IZVRŠILNI IN PRAVDNI POSTOPEK O razmerju med izvršilnim in pravdnim postopkom obstajata dve stališči: 1.

izvršilni postopek pomeni nadaljevanje pravdnega in s tem njegov sestavni del 2. gre za poseben postopek, ki predstavlja samostojno celoto. Za obe stalšči je mogoče navesti teoretične argumente. Za prvo stališče govori predvsem to, da izvr. postopek navadno res sledi pravdnemu in da veljajo zanj nekatera enaka načela in pravila kot za pravdni postopek. Za drugo stališče pa govori okoliščina, da ni nujno, da pravdnemu postopku vselej sledi izvršilni. Izvršilni postopek lahko teče, ne da bi prej tekel pravdni. Oba postopka lahko tečeta vzporedno. Med njima obstajajo določene razlike: pravdni postopek se začne na predlog trditve tožnika, da ima proti tožencu pravico zahtevati sodno varstvo določene vsebine. Predpostavka za uvedbo izvršilnega postopka pa je, da upnikova terjatev izhaja iz listine, ki ji zakon priznava lastnost izvršilnega naslova. Več razlogov govori za stališče, da izvršilni postopek ni del pravdnega postopka ampak je samostojen postopek. VRSTE IZVRŠBE a) Izvršba in zavarovanje

e)

Naturalna in denarna izvršba

Pri naturalni izvršbi dobi upnik terjatev v taki obliki kot izvira iz izvršilnega nasova. Če mu je dolžnik dolžan določeno vsoto denarja, bo dobil v postopku denar. Kadar je dolžnik dolžan izročiti neko stvar ali stvari, mu bo sodišče najprej skušalo vzeti stvar oz. ga prisiliti k ravnanju v skadu z izvršolnim naslovom. Denarna izvršba pa pomeni da lahko upnik v izvršilnem postopku prisilno izterja samo denarno izpolnitev. Kadar dolžnik prostovoljno ne izpolni neke nedenarne terjatve, lahko upnik zahteva samo denarno nadomestilo. f) Izvršba proti fizičnim in pravnim osebam

TEMELJNA NAČELA 1. Načelo dispozitivnosti in oficialnosti Postopek se praviloma uvede na predlog upnika, samo izjemoma, kadar tako določa zakon, se uvede po uradni dolžnosti. Pri tem gre za primere ko se v izvršilnem postopku izvršujejo odločbe kazenskih sodišč. Po uradni dolžnosti se izvršujejo tudi pravnomočni sklepi o kaznih, ki jih sodišče izreka v pravdnem postopku. V predlogu za izvršbo navede upnik terjatev, ki naj se izvrši, kot tudi predmet izvršbe in izvršilna sredstva. Sodišče je na njegov predlog vezano. Upnik lahko ves čas postopka delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo. Po tem ko sodišče dovoli izvršbo, vodi naprej postopek po uradni dolžnosti. V izvršilnem postopku se ne uporabljajo določbe o mirovanju postopka. 2. Razpravno in preiskovalno načelo Razpravno načelo pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva zadolžene stranke, preiskovalno načelo pa pomeni, da sodišče zbira gradivo po uradni dolžnosti. Vsaka stranka je dolna navajati dejstva, na katera opira svoje zahtevke ali ugovore. Nekatera dejstva pa mora sodišče ugotoviti po uradni dolžnosti (pazi na obstoj izvršilnega naslova, na oprostitve in omejitve izvršbe,...). upnik mora navesti točne podatke dolžnika, poiskati mora tudi bančni račun. Če teh podatkov ne more zagotoviti, mora zaprositi sodišče, da bo po uradni dolžnosti naredilo poizvedbe. Problem se pojavi ko dolžnik skriva svoje premoženje, ker v tem primeru U ne bo prišel do svojega poplačila. V takem primeru je zelo pomemben institut predložitve seznama premoženja. V tem primeru D nastopi v vlogi priče in mora povedati vse podatke o svojem premoženju. 3. Načelo kontradiktornosti Vsaka stranka ima možnost, da izjavi svoje stališče. To načelo je prilagojeno. Sodišče namreč o predlogu za izvršbo oz zavarovanje odloči, ne da bi imel D možnost da se o njem izjavi. Tudi načelo kontradiktornosti postopka ni tako poudarjeno saj sodišče opravi narok samo, če je v zakonu tako določeno ali če je po njegovem mnenju to potrebno. V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora sodišče dati drugi stranki možnost, da se izjavi. Tako se ugovor D vroči U, ki lahko nanj odgovori. Tudi predlog za nasprotno izvršbo je treba vročiti U in mu dati možnost, da se o njem izjavi.

O izvršbi v ožjem pomenu besede govorimo takrat, kadar se zahteva neposredna realizacija upnikove terjatve na podlagi že pravnomočne in izvršljive sodne odločbe oz drugega izvršilnega naslova. Včasih pa je potrebna, da se zavaruje upnikova terjatev še preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato ureja izvršilno pravo tudi zavarovanje zahtevkov ki še niso izvršljivi. Po vrsti terjatev ločimo izvršbo denarnih in nedenarnih terjatev. Izvršbo denarnih terjatev je mogoče dovoliti in opraviti na dolžnikove premične in nepremične stvari, denarne terjatve in druge premoženjske pravice. Izvršbo nedenarnih terjatev pa se dovoli in opravi za izročitev in dobavo premičnih stvari, izpraznitev in izročitev nepremičnine, za storitev, opustitev, dopustitev,... b) Specialna in generalna izvršba

Pri specialni izvršbi se vodi izvršba samo na posamezen predmet ali pravico (v izvršilnem postopku), pri generalni izvršbi pa je predmet izvršbe celotno dolžnikovo premoženje (imamo v stečajnem postopku). c) Realna in personalna izvršba

Realna izvršba se vodi zoper dolžnikovo premoženje, personalna pa zoper njegovo osebo. d) Izvršba z posredno in neposredno silo

O izvršbi z neposredno silo govorimo takrat, kadar je mogoče doseči realizacijo upnikove terjatve brez sodelovanja dolžnika. Izvršba s posredno silo pa je potrebna takrat ko realizacije upnikove terjatve ni mogoče doseči brez dolžnikovega sodelovanja.

1

Udeleženec v postopku je oseba. razen če zakon določa drugače. Sodišča in drugi organi a) Sodišče Izvršilni postopek se deli na dva stadija. da nasprotuje predlogu. pasivno pa dolžnik. da mora sodišče zadeve jemati v obravnavo po vrsti kot jih je prejelo. 6. 2. na pasivni strani pa takrat. zato jim daje zakon položaj udeležencev v postopku.sredstva izvršbe dopustnost izvršbe na določen predmet potreben obseg izvršbe + plačana sodna taksa b) formalne: obstoj izvršilnega naslova obstoj sodne jurisdikcije pristojnost formalna pravilnost in vsebina podlage za izvršbo procesna legitimacija strank procesni roki v katerih se lahko vloži predlog ali po izteku katerega se predlog ne more več vložiti 2 . ki so v solastnini oz spadajo v njihovo skupno premoženje. vrnitev v prejšnje stanje pa je mogoče zahtevati samo zaradi zamude roka za ugovor in pritožbo. b) Sodni izvršitelj Sodnik vodi izvršilni postopek in izdaja odločbe. Tako se lahko zgodi da poseže sodišče na stvar ki ni dolžnikova last. ki na podlagi istega izvršilnega naslova uveljavljajo terjatve proti istemu dolžniku. vendar sam neposredno ne opravlja izvršilnih in zavarovalnih dejanj. Roki so kratki. lahko obstojijo pravice tretjih oseb. ki mora obstajati. Stranke a) Upnik in dolžnik Nastopata dve stranki z nasprotujočimi si interesi: aktivna stranka ki zahteva izvršbo ali zavarovanje in pasivna stranka proti kateri je vložen predlog za izvršbo oz zavarovanje. Ločimo dve vrsti predpostavk: a) Substančne – so tiste ki se nanašajo na: terjatev. c) Zastopniki in pooblaščenci Uporabljajo se določila ZPP. Splošno o predpostavkah Morajo oz ne smejo biti podane. PREDPOSTAVKE IZVRŠBE 1. Kadar sodišče opravi narok. tako da pride do neke vrste sosporništva. kadar tako določa zakon ali če je to po njegovem mnenju potrebno. da se postopek izvede s čim manj zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. pisnosti in ustnosti Prevladuje načelo pismenosti. razen če narava terjatve in posebne okoliščine zahtevajo drugačen postopek. hitrosti in vrstnega reda postopanja Načelo ekonomičnosti zahteva. Zakon definira upnika kot osebo katere terjatev se uveljavlja ali zavaruje.4. Sodišče opravi narok samo. Vrstni red poplačanih pravic na stvari. proti kateri se uveljavlja ali zavaruje terjatev. V postopku izvršbe za izročitev premičnih stvari se odvzamejo stvari. v drugem pa opravi izvršbo. Pri izvršbi denarne terjatve na dolžnikove premične stvari se opravi rubež. dolžnika pa kot osebo. neposrednosti. za katere zakon uporablja izraz uradne osebe. Za dovolitev in opravo izvršbe je pristojno isto sodišče. SUBJEKTI IZVRŠILNEGA POSTOPKA 1. V izvršilnem postopku je aktivno legitimiran upnik. ki so predmet izvršbe in se izročijo upniku. Tudi v tem postopku lahko na aktivni ali pasivni strani nastopa več subjektov. Načelo ekonomičnosti. V postopku izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine pa se iz nje najprej izseli osebe in odstrani stvari. Narok je obvezen pri odločanju o predlogu za nasprotno izvršbo kadar U izjavi. b) Udeleženci izvršilnega postopka Z izvršilnim postopkom so lahko prizadete pravice ali pravne koristi drugih oseb. ki je predmet izvršbe. Načelo prioritete in sorazmernega poplačila upnikov Prednost ima tisti. ki je bila zarubljena za več upnikov se ravna po dnevu rubeža. na nepremičnini.. ki nimajo položaja stranke v tem postopku. 5. mora biti dospela. potem pa izroči v posest upniku. je ta praviloma javen. da se lahko opravi izvršilni postopek. izvršljiva in veljavna stvarno legitimacijo strank alternativnost obveznosti . Ta dejanja opravljajo posebni sodni uslužbenci (sodni izvršitelji). a v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist. vsem tem osebam je treba omogočiti. ampak last nekoga tretjega. da v izvršilnem postopku uveljavljajo svoje interese. na drugi stopnji pa to poteka v senatu treh sodnikov. in za odločanje o razdelitvi zneska dobljenega s prodajo dolžnikovih stvari v izvršilnem postopku. Za vsako vrsto izvršbe je določena posebna krajevna pristojnost glede na predmet izvršbe in izvršilna sredstva (izključna pristojnost). Na aktivni strani lahko nastopa več oseb. Načelo javnosti.. rok za ugovor je 8 dni. ki ni stranka. kadar se izvršba proti več dolžnikom vodi na stvari. nato oceni zarubljene stvari in sklene pogodba o prodaji teh stvari. Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in v njem izdaja odločbe sodnik posameznik. ki je prej dobil poplačilno pravico na predmetu. V prvem stadiju sodišče preizkuša ali so podane predpostavke za dovolitev izvršbe. Načelo vrstnega reda pomeni..

Terjatev ki se izvršuje Terjatev ki se izvršuje mora praviloma biti predhodno ugotovljena v izvršilnem naslovu. da se lahko izpodbija pred razsodiščem višje stopnje. izdani v nepravdnem postopku. izrečen za neveljavnega. U lahko zahteva izvršbo šele po tem. kateri je naložena izpolnitev. Paricijski rok začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki. da pritožba ne zadrži njene izvršitve. ki je sama po sebi nezakonita ali nemoralna. če pa se kot stranka pojavi kdo. Sodišče se ne more upirati dovolitvi in opravi izvršbo. sodišče po uradni dolžnosti ustavi izvršbo in razveljavi vsa opravljena dejanja. pa tudi sklep o potrditvi pp po ZPPSL. Navedeni morajo biti tudi vrsta. da je izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti D notarski zapis Sodne odločbe Je najpomembnejši izv naslov. Poleg sodb so izvršljivi tudi meritorni sklepi izdani v pravdnem postopku. v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. če ni v pogodbi dogovorjeno. ko se je ne more več izpodbijati s pritožbo. Arbitražna odločba ima nasproti strankam učinek pravnomočne sodbe. če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti in če ni z zakonom določena pristojnost kakšnega drugega organa. sklep o stroških postopka ter sklepi o denarnih kaznih. vendar je sodišče v konkretnem primeru odločilo v nasprotju s prisilnimi predpisi. ko postane izv naslov izvršljiv. Od tega pravila pa veljajo nekatere izjeme. če je pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Izvršilni naslov a) pojem in pomen Je kvalificirana. s katerim se dolžniku nalaga izpolnitev neke obveznosti. Izv naslov je samo dajatvena sodba. 3. ki jo izda sodnik za prekrške ali pristojni upravni organ. Sodna odločba je izvršljiva. Izv naslov so tudi dajatveni sklepi. Sodba postane pravnomočna. če je ta vložen na podlagi izv naslova. razveljavljen. na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve. ker je sodna odločba iz katere izvira. če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti druga odločba za atero zakon določa. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (paricijski rok) znaša v pravdnem postopku praviloma 15 dni. če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih. U mora izvršilni naslov predložiti predlogu za izvršbo. ki ni naveden v izvršilnem naslovu mora biti pravno nasledstvo izkazano z javno ali s po zakonu overjeno listino oz s pravnomočno sodbo. ali obstoji izv naslov. Odločba izdana v upravnem postopku je izvršljiva. zato ne more zavrniti predloga za izvršbo z utemeljitvijo. Odločba v upravnem postopku in odločba v postopku za prekrške Odločba v upravnem postopku je odločba ki jo izda upravni organ ali pravna oseba pri izvrševanju javnih pooblastil. Če je izv naslov odločba. Izvršilno sodišče je na izv naslov vezano. Vendar pa sodišče dovoli izvršbo tudi na podlagi nepravnomočne sodne odločbe. če je z njo stranki naložena neka dajatev. Odločba v postopku za prekrške pa je odločba. Sodba kazenskega sodišča je izvršilni naslov za sodno izvršbo predvsem takrat kadar je z njo v adhezijskem postopku odločeno o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca. izdano v pravdnem postopku.2. Če je izv naslov med postopkom pravnomočno odpravljen. b) Vsebina V izvršilnem naslovu morata biti navedeni obe stranki U in D. ki je v njej ugotovljena. Izvršljiva je delna sodba. sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. 3 . Tudi arbitražna odločba je izvršilni naslov. če je predmet obveznosti sicer dopusten. spremenjen. ko izv sodišče samo odloča o nekaterih materialnopravnih pravicah ter nato dovoli in opravi izvršbo: odločitev o zamudnih obrestih na neplačane stroške postopka izvršba na podlagi verodostojne listine odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo sodni penali Terjatev je mogoče dovoliti in opraviti v takšnem obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova. Zato mora biti v izvršilnem naslovu določen rok za prostovoljno izvršitev obveznosti. ga določi sodišče v sklepu o izvršbi. za nedenarne terjatve pa lahko sodišče določi tudi daljši rok. Te odločbe so izv naslov samo. če zakon določa. da je terjatev nemoralna ali nedopustna. Sodišče pa zavrne predlog za izvršbo. c) Vrste Izvršilni naslovi so: - - izvršljiva sodna odločba sodna poravnava izvršljiva odločba v upravnem postopku poravnava v upravnem postopku izvršljiva odločba v postopku za prekrške. praviloma javna listina. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok 8 dni. Ima dvojen pomen: je formalna predpostavka za dopustnost izvršbe. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to. čas in obseg izpolnitve obveznosti. če je postala dokončna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. razen če je sodišče pred katerim je predlog vložen odločalo o zadevi na prvi stopnji. saj pomeni končno odločbo o delu zahtevka oz o enem izmed zahtevkov. nepravilna oz nezakonita. plačilni nalog proti kateremu ni bil vložen ugovor.

Predmet izvršbe ni nikoli premoženje kot celota. ki po vrednosti ustreza višini terjatve. ter del. ki je po zakonu izvzet iz izvršbe. Pri izvršbi denarnih terjatev lahko U prosto izbira predmet izvršbe. Nekatere stvari so izvzete iz izvršbe. poravnava v upravnem postopku pa je poravnava sklenjena po zakonu o upravnem postopku. ker sploh niso v pravnem prometu. Možnost izvršbe na podlagi verodostojne listine je možna na denarnih terjatvah vseh pravnih oseb ne glede na to kdo je D – pravna ali fizična oseba. Izv. poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. ki je izvzet. Prav tako ni dovoljeno zavarovanje na stvareh in pravicah. Gotovina D ki ima stalne mesečne prejemke ni mogoče odvzeti gotovine do mesečnega zneska. Stranke lahko sklenejo sodno poravnavo tudi v nepravdnem in kazenskem adhezijskem postopku. ki so bili dani invalidu ali osebi s telesnimi hibami 2. ki so ji potrebna za njeno družbeno koristno dejavnost.Sodna poravnava in poravnava v upravnem postopku Sodna poravnava je poravnava sklenjena pred sodiščem. v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh. če je terjatev iz poravnave zapadla. ki po zakonu ne morejo biti predmet izvršbe. Učinek sodne poravnave ima tudi sporazum strank o obstoju terjatve in času njene zapadlosti v primeru zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank. ki so mu nujni za kmetijsko gopodarstvo obrtniku orodja. Izvršba se praviloma vodi zoper dolžnikovo premoženje. Izvršba na predmet. lahko prej poskuša doseči poravnavo pred prvostopnim sodiščem. strojev in drugih naprav ki jih potrebuje za opravljanje obrti . v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov. Poravnava sklenjena pred sodiščem ali upravnim organom je izvršljiva. ampak vedno posamezna stvar ali pravica (načelo specialne eksekucije). ki opravlja umetniško. Izvršbo je mogoče zahtevati z vsemi listinami na podlagi katerih je mogoče zahtevati izdajo plačilnega naloga v pravdnem postopku. v nekaterih primerih pa splosni interes zahteva da pravna oseba ne izgubi sredstev. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje kondemnatorni del. v drugem pa o omejitvah izvršbe. 4. Pri izvršbi denarnih terjatev so predmet izvršbe dolžnikove stvari ali pravice. Mogoče pa jo je skleniti pred pravdo: stranka ki namerava vložiti tožbo. Sodna poravnava ima učinek pravnomočno razsojene stvari in je izvršilni naslov. oz izvršba na neki predmet v večjem obsegu kot ga določa zakon ni dopustna. kolikor so potrebni D in članom njegovega gospodinjstva hrana in kurjava za 6 mesecev medalje. Zakon pa daje D možnost da predlaga. lahko U zahteva plačilo vrednosti stvari. • 1. Zakon ne predpisuje. ki je rezultat nekega predhodnega postopka v katerem je bila ustanovljena upnikova terjatev. Predmet izvršbe Predmet izvršbe so stvari in pravice. Pred pravdnim sodiščem lahko stranke ves čas postopka sklenejo sodno poravnavo o spornem predmetu. v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev. niti njegov sorazmerni del. Oprostitve in omejitve izvršbe a) pojem in pomen Zakon določa vrsto primerov. V prvem primeru govorimo o oprostitvah. Predmeti potrebni za opravljanje poklica in dela: kmetu ni mogoče vzeti delovne živine. poročni prstan pripomočki. znanstveno ali drugo dejavnost kot poklic knjig in drugih predmetov ki so mu potrebni za opravljanje te dejavnosti 3. Če stvari za izvršbo ni mogoče najti niti pri D niti pri kom tretjem. Poštne pošiljke IZVRŠBA DENARNE TERJATVE Prejemki izvzeti iz izvršbe: prejemki iz naslova zakonite preživnine odškodnine za škodo nastalo zaradi porušenja zdravja prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe prejemki iz naslova socialne pomoči 4 . b) omejitve in oprostitve pri izvršbi na premoženju posameznikov • IZVRŠBA NA PREMIČNI STVARI 1. naj se izvršba opravi na drug predmet. postopek se lahko izvede tudi na podlagi verodostojne listine. izjemoma pa tudi osebe na katere se nanašajo izv dejanja. 5. ne da bi bil obstoj terjatve predhodno ugotovljen. tako da se U lahko poplača. za fakturo pa se šteje tudi obračun obresti. 4. predmet izvršbe za izpolnitev te terjatve pa je premoženje D. da bi moral U izbrati predmet. Stvari namenjene osebni rabi: predmet izvršbe ne morejo biti: predmeti za osebno rabo. ko so posamezni predmeti izvzeti iz izvršbe oz je nanje mogoče poseči samo v omejenem obsegu. v katerem sodišče D naloži da v 8ih dneh.osebi. druga odličja. ki se vnovčijo. strojev in drugih naprav. Verodostojna listina Izvršba se praviloma dovoli in opravi na podlagi izvršilnega naslova. 6.

ki izhajajo iz sklepa. V predlogu postavi U zahtevek za izvršbo. kakršno je bilo na dan vložitve predloga za izvršbo. Če na dan vložitve predloga terjatev še ni izvršljiva. ko ni potrebno. ki se praviloma začne takoj po izdaji sklepa o izvršbi in še preden postane ta sklep pravnomočen. s katerim predlog za izvršbo zavrže sklep s katerim predlogu za izvršbo v celoti ugodi sklep s katerim predlog za izvršbo zavrne sklep s katerim predlogu delno ugodi. v katerem sodišče naloži D. b) izvršilna sredstva SREDSTVA IZVZETA IZ IZVRŠBE 1. V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine mora sodišče odločiti tudi o obstoju terjatve. kolikor jih ta potrebuje za lastno preživetje in za preživljanje članov svoje družine hiša v kateri stanuje. tehnične izboljšave in druge pravice. ki se začne s predlogom za izvršbo in se praviloma konča s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in stadij oprave izvršbe. Sklep s katerim sodišče predlog zavrne ali zavrže pa je deklaratorne narave. Stvari zunaj pravnega prometa in naravna bogastva sredstva potrebna za obrambo in varnost Davščine izvzete iz izvršbe OMEJITVE IZVRŠBE Premične stvari in pravice. je uradna oseba upravičena uporabiti silo in odstraniti osebo. vendar pa upnik pred pravnomočnostjo sklepa ne more biti poplačan. Sklep mora vsebovati tudi pravni pouk. Če sodišče predlogu za izvršbo ugodi mu sklepa o izvršbi ni treba obrazložiti. Sklep o izvržbi na denarno terjatev vroči sodišče tudi dolžnikovemu dolžniku. POTEK IZVRŠILNEGA POSTOPKA Sestavljata ga dva stadija: Stadij dovolitve izvršbe. na nadomestilo osebnega dohodka in na pokojnino je mogoče seči praviloma do 1/3. Izvršba se praviloma lahko opravi še pred pravnomočnostjo sklepa. Sklep po izvržbi na premične stvari se vroči dolžniku šele po opravi prvega izvršilnega dejanja. 1. mora sodišče predlog za izvršbo zavrniti. V izvršilnem postopku sodišče izdaja naslednje sklepe: sklep. da se izvršba lahko opravi. mora praviloma biti natančno določen predmet izvršbe. da bi bile te stvari natančno določene. ki opravlja gospodarsko dejavnost je mogoče voditi izvršbo v neomejenem obsegu na gotovino in vrednostne papirje.2. vroči predlog obema strankama. lahko D tisto kar mu je bilo odvzeto zahteva nazaj s predlogom za nasprotno izvršbo. 2. Če sodišče predlog ugodi. 3. če predlog zavrne. da se po uradni dolžnosti nadaljuje postopek opravljanja izvršbe. 5 . Če pride že po opravljeni izvršbi do razveljavitve sklepa o izvršbi. Oprava se začne z izvršitvijo prvega izvršitvenega dejanja. V predlogu za izvršbo. izv naslov ali verodostojna listina. na končne izdelke in polizdelke namenjene za prodajo ter na patente. dolžnikova obveznost. b) odločanje o dovolitvi izvršbe Sklep o izvršbi je sklep. Z njim sodišče ugotavlja. V nobenem primeru ni mogoče pred pravnomočnostjo sklepa opraviti izvršbe na podlagi verodostojne listine. 2. V sklepu o izvršbi morajo biti navedeni nekateri isti podatki kot v predlogu za izvršbo. ter drugi podatki. s katerim sodišče delno ali v celoti ugodi predlogu za izvršbo. ki se kaže v tem. Z njim se ustvarja novo procensopravno razmerje. da upnikova pravica ne obstoji. z dvoriščem c) oprostitve in omejitve izvršbe na sredstvih pravnih oseb Izjema je izvršba na premične stvari. s katerim uvede izv postopek po uradni dolžnosti c) sklep o izvršbi Sodišče odloča o dovoljenosti izvršbe po stanju. pod določenimi pogoji pa tudi s tožbo zaradi neupravičene pridobitve. Proti pravni osebi. Vročitev sklepa o izvršbi spada že k opravi izvršbe. je konstitutivne narave. delno pa ga zavrne sklep. za zajamceni os. Omejitve izvršbe: Na osebni dohodek. sredstva in predmet izvršbe. konča pa se. ki so potrebni. zato morajo biti predpostavke za dopustitev izvršbe izpolnene že v času vložitve predloga. ker zanjo niso podane potrebne procesne predpostavke. ki je kot U označen v izvršilnem naslovu. Sklep o izvršbi s katerim sodišče predlogu za izvršbo ugodi. Izvršba se opravi v takem obsegu kakor izhaja iz sklepa o izvršbi. Sklep o izvržbi na podlagi verodostojne listine mora vsebovati tudi kondemnatorni del. V predlogu morajo biti navedeni U in D. ko je upnikova terjatev v celoti poplačana. da v 8 dneh oz v 3 dneh po vročitvi sklepa poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. pa samo upniku. Dovolitev izvršbe a) predlog za izvršbo Za vložitev predloga za izvršbo je legitimiran tisti. dohodek do ¼ oz 1/3 • IZVRŠBA NA NEPREMIČNINI Predmeti izvršbe ne morejo biti: kmetijsko zemljišče in gospodarska poslopja kmeta. Če oseba ovira izvršbo. Oprava izvršbe a) pojem in način Sodišče opravi vsa tista dejanja.

ki imajo za namen da se z njimi doseže posredna ali neposredna izpolnitev terjatve. Terjatev pa je ovirana. dejanja. Ugovor ki je vložen v roku 8 dni od vročitve sklepa je redno pravno sredstvo in preprečuje. 2. Sodišče lahko na dolžnikov predlog določi tožnikov predlog določi za izvršbo drugo sredstvo namesto tistega ki ga je predlagal upnik. enostransko. ko je izljučena v pravdnem postopku. če sodišče seže na stvar ki ni last D ampak je last tretje osebe. O pritožbi odloča sodišče druge stopnje. Mogoče jo je vložiti zaradi bistvenih kršitev določb postopka. proti sklepu izdanemu o ugovoru pa je dovoljena pritožba. če zadošča za uveljavitev terjatve. Sodišče vroči ugovor U.. s katerimi se izpodbija utemeljenost izdanega sklepa o izvršbi kljub veljavnemu izv naslovu in obstoju terjetve. Državni tožilec pa lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Impugnacijski razlogi: so razlogi. nedevolutivno in nesuspenzivno pravno sredstvo. devolutivno in praviloma nesuspenzivno pravno sredstvo. ki se nanaša na terjatev vložiti tudi po preteku roka. naknadna nemožnost izpolnitve. zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zoper sklep izdan na prvi stopnji je dovoljena pritožba. Zakon pozna tudi ugovor kot izredno pravdno sredstvo. To je mogoče zahtevati smao zaradi zamude roka za pritožbo ali ugovor. Tu gre za primere. če manjkajo formalne ali substančne predpostavke za njeno dovolitev. s katerim sodišče D napoti na pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Pritožba zadrži izvršitev sklepa samo kadar tako določa zakon. Praviloma nima suspenzivnega učinka. Med pravna sredstva lahkoštejemo tudi zahtevo stranke ali udeleženca v postopku. to dejstvo pa je med strankama sporno. Praviloma je redno. ki se nanaša na samo terjatev. Ugovor dolžnika D lahko sklep izpodbija z ugovorom. dvostnarnsko. ki temelji na dejstvu. novacija. saj sodišče začne z opravo izvršbe že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.ki jih lahko izpodbija s pritožbo. pritožba ni dopustna tudi v tistih primerih. da lahko nanj v 8ih dneh odgovori. če je to dejstvo nastopilo po nastanku izv naslova oz v času ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku iz katerega izvira izv naslov. pa čas odloga še ni potekel. s tem ko dopušča da se ugovor pod določenimi pogoji lahko vloži po poteku 8 dni vse do konca izvršilnega postopka. Nato se razpiše narok. ki jih je zagrešila uradna oseba. Med te razloge je mogoče šteti naslednje: a) če odločba na podlagi katere je izdan sklep še ni pravnomočna oz izvršljiva b) če še ni potekel rok za poravnavo terjatve oz če še ni nastopil pogoj določen v poravnavi c) če je potekel rok v katerem je mogoče predlagati izvršbo d) če terjatev ni prešla na U oz obveznost ni prešla na D Ugovor mora D vložiti v roku 8 dni od vročitve sklepa sodišča prve stopnje. Izvršba ni dovoljena. kot tudi dožnik lahko vložita pritožbo proti sklepu. Če je odločitev o ugovoru odvisna od kakšnega dejstva. Dejstvo ki povzroči prenehanje terjatve je predvsem izpolnitev obveznosti. če sodišče predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. obstoj izv naslova ter dopustnost izvršbe na določen predmet. 6 . Dovoljena je zoper sklep na prvi stopnji. D lahko sklep izpodbija z ugovorom.. V poštev pride predvsem v primeru. da bi sklep postal pravnomočen. Vložiti jo je treba v 8ih dneh po vročitvi sklepa sodišča prve stopnje. proti sklepu s katerim sodišče dolžnikovemu dolžniku prepove da bi terjatev poravnal dolžniku. razen če izpodbija smao odločbo o stroških. Opozicijski razlogi. Upnik lahko v predlogu navede enega ali več izvršilnih sredstev. Na predpostavke izvršbe se nanašajo pristojnost.. Odločba o pritožbi je pravnomočna. Te razloge je mogoče uporabiti z opozicijsko tožbo. če zakon ne določa drugače.. odpust dolga. razen če zakon določa drugače.. ki se nanašajo na predpostavke izvršbe. napoti sodišče D naj v določenem roku začne pravdo ali drug postopek po nedopustnosti izvršbe. Ta ugovor je mogoče vložiti do konca izv postopka. Kot sredstva izvršbe za uveljavitev denarne terjatve sme sodišče dovoliti: prodajo premičnih stvari prodajo nepremičnin prenos denarne terjatve vnovčenje drugih premoženjskih oz materialnih pravic Za uveljavitev nedenarnih terjatev pridejo v poštev naslednja izvršilna sredstva: odvzem premičnih stvari in izročitev upniku izpraznitev nepremičnine in izročitev upniku PRAVNA SREDSTVA V IZVRŠILNEM POSTOPKU Zakon ureja le dve izv sredstvi – pritožbo in ugovor. Po novem pa je mogoče ugovor. ki je stranka v postopku. ko kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu izvršba ni dovoljena ker je upnikova terjatev prenehala ali je ovirana. ker ni pogojev da bi se izvršba opravila v sedanjem času oz v korist ali škodo osebe.So sodna dejanja. združitev. nadomestna izpolnitev.. Med pravna sredstva je mogoče uvrstiti tudi vrnitev v prejšnje stanje. Poznamo pa tudi ugovor trejtega. Če sodišiče presodi da je ugovor utemeljen razveljavi sklep ter glede na okoliščine v celoti ali delno ustavi izvršbo in razveljavi opravljena izv. Proti pravnomočni odločbi ni dovoljena niti revizija niti obnova postopka. Pritožba Je redno. Terjatev je ovirana tudi takrat ko je zastarana. 1. kadar je U dolžniku dovolil odlog plačila. Razloge za ugovor razdelimo v tri skupine: Razlogi. da sodišče odpravi pomanjkljivosti. Tako upnik.

Sodišče popolno ali delno odloži izvršbo. vendar mora povrniti stoške. to dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi.. dejanja ki jih opravi ena stranka. odlog lahko predlaga tretji. škodljive posledice 2. Normalno se postopek konča takrat ko je U v celoti poplačan. Največkrat je to lastninska pravica tretjega. Ugovor tretjega Je pravno sredstvo. če bi z njeno izvršitvijo utegnile nastani nepopravljive. je za odlog potrebna dolžnikova privolitev odlog na predlog tretjega. Kadar je postopek o dovolitvi izvršbe še v teku pa pomeni poplačilo upnikove terjatve samo konec oprave izvršbe. zahteva nazaj s predlogom za nasprotno izvršbo. hrambi. kar mu je bilo z izvršbo odvzeto. če spozna. pa stranka nima pooblaščenca če stranka ki je pravna oseba preneha obstajati če zaradi vojne ali drugih razlogov sodišče preneha delati če drug zakon tako določa Po sklepu sodišča lahko pride do prekinitve postopka. Ugovor se mora vložiti v osmih dneh. na podlagi katere teče izvršba. ki trdi da ima na predmetu izvršbe kako pravico ki preprečuje izvršbo. Sodišče ugodi predlogu. Ustavitev izvršbe je način prenehanja izvršilnega postopka v stadiju oprave izvršbe. B) odlog na predlog U. da bi tretji sicer pretpel znatnejšo škodo. pa dokler traa prekinitev. 4. ki preprečuje izvršbo. da izpodbija sklep o izvršbi v celoti ali pa samo v delu. Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka. če temelji na dejstvu ki se nanaša na samo terjatev. Do odloga pride na podlagi D ali tretjega. Možno ga je vložiti tudi po preteku roka. Odlog je pogosto posledica tega. Če U ugovoru nasprotuje. C) Učinki odloga izvršbe so enaki učinkom prekinitve postopka po ZPP. A) odlog na predlog D . Tretji mora vložiti proti sklepu ugovor. medtem ko se postopek odločanja o dovoljenosti izvršbe nadaljuje. če se za terjatev enega od zakoncev seže na stvari ki spadajo v njuno skupno premoženje. je položaj bolj zapleten. kadar je bil v času oprave izvršbe že končan postopek odločanja o dovolitvi izvršbe... če sodišče predlog za izvršbo pravnomočno zavrže ali zavrne. Konec izvršilnega postopka Lahko se konča že v stadiju odločanja o dovolitvi izvršbe. Poplačilo U oz ustavitev izvršbe pomeni konec postopka v celoti. da obstoji dvom o dopustnosti izvršbe. sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti ali na predlog legitimirane osebe. kadar izvršbe iz dejanskih in pravnih razlogov ni mogoče opraviti.. ki jih je povszorčil s prekoračitvijo roka. lahko D to. ki jo je imel D samo v najemu. Če se nato sklep o izvršbi razveljavi. kadar ugotovi da je zaradi kršitve zakona ali mednarodne pogodbe dana podlaga za vložitev pravnega sredstva proti sodni odločbi ali odločbi upravnega ali kakšnega drugega organa. stranka pa je zaradi izrednih razmer odrezana od sodišča če je odločitev o dolžnikovem ugovoru odvisna od kakšnega dejstva. Sodišče določi tudi rok. kadar sodišče odloči da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja ter kadar sodišče razpiše narok. Do tega lahko pride. ZASTOJI IN KONEC IZVRŠILNEGA POSTOPKA 1. ker ima na tem predmetu tako pravico. da ga izpodbija v celoti. napoti sodišče vložnika ugovora na pravdo. v katerem mora pravdo začeti. Sodišče odloži izvršbo glede tega predmeta.Sodišče napoti D na pravdo s sklepom proti kateremu ni pritožbe. Za spore ki nastanejo med izv postopkom je izključno krajevno pristojno sodiščena območju katerega je sodišče. Razlog za ugovor je podan tudi. 3. ki je zahteval. zakupu. ki ga lahko vloži tisti. če se izvršba še ni začela. Zastoji v izvršilnem postopku a) prekinitev izv postopka Prekinitev postopka je zastoj v postopku do katerega pride po samem zakonu ali po odločbi sodišča Prekinitev postopka po zakonu: če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost... samo če se U z ugovorom strinja. ki pa ni prekluziven. naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno. ki se nanaša na samo terjatev ali je med strankama sporno v primeru ugovora tretjega Prekinitev postopka ima za posledico da prenehajo teči vsi roki določeni za procesna dejanja. v katerem je sodišče dovolilo izvršbo. če je bila zarubljena stvar. pa nima pooblaščenca če zakoniti zastopnik stranke umre ali izgubi pravico zastopanja. Sodišče določi vložniku ugovora rok za vložitev tožbe. D lahko vloži tožbo tudi po preteku tega roka. vse do konca izv postopka. vendar pa sodišče lahko meritorno odloči o ugovoru in mu ugodi.. Ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine Zakon daje D možnost. Če D v ugovoru ne pove v katerem delu spodbija sklep se šteje.. c) odlog in prekinitev izvršbe na predlog državnega tožilca To lahko stori takrat. Kadar sodišče izvršbo dovoli. nimajo nobenega učinka proti nasprotni stranki. da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in če obstojijo upravičeni razlogi. . ki opravlja izv postopek. b) odlog izvršbe Je zastoj v izvršilnem postopku ki se nanaša na stadij oprave izvršbe. Če se je že začela. V času prekinitve sodišče ne more opravljati procesnih dejanj. če D izkaže za verjetno. 7 . ter na podlagi dispozitivnih dejanj U ali obeh strank.

Izvršilna dejanja Opravi se s zaznambo sklepa o izvršbi v ZK. kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno. Načela za prodajo nepremičnin a) b) c) Načelo najmanjšega ponudnika. razveljavljen ali izrečen za neveljavnega je med izv postopkom poravnal U terjatev je sklep o izvršbi pravnomočno razveljavljen ali spremenjen je izvršba na denarna sredstva izrečena za nedopustno D mora vložiti predlog za izvršbo v treh mesecih od dneva. Prevzemno in izbrisno načelo se nanašata na vprašanje. s prodajo nepremičnine in s poplačilom U iz zneska dobljenega s prodajo. Nasprotna izvršba Lahko se zgodi da se izvršba izpelje do konca in je U poplačan. izbrisno načelo pa. c) domik in izročitev nepremičnine kupcu Po končani dražbi sodišče ugotovi. Sodišče ustavi izvršbo s sklepom. V tem primeru kupec ne more biti sam D. naknadno pa se izkaže. sicer ustavi izvršbo. da ni bilo predpostavk za dovolitev in opravo izvršbe ali da se predpostavke ki so prvotno obstajale. ki se lahko v osmih dneh o njem izjavi. da naj se izvršba na nepremičnino ne opravi. Sodišče predlog vroči U in ta se mora o tem izjaviti. kar mu je bilo odvzeto v izvršbi. dovoli sodišče novo prodajo samo na upnikov predlog. izda sklep o predlogu. mora sodišče odločiti po opravljenem naroku. če znesek. da naj se nepremičnina v določenem roku proda pod roko preko pr osebe za promet z nepremičninami ali preko uradne osebe ali kako drugače. naloži sodišče U da mora v 15ih dneh D vrniti tisto. V sklepu. S tem sklepom razveljavi tudi vsa opravljena izv dejanja. Izvršbe ni mogoče dovoliti in opraviti na nepremičnine. ki sodeluje pri prodaji. ko je izvedel za razlog zanjo. da je kupec bremena dolžan prevzeti. da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina. ki je zahteval izvršbo. da je po koncu izvršilnega postopka v postopku z izrednimi pravimi sredstvi razveljavljen izv naslov. proti kateremu se lahko pritoži poleg D vsak. kasneje odpadle. ki so izvzete iz izvršbe. sledi drugi stadij postopka. najkasneje pa v objektivnem roku enega leta od dneva ko je bil končan izv postopek. Kritno načelo. da dobi nazaj tisto. 4. Ko sodišče prejme njegovo izjavo. Po pravnomočnosti sklepa. vendar pa lahko D v 8 dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga. D lahko predlaga nasprotno izvršbo če: je izv naslov pravnomočno odpravljen. dobljen s prodajo ne bo vsaj delno kril terjatve U. v katerem ugodi predlogu. Poplačilo upnikov Sodišče poplača upnike po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Upnik lahko predlaga izvršbo na nepremičnino ne glede na višino terjetve. IZVRŠBA NA NEPREMIČNINE 1. Lahko se zgodi tudi. Z zaznambo pridobi U poplačilno pravico na tej nepremičnini. 5. Zaznamba izvršbe Sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino v ZK. sodišče predlogu ugodi. V teh primerih je bila izvršba opravljena brez pravnega temelja zato je treba D omogočiti. 2. kdo vse ima pravico biti poplačan iz kupnine. V prvem stadiju odloča sod o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo.Sodišče ustavi izvršbo na predlog D ali tretjega. ali mora kupec prevzeti tudi bremena. b) prodajni narok Opravi se pred sodnikom posameznikom in praviloma v sodnem poslopju. s katerim dovoli nasprotno izvršbo. Učinkuje tudi proti tistemu. pomeni. Stranke se lahko dogovorijo. Če U ne izpolni prostovoljno obveznosti. Prevzemno načelo pomeni. z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine. Ugotovitev vrednosti nepremičnine Sodišče ugotovi vrednost s sklepom. izda sodišče na dolžnikov predlog sklep. kdor ima pravico biti poplačan iz kupnine za to nepremičnino. Poplačilna pravica ima enake učinke kot zastavna pravica. Zakon določa. kar mu je bilo odvzeto v izvršbi. Če nepremičnine tudi na drugem naroku ni mogoče prodati. Sklep se izda šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. kar je prejel z izvršbo. 3. ker je bila izvršba opravljena brez pravne podlage. To so: upniki. sodnik ali kdo drug. naj sodišče dovoli izvršbo z drugimi sredstvi ali na drugo nepremičnino. Po našem zakonu je uveljavljena kombinacija obeh načel. 6. ki pomeni. spremenjen. ki na tej nepremičnini kasneje pridobi lastninsko pravico ali pravico razpolaganja. Če se ne izjavi. tudi. nato pa razglasi. ki jo vodi D proti U da bi dobil nazaj tisto. Prodaja nepremičnine a) pogoji in način prodaje Proda se na ustni javni dražbi. če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih. v katerem sodišče dovoli in opravi izvršbo te obveznosti. brez bremen. ki so zahtevali izvršbo vsi zastavni upniki. da se nepremičnina ne sme prodati pod določeno vrednostjo. da pridobi kupac nepremičnino čisto. Postopek nasprtone izvršbe je sestavljen iz dveh stadijev. Sodišče vroči predlog U. če je bila na njuno tožbo izvršba izrečena za nedopustno. Če pa U izjavi da predlogu nasprotuje. s katerim je sodišče ugodilo predlogu. če niso priglasili svojih terjatev 8 . Nasprotna tožba je izvršba. 3.

ko je sodišče izdalo predhodno odredbo. izda jo sodišče na predlog upnika. s katero je mogoče doseči namen zavarovanja zlasti pa: 9 . da je bila terjatev takrat . če sta izpolnjeni dve predpostavki: U ima izv naslov. če so izpolnjeni pogoji za zavarovanje s predhodno odredbo s katero se da doseči enak namen. U mora dokazati obstoj subjektivne nevarnosti. da je odredba potrebna. 2. da bo svoje premoženje oz svoja sredstva odtujil. Pojem in pomen So sredstva za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev. 3. dobljenega s prodajo. noso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zakon teha odredb ne našteva taksativno. da ni nujno. PREDHODNE ODREDBE 1. med več U odloči sodišče na razdelitvenem naroku. da bo njihova cena občutno padla. kar pomeni. iz tega premoženja lahko poplačal. Pojem in predpostavke Pomenijo način zavarovanja denarnih terjatev. ki jih lahko sodišče odredi za zavarovanje denarnih terjatev.- osebe. za katerega je dovoljeno zavarovanje predznamba zastavne pravicena dolžnikovi nepremičnini ali na pravici vknjiženi na nepremičnini. za katerega je bila predhodna odredba izdana. ki so s prodajo ugasnila osebe. kot tudipo koncu postopka. Sodišče dovoli prodajo stvari samo izjemoma. da D ne sme izplačati terjatve 3. ki imajo proti D terjatve iz naslova zakonite preživnine 4. tak glede višine kot glede vrstnega reda. Sodišče lahko izda odredbo tudi takrat. ampak določa da lahko sodišče dovoli vsako odredbo s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Na D predlog ustavi sodišče izvršbo: če D položi pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški če D izkaže za verjetno. vse dokler ni opravljena izvršba. tako da se bo lahko kasneje. skril ali kako drugače z njimi razpolagal. Sodišče odloči o njej s sklepom. Začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev Sodišče jo izda. Začasne terjatve za zavarovanje nedenarnih terjatev U mora izkazati verjeten obstoj terjatve in nevarnost. če se stvari hitro kvarijo ali če obstoji nevarnost. 2. da se prepreči uporaba sile ali nastanek nenadomestljive škode. Vrste S predhodno odredbo dobi U zavarovanje na premoženju D. Predhodna odredba lahko traja največ 8 dni po nastopu pogojev za izvršbo. Postopek s predhodno odredbo Začne se na predlog U. Zakon taksativno našteva predhodne odredbe. če ta terjatev vpliva na njegovo poplačilo. 5. ki še ni pravnomočen oz izvršljiv Verjetno je izkazana nevarnost. ki opravlja posle plačilnega prometa. Zakon našteva primere. Učinki predhodnih odredb Z rubežem premičnih stvari in z rubežem terjatve dobi U zastavno pravico na teh stvareh. ki ima pravico biti poplačan iz kupnine lahko vse do konca razdelilnega naroka izpodbija terjatev koga drugega. da bi bila brez zavarovanja uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena V tem primeru zadostuje objektivna nevarnost. 1. Te so: rubež premičnih stvari rubež terjatve prepoved organizaciji . že plačana ali dovolj zavarovana če je pravnomočno ugotovljeno. da to nevarnost povzroča D s svojim ravnanjem. Zadostuje objektivna nevarnost. da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. ki bremenijo nepremičnino za zadnje leto privilegirane preživninske in odškodninske terjatve O razdelitvi zneska. če v 15ih dneh od dneva. kadar bi D z začasno odredbo utrpel le neznatno škodo. Obstoja nevarnosti pa ni treba dokazovati tedaj. da ne sme izplačevati dolžnikovega naloga za znesek. da terjatev ni nastala ali je prenehala ZAČASNE ODREDBE Iz zneska dobljenega s prodajo se najprej poravnajo naslednje terjatve: stroški izvršilnega postopka davščine. če U izkaže verjeten obstoj terjatve in nevarnost da bo D sicer onemogočil ali otežil izterjavo s tem. ko je potekel čas. Po uradni dolžnosti ustavi sodišče postopek in razveljavi opravljena dejanja. U ali kdo drug. Mogoče jih je izdati še preden je bil uveden sodni ali kak drug postopek za ugotovitev obstoja terjatve. ko bo izv naslov postal pravnomočen in izvršljiv. to je nevarnost. ko se obstoj nevarnosti predpostavlja. med postopkom. Sodišče lahko izda vsako začasno odredbo. ki imajo pravico do odškodnine za osebne služnosti in realna bremena. Ni pa dopustna. Prenehanje predhodne odredbe Sodišče ustavi postopke po uradni dolžnosti ali na predlog D. kadar U izkaže za verjetno. ki jo s svojim ravnanjem povzroča D. To so: prepoved razlopaganja s premičnimi stvarmi in hramba teh stvari prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnine ali stvarnih pravic prepoved dolžnikovemu dolžniku.

- prepoved obremenitve in odtujitve premičnih stvari ....... Če je izdalo odredbo pred uvedbo pravdnega ali kakšnega drugega postopka.... ko sodišče na predlog D ustavi postopek s predhodno odredbo 6. Če D začasne odredbe ne upošteva........ da U z začasno odredbo ne dobi zastavne pravice na predmetu zavarovanja.. da ta ni več potrebna v primerih.... Dovolitev začasne odredbe Sodišče uvede postopek na predlog U.... da ne sme storiti ničesar. je za svoje ravnanje tudi kazensko odgovoren... V nekaterih primerih pa izda odredbo tudi po uradni dolžnosti. mora določiti tudi rok v katerem mora U vložiti tožbo oz predlagati uvedbo drugega postopka. kar bi lahko povzročilo škodo U 4.. zaradi katerih je bila začasna odredba izdana.... da začasno odredbo upraviči. 10 ... Sodišče ustavi na predlog D postopke z začasno odredbo in razveljavi opravljena dejanja: če U ni v določenem roku v opravičilo začasne odredbe vložil tožbe oz začel kakšnega drugega postopka če je potekel čas za katerega je bila izdana če so se okoliščine.. da naj namesto začasne odredbe D položi varščino. Učinki začasne odredbe Zakon izrecno določa.... Na predlog D ali U lahko sodišče odloči.. Na U predlog se lahko odredba tudi podaljša...nepremičnine prepoved D. Kadar D prekrši začasno odredbo.. 5.. se smiselno uporabijo pravila obligacijskega prava o spodbijanju dolžnikovih dejanj...... tako spremenile... Trajanje začasne odredbe in njeno prenehanje V sklepu o začasni odredbi sodišče odloči koliko časa naj odredba traja........