IZVRŠILNI IN PRAVDNI POSTOPEK O razmerju med izvršilnim in pravdnim postopkom obstajata dve stališči: 1.

izvršilni postopek pomeni nadaljevanje pravdnega in s tem njegov sestavni del 2. gre za poseben postopek, ki predstavlja samostojno celoto. Za obe stalšči je mogoče navesti teoretične argumente. Za prvo stališče govori predvsem to, da izvr. postopek navadno res sledi pravdnemu in da veljajo zanj nekatera enaka načela in pravila kot za pravdni postopek. Za drugo stališče pa govori okoliščina, da ni nujno, da pravdnemu postopku vselej sledi izvršilni. Izvršilni postopek lahko teče, ne da bi prej tekel pravdni. Oba postopka lahko tečeta vzporedno. Med njima obstajajo določene razlike: pravdni postopek se začne na predlog trditve tožnika, da ima proti tožencu pravico zahtevati sodno varstvo določene vsebine. Predpostavka za uvedbo izvršilnega postopka pa je, da upnikova terjatev izhaja iz listine, ki ji zakon priznava lastnost izvršilnega naslova. Več razlogov govori za stališče, da izvršilni postopek ni del pravdnega postopka ampak je samostojen postopek. VRSTE IZVRŠBE a) Izvršba in zavarovanje

e)

Naturalna in denarna izvršba

Pri naturalni izvršbi dobi upnik terjatev v taki obliki kot izvira iz izvršilnega nasova. Če mu je dolžnik dolžan določeno vsoto denarja, bo dobil v postopku denar. Kadar je dolžnik dolžan izročiti neko stvar ali stvari, mu bo sodišče najprej skušalo vzeti stvar oz. ga prisiliti k ravnanju v skadu z izvršolnim naslovom. Denarna izvršba pa pomeni da lahko upnik v izvršilnem postopku prisilno izterja samo denarno izpolnitev. Kadar dolžnik prostovoljno ne izpolni neke nedenarne terjatve, lahko upnik zahteva samo denarno nadomestilo. f) Izvršba proti fizičnim in pravnim osebam

TEMELJNA NAČELA 1. Načelo dispozitivnosti in oficialnosti Postopek se praviloma uvede na predlog upnika, samo izjemoma, kadar tako določa zakon, se uvede po uradni dolžnosti. Pri tem gre za primere ko se v izvršilnem postopku izvršujejo odločbe kazenskih sodišč. Po uradni dolžnosti se izvršujejo tudi pravnomočni sklepi o kaznih, ki jih sodišče izreka v pravdnem postopku. V predlogu za izvršbo navede upnik terjatev, ki naj se izvrši, kot tudi predmet izvršbe in izvršilna sredstva. Sodišče je na njegov predlog vezano. Upnik lahko ves čas postopka delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo. Po tem ko sodišče dovoli izvršbo, vodi naprej postopek po uradni dolžnosti. V izvršilnem postopku se ne uporabljajo določbe o mirovanju postopka. 2. Razpravno in preiskovalno načelo Razpravno načelo pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva zadolžene stranke, preiskovalno načelo pa pomeni, da sodišče zbira gradivo po uradni dolžnosti. Vsaka stranka je dolna navajati dejstva, na katera opira svoje zahtevke ali ugovore. Nekatera dejstva pa mora sodišče ugotoviti po uradni dolžnosti (pazi na obstoj izvršilnega naslova, na oprostitve in omejitve izvršbe,...). upnik mora navesti točne podatke dolžnika, poiskati mora tudi bančni račun. Če teh podatkov ne more zagotoviti, mora zaprositi sodišče, da bo po uradni dolžnosti naredilo poizvedbe. Problem se pojavi ko dolžnik skriva svoje premoženje, ker v tem primeru U ne bo prišel do svojega poplačila. V takem primeru je zelo pomemben institut predložitve seznama premoženja. V tem primeru D nastopi v vlogi priče in mora povedati vse podatke o svojem premoženju. 3. Načelo kontradiktornosti Vsaka stranka ima možnost, da izjavi svoje stališče. To načelo je prilagojeno. Sodišče namreč o predlogu za izvršbo oz zavarovanje odloči, ne da bi imel D možnost da se o njem izjavi. Tudi načelo kontradiktornosti postopka ni tako poudarjeno saj sodišče opravi narok samo, če je v zakonu tako določeno ali če je po njegovem mnenju to potrebno. V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora sodišče dati drugi stranki možnost, da se izjavi. Tako se ugovor D vroči U, ki lahko nanj odgovori. Tudi predlog za nasprotno izvršbo je treba vročiti U in mu dati možnost, da se o njem izjavi.

O izvršbi v ožjem pomenu besede govorimo takrat, kadar se zahteva neposredna realizacija upnikove terjatve na podlagi že pravnomočne in izvršljive sodne odločbe oz drugega izvršilnega naslova. Včasih pa je potrebna, da se zavaruje upnikova terjatev še preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato ureja izvršilno pravo tudi zavarovanje zahtevkov ki še niso izvršljivi. Po vrsti terjatev ločimo izvršbo denarnih in nedenarnih terjatev. Izvršbo denarnih terjatev je mogoče dovoliti in opraviti na dolžnikove premične in nepremične stvari, denarne terjatve in druge premoženjske pravice. Izvršbo nedenarnih terjatev pa se dovoli in opravi za izročitev in dobavo premičnih stvari, izpraznitev in izročitev nepremičnine, za storitev, opustitev, dopustitev,... b) Specialna in generalna izvršba

Pri specialni izvršbi se vodi izvršba samo na posamezen predmet ali pravico (v izvršilnem postopku), pri generalni izvršbi pa je predmet izvršbe celotno dolžnikovo premoženje (imamo v stečajnem postopku). c) Realna in personalna izvršba

Realna izvršba se vodi zoper dolžnikovo premoženje, personalna pa zoper njegovo osebo. d) Izvršba z posredno in neposredno silo

O izvršbi z neposredno silo govorimo takrat, kadar je mogoče doseči realizacijo upnikove terjatve brez sodelovanja dolžnika. Izvršba s posredno silo pa je potrebna takrat ko realizacije upnikove terjatve ni mogoče doseči brez dolžnikovega sodelovanja.

1

Tako se lahko zgodi da poseže sodišče na stvar ki ni dolžnikova last. Ta dejanja opravljajo posebni sodni uslužbenci (sodni izvršitelji). Načelo prioritete in sorazmernega poplačila upnikov Prednost ima tisti. c) Zastopniki in pooblaščenci Uporabljajo se določila ZPP. Udeleženec v postopku je oseba. ki je prej dobil poplačilno pravico na predmetu. V izvršilnem postopku je aktivno legitimiran upnik. b) Udeleženci izvršilnega postopka Z izvršilnim postopkom so lahko prizadete pravice ali pravne koristi drugih oseb.sredstva izvršbe dopustnost izvršbe na določen predmet potreben obseg izvršbe + plačana sodna taksa b) formalne: obstoj izvršilnega naslova obstoj sodne jurisdikcije pristojnost formalna pravilnost in vsebina podlage za izvršbo procesna legitimacija strank procesni roki v katerih se lahko vloži predlog ali po izteku katerega se predlog ne more več vložiti 2 . pasivno pa dolžnik. Pri izvršbi denarne terjatve na dolžnikove premične stvari se opravi rubež. proti kateri se uveljavlja ali zavaruje terjatev. lahko obstojijo pravice tretjih oseb. Tudi v tem postopku lahko na aktivni ali pasivni strani nastopa več subjektov. b) Sodni izvršitelj Sodnik vodi izvršilni postopek in izdaja odločbe. 5. ampak last nekoga tretjega. ki na podlagi istega izvršilnega naslova uveljavljajo terjatve proti istemu dolžniku. in za odločanje o razdelitvi zneska dobljenega s prodajo dolžnikovih stvari v izvršilnem postopku. Kadar sodišče opravi narok. Splošno o predpostavkah Morajo oz ne smejo biti podane. a v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist. ki je predmet izvršbe. ki ni stranka. da mora sodišče zadeve jemati v obravnavo po vrsti kot jih je prejelo. rok za ugovor je 8 dni.4.. Zakon definira upnika kot osebo katere terjatev se uveljavlja ali zavaruje. izvršljiva in veljavna stvarno legitimacijo strank alternativnost obveznosti . razen če narava terjatve in posebne okoliščine zahtevajo drugačen postopek. mora biti dospela. ki je bila zarubljena za več upnikov se ravna po dnevu rubeža. SUBJEKTI IZVRŠILNEGA POSTOPKA 1. Narok je obvezen pri odločanju o predlogu za nasprotno izvršbo kadar U izjavi. kadar tako določa zakon ali če je to po njegovem mnenju potrebno. da nasprotuje predlogu. v drugem pa opravi izvršbo. Sodišča in drugi organi a) Sodišče Izvršilni postopek se deli na dva stadija. zato jim daje zakon položaj udeležencev v postopku. potem pa izroči v posest upniku. Načelo ekonomičnosti. vrnitev v prejšnje stanje pa je mogoče zahtevati samo zaradi zamude roka za ugovor in pritožbo. 2. Vrstni red poplačanih pravic na stvari. vendar sam neposredno ne opravlja izvršilnih in zavarovalnih dejanj. na pasivni strani pa takrat.. neposrednosti. Sodišče opravi narok samo. pisnosti in ustnosti Prevladuje načelo pismenosti. Na aktivni strani lahko nastopa več oseb. da se lahko opravi izvršilni postopek. Ločimo dve vrsti predpostavk: a) Substančne – so tiste ki se nanašajo na: terjatev. dolžnika pa kot osebo. hitrosti in vrstnega reda postopanja Načelo ekonomičnosti zahteva. V postopku izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine pa se iz nje najprej izseli osebe in odstrani stvari. 6. na nepremičnini. da v izvršilnem postopku uveljavljajo svoje interese. nato oceni zarubljene stvari in sklene pogodba o prodaji teh stvari. je ta praviloma javen.. V postopku izvršbe za izročitev premičnih stvari se odvzamejo stvari. Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in v njem izdaja odločbe sodnik posameznik. ki so v solastnini oz spadajo v njihovo skupno premoženje. kadar se izvršba proti več dolžnikom vodi na stvari. Načelo vrstnega reda pomeni. ki nimajo položaja stranke v tem postopku. V prvem stadiju sodišče preizkuša ali so podane predpostavke za dovolitev izvršbe. na drugi stopnji pa to poteka v senatu treh sodnikov. Za dovolitev in opravo izvršbe je pristojno isto sodišče. za katere zakon uporablja izraz uradne osebe. ki mora obstajati. tako da pride do neke vrste sosporništva. vsem tem osebam je treba omogočiti. ki so predmet izvršbe in se izročijo upniku. PREDPOSTAVKE IZVRŠBE 1. Roki so kratki. Načelo javnosti. razen če zakon določa drugače. Za vsako vrsto izvršbe je določena posebna krajevna pristojnost glede na predmet izvršbe in izvršilna sredstva (izključna pristojnost). Stranke a) Upnik in dolžnik Nastopata dve stranki z nasprotujočimi si interesi: aktivna stranka ki zahteva izvršbo ali zavarovanje in pasivna stranka proti kateri je vložen predlog za izvršbo oz zavarovanje. da se postopek izvede s čim manj zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.

ko se je ne more več izpodbijati s pritožbo. Če je izv naslov odločba. Sodba kazenskega sodišča je izvršilni naslov za sodno izvršbo predvsem takrat kadar je z njo v adhezijskem postopku odločeno o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca. pa tudi sklep o potrditvi pp po ZPPSL. na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve. Navedeni morajo biti tudi vrsta. da pritožba ne zadrži njene izvršitve. kateri je naložena izpolnitev. ko postane izv naslov izvršljiv. če je ta vložen na podlagi izv naslova. če je pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. spremenjen. Če je izv naslov med postopkom pravnomočno odpravljen. v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. če zakon določa. Tudi arbitražna odločba je izvršilni naslov. b) Vsebina V izvršilnem naslovu morata biti navedeni obe stranki U in D. čas in obseg izpolnitve obveznosti. nepravilna oz nezakonita. izrečen za neveljavnega. ker je sodna odločba iz katere izvira. Odločba izdana v upravnem postopku je izvršljiva. če je z njo stranki naložena neka dajatev. če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti in če ni z zakonom določena pristojnost kakšnega drugega organa. Terjatev ki se izvršuje Terjatev ki se izvršuje mora praviloma biti predhodno ugotovljena v izvršilnem naslovu. U lahko zahteva izvršbo šele po tem. Paricijski rok začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki. vendar je sodišče v konkretnem primeru odločilo v nasprotju s prisilnimi predpisi. ga določi sodišče v sklepu o izvršbi. razen če je sodišče pred katerim je predlog vložen odločalo o zadevi na prvi stopnji. ko izv sodišče samo odloča o nekaterih materialnopravnih pravicah ter nato dovoli in opravi izvršbo: odločitev o zamudnih obrestih na neplačane stroške postopka izvršba na podlagi verodostojne listine odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo sodni penali Terjatev je mogoče dovoliti in opraviti v takšnem obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova. Izv naslov so tudi dajatveni sklepi. sklep o stroških postopka ter sklepi o denarnih kaznih. da se lahko izpodbija pred razsodiščem višje stopnje. Vendar pa sodišče dovoli izvršbo tudi na podlagi nepravnomočne sodne odločbe. Sodna odločba je izvršljiva. Sodišče pa zavrne predlog za izvršbo. U mora izvršilni naslov predložiti predlogu za izvršbo. zato ne more zavrniti predloga za izvršbo z utemeljitvijo. če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti druga odločba za atero zakon določa. če je predmet obveznosti sicer dopusten. Sodba postane pravnomočna. s katerim se dolžniku nalaga izpolnitev neke obveznosti. Sodišče se ne more upirati dovolitvi in opravi izvršbo. za nedenarne terjatve pa lahko sodišče določi tudi daljši rok. ki ni naveden v izvršilnem naslovu mora biti pravno nasledstvo izkazano z javno ali s po zakonu overjeno listino oz s pravnomočno sodbo. Zato mora biti v izvršilnem naslovu določen rok za prostovoljno izvršitev obveznosti. Izv naslov je samo dajatvena sodba. sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih. 3. če pa se kot stranka pojavi kdo. če je postala dokončna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. c) Vrste Izvršilni naslovi so: - - izvršljiva sodna odločba sodna poravnava izvršljiva odločba v upravnem postopku poravnava v upravnem postopku izvršljiva odločba v postopku za prekrške. plačilni nalog proti kateremu ni bil vložen ugovor. Arbitražna odločba ima nasproti strankam učinek pravnomočne sodbe. razveljavljen. izdano v pravdnem postopku. Ima dvojen pomen: je formalna predpostavka za dopustnost izvršbe. Poleg sodb so izvršljivi tudi meritorni sklepi izdani v pravdnem postopku. ki jo izda sodnik za prekrške ali pristojni upravni organ. 3 . Izvršilno sodišče je na izv naslov vezano. sodišče po uradni dolžnosti ustavi izvršbo in razveljavi vsa opravljena dejanja. ki je sama po sebi nezakonita ali nemoralna. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok 8 dni. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to.2. da je terjatev nemoralna ali nedopustna. Odločba v postopku za prekrške pa je odločba. Od tega pravila pa veljajo nekatere izjeme. izdani v nepravdnem postopku. če ni v pogodbi dogovorjeno. Izvršljiva je delna sodba. Te odločbe so izv naslov samo. ki je v njej ugotovljena. praviloma javna listina. Odločba v upravnem postopku in odločba v postopku za prekrške Odločba v upravnem postopku je odločba ki jo izda upravni organ ali pravna oseba pri izvrševanju javnih pooblastil. Izvršilni naslov a) pojem in pomen Je kvalificirana. ali obstoji izv naslov. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (paricijski rok) znaša v pravdnem postopku praviloma 15 dni. saj pomeni končno odločbo o delu zahtevka oz o enem izmed zahtevkov. da je izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti D notarski zapis Sodne odločbe Je najpomembnejši izv naslov.

Prav tako ni dovoljeno zavarovanje na stvareh in pravicah. naj se izvršba opravi na drug predmet. V prvem primeru govorimo o oprostitvah. Oprostitve in omejitve izvršbe a) pojem in pomen Zakon določa vrsto primerov. ki se vnovčijo. v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev. ki opravlja umetniško. 4. Poštne pošiljke IZVRŠBA DENARNE TERJATVE Prejemki izvzeti iz izvršbe: prejemki iz naslova zakonite preživnine odškodnine za škodo nastalo zaradi porušenja zdravja prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe prejemki iz naslova socialne pomoči 4 . ki so mu nujni za kmetijsko gopodarstvo obrtniku orodja. 6. ki po zakonu ne morejo biti predmet izvršbe. 4. lahko U zahteva plačilo vrednosti stvari. v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov. Poravnava sklenjena pred sodiščem ali upravnim organom je izvršljiva. ki so bili dani invalidu ali osebi s telesnimi hibami 2. ki je izvzet. oz izvršba na neki predmet v večjem obsegu kot ga določa zakon ni dopustna. v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh. izjemoma pa tudi osebe na katere se nanašajo izv dejanja. predmet izvršbe za izpolnitev te terjatve pa je premoženje D. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje kondemnatorni del. strojev in drugih naprav ki jih potrebuje za opravljanje obrti . Gotovina D ki ima stalne mesečne prejemke ni mogoče odvzeti gotovine do mesečnega zneska. ne da bi bil obstoj terjatve predhodno ugotovljen. b) omejitve in oprostitve pri izvršbi na premoženju posameznikov • IZVRŠBA NA PREMIČNI STVARI 1. v drugem pa o omejitvah izvršbe. 5. Stvari namenjene osebni rabi: predmet izvršbe ne morejo biti: predmeti za osebno rabo. • 1. Izvršbo je mogoče zahtevati z vsemi listinami na podlagi katerih je mogoče zahtevati izdajo plačilnega naloga v pravdnem postopku. Verodostojna listina Izvršba se praviloma dovoli in opravi na podlagi izvršilnega naslova. Pred pravdnim sodiščem lahko stranke ves čas postopka sklenejo sodno poravnavo o spornem predmetu. ampak vedno posamezna stvar ali pravica (načelo specialne eksekucije). Izv. Zakon pa daje D možnost da predlaga. če je terjatev iz poravnave zapadla. Izvršba se praviloma vodi zoper dolžnikovo premoženje. ki je rezultat nekega predhodnega postopka v katerem je bila ustanovljena upnikova terjatev. Učinek sodne poravnave ima tudi sporazum strank o obstoju terjatve in času njene zapadlosti v primeru zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank. lahko prej poskuša doseči poravnavo pred prvostopnim sodiščem. Predmet izvršbe ni nikoli premoženje kot celota. Mogoče pa jo je skleniti pred pravdo: stranka ki namerava vložiti tožbo.Sodna poravnava in poravnava v upravnem postopku Sodna poravnava je poravnava sklenjena pred sodiščem. druga odličja. kolikor so potrebni D in članom njegovega gospodinjstva hrana in kurjava za 6 mesecev medalje. v katerem sodišče D naloži da v 8ih dneh. poročni prstan pripomočki. ki so ji potrebna za njeno družbeno koristno dejavnost. da bi moral U izbrati predmet. znanstveno ali drugo dejavnost kot poklic knjig in drugih predmetov ki so mu potrebni za opravljanje te dejavnosti 3. Stranke lahko sklenejo sodno poravnavo tudi v nepravdnem in kazenskem adhezijskem postopku. Možnost izvršbe na podlagi verodostojne listine je možna na denarnih terjatvah vseh pravnih oseb ne glede na to kdo je D – pravna ali fizična oseba. Zakon ne predpisuje. Izvršba na predmet. Pri izvršbi denarnih terjatev lahko U prosto izbira predmet izvršbe. v nekaterih primerih pa splosni interes zahteva da pravna oseba ne izgubi sredstev. strojev in drugih naprav. poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. poravnava v upravnem postopku pa je poravnava sklenjena po zakonu o upravnem postopku. ko so posamezni predmeti izvzeti iz izvršbe oz je nanje mogoče poseči samo v omejenem obsegu. za fakturo pa se šteje tudi obračun obresti. Sodna poravnava ima učinek pravnomočno razsojene stvari in je izvršilni naslov. Predmeti potrebni za opravljanje poklica in dela: kmetu ni mogoče vzeti delovne živine. ker sploh niso v pravnem prometu. ter del. Nekatere stvari so izvzete iz izvršbe. tako da se U lahko poplača. Če stvari za izvršbo ni mogoče najti niti pri D niti pri kom tretjem. niti njegov sorazmerni del. ki po vrednosti ustreza višini terjatve. Predmet izvršbe Predmet izvršbe so stvari in pravice.osebi. ki je po zakonu izvzet iz izvršbe. postopek se lahko izvede tudi na podlagi verodostojne listine. Pri izvršbi denarnih terjatev so predmet izvršbe dolžnikove stvari ali pravice.

3. V izvršilnem postopku sodišče izdaja naslednje sklepe: sklep. Oprava se začne z izvršitvijo prvega izvršitvenega dejanja. vendar pa upnik pred pravnomočnostjo sklepa ne more biti poplačan. 5 . V predlogu za izvršbo. 2. ki so potrebni. če predlog zavrne. Če sodišče predlogu za izvršbo ugodi mu sklepa o izvršbi ni treba obrazložiti. V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine mora sodišče odločiti tudi o obstoju terjatve. na končne izdelke in polizdelke namenjene za prodajo ter na patente. pod določenimi pogoji pa tudi s tožbo zaradi neupravičene pridobitve. ki se kaže v tem. izv naslov ali verodostojna listina. Sklep s katerim sodišče predlog zavrne ali zavrže pa je deklaratorne narave. je uradna oseba upravičena uporabiti silo in odstraniti osebo. ko je upnikova terjatev v celoti poplačana. Sklep mora vsebovati tudi pravni pouk. Izvršba se praviloma lahko opravi še pred pravnomočnostjo sklepa. ki izhajajo iz sklepa. da se izvršba lahko opravi. Sklep o izvršbi s katerim sodišče predlogu za izvršbo ugodi. ker zanjo niso podane potrebne procesne predpostavke. s katerim predlog za izvršbo zavrže sklep s katerim predlogu za izvršbo v celoti ugodi sklep s katerim predlog za izvršbo zavrne sklep s katerim predlogu delno ugodi. V nobenem primeru ni mogoče pred pravnomočnostjo sklepa opraviti izvršbe na podlagi verodostojne listine. Vročitev sklepa o izvršbi spada že k opravi izvršbe. Sklep o izvržbi na denarno terjatev vroči sodišče tudi dolžnikovemu dolžniku. v katerem sodišče naloži D. mora sodišče predlog za izvršbo zavrniti. za zajamceni os.2. da se po uradni dolžnosti nadaljuje postopek opravljanja izvršbe. Proti pravni osebi. da upnikova pravica ne obstoji. Omejitve izvršbe: Na osebni dohodek. s katerim sodišče delno ali v celoti ugodi predlogu za izvršbo. ter drugi podatki. s katerim uvede izv postopek po uradni dolžnosti c) sklep o izvršbi Sodišče odloča o dovoljenosti izvršbe po stanju. tehnične izboljšave in druge pravice. je konstitutivne narave. ki opravlja gospodarsko dejavnost je mogoče voditi izvršbo v neomejenem obsegu na gotovino in vrednostne papirje. Sklep o izvržbi na podlagi verodostojne listine mora vsebovati tudi kondemnatorni del. Stvari zunaj pravnega prometa in naravna bogastva sredstva potrebna za obrambo in varnost Davščine izvzete iz izvršbe OMEJITVE IZVRŠBE Premične stvari in pravice. ki se praviloma začne takoj po izdaji sklepa o izvršbi in še preden postane ta sklep pravnomočen. da bi bile te stvari natančno določene. 1. pa samo upniku. Oprava izvršbe a) pojem in način Sodišče opravi vsa tista dejanja. dolžnikova obveznost. POTEK IZVRŠILNEGA POSTOPKA Sestavljata ga dva stadija: Stadij dovolitve izvršbe. kolikor jih ta potrebuje za lastno preživetje in za preživljanje članov svoje družine hiša v kateri stanuje. b) izvršilna sredstva SREDSTVA IZVZETA IZ IZVRŠBE 1. V sklepu o izvršbi morajo biti navedeni nekateri isti podatki kot v predlogu za izvršbo. kakršno je bilo na dan vložitve predloga za izvršbo. ki je kot U označen v izvršilnem naslovu. dohodek do ¼ oz 1/3 • IZVRŠBA NA NEPREMIČNINI Predmeti izvršbe ne morejo biti: kmetijsko zemljišče in gospodarska poslopja kmeta. zato morajo biti predpostavke za dopustitev izvršbe izpolnene že v času vložitve predloga. Sklep po izvržbi na premične stvari se vroči dolžniku šele po opravi prvega izvršilnega dejanja. vroči predlog obema strankama. b) odločanje o dovolitvi izvršbe Sklep o izvršbi je sklep. Če na dan vložitve predloga terjatev še ni izvršljiva. Če pride že po opravljeni izvršbi do razveljavitve sklepa o izvršbi. Izvršba se opravi v takem obsegu kakor izhaja iz sklepa o izvršbi. konča pa se. mora praviloma biti natančno določen predmet izvršbe. z dvoriščem c) oprostitve in omejitve izvršbe na sredstvih pravnih oseb Izjema je izvršba na premične stvari. V predlogu morajo biti navedeni U in D. Z njim se ustvarja novo procensopravno razmerje. da v 8 dneh oz v 3 dneh po vročitvi sklepa poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. na nadomestilo osebnega dohodka in na pokojnino je mogoče seči praviloma do 1/3. sredstva in predmet izvršbe. lahko D tisto kar mu je bilo odvzeto zahteva nazaj s predlogom za nasprotno izvršbo. V predlogu postavi U zahtevek za izvršbo. ko ni potrebno. Dovolitev izvršbe a) predlog za izvršbo Za vložitev predloga za izvršbo je legitimiran tisti. Z njim sodišče ugotavlja. Če sodišče predlog ugodi. 2. Če oseba ovira izvršbo. ki se začne s predlogom za izvršbo in se praviloma konča s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in stadij oprave izvršbe. delno pa ga zavrne sklep.

ker ni pogojev da bi se izvršba opravila v sedanjem času oz v korist ali škodo osebe.. Vložiti jo je treba v 8ih dneh po vročitvi sklepa sodišča prve stopnje. Nato se razpiše narok. kadar je U dolžniku dovolil odlog plačila. nedevolutivno in nesuspenzivno pravno sredstvo. dvostnarnsko. Sodišče lahko na dolžnikov predlog določi tožnikov predlog določi za izvršbo drugo sredstvo namesto tistega ki ga je predlagal upnik. to dejstvo pa je med strankama sporno. naknadna nemožnost izpolnitve. 6 . Če sodišiče presodi da je ugovor utemeljen razveljavi sklep ter glede na okoliščine v celoti ali delno ustavi izvršbo in razveljavi opravljena izv. Razloge za ugovor razdelimo v tri skupine: Razlogi. ki se nanaša na samo terjatev. Upnik lahko v predlogu navede enega ali več izvršilnih sredstev. da sodišče odpravi pomanjkljivosti. razen če izpodbija smao odločbo o stroških. Državni tožilec pa lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Opozicijski razlogi. Kot sredstva izvršbe za uveljavitev denarne terjatve sme sodišče dovoliti: prodajo premičnih stvari prodajo nepremičnin prenos denarne terjatve vnovčenje drugih premoženjskih oz materialnih pravic Za uveljavitev nedenarnih terjatev pridejo v poštev naslednja izvršilna sredstva: odvzem premičnih stvari in izročitev upniku izpraznitev nepremičnine in izročitev upniku PRAVNA SREDSTVA V IZVRŠILNEM POSTOPKU Zakon ureja le dve izv sredstvi – pritožbo in ugovor. Izvršba ni dovoljena. če je to dejstvo nastopilo po nastanku izv naslova oz v času ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku iz katerega izvira izv naslov. Mogoče jo je vložiti zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Na predpostavke izvršbe se nanašajo pristojnost. odpust dolga. pa čas odloga še ni potekel. zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. pritožba ni dopustna tudi v tistih primerih. O pritožbi odloča sodišče druge stopnje. Po novem pa je mogoče ugovor. Tu gre za primere. dejanja. Ugovor ki je vložen v roku 8 dni od vročitve sklepa je redno pravno sredstvo in preprečuje. ki se nanašajo na predpostavke izvršbe. ki temelji na dejstvu. ki je stranka v postopku. Pritožba Je redno. če zakon ne določa drugače. proti sklepu s katerim sodišče dolžnikovemu dolžniku prepove da bi terjatev poravnal dolžniku. Pritožba zadrži izvršitev sklepa samo kadar tako določa zakon. Dovoljena je zoper sklep na prvi stopnji. Ugovor dolžnika D lahko sklep izpodbija z ugovorom. nadomestna izpolnitev. Sodišče vroči ugovor U. ki se nanaša na terjatev vložiti tudi po preteku roka. Praviloma je redno. D lahko sklep izpodbija z ugovorom. s tem ko dopušča da se ugovor pod določenimi pogoji lahko vloži po poteku 8 dni vse do konca izvršilnega postopka. razen če zakon določa drugače. Zoper sklep izdan na prvi stopnji je dovoljena pritožba. da lahko nanj v 8ih dneh odgovori. če zadošča za uveljavitev terjatve. Tako upnik. novacija. Poznamo pa tudi ugovor trejtega. To je mogoče zahtevati smao zaradi zamude roka za pritožbo ali ugovor. saj sodišče začne z opravo izvršbe že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.. Odločba o pritožbi je pravnomočna. Zakon pozna tudi ugovor kot izredno pravdno sredstvo. ko je izljučena v pravdnem postopku. Praviloma nima suspenzivnega učinka. Terjatev je ovirana tudi takrat ko je zastarana. ko kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu izvršba ni dovoljena ker je upnikova terjatev prenehala ali je ovirana. ki imajo za namen da se z njimi doseže posredna ali neposredna izpolnitev terjatve. Terjatev pa je ovirana. Med pravna sredstva je mogoče uvrstiti tudi vrnitev v prejšnje stanje. če manjkajo formalne ali substančne predpostavke za njeno dovolitev. Med pravna sredstva lahkoštejemo tudi zahtevo stranke ali udeleženca v postopku.. če sodišče predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. Impugnacijski razlogi: so razlogi. če sodišče seže na stvar ki ni last D ampak je last tretje osebe. 1. 2. napoti sodišče D naj v določenem roku začne pravdo ali drug postopek po nedopustnosti izvršbe.ki jih lahko izpodbija s pritožbo. enostransko. da bi sklep postal pravnomočen. V poštev pride predvsem v primeru. devolutivno in praviloma nesuspenzivno pravno sredstvo.So sodna dejanja. Dejstvo ki povzroči prenehanje terjatve je predvsem izpolnitev obveznosti. ki jih je zagrešila uradna oseba. obstoj izv naslova ter dopustnost izvršbe na določen predmet. s katerimi se izpodbija utemeljenost izdanega sklepa o izvršbi kljub veljavnemu izv naslovu in obstoju terjetve. Če je odločitev o ugovoru odvisna od kakšnega dejstva. Ta ugovor je mogoče vložiti do konca izv postopka. proti sklepu izdanemu o ugovoru pa je dovoljena pritožba. združitev.. s katerim sodišče D napoti na pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.. Med te razloge je mogoče šteti naslednje: a) če odločba na podlagi katere je izdan sklep še ni pravnomočna oz izvršljiva b) če še ni potekel rok za poravnavo terjatve oz če še ni nastopil pogoj določen v poravnavi c) če je potekel rok v katerem je mogoče predlagati izvršbo d) če terjatev ni prešla na U oz obveznost ni prešla na D Ugovor mora D vložiti v roku 8 dni od vročitve sklepa sodišča prve stopnje. kot tudi dožnik lahko vložita pritožbo proti sklepu. Proti pravnomočni odločbi ni dovoljena niti revizija niti obnova postopka. Te razloge je mogoče uporabiti z opozicijsko tožbo..

Tretji mora vložiti proti sklepu ugovor.. stranka pa je zaradi izrednih razmer odrezana od sodišča če je odločitev o dolžnikovem ugovoru odvisna od kakšnega dejstva. Do tega lahko pride. kar mu je bilo z izvršbo odvzeto. Zastoji v izvršilnem postopku a) prekinitev izv postopka Prekinitev postopka je zastoj v postopku do katerega pride po samem zakonu ali po odločbi sodišča Prekinitev postopka po zakonu: če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost. zakupu. Ugovor tretjega Je pravno sredstvo. Do odloga pride na podlagi D ali tretjega. Poplačilo U oz ustavitev izvršbe pomeni konec postopka v celoti. če se za terjatev enega od zakoncev seže na stvari ki spadajo v njuno skupno premoženje. nimajo nobenega učinka proti nasprotni stranki. 4. če sodišče predlog za izvršbo pravnomočno zavrže ali zavrne. Kadar je postopek o dovolitvi izvršbe še v teku pa pomeni poplačilo upnikove terjatve samo konec oprave izvršbe. Konec izvršilnega postopka Lahko se konča že v stadiju odločanja o dovolitvi izvršbe. če spozna. . Če D v ugovoru ne pove v katerem delu spodbija sklep se šteje. Če U ugovoru nasprotuje. Sodišče popolno ali delno odloži izvršbo. na podlagi katere teče izvršba. ker ima na tem predmetu tako pravico. da ga izpodbija v celoti.. B) odlog na predlog U. ter na podlagi dispozitivnih dejanj U ali obeh strank. ZASTOJI IN KONEC IZVRŠILNEGA POSTOPKA 1. vse do konca izv postopka. Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka. sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti ali na predlog legitimirane osebe. Ustavitev izvršbe je način prenehanja izvršilnega postopka v stadiju oprave izvršbe. pa nima pooblaščenca če zakoniti zastopnik stranke umre ali izgubi pravico zastopanja. ki je zahteval. medtem ko se postopek odločanja o dovoljenosti izvršbe nadaljuje. ki jo je imel D samo v najemu. 3. Kadar sodišče izvršbo dovoli. D lahko vloži tožbo tudi po preteku tega roka. pa stranka nima pooblaščenca če stranka ki je pravna oseba preneha obstajati če zaradi vojne ali drugih razlogov sodišče preneha delati če drug zakon tako določa Po sklepu sodišča lahko pride do prekinitve postopka. Ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine Zakon daje D možnost. da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in če obstojijo upravičeni razlogi. če D izkaže za verjetno. v katerem je sodišče dovolilo izvršbo. odlog lahko predlaga tretji.Sodišče napoti D na pravdo s sklepom proti kateremu ni pritožbe. samo če se U z ugovorom strinja. kadar izvršbe iz dejanskih in pravnih razlogov ni mogoče opraviti. v katerem mora pravdo začeti. hrambi. če se izvršba še ni začela.. b) odlog izvršbe Je zastoj v izvršilnem postopku ki se nanaša na stadij oprave izvršbe. vendar mora povrniti stoške. je za odlog potrebna dolžnikova privolitev odlog na predlog tretjega. da izpodbija sklep o izvršbi v celoti ali pa samo v delu. 7 . kadar je bil v času oprave izvršbe že končan postopek odločanja o dovolitvi izvršbe. če temelji na dejstvu ki se nanaša na samo terjatev. C) Učinki odloga izvršbe so enaki učinkom prekinitve postopka po ZPP.. Če se nato sklep o izvršbi razveljavi. napoti sodišče vložnika ugovora na pravdo. Sodišče ugodi predlogu.. Sodišče določi vložniku ugovora rok za vložitev tožbe. če bi z njeno izvršitvijo utegnile nastani nepopravljive. dejanja ki jih opravi ena stranka. pa dokler traa prekinitev. kadar sodišče odloči da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja ter kadar sodišče razpiše narok. da bi tretji sicer pretpel znatnejšo škodo. zahteva nazaj s predlogom za nasprotno izvršbo. ki ga lahko vloži tisti. škodljive posledice 2. ki opravlja izv postopek. naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno. je položaj bolj zapleten. Če se je že začela. to dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi.. c) odlog in prekinitev izvršbe na predlog državnega tožilca To lahko stori takrat. Največkrat je to lastninska pravica tretjega. Za spore ki nastanejo med izv postopkom je izključno krajevno pristojno sodiščena območju katerega je sodišče. A) odlog na predlog D . Ugovor se mora vložiti v osmih dneh. lahko D to. Sodišče odloži izvršbo glede tega predmeta. vendar pa sodišče lahko meritorno odloči o ugovoru in mu ugodi. če je bila zarubljena stvar. ki pa ni prekluziven. ki jih je povszorčil s prekoračitvijo roka. ki preprečuje izvršbo. Možno ga je vložiti tudi po preteku roka. da obstoji dvom o dopustnosti izvršbe. ki trdi da ima na predmetu izvršbe kako pravico ki preprečuje izvršbo. V času prekinitve sodišče ne more opravljati procesnih dejanj. Odlog je pogosto posledica tega. kadar ugotovi da je zaradi kršitve zakona ali mednarodne pogodbe dana podlaga za vložitev pravnega sredstva proti sodni odločbi ali odločbi upravnega ali kakšnega drugega organa. Normalno se postopek konča takrat ko je U v celoti poplačan. Sodišče določi tudi rok. ki se nanaša na samo terjatev ali je med strankama sporno v primeru ugovora tretjega Prekinitev postopka ima za posledico da prenehajo teči vsi roki določeni za procesna dejanja... Razlog za ugovor je podan tudi.

5. kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno. Z zaznambo pridobi U poplačilno pravico na tej nepremičnini. z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine. s katerim dovoli nasprotno izvršbo. Če se ne izjavi. proti kateremu se lahko pritoži poleg D vsak. kar mu je bilo odvzeto v izvršbi. Prevzemno in izbrisno načelo se nanašata na vprašanje. s prodajo nepremičnine in s poplačilom U iz zneska dobljenega s prodajo. naloži sodišče U da mora v 15ih dneh D vrniti tisto. Sodišče ustavi izvršbo s sklepom. v katerem ugodi predlogu. kasneje odpadle. ki se lahko v osmih dneh o njem izjavi. Če U ne izpolni prostovoljno obveznosti. ki jo vodi D proti U da bi dobil nazaj tisto. ko je izvedel za razlog zanjo. 6. da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina. Sklep se izda šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. V prvem stadiju odloča sod o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo. kdor ima pravico biti poplačan iz kupnine za to nepremičnino. če je bila na njuno tožbo izvršba izrečena za nedopustno. da je po koncu izvršilnega postopka v postopku z izrednimi pravimi sredstvi razveljavljen izv naslov. ker je bila izvršba opravljena brez pravne podlage. Poplačilna pravica ima enake učinke kot zastavna pravica. izbrisno načelo pa. pomeni. Ugotovitev vrednosti nepremičnine Sodišče ugotovi vrednost s sklepom. naknadno pa se izkaže. ki na tej nepremičnini kasneje pridobi lastninsko pravico ali pravico razpolaganja. razveljavljen ali izrečen za neveljavnega je med izv postopkom poravnal U terjatev je sklep o izvršbi pravnomočno razveljavljen ali spremenjen je izvršba na denarna sredstva izrečena za nedopustno D mora vložiti predlog za izvršbo v treh mesecih od dneva. Če pa U izjavi da predlogu nasprotuje. Upnik lahko predlaga izvršbo na nepremičnino ne glede na višino terjetve. Zaznamba izvršbe Sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino v ZK. Zakon določa. To so: upniki. Sodišče vroči predlog U.Sodišče ustavi izvršbo na predlog D ali tretjega. če znesek. ki je zahteval izvršbo. naj sodišče dovoli izvršbo z drugimi sredstvi ali na drugo nepremičnino. Postopek nasprtone izvršbe je sestavljen iz dveh stadijev. kdo vse ima pravico biti poplačan iz kupnine. nato pa razglasi. da ni bilo predpostavk za dovolitev in opravo izvršbe ali da se predpostavke ki so prvotno obstajale. da dobi nazaj tisto. Izvršbe ni mogoče dovoliti in opraviti na nepremičnine. Po pravnomočnosti sklepa. Nasprotna tožba je izvršba. da naj se nepremičnina v določenem roku proda pod roko preko pr osebe za promet z nepremičninami ali preko uradne osebe ali kako drugače. Lahko se zgodi tudi. najkasneje pa v objektivnem roku enega leta od dneva ko je bil končan izv postopek. tudi. sledi drugi stadij postopka. Če nepremičnine tudi na drugem naroku ni mogoče prodati. dobljen s prodajo ne bo vsaj delno kril terjatve U. V sklepu. 3. da pridobi kupac nepremičnino čisto. Učinkuje tudi proti tistemu. ki so izvzete iz izvršbe. spremenjen. dovoli sodišče novo prodajo samo na upnikov predlog. V teh primerih je bila izvršba opravljena brez pravnega temelja zato je treba D omogočiti. Nasprotna izvršba Lahko se zgodi da se izvršba izpelje do konca in je U poplačan. vendar pa lahko D v 8 dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga. 2. Poplačilo upnikov Sodišče poplača upnike po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. brez bremen. ali mora kupec prevzeti tudi bremena. Ko sodišče prejme njegovo izjavo. v katerem sodišče dovoli in opravi izvršbo te obveznosti. s katerim je sodišče ugodilo predlogu. če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih. Kritno načelo. b) prodajni narok Opravi se pred sodnikom posameznikom in praviloma v sodnem poslopju. sodnik ali kdo drug. izda sklep o predlogu. Po našem zakonu je uveljavljena kombinacija obeh načel. da je kupec bremena dolžan prevzeti. S tem sklepom razveljavi tudi vsa opravljena izv dejanja. mora sodišče odločiti po opravljenem naroku. izda sodišče na dolžnikov predlog sklep. IZVRŠBA NA NEPREMIČNINE 1. c) domik in izročitev nepremičnine kupcu Po končani dražbi sodišče ugotovi. Prodaja nepremičnine a) pogoji in način prodaje Proda se na ustni javni dražbi. 4. Izvršilna dejanja Opravi se s zaznambo sklepa o izvršbi v ZK. Načela za prodajo nepremičnin a) b) c) Načelo najmanjšega ponudnika. ki pomeni. da naj se izvršba na nepremičnino ne opravi. V tem primeru kupec ne more biti sam D. Stranke se lahko dogovorijo. da se nepremičnina ne sme prodati pod določeno vrednostjo. sicer ustavi izvršbo. kar je prejel z izvršbo. Prevzemno načelo pomeni. Sodišče predlog vroči U in ta se mora o tem izjaviti. če niso priglasili svojih terjatev 8 . ki sodeluje pri prodaji. kar mu je bilo odvzeto v izvršbi. ki so zahtevali izvršbo vsi zastavni upniki. 3. D lahko predlaga nasprotno izvršbo če: je izv naslov pravnomočno odpravljen. sodišče predlogu ugodi.

1. tako da se bo lahko kasneje. Mogoče jih je izdati še preden je bil uveden sodni ali kak drug postopek za ugotovitev obstoja terjatve. ko je sodišče izdalo predhodno odredbo. ko se obstoj nevarnosti predpostavlja. za katerega je bila predhodna odredba izdana. 2. Začasne terjatve za zavarovanje nedenarnih terjatev U mora izkazati verjeten obstoj terjatve in nevarnost. ampak določa da lahko sodišče dovoli vsako odredbo s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. to je nevarnost. Pojem in pomen So sredstva za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev. skril ali kako drugače z njimi razpolagal. Vrste S predhodno odredbo dobi U zavarovanje na premoženju D. ki bremenijo nepremičnino za zadnje leto privilegirane preživninske in odškodninske terjatve O razdelitvi zneska. Postopek s predhodno odredbo Začne se na predlog U. dobljenega s prodajo. vse dokler ni opravljena izvršba. ki so s prodajo ugasnila osebe. kadar bi D z začasno odredbo utrpel le neznatno škodo. tak glede višine kot glede vrstnega reda. ki jo s svojim ravnanjem povzroča D. Obstoja nevarnosti pa ni treba dokazovati tedaj. da ni nujno. U ali kdo drug. če se stvari hitro kvarijo ali če obstoji nevarnost. Sodišče dovoli prodajo stvari samo izjemoma. da je bila terjatev takrat . če sta izpolnjeni dve predpostavki: U ima izv naslov. da D ne sme izplačati terjatve 3. Sodišče lahko izda odredbo tudi takrat. da bo svoje premoženje oz svoja sredstva odtujil. če ta terjatev vpliva na njegovo poplačilo. da je odredba potrebna.- osebe. ki imajo proti D terjatve iz naslova zakonite preživnine 4. Sodišče odloči o njej s sklepom. 5. ki opravlja posle plačilnega prometa. za katerega je dovoljeno zavarovanje predznamba zastavne pravicena dolžnikovi nepremičnini ali na pravici vknjiženi na nepremičnini. PREDHODNE ODREDBE 1. da to nevarnost povzroča D s svojim ravnanjem. med postopkom. ko bo izv naslov postal pravnomočen in izvršljiv. da se prepreči uporaba sile ali nastanek nenadomestljive škode. 2. ki imajo pravico do odškodnine za osebne služnosti in realna bremena. ko je potekel čas. Zakon teha odredb ne našteva taksativno. Po uradni dolžnosti ustavi sodišče postopek in razveljavi opravljena dejanja. Predhodna odredba lahko traja največ 8 dni po nastopu pogojev za izvršbo. ki še ni pravnomočen oz izvršljiv Verjetno je izkazana nevarnost. Prenehanje predhodne odredbe Sodišče ustavi postopke po uradni dolžnosti ali na predlog D. že plačana ali dovolj zavarovana če je pravnomočno ugotovljeno. Ni pa dopustna. Te so: rubež premičnih stvari rubež terjatve prepoved organizaciji . Učinki predhodnih odredb Z rubežem premičnih stvari in z rubežem terjatve dobi U zastavno pravico na teh stvareh. Pojem in predpostavke Pomenijo način zavarovanja denarnih terjatev. če v 15ih dneh od dneva. da ne sme izplačevati dolžnikovega naloga za znesek. s katero je mogoče doseči namen zavarovanja zlasti pa: 9 . da bi bila brez zavarovanja uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena V tem primeru zadostuje objektivna nevarnost. Začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev Sodišče jo izda. če U izkaže verjeten obstoj terjatve in nevarnost da bo D sicer onemogočil ali otežil izterjavo s tem. med več U odloči sodišče na razdelitvenem naroku. 3. noso izpolnjeni pogoji za izvršbo. kar pomeni. da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. kadar U izkaže za verjetno. ki ima pravico biti poplačan iz kupnine lahko vse do konca razdelilnega naroka izpodbija terjatev koga drugega. ki jih lahko sodišče odredi za zavarovanje denarnih terjatev. izda jo sodišče na predlog upnika. da terjatev ni nastala ali je prenehala ZAČASNE ODREDBE Iz zneska dobljenega s prodajo se najprej poravnajo naslednje terjatve: stroški izvršilnega postopka davščine. Zakon taksativno našteva predhodne odredbe. Na D predlog ustavi sodišče izvršbo: če D položi pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški če D izkaže za verjetno. če so izpolnjeni pogoji za zavarovanje s predhodno odredbo s katero se da doseči enak namen. Zadostuje objektivna nevarnost. U mora dokazati obstoj subjektivne nevarnosti. To so: prepoved razlopaganja s premičnimi stvarmi in hramba teh stvari prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnine ali stvarnih pravic prepoved dolžnikovemu dolžniku. iz tega premoženja lahko poplačal. da bo njihova cena občutno padla. Sodišče lahko izda vsako začasno odredbo. kot tudipo koncu postopka. Zakon našteva primere.

.. je za svoje ravnanje tudi kazensko odgovoren.. Sodišče ustavi na predlog D postopke z začasno odredbo in razveljavi opravljena dejanja: če U ni v določenem roku v opravičilo začasne odredbe vložil tožbe oz začel kakšnega drugega postopka če je potekel čas za katerega je bila izdana če so se okoliščine. Učinki začasne odredbe Zakon izrecno določa.. Na U predlog se lahko odredba tudi podaljša. V nekaterih primerih pa izda odredbo tudi po uradni dolžnosti. Na predlog D ali U lahko sodišče odloči..... tako spremenile... kar bi lahko povzročilo škodo U 4... se smiselno uporabijo pravila obligacijskega prava o spodbijanju dolžnikovih dejanj. Kadar D prekrši začasno odredbo...... Če je izdalo odredbo pred uvedbo pravdnega ali kakšnega drugega postopka......... da ta ni več potrebna v primerih.... Trajanje začasne odredbe in njeno prenehanje V sklepu o začasni odredbi sodišče odloči koliko časa naj odredba traja........ Dovolitev začasne odredbe Sodišče uvede postopek na predlog U..- prepoved obremenitve in odtujitve premičnih stvari . da naj namesto začasne odredbe D položi varščino.......... mora določiti tudi rok v katerem mora U vložiti tožbo oz predlagati uvedbo drugega postopka.. 5. Če D začasne odredbe ne upošteva.... 10 .... da začasno odredbo upraviči. da ne sme storiti ničesar. zaradi katerih je bila začasna odredba izdana.nepremičnine prepoved D.. da U z začasno odredbo ne dobi zastavne pravice na predmetu zavarovanja.. ko sodišče na predlog D ustavi postopek s predhodno odredbo 6.