IZVRŠILNI IN PRAVDNI POSTOPEK O razmerju med izvršilnim in pravdnim postopkom obstajata dve stališči: 1.

izvršilni postopek pomeni nadaljevanje pravdnega in s tem njegov sestavni del 2. gre za poseben postopek, ki predstavlja samostojno celoto. Za obe stalšči je mogoče navesti teoretične argumente. Za prvo stališče govori predvsem to, da izvr. postopek navadno res sledi pravdnemu in da veljajo zanj nekatera enaka načela in pravila kot za pravdni postopek. Za drugo stališče pa govori okoliščina, da ni nujno, da pravdnemu postopku vselej sledi izvršilni. Izvršilni postopek lahko teče, ne da bi prej tekel pravdni. Oba postopka lahko tečeta vzporedno. Med njima obstajajo določene razlike: pravdni postopek se začne na predlog trditve tožnika, da ima proti tožencu pravico zahtevati sodno varstvo določene vsebine. Predpostavka za uvedbo izvršilnega postopka pa je, da upnikova terjatev izhaja iz listine, ki ji zakon priznava lastnost izvršilnega naslova. Več razlogov govori za stališče, da izvršilni postopek ni del pravdnega postopka ampak je samostojen postopek. VRSTE IZVRŠBE a) Izvršba in zavarovanje

e)

Naturalna in denarna izvršba

Pri naturalni izvršbi dobi upnik terjatev v taki obliki kot izvira iz izvršilnega nasova. Če mu je dolžnik dolžan določeno vsoto denarja, bo dobil v postopku denar. Kadar je dolžnik dolžan izročiti neko stvar ali stvari, mu bo sodišče najprej skušalo vzeti stvar oz. ga prisiliti k ravnanju v skadu z izvršolnim naslovom. Denarna izvršba pa pomeni da lahko upnik v izvršilnem postopku prisilno izterja samo denarno izpolnitev. Kadar dolžnik prostovoljno ne izpolni neke nedenarne terjatve, lahko upnik zahteva samo denarno nadomestilo. f) Izvršba proti fizičnim in pravnim osebam

TEMELJNA NAČELA 1. Načelo dispozitivnosti in oficialnosti Postopek se praviloma uvede na predlog upnika, samo izjemoma, kadar tako določa zakon, se uvede po uradni dolžnosti. Pri tem gre za primere ko se v izvršilnem postopku izvršujejo odločbe kazenskih sodišč. Po uradni dolžnosti se izvršujejo tudi pravnomočni sklepi o kaznih, ki jih sodišče izreka v pravdnem postopku. V predlogu za izvršbo navede upnik terjatev, ki naj se izvrši, kot tudi predmet izvršbe in izvršilna sredstva. Sodišče je na njegov predlog vezano. Upnik lahko ves čas postopka delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo. Po tem ko sodišče dovoli izvršbo, vodi naprej postopek po uradni dolžnosti. V izvršilnem postopku se ne uporabljajo določbe o mirovanju postopka. 2. Razpravno in preiskovalno načelo Razpravno načelo pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva zadolžene stranke, preiskovalno načelo pa pomeni, da sodišče zbira gradivo po uradni dolžnosti. Vsaka stranka je dolna navajati dejstva, na katera opira svoje zahtevke ali ugovore. Nekatera dejstva pa mora sodišče ugotoviti po uradni dolžnosti (pazi na obstoj izvršilnega naslova, na oprostitve in omejitve izvršbe,...). upnik mora navesti točne podatke dolžnika, poiskati mora tudi bančni račun. Če teh podatkov ne more zagotoviti, mora zaprositi sodišče, da bo po uradni dolžnosti naredilo poizvedbe. Problem se pojavi ko dolžnik skriva svoje premoženje, ker v tem primeru U ne bo prišel do svojega poplačila. V takem primeru je zelo pomemben institut predložitve seznama premoženja. V tem primeru D nastopi v vlogi priče in mora povedati vse podatke o svojem premoženju. 3. Načelo kontradiktornosti Vsaka stranka ima možnost, da izjavi svoje stališče. To načelo je prilagojeno. Sodišče namreč o predlogu za izvršbo oz zavarovanje odloči, ne da bi imel D možnost da se o njem izjavi. Tudi načelo kontradiktornosti postopka ni tako poudarjeno saj sodišče opravi narok samo, če je v zakonu tako določeno ali če je po njegovem mnenju to potrebno. V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora sodišče dati drugi stranki možnost, da se izjavi. Tako se ugovor D vroči U, ki lahko nanj odgovori. Tudi predlog za nasprotno izvršbo je treba vročiti U in mu dati možnost, da se o njem izjavi.

O izvršbi v ožjem pomenu besede govorimo takrat, kadar se zahteva neposredna realizacija upnikove terjatve na podlagi že pravnomočne in izvršljive sodne odločbe oz drugega izvršilnega naslova. Včasih pa je potrebna, da se zavaruje upnikova terjatev še preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato ureja izvršilno pravo tudi zavarovanje zahtevkov ki še niso izvršljivi. Po vrsti terjatev ločimo izvršbo denarnih in nedenarnih terjatev. Izvršbo denarnih terjatev je mogoče dovoliti in opraviti na dolžnikove premične in nepremične stvari, denarne terjatve in druge premoženjske pravice. Izvršbo nedenarnih terjatev pa se dovoli in opravi za izročitev in dobavo premičnih stvari, izpraznitev in izročitev nepremičnine, za storitev, opustitev, dopustitev,... b) Specialna in generalna izvršba

Pri specialni izvršbi se vodi izvršba samo na posamezen predmet ali pravico (v izvršilnem postopku), pri generalni izvršbi pa je predmet izvršbe celotno dolžnikovo premoženje (imamo v stečajnem postopku). c) Realna in personalna izvršba

Realna izvršba se vodi zoper dolžnikovo premoženje, personalna pa zoper njegovo osebo. d) Izvršba z posredno in neposredno silo

O izvršbi z neposredno silo govorimo takrat, kadar je mogoče doseči realizacijo upnikove terjatve brez sodelovanja dolžnika. Izvršba s posredno silo pa je potrebna takrat ko realizacije upnikove terjatve ni mogoče doseči brez dolžnikovega sodelovanja.

1

2. ki na podlagi istega izvršilnega naslova uveljavljajo terjatve proti istemu dolžniku. ki je bila zarubljena za več upnikov se ravna po dnevu rubeža. V postopku izvršbe za izročitev premičnih stvari se odvzamejo stvari. ki so v solastnini oz spadajo v njihovo skupno premoženje. Načelo javnosti. mora biti dospela. kadar se izvršba proti več dolžnikom vodi na stvari. dolžnika pa kot osebo. na drugi stopnji pa to poteka v senatu treh sodnikov. rok za ugovor je 8 dni. Splošno o predpostavkah Morajo oz ne smejo biti podane.4. ki mora obstajati. nato oceni zarubljene stvari in sklene pogodba o prodaji teh stvari. v drugem pa opravi izvršbo. Tako se lahko zgodi da poseže sodišče na stvar ki ni dolžnikova last. Kadar sodišče opravi narok. pasivno pa dolžnik. Narok je obvezen pri odločanju o predlogu za nasprotno izvršbo kadar U izjavi. ki ni stranka.. ki je predmet izvršbe. razen če narava terjatve in posebne okoliščine zahtevajo drugačen postopek. na nepremičnini. Sodišča in drugi organi a) Sodišče Izvršilni postopek se deli na dva stadija.sredstva izvršbe dopustnost izvršbe na določen predmet potreben obseg izvršbe + plačana sodna taksa b) formalne: obstoj izvršilnega naslova obstoj sodne jurisdikcije pristojnost formalna pravilnost in vsebina podlage za izvršbo procesna legitimacija strank procesni roki v katerih se lahko vloži predlog ali po izteku katerega se predlog ne more več vložiti 2 . tako da pride do neke vrste sosporništva. c) Zastopniki in pooblaščenci Uporabljajo se določila ZPP. vsem tem osebam je treba omogočiti. ampak last nekoga tretjega. Zakon definira upnika kot osebo katere terjatev se uveljavlja ali zavaruje. da v izvršilnem postopku uveljavljajo svoje interese. V prvem stadiju sodišče preizkuša ali so podane predpostavke za dovolitev izvršbe. Pri izvršbi denarne terjatve na dolžnikove premične stvari se opravi rubež. Stranke a) Upnik in dolžnik Nastopata dve stranki z nasprotujočimi si interesi: aktivna stranka ki zahteva izvršbo ali zavarovanje in pasivna stranka proti kateri je vložen predlog za izvršbo oz zavarovanje. in za odločanje o razdelitvi zneska dobljenega s prodajo dolžnikovih stvari v izvršilnem postopku. da se lahko opravi izvršilni postopek. V izvršilnem postopku je aktivno legitimiran upnik. pisnosti in ustnosti Prevladuje načelo pismenosti. je ta praviloma javen. vendar sam neposredno ne opravlja izvršilnih in zavarovalnih dejanj. Tudi v tem postopku lahko na aktivni ali pasivni strani nastopa več subjektov.. lahko obstojijo pravice tretjih oseb. Vrstni red poplačanih pravic na stvari. neposrednosti. da mora sodišče zadeve jemati v obravnavo po vrsti kot jih je prejelo. ki je prej dobil poplačilno pravico na predmetu. Na aktivni strani lahko nastopa več oseb.. da nasprotuje predlogu. kadar tako določa zakon ali če je to po njegovem mnenju potrebno. Sodišče opravi narok samo. ki so predmet izvršbe in se izročijo upniku. izvršljiva in veljavna stvarno legitimacijo strank alternativnost obveznosti . hitrosti in vrstnega reda postopanja Načelo ekonomičnosti zahteva. Za dovolitev in opravo izvršbe je pristojno isto sodišče. SUBJEKTI IZVRŠILNEGA POSTOPKA 1. proti kateri se uveljavlja ali zavaruje terjatev. zato jim daje zakon položaj udeležencev v postopku. vrnitev v prejšnje stanje pa je mogoče zahtevati samo zaradi zamude roka za ugovor in pritožbo. Roki so kratki. Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in v njem izdaja odločbe sodnik posameznik. Načelo prioritete in sorazmernega poplačila upnikov Prednost ima tisti. a v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist. za katere zakon uporablja izraz uradne osebe. potem pa izroči v posest upniku. b) Udeleženci izvršilnega postopka Z izvršilnim postopkom so lahko prizadete pravice ali pravne koristi drugih oseb. Načelo ekonomičnosti. 5. b) Sodni izvršitelj Sodnik vodi izvršilni postopek in izdaja odločbe. da se postopek izvede s čim manj zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Udeleženec v postopku je oseba. V postopku izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine pa se iz nje najprej izseli osebe in odstrani stvari. PREDPOSTAVKE IZVRŠBE 1. Za vsako vrsto izvršbe je določena posebna krajevna pristojnost glede na predmet izvršbe in izvršilna sredstva (izključna pristojnost). Načelo vrstnega reda pomeni. ki nimajo položaja stranke v tem postopku. razen če zakon določa drugače. Ločimo dve vrsti predpostavk: a) Substančne – so tiste ki se nanašajo na: terjatev. na pasivni strani pa takrat. Ta dejanja opravljajo posebni sodni uslužbenci (sodni izvršitelji). 6.

s katerim se dolžniku nalaga izpolnitev neke obveznosti. Izvršljiva je delna sodba. Izvršilno sodišče je na izv naslov vezano. Poleg sodb so izvršljivi tudi meritorni sklepi izdani v pravdnem postopku. ki je sama po sebi nezakonita ali nemoralna. razen če je sodišče pred katerim je predlog vložen odločalo o zadevi na prvi stopnji. čas in obseg izpolnitve obveznosti. Odločba izdana v upravnem postopku je izvršljiva. praviloma javna listina. ki ni naveden v izvršilnem naslovu mora biti pravno nasledstvo izkazano z javno ali s po zakonu overjeno listino oz s pravnomočno sodbo. če pa se kot stranka pojavi kdo. Odločba v postopku za prekrške pa je odločba. Terjatev ki se izvršuje Terjatev ki se izvršuje mora praviloma biti predhodno ugotovljena v izvršilnem naslovu. saj pomeni končno odločbo o delu zahtevka oz o enem izmed zahtevkov. sklep o stroških postopka ter sklepi o denarnih kaznih. Izvršilni naslov a) pojem in pomen Je kvalificirana. če zakon določa. U lahko zahteva izvršbo šele po tem. vendar je sodišče v konkretnem primeru odločilo v nasprotju s prisilnimi predpisi. za nedenarne terjatve pa lahko sodišče določi tudi daljši rok. pa tudi sklep o potrditvi pp po ZPPSL. če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti in če ni z zakonom določena pristojnost kakšnega drugega organa. sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih. razveljavljen. zato ne more zavrniti predloga za izvršbo z utemeljitvijo. da pritožba ne zadrži njene izvršitve. ali obstoji izv naslov. Tudi arbitražna odločba je izvršilni naslov. ker je sodna odločba iz katere izvira. Vendar pa sodišče dovoli izvršbo tudi na podlagi nepravnomočne sodne odločbe. Če je izv naslov med postopkom pravnomočno odpravljen. plačilni nalog proti kateremu ni bil vložen ugovor. U mora izvršilni naslov predložiti predlogu za izvršbo. Sodna odločba je izvršljiva. izdani v nepravdnem postopku. če je z njo stranki naložena neka dajatev. nepravilna oz nezakonita.2. spremenjen. da je izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti D notarski zapis Sodne odločbe Je najpomembnejši izv naslov. Ima dvojen pomen: je formalna predpostavka za dopustnost izvršbe. če ni v pogodbi dogovorjeno. Arbitražna odločba ima nasproti strankam učinek pravnomočne sodbe. Če je izv naslov odločba. 3. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (paricijski rok) znaša v pravdnem postopku praviloma 15 dni. Paricijski rok začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki. Te odločbe so izv naslov samo. če je predmet obveznosti sicer dopusten. Izv naslov so tudi dajatveni sklepi. Sodba kazenskega sodišča je izvršilni naslov za sodno izvršbo predvsem takrat kadar je z njo v adhezijskem postopku odločeno o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca. b) Vsebina V izvršilnem naslovu morata biti navedeni obe stranki U in D. c) Vrste Izvršilni naslovi so: - - izvršljiva sodna odločba sodna poravnava izvršljiva odločba v upravnem postopku poravnava v upravnem postopku izvršljiva odločba v postopku za prekrške. da se lahko izpodbija pred razsodiščem višje stopnje. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok 8 dni. če je ta vložen na podlagi izv naslova. ko izv sodišče samo odloča o nekaterih materialnopravnih pravicah ter nato dovoli in opravi izvršbo: odločitev o zamudnih obrestih na neplačane stroške postopka izvršba na podlagi verodostojne listine odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo sodni penali Terjatev je mogoče dovoliti in opraviti v takšnem obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova. kateri je naložena izpolnitev. Navedeni morajo biti tudi vrsta. 3 . ko postane izv naslov izvršljiv. Od tega pravila pa veljajo nekatere izjeme. če je postala dokončna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. ko se je ne more več izpodbijati s pritožbo. na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve. izrečen za neveljavnega. Sodišče se ne more upirati dovolitvi in opravi izvršbo. če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti druga odločba za atero zakon določa. ga določi sodišče v sklepu o izvršbi. v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. da je terjatev nemoralna ali nedopustna. Sodba postane pravnomočna. ki je v njej ugotovljena. Sodišče pa zavrne predlog za izvršbo. izdano v pravdnem postopku. Zato mora biti v izvršilnem naslovu določen rok za prostovoljno izvršitev obveznosti. sodišče po uradni dolžnosti ustavi izvršbo in razveljavi vsa opravljena dejanja. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to. ki jo izda sodnik za prekrške ali pristojni upravni organ. Odločba v upravnem postopku in odločba v postopku za prekrške Odločba v upravnem postopku je odločba ki jo izda upravni organ ali pravna oseba pri izvrševanju javnih pooblastil. Izv naslov je samo dajatvena sodba. če je pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Poštne pošiljke IZVRŠBA DENARNE TERJATVE Prejemki izvzeti iz izvršbe: prejemki iz naslova zakonite preživnine odškodnine za škodo nastalo zaradi porušenja zdravja prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe prejemki iz naslova socialne pomoči 4 . Izvršbo je mogoče zahtevati z vsemi listinami na podlagi katerih je mogoče zahtevati izdajo plačilnega naloga v pravdnem postopku. oz izvršba na neki predmet v večjem obsegu kot ga določa zakon ni dopustna. ampak vedno posamezna stvar ali pravica (načelo specialne eksekucije). Predmet izvršbe Predmet izvršbe so stvari in pravice. poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Prav tako ni dovoljeno zavarovanje na stvareh in pravicah. postopek se lahko izvede tudi na podlagi verodostojne listine. v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh. Mogoče pa jo je skleniti pred pravdo: stranka ki namerava vložiti tožbo. da bi moral U izbrati predmet. 4. znanstveno ali drugo dejavnost kot poklic knjig in drugih predmetov ki so mu potrebni za opravljanje te dejavnosti 3. Pri izvršbi denarnih terjatev lahko U prosto izbira predmet izvršbe. 5. Izvršba se praviloma vodi zoper dolžnikovo premoženje. strojev in drugih naprav ki jih potrebuje za opravljanje obrti . Verodostojna listina Izvršba se praviloma dovoli in opravi na podlagi izvršilnega naslova. 6. predmet izvršbe za izpolnitev te terjatve pa je premoženje D. Zakon pa daje D možnost da predlaga. Izvršba na predmet. ki so mu nujni za kmetijsko gopodarstvo obrtniku orodja. poročni prstan pripomočki. Nekatere stvari so izvzete iz izvršbe. ki opravlja umetniško. druga odličja. Izv. ko so posamezni predmeti izvzeti iz izvršbe oz je nanje mogoče poseči samo v omejenem obsegu. niti njegov sorazmerni del. v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov. • 1.osebi. tako da se U lahko poplača. v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev. ki po vrednosti ustreza višini terjatve. ki so ji potrebna za njeno družbeno koristno dejavnost.Sodna poravnava in poravnava v upravnem postopku Sodna poravnava je poravnava sklenjena pred sodiščem. ki se vnovčijo. Gotovina D ki ima stalne mesečne prejemke ni mogoče odvzeti gotovine do mesečnega zneska. poravnava v upravnem postopku pa je poravnava sklenjena po zakonu o upravnem postopku. Predmeti potrebni za opravljanje poklica in dela: kmetu ni mogoče vzeti delovne živine. ker sploh niso v pravnem prometu. izjemoma pa tudi osebe na katere se nanašajo izv dejanja. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje kondemnatorni del. ki je po zakonu izvzet iz izvršbe. v katerem sodišče D naloži da v 8ih dneh. Predmet izvršbe ni nikoli premoženje kot celota. v nekaterih primerih pa splosni interes zahteva da pravna oseba ne izgubi sredstev. ki je izvzet. lahko prej poskuša doseči poravnavo pred prvostopnim sodiščem. ne da bi bil obstoj terjatve predhodno ugotovljen. ki je rezultat nekega predhodnega postopka v katerem je bila ustanovljena upnikova terjatev. Možnost izvršbe na podlagi verodostojne listine je možna na denarnih terjatvah vseh pravnih oseb ne glede na to kdo je D – pravna ali fizična oseba. za fakturo pa se šteje tudi obračun obresti. Poravnava sklenjena pred sodiščem ali upravnim organom je izvršljiva. kolikor so potrebni D in članom njegovega gospodinjstva hrana in kurjava za 6 mesecev medalje. ter del. v drugem pa o omejitvah izvršbe. Stvari namenjene osebni rabi: predmet izvršbe ne morejo biti: predmeti za osebno rabo. naj se izvršba opravi na drug predmet. ki so bili dani invalidu ali osebi s telesnimi hibami 2. Če stvari za izvršbo ni mogoče najti niti pri D niti pri kom tretjem. V prvem primeru govorimo o oprostitvah. ki po zakonu ne morejo biti predmet izvršbe. Pred pravdnim sodiščem lahko stranke ves čas postopka sklenejo sodno poravnavo o spornem predmetu. Pri izvršbi denarnih terjatev so predmet izvršbe dolžnikove stvari ali pravice. 4. Zakon ne predpisuje. b) omejitve in oprostitve pri izvršbi na premoženju posameznikov • IZVRŠBA NA PREMIČNI STVARI 1. lahko U zahteva plačilo vrednosti stvari. Oprostitve in omejitve izvršbe a) pojem in pomen Zakon določa vrsto primerov. strojev in drugih naprav. če je terjatev iz poravnave zapadla. Sodna poravnava ima učinek pravnomočno razsojene stvari in je izvršilni naslov. Učinek sodne poravnave ima tudi sporazum strank o obstoju terjatve in času njene zapadlosti v primeru zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank. Stranke lahko sklenejo sodno poravnavo tudi v nepravdnem in kazenskem adhezijskem postopku.

Sklep s katerim sodišče predlog zavrne ali zavrže pa je deklaratorne narave. s katerim predlog za izvršbo zavrže sklep s katerim predlogu za izvršbo v celoti ugodi sklep s katerim predlog za izvršbo zavrne sklep s katerim predlogu delno ugodi. POTEK IZVRŠILNEGA POSTOPKA Sestavljata ga dva stadija: Stadij dovolitve izvršbe. sredstva in predmet izvršbe. za zajamceni os. b) izvršilna sredstva SREDSTVA IZVZETA IZ IZVRŠBE 1. V predlogu postavi U zahtevek za izvršbo. 3. ki se kaže v tem. V nobenem primeru ni mogoče pred pravnomočnostjo sklepa opraviti izvršbe na podlagi verodostojne listine. Če sodišče predlogu za izvršbo ugodi mu sklepa o izvršbi ni treba obrazložiti. ki je kot U označen v izvršilnem naslovu. Izvršba se opravi v takem obsegu kakor izhaja iz sklepa o izvršbi. Oprava se začne z izvršitvijo prvega izvršitvenega dejanja. na končne izdelke in polizdelke namenjene za prodajo ter na patente. ki opravlja gospodarsko dejavnost je mogoče voditi izvršbo v neomejenem obsegu na gotovino in vrednostne papirje. z dvoriščem c) oprostitve in omejitve izvršbe na sredstvih pravnih oseb Izjema je izvršba na premične stvari. Z njim se ustvarja novo procensopravno razmerje. 1. vroči predlog obema strankama. Dovolitev izvršbe a) predlog za izvršbo Za vložitev predloga za izvršbo je legitimiran tisti. Vročitev sklepa o izvršbi spada že k opravi izvršbe. V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine mora sodišče odločiti tudi o obstoju terjatve. vendar pa upnik pred pravnomočnostjo sklepa ne more biti poplačan. ter drugi podatki. V izvršilnem postopku sodišče izdaja naslednje sklepe: sklep. kolikor jih ta potrebuje za lastno preživetje in za preživljanje članov svoje družine hiša v kateri stanuje. ko ni potrebno. Če na dan vložitve predloga terjatev še ni izvršljiva. je konstitutivne narave. Če sodišče predlog ugodi. da bi bile te stvari natančno določene. V predlogu za izvršbo. Sklep o izvržbi na denarno terjatev vroči sodišče tudi dolžnikovemu dolžniku. delno pa ga zavrne sklep. konča pa se. kakršno je bilo na dan vložitve predloga za izvršbo. da v 8 dneh oz v 3 dneh po vročitvi sklepa poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Sklep o izvršbi s katerim sodišče predlogu za izvršbo ugodi. Če pride že po opravljeni izvršbi do razveljavitve sklepa o izvršbi. mora praviloma biti natančno določen predmet izvršbe. Sklep po izvržbi na premične stvari se vroči dolžniku šele po opravi prvega izvršilnega dejanja. Oprava izvršbe a) pojem in način Sodišče opravi vsa tista dejanja. 5 . je uradna oseba upravičena uporabiti silo in odstraniti osebo. da se izvršba lahko opravi. da se po uradni dolžnosti nadaljuje postopek opravljanja izvršbe. ker zanjo niso podane potrebne procesne predpostavke. izv naslov ali verodostojna listina. s katerim uvede izv postopek po uradni dolžnosti c) sklep o izvršbi Sodišče odloča o dovoljenosti izvršbe po stanju. Izvršba se praviloma lahko opravi še pred pravnomočnostjo sklepa. 2. V sklepu o izvršbi morajo biti navedeni nekateri isti podatki kot v predlogu za izvršbo. zato morajo biti predpostavke za dopustitev izvršbe izpolnene že v času vložitve predloga. ki se začne s predlogom za izvršbo in se praviloma konča s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in stadij oprave izvršbe. lahko D tisto kar mu je bilo odvzeto zahteva nazaj s predlogom za nasprotno izvršbo. b) odločanje o dovolitvi izvršbe Sklep o izvršbi je sklep. tehnične izboljšave in druge pravice. Proti pravni osebi. 2. ki se praviloma začne takoj po izdaji sklepa o izvršbi in še preden postane ta sklep pravnomočen. mora sodišče predlog za izvršbo zavrniti. dohodek do ¼ oz 1/3 • IZVRŠBA NA NEPREMIČNINI Predmeti izvršbe ne morejo biti: kmetijsko zemljišče in gospodarska poslopja kmeta. pod določenimi pogoji pa tudi s tožbo zaradi neupravičene pridobitve. da upnikova pravica ne obstoji.2. Sklep o izvržbi na podlagi verodostojne listine mora vsebovati tudi kondemnatorni del. s katerim sodišče delno ali v celoti ugodi predlogu za izvršbo. Če oseba ovira izvršbo. pa samo upniku. Omejitve izvršbe: Na osebni dohodek. ki izhajajo iz sklepa. Stvari zunaj pravnega prometa in naravna bogastva sredstva potrebna za obrambo in varnost Davščine izvzete iz izvršbe OMEJITVE IZVRŠBE Premične stvari in pravice. na nadomestilo osebnega dohodka in na pokojnino je mogoče seči praviloma do 1/3. ki so potrebni. Sklep mora vsebovati tudi pravni pouk. V predlogu morajo biti navedeni U in D. Z njim sodišče ugotavlja. ko je upnikova terjatev v celoti poplačana. v katerem sodišče naloži D. dolžnikova obveznost. če predlog zavrne.

ki se nanašajo na predpostavke izvršbe. Zoper sklep izdan na prvi stopnji je dovoljena pritožba. če manjkajo formalne ali substančne predpostavke za njeno dovolitev. zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožba zadrži izvršitev sklepa samo kadar tako določa zakon. Sodišče vroči ugovor U. če sodišče seže na stvar ki ni last D ampak je last tretje osebe. ker ni pogojev da bi se izvršba opravila v sedanjem času oz v korist ali škodo osebe. ko je izljučena v pravdnem postopku. obstoj izv naslova ter dopustnost izvršbe na določen predmet.. 6 . napoti sodišče D naj v določenem roku začne pravdo ali drug postopek po nedopustnosti izvršbe. Če sodišiče presodi da je ugovor utemeljen razveljavi sklep ter glede na okoliščine v celoti ali delno ustavi izvršbo in razveljavi opravljena izv. novacija. Vložiti jo je treba v 8ih dneh po vročitvi sklepa sodišča prve stopnje. nadomestna izpolnitev. ki temelji na dejstvu. Dovoljena je zoper sklep na prvi stopnji. Državni tožilec pa lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. če je to dejstvo nastopilo po nastanku izv naslova oz v času ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku iz katerega izvira izv naslov. 2.So sodna dejanja. kadar je U dolžniku dovolil odlog plačila.. nedevolutivno in nesuspenzivno pravno sredstvo. združitev.. Med te razloge je mogoče šteti naslednje: a) če odločba na podlagi katere je izdan sklep še ni pravnomočna oz izvršljiva b) če še ni potekel rok za poravnavo terjatve oz če še ni nastopil pogoj določen v poravnavi c) če je potekel rok v katerem je mogoče predlagati izvršbo d) če terjatev ni prešla na U oz obveznost ni prešla na D Ugovor mora D vložiti v roku 8 dni od vročitve sklepa sodišča prve stopnje. enostransko. D lahko sklep izpodbija z ugovorom. Če je odločitev o ugovoru odvisna od kakšnega dejstva. Odločba o pritožbi je pravnomočna. ki se nanaša na terjatev vložiti tudi po preteku roka. s katerim sodišče D napoti na pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. V poštev pride predvsem v primeru. s katerimi se izpodbija utemeljenost izdanega sklepa o izvršbi kljub veljavnemu izv naslovu in obstoju terjetve. Opozicijski razlogi. Poznamo pa tudi ugovor trejtega. s tem ko dopušča da se ugovor pod določenimi pogoji lahko vloži po poteku 8 dni vse do konca izvršilnega postopka. Impugnacijski razlogi: so razlogi. Praviloma je redno. Ugovor dolžnika D lahko sklep izpodbija z ugovorom. To je mogoče zahtevati smao zaradi zamude roka za pritožbo ali ugovor. Proti pravnomočni odločbi ni dovoljena niti revizija niti obnova postopka. Pritožba Je redno. Terjatev pa je ovirana. če zakon ne določa drugače.. to dejstvo pa je med strankama sporno. razen če izpodbija smao odločbo o stroških. Nato se razpiše narok. Praviloma nima suspenzivnega učinka. Med pravna sredstva je mogoče uvrstiti tudi vrnitev v prejšnje stanje. Razloge za ugovor razdelimo v tri skupine: Razlogi. da lahko nanj v 8ih dneh odgovori. če zadošča za uveljavitev terjatve. Upnik lahko v predlogu navede enega ali več izvršilnih sredstev.ki jih lahko izpodbija s pritožbo. saj sodišče začne z opravo izvršbe že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. dejanja. ki jih je zagrešila uradna oseba. Terjatev je ovirana tudi takrat ko je zastarana. pritožba ni dopustna tudi v tistih primerih. Ugovor ki je vložen v roku 8 dni od vročitve sklepa je redno pravno sredstvo in preprečuje. devolutivno in praviloma nesuspenzivno pravno sredstvo. ki je stranka v postopku.. da sodišče odpravi pomanjkljivosti. ko kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu izvršba ni dovoljena ker je upnikova terjatev prenehala ali je ovirana. Zakon pozna tudi ugovor kot izredno pravdno sredstvo. Ta ugovor je mogoče vložiti do konca izv postopka. razen če zakon določa drugače. 1. Dejstvo ki povzroči prenehanje terjatve je predvsem izpolnitev obveznosti. Tu gre za primere. Kot sredstva izvršbe za uveljavitev denarne terjatve sme sodišče dovoliti: prodajo premičnih stvari prodajo nepremičnin prenos denarne terjatve vnovčenje drugih premoženjskih oz materialnih pravic Za uveljavitev nedenarnih terjatev pridejo v poštev naslednja izvršilna sredstva: odvzem premičnih stvari in izročitev upniku izpraznitev nepremičnine in izročitev upniku PRAVNA SREDSTVA V IZVRŠILNEM POSTOPKU Zakon ureja le dve izv sredstvi – pritožbo in ugovor. naknadna nemožnost izpolnitve. kot tudi dožnik lahko vložita pritožbo proti sklepu. če sodišče predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. Po novem pa je mogoče ugovor. Te razloge je mogoče uporabiti z opozicijsko tožbo. proti sklepu izdanemu o ugovoru pa je dovoljena pritožba. pa čas odloga še ni potekel. Tako upnik. odpust dolga. proti sklepu s katerim sodišče dolžnikovemu dolžniku prepove da bi terjatev poravnal dolžniku. da bi sklep postal pravnomočen. Izvršba ni dovoljena. Mogoče jo je vložiti zaradi bistvenih kršitev določb postopka. ki se nanaša na samo terjatev. Sodišče lahko na dolžnikov predlog določi tožnikov predlog določi za izvršbo drugo sredstvo namesto tistega ki ga je predlagal upnik.. Med pravna sredstva lahkoštejemo tudi zahtevo stranke ali udeleženca v postopku. ki imajo za namen da se z njimi doseže posredna ali neposredna izpolnitev terjatve. O pritožbi odloča sodišče druge stopnje. dvostnarnsko. Na predpostavke izvršbe se nanašajo pristojnost.

če temelji na dejstvu ki se nanaša na samo terjatev. ki se nanaša na samo terjatev ali je med strankama sporno v primeru ugovora tretjega Prekinitev postopka ima za posledico da prenehajo teči vsi roki določeni za procesna dejanja. Odlog je pogosto posledica tega. kadar sodišče odloči da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja ter kadar sodišče razpiše narok. . Poplačilo U oz ustavitev izvršbe pomeni konec postopka v celoti. Ugovor tretjega Je pravno sredstvo. Do odloga pride na podlagi D ali tretjega. Tretji mora vložiti proti sklepu ugovor. dejanja ki jih opravi ena stranka. b) odlog izvršbe Je zastoj v izvršilnem postopku ki se nanaša na stadij oprave izvršbe. C) Učinki odloga izvršbe so enaki učinkom prekinitve postopka po ZPP. če spozna. v katerem je sodišče dovolilo izvršbo. A) odlog na predlog D . vendar mora povrniti stoške. Ugovor se mora vložiti v osmih dneh.. škodljive posledice 2. Kadar je postopek o dovolitvi izvršbe še v teku pa pomeni poplačilo upnikove terjatve samo konec oprave izvršbe. naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno. samo če se U z ugovorom strinja. ki jo je imel D samo v najemu. ki ga lahko vloži tisti. nimajo nobenega učinka proti nasprotni stranki. ki trdi da ima na predmetu izvršbe kako pravico ki preprečuje izvršbo. ki preprečuje izvršbo. da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in če obstojijo upravičeni razlogi. Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka. če se izvršba še ni začela. kadar izvršbe iz dejanskih in pravnih razlogov ni mogoče opraviti. če D izkaže za verjetno.. v katerem mora pravdo začeti. da bi tretji sicer pretpel znatnejšo škodo. Za spore ki nastanejo med izv postopkom je izključno krajevno pristojno sodiščena območju katerega je sodišče. Normalno se postopek konča takrat ko je U v celoti poplačan. ker ima na tem predmetu tako pravico. odlog lahko predlaga tretji. D lahko vloži tožbo tudi po preteku tega roka. če je bila zarubljena stvar. pa nima pooblaščenca če zakoniti zastopnik stranke umre ali izgubi pravico zastopanja. to dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi. sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti ali na predlog legitimirane osebe. Sodišče ugodi predlogu. Sodišče popolno ali delno odloži izvršbo.. Ustavitev izvršbe je način prenehanja izvršilnega postopka v stadiju oprave izvršbe.Sodišče napoti D na pravdo s sklepom proti kateremu ni pritožbe. medtem ko se postopek odločanja o dovoljenosti izvršbe nadaljuje. kadar je bil v času oprave izvršbe že končan postopek odločanja o dovolitvi izvršbe. Kadar sodišče izvršbo dovoli. kar mu je bilo z izvršbo odvzeto. c) odlog in prekinitev izvršbe na predlog državnega tožilca To lahko stori takrat. ZASTOJI IN KONEC IZVRŠILNEGA POSTOPKA 1. ki pa ni prekluziven. Če U ugovoru nasprotuje. napoti sodišče vložnika ugovora na pravdo. da obstoji dvom o dopustnosti izvršbe. Razlog za ugovor je podan tudi. kadar ugotovi da je zaradi kršitve zakona ali mednarodne pogodbe dana podlaga za vložitev pravnega sredstva proti sodni odločbi ali odločbi upravnega ali kakšnega drugega organa. Če D v ugovoru ne pove v katerem delu spodbija sklep se šteje.. zakupu.. Ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine Zakon daje D možnost. ter na podlagi dispozitivnih dejanj U ali obeh strank. vendar pa sodišče lahko meritorno odloči o ugovoru in mu ugodi. ki je zahteval. pa dokler traa prekinitev. vse do konca izv postopka. 7 . V času prekinitve sodišče ne more opravljati procesnih dejanj. če sodišče predlog za izvršbo pravnomočno zavrže ali zavrne. ki jih je povszorčil s prekoračitvijo roka. Sodišče določi vložniku ugovora rok za vložitev tožbe. je položaj bolj zapleten. zahteva nazaj s predlogom za nasprotno izvršbo.. Sodišče določi tudi rok. 4. da izpodbija sklep o izvršbi v celoti ali pa samo v delu. pa stranka nima pooblaščenca če stranka ki je pravna oseba preneha obstajati če zaradi vojne ali drugih razlogov sodišče preneha delati če drug zakon tako določa Po sklepu sodišča lahko pride do prekinitve postopka. Do tega lahko pride. Sodišče odloži izvršbo glede tega predmeta. Če se je že začela. Če se nato sklep o izvršbi razveljavi. če bi z njeno izvršitvijo utegnile nastani nepopravljive. Konec izvršilnega postopka Lahko se konča že v stadiju odločanja o dovolitvi izvršbe.. stranka pa je zaradi izrednih razmer odrezana od sodišča če je odločitev o dolžnikovem ugovoru odvisna od kakšnega dejstva. je za odlog potrebna dolžnikova privolitev odlog na predlog tretjega. lahko D to. da ga izpodbija v celoti. Zastoji v izvršilnem postopku a) prekinitev izv postopka Prekinitev postopka je zastoj v postopku do katerega pride po samem zakonu ali po odločbi sodišča Prekinitev postopka po zakonu: če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost. Možno ga je vložiti tudi po preteku roka. B) odlog na predlog U. hrambi. 3.. na podlagi katere teče izvršba. Največkrat je to lastninska pravica tretjega. če se za terjatev enega od zakoncev seže na stvari ki spadajo v njuno skupno premoženje. ki opravlja izv postopek.

sledi drugi stadij postopka. da dobi nazaj tisto.Sodišče ustavi izvršbo na predlog D ali tretjega. ki so zahtevali izvršbo vsi zastavni upniki. kar je prejel z izvršbo. naknadno pa se izkaže. 6. ki se lahko v osmih dneh o njem izjavi. kasneje odpadle. Učinkuje tudi proti tistemu. v katerem ugodi predlogu. proti kateremu se lahko pritoži poleg D vsak. dobljen s prodajo ne bo vsaj delno kril terjatve U. Poplačilna pravica ima enake učinke kot zastavna pravica. da naj se izvršba na nepremičnino ne opravi. ali mora kupec prevzeti tudi bremena. Zakon določa. sodišče predlogu ugodi. ki na tej nepremičnini kasneje pridobi lastninsko pravico ali pravico razpolaganja. kdo vse ima pravico biti poplačan iz kupnine. 3. mora sodišče odločiti po opravljenem naroku. Z zaznambo pridobi U poplačilno pravico na tej nepremičnini. Zaznamba izvršbe Sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino v ZK. D lahko predlaga nasprotno izvršbo če: je izv naslov pravnomočno odpravljen. Nasprotna izvršba Lahko se zgodi da se izvršba izpelje do konca in je U poplačan. Poplačilo upnikov Sodišče poplača upnike po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. S tem sklepom razveljavi tudi vsa opravljena izv dejanja. če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih. Izvršbe ni mogoče dovoliti in opraviti na nepremičnine. c) domik in izročitev nepremičnine kupcu Po končani dražbi sodišče ugotovi. Postopek nasprtone izvršbe je sestavljen iz dveh stadijev. sodnik ali kdo drug. Če nepremičnine tudi na drugem naroku ni mogoče prodati. Načela za prodajo nepremičnin a) b) c) Načelo najmanjšega ponudnika. nato pa razglasi. ki sodeluje pri prodaji. ki jo vodi D proti U da bi dobil nazaj tisto. Upnik lahko predlaga izvršbo na nepremičnino ne glede na višino terjetve. IZVRŠBA NA NEPREMIČNINE 1. V sklepu. To so: upniki. ki pomeni. če je bila na njuno tožbo izvršba izrečena za nedopustno. b) prodajni narok Opravi se pred sodnikom posameznikom in praviloma v sodnem poslopju. ki je zahteval izvršbo. naloži sodišče U da mora v 15ih dneh D vrniti tisto. tudi. s prodajo nepremičnine in s poplačilom U iz zneska dobljenega s prodajo. da je po koncu izvršilnega postopka v postopku z izrednimi pravimi sredstvi razveljavljen izv naslov. 3. Izvršilna dejanja Opravi se s zaznambo sklepa o izvršbi v ZK. pomeni. naj sodišče dovoli izvršbo z drugimi sredstvi ali na drugo nepremičnino. če znesek. Po našem zakonu je uveljavljena kombinacija obeh načel. kar mu je bilo odvzeto v izvršbi. Stranke se lahko dogovorijo. da pridobi kupac nepremičnino čisto. Če pa U izjavi da predlogu nasprotuje. spremenjen. izda sklep o predlogu. Sklep se izda šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Po pravnomočnosti sklepa. ki so izvzete iz izvršbe. Prodaja nepremičnine a) pogoji in način prodaje Proda se na ustni javni dražbi. Kritno načelo. 2. ker je bila izvršba opravljena brez pravne podlage. s katerim dovoli nasprotno izvršbo. V tem primeru kupec ne more biti sam D. izda sodišče na dolžnikov predlog sklep. da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina. Če se ne izjavi. s katerim je sodišče ugodilo predlogu. z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine. Nasprotna tožba je izvršba. da naj se nepremičnina v določenem roku proda pod roko preko pr osebe za promet z nepremičninami ali preko uradne osebe ali kako drugače. 4. sicer ustavi izvršbo. najkasneje pa v objektivnem roku enega leta od dneva ko je bil končan izv postopek. kdor ima pravico biti poplačan iz kupnine za to nepremičnino. izbrisno načelo pa. v katerem sodišče dovoli in opravi izvršbo te obveznosti. V prvem stadiju odloča sod o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo. Prevzemno načelo pomeni. vendar pa lahko D v 8 dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga. Lahko se zgodi tudi. Če U ne izpolni prostovoljno obveznosti. Sodišče predlog vroči U in ta se mora o tem izjaviti. Ugotovitev vrednosti nepremičnine Sodišče ugotovi vrednost s sklepom. kar mu je bilo odvzeto v izvršbi. da se nepremičnina ne sme prodati pod določeno vrednostjo. da je kupec bremena dolžan prevzeti. 5. dovoli sodišče novo prodajo samo na upnikov predlog. razveljavljen ali izrečen za neveljavnega je med izv postopkom poravnal U terjatev je sklep o izvršbi pravnomočno razveljavljen ali spremenjen je izvršba na denarna sredstva izrečena za nedopustno D mora vložiti predlog za izvršbo v treh mesecih od dneva. Ko sodišče prejme njegovo izjavo. Prevzemno in izbrisno načelo se nanašata na vprašanje. kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno. V teh primerih je bila izvršba opravljena brez pravnega temelja zato je treba D omogočiti. ko je izvedel za razlog zanjo. Sodišče vroči predlog U. da ni bilo predpostavk za dovolitev in opravo izvršbe ali da se predpostavke ki so prvotno obstajale. Sodišče ustavi izvršbo s sklepom. brez bremen. če niso priglasili svojih terjatev 8 .

da ni nujno. kot tudipo koncu postopka. Mogoče jih je izdati še preden je bil uveden sodni ali kak drug postopek za ugotovitev obstoja terjatve. Prenehanje predhodne odredbe Sodišče ustavi postopke po uradni dolžnosti ali na predlog D. ki jih lahko sodišče odredi za zavarovanje denarnih terjatev. noso izpolnjeni pogoji za izvršbo. da D ne sme izplačati terjatve 3. iz tega premoženja lahko poplačal. kar pomeni. da to nevarnost povzroča D s svojim ravnanjem. med več U odloči sodišče na razdelitvenem naroku. skril ali kako drugače z njimi razpolagal. U ali kdo drug. Ni pa dopustna. ki imajo proti D terjatve iz naslova zakonite preživnine 4. Po uradni dolžnosti ustavi sodišče postopek in razveljavi opravljena dejanja. ko je sodišče izdalo predhodno odredbo. s katero je mogoče doseči namen zavarovanja zlasti pa: 9 . ki so s prodajo ugasnila osebe. Sodišče odloči o njej s sklepom. ko je potekel čas. vse dokler ni opravljena izvršba. Sodišče dovoli prodajo stvari samo izjemoma. ki opravlja posle plačilnega prometa. to je nevarnost. če se stvari hitro kvarijo ali če obstoji nevarnost. da bi bila brez zavarovanja uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena V tem primeru zadostuje objektivna nevarnost. 5. če sta izpolnjeni dve predpostavki: U ima izv naslov. ki imajo pravico do odškodnine za osebne služnosti in realna bremena. že plačana ali dovolj zavarovana če je pravnomočno ugotovljeno. ampak določa da lahko sodišče dovoli vsako odredbo s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. ki ima pravico biti poplačan iz kupnine lahko vse do konca razdelilnega naroka izpodbija terjatev koga drugega. ki bremenijo nepremičnino za zadnje leto privilegirane preživninske in odškodninske terjatve O razdelitvi zneska. Te so: rubež premičnih stvari rubež terjatve prepoved organizaciji . dobljenega s prodajo. Začasne terjatve za zavarovanje nedenarnih terjatev U mora izkazati verjeten obstoj terjatve in nevarnost. 2. da bo njihova cena občutno padla. če v 15ih dneh od dneva. kadar bi D z začasno odredbo utrpel le neznatno škodo. da se prepreči uporaba sile ali nastanek nenadomestljive škode. Vrste S predhodno odredbo dobi U zavarovanje na premoženju D. Zakon taksativno našteva predhodne odredbe. Sodišče lahko izda odredbo tudi takrat. Na D predlog ustavi sodišče izvršbo: če D položi pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški če D izkaže za verjetno. Zakon teha odredb ne našteva taksativno. za katerega je dovoljeno zavarovanje predznamba zastavne pravicena dolžnikovi nepremičnini ali na pravici vknjiženi na nepremičnini. Pojem in pomen So sredstva za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev. kadar U izkaže za verjetno. če so izpolnjeni pogoji za zavarovanje s predhodno odredbo s katero se da doseči enak namen.- osebe. da bo svoje premoženje oz svoja sredstva odtujil. da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Sodišče lahko izda vsako začasno odredbo. tak glede višine kot glede vrstnega reda. ki še ni pravnomočen oz izvršljiv Verjetno je izkazana nevarnost. če ta terjatev vpliva na njegovo poplačilo. da je bila terjatev takrat . Učinki predhodnih odredb Z rubežem premičnih stvari in z rubežem terjatve dobi U zastavno pravico na teh stvareh. da terjatev ni nastala ali je prenehala ZAČASNE ODREDBE Iz zneska dobljenega s prodajo se najprej poravnajo naslednje terjatve: stroški izvršilnega postopka davščine. tako da se bo lahko kasneje. Obstoja nevarnosti pa ni treba dokazovati tedaj. Zakon našteva primere. Zadostuje objektivna nevarnost. Postopek s predhodno odredbo Začne se na predlog U. PREDHODNE ODREDBE 1. da je odredba potrebna. če U izkaže verjeten obstoj terjatve in nevarnost da bo D sicer onemogočil ali otežil izterjavo s tem. U mora dokazati obstoj subjektivne nevarnosti. 2. med postopkom. 3. Predhodna odredba lahko traja največ 8 dni po nastopu pogojev za izvršbo. Pojem in predpostavke Pomenijo način zavarovanja denarnih terjatev. da ne sme izplačevati dolžnikovega naloga za znesek. To so: prepoved razlopaganja s premičnimi stvarmi in hramba teh stvari prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnine ali stvarnih pravic prepoved dolžnikovemu dolžniku. ki jo s svojim ravnanjem povzroča D. Začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev Sodišče jo izda. ko se obstoj nevarnosti predpostavlja. za katerega je bila predhodna odredba izdana. ko bo izv naslov postal pravnomočen in izvršljiv. izda jo sodišče na predlog upnika. 1.

. je za svoje ravnanje tudi kazensko odgovoren...... Sodišče ustavi na predlog D postopke z začasno odredbo in razveljavi opravljena dejanja: če U ni v določenem roku v opravičilo začasne odredbe vložil tožbe oz začel kakšnega drugega postopka če je potekel čas za katerega je bila izdana če so se okoliščine....... da začasno odredbo upraviči.nepremičnine prepoved D.. mora določiti tudi rok v katerem mora U vložiti tožbo oz predlagati uvedbo drugega postopka. da ta ni več potrebna v primerih. zaradi katerih je bila začasna odredba izdana... Na U predlog se lahko odredba tudi podaljša. da ne sme storiti ničesar.. tako spremenile.... Dovolitev začasne odredbe Sodišče uvede postopek na predlog U.. da U z začasno odredbo ne dobi zastavne pravice na predmetu zavarovanja... Če D začasne odredbe ne upošteva... Na predlog D ali U lahko sodišče odloči... Če je izdalo odredbo pred uvedbo pravdnega ali kakšnega drugega postopka... se smiselno uporabijo pravila obligacijskega prava o spodbijanju dolžnikovih dejanj..... Kadar D prekrši začasno odredbo.. V nekaterih primerih pa izda odredbo tudi po uradni dolžnosti......- prepoved obremenitve in odtujitve premičnih stvari .... kar bi lahko povzročilo škodo U 4...... ko sodišče na predlog D ustavi postopek s predhodno odredbo 6. da naj namesto začasne odredbe D položi varščino.. 5... 10 .. Učinki začasne odredbe Zakon izrecno določa..... Trajanje začasne odredbe in njeno prenehanje V sklepu o začasni odredbi sodišče odloči koliko časa naj odredba traja.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful