SlaviaCentralis2009 1

Slavia Centralis
t e v i lka 1 | 2009 | letnik II.
Slavia Centralis (SCN) ISSN 1855-6302

Izdaja Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Published by Department of Slavic Languages and Literatures, Faculty of Arts, University of Maribor http://www.ff.uni-mb.si/index.php?page_id=225 Glavni in odgovorni urednik Editor-in-chief Marko Jesenek (Univerza v Mariboru University of Maribor, SLO) Uredniki odbor Editorial Board Silvija Borovnik (Univerza v Mariboru University of Maribor, SLO) Joica eh Steger (Univerza v Mariboru University of Maribor, SLO) Marc L. Greenberg (University of Kansas, USA Univerza v Kansasu, ZDA; urednik za jezikoslovje linguistics editor) Alenka Jensterle Doleal (Univerzita Karlova v Praze Charles University of Prague, CS) Ludvig Karniar (Karl-Franzens-Universitt Graz University of Graz, A) Mihaela Koletnik (Univerza v Mariboru University of Maribor, SLO) Mark Richard Lauersdorf (University of Kentucky, USA Univerza v Kentuckyju, ZDA) Istvn Lukcs (Etvs Lornd Tudomnyegyetem Etvs Lornd University of Budapest, H) Miran tuhec (Univerza v Mariboru University of Maribor, SLO; urednik za literarne vede literature editor) Boena Tokarz (Uniwersytet lski University of Silesia, PL) Tehnina urednica Technical editor Natalija Ulnik (Univerza v Mariboru University of Maribor, SLO) tevilko je uredila Guest editor: Zinka Zorko (Univerza v Mariboru University of Maribor, SLO) Uredniki svet Advisory board Eric P. Hamp (Chicago), Istvn Nyomrkay (Budapest), Ivo Pospil (Brno), Emil Tokarz (Bielsko-Biaa), Zinka Zorko (Maribor) Slavia Centralis (SCN) SCN izhaja dvakrat na leto SCN is published twice yearly Vkljuenost SCN v podatkovne baze SCN is indexed/abstracted in: MLA Directory of Periodicals, Modern Language Association of America, New York; Ulrichs Periodicals Directory, R. R. Bowker, NY, USA Naslov urednitva Editorial address Slavia Centralis, Filozofska fakulteta, Koroka cesta 160, SI 2000 Maribor Letna naronina: 12 , za tudente in dijake 8 . TRR: 01100-6000020393 Cena posamezne tevilke: 6,80 Annual subscription/single issue (outside Slovenia): 24,20 /13,60 Tiskano s podporo Slavistinega drutva Maribor Published with the suport of Slavistino drutvo Maribor Oblikovanje in prelom Design and typesetting: Grafini atelje Visonik Natisnil Printed by: Dravska tiskarna Naklada Circulation: 300
Vsebina / Contents
Razprave / Studies 5
Istvn Nyomrkay, Pokreti za obnovu jezika u srednjoj Europi. Izrada strune terminologije u srednjoeuropskim jezicima / Jezikovnoprenovitvena gibanja v srednji Evropi. Oblikovanje strokovne terminologije v srednjeevropskih jezikih Janusz Baczerowski, Sytuacja jzykowa w Unii Europejskiej / Jezikovni poloaj v Evropski zvezi Mihaela Koletnik, Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedju / Reflection of Inter-lingual Interlacing in Upper Mura Texts Nada abec, Sloglish or the Mixing/Switching of Slovene and English in Slovene Blogs / Sloglish ali prepletanje slovenine in angleine v slovenskih blogih Mira Krajnc Ivi, Uspenost sinhroniziranja nekaterih animiranih filmov z jezikoslovevega vidika / A Linguistic Approach to the Success of Synchronization in Animated Films Dorota Chopek, Examples of Constructions with the Simple Topological English Prepositions in and at Expressed in Selected Slavic Languages / Angleka predloga in ter at ustreznice v izbranih slovanskih prevodih Przemysaw Brom, Fonemy i w procesie rnicowania sztokawskiego obszaru jzykowego / Fonema in spremembe v tokavskem jezikovnem prostoru Mateusz Warcha, Proces adaptacji zapoycze jzykowych czynniki socjo- i psycholingwistyczne wobec zrnicowania anglicyzmw w wybranych jzykach sowiaskich / Prilagajanje prevzetih besed socio- in psiholingvistini dejavniki razlienja anglicizmov v izbranih slovanskih jezikih Libor Pavera, Mezi folklorem a umnm, mezi zemmi a existenc / Med folkloro in umetnitvom, med dravami in eksistenco
12 20
32
43
59
73
85
95
106
Miran tuhec, Literarnozgodovinska in knjievnokritina refleksija madarske knjievnosti po letu 1980 v slovenini / Literary-historical and Literary-critical Reflection of Hungarian Literature in the Slovene Language After the Year 1980 Istvn Lukcs, Metafizika bede (Attila Jzsef, A. B. imi, Sreko Kosovel) / Metaphysic of Misery (Attila Jzsef, A. B. imi, Sreko Kosovel) Joica eh Steger, Zgodnje obdobje slovenske ekspresionistine kratke proze in njene slogovne prvine / Early Slovene Expressionist short narrative prose and its stylistic features Katalin Kro, Egy Gogol-szveghely Puskin-hivatkozsrl (A dmon cm kltemny szerepe Az arckpben) / Vloga pesmi Demon v Portretu Katja Bergles, Podoba Primoa Trubarja v slovenski esejistiki / Primo Trubars Image in Slovene Essayistic
119
129
144
158
Poroila Reports 166
Alja Lipavic Otir, Medkulturna germanistika program na stiiu treh deel. Poroilo o programu in njegovi pripravi / Intercultural German Studies a Program at a Contact Point of Three Countries. Report on Program and its Preparation
Ocene, zapiski Reviews, Notes 169
Agnieszka Janiec-Nnyitrai, A cseh szak 50 ve (19552005) (50 years of the Czech Department 19552005). Ed. He Veronika, Oleg Fedoszov Natalija Ulnik, Marko Jesenek: The Slovene Language in the Alpine and Pannonian Language Aria. The history of the Slovene Language Anja Benko, ivljenje in delo Joefa Borovnjaka. Ur. Marko Jesenek Blanka Bonjak, Joe Tomai: monografija. Ur. Dragica Haramija Istvn Vig, Nyomrkay Istvn: Rvid horvt s szerb nyelvtrtnet Navodila avtorjem Guidelines for contributors
4
174
179 183 187
192 194
Pokreti za obnovu jezika u srednjoj Europi

Izrada strune terminologije u srednjoeuropskim jezicima1
I s t v n n y o m r k ay
Univerza Lornda Etvsa, Filozofska fakulteta, ELTE BTK Szlv Tnszk, Mzeum krt. 4/D, HU 1088 Budapest, nyomarkay@freemail.hu
SCN II/1 [2009], 511
lanek govori o skupnih korenih velikih srednjeevropskih jezikovnoprenovitvenih gibanj pri ehih, Madarih in Hrvatih. Prikazana so glavna naela bogatitve besedia, predvsem strokovne terminologije. Dokumentirani so medsebojni vplivi eke, madarske in hrvake leksikografije. Konkretno so analizirani primeri luba (kemija, vegytan, Mischkunst-Scheidekunst), brzojav (Drahtmeldung, srgny), prirodopis, prirodoslovlje (Naturkunde, Naturlehre, termszetrajz, termszettan). This article is about the common roots of large Central European linguistic renewal movements among Czechs, Hungarians and Croats. The major principles of word fund enrichment are presented, especially of professional terminology. The mutual influences of Czech, Hungarian and Croatian lexicography are documented. In particular, the cases of luba (kemija, vegytan, Mischkunst-Scheidekunst), brzojav (Drahtmeldung, srgny), prirodopis, prirodoslovlje (Naturkunde, Naturlehre, termszetrajz, termszettan) have been analyzed. Kljune besede: terminologija, srednjeevropski jeziki, jezikovna prenova, luba, brzojav Key words: terminology, Central-European languages, linguistic renewal, chemistry, telegraph
Moje izlaganje prikazuje tipine i paralelne crte takozvanih pokreta za obnovu jezika (Sprachneuerung) u maarskom, ekom i hrvatskom jeziku, koje
1
Studija predstavlja skraenu verziju obimnijeg lanka: Spracherneuerungen in Mitteleuropa in 19. Jahrhundert. StSlH 53/2, 2008, 425. 440.
5
Istvn Nyomrkay
smatram srednjoeuropskim, a ne srednjoistono-, ili istono-srednjoeuropskim jezicima. Ve u poetku moram rei da u tim drutvenim i kulturnim (jednom rijeju: civilizacijskim) pokretima raspolaemo ve s nekim radovima na koje emo obratiti pozornost, meu kojima se istie monografija Henrika Beckera Zwei Sprachanschlsse objavljena nakon Drugoga svjetskog rata, g. 1948 u Berlinu. Becker prikazuje najvanije faze i smjerove spomenutoga pokreta paralelno u ekom i u maarskom. Iz njegova se prikaza moe razabrati gledite koje se temelji na mislima i predodbama njemakih filozofa i jezikoslovaca, koje je i za maarske istraivae odigralo inspirativnu ulogu te odredilo njihov rad. Vidi se ve na prvi pogled da itav tijek tih pokreta za obogaivanje, raiavanje i uljepavanje jezika mora imati brojne zajednike ili sline crte ne samo zbog, uglavnom, zajednike filozofske osnove i jezinih uzora, ve kao i posljedica paralelnog civilizacijskog razvoja. Njima se prikljuuje, iako s malim zakanjenjem, i hrvatski jezik. Richard Prak razlikuje dva tipa srednjo- (i istono)europskoih pokreta. U prvi tip spadaju slovaki i rumunjski pokret koje karakterizira Bernolakovo nastojanje da se kodificira zapadnoslovaki dijalekt kao slovaki knjievni jezik i tzv. erdeljski trias (die Siebenbrgische Trias) sa svojom dakorumunjskom teorijom koja e kasnije postati polazitem rumunjskog nacionalnog jezinog programa. Drugom tipu pripadaju maarski pokret za obnovu jezika (sprachliche Erneuerung) i nastojanja Jungmanna i njegovih sljedbenika (Prak 1983: 373395). U prvom planu tih posljednjih tenji ne stoje iskljuivo puristiki ciljevi niti samo fiksiranje jedne odreene dijalekatske baze za zajedniki nacionalni knjievni jezik, ve konano ureivanje (reguliranje) knjievnojezinog standarda. Ne radi se, dakle, o revolucionarnoj kodifikaciji nego o suvremenoj izgradnji ve postojeih normi i obogaivanju jezika stvaranjem neologizama te posuivanjem rijei iz kulturno zrelijih jezika. Istina je, da se i u Maara i u Hrvata borba za to razvijenijim knjievnim jezikom usko povezuje sa sve izrazitijim probuivanjem nacionalne svijesti, to je u znaku Herderova shvaanja jezika i uvene Humboldtove izjave: Die wahre Heimat ist eigentlich die Sprache. Hrvatska jezina obnova (Spracherneuerung, nyelvjts) stoji nekako izmeu spomenutih dvaju tipova jer se kod Hrvata radilo i o izboru jednoga odreenog dijalekta za temelj zajednikog knjievnog jezika i, paralelno s tim, i o obogaivanju jezika pozajmljivanjem rijei iz genetski srodnih jezika (u tom je pogledu odluujuu ulogu odigrao eki jezik) uz stvaranje neologizama kroz oponaanje (kalkiranje) najee njemakog i maarskog jezika. itav se dugotrajan proces odigravao na dvjema jezinim razinama: u (najirem smislu rijei) beletristikom jeziku i u razliitoj strunoj terminologiji, budui da za oznaavanje novih pojmova, predmeta, procesa itd., jezici nisu raspolagali odgovarajuim izrazima. Jezik beletristike sadri vie od gramatike pravilnosti i filozofske odreenosti to je, inae, za strune termine osnovno i neophodno. S tim se slau onodobni vodei maarski pisci na elu s Kazinczyjem. Mislim da se korijen takvog razmiljanja nalazi kod Jenischa koji u svojem velikom djelu pie (izmeu ostaloga): Herr Adelungs eigener Styl hat das unabstreitbare Verdienst grammatischer Richtigkeit und philosophischer
6
Slavia Centralis 1/2009
Bestimmtheit. Aber beides ist noch nicht genug fr einen eigentlich classischen Schriftsteller der Nation (Jenisch 1796: 95). Za skicirano prikazivanje pristupa i metoda cijelog pokreta od jezika lijepe knjievnosti korisnija je struna terminologija, iako bi bilo svakako zanimljivo i pouno analizirati jezik i stil pisaca prve generacije nakon zavretka borbi oko obnove jezika. Najpoznatiji istraiva maarskog pokreta za obnovu jezika, Vilmos Tolnai polazi od injenice da svaki takav pokret predstavlja hotiminu vanjsku intervenciju u razvoj jezika (Tolnai 1929). Prema njemakim filozofima i jezinim inovatorima, Tolnai i Becker razlikuju tri podruja, odnosno, tri forme pojavljivanja namjernosti: obogaivanje, ienje i uljepavanje jezika (Sprachbereicherung, Sprachreinigung, Sprachverschnerung). Djelatnost jezinih inovatora (pisaca, znanstvenika) poinje obino u tzv. znanstvenom jeziku, pa kako smo malo prije spomenuli postepeno obuhvaa i knjievni jezik i, u treoj se fazi protee na tzv. zvanini (uredski) jezik, na jezik prava, pravosua, dravne administracije, kole, trgovine, industrije itd. Neemo se ovom prilikom udubljivati u pitanje knjievnog (beletristikog) jezika gdje su se vodile otre diskusije oko osnovnog shvaanja uloge poeticae licentiae: prema ortolozima jezik je gotov sustav iji je gospodar i zapovjednik tradicija (usp.: Adelung: der Sprachgebrauch ist der erste Gesetzgeber; Der Sprachlehrer ist nicht Gesetzgeber der Nation, sondern nur Sammler der von ihr gemachten Gesetze, ihr Sprecher und der Dollmetscher ihrer Gesinnung. (Adelung 1782. I: 113) slino kod Janosa Aranya, najznaajnijeg maarskog pjesnika druge polovice XIX. st.: az igazi nyelvsz nem trvnyhozja, hanem trvny fejtje az l nyelvnek pravi jezikoslovac nije zakonodavac jezika nego tuma ivog jezika); prema neolozima jezik je sredstvo poetskog izraza i kao takav nuno se mora formirati, pisac raspolae jezikom prema svojoj volji. Korijene tih razliitih shvaanja ili pristupa treba traiti u slinim pristupima njemakih filozofa i pisaca (prije svega Adelunga Wielanda). To je, meutim, uglavnom poznato i, u odnosu na srednjoeuropske jezike, obraeno. Moramo naglasiti barem u vezi s odgovarajuim maarskim pokretom da su se i najoduevljeni neolozi, usprkos tomu to su objavili potpunu stvaralaku slobodu, protivili pretjeranu kovanju novih rijei i izraza. Voa maarskog pokreta za obnovu jezika, Ferenc Kazinczy utvruje etiri uvjeta prema novim rijeima (znatnim dijelom kovanicama): 1. nova rije mora imati tono odreeno znaenje, 2. mora biti tvorena iz sigurnog (pouzdanog) korijena, 3. mora imati maarsko zvuanje i 4. njeni korisnici moraju biti oprezni u postupnom uvoenju u uporabu (uzus). Povijesno gledajui razvoj znanstvenih terminologija, zbog meusobne povezanosti najvie nam govori prvi zajedniki poduhvat za stvaranje jedinstvene terminologije za slavenske narode Austro-Ugarske Monarhije. Ta ideja koja se rodila na najviem mjestu, na bekom dvoru, utjelovljena je u impozantnom rjeniku Juridisch-politische Terminologie fr die slavischen Sprachen sterreichs. Osnovna je koncepcija bila sastaviti i fiksirati od zajednikih korijena i istih ili slinih oblika rijei istozvunu terminologiju (gleichlautende Terminologie) za ehe, Poljake, Rusine, Slovene, Srbe i Hrvate. Taj je plan
7
Istvn Nyomrkay
bio, zbog praktikih razloga, brzo odbaen i inicijatori su se zadovoljili time da sami govornici pojedinih dijalekata izaberu od vie izraajnih mogunosti one koji su za njih najrazumljiviji. Za nas je osobito zanimljivo odnos urednika pojedinih Separat-Ausgabe(n) prema jezinoj istoi, prema kovanju novih rijei i izraza. O tom se govori u uvodu njemako-ekog rjenika. Urednici posebno naglaavaju da se u purizmu treba pokazati umjerenost, nije potrebno ve manje-vie udomaene strane rijei pod svaku cijenu zamijeniti novom. Prikladno je zadrati rijei i izraze koji zumeist nur i gebildeten Kreisen, in der Wissenschaft und Literatur, und hier bereits eine gleichsam europische oder weltbrgerliche Geltung haben, npr. advokt, auditor, bank, datum, duplikt itd., treba biti, meutim, strog prema onima, koje ein Eigentum Jedermanns im Volke sein sollten, npr. mj. rekrut brnec, mj. konstituce stava, mj. fabrikt vrobek (Jur. pol. Term. XI., itd.) Ova je umjerenost ostala karakteristina za formiranje i fiksiranje strunih terminologija u ekom i maarskom jeziku. Bilo je odlueno kako bi se u puristikom nastojanju i odabiranju starih i novih rijei polazilo srednjim putem, izbjegavajui krajnosti na obadvije strane, ali dakako tedei na svaki nain ve usvojene nazive, koliko god je mogue, ako to nije na tetu tanosti (afakov predgovor Rjeniku, citira Jonke: Knj. jezik u teorijii praksi 140). G. 1858 je izaao rjenik Ferenca Toldyja: NmetMagyar Tudomnyos Msztr Njemako-maarski znanstveni terminologijski rjenik iji njemaki korpus potjee iz spomenutoga afakova rjenika (zanimljivo je da je afarikov izvor bio zapravo Linde). U predgovoru Toldy detaljno govori o purizmu i dolazi do zakljuka da purizam, ako je umjeren, ne moe izgubiti ovlatenost (pravo). Toldy razlikuje jezik strunih znanosti od jezika ope znanosti i lijepog (na knjievnom jeziku dranog) predavanja (prikazivanja) dodajui da zahtjevi istoe tamo (tj. u opoj znanosti) nisu rasprostranjeni, kao u ovima (tj. u strunoj znanosti) to ne iskljuuje mogunost da se u oblasti tzv. ope znanosti (danas bismo rekli: u obrazovanoj komunikaciji i u znanstveno-popularnom jeziku) upotrebljavaju druge rijei nego u strunoj znanosti: iz fakta da u kemijskim formulama O se izgovara kao oxigen, ne proizlazi da u tekuem tekstu (tj. u govornom jeziku) ne koristimo leny isto tako kako Nijemci kau Sauerstoff (Toldy 1858: VII). Istu sliku prua (iako par desetljea kasnije) i Maretiev stav prema internacionalizmima: Mareti je bio, naime, protiv prevoenja nekih internacionalizama, odbijao rijei mornarica, kazalite, sveuilite i preporuivao mjesto njih flota, teatar, univerzitet, ali je i ovom prilikom usvojenost tih rijei bila jaa od njegovih savjeta. To je bilo u ono vrijeme, vjerojatno prihvatljivo, ipak bih htio s par primjera pokazati da je takva paralelna uporaba neostvariva, obzirom da e pobijediti ili neologizam, ili e pak, i u strunoj terminologiji i u obrazovnom govornom jeziku ostati internacionalizmi. Primjeri e biti, pretpostavljam, zanimljivi jer dokumentiraju i usku meusobnu povezanost srednjoeuropskog jezinog razvoja. Izraavanje odreenih pojmova od prvorazredne je vanosti kada se radi o nekoj grani znanosti, odnosno kolskih predmeta. Zanimljivo je pogledati sudbinu termina luba, prirodopis, prirodoslovlje i zemljopis. eki, maar 8
ski i hrvatski neolozi podjednako su pokuavali uvesti u uzus luba, umjesto interancionalizma kemija. Internacionalizam vodi svoje porijeklo od grkog chmea, chymea Flssigkeit, Saft; tekuina od ch, ch ich giesse, lasse fliessen; lijem, puam tei, jer weil das erste Geschft der Chemie darin bestand, Sfte aus den Pflanzen zu ziehen u. diese als Heilmittel zu mischen; die Lehre von den Grundstoffen (Elementen) der Naturkrper, ihren Verbindungen und ihrem gegenseitigen Verhalten, die Scheidekunst (Heyse 1910). Maarski termin vegytan dolazi prvo g. 1786. Kako smo vidjeli, ve su njemaki puristi predloili (u opisivanjima znaenja rijei) odgovarajue termine na materinjem jeziku: Scheidekunst, malo kasnije i Mischkunst. Maarska je rije vegytan toan prijevod nj. Mischkunst (misch- vegy-, kunst tan). Ali je utjecao i drugi njemaki izraz (Scheidekunst), iji je izvorno eki kalk: luba preao i u hrvatski, te se, izoliran, pojavljuje i u srpskom (usp. Mihaljevi 1984: 611) s objanjenjima: rastvoritelna nauka, ratsvoritelnica. Zanimljiva je i uporaba ovoga neologizama: u maarskom jeziku ostao je u upotrebi kao naziv kolskog predmeta sve do poetka pedesetih godina XX. stoljea. Dva istoznana njemaka termina razlikuju se u pogledu na istu pojavu, u Mischkunstu je istican moment mijeanja, u Scheidekunstu moment razluivanja. U hrvatskome su ulekovi neologizmi prema ekim uzorima: prirodopis i prirodoslovlje po uzoru na njemake termine: Naturkunde i Naturlehre. I u maarskom su nastali odgovarajui izrazi neposredno prema njemakim uzorima: termszettan, termszetrajz. Slino lubi (vegytan) i ovi su ostali u opoj uporabi do vie reenoga termina. Kako moemo objasniti da se za geografiju (Geographie, Erdbeschreibung) i danas u maarskom i hrvatskom jeziku upotrebljavaju vrlo sretne tvorenice: zemljopis, fldrajz? Susreemo rijetke sluajeve u kojima jedna prevedenica ima, najvjerojatnije, dva uzorka. Takva je rije brzojav. Po Rammelmeyeru das dt. Wort gab lediglich den Ansto zu dieser Lehnschpfung (Rammelmeyer 1975: 155). Mislimo ipak da se uzor treba traiti i u maarskom i u njemakom. Sama struktura sloenice: pridjev spojni vokal glagolska osnova dosta je frekventna. Za prvi dio sloenice moemo uzeti ma. pridjev: srgs hitan, uran od kojega je srgny hitna obavijest, dringende Mitteilung. Ta je rije ve na putu da postane arhaizam: mnogi je razumiju, ali se rijetko koristi. Za odreivanje drugog dijela hrvatske sloenice pomae njemaki. Njemaki puristiki rjenici predlau vie rijei za Telegramm, Dpche, meu njima: Drahtmeldung (Heyse, ispod natuknice dpche). Drugi die njemake sloenice: -meldung tono odgovara hrvatskome -jav. Moda je to neka vrsta znanstvenih kovanica. Polazei, vjerojatno, od njemakog termina tvorac hrvatske rijei shvatio je da se radi o vrsti obavijesti, ali je uvidio i to da ne mora biti bezuvjetno naglaen njen nain ili put, ve zahtjev da primatelj im prije doe do informacije te mu je u izraavanju tog sadraja pomogla srgny. Morao je, naravno, znati i njemaki i maarski. Vidimo, dakle, da usporedno prikazivanje pokreta za obnovu jezika kod srednjoeuropskih naroda pokazuje bitne linosti koje se manifestiraju, prije
Istvn Nyomrkay
svega, u formiranju strune terminologije. Analiza rjenika znanstvenoga nazivlja moe, takoer, biti zanimljiva i pouna.
KRATICE
Jur. pol. Term. 1850 = Juridisch-politische Terminologie fr die slawischen Sprachen Oesterreichs. Deutsch-bhmische Separat-Ausgabe. Wien. Toldy 1858 = Nmet-Magyar Tudomnyos Msztr a cssz. Kir. Gymnasiumok s Reliskolk szmra. A cs. kir. Cultus s kzoktatsi ministeriumtl e vgre kinevezett bizottmny ltal. Deutsch-ungarische wissenschaftliche Terminologie.
LITERATURA
Johann Christoph ADELUNG, 1782: Umstndliches Lehrgebeude der deutschen Sprache zur Erleichterung der deutschen Sprachlehre. Leipzig. Johann Christian August HEYSE, 1910: Dr. Joh. Christ. Aug. Heyses allgemeines verdeutschendes und erklrendes Fremdwrterbuch... Neunzehnte Original-Ausgabe. Hannover und Leipzig. Daniel JENISCH, 1796: Philosophisch-kritische Vergleichung und Wrdigung von vierzehn ltern und neuern Sprachen Europens Berlin, bei Friedrich Mauser. Juridisch-politische Terminologie fr die slawischen Sprachen Oesterreichs. Deutsch-bhmische Separat-Ausgabe. Wien. 1850. Velimir MIHAJLOVI, 1984: Posrbice od Orfelina do Vuka. II (P). Novi Sad. Richard PRAK, 1983: Zur Typologie der tschechischen und slowakischen neologischen Bewegung im Vergleich zu der Entwicklung bei den Magyaren und Rumnen. Aufklrung und Nationen im Osten Europas. Hrsg. von Lszl Sziklay. Corvina Budapest. Matthias RAMMELMEYER, 1975: Deutsche Lehnbersetzungen im Serbokroatischen. Wiesbaden. Nmet-Magyar Tudomnyos Msztr a cssz. Kir. Gymnasiumok s Reliskolk szmra. A cs. kir. Cultus s kzoktatsi ministeriumtl e vgre kinevezett bizottmny ltal. Deutsch-ungarische wissenschaftliche Terminologie. 1858. Vilmos TOLNAI, 1929: A nyelvjts. Budapest.
10
JEZIKOVNOPRENOVITVENA GIBANJA V SREDNJI EVROPI, OBLIKOVANJE STROKOVNE TERMINOLOGIJE V SREDNJEEVROPSKIH JEZIKIH V zgodovini srednjeevropskih jezikov so potekala od sedemdesetih let 18. pa vse do druge polovice 19. stoletja jezikovnoprenovitvena gibanja. Jeziki so morali ustrezati zahtevam drubenega razvoja, morali so biti primerni za izraanje novih pojmov, pojavov, razlinih institucij, postopkov itd. Ta gibanja v srednjeevropskih jezikih, zlasti v madarskem, ekem in hrvakem, izkazujejo pomembne vzporednosti v filozofsko-ideolokem pojmovanju jezikovne vloge in v praktinih metodah zavestne jezikovnorazvojne usmeritve. V miselnem ozadju je opazen vpliv nemke filozofije (Herder) in najpomembnejih filologov ter beletristov (Adelung, Jenisch, Klopstock, Wieland idr.). Izpostavljeni sta bili dve osnovni vpraanji: jezik lepe knjievnosti in razline strokovne terminologije. Jezikovnoprenovitveno gibanje se je zaelo v Nemiji, nadaljevalo pa se je v treh smereh: na sever, na vzhod in na jug; tako je zajelo eki, madarski in hrvaki jezik. Predvsem na Madarskem potekajo ostre razprave o jezikovni obnovi beletristike, o vlogi narodnega jezika, o nalogah piscev, pesnikov in prevajalcev pri razvoju in obnovi jezika, o vlogi tujih vzorcev, o osnovnih naelih oblikovanja ustrezne strokovne terminologije na razlinih podrojih znanosti (pravo, administracija, politika itd.). Ob omenjenih razpravah nastajajo novi eno- in dvojezini, tudi terminoloki slovarji, ki vasih kaejo oitno vzporednost ali vsaj podobnost v izboru korpusa in v nainu obdelave. V razpravi je predstavljen pregled terminolokih vpraanj, analizirani so konkret ni primeri, ki izkazujejo podobnost jezikovne zgradbe in leksikografovo jezikovno izobraenost.
11
Sytuacja jzykowa w Unii Europejskiej

Janusz BaczerowskI
Univerza Lornda Etvsa, Filozofska fakulteta, ELTE BTK Szlv Tnszk, Mzeum krt. 4/D, HU 1088 Budapest, bjanusz@ludens.elte.hu
SCN II/1 [2009], 1219
Vpraanje jezika in kulture v EZ je zelo zapleteno in si ga ni mogoe predstavljati brez upotevanja rezultatov medjezikovnih in medkulturnih raziskav. Dravljane EZ je potrebno sooiti s kulturno in civilizacijsko raznolikostjo, ki jo je potrebno razumeti pravilno in ne kot gronjo svoji narodni identiteti. Je izobraen prebivalec EZ pripravljen na sooenje z jezikovno, kulturno in civilizacijsko raznolikostjo? Jo znajo dravljani EZ ustrezno obravnavati in sprejeti? Kaj so pripravljeni storiti, da bi ohranili in kultivirali svoj lastni jezik, kulturo in identiteto ter jih posredovali naslednji generaciji? To so izzivi, s katerimi se morajo sooiti narodi in suverene drave. Nove lanice EZ so po dolgi izolaciji bile nenadoma izpostavljene integraciji in globalizaciji. Issues of language and culture in the EU exhibit a complex pattern, and their proper management cannot be conceived of without taking into consideration the results of interlinguistic and intercultural research. EU citizens must be prepared to confront cultural and civilizational diversity and also to understand that diversity rather than receiving it as a threat to their national identity. Are educated EU citizens, for example, ready to come to grips with linguistic, cultural and civilizational diversity? Are they able to adequately treat and accept such diversity? What are they prepared to do in order to maintain and cultivate their own language, culture, and identity, as well as to hand them down to the next generation? These are the challenges that a nation and a sovereign state necessarily have to face. New EU member states, torn out of its former isolation, has suddenly found itself exposed to globalization processes. Kljune besede: medjezikovni in medkulturni globalizacijski procesi, jezikovna politika, medkulturni dialog, vejezinost EZ, mali in veliki jeziki EU Key words: interlinguistic and intercultural globalization processes, language policy, intercultural dialogue, linguistic pluralism in the EU, little and big languages and cultures
12
Zachodzce w obecnym wiecie procesy integracyjne i globalizacyjne przenikaj nieomal wszystkie sfery ycia spoeczestw, pastw i narodw. W gruncie rzeczy s to procesy unifikacyjne prowadzce do zatarcia specyfiki narodowej, a co za tym idzie i tosamoci jzykowo-kulturowej. Zjawisko to nie jest zreszt czym zupenie nowym w historii ludzkoci. Integracja i nastpujca po niej dezintegracja zawsze wyznaczay porzdek tego wiata, pozostawiajc po sobie okrelone skutki. Aby si o tym przekona wystarczy spojrze na wiek XX, w ktrym rozpado si a sze imperiw (cesarstw) (Brytyjskie, Rosyjskie, Niemiecko-Pruskie, Austriacko-Wgierskie, Osmaskie, Japoskie i ZSRR), powodujc ogromne zmiany nie tylko na jzykowej i kulturowej mapie wiata. Obecnie jestemy wiadkami integrujcej si Europy, dalece zrnicowanej pod wzgldem jzykowym i kulturowym. Rnorodno jzykowych i kulturowych obrazw wiata jednoczcych si wsplnot narodowych zakada konieczno wspycia rnych jzykw i kultur w ramach jednego organizmu unijnego. Trzeba sobie jednak wyranie zdawa spraw z tego, e w jzykowych i kulturowych obrazach wiata poszczeglnych wsplnot komunikacyjnych utrwalone zostay specyficzne dla nich sposoby widzenia wiata, jego kategoryzacji i konceptualizacji. cisy zwizek jzyka z rnymi sferami ycia danej wsplnoty kulturowej nadaje mu specyficzny koloryt narodowy, co w literaturze fachowej zwyko si nazywa lingworealiami. Na sfer znaczenia leksykalnego nakadaj si, jak wiadomo, rnego rodzaju metainformacje w postaci znacze ekspresywnych, estetycznych, moralnych, ideologicznych, pragmatycznych, historycznokulturowych i in., innymi sowy tzw. komponent narodowokulturowy. Chodzi tu o zjawiska waciwe kulturze danej wsplnoty jzykowej zwizane z wzorcami kulturowymi, obyczajami, zwyczajami, przekonaniami, mentalnoci, tradycj, folklorem, systemem aksjologicznym, specyfik struktury ycia spoeczno-politycznego itp. Bdzie to tzw. idiomatyka socjokulturowa (frazeologizmy obrazowe, utarte powiedzenia, przysowia, sentencje, maksymy, wyraenia antroponimiczne, wyraenia toponimiczne, syntagmy konwencjonalne, lotne swka, aforyzmy, hasa i dewizy). Globalizacyjne procesy interlingwalne i interkulturowe mog zmieni w sposb zasadniczy dotychczasowy model ycia poszczeglnych narodw i grup etnicznych. W tym kontekcie warto przytoczy sowa byego przewodniczcego Wsplnoty Europejskiej Jacques Delorsa: Problem jzykowy dotyka korzeni Wsplnoty Europejskiej. Jzyk jest czci narodowej i osobowej tosamoci, take jzyki europejskie s czci wielkiego dziedzictwa kulturowego tego kontynentu. Jeeli wsplnota bdzie nadal rozrastaa si, na pewno zwiksz si jej praktyczne trudnoci oddania nalenego szacunku jzykom swoich pastw-czonkw. Jednak kade rozwizanie, ktre to ignorowaoby, zachwiaoby podstawami koncepcji naszej wsplnoty (Cyt. za D. Blanke 2004: 52). W zwizku z nasilajcymi si aktualnie na caym wiecie, a tym samym i w Europie procesami integracyjnymi i globalizacyjnymi powstaje pytanie, jaka blisza i dalsza perspektywa zarysowuje si przed maymi jzykami i kulturami? Czy bd one w stanie zachowa swoj tosamo w obliczu ogromnej
13
Baczerowski Janusz
i wielostronnej konkurencji, ktrej warunki dyktuj jzyki wiatowe, czy te zostan zepchnite na peryferie, ulegn degradacji i utrac swoj pierwotn funkcj. Pojcie konkurencji zakada istnienie zwycizcy i zwycionego. Istnieje przekonanie, e ju w najbliszej przyszoci w wielu krajach wrd mniejszoci narodowych i emigrantw cakowicie upowszechni si nauczanie multilingwalne. W sytuacji wynikajcego z pluralizmu kulturowego, migracji, powstania wsplnot ponadnarodowych, europeizacji, globalizacji i coraz bardziej nasilajcego si umidzynarodowienia mediw publicznych naleaoby ponownie okreli pozycj jzyka narodowego, poniewa obecny stan rzeczy sprzyja ksztatowaniu si wiadomoci polikulturalnej. Zachodzce w Europie i wiecie procesy integracyjne i globalizacyjne spowodoway niezwyky wzrost zainteresowania problematyk komunikacji interkulturowej, co daje si zaobserwowa m.in. w stale rosncej liczbie publikacji naukowych na ten temat. Dialog kultur sta si przedmiotem bada wielu nauk humanistycznych (np. jzykoznawstwa, historii, psychologii, lingwodydaktyki, kulturologii, etnografii itd.). Wyniki tego typu bada naukowych maj ogromne znaczenie dla rozwoju stosunkw midzyludzkich i midzynarodowych, komunikacji jzykowej, translatoryki, optymalizacji nauczania jzykw obcych itp. Warto zauway, e ju sam rozwj jzykoznawstwa historyczno-porwnawczego spowodowa jednoczenie wrd jzykoznawcw wzrost zainteresowania problematyk interkulturow. Procesy interlingwalne i interkulturowe byy rwnie przedmiotem bada jzykoznawstwa arealnego. W ten sposb w jzykoznawstwie powsta cay system terminw, poj i kategorii zwizany z kontaktami jzykowymi. Dialog interkulturowy i intensywny, trwajcy przez duszy czas kontakt interlingwalny pozostaj nie bez wpywu na leksyk i struktur jzykw. W wyniku tego procesu dochodzi do zapoycze leksykalnych, przejmowania wzorcw sowotwrczych i struktur syntaktycznych. Na przykad, woska terminologia muzyczna, podobnie do grecko-aciskich terminw jzyka medycyny, trafia do wielu jzykw wiata itp. Niektre jzyki peniy (peni) funkcj jzykw-porednikw. Jzyk grecki i aciski, jak wiadomo, peniy w przeszoci funkcj jzykw midzynarodowych, sprzyjajc tym samym wytworzeniu si ponadnarodowego poczucia tosamoci kulturowej. Podobnie dzieje si to i dzisiaj w przypadku ekspansji jzyka angielskiego. Przysza wsplna Europa ksztatuje si jako organizm wielonarodowy i w zwizku z tym moe nasun si m.in. pytanie, jak bdzie przebiegao w nim wspycie rnych jzykw i kultur, i jak bdzie wygldaa w praktyce polityka jzykowa? Powszechnie wiadomo, e problem jzykowy w Unii Europejskiej dyskutowano ju wielokrotnie i opracowano nawet rne popozycje i zalecenia. Jednak w krgach politycznych, z uwagi na du wraliwo tego zagadnienia, problem ten zawsze prbowano omija, chocia w literaturze powiconej polityce jzykowej udzielono mu sporo miejsca. Oglnie odnosi si wraenie, e w UE nie istnieje aden problem jzykowy, niezalenie od tego, e status prawny jzykw pastwowych i ich faktyczna pozycja w praktyce unijnej jest dalece zrnicowana. Jzyk angielski, francuski i ostatnio niemiecki peni funkcj
14
tzw. gwnych jzykw roboczych, tzn., e za ich porednictwem realizuje si codzienna praktyka komunikacyjna w instytucjach unijnych, natomiast pozostae jzyki s jednoczenie i tzw. jzykami oficjalnymi (official language) i roboczymi (working language), przynajmniej wedug ich statusu prawnego, tzn. s identyczne z jzykami pastwowymi. Niezalenie od pozornego spokoju w kwestii jzykowej za kulisami jednak sytuacja wyglda nieco inaczej. Rzd niemiecki np. czyni intensywne starania, aby umocni pozycj jzyka niemieckiego jako gwnego jzyka roboczego i nie wiadomo jeszcze, jak postaw zajm nowi czonkowie wobec pozycji swoich jzykw w UE. Obecnie jzykami oficjalnymi UE s: jzyk angielski, duski, fiski, francuski, grecki, holenderski, irlandzki, niemiecki, woski, portugalski, hiszpaski, szwedzki, bugarski, czeski, estoski, litewski, otewski, polski, rumuski, sowacki, soweski, wgierski. W dyskusjach i odnonych publikacjach cigle podkrela si konieczno zachowania i umocnienia wielojzycznoci w UE, ktra niewtpliwie jest jednoczenie i zalet i przeszkod. Przyjcie zasady rwnouprawnienia byoby podejciem demokratycznym, ale nieekonomicznym i nieefektywnym. Z drugiej strony, postulowanie jednego czy kilku jzykw roboczych byoby ekonomiczne, ale niedemokratyczne, poniewa dawaby przywileje tym, ktrzy si tymi jzykami posuguj. Podejcie niedemokratyczne moe utrudni wewntrzn integracj UE i by przyczyn konfliktw. UE ma problemy nie tylko z konstytucj, budetem, ostatnio take z kryzysem finansowym, ale rwnie z tosamoci i wielojzycznoci. Ju od dawna mwi si w Brukseli o potrzebie zmniejszenia liczby jzykw oficjalnych. Jedni chcieliby status ten zachowa tylko w przypadku jzyka angielskiego, francuskiego i niemieckiego z uwagi na to, e eurokraci w codziennych kontaktach roboczych posuguj si tylko tymi jzykami. Inni natomiast s zdania, e kad rodzin jzykow powinien reprezentowa jeden jzyk w funkcji oficjalnego. Przyjcie takiej propozycji jest mao prawdopodobne, poniewa przynajmniej na razie ani jeden kraj czonkowski nie zamierza pozbawi swych obywateli moliwoci komunikowania si z instytucjami UE w swoim wasnym jzyku. Warto nadmieni, e przed ostatnim rozszerzeniem jzyk irlandzki nie by jzykiem oficjalnym UE, niezalenie od tego, e jest on jzykiem oficjalnym w Irlandii. Dublin zrezygnowa z niego twierdzc, e wikszo Irlandczykw posuguje si swobodnie jzykiem angielskim. Gdy natomiast na scenie UE pojawiy si mae jzyki, takie jak np. jzyk estoski, otewski, litewski, sowacki czy soweski od razu rozgorzaa dyskusja na temat statusu jzyka irlandzkiego, w wyniku ktrej jzyk irlandzki uznano za 21-szy jzyk oficjalny UE. Pojawienie si w UE maych jzykw sta si argumentem dla tych, ktrzy chcieliby, aby odpowiedni status otrzymay rwnie i takie jzyki, ktre wprawdzie istniej na obszarze UE, ale nigdzie nie s jzykami pastwowymi, np. jzyk walijski czy kataloski (Obecnie w Europie istnieje ok. 200 jzykw). Kataloczycy ju od dawna domagaj si oficjalnego statusu dla swojego jzyka, argumentujc to tym, e jzykiem kataloskim posuguje si 13 milionw ludzi i dla 5 milionw jest on jzykiem ojczystym, a taki jzyk jak np. soweski, chocia
15
Baczerowski Janusz
posuguje si nim tylko 2 mln. mieszkacw Sowenii jest jzykiem oficjalnym UE. Gwnego argumentu dostarczya jednak Malta, ktra domagaa si statusu jzyka oficjalnego dla jzyka maltaskiego. Spowodowao to jednak powany problem, poniewa okazao si, e jzyka maltaskiego uywa si jedynie w komunikacji prywatnej, natomiast caa prasa i dokumenty urzdowe ukazuj si w jzyku angielskim. W midzyczasie okazao si, e oficjalnych tumaczy z jzyka maltaskiego jest na wiecie zaledwie 5 i rzekomo aden z nich wcale nie kwapi si do pracy w Brukseli czy Strasburgu. Trudnoci tego typu wcale nie zniechciy innych. Aspiracje jzykowe mniejszoci narodowych w UE znacznie si nasiliy, gdy 397 tys. Maltaczykw uzyskao penoprawny status dla swego jzyka. Status jzyka poficjalnego otrzyma rwnie jzyk kataloski, baskijski i galisyjski. Oznacza to, e na jzyki te bd tumaczone wszystkie unijne akty prawne, ale nie w wersji oficjalnej. Koszty tumacze bdzie ponosi rzd hiszpaski. Podobny status moe otrzyma rwnie jzyk luksemburski, jeli sami Luksemburczycy wyra takie yczenie. W wietle powyszych uwag warto przytoczy tu rwnie dane procentowe wiadczce o znajomoci jzykw obcych w poszczeglnych pastwach UE. W 1999 roku sytuacja ta wygldaa nastpujco: w Austrii 57 %, w Belgii 64 %, Danii 84 %, w Wielkiej Brytanii 19 %, w Finlandii 59 %, we Francji 41 %, w Grecji 42 %, w Holandii 91 %, w Irlandii 28 %, w Luksemburgu 97 %, w Niemczech 49 %, we Woszech 40 %, w Portugalii 36 %, w Hiszpanii 37 %, w Szwecji 82 %. Oznacza to, e 56 % ludnoci nie zna ani jednego jzyka obcego. Po rozszerzeniu UE w 2004-ym roku sytuacja ta znacznie si pogorszya. Wedug Forresta (1998: 107, cytuj za Blanke: 2004: 56) na porednictwo jzykowe Parlament UE przeznacza jedn trzeci swego budetu. Johnston (2000: 39, cytuj za Blanke: 2004: 56) natomiast twierdzi, e koszty porednictwa jzykowego w UE wynosz 40 % wszystkich kosztw administracyjnych, co rwna si 5 % caego budetu. Inni jednak podwaaj prawdziwo tych danych, motywujc to tym, e nie uwzgldniaj one kosztw przeznaczonych na ksztacenie tumaczy, zaopatrzenie w niezbdne rodki techniczne (np. wyposaenie kabin dla tumaczy, materiay biurowe, kserowanie itp.). Oprcz tego, finansuje si rwnie zwizane z tym rne projekty, doksztacanie tumaczy, wymian nauczycieli jzykw obcych itd. Obecnie brak jest dokadnych danych odnonie kosztw, jakie ponosz obywatele UE w zwizku z wielojzycznoci. Jedno jest pewne, e suma ta jest bardzo wysoka i w przyszoci bdzie tylko rosn. Na przykad, wedug danych z 1999-ego roku koszty porednictwa jzykowego w UE wynosiy 685 900 000 euro, a w ju w 2004-ym roku osigny sum ponad 800 milionw euro. Wedug brytyjskiego dziennika The Independent, biorc pod uwag tylko samo przyznanie irlandzkiemu oficjalnego statusu urzdowego jzyka obciyo dodatkowo budet unijny w wysokoci ponad 677 tys. euro w 2007-ym roku. Nie trudno przewidzie, e problem jzykowy ju w najbliszej przyszoci moe sprawi wiele powanych kopotw decydentom UE. UE ma obecnie 21 uznanych jzykw, co przy 25 czonkach daje 380 moliwych kombinacji tumaczeniowych i kosztuje 1 mld
16
euro rocznie. Dla zapewnienia tumacze na nowy uznany unijny jzyk potrzeba utworzenia 9 nowych stanowisk tumaczy. Jzyk, jak wiadomo, w naszej cywilizacji jest najwysz wartoci czowieka, ktry peni nie tylko funkcj przekazu informacji, ale jest rwnie podstawowym filarem kultury symbolicznej danego narodu, utrwalajc tym samym jego specyfik, a tym samym jego suwerenny byt. Nie trudno przewidzie do czego doprowadziaby utrata wasnego jzyka, wasnej kultury, wasnej tosamoci narodowej. Jak pisze byy prezes Wgierskiej Akdemii Nauk Ferenc Glatz: Jest rzecz oczywist, e nowoczesn technik, konflikty spoeczne i wiatopogldowe obecnego wiata czowiek moe zrozumie waciwie tylko w jzyku ojczystym. Swj wiat emocjonalny bdzie on rwnie i w przyszoci tworzy i rozwija we wasnym jzyku. Dlatego te naley modernizowa mae jzyki. Jeli nie bdzie nauczania fizyki, chemii, biologii czy te literatury piknej, poezji w jzyku wgierskim, sowackim, rumuskim czy innym, wtedy dzieci z prowincji wgierskich, Podkarpacia itd. ju w wieku szeciu lat znajd si w o wiele gorszej sytuacji w stosunku do tych, ktre pochodz z midwest lub wielkich kultur, majc na uwadze konkurencj wiatow, ktra na nich czeka (Glatz 2001/7). Jeeli w danym jzyku zostanie przerwany przekaz midzypokoleniowy to oznacza to koniec istnienia tego jzyka. W chwili obecnej w Europie dotyczy to przede wszystkim takich jzykw jak: wepski (czudzki), wotski, ingryjski (iorski) czy liwski z grupy batofiskiej uywanych na obszarze midzy Petersburgiem a jeziorem adoga. (Jzyk liwski uywany jest na otwie, nad Zatok Rysk.) Jak zauwaa Bogdan Walczak Wycofanie jzyka ojczystego z nauki, wyszych szczebli systemu owiatowego, rodkw masowego przekazu informacji itd. i ograniczenie go do sfery ycia rodzinnego i prywatnego oznacza w warunkach dwujzycznoci pocztek koca. Dlatego faktycznie zagroone s na przykad wszystkie jzyki celtyckie: irlandzki (mimo statusu jzyka pastwowego obok angielskiego w Republice Irlandii), szkocki , walijski (tak czy owak najywotniejszy dzi jzyk celtycki) i bretoski (uywany we francuskiej Bretanii) Wrd jzykw sowiaskich do zagroonych nale jzyki uyckie, w szczeglnoci dolnouycki Warto w tym miejscu przypomnie, e nie znamy wypadku wskrzeszenia jzyka, ktry w cisym tego sowa znaczeniu wymar (Walczak 2007: 9394). W kontekcie powyszych uwag warto byoby spojrze na dzisiejsz sytuacj maych jzykw oficjalnych na obszarze UE, poniewa, jak si wydaje, ich pozycja u progu trzeciego tysiclecia zarwno wewntrz danego kraju, jak i poza nim zauwaalnie sabnie. Warto moe przy okazji postawi pytanie, czy wyksztacony obywatel UE jest przygotowany do konfrontacji z wielojzycznoci i wielokulturowoci? I czy potrafi j akceptowa?
17
Baczerowski Janusz
LITERATURA
Gza BALZS, 1998: Magyar nyelvkultra az ezredforduln. AZ. Budapest. , 2001: Magyar nyelvstratgia. Budapest: Magyar Tudomnyos Akadmia. Janusz BACZEROWSKI, 1998: Ktelessgnk-e gondoskodni anyanyelvnkrl. Magyar Nyelv 1, 1631. , 2000: Nyelvkzssgi s nyelvpolitikai krdsek kihvsok s lehetsgek. Magyar Nyelv 4, 391402. Detlev BLANKE, 2004: Jzyki w Unii Europejskiej i Niemcy o rwnouprawnieniu wasnego jzyka. The Other (?) Europe. Pozna. 5173. Csaba FLDES, 2003: Interkulturelle Linguistik. Vorberlegungen zu Konzepten, Problemen und Desiderata. Universittsverlag Veszprm: Edition Praesens. 761. Alan FORREST, 1998: The Challenge of Languages in Europe. Terminologie et Traduction, la revue des services linguistiaues des institutions europenes (Luxemburg) 3. 113. Kroly GADNYI, Jnos PUSZTAY (ur.), 2002: Kzp-Eurpa: Egysg s soksznsg. Szombathely. Ferenc GLATZ, 2001: Ht tzis az Eurpai Unirl s a nyelvekrl. Lingua Frankk, regionlis lingua frankk, anyanyelvek s a nmet nyelv. Magyar Tudomny 7, 853861. http://www.matud.iif.hu/01jul/glatz.html. Lszl GRTSY, 1998: Nyelvhasznlat s nemzeti tudat. Magyar Nyelv 1, 3137. Jen KISS, 1997: A magyar nyelvrl nyelvpolitikai megkzeltsben. Magyar Tudomny 8, 957969. , 2001: Hagyomny, nyelv s nyelvkzssg. MTA. Kzgylsi eladsok I. Budapest: Magyar Tudomnyos Akadmia. 6369. , 2006: Tndsek az Eurpai Uni nyelvi jvjrl. Interkulturlis kommunikci: nyelvi s kulturlis soksznsg Eurpban. Budapest: Etvs Lornd Tudomnyegyetem, Blcsszettudomnyi Kar, Magyar Tudomnyos Akadmia, Modern Filolgiai Trsasg. 8487. Ilona KOUTNY, 2004: Komunikacja midzykulturowa w Europie: angielski i esperanto jako alternatywne rodki komunikacji. Inna(?) Europa. Pozna: Wydawnictwo-Drukarnia Prodruk. 7396. Istvn NYOMRKAY, 2000: Kis nyelvek az eurpai csatlakozs kszbn. Hungarolgia 2, 5362. , 2004: Nyelveink mltja s jelene. Budapest: Opera Slavica Budapestinensia. Linguae Slavicae. Cathedra Philologiae Slavicae. Bogdan WALCZAK, 2007: Jzyk polski wrd jzykw wiata u progu trzeciego tysiclecia. Literatura, kultura i jzyk polski w kontekstach i kontaktach wiatowych. Pozna: Wydawnictwo Naukowe UAM. 89103.
18
JEZIKOVNI POLOAJ V EVROPSKI ZVEZI Integracijski in globalizacijski procesi sodobnega sveta doloajo skoraj vsa podroja ivljenja drub, drav in narodov. Gre za neke vrste poenotenje, ki lahko zabrie narodne znailnosti, posledino pa tudi jezikovno-kulturne identitete. Medjezikovni in medkulturni globalizacijski procesi lahko spremenijo dosedanji model ivljenja posamez nih narodov in etninih skupin. Pojavlja se vpraanje o perspektivah malih jezikov in kultur. V poloaju, ki izvira iz kulturnega pluralizma migracij, nastajanja nadnarodnih skupnosti, evropeizacije, globalizacije in stopnjevane internacionalizacije javnih medijev, je potrebno na novo opredeliti poloaj narodnega jezika. Medkulturni dialog in intenzivni, dolgotrajni medjezikovni stik vplivajo na leksiko in strukturo jezikov. Skupna Evropa prihodnosti se oblikuje kot venarodni organizem. Glede na to se pojavlja vpraanje, kako bo potekalo soitje razlinih jezikov ter kultur in kakna bo v praksi jezikovna politika. Med pravnim statusom nacionalnih jezikov in njihovim dejanskim poloajem v praksi EZ obstajajo velike razlike. Ni e znano, kakno stalie bodo do poloaja svojih jezikov v EZ zavzele nove lanice. Poleg uradnih in glavnih delovnih jezikov (angleina, francoina in nemina) se za svoje pravice potegujejo tudi jeziki, ki nimajo statusa nacionalnih jezikov, npr. valianina, galicijina in katalonina. Vejezinost EZ je hkrati prednost in ovira (npr. stroki, ki obremenjujejo proraun EZ). eprav je v nai civilizaciji jezik lovekova najvija vrednota (ne opravlja le vloge posredovanja informacij, temve je tudi temelj simboline kulture nekega naroda), se je treba zavedati, da na svetu vsaka dva tedna izumre en jezik; al e ne poznamo pravih reitev, kako ustaviti tako jezikovno umiranje zdi se, kot da se bo e stopnjevalo.
19
Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedju

mIhaela koletnIk
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroka cesta 160, SI 2000 Maribor, mkoletnik@uni-mb.si
SCN II/1 [2009], 2031
Prispevek obravnava prekmursko poimenovalno besedje s podroja lonarske in poljedelske dejavnosti. Gre za strokovno izrazje, ki zaradi spreminjajoega se naina ivljenja izginja iz aktivnega besednega zaklada govorcev. Prekmurski izrazi za lonarstvo, poljedelstvo in vse, kar je povezano s kmekim ivljenjem, sicer e tvorijo bogat izvirnoslovanski substrat, vendar pa stara slovanska terminologija pri srednji generaciji govorcev hitro tone v pozabo, mlaja generacija pa je sploh ne pozna ve. Besedje tujega izvora v nareni lonarski in poljedelski terminologiji je zlasti germansko in romansko. In the article the author focuses on Prekmurian vocabulary related to pottery and agricultural activities. The terminology for pottery and agricultural activities discussed in the article is disappearing from the active vocabulary of speakers, owing to the changed way of life. Prekmurian expressions describing pottery and agricultural fields and other issues of peasant life still constitute a rich part of the original Slavic substratum. However, the old Slavic terminology is rapidly vanishing among the middle generation of speakers, while the younger generation is not familiar with it at all. Terms of foreign origin in dialectal pottery and agricultural terminology are mostly German and Romance borrowings. Kljune besede: dialektologija, prekmursko nareje, strokovna terminologija, jezikovni stik Key words: dialectology, Prekmurje dialect, occupational terminology, language contact
1 Uvod
Slovenski jezik, ki se je dolga stoletja razvijal na ozemlju, kjer se stikajo slovansko, germansko in romansko jezikovno podroje, se je po propadu fevdalne
20
drube zael razvijati v moderni evropski kulturni jezik, v katerem se prepletajo romanski, germanski, madarski in splonoslovanski elementi s podedovanim praslovanskim osnovnim besednim fondom. V panonskem prostoru se je zaradi razlinih zgodovinskih okoliin, Prekmurje s Porabjem je bilo od 11. stoletja sestavni del ogrskega kraljestva in odtrgano od drugih slovanskih pokrajin, ohranilo veliko arhaizmov, katerih del je izprian v Briinskih spomenikih in stari cerkveni slovanini. Prispevek prinaa izsledke raziskave izvirnoslovanskega in neavtohtonega besedja, prevzetega iz grko-latinskega, nemkega in madarskega jezikovnega prostora v prekmurski strokovni (lonarstvo, poljedelstvo) terminologiji.
2 Narena podoba Prekmurja
Prekmursko nareje, ki je najbolj vzhodno slovensko nareje, se govori v Prekmurju, ob zgornji Rabi v okolici Monotra ter v nekaj vaseh ob madarsko-avstrijski meji v Avstriji. Zaradi tevilnih in ostrih razdelitev Prekmurja vse do 18. stoletja so se na tem obmoju oblikovala tri temeljna podnareja: severno goriko (ob zgornji Ledavi in v Porabju), osrednje ravensko (od Cankove prek Murske Sobote do Filovcev in Kobilja) in juno dolinsko (vzdol Mure). Zinka Zorko (1998: 42) ugotavlja, da se med seboj razlikujejo po mlajih prekmurskih razvojih, ki se kaejo zlasti v (1) razlinih odrazih za dolgi in kratki a; v gorikem in ravenskem podnareju se kratki in nenaglaeni a zaokroujeta, v dolinskem pa se pod vplivom prlekega nareja zaokrouje dolgi a v o/, kratki naglaeni in nenaglaeni a pa ostajata odprta vokala; (2) v razvoju konnega -l v -o v gorikem in ravenskem podnareju ter -u v dolinskem, (3) v izgovoru zvonika j, ki se v dolinskem in delu vzhodnega ravenskega podnareja izgovarja kot j, sicer kot dj, g, k ali d. Stareji glasoslovni in oblikoslovni razvoji so dokaj enotni.1
3 Nareno strokovno izrazje
Nareno lonarsko in kmetijsko strokovno izrazje je, kakor velja za glavnino vseh strok, dvojno: delno gre za posebno, enopomensko besedje, ki se nanaa izkljuno na predmete ali opravila v zvezi z lonarsko in kmetijsko dejavnostjo, drugi del sodi v sploni besedni zaklad in ima v stroki znailnosti splone rabe, lahko pa je tudi pomensko ali oblikovno modificirano (prim. Je 1997: 212). Nareno strokovno izrazje je izpisano iz transkribiranih besedil in dopolnjeno z intervjujem z informanti, ki so skupaj z raziskovalko pregledali lonarsko orodje in izdelke v lonarski delavnici, jih poimenovali ter opisali njihovo izdelavo in uporabo, v predstavitvi prekmurskega poljedelskega izrazja pa je zajeto staro
Ve o tem glej pri Greenberg (1993: 465487) in Koletnik (2008: 1316). 21
Mihaela Koletnik
besedje, ki izginja in ki ga pozna le e najstareja generacija govorcev, pa tudi sodobno besedje, ki ga je na to podroje prinesla sodobna tehnika in ki se ga oprijema mlaja generacija.2 Zbrano besedje lahko glede na izvor razdelimo na neprevzeto besedje, germanizme, romanizme, madarizme in drugo prevzeto besedje.3 3.1 Neprevzeto besedje (izbor):4 repnja || repnja -e tudi repnj posoda za vodo na lonarskem vretenu, kos razbite lonene posode in kos, primerek lonarskega izdelka izpeljanka iz podstave rep (pslovan. *rp, cslovan. rp), znane v ve slovanskih jezikih, ki izhaja iz ide. osnove s prvotnim pomenom *nekaj odsekanega razbitega, nato pa lonena posoda, delati peki || dlat pk nedov. oblikovati glineno posodo na lonarskem vretenu brez pomoi elektromotorja, delavnica || delavnica -e prostor, loen od ostalih prostorov v hii, v katerem se izdelujejo in obiajno tudi suijo lonarski izdelki, glava || glava glav zgornja ploa na lonarskem vretenu, na kateri se oblikujejo glineni izdelki etimologija besede, ki je sicer splonoslovansko razirjena, ni zadovoljivo pojasnjena; domnevno je njen prvotni pomen *goli, tj. neobleen del telesa, metaforini pomeni pa so kos, razum, zgornji del, najvaneja osebnost, vrh, globati ven || v globat nedov. votliti, globiti jamo, kjer se koplje glina globsti, globem dolbsti tudi globati, globam, globljem dolbsti, izpodjedati je morda nastalo po metatezi (deloma naslonjeno na globok) iz pslovan. *dlbti, kar izhaja iz ide. osnove s pomenom kopati, dolbsti in drog kot orodje za kopanje, ilovica || ilovica -e tudi ilojca -e tudi ilofca -e gnetljiva snov, ki se uporablja kot surovina v lonarstvu; glina izpeljano iz splonoslovanske podstave il ilovica, glina, kar je prvotno domnevno pomenilo *umazana snov, *temna snov, jesti || gsk - mn. odprtina za vlaganje posode v pe pslovan. *(j)stja domnevno izvira iz ide. osnove s pomenom goreti, kamenec || kmenec -nca m ozek, neloen, zelo trden vr z izlivom za vino in olje izpeljanka iz splonoslovanske podstave kamen ( pslovan. *kamy, cslovan. kamy), ki izhaja iz ide. osnove s prvotnim pomenom oster, kopati || kpat tudi kopt kplen nedov. dobivati, jemati ilovico iz zemlje pslovan. *kopati izhaja iz ide. osnove s pomenom obdelovati z ostrim orodjem, rezati, kropnica || kropnica -e velika nepoloena lonena posoda brez roajev za kuhanje svinjske krme praslovanska osnova *krop krop, kipea voda je izpeljana iz *kropti in prvotno domnevno pomeni *kar kropi, lonar || lonar -a m izdelovalec glinene posode izpeljanka iz junoslovanske podstave lonec lonec, posoda, mesiti || mesit -in nedov. gnesti (glino) splonoslovansko razirjena beseda, ki izhaja iz ide. osnove s pomenom meati, oblijalo || oblijlo -a s steklasta snov za prekri2 3
Zaradi prostorskih omejitev tukaj predstavljamo samo izbor besedja. Pri terminu, prevzetem iz tujega jezikovnega sistema, je smer izposoje ugotovljena s pomojo slovarjev (Bezlaj IV /19762007/, Skok IIII /19711973/, Snoj /2003/, Striedter-Temps /1963/) in drugih prironikov. Etimologije izbranih besed so povzete po Bezlaju (19762007) in Snoju (2003). 22
vanje lonarskih izdelkov; lo izpeljanka iz splonoslovanske podstave liti, ki izhaja iz ide. osnove s pomenom liti, zlivati, toiti, par || par -a m velika trebuasta lonena posoda naravne barve z nazobanimi robovi po ploskvi za kuho perila in z odprtino z nastavkom spodaj za izpust vode pslovan. *pr je nomen actionis nomen loci k *pariti, *pari delati paro, pe || p pei naprava za ganje lonarskih izdelkov pri visoki temperaturi splonoslovanska beseda, ki izhaja iz ide. osnove s prvotnim pomenom *peenje, kuhanje, nato pa mesto ali priprava, kjer se kuha ali pee, poknja || pknja -e razpoka v lonarski pei, pri kateri uhaja dim izpeljanka iz podstave pokati dobivati razpoke, lomiti se in tepsti, toli s prvotnim pomenom zlomiti se, toli, potegniti gor || potgnit grik dov. dajati doloen videz, obliko lonarskemu izdelku, sejak || sijak -a m lonarsko orodje(mlin) za mletje glazure, barve, ki sestoji iz dveh kamnov, s kakrnimi so neko mleli moko, vdelanih v leseno ogrodje, ki se ju poganja z batom izpeljanka iz podstave sejati metati, trositi seme v zemljo, ki izhaja iz ide. osnove s prvotnim domnevnim pomenom *tresti, stresati, smolenjak || smolenjak -a m smolnata borova polena izpeljanka iz splonoslovanske podstave smola, kar izhaja iz ide. osnove s pomenom poasi goreti, tleti, sopih || sp -ja m odprtina za zraenje na lonarski pei; odduek deverbativna nomina actionis iz v. *sop-ych-ati oz. sop-uch-ati k *sop-t* sop pihati, puhati, kar izhaja iz ide. osnove pihati, dihati, spati, suenje || sienj sienja s postopek, ko surova posoda po oblikovanju na lonarskem vretenu nekaj asa odlei, obiajno na deskah pod stropom delavnice, da postane suha, zemlja || zemla -e tudi zeml gnetljiva snov, ki se uporablja kot surovina v lonarstvu, gati || gt gn nedov. z monim segrevanjem delati trdno pslovan. *t* ,g gati izhaja iz ide. osnove s pomenom gati; betvo || betvo -a s tudi betef -tv steblo (bue, it) pslovan. *bt rastlina, zelie, sadika, steblo izhaja iz ide. osnove s prvotnim pomenom *kar raste, uspeva, brana || brana -e orodje z eleznimi zobmi za rahljanje zemlje splonoslovansko razirjena beseda izhaja iz ide. osnove s pomenom obdelovati z ostrim orodjem, cepe || cip cep mn. preprosto orodje za rono mlaev izpeljanka iz podstave *cpti sekati, klati; cepe so prvotno *orodje, s katerim se cepi, tole, louje zrnje od slame (Snoj 3003: 71), eliti || elit -in nedov. povrno (o)mlatiti snop, gnoj || gnj gnoja m prostor za odlaganje gnoja in iztrebki domaih ivali, pomeani s steljo splonoslovansko razirjena beseda izhaja iz ide. osnove s pomenom gnitje, gumno || gmla -e prostor, kjer se navadno mlati pslovan. *gumn *prostor, kjer se mlati izhaja iz ide. osnove s prvotnim pomenom *prostor, kjer govedo tepta penico; penico so vasih mlatili tako, da so jo razprostrli na trdo podlago in nanjo spustili govedo, ki je po njej hodilo toliko asa, dokler se zrnje ni loilo od slame (Snoj 2003: 196), klepati || klept kleplen nedov. z udarci kladiva tanjati, ostriti rezilo pslovan. *klepati toli, biti je iz onomatopeje *klep-, ki posnema zvoke, nastale ob trku dveh (kovinskih) predmetov, kola || kola kol s mn. lesen voz, zlasti kmeki splonoslovansko kolo izhaja iz ide. osnove s pomenom vrteti se, kosa || ksa -e tudi kos orodje z dolgim rezilom in dolgim roajem za koenje
23
Mihaela Koletnik
trave, kovinski del priprave, orodja, s katerim se ree in slamoreznica, kosilnica || kosilnica -e veji stroj za koenje izpeljanka iz splonoslovanske podstave kosa, ki izhaja iz ide. osnove s pomenom rezati, kozara || kozra -e skupina desetih pokonci postavljenih renih snopov in skupina do trideset pokonci postavljenih koruznih snopov, krma || kma -e (pokoena) trava, seno pslovan. *krma verjetno izhaja iz ide. osnove in izhodino pomeni *odrezan, oddeljen dele hrane, locne || locn locn mn. priprava iz ovalnega obroa in vrvi, ki se uporablja za prenaanje zlasti krme in listja; krplja mn. oblika samostalnika locen ( *lcn); beseda izhaja iz ide. osnove s pomenom krivina, kar je ukrivljeno, upognjeno, lupati || lpat -len nedov. odstranjevati s koruznega stora krovne liste; likati splonoslovanska beseda izhaja iz ide. osnove s pomenom lupiti, nat || nat nati nadzemni deli repe, krmne pese, krompirja domnevna pslovan. oblika *nati naj bi izhajala iz ide. osnove s pomenom vezati, pripeti, okapati || okapat -len nedov. rahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstranjevati plevel, okopavati, orati || ort orgn nedov. rahljati zemljo s plugom pslovan. *orati izhaja iz ide. osnove s pomenom orati, oslica || sca -e kopica sena za ez zimo, otava || otava -e (posuena) trava druge konje pslovan. *otava trava, ki zraste po prvi konji se izvaja iz pslovan. *otaviti ponovno se pojaviti; beseda je tako prvotno pomenila *(trava), ki se ponovno pojavi (Snoj 2003: 482), plug || plk -ga m orodje, priprava za oranje e je pslovan. *plug izvirno slovanska beseda, izhaja iz pslovan. glagola *pluiti vlei, plaziti, kar izhaja iz ide. osnove; beseda bi bila lahko izposojena iz pgerm., vendar nem. Pflug razlagajo kot izposojenko najverjetneje iz praslovanine (Snoj 2003: 529), polza || puza -e del sprednjega trabja pri vozu, povreselj || povres -na m zvit op slame za vezanje snopov; povreslo pslovan. *poversl s imer se kaj povee je izpeljanka iz *poverst ,povrz povezati, razsohe || rsije tudi rsje rase mn. vile Bezlaj (1995: 160) slovan. *or z-socha veja z razcepljenim krakom izvaja iz pslovan. *orz- raz in *soch veja, seka || ska -e na nekaj centimetrov zrezana slama, zmeana s koruzinjem, jeseni tudi s travo in deteljo; rezanica izpeljanka iz glagola sei, seem, ki izhaja iz ide. osnove s pomenom sekati, rezati, trobi || trobi -i tudi trbi- i mn. trikotni del voza, na katerega so pritrjena prednja ali zadnja kolesa, vtaknjen med podvozje in oplen; trabje, vlat || vlat vlati zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu, prosu pslovan. *vlt izhaja iz ide. osnove s pomenom trava, klas, gozd. Neprevzeti leksemi so tudi tisti, ki so tvorjeni iz prevzetih leksemov s pomojo domaih besedotvornih postopkov (ekli 2005: 178; Toporii 1992: 218). Izbor: bidraa || bidra -e okrogel ali podolgovat peka (model) za potico iz bidra taj. nem. Wider, Widerl, kuha || kija -a m velik trebuast lonec za kuhanje, navadno z dulcem ter enim ali dvema roajema iz kuhati kuhan stvnem. kohhn lat. coquere, putrica || ptrica -e majhna putra, namenjena za okras, olepavo prostorov iz putra srvnem. puterich, buterich domnevno rom. buttis, scentrirati || scentrrat -an dov. z enakomernim pritiskanjem navzdol in proti sebi potiskati glino v sredie vrtenja iz
24
centrirati nem. Center, Zentrum, zentrieren lat. centrum gr. kntron, vunglar || vunglar -a m spodnja ploa na lonarskem vretenu, ki se poganja z nogo iz vung nem. Schwung; balirati || balrat -an nedov. s strojem pri spravljanju pridelkov delati zvitke slame, sena iz bala nem. (Stroh)balle, bintljati || bintlt bintlan nedov. odstranjevati pleve in primesi iz ita iz bintelj nem. Wind-, silaa || silaa -e krma, kisana v silosu iz silos hrv. slos pan. silo lat. gr., ajbati vkup || fkp ajbat nedov. z grabljami spravljati krmo v vrste iz ajba nem. Scheibe, talice || tlce talic mn. hlev za svinje iz tala srvnem. stal, -lles, lajdranica || ljdranca -e veriga za spenjanje voza iz lajdra bav. avstr. Schleuder, srvnem. sluder. 3.2 Germanizmi. V zbranem besedju se pojavljajo naslednji germanizmi: bager, bajdla, bajdlin, bajsa, blek, cigel, cota, drot, filc, flek, glazirati, glazura, graba, gratati, grunt, hakelj, kahlica, krigelj, krugla, lagev, leder, malati, pleh, ror, ajba, alica, erblin, leferka, nita, pakla, pic, prekla, prickati, prigla, tancati, tancprea, tanga, tela, toplin, tuc, urc, vunkajba, taler, uta, vajdlin, velb, verktat; ajdina, bala, burgula, copanj, cvek, gepelj, grinta, kramp, krumpi, lada, lanec, lunek, muntelj, paklin, praha, prigelj, pucati, puka, rigelj, rigolati, rinek, ripsa, avfla, inja, ker, tala, teslin, til, tranga, trotok, uber, ubgare, vaga, vaa, virt, lajf, lajfati. Predstavljamo izbor: bajdla || bajdla -e velika globoka lonena skleda z dvema roajema za mesenje kvaenega testa, pranje zelenjave, pomivanje posode ter pripravo glazur in barv v lonarstvu domnevno bav. baidl, baidling, bajsa || bajsa -e najkvalitetneja bela glina za barvanje oz. kraenje lonarskih izdelkov nem. weiss, filc || filc -a m tudi filca -e klobuevina kot pripomoek za glajenje posode od znotraj nem. Filz, glazirati || glazrat -an nedov. prekrivati lonarske izdelke z loem nem. glasieren, grunt || grnt -a m barva, pridobljena iz rjavkastorumene gline za barvanje in kraenje surovih lonarskih izdelkov; podbarva srvnem. grunt, nem. Grund, krugla || krugla -e manji kos obdelane gline, primeren za oblikovanje na lonarskem vretenu nem. Kugel, leder || lder -dra m usnje za vlaenje gline in potegovanje posode navzgor in navzven nem. Leder, ajba || ajba -e osnovna lonarska priprava iz zgornje in spodnje ploe, tirih stebrov in ve desk, na kateri lonar oblikuje glineno posodo; lonarsko vreteno nem. Scheibe, pregla || prjgla -e tudi prjkla -e orodje (pripomoek) za glajenje posode od zunaj nem. Spreitel, Spriessel, tancati || tancat -an nedov. na stiskalnici serijsko oblikovati lonene predmete nem. stanzen, tancprea || tajncpra -e stiskalnica za serijsko oblikovanje lonenih predmetov nem. Stanzpresse, verktat || vrtat -a m lonarska delavnica v bivalnem prostoru nem. Werksttat; ajdina || edina tudi idina -e kulturna rastlina z gostimi rdekastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme star. nem. Heiden, gepelj || gp -na m priprava za vrtenje pogonske gredi, ki jo poganja vprena ivina; vitel nem. Gpel, kebel || kebe -bla m mernik (za zrnje, fiol) pslovan. germ., lanec || lnc -a m veriga za spenjanje koles voza srvnem. lanne, lunek || lnek -a m konec osi pri vozu (kapica) z dvema vtaknjenima ebljema, ki
25
Mihaela Koletnik
prepreujeta, da kolo ne pade, zdrsne z osi srvnem. lun, lune, muntelj || mnte in minte -tla m draj pri kosiu stvnem. muntil, juno bav. M(n)tel, praha || prja -e jeseni preorana in navadno do naslednje pomladi neposejana, neposajena njiva srvnem. brche, rigolati || ragulat -an nedov. rahljati zemljo z (zelo) globokim prekopavanjem, oranjem nem. rigolen, ripsa || ripsa -e rastlina, ki rumeno cvete in se njeni nadzemni deli rabijo za krmo; oljna repica nem. Raps, ker || kjr -i orodje stvnem. giskirri, srvnem. geschirre, tranga || tranga -e vrv za vpreenje ivali k vozu, plugu; zaprenica srvnem. strange, vaa || vja -e vrhnja plast zemlje z rastlinjem, zlasti s travo; rua srvnem. wase, stvnem. waso. Kot je razvidno iz gradiva, segajo najstareje nemke izposojenke v prekmurino v starovisokonemko (od 7. do 11. stoletja) oz. alpskoslovansko obdobje. S stalia sodobnega slovenskega knjinega jezika so oznaene kot narene (uta, vaga drog pri vozu), narene vzhodne (graba) ali argonske (malati). Srednjevisokonemke (do 13. stoletja) in pozneje izposojenke, predvsem iz bavarske nemine, so bile sprejete v knjini jezik kot stilno nezaznamovane ( filca, gepelj, glazirati, kramp, praha), pogovorne (pic(a)), nije pogovorne (stelaa, prekla, pricati, tala, tranga), narene (krugla, lunek, rips(a), ajba lonarsko vreteno, vaa) ali narene vzhodne (ajdina); ena beseda (rigolati) ima terminoloki in ena (lanec) asovno-frekvenni kvalifikator, veina pa jih ivi samo v nareju. Zelo stara germanska izposojenka, izpriana e v praslovanini, je kebel, s stalia sodobnega slovenskega knjinega jezika oznaena kot narena. 3.3 Romanizmi so naslednji: blanja, kanal, kelih, kolobar, komplet, korbelj, kufer, lavor, luster, majolika, majster, main, model, modla, penzlin, pisker, prea, putra, servis, teglin, vaza, vr; cima, freza, kvatre, lucerna, sirek, traktor. Predstavljamo izbor: kolobar || kolobar -a m osnovna lonarska priprava iz zgornje in spodnje ploe, tirih stebrov in ve desk, na kateri lonar oblikuje glineno posodo; lonarsko vreteno verjetno rom., korbelj || krbe -bla m veja pletena posoda iz lubja za noenje ilovice iz jame srvnem. korbe lat. corbis, majster || majster -tra m kdor ima najvijo usposobljenost v (lonarski) stroki bav. srvnem. mister, stvnem. meistar, nem. Meister rom. maestro lat. magister, penzlin || pjnzlin -a m pripomoek iz daljih dlak za mazanje, barvanje in lepanje lonene posode; opi srvnem. pensel, bensel srlat. penicellus, klas. lat. pnicillus, putra || ptra -e lonen vr (za vodo, vino, olje) s trebuastim telesom, ozkim in kratkim vratom ter roajem z nastavkom za luknjico za pitje srvnem. puterich, buterich domnevno rom. buttis, vr || v -a m veja trebuasta posoda z roajem, ojim grlom in dulcem za nalivanje tekoin (vode, vina) rom. lat. urceus; cima || cina -e poganjek iz gomoljev krompirja v zimskem asu ben. it. cima lat. cy ma gr. ky ma, freza || frza -e priprava z vrteimi se rezili za prekopavanje zemlje, ki se prikljui traktorju; prekopalnik frc. fraiser, fraise, lucerna || lucerna -e krmna rastlina s trojnatimi listi in modro vijoliastimi cveti; Medicago sativa nem. Luzerne frc. luzerne lat. lcerna, sirek || sirek -rka m koruzi po 26
dobna kulturna rastlina z latastim socvetjem in drobnimi semeni ali njeno seme srlat. syricum, traktor || trktor -a m motorno vozilo za vleko, delo, zlasti v kmetijstvu nem. Traktor lat. tractor. Najve romanizmov, zlasti latinskih in nekaterih v latinini navadnih grkih izposojenk, je bilo v panonsko leksiko sprejetih prek nemine, nekateri med njimi e v staro- in srednjevisokonemki dobi (korbelj, penzlin, prea, putra). S stalia sodobnega slovenskega knjinega jezika so te besede oznaene kot stilno nezaznamovane (cima, lucerna, sirek, traktor, vaza, vr), pogovorne (maina, prea stiskalnica), narene (blanja), narene vzhodne (putra), nekatere pa ivijo samo v nareju (kolobar lonarsko vreteno). Ena beseda ( freza) ima terminoloki, ena (mojster) pa ekspresivni kvalifikator. Zelo stare romanske izposojenke, izpriane e v praslovanini in slovanini, so deska, kri in lagev; slednji sta s stalia sodobnega slovenskega knjinega jezika oznaeni kot nareni vzhodni. Med zbranimi termini je mo zaslediti tudi nekaj tujk romanskega izvora; te so bile prek nemine ali sodobnih evropskih jezikov sprejete v slovenski knjini jezik, od tod pa v nareje. Izbor: amfora || anfora -e lonena posoda z ozkim vratom, navadno dvema roajema in koniastim dnom knji. sloven. amfora nem. Amphore, frc. ampphore lat. amphora gr. amphorus, biskvit || biskvit -a m posuen, enkrat gan lonarski izdelek, primeren za nadaljnjo obdelavo (ganje) knji. sloven. biskvit (v nareju s pomenskim prenosom) prek nem. Biskuit frc. biscuit lat. biscoctus, forma || forma -e doloen videz lonarskega izdelka knji. sloven. forma prek nem. Form iz lat. forma, kaolin || kaolin -a m najisteja bela porcelanska glina knji. sloven. frc. kaolin, keramika || keramika -e izdelki iz gane gline knji. sloven. nem. Keramik frc. cramique gr. ta keramik; gr. kramos, kupola || kupola -e pe kopaste oblike, s tremi kurii spodaj in 78 odduki na vrhu pod obokom, kot vir energije se uporablja les knji. sloven. it. cupola poznolat. cpola. 3.4 Madarizmi so naslednji: bogra, falat, gomba, ina, kula, laboka, tepsija, tanjer; aranda, bak, fotiv, rud, talige; slednja beseda je v SSKJ oznaena kot nar. prekmurska: bogra || bgra -a m trebuasta posoda z roajem, pokrovom in tremi nogami, lahko tudi brez njih mad. bogrcs, falat || flat falta m kos, primerek lonarskega izdelka in kos sploh mad. falat, gomba || gmba -e nastavek za luknjico za pitje vode na roaju putre mad. gomba, ina || ina -a m kdor se s praktinim delom ui lonarske obrti; vajenec mad. inas, kula || kula -a m ploata, steklenici podobna okrogla lonena posoda s tirimi nogami za noenje pijae mad. kulacs, laboka || laboka -e okrogla, nekoliko vija posoda z dvema roajema, pokrovom, navadno tudi nogami za kuhanje, duenje, praenje, cvrtje mad. labas; prim. tudi mad. lab, tepsija || tepsija -e okrogel plitev peka, katerega stena je podaljani navzgor zavihani rob mad. tepsi, tanjer || tanjr -a tudi taljr -a m kronik mad. tnyr nem. Teller; aranda || aranda -a m najemnik mad. rends, bak || bk -a m klepalnik mad. bak nem. Bock, fotiv || ftif -va m krompir, ki se sam naseje, ostane v zemlji od prejnjega leta in naslednje leto zraste
27
Mihaela Koletnik
mad. fatty, rud || rut ruda m drog na sprednjem delu voza, pluga, ob katerega se vprega ival; oje mad. rud, telige || telige telik mn. samokolnica mad. taliga. Najdemo e po eno izposojenko iz angleine, v nareje sprejeto iz knjinega jezika (kombajn), eine barva in hrvaine obrt, tri prek hrvaine prevzete iz turine in grine utara, kalup, komad ter eno prek hrvaine prevzeto iz panine (silos). V prekmurski nareni lonarski in poljedelski terminologiji se prepletajo izvirna slovanska poimenovanja izdelkov, orodij, pripomokov, rastlin in delovnih postopkov s prevzetimi. Ta so veinoma germanskega izvora, prek nemine so najvekrat prevzeti tudi romanizmi, madarskih prevzetih izrazov je malo. Prevzete besede so zveina izposojenke (prim. Snoj 2006: 346), nekaj je tujk, ki so bile v nareje sprejete iz knjinega jezika. Nekatere od prevzetih besed so bile sprejete v slovenski knjini jezik, ostale pa so s stalia knjinega jezika oznaene kot pogovorne, nije pogovorne, narene ali argonske, veliko pa jih ivi samo v nareju.
4 Zakljuek
Razvoj prodira na vsa podroja drubenega ivljenja, pri emer ni izvzeto niti podeelsko okolje. Nain ivljenja v asu in prostoru se hitro spreminja, kar se odraa tudi v narenem besedinem sestavu. Z zamiranjem lonarske obrti izginja tudi staro poimenovalno besedje s podroja lonarske dejavnosti. Prekmurski izrazi za lonarstvo, poljedelstvo in vse, kar je povezano s kmekim ivljenjem, sicer e tvorijo bogat izvirnoslovanski substrat,5 vendar pa stara slovanska terminologija pri srednji generaciji govorcev hitro tone v pozabo (tako so npr. narena poimenovanja za dele voza e skorajda izginila, saj je vpreno ivino zamenjal traktor), mlaja generacija pa je sploh ne pozna ve. Stoletja ustaljeno kmetijsko orodje so zamenjali razlini stroji in pripomoki, skupaj z njimi pa se prevzemajo tudi poimenovanja zanje (npr. freza, kombajn, traktor). Nekatera stara imena, kot so brana, kosa, plug, se uporabljajo tudi za nove naprave, sicer pogosto poimenovane s slovenskimi ustreznicami, v nareje sprejetimi iz knjinega jezika (npr. kosilnica, obraalnik, samonakladalka, sejalnik), dobro je e ohranjena stara terminologija za kmeka opravila, eprav se je nain obdelovanja spremenil. Izsledki raziskave kaejo, da je bil stik z neindoevropskim madarskim jezikom za prekmurino manj usoden kot nemina. Madari so prevzemali slovanske besede z razlinih podroij dejavnosti, tudi poljedelske. Iz slovanski jezikov so npr. mad. cirok sirek, kukorica koruza, malna malina, murok mrkev, rend red, vrsta (sena), ugorka kumara.
Izsledki raziskave kaejo, da je prevzetih priblino 20 % besed. 28
Moneje sledi v narenem besedju je pustilo sobivanje z nemko jezikovno skupnostjo, prek nemine so bili v panonsko leksiko najvekrat sprejeti tudi romanizmi. Najstarejih germanskih in romanskih izposojenk se skorajda ne zavedamo ve (npr. redkev; renja, deska, breskev), kot germanizme utimo zlasti mlaje prevzete besede, ki so jih v panonski prostor prinesli rokodelski pomoniki, vojaki in romarji s svojih potovanj po srednji Evropi kot oznaevalce za razlina orodja in poklice, od Nemcev pa smo sprejeli e kulturne rastline, tudi tiste romanskega izvora, in poimenovanja zanje. Ugotovimo lahko, da je temeljno (staro) nareno poimenovalno besedje s podroja lonarske in poljedelske dejavnosti slovansko. koda bi bilo, da bi potonilo v pozabo. Naa naloga je, da ga popiemo in tako ohranimo kot del slovenske kulturne dediine, kak izviren stareji nareni strokovni izraz pa bo prav priel tudi kot slovenska ustreznica tujim poimenovanjem, na kar je opozorila e Andreja ele (1996: 337).
OKRAJAVE
ben. beneko, cslovan. cerkvenoslovansko, frc. francosko, gr. starogrko, hrv. hrvako, ide. indoevropsko, it. italijansko, klas. klasino, knji. knjino, lat. latinsko, mad. madarsko, nar. nareno, nem. nemko, poznolat. poznolatinsko, pslovan. praslovansko, rom. romansko, slovan. slovansko, sloven. slovensko, srlat. srednjevekolatinsko, srvnem. srednjevisokonemko, star. stareje, stvnem. starovisokonemko, pan. pansko, taj. tajersko
Okrajave jezikov so take kot v Snoj (2003): avstr. avstrijsko, bav. bavarsko,
LITERATURA
France BEZLAJ, 19762007: Etimoloki slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Mladinska knjiga. Janez BOGATAJ, 1989: Domae obrti na Slovenskem. Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije. Rada COSSUTTA, 2002: Poljedelsko in vinogradniko izrazje v slovenski Istri. Koper: Zgodovinsko drutvo za juno Primorsko in Znanstveno-raziskovalno sredie RS. Marc GREENBERG, 1993: Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov. Slavistina revija 41/4, 465 487. Marija JE, 1997: Iz tkalskega izrazja na Pohorju. Slovensko naravoslovno-tehnino izrazje. Ur. Marjeta Humar. Ljubljana: ZRC SAZU. 209216.
29
Mihaela Koletnik
Janko JURANI: 1966: O leksiki v panonskih govorih. Panonski zbornik. Ur. Boidar Borko, Franc Zadravec. Murska Sobota: Pomurska zaloba. 3141. Mihaela KOLETNIK, 2008: Panonsko lonarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektoloke razprave. Maribor: Mednarodna zaloba Oddelka za slovanske jezike in knjievnosti, Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjina zbirka Zora, 60). Martina OROEN, 2003: Odvisnost narenega besedia in naina upovedovanja (izraanja) od spreminjajoega se naina ivljenja. Razvoj slovenske jezikoslovne misli. Maribor: Slavistino drutvo Maribor. (Zora, 26). 310318. Petar SKOK, 19711973: Etimologijski rjenik hrvatskoga ili srpskoga jezika 13. Zagreb: JAZU. Marko SNOJ, 1997, 2003: Slovenski etimoloki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2006: O tujkah in izposojenkah v slovenskem jeziku. Slavistina revija 54, 343349. Hildegard STRIEDTER TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwrter im Slovenischen. Berlin: Osteuropa-Institut Berlin, Berlin-Dahlem. Matej EKLI, 2005: Odraz medjezikovnih stikov v poimenovanjih za vake poklice in dejavnosti v nadikem nareju. Vekulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Marko Stabej. Ljubljana: Center za slovenino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 176181. Joe TOPORII, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva zaloba. Peter WEISS, 2006: Besedje na kolesu v (slovenskem) narenem slovarju z etimologijami. Diahronija in sinhronija v dialektolokih raziskavah. Ur. Mihaela Koletnik, Vera Smole. Maribor: Slavistino drutvo Maribor. (Zora, 41). 328335. Zinka ZORKO, 1998: Narene prvine v Ivanocyjevem Kalendarju Najszvetejsega szrca Jezusovega (19041906). Slovensko-madarski jezikovni in knjievni stiki od Koia do danes. Ur. Istvn Nyomrkay in Stjepan Luka. Budimpeta: Koiev sklad. 3959. Andreja ELE, 1996: Voz na Pivkem. Traditiones 25. Ljubljana: SAZU. 337343.
REFLECTION OF INTER-LINGUAL INTERLACING IN UPPER MURA TEXTS

