IZVRŠILNI IN PRAVDNI POSTOPEK O razmerju med izvršilnim in pravdnim postopkom obstajata dve stališči: 1.

izvršilni postopek pomeni nadaljevanje pravdnega in s tem njegov sestavni del 2. gre za poseben postopek, ki predstavlja samostojno celoto. Za obe stalšči je mogoče navesti teoretične argumente. Za prvo stališče govori predvsem to, da izvr. postopek navadno res sledi pravdnemu in da veljajo zanj nekatera enaka načela in pravila kot za pravdni postopek. Za drugo stališče pa govori okoliščina, da ni nujno, da pravdnemu postopku vselej sledi izvršilni. Izvršilni postopek lahko teče, ne da bi prej tekel pravdni. Oba postopka lahko tečeta vzporedno. Med njima obstajajo določene razlike: pravdni postopek se začne na predlog trditve tožnika, da ima proti tožencu pravico zahtevati sodno varstvo določene vsebine. Predpostavka za uvedbo izvršilnega postopka pa je, da upnikova terjatev izhaja iz listine, ki ji zakon priznava lastnost izvršilnega naslova. Več razlogov govori za stališče, da izvršilni postopek ni del pravdnega postopka ampak je samostojen postopek. VRSTE IZVRŠBE a) Izvršba in zavarovanje

e)

Naturalna in denarna izvršba

Pri naturalni izvršbi dobi upnik terjatev v taki obliki kot izvira iz izvršilnega nasova. Če mu je dolžnik dolžan določeno vsoto denarja, bo dobil v postopku denar. Kadar je dolžnik dolžan izročiti neko stvar ali stvari, mu bo sodišče najprej skušalo vzeti stvar oz. ga prisiliti k ravnanju v skadu z izvršolnim naslovom. Denarna izvršba pa pomeni da lahko upnik v izvršilnem postopku prisilno izterja samo denarno izpolnitev. Kadar dolžnik prostovoljno ne izpolni neke nedenarne terjatve, lahko upnik zahteva samo denarno nadomestilo. f) Izvršba proti fizičnim in pravnim osebam

TEMELJNA NAČELA 1. Načelo dispozitivnosti in oficialnosti Postopek se praviloma uvede na predlog upnika, samo izjemoma, kadar tako določa zakon, se uvede po uradni dolžnosti. Pri tem gre za primere ko se v izvršilnem postopku izvršujejo odločbe kazenskih sodišč. Po uradni dolžnosti se izvršujejo tudi pravnomočni sklepi o kaznih, ki jih sodišče izreka v pravdnem postopku. V predlogu za izvršbo navede upnik terjatev, ki naj se izvrši, kot tudi predmet izvršbe in izvršilna sredstva. Sodišče je na njegov predlog vezano. Upnik lahko ves čas postopka delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo. Po tem ko sodišče dovoli izvršbo, vodi naprej postopek po uradni dolžnosti. V izvršilnem postopku se ne uporabljajo določbe o mirovanju postopka. 2. Razpravno in preiskovalno načelo Razpravno načelo pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva zadolžene stranke, preiskovalno načelo pa pomeni, da sodišče zbira gradivo po uradni dolžnosti. Vsaka stranka je dolna navajati dejstva, na katera opira svoje zahtevke ali ugovore. Nekatera dejstva pa mora sodišče ugotoviti po uradni dolžnosti (pazi na obstoj izvršilnega naslova, na oprostitve in omejitve izvršbe,...). upnik mora navesti točne podatke dolžnika, poiskati mora tudi bančni račun. Če teh podatkov ne more zagotoviti, mora zaprositi sodišče, da bo po uradni dolžnosti naredilo poizvedbe. Problem se pojavi ko dolžnik skriva svoje premoženje, ker v tem primeru U ne bo prišel do svojega poplačila. V takem primeru je zelo pomemben institut predložitve seznama premoženja. V tem primeru D nastopi v vlogi priče in mora povedati vse podatke o svojem premoženju. 3. Načelo kontradiktornosti Vsaka stranka ima možnost, da izjavi svoje stališče. To načelo je prilagojeno. Sodišče namreč o predlogu za izvršbo oz zavarovanje odloči, ne da bi imel D možnost da se o njem izjavi. Tudi načelo kontradiktornosti postopka ni tako poudarjeno saj sodišče opravi narok samo, če je v zakonu tako določeno ali če je po njegovem mnenju to potrebno. V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora sodišče dati drugi stranki možnost, da se izjavi. Tako se ugovor D vroči U, ki lahko nanj odgovori. Tudi predlog za nasprotno izvršbo je treba vročiti U in mu dati možnost, da se o njem izjavi.

O izvršbi v ožjem pomenu besede govorimo takrat, kadar se zahteva neposredna realizacija upnikove terjatve na podlagi že pravnomočne in izvršljive sodne odločbe oz drugega izvršilnega naslova. Včasih pa je potrebna, da se zavaruje upnikova terjatev še preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato ureja izvršilno pravo tudi zavarovanje zahtevkov ki še niso izvršljivi. Po vrsti terjatev ločimo izvršbo denarnih in nedenarnih terjatev. Izvršbo denarnih terjatev je mogoče dovoliti in opraviti na dolžnikove premične in nepremične stvari, denarne terjatve in druge premoženjske pravice. Izvršbo nedenarnih terjatev pa se dovoli in opravi za izročitev in dobavo premičnih stvari, izpraznitev in izročitev nepremičnine, za storitev, opustitev, dopustitev,... b) Specialna in generalna izvršba

Pri specialni izvršbi se vodi izvršba samo na posamezen predmet ali pravico (v izvršilnem postopku), pri generalni izvršbi pa je predmet izvršbe celotno dolžnikovo premoženje (imamo v stečajnem postopku). c) Realna in personalna izvršba

Realna izvršba se vodi zoper dolžnikovo premoženje, personalna pa zoper njegovo osebo. d) Izvršba z posredno in neposredno silo

O izvršbi z neposredno silo govorimo takrat, kadar je mogoče doseči realizacijo upnikove terjatve brez sodelovanja dolžnika. Izvršba s posredno silo pa je potrebna takrat ko realizacije upnikove terjatve ni mogoče doseči brez dolžnikovega sodelovanja.

1

Načelo prioritete in sorazmernega poplačila upnikov Prednost ima tisti. ki je prej dobil poplačilno pravico na predmetu. razen če narava terjatve in posebne okoliščine zahtevajo drugačen postopek. Stranke a) Upnik in dolžnik Nastopata dve stranki z nasprotujočimi si interesi: aktivna stranka ki zahteva izvršbo ali zavarovanje in pasivna stranka proti kateri je vložen predlog za izvršbo oz zavarovanje. Na aktivni strani lahko nastopa več oseb. V postopku izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine pa se iz nje najprej izseli osebe in odstrani stvari. zato jim daje zakon položaj udeležencev v postopku. lahko obstojijo pravice tretjih oseb. SUBJEKTI IZVRŠILNEGA POSTOPKA 1. Sodišča in drugi organi a) Sodišče Izvršilni postopek se deli na dva stadija. Pri izvršbi denarne terjatve na dolžnikove premične stvari se opravi rubež. da se postopek izvede s čim manj zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Udeleženec v postopku je oseba. ki so predmet izvršbe in se izročijo upniku. na pasivni strani pa takrat. mora biti dospela. c) Zastopniki in pooblaščenci Uporabljajo se določila ZPP. Tako se lahko zgodi da poseže sodišče na stvar ki ni dolžnikova last. nato oceni zarubljene stvari in sklene pogodba o prodaji teh stvari. pasivno pa dolžnik. vendar sam neposredno ne opravlja izvršilnih in zavarovalnih dejanj. v drugem pa opravi izvršbo. da v izvršilnem postopku uveljavljajo svoje interese. da nasprotuje predlogu. na drugi stopnji pa to poteka v senatu treh sodnikov. Splošno o predpostavkah Morajo oz ne smejo biti podane. Narok je obvezen pri odločanju o predlogu za nasprotno izvršbo kadar U izjavi. Za dovolitev in opravo izvršbe je pristojno isto sodišče.4. Zakon definira upnika kot osebo katere terjatev se uveljavlja ali zavaruje. kadar se izvršba proti več dolžnikom vodi na stvari. neposrednosti. V postopku izvršbe za izročitev premičnih stvari se odvzamejo stvari. ki nimajo položaja stranke v tem postopku. ki so v solastnini oz spadajo v njihovo skupno premoženje.. rok za ugovor je 8 dni. je ta praviloma javen. da mora sodišče zadeve jemati v obravnavo po vrsti kot jih je prejelo. V prvem stadiju sodišče preizkuša ali so podane predpostavke za dovolitev izvršbe. Načelo vrstnega reda pomeni. b) Udeleženci izvršilnega postopka Z izvršilnim postopkom so lahko prizadete pravice ali pravne koristi drugih oseb. Kadar sodišče opravi narok. na nepremičnini. 6. Sodišče opravi narok samo. za katere zakon uporablja izraz uradne osebe. ki na podlagi istega izvršilnega naslova uveljavljajo terjatve proti istemu dolžniku.sredstva izvršbe dopustnost izvršbe na določen predmet potreben obseg izvršbe + plačana sodna taksa b) formalne: obstoj izvršilnega naslova obstoj sodne jurisdikcije pristojnost formalna pravilnost in vsebina podlage za izvršbo procesna legitimacija strank procesni roki v katerih se lahko vloži predlog ali po izteku katerega se predlog ne more več vložiti 2 . pisnosti in ustnosti Prevladuje načelo pismenosti. Tudi v tem postopku lahko na aktivni ali pasivni strani nastopa več subjektov. Vrstni red poplačanih pravic na stvari. potem pa izroči v posest upniku. razen če zakon določa drugače.. Za vsako vrsto izvršbe je določena posebna krajevna pristojnost glede na predmet izvršbe in izvršilna sredstva (izključna pristojnost). Ločimo dve vrsti predpostavk: a) Substančne – so tiste ki se nanašajo na: terjatev. vsem tem osebam je treba omogočiti. Roki so kratki. kadar tako določa zakon ali če je to po njegovem mnenju potrebno. ampak last nekoga tretjega. in za odločanje o razdelitvi zneska dobljenega s prodajo dolžnikovih stvari v izvršilnem postopku. PREDPOSTAVKE IZVRŠBE 1. V izvršilnem postopku je aktivno legitimiran upnik. dolžnika pa kot osebo. Ta dejanja opravljajo posebni sodni uslužbenci (sodni izvršitelji). ki je predmet izvršbe. Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in v njem izdaja odločbe sodnik posameznik. da se lahko opravi izvršilni postopek. b) Sodni izvršitelj Sodnik vodi izvršilni postopek in izdaja odločbe. a v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist. Načelo javnosti. proti kateri se uveljavlja ali zavaruje terjatev. 5. vrnitev v prejšnje stanje pa je mogoče zahtevati samo zaradi zamude roka za ugovor in pritožbo. 2. hitrosti in vrstnega reda postopanja Načelo ekonomičnosti zahteva. Načelo ekonomičnosti. izvršljiva in veljavna stvarno legitimacijo strank alternativnost obveznosti . ki ni stranka. tako da pride do neke vrste sosporništva.. ki mora obstajati. ki je bila zarubljena za več upnikov se ravna po dnevu rubeža.

praviloma javna listina. Sodba kazenskega sodišča je izvršilni naslov za sodno izvršbo predvsem takrat kadar je z njo v adhezijskem postopku odločeno o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca. Sodna odločba je izvršljiva. Izv naslov je samo dajatvena sodba. Sodišče pa zavrne predlog za izvršbo. plačilni nalog proti kateremu ni bil vložen ugovor. 3 . razveljavljen. če je ta vložen na podlagi izv naslova. Izv naslov so tudi dajatveni sklepi. razen če je sodišče pred katerim je predlog vložen odločalo o zadevi na prvi stopnji. saj pomeni končno odločbo o delu zahtevka oz o enem izmed zahtevkov. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to. če je predmet obveznosti sicer dopusten. Odločba v postopku za prekrške pa je odločba. Odločba izdana v upravnem postopku je izvršljiva. Tudi arbitražna odločba je izvršilni naslov. Od tega pravila pa veljajo nekatere izjeme. če je pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. vendar je sodišče v konkretnem primeru odločilo v nasprotju s prisilnimi predpisi. sodišče po uradni dolžnosti ustavi izvršbo in razveljavi vsa opravljena dejanja. sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Zato mora biti v izvršilnem naslovu določen rok za prostovoljno izvršitev obveznosti. za nedenarne terjatve pa lahko sodišče določi tudi daljši rok. če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti in če ni z zakonom določena pristojnost kakšnega drugega organa. če zakon določa. Navedeni morajo biti tudi vrsta. izdani v nepravdnem postopku. ki ni naveden v izvršilnem naslovu mora biti pravno nasledstvo izkazano z javno ali s po zakonu overjeno listino oz s pravnomočno sodbo. 3. c) Vrste Izvršilni naslovi so: - - izvršljiva sodna odločba sodna poravnava izvršljiva odločba v upravnem postopku poravnava v upravnem postopku izvršljiva odločba v postopku za prekrške. Izvršilni naslov a) pojem in pomen Je kvalificirana. kateri je naložena izpolnitev. v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. če je z njo stranki naložena neka dajatev. Poleg sodb so izvršljivi tudi meritorni sklepi izdani v pravdnem postopku. Paricijski rok začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki. ki je v njej ugotovljena. Ima dvojen pomen: je formalna predpostavka za dopustnost izvršbe. Če je izv naslov odločba. ali obstoji izv naslov. čas in obseg izpolnitve obveznosti. spremenjen. izrečen za neveljavnega. U mora izvršilni naslov predložiti predlogu za izvršbo. U lahko zahteva izvršbo šele po tem. če pa se kot stranka pojavi kdo. ga določi sodišče v sklepu o izvršbi. Če je izv naslov med postopkom pravnomočno odpravljen. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (paricijski rok) znaša v pravdnem postopku praviloma 15 dni. s katerim se dolžniku nalaga izpolnitev neke obveznosti. če ni v pogodbi dogovorjeno. Izvršilno sodišče je na izv naslov vezano. ki je sama po sebi nezakonita ali nemoralna. Sodba postane pravnomočna. Vendar pa sodišče dovoli izvršbo tudi na podlagi nepravnomočne sodne odločbe. ki jo izda sodnik za prekrške ali pristojni upravni organ. če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih. če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti druga odločba za atero zakon določa. nepravilna oz nezakonita. sklep o stroških postopka ter sklepi o denarnih kaznih. ko se je ne more več izpodbijati s pritožbo. ko izv sodišče samo odloča o nekaterih materialnopravnih pravicah ter nato dovoli in opravi izvršbo: odločitev o zamudnih obrestih na neplačane stroške postopka izvršba na podlagi verodostojne listine odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo sodni penali Terjatev je mogoče dovoliti in opraviti v takšnem obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova. da je izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti D notarski zapis Sodne odločbe Je najpomembnejši izv naslov. da se lahko izpodbija pred razsodiščem višje stopnje. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok 8 dni. ker je sodna odločba iz katere izvira. Te odločbe so izv naslov samo. da je terjatev nemoralna ali nedopustna. zato ne more zavrniti predloga za izvršbo z utemeljitvijo. pa tudi sklep o potrditvi pp po ZPPSL. Arbitražna odločba ima nasproti strankam učinek pravnomočne sodbe. če je postala dokončna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Izvršljiva je delna sodba. Sodišče se ne more upirati dovolitvi in opravi izvršbo. Terjatev ki se izvršuje Terjatev ki se izvršuje mora praviloma biti predhodno ugotovljena v izvršilnem naslovu. ko postane izv naslov izvršljiv.2. b) Vsebina V izvršilnem naslovu morata biti navedeni obe stranki U in D. na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve. izdano v pravdnem postopku. da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Odločba v upravnem postopku in odločba v postopku za prekrške Odločba v upravnem postopku je odločba ki jo izda upravni organ ali pravna oseba pri izvrševanju javnih pooblastil.

ne da bi bil obstoj terjatve predhodno ugotovljen. poravnava v upravnem postopku pa je poravnava sklenjena po zakonu o upravnem postopku. strojev in drugih naprav. 5. kolikor so potrebni D in članom njegovega gospodinjstva hrana in kurjava za 6 mesecev medalje. Možnost izvršbe na podlagi verodostojne listine je možna na denarnih terjatvah vseh pravnih oseb ne glede na to kdo je D – pravna ali fizična oseba. Prav tako ni dovoljeno zavarovanje na stvareh in pravicah. Stranke lahko sklenejo sodno poravnavo tudi v nepravdnem in kazenskem adhezijskem postopku. ki se vnovčijo. Pred pravdnim sodiščem lahko stranke ves čas postopka sklenejo sodno poravnavo o spornem predmetu. ki po vrednosti ustreza višini terjatve. predmet izvršbe za izpolnitev te terjatve pa je premoženje D. ki je rezultat nekega predhodnega postopka v katerem je bila ustanovljena upnikova terjatev. ki so bili dani invalidu ali osebi s telesnimi hibami 2. Izvršba se praviloma vodi zoper dolžnikovo premoženje. Predmet izvršbe ni nikoli premoženje kot celota. 6. v drugem pa o omejitvah izvršbe. da bi moral U izbrati predmet. Mogoče pa jo je skleniti pred pravdo: stranka ki namerava vložiti tožbo. 4. Zakon ne predpisuje. postopek se lahko izvede tudi na podlagi verodostojne listine. ki je po zakonu izvzet iz izvršbe. ko so posamezni predmeti izvzeti iz izvršbe oz je nanje mogoče poseči samo v omejenem obsegu. v katerem sodišče D naloži da v 8ih dneh. poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Sodna poravnava ima učinek pravnomočno razsojene stvari in je izvršilni naslov. Če stvari za izvršbo ni mogoče najti niti pri D niti pri kom tretjem. Predmeti potrebni za opravljanje poklica in dela: kmetu ni mogoče vzeti delovne živine.Sodna poravnava in poravnava v upravnem postopku Sodna poravnava je poravnava sklenjena pred sodiščem. lahko U zahteva plačilo vrednosti stvari. lahko prej poskuša doseči poravnavo pred prvostopnim sodiščem. niti njegov sorazmerni del. oz izvršba na neki predmet v večjem obsegu kot ga določa zakon ni dopustna. poročni prstan pripomočki. ki je izvzet. Izv. Gotovina D ki ima stalne mesečne prejemke ni mogoče odvzeti gotovine do mesečnega zneska. Zakon pa daje D možnost da predlaga. naj se izvršba opravi na drug predmet. če je terjatev iz poravnave zapadla. b) omejitve in oprostitve pri izvršbi na premoženju posameznikov • IZVRŠBA NA PREMIČNI STVARI 1. ki so mu nujni za kmetijsko gopodarstvo obrtniku orodja. ki so ji potrebna za njeno družbeno koristno dejavnost. za fakturo pa se šteje tudi obračun obresti. ker sploh niso v pravnem prometu. Pri izvršbi denarnih terjatev so predmet izvršbe dolžnikove stvari ali pravice. Pri izvršbi denarnih terjatev lahko U prosto izbira predmet izvršbe. strojev in drugih naprav ki jih potrebuje za opravljanje obrti . Poravnava sklenjena pred sodiščem ali upravnim organom je izvršljiva. Izvršbo je mogoče zahtevati z vsemi listinami na podlagi katerih je mogoče zahtevati izdajo plačilnega naloga v pravdnem postopku. druga odličja. Verodostojna listina Izvršba se praviloma dovoli in opravi na podlagi izvršilnega naslova. Oprostitve in omejitve izvršbe a) pojem in pomen Zakon določa vrsto primerov. izjemoma pa tudi osebe na katere se nanašajo izv dejanja. znanstveno ali drugo dejavnost kot poklic knjig in drugih predmetov ki so mu potrebni za opravljanje te dejavnosti 3. ampak vedno posamezna stvar ali pravica (načelo specialne eksekucije). tako da se U lahko poplača. Predmet izvršbe Predmet izvršbe so stvari in pravice. • 1. Nekatere stvari so izvzete iz izvršbe. v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev. Učinek sodne poravnave ima tudi sporazum strank o obstoju terjatve in času njene zapadlosti v primeru zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank. Poštne pošiljke IZVRŠBA DENARNE TERJATVE Prejemki izvzeti iz izvršbe: prejemki iz naslova zakonite preživnine odškodnine za škodo nastalo zaradi porušenja zdravja prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe prejemki iz naslova socialne pomoči 4 . v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh.osebi. ki opravlja umetniško. v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov. ki po zakonu ne morejo biti predmet izvršbe. Stvari namenjene osebni rabi: predmet izvršbe ne morejo biti: predmeti za osebno rabo. ter del. V prvem primeru govorimo o oprostitvah. v nekaterih primerih pa splosni interes zahteva da pravna oseba ne izgubi sredstev. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje kondemnatorni del. 4. Izvršba na predmet.

Sklep o izvržbi na podlagi verodostojne listine mora vsebovati tudi kondemnatorni del. pa samo upniku. v katerem sodišče naloži D. Sklep mora vsebovati tudi pravni pouk. Z njim se ustvarja novo procensopravno razmerje.2. Dovolitev izvršbe a) predlog za izvršbo Za vložitev predloga za izvršbo je legitimiran tisti. Vročitev sklepa o izvršbi spada že k opravi izvršbe. ker zanjo niso podane potrebne procesne predpostavke. s katerim sodišče delno ali v celoti ugodi predlogu za izvršbo. z dvoriščem c) oprostitve in omejitve izvršbe na sredstvih pravnih oseb Izjema je izvršba na premične stvari. Če oseba ovira izvršbo. Oprava izvršbe a) pojem in način Sodišče opravi vsa tista dejanja. V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine mora sodišče odločiti tudi o obstoju terjatve. Če sodišče predlogu za izvršbo ugodi mu sklepa o izvršbi ni treba obrazložiti. tehnične izboljšave in druge pravice. s katerim predlog za izvršbo zavrže sklep s katerim predlogu za izvršbo v celoti ugodi sklep s katerim predlog za izvršbo zavrne sklep s katerim predlogu delno ugodi. konča pa se. ki se kaže v tem. pod določenimi pogoji pa tudi s tožbo zaradi neupravičene pridobitve. za zajamceni os. mora sodišče predlog za izvršbo zavrniti. ki so potrebni. ko je upnikova terjatev v celoti poplačana. s katerim uvede izv postopek po uradni dolžnosti c) sklep o izvršbi Sodišče odloča o dovoljenosti izvršbe po stanju. Proti pravni osebi. Oprava se začne z izvršitvijo prvega izvršitvenega dejanja. Stvari zunaj pravnega prometa in naravna bogastva sredstva potrebna za obrambo in varnost Davščine izvzete iz izvršbe OMEJITVE IZVRŠBE Premične stvari in pravice. Sklep o izvršbi s katerim sodišče predlogu za izvršbo ugodi. delno pa ga zavrne sklep. Če sodišče predlog ugodi. da v 8 dneh oz v 3 dneh po vročitvi sklepa poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. da se po uradni dolžnosti nadaljuje postopek opravljanja izvršbe. V nobenem primeru ni mogoče pred pravnomočnostjo sklepa opraviti izvršbe na podlagi verodostojne listine. Z njim sodišče ugotavlja. Sklep po izvržbi na premične stvari se vroči dolžniku šele po opravi prvega izvršilnega dejanja. POTEK IZVRŠILNEGA POSTOPKA Sestavljata ga dva stadija: Stadij dovolitve izvršbe. vendar pa upnik pred pravnomočnostjo sklepa ne more biti poplačan. Sklep o izvržbi na denarno terjatev vroči sodišče tudi dolžnikovemu dolžniku. Če na dan vložitve predloga terjatev še ni izvršljiva. lahko D tisto kar mu je bilo odvzeto zahteva nazaj s predlogom za nasprotno izvršbo. je konstitutivne narave. vroči predlog obema strankama. na nadomestilo osebnega dohodka in na pokojnino je mogoče seči praviloma do 1/3. Sklep s katerim sodišče predlog zavrne ali zavrže pa je deklaratorne narave. kolikor jih ta potrebuje za lastno preživetje in za preživljanje članov svoje družine hiša v kateri stanuje. V predlogu postavi U zahtevek za izvršbo. 5 . ki je kot U označen v izvršilnem naslovu. ki izhajajo iz sklepa. je uradna oseba upravičena uporabiti silo in odstraniti osebo. ki se praviloma začne takoj po izdaji sklepa o izvršbi in še preden postane ta sklep pravnomočen. če predlog zavrne. sredstva in predmet izvršbe. mora praviloma biti natančno določen predmet izvršbe. ki se začne s predlogom za izvršbo in se praviloma konča s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in stadij oprave izvršbe. ko ni potrebno. 1. b) izvršilna sredstva SREDSTVA IZVZETA IZ IZVRŠBE 1. Omejitve izvršbe: Na osebni dohodek. Izvršba se opravi v takem obsegu kakor izhaja iz sklepa o izvršbi. dolžnikova obveznost. Če pride že po opravljeni izvršbi do razveljavitve sklepa o izvršbi. dohodek do ¼ oz 1/3 • IZVRŠBA NA NEPREMIČNINI Predmeti izvršbe ne morejo biti: kmetijsko zemljišče in gospodarska poslopja kmeta. V sklepu o izvršbi morajo biti navedeni nekateri isti podatki kot v predlogu za izvršbo. ter drugi podatki. kakršno je bilo na dan vložitve predloga za izvršbo. b) odločanje o dovolitvi izvršbe Sklep o izvršbi je sklep. V predlogu za izvršbo. da bi bile te stvari natančno določene. Izvršba se praviloma lahko opravi še pred pravnomočnostjo sklepa. da upnikova pravica ne obstoji. 3. zato morajo biti predpostavke za dopustitev izvršbe izpolnene že v času vložitve predloga. V izvršilnem postopku sodišče izdaja naslednje sklepe: sklep. 2. ki opravlja gospodarsko dejavnost je mogoče voditi izvršbo v neomejenem obsegu na gotovino in vrednostne papirje. izv naslov ali verodostojna listina. V predlogu morajo biti navedeni U in D. da se izvršba lahko opravi. 2. na končne izdelke in polizdelke namenjene za prodajo ter na patente.

. dvostnarnsko. da bi sklep postal pravnomočen. Mogoče jo je vložiti zaradi bistvenih kršitev določb postopka. nedevolutivno in nesuspenzivno pravno sredstvo. ki imajo za namen da se z njimi doseže posredna ali neposredna izpolnitev terjatve. ki se nanaša na samo terjatev. s tem ko dopušča da se ugovor pod določenimi pogoji lahko vloži po poteku 8 dni vse do konca izvršilnega postopka. Med te razloge je mogoče šteti naslednje: a) če odločba na podlagi katere je izdan sklep še ni pravnomočna oz izvršljiva b) če še ni potekel rok za poravnavo terjatve oz če še ni nastopil pogoj določen v poravnavi c) če je potekel rok v katerem je mogoče predlagati izvršbo d) če terjatev ni prešla na U oz obveznost ni prešla na D Ugovor mora D vložiti v roku 8 dni od vročitve sklepa sodišča prve stopnje.. Praviloma je redno. Izvršba ni dovoljena. Sodišče vroči ugovor U. obstoj izv naslova ter dopustnost izvršbe na določen predmet. če zakon ne določa drugače. naknadna nemožnost izpolnitve. pritožba ni dopustna tudi v tistih primerih. Opozicijski razlogi. proti sklepu izdanemu o ugovoru pa je dovoljena pritožba. ker ni pogojev da bi se izvršba opravila v sedanjem času oz v korist ali škodo osebe. Dejstvo ki povzroči prenehanje terjatve je predvsem izpolnitev obveznosti. Ugovor ki je vložen v roku 8 dni od vročitve sklepa je redno pravno sredstvo in preprečuje. Če sodišiče presodi da je ugovor utemeljen razveljavi sklep ter glede na okoliščine v celoti ali delno ustavi izvršbo in razveljavi opravljena izv. kadar je U dolžniku dovolil odlog plačila. pa čas odloga še ni potekel. Praviloma nima suspenzivnega učinka. razen če izpodbija smao odločbo o stroških. nadomestna izpolnitev. to dejstvo pa je med strankama sporno. Upnik lahko v predlogu navede enega ali več izvršilnih sredstev. s katerimi se izpodbija utemeljenost izdanega sklepa o izvršbi kljub veljavnemu izv naslovu in obstoju terjetve. Zakon pozna tudi ugovor kot izredno pravdno sredstvo. Na predpostavke izvršbe se nanašajo pristojnost. saj sodišče začne z opravo izvršbe že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Po novem pa je mogoče ugovor. O pritožbi odloča sodišče druge stopnje. Kot sredstva izvršbe za uveljavitev denarne terjatve sme sodišče dovoliti: prodajo premičnih stvari prodajo nepremičnin prenos denarne terjatve vnovčenje drugih premoženjskih oz materialnih pravic Za uveljavitev nedenarnih terjatev pridejo v poštev naslednja izvršilna sredstva: odvzem premičnih stvari in izročitev upniku izpraznitev nepremičnine in izročitev upniku PRAVNA SREDSTVA V IZVRŠILNEM POSTOPKU Zakon ureja le dve izv sredstvi – pritožbo in ugovor. ki se nanašajo na predpostavke izvršbe. Dovoljena je zoper sklep na prvi stopnji. Ta ugovor je mogoče vložiti do konca izv postopka. ko kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu izvršba ni dovoljena ker je upnikova terjatev prenehala ali je ovirana. ko je izljučena v pravdnem postopku. dejanja. proti sklepu s katerim sodišče dolžnikovemu dolžniku prepove da bi terjatev poravnal dolžniku. novacija. da sodišče odpravi pomanjkljivosti. devolutivno in praviloma nesuspenzivno pravno sredstvo. ki temelji na dejstvu. Impugnacijski razlogi: so razlogi. enostransko. 6 . zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. s katerim sodišče D napoti na pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Sodišče lahko na dolžnikov predlog določi tožnikov predlog določi za izvršbo drugo sredstvo namesto tistega ki ga je predlagal upnik. če sodišče seže na stvar ki ni last D ampak je last tretje osebe.So sodna dejanja.. ki se nanaša na terjatev vložiti tudi po preteku roka. Proti pravnomočni odločbi ni dovoljena niti revizija niti obnova postopka. Če je odločitev o ugovoru odvisna od kakšnega dejstva. napoti sodišče D naj v določenem roku začne pravdo ali drug postopek po nedopustnosti izvršbe. V poštev pride predvsem v primeru. 2. 1. razen če zakon določa drugače. če manjkajo formalne ali substančne predpostavke za njeno dovolitev. Te razloge je mogoče uporabiti z opozicijsko tožbo.. Odločba o pritožbi je pravnomočna. da lahko nanj v 8ih dneh odgovori. Pritožba zadrži izvršitev sklepa samo kadar tako določa zakon. kot tudi dožnik lahko vložita pritožbo proti sklepu. če sodišče predlog za izvršbo zavrže ali zavrne.ki jih lahko izpodbija s pritožbo. To je mogoče zahtevati smao zaradi zamude roka za pritožbo ali ugovor. Tako upnik. Tu gre za primere. če zadošča za uveljavitev terjatve. Vložiti jo je treba v 8ih dneh po vročitvi sklepa sodišča prve stopnje.. združitev. Med pravna sredstva lahkoštejemo tudi zahtevo stranke ali udeleženca v postopku. ki jih je zagrešila uradna oseba. če je to dejstvo nastopilo po nastanku izv naslova oz v času ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku iz katerega izvira izv naslov. Zoper sklep izdan na prvi stopnji je dovoljena pritožba. Med pravna sredstva je mogoče uvrstiti tudi vrnitev v prejšnje stanje. Ugovor dolžnika D lahko sklep izpodbija z ugovorom. Terjatev je ovirana tudi takrat ko je zastarana. Razloge za ugovor razdelimo v tri skupine: Razlogi. Pritožba Je redno. Nato se razpiše narok. Terjatev pa je ovirana. D lahko sklep izpodbija z ugovorom.. ki je stranka v postopku. Poznamo pa tudi ugovor trejtega. odpust dolga. Državni tožilec pa lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti.

sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti ali na predlog legitimirane osebe. samo če se U z ugovorom strinja. če sodišče predlog za izvršbo pravnomočno zavrže ali zavrne. kadar ugotovi da je zaradi kršitve zakona ali mednarodne pogodbe dana podlaga za vložitev pravnega sredstva proti sodni odločbi ali odločbi upravnega ali kakšnega drugega organa. Kadar je postopek o dovolitvi izvršbe še v teku pa pomeni poplačilo upnikove terjatve samo konec oprave izvršbe. ki opravlja izv postopek. Tretji mora vložiti proti sklepu ugovor. da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in če obstojijo upravičeni razlogi. Ugovor tretjega Je pravno sredstvo. Normalno se postopek konča takrat ko je U v celoti poplačan. ZASTOJI IN KONEC IZVRŠILNEGA POSTOPKA 1. če se izvršba še ni začela. Največkrat je to lastninska pravica tretjega. Do odloga pride na podlagi D ali tretjega. da ga izpodbija v celoti.. kadar je bil v času oprave izvršbe že končan postopek odločanja o dovolitvi izvršbe. da izpodbija sklep o izvršbi v celoti ali pa samo v delu. je položaj bolj zapleten. A) odlog na predlog D .. ki trdi da ima na predmetu izvršbe kako pravico ki preprečuje izvršbo. Sodišče odloži izvršbo glede tega predmeta. Če se nato sklep o izvršbi razveljavi.. kadar sodišče odloči da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja ter kadar sodišče razpiše narok. . nimajo nobenega učinka proti nasprotni stranki. Do tega lahko pride. Zastoji v izvršilnem postopku a) prekinitev izv postopka Prekinitev postopka je zastoj v postopku do katerega pride po samem zakonu ali po odločbi sodišča Prekinitev postopka po zakonu: če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost. D lahko vloži tožbo tudi po preteku tega roka. odlog lahko predlaga tretji. pa dokler traa prekinitev. v katerem je sodišče dovolilo izvršbo. ki je zahteval. to dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi. na podlagi katere teče izvršba. kadar izvršbe iz dejanskih in pravnih razlogov ni mogoče opraviti. Razlog za ugovor je podan tudi. Odlog je pogosto posledica tega. ki jo je imel D samo v najemu. če spozna. 3. Ustavitev izvršbe je način prenehanja izvršilnega postopka v stadiju oprave izvršbe. je za odlog potrebna dolžnikova privolitev odlog na predlog tretjega. v katerem mora pravdo začeti. B) odlog na predlog U. Sodišče določi tudi rok. zahteva nazaj s predlogom za nasprotno izvršbo. hrambi. naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno. dejanja ki jih opravi ena stranka. lahko D to. Za spore ki nastanejo med izv postopkom je izključno krajevno pristojno sodiščena območju katerega je sodišče. stranka pa je zaradi izrednih razmer odrezana od sodišča če je odločitev o dolžnikovem ugovoru odvisna od kakšnega dejstva. ki preprečuje izvršbo. Če U ugovoru nasprotuje. ki pa ni prekluziven. Sodišče določi vložniku ugovora rok za vložitev tožbe. ki jih je povszorčil s prekoračitvijo roka. pa nima pooblaščenca če zakoniti zastopnik stranke umre ali izgubi pravico zastopanja. ki se nanaša na samo terjatev ali je med strankama sporno v primeru ugovora tretjega Prekinitev postopka ima za posledico da prenehajo teči vsi roki določeni za procesna dejanja. kar mu je bilo z izvršbo odvzeto. da bi tretji sicer pretpel znatnejšo škodo. Možno ga je vložiti tudi po preteku roka. Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka. ker ima na tem predmetu tako pravico. Sodišče popolno ali delno odloži izvršbo.. zakupu. 4. vse do konca izv postopka. da obstoji dvom o dopustnosti izvršbe. če je bila zarubljena stvar. ki ga lahko vloži tisti. b) odlog izvršbe Je zastoj v izvršilnem postopku ki se nanaša na stadij oprave izvršbe. če bi z njeno izvršitvijo utegnile nastani nepopravljive. če D izkaže za verjetno. napoti sodišče vložnika ugovora na pravdo. 7 .. vendar pa sodišče lahko meritorno odloči o ugovoru in mu ugodi.Sodišče napoti D na pravdo s sklepom proti kateremu ni pritožbe. vendar mora povrniti stoške. C) Učinki odloga izvršbe so enaki učinkom prekinitve postopka po ZPP.. V času prekinitve sodišče ne more opravljati procesnih dejanj. Ugovor se mora vložiti v osmih dneh. c) odlog in prekinitev izvršbe na predlog državnega tožilca To lahko stori takrat. Poplačilo U oz ustavitev izvršbe pomeni konec postopka v celoti.. Kadar sodišče izvršbo dovoli. ter na podlagi dispozitivnih dejanj U ali obeh strank. pa stranka nima pooblaščenca če stranka ki je pravna oseba preneha obstajati če zaradi vojne ali drugih razlogov sodišče preneha delati če drug zakon tako določa Po sklepu sodišča lahko pride do prekinitve postopka. Ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine Zakon daje D možnost. Konec izvršilnega postopka Lahko se konča že v stadiju odločanja o dovolitvi izvršbe. škodljive posledice 2. če temelji na dejstvu ki se nanaša na samo terjatev. Če D v ugovoru ne pove v katerem delu spodbija sklep se šteje. Če se je že začela.. če se za terjatev enega od zakoncev seže na stvari ki spadajo v njuno skupno premoženje. medtem ko se postopek odločanja o dovoljenosti izvršbe nadaljuje. Sodišče ugodi predlogu.

da je kupec bremena dolžan prevzeti. 2. naloži sodišče U da mora v 15ih dneh D vrniti tisto. Učinkuje tudi proti tistemu. da naj se nepremičnina v določenem roku proda pod roko preko pr osebe za promet z nepremičninami ali preko uradne osebe ali kako drugače. V teh primerih je bila izvršba opravljena brez pravnega temelja zato je treba D omogočiti. vendar pa lahko D v 8 dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga. kasneje odpadle. Če U ne izpolni prostovoljno obveznosti. izda sklep o predlogu. Izvršbe ni mogoče dovoliti in opraviti na nepremičnine. da naj se izvršba na nepremičnino ne opravi. v katerem sodišče dovoli in opravi izvršbo te obveznosti. s katerim je sodišče ugodilo predlogu. b) prodajni narok Opravi se pred sodnikom posameznikom in praviloma v sodnem poslopju. razveljavljen ali izrečen za neveljavnega je med izv postopkom poravnal U terjatev je sklep o izvršbi pravnomočno razveljavljen ali spremenjen je izvršba na denarna sredstva izrečena za nedopustno D mora vložiti predlog za izvršbo v treh mesecih od dneva. naj sodišče dovoli izvršbo z drugimi sredstvi ali na drugo nepremičnino. Nasprotna izvršba Lahko se zgodi da se izvršba izpelje do konca in je U poplačan. Če pa U izjavi da predlogu nasprotuje. da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina.Sodišče ustavi izvršbo na predlog D ali tretjega. ki so zahtevali izvršbo vsi zastavni upniki. ki jo vodi D proti U da bi dobil nazaj tisto. 4. Če se ne izjavi. 3. dobljen s prodajo ne bo vsaj delno kril terjatve U. Prevzemno in izbrisno načelo se nanašata na vprašanje. da se nepremičnina ne sme prodati pod določeno vrednostjo. če je bila na njuno tožbo izvršba izrečena za nedopustno. Po našem zakonu je uveljavljena kombinacija obeh načel. če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih. Kritno načelo. ki se lahko v osmih dneh o njem izjavi. če znesek. brez bremen. Stranke se lahko dogovorijo. z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine. izbrisno načelo pa. spremenjen. ki je zahteval izvršbo. Prevzemno načelo pomeni. sodnik ali kdo drug. Upnik lahko predlaga izvršbo na nepremičnino ne glede na višino terjetve. da je po koncu izvršilnega postopka v postopku z izrednimi pravimi sredstvi razveljavljen izv naslov. dovoli sodišče novo prodajo samo na upnikov predlog. Sodišče predlog vroči U in ta se mora o tem izjaviti. Zakon določa. Ko sodišče prejme njegovo izjavo. kar mu je bilo odvzeto v izvršbi. Postopek nasprtone izvršbe je sestavljen iz dveh stadijev. Nasprotna tožba je izvršba. Načela za prodajo nepremičnin a) b) c) Načelo najmanjšega ponudnika. Zaznamba izvršbe Sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino v ZK. tudi. ki so izvzete iz izvršbe. Ugotovitev vrednosti nepremičnine Sodišče ugotovi vrednost s sklepom. ker je bila izvršba opravljena brez pravne podlage. V prvem stadiju odloča sod o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo. ko je izvedel za razlog zanjo. izda sodišče na dolžnikov predlog sklep. Sklep se izda šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Prodaja nepremičnine a) pogoji in način prodaje Proda se na ustni javni dražbi. pomeni. sodišče predlogu ugodi. ali mora kupec prevzeti tudi bremena. če niso priglasili svojih terjatev 8 . kdor ima pravico biti poplačan iz kupnine za to nepremičnino. kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno. ki sodeluje pri prodaji. kar mu je bilo odvzeto v izvršbi. sledi drugi stadij postopka. Sodišče ustavi izvršbo s sklepom. Poplačilna pravica ima enake učinke kot zastavna pravica. ki na tej nepremičnini kasneje pridobi lastninsko pravico ali pravico razpolaganja. nato pa razglasi. 6. s prodajo nepremičnine in s poplačilom U iz zneska dobljenega s prodajo. c) domik in izročitev nepremičnine kupcu Po končani dražbi sodišče ugotovi. sicer ustavi izvršbo. 5. To so: upniki. Sodišče vroči predlog U. Izvršilna dejanja Opravi se s zaznambo sklepa o izvršbi v ZK. proti kateremu se lahko pritoži poleg D vsak. v katerem ugodi predlogu. kar je prejel z izvršbo. ki pomeni. s katerim dovoli nasprotno izvršbo. mora sodišče odločiti po opravljenem naroku. Lahko se zgodi tudi. V tem primeru kupec ne more biti sam D. Če nepremičnine tudi na drugem naroku ni mogoče prodati. Po pravnomočnosti sklepa. najkasneje pa v objektivnem roku enega leta od dneva ko je bil končan izv postopek. da pridobi kupac nepremičnino čisto. Poplačilo upnikov Sodišče poplača upnike po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. IZVRŠBA NA NEPREMIČNINE 1. Z zaznambo pridobi U poplačilno pravico na tej nepremičnini. naknadno pa se izkaže. kdo vse ima pravico biti poplačan iz kupnine. 3. V sklepu. da ni bilo predpostavk za dovolitev in opravo izvršbe ali da se predpostavke ki so prvotno obstajale. D lahko predlaga nasprotno izvršbo če: je izv naslov pravnomočno odpravljen. da dobi nazaj tisto. S tem sklepom razveljavi tudi vsa opravljena izv dejanja.

Začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev Sodišče jo izda. kadar bi D z začasno odredbo utrpel le neznatno škodo. U ali kdo drug. ampak določa da lahko sodišče dovoli vsako odredbo s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. ki jo s svojim ravnanjem povzroča D. kadar U izkaže za verjetno. Pojem in pomen So sredstva za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev. Učinki predhodnih odredb Z rubežem premičnih stvari in z rubežem terjatve dobi U zastavno pravico na teh stvareh. ko se obstoj nevarnosti predpostavlja. Sodišče lahko izda odredbo tudi takrat. Zakon taksativno našteva predhodne odredbe. Ni pa dopustna. Obstoja nevarnosti pa ni treba dokazovati tedaj. ki imajo proti D terjatve iz naslova zakonite preživnine 4. da terjatev ni nastala ali je prenehala ZAČASNE ODREDBE Iz zneska dobljenega s prodajo se najprej poravnajo naslednje terjatve: stroški izvršilnega postopka davščine. vse dokler ni opravljena izvršba. ki bremenijo nepremičnino za zadnje leto privilegirane preživninske in odškodninske terjatve O razdelitvi zneska. če so izpolnjeni pogoji za zavarovanje s predhodno odredbo s katero se da doseči enak namen. izda jo sodišče na predlog upnika. ki ima pravico biti poplačan iz kupnine lahko vse do konca razdelilnega naroka izpodbija terjatev koga drugega. za katerega je bila predhodna odredba izdana. ki jih lahko sodišče odredi za zavarovanje denarnih terjatev. to je nevarnost. Predhodna odredba lahko traja največ 8 dni po nastopu pogojev za izvršbo. Zadostuje objektivna nevarnost. 2. ki so s prodajo ugasnila osebe. da D ne sme izplačati terjatve 3. da bo njihova cena občutno padla. da bi bila brez zavarovanja uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena V tem primeru zadostuje objektivna nevarnost. da je odredba potrebna. Mogoče jih je izdati še preden je bil uveden sodni ali kak drug postopek za ugotovitev obstoja terjatve. da to nevarnost povzroča D s svojim ravnanjem. da se prepreči uporaba sile ali nastanek nenadomestljive škode. da je bila terjatev takrat . noso izpolnjeni pogoji za izvršbo. To so: prepoved razlopaganja s premičnimi stvarmi in hramba teh stvari prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnine ali stvarnih pravic prepoved dolžnikovemu dolžniku. PREDHODNE ODREDBE 1. ki še ni pravnomočen oz izvršljiv Verjetno je izkazana nevarnost. tak glede višine kot glede vrstnega reda. Sodišče dovoli prodajo stvari samo izjemoma. Po uradni dolžnosti ustavi sodišče postopek in razveljavi opravljena dejanja. 1. skril ali kako drugače z njimi razpolagal. že plačana ali dovolj zavarovana če je pravnomočno ugotovljeno. Postopek s predhodno odredbo Začne se na predlog U. če se stvari hitro kvarijo ali če obstoji nevarnost. Na D predlog ustavi sodišče izvršbo: če D položi pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški če D izkaže za verjetno. če U izkaže verjeten obstoj terjatve in nevarnost da bo D sicer onemogočil ali otežil izterjavo s tem. ki opravlja posle plačilnega prometa. kot tudipo koncu postopka. Sodišče lahko izda vsako začasno odredbo. za katerega je dovoljeno zavarovanje predznamba zastavne pravicena dolžnikovi nepremičnini ali na pravici vknjiženi na nepremičnini. med več U odloči sodišče na razdelitvenem naroku. če sta izpolnjeni dve predpostavki: U ima izv naslov. Te so: rubež premičnih stvari rubež terjatve prepoved organizaciji . 3. U mora dokazati obstoj subjektivne nevarnosti. dobljenega s prodajo. Zakon našteva primere. med postopkom. ko je potekel čas. tako da se bo lahko kasneje. če ta terjatev vpliva na njegovo poplačilo. iz tega premoženja lahko poplačal. ko bo izv naslov postal pravnomočen in izvršljiv. Pojem in predpostavke Pomenijo način zavarovanja denarnih terjatev. ko je sodišče izdalo predhodno odredbo.- osebe. Prenehanje predhodne odredbe Sodišče ustavi postopke po uradni dolžnosti ali na predlog D. ki imajo pravico do odškodnine za osebne služnosti in realna bremena. Sodišče odloči o njej s sklepom. če v 15ih dneh od dneva. kar pomeni. da bo svoje premoženje oz svoja sredstva odtujil. 5. Začasne terjatve za zavarovanje nedenarnih terjatev U mora izkazati verjeten obstoj terjatve in nevarnost. da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Zakon teha odredb ne našteva taksativno. 2. da ni nujno. Vrste S predhodno odredbo dobi U zavarovanje na premoženju D. da ne sme izplačevati dolžnikovega naloga za znesek. s katero je mogoče doseči namen zavarovanja zlasti pa: 9 .

... Dovolitev začasne odredbe Sodišče uvede postopek na predlog U. Če D začasne odredbe ne upošteva... Na predlog D ali U lahko sodišče odloči... se smiselno uporabijo pravila obligacijskega prava o spodbijanju dolžnikovih dejanj.... kar bi lahko povzročilo škodo U 4......... da ta ni več potrebna v primerih. Kadar D prekrši začasno odredbo. da začasno odredbo upraviči. Na U predlog se lahko odredba tudi podaljša. ko sodišče na predlog D ustavi postopek s predhodno odredbo 6.... Trajanje začasne odredbe in njeno prenehanje V sklepu o začasni odredbi sodišče odloči koliko časa naj odredba traja... 10 . da naj namesto začasne odredbe D položi varščino..- prepoved obremenitve in odtujitve premičnih stvari ........ da ne sme storiti ničesar....nepremičnine prepoved D... tako spremenile... V nekaterih primerih pa izda odredbo tudi po uradni dolžnosti. mora določiti tudi rok v katerem mora U vložiti tožbo oz predlagati uvedbo drugega postopka. da U z začasno odredbo ne dobi zastavne pravice na predmetu zavarovanja.. zaradi katerih je bila začasna odredba izdana......... Sodišče ustavi na predlog D postopke z začasno odredbo in razveljavi opravljena dejanja: če U ni v določenem roku v opravičilo začasne odredbe vložil tožbe oz začel kakšnega drugega postopka če je potekel čas za katerega je bila izdana če so se okoliščine.. Učinki začasne odredbe Zakon izrecno določa. je za svoje ravnanje tudi kazensko odgovoren. 5...... Če je izdalo odredbo pred uvedbo pravdnega ali kakšnega drugega postopka..

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful