IZVRILNI IN PRAVDNI POSTOPEK O razmerju med izvrilnim in pravdnim postopkom obstajata dve stalii: 1.

izvrilni postopek pomeni nadaljevanje pravdnega in s tem njegov sestavni del 2. gre za poseben postopek, ki predstavlja samostojno celoto. Za obe stali je mogoe navesti teoretine argumente. Za prvo stalie govori predvsem to, da izvr. postopek navadno res sledi pravdnemu in da veljajo zanj nekatera enaka naela in pravila kot za pravdni postopek. Za drugo stalie pa govori okoliina, da ni nujno, da pravdnemu postopku vselej sledi izvrilni. Izvrilni postopek lahko tee, ne da bi prej tekel pravdni. Oba postopka lahko teeta vzporedno. Med njima obstajajo doloene razlike: pravdni postopek se zane na predlog trditve tonika, da ima proti toencu pravico zahtevati sodno varstvo doloene vsebine. Predpostavka za uvedbo izvrilnega postopka pa je, da upnikova terjatev izhaja iz listine, ki ji zakon priznava lastnost izvrilnega naslova. Ve razlogov govori za stalie, da izvrilni postopek ni del pravdnega postopka ampak je samostojen postopek. VRSTE IZVRBE a) Izvrba in zavarovanje

e)

Naturalna in denarna izvrba

Pri naturalni izvrbi dobi upnik terjatev v taki obliki kot izvira iz izvrilnega nasova. e mu je dolnik dolan doloeno vsoto denarja, bo dobil v postopku denar. Kadar je dolnik dolan izroiti neko stvar ali stvari, mu bo sodie najprej skualo vzeti stvar oz. ga prisiliti k ravnanju v skadu z izvrolnim naslovom. Denarna izvrba pa pomeni da lahko upnik v izvrilnem postopku prisilno izterja samo denarno izpolnitev. Kadar dolnik prostovoljno ne izpolni neke nedenarne terjatve, lahko upnik zahteva samo denarno nadomestilo. f) Izvrba proti fizinim in pravnim osebam

TEMELJNA NAELA 1. Naelo dispozitivnosti in oficialnosti Postopek se praviloma uvede na predlog upnika, samo izjemoma, kadar tako doloa zakon, se uvede po uradni dolnosti. Pri tem gre za primere ko se v izvrilnem postopku izvrujejo odlobe kazenskih sodi. Po uradni dolnosti se izvrujejo tudi pravnomoni sklepi o kaznih, ki jih sodie izreka v pravdnem postopku. V predlogu za izvrbo navede upnik terjatev, ki naj se izvri, kot tudi predmet izvrbe in izvrilna sredstva. Sodie je na njegov predlog vezano. Upnik lahko ves as postopka delno ali v celoti umakne predlog za izvrbo. Po tem ko sodie dovoli izvrbo, vodi naprej postopek po uradni dolnosti. V izvrilnem postopku se ne uporabljajo dolobe o mirovanju postopka. 2. Razpravno in preiskovalno naelo Razpravno naelo pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva zadolene stranke, preiskovalno naelo pa pomeni, da sodie zbira gradivo po uradni dolnosti. Vsaka stranka je dolna navajati dejstva, na katera opira svoje zahtevke ali ugovore. Nekatera dejstva pa mora sodie ugotoviti po uradni dolnosti (pazi na obstoj izvrilnega naslova, na oprostitve in omejitve izvrbe,...). upnik mora navesti tone podatke dolnika, poiskati mora tudi banni raun. e teh podatkov ne more zagotoviti, mora zaprositi sodie, da bo po uradni dolnosti naredilo poizvedbe. Problem se pojavi ko dolnik skriva svoje premoenje, ker v tem primeru U ne bo priel do svojega poplaila. V takem primeru je zelo pomemben institut predloitve seznama premoenja. V tem primeru D nastopi v vlogi prie in mora povedati vse podatke o svojem premoenju. 3. Naelo kontradiktornosti Vsaka stranka ima monost, da izjavi svoje stalie. To naelo je prilagojeno. Sodie namre o predlogu za izvrbo oz zavarovanje odloi, ne da bi imel D monost da se o njem izjavi. Tudi naelo kontradiktornosti postopka ni tako poudarjeno saj sodie opravi narok samo, e je v zakonu tako doloeno ali e je po njegovem mnenju to potrebno. V nekaterih primerih pa zakon izrecno doloa, da mora sodie dati drugi stranki monost, da se izjavi. Tako se ugovor D vroi U, ki lahko nanj odgovori. Tudi predlog za nasprotno izvrbo je treba vroiti U in mu dati monost, da se o njem izjavi.

O izvrbi v ojem pomenu besede govorimo takrat, kadar se zahteva neposredna realizacija upnikove terjatve na podlagi e pravnomone in izvrljive sodne odlobe oz drugega izvrilnega naslova. Vasih pa je potrebna, da se zavaruje upnikova terjatev e preden so izpolnjeni pogoji za izvrbo. Zato ureja izvrilno pravo tudi zavarovanje zahtevkov ki e niso izvrljivi. Po vrsti terjatev loimo izvrbo denarnih in nedenarnih terjatev. Izvrbo denarnih terjatev je mogoe dovoliti in opraviti na dolnikove premine in nepremine stvari, denarne terjatve in druge premoenjske pravice. Izvrbo nedenarnih terjatev pa se dovoli in opravi za izroitev in dobavo preminih stvari, izpraznitev in izroitev nepreminine, za storitev, opustitev, dopustitev,... b) Specialna in generalna izvrba

Pri specialni izvrbi se vodi izvrba samo na posamezen predmet ali pravico (v izvrilnem postopku), pri generalni izvrbi pa je predmet izvrbe celotno dolnikovo premoenje (imamo v steajnem postopku). c) Realna in personalna izvrba

Realna izvrba se vodi zoper dolnikovo premoenje, personalna pa zoper njegovo osebo. d) Izvrba z posredno in neposredno silo

O izvrbi z neposredno silo govorimo takrat, kadar je mogoe dosei realizacijo upnikove terjatve brez sodelovanja dolnika. Izvrba s posredno silo pa je potrebna takrat ko realizacije upnikove terjatve ni mogoe dosei brez dolnikovega sodelovanja.

4. Naelo javnosti, neposrednosti, pisnosti in ustnosti Prevladuje naelo pismenosti. Sodie opravi narok samo, kadar tako doloa zakon ali e je to po njegovem mnenju potrebno. Narok je obvezen pri odloanju o predlogu za nasprotno izvrbo kadar U izjavi, da nasprotuje predlogu, in za odloanje o razdelitvi zneska dobljenega s prodajo dolnikovih stvari v izvrilnem postopku. Kadar sodie opravi narok, je ta praviloma javen. 5. Naelo ekonominosti, hitrosti in vrstnega reda postopanja Naelo ekonominosti zahteva, da se postopek izvede s im manj zavlaevanja in s im manjimi stroki. Roki so kratki, rok za ugovor je 8 dni, vrnitev v prejnje stanje pa je mogoe zahtevati samo zaradi zamude roka za ugovor in pritobo. Naelo vrstnega reda pomeni, da mora sodie zadeve jemati v obravnavo po vrsti kot jih je prejelo, razen e narava terjatve in posebne okoliine zahtevajo drugaen postopek. 6. Naelo prioritete in sorazmernega poplaila upnikov Prednost ima tisti, ki je prej dobil poplailno pravico na predmetu, razen e zakon doloa drugae. Vrstni red poplaanih pravic na stvari, ki je bila zarubljena za ve upnikov se ravna po dnevu rubea. SUBJEKTI IZVRILNEGA POSTOPKA 1. Sodia in drugi organi a) Sodie Izvrilni postopek se deli na dva stadija. V prvem stadiju sodie preizkua ali so podane predpostavke za dovolitev izvrbe, v drugem pa opravi izvrbo. Za dovolitev in opravo izvrbe je pristojno isto sodie. Izvrilni postopek na prvi stopnji vodi in v njem izdaja odlobe sodnik posameznik, na drugi stopnji pa to poteka v senatu treh sodnikov. Za vsako vrsto izvrbe je doloena posebna krajevna pristojnost glede na predmet izvrbe in izvrilna sredstva (izkljuna pristojnost). b) Sodni izvritelj Sodnik vodi izvrilni postopek in izdaja odlobe, vendar sam neposredno ne opravlja izvrilnih in zavarovalnih dejanj. Ta dejanja opravljajo posebni sodni uslubenci (sodni izvritelji), za katere zakon uporablja izraz uradne osebe. Pri izvrbi denarne terjatve na dolnikove premine stvari se opravi rube, nato oceni zarubljene stvari in sklene pogodba o prodaji teh stvari. V postopku izvrbe za izroitev preminih stvari se odvzamejo stvari, ki so predmet izvrbe in se izroijo upniku. V postopku izvrbe za izpraznitev in izroitev nepreminine pa se iz nje najprej izseli osebe in odstrani stvari, potem pa izroi v posest upniku. 2. Stranke a) Upnik in dolnik

Nastopata dve stranki z nasprotujoimi si interesi: aktivna stranka ki zahteva izvrbo ali zavarovanje in pasivna stranka proti kateri je vloen predlog za izvrbo oz zavarovanje. Zakon definira upnika kot osebo katere terjatev se uveljavlja ali zavaruje, dolnika pa kot osebo, proti kateri se uveljavlja ali zavaruje terjatev. Tudi v tem postopku lahko na aktivni ali pasivni strani nastopa ve subjektov, tako da pride do neke vrste sospornitva. Na aktivni strani lahko nastopa ve oseb, ki na podlagi istega izvrilnega naslova uveljavljajo terjatve proti istemu dolniku, na pasivni strani pa takrat, kadar se izvrba proti ve dolnikom vodi na stvari, ki so v solastnini oz spadajo v njihovo skupno premoenje. V izvrilnem postopku je aktivno legitimiran upnik, pasivno pa dolnik. b) Udeleenci izvrilnega postopka Z izvrilnim postopkom so lahko prizadete pravice ali pravne koristi drugih oseb, ki nimajo poloaja stranke v tem postopku. Tako se lahko zgodi da posee sodie na stvar ki ni dolnikova last, ampak last nekoga tretjega, na nepreminini, ki je predmet izvrbe, lahko obstojijo pravice tretjih oseb,... vsem tem osebam je treba omogoiti, da v izvrilnem postopku uveljavljajo svoje interese, zato jim daje zakon poloaj udeleencev v postopku. Udeleenec v postopku je oseba, ki ni stranka, a v postopku izvrbe ali zavarovanja uveljavlja kakno svojo pravico ali pravno korist. c) Zastopniki in pooblaenci Uporabljajo se doloila ZPP. PREDPOSTAVKE IZVRBE 1. Splono o predpostavkah Morajo oz ne smejo biti podane, da se lahko opravi izvrilni postopek. Loimo dve vrsti predpostavk: a) Substanne so tiste ki se nanaajo na: terjatev, ki mora obstajati, mora biti dospela, izvrljiva in veljavna stvarno legitimacijo strank alternativnost obveznosti - sredstva izvrbe dopustnost izvrbe na doloen predmet potreben obseg izvrbe + plaana sodna taksa b) formalne: obstoj izvrilnega naslova obstoj sodne jurisdikcije pristojnost formalna pravilnost in vsebina podlage za izvrbo procesna legitimacija strank procesni roki v katerih se lahko vloi predlog ali po izteku katerega se predlog ne more ve vloiti

2. Terjatev ki se izvruje Terjatev ki se izvruje mora praviloma biti predhodno ugotovljena v izvrilnem naslovu. Od tega pravila pa veljajo nekatere izjeme, ko izv sodie samo odloa o nekaterih materialnopravnih pravicah ter nato dovoli in opravi izvrbo: odloitev o zamudnih obrestih na neplaane stroke postopka izvrba na podlagi verodostojne listine odloanje o predlogu za nasprotno izvrbo sodni penali Terjatev je mogoe dovoliti in opraviti v taknem obsegu kot izhaja iz izvrilnega naslova. Izvrilno sodie je na izv naslov vezano, zato ne more zavrniti predloga za izvrbo z utemeljitvijo, da je terjatev nemoralna ali nedopustna, ker je sodna odloba iz katere izvira, nepravilna oz nezakonita. Sodie pa zavrne predlog za izvrbo, e je ta vloen na podlagi izv naslova, s katerim se dolniku nalaga izpolnitev neke obveznosti, ki je sama po sebi nezakonita ali nemoralna. Sodie se ne more upirati dovolitvi in opravi izvrbo, e je predmet obveznosti sicer dopusten, vendar je sodie v konkretnem primeru odloilo v nasprotju s prisilnimi predpisi. 3. Izvrilni naslov a) pojem in pomen Je kvalificirana, praviloma javna listina, na podlagi katere je mogoe zahtevati prisilno izvritev terjatve, ki je v njej ugotovljena. Ima dvojen pomen: je formalna predpostavka za dopustnost izvrbe, sodie dovoli izvrbo na podlagi izvrilnega naslova. U mora izvrilni naslov predloiti predlogu za izvrbo, razen e je sodie pred katerim je predlog vloen odloalo o zadevi na prvi stopnji. Sodie mora ves as postopka po uradni dolnosti paziti na to, ali obstoji izv naslov. e je izv naslov med postopkom pravnomono odpravljen, spremenjen, razveljavljen, izreen za neveljavnega, sodie po uradni dolnosti ustavi izvrbo in razveljavi vsa opravljena dejanja, e s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih. b) Vsebina V izvrilnem naslovu morata biti navedeni obe stranki U in D, e pa se kot stranka pojavi kdo, ki ni naveden v izvrilnem naslovu mora biti pravno nasledstvo izkazano z javno ali s po zakonu overjeno listino oz s pravnomono sodbo, izdano v pravdnem postopku. Navedeni morajo biti tudi vrsta, as in obseg izpolnitve obveznosti. U lahko zahteva izvrbo ele po tem, ko postane izv naslov izvrljiv. Zato mora biti v izvrilnem naslovu doloen rok za prostovoljno izvritev obveznosti. e je izv naslov odloba, v kateri ni doloen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga doloi sodie v sklepu o izvrbi. c) Vrste Izvrilni naslovi so:

izvrljiva sodna odloba sodna poravnava izvrljiva odloba v upravnem postopku poravnava v upravnem postopku izvrljiva odloba v postopku za prekrke, e se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti druga odloba za atero zakon doloa, da je izvrilni naslov seznam zaostalih obveznosti D notarski zapis

Sodne odlobe Je najpomembneji izv naslov. Izv naslov je samo dajatvena sodba. Izvrljiva je delna sodba, saj pomeni konno odlobo o delu zahtevka oz o enem izmed zahtevkov. Poleg sodb so izvrljivi tudi meritorni sklepi izdani v pravdnem postopku, plailni nalog proti kateremu ni bil vloen ugovor, sklep o strokih postopka ter sklepi o denarnih kaznih. Izv naslov so tudi dajatveni sklepi, izdani v nepravdnem postopku, pa tudi sklep o potrditvi pp po ZPPSL. Sodba kazenskega sodia je izvrilni naslov za sodno izvrbo predvsem takrat kadar je z njo v adhezijskem postopku odloeno o premoenjskopravnem zahtevku okodovanca. Arbitrana odloba ima nasproti strankam uinek pravnomone sodbe, e ni v pogodbi dogovorjeno, da se lahko izpodbija pred razsodiem vije stopnje. Tudi arbitrana odloba je izvrilni naslov, e je z njo stranki naloena neka dajatev. Sodna odloba je izvrljiva, e je pravnomona in e je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Vendar pa sodie dovoli izvrbo tudi na podlagi nepravnomone sodne odlobe, e zakon doloa, da pritoba ne zadri njene izvritve. Sodba postane pravnomona, ko se je ne more ve izpodbijati s pritobo. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (paricijski rok) znaa v pravdnem postopku praviloma 15 dni. V meninih in ekovnih sporih znaa ta rok 8 dni, za nedenarne terjatve pa lahko sodie doloi tudi dalji rok. Paricijski rok zane tei prvi dan po vroitvi prepisa sodbe stranki, kateri je naloena izpolnitev. Odloba v upravnem postopku in odloba v postopku za prekrke Odloba v upravnem postopku je odloba ki jo izda upravni organ ali pravna oseba pri izvrevanju javnih pooblastil. Odloba v postopku za prekrke pa je odloba, ki jo izda sodnik za prekrke ali pristojni upravni organ. Te odlobe so izv naslov samo, e se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti in e ni z zakonom doloena pristojnost kaknega drugega organa. Odloba izdana v upravnem postopku je izvrljiva, e je postala dokonna in e je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Sodna poravnava in poravnava v upravnem postopku Sodna poravnava je poravnava sklenjena pred sodiem, poravnava v upravnem postopku pa je poravnava sklenjena po zakonu o upravnem postopku. Pred pravdnim sodiem lahko stranke ves as postopka sklenejo sodno poravnavo o spornem predmetu. Mogoe pa jo je skleniti pred pravdo: stranka ki namerava vloiti tobo, lahko prej poskua dosei poravnavo pred prvostopnim sodiem. Sodna poravnava ima uinek pravnomono razsojene stvari in je izvrilni naslov. Stranke lahko sklenejo sodno poravnavo tudi v nepravdnem in kazenskem adhezijskem postopku. Uinek sodne poravnave ima tudi sporazum strank o obstoju terjatve in asu njene zapadlosti v primeru zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank. Poravnava sklenjena pred sodiem ali upravnim organom je izvrljiva, e je terjatev iz poravnave zapadla. 4. Verodostojna listina Izvrba se praviloma dovoli in opravi na podlagi izvrilnega naslova, ki je rezultat nekega predhodnega postopka v katerem je bila ustanovljena upnikova terjatev. Izv. postopek se lahko izvede tudi na podlagi verodostojne listine, ne da bi bil obstoj terjatve predhodno ugotovljen. Monost izvrbe na podlagi verodostojne listine je mona na denarnih terjatvah vseh pravnih oseb ne glede na to kdo je D pravna ali fizina oseba. Izvrbo je mogoe zahtevati z vsemi listinami na podlagi katerih je mogoe zahtevati izdajo plailnega naloga v pravdnem postopku, za fakturo pa se teje tudi obraun obresti. Sklep o izvrbi na podlagi verodostojne listine vsebuje kondemnatorni del, v katerem sodie D naloi da v 8ih dneh, v meninih in ekovnih sporih pa v treh dneh, poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroki, ter del, v katerem sodie dovoli izvrbo za poplailo teh terjatev. 5. Predmet izvrbe Predmet izvrbe so stvari in pravice, izjemoma pa tudi osebe na katere se nanaajo izv dejanja. Izvrba se praviloma vodi zoper dolnikovo premoenje. Pri izvrbi denarnih terjatev so predmet izvrbe dolnikove stvari ali pravice, ki se vnovijo, tako da se U lahko poplaa. Predmet izvrbe ni nikoli premoenje kot celota, niti njegov sorazmerni del, ampak vedno posamezna stvar ali pravica (naelo specialne eksekucije). e stvari za izvrbo ni mogoe najti niti pri D niti pri kom tretjem, lahko U zahteva plailo vrednosti stvari, predmet izvrbe za izpolnitev te terjatve pa je premoenje D. Pri izvrbi denarnih terjatev lahko U prosto izbira predmet izvrbe. Zakon ne predpisuje, da bi moral U izbrati predmet, ki po vrednosti ustreza viini terjatve. Zakon pa daje D monost da predlaga, naj se izvrba opravi na drug predmet. 6. Oprostitve in omejitve izvrbe a) pojem in pomen Zakon doloa vrsto primerov, ko so posamezni predmeti izvzeti iz izvrbe oz je nanje mogoe posei samo v omejenem obsegu. V

prvem primeru govorimo o oprostitvah, v drugem pa o omejitvah izvrbe. Izvrba na predmet, ki je izvzet, oz izvrba na neki predmet v vejem obsegu kot ga doloa zakon ni dopustna. Prav tako ni dovoljeno zavarovanje na stvareh in pravicah, ki po zakonu ne morejo biti predmet izvrbe. Nekatere stvari so izvzete iz izvrbe, ker sploh niso v pravnem prometu, v nekaterih primerih pa splosni interes zahteva da pravna oseba ne izgubi sredstev, ki so ji potrebna za njeno drubeno koristno dejavnost. b) omejitve in oprostitve pri izvrbi na premoenju posameznikov IZVRBA NA PREMINI STVARI 1. Stvari namenjene osebni rabi: predmet izvrbe ne morejo biti: predmeti za osebno rabo, kolikor so potrebni D in lanom njegovega gospodinjstva hrana in kurjava za 6 mesecev medalje, druga odlija, poroni prstan pripomoki, ki so bili dani invalidu ali osebi s telesnimi hibami 2. Predmeti potrebni za opravljanje poklica in dela: kmetu ni mogoe vzeti delovne ivine, strojev in drugih naprav, ki so mu nujni za kmetijsko gopodarstvo obrtniku orodja, strojev in drugih naprav ki jih potrebuje za opravljanje obrti - osebi, ki opravlja umetniko, znanstveno ali drugo dejavnost kot poklic knjig in drugih predmetov ki so mu potrebni za opravljanje te dejavnosti

3. Gotovina D ki ima stalne mesene prejemke ni mogoe odvzeti gotovine do mesenega zneska, ki je po zakonu izvzet iz izvrbe, v sorazmerju s asom do naslednjih prejemkov.

4.
1.

Potne poiljke IZVRBA DENARNE TERJATVE Prejemki izvzeti iz izvrbe: prejemki iz naslova zakonite preivnine odkodnine za kodo nastalo zaradi poruenja zdravja prejemki iz naslova odkodnine zaradi telesne pokodbe prejemki iz naslova socialne pomoi

2.

Omejitve izvrbe: Na osebni dohodek, na nadomestilo osebnega dohodka in na pokojnino je mogoe sei praviloma do 1/3, za zajamceni os. dohodek do oz 1/3 IZVRBA NA NEPREMININI Predmeti izvrbe ne morejo biti: kmetijsko zemljie in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih ta potrebuje za lastno preivetje in za preivljanje lanov svoje druine hia v kateri stanuje, z dvoriem c) oprostitve in omejitve izvrbe na sredstvih pravnih oseb

Izjema je izvrba na premine stvari, ko ni potrebno, da bi bile te stvari natanno doloene. V predlogu postavi U zahtevek za izvrbo. b) odloanje o dovolitvi izvrbe Sklep o izvrbi je sklep, s katerim sodie delno ali v celoti ugodi predlogu za izvrbo. V izvrilnem postopku sodie izdaja naslednje sklepe: sklep, s katerim predlog za izvrbo zavre sklep s katerim predlogu za izvrbo v celoti ugodi sklep s katerim predlog za izvrbo zavrne sklep s katerim predlogu delno ugodi, delno pa ga zavrne sklep, s katerim uvede izv postopek po uradni dolnosti c) sklep o izvrbi Sodie odloa o dovoljenosti izvrbe po stanju, kakrno je bilo na dan vloitve predloga za izvrbo, zato morajo biti predpostavke za dopustitev izvrbe izpolnene e v asu vloitve predloga. e na dan vloitve predloga terjatev e ni izvrljiva, mora sodie predlog za izvrbo zavrniti. V sklepu o izvrbi morajo biti navedeni nekateri isti podatki kot v predlogu za izvrbo. e sodie predlogu za izvrbo ugodi mu sklepa o izvrbi ni treba obrazloiti. Sklep o izvrbi s katerim sodie predlogu za izvrbo ugodi, je konstitutivne narave. Z njim se ustvarja novo procensopravno razmerje, ki se kae v tem, da se po uradni dolnosti nadaljuje postopek opravljanja izvrbe. Sklep s katerim sodie predlog zavrne ali zavre pa je deklaratorne narave. Z njim sodie ugotavlja, da upnikova pravica ne obstoji, ker zanjo niso podane potrebne procesne predpostavke. Sklep o izvrbi na podlagi verodostojne listine mora vsebovati tudi kondemnatorni del, v katerem sodie naloi D, da v 8 dneh oz v 3 dneh po vroitvi sklepa poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroki. Sklep mora vsebovati tudi pravni pouk. e sodie predlog ugodi, vroi predlog obema strankama, e predlog zavrne, pa samo upniku. Sklep po izvrbi na premine stvari se vroi dolniku ele po opravi prvega izvrilnega dejanja. Sklep o izvrbi na denarno terjatev vroi sodie tudi dolnikovemu dolniku. 2. Oprava izvrbe a) pojem in nain Sodie opravi vsa tista dejanja, ki izhajajo iz sklepa. Oprava se zane z izvritvijo prvega izvritvenega dejanja. Vroitev sklepa o izvrbi spada e k opravi izvrbe. Izvrba se praviloma lahko opravi e pred pravnomonostjo sklepa, vendar pa upnik pred pravnomonostjo sklepa ne more biti poplaan. V nobenem primeru ni mogoe pred pravnomonostjo sklepa opraviti izvrbe na podlagi verodostojne listine. Izvrba se opravi v takem obsegu kakor izhaja iz sklepa o izvrbi. e oseba ovira izvrbo, je uradna oseba upraviena uporabiti silo in odstraniti osebo. b) izvrilna sredstva

SREDSTVA IZVZETA IZ IZVRBE

1.
2. 3.

Stvari zunaj pravnega prometa in naravna bogastva sredstva potrebna za obrambo in varnost Davine izvzete iz izvrbe

OMEJITVE IZVRBE Premine stvari in pravice; Proti pravni osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost je mogoe voditi izvrbo v neomejenem obsegu na gotovino in vrednostne papirje, na konne izdelke in polizdelke namenjene za prodajo ter na patente, tehnine izboljave in druge pravice. POTEK IZVRILNEGA POSTOPKA Sestavljata ga dva stadija: Stadij dovolitve izvrbe, ki se zane s predlogom za izvrbo in se praviloma kona s pravnomonostjo sklepa o izvrbi in stadij oprave izvrbe, ki se praviloma zane takoj po izdaji sklepa o izvrbi in e preden postane ta sklep pravnomoen, kona pa se, ko je upnikova terjatev v celoti poplaana. e pride e po opravljeni izvrbi do razveljavitve sklepa o izvrbi, lahko D tisto kar mu je bilo odvzeto zahteva nazaj s predlogom za nasprotno izvrbo, pod doloenimi pogoji pa tudi s tobo zaradi neupraviene pridobitve. 1. Dovolitev izvrbe a) predlog za izvrbo Za vloitev predloga za izvrbo je legitimiran tisti, ki je kot U oznaen v izvrilnem naslovu. V predlogu morajo biti navedeni U in D, izv naslov ali verodostojna listina, dolnikova obveznost, sredstva in predmet izvrbe, ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvrba lahko opravi. V postopku izvrbe na podlagi verodostojne listine mora sodie odloiti tudi o obstoju terjatve. V predlogu za izvrbo, mora praviloma biti natanno doloen predmet izvrbe.

So sodna dejanja, ki imajo za namen da se z njimi dosee posredna ali neposredna izpolnitev terjatve. Upnik lahko v predlogu navede enega ali ve izvrilnih sredstev. Sodie lahko na dolnikov predlog doloi tonikov predlog doloi za izvrbo drugo sredstvo namesto tistega ki ga je predlagal upnik, e zadoa za uveljavitev terjatve. Kot sredstva izvrbe za uveljavitev denarne terjatve sme sodie dovoliti: prodajo preminih stvari prodajo nepreminin prenos denarne terjatve vnovenje drugih premoenjskih oz materialnih pravic Za uveljavitev nedenarnih terjatev pridejo v potev naslednja izvrilna sredstva: odvzem preminih stvari in izroitev upniku izpraznitev nepreminine in izroitev upniku PRAVNA SREDSTVA V IZVRILNEM POSTOPKU Zakon ureja le dve izv sredstvi pritobo in ugovor. Zoper sklep izdan na prvi stopnji je dovoljena pritoba, razen e zakon doloa drugae. D lahko sklep izpodbija z ugovorom, proti sklepu izdanemu o ugovoru pa je dovoljena pritoba. Odloba o pritobi je pravnomona. Proti pravnomoni odlobi ni dovoljena niti revizija niti obnova postopka. Dravni toilec pa lahko vloi zahtevo za varstvo zakonitosti. Med pravna sredstva je mogoe uvrstiti tudi vrnitev v prejnje stanje. To je mogoe zahtevati smao zaradi zamude roka za pritobo ali ugovor. Poznamo pa tudi ugovor trejtega, e sodie see na stvar ki ni last D ampak je last tretje osebe. Med pravna sredstva lahkotejemo tudi zahtevo stranke ali udeleenca v postopku, da sodie odpravi pomanjkljivosti, ki jih je zagreila uradna oseba. 1. Pritoba Je redno, enostransko, devolutivno in praviloma nesuspenzivno pravno sredstvo. Dovoljena je zoper sklep na prvi stopnji, e zakon ne doloa drugae. V potev pride predvsem v primeru, e sodie predlog za izvrbo zavre ali zavrne. Tako upnik, kot tudi donik lahko vloita pritobo proti sklepu, s katerim sodie D napoti na pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvrbe, proti sklepu s katerim sodie dolnikovemu dolniku prepove da bi terjatev poravnal dolniku,... pritoba ni dopustna tudi v tistih primerih, ko je izljuena v pravdnem postopku. Pritoba zadri izvritev sklepa samo kadar tako doloa zakon. Mogoe jo je vloiti zaradi bistvenih kritev dolob postopka, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vloiti jo je treba v 8ih dneh po vroitvi sklepa sodia prve stopnje. O pritobi odloa sodie druge stopnje. 2. Ugovor dolnika D lahko sklep izpodbija z ugovorom, razen e izpodbija smao odlobo o strokih,ki jih lahko izpodbija s pritobo. Praviloma je redno, dvostnarnsko, nedevolutivno in nesuspenzivno pravno sredstvo. Ugovor ki je vloen v roku 8 dni od vroitve sklepa je redno pravno sredstvo in prepreuje, da bi sklep postal pravnomoen. Praviloma nima

suspenzivnega uinka, saj sodie zane z opravo izvrbe e pred pravnomonostjo sklepa o izvrbi. Zakon pozna tudi ugovor kot izredno pravdno sredstvo, s tem ko dopua da se ugovor pod doloenimi pogoji lahko vloi po poteku 8 dni vse do konca izvrilnega postopka. Razloge za ugovor razdelimo v tri skupine: Razlogi, ki se nanaajo na predpostavke izvrbe. Izvrba ni dovoljena, e manjkajo formalne ali substanne predpostavke za njeno dovolitev. Na predpostavke izvrbe se nanaajo pristojnost, obstoj izv naslova ter dopustnost izvrbe na doloen predmet. Opozicijski razlogi. Tu gre za primere, ko kljub veljavnemu izvrilnemu naslovu izvrba ni dovoljena ker je upnikova terjatev prenehala ali je ovirana. Te razloge je mogoe uporabiti z opozicijsko tobo. Dejstvo ki povzroi prenehanje terjatve je predvsem izpolnitev obveznosti, nadomestna izpolnitev, odpust dolga, novacija, zdruitev, naknadna nemonost izpolnitve,... Terjatev pa je ovirana, kadar je U dolniku dovolil odlog plaila, pa as odloga e ni potekel. Terjatev je ovirana tudi takrat ko je zastarana. Impugnacijski razlogi: so razlogi, s katerimi se izpodbija utemeljenost izdanega sklepa o izvrbi kljub veljavnemu izv naslovu in obstoju terjetve, ker ni pogojev da bi se izvrba opravila v sedanjem asu oz v korist ali kodo osebe, ki je stranka v postopku. Med te razloge je mogoe teti naslednje: a) e odloba na podlagi katere je izdan sklep e ni pravnomona oz izvrljiva b) e e ni potekel rok za poravnavo terjatve oz e e ni nastopil pogoj doloen v poravnavi c) e je potekel rok v katerem je mogoe predlagati izvrbo d) e terjatev ni prela na U oz obveznost ni prela na D Ugovor mora D vloiti v roku 8 dni od vroitve sklepa sodia prve stopnje. Sodie vroi ugovor U, da lahko nanj v 8ih dneh odgovori. Nato se razpie narok. e sodiie presodi da je ugovor utemeljen razveljavi sklep ter glede na okoliine v celoti ali delno ustavi izvrbo in razveljavi opravljena izv. dejanja. Po novem pa je mogoe ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaa na terjatev vloiti tudi po preteku roka, e je to dejstvo nastopilo po nastanku izv naslova oz v asu ko ga ni bilo ve mogoe navesti v postopku iz katerega izvira izv naslov. Ta ugovor je mogoe vloiti do konca izv postopka. e je odloitev o ugovoru odvisna od kaknega dejstva, ki se nanaa na samo terjatev, to dejstvo pa je med strankama sporno, napoti sodie D naj v doloenem roku zane pravdo ali drug postopek po nedopustnosti izvrbe.

Sodie napoti D na pravdo s sklepom proti kateremu ni pritobe. Sodie doloi tudi rok, v katerem mora pravdo zaeti. D lahko vloi tobo tudi po preteku tega roka, vse do konca izv postopka, vendar mora povrniti stoke, ki jih je povszoril s prekoraitvijo roka. Za spore ki nastanejo med izv postopkom je izkljuno krajevno pristojno sodiena obmoju katerega je sodie, ki opravlja izv postopek. 3. Ugovor dolnika proti sklepu o izvrbi na podlagi verodostojne listine Zakon daje D monost, da izpodbija sklep o izvrbi v celoti ali pa samo v delu, v katerem je sodie dovolilo izvrbo. e D v ugovoru ne pove v katerem delu spodbija sklep se teje, da ga izpodbija v celoti. Ugovor se mora vloiti v osmih dneh. Mono ga je vloiti tudi po preteku roka, e temelji na dejstvu ki se nanaa na samo terjatev, to dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvrbi. 4. Ugovor tretjega Je pravno sredstvo, ki ga lahko vloi tisti, ki trdi da ima na predmetu izvrbe kako pravico ki prepreuje izvrbo. Najvekrat je to lastninska pravica tretjega. Do tega lahko pride, e je bila zarubljena stvar, ki jo je imel D samo v najemu, zakupu, hrambi... Razlog za ugovor je podan tudi, e se za terjatev enega od zakoncev see na stvari ki spadajo v njuno skupno premoenje. Tretji mora vloiti proti sklepu ugovor, vendar pa sodie lahko meritorno odloi o ugovoru in mu ugodi, samo e se U z ugovorom strinja. Ugovor se lahko vloi do konca izvrilnega postopka. e U ugovoru nasprotuje, napoti sodie vlonika ugovora na pravdo. Sodie doloi vloniku ugovora rok za vloitev tobe, ki pa ni prekluziven. ZASTOJI IN KONEC IZVRILNEGA POSTOPKA 1. Zastoji v izvrilnem postopku a) prekinitev izv postopka Prekinitev postopka je zastoj v postopku do katerega pride po samem zakonu ali po odlobi sodia Prekinitev postopka po zakonu: e stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa nima pooblaenca e zakoniti zastopnik stranke umre ali izgubi pravico zastopanja, pa stranka nima pooblaenca e stranka ki je pravna oseba preneha obstajati e zaradi vojne ali drugih razlogov sodie preneha delati e drug zakon tako doloa Po sklepu sodia lahko pride do prekinitve postopka, kadar sodie odloi da ne bo samo reevalo predhodnega vpraanja ter kadar sodie razpie narok, stranka pa je zaradi izrednih razmer odrezana od sodia e je odloitev o dolnikovem ugovoru odvisna od kaknega dejstva, ki se nanaa na samo terjatev ali je med strankama sporno v primeru ugovora tretjega

Prekinitev postopka ima za posledico da prenehajo tei vsi roki doloeni za procesna dejanja. V asu prekinitve sodie ne more opravljati procesnih dejanj, dejanja ki jih opravi ena stranka, pa dokler traa prekinitev, nimajo nobenega uinka proti nasprotni stranki. b) odlog izvrbe Je zastoj v izvrilnem postopku ki se nanaa na stadij oprave izvrbe. Odlog je pogosto posledica tega, da obstoji dvom o dopustnosti izvrbe. Do odloga pride na podlagi D ali tretjega, ter na podlagi dispozitivnih dejanj U ali obeh strank. A) odlog na predlog D ... Sodie popolno ali delno odloi izvrbo, e D izkae za verjetno, da bi z izvrbo pretrpel znatnejo kodo in e obstojijo upravieni razlogi.

B)

odlog na predlog U... Sodie ugodi predlogu, e se izvrba e ni zaela. e se je e zaela, je za odlog potrebna dolnikova privolitev odlog na predlog tretjega... odlog lahko predlaga tretji, ki je zahteval, naj se izvrba na doloen predmet izree za nedopustno, ker ima na tem predmetu tako pravico, ki prepreuje izvrbo. Sodie odloi izvrbo glede tega predmeta, e spozna, da bi tretji sicer pretpel znatnejo kodo.

C)

Uinki odloga izvrbe so enaki uinkom prekinitve postopka po ZPP. c) odlog in prekinitev izvrbe na predlog dravnega toilca To lahko stori takrat, kadar ugotovi da je zaradi kritve zakona ali mednarodne pogodbe dana podlaga za vloitev pravnega sredstva proti sodni odlobi ali odlobi upravnega ali kaknega drugega organa, na podlagi katere tee izvrba, e bi z njeno izvritvijo utegnile nastani nepopravljive, kodljive posledice 2. Konec izvrilnega postopka Lahko se kona e v stadiju odloanja o dovolitvi izvrbe, e sodie predlog za izvrbo pravnomono zavre ali zavrne. Kadar sodie izvrbo dovoli, je poloaj bolj zapleten. Normalno se postopek kona takrat ko je U v celoti poplaan. Poplailo U oz ustavitev izvrbe pomeni konec postopka v celoti, kadar je bil v asu oprave izvrbe e konan postopek odloanja o dovolitvi izvrbe. Kadar je postopek o dovolitvi izvrbe e v teku pa pomeni poplailo upnikove terjatve samo konec oprave izvrbe, medtem ko se postopek odloanja o dovoljenosti izvrbe nadaljuje. e se nato sklep o izvrbi razveljavi, lahko D to, kar mu je bilo z izvrbo odvzeto, zahteva nazaj s predlogom za nasprotno izvrbo. Ustavitev izvrbe je nain prenehanja izvrilnega postopka v stadiju oprave izvrbe, kadar izvrbe iz dejanskih in pravnih razlogov ni mogoe opraviti, sodie ustavi izvrbo po uradni dolnosti ali na predlog legitimirane osebe. .