The Slovenian language, having developed over many centuries in a territory where three of the largest European language areas (Slavic, Germanic and Romance) come in contact, remained conservative because of its modest role before the fall of feudal society. However, it then began to develop into a modern European cultural language, within which Romance, German, Hungarian and general Slavic elements interlace with an inherited fund of fundamental words from ancient Slavic. In the Pannonian area, for historical reasons (Upper Mura, together with Upper Raba, was a component part 30
of the Hungarian kingdom up to the 11th century and was separated from other Slavic regions), many archaisms were preserved. This study presents findings of research on original Slavic and non-autochthonous texts taken over from the Greek Latin, German and Hungarian language areas, i.e., in the occupational (agriculture, pottery) terminology of the Upper Mura. It is established that (1) Upper Mura expressions from agriculture form an original Slavic substratum that is connected to the lives of farmers; (2) contact with the non- Indo-European Hungarian language had less impact on Upper Mura dialect than German (Hungarian experienced more of Slavic word influence); (3) stronger thaces in dialectal texts were left by cohabitation with the German language group; the oldest German loanwords in dialect texts came into the Upper Mura dialect from Old High German (Althochdeutsch) (from the 7th to the 11th century) and Middle High German (Mittelhochdeutsch) (muntelj, skedenj, uta; grunt, praha), while more recently adopted texts were spread especially in recent centuries (ripsa, rigolati). Through the medium of German, Romanisms were also frequently adopted (main, korbelj) in Pannonian lexcography.
31
Sloglish or the Mixing/Switching of Slovene and English in Slovene Blogs

nada aBec
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroka cesta 160, SI 2000 Maribor, nada.sabec@uni-mb.si
SCN II/1 [2009], 3242
Prispevek obravnava sploni vpliv internetnega medija na jezik in podrobneje analizira slovenske bloge, v katerih se pogosto prepletata slovenina in angleina oz. t. i. sloglish. Za novo diskurzivno zvrst, ki zdruuje elemente pisne in govorne komunikacije, so po eni strani znailne visoka stopnja interaktivnosti, variabilnost, fleksibilnost in jezikovne inovacije, po drugi pa ji nekateri oitajo preveliko globaliziranost, uniformiranost in ogroanje jezikovne norme. Slovenski blogi so analizirani z jezikovnega vidika (besedje, skladnja, pravopis) in interpretirani s sociolingvistinega in pragmatinega vidika (vpraanje osebne, kulturne in drubene identitete uporabnikov; odnos med lokalnim in globalnim). The article discusses the impact of the Internet on language use and, more specifically, analyzes the frequent mixing/switching of Slovene and English in Slovene blogs (so-called Sloglish). This new discourse type, combining elements of written and oral communication, is highly interactive in nature and allows for flexibility, variation and language innovation. On the other hand, some see it as too globalized and uniform as well as a threat to the language norm. Slovene blogs are analyzed linguistically (vocabulary, syntax, spelling, punctuation) and interpreted from the sociolinguistic and pragmatic perspectives (the issue of personal, cultural and social identities of bloggers; local vs. global). Kljune besede: blogi, sloglish, kodno preklapljanje, slovenina, angleina, identiteta Keywords: blogs, sloglish, code switching, Slovene, English, identity
1 Introduction
The globalization process currently under way has left an indelible mark on almost every aspect of human activity, language included. The almost visible shrinking of the world has given rise to the need for a fast and effective means
32
of communication that would allow for virtually instant interaction among people anywhere in the world. The Internet is the one invention that ideally meets this demand and has, in so doing, not only changed our lives in unprecedented ways, but also greatly affected the language used on this new medium. Not only is English now the most influential language in the world, it has also become the most widely used language on the Internet. As such it is undergoing considerable changes, adapting and adjusting to the specific requirements of this new type of communication. The differences between English used for other purposes than Internet communication and online English are such that the new type of linguistic medium has even been given the special name netspeak (Crystal 2001). Occasionally, it is also referred to as globespeak, Netlish (from Netspeak + English), Weblish (from web + English), Internet language, cyberspeak, Webspeak and the like. (Ibid.). English exerts a substantial influence also on those Internet users who, in their Internet communication, opt for other languages. It is the purpose of this article to examine the principles of language use (mainly English) on the Internet in general and then focus specifically on the same aspects in the case of Slovene Internet users. By so doing, I will try to determine to what extent English has become part of their usage and is thus shaping their netspeak or, put differently, to what extent this has become Sloglish, a mixture of Slovene and English.
2 Methodology
The observations and findings in this study are based on the analysis of selected Slovene blogs retrieved from http://www.sloblogi.net in September and October 2008. Even though other forms of computer-mediated communication such as e-mail, discussion forums, text messaging and wikis could be taken into account, only blogs were selected because of their recent popularity and because, while they do not differ from other types of Internet communication in any essential ways (except for the format), they are usually nevertheless longer and provide for a more interesting read. Fifty blogs were examined and typical examples, which I believe are a fairly accurate reflection of the current situation, are presented for illustration purposes. The entries are first examined from the linguistic perspective in terms of vocabulary, syntax and spelling. They are then placed into a broader social perspective and an attempt is made to interpret them in as far as their extralinguistic, particularly cultural and global dimensions are concerned.
3 Features of Netspeak
Netspeak refers to language used on the Internet medium. This has very specific requirements that have to do primarily with speed, efficiency and the interactive nature of communication. While other languages are by no means ruled
33
Nada abec
out, the language which meets these requirements most adequately seems to be English. It has adjusted to these demands both in terms of form and function and has, as a consequence, become a kind of lingua franca for Internet users across the globe. Among the typical features of English used on the Internet we first notice the tendency to compress the language and to be as brief and to the point as possible. This is reflected not only in the omission of more elaborate greetings and other polite formulas in e-mail as opposed to ordinary, traditional correspondence, but also in numerous abbreviations, acronyms and condensed or simplified syntax in all other forms of Internet discourse. The ultimate stage in this constant tendency to be fast and effective is the frequent substitution of words by images, emoticons and other non-linguistic representations, sometimes highly coded and unintelligible to an uninitiated audience. Another, equally important feature is language innovation, which is encouraged by the freedom and countless possibilities offered by the Internet. Users are free to experiment and netspeak abounds with creative discourse. New forms may be very informal, slangy or unusual and they may occasionally even come into conflict with so-called nettiquette, but for the most part they are perceived positively as an expression of the users individualism and creativity. Furthermore, we notice dramatic changes in spelling. Anything from the already mentioned acronyms and abbreviations to random use of capitalization and punctuation, hybrid combinations of letters and figures to completely idiosyncratic usage goes, offering endless stylistic possibilities. All in all, netspeak tends to be very informal and, depending on the format, it could perhaps be placed somewhere in between spoken and written discourse, a kind of typed interactive exchange/conversation. In fact, it is precisely its interactive function that gives netspeak its distinctive character. The following excerpt of an essay written by a Scottish 13-year-old secondary school pupil and published in The Sunday Herald in 2003 has by now become a textbook example of netspeak and nicely illustrates some of its features:
My smmr hols wr CWOT. B4, we used 2 go 2 NY 2C my bro, his GF & thr 3 :-@ kds FTF. ILNY, its gr8. Bt my Ps wr so {:-/ BC o 9/11 tht thay dcdd 2 stay in SCO & spnd 2 wks up N. Up N, WUCIWUG -- 0. I ws vvv brd in MON. 0 bt baas &amp. /Translation: My summer holidays were a complete waste of time. Before, we used to go to New York to see my brother, his girlfriend and their three screaming kids face to face. I love New York, its a great place. But my parents were so worried because of the terrorism attack on September 11 that they decided we would stay in Scotland and spend two weeks up north. Up north, what you see is what you get nothing. I was extremely bored in the middle of nowhere. Nothing but sheep and mountains./ (http://www.sundayherald.com/31826)
34
In general, there are two kinds of attitudes toward netspeak. Some see it as a threat to the norm, a corruptive influence on standard language, others see it as a possibility for language innovations and new ways of expressiveness. In either case, the fact remains that it cannot be ignored because it is here to stay. English in its netspeak form is increasingly susceptible to language change because of the new medium. At the same time speakers of other languages adopting English completely or even just partially as a lingua franca contribute to this change as well, shaping it into an entirely new entity of a dynamic and rather unpredictable nature.
4 Slovene-English Netspeak or Sloglish in Slovene Blogs
Slovene blogs appeared shortly after the emergence of the first blogs, in the U.S.A.. Recently, they have gained in numbers and popularity. A survey of the selected blogs from http://www.sloblogi.net reveals that some bloggers write exclusively in Slovene, some in English and some in both languages. It is this last category of Slovene-English netspeak or Sloglish that I find the most intriguing and will analyze it in more detail.
4.1 Linguistic Aspects
From the linguistic standpoint we see that Sloglish used in the selected blogs generally follows the principles of the netspeak discussed in the previous section. This is certainly true of the originality, creativity and inventiveness of most bloggers, who see the Internet as a handy tool to express their individualism (under a real or assumed identity) and/or also as an opportunity to participate in the new wave of trendy citizen journalism. The specific features reflecting the mixing of Slovene and English on individual linguistic levels will be presented in the sections that follow.
4.1.1 Vocabulary
Lexical items taken from a donor language are those elements in any language contact situation that are the most salient and the easiest to accept, thus also the most numerous. The Internet-related terms themselves such as blog, net, mail, link and others are good examples of the dominant status of English in this medium. Other examples abound, too. Lexical items may be either part of code switched sequences (and will be dealt with in more detail in the section on syntax) or they may be adapted morphologically to Slovene. In this last case, Slovene suffixes/endings are added to English bases and the outcome are words that conform to the rules of Slovene grammar in terms of number, case, gender, person, tense, and agreement.
35
Nada abec
Examples of loanwords:
Zadeta od lajfa; Lonely riderka; Najlepa z mejkapom 2; Ajm a fakin kaupatejto; Maj prees :-D, Fejker.net; betmenka.blogspot.com; muffini.
On the surface, loanwords seem to have gone through a similar process as those used by Slovenes in English-speaking settings (e.g. Slovene Americans). A closer examination, however, reveals that in their borrowing of English words, bloggers are in fact closer to young Slovene speakers of slang than to Slovenes in the immigrant environments. While Slovene Americans resort to the use of English out of necessity to fill lexical gaps, bloggers use English as part of a more or less deliberate strategy whose primary purpose is to express their identity and a feeling of belonging to the global Internet community. In this sense I find parallels between their register and slang, which is also heavily influenced by (American) English. In fact, blogs are full of slangy terms, much more so than other text types. The words are often creative, playful, witty, sometimes also very unstable, even nonce words, made up by an individual blogger for a single occasion. Sometimes they imitate the spoken language or regional varieties. Examples of slangy terms:
47 ur brez interneta, fak, abstinenna kriza. Wanna ride? Sure you do. Wtf?!? Im outta time. I wanna meet this freakin bird :D The depths of ma mind
Examples of word play:

How to tie a tie? Glista fashionista. Gambling is bad, mkay? Gamboling je pa po drugi strani udovita stvar.
4.1.2 Spelling and punctuation
Spelling is perhaps the one area that stands out the most because it deviates from the norm so visibly and with such high frequency. In fact, the lack and/ or random use of both capitalization and punctuation often give the impression that this type of discourse knows no rules. The use of various images, emoticons, abbreviations and such only serve to further this impression. Despite the seeming disorder, however, some basic rules are beginning to take shape mostly due to the economy of communication. Even though the mentioned characteristics naturally apply also to those parts of the blogs that are not affected by English, I find the parts of Slovene-English switched or mixed discourse more intriguing in terms of detecting various language contact-triggered phenomena. I will therefore highlight them in par 36
ticular. The first thing that catches our eye is the frequent omission of Slovene letters or their replacement by English ones. While the use of c, s, z instead of , , is potentially justifiable (but only potentially) as a pragmatic solution in order to avoid software problems, whereby Slovene letters are sometimes changed into various kinds of triangles and other unintelligible characters, the use of exclusively English letters such as y, w, x that do not exist in Slovene, is a different story. Here the only explanation is a deliberate use of these letters either in order to impress the audience, play with new spellings or to imitate foreign models. Word play can take interesting turns. There is also a tendency on the part of some bloggers to make English spelling friendlier in that they write as they speak. Examples of spelling deviations:
CrazyLIKEme Itn@ tajerci hir I kum there I eat min (imposibl) rat-ON-crack Zee in pika End d viner is Men pa je kjutkan the pinky finger na predzadni fotki. Uer zveer sem gledal Numb3rs, S01E08. Ob pogledu na sliko pa samo LOL, prvo seveda screenshoti @ (klik gor, pa mogoe ksn zoom) Slonceks personal blog Maxxi-jev trg resnice Sv3dralnik kruh & vino Morphix blog
Punctuation presents another major problem. English punctuation marks such as apostrophes are used randomly and in inappropriate places. A complete lack of punctuation is not unusual either. On the other hand, some bloggers test their creativity by inventing their own, extra loud individual punctuation, e.g. triple exclamation marks, or a combination of question and exclamation marks and the like. Examples:
Thats art!;-) A, .. ja!! Mi lahko kdo prosim pove zakaj mi moja lepa nova rumena rozica dnevno umira kljub vsej ljubezni in vodi ki jo dobiva??? Butim backtresem se od adrenalina ko sem spet na internetu :-) wow:-) kje so tableti za glavo e ?!? iiiiiiiii kako lepo, bi se kar zjokala jaz pa pomislim na prav ni, se zagledam v eno toko in prazna glava.tkt ja najbolj hmhm mogoe to naredim prevelikokrat hehe!!!!
37
Nada abec
4.1.3 Syntax
Syntactic structures are much more resistant to language change than lexicon, which is why syntactic idiosyncrasies are much rarer and more difficult to detect than loanwords or spelling deviations. Nevertheless the Internet does encourage them, if for no other reason than because of the speed of writing which often prevails over the correctness of the form and precludes the formation of more sophisticated sentences. In the case of Slovene-English code switching, there are of course other factors at work as well since language contact implicitly works toward some degree of convergence and often triggers language change where we otherwise would not have expected it. The blogs examined contain different types of Slovene-English netspeak. Some are examples of so-called intra-sentential code switching, where the switch between the languages occurs within a single sentence. Others are examples of intersentential code switching, where the two languages are used interchangeably over longer stretches of discourse and where entire sentences remain in either one or the other language. Examples of code switching:
Nov coffee mug & crappy zaetek tedna Wishlist oz. zgodnje pismo Boiku :-) The cutest vselitveno darilo Zdaj grem pa res spat! Jutr imam fax all day long, no joking.: S night Na sreo imamo pri slovenini romantiko, which makes me happy, ker je zelo grozljivo in trapast in nerealno in POLNO, neobvladljivo in noroin ja (Pa e POE!<3and all I loved, I loved along. *ljubim*). In poleg tega ni samo slovenina, e Maja je, moja Maja, ki gre z mano na skvo in potem skupaj predebatirama deke in ljudi (ni isto, ne! :-D) in naju in svet in ivljenje. Samo skvoa ne. XD (In jutri greva v park po pouku prebarvat moje kavbojke na rumeno. Voooooo! @) Lepo je ugotoviti, da nisi edini, ki misli, da ne premore ustvene zrelosti, (Ker ustvujem, intenzivno in globoko in zmeraj. Pa ne znam obvladovat same sebe, geez!) (http://www.ednevnik. si/entry.php?w=Keya&e_id=74681)
Finally, we should mention instances where Slovene syntax (word order) has been changed under the influence of English. These refer mostly to the use of nominal phrases in which other nouns or nominal phrases function as premodifiers. Examples of Slovene word order modified under the influence of English syntax:
Za v avto kupujem kvalitetno bluetooh slualko, ki dobro stoji v uesu in ima kvaliteten zvok. Nekje sem e dolgo nazaj prebrala (ali pa mi je bilo..ko zmanjka post-it listkov. moti me Za nagrado sem tri revce namalala z vijolinim shimmer lakom. Esmeralda manija 10 let pozneje. Mami me je veraj vpraala, kdo za boga je taPa sem mislila, da Slovenija ne bo ve doivela Caught in the act manije. 38
Such word order is typically English and contrary to the spirit of Slovene, where different means would be used to express the same concept (e.g. ko zmanjka listkov Post-it) This type of structure imitating the English word order has become so widely used, though, that some Slovene speakers and certainly most bloggers have become quite accustomed to it.
4.2 Socio-cultural Aspects
Languages are typically used within a social context and the same applies to Slovene-English netspeak. The speech community using it of course differs from the traditional ones in the real world (as defined for instance by Labov 1966 or by Milroy 1980) in that it is not constrained by a physical location, but its members do nevertheless share conventions, albeit relatively loose, of linguistic communication. Netspeak serves as a tool of information exchange and socio-emotional expression as well as to build social constructions. The kind of English that is an integral part of this communication is not any specific variety of English such as British, American or perhaps Australian variety (even though the American influence prevails), but rather a kind of international, global English. As pointed out, it is used not only for communication, but also as a social marker indicating the users belonging to a particular online community. The users resorting to English could be interpreted as their desire to be seen as fashionable, cosmopolitan, sophisticated, worldly, more attractive, fancy and/or in. In either case, bloggers seem to perceive English as a prestigious language that separates them from those who do not use it and thus bonds them together in some sort of in-group solidarity. In this and in some others aspects of language language use, they resemble slang speakers: they strive toward original and creative use of it and they are predominantly young. Sloglish can be analyzed from a cultural perspective as well since language and culture are closely intertwined. The language choice involved in code switching in particular has very deep cultural implications and may be indicative of the users identification with a particular culture. Thus some bloggers express their most intimate thoughts and feelings in English rather than in Slovene. It is not unusual for some to choose English slogans and quotations to represent their blogs. Examples:
when Im feeling sad I simply remember my favourite things okolada, dr. house, lak za nohte, bacek, spanje med vikendom, zares, mkdsp, avtobusi, mejkap, pisarniki material, omare, kopalnice v izlobah, dela in leanje na kavu pri barbari, tomau, andrau in tinkari doma, napolnjen urnik, gmail, sestanki, sedenje za mizo pri uri in nei, sedenje pri gaperju in tei na balkonu, anetova muska, mike skinner, hubert, pivo, sedenje na klopci v tudentskem nasleju z neo c. in vaskotom And then I dont feel so baaaaad. (http://kai.sopca.com/2008/10/19/my-favouritethings/ 39
Nada abec
Kaj pa vemko pogledam skozi okno se poutim bolj yellow: I drew a line I drew a ine for you, Oh what a thing to do. And it was all yellow. Coldplay. Anyway, modra je moja najljuba barva. Zakaj se pa ree feeling blue? Od kod izvira ta izraz? Hmmm Mr. Google mi ne zna odgovorit. (http://www.vichyblog.com/si/2008/10/20/feeling-blue/) All that you can leave behind (You laugh at me, because Im different, I laugh at you because you are all the same. Jonathan Davis.) (http://www.imlearningtofly.blogspot.com/) But I dont want to go among mad people, Alice remarked. Oh, you cant help that, said the cat: Were all mad here. Im mad. Youre mad. How do you know Im (Quote of the day (PeBKoc)) (flikr.com/photos/7153354@N04/2959231312/in/set-72157600867182134/) Yes, this is my life and yes, you should care. (http://www.ednevnik.si/entry. php?w=Keya&e_id=74681)
Others use English nicknames, blog titles and blog entries. Possible reasons for such use may be sought in the impact of popular culture or simply in their desire to reach a larger audience. For some bloggers, their global identity seems to take precedence over their local one. The issue becomes more complex if we take into account the fact that the Internet allows for multiple, changing and/ or deceptive identities and anonymity. The freedom of expression is seemingly without limits, the imagination is given free rein, which is why a relatively high number of those who choose to present themselves in English is very telling in as far as the personal, cultural, social and even global identity of individual bloggers is concerned. Examples of bloggers names and nicknames and of blog entry titles:
Ursha, Bubbles, LanceVance, Junior, ANGEL girl (Maychi), Alesh, Latisha, freethinker, feeling blue; Wild @ Heart; Sucker za srene konce; My first summer day ali kradem menkastino
5 Conclusion
The development of the Internet so far has offered numerous new ways of communication and has encouraged the creation of so called netspeak. In view of rapid technological advances and the fast growing number of the Internet users (e.g. citizen journalism) as well as current world trends (globalization, democratization, individualization) it is likely that it will continue to exert its influence on language change both in the case of English and the other lan 40
guages with which it comes into contact. The same is true of cultural values and attitudes and of identity issues, which is why much more research is needed to provide at least some answers to the constantly emerging questions in this largely elusive field.
LITERATURE
Naomi BARON, 2008: Always On: Language in an Online and Mobile World. Oxford: Oxford University Press. Mark CASTELLY, M., 2003: The Internet Galaxy: Reflections on the Internet, Business and Society. Oxford: Oxford University Press. David CRYSTAL, 2001: Language and the Internet. Cambridge: Cambridge University Press. , 2004: A Glossary of Netspeak and Textspeak. Edinburgh: Edinburgh University Press. Susan C. HERRING (ed.), 1996: Computer-Mediated Communication: Linguistic, Social and Cross-Cultural Perspectives. Philadelphia: John Benjamins B. V. Jane JOHNSON, 2003: Teachers call for urgent action as pupils write essays in text-speak. Sunday Herald, 02/03. Retrieved October 12, 2008 from http://www. sundayherals.com/31826 William LABOV, 1966: The Social Stratification of English in New York City. Washington, DC: Center for Applied Linguistics. Lesley MILROY, 1980: Language and Social Networks. Oxford: Basil Blackwell Publisher. G. WALSHAM, 2001: Making a World of Difference: IT in a Global Context. New York: Wiley.
INTERNET DATA SOURCES
http://www.sloblogi.net http://www.ednevnik.si/entry.php?w=Keya&e_id=74681 flikr.com/photos/7153354@N04/2959231312/in/set-72157600867182134/ http://www.imlearningtofly.blogspot.com/ http://www.vichyblog.com/si/2008/10/20/feeling-blue/ http://kai.sopca.com/2008/10/19/my-favourite-things/ http://www.ednevnik.si/entry.php?w=Keya&e_id=74681 http://marko.simpel.si/2008-10-21/fax-je-zahteven-fri-je-na-izi-grem-volit/

41
Nada abec
http://www.crazylikeme.ednevnik-si/ http://www.zadetaodlafa.si/2008/ http://www.anglegirl-bzzbzz.blogspot.com/ http://www.bostjan.wordpress.com/2008/10/19/ http://www.ladyamerie.wordpress.com/ http://.www.bejbika.blogspot.com/ http://www.ratoncrack.blogspot.com/ http://www.lubica.net/gaby/blog/?p=660/ http://www.wtf.si/nov-coffee-mug-crappy-zacetek-tedna/ http://www.lifegamboling.blog.siol.net/2008/10/23/
SLOGLISH ALI PREPLETANJE SLOVENINE IN ANGLEINE V SLOVENSKIH BLOGIH Sodobni globalizacijski procesi prinaajo pospeen vdor jezikovnih elementov iz angleine v slovenino. To je e posebej oitno v elektronskih medijih, ki postajajo zlasti med mladimi vse popularneji nain sporazumevanja. V prispevku se lotevam dveh vpraanj: splonega vpliva internetnega medija na jezik in bolj specifinega podroja spletnih dnevnikih zapisov, t. i. blogov, v katerih opaam prepletanje slovenine in angleine. Glede internetnega vpliva na jezik obstaja ve pogledov nanj: od negativnih, ki vidijo v njem gronjo jezikovnim normam in nevarnost uniformiranosti pod vplivom globalizacijskih trendov, do pozitivnih, ki gledajo nanj kot na osveitev, ki uporabnikom prinaa nove monosti v smislu ustvarjalnosti, fleksibilnosti in jezikovnih inovacij. V obeh primerih se zdi, da gre za nastanek nove diskurzivne zvrsti, ki jo nekateri imenujejo kar spletni jezik in ki zaradi svoje izrazito interaktivne funkcije zdruuje elemente pisne in govorne komunikacije. Zanjo je znailna visoka stopnja variabilnosti, kljub temu pa je mogoe v navidezni neurejenosti vendarle zaznati nekatere obrise postopoma nastajajoih konvencij pisanja v tem mediju. V drugem delu se osredinjam na analizo izbranih blogov slovenskih piscev/blogerjev. Zanje je znailno, da so nekateri pisani v celoti v slovenini, nekateri izkljuno v angleini, v veini pa se oba jezika prepletata. Te zadnje analiziram z jezikovnega vidika (besedje, oblikoslovje, skladnja, pravopis), pri emer posebno pozornost posveam razlinim nainom in stopnjam prepletanja obeh jezikov. Interpretiram jih tudi s sociolingvistinega in pragmatinega vidika. Zanimajo me vzroki za prepletanje slovenine in angleine in s tem povezano vpraanje osebne, kulturne in drubene identitete blogerjev, namen njihovega pisanja in njihov odnos do ciljnega obinstva. Internet je namre v vseh svojih pojavnih oblikah predvsem orodje za drubeno komunikacijo (z globalnim vplivom), zato jezik, v katerem se izraajo uporabniki, nosi v sebi doloeno sporoilno vrednost in hkrati vpliva tudi na mogoe jezikovne spremembe. Kot tak nikakor ni zanemarljiv dejavnik, ampak si zaslui ustrezno raziskovalno pozornost.
42
Uspenost sinhroniziranja nekaterih animiranih filmov z jezikoslovevega vidika

mIra kraJnc IvI
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroka cesta 160, SI 2000 Maribor, mira.krajnc@uni-mb.si
SCN II/1 [2009], 4358
Prispevek prikazuje nezanemarljive razlike med podnaslovnimi prevodi, ki veinoma upotevajo slovensko jezikovno normo in predpis, ter sinhronizacijo, ki poustvarja nain govorjenja doma oz. tvorjenje ojeinteresnih dvogovorov, torej vkljuuje tako obrobne kot tudi ekscesne sociolekte, upoteva skladenjske znailnosti govorjenih besedil, veja je ekspresivnost tudi kot posledica tevilnih aktualizacij frazemov, besedilnega in okoliinskega namigovanja, znanega preteno slovenskim naslovnikom. The paper establishes significant differences between subtitles, which mostly observe the Slovene linguistic code and synchronization, which recreates the spoken word as it is used in everyday situations with characteristics typical of spoken discourse; thus, marginal and excessive sociolects and unfinished syntactic structures, discourse markers, changes in word order etc. are included. Synchronization is more expressive than subtitles because of its actualization of idioms, text and context allusions known to Slovenian recipients. Kljune besede: slovenski jezik, govorjeni diskurz, dvogovor, sinhronizacija Key words: Slovene language, spoken discourse, dialogue, synchronization
1 Uvod
O uspenosti sinhronizacije po Zakonu o javni rabi slovenine doloen nain prevoda za tujejezine igrane ali risane/animirane filme, namenjene predolskim otrokom bi morali presojati njihovi prvotni naslovniki, torej predolski otroci. Uveljavljena praksa med ustvarjalci teh filmov pa je filme oblikovati
43
Mira Krajnc Ivi
zanimive za kar najiro publiko.1 Kot mama petletnika imam prilonost opazovati reakcije naslovnika ob spremljanju risanih filmov, miljeni sta predvsem vztrajanje pred zanimivim risanim filmom ali izguba zanimanja, popuanje koncentracije. Ti reakciji sta jasna pokazatelja, kako uspena je produkcija, na to v veliki meri vpliva tudi sinhronizacija, doloenega filma. Po drugi strani pa kot jezikoslovka skuam razumeti uspenost sinhroniziranja risanega filma v smislu jezikovne pragmatike in sociolingvistike interakcije: katera jezikovna sredstva je izbral tvorec za doseganje svoje namere glede na jezikovno, kulturno, drubeno in drugae specifinega naslovnika, ter z vidika (ne)upotevanja razlik med znailnostmi govorjenih in zapisanih sporoil.
2 Gradivo
Za analizo sem si izbrala noveje tujejezine, veinoma amerike animirane filme: Avtomobili (Cars, 2006), Ratatouille (2007), Divji valovi (Surfs Up, 2007), Ninja elve (Teenage Mutant Ninja Turtles, 2007) in zgoenko z najlepimi svetovnimi pravljicami Mitoloki junaki pravljic.
3 Analiza gradiva
Za ugotavljanje uspenosti sinhroniziranja risanih filmov z jezikovnopragmatinega vidika in tudi z vidika sociolingvistike interakcije je treba najprej opisati sporoanjske okoliine. Tvorec, tj. avtor reiser risanega filma s pomojo likov, ki jim glasove v izvirniku vedno pogosteje posojajo znani in uveljavljeni igralci, skua podobno kot avtorji (pisci in ilustratorji) slikanic v doloenem razmerju med jezikovnim (besedilnim) in nejezikovnim (okoliinskim) tipom informacije sporoiti: predstaviti imaginarno, a verjetno in prvotnim naslovnikom dopadljivo zgodbo. Z njo eli vplivati na otroke pa tudi na drugo kar najiro publiko , da se ob gledanju zabavajo in sprostijo ali pa v zgodbi najdejo nauk ter motivacijo za reevanje svojih teav. Prav zato naj bi osrednji lik omogoal poistovetenje. Osrednji liki v risanih filmih Avtomobili, Divji valovi in Ratatouille so: dirkalnik Strela McQueen, pingvin Cody Maverick in podgana Remy, ki se svoje druganosti zavedajo in imajo prav zaradi nje teave. ivljenje jih postavi na preizkunjo, iz katere odidejo bogateji in sreneji, saj spoznajo, da je druganost tudi dobra.2 V Ninja elvah je v ospredju boj med dobrim in zlim, poudarjena pa je bratska slonost med glavnimi liki Leonardom, Raphaelom, Donatellom in Michelangelom. Na zgoenki Mitoloki junaki pravljic so predstavljene znane zgodbe: zgodba o egipanskem
1
Zato risane filme, kamor sodijo tudi filmi, izbrani za analizo, oglaujejo kot druinske pustolovine. Podobno je zasnovan Bevkov Peter Klepec. To je zgodba o drobiku, ki dobi nadnaravno mo, da lahko premaga tiste, ki so grdo ravnali z njim, in pomaga pomoi potrebnim. 44
princu Mojzesu, o pomoraku Sinbadu, o Ali babi in tiridesetih razbojnikih ter zgodba o Herkulu ter zlatem jabolku. Izbor zgodbe je tesno povezan s tvorevo, reiserjevo namero. Ta je pozivna, povezovalna, poetska, saj lahko funkcijo igranih risanih filmov do doloene mere primerjamo s funkcijo, ki jo ima otroka, mladinska literatura, in pouna: zgodbe vsebujejo pomembno spoznanje ali nauk. Tako npr. v animiranem filmu Divji valovi liki razmiljajo o tem, kdo je zmagovalec (a), v Ratatouille pa o spremembah in vdanosti v usodo (b).
(a) Vidijo svoj cilj in gredo drzno proti njemu, pa ne zaradi denarja ali pa slave // Tekmujejo zaradi uitka, navduenja //; To je tisti, ki najbolj uiva na dili. (b) Django: Tako pa je. Ne more spreminjati narave. Remy: Spremembe so del narave. In na to lahko vplivamo. Zane pa se, ko se sami tako odloimo.
Pri sinhroniziranju ostaja okoliinski tip informacije izvzet je naslovnik in vse, kar je povezano z njim nespremenjen, spremeni se jezikovni oz. besedilni tip, saj se spremeni jezikovni kod: namesto angleine se uporabi slovenina. Tako je ugotavljanje uspenosti sinhroniziranja z vidika jezikoslovca po eni strani stvar dobrega prevoda, tu mislim predvsem, ali se je prevajalec uspel im bolj pribliati dejansko sporoenemu v izvirniku merilo bi lahko bila ilokucijska mo izreenega , po drugi strani pa, ali se je uspel im bolj pribliati nainu govorjenja likov glede na nain govorjenja oz. tvorjenja govorjenih besedil, sporoil, znailen za slovenino, tj. kako uspeen je film pri nagovarjanju slovenske publike.
3.1 Uspenost sinhroniziranja uspenost prevodov
Prvi vidik uspenosti, torej uspenost prevodov, ni predmet podrobne analize, zgolj za ponazoritev problematike navajam tabelo 1.
Tabela 1: Uspenost prevodov v risanem filmu Divji valovi
Besedilni tip informacije Angleko Slovensko Podnapisano Svoje punce ne vpletaj v to. Govorjeno Ti pa odsrfaj, kura. Okoliinski tip informacije Opisovanje Komentiranje in interpretacija sporoanjskega poloaja sporoenega
Keep your girlfriend out of this.
Sporoevalec je Tank, predmet govora pa petelinek Joe, nanj se nanaata izraza girlfriend in svoja punca. Pri govorjenem se nanj nanaata drugoosebni edninski zaimek ti, ki je v zvalnikem pastavku konkretiziran s kura.
Ker se le pri govorjenem Tank neposredno obrne na petelinka Joeja, sicer na Codyja, se ilokucijska mo izreenega ne spremeni. V obeh primerih gre za alitev, katere uinek je doseen z metaforo: petelin (moki) je kura/koko (enska). Pri tem se zdi, da je izraz kura v primerjavi z izrazom koko v smislu negativnosti ekspresivneji.
45
Mira Krajnc Ivi

Why dont you work on my glutes a little bit? Thats very nice. e rit mi zmasiraj malo. O, kako to pae. Dej mi e malo rit zmasiri. e prdnem, te odnese. Gre za ironijo kot najbolj sistematini nain nepristnega govorjenja v smislu maksime kakovosti: navesti kaj kot res(nico) (von Polenz 1988: 314), torej najoitneji nain izkorianja te maksime. Ironija je prijazen nain biti napadalen. Tank Codyja napade na nain, ki oitno ne nasprotuje naelu vljudnosti. V izvirniku in podnapisanem je Tank zbadljiv, a ne aljiv. To pa ne dri v celoti za govorjeno, saj je z izreenim e prdnem, te odnese aljiv, kar potrjujejo okoliinske informacije, tj. razlika v velikosti obeh pingvinov. Ilokucijska mo izreenega se tako spremeni. Sporoevalec Cody tako V izvirniku rabljena besedna zveza over utemelji ustvarjalcem and over and over again (vedno znova dokumentarnega filma, in znova) je poslovenjena na dva razlina zakaj jim priporoa, da naina: stokrat in stokrat; naprej in nazaj, posnamejo njegov prvi naprej in nazaj, kar naprej. Pri slednjim dvoboj s Tankom. je zaradi kopienja naprej in nazaj doseen veji uinek stopnjevanja. Tako se povea e uinek smenega, saj se to, za kar Cody meni, da bo zaradi nedvomne kvalitete vredno ogleda, sprevre v svoje nasprotje, tj. v popoln polom. Zdi se, da je ilokucijska mo v izvirniku in pri govorjenem enaka, ibkeja pa pri podnapisanem. Sporoevalec je Capl, Gre za primer reagiranja na pohvalo/ prejemnik pa Codyji. zahvalo, ko naj bi naslovnik (Capl) glede na Leechevo vljudnostno naelo in njegovi maksimi skromnosti in odobravanja zmanjal hvalo jaza in zveal hvalo drugega. Z izrazi tir in naglihati, po SSKJ opredeljenim kot nije pogovorno, se zdi Caplova reakcija pristneja, s imer se spremeni ilokucijska mo izreenega. Sporoevalec je V izvirniku in govorjeno gre za petelinek Joe. aktualizacijo frazema to feel in ones bones oz. utiti ga na vodi, aktualizacije v podnapisanem ni. Ilokucijska mo je spremenjena. Govorjeno se bolj priblia nainu Sporoevalec je govorjenja med ojeinteresnimi petelinek Joe, ki ne rad prizna, da ne ve dvogovori, saj sporoevalec z natanko, o kom govori diskurzivnim usmerjevalcem ja izrazi Cody. sicer strinjanje, takoj nato pa strinjanje zanika s lenkom ne in svojo zadrego izrazi e z medmetom no. ele na to sledi pravi odgovor na vpraanje, pa e ta je omiljen s lenkom niti. V podnapisanem bi verjetno bil doseen enak uinek, e bi prevajalec kopiil, tj. vsaj enkrat stino ponovil, lenek ne. Izreeno je Tankova reakcija na Codyja, ko se ta jezi nanj, ker Tank po Codyjevem nima primernega odnosa do Codyjevega idola Capla. Tank je podoben cesarskim pingvinom, Cody pa je v primerjavi z njim precej manji.
// because youll want to watch it over and over and over again.
// ker me boste hoteli gledati stokrat in stokrat.
// hotl gledati naprej in nazaj, naprej in nazaj, kr naprej
I just pointed you in a direction.
Samo prav sem te usmeril.
Sam na prav tir sem te naglihal.
Na vodi ga I can feel it in utim. my nuggets. No, no, not really.
utim ga na bedrcah.
Ne, niti ne. Ja ne, no. Niti ne.
46

Hes a dirty trashcan full of poop. Tako podnapisano kot govorjeno se odmakne od sporoenega v izvirniku: Umazan smetnjak je, poln kakca. Pri govorjenem gre za aktualizacijo naslova druabne igre Ekec Pekec Kurji drekec. Zaradi pomanjevalnic v izvirniku in pri govorjenem, ki umilijo kritiko, je tu ilokucijska mo nespremenjena. Im not Ne bom se Sploh te Sporoevalec je V izvirniku in pri govorjenem sta touching te dotaknil. ne latam. Codyjev brat Glen, ki se glagola v (nedovrnem) sedanjiku, you. Not Ne bom se Ni ti ne v asu izrekanja Codyja v podnapisanem pa v prihodnjiku. touching te dotaknil. delam. dotika. Razmerje med glagoloma latati (v you. Ni. SSKJ z oznako nije pogovorno) in delati je enako razmerju med podpomenko in nadpomenko, s imer se pomensko polje raziri. V izvirniku sporoevalec s pomojo paralelizma stopnjuje uinek izreenega temu sledi tudi podnapisano , v govorjenem pa se uinek stopnjuje z raziritvijo pomenskega polja s latati na delati in s lenka sploh izraa veljavnost za celoto v primerjavi z njenimi deli na nikalni zaimek ni, ki izraa neobstajanje. Uporabljena toilnika oblika namesto rodilnike je pogosteja v govorjenih sporoilih. Napihnjen kup dreka je. On je en drekec pekec. S temi besedami pingvinek Arnold oznai Tanka.
Spremenjena ilokucijska mo sporoenega je opazna in zaradi vplivanja na predstavitev posameznih likov tudi motea v animiranem filmu Ninja elve. V izvirniku in podnapisanem Max Winters ogovorjenega zgolj vpraa po imenu: Whats your name? oz. In kako je pa tebi ime?; v govorjenem se z izrekom igav si pa ti? postavi hierarhino vie. Ilokucijska mo sporoenega je tako spremenjena. Pri uspenosti prevoda je treba izpostaviti e vpraanje (ne)potrebnosti prevajanja besedil pesmi, npr. v filmu Divji valovi in v Avtomobilih. e izhajamo iz dejstva, da izreeno in vse drugo sooblikuje sporoeno, potem je upraviena zahteva po prevajanju besedil pesmi, saj le-te pogosto ubesedijo okoliinski tip informacije. Npr. v risanem filmu Divji valovi v prizoru 11 Cody ne ve, katero pot naj izbere, sicer se odpravi po poti, ki mu jo pokae Capl, a se vrne na izhodino toko. Besedilo pesmi je jasno: Ne vem, kam naj grem. Preve se bojim, da opeklin ne dobim (I dont know which way I should turn. Im too afraid of getting burn ).3
Zanimivo je, da je v omenjenem risanem filmu prevedena pesem, ki jo poje Capl v prizoru 21. 47
Mira Krajnc Ivi
3.2 Uspenost sinhronziranja uspenost poustvarjanja ojeinteresnih govornih dogodkov
Moje osrednje zanimanje je namenjeno vpraanju, kako uspeno skuajo slovenski ustvarjalci posneti pravzaprav ojeinteresne govorne dogodke. To pomeni poznavanje, upotevanje ali vkljuevanje leksikalnih, oblikoslovnih, glasoslovnih (drubenostne zvrsti jezika), skladenjskih in drugih znailnosti slovenskih govorjenih ter tudi drugih sporoil, npr. komentiranja portnih dogodkov (Divji valovi, Avtomobili), kritike oz. ocene restavracij (Ratatouille) glede na kulturno, drubeno in drugae specifinega naslovnika.
3.2.1 Drubenostne zvrsti jezika
Leksikalne, oblikoslovne in glasoslovne znailnosti kot posledice izkorianja razlinih neknjinih drubenostnih zvrsti jezika (sociolektov) v posameznih filmih prikazujeta tabeli 2 in 3.
Tabela 2: Ratatouille4
Lik Remy Emile, Remyjev brat Django, Remyjev oe4 ef Skinner, Collete, Gusteau Linguini Horst Mustafa Glas (AN/SL) P. Oswalt/L. Bizoviar P. Sohn/V. Belak B. Dennehy/I. Vali Izvirnik Slovensko (v oklepaju podnapisano) Osrednji slovenski pogovorni jezik, pri pripovedovanju blie zbornemu jeziku. tajerski, bolj mariborski pogovorni jezik, npr. e te bo ata vido, bo mono jezen. tajerski, mariborski pogovorni jezik, ve stereotipov za to jezikovno zvrst, npr. idi beg; ne nea; gremo f olne. Francoski naglas, znailna izgovarjava r. Nevtralno. Nemkega naglasa ni opaziti. Slovenina priseljencev iz bive Jugoslavije, npr. to su ovi korn dogi? (Kaj so koruzne hrenovke?).
I. Holm/B. Zavran, J. Garofalo/N. Ivani, B. Garrett/B. Cavazza L. Romano/M. Javnik W. Arnett/M. Potr J. Ratzenberger/V. Dragan
Francoski naglas, znailna izgovarjava r. Ameriki, nevtralno. Rahel nemki naglas, npr. Ja. Angleina azijskih, verjetno indijskih priseljencev.
Iz tabele 3 je razvidno, da lani iste druine govorijo razline sociolekte, kar pa ni posledica starostnih razlik, ampak prej svetovnonazorskih.
Django je tipino starevski lik: s svojega vidika pametnimi nasveti skua pomagati Remyju. 48
Tabela 3: Avtomobili
Lik Lightning/Strela McQueen Mater/Dajz Ramone Glas (AN/SL) O. Wilson/P. Forte L. The Cable Guy/ G. Lenjak Ch. Marin/B. Zavran Z mehikim naglasom Izvirnik Slovensko (v oklepaju podnapisano) Ljubljansko, brez tonemskosti, npr. js; mislem; hotu sem; tkole; kokr. Dolenjsko, slii se tonemskost, npr. nabere v odpadnem bloki, druzga, kga je, ni. Slovenina priseljencev iz bive Jugoslavije, npr. e pa rabe barvu, Ramon bo to vse zrihtu. Ej, samo ti reci kaj bi, ve, pa to pa sploh ne ; A ma rad rte do van Daa? Sicer knjino, a umnikov ne izgovarja, namesto njih siniki, npr. Aha, haha, ne morem verjeti. Stiri nove gume! Gracie. Brez prevoda, italijansko tudi v slovenini. Imitacija znanega slovenskega portnega komentatorja dirk formule 1 M. Aleia. tajersko, mariborsko, npr. pubec; Batof; // je mislo, da je toto njegovo leto, da bo konno stopo ; po takem postanki; fertik; ftrgalo. Meiko koroko, npr. n novega; Hwala, da ste klcali.; Erbus, a ste vi Dohtar?; ujte, ka
Luigi Guido Bob Cutlass/Bor Sotlar Darrell Cartrip/ Dare Karting
T. Shalhoub/M. or G. Quaroni/D. De Girolamo B. Costas/J. Mastnak D. Waltrip/M. Potr Italijansko
Kori Turbowitz/ S. Clark/H. Petelin Lori Turbovi
V Avtomobilih jezikovna zvrst kae na karakterne znailnosti likov, ki ne govorijo osrednjega slovenskega pogovornega jezika. Ti liki so svetovnonazorsko malo omejeni, a v svojem bistvu preprosti, srni in dobri (Dajz). Vpraljiva pa je raba neknjine zvrsti pri novinarki Lori Turbovi in portnem komentatorju Daretu Kartingu, saj naj bi si ti prizadevali govoriti knjino. V animiranem filmu Divji valovi je opazna deskarska slengovska govorica. Ekscesnost se kae v: a) rabi znailnih slengovsko obarvanih izrazov, npr. Kva dogaja za ivjo, b) pogosti rabi prevzetih besed, c) veji ekspresivnosti rabljenih leksemov, ) prilonostnih tvorjenkah in d) hotenem krenju jezikovne norme, npr. blo bo brutalno. Tako se angleki/ameriki slengovsko rabljeni izrazi kot dude, bro (brother,) man slovenijo kot model, stari, kolega, brat(ec).5 Njihova pogostost je odvisna od kanala: v govorjenem se namesto dude vekrat pojavi model in redko stari, pri podnapisanem je pogosteji stari; bro in man se v podnapisanem slovenita s kolega, v govorjenem pa z brat(ec). Poleg (nije) pogovornih splono znanih prevzetih besed, npr. cajt, tekati, nucati, kuniti, latati, probati, britof; ful, kul, se pojavljajo e noveje, veinoma iz angleine prevzete besede, npr. sfrizniti, luzer, izi, srf, srfer, srfanje. Iz besede srf pogosta sopomenka v govorjenem je dilca, redko bord/bort sta nastali prilonostni
5
V prizoru, v katerem petelinek Joe zane iskati Codyja, petelinek v izvirniku z man ogovori galeba, v slovenskem prevodu je podnapisano kolega, govorjeno pa peresni brat. To je glede na ogovorjenega izvirneje in ustrezneje. 49
Mira Krajnc Ivi
tvorjenki srfenstvo in srfie, slednja le v primeru odsrfati v vena srfia. Obe tovrstni tvorjenki se pojavljata le pri govorjenem, pri podnapisanem je namesto srfenstvo rabljena besedna zveza tekmovanje v deskanju, namesto odsrfati v vena srfia pa zelo redki so se vrnili. Prilonostna tvorjenka je tudi kot aljivka rabljen leksem kretank, nastal kot sklop iz okrajav besed kreten in Tank (ime lika) verjetno po angl. zgledu skank; v podnapisanem slovenjen s smrduh. Znailna slengovska ekspresivnost je v govorjenem izraziteja kot v podnapisanem. Poleg anglekih prevzetih besed se pri sinhronizaciji filma Divji valovi, torej ne v izvirniku, prevzemajo besede iz drugih jezikov, npr. nemine, italijanine: Bit mor u ber ful super ekstra previden;6 Tri, dva, ena, vege. V Ninja elvah (tabela 4) izstopajo imitacije, ki jih lahko razumemo kot nebesedilni, okoliinski tip namigovanja (o besedilnem namigovanju glej dalje). Jure Mastnak posnema nain govorjenja trenutnega ljubljanskega upana Zorana Jankovia (v vlogi Splinterja, oeta in uitelja osrednjih likov) in bivega predsednika vlade Janeza Jane v vlogi glavnega negativca Maxa Wintersa.7
Tabela 4: Ninja elve
Nekateri liki Master Splinter Raphael Karai Max Winters Glas (AN/SL) Mako/J. Mastnak N. North/J. Kuntner Z. Zhang/M. Berginc P. Stewart/J. Mastnak Slovensko Govori kot Z. Jankovi, tj. ljubljansko s srbskim naglasom. Osrednjeslovensko, pogovorno. Knjino, zborno, a deluje togo. Govori kot J. Jana, tj. dolenjsko s tonemskim naglasom.
Na zgoenki Mitoloki junaki pravljic ni monosti poljubnega kombiniranja jezikov (angleine in slovenine), na voljo je le tonski zapis v slovenini, tj. le govorjeno. Prav tako ni podatkov8 o govorcih posameznih likov, zdi se celo, da svoj glas ve likom posodi ista oseba. Govorijo sicer v knjini slovenini, vendar z malo znailnostmi govorjenih besedil. V primerjavi z ostalimi analiziranimi filmi je tu slaba celotna produkcija: tonski zapis se ne ujema z video zapisom, npr. v pravljici Sinbad pomorak lik na posnetku e kalja, zvok pa sledi ele, ko na sliki lik ne kalja ve. Podobno je s premikanjem ustnic. Zato in zaradi velike podobnosti bolj monotonih glasov vasih ni jasno, kateri lik pravzaprav govori. Ta sinhronizacija tako naslovnika ne pritegne, da bi zgodbi sledil do konca.
6
7 8
Primer je zanimiv tudi zaradi skladenjske zgradbe; gre za strukturni preskok, saj se s skladenjskega vidika izreeno kona drugae, kot je bilo zaeto, medtem ko se pomenska tea prenese na novo oblikovani del izreenega. V Avtomobilih omenjeni imitator posnema Mirana Aleia. Te podatke sem iskala tudi na spletni strani odgovornih za tonski zapis, tj. Mediafilm. 50
3.2.2 Skladenjske in druge znailnosti govorjenih sporoil
Vkljuevanje neknjinih zvrsti jezika pa ni edina posebnost govorjenih sporoil. Razlike med govorjenimi in zapisanimi sporoili se kaejo tudi na skladenjski ravni.9 V izvirniku so te razlike med govorjenim in podnapisanim redkeje kot v slovenini. Veinoma so omejene na: a) kopienja vpraalnic: [What],10 what you want is ; in zaetnikov ter diskurzivnih usmerjevalcev: [You know], it takes patience and finesse, b) vraanja: [A] I dont know [I guess ], redko c) spreminjanje ilokucijske moi izreenega, npr. zapisano je: Here, take it. Go ahead, izreeno pa: You take it. Take it. Go ahead. Tabela 5 prikazuje nekatere skladenjsko odvisne razlike med podnapisanim in govorjenim v animiranih filmih Divji valovi in Ratatouille kot posledice kopienja, lahko sopojavljanja lenkov, rabe zaetnikov oz. diskurzivnih usmerjevalcev in nedokonanih skladenjskih zgradb.
Tabela 5: Razlike v skladenjski zgradbi med podnapisanim in govorjenim
Podnapisano Divji valovi Ne. e eno prilonost mi daj. Govorjeno Komentar Ne, ne, ne. akte, akte. Sam V govorjenem se kopiita nikalni e eno prilonost mi dajte lenek ne (gre za sopojavljanje lenka) in zaetniko rabljeni velelnik glagola akati. Opazimo lahko e razliko pri nanaanju na ogovorjenega, v podnapisanem je rabljen glagolskokonniki morfem za drugo osebo ednine, v govorjenem za mnoino (tikanje : vikanje). Tri pike oznaujejo govorevo eljo, da bi e lahko kako preprial sogovorca, a sprevidi, da je vse zaman. Ja, mi pa snemamo V govorjenem se poleg zaetnika dokumentarc o vas, ne. ja, pojavi e pogovorni vpraalni lenek ne. Zanimiva je raba prvoosebnega mnoinskega zaimka v imenovalniku in lenka pa. Kot sopomenki, eprav to nista, se pojavljata besedni zvezi dokumentarc in resninostni ov. Glej, glej, glej, ni treba. Sej V govorjenem izstopata so lahka. Res. sopojavljanje zaetniko rabljenega velelnika gl. gledati in po SSKJ medmetno rabljenega res.
Resninostne ove snemamo.
Ni treba, saj so lahka.
10
Moj izhodini namen je bil, da bi pokazala na razlike med podnapisanim in govorjenim na vseh jezikovnih ravneh. A poskus loevanja ob zavedanju, da izbrana leksika lahko pogojuje skladenjske vzorce, ni obrodil sadov, saj zgolj natevanje razlik med zapisanim in govorjenim v leksiki, npr. sladkor : cuker, ali ugotavljanje slovnine pravilnosti oz. nepravilnosti, npr. // kaj bom bil, ne daje celotne podobe. V oglatem oklepaju je dodano tisto govorjeno, ki je drugano od podnapisanega. 51
Mira Krajnc Ivi

V govorjenem govorei z glagolom vedeti v vlogi napovedovalnega zaetnika kot jedra glavnega stavka in s prenosom pomenske tee na predmetni odvisnik skua vzbuditi zanimanje pri sogovorcu. Ekspresivnost je v obeh prevodih doseena na razline naine: pri govorjenem s prislovom ist(o) za izraanje odsotnosti kakrne koli omejitve in po SSKJ s kvalifikatorjem pog. oznaenim glagolom nabasati se v pomenu zelo se najesti; v podnapisanem pa z vedno redkeje rabljenim glagolom naphati. koda, da nisi priel Veste Ej, koda, da vas Tudi v tem primeru se kot veraj. Super valove smo ni blo veri, super valove zaetnik pojavlja glagol imeli. smo mel. vedeti. Govorei zaeto strukturo opusti in z novim zaetnikom, tj. medmetom ej, zane nov izrek, v katerem lahko za razliko od podnapisanega opazimo rabi drugoosebnega mnoinskega zaimka vas in ustreznega glagolskokonnikega morfema (vikanje). S kopienjem protivnega Mmm, vem, da bi moral Ratatouille Vem, da bi moral sovraiti ljudi, vendar so ljudi sovrait, ampak, ampak, veznika ampak govorei nakazuje svojo stisko. ampak nekej je na njih nekaj posebnega. Pariz? Ves ta as sem bil Pariz? Ves ta cajt sem se skril V govorjenem z vraanjem oz. kopienjem to je to je pod Pariz? pod Parizom? govorec jasneje in moneje Uau. Vau. Pa sej to je to je udovito. kae na svoja ustva ob Lep je. ugotovitvi, kje je. To morda potrjujejo tudi napake na oblikoslovni in leksemski ravni. Naphan sem s tabletami proti migreni. A veste, da sn ist nabasan s tabletam proti migreni.
Kot tipina skladenjska znailnost govorjenih sporoil se pojavljajo vrivki, npr. Inn, zna e kaj mislim poleg srfanja? (Divji valovi), ter paralelizem, npr. Noem ga na svojem sodiu in noem ga v mestu. (Avtomobili). Slednji veinoma v funkciji stopnjevanja uinka izreenega. Povedne okrajave so pogosteje v govorjenem kot podnapisanem, tako npr. portni komentator v Divjih valovih pravi: Sekunda molka., podnapisano pa je: Posvetimo jim trenutek tiine. Tvoreva namera je v podnapisanem in govorjenem ekvivalentno izraena. Izreka, ki se pojavljata kot slovenska prevoda istega anglekega izreka, sta medsebojno zamenljiva (tabela 6), pri emer se zdi, da so v govorjenem rabljeni izreki s prvinami, znailnejimi za neknjine zvrsti jezika.
52
Tabela 6: Pomenska ekvivalentnost, doseena z razlinimi skladenjskimi strukturami

Film/odlomek v izvirniku Divji valovi [What] what you want is something in between. Trust me. Im the expert here, okay? Podnapisano Govorjeno
Torej bi rad nekaj vmes. Zaupaj mi. Strokovnjak sem. Sedemnajst jih imam. Pravega si vpraal.
Ti bi , ti bi rad nekaj vmes. Verjem mi. Jaz sem strokovnjak. Okej? Star sem sedemnajst let.11 Jes sem ta prau naslov, mate sreo.
Ratatouille Prvi, nismo tatovi! Remy, you are better than that. Remy, to nisi ti. Kuhar si. Kuhar You are a cook. A cook makes. A ustvarja, tat pa jemlje. Nisi tat. thief takes. You are not a thief. Avtomobili Kupite antene! No, no, no! That wont be Ne! Res ni treba. Ej, velikan! Ti necessary. Hey, hey, big fella! v rdeem! Cev bi mi prav prila, Yeah, you in the red! I could use da bi tole malo opral. Kam pa a little hose down. Help me wash gre? this off. Where is his goinnow? My lucky stickers all dirty. Nah, Im just kiddin. She just likes me for my body.
111213
Prva stvar, mi NEA krademo! Remy, globoko si padel. Ti si kuhar. Kuhar cvre, tat pore. Ti pa nisi tat.12
Super antenske ogce prodamo!13 Ne, ne, ne! To-le ni povsem nujno. Hej, hej, veliki (nagovori Rdeka)! Ja, ja, ti v rdeem. Cev bi si sposodo, da bi tole malo pral. Kam pa je ou zdaj (nagovori Dajza)? Moja srena nalepka je umazana. Na sreni nalepki mam flek. Hecam se. Samo moja karoserija Hec. Pada na moja karoserija. ji je ve.
Razlike med podnapisanim in govorjenim so lahko v: a) besednem redu, npr. ivljenje si mu reila. oz. Reila si ga iz vode pa to (Divji valovi), Emile je bil edini, ki je vedel za to. oz. Edini, ki je za to vedel, je bil Emile. (Ratatouille), b) pogostosti medmetov: Stari, to je porazno! oz. Ej! Ej, stari, to ni ve res! (Avtomobili) in c) pogostosti ekspresivnih izrazov, ki jih je v govorjenem ve kot v podnapisanem (tabela 7).
11
12
13
Gl. imeti je tu rabljen s pomenskim poudarkom na pripisovanju lastnosti, stanja ipd. komu/emu, in sicer je zapolnitev svojilnosti neposredno povezana z nosilcem lastnosti, stanja v vlogi osebka, gre za primer posebnega tipa, ki izraa prostorske, asovne in tenostne lastnosti koga/esa (Vidovi Muha 2000: 260). Iz povedkovega doloila dobimo pri pretvori zloenko je sedemnajstletni, torej je to primer asovne razsenosti s sopomenko biti star. V izvirniku in govorjenem se izreka A cook makes. A thief takes oz. Kuhar cvre, tat pore rimata. Vpraamo se lahko, ali je veja stopnja vljudnosti izkazana v podnapisanem ali govorjenem. Ker velelnost zmanja vljudnost (kupite), je vljudneja govorjena oblika, saj je upotevana maksima radodarnosti: zveaj kodo jaza in zmanjaj kodo drugega. 53
Mira Krajnc Ivi
Tabela 7: Ekspresivnost v govorjenem je izraziteja kot v podnapisanem

Angleko O man, o man Hes lost another tyre! King and Chick are coming up fast! Boy, we aint as dumb as you thnik we are. Podnapisano Noro, noro. Izgubil je e eno! Kralj in ivec se pribliujeta! Nismo tako trapasti, kot misli. Govorjeno O mater, o mater. e eno mu je ftrgalo! Kralj pa ivc pa ga geta proti njemu! Poba, smo manj butasti, kot si misli.
Doloena stopnja ekspresivnosti je doseena tudi z rabo frazemov (tabela 8).

Tabela 8: Frazemi v animiranem filmu Avtomobili.
Lik Dare Angleko Hes got it in the bag. Call in the dogs and put out the fire! Were gonna crown us a new champion! Boy, youre in a heap of trouble. Podnapisano Zmago ima v prtljaniku. Konajmo lov na novega prvaka! Okronali bomo novega prvaka! Poba, ez streho si v teavah. Govorjeno Jaz mislim, da je e zmago. Tekme je fertik. Mi imamo pa novega ampijona! Poba, do strehe si v godli. Komentar Frazem: imeti zmago v epu; aktualizacija imeti zmago v prtljaniku. Frazem: ez glavo v teavah vs. do glave v teavah/godlji; aktualizacija do strehe / ez streho biti v teavah/godlji Frazem ledvico dati za je aktualiziran v levo premo dati za
erif
Dajz
Id give my left two nuts for somethin like that.
Levo premo bi dal za to.
Jest bi dal vse, da bi tole le poel.
3.2.3 Besedilno, kulturno, drubeno in drugae pogojene razlike
Razlike med podnapisanim in govorjenim so lahko pogojene z znailnostmi slovenskega prostora in asa. Tu mislim najprej primere besedilnega in okoliinskega namigovanja (glej tudi zgoraj), pri katerih se morda upravieno postavlja vpraanje, komu so animirani filmi namenjeni.14 Kot primere besedilnega in tudi nebesedilnega, okoliinskega namigovanja razumem (tabela 9): a) vkljuevanje znanih slovenskih (ljudskih) besedil ali po tradiciji Slovencem znanih besedil15 in b) znanih izjav, namenjenih slovenski publiki, c) namigovanje na slovenska zemljepisna lastna imena, npr. naselbinska in imena jezer,
14
15
Uinek medbesedilnosti v smislu namigovanja na znana besedila ali dejstva je odvisen od naslovnikovega vedenja. Tako je besedilno namigovanje v risanem filmu Avtomobili lahko ohranjeno le v podnapisanem, govorjenem pa ne. Npr. Float like a Cadillac, sting like a Beemer je primer namigovanja na izjavo boksa Joeja Lewisa: Float like a butterfly, sting like a bee, ohranjenega tudi v podnapisanem: Letim kot kadilak, piim kot bemfelj (BMW), a ne v govorjenem: Drsim kot peresce, piim kot raketa. V mislih imam znano pesem To mi radi skupine Crvena Jabuka. To mi deli bi lahko razumeli kot prevod refrena te pesmi To mi radi, to mi radi, jer ti moe da mi radi sve //. 54
) oblikovanje primerjav v smislu lokalnih, slovenskih navad, kot je znailna malica po darovanju krvi.
Tabela 9: Besedilno in okoliinsko namigovanje
Film Ratatouille Avtomobili Angl. First. Im a rat. Which means life is hard. Uno for the money, due for the show, tre to get ready, and quattro to I cant believe it. Go! I cant imagine a better day. Divji valovi You should know this. Tank loves you. Pripravljena, pozor Uno za biznis, due za zabavo, tre za kravo in quattro za To je noro. Gremo! Lepega dne si ne bi mogel predstavljati. Povedati vama moram, da vaju ima Tank zelo rad. Podnaslovljeno Govorjeno Prvi, sem podgana. In e si podgana, ivljenje ni cvetoe polje. Pripravljena, pozor. Uno za kelnarco, duo za kuharco, tre pa za ljubico in quettro za To je noro! Gremo! Gooo hoohoho! To mi deli, skoz mi deli. Ej, a vesta, neki morta vedet. Tank ma vas rad. In Maverick skoi, kot da bi bil v Planici. Model, jes sem s Kosekega barja. Js tam srfam. Jes sem edini, ki to tam dela. Moj odvetnik je nekje v Portorou. Bob, danes se je na losangelesko dirkalie pripelajo skoro dvesto tauen avtov. Karte za toto dirko pa si ludi bol elijo ko kranjske po krvodajalski akciji.
Avtomobili
And its Maverick with this Ostal je Maverick z novo new-school move. Well call figuro, ki ji bomo rekli kar it the Maverick. maverick. Z jezera Michigan. Tam deskam. Edini v mestu sem to poel.16 Moj odvetnik je nekje na Tahitiju. Theres crowd of nearly 200, 000 cars here at Los Angeles International Speedway. Tickets to this race are hotter than a black leather seat on a hot summer day! Mnoica skoraj 200.000 avtov se je zbrala ob mednarodni dirkalni stezi Los Angelesa. Vstopnice so bolj vroe kot rno usnje pri 40 stopinjah.
16
Kot primer namigovanja lahko razumemo tudi vkljuevanje znanih portnikov in portnih komentatorjev k sinhronizaciji filma. Tako v risanem filmu Divji valovi sodelujeta Igor E. Bergant in Dejan Koir. V vlogi snemalca dokumentarnega filma o Codyju pa nastopi Marko Potr. Zanimivo je, da podnapisano sledi anglekemu izvirniku, saj lahko beremo Z nami je Sal Masekela v svetovni prestolnici deskanja, na otoku Pen Gu. in Kelly in Rob nam bosta povedala, kakni izzivi akajo deskarje.; na teh mestih pa lahko sliimo: Z vami sem Igor E. Bergant v svetovni prestolnici deskanja na otoku Pen Gu. oz. Z nami sta Kelly in Rok. Hej Dejan, kakni izzivi akajo nae dskarje. V zadnjem primeru lahko opazimo neskladje, saj komentator pozdravlja Kellyja in Roka, nato pa se obrne k Dejanu, ki ga prej sploh ne omeni.
16
V podnapisanem je glagol v pretekliku, v govorjenem pa v sedanjiku. 55
Mira Krajnc Ivi
Razlike med podnapisanim in govorjenim so lahko posledica umeanja dela filmskih dogajanj v slovenski prostor in s tem tenje po priblievanju slovenskim naslovnikom, pri tem lahko gre tudi za ironiziranje aktualnih drubenopolitinih dogajanj, npr. v filmu Divji valovi lahko v izvirniku in podnapisih beremo: // here on Pen gu Island. oz. // iz zaliva Pen gu, to je sinhronizirano kot // iz penguanskega zaliva, nekateri mu reejo tudi srfarska vala. Posledice razlik med podnapisanim in govorjenim so razlike v besedilnih nizih in nesovezno besedilo. Za ponazoritev razlik v besedilnih nizih navajam primer iz risanega filma Divji valovi. Tu v podnapisanem najdemo k nanaalnici kit sonanaalnici: ta debeluh sesalski in Moby Dick, v govorjenem pa ta kepa peha in prav tako Moby Dick. V vseh primerih gre za parafrazo. Kot nesovezni del besedila lahko analiziramo primer neustrezne, nepriakovane reakcije na e izreeno, ko se Lani z besedami Res si me. odzove na Codyjevo repliko Premagal sem te. (podnapisano) oz. Zmagal sem. (govorjeno). Razlike med podnapisanim in govorjenim so posledice hotenega krenja jezikovne norme kot znailnost ekscesnega sociolekta, npr. Blo bo brutalno. (Divji valovi), kot zavestno sledenje ustaljenega naina govorjenja ne glede na jezikovno normo, npr. A mi lahko, lepo prosim, kdo razloi zakaj se gre? (Avtomobili).
4 Sklep
Uspenost sinhroniziranja izbranih animiranih filmov je odvisna od uspenosti postavljanja tujejezinega filma, tj. komunikacijskega stika, namenjenega neslovenskim naslovnikom, v slovenski prostor in slovenino tako, da je film blizu slovenskim naslovnikom. Posledica tega prilagajanja besedilnega tipa in deloma tudi okoliinskega tipa informacij spremenijo se okoliinske informacije, vezane na naslovnika so razlike med izvirnikom, podnapisanim, ki praviloma bolj sledi izvirniku in upoteva slovensko jezikovno normo in predpis, ter govorjenim. Slednje se pribliuje nainu govorjenja doma oz. tvorjenju ojeinteresnih dvogovorov, torej vkljuuje tako obrobne kot tudi ekscesne sociolekte, upoteva skladenjske znailnosti govorjenih besedil. Veja ekspresivnost govorjenega ni posledica le e omenjenega, ampak tudi tevilnih aktualizacij frazemov, besedilnega in okoliinskega namigovanja, znanega preteno slovenskim naslovnikom. Zbrano gradivo tako na eni strani kae premiljenost in skrbnost pri izbiri slovenskih glasov ter pri posnemanju ojeinteresnega komunikacijskega stika, na drugi strani pa se kot izraziti pomanjkljivosti kaeta neusklajenost zvoka in slike ter enolinost slovenskega glasu, ki lahko v istem animiranem filmu govori ve likov.
56
LITERATURA
Tomo KOROEC, 1998: Stilistika slovenskega poroevalstva. Ljubljana: Kmeki glas. Irena KOVAI, 1992: Jezikovni pogled na podnaslovno prevajanje televizijskih oddaj. Doktorska disertacija. Ljubljana. , 1999: Podnaslovni prevod kot del polisemiotinega besedila. Uporabno jezikoslovje. 7/8, 100111. Mira KRAJNC IVI, 2005: Besedilne znailnosti javne govorjene besede. Maribor: Zora 35. , 2008: Zasebni dvogovori. Doktorska disertacija. Ljubljana. Peter von POLENZ, 1988: Deutsche Satzsemantik. Grundbegriffe des Zwischenden-Zeilen-Lesens. Druga, pregledana izdaja. Berlin, NewYork. Ada VIDOVI MUHA, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni intitut Filozofske fakultete.
A LINGUISTIC APPROACH TO THE SUCCESS OF SYNCHRONIZATION IN ANIMATED FILMS As a linguist, I try to comprehend the success of synchronization in animated films from the perspective of pragmatics and interactional sociolinguistics: the speaker/writer, director of an animatedfilm, as with writers and illustrators of picture books, is trying to communicate through characters, which in the originals often have voices provided by famous actors and actresses. By establishing a particular relation between two types of information the linguistic and the contextual, which is considered a typical characteristic of spoken communication, an imaginative, and believable story is presented that is suitable for children. With such a story, he/she is trying to affect the recipients, the children, and the wider audience, so that they enjoy themselves and relax, or so that they find the moral of the story as motivation for solving their own problems. One could say that the function of animated films is poetic, and thats why it can beseen as partly comparable with the function of childrens literature. For instance, the story of Peter Klepec, from F. Bevk, tells of a little child who gets supernatural powers to defeat the villains and to help those in need. With synchronization, the contextual type of information remains unchanged, but the linguistic or textual type changes because the language code must change: instead of English, the Slovene language is used. The success of synchronization depends not only on the quality of translation from one language to another, but also on the quality of the interpreters, the Slovene actors, or speakers of the textual information. For the purposes of analysis, I chose some recently produced foreign language animated movies, mostly in English: Cars (2006), Ratatouille (2007), Surfs Up (2007), Teenage Mutant Ninja Turtles (2007) and a compilation of the worlds most beautiful tales: Mythological Heroes of Fairy Tales. The material is divided into two groups, which show, on the one hand, the thoughtfulness and care taken in choosing Slovene voices and in imitating ordinary communication or 57
Mira Krajnc Ivi
approximating ordinary communication tailored to the individual interests of particular participants in both: two-way and one-way discourse. This also includes marginal and excessive sociolects. On the other hand, the collected material shows at least two imperfections: the lack of synchronization between sound and picture, and the vocal monotony of the Slovene actor, an effect which is even more pronounced if such an actor reads the part of more than one character.
58
Examples of Constructions with the Simple Topological English Prepositions in and at Expressed in Selected Slavic Languages
d o r o ta c h o p e k
Univerza v Bielskem-Biali, Fakulteta za humanistiko in drubene vede, Ul. Willova 2, PL 43-309 Bielsko-Biaa, dorotach@ath.bielsko.pl
SCN II/1 [2009], 5972
V razpravi so analizirane izbrane zgradbe znailnih anglekih predlogov in ter at, ki so navzoi v slovanskih jezikih, kot so poljina, eina, slovenina, srbina oziroma hrvaina. Obiajni odnosi, ki se v anglekem jeziku doloajo z dvema predlogoma: (1) in, npr. be in the/a restaurant, (2) at, npr. be at the restaurant, so v posameznih slovanskih jezikih izraeni z eno obliko. Nerazlikovanje mesta teh predlogov pri prevodu iz angleine lahko povzroa teave pri prevajanju v slovanske jezike. The objects of study in this paper are selected English expressions with the simple topological prepositions in and at expressed in the following Slavic languages: Polish, Czech, Slovene, Serbian and Croatian. Simple locational, topological relations which the English language encodes through two separate prepositions in and at tend to be constructed by a single form in many Slavic languages. The concerns of the paper are selected English constructions expressing physical coincidence through in and functional coincidence through at, rendered into the five Slavic languages, where the scenes may not include the difference in dimensionality existing in the source expressions, which causes many translational problems. Kljune besede: topoloke zgradbe, predlogi, lokacije, funkcionalna skladnost, prevajanje Key words: topological constructions, prepositions, locational, functional coincidence, translation
The objects of study in this paper are selected constructions with the verb to be and two simple topological English prepositions, the prepositions in and
59
Dorota Chopek
at respectively, with at used only in its topological sense. These topological prepositions can precede the names of buildings in coincidence relations; moreover, they can occur before the names of institutions in separation relations. The situations denoted by the verb to be with the prepositions in and at respectively are expressed in the Polish, Czech, Slovene, Serbian and Croatian languages in this paper. There are only two basic relations which are profiled by spatial prepositions in English, following Hawkins, COINCIDENCE and SEPARATION. Hawkins explains that // the specifically relational content of any spatial preposition in English can be identified as either COINCIDENCE or SEPARATION (Hawkins 1993: 329). Coventry and Garrod assert that //, whereas there are cases such as The man being at the piano, in which the man is both spatially localised at the piano and interacting with it, there are also cases, such as The man being at the window or The woman at the supermarket, where located and reference objects do not have to coincide spatially (2004: 118). In this paper, at and in respectively are referred to as simple topological prepositions denoting location. According to OKeefe, the preposition at also belongs to the group of omnidirectional prepositions (1996: 299), which is demonstrated by usages like be at the piano or be at the door, etc. However, the preposition at, following Brala, expresses functional coincidence in the context presented here. This type of coincidence occurs in situations lexicalized by at with the following referents: factory, theatre, cinema, church, prison, hospital, supermarket, hotel, restaurant, office, etc. The paper does not relate the preposition at to its other realizations connected with the coincidence of being located with respect to a point-like object, which means that the paper does not deal with simple locational coincidence, directional coincidence or temporal coincidence (c.f. Brala 2000). It focuses exclusively on functional coincidence expressed by at. The object of location preceded by at is perceived as a point-like institution serving a particular function in the further examples. The prepositions in and at often cause problems when it comes to translation practices. I concentrate on the usage of several referents which can be conceptualized either as threedimensional buildings through the presence of in, or as point-like institutions due to the usage of the preposition at. Therefore, in this paper, the prepositions in and at respectively denote only one type of relation out of many possible configurations connected with their different senses. For many speakers of Slavic languages, the conceptualization problem arises with different senses of English prepositions called distinct senses (c.f. Tyler, Evans 2003) which cannot be inferred from context or related to other senses of the particular lexical item. Distinct senses are encoded within the same lexical category, which confuses learners of English and to a significant degree complicates communicating spatial relations expressed by English prepositions to many users of Slavic languages. The basic condition to be fulfilled in order to comprehend the usage of English prepositions in all their senses, distinct and polysemous, is to understand the basic scenes they evoke, and the most common configurations they construct, which are called proto-scenes (c.f. Tyler,
60
Examples of Constructions with the Simple Topological English Prepositions
Evans 2003) for the given prepositions. Each preposition has one proto-scene, the best example of all spatial configurations denoted by that preposition. The prototypical locational use of in and the functional coincidence encoded through at expressed in Polish, Czech, Slovene, Serbian and Croatian are the subjects of this paper. The relations constructed by these forms respectively (locational for in and functional for at) tend to be encoded through single lexical items in many Slavic languages. Therefore, these single lexical items can be confusing, particularly with English as the destination language in the translation process. Spatial scenes are constructed in various ways across natural languages. The prepositions in and at limit the variety of spatial constructions to those without factive motion (c.f. Talmy 2000) prescribed to them, i.e. with no real motion encoded in their prototypical sense. The senses of the prepositions in and at, communicating containment in a building and location at an institution respectively, tend to have one equivalent form in the Slavic languages under consideration here: the preposition w in Polish, v in Czech, v in Slovene, u in Serbian, and u in Croatian. That is why the English prepositions in and at with reference to one object can very often confuse users of many Slavic languages. The objectives of the paper are to demonstrate certain regularities in using the senses of the English prepositions: in denoting location in buildings, and at implying function, activity or interaction with respect to particular institutions, and to relate these two prepositions respectively to the equivalent constructions encoded through prepositions in the destination Slavic languages. The paper gives a general outline of the spatial scenes created by in and at respectively in the source language and by w, v, and u in the destination languages. Before analysing the proto-scenes for both prepositions (in and at), definitions for the senses under consideration in this paper are listed below from an Internet lexicon: www.thefreedictionary.com. Then, the particular scenes denoted by in and at respectively are contrasted intralinguistically, with reference to the English language. Subsequently, it is shown how they are conveyed in the Slavic languages under consideration here this contrast is interlinguistic. The following situations are compared (intra and interlinguistically): (1) in the factory, at the factory, (2) in the theatre, at the theatre, (3) in the cinema, at the cinema, (4) in the church, at the church, (5) in the/a/1 prison, at Trenton/ the/a prison, (6) in the/a/ hospital, at Harefield/the/a/ hospital, (7) in the/a supermarket, at Tesco/the/a supermarket, (8) in the/a hotel, at the Hilton (hotel), (9) in the/a restaurant, at the/a/Moosewood restaurant, and (10) in the/an office, at the/his, my etc office. In one of the Internet lexicons,2 the prepositions: I. in, II. at are given the following definitions for the senses relating to buildings (the preposition in) and functions performed by analogical institutions (the preposition at), in
1 2
The symbol is a technical term for no article here. Cf. [URL:http://www.thefreedictionary.com/on] The Internet dictionary provides the option to translate the entry item into the selected language. The equivalent is not italicised or underlined in the original version. 61
Dorota Chopek
the following Slavic languages: a) Polish, b) Czech, c) Slovene/Slovenian, d) Serbian, e) Croatian:

I. prep in [in] sense 1 describing the position of a thing etc which is surrounded by something else My mother is in the house; in London; in bed. a) Polish: w; b) Czech: v(e); c) Slovene: v; d) Serbian: u; e) Croatian: u II. prep at [t] sense 1 describing position They are not at home; She lives at 33 Forest Road. a) Polish: w, przy; b) Czech: v(e); c) Slovene: v, na; d) Serbian: kod, u; e) Croatian: kod sense 4 describing the state or occupation The countries are at war; She is at work. a) Polish: w (stanie); b) Czech: v(e); c) Slovene: v, na; d) Serbian: u, na; e) Croatian: u, na
The prepositions in and at can be easily confused by many native users of Slavic languages because, as shown in the usages above, they may have the same equivalents in this case w for Polish, v/e for Czech, v for Slovene and u for Serbian and Croatian respectively. Using a preposition or spatial particle is connected with the proto-scene for the form in question. That claim follows a commitment of Tyler and Evans, according to whom // the speakers attribute new meanings to a specific lexical item due to perceiving the new meaning to be related to a meaning already conventionally associated with the particular form, // (Tyler, Evans 2003: 64). What we term proto-scene is an // abstracted mental representation of the primary sense (Tyler, Evans 2003: 65). According to a widely accepted cognitive assumption, the physical-spatial nature of a proto-scene is extended to nonspatial situations. Tyler and Evans present the opinion that // there may be different construals of a scene that result in multiple motivations for an extended sense (2003: 63). The first preposition in has one ideal meaning, it expresses the relation of INCLUSION, requiring its second argument to refer to a COMPLETELY BOUNDED THREE-DIMENSIONAL entity. Around this, all derived senses center by exploiting and transforming the ideal meaning in different ways (ZelinskyWibbelt 1993: 364). The preposition in is connected with the concept CONTAINER, one of the three rudimentary concepts: CONTACT, CONTAINER and BALANCE (c.f. Johnson 1987). Mandler ([in:] Evans, Green 2007: 46) suggests that the CONTAINER image schema or concept // is more than simply a spatio-geometric representation. It is a theory about a particular kind of configuration in which one entity is supported by another entity that contains it. In other words, the CONTAINER schema is meaningful because containers are meaningful in our everyday experience. Tyler and Evans define the containment function, which is involved in the spatial scene constructed by in, as encompassing several consequences such as locating and limiting the activities of the contained entity (2003: 63). Although for this reason the preposition in can denote scenes that are non-spatial in nature, e.g. He is in trouble, the subject of this paper puts the preposition in in real or factive situations. The
62
containment function of in is performed by physical entities buildings in these situations. While the prepositional expression in the house, where house is idealised as a box, expresses an ideal inclusion, in the prepositional expression in London, in the example from thefreedictionary.com shown above, the preposition in // is semantically related to the prototypical relation: London is idealized as a TWO-DIMENSIONAL AREA and thus can only provide a PARTIAL ENCLOSURE. Yet the relation of INCLUSION holds, although in a less typical way (Zelinsky-Wibbelt 1993: 364). In this paper, the focus is put only on the prototypical sense associated with in, with a boundary, which in part distinguishes between interior and exterior (Tyler, Evans 2003: 196). The second English preposition used in this paper for contrasting the entitys location by the purpose of the relational expression, at, as in the sentence She lives at 33 Forest Road, following Zelinsky-Wibbelt, only indicates the COINCIDENCE of the position of her house with that of the road (1993: 360).3 On the basis of Zelinsky-Wibbelts comment, the preposition at instantiates the projection of the house to a ZERO-DIMENSIONAL point and that of the road to a ONE-DIMENSIONAL line respectively. This sentence will not necessarily be uttered with a travelling event in mind, that is the speaker is not mentally near to the spatial scene (1993: 361). Based on this statement and looking at other referents in the examples above, e. g. home in the expression at home and work in the expression at work, at is relatively vague about location, which is some physical place, and more specific about activity (Lindstromberg 1997: 168), like with e.g. the referents used in the prepositional expressions presented below. Cienki formulates the same idea in another way. At is more common when the function rather than the material aspect of the institution is uppermost in the speakers mind (1989: 107). Following Lindkvist,4 Cienki adds that // at is often used rather than in when the locality is referred to by its proper name rather than by a common noun, e.g. in the restaurant/at the Ritz // (1989: 107). Cienki bases his research upon contrasting English with Polish and Russian. The latter Slavic language is not included in the examples here. Since this paper deals with three-dimensional objects, with reference to which the preposition at implies COINCIDENCE, quoting Cienki, in such contexts, at // usually corresponds to P na or w+L and R na or v+L. Na is common with L-rs schematized as two-dimensional // (1989: 110). P stands for the Polish language, R symbolizes the Russian Language and L substitutes the parameter Landmark (Landmarks = L-rs). The notions Landmark and Trajector were used by Langacker (1987: 217220). Those parameters constitute the configurational elements of a spatial scene. Trajector (TR) // is the locand (i.e., the element located) and is typically smaller and movable; a landmark (LM), which is the locator (i.e., the element with respect to which the TR is located) and is typi-
3 4
Originally not a house but a gas station. Karl-Gunnar Lindkvist, 1978: AT versus ON, IN, BY: On the Early History of Spatial AT. Stockholm: Almqvist & Wiksell. 63
Dorota Chopek
cally larger and immovable // (Tyler, Evans 2003: 50). Cienki states that // P w /R v are of course also used with three dimensional L-rs: at school: P w szkole: // (1989: 110). Although according to Cienki Slavic lacks a semantic counterpart for at, there is a tendency in Russian and particularly in Polish (and perhaps in other Slavic languages) to use na to indicate general direct location (1989: 111). He refers to Sysak-Boroska,5 who // notes a tendency that has grown since the 1960s in colloquial Polish to use na to indicate general direct location. This is particularly the case with reference to places of work. This is understandable in reference to buildings and institutions // (Cienki 1989: 111). However, as far as the first two examples quoted by Cienki to illustrate this opinion are concerned: P Mj tata pracuje na fabryce/ na hucie/ // My dad works at/*6 literally: on the factory/ at/*literally: on the mills // (Cienki 1989: 111),7 we read in the fabryka entry of Wielki sownik poprawnej polszczyzny PWN, Part A-P: Pracowa w fabryce (nie: na fabryce), Work at/(literally: in) the factory (not: *literally: on/(at) the factory). Ale: Kierownik jest teraz pot. na fabryce, lepiej: na terenie fabryki (c.f. 2006: 252), But: The manager is coll. at/(*literally: on) the factory now, better: on the premises of the factory. A similar issue can be noted in connection with the huta entry of the same lexicon, Part A-J: Pracowa w hucie (nie: na hucie) (2006: 329), Work at/(literally: in) the mills (not: *literally: on/(at) the mills). Corresponding comments concerning the above entry words were given in another dictionary of proper usage in Polish which was edited by Doroszewski and published in 1973.8 Nevertheless, it should also be pointed out that four years earlier, with Doroszewski on the editorial committee, Szober considered by na fabryce, be at/(*literally: on) the factory = w jakim dziale, at some departament appropriate formal Polish. He also indicated: pracowa w fabryce [nie: na fabryce] (Szober 1969), work at/literally: in the factory [not: *literally: on the factory]. The formal Polish language, however, uses the preposition w with reference to factory conceptualized both: as a three-dimensional location to hide (containment) and as a zero-dimensional place to work (activity) respectively. To justify this usage, one may speculate that the referents factory9 and mills (or: ironworks10) are
5
6 7 8
10
Maria Sysak-Boroska, 1980: The Spatial System in English and Polish: Prepositions of Direct Location. Ph. D. dissertation. Katowice, Poland: University of Silesia, p. 70. an asterisk * implies incorrect usage Example (3.75) fabryka // Pracowa w fabryce (nie: na fabryce). pot. Dyrektor jest w tej chwili na fabryce (lepiej: na terenie fabryki), p. 160 and huta // Pracowa w hucie (nie: na hucie) //, p. 207. a. A building or group of buildings in which goods are manufactured; a plant. Cf. [URL: http://www.thefreedictionary.com/factory] (originally A building is not in bold) a building in which iron is smelted, cast, or wrought Cf. [URL: http://www.thefreedictionary.com/ironworks] Collins Essential English Dictionary 2nd Edition 2006 HarperCollins Publishers 2004, 2006 64
entrenched as three-dimensional objects in our minds, unlike another referent of a place of work quarry11 or delf12, which implies an open excavation. Also, with reference to e.g. Polish coal mines, a mine13 involves all the coal processing stages which take place on the surface of that place of work. Therefore, perhaps, the third example provided by Cienki: P Mj tata pracuje // /na kopalni My dad works // at the mine (1989: 111) is considered correct among the mining community by Wielki sownik poprawnej polszczyzny PWN, Part A-P: Pracowa w kopalni, rod. grn. na kopalni (2006: 430) Work at/literally in the mine, the mining community: at the mine (literally *on the mine). A similar issue concerning the referent factory can be observed in the case of formal Czech, Slovene, Serbian, and Croatian, where the prepositions correlating with the Polish w v and u are used. Moreover, the prepositions v and u correlate with the Polish preposition w in the situations from (1) to (10), and probably in many other ones. The Polish prepositional expressions w+loc (with loc = fabryce factory, teatrze theatre, kinie cinema, kociele church, wizieniu prison, szpitalu hospital, supermarkecie supermarket, hotelu hotel, restauracji restaurant, biurze office, etc) denote a subscheme parallel to the prototypical scheme, e.g. to the best example of using w, which is following Przybylska a relation with the Trajector (an object) and the Landmark idealized as a three-dimensional container. The researcher notes that w+loc contrasts with the relations expressed by the other preposition na+loc, which she illustrates with the following examples: Kredki s w pudeku and Kredki s na pudeku, There are crayons in the box and There are crayons on the box. The sentences bring out the semantic contrast connected with localization within the interior region of a Landmark and with localization in the exterior region of a Landmark. As far as the topological aspect is concerned, the Polish preposition w informs us that the spot of localization of the Trajector is the interior region of the Landmark (2002: 206). Przybylska notes that apart from a typical box, etc, also a room, a house, a caf, a store, a theatre, a cinema, a church, a car, a tram, a wagon, that is to say different rooms, buildings, huge vehicles or parts of buildings are conceptualized as the central or main ones in relation to other parts (2002: 210). She also points to the fact that the speaker will use the preposition w when he wants to bring out the Landmark having the function of a container which protects the located object from the sight of a potential observer. However, if on the other hand, it is important that the Landmark be used as a support for the located Trajector, with the major part of the latter being visible to the exterior observer, then the preposition na is appropriate (2002: 210).
11
12 13
An open excavation or pit from which stone is obtained by digging, cutting, or blasting. Cf. [URL: http://www.thefreedictionary.com/quarry+] (originally a building is not in bold) A mine; a quarry; a pit dug; a ditch. Cf. [URL: http://www.thefreedictionary.com/delf] b. The site of such an excavation, with its surface buildings, elevator shafts, and equipment. Cf. [URL: http://www.thefreedictionary.com/mine] 65
Dorota Chopek
On the basis of these observations, several container type referents buildings from (1) to (10) are associated with w+loc, v+loc, u+loc when they imply location in a container type object. The same prepositions, and in the majority of cases14 prepositional expressions (w+loc, v+loc, u+loc), are used when the scene implies functional coincidence, activity or social interaction, which the English language encodes through the preposition at.
(1) in the factory Polish: w fabryce Czech: v podniku / v tovrn Slovene: v tovarni Serbian: u fabrici Croatian: u tvornici at the factory w fabryce v podniku / v tovrn v tovarni u fabrici u tvornici
Looking at the further examples (2) (10) one can notice a certain regularity in the five Slavic languages. The preposition at does not have a semantic counterpart in any of the Slavic examples. While English carries much spatial information not only through the prepositions themselves, in and at respectively, but also through the articles a, the or zero, many Slavic languages reduce the semantic value to a universal expression with the prepositions w, v, or u. What information can be omitted this way is commented upon below. The examples (2) and (3) include similar spatial scenes: on the left, there are three-dimensional buildings with a label theatre and cinema in (2) and (3) respectively, and on the right, there are zero-dimensional institutions functioning as theatre and cinema. This distinction is conveyed by the prepositions in and at respectively. The Slavic versions may omit it and unify the event.
(2) in the theatre Polish: w teatrze Czech: v divadle (v budov) Slovene: v gledaliu Serbian: u pozoritu Croatian: u kazalitu (3) in the cinema Polish: w kinie Czech: v kin (v budov) Slovene: v kinu Serbian: u bioskopu Croatian: u kinu at the theatre w teatrze v divadle v gledaliu u pozoritu u kazalitu at the cinema w kinie v kin dvaj / hraj zajmav film v kinu u bioskopu u kinu
Used as examples, several English prepositional expressions without the articles a and the preceding the noun phrase, e.g. in prison (=being in prison as a prisoner), in hospital (=being in hospital as a patient), and at church (=being there to pray), are more specific about activity (Lindstromberg 1997: 168). When the preposition at, followed by either of the two articles (a or the), precedes the
14
In the example (10) Slovene uses the same preposition v with different post-prepositional noun phrases see (10) below. 66
notion prison, the location is conceptualized as a zero-dimensional institution e.g. to work for as in extract 1) below, or to perform some other activity than serve time e.g. to riot as in extract 2) below. Thus, at Trenton/a/the prison may imply some long term process or event (other than being imprisoned) taking place on the premises of a prison conceptualized as an area belonging to an institution labelled prison, as in the two examples: 1) In August 1864 Major John H. Gee was appointed to the post as commandant and was the best known of all the commandants to serve at the Salisbury Prison. Although Gees stay at the prison was a short stay, he was the only commandant indicted and tried for alleged mistreatment of the prisoners. //,15 2) Dozens of criminals who rioted for two days at a high-security prison in Australia have been persuaded to surrender.16 As far as another institution is concerned, church, Lindstromberg indicates that // being in a/the church means being within the walls of the church, not outside in the church yard. As to activity, in is wholly nonspecific. One might, for example, be participating in a service or just sightseeing. At [a/the] church, on the other hand, is relatively vague about location and (when the article is absent) more specific about activity. Thus, to be at a/the church means that one is on church premises, perhaps inside the building, perhaps outside. There is a strong implication that one is participating in some kind of recognized church activity (1997: 168). Lindstromberg recommends that we note that the prepositional expressions at a/the church/office/school, with a or the following at, the implication of recognized church/office/school activity disappears. He adds that at a/the church // is something one might say (instead of in a/the church) when it is not important to be precise whether someone is actually inside the church building or, for example, in the church yard (1997: 169). Moreover, at is often used when the locality is referred to by its proper name (Cienki 1989), e.g. at St Agnes (church). None of the five Slavic languages under consideration here gives rise to such deliberations through using the preposition realised as w, v, and u to denote the scenes constructed by in and at respectively, without any articles following them. The noun phrase as the locativus does not appear to have the function of the English articles: a, the, zero=.
(4) in the/a church Polish: w kociele Czech: v kostele Slovene: v cerkvi Serbian: u crkvi Croatian: u crkvi at St Agnes/the/a/ church w kociele v kostele v cerkvi u crkvi u crkvi
15 16
[URL: http://www.gorowan.com/salisburyprison/] [URL: http://news.sky.com/skynews/Home/World-News/Riot-At-Port-Augusta-PrisonInmates-Angry-At-Overcrowding-And-Poor-Conditions/Article/200810215117616?f=rss] 67
Dorota Chopek
(5) in the/a/ prison Polish: w wizieniu Czech: ve vzen Slovene: v zaporu Serbian: u zatvoru Croatian: u zatvoru (6) in the/a/ hospital Polish: w szpitalu Czech: v nemocnici Slovene: v bolninici Serbian: u bolnici Croatian: u bolnici
at Trenton/the/a prison w wizieniu ve vzen v zaporu u zatvoru u zatvoru at Harefield/the/a/ hospital w szpitalu v nemocnici v bolninici u bolnici u bolnici
Yates enumerates several referents before which the preposition at can indicate location. The notions: factory, hospital, store or mall (here: supermarket), hotel, restaurant, office, and theatre are included in the list of nouns commonly used with the following pattern: The women are at the supermarket (1999: 20). The Landmark or object of reference y is seen as a point in this pattern (Hewings 1999: 208). Coventry and Garrod follow Miller and Johnson-Lairds approach. They note that // it is not necessary to be contiguous // or juxtaposed to something in order to be at it. For a located object x to be at a reference object y requires that the located object x is included in a region of the reference object y where it can interact with y socially, physically or in whatever way xs normally interact with ys (2004: 118). This point of view stretches the contiguity statement referring to at commented upon at the beginning of the paper. None of the five Slavic languages seems to express the subtle differences between containment and social interaction in an equivalent way with the English constructions.
(7) in the/a supermarket Polish: w supermarkecie Czech: v supermarketu Slovene: v veleblagovnici Serbian: u hipermarketu Croatian: u supermarketu (8) in the/a hotel Polish: w hotelu Czech: v hotelu Slovene: v hotelu Serbian: u hotelu Croatian: u hotelu (9) in the/a restaurant Polish: w restauracji Czech: v restauraci Slovene: v restavraciji Serbian: u restoranu Croatian: u restoranu at Tesco/the/a supermarket w supermarkecie Tesco v supermarketu Tesco v veleblagovnici Tesco u hipermarketu Tesco u supermarketu Tesco at the/ Hilton w Hiltonie v Hiltonu v Hiltonu u Hiltonu u Hiltonu at the/a/Moosewood restaurant w restauracji v restauraci v restavraciji u restoranu u restoranu 68
Similarly, to be in ones office quoting Lindstromberg means just that one is within its walls. As to activity, one might be working or doing a crossword puzzle. To say that someone is at the office is less precise about location. It can still be a true statement if the person concerned is wandering in and out of their office, to the photocopier and back, for example (1997: 169). However, when the article disappears and someone is in office, then the reading is different from the previous two, namely: in or out of office (of a government) in or out of power [Latin officium service, duty].17
(10) in the/an office Polish: w biurze Czech: v kanceli / v ad Slovene: v pisarin Serbian: u birou Croatian: u birou at the/my, your, his etc office18 w biurze v kanceli /v ad v slub u birou u birou
The last English example with the preposition at (10) is illustrated with sentences 3) to 6). The examples 1) to 6) contextualize the selected prepositional expressions with different readings, for which the Slavic versions make use of w + loc, v + loc, and u + loc.
3) George Worsley Adamson Working Late at the Office: //19 4) Appearance at immigration office is similar to surrender in the criminal procedures. It means that foreign nationals that fall under the conditions as stated in Article 24 of the Immigration Control Act voluntarily appear at regional immigration bureau and declare their charges.20 5) John Song called 911 at 1 p.m. Friday when his ex-wife appeared at his office, also in the 3600 block of 20th Street, and was causing a commotion with patients in the waiting room, according to the affidavits.21 6) Now, as he spends his last months in office trying to avert a global economic collapse, Mr. Bush has been telling people privately that its a good thing hes in charge.22
Apart from the distinction in the Slovene language between v pisarin and v slub, where the same preposition v precedes a different noun phrase, all of the scenes which English encodes as the prepositional expressions with the heads in or at, with or without articles (a, the, ), may be expressed with a preposi17 18
19 20 21
22
Cf. [URL: http://www.thefreedictionary.com/office] Also: at the/ box office (entertainment): While the movie has received lukewarm response at the box office, on last count the film was available on over six different portals of which Businessofcinema.com is aware. // Cf. [URL: http://businessofcinema.com/ news.php?newsid=10310] Cf. [URL: http://occmed.oxfordjournals.org/cgi/content/citation/58/7/456] Cf. [URL: http://www.immi-moj.go.jp/english/tetuduki/taikyo/ihan.html] Cf. [URL: http://www.tcpalm.com/news/2008/oct/20/argument-medical-office-getsvero-beach-doctor-ex-/] Cf. [URL: http://www.nytimes.com/2008/10/11/business/11bush.html] 69
Dorota Chopek
tion implying one prototypical relation the relation of containment. Thus, a conceptualiser of either scene that denoted by in or that encoded through at requires more data to construe the spatial relation, e.g. the situational context and some background knowledge about the given situation; also associating facts and logical thinking may be useful, which means that a lot of extralinguistic substance is applied to such conceptualizations. The distinction between physical coincidence related to in with reference to buildings and functional coincidence or interaction connected with at with reference to institutions, together with the information included in the presence or absence of articles, disappears in the scenes expressed in the Slavic languages taken into consideration in this paper. The Slavic prepositional expressions (1) (10) include general information, without specifying the physical nature or functional role of the whereabouts of the object, which may cause problems with expressing the function of the institution in translations into English.
BIBLIOGRAPHY
Marija M. BRALA, 2000: Understanding and translating (spatial) prepositions: An exercise in cognitive semantics for lexicographic purposes. [URL:http://www. rceal. cam.ac.uk/Publications-/Working/Vol7/Brala.pdf] Alan J. CIENKI, 1989: Spatial Cognition and the Semantics of Prepositions in English, Polish, and Russian. Mnchen: Verlag Otto Sagner. Kenny R. COVENTRY, Simon C. GARROD, 2004: Saying, Seeing and Acting: The Psychological Semantics of Spatial Prepositions. Hove, East Sussex: Psychology Press. Witold DOROSZEWSKI, Halina KURKOWSKA. Eds., 1973: Sownik poprawnej polszczyzny. Warszawa: PWN. Vyvyan EVANS, Melanie GREEN, 2007 (2006): Cognitive Linguistics. An Introduction. Edinburgh: Edinburgh University Press. Bruce W. HAWKINS, 1993: On universality and variability in the semantics of spatial adpositions. The Semantics of Prepositions. From Mental Processing to Natural Language Processing. Ed. Cornelia Zelinsky-Wibbelt. Berlin/New York: Mouton de Gruyter. 327349. Martin HEWINGS, 1999: Advanced Grammar in Use. Cambridge: Cambridge University Press. Mark JOHNSON, 1987: The Body in the Mind: The Bodily Basis of Meaning, Imagination and Reason. Chicago IL: Chicago University Press. Ronald W. LANGACKER, 1987: Foundations of Cognitive Grammar, Vol. I. Theoretical Prerequisites. Stanford, CA: Stanford University Press. Seth LINDSTROMBERG, 1997: English Prepositions Explained. Amsterdam/ Philadelphia: John Benjamins Publishing Company.
70
Andrzej MARKOWSKI, Ed., 2006: Wielki sownik poprawnej polszczyzny PWN. Volume A-P. Warszawa: PWN. John OKEEFE, 1999 (1996): The Spatial Prepositions in English, Vector Grammar, and the Cognitive Map Theory. Language and Space. Ed. P. Bloom, M. A. Peterson, L. Nadel, M. F. Garrett. Cambridge, Massachusetts/London, England: The MIT Press. 277316. Renata PRZYBYLSKA, 2002: Polisemia przyimkw polskich w wietle semantyki kognitywnej. Krakw: Universitas. Stanisaw SZOBER, 1969: Sownik Poprawnej Polszczyzny. 7th edition. Warszawa: Pastwowy Instytut Wydawniczy. Leonard TALMY, 2003 (2000): Toward a Cognitive Semantics. Volume I. Concept Structuring Systems. Cambridge, Massachusetts/London, England: The MIT Press. Andrea TYLER, Vyvyan EVANS, 2003: The Semantics of English Prepositions. Spatial Scenes, Embodied Meaning and Cognition. Cambridge: Cambridge University Press. Jean YATES, 1999: The Ins and Outs of Prepositions. New York: Barrons. Cornelia ZELINSKY-WIBBELT, 1993: Interpreting and translating prepositions: A cognitively based formalization. The Semantics of Prepositions. From Mental Processing to Natural Language Processing. Ed. Cornelia Zelinsky-Wibbelt. Berlin/ New York: Mouton de Gruyter.
ANGLEKA PREDLOGA IN TER AT USTREZNICE V IZBRANIH SLOVANSKIH PREVODIH Prispevek obravnava izbrane angleke besedne zveze z lokacijskima predlogoma in in at ter njune ustreznice v poljini, eini, slovenini, srbini in hrvaini. Preprosta topoloka lokacijska razmerja, ki jih angleki jezik kodira s pomojo dveh predlogov in in at, se lahko prevajajo v slovanske jezike kot ena oblika. Prispevek se osredotoa na konstukcije, ki verbalizirajo lokacijo v stavbah, idealiziranih kot tridimenzionalni objekti, ter v njim ustreznih ustanovah, idealiziranih kot nedimenzionalni objekti, prevedene v poljino, eino, slovenino, srbino in hrvaino. V navedenih primerih v slovanskih jezikih ni razlikovanja med dimenzionalnostjo prostorskih prizorov. Za angleino znailno razlikovanje med izraanjem lokacije, ki se nanaa na tridimenzionalne objekte ali na nedimenzionalne entitete, se v primerjanih slovanskih jezikih izgubi, saj se obe razmerji v stavbi in v ustanovi v poljskem, ekem, slovenskem, srbskem in hrvakem jeziku izraata le s predlogom v vsakem od navedenih jezikov (w, v, u). Zato prevodi besedil v angleino, ki vsebujejo besedne zveze s predlogi w, v, u, lahko vsebujejo napake, povezane z napano interpretacijo prostorskih relacij, ki jih v anglekem jeziku definirata predloga in in at. Predlog in pomeni vsebovanje in je neloljivo povezan s pojmom POSODA, ki je eden od treh osnovnih pojmov predstavitvenih shem: STIK, POSODA, RAVNOTEJE. Po mnenju A. Tylerja in V. Evansa vsebovalna funkcija zajema lokaliziranje in omejevanje dejavnosti vsebovane enote. Zato raba predloga in v razmerju do samostalnikih zvez, kot sta npr. gledalie ali kino, potegne za 71
Dorota Chopek
seboj predstavitveno shemo POSODA. eprav obe obliki in in at denotirata preprosta prostorska rezmerja, predlog at ni vezan na shemo POSODA, saj pred samostalnikimi zvezami kot gledalie in kino tvori prostorsko relacijo, ki v ospredje postavlja delovanje. Predlona zveza z at skupaj z nedolonim lenom a ali dolonim the pomeni, da se oseba nahaja na obmoju, npr. gledalia, znotraj ali zunaj stavbe. e je oseba znotraj stavbe, je poudarjeno delovanje.
72
Fonemy i w procesie rnicowania sztokawskiego obszaru jzykowego

