P. 1
BIOLOGIJA - celica

BIOLOGIJA - celica

|Views: 1,311|Likes:
Published by kvalek

More info:

Published by: kvalek on Oct 17, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

12/18/2012

pdf

text

original

CELICA

BIOLOGIJA  je  veda  in  znanost  o  življenju  in  živih  bitjih.  Naravoslovna Veda  =  vse  znanje  človeštva  o  nekem  tematskem  področju. Znanost  =  načrtno  odkrivanje  novih  spoznanj,  iskanje  splošno  veljavnih  resnic  z  znanstvenimi   metodami. Stroka  =  uporabno  znanje  s  področja  neke  vede.   Življenje  je  proces  samoohranjevanja  živih  bi1j.   Prepoznamo  ga  biotskih  procesih  (življenjskih  dogajanjih):   • prehranjevanje • presnavljanje • izločanje • razmnoževanje • dednost • rast • razvoj • čutnost • odzivanje  in  privajanje  na  dražljaje • pri  višjih  organizmih:                  -­‐  dihanje                  -­‐  učenje Za  življenje  so  pomembni  4  pogoji: 1. prisotnost  izbirno  prepustnih  membran  -­‐  kontrolirano  prehajajo  različne  snovi  v  in  iz  celice 2. biokemijske  reakcije  -­‐  izgradnja  in  razgradnja  organskih  molekul 3. geni  s  kodiranimi  sporočili  -­‐  zgradba  beljakovin,  potrebnih  za  reakcije 4. mehanizmi,  ki  preprečujejo  škodljive  reakcije. Naravoslovje  je  obsežno  področje  človekove  vednosH  in  raziskovanja  narave  -­‐  vsega  kar  obstaja   neodvisno  od  človeškega  delovanja.   Biologija  spada  med  TEMELJNE  oz.  BAZIČNE  znanosK  ali  vede.   -­‐ kemija -­‐ fizika -­‐ biologija -­‐ geologija + matemaHka  -­‐  z  njo  si  pomagamo  pri  razumevanju  bazičnih  znanosH,  razvila  se  je  kasneje. Biologija  je  osnova  drugim  panogam:  medicini,  veterini,  gospodarstvu,  agronomiji. Temeljna  /  bazična  znanost  =  izsledki  nimajo  v  času  odkrivanja  uporabne  vrednosH,  le  potešijo   znanstvenikovo  radovednost;  ko  se  izsledki  podrobneje  raziščejo  ali  se  odkrije  še  kaj  novega  se   bazična  znanosH  spremeni  v  aplikaKvno  znanost  =  izsledki  so  uporabni  v  vsakdanjem  življenju.   Mnogo  bazičnega  znanja  ne  moremo  nikoli  vključiH  v  vsakdanje  življenje,  je  pa  za razumevanje  delovanje  sveta  nujno  potrebno.  

(npr.  SPUŽVE  –  njihovo  prehranjevanje  nas  v  vsakdanjem  življenju  ne  zanima,  vendar  z  odkritjem,  da  proizvajajo   anHbioHke  se  zanimanje  zanje  povečuje.  Kaj  bi  šele  bilo,  če  bi  proizvajale  naWo?)  

Nikoli  ne  vemo,  kdaj  ima  neko  znanje  tudi  prikrito  (potencialno)  prakHčno  vrednost.  

Čeprav  je  biologija  bazična  znanost,  pa  je  kljub  temu  podlegla  številnim  aplikaHvnim  vedam  in   znanosHm  z  biotehničnega  področja:  gozdarstvu,  poljedelstvu  (agronomija),  živinoreji  in   biotehnologiji.

DELITEV BIOLOGIJE

4  kraljestva:  glive,  cepljivke,  živali  rastline  ➔  ločijo  se  po  temeljnih  značilnosHh  (npr.  po  celici) *temeljna  Hpa  celic:     -­‐  prokariontska  celica  (nima  jedra  -­‐  cepljivke) -­‐ evkarionstska  celica  (ima  jedro  -­‐  rastline,  živali  glive)
karion  -­‐  jedro    pro  -­‐  pred   ev  -­‐  pravo

4  PODROČJA:   ZOOLOGIJA:  živali     BOTANIKA:  raztline    

   

   

   

ANTROPOLOGIJA:  človek MIKROBIOLOGIJA:  mikroorganizmi

➔  delomo  na  panoge  (discipline) PANOGA taksonomija sistemaKka prepoznavanje  skupin  sorodnih   organizmov razvrščanje  biHj  v  pregledne  prikaze   glede  na  njihovo  medsebojno   sorodnost... proučuje  oblike  živih  biHj SMERI (primeri)
taksonomija  in  sistemaHka  živali        taksonomija  in  sistemaHka  rastlin

morfologija

citologija  (celice)    ➔  s  pomočjo  opH.  pr. histologija  (tkiva) anatomija  (notranje  obli.  in  zgradbe  or.) fiziologija  živali fiziologija  rastlin fiziologija  človeka celična  fiziologija nevrofiziologija bakterijska  geneHka molekularna  biologija  (o  molekulah  in   njegovih  pretvorbah  v  živih  bitjih) biokemija  hormnov ekologija  morja ekologija  celinskih  voda ekologija  kopnega embriologija  vretenčarjev

fiziologija

proučuje  delov.  posameznih  delov  živih   biHj  -­‐  celic,  tkiv,  organov  ali  celotnih  
organizmov

geneKka

veda  in  znanost  o  pojavih  v  zvezi  z   dednostjo

ekologija

proučuje  razmerja  med  živimi  bitji  in   njihovim  okoljem,  povezana  z  varstvom   okolja veda  o  vsem  v  zvezi  z  zarodki

embriologija paleontologija

raziskuje  živa  bitja  iz  preteklih  geoloških   paleobotanika obdobij

PANOGA evolucija ugotavlja  sorodstvene  vezi  med   skupinami  živih  biHj  in  njihov  razvoj  v   geološki  preteklosH pojavi  v  živih  bitjih  na  ravni  fizikalnih   procesov pojavi  na  ravni  kemijskih  procesov

SMERI (primeri)
evolucija  človeka

biofizika biokemija

  ALGOLOGIJA – veda o algah DENDROLOGIJA – veda, ki proučuje drevesa ENTOMOLOGIJA – veda, ki proučuje žuželke MIKOLOGIJA – veda o glivah, gobah ORNITOLOGIJA – veda o pticah IHTIOLOGIJA – veda o ribah

REŠEVANJE ZNANSTVENEGA PROBLEMA
PROBLEM ZBIRANJE  PODATKOV Znanstvena  raziskava  se  začne  z  domnevo  /  HIPOTEZO.       ➔  nepreverjen  sklep  na  podlagi  znanih  dejstev,  s  katerimi  skušamo  na  razumen       način  opisa1  zakonitos1  v  okviru  izbranega  znanstvenega  problema.       Če  želimo  postaviH  hipotezo,  moramo  o  problemu  poznaH  več  dejstev Dejstvo  /  FAKT  je  vsaka  utemeljena  ugotovitev  o  tem,  kar  je  ali  je  obstajalo  v  preteklosH.   PODATEK  je  dejsto,  ki  ga  upoštevamo  pri  reševanju  nekega  problema.   Podatki  se  nanašajo  na  kakovost  in  količino: -­‐ kvalita1vni  podatki  -­‐  zbiramo  s  opazovanjem  oz.  s  čuHli  (+  pripomočki,  indik.)   -­‐ kvan1ta1vni  podatki  -­‐  teža,  velikost,  pH,  tok... METODE METODA  je  postopek  za  načrtno  razreševanje  problema.   1. opazovanje 2. meritve 3. poskus  /  experiment Eksperiment  je  namenska  dejavnost,  s  katero  skušajo  znanstveniki  kaj  ugotoviH  ali  preveriH.   Poskusi  morajo  biH  ponovljivi  (lahko  jih  ponovijo  in  preverijo  drugi  znanstveniki) Kontrolni  poskus:  ne  spreminjamo  poskusnih  pogojev,  kot  pri  osnovnem  poskusu. Dokažemo,  da  spremenljivke  vplivajo  na  potek  poskusa,  ne  pa  snovi,  ki  so  prisotne  pri  vseh   poskusih.  

HIPOTEZA Če  imamo  povsem  nov  problem,  ne  pričakujemo  konkretnih  rešitev  –  začnemo  »  iz  ničle«  -­‐   govorimo  o  NIČELNI  HIPOTEZI  –  če  se  izkaže  za  pravilno,  lahko  v  naprej  povemo,  kako  bo   najverjetneje  potekal  nek  pojav,  če  pa  je  napačno  jo  ovržemo  in  postavimo  novo. Hipoteze  so  lahko  v  določenem  obdobju  dokončne,  pozneje  pa  jih  na  osnovi  novih  podatkov   ovržejo.  Hipokrat:  možgani  producirajo  sluz,  ki  uravnava  telesno  temperaturo Hipoteze,  ki  jih  ne  moremo  dokazaH  s  poskusom  imajo  omejeno  znanstveno  vrednost.  Kljub  temu   pa  jih  ni  dobro  zavreči,  saj  jih  lahko  preverimo  pozneje,  ko  napredujejo  tudi  druge  znanstvene   panoge.  Kako  so  izumrli  dinozavri? ZAKON  je  dejstvo,  ki  se  ga  da  na  kakeršenkoli  način  vedno  dokazaH. DOGME  so  zakoni  “brez  odstopanj”. TEORIJA  je  urejen  splet  znanstvenih  spoznanj,  ki  temeljijo  na  dokazanih  dejstvih,  a  so  povezana  v   celoto  le  z  miselnim  procesom.  Teorija  je  splošno  priznano  znanstveno  spoznanje,  ki  ga  dokončno   ne  moremo  potrdiH,  vendar  se  znanstveniki  strinjajo  o  njegovi  pravilnosH.   NAUK  je  splošno  priznana  teorija.    

MIKROSKOP
ODKRITJE  CELICE Odkritje  celice  je  povezano  z  odkritjem  in  izpopolnjevanjem  mikroskopa. Lastnost  izobčenih  (konveksnih)  leč  je  zbudilo   zanimanje  šele  v  17.  stol.  Ugotovili  so,  da  dajeta  2   leči  nameščeni  v  primerni  medsebojni  razdalji   večjo  povečavo  kot  samo  ena.   To  je  bil  temelj  za  sestavo  prvega  svetlobnega   (opHčnega)  mikroskopa.  Osnovna  zgradba  je   takšna  kot  današnja,  le  leče  prvih  mikroskopov   niso  bile  natančno  brušene. Mikroskop  z  dvema  lečama  je  izboljšal  angleški   fizik  ROBERT  HOOKE.   Med  biološkimi  preparaH  je  opazoval  tudi  rezine   plute.  Videl  je,  da  pluto  gradijo  številni  prostorčki,   ločeni  z  vmesnimi  stenami.  Imenoval  jih  je  CELICE.   Svoja  opazovanje  je  objavil  1665  v  delu   MICROGRAPHIA  (drobnorisje). Hooke  ni  opazoval  celic  v  današnjem  pomenu  besede.  Pluta  je  preostanek  odmrlega  tkiva,  od   katerega  so  ohranjene  samo  celične  stene.  Kljub  temu  danes  izraz  celica  uporabljamo  za  osnovno   živo  gradbeno  enoto  vsakega  organizma.

 a  ne  pripomore  k  ločljivosH.  Povečavo  mikroskopa  izračunamo  tako.  če  na  njej  ne  moremo  hkraH  odkriH   tudi  drobnejših  struktur.  VAKUOLE. .  z  obračanjem  izberemo  objekHv  z  ustrezno  povečavo.   PREPARAT  /  OBJEKT  –  nameščen  je  med  objekHvnim  in  krovnim  stekelcem.  0.  Najboljša  ločljivost  svetlobnega  mikroskopa  je  0.   Ločljivost  je  najmanjša  razdaljo  med  dvema  pikama.   OPTIČNI  DELI:   OKULAR  –  poveča  sliko  iz  objekHva.  da   pomnožimo  povečavo  okularja  in  povečavo  objekHva.  Svetloba  mora  presvetliH   objekt  od  spodaj.  zato  s  tem  dosežemo   opHčno  homogenizacijo  ➔  ni  tako  velikega  loma  žarkov  med  opHčno  gostejšim  in  redkejšim   okoljem  ➔  manj  napak   Pri  povečavi  1000x  je  najboljša  ločljivost.  MEMBRANO.   IMERZIJSKI  OBJEKTIV  -­‐  imerzijsko  olje  ima  enak  lomni  količnik  kot  steklo.   MIKRO  in  MAKROMETRSKI  VIJAK  –  sta  za  ostrino  slike.  spreminjata  razdaljo  med  objekHvom  in   mizico.  Najboljši  kontrast   dosežemo  pri  bolj  zaprH  zaslonki.   REVOLVER  –  nosi  2.2µm  poveča  na  0.  ki  doseže  preparat.  ki  poveča  ločljivost  in  sliko  objekta   KONDENZOR  –  sistem  leč.  CELIČNO  STENO.   Zato  so  lahko  povečave  tudi  1500  –  2000  kratne.  poveča  sliko.4  mm) Ločljivost  mikroskopa  je  omejena  z  valovno  dolžino  svetlobe.  pri  kateri  ju  še  zaznamo  kot  dve  ločeni  točki. MEHANSKI  DELI: TUBUS  –  vodi  žarke  od  objekHva.  ki  jo  dosežemo  z  ustreznimi  filtri  izboljša  ločljivost  slike. Na  okularju  in  objekHvu  so  podatki  o  njuni  povečavi.  Svetloba  krajših  valovnih  dolžin   (npr.  uravnava  kontrast.2  um.   (oko  ima  ločljivost  0.  pod  mizico.  okular  lahko   razstavimo  in  vanj  vložimo  merilni  vložek OBJEKTIV  –  sistem  leč.  ne  z  vrha.  JEDRO. MIZICA  –  drži  preparat  pravokotno  na  opHčno  os  mikroskopa   ZASLONKA  –  spreminja  količino  svetlobe. VIR  SVETLOBE  –  najpogosteje  je  uporabljena  »bela«  svetloba.  večinoma  0.  3  ali  4  objekHve.  modra). K  opHčnim  delom  spadajo  leče  oziroma  sistemi  leč.Mikroskop  je  sestavljen  iz  MEHANSKIH  in  OPTIČNIH  DELOV.  MITOHONDRIJE.  premikanja  tubusa   z  lečji  izostri  sliko  objekta.  ki  jo  uporabljamo  pri   mikroskopiranju.  ki  izostri  svetlobo  iz  sveHla  in  jo  usmeri  k  preparatu.  določa  razdaljo  med  okularjem  in  objekHvom.1  mm  pri  idealnih  pogojih.   Povečava  okularja  x  povečava  objekKva  =  povečava  mikroskopa  (preparata)   Močno  povečana  mikroskopska  slika  nam  ne  pomaga  dosH.4mm  (ločljivost  očesa).  Zato  je  poleg  povečave  pomembna  lastnost  mikroskopa  tudi  ločljivost. S  svetlobnim  mikroskopom  vidimo:   KLOROPLASTE.