Sodie ustavi izvrbo na predlog D ali tretjega, e je bila na njuno tobo izvrba izreena za nedopustno. Sodie ustavi izvrbo s sklepom. S tem sklepom razveljavi tudi vsa opravljena izv dejanja, e s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih. 3. Nasprotna izvrba Lahko se zgodi da se izvrba izpelje do konca in je U poplaan, naknadno pa se izkae, da ni bilo predpostavk za dovolitev in opravo izvrbe ali da se predpostavke ki so prvotno obstajale, kasneje odpadle. Lahko se zgodi tudi, da je po koncu izvrilnega postopka v postopku z izrednimi pravimi sredstvi razveljavljen izv naslov. V teh primerih je bila izvrba opravljena brez pravnega temelja zato je treba D omogoiti, da dobi nazaj tisto, kar mu je bilo odvzeto v izvrbi. Nasprotna toba je izvrba, ki jo vodi D proti U da bi dobil nazaj tisto, kar mu je bilo odvzeto v izvrbi, ker je bila izvrba opravljena brez pravne podlage. D lahko predlaga nasprotno izvrbo e: je izv naslov pravnomono odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izreen za neveljavnega je med izv postopkom poravnal U terjatev je sklep o izvrbi pravnomono razveljavljen ali spremenjen je izvrba na denarna sredstva izreena za nedopustno D mora vloiti predlog za izvrbo v treh mesecih od dneva, ko je izvedel za razlog zanjo, najkasneje pa v objektivnem roku enega leta od dneva ko je bil konan izv postopek. Postopek nasprtone izvrbe je sestavljen iz dveh stadijev. V prvem stadiju odloa sod o utemeljenosti predloga za nasprotno izvrbo. Sodie predlog vroi U in ta se mora o tem izjaviti. e se ne izjavi, sodie predlogu ugodi. e pa U izjavi da predlogu nasprotuje, mora sodie odloiti po opravljenem naroku. V sklepu, v katerem ugodi predlogu, naloi sodie U da mora v 15ih dneh D vrniti tisto, kar je prejel z izvrbo. e U ne izpolni prostovoljno obveznosti, sledi drugi stadij postopka, v katerem sodie dovoli in opravi izvrbo te obveznosti. Po pravnomonosti sklepa, s katerim je sodie ugodilo predlogu, izda sodie na dolnikov predlog sklep, s katerim dovoli nasprotno izvrbo. IZVRBA NA NEPREMININE 1. Izvrilna dejanja Opravi se s zaznambo sklepa o izvrbi v ZK, z ugotovitvijo vrednosti nepreminine, s prodajo nepreminine in s poplailom U iz zneska dobljenega s prodajo. Upnik lahko predlaga izvrbo na nepreminino ne glede na viino terjetve, vendar pa lahko D v 8 dneh od vroitve sklepa o izvrbi predlaga, naj sodie dovoli izvrbo z drugimi sredstvi ali na drugo nepreminino. Sodie vroi predlog U, ki se lahko v osmih dneh o njem izjavi. Ko sodie prejme njegovo izjavo, izda sklep o predlogu. Izvrbe ni mogoe dovoliti in opraviti na nepreminine, ki so izvzete iz izvrbe. 2. Naela za prodajo nepreminin

a) b)

c)

Naelo najmanjega ponudnika, ki pomeni, da se nepreminina ne sme prodati pod doloeno vrednostjo. Kritno naelo, pomeni, da naj se izvrba na nepreminino ne opravi, e znesek, dobljen s prodajo ne bo vsaj delno kril terjatve U, ki je zahteval izvrbo. Prevzemno in izbrisno naelo se nanaata na vpraanje, ali mora kupec prevzeti tudi bremena. Prevzemno naelo pomeni, da je kupec bremena dolan prevzeti, izbrisno naelo pa, da pridobi kupac nepreminino isto, brez bremen. Po naem zakonu je uveljavljena kombinacija obeh nael.

3. Zaznamba izvrbe Sodie zaznamuje sklep o izvrbi na nepreminino v ZK. Z zaznambo pridobi U poplailno pravico na tej nepreminini. Poplailna pravica ima enake uinke kot zastavna pravica. Uinkuje tudi proti tistemu, ki na tej nepreminini kasneje pridobi lastninsko pravico ali pravico razpolaganja. 4. Ugotovitev vrednosti nepreminine Sodie ugotovi vrednost s sklepom, proti kateremu se lahko pritoi poleg D vsak, kdor ima pravico biti poplaan iz kupnine za to nepreminino. Sklep se izda ele po pravnomonosti sklepa o izvrbi. 5. Prodaja nepreminine a) pogoji in nain prodaje Proda se na ustni javni drabi. Stranke se lahko dogovorijo, da naj se nepreminina v doloenem roku proda pod roko preko pr osebe za promet z nepremininami ali preko uradne osebe ali kako drugae. V tem primeru kupec ne more biti sam D, sodnik ali kdo drug, ki sodeluje pri prodaji. b) prodajni narok Opravi se pred sodnikom posameznikom in praviloma v sodnem poslopju. e nepreminine tudi na drugem naroku ni mogoe prodati, dovoli sodie novo prodajo samo na upnikov predlog, sicer ustavi izvrbo. c) domik in izroitev nepreminine kupcu Po konani drabi sodie ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvijo ceno, nato pa razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepreminina. 6. Poplailo upnikov Sodie poplaa upnike po pravnomonosti sklepa o izroitvi nepreminine kupcu. Zakon doloa, kdo vse ima pravico biti poplaan iz kupnine. To so: upniki, ki so zahtevali izvrbo vsi zastavni upniki, tudi, e niso priglasili svojih terjatev

osebe, ki imajo pravico do odkodnine za osebne slunosti in realna bremena, ki so s prodajo ugasnila osebe, ki imajo proti D terjatve iz naslova zakonite preivnine

4. Postopek s predhodno odredbo Zane se na predlog U. Sodie odloi o njej s sklepom. Predhodna odredba lahko traja najve 8 dni po nastopu pogojev za izvrbo. 5. Prenehanje predhodne odredbe Sodie ustavi postopke po uradni dolnosti ali na predlog D. Po uradni dolnosti ustavi sodie postopek in razveljavi opravljena dejanja, e v 15ih dneh od dneva, ko je potekel as, za katerega je bila predhodna odredba izdana, noso izpolnjeni pogoji za izvrbo. Na D predlog ustavi sodie izvrbo: e D poloi pri sodiu zavarovano terjatev z obrestmi in stroki e D izkae za verjetno, da je bila terjatev takrat , ko je sodie izdalo predhodno odredbo, e plaana ali dovolj zavarovana e je pravnomono ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali je prenehala ZAASNE ODREDBE

Iz zneska dobljenega s prodajo se najprej poravnajo naslednje terjatve: stroki izvrilnega postopka davine, ki bremenijo nepreminino za zadnje leto privilegirane preivninske in odkodninske terjatve O razdelitvi zneska, dobljenega s prodajo, med ve U odloi sodie na razdelitvenem naroku. U ali kdo drug, ki ima pravico biti poplaan iz kupnine lahko vse do konca razdelilnega naroka izpodbija terjatev koga drugega, tak glede viine kot glede vrstnega reda, e ta terjatev vpliva na njegovo poplailo. PREDHODNE ODREDBE 1. Pojem in predpostavke Pomenijo nain zavarovanja denarnih terjatev, izda jo sodie na predlog upnika, e sta izpolnjeni dve predpostavki: U ima izv naslov, ki e ni pravnomoen oz izvrljiv Verjetno je izkazana nevarnost, da bi bila brez zavarovanja uveljavitev terjatve onemogoena ali oteena V tem primeru zadostuje objektivna nevarnost, kar pomeni, da ni nujno, da to nevarnost povzroa D s svojim ravnanjem. Zakon nateva primere, ko se obstoj nevarnosti predpostavlja. 2. Vrste S predhodno odredbo dobi U zavarovanje na premoenju D, tako da se bo lahko kasneje, ko bo izv naslov postal pravnomoen in izvrljiv, iz tega premoenja lahko poplaal. Zakon taksativno nateva predhodne odredbe, ki jih lahko sodie odredi za zavarovanje denarnih terjatev. Te so: rube preminih stvari rube terjatve prepoved organizaciji , ki opravlja posle plailnega prometa, da ne sme izplaevati dolnikovega naloga za znesek, za katerega je dovoljeno zavarovanje predznamba zastavne pravicena dolnikovi nepreminini ali na pravici vknjieni na nepreminini. 3. Uinki predhodnih odredb Z rubeem preminih stvari in z rubeem terjatve dobi U zastavno pravico na teh stvareh. Sodie dovoli prodajo stvari samo izjemoma, e se stvari hitro kvarijo ali e obstoji nevarnost, da bo njihova cena obutno padla.

1. Pojem in pomen So sredstva za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev. Mogoe jih je izdati e preden je bil uveden sodni ali kak drug postopek za ugotovitev obstoja terjatve, med postopkom, kot tudipo koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvrba. Ni pa dopustna, e so izpolnjeni pogoji za zavarovanje s predhodno odredbo s katero se da dosei enak namen. 2. Zaasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev Sodie jo izda, e U izkae verjeten obstoj terjatve in nevarnost da bo D sicer onemogoil ali oteil izterjavo s tem, da bo svoje premoenje oz svoja sredstva odtujil, skril ali kako drugae z njimi razpolagal. U mora dokazati obstoj subjektivne nevarnosti, to je nevarnost, ki jo s svojim ravnanjem povzroa D. Zakon teha odredb ne nateva taksativno, ampak doloa da lahko sodie dovoli vsako odredbo s katero je mogoe dosei namen zavarovanja. To so: prepoved razlopaganja s preminimi stvarmi in hramba teh stvari prepoved odtujitve ali obremenitve nepreminine ali stvarnih pravic prepoved dolnikovemu dolniku, da D ne sme izplaati terjatve 3. Zaasne terjatve za zavarovanje nedenarnih terjatev U mora izkazati verjeten obstoj terjatve in nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogoena ali precej oteena. Zadostuje objektivna nevarnost. Obstoja nevarnosti pa ni treba dokazovati tedaj, kadar bi D z zaasno odredbo utrpel le neznatno kodo. Sodie lahko izda odredbo tudi takrat, kadar U izkae za verjetno, da je odredba potrebna, da se preprei uporaba sile ali nastanek nenadomestljive kode. Sodie lahko izda vsako zaasno odredbo, s katero je mogoe dosei namen zavarovanja zlasti pa:

prepoved obremenitve in odtujitve preminih stvari .......................................................nepreminine prepoved D, da ne sme storiti niesar, kar bi lahko povzroilo kodo U

4. Dovolitev zaasne odredbe Sodie uvede postopek na predlog U. V nekaterih primerih pa izda odredbo tudi po uradni dolnosti. Na predlog D ali U lahko sodie odloi, da naj namesto zaasne odredbe D poloi varino. 5. Trajanje zaasne odredbe in njeno prenehanje V sklepu o zaasni odredbi sodie odloi koliko asa naj odredba traja. e je izdalo odredbo pred uvedbo pravdnega ali kaknega drugega postopka, mora doloiti tudi rok v katerem mora U vloiti tobo oz predlagati uvedbo drugega postopka, da zaasno odredbo upravii. Na U predlog se lahko odredba tudi podalja. Sodie ustavi na predlog D postopke z zaasno odredbo in razveljavi opravljena dejanja: e U ni v doloenem roku v opraviilo zaasne odredbe vloil tobe oz zael kaknega drugega postopka e je potekel as za katerega je bila izdana e so se okoliine, zaradi katerih je bila zaasna odredba izdana, tako spremenile, da ta ni ve potrebna v primerih, ko sodie na predlog D ustavi postopek s predhodno odredbo 6. Uinki zaasne odredbe Zakon izrecno doloa, da U z zaasno odredbo ne dobi zastavne pravice na predmetu zavarovanja. e D zaasne odredbe ne upoteva, se smiselno uporabijo pravila obligacijskega prava o spodbijanju dolnikovih dejanj. Kadar D prekri zaasno odredbo, je za svoje ravnanje tudi kazensko odgovoren.

10