p r z e m y s aw B r o m
Univerza v Bielskem-Biali, Fakulteta za humanistiko in drubene vede, Ul. Willova 2, PL 43-309 Bielsko-Biaa, pbrom@ath.bielsko.pl
SCN II/1 [2009], 7384
Na tokavskem dialektalnem obmoju e vedno potekajo procesi, ki povzroajo diferenciacijo posameznih jezikovnih standardov. Po razpadu Jugoslavije so se take aktivnosti poveale, ker so bili posamezni jeziki razglaeni za uradne jezike novonastalih drav. Fonema in sta pomemben primer diferenciacije rnogorskega jezika v razmerju do ostalih jezikov, ki slonijo na tokavski dialektalni osnovi. Pred prevlado unifikacijskih teenj sta dobila oba fonema status dialektizmov. Ker se pogosto pojavljata na rnogorskem jezikovnem obmoju, bi ju bilo potrebno kot pomembna elementa vkljuiti v normo rnogorskega jezika. Prispevek obravnava pomembnost fonemov in v procesu diferenciacije standardov tokavskega jezikovnega obmoja. In the area of the tokavian dialect there have been processes aiming at diversifying particular language standards. These activities have gathered pace ever since the South-Slavic national community disintegrated. The Montenegrin area is characterized by the occurrence of developed forms of the phonological process of iotization including the Jekavian. The products of that process the phonemes and existed in all Montenegrin dialects to a significant degree. Nowadays it is possible to classify them as important elements of the norm of the Montenegrin language because of their frequent occurrence in the contemporary language standard. Kljune besede: jezik, standard, rna gora, fonemi Key words: language, standard, Montenegro, phonemes
Przemiany spoeczno-polityczne, do ktrych doszo w Europie w cigu ostatnich kilku dziesicioleci, doprowadziy do zmiany porzdku ustalonego po zakoczeniu II wojny wiatowej. Zmianom ulegy dotychczasowe granice wyznaczone nie w wyniku procesw etnicznych i kulturowych, lecz bdce
73
Przemysaw Brom
efektem konfliktw i kompromisw midzy siami polityczno-gospodarczymi. Powsta problem budowania struktur modych pastwowoci w warunkach rnorodnoci etnicznych, nierwnych warunkw gospodarczych i caego szeregu innych utrudnie od dziaa midzynarodowych korporacji do konfrontacji wspczesnych ideologii. Upadek systemw totalitarnych, postpujca integracja w strukturach Unii Europejskiej, procesy globalizacyjne a nawet rozwj wspczesnych rodkw komunikacji wszystkie te elementy wpyway na wzbudzenie wrd spoeczestw europejskich potrzeby tosamoci narodowej. Proces ten przebiega w sposb niezwykle ciekawy na sowiaskim obszarze jzykowym. Wikszo Sowian znajdowaa si w XX. wieku w strefie wpyww systemw totalitarnych. Niestety, pozostawanie pod wpywem wsplnej ideologii ograniczao moliwoci rozwoju poszczeglnych narodw, zawsze bowiem oznaczaa ona dominacj silniejszego nawet w ramach wsplnych struktur pastwowych. Szczeglna sytuacja miaa miejsce na sztokawskim obszarze jzykowym tam bowiem jednym z kompromisw niezbdnych do funkcjonowania pastwa bya potrzeba zdefiniowania wsplnego jzyka sucego do codziennej komunikacji. Wynikajce z tego nieuwzgldnianie potrzeb tosamoci poszczeglnych narodw musiao w efekcie doprowadzi do przemian, ktrych efektem jest dzisiejszy obraz spoeczno-polityczny Bakanw. Na tym tle niezwykle ciekawa wydaje si by sytuacja jzykowa w Czarnogrze. Kraj ten bowiem, po dugim okresie pozostawania w stanie politycznej i gospodarczej zalenoci, znajduje si obecnie na etapie uzyskiwania rzeczywistej niezalenoci. Pozwol sobie przedstawi kilka faktw z najnowszej historii: po kilku wiekach wzgldnej autonomii, wiek XX to w historii Czarnogry okres pozostawania w ramach wsplnego systemu pastwowego po II wojnie wiatowej w Socjalistycznej Federacyjnej Republice Jugosawii. Idea zjednoczenia Sowian trafia w Czarnogrze na niezwykle podatny grunt. Tendencje panslawistyczne uczyniy Czarnogrcw naturalnymi sojusznikami komunistw w procesie tworzenia Jugosawii. Funkcjonujca w nowym pastwie struktura federalna spowodowaa podniesienie Czarnogry do rangi republiki. Staa si ona jednoczenie beneficjentem znaczcej pomocy finansowej, ktra spowodowaa przyspieszenie rozwoju kraju i jego industrializacj. Rozwj by jednake nierwnomierny. Dopiero w latach 80-tych XX wieku wybrzee czarnogrskie stao si znanym regionem turystycznym. Rozpad federacji jugosowiaskiej postawi kraj w trudnej sytuacji. Po wyborach w 1990 roku znaczn si polityczn Czarnogry staa si partia komunistyczna, popierajca rozpad federacji. Jednake w przeprowadzonym w 1992 referendum niepodlegociowym, 95,96 % gosujcych opowiedziao si za pozostaniem w zwizku z Serbi, z ktr to Czarnogra utworzya wwczas now Zwizkow Republik Jugosawii. W 2003 Zwizkowa Republika Jugosawii przeksztacona zostaa w luniejszy zwizek pod nazw Serbia i Czarnogra. Ustalono e po trzech latach kada z republik zwizkowych bdzie miaa prawo rozpisa referendum w sprawie niepodlegoci.
74
21 maja 2006 odbyo si referendum niepodlegociowe. Wedug Pastwowej Komisji Wyborczej, 55,5 % gosujcych opowiedziao si za niepodlegoci Czarnogry. Liczba gosw za secesj spenia tym samym podwyszone wymogi stawiane przez Uni Europejsk, konieczne dla uznania niepodlegoci pastwa (prg 55 %). Tak niewielka rnica (zaledwie 0,5 %) pokazuje jednake jak zoona bya sytuacja wewntrzna kraju. 23 maja 2006 prezydent i premier Serbii uznali wynik referendum niepodlegociowego. W kolejnych dniach akceptacj deklaracji niepodlegoci ogosiy w specjalnych owiadczeniach Unia Europejska oraz m. in. Albania, Bonia i Hercegowina, Bugaria, Chorwacja, Macedonia, Rosja i Stany Zjednoczone. 3 czerwca 2006 parlament kraju proklamowa niepodlego. 28 czerwca 2006 Czarnogra staa si 192 czonkiem Organizacji Narodw Zjednoczonych. 17 padziernika 2007 roku parlament uchwali najnowsz, obowizujc obecnie konstytucj Republiki Czarnogry. Uzyskanie przez Czarnogr statusu podmiotu w stosunkach midzynarodowych nie rozwizuje niestety problemu skomplikowanej sytuacji wewntrznej kraju. Obecnie intensywnie podejmowane s prby sformuowania programu rozwoju wiadomoci narodowej Czarnogrcw. Jest to bowiem proces najtrudniejszy w przypadku niewielkich narodw, ktre dodatkowo duej pozostaway elementem wikszego systemu pastwowego i z tego powodu nie udao im si stworzy systemu instytucji majcych na celu ksztatowanie tosamoci narodowej. Zagroenie jest tym wiksze, im wiksz przewag w strukturach pastwa ma nard dominujcy, dysponujcy rodkami prowadzcymi do narzucania swoich tradycji i polityki kulturowej. Bardzo czsto efektem tego jest asymilacja sabszego narodu, przy czym nierzadko odbywa si to przy wsparciu ze strony systemw oligarchicznych. Na sztokawskim obszarze dialektalnym wci trwaj bowiem procesy majce na celu rnicowanie poszczeglnych standardw jzykowych. Dziaania te ulegy znacznemu przyspieszeniu po rozpadzie poudniowosowiaskiej wsplnoty pastwowej, kiedy to poszczeglne jzyki narodowe zostay ogoszone jzykami urzdowymi. Wtedy to rozpoczto powracanie do elementw charakterystycznych dla danego obszaru narodowego. Jednym z najwaniejszych elementw budowania wsplnoty narodowej jest istnienie jej jzyka literackiego. W przypadku bliskiego podobiestwa jzykowego sama jego nazwa odgrywa wan rol w procesie budowania wizi w grupie. Za niezwykle wany uwaa si psychologiczny aspekt wykorzystywania nazwy jzyka w szkoach, na ulicy, w domu i pracy, co ksztatuje przekonanie o odmiennoci grupy. Podkrela si rwnie znaczenie symboli narodowych, flagi, goda, waluty, folkloru, wydarze sportowych i innych. Aby jzyk sta si trwaym elementem zbiorowej wiadomoci, musi zosta speniony szereg warunkw. Jednym z nich jest istnienie publikacji potwierdzajcych jego proces standaryzacji. Do nich zaliczy naley analizy historyczne, ktre w aspekcie diachronicznym i synchronicznym potwierdzaj etnolingwistyczn odrbno jzyka, gramatyk, ktra stanowi naukow weryfikacj jego stanu faktycznego, jak rwnie publikacje regulujce zasady jego pisowni. Coraz czciej zwraca
75
Przemysaw Brom
si rwnie uwag, i w procesie rnicowania jzykowego niezwykle istotn rol odgrywa istnienie okrelonego systemu leksykalnego, stanowicego o odrbnoci danego jzyka. Na tym tle wspczesna sytuacja jzykowa na sztokawskim obszarze jzykowym jest niezwykle skomplikowana. Mamy bowiem do czynienia z sytuacj, w ktrej po blisko dwch stuleciach funkcjonowania wsplnego standardu serbsko-chorwackiego/chorwacko-serbskiego doszo do upadku idei wsplnego jzyka. Poszczeglne narody dawnej Jugosawii po upadku wsplnoty pastwowej wracay do swojej odmiany jzyka, nadajc mu nazw narodow i czynic urzdowym. Istnieje zatem wsplny, oglnosztokawski system jzykowy, w ramach ktrego funkcjonuj poszczeglne standardy: boniacki, chorwacki, czarnogrski i serbski, penice w poszczeglnych krajach funkcje jzykw urzdowych. Aparat pojciowy w dziedzinie poudniowosowiaskich jzykw literackich jest zrnicowany, terminy w poszczeglnych jzykach nie zawsze si ze sob pokrywaj. Jzykoznawcy poudniowosowiascy czsto wprowadzaj swoje typy klasyfikacji.1 Charakterystyczne dla tego obszaru jest m.in. rozrnienie poj standardni jezik (jzyk standardowy) i narodni jezik (jzyk narodowy). Standardni jezik to jzyk neutralny, skodyfikowany, pozbawiony indywidualnych cech osobowych uytkownika. Ma charakter oglny, jest w sposb selektywny przystosowany do wykorzystywania przez docelow grup (spoeczestwo) i jako taki stanowi rodek komunikacji. Natomiast narodni jezik jest silnie nacechowany stylistycznie, emocjonalnie, nieskodyfikowany uywany zarwno w mowie potocznej, jak i literaturze rozumianej jako sztuka sowa. Chocia nie podlega bezporednio standaryzacji, nie oznacza to, e nie zawiera w sobie elementw normy jzykowej. Jest swego rodzaju syntez elementw normatywnych i nienormatywnych, tworem bogatszym, bo nie poddawanym nieustannemu wpywowi czynnikw kodyfikacyjnych. Struktura jzyka czarnogrskiego obejmuje przede wszystkim elementy strukturalne oglnej, szerokiej, ponadnarodowej normy sztokawskiej, wsplnej dla jzykw: chorwackiego, serbskiego, boniackiego i czarnogrskiego.2 Dla tych narodw stanowi one element wsplny, czcy nie bdcy przeszkod w procesie wzajemnej komunikacji. Jednoczenie w systemie jzykowym istnieje norma szczeglna, powstaa spontanicznie podczas naturalnej standaryzacji procesie o charakterze socjolingwistycznym. Stanowi j liczne elementy o charakterze interdialektalnym lub ponaddialektalnym, a ktre zostay ju czciowo skodyfikowane jako standardowe w publikacjach ostatnich kilkunastu lat.3 O ich duym znaczeniu decyduje dyferencja s one elementem charakterystycznym wycznie dla jzyka czarnogrskiego i odrniajcym go
2 3
Por. D. Brozovi: Standardni jezik. Teorija, usporedbe, geneza, povijest, savremena zbilja. Zagreb, 1970. Por. Nikevi 1997b. Por. Nikevi 1993b: 8. 76
od pozostaych jzykw obszaru sztokawskiego i szerzej od innych jzykw sowiaskich. Trzecim elementem systemu jzyka czarnogrskiego o najmniejszym zakresie wystpowania jest grupa regionalnych zjawisk jzykowych, ktre nie weszy w skad szeroko rozumianej normy czarnogrskiej i pozostay elementem literatury i historii jzyka narodowego. Ich brak przynalenoci do wspczesnego standardu czarnogrskiego nie oznacza jednak, e stanowi element obcy temu jzykowi. Przeciwnie, procesy normatywne w jzyku czarnogrskim nie zostay jeszcze zakoczone i wiele elementw staje si czci skadow rozwijajcej si normy jzykowej. Znaczcym elementem trzeciej grupy zjawisk jzykowych s zasoby leksykalne nalece do narodowego jzyka czarnogrskiego. To one stanowi najdobitniejsze potwierdzenie jego odrbnoci w stosunku do pozostaych standardw sztokawskich. Pomimo istnienia wszystkich podstawowych publikacji opisujcych wspczesny standard czarnogrski: historii jzyka, gramatyki i zasad pisowni, nie zosta jeszcze opublikowany sownik. Istnieje wiele przyczyn takiego stanu rzeczy. Jzyk czarnogrski zosta ogoszony urzdowym w najnowszej konstytucji proklamowanej 19 padziernika 2007 roku, wczeniej funkcj t peni jzyk serbski wymowy ijekawskiej. Nie istniay wic warunki ku temu, by prace nad sownikiem jzyka czarnogrskiego zostay rozpoczte. Wyjtkiem s pomniejsze publikacje poszczeglnych badaczy, nie bdce jednake elementem wikszego wsplnego projektu. Obecnie prace nad sownikiem trwaj, wydaje si jednake, e sama jego publikacja jest kwesti stosunkowo odleg. Opracowanie wielotomowego sownika wymaga ogromnej pracy zespoowej, duych nakadw finansowych i przede wszystkim jest procesem niezwykle czasochonnym. Czarnogrskie rodowiska naukowe postuluj wic rozpoczcie w pierwszej kolejnoci prac nad opublikowaniem Sownika charakterystycznej leksyki czarnogrskiej. Miaby on zawiera zasoby leksykalne naraone obecnie na silne procesy archaizacji prowadzce w efekcie do ich cakowitego wyeliminowania z systemu jzyka. Publikacja ta stanowiaby w istocie kompletn klasyfikacj montenegryzmw, ktre definiuj tosamo jzykow i narodow Czarnogrcw. Argumentem przemawiajcym za realizacj tego projektu jest fakt rzeczywistego wystpowania narodowej leksyki na terytorium Czarnogry. Wrd przeciwnikw pojawia si najczciej teza o jej nieprzynalenoci do wspczesnego standardu jzykowego. T argumentacj warto zatem podda krtkiej analizie. Kady jzyk standardowy jest obecnie poddawany wpywom elementw pozanormatywnych. To wanie otwarto jzyka na nowe elementy umoliwia jego rozwj. W tym przypadku przedmiotem sporu s czarnogrskie prowincjonalizmy i regionalizmy, ktre mog wzbogaci system leksykalny nie naruszajc jednoczenie jego podstawowej struktury. Kwestia, czy dany element naley do normy jzykowej, czy nie, musi by jednake rozpatrywana w szerszej perspektywie. Wspczesn norm stanowi bowiem wspominany ju ponaddialektalny, oglnosztokawski system, wsplny dla jzykw chorwackiego, serbskiego, czarnogrskiego i boniackiego. Jednake elementy posiadajce
77
Przemysaw Brom
status dialektalny w jednym ze standardw niekoniecznie musz posiada taki sam status w drugim. W wietle tego bdem jest analizowanie danego zjawiska jzykowego w ten sam sposb w ramach dwch rnych struktur. Jeli dany leksem podda analizie poza czarnogrskim terytorium jzykowym, nie mona mu przypisa niczego wicej, ni bycie elementem o charakterze dialektalnym. Natomiast w ramach struktury standardu czarnogrskiego bdzie on po prostu elementem systemu leksykalnego. Kwesti odmienn jest natomiast pytanie o rda leksyki bdcej treci planowanej publikacji. Proponuje si, aby byy nimi po pierwsze teksty czarnogrskie pochodzce z okresu sprzed wprowadzenia reformy Vuka Karadicia, tj. z lat 13601830. Wtedy to bowiem jzyk czarnogrski przeywa okres swojego najwikszego rozwoju. Elementy jzyka narodowego stanowiy wtedy istotn cz twrczoci (przekazywanej zarwno w formie ustnej jak i pisemnej), sam za jzyk podlega procesom utrwalania w wiadomoci swoich uytkownikw. Pniejszy okres rwnie bogaty by w dziea mogce suy jako doskonae rdo leksyki czarnogrskiej. Jest to twrczo Petara II. Petrovicia Njegoa, Stefana Mitrova Ljubiy czy Marka Miljanova Popovicia, przede wszystkim za Gorski vjenac Njegoa najwiksze dzieo literatury czarnogrskiej zawierajce niezliczon ilo sownictwa charakterystycznego dla tego jzyka.4 Rnice w systemie leksykalnym na obszarze sztokawskim w XIX wieku udowadnia sam Vuk Karadi w swoim Srpskom rjeniku z 1818 i 1852 roku. Wyrnia on w nim liczne formy rdzennie czarnogrskie, okrelajc je jako elementy z dialektu poudniowego. Na obszarze narodowego jzyka czarnogrskiego, zdominowanym przez wymow ijekawsk, szeroko wystpuj elementy bdce efektem procesw jotowania. S nimi m.in. goski i charakterystyczne dla wszystkich dialektw czarnogrskich. Fonemy te s elementem codziennej komunikacji na terenie Czarnogry. Istnieje jednake niewiele tekstw pisanych powstaych w cigu ostatnich kilku dziesicioleci, w ktrych one wystpuj. Powodw takiego stanu rzeczy jest kilka. Za gwny uzna mona trwajce przez cay wiek dwudziesty procesy asymilacyjne, ktrych celem byo jak najwiksze ujednolicenie poszczeglnych jzykw narodowych w ramach wczesnego standardu serbsko-chorwackiego / chorwacko-serbskiego. Od czasw reformy Vuka Karadicia za waciwe uwaane byy wycznie formy nalece do oglnej, ponadnarodowej sztokawskiej normy jzykowej. W zwizku z tym elementy narodowej normy czarnogrskiej posiaday wycznie status dialektalny. W latach 90-tych XX. wieku, kiedy poszczeglne narody post-jugosowiaskie powracay do swoich wariantw jzykowych, w Czarnogrze pozostajcej w federacji politycznej z Serbi jzykiem urzdowym wci pozostawa serbski wymowy ijekawskiej. Czarnogrscy pisarze i publicyci nie uywali form pochodzcych z jzyka narodowego, bdc zmuszonymi do poddania si zasadom pisowni wsplnej normy, czasami te z bardziej pro. urovi: Narodni karakter Njegoeva jezika. Luindan, Cetinje 2001, 2930. 78
zaicznych powodw preferowane byo wtedy tworzenie w dialekcie ekawskim, niedostosowanie si do tego uniemoliwiao niejednokrotnie uzyskanie zgody na publikacj dziea. Nie bez znaczenia by rwnie dialektalny status form czarnogrskich twrcy chcieli unikn wykorzystywania elementw spoza normy jzykowej i wynikajcego z tego obnienia statusu literackiego dziea. Dubravko kiljan, opisujc znaczenie fonemw i dla jzyka czarnogrskiego pisa: Najbliszy temu, aby uzna go za odrbny jzyk nie jest chorwacki, lecz czarnogrski w momencie kiedy do standardu jzykowego wprowadzone zostan mikkie i jako osobne fonemy (), zostanie dokonany bardziej zdecydowany krok ni wszystkie zmiany wprowadzone tutaj w celu rnicowania jzyka. Poniewa jest to element zdecydowanie definiujcy struktur jzyka, liczba lub system fonemw (kiljan 1996: 41). Stanowisko przeciwne reprezentuje Drago upi, piszc: Upr niektrych intelektualistw przy jzyku czarnogrskim oparty jest nie na rzeczywistych cechach jzykowych, lecz na cechach rnicujcych jeden jzykowy sposb wyraania od drugiego w ramach jzyka serbskiego. Jeli zostayby zaprezentowane rnice lingwistyczne a nie dialektalne, ich stanowisko nie musiaoby by poddawane w wtpliwo, lecz takie rnice nie istniej; nawet na poziomie jzyk serbski : jzyk w Czarnogrze. Rnice znajduj oni w dialektalnych goskach , i dz, oraz w czci leksyki. Jeli chodzi o wystpowanie gosek , i dz, naley wspomnie, i te pierwsze wystpuj we wszystkich dialektach ijekawskich obszaru sztokawskiego, tak wic zarwno u Muzumanw jak i u sztokawskich Chorwatw i jako takie nie mog stanowi powodu do tworzenia osobnego jzyka czarnogrskiego. Pojawiaj si one wszdzie tam, gdzie wystpuje dialekt ijekawski, nie s jednake fonemami, tzn. nie s nonikami znaczenia (upi 2002: 21). Obydwa te stanowiska stanowi doskonay przykad zoonoci sytuacji jzykowej w Czarnogrze. Jedna z tez postawionych przez upicia nie moe zosta poddana w wtpliwo goski i rzeczywicie wystpuj rwnie poza terytorium dzisiejszej Czarnogry. Najwaniejsza jest jednake kwestia statusu jaki posiadaj one we wspczesnych standardach sztokawskich. Poza czarnogrskim obszarem jzykowym fonemy te wystpuj w niewielkim zakresie a ilo leksemw, w ktrych s realizowane jest ograniczona. Dlatego we wspczesnym jzyku boniackim, chorwackim czy serbskim maj one wycznie charakter dialektalny. Za tak zdefiniowanym ich statusem przemawia rwnie kwestia ich pochodzenia ich pojawienie si na terytorium wyej wymienionych jzykw spowodowane byo migracjami ludnoci z terytorium Czarnogry.5 Tymczasem w dialektach czarnogrskich wystpuj one bardzo szeroko a w jzyku mwionym niezwykle rzadko zastpowane s przez sj i zj. Z tego wanie powodu naley je traktowa jako nierozczny element systemu jzyka czarnogrskiego.
Por. Skerli 1955: 87. 79
Przemysaw Brom
Najnowsze opracowania gramatyczne uznaj fonemy i za trway element normy jzyka czarnogrskiego. Opiera si to na zaoeniu i wspczesne standardy boniacki, chorwacki, czarnogrski oraz serbski tworz wsplny sztokawski system jzykowy, jednake elementy posiadajce status dialektalny w jednym ze standardw niekoniecznie musz posiada taki sam status w drugim. W wietle tego bdem jest analizowanie danego zjawiska jzykowego w ten sam sposb w ramach dwch rnych struktur. Jeli wspomniane fonemy podda analizie poza czarnogrskim terytorium jzykowym, nie mona im przypisa niczego wicej, ni bycie elementem o charakterze dialektalnym. Natomiast w ramach struktury standardu czarnogrskiego s po prostu one dwoma spord 33 elementw systemu fonetycznego. Szerokie wystpowanie pozwala na zakwalifikowanie tych gosek jako cz standardu czarnogrskiego, za analiza par leksemw pozwala przypisa im funkcj dystynktywn, jak np. w parach: enka : Senka, enica : enica; eka : seka; Koa : koa i inne. Jednoczenie nie ma moliwoci zastpienia fonemu w kadym przypadku przez sj, jak to sugeruj niektrzy badacze. Czarnogrskie nie jest bowiem wycznie wynikiem procesu jotowania goski s dowodem s niektre antroponimy: Mao, Veo, Muo, Dako, Puo i inne. Czsto zwraca si rwnie uwag na rnorodno wystpowania fonemw i ; pojawiaj si zarwno w nagosie, np. ena, enica, agora, ato, alo, akati, utra, en, enina, enka, ever, everika, enokos, eniti, etiti, esti, eeti, ajiti, ajan, era, aktati, aketi, eme, ei, ekira, edite, ednik, ednica, ok itd.; w rdgosie: oe, klae, oeaj, ueelica, iesti, ieden, koi, koavina, proek, prijeek, proed, pai, paaluk, poed, sued, proak, poei, kielina, koela, ueka, oei, kielica, jak i w wygosie: mu, gu, i, mi, gale, jele, mai, po. Czstotliwo wystpowania i udowadnia Vuki Pulevi w swojej publikacji o czarnogrskiej toponimii.6 Wieloletnie badania i ilo zgromadzonych toponimw pokazuj du frekwentywno tych gosek w systemie jzyka czarnogrskiego. Potwierdza j rwnie opublikowany w 2003 roku sownik nazw roli i zwierzt.7 Znaczenie fonemw i w procesie rnicowania jzykowego wspczesnych standardw sztokawskich jest wic ogromne stanowi bowiem potwierdzenie odrbnoci standardu czarnogrskiego w stosunku do boniackiego, chorwackiego i serbskiego. Do niedawna przedmiotem dyskusji pozostawaa kwestia zapisu i w jzyku czarnogrskim. Obowizujce alfabety zarwno abeceda jak i azbuka nie posiaday grafemw odpowiadajcych tym goskom. Dlatego te twrcy czarnogrscy uywali rnorodnych odpowiednikw na ich okrelenie: obok wspomnianych ju grup sj i zj pojawiay si j i j a nawet i . Przykadem mog by chociaby Stefan Mitrov Ljubia czy Vuk Vrevi, u ktrych znajdujemy nastpujce leksemy: jela, jednik, paje, jena, jeta, jen, pojei,
6 7
Por. Pulevi 2005. Por. Pulevi, Samardi 2003. 80
jeme, jesti, jajno, najedne, pojede, projela, jenokos, sujed, gujenica, jejati, kijelica, glavojeni i inne. W tym przypadku grafem j wystpuje w miejsce brakujcego . Pniejsi redaktorzy dostosowujcy dziea do aktualnych ortografii czsto zamieniali j na sj, ostatecznie wypaczajc pierwotne znaczenie leksemw. Jednake ju pod koniec XIX. wieku pojawiy si propozycje, by wprowadzi do uycia wzorowany na polskim grafem . Ostatecznie do czarnogrskiego standardu grafemy te wprowadzi Vojislav Nikevi. W swoim Pravopisie powici on fonemom i osobny rozdzia, podkrelajc tym samym ich znaczenie w procesie standaryzacji jzyka czarnogrskiego. Obecnie nowe zasady zyskuj coraz wicej zwolennikw powstaj bowiem liczne teksty tworzone zgodnie z zasadami pisowni opracowanymi przez Nikevicia. Czstotliwo wystpowania i neutralno stylistyczna fonemw i s najwaniejszymi argumentami za ich wprowadzeniem do wspczesnej normy jzyka czarnogrskiego. Jako zjawisko typowe dla jednego jzyka, goski te stanowi o odrbnoci czarnogrskiego w stosunku do pozostaych standardw post-serbo-chorwackich, potwierdzaj bowiem istnienie midzy nimi strukturalnych rnic. Ich unormowanie we wspczesnym standardzie czarnogrskim jest kolejnym krokiem w kierunku stabilizowania sytuacji na sztokawskim obszarze dialektalnym. Nard czarnogrski, pomimo ponad tysicletniej tradycji pastwowej, wielowiekowym tradycjom i odrbnoci etnicznej, przez dugi czas znajdowa si pod naciskiem polityki asymilacyjnej. Rwnoczenie Czarnogra przez wiele wiekw z sukcesami prowadzia obronn walk z obcymi siami pod hasami stworzenia wsplnego, wielkiego pastwa na Bakanach. Wok tych ideaw powstaa swego rodzaju wsplnota duchowa podparta wielk liczb dzie literackich powstaych w celu jej wspierania. Dominujc inspiracj byo rwnie wyznanie prawosawne. Powsta niezwykle silny mit narodowy, ktry zosta skonfrontowany z realiami politycznymi. Demograficznie i ekonomicznie silniejsi ssiedzi przypisywali Czarnogrze i jej mieszkacom rol opozycyjn. Niewielki nard, przez wiele wiekw walczcy z wikszym i silniejszym wrogiem sta si ofiar wasnych ideaw. Przez cay wiek XX Czarnogra ze swoim przywizaniem do Serbii pozostawaa w swego rodzaju letargu. Obecnie, w dwa lata po zadeklarowaniu w referendum narodowym niepodlegoci, proklamowaniu jej przez parlament oraz uznaniu Czarnogry za niepodlege pastwo przez instytucje midzynarodowe, Czarnogrcy praktycznie realizuj marzenie o powrocie do wasnej pastwowoci. Kwestie jzyka, jego statusu prawnego i procesw normatywnych w nim zachodzcych stanowi niezwykle wany element tych dziaa. Publikacje opisujce narodow leksyk stanowi zatem kolejny krok na drodze do wzmacniania i ksztatowania tosamoci jzykowej narodu czarnogrskiego.
81
Przemysaw Brom
BIBLIOGRAFIA
Przemysaw BROM, 2007: Czarnogrski standard wobec rnicowania jzykowego poudniowej Sowiaszczyzny. Bielsko-Biaa: Wydawnictwo ATH. Crnogorski jezik u javnoj upotrebi. Zbornik saoptenja s okruglog stola. Podgorica: Crnogorski PEN Centar. 2002. Crnogorski jezik bio bi najbolje rjeenje. Pobjeda, 21. 10. 2006. Drago UPI, 2002: Ne postoji poseban crnogorski jezik. D. upi, E. Fekete, B. Terzi: Slovo o jeziku, Jeziki pounik, knj. 2, Beograd. Hanna DALEWSKA-GRE, 2002: Jzyki sowiaskie. Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN. arko UROVI, 2004: Crnogorski knjievni/standardni jezik u dijahroniji i sinhroniji. tokavski knjievni jezici u porodici slovenskih standardnih jezika. Podgorica: Crnogorski PEN centar. Jezici kao kulturni identiteti na podruju bivega srpskohrvatskoga ili hrvatskosrpskoga jezika. Cetinje: Crnogorski PEN centar. 1998. Jezik kao domovina. Deklaracija Crnogorskog PEN centra o ustavnom poloaju crnogorskog jezika. Doclea, br. 3. Podgorica. 1994. Milo KOVAEVI, 2001: Jedan ili tri jezika? Lingvistiki nazivi na srednjojunoslavenskom podruju. Jezik i demokratizacija (Zbornik radova). Sarajevo. Halina KURKOWSKA, 1977: Polityka jzykowa a zrnicowanie spoeczne wspczesnej polszczyzny. Socjolingwistyka 1. Katowice. Jerzy MOLAS, 2005: Chorwacka dyskusja o statusie i nazwie jzyka. Studia z Filologii Polskiej i Sowiaskiej nr 40\2005. Warszawa. Milorad NIKEVI, 2004: Ogledi / studije / susreti. Apologetika crnogorskog jezika. Osijek: HCDP Croatica-Montenegrina RH. Vojislav NIKEVI, 1993a: Crnogorski jezik. Geneza, tipologija, razvoj, strukturne odlike, funkcije. Cetijne: Tom I, Matica crnogorska. , 1993b: Pii kao to zbori. Glavna pravila crnogorskoga standardnoga jezika. Podgorica: Crnogorsko drutvo nezavisnih knjievnika. , 1997a: Crnogorski jezik. Geneza, tipologija, razvoj, strukturne odlike, funkcije. Cetinje Tom II Od 1360 do 1995 godine, Matica crnogorska. , 1997b: Crnogorski pravopis. Cetinje: Crnogorski PEN centar. , 1994: Status i problemi crnogorskog jezika. Doclea, br. 2. Podgorica. Norma i kodifikacija crnogorskog jezika. Zbornik radova. Institut za crnogorski jezik i jezikoslovlje. Cetinje. 2005. Barbara OCZKOWA, 2002: Wpyw polityki jzykowej w Jugosawii na norm jzyka chorwackiego. Bulletin de la socit polonaise de linguistique. Fasc LVIII 2002.
82
, 1999: Zagadnienia sporne w jzykoznawstwie chorwackim i serbskim po rozpadzie jzyka serbsko-chorwackiego. Przemiany w wiadomoci i kulturze duchowej narodw Jugosawii po 1991 roku. Krakw. Vuk Pulevi, Novica Samardi, 2003: Fitonimi i zoonimi u toponimiji Crne Gore. Podgorica: Dukljanska akademija nauka i umjetnosti, Odjeljenje za knjievnost i jezik. , 2005: Glasovi i u crnogorskoj toponimiji. Zbornik radova sa naunoga skupa Norma i kodifikacija crnogorskoga jezika. Cetinje: Institut za crnogorski jezik i jezikoslovlje. Ferdinand ROSI-LANDI, 1982: Jezik kao rad i kao trite. Rad Belgrad. Jovan Skerli, 1955: Istono ili juno nareje. Pisci i knjige, III. Beograd: Prosveta. Agnieszka SPAGISKA-PRUSZAK, 2005: Jzyk-nard-pastwo (dylematy jzykowe narodw Jugosawii). Rije, 11/1. Rijeka. , 1997: Sytuacja jzykowa w byej Jugosawii. Gdask: Wydawnictwo Uniwersytetu Gdaskiego. Dubravko KILJAN, 1996: Mo jezika (wywiad). Vreme, br. 304, Beograd, 17. sierpnia 1996. 41. Emil TOKARZ, 2002: Dynamika rozwoju jzykw sowiaskich koca XX w. Narodowy i ponadnarodowy model kultury. Europa rodkowa i Pwysep Bakaski. Red. B. Zieliski. Pozna: Wyd. Naukowe PAN. , 1998: Mikrojzyki sowiaskie problemy badawcze jzykoznawstwa porwnawczego. Nowe czasy, nowe jzyki, nowe (i stare) problemy. Katowice. , 1992: Mit wsplnoty Sowian poudniowych i jego konsekwencje (na przykadzie narodw dawnej Jugosawii). Rozpad mitu i jzyka? Katowice. , 2001: Wspczesne standardy jzykowe dialektw sztokawskich. Jzyki sowiaskie dzi. Nowe fakty. Nowe spojrzenia. Katowice.
FONEMA IN SPREMEMBE V TOKAVSKEM JEZIKOVNEM PROSTORU Na tokavskem dialektalnem obmoju e vedno potekajo procesi, ki povzroajo diferenciacijo posameznih jezikovnih standardov. Po razpadu Jugoslavije se je zaelo vraanje k elementom, ki so znailni za posamezna narodna obmoja. Za rnogorsko obmoje (tudi jekavsko) je znailna jotacija. Rezultati so razvidni v vseh rnogorskih dialektih. Stanje se do danes ni spremilo kljub tevilnim poskusom poenotenja od Vuka Karadia do konca 20. stoletja. Jezikovna poenotenja so v 20. stoletju upotevala samo oblike, ki so pripadale skupnemu tokavskemu standardu. Posledica tega je izloitev tipinih elementov posameznih narodnih jezikov iz skupnega sistema. Obstaja le malo besedil 20. stoletja, ki vsebujejo omenjene oblike, saj je za uradni jezik rne gore bila razglaena srbina. Z neodvisnostjo so v rni gori nastali pogoji, ki omogoajo kodifikacijo rnogorske norme in sprejetje splono rabljenih rnogorskih oblik kot delov jezikov ne norme. Fonema in sta pomemben primer razlikovanja rnogorskega jezika v raz 83
Przemysaw Brom
merju do ostalih jezikov, ki izhajajo iz tokavske dialektalne osnove. Med jezikovnim poenotenjem sta dobila oba fonema status dialektizmov ker se pogosto pojavljata na rnogorskem jezikovnem obmoju, bi ju bilo potrebno kot pomembna elementa vkljuiti v normo rnogorskega jezika.
84
Proces adaptacji zapoycze jzykowych czynniki socjo- i psycholingwistyczne wobec zrnicowania anglicyzmw w wybranych jzykach sowiaskich
m at e u s z w a r c h a
Univerza v Bielskem-Biali, Fakulteta za humanistiko in drubene vede, Ul. Willova 2, PL 43-309 Bielsko-Biaa, mawarc@o2.pl
SCN II/1 [2009], 8594
Prilagajanje prevzetih besed se med drugim uresniuje na didaktinem, glotodidaktinem in prevajalskem podroju. Eden izmed praktinih rezultatov jezikovne analize je ugotavljanje splonojezikovnih pravil, nainov in mehanizmov adaptacije. Prispevek poskua pokazati prevzemanje tujih besed na fonoloki, morfoloki in semantini ravni, in sicer s pomojo izbranih anglekih izposojenk v slovenskem, hrvakem, srbskem in bosanskem jeziku. The process of adapting language borrowings is realized in the following areas: didactic, glotto-didactic and translational, among other areas. A move towards establishing general language parameters concerning rules and the means and mechanisms of such adaptation is one of the practical aspects of the language analysis of borrowings. The objective of the paper is to present the processes of language borrowings, which take place on the following levels: phonological, morphological and semantic. The study has been done on the basis of selected English borrowings that are present in Slovenian, Croatian, Serbian and Bosnian. Kljune besede: prevzete besede, psiholingvistika, sociolingvistika, internacionalizmi, interferenni procesi, lani prijatelji Key words: borrowings, psycholinguistics, sociolinguistics, international words, interferential processes, lexical trap
Obecnie analizujc poszczeglne jzyki narodowe i ich role w kontekcie wzajemnej interferencji i globalnego przenikania jzykw mona odwoa si do stosowanego w lingwistyce pojcia mocy jzyka (ang. power of language)
85
Mateusz Warcha
(por. W. F. Mackey 1976, W. Miodunka 1990, D. Crystal 2003). Przez moc jzyka rozumie si kilka zjawisk. W kontekcie lingwistycznym jest to cecha jzyka pozwalajca na nazywanie wszelkich przedmiotw i dowiadcze poznawczych, ich porzdkowanie i kreowanie na ich podstawie obrazu wiata, a wic kategoria kognitywna. W procesie komunikacji jest to cecha jzyka, dziki ktrej moliwe jest werbalne oddziaywanie ludzi na siebie. Ta cecha wie si z funkcj pragmatyczn jzyka. W teorii socjolingwistycznej pojcie mocy jzyka wiza naley z kulturowym, ekonomicznym i gospodarczym prestiem okrelonej wsplnoty komunikacyjnej, sprawiajcym, i posugujcy si jej jzykiem uzyskuj zawodow, spoeczn i materialn przewag nad osobami posugujcymi si innymi jzykami (za: A. Pawowski 2005). Wrd czynnikw determinujcych tak rozumian moc jzyka W. F. Mackey wymienia nastpujce: liczba mwicych pomnoona przez ich zamono, dyspersja jzyka na wiecie (im wiksze rozproszenie jzyka w wiecie, tym wiksza jego moc), mobilno spoeczna nosicieli jzyka (im wiksza mobilno nosicieli jzyka tym wiksza jego moc), czynniki ideologiczne (przede wszystkim zwizki konfesyjne) oraz wartoci kulturowe wytworzone przez dan wsplnot komunikacyjn (zob. W. M. Mackey 1976, 203214). Najbardziej widocznym efektem takiej darwinistycznej rywalizacji jzykw jest intencjonalne lub niewiadome eliminowanie dialektw, niektrych jzykw etnicznych oraz jzykw standardowych przez jzyki midzynarodowe np.: jzyk angielski. Jednym z jej ubocznych skutkw jest natomiast reakcja obronna wiadomych uytkownikw jzyka polegajca na wspieraniu wielojzycznoci i wielokulturowoci. Z pojciem bezpieczestwa, w tym bezpieczestwa kulturowo-cywilizacyjnego wie si nierozerwalnie kategoria zagroe dotyczcych rwnie jzyka. Najwaniejsze z nich to: procesy globalizacyjne zachodzce w sferze kultury, konflikty tosamoci narodowych oraz resentymenty nacjonalistyczne i ksenofobie. Na paszczynie kulturowej globalizacja zwizana jest z nateniem procesw dyfuzji kulturowej. Zjawisko to bywa rnie okrelane od mimikry kulturowej przez imperializm kulturowy a po macdonaldyzacj kulturow (za: J. Olchowski 2004). Zagroenia zwizane z dyfuzj kulturow dotycz gwnie jednostronnego kierunku przepywu wartoci kulturowych tj. w obszarze centrum peryferie. Za spraw tworzcego si w tej sytuacji konfliktu midzy poszczeglnymi kulturami narodowymi wystpuje zagroenie utraty tosamoci narodowej (J. Czaputowicz 1998). Jzyki poszczeglnych pastw byej Jugosawii w przedstawionym kontekcie s nie tylko kategori historyczno-kulturow, ale przede wszystkim naley jest uzna jako kategori socjolingwistyczn, etnolingwistyczn i psycholingwistyczn (A. Spagiska-Pruszak 1997). Ten silny zwrot w kierunku bada synchronicznych nad nimi spowodowany jest zmianami makro i mikrojzykowymi wystpujcymi w tym obszarze. Zmianom wewntrzjzykowym i procesowi kodyfikacji nowych jzykw towarzysz interferencje nabywane w procesie edukacyjnym, codziennej komunikacji czy zmianie kulturowej, majce czsto swoje rdo w zapoyczeniach angielskiego pochodzenia wytyczonych
86
Proces adaptacji zapoycze jzykowych
przez tzw. kulturow ciek globalizacji. Ponadto zagroenia maj natur wewntrzjzykow i pochodz od samych uytkownikw jzyka. Jzyk cigle ewoluuje, niezalenie od dynamiki zmian pozajzykowych, zmienia si w czasie, zarwno w idiolekcie uytkownika, jak i jego spoecznym wymiarze. Konsekwencj tych zmian jest m. in. tworzenie uzusu jzykowego. Du rol w tworzeniu uzusu odgrywa opinia i aprobata spoeczna, ale na postawy wobec jzyka wpywa wiadomo jzykowa kadego uytkownika jzyka. Czynniki psycholingwistyczne determinuj midzy innymi takie postawy wobec jzyka, ktre w znacznym stopniu zwizane s z powstawaniem nawykw jzykowych. Uytkownicy, ktrzy wyznaj postaw racjonalistyczn akceptuj zmiany w jzyku oraz twierdz, e zmiany te s konieczne. Liberalici akceptuj wielostylowo i wielopoziomowo jzyka. Postawa perfekcjonistyczna wypowiada walk formom nieprecyzyjnym i wyjtkowym, innowacyjnym oraz dawniejszym. Twierdzi si tu, e jzyk powinien by precyzyjny i zgodny z systemem jzykowym. Postawa naturalna (zwana te spontaniczn) dotyczy uytkownikw odbierajcych jzyk w sposb naturalny. Zgodnie z postaw logiczn uytkownik twierdzi, i jzyk powinien by precyzyjny, jednoznaczny i przede wszystkim logiczny. Leseferysta bdzie unika ingerowania w jzyk. Konserwatyci za to pragn odwoania do przeszoci i zachowania form jzykowych waciwych dla okresu, w ktrym sami przyswajali jzyk. Najbardziej krzywdzc postaw wobec jzyka jest abnegatyzm. Z kolei puryzm egocentryczny przejawia si w akceptowaniu tylko takich form, jakie uytkownik uwaa za poprawne. Puryzm nacjonalistyczny to postawa nie akceptujca obcych form w jzyku powstaych najczciej w wyniku zewntrz i wewntrzjzykowych interferencji. Naley podkreli, e wedug teorii psychologicznej postawy s rezultatem emocji oraz zachowa. Podobnie stosunek do jzyka w zakresie zgodnoci z norm jzykow lub innowacyjnoci zwizany jest z innymi czynnikami o charakterze psychologicznym: stereotypami, uprzedzeniami czy konfliktami. Przytoczone powyej przykady postaw, a szczeglnie te, na ktre skadaj si komponenty purystyczne odgrywaj znaczc rol w ksztatowaniu relacji rodzimy obcy wrd wielu narodw poudniowosowiaskich. W badaniach psycholingwistycznych podkrela si obecno procesw poznawczych: tj. uwagi, pamici, elementw kategoryzacji i percepcji obecnych w procesie transferu jzykowego. Podkrela si rwnie, e warunkiem przeniesienia konstrukcji z jednego jzyka do drugiego jest jej psycholingwistyczne nacechowanie. Twierdzi si ponadto, e trudnoci w rozszyfrowaniu danego elementu tj.: cigu dwikw, nieokrelonego desygnatu itp., mog doprowadzi do zakwestionowania poprawnoci danej konstrukcji (J. Berko Gleason, N. Bernstein Ratner 2005). O transferabilnoci danego elementu jzykowego stanowi czstotliwo oraz stopie nacechowania konstrukcji. W teorii psycholingwistycznej nie rozrnia si rwnie procesw przyswajania i uczenia si jzyka, wobec czego traktowane s one tosamo. Mona zatem zada pytanie, czym uytkownik jzyka bdzie kierowa si przy wprowadzaniu do wasnego leksykonu umysowego obcego sowa i w jaki sposb okreli jego poprawno.
87
Mateusz Warcha
Kwestia ta dotyczy rwnie rnic i podobiestw midzy procesami uczenia si oraz przyswajania jzyka od zapoyczania i adaptacji obcych sw. W wyjanieniu tego zjawiska pomocna jest psycholingwistyczna analiza bdw jzykowych. Jeden z najczciej widocznych bdw zwizany jest z niewaciw kategoryzacj i powstaje wskutek niedokadnego odwzorowania (J. Berko Gleason, N. Bernstein Ratner 2005). Dotyczy on przenoszenia bdnego znaczenia caego sowa ze wzgldu na jego dokadne podobiestwo do sowa dostpnego w sowniku uytkownika jzyka pierwszego. W ten sposb powstaj sowa uznane powszechnie za neologizmy lub zapoyczenia ukryte w postaci tzw. kalek jzykowych. By moe hipoteza niedokadnego odwzorowania tumaczy ilo zapoycze stanowicych niepoprawne formy jzykowe, ale realne i prawdopodobne wystpowanie interferencji mog wyjani jedynie badania glottodydaktyczne. W tym kontekcie ciekawymi byyby badania podune, prowadzone na obszarze poudniowej sowiaszczyzny, ktry cechuj z jednej strony silna odrbno jzykw narodowych i szybkie zmiany jzykowe, a z drugiej strony dua podatno uytkownikw na nowe formy zapoyczane. Jednym z praktycznych przejaww jzykowej analizy zapoycze jest denie do ustalenia pewnych prawidowoci dotyczcych m.in. oglnosowiaskich cech obecnych w procesie adaptacji. Obecnie wyraa si akceptacj dla tezy podnoszcej rozwj i obecno procesw zapoyczania na trzech paszczyznach: fonologicznej, morfologicznej i semantycznej (por. M. Czerwiski 2000). Warstw, w ktrej wpywy s najbardziej odczuwalne, jest niewtpliwie leksyka (zapoyczenia, internacjonalizmy i/lub wsplne rdzenie sw szczeglnie angielskiego pochodzenia). Mwi si take o istnieniu europejskiej ligi jzykowej (Sprachbund), okrelanej niekiedy jako SAE (Standard Average European), charakteryzujcej si wsplnymi cechami strukturalnymi okrelanymi jako europeizmy (por. M. Haspelmath,1998 i 2001, A. Majewicz 1989: 170171). Z punktu widzenia praktyki glottodydaktycznej wane jest rozrnienie pomidzy internacjonalizmem (tu: anglicyzmem), a aproksymatem, ktry w procesie akwizycji jzykowej jest najczciej efektem bdnej asocjacji. Przyjmuje si, e cho znaczenia internacjonalizmw nie zawsz s identyczne, to znaczenia podstawowe powinny si pokrywa. Gdy intensja, czyli znaczenie w rozumowaniu kognitywnym, w jzyku docelowym bdzie tosama cho z jednym znaczeniem jzyka, z ktrego uytkownik zapoycza, dany leksem zostanie zaliczony do klasy wyrazw midzynarodowych. Czsto jednak trudno okreli granic pomidzy niewielkimi rnicami semantycznymi dzielcymi internacjonalizmy od pseudointernacjonalizmw. J. Volmert przedstawia w tym zakresie koncepcj opart na dziesiciu tezach definiujcych przynaleno sowa do grupy internacjonalizmw. Szczegln uwag zwracaj dwie z nich. Pierwsza podkrela, e wycznie funkcja leksemw w aspekcie synchronicznym jest kryterium decydujcym o przynalenoci do interleksemw, a nie ich pokrewiestwo genetyczne. Druga ustala minimalny warunek uznania danego sowa za internacjonalizm tylko wtedy, gdy przynajmniej jeden wsplny semem wystpuje w danych jzykach. Wyrnia si take internacjonalizmy w znacze 88
niu wskim obecne jako midzynarodowe wyrazy oraz internacjonalizmy w znaczeniu szerokim tj. inne elementy jzykowe o midzynarodowym zasigu np.: morfem sowotwrczy -anty (por. J. Makiewicz) Bdy spowodowane aproksymatami najatwiej zauway podczas analizy kontrastywnej par sw tj.: sowa zapoyczonego i jego odpowiednika (tu: sowa pochodzenia angielskiego oraz sw rodzimych w wybranych jzykach sowiaskich). Wyrnia si wic kolejno: aproksymaty zwizane z bdnymi kolokacjami dwukierunkowe, np.: hr. elastian plan ang. elastic + plan > elastic plan*, sow. fleksibilni plan*; hr. hamburger sa sirom/riblji hamburger* ang. hamburger; hr. kriminalistiki romani ang. detective romani hr. detektivski romani* aproksymaty o zupenie odmiennych znaczeniach, np.: ang. affirm hr. afirmirati se* ang. asert oneself; ang. eventual hr. eventualan* aproksymaty, w ktrych sowo zapoyczane ma szersze znaczenie od uytego w jzyku docelowym, np.: hr. profesor ang. professor aproksymaty, w ktrych sowo zapoyczane ma wsze znaczenie lub w ogle go nie posiada, np.: hr. najlon ang. nylon; hr. miting ang. meeting aproksymaty obejmujce bdne uycia poprzez niewaciwe formy sufiksalne i prefiksalne, np.: hr. anorganski ang. inorganic; hr. anormalan* ang. anomalous hr. abnormalan ang. abnormal; hr. informatika ang. informatics. Szczeglnie ciekaw grup stanowi aproksymaty eliptyczne, ktre najczciej tworzone s przez formy obojtne rdowym morfemem. Ta grupa wyranie podkrela ekonomik poznawcz uytkownika jzyka np.:
hr. buking ang. booking (office); hr. koktel ang. cocktail (party); hr. konzalting ang. consulting (company, office); hr. dancing ang. dancing (hall); hr. duty.free ang. duty free (shop); hr. grejp ang. grape( fruit); hr. air condition ang. air condition(ing / er); hr. aerobic ang. aerobic(s); hr. boks ang. box(ing); hr. viktimolog ang. victimolog(ist); hr. pidama ang. pyjama(s); hr. traveler ek ang. travelers check.
Adaptacja zapoycze, szczeglnie z jzyka angielskiego, w jzykach: soweskim, chorwackim, serbskim, czarnogrski czy boniackim przejawia si tendencjami majcymi czsto pozajzykowe rda. Najbardziej widoczne zapoyczenia obecne w paszczynie leksykalnej koreluj z transferem jzykowym, ktry wpywa, przede wszystkim, na leksyk danego jzyka. W zakresie przyczyn wprowadzania poyczek odrnia si przyczyny zewntrzjzykowe i wewntrzjzykowe (E. Maczak-Wohlfeld 1995: 18). Mwic o zewntrzjzykowych przyczynach zapoyczania wyrazw naley wspomnie o koniecznoci nazywania nowych desygnatw, prestiu jzyka (por. wprowadzone wczeniej pojcie mocy jzyka) oraz potrzebie utosamiania si z uytkownikami jzyka rda. Do najwaniejszych przyczyn wewntrzjzykowych mona zaliczy: nisk frekwencj pewnych wyrazw i konieczno wprowadzania w ich miejsce poyczek,
89
Mateusz Warcha
wystpowanie par homonimicznych, co prowadzi do zastpowania jednego z homonimw przez obce jednostki leksykalne, utrat ekspresywnoci przez niektre rodzime wyrazy, co przyczynia si do zapoyczania nowych wyrazw bardziej nacechowanych, niekorzystne asocjacje rodzimych leksemw (za: G. A. Kleparski 2001) Proces zapoyczania ma charakter dynamiczny i polega na przenikaniu, adaptacji oraz rozszerzaniu si nowego elementu a po zaniknicie poczucia obcoci jednostki leksykalnej (za: G. A. Kleparski 2001). Formy odbierane jako obce mog by przeniesione bez zmian i wtedy mamy do czynienia z tzw. importacj lub te mog zosta zastpione formami rodzimymi, co okrela si jako substytucj (por. J. Fisiak 1961). Klasyfikacje zapoycze oparte s ponadto na kryteriach: przedmiotu zapoyczenia oraz stopnia pochodzenia. Zapoyczenia waciwe obejmuj grupy wyrazw, ktre przyjmuj fonetyczn asymilacj. Zapoyczenia strukturalne polegaj na zastpieniu obcego morfemu lub caej obcej struktury rodzimym odpowiednikiem w wyniku czego otrzymuje si wierne tumaczenie danej konstrukcji obcej. Powstaj wtedy tzw. kalki (repliki) wrd ktrych rozrnia si kalki sowotwrcze, kalki frazeologiczne oraz kalki znaczeniowe. Kolejn grup stanowi zapoyczenia semantyczne polegajce na rozszerzaniu znaczenia wyrazw rodzimych, gdy do istniejcej ju w systemie leksykalnym konstrukcji zapoyczane jest nowe znaczenie. Ciekawe formy tworzone s przez zapoyczenia sztuczne z pierwiastkw obcych zgodnie z zasadami jzyka zapoyczajcego. Wyrazy powstae tym sposobem tzw. hybrydy oparte s na elementach pochodzcych tylko z jednego jzyka lub z rnych jzykw. W poszczeglnych jzykach narodw byej Jugosawii obserwuje si zarwno podobne jak i odmienne formy adaptacji zapoycze angielskich. W jzyku serbskim obserwuje si zapoyczenia bezporednie z jzyka angielskiego np.: monitoring oraz wyrazy adaptowane pod wypywem internacjonalizmw za pomoc morfemw sowotwrczych np.: edukacija, evaluacija. Te wyrazy s z czasem wczane w system jzykowy, a konkretnie podsystem semantyczny jzyka serbskiego (T. Pri 2004). Formy graficzna niektrych zapoycze czsto odwzorowuje form rdow, np.: e-mail, air bag. Pojawiaj si te formy czone, np.: online oping oraz hybrydowe, np.: brend konferencja, spa centar, wireless mrea. Drug grup zapoycze stanowi elementy leksykalne oraz syntaktyczne, ktre zanurzone s w pewnych formach jzykowych np.: kopija knjige. Powstaj w ten sposb ukryte zapoyczenia jzykowe tzw. kalki jzykowe. Codzienna praktyka jzykowa (widoczna m.in. w jzyku rodkw masowego przekazu) dostarcza wielu przykadw uycia anglojzycznych odpowiednikw rodzimych wyrazw, np.: pozorite teatar, injenjica fakat itp. Frekwencja uywania form obocznych zaley w gwnej mierze od czynnikw pozajzykowych np.: mody jzykowej. Synonimiczne relacje pomidzy anglicyzmami a zadomowionymi lub niezadomowionymi ich formami wystpujcymi w jzyku serbskim mona podzieli na trzy grupy. Pierwsza obejmuje anglicyzmy zachowane w formie oryginalnej,
90
ktre w praktyce jzykowej wypieraj formy rodzime, np.: menedment poslovodstvo, uprava; start poetak. Druga grupa obejmuje anglicyzmy, ktre adaptowane s na paszczynie fonologicznej, np.: imejl elektronska pota, bivolej odbojka na pesku. rdem fonologicznej adaptacji tych wyrazw jest ekonomia jzykowa widoczna w wyraaniu w rodzimym jzyku sw, ktre wymagayby duszego tumaczenia poprzez opis. Trzecia grupa obejmuje wyrazy obecne w jzyku, ktry zapoycza (tu: serbskim), przyjmujce znaczenia hiponimiczne, np.: kompjutor laptop. Analiza obserwowanych w praktyce jzykowej tendencji do wypierania form rodzimych przez formy zapoyczone wskazuje na kilka przyczyn. Tkwi one czsto w rdach o charakterze psycholingwistycznym i socjolingwistycznym. Z grupy synonimw uytkownik jzyka wybiera najczciej formy, ktre s nowe, lepiej brzmice, krtsze oraz modniejsze. Podwiadomie wypierane s rwnie formy postrzegane jako archaiczne, np.: akt in, finalan krajni. Efektem zapoycze jzykowych jest rwnie pojawianie si pleonazmw, np.: fastfood hrana, widescreen ekran. W jzyku chorwackim w zakresie zapoycze na paszczynie fonologicznej obserwuje si tendencje do zachowania form oryginalnych (szczeglnie w pisowni), np.: coming out. Pojawiaj si czsto zwizki syntagmatyczne w formie hybrydowej takie jak.: break lopta, hip-hop kultura, street odjea, web poduzetnik, e-djevojka, on-line naruivanje Bardzo czsto poyczki widoczne s w klasie wyrazw obejmujcych nazwy zawodw np.: broker, menader. Jzyk chorwacki, w odrnieniu od jzyka serbskiego, wprowadza tu jednak paralelny dla podobnej klasy wyrazw zakorzenionych w jzyku sufiks -a, przy pomocy ktrego tworzone s nazwy niektrych zawodw, np.: boksa, tenisa. Rzeczowniki rodzaju eskiego podczas adaptacji form angielskich otrzymuj w jzyku chorwackim kocwk -ica. W odrnieniu od jzyka chorwackiego w jzyku serbskim obserwujemy tworzenie rzeczownikw rodzaju eskiego poprzez morfemy -ka, -kinja. Adaptacja morfologiczna obejmuje take w jzyku chorwackim grupy czasownikw pochodzenia angielskiego np.: oping, holding, trening. Zarwno w jzyku chorwackim, jak i serbskim, mona zaobserwowa tendencje sowotwrcze motywowane komunikacyjnymi potrzebami ich uytkownikw. W ten sposb powstaj nowe sowa np.: head hunterica, frendica oraz blogerka. Podobnie wtrna adaptacja wystpuje przy tworzeniu form deminutywnych, np.: porni. Procesy sowotwrcze obejmuj rwnie grup przymiotnikw, ktre w jzyku serbskim i chorwackim derywowane s od podstaw angielskiego pochodzenia np.: marketing marketinki, softver sovtferski, partner partnerski. Semantyczna adaptacja we wspomnianych jzykach odbywa si poprzez wprowadzenie sw pochodzenia angielskiego i uywanie ich w innych funkcjach ni pierwotnie wystpoway w jzyku, z ktrego zostay zapoyczone. W ten sposb w zdaniach pojawiaj si rzeczowniki, ktre speniaj funkcj przymiotnika, np.: odpjevati best off, beba on board. Proces ten widoczny jest szczeglnie w polach semantycznych sw zwizanych z ekonomi, filmem, muzyk, mod, polityk czy informatyk.
91
Mateusz Warcha
Zmiany pojawiajce si w korpusie leksykalnym wspomnianych jzykw za spraw procesw adaptacyjnych, szczeglnie o charakterze semantycznym, wpywaj zarwno na uproszczenia, jak i rozszerzenia znacze sw zapoyczanych. W aspekcie psycholingwistycznym symplifikacja znaczenia spowodowana jest potrzeb uytkownika jzyka rodzimego do okrelania rzeczywistoci pozajzykowej w sposb jednoznaczny, w konkretnym uyciu i kontekcie. Rozszerzenie znaczenia jest natomiast procesem, ktry cechuj silne i bdne asocjacje, bdce rdem interferencji wystpujcych zarwno wewntrz jzyka, jak i na zewntrz jzyka. Procesy interferencyjne widoczne s szczeglnie w obrbie akwizycji jzyka, kiedy uytkownik tworzc wypowiedzi transformuje sowo z wasnego jzyka (L1), obecne w nim jako anglicyzm, na jzyk drugi (L2) lub dokonuje transformacji w obrbie samego jzyka (L2). Przykadem moe by w obu wspomnianych jzykach morfologiczna adaptacja czasownikw przy pomocy sufiksw -ati, -irati, -ovati, np.: kidnapirati, blefirati, skenirati (w jzyku chorwackim) czy bukirati, boksovati, dizajnirati (w jzyku serbskim). W procesie akwizycji na poziomie tworzenia czasownikw moe dochodzi do powstawania form niepoprawnych poprzez nadgeneralizacj sufiksw. Bdy wynikajce z interlingwalnych oraz intralingwalnych rnic semantycznych s niebezpiecznie szczeglnie w le zaplanowanym programie glottodydaktycznym. Powstawanie replik spowodowanych utwierdzonymi bdnymi nawykami moe prowadzi do utrudnie w komunikacji, szczeglnie, gdy wyraz ma inne znaczenie w rdowym i docelowym jzyku lub znaczenia pokrywaj si tylko czciowo. W procesie standaryzacyjnym jzyka czarnogrskiego obserwuje si rwnie wpywy jzyka angielskiego oraz angloamerykaskiej kultury, szczeglnie na leksyk tego jzyka. Silnie zaznacza si w badaniach nad aglicyzmami wystpujcymi w jzyku czarnogrskim kryterium celowoci zapoyczania sw, ktre w jzyku maj swoje rdzenne odpowiedniki, np.: stejd scena, pozornica; ofis kancelarija. Podobnie jak w jzykach chorwackim i serbskim cz wyrazw rdowych jest symplifikowana poprzez uywanie replik tylko w jednym znaczeniu np.: oficir w odniesieniu wycznie do stopnia oficerskiego. Po ogoszeniu niepodlegoci i decyzji uznajcej jzyk boniacki za rwnoprawny, zaistniaa konieczno wprowadzenia oficjalnej terminologii w tym jzyku. Nowe wzory i nowe nazwy przechodz obecnie proces cigego utrwalania si, a wielokrotnie uytkownicy jzyka wahaj si przy wyborze odpowiedniego leksemu w jzyku boniackim (A. Hofman-Pianka 2000). Najwicej wpyww jzyka angielskiego obserwuje si w terminologii politycznej, ktrej adaptacj w znacznym stopniu utrwalaj rodki masowego przekazu. W tumaczeniu Porozumienia Pokojowego z Dayton znajdujemy nastpujce zapoyczenia, co ciekawe, kontrastujce z rodzimymi formami ich chorwackich odpowiednikw:
Por: (bos.) centralni registar (bos.) front (bos.) implementacija (hr.) sredinji registar (hr.) bojite (hr.) provedba 92
(bos.) komandant (bos.) ofanzivna operacija (bos.) rezerve
(hr.) zapovjednik (hr.) napadaka djelovanja (hr.) priuve
Wydaje si, e w kontekcie analizy psycho- i socjolingwistycznych mechanizmw adaptacji internacjonalizmw (szczeglnie anglicyzmw) potrzebne byyby podune badania w grupie jzykw podobnych (tu. sowiaskich). Rezultaty bowiem mogy by si znacznie przyczyni do usprawnienia metodyki nauczania jzykw i tym samym unikania powstawania bdnych nawykw jzykowych. Ponadto analiza procesw interferencyjnych w obszarze poudniowej sowiaszczyzny jest szczeglnie istotna w dobie zarwno tendencji globalistycznych jak i separatystycznych, ktre cechuj ten obszar jzykowy.
WYKAZ SKRTW
hr. leksem chorwacki; serb. leksem serbski; bos. leksem boniacki; sow. leksem soweski; * forma niepoprawna
BIBLIOGRAFIA
J. BERKO GLEASON, N. BERNSTEIN RATNER (red.), 2005: Psycholingwistyka. Gdask: Gdaskie Wydawnictwo Psychologiczne. D. CRYSTAL, 2003: English as a Global Language. Cambridge: Cambridge University Press. J. CZAPUTOWICZ, 1998: System czy niead? Bezpieczestwo europejskie u progu XXI wieku. Warszawa: PWN. M. CZERWISKI, 2000: Usporedba adaptacije nekih anglicizama u hrvatskom i poljskom jeziku. Fluminensia, br 12. J. FISIAK, 1961: Zapoyczenia angielskie w jzyku polskim. Analiza interferencji leksykalnej. Rozprawa doktorska. M. HASPELMATH, 1998: How young is Standard Average European? Language Sciences 20, 271287. A. HOFMAN-PIANKA, 2000: Socjolingwistyczne aspekty wspczesnego jzyka boniackiego. Krakw: Wydawnictwo Radamsa. G. A. KLEPARSKI, 2001: Angielskie zapoyczenia leksykalne w jzyku polskim i niektre problemy ich adaptacji. Zeszyty naukowe Wyszej Szkoy Pedagogicznej w Rzeszowie 42. W. F. MACKEY, 1976: Bilinguisme et contact des langues. Paris: Klincsieck.
93
Mateusz Warcha
J. MAKIEWICZ, 2001: Wyrazy midzynarodowe (internacjonalizmy) we wspczesnym jzyku polskim. Wspczesny jzyk polski. Red. J. Bartminski. Lublin. A. F. MAJEWICZ, 1989: Jzyki wiata i ich klasyfikowanie. Warszawa: PWN. E. MACZAK-WOHLFELD, 1994: Angielskie elementy leksykalne w jzyku polskim. Krakw: Wydawnictwo Platan. , 1995: Tendencje rozwojowe wspczesnych zapoycze angielskich w jzyku polskim. Krakw. W. MIODUNKA, 1990: Moc jzyka i jej znaczenie w kontaktach jzykowych i kulturowych. Jzyk polski w wiecie. Red. W. Miodunka. Warszawa: PWN. 3949. A. PAWOWSKI, 2004: Jzyk w konstytucjach wybranych pastw europejskich. Poradnik Jzykowy 4/613, 1025. , 2005: Jzyk polski w Unii Europejskiej: szanse i zagroenia. Poradnik Jzykowy 10, 327. T. PRI, 2004: O anglicizmima iz etiri razliita ali meupovezana ugla. Zbornik Matice Srpske za folologiju i lingwistiku, XLVII/12. Novi Sad. A. SPAGISKA-PRUSZAK, 1997: Sytuacja jzykowa w byej Jugosawii. Gdask: Wydawnictwo Uniwersytetu Gdaskiego.
PRILAGAJANJE PREVZETIH BESED SOCIO- IN PSIHOLINGVISTINI DEJAVNIKI RAZLIENJA ANGLICIZMOV V IZBRANIH SLOVANSKIH JEZIKIH Avtor predstavlja sociolingvistine in psiholingvistine kriterije, ki odloajo o sprejemljivosti novih jezikovnih oblik. Internacionalizmi so pomemben problem za raziskovalce in uporabnike jezika, ker se kot posledica interferennih procesov veliko hitreje pojavijo v idiolektu kot v knjinem jeziku. Zaradi njihove narave metodologija opisovanja zahteva uporabo sinhronih kriterijev. Analiza v jezikovni praksi prisotnih tendenc po nadomeanju domaih oblik s prevzetimi kae na zunajjezikovne razloge. Predstavljene so tudi hipoteze v zvezi z vlogo jezikovnega prenosa kot posledica napanih asociacij prevzetih besed v besedotvornih procesih. Cilj prispevka je v didaktinem kontekstu usmeriti pozornost na pomen primerjalnih raziskav prevzetih besed v slovanskih jezikovnih sistemih.
94
Mezi folklorem a umnm, mezi zemmi a existenc

l I B o r p av e r a
Univerza v Bielskem-Biali, Fakulteta za humanistiko in drubene vede, Ul. Willova 2, PL 43-309 Bielsko-Biaa, lpavera@ath.bielsko.pl
SCN II/1 [2009], 95105
Prispevek obravnava avtorico, ki je ivela in ustvarjala na geografsko-jezikovno-kulturni meji, kar se kae v njenih delih, umeenih med leposlovje in folkloro. Avtor opozarja tudi na uporabo zgledov, as in prostor ter topiko prostora. The author deals with a writer who lived and wrote on a geographical borderline, as well as on linguistic and cultural borderlines, which is reflected in her work. It is placed between artistic literature and folklore. The author also considers several special motifs, e.g., the use of exemplum, time and space and the topic of place. Kljune besede: folklora, leposlovje, odnosi med folkloro in umetnostjo, pripovednitvo, topos Key words: artistic literature, folklore, relationship between folklore and art, narration, topoi
1 Hledn a poznvn tranzitivnch zn
Obecn lze ci, e z vnjho pohledu v Evropsk unii probhaj pedevm sjednocujc, unifikan tendence. Ale tyto unifikan tendence vyvolvaj rovn sly protichdn, rzn intenzity, je navc ve vsledku maj urit pozitiva i negativa. Jednm z pozitiv je vytven tzv. euroregion a to, e se ve vd zaal klst draz na poznvn mst na hranici, tranzitivnch zn: v podstat se propaguj regiony, mal vlasti, kresy, cosi okrajovho a hraninho, co dve bylo vulgrn a nesprvn nazvno periferi. Mn se vztah mezi centrem a okrajem, zejmna pod vlivem nr elektronick komunikace, je vlastn v pozici vraznho informanho prostednka umouje strn rozdl mezi centrem a periferi a jejich zrovnoprvovn, nebo i z msta na periferii lze ovldat a ovlivovat centrum; uvaovn v kategorich centrum a periferie
95
Libor Pavera
se tak jev nejen jako znan problematick, ale ji i nepatin. Vbec s nm pak ji nelze pracovat v oblasti axiologick (nap. pi hodnocen text v kritice literatury nebo v literrn historii). Zjem je tak nejen o artistn tvorbu (umlou i umleckou literaturu), ale i o projevy folkloru. Ostatnio ronie zainteresowanie przeszoci kulturow Europy, szukamy wspnych korzeni, tego co nas czy, wspnych systemw odniesienia, wspnych tradycji. Coraz wicej powstaje prac na temat cywilizacji i tosamoci Europy. Osobom nie zajmujcym si folklorem trudno uwierzy, i najwicej materiaw do europejskiej tosamoci znajduje si w opowiadaniach ludowych (Simonides 2006: 55). Mohutn a ve vd vrazn nvrat k mstm na hranici a k mstm mezi se ukazuje bt nesmrn plodn, nebo ve vsledku poukazuje na jevy neprvem zapomnan, opomjen a myln interpretovan. Ve vd o literatue tak objevujeme mnostv nesmrn zajmavch pvodnch autor, ale i sbratel folkloru, kte byli myln povaovni za okrajov, mlo nosn, regionln, zaten folklorem apod. Souasn promna v chpn mst na okraji nebo mst mezi je zrove vzvou nejen pro literrn historii, ale i pro literrn teorii a metody literrnvdn prce.
2 Autorka ijc mezi, na hranici svt
K autorkm, kter nejen fyzicky, ale i ve svt pedstavovm ily v neustlm asoprostoru mezi, jako by rovnou na hranici nkolika svt, patila Ludmila Hok (narozena 26. 4. 1892, ttina /osada Dvoisko, dnes Kravae-Dvoisko u Opavy/, zemela 4. 10. 1966, Opava). Byla nejen prozaikou, ale daleko dve, ne zaala pst umlou, artistn tvorbu, sbrala folklor v celm spektru jeho nr (poekadla, psn, tance), psala bsn (zprvu pod silnm vlivem poetiky folkloru) a sama byla rovn lidovou vypravkou nartorkou. Pvodn se jmenovala Marie indelov, pseudonym si zvolila podle svho osudu ten byl hok, tedy pojmenovala se hok. Po cel svj ivot, s vjimkou nkolika cest, kter vykonala nejastji do Prahy (zejmna do rozhlasu) nebo do vtch mst, ila v oblasti Hlunska. Byl to kraj a dodnes je to kraj ponkud zvltnch osud. Hlunsko patilo kdysi Habsburkm. Nleelo do Slezska, co byla od 16. stolet jedna z nejbohatch habsburskch zem. Zejmna se zde zpracovvaly ltky, textilie, kter se odsud vyvely do Holandska a jinch zpadnch zem. Kdy csaovna Marie Terezie prohrla st habsburskch drav ve slezskch vlkch, ztratila roku 1742 v tzv. vratislavskm mru cel toto zem, resp. dolo k jeho dlen. Malou st Slezska panovnice sice jet zskala zpt, avak vtinu zem zskal prusk krl. Zisk pak Prusko potvrdilo jet ve vlce sedmilet (17561763). Dolo k dlen zem, ale na rty se pmo tla sugestivn otzka: mohl bt pi politickm a sprvnm dlen rozdlen tak lovk se svmi mylenkami a pocitovm svtem, rodiny, urit spoleenstv? Mohly bt vlenou smlouvou rozdleny tak tradice, kultura, folklor? Je jednoduch scelovat, unifikovat, ale daleko sloitj je rozdlovat Existuje zde prv tradice, cosi spolenho jedincm ijcm v jistm prostoru a ase,
96
nap. prv folklor, kter zpravidla bv nejtypitjm znakem, signifikantem urit oblasti a jejch obyvatel. Tradice vytv spolu s jinmi znaky spolenou pam msta, kter se jen tak snadno nevytrc z lidskho vdom; ut lze v tto souvislosti rovn termn kolektivn pam nebo sociln pam. Kontinuuje v lidskch djinch a asto po velice dlouh asov sek poselstv urit society. Spolen pam msta je ponorn eka: doke zmizet ze scny, ale stejn rychle svede v jistm okamiku vytrysknout na povrch a pinst na svtlo prvky ji zdnliv odumel, a i kdy se na prv pohled jev, e msto nen ivou bytost a nem pam, zpravidla tomu tak nebv (vzpomeme na to, jak se nkter pbhy pvodn z uml tvorby dostaly do folkloru a pak ji jako folklorn vrstva zstaly dokonce v cizojazynm prosted ptomnm fermentem kultury po dlouh asov sek a po ltech byly zapsny jako rezidua stn lidov kultury a znovu se staly soust artistn, uml literatury). Autorka, o jejich textech se strun zmnme, ila tedy v oblasti hranin, mezi dvma csastvmi, rakouskm a nmeckm (pruskm). V oblasti, kde si ruce podvaly rzn nrodnosti, rzn kultury, kde dochzelo k vzjemnmu dialogu, o nm samozejm obecn plat, e nemus fungovat jako skuten hlasit dialog, ale me mt i podobu mlen vdy podle konkrtnho dobovho kontextu. Co vme o Hok z jej biografie? Hok byla dcerou hostinskho. Velik vzdln nemla, chodila do dvoutdn obecn koly, nejdve nmeck v Kravach, pak do esk ve ttin. Krtce navtvovala tak rodinnou kolu. V devti letech j zemela matka a po otcov novm satku vyrstala u tety v Kravach a ji tehdy pomhala v otcov hostinci, kter pozdji po smrti otce rovn po nkolik destek let vedla (19151958). Na potku dvactch let se stala lenkou a pak i vedouc poboky nrodopisnho sdruen Sedlian v Kravach za pispn etnograf Jana Vyhldala a Frantika Myslivce sbratelkou psovho a slovesnho folkloru (srov. Satke 1968, 1972, 1986, 1993 aj.). Proila dv svtov vlky, dvakrt se provdala, jej manel zednk byl asto bez zamstnn (zejmna po r. 1929 v dob hospodsk krize) a rodina s jedencti dtmi asto trpla bdou (Hok vedla sice hostinec, ale nmecky smlejc obyvatelstvo Dvoiska jej hostinec bojkotovalo, nebo bylo obecnji znmo, e Hok pispvala do eskch novin). Po zboru pohrani v jnu 1938 se uchlila do Kostelce na Han, po deseti mscch se vrtila do Dvoiska. V souvislosti se svou pedvlenou innost byla krtce vznna v Opav a mnohokrt vyslchna nkdy lidmi, kte ji udvali v dob prvn svtov vlky nebo v dob mezi vlkami Nejprve zaala Hok ve dvactch letech 20. stolet uveejovat sbry lidov slovesnosti: psn a pohdky; pozdji pak pibv i vlastn lyrika, spe ohlasov (vydal ji posmrtn Antonn Satke, srov. Hok 1992). Jej tvorbou lze listovat v asopisech Moravec (Hlun), esk slovo, N domov (Opava), Radostn zem (Opava) aj. V rukopise zstala jej sbrka vce ne stovky lidovch psn z Krava a Dvoiska a kronika osady Dvoisko. Jej romny tvo svbytn, pesto vzjemn se prostupujc celky: Doma klade na piedestal rodinu i zvyky a ivot slezsk vesnice ped vypuknutm prvn
97
Libor Pavera
svtov vlky, romn roziuje pozdji knihou Dolina, kde si vm nezjmu centra o periferii a postupnho ponmovn oblasti na hranici, v ece vypovd o vesnici na hranici a mezi csastvmi, opt z vesnickho prosted je vybrn hlavn hrdina, nmeck vojk, jeho ivotn osudy sleduje v romnu Bl punochy. Mnoho autobiografickch prvk je zachovno v jejch drobnjch przch; prv u tch literrn historikov poukazovali na etn spojnice s przami Boeny Nmcov, klasick autorky esk literatury 19. stolet.
3 Hok v odborn literatue
O autorce ji zasvcen a informovan psalo nkolik literrnch badatel: Antonn Satke (srov. zde oddl literatura) se zamil zejmna na prci Hok s folklorem a na Hokou jako vypravku a bsnku, przm Hok se vnovali Drahomr ajtar a Ji Svoboda, zatm naposledy o Hok vznikla syntetizujc monografie Drahomry Vlanov (2008), pesto zstv nkolik teoretickch otzek, ke kterm je poteba se vrtit v nsledujcch poznmkch.
4 Vztah folkloru a uml literatury u Hok
Pedevm ns mus zajmat vztah folkloru a uml literatury. Pedl mezi folklorem a umlou literaturou nen u Hok vrazn natolik, e by bylo mono hovoit jednou o autorce Hok-folklorn a podruh Hok-artistn. Zejmna v jejch bsnch pechod takka nepostehneme. Ona sama nejprve zapisovala folklor, pak na zklad folkloru zaala tvoit bsn literrn teorie k takov tvorb ohlasy; zaaly vznikat v dob, kdy J. G. Herder pobzel ke sbru a vkladm lidov psn, v n spatoval vraz nrodn due bsnci pak tam, kde takovou lidovou pse nenachzeli, pirozen zaplovali mezery pstovnm prostonrodn tvorby, v esk literatue je najdeme nejvraznji zastoupeny u F. L. elakovskho (Ohlas psn ruskch, 1829; Ohlas psn eskch, 1839), K. S. najdra, J. V. Kamarta, J. K. Chmelenskho nebo V. J. Picka-Podsvijanskho, kte byli v podstat epigony ohlasov tvorby elakovskho. V tto souvislosti je velice zajmav korespondence Vladimra Holana (1905 1980) na autorce. Pedn esk bsnk Holan, znm v pekladech rovn v zahrani, se s tvorbou Hok seznmil teprve na konci padestch let 20. stolet, v dob, kdy to byl autor ji evropsky oceovan. Nen vbec nhodn, e o knihy Hok projevil zjem: mn se v literrn historii pe o tom, e prv Holan s Frantikem Halasem, dva pedstavitel nejartistitj ze sv generace, sestavili z folkloru antologii Lska a smrt (vyla v ervnu 1938). Prostednkem seznmen Holana s tvorbou Hok byl Josef Vaica (18841968), knz a profesor staroslovnskho jazyka a psemnictv. Pochzel ze ttiny ve Slezsku a k rodnmu kraji se po cel ivot navracel ve vdeck prci i fyzickmi nvtvami. I tm, e autory spjat s krajem propagoval mezi svmi pteli a blzkmi. Ml kontakty na mnoho duchovn orientovanch spisovatel (J. ep,
98
J. Durych, J. Zahradnek aj.), svd o tom bohat korespondence (uloen v PNP v Praze), obraceli se na nj rovn vdci a spisovatel s prosbami o radu i duchovn tchu. Jeho prostednictvm se s Hokou seznamuje Holan a v jednom z dopis Vaicovi pe, e jej knihy zstanou u proto, e nejsou literaturou! Zastavme se u tohoto vyjden: Nejsou literaturou? m jinm tedy jsou ne literaturou? Co mysl Holan v obdobn souvislosti dmony? Ani jedno z tzn nem jednoduchou odpov; st na n odpov jin Holanv dopis, kter se v pozstalosti Hok zachoval. Pesto musme vyjt z mla npovd, je zstaly uloeny v korespondenci, a ze znalosti teorie folkloru a vztah mezi folklorem a artistn tvorbou. Tou se zabvali v rovin praktick prv Holan s Halasem, kdy pipravovali ji uvedenou antologii Lska a smrt, v rovin teoretick pak zejmna pedstavitel strukturalisticky orientovan vdy Roman Jakobson a Petr Bogatyrev (srov. Bogatyrev 1971). Protoe oba byli pedevm lingvisty, vyuvali de Sausurovy terminologie (terminologie enevsk koly) a termny langue a parol uplatnili analogicky na vztah literatury a folkloru. Zatmco pro folklor je podle jmenovanch teoretik typick kolektiv a zamen na langue (na existujc normu), pro literaturu je specifick zamen na parole, na individuln vpov.
langue folklor (norma) parole literatura (individuln vpov)
Ale z text jednotlivch knih Hok je patrn, e se autorka zamuje spe na langue. Svd o tom nejen splynut cenzury a dla, co je jeden ze zvanch znak folkloru, ale jej text bv zpravidla i nadosobn, navc u n nejednou dochz k variacm na obdobn tma (Vlanov v monografii o Hok upozoruje, e bereme-li do rukou kteroukoliv z autorinch knih, obrme se jen jednou st, eknme kapitolou, oddlem jedn velk knihy, knihy-cyklu , Vlanov 2008: 77). Podobn jako zpvk, jak poznamenal slavista Matija Murko, nedeklamuje jen pevn, ustlen text, ale vdy znovu a znovu tvo text nov. Hok tvo vlastn vdy obmnu, mutaci, variantu, nikoliv nov text. Chov se vce a astji jako tvrce folklorn Problematika vztahu mezi artistnm x folklornm je vak u Hok jet sloitj, ne aby bylo jednoznan rozhodnuta jedna nebo druh varianta, protoe u n z hlediska intertextulnho vidme text rozloen do nkolika vrstev: jednak je to vrstva folklornch projev (1), jednak vliv folkloru na literrn projevy (2) a konen literrn projevy adaptovan folklorem (3). Tyto ti roviny se u n stdaj, nkter z nich vdy v urit okamik vystupuje do poped a stv se plnem vdm. Bude tedy v budoucnu nutno u kadho jejho jednotlivho textu rozliit, kter pln pevauje nad ostatnmi. Z analzy takto vytvoen me bt kontrastivnm studiem pkn a plasticky ukzno, jak se autorka folkloru vzdalovala i se k jeho koenm navracela zptky. Nicmn z hlediska existence literrnho a folklornho textu lze tu mluvit v obecn rovin o literatue, tj. o zapsanch textech s intencionlnm zmrem
99
Libor Pavera
bt textem artistnm. Pedstavme si situaci asi nsledovn: sopen vulkn, chrlc havou lvu folklor, kterou nkdo v jistou chvli ochlazenm zastav a petrifikuje do materializovan podoby textu.
5 Problematika nvrat
Problm nvrat tak lze lakonicky pojmenovat dal z ltek, na kterou v tvorb Hok pi podrobnj etb jejch text narme. Nvraty a locus amoenus. Autorina pam se neustle navrac do minulosti a selektuje. Vybr ze sv osobn pamti urit okamiky, selektuje z celho korpusu podstatn a hodn zpisu nejastji vzpomnky na dtstv. Dtstv, i kdy nebylo zcela astn a idylick, je pro ni dobou astnch nvrat, kter se v jej tvorb neustle variuj. Vrac se neustle k loukm kolem vody, vzpomn na chvle, kdy jako mal dvka psala husy nebo si hrla s ostatnmi dtmi. A oima dtskma, leckdy naivnma, pohl na tehdej svt. Samozejm pam lidsk nen pam potae leccos se z n vytrc, leccos naopak s asem a pibvajcmi lty v n pibv. Nejastjm topoi je u n nicmn locus amoenus. Tak vlastn jako lbezn a astn msto vykresluje prostor, oblast, krajinu, ve kter se jako dt ve svch nvratech snadno pohybuje a z n (povtinou jako statista) pohl na okoln svt. V dob, kdy autorka pe sv knihy (prvotinu vydv 1943), m u medievalista E. R. Curtius hotovou svoji koncepci knihy Europiche Literatur und lateinisches Mittelalter, kterou vydal po skonen 2. svtov vlky a v n m mimo jin rozshlou kapitolu vnovanou loci communes pojednn o tzv. topice. (V souasnosti bv zamovna nesprvn s tzv. tematologi. Ale vzen, kostel, hora atd. nejsou typickmi topoi v curtiovskm pojet, to jsou tematizovan msta, msta s tajemstvm, eeno titulem znmho spisu teoretiky Daniely Hodrov; spolu s Paulem Van Tieghemem je tu opravdu ppadnj hovoit o tematologii.) Msto lbezn to nen u Hok jen msto v geografickm smyslu, je to u n rovn msto i status v psychice, je to stav psychickho rozpoloen, momentln stav jej due. Msto lbezn je u n schopn t nezvisle na relnm, skutenm prostoru a ase; k nmu se utk v asech strdn nebo vnjho ohroen. Zstv v jej pamti a odtud se obmovno dostv do jejch text v rznch variantch a variacch. Pochopiteln mechanismus nvrat k mstu lbeznmu se spout povtinou ve chvlch vnjho ohroen. Text se tak stv mstem terapie z utrench traumat a je citlivm seismografem asoprostoru, v nm se autorka prv ocit. Curtius, jak znmo, byl klasick filolog, drel se historicity, sledoval, jak pozdn antick pbhy nebo motivy pechzely do literatury stedovk a odtud se v literatue udrovaly po stalet. Je to rovn ppad toposu locus amoenus, kter v modifikovan podob nalzme u Hok. Motivika locus amoenus zaznv tak z esk sttn hymny (Kde domov mj, kde domov mj, voda hu po luinch ; srov. Locus amoenus 1994), lze jej vlastn charakterizovat
100
jako archetypln touen lovka po nem istm, bezstarostnm, po rji, kter lovk kdysi v hchu ztratil. Svm zpsobem nemus bt touen po rji (zejmna v prosted kesanskm) chpno za touen po lbeznm mst, locus amoenus, ale za obecn kesansk pocit spojen s nvratem do rje, se snahou kadho kesana bt oitn. Odkud se lovk dovdal o rji? Odkud se o locus amoenus dovdla Hok? Nebyla renesann setlm a vzdlanm intelektulem, ale pesto k podob lbeznho msta ve svch textech dospla. Jednak je poteba uvaovat o tom, e vesnice v jej dob mla jet tradin, kesansk (pesnji pozdn barokn) charakter ivota; dleitou roli v n ml starosta, duchovn (knz) a uitel. Dlouho se ve vesnickm prosted a v jeho pamti udrovalo ve to, co s sebou pinela kola a kostel. Zejmna barokn zbonost a jej rezidua zanechala ve vesnickm prosted vraznou stopu. Nkte badatel dokonce soud, e baroko vlastn vytvoilo obraz krajiny, jak v podstat znme podnes. Lidsk pam pak udrovala po destky, ba stovky let pbhy, s nimi se lid zaali seznamovat prostednictvm kancionlovch psn a kazatelskch projev. V kznch byla uvna tzv. exempla, pklady, kter mly za cl oivit kzn a piblit nkterou obecnou pravdu bnmu lovku, zivotnit ji a pragmatizovat. Tyto pbhy nebyly dlouh, asto to byl skuten pklad bez njak promylen narativn strategie. Nicmn tyto pbhy se v lidovm prosted dlouho pamatovaly a stnm podnm se udrovaly. Pam navc ve folklornm prosted tyto pbhy roziovala amplifikovala. (O narstn ve folkloru pe kup. Mukaovsk 1942/1966; situaci si meme pedstavit jako by lo o navlkn korlk, kdy se na nit za jeden korlek pidvaj dal a dal.) Tyto pbhy pak asto opakovali v rozen podob nkte vypravi ze Slezska jet ve 20. stolet. Je nepochybn, e tyto pbhy znala rovn Hok; zaznamenala tak ve svch knihch vlastn rezidua baroka a pp. jet starch kulturnhistorickch epoch. Sama navc byla vypravkou mla nartorsk talent, pouvala vrazn mimiky a originlnch gest pi vyprvn tm se zabval ve folkloru ve Slezsku hodn A. Satke, kter od tamjch vyprav zskal celou kolekci pbh z hlediska nrovho lo vtinou o povdky, pohdky nebo humorky (srov. Satke 1984).
6 Snadn as a prostor u Hok
Ji v vaze o nvratech a pamti u Hok jsme si povimli tzv. snadnho asu a prostoru, s nm se stetvme zejmna v pohdkch. Pohdkm se teoreticky vnovala zejmna rusk vda, nap. V. J. Propp nebo D. S. Lichaov, kter ve sv Poetice starorusk literatury se zabv, mimo jin, nktermi strategiemi uvanmi v pohdce. Je to zejmna zmnn tzv. snadn as a prostor pohdky. S tmito strategiemi se zpravidla setkvme v przch Hok: snadno se ona v pozici vypravky nebo jej postavy pemisuj z jednoho prostoru do jinho, z jednoho asu do druhho. Na pozad pohdkoslovn tradice je teba chpat jej knihy, jinak se nm samozejm mohou zat jevit jako nedokonal
101
Libor Pavera
nedokonal z hlediska optiky dnenho tene a badatele. (Je tu teba vce ne jinde pracovat s historickou poetikou. Meme uvst pklady z jej przy Mezivodky, kter u nzvem vypovd, e dj se odehrv na pomez, nkde na hranici, mezi dvma rznmi svty. Svty rozdlnmi nrodnostn, etnicky, jazykov, sociln, demograficky atd. atd. Ale tak mezi svtem skutenm a fiknm, mezi dobrem a zlem, mezi ivotem a smrt Pklady jejho jakhosi bezas i snadnho asu (citace z Hok 1975):
Dnes u dvno t velik tverhrann kalue (s. 10) Ano, tak tomu tenkrt bylo. Dvno je tomu, dvno Tenkrt nebyla jet kolem nho zahrdka. Kolik j bylo let, nikdo nevdl, ona tak ne. (s. 11)
7 Na hranici druh a nr
Pokud ji byl zmnn nr, je patin v tto souvislosti pipodotknout, e Hok sice vyuv uritch strategi pznanch pro pohdku, ale pe zejmna v nru, kter lze pojmenovat jako balada v prze nebo prozaick balada. Balada podle definice m koeny ji ve stedovk tanen psni, ballare znamen tanit, pozdji se stv vyprvnm ve verch o njak tragdii, od 20. stolet ztrc verovanou formu a astji se ji s baladou setkvme v prze (srov. Nejedl 1973). Posiluje se v jejm ustrojen epick sloka, avak lyrick pase i dialogick forma zstvaj ptomny. Zbv zde jet kontextov Hokou zaadit mezi ostatn autory, kte psali rovn baladick pbhy, a ukzat na odstnn typy balady v prze. Je to nrov varianta oblben mezi eskmi spisovateli od pelomu 19. a 20. stolet (lejhar, Mrtk aj.) i ve 20. stolet (Vanura, apek, Olbracht, Glazarov, Majerov, Nov aj.) a podnes (Sldkov, Krner, Drozd aj.).
8 Existencialismus sui generis
Konen nelze si nepovimnout, e Hok podv v textech sv variace na tma domova, jeho obhajoby ve smyslu nenahraditelnosti v lidskm ivot. Je to pmo svho druhu imperativ, kter ve svch textech nabz svm tenm. Pitom je zvltn, e nedorostla a k autorm, kte se kategori domova, samoty, vytren, absurdnosti ivota apod. zabvali speciln. Byla pece vrstevnic autor tzv. existencialist (srov. o esk podob existencialismu zejmna prci V. ernho 1992 Druh seit o existencialismu). Ale prv tm, e Hok byla v pmm psoben a v blzkosti folkloru, zstvala mimo dosah vech evropskch literrnch i filozofickch smr a proud a jimi v zsad nedotena. Jde u n o totln identifikaci s prostedm, o jeho svojsk vnmn i interpretaci. Duchovn se identifikovala s prostedm, v nm ila; svmi texty se vlastn do tohoto prosted vepsala a tento prostor nikdy u nebude mysliteln bez n a jejch text.
102
I po mnoha studich a monografich vnovanch textm Hok zstv jet hodn nezodpovzench otzek. Nkter jet nebyly ani artikulovny, jin formuluje sama promnn optika v dob unifikanch tendenc. Jejich i stail jen naznait strun pspvek.
LITERATURA
Petr BOGATYREV, 1971: Souvislosti tvorby. Cesty k struktue lidov kultury a divadla. Ed. Jaroslav Kolr a Bohuslav Bene. Praha: Odeon. Vclav ERN, 1992: Prvn a druh seit o existencialismu. Ed. Jarmila Vkov. Praha: Mlad fronta. Locus amoenus Msto lbezn, 1994. Praha: KLP. Lumila HOK, pozstalostn fond, Pamtnk Petra Bezrue. Opava (zde korespondence s bsnkem V. Holanem). , 1975: Trnit cesty. Mezivodky, Bejatka, Hanys Bejamin. Ed. Ji Svoboda. Ostrava: Profil. 246. , 1992: Tesknice. Ed. Antonn Satke. Karvin: Gramma. Frantiek HALAS Vladimr HOLAN, 1984: Lska a smrt. Vbor lidov poezie. Ed. J. Opelk. Praha: Odeon. Dmitrij Sergejevi LICHAOV, 1971: Poetika starorusk literatury. Pel. Ladislav Zadrail, doslov Svtla Mathauserov. Praha: Odeon. Jan MUKAOVSK, 1942/1966: Detail jako zkladn smantick jednotka v lidovm umn. Studie z estetiky. Ed. Kvtoslav Chvatk. Praha: Odeon. 209222. Jaromra NEJEDL, 1973: K problematice baladick tvorby tictch let. Praha: Univerzita Karlova. Libor PAVERA, Frantiek VETIKA, 2002: Lexikon literrnch pojm. Olomouc: Nakladatelstv Olomouc. Antonn SATKE, 2002: Prozaick stn slovesnost. Tnsko. 4 dl. Uspodal Jaroslav tika. enov u Ostravy: Tilia. 121218. [Spolen s G. Sokolovou.] , 1968: Poezie Ludmily Hok (K nedoitm 75. narozeninm spisovatelky). Slezsk sbornk 66, 342359. , 1972: L. Hok, spisovatelka bolest a nadj hlunskho lidu. Slezsko 4/ 12, 1619. (ed.), 1984: Pohdky, povdky a humorky ze Slezska. Studii o lidovch pohdkch a jejich vypravch napsal, texty shromdil, k vydn pipravil a slovnkem i poznmkami a plohami opatil A. Satke. Ostrava: Profil. , 1988: Ludmila Hok a nrodopis jejho kraje. Vlastivdn listy 14/1, 3132. , 1990: Z koledn tvorby Ludmily Hok. Vlastivdn listy 16/ 2, 3237.
103
Libor Pavera
, 1993: Spisovatelka mezi dvma kulturami. (K 100. vro narozen Ludmily Hok). esk literatura 19481956. Sbornk materil z literrnvdn konference 35. Bezruovy Opavy. Red. Vladimr Pfeffer. Opava: SZMPamtnk Petra Bezrue a FPF SU. 127136. Dorota SIMONIDES, 2006: Europejski kontekst sowackich opowiada ludowych. Slavista Frank Wollman v kontexte literatry a folklru III. Ed. Hana Hlkov a Anna Zelenkov. Bratislava Brno: stav etnolgie SAV, Slavistick spolenost Franka Wollmana v Brn, esk asociace slavist, Slavistick stav Jna Stanislava SAV. 5565. Ji SVOBODA, 1975: Doslov, in Hok. 241246. , 1974: Tvorba a region. Sedm kapitol o literatue na Ostravsku. Ostrava: Profil. Teria literatry, Vber z formlnej metdy, 1971. Ed. Mikul Bako. Bratislava: Pravda. Drahomra VLANOV, 2008: Ludmila Hok. Hok ivot hok jmno. Portrt spisovatelky Ludmily Hok. Opava: Matice slezsk.
Dopis bsnka Vladimra Holana autorce (uloeno ve fondech Pamtnku Petra Bezrue, Opava). / The letter of the poet Vladimr Holan to the author (in the collection of Pamtnk Petra Bezrue, Opava). / Pismo pesnika Vladimrja Holana avtorici (zbirka: Pamtnk Petra Bezrue, Opava).
Ludmila Hok pi vyprvn (u nartor jsou dleit rovn mimika a gesta). / Ludmila Hok in the process of narration (narrators value mimicry and gestures). / Ludmila Hok v asu pripovedi (pri pripovedniku je pomemben tudi izraz obraza in kretnje).
104
MED FOLKLORO IN UMETNITVOM, MED DRAVAMI IN EKSISTENCO Pisateljica, organizatorka ljudskih prireditev, zbirateljica folklore in pripovedovalka ljudskih zgodb Ludmila Hok (18921966) je svoje ivljenje preivela na Hluinskem. To je v regiji, ki lei na obmoju dveh nekdanjih cesarstev: pruskega in avstro-ogrskega in se je skozi celo 20. stoletje narodnostno, politino in demografsko pa tudi drugae preoblikovala. Pisateljica je doivela politine prevrate, druinske in naravne tragedije, zelo dobro je spoznala izkunje malih, a zanimivih ljudi, od katerih se je uila. Svoj dolg je povrnila s shranjevanjem metaforino poimenovane razbeljene lave (kot bi lahko opredelili folkloro). V njeni ustvarjalnosti lahko najdemo elemente lirike, epike in dramatike (svoja besedila razen poezije je pisala v anru balada v prozi), folklore in drugih poskusov umetnike literature. Raziskovalca je zanimal tudi problem locus amoenus v ustvarjalnosti Hoke, njenega avtoliterarnega odnosa do folklore in leposlovja ter motiv za vrnitev.
105
Literarnozgodovinska in knjievnokritina refleksija madarske knjievnosti po letu 1980 v slovenini