 ki  je  odgovoren  za  fotosintezo.  Curek  elektronov.  ki  je  ni  mogel  prebaviH. Z  elektronskimi  mikroskopi  ne  moremo  opazovaH  živih  preparatov.  V  tem  času  so  praevkarionH  pogoltnili   aerobno  škrlatno  bakterijo  (purpurbacterium).  da  celica  nastane  iz  druge  celice.  mitohondrij.  Ta  značilnost  je  omogočila  spremembe  pri  razvoju.  ki  je  danes  odgovoren  za  celično  dihanje.  ki  vsebuje  jedro.  pospešen  z  visoko  napetostjo  ima  veliko  krajšo  valovno   dolžino  od  svetlobe.   Pred  3  milijardimi  leH  se  je  iz  prokariontov  (brez  jedra)  razvil  enoceličar.   CELIČNA TEORIJA Rojstvo  celične  teorije  je  povezano  z  odkritjem  mikroskopa.  vode  in  sončne  svetlobe.  da  so  kloroplasH  in  mitohondriji  zmožni  produciraH  svoj  lastni  DNK.2  µm.ELEKTRONSKI  MIKROSKOP -­‐ transmisijski  elektronski  mikroskop  -­‐  TEM  -­‐  presevni  mikroskop.  zato  je  ločljivost  veliko  večja  od  0.  npr.  da  se   celice  delijo.  Ta  bakterija  postane  kloroplast. . Ob  koncu  1870  sta  Eduart  STRASBURGER  in  Walther  FLEMMING  natančno  opisala  delitev  jedra   MITOZA.   Vir  podatkov  so  elektroni.  Ta  bakterija  je  postala   celični  organel.   S  svetlobnim  mikroskopom  ne  moremo  videH  struktur. Bakterijske  celice  nenehno  sprejemajo  in  oddajajo  gene  ter  se  hitro  prilagodijo  spremembam   okolja.   Potem  so  zelenomodre  bakterije  omogočile  nastanek  kisika  in  ogljikovih  hidratov  v  atmosferi  ob   uporabi  ogljikovega  dioksida.  von  BEMDEN  odkril  drugi  način  delitve  pri  spolnih  celicah  živali  –  MEJOZA.  Celice  se  razmnožujejo  z  delitvijo.    Pozneje. Okoli  leta  1838  sta  nemški  botanik  Ma\hias  SCHLEIDEN  in  zoolog  Theodor  SCHWANN  postavila   celično  teorijo:  Da  so  vsa  živa  bitja  zgrajena  iz  celic.  z  odpornostjo  proH  anHbioHkami.  ker  jih  treba  dobro  obdelaH  +   vakuum  v  komori.000  kratne.  manjših  od  0.   Še  v  istem  stoletju  je  E.  Z  nadaljnimi  raziskavami  so  ugotovili. Leta  1855  je  nemški  zdravnik  in  biolog  Rudolf  VIRCHOW  to  spoznanje  jedrnato  izrazil  in  sicer  rekel   je.  pa  se  zgodi  s   cianobakterijo.  Povečave  so  do  500.   -­‐ potrebujemo  ultra  tanke  rezine -­‐ mikrotom  -­‐  naprava  za  rezanje  preparatov -­‐  scanning  elektronski  mikroskop  -­‐  SEM  -­‐  le  površina -­‐ preparate  je  potrebno  obdelaH  z  zlatom  ali  plaHno -­‐ elektroni  se  od  preparata  odbijajo  in  ustvarjajo  sliko. Teza  (kloroplasH  in  mitohondriji  so  bili  prvotno  prokariontski  simbionH)  je  bila  priznana  ob   opažanju.2  µm. CELIČNA  TEORIJA  –  celica  je  temeljna  gradbena  in  dejavna  enota  živih  biKj  in  delitev  celic   omogoča  prenos  dednih  informacij  iz  materinske  v  hčerinsko  celico. Endosimbiotska  teorija  –  nastanek  evkariontov  iz  prokariontov EvkarionH  so  nastali  s  spojitvijo  (endosimbiozo)  različnih  prokariontov.

 ni  povezana  z  beljakovinami Evkariontska celica 10 .5 . 0. . int. µfilamenti.8 µm v  1  krožno  oblikovani  molekuli   DNK. Prokariontska celica Velikost  celice Dedni  zapis Jedrni  ovoj Jedrce Delitev Ribosomi ER.) večji da da pri rastlinah µtubuli. fil.  so  večje Fotosintetske  bakterije:  edine  prokariontske  celice.CELIČNA ZGRADBA PROKARIONTSKE:  (bakterije)  ni  jedra. vret.) cepitev manjši - da da mitoza.100 µm v  več  linearno  oblikovanih  molekulah   DNK.  imajo  membranske  strukture  (modrozelene   cepljivke). mejoza (del.  manjše EVKARIONTSKE:  imajo  jedro.  ki  so  povezane  s  histoni  (belj.  Golgijev  aparat Mitohondriji PlasHdi Nitaste  citoplazemske  str.

 z  celičnim  sokom da da škrobna zrna da da glikogenska zrna .RAZLIKE PlasHdi Vakuola Citosomi Centriol Celična  stena Lizosomi Zaloge  energije manjša Živalska celica da Rastlinska celica večja.

  objedrni  prostor  pa  z  prostorom  ERja.  so  tanke  DNK  povezane  v  nitast  preplet  KROMATIN. JEDRCE:  celična  tvorba.   Pri  rastlinskih  pa  je  okrog  nje  še  celična  stena.  usmerja  dogajanje  v  celici.   zrnca  glikogena.   Ribosomi  so  na  površini  zunanje  membrane  jedrnega  ovoja  (kot  pri  ER-­‐ju).   JEDRNI  OVOJ:  iz  2-­‐eh  membran  in   OBJEDRNEGA  PROSTORA  med  njima.   V  jedru. ZGRADBA CITOPLAZME Nahaja  se  med  jedrom  in  celično  membrano.  ki  ni  živa.  rastlinska  celica  ga  nima. PLASTIDI !!  Samo  v  rastlinski  celici  (+  nekatere  bakterije)  !! Kloroplast  -­‐  klorofil LevkoplasK:  (brezbarvni) -­‐ amiloplast:  škrob .  ki  se  ne  deli.  V  njej   lahko  opazimo  številne  zrnate  celične  tvorbe. Vakuola  lahko  zavzema  osrednji  del  celice  (jedro  in  citoplazma  sta  poHsnjena  ob  celično  membrano)  ali  pa  je   jedro  v  osrednjem  delu  celice  in  je  več  manjših  vakuol  ob  njenem  robu. ➔  takrat  je  citoplazma. V  jedrni  DNK  je  večina  dednega  zapisa  =  informacija  celice.  Te  informacije  se   med  delitvijo  celice  prenašajo  v  novonastale  celice.  V  bližini  jedra  živalskih  celic  je   struktura  centriol. ZGRADBA JEDRA Jedro  –  informacijsko  središče  celice Jedro  je  v  obeh  vrstah  celice.   Molekule  DNK  so  povezane  z  jedrnimi  beljakovinami  –  HISTONI.   Zunanja  membrana  povezana  z  membrano  ERja.   CITOSOL:  tekoča  vsebina  vakuole.  ki  so  obdani  z  membrano  in   napolnjeni  z  vodno  raztopino  različnih  snovi.  celični  sok.Zunanjost  obeh  celic  tvori  celična  membrana.  s  citoplazmo  ob  celični  membrani  povezana  s   citoplazmatskimi  trakovi.  V  začetku  jedrne  delitve   se  te  niH  zvijejo  v  krajše  in  debelejše  strukture  –  KROMOSOME.  npr. V  citoplazmi  rastlinskih  celic  so  VAKUOLE: ➔  večji  prostori.  njegov  zunanji  del  je   jedrni  ovoj. VLOGA  JEDRA:  Na  podlagi  informacij  v  molekuli  DNK.   Pore  omogočajo  nadzorovano  izmenjavo  snovi  med  jedrom  in  citoplazmo.  ki  obdaja  jedro. TONOPLAST:  membrana  vakuole.  v  kateri  se  sinteHzirajo  sestavni  deli  za  kromosome.

 Ti  so  cevaste  ali  sploščene  mehurjaste   tvorbe  –  CISTERNE.   .  njihove   membrane  delijo  citoplazmo  na  med  seboj  ločene  prostore  =  PREDELKE.  ki  jih  celica  izloča.   LIZOSOMI:  vezikli  z  prebavnimi  encimi.  brez  ribosomov  pa  gladki  ER.  Nastanejo  z   odcepljanjem  od  GOLGIJEVEGA  APARATA. Enomembranske strukture ENDOPLAZMATSKI RETIKULUM ER  je  splet  različno  oblikovanih  prostorov  obdanih  z   membranami.  ki  je  po  izvoru  del  celične  membrane.  se  odcepijo  mehurčki   (vezikli).  Tako   nastane  ENDOCITOTSKI  VEZIKEL.  ki  ležijo  ena  nad  drugo.  ki  povezujejo  citoplazme   sosednjih  celic  se  imenujejo  PLAZMODEZME.  vsak  ima  svojo  zgradbo  in  vlogo.  Omogočajo   sintezo  beljakovin  (v  citoplazmi  tudi  prosH  ribosomi).   Rastlinska  celica  brez  celične  stene  (odstranjena)  =  PROTOPLAST Nekatere  celice  imajo  na  površini  gibljive  nitaste  izrastke  -­‐  bičke  in/ali  migetalke.  tako  kot   vezikli.   Snovi.  ki  jih  celica   izloča  ali  pa  vgrajuje  v  svoje  tvorbe.  ki  jih  celica  izloča  in  priprava   membran  za  obnavljanje  celične  membrane. V  citoplazmi  so  ORGANSKI  ORGANELI  –  iz  membran. GOLGIJEV APARAT Golgijev  aparat    je  membranski  organel.  V  njem   poteka  priprava  produktov. Od  cisterne  najdlje  od  jedra. RIBOSOMI:  so  iz  RNK  in  beljakovin.  je  to  zrnaH  endoplazmatski   reHkulum.   Če  so  na  površju  endoplazmatskega  reHkuluma  zrnaH   organeli  =  RIBOSOMI.  Cistern  je  več.   se  z  njo  zlijejo  in  vsebina  se  izprazni  ven.  ležijo  ena  nad   drugo.  ki  jih  celica  sprejme  kot  hrano  so  obdane  z   membrano.  Sodelujejo  pri  celični  prebavi.  Prostori  med  seboj  povezani  in  tvorijo   mrežasto  strukturo.   Na  zrnatem  ER  se  sinteHzirajo  beljakovine. V  njej  so  PORE  (skozi  njih  povezane  citoplazme  sosednjih  celic)  -­‐  mosHčki.  Membrane   tvorijo  sploščene  cisterne.  s  temi  snovmi  in  potujejo  do  celične  membrane.CELIČNA STENA Neživa  celična  stena  iz  več  plasH.

 zato  se  nekatere  beljakovine  sinteHzirajo  samostojno. PLASTIDI .  pri  čemer  se   sinteHzirajo  energijsko  bogate  molekule  ATP.Ta  se  zlije  z  enim  ali  več  lizosomi   ➔  v  istem  veziklu  hrana  in  prebavni  encimi   ➔  nastala  struktura  =  PREBAVNA  VAKUOLA  ali  SEKUNDARNI  LIZOSOM   ➔  v  njih  poteka  tudi  prebava  celičnih  struktur  –    poškodovanih  ali  takih.  v  njih  tudi  encimi  (za   fotosintezo).  ki  se  nalaga  škrob  =  AMILOPLASTI .  nastajajo  z   gubanjem  notranje  membrane  kloroplasta.  ki  jih  celica  več  ne  rabi.   Osnovna  funkcija  je  celično  dihanje.   V  notranjosH  kloroplastov  so  številne  TILAKOIDE  –   cevaste  ali  diskasto  razširjene  strukture. Dvomembranske strukture MITOHONDRIJ Zunanja  membrana  brez  gub.  ki  med  fotosintezo  omogočajo  prenos  elektronov.   V  Hlakoidnih  membranah  so  fotosintetska  barvila   (KLOROFIL)  in  snovi. ločena  prostora: -­‐ prostor  med  zunanjo  in  notranjo  membrano   -­‐ prostor  znotraj  notranje  membrane Vsebina  osrednjega  dela  je   MITOHONDRIJSKI  MATRIKS.  tam  je  tudi  kloroplastna  DNK  in   ribosomi. Po  zgradbi  podobni  mitohondrijem.   vsebina  prostora  med  Hlakoidami  =  STROMA.         -­‐  V  HsHh.  Navznoter  usmerjene  gube  so  grebenaste   ali  cevaste  oblike.kloroplast PlasHdi  so  značilni  za  rastlinske  celice.   2.  notranja  močno   nagubana.   V  njih  tudi  mDNK  in  ribosomi.   Najpomembnejši  so  HsH  v  katerih  poteka  fotosinteza   (KLOROPLASTI). KloroplasK  so  različnih  velikosH  in  oblik  -­‐  pri  višjih  rastlinah  lečaste  oblike  =  KLOROFILNA  ZRNA   LevkoplasK:  plasHdi.   Skladovnice  diskasHh  delov  =  GRANA.  drugi  encimi  pa  so  v  notranjem  prostoru  kloroplasta.  kjer  celica  shranjuje  rezervne  snovi.

  CENTRIOL:  Popolnoma  enaka  zgradba  kot  bazalno  telo.Nitaste citoplazemske strukture Sodelujejo  pri  gibanju  znotraj  celic  (potovanja  veziklov.  sodeluje  pri  celični  delitvi.   Pri  delitvi  jedra  se  v  začetku  pojavi  delitveno  vreteno  iz  mikrotubulov.  V  njem  potekajo  kemijske  reakcije.  migetalk  je  več).   razlika  le  v  dolžini  (biček  je  eden..  Njuna  zgradbaje  enaka.  migetalke.  v  celici   navadno  2  v  bližini  jedra. CITOSOL:  tekoč  del  citoplazme  med  celičnimi  strukturami.  Ko  se  te   molekule  razdružujejo.  daljši.  značilen  le  za  živalske  celice.  nitaste  strukture  začasno  izginjajo. Biček  in  migetalke:  s  celično  membrano  obdana  skupina  mikrotubulov.  nujno  za  razvoj  bička  oz.  Bički  in  migetalke  v  citoplazmo  zasidrani  z: BAZALNIM  TELESOM:  Iz  mikrotubulov.  molekul.   Nitaste  strukture  gradijo  tudi  notranje  ogrodje  celice  =  CITOSKELET  =  omrežje  nitasHh  tvorb..  Gibanje  znotraj  celic  lahko  povzroči  premikanje  celic  samih.  vmesni  in  končni   produkH  presnove.  premeščanje  kromosomov  med  delitvijo   jedra).  ob  koncu  delitve  pa  izgine. MIKROTUBULI Cevkaste  tvorbe R=  25  nm Zgrajeni  iz  molekul  beljakovine  TUBOLINA MIKROFILAMENTI Nitke R=  7  nm Zgrajeni  iz  molekul  beljakovine  AKTINA INTERMEDIARNI FILAMENTI Nitke R=  10  nm Nekatere  nitaste  strukture  nastajajo  z  zdrževanjem  manjših  beljakovinskih  molekul.  sladkorjev. ..  aminokislin.  ionov.  V  njem  so  encimi.   Sestoji  iz  vode.

 natrij. Na  zunanji  strani  so  oligosaharidne  molekule   vezane  na  beljakovine  ali  lipide..  žveplo.  CHONFS  +  Ca.  Najmanj  je  je  v  kostnem  tkivu.  največ  v   možganskih  celicah.  poziHvnega  in  negaHvnega  ➔  DIPOL Pola  nastaneta  zaradi  neenakomerne  porazdelitve  elektronov.  fosfor. Voda  je  POLARNA  -­‐  ena  najpomembnejših  lastnosH Vsaka  molekula  vode  ima  2  električna  pola. Pri  vseh  molekulah  je  sestavni  del  ogljik.  ki  se  vgrajuje  v  številne  organske  molekule.  kalcij  in  magnezij   MAKROELEMENTI:  ogljik.  Vse  membrane.  zato  je  na  območju  kisika  negaHvni  pol. BIOGENI ELEMENTI ŽIVLJENJETVORNI  (BIOGENI)  ELEMENTI:  ogljik.  fosfor.  Ta  je  prosta  in  lahko  spet  vstopa  v  reakcije.   -­‐ vodika.  žveplo.  Prisotni  v  manjših  količinah.  kisik.  klor. Vsi  so  potrebni  za  normalen  potek  življenja.   Skozi  njo  prehajajo  snovi  v  celico  in  ven.  Mg Ti  so  v  organizmih  v  velikih  količinah.    Fe.  ki  so  razporejene  mozaično  in  stalno   spreminjajo  svojo  lego  -­‐  plavajo  v  lipidnem   dvosloju.  naboj.  baker. Podobno  zgradbo  imajo  tudi  vse  druge   membrane  v  celici.  vodik.CELIČNA MEMBRANA CELIČNA  MEMBRANA  je  zunanji  del  celice.. VODA -­‐ najpomembnejša  anorganska  snov  v  celicah.  okrog  predela  vodikov  pa  poziHven  el.Cu...  ki  ga  s  pomočjo  sončne  energije  od  nje  cepijo  fotosintetski  organizmi..  ki  gradijo   celico  =  BIOTSKE  MEMBRANE. MIKROELEMENTI:  železo.  To  se  dogaja  med  celično  presnovo.  vodik.   Membrana  je  fluidno  -­‐  mozaična.   Vstopa  v  mnoge  reakcije  (reaktant)  ali  pa  izstopa  (produkt).  dušik.   taki  sproščeni  vodi  pravimo  metabolna  voda.  kisik.   . Voda  je  pomemben  vir: -­‐ kisika.  bor.  Kisik  bolj  privlači  vodikova   elektrona.   Je  iz  lipidnega  dvosloja  in  beljakovinskih   molekul.Na.Br. V  različnih  tkivih  je  vode  od  20  do  85%  v  človeškem  telesu.  dušik.Cl.

 če  se  odceplja  voda:  KONDENZACIJA Biopolimer  ➔  biomonomer  -­‐  HIDROLIZA .  ki  v  vodi  razpadejo  v  ione.   Vodne  molekule  razbijejo  iz  ionov  sestavljene  snovi  tako.   ElektroliK  -­‐  snovi.  nukleoHdi.  aminokisline.  soli).  je  molekula  dipol. Biomonomer  ➔  biopolimer  -­‐  polimerizacija.   HIDRATACIJSKI  OVOJ:  ovoj  vode  okrog  ionov.  na  drugem  delu  pa  poziHven   električni  naboj.Vodne  molekule  se  zaradi  polarnosH  med  seboj  privlačijo  z  nasprotnimi  poli  in  tvorijo   VODIKOVE  VEZI.             ➔  BIOMONOMERI Enostavni  sladkorji.  Tako  voda   varuje  celice  pred  hitrimi  temperaturnimi  spremembami. Organske  molekule:   -­‐ ogljikovi  hidraK -­‐ beljakovine  (proteini) -­‐ nukleinske  kisline -­‐ maščobe  (lipidi) Te  organske  molekule  se  lahko  zgrajene  iz  manjših  podenot  -­‐  monomerov.  zato  se  počasi  segreva  in  ohlaja. Zaradi  polarnosH  je  voda  odlično  topilo  za  druge  polarne  molekule  (sladkorji.  S  tem  preprečujejo.  da  bi  se  ioni   ponovno  povezali  med  seboj.  aminokisline.  To  je  vezana  voda  in  se   ne  more  sprosHH  in  sodelovaH  v  kemijskih  reakcijah.  Ker  sta  električna  pola  dva.  da  se   vrinejo  mednje  in  jih  obdajo.   ➔  temperaturna  stabilnost Ogrodje  organskih  molekul  iz  ogljikovih  atomov. Prosta  voda:  ves  čas  na  razpolago. VODIKOVA  VEZ Pri  vodni  molekuli  se  zaradi  prebitka  negaHvnih  nabojev  na  enem   delu  molekule  vzpostavi  negaHven. Zaradi  nabojev  se  vodne  molekule  privlačijo  in  se  med  seboj   povezujejo  z  vodikovimi  vezmi. Voda  absorbira  in  zadržuje  precej  toplotne  energije.

OGLJIKOVI HIDRATI OGLJIKOVI  hidraH  so  organske  molekule.  glikogen)  ter   gradbena  sestavina  (celuloza. ločimo: 1. SAHAROZA  (trsni  ali  pesni  sladkor)  :  glukoza  +  fruktoza LAKTOZA (mlečni sladkor)  :  glukoza  +  galaktoza MALTOZA  (sladni  sladkor)  :  glukoza  +  glukoza .  hiKn) MONOSAHARIDI So enostavni sladkorji.   Kisika (v  razmerju  1:2:1) Ogljikovi hidrati so najpomembnejši vir energije za celico.   Vodika 3.   galaktoza DISAHARIDI Nastanejo  iz  dveh  monosaharidov  z  odcepom  vode.  majhne  molekule.   gliceroldehid a.  sestavljene  iz:   1.   deoksiriboza  (gradi  DNK) 4.   2.   fruktoza  (sadni  sladkor)   c.   heptoze  (7  ogljikovih  atomov) a.   disaharide  (sladkorni  dimeri)   3.   monosaharide  (enostavni  sladkorji).  vez  med  le-­‐tema  je  glikozidna.   glukoza  (grozdni  sladkor).  topni  v  vodi.  … Vloga  ogljikovih  hidratov: So  energijski  vir  za  sprotne  potrebe  (monosaharidi).   Ogljika 2.  energijska  zaloga  (škrob.   pentoze  (5  ogljikovih  atomov)  :   ➔      Sta  sestavini  nukleinskih  kislin 3.  ki  spadajo  med  sladkorne  polimere) Sladkorji  so  sladkega  okusa.  imajo  kristalinsko  zgradbo.   trioze  (imajo  3  ogljikove  atome)  :   2. Ločimo: 1.   heksoze  (6  ogljikovih  atomov)  :   a.   b.   polisaharide  (sladkorji.   riboza  (gradi  RNA) b.

 glivam • veliko  ga  je  v  jetrih  (do  18%  njihove  mase)  in  mišicah  (pri  živalih) HITIN  : • polimer  glukozamina  ➔  glukozni  +  aminokislinski  del • po  zgradbi  in  lastnosH  zelo  podoben  celulozi • gradbena snov členonožcem (ogrodje)  in  glivam . med seboj prečno povezane • glavna sestavina rastlinskih celičnih sten les  vsebuje  do  45%  celuloze GLIKOGEN  (živalski  škrob): • polimer  glukoze • ima  najbolj  razvejane  verige • rezervna  snov  živalim.  veriga  je  zelo  razvejana) CELULOZA  : • polimer glukoze • verige do dolge ravne.  veriga  ni  razvejana)  in  aminopekKna  (2×1000   glukoze.  oziroma  so  zelo  slabo  topni  (dolge  verige) • Nimajo  kristalinske  zgradbe • Splošna  formula:  Cx(H2O)4.POLISAHARIDI • Nastanejo  s  kondenzacijo  (-­‐  H2O) več monosaharidov • Imajo  veliko  molsko  maso • Po  okusu  niso  sladki • V  vodi  niso  topni. ŠKROB  : • polimer  glukoze • kot  rezervna  hrana  rastlin • zgrajen  je  iz  amilaze  (gradijo  jo  nekaj  1000  glukoz.

Radikali so različni.  vodikovih.  vodika. zato so tudi aminokisline med sabo različne. Predstavljajo več kot polovico suhe mase celice.  Sladkorji) Proces.  so  osnovne  gradbene  podenote  beljakovin)   Aminokisline  so  preprostejše  organske  molekule.  kovalentnih)  med  aminokislinami .  ko  beljakovina  razpade  spet  na  aminkisline  imenujemo  hidroliza.  zgrajene  iz  ogljika. Zaporedje  aminokislin  določa  obliko  in  delovanje  beljakovine  -­‐    od  zaporedja  je  odvisno  kako  se   bo  veriga  zavijala  in  gubala.  na  katere  se  vežejo  tudi  druge  skupine  (npr. Zgrajene  so  iz  aminoskupine  (-­‐NH2)  (➔  amini)  in  karboksilne  skupine  (-­‐COOH)                  (➔  organske   kisline).  zato  polipepHdna  veriga  ni  nikoli  ravna SEKUNDARNA STRUKTURA Nastane  zaradi  dodatnih  vezi  (ionskih. Med  seboj  se  povezujejo  z  pepKdnimi  vezmi  ➔  odcepi  se  voda  –  kondenzacija    Aminokislina  ➔   Dipep1d  ➔  Polipep1d 50x  aminokislina  (polipepKd)  =  beljakovina Insulin  je  ena  najmanjših  beljakovin  z  51  aminokislinami PROTEINI  –  Enostavne  beljakovine  so  sestavljene  samo  iz  amonokislin. V  beljakovinah  se  pojavlja  20 različnih vrst aminokislin.   PRIMARNA STRUKTURA Aminokislinsko  zaporedje  :  AK3  –  AK4  –  AK15  –  AK1  –  …  –    AK10 V  polipepHdni  verigi  so  aminokisline  pod  različnimi  koH. Nastanejo  iz  aminokislin  (am.  kisika  in  dušika.   nekatere  vsebujejo  še  žveplo.  So  polimere  molekule.  Obe  sta  vezani  na  isH  C  atom  +  Radikal  +  H  atom.BELJAKOVINE ali PROTEINI Beljakovine so najkompleksnejše in najštevilčnejše organske  molekule v celicah.   Sestavljene  beljakovine  so  Hste.

pravimo da se beljakovina okvari oziroma denaturira. pomembne za delovanje celice.  tako  dobi  prostorsko.  ko  se  molekule  s  sekundarno  strukturo  zvijejo  v  klobčič.  pro1telesa…  So  topne  v  vodi) Mnoge  beljakovine  sodelujejo  pri  celičnih  procesih  kot  encimi  ali  hormoni  ali  njihov  sestavni  del. s tem pa tudi svoje značilne lastnosti.  hormone.  3D  obliko KVARTARNA STRUKTURA Med  seboj  več  povezani  terciarnih  struktur Glede na zgradbo delimo beljakovine na: • nitaste  beljakovin  (v  telesu  imajo  gradbeno  funkcijo. Druge  so  sestavni  gradbeni  del  celičnih  membran  in  medceličnine. npr.  Nitaste  zgradbe  so  predvsem  mikrotubuli  in   mikrofilamenK.  Nitaste  beljakovine  niso  topne  v  vodi) • kroglaste  strukture  (gradijo  encime.  noh1).  ter  v  kožnih   strukturah.  ker  so  sestavni  del  roževina  (npr. visokih temperatur. dlake).  pa  tudi  kožnih  tvorb  (perja. kemikalij).TERCIARNA STRUKTURA Nastane.  jim  pravimo  STRUKTURNE  BELJAKOVINE DENATURACIJA   :   Beljakovina izgubi normalno obliko (zaradi različnih dejavnikov.  najdemo  jih  v  kožnih  celicah.   Ker so vključene v zgradbo  (strukturo)  celic.   .

 U ! ZGRADBA  DNK   V  molekulah  DNK  so  shranjene  informacije  o  tem  kako  nej  celica  oz  organizem  deluje. V celici je več vrst dinukleotidov.dušikove   baze:  A.   NukleoKd  je  sestavljen  iz  3  delov  :   • ostanek  fosforne  kisline   • sladkorja  pentoze  (riboza  ali  deoksiriboza)   • in  organske  dušikove  baze   V nukleinskih kislinah je pet različnih dušikovih  baz:  adenin.dušikove   Org.  C.  C  in  T baze:  A.  Kmin  in  uracil.  1953  so  odkrili  sestavo  DNK.NUKLEINSKE KISLINE Nukleinske  kisline  so  v  vseh  živih  celicah.o celični zgradbi in njenem delovanju. L.  G. zato nukleinske kisline preko njih posredno  nadzorujejo  življenske  procese.   Beljakovine uravnavajo hitrost večine kemijskih reakcij.  Med   delitvijo  celice  se  te  informacije  prenašajo  ne hčerinski  celici. katere beljakovine bodo nastale v celici in kdaj. ki sodelujejo pri metabolnih procesih.  Adenin  nukleo1d) Ločimo dve vrsti nuklinskih kislih : • Deoksiribonukleinska  kislina  (  DNK)  –  vsebuje  sladkor  deoksiribozo   • Ribonukleinska  klislina  (RNK)  –  vsebuje  sladkor  ribozo Če se povežeta dva nukleotida nastane dinukleoKd.  omogočajo  prenos dednih sporočil  in  določajo.  gvanin. ZGRADBA NUKLEINSKE KISLINE Sestavljene so iz več biomonomerov  –  nukleoHdov.   mitohondriju Sladkor:   deokisiriboza RNK Je  v  jedru  in   citoplazmi Sladkor:  riboza Org. Dedne informacije so info.   Vsak  nukleoHd  vsebuje  eno  in  po  njej  ga  tudi  imenujemo  (prim. RAZLIKA  MED  DNK  IN  RNK DNK Je  v  jedru.   .  G.   kloropasHh.  torej  so  nukleinske  kisline  polinukleoKdi.  citozin.

  OviH  sta  ena  okoli  druge. te informacije se prenašajo ne novo nastale  celice.Osnovno  ogrodje  je  iz  dveh  vzporednih  verig nukleoKdov  iz  sladkorjev  in  ostanki  fosforne  kilsine   je  povezano  z  močnimi  kovalentnimi  vezmi.  Zaporedje  nukleoHdov  v  eni  verigi  določa  zaporedje  nukleoHdov  v   drugi  verigi. razlikujejo se v zaporedju.  Vse  gene  v   celici  imenujemo  genom. . PODVOJEVANJE  DNK Predno se informacije prenesejo na hčerinski celici se morajo podvojiti.   Ljudje imamo v celici enako število nukleotidov.   Mesto.  Vse  telesne  celice   imajo  enako  DNK  razen  spolne.   Zato  so  za  celice  najbolj  pomembna  navodila.  Obe  sta  idenHčni.  verigi  se  razpreta 2.  zgubajo  in  tako  nastanejo  palčkam  podobne  strukture  –  kormosomi    Za  podvojevanje  DNK  je  potrebna  energija  in  encima  ligaza  in  DNK-­‐polimeraza. DNK  NADZORUJE  PROCESE  V  CELICI Zgradba  celice  in  njeno  delovanje  je  odisno  od  beljakovin  v  celici. V  vzdolžni  verigi  se  lahko  povezujejo  katerikoli  nukleoHdi.   Kodiran  zapis  za  sintezo  enega  pepKda  predstavlja  zaporedje  kodogenov  na  DNK  -­‐  gen. V tem zaporedju je shranjen zapis kako naj celica deluje.  (➔  iz  citoplazme)   3.  da  ima  DNK  obliko  dvojne   vijačnice  –  dvojnega  heliksa.  nastane  ena  hčerinska  veriga  DNK. 1.   prečno pa  sta  verigi  povezani  z  organskimi  dušikovimi  bazami  s  šibkimi  vodikovimi  vezmi. Katera  beljakovina  nastaja  je  odvisno  od  zaporedja  nukleoKdov  v  DNK.  nato  pa  se  molekule  DNK  navijejo  okoli   posebnih  beljakovin.   Na  vsaki  od  verig  starševske  DNK.   Vezi  na  dvojni vijačnici  se  prekinejo.   Pred  delitvijo  celičnega  jedra  se  DNK  najprej  podvoji.  prečno  pa  samo  ustrezajoči  –   komplementarni  nukleoKdi.  ki  se  nato  zvijejo  skupaj  v  kromaKnske  niK   Te  niH  pa  se  dodatno  zvijejo.  ki  je  komplementarno  kodogenu  DNK  in  je  iz  3  zporednih  nukleoHdov  imenujemo  kodon. samo enojajčni dvojčki imajo popolnoma enako zgradbo nukleotidov.   Ko  se  vijačnica  razpre.  na  podlagi  tega  je  postavljena  hipoteza.  katere  vrste  beljakovin  se  bodo  sinHzirale  in  kdaj  bo   potekala  siteza  the  beljakovin.  postanejo  dušikove  baze  proste  in  nanje  se  vežejo  komplementarni   –  nasprotni  nukleoKdi.   Zapis  za  posamezno  aminokislino v DNK predstavlja zaporedje 3 nukleotidov (trojček) – kodogen.

  AminoKisline.% Pri nastajnju mRNK se dvojna vijačnica odvije  in  razpre.   ➔  Od  anHkodona  je  odvisno. ki ustrezajo določenemu  kodogenu.  ki  ustreza  enemu  genu. PREPISOVANJE  ALI  TRANSKRIPCIJA Sinteza  beljakovin  poteka  na  ribosomih. z drugim pa se pritrdijo na določeno mesto mRNK. ➔Kodon  je  zaporedje  3  nukleoKdov.   Trojica  nukleoHdov  na  tRNK.   3.  je  anitkodon.   mRNK  nastane  ob  delu  verige  DNK.  ki  so  v  DNK  imenujemo  genski  kod. Te nukleotidi se nato spomočjo enicima  RNK-­‐polimeraze  vzdolžno  povežejo  med  seboj. ➔  Genom  so  vsi  geni  v  celici.   4.   mRNK  se  nato  odcepi  od  DNK  in  preide  skozi  poro  jedrnega  ovoja  v  citoplazmo.  na  kateri  kodon  se  bo  vezala  tRNK.% Na prosta mesta na bazah DNK se začnejo vezati komplementarni nukleotidi RNK.   2.  ki  se  na  ribosomih  povežejo  v  beljakovine.  ki  se  poveže  s  kodonom.  pridejo  tja s pomočjo  prenašalke   RNK  (tRNK)  –  na  enem  koncu  vežejo  eno  AminoKislino. ➔Gen  je  kodiran  zapis  za  sintezo  enega  pepHda  –  zaporedje  več  kodogenov.   Postopek: 1.  kjer  se  veže  na ribosome s pomočjo ribosomske  RNK  (rRNK)   ➔ je  sestavni  del  ribosomov. .➔Kodogen  je  zaporedje  3  nukleoKdov.   Vsi  kodirani  zapisi  skupaj. to mesto je kodon.  da  se  navodila  za  sitezo  beljakovin  prenesejo  iz  niza   nukleoHdov  DNK  na  ribosome.   Obveščevalna RNK (mRNK) ima  vlogo.   5.   6.

  ➔  Pri  ločevanju hčerinskih celic se kromosom pretrga na dveh koncih in srednji kočšek izpade.  muHrani  organizmi  (mutanK)  propadejo. Kromosomske  mutacije:   Sprememba: • kromosomov.  Ko  se  promnoži  celotna  garnitura   kromosomov  pa  je  to  poliploidija.  do  nijh  pride  med  delitvijo  celic. Lahko pa se pretrgani deli prilepijo na drug kromosom – take mutacije imajo težke posledice. Genomske  mutacjie:   Sprememba: • Spremeni  se  celoten  genom ➔  Lahko  se  pomnoži  število  vseh  ali  nekaterih  kromosomov  v  celici  lahko  pa  izpadejo.  da  imajo  mu1rani  ogranizmi  v  okolju  prednost  pred  ostalimi  organizmi.   Lahko  so  umetne  ali  pa  spontane  in  se  dedujejo.MUTACIJE Mutacije  so  spremembe  dednega  materiala.   Poznamo: • fizikalne  (sevanja)   • kemične mutagene Mutacije  so  redke  in  škodljive. Razlikujemo  3  vrste  mutacij: • genske  mutacije • kromosomske  mutacije • genomske  mutacije Genske  mutacije:   Sprememba: • zaporedje  in  število  nukleoHdov  v  DNK Posledica: • V  celici  nastane  drugačna beljakovina. dela se spojita in nastane nov.   Spremeni  se  lahko: • količina  DNK • zgradba  DNK Dejavniki.   (Če se diploidna združi z haploidno.  nastane  triploidna  celica.) . ki povzročajo mutacije so mutageni. krajši kromosom.   Včasih se zgodi.   Če se v spolnih celicah med mejozo kromosomi ne ločijo in sta v njih prisotni dve garnituri kromosomov so to dipolidne  celice.

jajca ?? Zelenjava ?? Strjevanje  krvi Nast. in del.  sladko  zelje Sodeluje  pri  sintezi   Skorbut  –  izpadanje  zob.6.  vse  znanje.2.   Pomeni. rdečih krvnih telesc Beriberi – Prizadene živčevje in skeletne mišice (ohromelost) Nezmožnost  strjevanja  krvi Povečana občutljivost rdečih krvnih telesc Vitamin  B   (1. MITOZA Dedne  informacije  se  podvojijo  (razporejene  na  več  kromosomih)  in  se  pravilno  porazdelijo  na  dve   hčerinski  celici.  Med  dvema  mitozama  je  celica  v  INTERFAZI. Taka  delitev  zagotavlja. Vitamin  A Tvorba  vidnega   Jajčni rumenjak. mleko.  S  postopno  rastjo  proH  sredini  in  tvorbo  vmesne   celične  stene  se  kromosoma  zapreta  v  ločeni  celici  =  CEPITEV.  ki  imata  po  koncu  delitve  enake  vse  dedne   informacije  materinske  celice  oz.  Organizem  jih  ne  more  tvoriH  sam.  da  se  je  dedni  material  materinske  celice  moral  pred  delitvijo  PODVOJITI.  pravilna   rast  krovnih  tkiv Ribje  olje. .  kako  je  zgrajena  in  kako  deluje  (sta  enaki  kot  materinska).  jetra Rast  kosH Kurja  slepota.VITAMINI Vitamini  so  življenjsko  pomembne  fiziološko  učinkovite  snovi.  da  sta  kvaliteta  in  kvanHteta  dednega  materiala  enaka  dvema  hčerinskima   celicama.12) Vitamin  K Vitamin  E CEPITEV Iz  MATERINSKE  CELICE  nastaneta  dve  HČERINSKI. Delitev  evkarionskih  celice  sestoji  iz  delitve  jeder  in  delitev  citoplazme.  Bakterijski  kromosom  se  pritrdi   na  celično  membrano  in  se  začne  podvojevaH.   Delitev  pri  kateri  sta  hčerinski  celici  enaki  materinski  =  MITOZA  in  poteka  v  več  zaporednih  fazah   (stopnjah). sadje & zelenjava pigmenta.  ki  jih  dobi  s  hrano.  propadanje  kože Vitamin  D Vitamin  C   (askorbinska  kislina) RahiHs  –  nepravilna  rast  kosH Limona.   lahko  pa  jih  sinteHzira  iz  provitaminov.   kolagena  v  vezivnem   slabokrvnost (Nezmožnost  nastajanja  veznega  tkiva) tkivu Neoluščena zrna.  začne  celična  membrana  med  njima   rasH  ➔  posledica:  kromosoma  se  razmakneta. Preprosta  zgradba  prokarionskih  celic  omogoča  preprosto  delitev.  nato  deliH  in   razporediH  na  dve  hčerinski.  Ko  se  podvoji.

 ki  se  podaljšujejo  proH  nasprotnemu  polu.  nato  še  nekajkrat  v  zanke)  =  SPIRALIZACIJA.  ki  se  med  to  fazo  krajšajo  in  debelijo  =  večkratno   zaporedno  zvijanje  (najprej  v  vijačnico.   tvorijo  se  KROMOSOMI.   .  Med  seboj  sta   povezani  na  mestu  CENTROMER. (v  celici  s  centrioli  so  H  že  v  interfazi  podvojeni  =  v  vsaki  celici  po  dva  para)   V  profazi  po  dva  in  dva  odpotujeta  proH  nasprotnima  poloma  celice.  ki  je  na  vsakem  kromosomu  na  drugem   mestu.   Kromosomi  v  profazi  so  zgrajeni  iz  dveh  enakih  vzdolžnih  delov  =  KROMATIDI   (kromosomi  so  dvokromaHdni)  vsako  tvori  ena  molekula  DNK.1.  V   citoplazmi  se  začnejo  v  bližini  centriola  oblikovaH  mikrotuboli  nastajajočega   delitvenega  vretena.  zato  se  kromosomi  med  seboj  razlikujejo. PROFAZA:   preplet  dolgih  tankih  nerazločnih  niH  se  začne  prepletaH  (KROMATIN)  oz.

  Znotraj  jedra  se  oblikuje  jedrce.   okrog  vsake   skupine  kromosoma  se   začne  oblikovaH  jedrni  ovoj.  konča  med  telofazo. ANAFAZA:   KromaHdi   se   ločita.   Delitveno  vreteno  postopno   izgine.  razpade  jedrni  ovoj  na  membranske  mešičke.   Kromosomi  so  najkrajši  in  najdebelejši  =  najlažje  prešteH  in  opazovaH   njihovo  obliko.   Anafaza  je  faza  razdelitve  in  potovanja  kromosomov. 3.   Ko  se  delitev  jedra  konča  se  konča  tudi  delitev  citoplazme. .  niH  delitvenega   vretena  se  tako  lahko  podaljšajo  do  kromosomov  in  se  nanje  pritrdijo  niH  z  obeh  polov  delitvenega   vretena. CITOKINEZA Delitev  citoplazme  se  začne  med  anafazo  mitoze.  samo  cenHolov  ni) V  pozni  profazi  =  PROMETAFAZA.   REZULTAT:  dve  ločeni  hčerinski  celici. V  pozni  profazi  jedrce  postopno  izgine.   pri   tem   se   materinski   dvokromaHdni   kromosom   razdeli   na   enokromaHdnega. 2.Območje  citoplazme  v  območju  centriolov  =  ORGANIZACIJSKI  CENTER  MIKROTUBULOV   (podoben  center  tudi  celice  višjih  rastlin. Pri mitozi nastaneta dve jedri s haploidnim številom dvokromatidnih kromosomov. Človek  v  svojih  telesnih  celicah  po  46  kromosomov. TELOFAZA:   Telofaza  se  začne. 4. 1.   ki   ju   niH   delitvenega   vretena   potegnejo   proH  nasprotnima  poloma.   Kromosomi  se  razmotavajo  =  DESPIRALIZACIJA  =  postanejo  tanjši  in  daljši   ➔  kromaKn.   ŽIVALSKA  CELICA: Citoplazma  se  deli  z  delitveno  brazdo Celična  membrana  se  začne  v  predelu  evkarionske  ravnine  delitvenega  vretena  ugrezaH  in  se   zažemaH  proH  njenemu  središču. METAFAZA:   NiH  delitvenega  vretena  povlečejo  kromosome  v  ekvatorialno  ravnino.  dokler  celici  nista  ločeni.  ko  so  kromosomi  na  nasprotnih  polih.

