P. 1
Izvrsilno pravo - skripta

Izvrsilno pravo - skripta

|Views: 981|Likes:
Published by Maja Bombek

More info:

Published by: Maja Bombek on Oct 18, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

09/15/2012

pdf

text

original

IZVRŠILNI IN PRAVDNI POSTOPEK O razmerju med izvršilnim in pravdnim postopkom obstajata dve stališči: 1.

izvršilni postopek pomeni nadaljevanje pravdnega in s tem njegov sestavni del 2. gre za poseben postopek, ki predstavlja samostojno celoto. Za obe stalšči je mogoče navesti teoretične argumente. Za prvo stališče govori predvsem to, da izvr. postopek navadno res sledi pravdnemu in da veljajo zanj nekatera enaka načela in pravila kot za pravdni postopek. Za drugo stališče pa govori okoliščina, da ni nujno, da pravdnemu postopku vselej sledi izvršilni. Izvršilni postopek lahko teče, ne da bi prej tekel pravdni. Oba postopka lahko tečeta vzporedno. Med njima obstajajo določene razlike: pravdni postopek se začne na predlog trditve tožnika, da ima proti tožencu pravico zahtevati sodno varstvo določene vsebine. Predpostavka za uvedbo izvršilnega postopka pa je, da upnikova terjatev izhaja iz listine, ki ji zakon priznava lastnost izvršilnega naslova. Več razlogov govori za stališče, da izvršilni postopek ni del pravdnega postopka ampak je samostojen postopek. VRSTE IZVRŠBE a) Izvršba in zavarovanje

e)

Naturalna in denarna izvršba

Pri naturalni izvršbi dobi upnik terjatev v taki obliki kot izvira iz izvršilnega nasova. Če mu je dolžnik dolžan določeno vsoto denarja, bo dobil v postopku denar. Kadar je dolžnik dolžan izročiti neko stvar ali stvari, mu bo sodišče najprej skušalo vzeti stvar oz. ga prisiliti k ravnanju v skadu z izvršolnim naslovom. Denarna izvršba pa pomeni da lahko upnik v izvršilnem postopku prisilno izterja samo denarno izpolnitev. Kadar dolžnik prostovoljno ne izpolni neke nedenarne terjatve, lahko upnik zahteva samo denarno nadomestilo. f) Izvršba proti fizičnim in pravnim osebam

TEMELJNA NAČELA 1. Načelo dispozitivnosti in oficialnosti Postopek se praviloma uvede na predlog upnika, samo izjemoma, kadar tako določa zakon, se uvede po uradni dolžnosti. Pri tem gre za primere ko se v izvršilnem postopku izvršujejo odločbe kazenskih sodišč. Po uradni dolžnosti se izvršujejo tudi pravnomočni sklepi o kaznih, ki jih sodišče izreka v pravdnem postopku. V predlogu za izvršbo navede upnik terjatev, ki naj se izvrši, kot tudi predmet izvršbe in izvršilna sredstva. Sodišče je na njegov predlog vezano. Upnik lahko ves čas postopka delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo. Po tem ko sodišče dovoli izvršbo, vodi naprej postopek po uradni dolžnosti. V izvršilnem postopku se ne uporabljajo določbe o mirovanju postopka. 2. Razpravno in preiskovalno načelo Razpravno načelo pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva zadolžene stranke, preiskovalno načelo pa pomeni, da sodišče zbira gradivo po uradni dolžnosti. Vsaka stranka je dolna navajati dejstva, na katera opira svoje zahtevke ali ugovore. Nekatera dejstva pa mora sodišče ugotoviti po uradni dolžnosti (pazi na obstoj izvršilnega naslova, na oprostitve in omejitve izvršbe,...). upnik mora navesti točne podatke dolžnika, poiskati mora tudi bančni račun. Če teh podatkov ne more zagotoviti, mora zaprositi sodišče, da bo po uradni dolžnosti naredilo poizvedbe. Problem se pojavi ko dolžnik skriva svoje premoženje, ker v tem primeru U ne bo prišel do svojega poplačila. V takem primeru je zelo pomemben institut predložitve seznama premoženja. V tem primeru D nastopi v vlogi priče in mora povedati vse podatke o svojem premoženju. 3. Načelo kontradiktornosti Vsaka stranka ima možnost, da izjavi svoje stališče. To načelo je prilagojeno. Sodišče namreč o predlogu za izvršbo oz zavarovanje odloči, ne da bi imel D možnost da se o njem izjavi. Tudi načelo kontradiktornosti postopka ni tako poudarjeno saj sodišče opravi narok samo, če je v zakonu tako določeno ali če je po njegovem mnenju to potrebno. V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora sodišče dati drugi stranki možnost, da se izjavi. Tako se ugovor D vroči U, ki lahko nanj odgovori. Tudi predlog za nasprotno izvršbo je treba vročiti U in mu dati možnost, da se o njem izjavi.

O izvršbi v ožjem pomenu besede govorimo takrat, kadar se zahteva neposredna realizacija upnikove terjatve na podlagi že pravnomočne in izvršljive sodne odločbe oz drugega izvršilnega naslova. Včasih pa je potrebna, da se zavaruje upnikova terjatev še preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato ureja izvršilno pravo tudi zavarovanje zahtevkov ki še niso izvršljivi. Po vrsti terjatev ločimo izvršbo denarnih in nedenarnih terjatev. Izvršbo denarnih terjatev je mogoče dovoliti in opraviti na dolžnikove premične in nepremične stvari, denarne terjatve in druge premoženjske pravice. Izvršbo nedenarnih terjatev pa se dovoli in opravi za izročitev in dobavo premičnih stvari, izpraznitev in izročitev nepremičnine, za storitev, opustitev, dopustitev,... b) Specialna in generalna izvršba

Pri specialni izvršbi se vodi izvršba samo na posamezen predmet ali pravico (v izvršilnem postopku), pri generalni izvršbi pa je predmet izvršbe celotno dolžnikovo premoženje (imamo v stečajnem postopku). c) Realna in personalna izvršba

Realna izvršba se vodi zoper dolžnikovo premoženje, personalna pa zoper njegovo osebo. d) Izvršba z posredno in neposredno silo

O izvršbi z neposredno silo govorimo takrat, kadar je mogoče doseči realizacijo upnikove terjatve brez sodelovanja dolžnika. Izvršba s posredno silo pa je potrebna takrat ko realizacije upnikove terjatve ni mogoče doseči brez dolžnikovega sodelovanja.