mIran tuhec
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroka cesta 160, SI 2000 Maribor, miran.stuhec@uni-mb.si
SCN II/1 [2009], 106118
lanek se ukvarja s problemom poznavanja sosednje knjievnosti oziroma sledi literarnozgodovinskemu in knjievnokritinemu spisju, ki slovenskemu bralcu pribliuje madarsko knjievnost. Glavne ugotovitve so tri: prvi, Slovenci so se z madarsko knjievnostjo seznanjali e od zaetka 20. stol. naprej; drugi, teh uvidov je manj kot bi glede na bliino obeh narodov, njuno povezanost in pomen same literature priakovali, in tretji, porast slovenskega interesa je opazen v zadnjih letih. The article considers the problem of the familiarity of the neighbouring literature and traces the literary-historical and the literary-critical writing that introduced Hungarian literature to the Slovene reader. There are three main findings: firstly, the Slovenes have been acquainted with Hungarian literature since the beginning of the 20th Century; secondly, there is less comprehension of it than could be expected, given the proximity of the nations, their connections and the importance of the literature, and thirdly, an increase in Slovene interest is noticeable in recent years. Kljune besede: madarska knjievnost, recepcijski horizont, razprenost literarnega interesa, literarna kompetenca Key words: Hungarian literature, reception horizon, dispersion of the literary interest, literary competence
1 Leta 2003 mi je moja magistrantka podarila antologijo sodobne madarske kratke proze z naslovom Vzvalovano Blatno jezero. To je bil pravzaprav moj prvi resneji stik s knjievnostjo sosednjega naroda. In takoj e tudi zaudenje, kako blizu in dale je lahko literarna praksa, ki nastaja v moji neposredni soseini. V tem prispevku se ne bom ukvarjal z besedili, ki jih je urednik uvrstil
106
Literarnozgodovinska in knjievnokritina refleksija madarske
v reprezentativno zbirko, ki naj tujcu pokae, kaj se dogaja v sodobni kratki madarski pripovedni prozi, ampak bo moj interes namenjen literarnozgodovinskim in literarnokritinim uvidom v madarsko knjievnost v slovenini. Povedano z drugimi besedami, zanimalo me bo, v kaken recepcijski horizont je priel omenjeni izbor. Ob tem se zavedam, da imajo o tem prvo besedo moji cenjeni kolegi z Oddelka za madarski jezik in knjievnost mariborske Filozofske fakultete, a si kljub temu dovoljujem pogled literarnega zgodovinarja, igar delo je sicer v veliki meri vezano zgolj na slovensko knjievnost, njegov interes pa sega tudi ez njene meje. 2 Izhodie razprave je naslednje: o madarski knjievnosti je bilo glede na njen obseg in bliino napisanega malo. Upotevajmo pri tem, da gre za narod, ki se je s svojim ve kot tisoletnim ivljenjem v srednji Evropi mono zasidral v zavesti svojih sosedov, zaradi prekmurske zgodovinske izkunje e posebej pri Slovencih; gre za narod, ki ima bogato kulturno tradicijo in literarno izroilo ter ne nazadnje tudi Nobelovega nagrajenca za literaturo. Trditev o skopih vesteh posebej velja za prvo polovico prejnjega stoletja. Seveda pa to ne pomeni, da Slovenci tudi v preteklosti nismo sledili temu, kar se je dogajalo pri vzhodnih sosedih. Prvi resneji literarnozgodovinski zapisi so z zaetka prejnjega stoletja, ko je predvsem v Sombotelu ivei slovenski pesnik, jezikoslovec, urednik in prevajalec Avgust Pavel pisal o madarski literaturi ter o kulturnih stikih med obema narodoma. Ob njem je potrebno omeniti e vsaj Vilka Novaka in Tineta Debeljaka, ki sta leta 1940 prevedla poetino dramo pomembnega madarskega pisca Imreta Madcha Tragedija loveka (1861). Joe Filo v svoji tudiji1 navaja tudi prevajalce Alojza Benkovia, Branka Rudolfa, Cvetka Golarja, Franceta Bevka idr., ki da so vzdrevali stike s sosednjo knjievnostjo. Po 2. svetovni vojni so se zapisi o madarskem slovstvu nadaljevali s priblino enakim tempom. To velja vsaj za as do leta 1980. V tem obdobju je bil za slovenski literarni in iri duhovni prostor zanimiv, denimo, veliki pesnik Sndor Petfi; ob tem ni presenetljivo, da ga je takratni kulturno-politini in predvsem ideoloki kontekst elel videti predvsem kot pesnika madarske revolucije. Res je, da se s takimi pogledi slovenski kritiki niso mono oddaljevali od dejanskega stanja, a je hkrati res tudi, da bi si veliki Madar zasluil e celovitejo podobo, ki bi upotevala tiste plasti njegovega opusa, katerih diskurz ga je priblieval nekaterim velikim evropskim sodobnikom.2 Konec estdesetih let in v sedemdesetih letih smo Slovenci dobili ob nekaterih krajih zapisih vsaj tri dobre uvide v madarsko knjievnost najprej, leta 1969 sta urednik Joe Hradil in pisec spremne tudije Mihly Czine pripravila izbor petindvajsetih
1
Joe Filo je leta 1992 v Zborniku slavistinega drutva objavil dve razpravi Slovenci in madarska knjievnost in Kratek oris madarske knjievnosti ter z njima pripravil zanesljiv uvid v imenovano problematiko. Delno se je od konceptov, ki so veljali v slovenski literarni zgodovini v desetletjih po drugi svetovni vojni, leta 1974 v spisu 150-letnica Petfijevega rojstva oddaljil tefan Barbari. 107
Miran tuhec
pripovednikov z naslovom Ljubezen, Izbor iz sodobne madarske proze, nato je leta 1974 Orsolya Gllos v Sodobnosti objavila razpravo Madarska lirika 60-ih let, tri leta kasneje pa sta urednika Kajetan Kovi in Joe Hradil, slednji je napisal tudi spremno tudijo, pripravila reprezentativno knjigo Madarska lirika 20. stoletja.3 Zadnja dobra tri desetletja, torej obdobje literature, natanneje pripovedne proze, ki jo je v literarnozgodovinskem smislu zajela na zaetku imenovana antologija madarske kratke proze, se od pravkar shematino opisane situacije iz prvih sedmih desetletij 20. stoletja pravzaprav bistveno ne razlikujejo. Informacij je sicer ve, tudi njihova vsebina je popolneja in objave razprene po ve asopisih, revijah in kot spremne besede v knjinih izdajah.4 Ni pa se zgodilo ni posebno novega v vsebinskem smislu; kljub nekaterim odlinim tudijam, zanimivim intervjujem ali pounim opisom gre v glavnem za fragmentarne vpoglede poroila, kratke ocene in kritike. Ta ugotovitev je e oitneja, e pomislimo, da so bili madarski ustvarjalci petkrat med dobitniki nagrade vilenica in kristala vilenica (Pter Eszterhzy, 1988; Lajos Grendel, 1991; Endre Kukorelly, 1992; Pter Ndas, 1998; Vrs Istvan, 2000 in Pl Zvada, 2002)5 ter je leta 2002 Nobelovo nagrado za literaturo prejel Imre Kertsz. Celovite literarnozgodovinske razprave, recimo monografije o madarski knjievnosti, tega, kar bi bilo bistveno za relevanten uvid v madarsko slovstvo, Slovenci al e vedno nimamo. To trditev pa moram vendarle vsaj nekoliko omiliti: uspehi madarske knjievnosti na vilenikih sreanjih in, seveda, Nobelova nagrada so zanimanje predvsem za pripovedno prozo in poezijo vzhodnih sosedov poveali. Poglejmo, kaj se je v tem pogledu zgodilo v zadnjih dveh desetletjih. Prevajalka in poznavalka madarske knjievnosti Marjanca Miheli je za revijo Literatura oziroma za njeno rubriko Blitzkrieg leta 1994 pripravila lanek Madarska proza devetdesetih. V njem je pouno in deskriptivno, manj pa analitino pisala o t. i. novi madarski prozi, katere glavna znailnost je na eni strani upor zoper politino-literarne direktive in na drugi subjektivizacija, uvajanje novih narativnih postopkov ter funkcionalizacija forme. Avtorica se sprauje o razliki med novo in najnovejo prozo in pokae, da sta madarska kritika ter literarna zgodovina opazili predvsem fragmentarizacijo, minimalizem, irok fantazijski horizont, esteticizem, dalje primanjkljaj na ravni zgodbe (Endre Kukorelly, Gbor Nmeth) pa spet njeno potenciranje (Parti Nagy, Lszl Darvasi), medbesedilnost ter interes za razline subkulturne prakse (Attila Hazai). Po uvodnem delu Mihelieva opozori na pomen literarne periodike, ki je socializirala nove knjievne tokove in njihove predstavnike, ter na izbiro knjievne uspenice pri reviji Magyar Napl. Tu sta bila leta 1992 in
3 4
Ve o navedenih delih v Slovenci in madarska knjievnost Joeta Fila. K povedanemu je treba dodati, da so leta po 1980 pomenila opazen zagon slovenskega zanimanja za tuje knjievnosti nasploh (revije Sodobnost, Literatura in Nova revija) ter se je interes za madarsko slovstvo realiziral znotraj teh tendenc. Nagrada vilenica: Pter Eszterhzy in Pter Ndas, kristal vilenice: Endre Kukorelly, Vrs Istvan in Pl Zvada. 108
1993 nagrajena klasika madarske povojne knjievnosti Gza Ottlik in Adm Bodor. Avtorica e na kratko povzame glavne znailnosti nagrajenih romanov Buda in Rajon Sinistra. V prvem delu lanka spregovori prav tako o Miklsu Mszlyju, ki da je v 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja v madarsko literaturo uvajal obliko novega romana, eksistencializem, prvine nadrealizma in absurda. Kritiko in literarno znanost je po avtorici osupnil Lszl Krasznahorkai, pripovedovalec zla, nievosti sveta in loveka ter skrivnostnega kozmosa in ustvarjalec specifinega jezika ter stroge tektonike. Mihelieva ob bok Krasznahorkaiju postavi Lszla Mrtona, pisca obsenega potopisnega romana Prehod skozi steklo, hermetine umetnine, kjer se prekrivata dve resninosti, recepcijo pa oteujejo postmodernistini triki, denimo eklektine zveze, persiflaa, kopienje citatov, mitologizacija, medbesedilnost, mnogopomenskost ipd. Mihelieva na koncu nekaj besed nameni e Attilu Hazaiju, Lszlu Garacziju in Gboru Nmethu. Zanimiv lanek o socialnem in sociolokem vidiku madarske knjievnosti, o tujih vplivih, prevajalski politiki in o zalonitvu, katerega avtor je ameriki profesor Robert Murray Davis, je leta 2001 pod naslovom Poloaj madarske literature devetdesetih izel v ugledni slovenski reviji Sodobnost. Prispevek ob madarskem primeru pokae na resne probleme, s katerimi se sooajo literarne sfere v nekdanjih socialistinih dravah. V Sodobnosti, ta je pravzaprav ves as svojega izhajanja tujim slovstvom namenjala vidno pozornost, je istega leta izla dalja razprava Zsolta Farkasa Sodobna madarska proza. Avtor je za potrebe revijalne rubrike Predstavljamo pripravil pregled dogajanja v madarski pripovedni prozi po letu 1980. Njegovo izhodie je ugotovitev, da je madarska knjievnost sredi osmega desetletja doivela globoke spremembe. To se je zgodilo, ko se je glavni tok literarne dinamike od etinega diskurza preusmeril k estetskemu, s tem prekinil politino-ideoloke pritiske in evociral tendence, ki so bile dolgo asa potisnjene ob rob dogajanja. Kljunega avtorja vidi v tudi pri nas dobro znanem in nagrajenem Ptru Eszterhzyju. ire literarnozgodovinsko ozadje pa najde v tradiciji Nyugata in jholda, ki je e na zaetku 20. stoletja na konceptu apolitine dre zagovarjala elitistino in k esteticizmu usmerjeno umetnost. Ta literarna ustvarjalnost je pomenila ivo in plodno prevzemanje evropskih modernizmov ter njihovih kasnejih neomodernistinih variant in je bila pravzaprav res lahko naravna zveza med tradicijo ter sodobnostjo. Farkas potem navaja spodbude, prihajajoe iz ljudske knjievnosti, ki da se je s svojim izrazito nacionalnonarodnostnim sporoilom vkljuila v kulturno in socialno prenovo Madarov, ter vplive socrealizma ta je tako kot v drugih socialistinih dravah pomenil ideoloko, za samo umetnost neproduktivno vsiljevanje posebnih in z estetskega vidika nesprejemljivih kriterijev. Za razumevanje dinamike obravnavanega slovstva je pomembno, da Farkas vsaj nekoliko podrobneje razloi t. i. ljudsko gibanje, ki se je v tridesetih letih 20. stol. cepilo v ve tokov, njihova dejavnost pa je variirala od poudarjanja socialnih tem, simpatiziranja s kasnejo socialistino oblastjo, neposrednega nasprotovanja aktualni politiki do odkritega antisemitizma in etnocentrizma. Nastanek t. i. Ptrove paradigme (Pter
109
Miran tuhec
Esterhzy, Pter Ndas, Pter Hajnczi idr.) je pomenil po avtorjevem mnenju pomemben vpliv ne le zato, ker je promoviral novo generacijo, ampak tudi, ker je reaktiviral nekatere stareje knjievnike (Jnosz Pilinszky, Ivn Mndy idr.). Po prvem sintetino-uvajalnem delu se Farkas posveti posameznim pripovednikom, rojenim v petdesetih letih prejnjega stoletja. Najprej predstavi pesnika in pripovednika Endreja Kukorellyja. Oznai ga kot ustvarjalca z dobrim obutkom za jezikovnoslogovne monosti, za pesnika in pripovednika, ki je s specifino poetiko svojih zgodnjih del, kjer se namenoma pribliuje profanemu, celo prostakemu, degradiral takratni esetski kanon. Tudi kasneje, ko je njegov jezik izgubil izzivalni naboj, je Kukorelly zanimiv za madarsko knjievno kritiko po Farkasevem mnenju iz treh razlogov: prvi zato, ker so njegova dela interpretativno bogata, drugi zaradi sposobnosti resne teme subtilno nadgraditi s humorjem. Tretji vzrok je pisanje esejev in kritik o umetnosti, enskah, o jeziku, nogometu itn., s imer pisec uveljavlja svojevrstno problemsko in jezikovno ter slogovno prekrivanje razlinih anrov, poezije, proze in eseja. Drugi v avtorjevem izboru je pesnik, pisatelj in dramatik Parti Nagy, ki je jezikovno bogato in slogovno inventivno pisal o sobivanju razlinih kultur, socialnih slojev, o komercializaciji in ekonomski logiki ter s tem reflektiral aktualno madarsko problematiko 80-ih let. Avtor vidi v Partiju Nagyu ustvarjalca subtilne poetike in zgoenega izraza, bogate metaforike in prefinjene ironije. Pisec se nato ustavi e pri estetiki fingiranega diletantizma in ob socialnem utu ter humanizmu. Lszl Garaczi, pripovednik in pesnik, prav tako sodi v generacijo, ki ji avtor po eni strani pripisuje poseben obutek, s katerim evocira zelo razline in nasprotne plasti madarskega jezika, po drugi strani pa izpostavi radikalno nasprotje vsemu, kar bi omejevalo svobodno ustvarjalnost. Lszl Garaczi je avtorju Zsoltu Farkasu knjievnik z obutkom za loveka, ustvarjalec distance in bliine, odsotnosti ter prisotnosti, domanosti in transcendence. Zadnji je Gbor Nmeth, pisatelj, ki posebno pozornost posvea tehniki pripovedovanja. Farkas pravi, da je ta pisatelj sposoben prefinjene, utne in rafinirane deskripcije na videz nepomembnih, a vendarle kljunih dogodkov, ti po sistemu fragmentarne strukture tvorijo vtis, da se v zgodbi ne dogaja ni senzacionalnega, kljub temu pa bralec sledi diskurzu nenehne napetosti med urejenim, domaim in svetim na eni strani ter relativnim, grozavim in brezbrinim na drugi. V prepadu med obema skrajnostma nastaja diskurz o lovekovem zavedanju samega sebe. Zsolt Farkas tudijo zakljuuje z ugotovitvijo, da imajo obravnavani avtorji na mlaje pisce celo moneji vpliv kot obe slavni imeni madarske literature Pter Eszterhzy in Pter Ndas. Revija Apokalipsa je leta 2004 objavila lanek v Parizu delujoega madarskega literarnega zgodovinarja in kritika Endreja Kartsona Komu piemo? Avtor v njem razpravlja o monostih, pomenu in interesih prevajanja madarske knjievnosti v tuje jezike, o promociji ter morebitnih medkulturnih in medliterarnih stikih. e posebej ga zanima dostopnost knjievnosti v tujem okolju, teav ne vidi le v ustreznosti prevodov oziroma prevajanja, ampak predvsem v razlinosti kulturnih, zgodovinskih in civilizacijskih kontekstov.
110
V asopisu Delo pa je leto kasneje z dobitnikom najvijega madarskega priznanja za prevajanje Pro Cultura Hungaricis Joetom Hradilom izel kratek intervju Tudi med manj znanimi so odlini pisatelji. V njem je poudarjeno dvoje: da je v slovenino prevedenih razmeroma malo knjievnih del in drugi, da sosednja literatura ob svetovno znanih piscih premore ve sicer manj vidnih, a vendarle odlinih ustvarjalcev. Izpraevanec na kratko predstavi nekatere med njimi: Sndorju Mraiju (Dnevniki; Zemlja, zemlja) pripie enciklopedino znanje in sposobnost odlinega povezovanja razlinih usod v vznemirljivo zgodbo, Istvn rkny (Tatovi; Maja igra) je avtor duhovitih nadrealistinih pripovedi in satir na komunistini reim. Magda Szab v Vratih ustvari prepriljivo pripoved o naravni modrosti in izkuenosti sicer isto neizobraene enske, Pter Ndas in Pter Esterhzy pa sta po Hradilovem mnenju ponovno zablestela, prvi s Knjigo spominov, drugi s Harmonio Caelestis in Popravljeno izdajo. Med navedenimi madarskimi literati je intervjuvanca najbolj vznemiril Sndor Tar s Poasnim tovorom, izpovedjo, ki je bogat, veplasten, socialno pretresljiv skupek obutij. 3 Drugi del mojega prispevka, ki naj pojasni, koliko in kakne sledi je pustila madarska literatura v slovenskem prostoru, namenjam vpraanju, kaj se je z obravnavanega vidika dogajalo s posameznimi madarskimi knjievniki oziroma koliko so bili prisotni v zadnjih letih. Natanneje reeno, zanimalo me bo, kdaj, ob katerih prilonostih je bilo o njih kot posameznikih napisanega najve in kateri med njimi so bili najpogosteje omenjani. Seveda prevelikih pekulacij tu ne more biti, vendarle je treba upotevati vsaj dve dejstvi: prvo je Vilenica in nagrade, ki so jih tam prejeli madarski pisci, drugo Nobelova nagrada, ki jo je leta 2002 dobil Imre Kertsz. e been pregled pove, da so Slovenci najvekrat pisali o Ptru Esterhzyju, Imretu Kertszu, Enreju Kukorellyju in Ptru Nadsu oziroma o tistih knjievnikih, ki so se e posebej odlikovali v slovenskem in evropskem prostoru. Najpomembneji posredovalci madarske knjievnosti v Slovenijo so Marjanca Miheli, Joe Hradil in Mladen Pavii, v zadnjih letih pa v slovenskem tisku o madarski knjievnosti najve pie Jutka Ruda. Marjanca Miheli je v Novi reviji leta 1992 poleg prevoda odlomkov Hrabalove knjige objavila tudi pogovor s piscem romana Ptrom Esterhzyjem. lanek nosi naslov Vodnik po Esterhzyju. Avtorica pisatelja sprauje po morebitnem globljem pomenu kompozicije in ga skua navesti na funkcionalno zvezo med formalnimi in vsebinskimi poudarki Hrabalove knjige. On pa ji odgovarja, da tektonska zgradba6 nima globljega pomena, in poudarja, da mu je lo predvsem za pripovedovanje, kjer je prek zdruevanja fakta in fikcije elel razkriti aktualne politine razmere na eni strani in pisateljsko vizionarstvo na drugi. Istega leta je v Delu Joe Hradil objavil intervju z Endrejem Kukorellyjem Pesnik kot
Roman je razdeljen na tri dele, tudi vsako poglavje je iz treh enot, srednje tudi razpade na tri dele; opazna je e tridelna struktura dneva. 111
Miran tuhec
pesnik in dravljan. Pogovor je potekal po koncu mednarodnega pisateljskega sreanja Vilenica, kjer je Kukorelly za pesem Izhod7 prejel kristal vilenice. Na vpraanje o zvezi med pesnjenjem in politiko je madarski pesnik odgovoril, da politiko sicer redno spremlja, a ostaja njegovo pesniko delo zunaj nje. Kukorelly sicer ne izkljuuje monosti, da je lahko drubeno dogajanje predloga umetnikemu ustvarjanju, a istoasno pove, da utegne biti za umetnika nevarno, e se obe podroji prekrivata. Intervjuvanec izpostavi e to, da je po spremembi politinega sistema za kulturo denarja manj, a je ustvarjalno ozraje zaradi sproenosti in svobode bolje. To sta po njegovem pridobitvi, ki zadevata loveka v ontolokem smislu, ne samo v umetniko-ustvarjalnem. Naslednji pogovor s pomembnim madarskim ustvarjalcem je objavila Gabriela Gaal leta 1996 v Delu. To je bil intervju s Ptrom Ndasem z naslovom Ali ima svet svojo konstrukcijo ali je kaos? Iz njega bralec izve, da si madarski knjievnik prizadeva svet videti kot celoto, ne kot fragmentarizirani kaos, da eli ujeti, kar je na robu zavesti, in ga zanima, kaj se nahaja v preseku razuma, izkustva in domiljije, kaj je s preteklostjo in kakna je njena podoba z vidika aktualnega trenutka. V smislu distance do zgodovine Ndas spregovori o svoji vzgoji, starih, politini diktaturi in se zaveda, da bi bilo njegovo pisanje drugano, e bi ivel v demokratinem svetu. Tako razloi tudi svoja zadnja dela, v katerih prek zgodovinske in politine perspektive odsevajo povezave med antropolokimi, filozofskimi, psiholokimi, politinimi in zgodovinskimi pojavi. Druga tema, ob kateri se ustavi Gaalova, je vloga telesnosti, spolnosti in homoseksualnosti. Na vpraanje o morebitni provokaciji Ndas odgovori, da je madarska poezija nasploh erotina, proza pa iz ideolokih razlogov usmerjena k drubeno-politinim temam. Intervju vkljuuje e nekatere premisleke o slogu in jeziku ter o razmeroma pogostem motivu smrti. Leta 1999 je Marjanca Miheli k prevodu romana Ptra Ndasa Konec druinskega romana napisala spremno besedo. V njej Madara umesti med pisatelje nove proze, ki jo zanimajo urbani pojavi in ignorira politino miljenje v knjievnosti, pisateljevo delo Knjiga spominov pa postavi v vrh te proze. Avtorica podrobno predstavi Ndasevo ivljenje in opozori, da so idovstvo, komunistina pripadnost starev pa njihov spor z madarsko oblastjo, pijonaa, materina smrt in oetov samomor globoko zaznamovali ustvarjalevo ivljenje in delo. Potem razloi razline odzive na pripoved Konec druinskega romana, na negativne ocene madarskih kritikov in politikov ter na velik uspeh v tujini. Mihelieva ugotavlja, da so vzroki za tako situacijo v delu samem, ki jasno pokae, kako sistematino se je politini sistem zajedal v vse pore javnega in zasebnega ivljenja in povzroal osebne tragedije, zgodnja spoznanja in neizbrisljiva obutja e v otroku. Dalje izpostavi pester simbolni svet romana, v katerem najde mitske zgodbe, legende, parabole, biblijske slike in simboliko kransko-idovskega sveta ter ugotovi, da ima nateto izjemno interpretativno vrednost in omogoa veplastnost pomenov. Mihelieva izpostavi e pripovedni
Pesem je bila izbrana za najbolji literarni prispevek v zborniku Vilenica 92. 112
nain, ki da je svoboden niz asociacij, stavek pa slogovno subtilna in ritmizirana struktura semantinih zvez. Konno se avtorica ustavi pri romanu Knjiga spominov (1986). Tudi zdaj ugotavlja sintezo antropolokih in zgodovinskih tem ter pisateljeve osebne izkunje, ki razkrivajo ve generacij idovske druine na Madarskem. Spremna beseda Marjance Miheli je brez ivljenjepisnega dela z naslovom Roman lanskoletnega vilenikega lavreata v slovenini istega leta izla tudi v Delu. V tem asopisu je leta 2000 Jutka Ruda objavila prispevek Slovenija v Nebeki harmoniji Esterhzyjevih in v njem predstavila Esterhzyjev roman Harmonia Caelestis. Po nekaj biografskih podatkih avtorica pove, da je roman nastal na preseiu zgodovine in fikcije, kjer se kriata pogled v preteklost in zazrtost v prihodnost, ustavi se ob pripovedni tehniki in njenih slogovnih uinkih ter namigne na postmodernistinost njegove poetike. V letu, ko je Imre Kertsz prejel Nobelovo nagrado za knjievnost, torej 2002, je Aleksander Zorn v Delu objavil lanek z naslovom Slavni madarski pisatelj in v njem na kratko opisal ivljenje madarskega nobelovca. Zorn Kertesza uvra med najbolj presunljive prievalce o holokavstu. Tema se avtorju najpregledneje kae v trilogiji o brezusodnosti, ki jo sestavljajo romani Brezusodnost, Molitev za nerojenega otroka in Fiasko. Pisec v nadaljevanju predstavi tuje poglede na nagrajeni roman in svoje razumevanje Kertszovega besedila ter poudari, da gre v njem za krhko razmerje med posameznikom in zgodovino ter za dilemo, ali je mogoe delovati ter misliti individualno v asu, ko so ljudje popolnoma podrejeni barbarski politini moi. Zorn Kertszu dodeli mesto med pisci prievanjske literature, ki estetsko dognano spregovori o popolnem ponianju loveka ne le v totalitaristinih politinih sistemih, ampak tudi sicer. Tudi v sodobnem svetu, ki po padcu starih ideologij ostaja prazen, brez kulturnih vrednot in etosa. Nekaj dni za Zornom je v Delu objavil lanek o nagrajencu tudi Joe Hradil. V prispevku Imre Kertsz ne priznava usode, prisega na svobodo je najprej opozoril na to, da je bil Kertesz na Madarskem slabo poznan, necenjen, strokovno ignoriran, celo zavrnjen in namenoma preslian. Tudi roman Brezusodnost so ob izidu zavrnili. Drugae, pravi Hradil, je bilo po Evropi, kjer so to pripoved prevajali, e preden je bila nagrajena. V nadaljevanju popie Kertszova glavna dela in premisli nagrajeno. Tu opozori, da ne gre toliko za tematiziranje nacistinih grozot, ki jih doivlja idovski deek, ampak za doivljanje trpljenja kot takega; za obsodbo ter predvsem za opozorilo, da zgodovine ni mogoe spregledati in je zato sooenje z njo nujno. Preseganje antisemitizma, nacionalizma in vseh drugih ideolokih zablod pa je lahko le posledica dialoga s preteklostjo. Na koncu Hradil pojasni, da Kertszova univerzalnost nastaja iz pisateljeve organske povezanosti z idovstvom na eni strani ter integracije v madarski kulturni prostor na drugi. Leta 2003 je Bernard Nemah v Mladini, v lanku Madarski nobelovec idovskega rodu o svoji izkunji Auschwitza in Buchenwalda pisal o Brezusodnosti Imreta Kertsza. V romanu je nael grozo poasnega, zanesljivega umiranja ter vdanost v usodo, ki ne zmore niti sovratva niti alosti in ne pronje. Tega leta je Joe Hradil k prevodu romana Imreta Kertsza Kadi za nerojenega
113
Miran tuhec
otroka napisal spremno besedo in v njej povzel pisateljeve glavne romane o holokavstu. Najprej je pojasnil recepcijo romana Brezusodnost na Madarskem in po svetu ter opozoril, da so ob njegovem izidu leta 1975 madarski literarni kritiki delo prezrli zaradi avtorjevega idovstva, odnos do romana pa se je po Hradilovem mnenju spremenil ele z Nobelovo nagrado. V delu se mu zdi pomembno dvoje: prvi, sporoilo, da grozote ne prihajajo le od znanega sovranika, v tem primeru od nacistov, ampak tudi od sojetnika, in drugi, da pripovedovalca ne zanima veristien opis dogodkov, ki bi delovali s svojo neposredno grobostjo, ampak je uinek drugje v intimnih in celo liriziranih detajlih. Tudi roman Kadi za nerojenega otroka je avtobiografski, pravi Hradil, ker poleg tematike holokavsta zajema e pripovedovaleve spomine na druino in olsko vzgojo, ki da se je mnogokrat usodno sprevraala v dresuro. Delo se od Brezusodnosti slogovno mono loi, saj pripoved v dolgih povedih, te se vasih nadaljujejo skozi ve strani, sledi toku zavesti. Istega leta je o Brezusodnosti pisal e Draen Dragojevi, in sicer v spremni besedi Hradilovega prevoda. Pojasnil je, da je pri razumevanju Kertszovih del nujno potrebno upotevati drubene razmere na Madarskem. Roman pa po njegovem ne govori o rtvah in zloincih, ampak o loveku, ne gre za Nemce, naciste, za koncentracijska taboria, prav tako ne za ide, za jetnike, ampak za zlo, ki je del sveta. Vpraanje torej niso vojni zloini, ampak, kako se izogniti zlu, v Brezusodnosti namre ne vidi slike preteklosti, ampak sporoilo sedanjosti. Jutka Ruda je leta 2004 ponovno pisala o madarskem pisatelju Esterhzyju; za znanstveno revijo Jezik in slovstvo je pripravila lanek z naslovom Esterhzy pri nas. Delo madarskega pisca ji pomeni pomemben idejni in problemski premik v dinamiki madarske pripovedne proze in korpus, ki je svoj preseek dal s stilistino revolucijo jezika. Za avtorico je nov nain pisanja8 najbolj izien v Proizvodnem romanu. Rudaeva Esterhzyja uvra v sam vrh madarske in evropske literature, kar utemeljuje z dejstvom, da njegova dela prevajajo v tevilne tuje jezike, za literarno ustvarjanje pa je prejel kar petnajst prestinih nagrad. V nadaljevanju se Rudaeva ukvarja z romanom Harmonia Caelestis. Oznai ga kot zgodovinsko-druinski roman in pojasni njegovo dvodelno zgradbo: prvi del je fragmentarna pripoved z radikalnim jezikom, kar deluje dekonstruktivno in nadosebno, drugi je enotneji, epski, jezikovno tradicionalneji in evocira osebni vidik. Avtorica v romanu najde ubrano strukturo fiktivnega in imaginarnega ter dejanskega in historinega. Esterhzyjev referenni horizont po njenem mnenju zahteva od bralca solidno poznavanje madarske zgodovine in kulture, pisateljeve asociacije, tevilni citati in filozofske interpretacije pa prevajalcu postavljajo resno oviro. Intervju z Esterhzyjem je leta 2005 pripravil tudi Mladen Pavii, in sicer z naslovom Prilesti iz brezna, ki se mu pravi jaz. Objavljen je bil v reviji Emzin. Pavii v pogovoru izpostavi pisateljev vpliv na spremembo paradigme
8
Esterhazyjev slog je po mnenju Jutke Ruda poln citatov, polcitatov, samocitatov, intertekstov, izpustov, zamolkov, nedokonanih povedi z mono kulturno tradicijo. Estrhazy po njenem dosega humor in ironijo z razlinimi besednimi kombinacijami. 114
madarske proze okoli leta 1980. Poudari, da avtor pri pisanju izhaja iz jezika in s tem evocira estetsko plast literature, kar je povzroilo negativen odziv madarskih kritikov, ki so v smislu socrealistine estetike priakovali jasno in k didaktinemu koncu zasnovano zgodbo. Dalje pri Esterhzyju prepozna poudarjeno parodijo, interes za zgodovino, naslanjanje na biografske podatke. Pronicljiva je ugotovitev, da je Esterhzyjev Uvod v leposlovje zaetek realizacije pisateljevega specifinega, rekli bi skoraj ontolokega pogleda na svet, literaturo in jezik. Bralec izve tudi, da je pisatelj v romanu Harmonia Caelestis upovedil vestoletno zgodovino svoje druine in si pri tem prizadeval za simbiotino zvezo zgodovinsko preverljivih dejstev s fikcijo. Konno Pavii v Esterhzyjevih delih prepozna tevilne citate, ki da prek koncepta medbesedilnosti namigujejo na postmodernizem. Naslednje leto je Joe Hradil v Delu objavil prispevek z Imretom Kertszom Lov za nobelovcem in zgreena poanta. Avtor po svojem kratkem sreanju z nagrajencem zapie, da v romanu ni pomembna idovska problematika niti ne nacizem in faizem, prav tako pisatelja ne zanimata ta ali ona politina opcija ali ideoloki koncept, narodna pripadnost v pomenu ujetosti, ampak gre za globlje in usodneje ugotovitve: za problem zla kot takega. Leta 2006 je Jutka Ruda v asniku Dnevnik pisala o Ptru Ndasu. V lanku z naslovom Vzporedna ivljenja je v pisateljevem romanu Vzporedne zgodbe ugotovila, da Ndasev literarni svet tvorijo zgodovinske refleksije in subtilna ter veplastna analiza odtujenega loveka. Avtorice tako ne presenea, da v pisateljevem svetu ni dialoga, ni ljubezni, erotika pa se spremeni v orgiastino divjanje brez uitka. Leta 2008 je k slovenskemu prevodu Ndasevih besedil Lastna smrt in Skrbna opredelitev kraja Mladen Pavii napisal spremno tudijo in predstavil umetnikovo literarno ustvarjanje. Interpretacija posameznih del pisca privede do spoznanja o tem, da je pomembna motivno-tematska struktura, ki v razlinih variantah (lastna smrt, nasprotje posameznika in drube, stalinizem na Madarskem, holokavst, homoseksualnost, konflikt telesnosti ter duevnosti) utripa v mnogih umetnikovih besedilih, smrt. Razloge za to in za Ndasev izrazito pesimistien odnos do sveta prepozna v pisateljevih spominih, kamor spadajo eksplozija bombe nad domao hio, montirani proces proti oetu, oetov samomor, materina smrt, bolezen, politine napetosti, ki leta 1956 prerastejo v ostre spopade, ivljenje v internatu itd. Problemski sklopi, o katerih pie Pter Ndas, po Paviievem mnenju pustijo opazne posledice na podroju jezika in sloga, tu je mogoe najti vulgarizme, ki mono destruirajo njuno estetsko podobo. Istega leta je o Ndasu pisala tudi Jutka Ruda, in sicer v asopisu Dnevnik. V kratkem poroilu je opozorila, da se omenjeni madarski pisatelj odlikuje po drzni literarizaciji spolnosti in telesnosti. Nekaj dni za tem je ista avtorica v Dnevniku objavila tudi obseen intervju s Ptrom Nadsem. Njegov naslov je Zakaj je pravzaprav treba konati roman? Pisatelja je predstavila kot ustvarjalca, ki je s Knjigo spominov leta 1986 postavil mejnik v zgodovini madarske proze. Intervju odgovori na nekatera bistvena vpraanja o Nadsevi ustvarjalnosti. Tako bralec spozna pisateljev odnos do judovstva, faizma in
115
Miran tuhec
rasizma, zve, zakaj ga vznemirjajo seksualnost, pornografija in erotika, seznani pa se tudi z njegovimi pogledi na samo umetniko ustvarjanje, na problem uspeha ter na etine vrednote in moralne zakonitosti. Konec leta 2008 je Jutka Ruda v Delu pod naslovom ivljenje kot histerini molk objavila e kratek lanek o zbirki novel Okraj Sinistra dma Bodorja in med drugim zapisala, da lovek v Bodorjevih novelah preivlja odtujenost in utno ter ustveno krizo, ki onemogoajo zagone v smeri perspektive. 4 Kot bralec literarnozgodovinskih razprav, kritik in ocen ter poroil o madarski literaturi, ki se zaveda, da je vsak od upotevanih spisov tudi rezultat subjektivnih presoj in so nekateri ustvarjalci ali dela iz razlinih razlogov lahko spregledani, ugotavljam, da so pisci sosednjo literaturo slovenskemu bralcu kljub mojim zaetnim pomislekom vendarle pribliali; in rei je treba, da posebej v zadnjih letih stvari potekajo bolj dosledno, kot je to bilo vasih. Ne nazadnje med opisanimi ustvarjalci in njihovimi deli niso le lavreati in nagrajena dela, refleksija madarske knjievnosti upoteva tudi mlaje in manj znane avtorje. Bistveno pa se mi zdi to, da uvidi v slovstvo sosednjega naroda uijo, da je ta knjievnost, podobno kot nekatere druge postsocialistine, po letu 1980 doivela temeljite premike. Verjetno ni pretirana ocena, da je lo za doloeno osvobajanje znotraj ustvarjalnega polja. Kakor koli, literarna kritika in literarna zgodovina sta v madarski knjievnosti opazili, da: problemska plast tega slovstva kae literarizacijo bivanjskih vpraanj, katerih osnova je prej ali slej odtujenost; narativni vidik opozarja na posebno razmerje med pripovedovalcem in upovedovano snovjo, tu mislim na sproenost, ki brez strahu zaradi odsotnosti pozitivne ideje lahko posega tudi po cinizmu ali preigrava razline absurdne situacije; slogovno podroje kae uspeno realizacijo postopkov, kjer prihajajo do izraza tako poetina, emotivna, referencialna in metajezikovna funkcija jezika9 kot tudi razline destruktivne variante, dehierarhizacija ter inteligentna destrukcija. Povedano gotovo pomeni tisto vsebinsko podlago, ki ob sicernji literarni kompetenci omogoa kolikor toliko celovito sledenje temu korpusu. Tudi e sprejemanje knjievnega dela poteka v pogojih, kjer informacij, ki prihajajo od umetnine, ni mogoe povezati z nobenimi kulturnimi, zgodovinskimi ali civilizacijskimi ter literarnimi podatki o okoliinah nastanka, in, seveda e ne obstaja jezikovna ovira, bo komunikacija med besedilom in bralcem stekla. Vendar ne mislim na to, ampak na nekaj drugega. Prvi aspekt, ki sem ga omenil, je literarni, saj gre za vpraanje bralevega vedenja o drugem slovstvu, za njegova priakovanja in predvidevanja; ne nazadnje za stopnjo
Terminologijo povzemam po razpravi Romana Jakobsona iz leta 1960 Linguistics and poetics. 116
njegove literarne vkljuenosti. Drugi, po moje celo pomembneji, pa prek medsebojnega knjievnega poznavanja dveh narodov opozarja na problem stikov in vzajemnosti, spotovanja ter enakovrednosti. e zdruena Evropa ni zgolj projekt altruistinih zanesenjakov ter ob misli, da so prava globinska evropska stiia tam, kjer prihajajo pred nas narodne, na stari celini zgodovinsko mono ukoreninjene ter obutljive zadeve, vezane na duhovne in kulturne ter jezikovne potenciale, potem so prav podatki, o katerih sem pisal, odlien pokazatelj, do katere stopnje v priblievanju smo prili.
LITERATURA
Davis Robert MURAY, 2001: Poloaj madarske literature v devetdesetih. Sodobnost 65/78, 935951. Dragan DRAGOJEVI, 2003: Spremna beseda. Brezusodnost. Ljubljana: tudentska zaloba. Zsolt FARKAS, 2001: Sodobna madarska proza. Sodobnost 65/78, 891902. Joe FILO, 1992: Kratek oris madarske knjievnosti. Zbornik slavistinega drutva. Ljubljana: Zavod RS za olstvo in port. 238252.
, 1992: Slovenci in madarska knjievnosti. Zbornik slavistinega drutva. Ljubljana: Zavod RS za olstvo in port. 223235.
Gabriela GAAL, 1998: Ima svet konstrukcijo? Razgledi 18/1121, 68. Joe HORVAT, 1992: Pesnik kot dravljan. Slovenec 76/225, 21.
, 2002: Imre Kertesz ne prizna usode, prisega na svobodo. Delo 44/249, 4. , 2003: Spremna beseda. Kadi za nerojenega otroka. Radovljica: Didakta. , 2005: Tudi med manj znanimi so odlini pisatelji. Delo 47/32, 11. , 2006: Lov za nobelovcem in zgoena poanta. Delo 48/121, 23.
Endre KARTSON, 2004: Komu piemo? Apokalipsa 86, 156165. Marjanca MIHELI, 1994: Vodnik po Esterhzyu. Nova revija 11/121, 552557.
, 1992: Madarska proza devetdesetih. Literatura 4/34, 8088. , 1999: Spremna beseda. Konec druinskega romana. Murska Sobota: Pomurska
zaloba.
, 1999: Roman lanskoletnega vilenikega lavreata v slovenini. Delo 41/209, 19. , 2007: Bolj kot estetika izgrajevanja nas doloa estetika unievanja. Delo
49/228, 19.
Mladen PAVII, 2002: Je letonji nobelovec sploh madarski pisatelj? Delo 44/249, 3.
, 2005: Prilesti iz brezna, ki se mu pravi jaz. Emzin 15/1, 2831.
117
Miran tuhec
, 2008: Ta knjiga je nevarna! Lastna smrt / Skrbna opredelitev kraja. Ljubljana: tudentska zaloba.
Jutka RUDA, 2000: Slovenija v Nebeki harmoniji Esterhzyevih. Delo 42/107, 18.
, 2004: Esterhzy pri nas. Jezik in slovstvo 49/1, 1727. , 2006: Vzporedna ivljenja. Dnevnik 56/246, 7. , 2008: Tuji gosti na Festivalu zgodbe Fabula. Dnevnik 58/16, III. , 2008: ivljenje kot histerini molk. Delo 50/235, 26. , 2008: Zakaj je pravzaprav treba konati roman? Dnevnik 58/20, 17.
Aleksander ZORN, 2002: Slavni madarski pisatelj. Delo 44/235, 1.
LITERARY-HISTORICAL AND LITERARY-CRITICAL REFLECTION OF HUNGARIAN LITERATURE IN THE SLOVENE LANGUAGE AFTER THE YEAR 1980 The acceptance of literary works inevitably follows from the extent of previous knowledge, which directs the degree and the amount of the readers readiness for reception. Theories claiming that previous knowledge, in the sense of agreed forms of meaning, contaminates the recognition of information offered by the literary work, cannot be of essential importance; it is, however, important to acknowledge that the acceptance of the literary work is more total if the reader knows some of the circumstances of its origin and is acquainted with at least some the most important features of the literature to which the text belongs to. The research results from the literary-historical and literary-critical reflection on Hungarian literature in the Slovene environment and the question of the t kind of the knowledge horizon accompanying translations of Hungarian literary works and the literary competence of the readership, confirm the hypothesis that Slovenes do not know much about the neighbouring literature. According to this finding, we must take into consideration that the literature in question is not among the major literatures; we must also consider the fact that a relatively small number of Slovenes speak Hungarian. It is also true, however, that the Hungarians are a nation to which we are historically connected; we have to consider both the minorities and the fact that Hungarian literature is important not only because of the Nobel Prize winner, but also as a corpus with many authors deserving of literary recognition. In judging the situation, we can also depend on the good organization of minority education and such matters. In accordance with this information, the discovery that there exist only a few writers who systematically acquaint Slovene readers with the most important events in Hungarian literature is really surprising. The material reviewed has also shown that the first contacts of Slovenes with Hungarian literature took place in the 20th century, that they were more frequent after the Second World War and that in recent years they have been mostly improving.
118
(Attila Jzsef, A. B. imi, Sreko Kosovel)

Istvn lukcs
Univerza Lornda Etvsa, Filozofska fakulteta, ELTE BTK Szlv Filolgiai Tnszk, Mzeum krt. 4/D, HU 1088 Budapest, slovenika@freemail.hu
Metafizika bede
SCN II/1 [2009], 119128
Ekspresionizem je bil najmoneja smer srednjeevropskih avantgardnih literarnih gibanj. V madarski, hrvaki in slovenski knjievnosti se je razvijal skoraj istoasno pod neposrednim nemkim vplivom, na osnovi koncepta hibridne poetike. e to dejstvo bi upravievalo primerjalno analizo knjievnosti tega prostora, kar pa se vse do zdaj ni zgodilo. Expressionism was the most influential artistic movement among the Central-European Avantgarde. It developed at almost the same time as it did in Hungarian, Croatian, and Slovenian literature and was based on hybrid-poetical construction with German inspiration. This fact in itself might have formed a reason for analysis of the regions literatures; however, this has not yet been completed. Kljune besede: ekspresionizem, avantgarda, pesmi o siromakih, madarska knjievnost, Attila Jzsef, hrvaka knjievnost, Antun Branko imi, slovenska knjievnost, Sreko Kosovel Key words: Expressionsm, Avantgarde, pauper-poems, Hungarian literature, Attila Jzsef, Croatian literature, Antun Branko imi, Slovenian literature, Sreko Kosovel
Attila Jzsef (19051937) je bil najpomembneji pesnik madarske knjievnosti med dvema vojnama preteklega stoletja. Njegovo pesnitvo je sinteza najpomembnejih poetolokih teenj, od jasno prepoznavnih arhainih (narodnih/ljudskih) do modernistinih tokov in smeri. S svojim lirskim govorom in pesnitvom je poloil temelje nove objektivne lirike, ki pa se je razmahnila v povojnem obdobju. Objavil je sedem pesnikih zbirk: Szpsg koldusa (Bera lepote, 1922), Nem n kiltok (Ne vpijem jaz, 1925), Nincsen apm, se anym (Nimam oeta, ne matere, 1929), Dntsd a tkt, ne sirnkozz (Rui kapital, ne tarnaj, 1931), Klvrosi j (No v predmestju, 1932), Medvetnc (Medvedji
119
Istvn Lukcs
ples, 1934), Nagyon fj (Zelo boli, 1936). Kot sin revne, proletarske druine v Budimpeti je v svojem pesnitvu z elementarno mojo spregovoril tudi o bedi mestnih siromakov. Omagal je pod neprestanimi eksistencialnimi in duevnimi pritiski, ob koncu svojega ivljenja je zgubil tudi duevno ravnoteje. Ni nael izhoda iz lastne globoke krize, zato je skoil pod vlak. V bogatem lirskem opusu Attile Jzsefa zavzemajo pomembno mesto pesmi, ki so nastale v dokaj kratkem asu, in sicer od leta 1924 do 1925, strokovna literatura pa jih uvra med t. i. szegnyember-versek (pesmi o siromakih). Pesmi o siromakih Attile Jzsefa razlagajo na razline naine. Najbolj znan raziskovalec njegovega ivljenjskega dela Mikls Szabolcsi to pesnikovo obdobje imenuje madarsko narodno (magyar npi). Te pesmi so enakovredne z ekspresionistinimi in grotesknimi, napisanimi v tem obdobju, toda njihov nastanek je odloilno vplival na madarsko literarno narodnjatvo in madarsko folkloro (Szabolcsi 1977: 311312). Istvn Fried v svoji tudiji, v kateri poskua doloiti mesto Attile Jzsefa v srednjevzhodni Evropi, meni, da ne smemo iskati neposredne zveze med njegovimi relativno zgodnjimi pesmimi o siromakih in kasnejimi baladami, ki so prepredene z villonizmom (Fried 1989: 212222). Fried ugotavlja, da je v pesmih o siromakih Attile Jzsefa utiti vpliv narodnjake lirike Jzsefa Erdlyija (18961978), mogoe pa je dokazati tudi neposredno zvezo med priljubljenostjo znanstvenega in umetnikega uspeha, ki sta ga na zaetku 20. stoletja dosegla v svetu najbolj znana madarska skladatelja Bla Bartk (18811945) in Zoltn Kodly (18821967) na podroju zbiranja ljudskih pesmi in s imer sta v sodobno glasbo vnesla veliko nemira. Vsekakor je treba omeniti tudi pozne pesmi najbolj znanega madarskega lirika Endreja Adyja (18771919) o krucih, ki so jezikovno in tematsko prav tako blizu plebejskemu duhu. Avtor tudije meni, da so Adyjeve pesmi o krucih // s pomojo narodnega duha, blage arhaizacije in dialokih reitev utrle pot pesmim o siromakih Attile Jzsefa (Fried 1989: 215). Ob razumevanju te problematike je treba vsekakor omeniti o tem govori tudi Fried da seveda obstajajo tudi drugana razmiljanja o tem, npr. Imreta Borija, ki trdi, da pesmi Attile Jzsefa o siromakih ne spadajo v krog tradicionalnega narodnjatva, ampak gre pravzaprav za ekspresionistine tragedije, ki izvirajo iz ekspresionistine in konstruktivistine estetike. Analiza poetinega okolja pesmi Attile Jzsefa bi dokazala pravilnost Borijeve teze. Pesmi Antuna Branka imia o siromakih namre v celoti potrjujejo Borijevo tezo. Bla N. Horvth v svoji monografiji o povezavi pesnika in folklore meni, da so njegove pesmi svojevrstno povzemanje tekih ivljenjskih izkuenj in spreminjanje lirskih zgledov v takratnem madarskem pesnitvu, torej gre za iskanje lastnega glasu. Siromak kot glavni lik, lirski subjekt teh pesmi je pravzaprav stilizacija raznih oblik obnaanja, v katerem se skozi brezosebno izraa kolektivno (N. Horvth 1992: 95). Hrvaki ekspresionizem istovetijo s pesnitvom A. B. imia. Njegova rodna Hercegovina je pustila globoke sledi v njegovem pesnitvu. Svojo pesniko kariero je zael tako kot tevilni drugi literati v senci A. G. Matoa. V njegovem zgodnjem pesnitvu je utiti moan vpliv Matoevega simbolizma in impresionizma ter izrazito imitacijo Matoevih sonetov. Privrenost k temu t. i.
120
Metafizika bede
harmoninemu tipu lirike je bila kratkotrajna. imi je e v prvih samostojnih asopisih v ekspresionistinih programskih lankih predstavil tudi lastna, zrela stalia o novem lirskem govoru in novem lirskem konceptu. Empirijski svet je mogoe na osnovi pesnike izpovedi transponirati le skozi notranje vizije lirskega subjekta. Njegov protest proti dotedanjim razlagam lirskega razmiljanja velja tudi za pesniki jezik. Meni namre, da jezik ni le predmet opisovanja, ampak je nujna alternativa razumevanja notranjih dogajanj. Prav zaradi tega je treba pesem osvoboditi jezikovnega okovja in jo podvrei novim pesnikim izkustvom. Lirski subjekt se nenehno bori za ve harmonije kar izhaja iz osnovnega koncepta in usmeritve ekspresionizma, toda nezmonost tega in poraz kot konni izid se manifestira v vsaki pesniki zbirki. Postajalia te brezupne borbe tudi grafino odlino ovekoveuje z urejenimi stihi (brez loil) kar prav tako tvori posebno napetost in z njo posnema absurdnost sveta: kot da bi bilo mogoe ta svet razumeti le s pomojo originalno konstruiranega, zapletenega, fabriciranega besedila. imi skua mehanizem novega ritma pesmi razloiti z novo estetiko. Govori o notranjem utripanju, notranjem ritmu, ki ga ni mogoe ve graditi s pomojo za vse sprejemljivimi vezanimi oblikami, ampak s pomojo monolokega in individualnega diskurza lirskega subjekta. V njegovem zrelem obdobju prav zaradi tega ne najdemo dveh enakih pesmi. Pesnika zbirka Preobraenja iz leta 1920 pomeni novo poglavje v razvoju hrvake lirike, in sicer zaradi svobodnejega, bolj odprtega in bolj naravnega lirskega govora, z njo pa se kona tudi eno obdobje pesnikovega ustvarjanja. V asopisu Kritika (1922) je objavil sedem pesmi, ki jih je zdruil pod skupnim naslovom Siromasi. V ta ciklus je uvrstil naslednje pesmi: Siromasi, Sunce siromaha, Pogled siromaha, Ruak siromaha, Siromasi koji jedu od podne do podne, Siromahu, Post scriptum. Za samostojni ciklus so znailne nove pesnike tenje in tudi doloen poetini preobrat, ki ima v literarnem ustvarjanju pesnika svojo predzgodovino in pozgodovino. Gre za dve vrsti besedil za biografsko in poetsko , s pomojo katerih lahko razloimo tudi nastanek imievih pesmi o siromakih. Prozno besedilo Pjesma gladi je objavil leta 1916 v zagrebkem asopisu Novine. Gre pravzaprav za nekrolog, ki ga je imi napisal ob smrti prijatelja in rojaka Ilije Glavote. Pesnik se spominja skupnega otrotva, obuja bolee spomine na lepote domovine, na kratko predstavi ivljenjsko pot zgodaj preminulega prijatelja, ki je ivel v revini in siromatvu. imi njegovo usodo interpretira simbolino: vsak Hrvat, ki eli usvojiti zahodno kulturo, se mora sooiti z lakoto in revino. Zakljuni del nekrologa je spremenil v svobodni verz: Unitila ga je glad, okrutna, crna glad, jaa od poezije, jaa od ivota, jaka kao smrt. Njezina je pjesma gromorna i jaka, i mnogi je mora uti, tko se hoe da dovine sunca kulture i znanja. Mnoge je ve ona zagluila, umorila svojim stranim zvidukom. Ilija je Glavota jedan zvuk te pjesme, pjesme gladi, okrutne gladi (imi 1960: 342343). Za imia sta bila lakota in revina prav tako vsakdanja izkunja. Pesnik je v Zagreb prispel iz oddaljene Hercegovine in se ubadal z materialnimi teavami, medtem pa je skual samotarsko ustvariti lasten literarni program. Po objavi pesmi o siromakih je v lastnem asopisu Knjievnik leta 1924 natisnil kratko besedilo z
121
Istvn Lukcs
naslovom Pjesnici i prosjaci. Glede na to, da gre za kratko besedilo, ki je zelo pomembno za razumevanje njegovih pesmi o siromakih, ga navajam v celoti:
Poslao mi, valjda, neki mladi, da objavim ove stihove: Dva su me prosjaka susrela: Njihove ruke mole me. to da im dam? Po licima im plove plave sjenke voaka, U oima: suncem nasmijani svijet, Pod nogama: miris i cvijet. Mogu li im ita ja jo dati, Kad sve im darova Bog? Bogatai su izmislili da sunce jednako grije i bogata i siromana. Ali ta je la razumljivija nego kad jedan pjesnik tako dekorira svijet i veli da je prosjacima Bog sve darovao jer im po licu plove plave sjenke voaka, u oima: suncem nasmijani svijet, pod nogama: miris i cvijet. Nije zaudo to oni koji tako doivljuju siromatvo, vele takoer: Mogu li im ita ja jo dati? I ja im esto nemam ta dati, ali osjeam da sam i ja donekle kriv to ima uope stvorova kojima se dariva milostinja. Bog i pjesnici ovakim frazama ne pomogoe im (imi 1960: 60).
imieve pesmi o siromakih lahko preuujemo tudi na podlagi teh dveh publicistinih besedil. V prvem ob smrti prijatelja in tudi na osnovi lastne usode ugotavlja, da je lakota jaa od poezije, jaa od ivota, jaka kao smrt; s tem dobiva metafizine dimenzije in postane najpomembneja tema pesnitva samega. V njegovo prvo in edino zbirko (1920) niso bile uvrene pesmi o revini, pa eprav je tudi sam imel jasno podobo o drubeni dimenziji te problematike, in sicer zato ker je bil poetski preobrat, ki je temeljil na svobodnem verzu, moen izkljuno le s postavitvijo lirskega subjekta v prvi plan. Opazovanje sveta iz te okrepljene in poudarjene pozicije jaza pa je verjetno povsem izkljuilo opazovanje sveta od zunaj, integracijo in vpletanje vsakodnevnih dogodkov v pesnitvo. Po objavi svojih pesmi o siromakih (1922) v komentarju pesmi o berau anonimnega ekarja ugotavlja pravzaprav tisto, kar je v zadnji pesmi od sedmih pesmi o siromakih z naslovom Post scriptum tudi sam povzel in povedal: da pesnitvo ne zna tono opisati neskonne bede. V svojih pesmih o siromakih, v katerih je viden preobrat k drubeni tematiki in stvarnosti (Milanja 2000: 49), se je lotil kar se da najbolj verodostojnega pesnikega opisa socialne bede, siromatva in degradiranega vsakodnevnega ivljenja. V skladu s tem je njegov lirski govor enostaven, gol, pesnike oblike pa homogenizirane. Ivan Goran Kovai je ob analizi tega obdobja imievega pesnitva ugotovil, da od tega trenutka vedno bolj pogosto uporablja rimo, njegove pesmi so vedno bolj popolne in zaprte, imajo manj prelomov, da bi bil ritem e bolj razigran, nain izraanja bolj zbit in bolj elastien, pesnik v nekaterih primeri pride do same meje poezije, toda nikoli ne presee meja nerazumljivosti (Kovai 1975: 209217). V estih pesmih o siromakih obravnava ivljenjske ravni in odnose v teh eksistencialnih stanjih: bliino smrti, vsakdanjik siromatva, telo in hrano in na koncu nezmonost kakrnega koli odpora. Sedma pesem je pravi zakljuek, iskreno priznanje pesnikega poraza.
122
Metafizika bede
Ko govorimo o imievih pesmih o siromakih ponavadi omenjamo teh sedem pesmi in verjetno zato, ker so nastale istoasno in jih je tudi sam pesnik zdruil v celoto, objavil v istem asopisu. S tem pa tematika o siromakih v imievem pesnitvu ni sklenjena. To nedvomno potrjujejo tri pesmi, ki jih je objavil e v svojem ivljenju, in pesem v rokopisu: Okna na kuama siromaha, Napitnica, Konac, Ljubav siromaha. Od tirih pesmi, ki so ostale zunaj tematike o siromakih, lahko pesmi Okna na kuama siromaha, Ljubav siromaha nedvomno uvrstimo v samostojen ciklus, pesmi Napitnica, Konac pa resnino zakljuujejo ta ciklus. Pesem Ljubav siromaha, ki je ostala v rokopisu, pa je pravzaprav ljubezenska pesem, toda na podlagi naslova jo je mogoe vendarle uvrstiti v tematiko o siromakih. Pesem Napitnica je izrazito pravilno sestavljena vinska pesem, zdravica: prve tri kitice so tradicionalno sestavljene iz dveh simetrinih osmercev in enega esterca. Zadnjo kitico tvorijo trije simetrini osmerci in en dvozloni verz. To je vsekakor enkratna pesem v vsej imievi liriki, v njegovem zrelem obdobju ni podobne. Glede na tematiko vsekakor sodi med pesmi o siromakih. Pesem Post scriptum v duhu svobodnega verza na prvi pogled zakljuuje ciklus pesmi o siromakih, toda Napitnica s svojim poasnim, ironinim tonom in mono vezano obliko odpira nove perspektive. Prava sklepna pesem tega ciklusa pa je pesem Konac. Pesnik se je spet vrnil k resneji obravnavi te teme in jo s svojstveno groteskno opozicijo dvignil na univerzalno raven. Vse to dosee s pesniko-tehninimi postopki in jezikom, ki pa je svojo zrelo podobo dobil v zbirki Preobraenja. Pesmi o siromakih A. B. imia na prvi pogled odpirajo novo poglavje v njegovem pesnikem razvoju, toda po sooenju z monostmi, ovirami in mejami poetskega preobrata pesnik ne more brez lastnega, izvirnega in priljubljenega pesnikega instrumentarija. V genezi pesmi o siromakih ne smemo iskati le zunanjih inspiracij (npr. estetika in poetika ekspresionizma) pad u stvarnost, lastno doivetje in beda so igrali odloilno vlogo pri ustvarjanju verzov, prav tako kot tudi pri madarskem pesniku Attili Jzsefu, tono v istem asu neodvisno drug od drugega. Tako kot pesnitva Antuna Branka imia tudi Kosovelove lirike ni mogoe razvrstiti v zaporedne faze razvoja kot so impresionizem, ekspresionizem, konstruktivizem, saj se njegove pesmi taknemu strogo teleolokem pogledu izmikajo (Kos 1997: 152). Odgovor na to je treba iskati v preprostem dejstvu, da je veji del njegovega ivljenjskega dela nastal v kratkem asu med leti 1923 in 1926. Anton Ocvirk, urednik kritine izdaje Kosovelovega ivljenjskega dela, je prav zaradi tega Kosovelovo liriko razdelil v tiri motivno-tematske skupine: 1. impresionistini kraki cikel, 2. refleksivni soneti, 3. socialnoborbene in idejne pesmi, 4. osebno-izpovedna lirika (Kosovel 1864: 428). Ta razdelitev na motivno-tematske skupine, vkljuno s kasneje objavljenimi Integrali (1967), je doloila smer interpretacije Kosovelovega ivljenjskega dela (Zadravec 1986). Noveje raziskave Kosovelove lirike poskuajo ivljenjsko delo preusmeriti in ga imajo za celostno, sintetino celoto, ki je nastala na osnovi logike hibridne poetike (Juvan 2003: 106122).
123
Istvn Lukcs
Socialne, humanistine, kranske, proletkultovske, delavske, revolucionarne pesmi Kosovelovega ivljenjskega dela, ki so jih vedno interpretirali v aktualnem politinem kontekstu, nedvomno priajo o tem, da so etine vrednote dvignjene nad estetske vrednote (Juvan 2003: 111). Kar seveda ne pomeni, da nova literarna dovzetnost do stvarnosti (!) odpravi, reducira ali degradira literarno estetiko. Gledano iz zornega kota poetike modernizma gre za to, da priblievanje poetiki nove stvarnosti prestrukturira celoten lirski jezik, obasno oplazi njegove meje ter uveljavlja in sledi konstrukcijskim naelom, ki kaejo v smeri objektivne lirike. Boris A. Novak v tudiji Kosovel, velik pesnik in slab verzifikator pie tudi o pesnikovih rimah (Novak 2005: 717). V nekaterih Kosovelovih besedilih (Vas za bori, Ne, jaz noem e umreti, Daj mi, Bog, ene s polja) zasledimo ponavljanje besed kot najbolj preprosto vrsto rime:
V oklepu zelenih borovih rok bela, zapraena vas, poldremajoa vas, kot ptica v varnem gnezdu rok. (Vas za bori)
V smislu stroje, pravilne poetike bi to lahko bila napaka, toda dosledno ponavljanje postane sistem in poetino sprejemljivo. Boris A. Novak o tem pie: Ponovljena napaka ni ve napaka; je e sistem. Na zaetku svoje pesnike avanture je Kosovel intuitivno sledil prav tej umetniki strategiji: ponoviti napako! Iz formalne napake narediti umetniko resnico! (Novak 2005: 7). Boris A. Novak je z vidika poetine funkcionalnosti natanno razkril Kosovelovo logiko zavestnega in plodnega postopka. Isti depoetizacijski postopek sreamo tudi v pravilnih pesmih o siromakih Attile Jzsefa. Postopek depoetizacije je v nekaterih pesmih prisoten le delno in ne dosledno skozi celo pesem, so pa tudi take pesmi, v katerih je ponavljajoa se rima shema za organizacijo besedila (Szegnyember szeretje, Szegnyember balladja):
Szegnyember balladja Szegnyember, hogy adod a blcst? Cspp a gyerek, hogy adnm a blcst? Kirly vagyok, brok nagy ervel, Ha nem adod, elveszem ervel. Szegnyember, hejh, csak egyet szlna A kirly mr katonkrt szlna. De a blcst a tba hajtja, Cspp gyerekt utna hajtja. Szegnyember sr-r a brtnben. Szegnyember nevet a brtnben. Nincs a gyerek mr a rossz vilgban, Jobb sora lesz, hajh, vizi-vilgban! Balada o siromaku Siromak, ali mi proda zibelko? Moj otrok potrebuje zibelko. Kralj sem, obdarjen z veliko mojo, e je ne da, jo vzamem z mojo. Ko bi siromak milost prosil Kralj bi hitro vojsko prosil. Zibelko on v jezero vre, Za njo ibkega otroka vre. Siromak joka v zaporu. Siromak smeje se v zaporu. Otrok ni ve na hudem svetu. Naj bo, hoj, v vodnem svetu.
124
Metafizika bede
Tematika o siromakih se pri Antunu Branku imiu v glavnem realizira v svobodnem verzu, toda tudi pri njem zasledimo ponavljanje besed na koncu besedila kot najpreprostejo obliko rime:
Siromasi nestalno lebde izmeu ivota i smrti i svaki as moe da pretegne nevidljivi uteg smrti. (Siromasi)
Pesem z naslovom Napitnica je izjema tudi v tem pogledu, kot sem to e prej omenil, saj je v celoti pravilna. Ob pravilnosti tevila zlogov je ponavljanje besednih zvez in besed v prvih vrsticah prvih treh pravilnih verzov prav tako pomemben element organizacije in strukturiranja besedila:
Napitnica Mi smo siti. Mi smo siti. A za druge nek se stara Onaj tko ih stvara! Sad hajdemo piti, piti! Plod sve tue muke dolazi u nae ruke! Opijmo se, opijmo se! Za bol drugih nijemi, Za krik drugih gluhi! I bez nas se zemlja vrti! Tko se mui i tko trpi sam e nai mir u smrti! Pijmo!
V omenjeni tudiji Borisa A. Novaka ob nepravilnosti, napanosti zasledimo e eno ugotovitev, ki je novost v strokovni literaturi o Kosovelu in ki je morda odloilna glede pozicioniranja Kosovelovih socialnih, humanistinih, kranskih, proletkultovskih, delavskih, revolucionarnih pesmi:
Mnoge Kosovelove zgodnje pesmi so v zvrstnem in formalnem smislu modernizirane balade. Zanimivo je, da z oznako Balada Kosovel naslovi drobno in preprosto pesem, ki je ena izmed njegovih najbolj priljubljenih // V tej pesmi Kosovel kombinira pripovedne in lirske prvine. Ta zvrstni vidik in tragini konec sta najbr razloga, zakaj je pesnik naslovil to besedilo kot Balado. Po drugi strani najdemo pri Kosovelu mnoge pesmi, kjer zavestno in podzavestno poleg zvrstnih in sporoilnih razsenosti upoteva tudi formalne znailnosti balade, kakor jo poznamo iz slovenskega ljudskega slovstva (Novak 2005: 13).
Toda pesniki instrumentarij, ki ga poznamo iz ljudskih pesmi, se ne pojavlja le v baladah in baladam podobnim pesmih, ampak tudi v tevilnih drugih. Sklepni verzi kitic deskriptivne, zelo kratke in enostavne pesmi z naslovom Jesen so skoraj obvezni, skoraj nujni refreni v ljudski pesmi (Sivo je zgodnje jutro). Ponavljanje zadnje besede prejnje vrstice v velelni obliki v sklepnem
125
Istvn Lukcs
verzu kitice v ljubezenski pesmi Romanca je prav tako klie, ki ga poznamo iz ljudske pesmi (oj sam, oj srca, oj kam?). V drugi kitici kratke pesmi Melanholija gladu, ki sodi med pesmi s socialno tematiko, sta prav tako prisotna za ljudske pesmi znailno paralelno konstruiranje s ponavljanjem in monotonija rim:
Padaj, padaj, hladni de, hladni de jesenski, padaj, padaj, tihi de, padaj na gomile.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da v Kosovelovi liriki najdemo identine ali sorodne zvrsti (balade), identine ali skoraj identine poetine elemente, vzete iz ljudskega slovstva, kot v pesmih o siromakih Attile Jzsefa in A. B. imia. Franc Zadravec o Kosovelovih pesmih Veerja, ene s polja, Starka za vasjo, Melanholija gladu, ki izrazito sodijo v tematiko o siromakih, pie, da je pesnik pri predstavitvi socialnorealistine vsebine uporabil sredstvo impresionistinega punktualizma, torej pesem noe izpovedati predvsem pesnikovega osebnega obutja, ampak le punktualistino naslika delek stvarnega ivljenja krake vasi (Zadravec 1986: 51). e zlasti po primerjavi s sorodnimi pesmimi s socialno tematiko A. B. imia (Ruak siromaha, Siromasi koji jedu od podne do podne) postane jasno, da v tem primeru ne gre za impresionistini punktualizem, ampak za ekspresionizem znailno tehniko montae, predhodnico objektivne lirike, ki kae v smeri sodobne vizualnosti (film). Torej sploh ni sluajno, da se ta novi nain pesnikega izraanja pri Kosovelu najbolj izrazito pojavlja prav v pesmih s socialno tematiko. V duhu hibridne poetike se je v slovenski knjievnosti odprl nov kanal, ki pelje do objektivne lirike, prav tako kot v hrvakem in madarskem pesnitvu. Tehnika montae, ki se je razvila v pesmih o siromakih, prav zaradi tega igra pomembno vlogo in zavzema svoje mesto v zgodovini lirike. Pojmovno novo pozicioniranje socialnih, humanistinih, kranskih, proletkultovskih, delavskih in revolucionarnih pesmi, ki jih je slovenska literarna zgodovina v Kosovelovem ivljenjskem delu poudarila zaradi tematskega vidika, bo odpravilo ideoloko polje, ki je omejilo interpretacijske monosti teh besedil. Ponuja se monost sprejetja terminus tehnikusa pesmi o siromakih, kakor sta pesmi s sorodno tematiko imenovala madarski pesnik Attila Jzsefa in hrvaki pesnik Antun Branko imi. Na podlagi pojmovno novega pozicioniranja teh pesmi in poznavanja besedil dveh pesnikov z identino tematiko se jasno kae, da se k proletkultovskim besedilom z mono ideoloko dispozicijo pridruujejo noveja besedila, kot so Kraka vas I, II, III, ene s polja, Veerja, Predkosilni sonet, Iz cikla: Peto nadstropje, Mati, poljubljam tvoj kruh, Obrazi brez sanj, Pesem ponianih, Bedno ivljenje I, II, III, IV, Melanholija gladu, Starka za vasjo, Trudni od dela. Njihova skupna znailnost je, da tako kot v pesmih o siromakih Attile Jzsefa in A. B. imia, ki so nastale v glavnem v istem asu, sploh ni prisotna politika in ideologija ali pa le v skromni meri. Drugae reeno: najpomembneji pesniki madarskega, hrvakega in slovenskega ekspresionizma so v istem asu spoznali, da je beda metafizine narave
126
Metafizika bede
in je nad ideologijo, ter so jo s tonimi sredstvi tehnike montae detektirali na depoetiziran nain.
LITERATURA
Istvn FRIED, 1989: Jzsef Attila kelet-kzp-eurpai helye. Utak s tvutak KeletKzp-Eurpa irodalmaiban. Budapest: Magvet Knyvkiad. 212222. Bla N. HORVTH, 1992: Egy kis mrvnybl rak falut . Jzsef Attila s a folklr. Budapest: Babits Kiad. Marko JUVAN, 2003: Sreko Kosovel med moderno, avantgardo in modernizmom. Literarni izzivi. Maribor: SAZU. Univerza Maribor Pedagoka fakulteta. 106122. Matev KOS, 1997: Kako brati Kosovela. Sreko Kosovel: Izbrane pesmi. Ljubljana: Zaloba Mladinska knjiga. 129165. Sreko KOSOVEL, 1964: Zbrano delo I. (2. izdaja). Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije. Ivan Goran KOVAI, 1975: Pjesnik tijela i siromaha. Novele, pjesme, eseji, kritike i feljtoni. Zagreb: Zora. Matica hrvatska. (Pet stoljea hrvatske knjievnosti 135). Cvjetko MILANJA, 2000: Pjesnitvo hrvatskog ekspresionizma. Zagreb: Matica hrvatska. Boris A. NOVAK, 2005: Kosovel, velik pesnik in slab verzifikator. Primerjalna knjievnost (posebna tevilka), 717. Mikls SZABOLCSI, 1977: rik a fny. Jzsef Attila lete s plyja 19231927. Budapest: Akadmiai Kiad. 311312. Antun Branko IMI, 1960: Sabrana djela. Knjiga III. Proza II. Zagreb: Znanje. Franc ZADRAVEC, 1986: Sreko Kosovel (19041926). Koper, Trst: Zaloba Lipa in Zalonitvo trakega tiska.
METAPHYSIC OF MISERY (ATTILA JZSEF, A. B. IMI, SREKO KOSOVEL) In my study, I emphasize three notable poets who are partly expressionists and who were born in the early twentieth century. I focusing on poems having a specific agenda poverty which I designate as pauper-poems according to Attila Jzsef in Hungarian Literary history. The Hungarian poet Attila Jzsef wrote such poems between 1924 and 1925. Hungarian Literary history hs e not found any unified explanation for the literary origins of these poems, since these were sometimes connected with art-folklore poetry, and sometimes with the ballads of Villon, but it is also reasonable to see them as expressionist tragedies based on a constructionist aesthetic. In 1922, the Croatian, Antun Branko imi, spontaneously brought out several pauper-poems, which tend to
127
Istvn Lukcs
show a shift to the representative volume of the Avantgarde: an intensive turn to reality. Throughout the short poetic career of the Slovenian, Sreko Kosovel, he created his own pauper-poems, simultaneously with the other two poets. The writing of Slovenian literary history is mostly realistic, discoursing on social issues such as the working class. Literary-critical articles have paid little attention to the fact that, as in the case of this two poets, the concrete agenda is combined with a visible poetical shift: the culmination of the balladic tone, the gradual monotony of lyrical language and the decline of the folk-song tone.
128
Zgodnje obdobje slovenske ekspresionistine kratke proze in njene slogovne prvine

JoIca eh steger
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroka cesta 160, SI 2000 Maribor, jozica.ceh@uni-mb.si
SCN II/1 [2009], 129143
Noveje raziskave potrjujejo, da je zaetek slovenske ekspresionistine kratke proze sovpadel z zaetkom prve svetovne vojne, ko je v reviji Dom in svet ob Cankarjevih podobah iz sanj zael objavljati distorzine psiholoke rtice z etino obsodbo vojne tudi mladi rod pisateljev (France Bevk, Stanko Majcen, Ivan Dornik, Narte Velikonja idr.). Ob raznovrstnosti stilnih postopkov se razprava osredinja na model temnih sanj v Cankarjevih simbolno-alegorinih in metaforinih podobah ter na Bevkovo vojno rtico, za katero so znailni parabolini postopki, pisateljev vstop v ekspresionistino stilno paradigmo pa je potekel ob disharmoniji zvoka, grotesknih podobah, barvni abstrakciji in retorinem govoru. Recent studies have shown that the beginnings of Slovene expressionist short prose overlap with the beginning of the First World War, when alongside Cankars podobe iz sanj (images from dreams), a younger generation of writers (France Bevk, Stanko Majcen, Ivan Dornik, Narte Velikonja, etc.) began publishing distorted psychological short stories in the Journal Dom in svet (Home and World) containing ethical judgments of war. The present contribution focuses on various stylistic procedures and especially on the model of ominous dreams associated with Cankars symbolic-allegorical and metaphoric images, and on Bevks war short story involving characteristic parabolic procedures, while its entry into the expressionist stylistic paradigm is evident in dissonance, grotesque images, abstract use of colours, and rhetorical speech. Kljune besede: ekspresionizem, kratka proza, stil, Ivan Cankar, France Bevk Key words: expressionism, short prose, style, Ivan Cankar, France Bevk
129
Joica eh Steger
1 Stanje raziskav
Od osemdesetih let prejnjega stoletja je v evropskem kulturnem prostoru (Scheffer, 1982, Krull, 1984, Jens, 1997, Fhnders, 2001, Nemec, 2002) zaznati intenzivno raziskovanje ekspresionistine pripovedne proze. Pogosta teza, da se ekspresionistina stilna paradigma zaradi poudarjene nemimetinosti ni mogla uveljaviti v pripovedni prozi, je lahko veljavna za roman, ne pa tudi za kratko prozo, saj je bila ta e od konca 19. stoletja, v ekspresionizmu pa e prav posebej, mono odprta za neepine stile in disparatne modele. Walter Fhnders (2001) ugotavlja, da sta se v nemki knjievnosti ekspresionistina poezija in kratka proza razvijali vzporedno. Na pomembnost in dobre primere slednje je v uvodu k zbirki Glosse, Aphorismus, Anekdote (1913) opozoril e Kurt Pinthus, sicer bolj poznan kot urednik antologije nemke ekspresionistine poezije (Menscheitsdmmerung, 1920). Leta 1914 je med drugim izdal knjigo filmskih sinopsisov (Kinobuch, 1914) in opozoril na simultani stil in vrsto hibridnih zvrsti in anrov, kot so manifesti, potopisi, filmski sinopsisi, eseji, aforizmi, ki jih je zaradi narativnih vlokov mogoe uvrstiti na obrobje fikcijske kratke proze. Ob upotevanju anrskih hibridov postane slika ekspresionistine kratke proze e zapleteneja, obenem so posamezne prvine, kot so redukcija epskih prvin, preseganje anrskih mej, refleksivnost in metabesedilnost, kar v najveji meri zaznamovale tudi povsem fikcijsko ekspresionistino kratko prozo. Bernd Sheffer (cit. po Fhnders 2000: 13) je med drugim preprian, da je pripovedna proza za ekspresionistino poetiko celo primerneja od poezije, saj je ta e po svojih formalnih doloilnicah nujno bolj zaprta in manj variabilna. Kreimir Nemec (2002: 87) pa je ugotovil, da so se v hrvaki kratki prozi ekspresionistine znailnosti poveevale sorazmerno s kratkostjo in z neepinostjo te pripovedne forme. V zadnjih desetletjih se je raziskovalni interes za ekspresionistino prozo tako v nemkem (Fhnders 2001: 13) kot hrvakem (Nemec 2002: 85) kulturnem prostoru sicer poveal, vendar ostaja ta kljub obseni tekstualni bazi e zmeraj premalo raziskana. Podobno lahko zapiemo tudi za raziskave slovenske ekspresionistine proze. Literarna zgodovina se je z njo najizraziteje ukvarjala v osemdesetih in na zaetku devetdesetih let prejnjega stoletja, pri emer mislimo na raziskave Franca Zadravca, Helge Glui, Lada Kralja, na zbornik Obdobje ekspresionizma v slovenskem jeziku, knjievnosti in kulturi (1984) in monografske razprave o posameznih avtorjih (o Kosovelu, Preglju, Jarcu idr.). V zborniku Slovenska kratka pripovedna proza (2006) so kratki prozi omenjene smeri posveene le tiri razprave, nekoliko ve pozornosti pa je v zadnjih letih tej tematiki namenila Slavistina revija.1
V omenjenem zborniku mislimo na razprave Katje Mihurko Poni (2006: 7386), Alenke Jensterle Doleal (2006: 97110), Lada Kralja (2006: 319338) in Joice eh (2006: 569580), v Slavistini reviji pa predvsem na razprave Bojane Stojanovi Pantovi (2006: 3340), Lada Kralja (2006: 205220) in Gregorja Kocijana (2006: 329348). 130
Doslej edino monografijo o slovenski ekspresionistini prozi (Morfologija ekspresionistike proze, 2003), ki pomembno vkljuuje tudi kratko prozo, je napisala Bojana Stojanovi Pantovi. Upotevajo samostojne zbirke in periodini tisk je v primerjavi s Kraljem (1986) ugotovila obseen in raznovrsten korpus slovenske ekspresionistine kratke proze ter se na podlagi zvrstnih in motivno-tematskih kriterijev osredinila na reprezentativna besedila posameznih avtorjev. Med drugim je opozarjala na rabo telegrafskega in simbolino-alegorinega postopka, drugim stilnim vpraanjem pa se ni podrobneje posveala.
2 Struktura sanj kot model ekspresionistine podobe
Ekspresionistina proza je nastajala po razlinih avtorskih poetikah. Kot razpoznavne znailnosti te literature se pogosto navajajo kar znailni tematski sklopi oziroma toposi, poudarjena nemimetinost in tenja po abstraktnosti, intenziteta subjekta, aktiviteta misli in ustev, izenaevanje estetike lepega in grdega, vizije, izrazito vizualne, hiperboline in groteskne podobe, patetinost, retorinost, abstraktna barvna metaforika, kinematografski in simbolnoalegorini postopki, anrska hibridnost, metabesedilnost itd. Zaradi precej ohlapnih doloitev si teoretiki pogosto zastavljajo vpraanje o njeni poglavitni znailnosti.2 Lado Kralj je sicer leta 1986 menil, da je zgodovinska distanca za raziskovanje slovenske ekspresionistine proze e premajhna, vendar je obenem predlagal, da bi jo bilo mogoe zasilno fiksirati s Soklovim pojmovanjem kinematografskega in simbolino-parabolinega stila, v nadaljevanju pa razglasil notranji monolog za temeljno znailnost ekspresionistine proze, eprav je obenem priznal, da se s tem pribliuje modernemu romanu, romanu toka zavesti ali celo novemu romanu (1986: 168). V sedemdesetih letih prejnjega stoletja je Walter Sokel v svoji monografiji Literarischer Expressionismus (1970) za temeljno doloilnico ekspresionistinega jezika razglasil model sanj, kakor ga je e leta 1901 razloil August Strindberg. V uvodu svoje Sanjske igre (Ein Traumspiel, 1901) je zapisal, da je poskual posnemati nepovezano, vendar na videz logino obliko sanj, kakor jih reflektira sanjska zavest zunaj realnega asa in prostora. Sanje so po Strindbergu nekakna kristalizacija duha oziroma sanjske zavesti. Iz rahle izhodine pripetosti na drobce iz resninosti se v njih nato razmahne domiljija in plete nove modele, sestavljene iz spominov, dogodkov, svobodnih domislic, nepovezanosti in improvizacij. Vrnitev v resninost se zgodi najvekrat v trenutku najhuje more, zato je za sanjajoega to v nekem smislu tudi odreitev (Strindberg 1917: 9). Tak model temnih sanj, je preprian Sokel (1970), uporablja ekspresionistini jezik za slikovito izraanje nezavednih plasti due. Ob zabrisani meji med subjektovo notranjostjo in zunanjim svetom se temna
2
Silvio Vietta (1990: 19) je za temeljno doloilnico ekspresionizma razglasil radikalno disociacijo subjekta, na podlagi katere se je lahko po njegovem mnenju razmahnila tudi ekspresionistina tema novega loveka, znailna zlasti za mesijanski tip ekspresionizma. 131
Joica eh Steger
podzavest, veliki strahovi in grozljive slutnje zvrstijo kot v sanjah ter oblikujejo v izrazito vizualne podobe. Tenja po abstraktnosti, duhovnosti in fantastiki ekspresionistinega jezika je poudarjena tudi s simboliko istih barv.
3 Zaetki slovenske ekspresionistine kratke proze
Zgodnje obdobje slovenske ekspresionistine kratke proze je Bojana Stojanovi Pantovi (2003) zamejila z letnicama 1914 in 1919, in sicer na osnovi najopazneje spremembe v tematski paradigmi, to je ob toposu prve svetovne vojne, ki je narekovala tudi opazne stilne inovacije. Ta kratka proza se je oblikovala v krogu dominsvetovcev pod mentorstvom Izidorja Cankarja. Iz njegovih kritikih zapisov so se e v prvem desetletju prejnjega stoletja oglaale tenje po novem razmerju do sveta in umetnosti. Leta 1908 je bil ob oceni 19. zvezka Zabavne knjinice kritien do Cankarjevih novelistinih posnemovalcev, ki da nevede hodijo za alostnim pogrebom njegovega Jakoba Nesree, in obenem preprian, da se doba potepuke romantike in samovoljne lirike v prozi (Iz. Cankar 1968: 274) e izteka. V isti kritiki je zaznal prehodno stanje med iztekajoo se subjektivistino prozo in napovedujoim se tokom realistine umetnosti.3 Ko je leta 1914 postal urednik Doma in sveta, je k sodelovanju ponovno pritegnil Ivana Cankarja ter vzgojil mladi rod poimpresionistinih pesnikov in pisateljev, med katerimi so France Bevk, Ivan Dornik, Stanko Majcen in Narte Velikonja ustvarili zametke slovenske ekspresionistine kratke proze.4 Ta je nastajala deloma e pod vplivom Cankarjeve lirsko razpoloenjske rtice, obenem se je iz nje tudi krevito izvijala ter ustvarila novemu asu in razmeram primerneji distorzini slogovni izraz, e zlasti ob tematizaciji prve svetovne vojne, njene etine obsodbe, razloveenja, groze in smrti.
3.1 Cankarjeve Podobe iz sanj
Cankarjeve protivojne rtice, objavljene v letih med 1914 in 1917 v Domu in svetu in nato izdane v zbirki Podobe iz sanj (1917), predstavljajo zaetek slovenske ekspresionistine kratke proze tako po tematizaciji vojne in njene groze kakor tudi po nekaterih stilnih postopkih. e naslovna kazalka zbirke opozarja na
3
V omenjeni kritiki je Izidor Cankar pohvalil Fingarjev smisel za realizem v upanju, da mu bo sledila tudi mlada generacija ter tako prebrodila obstojeo krizo romana (1968: 276). Izidor Cankar nad kratko prozo teh avtorjev ni bil posebej navduen. Stanku Majcnu je celo potoil, da kot urednik dobiva sam drobi, vendar Majcen s Cankarjem ni soglaal, saj je mo mladega rodu videl prav v drobiu in se je sredi leta 1914 razglasil za povestiarja: Povestiar sem, po boji milosti najtanjem, najrevnejem arku, in to kljub vsem tistim, ki jim mojih malih, formalno e dokaj strogih in ni, pa ni revastih povestic konca ni! (Majcen 2000: 24). 132
sanje, temu sledi pisateljevo pojasnilo o nastanku in strukturi rtic, iz katerega razberemo, da te podobe v marsiem ustrezajo opisanemu Strindbergovemu modelu sanj, njihova poetika pa se dovolj opazno razbira tudi v metabesedilnih delih posameznih rtic, kot so Gospod stotnik, Iz dna, Tretja ura, Ogledalo idr. Prvoosebni pripovedovalec vekrat navaja, da se mu porajajo podobe, ko je utrujen, na meji med budnostjo in spanjem ali ob nagli prebuditvi iz sanj. V rtici Ranjenci celo nedvoumno pravi, da vidi kot v sanjah, eprav ne sanja:
Ali ko sem se oziral, se je pripetilo mojim oem nekaj udnega, kar se pripeti asih edinole v sanjah, sanjalo pa se mi ni, bde sem stal ob svetlem in jasnem veeru na pragu tega prostranega vrta in kar sem videl, je bilo tako resnino in telesno, da bi lahko s prstom otipal (Cankar 1975: 58).
Cankarjeve temne podobe in vizije so poveana in iz ravnovesja premaknjena slika vojnih grozot. V opisanih stanjih se pripovedovalcu prikazuje resninost kot v konkavnem ogledalu, segajoem od neba do zemlje (Ogledalo), drugje gleda skozi umazano ipo (Gospod stotnik) ali temno zagrinjalo (Pobratimi). Vasih si celo zaeli, da bi ne videl niesar ve, a obenem ve, da nastajajo podobe iz ponotranjenega pogleda:
Tudi jaz sem si elel marsikatero uro, da bi zatisnil oi za dolgo spanje brez sanj; in iztaknil bi si jih brez strahu in boleine, e bi zares ne videl niesar ve; ali vem, da bi e v tistem trenotku ugledal grozoto s tisoerimi omi, potisoerjeno (Kadet Milavec, 105).
Ker so grozljive, poveane in pokveene podobe izraz notranje resninosti, pripovedovalec ne potrebuje zunanjega oesa in se mu celo odpoveduje. Vekrat navaja, da so njegove oi utrujene, razbolele, motne, okamnele od strahu in groze ali da v doloenem trenutku sploh niesar ne vidijo ve. V rtici Pobratimi beremo:
Razbolele so moje oi, vsaka podoba se jim prikae prevelika, prenasilna, morda celo popaena: ali e jih zatisnem, vidim toliko jasneje, kar je: srce gleda z omi, ki nikoli ne laejo (Cankar 1975: 99).
Misel o sanjski strukturi Cankarjevih rtic, zapisani tudi v naslovu in uvodnem pojasnilu h knjigi, je najobirneje razloena v metabesedilnem delu rtice Gospod stotnik:
Dokaj asa je e, da so zadobile moje sanje in pa sanje vsakega loveka isto novo, prav posebno lice. Ni ve niso puste blodnje, bene megle, ki se brez smisla in vzroka prelivajo druga v drugo ter se nazadnje razpuhte v ni. Niso ve tiste sanje, ki jih lovek zjutraj strme ugleda z zaspanimi omi ter napol smehljaje, napol jezen zamahne z roko. Sanje, ki jih sanjam zdaj jaz in ki jih sanja zdaj ti, so senca prave resnice; pa so oblike strahotno poveane, nadvse udno pokveene in skrivenene, toda resnica le ostane, spozna jo koj in srce ti je alostno (Cankar 1975: 18).
V Cankarjevih Podobah iz sanj prevladujejo simbolno-alegorini in metaforini stilni postopki. Ker smo o tem pisali e na ve mestih (eh 2001: 205250; 2006: 569580), se bomo v nadaljevanju omejili predvsem na Bevkove vojne
133
Joica eh Steger
rtice, objavljene v Domu in svetu. Med prvo svetovno vojno je bil ob Cankarju prav France Bevk najizraziteji avtor rtic z vojno tematiko, z manjim delom tovrstnih besedil sta mu sledila tudi Ivan Dornik5 in Stanko Majcen.6
3.2 Bevkove vojne rtice
Pisateljska pot Franceta Bevka se je priela v krogu mladega roda dominsvetovcev pod intenzivnim mentorstvom Izidorja Cankarja.7 Pesmi, ki jih je pisal e pod vplivom upania in Gradnika, je objavljal v Domu in svetu e od leta 1911, na veer prve svetovne vojne pa je zael objavljati tudi kratko prozo in postal po Cankarju eden najbolj ustveno prizadetih izpovedovalcev vojnih grozot in posledic, ki jih je ta pustila v lovekovi duevnosti. Pred bralcem se v Bevkovih rticah zvrstijo mrane podobe, umirajoi vojaki na fronti in v zaledju, vojni begunci, dezerterji, ranjenci, duevni bolniki, blaznei, osamljena dekleta in ene, razpadle druine in intimne vezi med moem in eno, poruene in zapuene domaije. Vojaki se spreminjajo v rablje, doivljajo izjemne ustvene stiske in izbruhe, nepremostljivo osamljenost, apokaliptina videnja. V grozljivem asu razpadlih etinih in duhovnih vrednot Bevk zaklie tudi po novem loveku in se tako umesti med ustvarjalce mesijanskega tipa ekspresionistine kratke proze. Na zaetku dvajsetih let prejnjega stoletja je Bevk veino rtic in novel, nastalih v letih od 1914 do 1922, izdal v knjinih zbirkah Faraon8 (1922) in
5
Tudi v Dornikovih vojnih rticah (Brez oi (DS 1917), Obtonica (DS 1917), Pogovor s psom (DS 1918)) je v ospredju etini protest zoper ponianje loveka. Mlad lovek v njegovih rticah obsoja vojno, je vojni invalid, umira v svetu razpadlih etinih vrednot, doivlja popolno socialno izolacijo, krii po novem loveku itd. Stilno razline rtice temeljijo na monologih in kratkih dialogih pa tudi na simbolnih, zlasti ivalskih podobah, vizijah ter hiperbolinih in vizualno uinkovitih metaforah. V zbirki z naslovom Brez oi so Dornikove vojne rtice in novele izle ele leta 1930. Osrednji del Majcnovih rtic oziroma povestic do leta 1923 je nastal iz duhovne in literarne atmosfere dunajske moderne s prepoznavnimi elementi secesije (eh 2006: 389). Tema prve svetovne vojne je v Majcnovih rticah manj izrazita, pojavlja se v rticah Dnevnik (1921), Kvartir t. 8 (1916), Hi (1915) in Nevernik (1915). Stilno so prepoznavne po grotesknih podobah, zgoenih dialogih, monologu in notranjem monologu. Ekspresionistina stilna paradigma je pri Majcnu najbolj opazna ob temi lovekove eksistencialne krize, ta je zajela tudi vojaka na fronti (Nevernik), ki pravi o sebi, da ne more iveti niti umreti za domovino, nato pa je najizraziteje ubesedena v notranjem monologu zasutega rudarja v rtici Trenutek ivljenja (1917). Izidor Cankar je imel v letih med 1911 in 1917 intenzivno korespondenco s Francetom Bevkom, ki pria, da je tedaj mladega pesnika in pisatelja zelo spodbujal. V zvezi s prozo mu je svetoval branje literature in znanosti, ob ehovu in Dostojevskem poglabljanje v psiholoko oblikovanje individualnih znaajev ter jasnost in konkretnost v izraanju (Iz. Cankar 1969: 360). V zbirki Faraon je zbranih petnajst rtic. Tri (Otrok, Begunec, Avditor) so bile leta 1919 objavljene v Slovencu, preostalih dvanajst v Domu in svetu med letoma 1914 in 1917: 134
Rablji9 (1923). Prva je izla pri Novi zalobi v Trstu z likovno opremo Toneta Kralja, druga, katere temna vsebina je dodatno poudarjena e z linorezi Lojzeta pacapana, v Gorici. Ker zbirki ob izidu nista bili ve povsem aktualni, jima je kritika pripisala le e dokumentarno vrednost (Koblar 1951: 430). Tematsko in stilno mrane rtice iz zbirke Rablji so narativno e manj razvite kot v prvi zbirki, zato so se Koblarju zdele e najblie slikarskim ali kiparskim stvaritvam. Imenoval jih je knjiga temne poezije in nekaken zapisnik sodobnih grehov (1924: 256). Kritika je opozarjala tudi na oitno zgledovanje pri Ivanu Cankarju. Miran Jarc je v zbirki Rablji zaznal tudi opazne ruske literarne predloge, med katerimi je posebej navedel roman Jarem vojne Leonida Andrejeva, v povezavi s Cankarjevimi Podobami iz sanj pa je opozoril tudi na pomembne idejne in slogovne razlike:
// vendar je med Podobami iz sanj in med Bevkovim ogledalom velika razlika. Cankar je zrastel iz brezna v metaforinost sanj in odtod v zarje, ki jih e obliva godba sfer in njegova beseda poje kot blagovest, kot tolaba na tretje kraljestvo, ki utegne vzkliti kot roa v breznu. Bevk se le redkokdaj sprosti v metaforinost (Jarc 1924: 699).
eprav so Bevkove zgodnje rtice nastale iz razlinih pobud evropske psiholoke proze (Dostojevski, ehov, Andrejev), je bil Cankarjev zgled zagotovo najmoneji. V besedilnem svetu nekaterih Bevkovih rtic je sklic na Cankarjevo predlogo ve kot oiten, naj gre za tematizacijo matere, umetnika, etine problematike, lovekove odtujenosti in seveda vojne groze. V stilu je ta navezava najopazneja ob rabi grotesknih podob in parabolinih stilnih postopkov.
3.2.1 Zvona razglaenost
Leta 1914 je Bevk v Domu in svetu objavil prve rtice (Grenik, Most samomorilcev, Iz leta 1914). e posebej zadnja kae na pisateljev premik v ekspresionistino stilno paradigmo, ki se mu je torej zgodil, e preden so bile v omenjeni reviji objavljene Cankarjeve podobe iz sanj. V rtici Iz leta 1914, sestavljeni iz ponavljajoih se pripovednih scen, je z grotesknim likom in zvono razglaenostjo ubesedena mona intenziteta kolektivne psihoze tik pred prvo svetovno vojno. V zgodnjem jutru lomasti po vasi neznan blazne, trka na vrata hi, klie na vojsko in je nekakna alegorija groze. Grozljivo uinkuje e s svojo
Faraon (1917), Klic ene (1915), Praznota (1916), Kako je bilo? (1915), Vrnitev (1918), Sovka (1915), rni pianec (1915), Anuka pred poroto (1915), Most samomorilcev (1915), Podobni obrazi (1915), Grenik (1914), Na etrti galeriji (1917). Zbirka Rablji teje 22 rtic. V Domu in svetu je bilo objavljenih tirinajst rtic (Rablji (1915), V kritju (1919), Kralj Asram (1919), Bajka (1919), Nasmeh (1916), tirje vinarji (1915), Zmagovalec (1915), V parku (1915), Prepovedan vhod (1915), Gospod Golob (1922), Pismo (1919), Odprto okno (1915), Oporoka (1916), Zlo (1915)), v Mentorju sedem (Mrli (1917/18), Besede (1918/19), Tri suhe hruke (1917/18), Tancaj, Marko (1917/18), Mati (1916/17), rna vest (1916/17), Povodna roa (1916/17)) in v Edinosti ena (Nedolnost (1921)). 135
Joica eh Steger
pojavnostjo, e bolj pa z razglaeno pesmijo sredi jutranje tiine (Krepko grlo je pelo preudno melodijo s preudnimi besedami). Njegova hreea pesem se v obliki vodilnega motiva stopnjuje v krik, celo v neartikulirane glasove ter preroko oznanjanje strane obsodbe (Hooo-hoooj! Vsi bomo poginili!). Napeto duevno stanje se od neznanca prenaa tudi na vaane (ob njegovem krianju planejo iz spanja, mrzlino trepetajo, jokajo, kolnejo, molijo, stiskajo pesti idr.) in v pokrajino, katere jutranjo tiino s stopnjevanim ponavljanjem razbijejo razglaeni in vizualizirani zvoni pojavi (pesem, klici, retorini vzkliki, neartikulirani glasovi). Epiteti (moan, hree glas, preudna melodija, glas, temen, votel) in primere poudarjajo intenziteto in razglaenost zvoka, s konkretizacijskimi in sinestezijskimi glagolskimi metaforami pa se zvok utelesi tudi v neznosno in grozljivo vidno-sluno mo (besede ali pesem gejo, udarjajo, tolejo) sredi narave, v grozo samo:
Kakor da bi glas donel iz neznanske globine, tako temen, straen je bil. V majhnih presledkih se je oglaal krik in odmeval od hi kot mrtvaka pesem (Bevk 1951: 168); Pri slednji hii je udaril s pestjo na vrata in krial z glasom, kakor da bi pel psalm. Preroke besede so gale huje kot ogenj, udarjale huje kot volovska ila (Bevk 1951: 168); Njegova pesem se je gubila iz vasi in se vraala, tolkla na vrata in venketala na ipah (Bevk 1951: 169).
Grozljiva vizualizacija zvone moi v pokrajini (v rtici Iz leta 1914) kae na Bevkov vstop v ekspresionizem, vendar je pisatelj ohranjal e impresionistino razpoloenjski opis pokrajine, kakor je razvidno iz uvodnega dela iste rtice:
Jutro je. Nebo je od vzhoda pobledelo, dobilo zlat sijaj, ki se je bolj in bolj prelival v srebrno bleavo, in zadnja zvezda je hitela, da zatone. Grii so dvignili svoje prsi v bujni zrak, poln ivljenja, in globoko zasopli, zganile so se trave in drevesa (Bevk 1951: 167).
Pisateljeva odloitev za novo stilno paradigmo je bila postopna in je tematizirana tudi v avtopoetski rtici Odprto okno (DS 1915).10
3.2.2 Razloveenje in animalizacijska metafora
Bevkove vojne rtice so osredinjene na etino in psiholoko obsodbo vojne, na kar je opozorila e soasna kritika. Ju Kozak (1923: 387) je denimo ob rticah iz prve Bevkove zbirke zapisal, da so izraz lirine due in na papir izlito resnino vojno gorje. rtice (Iz leta 1914, Zlo, Tri suhe hruke, Begunec) razkrivajo duevno in etino izmalieno podobo loveka kot najhuje zlo. Vojna
10
Prvoosebni pripovedovalec oziroma salonski umetnik dvomi o izrazni moi besede, navduuje se nad veno lepoto trenutka, ugledano v slikarjevi potezi, gibu plesalca ali akordu, toda obenem spozna, da v novih razmerah lepotni izraz ni ve aktualen (Gorje mu, kdor bi se objemal s tistimi, ki capljajo, se bratil z onimi, ki gredo, in ne dirjal poleg velikega, breztelesnega jezdeca, kateri ima sam nesmrtnost in ivljenje v oeh as; Bevk 1923: 96). 136
je naplavila duevne bolnike, morilce, rablje, samomorilce, blaznee, razdrla druine, uniila zaupanje med moem in eno, prebudila najnije strasti v loveku. Na fronti in po domovih je vse polno poblaznelih ljudi, vojaki ivijo v predsmrtni grozi, doivljajo ustvene izbruhe (Klic ene), celo mone halucinacije (Zlo, Tri suhe hruke), blaznijo tudi dekleta in ene (Pismo). Duevno stisko doivlja celo ostarel lovek. Starca brez las in zob je vojna pregnala v begunsko zatoie, tam govori zmedeno in oitajoe, njegov govor je nejasen in lajajo (Begunec). Vojna je povzroila popolno razloveenje loveka, kar ponazarja tudi animalizacijska metaforika, temeljea na konceptualni metafori LOVEK JE IVAL. Med ivalskimi izhodii se pojavljajo ivali (pes, volk, jastreb, mi, hijena), ki preslikujejo na loveka in v pokrajino pomenke, kot so zverinsko, divje, nagonsko, nasilno, pobesnelo, pritlehno in grdo. Izrazit primer razloveenja je v grotesknem prizoru rtice Tri suhe hruke. Skupina pobesnelih vojakov plane na enega od tovariev, ker ima ta kos kruha, ki ga ne eli z nikomer deliti. Vojaki so naenkrat podobni volkovom:
Postali so grozni in grdi, stiskali so pesti, kleli in se reali s streimi belimi zobmi Nekdo je stegnil roko kot blisk in mu izvil krajec iz rok ter krohotaje pobegnil. Planili so za njim drugi kot volcje (Bevk 1923: 23).
V nadaljevanju so vojaki poimenovani z zverjo in primerjani z jastrebom (Zver se je pomirila in se zasmilila vase kot ponosen jastreb v kletki (Bevk 1923: 24)). V vlogi animalizacije so tudi epiteti (lajajo govor, volji blesk, strei zobje), aria glagolskih metafor (ga je grizlo v dui, se pase popaeno gorje, Svetloba dneva se mu je udno plazila po gubah obraza) in primere (Bal se je (kralj), da ljudje padejo ta hip nanj kot hijene (Bajka), me gleda z rdeimi in izbuljenimi omi kot strta mi (Zlo)).
3.2.3 Metaforika in anrska hibridnost
e Miran Jarc (1924: 699) je v kritiki Rabljev opozoril, da metaforini postopki v Bevkovih rticah te je imenoval kriki prebujene vesti razen v posameznih primerih nimajo pomembneje vloge. e najizraziteja je metaforizacija zvonih pojavov, ponekod se opazneje zapisujejo tudi ustveni in barvni pridevki. Zaradi politine cenzure je zael Bevk kmalu po prvih objavljenih rticah protivojne ideje nekoliko zakrivati in izraati v modificiranih parabolinih in pravljinih anrih ter z ustreznimi stilnimi postopki,11 kar se dovolj oitno pokae e v besedilih, kot so rni pianec (DS 1915), Faraon (DS 1917), Bajka, Kralj Asram (DS 1919), v katere so vkljuene zgodbe z ivalskimi, svetopisem-
11
Bolj posredno izraanje je Bevku svetoval tudi Ivan Cankar (Prehud izraz ima, prejasen. Zavij ga, zakrij ga, saj so tepci in ne razumejo kmalu. Ideja naj bo mona in ne izraz, ta naj udari. Ideja naj udari, ne izraz, Mladika 1922, 29, cit. po Koblar 1951: 16). 137
Joica eh Steger
skimi, pravljinimi, bajeslovnimi in orientalskimi motivi, ki slednji prerastejo v parabole za lovekovo bivanjsko stisko in zmalienost medlovekih odnosov. V anrsko hibridnih rticah12 je Bevk najpogosteje posegal po folklornih pripovednih anrih. Ti so s seboj prinesli ne le posebno motiviko, ampak tudi svoje jezikovnostilne znailnosti, kot so antitetino uporabljeni stalni okrasni pridevki (mlada kraljina, star kralj, trpee ljudstvo, trdosren kralj), hiperbolizacija, kliejska metafora, personifikacija kot strukturni element ljudskega anra itd. Ker navedeni diskurzi ne prenesejo izvirne metafore ali pa se metafora kot stilna figura v njih celo ukinja,13 je to dejstvo potrebno upotevati tudi pri doloitvi avtorjevega stila. Poglejmo si to na primeru anrsko hibridne pripovedi Faraon, po kateri je naslovljena tudi prva zbirka Bevkovih rtic. S tematizacijo krika po novem loveku in s himninim nagovorom na eno, ki bo neko v prihodnosti rodila novega loveka, je primer Bevkovega mesijanskega ekspresionizma. Toda med uvodni in sklepni himnini nagovor eni je vloena tudi pretrgana zgodba o krutem faraonu in trpeem ljudstvu. Pripoveduje jo ljudski pripovedovalec, metabesedilno se do nje ves as opredeljuje in jo napove kot pravljico o bridki resninosti, o grozi, ki je ni mogoe opisati. Pri tem posega po nekaterih znailnostih pravljinega anra (literarni liki, moralna polarizacija oseb, trojnost motiva moje, matere in otroci stopijo pred okamnelega faraona in ga zaman prosijo milosti). Zgodba ljudskega pripovedovalca se obenem medbesedilno navezuje na predlogo o suenjskem trpljenju izraelskega ljudstva v Egiptu. Tudi v Faraonu faraonovi sluabniki tlaeno ljudstvo neusmiljeno pretepajo, vklenejo v verige, ob Nilu gradi to ljudstvo faraonu vijo piramido, kot jo je imel Keops, faraon da pomoriti vse prvorojence v deeli, starec, ki mu v veliki alosti prisluhne trpee ljudstvo, spominja na Mojzesa itd. Navezave na pravljino in svetopisemsko predlogo poudarjajo odmik od enkratne in konkretne pripovedi k sploni veljavnosti, paraboli o trpljenju ljudstva in tiraniji oblastnikov. Obenem pa skupaj z ljudskim pripovedovalcem narekujejo tudi jezikovni izraz, tenjo po neposrednem govoru, ljudskem hiperboliziranju, tipiziranem in kontrastnem oznaevanju oseb. Epiteti za trdoto in kamen s ponavljanjem poudarjajo faraonovo trdosrnost in prehajajo v funkcijo stalnega okrasnega pridevka (kamenit obraz, kamenit pogled, mrtvo oko, mrtev pogled). rni pianec je primer anrsko hibridne rtice s preprosto parabolino zgodbo iz ivalskega sveta. Mladeni, ki je prestal zaporno kazen, se v potnem vozu zaplete v pogovor z napol neznanim lovekom, avtorskim pripovedovalcem, in mu pove tudi zgodbo o koklji, ki med rumenimi pianci ni marala
12
13
anrsko hibridno rtico razumemo kot primer literarnega diskurza, za katerega je znailno, da sprejema vase tudi druge anre in diskurze, tako da se ti anru, v katerega vstopajo, bolj ali manj prilagodijo, obenem pa ne izgubijo svojih osnovnih anrskih znailnosti. Tipien primer, kako folklorni pripovedni anr ukinja metaforo kot stilno figuro, je denimo personifikacija v pravljici, saj je antropomorfizacija narave, ivali in rastlin strukturni element pravljinega anra kot takega, zato je personifikacija v njem razumljena kot temeljni nain izraanja in ne kot stilna figura. 138
rnega, eprav se je ta izvalil iz njenega jajca. Preprosta vlona zgodba temelji na modifikaciji frazeoloke ivalske metafore (biti rna ovca v biti rn pianec) in je seveda parabola za fantovo bivanjsko stisko, za njegovo izloenost in zavrenost. Po prestani zaporni kazni se nima ve kam vrniti, v mrzli zimski noi izstopi iz potnega voza v no, povsem izloen in zavren.
3.2.4 Pisemske rtice
V okviru anrsko odprtih rtic pa tudi z vidika metaforike predstavljajo posebno skupino tiri pisemske rtice (V kritju, Klic ene, Praznota in Pismo). Seveda gre za simulacijo tega neliterarnega anra oziroma za tako imenovano fiktivno pismo, ki pa vendarle eli uinkovati kot dokument realnega ivljenja oziroma neliterarni anr (Kralj 2006: 205), zaradi esar ohranja tudi svoje anrsko prepoznavne stilne znailnosti (npr. kliejski zaetek in konec pisma). Zapisovalke Bevkovih pisem so osamljene, ustveno razbolele, na smrt obupane ene in dekleta, obenem pa se razkrivajo tudi kot izrazito utna bitja, ki elijo s svojim fantom ali z moem iziveti tudi erotino strast. Toda med njimi so jeklene gore, on jih ne more prebiti in ona ne more do njega (Klic ene). ene in dekleta izpovedujejo navale strasti, tudi nezaupljivost, ljubosumje, obutke odtujenosti in e zlasti bojazen, da bodo postale nezveste ali ostale za zmerom same, osramoene in zanievane. eprav se enska opredeljuje kot izrazito utno bitje in zase pravi, da se lahko uresnii le z mokim kot njegova nerazdruna, neloljiva, bi o kakni izraziti utno/duhovni polarizaciji spolov teko govorili, saj ju louje in medsebojno oddaljuje zunanja sila, vojna, obenem pa je v teh rticah trpee bitje tudi moki. Za zapisovalko pisem je vsaka beseda solza (Klic ene), moki naslovnik pa toi, da v vojski nihe ne vidi rane na srcu (Klic ene). Tako moki (Klic ene, V kritju) kot enska (Pismo) razreujeta svojo ustveno stisko celo s samomorom. Bolj kot nasprotje spolov v smislu utno/razumske polarizacije mokega in enskega elementa prihaja v teh rticah v ospredje podrejena vloga enske v patriarhalni drubi. enske se bojijo za svojo moralno podobo v smislu zveste zakonske ene in matere. Brez moa ali fanta so ibke kot otrok (V kritju), nerodovitne, zapostavljene (Praznota), ogroena je njihova zvestoba (Klic ene, V kritju), bojazen pred oitki nezakonske nosenosti jih vodi celo v samomor (Pismo). Nosee dekle hoe obdrati svojega nekdanjega fanta tudi z obljubo, da bo njegova dekla (Pismo). Vse to ponazarjajo tudi primere in identifikacije za ensko:
Na vrtu je nekdo vzel kol, ki je podpiral roo. Sneg je padel nanjo in se je zlomila. Ali bo hud? (Bevk 195: 172); Kako sem ibka, zanievana, brez moi, ko sem sama! Poljana sem ni deja suha leim, rjava, izpremenjena v prah. Cvetica sem sonca ni brez vonja in barve ginem v noi, pogana od slane. Glas sem gluh se je odbil v daljavo (Bevk 1951: 192); Jaz e najibkeji otrok ne morem ve biti --- (Bevk 1951: 204).
139
Joica eh Steger
Osebnoizpovedna in najvekrat intimna vsebina pisem je zapisana z izrazito ustveno besedo, veliko je retorinega govora, nagovorov, vpraanj, vzklikov, stopnjevanja in ponavljanja, bolj kot drugje pa je prisotna tudi ustvena metaforika. Vizualizacijo in intenziteto duevnih ter miselnih pojavov ponazarjajo primere in metafore z najopaznejimi izhodinimi obmoji krvi in ognja (besede, misli, ustva gorijo, krvavijo, peejo):
// je leala vznemirjenost zapisanih besed, goreih kot srce, e v prstih blede roke so ji trepetale (Bevk 1951: 191); Kolikokrat krvavijo vae misli (Bevk 1951: 204); Tako mi je, kot da bi mi kdo spual aree oglje v duo (Bevk 1951: 176); Pisma so ga gala na prsih (Bevk 1951: 176); Strano me pee, ta ogenj moramo pogasiti (Bevk 1923: 90).
3.2.5 Barvna simbolika
Bevkove vojne rtice so dogajalno postavljene v majhne prostore (vlak, potni voz, lesena baraka, strelski jarek, soba idr.) in v mrano, deevno ali zasneeno pokrajino, v kateri je polno razglaenih glasov, krikov, prepadov, neprijetnega umenja vode. V taknih prostorih se nahajajo na smrt prestraeni vojaki, duevni bolniki, pogosti blaznei in samomorilci. Odtod so izginile tudi svetle barve kot tradicionalni simboli ivljenja,14 nad vsemi je zavladala rna s simbolnimi pomeni smrti in alosti (rna kri, rna vest, rna zaveza, obupan kot rna no). Ob tej se zapisuje tudi rdea, in sicer kot barva krvi s simbolnimi pomeni boleine in umiranja (rdee rane, rdee izbuljene oi, krvav nagelj, aree oglje). Na bliino smrti in predsmrtno prestraenost prav tako opozarjajo pogosti epiteti za bledost (bledikast fant, mlad vojak, lice mleno, blede roke, obraz, bled kot namizni prt, obrazi pobledeli, bled obraz), blaznost (blazen vojak, blazna misel) pa tudi rno-blede (bled obraz s rnimi brki, Klic ene) in rno-rdee kombinacije (rno bom obleena, krvav nagelj bom nosila na prsih, Pismo). Z vidika abstraktnih barvnih metafor je posebej zanimiva rtica Tri suhe hruke15 (Mentor 1917/1918), nekaken nekrolog, kakor pravi prvoosebni pripovedovalec, vsem tistim, ki v vojni niso umrli od krogle ali jetike, ampak od mrzle vroine rnih in zelenih sonc, torej od blaznosti.
14
15
Barve so ohranila le e osamljena dekleta, svoja pisma piejo na zelen (V kritju), rdekast papir (Praznota) ali z vijoliastim rnilom (Klic ene). Nekaj barvne pisanosti prinaajo tudi anrsko hibridne rtice z modificiranimi ljudskimi anri. rtica Tri suhe hruke je ena redkih, ki izpoveduje upanje, da je lovek kljub vojni moriji v svoji notranjosti e ohranil kanek lovenosti. V tem smislu spominja na Cankarjevo Mojo kamrico. Blazne v Bevkovi rtici po navalu pobesnele mnoice vendarle ponudi koek kruha vojnemu tovariu, ker si je zaklenil v srce, da je ta neko delil z njim suhe hruke. 140
Med blaznimi vojaki so postale halucinacije e nekaj povsem vsakdanjega, kar ponazarja e zgoraj omenjena abstraktna barvna metafora rnih in zelenih sonc.
4 Sklep
Noveje raziskave potrjujejo, da je zaetek slovenske ekspresionistine kratke proze sovpadel z zaetkom prve svetovne vojne, ko je zaela objavljati ob Ivanu Cankarju tudi skupina mladih avtorjev (France Bevk, Stanko Majcen, Ivan Dornik, Narte Velikonja idr.) v reviji Dom in svet distorzine psiholoke rtice s protivojno tematiko. Na model sanj, ki je po Soklovem preprianju odloilnega pomena za izraanje ekspresionistinih duhovnih in podzavestnih duevnih stanj, zlasti kar zadeva nejasne prehode med realnim in irealnim svetom, nepovezane, a vizualno uinkovite simbolne podobe, kae e naslov Cankarjevih Podob iz sanj, najdemo pa ga tudi v primerih Dornikove kratke proze (Konji). Pri Bevku prihajata najmoneje do izraza groteskna podoba in parabolizacija. Fragmentarne zgodbe njegovih vojnih rtic imajo pogoste metabesedilne prekinitve in so nekakne monoloke ter dialoke psiholoke skice, polne obupnih klicev in v dogodke zgoenih bolein. Po notranjem stilu so najvekrat dramatine in patetine, kot njihova opazna znailnost pa se pokae tudi anrska hibridnost. Pisatelj je rad posegal po izpovedni, zlasti pisemski obliki, zapisoval monoloke pripovedne scene, dramatske dialoge ter modifikacije folklornih anrov. V jezikovnem stilu imajo mestoma osrednjo vlogo ogovorne figure, zapisani so himnini nagovori, retorini vzkliki, kriki, ki ponazarjajo napeta duevna stanja, medtem ko je metafora razen v nekaterih primerih manj izrazita. Novembra lani so potekala slavja ob devetdesetletnici konca prve svetovne vojne. To je bila vojna, ki je zahtevala deset milijonov smrtnih rtev in dvakrat toliko ranjencev, vojna, ki je usodno potekala tudi na naih tleh in na novo zarisala podobo Evrope, vojna, o kateri so tedaj mislili, da je ne bo nikoli ve. Slovenska zgodnja ekspresionistina kratka proza je nastala kot idejni in stilni protest zoper to vojno morijo. Z nadnacionalnimi, etino poglobljenimi temami in novo slogovno izraznostjo je pomemben del evropske ekspresionistine literature. V dananjem asu, ko so etine vrednote na vseh podrojih lovekovega delovanja prezrte bolj kot kdaj koli poprej, je ekspresionistini klic po novem loveku oziroma po etinem humanizmu, kar je bila pomembna tema te proze, ve kot aktualen.
LITERATURA
France BEVK, 1922: Faraon. Trst: Naa zaloba. , 1923: Rablji. Gorica: Narodna knjigarna.
141
Joica eh Steger
, 1951: Izbrani spisi. Prva knjiga. Ur. France Bevk in France Koblar. Ljubljana: DZS. Ivan CANKAR, 1975: Zbrano delo, 23. Ljubljana: DZS. Izidor CANKAR, 1968: Leposlovje eseji kritika. Prva knjiga. Ljubljana: Slovenska matica. Joica EH, 2001: Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi. Maribor: Slavistino drutvo. (Zora, 13). , 2006: Majcnova kratka proza v kontekstu moderne in njene slogovne znailnosti. Slavistina revija 54/3, 379389. , 2006a: Metaforika v Cankarjevih Podobah iz sanj. Slovenska kratka pripovedna proza. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Filozofska fakulteta. (Obdobja, 23). 569580. Marjan DOLGAN, 1996: Tri ekspresionistine podobe sveta. Ljubljana: ZRC SAZU. Walter FHNDERS (ur.), 2001: Expressionistische Prosa. Bielefeld: Aisthesis Verlag. Helga GLUI: Slovenska ekspresionistina kratka proza. Obdobje ekspresionizma v slovenskem jeziku, knjievnosti in kulturi. Ur. Franc Zadravec. Ljubljana: FF. (Obdobja, 5). 117122. Miran JARC, 1924: France Bevk: Rablji. Ljubljanski zvon 34, 688699. Inge JENS, 1997: Die expressionistische Novelle. Tbingen: Atempto V. Alenka JENSTERLE DOLEAL, 2006: Splet norosti in erotinih obsesij v Grumovi prozi (subjektivizem Grumove proze). Slovenska kratka pripovedna proza. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Filozofska fakulteta. (Obdobja, 23). 97110. Hans-Georg KEMPER in Silvio VIETTA, 1990: Expressionismus. Mnchen: Wilhelm Fink Verlag. France KOBLAR, 1924: France Bevk: Rablji. Ljubljanski zvon 34/6, 256257. , 1951: Delo Franceta Bevka. France Bevk: Izbrani spisi. Prva knjiga. Ur. France Bevk in France Koblar. Ljubljana: DZS. 564. Gregor KOCIJAN, 2006: Slovensko kratko pripovednitvo 19221924 (starejih generacij). Slavistina revija 54/3, 329348. Ju KOZAK, 1923: France Bevk: Faraon. Ljubljanski zvon 33, 378. Lado KRALJ, 1986: Ekspresionizem. Ljubljana: DZS. (Literarni leksikon, 30). , 2006: Dnevnik in pismo kot modela kratke proze med vojnama. Slavistina revija 54/2, 205220. Wilhelm KRULL, 1984: Prosa des Expressionismus. Stuttgart: Metzler. Stanko MAJCEN, 2000: Zbrano delo, 8. Ur. Goran Schmidt. Ljubljana: DZS. Katja MIHURKO PONI: Kratka pripovedna proza Marije Kmet. Slovenska kratka pripovedna proza. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Filozofska fakulteta. (Obdobja, 23). 7386.
142
Kreimir NEMEC, 2002. Hrvatska ekspresionistika proza. Ekspresionizam u hrvatskoj knjievnosti i umjetnosti. Ur. Branimir Bonjak, Cvetko Milanja idr. Zagreb. 8596. Bernd SCHEFFER, 1982: Expressionistische Prosa. Deutsche Literatur. Eine Sozialgeschichte. Ur. Horst Albert Glaser. Reinbek: Rowohlt. 297312. Walter H. SOKEL, 1970: Der literarische Expressionismus. Mnchen. Bojana STOJANOVI PANTOVI, 2003: Morfologija ekspresionistike proze. Beograd: Artist. , 2006: Strukturne razsenosti slovenske kratke ekspresionistine proze. Slavistina revija 54/1, 3340. August STRINDBERG, 1917: Mrchenspiele. Ein Traumspiel. Prev. Emil Schering. Mnchen, Leipzig. Franc ZADRAVEC, 1993: Slovenska ekspresionistina literatura. Murska Sobota, Ljubljana: Pomurska zaloba, Znanstveni intitut FF.
EARLY SLOVENE EXPRESSIONIST SHORT NARRATIVE PROSE AND ITS STYLISTIC FEATURES Earlier studies of expressionist literature somewhat stereotypically see expressionist prose as weak and insignificant. However, since the 1980s, the German as well as the south Slavic cultural space has witnessed an intense interest in expressionist prose. As the basic principle of expressionist poetics, intensity defined the image of this literature in terms of ideas and themes as well as structure and style, ousting from it particularly its epic character. From this point of view, the frequently mentioned thesis that the expressionist stylistic paradigm could not assert itself (successfully) in narrative prose is quite understandable, but this can only hold for novels and not for short narrative prose, which since the end of the 19th century has found strong support in non-epic styles and models. From this point of view, one can agree with the thesis of Bernd Scheffer (1982), who claims that expressionist features havedeveloped more in short narrative prose than in lyrical verse because of the open and variable models in prose. Slovene literary history, too, paid less attention to expressionist prose, i.e. short narrative prose, than to drama and lyrical writing. It was Bojana Stojanovi Pantovi and her monograph Morfologija ekspresionistike proze (Beograd, 2003) who managed to draw greater attention towards it. Research has shown that the beginnings of Slovene expressionist narrative prose were shaped by the group of authors who during World War I published in Dom in svet (Ivan Cankar, France Bevk, Stanko Majcen, Ivan Dornik and Narte Velikonja). According to Walter Sokel, expressionist literature expressed the subjects spiritual and frequently subconscious mental states by making use of the structure of dreams, of blurred transitions between the real and unreal and of disconnected, but visually effective symbolic images. This stylistic device can be observed particularly in Cankars Podobe iz sanj (Images from Dreams) as well as in Dorniks short prose, while early Bevk is a case of parabolic stylistic procedures and modifications of the fairy-tale genre.
143
Egy Gogol-szveghely Puskin-hivatkozsrl

(A dmon cm kltemny szerepe Az arckpben)
k ata l I n k r o
Univerza Lornda Etvsa, Filozofska fakulteta, ELTE BTK Orosz Nyelvi s Irodalmi Tanszk, Mzeum krt. 4/D, HU 1088 Budapest, krookatalin@freemail.hu
SCN II/1 [2009], 144157
tudija obravnava vlogo Pukinove pesmi Demon v Gogoljevi pripovedki Portret. Njena intertekstualna analiza ne temelji na temah in metodah, ampak na odkrivanju misli, ki omogoajo vpogled v Gogoljevo razmiljanje o umetnikem upodabljanju in o odnosu med ivljenjem/stvarnostjo in umetnostjo. Gogoljevo razmiljanje o umetnosti je znailno tudi za samo besedilo Portret, tako se medbesedilna analiza v tudiji osredotoa predvsem na metapoetino razumevanje pripovedke. Hkrati pa je to le del razumevanja, ki eli metabesedilnost pripovedke razkriti s pomojo analize besedila, povezanega z motivom demona v Portretu. Pristop, predstavljen v tudiji, je prispevek k ponovni oceni gogoljevskega razmiljanja o hudievskem/ demonskem. This article examines the function of an allusion to Pushkins poem The Demon in Gogols The Portrait. It reveals that the Pushkin intertext shows special features in Gogols short story, since it is not primarily alongside thematic definitions or motif formulations that the intertext evolves, but much more significantly, at a metatextual level. This meaning layer is fairly complex, as it develops the sense of a kind of art definition in two major directions: taking into account the relationship of life to art, and the ever developing artistic language which never ceases to recreate itself. As a result of a survey of the semantic processes constructing the metapoetic reading of Gogols The Portrait, the conclusion is drawn that Pushkins The Demon and Gogols demon(s) semantically incorporate a similarly wide range of meaning, which can be regarded as the semantic code of the genesis of certain texts of Pushkin and Gogol. Kljune besede: Pukin: Demon, Gogolj: Portret, metapoetino razumevanje, medbesedilnost, literarno upodabljanje, odnos ivljenja in umetnosti, literarno ustvarjanje jezika Key words: Pushkins The Demon, Gogols The Portrait, intertextuality, metapoetic reading, lifeart relation, literary language creation
144
Tanulmnyomban1 az irodalomtrtnet egy kivtelesen rdekes pillanatt veszem szemgyre. Egy olyan esetet, melynek klns rtkt az adja, hogy Gogol egyik szpirodalmi alkotsnak, Az arckp (a tovbbiakban: Portr) cm elbeszlsnek a potikai anyagba beleszvi Puskin nevt, mghozz gy, hogy ezzel az olvasatot nyomatkosan egy konkrt Puskin-mhz, A dmon cm kltemnyhez (1823) vezeti. Nem is akrhogyan. Gogol nem egyszeren egy klti vilgra hivatkozik Puskin letmvbl, hanem e hivatkozst az rtelmezs metaszvegv tereblyesti. Mskpp fogalmazva: a Puskinra trtn utals kr olyan jelentstr szervezdik, amely magt a puskini rtelmezsi mechanizmust rtelmezi. A Portrban feldertend intertextus ily mdon nem elssorban egy megidzett tmt vagy jelentsalakzatot interpretl.2 Gogol e mvben klnleges mdon mri a puskini rtelmezsi folyamatokhoz sajt szvegbels interpretcis eljrsait, s mindezt nnn alkotsra, a Portr szvegre vonatkoztatja. Annak is ksznhet ez, hogy a Portrban hivatkozott s gy a m olvasatban felttlenl feleleventd Puskin-vers szvegkzi szerepnek az a megrtsi szksglete, mely az elbeszlsben rleldik meg, elszlt jelleg. Mivel a hivatkozs mint tmakzvetts igen rejtlyesnek tnik fel (els ltsra ellenttes tartalmakat kapcsol ssze), gy meglehetsen intenzven rja el az rtelmezs szksgessgt, ezen keresztl pedig szinte termszetszeren hvja el magbl a Puskin-letmbl is A dmon interpretcijnak rokon potikai megnyilatkozsait. Az olvas teht emlkezik A dmon puskini nrtelmezseire is, s sszegzi azok jelentst. Elrebocstom az utals s a kr fond intertextus funkcijnak ksbb tisztzand komponenseit: a tematikus allzikon kvl (dmon s jellemz jegyei), magnak a dmonhoz kapcsold rtelmezsnek mint motvumnak a kidombortsa; a puskini rtelmezsnek mint ketts szemantikai perspektvnak (jelentsaspektusnak) az interpretcija; a puskini rtelmezs szemantikai folyamatnak jraformlsa a Gogol-mben; a puskini rtelmezsi folyamatnak mint jelentsnek a Gogol-szvegre val vonatkoztatsa a szveg nreflexv dimenzijnak a megnylsa: metatextulis olvassi sk kpzdse. Lssuk elsknt A dmon-hivatkozs konkrt megjelenst s az rtelmezs szemantikai motvum bevezetst, valamint a benne gykeredz jelentsmotivci megformldst! Ez Csartkov tehetetlen dhngsnek s puszttsnak a lersban lt testet, lnyegileg annak bemutatsval indul, hogyan bred r a fest arra, hogy tehetsgt eltkozolta.
1
E tanulmny szbeli vltozata elhangzott a 2009. jnius 19-i, Szombathelyen megrendezett tudomnyos konferencin ( , . . . ). A konferencia ktete orosz nyelven fogja tartalmazni az eladst. dmon motvumrl a lrai frazeolgia elemeknt ld.: 1969: 110. 145
Katalin Kro
. , , . , ( 1984: 94; itt s a tovbbi sszes idzetben a kiemels tlem K. K.).
z brzols / rtelmezs (tma-)motvumnak jelentskettz kdja gy hatrozhat meg az eredeti orosz kifejezsek szellemben: . A gogoli narrtor felismerteti az olvasval Puskin dmonjt annak jegyben, hogy a csartkovi dmon ugyanaz, mint amelyikkel Puskin kltemnyben tallkozhatunk: rettenetes, flelmetes dmon. E dmont ugyanakkor Puskin idelisan brzolta. Az elbeszli szvegrszlet gy jelenti meg a puskini dmon-brzolshoz kttt ketts szemantikai perspektvt (annak mintegy megfejtett rtelmt feltrva), hogy e kettssget, magnak Puskinnak tulajdontja (megkzeltleg ilyen logikt kvetve: tartalma szerint rettenetes, de e retteneteset / flelmeteset idelisan is lehet brzolni, nem feledkezve meg arrl, hogy ami az idelis mgtt rejlik, valjban: rettenetes). Ebben a kontextusban adja meg Gogol a dmon rettenetessgnek / szrnysgnek sszes motvumt, melyeket albb a rvidtett, de nagyobb llegzet lersbl emelek ki, cmknt feljegyezve a dmonrdgpokol ekvivalenciasort.
: () [] . [] []; , [] ; , . , . []. . , - , . [] [] , , , , . . [] , . [] , . - : . [] [] [] ( 1984: 9394).
A megtekintett szvegrsz nem csak annak a szrny dmon-nak ( ) a jegyeit gyjti egybe, melyet narrtor megtlse szerint Puskin hajdan idelisan brzolt. Egy igen fontos szemantikai mvelet is vgbemegy itt: mindezek a Csartkov tulajdonsgaiknt elsorolt jegyek egybektdnek a szveggel mint jelentssel. Megformldik teht a szveg szemantikai motvuma. Annak eredmnye ez, hogy maga Csartkov, jelentsbeli meghatrozottsga szerint, szveg-minsgknt tnik fel. Egy brzols testesl meg benne: ,
146
, tulajdonkppen reprezentlja Puskin szrny dmonjnak az brzolst (az idelis minsts is magra az brzolsra vonatkozik); alakja kiiktat s felerst egy jellsi aspektust; vonsai egyttesen gy brzolnak (metaforikus rtelemben: vizulisan, a szveg motvumra val vonatkozsban pedig, mondhatjuk: kpletesen), hogy szemantikai tartalmat hordoznak: (itt lelhet fel az brzols tartalmnak sszegz meghatrozsa). Ezeknek az elemeknek a szemlleti egysgben Csartkov alakja az brzol szveg jelentsben mutatkozik meg, amelynek rtelme: a szrny dmon (Csartkov teht szveg-mivoltban trul elnk, amely a szrny dmont gy brzolja, hogy azt szemantikailag reprezentlja). E gondolat sajtos mdon szilrdul meg. A lers kvetkez szakaszban annak a Csartkovnak a klns tapasztalatrl kapunk hrt, akinek tulajdonsgait az elbeszls a portr brzolsi trgynak (modelljnek, az rdgi uzsorsnak) a vonsaival azonostja. E tapasztalat szerint Csartkov szvegknt ms szvegekkel rintkezik, azok keretben fogadva be a vilgot: , , . (Flrerthetetlen, hogy a / motvumnl jrunk). rdemes valamivel rszletesebben is idzni az adott lerst:
, , . , , . , ; , , . , , , ( 1984: 95).
Csartkov nem ms teht, mint brzols / szveg: portr: szrny dmon, amely maga is portrkat lt, s gy az letet brzolsknt / szvegknt olvassa. A kibontakoz motvumrend fell rtelmezve, az utbbi sem egyb, mint szrny dmon. Ennek fnyben mondhat, hogy a Gogol-elbeszlsben egynem, tagolatlan szemantikai egysgbe rendezdik az brzolt trgynak a mvszettl fggetlen lte (az let, az empirikus ltlmny: az rdgi uzsors), mely brzolsi trgy jegye a szrny dmon, valamint Csartkov, aki a ltlmny mvszeten keresztli befogadjaknt megrkli e jegyeket. Itt leljk meg szemantikai motivcijt annak, hogy Csartkov, vonsai szerint, lnyegileg eggy vlik a malkotssal, a mvszett tlnyeglt lettel (a portrnak nem adatik meg, hogy elklntsk a mvszeten kvli ltezs tapasztalattl). E gondolat csendl fel abban a megfogalmazsban, hogy Csartkov maga sem ms, mint mvszi portr (brzol szveg), amely helytelenl olvassa az letet mvszetknt (portrknt). A portr befogadsa gy megy vgbe, hogy Csartkov szemlyes trtnett vltoztatja t a portrt: [] , , , , ( 1984: 93).
147
Katalin Kro
Csartkov, mint a mvszet befogadja, egyni trtnetbe transzformlva recepcijt, e befogadst kiindul pontjhoz, az lethez s nem a mvszethez vezeti vissza. Az letet s a mvszetet gy egybefog tagolatlan egysg adja ki azt a szrny dmon meghatrozsban rejl komplex motivcisort, amely mgtt mr egy igen sszetett jelentssor tapinthat ki: az empirikus tapasztalat (let) a mvszet a mvszet szemlyes befogadsa s annak az lethez val inadekvt visszaktse. A szrny dmon rtelme korntsem csupaszthat le egy egyszer motvumjelentsre. Az elbeszls egsznek a keretein bell egy olyan szzss kifejtsi sort fed le, amely, motivcis sszefggst hozva felsznre, egy gondolatilag zrlatos, a helyes rtelem-konstitulst ellehetetlent mvszet- s lettapasztalsi mdrl ad hrt. A nem adekvt szvegrtst ltrehoz olvass, amely nem megfelel befogadsi / olvassi mdozaton alapul, Gogol-elbeszlsben megjelen tematizci rtelmben azrt vlik szemantikailag eggy a szrny dmonnal, mert Csartkov hangtalan marad: , , . . ( 1984: 95). Ez a korbbi szidalmazst s gnyoldst ( , .) levlt hangtalansg (ami a motvumt nemcsak a jelz rvn, hanem az rdg jra s jra felhangz fonikus jegyn [] keresztl is hordozza), a gogoli jelentsvilgban az ertlensg egy fajtjt jelenti. Azt, amelyikben az erlkds tlnvi az ert, a tehetsgtelensg a tehetsget, ami tematikusan a kvetkez megfogalmazsban trul fel: ( 1984: 94). E gondolathoz a kvetkez lers trsul:
, , , , ; , , ( 1984: 9394).
A eszerint nem egyb, mint az alkoti termketlensg (ezrt is vonatkozik az alkots produktumaknt rthet szvegre), amelynek egyszersmind oka s eredmnye az, hogy az let s a mvszet kztt viszszatrve elz kifejezsemhez: rossz ramkr zrul. A csartkovi szvegvilg (metaforikus jelentsben: a flelmes dmon-szveg) flelmes dmon-szveget olvas s olvastat. Vonatkozik ez az let s a mvszet plusainak nem megfelel sszektsre, de mindenekeltt arra az ertlensgre, amelyet egy msik Ptervri elbeszls, a Nyevszkij Proszpekt is meghatroz. Ott eme ertlensg legfbb jellemzje annak modelllsn keresztl krvonalazdik, hogy a lnyegi mvszet kizrlag a ltlmnynek olyan kreatv tltetsben szlethet meg, amelynek teremt hordozja a valsgot (s annak nyelvt) tlnyegt, jraalakt mvszi kifejezs. Ennek a mvszi jrateremtsi aktusnak a motvuma lesz a (egyszerre kt jelentsvel: tvinni ez vonatkozik az emltett tltetsre, valamint: kibrni ez kapcsoldik az er problmjhoz). A
148
tmakrnyezetben nem vletlenl merl fel itt is az er: , e! ! , , ! , ! ( 1984: 20). A Nyevszkij Proszpekt megidzett helyn az tvitel mr az letbe bele nem fr, teht azon keresztl azonosthatatlan gondolati formcinak a minstjegye Piszkarev lmba sem tud mr belefrni az eszmnyi valsgrl szl elkpzels. Egy msik ltszfrban lehet azt csak megjelenteni: a mvszetben. A perzsa piumrus krse ilyen rtelemben dekdol funkcit tlt be, noha a szavak kimondja szintn idealizl mvszetet kvn letre hvni: (ld. a folytatst: ! [] [] ! !, 1984: 23) Piszkarevnek hinyzik az ereje a szpsg malkotsba val tfordtshoz. Ez az ertlensg (a Csartkov alakjhoz kttt kifejezs hinya, s mg mlyebben visszaolvasva a gondolatot a Portrba, illetve onnan vissza a Nyevszkij Proszpektbe: a hangtalansg) vezet el Piszkarev hallhoz: , ! ( 1984: 23). Nem szletik meg az a tpus kreatv jrajells, amelynek hinyt a Portrban Gogol a szrny dmonhoz s a benne rejl trtnssorhoz kapcsolja, a jelletlensget hangtalansgknt, illetve, mg azt megelzen, termketlen, inadekvt (pusztt gnyt s szidalmazst reprezentl) beszdmdknt jellemezve. A Nyevszkij proszpektben szembeszkik ertlensg hinya oly mdon nyer kt irnyban rtelmezst, hogy mindkett az let s a mvszet relcijnak a problmjt fejti fel. Az els idzett megfogalmazs szerint Piszkarev az let idealizlt vonsokkal val teltettsgt sem viselheti mr el (, e! ! , , !), hiszen ez tlfut az let termszetes valsgn ( , !). Ehhez hasonlan a hs a tkletlen valval sem kpes szembeslni, amikor a szpsg mgtt alantassg rejlik (! , , , , , 1984: 26). A Nyevszkij proszpekt narrtora flrevezet mdon az eszmny s a valsg kztti ellentmondst hangslyozza, ami azt sugallja, hogy Piszkarevnek az idel letbeli megvalsulatlansga okn kell vgigjrnia a mvsz tragikus sorst (ennek egyik sokatmond tmamotvuma a , 1984: 24). A narrtor rtelmezsvel szemben viszont z elbeszls kompozcijnak egszben szemllt motvumkifejts mely rszben a (z er) s a (tvinni) fent bemutatott vltozatait tartalmazza ennl sokkal gazadagabban zen az olvasnak.3 A tlfut eszmny-jelenlt pontosan azt a hatst vltja ki Piszkarevbl, mint annak alulmaradsa a valsgban, az let ltal knlt, az eszmnyvalsgra gyalzatot mr ltformcikban. Mindegyik tl sok () ahhoz, hogy elviselhet
3
P. M. Waszink e gondolatkr kidolgozshoz kzvetve a terek semlegeslsnek a potikai megoldst kti, amelybe beletartozik az Olaszorszg vs. Oroszorszg ellentmonds feloldsa is. Waszink 1988: 214, passim. 149
Katalin Kro
(a motvumrend rtelmben egyben: egy msik ltszfrba tltethet) legyen. Gogol arrl is szl, hogy mirt. Egyiknek sincs harmonikus helye nem olyan helye, mely az letben vagy a mvszetben lteslt, hanem olyan, amely az let s a mvszet relcijt megtestest trben ltestend. A tl paradicsomit az let maga sem tudja befogadni ( ). Az alantas szpsgnek pedig, amelyben Gogol megtlse szerint az let bvelkedik, Csartkov nem tud teret adni a mvszetben. lmokba menekl, amelyek minstsnl Gogol az idel elviselhetetlen tlcsordulsnak a mvszre tett hatst egy jabb mdon is az erhz mri: , ( 1984: 22). Ltszlag Csartkov ereje demonstrldik itt, amennyiben ezzel az ervel kpes legyzni lmatlansgt. z lmatlansg, a ugyanakkor egy szlesebben vehet irodalmi korszak jelentsen egybetartoz corpusban (gondolhatunk itt Puskin mvei kzl pldul a Mozart s Salierire [1830], valamint a , [1830] cm kltemnyre, de csakgy Dosztojevszkij e mveknl ksbbi regnyre, a Fehr jszakkra [1849], mely szvegkzi potikjban egyszerre mkdtet a Nyevszkij Proszpektre s a megnevezett Puskin-kltemnyre vonatkoz utalsokat), a tanulmnyozott kontextusban, szinte mr toposz-jelentssel ktdik a mvszi alkots problmakrhez (tbbek kztt az alkoterhz), mely Gogolt oly slyosan foglalkoztatja mind a Nyevszkij Proszpektben, mind a Portrban. A motvumval sszefzhet a hatrtlpsnek az az egsz krdskre, amelyben, az emltett mvek tansga szerint, az let s a mvszet egymsba val tfordthatsgnak igen bonyolult vonatkozsai rejlenek. Ennek fnyben az lmatlansg mestersges legyzse korntsem Piszkarev erejt bizonytja. pp ellenkezleg, valjban a hsnek sem ahhoz nincs ereje, hogy az eszmnybl kiresed, sem ahhoz, hogy az eszmnytl tlrad valsgot mvszi nyelvbe transzformlt alkotsba lnyegtse. Az lmatlansgot levlt lom itt csupn helyettestjv tud vlni az letnek ( , 1984: 23), s ezrt Gogol nem hitelesti ezeket az lmokat az let s a mvszet viszonya kreatv megvalstjnak a szerepkrben. Az lmokat mg t kellene vinni () a mvszi alkots egy j tpus ltformjba. E mvszet megszletshez szksg van az adott jelentsvilgban rtelmezd dmonra (a puskini rtelmben), melynek elviselsre azonban sem Piszkarev, sem Csartkov nem kpes. Az rtatlansgban naiv Piszkarev a dmoniba belepusztul (v. - , 1984: 19), mg a Portr hse, Csartkov maga vlik szrny dmonn. Mindkt esetben rossz azonostsokat leplez le az elbeszls, amelyeknek lnyege, szemantikai skra tfordtva az rtelmezst: az egynemsts. Egyformn mkdskptelen z eszmnytl megfosztd let(szveg): mvszi szveg ekvivalencia mint gondolkodsi alakzat (ld. a Portrbl jelen rsban tanulmnyozott jelentssvot), valamint az eszmnytl tlcsordul, az let helyre lp, az let szvegt tr lomszveg (ld. mg egyszer: ). Ez utbbi olyan azonostst fed le (let: lom), amely egy mr eleve torztott letvalsgot olvas, hiszen valjban az letbe nem fr bele mindaz, ami az lomba belefr (
150
). Gogol minden rintett esetben az let megjellhetsgnek, teht tgabb rtelemben: brzolhatsgnak a formira krdez r, s ezeket a formkat a gondolkodsalakzatok kontextusban kezeli. A tt: az az rtelmez gondolkods, amelynek a mvszet formjban kell lteslnie, s annak kzegben realizldnia. A dmon motvuma a gondolkodsalakzatok szemantikai modelllsban vesz rszt mind a Nyevszkij Proszpektben, mind a Portrban. Az eszmny tmja is ebben a gondolatkrben bomlik ki. Gogol az brzols, a jells idelissgnak (v: ) az eslyeit kutatja. S gy tnik, a kritrium nem egy konkrt formanyelv, hanem egy gondolatalakzat (z let s valsg sszefggst szablyoz felfogs) mvszi megtesteslse. Ez pedig konkrtan nem mst takar, mint az let s a valsg tagol sztvlasztsnak, illetve ismtelt s ismtelt jradefinilsnak az ignyt. Ebben jtszik nlklzhetetlen szerepet a , aki arra is kpes, amit Puskin A dmon cm versben a gogoli narrtor rtelmezse szerint idelisan brzolt. E szrny dmonnak, a csartkovi szvegteremts vonstl eltr jegye az a fajta tlnyegts, mely az alkot szubjektum (mind Puskin, mind Gogol rtelmezse szerint metapotikai olvasatban: a klt) nyelvnek lland megjulsban ll. A dmon cm kltemnybl legalbb hrom helyen egyrtelm n-reminiszcencival l Anyegin motvumkezelsnek, valamint Gogol Portr cm elbeszlsnek a motvumrendje rtelmben ez a dmon, a mvszi brzols motvumaknt, tartalma szerint kt, albb krlrand fontos tekintetben mondhat idelis-nak a szrny dmon res puszttsval (dekonstrukcijval, darabokra szedsvel) szemben. Mindkt esetre jellemz lesz, hogy a tagols, a sztszeds, a darabokra bonts az rtelemkeress eredmnyvel, vagyis rtelemteremtssel zrul. Ennek vgpontja pedig semmikppen sem jelentheti az let s a valsg ismtelt vagy j tpus tagolatlan egybeszervezst. A lt s a mvszet ilyen egynemsge termketlennek bizonyul akr, ha olyan ismtls formjban jelentkezik, mely mgtt a lethez val rossz visszakapcsols rejlik (ld. a korbban emltett let mvszet befogad let nmagba visszatr, zrlatos-nak nevezett krfolyamatt); akr, ha annak a rossz rtelm vgtelensgnek a formjban tnik fel, mely az id vals szegmentlsnak a lehetsgtl foszt meg (v.: , , , ). Ez utbbi ppen azt a jelensget rejti magban, amelyrl Dosztojevszkij majd mint rossz vgtelensgrl fog beszlni az rdgkben ( 2005: 236, passim). Gogolnl e rossz vgtelensg megfelel az olyan befejezetlensgnek, amely abbl addik, hogy az alkot gondolkods nem tud eleget tenni az let mvszet relci folyamatos reflektlsnak, kreatv jragondolsnak, mely e viszonyt mindig jratagolja. Ugyanis ez az, ami sszhangban llna a mvszet lland nmegjtsnak az ignyvel s ars poeticai kvetelmnyvel, s ennek megvalsulsa rajzolja ki azt a kt szempontot, amelynek rvnyessge alapjn Puskin dmon-brzolsa idelis-nak mondhat. Az rdemben megvalsul befejezs hinya, teht a befejezetlensg (a megadott hivatkozsi rendszerben ld.: Gogol), illetve a rossz vgtelensg (a fenti
151
Katalin Kro
hivatkozs mentn ld.: Dosztojevszkij), vagy akr a rossz vg (ld. pl. az letbe val rossz visszazrulst, illetve az rdgkben a szvegek rvidre zrst [az id gondolatkrnek a fnyben errl ld.: 2005: 239]) az idelis-sal szemben azt az llapotot jelli, amikor a mvszet a fent elmondottakra nem kpes, mert nem tkletes (Puskin szavaival szlva: nem idelis). Ezrt hozza el Csartkovnak a portr a rossz vget (mg egyszer: ), mikzben magnak a portrnak a vonsa a tkletessg mell rendelt befejezettsg. Ez a kompozci segtsgvel kzvettett gondolat. A Leonardo-portrra val emlkezsnek a m elejn adott lersa dombortja ugyanis ki a befejezettsgbefejezetlensg oximoron-alakzatot, amely egyrtelmen a Csartkov tulajdonba jut portrt is minsti. Arrl a Gioconda-portrrl van itt sz, amelyen a szerz sok ven t dolgozott, mgis befejezetlennek tlte ( , 1984: 69), de amelyrl a mvsz-mtsz Vasari sokakkal egyetemben mgis gy nyilatkozott, hogy az a tkletessg rtelmben a legbefejezettebb alkots (, , , , , 1984: 69). Noha a narrci, mintegy Csartkov gondolatt kzvettve, ezutn a Leonardo-portrval ppen hogy szembelltja a hs birtokban lv portrt (pontosan ezen a kontraszton keresztl fejtve ki a termszet bet szerinti utnzsa s a termszet igazi malkotss val tlnyegtse kztti feszltsg tmjt), ugyanerrl a portrrl a ksbbiekben mgis kiderl majd, hogy alkotjnak egyik remekmve. Eszerint rvnyesnek kell lennie r a tkletessg rtelmben megnyilatkoz befejezettsgnek. Amikor a mvsz el akarja getni a portrt, a kvetkez intskzls hangzik el: , . , ; . [] . , ( 1984: 108). Kiderl teht, hogy a narrtor ltal korbban sugallt megtlssel egszen ellenttes minstse is ltezik a portrnak. Eszerint ppen a szem brzolsban sikerlt a mvsznek a legmagasabb fokon tlemelkednie a valsg msolsn, vagyis megalkotnia a valsghoz val viszonynak azt a mvszet szmra legrtkesebb formjt, amelynek jellemzse Gogol adott mvben gy hangzik: a termszettl eltvolodva ltrehozni a termszettel egyenrang alkotst ( [] , 1984: 84). A lnyeg ebben ll: a szveglt az let mellett megnyl ltszfra ( ), szemben azzal az lommal, amely az let helyre lp. A portr mint malkots Gogol fikcis vilgban ebben az rtelemben tkletes s befejezett. A krds innentl kezdve a befogads folyamatait illeti. A rossz vg nem a portrra vonatkozik, hanem a malkots befogadi kzl mindazokra, akik majd sszekeverik az letet a mvszettel. Visszatrve a Gogolnl alapveten a gondolatalakzat problmjaknt megnyl brzolsra, mely az let s a mvszet kapcsolatra krdez, s bels szksglete, hogy folyamatosan erre krdezzen, rdemes a Nyevszkij Proszpektbl idzve alhzni: a rettenet (, v.: ) ott jelenik meg, ahol dmon gy szaggatja darabokra a vilgot, hogy e
152
vilg rtelmt veszti: - , ( 1984: 19). A motvumszomszdsg azt sugallja, hogy ez az llapot az , szemantikai megtesteslse, amikor is a sztszeds utn nem kvetkezik kreatvan (a mvszetben) jratagolt j llapot, amely a termkeny rtelemtalls aktusnak az ideiglenes vgpontja lehetne. Az idzetben megjellt llapot egyelre rettenesen / flelmesen rdgi ( , ), mely utbbi megfelel a Portrban a hangtalansgnak (), vagyis a jelletlensgnek (a teremt, rtelemkpz j szveglt hinynak). Termszetesen a megjul szvegltben megtestesl produktv jelltsg problmjval mr rges-rgen a Gogol-szvegek nreflexv gondolkodsnak a tartomnyban jrunk. Mindezek utn tekintsk meg, mennyire motivlt a Portr jelentsvilgban A dmon olyan megidzse, mely idelis-nak minsti a szrny dmon puskini brzolst! Ha A dmont csak nmagban szemlljk is, az Anyeginbeli relevns nreminiszcencia-kr bevonsa nlkl, melynek mindegyik eleme a puskini klti nszveg nrtelmez megnyilatkozst alkotja, akkor is megfigyelhet, hogy Puskin alkotsban mindkt fent emltett vonatkozsban feltrul a Gogol-mben idelis-nak nevezett brzols. Mindkett tartalma szerint foghat: egyfell a lt s a mvszi szveg (v.: letvalsg vs. szvegvalsg) sszefggsnek, msfell az elrehalad mvszi jrajells j tpus folyamatnak a szemantizlsban rejlik a megfejts kulcsa. A vers els kilenc sora arrl a kiindul llapotrl beszl, amikor a ltlmny s a mvszi ihlet a lrai alany rszrl tapasztalatlanul (reflektlatlanul), distancil tagols nlkl egybefondik (Alfred Bem a teltettsg llapott emeli ki elemzsben, ld. 1937: 104).
, , , , , , , , - . ( 1977: 144)
A s a -hoz tartoz tlsi szfrkat (a tmameghatrozsokat ld.: vs. ) kti ssze annak rvn, hogy az egyszerre a termszeti lt s a szerelmi lra metaforjaknt is olvashat. E kiindul llapot azt az egybefgg let- s mvszettapasztalsi ltmdot rgzti, amelyet Bocsarov Anyegin-rtelmezse szerint (ld. az I. 57. strfra vonatkozan) a puskini verses
153
Katalin Kro
regny az let s a szerelem azonossgaknt hatroz meg ( 1974: 51). Ehhez Puskin szinte emblmartken rendeli Petrarca szerelmi lrjnak a tmjt. A szerelem s a kltszet sztvlsa (v.: 1974: 51) rajzolja ki az let s a mvszi reflexi j tpus relcijt. E gondolatkr Anyegin-beli kifejtshez most csupn emlkeztetek a jl ismert sorokra az els fejezet 59. strfjbl: , / ( 1999: 45). Meg sem lepdhetnk, hogy e strfa nemcsak a lt s a szveg relcijnak jratagolsrl beszl, hanem annak mindig elrehalad megvalsulsrl ( ) ez az, ami lehetv teszi az rtelmetlen, rtelmet nem konstitul befejezetlensg kiiktatst: , / [] ( 1999: 45; ugyanazt a gondolatsort kvethetjk itt nyomon, mint Gogolnl, csak fordtott irnybl.) Bocsarov az emltett versszakot, a rtelmt tisztzand, a motvumvezetsre figyelemmel sszekti A dmon cm kltemny els vltozatval, illetve a 1823 krli, az Anyegin megkezdse s A dmon rsa idejn szletett versek motvumvilgval. Ebbl szmra az derl ki, hogy Puskin e bizonyos els fejezetbeli Anyegin-versszakban nemcsak korbbi tudatlansgtl lp tvol (mely tudatlansg megfelel A dmon els kilenc sorban az rtelmezsemben megjellt kiindul llapotnak, vagy Bocsarov hivatkozsa szerint: Lenszkij letet s szerelmet egybemos kltszete tisztasgnak), hanem magn a dmon ltal hozott tudson is tlemelkedik ( 1974: 48). E gondolattal csak akkor lehet egyetrteni, ha figyelmen kvl hagyjuk A dmon cm kltemnynek azt a szemantikai fejlemnyt, hogy az a szvegltben megtestesl [D]monnal zrul, vagyis azzal a verssel mint lrai megnyilatkozsi formval, amelyet a cm jell meg, s ami a dmon-gniusz megksrtsnek az eredmnye. Ebben fejezdik ki az az j klti lts- s beszdmd, amelyet a lrai alany a dmon ltogatsnak ksznhet. Albb nyomon kvethet a versbl kiemelt motvumvarinsokban a lts s beszd ngyszer elfordul egyttes megjelentse:
: , , . ; ; ; , ; .
Igen tanulsgos ebbl a szempontbl A dmon s az Anyegin kziratainak az sszevetse, melyrl gy Brodszkij, mint Lotman is beszl ( 1964: 107109; 1983: 168169).
154
() [] [] .
I [] , ... [] ( 1964: 108)
puskini idelis brzolst gy az klnbzteti meg a Gogol ltal idelis-nak nem minstett dmontl, hogy maga az a szveglt, amelynek a dmon szemantikai hordozja, idelis. E vonsa pedig abban testesl meg, hogy mindig megjul termkenysggel Gogol szavaival lve, mondhatnnk: a jells megalkotsnak intellektulis erejvel, mely etikai nzpontbl egyben erklcsi ert is jelent (v. a tmamotvumot) j s j reflexis s mvszi kifejezsi formkba rendezi a ltlmnyt. A jelletlensg metaforjul szolgl ertlen hangtalansgnak olyan szemantikai feloldsa zajlik teht le a Portrban a Puskin-hivatkozson keresztl, amelyet az erteljes rtelem-konstituls aktusaknt hatroz meg az elbeszls. A dmon puskini n-reminiszcenciinak a tanulmnyozsa az Anyeginben minden esetre vonatkozan ezt tmasztja al. Kivtel nlkl olyan szveghelyekrl van sz az Anyegin eme pontjain, ahol a jellsi megnyilatkozsi formk vlnak sokirny szemantikai kifejts trgyv. Tematikus skon ez jelentheti Anyegin vagy a narrtor mvszi kifejezsformi megtallsnak az tjt, de jelentheti az tlet s minsts tmjnak a kidombortst is, ami a reflexi gondolatkrnek szerves alkoteleme (v. pl. a 8. fejezet 12. strfjban: , / [] [] , / , 1999: 236). mi azonban a legfontosabb: a szban forg szveghelyek mindmind a puskini alkots kontextusban vlnak elevenn, vagyis kivtel nlkl metapotikai vonatkozsak. gy Anyeginnek az a dmonisga, melyet Lotman is hangslyoz ( 1983: 169), Anyegin alkotszellemnek a szemantikai tkre. Mindez Anyegint mint hst gy avatja a verses regny cmv, mint ahogy A dmon szolgl az 1823-as Puskin-kltemny megnevezsl. Eme malkotsok nreflexivitsnak a keretben viszont a dmon s Anyegin dmonisga nem ms, mint a puskini szvegek genezist leleplez metapotikai kd (Nyepomnyjaschij A dmont az Anyegin genetikus kdjnak tekinti, ld.: 1982: 136). Gogol elbeszlsnek cme, a Portr, olyan mvet jell melyrl egyfell, abban a dimenziban, amelybe e tanulmnyban is belptnk, kiderl, hogy nem ms, mint nem-idelisan megnyilatkoz dmon-szveg. Ugyanakkor nem kerlheti el a figyelmnket az a tny, hogy a Gogol-elbeszls nem merl ki a tiszta pusztts szemantikai modellezsben, a csartkovi flelelmetes dmon meghatrozsban. pp ellenkezleg. A Puskin-hivatkozs arra az lland rtelmezsi elrehaladsi tra, arra az jratagol, mindig termkenyen megjul rtelemalkotsra irnytja a figyelmet, mely Puskin A dmon
155
Katalin Kro
cm versben oly sszetetten fejezdik ki s realizldik. Ennek megfelelen hangslyozza Gogol az idelis s nem-idelis szrny dmon jelents klnbzsgt, amivel valjban a puskini szemantikai perspektvakettzst emeli t elbeszlsbe. De csak azrt, hogy sajt dmon-szvege genezisnek a kdjt Puskinnal definilja. Mert tudjuk, a Portr szemantikai vilga messze tbb, mint ami a csartkovi szrny dmonisgban testesl meg. Mindez sszerendezdik a jelentsvilg tbbi komponensvel. Elg itt ismt arra emlkeznnk, hogy a Portr nem r rossz vget. Igaz, a cselekmnyvilgbl eltnik, de viszszatr Gogol szvegeknt, egy irodalmi mv tlnyeglt portr minsgben. Ezzel Gogol igen magas tudatossgi szinten fogalmazza jra lt s szveg kapcsolatnak elbeszlsben Puskinhoz visszavezetett komplex problmakrt. A Puskin-hivatkozsrl ebben a mlyebb rtelemben mondhat jogosan, hogy szerepe elsdlegesen nem abban ll, hogy tmkat vagy motvumokat nyisson meg, hanem abban, hogy klti gondolkodsmdot modellljon, illetve tegyen a metapotikai nkifejezs skjn fontos referenciapontt s njellsi formv. A Gogol Puskin-hivatkozsa krl kiboml jelentstr gy vlik egyben az rtelmezs metaszvegv is, de csak akkor s annyiban, amennyiben megtljk jelentselvlaszt, szemantikai differencil szerept. E differencil szerepe ppen annak a ktfle dmon-rtelmezsnek az elklntsben trul fel, amelyen keresztl Gogol meghatrozza sajt rtelmez eljrsait.
IRODALOM
. . , 1937: . . . : . 104109. . . o, 1974: . . : . . . , 1964: . . . , . 5. : . . . , 1984: . III. . : . . . , 1969: . . . . . . . 105261. . OO, 2005: . . , , . -: . . . otman, 1983: . . . . : . . . . , 1982: . . . 6, 127170. a. . , 1977: 10 . . 2. 18201826. : .
156
. . , 1999: . : -. P. M. WASZINK, 1988: `Such Thing Happen in the World: Deixis in Three Short Stories by N. G. Gogol (Studies in Slavic Literature and Poetics 12). Amsterdam: Rodopi.
VLOGA PESMI DEMON V PORTRETU Analiza besedila se zaenja pri tistem delu pripovedke Portret, v katerem Gogolj s pomojo misli idealne upodobitve demona priklie Pukinovo pesem Demon. Pukinovo medbesedilo ima v Gogoljevem delu posebne lastnosti: pomen interteksta je mogoe dosledno spremljati na ravni metapoetike in ne na ravni doloanja tem ter motivov. Metapoetina raven razumevanja je zelo abstraktna in zapletena, njeno oblikovanje pa je vseskozi vezano na motiv demona oziroma podobe razumevanja, ki se razvijajo s pomojo motiva. Med temi je najpomembneja plat, ki poizveduje po monih oblikah vezi med stvarnostjo in umetnostjo v umetnikem (literarnem, likovnem) upodabljanju. Gogolj to misel razvija tako, da razcepi pomen demona (in variante motiva), torej podvoji pomensko perspektivo. Loi demonsko, ki se pojavlja kot ruilna, uniujoa dekonstrukcija, ter identificira demona (in demonsko) oziroma pripadajoe procese razmiljanja, kar se pojavlja kot predpogoj iskanja in odkrivanja pomena. Gogolj vse to jasno povee s problemom ustvarjanja umetnosti in kreativnim ustvarjanjem jezika. Demon postane prav preko te povezave motiv metabesedila in se vgradi v zapletene procese oblikovanja samorefleksivnega razumevanja pripovedke. Gogolj razmilja zelo niansirano, ko pomen motiva demona in z njim povezane semantine dogodke ne porine v polarno razvrstljive vrednostne kategorije, ampak jih doloa v krogu obnove ivljenja in umetnosti, razumevanja in umetnikega izraanja (doloene metode upodabljanja). V Portretu predstavljene semantine povezave potrjujejo miselne in poetine reitve, ki jih je mogoe zaslediti v Nevskem prospektu, in temu podobno vsa Pukinova samorazumevanja Pukinove pesmi Demon (glej: Jevgenij Onjegin), na katere bralce spominja Gogoljeva pripovedka Portret.
157
Podoba Primoa Trubarja v slovenski esejistiki

k at J a B e r g l e s
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroka cesta 160, SLO 2000 Maribor, katja.bergles@gmail.com
SCN II/1 [2009], 158165
Prispevek ponuja pregled nad izbranim esejistinim korpusom Ivana Cankarja, Tarasa Kermaunerja, Ferda Kozaka, Denisa Ponia, Ivana Prijatelja, Alojza Rebule in Joeta Snoja. V njihovih besedilih sem iskala potrditev teze Ivana Prijatelja, ki pravi, da sta tako Primo Trubar kot slovenska reformacija odloilno sooblikovala zavest o nas samih in da je slovenska kultura ter z njo slovenska narodna bit nastajala v razmeroma tesnem in pozitivnem stiku z nemko kulturo. This paper presents an overview of the selected essay corpus of Ivan Cankar, Taras Kermauner, Ferdo Kozak, Denis Poni, Ivan Prijatelj, Alojz Rebula, and Joe Snoj. In their texts I attempted to find confirmation of the thesis of Ivan Prijatelj that the consciousness of our selves, and of the fact that Slovene culture and the Slovene national essence took shape in relatively close and positive connection with German culture, was decisively formed by Trubar and by the Slovene Reformation. Kljune besede: Trubar, protestantizem, esejistika, Cankar Key words: Trubar, Protestantism, the Essay, Cankar
0 Slovenska znanost o knjievnosti visoko ceni delo slovenskih protestantskih piscev v smislu slovenskih literarnih zaetkov, a tudi z vidika splonega kulturnega pomena, ki so ga Primo Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohori in Sebastijan Krelj udejanjali z uvajanjem slovenine v javno rabo. Priakujemo lahko, da se tudi soasna esejistika ni mogla prav dosti oddaljiti od vrednotenj Mirka Rupla, Franceta Kidria, Ivana Grafenauerja in kasneje Joeta Poganika ter Igorja Grdine. Kljub tej predpostavki pa je zaradi poudarjeno subjektivnega odnosa, prek katerega esejist svoje videnje vkljuuje v razline kontekstualne zveze, treba pogledati, kaj se je na tem podroju v resnici dogajalo. Za to, da bi ugotovila, kako so posamezni pisci v preteklem stoletju videli kulturni
158
pomen reformacije, sem izbrala korpus treh Cankarjevih predavanj ter estih esejev priznanih slovenskih avtorjev: Tarasa Kermaunerja, Ferda Kozaka, Denisa Ponia, Ivana Prijatelja, Alojza Rebule in Joeta Snoja. Izbrani teksti se obraajo k istim ali vsaj zelo podobnim vpraanjem, ta pa so: kje so zaetki slovenske kulture, kdaj se je slovenstvo uzavestilo kot daljnoseni projekt, kako se je zamisel realizirala v stoletjih po reformaciji, kakne so zveze med Primoem Trubarjem, drugimi protestantskimi pisci in slovensko knjievnostjo ter slovenskim jezikom itn. Gre za spise, ki potrjujejo moje izhodie, da vidneji slovenski ustvarjalci reformaciji in Trubarju priznavajo zelo pomembno vlogo pri postopnem oblikovanju Slovencev v narod. Naj navedeno na kratko utemeljim. Ivan Cankar je v svojih predavanjih Slovensko ljudstvo in slovenska kultura, Ob Trubarjevi tiristoletnici ter Trubar in Trubarjeve slavnosti v reformatorjevih prizadevanjih opaal zaetek akcije, ki ni obetala le verske avtonomije, temve tudi jezikovno in kulturno avtonomijo. Taras Kermauner v eseju Pomen slovenske knjievnost za slovenski narod razmilja o Primou Trubarju kot o zaetniku suverenizacije Slovencev v novodobnem kulturnem in drubenem pomenu (Kermauner 1989: 216). Ferdo Kozak v eseju V temi Trubarjevo vrednost vidi predvsem v nacionalnem smislu. Pravi, da je prva knjiga pomenila revolucijski prevrat v zavesti loveka, obutek manjvrednosti in podrejenosti nas je zael zapuati, stopili smo na pot jasnih ciljev. Alojz Rebula v eseju Izviri slovenske duhovnosti loi med pojmoma slovenske kulture in slovenstva. Medtem ko nastanek prve vidi v tisoletnem postopnem razvoju, ki se je zael z Briinskimi spomeniki, slovenstvo povezuje z nastankom zavesti o druganosti, ki je zagon dobila s Primoem Trubarjem. Esejist poseben pomen daje Trubarjevi odloitvi za slovenino, za dejanje integrativnega znaaja. Status zaetnika kulture je Trubarju v svojih predavanjih Slovensko ljudstvo in slovenska kultura, Ob Trubarjevi tiristoletnici ter Trubar in Trubarjeve slavnosti jasno dodeljeval Ivan Cankar. Kot zaetniku slovenske literature mu je priznal temeljni pomen v kulturnem smislu, podeljeval mu je vlogo pri prerodu vsega slovenstva. Nekatera stalia slovenskega modernista je kasneje v eseju Ivan Cankar in moralni problem(i) naega asa potrdil Denis Poni. Joe Snoj pa je v prispevku Podvojena izroenost jeziku Trubarjevo pomembnost za narod videl v tem, da smo se Slovenci vse od Trubarja naprej zavedali svojega jezika in se mu nismo eleli ve odrei. Najkompleksneje je o pomenu slovenskih protestantov za kulturni in narodnostni razvoj Slovencev pisal Ivan Prijatelj v eseju O kulturnem pomenu slovenske reformacije. V njem sta zanimivi predvsem dve tezi, in sicer, da je slovenska reformacija odloilno sooblikovala zavest o nas samih ter da sta slovenska kultura in z njo povezana slovenska narodna bit nastajali v razmeroma tesnem in pozitivnem stiku z nemko kulturo oziroma z demokratinimi pridobitvami sicer tujega in zato nevarnega, a vendarle koristnega sveta. 1 Kljub temu da se je Slovenec naselil prvenstveno tja, kjer je nael e za kulturo pridobljeno zemljo, odprt, mono iztrebljen ali pa z gozdom le slabo porasel svet // (Rebula 1987: 38), da smo se tako reko usedli v prazno
159
Katja Bergles
hio, ki nam je ponudila sprejetje (Rebula 1987: 39), je bil Trubar tisti, ki je nai kulturi dal ime. Vendar pa premik k vsesplono kulturnemu narodu, e se za taknega lahko imamo, ni bil nenaden. Ivan Prijatelj je v eseju O kulturnem pomenu slovenske reformacije ugotavljal, da v tistih asih kultura izven meja vere ni obstajala. Da ni bilo na zaetku dvajsetega stoletja ni drugae in da se kulture e vedno ni primerno cenilo, je v svojem predavanju Ob Trubarjevi tiristoletnici pokazal tudi Ivan Cankar. Ostro je zavrnil hinavino t. i. narodnjakov, ki v slavnostih ob raznih obletnicah vidijo le monost za lastno promocijo, v resnici pa Preernovega ali Trubarjevega dela sploh ne poznajo. V predavanju Slovensko ljudstvo in slovenska kultura1 je podobno zapisal, da so ljudje o Preernu vedeli le to, da je popival, ivel v divjem zakonu ter pisal ljubezenske pesmi (Cankar 1976: 164). S tem je poudaril, da se zaradi prevladujoe katoliko-moralistine optike slovenske umetnosti ni ocenjevalo po njenih literarno-estetskih komponentah, ampak predvsem skozi prizmo ozkih vzgojnih interesov katolike cerkve. Kot je na zaetku prejnjega stoletja poudaril Ivan Prijatelj, je katolika cerkev nastala na temeljih razvalin rimske drave, sicer v njenem okviru, a kot njeno nasprotje. Ideal in merilo vsega je postala Biblija, ki je zatajila razum in zmernost ter se obrnila k popolnemu asketizmu. Posledice teh previsoko zastavljenih idealov, ki so velikokrat nasprotovali naravnim nagnjenjem in nagonom, so se kazale v idejnem in moralnem razkroju Cerkve. Le-ta se je obrnila proti svojim prvotno postavljenim naelom, zaela je bogateti in izkoriati ljudstvo. Cankar v svojem predavanju Trubar in Trubarjeve slavnosti k temu dodaja e izkorianje ljudi s strani duhovne in posvetne gospode. Pravi, da so jih izeli do kosti in jih obsodili na e komaj loveko ivljenje (Cankar 1976: 191). Razmere, ki so izzvale reformacijo, so bile izraz splone prakse povsod po Evropi; vzbujale so neugodje in upor pri bolj razgledanih posameznikih, eljnih prej duhovnih kot materialnih dobrin. Ivan Prijatelj je zelo neposredno zapisal, da je s kulturnega stalia reformacija pomenila klic po odpravi anahronizmov in lai ter podala zahtevo po upotevanju lastnega individualnega miljenja (Prijatelj 1908: 13). Posebne spodbude, morda celo paradoksalno situacijo, ki je interes za novosti v cerkvenem ivljenju mono poveala, je predstavljal tudi odpor cerkvene in politine oblasti do reformacijskih prizadevanj. Ivan Prijatelj v svojem eseju O kulturnem pomenu slovenske reformacije pie, da je le preganjana veroizpoved
1
V govoru Slovensko ljudstvo in slovenska kultura iz leta 1907 je Ivan Cankar ugotavljal nasprotje med dejanskimi kulturnimi in posredno narodnostnimi potrebami Slovencev na eni strani ter prizadevanji takratnih politikov na drugi. Ob tem je problematiziral egoistine osebne in strankarske cilje. Pisec predavanja za tisk sam ni pripravil. Zaradi svojega sporoila, le-to je presegalo zgolj interese trakega delavstva, je bilo predavanje leta 1921 objavljeno v Domu in svetu. Cankarjevo predavanje skupaj z intervjujem Matjaa Kmecla Smo pa mekai e od nekdaj, ki je bil objavljen leta 2008, posamezna esejistina razmiljanja dopolnjuje s stalii dveh pomembnih, za slovenstvo tako reko neobhodnih piscev. 160
lahko ostala nepokvarjena. Skupaj z dravo je Cerkev zmeraj znova iskali sredstva, s katerimi bi zatrli ali vsaj omejili nov nauk in prepreili njegovo irjenje med ljudmi. Lep dokaz za to so bili Trubarjevi umiki na Nemko, katerih posledica je bila, da je bila tiskana beseda pogosto edini stik med verniki in novim naukom. Kljub neugodnim razmeram in kljub temu da se protestantsko bogosluje ni gojilo z ljudstvu privlanimi ceremonijami, si je vendarle pridobilo dovolj privrencev. Simpatiziranje z reformacijo je bilo pravzaprav nekaken slovenski upor, ki ga je Ivan Cankar v svojem govoru Slovensko ljudstvo in slovenska kultura v enaki meri kot Trubarjevo prizadevanje razumel v smislu kulturnega in politinega gibanja. Pomenil mu je eljo po svobodi, svobodi kot pogoju kulturne rasti. V omenjenem predavanju je tako zatrdil, da sta si Trubar in Dalmatin postavila spomenik svojega slavnega dela s knjigo, puntarski kmetje pa so ga zapisali v kamnito zemljo s svojo krvjo (Cankar 1976: 167). 2 Reformacija je bistveno prenovila ne le takratno Cerkev, temve tudi splono miljenje in zavedanje slovenskega ljudstva, prebudila zavest o lastni vrednosti ter Slovence prerodila v kulturen narod. Protestantizem je zael priznavati narodne posebnosti, zavraal je centralizem in iskal individualizem. Ivan Prijatelj je v eseju O kulturnem pomenu slovenske reformacije zapisal, da smo mali narodi z reformacijo zaeli ele iveti, in nadaljeval z ugotovitvijo, da protestanti niso le prebudili upora proti pokvarjenosti znotraj rimskokatolike cerkve, izpostavili eljo po svobodi, niso spodbudili samo vdenje in zavedanje o vrednosti jezika, ampak je lo preprosto za to, da so procesi 16. stoletja Slovence dejansko opozorili na njihovo individualnost, posebnost in vrednost. Ivan Prijatelj je prvi slovenski esejist, ki je jasno povedal, da je reduciranje Trubarjevega pomena zgolj na dogodke, povezane z versko-etino prenovo rimskokatolike cerkve, nepoteno in zgodovinsko neutemeljeno. Njegovo stalie, da se je Primoa Trubarja, Jurija Dalmatina, Adama Bohoria in Sebastijana Krelja prevekrat prikazovalo izkljuno kot reformatorje in se jih sodilo samo z verskega oziroma protiverskega stalia, medtem ko je bila njihova kulturna vloga potisnjena v ozadje, je pomenilo odloilen premik v razumevanju reformacije. Tej oceni je potrebno dodati e e omenjena predavanja Slovensko ljudstvo in slovenska kultura, Ob Trubarjevi tiristoletnici ter Trubar in Trubarjeve slavnosti, v katerih je tudi Ivan Cankar Primou Trubarju enoznano pripisal pionirstvo na podroju kulture in hkrati ugotovil, da gre za izjemnega loveka, katerega duhovnih dimenzij e vedno ni mogoe do konca izmeriti. Pri zadnjem je pisec gotovo ciljal na meansko brezbrinost, malomeanski oportunizem in kapitalistino priseganje na zgolj ozko ekonomske interese. Tako je Ivan Cankar pravzaprav e pred Prijateljem opozoril, da se je v reformacijski dobi pokazalo prvo znamenje novo vzklile kulture, ki je pomenilo spremembo stanja zavesti in spodbudilo Slovenca, da se je odloil upreti svoji podrejeni vlogi. V novem gibanju je videl hrepenenje ljudstva po svobodi, verske reformatorje pa kot nosilce, buditelje in voditelje, ki so se v boju proti suenjstvu posluili oroja literature in tako napisali prvi dokument kulture slovenske (Cankar 1976: 166). V predavanju Trubar in Trubarjeve slavnosti je ob njegovi tiristoletnici celo
161
Katja Bergles
zapisal, da Trubar ni bil le stvarnik slovenskega pisemskega jezika, ampak je bil celo eden najvejih ljudi, kar jih pozna tako prazna in tako alostna zgodovina slovenskega naroda (Cankar 1976: 191). Kasneja slovenska esejistika je sledila tem ocenam. Veliko piscev Trubarja razume kot zaetnika slovenske literature in mu spotljivo priznava temeljni pomen v kulturnem smislu. Cankar je v svojem predavanju z naslovom Trubar in Trubarjeve slavnosti zapisal, da je bil na jezik v Trubarjevem asu povzdignjen med knjievne jezike (Cankar 1976: 201). Tako za slovensko esejistiko njegov nauk ni pomenil le razievanja situacije v Cerkvi, temve tudi prerod vsega slovenstva, rojstvo zavesti o enakopravnosti naega jezika. Njegovo mnenje je skoraj devet desetletij kasneje potrdil Denis Poni, in sicer v svojem prispevku z naslovom Ivan Cankar in moralni problem(i) naega asa. Z njima se strinja tudi Taras Kermauner, ki v eseju Pomen slovenske knjievnosti za slovenski narod iz leta 1989 pravi, da je Trubarjeva vloga zaetnika kulture nesporna in da ti teksti kaejo bistvene poteze narodnega duha. Kermauner se v spisu zaveda, da bi se proces lahko obrnil tudi v smer ponemevanja, a je prav zaradi Trubarjeve zavestne knjievno-jezikovne akcije dobil znaaj in vsebino generatorja slovenskih kulturnih in narodnostnih ambicij. Kermaunerjev esej je eden kljunih dokumentov, ki opozarjajo, da se je slovenska narodna bit konceptualizirala zavestno in suvereno. Ferdo Kozak je v eseju V temi leta 1971 zapisal, da je Trubar s svojim knjinim prvencem Slovence spodbudil h kolektivni rasti. Avtor je preprian, da je bila pred Trubarjem le tema in da je bil slovenski protestant prinaalec lui v nao kulturo. Narodotvorni in kulturni pomen Trubarju priznavata tudi Alojz Rebula in Joe Snoj. Prvi v eseju Izviri slovenske duhovnosti iz 1987. leta v nai sicernji politini nepomembnosti in malopoteznosti ugotavlja izjemno daljnosenost protestantovega predvsem jezikovno-kulturnega koncepta; Joe Snoj pa leto kasneje v prispevku Podvojena izroenost jeziku zapie, da se slovenski pesniki in pisatelji od Trubarja naprej niso ve eleli odrei pisanju v slovenskem jeziku. Slovenski jezik je po mnenju obeh navedenih avtorjev ravno v asu reformacije prvi dobil veljavo, zalet in pogoje za enakopravnost drugim evropskim jezikom, s tem pa so bili ustvarjen kljuni pogoji za to, da se zane proces integracije, ki bo razpren obutek pripadnosti ljudstvu prestrukturiral v celovito zavest naroda. Rebula je v eseju tako zaneseno zapisal, da lahko v polnosti due naroda ivimo le, e v polnosti ivimo jezik (Rebula 1987: 3637). Reformacija je pomenila rojstvo prve knjige, zato ni presenetljivo, da kljune misli v eseju V temi Ferda Kozaka ciljajo na totalno marginalno pozicijo Slovencev v 16. stoletju (Kozak 1971: 203). K navedenemu lahko dodamo e v reviji 7 dni objavljen intervju Smo pa mekai e od nekdaj (2008)2 enega bolj znanih slovenskih esejistov Matjaa Kmecla, v katerem je zatrdil, da ele od Trubarja naprej obstajamo oziroma se ele z reformacijo zaenja novodobna slovenska zgodovina, in sicer zato, ker je pisec prve knjige v slovenini spoznal,
Glej opombo 1. 162
da je slovenski svet bogastvo, ki se ga ne sme zavrei. Krog visokih ocen o slovenski reformaciji je mogoe skleniti z ugotovitvijo, da so izbrani slovenski esejisti 20. stoletja ob razlinih prilonostih utemeljeno ugotovili, da bi bil brez prodornih in prerokih misli slovenskih protestantov s Primo Trubarjem na elu v zgodovini Slovencev opazen primanjkljaj. 3 V eseju O kulturnem pomenu slovenske reformacije Ivan Prijatelj med drugim tudi zapie, da je v preteklosti katolika kritika pogosto poudarjala kvaren vpliv protestantizma, ki naj bi Slovencem omogoil nevaren stik z nemtvom. Sam zagovarja nasprotno tezo in nemtvu priznava spodbuden vpliv na na razvoj. Ta izzivalna, v asu, ko je bila zapisana, morda celo zelo smela trditev, ni mogla biti posledica sumljivih narodnoetinih presoj, saj vemo, da je Ivan Prijatelj svojo profesionalno kariero namesto na stari Karlovi univerzi v Pragi, kjer so mu ponujali mesto profesorja ruske knjievnosti, zael na novoustanovljeni slovenski univerzi v Ljubljani, s imer je svojo naklonjenost domovini in slovenstvu izprial na najbolji moni nain. Prijateljevo stalie pa je bilo tudi drugae skladno z dejanskim stanjem in posledica temeljitega tudija virov ter doslednega upotevanja zgodovinske dinamike. Oitati Trubarju uenja pri sosedih ni na mestu, saj je naravno, da se lovek zgleduje tam, kjer to lahko stori. Tako so tudi Nemci iskali spodbude v drugih kulturnih okoljih. Esejist je preprian, da je treba neutemeljene oitke o kodljivem nemkem vplivu zavrei, saj je reformacija ravno prek germanskega sveta k nam vpeljala nov duhovni tok, katerega vsebina je bila demokratinost. Enako misel najdemo tudi v prispevku z naslovom Izviri slovenske duhovnosti, v katerem Alojz Rebula zagotovi, da je reformacija v opazni meri tudi po nemki zaslugi Slovencem prinesla knjigo in s tem Evropo Gutenberga, Erazma Rotterdamskega ter Martina Lutra in nas tako usodno zaznamovala. Esejist celo zapie, da za trekljevimi Slovenskimi narodnimi pesmimi, za Pleternikovim Nemko-slovenskim slovarjem in Doklerjevim Grko-slovenskim slovarjem stojita nemka resnobnost in organizacijska temeljitost (Rebula 1987: 41). O zmeraj obutljivem odnosu slovenstvo nemtvo v 16. stoletju je pisal tudi Taras Kermauner v eseju Pomen slovenske knjievnost za slovenski narod in poudaril, da je ob zaetkih formiranja slovenske zavesti nedvomno obstajala tudi resna nevarnost ponemenja, a da se slednja preprosto ni zgodila ter je bila za to pot oitno prava. Povedano lahko zakljuimo s Prijateljevimi besedami:
Res je, da so prieli z osvoboditvijo individua od rimske univerzalnosti Nemci, a ravnotako je res, da tega niso izvrili samo v svoje nacionalne namene. Bili so takrat Nemci // nositelji splonokulturne nove, mlade ideje, ki je postala oba posest in podlaga vse nove kulture in njenega glavnega decentralizujoega in zato podrobno delujoega initelja individualizma (Prijatelj 1908: 52).
4 Za slovensko esejistiko obravnavanega obdobja je torej neovrgljivo dejstvo, da je reformacija poloila trdne temelje nai literaturi, nai kulturi, kljub temu da se sama ni obdrala. e Ivan Prijatelj pria, da lahko dodaten dokaz za
163
Katja Bergles
tako trditev najdemo v dejstvu, da sta se v asu protireformacije slovensko izobraevanje in napredek ustavila za dve desetletji. Protestantizem je bil nasilno zaduen, segali so njegovo dediino in narod ponovno izkljuili iz kulture. Vendar pa nasilna protireformacija, ki jo Matja Kmecl v omenjenem intervjuju imenuje kar surova, barbarska prekinitev neesa, kar se je razvijalo Slovencem v prid (Kmecl 2008: 15), reformacijske dediine vseeno ni popolnoma izniila. Ostala je zavest o in elja po narodnem jeziku, ohranili so tudi Dalmatinov prevod Biblije. Z njim se je ohranjalo protestantsko izroilo, povzroil pa je tudi nesporen napredek slovenskega jezika. Slovenski protestanti so s svojim delom uzavestili slovenstvo, s tem afirmirali slovenino in omogoili postopen razvoj posvetne kulture, versko ivljenje pa so organizirali v okviru slovenske cerkvene organizacije. Zaradi teh daljnosenih narodnih odloitev imajo reformacija in njeni predstavniki tudi danes posebno mesto v slovenskem zgodovinskem spominu. Po premisleku esejistinega korpusa, ki je razpravljal o razlinih vidikih slovenstva v kontekstu reformacije, lahko zakljuim: 1. Posebno mesto iz razumljivih razlogov zaseda Primo Trubar. 2. Knjievnost in slovenina sta v veliki meri nadomestilo manjkajoim, a v nacionalnem smislu zelo pomembnim institucijam. 3. Narodni diskurz je v glavnem utemeljen na kulturi, literaturi in jeziku ter izpostavlja razvojno pomembnost reformacijskega gibanja. 4. Tako stareji kot mlaji esejisti, pisci razlinih nazorskih izhodi, zamejski ustvarjalci in domai avtorji so si edini, da bi bil brez Trubarjevih jasnih in odmevnih jezikovnih in kulturnih stali ter brez njegovega slovstvenega dela v zgodovini Slovencev opazen primanjkljaj.
LITERATURA
Ivan CANKAR, 1976: Slovensko ljudstvo in slovenska kultura. Zbrano delo. Petindvajseta knjiga. Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije. 158183. Ivan CANKAR, 1976: [Ob Trubarjevi tiristoletnici]. Zbrano delo. Petindvajseta knjiga. Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije. 188190. Ivan CANKAR, 1976: Trubar in Trubarjeve slavnosti. Zbrano delo. Petindvajseta knjiga. Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije. 191206. Taras KERMAUNER, 1989: Pomen slovenske knjievnost za slovenski narod. Dom in svet. Zbornik 1989. Maribor: Slomkova zaloba. 214225. Matja KMECL, 2008: Smo pa mekai e od nekdaj. 7 dni, letnik 57. 1416. Ferdo KOZAK, 1971: V temi. Izbrano delo. Ljubljana: Mladinska knjiga. Denis PONI, 1993: Ivan Cankar in moralni problem(i) naega asa. rtomirovo slovenstvo. Ljubljana: Cankarjeva zaloba. 4768. Ivan PRIJATELJ, 1908: O kulturnem pomenu reformacije. Ljubljana: L. Schwentner.
164
Alojz REBULA, 1987: Izviri slovenske duhovnosti. Na pragu tretjega tisoletja. Celje: Mohorjeva druba. 2942 Joe SNOJ, 1988: Podvojena izroenost jeziku. Nova revija, t. 77. 13931397.
PRIMO TRUBARS IMAGE IN SLOVENE ESSAYISTIC The purpose of my paper was to trace the significance of Trubars cultural work in the Slovene essay of the 20th century. As we know from the earliest medieval written record, Slovene literary studies treasured the work of the Slovene Protestant writers Primo Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohori and Sebastijan Krelj till the beginning of the 19th century. We can presume that contemporary studies of the essay would not disagree with assessments by Mirko Rupel, France Kidri, Ivan Grafenauer, and later Joe Poganik and Igor Grdina. However, because the study of the essay is more subjective and in that sense also more provocative than literary history, my intention was to find out what was really going on in this domain. For this purpose I selected a corpus of seven Slovene writers: Ivan Cankar, Taras Kermauner, Ferdo Kozak, Denis Poni, Ivan Prijatelj, Alojz Rebula, and Joe Snoj. Their works are interesting because each of them in his own way appeals to the same question: to the matter of Slovene culture from the historical point of view. In the selected writings I tried to confirm the thesis by Ivan Prijatelj which states that the Slovene Reformation as well as Trubar significantly co-formed Slovene self-concepts. Furthermore, Slovene culture and the Slovene national essence took shape in relatively close and positive contact with German culture, or with democratic acquisitions from an otherwise foreign, and thus threatening, but nevertheless useful world. After consideration of this corpus of essays reflecting varied viewpoints on Slovene culture and language in the framework of the Reformation, we can reach the following conclusions: 1. For judicious reasons, the important place is reserved for Primo Trubar. 2. To a great extent Slovene literature and language are a substitute for institutions that are non-existent but, in the national sense, of great importance. 3. The national discourse is mostly founded on culture, literature, and language and is receptive to the developmental importance of the Reformation movements. 4. Older and younger essayists, writers of varying principles, foreign writers, and national authors are of the same opinion: without Trubars clear and audible linguistic and cultural viewpoints and without his literary work, there would be a discernible deficiency in the history of the Slovene nation.
165
Poroila Reports
MEDKULTURNA GERMANISTIKA PRoGRAM NA STIIU TREH DEEL Poroilo o programu in njegovi pripravi Dvopredmetni program druge stopnje z imenom Medkulturna germanistika smo pripravili na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete v Mariboru in v precej pogledih odstopa od tradicionalnega tudija nemkega jezika in knjievnosti. Kako povezujemo in razumemo pojem medkulturnosti v povezavi z germanistinim tudijem? V znanosti uveljavljen pojem medkulturne germanistike je strokovni in krovni termin. Oznauje interdisciplinarno germanistino kulturno znanost, ki sobivanja in stikov med kulturami ter jeziki ne razume kot oviro, ampak kot prednost, saj pomaga pri razvoju dialoga med kulturami in pri mednarodnem delovanju (prim. npr. Wierlacher 2003: 147). Tako gledanje na pojave v jeziku in kulturi odpira nova podroja in nove perspektive obravnavanja jezika, kulture in literature, pa tudi jezikovnih stikov. Novi pogledi na germanistine tudije pa morajo biti seveda prilagojeni okolju, za katerega tudij izobrauje. Tako je pripravljeni program specifino orientiran na regionalne prostore obmejnega ivljenja v Sloveniji, Avstriji in deloma tudi na Madarskem. Program v veliki meri upoteva stinost jezikov in kultur ter regionalnost, kar je usklajeno s kompetencami in poklicnimi profili. Tako program sledi najnovejim trendom v oblikovanju germanistinih MA programov, ki upotevajo medkulturno ter jezikovnostino komponento, prav tako sledi izpolnjevanju ciljev jezikovne in regionalne politike EU ter senzibilizira za jezikovne in kulturne podobnosti ter razlike med obmejnimi regijami v Sloveniji, Avstriji in na Madarskem.
Program sledi smernicam evropske jezikovne politike, saj teie programa spodbuja razvijanje medkulturnih, medsosedskih odnosov in povezovanja v regijah. Nadalje program spodbuja oblikovanje medjezine podobe Evrope in upoteva sodobno razumevanje funkcionalne vejezinosti. Razen tega program spodbuja uenje in uporabo manj razirjenih jezikov in jezikov manjin, saj v omenjenih avstrijskih in slovenskih regijah najdemo avtohtone manjine, v zadnjih obdobjih tudi priseljence, ki so dnevno sooeni z medjezikovnimi in medkulturnimi stiki med slovensko in nemko govoreim okoljem. Program Medkulturna germanistika sledi tudi Resoluciji o nacionalnem programu visokega olstva 20072010 v Sloveniji, saj je bistveni sestavni del programa regionalno povezovanje pri izvedbi (praksa in doloeni seminarji se izvajajo na Centru za medkulturne tudije v Frstenfeldu v Avstriji), sam tudij tujega jezika pa tudi predvideva medpodrone povezave in povezovanje kulture nemkega (predvsem avstrijskega) govornega prostora z uporabnimi kulturolokimi in organizacijskimi znanji, kar omogoa zaposlovanje v gospodarstvu, storitvenih dejavnostih in turizmu. Omeniti je potrebno e, da program sledi tudi Lizbonski strategiji Evropske unije, saj struktura programa omogoa povezovanje z ustanovami s podroij, na katerih se odline sporazumevalne zmonosti v tujem jeziku (nemini) povezujejo z drugimi znanji in zmonostmi. Program je Oddelek za germanistiko pripravljal tako, da so bili najprej doloeni poklicni profili, nato kompetence, ki jih diplomanti za opravljanje doloenih poklicev morajo imeti, ele nato pa so bile doloene vsebine moSlavia Centralis 1/2009
166
Poroila Reports
dulov in predmetov v okviru modulov, ki omogoajo pridobivanje teh kompetenc. S tem pristopom smo se izognili morebitnemu ponavljanju vsebin tekom tudija, s tem ponujamo koherentnost samih modulov, nadgrajevanje vsebin in s tem predvsem ciljno izobraujemo za bodoe poklice. Torej se v veliki meri povezujemo s prakso in stremimo za tem, da bodo diplomanti pripravljeni na svojo poklicno pot. Zaposljivost bodoih diplomantov je mona na naslednjih podrojih, ki jih tukaj ne navajam po verjetnosti monosti zaposlovanja, ampak nakljuno: gospodarstvo, storitvene dejavnosti, ustanove z medregionalnim in mednarodnim povezovanjem in sodelovanjem na podroju kulture, politike, znanosti, gospodarstva, kulturne ustanove, turizem, medijske hie, znanstvene ustanove. Z znanjem, razumevanjem in senzibilizacijo za medkulturne razlike, obenem pa z odlinim poznavanjem nemkega jezika, kulture in literature bodo diplomanti lahko sodelovali v stinem prostoru kot eksperti za podobnosti in razlike v njem. Posebnost programa je tudi opravljanje prakse v Avstriji v regijah Vzhodna tajerska in Gradianska, in sicer v medijskih hiah, podjetjih, turizmu, kulturnih in upravnih ustanovah. Organizacijo prakse je prevzel Center za medkulturne tudije iz Frstenfelda na avstrijskem tajerskem, ki je raziskovalna in izobraevalna ustanova. Za sam predmetnik programa je znailna modularna zasnovanost, pri emer so moduli razumeljeni kot zakljuene enote, v katerih se vsebine ne ponavljajo in ki so integrirane. Predvideno je zaporedno izvajanje modulov, ki ima gotovo dober uinek na doseganje boljih tudijskih rezultatov in ki je logino utemeljena s samimi vsebinami modulov.
V programu je ve kot deset odstotkov izbirnosti, pri emer ponujamo tudi tako imenovane dopolnilne vsebine, kot so madarski jezik na zaetni stopnji in doloene vsebine iz slovenskega jezika in kulture ter literature. Ne glede na to, da so programi medkulturne germanistike novost, jih najdemo v razlinih evropskih dravah, kar je pokazala mednarodna primerjava predlaganega programa, ki smo jo pripravili v okviru priprave. Pokazalo se je, da je program v celoti mednarodno primerljiv, kar kae primerjava s podobnimi programi iz Bayreutha (Interkulturelle Germanistik, Sprachund Literaturwissenschaftliche Fakultt), Gttingena (Interkulturelle Germanistik, Deutsch als Fremdsprache, Philosophische Fakultt) in Tbingena (Interkulturelle deutsch franzsische Studien, Neuphilologische Fakultt v sodelovanju z Universit de Provence) v Nemiji. Kot e reeno, ima program modularno zasnovo. Moduli so naslednji: osnove medkulturne germanistike, nemki jezik v praksi, knjievnost v medkulturnem dialogu, jeziki v stiki, praksa, dopolnilne tudije (izbira med predmeti s podroja slovenskega jezika in literature ali uenjem madarskega jezika ter spozavanjem madarske kulture), magistrsko delo. Nekaj vsebin iz posameznih modulov: jezik in literatura v popularni kulturi, kontrastivna tekstologija, tvorjenje pisnih/ustnih besedil, regionalno v nemki literaturi stinih prostorov, veljezinost in jezikovni stiki, slovaropisje kot kulturna praksa, medkulturnost v strokovni komunikaciji Program tudente pripravlja tudi na samostojno znanstveno in raziskovalno ter projektno delo, kar jim omogoa, da bodo tudij po elji lahko nadaljevali na
167
Poroila Reports
stopnji doktorskega tudija, na primer na doktorskem programu Germanistine tudije na isti fakulteti. Sklep Poroilo predstavlja dvopredmetni program druge stopnje z imenom Medkulturna germanistika, pripravljen na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete v Mariboru. Program v precej pogledih odstopa od tradicionalnega tudija nemkega jezika in knjievnosti, med drugim tudi zaradi tega, ker v veliki meri upoteva stinost jezikov in kultur ter regionalnost, kar je usklajeno s kompetencami in poklicnimi profili. V poroilu so natanneje orisani naslednji elementi: vzroki in povod za pripravljanje taknega programa, cilji, ki jih s programom elimo dosei, kompetence, ki si jih bodo tudentke in tudenti pridobili, monosti zaposlovanja ter umestitev programa v iri drubeni
okvir. Predstavljena je tudi modularna zasnova programa; tako znailnosti in razumevanje modularnosti kot tudi moduli sami. Na kratko so predstavljeni e mednarodna primerljivost programa, opravljanje prakse tekom tudija in monosti nadaljevanja tudija na nivoju doktorskega programa s podroja germanistinih tudij, ki je v pripravi na isti fakulteti. Literatura
Vida JESENEK, Alja LIPAVIC OTIR idr, 2008: Akreditacija programa Medkulturna germanistika. Maribor: Filozofska fakulteta. Alois WIERLACHER, Andrea BOGNER (ur.), 2003: Handbuch interkulturelle Germanistik. Stuttgart/Weimar: Metzler.
Alja Lipavic Otir,

Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, alja.lipavic@uni-mb.si
168
Ocene, zapiski Reviews, Notes
A cseh szAk 50 ve (19552005) (50 years of the czech Department 19552005). Ed. He Veronika, oleg Fedoszov. Budapest: ELTE BTK, Szlv Filolgiai Tanszk, 2007. 207 pp. The book A cseh szak 50 ve (1955 2005) (50 Years of the Czech Department 19552005) contains the proceedings from a conference held on the 14th and 15th of November, 2005. The conference was organized to celebrate the 50th anniversary of the founding of the Czech Department in the Department of Slavic Philology at Etvs Lornd University, Budapest, Hungary. Scholars from four European countries took part, including Professor Frantiek ermk from Charles University in Prague, the head of the Institute of the Czech National Corpus, Professor Richard Prak, translator, diplomat and literary scholar from Masaryk University, who has devoted his life to building close relations between the Czech Republic and Hungary for over 50 years, scholars from the University of Ostrava, the University of Vienna, the University of Kiev, as well as academics from the Hungarian universities of Szeged, Piliscaba, and of course scholars from Etvs Lornd University in Budapest. Because of the broad variety of topics, research methods and points of view presented at the conference, it would be difficult to analyze in detail all the contributions. Thus I will discuss only a few of them in depth and merely touch upon others. Besides the gain in scholarship, one of the biggest benefits issuing from the conference was that the scholars were given an opportunity to present their opinions to a broader, international audience and discuss questions of Czech culture and literature. Such
meetings always encourage the expression of new ideas and inspire original interpretations and reinterpretations of texts and cultural phenomena. The book is divided into three parts according to subject. 1. The first part presents the history of Czech studies at three universities located in Budapest, Vienna and Kiev. The introductory study by Veronika He familiarizes the reader with the development of Czech Studies in Budapest. Even though mutual interest in Czech and Hungarian history and culture existed previously, it was not until the end of the Second World War that this process acquired concrete form in Hungarian translations of Czech literary classics by authors such as Boena Nmcov and Karel apek. In 1955 the Czech Department in the Department of Slavic Philology was established. The Study of Slavic Languages has existed at Etvs Lornd University since the second half of the 19 th century, and between 1879 and 1919 the first Hungarian Slavist, Oszkr Asbth, worked there. Azsbth was the first scholar to research Hungarian words borrowed from Slavic languages. In the 19th century the Department of Croatian and Slovak Studies was founded; Czech and Bulgar Studies had to wait until the 1950s and Polish Studies until the 1970s. Veronika He claims Lszl Dobossy is the most influential Hungarian Slavist. He worked to develop the Czech Department and is the author of several volumes devoted to Czech literature, for example a monograph on Karel apek, publications on Jaroslav Haek, and above all, his Czech-Hungarian Dictionary, which, although published nearly 50 years ago, is still in use and has assisted generations of translators, teachers and students in their study of
169
Czech language and literature. Upon professor Dobossys retirement, his student Veronika He, along with Ludmila Hank, took over the teaching of Czech literature. Together they wrote The History of Czech Literature (2003) a much needed reference work for students of Czech language and literature. The other scholar at the department, a linguist, is Oleg Fedoszov, a native Russian, who graduated from Charles University. The author of the study goes on to mention Czech lecturers and graduates of the Czech Department who have worked as translators, teachers and diplomats and have participated in the consolidation of Hungarian-Czech relations in culture and many other fields. The next study, The Beginnings of Viennese Czech Studies in the 18th Century and their Relations to Hungarian Studies (For the 50 th Anniversary of the Establishment of Czech Studies in Budapest), written by Stefan Michael Newerkla from the University of Vienna, primarily treats the work of Jan Vclav Pohl, one of the first professional teachers of Czech in the Hapsburg Monarchy and the author of a handbook of Czech grammar. He worked in the Collegium Theresianum, a military academy, and was the teacher of the emperors family. Pohl tried to create new rules for Czech orthography and translated a Jesuit catechism. Pohls friend Jnos Farkas translated the book into Hungarian. It is highly probable that he was inspired by Pohls conceptions while writing his own Hungarian grammar textbook. Pohls efforts were not clearly understood by his contemporaries, and it was due to the indirect efforts of Josef Doborovsk that Pohls voluminous German-Czech-Latin dictionary never saw publication. The study draws attention to lesser-known
aspects of the Czech National Revival and spells out the significance of private sympathies in the development of science and culture by examining the connections between Pohl and Farkas and Pohl and Dobrovsk. In her contribution, Olga Palamaruk, head of the Department of Czech Studies at the University of Kiev, writes about her home department, which was established in 1842. The institution played an important role in the enrichment of Ukrainian-Czech intercultural and academic contacts. She also addresses events during an exceedingly tragic period of Ukrainian scholarship in the 20s and the 30s when Stalin sent nearly all Ukrainian Slavists to concentration camps. After the Second World War, Slavic Studies underwent major reorganization, initiated primarily by L. Bulachovsk. Pomaruk describes the entire structure of the Department of Czech Studies and the system of education. The importance of the study lies especially in its collocation with the study on Hungarian Slavic Studies. All three studies are valuable from a historic point of view. They demonstrate three ways of developing Slavic studies in three different regions Central Europe (Budapest), the West (Vienna) and the East (Kiev). By pointing to the most influential scholars, they show how young academics should work and demonstrate the need for continual cooperation between nations. On the other hand, all three studies remind us of nearly forgotten figures, enabling us to see the issue of Czech Studies in a wider context. Naturally, an even broader context would have been welcome, and perhaps in the future a similar yet more encompassing conference could be organized.
170
2. The second part of the collection, Language and Linguistics, contains four studies concerning linguistic topics from several points of view. It provides a general overview of the modern Czech language. Especially helpful is the demonstration of the variety of research methods and the discussion of the matter of language, which is shown as a social entity. Research methods, language and linguistic questions are demonstrated from the point of view of prominent individuals and presented using comparative aspects. Anna Beneov presents the general context of the Czech language in her study The Czech Language in the European Union. Frantiek ermk focuses on modern methods of language research in The Czech National Corpus (http://UCNK.FF.CUNI.CZ The Current Situation (2005)), which deals with the projects evolution beginning in 1994. In his study, Vladimr Skalika and Hungarian Grammar Oleg Fedoszov reminds us of an admirer of Hungarian culture and an extremely influential figure in the development of Czech-Hungarian relations. Skalika was one of the most prominent Czech scholars in the field of Hungarian Studies at Charles University and an important practitioner of Prague structuralism. Fedoszov focuses on his academic contributions, for example those on Hungarian grammar, and briefly sums up his achievements, which are still influential in the field of linguistics. In the final study in this section, Comparative Analysis of Czech and Hungarian Linguistic Associations, Gbor Szelmeczi examines materials from two language experiments that took place in 1983 (Hungarian) and in 1988 (Czech). By comparing the results of the reactions to 56 pairs of words, he demonstrates common tendencies in the
usage of antonyms, synonyms and other language elements. 3. The third and final section, Literature and Cultural History, is the longest and most heterogeneous. It comprises ten studies, which suggests that questions of culture and literature are still perhaps the most attractive for researchers. The first group of studies treats significant figures responsible for the constant evolution in relations between the two nations. The study In Memory of Lszl Dobossy and Scholarship on Czech-Hungarian Relations by Istvn Fried is devoted to the life and work of this prominent Hungarian scholar. Although he worked for almost 25 years as a professor of Czech literature, his horizon of interests was exceedingly broad he began his academic career researching French literature, but in the 50s turned to Slavic Studies, especially Czech literature. At the centre of the interests of this extremely influential pedagogue was primarily the literary heritage of Karel apek and Jaroslav Haek. Secondarily, Dobossy examined general questions of Czech-Hungarian cultural relations. He is also the author of an excellent Hungarian translation of Komenskys Labyrinth of the World and Paradise of the Heart and an expert on Komenskys literary production in general. Frieds study is significant from a historical point of view and presents many facts that were previously not well known. The second study from this area is The Contribution of the Translational Works of Frantiek Brbek and the Collection of World Poetry to an Acquaintance with Hungarian Poetry of the Second Half of the 19th Century by Petr Hora. The Collection of World Poetry played an important role in the evolution of Czech poetry and familiarized the Czechs with new directions in
171
world poetry. Brbek, who spent his childhood in Hungary, was an expert in Hungarian language and culture and thus translated original texts himself, which was extremely rare in the case of a Hungarian. He worked with Jaroslav Vrchlick, and the results of this partnership were three books of Hungarian poetry in Czech, among them the literary works of Hungarys national poet Sndor Petfi. The purpose of the collection was to acquaint readers with new ideas and international culture and what Brbek achieved for Hungarian poetry. Hora analyses Brbeks translations and points out the most distinctive features of the poetics of the Lumr School. The next section is devoted to questions of modern Czech literature and culture. Iva Mlkov in her study Czech Poetry at the Beginning of the 21st Century examines the modern poetry scene, especially in Ostrava. She also notes new cultural tendencies such as poems published on the Internet. In his study devoted to Czech cinematography, The Preservation of Values and Renewal, Lszl Kovcs also surveys new tendencies in Czech culture. He tries to explain how Czech cinematography successfully dealt with political changes during and after 1989 and offers a brief overview of the most important films from the beginning of the 21st century until today. In her study, The Meaning of Literature for Children, Andrea Balzs compares the results of research in the field of literature written for children in Czech and Hungarian scholarship. Ludmila B. Hank, in her contribution, Collateral Fatelessness (Imre Kertsz and Arnot Lustig: A Comparision of Their Books Fatelessness and From the Diary of Seventeen-Year-Old Perla Ch.) focuses on the metaphorical
and philosophical significance of the term fatefulness, the primary topic of Kertszs novel and one that also appears in Lustigs book. This term can be understood as the destiny of the entire war generation, not only Jews, whose lives and fates were forcibly and permanently altered. A related term, fatelessness, connotes the inability to decide ones own life and the loss of individuality. Both texts are filled with parallels both heroes prematurely grow up, and they are conscious of their tragic situations. The texts are also similar in their autobiographical backgrounds both Kertsz and Lustig themselves were prisoners in Nazi concentration camps. The study shows and emphasizes the similarity of the cruel experiences of the generation that lived in Central Europe during the Second World War. These tragic times recall Efraim Israels text The Nation That Does Not Want to Belong to Itself, an article devoted to Eduard Bene and his status in the history of Czechoslovakia. The next study, Hungarian Aspects of The Czech National Revival by Richard Prak, concentrates on the cultural and political aspects of Czech-Hungarian relations in the 19 th century. The author highlights the mutual influence between these two nations and draws attention to the similar character of Jungmanns and Kazinczys revivalist conceptions. Hungarian influence was present in all phases of the Czech National Revival, and Prak follows the transformations of this influence. The next study, From Complaining Hungary to Complaining Slavia by Rbert Kiss Szemn, is devoted to questions of the 19th century. The study deals with Jan Kollrs most significant poem, Slvy dcera, and concentrates on a single motif the figure of Complaining Slavia. Slavia Centralis 1/2009
172
He relates this motif to the figure of Querela Hungairae, which was often present in Hungarian literature from the 16th century. Kollr, who knew this topos from lectures on Hungarian poems in Latin, used it in his Latin-language didactic poem and later reinterpreted it in his Slvy dcera. The study offers a new perspective on interpretations of Kollrs poetry and will surely inspire further research. Significant poets are also the subject of the study The Differences in Great Poems in Czech and Hungarian Poetry by Istvn Vrs. The author describes two great figures from the 19 th century, Karel Hynek Mcha and Mihly Vrsmarty, who both had considerable influence on the development of great poems. Both poets inspired others and encouraged the creation of national poetry. The most typical feature of Mchas literary production was the use of oxymoron, which is seen throughout Czech poetry of the 20 th century. Metaphor plays a similar role in Vrsmartys works as oxymoron does in Mchas poetry, for example, in the works of Attila Jzsef, Jnos Pilinszky and Lszl Nagy. The variety of comparative viewpoints represented in this collection offers an extensive overview of Czech and Hungarian cultural and literary studies. As this collection demonstrates, the comparative method has the ability to enrich national scholarship with a context that other types of scholarship cannot. Old topics are suddenly seen in a new context, a new light, and from a different point of view. In most cases texts are intended to create mutual understanding and complement one another not only regarding the subject matter, but also the general issue of Czech-Hungarian relations. The one article that seems to fall out of this
category is that by Efraim Israel, which is more polemical in nature. His contribution, which was originally published in the Internet newspaper Britsk listy, is more openly emotional and subjective and without the scholarly apparatus typical of this collection. Although it is not without interest, it would certainly be more appropriate and find perhaps a greater readership in a different forum. The studies are written either in Czech or in Hungarian, and only the first one by Veronika He has two versions. From a practical point of view, it would be better if every study had its counterpart in the other language and thus be accessible to more readers. Brief resumes are of course useful, but they cannot replace the full article. This collection of essays is recommended primarily to anyone interested in Czech-Hungarian relations. It provides useful, previously little-known information and opens up new avenues of interpretation. It will certainly inspire other scholars, teachers and students. Apart from its pure scholarly value, however, the book demonstrates how two nations with different roots and different histories are able to cooperate and enrich each other culturally. Academia is conventionally seen as an exclusive world isolated from current and pressing issues of the present day, but this conference and this collection show how not only scholars, but students, writers, teachers and diplomats can learn from the experiences of previous generations and other cultures. Agnieszka Janiec-Nyitrai,
Masarykova univerza v Brnu, janiec.nyitrai@gmail.com
173
MARKo JESENEK: The sLOveNe LANguAge iN The ALpiNe AND pANNONiAN LANguAge ARiA. The hisTORy Of The sLOveNe LANguAge. Krakw: Towarzystwo Autorw i Wydawcw Prac Naukowych Universitas, 2005. 365 str. Monografija The Slovene Language in the Alpine and Pannonian Language Aria s podnaslovom The history of the Slovene Language avtorja Marka Jesenka, priznanega raziskovalca jezikovnozgodovinskih oz. jezikovnorazvojnih vpraanj, je izla v Krakovu leta 2005. Recenzent je bil Emil Tokarz, korekture je opravil Brian Halliday, za prevod pa je poskrbela Heather Pirjevec. Delo, ki s temeljito obravnavo slovenskih jezikovnih prelomnic v anglekem jeziku presega ozek nacionalni znanstveni prostor, je lenjeno na dva obseneja sklopa, ob tem pa vsebuje e uvod, povzetek v slovenini in poljini, uporabljene vire in literaturo, izrpno imensko kazalo ter kratko predstavitev avtorja. V prvem sklopu Prekmurian Standard Language (Prekmurski knjini jezik), ki prinaa enajst poglavij, avtor utemeljuje delitev knjine slovenine na dve razliici, osrednjeslovensko in vzhodnoslovensko, ki sta soobstajali vse do jezikovne zdruitve sredi 19. stoletja (neformalno pa e dlje). Osrednjeslovenska razliica je vezana na alpski prostor z vestoletno pisno tradicijo, vzhodnoslovenska, ki se zaradi politine razdelitve jezikovno enotnega prostora deli na vzhodnotajerski in prekmurski jezik, pa predstavlja kontinuiteto z nekdanjo panonsko slovenino. V poglavju Standard Variants in the Slovene Language Area (Knjine razliice v slovenskem jezikovnem obmoju) avtor podaja
sistematien pregled slovenskega jezikovnega razvoja in pri tem izhaja iz znanstvenih ugotovitev Martine Oroen (1996a), ki jih raziskovalno dopolnjuje in nadgrajuje z lastnimi spoznanji o starocerkvenoslovanskih vplivih na t. i. panonsko razliico (npr. deleijsko izraanje istodobnosti in preddobnosti). Opozarja tudi na preteno enosmerne stike med obema sistemoma, saj v slovenskem osredju vzhodnoslovenske knjine tradicije niso poznali vse do 19. stoletja. Sklop se nadaljuje z zanimivo in izvirno kontrastivno obravnavo slovenskega in slovakega jezika (Connecting Points in the Formation of the Slovak and Prekmurje Standard Language), ki sta se po prikljuitvi v Ogrsko kraljestvo znala v podobnem jezikovnozaviralnem poloaju znotraj narodnostno meane drave. Avtor izpostavlja pomen znamenitega bratislavskega liceja, na katerem so imeli prekmurski protestanti, med katerimi je potrebno poudariti tevana Kzmia in Mihala Bakoa, monost spoznavati tenje po oblikovanju slovakega knjinega jezika. Oba jezika, slovaina in prekmurina, sta kot ugotavlja Jesenek do lastnega normiranja uporabljala t. i. nadomestna jezika, eino oz. kajkavino. Naslednjo podobnost avtor najde v jezikovno neenotni podlagi, razcepljeni na posamezne govore, na osnovi katere sta se oba jezika normirala kot nadnareni tvorbi. Poudari tudi pomembno razliko obeh jezikov, ki izhaja iz zavedanja prek murskih Slovencev o narodnostni enot nosti s Slovenci alpskega prostora oz. avstrijskega dela tedanje monarhije in neproduktivnega jezikovnega razlikovanja v asu ideje o Zedinjeni Sloveniji; jezikovne razmere so bile na Slovakem drugane in so vodile v nastanek samostojnega slovanskega jezika. Slavia Centralis 1/2009
174
V nadaljevanju se avtor ustavlja ob vpraanju prekmurskega jezika, kakor se je med letoma 1919 in 1921 kazal v prispevkih Boidarja Borka v Murski strai, glasilu obmejnih Slovencev (Borko and the Problem of the Prekmurian Language Variant). Borko je kot dober poznavalec kulturnih, politinih in zgodovinskih dejstev odlino razumel razvoj te knjine razliice in zagovarjal njeno postopno prehajanje v enotno slovenino, kar je v monografiji ponazorjeno z nazornimi citati. Po letu 1919 se je Borko na asopisnih straneh zavzemal za jezikovno in politino zdruitev Slovencev obeh strani reke Mure, ki ji je pripisoval povezovalno in ne razdruevalno vlogo. Jesenek ugotavlja, da je prekmurski jezik razumel kot enakovredno in vzporedno knjino razliico osrednjeslovenskemu jeziku, ki pa jo je na pragu 20. stoletja, ko govorimo le e o nareju, potrebno nadomestiti z enotnim slovenskim knji nim jezikom. Avtor monografije se nato tematsko osredotoa na jezik prekmurskih olskih knjig (Language in the 19th Century Prekmurje Spelling and Textbooks), s posebnim ozirom na njihove glasoslovno-oblikoslovne znailnosti in na oblikovanje strokovnega jezika. V primerjalni analizi Agustievega Prirodopisa in Erjavevih Domaih in tujih ivali v prispodobah ugotavlja prepletanje z umetnostnim jezikom in nekatere zanimive besedotvorne reitve Agustievega besedila, izhajajoe iz panonske jezikovne baze. V tiskih druge polovice 19. stoletja Jesenek prepoznava dvojnost: odprtost katolikih prekmurskih piscev za sprejem strokovnega izrazja enotnega slovenskega jezika, s imer so se potrdili pozitivni prekmurskoosrednjeslovenski stiki, ter zavraanje jezikovnega poenotenja in vztrajanje pri
prekmurskem nareju pri protestantih na drugi strani. Jezikovna analiza prekmurskega ubenikega tiska se nadaljuje pod naslovom Etymological Characteristics of the Prekmurje Language Variant. Besedoslovne znailnosti prekmurskega knjinega jezika avtor prikazuje na primeru prekmursko-madarskega slovarka v Kzmievem abecedniku ABC knisicza na narodni soul haszek (1790), v katerem prevladuje izvirno prekmursko besedje, redke izposojenke pa so prilagojene prekmurski normi. Primerjalna analiza s podobnim vzhodnotajerskim slovarkom je pokazala prekrivnost jedrnega besedja slovenskega severovzhoda. Sledi pet poglavij, vezanih na prekmursko asopisje, ki ga Jesenek raziskuje z doslej spregledanega jezikovno-publicistinega vidika. Jezikovna analiza v poglavju Forming the Journalistic Language in the Slovene Pannonian Language Territory potrjuje, da se je prekmurski knjini jezik pojavil tudi v publicistiki, eprav se zaradi nenaklonjenega asa ni mogel do popolnosti razviti in uveljaviti; avtorjeve analize tirih prekmurskih asopisov (Prijatel, Kalendar, Marijin list, Novine) omogoajo spoznanje, da so prekmurski tiski preli iz knjinega v nareni okvir postopoma, in sicer ele proti koncu 19. oz. v zaetku 20. stoletja. V raziskavi jezika prvega prekmurskega asopisa Prijatel (The Language of the First Prekmurian Newspaper Prijatel) Jesenek opozarja na raznolike asopisne rubrike, ki so skuale zadovoljevati potrebe irokega bralskega kroga, na Agustiev odnos do ogrskih Slovencev in njihovega jezika, z izbranimi citati predstavlja tudi Agustieva razmiljanja o maternem in dravnem jeziku. Raziskal je razmerje med tvor-
175
cem besedila in naslovniki (kot opaa, je bila komunikacija v asopisu vse do 4. letnika preteno enosmerna). Zanimivo gradivo predstavljajo iz asopisa izpisani prekmurski frazemi, npr. postaviti na poplate, prinesti v gu, biti do teo bos, biti za dojno kravo, biti v akajoem stalii, in vremenski pregovori, saj nas nanje ne opozarja noben prekmurski slovar. Avtor je prvi, ki je iz asopisa izpisal znailno panonsko besedje in ga razvrstil v posamezne pomenske skupine ter opozoril na Agustieve (ne) sistemske novotvorbe. Pomembne ugotovitve je prinesla analiza glasoslovnooblikoslovne ravni v asopisu Prijatel, na podlagi katere je bila ugotovljena nadnarena jezikovna raba. Zanimive izsledke prinaa tudi poglavje o pisavi zemljepisnih imen v asopisu Prijatel (The Writing of Geographical Names in the First Prekmurian Newspaper Prijatel), ki je pokazalo, da se je Agusti odloil za slovenjenje vseh naselbinskih imen, pri tem pa je postavil trdna pravopisna pravila, npr. za pisanje velike oz. male zaetnice, za pisavo skupaj in narazen, pri glasoslovnih, oblikoslovnih in predvsem besedotvornih reitvah pa je opazno omahovanje med knjino normo in narejem (123). Za zapis nenaselbinskih imen je, kot opaa Jesenek, znailna nesistematinost, nenormativnost. Avtor se v tem sklopu posvea tudi oglaevalskim besedilom (Tradition and Modernism in Prekmurians Advertising Texts) in s stilistino ter z jezikovnoprimerjalno analizo v obdobju tiridesetletnega izhajanja Kalendarja srca Jezuovoga ugotavlja tradicionalne in moderne prvine oglaevalskega jezika. Slednje so vezane na: (1) rabo slovenskega knjinega jezika namesto arhainega prekmurskega, (2) zamenjavo madarskega rkopisa s slovenskim,
(3) zavraanje panonizmov in tudi madarizmov ter (4) nastanek prekmurskega pogovornega jezika (134). asopisni del avtor sklene s preglednim prikazom prekmurskega publicistinega jezika v prvi polovici 20. stoletja (Prekmurian Journalistic Language in the First Half of the 20th Century), v katerem poudari preplet sporoanjske, vplivanjske in zabavne vloge publicistinih besedil, ki so vezana na naslednje novinarske vrste: vest, novica, poroilo, uvodnik, komentar in oglasi. Sklop zakljuuje Jesenkova raziskava krabevega videnja vloge posameznih deelnih in pokrajinskih jezikov pri oblikovanju knjine slovenine (krabec about the Share of Provinces and Regions in Norm of the Slovene Literary Language). Temelj slovenske knjine norme mu predstavlja osrednjeslovensko knjinojezikovno izroilo, vpliv nesredinih govorov nanj pa se krabcu zdi dopusten le v primeru, e osrednjemu kranjskemu jeziku ne nasprotujejo (153). Sklop Eastern Styrian Standard Language (Vzhodnotajerski knjini jezik), sestavljen iz trinajstih poglavij, se zaenja z Riglerjevim jezikovnozgodovinskim in dialektolokim pogledom na vzhodnotajerski jezik v lui treh poskusov normiranja vzhodnotajerskega jezika kot knjinega (Riglers Contribution to the Understanding of the Cultural and Language Situation in Styria). Na podlagi analiziranih razprav avtor prepoznava Riglerjevo zavraanje separatistinih teenj (ki so se zaele s prevodi Parhamerjevega katekizma, svetourbansko akademijo, z Volkmerjem in Danjkom) ter njegovo zagovarjanje enotne slovenske knjine norme. Skladenjske znailnosti slovenskih prevodov evangelijev obravnavata naSlavia Centralis 1/2009
176
slednji dve poglavji: Greek, Latin and German Syntactic influence on Slovene Gospel Translations in the 18th Century in Present Active Participles Ending in - and Past Active Participles Ending in -i in Slovene Translations of Gospels. V prvem so podani grki, latinski in nemki skladenjski vplivi, v drugem, osredotoenem na deleja in delenike na - in -i, pa je problematika osvetljena na podlagi Oblakovih razprav o tem vpraanju. Skladenjskemu strnjanju je posveena tudi analiza Murevega Bogoastja sv. katolike cerkve, ki je pokazala, da so imeli pisci slovenskega panonskega jezikovnega prostora prirojen obutek za rabo oblik na - in -i (238), kar je ponazorjeno s izpisanimi zgledi. V poglavju Some Morphologicalsyntax Characteristics of the Eastern Styrian Standard Language of the 19th Century, ki ga odlikujejo tevilni izpisi iz primarnih virov, avtor predstavlja arhaine oblikoslovno-skladenjske prvine vzhodnotajerskega knjinega jezika, znailne za vodilne vzhodnotajerske pisce (tj. Danjka, erfa, Laha in Rinerja, delno Krempla). Posebno pozornost avtor posvea panonskemu tipu zanikanja, strnjevanju povedi z rabo delenikov in deleij, rabi nedolonika in namenilnika ter pasivnih zgradb. Monografija vsebuje tudi izrpen pregled slovaropisja na tajerskem, ki mu je dodan tabelarni prikaz (243). Vzhodnotajerski slovarji, ki so veinoma ostali v rokopisu (natisnjena sta bila zgolj ebulov in Murkov slovar) so po Jesenkovih ugotovitvah pripomogli k sooanju znailnega osrednje- in vzhodnoslovenkega besedja ter sredi 19. stoletja pomagali pri oblikovanju t. i. novoslovenine. Slovarskemu gradivu so posveena tudi naslednja tri poglavja. Avtor
najprej predstavlja rezultate raziskave slovenskega gradiva v Apostlovem slovarju, tj. najstarejem ohranjenem rokopisnem slovarju vzhodnotajerskega podroja (Slovene Material in Apostels Dictionary). Ugotavlja, da med 55 524 slovenskimi besedami prevladujejo tajerske in prekmurske, opazna pa je tudi (nezavedna) tenja po preraanju nareja (278). Jesenek natanneje prikazuje posamezne pomenske skupine (npr. norec, pijanec, enska), posebno pozornost pa posvea tudi pregovorom in zanimivim primeram, ki so odslikavale ivljenje v tedanji Vindiji, tj. dananji slovenski tajerski. V Pleternikovem slovarju, ki predstavlja izhodie mnogih jezikoslovnih raziskav, je zajeto tudi Volkmerjevo besedje, ki ga Jesenek v poglavju Volkmers Words in Pleterniks Dictionary analizira glede na kvalifikatorske oznake (Volk., Volk.-M/Volk.-Mik., Volk.-C., Volk.-Pjk.), glasoslovno-oblikoslovno zgradbo in izvor. Analiza omogoa ugotovitev o Vokmerjevem prizadevanju, da bi na prelomu 18. in 19. stoletja v svojih posvetnih verzifikacijah presegel nareje in oblikoval besedie, znailno za nastajajoo vzhodnotajersko knjino razliico. Vrazs Enties into Murkos Dictionary nam razkriva manj znano dejstvo, da je Stanislav Vraz, kasneje prepoznaven po svoji ilirski usmerjenosti, na posebej uvezane prazne liste pripisoval besede v slovensko-nemki del Murkovega slovarja iz leta 1833. Besedje, ki ga Jesenek natanno analizira, je prilo tudi v Pleternikov slovar, a ni pripisano Vrazu, temve ima veinoma oznako vzhodnotajersko. Avtor se loteva tudi pravopisnih vpraanj prvega obsenejega zgodovinskega dela v slovenini, tj. Kremplovih Dogodivin tajerske ze-
177
mle, v katerih najdemo vsebinsko in jezikovno-slogovno pogojeno priblievanje vzhodnotajerski knjini normi, kljub Kremplovemu sicernjemu sledenju osrednjeslovenskemu knjinemu jeziku. Pomembna je ugotovitev, da je Krempl v Dogodivinah postavil sprejemljiv pravopisni sistem, ki je bil tudi izhodie Marnovih, Janeievih in Levevih razmiljanj o pisavi velike zaetnice. Avtor monografije se v tem sklopu osredotoa tudi na Slomkovo jezikovnonazorsko usmeritev, ki je predstavljala kompromis med njegovim jezikovnim utom in jezikovno odprtostjo (312) Slomek se je namre zavzemal za postopno priblievanje obeh knjinih norm in preraanje v enoten slovenski knjini jezik. Jesenek na osnovi jezikovne priredbe Slomkovih pridig, ki jo je pripravil leta 2000, raziskuje tudi Slomkov slog, ki izstopa po iskrivosti in ivosti slednjo dosega s pomojo stalnih rekel, novotvorb, skladenjskega strnjanja, stilno zaznamovanega besednega reda, skladenjskega kopienja, dramatinega sedanjika itd. Predstavljena je tudi zanimiva izraba sopomenskosti v Cafovem prevodu Robinsona Mlajega (Synonym Use in the Vocabulary of Cafs Translation od Robinson Mlaji), v katerem je zaradi prevajanja iz eine opazna slovensko-eka sopomenskost ter besedni in skladenjski ehizmi (331). Ob dvojnini sopomenskosti se pojavljajo tudi dalji sopomenski nizi, v katerih Caf zdruuje istopomensko besedje, npr. les uma hosta goa ea (325), in sicer z namenom bralcem pribliati besedje razlinih slovanskih jezikov in nakazati njihovo monost zdruevanja. Monografija je sklenjena z avtorjevimi razmiljanji o povezavi jezikovne preteklosti s sedanjostjo (Ties between
the Past and Present), zlasti z ozirom na olski sistem. Avtor najde mnoge odgovore na aktualna vpraanja e v 19. stoletju, npr. pri Mikloiu (334), loveku, ki je premiljeno in odgovorno nartoval jezik. Jesenek ob vlanitvi v Evropsko zvezo poudarja pomembno vlogo jezikovne politike in spodbuja duhovno, kulturno ter jezikovno ustvarjalnost, na podlagi katere bo strah o nadaljnjem obstoju slovenine odve. Po kratkem pregledu v monografiji The Slovene Language in the Alpine and Pannonian Language zajete problematike lahko zakljuim, da Jesenek izrpno obravnava vsa relevantneja prekmurska in vzhodnotajerska besedila ter vse pomembneje avtorje tega podroja (Borko, Kuzmi, krabec, Rigler, Murec, Apostel, Volkmer, Vraz, Krempl, Slomek, Caf). Z jezikovnozgodovinskega vidika se dotika obeh socialnih zvrsti (knjine in narene) in zajema funkcijskozvrstno razlina besedila. Razreuje jezikovna vpraanja vseh jezikovnih ravnin, metodoloko pa raziskavo odlikuje preplet razlinih pristopov, od jezikovnoanalitinega, sintetinega, kontrastivno-primerjalnega, do sociolingvistinega. Avtor na podlagi jezikovnozgodovinskih spoznanj ovrednoti sinhrono jezikovno stanje in poda pogled v slovensko jezikovno prihodnost. Zaradi vsega natetega monografija predstavlja aktualno in pomembno izhodie nadaljnjih jezikovnorazvojnih raziskav ter kanonizirano delo pri tudiju slovenske jezikovne zgodovine zaradi anglekega metajezika zlasti na tujih univerzah. Natalija ulnik,
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, natalija.ulcnik@uni-mb.si
178
ivLJeNJe iN DeLO JOefA BOROvNJAkA. Ur. Marko Jesenek. Maribor: Filozofska fakulteta, oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 2008. Zora, 55. 323 str. Znanstveni simpozij z naslovom ivljenje in delo Joefa Borovnjaka (18261909; prekmurski naboni pisatelj, katoliki pisatelj in duhovnik, rodoljub, zavedni Slovenec), ki je potekal na Cankovi, 27. in 28. junija 2008, so organizirali Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru (Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti), Obina Cankova in upnija Cankova. Monografija z istim naslovom, ki jo je uredil Marko Jesenek, je nastala na podlagi simpozija ob 150-letnici Borovnjakovega prihoda za upnika na Cankovo (20. 6. 1858. leta). Vsebinsko je knjiga razdeljena na pet tematskih sklopov, obsega enaindvajset prispevkov, bibliografijo Joeta Borovnjaka, na koncu so dodani e povzetki razprav v slovenskem in anglekem jeziku. Sodelujoi (SAZU, ZRC SAZU, mariborska in ljubljanska univerza, druge izobraevalne ustanove, murskosoboka knjinica in muzej, mariborska in murskosoboka nadkofija) prikazujejo Borovnjakovo cerkveno in posvetno delo, njegove kulturne, jezikovne in knjievne stike s tajerskimi duhovniki, njegov odnos do prekmurskega knjinega jezika, nareja in politike, Borovnjaka kot duhovnika, nadaljevalca Koievega dela v Prekmurju, najpomembnejega prireditelja prekmurskih katolikih knjig, izdajatelja olskih knjig, prevajalca ter narodnostno, kulturno in politino ivljenje med Muro in Rabo v njegovem asu. Raziskovalci in preuevalci so Borovnjaku nadeli vzdevek prekmurski Trubar. Med njima lahko namre potegnemo kar nekaj vzporednic po-
sveanje cerkvenemu poslanstvu, utrjevanje vere in daljnosene posledice za vse Slovence, skrb za jezik, skrb za izdajanje tiskov in podobno. Dr. Vasko Simoniti, astni pokrovitelj znanstvenega simpozija in takratni (2008) minister za kulturo Republike Slovenije, je ob odkritju doprsnega kipa (v parku pred upnijsko cerkvijo sv. Joefa) Joefa njega oznail za narodnostno in kulturno avtoriteto, od katere so Prekmurci in tudi drugi dobivali navdih, spodbudo, mo za krepitev duhovnega in kulturnega obstoja. Brez Borovnjaka si namre ni mo zamisliti bogate kulturne ustvarjalnosti in produktivnosti njegovih naslednikov. Prvi tematski sklop se osredotoa na Borovnjakovo pastoralno dejavnost, njeno dediino in pomen, osvetli politino, upravno, drubeno-gospodarsko in versko zgodovino v njegovi dobi ter zgodovinske okoliine tedanjega asa. Andrej Pavli (Pokrajinska in tudijska knjinica Murska Sobota) prikazuje pomembneje politine dogodke, upravne in drubeno-gospodarske razmere v prostoru in asu, v katerem je ivel Joef Borovnjak. Podaja politini pregled dogodkov v upaniji, okraju in upravi okraja. Vinko Potonik (Univerza v Ljubljani, Teoloka fakulteta) prouuje religiozno oziroma cerkveno okolje, v katerem je Borovnjak deloval oziroma del katerega je bil. Skua osvetliti vidike cerkvene religioznosti v Prekmurju v drugi polovici 19. in na zaetku 20. stoletja ter njegovo kulturno dejavnost. Borovnjakovo pastoralno dejavnost obravnava Vinko kafar (Univerza v Ljubljani, Teoloka fakulteta). Izhaja iz dveh besedil v prekmurini (1) iz pesmi, ki jo je ob Borovnjakovi novi mai (1851) napisal Joef Koi Cantus Primitialis (Novomana pesem) in ki na preprost nain poveliuje novoma-
179
nika in nakazuje trojno duhovnikovo poslanstvo: vodstveno, oznanjevalno ter liturgino (vsako poslanstvo nazorno nakae); in (2) iz dela besedila dekana soboke dekanije Franca Ivanocyja o poskusu ovrednotenja Borovnjakove pastoralne dejavnosti. tefan Kuhar (kofija Murska Sobota) si je kot cilj postavil obravnavo Borovnjakove dediine na Cankovi. Le-ta je pomembna za njegove naslednike upnike in za splono kulturno zgodovino Prekmurja. Na kratko poda njegov ivljenjepis, analizo upnijske matine knjige, arhivske dopise, arhivske knjinice, navaja dobra dela, ki jih je Borovnjak naredil za upnijo in ire podroje, in dopise o kapelah, kriih, upniji in gradnji cerkve v njegovem asu. Joefa Borovnjaka skozi sodobnike, literarne zgodovinarje, zapise prouevalcev prekmurskega ivljenja, stike s tajerskimi duhovniki in z raziskovalci, njegovo narodno zavest in dela prikazuje drugi tematski sklop. Le-ta je najobseneji v monografiji in vsebuje najve prispevkov osem. Joica eh (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta) se osredotoa na prikaz Joefa Borovnjaka v lui sodobnikov in literarnih zgodovinarjev (temelj so objavljeni zapisi) ter prikazuje Borovnjakovo rokopisno pesmarico (hrani jo Pokrajinska in tudijska knjinica v Murski Soboti). Meni, da je duhovnikov osrednji pomen potrebno iskati v njegovem zavzetem narodnoprebudnem in kulturnoposrednikem delu na obeh straneh Mure. Borovnjak v zapisih prouevalcev prekmurskega ivljenja in kulture je osrednja tema prispevka Joefa Vugrinca (Pokrajinska in tudijska knjinica Murska Sobota). Osnova so zapisi prouevalcev prekmurskega ivljenja, jezika in literature, ki prihajajo z desnega brega reke Mure Boidar Rai in Anton Trstenjak. Borovnjaka v
zapisih sodobnikov analizira skozi dela Zinke Zorko, Joice kofic in Francija Justa. Borovnjak je s temi primerjavami predstavljen kot osebnost in literarni ustvarjalec. Dokaze, da so prizadevanja, delo, vloga in pomen Joefa Borovnjaka z navezovanjem stikov (z obiski, dopisovanji, zblievanji s tajerskimi Slovenci e posebej z duhovniki in raziskovalci) obrodila trajne sadove, navaja v svojem prispevku Franc Kuzmi (Pokrajinski muzej Murska Sobota). Prikazuje Borovnjakove stike s tajerskimi duhovniki in z raziskovalci prekmurskih Slovencev, njihovih obiajev in jezika. Od kod Borovnjaku tako globoka narodna zavest in kaken je bil njegov vpliv na sodobnike Franca Ivanocyja, Joefa Bagaryja in Joefa Klekla st. osvetljuje Stanislav Zver (kofija Murska Sobota). Vsebino Borovnjakove pesmarice (rokopisna zbirka PiK Murska Sobota) predstavlja Franci Just (Zaloba Franc-Franc). Ob izbranih pretipkanih pesmih nazorno prikazuje Borovnjakovo prevzemanje in prilagajanje slovenskih cerkvenih pesmi. S tem razlenjuje verznooblikovalne principe, po katerih je pesnil. Dve Borovnjakovi rokopisni deli: molitvenik in pesmarica sta predmet raziskovanja Fanike Krajnc - Vreko (Knjinica Teoloke fakultete v Mariboru). Veji del rokopisa je zapisan v gajici, nekaj tudi v madarski pisavi. V veini besedil je mogoe najti narene izraze. Jasno je viden trud zapisovalca, da bi pesmi in molitve priblial bralcem v slovenskem knjinem jeziku. Avtorica sklepa, da so pesmi, molitve in krieva pota zapisani po spominu. Z didaktinih vidikov Borovnjakov Veliki katekizmus in primerjalno e Kardoev Kratki Navuk Krsztansztva analizira Simona Pulko (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta). S tem poskua prikazati prednosti oziroma pomanjkljivosti obeh. Veliki Slavia Centralis 1/2009
180
katekizmus vidi kot prironik z vpraanji in odgovori, kot razlago za verske resnice, z njim pa lahko uitelj/duhovnik z nekaterih didaktinih vidikov pouuje otroke. Borovnjakovo delo v Stopinjah (prva tevilka Zbornika pomurskega pastoralnega podroja je izla leta 1972), kjer sta Joefa Borovnjaka najizrpneje predstavila kof Joef Smej ter slavist in etnolog Vilko Novak, prikazuje skozi sedemnajst prispevkov (razporejenih po kronolokem zaporedju) Janko Duri (Osnovna ola Tiina). Naslednji, tretji tematski sklop prikazuje Borovnjaka kot prevajalca, njegovo povezavo s prekmurskim knjinim jezikom, jezikovno- in politinonazorsko ujemanje ter razhajanje med njim in Agustiem, jezikovno analizo njegove pridige in podaja poskus jezikovnopragmatine ter sociolingvistine analize Borovnjakovih del v primerjavi s sodobnimi prironiki za verouk. Sklop zaenja prispevek Joefa Smeja (Nadkofijski ordinariat Maribor) o delu Joefa Borovnjaka kot prevajalca. Podan je analitini pregled besede prevajalec in prevajati, kakor jih v razlinih oblikah najdemo pri nekdanjih prekmurskih pisateljih. Prikazani so njegovi prevodi madarske cerkvene pesmi Ah hol vagy magyarok in prevod Professio orthodxae fidei (Izpoved prave vere). Avtor na podlagi analize sklene, da je bil Borovnjak mojster v prevajanju in da je s tem delom obogatil prekmurski knjini jezik. Ob Trubarjevi petstoletnici se Marku Jesenku (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta) ponovno odpirajo vpraanja o razvoju slovenskega jezika in o oblikovanju (enotne) knji ne norme. Ob tem osvetli preporodni, romantini in realistini Borovnjakov pogled na slovenski jezik. Joef Borovnjak je pravilno razumel slovensko jezikovno in narodnostno vpraanje ter
se tako zavzemal za jezikovno poenotenje Prekmurcev z matinim narodom. Natalija Ulnik (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta) ie vzporednice in razlike med sodobnikoma, ki pa sta ivela v razlinem okolju, Borovnjakom in Imretom Agustiem (18371879). Predstavlja njuno ustvarjanje v knjini prekmurini, jezikovni nazor, politina ujemanja in razhajanja ter odnos slovensko-madarske javnosti do njunega delovanja. Natanno jezikovno analizo Borovnjakove pridige Pareneza na est svetij apotolov Cirila i Metoda (1886), ki je pomemben pokazatelj znailnosti tedanjega prekmurskega knjinega jezika in je na vseh jezikovnih ravninah e sprejela znailnosti enotnega slovenskega knjinega jezika (skladenjsko se pribliuje osrednjemu tipu knjinega jezika, eprav ohranja bistvene glasoslovno-oblikoslovne, besediloslovne in leksikalne znailnosti svojega prostora), podaja Tatjana Grah (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta). Mira Krajnc Ivi (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta) poskua narediti jezikovnopragmatino in sociolingvistino analizo Borovnjakovih del Velikega katekizmusa in Dhovne hrne. Leti primerja s sodobnimi prironiki za verouk (Katekizem Katolike cerkve, Kompedij, Pridite k meni, Pridi Sveti Duh, Za loveka gre 4, Kristjan moli) in s tem glede na sporoanjske okoliine nastajanja taknih besedil prikazuje sodobno primerljivo gradivo. Izbrano gradivo analizira na treh ravneh: (1) ravni besedila, (2) globinski (tematski) in (3) povrinski (skladenjski) ravni. etrti sklop je posveen dialektologiji, lingvistini geografiji in nareni podobi Prekmurja. Prinaa izsledke sodobnih dialektolokih raziskav, ki se navezujejo na prekmursko nareno skupino. Mojca Horvat (ZRC SAZU, Intitut
181
za slovenski jezik Frana Ramova) na podlagi gradiva za Slovenski lingvistini atlas (SLA) podaja nareno podobo Prekmurja. Natanneje s kartami doloi mejo treh prekmurskih podnareij, in sicer na podlagi znotrajjezikovnih (zbrano gradivo za SLA) in zunajjezikovnih dejavnikov (geografska opredelitev krajev, zgodovinska dejstva, politino- in cerkvenoupravna razdelitev, reliefna razgibanost pokrajine). Tabelarno in v kartografirani obliki za izbrane lekseme (brki, zjutraj, garje, nahod) in foneme prikazuje listkovno ter zvezkovno gradivo za SLA. Opis, glasoslovje, oblikoslovje v prekmurskem ravenskem podnareju na Cankovi so predmeti raziskave Zinke Zorko (SAZU v Ljubljani). Podaja tudi izpis narenega besedja po Slovenskem lingvistinem atlasu (urejen po abecedi) in zapis narenega besedja oziroma prepis z videokasete. Izbor narenih toponimov, ki so bili zbrani v osmih naseljih obine Cankova, prinaa razprava Mihaele Koletnik (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta). Zbirka mikrotoponimov (zbranih na terenu in po pisnih virih katastrske mape in narti, topografski narti, joefinski vojaki zemljevidi) je slovarsko urejena. Jezikovne pojave med Cankovo in Radgono prikazuje Mirko Kriman (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta), ki radgonski kot povezuje s prekmurskim, slovenjegoriko-prlekim in z junobavarskim narejem ter ie jezikovne interference, ki so zelo pogoste zaradi situacijskega menjavanja kodov in jezikovnega preklapljanja med slovenino ter nemino. V petem tematskem sklopu Franc Kuzmi na enem mestu podaja sistematino urejeno bibliografijo Joefa Borovnjaka. Najprej so navedena njegova dela, temu pa je dodano e poglavje O
Borovnjaku, kjer je prikazan abecedni seznam literature, ki se nanaa nanj. Knjiga ovrednoti cerkveno, posvetno in kulturno delo Joefa Borovnjaka, ga povezuje s pisatelji 19. stoletja ter s kulturnimi delavci 20. stoletja. Prvi je predstavljena in analizirana Borovnjakova rokopisna pesmarica in rokopisni molitvenik. Iz njiju je razvidna elja po jezikovnem poenotenju. Monografija ivljenje in delo Joefa Borovnjaka osvetljuje jezikovne razmere v slovenskem panonskem jezikovnem prostoru prepletanje in priblievanje prekmurskega knjinega jezika enotni slovenski knjini normi. Procesi poenotenja dveh knjinih norm so e vedno premalo raziskani. Prav zato je monografija e dragoceneja, saj prikazuje Borovnjakov dele in njegovo vlogo pri tem. To pa do izida te knjige e ni bilo tako natanno, sistematino in primerjalno predstavljeno, analizirano in zbrano na enem mestu. Jezik je, kakor na platnicah pie tudi Marko Jesenek, res e vedno najpomembneji nacionalni atribut, ki nam e danes zagotavlja obstoj naega naroda. In prav v asu mone jezikovne globalizacije, vse monejega propagiranja tujega oziroma anglekega jezika, posledinega nartnega in prisiljenega uvajanja le-tega na vsa podroja lovekega delovanja, je e posebej pomembno, da se Slovenci zavedamo, kako dragoceno je bilo v 19. stoletju in je e danes Borovnjakovo narodnostno, jezikovno, kulturno in drugo delovanje. Tovrstne znanstvene monografije nas opominjajo in hkrati spodbujajo pri boju za razvoj ter obstoj slovenskega jezika. Anja Benko,
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, anja.benko@gmail.com
182
JOe TOmAi: mONOgRAfiJA. Ur. Dragica Haramija. Maribor: Litera, 2006. 260 str. Monografija o Joetu Tomaiu (roj. 9. marca 1906), ki jo je uredila Dragica Haramija, odstira ivljenje in delo slovenjebistrikega kulturnega delavca z Velikega Tinja na Pohorju, ki je slovel kot izvrsten pedagog, dramski igralec in reiser, zlasti pa kot neutrudni literarni snovalec ter pomemben pravljiar. O vlogi Joeta Tomaia v slovenski literarni zgodovini so z vso znanstveno in razmiljujoo zavzetostjo spregovorili na prvem Bistrikem knjievnem festivalu v letu 2005, ki so ga pripravili tudentska zaloba Litera iz Maribora, Mladinski klub Kre Slovenska Bistrica in Zavod za kulturo Slovenska Bistrica. Iz tega dogajanja se je porodila zamisel o knjini objavi takratnih prispevkov, kar je bilo naslednjega leta tudi realizirano. Monografija tako prinaa deset strokovnih oziroma znanstvenih razprav avtorjev, ki so kakor koli preko svojega dela (bodisi kot znanstveni raziskovalci ali rojaki bodisi kot pripovedovalci pravljic) povezani s tem pomembnim lovekom z Bistrikega Pohorja. Razprave prinaajo povsem v novi lui literarnozgodovinskega in jezikovno-slogovnega pogleda utemeljena spoznanja medvojnega in povojnega literarnega delovanja Joeta Tomaia. Prva razprava Stanislava Gradinika: O ivljenju Joeta Tomaia se z vso zgodovinsko natannostjo in spominsko angairanostjo, tudi s fotografskim gradivom, loti najprej Tomaievega rodu, zlasti po oetu Janezu, znanem olniku, naduitelju in narodno-kulturnem delavcu, in mami Ani, ki je mou rodila deset otrok, od katerih je bil sin Joe esti po vrsti. Mali Joe je svoja otroka leta preivljal na idili-
nem Tinju, kjer e danes ivijo zgodbe, vezane na stara tinjska gradia, Urha in Repa kakor tudi s srednjevekimi razvalinami zaznamovanega Keblja ter Modria, kjer so bili najdeni ostanki starega rimskega mitreja, Malega Tinja ter Radkovca. V vseh teh krajih je med ljudmi kroilo ogromno pravljinih in bajeslovnih zgodb, kar je za mladega Joeta Tomaia predstavljalo razkono panoramo domiljijskega gradiva. Razprava razkriva avtorjevo izobraevalno (uiteljie v Mariboru) in poklicno pot, najprej v Prekmurju v Kuzdobljanu, Stanjevcih, Domanjevcih in Dolnji Lendavi, nakar se vrne na Tinje za skoraj desetletje in pusti neizbrisljiv peat predvsem na kulturnem podroju (npr. v slikarstvu). Zatem nadaljuje olanje na Visoki pedagoki oli v Zagrebu, kjer je l. 1936 diplomiral iz slavistike. To mu je omogoilo, da je do l. 1941 delal kot predmetni uitelj v Celju, med vojno pa se je preselil v Ljubljano, kjer je do konca vojne honorarno delal v Drami SNG. V tem obdobju je Joe Tomai izdajal knjigo za knjigo, zlasti pravljice z Bistrikega Pohorja, pri emer je sodeloval tudi z znanim ekim ilustratorjem Joetom Bernekom in ilustratorko Marijo Kozlonik. Po vojni je Tomaia poklicna pot kot predmetnega uitelja zanesla znova v Celje, kjer je prostoasno igral in reiral v Ljudskem gledaliu. Med leti 1948 in 1968 je delal kot uitelj in ravnatelj na Jesenicah ter v tamkajnjem polpoklicnem gledaliu, za katerega je reiral in pisal tevilne dramske tekste, po upokojitvi pa je bil 1969 l. imenovan e za upravnika Gledalia Toneta ufarja vse do njegove smrti 1970. Pokopljejo ga v druinskem grobu v Slovenski Bistrici. Druga razprava Dragice Haramija Proza Joeta Tomaia literarnozgodovinsko predstavi prozna dela avtorja,
183
ki obsegajo tiri knjievne vrste: mite, povedke, legende in pravljice. Njegov prozni opus je obseen, saj zajema v desetih knjigah sedem daljih proznih besedil in sedeminestdeset kratkoproznih besedil, objavljenih v treh zbirkah pravljice, legende in bajke. Avtorica razprave se je zaradi velike koliine gradiva odloila predstaviti Tomaievo prozo po posameznih knjievnih vrstah. Najprej izpostavi kratko prozo v posameznih razdelkih: Pravljice (Mrtvo srce, arovnikova hi, trije bratje, Oglarjev sin, Botra smrt, Tri veriice in biser, Trgovev sin), Miti ali bajke (npr. o vilah: Rojenice prerokujejo usodo, Vilin klobi, Vile svetujejo setev , o vodovniku, povodnem mou, jezerniku: Vodovnik ugrabi pastiriko, Drav ski vodovnik, Vodovnik , o zmaju, hostniku, velikanu, gradiu, divjem lovcu, hudiu ), Legende (npr. Zlodej sezida cerkev, Pastirkova nebesa, Ogrska Marija ) in Povedke (npr. Logarjev gaji, Pohorski steklar, Turki zid ). Podobno je avtorica razprave razdelila tudi pregledano daljo prozo, ki jo z literarnozgodovinskimi komentarji poda v razdelkih: Pravljice (npr. Mrtvo srce, arovnikova hi, Oglarjev sin), Miti ali bajke (Botra vila), Legende (Pastirkova nebesa, Drvarka Marija) in Povedke (Dravska roa). Avtorica je v svoji razpravi na osnovi spoznanj iz slovstvene folkloristike uvedla novo sistematino razdelitev Tomaieve kratke in dalje proze (pri emer je upotevala tudi razline variante), ki omogoa boljo preglednost in poglobljenost poznavanja tega obsenega obmoja avtorjevega ustvarjanja. Naslednja razprava Janka ara: Nekatere temeljne prvine jezika v Tomaievih pravljicah, bajkah, pripovedkah in legendah prinaa nova jezikovno-slogovna spoznanja v nekaterih kategorijah
(imenski del, avtorjeve tvorjenke, nareno besedje), ki so podrobneje obdelane, skladnja, slovnine in pravopisne prvine pa so prikazane nekoliko bolj globalno. Avtor izhaja iz podrobne analize Tomaievih pravljic, bajk, legend in bajke Botra vila, kar obsega kar 60 % celotnega avtorjevega opusa. Janko ar je uvodoma pregledal vse dostopne analize Tomaievega jezika in sloga, pri emer je ugotovil, da se je o tem zelo malo pisalo, zato je nadaljnja analiza zelo podrobna: prine se s pregledom besedja, kjer avtor ugotavlja, kljub Tomaievemu prizadevanju za staroitnost pravljic, bajk in legend, precejen dele dodanih dialektizmov in arhaizmov, med katerimi je tudi nekaj pisateljevih avtorskih tvorjenk, nekatere narene besede pa so e zelo stare in sodobnim ljudem iz Tomaievih krajev neznane. Ta spoznanja izhajajo iz natannega pregleda slovarja pridevnikega, samostalnikega in glagolskega besedja v poglavju II. Poglavje III prikazuje izpeljanke, sestavljenke in sklope z izpisanimi primeri iz besedil, pri emer so zelo zanimiva tudi iz gradiva izpisana rekla, predvsem stavna, ter pregled pravopisne norme. IV. poglavje se ukvarja z metaforiko in nekaterimi drugimi izstopajoimi slogovnimi prvinami, pri emer avtor ugotavlja, da Tomai zelo rad iri metaforino jedro tako, da je teie na epitetu in glagolski ekspresiji (ekspresivni so npr. iroki opisi narave, vremenskega dogajanja), kar prav tako podkrepi z izpisanimi primeri. V zadnjem V. poglavju razprave je avtor podal ugotovitve glede skladnje, pri emer ugotavlja, da so pogosta kopienja in ponovitve istovrstnih lenov, tudi pristavki in raziritve, ob koncu pa zakljuuje s tehtno mislijo, da je Tomaia treba glede na rezultate jezikovnoslogovne analize teti med najvidneje slovenske pravljiarje. Slavia Centralis 1/2009
184
Emil Cesar je avtor razprave Joe Tomai kot dramatik, v kateri natanno navaja as izvajanja posameznih dram Joeta Tomaia, ki jih je bilo precej, navaja tudi Tomaieve priredbe nekaterih del slovenskih pisateljev, npr. Juria (Deseti brat, Domen), Cankarja (Lepa Vida). Kot zanimivost avtor razprave izpostavi podatek, da je Tomai kot igralec nastopil v 109-ih predstavah. Posebno mesto imajo v Tomaievi dramatiki dela za otroke, ki so nastala po pohorskih pravljinih motivih, npr. pravljina igra Trije bratje, igra o Vodovniku. Najpomembneje Tomaievo dramsko delo pa je Mlinarjev Janez, ljudska igra s petjem v estih slikah, in sicer je to zgodba o zadnjem celjskem grofu. Ta igra je bila zahtevna zaradi veliko scen, poleg statistov pa je nastopilo kar 24 igralcev. Podrobnosti o predstavi niso znane, vendar avtor navaja, da je bila krstna predstava na Jesenicah, tej pa je sledila e uprizoritev v Celju. Za to igro so se zanimali tudi v Kopru in zamejstvu Italiji. Po letu 1945 se je Tomai posveal dramatiki in pestremu gledalikemu ivljenju na Jesenicah. Marija Stanonik v razpravi Sinkretinost v ustvarjanju Joeta Tomaia navaja in utemeljuje prepletanje folklorne in avtorske poetike pri delu obravnavanega avtorja na osnovi treh bistvenih sestavin folklornega dogodka: tekst, tekstura in kontekst. Pri ravnini teksta avtorica izpostavi motiviko kruha kot znamenje socialne diferenciacije. Glede anrskega sinkretizma in njegove poetike avtorica meni, da ga je zaradi bolje preglednosti dobro razleniti na ve razdelkov, in sicer: prepletanje realnega in irealnega, mitinega in kranskega, ki je pri Tomaiu prepoznaven postopek literarizacije kot prepletanje bajne in legendne snovi, eprav daje avtor ob konkretni anrski opredelitvi prednost
bajki, npr. Skopuh sezida kapelico, Zlodej sezida cerkev, ali pa zgodovinski snovi, npr. Nevestica z zvezdo na elu. Sledi prikaz prepletanja folklorne in avtorske poetike pri Tomaiu, npr. v pesmih o Poljanski Mariji, Otrokova dua se pokori, Duice majcene, Ogrska Marija, Vragova nevesta. Sledi razdelek, ki predstavlja bajna bitja med slovstveno folkloro in literarizacijo, ki se veejo na zgodbe o velikem Volveru, Gorski zmaj, Dravski vodovnik, zgodbe o svetem Petru in Kristusu. V razdelku Kompozicijska sinkretinost avtorica ugotavlja, da se avtorska razsenost Pohorskih pravljic, bajk in legend kae v zgradbi posameznih pripovedi, ki je v slovstveni folklori navadno enosmerna, medtem ko pa je pri Tomaiu vsestransko umetelna, kakor v zgodbi Tri kadi denarja, ki je zgrajena po vzorcu ruskih babuk. Npr. legenda Marija in sestrici pa je zgrajena na naelu motivnih nasprotij. Sledi prikaz jezikovne sinkretinosti na nivoju besedja. Avtorica se zatem loti e ravnine teksture, za katero v Tomaievih knjigah ni neke osnove. Ravnina konteksta pa je spet zelo obseno obmoje, pri katerem avtorica opozarja, da sodijo sem tiste sestavine, ki umeajo Tomaieve postopke literarizacije v realen prostor in as. Predmetni kontekst pa se nanaa, kakor ugotavlja avtorica te razprave ob zakljuku, na materialno in socialno kulturo. Naslednja razprava Lidije Ganik Gomba Pravljina povest Mrtvo srce prinaa zanimiva spoznanja glede razlik med dvema izdajama Tomaieve pravljine povesti Mrtvo srce iz leta 1942 v knjigi Pohorske pravljice, leta 1944 pa je izla v samostojni izdaji. Precej razlik je na ravni fabuliranja, kar avtorica razprave tudi natanno ponazori s primeri. Razlike so tako npr. v razlinih obteitvah nekaterih motivno-tematskih prvin,
185
kakor sta lepota in smrt, zlasti v pogledu ivih na lastno in tujo smrt, ali kakor pie avtorica: Na globlji ravni pa gre za temo smrti in ivljenja po njej ter veliko mo lepote, kar pride e posebej do izraza v povesti iz 1944. leta (prav tam: 182). Nekaj pa je tudi podobnosti: obe varianti pravljine povesti Mrtvo srce prinaata opozicijo med gradom in mestom, izpostavljata bogastvo kot vrednoto le v zvezi z dobroto, odpravljata nesorazmerje med resninostjo in pravinostjo, dogodki pa potekajo v naravnem zaporedju. Avtorica med drugim e opaa, da v obeh zgodbah pripovedovalec posega v dogajanje s komentarji, veliko je izjemnega in nakljunega, realni dogodki se prepletajo s udenimi, kar je v prejnji razpravi ugotavljala tudi Stanonikova. Pomenljiva ugotovitev avtorice je, da v povesti iz leta 1944 Tomai bolj uporablja dramske elemente in prav z njihovo pomojo ustvarja monejo psiholoko poglobljenost likov, kar pa omogoa posredno vejo identifikacijo bralcev s to zgodbo. Razprava Boruta Gombaa Pokrajina svojstvenih metafor prinaa iv opis bogate Tomaieve metaforike, zlasti na primeru pohorskega bajeslovnega bitja Jezernika, saj ta lik v pripovedih Pohorcev, po mnenju avtorja razprave, predstavlja nekakno skrivnostno in teko opisljivo prisotnost. Na tem danem primeru avtor ugotavlja: Iz povedanega torej sledi, da je Tomai pri opisovanju zunanjosti bajeslovnih bitij s Pohorja povsem blizu ljudskemu izroilu, tudi takrat, ko se vsaj navzven zdi, da sta umetna in ljudska govorica dale druga od druge (prav tam: 190). Avtor razprave analizira tudi opise dogajalnega prostora, bajeslovnih bitij, asa, rastlinskega in ivalskega sveta, kar ga pripelje do sklepa, da lahko s pomojo Tomaievih pravljic, bajk in
legend primerjamo Pohorje danes in neko, hkrati pa je Tomai jezikovno najspretneji v tistih pasaah, v katerih je duh Pohorja najbolj izrazit. Razprava Simone Pulko Monost povezav pri obravnavi bajke Vila J. Trdine in Tomaievih bajk o vilah iz zbirke Pohorske bajke prinaa predloge izbora besedil za uresniitev ciljev, ki so zastavljeni v unem nartu za osnovno olo. Avtorica postavlja v ospredje pokrajinsko zastopanost avtorjev, kar je v olski praksi, al, velikokrat postavljeno v ozadje, eprav prav to dejstvo omogoa tevilne druge povezave in aktivnosti (npr. izlete, literarne dneve v naravi ipd.). Razprava eli pokazati povezave Tomaievih bajk z bajkami, ki so obravnavane v berilih za osnovno olo v tretjem triletju devetletne O, pri tem pa se opira na cilje unega narta. Iztonice so naslednje: bajka v unem nartu za osnovno olo, analiza bajk o vilah: monosti povezav pri obravnavi bajke Vila J. Trdine in Tomaievih bajk o vilah iz zbirke Pohorske bajke. Ob tej iztonici avtorica razprave poda predloge za dejavnosti po branju in medijske predelave. Avtorica ugotavlja, da je njena analiza pokazala naslednje: z vkljuevanjem Tomaievih besedil iz zbirke Pohorske bajke se lahko izpeljejo vsi funkcionalni in izobraevalni cilji, ki so doloeni z unim nartom. Glede pokrajinske zastopanosti avtorjev pa avtorica meni: Ravno zaradi pokrajinske bliine (Slovenska Bistrica in okolica) lahko le-te v primerjavi s Trdino tudi preseemo (enako velja za Trdino na Dolenjskem in druge predstavnike // (prav tam: 209). Naslednja avtorica je Zdenka Gajser, ki je v svojem avtorsko-izpovednem duhu prispevka Nekaj zares drobnega o pripovedovanju Tomaievih zgodb izpostavila predvsem vidik pripovedoSlavia Centralis 1/2009
186
valke in tiste okoliine, ki so jo nagovorile k pripovedovanju Tomaievih pravljic v Mariborski knjinici, zlasti Pionirski knjinici Nova vas. Tudi ta avtorica ugotavlja prvinskost oziroma ljudskost Tomaievih pravljic, hkrati pa prisotnost njegovih avtorskih posegov, vendar to ne moti njihove poti do doivljajskega sveta mestnih otrok, ki so zanje nenavadno dojemljivi, ali povedano z besedami avtorice: Tomai je brez dvoma lonar, ki je odkril nao povezanost z glino, in pripovedovanje zgodb, ki jih je zapisal, je za pripovedovalca stopanje v prostor vretena, skritega izza zvenenja besed (prav tam: 213). Zadnja razprava v priujoi monografiji je: Matja Duh Joe Bernek ilustrator proznih del Joeta Tomaia, ki posega na podroje knjine ilustracije. Le-ta ima pri nas e dolgo tradicijo od prvih protestantskih knjig preko Valvazorja do danes. Avtor izpostavi dejstvo, da predstavlja knjina ilustracija v naem prostoru zanimiv paradoks: Po eni strani je to nekako marginalizirano likovno podroje, saj v izhodiu omejuje likovnega ustvarjalca, ki se mora podrejati literarni predlogi in eljam zalobe, po drugi strani pa je eden paradnih konjev slovenske likovne produkcije, ki je ravno preko vrhunskih ilustratorjev prepoznavna v svetu (prav tam: 215). Obdobje druge svetovne vojne je s svojimi knjinimi ilustracijami zaznamoval tudi Joe Bernek, ki je v sodelovanju z Joetom Tomaiem ustvaril celo vrsto kakovostno ilustriranih pravljic, povesti, bajk in legend. Avtor razprave tako predstavi ivljenje in delo Joeta Berneka, njegov likovni opus in ilustracije najrazlinejih Tomaievih zbirk zgodb, kakor so Pohorske pravljice (1942, 1990), Pohorske bajke (1943, 1990), Pohorske legende (1944, 1990) ter posameznih knjig: Pastir-
kova nebesa, 1943, legenda Drvarka Marija, 1943, Dravska roa, 1943, zgodba Oglarjev sin, 1944, Botra vila, 1944, arovniina hi in Mrtvo srce, 1944. Avtorjeva natanna analiza je zajela prav vse ilustracije Joeta Berneka iz omenjenih knjig, za katere velja sklep, da je obravnavanemu ilustratorju uspelo vzpostaviti odnos s Tomaievim umetnikim besedilom. Zakljuim lahko, da je dokaj obsena monografija o Joetu Tomaiu poravnala dolg do prepoznavnega avtorja severovzhodnega dela Slovenije, ki je dal neizbrisljiv peat svojemu kraju kakor tudi slovenskemu razvoju na razlinih podrojih literarnega ustvarjanja, zlasti proze in dramatike. Blanka Bonjak,
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, blanka.bosnjak@uni-mb.si
NyoMRKAy ISTVN: RviD hORvT s szeRB NyeLvTRTNeT [Kurze Geschichte des Kroatischen und des Serbischen]. Budapest: ELTE Szlv Filolgiai Tanszk, 2007. opera Slavica Budapestinensia. Linguae Slavicae. S. 292. Die Sprachgeschichte der Nachbarvlker Ungarns, besonders der Kroaten, Serben, Slowaken, Slowenen ist dem ungarischen wissenschaftlichen Publikums nur in groben Zgen bekannt. Kroatische, serbische oder slowakische Angaben werden hchstens von Etymologen zitiert, auch wenn diese fr kontaktlinguistische, historisch verglei-
187
chende Forschungen und fr die Soziolinguistik wichtig sind. Istvn Nyomrkay verffentlichtete schon mehrere Bcher, die als Neuheit in verschiedenen Forschungsbereichen gelten. Auch sein letztes Werk gehrt zu dieser Tradition. Es handelt sich um die erste auf Ungarisch verfasste Geschichte des Kroatischen und des Serbischen, betrachtet werden die wichtigsten Vernderungen im Bereich der Phonetik, der Morphologie und der Lexik. Die Monographie wendet sich dabei sowohl an ein studentisches als auch an ein wissenschaftliches Publikum. Im Mittelpunkt steht die Geschichte der tokavischen Mundart, also die Basis der kroatischen und serbischen Standardsprache, kontrastiv dazu werden aber auch die Phnomene der akavischen und der kajkavischen Dialektgruppe betrachtet. Der Autor geht von der Geschichte der serbokroatischen Sprache von Ivan Popovi (Wiesbaden 1960; S. 7) aus und modifiziert Popovis Werk zweckmig. Die Monographie umfasst sechs Kapitel, ein reiches Literaturverzeichnis ber fast vierzig Seiten und ein Verzeichnis der Abkrzungen. Das Werk enthlt einige Exkurse, die nicht nur ausgewhlte Aspekte bestimmter Themen ausfhrlich erklren, sondern auch allgemeine, fr die historische Linguistik wichtige Probleme behandeln, etwa die Grnde fr Lautwandel und die Rolle der Analogie in der Sprachgeschichte. Die Einleitung umfasst die folgenden Unterkapitel: 1. Begriffe und Vorgnge in der Sprache und in der Sprachpolitik. 2. Kriterien der Klassifizierung der Sprachen. 3. Genetische Sprachverwandtschaft. Im ersten Subkapitel wird das traditionell als serbokroatisch/ kroatoserbisch genannte Sprachgebiet
dargestellt. In einem kurzen berblick wird der Terminus serbokroatisch interpretiert. Der Autor, einverstanden mit Leskiens Deutung, betont, dass er das Wort serbokroatisch als Terminus der historischen Grammatik und der Dialektologie und nicht als Benennung der Schrift- und Standardsprache(n) verwendet So wird das Adjektiv serbokroatsich zur Bezeichnung des westlichen Teils des sdslawischen Sprachkontinuums und der frheren Periode in der Entwicklung der Schriftsprache. Im zweiten Kapitel (Die slawischen Sprachen in der indoeuropischen Sprachfamilie) werden die slawischen Sprachen vor dem Hintergrund der indoeuropischen Idiome beschrieben. Die urslawische Sprache, die letzte Phase der sprachlichen Einheit der Slawen, wird kurz dargestellt. Einige gut ausgewhlte phonetische Beispiele illustrieren die Richtung des Lautwandels in den groen slawischen Sprachgruppen (ostlawisch, westslawisch, sdslawisch). Der Autor vertritt die Meinung, dass man am Anfang mit einer gemeinsamen sdlaswischen Ursprache (Grundsprache) rechnen sollte (S. 50). Die Entstehung des kyrillischen und glagolitischen Alphabets wird im dritten Kapitel (Die slawische Schrift) behandelt. Die Geschichte des Kroatischen und des Serbischen ist das Thema des vierten Kapitels (Perioden der Geschichte der serbokroatischen (kroatoserbischen) Sprache). Zunchst werden altkirchenslawische Textauszge in slowenischer, bulgarischer, mazedonischer, serbischer und kroatischer Redaktion dargestellt. Sie werden kommentiert und auf Ungarisch bersetzt und illustrieren den Einfluss der jeweiligen Muttersprache der Verfasser. Die Geschichte des Serbokroatischen wird in drei Perioden Slavia Centralis 1/2009
188
(altserbokroatische, mittelserbokroatische und neuserbokroatische) eingeteilt. In der altserbokroatischen Epoche trennte sich das Serbokroatische vom slowenischen Sprachgebiet. Das ist auch die Zeit, in der drei groe Dialektgruppen entstanden sind. Der Prozess wird durch mehrere Beispiele aus dem Bereich der Phonetik illustriert. Die morphologischen Wechsel in der Deklination und Konjugation werden tabellarisch zusammengefasst (S. 76 ff, S. 8082). Die altserbokroatische Periode wird als ein Zeitalter aufgefasst, in dem sich die serbokroatischen Dialekte bzw. Dialektgruppen ohne rascher Vernderungen entwickelten (S. 75). Die mittelserbokroatische Periode zeichnet sich bereits durch mehr Dynamik aus, die Entwicklung der serbokroatischen Dialekte bekam eine neue Richtung. Die wichtigsten Vernderungen sind der Wechsel der Akzentstelle innerhalb der Wrter, die Entstehung von neuen Kasusendungen in der substantivischen Pluraldeklination, dies im engen Zusammenhang mit der weiteren Geschichte des Dualis, die Ersetzung von alten Wrtern durch neue mit derselben Bedeutung, die Entstehung von zahlreichen phonetischen und morphologischen Phnomenen in den akavischen und kajkavischen Dialekten. Die neuserbokroatische Periode ist von einer relativ ausgeglichenen, ruhigen Entwicklung geprgt (S. 95). In dieser Zeit verbreiteten sich viele Elemente des Neutokavischen und das Dialekt-System wurde stabil. Betont werden die allgemeine Verbreitung der Vernderungen in der substantivischen Pluraldeklination, die tokavisierung der a-Mundart, der Einfluss der stlichen akavischen Dialekte auf die westlichen, die verstrkte Bedeutung
der Schriftsprache. Trotz der Vernderungen bewahrte das Serbokroatische seine ursprngliche slawische Struktur sowohl im Bereich der Grammatik als auch auf anderen Sprachebenen (S. 98). Viele Wrter slawischen Ursprungs wurden im Lexikon bewahrt (ca. 2000). Im Bereich der Wortbildung wurde die Zusammensetzung, die den slawischen Sprachen fremde Vortbildungsart, nicht so hufig benutzt. Darber hinaus wird der Einfluss der Fremdsprachen auf das Serbokroatische ausfhrlich behandelt. Die Integration von deutschen, trkischen, griechischen, franzsischen, englischen, lateinischen und italienischen Lehnwrtern wird beschrieben. In Hinsicht auf ihren groen Einfluss auf die akavischen Dialekte und auf die Schriftsprache wurden die italienischen Lehnwrter, meiner Meinung nach, weniger in Betracht gezogen. Anderseits ist aber auch festzustellen, dass die an diesem Thema interessierten Leser viele bibliographische Daten im Literaturverzeichnis finden knnen. Die morphologischen Entlehnungen und die syntaktische Integration der Lehnwrter werden je in einem Unterkapitel abgehandelt. Im fnften Kapitel (Die Frage der Entstehung der Schriftsprache) werden verschiedene Meinungen und Konzepte in Bezug auf die Schriftsprache illustriert. In mehreren Unterkapiteln werden die Entstehung der kajkavischen, akavischen und tokavische regionalen Schriftsprache und die Entwicklung der regionalen Schriftsprache der Kroaten im Burgenland dargestellt. Die Beschreibung der Entwicklung der regionalen Schriftsprachen erfolgt nach dem gleichen Schema. Den kulturhistorischen Informationen folgen die Darstellung der wichtigsten Autoren, Auszge aus verschiedenen Textsorten
189
und die Beschreibung der Lexikologie der betreffenden Dialekte. Das sechste Kapitel (Die illyrische Bewegung und die kroatische Spracherneuerung) umfasst fnf Unterkapitel (Die kroatische Spracherneuerung, Die ungarischen Vorbilder der kroatischen Spracherneuerung, Typen der kroatischen Neologismen, Unterschiede zwischen der kroatischen und der serbischen Standardsprache, Die Rechtschreibung). In Hinsicht auf die Diskussion ber die Sprache whrend der illyrischen Bewegung betont der Autor, dass sich diese hauptschlich auf Teilprobleme bezog und die Mitglieder der Bewegung mehr durch ihre Werke zur praktischen Lsung der Sprachfrage beitrugen. Entsprechend dieser Feststellung werden mehrere Grammatiken und die Lexik des deutsch-illyrischen Wrterbuchs von Ivan Maurani und Jakov Uarevi analysiert. Die kroatische Spracherneuerung wird im Vergleich zur ungarischen, deutschen und tschechischen Spracherneuerung behandelt, deren Vorbild die deutsche Spracherneuerung war. Bei der Beschreibung der hnlichkeiten und Unterschiede in der Wortbildung der ungarischen und kroatischen Sprache betont der Autor, unseres Wissens als erster, dass sich die tschechische Spracherneuerung nicht nur auf die kroatische, sondern auch auf die ungarische stark auswirkte. Die Quelle fr das Nmet-Magyar Tudomnyos Msztr (1858) war ein deutsch-tschechisches Wrterbuch. Diese Feststellung beleuchtet die Kentnisse ber die Bereicherung des ungarischen Wortschatzes aus einer neuen Perspektive. Im zweiten Unterkapitel werden die kroatischen Lehnprgungen auf der Basis der Forschung Nyomrkays klassifiziert. Zahlreiche Lehnbersetzungen
und Lehnbedeutungen entstanden nach ungarischen Vorbildern im Bereich des Schulwesens, der Rechtswissenschaften, der Verwaltung, der Post, der Bahn und der Armee. Wichtige Informationen finden sich ber die Typologie der kroatischen Neologismen. Es werden die am hufigsten gebrauchten Suffixe der Wortbildung aufgezhlt. Hinsichtlich der attributiven Konstruktionen wird festgestellt, dass ihre Vorbilder deutsche und ungarische Zusammensetzungen waren. Die Darstellung der Unterschiede zwischen der kroatischen und serbischen Standardsprache erfolgt mit Rcksicht auf die Beschreibung der Tatsachen, die die Unterschiede verursachten. Das letzte Unterkapitel behandelt die Geschichte der Rechtschreibung in lateinischer Schrift. Man kann festlegen, dass der Autor seine mit der besprochenen Monographie verbundenen Ziele erreicht hat. Das Werk ist sowohl fr Studierende als auch fr das wissenschaftliche Publikum geeignet und interessant. Hervorzuheben sind weiterhin klare und przise Formulierungen und der lesbare Stil des Textes. Infolge dieser Charakteristiken ist die Monographie ein wichtiges Exemplar in der Herausgeberttigkeit des Lehrstuhls fr slawische Philologie an der Universitt Etvs Lornd von Budapest. Mehr als zehn Bcher, die bisher in drei Unterserien (Linguae Slavicae, Litterae Slavicae, Symposia Slavica) unter dem allgemeinen Reihennamen Opera Slavica Budapestinensia verffentlicht worden sind, geben einen guten berblick ber die Forschungs- und die Unterrichtsttigkeit des Lehrstuhls. istvn vig,
Univerza Lornda Etvsa, Filozofska fakulteta, vigistvan@yahoo.com
190
Navodila avtorjem
slavia centralis (SCN) je revija, ki objavlja jezikoslovne, literarnoteoretine in literarnozgodovinske izvirne znanstvene prispevke s podroja slavistike, odprta pa je tudi za take primerjalne interdisciplinarne raziskave. Revija objavlja prispevke v slovenini, lahko tudi v drugih slovanskih jezikih, madarini, nemini ali angleini.
Recenzijski postopek
Vsak prispevek za SCN pregledata in ocenita dva neodvisna recenzenta ter ga predlagata za objavo. Glavni urednik o tem pisno obvesti avtorja in mu posreduje morebitne pripombe, ki jih je potrebno upotevati, da bo lanek objavljiv; konno uredniko besedo ima glavni urednik. Zavrnjenih rokopisov ne vraamo glavni urednik o tem pisno obvesti avtorja. Uredniki lahko prispevke lektorirajo in jih (nevsebinsko) popravijo brez soglasja avtorjev. lanki morajo vsebinsko in po tehnini pripravi besedila ustrezati naslednjim standardom: gre za e neobjavljene prispevke; oddati jih je potrebno v (1) elektronski obliki, zdruljivi z urejevalniki za okensko okolje, tehnini urednici na naslov: natalija.ulcnik@uni-mb.si in (2) rokopisu v dveh natisnjenih izvodih na naslov: Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti Slavia Centralis, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Koroka cesta 160, SI-2000 Maribor ali (3) po e-poti v obliki pdf na naslov tehnine urednice. razprave naj obsegajo 25.000 do 35.000 znakov, ocene 14.000 do 18.000 znakov, poroila 6.000 do 8.000 znakov; sinopsis v slovenskem in anglekem jeziku naj obsega 5 do 8 vrstic; dodanih naj ima 4 do 6 kljunih besed; povzetek naj obsega 20 do 30 vrstic razprave, ki so napisane v slovenini, imajo povzetek v angleini, neslovensko napisane razprave pa v slovenini; pisava je Times New Roman, velikost rk 12 pik (izvleek in povzetek 10 pik), razmik med vrsticami naj bo 1,5; format papirja naj bo A 4, robovi naj bodo 25 mm zgoraj, spodaj, levo in desno (severnoameriki format papirja z robovi irine enega ina); opombe naj bodo sprotne, vezaji, pomiljaji in narekovaji naj bodo v skladu s slovenskim pravopisom (oz. pravopisnimi normami jezikov, v katerih so razprave napisane); literatura naj bo navedena v besedilu in opombah v kraji obliki v oklepaju (Jesenek 2005: 279), v dalji obliki pa na koncu razprave v seznamu literature in navedenk; e je v seznamu literature ve del enega avtorja, naj pri vseh neprvih navedbah ime in priimek avtorja nadomeata dva pomiljaja; e je v seznamu literature pri enem avtorju ve navedenk istega leta, jih loimo z malimi tiskanimi rkami stino ob letnici (2007, 2007a, 2007b); v seznamu literature navajamo: monografija: Marko JESENEK, 2005: The Slovene Language in the Alpine and Pannonian Language Area. Krakw: Towarzystwo Autorw i Wydawcw Prac Naukowych Universitas. Mihaela KOLETNIK, 2008: Panonsko lonarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektoloke razprave. Maribor: Mednarodna zaloba Oddelka za slovanske jezike in knjievnosti, Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjina zbirka Zora, 60). 192
lanek v reviji: Martina OROEN, 1993: Kontinuiteta starocerkvenoslovanskega besedia v slovenskem jeziku. Slavistina revija 41/1, 143160.
lanek v monografiji ali zborniku: Zinka ZORKO, 2004: Izbrano besedje v narejih severovzhodne Slovenije. Besedoslovne lastnosti slovenskega knjinega jezika in nareij. Ur. Marko Jesenek. Maribor: Slavistino drutvo Maribor. (Zora 28). 170228. Miran TUHEC, 2003: Esejistika narodnih tem in njen pomen danes. Perspektive slovenistike ob vkljuevanju v Evropsko zvezo. Ur. Marko Jesenek. Ljubljana: Slavistino drutvo Slovenije. (Zbornik Slavistinega drutva Slovenije, 14). 6380. slikovno gradivo, razpredelnice ipd. (izdelano v MS Excel) naj bo priloeno na posebnih listih, v tekoem besedilu pa naj bo oznaeno, kam sodi (podnapisi slik naj bodo v tipkopisu); za otevilenje se uporabljajo samo arabske tevilke; mednaslovi so v polkrepkem tisku; ponazarjalni zgledi in dalji navedki (brez narekovajev, stopnja 10 pik, odstavno loeni) so v leeem tisku; natanne informacije glede oznaevanja nestandardnih znamenj (oznaeni naj bodo z rdeo barvo in dodatno izrisani na robu besedila), leeega in polkrepkega tiska dobi avtor pri tehnini urednici; naslovna stran tipkopisa naj vsebuje: naslov lanka, ime in priimek avtorja, naslov ustanove, na kateri dela, njegov elektronski naslov in naslov, na katerega bodo poslane korekture; korekture je potrebno opraviti v desetih dneh.
193
Guidelines for contributors

The journal slavia centralis (SCN) publishes articles presenting original research in Slavic linguistics and literary scholarship; it is also open to interdisciplinary approaches. Papers may be published in Slovene and other Slavic languages, as well as Hungarian, German, and English.
Refereeing process
SCN is a double-blind refereed journal. Two independent reviewers referee each paper. If accepted, the editor-in-chief informs the author in writing and conveys requested amendations, if any, that must be made before the article is accepted for publication. Rejected manuscripts are not returned; however, the editor-in-chief informs the author in writing. Final editorial authority rests with the editor-in-chief. The editors reserve the right to make formal (non-substantive) changes to the paper without consulting the author. The content and format of the articles must conform to the following criteria: The work must not have been published previously. Each article must be submitted in (1) electronic Windows-compatible format to the technical editor natalija.ulcnik@uni-mb.si and either (2) two printed copies on paper to Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti Slavia Centralis / Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Koroka cesta 160 / SI-2000 Maribor or (3) by e-mail in PDF format to the technical editor. Articles should contain between 25,000 and 35,000 characters; reviews 14,000 to 18,000 characters, and reports from 6,000 to 8,000 characters. The English abstract should be 5 to 8 lines; include also 4 to 6 keywords. The summary should contain 20 to 30 lines; articles written in Slovene will have an English summary; articles not in Slovene will have Slovene summaries. Articles should be written in 12-point Times New Roman font; the abstract should be in 10-point, line spacing should be 1.5. Paper format is A 4, margins should be 25 mm on all sides or in North America lettersize paper with one-inch margins on all sides. Footnotes should be at the bottom of the page. Hyphens, n-dashes and m-dashes should be used as appropriate, according to the norms in the language in which the article is written. Bibliographical citations should be noted in the literature using in-text citations in parentheses, e.g., (Jesenek 2005: 279), followed by full citations in a listing of references at the end of the article. If the bibliographical item has multiple works by the same author, subsequent citations of the author must replace the authors name with two m-dashes. If several items by the same author have the same year, subsequent articles should have a lower-case letter after the year, e.g., (2007, 2007a, 2007b). Citation format: Monograph: Marko JESENEK, 2005: The Slovene Language in the Alpine and Pannonian Language Area. Krakw: Towarzystwo Autorw i Wydawcw Prac Naukowych Universitas. Mihaela KOLETNIK, 2008: Panonsko lonarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektoloke razprave. Maribor: Mednarodna zaloba Oddelka za slovanske jezike in knjievnosti, Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjina zbirka Zora, 60). 194
Journal article: Martina OROEN, 1993: Kontinuiteta starocerkvenoslovanskega besedia v slovenskem jeziku. Slavistina revija 41/1, 143160.
Article in a book or anthology: Zinka ZORKO, 2004: Izbrano besedje v narejih severovzhodne Slovenije. Besedoslovne lastnosti slovenskega knjinega jezika in nareij. Ed. Marko Jesenek. Maribor: Slavistino drutvo Maribor. (Zora 28). 170228. Miran TUHEC, 2003: Esejistika narodnih tem in njen pomen danes. Perspektive slovenistike ob vkljuevanju v Evropsko zvezo. Ed. Marko Jesenek. Ljubljana: Slavistino drutvo Slovenije. (Zbornik Slavistinega drutva Slovenije, 14). 6380. Graphics, tables, etc. (produced in MS Excel) should be given on separate sheets and their placement should be indicated in the text (captions of pictures should be in the manuscript); use only Arabic numerals for numbering. Subtitles should be in boldface. Examples and longer quotations (without quotations, 10 point, with paragraph breaks) should be in italics. Precise descriptions of non-standard signs (marked in red and noted in the margin), italics, and boldface, will be given to the author by the technical editor. The title page should contain: the title of the article, the name and surname of the author, the title of his or her place of employment, the authors e-mail (for the receipt of proofs). Proofs must be corrected and returned in ten days.
195

SlaviaCentralis2009 1

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

SlaviaCentralis2009 1

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Slavia Centralis

t e v i lka 1 | 2009 | letnik II.

Slavia Centralis (SCN) ISSN 1855-6302

Poroila Reports 166

Ocene, zapiski Reviews, Notes 169

179 183 187

Pokreti za obnovu jezika u srednjoj Europi

SCN II/1 [2009], 511

Slavia Centralis 1/2009

Pokreti za obnovu jezika u srednjoj Europi

Slavia Centralis 1/2009

Pokreti za obnovu jezika u srednjoj Europi

Slavia Centralis 1/2009

Pokreti za obnovu jezika u srednjoj Europi

Sytuacja jzykowa w Unii Europejskiej

SCN II/1 [2009], 1219

Sytuacja jzykowa w Unii Europejskiej

Slavia Centralis 1/2009

Sytuacja jzykowa w Unii Europejskiej

Slavia Centralis 1/2009

Sytuacja jzykowa w Unii Europejskiej

Slavia Centralis 1/2009

Sytuacja jzykowa w Unii Europejskiej

Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedju

SCN II/1 [2009], 2031

Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedju

Slavia Centralis 1/2009

Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedju

Slavia Centralis 1/2009

Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedju

Slavia Centralis 1/2009

Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedju

Izsledki raziskave kaejo, da je prevzetih priblino 20 % besed. 28

Slavia Centralis 1/2009

Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedju

REFLECTION OF INTER-LINGUAL INTERLACING IN UPPER MURA TEXTS

Slavia Centralis 1/2009

Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedju

Sloglish or the Mixing/Switching of Slovene and English in Slovene Blogs

SCN II/1 [2009], 3242

Sloglish or the Mixing/Switching of Slovene and English in Slovene Blogs

Slavia Centralis 1/2009

Sloglish or the Mixing/Switching of Slovene and English in Slovene Blogs

Examples of word play:

4.1.2 Spelling and punctuation

Slavia Centralis 1/2009

Sloglish or the Mixing/Switching of Slovene and English in Slovene Blogs

Slavia Centralis 1/2009

Sloglish or the Mixing/Switching of Slovene and English in Slovene Blogs

Slavia Centralis 1/2009

Sloglish or the Mixing/Switching of Slovene and English in Slovene Blogs

INTERNET DATA SOURCES

Slavia Centralis 1/2009

Uspenost sinhroniziranja nekaterih animiranih filmov z jezikoslovevega vidika

SCN II/1 [2009], 4358

Mira Krajnc Ivi

Slavia Centralis 1/2009

Uspenost sinhroniziranja nekaterih animiranih filmov z jezikoslovevega vidika

Keep your girlfriend out of this.

Mira Krajnc Ivi

// ker me boste hoteli gledati stokrat in stokrat.

// hotl gledati naprej in nazaj, naprej in nazaj, kr naprej

I just pointed you in a direction.