 FAZA  G2:  predstavlja  pripravo  na  novo  mitotsko  delitev.  Kromosomi.   Skoznje  poteka  izmenjava  snovi  med  sosednjima  celicama.             INTERFAZA V  interfazi  se  dedni  zapis  podvoji  (nekatere  se  ne  delijo  več.2. Čye  celična  plošča  celic  ne  loči  popolnoma.   Torej:  V  interfazi  poteče  podvojitev  DNK  enokromaHdnih  kromosomov  in  s  tem  podvojitev   dednega  zapisa.  ki  se  v   profazi  naslednje  mitoze  izoblikujejo  iz  kromaHna  pa  so  iz  dveh  kromaHd.   EnokromaHdni  kromosomi  se  v  telofazi  despiralizirajo  in  pretvorijo  v  kromaKn.  ki  gradijo  OSREDNJO  LAMELO  celične  stene.   Kjer  do  tega  ne  pride.  Nastaneta  dve  z  membrano   ločeni  celici.  Dedni  zapis  imajo  molekule  DNK  =  zato  najpomembnejši  del  kromosomov.  citoplazmi  razmejuje  samo  osrednja  lamela  =  PIKNJE. KromaHdi  dvokromaHdnega  kromosoma  v  profazi  in  metafazi  mitoze  sta  nastali  s  podvojitvijo  DNK   enokromaHdnega  kromosoma.  katere  jedro  vsebuje  samo  en  komplet  kromosomov.  med  katerima  še  nastaja  vmesna  celična  stena.  Kromosomi  so  v  parih. . Diploidna  celica  je  celica  z  dvema  kromosomskima  kompletoma. Mitoza  +  INTERFAZA  ➔  celični  cikel Haploidna  celica  je  celica.  ostane  citoplazma  obeh  celic  povezana  skozi  pore  v   celični  plošči. RASTLINSKA  CELICA: Pri  rastlinskih  celicah  se  v  evkarionski  ravnini  delitvenega  vretena  začnejo  zbiraH  vezikli  (izvirajo  iz   golgijevega  aparata).   2.  ki  gradijo  celice. Interfaza  ima  več  stopenj:   1.  homologni   kromosomi  (enaki).  FAZA  G1:  nastajajo  nove  celične  strukture.  druge  se  kmalu  spet  delijo).  FAZA  S:  dedni  zapis  se  podvoji.   3.   Natančna  podvojitev  teh  molekul  je  bistveni  del  podvojitve  kromosomov.   Vezikli  vsebujejo  snovi.  ki  se  širi  od  središča  celice  proH  celični  membrani  in  se  na   koncu  združi.  Te  povezave  imenujemo  PLAZMODEZME.   Na  osrednjo  lamelo  celične  stene  se  pozneje  naložijo  plasH  primarne  in  sekundarne  celične  stene.  zato  poteka  intenzivna  sinteza  snovi.  vidnega  v  anafazi  in  telofazi  predhodne  mitoze.   Ti  se  združujejo  v  CELIČNO  PLOŠČO.

 pri  čemer  je  bistvena  združitev  jeder  (zigota).  ki  se  ujemajo  v  navedenih  značilnosHh  =  HOMOLOGNI  KROMOSOMI. Jedro  spolne  celice  vsebuje  en  komplet  kromosomov  =  HAPLOIDNA  CELICA.  Kromosomi. Združitev  dveh  spolnih  celic  je  prehod  s  haploidnega  na  diploidno  število  kromosomov.  da  je  določen  dedni  zapis  vedno  na  določenem  mestu  vzdolž   določenega  kromosoma. RAZLIKA: homologni kromosomi se razvrstijo v pare.  pri  katerem  se  pred  združitvijo  dveh  jeder  zmanjša  količina  dednega  materiala  na   polovico. Proces. da se kromatidi.  da  se  nov  osebek  razvije  iz  celice. MEJOZA  =  REDUKCIJSKA  DELITEV.  Položaj  zapisov  na   kromosomih  je  stalen. 1.  s  tem  tudi  po  dva  dedna  zapisa  za   vsako  lastnost.   S  tako  delitvijo  nastajajo  spolne  celice.  pomeni.  mejoza   omogoča  obratno. Dedni zapis enega kromosoma je kombiniran z dednim zapisom drugega. Med kromosomoma v bivalentu se izmenjajo istovrstni deli kromatid. . jedrce izgine in izoblikuje se delitveno vreteno.  Celica  z  dvema  kromosomskima  kompletoma  =  DIPLOIDNA  CELICA. Kromosoma  istega  para  sta  enake  oblike.   Jedro  spojka  vsebuje  dva  na  videz  enaka  kompleta  kromosomov. Za  spolno  razmnoževanje  značilno. Dvojico združenih homolognih kromosomov imenujemo BIVALENT = KROMATIDNA  TETRADA.   pri  kateri  dobimo  iz   materinske  celice   šKri   hčerinske   s   polovičnim   številom   kromosomov  (materinska  46  kromosomov  -­‐  hčerinska  23).  bi  jedra  po  nekaj  generacijah  vsebovala  ogromno  dednega  materiala.  Zato  sta  oblika  in  velikost  kromosomov  stalni. ki pripadata različnima kromosomoma na enakih mestih prekineta in se navzkrižno povežeta z ustreznim delom druge kromatide.MEJOZA / REDUKCIJSKA DELITEV Mejoza  je  delitev. Nastaneta dve kromatidi z kombiniranim  dednim  materialom  dveh  kromosomov = PREKRIŽANJE = crossingover. V  kromosomih  spolnih  celic  so  dedni  zapisi  za  vse  lastnosH  organizma.  velikosH  in  imata  istovrstne  dedna  zapise  v  enakem   zaporedju.  nastale  z  združitvijo  dveh   spolnih  (HAPLOIDNIH)  celic.  ki  omogoča  ohranjanje  enake  količine  dednega  materiala.   KromaHn  se  preoblikuje v kromosome.  ker  se  v  1.  MEJOTSKA  DELITEV Profaza:  ➔  enaka  kot  pri  mitozi.   Z  diploidnega  na  haploidnega. Poteka tako.  je  delitev  jedra. tako da sta dva po dva homologna kromosoma drug ob drugem. Jedrni ovoj se razkroji.  količina  dednega  materiala  se  razpolovi. Brez  procesa.  mejotski  delitvi  število  kromosomov  zmanjša  na  pol.

celici s haploidnim številom dvokromatidnih kromosomov. Pri mejozi nastanejo 4 jedra. Anafaza: Homologna kromosoma vsakega bivalenta se ločita in niti delitvenega vretena ju potegnejo proti nasprotnima poloma. ampak celotni dvokromatidni kromosomi. Ne potujejo posamezne kromatide kot pri mitozi. Med 1. mejotsko delitvijo je kratka  interfaza – brez faze S.  MEJOTSKA  DELITEV Enaka  mitozi. Telofaza: Kromosomi se despirilizirajo. mejotski delitvi nastaneta dve jedri oz. in 2. oblikuje se jedrni ovoj in poteče tudi delitev citoplazme.Metafaza: BivalenH. Dedni  material  se  ne  podvoji. . ki jih gradijo popolnoma spirilizirani  kromosomi. Po 1. s pomočjo delitvenega vretena uredijo v ekvatorialno ravnino. Proti vsakemu polu potuje polovica kromosomov. vsako s haploidnim številom enokromatidnih kromosomov. 2.

 sečnina ➔  Skozi  drobne  vezi  med  fosfolipidnimi  molekulami. .  glicerol.  zato  je  kemična  sestava  citoplazme  različna  od  sestave  raztopine  zunaj  celice.  katere  bodo  šle  skozi  membrano.  potrebna  dodatna  energija.  atomov. Snovi  prehajajo  skozi  lipidni  dvosloj.  ki  se  nenehno  pretvarjajo  in  mora  biH  njihova  izmenjava  z  okoljem  stalna.  ionov. Celica  deluje  kot  odprH  sistem. Z  uravnavanjem  prometa  kemičnih  snovi  skozi  membrano  celice  uravnavajo  svojo  kemično   sestavo.  čeprav  je  njena  notranjost  ločena  od  okolja  s  celično  membrano.  Na+. Celična  membrana  je  selekKvno  prepustna.  ki  jih  celica  nujno  potrebuje  za  obstoj. ➔  Membrane  celičnih  struktur  so  SELEKTIVNO  PERMEABILNE. Od  večjih  molekul  pridejo  skozi  lipidni  dvosloj  zlahka  le  take. DIFUZIJA: Difuzija  je    usmerjeno  gibanje  delcev  v  smeri  padajočega  koncentracijskega  gradienta. Je  temeljni  način  transporta  skozi  membrane.  ko  ni  več   koncentracijske  razlike.  ki  se  sprošča  med  celičnim  metabolizmom.  pridejo  skozi  posebne  prehode  iz   beljakovinskih  molekul.  Difuzija  poteka  dokler  delci  topljenca  in  topila  niso  enako  razporejeni  oz.  HCO3-­‐.  ki  se  raztapljajo  v  lipidih.   ➔  TEŽKO:   -­‐ polarni  delci.     ➔  NAJTEŽJE:           -­‐  večje  polarne  molekule  (mono  in  disaharidi.   Celice  spreminjajo  prepustnost  membran  za  isto  vrsto  delcev.  K+.  Ca2+.   -­‐ ioni  (H+.   Ta    je  pregrada  za  snovi.   Molekule  iz  okolja  sprejmejo  toplotno  energijo  in  jo  pretvorijo  v  kineHčno.  ki  omogoča  nenehno   gibanje.  molekul.  Z  njihovo  pomočjo  celica  izbira.   Celična  membrana  je  za  nekatere  snovi  prepustna.  aminokisline) Ostale  snovi.  Cl-­‐).  ki  niso  topni  v  hidrofilnem  delu  lipidnega   dvosloja.  ostale  pa   zelo  težko.  za  druge  pa  ne  (odvisno  od  velikosH  molekul  te  snovi)   Skozi  lipidni  dvosloj  se  prebijejo: -­‐ kisik -­‐ CO2 -­‐ dušik -­‐ majhne  organske  molekule. Prehajanje  je  PASIVNO  ali  AKTIVNO.  npr.   PASIVNO:  iz  več  na  manj   AKTIVNO:  iz  manj  na  več.PREHAJANJE SNOVI SKOZI MEMBRANO Membrane  celic  izbirno  prepuščajo  različne  snovi.

Voda  (topilo)  za  celico  potrebna.   VODNI  POTENCIAL  CELICE  je  sila.  zmožnost.  da  pa  tudi  topljenci  v  njej.  oddaja  vodo. AKTIVNI TRANSPORT Za  transport  snovi  proH  naraščajočemu  koncentracijskemu  gradientu  potrebuje  celica  dodatno   energijo.  kot  je   čista  voda.  vdira  voda  še  hitreje. Ko  je  koncentracija  topljenca  zunaj  celice  višja. V  celico  v  zelo  HIPOTONIČNEM  (raztopina  z  manjšo  koncentracijo  različnih  snovi  kot  v  celici)  okolju.   Membrana.  da  celica  z   difuzijo  sprejema  oz. -­‐-­‐-­‐  HEMOLIZA Da  se  to  ne  zgodi.  ter  število   osmotsko  akHvnih  delcev  raztopljenih  v  medceličnini  je  enako  številu  isHh  delcev  v  citoplazmi  =   IZOTONIČNO  OKOLJE.  to  je  TRUGORSKI  TLAK  ali  TRUGOR. Ko  dežuje. Celica  mora  za  transporHraH  mnoge  molekule  in  ione  iz  notranjosH  ven  ali  obratno.  Celica  akHvno  usmerja  delce  proH  višjemu  konc.  sila.  V  smeri  višje   koncentracije.  so  zunanje  telesne  površine  zaščitene  z  vodoodpornim  ogrodjem.  =  AKTIVNI  TRANSPORT.  če  celice  izgubljajo  vodo.  gra.  da  celična  membrana  odstopi  od  celične   stene  =  PLAZMOLIZA.  tlak  na  celično   steno  se  poveča.   Črpanje  delcev  skozi  membrane  proH  višjemu  koncentracijskemu  gradientu  poteka  z  dotokom   dodatne  energije.  Živalska  lahko  zaradi  nežne  celične  membrane.  tako  nabrekne. Prehaja  v  celico  skozi  celično  membrano.  ki  omogoča  vodni  tlak  skozi  membrano.  ki  vzdržuje   TRUGOR.  je  koncentracija  topljencev  nizka.  zaradi  snovi  raztopljene  v  citoplazmi  je  notranjost   rastlinske  celice  HIPERTONIČNA  glede  na  okoliško  tekočino.  rastlina  veni.  če  se  celice  prenesene  v  HIPOTONIČNO  okolje  =  obraten  proces.  ki  je  večinoma  prepustna  za  eno  vrsto  snovi  =  POLPREPUSTNA.  ni  nujno.  Voda  doteka  v  celico.  ko  prehaja  skozi  membrano  samo  topilo.  ki  nastane  zaradi   koncentracijskih  razlik  =  OSMOTSKI  TLAK.   Omogoča  nabreknjenost  celic  in  rastline  se  držijo  pokonci.OSMOZA: Osmoza  je  posebna  vrsta  difuzije. SelekKvna  difuzija  =  OSMOZA.  kot  znotraj  nje  začne  celica  zaradi  osmotskih   procesov  izgubljaH  vodo  –  se  manjša.  da   poči.  Lahko  se  tako  skrči.   .  oz.  Ta  pojav  je  CELIČNI  RAZPAD  ali  CITOLIZA.   NABREKNJENJE  (DEPLAZMOLIZA).

 sprošča  postopno.  ki  potrebujeta  energijo  iz  ATP.  ki  jo  lahko  porabijo  za  celično  delo. Ta  se  zaradi  posebnih  mehanizmov.  osmotsko  nabrekanje  celic.  ki  se  sinteHzirajo  pri  celičnem  metabolizmu.   PROSTA  ENERGIJA  –  HsH  del.   Iz  njih  sprosHjo  energijo..  pri  tem  jo  pretvarjajo  v  druge  oblike  in   opravljajo  delo.   ENDOCITOZA:  zajame  snovi  zunaj  nje  –  ko  zajame  velike  trde  delce  =  FAGOCITOZA  ali  CELIČNO   POŽIRANJE.  ki  jo  nujno  potrebujejo  za  življenjske  procese  oz.  ki   požira  bakterije).   Pretvorba  kemijske  energije  v  mehansko  =  delo  mišice.  shranjujejo  in   oddajajo  energijo.  ki  so  zbrani  v  izločalnih  mehurčkih  =  sekrecijskih  vakuolah  ali  veziklih.  precejšen  del  uide  kot  toplota. Organizmi  so  ENERGIJSKO  ODPRIT  SISTEM. Za  opravljanje  biotskega  dela  se  nikoli  ne  izrabi  vsa  energija.  katerih  energijski  vir   so  molekule  adenozin  trifosfat  (ATP).  ohranjanje  življenja. Večje  količine  snovi  prehajajo  skozi  membrano  z  endocitozo  in  eksocitozo.   Membrana  objame  kapljico  ali  trdi  delček.  preostala  se   sprosH  kot  toplota.  ki  vsebujejo  energijo  =  kemijska  potencialna  energija. ENERGIJSKI SISTEM Organizmi  izkoriščajo  pretvarjanje  ene  oblike  energije  v  drugo  za  biotsko  delo.  ker  nenehno  sprejemajo.  pri  pretvorbi  v  električno  pa  živčno  tkivo.   Za  življenjske  procese  rabijo  le  Hsto  energijo.  ko  jo  potrebujejo  za  delo. V  stenah  kapilar  je  način  prenosa  snovi  samo  z  ENDO  in  EKSOCITOZO.   Delo.   EKSOCITOZA:  nastane  od  endocitoze. Pri  sprejemanju  in  izločanju  sodeluje  membrana.  pretvarjajo.  ki  se  pri  pretvorbi  lahko  izkorisH  za  opravljanje  dela.  Tak  transport   zato  samo  v  živih  celicah..  nastane  mehurček..  ki  omogočajo  postopno  pretvarjanje  kemijske  energije  v   primarno  obliko  za  opravljanje  biotskega  dela.  ko  pa  zajame  tekočino  =  PINOCITOZA  ali  CELIČNO  PITJE.  Shranjujejo  jo  s  sinteHziranjem  v  večje   organske  molekule  v  celici.  Združi  se  s  primarnim  lizosomom  v  prebavno  vakuolo   (sekundarni  lizosom).Zanj  so  potrebne  posebne  prenašalne  beljakovine  =  MEMBRANSKE  ČRPALKE. . ENDO  in  EKSOCITOZA  sta  akHvna  procesa.  ki  poteka  v  organizmih  =  BIOTSKO  DELO. Energijo  v  različnih  oblikah  iz  okolja  pretvarjajo  v  kemijsko.  sinteze  večjih  molekul.  ki  se  odcepi  in  nato  notranji   mehurček  =  vakuola  ali  endocitotski  vezikel.  ki  so  se  v  celici  sinteHzirale  in  nerabne  razkrojke   presnove  (metabolite).   Izločajo  se  večje  količine  uporabnih  snovi.  Molekule.  kjer  poteka  celična  prebava  (intenzivna  endocitoza  v  belih  krvničkah.   Več  vrst:  prenos  molekul  skozi  membrane.

2  SKUPINI  METABOLNIH  POTI:   -­‐ vse  biokemijske  reakcije.  potrebnih  za  gradnjo  in  delovanje  celic.  pri  katerih  se   odvija  pretvorba  kemijske  energije.  so   najbolj  uporabne  (ATP).  kjer  je  potrebna  energija  za  delo  in  se  tam  cepijo. BIOSINTEZA:  procesi.  ki   tega  se  pomočjo  svetlobe.  ker  potujejo  na  mesta.  ki  se  sprošča.  pri  katerih  se  večje  molekule  postopoma  razgrajujejo  –  se   energija  sprošča  =  RAZGRAJEVANJE  -­‐  katabolizem -­‐ iz  manjših  molekul  nastajajo  večje  =  IZGRAJEVANJE  -­‐  anabolizem. Dotok  in  poraba  morata  biH  usklajena.   .   Presnovni  procesi  potekajo  na  določenih  mesHh  in  po  določenem  zaporedju  =  METABOLNIH   POTEH. Za  sprotno  shranjevanje  potencialne  kemijske  energije  so  najboljše  spojine  s  fosfatnimi  vezmi.  njen  končni  produkt  je  veliko  proste  energije  (sladkorji. Pri  presnovi  se  ene  stvari  pretvarjajo  v  druge.  pri  katerih  potekajo  kemijske  spremembe  v  številnih  zaporedjih  in  spojinah.  da  se  energija  sprošča  postopoma  in  v  dovolj  veliki  količini. S  tem  organizmu  omogoči.  z  več  proste  energije.  Energijo  dobijo  z  zaužitjem  energijsko  bogaHh   molekul.  škrob.  kar  je  povezano  s  sproščanjem  energije. Dotok  manjši  od  porabe  =  izrablja  energija  iz  rezervnih  snovi  ali  pa  organizem  propade..  so  vir  energije  HETERITROFNIM  ORGANIZMOM.  za  njihovo  sintezo  je   potrebna  energija.  To  so  RASTLINE  in  nekatere  bakterije.   TOREJ:  del  toplotne  energije  izkorisHjo  za  pospeševanje  kemijskih  reakcij. Organske  molekule.   olja).  pri  katerih  se  v  organizmu  sinteHzirajo  snovi  z  višjo  energijsko  vrednostjo  od   izhodnih  snovi  oz. Presnova  so  procesi  kjer  potekajo  snovne  energijske  pretvorbe  v  organizmu. Avtotrofen in heterotrofen način pridobivanja energije AVTOTROFNI:  sposobni  sami  sinteHziraH  organske  snovi  iz  anorganskih  s  pomočjo  svetlobe  ali  z   oksidacijo  nekaterih  organskih  snovi...  Dovolj  je  je  tudi  za  sintezo  drugih  molekul.  ko  se  molekule  razgrajujejo  v  osnovne  spojine. Hiter  pritok  energije  za  celično  delo  omogočajo  energijsko  bogate  fosfatne  vezi  v  ATP. Med  presnovo  se  prosta  energija  veže  ali  sprošča.   Pri  nizkih  temperaturah  reakcije  počasneje  potekajo  ali  pa  sploh  ne.  niso  zmožni  narediH.  ki  jih  sinteHzirajo  avtotrofi.   Najpomembnejša  je  FOTOSINTEZA.  -­‐ Pri  vsaki  stopnji  se  nekaj  energije  sprosH. Dotok  večji  od  porabe  =  energijske  zaloge  v  obliki  založnih  snovi.Ko  molekule  sprejmejo  toploto  =  večja  hitrost  in  hitreje  potekajo  kemijske  reakcije.  ki  se  porabi  za  delovanje  ali  tvorbo  mnogih  organskih   molekul.  Prosta   energija  shranjena  v  vezeh.

Za  začetek  vsake  metabolne  reakcije  je  potrebna  akKvacijska  energija Molekule  udeležene  v  metabolnih  procesih.   AKTIVACIJSKA  ENERGIJA  =  energija. Katalizator  ne  vpliva  na  smer  reakcije.Osnovni  vir  avtotrofov  je  SVETLOBA  ali  kemijska  energija  iz  anorganskih  molekul.  Pri  mnogih  primerih  je  v  organizmih  dovolj  kineHčne  energije  za   premagovanje  energijske  pregrade  pri  običajnih  temperaturah.  pri  čemer  bi  beljakovine  v  organizmih  razpadle. ENCIMI Encimi  so  biokatalizatorji  (katalizatorji  v  živih  bitjih) Delujejo  v  notranjosH  ali  zunanjosH  celic  (slina  -­‐  amilaza.  KATABOLIZEM  pa  v  citoplazmi  in   mitohondrijih.   KATALIZATOR  sodeluje  v  reakciji. Encimi  povečajo  hitrost  reakcij  ➔  hitreje  se  sprošča  energija  za  delo  ➔  temperatura  se  poviša. -­‐ premagovanje  energijske  pregrade Vrste  encimov: -­‐ HsH.  pri  številnih  pa  bi  potrebovali  zelo   visoko  temperaturo. Da  bi  to  preprečili  imamo  katalizatorje.  da  bi  med   seboj  reagirale  (premalo  kineHčne  energije)  in  premagale  ENERGIJSKO  PREGRADO.   Heterotrofi  pa  dobijo  energijo  s  katabolizmom.  ki  katalizirajo  NASTANEK  kompleksnejših  snovi  iz  enostavnejših -­‐ HsH.  večinoma  pa  ne  potekajo  v  isHh  delih  celice.  ki  katalizirajo  RAZPAD  kompleksnejših  snovi  na  enostavnejše SUBSTRAT  (podlaga)  -­‐  snov.  da  vstopijo  v  kemijsko   reakcijo.    Zvišanje  temperature  pospeši   metabolne  reakcije.  da  se  reakcija  lahko  začne.  niK  porablja. Katabolne  in  anabolne  reakcije  so  povezane.  da  poteče  reakcija  –  reakcija  lahko  poteče  pri  nizkih  temperaturah.  ki  delujejo  v  notranjosH  so  pogostejši.   TisH.  s  katero  encim  reagira Encim  +  molekula  substrata  =  kompleks  encim-­‐substrat .  prebavni  trakt).  imajo  zmožnost  zniževanja  energijske   pregrade.  Veže  se  na   regirajočo  molekulo.  ki  omogočajo  oz.  ki  jo  molekule  dodatno  potrebujejo.  potrebno  za   začetek  biokemijske  reakcije. Pri  rastlinah  –  ANABOLIZEM  ogljikovih  hidratov  v  kloroplasHh.  vendar  se  pri  tem  ne  spremeni.  le  na  hitrost.  Takoj  po  tem  se   katalizatorska  molekula  sprosH  in  veže  z  naslednjo  regirajočo  molekulo.  zniža  njeno  akKvacijsko  energijo.  pri  običajnih  temperaturah  prepočasne.   Dobijo  jo  pri  metabolnih  reakcijah  ali  iz  okolja  v  obliki  toplote.

 Co.  nabojem) -­‐ koncentracija  substrata  /  encima Imenovanje: Substrat  +  AZA -­‐ karbohidraze -­‐ lipaze -­‐ celulaze -­‐ amilaze -­‐ nukleaze  (nukleinske  kisline) -­‐ pepHdaze  (delujejo  na  pepHdno  vez) .  pri  taki  vezavi  se  medatomske   sile  preureijo  in  akHvacijska  energija  se  zmanjša  ➔  reakcija  steče Takoj  zatem  se  encim  odcepi  od  novonastale  molekule  in  se  veže  v  naslednjo  molekulo  substrata.  npr.  mikroelemenH  (Fe.  ne  pa  vsi).  Cu).  ki  vplivajo  na  akKvnost  encimov:   -­‐ temperatura -­‐ pH  (v  kislem  delujejo  bolje  HsH.  ki  se  vežejo  na  substrat  z  neg.   Dejavniki.  Nebeljakovinski  del  akHvnega  mesta  je  KOENCIM  (večina  encimov.   vitamini  (npr.Dela  encima  in  substrata  se  prostorsko  skladata  (ključ  -­‐  ključavnica).  druga  pa  na  več.  ki  se  prostorsko  prilega  substratni   molekuli. AKTIVNO  MESTO  (center)  je  HsH  del  encimske  molekule.  B  complex).  če  so  substraH  kemijsko   zelo  podobni  med  seboj. Posamezni  encimi  delujejo  samo  na  eno  vrsto  substrata.

 večje  molekule  (polisaharidi.  zato  lahko  toplotne  spremebe   uporabljamo  za  ugotavljanje  hitrosH  metabolizma.  da  se  organizem  med   mirovanjem  še  ohranja  pri  življenju.   Kompleksneše.  beljakovine.  nastaja  podtlak  in  kapljica   zaporne  tekočine  se  pomika  proH  notranjosH  posode.DOLOČANJE HITROSTI PRESNOVE Bazalni  metabolizem  je  najmanjša  hitrost  metabolizma.  se  v  primeru  presežka  kopičijo  v  kompleksnejše  spojine.  Tam  se  sproH  porabljajo.  Pri  njem  se  sprošča  samo  toliko  energije.  ker  encimi  pri  nizkih  temperaturah  ne  morejo  več  dovolj  hitro   zniževaH  akHvacijske  energije.  maščobne  kisline.  Ta  se  sprošča  iz  energijsko  bogaKh   snovi.  maščobe)  pa  ne  morejo  prehajaH  skozi  celično   membrano.  kot  je  organizem   potrebuje  za  preživetje.  Več  reakcij  ➔  več  toplote Žival  porablja  kisik.  škrob  -­‐  glukoza  ➔  pride  v  celico  -­‐  se  skladišči  kot  glikogen).  ki  pa   so  organizmu  lastne  snovi  (npr.   .  zato  se  v  evoluciji  pojavil  lasten  nadzor  telesne  temperature   (sesalci  in  pHči).  oz.   CELIČNI METABOLIZEM Preden  lahko    celica  izkorisH  molekule  za  sproščanje  energije.  izdhani  CO2  pa  se  veže  na  vezavno  sredstvo  (adsorbens).   Zaradi  porabljenega  kisika  se  prostornina  zraka  v  posodi  manjša.  jih  mora  razgradiH  na  manjše  enote.   Enostavnejše  (enostavni  sladkorji.  Pregrevanje  /  podhlajanje  ➔  regulacija Mrzlokrvne  živali  -­‐  živali  z  nestalno  telesno  temperaturo.  aminokisline)  lahko  celica  dobi  neposredno  iz  okolja  z   akKvnim  transportom.   Spremembo  odčitamo  na  pipeH.  V  primeru   pomanjkanja  energijsko  bogaHh  snovi  celica  porabi  te  energijske  zaloge  (z  encimi  razdradi  na  manjše   enote).   Za  svoje  ohranjanje  in  delovanje  organizem  potrebuje  energijo.  njihova  telesna  temperatura  in  energijski   procesi  so  odvisni  od  temperature  okolja.   Toplokrvne  živali  -­‐  razvile  so  se  zato.  ki  je  nujna. Velik  del  energije  se  pri  metabolnih  procesih  sprosH  kot  toplota.  zato  jih  encimi  razgradijo  na  osnovne  enote  in  z  akHvnim  transportom  spravijo  v   celico.

 pri  čemer  se  sprosH  nekaj  energije.  sulfat)  in  ne  kisik  ➔  anaerobna  c.   Glikolizi  sledijo  različne  poH  energijskega  metabolizma. 1.OKSIREDUKCIJSKI PROCESI Oksoredukcijske  reakcije  -­‐  reakcije. REDUCENT  -­‐  snov.  ki  vsebujeta  zelo  malo  proste  energije.  najpomembnejši  je  nikoKnamid  adenin  dinukleoKd.  etanol).   Pri  celični  respiraciji  prehajajo  v  zadnjem  delu  energijske  metabolne  poH  vsi  elektroni  po  posebnih   elektronskih  prenašalcih. .  v  katerih  je  še  večina  proste  energije.  pri  katerem  se  sprošča  energija  za  delo. Gre  za  prehajanje  veznih  elektronov  (H)  iz  manj  stabilnih  molekul  (visoko  energijske)  v  bolj  stabilne   (nizko  energijske)  molekule.  ki  pri  reakciji  elektron  ODDA  (glukoza).  Če  so  pri  tem  končni  prejemniki  elektronov:       -­‐  druge  anorganske  snovi  (npr.  da  je  energijski  izkoristek  veliko  večji.  ki  pri  reakciji  elektron  SPREJME  (kisik). OKSIDANT  -­‐  snov. Ker  se  sprošča  več  energije.  kar   pomeni.  med  katerim  se  glukoza  razgradi   na  2  triozi  (piruvata). Enostavna  molekula  (energijsko  bogata)  ➔  +  poseben  encim  ➔  odcepita  se  2  H ➔  2  H  se  prenašata  iz  enega  prenašalca  na  drugega  -­‐  energija  se  sprošča  postopno  (ne  kot  pri   gorenju)   ➔  končni  prejemnik  je  O2  ➔  nastane  VODA. prenašalec  H: DinukleoHd.  ob  koncu  procesa  vedno   ostanejo  manjše  organske  molekule  (npr.  kot  se  je  porablja  za  nastajanje  novih  vezi  H-­‐O.  se  energija  sprošča  kot   toplota  in  delno  kot  svetloba.  sulfaH  -­‐  bakterije -­‐ anorganska  spojina:  CELIČNO  DIHANJE  (celična  respiracija): -­‐ aerobna  respiracija  (z  kisikom) -­‐ anaerobna  respiracija  (brez  kisika) Pri  anaerobnih  metabolnih  poteh  se  glukoza  ne  oksidira  popolnoma. Gorenje  organskih  snovi  -­‐  vodik  se  odceplja  od  C-­‐atomov  in  se  veže  na  O2. Večina  energije  se  sprosH  iz  organskih  molekul  pri  cepitvi  vezi  H  -­‐  C.   katere  snovi  so  končni  prejemniki  e-­‐  in  p+: -­‐ organska  spojina:  FERMENTACIJA  (vrenje)  (brez  kisika)  +  nitraH.  ki  jih  med  seboj  razlikujemo  po  tem.  NAD+ Nastane  iz  vitamina  -­‐  nikoHnske  kisline.  respiracija   GLIKOLIZA  -­‐  začetni  proces  sproščanja  energije.       ➔  organizem  iz  glukoze  ne  izkorisH  vse  energije Pri  aerobnih  procesih  iz  glukoze  nastajata  voda  in  CO2. Energijski  metabolizem  je  del  metabolizma.  pri  katerih  prehajajo  elektroni  na  oksidant.  respiracija       -­‐  kisik  ➔  aerobna  c.  Encimski  proces.