1

da mora sodišče zadeve jemati v obravnavo po vrsti kot jih je prejelo. tako da pride do neke vrste sosporništva. Načelo prioritete in sorazmernega poplačila upnikov Prednost ima tisti. ki na podlagi istega izvršilnega naslova uveljavljajo terjatve proti istemu dolžniku. ampak last nekoga tretjega. Tudi v tem postopku lahko na aktivni ali pasivni strani nastopa več subjektov. Ločimo dve vrsti predpostavk: a) Substančne – so tiste ki se nanašajo na: terjatev. ki so predmet izvršbe in se izročijo upniku. razen če zakon določa drugače. Za dovolitev in opravo izvršbe je pristojno isto sodišče. na nepremičnini. Roki so kratki. in za odločanje o razdelitvi zneska dobljenega s prodajo dolžnikovih stvari v izvršilnem postopku. Kadar sodišče opravi narok. vrnitev v prejšnje stanje pa je mogoče zahtevati samo zaradi zamude roka za ugovor in pritožbo. Zakon definira upnika kot osebo katere terjatev se uveljavlja ali zavaruje. da se postopek izvede s čim manj zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Narok je obvezen pri odločanju o predlogu za nasprotno izvršbo kadar U izjavi. mora biti dospela. potem pa izroči v posest upniku. Udeleženec v postopku je oseba. da nasprotuje predlogu. v drugem pa opravi izvršbo. ki je predmet izvršbe. je ta praviloma javen. kadar se izvršba proti več dolžnikom vodi na stvari. Sodišče opravi narok samo. vendar sam neposredno ne opravlja izvršilnih in zavarovalnih dejanj.. ki je prej dobil poplačilno pravico na predmetu. ki je bila zarubljena za več upnikov se ravna po dnevu rubeža. b) Udeleženci izvršilnega postopka Z izvršilnim postopkom so lahko prizadete pravice ali pravne koristi drugih oseb. V prvem stadiju sodišče preizkuša ali so podane predpostavke za dovolitev izvršbe. 6. Vrstni red poplačanih pravic na stvari. pisnosti in ustnosti Prevladuje načelo pismenosti. Sodišča in drugi organi a) Sodišče Izvršilni postopek se deli na dva stadija. Načelo ekonomičnosti. na pasivni strani pa takrat. Pri izvršbi denarne terjatve na dolžnikove premične stvari se opravi rubež. Splošno o predpostavkah Morajo oz ne smejo biti podane. ki so v solastnini oz spadajo v njihovo skupno premoženje. vsem tem osebam je treba omogočiti. ki ni stranka. neposrednosti. Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in v njem izdaja odločbe sodnik posameznik. zato jim daje zakon položaj udeležencev v postopku. rok za ugovor je 8 dni. ki mora obstajati. proti kateri se uveljavlja ali zavaruje terjatev..sredstva izvršbe dopustnost izvršbe na določen predmet potreben obseg izvršbe + plačana sodna taksa b) formalne: obstoj izvršilnega naslova obstoj sodne jurisdikcije pristojnost formalna pravilnost in vsebina podlage za izvršbo procesna legitimacija strank procesni roki v katerih se lahko vloži predlog ali po izteku katerega se predlog ne more več vložiti 2 .4. dolžnika pa kot osebo. Ta dejanja opravljajo posebni sodni uslužbenci (sodni izvršitelji). Na aktivni strani lahko nastopa več oseb.. nato oceni zarubljene stvari in sklene pogodba o prodaji teh stvari. za katere zakon uporablja izraz uradne osebe. da se lahko opravi izvršilni postopek. Stranke a) Upnik in dolžnik Nastopata dve stranki z nasprotujočimi si interesi: aktivna stranka ki zahteva izvršbo ali zavarovanje in pasivna stranka proti kateri je vložen predlog za izvršbo oz zavarovanje. lahko obstojijo pravice tretjih oseb. V postopku izvršbe za izročitev premičnih stvari se odvzamejo stvari. c) Zastopniki in pooblaščenci Uporabljajo se določila ZPP. Načelo vrstnega reda pomeni. Načelo javnosti. Za vsako vrsto izvršbe je določena posebna krajevna pristojnost glede na predmet izvršbe in izvršilna sredstva (izključna pristojnost). kadar tako določa zakon ali če je to po njegovem mnenju potrebno. a v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist. izvršljiva in veljavna stvarno legitimacijo strank alternativnost obveznosti . 2. pasivno pa dolžnik. da v izvršilnem postopku uveljavljajo svoje interese. V izvršilnem postopku je aktivno legitimiran upnik. PREDPOSTAVKE IZVRŠBE 1. hitrosti in vrstnega reda postopanja Načelo ekonomičnosti zahteva. 5. na drugi stopnji pa to poteka v senatu treh sodnikov. V postopku izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine pa se iz nje najprej izseli osebe in odstrani stvari. Tako se lahko zgodi da poseže sodišče na stvar ki ni dolžnikova last. razen če narava terjatve in posebne okoliščine zahtevajo drugačen postopek. ki nimajo položaja stranke v tem postopku. b) Sodni izvršitelj Sodnik vodi izvršilni postopek in izdaja odločbe. SUBJEKTI IZVRŠILNEGA POSTOPKA 1.

spremenjen. Izv naslov so tudi dajatveni sklepi. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok 8 dni. ki ni naveden v izvršilnem naslovu mora biti pravno nasledstvo izkazano z javno ali s po zakonu overjeno listino oz s pravnomočno sodbo. da je terjatev nemoralna ali nedopustna. vendar je sodišče v konkretnem primeru odločilo v nasprotju s prisilnimi predpisi. če je predmet obveznosti sicer dopusten. Tudi arbitražna odločba je izvršilni naslov. ki jo izda sodnik za prekrške ali pristojni upravni organ. izdano v pravdnem postopku. sklep o stroških postopka ter sklepi o denarnih kaznih. če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti in če ni z zakonom določena pristojnost kakšnega drugega organa. Sodišče pa zavrne predlog za izvršbo. 3. Terjatev ki se izvršuje Terjatev ki se izvršuje mora praviloma biti predhodno ugotovljena v izvršilnem naslovu. pa tudi sklep o potrditvi pp po ZPPSL. Sodba postane pravnomočna. sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Če je izv naslov med postopkom pravnomočno odpravljen. c) Vrste Izvršilni naslovi so: - - izvršljiva sodna odločba sodna poravnava izvršljiva odločba v upravnem postopku poravnava v upravnem postopku izvršljiva odločba v postopku za prekrške.2. ker je sodna odločba iz katere izvira. Odločba izdana v upravnem postopku je izvršljiva. Sodba kazenskega sodišča je izvršilni naslov za sodno izvršbo predvsem takrat kadar je z njo v adhezijskem postopku odločeno o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca. da se lahko izpodbija pred razsodiščem višje stopnje. nepravilna oz nezakonita. b) Vsebina V izvršilnem naslovu morata biti navedeni obe stranki U in D. izdani v nepravdnem postopku. Izvršilno sodišče je na izv naslov vezano. če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti druga odločba za atero zakon določa. Te odločbe so izv naslov samo. Od tega pravila pa veljajo nekatere izjeme. Sodna odločba je izvršljiva. da pritožba ne zadrži njene izvršitve. če ni v pogodbi dogovorjeno. Poleg sodb so izvršljivi tudi meritorni sklepi izdani v pravdnem postopku. če je postala dokončna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Izvršilni naslov a) pojem in pomen Je kvalificirana. na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve. za nedenarne terjatve pa lahko sodišče določi tudi daljši rok. Izvršljiva je delna sodba. Izv naslov je samo dajatvena sodba. plačilni nalog proti kateremu ni bil vložen ugovor. 3 . če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih. praviloma javna listina. če pa se kot stranka pojavi kdo. s katerim se dolžniku nalaga izpolnitev neke obveznosti. v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. da je izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti D notarski zapis Sodne odločbe Je najpomembnejši izv naslov. ko postane izv naslov izvršljiv. če je z njo stranki naložena neka dajatev. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to. če je pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. kateri je naložena izpolnitev. če je ta vložen na podlagi izv naslova. Odločba v upravnem postopku in odločba v postopku za prekrške Odločba v upravnem postopku je odločba ki jo izda upravni organ ali pravna oseba pri izvrševanju javnih pooblastil. U lahko zahteva izvršbo šele po tem. ko izv sodišče samo odloča o nekaterih materialnopravnih pravicah ter nato dovoli in opravi izvršbo: odločitev o zamudnih obrestih na neplačane stroške postopka izvršba na podlagi verodostojne listine odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo sodni penali Terjatev je mogoče dovoliti in opraviti v takšnem obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova. čas in obseg izpolnitve obveznosti. Sodišče se ne more upirati dovolitvi in opravi izvršbo. ali obstoji izv naslov. Vendar pa sodišče dovoli izvršbo tudi na podlagi nepravnomočne sodne odločbe. Arbitražna odločba ima nasproti strankam učinek pravnomočne sodbe. Navedeni morajo biti tudi vrsta. zato ne more zavrniti predloga za izvršbo z utemeljitvijo. razen če je sodišče pred katerim je predlog vložen odločalo o zadevi na prvi stopnji. če zakon določa. ki je sama po sebi nezakonita ali nemoralna. ko se je ne more več izpodbijati s pritožbo. sodišče po uradni dolžnosti ustavi izvršbo in razveljavi vsa opravljena dejanja. Če je izv naslov odločba. Paricijski rok začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki. Ima dvojen pomen: je formalna predpostavka za dopustnost izvršbe. razveljavljen. ki je v njej ugotovljena. Zato mora biti v izvršilnem naslovu določen rok za prostovoljno izvršitev obveznosti. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (paricijski rok) znaša v pravdnem postopku praviloma 15 dni. U mora izvršilni naslov predložiti predlogu za izvršbo. ga določi sodišče v sklepu o izvršbi. Odločba v postopku za prekrške pa je odločba. saj pomeni končno odločbo o delu zahtevka oz o enem izmed zahtevkov. izrečen za neveljavnega.

predmet izvršbe za izpolnitev te terjatve pa je premoženje D. Predmeti potrebni za opravljanje poklica in dela: kmetu ni mogoče vzeti delovne živine. Izvršbo je mogoče zahtevati z vsemi listinami na podlagi katerih je mogoče zahtevati izdajo plačilnega naloga v pravdnem postopku. Predmet izvršbe ni nikoli premoženje kot celota. Mogoče pa jo je skleniti pred pravdo: stranka ki namerava vložiti tožbo. tako da se U lahko poplača. ki so bili dani invalidu ali osebi s telesnimi hibami 2. postopek se lahko izvede tudi na podlagi verodostojne listine. 4. Stvari namenjene osebni rabi: predmet izvršbe ne morejo biti: predmeti za osebno rabo. Pri izvršbi denarnih terjatev lahko U prosto izbira predmet izvršbe. izjemoma pa tudi osebe na katere se nanašajo izv dejanja. ki je rezultat nekega predhodnega postopka v katerem je bila ustanovljena upnikova terjatev. ne da bi bil obstoj terjatve predhodno ugotovljen. Zakon pa daje D možnost da predlaga. Poštne pošiljke IZVRŠBA DENARNE TERJATVE Prejemki izvzeti iz izvršbe: prejemki iz naslova zakonite preživnine odškodnine za škodo nastalo zaradi porušenja zdravja prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe prejemki iz naslova socialne pomoči 4 . ki se vnovčijo. lahko prej poskuša doseči poravnavo pred prvostopnim sodiščem. Izvršba na predmet. niti njegov sorazmerni del. poravnava v upravnem postopku pa je poravnava sklenjena po zakonu o upravnem postopku. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje kondemnatorni del. ki je po zakonu izvzet iz izvršbe. Izvršba se praviloma vodi zoper dolžnikovo premoženje. poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. da bi moral U izbrati predmet. Gotovina D ki ima stalne mesečne prejemke ni mogoče odvzeti gotovine do mesečnega zneska. znanstveno ali drugo dejavnost kot poklic knjig in drugih predmetov ki so mu potrebni za opravljanje te dejavnosti 3. 6. Oprostitve in omejitve izvršbe a) pojem in pomen Zakon določa vrsto primerov. 5.osebi. druga odličja. oz izvršba na neki predmet v večjem obsegu kot ga določa zakon ni dopustna. b) omejitve in oprostitve pri izvršbi na premoženju posameznikov • IZVRŠBA NA PREMIČNI STVARI 1. V prvem primeru govorimo o oprostitvah. ki so ji potrebna za njeno družbeno koristno dejavnost. • 1. ter del. ampak vedno posamezna stvar ali pravica (načelo specialne eksekucije). v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh. ki je izvzet. Pred pravdnim sodiščem lahko stranke ves čas postopka sklenejo sodno poravnavo o spornem predmetu. Poravnava sklenjena pred sodiščem ali upravnim organom je izvršljiva. Stranke lahko sklenejo sodno poravnavo tudi v nepravdnem in kazenskem adhezijskem postopku. če je terjatev iz poravnave zapadla. strojev in drugih naprav ki jih potrebuje za opravljanje obrti . ker sploh niso v pravnem prometu. naj se izvršba opravi na drug predmet. ki po zakonu ne morejo biti predmet izvršbe. strojev in drugih naprav. Prav tako ni dovoljeno zavarovanje na stvareh in pravicah. za fakturo pa se šteje tudi obračun obresti. Učinek sodne poravnave ima tudi sporazum strank o obstoju terjatve in času njene zapadlosti v primeru zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank. Možnost izvršbe na podlagi verodostojne listine je možna na denarnih terjatvah vseh pravnih oseb ne glede na to kdo je D – pravna ali fizična oseba. Pri izvršbi denarnih terjatev so predmet izvršbe dolžnikove stvari ali pravice. v nekaterih primerih pa splosni interes zahteva da pravna oseba ne izgubi sredstev.Sodna poravnava in poravnava v upravnem postopku Sodna poravnava je poravnava sklenjena pred sodiščem. poročni prstan pripomočki. Izv. ko so posamezni predmeti izvzeti iz izvršbe oz je nanje mogoče poseči samo v omejenem obsegu. ki opravlja umetniško. kolikor so potrebni D in članom njegovega gospodinjstva hrana in kurjava za 6 mesecev medalje. Če stvari za izvršbo ni mogoče najti niti pri D niti pri kom tretjem. 4. ki so mu nujni za kmetijsko gopodarstvo obrtniku orodja. Zakon ne predpisuje. Verodostojna listina Izvršba se praviloma dovoli in opravi na podlagi izvršilnega naslova. Nekatere stvari so izvzete iz izvršbe. Sodna poravnava ima učinek pravnomočno razsojene stvari in je izvršilni naslov. Predmet izvršbe Predmet izvršbe so stvari in pravice. v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev. v katerem sodišče D naloži da v 8ih dneh. lahko U zahteva plačilo vrednosti stvari. v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov. ki po vrednosti ustreza višini terjatve. v drugem pa o omejitvah izvršbe.

ki se začne s predlogom za izvršbo in se praviloma konča s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in stadij oprave izvršbe. če predlog zavrne. ko je upnikova terjatev v celoti poplačana. mora praviloma biti natančno določen predmet izvršbe. delno pa ga zavrne sklep. Oprava se začne z izvršitvijo prvega izvršitvenega dejanja. Če na dan vložitve predloga terjatev še ni izvršljiva. dolžnikova obveznost. da bi bile te stvari natančno določene. zato morajo biti predpostavke za dopustitev izvršbe izpolnene že v času vložitve predloga. da v 8 dneh oz v 3 dneh po vročitvi sklepa poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. V sklepu o izvršbi morajo biti navedeni nekateri isti podatki kot v predlogu za izvršbo. sredstva in predmet izvršbe. 2. z dvoriščem c) oprostitve in omejitve izvršbe na sredstvih pravnih oseb Izjema je izvršba na premične stvari. kakršno je bilo na dan vložitve predloga za izvršbo. pod določenimi pogoji pa tudi s tožbo zaradi neupravičene pridobitve. ter drugi podatki. 2. za zajamceni os. b) odločanje o dovolitvi izvršbe Sklep o izvršbi je sklep. tehnične izboljšave in druge pravice. ki se praviloma začne takoj po izdaji sklepa o izvršbi in še preden postane ta sklep pravnomočen. Če sodišče predlogu za izvršbo ugodi mu sklepa o izvršbi ni treba obrazložiti. Z njim sodišče ugotavlja. V nobenem primeru ni mogoče pred pravnomočnostjo sklepa opraviti izvršbe na podlagi verodostojne listine. Izvršba se praviloma lahko opravi še pred pravnomočnostjo sklepa. 5 . 1. Stvari zunaj pravnega prometa in naravna bogastva sredstva potrebna za obrambo in varnost Davščine izvzete iz izvršbe OMEJITVE IZVRŠBE Premične stvari in pravice. ki so potrebni. v katerem sodišče naloži D. da se po uradni dolžnosti nadaljuje postopek opravljanja izvršbe. s katerim predlog za izvršbo zavrže sklep s katerim predlogu za izvršbo v celoti ugodi sklep s katerim predlog za izvršbo zavrne sklep s katerim predlogu delno ugodi. b) izvršilna sredstva SREDSTVA IZVZETA IZ IZVRŠBE 1. Sklep po izvržbi na premične stvari se vroči dolžniku šele po opravi prvega izvršilnega dejanja. V izvršilnem postopku sodišče izdaja naslednje sklepe: sklep. V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine mora sodišče odločiti tudi o obstoju terjatve. Če sodišče predlog ugodi. je uradna oseba upravičena uporabiti silo in odstraniti osebo. konča pa se. s katerim sodišče delno ali v celoti ugodi predlogu za izvršbo. V predlogu morajo biti navedeni U in D. Sklep o izvržbi na podlagi verodostojne listine mora vsebovati tudi kondemnatorni del. Sklep o izvršbi s katerim sodišče predlogu za izvršbo ugodi. mora sodišče predlog za izvršbo zavrniti. izv naslov ali verodostojna listina. ko ni potrebno. Dovolitev izvršbe a) predlog za izvršbo Za vložitev predloga za izvršbo je legitimiran tisti. s katerim uvede izv postopek po uradni dolžnosti c) sklep o izvršbi Sodišče odloča o dovoljenosti izvršbe po stanju. Če oseba ovira izvršbo. je konstitutivne narave. Oprava izvršbe a) pojem in način Sodišče opravi vsa tista dejanja. ki opravlja gospodarsko dejavnost je mogoče voditi izvršbo v neomejenem obsegu na gotovino in vrednostne papirje. ker zanjo niso podane potrebne procesne predpostavke. vroči predlog obema strankama. Izvršba se opravi v takem obsegu kakor izhaja iz sklepa o izvršbi. V predlogu za izvršbo. pa samo upniku.2. da se izvršba lahko opravi. Vročitev sklepa o izvršbi spada že k opravi izvršbe. dohodek do ¼ oz 1/3 • IZVRŠBA NA NEPREMIČNINI Predmeti izvršbe ne morejo biti: kmetijsko zemljišče in gospodarska poslopja kmeta. na nadomestilo osebnega dohodka in na pokojnino je mogoče seči praviloma do 1/3. vendar pa upnik pred pravnomočnostjo sklepa ne more biti poplačan. 3. na končne izdelke in polizdelke namenjene za prodajo ter na patente. Sklep o izvržbi na denarno terjatev vroči sodišče tudi dolžnikovemu dolžniku. Sklep s katerim sodišče predlog zavrne ali zavrže pa je deklaratorne narave. ki se kaže v tem. kolikor jih ta potrebuje za lastno preživetje in za preživljanje članov svoje družine hiša v kateri stanuje. lahko D tisto kar mu je bilo odvzeto zahteva nazaj s predlogom za nasprotno izvršbo. V predlogu postavi U zahtevek za izvršbo. ki izhajajo iz sklepa. Omejitve izvršbe: Na osebni dohodek. Sklep mora vsebovati tudi pravni pouk. Proti pravni osebi. Če pride že po opravljeni izvršbi do razveljavitve sklepa o izvršbi. da upnikova pravica ne obstoji. ki je kot U označen v izvršilnem naslovu. POTEK IZVRŠILNEGA POSTOPKA Sestavljata ga dva stadija: Stadij dovolitve izvršbe. Z njim se ustvarja novo procensopravno razmerje.

s katerim sodišče D napoti na pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Terjatev je ovirana tudi takrat ko je zastarana. Če je odločitev o ugovoru odvisna od kakšnega dejstva. Zoper sklep izdan na prvi stopnji je dovoljena pritožba. s tem ko dopušča da se ugovor pod določenimi pogoji lahko vloži po poteku 8 dni vse do konca izvršilnega postopka. Te razloge je mogoče uporabiti z opozicijsko tožbo.. Pritožba zadrži izvršitev sklepa samo kadar tako določa zakon. razen če zakon določa drugače. Ta ugovor je mogoče vložiti do konca izv postopka.So sodna dejanja. naknadna nemožnost izpolnitve. Kot sredstva izvršbe za uveljavitev denarne terjatve sme sodišče dovoliti: prodajo premičnih stvari prodajo nepremičnin prenos denarne terjatve vnovčenje drugih premoženjskih oz materialnih pravic Za uveljavitev nedenarnih terjatev pridejo v poštev naslednja izvršilna sredstva: odvzem premičnih stvari in izročitev upniku izpraznitev nepremičnine in izročitev upniku PRAVNA SREDSTVA V IZVRŠILNEM POSTOPKU Zakon ureja le dve izv sredstvi – pritožbo in ugovor. Impugnacijski razlogi: so razlogi.. 6 . če sodišče predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. pa čas odloga še ni potekel. da bi sklep postal pravnomočen. Odločba o pritožbi je pravnomočna. kot tudi dožnik lahko vložita pritožbo proti sklepu. dvostnarnsko. ko kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu izvršba ni dovoljena ker je upnikova terjatev prenehala ali je ovirana. Dovoljena je zoper sklep na prvi stopnji. to dejstvo pa je med strankama sporno. Proti pravnomočni odločbi ni dovoljena niti revizija niti obnova postopka. če je to dejstvo nastopilo po nastanku izv naslova oz v času ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku iz katerega izvira izv naslov. Če sodišiče presodi da je ugovor utemeljen razveljavi sklep ter glede na okoliščine v celoti ali delno ustavi izvršbo in razveljavi opravljena izv.. Tako upnik.. Dejstvo ki povzroči prenehanje terjatve je predvsem izpolnitev obveznosti. Na predpostavke izvršbe se nanašajo pristojnost. če zadošča za uveljavitev terjatve. Ugovor dolžnika D lahko sklep izpodbija z ugovorom. ki se nanašajo na predpostavke izvršbe. kadar je U dolžniku dovolil odlog plačila. Sodišče vroči ugovor U. Terjatev pa je ovirana. zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Praviloma nima suspenzivnega učinka. Med pravna sredstva je mogoče uvrstiti tudi vrnitev v prejšnje stanje. Nato se razpiše narok. saj sodišče začne z opravo izvršbe že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. ki se nanaša na samo terjatev. Vložiti jo je treba v 8ih dneh po vročitvi sklepa sodišča prve stopnje. če zakon ne določa drugače. če manjkajo formalne ali substančne predpostavke za njeno dovolitev. 1. ki imajo za namen da se z njimi doseže posredna ali neposredna izpolnitev terjatve. Opozicijski razlogi. ko je izljučena v pravdnem postopku. devolutivno in praviloma nesuspenzivno pravno sredstvo. Državni tožilec pa lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti.. D lahko sklep izpodbija z ugovorom. Upnik lahko v predlogu navede enega ali več izvršilnih sredstev. proti sklepu s katerim sodišče dolžnikovemu dolžniku prepove da bi terjatev poravnal dolžniku. s katerimi se izpodbija utemeljenost izdanega sklepa o izvršbi kljub veljavnemu izv naslovu in obstoju terjetve. Po novem pa je mogoče ugovor. Med te razloge je mogoče šteti naslednje: a) če odločba na podlagi katere je izdan sklep še ni pravnomočna oz izvršljiva b) če še ni potekel rok za poravnavo terjatve oz če še ni nastopil pogoj določen v poravnavi c) če je potekel rok v katerem je mogoče predlagati izvršbo d) če terjatev ni prešla na U oz obveznost ni prešla na D Ugovor mora D vložiti v roku 8 dni od vročitve sklepa sodišča prve stopnje. proti sklepu izdanemu o ugovoru pa je dovoljena pritožba. V poštev pride predvsem v primeru. Praviloma je redno. To je mogoče zahtevati smao zaradi zamude roka za pritožbo ali ugovor. ki temelji na dejstvu. Mogoče jo je vložiti zaradi bistvenih kršitev določb postopka. če sodišče seže na stvar ki ni last D ampak je last tretje osebe. Sodišče lahko na dolžnikov predlog določi tožnikov predlog določi za izvršbo drugo sredstvo namesto tistega ki ga je predlagal upnik. obstoj izv naslova ter dopustnost izvršbe na določen predmet.ki jih lahko izpodbija s pritožbo. Med pravna sredstva lahkoštejemo tudi zahtevo stranke ali udeleženca v postopku. 2. novacija. Poznamo pa tudi ugovor trejtega. O pritožbi odloča sodišče druge stopnje. odpust dolga. razen če izpodbija smao odločbo o stroških. ker ni pogojev da bi se izvršba opravila v sedanjem času oz v korist ali škodo osebe. Ugovor ki je vložen v roku 8 dni od vročitve sklepa je redno pravno sredstvo in preprečuje. da lahko nanj v 8ih dneh odgovori. dejanja. Pritožba Je redno. Zakon pozna tudi ugovor kot izredno pravdno sredstvo. združitev. enostransko. Razloge za ugovor razdelimo v tri skupine: Razlogi. Izvršba ni dovoljena. da sodišče odpravi pomanjkljivosti. Tu gre za primere. ki jih je zagrešila uradna oseba. pritožba ni dopustna tudi v tistih primerih. ki se nanaša na terjatev vložiti tudi po preteku roka. nedevolutivno in nesuspenzivno pravno sredstvo.. nadomestna izpolnitev. napoti sodišče D naj v določenem roku začne pravdo ali drug postopek po nedopustnosti izvršbe. ki je stranka v postopku.

Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka. če se izvršba še ni začela. kadar sodišče odloči da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja ter kadar sodišče razpiše narok.. naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno. ki jih je povszorčil s prekoračitvijo roka. pa dokler traa prekinitev. 7 . Možno ga je vložiti tudi po preteku roka. D lahko vloži tožbo tudi po preteku tega roka. je za odlog potrebna dolžnikova privolitev odlog na predlog tretjega. ki opravlja izv postopek. b) odlog izvršbe Je zastoj v izvršilnem postopku ki se nanaša na stadij oprave izvršbe. V času prekinitve sodišče ne more opravljati procesnih dejanj. 3. Sodišče določi tudi rok. vendar pa sodišče lahko meritorno odloči o ugovoru in mu ugodi.. vendar mora povrniti stoške. na podlagi katere teče izvršba. Če se je že začela. kadar ugotovi da je zaradi kršitve zakona ali mednarodne pogodbe dana podlaga za vložitev pravnega sredstva proti sodni odločbi ali odločbi upravnega ali kakšnega drugega organa. Poplačilo U oz ustavitev izvršbe pomeni konec postopka v celoti. samo če se U z ugovorom strinja. Sodišče odloži izvršbo glede tega predmeta. ki jo je imel D samo v najemu. Če U ugovoru nasprotuje. ki trdi da ima na predmetu izvršbe kako pravico ki preprečuje izvršbo. Ugovor tretjega Je pravno sredstvo.. kar mu je bilo z izvršbo odvzeto. B) odlog na predlog U. da izpodbija sklep o izvršbi v celoti ali pa samo v delu. odlog lahko predlaga tretji. Kadar sodišče izvršbo dovoli. Največkrat je to lastninska pravica tretjega.. to dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi. nimajo nobenega učinka proti nasprotni stranki.. ter na podlagi dispozitivnih dejanj U ali obeh strank. je položaj bolj zapleten. Do odloga pride na podlagi D ali tretjega. Konec izvršilnega postopka Lahko se konča že v stadiju odločanja o dovolitvi izvršbe. Zastoji v izvršilnem postopku a) prekinitev izv postopka Prekinitev postopka je zastoj v postopku do katerega pride po samem zakonu ali po odločbi sodišča Prekinitev postopka po zakonu: če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost. ZASTOJI IN KONEC IZVRŠILNEGA POSTOPKA 1. Sodišče določi vložniku ugovora rok za vložitev tožbe. zahteva nazaj s predlogom za nasprotno izvršbo. če temelji na dejstvu ki se nanaša na samo terjatev. Normalno se postopek konča takrat ko je U v celoti poplačan. vse do konca izv postopka. C) Učinki odloga izvršbe so enaki učinkom prekinitve postopka po ZPP. kadar je bil v času oprave izvršbe že končan postopek odločanja o dovolitvi izvršbe. stranka pa je zaradi izrednih razmer odrezana od sodišča če je odločitev o dolžnikovem ugovoru odvisna od kakšnega dejstva. lahko D to. če bi z njeno izvršitvijo utegnile nastani nepopravljive. medtem ko se postopek odločanja o dovoljenosti izvršbe nadaljuje. Razlog za ugovor je podan tudi. Če se nato sklep o izvršbi razveljavi. ki pa ni prekluziven. če sodišče predlog za izvršbo pravnomočno zavrže ali zavrne. Kadar je postopek o dovolitvi izvršbe še v teku pa pomeni poplačilo upnikove terjatve samo konec oprave izvršbe. pa stranka nima pooblaščenca če stranka ki je pravna oseba preneha obstajati če zaradi vojne ali drugih razlogov sodišče preneha delati če drug zakon tako določa Po sklepu sodišča lahko pride do prekinitve postopka. Ustavitev izvršbe je način prenehanja izvršilnega postopka v stadiju oprave izvršbe. Če D v ugovoru ne pove v katerem delu spodbija sklep se šteje. ki preprečuje izvršbo. Sodišče popolno ali delno odloži izvršbo. A) odlog na predlog D . zakupu. Ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine Zakon daje D možnost. da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in če obstojijo upravičeni razlogi. 4. dejanja ki jih opravi ena stranka. da obstoji dvom o dopustnosti izvršbe. Tretji mora vložiti proti sklepu ugovor. ki je zahteval. če je bila zarubljena stvar. v katerem je sodišče dovolilo izvršbo. Odlog je pogosto posledica tega. hrambi. škodljive posledice 2. Sodišče ugodi predlogu. . če se za terjatev enega od zakoncev seže na stvari ki spadajo v njuno skupno premoženje. če D izkaže za verjetno. v katerem mora pravdo začeti.. če spozna. napoti sodišče vložnika ugovora na pravdo. pa nima pooblaščenca če zakoniti zastopnik stranke umre ali izgubi pravico zastopanja. ker ima na tem predmetu tako pravico. da bi tretji sicer pretpel znatnejšo škodo. sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti ali na predlog legitimirane osebe.Sodišče napoti D na pravdo s sklepom proti kateremu ni pritožbe. ki ga lahko vloži tisti. Ugovor se mora vložiti v osmih dneh. ki se nanaša na samo terjatev ali je med strankama sporno v primeru ugovora tretjega Prekinitev postopka ima za posledico da prenehajo teči vsi roki določeni za procesna dejanja.. kadar izvršbe iz dejanskih in pravnih razlogov ni mogoče opraviti.. da ga izpodbija v celoti. Do tega lahko pride. Za spore ki nastanejo med izv postopkom je izključno krajevno pristojno sodiščena območju katerega je sodišče. c) odlog in prekinitev izvršbe na predlog državnega tožilca To lahko stori takrat.

sodišče predlogu ugodi. Poplačilna pravica ima enake učinke kot zastavna pravica. Sodišče predlog vroči U in ta se mora o tem izjaviti. da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina. Ko sodišče prejme njegovo izjavo. Če se ne izjavi. ker je bila izvršba opravljena brez pravne podlage. ki na tej nepremičnini kasneje pridobi lastninsko pravico ali pravico razpolaganja. Sodišče ustavi izvršbo s sklepom. najkasneje pa v objektivnem roku enega leta od dneva ko je bil končan izv postopek. Izvršilna dejanja Opravi se s zaznambo sklepa o izvršbi v ZK.Sodišče ustavi izvršbo na predlog D ali tretjega. Poplačilo upnikov Sodišče poplača upnike po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. nato pa razglasi. To so: upniki. kasneje odpadle. z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine. da pridobi kupac nepremičnino čisto. Če pa U izjavi da predlogu nasprotuje. Zaznamba izvršbe Sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino v ZK. ki so zahtevali izvršbo vsi zastavni upniki. razveljavljen ali izrečen za neveljavnega je med izv postopkom poravnal U terjatev je sklep o izvršbi pravnomočno razveljavljen ali spremenjen je izvršba na denarna sredstva izrečena za nedopustno D mora vložiti predlog za izvršbo v treh mesecih od dneva. sicer ustavi izvršbo. Prevzemno načelo pomeni. tudi. kdor ima pravico biti poplačan iz kupnine za to nepremičnino. v katerem ugodi predlogu. vendar pa lahko D v 8 dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga. ko je izvedel za razlog zanjo. 4. brez bremen. če niso priglasili svojih terjatev 8 . ki se lahko v osmih dneh o njem izjavi. Zakon določa. Po našem zakonu je uveljavljena kombinacija obeh načel. 3. sodnik ali kdo drug. ki so izvzete iz izvršbe. Izvršbe ni mogoče dovoliti in opraviti na nepremičnine. da dobi nazaj tisto. če je bila na njuno tožbo izvršba izrečena za nedopustno. V teh primerih je bila izvršba opravljena brez pravnega temelja zato je treba D omogočiti. IZVRŠBA NA NEPREMIČNINE 1. če znesek. Po pravnomočnosti sklepa. D lahko predlaga nasprotno izvršbo če: je izv naslov pravnomočno odpravljen. da naj se izvršba na nepremičnino ne opravi. s katerim je sodišče ugodilo predlogu. izda sklep o predlogu. dovoli sodišče novo prodajo samo na upnikov predlog. ki sodeluje pri prodaji. pomeni. Učinkuje tudi proti tistemu. da naj se nepremičnina v določenem roku proda pod roko preko pr osebe za promet z nepremičninami ali preko uradne osebe ali kako drugače. b) prodajni narok Opravi se pred sodnikom posameznikom in praviloma v sodnem poslopju. kar mu je bilo odvzeto v izvršbi. spremenjen. mora sodišče odločiti po opravljenem naroku. V tem primeru kupec ne more biti sam D. Prodaja nepremičnine a) pogoji in način prodaje Proda se na ustni javni dražbi. da je kupec bremena dolžan prevzeti. Prevzemno in izbrisno načelo se nanašata na vprašanje. ki je zahteval izvršbo. Ugotovitev vrednosti nepremičnine Sodišče ugotovi vrednost s sklepom. Kritno načelo. Postopek nasprtone izvršbe je sestavljen iz dveh stadijev. Upnik lahko predlaga izvršbo na nepremičnino ne glede na višino terjetve. ali mora kupec prevzeti tudi bremena. proti kateremu se lahko pritoži poleg D vsak. Lahko se zgodi tudi. naknadno pa se izkaže. Nasprotna tožba je izvršba. če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih. v katerem sodišče dovoli in opravi izvršbo te obveznosti. 6. Z zaznambo pridobi U poplačilno pravico na tej nepremičnini. 5. sledi drugi stadij postopka. Sodišče vroči predlog U. Stranke se lahko dogovorijo. S tem sklepom razveljavi tudi vsa opravljena izv dejanja. Če nepremičnine tudi na drugem naroku ni mogoče prodati. Sklep se izda šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Če U ne izpolni prostovoljno obveznosti. s katerim dovoli nasprotno izvršbo. V sklepu. V prvem stadiju odloča sod o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo. c) domik in izročitev nepremičnine kupcu Po končani dražbi sodišče ugotovi. kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno. kar mu je bilo odvzeto v izvršbi. izda sodišče na dolžnikov predlog sklep. s prodajo nepremičnine in s poplačilom U iz zneska dobljenega s prodajo. da se nepremičnina ne sme prodati pod določeno vrednostjo. ki pomeni. kar je prejel z izvršbo. da ni bilo predpostavk za dovolitev in opravo izvršbe ali da se predpostavke ki so prvotno obstajale. da je po koncu izvršilnega postopka v postopku z izrednimi pravimi sredstvi razveljavljen izv naslov. dobljen s prodajo ne bo vsaj delno kril terjatve U. naloži sodišče U da mora v 15ih dneh D vrniti tisto. kdo vse ima pravico biti poplačan iz kupnine. ki jo vodi D proti U da bi dobil nazaj tisto. Načela za prodajo nepremičnin a) b) c) Načelo najmanjšega ponudnika. izbrisno načelo pa. 3. Nasprotna izvršba Lahko se zgodi da se izvršba izpelje do konca in je U poplačan. 2. naj sodišče dovoli izvršbo z drugimi sredstvi ali na drugo nepremičnino.

za katerega je dovoljeno zavarovanje predznamba zastavne pravicena dolžnikovi nepremičnini ali na pravici vknjiženi na nepremičnini. noso izpolnjeni pogoji za izvršbo. kadar bi D z začasno odredbo utrpel le neznatno škodo. 2. ko je potekel čas. vse dokler ni opravljena izvršba. Predhodna odredba lahko traja največ 8 dni po nastopu pogojev za izvršbo. že plačana ali dovolj zavarovana če je pravnomočno ugotovljeno. iz tega premoženja lahko poplačal. kadar U izkaže za verjetno. ko bo izv naslov postal pravnomočen in izvršljiv. ko je sodišče izdalo predhodno odredbo. Začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev Sodišče jo izda. Zakon teha odredb ne našteva taksativno. ki jih lahko sodišče odredi za zavarovanje denarnih terjatev. če se stvari hitro kvarijo ali če obstoji nevarnost. 2. PREDHODNE ODREDBE 1. U ali kdo drug. ki so s prodajo ugasnila osebe. 5. za katerega je bila predhodna odredba izdana. tak glede višine kot glede vrstnega reda. da ni nujno. ki imajo pravico do odškodnine za osebne služnosti in realna bremena. s katero je mogoče doseči namen zavarovanja zlasti pa: 9 . Vrste S predhodno odredbo dobi U zavarovanje na premoženju D. ko se obstoj nevarnosti predpostavlja. da je odredba potrebna. da bi bila brez zavarovanja uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena V tem primeru zadostuje objektivna nevarnost. Prenehanje predhodne odredbe Sodišče ustavi postopke po uradni dolžnosti ali na predlog D. Obstoja nevarnosti pa ni treba dokazovati tedaj. Začasne terjatve za zavarovanje nedenarnih terjatev U mora izkazati verjeten obstoj terjatve in nevarnost. če sta izpolnjeni dve predpostavki: U ima izv naslov. kar pomeni. to je nevarnost. To so: prepoved razlopaganja s premičnimi stvarmi in hramba teh stvari prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnine ali stvarnih pravic prepoved dolžnikovemu dolžniku. Sodišče lahko izda odredbo tudi takrat. ki opravlja posle plačilnega prometa. med postopkom. ampak določa da lahko sodišče dovoli vsako odredbo s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. če ta terjatev vpliva na njegovo poplačilo. izda jo sodišče na predlog upnika. če U izkaže verjeten obstoj terjatve in nevarnost da bo D sicer onemogočil ali otežil izterjavo s tem.- osebe. Zakon našteva primere. Pojem in pomen So sredstva za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev. Učinki predhodnih odredb Z rubežem premičnih stvari in z rubežem terjatve dobi U zastavno pravico na teh stvareh. da bo svoje premoženje oz svoja sredstva odtujil. da terjatev ni nastala ali je prenehala ZAČASNE ODREDBE Iz zneska dobljenega s prodajo se najprej poravnajo naslednje terjatve: stroški izvršilnega postopka davščine. tako da se bo lahko kasneje. kot tudipo koncu postopka. Zakon taksativno našteva predhodne odredbe. da je bila terjatev takrat . dobljenega s prodajo. da bo njihova cena občutno padla. ki imajo proti D terjatve iz naslova zakonite preživnine 4. Postopek s predhodno odredbo Začne se na predlog U. da to nevarnost povzroča D s svojim ravnanjem. Te so: rubež premičnih stvari rubež terjatve prepoved organizaciji . Sodišče lahko izda vsako začasno odredbo. 1. ki jo s svojim ravnanjem povzroča D. skril ali kako drugače z njimi razpolagal. če so izpolnjeni pogoji za zavarovanje s predhodno odredbo s katero se da doseči enak namen. Sodišče dovoli prodajo stvari samo izjemoma. Mogoče jih je izdati še preden je bil uveden sodni ali kak drug postopek za ugotovitev obstoja terjatve. da ne sme izplačevati dolžnikovega naloga za znesek. Ni pa dopustna. da se prepreči uporaba sile ali nastanek nenadomestljive škode. da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Zadostuje objektivna nevarnost. ki bremenijo nepremičnino za zadnje leto privilegirane preživninske in odškodninske terjatve O razdelitvi zneska. ki še ni pravnomočen oz izvršljiv Verjetno je izkazana nevarnost. 3. med več U odloči sodišče na razdelitvenem naroku. Sodišče odloči o njej s sklepom. Pojem in predpostavke Pomenijo način zavarovanja denarnih terjatev. ki ima pravico biti poplačan iz kupnine lahko vse do konca razdelilnega naroka izpodbija terjatev koga drugega. da D ne sme izplačati terjatve 3. Na D predlog ustavi sodišče izvršbo: če D položi pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški če D izkaže za verjetno. U mora dokazati obstoj subjektivne nevarnosti. če v 15ih dneh od dneva. Po uradni dolžnosti ustavi sodišče postopek in razveljavi opravljena dejanja.

....... da ta ni več potrebna v primerih.nepremičnine prepoved D.... je za svoje ravnanje tudi kazensko odgovoren.. se smiselno uporabijo pravila obligacijskega prava o spodbijanju dolžnikovih dejanj.... 5. da začasno odredbo upraviči. Na U predlog se lahko odredba tudi podaljša... da ne sme storiti ničesar. Trajanje začasne odredbe in njeno prenehanje V sklepu o začasni odredbi sodišče odloči koliko časa naj odredba traja. ko sodišče na predlog D ustavi postopek s predhodno odredbo 6.. Če D začasne odredbe ne upošteva. Učinki začasne odredbe Zakon izrecno določa. Kadar D prekrši začasno odredbo.- prepoved obremenitve in odtujitve premičnih stvari .... tako spremenile.............. V nekaterih primerih pa izda odredbo tudi po uradni dolžnosti..... kar bi lahko povzročilo škodo U 4. mora določiti tudi rok v katerem mora U vložiti tožbo oz predlagati uvedbo drugega postopka.... zaradi katerih je bila začasna odredba izdana. da U z začasno odredbo ne dobi zastavne pravice na predmetu zavarovanja..... 10 .. da naj namesto začasne odredbe D položi varščino....... Dovolitev začasne odredbe Sodišče uvede postopek na predlog U. Če je izdalo odredbo pred uvedbo pravdnega ali kakšnega drugega postopka. Sodišče ustavi na predlog D postopke z začasno odredbo in razveljavi opravljena dejanja: če U ni v določenem roku v opravičilo začasne odredbe vložil tožbe oz začel kakšnega drugega postopka če je potekel čas za katerega je bila izdana če so se okoliščine. Na predlog D ali U lahko sodišče odloči....

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->