CELICA

BIOLOGIJA  je  veda  in  znanost  o  življenju  in  živih  bitjih.  Naravoslovna Veda  =  vse  znanje  človeštva  o  nekem  tematskem  področju. Znanost  =  načrtno  odkrivanje  novih  spoznanj,  iskanje  splošno  veljavnih  resnic  z  znanstvenimi   metodami. Stroka  =  uporabno  znanje  s  področja  neke  vede.   Življenje  je  proces  samoohranjevanja  živih  bi1j.   Prepoznamo  ga  biotskih  procesih  (življenjskih  dogajanjih):   • prehranjevanje • presnavljanje • izločanje • razmnoževanje • dednost • rast • razvoj • čutnost • odzivanje  in  privajanje  na  dražljaje • pri  višjih  organizmih:                  -­‐  dihanje                  -­‐  učenje Za  življenje  so  pomembni  4  pogoji: 1. prisotnost  izbirno  prepustnih  membran  -­‐  kontrolirano  prehajajo  različne  snovi  v  in  iz  celice 2. biokemijske  reakcije  -­‐  izgradnja  in  razgradnja  organskih  molekul 3. geni  s  kodiranimi  sporočili  -­‐  zgradba  beljakovin,  potrebnih  za  reakcije 4. mehanizmi,  ki  preprečujejo  škodljive  reakcije. Naravoslovje  je  obsežno  področje  človekove  vednosH  in  raziskovanja  narave  -­‐  vsega  kar  obstaja   neodvisno  od  človeškega  delovanja.   Biologija  spada  med  TEMELJNE  oz.  BAZIČNE  znanosK  ali  vede.   -­‐ kemija -­‐ fizika -­‐ biologija -­‐ geologija + matemaHka  -­‐  z  njo  si  pomagamo  pri  razumevanju  bazičnih  znanosH,  razvila  se  je  kasneje. Biologija  je  osnova  drugim  panogam:  medicini,  veterini,  gospodarstvu,  agronomiji. Temeljna  /  bazična  znanost  =  izsledki  nimajo  v  času  odkrivanja  uporabne  vrednosH,  le  potešijo   znanstvenikovo  radovednost;  ko  se  izsledki  podrobneje  raziščejo  ali  se  odkrije  še  kaj  novega  se   bazična  znanosH  spremeni  v  aplikaKvno  znanost  =  izsledki  so  uporabni  v  vsakdanjem  življenju.   Mnogo  bazičnega  znanja  ne  moremo  nikoli  vključiH  v  vsakdanje  življenje,  je  pa  za razumevanje  delovanje  sveta  nujno  potrebno.  

(npr.  SPUŽVE  –  njihovo  prehranjevanje  nas  v  vsakdanjem  življenju  ne  zanima,  vendar  z  odkritjem,  da  proizvajajo   anHbioHke  se  zanimanje  zanje  povečuje.  Kaj  bi  šele  bilo,  če  bi  proizvajale  naWo?)  

Nikoli  ne  vemo,  kdaj  ima  neko  znanje  tudi  prikrito  (potencialno)  prakHčno  vrednost.  

Čeprav  je  biologija  bazična  znanost,  pa  je  kljub  temu  podlegla  številnim  aplikaHvnim  vedam  in   znanosHm  z  biotehničnega  področja:  gozdarstvu,  poljedelstvu  (agronomija),  živinoreji  in   biotehnologiji.

DELITEV BIOLOGIJE

4  kraljestva:  glive,  cepljivke,  živali  rastline  ➔  ločijo  se  po  temeljnih  značilnosHh  (npr.  po  celici) *temeljna  Hpa  celic:     -­‐  prokariontska  celica  (nima  jedra  -­‐  cepljivke) -­‐ evkarionstska  celica  (ima  jedro  -­‐  rastline,  živali  glive)
karion  -­‐  jedro    pro  -­‐  pred   ev  -­‐  pravo

4  PODROČJA:   ZOOLOGIJA:  živali     BOTANIKA:  raztline    

   

   

   

ANTROPOLOGIJA:  človek MIKROBIOLOGIJA:  mikroorganizmi

➔  delomo  na  panoge  (discipline) PANOGA taksonomija sistemaKka prepoznavanje  skupin  sorodnih   organizmov razvrščanje  biHj  v  pregledne  prikaze   glede  na  njihovo  medsebojno   sorodnost... proučuje  oblike  živih  biHj SMERI (primeri)
taksonomija  in  sistemaHka  živali        taksonomija  in  sistemaHka  rastlin

morfologija

citologija  (celice)    ➔  s  pomočjo  opH.  pr. histologija  (tkiva) anatomija  (notranje  obli.  in  zgradbe  or.) fiziologija  živali fiziologija  rastlin fiziologija  človeka celična  fiziologija nevrofiziologija bakterijska  geneHka molekularna  biologija  (o  molekulah  in   njegovih  pretvorbah  v  živih  bitjih) biokemija  hormnov ekologija  morja ekologija  celinskih  voda ekologija  kopnega embriologija  vretenčarjev

fiziologija

proučuje  delov.  posameznih  delov  živih   biHj  -­‐  celic,  tkiv,  organov  ali  celotnih  
organizmov

geneKka

veda  in  znanost  o  pojavih  v  zvezi  z   dednostjo

ekologija

proučuje  razmerja  med  živimi  bitji  in   njihovim  okoljem,  povezana  z  varstvom   okolja veda  o  vsem  v  zvezi  z  zarodki

embriologija paleontologija

raziskuje  živa  bitja  iz  preteklih  geoloških   paleobotanika obdobij

PANOGA evolucija ugotavlja  sorodstvene  vezi  med   skupinami  živih  biHj  in  njihov  razvoj  v   geološki  preteklosH pojavi  v  živih  bitjih  na  ravni  fizikalnih   procesov pojavi  na  ravni  kemijskih  procesov

SMERI (primeri)
evolucija  človeka

biofizika biokemija

  ALGOLOGIJA – veda o algah DENDROLOGIJA – veda, ki proučuje drevesa ENTOMOLOGIJA – veda, ki proučuje žuželke MIKOLOGIJA – veda o glivah, gobah ORNITOLOGIJA – veda o pticah IHTIOLOGIJA – veda o ribah

REŠEVANJE ZNANSTVENEGA PROBLEMA
PROBLEM ZBIRANJE  PODATKOV Znanstvena  raziskava  se  začne  z  domnevo  /  HIPOTEZO.       ➔  nepreverjen  sklep  na  podlagi  znanih  dejstev,  s  katerimi  skušamo  na  razumen       način  opisa1  zakonitos1  v  okviru  izbranega  znanstvenega  problema.       Če  želimo  postaviH  hipotezo,  moramo  o  problemu  poznaH  več  dejstev Dejstvo  /  FAKT  je  vsaka  utemeljena  ugotovitev  o  tem,  kar  je  ali  je  obstajalo  v  preteklosH.   PODATEK  je  dejsto,  ki  ga  upoštevamo  pri  reševanju  nekega  problema.   Podatki  se  nanašajo  na  kakovost  in  količino: -­‐ kvalita1vni  podatki  -­‐  zbiramo  s  opazovanjem  oz.  s  čuHli  (+  pripomočki,  indik.)   -­‐ kvan1ta1vni  podatki  -­‐  teža,  velikost,  pH,  tok... METODE METODA  je  postopek  za  načrtno  razreševanje  problema.   1. opazovanje 2. meritve 3. poskus  /  experiment Eksperiment  je  namenska  dejavnost,  s  katero  skušajo  znanstveniki  kaj  ugotoviH  ali  preveriH.   Poskusi  morajo  biH  ponovljivi  (lahko  jih  ponovijo  in  preverijo  drugi  znanstveniki) Kontrolni  poskus:  ne  spreminjamo  poskusnih  pogojev,  kot  pri  osnovnem  poskusu. Dokažemo,  da  spremenljivke  vplivajo  na  potek  poskusa,  ne  pa  snovi,  ki  so  prisotne  pri  vseh   poskusih.  

HIPOTEZA Če  imamo  povsem  nov  problem,  ne  pričakujemo  konkretnih  rešitev  –  začnemo  »  iz  ničle«  -­‐   govorimo  o  NIČELNI  HIPOTEZI  –  če  se  izkaže  za  pravilno,  lahko  v  naprej  povemo,  kako  bo   najverjetneje  potekal  nek  pojav,  če  pa  je  napačno  jo  ovržemo  in  postavimo  novo. Hipoteze  so  lahko  v  določenem  obdobju  dokončne,  pozneje  pa  jih  na  osnovi  novih  podatkov   ovržejo.  Hipokrat:  možgani  producirajo  sluz,  ki  uravnava  telesno  temperaturo Hipoteze,  ki  jih  ne  moremo  dokazaH  s  poskusom  imajo  omejeno  znanstveno  vrednost.  Kljub  temu   pa  jih  ni  dobro  zavreči,  saj  jih  lahko  preverimo  pozneje,  ko  napredujejo  tudi  druge  znanstvene   panoge.  Kako  so  izumrli  dinozavri? ZAKON  je  dejstvo,  ki  se  ga  da  na  kakeršenkoli  način  vedno  dokazaH. DOGME  so  zakoni  “brez  odstopanj”. TEORIJA  je  urejen  splet  znanstvenih  spoznanj,  ki  temeljijo  na  dokazanih  dejstvih,  a  so  povezana  v   celoto  le  z  miselnim  procesom.  Teorija  je  splošno  priznano  znanstveno  spoznanje,  ki  ga  dokončno   ne  moremo  potrdiH,  vendar  se  znanstveniki  strinjajo  o  njegovi  pravilnosH.   NAUK  je  splošno  priznana  teorija.    

MIKROSKOP
ODKRITJE  CELICE Odkritje  celice  je  povezano  z  odkritjem  in  izpopolnjevanjem  mikroskopa. Lastnost  izobčenih  (konveksnih)  leč  je  zbudilo   zanimanje  šele  v  17.  stol.  Ugotovili  so,  da  dajeta  2   leči  nameščeni  v  primerni  medsebojni  razdalji   večjo  povečavo  kot  samo  ena.   To  je  bil  temelj  za  sestavo  prvega  svetlobnega   (opHčnega)  mikroskopa.  Osnovna  zgradba  je   takšna  kot  današnja,  le  leče  prvih  mikroskopov   niso  bile  natančno  brušene. Mikroskop  z  dvema  lečama  je  izboljšal  angleški   fizik  ROBERT  HOOKE.   Med  biološkimi  preparaH  je  opazoval  tudi  rezine   plute.  Videl  je,  da  pluto  gradijo  številni  prostorčki,   ločeni  z  vmesnimi  stenami.  Imenoval  jih  je  CELICE.   Svoja  opazovanje  je  objavil  1665  v  delu   MICROGRAPHIA  (drobnorisje). Hooke  ni  opazoval  celic  v  današnjem  pomenu  besede.  Pluta  je  preostanek  odmrlega  tkiva,  od   katerega  so  ohranjene  samo  celične  stene.  Kljub  temu  danes  izraz  celica  uporabljamo  za  osnovno   živo  gradbeno  enoto  vsakega  organizma.

2µm  poveča  na  0.  poveča  sliko.  ki  doseže  preparat.   MIKRO  in  MAKROMETRSKI  VIJAK  –  sta  za  ostrino  slike. VIR  SVETLOBE  –  najpogosteje  je  uporabljena  »bela«  svetloba. K  opHčnim  delom  spadajo  leče  oziroma  sistemi  leč. .  pod  mizico.  JEDRO.   Povečava  okularja  x  povečava  objekKva  =  povečava  mikroskopa  (preparata)   Močno  povečana  mikroskopska  slika  nam  ne  pomaga  dosH.  uravnava  kontrast.4mm  (ločljivost  očesa).4  mm) Ločljivost  mikroskopa  je  omejena  z  valovno  dolžino  svetlobe.  modra). MIZICA  –  drži  preparat  pravokotno  na  opHčno  os  mikroskopa   ZASLONKA  –  spreminja  količino  svetlobe.  MEMBRANO.  z  obračanjem  izberemo  objekHv  z  ustrezno  povečavo.1  mm  pri  idealnih  pogojih.  Najboljša  ločljivost  svetlobnega  mikroskopa  je  0.  ne  z  vrha.  Zato  je  poleg  povečave  pomembna  lastnost  mikroskopa  tudi  ločljivost.  če  na  njej  ne  moremo  hkraH  odkriH   tudi  drobnejših  struktur.   OPTIČNI  DELI:   OKULAR  –  poveča  sliko  iz  objekHva.  Najboljši  kontrast   dosežemo  pri  bolj  zaprH  zaslonki.2  um.  pri  kateri  ju  še  zaznamo  kot  dve  ločeni  točki.   Zato  so  lahko  povečave  tudi  1500  –  2000  kratne.  0.  spreminjata  razdaljo  med  objekHvom  in   mizico. Na  okularju  in  objekHvu  so  podatki  o  njuni  povečavi. S  svetlobnim  mikroskopom  vidimo:   KLOROPLASTE.  a  ne  pripomore  k  ločljivosH.  da   pomnožimo  povečavo  okularja  in  povečavo  objekHva. MEHANSKI  DELI: TUBUS  –  vodi  žarke  od  objekHva.   IMERZIJSKI  OBJEKTIV  -­‐  imerzijsko  olje  ima  enak  lomni  količnik  kot  steklo.  CELIČNO  STENO.  VAKUOLE.   Ločljivost  je  najmanjša  razdaljo  med  dvema  pikama.  ki  jo  dosežemo  z  ustreznimi  filtri  izboljša  ločljivost  slike.  ki  izostri  svetlobo  iz  sveHla  in  jo  usmeri  k  preparatu.  zato  s  tem  dosežemo   opHčno  homogenizacijo  ➔  ni  tako  velikega  loma  žarkov  med  opHčno  gostejšim  in  redkejšim   okoljem  ➔  manj  napak   Pri  povečavi  1000x  je  najboljša  ločljivost.  MITOHONDRIJE.  3  ali  4  objekHve.  ki  jo  uporabljamo  pri   mikroskopiranju.  okular  lahko   razstavimo  in  vanj  vložimo  merilni  vložek OBJEKTIV  –  sistem  leč.  premikanja  tubusa   z  lečji  izostri  sliko  objekta.  določa  razdaljo  med  okularjem  in  objekHvom.  Povečavo  mikroskopa  izračunamo  tako.  Svetloba  krajših  valovnih  dolžin   (npr.   REVOLVER  –  nosi  2.  večinoma  0.   PREPARAT  /  OBJEKT  –  nameščen  je  med  objekHvnim  in  krovnim  stekelcem.  ki  poveča  ločljivost  in  sliko  objekta   KONDENZOR  –  sistem  leč.Mikroskop  je  sestavljen  iz  MEHANSKIH  in  OPTIČNIH  DELOV.  Svetloba  mora  presvetliH   objekt  od  spodaj.   (oko  ima  ločljivost  0.

 pa  se  zgodi  s   cianobakterijo. Leta  1855  je  nemški  zdravnik  in  biolog  Rudolf  VIRCHOW  to  spoznanje  jedrnato  izrazil  in  sicer  rekel   je.000  kratne.   -­‐ potrebujemo  ultra  tanke  rezine -­‐ mikrotom  -­‐  naprava  za  rezanje  preparatov -­‐  scanning  elektronski  mikroskop  -­‐  SEM  -­‐  le  površina -­‐ preparate  je  potrebno  obdelaH  z  zlatom  ali  plaHno -­‐ elektroni  se  od  preparata  odbijajo  in  ustvarjajo  sliko.  ki  je  ni  mogel  prebaviH.  vode  in  sončne  svetlobe.  ki  je  odgovoren  za  fotosintezo.  da  se   celice  delijo.2  µm.  Ta  bakterija  je  postala   celični  organel.   S  svetlobnim  mikroskopom  ne  moremo  videH  struktur.    Pozneje.2  µm.   Vir  podatkov  so  elektroni.  da  so  kloroplasH  in  mitohondriji  zmožni  produciraH  svoj  lastni  DNK.ELEKTRONSKI  MIKROSKOP -­‐ transmisijski  elektronski  mikroskop  -­‐  TEM  -­‐  presevni  mikroskop. Teza  (kloroplasH  in  mitohondriji  so  bili  prvotno  prokariontski  simbionH)  je  bila  priznana  ob   opažanju.  ki  je  danes  odgovoren  za  celično  dihanje.  da  celica  nastane  iz  druge  celice.  manjših  od  0.  von  BEMDEN  odkril  drugi  način  delitve  pri  spolnih  celicah  živali  –  MEJOZA.   Potem  so  zelenomodre  bakterije  omogočile  nastanek  kisika  in  ogljikovih  hidratov  v  atmosferi  ob   uporabi  ogljikovega  dioksida.   CELIČNA TEORIJA Rojstvo  celične  teorije  je  povezano  z  odkritjem  mikroskopa. .  Curek  elektronov.  Ta  značilnost  je  omogočila  spremembe  pri  razvoju.   Še  v  istem  stoletju  je  E.  zato  je  ločljivost  veliko  večja  od  0.   Pred  3  milijardimi  leH  se  je  iz  prokariontov  (brez  jedra)  razvil  enoceličar.  npr.  z  odpornostjo  proH  anHbioHkami.  Celice  se  razmnožujejo  z  delitvijo.  Z  nadaljnimi  raziskavami  so  ugotovili. Z  elektronskimi  mikroskopi  ne  moremo  opazovaH  živih  preparatov.  ker  jih  treba  dobro  obdelaH  +   vakuum  v  komori.  Povečave  so  do  500.  mitohondrij.  ki  vsebuje  jedro. Okoli  leta  1838  sta  nemški  botanik  Ma\hias  SCHLEIDEN  in  zoolog  Theodor  SCHWANN  postavila   celično  teorijo:  Da  so  vsa  živa  bitja  zgrajena  iz  celic. Ob  koncu  1870  sta  Eduart  STRASBURGER  in  Walther  FLEMMING  natančno  opisala  delitev  jedra   MITOZA. Endosimbiotska  teorija  –  nastanek  evkariontov  iz  prokariontov EvkarionH  so  nastali  s  spojitvijo  (endosimbiozo)  različnih  prokariontov. Bakterijske  celice  nenehno  sprejemajo  in  oddajajo  gene  ter  se  hitro  prilagodijo  spremembam   okolja.  Ta  bakterija  postane  kloroplast. CELIČNA  TEORIJA  –  celica  je  temeljna  gradbena  in  dejavna  enota  živih  biKj  in  delitev  celic   omogoča  prenos  dednih  informacij  iz  materinske  v  hčerinsko  celico.  V  tem  času  so  praevkarionH  pogoltnili   aerobno  škrlatno  bakterijo  (purpurbacterium).  pospešen  z  visoko  napetostjo  ima  veliko  krajšo  valovno   dolžino  od  svetlobe.

8 µm v  1  krožno  oblikovani  molekuli   DNK. 0. vret.  Golgijev  aparat Mitohondriji PlasHdi Nitaste  citoplazemske  str. mejoza (del. int. µfilamenti.  so  večje Fotosintetske  bakterije:  edine  prokariontske  celice.) cepitev manjši - da da mitoza. Prokariontska celica Velikost  celice Dedni  zapis Jedrni  ovoj Jedrce Delitev Ribosomi ER.5 .  ni  povezana  z  beljakovinami Evkariontska celica 10 .100 µm v  več  linearno  oblikovanih  molekulah   DNK. .  imajo  membranske  strukture  (modrozelene   cepljivke).  manjše EVKARIONTSKE:  imajo  jedro.CELIČNA ZGRADBA PROKARIONTSKE:  (bakterije)  ni  jedra.) večji da da pri rastlinah µtubuli. fil.  ki  so  povezane  s  histoni  (belj.

RAZLIKE PlasHdi Vakuola Citosomi Centriol Celična  stena Lizosomi Zaloge  energije manjša Živalska celica da Rastlinska celica večja.  z  celičnim  sokom da da škrobna zrna da da glikogenska zrna .

  Molekule  DNK  so  povezane  z  jedrnimi  beljakovinami  –  HISTONI.   Pri  rastlinskih  pa  je  okrog  nje  še  celična  stena.  npr.  rastlinska  celica  ga  nima.   CITOSOL:  tekoča  vsebina  vakuole. Vakuola  lahko  zavzema  osrednji  del  celice  (jedro  in  citoplazma  sta  poHsnjena  ob  celično  membrano)  ali  pa  je   jedro  v  osrednjem  delu  celice  in  je  več  manjših  vakuol  ob  njenem  robu.  s  citoplazmo  ob  celični  membrani  povezana  s   citoplazmatskimi  trakovi. ZGRADBA CITOPLAZME Nahaja  se  med  jedrom  in  celično  membrano. PLASTIDI !!  Samo  v  rastlinski  celici  (+  nekatere  bakterije)  !! Kloroplast  -­‐  klorofil LevkoplasK:  (brezbarvni) -­‐ amiloplast:  škrob .   Zunanja  membrana  povezana  z  membrano  ERja.  njegov  zunanji  del  je   jedrni  ovoj.Zunanjost  obeh  celic  tvori  celična  membrana. ➔  takrat  je  citoplazma.   JEDRNI  OVOJ:  iz  2-­‐eh  membran  in   OBJEDRNEGA  PROSTORA  med  njima.  usmerja  dogajanje  v  celici. V  jedrni  DNK  je  večina  dednega  zapisa  =  informacija  celice.   objedrni  prostor  pa  z  prostorom  ERja.  ki  se  ne  deli.  V  začetku  jedrne  delitve   se  te  niH  zvijejo  v  krajše  in  debelejše  strukture  –  KROMOSOME.  Te  informacije  se   med  delitvijo  celice  prenašajo  v  novonastale  celice. TONOPLAST:  membrana  vakuole.   zrnca  glikogena.  ki  ni  živa.   Pore  omogočajo  nadzorovano  izmenjavo  snovi  med  jedrom  in  citoplazmo.  celični  sok.   V  jedru.  v  kateri  se  sinteHzirajo  sestavni  deli  za  kromosome.  so  tanke  DNK  povezane  v  nitast  preplet  KROMATIN. ZGRADBA JEDRA Jedro  –  informacijsko  središče  celice Jedro  je  v  obeh  vrstah  celice.  V  njej   lahko  opazimo  številne  zrnate  celične  tvorbe. VLOGA  JEDRA:  Na  podlagi  informacij  v  molekuli  DNK.  V  bližini  jedra  živalskih  celic  je   struktura  centriol. JEDRCE:  celična  tvorba.  ki  obdaja  jedro.   Ribosomi  so  na  površini  zunanje  membrane  jedrnega  ovoja  (kot  pri  ER-­‐ju). V  citoplazmi  rastlinskih  celic  so  VAKUOLE: ➔  večji  prostori.  ki  so  obdani  z  membrano  in   napolnjeni  z  vodno  raztopino  različnih  snovi.

GOLGIJEV APARAT Golgijev  aparat    je  membranski  organel.  ki  jih  celica  sprejme  kot  hrano  so  obdane  z   membrano.   Snovi.  ležijo  ena  nad   drugo.  ki  ležijo  ena  nad  drugo.   se  z  njo  zlijejo  in  vsebina  se  izprazni  ven.   Na  zrnatem  ER  se  sinteHzirajo  beljakovine.  ki  jih  celica  izloča.  je  to  zrnaH  endoplazmatski   reHkulum.  V  njem   poteka  priprava  produktov.  ki  povezujejo  citoplazme   sosednjih  celic  se  imenujejo  PLAZMODEZME.  Prostori  med  seboj  povezani  in  tvorijo   mrežasto  strukturo.  Nastanejo  z   odcepljanjem  od  GOLGIJEVEGA  APARATA.  tako  kot   vezikli.  ki  je  po  izvoru  del  celične  membrane.  brez  ribosomov  pa  gladki  ER. RIBOSOMI:  so  iz  RNK  in  beljakovin.CELIČNA STENA Neživa  celična  stena  iz  več  plasH.  s  temi  snovmi  in  potujejo  do  celične  membrane.  ki  jih  celica  izloča  in  priprava   membran  za  obnavljanje  celične  membrane.  Sodelujejo  pri  celični  prebavi.  vsak  ima  svojo  zgradbo  in  vlogo. Enomembranske strukture ENDOPLAZMATSKI RETIKULUM ER  je  splet  različno  oblikovanih  prostorov  obdanih  z   membranami.  ki  jih  celica   izloča  ali  pa  vgrajuje  v  svoje  tvorbe.   .  Tako   nastane  ENDOCITOTSKI  VEZIKEL.  Ti  so  cevaste  ali  sploščene  mehurjaste   tvorbe  –  CISTERNE.   Če  so  na  površju  endoplazmatskega  reHkuluma  zrnaH   organeli  =  RIBOSOMI.  se  odcepijo  mehurčki   (vezikli).  Cistern  je  več. V  njej  so  PORE  (skozi  njih  povezane  citoplazme  sosednjih  celic)  -­‐  mosHčki.  Membrane   tvorijo  sploščene  cisterne. V  citoplazmi  so  ORGANSKI  ORGANELI  –  iz  membran.   Rastlinska  celica  brez  celične  stene  (odstranjena)  =  PROTOPLAST Nekatere  celice  imajo  na  površini  gibljive  nitaste  izrastke  -­‐  bičke  in/ali  migetalke. Od  cisterne  najdlje  od  jedra.  njihove   membrane  delijo  citoplazmo  na  med  seboj  ločene  prostore  =  PREDELKE.  Omogočajo   sintezo  beljakovin  (v  citoplazmi  tudi  prosH  ribosomi).   LIZOSOMI:  vezikli  z  prebavnimi  encimi.

  vsebina  prostora  med  Hlakoidami  =  STROMA.  notranja  močno   nagubana.  pri  čemer  se   sinteHzirajo  energijsko  bogate  molekule  ATP.  tam  je  tudi  kloroplastna  DNK  in   ribosomi.Ta  se  zlije  z  enim  ali  več  lizosomi   ➔  v  istem  veziklu  hrana  in  prebavni  encimi   ➔  nastala  struktura  =  PREBAVNA  VAKUOLA  ali  SEKUNDARNI  LIZOSOM   ➔  v  njih  poteka  tudi  prebava  celičnih  struktur  –    poškodovanih  ali  takih.   2.  ki  jih  celica  več  ne  rabi.   V  notranjosH  kloroplastov  so  številne  TILAKOIDE  –   cevaste  ali  diskasto  razširjene  strukture.kloroplast PlasHdi  so  značilni  za  rastlinske  celice.         -­‐  V  HsHh. ločena  prostora: -­‐ prostor  med  zunanjo  in  notranjo  membrano   -­‐ prostor  znotraj  notranje  membrane Vsebina  osrednjega  dela  je   MITOHONDRIJSKI  MATRIKS. PLASTIDI .  v  njih  tudi  encimi  (za   fotosintezo).  Navznoter  usmerjene  gube  so  grebenaste   ali  cevaste  oblike.   Najpomembnejši  so  HsH  v  katerih  poteka  fotosinteza   (KLOROPLASTI). KloroplasK  so  različnih  velikosH  in  oblik  -­‐  pri  višjih  rastlinah  lečaste  oblike  =  KLOROFILNA  ZRNA   LevkoplasK:  plasHdi.  ki  se  nalaga  škrob  =  AMILOPLASTI .  nastajajo  z   gubanjem  notranje  membrane  kloroplasta.  ki  med  fotosintezo  omogočajo  prenos  elektronov.  kjer  celica  shranjuje  rezervne  snovi.  drugi  encimi  pa  so  v  notranjem  prostoru  kloroplasta.   V  Hlakoidnih  membranah  so  fotosintetska  barvila   (KLOROFIL)  in  snovi.   Osnovna  funkcija  je  celično  dihanje. Po  zgradbi  podobni  mitohondrijem.  zato  se  nekatere  beljakovine  sinteHzirajo  samostojno. Dvomembranske strukture MITOHONDRIJ Zunanja  membrana  brez  gub.   Skladovnice  diskasHh  delov  =  GRANA.   V  njih  tudi  mDNK  in  ribosomi.

 ionov.  daljši. Biček  in  migetalke:  s  celično  membrano  obdana  skupina  mikrotubulov.  migetalke. .  nitaste  strukture  začasno  izginjajo..  Gibanje  znotraj  celic  lahko  povzroči  premikanje  celic  samih.   Sestoji  iz  vode. MIKROTUBULI Cevkaste  tvorbe R=  25  nm Zgrajeni  iz  molekul  beljakovine  TUBOLINA MIKROFILAMENTI Nitke R=  7  nm Zgrajeni  iz  molekul  beljakovine  AKTINA INTERMEDIARNI FILAMENTI Nitke R=  10  nm Nekatere  nitaste  strukture  nastajajo  z  zdrževanjem  manjših  beljakovinskih  molekul.  Ko  se  te   molekule  razdružujejo.  vmesni  in  končni   produkH  presnove.   Nitaste  strukture  gradijo  tudi  notranje  ogrodje  celice  =  CITOSKELET  =  omrežje  nitasHh  tvorb.  značilen  le  za  živalske  celice.  V  njem  so  encimi..  ob  koncu  delitve  pa  izgine. CITOSOL:  tekoč  del  citoplazme  med  celičnimi  strukturami.  molekul.  V  njem  potekajo  kemijske  reakcije.Nitaste citoplazemske strukture Sodelujejo  pri  gibanju  znotraj  celic  (potovanja  veziklov..   Pri  delitvi  jedra  se  v  začetku  pojavi  delitveno  vreteno  iz  mikrotubulov.   razlika  le  v  dolžini  (biček  je  eden.  premeščanje  kromosomov  med  delitvijo   jedra).  nujno  za  razvoj  bička  oz.  sladkorjev.  migetalk  je  več).  Bički  in  migetalke  v  citoplazmo  zasidrani  z: BAZALNIM  TELESOM:  Iz  mikrotubulov.   CENTRIOL:  Popolnoma  enaka  zgradba  kot  bazalno  telo.  Njuna  zgradbaje  enaka.  sodeluje  pri  celični  delitvi.  aminokislin.  v  celici   navadno  2  v  bližini  jedra.

 žveplo.  Ta  je  prosta  in  lahko  spet  vstopa  v  reakcije.   taki  sproščeni  vodi  pravimo  metabolna  voda.   Je  iz  lipidnega  dvosloja  in  beljakovinskih   molekul.  kisik.Br.  žveplo.Cl. VODA -­‐ najpomembnejša  anorganska  snov  v  celicah.  poziHvnega  in  negaHvnega  ➔  DIPOL Pola  nastaneta  zaradi  neenakomerne  porazdelitve  elektronov.  ki  se  vgrajuje  v  številne  organske  molekule.   Skozi  njo  prehajajo  snovi  v  celico  in  ven.  naboj.  bor.  kisik.  klor. BIOGENI ELEMENTI ŽIVLJENJETVORNI  (BIOGENI)  ELEMENTI:  ogljik.  CHONFS  +  Ca. Vsi  so  potrebni  za  normalen  potek  življenja.  vodik. MIKROELEMENTI:  železo.  Vse  membrane.  baker.  ki  gradijo   celico  =  BIOTSKE  MEMBRANE. Pri  vseh  molekulah  je  sestavni  del  ogljik. V  različnih  tkivih  je  vode  od  20  do  85%  v  človeškem  telesu.  okrog  predela  vodikov  pa  poziHven  el.  fosfor..  Prisotni  v  manjših  količinah.  zato  je  na  območju  kisika  negaHvni  pol.   Membrana  je  fluidno  -­‐  mozaična..  Kisik  bolj  privlači  vodikova   elektrona.  največ  v   možganskih  celicah.. Voda  je  pomemben  vir: -­‐ kisika.  vodik.Na. Na  zunanji  strani  so  oligosaharidne  molekule   vezane  na  beljakovine  ali  lipide.  dušik.   ..  ki  so  razporejene  mozaično  in  stalno   spreminjajo  svojo  lego  -­‐  plavajo  v  lipidnem   dvosloju.  Najmanj  je  je  v  kostnem  tkivu.Cu..  fosfor.  natrij.    Fe. Podobno  zgradbo  imajo  tudi  vse  druge   membrane  v  celici.  Mg Ti  so  v  organizmih  v  velikih  količinah. Voda  je  POLARNA  -­‐  ena  najpomembnejših  lastnosH Vsaka  molekula  vode  ima  2  električna  pola.  dušik.   -­‐ vodika.  ki  ga  s  pomočjo  sončne  energije  od  nje  cepijo  fotosintetski  organizmi.   Vstopa  v  mnoge  reakcije  (reaktant)  ali  pa  izstopa  (produkt).CELIČNA MEMBRANA CELIČNA  MEMBRANA  je  zunanji  del  celice.  To  se  dogaja  med  celično  presnovo.  kalcij  in  magnezij   MAKROELEMENTI:  ogljik.

  HIDRATACIJSKI  OVOJ:  ovoj  vode  okrog  ionov.  da  bi  se  ioni   ponovno  povezali  med  seboj.  Tako  voda   varuje  celice  pred  hitrimi  temperaturnimi  spremembami. Zaradi  nabojev  se  vodne  molekule  privlačijo  in  se  med  seboj   povezujejo  z  vodikovimi  vezmi.             ➔  BIOMONOMERI Enostavni  sladkorji. Organske  molekule:   -­‐ ogljikovi  hidraK -­‐ beljakovine  (proteini) -­‐ nukleinske  kisline -­‐ maščobe  (lipidi) Te  organske  molekule  se  lahko  zgrajene  iz  manjših  podenot  -­‐  monomerov.  če  se  odceplja  voda:  KONDENZACIJA Biopolimer  ➔  biomonomer  -­‐  HIDROLIZA .  aminokisline.  je  molekula  dipol. Voda  absorbira  in  zadržuje  precej  toplotne  energije.  Ker  sta  električna  pola  dva.  S  tem  preprečujejo.Vodne  molekule  se  zaradi  polarnosH  med  seboj  privlačijo  z  nasprotnimi  poli  in  tvorijo   VODIKOVE  VEZI. Zaradi  polarnosH  je  voda  odlično  topilo  za  druge  polarne  molekule  (sladkorji.  nukleoHdi.  aminokisline.   ➔  temperaturna  stabilnost Ogrodje  organskih  molekul  iz  ogljikovih  atomov. Biomonomer  ➔  biopolimer  -­‐  polimerizacija.  soli).   ElektroliK  -­‐  snovi.  zato  se  počasi  segreva  in  ohlaja. Prosta  voda:  ves  čas  na  razpolago.   Vodne  molekule  razbijejo  iz  ionov  sestavljene  snovi  tako.  ki  v  vodi  razpadejo  v  ione.  To  je  vezana  voda  in  se   ne  more  sprosHH  in  sodelovaH  v  kemijskih  reakcijah. VODIKOVA  VEZ Pri  vodni  molekuli  se  zaradi  prebitka  negaHvnih  nabojev  na  enem   delu  molekule  vzpostavi  negaHven.  da  se   vrinejo  mednje  in  jih  obdajo.  na  drugem  delu  pa  poziHven   električni  naboj.

Ločimo: 1.   pentoze  (5  ogljikovih  atomov)  :   ➔      Sta  sestavini  nukleinskih  kislin 3. ločimo: 1.  topni  v  vodi.   fruktoza  (sadni  sladkor)   c.   heksoze  (6  ogljikovih  atomov)  :   a.   Kisika (v  razmerju  1:2:1) Ogljikovi hidrati so najpomembnejši vir energije za celico.   heptoze  (7  ogljikovih  atomov) a.   riboza  (gradi  RNA) b.  hiKn) MONOSAHARIDI So enostavni sladkorji.  glikogen)  ter   gradbena  sestavina  (celuloza.OGLJIKOVI HIDRATI OGLJIKOVI  hidraH  so  organske  molekule.  vez  med  le-­‐tema  je  glikozidna.   deoksiriboza  (gradi  DNK) 4.   galaktoza DISAHARIDI Nastanejo  iz  dveh  monosaharidov  z  odcepom  vode.   trioze  (imajo  3  ogljikove  atome)  :   2.   Vodika 3.   gliceroldehid a.   2.   polisaharide  (sladkorji.   Ogljika 2.  ki  spadajo  med  sladkorne  polimere) Sladkorji  so  sladkega  okusa.   glukoza  (grozdni  sladkor). SAHAROZA  (trsni  ali  pesni  sladkor)  :  glukoza  +  fruktoza LAKTOZA (mlečni sladkor)  :  glukoza  +  galaktoza MALTOZA  (sladni  sladkor)  :  glukoza  +  glukoza .   monosaharide  (enostavni  sladkorji).   disaharide  (sladkorni  dimeri)   3.  majhne  molekule.  sestavljene  iz:   1.  energijska  zaloga  (škrob.   b.  imajo  kristalinsko  zgradbo.  … Vloga  ogljikovih  hidratov: So  energijski  vir  za  sprotne  potrebe  (monosaharidi).

POLISAHARIDI • Nastanejo  s  kondenzacijo  (-­‐  H2O) več monosaharidov • Imajo  veliko  molsko  maso • Po  okusu  niso  sladki • V  vodi  niso  topni.  veriga  je  zelo  razvejana) CELULOZA  : • polimer glukoze • verige do dolge ravne.  glivam • veliko  ga  je  v  jetrih  (do  18%  njihove  mase)  in  mišicah  (pri  živalih) HITIN  : • polimer  glukozamina  ➔  glukozni  +  aminokislinski  del • po  zgradbi  in  lastnosH  zelo  podoben  celulozi • gradbena snov členonožcem (ogrodje)  in  glivam .  oziroma  so  zelo  slabo  topni  (dolge  verige) • Nimajo  kristalinske  zgradbe • Splošna  formula:  Cx(H2O)4.  veriga  ni  razvejana)  in  aminopekKna  (2×1000   glukoze. ŠKROB  : • polimer  glukoze • kot  rezervna  hrana  rastlin • zgrajen  je  iz  amilaze  (gradijo  jo  nekaj  1000  glukoz. med seboj prečno povezane • glavna sestavina rastlinskih celičnih sten les  vsebuje  do  45%  celuloze GLIKOGEN  (živalski  škrob): • polimer  glukoze • ima  najbolj  razvejane  verige • rezervna  snov  živalim.

 zgrajene  iz  ogljika.   Sestavljene  beljakovine  so  Hste.  vodika.  ko  beljakovina  razpade  spet  na  aminkisline  imenujemo  hidroliza.  So  polimere  molekule.  Obe  sta  vezani  na  isH  C  atom  +  Radikal  +  H  atom. Med  seboj  se  povezujejo  z  pepKdnimi  vezmi  ➔  odcepi  se  voda  –  kondenzacija    Aminokislina  ➔   Dipep1d  ➔  Polipep1d 50x  aminokislina  (polipepKd)  =  beljakovina Insulin  je  ena  najmanjših  beljakovin  z  51  aminokislinami PROTEINI  –  Enostavne  beljakovine  so  sestavljene  samo  iz  amonokislin.   PRIMARNA STRUKTURA Aminokislinsko  zaporedje  :  AK3  –  AK4  –  AK15  –  AK1  –  …  –    AK10 V  polipepHdni  verigi  so  aminokisline  pod  različnimi  koH.  Sladkorji) Proces.  so  osnovne  gradbene  podenote  beljakovin)   Aminokisline  so  preprostejše  organske  molekule. zato so tudi aminokisline med sabo različne.BELJAKOVINE ali PROTEINI Beljakovine so najkompleksnejše in najštevilčnejše organske  molekule v celicah. Predstavljajo več kot polovico suhe mase celice.  kisika  in  dušika.   nekatere  vsebujejo  še  žveplo. Zgrajene  so  iz  aminoskupine  (-­‐NH2)  (➔  amini)  in  karboksilne  skupine  (-­‐COOH)                  (➔  organske   kisline). V  beljakovinah  se  pojavlja  20 različnih vrst aminokislin.  zato  polipepHdna  veriga  ni  nikoli  ravna SEKUNDARNA STRUKTURA Nastane  zaradi  dodatnih  vezi  (ionskih. Radikali so različni. Nastanejo  iz  aminokislin  (am. Zaporedje  aminokislin  določa  obliko  in  delovanje  beljakovine  -­‐    od  zaporedja  je  odvisno  kako  se   bo  veriga  zavijala  in  gubala.  kovalentnih)  med  aminokislinami .  na  katere  se  vežejo  tudi  druge  skupine  (npr.  vodikovih.

TERCIARNA STRUKTURA Nastane.  3D  obliko KVARTARNA STRUKTURA Med  seboj  več  povezani  terciarnih  struktur Glede na zgradbo delimo beljakovine na: • nitaste  beljakovin  (v  telesu  imajo  gradbeno  funkcijo.  najdemo  jih  v  kožnih  celicah.  ker  so  sestavni  del  roževina  (npr. visokih temperatur. s tem pa tudi svoje značilne lastnosti. Druge  so  sestavni  gradbeni  del  celičnih  membran  in  medceličnine. npr.  Nitaste  beljakovine  niso  topne  v  vodi) • kroglaste  strukture  (gradijo  encime. kemikalij).  tako  dobi  prostorsko.  noh1).  jim  pravimo  STRUKTURNE  BELJAKOVINE DENATURACIJA   :   Beljakovina izgubi normalno obliko (zaradi različnih dejavnikov.   Ker so vključene v zgradbo  (strukturo)  celic.   .  ter  v  kožnih   strukturah.  ko  se  molekule  s  sekundarno  strukturo  zvijejo  v  klobčič. dlake).  hormone.  pa  tudi  kožnih  tvorb  (perja. pravimo da se beljakovina okvari oziroma denaturira. pomembne za delovanje celice.  Nitaste  zgradbe  so  predvsem  mikrotubuli  in   mikrofilamenK.  pro1telesa…  So  topne  v  vodi) Mnoge  beljakovine  sodelujejo  pri  celičnih  procesih  kot  encimi  ali  hormoni  ali  njihov  sestavni  del.

zato nukleinske kisline preko njih posredno  nadzorujejo  življenske  procese. ki sodelujejo pri metabolnih procesih.  citozin.  torej  so  nukleinske  kisline  polinukleoKdi.o celični zgradbi in njenem delovanju.   mitohondriju Sladkor:   deokisiriboza RNK Je  v  jedru  in   citoplazmi Sladkor:  riboza Org. Dedne informacije so info. RAZLIKA  MED  DNK  IN  RNK DNK Je  v  jedru.  Adenin  nukleo1d) Ločimo dve vrsti nuklinskih kislih : • Deoksiribonukleinska  kislina  (  DNK)  –  vsebuje  sladkor  deoksiribozo   • Ribonukleinska  klislina  (RNK)  –  vsebuje  sladkor  ribozo Če se povežeta dva nukleotida nastane dinukleoKd.dušikove   Org.NUKLEINSKE KISLINE Nukleinske  kisline  so  v  vseh  živih  celicah. L. katere beljakovine bodo nastale v celici in kdaj.   .  Med   delitvijo  celice  se  te  informacije  prenašajo  ne hčerinski  celici.  1953  so  odkrili  sestavo  DNK.  gvanin.  omogočajo  prenos dednih sporočil  in  določajo. ZGRADBA NUKLEINSKE KISLINE Sestavljene so iz več biomonomerov  –  nukleoHdov.   Beljakovine uravnavajo hitrost večine kemijskih reakcij.  C  in  T baze:  A.   Vsak  nukleoHd  vsebuje  eno  in  po  njej  ga  tudi  imenujemo  (prim. V celici je več vrst dinukleotidov.  G.   kloropasHh.  U ! ZGRADBA  DNK   V  molekulah  DNK  so  shranjene  informacije  o  tem  kako  nej  celica  oz  organizem  deluje.  G.  C.   NukleoKd  je  sestavljen  iz  3  delov  :   • ostanek  fosforne  kisline   • sladkorja  pentoze  (riboza  ali  deoksiriboza)   • in  organske  dušikove  baze   V nukleinskih kislinah je pet različnih dušikovih  baz:  adenin.  Kmin  in  uracil.dušikove   baze:  A.

  Zato  so  za  celice  najbolj  pomembna  navodila. te informacije se prenašajo ne novo nastale  celice.  Vse  gene  v   celici  imenujemo  genom.   Ljudje imamo v celici enako število nukleotidov.  Obe  sta  idenHčni.   prečno pa  sta  verigi  povezani  z  organskimi  dušikovimi  bazami  s  šibkimi  vodikovimi  vezmi.   Na  vsaki  od  verig  starševske  DNK.  katere  vrste  beljakovin  se  bodo  sinHzirale  in  kdaj  bo   potekala  siteza  the  beljakovin.  da  ima  DNK  obliko  dvojne   vijačnice  –  dvojnega  heliksa.   Pred  delitvijo  celičnega  jedra  se  DNK  najprej  podvoji. V  vzdolžni  verigi  se  lahko  povezujejo  katerikoli  nukleoHdi.  prečno  pa  samo  ustrezajoči  –   komplementarni  nukleoKdi.   OviH  sta  ena  okoli  druge. PODVOJEVANJE  DNK Predno se informacije prenesejo na hčerinski celici se morajo podvojiti. V tem zaporedju je shranjen zapis kako naj celica deluje.  ki  je  komplementarno  kodogenu  DNK  in  je  iz  3  zporednih  nukleoHdov  imenujemo  kodon.   Vezi  na  dvojni vijačnici  se  prekinejo.  Zaporedje  nukleoHdov  v  eni  verigi  določa  zaporedje  nukleoHdov  v   drugi  verigi.  postanejo  dušikove  baze  proste  in  nanje  se  vežejo  komplementarni   –  nasprotni  nukleoKdi.  Vse  telesne  celice   imajo  enako  DNK  razen  spolne. 1.   Zapis  za  posamezno  aminokislino v DNK predstavlja zaporedje 3 nukleotidov (trojček) – kodogen.  (➔  iz  citoplazme)   3. DNK  NADZORUJE  PROCESE  V  CELICI Zgradba  celice  in  njeno  delovanje  je  odisno  od  beljakovin  v  celici.  verigi  se  razpreta 2.  na  podlagi  tega  je  postavljena  hipoteza. Katera  beljakovina  nastaja  je  odvisno  od  zaporedja  nukleoKdov  v  DNK. razlikujejo se v zaporedju.   Kodiran  zapis  za  sintezo  enega  pepKda  predstavlja  zaporedje  kodogenov  na  DNK  -­‐  gen.  ki  se  nato  zvijejo  skupaj  v  kromaKnske  niK   Te  niH  pa  se  dodatno  zvijejo.   Ko  se  vijačnica  razpre. . samo enojajčni dvojčki imajo popolnoma enako zgradbo nukleotidov.   Mesto.  zgubajo  in  tako  nastanejo  palčkam  podobne  strukture  –  kormosomi    Za  podvojevanje  DNK  je  potrebna  energija  in  encima  ligaza  in  DNK-­‐polimeraza.Osnovno  ogrodje  je  iz  dveh  vzporednih  verig nukleoKdov  iz  sladkorjev  in  ostanki  fosforne  kilsine   je  povezano  z  močnimi  kovalentnimi  vezmi.  nato  pa  se  molekule  DNK  navijejo  okoli   posebnih  beljakovin.  nastane  ena  hčerinska  veriga  DNK.

  2.   Trojica  nukleoHdov  na  tRNK.   AminoKisline.  ki  se  poveže  s  kodonom.   Obveščevalna RNK (mRNK) ima  vlogo.  kjer  se  veže  na ribosome s pomočjo ribosomske  RNK  (rRNK)   ➔ je  sestavni  del  ribosomov.   Vsi  kodirani  zapisi  skupaj. PREPISOVANJE  ALI  TRANSKRIPCIJA Sinteza  beljakovin  poteka  na  ribosomih.% Na prosta mesta na bazah DNK se začnejo vezati komplementarni nukleotidi RNK.➔Kodogen  je  zaporedje  3  nukleoKdov.   mRNK  se  nato  odcepi  od  DNK  in  preide  skozi  poro  jedrnega  ovoja  v  citoplazmo.  pridejo  tja s pomočjo  prenašalke   RNK  (tRNK)  –  na  enem  koncu  vežejo  eno  AminoKislino.   3. z drugim pa se pritrdijo na določeno mesto mRNK.   4. ➔Gen  je  kodiran  zapis  za  sintezo  enega  pepHda  –  zaporedje  več  kodogenov.% Pri nastajnju mRNK se dvojna vijačnica odvije  in  razpre.   ➔  Od  anHkodona  je  odvisno.  ki  ustreza  enemu  genu.   5.  da  se  navodila  za  sitezo  beljakovin  prenesejo  iz  niza   nukleoHdov  DNK  na  ribosome.  ki  so  v  DNK  imenujemo  genski  kod.   Postopek: 1.  ki  se  na  ribosomih  povežejo  v  beljakovine. ➔Kodon  je  zaporedje  3  nukleoKdov. ki ustrezajo določenemu  kodogenu. to mesto je kodon.   mRNK  nastane  ob  delu  verige  DNK. Te nukleotidi se nato spomočjo enicima  RNK-­‐polimeraze  vzdolžno  povežejo  med  seboj. ➔  Genom  so  vsi  geni  v  celici.  na  kateri  kodon  se  bo  vezala  tRNK.  je  anitkodon. .   6.

  Včasih se zgodi.   Lahko  so  umetne  ali  pa  spontane  in  se  dedujejo. Genomske  mutacjie:   Sprememba: • Spremeni  se  celoten  genom ➔  Lahko  se  pomnoži  število  vseh  ali  nekaterih  kromosomov  v  celici  lahko  pa  izpadejo.) .   Poznamo: • fizikalne  (sevanja)   • kemične mutagene Mutacije  so  redke  in  škodljive.   Spremeni  se  lahko: • količina  DNK • zgradba  DNK Dejavniki.   (Če se diploidna združi z haploidno. Razlikujemo  3  vrste  mutacij: • genske  mutacije • kromosomske  mutacije • genomske  mutacije Genske  mutacije:   Sprememba: • zaporedje  in  število  nukleoHdov  v  DNK Posledica: • V  celici  nastane  drugačna beljakovina.  Ko  se  promnoži  celotna  garnitura   kromosomov  pa  je  to  poliploidija. Lahko pa se pretrgani deli prilepijo na drug kromosom – take mutacije imajo težke posledice. Kromosomske  mutacije:   Sprememba: • kromosomov.  do  nijh  pride  med  delitvijo  celic. ki povzročajo mutacije so mutageni.  da  imajo  mu1rani  ogranizmi  v  okolju  prednost  pred  ostalimi  organizmi.   Če se v spolnih celicah med mejozo kromosomi ne ločijo in sta v njih prisotni dve garnituri kromosomov so to dipolidne  celice.   ➔  Pri  ločevanju hčerinskih celic se kromosom pretrga na dveh koncih in srednji kočšek izpade.  nastane  triploidna  celica.  muHrani  organizmi  (mutanK)  propadejo. dela se spojita in nastane nov. krajši kromosom.MUTACIJE Mutacije  so  spremembe  dednega  materiala.

 vse  znanje.  ki  jih  dobi  s  hrano.  S  postopno  rastjo  proH  sredini  in  tvorbo  vmesne   celične  stene  se  kromosoma  zapreta  v  ločeni  celici  =  CEPITEV.  da  se  je  dedni  material  materinske  celice  moral  pred  delitvijo  PODVOJITI.2.  jetra Rast  kosH Kurja  slepota. Taka  delitev  zagotavlja. sadje & zelenjava pigmenta. .   Pomeni.  Bakterijski  kromosom  se  pritrdi   na  celično  membrano  in  se  začne  podvojevaH.  začne  celična  membrana  med  njima   rasH  ➔  posledica:  kromosoma  se  razmakneta.  Med  dvema  mitozama  je  celica  v  INTERFAZI.  sladko  zelje Sodeluje  pri  sintezi   Skorbut  –  izpadanje  zob.  pravilna   rast  krovnih  tkiv Ribje  olje.   lahko  pa  jih  sinteHzira  iz  provitaminov.  nato  deliH  in   razporediH  na  dve  hčerinski. Delitev  evkarionskih  celice  sestoji  iz  delitve  jeder  in  delitev  citoplazme.  kako  je  zgrajena  in  kako  deluje  (sta  enaki  kot  materinska).  Ko  se  podvoji. Preprosta  zgradba  prokarionskih  celic  omogoča  preprosto  delitev.   Delitev  pri  kateri  sta  hčerinski  celici  enaki  materinski  =  MITOZA  in  poteka  v  več  zaporednih  fazah   (stopnjah). rdečih krvnih telesc Beriberi – Prizadene živčevje in skeletne mišice (ohromelost) Nezmožnost  strjevanja  krvi Povečana občutljivost rdečih krvnih telesc Vitamin  B   (1. jajca ?? Zelenjava ?? Strjevanje  krvi Nast.VITAMINI Vitamini  so  življenjsko  pomembne  fiziološko  učinkovite  snovi.  propadanje  kože Vitamin  D Vitamin  C   (askorbinska  kislina) RahiHs  –  nepravilna  rast  kosH Limona. Vitamin  A Tvorba  vidnega   Jajčni rumenjak.  Organizem  jih  ne  more  tvoriH  sam.12) Vitamin  K Vitamin  E CEPITEV Iz  MATERINSKE  CELICE  nastaneta  dve  HČERINSKI.  da  sta  kvaliteta  in  kvanHteta  dednega  materiala  enaka  dvema  hčerinskima   celicama.   kolagena  v  vezivnem   slabokrvnost (Nezmožnost  nastajanja  veznega  tkiva) tkivu Neoluščena zrna.6.  ki  imata  po  koncu  delitve  enake  vse  dedne   informacije  materinske  celice  oz. in del. mleko. MITOZA Dedne  informacije  se  podvojijo  (razporejene  na  več  kromosomih)  in  se  pravilno  porazdelijo  na  dve   hčerinski  celici.

 zato  se  kromosomi  med  seboj  razlikujejo.  ki  se  podaljšujejo  proH  nasprotnemu  polu.  V   citoplazmi  se  začnejo  v  bližini  centriola  oblikovaH  mikrotuboli  nastajajočega   delitvenega  vretena.   tvorijo  se  KROMOSOMI.  ki  se  med  to  fazo  krajšajo  in  debelijo  =  večkratno   zaporedno  zvijanje  (najprej  v  vijačnico.1. PROFAZA:   preplet  dolgih  tankih  nerazločnih  niH  se  začne  prepletaH  (KROMATIN)  oz. (v  celici  s  centrioli  so  H  že  v  interfazi  podvojeni  =  v  vsaki  celici  po  dva  para)   V  profazi  po  dva  in  dva  odpotujeta  proH  nasprotnima  poloma  celice.  nato  še  nekajkrat  v  zanke)  =  SPIRALIZACIJA.   .  Med  seboj  sta   povezani  na  mestu  CENTROMER.   Kromosomi  v  profazi  so  zgrajeni  iz  dveh  enakih  vzdolžnih  delov  =  KROMATIDI   (kromosomi  so  dvokromaHdni)  vsako  tvori  ena  molekula  DNK.  ki  je  na  vsakem  kromosomu  na  drugem   mestu.

  Kromosomi  se  razmotavajo  =  DESPIRALIZACIJA  =  postanejo  tanjši  in  daljši   ➔  kromaKn.   Anafaza  je  faza  razdelitve  in  potovanja  kromosomov.   ki   ju   niH   delitvenega   vretena   potegnejo   proH  nasprotnima  poloma.   ŽIVALSKA  CELICA: Citoplazma  se  deli  z  delitveno  brazdo Celična  membrana  se  začne  v  predelu  evkarionske  ravnine  delitvenega  vretena  ugrezaH  in  se   zažemaH  proH  njenemu  središču.   pri   tem   se   materinski   dvokromaHdni   kromosom   razdeli   na   enokromaHdnega. Pri mitozi nastaneta dve jedri s haploidnim številom dvokromatidnih kromosomov. METAFAZA:   NiH  delitvenega  vretena  povlečejo  kromosome  v  ekvatorialno  ravnino.Območje  citoplazme  v  območju  centriolov  =  ORGANIZACIJSKI  CENTER  MIKROTUBULOV   (podoben  center  tudi  celice  višjih  rastlin. . 3. Človek  v  svojih  telesnih  celicah  po  46  kromosomov. ANAFAZA:   KromaHdi   se   ločita. 1.  ko  so  kromosomi  na  nasprotnih  polih.  konča  med  telofazo.  samo  cenHolov  ni) V  pozni  profazi  =  PROMETAFAZA. CITOKINEZA Delitev  citoplazme  se  začne  med  anafazo  mitoze. 2.   okrog  vsake   skupine  kromosoma  se   začne  oblikovaH  jedrni  ovoj.  razpade  jedrni  ovoj  na  membranske  mešičke.   Kromosomi  so  najkrajši  in  najdebelejši  =  najlažje  prešteH  in  opazovaH   njihovo  obliko. V  pozni  profazi  jedrce  postopno  izgine.   Ko  se  delitev  jedra  konča  se  konča  tudi  delitev  citoplazme. TELOFAZA:   Telofaza  se  začne. 4.   Znotraj  jedra  se  oblikuje  jedrce.   Delitveno  vreteno  postopno   izgine.  dokler  celici  nista  ločeni.  niH  delitvenega   vretena  se  tako  lahko  podaljšajo  do  kromosomov  in  se  nanje  pritrdijo  niH  z  obeh  polov  delitvenega   vretena.   REZULTAT:  dve  ločeni  hčerinski  celici.

 FAZA  G2:  predstavlja  pripravo  na  novo  mitotsko  delitev.   EnokromaHdni  kromosomi  se  v  telofazi  despiralizirajo  in  pretvorijo  v  kromaKn.  ki  se  širi  od  središča  celice  proH  celični  membrani  in  se  na   koncu  združi.   Torej:  V  interfazi  poteče  podvojitev  DNK  enokromaHdnih  kromosomov  in  s  tem  podvojitev   dednega  zapisa.   3.   Skoznje  poteka  izmenjava  snovi  med  sosednjima  celicama.  zato  poteka  intenzivna  sinteza  snovi.  Te  povezave  imenujemo  PLAZMODEZME.  ostane  citoplazma  obeh  celic  povezana  skozi  pore  v   celični  plošči. Interfaza  ima  več  stopenj:   1.   Na  osrednjo  lamelo  celične  stene  se  pozneje  naložijo  plasH  primarne  in  sekundarne  celične  stene. .   Natančna  podvojitev  teh  molekul  je  bistveni  del  podvojitve  kromosomov. Diploidna  celica  je  celica  z  dvema  kromosomskima  kompletoma.  ki  gradijo  celice.  ki  se  v   profazi  naslednje  mitoze  izoblikujejo  iz  kromaHna  pa  so  iz  dveh  kromaHd.  Kromosomi  so  v  parih.  Kromosomi.  citoplazmi  razmejuje  samo  osrednja  lamela  =  PIKNJE.             INTERFAZA V  interfazi  se  dedni  zapis  podvoji  (nekatere  se  ne  delijo  več.   Ti  se  združujejo  v  CELIČNO  PLOŠČO.  homologni   kromosomi  (enaki). Mitoza  +  INTERFAZA  ➔  celični  cikel Haploidna  celica  je  celica.2.   Vezikli  vsebujejo  snovi.  vidnega  v  anafazi  in  telofazi  predhodne  mitoze.  Nastaneta  dve  z  membrano   ločeni  celici.  ki  gradijo  OSREDNJO  LAMELO  celične  stene.  katere  jedro  vsebuje  samo  en  komplet  kromosomov. RASTLINSKA  CELICA: Pri  rastlinskih  celicah  se  v  evkarionski  ravnini  delitvenega  vretena  začnejo  zbiraH  vezikli  (izvirajo  iz   golgijevega  aparata).  FAZA  G1:  nastajajo  nove  celične  strukture.   Kjer  do  tega  ne  pride.  FAZA  S:  dedni  zapis  se  podvoji.  Dedni  zapis  imajo  molekule  DNK  =  zato  najpomembnejši  del  kromosomov. KromaHdi  dvokromaHdnega  kromosoma  v  profazi  in  metafazi  mitoze  sta  nastali  s  podvojitvijo  DNK   enokromaHdnega  kromosoma.   2.  med  katerima  še  nastaja  vmesna  celična  stena.  druge  se  kmalu  spet  delijo). Čye  celična  plošča  celic  ne  loči  popolnoma.

MEJOZA  =  REDUKCIJSKA  DELITEV. . Dedni zapis enega kromosoma je kombiniran z dednim zapisom drugega.  pomeni. Za  spolno  razmnoževanje  značilno. 1. Poteka tako.   pri  kateri  dobimo  iz   materinske  celice   šKri   hčerinske   s   polovičnim   številom   kromosomov  (materinska  46  kromosomov  -­‐  hčerinska  23).  s  tem  tudi  po  dva  dedna  zapisa  za   vsako  lastnost.  MEJOTSKA  DELITEV Profaza:  ➔  enaka  kot  pri  mitozi.  ker  se  v  1. Jedro  spolne  celice  vsebuje  en  komplet  kromosomov  =  HAPLOIDNA  CELICA.   S  tako  delitvijo  nastajajo  spolne  celice.  Položaj  zapisov  na   kromosomih  je  stalen.  mejoza   omogoča  obratno.  Celica  z  dvema  kromosomskima  kompletoma  =  DIPLOIDNA  CELICA. jedrce izgine in izoblikuje se delitveno vreteno. Med kromosomoma v bivalentu se izmenjajo istovrstni deli kromatid. da se kromatidi.   Z  diploidnega  na  haploidnega.  da  je  določen  dedni  zapis  vedno  na  določenem  mestu  vzdolž   določenega  kromosoma.  velikosH  in  imata  istovrstne  dedna  zapise  v  enakem   zaporedju. Združitev  dveh  spolnih  celic  je  prehod  s  haploidnega  na  diploidno  število  kromosomov.  je  delitev  jedra.  Zato  sta  oblika  in  velikost  kromosomov  stalni.  pri  čemer  je  bistvena  združitev  jeder  (zigota). Dvojico združenih homolognih kromosomov imenujemo BIVALENT = KROMATIDNA  TETRADA.  mejotski  delitvi  število  kromosomov  zmanjša  na  pol. RAZLIKA: homologni kromosomi se razvrstijo v pare. V  kromosomih  spolnih  celic  so  dedni  zapisi  za  vse  lastnosH  organizma. Proces.  da  se  nov  osebek  razvije  iz  celice.   Jedro  spojka  vsebuje  dva  na  videz  enaka  kompleta  kromosomov. Kromosoma  istega  para  sta  enake  oblike. Nastaneta dve kromatidi z kombiniranim  dednim  materialom  dveh  kromosomov = PREKRIŽANJE = crossingover.MEJOZA / REDUKCIJSKA DELITEV Mejoza  je  delitev.  pri  katerem  se  pred  združitvijo  dveh  jeder  zmanjša  količina  dednega  materiala  na   polovico.  Kromosomi.  ki  se  ujemajo  v  navedenih  značilnosHh  =  HOMOLOGNI  KROMOSOMI.  ki  omogoča  ohranjanje  enake  količine  dednega  materiala. ki pripadata različnima kromosomoma na enakih mestih prekineta in se navzkrižno povežeta z ustreznim delom druge kromatide.  nastale  z  združitvijo  dveh   spolnih  (HAPLOIDNIH)  celic. tako da sta dva po dva homologna kromosoma drug ob drugem.  količina  dednega  materiala  se  razpolovi.   KromaHn  se  preoblikuje v kromosome. Jedrni ovoj se razkroji.  bi  jedra  po  nekaj  generacijah  vsebovala  ogromno  dednega  materiala. Brez  procesa.

s pomočjo delitvenega vretena uredijo v ekvatorialno ravnino.Metafaza: BivalenH. in 2. Proti vsakemu polu potuje polovica kromosomov.  MEJOTSKA  DELITEV Enaka  mitozi. Med 1. Pri mejozi nastanejo 4 jedra. Anafaza: Homologna kromosoma vsakega bivalenta se ločita in niti delitvenega vretena ju potegnejo proti nasprotnima poloma. ampak celotni dvokromatidni kromosomi. mejotsko delitvijo je kratka  interfaza – brez faze S. 2. Po 1. Ne potujejo posamezne kromatide kot pri mitozi. . oblikuje se jedrni ovoj in poteče tudi delitev citoplazme. Dedni  material  se  ne  podvoji. Telofaza: Kromosomi se despirilizirajo. ki jih gradijo popolnoma spirilizirani  kromosomi. mejotski delitvi nastaneta dve jedri oz. celici s haploidnim številom dvokromatidnih kromosomov. vsako s haploidnim številom enokromatidnih kromosomov.

Je  temeljni  način  transporta  skozi  membrane.  atomov.   -­‐ ioni  (H+.PREHAJANJE SNOVI SKOZI MEMBRANO Membrane  celic  izbirno  prepuščajo  različne  snovi. .  potrebna  dodatna  energija.     ➔  NAJTEŽJE:           -­‐  večje  polarne  molekule  (mono  in  disaharidi.  molekul.  K+.  ki  jih  celica  nujno  potrebuje  za  obstoj.  HCO3-­‐.  za  druge  pa  ne  (odvisno  od  velikosH  molekul  te  snovi)   Skozi  lipidni  dvosloj  se  prebijejo: -­‐ kisik -­‐ CO2 -­‐ dušik -­‐ majhne  organske  molekule.  ionov.   ➔  TEŽKO:   -­‐ polarni  delci.  glicerol.   Celice  spreminjajo  prepustnost  membran  za  isto  vrsto  delcev.  Na+.  sečnina ➔  Skozi  drobne  vezi  med  fosfolipidnimi  molekulami.  npr.  Difuzija  poteka  dokler  delci  topljenca  in  topila  niso  enako  razporejeni  oz.  Ca2+.  zato  je  kemična  sestava  citoplazme  različna  od  sestave  raztopine  zunaj  celice.  ko  ni  več   koncentracijske  razlike.  pridejo  skozi  posebne  prehode  iz   beljakovinskih  molekul.  Z  njihovo  pomočjo  celica  izbira. ➔  Membrane  celičnih  struktur  so  SELEKTIVNO  PERMEABILNE.  ki  se  nenehno  pretvarjajo  in  mora  biH  njihova  izmenjava  z  okoljem  stalna.   PASIVNO:  iz  več  na  manj   AKTIVNO:  iz  manj  na  več.  ki  se  raztapljajo  v  lipidih.   Celična  membrana  je  za  nekatere  snovi  prepustna.  katere  bodo  šle  skozi  membrano. Celična  membrana  je  selekKvno  prepustna. DIFUZIJA: Difuzija  je    usmerjeno  gibanje  delcev  v  smeri  padajočega  koncentracijskega  gradienta. Prehajanje  je  PASIVNO  ali  AKTIVNO.   Ta    je  pregrada  za  snovi.  ki  niso  topni  v  hidrofilnem  delu  lipidnega   dvosloja.  ki  se  sprošča  med  celičnim  metabolizmom.  čeprav  je  njena  notranjost  ločena  od  okolja  s  celično  membrano. Od  večjih  molekul  pridejo  skozi  lipidni  dvosloj  zlahka  le  take.  ki  omogoča  nenehno   gibanje.  Cl-­‐). Celica  deluje  kot  odprH  sistem. Snovi  prehajajo  skozi  lipidni  dvosloj.   Molekule  iz  okolja  sprejmejo  toplotno  energijo  in  jo  pretvorijo  v  kineHčno.  aminokisline) Ostale  snovi. Z  uravnavanjem  prometa  kemičnih  snovi  skozi  membrano  celice  uravnavajo  svojo  kemično   sestavo.  ostale  pa   zelo  težko.

 oddaja  vodo. Celica  mora  za  transporHraH  mnoge  molekule  in  ione  iz  notranjosH  ven  ali  obratno.  ki  nastane  zaradi   koncentracijskih  razlik  =  OSMOTSKI  TLAK.   Membrana.  ki  vzdržuje   TRUGOR. Voda  (topilo)  za  celico  potrebna.  tlak  na  celično   steno  se  poveča. Ko  je  koncentracija  topljenca  zunaj  celice  višja.  zaradi  snovi  raztopljene  v  citoplazmi  je  notranjost   rastlinske  celice  HIPERTONIČNA  glede  na  okoliško  tekočino. -­‐-­‐-­‐  HEMOLIZA Da  se  to  ne  zgodi. SelekKvna  difuzija  =  OSMOZA.  Ta  pojav  je  CELIČNI  RAZPAD  ali  CITOLIZA.  Živalska  lahko  zaradi  nežne  celične  membrane.  ko  prehaja  skozi  membrano  samo  topilo.  so  zunanje  telesne  površine  zaščitene  z  vodoodpornim  ogrodjem. AKTIVNI TRANSPORT Za  transport  snovi  proH  naraščajočemu  koncentracijskemu  gradientu  potrebuje  celica  dodatno   energijo.  ter  število   osmotsko  akHvnih  delcev  raztopljenih  v  medceličnini  je  enako  številu  isHh  delcev  v  citoplazmi  =   IZOTONIČNO  OKOLJE.  kot  znotraj  nje  začne  celica  zaradi  osmotskih   procesov  izgubljaH  vodo  –  se  manjša.  vdira  voda  še  hitreje.  Celica  akHvno  usmerja  delce  proH  višjemu  konc.  sila.  ki  omogoča  vodni  tlak  skozi  membrano.  to  je  TRUGORSKI  TLAK  ali  TRUGOR.  Lahko  se  tako  skrči.  rastlina  veni.   NABREKNJENJE  (DEPLAZMOLIZA).  ni  nujno.  =  AKTIVNI  TRANSPORT.  da  celična  membrana  odstopi  od  celične   stene  =  PLAZMOLIZA.   VODNI  POTENCIAL  CELICE  je  sila.  če  celice  izgubljajo  vodo.  gra.   Omogoča  nabreknjenost  celic  in  rastline  se  držijo  pokonci.  oz.  da   poči.  kot  je   čista  voda.OSMOZA: Osmoza  je  posebna  vrsta  difuzije. V  celico  v  zelo  HIPOTONIČNEM  (raztopina  z  manjšo  koncentracijo  različnih  snovi  kot  v  celici)  okolju.  ki  je  večinoma  prepustna  za  eno  vrsto  snovi  =  POLPREPUSTNA.  V  smeri  višje   koncentracije.  zmožnost.  tako  nabrekne.   Črpanje  delcev  skozi  membrane  proH  višjemu  koncentracijskemu  gradientu  poteka  z  dotokom   dodatne  energije.  je  koncentracija  topljencev  nizka. Ko  dežuje.  da  celica  z   difuzijo  sprejema  oz.  če  se  celice  prenesene  v  HIPOTONIČNO  okolje  =  obraten  proces.  Voda  doteka  v  celico.  da  pa  tudi  topljenci  v  njej. Prehaja  v  celico  skozi  celično  membrano.   .

 sprošča  postopno.  ki  potrebujeta  energijo  iz  ATP. Pri  sprejemanju  in  izločanju  sodeluje  membrana.  ko  pa  zajame  tekočino  =  PINOCITOZA  ali  CELIČNO  PITJE.  ohranjanje  življenja.  ker  nenehno  sprejemajo.   EKSOCITOZA:  nastane  od  endocitoze.  Shranjujejo  jo  s  sinteHziranjem  v  večje   organske  molekule  v  celici.   Membrana  objame  kapljico  ali  trdi  delček.  sinteze  večjih  molekul. V  stenah  kapilar  je  način  prenosa  snovi  samo  z  ENDO  in  EKSOCITOZO.   PROSTA  ENERGIJA  –  HsH  del. Za  opravljanje  biotskega  dela  se  nikoli  ne  izrabi  vsa  energija.  Tak  transport   zato  samo  v  živih  celicah.   Delo.  pri  tem  jo  pretvarjajo  v  druge  oblike  in   opravljajo  delo..  ki  vsebujejo  energijo  =  kemijska  potencialna  energija.  katerih  energijski  vir   so  molekule  adenozin  trifosfat  (ATP).  ki  omogočajo  postopno  pretvarjanje  kemijske  energije  v   primarno  obliko  za  opravljanje  biotskega  dela.  pretvarjajo.   Več  vrst:  prenos  molekul  skozi  membrane..  Združi  se  s  primarnim  lizosomom  v  prebavno  vakuolo   (sekundarni  lizosom). Organizmi  so  ENERGIJSKO  ODPRIT  SISTEM.  pri  pretvorbi  v  električno  pa  živčno  tkivo.   Izločajo  se  večje  količine  uporabnih  snovi.   Iz  njih  sprosHjo  energijo. Večje  količine  snovi  prehajajo  skozi  membrano  z  endocitozo  in  eksocitozo.  osmotsko  nabrekanje  celic.  ki  jo  lahko  porabijo  za  celično  delo.  preostala  se   sprosH  kot  toplota.  precejšen  del  uide  kot  toplota.  ki  se  pri  pretvorbi  lahko  izkorisH  za  opravljanje  dela.   Za  življenjske  procese  rabijo  le  Hsto  energijo.  kjer  poteka  celična  prebava  (intenzivna  endocitoza  v  belih  krvničkah.  ki  so  zbrani  v  izločalnih  mehurčkih  =  sekrecijskih  vakuolah  ali  veziklih.  Molekule.  ki  se  odcepi  in  nato  notranji   mehurček  =  vakuola  ali  endocitotski  vezikel.  ki  jo  nujno  potrebujejo  za  življenjske  procese  oz.  ki  poteka  v  organizmih  =  BIOTSKO  DELO. ..  ki  se  sinteHzirajo  pri  celičnem  metabolizmu. Ta  se  zaradi  posebnih  mehanizmov.  ki   požira  bakterije).  ko  jo  potrebujejo  za  delo. ENERGIJSKI SISTEM Organizmi  izkoriščajo  pretvarjanje  ene  oblike  energije  v  drugo  za  biotsko  delo.   ENDOCITOZA:  zajame  snovi  zunaj  nje  –  ko  zajame  velike  trde  delce  =  FAGOCITOZA  ali  CELIČNO   POŽIRANJE.Zanj  so  potrebne  posebne  prenašalne  beljakovine  =  MEMBRANSKE  ČRPALKE.  shranjujejo  in   oddajajo  energijo.  nastane  mehurček. Energijo  v  različnih  oblikah  iz  okolja  pretvarjajo  v  kemijsko.   Pretvorba  kemijske  energije  v  mehansko  =  delo  mišice. ENDO  in  EKSOCITOZA  sta  akHvna  procesa.  ki  so  se  v  celici  sinteHzirale  in  nerabne  razkrojke   presnove  (metabolite).

 njen  končni  produkt  je  veliko  proste  energije  (sladkorji. Hiter  pritok  energije  za  celično  delo  omogočajo  energijsko  bogate  fosfatne  vezi  v  ATP. Med  presnovo  se  prosta  energija  veže  ali  sprošča.  ki  se  sprošča. Pri  presnovi  se  ene  stvari  pretvarjajo  v  druge. Dotok  manjši  od  porabe  =  izrablja  energija  iz  rezervnih  snovi  ali  pa  organizem  propade. Avtotrofen in heterotrofen način pridobivanja energije AVTOTROFNI:  sposobni  sami  sinteHziraH  organske  snovi  iz  anorganskih  s  pomočjo  svetlobe  ali  z   oksidacijo  nekaterih  organskih  snovi.  ki   tega  se  pomočjo  svetlobe.  kar  je  povezano  s  sproščanjem  energije.  ki  se  porabi  za  delovanje  ali  tvorbo  mnogih  organskih   molekul.  Dovolj  je  je  tudi  za  sintezo  drugih  molekul.  ki  jih  sinteHzirajo  avtotrofi.   .   olja).  niso  zmožni  narediH. Za  sprotno  shranjevanje  potencialne  kemijske  energije  so  najboljše  spojine  s  fosfatnimi  vezmi. Organske  molekule.  da  se  energija  sprošča  postopoma  in  v  dovolj  veliki  količini.   Najpomembnejša  je  FOTOSINTEZA.  kjer  je  potrebna  energija  za  delo  in  se  tam  cepijo.  Prosta   energija  shranjena  v  vezeh.  z  več  proste  energije.  pri  katerih  se  večje  molekule  postopoma  razgrajujejo  –  se   energija  sprošča  =  RAZGRAJEVANJE  -­‐  katabolizem -­‐ iz  manjših  molekul  nastajajo  večje  =  IZGRAJEVANJE  -­‐  anabolizem.  so  vir  energije  HETERITROFNIM  ORGANIZMOM.   Pri  nizkih  temperaturah  reakcije  počasneje  potekajo  ali  pa  sploh  ne. S  tem  organizmu  omogoči.  za  njihovo  sintezo  je   potrebna  energija. Dotok  večji  od  porabe  =  energijske  zaloge  v  obliki  založnih  snovi.  ker  potujejo  na  mesta.  so   najbolj  uporabne  (ATP). Presnova  so  procesi  kjer  potekajo  snovne  energijske  pretvorbe  v  organizmu.   Presnovni  procesi  potekajo  na  določenih  mesHh  in  po  določenem  zaporedju  =  METABOLNIH   POTEH.  To  so  RASTLINE  in  nekatere  bakterije.  pri  katerih  se   odvija  pretvorba  kemijske  energije.. 2  SKUPINI  METABOLNIH  POTI:   -­‐ vse  biokemijske  reakcije.  pri  katerih  potekajo  kemijske  spremembe  v  številnih  zaporedjih  in  spojinah. BIOSINTEZA:  procesi..  potrebnih  za  gradnjo  in  delovanje  celic.. Dotok  in  poraba  morata  biH  usklajena.  pri  katerih  se  v  organizmu  sinteHzirajo  snovi  z  višjo  energijsko  vrednostjo  od   izhodnih  snovi  oz.Ko  molekule  sprejmejo  toploto  =  večja  hitrost  in  hitreje  potekajo  kemijske  reakcije.  -­‐ Pri  vsaki  stopnji  se  nekaj  energije  sprosH.  škrob.  Energijo  dobijo  z  zaužitjem  energijsko  bogaHh   molekul.   TOREJ:  del  toplotne  energije  izkorisHjo  za  pospeševanje  kemijskih  reakcij.  ko  se  molekule  razgrajujejo  v  osnovne  spojine.

 KATABOLIZEM  pa  v  citoplazmi  in   mitohondrijih.   KATALIZATOR  sodeluje  v  reakciji. Da  bi  to  preprečili  imamo  katalizatorje.  zniža  njeno  akKvacijsko  energijo.  pri  čemer  bi  beljakovine  v  organizmih  razpadle.  Takoj  po  tem  se   katalizatorska  molekula  sprosH  in  veže  z  naslednjo  regirajočo  molekulo.  da  bi  med   seboj  reagirale  (premalo  kineHčne  energije)  in  premagale  ENERGIJSKO  PREGRADO.  da  vstopijo  v  kemijsko   reakcijo.  da  poteče  reakcija  –  reakcija  lahko  poteče  pri  nizkih  temperaturah.  ki  katalizirajo  NASTANEK  kompleksnejših  snovi  iz  enostavnejših -­‐ HsH.  s  katero  encim  reagira Encim  +  molekula  substrata  =  kompleks  encim-­‐substrat .    Zvišanje  temperature  pospeši   metabolne  reakcije.   Dobijo  jo  pri  metabolnih  reakcijah  ali  iz  okolja  v  obliki  toplote.  potrebno  za   začetek  biokemijske  reakcije.  pri  običajnih  temperaturah  prepočasne.  vendar  se  pri  tem  ne  spremeni. ENCIMI Encimi  so  biokatalizatorji  (katalizatorji  v  živih  bitjih) Delujejo  v  notranjosH  ali  zunanjosH  celic  (slina  -­‐  amilaza. Katabolne  in  anabolne  reakcije  so  povezane.  ki  jo  molekule  dodatno  potrebujejo. Za  začetek  vsake  metabolne  reakcije  je  potrebna  akKvacijska  energija Molekule  udeležene  v  metabolnih  procesih.  le  na  hitrost.  Veže  se  na   regirajočo  molekulo.  ki  delujejo  v  notranjosH  so  pogostejši.  imajo  zmožnost  zniževanja  energijske   pregrade.   TisH.  prebavni  trakt). Katalizator  ne  vpliva  na  smer  reakcije.   AKTIVACIJSKA  ENERGIJA  =  energija.  Pri  mnogih  primerih  je  v  organizmih  dovolj  kineHčne  energije  za   premagovanje  energijske  pregrade  pri  običajnih  temperaturah.  pri  številnih  pa  bi  potrebovali  zelo   visoko  temperaturo.Osnovni  vir  avtotrofov  je  SVETLOBA  ali  kemijska  energija  iz  anorganskih  molekul.  ki  katalizirajo  RAZPAD  kompleksnejših  snovi  na  enostavnejše SUBSTRAT  (podlaga)  -­‐  snov. -­‐ premagovanje  energijske  pregrade Vrste  encimov: -­‐ HsH. Pri  rastlinah  –  ANABOLIZEM  ogljikovih  hidratov  v  kloroplasHh.   Heterotrofi  pa  dobijo  energijo  s  katabolizmom.  niK  porablja.  večinoma  pa  ne  potekajo  v  isHh  delih  celice.  da  se  reakcija  lahko  začne. Encimi  povečajo  hitrost  reakcij  ➔  hitreje  se  sprošča  energija  za  delo  ➔  temperatura  se  poviša.  ki  omogočajo  oz.

Dela  encima  in  substrata  se  prostorsko  skladata  (ključ  -­‐  ključavnica).  ki  se  prostorsko  prilega  substratni   molekuli.  npr.  Cu).  Nebeljakovinski  del  akHvnega  mesta  je  KOENCIM  (večina  encimov.  če  so  substraH  kemijsko   zelo  podobni  med  seboj.  nabojem) -­‐ koncentracija  substrata  /  encima Imenovanje: Substrat  +  AZA -­‐ karbohidraze -­‐ lipaze -­‐ celulaze -­‐ amilaze -­‐ nukleaze  (nukleinske  kisline) -­‐ pepHdaze  (delujejo  na  pepHdno  vez) .  ki  se  vežejo  na  substrat  z  neg.  ne  pa  vsi).  mikroelemenH  (Fe. Posamezni  encimi  delujejo  samo  na  eno  vrsto  substrata.   Dejavniki.  ki  vplivajo  na  akKvnost  encimov:   -­‐ temperatura -­‐ pH  (v  kislem  delujejo  bolje  HsH.   vitamini  (npr.  B  complex).  Co.  druga  pa  na  več.  pri  taki  vezavi  se  medatomske   sile  preureijo  in  akHvacijska  energija  se  zmanjša  ➔  reakcija  steče Takoj  zatem  se  encim  odcepi  od  novonastale  molekule  in  se  veže  v  naslednjo  molekulo  substrata. AKTIVNO  MESTO  (center)  je  HsH  del  encimske  molekule.

Velik  del  energije  se  pri  metabolnih  procesih  sprosH  kot  toplota.   Spremembo  odčitamo  na  pipeH.  zato  jih  encimi  razgradijo  na  osnovne  enote  in  z  akHvnim  transportom  spravijo  v   celico.  da  se  organizem  med   mirovanjem  še  ohranja  pri  življenju.  njihova  telesna  temperatura  in  energijski   procesi  so  odvisni  od  temperature  okolja.  se  v  primeru  presežka  kopičijo  v  kompleksnejše  spojine.  Tam  se  sproH  porabljajo.   Kompleksneše.   Zaradi  porabljenega  kisika  se  prostornina  zraka  v  posodi  manjša.  kot  je  organizem   potrebuje  za  preživetje.  večje  molekule  (polisaharidi.   .   Toplokrvne  živali  -­‐  razvile  so  se  zato.  izdhani  CO2  pa  se  veže  na  vezavno  sredstvo  (adsorbens).  ker  encimi  pri  nizkih  temperaturah  ne  morejo  več  dovolj  hitro   zniževaH  akHvacijske  energije.  Ta  se  sprošča  iz  energijsko  bogaKh   snovi.  zato  lahko  toplotne  spremebe   uporabljamo  za  ugotavljanje  hitrosH  metabolizma.  zato  se  v  evoluciji  pojavil  lasten  nadzor  telesne  temperature   (sesalci  in  pHči).  Več  reakcij  ➔  več  toplote Žival  porablja  kisik.  ki  je  nujna.  aminokisline)  lahko  celica  dobi  neposredno  iz  okolja  z   akKvnim  transportom.  nastaja  podtlak  in  kapljica   zaporne  tekočine  se  pomika  proH  notranjosH  posode.  maščobne  kisline.   Enostavnejše  (enostavni  sladkorji.  maščobe)  pa  ne  morejo  prehajaH  skozi  celično   membrano.  Pregrevanje  /  podhlajanje  ➔  regulacija Mrzlokrvne  živali  -­‐  živali  z  nestalno  telesno  temperaturo.  Pri  njem  se  sprošča  samo  toliko  energije.  oz.  jih  mora  razgradiH  na  manjše  enote.  beljakovine.  škrob  -­‐  glukoza  ➔  pride  v  celico  -­‐  se  skladišči  kot  glikogen).   CELIČNI METABOLIZEM Preden  lahko    celica  izkorisH  molekule  za  sproščanje  energije.  ki  pa   so  organizmu  lastne  snovi  (npr.DOLOČANJE HITROSTI PRESNOVE Bazalni  metabolizem  je  najmanjša  hitrost  metabolizma.   Za  svoje  ohranjanje  in  delovanje  organizem  potrebuje  energijo.  V  primeru   pomanjkanja  energijsko  bogaHh  snovi  celica  porabi  te  energijske  zaloge  (z  encimi  razdradi  na  manjše   enote).

 se  energija  sprošča  kot   toplota  in  delno  kot  svetloba.  respiracija       -­‐  kisik  ➔  aerobna  c.  med  katerim  se  glukoza  razgradi   na  2  triozi  (piruvata).  da  je  energijski  izkoristek  veliko  večji.  najpomembnejši  je  nikoKnamid  adenin  dinukleoKd.  kot  se  je  porablja  za  nastajanje  novih  vezi  H-­‐O. Ker  se  sprošča  več  energije.   katere  snovi  so  končni  prejemniki  e-­‐  in  p+: -­‐ organska  spojina:  FERMENTACIJA  (vrenje)  (brez  kisika)  +  nitraH.  pri  katerih  prehajajo  elektroni  na  oksidant. 1.  ki  jih  med  seboj  razlikujemo  po  tem.  v  katerih  je  še  večina  proste  energije. Večina  energije  se  sprosH  iz  organskih  molekul  pri  cepitvi  vezi  H  -­‐  C. .  ki  pri  reakciji  elektron  ODDA  (glukoza).  respiracija   GLIKOLIZA  -­‐  začetni  proces  sproščanja  energije. Gorenje  organskih  snovi  -­‐  vodik  se  odceplja  od  C-­‐atomov  in  se  veže  na  O2. Energijski  metabolizem  je  del  metabolizma.  ki  vsebujeta  zelo  malo  proste  energije.   Pri  celični  respiraciji  prehajajo  v  zadnjem  delu  energijske  metabolne  poH  vsi  elektroni  po  posebnih   elektronskih  prenašalcih. OKSIDANT  -­‐  snov. Enostavna  molekula  (energijsko  bogata)  ➔  +  poseben  encim  ➔  odcepita  se  2  H ➔  2  H  se  prenašata  iz  enega  prenašalca  na  drugega  -­‐  energija  se  sprošča  postopno  (ne  kot  pri   gorenju)   ➔  končni  prejemnik  je  O2  ➔  nastane  VODA.  ki  pri  reakciji  elektron  SPREJME  (kisik). prenašalec  H: DinukleoHd.  pri  čemer  se  sprosH  nekaj  energije.  sulfat)  in  ne  kisik  ➔  anaerobna  c.  sulfaH  -­‐  bakterije -­‐ anorganska  spojina:  CELIČNO  DIHANJE  (celična  respiracija): -­‐ aerobna  respiracija  (z  kisikom) -­‐ anaerobna  respiracija  (brez  kisika) Pri  anaerobnih  metabolnih  poteh  se  glukoza  ne  oksidira  popolnoma.   Glikolizi  sledijo  različne  poH  energijskega  metabolizma.  kar   pomeni.OKSIREDUKCIJSKI PROCESI Oksoredukcijske  reakcije  -­‐  reakcije.  NAD+ Nastane  iz  vitamina  -­‐  nikoHnske  kisline.       ➔  organizem  iz  glukoze  ne  izkorisH  vse  energije Pri  aerobnih  procesih  iz  glukoze  nastajata  voda  in  CO2.  etanol).  Encimski  proces.  Če  so  pri  tem  končni  prejemniki  elektronov:       -­‐  druge  anorganske  snovi  (npr. Gre  za  prehajanje  veznih  elektronov  (H)  iz  manj  stabilnih  molekul  (visoko  energijske)  v  bolj  stabilne   (nizko  energijske)  molekule.  pri  katerem  se  sprošča  energija  za  delo.  ob  koncu  procesa  vedno   ostanejo  manjše  organske  molekule  (npr. REDUCENT  -­‐  snov.

➔  molekula  se  mora  najprej  akKviraK GLIKOLIZA: -­‐ Glukoza  C6 -­‐ Pred  nadaljno  razgradnjo  se  mora  glukoza  akHviraH  ➔  fosforilacija -­‐ 2x  ATP  ➔  oddata  fosfatni  skupini  glukozi  ➔  nastaneta  2  ADP -­‐ P  -­‐  C6  -­‐  P -­‐ Razcep  na  2  gliceraldehida  -­‐  C3 -­‐ Od  gliceraldehida  se  odcepita  po  2  H  ➔  NAD+  ➔  NADH  H+ -­‐ Na  prosto  mesto  se  vežeta  2  fosfatni  skupini  iz  okolice  -­‐  se  spet  fosforilirata -­‐ FosfaH  se  odcepijo  -­‐  nastanejo  4  molekula  ATP. Preden  se  začne  razgrajevaH  mora  postaH  molekula  čim  bolj  nestabilna.VRENJE: Piruvat:  CH3COCOO-­‐ Glukoza  se  razgradi  na  2  piruvata  +  6  H.  2  se  porabita  za  glikolizo  druge  molekule -­‐ nastane  PIRUVAT  CH3COCOO-­‐ =  2  ATP Glikolizi  sledijo  različne  metabolne  poH.  da  jo  encimi  lažje   razgrajujejo.  ki  jih  odnesejo  NADH+  H+ V  citosolu  (celični  sok)  razpade  piruvat  na  etanol  +  CO2.   .

   -­‐  Krebsov  ciklus 1. ➔  Do  tja  prenašajo  vodik  pretežno  molekule  NADH  +  H+. ➔  Kisik  ne  dobi  elektronov  in  protonov  neposredno  od  molekule  NADH  +  H+.  Molekule  dihalne  verige  so  na   notranji  strani  membran  mitohondrijev.  Vodikovi  atomi  se  s  pomočjo  encimov  postopno  cepijo  od  preostankov   glukoze  in  se  vežejo  na  prenašalce  vodika.   mora  potekaH  KREBSOV  CIKEL.VRENJE: a) Mlečnokislinsko  vrenje -­‐ vodike  sprejme  piruvat -­‐ NADH  +  H+  ➔  NAD+   -­‐ nastane  mlečna  kislina -­‐ mlečnokislinske  bakterije  in  živali.  Piruvat  prihaja  iz  citoplazme  v  mitohondrije  skozi  njihove   membrane.   ➔  Produkt  tega  procesa  je  akt.  ocetna  kislina.  H  pa  po  večini  prenašajo  naprej  le  elektrone.  ki  vstopa  v  2. Prenašalci  prenesejo  vodikove  atome  do  drugih. Da  lahko  NAD+  in  drugi  prenašalci  prevzamejo  vodikove  atome  in  jih  prenesejo  do  dihalne  verige. AkHvirana  ocetna  kislina  nastaja  v  mitohondrijih  tako.  ki  se  vežeta  na  NAD+.  Vsaka  naslednja  molekula  v  tej   verigi  je  boljši  oksidant  od  prejšnje.  5%  energije  glukoze  ➔  večina  je  še  vedno  shranjena  v  mlečni  kislini  ali  alkoholu.  Nadaljni  metabolni  procesi  potekajo  v  dveh  stopnjah:                          1.  V  kemijskem  smislu  je  celično  dihanje  zaporedje  oksidacij  in  redukcij.    -­‐  Nastajanje  akKvirane  ocetne  kisline                          2. CELIČNO DIHANJE Celično  dihanje  je  dokončna  oksidacija  organskih  snovi  v  celicah. Te  molekule  sestavljajo  ustaljeno  zaporedje  =  DIHALNA  VERIGA.  Največkrat  so  to  molekule  NAD+  (a  ne  edine). Celično  dihanje  poteka  v  mitohondrijih.  da  s  posebnimi  encimi  od  piruvata   odcepijo  CO2  in  dva  vodikova  atoma.  metabolni  proces .  pri  tem  se  energija  postopno  sprošča.  ampak  preko  mnogih   prenašalcev.  Zato  elektroni  s  protoni  ali  pa  sami  prehajajo  z  enega   prenašalca  na  drugega.  pri  čemer  se  iz  organskih  snovi   sprošča  energija.  nato  se  veže  še  s   protoni  in  nastane  voda.  v  primeru  pomanjkanja  kisika b) Alkoholno  vrenje -­‐ kvasovke/encimi  spreminjajo  glukozo  v  etanol -­‐ iz  piruvata  nastane  etanol  in  CO2 -­‐ rastline  in  kvasovke =  2  ATP SprosH  se  pribl.  aceKlkoencim  A. Pri  AEROBNEM  DIHANJU  (najbolj  razširjen  Hp)  sprejme  na  koncu  elektrone  kisik.

 prehaja  iz  citosola  v   mitohondrije.  Zato  piruvat.2.   se  za  njuno  razgradnjo  Krebsov  cikel  zavrH  2X.   f.   -­‐ dve  pa  v  Krebsovem  ciklu. Združi  se  z  oksalacetatom  (C4).  pri  prenosu  vodika  na  kisik  se  sprosH  največ  energije.   citrat.  kjer  med  drugim  nastaja   citronska  kislina: a. 5C  +  H2O  -­‐  2  H  -­‐  CO2    -­‐  ketoglutarat 3.   . 6C  +  H20  -­‐  2  H  -­‐  CO2    -­‐  citrat  -­‐  oksalsukcinat 2. e. Nastane  spojina  s  6-­‐imi  ogljikovimi  atomi. Ta  se  združi  z  novim  aceHlkoencimom  A  in   metabolni  krog  se  sklene.   Iz  ene  molekule  piruvata  se  sprosHjo: -­‐ 3  molekule  CO2-­‐ja:   -­‐ ena  med  nastankom  akHvirane  ocetne  kisline  iz  piruvata. 4C  -­‐  2H  +  H20      -­‐  oksalacetat Bistvo  krebsovega  cikla  je  prenos  energije  iz  preostanka  sladkorne  molekule  na  molekulo  NAD+. Najprej  nastane  spojina  s  5  C.  kasneje  s  4-­‐ imi  C  atomi. 4C  -­‐  2H          -­‐  sukcinat  -­‐  fumarat 4. Pri  evkarionskih  celicah  poteka  glikoliza  v  citoplazmi  (citosol).  ki  se  pretvori  v  2  molekuli  akHvirane  ocetne  kisline.   c.   d.   Del  te  energije  se  pozneje  porabi  za  sintezo  molekul  ATP.   b. Tudi  v  Krebsovem  ciklu  se  med  razgrajevanjem  ostankov  glukoze  sprošča  CO2. 1. Elektroni  se  prenašajo  na  kisik  s  prenašalci  v  dihalni  verigi Energija  iz  glukoze  se  v  precejšnji  meri  prenese  na  PRENAŠALCE  VODIKOV. Krebsov  cikel.   -­‐ 2  pa  na  drug  prenašalec  FAD  (nastane  FADH2).  ki  nastaja  med  glikolizo.   -­‐ 8  vodikovih  atomov: -­‐ 6  se  jih  veže  na  NAD+  (nastane  NADH  +  H+).  ki  prehaja  skozi   membrane  z  difuzijo  in  se  izloča  iz  celic. Od  nje  se  encimi  postopno  odcepljajo  po  1   CO2  in  2  H.  ki  je  vedno   prisoten  v  celicah.       ➔  reakcija  spajanja  v  vodo  je  močno  eksotermna.   Pri  tem  končnem  delu  dihanja. Gre  za  prenos  elektronov  in  protonov  z  NADH  +  H+  in  FADH2  na  kisik. AceKlkoencim  A  vstopi  v  Krebsov  cikel. Ker  pri  glikolizi  nataneta  2  molekuli  piruvata.  nastajanje  aceHlkoencima  A  in   Krebsov  cikel  pa  v  mitohondrijih.

V  tej  verigi  prenašalcev  se  elektroni  prenašajo  ločeno  od  protonov  zato  so  to  PRENAŠALCI   ELEKTRONOV.  ko  jih  od  NADH  +  H+  prevzemejo  drugi  prenašalci.  protoni  pa  ostanejo  prosH  ob   membrani.   Med  prehajanjem  elektronov  z  enega  prenašalca  na  drugega. CITOKROMI  -­‐  najbolj  znani  prenašalci  elektronov.  Zato  govorimo  o  oksidoredukcijski  verigi.  pa  omogočita  sintezo  2  molekul  ATP.  ki  hkraH  sprejme  tudi  protona  iz  membranske  tekočine  in  nastane  molekula   vode:                                                            2e-­‐  +  2H  +  1/2O2  →  H2O Z  nastankom  vode  v  dihalni  verigi  končajo  procesi  sproščanja  energije.  ki  so  vgrajeni  v  notranjo  membrano  mitohondrija.  se  vzpostavi  tolikšen   koncentracijski  gradient  protonov. .  razcepijo  v  protone  in   elektrone.  ki  se  sprošča  se  porabi  za   sintezo  ATP.  kjer  se  sprošča  energija.  da  se  sinteHzirajo  3  molekule  ATP: Vodika.  vezana  na  FAD. Sinteza  ATP  v  oksidoredukcijski  verigi: Pri  prehajanju  elektronov  iz  enega  prenšalca  na  drugega  se  sproščena  energija  najprej  porabi  za   črpanje  protonov  v  prostor  med  notranjo  in  zunanjo  membrano  mitohondrija.  v  dihalni  verigi  tečejo   oksidoredukcijski  procesi.  Energija.   Ko  protoni  difundirajo  skozi  posebne  kanale  v  notranji  membrani  nazaj  v  matrix.         ➔  akHvni  transport Nastane  razlika  v  koncentraciji  med  matrixom  in  medmembransko  tekočino.  Prenašalci  nato  sprejemajo  in  oddajajo  samo  elektrone.  ki  ju  NADH+H+  prenese  do  prenašalcev  dihalne  verige. Za  vsaka  2  H  atoma.  se  energija  tega   pretoka  porablja  za  sintezo  ATP. Vodikovi  atomi  se  potem.  Zadnji  iz  skupine  citokronov  odda  elektrone   kisikovemu  atomu.   ➔  Elektroni  se  prenašajo  po  strogem  zaporedju  do  kisika.

 Pri  1. SHRANJEVANJE  ENERGIJE -­‐  Kratkotrajno  shranjevanje -­‐  Dolgotrajno  shranjevanje Zaloge  ATP  v  celicah  zadostujejo  le  za  kratek  čas.  sladkorja  (riboze)  in  treh   fosfatnih  skupin.  kot  če  bi  zmanjkalo  kisika  -­‐  če  se   ustavi  tok  elektronov.   Fosfatne  skupine  v  molekulah  ATP  imajo  negaHvno  nabite  kisikove  atome.  ki  se  med  seboj   odbijajo. Pri  aerobnem  dihanju  fosforilacijo  omogoči  kisik  =  OKSIDATIVNA  FOSFORILACIJA.                    ATP  →  AMP  +  2P Da  nastane  med  adenozin  difosfatom  in  dodatnim  fosfatom  visokoenergijska  vez. Kot  posledica  oksidacije  ene  molekule  glukoze.  ki  s  pomočjo  encimov  posreduje   končno  fosfatno  skupino  mnogim  večjim  organskim  molekulam  (sladkornim.  aminokislinskim. Celotna  aerobna  reakcija:                      C6H1206  +  6O2  +  6H2O  →  6CO2  +  12H2O  +  energija  za  sintezo  38  molekul  ATP ATP Energija  v  ATP  shranjena  v  visokoenergijskih  fosfatnih  vezeh V  celicah  je  najpogostejša  energijsko  bogata  molekula  ATP.  dobimo  adenozin  monofosfat  (AMP).  če  prištejemo  še  4  molekule  ATP.                                                                      ATP  →  ADP  +  P  .  Tako  se  molekuli  zviša  prosta  energija  in  lažje  reagirajo. Ko  se  v  ATP  prekine  ena  fosfatna  vez.  da  vezi  držijo  ta  del  molekule  skupaj.     ATP  nastane  tako.  zato  se  z  vezavo  fosfata  na  druge   molekule  nanje  prenese  tudi  energija.  zato  prenašalci  ne  morejo   oddaH  elektronov  in  tok  elektrona  se  ustavi.  nastale  pri  glikolizi  in  Krebsovem   ciklu  je  skupaj  38  molekul  ATP.   Skupaj  je  to  34  molekul  ATP.  sestavljen  iz  organske  baze  (adenina). Končna  fosfatna  skupina  je  vezana  z  energijsko  bogato  vezjo.  vsak  od  10  NADH  +  H+  ustvari  koncentracijsko   razliko. Molekula  ATP  je  nukleoKd.  je  potrebno   veliko  energije.Nekatere  snovi  kot  CIANID  preprečujejo  prehod  elektrona  na  kisik.   nukleoHdnim).  Večina  proste  energije  je  shranjene  v  vezeh  med  fosfatnimi  skupinami.  se  ustavi  dihalna  veriga  ➔  osebek  izgubi  energijo  za  vzdrževanje  procesov  in   umre  zaradi  notranje  zadušitve.  Potrebna  je  sila.  ki  omogoči  sintezo  treh  molekul  ATP.  reakciji  nastaneta  adenozin  difosfat  (ADP)  +  fosfatni  ostanek.  vsak  od  dveh  FADH2  da  2  molekuli  ATP.  Za  delo  potrebno  za  zbliževanje   posameznih  fosfatnih  skupin  se  porablja  precej  energije.  da  se  na  molekulo  ADP  s  pomočjo  energije  veže  anorganski  fosfat ➔  FOSFORILACIJA. Če  pa  se  odcepi  še  druga  fosfatna  skupina.  se  sprosH  več  energije  kot  pri  odcepitvi  naslednje  fosfatne   skupine.  Postane  podobno. .

 Zelene  rastline   pridelujejo  hrano  tudi  za  druge  heterotrofne  organizme. HkraH  pa  je  njihovo  ogljikovo  ogrodje  osnova  za  snovi.  Fotoni  sončne  svetlobe  imajo  različno  energijo. Molekule  ATP  niso  primerne  za  shranjevanje  energije. V  živalskih  celicah  se  prvotno  energija  shranjuje  v  obliki  oljnih  kapljic.  Za   fotosintezo  pomembni  fotoni  rdeče  in  modre  svetlobe.  nekatere  bakterije)   AVTOTROFNI  organizmi:  organizmi.  v  mišičnih  celicah  pa  v  obliki   glikogena  v  glikogenskih  zrnih.  da  bi  imele  energijske  zaloge. HETEROTROFNI  organizmi:  organizmi. Kratek pregled fotosinteze Fotosinteza  je  proces.   Energija  lahko  nastaja  tudi  v  kemičnih  reakcijah  (npr.  vse  rastline  z  asimilacijskimi  barvili).  prihaja  v  obliki  FOTONOV.   ki  jo  s  katabolizmom  hitro  sprosHjo.  ker  bi  količina  vplivala  na  povečanje   osmotskega  tlaka. Organizmi  lahko  po  potrebi  sinteHzirajo  molekule  ATP.  ki  jo  dobijo  s  hrano. Rastlinske  celice  shranjujejo  energijo  v  škrobu.  ki  jo  sestavljajo  različne  barve.  ki  se  v  amiloplasHh  rezervnih  tkiv  plastovito  nalaga.  oksidacija  FeO2)  -­‐  kemosinteza. FOTOSINTEZA Organizmi  potrebujejo  za  procese  presnove  (metabolizma)  energijo.  ki  omogoči   pretvorbo  CO2-­‐ja  in  vode  v  sladkor.   Poenostavljena  enačba:   6CO2  +  12H2O  →  C6H12O6  +  6H2O  +  6O2   Energija  potrebna  za  fotosintezo.  CO2)  s  pomočjo  svetlobne  ali  kemične  energije     (nekatere  skupine  bakterij.  ATP  (energija.  Pri  večji   mišični  akHvnosH  =  pospešeno  nastajanje  ATP.   .  pri  katerem  rastline  pretvarjajo  svetlobno  energijo  v  kemično. Pri  fotosintezi  nastajajo  organske  snovi  iz  anorganskih.  modrozelene  cepljivke.  potrebna  za   različna  dela)  se  v  skladu  s  sprotnimi  potrebami  nenehno  sinteHzira.  To  je  našemu  očesu  nevidna  bela   svetloba. Energijo  za  avtotrofno  asimilacijo  dobijo  od  Sonca  -­‐  fotosinteza  je  sinteza  s  pomočjo  svetlobe.  ki  so  sposobni  zgradiH  za  življenje  potrebne  organske   molekule  iz  preprosHh  anorganskih  spojin  (voda.  to  zmožnost   imajo  žveplove  bakterije.   da  nastanejo  škrobna  zrna.  glive.  ki  pridobivajo  energijo  za  življenjske  procese  z  razgradnjo   organskih  snovi  drugih  organizmov  (živali.  Te  molekule  ne  vplivajo  na  osmotski  tlak  v  celicah. Avtotrofna  asimilacija  je  življenjsko  pomembna  za  vse  organizme  na  Zemlji.Celice  ne  proizvajajo  toliko  molekul  ATP.  Zato  shranjujejo  celice  energijo  v  velikih  polimerih  (polisaharidih)  in  maščobah.  potrebne  pri  nastajanju  novih  celičnih   struktur  ali  popravilo  starih.  energija  teh  pa  se  porablja  sproH.

 Kisik  se  izloča.   Razmerje  3  :  1.  v   notranjosH  pa  so  sploščene  membranske   vrečke  =  TILAKOIDE.  Za  to  spremembo  je  potrebna  svetloba.   Navzven  omejen  z  dvema  membranama.  680  nm Ločimo  ju  po  glavnem  barvilu  v  reakcijskem  centru  fotosistema.  v  matriksu  kloroplasta  pa  so  encimi.  ki  je  eno  najmočnejših  redukcijskih   sredstev  v  živi  celici.   potrebni  za  potek  temotnih  reakcij.   Kloroplast  je  fotosintetski  aparat  rastlin.   Del  fotosinteze  torej  sprememba  energije.  reakcije  lahko  potekajo  tudi  v  temi.  700  nm -­‐ fotosistem  2  -­‐  klorofil  a.   Za  vezavo  svetloba  ni  več  potrebna.   V  Klakoidnih  membranah  potekajo  svetlobne  reakcije. Poleg  klorofila  še  druga  barvila  -­‐  oranžni  karoten  in  rumeni  ksantofili.  vodik  pa  se  veže  na  nikoHnamid  adenin   dinukleoHd  fosfat  (NADP). Druga  asimilacijska  barvila  absorbirajo  svetlobo  drugih  valovnih  dolžin. .  Zelene  rastline  nimajo   barvil  za  absorbcijo  zelene  svetlobe.     ➔  temotne  reakcije  fotosinteze Svetlobne  in  temotne  reakcije  potekajo  v  kloroplasKh. KLOROPLASTI ZGRADBA:  središče  fotosintetskih  reakcij   so  kloroplasH.   V  Hlakoidnih  membranah  so  molekule   asimilacijskih  barvil  razporejene  v  skupkih  =   fotosintetske  enote.   Absorbcijski  vrh  pove.Energijo  rastline  shranijo  v  energijsko  bogaKh  snoveh  ➔  svetlobno  energijo  pretvorijo  v  kemično.  rdeče  -­‐  fikoeritrin.   Te  enote  vsebujejo  molekule  klorofila  a  in  b.     ➔  svetlobne  reakcije  fotosinteze K  tem  prištevamo  tudi  cepitev  vode.  ATP  in  NADPH  +  H+  nujno  potrebna  za  vezavo  CO2-­‐ja  v  sladkor.  ne  da  bi  sam  postal  del  njihovih   končnih  produktov.   Vsaka  fotosintetska  enota  vsebuje  dva  fotosistema: -­‐ fotosistem  1  -­‐  klorofil  a.   Absorbira  tudi  modro  svetlobo.   Adenozin  trifosfat  (ATP).  je  energijsko  bogata  snov  in  je  vsestranski  shranjevalec  in  prenašalec   energije.   Nekatere  alge  imajo  tudi  drugačna  barvila.  pri  čemer  nastane  NADPH  +  H+.   Ležijo  v  brezbarvni  STROMI  ali  MATRIKSU.  katero  valovno  dolžino  svetlobe  klorofil  absorbira  v  rdečem  delu  spektra.  Energijo  lahko  ATP  vnaša  v  druge  kemične  procese.

 Proizvod   cikličnega  transporta  elektronov  je  le  ATP.   Elektron  glavnega  pigmenta  v  fotosistemu  1.  Iz  glukoze  in  fruktoze  nastane  saharoza.   Vmesne  snovi  Calvinovega  cikla  so  tudi  izhodiščne  snovi  za  sintezo  aminokislin  in  maščobnih  kislin   ter  s  tem  za  nastanek  beljakovin  in  maščob.  za  kar  je  spet  potreben  ATP. Svetlobne  reakcije  omogočajo  nastanek  ATP  in  NADPH  +  H+.   V  elektronski  transportni  verigi  sodelujeta  oba  fotosistema.   Ker  pa  rastlina  za  vezavo  CO2  potrebuje  več  molekul  ATP.   1.   Transportni  verigi.   S  povezovanjem  molekule  nastane  v  kloroplastu  škrob.   ATP  in  NADPH  +  H+  sta  nujno  potrebna  za  nastanek  sladkorja  v  temotnih  reakcijah  fotosinteze.  ki  vezavo  omogočajo. CO2  se  veže  na  5C  sladkor  (ribulozo)  +  2x  P 2.  se  prek  prenašalnih   molekul  vrne  h  klorofilni  molekuli. fruktoza  (1.   Ves  proces  =  CALVINOV  CIKEL.  njegova  energija  pa  se  porabi  za  nastanek  ATP. nastane:  2x  3C 3.  ki  sta  nastala  pri  svetlobnih  reakcijah 4.  ki  omogoči  cepitev  vode  in  nastanek  NADOH  +  H+  pravimo  neciklična   transportna  veriga.  proizvod) Vsaka  šesta  molekula  sladkorja  zapusH  cikel.  Potrebni  pa  so  posebni  encimi.  ki  s  sprejeto  svetlobno  energijo   poganjata  elektronsko  transportno  verigo.  sproščen  ob  cepitvi  vode. Končna  produkta  neciklične  transportne  verige  torej  NADPH  +  H+  in  ATP.   Končni  sprejemnik  elektronov  je  molekula  NADP.SVETLOBNE REAKCIJE FOTOSINTEZE: Ko  svetloba  obseva  kloroplast.  ki  je  sprejel  sončno  svetlobo.  Svetlobna  energija  se  je  pretvorila  v  kemično.  Zaradi  cepitve  vode   izhaja  kisik. TEMOTNE REAKCIJE FOTOSINTEZE: Za  vezavo  CO2  svetloba  ni  več  potrebna.  določen  elektron  klorofilne  molekule  prevzame  energijo   svetlobnega  fotona.  poteka  v  Hlakoidni  membrani  še  ciklična   transportna  veriga.  V  klorofilni   molekuli  pa  izpraznjeno  mesto  nadomesH  elektron.  se  tam   shranjuje  ali  porabi  pri  dihanju.   Proizvodi  fotosinteze  kloroplast  tudi  zapusHjo  kot  triozafosfaH.  V  citoplazmi  iz  njih  nastanejo   sladkorji. nastane:  1x  6C   ➔  porabljata  se  ATP  in  NADPH+H+.  Pri  tem  razpade  voda  in  se  sprosH   kisik.  ostale  pa  se  prek  različnih  ogljikovih  hidratov   pretvorijo  nazaj  v  ribulozabifosfat.  ki  se  zato  reducira  v  NADPH  +  H+.  Nato  se  elektron  prenaša  prek  sprejemnih  in  oddajnih  molekul  v  Hlakoidni   membrani  ➔  fotoelektronska  transportna  veriga.  ki  lahko  potuje  po  rastlini  v  druge  dele.   Raztopljeni  so  v  matriksu  kloroplasta.  Shranjuje  se  lahko  kot  saharoza  ali  pa  se  pretvori  v  rezervni  škrob. . Pozneje  nastane  iz  fruktoze  tudi  glukoza.

 V  tem  razvojnem  stanju  je  rastlina  heterotrofna.  Pri  polarnih  in   visokogorskih  rastlinah  poteka  fotosinteza  še  pod  0°C. Za  vir  elektronov  porabljajo  namesto  vode  H2S.   Na  njen  potek  vplivajo  tudi  voda  in  minerali.  kot  ga  porabijo.  katerih  prvi  proizvod  je  snov  z  3  C-­‐atomi C4  rastline  -­‐  rastline.  pride  do  fotosinteze  -­‐  rastlina  postane  avtotrof.  (imajo  okrog  žil  obžilne  celice..  ki  rastejo  v  krajih  z  veliko  sončne  svetlobe.   Celično  dihanje  v  glavnem  poteka  enako  kot  v  živalskih  celicah. ..  Svetlobna  jakost.  Pri   senčnih  rastlinah  je  svetlobna  kompenzacijska  točka  pri  nižji  svetlobni  jakosH.  Koruza.  Ko  se  razvijejo  lisH  s   kloroplasH  v  celicah.  da  ga  lahko  porabljajo  čez  dan.  ki  jim  omogoča  fotosintezo.  ko  z  razgradnjo  glukoze  v  vodo  in   CO2  nastanejo  energijsko  bogate  vezi  (ATP)  in  se  razvije  toplota.  CO2  vežejo  v  snov  z  4  C-­‐atomi   (malat).  ki  vplivajo  na  fotosintezo. FOTOSINTETSKE  BAKTERIJE Nekatere  bak|erije  vsebujejo  asimilacijsko  barvilo  (bakterioklorofil).  Tudi  do  55°C  in  več.  Ta  točka  ni  enaka  za  vse  rastline. Temperatura  vpliva  tudi  na  hitrost  delovanja  encimov  Calvinovega  cikla.  Poznamo  tudi  sončne  in  senčne  rastline.C3  rastline  -­‐  rastline.  rastline  proizvajajo   več  kisika.  Spreminja  se  z  razvojem  rastline  in   letnim  časom.   Z  večanjem  koncentracije  CO2  v  ozračju  fotosinteza  narašča. Vpliv  zunanjih  dejavnikov  na  fotosintezo Svetloba Koncentracija  CO2   Temperatura   ➔  glavni  dejavniki.  ko  imajo  listne  reže  zaprte  ➔  manjše  izgube  vode).  Pri  višjih  osvetlitvah  od  te  jakosH.  Alge  v  vročih  termalnih  vrelcih.  pri  kateri  je  fotosinteza  enaka dihanju  =  svetlobna  kompenzacijska  točka.  premočna  svetloba  pa  lahko   poškoduje  asimilacijska  barvila.  kamor  prehaja  malat.  V  tropskih  krajih  pa  so  prilagojene  visokim   temperaturam.  asimilirajo  še  pri  70°C.   Pri  nižjih  osvetlitvah  fotosinteza  narašča  z  intenzivnostjo  svetlobe.  sladkorni  trs.  Ponoči  celotna  rastlina  samo  diha  in  porablja  kisik.  ki  niso  enako  občutljive  za  svetlobo.  skladiščijo   CO2. Seme  ob  kalitvi  močno  diha. 6  CO2  +  12  H2S  =  C6H12O6  +  6  H2O  +  12  S DIHANJE  RASTLINE V  koreninskih  celicah  poteka  samo  dihanje.  Pri  visokih  temperaturah   koncentracija  CO2  manjša.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful