CELICA

BIOLOGIJA  je  veda  in  znanost  o  življenju  in  živih  bitjih.  Naravoslovna Veda  =  vse  znanje  človeštva  o  nekem  tematskem  področju. Znanost  =  načrtno  odkrivanje  novih  spoznanj,  iskanje  splošno  veljavnih  resnic  z  znanstvenimi   metodami. Stroka  =  uporabno  znanje  s  področja  neke  vede.   Življenje  je  proces  samoohranjevanja  živih  bi1j.   Prepoznamo  ga  biotskih  procesih  (življenjskih  dogajanjih):   • prehranjevanje • presnavljanje • izločanje • razmnoževanje • dednost • rast • razvoj • čutnost • odzivanje  in  privajanje  na  dražljaje • pri  višjih  organizmih:                  -­‐  dihanje                  -­‐  učenje Za  življenje  so  pomembni  4  pogoji: 1. prisotnost  izbirno  prepustnih  membran  -­‐  kontrolirano  prehajajo  različne  snovi  v  in  iz  celice 2. biokemijske  reakcije  -­‐  izgradnja  in  razgradnja  organskih  molekul 3. geni  s  kodiranimi  sporočili  -­‐  zgradba  beljakovin,  potrebnih  za  reakcije 4. mehanizmi,  ki  preprečujejo  škodljive  reakcije. Naravoslovje  je  obsežno  področje  človekove  vednosH  in  raziskovanja  narave  -­‐  vsega  kar  obstaja   neodvisno  od  človeškega  delovanja.   Biologija  spada  med  TEMELJNE  oz.  BAZIČNE  znanosK  ali  vede.   -­‐ kemija -­‐ fizika -­‐ biologija -­‐ geologija + matemaHka  -­‐  z  njo  si  pomagamo  pri  razumevanju  bazičnih  znanosH,  razvila  se  je  kasneje. Biologija  je  osnova  drugim  panogam:  medicini,  veterini,  gospodarstvu,  agronomiji. Temeljna  /  bazična  znanost  =  izsledki  nimajo  v  času  odkrivanja  uporabne  vrednosH,  le  potešijo   znanstvenikovo  radovednost;  ko  se  izsledki  podrobneje  raziščejo  ali  se  odkrije  še  kaj  novega  se   bazična  znanosH  spremeni  v  aplikaKvno  znanost  =  izsledki  so  uporabni  v  vsakdanjem  življenju.   Mnogo  bazičnega  znanja  ne  moremo  nikoli  vključiH  v  vsakdanje  življenje,  je  pa  za razumevanje  delovanje  sveta  nujno  potrebno.  

(npr.  SPUŽVE  –  njihovo  prehranjevanje  nas  v  vsakdanjem  življenju  ne  zanima,  vendar  z  odkritjem,  da  proizvajajo   anHbioHke  se  zanimanje  zanje  povečuje.  Kaj  bi  šele  bilo,  če  bi  proizvajale  naWo?)  

Nikoli  ne  vemo,  kdaj  ima  neko  znanje  tudi  prikrito  (potencialno)  prakHčno  vrednost.  

Čeprav  je  biologija  bazična  znanost,  pa  je  kljub  temu  podlegla  številnim  aplikaHvnim  vedam  in   znanosHm  z  biotehničnega  področja:  gozdarstvu,  poljedelstvu  (agronomija),  živinoreji  in   biotehnologiji.

DELITEV BIOLOGIJE

4  kraljestva:  glive,  cepljivke,  živali  rastline  ➔  ločijo  se  po  temeljnih  značilnosHh  (npr.  po  celici) *temeljna  Hpa  celic:     -­‐  prokariontska  celica  (nima  jedra  -­‐  cepljivke) -­‐ evkarionstska  celica  (ima  jedro  -­‐  rastline,  živali  glive)
karion  -­‐  jedro    pro  -­‐  pred   ev  -­‐  pravo

4  PODROČJA:   ZOOLOGIJA:  živali     BOTANIKA:  raztline    

   

   

   

ANTROPOLOGIJA:  človek MIKROBIOLOGIJA:  mikroorganizmi

➔  delomo  na  panoge  (discipline) PANOGA taksonomija sistemaKka prepoznavanje  skupin  sorodnih   organizmov razvrščanje  biHj  v  pregledne  prikaze   glede  na  njihovo  medsebojno   sorodnost... proučuje  oblike  živih  biHj SMERI (primeri)
taksonomija  in  sistemaHka  živali        taksonomija  in  sistemaHka  rastlin

morfologija

citologija  (celice)    ➔  s  pomočjo  opH.  pr. histologija  (tkiva) anatomija  (notranje  obli.  in  zgradbe  or.) fiziologija  živali fiziologija  rastlin fiziologija  človeka celična  fiziologija nevrofiziologija bakterijska  geneHka molekularna  biologija  (o  molekulah  in   njegovih  pretvorbah  v  živih  bitjih) biokemija  hormnov ekologija  morja ekologija  celinskih  voda ekologija  kopnega embriologija  vretenčarjev

fiziologija

proučuje  delov.  posameznih  delov  živih   biHj  -­‐  celic,  tkiv,  organov  ali  celotnih  
organizmov

geneKka

veda  in  znanost  o  pojavih  v  zvezi  z   dednostjo

ekologija

proučuje  razmerja  med  živimi  bitji  in   njihovim  okoljem,  povezana  z  varstvom   okolja veda  o  vsem  v  zvezi  z  zarodki

embriologija paleontologija

raziskuje  živa  bitja  iz  preteklih  geoloških   paleobotanika obdobij

PANOGA evolucija ugotavlja  sorodstvene  vezi  med   skupinami  živih  biHj  in  njihov  razvoj  v   geološki  preteklosH pojavi  v  živih  bitjih  na  ravni  fizikalnih   procesov pojavi  na  ravni  kemijskih  procesov

SMERI (primeri)
evolucija  človeka

biofizika biokemija

  ALGOLOGIJA – veda o algah DENDROLOGIJA – veda, ki proučuje drevesa ENTOMOLOGIJA – veda, ki proučuje žuželke MIKOLOGIJA – veda o glivah, gobah ORNITOLOGIJA – veda o pticah IHTIOLOGIJA – veda o ribah

REŠEVANJE ZNANSTVENEGA PROBLEMA
PROBLEM ZBIRANJE  PODATKOV Znanstvena  raziskava  se  začne  z  domnevo  /  HIPOTEZO.       ➔  nepreverjen  sklep  na  podlagi  znanih  dejstev,  s  katerimi  skušamo  na  razumen       način  opisa1  zakonitos1  v  okviru  izbranega  znanstvenega  problema.       Če  želimo  postaviH  hipotezo,  moramo  o  problemu  poznaH  več  dejstev Dejstvo  /  FAKT  je  vsaka  utemeljena  ugotovitev  o  tem,  kar  je  ali  je  obstajalo  v  preteklosH.   PODATEK  je  dejsto,  ki  ga  upoštevamo  pri  reševanju  nekega  problema.   Podatki  se  nanašajo  na  kakovost  in  količino: -­‐ kvalita1vni  podatki  -­‐  zbiramo  s  opazovanjem  oz.  s  čuHli  (+  pripomočki,  indik.)   -­‐ kvan1ta1vni  podatki  -­‐  teža,  velikost,  pH,  tok... METODE METODA  je  postopek  za  načrtno  razreševanje  problema.   1. opazovanje 2. meritve 3. poskus  /  experiment Eksperiment  je  namenska  dejavnost,  s  katero  skušajo  znanstveniki  kaj  ugotoviH  ali  preveriH.   Poskusi  morajo  biH  ponovljivi  (lahko  jih  ponovijo  in  preverijo  drugi  znanstveniki) Kontrolni  poskus:  ne  spreminjamo  poskusnih  pogojev,  kot  pri  osnovnem  poskusu. Dokažemo,  da  spremenljivke  vplivajo  na  potek  poskusa,  ne  pa  snovi,  ki  so  prisotne  pri  vseh   poskusih.  

HIPOTEZA Če  imamo  povsem  nov  problem,  ne  pričakujemo  konkretnih  rešitev  –  začnemo  »  iz  ničle«  -­‐   govorimo  o  NIČELNI  HIPOTEZI  –  če  se  izkaže  za  pravilno,  lahko  v  naprej  povemo,  kako  bo   najverjetneje  potekal  nek  pojav,  če  pa  je  napačno  jo  ovržemo  in  postavimo  novo. Hipoteze  so  lahko  v  določenem  obdobju  dokončne,  pozneje  pa  jih  na  osnovi  novih  podatkov   ovržejo.  Hipokrat:  možgani  producirajo  sluz,  ki  uravnava  telesno  temperaturo Hipoteze,  ki  jih  ne  moremo  dokazaH  s  poskusom  imajo  omejeno  znanstveno  vrednost.  Kljub  temu   pa  jih  ni  dobro  zavreči,  saj  jih  lahko  preverimo  pozneje,  ko  napredujejo  tudi  druge  znanstvene   panoge.  Kako  so  izumrli  dinozavri? ZAKON  je  dejstvo,  ki  se  ga  da  na  kakeršenkoli  način  vedno  dokazaH. DOGME  so  zakoni  “brez  odstopanj”. TEORIJA  je  urejen  splet  znanstvenih  spoznanj,  ki  temeljijo  na  dokazanih  dejstvih,  a  so  povezana  v   celoto  le  z  miselnim  procesom.  Teorija  je  splošno  priznano  znanstveno  spoznanje,  ki  ga  dokončno   ne  moremo  potrdiH,  vendar  se  znanstveniki  strinjajo  o  njegovi  pravilnosH.   NAUK  je  splošno  priznana  teorija.    

MIKROSKOP
ODKRITJE  CELICE Odkritje  celice  je  povezano  z  odkritjem  in  izpopolnjevanjem  mikroskopa. Lastnost  izobčenih  (konveksnih)  leč  je  zbudilo   zanimanje  šele  v  17.  stol.  Ugotovili  so,  da  dajeta  2   leči  nameščeni  v  primerni  medsebojni  razdalji   večjo  povečavo  kot  samo  ena.   To  je  bil  temelj  za  sestavo  prvega  svetlobnega   (opHčnega)  mikroskopa.  Osnovna  zgradba  je   takšna  kot  današnja,  le  leče  prvih  mikroskopov   niso  bile  natančno  brušene. Mikroskop  z  dvema  lečama  je  izboljšal  angleški   fizik  ROBERT  HOOKE.   Med  biološkimi  preparaH  je  opazoval  tudi  rezine   plute.  Videl  je,  da  pluto  gradijo  številni  prostorčki,   ločeni  z  vmesnimi  stenami.  Imenoval  jih  je  CELICE.   Svoja  opazovanje  je  objavil  1665  v  delu   MICROGRAPHIA  (drobnorisje). Hooke  ni  opazoval  celic  v  današnjem  pomenu  besede.  Pluta  je  preostanek  odmrlega  tkiva,  od   katerega  so  ohranjene  samo  celične  stene.  Kljub  temu  danes  izraz  celica  uporabljamo  za  osnovno   živo  gradbeno  enoto  vsakega  organizma.

 VAKUOLE.  Najboljša  ločljivost  svetlobnega  mikroskopa  je  0. .   OPTIČNI  DELI:   OKULAR  –  poveča  sliko  iz  objekHva.  pri  kateri  ju  še  zaznamo  kot  dve  ločeni  točki.  Najboljši  kontrast   dosežemo  pri  bolj  zaprH  zaslonki.  da   pomnožimo  povečavo  okularja  in  povečavo  objekHva.   PREPARAT  /  OBJEKT  –  nameščen  je  med  objekHvnim  in  krovnim  stekelcem.  0.  JEDRO. VIR  SVETLOBE  –  najpogosteje  je  uporabljena  »bela«  svetloba.4mm  (ločljivost  očesa).2µm  poveča  na  0.  Zato  je  poleg  povečave  pomembna  lastnost  mikroskopa  tudi  ločljivost.  če  na  njej  ne  moremo  hkraH  odkriH   tudi  drobnejših  struktur.1  mm  pri  idealnih  pogojih.   IMERZIJSKI  OBJEKTIV  -­‐  imerzijsko  olje  ima  enak  lomni  količnik  kot  steklo.  ne  z  vrha.  uravnava  kontrast.  MITOHONDRIJE.  Povečavo  mikroskopa  izračunamo  tako.  MEMBRANO.  modra).Mikroskop  je  sestavljen  iz  MEHANSKIH  in  OPTIČNIH  DELOV.   Povečava  okularja  x  povečava  objekKva  =  povečava  mikroskopa  (preparata)   Močno  povečana  mikroskopska  slika  nam  ne  pomaga  dosH.  Svetloba  krajših  valovnih  dolžin   (npr.  poveča  sliko.  okular  lahko   razstavimo  in  vanj  vložimo  merilni  vložek OBJEKTIV  –  sistem  leč.   MIKRO  in  MAKROMETRSKI  VIJAK  –  sta  za  ostrino  slike.  ki  doseže  preparat.  a  ne  pripomore  k  ločljivosH. MEHANSKI  DELI: TUBUS  –  vodi  žarke  od  objekHva.   Zato  so  lahko  povečave  tudi  1500  –  2000  kratne.  večinoma  0.  spreminjata  razdaljo  med  objekHvom  in   mizico.  ki  izostri  svetlobo  iz  sveHla  in  jo  usmeri  k  preparatu.   (oko  ima  ločljivost  0.   Ločljivost  je  najmanjša  razdaljo  med  dvema  pikama. S  svetlobnim  mikroskopom  vidimo:   KLOROPLASTE. MIZICA  –  drži  preparat  pravokotno  na  opHčno  os  mikroskopa   ZASLONKA  –  spreminja  količino  svetlobe. K  opHčnim  delom  spadajo  leče  oziroma  sistemi  leč.  3  ali  4  objekHve.4  mm) Ločljivost  mikroskopa  je  omejena  z  valovno  dolžino  svetlobe.  ki  jo  uporabljamo  pri   mikroskopiranju.  določa  razdaljo  med  okularjem  in  objekHvom. Na  okularju  in  objekHvu  so  podatki  o  njuni  povečavi.  ki  jo  dosežemo  z  ustreznimi  filtri  izboljša  ločljivost  slike.  CELIČNO  STENO.2  um.  ki  poveča  ločljivost  in  sliko  objekta   KONDENZOR  –  sistem  leč.  premikanja  tubusa   z  lečji  izostri  sliko  objekta.  Svetloba  mora  presvetliH   objekt  od  spodaj.  z  obračanjem  izberemo  objekHv  z  ustrezno  povečavo.   REVOLVER  –  nosi  2.  pod  mizico.  zato  s  tem  dosežemo   opHčno  homogenizacijo  ➔  ni  tako  velikega  loma  žarkov  med  opHčno  gostejšim  in  redkejšim   okoljem  ➔  manj  napak   Pri  povečavi  1000x  je  najboljša  ločljivost.

Teza  (kloroplasH  in  mitohondriji  so  bili  prvotno  prokariontski  simbionH)  je  bila  priznana  ob   opažanju.  Povečave  so  do  500. Okoli  leta  1838  sta  nemški  botanik  Ma\hias  SCHLEIDEN  in  zoolog  Theodor  SCHWANN  postavila   celično  teorijo:  Da  so  vsa  živa  bitja  zgrajena  iz  celic. CELIČNA  TEORIJA  –  celica  je  temeljna  gradbena  in  dejavna  enota  živih  biKj  in  delitev  celic   omogoča  prenos  dednih  informacij  iz  materinske  v  hčerinsko  celico.ELEKTRONSKI  MIKROSKOP -­‐ transmisijski  elektronski  mikroskop  -­‐  TEM  -­‐  presevni  mikroskop.  Ta  bakterija  je  postala   celični  organel.  ki  vsebuje  jedro.  zato  je  ločljivost  veliko  večja  od  0.   S  svetlobnim  mikroskopom  ne  moremo  videH  struktur.   -­‐ potrebujemo  ultra  tanke  rezine -­‐ mikrotom  -­‐  naprava  za  rezanje  preparatov -­‐  scanning  elektronski  mikroskop  -­‐  SEM  -­‐  le  površina -­‐ preparate  je  potrebno  obdelaH  z  zlatom  ali  plaHno -­‐ elektroni  se  od  preparata  odbijajo  in  ustvarjajo  sliko.   Vir  podatkov  so  elektroni.  vode  in  sončne  svetlobe.   Potem  so  zelenomodre  bakterije  omogočile  nastanek  kisika  in  ogljikovih  hidratov  v  atmosferi  ob   uporabi  ogljikovega  dioksida.  manjših  od  0.  ki  je  odgovoren  za  fotosintezo.  da  celica  nastane  iz  druge  celice.  da  se   celice  delijo. Z  elektronskimi  mikroskopi  ne  moremo  opazovaH  živih  preparatov. Bakterijske  celice  nenehno  sprejemajo  in  oddajajo  gene  ter  se  hitro  prilagodijo  spremembam   okolja. .  Z  nadaljnimi  raziskavami  so  ugotovili.2  µm.    Pozneje.  pa  se  zgodi  s   cianobakterijo.  ker  jih  treba  dobro  obdelaH  +   vakuum  v  komori.  Celice  se  razmnožujejo  z  delitvijo.  Ta  bakterija  postane  kloroplast.2  µm.  Curek  elektronov.  pospešen  z  visoko  napetostjo  ima  veliko  krajšo  valovno   dolžino  od  svetlobe.000  kratne.  Ta  značilnost  je  omogočila  spremembe  pri  razvoju.  mitohondrij. Ob  koncu  1870  sta  Eduart  STRASBURGER  in  Walther  FLEMMING  natančno  opisala  delitev  jedra   MITOZA.  von  BEMDEN  odkril  drugi  način  delitve  pri  spolnih  celicah  živali  –  MEJOZA.   CELIČNA TEORIJA Rojstvo  celične  teorije  je  povezano  z  odkritjem  mikroskopa.   Pred  3  milijardimi  leH  se  je  iz  prokariontov  (brez  jedra)  razvil  enoceličar.  da  so  kloroplasH  in  mitohondriji  zmožni  produciraH  svoj  lastni  DNK. Leta  1855  je  nemški  zdravnik  in  biolog  Rudolf  VIRCHOW  to  spoznanje  jedrnato  izrazil  in  sicer  rekel   je.  ki  je  danes  odgovoren  za  celično  dihanje.  npr. Endosimbiotska  teorija  –  nastanek  evkariontov  iz  prokariontov EvkarionH  so  nastali  s  spojitvijo  (endosimbiozo)  različnih  prokariontov.  ki  je  ni  mogel  prebaviH.   Še  v  istem  stoletju  je  E.  z  odpornostjo  proH  anHbioHkami.  V  tem  času  so  praevkarionH  pogoltnili   aerobno  škrlatno  bakterijo  (purpurbacterium).

100 µm v  več  linearno  oblikovanih  molekulah   DNK. Prokariontska celica Velikost  celice Dedni  zapis Jedrni  ovoj Jedrce Delitev Ribosomi ER. 0.  imajo  membranske  strukture  (modrozelene   cepljivke). int.) cepitev manjši - da da mitoza. . fil.) večji da da pri rastlinah µtubuli.  ki  so  povezane  s  histoni  (belj. µfilamenti.  manjše EVKARIONTSKE:  imajo  jedro.5 .  Golgijev  aparat Mitohondriji PlasHdi Nitaste  citoplazemske  str. mejoza (del.  ni  povezana  z  beljakovinami Evkariontska celica 10 .8 µm v  1  krožno  oblikovani  molekuli   DNK.CELIČNA ZGRADBA PROKARIONTSKE:  (bakterije)  ni  jedra.  so  večje Fotosintetske  bakterije:  edine  prokariontske  celice. vret.

 z  celičnim  sokom da da škrobna zrna da da glikogenska zrna .RAZLIKE PlasHdi Vakuola Citosomi Centriol Celična  stena Lizosomi Zaloge  energije manjša Živalska celica da Rastlinska celica večja.

 ki  se  ne  deli. ZGRADBA JEDRA Jedro  –  informacijsko  središče  celice Jedro  je  v  obeh  vrstah  celice.   JEDRNI  OVOJ:  iz  2-­‐eh  membran  in   OBJEDRNEGA  PROSTORA  med  njima. VLOGA  JEDRA:  Na  podlagi  informacij  v  molekuli  DNK.   V  jedru.   zrnca  glikogena.  ki  so  obdani  z  membrano  in   napolnjeni  z  vodno  raztopino  različnih  snovi.  npr.  celični  sok. JEDRCE:  celična  tvorba.   Pri  rastlinskih  pa  je  okrog  nje  še  celična  stena.  ki  ni  živa. Vakuola  lahko  zavzema  osrednji  del  celice  (jedro  in  citoplazma  sta  poHsnjena  ob  celično  membrano)  ali  pa  je   jedro  v  osrednjem  delu  celice  in  je  več  manjših  vakuol  ob  njenem  robu.   Ribosomi  so  na  površini  zunanje  membrane  jedrnega  ovoja  (kot  pri  ER-­‐ju).  V  začetku  jedrne  delitve   se  te  niH  zvijejo  v  krajše  in  debelejše  strukture  –  KROMOSOME.  ki  obdaja  jedro.  Te  informacije  se   med  delitvijo  celice  prenašajo  v  novonastale  celice. ➔  takrat  je  citoplazma.  V  bližini  jedra  živalskih  celic  je   struktura  centriol.   Molekule  DNK  so  povezane  z  jedrnimi  beljakovinami  –  HISTONI.   objedrni  prostor  pa  z  prostorom  ERja.  usmerja  dogajanje  v  celici.   Pore  omogočajo  nadzorovano  izmenjavo  snovi  med  jedrom  in  citoplazmo.  so  tanke  DNK  povezane  v  nitast  preplet  KROMATIN.   CITOSOL:  tekoča  vsebina  vakuole.  V  njej   lahko  opazimo  številne  zrnate  celične  tvorbe. V  citoplazmi  rastlinskih  celic  so  VAKUOLE: ➔  večji  prostori.  rastlinska  celica  ga  nima.   Zunanja  membrana  povezana  z  membrano  ERja. ZGRADBA CITOPLAZME Nahaja  se  med  jedrom  in  celično  membrano.  v  kateri  se  sinteHzirajo  sestavni  deli  za  kromosome. V  jedrni  DNK  je  večina  dednega  zapisa  =  informacija  celice.  njegov  zunanji  del  je   jedrni  ovoj. TONOPLAST:  membrana  vakuole.  s  citoplazmo  ob  celični  membrani  povezana  s   citoplazmatskimi  trakovi.Zunanjost  obeh  celic  tvori  celična  membrana. PLASTIDI !!  Samo  v  rastlinski  celici  (+  nekatere  bakterije)  !! Kloroplast  -­‐  klorofil LevkoplasK:  (brezbarvni) -­‐ amiloplast:  škrob .

  .  ki  povezujejo  citoplazme   sosednjih  celic  se  imenujejo  PLAZMODEZME. Od  cisterne  najdlje  od  jedra.   se  z  njo  zlijejo  in  vsebina  se  izprazni  ven.  Tako   nastane  ENDOCITOTSKI  VEZIKEL.  vsak  ima  svojo  zgradbo  in  vlogo. RIBOSOMI:  so  iz  RNK  in  beljakovin.  je  to  zrnaH  endoplazmatski   reHkulum.   Na  zrnatem  ER  se  sinteHzirajo  beljakovine.   Rastlinska  celica  brez  celične  stene  (odstranjena)  =  PROTOPLAST Nekatere  celice  imajo  na  površini  gibljive  nitaste  izrastke  -­‐  bičke  in/ali  migetalke.   Snovi.  se  odcepijo  mehurčki   (vezikli).  Cistern  je  več.  Omogočajo   sintezo  beljakovin  (v  citoplazmi  tudi  prosH  ribosomi).  ki  jih  celica   izloča  ali  pa  vgrajuje  v  svoje  tvorbe.  ki  ležijo  ena  nad  drugo.  ležijo  ena  nad   drugo. Enomembranske strukture ENDOPLAZMATSKI RETIKULUM ER  je  splet  različno  oblikovanih  prostorov  obdanih  z   membranami.  Membrane   tvorijo  sploščene  cisterne.  brez  ribosomov  pa  gladki  ER.  Prostori  med  seboj  povezani  in  tvorijo   mrežasto  strukturo. V  njej  so  PORE  (skozi  njih  povezane  citoplazme  sosednjih  celic)  -­‐  mosHčki.  njihove   membrane  delijo  citoplazmo  na  med  seboj  ločene  prostore  =  PREDELKE.  s  temi  snovmi  in  potujejo  do  celične  membrane.  Nastanejo  z   odcepljanjem  od  GOLGIJEVEGA  APARATA.  ki  jih  celica  sprejme  kot  hrano  so  obdane  z   membrano.  ki  je  po  izvoru  del  celične  membrane.  Ti  so  cevaste  ali  sploščene  mehurjaste   tvorbe  –  CISTERNE.  V  njem   poteka  priprava  produktov. GOLGIJEV APARAT Golgijev  aparat    je  membranski  organel.   LIZOSOMI:  vezikli  z  prebavnimi  encimi.  tako  kot   vezikli.  Sodelujejo  pri  celični  prebavi.CELIČNA STENA Neživa  celična  stena  iz  več  plasH.  ki  jih  celica  izloča. V  citoplazmi  so  ORGANSKI  ORGANELI  –  iz  membran.   Če  so  na  površju  endoplazmatskega  reHkuluma  zrnaH   organeli  =  RIBOSOMI.  ki  jih  celica  izloča  in  priprava   membran  za  obnavljanje  celične  membrane.

KloroplasK  so  različnih  velikosH  in  oblik  -­‐  pri  višjih  rastlinah  lečaste  oblike  =  KLOROFILNA  ZRNA   LevkoplasK:  plasHdi. Dvomembranske strukture MITOHONDRIJ Zunanja  membrana  brez  gub.   vsebina  prostora  med  Hlakoidami  =  STROMA.   V  notranjosH  kloroplastov  so  številne  TILAKOIDE  –   cevaste  ali  diskasto  razširjene  strukture.  ki  se  nalaga  škrob  =  AMILOPLASTI . Po  zgradbi  podobni  mitohondrijem.  Navznoter  usmerjene  gube  so  grebenaste   ali  cevaste  oblike.   V  Hlakoidnih  membranah  so  fotosintetska  barvila   (KLOROFIL)  in  snovi.  drugi  encimi  pa  so  v  notranjem  prostoru  kloroplasta. PLASTIDI .  ki  med  fotosintezo  omogočajo  prenos  elektronov.  v  njih  tudi  encimi  (za   fotosintezo).         -­‐  V  HsHh.kloroplast PlasHdi  so  značilni  za  rastlinske  celice.  zato  se  nekatere  beljakovine  sinteHzirajo  samostojno. ločena  prostora: -­‐ prostor  med  zunanjo  in  notranjo  membrano   -­‐ prostor  znotraj  notranje  membrane Vsebina  osrednjega  dela  je   MITOHONDRIJSKI  MATRIKS.  kjer  celica  shranjuje  rezervne  snovi.   Skladovnice  diskasHh  delov  =  GRANA.  tam  je  tudi  kloroplastna  DNK  in   ribosomi.   Najpomembnejši  so  HsH  v  katerih  poteka  fotosinteza   (KLOROPLASTI).  notranja  močno   nagubana.  pri  čemer  se   sinteHzirajo  energijsko  bogate  molekule  ATP.   2.  nastajajo  z   gubanjem  notranje  membrane  kloroplasta.   Osnovna  funkcija  je  celično  dihanje.Ta  se  zlije  z  enim  ali  več  lizosomi   ➔  v  istem  veziklu  hrana  in  prebavni  encimi   ➔  nastala  struktura  =  PREBAVNA  VAKUOLA  ali  SEKUNDARNI  LIZOSOM   ➔  v  njih  poteka  tudi  prebava  celičnih  struktur  –    poškodovanih  ali  takih.   V  njih  tudi  mDNK  in  ribosomi.  ki  jih  celica  več  ne  rabi.

 molekul.  Bički  in  migetalke  v  citoplazmo  zasidrani  z: BAZALNIM  TELESOM:  Iz  mikrotubulov.  v  celici   navadno  2  v  bližini  jedra. CITOSOL:  tekoč  del  citoplazme  med  celičnimi  strukturami.  Ko  se  te   molekule  razdružujejo.  V  njem  potekajo  kemijske  reakcije.   razlika  le  v  dolžini  (biček  je  eden.   Pri  delitvi  jedra  se  v  začetku  pojavi  delitveno  vreteno  iz  mikrotubulov..Nitaste citoplazemske strukture Sodelujejo  pri  gibanju  znotraj  celic  (potovanja  veziklov.  nujno  za  razvoj  bička  oz.   Sestoji  iz  vode.   CENTRIOL:  Popolnoma  enaka  zgradba  kot  bazalno  telo.  ionov.  aminokislin.  vmesni  in  končni   produkH  presnove.  migetalk  je  več)..  Njuna  zgradbaje  enaka.  premeščanje  kromosomov  med  delitvijo   jedra).   Nitaste  strukture  gradijo  tudi  notranje  ogrodje  celice  =  CITOSKELET  =  omrežje  nitasHh  tvorb.  V  njem  so  encimi. MIKROTUBULI Cevkaste  tvorbe R=  25  nm Zgrajeni  iz  molekul  beljakovine  TUBOLINA MIKROFILAMENTI Nitke R=  7  nm Zgrajeni  iz  molekul  beljakovine  AKTINA INTERMEDIARNI FILAMENTI Nitke R=  10  nm Nekatere  nitaste  strukture  nastajajo  z  zdrževanjem  manjših  beljakovinskih  molekul. .  sodeluje  pri  celični  delitvi.  značilen  le  za  živalske  celice.  nitaste  strukture  začasno  izginjajo.  daljši.  Gibanje  znotraj  celic  lahko  povzroči  premikanje  celic  samih.. Biček  in  migetalke:  s  celično  membrano  obdana  skupina  mikrotubulov.  sladkorjev.  migetalke.  ob  koncu  delitve  pa  izgine.

VODA -­‐ najpomembnejša  anorganska  snov  v  celicah.  okrog  predela  vodikov  pa  poziHven  el.   .  fosfor.    Fe. Voda  je  pomemben  vir: -­‐ kisika.  CHONFS  +  Ca.  ki  se  vgrajuje  v  številne  organske  molekule.   Vstopa  v  mnoge  reakcije  (reaktant)  ali  pa  izstopa  (produkt)..  ki  so  razporejene  mozaično  in  stalno   spreminjajo  svojo  lego  -­‐  plavajo  v  lipidnem   dvosloju.  Najmanj  je  je  v  kostnem  tkivu.  bor.  naboj.   -­‐ vodika.  zato  je  na  območju  kisika  negaHvni  pol..  vodik.  To  se  dogaja  med  celično  presnovo. MIKROELEMENTI:  železo.  kisik.  poziHvnega  in  negaHvnega  ➔  DIPOL Pola  nastaneta  zaradi  neenakomerne  porazdelitve  elektronov. Vsi  so  potrebni  za  normalen  potek  življenja.Br..  Kisik  bolj  privlači  vodikova   elektrona.  baker.   Je  iz  lipidnega  dvosloja  in  beljakovinskih   molekul.  žveplo..   Skozi  njo  prehajajo  snovi  v  celico  in  ven. Pri  vseh  molekulah  je  sestavni  del  ogljik.. Podobno  zgradbo  imajo  tudi  vse  druge   membrane  v  celici.  kalcij  in  magnezij   MAKROELEMENTI:  ogljik.  klor. V  različnih  tkivih  je  vode  od  20  do  85%  v  človeškem  telesu.  največ  v   možganskih  celicah.Na.   Membrana  je  fluidno  -­‐  mozaična.  natrij.  Prisotni  v  manjših  količinah.  kisik.  ki  gradijo   celico  =  BIOTSKE  MEMBRANE. BIOGENI ELEMENTI ŽIVLJENJETVORNI  (BIOGENI)  ELEMENTI:  ogljik.  fosfor.Cu.  dušik.  Mg Ti  so  v  organizmih  v  velikih  količinah.  dušik.Cl.  Ta  je  prosta  in  lahko  spet  vstopa  v  reakcije.  žveplo.  ki  ga  s  pomočjo  sončne  energije  od  nje  cepijo  fotosintetski  organizmi.  vodik. Voda  je  POLARNA  -­‐  ena  najpomembnejših  lastnosH Vsaka  molekula  vode  ima  2  električna  pola.  Vse  membrane.CELIČNA MEMBRANA CELIČNA  MEMBRANA  je  zunanji  del  celice.   taki  sproščeni  vodi  pravimo  metabolna  voda. Na  zunanji  strani  so  oligosaharidne  molekule   vezane  na  beljakovine  ali  lipide.

  ➔  temperaturna  stabilnost Ogrodje  organskih  molekul  iz  ogljikovih  atomov.  Ker  sta  električna  pola  dva.  zato  se  počasi  segreva  in  ohlaja. Organske  molekule:   -­‐ ogljikovi  hidraK -­‐ beljakovine  (proteini) -­‐ nukleinske  kisline -­‐ maščobe  (lipidi) Te  organske  molekule  se  lahko  zgrajene  iz  manjših  podenot  -­‐  monomerov. Biomonomer  ➔  biopolimer  -­‐  polimerizacija.Vodne  molekule  se  zaradi  polarnosH  med  seboj  privlačijo  z  nasprotnimi  poli  in  tvorijo   VODIKOVE  VEZI.  To  je  vezana  voda  in  se   ne  more  sprosHH  in  sodelovaH  v  kemijskih  reakcijah.  S  tem  preprečujejo.  na  drugem  delu  pa  poziHven   električni  naboj.  da  se   vrinejo  mednje  in  jih  obdajo. Zaradi  nabojev  se  vodne  molekule  privlačijo  in  se  med  seboj   povezujejo  z  vodikovimi  vezmi. Prosta  voda:  ves  čas  na  razpolago.             ➔  BIOMONOMERI Enostavni  sladkorji.  nukleoHdi. Voda  absorbira  in  zadržuje  precej  toplotne  energije.  da  bi  se  ioni   ponovno  povezali  med  seboj.  Tako  voda   varuje  celice  pred  hitrimi  temperaturnimi  spremembami.  če  se  odceplja  voda:  KONDENZACIJA Biopolimer  ➔  biomonomer  -­‐  HIDROLIZA .  ki  v  vodi  razpadejo  v  ione.  je  molekula  dipol. Zaradi  polarnosH  je  voda  odlično  topilo  za  druge  polarne  molekule  (sladkorji.  aminokisline.  soli).   ElektroliK  -­‐  snovi.   HIDRATACIJSKI  OVOJ:  ovoj  vode  okrog  ionov. VODIKOVA  VEZ Pri  vodni  molekuli  se  zaradi  prebitka  negaHvnih  nabojev  na  enem   delu  molekule  vzpostavi  negaHven.   Vodne  molekule  razbijejo  iz  ionov  sestavljene  snovi  tako.  aminokisline.

 glikogen)  ter   gradbena  sestavina  (celuloza.   monosaharide  (enostavni  sladkorji).  vez  med  le-­‐tema  je  glikozidna.   disaharide  (sladkorni  dimeri)   3.   pentoze  (5  ogljikovih  atomov)  :   ➔      Sta  sestavini  nukleinskih  kislin 3.  sestavljene  iz:   1. Ločimo: 1. ločimo: 1.   gliceroldehid a.   polisaharide  (sladkorji.  majhne  molekule.   Vodika 3.   b.   2.   fruktoza  (sadni  sladkor)   c.  … Vloga  ogljikovih  hidratov: So  energijski  vir  za  sprotne  potrebe  (monosaharidi).   heksoze  (6  ogljikovih  atomov)  :   a.  hiKn) MONOSAHARIDI So enostavni sladkorji.   glukoza  (grozdni  sladkor).  imajo  kristalinsko  zgradbo.   Kisika (v  razmerju  1:2:1) Ogljikovi hidrati so najpomembnejši vir energije za celico. SAHAROZA  (trsni  ali  pesni  sladkor)  :  glukoza  +  fruktoza LAKTOZA (mlečni sladkor)  :  glukoza  +  galaktoza MALTOZA  (sladni  sladkor)  :  glukoza  +  glukoza .   galaktoza DISAHARIDI Nastanejo  iz  dveh  monosaharidov  z  odcepom  vode.   heptoze  (7  ogljikovih  atomov) a.   trioze  (imajo  3  ogljikove  atome)  :   2.   deoksiriboza  (gradi  DNK) 4.OGLJIKOVI HIDRATI OGLJIKOVI  hidraH  so  organske  molekule.  ki  spadajo  med  sladkorne  polimere) Sladkorji  so  sladkega  okusa.  energijska  zaloga  (škrob.   Ogljika 2.  topni  v  vodi.   riboza  (gradi  RNA) b.

ŠKROB  : • polimer  glukoze • kot  rezervna  hrana  rastlin • zgrajen  je  iz  amilaze  (gradijo  jo  nekaj  1000  glukoz. med seboj prečno povezane • glavna sestavina rastlinskih celičnih sten les  vsebuje  do  45%  celuloze GLIKOGEN  (živalski  škrob): • polimer  glukoze • ima  najbolj  razvejane  verige • rezervna  snov  živalim.POLISAHARIDI • Nastanejo  s  kondenzacijo  (-­‐  H2O) več monosaharidov • Imajo  veliko  molsko  maso • Po  okusu  niso  sladki • V  vodi  niso  topni.  glivam • veliko  ga  je  v  jetrih  (do  18%  njihove  mase)  in  mišicah  (pri  živalih) HITIN  : • polimer  glukozamina  ➔  glukozni  +  aminokislinski  del • po  zgradbi  in  lastnosH  zelo  podoben  celulozi • gradbena snov členonožcem (ogrodje)  in  glivam .  veriga  ni  razvejana)  in  aminopekKna  (2×1000   glukoze.  veriga  je  zelo  razvejana) CELULOZA  : • polimer glukoze • verige do dolge ravne.  oziroma  so  zelo  slabo  topni  (dolge  verige) • Nimajo  kristalinske  zgradbe • Splošna  formula:  Cx(H2O)4.

 So  polimere  molekule.  so  osnovne  gradbene  podenote  beljakovin)   Aminokisline  so  preprostejše  organske  molekule. zato so tudi aminokisline med sabo različne.  kisika  in  dušika. Radikali so različni.  Sladkorji) Proces.   PRIMARNA STRUKTURA Aminokislinsko  zaporedje  :  AK3  –  AK4  –  AK15  –  AK1  –  …  –    AK10 V  polipepHdni  verigi  so  aminokisline  pod  različnimi  koH. V  beljakovinah  se  pojavlja  20 različnih vrst aminokislin.  vodika. Nastanejo  iz  aminokislin  (am.  kovalentnih)  med  aminokislinami .  ko  beljakovina  razpade  spet  na  aminkisline  imenujemo  hidroliza.   Sestavljene  beljakovine  so  Hste. Zaporedje  aminokislin  določa  obliko  in  delovanje  beljakovine  -­‐    od  zaporedja  je  odvisno  kako  se   bo  veriga  zavijala  in  gubala. Predstavljajo več kot polovico suhe mase celice. Med  seboj  se  povezujejo  z  pepKdnimi  vezmi  ➔  odcepi  se  voda  –  kondenzacija    Aminokislina  ➔   Dipep1d  ➔  Polipep1d 50x  aminokislina  (polipepKd)  =  beljakovina Insulin  je  ena  najmanjših  beljakovin  z  51  aminokislinami PROTEINI  –  Enostavne  beljakovine  so  sestavljene  samo  iz  amonokislin.  na  katere  se  vežejo  tudi  druge  skupine  (npr.BELJAKOVINE ali PROTEINI Beljakovine so najkompleksnejše in najštevilčnejše organske  molekule v celicah. Zgrajene  so  iz  aminoskupine  (-­‐NH2)  (➔  amini)  in  karboksilne  skupine  (-­‐COOH)                  (➔  organske   kisline).  zato  polipepHdna  veriga  ni  nikoli  ravna SEKUNDARNA STRUKTURA Nastane  zaradi  dodatnih  vezi  (ionskih.  vodikovih.   nekatere  vsebujejo  še  žveplo.  zgrajene  iz  ogljika.  Obe  sta  vezani  na  isH  C  atom  +  Radikal  +  H  atom.

npr.  pa  tudi  kožnih  tvorb  (perja.  pro1telesa…  So  topne  v  vodi) Mnoge  beljakovine  sodelujejo  pri  celičnih  procesih  kot  encimi  ali  hormoni  ali  njihov  sestavni  del.  jim  pravimo  STRUKTURNE  BELJAKOVINE DENATURACIJA   :   Beljakovina izgubi normalno obliko (zaradi različnih dejavnikov.  najdemo  jih  v  kožnih  celicah.  ko  se  molekule  s  sekundarno  strukturo  zvijejo  v  klobčič.  tako  dobi  prostorsko. pravimo da se beljakovina okvari oziroma denaturira.  Nitaste  beljakovine  niso  topne  v  vodi) • kroglaste  strukture  (gradijo  encime. pomembne za delovanje celice.  ker  so  sestavni  del  roževina  (npr.   .  Nitaste  zgradbe  so  predvsem  mikrotubuli  in   mikrofilamenK. kemikalij).  ter  v  kožnih   strukturah. dlake).  hormone.   Ker so vključene v zgradbo  (strukturo)  celic. visokih temperatur.TERCIARNA STRUKTURA Nastane. s tem pa tudi svoje značilne lastnosti. Druge  so  sestavni  gradbeni  del  celičnih  membran  in  medceličnine.  noh1).  3D  obliko KVARTARNA STRUKTURA Med  seboj  več  povezani  terciarnih  struktur Glede na zgradbo delimo beljakovine na: • nitaste  beljakovin  (v  telesu  imajo  gradbeno  funkcijo.

V celici je več vrst dinukleotidov. zato nukleinske kisline preko njih posredno  nadzorujejo  življenske  procese.dušikove   baze:  A.  G.   mitohondriju Sladkor:   deokisiriboza RNK Je  v  jedru  in   citoplazmi Sladkor:  riboza Org.  Adenin  nukleo1d) Ločimo dve vrsti nuklinskih kislih : • Deoksiribonukleinska  kislina  (  DNK)  –  vsebuje  sladkor  deoksiribozo   • Ribonukleinska  klislina  (RNK)  –  vsebuje  sladkor  ribozo Če se povežeta dva nukleotida nastane dinukleoKd. Dedne informacije so info.   . ki sodelujejo pri metabolnih procesih.   Vsak  nukleoHd  vsebuje  eno  in  po  njej  ga  tudi  imenujemo  (prim.  1953  so  odkrili  sestavo  DNK.   Beljakovine uravnavajo hitrost večine kemijskih reakcij.NUKLEINSKE KISLINE Nukleinske  kisline  so  v  vseh  živih  celicah. katere beljakovine bodo nastale v celici in kdaj.  gvanin.   NukleoKd  je  sestavljen  iz  3  delov  :   • ostanek  fosforne  kisline   • sladkorja  pentoze  (riboza  ali  deoksiriboza)   • in  organske  dušikove  baze   V nukleinskih kislinah je pet različnih dušikovih  baz:  adenin.  torej  so  nukleinske  kisline  polinukleoKdi.o celični zgradbi in njenem delovanju.  C  in  T baze:  A. L.  C.  omogočajo  prenos dednih sporočil  in  določajo.  U ! ZGRADBA  DNK   V  molekulah  DNK  so  shranjene  informacije  o  tem  kako  nej  celica  oz  organizem  deluje.  Med   delitvijo  celice  se  te  informacije  prenašajo  ne hčerinski  celici. RAZLIKA  MED  DNK  IN  RNK DNK Je  v  jedru.  citozin. ZGRADBA NUKLEINSKE KISLINE Sestavljene so iz več biomonomerov  –  nukleoHdov.  Kmin  in  uracil.  G.   kloropasHh.dušikove   Org.

 ki  je  komplementarno  kodogenu  DNK  in  je  iz  3  zporednih  nukleoHdov  imenujemo  kodon.   Zapis  za  posamezno  aminokislino v DNK predstavlja zaporedje 3 nukleotidov (trojček) – kodogen.  (➔  iz  citoplazme)   3.   Mesto. Katera  beljakovina  nastaja  je  odvisno  od  zaporedja  nukleoKdov  v  DNK.  nato  pa  se  molekule  DNK  navijejo  okoli   posebnih  beljakovin. V  vzdolžni  verigi  se  lahko  povezujejo  katerikoli  nukleoHdi. PODVOJEVANJE  DNK Predno se informacije prenesejo na hčerinski celici se morajo podvojiti. 1. DNK  NADZORUJE  PROCESE  V  CELICI Zgradba  celice  in  njeno  delovanje  je  odisno  od  beljakovin  v  celici.Osnovno  ogrodje  je  iz  dveh  vzporednih  verig nukleoKdov  iz  sladkorjev  in  ostanki  fosforne  kilsine   je  povezano  z  močnimi  kovalentnimi  vezmi.   Na  vsaki  od  verig  starševske  DNK. razlikujejo se v zaporedju.  na  podlagi  tega  je  postavljena  hipoteza.  Vse  telesne  celice   imajo  enako  DNK  razen  spolne. .  Zaporedje  nukleoHdov  v  eni  verigi  določa  zaporedje  nukleoHdov  v   drugi  verigi.   Zato  so  za  celice  najbolj  pomembna  navodila.  prečno  pa  samo  ustrezajoči  –   komplementarni  nukleoKdi.  postanejo  dušikove  baze  proste  in  nanje  se  vežejo  komplementarni   –  nasprotni  nukleoKdi.   OviH  sta  ena  okoli  druge.   Ljudje imamo v celici enako število nukleotidov.  nastane  ena  hčerinska  veriga  DNK.   prečno pa  sta  verigi  povezani  z  organskimi  dušikovimi  bazami  s  šibkimi  vodikovimi  vezmi. V tem zaporedju je shranjen zapis kako naj celica deluje.   Ko  se  vijačnica  razpre.  katere  vrste  beljakovin  se  bodo  sinHzirale  in  kdaj  bo   potekala  siteza  the  beljakovin.  Obe  sta  idenHčni.  verigi  se  razpreta 2. samo enojajčni dvojčki imajo popolnoma enako zgradbo nukleotidov.   Kodiran  zapis  za  sintezo  enega  pepKda  predstavlja  zaporedje  kodogenov  na  DNK  -­‐  gen. te informacije se prenašajo ne novo nastale  celice.   Pred  delitvijo  celičnega  jedra  se  DNK  najprej  podvoji.  Vse  gene  v   celici  imenujemo  genom.   Vezi  na  dvojni vijačnici  se  prekinejo.  ki  se  nato  zvijejo  skupaj  v  kromaKnske  niK   Te  niH  pa  se  dodatno  zvijejo.  da  ima  DNK  obliko  dvojne   vijačnice  –  dvojnega  heliksa.  zgubajo  in  tako  nastanejo  palčkam  podobne  strukture  –  kormosomi    Za  podvojevanje  DNK  je  potrebna  energija  in  encima  ligaza  in  DNK-­‐polimeraza.

  Vsi  kodirani  zapisi  skupaj.  kjer  se  veže  na ribosome s pomočjo ribosomske  RNK  (rRNK)   ➔ je  sestavni  del  ribosomov.  ki  se  poveže  s  kodonom.   4. z drugim pa se pritrdijo na določeno mesto mRNK. ➔  Genom  so  vsi  geni  v  celici.  ki  se  na  ribosomih  povežejo  v  beljakovine. ➔Kodon  je  zaporedje  3  nukleoKdov. Te nukleotidi se nato spomočjo enicima  RNK-­‐polimeraze  vzdolžno  povežejo  med  seboj.   mRNK  nastane  ob  delu  verige  DNK.  ki  so  v  DNK  imenujemo  genski  kod.  je  anitkodon. ➔Gen  je  kodiran  zapis  za  sintezo  enega  pepHda  –  zaporedje  več  kodogenov.   Postopek: 1. .  ki  ustreza  enemu  genu.   Trojica  nukleoHdov  na  tRNK.   AminoKisline.   mRNK  se  nato  odcepi  od  DNK  in  preide  skozi  poro  jedrnega  ovoja  v  citoplazmo. PREPISOVANJE  ALI  TRANSKRIPCIJA Sinteza  beljakovin  poteka  na  ribosomih.   3.   Obveščevalna RNK (mRNK) ima  vlogo.  na  kateri  kodon  se  bo  vezala  tRNK.   5. to mesto je kodon.% Na prosta mesta na bazah DNK se začnejo vezati komplementarni nukleotidi RNK.   6.% Pri nastajnju mRNK se dvojna vijačnica odvije  in  razpre.➔Kodogen  je  zaporedje  3  nukleoKdov.   ➔  Od  anHkodona  je  odvisno.   2.  da  se  navodila  za  sitezo  beljakovin  prenesejo  iz  niza   nukleoHdov  DNK  na  ribosome. ki ustrezajo določenemu  kodogenu.  pridejo  tja s pomočjo  prenašalke   RNK  (tRNK)  –  na  enem  koncu  vežejo  eno  AminoKislino.

  Poznamo: • fizikalne  (sevanja)   • kemične mutagene Mutacije  so  redke  in  škodljive.  do  nijh  pride  med  delitvijo  celic. krajši kromosom. Genomske  mutacjie:   Sprememba: • Spremeni  se  celoten  genom ➔  Lahko  se  pomnoži  število  vseh  ali  nekaterih  kromosomov  v  celici  lahko  pa  izpadejo.  da  imajo  mu1rani  ogranizmi  v  okolju  prednost  pred  ostalimi  organizmi.MUTACIJE Mutacije  so  spremembe  dednega  materiala.   Spremeni  se  lahko: • količina  DNK • zgradba  DNK Dejavniki.  Ko  se  promnoži  celotna  garnitura   kromosomov  pa  je  to  poliploidija.  muHrani  organizmi  (mutanK)  propadejo. Kromosomske  mutacije:   Sprememba: • kromosomov.   ➔  Pri  ločevanju hčerinskih celic se kromosom pretrga na dveh koncih in srednji kočšek izpade.   Lahko  so  umetne  ali  pa  spontane  in  se  dedujejo.   Če se v spolnih celicah med mejozo kromosomi ne ločijo in sta v njih prisotni dve garnituri kromosomov so to dipolidne  celice. ki povzročajo mutacije so mutageni.) .   Včasih se zgodi. dela se spojita in nastane nov.   (Če se diploidna združi z haploidno.  nastane  triploidna  celica. Lahko pa se pretrgani deli prilepijo na drug kromosom – take mutacije imajo težke posledice. Razlikujemo  3  vrste  mutacij: • genske  mutacije • kromosomske  mutacije • genomske  mutacije Genske  mutacije:   Sprememba: • zaporedje  in  število  nukleoHdov  v  DNK Posledica: • V  celici  nastane  drugačna beljakovina.

 pravilna   rast  krovnih  tkiv Ribje  olje. Taka  delitev  zagotavlja.  sladko  zelje Sodeluje  pri  sintezi   Skorbut  –  izpadanje  zob. sadje & zelenjava pigmenta.  Bakterijski  kromosom  se  pritrdi   na  celično  membrano  in  se  začne  podvojevaH. Preprosta  zgradba  prokarionskih  celic  omogoča  preprosto  delitev.  Ko  se  podvoji.  propadanje  kože Vitamin  D Vitamin  C   (askorbinska  kislina) RahiHs  –  nepravilna  rast  kosH Limona.  nato  deliH  in   razporediH  na  dve  hčerinski.  Organizem  jih  ne  more  tvoriH  sam.  ki  imata  po  koncu  delitve  enake  vse  dedne   informacije  materinske  celice  oz. mleko.  jetra Rast  kosH Kurja  slepota. jajca ?? Zelenjava ?? Strjevanje  krvi Nast. .  da  se  je  dedni  material  materinske  celice  moral  pred  delitvijo  PODVOJITI. Vitamin  A Tvorba  vidnega   Jajčni rumenjak.VITAMINI Vitamini  so  življenjsko  pomembne  fiziološko  učinkovite  snovi.  vse  znanje.   lahko  pa  jih  sinteHzira  iz  provitaminov.2.   kolagena  v  vezivnem   slabokrvnost (Nezmožnost  nastajanja  veznega  tkiva) tkivu Neoluščena zrna. Delitev  evkarionskih  celice  sestoji  iz  delitve  jeder  in  delitev  citoplazme.  Med  dvema  mitozama  je  celica  v  INTERFAZI.12) Vitamin  K Vitamin  E CEPITEV Iz  MATERINSKE  CELICE  nastaneta  dve  HČERINSKI. rdečih krvnih telesc Beriberi – Prizadene živčevje in skeletne mišice (ohromelost) Nezmožnost  strjevanja  krvi Povečana občutljivost rdečih krvnih telesc Vitamin  B   (1. in del.  da  sta  kvaliteta  in  kvanHteta  dednega  materiala  enaka  dvema  hčerinskima   celicama.   Delitev  pri  kateri  sta  hčerinski  celici  enaki  materinski  =  MITOZA  in  poteka  v  več  zaporednih  fazah   (stopnjah).  ki  jih  dobi  s  hrano.  S  postopno  rastjo  proH  sredini  in  tvorbo  vmesne   celične  stene  se  kromosoma  zapreta  v  ločeni  celici  =  CEPITEV. MITOZA Dedne  informacije  se  podvojijo  (razporejene  na  več  kromosomih)  in  se  pravilno  porazdelijo  na  dve   hčerinski  celici.   Pomeni.6.  začne  celična  membrana  med  njima   rasH  ➔  posledica:  kromosoma  se  razmakneta.  kako  je  zgrajena  in  kako  deluje  (sta  enaki  kot  materinska).

 V   citoplazmi  se  začnejo  v  bližini  centriola  oblikovaH  mikrotuboli  nastajajočega   delitvenega  vretena.   tvorijo  se  KROMOSOMI.1.  ki  se  podaljšujejo  proH  nasprotnemu  polu.  zato  se  kromosomi  med  seboj  razlikujejo.  ki  je  na  vsakem  kromosomu  na  drugem   mestu.  nato  še  nekajkrat  v  zanke)  =  SPIRALIZACIJA. (v  celici  s  centrioli  so  H  že  v  interfazi  podvojeni  =  v  vsaki  celici  po  dva  para)   V  profazi  po  dva  in  dva  odpotujeta  proH  nasprotnima  poloma  celice.  Med  seboj  sta   povezani  na  mestu  CENTROMER.  ki  se  med  to  fazo  krajšajo  in  debelijo  =  večkratno   zaporedno  zvijanje  (najprej  v  vijačnico. PROFAZA:   preplet  dolgih  tankih  nerazločnih  niH  se  začne  prepletaH  (KROMATIN)  oz.   .   Kromosomi  v  profazi  so  zgrajeni  iz  dveh  enakih  vzdolžnih  delov  =  KROMATIDI   (kromosomi  so  dvokromaHdni)  vsako  tvori  ena  molekula  DNK.

Človek  v  svojih  telesnih  celicah  po  46  kromosomov.   ŽIVALSKA  CELICA: Citoplazma  se  deli  z  delitveno  brazdo Celična  membrana  se  začne  v  predelu  evkarionske  ravnine  delitvenega  vretena  ugrezaH  in  se   zažemaH  proH  njenemu  središču. 3.  samo  cenHolov  ni) V  pozni  profazi  =  PROMETAFAZA.   pri   tem   se   materinski   dvokromaHdni   kromosom   razdeli   na   enokromaHdnega.   Ko  se  delitev  jedra  konča  se  konča  tudi  delitev  citoplazme.   Anafaza  je  faza  razdelitve  in  potovanja  kromosomov. 4.  ko  so  kromosomi  na  nasprotnih  polih. CITOKINEZA Delitev  citoplazme  se  začne  med  anafazo  mitoze. ANAFAZA:   KromaHdi   se   ločita. V  pozni  profazi  jedrce  postopno  izgine.   REZULTAT:  dve  ločeni  hčerinski  celici. 2.  dokler  celici  nista  ločeni.   okrog  vsake   skupine  kromosoma  se   začne  oblikovaH  jedrni  ovoj. Pri mitozi nastaneta dve jedri s haploidnim številom dvokromatidnih kromosomov. TELOFAZA:   Telofaza  se  začne. 1. METAFAZA:   NiH  delitvenega  vretena  povlečejo  kromosome  v  ekvatorialno  ravnino.  konča  med  telofazo.Območje  citoplazme  v  območju  centriolov  =  ORGANIZACIJSKI  CENTER  MIKROTUBULOV   (podoben  center  tudi  celice  višjih  rastlin.  niH  delitvenega   vretena  se  tako  lahko  podaljšajo  do  kromosomov  in  se  nanje  pritrdijo  niH  z  obeh  polov  delitvenega   vretena.   Delitveno  vreteno  postopno   izgine.   Kromosomi  so  najkrajši  in  najdebelejši  =  najlažje  prešteH  in  opazovaH   njihovo  obliko.   Kromosomi  se  razmotavajo  =  DESPIRALIZACIJA  =  postanejo  tanjši  in  daljši   ➔  kromaKn. .  razpade  jedrni  ovoj  na  membranske  mešičke.   Znotraj  jedra  se  oblikuje  jedrce.   ki   ju   niH   delitvenega   vretena   potegnejo   proH  nasprotnima  poloma.

  Vezikli  vsebujejo  snovi.  ki  gradijo  celice.  vidnega  v  anafazi  in  telofazi  predhodne  mitoze.   3. Čye  celična  plošča  celic  ne  loči  popolnoma.   Na  osrednjo  lamelo  celične  stene  se  pozneje  naložijo  plasH  primarne  in  sekundarne  celične  stene.  Te  povezave  imenujemo  PLAZMODEZME.   EnokromaHdni  kromosomi  se  v  telofazi  despiralizirajo  in  pretvorijo  v  kromaKn.  FAZA  G1:  nastajajo  nove  celične  strukture.  Kromosomi.  Dedni  zapis  imajo  molekule  DNK  =  zato  najpomembnejši  del  kromosomov.  citoplazmi  razmejuje  samo  osrednja  lamela  =  PIKNJE.  ki  gradijo  OSREDNJO  LAMELO  celične  stene.  ki  se  širi  od  središča  celice  proH  celični  membrani  in  se  na   koncu  združi.   Natančna  podvojitev  teh  molekul  je  bistveni  del  podvojitve  kromosomov. KromaHdi  dvokromaHdnega  kromosoma  v  profazi  in  metafazi  mitoze  sta  nastali  s  podvojitvijo  DNK   enokromaHdnega  kromosoma.  druge  se  kmalu  spet  delijo).   Kjer  do  tega  ne  pride.  ostane  citoplazma  obeh  celic  povezana  skozi  pore  v   celični  plošči. .   Torej:  V  interfazi  poteče  podvojitev  DNK  enokromaHdnih  kromosomov  in  s  tem  podvojitev   dednega  zapisa.  homologni   kromosomi  (enaki).  ki  se  v   profazi  naslednje  mitoze  izoblikujejo  iz  kromaHna  pa  so  iz  dveh  kromaHd.  Nastaneta  dve  z  membrano   ločeni  celici. RASTLINSKA  CELICA: Pri  rastlinskih  celicah  se  v  evkarionski  ravnini  delitvenega  vretena  začnejo  zbiraH  vezikli  (izvirajo  iz   golgijevega  aparata).  FAZA  S:  dedni  zapis  se  podvoji.   Skoznje  poteka  izmenjava  snovi  med  sosednjima  celicama.  zato  poteka  intenzivna  sinteza  snovi.2. Mitoza  +  INTERFAZA  ➔  celični  cikel Haploidna  celica  je  celica.   Ti  se  združujejo  v  CELIČNO  PLOŠČO.   2.  Kromosomi  so  v  parih.  katere  jedro  vsebuje  samo  en  komplet  kromosomov.  med  katerima  še  nastaja  vmesna  celična  stena. Interfaza  ima  več  stopenj:   1. Diploidna  celica  je  celica  z  dvema  kromosomskima  kompletoma.  FAZA  G2:  predstavlja  pripravo  na  novo  mitotsko  delitev.             INTERFAZA V  interfazi  se  dedni  zapis  podvoji  (nekatere  se  ne  delijo  več.

  S  tako  delitvijo  nastajajo  spolne  celice. MEJOZA  =  REDUKCIJSKA  DELITEV. 1.  mejoza   omogoča  obratno.  ki  se  ujemajo  v  navedenih  značilnosHh  =  HOMOLOGNI  KROMOSOMI. .  je  delitev  jedra. jedrce izgine in izoblikuje se delitveno vreteno. Dedni zapis enega kromosoma je kombiniran z dednim zapisom drugega. Jedrni ovoj se razkroji.   pri  kateri  dobimo  iz   materinske  celice   šKri   hčerinske   s   polovičnim   številom   kromosomov  (materinska  46  kromosomov  -­‐  hčerinska  23). Proces. Brez  procesa.  Celica  z  dvema  kromosomskima  kompletoma  =  DIPLOIDNA  CELICA.  bi  jedra  po  nekaj  generacijah  vsebovala  ogromno  dednega  materiala.  Zato  sta  oblika  in  velikost  kromosomov  stalni.  MEJOTSKA  DELITEV Profaza:  ➔  enaka  kot  pri  mitozi.MEJOZA / REDUKCIJSKA DELITEV Mejoza  je  delitev. Nastaneta dve kromatidi z kombiniranim  dednim  materialom  dveh  kromosomov = PREKRIŽANJE = crossingover. V  kromosomih  spolnih  celic  so  dedni  zapisi  za  vse  lastnosH  organizma.  Položaj  zapisov  na   kromosomih  je  stalen. Med kromosomoma v bivalentu se izmenjajo istovrstni deli kromatid.  da  se  nov  osebek  razvije  iz  celice. tako da sta dva po dva homologna kromosoma drug ob drugem. Kromosoma  istega  para  sta  enake  oblike.  mejotski  delitvi  število  kromosomov  zmanjša  na  pol. ki pripadata različnima kromosomoma na enakih mestih prekineta in se navzkrižno povežeta z ustreznim delom druge kromatide. Združitev  dveh  spolnih  celic  je  prehod  s  haploidnega  na  diploidno  število  kromosomov. RAZLIKA: homologni kromosomi se razvrstijo v pare.  ki  omogoča  ohranjanje  enake  količine  dednega  materiala. Jedro  spolne  celice  vsebuje  en  komplet  kromosomov  =  HAPLOIDNA  CELICA.  pomeni. da se kromatidi. Dvojico združenih homolognih kromosomov imenujemo BIVALENT = KROMATIDNA  TETRADA.  da  je  določen  dedni  zapis  vedno  na  določenem  mestu  vzdolž   določenega  kromosoma.  pri  čemer  je  bistvena  združitev  jeder  (zigota).  količina  dednega  materiala  se  razpolovi.   Z  diploidnega  na  haploidnega.  Kromosomi. Za  spolno  razmnoževanje  značilno.   Jedro  spojka  vsebuje  dva  na  videz  enaka  kompleta  kromosomov.  s  tem  tudi  po  dva  dedna  zapisa  za   vsako  lastnost.  ker  se  v  1. Poteka tako.   KromaHn  se  preoblikuje v kromosome.  velikosH  in  imata  istovrstne  dedna  zapise  v  enakem   zaporedju.  pri  katerem  se  pred  združitvijo  dveh  jeder  zmanjša  količina  dednega  materiala  na   polovico.  nastale  z  združitvijo  dveh   spolnih  (HAPLOIDNIH)  celic.

ampak celotni dvokromatidni kromosomi. mejotski delitvi nastaneta dve jedri oz. s pomočjo delitvenega vretena uredijo v ekvatorialno ravnino. oblikuje se jedrni ovoj in poteče tudi delitev citoplazme. Dedni  material  se  ne  podvoji. Med 1. mejotsko delitvijo je kratka  interfaza – brez faze S. Po 1. Pri mejozi nastanejo 4 jedra. . ki jih gradijo popolnoma spirilizirani  kromosomi. Proti vsakemu polu potuje polovica kromosomov. vsako s haploidnim številom enokromatidnih kromosomov. Anafaza: Homologna kromosoma vsakega bivalenta se ločita in niti delitvenega vretena ju potegnejo proti nasprotnima poloma. Telofaza: Kromosomi se despirilizirajo.  MEJOTSKA  DELITEV Enaka  mitozi. in 2. celici s haploidnim številom dvokromatidnih kromosomov. Ne potujejo posamezne kromatide kot pri mitozi.Metafaza: BivalenH. 2.

 aminokisline) Ostale  snovi. Od  večjih  molekul  pridejo  skozi  lipidni  dvosloj  zlahka  le  take.  Z  njihovo  pomočjo  celica  izbira. Z  uravnavanjem  prometa  kemičnih  snovi  skozi  membrano  celice  uravnavajo  svojo  kemično   sestavo.  ko  ni  več   koncentracijske  razlike.  ki  se  raztapljajo  v  lipidih. Celica  deluje  kot  odprH  sistem.  HCO3-­‐.  ki  niso  topni  v  hidrofilnem  delu  lipidnega   dvosloja.  glicerol.  molekul.  K+.     ➔  NAJTEŽJE:           -­‐  večje  polarne  molekule  (mono  in  disaharidi.  sečnina ➔  Skozi  drobne  vezi  med  fosfolipidnimi  molekulami.   Molekule  iz  okolja  sprejmejo  toplotno  energijo  in  jo  pretvorijo  v  kineHčno.  npr.  ki  omogoča  nenehno   gibanje.   Celična  membrana  je  za  nekatere  snovi  prepustna.  čeprav  je  njena  notranjost  ločena  od  okolja  s  celično  membrano.  ionov.  Difuzija  poteka  dokler  delci  topljenca  in  topila  niso  enako  razporejeni  oz.  atomov. Snovi  prehajajo  skozi  lipidni  dvosloj.  zato  je  kemična  sestava  citoplazme  različna  od  sestave  raztopine  zunaj  celice.  Na+.   PASIVNO:  iz  več  na  manj   AKTIVNO:  iz  manj  na  več. ➔  Membrane  celičnih  struktur  so  SELEKTIVNO  PERMEABILNE. Je  temeljni  način  transporta  skozi  membrane.   -­‐ ioni  (H+. Celična  membrana  je  selekKvno  prepustna.  Cl-­‐).  ki  jih  celica  nujno  potrebuje  za  obstoj.  za  druge  pa  ne  (odvisno  od  velikosH  molekul  te  snovi)   Skozi  lipidni  dvosloj  se  prebijejo: -­‐ kisik -­‐ CO2 -­‐ dušik -­‐ majhne  organske  molekule.  potrebna  dodatna  energija.  katere  bodo  šle  skozi  membrano.   Celice  spreminjajo  prepustnost  membran  za  isto  vrsto  delcev.  pridejo  skozi  posebne  prehode  iz   beljakovinskih  molekul.  ki  se  nenehno  pretvarjajo  in  mora  biH  njihova  izmenjava  z  okoljem  stalna.  Ca2+.   ➔  TEŽKO:   -­‐ polarni  delci. .  ostale  pa   zelo  težko.PREHAJANJE SNOVI SKOZI MEMBRANO Membrane  celic  izbirno  prepuščajo  različne  snovi. DIFUZIJA: Difuzija  je    usmerjeno  gibanje  delcev  v  smeri  padajočega  koncentracijskega  gradienta.  ki  se  sprošča  med  celičnim  metabolizmom.   Ta    je  pregrada  za  snovi. Prehajanje  je  PASIVNO  ali  AKTIVNO.

 oz.  vdira  voda  še  hitreje.  ter  število   osmotsko  akHvnih  delcev  raztopljenih  v  medceličnini  je  enako  številu  isHh  delcev  v  citoplazmi  =   IZOTONIČNO  OKOLJE.  oddaja  vodo.  zmožnost.  kot  je   čista  voda.  da  celica  z   difuzijo  sprejema  oz.  Voda  doteka  v  celico.   Omogoča  nabreknjenost  celic  in  rastline  se  držijo  pokonci.   .  rastlina  veni.  ki  omogoča  vodni  tlak  skozi  membrano.  zaradi  snovi  raztopljene  v  citoplazmi  je  notranjost   rastlinske  celice  HIPERTONIČNA  glede  na  okoliško  tekočino.  ko  prehaja  skozi  membrano  samo  topilo.  tlak  na  celično   steno  se  poveča.   VODNI  POTENCIAL  CELICE  je  sila.  da   poči.   Črpanje  delcev  skozi  membrane  proH  višjemu  koncentracijskemu  gradientu  poteka  z  dotokom   dodatne  energije. Celica  mora  za  transporHraH  mnoge  molekule  in  ione  iz  notranjosH  ven  ali  obratno.   Membrana.  =  AKTIVNI  TRANSPORT.  če  celice  izgubljajo  vodo.  Ta  pojav  je  CELIČNI  RAZPAD  ali  CITOLIZA.  to  je  TRUGORSKI  TLAK  ali  TRUGOR.  sila.OSMOZA: Osmoza  je  posebna  vrsta  difuzije. Ko  dežuje.  Lahko  se  tako  skrči. Ko  je  koncentracija  topljenca  zunaj  celice  višja.  ki  je  večinoma  prepustna  za  eno  vrsto  snovi  =  POLPREPUSTNA.  Celica  akHvno  usmerja  delce  proH  višjemu  konc. -­‐-­‐-­‐  HEMOLIZA Da  se  to  ne  zgodi.  da  pa  tudi  topljenci  v  njej. Prehaja  v  celico  skozi  celično  membrano. AKTIVNI TRANSPORT Za  transport  snovi  proH  naraščajočemu  koncentracijskemu  gradientu  potrebuje  celica  dodatno   energijo.  Živalska  lahko  zaradi  nežne  celične  membrane.  gra.  V  smeri  višje   koncentracije. V  celico  v  zelo  HIPOTONIČNEM  (raztopina  z  manjšo  koncentracijo  različnih  snovi  kot  v  celici)  okolju.  ki  nastane  zaradi   koncentracijskih  razlik  =  OSMOTSKI  TLAK.  da  celična  membrana  odstopi  od  celične   stene  =  PLAZMOLIZA. Voda  (topilo)  za  celico  potrebna. SelekKvna  difuzija  =  OSMOZA.   NABREKNJENJE  (DEPLAZMOLIZA).  če  se  celice  prenesene  v  HIPOTONIČNO  okolje  =  obraten  proces.  so  zunanje  telesne  površine  zaščitene  z  vodoodpornim  ogrodjem.  tako  nabrekne.  ki  vzdržuje   TRUGOR.  je  koncentracija  topljencev  nizka.  kot  znotraj  nje  začne  celica  zaradi  osmotskih   procesov  izgubljaH  vodo  –  se  manjša.  ni  nujno.

 sprošča  postopno.  ko  pa  zajame  tekočino  =  PINOCITOZA  ali  CELIČNO  PITJE. ENDO  in  EKSOCITOZA  sta  akHvna  procesa. .  ki  jo  lahko  porabijo  za  celično  delo.  ki  vsebujejo  energijo  =  kemijska  potencialna  energija.   ENDOCITOZA:  zajame  snovi  zunaj  nje  –  ko  zajame  velike  trde  delce  =  FAGOCITOZA  ali  CELIČNO   POŽIRANJE.   EKSOCITOZA:  nastane  od  endocitoze.  ker  nenehno  sprejemajo.  ki  se  pri  pretvorbi  lahko  izkorisH  za  opravljanje  dela.  preostala  se   sprosH  kot  toplota.  Molekule.Zanj  so  potrebne  posebne  prenašalne  beljakovine  =  MEMBRANSKE  ČRPALKE. Večje  količine  snovi  prehajajo  skozi  membrano  z  endocitozo  in  eksocitozo..  ki  omogočajo  postopno  pretvarjanje  kemijske  energije  v   primarno  obliko  za  opravljanje  biotskega  dela. ENERGIJSKI SISTEM Organizmi  izkoriščajo  pretvarjanje  ene  oblike  energije  v  drugo  za  biotsko  delo.   Izločajo  se  večje  količine  uporabnih  snovi.  ki  potrebujeta  energijo  iz  ATP. Energijo  v  različnih  oblikah  iz  okolja  pretvarjajo  v  kemijsko..  ohranjanje  življenja.  precejšen  del  uide  kot  toplota.  ki   požira  bakterije).   Več  vrst:  prenos  molekul  skozi  membrane.  Shranjujejo  jo  s  sinteHziranjem  v  večje   organske  molekule  v  celici. Ta  se  zaradi  posebnih  mehanizmov..   Pretvorba  kemijske  energije  v  mehansko  =  delo  mišice.   Iz  njih  sprosHjo  energijo.  ki  so  zbrani  v  izločalnih  mehurčkih  =  sekrecijskih  vakuolah  ali  veziklih.  ki  se  odcepi  in  nato  notranji   mehurček  =  vakuola  ali  endocitotski  vezikel.  sinteze  večjih  molekul.   Delo.   Membrana  objame  kapljico  ali  trdi  delček.  ki  se  sinteHzirajo  pri  celičnem  metabolizmu. Pri  sprejemanju  in  izločanju  sodeluje  membrana.  ko  jo  potrebujejo  za  delo.  pri  pretvorbi  v  električno  pa  živčno  tkivo.  osmotsko  nabrekanje  celic.  ki  so  se  v  celici  sinteHzirale  in  nerabne  razkrojke   presnove  (metabolite).  ki  jo  nujno  potrebujejo  za  življenjske  procese  oz.  katerih  energijski  vir   so  molekule  adenozin  trifosfat  (ATP).  pretvarjajo. Organizmi  so  ENERGIJSKO  ODPRIT  SISTEM.  shranjujejo  in   oddajajo  energijo.  Tak  transport   zato  samo  v  živih  celicah.   Za  življenjske  procese  rabijo  le  Hsto  energijo.   PROSTA  ENERGIJA  –  HsH  del.  nastane  mehurček.  ki  poteka  v  organizmih  =  BIOTSKO  DELO. V  stenah  kapilar  je  način  prenosa  snovi  samo  z  ENDO  in  EKSOCITOZO.  kjer  poteka  celična  prebava  (intenzivna  endocitoza  v  belih  krvničkah.  Združi  se  s  primarnim  lizosomom  v  prebavno  vakuolo   (sekundarni  lizosom).  pri  tem  jo  pretvarjajo  v  druge  oblike  in   opravljajo  delo. Za  opravljanje  biotskega  dela  se  nikoli  ne  izrabi  vsa  energija.

 ki  jih  sinteHzirajo  avtotrofi.   Presnovni  procesi  potekajo  na  določenih  mesHh  in  po  določenem  zaporedju  =  METABOLNIH   POTEH. Za  sprotno  shranjevanje  potencialne  kemijske  energije  so  najboljše  spojine  s  fosfatnimi  vezmi.   Najpomembnejša  je  FOTOSINTEZA.  Prosta   energija  shranjena  v  vezeh.  pri  katerih  se  v  organizmu  sinteHzirajo  snovi  z  višjo  energijsko  vrednostjo  od   izhodnih  snovi  oz.  da  se  energija  sprošča  postopoma  in  v  dovolj  veliki  količini.   Pri  nizkih  temperaturah  reakcije  počasneje  potekajo  ali  pa  sploh  ne.  njen  končni  produkt  je  veliko  proste  energije  (sladkorji.  pri  katerih  potekajo  kemijske  spremembe  v  številnih  zaporedjih  in  spojinah.  Dovolj  je  je  tudi  za  sintezo  drugih  molekul.  škrob. Organske  molekule...  -­‐ Pri  vsaki  stopnji  se  nekaj  energije  sprosH.  niso  zmožni  narediH.  ki  se  porabi  za  delovanje  ali  tvorbo  mnogih  organskih   molekul. Hiter  pritok  energije  za  celično  delo  omogočajo  energijsko  bogate  fosfatne  vezi  v  ATP. Avtotrofen in heterotrofen način pridobivanja energije AVTOTROFNI:  sposobni  sami  sinteHziraH  organske  snovi  iz  anorganskih  s  pomočjo  svetlobe  ali  z   oksidacijo  nekaterih  organskih  snovi. 2  SKUPINI  METABOLNIH  POTI:   -­‐ vse  biokemijske  reakcije. Dotok  in  poraba  morata  biH  usklajena.   TOREJ:  del  toplotne  energije  izkorisHjo  za  pospeševanje  kemijskih  reakcij.  za  njihovo  sintezo  je   potrebna  energija.  pri  katerih  se  večje  molekule  postopoma  razgrajujejo  –  se   energija  sprošča  =  RAZGRAJEVANJE  -­‐  katabolizem -­‐ iz  manjših  molekul  nastajajo  večje  =  IZGRAJEVANJE  -­‐  anabolizem.  kjer  je  potrebna  energija  za  delo  in  se  tam  cepijo.  potrebnih  za  gradnjo  in  delovanje  celic.  kar  je  povezano  s  sproščanjem  energije.  ker  potujejo  na  mesta. Pri  presnovi  se  ene  stvari  pretvarjajo  v  druge.  ko  se  molekule  razgrajujejo  v  osnovne  spojine.  so  vir  energije  HETERITROFNIM  ORGANIZMOM.  ki  se  sprošča.   olja). Presnova  so  procesi  kjer  potekajo  snovne  energijske  pretvorbe  v  organizmu.Ko  molekule  sprejmejo  toploto  =  večja  hitrost  in  hitreje  potekajo  kemijske  reakcije.  pri  katerih  se   odvija  pretvorba  kemijske  energije.   . Med  presnovo  se  prosta  energija  veže  ali  sprošča. Dotok  manjši  od  porabe  =  izrablja  energija  iz  rezervnih  snovi  ali  pa  organizem  propade. S  tem  organizmu  omogoči.  ki   tega  se  pomočjo  svetlobe.  To  so  RASTLINE  in  nekatere  bakterije..  so   najbolj  uporabne  (ATP).  z  več  proste  energije.  Energijo  dobijo  z  zaužitjem  energijsko  bogaHh   molekul. Dotok  večji  od  porabe  =  energijske  zaloge  v  obliki  založnih  snovi. BIOSINTEZA:  procesi.

Da  bi  to  preprečili  imamo  katalizatorje. -­‐ premagovanje  energijske  pregrade Vrste  encimov: -­‐ HsH.  Pri  mnogih  primerih  je  v  organizmih  dovolj  kineHčne  energije  za   premagovanje  energijske  pregrade  pri  običajnih  temperaturah. Katabolne  in  anabolne  reakcije  so  povezane.  potrebno  za   začetek  biokemijske  reakcije.   AKTIVACIJSKA  ENERGIJA  =  energija.  prebavni  trakt).  pri  običajnih  temperaturah  prepočasne.   Heterotrofi  pa  dobijo  energijo  s  katabolizmom.  KATABOLIZEM  pa  v  citoplazmi  in   mitohondrijih.  ki  omogočajo  oz.  da  se  reakcija  lahko  začne.  Veže  se  na   regirajočo  molekulo.  Takoj  po  tem  se   katalizatorska  molekula  sprosH  in  veže  z  naslednjo  regirajočo  molekulo.   KATALIZATOR  sodeluje  v  reakciji.  pri  čemer  bi  beljakovine  v  organizmih  razpadle.  vendar  se  pri  tem  ne  spremeni. Za  začetek  vsake  metabolne  reakcije  je  potrebna  akKvacijska  energija Molekule  udeležene  v  metabolnih  procesih.  ki  jo  molekule  dodatno  potrebujejo.  da  poteče  reakcija  –  reakcija  lahko  poteče  pri  nizkih  temperaturah.  imajo  zmožnost  zniževanja  energijske   pregrade.  zniža  njeno  akKvacijsko  energijo.  da  vstopijo  v  kemijsko   reakcijo.  s  katero  encim  reagira Encim  +  molekula  substrata  =  kompleks  encim-­‐substrat .  večinoma  pa  ne  potekajo  v  isHh  delih  celice.Osnovni  vir  avtotrofov  je  SVETLOBA  ali  kemijska  energija  iz  anorganskih  molekul. ENCIMI Encimi  so  biokatalizatorji  (katalizatorji  v  živih  bitjih) Delujejo  v  notranjosH  ali  zunanjosH  celic  (slina  -­‐  amilaza. Katalizator  ne  vpliva  na  smer  reakcije.  le  na  hitrost.   Dobijo  jo  pri  metabolnih  reakcijah  ali  iz  okolja  v  obliki  toplote.   TisH.  da  bi  med   seboj  reagirale  (premalo  kineHčne  energije)  in  premagale  ENERGIJSKO  PREGRADO.    Zvišanje  temperature  pospeši   metabolne  reakcije.  ki  delujejo  v  notranjosH  so  pogostejši. Encimi  povečajo  hitrost  reakcij  ➔  hitreje  se  sprošča  energija  za  delo  ➔  temperatura  se  poviša. Pri  rastlinah  –  ANABOLIZEM  ogljikovih  hidratov  v  kloroplasHh.  pri  številnih  pa  bi  potrebovali  zelo   visoko  temperaturo.  ki  katalizirajo  RAZPAD  kompleksnejših  snovi  na  enostavnejše SUBSTRAT  (podlaga)  -­‐  snov.  ki  katalizirajo  NASTANEK  kompleksnejših  snovi  iz  enostavnejših -­‐ HsH.  niK  porablja.

 Cu).   Dejavniki.  Nebeljakovinski  del  akHvnega  mesta  je  KOENCIM  (večina  encimov.  mikroelemenH  (Fe.  Co.  če  so  substraH  kemijsko   zelo  podobni  med  seboj. Posamezni  encimi  delujejo  samo  na  eno  vrsto  substrata. AKTIVNO  MESTO  (center)  je  HsH  del  encimske  molekule.  ki  se  vežejo  na  substrat  z  neg.  druga  pa  na  več.  ne  pa  vsi).  pri  taki  vezavi  se  medatomske   sile  preureijo  in  akHvacijska  energija  se  zmanjša  ➔  reakcija  steče Takoj  zatem  se  encim  odcepi  od  novonastale  molekule  in  se  veže  v  naslednjo  molekulo  substrata.  nabojem) -­‐ koncentracija  substrata  /  encima Imenovanje: Substrat  +  AZA -­‐ karbohidraze -­‐ lipaze -­‐ celulaze -­‐ amilaze -­‐ nukleaze  (nukleinske  kisline) -­‐ pepHdaze  (delujejo  na  pepHdno  vez) .Dela  encima  in  substrata  se  prostorsko  skladata  (ključ  -­‐  ključavnica).  ki  se  prostorsko  prilega  substratni   molekuli.  ki  vplivajo  na  akKvnost  encimov:   -­‐ temperatura -­‐ pH  (v  kislem  delujejo  bolje  HsH.   vitamini  (npr.  npr.  B  complex).

  Enostavnejše  (enostavni  sladkorji.  se  v  primeru  presežka  kopičijo  v  kompleksnejše  spojine.   Spremembo  odčitamo  na  pipeH.   Toplokrvne  živali  -­‐  razvile  so  se  zato.  njihova  telesna  temperatura  in  energijski   procesi  so  odvisni  od  temperature  okolja.  Pregrevanje  /  podhlajanje  ➔  regulacija Mrzlokrvne  živali  -­‐  živali  z  nestalno  telesno  temperaturo.  aminokisline)  lahko  celica  dobi  neposredno  iz  okolja  z   akKvnim  transportom.   CELIČNI METABOLIZEM Preden  lahko    celica  izkorisH  molekule  za  sproščanje  energije.  Ta  se  sprošča  iz  energijsko  bogaKh   snovi.  V  primeru   pomanjkanja  energijsko  bogaHh  snovi  celica  porabi  te  energijske  zaloge  (z  encimi  razdradi  na  manjše   enote).  ki  pa   so  organizmu  lastne  snovi  (npr.  ki  je  nujna.  maščobne  kisline. Velik  del  energije  se  pri  metabolnih  procesih  sprosH  kot  toplota.  da  se  organizem  med   mirovanjem  še  ohranja  pri  življenju.  nastaja  podtlak  in  kapljica   zaporne  tekočine  se  pomika  proH  notranjosH  posode.  jih  mora  razgradiH  na  manjše  enote.  Pri  njem  se  sprošča  samo  toliko  energije.  Več  reakcij  ➔  več  toplote Žival  porablja  kisik.   Kompleksneše.  ker  encimi  pri  nizkih  temperaturah  ne  morejo  več  dovolj  hitro   zniževaH  akHvacijske  energije.  beljakovine.  izdhani  CO2  pa  se  veže  na  vezavno  sredstvo  (adsorbens).DOLOČANJE HITROSTI PRESNOVE Bazalni  metabolizem  je  najmanjša  hitrost  metabolizma.  zato  jih  encimi  razgradijo  na  osnovne  enote  in  z  akHvnim  transportom  spravijo  v   celico.  škrob  -­‐  glukoza  ➔  pride  v  celico  -­‐  se  skladišči  kot  glikogen).  zato  lahko  toplotne  spremebe   uporabljamo  za  ugotavljanje  hitrosH  metabolizma.  Tam  se  sproH  porabljajo.  kot  je  organizem   potrebuje  za  preživetje.  maščobe)  pa  ne  morejo  prehajaH  skozi  celično   membrano.   Zaradi  porabljenega  kisika  se  prostornina  zraka  v  posodi  manjša.  zato  se  v  evoluciji  pojavil  lasten  nadzor  telesne  temperature   (sesalci  in  pHči).   Za  svoje  ohranjanje  in  delovanje  organizem  potrebuje  energijo.   .  oz.  večje  molekule  (polisaharidi.

Gorenje  organskih  snovi  -­‐  vodik  se  odceplja  od  C-­‐atomov  in  se  veže  na  O2.  respiracija       -­‐  kisik  ➔  aerobna  c.  da  je  energijski  izkoristek  veliko  večji. 1.  ob  koncu  procesa  vedno   ostanejo  manjše  organske  molekule  (npr.       ➔  organizem  iz  glukoze  ne  izkorisH  vse  energije Pri  aerobnih  procesih  iz  glukoze  nastajata  voda  in  CO2.  ki  vsebujeta  zelo  malo  proste  energije.  med  katerim  se  glukoza  razgradi   na  2  triozi  (piruvata). prenašalec  H: DinukleoHd.  ki  pri  reakciji  elektron  ODDA  (glukoza). Ker  se  sprošča  več  energije.  kar   pomeni.  etanol).  pri  katerih  prehajajo  elektroni  na  oksidant.   Pri  celični  respiraciji  prehajajo  v  zadnjem  delu  energijske  metabolne  poH  vsi  elektroni  po  posebnih   elektronskih  prenašalcih.   katere  snovi  so  končni  prejemniki  e-­‐  in  p+: -­‐ organska  spojina:  FERMENTACIJA  (vrenje)  (brez  kisika)  +  nitraH.  sulfaH  -­‐  bakterije -­‐ anorganska  spojina:  CELIČNO  DIHANJE  (celična  respiracija): -­‐ aerobna  respiracija  (z  kisikom) -­‐ anaerobna  respiracija  (brez  kisika) Pri  anaerobnih  metabolnih  poteh  se  glukoza  ne  oksidira  popolnoma. REDUCENT  -­‐  snov. Energijski  metabolizem  je  del  metabolizma.  pri  katerem  se  sprošča  energija  za  delo.  Če  so  pri  tem  končni  prejemniki  elektronov:       -­‐  druge  anorganske  snovi  (npr.  ki  pri  reakciji  elektron  SPREJME  (kisik).OKSIREDUKCIJSKI PROCESI Oksoredukcijske  reakcije  -­‐  reakcije. Gre  za  prehajanje  veznih  elektronov  (H)  iz  manj  stabilnih  molekul  (visoko  energijske)  v  bolj  stabilne   (nizko  energijske)  molekule.  ki  jih  med  seboj  razlikujemo  po  tem.   Glikolizi  sledijo  različne  poH  energijskega  metabolizma.  respiracija   GLIKOLIZA  -­‐  začetni  proces  sproščanja  energije.  pri  čemer  se  sprosH  nekaj  energije.  NAD+ Nastane  iz  vitamina  -­‐  nikoHnske  kisline.  se  energija  sprošča  kot   toplota  in  delno  kot  svetloba. Enostavna  molekula  (energijsko  bogata)  ➔  +  poseben  encim  ➔  odcepita  se  2  H ➔  2  H  se  prenašata  iz  enega  prenašalca  na  drugega  -­‐  energija  se  sprošča  postopno  (ne  kot  pri   gorenju)   ➔  končni  prejemnik  je  O2  ➔  nastane  VODA. OKSIDANT  -­‐  snov.  v  katerih  je  še  večina  proste  energije.  najpomembnejši  je  nikoKnamid  adenin  dinukleoKd. . Večina  energije  se  sprosH  iz  organskih  molekul  pri  cepitvi  vezi  H  -­‐  C.  kot  se  je  porablja  za  nastajanje  novih  vezi  H-­‐O.  sulfat)  in  ne  kisik  ➔  anaerobna  c.  Encimski  proces.

Preden  se  začne  razgrajevaH  mora  postaH  molekula  čim  bolj  nestabilna.VRENJE: Piruvat:  CH3COCOO-­‐ Glukoza  se  razgradi  na  2  piruvata  +  6  H.  2  se  porabita  za  glikolizo  druge  molekule -­‐ nastane  PIRUVAT  CH3COCOO-­‐ =  2  ATP Glikolizi  sledijo  različne  metabolne  poH.   .  ki  jih  odnesejo  NADH+  H+ V  citosolu  (celični  sok)  razpade  piruvat  na  etanol  +  CO2.  da  jo  encimi  lažje   razgrajujejo. ➔  molekula  se  mora  najprej  akKviraK GLIKOLIZA: -­‐ Glukoza  C6 -­‐ Pred  nadaljno  razgradnjo  se  mora  glukoza  akHviraH  ➔  fosforilacija -­‐ 2x  ATP  ➔  oddata  fosfatni  skupini  glukozi  ➔  nastaneta  2  ADP -­‐ P  -­‐  C6  -­‐  P -­‐ Razcep  na  2  gliceraldehida  -­‐  C3 -­‐ Od  gliceraldehida  se  odcepita  po  2  H  ➔  NAD+  ➔  NADH  H+ -­‐ Na  prosto  mesto  se  vežeta  2  fosfatni  skupini  iz  okolice  -­‐  se  spet  fosforilirata -­‐ FosfaH  se  odcepijo  -­‐  nastanejo  4  molekula  ATP.

  ➔  Produkt  tega  procesa  je  akt.  Piruvat  prihaja  iz  citoplazme  v  mitohondrije  skozi  njihove   membrane. Prenašalci  prenesejo  vodikove  atome  do  drugih.  v  primeru  pomanjkanja  kisika b) Alkoholno  vrenje -­‐ kvasovke/encimi  spreminjajo  glukozo  v  etanol -­‐ iz  piruvata  nastane  etanol  in  CO2 -­‐ rastline  in  kvasovke =  2  ATP SprosH  se  pribl.  Nadaljni  metabolni  procesi  potekajo  v  dveh  stopnjah:                          1.  aceKlkoencim  A.  Molekule  dihalne  verige  so  na   notranji  strani  membran  mitohondrijev.  nato  se  veže  še  s   protoni  in  nastane  voda.  Vodikovi  atomi  se  s  pomočjo  encimov  postopno  cepijo  od  preostankov   glukoze  in  se  vežejo  na  prenašalce  vodika.  ki  vstopa  v  2. AkHvirana  ocetna  kislina  nastaja  v  mitohondrijih  tako.  Vsaka  naslednja  molekula  v  tej   verigi  je  boljši  oksidant  od  prejšnje.  ampak  preko  mnogih   prenašalcev.   mora  potekaH  KREBSOV  CIKEL. Celično  dihanje  poteka  v  mitohondrijih.    -­‐  Nastajanje  akKvirane  ocetne  kisline                          2. ➔  Do  tja  prenašajo  vodik  pretežno  molekule  NADH  +  H+.  metabolni  proces .  V  kemijskem  smislu  je  celično  dihanje  zaporedje  oksidacij  in  redukcij.  ki  se  vežeta  na  NAD+.VRENJE: a) Mlečnokislinsko  vrenje -­‐ vodike  sprejme  piruvat -­‐ NADH  +  H+  ➔  NAD+   -­‐ nastane  mlečna  kislina -­‐ mlečnokislinske  bakterije  in  živali.  ocetna  kislina. ➔  Kisik  ne  dobi  elektronov  in  protonov  neposredno  od  molekule  NADH  +  H+. Da  lahko  NAD+  in  drugi  prenašalci  prevzamejo  vodikove  atome  in  jih  prenesejo  do  dihalne  verige.    -­‐  Krebsov  ciklus 1.  da  s  posebnimi  encimi  od  piruvata   odcepijo  CO2  in  dva  vodikova  atoma. CELIČNO DIHANJE Celično  dihanje  je  dokončna  oksidacija  organskih  snovi  v  celicah.  Zato  elektroni  s  protoni  ali  pa  sami  prehajajo  z  enega   prenašalca  na  drugega.  pri  čemer  se  iz  organskih  snovi   sprošča  energija.  H  pa  po  večini  prenašajo  naprej  le  elektrone.  5%  energije  glukoze  ➔  večina  je  še  vedno  shranjena  v  mlečni  kislini  ali  alkoholu.  Največkrat  so  to  molekule  NAD+  (a  ne  edine). Pri  AEROBNEM  DIHANJU  (najbolj  razširjen  Hp)  sprejme  na  koncu  elektrone  kisik.  pri  tem  se  energija  postopno  sprošča. Te  molekule  sestavljajo  ustaljeno  zaporedje  =  DIHALNA  VERIGA.

  se  za  njuno  razgradnjo  Krebsov  cikel  zavrH  2X. Nastane  spojina  s  6-­‐imi  ogljikovimi  atomi.   Iz  ene  molekule  piruvata  se  sprosHjo: -­‐ 3  molekule  CO2-­‐ja:   -­‐ ena  med  nastankom  akHvirane  ocetne  kisline  iz  piruvata. Gre  za  prenos  elektronov  in  protonov  z  NADH  +  H+  in  FADH2  na  kisik. Združi  se  z  oksalacetatom  (C4).   -­‐ 2  pa  na  drug  prenašalec  FAD  (nastane  FADH2).   Del  te  energije  se  pozneje  porabi  za  sintezo  molekul  ATP. 5C  +  H2O  -­‐  2  H  -­‐  CO2    -­‐  ketoglutarat 3.   citrat. Ker  pri  glikolizi  nataneta  2  molekuli  piruvata.  ki  je  vedno   prisoten  v  celicah.   -­‐ 8  vodikovih  atomov: -­‐ 6  se  jih  veže  na  NAD+  (nastane  NADH  +  H+). Ta  se  združi  z  novim  aceHlkoencimom  A  in   metabolni  krog  se  sklene. Najprej  nastane  spojina  s  5  C.       ➔  reakcija  spajanja  v  vodo  je  močno  eksotermna.  nastajanje  aceHlkoencima  A  in   Krebsov  cikel  pa  v  mitohondrijih.   f. Krebsov  cikel. AceKlkoencim  A  vstopi  v  Krebsov  cikel. Tudi  v  Krebsovem  ciklu  se  med  razgrajevanjem  ostankov  glukoze  sprošča  CO2.  ki  prehaja  skozi   membrane  z  difuzijo  in  se  izloča  iz  celic.  ki  nastaja  med  glikolizo.   c.   b. Od  nje  se  encimi  postopno  odcepljajo  po  1   CO2  in  2  H. 1.  kasneje  s  4-­‐ imi  C  atomi. Pri  evkarionskih  celicah  poteka  glikoliza  v  citoplazmi  (citosol).  Zato  piruvat.  pri  prenosu  vodika  na  kisik  se  sprosH  največ  energije.  prehaja  iz  citosola  v   mitohondrije.   -­‐ dve  pa  v  Krebsovem  ciklu.   .  ki  se  pretvori  v  2  molekuli  akHvirane  ocetne  kisline. 6C  +  H20  -­‐  2  H  -­‐  CO2    -­‐  citrat  -­‐  oksalsukcinat 2.   Pri  tem  končnem  delu  dihanja.   d. e. 4C  -­‐  2H  +  H20      -­‐  oksalacetat Bistvo  krebsovega  cikla  je  prenos  energije  iz  preostanka  sladkorne  molekule  na  molekulo  NAD+. Elektroni  se  prenašajo  na  kisik  s  prenašalci  v  dihalni  verigi Energija  iz  glukoze  se  v  precejšnji  meri  prenese  na  PRENAŠALCE  VODIKOV.2. 4C  -­‐  2H          -­‐  sukcinat  -­‐  fumarat 4.  kjer  med  drugim  nastaja   citronska  kislina: a.

 ki  so  vgrajeni  v  notranjo  membrano  mitohondrija.  ki  se  sprošča  se  porabi  za   sintezo  ATP. .  ko  jih  od  NADH  +  H+  prevzemejo  drugi  prenašalci. CITOKROMI  -­‐  najbolj  znani  prenašalci  elektronov.  se  vzpostavi  tolikšen   koncentracijski  gradient  protonov.  v  dihalni  verigi  tečejo   oksidoredukcijski  procesi.   Med  prehajanjem  elektronov  z  enega  prenašalca  na  drugega.  pa  omogočita  sintezo  2  molekul  ATP.  Energija.  Zato  govorimo  o  oksidoredukcijski  verigi.  ki  ju  NADH+H+  prenese  do  prenašalcev  dihalne  verige.         ➔  akHvni  transport Nastane  razlika  v  koncentraciji  med  matrixom  in  medmembransko  tekočino.   ➔  Elektroni  se  prenašajo  po  strogem  zaporedju  do  kisika.  ki  hkraH  sprejme  tudi  protona  iz  membranske  tekočine  in  nastane  molekula   vode:                                                            2e-­‐  +  2H  +  1/2O2  →  H2O Z  nastankom  vode  v  dihalni  verigi  končajo  procesi  sproščanja  energije.  Prenašalci  nato  sprejemajo  in  oddajajo  samo  elektrone. Sinteza  ATP  v  oksidoredukcijski  verigi: Pri  prehajanju  elektronov  iz  enega  prenšalca  na  drugega  se  sproščena  energija  najprej  porabi  za   črpanje  protonov  v  prostor  med  notranjo  in  zunanjo  membrano  mitohondrija.   Ko  protoni  difundirajo  skozi  posebne  kanale  v  notranji  membrani  nazaj  v  matrix. Vodikovi  atomi  se  potem.  kjer  se  sprošča  energija.  da  se  sinteHzirajo  3  molekule  ATP: Vodika.  Zadnji  iz  skupine  citokronov  odda  elektrone   kisikovemu  atomu.V  tej  verigi  prenašalcev  se  elektroni  prenašajo  ločeno  od  protonov  zato  so  to  PRENAŠALCI   ELEKTRONOV.  razcepijo  v  protone  in   elektrone.  vezana  na  FAD.  se  energija  tega   pretoka  porablja  za  sintezo  ATP.  protoni  pa  ostanejo  prosH  ob   membrani. Za  vsaka  2  H  atoma.

                   ATP  →  AMP  +  2P Da  nastane  med  adenozin  difosfatom  in  dodatnim  fosfatom  visokoenergijska  vez.  Tako  se  molekuli  zviša  prosta  energija  in  lažje  reagirajo.  zato  prenašalci  ne  morejo   oddaH  elektronov  in  tok  elektrona  se  ustavi.  Za  delo  potrebno  za  zbliževanje   posameznih  fosfatnih  skupin  se  porablja  precej  energije. Pri  aerobnem  dihanju  fosforilacijo  omogoči  kisik  =  OKSIDATIVNA  FOSFORILACIJA. Molekula  ATP  je  nukleoKd. Kot  posledica  oksidacije  ene  molekule  glukoze.                                                                      ATP  →  ADP  +  P  .  je  potrebno   veliko  energije. Če  pa  se  odcepi  še  druga  fosfatna  skupina.  kot  če  bi  zmanjkalo  kisika  -­‐  če  se   ustavi  tok  elektronov.  zato  se  z  vezavo  fosfata  na  druge   molekule  nanje  prenese  tudi  energija.  ki  s  pomočjo  encimov  posreduje   končno  fosfatno  skupino  mnogim  večjim  organskim  molekulam  (sladkornim.   nukleoHdnim).  vsak  od  10  NADH  +  H+  ustvari  koncentracijsko   razliko.  reakciji  nastaneta  adenozin  difosfat  (ADP)  +  fosfatni  ostanek.  se  sprosH  več  energije  kot  pri  odcepitvi  naslednje  fosfatne   skupine.  se  ustavi  dihalna  veriga  ➔  osebek  izgubi  energijo  za  vzdrževanje  procesov  in   umre  zaradi  notranje  zadušitve.  Postane  podobno. Celotna  aerobna  reakcija:                      C6H1206  +  6O2  +  6H2O  →  6CO2  +  12H2O  +  energija  za  sintezo  38  molekul  ATP ATP Energija  v  ATP  shranjena  v  visokoenergijskih  fosfatnih  vezeh V  celicah  je  najpogostejša  energijsko  bogata  molekula  ATP.     ATP  nastane  tako.  da  se  na  molekulo  ADP  s  pomočjo  energije  veže  anorganski  fosfat ➔  FOSFORILACIJA.Nekatere  snovi  kot  CIANID  preprečujejo  prehod  elektrona  na  kisik.  Večina  proste  energije  je  shranjene  v  vezeh  med  fosfatnimi  skupinami.  ki  se  med  seboj   odbijajo.   Fosfatne  skupine  v  molekulah  ATP  imajo  negaHvno  nabite  kisikove  atome.  sestavljen  iz  organske  baze  (adenina).  vsak  od  dveh  FADH2  da  2  molekuli  ATP.  Potrebna  je  sila.  aminokislinskim.   Skupaj  je  to  34  molekul  ATP.  ki  omogoči  sintezo  treh  molekul  ATP. Ko  se  v  ATP  prekine  ena  fosfatna  vez.  če  prištejemo  še  4  molekule  ATP. .  nastale  pri  glikolizi  in  Krebsovem   ciklu  je  skupaj  38  molekul  ATP. Končna  fosfatna  skupina  je  vezana  z  energijsko  bogato  vezjo. SHRANJEVANJE  ENERGIJE -­‐  Kratkotrajno  shranjevanje -­‐  Dolgotrajno  shranjevanje Zaloge  ATP  v  celicah  zadostujejo  le  za  kratek  čas.  Pri  1.  sladkorja  (riboze)  in  treh   fosfatnih  skupin.  da  vezi  držijo  ta  del  molekule  skupaj.  dobimo  adenozin  monofosfat  (AMP).

 nekatere  bakterije)   AVTOTROFNI  organizmi:  organizmi.  pri  katerem  rastline  pretvarjajo  svetlobno  energijo  v  kemično.  ki  omogoči   pretvorbo  CO2-­‐ja  in  vode  v  sladkor.  potrebna  za   različna  dela)  se  v  skladu  s  sprotnimi  potrebami  nenehno  sinteHzira.  ki  pridobivajo  energijo  za  življenjske  procese  z  razgradnjo   organskih  snovi  drugih  organizmov  (živali.  v  mišičnih  celicah  pa  v  obliki   glikogena  v  glikogenskih  zrnih. Kratek pregled fotosinteze Fotosinteza  je  proces.  CO2)  s  pomočjo  svetlobne  ali  kemične  energije     (nekatere  skupine  bakterij.  Te  molekule  ne  vplivajo  na  osmotski  tlak  v  celicah.  oksidacija  FeO2)  -­‐  kemosinteza.  ATP  (energija.   da  nastanejo  škrobna  zrna.Celice  ne  proizvajajo  toliko  molekul  ATP.  To  je  našemu  očesu  nevidna  bela   svetloba. Avtotrofna  asimilacija  je  življenjsko  pomembna  za  vse  organizme  na  Zemlji.  Pri  večji   mišični  akHvnosH  =  pospešeno  nastajanje  ATP.  Zelene  rastline   pridelujejo  hrano  tudi  za  druge  heterotrofne  organizme.  prihaja  v  obliki  FOTONOV.  modrozelene  cepljivke.   Poenostavljena  enačba:   6CO2  +  12H2O  →  C6H12O6  +  6H2O  +  6O2   Energija  potrebna  za  fotosintezo. Energijo  za  avtotrofno  asimilacijo  dobijo  od  Sonca  -­‐  fotosinteza  je  sinteza  s  pomočjo  svetlobe.  glive.  Fotoni  sončne  svetlobe  imajo  različno  energijo.  vse  rastline  z  asimilacijskimi  barvili).   .  ker  bi  količina  vplivala  na  povečanje   osmotskega  tlaka. Pri  fotosintezi  nastajajo  organske  snovi  iz  anorganskih.   ki  jo  s  katabolizmom  hitro  sprosHjo.  da  bi  imele  energijske  zaloge.   Energija  lahko  nastaja  tudi  v  kemičnih  reakcijah  (npr.  ki  so  sposobni  zgradiH  za  življenje  potrebne  organske   molekule  iz  preprosHh  anorganskih  spojin  (voda. V  živalskih  celicah  se  prvotno  energija  shranjuje  v  obliki  oljnih  kapljic. Rastlinske  celice  shranjujejo  energijo  v  škrobu.  ki  jo  dobijo  s  hrano.  potrebne  pri  nastajanju  novih  celičnih   struktur  ali  popravilo  starih.  Za   fotosintezo  pomembni  fotoni  rdeče  in  modre  svetlobe. FOTOSINTEZA Organizmi  potrebujejo  za  procese  presnove  (metabolizma)  energijo. Organizmi  lahko  po  potrebi  sinteHzirajo  molekule  ATP.  energija  teh  pa  se  porablja  sproH. HkraH  pa  je  njihovo  ogljikovo  ogrodje  osnova  za  snovi.  ki  jo  sestavljajo  različne  barve.  Zato  shranjujejo  celice  energijo  v  velikih  polimerih  (polisaharidih)  in  maščobah. HETEROTROFNI  organizmi:  organizmi.  to  zmožnost   imajo  žveplove  bakterije. Molekule  ATP  niso  primerne  za  shranjevanje  energije.  ki  se  v  amiloplasHh  rezervnih  tkiv  plastovito  nalaga.

.  ATP  in  NADPH  +  H+  nujno  potrebna  za  vezavo  CO2-­‐ja  v  sladkor.   V  Hlakoidnih  membranah  so  molekule   asimilacijskih  barvil  razporejene  v  skupkih  =   fotosintetske  enote.  pri  čemer  nastane  NADPH  +  H+.   potrebni  za  potek  temotnih  reakcij.  reakcije  lahko  potekajo  tudi  v  temi.   Nekatere  alge  imajo  tudi  drugačna  barvila. Poleg  klorofila  še  druga  barvila  -­‐  oranžni  karoten  in  rumeni  ksantofili.  ki  je  eno  najmočnejših  redukcijskih   sredstev  v  živi  celici.  680  nm Ločimo  ju  po  glavnem  barvilu  v  reakcijskem  centru  fotosistema.  ne  da  bi  sam  postal  del  njihovih   končnih  produktov.   Absorbira  tudi  modro  svetlobo.   Razmerje  3  :  1.  katero  valovno  dolžino  svetlobe  klorofil  absorbira  v  rdečem  delu  spektra.  Energijo  lahko  ATP  vnaša  v  druge  kemične  procese. KLOROPLASTI ZGRADBA:  središče  fotosintetskih  reakcij   so  kloroplasH.  v   notranjosH  pa  so  sploščene  membranske   vrečke  =  TILAKOIDE.  700  nm -­‐ fotosistem  2  -­‐  klorofil  a.  Kisik  se  izloča.  rdeče  -­‐  fikoeritrin.     ➔  temotne  reakcije  fotosinteze Svetlobne  in  temotne  reakcije  potekajo  v  kloroplasKh.   Vsaka  fotosintetska  enota  vsebuje  dva  fotosistema: -­‐ fotosistem  1  -­‐  klorofil  a.   Ležijo  v  brezbarvni  STROMI  ali  MATRIKSU.  v  matriksu  kloroplasta  pa  so  encimi.  vodik  pa  se  veže  na  nikoHnamid  adenin   dinukleoHd  fosfat  (NADP). Druga  asimilacijska  barvila  absorbirajo  svetlobo  drugih  valovnih  dolžin.   Navzven  omejen  z  dvema  membranama.   Kloroplast  je  fotosintetski  aparat  rastlin.  Zelene  rastline  nimajo   barvil  za  absorbcijo  zelene  svetlobe.   Te  enote  vsebujejo  molekule  klorofila  a  in  b.   Adenozin  trifosfat  (ATP).   Absorbcijski  vrh  pove.   Del  fotosinteze  torej  sprememba  energije.  Za  to  spremembo  je  potrebna  svetloba.     ➔  svetlobne  reakcije  fotosinteze K  tem  prištevamo  tudi  cepitev  vode.   V  Klakoidnih  membranah  potekajo  svetlobne  reakcije.Energijo  rastline  shranijo  v  energijsko  bogaKh  snoveh  ➔  svetlobno  energijo  pretvorijo  v  kemično.   Za  vezavo  svetloba  ni  več  potrebna.  je  energijsko  bogata  snov  in  je  vsestranski  shranjevalec  in  prenašalec   energije.

 Svetlobna  energija  se  je  pretvorila  v  kemično.  Pri  tem  razpade  voda  in  se  sprosH   kisik.   Elektron  glavnega  pigmenta  v  fotosistemu  1.   ATP  in  NADPH  +  H+  sta  nujno  potrebna  za  nastanek  sladkorja  v  temotnih  reakcijah  fotosinteze.  ki  omogoči  cepitev  vode  in  nastanek  NADOH  +  H+  pravimo  neciklična   transportna  veriga. nastane:  1x  6C   ➔  porabljata  se  ATP  in  NADPH+H+.   1. fruktoza  (1.  proizvod) Vsaka  šesta  molekula  sladkorja  zapusH  cikel.   Ker  pa  rastlina  za  vezavo  CO2  potrebuje  več  molekul  ATP.  njegova  energija  pa  se  porabi  za  nastanek  ATP.  ostale  pa  se  prek  različnih  ogljikovih  hidratov   pretvorijo  nazaj  v  ribulozabifosfat.  ki  lahko  potuje  po  rastlini  v  druge  dele.  poteka  v  Hlakoidni  membrani  še  ciklična   transportna  veriga.SVETLOBNE REAKCIJE FOTOSINTEZE: Ko  svetloba  obseva  kloroplast. CO2  se  veže  na  5C  sladkor  (ribulozo)  +  2x  P 2.  za  kar  je  spet  potreben  ATP.  Nato  se  elektron  prenaša  prek  sprejemnih  in  oddajnih  molekul  v  Hlakoidni   membrani  ➔  fotoelektronska  transportna  veriga. Končna  produkta  neciklične  transportne  verige  torej  NADPH  +  H+  in  ATP.  ki  sta  nastala  pri  svetlobnih  reakcijah 4. . TEMOTNE REAKCIJE FOTOSINTEZE: Za  vezavo  CO2  svetloba  ni  več  potrebna.   Transportni  verigi.  Shranjuje  se  lahko  kot  saharoza  ali  pa  se  pretvori  v  rezervni  škrob.  ki  s  sprejeto  svetlobno  energijo   poganjata  elektronsko  transportno  verigo.  V  klorofilni   molekuli  pa  izpraznjeno  mesto  nadomesH  elektron.   V  elektronski  transportni  verigi  sodelujeta  oba  fotosistema.   Ves  proces  =  CALVINOV  CIKEL.   Raztopljeni  so  v  matriksu  kloroplasta.  Potrebni  pa  so  posebni  encimi.   Vmesne  snovi  Calvinovega  cikla  so  tudi  izhodiščne  snovi  za  sintezo  aminokislin  in  maščobnih  kislin   ter  s  tem  za  nastanek  beljakovin  in  maščob.   Proizvodi  fotosinteze  kloroplast  tudi  zapusHjo  kot  triozafosfaH.  V  citoplazmi  iz  njih  nastanejo   sladkorji.  ki  vezavo  omogočajo.  Zaradi  cepitve  vode   izhaja  kisik.  ki  se  zato  reducira  v  NADPH  +  H+. Pozneje  nastane  iz  fruktoze  tudi  glukoza.  Proizvod   cikličnega  transporta  elektronov  je  le  ATP.  ki  je  sprejel  sončno  svetlobo.  določen  elektron  klorofilne  molekule  prevzame  energijo   svetlobnega  fotona.  se  prek  prenašalnih   molekul  vrne  h  klorofilni  molekuli.  Iz  glukoze  in  fruktoze  nastane  saharoza.   S  povezovanjem  molekule  nastane  v  kloroplastu  škrob. nastane:  2x  3C 3.  sproščen  ob  cepitvi  vode. Svetlobne  reakcije  omogočajo  nastanek  ATP  in  NADPH  +  H+.  se  tam   shranjuje  ali  porabi  pri  dihanju.   Končni  sprejemnik  elektronov  je  molekula  NADP.

  Na  njen  potek  vplivajo  tudi  voda  in  minerali. 6  CO2  +  12  H2S  =  C6H12O6  +  6  H2O  +  12  S DIHANJE  RASTLINE V  koreninskih  celicah  poteka  samo  dihanje.  skladiščijo   CO2.C3  rastline  -­‐  rastline.  Spreminja  se  z  razvojem  rastline  in   letnim  časom.  Tudi  do  55°C  in  več.  Pri  polarnih  in   visokogorskih  rastlinah  poteka  fotosinteza  še  pod  0°C.  V  tropskih  krajih  pa  so  prilagojene  visokim   temperaturam.  katerih  prvi  proizvod  je  snov  z  3  C-­‐atomi C4  rastline  -­‐  rastline.   Z  večanjem  koncentracije  CO2  v  ozračju  fotosinteza  narašča.  Pri  visokih  temperaturah   koncentracija  CO2  manjša.  Alge  v  vročih  termalnih  vrelcih.  sladkorni  trs.  Koruza.  ki  jim  omogoča  fotosintezo..  pri  kateri  je  fotosinteza  enaka dihanju  =  svetlobna  kompenzacijska  točka.   Pri  nižjih  osvetlitvah  fotosinteza  narašča  z  intenzivnostjo  svetlobe. Vpliv  zunanjih  dejavnikov  na  fotosintezo Svetloba Koncentracija  CO2   Temperatura   ➔  glavni  dejavniki. FOTOSINTETSKE  BAKTERIJE Nekatere  bak|erije  vsebujejo  asimilacijsko  barvilo  (bakterioklorofil).  ki  vplivajo  na  fotosintezo.  Poznamo  tudi  sončne  in  senčne  rastline..  Svetlobna  jakost.  kamor  prehaja  malat.  CO2  vežejo  v  snov  z  4  C-­‐atomi   (malat).  ko  z  razgradnjo  glukoze  v  vodo  in   CO2  nastanejo  energijsko  bogate  vezi  (ATP)  in  se  razvije  toplota.  Ponoči  celotna  rastlina  samo  diha  in  porablja  kisik.   Celično  dihanje  v  glavnem  poteka  enako  kot  v  živalskih  celicah. Za  vir  elektronov  porabljajo  namesto  vode  H2S.  Pri   senčnih  rastlinah  je  svetlobna  kompenzacijska  točka  pri  nižji  svetlobni  jakosH.  ko  imajo  listne  reže  zaprte  ➔  manjše  izgube  vode).  (imajo  okrog  žil  obžilne  celice.  ki  niso  enako  občutljive  za  svetlobo.  V  tem  razvojnem  stanju  je  rastlina  heterotrofna.  Ko  se  razvijejo  lisH  s   kloroplasH  v  celicah. Seme  ob  kalitvi  močno  diha.  rastline  proizvajajo   več  kisika.  pride  do  fotosinteze  -­‐  rastlina  postane  avtotrof. Temperatura  vpliva  tudi  na  hitrost  delovanja  encimov  Calvinovega  cikla.  kot  ga  porabijo.  Ta  točka  ni  enaka  za  vse  rastline.  da  ga  lahko  porabljajo  čez  dan.  asimilirajo  še  pri  70°C.  premočna  svetloba  pa  lahko   poškoduje  asimilacijska  barvila.  Pri  višjih  osvetlitvah  od  te  jakosH.  ki  rastejo  v  krajih  z  veliko  sončne  svetlobe. .