IZVRŠILNI IN PRAVDNI POSTOPEK O razmerju med izvršilnim in pravdnim postopkom obstajata dve stališči: 1.

izvršilni postopek pomeni nadaljevanje pravdnega in s tem njegov sestavni del 2. gre za poseben postopek, ki predstavlja samostojno celoto. Za obe stalšči je mogoče navesti teoretične argumente. Za prvo stališče govori predvsem to, da izvr. postopek navadno res sledi pravdnemu in da veljajo zanj nekatera enaka načela in pravila kot za pravdni postopek. Za drugo stališče pa govori okoliščina, da ni nujno, da pravdnemu postopku vselej sledi izvršilni. Izvršilni postopek lahko teče, ne da bi prej tekel pravdni. Oba postopka lahko tečeta vzporedno. Med njima obstajajo določene razlike: pravdni postopek se začne na predlog trditve tožnika, da ima proti tožencu pravico zahtevati sodno varstvo določene vsebine. Predpostavka za uvedbo izvršilnega postopka pa je, da upnikova terjatev izhaja iz listine, ki ji zakon priznava lastnost izvršilnega naslova. Več razlogov govori za stališče, da izvršilni postopek ni del pravdnega postopka ampak je samostojen postopek. VRSTE IZVRŠBE a) Izvršba in zavarovanje

e)

Naturalna in denarna izvršba

Pri naturalni izvršbi dobi upnik terjatev v taki obliki kot izvira iz izvršilnega nasova. Če mu je dolžnik dolžan določeno vsoto denarja, bo dobil v postopku denar. Kadar je dolžnik dolžan izročiti neko stvar ali stvari, mu bo sodišče najprej skušalo vzeti stvar oz. ga prisiliti k ravnanju v skadu z izvršolnim naslovom. Denarna izvršba pa pomeni da lahko upnik v izvršilnem postopku prisilno izterja samo denarno izpolnitev. Kadar dolžnik prostovoljno ne izpolni neke nedenarne terjatve, lahko upnik zahteva samo denarno nadomestilo. f) Izvršba proti fizičnim in pravnim osebam

TEMELJNA NAČELA 1. Načelo dispozitivnosti in oficialnosti Postopek se praviloma uvede na predlog upnika, samo izjemoma, kadar tako določa zakon, se uvede po uradni dolžnosti. Pri tem gre za primere ko se v izvršilnem postopku izvršujejo odločbe kazenskih sodišč. Po uradni dolžnosti se izvršujejo tudi pravnomočni sklepi o kaznih, ki jih sodišče izreka v pravdnem postopku. V predlogu za izvršbo navede upnik terjatev, ki naj se izvrši, kot tudi predmet izvršbe in izvršilna sredstva. Sodišče je na njegov predlog vezano. Upnik lahko ves čas postopka delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo. Po tem ko sodišče dovoli izvršbo, vodi naprej postopek po uradni dolžnosti. V izvršilnem postopku se ne uporabljajo določbe o mirovanju postopka. 2. Razpravno in preiskovalno načelo Razpravno načelo pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva zadolžene stranke, preiskovalno načelo pa pomeni, da sodišče zbira gradivo po uradni dolžnosti. Vsaka stranka je dolna navajati dejstva, na katera opira svoje zahtevke ali ugovore. Nekatera dejstva pa mora sodišče ugotoviti po uradni dolžnosti (pazi na obstoj izvršilnega naslova, na oprostitve in omejitve izvršbe,...). upnik mora navesti točne podatke dolžnika, poiskati mora tudi bančni račun. Če teh podatkov ne more zagotoviti, mora zaprositi sodišče, da bo po uradni dolžnosti naredilo poizvedbe. Problem se pojavi ko dolžnik skriva svoje premoženje, ker v tem primeru U ne bo prišel do svojega poplačila. V takem primeru je zelo pomemben institut predložitve seznama premoženja. V tem primeru D nastopi v vlogi priče in mora povedati vse podatke o svojem premoženju. 3. Načelo kontradiktornosti Vsaka stranka ima možnost, da izjavi svoje stališče. To načelo je prilagojeno. Sodišče namreč o predlogu za izvršbo oz zavarovanje odloči, ne da bi imel D možnost da se o njem izjavi. Tudi načelo kontradiktornosti postopka ni tako poudarjeno saj sodišče opravi narok samo, če je v zakonu tako določeno ali če je po njegovem mnenju to potrebno. V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora sodišče dati drugi stranki možnost, da se izjavi. Tako se ugovor D vroči U, ki lahko nanj odgovori. Tudi predlog za nasprotno izvršbo je treba vročiti U in mu dati možnost, da se o njem izjavi.

O izvršbi v ožjem pomenu besede govorimo takrat, kadar se zahteva neposredna realizacija upnikove terjatve na podlagi že pravnomočne in izvršljive sodne odločbe oz drugega izvršilnega naslova. Včasih pa je potrebna, da se zavaruje upnikova terjatev še preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato ureja izvršilno pravo tudi zavarovanje zahtevkov ki še niso izvršljivi. Po vrsti terjatev ločimo izvršbo denarnih in nedenarnih terjatev. Izvršbo denarnih terjatev je mogoče dovoliti in opraviti na dolžnikove premične in nepremične stvari, denarne terjatve in druge premoženjske pravice. Izvršbo nedenarnih terjatev pa se dovoli in opravi za izročitev in dobavo premičnih stvari, izpraznitev in izročitev nepremičnine, za storitev, opustitev, dopustitev,... b) Specialna in generalna izvršba

Pri specialni izvršbi se vodi izvršba samo na posamezen predmet ali pravico (v izvršilnem postopku), pri generalni izvršbi pa je predmet izvršbe celotno dolžnikovo premoženje (imamo v stečajnem postopku). c) Realna in personalna izvršba

Realna izvršba se vodi zoper dolžnikovo premoženje, personalna pa zoper njegovo osebo. d) Izvršba z posredno in neposredno silo

O izvršbi z neposredno silo govorimo takrat, kadar je mogoče doseči realizacijo upnikove terjatve brez sodelovanja dolžnika. Izvršba s posredno silo pa je potrebna takrat ko realizacije upnikove terjatve ni mogoče doseči brez dolžnikovega sodelovanja.

1

sredstva izvršbe dopustnost izvršbe na določen predmet potreben obseg izvršbe + plačana sodna taksa b) formalne: obstoj izvršilnega naslova obstoj sodne jurisdikcije pristojnost formalna pravilnost in vsebina podlage za izvršbo procesna legitimacija strank procesni roki v katerih se lahko vloži predlog ali po izteku katerega se predlog ne more več vložiti 2 . ampak last nekoga tretjega. V prvem stadiju sodišče preizkuša ali so podane predpostavke za dovolitev izvršbe. razen če zakon določa drugače. v drugem pa opravi izvršbo. Pri izvršbi denarne terjatve na dolžnikove premične stvari se opravi rubež. na nepremičnini. Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in v njem izdaja odločbe sodnik posameznik. razen če narava terjatve in posebne okoliščine zahtevajo drugačen postopek. ki na podlagi istega izvršilnega naslova uveljavljajo terjatve proti istemu dolžniku. V izvršilnem postopku je aktivno legitimiran upnik. rok za ugovor je 8 dni. ki so predmet izvršbe in se izročijo upniku. b) Udeleženci izvršilnega postopka Z izvršilnim postopkom so lahko prizadete pravice ali pravne koristi drugih oseb. Za vsako vrsto izvršbe je določena posebna krajevna pristojnost glede na predmet izvršbe in izvršilna sredstva (izključna pristojnost). Narok je obvezen pri odločanju o predlogu za nasprotno izvršbo kadar U izjavi. Načelo ekonomičnosti. na pasivni strani pa takrat. V postopku izvršbe za izročitev premičnih stvari se odvzamejo stvari. Kadar sodišče opravi narok. ki nimajo položaja stranke v tem postopku.. da nasprotuje predlogu. ki je predmet izvršbe. Sodišče opravi narok samo. pasivno pa dolžnik. je ta praviloma javen. potem pa izroči v posest upniku. Tako se lahko zgodi da poseže sodišče na stvar ki ni dolžnikova last. in za odločanje o razdelitvi zneska dobljenega s prodajo dolžnikovih stvari v izvršilnem postopku. PREDPOSTAVKE IZVRŠBE 1. Tudi v tem postopku lahko na aktivni ali pasivni strani nastopa več subjektov. b) Sodni izvršitelj Sodnik vodi izvršilni postopek in izdaja odločbe. na drugi stopnji pa to poteka v senatu treh sodnikov.4. Udeleženec v postopku je oseba. lahko obstojijo pravice tretjih oseb.. ki je prej dobil poplačilno pravico na predmetu. Sodišča in drugi organi a) Sodišče Izvršilni postopek se deli na dva stadija. pisnosti in ustnosti Prevladuje načelo pismenosti. vendar sam neposredno ne opravlja izvršilnih in zavarovalnih dejanj. Ločimo dve vrsti predpostavk: a) Substančne – so tiste ki se nanašajo na: terjatev. da mora sodišče zadeve jemati v obravnavo po vrsti kot jih je prejelo.. vsem tem osebam je treba omogočiti. neposrednosti. tako da pride do neke vrste sosporništva. 6. Za dovolitev in opravo izvršbe je pristojno isto sodišče. zato jim daje zakon položaj udeležencev v postopku. Zakon definira upnika kot osebo katere terjatev se uveljavlja ali zavaruje. SUBJEKTI IZVRŠILNEGA POSTOPKA 1. da se lahko opravi izvršilni postopek. izvršljiva in veljavna stvarno legitimacijo strank alternativnost obveznosti . ki je bila zarubljena za več upnikov se ravna po dnevu rubeža. Ta dejanja opravljajo posebni sodni uslužbenci (sodni izvršitelji). V postopku izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine pa se iz nje najprej izseli osebe in odstrani stvari. 5. ki mora obstajati. kadar se izvršba proti več dolžnikom vodi na stvari. mora biti dospela. Splošno o predpostavkah Morajo oz ne smejo biti podane. za katere zakon uporablja izraz uradne osebe. hitrosti in vrstnega reda postopanja Načelo ekonomičnosti zahteva. ki so v solastnini oz spadajo v njihovo skupno premoženje. Stranke a) Upnik in dolžnik Nastopata dve stranki z nasprotujočimi si interesi: aktivna stranka ki zahteva izvršbo ali zavarovanje in pasivna stranka proti kateri je vložen predlog za izvršbo oz zavarovanje. Načelo prioritete in sorazmernega poplačila upnikov Prednost ima tisti. nato oceni zarubljene stvari in sklene pogodba o prodaji teh stvari. a v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist. kadar tako določa zakon ali če je to po njegovem mnenju potrebno. 2. Na aktivni strani lahko nastopa več oseb. Načelo javnosti. Vrstni red poplačanih pravic na stvari. c) Zastopniki in pooblaščenci Uporabljajo se določila ZPP. da v izvršilnem postopku uveljavljajo svoje interese. ki ni stranka. vrnitev v prejšnje stanje pa je mogoče zahtevati samo zaradi zamude roka za ugovor in pritožbo. dolžnika pa kot osebo. Načelo vrstnega reda pomeni. Roki so kratki. proti kateri se uveljavlja ali zavaruje terjatev. da se postopek izvede s čim manj zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.

sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti druga odločba za atero zakon določa. spremenjen. ki je v njej ugotovljena. Poleg sodb so izvršljivi tudi meritorni sklepi izdani v pravdnem postopku. Izv naslov je samo dajatvena sodba. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok 8 dni. če je pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Sodišče pa zavrne predlog za izvršbo. 3. da pritožba ne zadrži njene izvršitve. praviloma javna listina. da se lahko izpodbija pred razsodiščem višje stopnje. ali obstoji izv naslov. Zato mora biti v izvršilnem naslovu določen rok za prostovoljno izvršitev obveznosti. ko postane izv naslov izvršljiv. da je izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti D notarski zapis Sodne odločbe Je najpomembnejši izv naslov. U lahko zahteva izvršbo šele po tem. če pa se kot stranka pojavi kdo. Od tega pravila pa veljajo nekatere izjeme. plačilni nalog proti kateremu ni bil vložen ugovor. Paricijski rok začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki. Navedeni morajo biti tudi vrsta. pa tudi sklep o potrditvi pp po ZPPSL. Vendar pa sodišče dovoli izvršbo tudi na podlagi nepravnomočne sodne odločbe. zato ne more zavrniti predloga za izvršbo z utemeljitvijo. sklep o stroških postopka ter sklepi o denarnih kaznih. Odločba v upravnem postopku in odločba v postopku za prekrške Odločba v upravnem postopku je odločba ki jo izda upravni organ ali pravna oseba pri izvrševanju javnih pooblastil. če je postala dokončna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. c) Vrste Izvršilni naslovi so: - - izvršljiva sodna odločba sodna poravnava izvršljiva odločba v upravnem postopku poravnava v upravnem postopku izvršljiva odločba v postopku za prekrške. ko se je ne more več izpodbijati s pritožbo. Če je izv naslov odločba. Terjatev ki se izvršuje Terjatev ki se izvršuje mora praviloma biti predhodno ugotovljena v izvršilnem naslovu. na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve. ki jo izda sodnik za prekrške ali pristojni upravni organ. ki je sama po sebi nezakonita ali nemoralna. če zakon določa. vendar je sodišče v konkretnem primeru odločilo v nasprotju s prisilnimi predpisi. da je terjatev nemoralna ali nedopustna. če je ta vložen na podlagi izv naslova. Sodna odločba je izvršljiva. sodišče po uradni dolžnosti ustavi izvršbo in razveljavi vsa opravljena dejanja. kateri je naložena izpolnitev. U mora izvršilni naslov predložiti predlogu za izvršbo. Ima dvojen pomen: je formalna predpostavka za dopustnost izvršbe. čas in obseg izpolnitve obveznosti. Izv naslov so tudi dajatveni sklepi. ki ni naveden v izvršilnem naslovu mora biti pravno nasledstvo izkazano z javno ali s po zakonu overjeno listino oz s pravnomočno sodbo. ko izv sodišče samo odloča o nekaterih materialnopravnih pravicah ter nato dovoli in opravi izvršbo: odločitev o zamudnih obrestih na neplačane stroške postopka izvršba na podlagi verodostojne listine odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo sodni penali Terjatev je mogoče dovoliti in opraviti v takšnem obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova. saj pomeni končno odločbo o delu zahtevka oz o enem izmed zahtevkov. Sodba kazenskega sodišča je izvršilni naslov za sodno izvršbo predvsem takrat kadar je z njo v adhezijskem postopku odločeno o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca. Izvršljiva je delna sodba. izrečen za neveljavnega. Izvršilno sodišče je na izv naslov vezano. izdano v pravdnem postopku. Sodišče se ne more upirati dovolitvi in opravi izvršbo. izdani v nepravdnem postopku. ga določi sodišče v sklepu o izvršbi. za nedenarne terjatve pa lahko sodišče določi tudi daljši rok. Arbitražna odločba ima nasproti strankam učinek pravnomočne sodbe. s katerim se dolžniku nalaga izpolnitev neke obveznosti. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to. Odločba izdana v upravnem postopku je izvršljiva. razveljavljen. Tudi arbitražna odločba je izvršilni naslov. Sodba postane pravnomočna. če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih. če ni v pogodbi dogovorjeno. Če je izv naslov med postopkom pravnomočno odpravljen. Izvršilni naslov a) pojem in pomen Je kvalificirana. Odločba v postopku za prekrške pa je odločba. nepravilna oz nezakonita. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (paricijski rok) znaša v pravdnem postopku praviloma 15 dni. če je z njo stranki naložena neka dajatev. če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti in če ni z zakonom določena pristojnost kakšnega drugega organa. 3 . če je predmet obveznosti sicer dopusten. Te odločbe so izv naslov samo. b) Vsebina V izvršilnem naslovu morata biti navedeni obe stranki U in D. razen če je sodišče pred katerim je predlog vložen odločalo o zadevi na prvi stopnji.2. v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. ker je sodna odločba iz katere izvira.

Predmet izvršbe Predmet izvršbe so stvari in pravice. Poštne pošiljke IZVRŠBA DENARNE TERJATVE Prejemki izvzeti iz izvršbe: prejemki iz naslova zakonite preživnine odškodnine za škodo nastalo zaradi porušenja zdravja prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe prejemki iz naslova socialne pomoči 4 . Stranke lahko sklenejo sodno poravnavo tudi v nepravdnem in kazenskem adhezijskem postopku. oz izvršba na neki predmet v večjem obsegu kot ga določa zakon ni dopustna. ki se vnovčijo. 4. lahko prej poskuša doseči poravnavo pred prvostopnim sodiščem. poročni prstan pripomočki. naj se izvršba opravi na drug predmet. • 1. Pri izvršbi denarnih terjatev lahko U prosto izbira predmet izvršbe. ampak vedno posamezna stvar ali pravica (načelo specialne eksekucije). ki so bili dani invalidu ali osebi s telesnimi hibami 2. predmet izvršbe za izpolnitev te terjatve pa je premoženje D. Zakon ne predpisuje. ki po vrednosti ustreza višini terjatve. ki po zakonu ne morejo biti predmet izvršbe. ki je rezultat nekega predhodnega postopka v katerem je bila ustanovljena upnikova terjatev. kolikor so potrebni D in članom njegovega gospodinjstva hrana in kurjava za 6 mesecev medalje. Nekatere stvari so izvzete iz izvršbe. Zakon pa daje D možnost da predlaga. v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh. Učinek sodne poravnave ima tudi sporazum strank o obstoju terjatve in času njene zapadlosti v primeru zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank. 5. da bi moral U izbrati predmet. Predmet izvršbe ni nikoli premoženje kot celota. ne da bi bil obstoj terjatve predhodno ugotovljen. Prav tako ni dovoljeno zavarovanje na stvareh in pravicah. Izvršba se praviloma vodi zoper dolžnikovo premoženje.osebi. strojev in drugih naprav. v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov. ki opravlja umetniško. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje kondemnatorni del. V prvem primeru govorimo o oprostitvah. Pri izvršbi denarnih terjatev so predmet izvršbe dolžnikove stvari ali pravice. Sodna poravnava ima učinek pravnomočno razsojene stvari in je izvršilni naslov. Izvršbo je mogoče zahtevati z vsemi listinami na podlagi katerih je mogoče zahtevati izdajo plačilnega naloga v pravdnem postopku. postopek se lahko izvede tudi na podlagi verodostojne listine. če je terjatev iz poravnave zapadla. Predmeti potrebni za opravljanje poklica in dela: kmetu ni mogoče vzeti delovne živine. ki je izvzet. v nekaterih primerih pa splosni interes zahteva da pravna oseba ne izgubi sredstev. Mogoče pa jo je skleniti pred pravdo: stranka ki namerava vložiti tožbo. poravnava v upravnem postopku pa je poravnava sklenjena po zakonu o upravnem postopku. izjemoma pa tudi osebe na katere se nanašajo izv dejanja. Možnost izvršbe na podlagi verodostojne listine je možna na denarnih terjatvah vseh pravnih oseb ne glede na to kdo je D – pravna ali fizična oseba. Gotovina D ki ima stalne mesečne prejemke ni mogoče odvzeti gotovine do mesečnega zneska. poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Izvršba na predmet. tako da se U lahko poplača. Če stvari za izvršbo ni mogoče najti niti pri D niti pri kom tretjem. Stvari namenjene osebni rabi: predmet izvršbe ne morejo biti: predmeti za osebno rabo. Oprostitve in omejitve izvršbe a) pojem in pomen Zakon določa vrsto primerov. b) omejitve in oprostitve pri izvršbi na premoženju posameznikov • IZVRŠBA NA PREMIČNI STVARI 1. ter del. 6. druga odličja. ko so posamezni predmeti izvzeti iz izvršbe oz je nanje mogoče poseči samo v omejenem obsegu. Poravnava sklenjena pred sodiščem ali upravnim organom je izvršljiva. 4. ki so ji potrebna za njeno družbeno koristno dejavnost. v katerem sodišče D naloži da v 8ih dneh. v drugem pa o omejitvah izvršbe. za fakturo pa se šteje tudi obračun obresti. lahko U zahteva plačilo vrednosti stvari.Sodna poravnava in poravnava v upravnem postopku Sodna poravnava je poravnava sklenjena pred sodiščem. znanstveno ali drugo dejavnost kot poklic knjig in drugih predmetov ki so mu potrebni za opravljanje te dejavnosti 3. v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev. ker sploh niso v pravnem prometu. Izv. Pred pravdnim sodiščem lahko stranke ves čas postopka sklenejo sodno poravnavo o spornem predmetu. niti njegov sorazmerni del. Verodostojna listina Izvršba se praviloma dovoli in opravi na podlagi izvršilnega naslova. strojev in drugih naprav ki jih potrebuje za opravljanje obrti . ki so mu nujni za kmetijsko gopodarstvo obrtniku orodja. ki je po zakonu izvzet iz izvršbe.

