IZVRŠILNI IN PRAVDNI POSTOPEK O razmerju med izvršilnim in pravdnim postopkom obstajata dve stališči: 1.

izvršilni postopek pomeni nadaljevanje pravdnega in s tem njegov sestavni del 2. gre za poseben postopek, ki predstavlja samostojno celoto. Za obe stalšči je mogoče navesti teoretične argumente. Za prvo stališče govori predvsem to, da izvr. postopek navadno res sledi pravdnemu in da veljajo zanj nekatera enaka načela in pravila kot za pravdni postopek. Za drugo stališče pa govori okoliščina, da ni nujno, da pravdnemu postopku vselej sledi izvršilni. Izvršilni postopek lahko teče, ne da bi prej tekel pravdni. Oba postopka lahko tečeta vzporedno. Med njima obstajajo določene razlike: pravdni postopek se začne na predlog trditve tožnika, da ima proti tožencu pravico zahtevati sodno varstvo določene vsebine. Predpostavka za uvedbo izvršilnega postopka pa je, da upnikova terjatev izhaja iz listine, ki ji zakon priznava lastnost izvršilnega naslova. Več razlogov govori za stališče, da izvršilni postopek ni del pravdnega postopka ampak je samostojen postopek. VRSTE IZVRŠBE a) Izvršba in zavarovanje

e)

Naturalna in denarna izvršba

Pri naturalni izvršbi dobi upnik terjatev v taki obliki kot izvira iz izvršilnega nasova. Če mu je dolžnik dolžan določeno vsoto denarja, bo dobil v postopku denar. Kadar je dolžnik dolžan izročiti neko stvar ali stvari, mu bo sodišče najprej skušalo vzeti stvar oz. ga prisiliti k ravnanju v skadu z izvršolnim naslovom. Denarna izvršba pa pomeni da lahko upnik v izvršilnem postopku prisilno izterja samo denarno izpolnitev. Kadar dolžnik prostovoljno ne izpolni neke nedenarne terjatve, lahko upnik zahteva samo denarno nadomestilo. f) Izvršba proti fizičnim in pravnim osebam

TEMELJNA NAČELA 1. Načelo dispozitivnosti in oficialnosti Postopek se praviloma uvede na predlog upnika, samo izjemoma, kadar tako določa zakon, se uvede po uradni dolžnosti. Pri tem gre za primere ko se v izvršilnem postopku izvršujejo odločbe kazenskih sodišč. Po uradni dolžnosti se izvršujejo tudi pravnomočni sklepi o kaznih, ki jih sodišče izreka v pravdnem postopku. V predlogu za izvršbo navede upnik terjatev, ki naj se izvrši, kot tudi predmet izvršbe in izvršilna sredstva. Sodišče je na njegov predlog vezano. Upnik lahko ves čas postopka delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo. Po tem ko sodišče dovoli izvršbo, vodi naprej postopek po uradni dolžnosti. V izvršilnem postopku se ne uporabljajo določbe o mirovanju postopka. 2. Razpravno in preiskovalno načelo Razpravno načelo pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva zadolžene stranke, preiskovalno načelo pa pomeni, da sodišče zbira gradivo po uradni dolžnosti. Vsaka stranka je dolna navajati dejstva, na katera opira svoje zahtevke ali ugovore. Nekatera dejstva pa mora sodišče ugotoviti po uradni dolžnosti (pazi na obstoj izvršilnega naslova, na oprostitve in omejitve izvršbe,...). upnik mora navesti točne podatke dolžnika, poiskati mora tudi bančni račun. Če teh podatkov ne more zagotoviti, mora zaprositi sodišče, da bo po uradni dolžnosti naredilo poizvedbe. Problem se pojavi ko dolžnik skriva svoje premoženje, ker v tem primeru U ne bo prišel do svojega poplačila. V takem primeru je zelo pomemben institut predložitve seznama premoženja. V tem primeru D nastopi v vlogi priče in mora povedati vse podatke o svojem premoženju. 3. Načelo kontradiktornosti Vsaka stranka ima možnost, da izjavi svoje stališče. To načelo je prilagojeno. Sodišče namreč o predlogu za izvršbo oz zavarovanje odloči, ne da bi imel D možnost da se o njem izjavi. Tudi načelo kontradiktornosti postopka ni tako poudarjeno saj sodišče opravi narok samo, če je v zakonu tako določeno ali če je po njegovem mnenju to potrebno. V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora sodišče dati drugi stranki možnost, da se izjavi. Tako se ugovor D vroči U, ki lahko nanj odgovori. Tudi predlog za nasprotno izvršbo je treba vročiti U in mu dati možnost, da se o njem izjavi.

O izvršbi v ožjem pomenu besede govorimo takrat, kadar se zahteva neposredna realizacija upnikove terjatve na podlagi že pravnomočne in izvršljive sodne odločbe oz drugega izvršilnega naslova. Včasih pa je potrebna, da se zavaruje upnikova terjatev še preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato ureja izvršilno pravo tudi zavarovanje zahtevkov ki še niso izvršljivi. Po vrsti terjatev ločimo izvršbo denarnih in nedenarnih terjatev. Izvršbo denarnih terjatev je mogoče dovoliti in opraviti na dolžnikove premične in nepremične stvari, denarne terjatve in druge premoženjske pravice. Izvršbo nedenarnih terjatev pa se dovoli in opravi za izročitev in dobavo premičnih stvari, izpraznitev in izročitev nepremičnine, za storitev, opustitev, dopustitev,... b) Specialna in generalna izvršba

Pri specialni izvršbi se vodi izvršba samo na posamezen predmet ali pravico (v izvršilnem postopku), pri generalni izvršbi pa je predmet izvršbe celotno dolžnikovo premoženje (imamo v stečajnem postopku). c) Realna in personalna izvršba

Realna izvršba se vodi zoper dolžnikovo premoženje, personalna pa zoper njegovo osebo. d) Izvršba z posredno in neposredno silo

O izvršbi z neposredno silo govorimo takrat, kadar je mogoče doseči realizacijo upnikove terjatve brez sodelovanja dolžnika. Izvršba s posredno silo pa je potrebna takrat ko realizacije upnikove terjatve ni mogoče doseči brez dolžnikovega sodelovanja.

1

6. V postopku izvršbe za izročitev premičnih stvari se odvzamejo stvari. da v izvršilnem postopku uveljavljajo svoje interese. ki nimajo položaja stranke v tem postopku. Na aktivni strani lahko nastopa več oseb. Načelo javnosti. proti kateri se uveljavlja ali zavaruje terjatev. V postopku izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine pa se iz nje najprej izseli osebe in odstrani stvari. pasivno pa dolžnik.sredstva izvršbe dopustnost izvršbe na določen predmet potreben obseg izvršbe + plačana sodna taksa b) formalne: obstoj izvršilnega naslova obstoj sodne jurisdikcije pristojnost formalna pravilnost in vsebina podlage za izvršbo procesna legitimacija strank procesni roki v katerih se lahko vloži predlog ali po izteku katerega se predlog ne more več vložiti 2 . tako da pride do neke vrste sosporništva. Tako se lahko zgodi da poseže sodišče na stvar ki ni dolžnikova last. da mora sodišče zadeve jemati v obravnavo po vrsti kot jih je prejelo. Tudi v tem postopku lahko na aktivni ali pasivni strani nastopa več subjektov. Splošno o predpostavkah Morajo oz ne smejo biti podane. mora biti dospela. Sodišče opravi narok samo. razen če zakon določa drugače. da se lahko opravi izvršilni postopek. Roki so kratki. Načelo vrstnega reda pomeni. ki ni stranka. zato jim daje zakon položaj udeležencev v postopku. neposrednosti. Ta dejanja opravljajo posebni sodni uslužbenci (sodni izvršitelji). 2. rok za ugovor je 8 dni.. ki je prej dobil poplačilno pravico na predmetu. v drugem pa opravi izvršbo. b) Udeleženci izvršilnega postopka Z izvršilnim postopkom so lahko prizadete pravice ali pravne koristi drugih oseb. V izvršilnem postopku je aktivno legitimiran upnik.4. Kadar sodišče opravi narok. Za vsako vrsto izvršbe je določena posebna krajevna pristojnost glede na predmet izvršbe in izvršilna sredstva (izključna pristojnost). in za odločanje o razdelitvi zneska dobljenega s prodajo dolžnikovih stvari v izvršilnem postopku. je ta praviloma javen. na pasivni strani pa takrat. Načelo prioritete in sorazmernega poplačila upnikov Prednost ima tisti. Stranke a) Upnik in dolžnik Nastopata dve stranki z nasprotujočimi si interesi: aktivna stranka ki zahteva izvršbo ali zavarovanje in pasivna stranka proti kateri je vložen predlog za izvršbo oz zavarovanje. ki so predmet izvršbe in se izročijo upniku. SUBJEKTI IZVRŠILNEGA POSTOPKA 1. za katere zakon uporablja izraz uradne osebe. Ločimo dve vrsti predpostavk: a) Substančne – so tiste ki se nanašajo na: terjatev. Načelo ekonomičnosti. 5. vrnitev v prejšnje stanje pa je mogoče zahtevati samo zaradi zamude roka za ugovor in pritožbo. vendar sam neposredno ne opravlja izvršilnih in zavarovalnih dejanj. na drugi stopnji pa to poteka v senatu treh sodnikov. V prvem stadiju sodišče preizkuša ali so podane predpostavke za dovolitev izvršbe. Udeleženec v postopku je oseba. ki je predmet izvršbe.. PREDPOSTAVKE IZVRŠBE 1. razen če narava terjatve in posebne okoliščine zahtevajo drugačen postopek. nato oceni zarubljene stvari in sklene pogodba o prodaji teh stvari. lahko obstojijo pravice tretjih oseb. Sodišča in drugi organi a) Sodišče Izvršilni postopek se deli na dva stadija. Za dovolitev in opravo izvršbe je pristojno isto sodišče. da nasprotuje predlogu. ki so v solastnini oz spadajo v njihovo skupno premoženje.. b) Sodni izvršitelj Sodnik vodi izvršilni postopek in izdaja odločbe. c) Zastopniki in pooblaščenci Uporabljajo se določila ZPP. Pri izvršbi denarne terjatve na dolžnikove premične stvari se opravi rubež. dolžnika pa kot osebo. da se postopek izvede s čim manj zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. hitrosti in vrstnega reda postopanja Načelo ekonomičnosti zahteva. kadar tako določa zakon ali če je to po njegovem mnenju potrebno. Vrstni red poplačanih pravic na stvari. Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in v njem izdaja odločbe sodnik posameznik. izvršljiva in veljavna stvarno legitimacijo strank alternativnost obveznosti . vsem tem osebam je treba omogočiti. ampak last nekoga tretjega. a v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist. Zakon definira upnika kot osebo katere terjatev se uveljavlja ali zavaruje. ki je bila zarubljena za več upnikov se ravna po dnevu rubeža. ki na podlagi istega izvršilnega naslova uveljavljajo terjatve proti istemu dolžniku. potem pa izroči v posest upniku. ki mora obstajati. Narok je obvezen pri odločanju o predlogu za nasprotno izvršbo kadar U izjavi. kadar se izvršba proti več dolžnikom vodi na stvari. pisnosti in ustnosti Prevladuje načelo pismenosti. na nepremičnini.

če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih. da se lahko izpodbija pred razsodiščem višje stopnje. ki ni naveden v izvršilnem naslovu mora biti pravno nasledstvo izkazano z javno ali s po zakonu overjeno listino oz s pravnomočno sodbo. če je z njo stranki naložena neka dajatev. Izv naslov je samo dajatvena sodba. Navedeni morajo biti tudi vrsta. Če je izv naslov med postopkom pravnomočno odpravljen. Sodna odločba je izvršljiva. saj pomeni končno odločbo o delu zahtevka oz o enem izmed zahtevkov. če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti druga odločba za atero zakon določa. za nedenarne terjatve pa lahko sodišče določi tudi daljši rok. ali obstoji izv naslov. Izvršljiva je delna sodba. 3 . b) Vsebina V izvršilnem naslovu morata biti navedeni obe stranki U in D.2. pa tudi sklep o potrditvi pp po ZPPSL. Sodišče se ne more upirati dovolitvi in opravi izvršbo. ga določi sodišče v sklepu o izvršbi. ki je v njej ugotovljena. Izvršilno sodišče je na izv naslov vezano. če je ta vložen na podlagi izv naslova. Paricijski rok začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki. če je postala dokončna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. plačilni nalog proti kateremu ni bil vložen ugovor. Odločba izdana v upravnem postopku je izvršljiva. Arbitražna odločba ima nasproti strankam učinek pravnomočne sodbe. izdani v nepravdnem postopku. da je izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti D notarski zapis Sodne odločbe Je najpomembnejši izv naslov. sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. izdano v pravdnem postopku. Sodba postane pravnomočna. Ima dvojen pomen: je formalna predpostavka za dopustnost izvršbe. Odločba v upravnem postopku in odločba v postopku za prekrške Odločba v upravnem postopku je odločba ki jo izda upravni organ ali pravna oseba pri izvrševanju javnih pooblastil. ki je sama po sebi nezakonita ali nemoralna. nepravilna oz nezakonita. razveljavljen. če zakon določa. spremenjen. Sodišče pa zavrne predlog za izvršbo. Zato mora biti v izvršilnem naslovu določen rok za prostovoljno izvršitev obveznosti. na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve. ker je sodna odločba iz katere izvira. kateri je naložena izpolnitev. v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. s katerim se dolžniku nalaga izpolnitev neke obveznosti. zato ne more zavrniti predloga za izvršbo z utemeljitvijo. če pa se kot stranka pojavi kdo. U mora izvršilni naslov predložiti predlogu za izvršbo. c) Vrste Izvršilni naslovi so: - - izvršljiva sodna odločba sodna poravnava izvršljiva odločba v upravnem postopku poravnava v upravnem postopku izvršljiva odločba v postopku za prekrške. če je predmet obveznosti sicer dopusten. razen če je sodišče pred katerim je predlog vložen odločalo o zadevi na prvi stopnji. sklep o stroških postopka ter sklepi o denarnih kaznih. sodišče po uradni dolžnosti ustavi izvršbo in razveljavi vsa opravljena dejanja. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to. da je terjatev nemoralna ali nedopustna. Te odločbe so izv naslov samo. Poleg sodb so izvršljivi tudi meritorni sklepi izdani v pravdnem postopku. izrečen za neveljavnega. 3. čas in obseg izpolnitve obveznosti. če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti in če ni z zakonom določena pristojnost kakšnega drugega organa. Od tega pravila pa veljajo nekatere izjeme. Če je izv naslov odločba. ki jo izda sodnik za prekrške ali pristojni upravni organ. praviloma javna listina. U lahko zahteva izvršbo šele po tem. ko izv sodišče samo odloča o nekaterih materialnopravnih pravicah ter nato dovoli in opravi izvršbo: odločitev o zamudnih obrestih na neplačane stroške postopka izvršba na podlagi verodostojne listine odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo sodni penali Terjatev je mogoče dovoliti in opraviti v takšnem obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova. Izv naslov so tudi dajatveni sklepi. Sodba kazenskega sodišča je izvršilni naslov za sodno izvršbo predvsem takrat kadar je z njo v adhezijskem postopku odločeno o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca. Odločba v postopku za prekrške pa je odločba. Tudi arbitražna odločba je izvršilni naslov. da pritožba ne zadrži njene izvršitve. ko se je ne more več izpodbijati s pritožbo. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (paricijski rok) znaša v pravdnem postopku praviloma 15 dni. Vendar pa sodišče dovoli izvršbo tudi na podlagi nepravnomočne sodne odločbe. če je pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Terjatev ki se izvršuje Terjatev ki se izvršuje mora praviloma biti predhodno ugotovljena v izvršilnem naslovu. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok 8 dni. ko postane izv naslov izvršljiv. vendar je sodišče v konkretnem primeru odločilo v nasprotju s prisilnimi predpisi. Izvršilni naslov a) pojem in pomen Je kvalificirana. če ni v pogodbi dogovorjeno.

strojev in drugih naprav. v katerem sodišče D naloži da v 8ih dneh. Izv. Verodostojna listina Izvršba se praviloma dovoli in opravi na podlagi izvršilnega naslova. za fakturo pa se šteje tudi obračun obresti. ker sploh niso v pravnem prometu. Zakon ne predpisuje. Nekatere stvari so izvzete iz izvršbe. ki so mu nujni za kmetijsko gopodarstvo obrtniku orodja. ki je izvzet. izjemoma pa tudi osebe na katere se nanašajo izv dejanja. V prvem primeru govorimo o oprostitvah. Izvršba na predmet. ki je rezultat nekega predhodnega postopka v katerem je bila ustanovljena upnikova terjatev. Izvršbo je mogoče zahtevati z vsemi listinami na podlagi katerih je mogoče zahtevati izdajo plačilnega naloga v pravdnem postopku. predmet izvršbe za izpolnitev te terjatve pa je premoženje D. v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev. ko so posamezni predmeti izvzeti iz izvršbe oz je nanje mogoče poseči samo v omejenem obsegu. Stvari namenjene osebni rabi: predmet izvršbe ne morejo biti: predmeti za osebno rabo. poravnava v upravnem postopku pa je poravnava sklenjena po zakonu o upravnem postopku. 4. Predmeti potrebni za opravljanje poklica in dela: kmetu ni mogoče vzeti delovne živine. Možnost izvršbe na podlagi verodostojne listine je možna na denarnih terjatvah vseh pravnih oseb ne glede na to kdo je D – pravna ali fizična oseba. Predmet izvršbe ni nikoli premoženje kot celota. Gotovina D ki ima stalne mesečne prejemke ni mogoče odvzeti gotovine do mesečnega zneska. Izvršba se praviloma vodi zoper dolžnikovo premoženje. oz izvršba na neki predmet v večjem obsegu kot ga določa zakon ni dopustna. Učinek sodne poravnave ima tudi sporazum strank o obstoju terjatve in času njene zapadlosti v primeru zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank. lahko U zahteva plačilo vrednosti stvari. ki so bili dani invalidu ali osebi s telesnimi hibami 2. kolikor so potrebni D in članom njegovega gospodinjstva hrana in kurjava za 6 mesecev medalje. 5. lahko prej poskuša doseči poravnavo pred prvostopnim sodiščem. ki po vrednosti ustreza višini terjatve. Poravnava sklenjena pred sodiščem ali upravnim organom je izvršljiva. v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh. Pri izvršbi denarnih terjatev lahko U prosto izbira predmet izvršbe. b) omejitve in oprostitve pri izvršbi na premoženju posameznikov • IZVRŠBA NA PREMIČNI STVARI 1. tako da se U lahko poplača. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje kondemnatorni del. Sodna poravnava ima učinek pravnomočno razsojene stvari in je izvršilni naslov. če je terjatev iz poravnave zapadla. ki je po zakonu izvzet iz izvršbe. ne da bi bil obstoj terjatve predhodno ugotovljen. ki po zakonu ne morejo biti predmet izvršbe. Stranke lahko sklenejo sodno poravnavo tudi v nepravdnem in kazenskem adhezijskem postopku. postopek se lahko izvede tudi na podlagi verodostojne listine. druga odličja. ter del. poročni prstan pripomočki. ampak vedno posamezna stvar ali pravica (načelo specialne eksekucije). Pred pravdnim sodiščem lahko stranke ves čas postopka sklenejo sodno poravnavo o spornem predmetu. poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov. Zakon pa daje D možnost da predlaga. ki so ji potrebna za njeno družbeno koristno dejavnost. naj se izvršba opravi na drug predmet. Poštne pošiljke IZVRŠBA DENARNE TERJATVE Prejemki izvzeti iz izvršbe: prejemki iz naslova zakonite preživnine odškodnine za škodo nastalo zaradi porušenja zdravja prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe prejemki iz naslova socialne pomoči 4 . Oprostitve in omejitve izvršbe a) pojem in pomen Zakon določa vrsto primerov. v nekaterih primerih pa splosni interes zahteva da pravna oseba ne izgubi sredstev. da bi moral U izbrati predmet. Predmet izvršbe Predmet izvršbe so stvari in pravice. • 1. znanstveno ali drugo dejavnost kot poklic knjig in drugih predmetov ki so mu potrebni za opravljanje te dejavnosti 3. ki se vnovčijo. Pri izvršbi denarnih terjatev so predmet izvršbe dolžnikove stvari ali pravice.osebi. 6.Sodna poravnava in poravnava v upravnem postopku Sodna poravnava je poravnava sklenjena pred sodiščem. ki opravlja umetniško. strojev in drugih naprav ki jih potrebuje za opravljanje obrti . 4. v drugem pa o omejitvah izvršbe. niti njegov sorazmerni del. Mogoče pa jo je skleniti pred pravdo: stranka ki namerava vložiti tožbo. Če stvari za izvršbo ni mogoče najti niti pri D niti pri kom tretjem. Prav tako ni dovoljeno zavarovanje na stvareh in pravicah.

Če pride že po opravljeni izvršbi do razveljavitve sklepa o izvršbi. zato morajo biti predpostavke za dopustitev izvršbe izpolnene že v času vložitve predloga. ki so potrebni. V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine mora sodišče odločiti tudi o obstoju terjatve. ko je upnikova terjatev v celoti poplačana. kakršno je bilo na dan vložitve predloga za izvršbo. 5 . V sklepu o izvršbi morajo biti navedeni nekateri isti podatki kot v predlogu za izvršbo.2. ki se praviloma začne takoj po izdaji sklepa o izvršbi in še preden postane ta sklep pravnomočen. 2. b) odločanje o dovolitvi izvršbe Sklep o izvršbi je sklep. Izvršba se praviloma lahko opravi še pred pravnomočnostjo sklepa. dolžnikova obveznost. če predlog zavrne. Sklep o izvržbi na denarno terjatev vroči sodišče tudi dolžnikovemu dolžniku. s katerim sodišče delno ali v celoti ugodi predlogu za izvršbo. na nadomestilo osebnega dohodka in na pokojnino je mogoče seči praviloma do 1/3. mora sodišče predlog za izvršbo zavrniti. je konstitutivne narave. z dvoriščem c) oprostitve in omejitve izvršbe na sredstvih pravnih oseb Izjema je izvršba na premične stvari. s katerim uvede izv postopek po uradni dolžnosti c) sklep o izvršbi Sodišče odloča o dovoljenosti izvršbe po stanju. pod določenimi pogoji pa tudi s tožbo zaradi neupravičene pridobitve. 2. Omejitve izvršbe: Na osebni dohodek. sredstva in predmet izvršbe. Proti pravni osebi. da se po uradni dolžnosti nadaljuje postopek opravljanja izvršbe. ki opravlja gospodarsko dejavnost je mogoče voditi izvršbo v neomejenem obsegu na gotovino in vrednostne papirje. Sklep o izvržbi na podlagi verodostojne listine mora vsebovati tudi kondemnatorni del. ki izhajajo iz sklepa. Sklep s katerim sodišče predlog zavrne ali zavrže pa je deklaratorne narave. Vročitev sklepa o izvršbi spada že k opravi izvršbe. ki je kot U označen v izvršilnem naslovu. ter drugi podatki. tehnične izboljšave in druge pravice. V izvršilnem postopku sodišče izdaja naslednje sklepe: sklep. da se izvršba lahko opravi. v katerem sodišče naloži D. Sklep mora vsebovati tudi pravni pouk. 3. Oprava izvršbe a) pojem in način Sodišče opravi vsa tista dejanja. za zajamceni os. konča pa se. V nobenem primeru ni mogoče pred pravnomočnostjo sklepa opraviti izvršbe na podlagi verodostojne listine. vroči predlog obema strankama. Če oseba ovira izvršbo. da upnikova pravica ne obstoji. ki se kaže v tem. s katerim predlog za izvršbo zavrže sklep s katerim predlogu za izvršbo v celoti ugodi sklep s katerim predlog za izvršbo zavrne sklep s katerim predlogu delno ugodi. Z njim se ustvarja novo procensopravno razmerje. Stvari zunaj pravnega prometa in naravna bogastva sredstva potrebna za obrambo in varnost Davščine izvzete iz izvršbe OMEJITVE IZVRŠBE Premične stvari in pravice. V predlogu morajo biti navedeni U in D. Izvršba se opravi v takem obsegu kakor izhaja iz sklepa o izvršbi. Če sodišče predlogu za izvršbo ugodi mu sklepa o izvršbi ni treba obrazložiti. delno pa ga zavrne sklep. Oprava se začne z izvršitvijo prvega izvršitvenega dejanja. Če na dan vložitve predloga terjatev še ni izvršljiva. izv naslov ali verodostojna listina. vendar pa upnik pred pravnomočnostjo sklepa ne more biti poplačan. 1. Če sodišče predlog ugodi. Sklep o izvršbi s katerim sodišče predlogu za izvršbo ugodi. ker zanjo niso podane potrebne procesne predpostavke. na končne izdelke in polizdelke namenjene za prodajo ter na patente. mora praviloma biti natančno določen predmet izvršbe. lahko D tisto kar mu je bilo odvzeto zahteva nazaj s predlogom za nasprotno izvršbo. POTEK IZVRŠILNEGA POSTOPKA Sestavljata ga dva stadija: Stadij dovolitve izvršbe. da bi bile te stvari natančno določene. kolikor jih ta potrebuje za lastno preživetje in za preživljanje članov svoje družine hiša v kateri stanuje. b) izvršilna sredstva SREDSTVA IZVZETA IZ IZVRŠBE 1. je uradna oseba upravičena uporabiti silo in odstraniti osebo. ko ni potrebno. Dovolitev izvršbe a) predlog za izvršbo Za vložitev predloga za izvršbo je legitimiran tisti. da v 8 dneh oz v 3 dneh po vročitvi sklepa poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. V predlogu postavi U zahtevek za izvršbo. V predlogu za izvršbo. Sklep po izvržbi na premične stvari se vroči dolžniku šele po opravi prvega izvršilnega dejanja. dohodek do ¼ oz 1/3 • IZVRŠBA NA NEPREMIČNINI Predmeti izvršbe ne morejo biti: kmetijsko zemljišče in gospodarska poslopja kmeta. Z njim sodišče ugotavlja. pa samo upniku. ki se začne s predlogom za izvršbo in se praviloma konča s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in stadij oprave izvršbe.

ki jih je zagrešila uradna oseba. ki se nanaša na samo terjatev. Dovoljena je zoper sklep na prvi stopnji. To je mogoče zahtevati smao zaradi zamude roka za pritožbo ali ugovor. Po novem pa je mogoče ugovor.. 6 .So sodna dejanja. Terjatev je ovirana tudi takrat ko je zastarana. Tako upnik. Odločba o pritožbi je pravnomočna. če zakon ne določa drugače. Proti pravnomočni odločbi ni dovoljena niti revizija niti obnova postopka. Državni tožilec pa lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. ki temelji na dejstvu. Izvršba ni dovoljena. V poštev pride predvsem v primeru. ki se nanaša na terjatev vložiti tudi po preteku roka.. Nato se razpiše narok. Med pravna sredstva lahkoštejemo tudi zahtevo stranke ali udeleženca v postopku. Te razloge je mogoče uporabiti z opozicijsko tožbo. Tu gre za primere. napoti sodišče D naj v določenem roku začne pravdo ali drug postopek po nedopustnosti izvršbe. Praviloma je redno. Sodišče vroči ugovor U.. Med pravna sredstva je mogoče uvrstiti tudi vrnitev v prejšnje stanje. če zadošča za uveljavitev terjatve. to dejstvo pa je med strankama sporno. Impugnacijski razlogi: so razlogi. Pritožba zadrži izvršitev sklepa samo kadar tako določa zakon. Pritožba Je redno. s katerimi se izpodbija utemeljenost izdanega sklepa o izvršbi kljub veljavnemu izv naslovu in obstoju terjetve.. O pritožbi odloča sodišče druge stopnje. obstoj izv naslova ter dopustnost izvršbe na določen predmet. proti sklepu izdanemu o ugovoru pa je dovoljena pritožba. nadomestna izpolnitev. saj sodišče začne z opravo izvršbe že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. enostransko. 1. Poznamo pa tudi ugovor trejtega.ki jih lahko izpodbija s pritožbo. pritožba ni dopustna tudi v tistih primerih. Zakon pozna tudi ugovor kot izredno pravdno sredstvo. Sodišče lahko na dolžnikov predlog določi tožnikov predlog določi za izvršbo drugo sredstvo namesto tistega ki ga je predlagal upnik. združitev. Zoper sklep izdan na prvi stopnji je dovoljena pritožba. Terjatev pa je ovirana. Vložiti jo je treba v 8ih dneh po vročitvi sklepa sodišča prve stopnje.. dvostnarnsko. kadar je U dolžniku dovolil odlog plačila. Ugovor dolžnika D lahko sklep izpodbija z ugovorom. s katerim sodišče D napoti na pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. D lahko sklep izpodbija z ugovorom. razen če zakon določa drugače. Če je odločitev o ugovoru odvisna od kakšnega dejstva. Ugovor ki je vložen v roku 8 dni od vročitve sklepa je redno pravno sredstvo in preprečuje. da sodišče odpravi pomanjkljivosti. s tem ko dopušča da se ugovor pod določenimi pogoji lahko vloži po poteku 8 dni vse do konca izvršilnega postopka. če manjkajo formalne ali substančne predpostavke za njeno dovolitev. če sodišče seže na stvar ki ni last D ampak je last tretje osebe. ko je izljučena v pravdnem postopku. pa čas odloga še ni potekel. naknadna nemožnost izpolnitve. da bi sklep postal pravnomočen. Upnik lahko v predlogu navede enega ali več izvršilnih sredstev. ko kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu izvršba ni dovoljena ker je upnikova terjatev prenehala ali je ovirana. da lahko nanj v 8ih dneh odgovori. če je to dejstvo nastopilo po nastanku izv naslova oz v času ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku iz katerega izvira izv naslov.. Opozicijski razlogi. proti sklepu s katerim sodišče dolžnikovemu dolžniku prepove da bi terjatev poravnal dolžniku. ki je stranka v postopku. kot tudi dožnik lahko vložita pritožbo proti sklepu. Praviloma nima suspenzivnega učinka. Na predpostavke izvršbe se nanašajo pristojnost. nedevolutivno in nesuspenzivno pravno sredstvo. Kot sredstva izvršbe za uveljavitev denarne terjatve sme sodišče dovoliti: prodajo premičnih stvari prodajo nepremičnin prenos denarne terjatve vnovčenje drugih premoženjskih oz materialnih pravic Za uveljavitev nedenarnih terjatev pridejo v poštev naslednja izvršilna sredstva: odvzem premičnih stvari in izročitev upniku izpraznitev nepremičnine in izročitev upniku PRAVNA SREDSTVA V IZVRŠILNEM POSTOPKU Zakon ureja le dve izv sredstvi – pritožbo in ugovor. zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. razen če izpodbija smao odločbo o stroških. Ta ugovor je mogoče vložiti do konca izv postopka. ki se nanašajo na predpostavke izvršbe. ki imajo za namen da se z njimi doseže posredna ali neposredna izpolnitev terjatve. odpust dolga. Mogoče jo je vložiti zaradi bistvenih kršitev določb postopka. novacija. Dejstvo ki povzroči prenehanje terjatve je predvsem izpolnitev obveznosti. 2. če sodišče predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. dejanja. Med te razloge je mogoče šteti naslednje: a) če odločba na podlagi katere je izdan sklep še ni pravnomočna oz izvršljiva b) če še ni potekel rok za poravnavo terjatve oz če še ni nastopil pogoj določen v poravnavi c) če je potekel rok v katerem je mogoče predlagati izvršbo d) če terjatev ni prešla na U oz obveznost ni prešla na D Ugovor mora D vložiti v roku 8 dni od vročitve sklepa sodišča prve stopnje. devolutivno in praviloma nesuspenzivno pravno sredstvo. ker ni pogojev da bi se izvršba opravila v sedanjem času oz v korist ali škodo osebe. Če sodišiče presodi da je ugovor utemeljen razveljavi sklep ter glede na okoliščine v celoti ali delno ustavi izvršbo in razveljavi opravljena izv. Razloge za ugovor razdelimo v tri skupine: Razlogi.

da izpodbija sklep o izvršbi v celoti ali pa samo v delu. Ugovor se mora vložiti v osmih dneh. Tretji mora vložiti proti sklepu ugovor. če bi z njeno izvršitvijo utegnile nastani nepopravljive. ter na podlagi dispozitivnih dejanj U ali obeh strank. odlog lahko predlaga tretji. Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka. škodljive posledice 2. da obstoji dvom o dopustnosti izvršbe. vendar pa sodišče lahko meritorno odloči o ugovoru in mu ugodi. če D izkaže za verjetno. Če se je že začela. ki jih je povszorčil s prekoračitvijo roka. 7 . Možno ga je vložiti tudi po preteku roka. da bi tretji sicer pretpel znatnejšo škodo. da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in če obstojijo upravičeni razlogi. Normalno se postopek konča takrat ko je U v celoti poplačan. če spozna. B) odlog na predlog U. 4. stranka pa je zaradi izrednih razmer odrezana od sodišča če je odločitev o dolžnikovem ugovoru odvisna od kakšnega dejstva. ker ima na tem predmetu tako pravico. .Sodišče napoti D na pravdo s sklepom proti kateremu ni pritožbe. če temelji na dejstvu ki se nanaša na samo terjatev. Za spore ki nastanejo med izv postopkom je izključno krajevno pristojno sodiščena območju katerega je sodišče. Ustavitev izvršbe je način prenehanja izvršilnega postopka v stadiju oprave izvršbe. 3.. vse do konca izv postopka. zakupu. nimajo nobenega učinka proti nasprotni stranki. Sodišče določi tudi rok. pa stranka nima pooblaščenca če stranka ki je pravna oseba preneha obstajati če zaradi vojne ali drugih razlogov sodišče preneha delati če drug zakon tako določa Po sklepu sodišča lahko pride do prekinitve postopka. Če D v ugovoru ne pove v katerem delu spodbija sklep se šteje. Ugovor tretjega Je pravno sredstvo. A) odlog na predlog D . kar mu je bilo z izvršbo odvzeto. kadar izvršbe iz dejanskih in pravnih razlogov ni mogoče opraviti. hrambi. Poplačilo U oz ustavitev izvršbe pomeni konec postopka v celoti. kadar je bil v času oprave izvršbe že končan postopek odločanja o dovolitvi izvršbe. ki trdi da ima na predmetu izvršbe kako pravico ki preprečuje izvršbo. Konec izvršilnega postopka Lahko se konča že v stadiju odločanja o dovolitvi izvršbe. napoti sodišče vložnika ugovora na pravdo. ZASTOJI IN KONEC IZVRŠILNEGA POSTOPKA 1.. pa dokler traa prekinitev. ki se nanaša na samo terjatev ali je med strankama sporno v primeru ugovora tretjega Prekinitev postopka ima za posledico da prenehajo teči vsi roki določeni za procesna dejanja. pa nima pooblaščenca če zakoniti zastopnik stranke umre ali izgubi pravico zastopanja. medtem ko se postopek odločanja o dovoljenosti izvršbe nadaljuje. Sodišče ugodi predlogu. ki jo je imel D samo v najemu. ki opravlja izv postopek. kadar sodišče odloči da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja ter kadar sodišče razpiše narok. Kadar je postopek o dovolitvi izvršbe še v teku pa pomeni poplačilo upnikove terjatve samo konec oprave izvršbe. če sodišče predlog za izvršbo pravnomočno zavrže ali zavrne. če se za terjatev enega od zakoncev seže na stvari ki spadajo v njuno skupno premoženje. c) odlog in prekinitev izvršbe na predlog državnega tožilca To lahko stori takrat. C) Učinki odloga izvršbe so enaki učinkom prekinitve postopka po ZPP. je za odlog potrebna dolžnikova privolitev odlog na predlog tretjega. če se izvršba še ni začela. Do odloga pride na podlagi D ali tretjega.. Do tega lahko pride. zahteva nazaj s predlogom za nasprotno izvršbo. ki je zahteval. da ga izpodbija v celoti. V času prekinitve sodišče ne more opravljati procesnih dejanj. samo če se U z ugovorom strinja. Če U ugovoru nasprotuje. v katerem mora pravdo začeti.. lahko D to. v katerem je sodišče dovolilo izvršbo. na podlagi katere teče izvršba. Kadar sodišče izvršbo dovoli. D lahko vloži tožbo tudi po preteku tega roka. b) odlog izvršbe Je zastoj v izvršilnem postopku ki se nanaša na stadij oprave izvršbe. Največkrat je to lastninska pravica tretjega.. dejanja ki jih opravi ena stranka. Zastoji v izvršilnem postopku a) prekinitev izv postopka Prekinitev postopka je zastoj v postopku do katerega pride po samem zakonu ali po odločbi sodišča Prekinitev postopka po zakonu: če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost. Sodišče odloži izvršbo glede tega predmeta. če je bila zarubljena stvar. ki ga lahko vloži tisti. to dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi. sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti ali na predlog legitimirane osebe. kadar ugotovi da je zaradi kršitve zakona ali mednarodne pogodbe dana podlaga za vložitev pravnega sredstva proti sodni odločbi ali odločbi upravnega ali kakšnega drugega organa. Razlog za ugovor je podan tudi. Odlog je pogosto posledica tega. Če se nato sklep o izvršbi razveljavi. Ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine Zakon daje D možnost.. Sodišče popolno ali delno odloži izvršbo. vendar mora povrniti stoške. ki preprečuje izvršbo. je položaj bolj zapleten. ki pa ni prekluziven... naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno. Sodišče določi vložniku ugovora rok za vložitev tožbe.

ko je izvedel za razlog zanjo. Sodišče vroči predlog U. tudi. V sklepu. Zaznamba izvršbe Sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino v ZK. ki je zahteval izvršbo. ki sodeluje pri prodaji. Po pravnomočnosti sklepa. 5. kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno. če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih. Po našem zakonu je uveljavljena kombinacija obeh načel. da je kupec bremena dolžan prevzeti. da naj se nepremičnina v določenem roku proda pod roko preko pr osebe za promet z nepremičninami ali preko uradne osebe ali kako drugače. kar mu je bilo odvzeto v izvršbi. kasneje odpadle. Izvršbe ni mogoče dovoliti in opraviti na nepremičnine. naloži sodišče U da mora v 15ih dneh D vrniti tisto. nato pa razglasi. Sodišče ustavi izvršbo s sklepom. 3. ki pomeni. izda sklep o predlogu. Učinkuje tudi proti tistemu. V prvem stadiju odloča sod o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo. brez bremen. Postopek nasprtone izvršbe je sestavljen iz dveh stadijev. 2. da naj se izvršba na nepremičnino ne opravi. sodišče predlogu ugodi. Poplačilna pravica ima enake učinke kot zastavna pravica. ki so izvzete iz izvršbe. Izvršilna dejanja Opravi se s zaznambo sklepa o izvršbi v ZK. s katerim dovoli nasprotno izvršbo. V teh primerih je bila izvršba opravljena brez pravnega temelja zato je treba D omogočiti. ki jo vodi D proti U da bi dobil nazaj tisto. c) domik in izročitev nepremičnine kupcu Po končani dražbi sodišče ugotovi. spremenjen. izda sodišče na dolžnikov predlog sklep. razveljavljen ali izrečen za neveljavnega je med izv postopkom poravnal U terjatev je sklep o izvršbi pravnomočno razveljavljen ali spremenjen je izvršba na denarna sredstva izrečena za nedopustno D mora vložiti predlog za izvršbo v treh mesecih od dneva. Če nepremičnine tudi na drugem naroku ni mogoče prodati. D lahko predlaga nasprotno izvršbo če: je izv naslov pravnomočno odpravljen. s prodajo nepremičnine in s poplačilom U iz zneska dobljenega s prodajo. če znesek. Sklep se izda šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. če je bila na njuno tožbo izvršba izrečena za nedopustno. v katerem sodišče dovoli in opravi izvršbo te obveznosti. sodnik ali kdo drug. kar je prejel z izvršbo. ki na tej nepremičnini kasneje pridobi lastninsko pravico ali pravico razpolaganja. ali mora kupec prevzeti tudi bremena. s katerim je sodišče ugodilo predlogu. mora sodišče odločiti po opravljenem naroku. V tem primeru kupec ne more biti sam D.Sodišče ustavi izvršbo na predlog D ali tretjega. da ni bilo predpostavk za dovolitev in opravo izvršbe ali da se predpostavke ki so prvotno obstajale. pomeni. Načela za prodajo nepremičnin a) b) c) Načelo najmanjšega ponudnika. 4. Prodaja nepremičnine a) pogoji in način prodaje Proda se na ustni javni dražbi. izbrisno načelo pa. 3. ki se lahko v osmih dneh o njem izjavi. Sodišče predlog vroči U in ta se mora o tem izjaviti. dobljen s prodajo ne bo vsaj delno kril terjatve U. vendar pa lahko D v 8 dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga. če niso priglasili svojih terjatev 8 . kdo vse ima pravico biti poplačan iz kupnine. kar mu je bilo odvzeto v izvršbi. proti kateremu se lahko pritoži poleg D vsak. Ugotovitev vrednosti nepremičnine Sodišče ugotovi vrednost s sklepom. Zakon določa. ki so zahtevali izvršbo vsi zastavni upniki. da se nepremičnina ne sme prodati pod določeno vrednostjo. Če pa U izjavi da predlogu nasprotuje. z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine. sledi drugi stadij postopka. S tem sklepom razveljavi tudi vsa opravljena izv dejanja. naj sodišče dovoli izvršbo z drugimi sredstvi ali na drugo nepremičnino. da je po koncu izvršilnega postopka v postopku z izrednimi pravimi sredstvi razveljavljen izv naslov. kdor ima pravico biti poplačan iz kupnine za to nepremičnino. ker je bila izvršba opravljena brez pravne podlage. Ko sodišče prejme njegovo izjavo. sicer ustavi izvršbo. Prevzemno načelo pomeni. Z zaznambo pridobi U poplačilno pravico na tej nepremičnini. Prevzemno in izbrisno načelo se nanašata na vprašanje. Upnik lahko predlaga izvršbo na nepremičnino ne glede na višino terjetve. Stranke se lahko dogovorijo. Nasprotna izvršba Lahko se zgodi da se izvršba izpelje do konca in je U poplačan. IZVRŠBA NA NEPREMIČNINE 1. da pridobi kupac nepremičnino čisto. Kritno načelo. Poplačilo upnikov Sodišče poplača upnike po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. najkasneje pa v objektivnem roku enega leta od dneva ko je bil končan izv postopek. 6. Če U ne izpolni prostovoljno obveznosti. Lahko se zgodi tudi. b) prodajni narok Opravi se pred sodnikom posameznikom in praviloma v sodnem poslopju. dovoli sodišče novo prodajo samo na upnikov predlog. naknadno pa se izkaže. v katerem ugodi predlogu. Če se ne izjavi. da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina. da dobi nazaj tisto. Nasprotna tožba je izvršba. To so: upniki.

če ta terjatev vpliva na njegovo poplačilo. med več U odloči sodišče na razdelitvenem naroku. da bo svoje premoženje oz svoja sredstva odtujil. če sta izpolnjeni dve predpostavki: U ima izv naslov. Začasne terjatve za zavarovanje nedenarnih terjatev U mora izkazati verjeten obstoj terjatve in nevarnost. če se stvari hitro kvarijo ali če obstoji nevarnost. da je odredba potrebna. za katerega je dovoljeno zavarovanje predznamba zastavne pravicena dolžnikovi nepremičnini ali na pravici vknjiženi na nepremičnini. da bo njihova cena občutno padla. ki jih lahko sodišče odredi za zavarovanje denarnih terjatev. Sodišče lahko izda odredbo tudi takrat. tako da se bo lahko kasneje. Mogoče jih je izdati še preden je bil uveden sodni ali kak drug postopek za ugotovitev obstoja terjatve. Vrste S predhodno odredbo dobi U zavarovanje na premoženju D. tak glede višine kot glede vrstnega reda. U ali kdo drug. Učinki predhodnih odredb Z rubežem premičnih stvari in z rubežem terjatve dobi U zastavno pravico na teh stvareh. ampak določa da lahko sodišče dovoli vsako odredbo s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. 2. da je bila terjatev takrat . če v 15ih dneh od dneva. da bi bila brez zavarovanja uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena V tem primeru zadostuje objektivna nevarnost. ki ima pravico biti poplačan iz kupnine lahko vse do konca razdelilnega naroka izpodbija terjatev koga drugega. ko je potekel čas. da to nevarnost povzroča D s svojim ravnanjem. Na D predlog ustavi sodišče izvršbo: če D položi pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški če D izkaže za verjetno. kot tudipo koncu postopka. Sodišče odloči o njej s sklepom. Zadostuje objektivna nevarnost. ki opravlja posle plačilnega prometa. vse dokler ni opravljena izvršba. kadar U izkaže za verjetno. Zakon taksativno našteva predhodne odredbe. za katerega je bila predhodna odredba izdana. iz tega premoženja lahko poplačal. da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. 2. Sodišče lahko izda vsako začasno odredbo. To so: prepoved razlopaganja s premičnimi stvarmi in hramba teh stvari prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnine ali stvarnih pravic prepoved dolžnikovemu dolžniku. ki jo s svojim ravnanjem povzroča D. kar pomeni. ki imajo proti D terjatve iz naslova zakonite preživnine 4. skril ali kako drugače z njimi razpolagal. že plačana ali dovolj zavarovana če je pravnomočno ugotovljeno. da terjatev ni nastala ali je prenehala ZAČASNE ODREDBE Iz zneska dobljenega s prodajo se najprej poravnajo naslednje terjatve: stroški izvršilnega postopka davščine. če U izkaže verjeten obstoj terjatve in nevarnost da bo D sicer onemogočil ali otežil izterjavo s tem. Zakon teha odredb ne našteva taksativno. ko bo izv naslov postal pravnomočen in izvršljiv. ki imajo pravico do odškodnine za osebne služnosti in realna bremena. izda jo sodišče na predlog upnika. Začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev Sodišče jo izda. 1. Prenehanje predhodne odredbe Sodišče ustavi postopke po uradni dolžnosti ali na predlog D. da ne sme izplačevati dolžnikovega naloga za znesek. ki še ni pravnomočen oz izvršljiv Verjetno je izkazana nevarnost. kadar bi D z začasno odredbo utrpel le neznatno škodo. med postopkom. Sodišče dovoli prodajo stvari samo izjemoma. Zakon našteva primere. U mora dokazati obstoj subjektivne nevarnosti. ko se obstoj nevarnosti predpostavlja. da ni nujno. Pojem in predpostavke Pomenijo način zavarovanja denarnih terjatev. s katero je mogoče doseči namen zavarovanja zlasti pa: 9 . Ni pa dopustna. če so izpolnjeni pogoji za zavarovanje s predhodno odredbo s katero se da doseči enak namen. Po uradni dolžnosti ustavi sodišče postopek in razveljavi opravljena dejanja. Obstoja nevarnosti pa ni treba dokazovati tedaj. Postopek s predhodno odredbo Začne se na predlog U. to je nevarnost.- osebe. ki so s prodajo ugasnila osebe. 3. ko je sodišče izdalo predhodno odredbo. Predhodna odredba lahko traja največ 8 dni po nastopu pogojev za izvršbo. dobljenega s prodajo. da se prepreči uporaba sile ali nastanek nenadomestljive škode. PREDHODNE ODREDBE 1. Pojem in pomen So sredstva za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev. Te so: rubež premičnih stvari rubež terjatve prepoved organizaciji . da D ne sme izplačati terjatve 3. 5. ki bremenijo nepremičnino za zadnje leto privilegirane preživninske in odškodninske terjatve O razdelitvi zneska. noso izpolnjeni pogoji za izvršbo.

.... Sodišče ustavi na predlog D postopke z začasno odredbo in razveljavi opravljena dejanja: če U ni v določenem roku v opravičilo začasne odredbe vložil tožbe oz začel kakšnega drugega postopka če je potekel čas za katerega je bila izdana če so se okoliščine... zaradi katerih je bila začasna odredba izdana. 10 . 5.. Če D začasne odredbe ne upošteva..... Če je izdalo odredbo pred uvedbo pravdnega ali kakšnega drugega postopka... tako spremenile. se smiselno uporabijo pravila obligacijskega prava o spodbijanju dolžnikovih dejanj.. da začasno odredbo upraviči..... Na predlog D ali U lahko sodišče odloči.....nepremičnine prepoved D..- prepoved obremenitve in odtujitve premičnih stvari ... da ta ni več potrebna v primerih.... V nekaterih primerih pa izda odredbo tudi po uradni dolžnosti... kar bi lahko povzročilo škodo U 4..... mora določiti tudi rok v katerem mora U vložiti tožbo oz predlagati uvedbo drugega postopka.. Učinki začasne odredbe Zakon izrecno določa... da U z začasno odredbo ne dobi zastavne pravice na predmetu zavarovanja..... da naj namesto začasne odredbe D položi varščino. Kadar D prekrši začasno odredbo.... Dovolitev začasne odredbe Sodišče uvede postopek na predlog U. Na U predlog se lahko odredba tudi podaljša... Trajanje začasne odredbe in njeno prenehanje V sklepu o začasni odredbi sodišče odloči koliko časa naj odredba traja.. je za svoje ravnanje tudi kazensko odgovoren...... da ne sme storiti ničesar... ko sodišče na predlog D ustavi postopek s predhodno odredbo 6.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful