Priroda 4 k2

BILJANA KRTOLICA
VIOLETA MITOVSKA
OLIVERA VELI^KOVSKA
PRIRODA
ZA ÊTVRTO ODDELENIE
za devetgodi{no osnovno obrazovanie
Recenzenti:
Pretsedatel: D-r. Nikola Dimitrov
^len: Meri Xekova
^len: Namuk Ku}i
Sorabotnk: Anastasija Stojanova:
Lektor: Marija Angeleska
POÎTUVAN UÊNIKU!
Ovaa godina }e se zapoznae{ so nov predmet PRIRODA.
Za polesno da go nau~i{ materijalot, treba da se podgotvi{
u{te vo po~etokot.
Nabquduvaj ja prirodata, istraùvaj, so obidi - dokaùvaj,
eksperimentiraj, demonstriraj, zemi aktivno u~estvo vo rabotata.
Seto toa zapi{i go vo tetratkata {to }e ja odredi{ za taa cel.
Tetratkata dopolni ja so fotografiite {to }e gi napravi{ ili }e
gi najde{ taka }e ima{ pojasna slika za ona {to si go istraùval.
Sobranite materijali od istraùvawata i rabotnite
zada~i iskoristi gi za pravewe oddelenski album na prirodata,
album so sliki, ilustracii, zapisi spored temite, i razni zbirki.
Aktivno u~estvuvaj vo za~uvuvawe na tvojata ìvotna
sredina.
Napravete sopstvena gradina (so saksii, ako nemate prostor
vo dvorot). Sejte, sadete, odgleduvajte gi rastenijata i
nabquduvajte...
Nabquduvajte gi ìvotnite {to se vo va{ata neposredna
okolina.
Na edna prazna klupa vo u~ilnicata, podredete gi site
materijali i, po potreba, koristete gi. Nad klupata stavete naslov
PRIRODA.
Materijalite, fotografiite i zapisite koristete gi i za
drugite predmeti: makedonski za govorni i pismeni ve`bi;
likovno obrazovanie za da gi pokaè{ svoite likovni afiniteti;
matematika, op{testvo itn.
SRE]NO!
Od avtorite
TI SI DEL OD GRUPATA
Za da se dojde do vistinski rezultati vo istraùvaweto po Priroda,

najdobro e da se raboti vo grupa ili vo parovi, timski ili so
poedine~no istraùvawe.
Kako ~len na eden tim (grupa ili par), za uspe{na sorabotka vo
izvr{uvaweto na postavenata zada~a, va`no e da gi po~ituva{
pravilata za rabota vo grupi i parovi.
Pravila za rabota vo grupi i parovi:

Da se po~ituva misleweto na sekogo od grupata;
Zada~ite da se podelat spored sposobnostite i
interesite na sekoj ~len od grupata;
Sekoj ~len e dolèn da ja izvr{i svojata zada~a
vo dogovorenoto vreme;
Da mu se pomaga na drugarot;
Site ~lenovi da se soglasat za eden ~len
voda~ na grupata;
Slogata me|u ~lenovite }e dovede do uspeh.
]e nau~i{ kako sam, vo parovi i vo grupi, da dojde{

do zaklu~oci preku sporeduvawe na dobienite
rezultati.
Toa e trajno znaewe.
Podgotvi gi slednite materijali za rabota:

]esi, tegli~ki, {i{enca, vaga, linear,
pinceta, noìci, kapalka, se~ilo.
Potrebni ti se i sadovi za zagrevawe, mraz i
drugi predmeti, na koi, vo tekot na nastavata, }e ti bide ukaàno.
PRIRODA
ZA DA ISTRA@UVA[, TREBA DA ZNAE[

Za uspeh vo istraùvaweto potrebni se:
materijali za istraùvawe i razvieni setilni
organi.
Ti slu{a{ razni glasovi, {umovi, gleda{
s {to te opkruùva, mirisa{ prijatni i
neprijatni mirisi, razlikuva{ razli~ni
vkusovi i znae{ {to si doprel mazno, rapavo,
studeno, toplo. Seto toa ti go ovozmoùvaat
setilata. Setilnite organi, so pomo{ na
nervi, se povrzani so korata na golemiot mozok
i go izvestuvaat organizmot za promenite i za s
{to se slu~uva vo tvojata okolina.
Ima pet setilni organi: nos setilo za
miris; jazik setilo za vkus; oko setilo

za vid; uvo setilo za sluh; koà setilo
za dopir.
Pokraj materijalite za istraùvawe, koristi gi
aktivno i setilnite organi. Uspehot nema da
izostane.
PRIRODA
PRIRODA
Zada~i za dolgoro~no istraùvawe, vo grupi i poedine~no:

1. Posadete edno rastenie. Posejte nekolku zrna p~enica. Dvete
rastenija treba da imaat dovolno hrana, vozduh, son~eva toplina i
svetlina!
2. Posadete i posejte isti rastenija kako prvata grupa. Samo, ne gi
polevajte so voda!
3. Posadete i posejte isti rastenija kako prvata grupa. Postavete gi na temno
mesto!
Meri gi rastenijata so lenijarot edna{ sedmi~no, za da vidi{ kolku

porasnale. Broj gi listencata {to izlegle. Sledi gi promenite. S
zapi{uvaj vo tetratkata.
4. Sledi gi vremenskite promeni i aktivnostite na lu|eto. Beleì s vo
kalendarot za vremeto!
PRIRODA
SREDBA SO PRIRODATA
PRIRODA
[TO E PRIRODA?
Zada~i za istraùvawe:
[to e priroda?
Izlezi na pro{etka vo bliskata okolina. Nabquduvaj s {to e
okolu tebe.
Zemi po edna raka zemja od pove}e mesta. Istrij ja vo racete.
Zabeleì ja i bojata na zemjata. So lupa, ubavo razgledaj ja. [to }e
zabeleì{ vo nea? Na kraj, stavi ja vo }ese.
Zemi nekolku kamen~iwa, razli~ni po boja, forma, golemina i
rapavost. Obidi se da gi po~uvstvuva{ vo rakata. Skr{i edno od niv i so
lupata pogledaj vo vnatre{nosta. Stavi gi i niv vo }ese.
Ako vo tvoja blizina ima reki~ka, izmij gi racete, pomirisaj ja
vodata, razgledaj ja, pa od nea stavi vo edno {i{e.
Ispravi se i vdi{i od vozduhot {to e okolu tebe.
Skini edno gran~e od nekoe rastenie. Pomiluvaj go, mirisni go i
stavi go vo }ese.
Obidi se da fati{ nekoj bezopasen insekt. Razgledaj go, pogledaj
mu gi teloto i krilcata so lupa. Ne e isto koga go gleda{ samo so oko.
Koga }e zavr{i{ stavi go vo tegli~ka.
Nemoj da zaboravi{ i na rastenijata i na ìvotnite {to }e gi
sre}ava{. Zabeleì koe kade si go sretnal!
Vo tetratkata zapi{uvaj za s {to vide, {to dopre, {to slu{na,
{to pomirisa, za s {to po~uvstvuva.
Sredi gi zaklu~ocite. Na ~as sporedi gi podatocite i donesi
zaklu~oci!
PRIRODA
Sporedi go tvojot zaklu~ok so na{ite zaklu~oci!
Priroda e s ona {to n opkruùva: zemjata, vodata, vozduhot,
rastenijata, ìvotnite i ~ovekot.
Zemjata, vodata i vozduhot ne se ra|aat, ne se razvivaat, ne
umiraat. Tie ne se ìvi! Zatoa spa|aat vo neìva priroda!
Raznite rastenija, ìvotnite i lu|eto se ra|aat, se razvivaat,
se hranat, dostignuvaat odredena starost i umiraat.
Tie se ìvi ! Zatoa spa|aat vo ìva priroda.
@ivata priroda rastenijata, ìvotnite i ~ovekot, se zavisni
edni od drugi, no tie se zavisni i od neìvata priroda.
ôvekot ja menuva prirodata za svoi potrebi: gradi naselbi,
pati{ta, fabriki, u~ili{ta i dr. Toa e izmeneta priroda.
Okolinata vo koja ima uslovi za ìvot na nekoe rastenie,
ìvotno ili ~ovek, se vika ìvotna sredina.
Vo prirodata ima mesto

za site za lu|eto, za
rastenijata i za
ìvotnite. Site se del
od prirodata majka!
Ako se saka{
samiot sebe i tie
okolu tebe ~uvaj
ja prirodata!
Rabotni zada~i:
Od dobienite materijali napravete zbirki od: kam~iwa, vidovi zemja,
isu{eni rastenijata, insekti; posadete novi rastenija. Del od ovoj
materijal }e go koristi{ koga }e u~i{ za po~va.
S stavete vo kat~eto po priroda, a napisite zaka~ete gi na pano.
PRIRODA
ÔVEKOT I PRIRODATA
Kako ~ovekot deluva vrz
prirodata?
Preku istraùvawe: nabquduvawa, spisanija,
enciklopedii, internet i drugi izvori; dojdi
do odgovorite na slednite pra{awa:
Kako ~ovekot se odnesuva kon prirodata?
Kako ja menuva prirodata?
So kakva cel pravi promeni?
Koi se prednostite pri koristeweto na
prirodata?
Kako ~ovekot gi koristi prirodnite
bogatstva na zemjata?
Koi se prednostite od koristeweto na
son~evata energija?
Koi se posledicite od zagadeniot vozduh?
Kako se koristi energijata na veterot?
Za {to se koristi vodata? A nejzinata sila?
Kako ti pridonesuva{ za za~uvuvawe na
tvojata sredina?
Rabotni zada~i:
1. Posadi drvo!
2. Soberi gi hartiite i plastikite
od tvojot u~ili{en dvor i od tvojata okolina.
Stavi gi vo
posebni vre}i i predadi gi za reciklirawe.
3. Na ~asot po likovno izraboti plakat od sobranite plasti~ni
{i{iwa i hartija, na tema ûvaj ja prirodata !
10
PRIRODA
Denes Zemjata izgleda sosema poinaku od pred mnogu milioni
godini. Razli~nite prirodni pojavi go menuvale izgledot na Zemjata.
Vo toa mnogu pridonel i ~ovekot. ôvekot tolku ja izmenil prirodata,
{to uslovite za ìvot se sosema izmeneti. Vozduhot, vodata i
zemji{teto se tolku zagadeni, klimata stanuva s potopla, a nivoto na
vodata vo moriwata e s povisoka.
Za svoi potrebi ~ovekot gi koristi bogatstvata od zemjata:
rudnite bogatstva, zemjinata toplina itn.
Bez son~evata svetlina i toplina na Zemjata ne bi moèlo da
ima ìv svet.
Pokraj toa, ~ovekot so svojata sposobnost da razmisluva ja
koristi son~evata energija za zatopluvawe, za rabota na fabri~ki
ma{ini, potoa vo avtomobilskata industrija itn.
ôvekot go koristi i vozduhot (veterot) kako energija.
Vodata e, isto taka, izvor na energija {to ~ovekot uspe{no ja
koristi.
S e vo interes na ~ovekot, i toa e dobro, ako ne se
zloupotrebuva negoviot um i ne se zagaduva negovata prirodna sredina
i prirodnata sredina na drugite ìvi su{testva.
Dol`nost na sekoj poedinec e da se griì za za~uvuvaweto na

prirodata.
11
PRIRODA
PROMENI VO PRIRODATA VO ESEN
Koi promeni vo esen gi zabeleùva{ vo prirodata?
Pred da po~ne{ so istraùvawe podgotvi si tetratka, kutii i
}esi za sobranite listovi, plodovi i semiwa. So sebe imaj go
kalendarot vo koj }e gi zabeleì{ promenite na vremeto. Pro~itaj
pesni i raskazi vo koi e opi{ana esenta.
Nabquduvaj, istraùvaj i beleì gi site promeni {to
nastanuvaat vo prirodata okolu tebe. Vo toa }e ti pomognat slednite
pra{awa:
Kakvi se meteorolo{kite izvestuvawa za vremeto?
So kakva obleka ja zamenuva{ letnata obleka?
Zo{to pticite ja napu{taat svojata prirodna sredina?
Kolku prirodni sredini imaat pticite preselnici?
Koi promeni gi zabeleùva{ na rastenijata?
[to rabotat lu|eto vo esen?
Zo{to se slu~uvaat site tie promeni?
Na {to te potsetuva esenta?
Kakvi promeni nastanuvaat koga se menuvaat drugite godi{ni
vremiwa?
Rabotni zada~i:
S ona {to go zabeleà, zapi{i go vo vid na izve{taj.
Sporedi gi tvoite rezultati so rezultatite na drugite ~lenovi od
grupata.
Soberi listovi, plodovi, semiwa... i napravi umetni~ki
sliki od niv.
Sobraniot materijal i pro{etkite iskoristi gi kako
inspiracija za tvorewe na ~asovite po makedonski jazik.
Eksperimentiraj:
Zemi eden òlt, suv list i eden zelen list. Zgme~i gi vo sad
poedine~no i kaì do kakov zaklu~ok dojde?
Vo koj list ima sok? [to e su{ewe?
12
PRIRODA
13
PRIRODA
MOITE RASTENIJA PORASNAA
Kakvi promeni zabeleà na rastenieto po eden mesec?
Proveri ja prvata zada~a od u~ebnikot!
Vo po~etokot ti be{e dadena zada~a da posadi{ i posee{
rastenija i da go sledi{ nivniot razvoj!
Kakvo rastenie posadi?
Kolku santimetri be{e rastenieto koga go posadi?
Po kolku santimetri raste{e za edna sedmica?
Kolku santimetri porasna za siot ovoj period?
Kolku liv~iwa izrasnaa vo tekot na ovie sedmici?
Koga izleze poseanoto seme?
Kolku porasna za eden mesec?
[to pridonese za razvivawe na tvoite rastenija?
Kako napreduvaa rastenijata na koi ne im davavte dovolno
voda?
[to stana so rastenieto {to nema{e dovolno svetlina i
toplina?

Rastenijata se del od ìvata priroda. Kako i site drugi ìvi
su{testva vo prirodata i tie ne moàt da rastat i da se razvivaat bez
voda, vozduh i son~eva svetlina i toplina. Rastenijata umiraat.
14
PRIRODA
[TO NAUÎV?
Nau~iv
{to e
priroda!
Ima
ìva i
neìva
priroda.
Nau~iv kako
sam da
istraùvam!
Koga
istraùvam
treba da
koristam i
instrumenti
.
15
Kako da
odgleduvam
rastenija.
Kako da gi
koristam
setilata za
vid, sluh,
vkus i miris.
Nau~iv kako da
se odnesuvam koga
rabotam vo grupa.
Kako da se
odnesuvam so
sobraniot
materijal.
MATERJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA
:
I : ,
, !
. ,
! , .
,
. . ?
II :
( , , , ...)
, ,
, . (. ) .
?
? ?
III : , .
. .
?
? ?
?
IV : . ,
. ?
. ?
? ?
? , .
?
?

.
16
MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

:
,

.

.
,
.

. .

,

.
:
1.
?
2. ?
?
!
17
. T
, ,
.
.
,
. ,
.

!
.
.
.
.
,
. ,
?
.
. .
.
, .
.
18

I :
,
: , , ,
, ...
II :
, : ,
, , ...

,
( , , ),
, ...)
!
?
?

.
19
?
, , , , , , ,
. ,
,
.
,
,
, .
,
.

.

.
?
?
,
,
,
.
:
1.
,

( , , ,
) .
,
. ?
20

MATERIJALITE SE MENUVAAT POD VLIJANIE NA
TOPLINA I PRITISOK
Doznaj nekoi osnovni podatoci za materijalite koi se menuvaat pod vlijanie na
toplina i pritisok.
Od u~ili{nata, od gradskata ili od doma{nata biblioteka zemi enciklopedija i
doznaj gi osnovnite podatoci za materijalite {to se menuvaat pod vlijanie na toplina
i pritisok.
Osnovni podatoci:
Site materijali se menuvaat pod vlijanie na toplinata, vozduhot,
vodata i pritisokot vle~eweto. Nekoi se menuvaat trajno, a nekoi
privremeno.
Rabotni zada~i:
Vo tvoeto u~ili{te sigurno ima kabinet po fizika ( predmet koj se
izu~uva vo sedmo oddelenie). So ostanatite u~enici od tvoeto
oddelenie i nastavnikot/ nastavni~kata posetete go kabinetot i
izvedete go sledniot opit:
Sledi ja postapkata!
1. Metalno top~e, koe e postaveno na metalen
drà~, pominuva niz metalen obra~.
2. Zagrevaj go top~eto so pomo{ na zapalena
sve}a.
[to zabeleùva{?
Dali top~eto moè da pomine niz metalniot
obra~? Zo{to?

Tvrdite tela pri zagrevawe se {irat vo site nasoki, a pri ladewe se
sobiraat.
21
Obidi se povtorno!
1.Isturi vrela voda vo tenka staklena ~a{a.
[to }e se slu~i so ~a{ata?
2.Vo tenka staklena ~a{a stavi metalna laì~ka
i potoa stavi vrela voda.
3.[to zabeleà?
Rabotni zada~i:
Za sekoja ilustracija posebno, objasni kako materijalite se menuvaat
pod dejstvo na golema toplina!
Dolgotrajno istraùvawe
Temperaturite vo tekot na denot i vo tekot na
godinata se menuvaat. Obi~no vo leto
temperaturite rastat, a vo zima opa|aat.
Pritoa doa|a do zagrevawe, odnosno ladewe. Istraùvaj!( [to se
slu~uva so asfaltot, so ìcite za elektri~na energija...Beleì!)
22
Rabotni zada~i:
Sledej}i ja sekoja ilustracija posebno, objasni kako materijalite se menuvaat
pod vlijanie na pritisok.
hartija
staklo
drvo
1. Previtkaj guma za bri{ewe!

2. Pridviì go linijarot nadolu i nagore!
3. Zemi tenki hulahopki i optegni gi!
[to zabeleà?
Nabroj i drugi tela {to imaat elasti~ni osobini!
23
drvo

ME[AVINI
POTSETI SE!
Zemjata e me{avina od golem broj
sostojki: humus, kamen, pesok,
glina...
Vozduhot e me{avina od kislorod,
azot, jagleroden dioksid i vodena
parea.
Vodata e naj~estiot rastvora~ vo
prirodata. Vo nea se rastvoraat
razni materii, koi moàt da bidat
vo cvrsta, gasovita ili vo te~na
sostojba.
POTSETI SE!
Materijali:
drvo
kamen
staklo
plastika
hartija
kreda
parafin

Ako se pome{aat materijalite, se dobiva me{avina. Me{avinite
moàt da bidat vo cvrsta, vo te~na ili vo gasovita sostojba.
1.Od sostojki vo cvrsta sostojba, kakva me{avina }e dobie{?
Zemi drven sad vo koj }e istol~i{ polovina kreda. Pome{aj ja so pesok!
Istakni {to zabeleà.
2.Vo staklena zdela pome{aj limonov sok so voda i kaì vo kakva sostojba
sesostojkite na smesata, a vo kakva me{avinata? [to }e se slu~i dokolku vo
me{avinata dodademe {e}er?
3. Pri poseta na nekoja zanaet~iska rabotilnica pobaraj strugotini od
èlezo, drvo, keramika... Pome{aj gi so maslo, vo staklen sad, a potoa
istakni {to zabeleà.Opredeli vo kakva sostojba se sostojkite, a vo kakva e
me{avinata?
4. Istraùvaj i so ostanatite materijali! Pravi razli~ni me{avini, pritoa
otkrivaj gi nivnite osobini, analiziraj i zaklu~uvaj!
24
PRIMENA NA RAZLI^NI MATERIJALI
Sakam da napravam!
Kula od pesok
[to s mi e potrebno?
siten pesok, modli, drvca,
cevki vo razni boi, metalni
spajalici, tol~ena bela
kreda,ping pong top~iwa,
sitni kam~iwa, ukrasni
sve}i~ki...
Napravi plan za s {to saka{ da napravi{ sam/ sama.

BIDI KREATIVEN!
25
ENERGIJATA GI PRIDVI@UVA OBJEKTITE

:
I : ?
?
II : !
?
III : ja
?
,
:
, , . ,
, . ,
.
. , , ,
.
.
.
26
!
,
.
, , ... .
.

,
. ,
.

.

.
.

:
1.
?
2. ?
3. Na ~asot po makedonski jazik napi{i
sostav [tedi ja elektri~nata
energija .
27

10
.

.
SVETLINA
Doznaj nekoi osnovni podatoci za vetlinata!
Od u~ili{nata, od gradskata ili od doma{nata biblioteka zemi
enciklopedija za prirodata i doznaj gi osnovnite podatoci za
son~evata svetlina i toplina.
Osnovni podatoci za Svetlinata

Seta svetlina na Zemjata poteknuva od Sonceto. Taa se dviì pravoliniski, ne
moè da gi zaobikoluva predmetite. Zatoa, zad predmetite {to stojat na patot
se sozdavaat temni senki.
Predmetite {to ja propu{taat svetlinata, kako {to e stakloto, gi vikame
proyirni. Predmetite niz koi svetlinata ne se probiva gi vikame neproyirni
( drvo, metal, kamen...).
No dali znae{ vo koja grupa spa|a mrazot?
Goleminata na senkata zavisi od:
*goleminata na osvetleniot predmet.
* me|usebnoto rastojanie na izvorot na
svetlina i osvetleniot predmet.
Samostojna rabota
Opredeli od {to zavisi goleminata na senkite na priloènite ilustracii i. a
sekoja ilustracija posebno, napi{i izve{taj vo vojata tetratka, a potoa
sporedi go tvojot so izve{taite na ostanatite u~enici od tvoeto oddelenie.
28

Pokraj sonceto, koe e priroden izvor na svetlina, ~ovekot napravil i ve{ta~ki
izvori na svetlina. Toa se razni sijalici, neonki, halogenki...
Istraùvaj!
OPIT:
Potreben materijal za izveduvawe na opitot:
*baterija,
*staklena ~a{a, stavena na rabotna masa,
*voda,
*malku mleko,
*pogolem karton,
*zatemneta prostorija.
1. Napolni 3/4 od ~a{ata so voda i osvetli ja. Vidi ja senkata.

Vo ~a{ata doturi mleko i povtorno osvetli ja. Zabeleì gi promenite na
senkata .
2. Potrgni ja baterijata od ~a{ata. [to se slu~uva so goleminata na senkata?
3. Vrati ja lampata vo po~etnata polo`ba, i ispituvaj kako odale~uvaweto na
predmetot vlijae na goleminata na senkata.
NAPRAVI SAM
Potrebni ti se:
*karton,
*noìci,
*moliv ili stap~e.
Od karton ise~i krug, vo sredina napravi dup~e i stavi moliv ili stap~e.
Kartonot postavi go na mesto kade son~evata svetlina }e go dopira preku celiot
den.
Nabquduvaj go dvièweto na senkata i sekoj ~as obeleùvaj go mestoto na koe se
nao|a senkata . Meri ja dolìnata na senkata, i zapi{uvaj . Na krajot }e vidi{ vo
koj del od denot senkata e najgolema.
29
Dokaì deka vidlivata svetlina sodrì pove}e boi!
,,DOMA[NO" VINO@ITO
Potreben materijal:
bel karton, bokal voda, pravoagolen plasti~en sad i ogledalo.
1. Napolni go plasti~niot sad so voda. Stavi go na mesto izloèno na sonce.
2. Pred sadot so voda, postavi go par~eto bel karton.
3.Stavi go ogledaloto vo vodata, taka {to vrz nego direktno }e pa|a son~eva
svetlina.
Pomestuvaj go s dodeka na kartonot ne se pojavat boite na vinoìtoto.
VRTIMU[KA
1. Na par~e bel karton nacrtaj krug i
ise~i go. Krugot podeli go na sedum
ednakvi delovi.
2. Sekoj del oboj go so edna od boite na
vinoìtoto, spored dadeniot redosled:
òlta, zelena, sina, violetova, indigo,
crvena, portokalova.
3.Niz sredinata na krugot protni
~epkalka za zabi.
4.Zavrti go kako vrtimu{ka.

Edna od glavnite osobini na svetlinata e bojata. Koga svetlinata bi bila ~isto
bela, svetot bi bil vo crna i bela boja, so nijansi na sivo. No belata svetlina ne e
~ista, taa e smesa na site boi na vinoìtoto koi se poznati kako svetlosen
spektar. Boite postojat zatoa {to svetlinata se javuva vo forma na branovi, a site
branovi nemaat ista dolìna. Nekoi se podolgi od drugite i nie gi gledame kako
crvena boja.Najkratkite gi gledame kako violetova boja. Listot e zelen zatoa {to
negovata povr{ina gi vpiva site boi osven zelenata. Crvenoto zname gi vpiva site
boi osven crvenata. Predmetite koi{to gi odbivaat site boi se beli.
30

TOPLINA
Dokaì: Temperaturata ne e isto {to i toplinata?
1.Vo domot ili vo u~ili{nata kujna, so pomo{ na nekoj vozrasen, podgrej go
tvojot omilen sendvi~ ili kroasan vo {poret ili vo mikrope~ka.
Koga so vrvovite na prstite ili na usnite }e gi dopre{ sendvi~ot ili kroasanot,

zagrevani na razli~ni temperaturi (sendvi~ot na 40 S, a kroasanot na 30 S), dali
moè{ da proceni{ kolkava e temperaturata?

Toplinata e mnogu zna~ajna za na{iot ìvot. Taa pretstavuva forma na energija,
a temperaturata e merka na koli~estvo toplinska energija {to ja sodrì edna
materija ili predmet. Temperaturata se meri precizno (to~no) so pomo{ na
naprava termometar.
Sporeduvaj, analiziraj i zaklu~uvaj:

1. Koga, kako i kade go upotrebuvame
toplomerot?
2. [to s moème da merime so
termometarot?
31

Istraùvaj!
1.OPIT
[to ti e potrebno:
dve pomali saksii,
rovka po~va.
1. Napolni gi dvete saksii so po~va.
2. Vo isto vreme postavi gi na opredelenoto mesto prvata saksija postavi ja
na sonce, a vtorata pod senka.
3. Po izvesno vreme so pomo{ na termometar izmeri ja temperaturata na
po~vata i vo dvete saksii.
Kolkava e temperaturata na po~vata vo saksijata

{to be{e postavena na sonce, a kolkava e
temperaturata na po~vata vo saksijata {to be{e
postavena na senka?
Kolkava e razlikata? Zo{to?
Dolgotrajno istraùvawe:
32

ZVUK
Zada~i za istraùvawe: Zo{to zvukot e eden od najprisutnite oblici na energija

vo sekojdnevniot ìvot?
Ponudeni ti sezvuci od razli~ni izvori.

Razgovaraj za sekoj zvuk posebno:
a) prirodni zvuci
b) buka od vozila
v) buka od govor
g) muzi~ki instrumenti

Sekojdnevno moème da go slu{neme ~ovekoviot govor, da slu{neme muzika od
radio, od televizija, ~r~orot na pticite, zvukot na vozilata i ma{inite,
{u{kaweto na lisjata, fu~eweto na veterot, ùboreweto na vodata,
grmotevicite...Koga zboruvame, pa duri i koga {epotime, glasnite ìci {tose
nao|aat vo na{eto grlo treperat.
33

[TO NAUÎV?
Materijalite moàt da
bidat: tvrdi/meki,
elasti~ni / kruti.
So me{awe na
materijalite se
dobiva me{avina.
Neìvata priroda e
sostavena od razni
materijali.
Nekoi materijali
se menuvaat trajno, a
nekoi povremeno.
Sonceto e priroden
izvor na svetlina,no
~ovekot napravil i
ve{ta~ki izvori na
svetlina.
Zvukot e eden od
najprisutnite oblici na
energija vo
sekojdnevniot ìvot.
Temperaturata ne e
isto {to i
toplinata.
34
PLANETATA ZEMJA E PROMENLIV SISTEM

ZEMJATA E AKTIVNA PLANETA
Doznaj nekoi osnovni podatoci za Zemjata.
Od u~ili{nata, od gradskata ili od doma{nata biblioteka zemi
enciklopedija za prirodata i doznaj gi osnovnite podatoci za
nastanokot na Zemjata.
Osnovni podatoci za Zemjata

Od svojot po~etok, planetata Zemja postojano se menuvala: kontinentite se
pomestuvaale; karpite go menuvale svojot izged; klimata se menuvala. Zatoa za
Zemjata se veli deka e aktivna, promenliva planeta.
Planetata Zemja bila sozdadena pred 4,6 milijardi godini. Postepeno so
godinite se formirala. Se formirale okeanite, pa se pojavuva ìvot, pa
is~eznuva eden ìvotinski i rastitelen svet, i se sozdava drug.
Prvobitno Zemjata pretstavuvala usvitena topka sostavena od te~ni
karpi. Postepeno temperaturata na zemjinata topka se ladela i na povr{inata se
sozdala cvrsta kora.
35
NE[TO POVE]E!
Nau~nicite smetale deka
kontinentite verojatno se
svrzani me|u sebe vo eden
kontinent {to se narekuva
Pangaj.
Pred okolu 190milioni godini,
toj kontinent se iskr{il
poradi dvièweto na zemjinata
kora. Negovite delovi s u{te se
pomestuvaat.
Rabotni zada~a:
1. So pomo{ na globusot otkrij gi
kontinentite na na{ata planeta
Zemja .
2. Na ~asot po matematika podredi
gi planetitepo golemina
(rabota so podatoci ) .
Dolgotrajno istraùvawe:
Preku enciklopedii, istraùvaj i beleì karakteristiki i zanimlivosti za
kontinentot na koj te asociraat priloènite ilustracii!
36
SOSTAV NA ZEMJATA
Dokaì deka od
obrabotuvawe!
karpite
sozdadena
zemjata
za
Za da se uveri{ vo toa {to e kaàno za pukaweto na karpite,

napravi gi slednite eksperimenti. Ovie eksperimenti se rabotat
isklu~ivo na ~as ili po dogovor so grupata i roditeli. Tvoja zada~a
}e bide samo da nabquduva{ i da zapi{uva{ vo tetratkata.
1. Napolni edno stakleno {i{ence so voda, do vrv. Zatvori go
ubavo i stavi go vo zamrznuva~. Utredenta vidi {to se
slu~ilo.
2. Stavi edno par~e kamen da se zagree {to e mo`no pove}e.
Zagreaniot kamen stavi go vo studena voda. Toa treba da se
povtori nekolkupati. Zapi{i {to zabeleà. Kaì dali e
to~no toa {to go kaùvaat nau~nicite?
3. Zemi eden kamen i nekolkupati strkalaj go od viso~ina.
[to se slu~i so kamenot?
37
Osnovni podatoci za postanokot na Zemjata

Zemjata e planeta, glavno sostavena od karpi.
Karpite pod dejstvoto na do`dot i na prvite ìvi su{testva, po~nale da
se raskr{uvaat.
Rastenija, sli~ni na li{aite
pu{tale koren~iwa vo karpite. Prvite
ìvotni, koi se primitivna forma na crvite, se zalepuvale na karpite. Toa

pridonelo da se napravat sitni otvori vo karpite.
Vo toa vreme, temperaturata na vozduhot bila so golemi promeni, denovite
è{ki, a no}ite mnogu ladni. I toa pridonelo da ispukaat karpite. Vodata koja
navleguvala vo puknatinite, no}e se smrznuvala i u{te pove}e gi {irela
puknatinite. Golemite porojni do`dovi gi oddeluvale karpite i gi trkalale
nadolu. Taka trkalaj}i se
sozdavale pogolemi i pomali par~iwa kamewa.
Postepeno od kamewata se sozdaval pesok, a potoa i zemja za obrabotuvawe.

1. Koga vodata se smrznuva, taa se {iri. Zatoa {i{eto se skr{i.
2. So postojano ladewe i zagrevawe na kamenot, toj ispuka na pove}e
par~iwa.
3. Kamenot so trkalawe se odronuva i se rasitnuva.
38

PO^VA
Zada~i za istraùvawe po grupi:

Za sekoja zada~a da ima po dve grupi.Sekoja grupa treba da ima
po eden vozrasen, koj }e ve vodi i }e vi pomaga vo iznao|aweto na ona
{to go barate.
[to e po~va i kakvi vidovi po~vi postojat?

1. Najdi pove}e vidovi zemja (od plodna niva crna zemja;
zemja {to ja ima pokraj rekite; òlta i bela zemja). Od site vidovi
zemi po edna raka i stavi gi vo posebni }esi!
So lupa razgledaj gi ~esti~kite na site vidovi zemja.
Od site vidovi zemja stavi vo tawir~iwa, zagrej gi i pomirisaj
gi, pa napi{i {to si po~uvstvuval.
2. Poseti mesto kade {to ima odroni od karpi i e sozdadena
rovka zemja. Razgledaj gi sloevite na zemjata! Slikaj so fotoaparat.
3. Razgovaraj so zemjodelec i doznaj koja zemja e najdobra za
obrabotka!
Sobranite podatoci sporedi gi so soodvetnata grupa i podatocite

podgotvete gi za ~as.
Site grupig na ~as:
a) vo edna ~a{a so voda stavete ednaraka zemja.
b) Vo eden sad stavete zemja. Sadot pokrijte go so staklo i zagrejte
go. [to zabeleà vo prviot, a {to vo drugiot obid?
39

Povr{inskiot sloj na zemjata, koj{to e bogat so hranlivi materii i
lesno se obrabotuva, se vika po~va.
Eden del od po~vata se obrabotuva, a drugiot del se pasi{tata, livadite i
{umite.
Ima pove}e vidovi na po~va:
Crnica koga se zagreva ispu{ta miris. Toa se hranlivite materii {to
sogoruvaat. Crnicata e rovka, lesno se obrabotuva i e najplodna.
Glinestata po~va nema hranlivi materii i te{ko se obrabotuva. Vodata
ja zadrùva na povr{inata. Za da se podobri treba da se dodava pesokliva po~va i
|ubrivo.
Pesoklivata po~va lesno se obrabotuva. Nema hranlivi materii i vodata
lesno pominuva niz nea. Za da se napravi plodna, ovaa po~va treba da se prome{a
so drugite vidovi po~va.
Vo po~vata ima voda i vozduh.
Zada~i za dolgoro~no istraùvawe:

Istraùvaj preku enciklopedii i nabquduvaj koi ìvotni i rastenija
ìveat na, i vo po~vata, na koi ìvotni i rastenija im e potrebna voda
ili sloboden vozdu{en prostor?
40
RELJEF
[to e reljef?
Povtori {to si u~el vo 3-to odd. za orientacija vo prostorot .
Izlezi na pro{etka vo bliskata okolina. Iska~i se na povisoko
mesto, za da moè{ da nabquduva{ pogolem prostor.
Ponesi: kompas, tetratka, moliv, boi~ki.
Imenuvaj s {to }e vidi{: rid, rid~e, planina, reka, re~na dolina,
pole... Ako imaat ime, zapi{i go i imeto na mestoto.
Zabeleì na koja strana te~e rekata.
Pronajdi na koja strana od u~ili{teto se nao|a{.
So crte` pretstavi s {to si videl. Vodi smetka za stranite na
svetot.
Na kakvo mesto se nao|a tvoeto mesto na ìveewe? (ridesto,
planinsko, ramninsko...)
41

Eve kako edno va{e drugar~e ni ja opi{a negovata bliska okolina:
Moeto mesto se nao|a na ramnina. Okolu nego ima rid~iwa, a zad niv ima
golema planina. Vo sredinata te~e reka. Dvata dela od moeto selo gi povrzuva
eden most.
Do kakov zaklu~ok dojde ti?
Kako se vikaat so edno ime ramninite i viso~inite?
Reljef e izgledot na zemjinata povr{ina. Formite na reljefot gi pravat

ramninite, viso~inite i vdlabnatinite ( re~ni korita, klisuri...).
Slobodniot crte`, bez to~ni merewa ,{to go prve{e na nabquduvaweto, se
vika skica.
Zemji{teto so pove}e viso~ini (ridovi i rid~iwa) e ridesto zemji{te.
Ako zemji{teto e na planina, toa e planinsko zemji{te.
Zaklu~i sam kako se vika zemji{teto {to e na ramnina?
Koi rastenija najmnogu se odgleduvaat vo tvojata bliska okolina?
Koi ìvotni gi ima najmnogu?
Ako vo bliskata okolina ima{ planina, kaì koi drvja i ìvotni gi ima
vo planinata?
42

RELJEF OD PESOK I GLINA
Rabotni zada~i vo grupi:

Podelete se na grupi. Sekoja grupa da napravi reljef na
bliskata okolina od razli~ni materijali. Koristi ja skicata
{to ja napravi.
grupa: Napravete reljef vo peso~nikot. Potreben
materijal: peso~nik so pesok i oznaki so natpisi za
ozna~uvawe na mestata.
grupa: Napravete reljef od glina. Potreben
materijal: glina, plo~a, karton ili daska za postavuvawe na
reljefot, vodeni boi~ki, oznaki so natpisi.
Ramninite obojte gi so zelena boja, malite viso~ini so
òlta, i kako {to }e prestavuvate pogolema viso~ina, taka }e
upotrebuvate s po kafeava boja. Ako ima sneg na planinata,
upotrebete bela boja.

Za da se izraboti reljef potrebno e:
da se nabquduva; da se prestavi so crte` (skica) s {to gleda{ pred
sebe; da gi znae{ stranite na svetot i da znae{ da se orietira{ spored niv
i spored objektite.
43

VOZDUH
Kade ima vozduh?
Podelete se vo grupi, izrabotete gi zada~ite i uveri se sam kade s ima
vozduh!
Potseti se na obidite {to gi prave{e za po~vata. Ima li vo po~vata
voda? Dokaì (kaì kako dozna)!
1. Zemi edna kniga i mavtaj si pred lice! Zapi{i {to po~uvstvuva!
2. Obidi se vo sad so voda da stavi{ prazna ~a{a (ili {i{e) prevrtena
so otvorot
nadolu.
Zapi{i {to
zabeleà!
Prazna li e ~a{ata?
Sporedi
go tvojot
zaklu~ok
so na{ite
zaklu~oci!
3. Zemi edna ~a{a i vo nea stavi voda. Po~ekaj nekolku minuti. [to
zabeleà? Od kade se meur~iwata?
4. Stavi ja rakata pred ustata i izdi{i. [to po~uvstvuva?
Nasekade okolu nas ima vozduh, zatoa koga mavtavme so knigata pred nas
osetivme ladewe. Toa e razdviùvawe na vozduhot {to e pred nas.
â{ata ne se polne{e so voda zatoa {to be{e polna so vozduh. Koga ja
navalivme, od nea izleze vozduhot, a vleze vodata.
Otkako ja ostavivme da postoi, po stranite na ~a{ata so voda se pojavija
meur~iwa. Toa e vozduhot {to bil vo vodata.
ôvekot i ìvotnite vo sebe imaat vozduh.
Zaklu~ok:
Vozduhot e nasekade okolu nas.
Za{to ne go osetivme preku setilata? Ne go vidovme, ne go namirisavme,
ne go slu{navme i ne go doprevme. Ne znaevme deka e nasekade okolu nas?
Vozduhot e bez boja, bez miris i bez vkus.
44
ATMOSFERA
Zemjinata topka e opkruèna so vozdu{na obvivka nare~ena
ATMOSFERA. Vozduhot i vodata pravat zemjata da se razlikuva od drugite

bliski planeti, bidej}i ovozmoìle razvoj na ìvot.
Saka{ li da znae{
ne{to pove}e?
Jas znam deka atmosferata

{to ja opkruùva na{ata
zemja se prostira na
okolu 500 do 600 km. vo
viso~ina.
45
PLANETATA ZEJA E PROMENLIV SISTEM
BEZ VOZDUH NEMA @IVOT
Vozduhot e neophoden za ìvot!
1. Zatvori gi ustata i nosot! Kolku vreme izdrà? Zo{to ja otvori
ustata?
2. Pod edna tegla stavi nekolku buba~ki. Nabquduvaj {to se
slu~uva!
3. So tegla poklopi zapalena sve}a. Nabquduvaj!
4. Razgledaj gi ilustraciite i kaì za{to astronautite i
nurka~ite nosat takva oprema?
Se zapi{i vo tetratkata i sporedi gi rezultatite so drugite.

Bez vozduh ne moè da ìvee ni edno ìvo su{testvo.
Ni oganot ne gori bez vozduh.
Astronautite i nurka~ite nosat aparati za vozduh, zatoa {to ne moàt da
izdràt bez nego.
Ne{to pove}e:
Vozduhot , gore vo
vselenata e poredok, ima
malku kislorod i bez
aparati za vozduh
astronautite ne bi
izdràle.
46

VODA
Potrebno e pred sebe da ima{ eden globus.
Razgledaj go globusot. Obrni vnimanie na boite so koj e ispolnet globusot!
Za s {to te interesira razgovaraj so drugar~iwata i so nastavnikot/-~kata.
Pro~itaj {to pi{uva na sinite povr{ini.
Pomo{: kafenata, zelenata i òltata boja pokaùvaat kopno, a sinata boja

pokaùva prostranstva so voda.
47

Globusot ja pretstavuva planetata Zemja. Spored bojata se zaklu~uva deka
zemjinata topka ja so~inuvaat pove}e vodeni od kopneni povr{ini.Vodenite
povr{ini se: okeani, moriwa, ezera i reki.
Site vodi na planetata

zemja so edno ime se
vikaat hidrosfera.
Vodata na zemjata
zafa}a dve tretini od
celokupnata nejzina
povr{ina.
70% od ~ove~koto
telo e voda!
KADE U[TE IMA VODA?
Kade s ima voda?
1. Zemi po eden plod ovo{je i zelen~uk. Zgme~i gi i zapi{i {to
zabeleà!
2. Zemi gran~iwa i listovi od razni rastenija. Zgme~i gi i nabquduvaj
{to se slu~uva.
3. Stisni vo raka edno par~e meso. [to zabeleà?
4. Potseti se na eksperimentite {to gi prave{e za po~vata. [to ima vo
po~vata?
5. Stavi staklo pred ustata i izdi{i nekolku pati. [to zabeleà na
stakloto?

Voda ima vo po~vata i vo rastenijata.
Vo sostavot na ~ove~koto telo i vo telata na ìvotnite ima golemi koli~ini na
voda.
48
VODATA E NEOPHODNA ZA @IVOT

Koga se postavuva pra{awe, dali ima ìvot na nekoja druga planeta,
vtoroto pra{awe e dali ima voda. Zo{to?

ôvekot i ìvotnite ne moàt bez voda. Vodata sluì za izgradba na
teloto, za rastewe, pomaga vo vareweto na hranata, vo odrùvawe postojana
temperatura na teloto i sl.
Ako hranlivite materii ne se rastvoreni vo voda, rastenijata ne moàt da
ja primat hranata.
Koga e è{ko, so
{to se ladi{?
Koga gubi{ golema

koli~ina voda, ti
dehidrira{ (gubi{
te~nost). Toga{ ti e
potrebna lekarska
pomo{.
49
SOSTOJBI NA VODATA
Vo kakva sostojba se sre}ava vodata?
Prviot obid raboti go na ~as ili pod kontrola na vozrasen. Ti samo
nabquduvaj i zapi{uvaj.
Zemi eden sad so voda i zagrevaj go do vriewe! [to zabeleà?
Vo eden sad nalej voda i stavi go vo zamrznuva~!
Edna kocka mraz od zamrznuva~ot, vnesi vo zatoplena prostorija.
Vnimavaj na bojata, na vkusot i na mirisot na vodata. Za da go
napravi{ toa, treba da ja vkusi{!
Bidi trpeliv i vnimavaj {to se slu~uva so vtoriot i so tretiot
obid.
50

Vodata e bez boja, bez miris i bez vkus. Ja ima nasekade i bez nea nema
ìvot.
Vo prirodata se sre}avaat iste~ni ( reki) i neiste~ni vodi ( bari, moriwa,
nekoi ezera). Vodite od Ohridskoto Ezero istekuvaat preku Crn Drim.
Vodata moè da ima tri sostojbi ili formi: te~na, cvrsta (mraz) i
gasovita (vodena parea).
Ne{to pove}e:
Na 0 stepeni vodata
od te~na, pominuva vo
cvrsta sostojba
(mraz).
A, na 100 stepeni Celziusovi,

vodata od te~na, pominuva vo
gasovita sostojba. Ovoj
premin od vidliva te~na
voda, vo nevidliva vodena
parea se vika isparuvawe.
GATANKI
1. , .
, .
?
2. ,
?
3. ?
51

OKEAN MORE EZERO
Koja e razlikata me|u okean, more, i ezero?
Kakvi ìvotni i rastenija ìveat vo niv?
Pogledaj na globusot kade {to e prikaàna vodata!
Pro~itaj {to pi{uva na sinite povr{ini.
REKA - IZVOR
Do kakov zaklu~ok dojde?
Razgledaj ja slikata i sam dojdi do zaklu~ok za toa kakvi ìvotni i
rastenija ima vo moriwata , a kakvi vo ezerata i vo barite!
52

Okeanot e ogromna, postojana povr{ina so solena voda.
Moreto e pomala, postojana povr{ina ispolneta so solena voda, no e vo
sklop na okeanot. Pove}e moriwa go pravat okeanot.
Ezerata se golemi prostranstva, no pomali od moriwata, so mirna ili
bavnodviè~ka voda. Naj~esto vodata vo ezerata, po vkus, boja i miris e ista kako
vodata za piewe. Ima kotlinski i planinski ezera. Ako se sozdadeni od
prirodata se vikaat prirodni, a ako se sozdadeni od ~ovekot se vikaat ve{ta~ki
ezera.
@ivotna sredina na rastitelniot i ìvotinskiot svet
Solenata voda od okeanite i moriwata pretstavuva ìvotna sredina za
rastitelniot i za ìvotinskiot svet {to ìvee vo niv: (hrana, prostor).
Za slatkovodnite rastenija i ìvotni, ìvotna sredina im e slatkata
voda, i zatoa ìveat vo ezerata i rekite. Na nekoi ìvotni i rastenija ìvotna
sredina im e zastojanata slatka voda (bara).
Pastrmkata ne moè da
ìvee vo solena voda.
Solenata voda ne e
nejzina ìvotna
sredina!
Moè li pastrmkata
da ìvee vo more, vo
solena voda?
53
IZVOR I REKA
Zada~i za istraùvawe po grupi:

[to e izvor, a {to reka?
1. Ako vo tvojata blizina ima reka, istraùvaj od kade doa|a taa!
2. Poseti izvor.
Kako i dosega, koristi gi enciklopediite i znaeweto na
vozrasnite.
Zapi{i {to si zabeleàl!
Sporedi go tvojot zaklu~ok so na{ite zaklu~oci
Priroden tek na voda {to te~e niz re~no korito, zagradeno so bregovi ( lev i
desen breg), se vika reka.
Vodata na rekite doa|a od izvorite i od nadzemni vodi (od topewe na sneg i
do`dovi). Rekite igraat golema uloga vo ìvotot na lu|eto. Zatoa, u{te od mnogu
odamna ìveali{tata (naselbite) se gradele pokraj reki. So vodata od rekite se
navodnuvalo poleto, se koristele za gradewe na vodenici, na hidrocentrali za
dobivawe na elektri~na energija i dr.
Otvor na zemjinata povr{ina, od kade {to izleguva podzemnata voda na
povr{inata, se vika izvor.
Izvori ima i pod povr{inata na ezerata i moriwata. Izvorot moè da
bide so mnogu i so pomalku voda. No moè da bide i povremen; nekoga{ da ima
voda, a nekoga{ da nema voda. Toa zavisi od rezervite pod gornata povr{ina na
zemjata.
54
VEÊN MRAZ
Kade ima ve~en mraz?
Razgledaj go globusot. Pokraj boite {to gi ozna~uvat kopnoto i
vodata, }e zabeleì{ i bela boja.
Razgovaraj so nastavnikot za toa {to pokaùva belata boja na
globusot!
Sam dojdi do zaklu~ok kolkavi se tie povr{ini!
Potseti se od istraùvawata Vo kakva sostojba e vodata.
Razmisli {to zna~at zborovite Ve~en mraz! Razmeni mislewa so
drugar~iwata vo oddelenieto.
55

Mnogu odamna, pred pove}e milioni godini, zemjata bila pod debel sloj na
led (mraz). Toj period e nare~en ledeno doba. Mnogu lu|e mislat deka ledenoto
doba e minato. I denes, se uverivte na atlasot, ima mesta pod ve~en mraz.
Poslednite godini, zaradi klimatskite promeni po~na pobrzo da se topi
mrazot od ozna~enite mesta na globusot. Nau~nicite smetaat deka toa e rezultat
od negriàta na ~ovekot, od brzoto zagaduvawe na vodata i na vozduhot.
Predelite pokrieni so mraz pretstavuvaat ìvotna sredina za nekoi
rastenija i ìvotni.
@itelite na Grenland s u{te ìveat vo ledeno doba.
Od topeweto na mrazot se oddeluvaat pogolemi par~iwa mraz, santi, koi
plovat po moreto i pretstavuvaat golema opasnost za brodovite {to plovat po
moriwata vo blizina na zamrznatite mesta.
Koga vodata od rekite,

barite i ezerata bi
zamrznuvale od dnoto kon
povr{inata, bi se
promenila klimata vo
svetot, a ìviot svet vo
vodata bi izumrel.
Vodata vo rekite,
barite i ezerata
zamrznuva prvo
najgore, pa postepeno
odi nadolu.
Antarktik e petiot kontinent na

zemjata. Toj e najstuden, najmra~en
del od zemjinata topka. Od
ìvotinski i od rastitelen svet
ima samo najprimitivni su{testva:
mov, li{ai. Ima ptici i ìvotni
{to se hranat od moreto.
56
Zamrznatata voda se {iri,

za edna devetina . Mraz od
9l voda go ispolnuva
prostorot na sad za deset
litri.

PRIRODNI POJAVI
Zada~i za istraùvawe vo parovi:

Koi prirodni pojavi gi zabeleà?
Vo prirodata se sre}avaat mnogu prirodni pojavi. Sekoj den
moè da se nabquduva tekot na rekite, do`dot, dvièweto na Sonceto
i Mese~inata, dvièweto na vozduhot, grmeweto, svetkaweto itn.
Opredeli {to }e nabquduva{! Spored toa }e podgotvi{ i
materijali za proveruvawe i ispituvawe. Primer:
Zo{to vodata te~e?
Ako stavi{ voda na ramen prostor, taa }e se razlee, i ostanuva
na istoto mesto. Ako stavi{ voda na malku nakoseno mesto, taa }e
te~e kon poniskiot del. Zna~i, za vodata da te~e potrebno e odredeno
nakosuvawe.

Prirodni pojavi se: menuvaweto na godi{nite vremiwa; do`dot, grmotevicite i
svetkaweto, zamrznuvaweto, tekot na rekite, dvièweto na Mese~inata i na
Sonceto vo tekot
na denot..
57

PRIRODNI POJAVI
OBLAK, DO@D, SNEG, GRAD
Kako se sozdavaat oblak, do`d, sneg i grad?
Potrebno e da nabavi{: enciklopedii za prirodata; sad so voda za
zagrevawe; staklen kapak; }esa so mraz. Eksperimentot go izveduva{
vo u~ili{te ili vo prisustvo na vozrasen ~len od semejstvoto.
Pro~itaj kako nastanuvaat ovie prirodni pojavi. Toa {to }e
go pro~ita{, preku obidi, proveri dali e vistina.
Zagrevaj sad so voda do stepen na vriewe ( da isparuva vodena
parea). Pokrij go sadot so staklen, laden kapak. Po kratko vreme podigni
go kapakot.
Na gorniot del na kapakot stavi }esa so mraz.
Zapi{uvaj s {to }e zabeleì{. Tvoite istraùvawa sporedi gi so
israùvawata na drugite grupi.
58

Topliot vozduh poln so vlaga, koja isparila od po~vata i vodenite
povr{ini na zemjata, se kreva nagore. Koga }e stigne do izvesna viso~ina,
vozduhot so vodenata parea se ladi i se zgusnuva.
Oblakot pretstavuva zgustena vodena parea.

Spored toa, na koja viso~ina se stvoreni, oblacite moàt da bidat niski,
sredni i visoki.
Vodenata parea se pretvora vo sitni vodeni kapki. Vodenite kapki se
povrzuvaat edna so druga, ote`nuvaat i pa|aat na zemjata kako do`d.
Za vreme na golemi gore{tini, naj~esto proprateni so grmotevici, na
zemjata pa|aat ledeni top~iwa.
Gradot nastanuva so zamrznuvawe na vodenite kapki, koi pa|aj}i kon

zemjata pominuvaat niz studen vozdu{en bran. Kapkite zamrznuvaat i pa|aat vo
forma na top~iwa grad. Moè da dojde do slepuvawe na pove}e takvi top~iwa, i
toga{ gradot nanesuva golema {teta.
Snegot nastanuva koga vo atmosferata se zamrznuva vodenata parea.

Nastanuvaat mali kristali. Od dvièweto na vozduhot kristalite letaat gore
dolu, pa se sobiraat i se lepat edna za druga.
Snegulkata e samo
zamrznata kapka voda.
Sneìnkite spa|aat vo
najubavite {estokraki
majstorii na prirodata. Od
site snegulki, ne moàt da se
najdat ni dve isti.
Majstorija na prirodata
se i {arite {to preku
zima se pravat na
prozorcite. Toa e vodena
parea zalepena na
ladnite stakla
59
PRIRODNI POJAVI
MAGLA, ROSA, SLANA
Kako nastanuvaat maglata, rosata i slanata?
Za da dojde{ do odgovori koristi enciklopedii, pobaraj na
internet, razgovaraj so vozrasnite oklu tebe.
Podgotvi: ~a{a, voda i mraz.
1. Vo edna suva ~a{a stavi studena voda ( od ladilnik ili so mraz). [to
zabeleùva{ na nadvore{niot del od ~a{ata?
2. â{ata so vodeni kapki nabrzina stavi ja vo zamrznuva~. Po deset
minuti izvadi ja i kaì {to zabeleà.
Site tvoi sogleduvawa sporedi gi so drugite ~lenovi od grupata ili so
~lenovite od drugite grupi.
60

Nema nikakva razlika me|u oblacite visoko na neboto i maglata nisko nad
zemjata.
Maglata e oblak {to se nao|a blisku do povr{inata na zemjata.
Naj~esto magla ima vo esen, zatoa {to vozduhot od den na den s pobrgu se ladi.
êsto }e se slu{ne me|u lu|eto: Padna rosa. Rosata ne pa|a.
Vozduhot vo sebe sodrì vodena parea. Potopliot vozduh sodrì pogolemi
koli~ini vodena parea. Koga toj vozduh }e dojde vo dopir so postudena povr{ina
rastenija, predmeti vodenata parea {to se nao|ala vo vozduhot ostanuva na tie
povr{ini vo forma na kapki. Toa e rosa.
Za da ima rosa treba da ima topol vozduh, poln so vodena parea, i da dojde
vo dopir so ladna povr{ina.
Ako pomine mnogu laden vozduh nad rastenijata i predmetite {to imaat
vodeni kapki vrz sebe, gi zamrznuva i tie se pretvoraat vo kristali.
Slanata ja so~inuvaat zamrznati kapki rosa, nalepeni na rastenijata i na
predmetite.
Slanata im nanesuva golemi {teti na rastenijata vo esen i na ranite rastenija
vo prolet.
Prirodnite
pojavi: do`d,
sneg, magla... {to
gi nau~iv, se delo
na vodata i
vozduhot!
îe delo se
prirodnite
pojavi koi gi
istraùvavme?
61

POSETA NA METEOROLO[KA STANICA
Za {to sluì meteorolo{kata stanica?
Poseti ja najbliskata meteorolo{ka stanica. Ponesi: tetratka,
moliv, blok za skicirawe, po mo`nost i fotoaparat.
Podgotvi si gi pra{awata {to saka{ da im gi postavi{ na
meteorolozite.
Ponesi go tvojot kalendar na vremeto {to go vodi{ vo ovoj period.
Sporedi go so nivnite informacii!
Iskoristi go prisustvoto na meteorologot za narednata nastavna
edinica: Aktivnosti na lu|eto vo zavisnost od promenite na godi{nite
vremiwa. ra{aj za{to se menuvaat godi{nite vremiwa.
62
Vreme e zaedni~ko ime za atmosferskite priliki. Toa moè da e: toplo,

studeno, vla`no, suvo..., toa sekojdnevno se menuva.
Klima e srednata vremenska sostojba, pratena vo tekot na podolg

vremenski period.
Kako znaat meteorolozite, kakvo }e bide vremeto?

Mnogu raboti vlijaat na promenite na vremeto, no najva`ni se Sonceto i
vozduhot. Pod vlijanie na Sonceto doa|a do isparuvawe. Se zagreva i vozduhot i
nastanuva struewe (dvièwe) na vozduhot.
Vo meteorolo{kite stanici ima mnogu aparati koi gi sledat vremenskite
promeni vo edna oblast.
Sekoja meteorolo{ka stanica e povrzana so drugite metorolo{ki stanici
vo zemjata i vo svetot. Taka se doznava za vremeto po{iroko.
Meteorolozite ispituvaat: vla`nost na vozduhot; sila i pravec na veterot
(veterot e dvièwe na vozduhot); temperatura na vozduhot i po~vata; i s drugo
{to moàt da iskoristat za da dojdat do realna meteorolo{ka slika za vremeto,
kako i do informacija za brzite i bavnite promeni na klimata na povr{inata na
zemjata.
Za menuvaweto na vremeto
vlijae: razli~nata
zagreanost, vla`nosta i
dvièweto na vozduhot, a
toa pak e povrzano so
zagrevaweto na vozduhot
od Sonceto.
Koj e vinoven {to

vremeto e toplo ili
ladno?
63
AKTIVNOSTI NA LU\ETO VO ZAVISNOST OD PROMENITE NA

VREMETO
Koi aktivnosti gi imaat lu|eto vo razli~ni vremenski
periodi?
1. Proveri {to si zapi{al za postavenata dolgoro~na zada~a, za
aktivnostite na lu|eto vo zavisnost od promenite na vremeto.
2. Od prestojot vo meteorolo{kata stanica, potseti se {to ima{
zapi{ano za promenata na godi{nite vremiwa.
3. Razgovaraj so roditelite, so nekoj zemjodelec i so sto~ar.
64

Zo{to se menuvaat godi{nite vremiwa?
U{te od mnogu odamna lu|eto si go postavuvale toa pra{awe.
Sigurno ste slu{nale deka zemjinata topka se vrti okolu Sonceto. A dosega
nau~ivte i deka site promeni nastanuvaat zaradi zagrevaweto na vozduhot i
zemjata od Sonceto. Zna~i, i za promenata na godi{nite vremiwa, pokraj drugite
uslovi koi }e gi u~ite vo po pogornite oddelenija, glavna zasluga imaat Sonceto
i vozduhot.
Svoite aktivnosti lu|eto sekoga{ gi usoglasuvaat so vremeto.
Vo esen vremeto po~nuva da zaladuva. Toa ni najavuva deka se bliì zimata.
Lu|eto svoite aktivnosti gi naso~uvaat na: sobirawe na plodovite; esensko
orawe i seewe; pravewe na zimnici; pro{etki vo prirodata. Dopolni ti!
Vo zima vremeto e studeno. Zemjata pove}e denovi e pokriena so sneg i
mraz. Aktivnostite na lu|eto se pomali na nivite i pasi{tata, no gi pokrivaat i
zagrevaat toplite lei; stokata ja hranat vo nivnite ìveali{ta; a slobodnoto
vreme go pominuvaat vo priroda, na sneg.
Vo prolet po~nuva da se zatopluva. Lu|eto se podgotvuvaat za proletno
orawe, seewe, za rasaduvawe na rasad od toplite lei. Se pravi proletno ~istewe
na ku}ite. Slobodnoto vreme se koristi za pro{etki vo prirodata.
Letoto e najtoplo. Ima najmnogu son~evi denovi. Lu|eto rabotat na nivite.
Stokata pase na livadite. Lu|eto se razladuvaat pokraj rekite, ezerata i
moriwata.
Lu|eto svoite aktivnosti gi uskladuvaat vo

zavisnost od promenite na vremeto.
65
[TO NAUÎV?
Zemjata e
promenliva
planeta ,
sostavena
od karpi.
Nau~iv za
vozduhot, za
atmosferata
i za vodata.
Povr{inskiot
sloj na zemjata
se vika po~va.
Znam {to e
reljef i
znam da go
napravam od
glina.
Aktivnostite na
lu|eto se zavisni
od promenite na
vremeto.
Bez vozduh i
voda nema
ìvot.
Nau~iv za
prirodnite
pojavi: do`d,
sneg, slana...
66
@IVIOT SVET VO PRIRODATA
:
q !
,
?
?
!
a ?
.
.

.
, :
, , , , ...
, .
, , , ( ) ,
. , ,
, , .
.
.

.
67
.
, ,
.
?

.
,
.
, , , ,
, ,
.

.

.
~ , ,
!

,

.
.
,
.
68
:
1.
.
.
2.

( ,

)!
?
?
?
?
?
, ,
.
,
. , .
.
. ,
.

?
!

.

:

?
?
?
69

.

.

.

.

.
.
.

.
.
.
.
, .
().
.
?

,

!
,
!
70

:
I :
( ,
, , ).
II : ,
. ?
? ?
,
.
( , ).
.

.
,
30
. .

, ,
.
!
,
.

. , ()
, ,
,
.
.
, .

.

.
( , , ).
,
,
.
:
1. , (
) .
71

:
I : .
, !
?
II : ( , a,
).n ,
!
!
III : !
,
! ?
IV : !
,
! 1 ?
bez
od vnatre{nata
strana
72
od nadvore{nata
strana

.
, ,
. .
, ,

,

() . .
, ,
.
.
.
,
,

.

, .
,
,
.

.
.
, , ,
.
73

,

.

,
.

,

.
:

,

..
1.

?
2. ,
. !
74
!
,
.
: ( )
1. ! ?
2. ? ?
3. ?
4. ?
:
75
?
, , ,
.
(, , , ).
,
.
. .
.
!

.
, .
.
:
1.
,
.
2. na
~asot po makedonski jazik,
,

!
76
!
1. ?
2. , ,
?
3. ?

,
,
.
.
. , , ,
.
:
I : !
.
!
?
II : ! !
? ?
!
77
.
()
(), ,
.
.
() .
. : ,
, .
,
, .
. 21 .
: ,
.
.
.
:

,
.

.
!
78
!
1. ,
?
2. ?
3. ,
?
4. ?
!
,
, .
,
.
.
,

.
.

.
.
:
( )
1.
!
.
?

.
?
,

.
?
79
?
?
?

.
.

,

,
.
!
() , o
() , () , () () .
, , .
.
.
. .
, ,
, .
,
.
80

. .
.
.
.

.
. ,
. .
.
, , i
.
, !
:
1.Potreben materijal: par~e ~okolado.
Zatni go nosot so dva prsta i izedi go
~okoladoto.
[to zabeleùva{? Dali ima ~uden vkus?
[tom go pu{ti{ nosot, vkusot }e bide ist kako
porano.
2. Potreben materijal: stakleno i plasti~no
{i{e,oriz, grav. Vo staklenoto {i{e stavi go
orizot, a vo pasti~noto stavi go gravot, pa
poleka protresuvaj gi.
Koj zvuk e poprijaten?
81

:
?
1.
!
2.
?
3. !
4. !
5. , ,
!
!
, ,
. , !
.
.
,
. ,
.
, ,
(), , , ,
.
82
(j) .
, , .

,
, , .
, vo , vo ...

. , ,
.

.
, ,
.
Piramida na zdrava ishrana

!
(
, , ...)
:
1. !
2. , .
3. ( ).
4. , .
, !
5. , !
6. !
7. , , !
83
1.
,
!
2.
, ta
!
2.

,
?
3.
, prvo ? ?
.

,

.

,

.

,
.
,

. , ,

.
!
, . ,
,
vi{ok od masnotii.
, .
84

:
I : !
!
II : .
?
?
, ?
?
?
III : !

.
?
e , ?

,
!
!
na 36- 37 .
}, .
.
, .
, ,
, .
,
. :
;
;
, ;
;
;
.
85
:
1. !
86
EKOLOGIJA
EKOLOGIJATA E NAUKA ZA PLANETATA ZEMJA

Rabota vo grupi:
11
Razgledaj gi slikite vo
u~ebnikot!
a globus, ili na karta,
pronajdi ja na{ata dràva,
a potoa pokaì kade se
nao|aat i drugi mesta.
oja boja najmnogu ja ima
na kartata (ili na
globusot)?
[to moè{ da zaklu~i{?
Na koja data se
odbeleùva Denot na
planetata Zemja?
So racete napravi krug. Na
toj na~in ja pretstavuva{
formata na planetata
Zemja. Potoa glasno
izgovori: ,,@iveam na
planetata Zemja!

Zemjata ima forma na topka, koja e malku spleskana na
polovite. Zaedno so u{te osum planeti i golem broj
sateliti, kometi i meteori, kruì okolu Sonceto.
Na{ata planeta, Zemjata, e petta po golemina od
vkupno devette planeti koi se vrtat okolu Sonceto.
Svetlinata i toplinata ja dobiva od Sonceto, isto
kako i drugite planeti.Pogolemiot del od
povr{inata na Zemjata e pokrien so voda. Ostanatiot
del e po~va. Golem prostor ispolnet so vozduh ja
opkruùva Zemjata. Nego go ima nasekade okolu nas.
Zemjata e planeta na koja ima ìvot.
Taa e na{iot dom. Treba da se griìme zanea i da ja ~uvame.
EKOLOGIJATA VO SU[TINA E NAUKA ZA
RAZVOJOT NA PLANETATA ZEMJA.
87
EKOLOGIJA
Zada~i za istraùvawe :
I grupa : Napravete zbirka od kam~iwa, po~va,
i beleète gi site podatoci za niv (imeto na
predmetot, negovoto poteklo, od kade e
zemeno, kakva korist imame od nego).
II grupa : Napravete zbirka od rastenija i
beleète gi site podatoci za niv (kade
ìveat, od kade se zemeni, kako se ~uvaat,
korista od niv).
III grupa : Napravete zbirka od ìvotni
(insekti), i na ~asot po matematika beleète
gi site podatoci za niv (kade ìveat, od kade
se zemeni, na~in na ~uvawe, korista od niv).
Nabquduvajte gi primerocite pod lupa ili
pod mikroskop (ako va{eto u~ili{te ima
mokroskop) i beleète podatoci so crtawe i
so tekst za bojata, za cvetot, za ìlite na
listovite, za o~ite, za krilcata na
insektite... zavisno od toa {to nabquduvate.
So u~enicite razgovarajte za slikite i
voo~ete gi razlikite!
Podatocite od ova istraùvawe }e gi
koristi{ vo natamo{noto izu~uvawe na
ekologijata.
88
EKOLOGIJA
EKOLOGIJA
Rabota vo grupi:
Razgledajte gi fotografiite i
donesete zaklu~ok
(zagaduvawe na vodite, na
po~vite, na vozduhot i
uni{tuvawe na {umite).
Sekoja grupa neka se prestavi
so svoja parola:
I grupa za zagaduvaweto na
vodata
II grupaza po~vata
III grupaza vozduhot
IV grupa za uni{tuvaweto na
{umite
Sporedi go tvojot
zaklu~ok so na{iot
zaklu~ok!
Ekologijata e nauka
{to prou~uva kade i
kako ìveat ìvite
organizmi i gi prou~uva
odnosite me|u organizmite
i nivnata sredina.
Ekologijata e nauka {to go
prou~uva odnosot na
~ovekot kon prirodata i
{tetite od zagaduvaweto na
~ovekovata okolina.
ûvaj ja Zemjata moja i
tvoja, za{to taa ni
daruva, taa n hrani bez
voda, vozduh i hrana ~ista,
ìvotot na{ nema smisla !
89
EKOLOGIJA
PORAKI!
Ne go
zagaduvaj
vozduhot!
Stop za
fabrikite
{to
ispu{taat
~ad!
Stop za site
lu|e {to
frlaat
otpadoci!
nasekade
Stop za
industriite
{to
ispu{taat
ne~isti vodi!
Rabotna zada~a:
Vo va{eto oddelenie formirajte eko-patroli .
Eko-patrolite se grupi {to }e pribiraat informacii za
ekolo{kite naru{uvawa vo mestoto na ìveewe. Sekoja grupa }e
ima eko-dnevnik vo koj }e zapi{uva od kade poteknuva
zagaduvaweto, koi se zagaduva~ite, kakva {teta nanesuva
zagaduvaweto, koi merki se prezemaat za da se spre~i
zagaduvaweto.
I patrola : sobira podatoci za sredinata vo koja ìvee (za
~istotata na u~ili{teto i na ulicata ).
II patrola : sobira podatoci za vodite vo mestoto na ìveewe,
kako i za vodata za piewe.
III patrola : sobira podatoci za {umite i za akciite za
po{umuvawe.
IV patrola : sobira podatoci za zagaduvawe na vozduhot.
90
EKOLOGIJA
POVRZANOSTA ME\U @IVATA I NE@IVATA PRIRODA
DOKA@I !
Vo prirodata s e povrzano i s zavisi edno od drugo.
1.Nabquduvaj dekorativno rastenie pri normalni uslovi
i pri nedostig na voda!
[to zabeleà?
Zo{to na ìvite organizmi im se potrebni: vozduh,
hrana, po~va, sonce i svetlina ?
Koi se nivnite zaedni~ki karakteristiki ?
91
EKOLOGIJA

1. Zaedni~ki karakteristiki na site ìvi organizmi se:
a) ra|awe
b) di{ewe
v) voda i hrana
g) razmnoùvawe
d) umirawe
2. Posebni karakteristiki:
rastenija
ìvotni
~ovek
ima govor,
razum,
ispraveno
odi,
ìvee so
drugi lu|e.
Se hranat so
gotova hrana,
so rastenija
ili ìvotni
sami si ja
sozdavaat
hranata
Proizveduva~i;
Potro{uva~i;
ispu{taat
kislorod,
po boja se
zeleni,
ne go menuvaat
ìveali{te-to.
Potro{uva~i
se dviàt,
teloto im e
pokrieno so
koà.
Rastenijata sami ja sozdavaat hranata vo svoite zeleni delovi (listot) i zatoa se

nare~eni proizveduva~i. Za da sozdadat hrana potrebni im se son~eva svetlina,
voda i jaglerod dioksid, koj go ima vo vozduhot.
@ivotnite i ~ovekot se hranat so gotova hrana, pa tie se potro{uva~i.
Rabotni zada~i:
Na ~asot po likovno pretstavi ìva i
neìva priroda!
92
EKOLOGIJA
[TO E @IVOTNA SREDINA?

grupa : Sledete gi uslovite za ìvot vo ìvotna sredina na rastenie.
grupa : Sledete gi uslovite za ìvot vo ìvotna sredina na ìvotno.
Istraùvaj ja povrzanosta na rastenieto ili na ìvotnoto so negovata ìvotna
sredina i ìveali{teto.
Sporedi go tvojot zaklu~ok so
na{iot!
Za zajakot ìvotna sredina e
{umata, za krtot po~vata, za
lu|etogradot, za ribata
vodata...
@ivotna sredina e okolinata
vo koja ìvee edno rastenie,
ìvotno ili ~ovek, mestoto
kade {to gi nao|a neophodnite
uslovi za ìvot ( svetlina , toplina, voda, po~va i
vozduh). @ivotna sredina ne e samo ìveali{teto,
odnosno domot vo koj nekoj ìvee. Toa e prostorot,
okolinata vo koja ìvotnite, rastenijata i ~ovekot se
ra|aat, se hranat, rastat, se
razmnoùvaat i umiraat.
Sekoe rastenie i ìvotno e
prisposobeno na svojata
ìvotna sredina.
@ivotna sredina na lu|eto
e seto ona {to tie go sozdale
i {to postoi vo prirodata. ôvekot se trudi ìvotnata
sredina da ja prilagodi na svoite potrebi. Toj se trudi
taa da bide privle~na i korisna, a ìvotot da mu bide
udoben. Menuvaj}i ja ìvotnata sredina ponekoga{ se
zagrozuva ìviot svet vo nea i sopstvenoto zdravje. Toa naj~esto se slu~uva koga
lu|eto se trudat da obezbedat pove}e hrana, koga ne vnimavaat kade gradat
pati{ta i uni{tuvaat plodna zemja.
Rabotna zada~a:
Na ~asot po makedonski jazik opi{i ja tvojata
ìvotna sredina !
93
EKOLOGIJA
VODA, PO^VA, VOZDUH
Vodata kako ìvotna sredina

Razmisli i istraùvaj !
1. Ima li ìvot bez voda? ( seti se za zna~eweto na vodata za ìviot
svet ).
2. Za kogo vodata e ìvotna sredina ?
3. Razmisli za negativnoto dejstvo na ~ovekot vrz vodata !
Eko-patrolata {to sobira{e podatoci za vodite neka go pro~ita
izve{tajot !
Sporedi go tvojot zaklu~ok so na{iot! .

Bez voda nema ìvot.Taa e ìvotna sredina za ribite, algite i za drugite vodni
ìvotni i rastenija. Tie ìveat vo vodata. No ima rastenija i ìvotni {to
ìveat pokraj voda: {trkot, vodnata zmija, àbata, trskata...Tie vo vodata di{at,
se hranat, rastat, se razmnoùvaat.
Kaj site ìvi organizmi rastenijata, ìvotnite i ~ovekot najgolemiot del od
teloto se sostoi od voda.
No tie ja gubat vodata. Kako? [to ~uvstvuva{ koga ti nedostasuva voda?
Kako ìvite organizmi ja vnesuvaat vodata ?
Rastenijata voda primaat preku korenot, a ~ovekot i ìvotnite preku hranata i
so vnesuvawe te~nosti.
Naj~esti zagaduva~i na vodite se: otpadnite vodi od fabrikite i topilnicite,
kanalizacijata od doma}instvata, detergentite za perewe , maslata i drugite
otpadni materii. Na toj na~in se uni{tuvaat rastenijata i ìvotnite {to
ìveat vo vodata.
So otpad pokraj vodata }e pridoneseme da ne se naru{at uslovite za ìvot vo
vodnata sredina i nema da gi uni{time rastenijata i ìvotnite {to ìveat vo
nea .
94
EKOLOGIJA
PO^VATA KAKO @IVOTNA SREDINA
1.Zo{to na rastenijata i ìvotnite im e potrebna po~va?
2. Zo{to mu e potrebna na ~ovekot?
3. Nabroj nekolku rastenija i ìvotni na koi po~vata im e
ìvotna sredina !
Sporedi go tvojot zaklu~ok so na{iot!

Po~vata gi sodrì neophodnite uslovi za ìvot.
Taa e ìvotna sredina za mnogu rastenija, ìvotni, no i za ~ovekot.
Sekoj ~ovek stanuva zagaduva~ ako otpadnite materii ne gi frla na opredelenoto
mesto za toa. Pokraj so ovie zagaduva~i, zagaduvawe na po~vata imame i so
zgolemena upotreba na ve{ta~ki |ubriva, so otrovnite gasovi od fabri~kite
oxaci i drugi industriski otpadoci. Po~vata se zagaduva i pri navodnuvawe so
zagadena voda i so uni{tuvawe na {umite.
Aktivnost na u~enicite:
Eko-patrolata {to sobira{e podatoci za ~istotata na u~ili{teto i ulicata,
neka go pr~ita izve{tajot!
Razgovarajte i donesete zaklu~oci od izve{tajot!
Dogovorete se kakvi akcii }e prezemete za da ja odrùvate ~ista okolinata vo
koja ìveete.
95
EKOLOGIJA
VOZDUHOT KAKO @IVOTNA SREDINA

Zada~a za istraùvawe:
Nabquduvaj, istraùvaj i sporeduvaj podatoci za vozduhot vo priroda
i za vozduhot vo naseleno mesto!

Izgradbata na golem broj fabriki, moderni avtopati, aerodromi, poàrite,
otrovnite materii {to se osloboduvaat od |ubreto so raspa|awe na izumrenite
ìvotni i rastenija, doveduvaat do zgolemuvawe na zagadenosta na vozduhot.
Zagadeniot vozduh so jaglerod dioksid i razni drugi otrovni gasovi, koga nema
veter za da gi raznese ovie otrovni materii, se zadrùva vo dolnite sloevi na
vozduhot vo vid na retka magla, nare~ena smog. Vozduhot koj e zagaden go naru{uva
~ovekovoto zdravje, zdravjeto na rastenijata i zdravjeto na ìvotnite. Od
zagadeniot vozduh ~ovekot moè da se razboli od razni bolesti na di{nite
organi, za{to pri vdi{uvaweto se vnesuvaat pogolemi koli~estva otrovni
materii. Ova posebno se slu~uva vo gradovite. Vozduhot moè da bide zagaden i
vo zatvoreni prostorii. Ako prostorijata vo koja prestojuvame ne se provetruva
~esto moè da se pojavi glavobolka i pe~ewe na o~ite.
Site nie treba da se borime protiv zagaduvaweto na vozduhot. Fabrikite i
avtomobilite treba da upoterbuvaat filtri. Pro~istuva~i na vozduhot se
zelenite listovi, odnosno {umite. Zatoa nie treba:
da gi ~uvame {umite;
da odgleduvame zelenilo;
da odime na izlet vo priroda;
da gi provetruvame prostoriite, doma i vo u~ili{te.
Rabotni zada~i:
Zasadi drvo! U~estvuvaj vo akcii za po{umuvawe kako {te e ,,Den
na drvoto.
96
EKOLOGIJA
@IVEALI[TE
Razgledaj gi slikite! Opredeli go ìveali{teto na sekoja slika i opredeli
koi rastenija i ìvotni ìveat vo nego!
@iveali{teto e prostor naselen so rastenija i ìvotni. Vo sekoe ìveali{te

postojat odredeni uslovi za ìvot, po koi toa se razlikuva od drugite
ìveali{ta. Vo edno ìveali{te ìveat onie rastenija i ìvotni {to se
prilagodeni na uslovite za ìvot vo nego. Site samoniknati rastenija i divi
ìvotni, koi ìveat vo isto prirodno ìveali{te prestavuvaat ìvotna
zaednica.
Vidovi ìveali{ta
Prirodni ìveali{ta
Po~va
{uma
livada
Voda
bara
reka
ezero
@iveali{ta napraveni od ~ovekot

Po~va
park
niva
Rabotna zada~a:
1. Nabroj drugi ìveali{ta !
97
Voda
ribnik
EKOLOGIJA
VRSKATA ME\U ORGANIZMITE I NIVNITE @IVEALI[TA
Razmisli za sli~nostite i razlikite me|u ìvotnite i rastenijata ( ishrana,
di{ewe, rastewe i razmnoùvawe).
Kako }e proceni{ dali eden organizam e rastenie ili ìvotno( pr. dab i
vrap~e )?
Zabeleì kako se odrazuvaat sezonskite vremenski promeni na rastenijata i
na ìvotnite.
Vo koe godi{no vreme ima najmnogu rascvetani rastenija?
Vo tekot na ìvotot organizmite se
hranat, sozdavaat hrana, di{at, gi
isfrlaat nepotrebnite materii, se
razmnoùvaat, rastat i umiraat. Za
izvr{uvawe na ovie funkcii tie se
vo postojana vrska so svoeto
ìveali{te.
Rastenijata i ìvotnite imaat
zaedni~ki osobini, no tie se
razlikuvaat me|u sebe spored na~inot
na ishrana, spored dvièweto,
di{eweto i spored gradbata na
teloto.
Rastenijata gi naseluvaat site
ìveali{ta na Zemjata.
Rastenijata sami si ja sozdavaat
hranata. Za taa cel, tie preku
listovite i zelenite delovi vpivaat
son~eva svetlina, jaglerod dioksid od
vozduhot, i voda. Ispu{taat kislorod
i sozdavaat hrana. Za da dojdat do voda
i do son~eva svetlina, vo zavisnost od uslovite na
ìveali{teto, rastenijata razvile
sposobnost da se prisposobat na
razli~ni uslovi. Vo nekoi ìveali{ta
ima izobilstvo od voda, a vo drugi ima
nedostig na voda. Vo nekoi
temperaturite se visoki, a vo drugi
niski.
Taka rastenijata, preku gradbata i
funkcijata na svoite organi, se prisposobile za ìvot vo
svoeto ìveali{te. Vo su{nite predeli listovite na
rastenijata se debeli za da moàt da priberat pove}e voda( kaktus), a na vodnite
rastenija (vodna lilija) listovite im se tenki za lesno i brzo da go ispu{taat
vi{okot na voda.
98
EKOLOGIJA
Razgledaj gi slikite i donesi zaklu~ok kako ìvotnite se

prilagoduvaat vo svoeto ìveali{te, za da dojdat do hrana i da
izbegnat da bidat izedeni.
@ivotnite, za razlika od rastenijata, ne ja sozdavaat sami hranata {to im e

potrebna. Tie se hranat so gotova hrana, so rastenija ili so ìvotni. Zatoa se
nare~eni potro{uva~i. @ivotnite, ne samo so izgledot, tuku i so svoeto
odnesuvawe se prilagoduvaat na uslovite vo ìveali{teto.
Orelot ima odli~en vid i od visina moè da go vidi plenot, a kanxite mu
pomagaat vo lovot. Peperutkite koga }e sletaat na cvetot te{ko se
primetuvaat.Krznoto na zajakot sli~no e po boja so negovoto ìveali{te i e
mnogu brz, {to mu pomaga da ne stane plen na nekoe ìvotno. Na zmijata bojata na
koàta e sli~na so okolinata i zatoa te{ko moè da se primeti.
Rabotni zada~i:
Nabroj gi uslovite vo ìveali{tata kon koi se
prisposobuvaat rastenijata i ìvotnite!
99
EKOLOGIJA
PTICI
Napravi ku}i~ka ili hranilka za ptici!

Taa }e im bide skrivali{te vo tekot na ladnite zimski denovi.
Pogledni gi slikite vo u~ebnikot i vodi se po niv dodeka ja pravi{ ku}i~kata
ili hranilkata. Stavi ja tamu kade {to }e im bide korisna.
Istraùvaj so kakva hrana se hranat pticite vo zima.
Vo prirodata ìveat mnogu ptici.Tie naj~esto pravat gnezda vo koi gi polagaat

svoite jajca. Tie se mnogu korisni zatoa {to se hranat so insekti i na toj na~in
gi {titat drvjata od niv. Se hranat i so sitni zrna, pa raznesuvaat seme i na toj
na~in go potpomagaat razmnoùvaweto na rastenijata. Spored mestoto kade i
kako ìveat, tie se delat na :
ptici preselnici ( lastovi~ka, slavej~e, {trk),
ptici koi ostanuvaat i vo zima ( vrap~e,gulab),
ptici {to ìveat pokraj bara ( {trk , ~apja, {atka),
grablivici ( orel, jastreb).
hranilka
100
EKOLOGIJA
LIVADA
Nabquduvaj ja livadata vo leten i vo zimski period (moè da se

posluì{ i so slikite) i vodi ekolo{ki bele`nik za aktivnosta na
ìvotinskiot i na rastitelniot svet vo vrska so ishranata.
Koi rastenija i ìvotni ìveat na livada?
Kakvi se uslovite za ìvot na livadata?
Koj, so {to se hrani?

Livadata e ìveali{te za trevata i za drugi rastenija na koi stebloto im e malo,
meko, so~no i zeleno. Taa e ìveali{te i za mnogu ìvotni i insekti. Ima
dovolno toplina, svetlina, voda i plodno zemji{te. Od rastenijata najmnogu ja
ima trevata, no ima i detelina, gluvar~e, kamilica, nane, menta-bulki,
yvon~iwa... Na livadata rastat i mnogu lekoviti rastenija, kako {to se: ajdu~ka
treva, maj~ina du{ica, nane i drugi. Rastitelniot svet na livadata ovozmoùva
opstanok na razni insekti, ptici i drugi sitni ìvotni. Na livadata ìveat
mravki, pajaci, peperutki, stonogalki, gluvci. Nea mnogu ~esto ja posetuva
zajakot, a i razni vidovi ptici {to se hranat so insekti. Livadite naj~esto se
sre}avaat pokraj potocite i rekite. Livadite na koi redovno pase stoka se
vikaat pasi{ta. Trevata se kosi. Isu{enata treva se vika seno. Senoto se
koristi kako hrana za doma{nite ìvotni vo zima.
101
EKOLOGIJA
Eden od va`nite uslovi za ìvot na rastenijata e toplinata. Vo tekot na zimata

rastenijata prestanuvaat da rastat poradi niskite temperaturi.Nekoi umiraat,
no prethodno go ostavaat semeto. Vo prolet za rastenijata po~nuva nov ìvot. Se
razvivaat listovite na drvjata, a potoa se sozdavaat pupkite, cvetovite i
plodovite.
Rabotna zada~a:
Opi{i ja livadata !
Koi lekoviti rastenija gi ima na livadata ?
102
EKOLOGIJA
ÔVEKOT GI KORISTI RASTENIJATA I @IVOTNITE VO SVOJATA
ISHRANA
Potseti se!
Koi ìvi su{testva se proizveduva~i, a koi potro{uva~i?
Kako se hranat rastenijata?
Kako i so {to se hranat ìvotnite?
Kako i so {to se hranat lu|eto? Na koja grupa pripa|aat tie ?
Vo sekoe ìveali{te postojat odredeni odnosi vo ishranata me|u nejzinite

~lenovi. Toa se vika lanec na ishrana. Lanecot na ishrana naj~esto zapo~nuva so
rastenie, bidej}i tie se proizveduva~i na hrana, a so niv potoa se hranat
potro{uva~ite.
Rastitelniot i ìvotinskiot svet e me|usebno povrzan. Koga ne bi postoele
rastenijata ne bi imalo hrana za ìvotnite.
Sinxiri na ishrana:
Edna od najva`nite vrski na organizmot so negovata ìvotna sredina e hranata.

Hranata mu e potrebna na ~ovekot za da raste, da se razviva i da se dviì.
Hranata se obezbeduva od ìvotnata sredina. Zaradi odrùvawe na zdravjeto,
sekoj treba da znae za{to e va`na zdravata ishrana. Vnesuvaweto vo organizmot
razli~ni materii se vika ishrana.
103
EKOLOGIJA
@ivotnite i rastenijata se ishranuvaat na sosema razli~ni na~ini.

@ivotnite i ~ovekot se hranat so gotova (ve}e sozdadena) hrana, a rastenijata
sami ja proizveduvaat hranata. @ivotnite {to se hranat samo so rastenija se
vikaat trevojadi. Tie {to se hranat samo so meso se vikaat mesojadi, a ima
ìvotni {to se hranat i so rastenija i so meso, pa tie se vikaat se{tojadi. Vo
svojata ishrana ~ovekot koristi hrana od rastitelno i od ìvotinsko poteklo.
No, dali hranata {to ja koristime e zdrava?
Rastenijata gi vpivaat otrovite od zagadenata po~va i zaedno so vodata gi

raznesuvaat do plodovite. Takvite plodovi se {tetni za ~ovekot.
Po~vata, vozduhot i vodata se zagadeni. Dokolku ~ovekot se ishranuva so hrana
koja e zagadena, toga{ i toj moè da bide zatruen.
Za da imame zdrav ìvot treba da vnimavame kako se odnesuvame vo svojata
sredina. Gradovite, poradi nesovesnite lu|e, stanuvaat ìvotni sredini {to
krijat mnogu opasnosti i bolesti.
Rabotni zada~i:
Prikaì {ema koga ~ovekot vo svojata
ishrana vnesuva zagadena hrana od
rastitalno i ìvotinsko poteklo!
104
EKOLOGIJA
[TO NAUÎV?
Planetata
Zemja e
na{iot dom.
Treba da se
griìme za nea
i da ja ~uvame.
Ekologijata e
nauka za razvojot
na planetata
Zemja.Taa prou~uva
kade i kako ìveat
ìvite organizmi
i odnosite me|u
organizmite i
nivnta sredina.
@ivotna sredina
e okolinata vo
koja ìvee edno
rastenie,
ìvotno ili
~ovek, mestoto
kade {to gi
nao|a
neophodnite
uslovi za ìvot:
Rastenijata,
preku gradbata
(izgledot) i
funkcijata na
svoite organi,
se prisposobile
za ìvot vo
svoeto
ìveali{te.
Rastenijata,
ìvotnite i
~ovekot
zaemno se
povrzani
preku
ishranata. Taa
zaemna vrska
se narekuva
sinxir na
ishrana.
@iveali{te e
prostor
naselen so
rastenija i Rastenijata sami ja
sozdavaat hranata vo svoite
ìvotni.
zeleni delovi (listot) i
sekoe
ìveali{te zatoa se nare~eni
proizveduva~i. @ivotnite
postojat
i ~ovekot se hranat so
gotova hrana i tie se
potro{uva~i.
105
Livadata e ìveali{te
za trevata i za drugi
rastenija na koi
stebloto im e malo,
meko, so~no i
zeleno.Taa e
ìveali{te i za mnogu
ìvotni i insekti.
Livadata ja posetuvaat
i mnogu ptici.
MOETO ZNAEWE E BOGATSTVO

SAMOPROCENKA NA OBRAZOVNITE POSTIGNUVAWA
Dali znae{ ...
{to e priroda i kakva moè da bide taa?
kako da istraùva{?
da gi koristi{ setilata?
{to koristime pri istraùvawe?
od kakvi materijali e sostavena neìvata priroda?
kavi moè da bidat materijalite?
kako se dobivaat me{avini?
kako se menuvaat materijalite?
koi se prirodni , a koi ve{ta~ki izvori na svetlina?
koj e najprisuten oblik na energija vo sekojdnevniot ìvot?
zo{to velime deka Zemjata e promenliva planeta?
{to e po~va i kakvi vidovi po~va postojat?
{to e reljef?
{to e vozduh, {to atmosfera, a {to voda ?
koi se neophodni uslovi za ìvot?
koi se prirodni pojavi?
vrz {to vlijaat promenite na vremeto?
koi se karaktersitiki na site ìvi su{testva?
kakva e ulogata na vodata , na vozduhot i na svetlinata za ìvot na site ìvi
su{testva?
kako se vika na{ata planeta?
na koja data se odbeleùva denot na planetata Zemja?
{to e ekologija?
da gi nabroi{ ìvotnite sredini ?
{to e ìveali{te?
kakvi ìveali{ta postojat?
kako ìvite su{testva se prilagoduvaat vo ìveali{teto?
koi se proizveduva~i , a koi potro{uva~i ?
{to e ishrana , a {to sinxir na ishrana?
Sekoe krug~e do pra{aweto oboj go vo bojata koja mu odgovara!
da
ne
Dali umee{ ...
da zasadi{ rastenie?
da napravi{ reljef od glina ?
da napravi{ vrtele{ka i vrtimu{ka ?
da napravi{ hranilka za ptici ?
da void{ eko-dnevnik ?
106
taka- taka
SAMOPROCENKA NA VOSPITNITE POSTIGNUVAWA
Nau~iv da odgleduvam rastenija.

Da
Dali sekoj den jadam zdrava hrana za

pojadok ?
Ne
Da
Znam kako da se odnesuvam so

sobraniot materijal od prirodata.
Da
Odrùvam li redovno li~na

higiena ?
Ne
Da
Nau~iv kako da se odnesuvam koga

rabotam vo grupa.
Da
Ne
Dali se griàm za moeto doma{no

mileni~e ?
Ne
Da
Ne
Dali gi hranam pticite koi

zimuvaat kaj nas ?
Ne
Da
Ne
Dali u~estvuvam vo rabotni akcii ?
Dali znam pravilno da se griàm

za svoeto zdravje?
Da
Da
Ne
Dali redovno {etam i igram vo

priroda ?
Da
Nau~iv da {tedam voda i

elektri~na energija?
Da
Ne
Dali temperatura e isto {to i

toplina?
Da
Ne
Ne
Ne
Razmisli i samostojno odgovori spored barawata. Sporedi

gi odgovorite so svoite sou~enici.
Kolku porasna tvoeto znaewe ovaa godina ( izbroj gi crvenite krug~iwa i vo
svojata tetratka zapi{i )
to najdobro znae{ od predmetot PRIRODA ?
Dali ima{e ne{to za {to saka{e pove}e da nau~i{ ?
Dali ti se dopadna predmetot PRIRODA ?
da
ne
taka- taka
107
RE^NIK NA NEPOZNATI ZBOROVI
Vitamini razni hranlivi sostojki potrebni za pravilen rast i

razvoj na ìvite organizmi.
Eksperiment u~ewe po pat na smisleno izveduvawe na nekoja pojava,
pod opredeleni uslovi.
Enciklopedija nau~no delo {to dava sistematski pregled na znaewa
ili zbir na podatoci od site oblasti ili od opredelena oblast.
Ikri jajca od riba.
Inkubator aparat za ve{ta~ko izveduvawe na piliwa.
Istraùvawe otkrivawe na znaewa po pat na eksperimenti.
Ilustracija (vo po{iroka smisla na zborot) pregledno , slikovito
tolkuvawe na ne{tata; ( vo potesna smisla na zborot) slika ili
crte` {to se objasnuva so tekst.
Jaglenohidrati {e}eri, koi mu davaat energija na organizmot.
Kometa malo nebesno telo vo forma na magliva yvezda so dolga
opa{ka (koja se javuva koga }e se dobliàt do sonceto), {to se dviì
niz Son~eviot sistem po izrazno elipsovidna pateka.
Meteor sitno nebesno telo {to navleguva vo atmosferata, se
vè{tuva i seraspa|a; pojava vo atmosferata vinoìto, utrinsko
rumenilo...
Minerali elementi koi se neohodni vo ishranata na ~ovekot.
Modli kalapi , sadovi.
Mrestewe razmnoùvawe na ribite.
Nadrazlivost reakcija (odgovor na organizmot na nekoe vlijanie).
Neselki vid na koko{ka {to nese pove}e jajca.
Obra~ krug.
108
Obrok odredeno koli~estvo na hrana vo tekot na denot ( pojadok ,

ru~ek , ve~era).
Proteni belkovini ( glavna sostojka na ìvite organizmi za
pravilen rast i razvoj ).
Precizno to~no.
Proces razvitok , napreduvawe, rastewe.
Satelit nebesno telo {to kruì vo orbitata okolu nekoja planeta
ili okolu drug satelit (na pr. Mese~inata e satelit na Zemjata).
Funkcionirawe vr{ewe na dejstvo, rabota.

Fotosinteza proces vo koj ìvite organizmi , pred s rastenijata,
so u~estvo na son~evi zraci, sozdavaat hrana.
109
SODR@INA
PRIRODA
TI SI DEL OD GRUPATA.............................................................................................................4
ZA DA ISTRA@UVA[ TREBA DA ZNAE[............................................................................5
PRIRODA..............................................................................................................................................6
SREDBA SO PRIRODATA..............................................................................................................7
[TO E PRIRODA?.............................................................................................................................8
ÔVEKOT I PRIRODATA............................................................................................................10
PROMENI VO PRIRODATA VO ESEN....................................................................................12
MOITE RASTENIJA PORASNAA............................................................................................14
[TO NAUÎV?.................................................................................................................................15

NE@IVATA PRIRODA E SOSTAVENA OD RAZLI^NI MATERIJALI..................16
NE[TO POVE]E ZA MATERIJALITE ..................................................................................18
OSOBINI NA MATERIJALITE VO OKOLINATA ..........................................................19
MATERIJALITE SE MENUVAAT POD VLIJANIE NA TOPLINA I PRITISOK ........21
ME[AVINI.....................................................................................................................................24
PRIMENA NA RAZLI^NI MATERIJALI ........................................................................25
ENERGIJATA GI PRIDVI@UVA OBJEKTITE ...............................................................26
SVETLINA ......................................................................................................................................28
TOPLINA........................................................................................................................................31
ZVUK ...................................................................................................................................................33
[TO NAUÎV? .............................................................................................................................34

ZEMJATA E AKTIVNA PLANETA.........................................................................................35
SOSTAV NA ZEMJATA................................................................................................................37
PO^VA...............................................................................................................................................39
RELJEF...............................................................................................................................................41
RELJEF VO PESOK I GLINA...................................................................................................43
VOZDUH..............................................................................................................................................44
ATMOSFERA ...................................................................................................................................45
BEZ VOZDUH NEMA @IVOT ....................................................................................................46
VODA....................................................................................................................................................47
VODATA E NEOPHODNA ZA @IVOT ...................................................................................49
110
SOSTOJBI NA VODATA ............................................................................................................50

OKEAN MORE EZERO ..........................................................................................................52
IZVOR I REKA ..............................................................................................................................54
VEÊN MRAZ ................................................................................................................................55
PRIRODNI POJAVI ..................................................................................................................57
OBLAK, DO@D, SNEG, GRAD.....................................................................................................58
MAGLA, ROSA, SLANA..............................................................................................................60
POSETA NA METEOROLO[KA STANICA .....................................................................62
AKTIVNOSTI NA LU\ETO VO ZAVISNOST OD PROMENITE NAVREMETO ..............64
[TO NAUÎV? ..............................................................................................................................66

RAZLIKITE ME\U @IVATA I NE@IVATA PRIRODA..............................................67
RAZLIKITE ME\U RASTENIJATA I @IVOTNITE.....................................................69
KARAKTERISTIKI NA @IVITE SU[TESTVA ............................................................71
VLIJANIE NA USLOVITE ZA @IVOT VRZ @IVIOT SVET.....................................72
NEOPHODNOST OD HRANA KAKO IZVOR NA @IVOT...............................................75
RASTEWE I RAZMNO@UVAWE KAJ RASTENIJATA I @IVOTNITE .................77
NARU[UVAWE NA FUNKCIJATA NA ORGANITE PRI SILNI VLIJANIJA ..............79
SOVETI ZA NEGA I HIGIENA NA SETILNITE ORGANI .....................................81

ZDRAVA ISHRANA ......................................................................................................................82
HRANI SE I @IVEJ ZDRAVO .................................................................................................85
EKOLOGIJA
EKOLOGIJATA E NAUKA ZA PLANETATA ZEMJA.......................................................87
EKOLOGIJA ....................................................................................................................................89
PORAKI! ..........................................................................................................................................90
POVRZANOSTA ME\U @IVATA I NE@IVATA PRIRODA .....................................91
[TO E @IVOTNA SREDINA?..................................................................................................93
VODA, PO^VA, VOZDUH ............................................................................................................94
VODATA KAKO @IVOTNA SREDINA.................................................................................94
PO^VATA KAKO @IVOTNA SREDINA ............................................................................95
VOZDUHOT KAKO @IVOTNA SREDINA ..........................................................................96
@IVEALI[TE ..............................................................................................................................97
VRSKATA ME\U ORGANIZMITE I NIVNITE @IVEALI[TA..............................98
PTICI ............................................................................................................................................100
LIVADA...........................................................................................................................................101
111
ÔVEKOT GI KORISTI RASTENIJATA I @IVOTNITE VO SVOJATA

ISHRANA ........................................................................................................................................103
[TO NAUÎV?...............................................................................................................................105
MOETO ZNAEWE E BOGATSTVO............................................................................................106
SAMOPROCENKA NA VOSPITNITE POSTIGNUVAWA.........................................107
RE^NIK NA NEPOZNATI ZBOROVI ..................................................................................108
SODR@INA ......................................................................................................................................109
112

Priroda 4 k2

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Priroda 4 k2

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

BILJANA KRTOLICA

Za da se dojde do vistinski rezultati vo istra`uvaweto po Priroda,

Pravila za rabota vo grupi i parovi:

]e nau~i{ kako sam, vo parovi i vo grupi, da dojde{

Podgotvi gi slednite materijali za rabota:

ZA DA ISTRA@UVA[, TREBA DA ZNAE[

miris; jazik setilo za vkus; oko setilo

Zada~i za dolgoro~no istra`uvawe, vo grupi i poedine~no:

Meri gi rastenijata so lenijarot edna{ sedmi~no, za da vidi{ kolku

Vo prirodata ima mesto

Dol`nost na sekoj poedinec e da se gri`i za za~uvuvaweto na

MOITE RASTENIJA PORASNAA

Sporedi go tvojot zaklu~ok so na{ite zaklu~oci!

MATERJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

Sporedi go tvojot zaklu~ok so na{ite zaklu~oci!

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

1. Previtkaj guma za bri{ewe!

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

Sporedi go tvojot zaklu~ok so na{ite zaklu~oci!

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

PRIMENA NA RAZLI^NI MATERIJALI

Napravi plan za s {to saka{ da napravi{ sam/ sama.

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

ENERGIJATA GI PRIDVI@UVA OBJEKTITE

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

Osnovni podatoci za Svetlinata

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

1. Napolni 3/4 od ~a{ata so voda i osvetli ja. Vidi ja senkata.

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

Sporedi go tvojot zaklu~ok so na{ite zaklu~oci!

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

Koga so vrvovite na prstite ili na usnite }e gi dopre{ sendvi~ot ili kroasanot,

Sporedi go tvojot zaklu~ok so na{ite zaklu~oci!

Sporeduvaj, analiziraj i zaklu~uvaj:

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

Kolkava e temperaturata na po~vata vo saksijata

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

Zada~i za istra`uvawe: Zo{to zvukot e eden od najprisutnite oblici na energija

Ponudeni ti sezvuci od razli~ni izvori.

Sporedi go tvojot zaklu~ok so na{ite zaklu~oci!

MATERIJALITE I ENERGIJATA VO PRIRODATA

PLANETATA ZEMJA E PROMENLIV SISTEM

Osnovni podatoci za Zemjata

PLANETATA ZEMJA E PROMENLIV SISTEM

PLANETATA ZEMJA E PROMENLIV SISTEM

Za da se uveri{ vo toa {to e ka`ano za pukaweto na karpite,

PLANETATA ZEMJA E PROMENLIV SISTEM

Osnovni podatoci za postanokot na Zemjata

pu{tale koren~iwa vo karpite. Prvite

`ivotni, koi se primitivna forma na crvite, se zalepuvale na karpite. Toa

sozdavale pogolemi i pomali par~iwa kamewa.

Postepeno od kamewata se sozdaval pesok, a potoa i zemja za obrabotuvawe.

Sporedi go tvojot zaklu~ok so na{ite zaklu~oci!

PLANETATA ZEMJA E PROMENLIV SISTEM

Zada~i za istra`uvawe po grupi:

[to e po~va i kakvi vidovi po~vi postojat?