  .  2  se  porabita  za  glikolizo  druge  molekule -­‐ nastane  PIRUVAT  CH3COCOO-­‐ =  2  ATP Glikolizi  sledijo  različne  metabolne  poH. ➔  molekula  se  mora  najprej  akKviraK GLIKOLIZA: -­‐ Glukoza  C6 -­‐ Pred  nadaljno  razgradnjo  se  mora  glukoza  akHviraH  ➔  fosforilacija -­‐ 2x  ATP  ➔  oddata  fosfatni  skupini  glukozi  ➔  nastaneta  2  ADP -­‐ P  -­‐  C6  -­‐  P -­‐ Razcep  na  2  gliceraldehida  -­‐  C3 -­‐ Od  gliceraldehida  se  odcepita  po  2  H  ➔  NAD+  ➔  NADH  H+ -­‐ Na  prosto  mesto  se  vežeta  2  fosfatni  skupini  iz  okolice  -­‐  se  spet  fosforilirata -­‐ FosfaH  se  odcepijo  -­‐  nastanejo  4  molekula  ATP.  da  jo  encimi  lažje   razgrajujejo.VRENJE: Piruvat:  CH3COCOO-­‐ Glukoza  se  razgradi  na  2  piruvata  +  6  H.  ki  jih  odnesejo  NADH+  H+ V  citosolu  (celični  sok)  razpade  piruvat  na  etanol  +  CO2. Preden  se  začne  razgrajevaH  mora  postaH  molekula  čim  bolj  nestabilna.

   -­‐  Krebsov  ciklus 1.    -­‐  Nastajanje  akKvirane  ocetne  kisline                          2.  pri  tem  se  energija  postopno  sprošča.  Nadaljni  metabolni  procesi  potekajo  v  dveh  stopnjah:                          1.  V  kemijskem  smislu  je  celično  dihanje  zaporedje  oksidacij  in  redukcij.   ➔  Produkt  tega  procesa  je  akt.  H  pa  po  večini  prenašajo  naprej  le  elektrone. AkHvirana  ocetna  kislina  nastaja  v  mitohondrijih  tako.  Piruvat  prihaja  iz  citoplazme  v  mitohondrije  skozi  njihove   membrane.VRENJE: a) Mlečnokislinsko  vrenje -­‐ vodike  sprejme  piruvat -­‐ NADH  +  H+  ➔  NAD+   -­‐ nastane  mlečna  kislina -­‐ mlečnokislinske  bakterije  in  živali. CELIČNO DIHANJE Celično  dihanje  je  dokončna  oksidacija  organskih  snovi  v  celicah. Da  lahko  NAD+  in  drugi  prenašalci  prevzamejo  vodikove  atome  in  jih  prenesejo  do  dihalne  verige.  ocetna  kislina.  Vodikovi  atomi  se  s  pomočjo  encimov  postopno  cepijo  od  preostankov   glukoze  in  se  vežejo  na  prenašalce  vodika.  v  primeru  pomanjkanja  kisika b) Alkoholno  vrenje -­‐ kvasovke/encimi  spreminjajo  glukozo  v  etanol -­‐ iz  piruvata  nastane  etanol  in  CO2 -­‐ rastline  in  kvasovke =  2  ATP SprosH  se  pribl.  metabolni  proces . Celično  dihanje  poteka  v  mitohondrijih.  Največkrat  so  to  molekule  NAD+  (a  ne  edine).  pri  čemer  se  iz  organskih  snovi   sprošča  energija. Prenašalci  prenesejo  vodikove  atome  do  drugih.  ki  se  vežeta  na  NAD+. ➔  Kisik  ne  dobi  elektronov  in  protonov  neposredno  od  molekule  NADH  +  H+.  da  s  posebnimi  encimi  od  piruvata   odcepijo  CO2  in  dva  vodikova  atoma.  Vsaka  naslednja  molekula  v  tej   verigi  je  boljši  oksidant  od  prejšnje. Te  molekule  sestavljajo  ustaljeno  zaporedje  =  DIHALNA  VERIGA.  5%  energije  glukoze  ➔  večina  je  še  vedno  shranjena  v  mlečni  kislini  ali  alkoholu.  Zato  elektroni  s  protoni  ali  pa  sami  prehajajo  z  enega   prenašalca  na  drugega.  aceKlkoencim  A.  ki  vstopa  v  2.  nato  se  veže  še  s   protoni  in  nastane  voda.   mora  potekaH  KREBSOV  CIKEL.  ampak  preko  mnogih   prenašalcev. Pri  AEROBNEM  DIHANJU  (najbolj  razširjen  Hp)  sprejme  na  koncu  elektrone  kisik.  Molekule  dihalne  verige  so  na   notranji  strani  membran  mitohondrijev. ➔  Do  tja  prenašajo  vodik  pretežno  molekule  NADH  +  H+.

Gre  za  prenos  elektronov  in  protonov  z  NADH  +  H+  in  FADH2  na  kisik. 1. Od  nje  se  encimi  postopno  odcepljajo  po  1   CO2  in  2  H.  prehaja  iz  citosola  v   mitohondrije. e.   -­‐ dve  pa  v  Krebsovem  ciklu. Krebsov  cikel. Ker  pri  glikolizi  nataneta  2  molekuli  piruvata. Pri  evkarionskih  celicah  poteka  glikoliza  v  citoplazmi  (citosol).   Del  te  energije  se  pozneje  porabi  za  sintezo  molekul  ATP.   Iz  ene  molekule  piruvata  se  sprosHjo: -­‐ 3  molekule  CO2-­‐ja:   -­‐ ena  med  nastankom  akHvirane  ocetne  kisline  iz  piruvata.   b.   d.  pri  prenosu  vodika  na  kisik  se  sprosH  največ  energije.   -­‐ 8  vodikovih  atomov: -­‐ 6  se  jih  veže  na  NAD+  (nastane  NADH  +  H+).   . Nastane  spojina  s  6-­‐imi  ogljikovimi  atomi. AceKlkoencim  A  vstopi  v  Krebsov  cikel.   -­‐ 2  pa  na  drug  prenašalec  FAD  (nastane  FADH2).  ki  je  vedno   prisoten  v  celicah. Najprej  nastane  spojina  s  5  C.   se  za  njuno  razgradnjo  Krebsov  cikel  zavrH  2X.  Zato  piruvat.   citrat.  ki  nastaja  med  glikolizo. 6C  +  H20  -­‐  2  H  -­‐  CO2    -­‐  citrat  -­‐  oksalsukcinat 2. Združi  se  z  oksalacetatom  (C4). 4C  -­‐  2H  +  H20      -­‐  oksalacetat Bistvo  krebsovega  cikla  je  prenos  energije  iz  preostanka  sladkorne  molekule  na  molekulo  NAD+.2.  kasneje  s  4-­‐ imi  C  atomi. Ta  se  združi  z  novim  aceHlkoencimom  A  in   metabolni  krog  se  sklene. 5C  +  H2O  -­‐  2  H  -­‐  CO2    -­‐  ketoglutarat 3. Elektroni  se  prenašajo  na  kisik  s  prenašalci  v  dihalni  verigi Energija  iz  glukoze  se  v  precejšnji  meri  prenese  na  PRENAŠALCE  VODIKOV.       ➔  reakcija  spajanja  v  vodo  je  močno  eksotermna.   c.  nastajanje  aceHlkoencima  A  in   Krebsov  cikel  pa  v  mitohondrijih.  ki  se  pretvori  v  2  molekuli  akHvirane  ocetne  kisline. Tudi  v  Krebsovem  ciklu  se  med  razgrajevanjem  ostankov  glukoze  sprošča  CO2.  ki  prehaja  skozi   membrane  z  difuzijo  in  se  izloča  iz  celic.   f.  kjer  med  drugim  nastaja   citronska  kislina: a. 4C  -­‐  2H          -­‐  sukcinat  -­‐  fumarat 4.   Pri  tem  končnem  delu  dihanja.

  ➔  Elektroni  se  prenašajo  po  strogem  zaporedju  do  kisika.  Zadnji  iz  skupine  citokronov  odda  elektrone   kisikovemu  atomu.  kjer  se  sprošča  energija.  vezana  na  FAD.  Prenašalci  nato  sprejemajo  in  oddajajo  samo  elektrone.  pa  omogočita  sintezo  2  molekul  ATP.  ki  ju  NADH+H+  prenese  do  prenašalcev  dihalne  verige.   Ko  protoni  difundirajo  skozi  posebne  kanale  v  notranji  membrani  nazaj  v  matrix.  Zato  govorimo  o  oksidoredukcijski  verigi.  ki  so  vgrajeni  v  notranjo  membrano  mitohondrija.V  tej  verigi  prenašalcev  se  elektroni  prenašajo  ločeno  od  protonov  zato  so  to  PRENAŠALCI   ELEKTRONOV. CITOKROMI  -­‐  najbolj  znani  prenašalci  elektronov.  ko  jih  od  NADH  +  H+  prevzemejo  drugi  prenašalci.  v  dihalni  verigi  tečejo   oksidoredukcijski  procesi.  se  energija  tega   pretoka  porablja  za  sintezo  ATP.  protoni  pa  ostanejo  prosH  ob   membrani.  da  se  sinteHzirajo  3  molekule  ATP: Vodika.  Energija.  se  vzpostavi  tolikšen   koncentracijski  gradient  protonov.  ki  se  sprošča  se  porabi  za   sintezo  ATP.         ➔  akHvni  transport Nastane  razlika  v  koncentraciji  med  matrixom  in  medmembransko  tekočino. Za  vsaka  2  H  atoma.  ki  hkraH  sprejme  tudi  protona  iz  membranske  tekočine  in  nastane  molekula   vode:                                                            2e-­‐  +  2H  +  1/2O2  →  H2O Z  nastankom  vode  v  dihalni  verigi  končajo  procesi  sproščanja  energije. .  razcepijo  v  protone  in   elektrone. Sinteza  ATP  v  oksidoredukcijski  verigi: Pri  prehajanju  elektronov  iz  enega  prenšalca  na  drugega  se  sproščena  energija  najprej  porabi  za   črpanje  protonov  v  prostor  med  notranjo  in  zunanjo  membrano  mitohondrija.   Med  prehajanjem  elektronov  z  enega  prenašalca  na  drugega. Vodikovi  atomi  se  potem.

                   ATP  →  AMP  +  2P Da  nastane  med  adenozin  difosfatom  in  dodatnim  fosfatom  visokoenergijska  vez. Kot  posledica  oksidacije  ene  molekule  glukoze.     ATP  nastane  tako.  Pri  1.                                                                      ATP  →  ADP  +  P  .  ki  se  med  seboj   odbijajo.  zato  prenašalci  ne  morejo   oddaH  elektronov  in  tok  elektrona  se  ustavi.  Postane  podobno.  če  prištejemo  še  4  molekule  ATP.  Potrebna  je  sila.  nastale  pri  glikolizi  in  Krebsovem   ciklu  je  skupaj  38  molekul  ATP.  da  se  na  molekulo  ADP  s  pomočjo  energije  veže  anorganski  fosfat ➔  FOSFORILACIJA.  je  potrebno   veliko  energije.  vsak  od  10  NADH  +  H+  ustvari  koncentracijsko   razliko. Celotna  aerobna  reakcija:                      C6H1206  +  6O2  +  6H2O  →  6CO2  +  12H2O  +  energija  za  sintezo  38  molekul  ATP ATP Energija  v  ATP  shranjena  v  visokoenergijskih  fosfatnih  vezeh V  celicah  je  najpogostejša  energijsko  bogata  molekula  ATP. Molekula  ATP  je  nukleoKd.  Tako  se  molekuli  zviša  prosta  energija  in  lažje  reagirajo.  kot  če  bi  zmanjkalo  kisika  -­‐  če  se   ustavi  tok  elektronov.  sladkorja  (riboze)  in  treh   fosfatnih  skupin.  se  ustavi  dihalna  veriga  ➔  osebek  izgubi  energijo  za  vzdrževanje  procesov  in   umre  zaradi  notranje  zadušitve.   Skupaj  je  to  34  molekul  ATP.Nekatere  snovi  kot  CIANID  preprečujejo  prehod  elektrona  na  kisik.  dobimo  adenozin  monofosfat  (AMP).   nukleoHdnim).  se  sprosH  več  energije  kot  pri  odcepitvi  naslednje  fosfatne   skupine.  Za  delo  potrebno  za  zbliževanje   posameznih  fosfatnih  skupin  se  porablja  precej  energije. Pri  aerobnem  dihanju  fosforilacijo  omogoči  kisik  =  OKSIDATIVNA  FOSFORILACIJA.   Fosfatne  skupine  v  molekulah  ATP  imajo  negaHvno  nabite  kisikove  atome.  zato  se  z  vezavo  fosfata  na  druge   molekule  nanje  prenese  tudi  energija.  ki  s  pomočjo  encimov  posreduje   končno  fosfatno  skupino  mnogim  večjim  organskim  molekulam  (sladkornim.  Večina  proste  energije  je  shranjene  v  vezeh  med  fosfatnimi  skupinami. Če  pa  se  odcepi  še  druga  fosfatna  skupina. .  aminokislinskim.  sestavljen  iz  organske  baze  (adenina).  reakciji  nastaneta  adenozin  difosfat  (ADP)  +  fosfatni  ostanek. SHRANJEVANJE  ENERGIJE -­‐  Kratkotrajno  shranjevanje -­‐  Dolgotrajno  shranjevanje Zaloge  ATP  v  celicah  zadostujejo  le  za  kratek  čas. Končna  fosfatna  skupina  je  vezana  z  energijsko  bogato  vezjo.  vsak  od  dveh  FADH2  da  2  molekuli  ATP.  ki  omogoči  sintezo  treh  molekul  ATP. Ko  se  v  ATP  prekine  ena  fosfatna  vez.  da  vezi  držijo  ta  del  molekule  skupaj.

Celice  ne  proizvajajo  toliko  molekul  ATP.  Zato  shranjujejo  celice  energijo  v  velikih  polimerih  (polisaharidih)  in  maščobah. Organizmi  lahko  po  potrebi  sinteHzirajo  molekule  ATP.  da  bi  imele  energijske  zaloge.  CO2)  s  pomočjo  svetlobne  ali  kemične  energije     (nekatere  skupine  bakterij.  energija  teh  pa  se  porablja  sproH.  ki  so  sposobni  zgradiH  za  življenje  potrebne  organske   molekule  iz  preprosHh  anorganskih  spojin  (voda.  To  je  našemu  očesu  nevidna  bela   svetloba.   da  nastanejo  škrobna  zrna.   Energija  lahko  nastaja  tudi  v  kemičnih  reakcijah  (npr.  glive.   Poenostavljena  enačba:   6CO2  +  12H2O  →  C6H12O6  +  6H2O  +  6O2   Energija  potrebna  za  fotosintezo.  ker  bi  količina  vplivala  na  povečanje   osmotskega  tlaka.  ki  omogoči   pretvorbo  CO2-­‐ja  in  vode  v  sladkor. Rastlinske  celice  shranjujejo  energijo  v  škrobu.  ki  jo  sestavljajo  različne  barve. V  živalskih  celicah  se  prvotno  energija  shranjuje  v  obliki  oljnih  kapljic.  to  zmožnost   imajo  žveplove  bakterije. Molekule  ATP  niso  primerne  za  shranjevanje  energije.  Pri  večji   mišični  akHvnosH  =  pospešeno  nastajanje  ATP. Avtotrofna  asimilacija  je  življenjsko  pomembna  za  vse  organizme  na  Zemlji.  ki  se  v  amiloplasHh  rezervnih  tkiv  plastovito  nalaga.  ATP  (energija. Kratek pregled fotosinteze Fotosinteza  je  proces. FOTOSINTEZA Organizmi  potrebujejo  za  procese  presnove  (metabolizma)  energijo.  oksidacija  FeO2)  -­‐  kemosinteza.  nekatere  bakterije)   AVTOTROFNI  organizmi:  organizmi.  modrozelene  cepljivke.   ki  jo  s  katabolizmom  hitro  sprosHjo.  potrebna  za   različna  dela)  se  v  skladu  s  sprotnimi  potrebami  nenehno  sinteHzira. Pri  fotosintezi  nastajajo  organske  snovi  iz  anorganskih.  potrebne  pri  nastajanju  novih  celičnih   struktur  ali  popravilo  starih. HkraH  pa  je  njihovo  ogljikovo  ogrodje  osnova  za  snovi.  pri  katerem  rastline  pretvarjajo  svetlobno  energijo  v  kemično.  Zelene  rastline   pridelujejo  hrano  tudi  za  druge  heterotrofne  organizme.  v  mišičnih  celicah  pa  v  obliki   glikogena  v  glikogenskih  zrnih.  vse  rastline  z  asimilacijskimi  barvili).  prihaja  v  obliki  FOTONOV.  ki  pridobivajo  energijo  za  življenjske  procese  z  razgradnjo   organskih  snovi  drugih  organizmov  (živali. Energijo  za  avtotrofno  asimilacijo  dobijo  od  Sonca  -­‐  fotosinteza  je  sinteza  s  pomočjo  svetlobe.  Za   fotosintezo  pomembni  fotoni  rdeče  in  modre  svetlobe. HETEROTROFNI  organizmi:  organizmi.  ki  jo  dobijo  s  hrano.   .  Te  molekule  ne  vplivajo  na  osmotski  tlak  v  celicah.  Fotoni  sončne  svetlobe  imajo  različno  energijo.

 Energijo  lahko  ATP  vnaša  v  druge  kemične  procese.  rdeče  -­‐  fikoeritrin.  Za  to  spremembo  je  potrebna  svetloba.   Za  vezavo  svetloba  ni  več  potrebna.   Nekatere  alge  imajo  tudi  drugačna  barvila.  700  nm -­‐ fotosistem  2  -­‐  klorofil  a.   V  Klakoidnih  membranah  potekajo  svetlobne  reakcije.     ➔  temotne  reakcije  fotosinteze Svetlobne  in  temotne  reakcije  potekajo  v  kloroplasKh.Energijo  rastline  shranijo  v  energijsko  bogaKh  snoveh  ➔  svetlobno  energijo  pretvorijo  v  kemično.   Adenozin  trifosfat  (ATP).   Absorbcijski  vrh  pove. Druga  asimilacijska  barvila  absorbirajo  svetlobo  drugih  valovnih  dolžin.     ➔  svetlobne  reakcije  fotosinteze K  tem  prištevamo  tudi  cepitev  vode.  ki  je  eno  najmočnejših  redukcijskih   sredstev  v  živi  celici.   Absorbira  tudi  modro  svetlobo.  ATP  in  NADPH  +  H+  nujno  potrebna  za  vezavo  CO2-­‐ja  v  sladkor.  Zelene  rastline  nimajo   barvil  za  absorbcijo  zelene  svetlobe.  v  matriksu  kloroplasta  pa  so  encimi.   Ležijo  v  brezbarvni  STROMI  ali  MATRIKSU.  680  nm Ločimo  ju  po  glavnem  barvilu  v  reakcijskem  centru  fotosistema.   Kloroplast  je  fotosintetski  aparat  rastlin.   Del  fotosinteze  torej  sprememba  energije.  ne  da  bi  sam  postal  del  njihovih   končnih  produktov.  je  energijsko  bogata  snov  in  je  vsestranski  shranjevalec  in  prenašalec   energije. Poleg  klorofila  še  druga  barvila  -­‐  oranžni  karoten  in  rumeni  ksantofili.   Vsaka  fotosintetska  enota  vsebuje  dva  fotosistema: -­‐ fotosistem  1  -­‐  klorofil  a.  reakcije  lahko  potekajo  tudi  v  temi. .  Kisik  se  izloča.  pri  čemer  nastane  NADPH  +  H+.  katero  valovno  dolžino  svetlobe  klorofil  absorbira  v  rdečem  delu  spektra.  vodik  pa  se  veže  na  nikoHnamid  adenin   dinukleoHd  fosfat  (NADP).   Te  enote  vsebujejo  molekule  klorofila  a  in  b.   potrebni  za  potek  temotnih  reakcij.   Razmerje  3  :  1.   Navzven  omejen  z  dvema  membranama. KLOROPLASTI ZGRADBA:  središče  fotosintetskih  reakcij   so  kloroplasH.  v   notranjosH  pa  so  sploščene  membranske   vrečke  =  TILAKOIDE.   V  Hlakoidnih  membranah  so  molekule   asimilacijskih  barvil  razporejene  v  skupkih  =   fotosintetske  enote.

 za  kar  je  spet  potreben  ATP.  Zaradi  cepitve  vode   izhaja  kisik.  Proizvod   cikličnega  transporta  elektronov  je  le  ATP. Končna  produkta  neciklične  transportne  verige  torej  NADPH  +  H+  in  ATP. Pozneje  nastane  iz  fruktoze  tudi  glukoza. nastane:  2x  3C 3.  poteka  v  Hlakoidni  membrani  še  ciklična   transportna  veriga.   Proizvodi  fotosinteze  kloroplast  tudi  zapusHjo  kot  triozafosfaH.SVETLOBNE REAKCIJE FOTOSINTEZE: Ko  svetloba  obseva  kloroplast.  Pri  tem  razpade  voda  in  se  sprosH   kisik.  V  klorofilni   molekuli  pa  izpraznjeno  mesto  nadomesH  elektron.  Nato  se  elektron  prenaša  prek  sprejemnih  in  oddajnih  molekul  v  Hlakoidni   membrani  ➔  fotoelektronska  transportna  veriga.  proizvod) Vsaka  šesta  molekula  sladkorja  zapusH  cikel.  ki  je  sprejel  sončno  svetlobo.  ki  se  zato  reducira  v  NADPH  +  H+.   Ves  proces  =  CALVINOV  CIKEL. Svetlobne  reakcije  omogočajo  nastanek  ATP  in  NADPH  +  H+.   Transportni  verigi.  se  tam   shranjuje  ali  porabi  pri  dihanju. CO2  se  veže  na  5C  sladkor  (ribulozo)  +  2x  P 2.   Končni  sprejemnik  elektronov  je  molekula  NADP.  ostale  pa  se  prek  različnih  ogljikovih  hidratov   pretvorijo  nazaj  v  ribulozabifosfat. TEMOTNE REAKCIJE FOTOSINTEZE: Za  vezavo  CO2  svetloba  ni  več  potrebna.   Vmesne  snovi  Calvinovega  cikla  so  tudi  izhodiščne  snovi  za  sintezo  aminokislin  in  maščobnih  kislin   ter  s  tem  za  nastanek  beljakovin  in  maščob.   Elektron  glavnega  pigmenta  v  fotosistemu  1.   1. fruktoza  (1.  Iz  glukoze  in  fruktoze  nastane  saharoza.  določen  elektron  klorofilne  molekule  prevzame  energijo   svetlobnega  fotona.   Ker  pa  rastlina  za  vezavo  CO2  potrebuje  več  molekul  ATP.  njegova  energija  pa  se  porabi  za  nastanek  ATP.  ki  s  sprejeto  svetlobno  energijo   poganjata  elektronsko  transportno  verigo.  V  citoplazmi  iz  njih  nastanejo   sladkorji.  ki  vezavo  omogočajo.  ki  sta  nastala  pri  svetlobnih  reakcijah 4.   ATP  in  NADPH  +  H+  sta  nujno  potrebna  za  nastanek  sladkorja  v  temotnih  reakcijah  fotosinteze.  ki  omogoči  cepitev  vode  in  nastanek  NADOH  +  H+  pravimo  neciklična   transportna  veriga. .  Svetlobna  energija  se  je  pretvorila  v  kemično.   Raztopljeni  so  v  matriksu  kloroplasta.   S  povezovanjem  molekule  nastane  v  kloroplastu  škrob.  Shranjuje  se  lahko  kot  saharoza  ali  pa  se  pretvori  v  rezervni  škrob.   V  elektronski  transportni  verigi  sodelujeta  oba  fotosistema.  ki  lahko  potuje  po  rastlini  v  druge  dele.  Potrebni  pa  so  posebni  encimi.  sproščen  ob  cepitvi  vode.  se  prek  prenašalnih   molekul  vrne  h  klorofilni  molekuli. nastane:  1x  6C   ➔  porabljata  se  ATP  in  NADPH+H+.

Temperatura  vpliva  tudi  na  hitrost  delovanja  encimov  Calvinovega  cikla.  katerih  prvi  proizvod  je  snov  z  3  C-­‐atomi C4  rastline  -­‐  rastline.  Ko  se  razvijejo  lisH  s   kloroplasH  v  celicah.  rastline  proizvajajo   več  kisika.  asimilirajo  še  pri  70°C.  ki  rastejo  v  krajih  z  veliko  sončne  svetlobe.  ko  z  razgradnjo  glukoze  v  vodo  in   CO2  nastanejo  energijsko  bogate  vezi  (ATP)  in  se  razvije  toplota..  V  tropskih  krajih  pa  so  prilagojene  visokim   temperaturam.  Poznamo  tudi  sončne  in  senčne  rastline.  Pri  višjih  osvetlitvah  od  te  jakosH.  pride  do  fotosinteze  -­‐  rastlina  postane  avtotrof.  pri  kateri  je  fotosinteza  enaka dihanju  =  svetlobna  kompenzacijska  točka.  Pri   senčnih  rastlinah  je  svetlobna  kompenzacijska  točka  pri  nižji  svetlobni  jakosH.   Pri  nižjih  osvetlitvah  fotosinteza  narašča  z  intenzivnostjo  svetlobe.   Z  večanjem  koncentracije  CO2  v  ozračju  fotosinteza  narašča.  Svetlobna  jakost.   Celično  dihanje  v  glavnem  poteka  enako  kot  v  živalskih  celicah.  skladiščijo   CO2. Za  vir  elektronov  porabljajo  namesto  vode  H2S.  V  tem  razvojnem  stanju  je  rastlina  heterotrofna.  Pri  visokih  temperaturah   koncentracija  CO2  manjša. 6  CO2  +  12  H2S  =  C6H12O6  +  6  H2O  +  12  S DIHANJE  RASTLINE V  koreninskih  celicah  poteka  samo  dihanje. FOTOSINTETSKE  BAKTERIJE Nekatere  bak|erije  vsebujejo  asimilacijsko  barvilo  (bakterioklorofil).C3  rastline  -­‐  rastline..  Koruza.  da  ga  lahko  porabljajo  čez  dan.  sladkorni  trs.  ki  vplivajo  na  fotosintezo. Seme  ob  kalitvi  močno  diha.  Ponoči  celotna  rastlina  samo  diha  in  porablja  kisik.  Ta  točka  ni  enaka  za  vse  rastline.  ko  imajo  listne  reže  zaprte  ➔  manjše  izgube  vode).  kamor  prehaja  malat.  ki  jim  omogoča  fotosintezo.  kot  ga  porabijo.  Alge  v  vročih  termalnih  vrelcih.  Spreminja  se  z  razvojem  rastline  in   letnim  časom.  Pri  polarnih  in   visokogorskih  rastlinah  poteka  fotosinteza  še  pod  0°C.  Tudi  do  55°C  in  več.  ki  niso  enako  občutljive  za  svetlobo. Vpliv  zunanjih  dejavnikov  na  fotosintezo Svetloba Koncentracija  CO2   Temperatura   ➔  glavni  dejavniki.  (imajo  okrog  žil  obžilne  celice. .  CO2  vežejo  v  snov  z  4  C-­‐atomi   (malat).  premočna  svetloba  pa  lahko   poškoduje  asimilacijska  barvila.   Na  njen  potek  vplivajo  tudi  voda  in  minerali.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->