V nobenem primeru ni mogoče pred pravnomočnostjo sklepa opraviti izvršbe na podlagi verodostojne listine. Izvršba se opravi v takem obsegu kakor izhaja iz sklepa o izvršbi. Če na dan vložitve predloga terjatev še ni izvršljiva. ki je kot U označen v izvršilnem naslovu. da bi bile te stvari natančno določene. 1. pod določenimi pogoji pa tudi s tožbo zaradi neupravičene pridobitve. dohodek do ¼ oz 1/3 • IZVRŠBA NA NEPREMIČNINI Predmeti izvršbe ne morejo biti: kmetijsko zemljišče in gospodarska poslopja kmeta. s katerim predlog za izvršbo zavrže sklep s katerim predlogu za izvršbo v celoti ugodi sklep s katerim predlog za izvršbo zavrne sklep s katerim predlogu delno ugodi. V izvršilnem postopku sodišče izdaja naslednje sklepe: sklep. 3. vroči predlog obema strankama. Če oseba ovira izvršbo. da v 8 dneh oz v 3 dneh po vročitvi sklepa poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. ki se praviloma začne takoj po izdaji sklepa o izvršbi in še preden postane ta sklep pravnomočen. Sklep o izvržbi na denarno terjatev vroči sodišče tudi dolžnikovemu dolžniku. mora sodišče predlog za izvršbo zavrniti. 2. tehnične izboljšave in druge pravice. Stvari zunaj pravnega prometa in naravna bogastva sredstva potrebna za obrambo in varnost Davščine izvzete iz izvršbe OMEJITVE IZVRŠBE Premične stvari in pravice. ki opravlja gospodarsko dejavnost je mogoče voditi izvršbo v neomejenem obsegu na gotovino in vrednostne papirje. da upnikova pravica ne obstoji. Če sodišče predlogu za izvršbo ugodi mu sklepa o izvršbi ni treba obrazložiti. pa samo upniku.2. zato morajo biti predpostavke za dopustitev izvršbe izpolnene že v času vložitve predloga. Če sodišče predlog ugodi. 5 . Sklep po izvržbi na premične stvari se vroči dolžniku šele po opravi prvega izvršilnega dejanja. Sklep mora vsebovati tudi pravni pouk. ter drugi podatki. za zajamceni os. če predlog zavrne. Proti pravni osebi. V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine mora sodišče odločiti tudi o obstoju terjatve. je konstitutivne narave. da se izvršba lahko opravi. Omejitve izvršbe: Na osebni dohodek. konča pa se. izv naslov ali verodostojna listina. kakršno je bilo na dan vložitve predloga za izvršbo. 2. Oprava izvršbe a) pojem in način Sodišče opravi vsa tista dejanja. Sklep s katerim sodišče predlog zavrne ali zavrže pa je deklaratorne narave. sredstva in predmet izvršbe. Z njim sodišče ugotavlja. ki so potrebni. ker zanjo niso podane potrebne procesne predpostavke. s katerim uvede izv postopek po uradni dolžnosti c) sklep o izvršbi Sodišče odloča o dovoljenosti izvršbe po stanju. V sklepu o izvršbi morajo biti navedeni nekateri isti podatki kot v predlogu za izvršbo. je uradna oseba upravičena uporabiti silo in odstraniti osebo. Dovolitev izvršbe a) predlog za izvršbo Za vložitev predloga za izvršbo je legitimiran tisti. ki izhajajo iz sklepa. Če pride že po opravljeni izvršbi do razveljavitve sklepa o izvršbi. V predlogu morajo biti navedeni U in D. ki se začne s predlogom za izvršbo in se praviloma konča s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in stadij oprave izvršbe. v katerem sodišče naloži D. Sklep o izvržbi na podlagi verodostojne listine mora vsebovati tudi kondemnatorni del. b) izvršilna sredstva SREDSTVA IZVZETA IZ IZVRŠBE 1. V predlogu za izvršbo. ko ni potrebno. kolikor jih ta potrebuje za lastno preživetje in za preživljanje članov svoje družine hiša v kateri stanuje. dolžnikova obveznost. ko je upnikova terjatev v celoti poplačana. lahko D tisto kar mu je bilo odvzeto zahteva nazaj s predlogom za nasprotno izvršbo. na končne izdelke in polizdelke namenjene za prodajo ter na patente. vendar pa upnik pred pravnomočnostjo sklepa ne more biti poplačan. b) odločanje o dovolitvi izvršbe Sklep o izvršbi je sklep. Z njim se ustvarja novo procensopravno razmerje. s katerim sodišče delno ali v celoti ugodi predlogu za izvršbo. mora praviloma biti natančno določen predmet izvršbe. z dvoriščem c) oprostitve in omejitve izvršbe na sredstvih pravnih oseb Izjema je izvršba na premične stvari. Sklep o izvršbi s katerim sodišče predlogu za izvršbo ugodi. Oprava se začne z izvršitvijo prvega izvršitvenega dejanja. ki se kaže v tem. delno pa ga zavrne sklep. POTEK IZVRŠILNEGA POSTOPKA Sestavljata ga dva stadija: Stadij dovolitve izvršbe. da se po uradni dolžnosti nadaljuje postopek opravljanja izvršbe. na nadomestilo osebnega dohodka in na pokojnino je mogoče seči praviloma do 1/3. V predlogu postavi U zahtevek za izvršbo. Vročitev sklepa o izvršbi spada že k opravi izvršbe. Izvršba se praviloma lahko opravi še pred pravnomočnostjo sklepa.

Tako upnik. 1. napoti sodišče D naj v določenem roku začne pravdo ali drug postopek po nedopustnosti izvršbe. O pritožbi odloča sodišče druge stopnje. ki se nanaša na terjatev vložiti tudi po preteku roka. proti sklepu s katerim sodišče dolžnikovemu dolžniku prepove da bi terjatev poravnal dolžniku. Ugovor dolžnika D lahko sklep izpodbija z ugovorom. novacija. Impugnacijski razlogi: so razlogi. Na predpostavke izvršbe se nanašajo pristojnost. Upnik lahko v predlogu navede enega ali več izvršilnih sredstev. kot tudi dožnik lahko vložita pritožbo proti sklepu. naknadna nemožnost izpolnitve. ki je stranka v postopku. ker ni pogojev da bi se izvršba opravila v sedanjem času oz v korist ali škodo osebe. obstoj izv naslova ter dopustnost izvršbe na določen predmet. nadomestna izpolnitev. Poznamo pa tudi ugovor trejtega. da lahko nanj v 8ih dneh odgovori. da bi sklep postal pravnomočen. ko je izljučena v pravdnem postopku. 2. D lahko sklep izpodbija z ugovorom. Pritožba zadrži izvršitev sklepa samo kadar tako določa zakon. Sodišče vroči ugovor U. Med pravna sredstva lahkoštejemo tudi zahtevo stranke ali udeleženca v postopku. Proti pravnomočni odločbi ni dovoljena niti revizija niti obnova postopka. Državni tožilec pa lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Zakon pozna tudi ugovor kot izredno pravdno sredstvo. Praviloma je redno. Nato se razpiše narok. 6 . Te razloge je mogoče uporabiti z opozicijsko tožbo. saj sodišče začne z opravo izvršbe že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. če sodišče predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. če sodišče seže na stvar ki ni last D ampak je last tretje osebe. dvostnarnsko. Po novem pa je mogoče ugovor. Terjatev pa je ovirana. da sodišče odpravi pomanjkljivosti. Ta ugovor je mogoče vložiti do konca izv postopka. pritožba ni dopustna tudi v tistih primerih. Kot sredstva izvršbe za uveljavitev denarne terjatve sme sodišče dovoliti: prodajo premičnih stvari prodajo nepremičnin prenos denarne terjatve vnovčenje drugih premoženjskih oz materialnih pravic Za uveljavitev nedenarnih terjatev pridejo v poštev naslednja izvršilna sredstva: odvzem premičnih stvari in izročitev upniku izpraznitev nepremičnine in izročitev upniku PRAVNA SREDSTVA V IZVRŠILNEM POSTOPKU Zakon ureja le dve izv sredstvi – pritožbo in ugovor. če zadošča za uveljavitev terjatve. proti sklepu izdanemu o ugovoru pa je dovoljena pritožba. to dejstvo pa je med strankama sporno. Če je odločitev o ugovoru odvisna od kakšnega dejstva.So sodna dejanja. če zakon ne določa drugače. Med pravna sredstva je mogoče uvrstiti tudi vrnitev v prejšnje stanje. Opozicijski razlogi. ki temelji na dejstvu. Zoper sklep izdan na prvi stopnji je dovoljena pritožba.. Ugovor ki je vložen v roku 8 dni od vročitve sklepa je redno pravno sredstvo in preprečuje. odpust dolga. Vložiti jo je treba v 8ih dneh po vročitvi sklepa sodišča prve stopnje. Terjatev je ovirana tudi takrat ko je zastarana. Izvršba ni dovoljena. če manjkajo formalne ali substančne predpostavke za njeno dovolitev. Med te razloge je mogoče šteti naslednje: a) če odločba na podlagi katere je izdan sklep še ni pravnomočna oz izvršljiva b) če še ni potekel rok za poravnavo terjatve oz če še ni nastopil pogoj določen v poravnavi c) če je potekel rok v katerem je mogoče predlagati izvršbo d) če terjatev ni prešla na U oz obveznost ni prešla na D Ugovor mora D vložiti v roku 8 dni od vročitve sklepa sodišča prve stopnje. To je mogoče zahtevati smao zaradi zamude roka za pritožbo ali ugovor. s katerimi se izpodbija utemeljenost izdanega sklepa o izvršbi kljub veljavnemu izv naslovu in obstoju terjetve. Dejstvo ki povzroči prenehanje terjatve je predvsem izpolnitev obveznosti. Mogoče jo je vložiti zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Tu gre za primere. dejanja. Odločba o pritožbi je pravnomočna. Praviloma nima suspenzivnega učinka. razen če izpodbija smao odločbo o stroških. ki imajo za namen da se z njimi doseže posredna ali neposredna izpolnitev terjatve. Razloge za ugovor razdelimo v tri skupine: Razlogi. pa čas odloga še ni potekel.. razen če zakon določa drugače. ki se nanašajo na predpostavke izvršbe. zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.ki jih lahko izpodbija s pritožbo. nedevolutivno in nesuspenzivno pravno sredstvo. Sodišče lahko na dolžnikov predlog določi tožnikov predlog določi za izvršbo drugo sredstvo namesto tistega ki ga je predlagal upnik. V poštev pride predvsem v primeru. devolutivno in praviloma nesuspenzivno pravno sredstvo. enostransko.. s tem ko dopušča da se ugovor pod določenimi pogoji lahko vloži po poteku 8 dni vse do konca izvršilnega postopka. Dovoljena je zoper sklep na prvi stopnji.... ko kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu izvršba ni dovoljena ker je upnikova terjatev prenehala ali je ovirana. ki se nanaša na samo terjatev. ki jih je zagrešila uradna oseba. s katerim sodišče D napoti na pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. če je to dejstvo nastopilo po nastanku izv naslova oz v času ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku iz katerega izvira izv naslov. kadar je U dolžniku dovolil odlog plačila. združitev. Pritožba Je redno. Če sodišiče presodi da je ugovor utemeljen razveljavi sklep ter glede na okoliščine v celoti ali delno ustavi izvršbo in razveljavi opravljena izv.

4. A) odlog na predlog D . to dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi. če spozna. sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti ali na predlog legitimirane osebe. kadar sodišče odloči da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja ter kadar sodišče razpiše narok. če sodišče predlog za izvršbo pravnomočno zavrže ali zavrne. 3. ki jih je povszorčil s prekoračitvijo roka. zahteva nazaj s predlogom za nasprotno izvršbo. V času prekinitve sodišče ne more opravljati procesnih dejanj. ki ga lahko vloži tisti. v katerem mora pravdo začeti. B) odlog na predlog U. . je položaj bolj zapleten. Sodišče ugodi predlogu. D lahko vloži tožbo tudi po preteku tega roka. Največkrat je to lastninska pravica tretjega. C) Učinki odloga izvršbe so enaki učinkom prekinitve postopka po ZPP. je za odlog potrebna dolžnikova privolitev odlog na predlog tretjega. c) odlog in prekinitev izvršbe na predlog državnega tožilca To lahko stori takrat.. Za spore ki nastanejo med izv postopkom je izključno krajevno pristojno sodiščena območju katerega je sodišče. pa nima pooblaščenca če zakoniti zastopnik stranke umre ali izgubi pravico zastopanja. Če se je že začela. če D izkaže za verjetno. pa stranka nima pooblaščenca če stranka ki je pravna oseba preneha obstajati če zaradi vojne ali drugih razlogov sodišče preneha delati če drug zakon tako določa Po sklepu sodišča lahko pride do prekinitve postopka. če se izvršba še ni začela.. da obstoji dvom o dopustnosti izvršbe. hrambi. ki preprečuje izvršbo. Sodišče določi tudi rok. nimajo nobenega učinka proti nasprotni stranki. Ugovor se mora vložiti v osmih dneh. Zastoji v izvršilnem postopku a) prekinitev izv postopka Prekinitev postopka je zastoj v postopku do katerega pride po samem zakonu ali po odločbi sodišča Prekinitev postopka po zakonu: če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost. kadar je bil v času oprave izvršbe že končan postopek odločanja o dovolitvi izvršbe. da izpodbija sklep o izvršbi v celoti ali pa samo v delu. Če U ugovoru nasprotuje. odlog lahko predlaga tretji. medtem ko se postopek odločanja o dovoljenosti izvršbe nadaljuje. ki pa ni prekluziven. Ugovor tretjega Je pravno sredstvo. če bi z njeno izvršitvijo utegnile nastani nepopravljive. zakupu. Normalno se postopek konča takrat ko je U v celoti poplačan. škodljive posledice 2. ZASTOJI IN KONEC IZVRŠILNEGA POSTOPKA 1... ki je zahteval. vse do konca izv postopka. stranka pa je zaradi izrednih razmer odrezana od sodišča če je odločitev o dolžnikovem ugovoru odvisna od kakšnega dejstva. da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in če obstojijo upravičeni razlogi. če je bila zarubljena stvar. ker ima na tem predmetu tako pravico. Sodišče popolno ali delno odloži izvršbo. pa dokler traa prekinitev. Tretji mora vložiti proti sklepu ugovor. Ustavitev izvršbe je način prenehanja izvršilnega postopka v stadiju oprave izvršbe. ki opravlja izv postopek. dejanja ki jih opravi ena stranka. Ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine Zakon daje D možnost. da bi tretji sicer pretpel znatnejšo škodo. napoti sodišče vložnika ugovora na pravdo. Do tega lahko pride. Možno ga je vložiti tudi po preteku roka. Poplačilo U oz ustavitev izvršbe pomeni konec postopka v celoti. v katerem je sodišče dovolilo izvršbo. Razlog za ugovor je podan tudi. če temelji na dejstvu ki se nanaša na samo terjatev. Konec izvršilnega postopka Lahko se konča že v stadiju odločanja o dovolitvi izvršbe. ki se nanaša na samo terjatev ali je med strankama sporno v primeru ugovora tretjega Prekinitev postopka ima za posledico da prenehajo teči vsi roki določeni za procesna dejanja. Sodišče odloži izvršbo glede tega predmeta. Odlog je pogosto posledica tega. samo če se U z ugovorom strinja. na podlagi katere teče izvršba. Kadar sodišče izvršbo dovoli. Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka. 7 . kadar ugotovi da je zaradi kršitve zakona ali mednarodne pogodbe dana podlaga za vložitev pravnega sredstva proti sodni odločbi ali odločbi upravnega ali kakšnega drugega organa. b) odlog izvršbe Je zastoj v izvršilnem postopku ki se nanaša na stadij oprave izvršbe. Če D v ugovoru ne pove v katerem delu spodbija sklep se šteje. Če se nato sklep o izvršbi razveljavi.. vendar pa sodišče lahko meritorno odloči o ugovoru in mu ugodi.. če se za terjatev enega od zakoncev seže na stvari ki spadajo v njuno skupno premoženje. lahko D to.. ter na podlagi dispozitivnih dejanj U ali obeh strank. da ga izpodbija v celoti. kar mu je bilo z izvršbo odvzeto.Sodišče napoti D na pravdo s sklepom proti kateremu ni pritožbe. ki jo je imel D samo v najemu. Kadar je postopek o dovolitvi izvršbe še v teku pa pomeni poplačilo upnikove terjatve samo konec oprave izvršbe. kadar izvršbe iz dejanskih in pravnih razlogov ni mogoče opraviti. vendar mora povrniti stoške. Do odloga pride na podlagi D ali tretjega. Sodišče določi vložniku ugovora rok za vložitev tožbe. ki trdi da ima na predmetu izvršbe kako pravico ki preprečuje izvršbo. naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno..

razveljavljen ali izrečen za neveljavnega je med izv postopkom poravnal U terjatev je sklep o izvršbi pravnomočno razveljavljen ali spremenjen je izvršba na denarna sredstva izrečena za nedopustno D mora vložiti predlog za izvršbo v treh mesecih od dneva. ki pomeni. Izvršbe ni mogoče dovoliti in opraviti na nepremičnine. nato pa razglasi. Stranke se lahko dogovorijo. ki so zahtevali izvršbo vsi zastavni upniki. V prvem stadiju odloča sod o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo. sodnik ali kdo drug. kasneje odpadle. da se nepremičnina ne sme prodati pod določeno vrednostjo. Prevzemno in izbrisno načelo se nanašata na vprašanje. Po našem zakonu je uveljavljena kombinacija obeh načel. Sodišče vroči predlog U. da pridobi kupac nepremičnino čisto. da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina. Če pa U izjavi da predlogu nasprotuje. 3. kar je prejel z izvršbo. izda sklep o predlogu. da naj se nepremičnina v določenem roku proda pod roko preko pr osebe za promet z nepremičninami ali preko uradne osebe ali kako drugače. Zakon določa. V tem primeru kupec ne more biti sam D. vendar pa lahko D v 8 dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga. 2. Sodišče predlog vroči U in ta se mora o tem izjaviti. IZVRŠBA NA NEPREMIČNINE 1. dobljen s prodajo ne bo vsaj delno kril terjatve U. mora sodišče odločiti po opravljenem naroku. Če se ne izjavi. ki jo vodi D proti U da bi dobil nazaj tisto. Prodaja nepremičnine a) pogoji in način prodaje Proda se na ustni javni dražbi. da je po koncu izvršilnega postopka v postopku z izrednimi pravimi sredstvi razveljavljen izv naslov. 6. da je kupec bremena dolžan prevzeti. Če U ne izpolni prostovoljno obveznosti. kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno. Po pravnomočnosti sklepa. Nasprotna izvršba Lahko se zgodi da se izvršba izpelje do konca in je U poplačan. Upnik lahko predlaga izvršbo na nepremičnino ne glede na višino terjetve. če niso priglasili svojih terjatev 8 . Prevzemno načelo pomeni. najkasneje pa v objektivnem roku enega leta od dneva ko je bil končan izv postopek. Poplačilo upnikov Sodišče poplača upnike po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. b) prodajni narok Opravi se pred sodnikom posameznikom in praviloma v sodnem poslopju. če je bila na njuno tožbo izvršba izrečena za nedopustno. Učinkuje tudi proti tistemu. s katerim je sodišče ugodilo predlogu. Z zaznambo pridobi U poplačilno pravico na tej nepremičnini. Kritno načelo. kdor ima pravico biti poplačan iz kupnine za to nepremičnino. z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine. tudi.Sodišče ustavi izvršbo na predlog D ali tretjega. Nasprotna tožba je izvršba. če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih. ko je izvedel za razlog zanjo. proti kateremu se lahko pritoži poleg D vsak. Ko sodišče prejme njegovo izjavo. naj sodišče dovoli izvršbo z drugimi sredstvi ali na drugo nepremičnino. 3. Postopek nasprtone izvršbe je sestavljen iz dveh stadijev. c) domik in izročitev nepremičnine kupcu Po končani dražbi sodišče ugotovi. 4. To so: upniki. sicer ustavi izvršbo. sodišče predlogu ugodi. naknadno pa se izkaže. Lahko se zgodi tudi. da dobi nazaj tisto. pomeni. Ugotovitev vrednosti nepremičnine Sodišče ugotovi vrednost s sklepom. sledi drugi stadij postopka. Zaznamba izvršbe Sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino v ZK. da naj se izvršba na nepremičnino ne opravi. V teh primerih je bila izvršba opravljena brez pravnega temelja zato je treba D omogočiti. kdo vse ima pravico biti poplačan iz kupnine. ali mora kupec prevzeti tudi bremena. ki je zahteval izvršbo. s katerim dovoli nasprotno izvršbo. ki sodeluje pri prodaji. ki na tej nepremičnini kasneje pridobi lastninsko pravico ali pravico razpolaganja. v katerem sodišče dovoli in opravi izvršbo te obveznosti. V sklepu. izda sodišče na dolžnikov predlog sklep. 5. kar mu je bilo odvzeto v izvršbi. D lahko predlaga nasprotno izvršbo če: je izv naslov pravnomočno odpravljen. Načela za prodajo nepremičnin a) b) c) Načelo najmanjšega ponudnika. če znesek. Če nepremičnine tudi na drugem naroku ni mogoče prodati. Sodišče ustavi izvršbo s sklepom. Poplačilna pravica ima enake učinke kot zastavna pravica. v katerem ugodi predlogu. brez bremen. ki so izvzete iz izvršbe. naloži sodišče U da mora v 15ih dneh D vrniti tisto. Sklep se izda šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. ki se lahko v osmih dneh o njem izjavi. S tem sklepom razveljavi tudi vsa opravljena izv dejanja. Izvršilna dejanja Opravi se s zaznambo sklepa o izvršbi v ZK. izbrisno načelo pa. s prodajo nepremičnine in s poplačilom U iz zneska dobljenega s prodajo. kar mu je bilo odvzeto v izvršbi. dovoli sodišče novo prodajo samo na upnikov predlog. da ni bilo predpostavk za dovolitev in opravo izvršbe ali da se predpostavke ki so prvotno obstajale. ker je bila izvršba opravljena brez pravne podlage. spremenjen.

ki jo s svojim ravnanjem povzroča D. ki imajo pravico do odškodnine za osebne služnosti in realna bremena. da D ne sme izplačati terjatve 3. 3. da je bila terjatev takrat . če v 15ih dneh od dneva. Sodišče lahko izda vsako začasno odredbo. Zadostuje objektivna nevarnost.- osebe. Sodišče dovoli prodajo stvari samo izjemoma. dobljenega s prodajo. iz tega premoženja lahko poplačal. med postopkom. Predhodna odredba lahko traja največ 8 dni po nastopu pogojev za izvršbo. ki jih lahko sodišče odredi za zavarovanje denarnih terjatev. Vrste S predhodno odredbo dobi U zavarovanje na premoženju D. ki ima pravico biti poplačan iz kupnine lahko vse do konca razdelilnega naroka izpodbija terjatev koga drugega. če so izpolnjeni pogoji za zavarovanje s predhodno odredbo s katero se da doseči enak namen. To so: prepoved razlopaganja s premičnimi stvarmi in hramba teh stvari prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnine ali stvarnih pravic prepoved dolžnikovemu dolžniku. Sodišče odloči o njej s sklepom. Te so: rubež premičnih stvari rubež terjatve prepoved organizaciji . kadar bi D z začasno odredbo utrpel le neznatno škodo. Pojem in predpostavke Pomenijo način zavarovanja denarnih terjatev. da ne sme izplačevati dolžnikovega naloga za znesek. ampak določa da lahko sodišče dovoli vsako odredbo s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Prenehanje predhodne odredbe Sodišče ustavi postopke po uradni dolžnosti ali na predlog D. ki imajo proti D terjatve iz naslova zakonite preživnine 4. to je nevarnost. da to nevarnost povzroča D s svojim ravnanjem. izda jo sodišče na predlog upnika. za katerega je bila predhodna odredba izdana. 1. Učinki predhodnih odredb Z rubežem premičnih stvari in z rubežem terjatve dobi U zastavno pravico na teh stvareh. če U izkaže verjeten obstoj terjatve in nevarnost da bo D sicer onemogočil ali otežil izterjavo s tem. med več U odloči sodišče na razdelitvenem naroku. Začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev Sodišče jo izda. ko bo izv naslov postal pravnomočen in izvršljiv. vse dokler ni opravljena izvršba. za katerega je dovoljeno zavarovanje predznamba zastavne pravicena dolžnikovi nepremičnini ali na pravici vknjiženi na nepremičnini. Začasne terjatve za zavarovanje nedenarnih terjatev U mora izkazati verjeten obstoj terjatve in nevarnost. ki bremenijo nepremičnino za zadnje leto privilegirane preživninske in odškodninske terjatve O razdelitvi zneska. U ali kdo drug. da se prepreči uporaba sile ali nastanek nenadomestljive škode. ko je sodišče izdalo predhodno odredbo. če ta terjatev vpliva na njegovo poplačilo. 5. kot tudipo koncu postopka. noso izpolnjeni pogoji za izvršbo. 2. že plačana ali dovolj zavarovana če je pravnomočno ugotovljeno. da bi bila brez zavarovanja uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena V tem primeru zadostuje objektivna nevarnost. Zakon taksativno našteva predhodne odredbe. kar pomeni. da terjatev ni nastala ali je prenehala ZAČASNE ODREDBE Iz zneska dobljenega s prodajo se najprej poravnajo naslednje terjatve: stroški izvršilnega postopka davščine. ko je potekel čas. tak glede višine kot glede vrstnega reda. ko se obstoj nevarnosti predpostavlja. skril ali kako drugače z njimi razpolagal. tako da se bo lahko kasneje. U mora dokazati obstoj subjektivne nevarnosti. Ni pa dopustna. ki še ni pravnomočen oz izvršljiv Verjetno je izkazana nevarnost. da bo svoje premoženje oz svoja sredstva odtujil. Pojem in pomen So sredstva za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev. Obstoja nevarnosti pa ni treba dokazovati tedaj. da ni nujno. ki so s prodajo ugasnila osebe. s katero je mogoče doseči namen zavarovanja zlasti pa: 9 . Sodišče lahko izda odredbo tudi takrat. Po uradni dolžnosti ustavi sodišče postopek in razveljavi opravljena dejanja. da je odredba potrebna. Na D predlog ustavi sodišče izvršbo: če D položi pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški če D izkaže za verjetno. Zakon teha odredb ne našteva taksativno. da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. kadar U izkaže za verjetno. da bo njihova cena občutno padla. če se stvari hitro kvarijo ali če obstoji nevarnost. če sta izpolnjeni dve predpostavki: U ima izv naslov. Mogoče jih je izdati še preden je bil uveden sodni ali kak drug postopek za ugotovitev obstoja terjatve. 2. Postopek s predhodno odredbo Začne se na predlog U. Zakon našteva primere. ki opravlja posle plačilnega prometa. PREDHODNE ODREDBE 1.

.. Sodišče ustavi na predlog D postopke z začasno odredbo in razveljavi opravljena dejanja: če U ni v določenem roku v opravičilo začasne odredbe vložil tožbe oz začel kakšnega drugega postopka če je potekel čas za katerega je bila izdana če so se okoliščine.. da ne sme storiti ničesar..... da naj namesto začasne odredbe D položi varščino. Kadar D prekrši začasno odredbo.nepremičnine prepoved D... da začasno odredbo upraviči... ko sodišče na predlog D ustavi postopek s predhodno odredbo 6. Dovolitev začasne odredbe Sodišče uvede postopek na predlog U. da U z začasno odredbo ne dobi zastavne pravice na predmetu zavarovanja... Na U predlog se lahko odredba tudi podaljša.. da ta ni več potrebna v primerih.. 10 ..- prepoved obremenitve in odtujitve premičnih stvari ... kar bi lahko povzročilo škodo U 4. Na predlog D ali U lahko sodišče odloči.. Če D začasne odredbe ne upošteva... zaradi katerih je bila začasna odredba izdana........ Trajanje začasne odredbe in njeno prenehanje V sklepu o začasni odredbi sodišče odloči koliko časa naj odredba traja.... Če je izdalo odredbo pred uvedbo pravdnega ali kakšnega drugega postopka.. 5... mora določiti tudi rok v katerem mora U vložiti tožbo oz predlagati uvedbo drugega postopka.. V nekaterih primerih pa izda odredbo tudi po uradni dolžnosti. tako spremenile.......... se smiselno uporabijo pravila obligacijskega prava o spodbijanju dolžnikovih dejanj. Učinki začasne odredbe Zakon izrecno določa. je za svoje ravnanje tudi kazensko odgovoren...........

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful