CELICA

BIOLOGIJA je veda in znanost o ivljenju in ivih bitjih. Naravoslovna Veda = vse znanje lovetva o nekem tematskem podroju. Znanost = nartno odkrivanje novih spoznanj, iskanje splono veljavnih resnic z znanstvenimi metodami. Stroka = uporabno znanje s podroja neke vede. ivljenje je proces samoohranjevanja ivih bi1j. Prepoznamo ga biotskih procesih (ivljenjskih dogajanjih): prehranjevanje presnavljanje izloanje razmnoevanje dednost rast razvoj utnost odzivanje in privajanje na draljaje pri vijih organizmih: - dihanje - uenje Za ivljenje so pomembni 4 pogoji: 1. prisotnost izbirno prepustnih membran - kontrolirano prehajajo razline snovi v in iz celice 2. biokemijske reakcije - izgradnja in razgradnja organskih molekul 3. geni s kodiranimi sporoili - zgradba beljakovin, potrebnih za reakcije 4. mehanizmi, ki prepreujejo kodljive reakcije. Naravoslovje je obseno podroje lovekove vednosH in raziskovanja narave - vsega kar obstaja neodvisno od lovekega delovanja. Biologija spada med TEMELJNE oz. BAZINE znanosK ali vede. - kemija - zika - biologija - geologija + matemaHka - z njo si pomagamo pri razumevanju bazinih znanosH, razvila se je kasneje. Biologija je osnova drugim panogam: medicini, veterini, gospodarstvu, agronomiji. Temeljna / bazina znanost = izsledki nimajo v asu odkrivanja uporabne vrednosH, le poteijo znanstvenikovo radovednost; ko se izsledki podrobneje raziejo ali se odkrije e kaj novega se bazina znanosH spremeni v aplikaKvno znanost = izsledki so uporabni v vsakdanjem ivljenju. Mnogo bazinega znanja ne moremo nikoli vkljuiH v vsakdanje ivljenje, je pa za razumevanje delovanje sveta nujno potrebno.

(npr. SPUVE njihovo prehranjevanje nas v vsakdanjem ivljenju ne zanima, vendar z odkritjem, da proizvajajo anHbioHke se zanimanje zanje poveuje. Kaj bi ele bilo, e bi proizvajale naWo?)

Nikoli ne vemo, kdaj ima neko znanje tudi prikrito (potencialno) prakHno vrednost.

eprav je biologija bazina znanost, pa je kljub temu podlegla tevilnim aplikaHvnim vedam in znanosHm z biotehninega podroja: gozdarstvu, poljedelstvu (agronomija), ivinoreji in biotehnologiji.

DELITEV BIOLOGIJE

4 kraljestva: glive, cepljivke, ivali rastline loijo se po temeljnih znailnosHh (npr. po celici) *temeljna Hpa celic: - prokariontska celica (nima jedra - cepljivke) - evkarionstska celica (ima jedro - rastline, ivali glive)
karion - jedro pro - pred ev - pravo

4 PODROJA: ZOOLOGIJA: ivali BOTANIKA: raztline

ANTROPOLOGIJA: lovek MIKROBIOLOGIJA: mikroorganizmi

delomo na panoge (discipline) PANOGA taksonomija sistemaKka prepoznavanje skupin sorodnih organizmov razvranje biHj v pregledne prikaze glede na njihovo medsebojno sorodnost... prouuje oblike ivih biHj SMERI (primeri)
taksonomija in sistemaHka ivali taksonomija in sistemaHka rastlin

morfologija

citologija (celice) s pomojo opH. pr. histologija (tkiva) anatomija (notranje obli. in zgradbe or.) ziologija ivali ziologija rastlin ziologija loveka celina ziologija nevroziologija bakterijska geneHka molekularna biologija (o molekulah in njegovih pretvorbah v ivih bitjih) biokemija hormnov ekologija morja ekologija celinskih voda ekologija kopnega embriologija vretenarjev

ziologija

prouuje delov. posameznih delov ivih biHj - celic, tkiv, organov ali celotnih
organizmov

geneKka

veda in znanost o pojavih v zvezi z dednostjo

ekologija

prouuje razmerja med ivimi bitji in njihovim okoljem, povezana z varstvom okolja veda o vsem v zvezi z zarodki

embriologija paleontologija

raziskuje iva bitja iz preteklih geolokih paleobotanika obdobij

PANOGA evolucija ugotavlja sorodstvene vezi med skupinami ivih biHj in njihov razvoj v geoloki preteklosH pojavi v ivih bitjih na ravni zikalnih procesov pojavi na ravni kemijskih procesov

SMERI (primeri)
evolucija loveka

biozika biokemija

ALGOLOGIJA veda o algah DENDROLOGIJA veda, ki prouuje drevesa ENTOMOLOGIJA veda, ki prouuje uelke MIKOLOGIJA veda o glivah, gobah ORNITOLOGIJA veda o pticah IHTIOLOGIJA veda o ribah

REEVANJE ZNANSTVENEGA PROBLEMA

PROBLEM ZBIRANJE PODATKOV Znanstvena raziskava se zane z domnevo / HIPOTEZO. nepreverjen sklep na podlagi znanih dejstev, s katerimi skuamo na razumen nain opisa1 zakonitos1 v okviru izbranega znanstvenega problema. e elimo postaviH hipotezo, moramo o problemu poznaH ve dejstev Dejstvo / FAKT je vsaka utemeljena ugotovitev o tem, kar je ali je obstajalo v preteklosH. PODATEK je dejsto, ki ga upotevamo pri reevanju nekega problema. Podatki se nanaajo na kakovost in koliino: - kvalita1vni podatki - zbiramo s opazovanjem oz. s uHli (+ pripomoki, indik.) - kvan1ta1vni podatki - tea, velikost, pH, tok... METODE METODA je postopek za nartno razreevanje problema. 1. opazovanje 2. meritve 3. poskus / experiment Eksperiment je namenska dejavnost, s katero skuajo znanstveniki kaj ugotoviH ali preveriH. Poskusi morajo biH ponovljivi (lahko jih ponovijo in preverijo drugi znanstveniki) Kontrolni poskus: ne spreminjamo poskusnih pogojev, kot pri osnovnem poskusu. Dokaemo, da spremenljivke vplivajo na potek poskusa, ne pa snovi, ki so prisotne pri vseh poskusih.

HIPOTEZA e imamo povsem nov problem, ne priakujemo konkretnih reitev zanemo iz nile - govorimo o NIELNI HIPOTEZI e se izkae za pravilno, lahko v naprej povemo, kako bo najverjetneje potekal nek pojav, e pa je napano jo ovremo in postavimo novo. Hipoteze so lahko v doloenem obdobju dokonne, pozneje pa jih na osnovi novih podatkov ovrejo. Hipokrat: mogani producirajo sluz, ki uravnava telesno temperaturo Hipoteze, ki jih ne moremo dokazaH s poskusom imajo omejeno znanstveno vrednost. Kljub temu pa jih ni dobro zavrei, saj jih lahko preverimo pozneje, ko napredujejo tudi druge znanstvene panoge. Kako so izumrli dinozavri? ZAKON je dejstvo, ki se ga da na kakerenkoli nain vedno dokazaH. DOGME so zakoni brez odstopanj. TEORIJA je urejen splet znanstvenih spoznanj, ki temeljijo na dokazanih dejstvih, a so povezana v celoto le z miselnim procesom. Teorija je splono priznano znanstveno spoznanje, ki ga dokonno ne moremo potrdiH, vendar se znanstveniki strinjajo o njegovi pravilnosH. NAUK je splono priznana teorija.

MIKROSKOP
ODKRITJE CELICE Odkritje celice je povezano z odkritjem in izpopolnjevanjem mikroskopa. Lastnost izobenih (konveksnih) le je zbudilo zanimanje ele v 17. stol. Ugotovili so, da dajeta 2 lei nameeni v primerni medsebojni razdalji vejo poveavo kot samo ena. To je bil temelj za sestavo prvega svetlobnega (opHnega) mikroskopa. Osnovna zgradba je takna kot dananja, le lee prvih mikroskopov niso bile natanno bruene. Mikroskop z dvema leama je izboljal angleki zik ROBERT HOOKE. Med biolokimi preparaH je opazoval tudi rezine plute. Videl je, da pluto gradijo tevilni prostorki, loeni z vmesnimi stenami. Imenoval jih je CELICE. Svoja opazovanje je objavil 1665 v delu MICROGRAPHIA (drobnorisje). Hooke ni opazoval celic v dananjem pomenu besede. Pluta je preostanek odmrlega tkiva, od katerega so ohranjene samo celine stene. Kljub temu danes izraz celica uporabljamo za osnovno ivo gradbeno enoto vsakega organizma.

Mikroskop je sestavljen iz MEHANSKIH in OPTINIH DELOV. K opHnim delom spadajo lee oziroma sistemi le. OPTINI DELI: OKULAR povea sliko iz objekHva, povea sliko, a ne pripomore k loljivosH; okular lahko razstavimo in vanj vloimo merilni vloek OBJEKTIV sistem le, ki povea loljivost in sliko objekta KONDENZOR sistem le, pod mizico, ki izostri svetlobo iz sveHla in jo usmeri k preparatu. MEHANSKI DELI: TUBUS vodi arke od objekHva, doloa razdaljo med okularjem in objekHvom, premikanja tubusa z leji izostri sliko objekta. REVOLVER nosi 2, 3 ali 4 objekHve; z obraanjem izberemo objekHv z ustrezno poveavo. MIKRO in MAKROMETRSKI VIJAK sta za ostrino slike, spreminjata razdaljo med objekHvom in mizico. MIZICA dri preparat pravokotno na opHno os mikroskopa ZASLONKA spreminja koliino svetlobe, ki dosee preparat; uravnava kontrast. Najbolji kontrast doseemo pri bolj zaprH zaslonki. VIR SVETLOBE najpogosteje je uporabljena bela svetloba. Svetloba krajih valovnih dolin (npr. modra), ki jo doseemo z ustreznimi ltri izbolja loljivost slike. Svetloba mora presvetliH objekt od spodaj, ne z vrha. PREPARAT / OBJEKT nameen je med objekHvnim in krovnim stekelcem. Na okularju in objekHvu so podatki o njuni poveavi. Poveavo mikroskopa izraunamo tako, da pomnoimo poveavo okularja in poveavo objekHva. Poveava okularja x poveava objekKva = poveava mikroskopa (preparata) Mono poveana mikroskopska slika nam ne pomaga dosH, e na njej ne moremo hkraH odkriH tudi drobnejih struktur. Zato je poleg poveave pomembna lastnost mikroskopa tudi loljivost. Loljivost je najmanja razdaljo med dvema pikama, pri kateri ju e zaznamo kot dve loeni toki.
(oko ima loljivost 0,1 mm pri idealnih pogojih, veinoma 0,4 mm)

Loljivost mikroskopa je omejena z valovno dolino svetlobe, ki jo uporabljamo pri mikroskopiranju. Najbolja loljivost svetlobnega mikroskopa je 0,2 um. Zato so lahko poveave tudi 1500 2000 kratne; 0,2m povea na 0,4mm (loljivost oesa).

IMERZIJSKI OBJEKTIV - imerzijsko olje ima enak lomni kolinik kot steklo, zato s tem doseemo opHno homogenizacijo ni tako velikega loma arkov med opHno gostejim in redkejim okoljem manj napak Pri poveavi 1000x je najbolja loljivost. S svetlobnim mikroskopom vidimo: KLOROPLASTE, MITOHONDRIJE, CELINO STENO, MEMBRANO, JEDRO, VAKUOLE.

ELEKTRONSKI MIKROSKOP - transmisijski elektronski mikroskop - TEM - presevni mikroskop; - potrebujemo ultra tanke rezine - mikrotom - naprava za rezanje preparatov - scanning elektronski mikroskop - SEM - le povrina - preparate je potrebno obdelaH z zlatom ali plaHno - elektroni se od preparata odbijajo in ustvarjajo sliko. Vir podatkov so elektroni. Z elektronskimi mikroskopi ne moremo opazovaH ivih preparatov, ker jih treba dobro obdelaH + vakuum v komori. Curek elektronov, pospeen z visoko napetostjo ima veliko krajo valovno dolino od svetlobe, zato je loljivost veliko veja od 0,2 m. Poveave so do 500.000 kratne. S svetlobnim mikroskopom ne moremo videH struktur, manjih od 0,2 m.

CELINA TEORIJA
Rojstvo celine teorije je povezano z odkritjem mikroskopa. Okoli leta 1838 sta nemki botanik Ma\hias SCHLEIDEN in zoolog Theodor SCHWANN postavila celino teorijo: Da so vsa iva bitja zgrajena iz celic. Z nadaljnimi raziskavami so ugotovili, da se celice delijo. Leta 1855 je nemki zdravnik in biolog Rudolf VIRCHOW to spoznanje jedrnato izrazil in sicer rekel je, da celica nastane iz druge celice. Celice se razmnoujejo z delitvijo. Ob koncu 1870 sta Eduart STRASBURGER in Walther FLEMMING natanno opisala delitev jedra MITOZA. e v istem stoletju je E. von BEMDEN odkril drugi nain delitve pri spolnih celicah ivali MEJOZA. CELINA TEORIJA celica je temeljna gradbena in dejavna enota ivih biKj in delitev celic omogoa prenos dednih informacij iz materinske v herinsko celico. Endosimbiotska teorija nastanek evkariontov iz prokariontov EvkarionH so nastali s spojitvijo (endosimbiozo) razlinih prokariontov. Teza (kloroplasH in mitohondriji so bili prvotno prokariontski simbionH) je bila priznana ob opaanju, da so kloroplasH in mitohondriji zmoni produciraH svoj lastni DNK. Bakterijske celice nenehno sprejemajo in oddajajo gene ter se hitro prilagodijo spremembam okolja, npr. z odpornostjo proH anHbioHkami. Ta znailnost je omogoila spremembe pri razvoju. Pred 3 milijardimi leH se je iz prokariontov (brez jedra) razvil enoceliar, ki vsebuje jedro. Potem so zelenomodre bakterije omogoile nastanek kisika in ogljikovih hidratov v atmosferi ob uporabi ogljikovega dioksida, vode in sonne svetlobe. V tem asu so praevkarionH pogoltnili aerobno krlatno bakterijo (purpurbacterium), ki je ni mogel prebaviH. Ta bakterija je postala celini organel, mitohondrij, ki je danes odgovoren za celino dihanje. Pozneje, pa se zgodi s cianobakterijo. Ta bakterija postane kloroplast, ki je odgovoren za fotosintezo.

CELINA ZGRADBA
PROKARIONTSKE: (bakterije) ni jedra, manje EVKARIONTSKE: imajo jedro, so veje Fotosintetske bakterije: edine prokariontske celice, imajo membranske strukture (modrozelene cepljivke). Prokariontska celica Velikost celice Dedni zapis Jedrni ovoj Jedrce Delitev Ribosomi ER, Golgijev aparat Mitohondriji PlasHdi Nitaste citoplazemske str. 0,5 - 8 m
v 1 krono oblikovani molekuli DNK, ni povezana z beljakovinami

Evkariontska celica 10 - 100 m

v ve linearno oblikovanih molekulah DNK, ki so povezane s histoni (belj.)

cepitev manji -

da da mitoza, mejoza (del. vret.) veji da da pri rastlinah tubuli, lamenti, int. l.

RAZLIKE PlasHdi Vakuola Citosomi Centriol Celina stena Lizosomi Zaloge energije manja

ivalska celica da

Rastlinska celica

veja, z celinim sokom

da da krobna zrna

da da glikogenska zrna

Zunanjost obeh celic tvori celina membrana. Pri rastlinskih pa je okrog nje e celina stena, ki ni iva.

ZGRADBA JEDRA
Jedro informacijsko sredie celice Jedro je v obeh vrstah celice, njegov zunanji del je jedrni ovoj. JEDRNI OVOJ: iz 2-eh membran in OBJEDRNEGA PROSTORA med njima. Zunanja membrana povezana z membrano ERja, objedrni prostor pa z prostorom ERja. Ribosomi so na povrini zunanje membrane jedrnega ovoja (kot pri ER-ju). Pore omogoajo nadzorovano izmenjavo snovi med jedrom in citoplazmo. V jedrni DNK je veina dednega zapisa = informacija celice. Molekule DNK so povezane z jedrnimi beljakovinami HISTONI. V jedru, ki se ne deli, so tanke DNK povezane v nitast preplet KROMATIN. V zaetku jedrne delitve se te niH zvijejo v kraje in debeleje strukture KROMOSOME. JEDRCE: celina tvorba, v kateri se sinteHzirajo sestavni deli za kromosome. VLOGA JEDRA: Na podlagi informacij v molekuli DNK, usmerja dogajanje v celici. Te informacije se med delitvijo celice prenaajo v novonastale celice.

ZGRADBA CITOPLAZME
Nahaja se med jedrom in celino membrano. V njej lahko opazimo tevilne zrnate celine tvorbe, npr. zrnca glikogena. V bliini jedra ivalskih celic je struktura centriol, rastlinska celica ga nima. V citoplazmi rastlinskih celic so VAKUOLE: veji prostori, ki so obdani z membrano in napolnjeni z vodno raztopino razlinih snovi. CITOSOL: tekoa vsebina vakuole, celini sok. TONOPLAST: membrana vakuole. Vakuola lahko zavzema osrednji del celice (jedro in citoplazma sta poHsnjena ob celino membrano) ali pa je jedro v osrednjem delu celice in je ve manjih vakuol ob njenem robu. takrat je citoplazma, ki obdaja jedro, s citoplazmo ob celini membrani povezana s citoplazmatskimi trakovi.

PLASTIDI

!! Samo v rastlinski celici (+ nekatere bakterije) !! Kloroplast - klorol LevkoplasK: (brezbarvni) - amiloplast: krob

CELINA STENA
Neiva celina stena iz ve plasH. V njej so PORE (skozi njih povezane citoplazme sosednjih celic) - mosHki, ki povezujejo citoplazme sosednjih celic se imenujejo PLAZMODEZME. Rastlinska celica brez celine stene (odstranjena) = PROTOPLAST Nekatere celice imajo na povrini gibljive nitaste izrastke - bike in/ali migetalke. V citoplazmi so ORGANSKI ORGANELI iz membran, vsak ima svojo zgradbo in vlogo, njihove membrane delijo citoplazmo na med seboj loene prostore = PREDELKE.

Enomembranske strukture

ENDOPLAZMATSKI RETIKULUM
ER je splet razlino oblikovanih prostorov obdanih z membranami. Ti so cevaste ali sploene mehurjaste tvorbe CISTERNE. Cistern je ve, leijo ena nad drugo. Prostori med seboj povezani in tvorijo mreasto strukturo. e so na povrju endoplazmatskega reHkuluma zrnaH organeli = RIBOSOMI, je to zrnaH endoplazmatski reHkulum, brez ribosomov pa gladki ER. RIBOSOMI: so iz RNK in beljakovin. Omogoajo sintezo beljakovin (v citoplazmi tudi prosH ribosomi). Na zrnatem ER se sinteHzirajo beljakovine, ki jih celica izloa ali pa vgrajuje v svoje tvorbe.

GOLGIJEV APARAT
Golgijev aparat je membranski organel. Membrane tvorijo sploene cisterne, ki leijo ena nad drugo. V njem poteka priprava produktov, ki jih celica izloa in priprava membran za obnavljanje celine membrane. Od cisterne najdlje od jedra, se odcepijo mehurki (vezikli), s temi snovmi in potujejo do celine membrane, se z njo zlijejo in vsebina se izprazni ven. LIZOSOMI: vezikli z prebavnimi encimi. Nastanejo z odcepljanjem od GOLGIJEVEGA APARATA, tako kot vezikli, ki jih celica izloa. Sodelujejo pri celini prebavi. Snovi, ki jih celica sprejme kot hrano so obdane z membrano, ki je po izvoru del celine membrane. Tako nastane ENDOCITOTSKI VEZIKEL.

Ta se zlije z enim ali ve lizosomi v istem veziklu hrana in prebavni encimi nastala struktura = PREBAVNA VAKUOLA ali SEKUNDARNI LIZOSOM v njih poteka tudi prebava celinih struktur pokodovanih ali takih, ki jih celica ve ne rabi.

Dvomembranske strukture
MITOHONDRIJ
Zunanja membrana brez gub, notranja mono nagubana. Navznoter usmerjene gube so grebenaste ali cevaste oblike. 2. loena prostora: - prostor med zunanjo in notranjo membrano - prostor znotraj notranje membrane Vsebina osrednjega dela je MITOHONDRIJSKI MATRIKS. Osnovna funkcija je celino dihanje, pri emer se sinteHzirajo energijsko bogate molekule ATP. V njih tudi mDNK in ribosomi, zato se nekatere beljakovine sinteHzirajo samostojno.

PLASTIDI - kloroplast
PlasHdi so znailni za rastlinske celice. Po zgradbi podobni mitohondrijem. Najpomembneji so HsH v katerih poteka fotosinteza (KLOROPLASTI). V notranjosH kloroplastov so tevilne TILAKOIDE cevaste ali diskasto razirjene strukture, nastajajo z gubanjem notranje membrane kloroplasta. Skladovnice diskasHh delov = GRANA, vsebina prostora med Hlakoidami = STROMA. V Hlakoidnih membranah so fotosintetska barvila (KLOROFIL) in snovi, ki med fotosintezo omogoajo prenos elektronov, v njih tudi encimi (za fotosintezo), drugi encimi pa so v notranjem prostoru kloroplasta, tam je tudi kloroplastna DNK in ribosomi. KloroplasK so razlinih velikosH in oblik - pri vijih rastlinah leaste oblike = KLOROFILNA ZRNA LevkoplasK: plasHdi, kjer celica shranjuje rezervne snovi. - V HsHh, ki se nalaga krob = AMILOPLASTI

Nitaste citoplazemske strukture

Sodelujejo pri gibanju znotraj celic (potovanja veziklov, premeanje kromosomov med delitvijo jedra). Gibanje znotraj celic lahko povzroi premikanje celic samih. Nitaste strukture gradijo tudi notranje ogrodje celice = CITOSKELET = omreje nitasHh tvorb.

MIKROTUBULI

Cevkaste tvorbe R= 25 nm Zgrajeni iz molekul beljakovine TUBOLINA

MIKROFILAMENTI

Nitke R= 7 nm Zgrajeni iz molekul beljakovine AKTINA

INTERMEDIARNI FILAMENTI
Nitke R= 10 nm

Nekatere nitaste strukture nastajajo z zdrevanjem manjih beljakovinskih molekul. Ko se te molekule razdruujejo, nitaste strukture zaasno izginjajo. Pri delitvi jedra se v zaetku pojavi delitveno vreteno iz mikrotubulov, ob koncu delitve pa izgine. Biek in migetalke: s celino membrano obdana skupina mikrotubulov. Njuna zgradbaje enaka, razlika le v dolini (biek je eden, dalji, migetalk je ve). Biki in migetalke v citoplazmo zasidrani z: BAZALNIM TELESOM: Iz mikrotubulov, nujno za razvoj bika oz. migetalke. CENTRIOL: Popolnoma enaka zgradba kot bazalno telo, znailen le za ivalske celice, v celici navadno 2 v bliini jedra, sodeluje pri celini delitvi. CITOSOL: teko del citoplazme med celinimi strukturami. V njem potekajo kemijske reakcije. Sestoji iz vode, ionov, molekul, aminokislin, sladkorjev,... V njem so encimi, vmesni in konni produkH presnove.

CELINA MEMBRANA
CELINA MEMBRANA je zunanji del celice. Skozi njo prehajajo snovi v celico in ven. Je iz lipidnega dvosloja in beljakovinskih molekul, ki so razporejene mozaino in stalno spreminjajo svojo lego - plavajo v lipidnem dvosloju. Membrana je uidno - mozaina. Na zunanji strani so oligosaharidne molekule vezane na beljakovine ali lipide. Podobno zgradbo imajo tudi vse druge membrane v celici. Vse membrane, ki gradijo celico = BIOTSKE MEMBRANE.

BIOGENI ELEMENTI
IVLJENJETVORNI (BIOGENI) ELEMENTI: ogljik, vodik, kisik, duik, fosfor, veplo, kalcij in magnezij MAKROELEMENTI: ogljik, vodik, kisik, duik, fosfor, veplo. CHONFS + Ca, Mg Ti so v organizmih v velikih koliinah. MIKROELEMENTI: elezo, natrij, baker, bor, klor,... Fe,Na,Cu,Br,Cl... Vsi so potrebni za normalen potek ivljenja. Prisotni v manjih koliinah. Pri vseh molekulah je sestavni del ogljik.

VODA
- najpomembneja anorganska snov v celicah. V razlinih tkivih je vode od 20 do 85% v lovekem telesu. Najmanj je je v kostnem tkivu, najve v moganskih celicah. Vstopa v mnoge reakcije (reaktant) ali pa izstopa (produkt). To se dogaja med celino presnovo, taki sproeni vodi pravimo metabolna voda. Ta je prosta in lahko spet vstopa v reakcije. Voda je pomemben vir: - kisika, ki ga s pomojo sonne energije od nje cepijo fotosintetski organizmi. - vodika, ki se vgrajuje v tevilne organske molekule. Voda je POLARNA - ena najpomembnejih lastnosH Vsaka molekula vode ima 2 elektrina pola; poziHvnega in negaHvnega DIPOL Pola nastaneta zaradi neenakomerne porazdelitve elektronov. Kisik bolj privlai vodikova elektrona, zato je na obmoju kisika negaHvni pol, okrog predela vodikov pa poziHven el. naboj.

Vodne molekule se zaradi polarnosH med seboj privlaijo z nasprotnimi poli in tvorijo VODIKOVE VEZI. Zaradi polarnosH je voda odlino topilo za druge polarne molekule (sladkorji, aminokisline, soli). ElektroliK - snovi, ki v vodi razpadejo v ione. Vodne molekule razbijejo iz ionov sestavljene snovi tako, da se vrinejo mednje in jih obdajo. S tem prepreujejo, da bi se ioni ponovno povezali med seboj. VODIKOVA VEZ Pri vodni molekuli se zaradi prebitka negaHvnih nabojev na enem delu molekule vzpostavi negaHven, na drugem delu pa poziHven elektrini naboj. Ker sta elektrina pola dva, je molekula dipol. Zaradi nabojev se vodne molekule privlaijo in se med seboj povezujejo z vodikovimi vezmi. HIDRATACIJSKI OVOJ: ovoj vode okrog ionov. To je vezana voda in se ne more sprosHH in sodelovaH v kemijskih reakcijah. Prosta voda: ves as na razpolago. Voda absorbira in zadruje precej toplotne energije, zato se poasi segreva in ohlaja. Tako voda varuje celice pred hitrimi temperaturnimi spremembami. temperaturna stabilnost

Ogrodje organskih molekul iz ogljikovih atomov. Organske molekule: - ogljikovi hidraK - beljakovine (proteini) - nukleinske kisline - maobe (lipidi) Te organske molekule se lahko zgrajene iz manjih podenot - monomerov. BIOMONOMERI
Enostavni sladkorji, aminokisline, nukleoHdi.

Biomonomer biopolimer - polimerizacija, e se odceplja voda: KONDENZACIJA Biopolimer biomonomer - HIDROLIZA

OGLJIKOVI

HIDRATI

OGLJIKOVI hidraH so organske molekule, sestavljene iz: 1. Ogljika 2. Vodika 3. Kisika

(v razmerju 1:2:1)

Ogljikovi hidrati so najpomembneji vir energije za celico. Loimo: 1. monosaharide (enostavni sladkorji), 2. disaharide (sladkorni dimeri) 3. polisaharide (sladkorji, ki spadajo med sladkorne polimere) Sladkorji so sladkega okusa, topni v vodi, imajo kristalinsko zgradbo, majhne molekule, Vloga ogljikovih hidratov: So energijski vir za sprotne potrebe (monosaharidi), energijska zaloga (krob, glikogen) ter gradbena sestavina (celuloza, hiKn)

MONOSAHARIDI
So enostavni sladkorji, loimo: 1. trioze (imajo 3 ogljikove atome) : 2. pentoze (5 ogljikovih atomov) : Sta sestavini nukleinskih kislin 3. heksoze (6 ogljikovih atomov) :

a. gliceroldehid a. riboza (gradi RNA) b. deoksiriboza (gradi DNK)

4. heptoze (7 ogljikovih atomov)

a. glukoza (grozdni sladkor), b. fruktoza (sadni sladkor) c. galaktoza

DISAHARIDI
Nastanejo iz dveh monosaharidov z odcepom vode, vez med le-tema je glikozidna. SAHAROZA (trsni ali pesni sladkor) : glukoza + fruktoza LAKTOZA (mleni sladkor) : glukoza + galaktoza MALTOZA (sladni sladkor) : glukoza + glukoza

POLISAHARIDI
Nastanejo s kondenzacijo (- H2O) ve monosaharidov Imajo veliko molsko maso Po okusu niso sladki V vodi niso topni, oziroma so zelo slabo topni (dolge verige) Nimajo kristalinske zgradbe Splona formula: Cx(H2O)4.

KROB : polimer glukoze kot rezervna hrana rastlin zgrajen je iz amilaze (gradijo jo nekaj 1000 glukoz, veriga ni razvejana) in aminopekKna (21000 glukoze, veriga je zelo razvejana)

CELULOZA : polimer glukoze verige do dolge ravne, med seboj preno povezane glavna sestavina rastlinskih celinih sten
les vsebuje do 45% celuloze

GLIKOGEN (ivalski krob): polimer glukoze ima najbolj razvejane verige rezervna snov ivalim, glivam veliko ga je v jetrih (do 18% njihove mase) in miicah (pri ivalih)

HITIN : polimer glukozamina glukozni + aminokislinski del po zgradbi in lastnosH zelo podoben celulozi gradbena snov lenonocem (ogrodje) in glivam

BELJAKOVINE ali PROTEINI

Beljakovine so najkompleksneje in najtevilneje organske molekule v celicah. Predstavljajo ve kot polovico suhe mase celice. So polimere molekule. Nastanejo iz aminokislin (am. so osnovne gradbene podenote beljakovin) Aminokisline so preprosteje organske molekule, zgrajene iz ogljika, vodika, kisika in duika, nekatere vsebujejo e veplo. Zgrajene so iz aminoskupine (-NH2) ( amini) in karboksilne skupine (-COOH) ( organske kisline). Obe sta vezani na isH C atom + Radikal + H atom. Radikali so razlini, zato so tudi aminokisline med sabo razline. Med seboj se povezujejo z pepKdnimi vezmi odcepi se voda kondenzacija Aminokislina Dipep1d Polipep1d

50x aminokislina (polipepKd) = beljakovina Insulin je ena najmanjih beljakovin z 51 aminokislinami PROTEINI Enostavne beljakovine so sestavljene samo iz amonokislin. Sestavljene beljakovine so Hste, na katere se veejo tudi druge skupine (npr. Sladkorji) Proces, ko beljakovina razpade spet na aminkisline imenujemo hidroliza. V beljakovinah se pojavlja 20 razlinih vrst aminokislin. Zaporedje aminokislin doloa obliko in delovanje beljakovine - od zaporedja je odvisno kako se bo veriga zavijala in gubala. PRIMARNA STRUKTURA Aminokislinsko zaporedje : AK3 AK4 AK15 AK1 AK10 V polipepHdni verigi so aminokisline pod razlinimi koH, zato polipepHdna veriga ni nikoli ravna SEKUNDARNA STRUKTURA Nastane zaradi dodatnih vezi (ionskih, vodikovih, kovalentnih) med aminokislinami

TERCIARNA STRUKTURA Nastane, ko se molekule s sekundarno strukturo zvijejo v klobi, tako dobi prostorsko, 3D obliko

KVARTARNA STRUKTURA Med seboj ve povezani terciarnih struktur

Glede na zgradbo delimo beljakovine na: nitaste beljakovin (v telesu imajo gradbeno funkcijo, najdemo jih v konih celicah, ter v konih strukturah, ker so sestavni del roevina (npr. noh1). Nitaste zgradbe so predvsem mikrotubuli in mikrolamenK. Nitaste beljakovine niso topne v vodi) kroglaste strukture (gradijo encime, hormone, pro1telesa So topne v vodi) Mnoge beljakovine sodelujejo pri celinih procesih kot encimi ali hormoni ali njihov sestavni del. Druge so sestavni gradbeni del celinih membran in medcelinine, pa tudi konih tvorb (perja,
dlake).

Ker so vkljuene v zgradbo (strukturo) celic, jim pravimo STRUKTURNE BELJAKOVINE

DENATURACIJA : Beljakovina izgubi normalno obliko (zaradi razlinih dejavnikov, npr. visokih temperatur, kemikalij), s tem pa tudi svoje znailne lastnosti, pomembne za delovanje celice, pravimo da se beljakovina okvari oziroma denaturira.

NUKLEINSKE KISLINE
Nukleinske kisline so v vseh ivih celicah, omogoajo prenos dednih sporoil in doloajo, katere beljakovine bodo nastale v celici in kdaj. Beljakovine uravnavajo hitrost veine kemijskih reakcij, zato nukleinske kisline preko njih posredno nadzorujejo ivljenske procese. Dedne informacije so info.o celini zgradbi in njenem delovanju. ZGRADBA NUKLEINSKE KISLINE Sestavljene so iz ve biomonomerov nukleoHdov, torej so nukleinske kisline polinukleoKdi. NukleoKd je sestavljen iz 3 delov :
ostanek fosforne kisline
sladkorja pentoze (riboza ali deoksiriboza)
in organske duikove baze V nukleinskih kislinah je pet razlinih duikovih baz: adenin, gvanin, citozin, Kmin in uracil. Vsak nukleoHd vsebuje eno in po njej ga tudi imenujemo (prim. Adenin nukleo1d) Loimo dve vrsti nuklinskih kislih :
Deoksiribonukleinska kislina ( DNK) vsebuje sladkor deoksiribozo
Ribonukleinska klislina (RNK) vsebuje sladkor ribozo e se poveeta dva nukleotida nastane dinukleoKd. V celici je ve vrst dinukleotidov, ki sodelujejo pri metabolnih procesih.

RAZLIKA MED DNK IN RNK

DNK Je v jedru, kloropasHh, mitohondriju Sladkor: deokisiriboza RNK Je v jedru in citoplazmi Sladkor: riboza

Org.duikove Org.duikove baze: A, G, C in T baze: A, G, C, U

!

ZGRADBA DNK
V molekulah DNK so shranjene informacije o tem kako nej celica oz organizem deluje. Med delitvijo celice se te informacije prenaajo ne herinski celici. L. 1953 so odkrili sestavo DNK.

Osnovno ogrodje je iz dveh vzporednih verig nukleoKdov iz sladkorjev in ostanki fosforne kilsine je povezano z monimi kovalentnimi vezmi; preno pa sta verigi povezani z organskimi duikovimi bazami s ibkimi vodikovimi vezmi. OviH sta ena okoli druge, na podlagi tega je postavljena hipoteza, da ima DNK obliko dvojne vijanice dvojnega heliksa. V vzdolni verigi se lahko povezujejo katerikoli nukleoHdi, preno pa samo ustrezajoi komplementarni nukleoKdi. Zaporedje nukleoHdov v eni verigi doloa zaporedje nukleoHdov v drugi verigi. Ljudje imamo v celici enako tevilo nukleotidov, razlikujejo se v zaporedju, samo enojajni dvojki imajo popolnoma enako zgradbo nukleotidov. V tem zaporedju je shranjen zapis kako naj celica deluje, te informacije se prenaajo ne novo nastale celice. Vse telesne celice imajo enako DNK razen spolne.

PODVOJEVANJE DNK
Predno se informacije prenesejo na herinski celici se morajo podvojiti. 1. Vezi na dvojni vijanici se prekinejo, verigi se razpreta 2. Ko se vijanica razpre, postanejo duikove baze proste in nanje se veejo komplementarni nasprotni nukleoKdi. ( iz citoplazme) 3. Na vsaki od verig starevske DNK, nastane ena herinska veriga DNK. Obe sta idenHni. Pred delitvijo celinega jedra se DNK najprej podvoji, nato pa se molekule DNK navijejo okoli posebnih beljakovin, ki se nato zvijejo skupaj v kromaKnske niK Te niH pa se dodatno zvijejo, zgubajo in tako nastanejo palkam podobne strukture kormosomi Za podvojevanje DNK je potrebna energija in encima ligaza in DNK-polimeraza.

DNK NADZORUJE PROCESE V CELICI

Zgradba celice in njeno delovanje je odisno od beljakovin v celici. Zato so za celice najbolj pomembna navodila, katere vrste beljakovin se bodo sinHzirale in kdaj bo potekala siteza the beljakovin. Katera beljakovina nastaja je odvisno od zaporedja nukleoKdov v DNK. Zapis za posamezno aminokislino v DNK predstavlja zaporedje 3 nukleotidov (trojek) kodogen. Mesto, ki je komplementarno kodogenu DNK in je iz 3 zporednih nukleoHdov imenujemo kodon. Kodiran zapis za sintezo enega pepKda predstavlja zaporedje kodogenov na DNK - gen. Vse gene v celici imenujemo genom.

Kodogen je zaporedje 3 nukleoKdov. Kodon je zaporedje 3 nukleoKdov, ki ustrezajo doloenemu kodogenu. Gen je kodiran zapis za sintezo enega pepHda zaporedje ve kodogenov. Genom so vsi geni v celici.

PREPISOVANJE ALI TRANSKRIPCIJA

Sinteza beljakovin poteka na ribosomih. Obveevalna RNK (mRNK) ima vlogo, da se navodila za sitezo beljakovin prenesejo iz niza nukleoHdov DNK na ribosome. Postopek: 1. mRNK nastane ob delu verige DNK, ki ustreza enemu genu. 2.% Pri nastajnju mRNK se dvojna vijanica odvije in razpre. 3.% Na prosta mesta na bazah DNK se zanejo vezati komplementarni nukleotidi RNK. Te nukleotidi se nato spomojo enicima RNK-polimeraze vzdolno poveejo med seboj. 4. mRNK se nato odcepi od DNK in preide skozi poro jedrnega ovoja v citoplazmo, kjer se vee na ribosome s pomojo ribosomske RNK (rRNK) je sestavni del ribosomov. 5. AminoKisline, ki se na ribosomih poveejo v beljakovine, pridejo tja s pomojo prenaalke RNK (tRNK) na enem koncu veejo eno AminoKislino, z drugim pa se pritrdijo na doloeno mesto mRNK, to mesto je kodon. 6. Trojica nukleoHdov na tRNK, ki se povee s kodonom, je anitkodon. Od anHkodona je odvisno, na kateri kodon se bo vezala tRNK. Vsi kodirani zapisi skupaj, ki so v DNK imenujemo genski kod.

MUTACIJE Mutacije so spremembe dednega materiala. Spremeni se lahko:

koliina DNK
zgradba DNK Dejavniki, ki povzroajo mutacije so mutageni. Poznamo:
zikalne (sevanja)
kemine mutagene Mutacije so redke in kodljive, muHrani organizmi (mutanK) propadejo. Lahko so umetne ali pa spontane in se dedujejo. Vasih se zgodi, da imajo mu1rani ogranizmi v okolju prednost pred ostalimi organizmi. Razlikujemo 3 vrste mutacij:
genske mutacije
kromosomske mutacije
genomske mutacije Genske mutacije: Sprememba:
zaporedje in tevilo nukleoHdov v DNK Posledica:
V celici nastane drugana beljakovina. Kromosomske mutacije: Sprememba:
kromosomov, do nijh pride med delitvijo celic. Pri loevanju herinskih celic se kromosom pretrga na dveh koncih in srednji koek izpade,
dela se spojita in nastane nov, kraji kromosom. Lahko pa se pretrgani deli prilepijo na drug kromosom take mutacije imajo teke posledice.

Genomske mutacjie: Sprememba:

Spremeni se celoten genom Lahko se pomnoi tevilo vseh ali nekaterih kromosomov v celici lahko pa izpadejo.
e se v spolnih celicah med mejozo kromosomi ne loijo in sta v njih prisotni dve garnituri kromosomov so to dipolidne celice. (e se diploidna zdrui z haploidno, nastane triploidna celica. Ko se promnoi celotna garnitura kromosomov pa je to poliploidija.)

VITAMINI
Vitamini so ivljenjsko pomembne zioloko uinkovite snovi. Organizem jih ne more tvoriH sam, lahko pa jih sinteHzira iz provitaminov, ki jih dobi s hrano. Vitamin A Tvorba vidnega Jajni rumenjak, sadje & zelenjava pigmenta, pravilna rast krovnih tkiv Ribje olje, jetra Rast kosH Kurja slepota, propadanje koe

Vitamin D Vitamin C
(askorbinska kislina)

RahiHs nepravilna rast kosH

Limona, sladko zelje Sodeluje pri sintezi Skorbut izpadanje zob, kolagena v vezivnem slabokrvnost (Nezmonost nastajanja veznega tkiva) tkivu Neoluena zrna, mleko, jajca ?? Zelenjava ?? Strjevanje krvi Nast. in del. rdeih krvnih telesc Beriberi Prizadene ivevje in skeletne miice (ohromelost) Nezmonost strjevanja krvi Poveana obutljivost rdeih krvnih telesc

Vitamin B
(1,2,6,12)

Vitamin K Vitamin E

CEPITEV
Iz MATERINSKE CELICE nastaneta dve HERINSKI, ki imata po koncu delitve enake vse dedne informacije materinske celice oz. vse znanje, kako je zgrajena in kako deluje (sta enaki kot materinska). Pomeni, da se je dedni material materinske celice moral pred delitvijo PODVOJITI, nato deliH in razporediH na dve herinski. Preprosta zgradba prokarionskih celic omogoa preprosto delitev. Bakterijski kromosom se pritrdi na celino membrano in se zane podvojevaH. Ko se podvoji, zane celina membrana med njima rasH posledica: kromosoma se razmakneta. S postopno rastjo proH sredini in tvorbo vmesne celine stene se kromosoma zapreta v loeni celici = CEPITEV.

MITOZA
Dedne informacije se podvojijo (razporejene na ve kromosomih) in se pravilno porazdelijo na dve herinski celici. Taka delitev zagotavlja, da sta kvaliteta in kvanHteta dednega materiala enaka dvema herinskima celicama. Delitev evkarionskih celice sestoji iz delitve jeder in delitev citoplazme. Delitev pri kateri sta herinski celici enaki materinski = MITOZA in poteka v ve zaporednih fazah (stopnjah). Med dvema mitozama je celica v INTERFAZI.

1. PROFAZA: preplet dolgih tankih nerazlonih niH se zane prepletaH (KROMATIN) oz. tvorijo se KROMOSOMI, ki se med to fazo krajajo in debelijo = vekratno zaporedno zvijanje (najprej v vijanico, nato e nekajkrat v zanke) = SPIRALIZACIJA. Kromosomi v profazi so zgrajeni iz dveh enakih vzdolnih delov = KROMATIDI (kromosomi so dvokromaHdni) vsako tvori ena molekula DNK. Med seboj sta povezani na mestu CENTROMER, ki je na vsakem kromosomu na drugem mestu, zato se kromosomi med seboj razlikujejo. (v celici s centrioli so H e v interfazi podvojeni = v vsaki celici po dva para) V profazi po dva in dva odpotujeta proH nasprotnima poloma celice. V citoplazmi se zanejo v bliini centriola oblikovaH mikrotuboli nastajajoega delitvenega vretena, ki se podaljujejo proH nasprotnemu polu.

Obmoje citoplazme v obmoju centriolov = ORGANIZACIJSKI CENTER MIKROTUBULOV

(podoben center tudi celice vijih rastlin, samo cenHolov ni)

V pozni profazi = PROMETAFAZA, razpade jedrni ovoj na membranske meike, niH delitvenega vretena se tako lahko podaljajo do kromosomov in se nanje pritrdijo niH z obeh polov delitvenega vretena. V pozni profazi jedrce postopno izgine. 2. METAFAZA: NiH delitvenega vretena povleejo kromosome v ekvatorialno ravnino. Kromosomi so najkraji in najdebeleji = najlaje preteH in opazovaH njihovo obliko. lovek v svojih telesnih celicah po 46 kromosomov. 3. ANAFAZA: KromaHdi se loita, pri tem se materinski dvokromaHdni kromosom razdeli na enokromaHdnega, ki ju niH delitvenega vretena potegnejo proH nasprotnima poloma. Anafaza je faza razdelitve in potovanja kromosomov. 4. TELOFAZA: Telofaza se zane, ko so kromosomi na nasprotnih polih. Delitveno vreteno postopno izgine, okrog vsake skupine kromosoma se zane oblikovaH jedrni ovoj. Kromosomi se razmotavajo = DESPIRALIZACIJA = postanejo tanji in dalji kromaKn. Znotraj jedra se oblikuje jedrce.

Pri mitozi nastaneta dve jedri s haploidnim tevilom dvokromatidnih kromosomov.

CITOKINEZA
Delitev citoplazme se zane med anafazo mitoze, kona med telofazo. Ko se delitev jedra kona se kona tudi delitev citoplazme. REZULTAT: dve loeni herinski celici.

1. IVALSKA CELICA:

Citoplazma se deli z delitveno brazdo Celina membrana se zane v predelu evkarionske ravnine delitvenega vretena ugrezaH in se zaemaH proH njenemu srediu, dokler celici nista loeni.

2. RASTLINSKA CELICA:

Pri rastlinskih celicah se v evkarionski ravnini delitvenega vretena zanejo zbiraH vezikli (izvirajo iz golgijevega aparata). Ti se zdruujejo v CELINO PLOO, ki se iri od sredia celice proH celini membrani in se na koncu zdrui. Vezikli vsebujejo snovi, ki gradijo OSREDNJO LAMELO celine stene. Nastaneta dve z membrano loeni celici, med katerima e nastaja vmesna celina stena. ye celina ploa celic ne loi popolnoma, ostane citoplazma obeh celic povezana skozi pore v celini ploi. Te povezave imenujemo PLAZMODEZME. Na osrednjo lamelo celine stene se pozneje naloijo plasH primarne in sekundarne celine stene. Kjer do tega ne pride, citoplazmi razmejuje samo osrednja lamela = PIKNJE. Skoznje poteka izmenjava snovi med sosednjima celicama.

INTERFAZA
V interfazi se dedni zapis podvoji (nekatere se ne delijo ve, druge se kmalu spet delijo). EnokromaHdni kromosomi se v telofazi despiralizirajo in pretvorijo v kromaKn. Kromosomi, ki se v profazi naslednje mitoze izoblikujejo iz kromaHna pa so iz dveh kromaHd. Torej: V interfazi potee podvojitev DNK enokromaHdnih kromosomov in s tem podvojitev dednega zapisa. Dedni zapis imajo molekule DNK = zato najpomembneji del kromosomov. Natanna podvojitev teh molekul je bistveni del podvojitve kromosomov. KromaHdi dvokromaHdnega kromosoma v profazi in metafazi mitoze sta nastali s podvojitvijo DNK enokromaHdnega kromosoma, vidnega v anafazi in telofazi predhodne mitoze. Interfaza ima ve stopenj: 1. FAZA G1: nastajajo nove celine strukture, zato poteka intenzivna sinteza snovi, ki gradijo celice. 2. FAZA S: dedni zapis se podvoji. 3. FAZA G2: predstavlja pripravo na novo mitotsko delitev. Mitoza + INTERFAZA celini cikel Haploidna celica je celica, katere jedro vsebuje samo en komplet kromosomov. Diploidna celica je celica z dvema kromosomskima kompletoma. Kromosomi so v parih, homologni kromosomi (enaki).

MEJOZA / REDUKCIJSKA DELITEV

Mejoza je delitev, pri kateri dobimo iz materinske celice Kri herinske s polovinim tevilom kromosomov (materinska 46 kromosomov - herinska 23); koliina dednega materiala se razpolovi. S tako delitvijo nastajajo spolne celice. Za spolno razmnoevanje znailno, da se nov osebek razvije iz celice, nastale z zdruitvijo dveh spolnih (HAPLOIDNIH) celic, pri emer je bistvena zdruitev jeder (zigota). Brez procesa, pri katerem se pred zdruitvijo dveh jeder zmanja koliina dednega materiala na polovico, bi jedra po nekaj generacijah vsebovala ogromno dednega materiala. Proces, ki omogoa ohranjanje enake koliine dednega materiala, je delitev jedra. MEJOZA = REDUKCIJSKA DELITEV, ker se v 1. mejotski delitvi tevilo kromosomov zmanja na pol. Z diploidnega na haploidnega. V kromosomih spolnih celic so dedni zapisi za vse lastnosH organizma. Poloaj zapisov na kromosomih je stalen, pomeni, da je doloen dedni zapis vedno na doloenem mestu vzdol doloenega kromosoma. Zato sta oblika in velikost kromosomov stalni. Jedro spolne celice vsebuje en komplet kromosomov = HAPLOIDNA CELICA. Jedro spojka vsebuje dva na videz enaka kompleta kromosomov, s tem tudi po dva dedna zapisa za vsako lastnost. Celica z dvema kromosomskima kompletoma = DIPLOIDNA CELICA. Kromosoma istega para sta enake oblike, velikosH in imata istovrstne dedna zapise v enakem zaporedju. Kromosomi, ki se ujemajo v navedenih znailnosHh = HOMOLOGNI KROMOSOMI. Zdruitev dveh spolnih celic je prehod s haploidnega na diploidno tevilo kromosomov, mejoza omogoa obratno. 1. MEJOTSKA DELITEV Profaza: enaka kot pri mitozi; KromaHn se preoblikuje v kromosome.
Jedrni ovoj se razkroji, jedrce izgine in izoblikuje se delitveno vreteno. RAZLIKA: homologni kromosomi se razvrstijo v pare, tako da sta dva po dva homologna kromosoma drug ob drugem. Dvojico zdruenih homolognih kromosomov imenujemo BIVALENT = KROMATIDNA TETRADA. Med kromosomoma v bivalentu se izmenjajo istovrstni deli kromatid. Poteka tako, da se kromatidi, ki pripadata razlinima kromosomoma na enakih mestih prekineta in se navzkrino poveeta z ustreznim delom druge kromatide. Nastaneta dve kromatidi z kombiniranim dednim materialom dveh kromosomov = PREKRIANJE = crossingover. Dedni zapis enega kromosoma je kombiniran z dednim zapisom drugega.

Metafaza: BivalenH, ki jih gradijo popolnoma spirilizirani kromosomi, s pomojo delitvenega vretena uredijo v
ekvatorialno ravnino.

Anafaza:
Homologna kromosoma vsakega bivalenta se loita in niti delitvenega vretena ju potegnejo proti nasprotnima poloma. Ne potujejo posamezne kromatide kot pri mitozi, ampak celotni dvokromatidni kromosomi. Proti vsakemu polu potuje polovica kromosomov.

Telofaza:

Kromosomi se despirilizirajo, oblikuje se jedrni ovoj in potee tudi delitev citoplazme. Po 1. mejotski delitvi nastaneta dve jedri oz. celici s haploidnim tevilom dvokromatidnih kromosomov. Med 1. in 2. mejotsko delitvijo je kratka interfaza brez faze S. Dedni material se ne podvoji.

2. MEJOTSKA DELITEV Enaka mitozi.

Pri mejozi nastanejo 4 jedra, vsako s haploidnim tevilom enokromatidnih kromosomov.

PREHAJANJE SNOVI SKOZI MEMBRANO

Membrane celic izbirno prepuajo razline snovi. Snovi prehajajo skozi lipidni dvosloj. Celica deluje kot odprH sistem, eprav je njena notranjost loena od okolja s celino membrano. Ta je pregrada za snovi, ki se nenehno pretvarjajo in mora biH njihova izmenjava z okoljem stalna. Celina membrana je selekKvno prepustna. Celina membrana je za nekatere snovi prepustna, za druge pa ne (odvisno od velikosH molekul te snovi) Skozi lipidni dvosloj se prebijejo: - kisik - CO2 - duik - majhne organske molekule, npr. glicerol, senina Skozi drobne vezi med fosfolipidnimi molekulami. Od vejih molekul pridejo skozi lipidni dvosloj zlahka le take, ki se raztapljajo v lipidih, ostale pa zelo teko. TEKO: - polarni delci, - ioni (H+, HCO3-, Na+, K+, Ca2+, Cl-), ki niso topni v hidrolnem delu lipidnega dvosloja. NAJTEJE: - veje polarne molekule (mono in disaharidi, aminokisline) Ostale snovi, ki jih celica nujno potrebuje za obstoj, pridejo skozi posebne prehode iz beljakovinskih molekul. Z njihovo pomojo celica izbira, katere bodo le skozi membrano. Membrane celinih struktur so SELEKTIVNO PERMEABILNE. Celice spreminjajo prepustnost membran za isto vrsto delcev; ionov, atomov, molekul. Z uravnavanjem prometa keminih snovi skozi membrano celice uravnavajo svojo kemino sestavo, zato je kemina sestava citoplazme razlina od sestave raztopine zunaj celice. Prehajanje je PASIVNO ali AKTIVNO. PASIVNO: iz ve na manj AKTIVNO: iz manj na ve, potrebna dodatna energija, ki se sproa med celinim metabolizmom.

DIFUZIJA:

Difuzija je usmerjeno gibanje delcev v smeri padajoega koncentracijskega gradienta. Molekule iz okolja sprejmejo toplotno energijo in jo pretvorijo v kineHno, ki omogoa nenehno gibanje. Difuzija poteka dokler delci topljenca in topila niso enako razporejeni oz. ko ni ve koncentracijske razlike. Je temeljni nain transporta skozi membrane.

OSMOZA:

Osmoza je posebna vrsta difuzije. Voda (topilo) za celico potrebna. Prehaja v celico skozi celino membrano, ni nujno, da pa tudi topljenci v njej. Membrana, ki je veinoma prepustna za eno vrsto snovi = POLPREPUSTNA. SelekKvna difuzija = OSMOZA, ko prehaja skozi membrano samo topilo, sila, ki nastane zaradi koncentracijskih razlik = OSMOTSKI TLAK. VODNI POTENCIAL CELICE je sila, ki omogoa vodni tlak skozi membrano, oz. zmonost, da celica z difuzijo sprejema oz. oddaja vodo. V celico v zelo HIPOTONINEM (raztopina z manjo koncentracijo razlinih snovi kot v celici) okolju, kot je ista voda, vdira voda e hitreje. ivalska lahko zaradi nene celine membrane, tako nabrekne, da poi. Ta pojav je CELINI RAZPAD ali CITOLIZA. --- HEMOLIZA Da se to ne zgodi, so zunanje telesne povrine zaitene z vodoodpornim ogrodjem, ter tevilo osmotsko akHvnih delcev raztopljenih v medcelinini je enako tevilu isHh delcev v citoplazmi = IZOTONINO OKOLJE. Ko deuje, je koncentracija topljencev nizka, zaradi snovi raztopljene v citoplazmi je notranjost rastlinske celice HIPERTONINA glede na okoliko tekoino. Voda doteka v celico, tlak na celino steno se povea; to je TRUGORSKI TLAK ali TRUGOR. Omogoa nabreknjenost celic in rastline se drijo pokonci, e celice izgubljajo vodo, ki vzdruje TRUGOR, rastlina veni. Ko je koncentracija topljenca zunaj celice vija, kot znotraj nje zane celica zaradi osmotskih procesov izgubljaH vodo se manja. Lahko se tako skri, da celina membrana odstopi od celine stene = PLAZMOLIZA, e se celice prenesene v HIPOTONINO okolje = obraten proces, NABREKNJENJE (DEPLAZMOLIZA).

AKTIVNI TRANSPORT
Za transport snovi proH naraajoemu koncentracijskemu gradientu potrebuje celica dodatno energijo. Celica mora za transporHraH mnoge molekule in ione iz notranjosH ven ali obratno. V smeri vije koncentracije. rpanje delcev skozi membrane proH vijemu koncentracijskemu gradientu poteka z dotokom dodatne energije. Celica akHvno usmerja delce proH vijemu konc. gra. = AKTIVNI TRANSPORT.

Zanj so potrebne posebne prenaalne beljakovine = MEMBRANSKE RPALKE, katerih energijski vir so molekule adenozin trifosfat (ATP), ki se sinteHzirajo pri celinem metabolizmu. Tak transport zato samo v ivih celicah. Veje koliine snovi prehajajo skozi membrano z endocitozo in eksocitozo. ENDO in EKSOCITOZA sta akHvna procesa, ki potrebujeta energijo iz ATP. ENDOCITOZA: zajame snovi zunaj nje ko zajame velike trde delce = FAGOCITOZA ali CELINO POIRANJE, ko pa zajame tekoino = PINOCITOZA ali CELINO PITJE. Pri sprejemanju in izloanju sodeluje membrana. Membrana objame kapljico ali trdi delek, nastane mehurek, ki se odcepi in nato notranji mehurek = vakuola ali endocitotski vezikel. Zdrui se s primarnim lizosomom v prebavno vakuolo (sekundarni lizosom), kjer poteka celina prebava (intenzivna endocitoza v belih krvnikah, ki poira bakterije). EKSOCITOZA: nastane od endocitoze. Izloajo se veje koliine uporabnih snovi, ki so se v celici sinteHzirale in nerabne razkrojke presnove (metabolite), ki so zbrani v izloalnih mehurkih = sekrecijskih vakuolah ali veziklih. V stenah kapilar je nain prenosa snovi samo z ENDO in EKSOCITOZO.

ENERGIJSKI SISTEM
Organizmi izkoriajo pretvarjanje ene oblike energije v drugo za biotsko delo. Organizmi so ENERGIJSKO ODPRIT SISTEM, ker nenehno sprejemajo, pretvarjajo, shranjujejo in oddajajo energijo, ki jo nujno potrebujejo za ivljenjske procese oz. ohranjanje ivljenja. Za ivljenjske procese rabijo le Hsto energijo, ki jo lahko porabijo za celino delo, preostala se sprosH kot toplota. Delo, ki poteka v organizmih = BIOTSKO DELO. Ve vrst: prenos molekul skozi membrane, osmotsko nabrekanje celic, sinteze vejih molekul,... Energijo v razlinih oblikah iz okolja pretvarjajo v kemijsko. Shranjujejo jo s sinteHziranjem v veje organske molekule v celici. Molekule, ki vsebujejo energijo = kemijska potencialna energija. Iz njih sprosHjo energijo, ko jo potrebujejo za delo, pri tem jo pretvarjajo v druge oblike in opravljajo delo. PROSTA ENERGIJA HsH del, ki se pri pretvorbi lahko izkorisH za opravljanje dela. Pretvorba kemijske energije v mehansko = delo miice, pri pretvorbi v elektrino pa ivno tkivo. Za opravljanje biotskega dela se nikoli ne izrabi vsa energija, precejen del uide kot toplota. Ta se zaradi posebnih mehanizmov, ki omogoajo postopno pretvarjanje kemijske energije v primarno obliko za opravljanje biotskega dela, sproa postopno.

Ko molekule sprejmejo toploto = veja hitrost in hitreje potekajo kemijske reakcije, pri katerih se odvija pretvorba kemijske energije. TOREJ: del toplotne energije izkorisHjo za pospeevanje kemijskih reakcij. Pri nizkih temperaturah reakcije poasneje potekajo ali pa sploh ne.

Avtotrofen in heterotrofen nain pridobivanja energije

AVTOTROFNI: sposobni sami sinteHziraH organske snovi iz anorganskih s pomojo svetlobe ali z oksidacijo nekaterih organskih snovi. To so RASTLINE in nekatere bakterije. BIOSINTEZA: procesi, pri katerih se v organizmu sinteHzirajo snovi z vijo energijsko vrednostjo od izhodnih snovi oz. z ve proste energije. Najpomembneja je FOTOSINTEZA, njen konni produkt je veliko proste energije (sladkorji, krob, olja). Dovolj je je tudi za sintezo drugih molekul, potrebnih za gradnjo in delovanje celic. Prosta energija shranjena v vezeh, ki se sproa, ko se molekule razgrajujejo v osnovne spojine. Organske molekule, ki jih sinteHzirajo avtotro, so vir energije HETERITROFNIM ORGANIZMOM, ki tega se pomojo svetlobe,... niso zmoni narediH. Energijo dobijo z zauitjem energijsko bogaHh molekul. Dotok in poraba morata biH usklajena. Dotok veji od porabe = energijske zaloge v obliki zalonih snovi. Dotok manji od porabe = izrablja energija iz rezervnih snovi ali pa organizem propade. Hiter pritok energije za celino delo omogoajo energijsko bogate fosfatne vezi v ATP. Za sprotno shranjevanje potencialne kemijske energije so najbolje spojine s fosfatnimi vezmi, so najbolj uporabne (ATP), ker potujejo na mesta, kjer je potrebna energija za delo in se tam cepijo. S tem organizmu omogoi, da se energija sproa postopoma in v dovolj veliki koliini. Med presnovo se prosta energija vee ali sproa. Presnova so procesi kjer potekajo snovne energijske pretvorbe v organizmu. Pri presnovi se ene stvari pretvarjajo v druge, kar je povezano s sproanjem energije. Presnovni procesi potekajo na doloenih mesHh in po doloenem zaporedju = METABOLNIH POTEH, pri katerih potekajo kemijske spremembe v tevilnih zaporedjih in spojinah. - Pri vsaki stopnji se nekaj energije sprosH, ki se porabi za delovanje ali tvorbo mnogih organskih molekul. 2 SKUPINI METABOLNIH POTI: - vse biokemijske reakcije, pri katerih se veje molekule postopoma razgrajujejo se energija sproa = RAZGRAJEVANJE - katabolizem - iz manjih molekul nastajajo veje = IZGRAJEVANJE - anabolizem; za njihovo sintezo je potrebna energija.

Osnovni vir avtotrofov je SVETLOBA ali kemijska energija iz anorganskih molekul. Heterotro pa dobijo energijo s katabolizmom. Katabolne in anabolne reakcije so povezane, veinoma pa ne potekajo v isHh delih celice. Pri rastlinah ANABOLIZEM ogljikovih hidratov v kloroplasHh, KATABOLIZEM pa v citoplazmi in mitohondrijih. Za zaetek vsake metabolne reakcije je potrebna akKvacijska energija Molekule udeleene v metabolnih procesih, pri obiajnih temperaturah prepoasne, da bi med seboj reagirale (premalo kineHne energije) in premagale ENERGIJSKO PREGRADO, potrebno za zaetek biokemijske reakcije. AKTIVACIJSKA ENERGIJA = energija, ki jo molekule dodatno potrebujejo, da vstopijo v kemijsko reakcijo. Dobijo jo pri metabolnih reakcijah ali iz okolja v obliki toplote. Zvianje temperature pospei metabolne reakcije. Pri mnogih primerih je v organizmih dovolj kineHne energije za premagovanje energijske pregrade pri obiajnih temperaturah, pri tevilnih pa bi potrebovali zelo visoko temperaturo, pri emer bi beljakovine v organizmih razpadle. Da bi to prepreili imamo katalizatorje, ki omogoajo oz. imajo zmonost znievanja energijske pregrade, da potee reakcija reakcija lahko potee pri nizkih temperaturah. KATALIZATOR sodeluje v reakciji, vendar se pri tem ne spremeni, niK porablja. Vee se na regirajoo molekulo, znia njeno akKvacijsko energijo, da se reakcija lahko zane. Takoj po tem se katalizatorska molekula sprosH in vee z naslednjo regirajoo molekulo. Katalizator ne vpliva na smer reakcije, le na hitrost.

ENCIMI
Encimi so biokatalizatorji (katalizatorji v ivih bitjih) Delujejo v notranjosH ali zunanjosH celic (slina - amilaza, prebavni trakt). TisH, ki delujejo v notranjosH so pogosteji. Encimi poveajo hitrost reakcij hitreje se sproa energija za delo temperatura se povia. - premagovanje energijske pregrade Vrste encimov: - HsH, ki katalizirajo NASTANEK kompleksnejih snovi iz enostavnejih - HsH, ki katalizirajo RAZPAD kompleksnejih snovi na enostavneje SUBSTRAT (podlaga) - snov, s katero encim reagira Encim + molekula substrata = kompleks encim-substrat

Dela encima in substrata se prostorsko skladata (klju - kljuavnica), pri taki vezavi se medatomske sile preureijo in akHvacijska energija se zmanja reakcija stee Takoj zatem se encim odcepi od novonastale molekule in se vee v naslednjo molekulo substrata.

AKTIVNO MESTO (center) je HsH del encimske molekule, ki se prostorsko prilega substratni molekuli. Nebeljakovinski del akHvnega mesta je KOENCIM (veina encimov, ne pa vsi), npr. vitamini (npr. B complex), mikroelemenH (Fe, Co, Cu). Posamezni encimi delujejo samo na eno vrsto substrata, druga pa na ve, e so substraH kemijsko zelo podobni med seboj. Dejavniki, ki vplivajo na akKvnost encimov: - temperatura - pH (v kislem delujejo bolje HsH, ki se veejo na substrat z neg. nabojem) - koncentracija substrata / encima Imenovanje: Substrat + AZA - karbohidraze - lipaze - celulaze - amilaze - nukleaze (nukleinske kisline) - pepHdaze (delujejo na pepHdno vez)

DOLOANJE HITROSTI PRESNOVE

Bazalni metabolizem je najmanja hitrost metabolizma, ki je nujna, da se organizem med mirovanjem e ohranja pri ivljenju. Pri njem se sproa samo toliko energije, kot je organizem potrebuje za preivetje. Velik del energije se pri metabolnih procesih sprosH kot toplota, zato lahko toplotne spremebe uporabljamo za ugotavljanje hitrosH metabolizma. Ve reakcij ve toplote ival porablja kisik, izdhani CO2 pa se vee na vezavno sredstvo (adsorbens). Zaradi porabljenega kisika se prostornina zraka v posodi manja, nastaja podtlak in kapljica zaporne tekoine se pomika proH notranjosH posode. Spremembo oditamo na pipeH.

Toplokrvne ivali - razvile so se zato, ker encimi pri nizkih temperaturah ne morejo ve dovolj hitro znievaH akHvacijske energije, zato se v evoluciji pojavil lasten nadzor telesne temperature (sesalci in pHi). Pregrevanje / podhlajanje regulacija Mrzlokrvne ivali - ivali z nestalno telesno temperaturo; njihova telesna temperatura in energijski procesi so odvisni od temperature okolja.

CELINI METABOLIZEM
Preden lahko celica izkorisH molekule za sproanje energije, jih mora razgradiH na manje enote. Za svoje ohranjanje in delovanje organizem potrebuje energijo. Ta se sproa iz energijsko bogaKh snovi. Enostavneje (enostavni sladkorji, maobne kisline, aminokisline) lahko celica dobi neposredno iz okolja z akKvnim transportom. Kompleksnee, veje molekule (polisaharidi, beljakovine, maobe) pa ne morejo prehajaH skozi celino membrano, zato jih encimi razgradijo na osnovne enote in z akHvnim transportom spravijo v celico. Tam se sproH porabljajo, oz. se v primeru preseka kopiijo v kompleksneje spojine, ki pa so organizmu lastne snovi (npr. krob - glukoza pride v celico - se skladii kot glikogen). V primeru pomanjkanja energijsko bogaHh snovi celica porabi te energijske zaloge (z encimi razdradi na manje
enote).

OKSIREDUKCIJSKI PROCESI
Oksoredukcijske reakcije - reakcije, pri katerih prehajajo elektroni na oksidant. Veina energije se sprosH iz organskih molekul pri cepitvi vezi H - C. Enostavna molekula (energijsko bogata) + poseben encim odcepita se 2 H 2 H se prenaata iz enega prenaalca na drugega - energija se sproa postopno (ne kot pri gorenju) konni prejemnik je O2 nastane VODA. Gorenje organskih snovi - vodik se odceplja od C-atomov in se vee na O2. Ker se sproa ve energije, kot se je porablja za nastajanje novih vezi H-O, se energija sproa kot toplota in delno kot svetloba. Gre za prehajanje veznih elektronov (H) iz manj stabilnih molekul (visoko energijske) v bolj stabilne (nizko energijske) molekule. REDUCENT - snov, ki pri reakciji elektron ODDA (glukoza). OKSIDANT - snov, ki pri reakciji elektron SPREJME (kisik). 1. prenaalec H: DinukleoHd; najpomembneji je nikoKnamid adenin dinukleoKd, NAD+ Nastane iz vitamina - nikoHnske kisline. Energijski metabolizem je del metabolizma, pri katerem se sproa energija za delo. Glikolizi sledijo razline poH energijskega metabolizma, ki jih med seboj razlikujemo po tem, katere snovi so konni prejemniki e- in p+: - organska spojina: FERMENTACIJA (vrenje) (brez kisika) + nitraH, sulfaH - bakterije - anorganska spojina: CELINO DIHANJE (celina respiracija): - aerobna respiracija (z kisikom) - anaerobna respiracija (brez kisika) Pri anaerobnih metabolnih poteh se glukoza ne oksidira popolnoma, ob koncu procesa vedno ostanejo manje organske molekule (npr. etanol), v katerih je e veina proste energije. organizem iz glukoze ne izkorisH vse energije Pri aerobnih procesih iz glukoze nastajata voda in CO2, ki vsebujeta zelo malo proste energije, kar pomeni, da je energijski izkoristek veliko veji. Pri celini respiraciji prehajajo v zadnjem delu energijske metabolne poH vsi elektroni po posebnih elektronskih prenaalcih. e so pri tem konni prejemniki elektronov: - druge anorganske snovi (npr. sulfat) in ne kisik anaerobna c. respiracija - kisik aerobna c. respiracija GLIKOLIZA - zaetni proces sproanja energije. Encimski proces, med katerim se glukoza razgradi na 2 triozi (piruvata), pri emer se sprosH nekaj energije.

VRENJE: Piruvat: CH3COCOO- Glukoza se razgradi na 2 piruvata + 6 H, ki jih odnesejo NADH+ H+ V citosolu (celini sok) razpade piruvat na etanol + CO2. Preden se zane razgrajevaH mora postaH molekula im bolj nestabilna, da jo encimi laje razgrajujejo. molekula se mora najprej akKviraK GLIKOLIZA: - Glukoza C6 - Pred nadaljno razgradnjo se mora glukoza akHviraH fosforilacija - 2x ATP oddata fosfatni skupini glukozi nastaneta 2 ADP - P - C6 - P - Razcep na 2 gliceraldehida - C3 - Od gliceraldehida se odcepita po 2 H NAD+ NADH H+ - Na prosto mesto se veeta 2 fosfatni skupini iz okolice - se spet fosforilirata - FosfaH se odcepijo - nastanejo 4 molekula ATP; 2 se porabita za glikolizo druge molekule - nastane PIRUVAT CH3COCOO- = 2 ATP Glikolizi sledijo razline metabolne poH.

VRENJE: a) Mlenokislinsko vrenje - vodike sprejme piruvat - NADH + H+ NAD+ - nastane mlena kislina - mlenokislinske bakterije in ivali, v primeru pomanjkanja kisika b) Alkoholno vrenje - kvasovke/encimi spreminjajo glukozo v etanol - iz piruvata nastane etanol in CO2 - rastline in kvasovke = 2 ATP SprosH se pribl. 5% energije glukoze veina je e vedno shranjena v mleni kislini ali alkoholu.

CELINO DIHANJE
Celino dihanje je dokonna oksidacija organskih snovi v celicah, pri emer se iz organskih snovi sproa energija. V kemijskem smislu je celino dihanje zaporedje oksidacij in redukcij. Pri AEROBNEM DIHANJU (najbolj razirjen Hp) sprejme na koncu elektrone kisik, nato se vee e s protoni in nastane voda. Vodikovi atomi se s pomojo encimov postopno cepijo od preostankov glukoze in se veejo na prenaalce vodika. Najvekrat so to molekule NAD+ (a ne edine). Prenaalci prenesejo vodikove atome do drugih, H pa po veini prenaajo naprej le elektrone. Kisik ne dobi elektronov in protonov neposredno od molekule NADH + H+, ampak preko mnogih prenaalcev. Te molekule sestavljajo ustaljeno zaporedje = DIHALNA VERIGA. Vsaka naslednja molekula v tej verigi je bolji oksidant od prejnje. Zato elektroni s protoni ali pa sami prehajajo z enega prenaalca na drugega, pri tem se energija postopno sproa. Molekule dihalne verige so na notranji strani membran mitohondrijev. Do tja prenaajo vodik preteno molekule NADH + H+. Da lahko NAD+ in drugi prenaalci prevzamejo vodikove atome in jih prenesejo do dihalne verige, mora potekaH KREBSOV CIKEL. Celino dihanje poteka v mitohondrijih. Piruvat prihaja iz citoplazme v mitohondrije skozi njihove membrane. Nadaljni metabolni procesi potekajo v dveh stopnjah: 1. - Nastajanje akKvirane ocetne kisline 2. - Krebsov ciklus 1. AkHvirana ocetna kislina nastaja v mitohondrijih tako, da s posebnimi encimi od piruvata odcepijo CO2 in dva vodikova atoma, ki se veeta na NAD+. Produkt tega procesa je akt. ocetna kislina, aceKlkoencim A, ki vstopa v 2. metabolni proces

2. Krebsov cikel, kjer med drugim nastaja citronska kislina: a. AceKlkoencim A vstopi v Krebsov cikel. b. Zdrui se z oksalacetatom (C4), ki je vedno prisoten v celicah. c. Nastane spojina s 6-imi ogljikovimi atomi, citrat. d. Od nje se encimi postopno odcepljajo po 1 CO2 in 2 H. e. Najprej nastane spojina s 5 C, kasneje s 4- imi C atomi. f. Ta se zdrui z novim aceHlkoencimom A in metabolni krog se sklene. 1. 6C + H20 - 2 H - CO2 - citrat - oksalsukcinat 2. 5C + H2O - 2 H - CO2 - ketoglutarat 3. 4C - 2H - sukcinat - fumarat 4. 4C - 2H + H20 - oksalacetat Bistvo krebsovega cikla je prenos energije iz preostanka sladkorne molekule na molekulo NAD+. Del te energije se pozneje porabi za sintezo molekul ATP. Pri evkarionskih celicah poteka glikoliza v citoplazmi (citosol), nastajanje aceHlkoencima A in Krebsov cikel pa v mitohondrijih. Zato piruvat, ki nastaja med glikolizo, prehaja iz citosola v mitohondrije. Tudi v Krebsovem ciklu se med razgrajevanjem ostankov glukoze sproa CO2, ki prehaja skozi membrane z difuzijo in se izloa iz celic. Iz ene molekule piruvata se sprosHjo: - 3 molekule CO2-ja: - ena med nastankom akHvirane ocetne kisline iz piruvata, - dve pa v Krebsovem ciklu. - 8 vodikovih atomov: - 6 se jih vee na NAD+ (nastane NADH + H+), - 2 pa na drug prenaalec FAD (nastane FADH2). Ker pri glikolizi nataneta 2 molekuli piruvata, ki se pretvori v 2 molekuli akHvirane ocetne kisline, se za njuno razgradnjo Krebsov cikel zavrH 2X. Elektroni se prenaajo na kisik s prenaalci v dihalni verigi Energija iz glukoze se v precejnji meri prenese na PRENAALCE VODIKOV. Gre za prenos elektronov in protonov z NADH + H+ in FADH2 na kisik. Pri tem konnem delu dihanja, pri prenosu vodika na kisik se sprosH najve energije. reakcija spajanja v vodo je mono eksotermna.

V tej verigi prenaalcev se elektroni prenaajo loeno od protonov zato so to PRENAALCI ELEKTRONOV, ki so vgrajeni v notranjo membrano mitohondrija. Vodikovi atomi se potem, ko jih od NADH + H+ prevzemejo drugi prenaalci, razcepijo v protone in elektrone. Prenaalci nato sprejemajo in oddajajo samo elektrone, protoni pa ostanejo prosH ob membrani. Med prehajanjem elektronov z enega prenaalca na drugega, v dihalni verigi teejo oksidoredukcijski procesi, kjer se sproa energija. Zato govorimo o oksidoredukcijski verigi. Sinteza ATP v oksidoredukcijski verigi: Pri prehajanju elektronov iz enega prenalca na drugega se sproena energija najprej porabi za rpanje protonov v prostor med notranjo in zunanjo membrano mitohondrija. akHvni transport Nastane razlika v koncentraciji med matrixom in medmembransko tekoino. Ko protoni difundirajo skozi posebne kanale v notranji membrani nazaj v matrix, se energija tega pretoka porablja za sintezo ATP. Za vsaka 2 H atoma, ki ju NADH+H+ prenese do prenaalcev dihalne verige, se vzpostavi toliken koncentracijski gradient protonov, da se sinteHzirajo 3 molekule ATP: Vodika, vezana na FAD, pa omogoita sintezo 2 molekul ATP. Elektroni se prenaajo po strogem zaporedju do kisika. Energija, ki se sproa se porabi za sintezo ATP. CITOKROMI - najbolj znani prenaalci elektronov. Zadnji iz skupine citokronov odda elektrone kisikovemu atomu, ki hkraH sprejme tudi protona iz membranske tekoine in nastane molekula vode: 2e- + 2H + 1/2O2 H2O Z nastankom vode v dihalni verigi konajo procesi sproanja energije.

Nekatere snovi kot CIANID prepreujejo prehod elektrona na kisik, zato prenaalci ne morejo oddaH elektronov in tok elektrona se ustavi. Postane podobno, kot e bi zmanjkalo kisika - e se ustavi tok elektronov, se ustavi dihalna veriga osebek izgubi energijo za vzdrevanje procesov in umre zaradi notranje zaduitve. ATP nastane tako, da se na molekulo ADP s pomojo energije vee anorganski fosfat FOSFORILACIJA. Pri aerobnem dihanju fosforilacijo omogoi kisik = OKSIDATIVNA FOSFORILACIJA. Kot posledica oksidacije ene molekule glukoze, vsak od 10 NADH + H+ ustvari koncentracijsko razliko, ki omogoi sintezo treh molekul ATP, vsak od dveh FADH2 da 2 molekuli ATP. Skupaj je to 34 molekul ATP, e pritejemo e 4 molekule ATP, nastale pri glikolizi in Krebsovem ciklu je skupaj 38 molekul ATP. Celotna aerobna reakcija: C6H1206 + 6O2 + 6H2O 6CO2 + 12H2O + energija za sintezo 38 molekul ATP

ATP
Energija v ATP shranjena v visokoenergijskih fosfatnih vezeh V celicah je najpogosteja energijsko bogata molekula ATP, ki s pomojo encimov posreduje konno fosfatno skupino mnogim vejim organskim molekulam (sladkornim, aminokislinskim, nukleoHdnim). Konna fosfatna skupina je vezana z energijsko bogato vezjo, zato se z vezavo fosfata na druge molekule nanje prenese tudi energija. Tako se molekuli zvia prosta energija in laje reagirajo. Molekula ATP je nukleoKd, sestavljen iz organske baze (adenina), sladkorja (riboze) in treh fosfatnih skupin. Veina proste energije je shranjene v vezeh med fosfatnimi skupinami. Fosfatne skupine v molekulah ATP imajo negaHvno nabite kisikove atome, ki se med seboj odbijajo. Potrebna je sila, da vezi drijo ta del molekule skupaj. Za delo potrebno za zblievanje posameznih fosfatnih skupin se porablja precej energije. Ko se v ATP prekine ena fosfatna vez, se sprosH ve energije kot pri odcepitvi naslednje fosfatne skupine. Pri 1. reakciji nastaneta adenozin difosfat (ADP) + fosfatni ostanek. e pa se odcepi e druga fosfatna skupina, dobimo adenozin monofosfat (AMP). ATP ADP + P ; ATP AMP + 2P Da nastane med adenozin difosfatom in dodatnim fosfatom visokoenergijska vez, je potrebno veliko energije. SHRANJEVANJE ENERGIJE - Kratkotrajno shranjevanje - Dolgotrajno shranjevanje Zaloge ATP v celicah zadostujejo le za kratek as.

Celice ne proizvajajo toliko molekul ATP, da bi imele energijske zaloge. ATP (energija, potrebna za razlina dela) se v skladu s sprotnimi potrebami nenehno sinteHzira. Organizmi lahko po potrebi sinteHzirajo molekule ATP, energija teh pa se porablja sproH. Pri veji miini akHvnosH = pospeeno nastajanje ATP. Molekule ATP niso primerne za shranjevanje energije, ker bi koliina vplivala na poveanje osmotskega tlaka. Zato shranjujejo celice energijo v velikih polimerih (polisaharidih) in maobah, ki jo s katabolizmom hitro sprosHjo. HkraH pa je njihovo ogljikovo ogrodje osnova za snovi, potrebne pri nastajanju novih celinih struktur ali popravilo starih. Te molekule ne vplivajo na osmotski tlak v celicah. Rastlinske celice shranjujejo energijo v krobu, ki se v amiloplasHh rezervnih tkiv plastovito nalaga, da nastanejo krobna zrna. V ivalskih celicah se prvotno energija shranjuje v obliki oljnih kapljic, v miinih celicah pa v obliki glikogena v glikogenskih zrnih.

FOTOSINTEZA
Organizmi potrebujejo za procese presnove (metabolizma) energijo, ki jo dobijo s hrano. HETEROTROFNI organizmi: organizmi, ki pridobivajo energijo za ivljenjske procese z razgradnjo organskih snovi drugih organizmov (ivali, glive, nekatere bakterije) AVTOTROFNI organizmi: organizmi, ki so sposobni zgradiH za ivljenje potrebne organske molekule iz preprosHh anorganskih spojin (voda, CO2) s pomojo svetlobne ali kemine energije (nekatere skupine bakterij, modrozelene cepljivke, vse rastline z asimilacijskimi barvili). Energijo za avtotrofno asimilacijo dobijo od Sonca - fotosinteza je sinteza s pomojo svetlobe. Energija lahko nastaja tudi v keminih reakcijah (npr. oksidacija FeO2) - kemosinteza, to zmonost imajo veplove bakterije. Avtotrofna asimilacija je ivljenjsko pomembna za vse organizme na Zemlji. Zelene rastline pridelujejo hrano tudi za druge heterotrofne organizme.

Kratek pregled fotosinteze

Fotosinteza je proces, pri katerem rastline pretvarjajo svetlobno energijo v kemino, ki omogoi pretvorbo CO2-ja in vode v sladkor. Pri fotosintezi nastajajo organske snovi iz anorganskih. Poenostavljena enaba: 6CO2 + 12H2O C6H12O6 + 6H2O + 6O2 Energija potrebna za fotosintezo, prihaja v obliki FOTONOV. To je naemu oesu nevidna bela svetloba, ki jo sestavljajo razline barve. Fotoni sonne svetlobe imajo razlino energijo. Za fotosintezo pomembni fotoni rdee in modre svetlobe.

Energijo rastline shranijo v energijsko bogaKh snoveh svetlobno energijo pretvorijo v kemino. Adenozin trifosfat (ATP), je energijsko bogata snov in je vsestranski shranjevalec in prenaalec energije. Energijo lahko ATP vnaa v druge kemine procese, ne da bi sam postal del njihovih konnih produktov. Del fotosinteze torej sprememba energije. Za to spremembo je potrebna svetloba. svetlobne reakcije fotosinteze K tem pritevamo tudi cepitev vode. Kisik se izloa, vodik pa se vee na nikoHnamid adenin dinukleoHd fosfat (NADP), pri emer nastane NADPH + H+, ki je eno najmonejih redukcijskih sredstev v ivi celici. ATP in NADPH + H+ nujno potrebna za vezavo CO2-ja v sladkor. Za vezavo svetloba ni ve potrebna, reakcije lahko potekajo tudi v temi. temotne reakcije fotosinteze Svetlobne in temotne reakcije potekajo v kloroplasKh.

KLOROPLASTI
ZGRADBA: sredie fotosintetskih reakcij so kloroplasH. Kloroplast je fotosintetski aparat rastlin. Navzven omejen z dvema membranama, v notranjosH pa so sploene membranske vreke = TILAKOIDE. Leijo v brezbarvni STROMI ali MATRIKSU. V Hlakoidnih membranah so molekule asimilacijskih barvil razporejene v skupkih = fotosintetske enote. Te enote vsebujejo molekule klorola a in b. Razmerje 3 : 1. Poleg klorola e druga barvila - oranni karoten in rumeni ksantoli. Nekatere alge imajo tudi drugana barvila, rdee - koeritrin. Vsaka fotosintetska enota vsebuje dva fotosistema: - fotosistem 1 - klorol a; 700 nm - fotosistem 2 - klorol a; 680 nm Loimo ju po glavnem barvilu v reakcijskem centru fotosistema. Absorbcijski vrh pove, katero valovno dolino svetlobe klorol absorbira v rdeem delu spektra. Absorbira tudi modro svetlobo. Druga asimilacijska barvila absorbirajo svetlobo drugih valovnih dolin. Zelene rastline nimajo barvil za absorbcijo zelene svetlobe. V Klakoidnih membranah potekajo svetlobne reakcije, v matriksu kloroplasta pa so encimi, potrebni za potek temotnih reakcij.

SVETLOBNE REAKCIJE FOTOSINTEZE:

Ko svetloba obseva kloroplast, doloen elektron klorolne molekule prevzame energijo svetlobnega fotona. Nato se elektron prenaa prek sprejemnih in oddajnih molekul v Hlakoidni membrani fotoelektronska transportna veriga. Konni sprejemnik elektronov je molekula NADP, ki se zato reducira v NADPH + H+. V klorolni molekuli pa izpraznjeno mesto nadomesH elektron, sproen ob cepitvi vode. V elektronski transportni verigi sodelujeta oba fotosistema, ki s sprejeto svetlobno energijo poganjata elektronsko transportno verigo. Transportni verigi, ki omogoi cepitev vode in nastanek NADOH + H+ pravimo neciklina transportna veriga. Konna produkta necikline transportne verige torej NADPH + H+ in ATP. Zaradi cepitve vode izhaja kisik. Ker pa rastlina za vezavo CO2 potrebuje ve molekul ATP, poteka v Hlakoidni membrani e ciklina transportna veriga. Elektron glavnega pigmenta v fotosistemu 1, ki je sprejel sonno svetlobo, se prek prenaalnih molekul vrne h klorolni molekuli, njegova energija pa se porabi za nastanek ATP. Proizvod ciklinega transporta elektronov je le ATP. Svetlobne reakcije omogoajo nastanek ATP in NADPH + H+. Pri tem razpade voda in se sprosH kisik. Svetlobna energija se je pretvorila v kemino. ATP in NADPH + H+ sta nujno potrebna za nastanek sladkorja v temotnih reakcijah fotosinteze.

TEMOTNE REAKCIJE FOTOSINTEZE:

Za vezavo CO2 svetloba ni ve potrebna. Potrebni pa so posebni encimi, ki vezavo omogoajo. Raztopljeni so v matriksu kloroplasta. 1. CO2 se vee na 5C sladkor (ribulozo) + 2x P 2. nastane: 2x 3C 3. nastane: 1x 6C porabljata se ATP in NADPH+H+, ki sta nastala pri svetlobnih reakcijah 4. fruktoza (1. proizvod) Vsaka esta molekula sladkorja zapusH cikel, ostale pa se prek razlinih ogljikovih hidratov pretvorijo nazaj v ribulozabifosfat, za kar je spet potreben ATP. Ves proces = CALVINOV CIKEL. Pozneje nastane iz fruktoze tudi glukoza. S povezovanjem molekule nastane v kloroplastu krob. Proizvodi fotosinteze kloroplast tudi zapusHjo kot triozafosfaH. V citoplazmi iz njih nastanejo sladkorji. Iz glukoze in fruktoze nastane saharoza, ki lahko potuje po rastlini v druge dele, se tam shranjuje ali porabi pri dihanju. Shranjuje se lahko kot saharoza ali pa se pretvori v rezervni krob. Vmesne snovi Calvinovega cikla so tudi izhodine snovi za sintezo aminokislin in maobnih kislin ter s tem za nastanek beljakovin in maob.

C3 rastline - rastline, katerih prvi proizvod je snov z 3 C-atomi C4 rastline - rastline, ki rastejo v krajih z veliko sonne svetlobe. CO2 veejo v snov z 4 C-atomi (malat). Koruza, sladkorni trs... (imajo okrog il obilne celice, kamor prehaja malat, skladiijo CO2, da ga lahko porabljajo ez dan, ko imajo listne ree zaprte manje izgube vode). Vpliv zunanjih dejavnikov na fotosintezo Svetloba Koncentracija CO2 Temperatura glavni dejavniki, ki vplivajo na fotosintezo. Na njen potek vplivajo tudi voda in minerali. Pri nijih osvetlitvah fotosinteza naraa z intenzivnostjo svetlobe, premona svetloba pa lahko pokoduje asimilacijska barvila. Svetlobna jakost, pri kateri je fotosinteza enaka dihanju = svetlobna kompenzacijska toka. Pri vijih osvetlitvah od te jakosH, rastline proizvajajo ve kisika, kot ga porabijo. Ta toka ni enaka za vse rastline. Spreminja se z razvojem rastline in letnim asom. Poznamo tudi sonne in senne rastline, ki niso enako obutljive za svetlobo. Pri sennih rastlinah je svetlobna kompenzacijska toka pri niji svetlobni jakosH. Z veanjem koncentracije CO2 v ozraju fotosinteza naraa. Pri visokih temperaturah koncentracija CO2 manja. Temperatura vpliva tudi na hitrost delovanja encimov Calvinovega cikla. Pri polarnih in visokogorskih rastlinah poteka fotosinteza e pod 0C. V tropskih krajih pa so prilagojene visokim temperaturam. Tudi do 55C in ve. Alge v vroih termalnih vrelcih, asimilirajo e pri 70C. FOTOSINTETSKE BAKTERIJE Nekatere bak|erije vsebujejo asimilacijsko barvilo (bakterioklorol), ki jim omogoa fotosintezo. Za vir elektronov porabljajo namesto vode H2S. 6 CO2 + 12 H2S = C6H12O6 + 6 H2O + 12 S DIHANJE RASTLINE V koreninskih celicah poteka samo dihanje. Ponoi celotna rastlina samo diha in porablja kisik. Celino dihanje v glavnem poteka enako kot v ivalskih celicah, ko z razgradnjo glukoze v vodo in CO2 nastanejo energijsko bogate vezi (ATP) in se razvije toplota. Seme ob kalitvi mono diha. V tem razvojnem stanju je rastlina heterotrofna. Ko se razvijejo lisH s kloroplasH v celicah, pride do fotosinteze - rastlina postane avtotrof.