-1

-

UPATSTVO ZA PRIMENA NA ZAKONOT ZA DANOKOT NA DODADENA VREDNOST

Skopje, 02.06.2000

-2-

Vrz osnova na ~len 160 od Zakonot za organite na upravata ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 40/90 i "Slu`ben vesnik na RM" broj 63/94 i 63/98), a vo vrska so ~len 64 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik" na RM broj 44/99, 59/99, 86/99 i 11/2000), ministerot za finansii donesuva UPATSTVO ZA PRIMENA NA ZAKONOT ZA DANOKOT NA DODADENA VREDNOST (DDVU) Voved Upatstvoto za primena na danokot na dodadena vrednost ( vo natamo{niot tekst: DDVU) se odnesuva na Upravata za javni prihodi i na Carinskata uprava, vo onoj del, vo koj istata e dol`na da u~estvuva vo primenata i e obvrzuva~ko za vrabotenite vo dano~nata i carinskata uprava so cel da se obezbedi edinstvena primena na propisite. Ova upatstvo obrabotuva op{ti i sporni pra{awa kako i pra{awa koi baraat tolkuvawa povrzani so odano~uvaweto na prometot vo zemjata i ne gi razrabotuva pra{awata povrzani so odano~uvaweto na uvozot kako nadle`nost na Carinskata uprava. Pokraj toa, ovoj akt sodr`i odredbi za toa, kako da se postapuva vo odredeni slu~ai so cel da se izbegne prestroga i skapa primena na odredbite, kako i so cel da se poednostavi primenata.

Kon ~len 1 od ZDDV Poglavje 1 Su{tina na danokot na dodadena vrednost (1) Danokot na dodadena vrednost voveden so odredbite od ZDDV e oblikuvan kako op{t potro{uva~ki danok (~len 1 st. 2 od ZDDV), koj se napla}a, pokraj ostanatite danoci, na potro{uva~kata. Toj se napla}a vo site fazi na proizvodstvoto i trgovijata, kako i vo celokupniot uslu`en sektor. No, preku instrumentot na odbivka na prethodniot danok reguliran vo ~len 33 do 37 od ZDDV se postignuva, odano~uvaweto vo celokupniot pretpriema~ki domen (pole na stopanskata dejnost) da ne dovede do dano~no optovaruvawe, osven ako zakonot predviduva isklu~oci (na pr. isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok za delovno potrebni izdatoci navedeni vo ~len 35). Soglasno so negovata cel, so danokot na dodadena vrednost treba da se optovari celokupnata privatna i javna krajna potro{uva~ka, kako i krajnata potro{uva~ka vo pretpriema~kiot domen koja ne e rastovarena preku odbivkata na prethodniot danok. (2) Vo odnos na negovata struktura, danokot na dodadena vrednost e vo soglasnost so na~eloto na obezbeduvawe neutralnost na poleto na konkurencijata, kako vo doma{nata, taka i vo me|unarodnata razmena na stoki i uslugi. (3) Tolkuvaweto i primenata na poedine~nite odredbi od zakonot treba da bidat vo soglasnost, vo najgolem mo`en obem, so karakterot na danokot na dodadena vrednost kako op{t potro{uva~ki danok (stav 1) i so na~eloto na neutralnost na poleto na konkurencijata na pazarot (stav 2).

-3-

Kon ~len 2 to~ka 1 od ZDDV Poglavje 2 Promet na dobra i uslugi za nadomestok (Razmena na ispolnuvawa) (1) Prometot na dobra i uslugi podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV, samo ako istiot se izvr{uva so nadomestok (vo natamo{niot tekst: razmena na ispolnuvawa). Razmenata na ispolnuvawa pretpostavuva deka postojat ispolnuva~ i primatel na dobroto ili korisnik na uslugata (vo natamo{niot tekst: primatel na ispolnuvaweto) i deka za prometot postoi protivispolnuvawe (nadomestok). Za pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa, prometot i protivispolnuvaweto mora da stojat vo me|usebna vrska. Razmenata na ispolnuvawa mo`e da nastapi samo ako prometot e naso~en kon priem na protivispolnuvawe i ako so toa se inicira sakanoto, o~ekuvanoto ili mo`noto protivispolnuvawe, taka {to na kraj }e bidat zaemno povrzani me|usebno izvr{enite ispolnuvawa. Pritoa, ne se sprotivstavuva na pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa faktot deka ne bilo ispolneto o~ekuvaweto na nadomest, deka nadomestokot stanal nevozmo`en ili deka istiot dopolnitelno se namalil. Privremenite te{kotii vo pogled na likvidnosta na dol`nikot na nadomestokot ne vlijaat vrz samiot odnos. Mo`e da postoi razmena na ispolnuvawa duri i ako odredeno protivispolnuvawe bide dobrovolno izvr{eno. Prometot i protivispolnuvaweto ne mora da bidat so ednakva vrednost. Po pravilo, nedostasuva pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa, koga odredeno dru{tvo dobiva pari~ni sredstva samo za da bide staveno vo sostojba da izvr{i ostvaruvawe na svojata op{testvena cel. (2) Prometot opfa}a se' {to mo`e da bide predmet na pravniot promet. Sepak, prometot podle`i, vo pravna smisla, na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost samo vo onoj obem, vo koj istite pretstavuvaat prometi vo ekonomska smisla, t.e. pretstavuvaat prometi kaj koi postoi sopstven ekonomski interes na toj {to pla}a, koj interes go nadminuva ~istoto pla}awe na nadomestokot. Ednostavnoto pla}awe nadomestok, a osobeno pla}aweto vo gotovo ili doznakata, ne pretstavuva promet vo ekonomska smisla. Odr`uvaweto `irosmetki, {tedni vlogovi i drugi konta, samo po sebe, ne pretstavuva promet vo ekonomska smisla od strana na klientot sprema kreditnata institucija. Vlo`uvaweto na i upravuvaweto so imoti za nadomestok pretstavuva promet vo ekonomska smisla (na pr. na upravitelot na imotot) sprema klientot. Ponudata na izvr{uvawe promet (podgotvenost za ispolnuvawe) mo`e da pretstavuva promet vo ekonomska smisla, dokolku za toa se pla}a nadomestok. (3) Razmena na ispolnuvawa ne postoi, koga se poni{tuva odreden promet na dobra, na pr. zaradi vistinski nedostatoci (vra}awe na dobroto). Pri vra}awe na dobroto po izvr{eniot promet na dobra se vr{i ispravka na danokot i na prethodniot danok spored ~len 22 stav 1 od ZDDV. Dali }e postoi vra}awe na dobra ili povraten promet na dobra koj podle`i na odano~uvawe, se ocenuva od gledna to~ka na prvobitniot primatel na dobroto, a ne od gledna to~ka na prvobitniot ispora~atel. (4) Dogovorniot ili licencniot prenos na fudbaler so pla}awe na obes{tetuvawe za prenosot pretstavuva promet vo ekonomska smisla na fudbalskiot klubprenesuva~ sprema klubot-primatel. Primer: Fudbaler, koj sklu~il dogovor so odreden fudbalski klub se osloboduva od dogovornite obvrski zaradi negov premin vo stranski fudbalski klub. Stranskiot klub pla}a obes{tetuvawe za prenosot (vo vrska so mestoto na uslugata, vidi poglavje 29 stav 26 od DDVU). (5) Iznajmuvaweto na personal za nadomestok, na pr. so nadomest na izdatocite, se vr{i na~elno vo ramkite na razmenata na ispolnuvawa. Pri osloboduvaweto na rabotnici od strana na pretpriema~ot so nadomest na izdatocite (plati, socijalni pridonesi i sl.), na pr. za potrebite na Crveniot krst, za slu`bi za pomo{ pri elementarni nepogodi, za protivpo`arnite slu`bi ili za voeni ve`bi, ne postoi razmena na ispolnuvawa.

Dadeni se dva prometa. (3) Koga na odreden dano~en obvrznik mu se ispla}aat tro{ocite od sudska postapka od sprotivnata strana na sporot. (4) Koga principalot mu pla}a otpremnina na svojot trgovski zastapnik vo slu~aj na prestanok na me|usebniot dogovor. (2) Dogovornite penali. isto taka. eden od firmata sprema A. Istoto va`i i za taksi ili tro{oci za opomena koi gi napla}a odreden dano~en obvrznik od svoite zadocneti pla}a~i. (5) Obes{tetuvawata sprema zakupodavecot ili zakupoprima~ot za predvremenoto napu{tawe na iznajmenite prostorii ili za ukinuvawe na tekovniot dogovor za zakup ne pretstavuvaat nadomestok na {teta. Ako samoto o{teteno lice ja otstrani samostojno nemu pri~inetata {teta po nalog na o{tetuva~ot. Stvarniot nadomestok na {teta postoi osobeno vo slu~aite na otstranuvawe na posledicite od {tetata od strana na o{tetuva~ot ili od nego zadol`en samostoen pomo{nik vo ispolnuvaweto. Nadomestokot na {teta ne se vr{i zatoa {to ispolnuva~ot primil odreden promet. Istoto va`i i vo slu~ai koga pobaruvaweto vo forma na otpremnina vtasuva so smrtta na trgovskiot zastapnik. Pritoa. ne pretstavuva nadomestok za odredeniot promet na dobra. tuku zatoa {to e dol`en spored zakonot ili dogovorot da ja priznae {tetata i nejzinite posledici. (6) Pari~niot iznos koj go dobiva prodava~ot kako zamena vrz osnova na kreditno osiguruvawe na ispora~ana stoka. za koi ima obvrska na garancija sprema kupuva~ot. A dava nalog na firma za popravka na vozila za otstranuvawe na {tetata. tuku za nadomest na {teta. nadomestokot na {teta ne postoi. pri pla}awe na pari~no obes{tetuvawe od strana na o{tetuva~ot. pri otstranuvawe na {tetata od strana na o{tetenoto lice ili na treto lice po negovo zadol`enie.protivispolnuvawe za odreden promet na dobra ili na uslugi. Ako dano~niot obvrznik-ispolnuva~ gi plati dogovornite penali sprema primatelot na ispolnuvaweto.pa duri i delumno . Nadomestuvaweto na iznosot od fakturata od B sprema A pretstavuva nadomestok. tuku nadomestok za ispolnuvaweto platen od principalot za steknatite imotni prednosti koi nastanale so vr{eweto na dejnosta kako trgovski zastapnik. tuku nadomestok za odreden promet. imaat karakter na obes{tetuvawe. obes{tetuvaweto }e se smeta za nadomestok vo ramkite na odredenata razmena na ispolnuvawa. vo toj slu~aj ne postoi namaluvawe na nadomestokot. koga obes{tetuvaweto pretstavuva fakti~ko .-4- Poglavje 3 Nepostoewe na razmena na ispolnuvawa Nadomestok na {teta (1) Kaj vistinskiot nadomestok na {teta nedostasuva razmenata na ispolnuvawa. Nasproti toa. Istoto va`i i koga proizvoditelot mu gi nadomestuva na trgovecot materijalnite tro{oci i tro{ocite za plati nastanati kako posledica na otstranuvaweto na {tetata. B mu go nadomestuva na A iznosot od fakturata. bez poseben nalog daden od liceto zadol`eno za nadomestuvaweto. Ako primatelot na ispolnuvaweto e dol`en da plati dogovorni penali sprema dano~niot obvrznikispolnuva~. tuku obes{tetuvawe. vo toj slu~aj vakvoto pla}awe ne pretstavuva obes{tetuvawe. (7) Ako odreden trgovec izvr{i otstranuvawe na nedostatoci vrz dobra kupeni kaj nego. . vo toj slu~aj postoi nadomestok na {teta. za obes{tetuvawa. koi se pla}aat zaradi neispolnuvawe ili nesoodvetno ispolnuvawe na dogovori. kamatite za vtasanost i procesnite kamati se smetaat. Primer: Liceto A do`ivuva soobra}ajna nesre}a so zna~itelna o{teta na negovoto vozilo. a vtor promet od A sprema B. vo toj slu~aj ne se raboti za del od nadomestok za odreden promet. Zateznite kamati. ne doa|a do promena na nadomestokot. vo toj slu~aj ne postoi zgolemuvawe na nadomestokot. O{tetuva~ot B go zadol`uva A da ja otstrani {tetata.

~lenarini postojat koga pridonesite se ednakvo golemi ili koga istite se presmetuvaat spored merilo koe va`i podednakvo za site ~lenovi. prihodi. imotna sostojba. iznajmi. vo toj slu~aj postoi razmena na ispolnuvawa. status. Ispolnuva~ ili primatel na ispolnuvaweto mo`e da bide kako dru{tvoto. Ednakvosta ili ednakvoto merilo. . Besplatniot promet na dru{tva sprema nivnite sodru`nici se opfa}a so primena na ~len 3 stav 3 to~ka 2 i ~len 6 stav 3 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 13 od DDVU ). sodru`nikot mo`e da izbira dali odredenoto dobro }e go otu|i. me|u dru{tvoto i negovite sodru`nici mo`e da dojde i do razmena na ispolnuvawa. Vo sekoj od slu~aite postoi poseben dogovor za pla}awe nadomestok (razmena na ispolnuvawa). taka i sodru`nikot. Ottuka. Sodru`ni~ki pridones bi postoel vo slu~aj koga sodru`nikot dava odreden pridones koj mu se nadomestuva so u~estvo vo dobivkata i vo zagubata. Primer 2: Sodru`nikot B mu dava na sopstvenoto dru{tvo pozajmica i dobiva za istata kamata. Ednakvosta postoi i koga pridonesite se napla}aat spored karakteristika edinstvena za site ~lenovi ili koga visinata na pridonesite se utvrduva spored li~nite osobini na ~lenovite. toj mu iznajmuva na dru{tvoto proizvodstveni ma{ini za odredena zakupnina. Pritoa e bez zna~ewe pra{aweto. Primer 1: Sodru`nikot A vlo`uva vo dru{tvoto pari (vlo`uvawe vo pari) i stvari (vlo`uvawe vo stvari). zdru`enieto vr{i promet koj slu`i za namiruvawe na poedine~nite potrebi na sekoj od ~lenovite i ako za istoto napla}a pridonesi soodvetno na fakti~koto ili pretpostavenoto koristewe na dejnosta na zdru`enieto. nasproti toa. dali prometot ima za svoja osnova postoewe na odredena statutarna obvrska. Tuka ne e dogovoren poseben nadomestok za vlo`uvaweto (nema razmena na ispolnuvawa). ne se odlu~uva~ki sami po sebe za ocenuvawe na postoeweto na fakti~ki ~lenarini. Istovremeno. vo toj slu~aj nedostasuva razmenata na ispolnuvawa so poedine~nite ~lenovi. a ne za nadomestok. vlo`i (vlo`uvawe vo stvari) ili }e ja vlo`i negovata namena (vlo`uvawe na namena). ^lenarini kaj zdru`enija (9) Ako odredeno zdru`enie vr{i promet koj slu`i za zaedni~kite potrebi na site ~lenovi i ako za toa zdru`enieto napla}a (fakti~ki) ~lenarini. a delumno na zaedni~kite potrebi na ~lenovite. (10) Fakti~ki. vo toj slu~aj ~lenarinite se delat na nadomestoci i fakti~ki ~lenarini. promet. Delot od pridonesite koj otpa|a na prometite koi podle`at na odano~uvawe se izedna~uva so dano~nata osnova koja se utvrduva spored ~len 19 stav 2 to~ka 1. (11) Dokolku odredeno zdru`enie vr{i prometi koi slu`at delumno za pokrivawe na poedine~nite potrebi. dokolku sodru`nikot vr{i odreden promet za poseben nadomestok. povrzano so stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV. vo toj slu~aj nedostasuva razmenata na ispolnuvawa so poedine~nite sodru`nici. (2) Postoi razmena na ispolnuvawa me|u sodru`nik i dru{tvo vo koe liceto ima udel. Poglavje 4 Razmena na ispolnuvawa kaj trgovski dru{tva i drugi zdru`uvawa na lica Op{to (1) Ako odredeno trgovsko dru{tvo ili drugo zdru`uvawe na lica (vo natamo{niot tekst: dru{tvo) vr{i prometi koi se vo zaedni~ki interes na site sodru`nici i ako dru{tvoto napla}a sodru`ni~ki pridonesi za ispolnuvaweto. na primer spored starost. Sepak. sepak.-5- (8) Vo slu~aj na predvremeno okon~uvawe na dogovor za lizing. dogovorno utvrdenite pla}awa koi treba u{te da se izvr{at se smetaat za obes{tetuvawe. Ako. Vlogovite se vra}aat so u~estvo vo dobivkata ili vo zagubata.

pri davaweto na koristewe na dobra na semejni dru{tva. nitu sodru`nikot imaat pravo da izvr{at odbivka na danokot na dodadena vrednost koj bil iska`an vo fakturata pri steknuvaweto na dobroto. a) Sodru`nikot go stava dobroto na raspolagawe za nadomestok. vo toj slu~aj na stranata na sodru`nikot postoi usluga koja podle`i na odano~uvawe vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. dokolku za vakvoto dejstvuvawe bile odlu~uva~ki delovnite motivi. b) Sodru`nikot go stava na raspolagawe dobroto bez nadomestok.-6- Poedine~ni slu~ai (3) Pra{aweto na stavawe na raspolagawe na dobra od strana na sodru`nicite na dru{tvoto vo koe tie imaat udeli se razgleduva vo zavisnost od toa. Sodru`nikot ne dobiva poseben nadomestok za toa. Primer 5: Grade`en pretpriema~ e ~len na rabotna zadruga i istoto stava besplatno na raspolagawe svoi grade`ni ma{ini (vlo`uvawe na namena). 1. Dru{tvoto mu pla}a na sodru`nikot poseben nadomestok za koristeweto na tovarnoto vozilo. na primer fiksna zakupnina ili iznos koj zavisi od fakti~koto koristewe na voziloto. Ako sodru`nikot go stava dobroto besplatno na raspolagawe na dru{tvoto. b) Sodru`nikot go stava dobroto besplatno na raspolagawe. Primer 3: Sodru`nikot na trgovsko dru{tvo steknuva za svoja smetka tovarno vozilo koe go registrira na svoe ime i koe go stava na raspolagawe vo poln obem na dru{tvoto. Primer 4: Sodru`nikot na trgovsko dru{tvo steknuva za svoja smetka tovarno vozilo koe go registrira na svoe ime i koe go stava vo poln obem na raspolagawe vo dru{tvoto. Sodru`nikot dejstvuva edinstveno kako sodru`nik. Besplatnoto stavawe na raspolagawe na grade`nite ma{ini sprema dru{tvoto nema da pretstavuva besplatna usluga od strana na sodru`nikot vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Kaj davaweto na koristewe se raboti za promet izvr{en vo ramkite na poleto na stopanskata dejnost koe podle`i na odano~uvawe. sodru`nikot mo`e da go odbie kako prethoden danok danokot na dodadena vrednost iska`an vo fakturata za nabavkata na dobroto staveno na raspolagawe. a) Sodru`nikot go stava dobroto na raspolagawe za nadomestok. Toj mu dava na koristewe na dru{tvoto dobro koe pretstavuva sostaven del od imotot koj e podreden na stopanskata dejnost na sodru`nikot. vo toj pogled liceto ne dejstvuva kako dano~en obvrznik. na~elno. 2. toj ima edinstveno pravo na u~estvo vo dobivkata spored statutot ili osnova~kiot dogovor (vlo`uvawe na namena). na primer. Samiot sodru`nik dejstvuva kako dano~en obvrznik. . Kako vo slu~aite na stavaweto na raspolagawe so nadomestok taka i kaj besplatnoto stavawe na raspolagawe. slobodno da odlu~uva za toa. vo koe svojstvo }e stane aktivno za dru{tvoto. samiot sodru`nik stanuva dano~en obvrznik. Tuka se raboti za usluga izvr{ena vo ramkite na stopanskata dejnost koja nema da podle`i na odano~uvawe zaradi nepostoewe na nadomestok. Nitu dru{tvoto. Sodru`nikot steknuva dobro koe go stava na raspolagawe za koristewe od strana na dru{tvoto. dali sodru`nicite dejstvuvale samo vo svojstvo na sodru`nici ili se i samite dano~ni obvrznici i dali stavaweto na raspolagawe bilo izvr{eno so nadomestok ili bez nego. Razmena na ispolnuvawa mo`e da postoi i vo slu~ai koga voziloto go koristi isklu~ivo samiot sodru`nik. Toa mo`e da bide slu~aj. Ako dobroto se stava na raspolagawe od nedelovni pri~ini. So prenosot na pravoto na koristewe na voziloto od strana na dru{tvoto. Nadomestokot se sostoi vo posebniot iznos koj go pla}a dru{tvoto. Sodru`nikot mo`e.

8. ako dano~niot obvrznik ima za izvr{eniot promet sprema poedine~niot rabotnik neposredno pravo na pari~no pla}awe ili na drugo protivispolnuvawe vo pari~na vrednost koe ne se sostoi vo vlo`uvawe trud. duri i ako istite se vr{at bez nadomestok. obukata i doobukata. za {to rabotnikot dava kako protivispolnuvawe del od svojot trud. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. Davawa sprema vrabotenite so prete`no deloven int eres (4) Davawata sprema vrabotenite. obezbeduvaweto na smestuvawa vo gradinki na pretprijatieto. Davaweto mora da bide izvr{eno za privatni potrebi na vrabotenite. 3. Davawa bez nadomestok (3) Davaweto na dobra (stvarni davawa) i vr{eweto na uslugi sprema vrabotenite za nivni li~ni potrebi podle`at na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 i ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Isto taka.-7- Poglavje 5 Davawe na dobra i na uslugi sprema vrabotenite Davawa so nadomestok (1) Ako dano~niot obvrznik (rabotodavec) im dade na svoite vraboteni kako nadomestok za izvr{enite raboti i plata vo natura pokraj voobi~aenata plata. tuku namaluvawe na cenata. Davawa od vakov vid postojat koga delovno motiviranite merki imaat za posledica namiruvawe na li~nite potrebi na rabotnikot. Pritoa e nebitno dali vraboteniot go pla}a posebno nadomestokot sprema dano~niot obvrznik ili dano~niot obvrznik go zadr`uva soodvetniot iznos od pari~nata naemnina. . Davawata pri delovni manifestacii vo visina do 3.e. podobruvaweto na rabotnite uslovi. 4.i prometot sprema otpu{teni rabotnici. 6. stavaweto na raspolagawe na prostori za parking na imotot na pretprijatieto. medicinskata nega i preventivniot lekarski pregled na vrabotenite. se poa|a od pretpostavkata na postoewe promet so nadomestok. Vo odnos na davawata po namaleni ceni od voobi~aenite. (2) Spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. na primer obezbeduvaweto na prostorii za odmor i rekreacija. Za davawa bez nadomestok. stavaweto na raspolagawe na rabotni sredstva i rabotna obleka. no po namaleni ceni od voobi~aenite. potrebi koi ne se povrzani so rabotniot odnos. dano~natata osnova se utvrduva spored ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (vo vrska so toa. Ovaa situacija. so posebno presmetan nadomestok. koga vraboteniot se anga`ira na rabota vo mesta nadvor od `iveali{teto ili prestojuvali{teto. vo toj slu~aj. 7. koga merkata e povrzana so oblikuvaweto na tekot na rabotata.000 denari po vraboten godi{no. t. predmet na odano~uvawe pretstavuva i prometot na dobra ili na uslugi koi dano~niot obvrznik gi vr{i sprema svoite vraboteni ili sprema na niv bliski lica vrz osnova na rabotniot odnos. po pravilo. 5. vrz osnova na porane{en raboten odnos. 3 i 4 od DDVU). se pretpostavuva. kako i prometot sprema lica na obuka pretstavuvaat predmet na odano~uvawe. so vakvoto davawe na dobra (isporaka) ili izvr{uvawe na usluga. vidi poglavje 35 od DDVU). koi se posledica prete`no na delovniot interes na rabotodavecot. Tuka osobeno spa|aat: 1. Odobruvaweto rabat od strana na dano~niot obvrznik pri kupuvaweto stoki od strana na negovite sorabotnici ne pretstavuva promet so nadomestok. obezbeduvaweto sobi za no}evawe. kako i na prostorii za tu{irawe i kapewe za site vraboteni. Pritoa. 2. dano~nata osnova se utvrduva spored ~len 19 stav 2 to~ka 3 od ZDDV (vo vrska so toa. dano~niot obvrznik vr{i promet so nadomestok vo smisla na ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. no ovaa posledica bila vo senka na delovno motiviranite merki. ne podle`at na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost. {to e vo nadle`nost na rabotodavecot. vidi poglavje 34 stavovi 1.

pravata ne pretstavuvaat dobra koi mo`at da se prenesuvaat vo ramkite na prometot na dobra. (5) Kaj podarocite dadeni kako izraz na vnimanie mo`e da se vr{i neodano~uvawe od pri~ini na administrativno poednostavuvawe. istoto e povrzano so gra|ansko-pravniot prenos na sopstvenosta. koja ekonomski se smeta za drugo dobro na pravniot promet namesto zbirot na poedine~nite dobra. Naplata preku proda`ba na tu|i stvari (3) Za prenos na pravoto na raspolagawe ne se smeta: 1. `ivotni. prehranbeni proizvodi. prakti~na vrednost) ili na klientelata. Za promet na dobra se smeta i prenosot na vrednosta na firmata (delovna. nema da pretstavuva promet na dobra. delovno-pravnata konfiskacija na dobro. Nesobranite zemji{ni proizvodi. a koi voobi~aeno se razmenuvaat vo op{testvenoto sekojdnevie i koi ne doveduvaat do zna~itelna imotna prednost za vraboteniot.500 denari vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. Primatelot na dobroto mora da e fakti~ki vo sostojba da go koristi dobroto kako sopstvenik i da mo`e istoto da go otu|uva. Spored toa. na primer za vreme na vonreden deloven sostanok ili sednica. Spored toa. za podaroci kako izraz na vnimanie se smetaat povremenite davawa na dobra vo visina do 1. Tuka pripa|aat i ekonomski dobra koi vo ekonomskiot promet se smetaat za materijalni stvari (~len 3 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). koj bil kone~no izvr{en od strana na u~esnicite na prometot i za koj iska`ale volja stranite na prometot. odobrenata podgotvenost za prenos na pravoto na raspolagawe so nadomest.500 denari. prenosot na prava pretstavuva usluga (poglavje 7 od DDVU). prenosot na sopstvenost kako obezbeduvawe (zalog) i 2. mo`at da pretstavuvaat sekoj oddelno za sebe samostoen predmet na prometot i predmet koj e odvoen za sebe nasproti zemji{teto. besplatniot organiziran prevoz za vrabotenite od nivnoto `iveali{te ili prestojuvali{te do rabotnoto mesto so prete`en deloven motiv na rabotodavecot za obezbeduvawe na istiot. tuku usluga. seto toa prete`no vo deloven interes za povolno ureduvawe na tekot na rabotata i ~ija vrednost ne nadminuva 1. Za podaroci kako izraz na vnimanie va`at davawa na rabotodavecot koi mo`at da se smetaat za podaroci spored nivniot vid i nivnata vrednost. kako na primer posevot. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. Za promet na dobra se smeta i slu~ajot. Vo pravoto. Za podaroci kako izraz na vnimanie se smetaat i pijalaci i drugi prehranbeni proizvodi koi rabotodavecot gi stava na raspolagawe za besplatna konsumacija vo pretprijatieto od strana na negovite rabotnici. no toa ne mora vo sekoj slu~aj da bide povrzano so nego. Prenosot na pravoto na raspolagawe pretstavuva dejstvie od prete`no fakti~ka priroda. Istoto va`i i za jadewa koi rabotodavecot im gi stava besplatno na raspolagawe na vrabotenite po povod i vo tekot na odreden vonreden raboten anga`man. Zbirna stvar pretstavuva opfa}awe na pove}e samostojni predmeti vo edna edinstvena celina. na primer cve}iwa. knigi ili audio-materijali koi mu se davaat na vraboteniot ili na nemu blisko lice po odreden li~en povod. Prenos na pravoto na raspolagawe (2) Pod poimot na prenos na pravoto na raspolagawe se podrazbira prenosot na ekonomskata supstanca na dobro od ispolnuva~ot sprema primatelot na dobroto. Nasproti toa. kako i zbirni stvari). . koga odredeno dobro se prodava i se prenesuva so zadr{ka na pravoto na sopstvenost. Kon ~len 3 do 8 od ZDDV Poglavje 6 Promet na dobra Dobra (1) Dobra vo smisla na ~len 3 stav 1 od ZDDV se materijalni dobra (stvari.-8- 9.

5. Uslugite mo`at da se sostojat od storuvawe (pravno sovetuvawe.n. na primer: 1. zdobivaweto so pravoto na koristewe ili so nasledeno pravo na gradba. prenosot na vesti za nivno objavuvawe. Dva prometa postojat i vo slu~aite. 4. posreduvawe). Razgrani~uvawe me|u prometot na dobra i uslugite (2) Ako odreden edinstven promet sodr`i kako elementi na promet na dobra. se vr{i naplata na obezbeduvaweto od strana na davatelot obezbeduvaweto vo ime na primatelot na obezbeduvaweto. 6. Uslugi se. zalogoprima~ot prodava stvari kaj koi izminal rokot na ra~na zaloga.-9- Pri prenosot na imot kako obezbeduvawe (zalog). Naplatata preku dobrata preneseni kako obezbeduvawe doveduva do dva prometa i toa do eden promet na dobra izvr{en od davatelot na obezbeduvaweto sprema primatelot na istoto i do promet na dobra od primatelot na obezbeduvaweto sprema steknuva~ot. taka i elementi na usluga. tretmanot kako promet na dobra ili na uslugi }e zavisi od ekonomskiot karakter na prometot. Primer: Dano~niot obrznik A e zanaet~ija. duri vo momentot vo koj istiot }e go iskoristi pravoto na naplata na svoite pobaruvawa preku obezbeduvaweto. Vo momentot na otu|uvaweto nastanuvaat dva prometa. tuku vo tie slu~ai se raboti za promet na dobra od strana na dol`nikot neposredno sprema steknuva~ot na dobroto. {to istoto go otu|uva sprema V. zanaet~iski uslugi bez zna~itelno vlo`uvawe materijal. prenosot na idealni udeli vo sopstvenost . stavaweto na raspolagawe na nestandardiziran softver koj e izgotven specijalno spored barawata na korisnikot ili na postoen softver spored individualnite potrebi na korisnikot. kako i obezbeduvaweto na neza{titeni iskustva i tehni~ki znaewa. odobruvaweto pozajmici) ili nestoruvawe (otka`uvawe od pravoto na konkurencija na pazarot). stavaweto na raspolagawe na proektantski crte`i i planovi za tehni~ki grade`ni proekti. stav 2 to~ka 2 od ZDDV). prenosot na stadarden ili individualen softver po elektronski pat (na pr. najnovi softverski dopolnenija (Updates) se smeta za usluga. na (4) Ako se vr{i javno naddavawe ili slobodna proda`ba na odredena stvar vo ramkite na postapka na prisilna naplata od strana na sudski izvr{itel ili na drug dr`aven organ na prisilna naplata. ili 2. Po istek na edna godina A stanuva plate`no nesposoben. toga{ vo tie slu~ai ne postoi promet na dobra od strana na dol`nikot sprema javno-pravnoto telo vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV kon koe pripa|a organot na prisilna naplata i istovremeno nema da postoi promet na dobra od strana na dadeniot organ sprema steknuva~ot na dobroto. a B go ispora~uva istoto na V. Poglavje 7 Uslugi Poim (1) Za usluga se smeta sekoja aktivnost koja ne pretstavuva promet na dobra vo smisla na ~len 3 od ZDDV (~len 6. B go prodava dobroto koe mu e dadeno kako obezbeduvawe na na~in. 2. 3. stavaweto na raspolagawe na fotografii za reklamni celi. Pritoa se zema predvid voljata na dogovornite strani. primatelot na obezbeduvaweto go steknuva pravoto na raspolagawe vrz imotot daden kako obezbeduvawe. trpewe (iznajmuvawe ili davawe pod zakup na imot ili na podvi`no dobro. proda`bata na standarden softver i na t. Kako obezbeduvawe na kredit toj dava na zalog odredeno dobro od negovoto pretprijatie na kreditniot institut B. prevoz. preku internet).u~estva. . koga: 1. A go ispora~uva dobroto na B.

. stavaweto na raspolagawe na fotografii za objavuvawe od strana na izdava~ki ku}i. prenosot na  know­how i na rezultati od ispituvawa na javnoto mislewe na poleto na istra`uvaweto na pazarot. pritoa igra ekonomskata sodr`ina na izvr{enite prometi. 10. Predmet na sporedniot promet mo`e da bide kako eden nesamostoen promet na dobra. ako istiot e sporeden vo sporedba so osnovniot promet. da mora. proizvodstvoto na fotokopii. lizing (3) Ako dogovornite elementi kaj dogovorot za zakup so pravo na kupoproda`ba otstapuvaat bitno od onie elementi koi se voobi~aeni vo slu~ajot na ednostavnoto prenesuvawe na pravoto na koristewe. }e se smeta za sporeden promet kon odreden osnoven promet. na~elno. No. 11. bro{uri) i ako im se prenesuva pravoto na raspolagawe na primatelite na ovie dobra. ako istiot e vo tesna vrska so nego vo smisla na negovo ekonomski opravdano dopolnuvawe i ako istiot nastanuva po voobi~aeniot redosled. Odlu~uva~ki faktor. pove}e procesi koi gra|ansko-pravno se smetaat za samostojni i se razgleduvaat poedine~no sekoj za sebe. Ova va`i vo slu~ai koga za sporedniot promet se bara i se pla}a poseben nadomestok. od gledna to~ka na dano~noto pravo. da se razgleduvaat kako edinstven ekonomski proces. (2) Procesite koi pripa|aat zaedno ne mo`at da se smetaat za edinstven promet zaradi toa {to istite slu`at za postignuvawe na edna edinstvena ekonomska cel. prometot }e se smeta za promet na (isporaka na delo). Istoto va`i i vo slu~ai koga primatelot na prometot }e izrazi soglasnost sprema vr{itelot na prometot za vakvata podelba na prometot. dokolku istite pripa|aat ekonomski zaedno i dokolku mo`at da se smetaat za edna nedeliva celina. Poglavje 8 Edinstvenost na prometot (1) Pra{aweto dali postoi eden edinstven promet ili pove}e samostojni prometi koi treba da se razgleduvaat odvoeno. Promet na dobra postoi i vo slu~ai koga predmetot na lizingot ekonomski mu pripa|a na primatelot na lizingot. Faktot. Obezbeduvaweto na ofset-filmovi koi mo`at da se koristat neposredno za pe~atewe na reklamni materijali vo ramkite na postapkata na ofset-pe~at. otu|uvaweto na skici na modeli. 8. 12. sudbinata na osnovniot promet (~len 8 ZDDV). kako i za primenata na propisite za osloboduvawe od danok i za primena na dano~nata stapka. ako od kopiite se sozdavaat novi predmeti (knigi. vo toj slu~aj mo`e da postoi promet koj spored svoite efekti odgovara na proda`bata na rati i koj }e pretstavuva promet na dobra. nasproti toa. Edinstveniot ekonomski proces ne mo`e od gledna to~ka na DDV-pravoto da se deli na pove}e prometi. vo toj slu~aj predavaweto na dobroto od strana na davatelot sprema primatelot na lizingot }e pretstavuva promet na dobra vo zavisnost od uslovite od ~len 3 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. Dogovor za zakup so pravo na kupoproda`ba. (3) Sporednite prometi ja delat. Ako dobrata se prenesuvaat vo ramkite na postapkata na lizing. pretstavuva promet na dobra. .10 - 7. 9. ima posebno zna~ewe za odreduvaweto na mestoto i vremeto na prometot. taka i edna nesamostojna usluga. Prometot. stavaweto na raspolagawe na filmovi podgotveni za emituvawe od strana na proizvoditel na filmovi kako proizvodstvo po nalog. ne e dovolen za toa istite da se smetaat za edna celina od gledna to~ka na DDV-pravoto. Na~eloto na edinstvoto na prometot doveduva do toa. deka poedine~nite prometi imaat za svoja gra|ansko-pravna osnova sklu~uvawe na eden edinstven dogovor i {to za niv se pla}a eden sevkupen nadomestok. od gledna to~ka na DDV-pravoto. prenosot na izdava~ki prava.

11 - Sporeden promet za isporaka na dobro (promet) mo`e spored ~len 17. toj vr{i sopstven promet (sopstven promet na dobra ili uslugi).~len 18 to~ka 3 od ZDDV). Sepak. nasproti toa. samo ako posrednikot i' gi soop{ti na dogovornata strana imeto i adresata na liceto zastapuvano od nego. vidi stav 10 od ova poglavje). Koga sprema zastapnikot se vr{at pla}awa za prometot na dobra ili za uslugata. Sopstven promet (2) Ako vr{itelot na prometot na dobro ili na uslugata deluva vo svoe ime i za svoja smetka. Istoto va`i i vo slu~ai. neophodno e zastapnikot da ne deluva samo vo ime. vo tu|o ime i za tu|a smetka (posredni~ki promet). Polavje 9 Sopstven promet. deka toj stapuva vo neposredni pravni odnosi so treto lice. prevoz i osiguruvawe na dobroto (poglavje 30 stav 5 od DDVU). od gra|ansko-pravna i dano~no-pravna gledna to~ka prometot se podreduva kon zastapuvanoto lice (principalot). koga liceto kako glaven pretpriema~ se poslu`uva so samostoen pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~) koj svojot promet go vr{i sprema nego (vidi poglavje 15 od DDVU). Ocenuvaweto na pra{aweto. Proda`ba vo sopstven proda`en objekt (5) Imateli na proda`ni objekti. Toj e dol`en da ja odano~i samo posredni~kata provizija. natovar i istovar. tuku i za smetka na zastapenoto lice (vidi Isto taka. Nadomestokot za posredni~kiot promet se ograni~uva na posredni~kata provizija. (4) Od dano~no-pravna gledna to~ka. Zastapnikot vr{i posredni~ki promet (usluga) sprema zastapuvanoto lice. kako i vo tu|o ime i za svoja smetka (nepravo posredni{tvo). Toj e dol`en da go odano~i celokupniot nadomestok od proda`bata. koga so deluvaweto vo tu|o ime u~esnicite go vr{at zatskrieno. i ako izvr{i presmetuvawe so zastapuvanoto lice vo pogled na pla}awata primeni za prometot na dobra ili za izvr{enite uslugi. koj vo ovie slu~ai vr{i promet na dobra ili uslugi (kako dano~en obvrznik). prometot go vr{i zastapnik (posrednik) vo tu|o ime i za tu|a smetka (toj samo fakti~ki go realizira prometot). komisionen promet. Na primatelot na ispolnuvaweto mora pri sklu~uvaweto na zdelkata da mu e poznato spored okolnostite na slu~ajot. Prometot na dobra se smeta za izvr{en od strana na zastapuvanoto lice (~len 4 stav 3 od ZDDV). Zastapnikot vr{i posredni~ki promet sprema principalot. ova nema da va`i vo slu~ai. Posredni~ki promet (3) Ako. Istoto va`i soodvetno i za posreduvaweto vo vr{eweto uslugi. a ne zastapenoto lice (nepravo posredni{tvo. Primer 1: Zastapnik vr{i proda`ba na odredena stoka vo ime i za smetka na principalot. Imatelot na . stav 2 od ZDDV da bide pakuvawe. posredni~ki promet postoi. posredni~ki promet.. nepravo posredni{tvo (1) Prometot na dobra i uslugite mo`at da se vr{at vo svoe ime i za svoja smetka (sopstven promet). vo toj slu~aj. na~elno se utvrduva vrz osnova na gra|ansko-pravnite odnosi me|u u~esnicite. koi prodavaat stoki vo sopstven proda`en objekt (tuka se vbrojuvaat i iznajmeni delovni prostorii). koga e prepoznatlivo deka zastapnikot (posrednikot) go izvr{il prometot na dobra ili uslugata vo ime na zastapenoto lice. Posredni~kiot promet }e se priznae. se smetaat za samostojni trgovci od gledna to~ka na danokot na dodadena vrednost. zaradi ograni~uvawe na nadomestokot na posredni~kata provizija. vo svoe ime i za tu|a smetka (komisionen promet). taka {to prometot na dobroto ili izvr{uvaweto na uslugata go vr{i zastapnikot kako negov sopstven promet. Proda`bata na stokata se zasmetuva kon principalot kako negov sopstven promet.

ne e biten vo pogled na pra{aweto dali postojat sopstveni trgovski ili posredni~ki zdelki. Se smeta. ne se pravi razlika me|u slu~aite. koi gi nudat vo ugostitelskite objekti vrabotenite na drug dano~en obvrznik. nasproti toa. kako i vtor promet so predavaweto na dobroto od komisionerot na odreden kupuva~. Liceto se izedna~uva so samostojniot trgovec ili samostojniot vr{itel na uslugi. kako i vr{eweto uslugi vo svoe ime i za tu|a smetka (~len 7 stav 2 od ZDDV). Komisionen promet (7) Lica. deka B ja primil prevoznata usluga od V i samiot izvr{il prevozna usluga sprema A. Prometot na dobrata mu se pripi{uva na dano~niot obvrznik kako negov sopstven promet. B e dol`en da go odano~i celokupniot nadomestok. Za taa cel. Zaradi izbegnuvawe na prakti~ni te{kotii. Primer 4: Rabotilnica za slepi lica mu ovozmo`uva na odreden dano~en obvrznik da vr{i promet na nivnite dobra vo nivno ime.. cve}iwa. koi nastapuvaat kako vr{iteli na promet vo svoe ime i za tu|a smetka. kako {to e toa slu~aj so nastapuvaweto kako posrednik (vidi gi stavovite 3 i 4 od ova poglavje). Tuka se vbrojuva proda`en komision na dobra (~len 3 stav 2 to~ka 4 od ZDDV). kako i vtor promet so predavaweto na dobroto od strana na komisionerot sprema komitentot. se smeta deka liceto ja primilo i izvr{ilo uslugata vo smisla na ~len 7 stav 2 od ZDDV. Postojat dva prometa. od koe toj go nabavuva dobroto i primatelot na istoto se vospostavat neposredni pravni odnosi. t. (9) Ako odredeno lice vr{i usluga vo svoe ime i za tu|a smetka (uslu`en komision). toj dobiva od A provizija od 10% od proda`nata cena. se smeta deka vr{at sopstven promet. nastapuvaweto na imatelot na proda`niot objekt pred negovite klienti. Primer 3: Dostavuva~ot A go zadol`uva {pediterot B da izvr{i prevoz na stoka do liceto G. no vo stvarnost za svoja smetka (neprav posrednik). no za negova smetka. kupovniot komision na dobra. odredeno lice vr{i promet na dobra ili uslugi vo tu|o ime. (6) Na~elata vo vrska so proda`bata vo sopstven proda`en objekt ne va`at za proda`bata na stoki. Primer 2: Liceto B prodava po komitentski nalog sliki od odredena zbirka na razni kupuva~i. Kako kraen ishod. B nastapuva kako proda`en komisioner vo svoe ime i za smetka na A. Biten e nadvore{niot odnos. Kaj nabavniot komision nastanuva eden promet na dobra so predavaweto na dobroto od prodava~ot na komisionerot. koj ja stava stokata na raspolagawe.. a ne samo negovata provizija. }e se smeta deka izvr{ilo sopstven promet. Eden promet na dobra od komitentot A sprema komisionerot B i vtor promet na dobra od B sprema kupuva~ot. Interniot odnos me|u imatelot na proda`niot objekt i negoviot deloven partner. . (8) Kaj proda`niot komision nastanuva eden promet na dobra so predavaweto na dobroto na zadol`enoto lice (komisionerot) od strana na principalot (komitentot). spisanija itn. Nepravo posredni{tvo (10) Ako.e. B go zadol`uva prevoznikot V da go izvr{i prevozot do G vo svoe ime i za smetka na A.12 - proda`en objekt mo`e da bide posrednik samo ako me|u liceto. se dozvoluva kaj proda`niot komision za moment na prometot na komitentot sprema komisionerot da va`i momentot na isporakata na komisionoto dobro sprema primatelot na istoto. vo koi posrednikot vr{i usluga vo svoe ime i za svoja smetka (stav 2 od ova poglavje). Rabotilnicata za slepi lica vr{i usluga (odobruvawe na promet) sprema dano~niot obvrznik. na pr.

Licitacijata ili proda`bata se smetaat za promet na dobra od dol`nikot vo izvr{nata postapka sprema steknuva~ot na kamionot ( e d e n promet. Pomali tehni~ki pomo{ni sredstva. Dodatoci ili drugi sporedni stvari (2) Vo pogled na pra{aweto. dali se raboti za dodatoci ili za drugi sporedni stvari.. vidi poglavje 6 stav 4 od DDVU). re~enica 2 od ZDDV). izveduva~ot na deloto }e zapo~ne da vr{i isporaka na delo duri otkako samiot }e nabavi osnoven materijal ili del od nego. Samata neophodnost na materijalot. ne go pravi se' u{te materijalot za osnoven materijal. ne e biten soodnosot me|u vrednosta na trudot ili na uspehot vo rabotata i materijalite nabaveni od izveduva~ot na deloto. (2) Istoto va`i soodvetno i za vr{eweto uslugi (~len 6 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). Ako deloto se sostoi od pove}e osnovni materijali. Obes{tetuvaweto se smeta za nadomestok za eksproprijacijata. se vr{i eksproprijacija vrz osnova na zakon ili nalog na organ na dr`avnata vlast. vo toj slu~aj se raboti za usluga po osnov na dogovor za delo vo smisla na ~len 6 stav 1 od ZDDV.. Zaradi toa. . na primer klinci. Ako izveduva~ot na deloto ne koristi sopstveno nabaveni materijali ili koristi samo materijali koi mo`at da se smetaat za dodatoci ili za drugi sporedni stvari. vo natamo{niot tekst: isporaka na delo) postoi koga izveduva~ot na deloto samiot nabavil za istoto materijal ili sostavni delovi kaj koi ne se raboti samo za dodatoci ili za drugi sporedni stvari (osnovni materijali). Vo ovie slu~ai nedostasuva voljata na sopstvenikot za prenos na pravoto na raspolagawe na steknuva~ot. Drug izveduva~ na delo mo`at da bidat. odnosno dodatoci kon deloto koe treba da se izvr{i. Kamionot se dava na slobodna proda`ba ili na licitacija od strana na sudskiot izvr{itel ili na drug dr`aven organ za prisilno izvr{uvawe. Primer 1: Dano~niot obvrznik odbiva da ja prenese sopstvenosta vrz zemji{te. navrtki i sl. tuku odlu~uva~ko e pra{aweto. to~ka 6. ma{inskata industrija ili rabotilnicite za popravka na patni~ki vozila.. stav 2.13 - Poglavje 10 Promet vrz osnova na zakonski propisi (1) Za promet na dobra vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 5 od ZDDV se smeta i prenosot na sopstvenost:  ­  vrz osnova na zakonski propis ili  ­  vrz osnova na nalog izdaden od strana ili vo ime na organ na dr`avnata vlast. Primer 2: Vo ramkite na odredena prisilna postapka se vr{i zaplenuvawe na kamion na dano~niot obvrznik (dol`nik vo izvr{na postapka). Poglavje 11 Promet na dobra po osnov na dogovor za delo Poim na promet na dobra po osnov na dogovor o za del (1) Prometot na dobra vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (promet na dobra po osnov na dogovor za delo. dali ovie materijali spored svojot vid kako i spored voljata na stranite }e se smetaat za osnovni ili za sporedni materijali. na javen nositel na izgradba na pati{ta za celi na izgradba na javen pat. koe e sostaven del od imotot na negovoto pretprijatie. dodeka site ostanati materijali se obezbeduvaat od strana na nara~atelot. Voljata na sopstvenikot za prenos na pravoto na raspolagawe se zamenuva so zakonski propis ili nalog na organ na dr`avnata vlast. bez koj dobroto ne mo`e da opstoi. Osobeno grade`nata industrija vr{i promet po osnov na dogovor za delo na zemji{teto na nalogodava~ot (~len 3. Eksproprijacijata se smeta za promet na dobra od strana na sopstvenikot na zemji{teto vo polza na javniot nositel na izgradbata na pati{ta. na pr.

na primer na terasata od lokalot. a koj poseduva odredeno sopstveno zna~ewe. Ako se otvori ste~ajna postapka vrz imotot na nara~atelot na delo pred negovoto zavr{uvawe i ako ste~ajniot upravitel go odbie natamo{noto ispolnuvawe na dogovorot za delo. (3) Opremata i uredite koi slu`at vo prv red za proda`ba na stoki. (4) Obezbeduvawe na materijal postoi. a koj ne mo`e pove}e da se bara nazad. Potrebata od utvrduvawe na materijalot mo`e da se zapostavi. vo zavisnost od okolnostite na predavaweto. ne pretstavuva raboten materijal. Elektri~nata struja. pomo{ni materijali kako {to se struja. vo toj slu~aj se raboti za iznajmuvawe na materijal. koga obezbedeniot materijal se obrabotuva ili se prerabotuva za potrebite na nara~atelot vo ramkite na prometot na dobra po osnov na dogovor za delo. koj mu go obezbeduva nara~atelot na vr{itelot na rabotata zaradi realizacija na prometot na dobra. ma{ini. na primer obezbeduvawe na rabotna sila. vo toj slu~aj razmenata na ispolnuvawa me|u vr{itelot na deloto i nara~atelot na istoto se ograni~uva na delot od deloto koj bil ispora~an od strana na vr{itelot na istoto. pred samiot lokal na ulica ili na sprotivnata strana od ulicata. Predavawe zaradi konsumacija na samoto mesto postoi koga: 1. ne se prenesuva pravoto na raspolagawe na vr{itelot na deloto. dokolku drugite preduslovi za obezbeduvaweto na materijalot se dadeni kumulativno. Osnovni ili sporedni materijali se rabotni materijali koi mora da bidat materijalno sodr`ani vo zavr{enoto delo. no obezbeduvaweto mo`e da se odnesuva i na sporedni materijali ili drugi raboti. no na otvoreno. Obezbedenata stvar mo`e da bide osnoven materijal. se opredeluvaat za konsumacija vo mesto koe e vo prostorna vrska so mestoto za predavawe i 2. koja se koristi pri realizacijata na deloto.14 - po pravilo pretstavuvaat sporedni stvari. ne mo`e pove}e da se govori za sporedna stvar. e obezbedena posebna oprema za konsumacija na samoto mesto. jadewata i pijalacite. Kaj materijalot. na primer zamena na motor kaj vozilo. vo toj slu~aj za nov predmet na prometot na dobra po osnov na dogovor za delo }e pretstavuva nezavr{eniot grade`en objekt. proda`ni mesta. Poglavje 12 Predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto (1) Predavaweto na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto ne pretstavuva isporaka tuku usluga (~len 6 stav 2 to~ka 4 od ZDDV). . kako na primer proda`ni vitrini i fri`ideri ili raftovi vo kiosci. vo kantini ili vo drugi sli~ni objekti. Obezbeduvawe materijal od strana na nara~atelot (3) Kaj isporakite na dela. materijalite obezbedeni od strana na nara~atelot ne se sostaven del od razmenata na ispolnuvawa. Ako nara~atelot go obezbeduva celokupniot osnoven materijal zaradi realizacija na deloto. Predmet na isporaka vo slu~aj na nezavr{eni dela (5) Ako bide otvorena ste~ajna postapka vrz imotot na dano~niot obvrznik pred isporakata na grade`niot objekt izgraden na tu|o zemji{te i ako ste~ajniot upravitel go odbie natamo{noto ispolnuvawe na dogovorot za delo. Kaj zamenata na del koj stanal nepodoben za koristewe. dokolku izvr{itelot na rabotata go zameni materijalot staven na raspolagawe od strana na nara~atelot za ist ili ist po vrednost materijal i dokolku zamenata e ekonomski podobna. jaglen ili sli~ni pogonski sredstva.. Predavaweto na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto postoi i vo slu~aite na obezbeduvaweto ishrana za vrabotenite od strana na rabotodavecot vo negovite prostorii. Vr{itelot na rabotata mora da se obvrzal da gi koristi nemu dadenite materijali isklu~ivo za proizvodstvo na nara~anoto delo. (2) Prostornata povrzanost postoi i vo slu~ai koga jadewata i pijalacite se konsumiraat vo neposredna blizina na lokalot. Objasnenijata va`at soodvetno i vo slu~aj koga vr{itelot na deloto }e gi prekine predvremeno i kone~no rabotite od drugi pri~ini.

Promet na dobra bez nadomestok (5) Prometot naveden vo ~len 3 stav 3 od ZDDV pretpostavuva predmetot da pripa|a kon pretprijatieto. Kaj dobra koi treba da se koristat kako za pretpriema~ki. Za isporakite bez nadomestok spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Toa e slu~aj koga dano~niot obvrznik go koristi predmetot vo ramkite na negovoto pretpriema~ko. Prometot bez nadomestok e mo`no da nastapi kako kaj dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 9 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 18 stav 1 od DDVU). (6) Vo vrska so odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. se odano~uvaat so op{ta dano~na stapka. natamo{en uslov e dobroto da se zema za li~ni celi na dano~niot obvrznik ili na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata pretpriema~ka dejnost. odredeni dejstvija bez nadomestok (na pr. Poglavje 13 Promet bez nadomestok Op{to (1) Spored ~len 3 stav 3 i ~len 6 stav 3 od ZDDV. se zema predvid osloboduvaweto od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa. ne pretstavuvaat oprema za konsumacija na samoto mesto. na pr. predavaweto so nadomestok na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto sprema treti lica i 2. vidi ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (vo vrska so toa. Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 2 od ZDDV pretpostavuva postoewe na promet na dobra bez nadomestok izvr{en od trgovsko dru{tvo ili od zdru`enie na lica sprema nivni u~esnici na vlog. vo slu~aj na ispolnetost na ostanatite uslovi od ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. vidi poglavje 56 od DDVU). masi~kite vgradeni vo kino-sedi{tata za jadewa i pijalaci vo kinata pretstavuvaat posebna oprema za konsumacija na samoto mesto. taka i kaj javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 19 stavovi 9 i 10 od DDVU). Vo vrska so dano~nata osnova i izdavaweto faktura pri promet bez nadomestok. (4) Vo vrska so pravniot tretman na davawata na dobra bez nadomestok (~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV) i uslugite bez nadomestok (~len 6 stav 3 to~ki 1 i 2 od ZDDV) od strana na dano~niot obvrznik sprema vrabotenite za nivni li~ni celi. dano~niot obvrznik mo`e na~elno da izbira kon koe pole na deluvawe saka da gi podredi dobrata (vidi poglavje 81 stav 3 od DDVU). vidi poglavje 33 stav 1 do 4 od DDVU) kako i ~len 20 stav 1 od DDVP.. (4) Od samoto odreduvawe na prometot vo restorani na grupata na uslugi proizleguva deka: 1. taka i za nepretpriema~ki celi (dobra so me{ovita namena).. dano~nite osloboduvawa i dano~nite stapki.15 - monta`ni objekti za proda`ba na brza hrana i sl. konsumacijata na jadewata i pijalacite od strana na samiot dano~en obvrznik ( uslugi bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV). sepak. a ne kon nepretpriema~koto pole na deluvawe. nezavisno od nivnata forma ili golemina. vidi poglavje 5 od DDVU. (2) Izedna~uvaweto na prometot bez nadomestok so promet so nadomestok zna~i deka odredbite koi va`at za prometot so nadomestok se primenuvaat na ednakov na~in vrz prometot bez nadomestok. odredbite vo vrska so mestoto na prometot. na primer zemaweto na prehranbeni proizvodi od strana na ugostitelot zaradi konsumacija vo stan koj e odvoen od ugostitelskiot objekt. zemaweto dobra ili koristeweto uslugi za nepretpriema~ki celi) se izedna~eni so prometot na dobra ili na uslugi so nadomestok i so toa podle`at na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost isto kako i prometot na dobra i uslugite. mo`e da se zeme predvid dano~nata povlastica spored ~len 30 stav 1 to~ka 1 od ZDDV. sprema ~lenovi ili sprema . (3) Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 i ~len 6 stav 3 od ZDDV ne zavisi od toa dali dano~niot obvrznik imal pravo na odbivka na prethodniot danok pri nabavkata na dobroto. Nasproti toa.

Pritoa e merodavno vo koja sostojba se nao|a zemenoto dobro. Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 3 od ZDDV slu`i edinstveno kako razjasnuvawe. koga nadomestokot za odreden promet na dobra se sostoi vo drug promet na dobra. koga nadomestokot za odreden promet na dobra se sostoi vo usluga. mobilna telefonija). bidej}i se raboti za zemawe dobra za li~ni celi na dano~niot obvrznik koe e ve}e opfateno so odredbite od ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Promet sli~en na razmenata postoi. a ne za usluga. Vo vrska so dano~nata osnova. vidi poglavje 34 stav 5 od DDVU. (8) Predmet na zemaweto e sekoga{ k o n k r e t n o t o dobro vo momentot na zemaweto. (10) Dobroto se koristi za celi koi se nadvor od pretprijatieto. podle`i odano~uvawe so danok na dodadena vrednost kako usluga bez nadomestok smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. faks-aparati. Primer 3: Telekomunikaciska oprema (telefonska oprema so dodatoci. no koja e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 57 od DDVU). se koristi za privatni celi od strana na dano~niot obvrznik ili na vrabotenite lica kaj nego. ~len 7 stav 1 od ZDDV). Istoto va`i i vo onoj del. kako posledica na soobra}ajna nesre}a (apsolutna {teta). Primer 1: Odredeno slu`beno vozilo se uni{tuva pri privatno patuvawe. vo koj pritoa bile koristeni dobra. Istoto mo`e da se zeme od pretprijatieto samo spored vrednosta koja postoela po nesre}ata.16 - na niv bliski lica. Uslugi bez nadomestok (9) Prometot naveden vo ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV pretpostavuva pripadnost na dobroto kon imotot na pretprijatieto na dano~niot obvrznik (vidi stav 5 od ova poglavje). odredeni materijali. Koristeweto na telefonskata oprema pretstavuva usluga (telekomunikaciska usluga) koja se odano~uva. za odredena usluga vo promet na dobra ili za odredena usluga vo usluga. tuku i promet. koja pripa|a kon pretprijatieto. ako dejstvieto bi se smetalo za usluga vo slu~aj na negovo soodvetno vr{ewe sprema treto lice (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). Primer 2: Vozilo koe pripa|a kon imotot na pretprijatieto. (11) Koristeweto na telekomunikaciska oprema za li~ni celi od strana na dano~niot obvrznik ili od lica vraboteni kaj nego pretstavuva usluga bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. Predmet na zemaweto e uni{tenoto vozilo. sekoj od ovie prometi va`at oddelno za promet na odredeno dobro ili za usluga (~len 4 stav 1. Poglavje 14 Razmena i promet sli~en na razmenata (1) Razmena postoi. na vo na vo . Anga`iraweto na rabotna sila za nepretpriema~ki (li~ni) celi na tovar pretprijatieto. Na~eloto na edinstvo na prometot va`i i za prometot bez nadomestok. Bidej}i pri razmenata i pri promet sli~en na razmenata sekoe odvoeno ispolnuvawe ne pretstavuva samo nadomestok.. se koristi od strana na dano~niot obvrznik ili od vraboteni lica za li~no patuvawe na odmor. (7) Dobroto se zema od pretprijatieto samo ako pri soodvetna izvedba na dejstvieto sprema treto lice istoto bi se smetalo za promet na dobra. Stavaweto na raspolagawe na voziloto sprema treti lica se smeta za usluga (iznajmuvawe). na pr. na primer anga`irawe na personal na pretprijatieto privatnata gradina ili vo doma}instvoto na dano~niot obvrznik.

vklu~uvaj}i go i misleweto na soobra}ajniot ekspert (~len 14 stav 2 od ZDDV). Primer 1: M3 od Skopje nara~uva grade`na ma{ina kaj M2 od Bitola. uslugata od M2 sprema M3 e izvr{ena na 01. M2 go zadol`uva M1 od Tetovo. Prometot od M1 do M2 e izvr{en na 15. Primer 2: M3 od Skopje go zadol`uva M2 od Bitola da go sovetuva vo vrska so podobnosta na odredena lokacija za izgradba na industriski pogon. M1 ja vr{i isporakata na tutun na 15.10. ja ispora~uva ponatamu ma{inata do M3 na 21. Namiruvaweto na odredena obvrska preku pla}awe vo pari ne pretstavuva promet. nadomestokot na stranata na eden od ispolnuva~ite se sostoi delumno od promet na dobra ili od uslugi i delumno od pari~no pla}awe.10. prometot od M2 do M3 na 21.04.. (3) Vo slu~aj na razmena ili na promet sli~en na razmenata zaedno so pla}awe pari. isto taka. da go sovetuva vo pogled na soobra}ajnite mo`nosti na lokacijata. Od svoja strana. Pomo{nici vo ispolnuvaweto vr{at. Postojat dve samostojni sovetodavni uslugi.01 godina. Kaj primatelot na pla}aweto.04 vo Tetovo.17 - (2) Kaj prometot na dobro za pari ne postoi razmena. Postojat dva samostojni prometa.01 godina. Primer 1: Primatelot na dobroto D3 od Minhen nara~uva tutun od trgovecot na golemo M2 od Skopje.04. zaedno so pazarnata vrednost na predadenoto dobro ili izvr{enata usluga. Uslugata od M1 sprema M2 e izvr{ena na 17. Vo ramkite na verigata se vr{at posledovatelno dva prometa (M1 sprema M2 i M2 sprema D3). M2 ja nara~uva stokata kaj proizvoditelot M1 od Prilep. neposredno od Prilep do Minhen kaj D3.06 vo Bitola. Kaj veri`niot promet.01 godina. pari~nite sredstva pretstavuvaat sostaven del od nadomestokot. Poglavje 16 Veri`en promet (1) Za veri`en promet vo smisla na ~len 4 stav 2 od ZDDV se smetaat prometi na dobra izvr{eni od pove}e ispora~ateli koi:  ­  se odnesuvaat na istoto dobro i  ­  kaj koi pravoto na raspolagawe se prenesuva neposredno od prviot na posledniot primatel na dobroto. Ova va`i osobeno pri utvrduvaweto na mestoto i momentot na izvr{uvaweto na prometot. vo Bitola (~len 13 to~ka 2 od ZDDV). sekoj promet na~elno se ocenuva zasebno. M2 go izgotvuva svoeto mislewe za M3 na 01. Poglavje 15 Vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~) Koga odreden promet se vr{i so vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~). M1 dava svoe mislewe do M2 na 17.07.01 godina vo Prilep. koj e soobra}awen ekspert. Na~elata vo pogled na prometot na dobra vo ramkite na odreden veri`en promet spored ~len 4 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 16 od DDVU) ne se primenuvaat vrz prometot na dobra izvr{en so vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto.04. Dvata prometa se izvr{eni na 15. M1 ja ispora~uva ma{inata na 15. koja ja nema na zaliha. Pari~noto pla}awe ne pretstavuva promet. za site prometi na dobra nastanati vo ramkite na verigata va`i istoto mesto na prometot i istiot moment na prometot (~len 13 od ZDDV).06. M2 ja nara~uva ma{inata. Po nalog na M2. vo Skopje. promet na dobra i uslugi vo svoe ime i za svoja smetka. Prometot na dobroto od M1 sprema M2 e odano~en. M2.07. kaj M1 vo Tetovo. po pravilo. Sekoj od ovie prometi se smeta za poseben promet na dobroto (~len 4 stav 2 od ZDDV).. prometot od M2 sprema D3 e . tuku se raboti za proda`ba.

Primer 4: M3 nara~uva patni~ko vozilo od antikvitetska vrednost od M2.01 godina neposredno do M2. koj go iznajmil istoto na neodredeno vreme na M4. so ili bez nadomestok. Isto taka. koi gi vr{at pove}e ispora~ateli so edno isto dobro i kaj koi ne doa|a do prevoz ili ispra}awe na dobroto (na primer. Primer 2: Dano~niot obvrznik M3 od Ohrid nara~uva hemikalii od trgovecot na golemo so farmacevtski proizvodi M2 od Skopje. Postojat dva prometa na dobroto vo ramkite na verigata.10. ako pravoto na raspolagawe vrz dobroto se prenesuva neposredno od ispora~atelot na primatel na dobroto koj e vklu~en vo verigata i dokolku liceto potoa go prenese natamu pravoto na raspolagawe. Uvozot podle`i na odano~uvawe so DDV spored ~len 2 to~ka 2 od ZDDV.10. delovite od imotot zaedno so ma{inite i drugata oprema koja slu`i za proizvodstvo. bidej}i D3 e stranski primatel (vidi gi poglavjata 58 i 59 od DDVU).01 godina. D3 ja prezema stokata od kaj M2 na 21. M1 go prenesuva pravoto na raspolagawe neposredno na M2 na toj na~in. {to mu ja predava stokata na {pediter. koga steknuva~ot stanuva dano~en obvrznik vrz osnova na samiot prenos ili koga istiot go prodol`uva vr{eweto na stopanskata dejnost. Ovoj promet e izvr{en na 15. Pri vnesuvaweto na deloven potfat ili na del od nego vo odredeno dru{tvo. Vo ramkite na verigata se vr{at dva posledovatelni prometa na dobroto (D1 sprema M2 i M2 sprema M3)..01 godina neposredno od Frankfurt do M3 vo Ohrid.i oddelen imot mo`e da pretstavuva bitna osnova na delovnoto rabotewe.01 godina i ne podle`at na odano~uvawe so DDV. M2 ja nara~uva stokata kaj D1 od Frankfurt.01 godina vo Skopje. (3) Prometi na dobra vo ramkite na veriga. koga se prenesuvaat bitnite osnovi na delovniot potfat. (2) Slu~ajot na veri`en promet nema da postoi.01 godina vo Prilep. promet so nedvi`nosti ili prometi na dobra kaj koi pravoto na raspolagawe se prenesuva so prethodno vra}awe na vladenieto vrz dobroto) mo`at. otstapuvaj}i ja istovremeno obvrskata na vra}awe na dobroto. prometot od M2 sprema D3 e izvr{en na 21. Postojat dva prometa na dobra vo ramkite na verigata (M1 sprema M2 i M2 sprema M3). M1 ja ispra}a stokata na 15. isto taka. (2) Kaj proizvoditelite. daden e slu~ajot na otu|uvawe na delovniot potfat duri i koga odredeni bitni ekonomski dobra ne se prenesuvaat so odredeno . po pravilo pretstavuvaat bitni osnovi na stopanskata dejnost.10. Ova va`i i vo slu~ai. D1 ja ispra}a stokata na 15. Pri prenos na imotot kako sostaven del na delovniot potfat ili na del od nego. M1 go raskinuva dogovorot za iznajmuvawe i go ispora~uva voziloto po nalog na M2 neposredno do M3. mo`e da se pretpostavi postoewe na slu~aj na otu|uvawe na delovniot potfat duri i koga od otu|uvaweto se isklu~uvaat odredeni nebitni dobra. eventualno vo nepromeneta forma.10. Primer 3: Isto kako primer 1 vo stav 1. Poglavje 17 Otu|uvawe na delovniot potfat (stopanska dejnost) (1) Slu~ajot na prenos na celokupniot imot (delovniot potfat) ili na del od imotot (del od delovniot potfat) vo smisla na ~len 5 od ZDDV koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV postoi.18 - osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV. raboteweto. Slu~ajot na otu|uvawe na delovniot potfat mo`e da nastapi i koga zakupenite dobra se otu|uvaat po prestanok na zakupot. M2 go nara~uva voziloto kaj M1.10. Koi se bitnite osnovi na delovniot potfat zavisi od fakti~kata situacija vo momentot na prenosot. ili na del od nego sprema drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost (otu|uvawe na delovniot potfat). da bidat predmet na promet na dobra vo ramkite na odredena veriga. Po nalog na M2. Dvata prometa na dobroto se izvr{eni vo Frankfurt na 15.10.

koga A gi prenesuva na B bitnite osnovi na rabotewe na negoviot deloven potfat. na primer prava na koristewe ili konsumacija vrz stvari. Tuka se vbrojuva. dodeka drugiot del prodol`uva da go koristi kako li~en imot. A go otu|uva iznajmuvaweto vozila na B. bidej}i istoto se vr{i samostojno i odvoeno od ostanatite delovni aktivnosti. nezavisno od drugite delovni potfati. toj raspolaga so kartoteka na klienti.. Za celi na privlekuvawe novi klienti. nema da se smeta za {tetno zemaweto ekonomski dobra koi se nebitni za prodol`uvawe so vr{eweto na delovniot potfat i nivno prenesuvawe vo li~niot imot na A. grade`ni ma{ini i magacini za grade`ni materijali koi gi koristi za celi na negovata stopanska dejnost. Proizvdostvoto na ~evli pretstavuva del od delovniot potfat. Otu|eniot del od delovniot potfat mora da pretstavuva organizam koj e sposoben samostojno da opstojuva. Za proizvodstvoto na ~evli toj vrabotuva svoj direktor. A sklu~il dogovori za vrabotuvawe na sorabotnici. A gi dava pod zakup na d. vo soglasnost na zakupodavecot. Vo zavisnost od slu~ajot. Isto taka. bitni osnovi mo`e da bidat i neprenoslivi prava na koristewe na dobra. tuku istite se iznajmuvaat ili davaat pod zakup sprema dru{tvoto. slu`benosti. koga A }e gi prenese na dru{tvoto bitnite osnovi koi se neophodni za ostvaruvawe na negoviot deloven potfat. Kancelariskata oprema.o. vozila. Otu|uvawe na delovniot potfat postoi vo momentot. vklu~uvaj}i ja i kompjuterskata oprema e zemena na lizing od firma za lizing. {to istiot }e mo`e da gi koristi zakupenite prostorii vo neizmeneta sostojba. Davaweto pod zakup na poedine~ni bitni ekonomski dobra na dru{tvoto ne e {tetno. Pokraj toa. Otu|uva~ot mora ova zakupodavno pravo da go prenese na steknuva~ot na toj na~in. A go otu|uva proizvodstvoto na ~evli na liceto B koj. Mo`e da se pretpostavi postoewe na slu~aj na na otu|uvawe na deloven potfat koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV. (4) Del od deloven potfat postoi. Primer 2: A vr{i iznajmuvawe na vozila vo iznajmeni prostorii. koj prodol`uva so vr{ewe na istata dejnost. koga istiot e ekonomski samostoen i istiot se vodi odvoeno.o.19 - materijalizirano dejstvo. ko`ena obleka) vo sopstveni prostorii. Toj e ovlasten za koristewe na logoto na Avis. Prenosot na imot vo pove}e dejstvija se smeta za otu|uvawe na delovniot potfat samo vo slu~aj. ovlastuvaweto za koristewe na logoto. Toj poseduva pove}e neizgradeni i izgradeni zemji{ta. Primer 1: A raboti kako grade`en izveduva~ vo svoe ime. dano~niot obvrznik e dol`en da gi prenese ovie prava na steknuva~ot. Me|u drugoto. na primer. delovni odnosi itn. zakupodavnoto pravo se vbrojuva kon bitnite osnovi.. (3) Dokolku sostaven del od bitnite osnovi na delovniot potfat ili na del od nego pretstavuvaat dobra koi ne se sposobni za steknuvawe sopstvenost vrz niv. Slu~ajot na otu|uvawe delovn potfat koj ne podle`i na odredbite od ZDDV postoi. Ma{inite koi slu`at za proizvodstvo na ~elvi se steknati pred tri godini. Primer 3: Liceto A vr{i proizvodstvo na ~evli vo iznajmeni prostorii. A go vlo`uva svojot deloven potfat vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost. vodeweto kartoteka i pravata na zakup. Ako delovniot potfat se vr{i vo zakupeni prostorii. za nego rabotat dvajca samostojni zastapnici. distribucijata i knigovodstvoto. koj samostojno go vodi proizvodstvoto.. prodol`uva so zakupot. dokolku A gi otu|i bitnite osnovi na negoviot deloven potfat. toj proizveduva i ko`ni proizvodi (ko`ena ta{na. pobaruvawa. dokolku istite se neophodni za prodol`uvawe na delovniot potfat. koga poedine~nite dejstvija se vo ekonomska povrzanost i ako postoi volja za steknuvawe na deloven potfat. Kon bitnite osnovi na delovniot potfat se vbrojuva i . Delot od neizgradenite imoti koi ne se potrebni za delovniot potfat. kade {to sodru`nici stanuvaat liceto A i negoviot sin B.

Ako testamentarniot . koe }e se razgleduva za celi na danokot na dodadena vrednost zaedno so site negovi prihodi. za dano~en obvrznik }e se smeta dru{tvoto zadol`eno so sproveduvaweto na sportskata manifestacija i osobeno zadol`eno so realizacija na blagajni~kite raboti i na rabotite na presmetka. na pr.20 - pravoto na zakup. go vodi upravitel na naslednata masa vo ime na naslednicite. tuku soodvetnata sportska zaednica kako organizator na manifestacijata. ne se vr{i po povod otu|uvawe na del od pretprijatieto. taka i pravnata sposobnost na vr{itelot na prometot se nebitni. ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV vo pogled na ma{inite steknati pred tri godini. Pritoa. sportskata zaednica-organizatorot na manifestacijata gi odano~uva site prihodi od istata. zavisi od toa. nastanuvaat neposredni pravni odnosi samo me|u nalogodava~ot i stopanskata interesna zaednica. deka. prinuden ili ste~aen upravnik vo ramkite na negovata upravna dejnost. tuku na dano~niot obvrznik za kogo dejstvuva imatelot na dol`nosta. Ako odredena stopanska interesna zaednica od oblasta na grade`ni{tvoto gi sklu~uva samostojno grade`nite dogovori so nalogodava~ot. Istite na~ela va`at i vo slu~aj koga odredeno pretprijatie. Spored ovie na~ela se postapuva i vo slu~ai koga kaj sportskite manifestacii ne nastapuva edno od dru{tvata-u~esnici na manifestacijata. Toa zna~i. Upravnik (4) Ako pretprijatieto na odreden dano~en obvrznik go vodi upravnik. no ne i me|u nalogodava~ot i poedine~nite ~lenovi na zaednicata. kako i zdru`uvawe na lica. dodeka udelite vo prihodite na sportskite dru{tva ne se odano~uvaat so danokot na dodadena vrednsot. Kako pravnata forma. dodeka drugoto dru{tvo ne e obvrzano da gi odano~uva iznosite koi toa gi prima. Podreduvawe na prometot (2) Kon koj dano~en obvrznik mo`e da se podredi prometot. nezavisno od celite i rezultatite od ovaa dejnost. Dano~ni obvrznici mo`at da bidat pravni i fizi~ki lica. koj nastapuva kako dol`nik na prometot sprema primatelot na prometot. Kon ~len 9 od ZDDV Poglavje 18 Dano~en obvrznik Poim (1) Dano~en obvrznik e lice koe trajno ili povremeno samostojno vr{i stopanska dejnost. i ~len 6 stav 3 od ZDDV). (5) Ako kaj odreden prenos bez nadomestok ne se ispolneti uslovite na otu|uvawe na delovniot potfat. Dano~en obvrznik e sekoj samostojno aktiven ekonomski subjekt koj postojano ili povremeno vr{i ispolnuvawa za nadomestok. vidi poglavje 93 stav 4 DDVU). Vo toj slu~aj dano~en obvrznik e stopanskata interesna zaednica. B prodol`uva namesto A so period na ispravka (vo vrska so toa. Sportskoto dru{tvo-gostin ne e dol`no da gi odano~uva prihodite koi gi dobiva od odredenata sportska manifestacija. sepak. Vo slu~aj na otu|uvawe poedine~ni ekonomski dobra ne postoi otu|uvawe na del od delovniot potfat. mo`e da se raboti za slu~aj na promet na dobra ili na uslugi bez nadomestok koi podle`at na odano~uvawe so danok na dodadena vrednost (~len 3 stav 3. Vo slu~aj na sportski manifestacii na tu| teren. Sportski manifestacii (3) Kaj sportski manifestacii za dano~en obvrznik se smeta dru{tvoto-doma}in na igrali{teto i istoto se razgleduva za celi na danokot na dodadena vrednost zaedno so site negovi prihodi. koe e sostaven del od naslednata masa.. prometite nema da mu se pripi{at na upravnikot.

- 21 -

upravitel go vodi trgovskoto dru{tvo vo svoe ime kako poverenik na naslednicite, istiot }e se smeta za dano~en obvrznik i za dano~en dol`nik. Samostojnost (5) Samostojna dejnost postoi koga istata se vr{i za svoja smetka i na svoja odgovornost. Koga mo`e da se pretpostavi postoewe na samostojnost ili na nesamostojnost, zavisi na~elno od vnatre{niot odnos kon nara~atelot na rabotata. Od nadvore{niot odnos kon klientite mo`at edinstveno da se dobijat dokazni indicii. Pritoa, ne e samo bitno imeto na dogovorniot odnos, vidot na dejnosta ili formata na dobivawe nadomestok, tuku e odlu~uva~ka sevkupnata slika na odnosite. Vo dadeniot slu~aj mora da se odmeruvaat me|usebno okolnostite koi odat vo prilog na samostojnosta; duri potoa se merodavni za sevkupnata ocenka karakteristikite koi imaat pogolemo zna~ewe. (6) Toj {to se smeta za vraboteno lice od gledna to~ka na personalniot danok od dohod, ne e dano~en obvrznik za istata aktivnost od gledna to~ka na danokot na dodadena vrednost. Fizi~koto lice go zadr`uva svojstvoto na vraboteno lice vo slu~aj na negovo iznajmuvawe vrz osnova na dogovor za iznajmuvawe na rabotnici i ne stanuva dano~en obvrznik po osnov na dogovor za delo ili dogovor za vr{ewe funkcija. Ne se smeta za samostojno lice upravitelot na kapital-dru{tvo, koj e obvrzan da gi sledi nasokite na sodru`nicite koi mo`at da proizlezat od negovoto postavuvawe za upravitel. Istoto va`i i za sodru`nikot koj e istovremeno i upravitel na dru{tvoto. Sodru`nikot na personalno dru{tvo koj odgovara so siot li~en imot (komplementar), isto taka, ne se smeta za samostoen vo vr{eweto na negovata dejnost kako upravitel na dru{tvoto. Nasproti toa, dejnosta kako ~len na kontrolni organi se smeta za samostojna dejnost. (7) Fizi~kite lica mo`at da bidat delumno samostojni i delumno nesamostojni. Aktivnostite na profesori i docenti vo visoko{kolski institucii, slu`benici itn., koi se vr{at pokraj aktivnostite utvrdeni so dgovor za vrabotuvawe, na~elno se samostojni aktivnosti. (8) Pravni lica, trgovski dru{tva i drugi zdru`uvawa na lica se na~elno samostojni. Stopanska ak tivnost (9) Postoi vr{ewe na stopanska aktivnost, koga istata e naso~ena kon: 1. postojano ili privremeno vr{ewe; 2. zaradi realizacija na prihodi (nadomestoci). Ponatamu, stopanskata aktivnost pretpostavuva deka prometot se vr{i vo ekonomska smisla (vo vrska so toa, vidi poglavje 2 stav 2 od DDVU). Dali stopanskata aktivnost se vr{i postojano ili privremeno, zavisi od sevkupnata slika na odnosite vo konkretniot slu~aj. Karakteristikite koi govorat za ili protiv osobinata "postojanost ili privremenost", mora da se ocenat vo me|useben soodnos. Za kriteriumi koi govorat vo prilog kon karakteristikata na "postojanost ili privremenost", doa|aat predvid:  ­  planskoto povtoruvawe na odredena dejnost,  ­  intenzitetot na deluvawe (vr{ewe na pove}e od eden promet),  ­  u~estvoto na pazarot kako proizvoditel, trgovec ili vr{itel na uslugi,  ­  vodeweto na deloven lokal,  ­  nastapuvaweto sprema treti lica, na pr. pred organi. Kolekcionerot na po{tenski marki, koj gi sobira istite od hobi, ne podle`i na danokot na dodadena vrednost, koga gi otu|uva poedine~nite primeroci (zamena), koga ja preureduva delumno zbirkata ili koga istata ja otu|uva celosno ili delumno. Istoto va`i i za aktivnosta na kolekcionerot na moneti.

- 22 -

Pri iznajmuvaweto dobra, koi spored svojot vid mo`at da se koristat kako za pretpriema~ki, taka i za nepretpriema~ki (nedelovni) celi (na pr. t.n. rekreaciski dobra), se razgleduvaat site okolnosti povrzani so koristeweto na dobroto, so cel da se utvrdi dali istite navistina se koristat postojano ili privremeno zaradi realizacija na nadomestoci. Samoto privremeno iznajmuvawe na kamp-prikolka od strana na sopstvenikot, koja inaku se koristi samo privatno, ne pretstavuva pretpriema~ka dejnost. (10) Dejnosta mora da e naso~ena kon realizacija na prihodi. Namerata za postignuvawe dobivka ne e neophodna. Aktivnosta na postignuvawe prihodi postoi koga istata se vr{i vo ramkite na odredena razmena na ispolnuvawa. Svojstvoto na dano~en obvrznik pretpostavuva, samo po sebe, deka prometot na dobra ili uslugite se vr{at za nadomestok. Samoto izjavuvawe namera, deka se saka da se vr{i promet za nadomestok, ne e dovolno za zdobivawe so svojstvoto na dano~en obvrznik. Nastanuvawe i gasnewe na svojstvoto kako dano~en obvrznik (11) Svojstvoto na dano~en obvrznik nastanuva so prvoto vr{ewe na aktivnost kako dano~en obvrznik, koe kako takvo e prepoznatlivo za treti lica, dokolku 1. postoela seriozna namera vo podocne`no vr{ewe na promet so nadomestok, i 2. serioznosta na ovaa namera se doka`e preku objektivni karakteristiki. Svojstvoto na dano~en obvrznik, vo ovoj slu~aj, ne prestanuva da va`i retroaktivno, ako ne dojde podocna do vr{ewe na promet so nadomestok ili ako ne se vr{i promet za nadomestok postojano ili privremeno. Za prethodni danoci, koi se zasmetuvaat kon predvidenite prometi kaj koi ne bi bilo isklu~eno pravoto na odbivka, go zadr`uvaat pravoto na odbivka. (12) Svojstvoto na dano~en obvrznik se gasi so poslednoto deluvawe. Momentot na zavr{uvawe ili odjava na stopanskata aktivnost, pritoa, nema nikakvo zna~ewe. Pretprijatieto i svojstvoto na dano~en obvrznik se gasnat duri otkako dano~niot obvrznik gi realiziral site pravni odnosi koi se povrzani so pretpriema~kiot potfat. Dru{tvoto ostanuva da postoi se' dodeka ne se zavr{eni site pravni odnosi, kon koi pripa|a i pravniot odnos kon dano~nite organi. (13) Vo vrska so pravoto na odbivka na prethodni danoci pri zapo~nuvawe ili zavr{uvawe na vr{eweto na stopanska dejnost, vidi poglavje 80 stav 2 od DDVU. Edinstvo na stopanskata dejnost (edinstvo na pretpriema~kiot potfat) (14) Kon stopanskata aktivnost (pretpriema~ki potfat) pripa|aat site dejnosti vo smisla na ~len 9 stav 2 od ZDDV na eden edinstven dano~en obvrznik (na~elo na edinstvo na ekonomskata aktivnost, edinstvo na pretpriema~kiot potfat). Podru`nici, filijali i drugi poedine~ni organizacioni delovi pretstavuvaat sostaven del od edinstveniot pretpriema~ki potfat na e d e n dano~en obvrznik (~len 9 stav 2 to~ka 2 od ZDDV). Vo ramkite na edinstveniot deloven potfat ne mo`e da nastane promet koj podle`i na danokot na dodadena vrednost. Kon pretpriema~kiot potfat ne pripa|aat samo osnovnite dejnosti koi se predmet na stopanskata dejnost (osnovna dejnost), tuku i site pomo{ni ili sporedni aktivnosti. Na~eloto na edinstvo na pretpriema~kiot potfat sozdava procesno-pravno dejstvo vo toj pravec {to dano~niot obvrznik se registrira samo edna{ za site dejnosti i e dol`en da podnesuva samo edna dano~na prijava (akontativna i godi{na prijava).

- 23 -

Kon ~len 10 od ZDDV Poglavje 19 Javno-pravni tela (1) Dr`avni organi vo smisla na ~len 10 od ZDDV se organite na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast zaedno so na niv podredenite institucii i organizacii. (2) Za organi na lokalnata samouprava se smetaat op{tinite i gradot Skopje. (3) Drugi javno-pravni tela se javni institucii, javni pretprijatija i drugi pravni lica od javnoto pravo. Javni institucii se Stopanskata komora i drugi komori, Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Javni institucii mo`at da bidat univerzitetite, nau~no-istra`uva~kite instituti, biblioteki, javni muzei i spomenici na grade`nata umetnost i hortikulturata, fondacii, teatri, kulturni domovi, orkestri, zoolo{ki gradini i zoolo{ki parkovi. Kon javnopravnite tela ne pripa|aat verskite zaednici, asocijacii na rabotodavci i sindikati, politi~ki partii i zdru`enija na gra|ani kako i drugi pravni lica od oblasta na privatnoto pravo. Javni pretprijatija se pretprijatija vo smisla na Zakonot za javnite pretprijatija. (4) Vrz stranskite, nadnacionalnite i me|unarodnite javno-pravni tela soodvetno se primenuva ~len 10 od ZDDV. Pra{aweto, dali vakvata institucija pretstavuva javno-pravno telo, na~elno se ocenuva spored makedonskoto pravo. Stopanska aktivnost vo privatno-pravna forma (5) Vrz pretprijatija vo privatno-pravna forma (na pr. spored Zakonot za trgovski dru{tva) ne se primenuva ~len 10 od ZDDV. Primer 1: Vladata na Republika Makedonija poseduva udel vo javnoto pretprijatie "Telekom". Po transformacijata, pretprijatieto se vodi spored pravnata forma na akcionersko dru{tvo. Vrz akcionerskoto dru{tvo ne se primenuva ~len 10, tuku ~len 9 od ZDDV. V r { e w e n a j a v n a f u n k c i j a (~ l e n 1 0 s t a v 1 o d Z D D V) (6) Vr{eweto javna funkcija pretstavuva aktivnost koja e svojstvena za i vo isklu~iva nadle`nost na javno-pravnite tela. Karakteristi~no za vr{eweto javna funkcija e ispolnuvawe javno-pravni zada~i koi se izvedeni od dr`avnata vlast i koi slu`at za dr`avni celi. Ispolnuvaweto javno-pravni zada~i ne postoi samo so dodeluvaweto dejnosti sprema javno-pravnoto telo so zakon. (7) Za vr{ewe javna funkcija osobeno se smeta slu~ajot koga se raboti za promet, za ~ij priem e zakonski obvrzan primatelot na prometot. Sepak, za priemot na prometot koj proizleguva od javnata funkcija ne e dovolno postoeweto edinstveno na monopol. (8) Vr{ewe javna funkcija mo`e da bidat uslugi na univerziteti, nau~noistra`uva~ki instituti, meteorolo{ki zavodi, zavodi za istra`uvawe na prehranbeni proizvodi i dezinfekcija, so isklu~ok na vr{eweto vakvi uslugi po nalog na treti lica. Stopanska dejnost (~len 10 stav 2 od ZDDV) (9) Vr{eweto stopanska dejnost postoi koga javno-pravnoto telo }e se vklu~i vo ekonomskiot tek i }e razvie dejnost koja po svojata sodr`ina ne se razlikuva od dejnosta na drug dano~en obvrznik. Dejnosta, koja spored svojata sodr`ina e stopanska, nema da pretstavuva vr{ewe na javna funkcija so toa {to istata }e se vr{i po pat na pru`awe slu`bena pomo{ sprema drugi javno-pravni tela. (10) Za stopanska dejnost se smeta osobeno: prevozot na lica i stoki, reklamata, prometot na elektri~na energija, gas, greewe i ladewe, vodosnabduvaweto, otstranuvaweto na otpadni vodi, otstranuvaweto otpad, uslugite na odr`uvawe na javnata ~istota, vr{eweto zemjodelski i {umarski dejnosti, vodeweto

kako i preureduvaweto i katastarskoto vodewe na zemji{tata i nedvi`nostite od strana na organi za premer i katastar.24 - aerodromi i pristani{ta. kontrolata na materijali i kvalitet od strana na javni zavodi ili ustanovi. Stopanski dejnosti se. Za vr{ewe javno-pravna funkcija se smeta i stavaweto na raspolagawe na dokumenti na katastarski institucii i na upravata za javni prihodi. Toa e. 2. Nezavisno od odredbite od ~len 51 stav 1 od ZDDV. Poedine~ni slu~ai (12) Za vr{ewe javna funkcija se smetaat: 1. na pr. premerot. Primer 8: . gradski. so isklu~ok na isporakata na nadgroben spomenik i na tekovnoto odr`uvawe na grobot. slu~aj koga personalot }e bide anga`iran vo dr`avniot sektor i ne se dozna~uva eventualen nadomestok sprema delovnata edinica. sovetuvaweto i davaweto naodi i mislewa sprema privatni nara~ateli za nadomestok. kako i so niv povrzaniot promet na dobra i na uslugi. Tuka spa|aat premerot na delben imot. prostori i prostorii za parking. Tretman na poedine~ni organizacioni delovi kako posebni dano~ni obvrznici (11) Poedine~ni organizacioni delovi od dr`avnite organi vo smisla na stav 1 od ova poglavje mo`at da se smetaat za dano~ni obvrznici vo slu~aj na vr{ewe stopanska dejnost.. Nasproti toa. ako pri anga`iraweto na personalot postoi o~igledno i lesno proverlivo razgrani~uvawe me|u delovnata edinica i dr`avniot sektor. dokolku pravnoto lice-iznajmuva~ na personalot ostane rabotodava~ na istiot: Primer 5: Op{tina iznajmuva personal od dr`avniot sektor na nesamostojni delovni edinici na drugi op{tini. utvrduvaweto granici na zemji{teto i premerot na objekti. na primer. Primer 7: Op{tina iznajmuva personal od svoi nesamostojni delovni edinici sprema dr`avniot sektor na druga op{tina. 4. zabavni i pove}enamenski hali. kako na pr. pogrebuvaweto i kremiraweto. kantini. dokolku javno-pravnoto telo kako iznajmuva~ ostanuva rabotodava~: Primer 2: Op{tina iznajmuva personal od svojot dr`aven sektor vo sopstveni nesamostojni delovni edinici. kongresni. tie se obvrzani za registracija bez ogled na visinata na nivniot sevkupen promet. Primer 4: Op{tina iznajmuva personal od svoja nesamostojna delovna edinica vo sopstveniot dr`aven sektor. Primer 6: Op{tina iznajmuva personal od dr`avniot sektor na privatni ili javni pretprijatija. iznajmuvaweto personal od strana na pravni lica od javnoto pravo so nadomestok na tro{ocite pretstavuva stopanska aktivnost vo slednite slu~ai. iznajmuvaweto personal vo slednite slu~ai. menzi. kako i izdavaweto izvodi i prepisi. proda`bata na geografski karti. Stavaweto na raspolagawe na personal nema da se smeta za usluga so nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. so isklu~ok na istra`uvaweto. 3. izgotvuvaweto na urbanisti~ki planovi i in`enersko-tehni~kite raboti na premer. Primer 3: Op{tina iznajmuva slu`benici od svojot dr`aven sektor vo dr`aven sektor na druga op{tina. ispolnuvawata na poleto na proektiraweto.

proda`bata na gorivo . prometot izvr{en vo slobodni zoni. prometot sprema dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV (mali pretpriema~i). Tuka spa|a: 1. prometot sprema lica koi ne se dano~ni obvrznici (na pr. 21/98. poglavje 18 i poglavje 19 od DDVU). (2) Ambasadite. (3) Odano~uvaweto na prometot izvr{en za celi na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni. carinski zoni i carinski skladi{ta za celi na krajna potro{uva~ka se smeta za promet izvr{en vo zemjata. 86/99 i 25/00). (4) Odredbite od ~len 12 od ZDDV se primenuvaat. vidi poglavje 22 do 29 od DDVU) spored ~len 13 ili 14 od ZDDV. prometot sprema dano~ni obvrznici koi go koristat ovoj promet kako vlezno ispolnuvawe zaradi izvr{uvawe promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV (vo vrska so toa. dokolku istite ne se registrirale dobrovolno. Sepak. poglavje 21 od DDVU). Istoto va`i i za institucii so koi se slu`at voeni edinici na drugi dr`avi.25 - Op{tina iznajmuva personal od svoja nesamostojna delovna edinica na nesamostojna delovna edinica na druga op{tina ili na privatni ili javni pretprijatija. ako ovie dobra bile vneseni vo zemjata od navedenite podra~ja i ako se doka`e pismeno deka vakvoto vnesuvawe bilo predmet na odano~uvawe pri uvozot spored ~len 15 od ZDDV. duri i vo slu~aj na postoewe na eksteritorijalnost. kaj koj mestoto na prometot na dobra ili na uslugata se nao|a vo slobodni zoni. ne podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost (~len 12 od ZDDV). preku kiosci ili od avtomati). Kon ~len 11 od ZDDV Poglavje 20 Vo zemjata (1) Poimot "Vo zemjata" ja opfa}a teritorijata na Republika Makedonija. 56/99 i 41/00). 4. vidi ~len 35 to~ka 1 od ZDDV i poglavje 84 od DDVU). na primer. pri proda`bata na stoki (na pr. preku menzi). predavaweto jadewa i pijalaci zaradi konsumacija na samoto mesto (na pr. koga primatelot na ispolnuvaweto nema pravo na odbivka na danokot koj mu e fakturiran za izvr{eniot promet. Sledstveno na toa.. carinski zoni i carinski skladi{ta (vo vrska so toa. (2) Prometot se vr{i za celi na krajna potro{uva~ka. carinski zoni i carinski skladi{ta. carinski zoni i carinski skladi{ta (1) Nezavisno od ~len 11 od ZDDV. privatni lica ili javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa vidi. (3) Poimot na slobodna zona e reguliran vo ~len 2 od Zakonot za slobodni ekonomski zoni ("Slu`ben vesnik na RM" br. prometot sprema dano~ni obvrznici. ova ne va`i za prometot izvr{en za celi na krajna potro{uva~ka (~len 12 od ZDDV. 63/98. 2. 3. dodeka poimite carinska zona i carinsko skladi{te se regulirani vo ~len 150 i ~len 183 od Carinskiot zakon ("Slu`ben vesnik na RM" br. 26/98. toj podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost vo slu~aj na ispolnetost na ostanatite uslovi od ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. konzulatite i drugite diplomatsko-konzularni pretstavni{tva na drugi dr`avi pripa|aat kon poimot "vo zemjata". Kon ~len 12 od ZDDV Poglavje 21 Promet vo slobodni zoni. carinski zoni i carinski skladi{ta ne se primenuva. koj doveduva do isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ki 2 do 6 od ZDDV (vidi poglavje 85 do 90 od DDVU). Prometot. so isklu~ok na slobodni zoni.

skladi{nici ili konosmani). na saemi ili pazari i pri proda`ba od vrata do vrata). Primatelot na dobroto mu dava nalog na lice vraboteno kaj nego da go prezeme mebelot od Skopje. Kon ~len 13 od ZDDV Poglavje 22 Mesto na prometot na dobra (1) Prometot na dobra se izvr{uva na~elno vo toa mesto kade {to se nao|a dobroto vo momentot na prenos na pravoto na raspolagawe (~len 13 to~ka 1 ZDDV). Primer 1: Trgovec od Skopje prevezuva so sopstveno vozilo mebel do saem vo Atina. (5) Prometot na dobra so ispra}awe na istite bara dobroto da se transportira od strana na s a m o s t o j n o o v l a s t e n o l i c e (na pr. primatelot na dobroto ili odreden n e s a m o s t o e n p o m o { n i k v o i s p o l n u v a w e t o da go prevezuva dobroto koe e predmet na prometot. vo koi pravoto na raspolagawe se prenesuva so dogovarawe na posreden sopstveni~ki odnos (na pr. vo koe zapo~nuva prevozot ili ispra}aweto do primatelot na istoto ili.. (3) Prometot na dobra so prevoz ili ispra}awe na dobroto vo smisla na ~len 13 to~ka 2 od ZDDV pretpostavuva vo momentot na po~etok na dvi`ewe na stokata ve}e da e poznat primatelot na dobroto. "lon-rabota". Vo ovoj slu~aj ne se raboti za promet na dobra so prevoz ili ispra}awe na dobroto. ~len 13 to~ka 1 od ZDDV va`i. so otstapuvawe na istoto ili so predavawe na dokumenti (na pr. grade`ni raboti) sprema javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV. toa }e bide mestoto vo koe se vr{i predavaweto na dobroto na primatelot na istoto ili na treto lice po nalog na primatelot. vo prodavnica. Istoto va`i kako za slu~ai. Mesto na prometot na dobra e Atina (~len 13 to~ka 1 od ZDDV). na primer kaj motorni vozila. prometot na dobra }e se smeta za izvr{en vo toa mesto. povratno iznajmuvawe na dobro sprema otu|uva~ot). Pri fizi~ko predavawe na dobroto (na primer. do treto lice (na pr. bidej}i tamu zapo~nal prevozot na dobrata. (4) Prometot na dobra so prevoz pretpostavuva ispora~atelot. Pokraj toa. prerabotuva~ i sl. na odreden dorabotuva~. po sistemot na tn. na primer i za slu~ai. Za prevoz se smetaat i slu~aite koga dobroto se dvi`i so sopstvena motorna sila. prevoznik ili {pediter) ili da se nara~a navedeniot transport. mebelot se prodava na odreden kupuva~ vo Atina. vo koi prevozot ili ispra}aweto na dobroto go vr{i samiot ispora~atel ili odredeno treto lice po negov nalog. primatelot ili od treto lice. Mesto na prometot e Skopje. po negov nalog. vo koi primatelot na dobroto ili treto lice po negov nalog go prezema dobroto kaj ispora~atelot (slu~aj na zemawe na dobroto). Po zavr{uvawe na saemot. bidej}i so zapo~nuvaweto na prevozot na dobroto se u{te ne postoel primatel na dobroto. so dvi`ewe na sopstven pogon. Ispora~atelot mora pri predavaweto na dobroto na samostojnoto ovlasteno lice da gi ima izvr{eno site dejstvija koi se neophodni so cel dobroto da pristigne kaj ve}e utvrdeniot primatel na istoto. Primer 2: Trgovec od Skopje mu prodava kancelariski mebel na kupuva~ vo Atina. Ispra}aweto zapo~nuva so predavaweto na dobroto na samostojnoto ovlasteno lice. ponatamu. kako i prometot (na pr. (2) Ako dobroto koe e predmet na prometot se prevezuva ili se ispra}a od strana na ispora~atelot.26 - ili popravkata na vozila koi slu`at za li~ni celi ili za celi koi ne go obezbeduvaat pravoto na odbivka na prethodniot danok. . kako i za slu~ai. ~len 13 to~ka 2 ZDDV). Prometot na dobra e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV kako izvoz (vidi poglavje 57 od DDVU).

Tuka ne se raboti za promet na dobra so ispra}awe na monta`nite elementi. mesto na prometot na dobra e mestoto na monta`a ili instalacija na dobroto (~len 13 to~ka 3 od ZDDV). [ema na proverka (3) Spored osnovnoto pravilo od ~len 14 stav 1 od ZDDV. tuku monta`nite ku}i (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV). (7) Ako dobroto se montira ili se instalira od strana na ispora~atelot ili od drugo lice vo negovo ime. uslugata se smeta za izvr{ena vo mestoto vo koe e rezidenten vr{itelot na uslugata. vo toj slu~aj prioritetno se primenuva ~len 14 stav 2 od ZDDV (vidi ~len 14 stav 3 re~enica 2 od ZDDV). bidej}i predmet na prometot ne se monta`nite elementi. Primer 3: Proizvoditel od Kumanovo gradi monta`ni ku}i za nara~atel od Hrvatska. Ako odredena usluga ne potpa|a nitu pod odredbite od stav 2 nitu od stav 3 od ~lenot 14 od ZDDV. Od ova osnovno pravilo postojat mnogubrojni isklu~oci dadeni vo ~len 14 stavovi 2 i 3 od ZDDV i vo ~len 1 od DDVP. prometot na dobra }e se smeta za realiziran so zavr{uvawe na probnoto rabotewe na tehni~kata postrojka. na primer na ma{inska linija ili na elektronski reguliran sistem na polici za skladirawe na stoka. Na gradili{teto vo Hrvatska. mesto na prometot e mestoto na prezemawe na dobroto (~len 13 to~ka 4 od ZDDV). dali uslugite bile izvr{eni vo zemjata ili nadvor od nea. nema nikakvo zna~ewe. Prometot na dobra se smeta za realiziran po zavr{uvawe na monta`nite raboti i po priem na objektot od strana na nara~atelot. Primer 4: Elektrocentrala vo Bitola ispora~uva struja do industrisko pretprijatie vo Pri{tina. greewe i razladuvawe. gas. Vo vrska so mestoto na prometot na dobra. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 od ZDDV i ~len 1 od DDVP. odano~uvaweto spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV zavisi od toa. Za promet na dobra se smeta i isporakata na delo (vidi poglavje 11 od DDVU). vidi poglavje 7 stav 2 od DDVU. site prometi vo ramkite na verigata go imaat istoto mesto na prometot (vidi poglavje 16 stav 1od DDVU).. monta`nite elementi se sostavuvaat od strana na vrabotenite na proizvoditelot. Mestoto na prometot e vo Hrvatska. Neophodnosta za utvrduvawe na mestoto na uslugata spored ovie odredbi sekoga{ se pojavuva koga uslugata fakti~ki se vr{i vo stranstvo ili koga vr{itelot ili korisnikot na uslugata e rezidenten vo stranstvo. dali tro{ocite na monta`a mu se iska`uvaat na nara~atelot oddelno vo fakturata. Vo vrska so razgrani~uvaweto me|u prometot na dobra i na uslugite. Kon ~len 14 od ZDDV Poglavje 23 Mesto na prometot na uslugata (op{to) Zna~ewe na mestoto na prometot na uslugata (1) Za soodvetno utvrduvawe na mestoto na prometot. Pra{aweto. . Pri montiraweto na pogolemi tehni~ki postrojki.27 - (6) Vo slu~aj na veri`en promet na dobra vo smisla na ~len 4 stav 2 od ZDDV. Mesto na prometot e Pri{tina. Poedine~nite elementi se transportiraat od strana na {pediter do Hrvatska. taka i kaj prometot na uslugite. (8) Pri isporaka na elektri~na energija. vidi poglavje 22 od DDVU. najprvin e bitno da se utvrdi dali se raboti za promet na dobra ili za usluga. bidej}i strujata se prezema tamu. (2) Kako i kaj prometot na dobra.

da ne podle`at na odano~uvawe so DDV. dokolku vr{itelot na uslugata e rezidenten vo zemjata. dokolku vr{itelot na uslugata e rezidenten vo stranstvo. vo slu~aj na nepostoewe na vakvo mesto. sudbinata na osnovniot promet (vo vrska so toa. primena na ~len 14 stav 3 od ZDDV. merodavno e mestoto vo koe se nao|a delovodnata uprava. uslugite opfateni so nea: 1. za mesto na vr{eweto na uslugata se zema postojanoto `iveali{te ili prestojuvali{te. Ova va`i kako za pravni lica. Ako stopanskata dejnost se vr{i na pove}e mesta. vidi stav 9 od ova poglavje). Sedi{teto utvrdeno vo statutot ili osnova~kiot akt na dru{tvto i zapi{ano vo trgovskiot registar ne e merodavno. Natovarot i istovarot ne pretstavuvaat posebna usluga (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja g) od ZDDV). tuku istite pretstavuvaat sporedni prometi kon prevozot. vidi poglavje 8 od DDVU). (2) Odredbata od ~len 14 stav 1 od ZDDV doveduva do toa. kade {to liceto ima postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (~len 14 stav 1 od ZDDV). primena na ~len 14 stav 1 od ZDDV. 3. od kade {to uslugata fakti~ki se izvr{uva ili. vidi poglavje 58 stavovi 2 i 3 od DDVU. Za podru`nica se smeta sekoja postojana delovna edinica ili deloven . se vnimava na na~eloto na edinstvo na prometot. za mesto na vr{eweto na uslugata se smeta mestoto vo koe vr{itelot na uslugata ima fakti~ko sedi{te ili podru`nica. primena na ~len 1 od DDVP. P vr{i eden edinstven promet koj se sostoi vo izvr{uvaweto na prevozot (~len 14 stav 1 to~ka 1 od ZDDV). 2. Poglavje 24 Mesto na uslugata spored rezidentnosta na vr{itelot na uslugata Op{to (1) Dokolku ne mo`e da se primeni nekoj od mnogubrojnite isklu~oci (~len 14 stavovi 2 i 3 od ZDDV.. 2. pri utvrduvaweto na mestoto na uslugata se poa|a od slednata {ema na proverka: 1. taka i za zdru`enija na lica i fizi~ki lica. Postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (4) Ako fakti~koto sedi{te (stav 3 od ova poglavje) kaj fizi~ki lica ne mo`e da se utvrdi nedvosmisleno. Fakti~ko sedi{te (3) Za fakti~ko sedi{te na vr{itelot na uslugata se smeta mestoto od koe liceto ja vr{i prete`no svojata stopanska dejnost. spored koe sporednite prometi ja delat. 4. Vo vrska so ovie poimi. da podle`at na odano~uvawe so DDV. primena na ~len 14 stav 2 od ZDDV.28 - (4) Soglasno so dadenite pravila vo vrska so me|usebniot odnos na stavovite od ~len 14 od ZDDV. od gledna to~ka na danokot. Isklu~ok od ova e daden vo ~len 1 od DDVP za iznajmuvaweto na prevozni sredstva (vo vrska so toa. Vid i obem na uslugata (5) Zaradi soodvetno utvrduvawe na mestoto na uslugata neophodno e precizno da se utvrdi vidot (karakterot) i obemot na uslugata. Primer: Prevoznikot P dobiva nara~ka na pivarnicata B od Skopje da izvr{i prevoz na pijalaci (vklu~uvaj}i natovar i istovar) od Skopje do Bukure{t. Podru`nica (5) Podru`nicata pretstavuva nesamostoen del od edno edinstveno pretprijatie na dano~niot obvrznik koe ne poseduva pravna sposobnost (vidi poglavje 18 stav 14 od DDVU). ~len 1 od DDVP). Pritoa.

se pla}a i nadomestokot. Za iznajmuvawe na prevozni sredstva se smeta i stavaweto na raspolagawe na slu`beni vozila za li~ni celi od strana na rabotodavecot sprema negovite vraboteni. Podreduvawe na usluga kon odredena podru`nica (7) Mestoto na podru`nicata se smeta za merodavno kako mesto na izvr{uvawe na uslugata. Sepak. vo slu~ai na iznajmuvawe prevozni sredstva od strana na dano~ni obvrznici rezidentni vo stranstvo. bez ogled na toa {to iznajmenoto vozilo se koristi i vo stranstvo. postojat podolgo od 6 meseci. isto taka. Podru`nicata bara postoewe na dovolen stepen na postojanost i odredena struktura koja ovozmo`uva. taka i od strana na odredena podru`nica.. (9) Po isklu~ok od ~len 14 stav 1 od ZDDV. Celokupnoto iznajmuvawe podle`i na odano~uvawe so DDV. Pritoa. nema da bide vo stranstvo tuku vo zemjata. ne e neophodno samata podru`nica da ja sklu~ila zdelkata (dogovorot). odnosno dokoku istata mo`e fakti~ki da se podredi kon dadenata podru`nica. Iznajmuvaweto na edrilicite potpa|a pod odredbite od ~len 14 stav 1 od ZDDV (vidi stav 8 do 10 od ova poglavje). Primer 1: Dano~niot obvrznik A so sedi{te vo Veles iznajmuva edrilici koi se nao|aat postojano na pristani{te vo Solun. konkretnata grade`na ili monta`na lokacija. Iznajmuvawe prevozni sredstva (8) Osnovnata odredba od ~len 14 stav 1 od ZDDV ima najgolemo prakti~no zna~ewe kaj iznajmuvaweto na prevozni sredstva. nekoja od pove}eto grade`ni ili monta`ni lokacii koi postojat vo razli~ni vremenski intervali. ili 3. mestoto na uslugata se utvrduva spored pra{aweto kade uslugata bila prete`no izvr{uvana. mestoto na uslugata se nao|a vo stranstvo. A poseduva vo Solun podru`nica so soodveten personal i oprema. Dogovorite za zakup na edrilicite se sklu~uvaat vo kancelarijata vo Veles. koe e izre~no isklu~eno od ~len 14 stav 3 od ZDDV. dokolku uslugata se vr{i od strana na soodvetnata podru`nica. Mestoot na uslugata se nao|a vo zemjata. nivno vra}awe na sopstvenikot i odr`uvawe. tuku dano~niot obvrznik D (~len 32 to~ka 4 od ZDDV). dokolku prevoznoto sredstvo se koristi vo zemjata (~len 1 od DDVP). danokot ne go dolguva iznajmuva~ot R. Bidej}i uslugata prete`no se vr{i preku podru`nicata. Primer 2: Germanski dr`avjanin go zapo~nuva svoeto patuvawe niz Balkanot od Skopje i tuka iznajmuva vozilo od firma rezidentna vo Makedonija. Toa e slu~aj koga konkretnite raboti neophodni za izvr{uvaweto na uslugata se vr{at celosno ili prete`no od strana na personalot ili so pomo{ na opremata na podru`nicata. . Ako uslugata se vr{i kako od strana na sedi{teto na dano~niot obvrznik. ili 2. (6) Lokaciite za gradba ili za monta`a se smetaat za podru`nici. Spored toa. samostojno izvr{uvawe na dadenata usluga. Tamu. Vo Solun se vr{i predavawe na edrilicite. pove}e grade`ni ili monta`ni lokacii koi usleduvaat edno po drugo bez prekin. Primer 3: Dano~niot obvrznik D rezidenten vo zemjata zema pod naem patni~ko vozilo od rentakar-firma R so sedi{te vo Grcija i go koristi istoto za celi na negovata stopanska dejnost. dokolku: 1. od gledna to~ka na kadrovskata i tehni~kata opremenost.29 - objekt koi slu`at za vr{ewe na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. mestoto na uslugata. iznajmuvaweto prevozni sredstva od strana na dano~en obvrznik rezidenten vo zemjata podle`i na odredbite od ZDDV duri i vo slu~ai koga prevoznoto sredstvo se koristi celosno ili delumno vo stranstvo.

5. drugi vidovi na me|unaroden prevoz na patnici (na pr. cevni vodovi. taka i za prevozot na stoki so prevozni sredstva od sekakov vid:  ­  na kopno (na pr. Ova va`i kako za prevozot na lica. (4) Kaj me|unarodniot prevoz. sportski avioni. na koj se vr{i prevozot (~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). 4. uslugite na ishrana (predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto) vo smisla na ~len 6 stav 2 to~ka 4 od ZDDV (vo vrska so toa. Kaj prevozot na stoki se primenuva op{tata dano~na stapka od 19% (~len 29 od ZDDV). avionski edrilici. uslugite na notari. so `eleznica ili so avtobusi) se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV bez pravo na odbivka na prethodni danoci (vidi poglavje 55 od DDVU). Za prevozni sredstva ne se smetaat. Pritoa. so `eleznica ili so motorni vozila). turisti~kite uslugi na tur-operatori (~len 38 stav 2 od ZDDV). celokupnata prevozna usluga (prevoz na celokupnata delnica) podle`i na odano~uvawe so DDV. Nasproti toa. motorni ~amci. Kon prevozni sredstva se vbrojuvaat i prikolki. so avioni). trajleri. .  ­  na voda (na pr. dokolku ne se raboti za uslugi na poleto na reklamata i rabotata so javnosta (~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). Drugi slu~ai na primena (11) Pokraj iznajmuvaweto prevozni sredstva. vilu{kari. od strana na vesnici). osven rabotite na zaverka povrzani so nedvi`nosti (vo vrska so toa.. transportni lenti. prikolki (vidi poglavje 26 stav 3 to~ka 3 od DDVU). voda i vo vozduh i koi fakti~ki se dvi`at. dano~niot obvrznik e dol`en da ja evidentira i prevoznata usluga koja ne otpa|a na delnicata vo zemjata i koja ne podle`i na odredbite od ZDDV (~len 16 stav 3 od DDVP). Me|unaroden prevoz (3) Koga prevozot se vr{i kako vo zemjata taka i vo stranstvo (me|unaroden prevoz). ~amci na pedali. Me|unarodniot prevoz na stoki e osloboden od danok (vidi poglavje 63 od DDVU) so pravo na odbivka na prethodnite danoci spored uslovite od ~len 24 to~ka 3 od ZDDV. kranovi za natovar i kontejneri. vidi poglavje 12 od DDVU). transportni kranovi. kranovi. ili  ­  vo vozduh (na pr. Prevoz vo zemjata (2) Dokolku prevozot se vr{i isklu~ivo vo zemjata. bageri. 2. pod odredbite od ~len 14 stav 1 od ZDDV potpa|aat osobeno slednite uslugi: 1.30 - (10) Za prevozni sredstva se smetaat dobra ~ija osnovna namena e naso~ena kon prevozot na stoka i patnici na kopno. koli~ki na elektri~en pogon. 3. kaj~iwa. na pr. vo toj slu~aj samo delot od delnicata koj se nao|a vo zemjata podle`i na odredbite od ZDDV. dodeka kaj patni~kiot prevoz se primenuva namalenata dano~na stapka od 5% (~len 30 stav 2 to~ka 1 od ZDDV).osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV so pravo na odbivka na prethodni danoci spored utvrdenite uslovi (vidi poglavje 69 od DDVU). kamioni-me{alki na beton. Poglavje 25 Mesto na prevozot Op{to (1) Prevoznite uslugi se vr{at na soodvetnata delnica ili na delot od nea. ratraci. Me|unarodniot avionski prevoz na patnici e Isto taka. edrilici. uslugite na imotni upraviteli ili testamentarni izvr{iteli. objavuvaweto oglasi (na pr. ne e bitno dali prevoznikot e rezidenten vo zemjata ili vo stranstvo. so brodovi). vidi poglavje 26 stav 6 to~ka 3 od DDVU) i vr{eweto sovetodavni uslugi kako osnoven promet (vidi poglavje 29 stav 14 od DDVU).

izlo`beni vitrini). Dvete prevozni uslugi se smetaat za izvr{eni vo mestoto. iznajmuvawe na zemji{ta (na pr. 5. steknuvawe ili otu|uvawe na odredena nedvi`nost. proektirawe. posreduvawe na zakup na stan ili posreduvawe na hotelsko smestuvawe ili na smestuvawe vo vikendi~ki od strana na turisti~ki agencii). iznajmuvawe objekti i delovi od objekti (na pr. 4. za usluga vo smisla na ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV i podle`i na odano~uvawe so DDV. na prostori za parking. od strana na {pediter koj dejstvuva vo svoe ime. mestoto na uslugata na nara~ka na prevozot se nao|a spored odredbite od ~len 7 stav 2 od ZDDV vo mestoto. uslugi na posreduvawe povrzani so iznajmuvaweto na nedvi`nosti (na pr. 2. Spored celta i smislata na ovaa odredba. Isto taka. ureduvawe. kancelarii. Uslugite navedeni poedine~no vo odredbata se dadeni kako primeri. (4) Stavaweto na raspolagawe na izlo`beni prostori na saemi i izlo`bi sprema izlo`uva~i se smeta. dokolku saemot ili izlo`bata se organiziraat vo zemjata. Po pravilo. Vo vrska so toa. postrojki za greewe. za kamping ili kejovi). hotelski sobi ili reklamni povr{ini). pokraj stavaweto na raspolagawe na izlo`ben prostor i redica drugi uslugi sprema izlo`uva~ite (na pr. Stranskite izlo`uva~i mo`at da izvr{at vra}awe na danokot na dodadena vrednost koj im e fakturiran od strana na . iznajmuvawe na objekti od sekakov vid koi se sostaven del od odreden deloven objekt (na pr. gradewe i odr`uvawe. Uslugi povrzani so koristewe na nedvi`nost (3) Za uslugi povrzani so koristewe na nedvi`nost se smetaat osobeno: 1. monta`a i demonta`a kako i tehni~ko obezbeduvawe na prostorot). Poglavje 26 Mesto na prometot povrzan so nedvi`nosti Op{to (1) Za utvrduvawe na mestoto na uslugata povrzana so odredena nedvi`nost. stanovi. no za smetka na ispra}a~ot). iznajmuvawe na prikolki vo kampovi koi se stavaat na raspolagawe isklu~ivo za stacionarna upotreba. Isklu~okot povrzan so odano~uvaweto na uslugi na tur-operatori (~len 38 od ZDDV) ostanuva da va`i. Nedvi`nosti (2) Za nedvi`nost se smetaat kako neizgradeni. prevozot izvr{en od zadol`enoto prevozno pretprijatie).31 - Prevoz so vklu~uvawe na treto lice-vr{itel na ugata usl (5) Ako dano~niot obvrznik zadol`en so prevozot (osnoven pretpriema~) vklu~i treto lice vo izvr{uvaweto na uslugata (podizveduva~) koe go vr{i prevozot vo svoe ime i za svoja smetka. delovni prostorii. isto taka. Kon poimot na nedvi`nost pripa|aat i stvari koi stanale bitni delovi od zemji{teto preku ostvaruvawe soodvetna vrska so nego (na pr. lift. kade {to bil izvr{en prevozot (na pr.. mora da postoi tesna povrzanost me|u uslugata i nedvi`nosta. teniski igrali{ta. kade {to podizveduva~ot ja vr{i uslugata. 3. taka i podizveduva~ot. Vakva povrzanost postoi koga samata usluga se sostoi spored vistinskite okolnosti prete`no od koristewe. vo toj slu~aj prevoznata usluga ja vr{at kako osnovniot pretpriema~. Obezbeduvawe na prevozni uslugi (6) Vo slu~aj na obezbeduvawe prevozni uslugi (na pr.poglavje 9 stav 9 od DDVU. organizatorite vr{at. kuglani ili ma{ini). taka i izgradeni zemji{ta. vidi Isto taka. i ovie prometi se smetaat ili za uslugi povrzani so nedvi`nosta ili mo`at od pri~ini na poednostavuvawe da se smetaat za uslugi od ovoj vid. od odlu~uva~ko zna~ewe e mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV).

- 32 -

organizatorite pod uslovite od ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP vo ramkite na postapkata na odbivka na prethodni danoci ili na postapkata za vra}awe na danoci (vo vrska so toa, vidi poglavje 106 od DDVU). Uslugi povrzani so izgradba i odr`uvawe na nedvi` nosti (5) Za uslugi povrzani so izgradbata i odr`uvaweto na nedvi`nosti se smetaat osobeno: 1. podgotovka na zemji{te za gradba (na pr. raboti na premer); 2. podgotvitelni grade`ni raboti (na pr. od strana na arhitekti, grade`ni in`eneri ili stati~ari); 3. raboti na ru{ewe i iskop; 4. izvedba na grade`ni raboti (vklu~uvaj}i gi rabotite na popravka), dokolku pritoa se raboti za uslugi (vo vrska so toa vidi poglavje 23 stav 1 od DDVU); 5. raboti na odr`uvawe na objekti (na pr. odr`uvawe na grejni postrojki ili liftovi, ureduvawe na zeleni povr{ini i ~istewe na objekti).

Uslugi vo vrska so steknuvaweto i otu|uvaweto na nedvi`nosti (6) Uslugi vo vrska so steknuvaweto i otu|uvaweto na nedvi`nosti se osobeno: 1. uslugi na posreduvawe od strana na agencii za nedvi`en imot; 2. uslugi na ve{ti lica za nedvi`nosti (na pr. procenka i izdavawe naodi i mislewa); 3. notarski raboti vo vrska so dogovori za kupoproda`ba na imot, vklu~uvaj}i gi sovetodavnite uslugi povrzani so toa. Uslugi koi ne se povrzani so nediv`nosta (7) Slednite uslugi ne stojat vo tesna vrska so odredena nedvi`nost: 1. objavuvawe na oglasi vo vrska so nedvi`nosti (na pr. od strana na dnevniot pe~at), 2. finansiraweto i finansiskoto sovetuvawe vo vrska so steknuvaweto nedvi`nost i negovata izgradba, 3. pravnoto i dano~noto sovetuvawe vo vrska so nedvi`nosti. Sepak, vo ovie slu~ai mo`e da dojde do primena na odredbite od ~len 14 stav 3 od ZDDV (vidi poglavje 29 od DDVU). Poglavje 27 Mesto na vr{ewe na dejnosta Op{to (1) Dejnostite navedeni vo ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) do g) od ZDDV se izvr{uvaat vo mestoto na nivnoto fakti~ko izvr{uvawe (mesto na prometot spored vr{ewe na dejnosta). Pritoa, ne e bitno kade dano~niot obvrznik (na pr. umetnik) prete`no e aktiven vo ramkite na negovata sevkupna stopanska dejnost, tuku e merodavno pra{aweto kade dano~niot obvrznik ja vr{i fakti~ki sekoja konkretna usluga. Kulturni, umetni~ki i drugi sli~ni uslugi (2) Pokraj kulturnite, umetni~kite i drugi sli~ni uslugi, pod ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) od ZDDV se vbrojuva i organiziraweto na ovie uslugi. Pritoa, ne e neophodno dano~niot obvrznik da e aktiven vo ramkite na odredena manifestacija. (3) Mestoto na vr{eweto na dejnosta se smeta za mesto na uslugata, osobeno kaj slednite uslugi (vklu~uvaj}i go nivnoto organizirawe):

- 33 -

1. kulturni i umetni~ki uslugi (na pr. na teatri, orkestri i peja~i). Vo slu~aj na prenos na pravoto na koristewe na avtorski prava (na pr. pri snimaweto na odreden koncert za negova reprodukcija na kompakt-disk), mestoto na uslugata se utvrduva vo ovoj del od istata spored ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV (vidi poglavje 29 stav 25 od DDVU).; 2. nau~ni uslugi (na pr. predavawa ili davawe mislewa). Dokolku dadenoto mislewe treba da mu poslu`i na nara~atelot kako pomo{ vo donesuvaweto odredeni odluki povrzani so razre{uvaweto konkretni tehni~ki, ekonomski ili delovni pra{awa, vo toj slu~aj se raboti za konsultantska usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 29 stav 12 do 16 od DDVU); 3. obrazovni uslugi (na pr. organizirawe seminari); 4. sportski uslugi (na pr. fudbalski manifestacii, velosipedski trki, teniski turniri); 5. uslugi na zabava (na pr. filmski proekcii, manifestacii vo tanc); 6. drugi sli~ni uslugi (na pr. na manekenki ili na pr. tonsko-tehni~ki uslugi koi se neophodni vo vrska so realizacijata na umetni~ki ili zabavni manifestacii). Procenka na dvi`ni dobra (4) Kaj procenkata i davaweto mislewa vo vrska so dvi`ni materijalni dobra od strana na ve{ti lica, prioritet na primena ima ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja b) od ZDDV nasproti ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV.

Raboti vrz dvi`ni dobra (5) Za raboti vrz dvi`ni dobra (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja v) od ZDDV) se smetaat, na pr. uslugite na odr`uvawe ili popravka na postrojki, ma{ini i motorni vozila ili dorabotkata na stoki po lon-sistem. Dokolku dano~niot obvrznik koristi sopstveni nabaveni osnovni materijali pri izvr{uvaweto na rabotite, vo toj slu~aj istoto ne pretstavuva usluga, tuku se raboti za isporaka na delo vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (vidi poglavje 11 od DDVU). Sporedni dejnosti od transportnata oblast (6) Za sporednite dejnosti od oblasta na transportot (na pr. natovar, istovar, pretovar, skladirawe i drugi uslugi koi voobi~aeno se povrzani so transportot), mestoto na uslugata se utvrduva, isto taka, spored toa, kade se vr{at ovie dejnosti (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja g) od ZDDV). Odredbata va`i samo za samostojni uslugi. Dokolku natovarot, istovarot itn. pretstavuvaat sporeden promet kon prevozot na stoki, soodvetnata usluga ja deli dano~nata sudbina na prevozot na stokite (vidi poglavje 23 stav 5 od DDVU). Poglavje 28 Mesto na posredni~kata usluga Op{to (1) Vo slu~aj na vr{ewe posredni~ka usluga, mestoto na uslugata se nao|a vo mestoto, kade {to se izvr{uva posreduvaniot promet (~len 14 stav 2 to~ka 4 od ZDDV). Spored toa, mestoto na posredni~kata usluga se poklopuva so mestoto na posreduvaniot promet. Od ova pravilo se isklu~eni slednite posredni~ki uslugi: 1. posreduvawe vo vrska so nedvi`nost za koja spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV e merodavno mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 od DDVU); 2. posreduvawe vo vrska so uslugite navedeni vo ~len 14 stav 3 od ZDDV, za koi mestoto na rezidentnost na primatelot na uslugata se smeta za mesto na vr{ewe na uslugata (~len 14 stav 3 to~ka 10 od ZDDV). Posredni~ka usluga

- 34 -

(2) Posredni~kata usluga pretpostavuva dejstvuvawe vo tu|o ime i za tu|a smetka (vidi ~len 4 stav 3 od ZDDV). Vo vakviot slu~aj, iznosite primeni i plateni od posrednikot vo ime i za smetka na treto lice pretstavuvaat za nego proodna stavka spored ~len 18 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 32 od DDVU). Posreduvawe vo prometot na dobra (3) Pri posreduvaweto na promet na dobra, mestoto na posredni~kata usluga se utvrduva spored ~len 13 od ZDDV. Primer 1: Trgovskiot zastapnik T vo Tetovo posreduva za fabrika za mebel M (rezidentna Isto taka,vo Tetovo) vo isporakata na mebel sprema trgovecot so mebel P vo Prizren. P go prezema mebelot od skladi{teto na M vo Prizren. T vr{i posreduvawe vo prometot na dobra, koe se izvr{uva vo Prizren spored ~len 13 to~ka 1 od ZDDV (vidi poglavje 22 stav 1 od DDVU). So toa i posredni~kata usluga na T se izvr{uva vo Prizren, taka {to istata ne potpa|a pod odredbite od ZDDV. Posreduvawe vo vr{eweto uslugi (4) Pri posreduvaweto vo vr{eweto uslugi, mestoto na posredni~kata usluga se poklopuva so mestoto na posreduvanata usluga koja se utvrduva spored soodvetnite odredbi od ~len 14 od ZDDV Primer 2: Turisti~kata agencija M od Minhen posreduva vo izdavaweto smestuvawa i obezbeduvaweto ishrana za germanski turisti po nalog na hotelierot O od Ohrid. Spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV, posreduvanata usluga na smestuvawe se vr{i vo mestoto kade {to se nao|a hotelot, zna~i vo Ohrid (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU), dodeka posreduvanata usluga na obezbeduvawe ishrana se vr{i spored ~len 14 stav 1 od ZDDV vo mestoto kade {to e rezidenten hotelierot, odnosno, Isto taka,vo Ohrid (vidi poglavje 24 stav 11 od DDVU). Dvete posredni~ki uslugi se odano~eni. Danokot ne go dolguva M, tuku O (~len 32 to~ka 4 od ZDDV). Poglavje 29 Mesto na primatelot na uslugata Op{to (1) Spored ~len 14 stav 3 od ZDDV, vo odredeni slu~ai za mesto na uslugata se smeta mestoto, kade {to korisnikot na uslugata ima fakti~ko sedi{te ili podru`nica za koi se vr{i fakti~ki uslugata ili, vo slu~aj na nepostoewe na vakvo mesto, merodavno e mestoto, kade {to korisnikot na uslugata ima svoe postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (vo vrska so toa vidi poglavje 24 stav 3 do 6 od DDVU). Uslugite koi doa|aat predvid za taa cel se taksativno navedeni vo ~len 14 stav 3 to~ka 1 do 10 od ZDDV. Pri primena na ovaa odredba e bez zna~ewe, dali korisnikot na uslugata e dano~en obvrznik ili privatno lice. Ako odredena usluga potpa|a kako pod odredbite od stav 2, taka i pod odredbite od stav 3 na ~lenot 14 od ZDDV, prvenstveno se primenuva ~len 14 stav 2 od ZDDV (vidi ~len 14 stav 3 re~enica 2 od ZDDV). Podreduvawe na uslugata kon podru`nica na primate lot na ispolnuvaweto (2) Uslugata se vr{i sprema podru`nica na dano~niot obvrznik, koga istata e nameneta isklu~ivo ili prete`no za podru`nicata. Pritoa ne e potrebno podru`nicata da ja izvr{ila nara~kata sprema dano~niot obvrznik koj ja vr{i uslugata (na pr. izdava~, reklamna agencija, organizator na reklama). Ponatamu pra{aweto, dali nadomestokot za uslugata e platen od podru`nicata ili od dano~niot obvrznik, nema nikakvo zna~ewe. Primer 1:

na primer ispituvawe na pazarot. versko i sli~no odnesuvawe. razvoj na pazarna strategija i razvoj na reklamni koncepcii. ne e neophodno uslugite da slu`at voobi~aeno ili isklu~ivo za reklamirawe. 2. a za drugiot del mestoto kade {to se nao|a fakti~koto sedi{te na dano~niot obvrznik i pritoa da se izvr{i soodvetna podelba na uslugata. Pritoa.Doma{nata reklamna agencija i stranskiot izdava~ ne podle`at na odano~uvawe so makedonskiot DDV so vr{eweto na svoite uslugi. za celi na utvrduvawe na mestoto na ovaa usluga ne se poa|a od mestoto na podru`nicata. . Se raboti za istra`uvawe i planirawe na osnovite na odreden reklamen anga`man. zaradi {to istite ne se opfateni so makedonskiot ZDDV dokolku se ispolneti slednite dva uslova: 1. Nara~kata na reklama kaj stranskite izdava~i i pla}aweto na rabotata se vr{at preku reklamna agencija vo zemjata. Ovoj poim gi opfa}a i uslugite koi treba da dovedat kaj reklamnite adresati do odredeno nestopansko. Tuka se raboti za informirawe na klientot za mo`nostite za reklama. podru`nicata vo stranstvo mora da e vo sostojba da go vr{i prometot. Pri me{ovit promet (vidi poglavje 8 od DDVU) ne e mo`no za eden del na uslugata da se smeta za merodavno mestoto na podru`nicata. (3) Vo slu~aj na objavuvawe reklamni oglasi vo vesnici i spisanija i pri objavuvawe reklami preku radioto i televizijata se poa|a od toa. taka i sprema stranskata podru`nica na korisnikot. Advokatot A rezidenten vo zemjata go sovetuva dano~niot obvrznik vo pogled na celokupniot slu~aj na nadomest na {teta. celokupnata usluga podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. analiza na potro{uva~kata. odnosno emituvaat vo stranstvo.35 - Banka so sedi{te vo zemjata ima podru`nica vo stranstvo. Reklama i rabota so javnosta (5) Pod poimot "uslugi na poleto na reklamata" (~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV) se podrazbiraat uslugi koi treba da dovedat do donesuvawe odluka od strana na reklamnite adresati za steknuvawe dobra ili za koristewe na uslugi. Bidej}i ne e mo`na to~na podelba na uslugata. Kon uslugite na poleto na reklamata opfateni so ~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV se vbrojuvaat i uslugite na organizatori na reklama i na reklamni agencii (vidi gi stavovite 9 i 10 od ova poglavje). So objavuvaweto reklamni oglasi vo stranski vesnici i spisanija se reklamira raboteweto na podru`nicata. R e k l a m n i o t k o n s a l t i n g.. (6) Kon uslugite na poleto na reklamata se vbrojuvaat osobeno: 1. za koj se reklamira istata. kako i vrz negovata podru`nica vo stranstvo. 2. odnosno politi~ko. deka istite se nameneti isklu~ivo ili prete`no za podru`nicata so sedi{te vo stranstvo. socijalno. istra`uvaweto na potro{uva~kite naviki. A vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV koja se vr{i kako sprema sedi{teto vo zemjata. Mestoto na uslugite se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i se nao|a vo dvata slu~ai vo stranstvo (mesto na podru`nicata vo stranstvo na doma{nata banka). mora da se raboti za: a) vesnici i spisanija ili radioteleviziski emisii na stranski jazik ili b) makedonski vesnici i spisanija ili makedonski radioteleviziski emisii koi prete`no se objavuvaat. (4) Dokolku ne mo`e da se utvrdi dali odredena usluga e nameneta isklu~ivo ili prete`no za odredena podru`nica. Reklamnata agencija vo zemjata i stranskiot izdava~ izvr{uvaat sekoj od niv po edna usluga (reklmna usluga) vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV sprema podru`nicata vo stranstvo na doma{nata banka. R e k l a m n i t e p o d g o t o v k i i p l a n i r a w e t o n a r e k l a m a. Primer 2: Odreden slu~aj na nadomest na {teta predizvikuva odredeni efekti vrz osnovnoto sedi{te vo zemjata na odreden dano~en obvrznik.. tuku za merodavno se smeta mestoto kade {to se nao|a fakti~koto sedi{te na korisnikot na uslugata.

5. kako i davaweto nalog za reklamirawe do radioteleviziskite institucii i do drugi pretpriema~i koi vr{at reklama. (8) Pod uslugi na poleto na rabotata so javnosta se podrazbiraat uslugi so koi treba da se postigne ili da se dobie razbirawe. semejni oglasi. sro~uvaweto (formulirawe i ureduvawe) reklamni tekstovi i podgotvitelnite raboti za filmska. (10) Za reklamna agencija se smeta dano~en obvrznik koj. finansiski oglasi (na pr. dokolku istite pretstavuvaat osnoven promet:  ­  praven. ispolnuvawata i socijalnata otvorenost na dr`avni organi ili privatni institucii.). emitiraweto reklamni filmovi vo kina ili na reklamni spotovi preku televizijata ili radioto. Tuka se vbrojuva osobeno vnesuvaweto na reklamni oglasi vo vesnici. Kaj drugiot promet se raboti osobeno za reklament konsalting. pokraj dejnosta na reklamen organizator. mali oglasi) ne se smeta za usluga na poleto na reklamata. snabduvawe so reklamni sredstva i nadzor vrz reklamnoto proizvodstvo (vidi stav 6 to~ka 1 do 4 od ova poglavje). prospekti. vo ovie slu~ai se raboti za izvestuvawe na javnosta za celite.  ­  promet na preveduva~i i tolkuva~i.36 - 3. spisanija. Po pravilo. emisii na hartii od vrednost. osven oglasuvaweto {ifri i t. (7) Oglasuvaweto na rabotni mesta vo vesnici od strana na dano~ni obvrznici. . odobruvawe i doverba. stru~ni spisanija. Tuka se vbrojuva sozdavaweto ili snabduvaweto so materijali neophodni za reklamiraweto. Tuka se vbrojuvaat grafi~kata rabota. R e k l a m n o t o p r o i z v o d s t v o. pretstavuvaat reklamni ispolnuvawa. finansiski i osiguritelni uslugi (11) Kon uslugite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 2 od ZDDV se vbrojuvaat uslugite navedeni vo ~len 23 to~ki 5 i 6 od ZDDV. spisanija. S p r o v e d u v a w e t o r e k l a m a. 6. vo koja treba da se izvr{i reklamiraweto. prilo`uvaweto ili raspredelbata na prospekti i drugi formi na direktno reklamirawe. plakati itn. nositeli na slika i ton. Oglasuvaweto vo vesnici od strana na privatni lica (na primer baraweto rabota. Poimot ja opfa}a realizacijata na nara~anata rabota vo soodvetnata oblast. duri iako vrz istite ne se primenuva dano~noto osloboduvawe spored ovie odredbi (vo vrska so toa vidi gi poglavjata 41 i 42 od DDVU). na primer dopolnitelno vnesuvawe ili istaknato vnesuvawe na reklama. kaj slednite uslugi. radio i televiziska produkcija. ponudata na slobodni rabotni mesta od strana na pravni lica od javnoto pravo. vr{i i drug promet koj slu`i za celi na reklamiraweto. soobra}ajni sredstva itn. ostanatite formi na adresno reklamirawe. vnesuvaweto reklama vo `olt pe~at. na primer davaweto nalog za objavuvawe reklami kaj izdava~ite na vesnici. O r g a n i z i r a w e t o r e k l a m a (vidi stav 9 od ova poglavje). Bankarski. Mestoto na uslugata pri iznajmuvawe sefovi se utvrduva spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV (vo vrska so toa. na primer. snimaweto na istite na nositeli na slika i ton. vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). R e k l a m n o t o u r e d u v a w e. crte`i. vklu~uvaj}i go i nadzorot vrz procesot na proizvodstvoto. reklamno planirawe. na pr. prospekti za kotirawe na firmi na berzata itn. 4.n. postavuvaweto reklamni plakati i reklamni tekstovi na oglasni tabli.. reklamno ureduvawe. otisoci za oglasi. ekonomski i tehni~ki konsalting (12) Odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV se primenuvaat. (9) Za reklamen organizator se smeta dano~en obvrznik koj vr{i reklama za treti lica i nara~uva vo svoe ime i za svoja smetka reklama za treti lica. Praven.  ­  tehni~ki konsalting. objavuvaweto bilansi. dano~en i ekonomski konsalting. stru~ni pe~ateni materijali i `olt pe~at. ofset-pe~at.

stavawe na raspolagawe na informacii (17) Obrabotkata na podatoci vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV. izborot na proizvodstveni proceduri i proverkata na nivnata ekonomi~nost. advokati za za{tita na industriska sopstvenost. Vo vrska so zaverkata na proda`bi na imoti. pokraj elektronskoto. konvertirawe. (13) Kaj advokati. Tuka se vbrojuvaat osobeno slu~aite. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo. Pri sklu~uvaweto na dogovorot za zakup na odreden objekt vo stranstvo. kako i izgotvuvaweto finansiski planovi. Dano~niot obvrznik vr{i samo edna usluga na iznajmuvawe. kon sovetodavnata dejnost.. organiziraweto. Kako rezultat na toa. Primer 3: Dano~en obvrznik iznajmuva sprema doma{ni zakupci pove}e stanbeni objekti vo zemjata i vo stranstvo. Obrabotka na podatoci.37 - Odredbata ne se primenuva. kon odredena isporaka na delo ili kon odredena usluga). Pravnoto sovetuvawe se smeta za dopolnitelna usluga kon iznajmuvaweto vo smisla na ~len 8 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). vo koi dejnosta na notarite se ograni~uva na davaweto pravni soveti od preventivna priroda na strankite. Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV. kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). sobiraweto. kako i povrzuvaweto na koli~ini ili strukturi na podatoci so samata obrabotka na ovie informacii vrz osnova na kompjuterski orietntirani . Pritoa. kaj revizorot uslugite izvr{eni vo ramkite na utvrduvaweto zavr{ni smetki. go opfa}a i manuelnoto i mehani~koto memorirawe. memoriraweto i povtornoto dobivawe na informacii. koga sovetuvawata ne se povrzani so odredena zaverka na dokumenti. odredbata gi opfa}a site ispolnuvawa koi se tipi~ni za dadenite profesii. (15) Odredbata od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV. Hemi~arot H vr{i sovetodavni uslugi vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV. zna~i. dano~ni sovetnici i revizori. ne e neophodno dano~niot obvrznik . avtomatiziraweto na isti povtorlivi procesi. Tuka se vbrojuvaat. gi opfa}a sovetodavnite uslugi na ve{ti lica. dano~niot obvrznik gi sovetuva priamtelite na zakupot za pravata i obvrskite koi proizleguvaat od dogovorot. dokolku sovetuvaweto mo`e spored op{tite na~ela da se smeta za sporeden promet (na primer.ispolnuva~ da e in`ener. izgotvuvaweto pravni. osobeno. osven vo onoj del. ne samo sovetodavni dejnosti. notarite vr{at samostojni sovetodavni uslugi samo vo slu~ai. Tuka se vbrojuva. ponatamu. na primer. podgotvuvaweto. osobeno izgotvuvaweto nacrti na dokumenti i zapoznavaweto na strankite so pravnite posledici. na pr. poglavje 26 stav 5 od DDVU). (14) Odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV gi opfa}aat i samostojnite sovetodavni uslugi na notari. vo koj istite ne se povrzani so odreden imot (~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV) ili so odredeni dvi`ni dobra (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja v) od ZDDV). Primer 4: Hemi~arot H so sedi{te vo zemjata izgotuva za stranski nara~ateli hemiska analiza na primeroci na stoki i gi sovetuva svoite stranski klienti osobeno za pra{awa povrzani so ozna~uvaweto na prehranbenite proizvodi koi treba da se prodavaat vo zemjata. povrzuvawe i obrabotkata na podatoci. Sepak. Tuka ne se vbrojuvaat in`enerskite uslugi povrzani so odreden imot (vidi ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. vidi poglavje 26 stav 6 to~ka 3 od DDVU. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV i istoto e locirano vo mestoto. ekonomski i tehni~ki naodi i mislewa. (16) Za in`enerski uslugi se smetaat site uslugi koi se sostaven del od profesijata na in`ener. na advokatot se vbrojuva vodeweto sudski procesi.

metodi na dobivawe ~elik. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo . Primer 5: Detektivot D dobiva nalog od privatno lice so `iveali{te vo Viena da izvr{i istra`uvawa za odreden slu~aj na nasledstvo vo vrska so odredeni lica vo Makedonija. kako i za prenosot na standardiziran ili individualen softver po elektronski pat. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo. na primer. kako i za dostavuvaweto rezultati od odredeno ispituvawe na javnoto mislewe na poleto na istra`uvaweto na pazarot i na poleto na stavaweto na raspolagawe na informacii od strana na novinari ili informativni agencii. Delovnite postapki i iskustva mo`at da se zdobijat vrz osnova na posebni istra`uvawa po nalog. da stojat na raspolagawe ve}e so samoto dobivawe na rabotniot nalog ili na nara~kata (na primer. D vr{i usluga sprema stranskiot nara~atel vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV (stavawe na raspolagawe na informacii). Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Bugarija. Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. na primer preku internet (vidi poglavje 7 stav 2 to~ki 1 i 2 od DDVU). stru~ni mislewa ili so predavawe na mostri i prototipovi. Bugarskiot klient ne poseduva podru`nici nadvor od Bugarija. dokolku ne se raboti za stavawe na raspolagawe na avtorski za{titeni prava (vidi ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV). ne e bitno na koj na~in bile preneseni postapkite i iskustvata. kako sedi{te na korisnikot na uslugata).. na primer preku predavawe. Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Hrvatska. Komercijalnite proceduri i iskustva mo`at da se soberat vo ramkite na tekovnoto proizvodstvo ili na tekovnite trgovski zdelki i. da se koristat tehni~ki ili ekonomski. formuli na avtomatizacija. Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot danok. stavawe na raspolagawe na delovni pravila. D vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo (Hrvatska. (18) Kon uslugite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV se vbrojuva i stavaweto na raspolagawe na informacii. se raboti za stavawe na raspolagawe na informacii vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV. bez konkretna obvrska na izvr{uvawe odredena dejnost (promet na dobra ili uslugi). Primer 7: Dano~en obvrznik D iznajmuva doma{ni rabotnici na klient vo Bugarija. izvestuvawe za odredeni proizvodstveni podobruvawa. Ova va`i. Odredbata go opfa}a stavaweto na raspolagawe na site vidovi iskustva koi spored nivniot vid se podobni za toa. Jugoslavija i vo zemjata. na primer analizi za hemiski proizvodi. Obezbeduvawe personal (19) Pod obezbeduvawe (iznajmuvawe) personal vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV se podrazbira stavaweto na raspolagawe na personal (stavawe na raspolagawe na rabotna sila). dokolku istite ne potpa|aat pod odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 3 ili 9 od ZDDV. crte`i. kako rezultat na toa. D vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV. Primer 6: Dano~niot obvrznik D iznajmuva doma{ni rabotnici na klient od Hrvatska. Kaj uslugite na lica koi vr{at iznao|awe na naslednici i utvrduvawe na nivniot identitet kako i na detektivi. Izgotvuvaweto programi za obrabotka na podatoci (softver) ne pretstavuva obrabotka na podatoci vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV. Pritoa. i za stavaweto na raspolagawe na  know­how i na nestandardiziran softver. vklu~uvaj}i gi komercijalnite proceduri i iskustva (know­how).38 - proceduri. voveduvawe na rabotnici na nara~atelot vo delovnoto rabotewe na dano~niot obvrznik).

Tuka se vbrojuvaat i merkite na kontrola i nadzor povrzani so dodeluvaweto kapaciteti za emituvawe. . g) radio i televiziska mre`a. A vr{i usluga sprema D vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV. tuka se vbrojuva i otstapuvaweto i dodeluvaweto korisni~ki prava sprema institucii za prenos. spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV (soglasno so mestoto. iznajmuvaweto nedvi`en imot se regulira so odredbite od ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. so koi se ovozmo`uva i se obezbeduva prenos. vidi poglavje 24 stav 8 do 10 od DDVU). Primer 8: Dano~en obvrznik A od Albanija iznajmuva rabotnici sprema dano~niot obvrznik D so sedi{te vo zemjata. (22) Kon drugi uslugi vo smisla na stav 21 od ova poglavje se vbrojuvaat osobeno: 1. pri {to za mesto na uslugata se utvrduva mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). pismo.. Mestoto na uslugata vo ovie slu~ai se regulira spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (spored mestoto. radiobranovi. Telekomunikaciski uslugi (21) Za uslugi na poleto na telekomunikaciite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 8 od ZDDV se smetaat uslugite. slika. kade {to e rezidenten davatelot na zakupot ili iznajmuvaweto) ili spored ~len 1 od DDVP (vo vrska so toa. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo zemjata (sedi{te na korisnikot na uslugata). D ne poseduva podru`nici vo stranstvo.39 - stranstvo (Bugarija. b) mobilni radiobranovi mre`i. d) kablovska televizija. g) internet. b) mobilna radiobranova mre`a. isto taka. emituvawe ili priem. Tuka se vbrojuvaat i video-prenosite i povrzuvawa i prenosi vo forma na video-konferencija. v) satelitska komunikacija. 2. prenosot na signali. d) radio i televizija. so cel obezbeduvawe na rabotnata podgotvenost preku dale~inski nadzor ili preku uslugi na samoto mesto. mestoto na uslugata se utvrduva. emitirawe ili priem na signali. Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Jugoslavija i vo zemjata. Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. ton. kade {to e rezidenten zakupecot). slika i ton ili informacii od sekakov vid preku kabel. obezbeduvaweto prava na pristap do: a) fiksni mre`i. opti~ki ili drugi elektromagnetski mediumi. I z n a j m u v a w e n a d v i ` en m a t e r i j a l e n i m o t (20) Pri iznajmuvaweto dvi`en materijalen imot (~len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV). ^len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV ne go opfa}a iznajmuvaweto na prevozni sredstva od kakov i da bilo vid. b) mobilna radiobranova mre`a. obezbeduvaweto kabelski kapaciteti ili frekvencii povrzano so otstapuvaweto kapaciteti za emituvawe preku: a) fiksna mre`a. pismo. kako sedi{te na korisnikot na uslugata). Uslugata podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. Korisnikot na uslugata (dano~en obvrznik so sedi{te vo zemjata) e dol`en da go izvr{i odano~uvaweto za vr{itelot na uslugata soglasno so ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 78 od DDVU). v) satelitska komunikacija. Nasproti toa. govor ili informacii od sekakov vid preku: a) fiksna mre`a. 3.

patenti.40 - v) satelitska komunikacija. e merodaven vidot na prometot. internet). za{titeni marki i drugi sli~ni prava. g) internet. Mestoto na uslugata za koncertot se nao|a vo zemjata soglasno so ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) od ZDDV. Primer 10: Dano~niot obvrznik S od Skopje iznajmuva ma{ina na rabotilnicata R od Bugarija. pri {to za ocena na odredeniot promet. telebanking i razmena na podatoci. se utvrduva spored ekonomskiot rezultat postignat so soodvetniot dogovor. Kaj onie vidovi na promet koi pretstavuvaat uslugi se ispituva mo`nosta od eventualna prvenstvena primena na drugi odredbi od ~len 14 stav 3 od ZDDV. Tuka se raboti za samostojni prometi koi se ocenuvaat zasebno. (26) Dodeluvaweto prava na televiziski prenos i transferot na profesionalen fudbaler za nadomestok se smetaat za sli~ni prava vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV. 4. uslugite na informativni slu`bi. P dobiva za taa cel od S posredni~ka provizija vo visina od 10. koristeweto internet-ponudi..n. kade {to e rezidenten primatelot na uslugata (~len 14 stav 3 to~ka 10 od ZDDV). prometot na poleto na t. 2. bidej}i se raboti za umetni~ko ispolnuvawe (vidi poglavje 27 stavovi 2 i 3 od DDVU). na pr. licenci. posredni~kata usluga od P sprema S se vr{i vo zemjata (sedi{te na korisnikot na uslugata S) .. Iznajmuvaweto na ma{inata od S sprema R ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV (~len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV). (23) Od telekomunikaciskite uslugi vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 8 od ZDDV se razgrani~uvaat uslugite na prenesenite prometi ponudeni za nadomestok preku globalni informaciski mre`i (na pr. od dano~no-pravna gledna to~ka. 5. peja~ot go otstapuva koristeweto na negovite avtorski prava spored ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV. 3.So snimaweto na koncertot vo polza na dru{tvoto za audio-plo~i. Posredni~ki promet (27) Pri posreduvaweto vo uslugite navedeni vo ~len 14 stav 3 to~ka 1 do 9 od ZDDV mestoto na uslugata se utvrduva spored mestoto. Nasproti toa. distribuiraweto informacii za ponudi na stoki i uslugi. stransko pretprijatie za audio-plo~i go snima koncertot.000 denari. Vrz osnova na drug dogovor sklu~en so peja~ot. Dali e toa slu~aj. podatoci za vremeto ili sostojbata na pati{tata. Prenos i otstapuvawe avtorski i drugi sli~ni prava (25) ^len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV gi opfa}a uslugite ~ija bitna sodr`ina se sostoi od otstapuvaweto ili prenosot na avtorski prava. Primer 9: Doma{en peja~ odr`uva koncert vo zemjata vrz osnova na dogovor sklu~en so odredena koncertna agencija. prometot na dobra i uslugite vo ramkite na elektronski poviklivi banki na podatoci so interaktiven pristap i mo`nost za neposredna nara~ka. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo (spored sedi{teto na korisnikot na uslugata). teleigri i sl. (24) Kon telekomunikaciskite uslugi ne se vbrojuvaat osobeno: 1. d) kablovska televizija. Iznajmuvaweto go posreduval dano~niot obvrznik P od Prilep i toa po nalog na S (korisnik na uslugata). online-uslugi.

(5) Kon nadomestokot se vbrojuvaat i tro{ocite za sporedni prometi koi.19 (3) Kon nadomestokot ne se vbrojuvaat samo pari~ni iznosi. pridonesi. (4) Nadomestokot opfa}a i taksi. ja delat sudbinata na osnovniot promet (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). akcizi) koi gi dolguva dano~niot obvrznik. nadomestokot iznesuva 73.000 denari 119 Nadomestokot mo`e da se utvrdi i so primena na delitel spored slednata formula: Fakturiran iznos Delitel Delitelot iznesuva pri dano~na stapka od 5% = 1. istovar. Primer 3: Proizvoditel na ma{ini ispora~uva ma{ina na svoj klient i mu ja izdava slednata faktura: 1 ma{ina 70.05 19% = 1.000 denari Neto-iznos 73. Nadomestokot iznesuva 1.000 denari 1. zakonski propi{ani dava~ki i danoci (na pr. . Danokot na dodadena vrednost ne pripa|a kon nadomestokot.870 denari Vkupno 86.190 = 1. tuku i dobra.870 denari Bidej}i dopolnitelno presmetanite tro{oci se vklu~uvaat vo dano~nata osnova za isporakata na ma{inata. Vo dano~nata osnova se vklu~uva i se' ostanato {to go pla}a ili treba da go plati drugo lice kako primatel na ispolnuvaweto. duri i vo slu~ai koga istiot ne odgovara na objektivnata vrednost na prometot.190 denari. Istoto va`i i vo slu~ai koga ovie iznosi se oddelno iska`ani na tovar na primatelot na ispolnuvaweto.000 denari + DDV 19% 13. provizii i drugi tro{oci (~len 17 to~ka 2 od ZDDV). so isklu~ok na danokot na dodadena vrednost (~len 17 to~ka 1 od ZDDV). dano~na osnova za promet izvr{en vo zemjata e nadomestokot.. na pr.41 - Kon ~len 16 i 17 od ZDDV Poglavje 30 Nadomestok kako dano~na osnova (1) Osven vo posebni slu~ai od ~len 19 od ZDDV. natovar. (2) Nadomestokot mo`e od bruto-iznosi da se utvrdi na sledniot na~in: Fakturiran iznos H 100 (100 + dano~na stapka) Primer 1: Pri dano~na stapka od 19%. osiguruvawa. od gledna to~ka na ovoj danok.19 Primer 2: Pri dano~na stapka od 19 %. tro{ocite za pakuvawe.000 denari + pakuvawe 1. prevoz.000 denari.000 denari + osiguruvawe 2.190 denari.190 h 100 = 1. Nadomestokot iznesuva 1. uslugi i drugi beneficii koi se obezbeduvaat kako protivispolnuvawe za primenoto dobro ili koristenata usluga (~len 16 stav 2 od ZDDV). Kon nadomestokot pripa|a se' {to primatelot na ispolnuvaweto go dava za da primi dobro ili da koristi usluga. bruto-iznosot platen od primatelot na ispolnuvaweto iznesuva 1. fakturiraniot iznos iznesuva 1.

(7) Iznosi koi se pla}aat dobrovolno sprema dano~niot obvrznik pripa|aat. Pokraj toa. (2) Kon nadomestokot ne pripa|aat namaluvawa na cenata. mu se nadomestuvaat nastanatite patni tro{oci (500 denari).500 denari. Kako posledica na toa. (9) Koga primatelot na ispolnuvaweto pla}a so kreditna karti~ka.000 1.05 (8) Dokolku na primatel na dobro mu se fakturira i kaucija za pakuvaweto. Klientot pla}a dobrovolno 21. Pokraj pla}awata na gradot Skopje. (6) Subvenciite. kon nadomestokot. istata iznesuva 10. koi se povrzani neposredno so cenata na prometot ili so uslugata. Primer 6: Advokatot A dava sovetodavni uslugi sprema svoj klient i mu fakturira za taa cel 19.000 denari. Primer 7: Klientot K kupuva vo modna prodavnica odelo i ja pla}a proda`nata cena od 8. isto taka. nadomestokot se utvrduva vrz osnova na fakti~ki primeniot iznos i toj iznesuva: 21. . Kon ~len 18 od ZDDV Poglavje 31 Namaluvawa na nadomestokot (1) Vo slu~ai na odobruvawe na diskont za izvr{eno predvremeno pla}awe (pla}awe pred vtasanost) doa|a do namaluvawe na cenata (~len 18 to~ka 1 od ZDDV). se vklu~uvaat od tretata strana. isto taka. grade`niot pretpriema~ mora da gi odano~i i iznosite koi gi pla}a Vladata na Republika Makedonija za izgradbata na u~ili{teto. del od nadomestokot za izvr{eniot promet na dobra.330 denari). postoi slu~aj na namaluvawe na nadomestokot (~len 22 stav 1 od ZDDV). Del od tro{ocite gi prezema Vladata na Republika Makedonija. iznosot na kaucijata pretstavuva. Primer 5: Gradot Skopje go zadol`uva eden grade`en pretpriema~ so izgradbata na novo u~ili{te. iznosite zasmetani sprema dano~niot obvrznik-ispolnuva~ od strana na kreditnata institucija ne ja namaluvaat dano~nata osnova za prometot na dobra ili za uslugata. Uslov za toa e. iznosot odzemen kako diskont go namaluva nadomestokot..000 denari neto. kako nadomestok vo dano~nata osnova (~len 17 to~ka 3 od ZDDV). Koga se vra}a pakuvaweto i koga se vr{i povratok na kaucijata.330 denari so kreditna karti~ka.100 denari po odbivawe na taksa kako manipulativen tro{ok. Kreditnata institucija mu dozna~uva na prodava~ot 8.000 denari + 950 denari DDV = 19. Bidej}i se zemaat predvid i dobrovolno platenite iznosi. cenovnoto namlenie da bide odvoeno iska`ano vo fakturata i da bide opfateno vo knigovodstvoto (~len 18 to~ka 2 od ZDDV). dokolku pla}aweto se vr{i za izvr{en promet na dobra ili za uslugi. Provizijata dogovorena za taa cel iznesuva 10. bidej}i primenite soveti dovele do isklu~itelni uspesi. Nadomestokot za proda`bata na odeloto se utvrduva vrz osnova na iznosot koj go pla}a kupuva~ot (8.000 denari.42 - Primer 4: Trgovski zastapnik vr{i posredni~ki uslugi sprema firma rezidentna vo zemjata. Patnite tro{oci se vklu~uvaat vo dano~nata osnova. Toj iznesuva 7.950 denari. Sledstveno na toa. isto taka.000 = 20. Nadomestokot se presmetuva od ovoj iznos. rabati i drugi vidovi na cenovni namalenija koi mu se odobruvaat na primatelot na ispolnuvaweto vo momentot na prometot izvr{en sprema nego.

000 denari 18.000 denari.000 denari + DDV 5% = 1..000 denari. tuku istite pripa|aat kon nadomestokot (vidi poglavje 30 stav 4 od DDVU). Danocite i taksite dolguvani od dano~niot obvrznik ne pretstavuvaat proodni stavki. Vo sekoj slu~aj. vr{i vo platniot promet samo funkcija na posrednik.10% rabat 2. Kaj slu~aite na namaluvawe na cenata po izvr{uvawe na prometot se raboti za namaluvawe na dano~nata osnova spored ~len 22 od ZDDV (vo vrska so toa.500 denari + plateni sudski taksi 1. kako proodni stavki. Kon ~len 19 od ZDDV Poglavje 33 Posebni vidovi na dano~na osnova Promet na dobra bez nadomestok (1) Ako se zeme od pretprijatieto dobro koe e sostaven del od imotot na istoto za li~ni celi na dano~niot obvrznik (~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. nitu dol`nik.43 - Primer: Trgovec so prehranbeni proizvodi kupuva kaj trgovec na golemo 500 pakuvawa biskviti. (2) Koga postojat neposredni pravni odnosi me|u lice zadol`eno za pla}awe i primatelot na pla}aweto. ne pripa|aat kon nadomestokot. Dano~niot obvrznik ne smee vo pogled na ovie iznosi da bide nitu doveritel. Primer 1: Dano~en obvrznik mu podaruva na svojot sin kompjuter. Vo momentot na podaruvaweto.500 denari Bidej}i advokatot ne e nitu dol`nik nitu doveritel vo pogled na sudskite taksi.000 denari (neto).900 denari Odobreniot rabat ne e sostaven del od dano~nata osnova. za dano~na osnova se zema nabavnata cena koja postoi vo momentot na zemaweto na dobroto (cena na povtorna nabavka na dobroto od ist vid i vrednost). za dano~na osnova se zema cenata na ~inewe. Primer: Advokatot A go zastapuva svojot klient pred sudot i mu ja izdava slednata faktura: Honorar 30.000 denari + DDV 5% 900 denari Vkupno 18. koga dano~niot obvrznik. Trgovecot na golemo fakturira kako {to sledi: 500 pakuvawa po 40 denari = 20. Redosledot na priem i pla}awe na iznosite ne igra nikakva uloga. vo tie slu~ai ne se raboti za proodna stavka. se zema predvid neto-cenata (~len 19 stav 1 to~ka 1 i stav 3 od ZDDV).000 denari (neto) i koj go koristel za celi na negovata stopnska dejnost. Nadomestokot iznesuva 18. Poglavje 32 Proodni stavki (1) Proodnite stavki ne pripa|aat kon nadomestokot (~len 18 to~ka 3 od ZDDV). Istoto va`i i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi presmetuva natamu ovie iznosi. koj gi iska`uva i prima iznosite. Dano~na osnova za odzemaweto na dobroto od pretprijatieto iznesuva 10. eden poloven kompjuter od ist vid bi ~inel 10. Kaj sopstveno proizvedeni dobra. vidi poglavje 36 od DDVU). istite.000 denari Vkupno 32. . Slu~ai na proodni stavki postojat. poglavje 13 od DDVU).000 denari . koj go nabavil za 30.

Primer 3: Trgovsko dru{tvo.000 denari (neto). koj e sostaven del od imotot na negovoto pretprijatie. za dano~na osnova se zema pazarnata vrednost (neto) na primenoto dobro ili koristenata usluga (~len 19 stav 1 to~ka 3 i stav 3 od ZDDV). (2) Kaj prometot na dobra bez nadomestok od strana na trgovski dru{tva i drugi zdru`enija na lica sprema nivnite sopstvenici na vlog. mu stva besplatno na raspolagawe na svoj sodru`nik mebel za spalna soba.000 denari neto). Dano~na osnova pretstavuva nabavnata cena od 40. Vo slu~ai na doplata. isto taka. Advokatot bi fakturiral sprema treto lice 50. Primer 6: Trgovec so motorni vozila mu prodava na grade`en pretpriema~ tovarno vozilo za 2. za potrebite na negovite vraboteni ili za drugi celi. Razmena i prometi sli~ni na razmenata (5) Vo slu~ai na razmena na prometi i kaj prometi sli~ni na razmenata (~len 4 stav 1 i ~len 7 stav 1 od ZDDV). Primer 4: Grade`en pretpriema~ za niskogradba koristi bager. za celi na iskop na negoviot privaten imot. dadeniot iznos se smeta za dopolnitelen nadomestok za primatelot na doplatata. Izdatocite od 30. dodeka kaj pla}a~ot.500 DDV. koja pri~inila soobra}ajna nesre}a. sprema nivnite ~lenovi i sprema na niv bliski lica (~len 3 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. iznosot se smeta za namaluvawe na nadomestokot. vrz osnova na iznosot na nastanatite izdatoci (neto) za ova usluga. koe prodava mebel.000 denari plus 9. Dano~na osnova pretstavuvaat nastanatite tro{oci od 15. poglavje 13 od DDVU). vidi ~len 19 stav 1 to~ka 1 i stav 3 od ZDDV. za dano~na osnova se zema cenata na ~inewe (6. Trgovecot bi go prodal velosipedot za 8. Uslugi bez nadomestok (3) Koga odredeno dobro od imotot na pretprijatieto se koristi delumno za li~ni celi na dano~niot obvrznik (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. za dnao~na osnova se zema. dano~nata osnova se utvrduva.44 - Istata dano~na osnova se zema predvid. Za ovaa namena na bagerot nastanale izdatoci od 30. nabavnata cena ili cenata na ~inewe (sekoga{ neto).000 denari (neto). koga dano~niot obvrznik odzema od pretprijatieto dobro koe e sostaven del od imotot na istoto za li~ni celi na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost. isto taka. (4) Kaj uslugi bez nadomestok izvr{eni od dano~niot obvrznik za negovi li~ni potrebi. poglavje 13 od DDVU).000 denari + 380. Bidej}i velosipedot bil proizveden od dano~niot obvrznik. poglavje 13 od DDVU).000 denari. Primer 2: Proizvoditel na velosipedi mu podaruva na lice vraboteno kaj nego eden velosiped po povod negova ven~avka (cena na ~inewe 6. koi ne se sostojat od koristewe na dobro i koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost (~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV..000 denari plus DDV. za dano~na osnova se zema iznosot na izdatocite (neto) za izvr{enata usluga (~len 19 stav 1 to~ka 2 i stav 3 od ZDDV). Proda`nata cena sprema klienti na dru{tvoto iznesuva 50.000 denari.000 denari DDV.000 denari.000. Istata dano~na osnova se zema predvid vo slu~ai koga dano~niot obvrznik koristi dobro od negoviot deloven imot za li~ni celi na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost.000 denari (neto). Grade`niot pretpriema~ mu pla}a so . koj dru{tvoto go nabavil za 40.000 denari pretstavuvaat dano~na osnova. Za ovaa dejnost nastanale za advokatot tro{oci od 15. Primer 5: Advokatot A ja zastapuva pred sud svojata `ena.000 denari).

380. Proda`na cena 300.000 denari .. dano~na osnova pretstavuva razlikata me|u proda`nata i nabavnata cena.000 denari = 2. dokolku utvrdenite iznosi se povisoki od nadomestokot.DDV 380.023.300 denari.000 denari = 2.3.300 denari Razlika 35. za dano~na osnova vo slu~aite od ~len 19 stav 2 od ZDDV.000 denari = 300.000 denari . vo slu~ai na nabavka na polovni dobra od privatni lica. toj mu pla}a i doponitelni 2.000 denari = 357.DDV 57.000 denari . na pr.700 denari Dano~na osnova 30. Uslov za primena na odano~uvawe na razlikata vo cenata e da ne bil dolguvan danok na dodadena vrednost za prometot na dobroto sprema dano~niot obvrznik (~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV). visina na izdatoci. Naddava~ot mu izdava na trgovecot so tepisi sledna presmetka: Aukciski prihod za razni tepisi 23. Uslovite za odano~uvawe na razlikata vo cenata spored ~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV ne postojat. na pr.000 denari). Kon nadomestokot za prometot na grade`niot pretpriema~ se vbrojuva se' {to pla}a primatelot na staroto tovarno vozilo (trgovecot so motorni vozila).DDV 5.000 denari + dopolnitelnoto pla}awe od 2.000 denari (bruto-vrednost).000 denari Poglavje 34 Minimalna dano~na osnova Koga se vr{i odano~liv promet na dobra ili na uslugi po bagatelna cena. koe go nabavil od privatno lice za 264. Kon nadomestokot za prometot na trgovecot so motorni vozila se vbrojuva se' {to pla}a primatelot na novoto tovarno vozilo (grade`niot pretpriema~).380. ne ja namaluvaat dano~nata osnova.nabavna cena 264. Bidej}i za isporakata na voziloto sprema trgovecot ne se dolguval danok na dodadena vrednost.000 denari. ~ij promet e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa vidi poglavje 56 od DDVU). neregistrirani mali pretpriema~i (~len 51 stav 3 od ZDDV) ili od dano~ni obvrznici.420 denari Dano~nata osnova za trgovecot so tepisi od proda`bata na tepisite iznesuva 20.800 denari . Tro{ocite na prodava~ot na dobrata. cena na ~inewe.000.000 denari (23. Naddavawe (6) Vo slu~ai na naddavawe za dobra. trgovecot mo`e pri proda`bata na voziloto da izvr{i odano~uvawe na razlikata vo cenata.000 denari. se zemaat predvid vrednostite navedeni vo ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (nabavna cena. Primer 7: Trgovec na tepisi organizira naddavawe vo ramkite na aukcija. Primer 8: Trgovec so polovni vozila prodava polovno motorno vozilo za 300.800 DDV) Promet so polovni dobra (odano~uvawe na razlika v o cenata) (7) Vo slu~ai na promet so polovni dobra.45 - stavawe na raspolagawe na svoeto polovno tovarno vozilo vo vrednost od 357.800 denari . proviziite za naddava~ot. Pokraj toa.000 denari). Kaj razlikata vo cenite se raboti za bruto iznos od koj se odzema danokot na dodadena vrednost za celi na utvrduvawe na dano~nata osnova.700 denari .380 denari Iznos za isplata 21. Na~inot na primena na . minus primenoto pla}awe i danokot na dodadena vrednost (bruto-vrednost na novoto motorno vozilo vo vrednost od 2. vidi poglavje 33 stav 1 do 4 od DDVU).provizija 10% 2.primeno pla}awe od 2. minus danokot na dodadena vrednost (bruto-vrednost na staroto motorno vozilo vo vrednost od 357.000 denari . dano~na osnova pretstavuva postignatata krajna cena bez danokot na dodadena vrednost (~len 19 stav 1 to~ka 4 i stav 3 od ZDDV).023.023.

06. sprema nivni ~lenovi ili sprema na niv bliski lica. Kon ~len 20 od ZDDV Poglavje 35 Konverzija na stranska valuta Za celi na presmetka na danokot na dodadena vrednost i na prethodnite danoci za odbivka. vo presmetkovniot period 03.000 denari. Promenite vo kursot. . dogovornite strani utvrduvaat.02. dokolku se ispolneti uslovite od ~lenovite 33 i 34 od ZDDV. Trgovecot go nabavil kompjuterot na 08. Vo pogled na momentot na konverzijata.01 godina doa|a do promena na dano~nata osnova. Bidej}i nabavnata neto-cena od 20. koi nastapuvaat me|u merodavniot moment na konverzija (na pr. istata se zema kako minimalna dano~na osnova. Bidej}i neto-tro{ocite od 8.01 godina za 20.01 godina da izvr{i odbivka na prethodniot danok vo visina od 9.01 godina. Trgovecot so mebel e dol`en da izvr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost.01 godina.46 - minimalnata dano~na osnova pretstavuva predmet na kontrola kaj promet izvr{en od: .dano~ni obvrznici sprema svoite vraboteni i sprema na niv bliski lica. vrednostite vo stranska valuta se konvertiraat vo denari. Kon ~len 22 od ZDDV Poglavje 36 Promena na dano~nata osnova i ispravka na prethodniot danok Danok i ispravka na prethodniot danok pri promena na dano~nata osnova (1) Dali postoi slu~aj na promena na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV) se ceni spored ~len 16 do 19 od ZDDV (vidi poglavje 30 do 34 od DDVU).02. trgovecot so mebel e dol`en da ja odano~i isporakata na kancelariskiot mebel (dano~na osnova 50. istite se zemaat predvid kako dano~na osnova.000 denari se povisoki od plateniot nadomestok. Vo presmetkovniot period 03. Preku cenovnoto namalenie vo presmetkovniot period 06. vidi poglavje 75 do 77 od DDVU). Bidej}i rabtnata masa bila o{tetena vo mal obem. za merodaven se smeta proda`niot kurs (dneven kurs) utvrden vo dadeniot moment od strana na Narodnata banka na Republika Makedonija. ne se zemaat predvid.000 denari e povisoka od plateniot nadomestok. Pritoa. Dano~niot konsultant mo`e.trgovski dru{tva i drugi zdru`enija na lica sprema nivni sopstvenici na vlog.500 denari DDV.000 denari (neto). momentot na izvr{uvawe na prometot) i momentot na priem na nadomestokot.000 denari (neto). Toj se doka`uva preku bankarsko izvestuvawe ili preku izdadeno soop{tenie. Primer: Trgovec so mebel mu prodava na dano~en konsultant kancelariski mebel za 50. Obvrskata za ispravka postoi i vo slu~ai koga ispravkata na danokot na dodadena vrednost i ispravkata na odbivkata na prethodniot danok doveduvaat vo kraen rezultat do poramnuvawe. . po dolgi pregovori..fizi~ki lica sprema na niv bliski lica.01 godina kompjuter za 11. na 20.01 godina namalenie na cenata vo visina od 1. Mebelot se ispora~uva na 25. . e merodaven denot na nastanuvawe na dano~niot dolg spored ~len 31 od ZDDV (vo vrska so toa. Za izgotvuvaweto na grade`niot plan nastanale tro{oci vo visina od 8.000 denari plus 9.190 denari.900 denari.500 denari.03. Neophodnite ispravki se vr{at za presmetkovniot period vo koj nastanala promenata na dano~nata osnova. Primer 2: Arhitektot A izgotvuva za lice vraboteno kaj nego grade`en plan i mu presmetuva za taa cel 5.000 denari). Primer 1: Trgovec so kompjuteri mu prodava na svojot brat na 10.

Vo ovoj slu~aj odnapred se prijavuva namalenata dano~na osnova i toa na~elno vo presmetkovniot period na vr{ewe na prometot.2000 godina e osloboden od danok na dodadena vrednost do 31. Pole na primena na dano~noto osloboduvawe (3) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV va`i samo za prometot na stanbeni zgradi i stanovi vo onoj del.04. Grade`nite ispolnuvawa koi ne se sostojat od promet na stanbeni zgradi i stanovi ne se oslobodeni od danok. (2) Nezavisno od ova.12. (2) Vo slu~aj na promena na dano~nata osnova. vidi poglavje 82 stav 9 od DDVU.1999 godina ("Slu`ben vesnik na RM". privatno lice). zaradi izbegnuvawe na te{kotii vo preodniot period. Poimot "izgraden" go pretstavuva momentot na izgotvuvawe na zapisnik za tehni~ka ispravnost na objektot. (5) Ponatamu. (4) Osloboden od danok e samo prometot na i z g r a d e n i stanovi i stanbeni zgradi.47 - a dano~niot konsultant vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo istiot presmetkoven period vo visina od 1290 denari. poedine~ni grade`ni ispolnuvawa od strana na zanaet~ii po nalog na nositelot na gradbata ili na glavniot izveduva~ (na pr. Ispravka na prethodniot danok pri namaluvawe i is plata na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (5) Vo vrska so ispravkata na odbivkata na prethodniot danok i vra}aweto na danokot pri uvoz (~len 22 stav 2 od ZDDV). Dokolku stanbenite zgradi i stanovi se ispora~uvaat zaedno so zemji{teto na koe se izgradeni. izgradba na karabina. se vr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost i koga prometot bil izvr{en sprema primatelot na ispolnuvaweto. prviot promet so stanbeni zgradi i stanovi ~ija izgradba zapo~nala pred 01.12. isporakata na polugotovi objekti ili na grade`en materijal. (3) Ako nastapi promena na dano~nata osnova vo presmetkovniot period vo koj bil izvr{en prometot.. Ispravkata ne se vr{i. . 86/99) predviduva deka. koj nemal pravo na odbivka na prethodniot danok (na pr. vo koj istite se koristat za stanbeni celi. dano~noto osloboduvawe go opfa}a i samoto zemji{te. ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danok na dodadena vrednost od 29. na pr. pod dano~noto osloboduvawe ne potpa|a prometot so stanbeni objekti kaj koi ne se raboti za stanovi ili stanbeni zgradi. stavawe pokriv. stolarski raboti). osloboden od danok bez pravo na odbivka na prethodni danoci e prometot so stanbeni zgradi i stanovi vo onoj del vo koj se koristi za stanbeni celi. vidi poglavje 5 od DDVUPO). koga dogovoreniot nadomestok za odreden odano~liv promet na dobra ili uslugi stanal celosno ili delumno nevozmo`en za naplata. [to se podrazbira pod stanbena zgrada i stan e utvrdeno vo poglavje 5 stav 3 do 7 od DDVUPO. na primer isporakata na grade`ni objekti koi se koristat za delovni ili profesionalni celi (na pr. vo toj slu~aj ne se raboti za promena na dano~nata osnova spored ~len 22 stav 1 od ZDDV. poni{tuvawe na kupoproda`niot dogovor ili zaradi promena na cenata (namaluvawe ili zgolemuvawe na cenata). br.2000 godina i deka dano~nite obvrznici za ovoj period imaat pravo na odbivka na prethodno plateniot danok (vo vrska so ova. (4) Ispravka na danokot na dodadena vrednost i na prethodniot danok se vr{i samo koga dano~nata osnova se promenila zaradi vra}awe na dobroto. Od dano~noto osloboduvawe se isklu~uva prvata isporaka izvr{ena vo rok od pet godini po izgradbata. Kon ~len 23 od ZDDV Poglavje 37 Dano~no osloboduvawe za promet na stanbeni zgradi i stanovi Op{to (1) Spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV.

prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi. e osloboden od danokot na dodadena vrednost do 31. vidi stav 8 od ova poglavje). vidi stav 4 od ova poglavje. Primer 3: Grade`en pretpriema~ izgotvuva za sopstveni celi stanben objekt koj. ~len 8 stav 2 od DDVP.12.2002 (isporaka). a potoa go prodava na 15. odnosno e odano~en i toa spored op{tata dano~na stapka.2000 godina (vo vrska so toa. Prethodnite danoci koi otpa|aat na grade`nite ispolnuvawa i na drugi vlezni ispolnuvawa se isklu~eni od odbivkata na prethodniot danok (~len 35 to~ka 1 od ZDDV). (8) Spored preodnite odredbi od ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na ZDDV od 29. Isporakata na deloto pretstavuva prv promet na izgraden stanben objekt. isporakata na objekti koi se koristat za zemjodelski celi ili isporakata na administrativni objekti sprema javno-pravni tela. po izgradbata na 15. Bidej}i istiot se izvr{uva vo rok od pet godini.06.i prometot so neizgradeno zemji{te ne e osloboden od danok. doveduvaat do ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo polza na grade`niot pretpriema~ (~len 37 stav 3 od ZDDV. kako i poglavje 93 stav 3 i poglavje 97 stav 2 od DDVU). vo vrska so momentot na isporakata na grade`ni objekti. Prometot e izvr{en vo rok od pet godini i zaradi toa e odano~en.12. Primer 1: Grade`en pretpriema~ gradi stanben objekt za celi na natamo{na proda`ba. Primer 2: Grade`en pretpriema~ (glaven izveduva~) gradi po nalog na treto lice stanbena zgrada (isporaka na delo vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) koj mu se ispora~uva na tretoto lice po sistemot na klu~ na raka neposredno po izgradbata preku primopredavawe na 30. Istoto va`i i za stanbeni objekti i stanovi koi se izgradeni pred 01. Odano~uvawe na prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi (7) Prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi izvr{en vo rok od pet godini po izgradbata e isklu~en od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV. se odano~uva. vidi poglavje 5 od DDVUPO).2002 godina pretstavuva izmena na okolnostite merodavni vo pogled na odbivkata na prethodniot danok koi. za presmetkovniot period na proda`bata. ne se primenuva zaradi re~enica 2 od ovaa odredba. zaradi toa. ~ija izgradba zapo~nala pred 01. Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV.12. toj e odano~en. Dano~nata obvrska za prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi vo rok od pet godini po izgradbata ostanuva: . isto taka.2000 godina i po odreden period na neprodadenost. Odano~enata proda`ba na 15.12.12. Vo vrska so momentot na izgradenost. objektot se prodava (ispora~uva) sprema treto lice na 15. ~ija izgradba zavr{uva na 15.06. (6) Bidej}i prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi vo rok od pet godini po izgradbata e isklu~en od dano~noto osloboduvawe (vidi stav 7 od ova poglavje). 2.1999 godina (vidi stav 2). najprvin go iznajmuva za stanbeni celi (oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV). vidi poglavje 5 stav 9 i 10 od DDVUPO.2002 godina. vtorata ili natamo{nata isporaka vo rok od ili nadvor od petgodi{niot period.2001 godina.48 - fabrika.04.03. kancelariski prostorii).04. Isto taka. delovni lokali.06.2000 godina (vo vrska so isklu~okot koj va`i do 31. dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV gi opfa}a: 1. objekti so kancelariski prostorii i stanovi) dano~noto osloboduvawe go opfa}a samo delot od objektot koj slu`i za stanbeni celi..2000 godina. prvata isporaka po istek na petgodi{niot period. Prometot so stanbenata zgrada e izvr{en vo rok od pet godini i.2000 godina. magacin. Kaj objekti so me{ovita namena (na pr.2000 godina.

pansioni i sli~ni institucii zaradi privremeno smestuvawe na treti lica. Ozna~uvaweto na mestoto za parkirawe i negovoto grade`no ili tehni~ko ureduvawe (na primer zayiduvawe. Poglavje 38 Dano~no osloboduvawe za iznajmuvawe stanbeni zgradi i stanovi Iznajmuvawe stanovi (1) Pra{aweto dali postoi iznajmuvawe na stanbena zgrada ili stan vo smisla na ~len 23 to~ka 2 od ZDDV. vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). (3) Slu~ajot na iznajmuvawe stan ne postoi kaj iznajmuvaweto grade`ni objekti koi se vrzuvaat za zemji{teto samo za odredena privremena cel.2000 godina: dokolku prviot promet bide izvr{en posle 31. Dano~noto osloboduvawe va`i kako za iznajmuvaweto na celokupni stanbeni objekti. [to se podrazbira pod poimite stanbeni zgradi i stanovi proizleguva od poglavje 5 od DDVUPO.49 - 1. za sporedna usluga kon iznajmuvaweto stanovi se smeta odr`uvaweto na gradinata i na balkonskite rastenija koi dogovorno gi prezema iznajmuva~ot na stanbeniot objekt. razgrani~uvawe. (6) Za sporeden promet ne se smeta isporakata na elektri~na struja.12. "stanbena kirija" ili "stanbeni celi". taka i za iznajmuvaweto poedine~ni stanbeni prostorii. zgradi za parkirawe.04. (2) Vremetraeweto na dogovorniot odnos e bez zna~ewe. (4) Dano~noto osloboduvawe ne va`i za iznajmuvaweto stanbeni prostorii i prostorii za no}evawe od strana na hoteli. Spored toa. isto taka. i kratkoro~noto stavawe na raspolagawe na stan za negovo koristewe e oslobodeno od danok. stavawe pokriv) se bez zna~ewe.2000 godina. poedine~ni gara`i) e odano~eno. dvata dogovora mora da gi sklu~at istite dogovorni strani. e mo`no dogovorite da se sklu~at vo razli~ni momenti. zgrada so centralno parkirali{te). Pri po~etok na izgradbata pred 01. Parkirali{ta za vozila (7) Iznajmuvaweto parkirali{ta za parkirawe na vozila (na pr. parkirali{ta. dokolku iznajmuvaweto na stanot i iznajmuvaweto na parkirali{teto bidat dogovoreni vo odvoeni dogovori. Ponatamu. i stavaweto na raspolagawe na stanovi od strana na rabotodavecot sprema rabotnikot. stavaweto na raspolagawe na ma{ini za perewe ali{ta. 2.12. Merodavno e. {to se podrazbira pod po~etok na izgradba. ne e bitno dali vo dogovorot se koristat poimite "stan". podzemni gara`i. Vo vrska so pra{aweto. obvrskata na odano~uvawe va`i osobeno za iznajmuvaweto stanbeni kontejneri ili stanbeni prikolki (na primer vo turisti~ki kampovi) i na mobilni toaleti. Za sporedni prometi kon iznajmuvaweto stanovi se smetaat. vidi poglavje 5 stav 11 od DDVUPO. prostoriite da se koristat za stanbeni celi. gas i mazut. Sporeden promet osloboden od danok (5) Kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV se vbrojuva i voobi~aeniot sporeden promet koj e vo neposredna ekonomska vrska so dadenata odredba (vo vrska so toa. jaglen. . gostilnici. po~etok na izgradbata posle 31.. Vakvata povrzanost postoi koga parkirali{teto pretstavuva del od eden edinstven kompleks na objekti ili koga istoto se nao|a vo neposredna blizina na stanot (na primer. Sepak. se ocenuva na~elno spored fakti~kata namena. ~isteweto na zaedni~kite hodnici i skali i osvetluvaweto na istite.2000 godina: vo site slu~ai. Pritoa. snabduvaweto so voda (kako i snabduvaweto so topla voda). Za postoeweto na pretpostavka na sporeden promet nema da se smeta za nesoodvetno. na primer. isporakata na greewe. (8) Iznajmuvaweto parkirali{te e oslobodeno od danok samo kako sporeden promet kon iznajmuvaweto stan vo smisla na ~len 23 to~ka 2 od ZDDV. Isto taka. Oslobodeno od danok e. Za postoeweto na pretpostavkata na sporeden promet e neophodno da postoi prostorna povrzanost me|u stanot i parkirali{teto. Isto taka.

Poglavje 41 Dano~no osloboduvawe za bankarski i finansiski promet Op{to (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV ne go koristat samo banki i finansiski institucii. proda`bata na po{tenski obrasci). dano~noto osloboduvawe va`i i vo slu~ai. Kaj menuva~koto rabotewe so pari. (3) Dano~noto osloboduvawe go opfa}a i prometot vo raboteweto so pari~ni pobaruvawa. Vo slu~aj na otu|uvawe na postrojki treba da se vnimava na mo`nata primena na ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa.50 - Poglavje 39 Dano~no osloboduvawe za promet so po{tenski i takseni marki So zborovite "nominalna vrednost" se istaknuva. koga stranskata valuta se ispla}a vo pomali pari~ni edinici (mali banknoti ili moneti) po `elba na kupuva~ot i koga za taa cel se presmetuva drug kurs od va`e~kiot devizen kurs ili koga se napla}aat administrativni dodatoci. Vrz sporedni prometi kon vakvite uslugi (na pr. se isklu~uvaat plate`nite sredstva koi se stavaat vo promet zaradi nivnata sodr`ina na metali ili zaradi nivnata kolekcionerska vrednost. Predmet na ovie opcioni zdelki e pravoto na istaknuvawe ili otu|uvawe odredeni pari~ni pobaruvawa vo odreden rok i po odreden fiksen kurs. vo toj slu~aj se odano~uva celokupniot promet. ne e osloboden od danok. Poglavje 40 Dano~no osloboduvawe za po{tenski uslugi na Makedonskata po{ta (1) Oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 4 od ZDDV se site uslugi na Makedonskata po{ta koi se vr{at neposredno kako po{tenski raboti. Prometi vo oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i udeli vo dru{tva . deka dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 3 od ZDDV doa|a predvid za po{tenskite vrednosnici. (2) Telekomunikaciskite uslugi ne se opfateni so dano~noto osloboduvawe. otstapuvaweto pobaruvawa i opcionite zdelki so pari~ni pobaruvawa. za prometot so zakonski plate`ni sredstva (moneti i banknoti za koi postojat va`e~ki kursevi na menuvawe). Kaj bankarskiot i finansiskiot promet na Makedonskata po{ta se vnimava na mo`nata primena na ~len 23 to~ka 5 od ZDDV (vidi poglavje 41 od DDVU). kako i za takseni i kontrolni marki (banderoli) koi va`at vo zemjata. samo dokolku istite se ispora~aat po nivnata nominalna vrednost. deka istite se stavaat vo promet zaradi nivnata sodr`ina na metali ili zaradi nivnata kolekcionerska vrednost. Vo dano~noto osloboduvawe se vklu~uvaat site vidovi na koverti i po{tenski karti~ki na koi se vtisnati ili nalepeni po{tenski marki. tuku istoto mo`e da se koristi i od strana na site drugi dano~ni obvrznici koi vr{at promet po koj bilo osnov naveden vo ovaa odredba. Za prometot so po{tenski marki va`e~ki vo zemjata. na pr. vidi poglavje 56 od DDVU). Dokolku vrednosnicite pretstavuvaat predmet na trguvawe po povisoka cena od nominalnata vrednost. Nasproti toa. naplatata na pari~ni pobaruvawa (inkaso-zdelki) e odano~ena (vidi stav 15 od ova poglavje). Prometot na dobra. Kaj monetite i banknotite koi se stavaat vo promet po povisoka vrednost od nominalnata na~elno se poa|a od toa.. Dano~noto osloboduvawe gi opfa}a i opcionite zdelki so devizi. Zakonski plate`ni sredstva i devizi (2) Od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 alineja a) od ZDDV. vklu~uvaj}i go posreduvaweto vo vakvite vidovi na promet. isto taka. se primenuva dano~noto osloboduvawe. koj se izvr{uva kako osnoven promet. dano~noto osloboduvawe se primenuva i vo slu~ai koga po{tenskite marki se otu|uvaat po cena koja e pomala od nominalnata vrednost.

ne vr{at posreduvawe vo prometot na udeli sprema dru{tva. za utvrduvaweto na obemot na kreditnata validnost na objektite koi pretstavuvaat predmet na obezbeduvawe (na pr. (5) Kon prometot od oblasta na raboteweto so hartii od vrednost se vbrojuvaat i uslugite od oblasta na emisionoto rabotewe. Kon prometot koj ne e osloboden od danok se vbrojuva. dokolku nadomestokot mu se fakturira na emitentot. izgotvuvaweto izvodi za depoto.. (8) Licata. se vbrojuvaat i opcionite zdelki so hartii od vrednost. Dano~noto osloboduvawe go opfa}a kako sklu~uvaweto na opcioni zdelki. na pr. osobeno nadomestocite za procenka i patnite tro{oci. Tro{ocite nastanati pritoa za davatelot na kreditot. Uslugata na obezbeduva~ot na adresi ne e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV. vodeweto na depoto. kako i upravuvawe so krediti za komercijalni celi (osobeno banki. samo ako istoto mo`e da se smeta za samostoen osnoven promet. dokolku prometot mu se fakturira na imatelot na depoto. koi edinstveno vr{at obezbeduvawe na adresi za zainteresirani vlo`uva~i na kapital. mu se fakturiraat na . prezemaweto plasmani na novi emisii. kotiraweto na berza na hartii od vrednost i posreduvaweto na kreditni institucii vo proda`bata na dr`avni obvrznici. vakvoto odobruvawe kredit e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV. Istiot }e bide na~elno odano~en. koe e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV. vo komanditni dru{tva). kako i dostavuvaweto akcionerski izvestuvawa do imatelite na depoa na hartii od vrednost. kon udelite vo dru{tva se vbrojuvaat i udeli vo personalni dru{tva (na pr. posreduvawe i upravuvawe so krediti (10) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 alineja g) od ZDDV ne va`i samo za dano~ni obvrznici koi kako dejnost vr{at dodeluvawe na. (11) Dokolku pri odobruvaweto krediti se baraat obezbeduvawa. Za odobruvawe kredit se smeta i podgotvenosta za kreditirawe kon koja dogovorno se obvrzal dano~niot obvrznik do isplatata na zaemot. kursnata vrednost. davateli na zaemi). na pr. zemji{ta. dvi`ni stvari. Zakonot za zdravstveno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM" br. Primer: Industrisko pretprijatie im dodeluva krediti na svoite vraboteni zaradi izgradba na stanovi. Predmet na ovie opcioni zdelki e pravoto na pobaruvawe (nabavna opcija) ili na isporaka (proda`na opcija) na odreden broj na hartii od vrednost vo koe bilo vreme do istek na odreden rok. oslobodeno od danok. isto taka. 25/2000) i so Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("Slu`ben vesnik na RM" br. Dokolku odreden dano~en obvrznik dodeli kredit vo vrska so odreden promet. tuku i za drugi dano~ni obvrznici (vidi stav 1 od ova poglavje). Odobruvaweto.51 - (4) Kon prometot vo oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i udeli vo pretprijatija. (7) Pokraj udelite vo kapital-dru{tva (na pr. na kalkulacii za dohodovnosta. (6) Pri razgrani~uvaweto me|u prometot osloboden od danok od oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i odano~enoto ~uvawe hartii od vrednost va`i slednoto: Uslugata na dano~niot obvrznik (kreditna institucija) e na~elno osloboden od danok. dodeka poimot "specijalni investicioni fondovi" e reguliran so Zakonot za investicioni fondovi ("Slu`ben vesnik na RM" br. skladi{ta) se vr{i ocenka na nivnata vrednost. Odobruvawe. taka i prenosot na opcioni prava. 25/2000). udeli vo dru{tva so ograni~ena odgovornost). 9/2000). Upravuvawe so fondovi (9) Poimot "fondovi za socijalno osiguruvawe" e reguliran so Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM" br. naplatata na tu|i kamatni ili dividendni pisma. prenosot ili posreduvaweto na tajno sodru`ni{tvo e. 24/2000).

koja bankata bi ja pobarala bez vklu~uvawe na kreditniot posrednik (tn. dokolku garantot ili posrednikot dobivaat poseben nadomestok za taa cel.n. naplatata na tu|i pobaruvawa (inkaso-zdelki) ne e oslobodena od danok. istiot da mo`e da vklu~i povisoka kamatna stapka vo kreditnite barawa na kreditnite klienti od stapkata. Dadenata neposredna povrzanost go opravduva faktot. Pritoa. Ako upravuvaweto go vr{i treto lice (po nalog na davatelot na kreditot). doznaki i tekovni smetki (15) Kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV na poleto na raboteweto so {tedni vlogovi. Kon prometot osloboden od danok vo ramkite na platniot promet se vbrojuva. Poglavje 42 Dano~no osloboduvawe za osiguritelen promet i uslugi na osiguritelni posrednici i zastapnici (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 6 od ZDDV se odnesuva na prometi vrz osnova na dogovori za osiguruvawe i reosiguruvawe koi se regulirani so Zakonot za osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM". Ako odredena banka dogovori so krediten posrednik. vtisnuvaweto na firma na formulari za pla}awe. na primer i kreditnata institucija koja posreduva vo sklu~uvaweto . me|u drugoto. vo toj slu~aj se raboti za nadomestoci spored ~len 23 to~ka 5 alineja g) od ZDDV koi se oslobodeni od danok. koga istoto go vr{i davatelot na kreditot.52 - primatelot na kreditot so samoto odobruvawe na kreditot. (12) Ako kreditniot klient e zadol`en da plati odnapred utvrdeni iznosi zaradi neprezemawe na kreditot. pri vleguvawe vo minusno saldo). So utvrduvaweto na kreditnata validnost na predmetot na obezbeduvaweto ne postoi streme` kon postignuvawe samostojni ekonomski celi. (14) Upravuvaweto so krediti e oslobodeno so danok samo vo slu~aj. vo toj slu~aj kamatnata razlika pretstavuva nadomestok za odredeno posreduvawe na kreditniot posrednik sprema bankata koe e oslobodeno od danok. (13) Posreduvaweto so krediti go vr{i samo lice koe sprema idnite strani na kreditniot dogovor nastapuva kako samostoen posrednik. 47/97). br. nitu istoto se ograni~uva na toa. Koga kreditniot posrednik }e vklu~i treto lice zaradi realizirawe na posredni~kata zdelka. "packing"). koj e osloboden od danok (~len 8 stav 2 od ZDDV). Toa ne se vrzuva nitu za odredena pravna forma na dano~niot obvrznik. vodeweto smetki. Dano~noto osloboduvaweto se odnesuva na site uslugi tipi~ni za profesijata. blokiraweto smetki i drugi prometi koi se povrzani so raboteweto so {tedni vlogovi. (2) Oslobodeni od danok se i uslugite na osiguritelni posrednici i brokeri. na samoto utvrduvawe na vrednosta na obezbeduvaweto da se gleda kako na sporeden promet kon odobruvaweto krediti. opomenuvaweto (na pr. Ga rancii i drugi obezbeduvawa (16) Spored ~len 23 to~ka 5 alineja |) od ZDDV. prezemaweto garancii na garancii i vo vakviot promet e oslobodeno od danok. Osloboduvaweto ja opfa}a. na pr. prezemaweto garanciska obvrska ili na garancija za maksimalna kamata. se vbrojuva ukinuvaweto na smetki. pla}awa. Nasproti toa. otu|uvaweto ~ekovi. Rabotewe so depoziti. pri otpovik na odobruvaweto na zaemot ili pri raskinuvawe na kreditniot odnos (t. osven ako ne se raboti za nadomest na {teta. koj nastapuva vo ime na kreditniot posrednik. na primer. vo slu~aj na predvremena otplata. uslugite na tretoto lice sprema kreditniot posrednik se odano~uvaat.. obes{tetuvawe za neprezemawe na kreditot ili zaradi pomestuvawe na rokovite na vtasanost). kako i doznakata i izgotvuvaweto na izvodi i fotokopii na smetki. povlastenite dejnosti da preovladuvaat vo ramkite na sevkupnata stopanska dejnost na dano~niot obvrznik. Ovaa dejnost slu`i dotolku pove}e za toa. uslugite na tretoto lice pa|aat na tovar na kreditniot posrednik kako kreditno-posredni~ki uslugi oslobodeni od danok. istoto se odano~uva. Za drugi vidovi na obezbeduvawa se smetaat. za da se ovozmo`i odobruvaweto na kreditot.

tancovi. Sepak. nezavisno od na~inot i formata na koja deloto e napraveno. katalog i prospekt. ne se oslobodeni od DDV spored ~len 23 to~ka 7 od ZDDV za nivnoto posreduvawe. baletski. e registrirano i za vr{ewe dejnost od oblasta na kulturata.. letok. Soglasno so ~len 23 to~ka 8 od Zakonot za dodadena vrednost osloboden od danokot na dodadena vrednost bez pravo na odbitok na prethodniot danok. trgovci poedinci i trgovski dru{tva registrirani za vr{ewe dejnost od oblasta na kulturata i pravno lice {to pokraj registracijata za vr{ewe dejnost od druga oblast. koi ne pretstavuvaat uslugi na osiguritelni posrednici i osiguritelni brokeri tipi~ni za nivnata profesija (na pr. Poglavje 43 Dano~no osloboduvawe za igri na sre}a i zabavni igri (1) Prometite. programa. Drugi prometi. operetski. Ostanatite ostvaruva~i od kulturata (umetnicite. kukleni i drugi umetni~ki dela. tuka se vbrojuvaat i taksite za proda`ba na pismenite dokumenti za u~estvoto vo igrata. br. bidej}i istite ne pretstavuvaat samostoen promet. zdru`enie na gra|ani od oblasta na kulturata kako dru{tvo. za koe dobivaat provizija. v) Filmska dejnost e produkcija. po{tenska i taksena marka. samostojnite umetnici. so (3) Prometot od oblasta na kulturata se ostvaruva preku dejnostite za objavuvawe i dejnosti za za{tita i koristewe. sojuz i sli~no.53 - osiguritelni dogovori. Ne se smeta za dejnost od oblasta na kulturata pe~ateweto publikacii. koja pretstavuva izdavawe publikacii so umetni~ka sodr`ina vo dovolen broj primeroci (500) nameneti za javnosta. tehni~kata obrabotka-razvivaweto na filmovi. operski. 10/97 i 54/97) se oslobodeni od danok (~len 23 to~ka 7 od ZDDV). obrazec i sli~ni publikacii. Pokraj vlogot vo igrata na sre}a. i drugi fizi~ki lica (u~enik. kalendar. fondacii od oblasta na kulturata kako neprofitni i nevladini organizacii). drugo audio-vizuelno delo. student i drugo lice koe se obrazuva za potrebite na kulturata kako i nau~en rabotnik {to vr{i dejnost od oblasta na kulturata). b) Muzi~ka dejnost i scenska-umetni~ka dejnost e podgotvuvawe i javno izveduvawe muzi~ki. prometot na dvi`no i nedvi`no kulturno bogatstvo. imenik. Objavuvaweto se vr{i preku: a) Izdava~ka dejnost. tuku edinstveno vr{at posreduvawe. ne se oslobodeni od danok. kako i narodni pesni i igri. drugi pravni i drugi fizi~ki lica. distribucija i javno prika`uvawe na kinematografski. Duri i vo slu~ai. 1. Objavuvaweto zna~i dostapnost na umetni~koto delo pod ednakvi uslovi na neodreden broj lica nadvor od voobi~aeniot krug na semejstvoto i li~nite poznanici. televiziski i video film. ustanovi. zaednica. (2) Dano~ni obvrznici koi samite ne se nositeli na igri na sre}a. mo`e da dojde predvid primenata na dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 56 od DDVU). (2) Ustanova e pravno lice {to vr{i dejnost od oblasta na kulturata neprofitna cel. samostojni umetnici. dramski. za ostvaruvawe na dano~noto osloboduvawe baraat mislewe od Ministerstvoto za kultura so koe se potvrduva ostvaruvawe na kultura. Dano~noto osloboduvawe go opfa}a celokupniot nadomestok platen od igra~ot. umno`uvawe na originalno likovno delo. regulirani so Zakonot za igri na sre}a i na zabavni igri ("Slu`ben vesnik na RM". . pomo{ni prometi). e prometot koj go pravat ustanovite od oblasta na kulturata. Poglavje 44 Dano~no osloboduvawe za kulturni ustanovi i drugi sli~ni institucii (1) Kulturata ja ostvaruvaat umetnici. koga danokot za igri na sre}a se napla}a edinstveno spored visinata na vlogot. adresar. osloboduvaweto od DDV ja opfa}a celokupnata usluga na nositelot na igrata.

kulturno. so ili bez ton. kako i proizvodi od niv (meso. lekoviti rastenija. nau~no. `ivotinski parkovi. obrabotka i prezentirawe na informacii i podatoci za bibliote~niot materijal. b) Muzejska dejnost e sistematsko istra`uvawe. semiwa. prou~uvawe i stru~no odr`uvawe na istite. rogovo. kako {to e proda`bata na vleznici. izveduvawe i drugo sli~no objavuvawe na ve}e objavenite doma{ni i stranski dela i izvedbi od oblasta na kulturata na Republikata i vo stranstvo. sobirawe. ptici. parkovi. fotografski dela i dela sozdadeni vo postapka sli~na na fotografskata. na `ivotni. v) Kinote~na dejnost e pribirawe. trupci. b) Kako promet od `ivotinski parkovi (zoolo{ki gradini) se smeta onoj koj proizleguva od odgleduvaweto na `ivotni.54 - g) d) |) e) 2. sadnici.. Dejnost za posreduvawe vo kulturata e organizirawe i javno prezentirawe. obrabotuvawe. za{tita. osobeno na tvore{tvoto na decata i mladinata. rastenija i sli~no. ~uvawe. objavuvawe i prezentirawe na muzejskiot materijal. orginali na kni`evni i muzu~ki dela. stru~ni i nau~ni celi. javni pretprijatija i ustanovi. arsko |ubre i drugo). love~ki kolibi i sli~no) na lovci i na nivni asocijacii. a) Bibliote~na dejnost e nabavuvawe. ptici. insekti i sli~no za obrazovni. a) Kako promet od botani~ka gradina se smeta onoj koj proizleguva od odgleduvaweto na retki vidovi rastenija za obrazovni. ribi. ikri. a koj proizleguva od nivnata dejnost da vodat gri`a za podra~jata na za~uvana avtenti~na sredina na prirodni ubavini i vrednosti na rastitelniot i `ivotinskiot svet i za hortikulturno ureduvawe na javni povr{ini. jajca. obrabotuvawe i davawe na koristewe bibliote~en materijal. bez ogled na vidot na nosa~ot {to gi sodr`i. insekti i sli~no. kako i pribirawe. {umski plodovi. za{tita i prezentirawe filmovi i filmski materijali od umetni~ko. istorisko i drugo op{testveno zna~ewe. rogovi). Izveduvawe na arhitektonski dela e proektirawe i podigawe arhitektonski dela so umetni~ki vrednosti kako i spomenici za odbele`uvawe nastani i li~nosti od zna~ewe za istorijata i kulturata. Dejnost na domovi na kulturata e dejnost koja zna~i programsko i funkcionalno pottiknuvawe i razvoj na kulturata. ko`a. Galeriska dejnost e organizirawe i javno izlo`uvawe na orginali ili primeroci na dela od likovnata i primenetata umetnost. dive~. ko`a. kako i drugo umetni~ko delo izrazeno vo vid na povrzani podvi`ni sliki. kako i za vr{ewe na drugi dejnost od oblasta na kulturata. drugi umetni~ki predmeti. na . Prometot od botani~ki gradini. semiwa. proda`ba na vleznici. Za{titata i koristeweto na dvi`noto kulturnoto bogastvo se ostvaruva preku vr{eweto na bilbliote~nata. ~uvawe. Za{tita na spomenici na kulturata i spomenicite i spomen-obele`jata e za{tita. suvi drvja i sli~no. za{tita na spomenicite na kulturata. kako i sobirawe i obrabotka na podatoci za objavenite dela i izvedbi. stru~ni i nau~ni celi. 3. v) Kako promet od parkovi se smeta onoj koj go vr{at: nacionalni parkovi. ribi. ~uvawe. `ivi `ivotni i proizvodi od niv (meso. ogrevno drvo. kako {to e proda`bata na vleznici. {i{arki. Za{tita na nedvi`noto kulturno bogatstvo e dejnost za za{tita i koristewe na arhitektonskoto kulturno bogastvo. arhivi i dokumentacioni centri se osloboduva od DDV. kako i izdavawe na lovnotehni~kite objekti i stopanski objekti (love~ki ku}i. izlo`uvawe. stru~no i nau~no obrabotuvawe i prou~uvawe. arsko |ubre. na kulturno-umetni~kiot amaterizam i objavuvaweto kulturno-umetni~ki dela. jajca. ~uvawe. kako i za{tita i koristewe na duhovnoto kulturno tvore{tvo. sreduvawe. a osobeno: proektirawe. izgraduvawe i o~uvuvawe na zeleni javni povr{ini. 4. muzejskata i kinote~nata dejnost.

dnevni centri i klubovi za stari i vozrasni lica. osven nivnite komercijalni dejnosti. kliniki. za zastrelani trofejni grla. Poglavje 45 Dano~no osloboduvawe za uslugi na radio i televiziski stanici (1) Radiodifuzna i televiziska stanica e radio stanica koja emituva radio i televiziska programa. ne se presmetuva DDV. zavodi. ekonomsko-propagandni poraki. g) Kako promet od arhivi (Arhivot na Makedonija i Arhivskiot oddel na MANU). (4) Na nadomestocite dobieni od Vladata na Republika Makedonija za sozdavawe i emituvawe na programi od javen interes po Odlukata za raspredeluvawe na sredstvata pribrani od radiodifuznata taksa po ~len 77 alineja 4 od Zakonot za radiodifuznata dejnost ("Slu`ben vesnik na RM" broj 20/97). Dokolku ovie uslugi se vr{at od strana na bolnici. zdrastveni domovi. ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno socijalni problemi i so naru{eno povedenie. medicinski centri. (2) Pod sli~ni ustanovi se podrazbiraat: ordinacii. broj 36/90 i 36/95). Kako ustanovi se smetaat: centri za socijalni raboti. instituti. prenesuva. prirodni lekuvali{ta (centri za medicinska rehabilitacija) i drugi formi na davawe na zdravstveni uslugi vo soglasnost so zakon. centri za davawe pomo{ vo doma{ni uslovi. ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i roditelska gri`a. Poglavje 46 Dano~no osloboduvawe za zdravstveni uslugi (1) Kako zdravstveni uslugi se smetaat merkite. centri za rehabilitacija i sli~ni ustanovi. aktivnostite i postapkite za za~uvuvawe i unapreduvawe na zdravjeto na lu|eto. iznao|awe. zavodi za zdrastvena za{tita. izdavaweto na potvrdi i sli~no. medicinski i hemiski laboratorii za dijagnostika. spre~uvaweto i suzbivaweto na zaboluvawata. ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj. izdavawe na trofeen list i sli~no. odnosno proizveduva. d) Kako promet od dokumentacioni centri se smeta onoj koj proizleguva od osnovniot predmet na nivnoto rabotewe: odbiraweto na arhivskata gra|a od dokumentarniot meterijal. plateni politi~ki programi i drugi dejnosti so koi steknuvaat sredstva vrz osnova na me|usebni dogovori so korisnicite na nivnite uslugi. klini~ki centri. povredite i drugite naru{uvawa na zdravjeto.. Poglavje 47 Dano~no osloboduvawe za promet od strana na institucii za socijalna gri`a i socijalna za{tita Prometot na dobra i uslugi od ustanovi na socijalna za{tita opredeli spored Zakonot za socijalnata za{tita ("Slu`ben vesnik na RM" broj 50/97) se oslobodeni od DDV. ~uvawe i koristewe na arhivskata gra|a). kako i razmenuvaweto i otstapuvaweto na arhivska gra|a i drugi raboti koi im se staveni vo nadle`nost so Zakonot za arhivskata gra|a ("Slu`ben vesnik na RM".55 - nadomestociete za zastrel na dive~. (3) Kako komercijalna dejnost na edna radiodifuzna i televiziska stanica se smeta emituvaweto na: komercijalni programi. (2) Uslugite na radiodifuznite i televiziskite stanici se oslobodeni od danok na dodadena vrednost bez pravo na odbivka na predhodniot danok. navremeno i efikasno lekuvawe i rehabilitacija so primena na stru~no medicinski merki. se smeta onoj koj proizleguva od nivniot predmet na rabotewe (za{titata. istite se oslobodeni od DDV. lovni hroniki. kako {to e prebaruvawe. ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so telesna . emituva i vr{i distribucija na radio i televiziski programi i drugi informaciski sodr`ini nameneti za op{t priem vo sloboden prostor i po kablovska radio-televiziska mre`a. aktivnosti i postapki. zdrastveni stanici. dnevni centri za rabotno proizvodna aktivnost.

vospitno-obrazovna rabota. Isto taka. Pomo{nite raboti na lekarite ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. izgotvuvaweto na lekarski naod . u~eni~ki odmorali{ta. rekreativni i drugi aktivnosti. ustanovi za stari lica. Poglavje 48 Dano~no osloboduvawe za promet vo ramkite na zgri`uvaweto deca i mladinci Prometot za zgri`uvawe i nadzor na deca i mladinci (smestuvawe. kulturno-zabavni. ishrana. kako i na veterinarski uslugi. Ova dano~no osloboduvawe se odnesuva za site subjekti {to gi vr{at ovie uslugi (javni ili privatni subjekti). u~eni~ki restorani. Dano~noto osloboduvawe ne gi opfa}a uslugite na kozmet~ki saloni i saloni za masa`a. studentski restorani i sl. u~eni~ki domovi. i prometot od oblasta na preventivnata zdravstvena za{tita se smeta za lekuvawe. dokolku pritoa se raboti za vr{ewe na lekarska praksa sprema pacienti. gri`a i nadzor) e osloboden od DDV. Poglavje 49 Dano~no osloboduvawe za promet vo ramkite na smestuvaweto na deca i mladinci Prometot vo ramkite na smestuvawe na deca i mladinci so cel na nivno vospituvawe. Za mladinec se smeta sekoj do navr{eni 18 godini `ivot ili do 26 godini `ivot. ustanovi za smestuvawe na stari i vozrasni invalidni lica. ustanovi za vozrasni invalidni lica i ustanovi za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj. Lekarskata dejnost na bolnici i sli~ni institucii potpa|a pod dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 10 od ZDDV. Poglavje 50 Dano~no osloboduvawe za prometi od strana na vr{iteli na medicinski profesii Op{to (1) Se osloboduvaat od danok zdravstvenite uslugi koi im obezbeduvaat medicinska zdravstvena za{tita na lu|eto. kako i isporakite na zabni protezi od strana na zabolekari i zabni tehni~ari. mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 56 od DDVU). Za lekuvawe se smeta sekoja merka koja slu`i za utvrduvawe. pritoa e nebitno dali prometot se vr{i sprema poedine~ni lica ili sprema grupi na lica. le~ewe ili namaluvawe na posledicite od bolesti. ako e na redovno {koluvawe. obrazovanie ili doobrazuvawe kako i so niv tesno povrzanite prometi se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. Lekari (2) Osloboden od danok e prometot koj proizleguva od dejnosta kako lekar. tegobi ili telesni o{tetuvawa kaj lu|eto. sportski.za zdravstvenata sostojba na odredeno lice i za pri~inskata povrzanost me|u pravno merodavnata fakti~ka sostojba i odredenoto zdravstveno naru{uvawe ili me|u odredeno porane{no zaboluvawe i momentalnata telesna ili duhovna sostojba. Tuka se vbrojuvaat i slednite uslugi: 1. obrazovanie ili doobrazuvawe se: u~eni~ki domovi i studentski domovi. Spored Zakonot za u~eni~kiot i studentskiot standard ("Slu`ben vesnik na RM" br 37/98) kako subjekti koi {to mo`at da vr{at smestuvawe na deca i mladinci so cel na nivno vospituvawe. Zgri`uvaweto i nadzorot na deca i mladinci mo`e da se vr{i vo: detski gradinki. gri`a za zdravjeto. Sepak. . studentski odmorali{ta. ishrana. nega.56 - invalidnost. (3) Za dejnost kako lekar se smeta vr{eweto na zdravstvena za{tita (lekuvawe) koja potpa|a pod profesijata na lekar..duri i samo vrz osnova na medicinskoto dosie . kako i vo vrska so faktot ili . Studentski dom e ustanova kade se obezbeduva smestuvawe i ishrana na studentite koi studiraat nadvor od mestoto na `iveewe. na uslugi na lica koi primenuvaat netradicionalni metodi na lekuvawe. U~eni~ki dom e ustanova koja na u~enicite im obezbeduva smestuvawe.

pisatelskata dejnost. istra`uvawata na krvnata grupa vo ramkite na utvrduvaweto na tatkovstvoto. alkotestovi. Tuka se vbrojuvaat. kontaktni le}i ili vlo{ki za obuvki. 5. antropolo{ko-naslednobiolo{kite uverenija. Pritoa. Oslobodena od danok e i isporakata ili popravkata na zabni protezi i vili~noortopedski aparati od strana na zabni tehni~ari. kako i testovi za psiholo{kata podobnost koi se povrzani isklu~ivo so utvrduvawe na profesionalnata podobnost. kako i izdavaweto uverenija i potvrdi za vidot. 4. samo ako se raboti za uslugi koi obezbeduvaat medicinaska zdravstvena za{tita. profilakti~ki vakcinacii na grupi na naseleni i redovnite ispituvawa na zdravstvenata sostojba. ne e bitno dali navedenite dobra se proizveduvaat ili popravaat vo ordinacijata na zabolekarot ili istite se nabavuvaat od zabni tehni~ari. sekoja merka vo ramkite na preventivnata zdravstvena za{tita i socijalnata higiena. istra`uvaweto na telesni te~nosti ili ~ove~ki tkiva. duri i vo slu~ai koga predavaweto se dr`i pred lekari vo ramkite na lekarskoto usovr{uvawe. na primer.. dano~noto osloboduvawe gi opfa}a prometite od strana na pripadnici na drugi zdravstveni profesii. prilagoduvaweto na kontaktni le}i od strana na o~ni lekari. vo slu~aj na tuberkuloza ili vo vrska so testovi za bremenost. na pr.se primenuva dano~noto osloboduvawe. dokolku istite se vr{at vo ramkite na lekarskata praksa. na pr. (6) Vrz isporakata ili popravkata na zabni protezi i vili~no-ortopedski aparati od strana na zabolekari Isto taka. na poleto na zaraznite bolesti. (4) Kon dejnosta kako lekar vo smisla na ~len 23 to~ka 14 od ZDDV ne se vbrojuvaat na pr. nastavnata dejnost. 6. dokolku pritoa se raboti za zabolekarska praksa sprema pacienti (vo vrska so pomo{nite ispolnuvawa. 3. Za vr{ewe na zabolekarska praksa se smeta profesionalnoto utvrduvawe zasnovano na stomatolo{ki nau~ni poznavawa i tretmanot na zaboluvawa na zabite. dejnosta na dr`ewe predavawa. lekarskoto ispituvawe na farmakolo{koto dejstvo na odreden medikament kaj ~ovekot i dermatolo{koto ispituvawe na kozmeti~ki preparati. Osloboduvaweto ne opfa}a eksperimentalni istra`uvawa so `ivotni vo ramkite na nau~nite istra`uvawa. Zabolekari i zabni tehni~ari (5) Oslobodeni od danok se uslugite od dejnosta kako zabolekar. Osloboduvaweto ne go opfa}a izgotvuvaweto naod za hemiskiot sostav na vodata i na drugi materii. 3. slednite dejnosti koi ne pretstavuvaat lekuvawe: 1. uverenija za zdravstvenata soostojba koi slu`at kako osnova za sklu~uvawe odredeno osiguruvawe. usnata {uplina i desnite. 2. predavaweto na medikamenti koi ne se davaat vo neposredna povrzanost so odreden lekarski tretman. Vakvite uslugi gi vr{at osobeno slednite dano~ni obvrznici: . 7. isporakata na pomo{ni sredstva. lekarski istra`uvawa vo u~ili{ta. za namaluvawe na rabotnata sposobnost vo raboti na socijalnoto osiguruvawe. vidi stav 2 od ova poglavje). kako i dijagnosti~ki opiti so `ivotni. Tuka ne se vbrojuvaat.57 - 2. izgotvuvaweto lekarski naodi za podobnost na vodata za piewe i na nepostoeweto predizvikuva~i na bolesti vo vodata za piewe. Drugi zdravstveni profesii (7) Spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. na pr. prilagoduvaweto na aparati za sluh od strana na otorinolaringolozi. uverenija za rabotna sposobnost. na pr. dokolku se raboti za izve{tai vo lekarsko stru~no spisanie. koja bara lekarski poznavawa. 5. pri~inata za nastapuvawe na smrt. 4.

Ispolnuvawata na socijalna nega (Isto taka. Obezbeduvaweto na sauna-uslugi e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV samo vo delot. Isto taka. i za medicinska nega na nozete. no ne ako vr{at edinstveno ili prete`no kozmeti~ki masa`i ili masa`i za ubavina. a ne pomo{na dejnost kon zdravstvenata masa`a. Trudovi terapevti. Uslugite na salonite za ubavina i za masa`a se isklu~eni od dano~noto osloboduvawe. Istoto va`i i vo slu~ai. odnosno izleguvawe od voziloto). (8) Za zdravstvena dejnost ne se smeta dejnosta na pedikiri. koi vo prv red se nameneti za prevoz na drugi lica (na pr. Spored toa. 6. haparinski opakovki so konzervirana krv i so celularni krvni sostojki. kako i za obezbeduvawe medicinski kapewa. Poglavje 52 Dano~no osloboduvawe za promet na ~ove~ka krv itn. koi spored celokupniot na~in na izvedba i opremuvawe se nameneti za prevoz na bolni i povredeni lica. Maseri i medicinski hidroterapevti se oslobodeni od danok. Medicinsko-tehni~ki asistenti. plovno vozilo) }e se smeta za opremeno za prevoz na bolni i povredeni lica. zbogatena krv. ne se vbrojuvaat vo bolni~ki vozila. mo`e da dojde do primena na ~len 23 to~ka 11 od ZDDV. Psihoterapevti i psihagozi.). (2) Seriskite patni~ki motorni vozila koi se opremeni samo so rotaciono svetlo i sirena ne gi ispolnuvaat uslovite. koga vakvite davawa pretstavuvaat samostojni uslugi. duri i ako so niv vo poedine~ni slu~ai se prevezuvaat bolni i povredeni lica i za taa cel postoi posebna oprema vo voziloto (na pr. Prodol`uvawe so vodeweto zdravstvena ordinacija od strana na naslednici (10) Dokolku naslednikot na ordinacija na lekar ili na pripadnik na druga medicinska profesija ne gi ispolnuva uslovite za vr{eweto na soodvetnata profesija. mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe od ~len 23 to~ka 10 od ZDDV. dokolku rabotat kako zdravstveni maseri. Osloboduvaweto ne gi vklu~uva preparatite na plazma koi se sostaveni od me{avinite na ~ovekova krvna . Poglavje 51 Dano~no osloboduvawe za prevoz na bolni i povredeni lica (1) Voziloto (motorno vozilo. preku opremenost so le`alki. Sepak. 7. Aku{erki i aku{eri.osnovna nega i doma{no snabduvawe) ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. Vozila.58 - 1. i opremuvaweto na voziloto samo so nosilki i osnovna oprema za prva pomo{ ne e dovolno. vo koj istata pretstavuva sporeden promet kon odreden lekarski tretman. 5. 3. letalo. Bolni~arki i bolni~ari ne vr{at sli~na zdravstvena nega vo smisla na ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. Sepak. (1) Za ~ove~ka krv se smetaat slednite proizvodi: sadovi so konzervirana sve`a ~ove~ka krv. bidej}i istite rabotat prete`no na poleto na kozmetikata. 4. 2. na primer kako podgotovka ili dopolnitelen tretman kon odredena maserska dejnost. Medicinski sestri. rotira~ki sedi{ta za polesno vleguvawe vo. Dano~noto osloboduvawe mo`e da go koristat navedenite dano~ni obvrznici. podvodni masa`i. dokolku preku opremata gi poseduva karakteristikite na bolni~ko vozilo (na pr. specijalni sedi{ta itn. Logopedi. taksi-vozila). (9) Prometot od raboteweto na sauna na~elno ne pretstavuva promet od dejnosta na nekoja od izri~no navedenite profesii vo ~len 23 to~ka 14 od ZDDV ili od druga sli~na medicinska profesija. serum ili so plazma. hidromasa`i i toplotni zra~ewa. kon bolni~kite vozila se vbrojuvaat samo vozila. prodol`uvaweto na lekarskata praksa ne e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV..

kako i uslugite na kompjuterskite centri.59 - plazma. centrite za zgri`uvawe i prestoj na deca i mladinci. (3) Uslugite na obrazovanieto za zdobivawe na stepen na podgotovka. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. koi se neposredno povrzani so pogrebuvaweto ili kremiraweto se oslobodeni od danok. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. Pritoa. . pernica. dokvalifikuvawe i prekvalifikuvawe za novi raboti i rabotni zada~i. avtobus. so `eleznica. srednite u~ili{ta i instituciite na visokoto obrazovanie. smrznato ili su{eno).). avto-{kolite (so isklu~ok na A i B kategorija). bukvi za krst i sli~ni simboli. Tuka se vbrojuvaat osobeno: faktorski preparati. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. metalna. Propi{anite dozvoli ili registracii za prevoz nemaat zna~ewe za dano~noto osloboduvawe. na primer prevozot na patni~ki baga`. mo`e da se raboti za prevoz od stranstvo vo zemjata. nezavisno od toa dali istiot se vr{i od prevoznik so sedi{te vo zemjata ili vo stranstvo. tekstilni i sl. kako i rabotni~kite univerziteti. Poglavje 53 Dano~no osloboduvawe za obrazovni uslugi (1) Uslugite {to gi davaat detskite gradinki. rabotni~kite univerziteti i drugi za izu~uvawe na stranski jazici. pro~isteno. piramida ni{an i sl. koi se sostaven del na vospitno-obrazovniot proces i koi se ostvaruvaat spored nastavnite planovi i programi. (2) Uslugite {to gi davaat osnovnite u~ili{ta. srednoto i visokoto obrazovanie. ~uvaweto i izlo`uvaweto vo kapela.. Poglavje 55 Dano~no osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici (1) Dano~noto osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici (~len 23 to~ka 19 od ZDDV) se primenuva vo slu~aj na premin na dr`avnata granica na Republika Makedonija. Poglavje 54 Dano~no osloboduvawe na uslugite od pogrebalni krematoriumi i promet na dobra povrzan so vakvi uslugi institucii i (1) Uslugite na pogrebalnite institucii i krematoriumite. spaluvaweto i sl. detskite odmorali{ta. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. organizaciite za odmor i rekreacija na deca i mladinci. metalen. (4) Uslugite {to gi davaat centrite. pogrebni kesiwa i vre}i (plasti~ni. (2) Kaj dano~noto osloboduvawe za promet na maj~ino mleko e bez zna~ewe pra{aweto. Site post-pogrebalni uslugi se odano~ivi. (2) Dano~noto osloboduvawe opfa}a i nesamostojni sporedni ispolnuvawa kon patni~kiot prevoz. du{ek.). (2) Prometot na slednite dobra koi se neposredno povrzani so pogrebuvaweto i kremiraweto e osloboden od danok: sandak i vlo{ka za pogreb i za transport (drven. ~ar{av.). dali maj~inoto mleko bilo preraboteno (na pr. humanalbumin. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. zagrevano. pogreben simbol (krst. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. fibrinogeni i imunoglobini. tabut i tapacirug za sandak za pogreb i obuvki za mrtovec. plasti~na. {to gi vr{at instituciite na osnovnoto. kopaweto na grob i pogrebuvaweto vo nego.). a koga kako korisnici se javuvaat deca i mladinci. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. mladinskite domovi. stru~no usovr{uvawe i osposobuvawa za odredeni zanimawa. pokrov. brod ili letalo). utitahti. od beton i sl. Dano~noto osloboduvawe opfa}a sekoj vid patni~ki prevoz (na pr. urna i kutija za pogreb i za transport (kartonska. u~eni~kite i studentskite domovi. Vo ovie uslugi osobeno spa|aat: prevozot na posmrtnite ostanki. studentskite sportski centri. u~ili{tata. od zemjata vo stranstvo ili od stranstvo preku zemjata vo stranstvo (tranziten prevoz). drvena. plasti~en i dr.

Poglavje 56 Dano~no osloboduvawe za odredeni vidovi promet optovareni so prethoden danok (1) So cel da se izbegne dvojno optovaruvawe so danok na dodadena vrednost. 3.60 - (3) Me|unarodniot patni~ki prevoz vo avionskiot soobra}aj ne potpa|a pod odredbata od ~len 23 to~ka 19 od ZDDV. vo slu~aj na ispolnetost na navedenite uslovi. no vo slednata godina isklu~uvaweto bilo delumno poni{teno po pat na ispravka vo soglasnost so ~len 37 od ZDDV. koe go koristi za celi na negovata stopanska dejnost. na pr. bez isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok. koja spored ~len 23 to~ka 5 e oslobodena od danok. uslugi bez nadomest koi se sostojat vo koristewe na dobra (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). promet na dobra so nadomestok. dano~noto osloboduvawe mo`e da se koristi i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi koristel dobrata vo mnogu mal obem (najmnogu 5%) za dejnosti koi ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 od ZDDV. zatoa {to dano~niot obvrznik go koristel dobroto isklu~ivo za dejnost koja bila oslobodena od danok spored ~len 23 od ZDDV. vidi poglavje 13 stavovi 9 i 10 od DDVU). vo koristewe na dobra za li~ni celi od strana na dano~niot obvrznik ili na lice vraboteno kaj nego (vo vrska so toa. kako i koristeweto na dobro vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. 2. a za koe e isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV. zemaweto dobra za li~ni celi na dano~niot obvrznik ili davaweto dobra na vrabotenite bez nadomest (vo vrska so toa. vidi poglavje 87 od DDVU). vidi poglavje 85 DDVU) i  ­  za oprema vo smisla na ~len 35 to~ka 4 od ZDDV (vo vrska so toa. (4) Me|unarodniot prevoz na stoki e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV. (3) Dano~noto osloboduvawe najprvin go opfa}a prometot na dobra. promet na dobra bez nadomestok vo smisla na ~len 3 stav 3 to~ka 1 do 3 od ZDDV. Istoto va`i osobeno  ­  za vozila vo smisla na ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV (vo vrska so toa. dokolku bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 od ZDDV: 1. (2) Dano~noto osloboduvawe za vidovite na prometot navedeni vo prethodniot stav va`i samo ako za ispora~anite dobra ili za dobrata koristeni spored ~len 6 stav 3 to~ka 1 bilo c e l o s n o isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 od ZDDV. . istiot e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. na pr. Vo godina 02. vidi poglavje 13 stav 5 do 8 od DDVU). dano~niot obvrznik da se otka`al od pravoto na delumna odbivka na prethodniot danok za dobrata.. (5) Osloboden od danok e i prometot na dobra. kako i koristeweto na dobra vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. dokolku se ispolneti uslovite navedeni vo dadenata odredba. dokolku pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo isklu~eno za nabavkata i sl. Primer 2: Zanaet~ija steknuva vozilo vo godina 01. (4) Od pri~ini na poednostavuvawe. na dobroto spored ~len 35 to~ka 1 od ZDDV. toj mu go podaruva voziloto na negoviot sin. za koj bilo isklu~eno pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 2 do 6 od ZDDV. slednite vidovi promet spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV se oslobodeni od danok. Ovoj preduslov ne se smeta za ispolnet ako pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo celosno isklu~eno vo prvata godina. Uslov za toa e. Primer 1: Banka otu|uva oprema koja slu`ela isklu~ivo za vr{ewe na nejzinata dejnosta.

pri {to pri nabavkata na avtomobilot bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV. kako i vo slu~ai. se raboti za slednite situacii na izvoz: 1.. Slu~ai na ispra}awe postojat koga dano~niot obvrznik ili primatelot na dobroto go izvr{at ili go nara~aat prevozot na dobroto vo stranstvo od strana na treto samostojno lice (vidi poglavje 22 stav 5 od DDVU).04. vidi poglavje 80 stav 5 od DDVU). bidej}i uslugite .ne potpa|aat pod odredbata od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. (6) ^lenot 35 to~ka 7 ne go isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci za nabavka itn. podle`i na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. koj e isklu~en od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa. proizvedeno ili uvezeno pred 01. koi ne se sostojat od koristewe na dobra). vidi poglavje 79 stav 7 od DDVU). Primer 4: Dano~en obvrznik mu podaruva na vraboteno lice prestoj za eden vikend so smestuvawe i ishrana vo hotel vo Mavrovo. no istoto e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. dano~noto osloboduvawe ne se primenuva: 1. negoviot primatel ili treto lice po niven nalog go transportira ili go isprati dobroto od zemjata vo stranstvo i ako primatelot e stranski primatel na dobro (~len 24 to~ka 1 re~enica 1 od ZDDV). dano~noto osloboduvawe od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV ne se primenuva vo slu~aj na isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 7 od ZDDV. Stavaweto na raspolagawe na dobro za koristewe podle`i na odano~uvawe (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). kako i ~lenovi 25 i 26 od ZDDV Poglavje 57 Dano~no osloboduvawe pri izvoz (Op{to) (1) Slu~aj na izvoz osloboden od danok postoi koga dano~niot obvrznik. davaweto ne e oslobodeno od danok. no istoto e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. koga se raboti za prviot promet so stanovi i stanbeni zgradi vo smisla na ~len 23 to~ka 1 od ZDDV. Vo dadeniot slu~aj se raboti za isklu~ok. spored koj se isklu~uva pravoto na odbivka za d a n o c i. vidi poglavje 37 od DDVU). Davaweto bez nadomestok podle`i na odano~uvawe spored ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. Kon ~len 24 to~ki 1 i 2.61 - Davaweto dobra bez nadomestok (zemawe na dobra za li~ni celi). ako dano~niot obvrznik vr{i uslugi (vklu~uvaj}i uslugi bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ki 2 i 3 od ZDDV. 2. ako pravoto na odbivka na prethodni danoci pri nabavkata itn. 3. ako dobroto bilo nabaveno. Zaradi toa. Dano~niot obvrznik mu go ispra}a dobroto vo stranstvo na svojot primatel ili na sledniot primatel posle nego. Pritoa. . Primer 3: Industrisko pretprijatie mu stava besplatno na raspolagawe na vraboteno lice avtomobil.2000 godina.osven uslugi vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV . (7) Ponatamu. vo koi ne postoela uredna faktura so posebno iska`an danok (vo vrska so toa. pri steknuvawe na dobro od strana na lice koe ne e dano~en obvrznik ili ne e registriran dano~en obvrznik (vo vrska so toa. koi bile ili neovlasteno ili previsoko iska`ani vo faktura. na pr. zaradi negovo koristewe za li~ni celi za ednomese~en godi{en odmor. na d o b r a . ne bilo isklu~eno zaradi primena na ~len 35 od ZDDV. Iako bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok od tro{ocite za smestuvawe i ishrana (~len 35 to~ka 6 od ZDDV). tuku zatoa {to ne bile ispolneti uslovite za koristewe na pravoto na odbivka spored ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. 4. Slu~ai na prevoz postojat koga dano~niot obvrznik ili primatelot na dobroto go prenesat samite dobroto vo stranstvo (vidi poglavje 22 stav 4 od DDVU).

62 - 2. ne e merodaven momentot na sklu~uvawe na dogovorot ili na predavawe na stokata na primatelot. vidi poglavje 21 stav 3 od DDVU. Pritoa. vo toj slu~aj kako odlu~uva~ki kriterium za utvrduvawe na sedi{teto vo zemjata ili vo stranstvo se zema postojanoto prestojuvali{te. se utvrduva za fizi~kite lica spored nivnoto `iveali{te. Izvozot osloboden od danok mo`e da se izvr{i sprema niv samo posle ovoj moment. Ispora~atelot na dano~niot obvrznik ili odreden prethoden ispora~atel go prevezuva ili go ispra}a dobroto vo stranstvo do primatelot na dano~niot obvrznik ili do odreden sleden primatel. Ako e istovremeno zasnovano `iveali{te vo zemjata i vo stranstvo. dano~noto osloboduvawe ne mo`e da se odobri nitu vo slu~ai na nesomneno ispolnuvawe na site ostanati uslovi. merodavno e mestoto na `iveewe koe mo`e da se smeta objektivno za centralno mesto na `iveewe (postojano `iveali{te). vo toj slu~aj ovie uslugi od strana na tretoto zadal`eno lice se oslobodeni od danok kako raboti vrz dobra za izvoz spored uslovite od ~len 24 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 64 od DDVU). pretstavuvaat materijalnopravni uslovi za ostvaruvawe na pravoto na dano~no osloboduvawe. se zemaat predvid site okolnosti povrzani so prestojot. ne se smetaat za stranski primatel do negovoto fakti~ko zaminuvawe od zemjata (premin na granicata). Poglavje 58 Stranski primatel na dobroto (1) Za stranski primtel na dobroto se smeta lice so fakti~ko sedi{te. postojano `iveali{te ili postojano prestojuvali{te vo stranstvo. a vo vrska so ~len 26 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). (3) Ako dobroto se obrabotuva ili prerabotuva pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na dobroto (~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV). carinska zona ili carinsko skladi{te (~len 24 to~ka 2. Isto taka. Vo vrska so poimot na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni. (4) Poseduvaweto knigovodstven dokaz (poglavje 59 od DDVU). vidi poglavje 24 stavovi 5 i 6 od DDVU. (3) Dokolku fizi~koto lice nema `iveali{te ili ako istoto ne mo`e nesomneno da se utvrdi. koi svoeto `iveali{te ili postojano prestojuvali{te go pomestuvaat od zemjata vo stranstvo. dokolku se ispolneti uslovite od ~len 3. 4. Ako ne se vodat ovie dokazi. do svojot primatel ili do nekoj sleden primatel. kako i pismeniot dokaz za izvr{en izvoz (poglavje 60 do 62 od DDVU). osobeno negovata cel.. Za `iveali{te se smeta mestoto vo koe primatelot na dobroto ima nabaveno stan za podolgo vreme. i prometot na dobra sprema rezidenti vo zemjata se smeta za izvoz osloboden od danok. Pritoa. Lica vraboteni kaj stranski dano~en obvrznik. tuku momentot na fakti~kiot izvoz na dobroto naveden vo ~len 26 stav 1 od ZDDV. koj sledi po stranskiot primatel. (2) Slu~aj na izvoz osloboden od danok postoi i koga dano~niot obvrznik prevezuva ili ispra}a dobra koi ne se nameneti za krajna potro{uva~ka od zemjata vo slobodna zona. Stranskiot primatel go ispra}a dobroto vo stranstvo do sebe. koi lica pretstavuvaat stranski primateli. koi doa|aat vo zemjata edinstveno zaradi izvr{uvawe na odredena vremenski ograni~ena zada~a bez pritoa da zasnovaat sredi{te na svoeto `iveewe vo zemjata. . 3. Podru`nicata vo zemjata na stranski primatel ne se smeta za stranski priamtel na dobroto (~len 26 stav 2 od ZDDV). (4) Lica. carinski zoni i carinski skladi{ta. Za stranski primatel na dobroto se smeta i podru`nica vo stranstvo na dano~en obvrznik-rezident vo zemjata. ostanuvaat stranski primateli iako nivniot prestoj vo zemjata e od podolg vremenski rok. (2) Pra{aweto. Primatelot na dobroto. go prevezuva ili go ispra}a dobroto vo stranstvo do sebe ili do odreden sleden primatel. dokolku podru`nicata ja sklu~uva i ja realizira zdelkata vo svoe ime. Vo vrska so poimite "fakti~ko sedi{te" i "podru`nica". Ako kaj nvedeniot promet se raboti za vr{ewe uslugi (~len 6 od ZDDV). stav 2. to~ka 6 od ZDDV (vidi poglavje 11 od DDVU). vo toj slu~aj i tretoto zadol`eno lice vr{i izvoz.

dano~niot obvrznik mora da gi poseduva izvoznite dokumenti. Poglavje 59 Knigovodstven dokaz pri izvoz (1) Vo slu~aj na izvoz. Vo slu~aj na prestoj do 6 meseci.. carinska zona ili carinsko skladi{te (~len 3 stav 1 od DDVP). Makedonski slu`benici vo stranstvo. Stranski diplomati akreditirani vo Republika Makedonija ne se smetaat za stranski primateli na dobra. dokazot za izvr{eniot izvoz (~len 2 stav 2 to~ka 2 od DDVP). vo toj slu~aj mora i ova da proizleguva na o~igleden i lesno proverliv na~in od evidencijata spored stav 1. Poglavje 60 Pismen dokaz za izvr{en izvoz Op{to (1) Dano~niot obvrznik e dol`en da doka`e preku dokumenti vo zemjata. dokolku istite ja sklu~ile zdelkata vo svoe ime. konzulati. Pripadnici na stranski voeni edinici privremeno stacionirani vo Republika Makedonija ostanuvaat stranski primateli. koi imaat `iveali{te vo stranstvo. Vakvata evidencija mora da sodr`i uka`uvawe na: 1. Izvr{eniot izvoz mora da proizleguva od ovie dokumenti na o~igleden i lesno proverliv na~in. ne go gubat svojstvoto na stranski primatel. koi doa|aat vo zemjata samo zaradi izvr{uvawe na odredena vremenski ograni~ena zada~a. potpis i faksimil na carinskiot rabotnik . Lica vraboteni kaj stranski rabotodavec. se smeta deka go premestuvaat svoeto sredi{te na `iveewe od stranstvo vo zemjata. Stranski turisti. Dovolno e ako dano~niot obvrznik ja stavi na uvid pred Upravata za javni prihodi delovnata dokumentacija od koja proizleguvaat podatocite od dokumentite. na pr. Istoto va`i i za stranci koi od profesionalni pri~ini prestojuvaat privremeno vo zemjata. 2. ambasadi. Sledstveno na toa. mo`e bez proverka da se pojde od toa deka stranskite pripadnici na voeni edinici ne zasnovale vo zemjata nitu `iveali{te. nitu postojano prestojuvali{te. dokazot za izvr{en izvoz se poseduva vo forma na slu`ben pe~at. 2. Pri prestoj do 6 meseci mo`e bez proverka na slu~ajot da se pojde od toa deka stranskiot rabotnik ne zasnoval vo zemjata nitu `iveali{te. deka toj ili primatelot na dobroto go prevezle ili ispratile istoto vo zemjata ili vo slobodna zona. ostanuvaat da se smetaat za stranski primateli na dobra (vidi Isto taka. Istoto va`i i za stranski studenti. stranski umetnici ili ~lenovi na umetni~ki grupi koi gostuvaat vo zemjata. Stranski rabotnici koi zasnovaat raboten odnos vo zemjata. duri i vo slu~ai na podolg prestoj. 4. se smetaat za stranski primateli. fakturata za soodvetniot promet. dano~niot obvrznik-rezident vo zemjata mora preku svojata evidencija da doka`e deka toj ili primatelot na dobroto go prevezol ili go ispratil dobroto vo stranstvo (~len 2 stav 1 od DDVP).stav 3). kako i na podatocite propi{ani spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP. nitu postojano prestojuvali{te. (2) Ako dobroto bilo obraboteno ili preraboteno pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na istoto (~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV). 5. 6. misii. tie po pravilo ne se smetaat za stranski primateli na dobra se' do nivnoto kone~no zaminuvawe od zemjata. Sepak. kako na pr. (2) Pri izvoz vo ramkite na izvozna carinska postapka so primena na edinstven carinski dokument (vo natamo{niot tekst ECD).63 - (5) Kaj primateli na dobra so promenlivo prestojuvali{te se postapuva na sledniot na~in: 1. 3. koi prestojuvaat privremeno vo zemjata. Istoto va`i i za makedosnki diplomatskokonzularni pretstavni{tva.

se zapi{uva slednata zabele{ka "Stokite po predmetnata faktura. (4) Kaj raboti vrz dvi`ni materijalni dobra koi spored ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV se smetaat za promet na dobra (dogovor za isporaka delo. (5) Pri isporaka na motorno vozilo na stranski primatel. Kon li~niot baga` pripa|aat i dobra koi patnikot gi nosi so sebe pri premin na granicata. koga voziloto sodr`i makedonski slu`beni ili stranski registarski tabli~ki. "{oping-turi") kako i sekojdnevnoto patuvawe na rabota vo stranstvo. so taa razlika {to podatocite koi{to se naveduvaat vo rubrikata V na listot so broj 3 na obrazecot ECD treba da bidat navedeni na fakturata podnesena od izvoznikot na stokata. so potvrda za izvr{eno carinewe ili za izvr{eno uvozno odano~uvawe) zaedno so sudski prevod na istite na makedonski jazik. kako i patni~kiot baga` daden za natovar pri negovoto patuvawe.000 denari. tip na voziloto. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. koga voziloto preminuva vo stranstvo so sopstven pogon. (3) Pri izvoz vo ramkite na izvozna carinska postapka bez primena na ECD. vo ovie slu~ai mo`e da se priznae postoeweto na izvozna isporaka. Za patuvawe se smetaat i kupoproda`ni patuvawa (tn. izvozot na~elno nema da go potvrdi pograni~niot organ. dobroto da se izvezuva vo rok od 3 meseci po izdavawe na fakturata ili smetkata. na pr. Izvozot se potvrduva od strana na pograni~niot organ na~elno samo vo slu~ai koga za voziloto se izdadeni me|unarodna soobra}ajna dozvola i registarski tabli~ki za izvoz. e osloboden od danok kako izvoz (~len 25 od ZDDV) samo pod slednite uslovi: 1.64 - na listot so broj 3 (list so `olta boja) vo rubrikata "V" od ECD (~len 3 stav 2 od DDVP).. na voziloto) koe fakti~ki preminalo vo stranstvo i koga od sevkupnosta na podnesenite dokumenti ne postoi seriozno somnenie za toa deka vgradenite dobra preminale vo stranstvo zaedno so izvezenoto dobro. Ako izvoznoto carinewe se vr{i vo grani~na carinska ispostava. vo fakturata }e se navede dokazot za izvr{en izvoz na ist na~in kako {to e pogore navedeno. dokazot za izvr{eniot izvoz da sodr`i dopolnitelna potvrda od pograni~niot organ za toa deka podatocite vo pogled na imeto i adresata na stranskiot primatel se ednakvi na podatocite od prilo`eniot paso{ ili drug vid na patna isprava na patnikot koj go prenesuva dobroto vo stranstvo (potvrda na identitetot). dokazot za izvr{en izvoz mo`e da se smeta za ispolnet i vo slu~ai koga carinskiot ili pograni~niot organ go potvrdil izvozot na dobroto (na pr. Sepak. na pr. vo ra~niot baga` ili dobra koi liceto gi nosi so sebe vo vozilo koristeno od nego. 3. dokolku dano~niot obvrznik go doka`e pismeno kone~niot uvoz na motornoto vozilo vo druga dr`ava preku dokumenti na istata (na pr. broj na {asija i vid i oznaka na registarskite tabli~ki. dokumentot na koj se potvrduva izvozot treba da sodr`i podatoci za proizvoditelot na voziloto. Nasproti toa. vidi poglavje 11 od DDVU). negovite sostavni delovi i dopolnitelnata oprema ne pretstavuvaat patni~ki baga`. koi stranskiot primatel gi prenel vo stranstvo vo li~niot baga`. . 2. dokazot za izvr{en izvoz se vr{i na ist na~in kako i koga izvozot se vr{i so primena na ECD. pri vgraduvawe na motor vo vozilo. Voziloto. sevkupnata vrednost na prometot na dobra koja proizleguva od fakturata ili smetkata da nadminuva 5. preku Carinskata ispostava ___________________________so kontrolen broj ________________od _________ 20______ja preminale carinskata linija". so taa razlika {to namesto slu`beniot pe~at. Poglavje 61 Izvoz vo ramkite na patni~kiot soobra}aj U s l o v i z a d a n o ~ no o s l o b o d u v a w e (1) Prometot na dobra.

se koristi slu`beno propi{aniot formular. za celi na doka`uvawe na izvr{eniot izvoz spored ~len 3 stav 3 od DDVP. Patnikot stava na uvid stranska li~na karta izdadena vo dr`ava ~ii dr`avjani mo`at da vlezat vo Republika Makedonija samo so prilo`uvawe na paso{. koj dopolnitelno gi sodr`i slednite podatoci: 1. no ne i so prilo`uvawe na li~na karta. Istoto va`i i vo slu~ai koga vo stranskite dokumenti za premin na granicata ne e dadena celosnata adresa. Vo ovie slu~ai ne mo`e da se podnese dokaz so pomo{ na patna isprava. dokolku patnikot raspolaga samo so viza za prestoj vo zemjata. . Pograni~niot carinski organ go potvrduva vo tie slu~ai edinstveno izvozot na dobroto. dokolku patnikot go dostavi na uvid svojot va`e~ki paso{ ili druga va`e~ka patna isprava i dokolku podatocite sodr`ani vo nego se ednakvi na podatocite vo vrska so imeto i adresata na stranskiot primatel sodr`ani vo izvozniot dokument. vo soglasnost so odredbite od Zakonot za prestoj na stranci. 3. (3) Pograni~niot organ ja izdava dopolnitelnata potvrda na identitetot. deka podatocite vo vrska so stranskiot primatel (ime i adresa) bile to~ni vo momentot na prometot. vo koi predmetot na isporakata se obrabotuva ili prerabotuva pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na dobroto (slu~ai na obrabotka i prerabotka vo smisla na ~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV). vo koj e vnesena dozvola za prestoj vo period podolg od 3 meseci. Patnikot stava na uvid paso{. Od vakvata potvrda mora da proizleguva. Patnikot stava na uvid diplomatski ili slu`ben paso{. na primer od strana na diplomatsko ili konzularno pretstavni{tvo na Republika Makedonija. Mesto i data na priem na dobroto od strana na zadol`enoto lice. Ponatamu. dano~niot obvrznik e dol`en da go vodi dokazot za izvr{en izvoz po pravilo vo forma na dokument spored ~len 3 od DDVP (vo vrska so toa. 2.65 - Pismen dokaz za izvr{en izvoz so potvrda na identi tetot (2) Vo slu~ai na izvoz vo ramkite na patni~kiot soobra}aj. 3. dovolno e i poseduvawe na soodvetna potvrda izdadena od dr`aven organ na Republika Makedonija koj se nao|a vo dr`avata ~ij rezident e primatelot na dobroto. Ime i adresa na tretoto samostojno zadol`eno lice. 2. ili dokolku se u{te ne istekla va`nosta na vakvata dozvola ili dokolku se u{te ne izminal rok od 1 mesec po istek na va`nosta na istata.. zo{to ne mo`e da ja navede to~nosta na imeto i adresata na stranskiot primatel. carinskiot organ ja pribele`uva na izvozniot dokument pri~inata za toa. deka `iveali{teto na primatelot na dobroto se nao|a vo stranstvo. Patnikot stava na uvid makedonski paso{ ili makedonska li~na karta. Podatocite vo vrska so stranskiot primatel na dobroto sodr`ani vo prilo`eniot izvozen dokument ne soodvetstvuvaat so podatocite od podneseniot paso{ ili druga patna isprava na patnikot. Istoto va`i soodvetno i pri postoewe na upis: "prekin na rokot za proteruvawe (trpewe na prestoj)". Poglavje 62 Dokaz za izvr{en izvoz vo slu~ai na obrabotka i prerabotka (1) Vo slu~ai. (4) Dopolnitelnata potvrda na identitetot ne se izdava od pograni~nite organi vo slednite slu~ai i pokraj stavawe na uvid na va`e~ka patna isprava: 1. vidi poglavje 60 od DDVU). (5) Dokolku ne e mo`no ili ne mo`e da se o~ekuva od carinskiot organ izdavawe potvrda za identitetot. tuku samo mestoto i zemjata ili samo zemjata na `iveewe. 5. Trgovski voobi~aen naziv i koli~ina na dobroto predadeno ili isprateno na zadol`enoto lice. 4. Izdavawe na potvrdatata za identitetot ne se otka`uva.

podatocite navedeni vo stav 1 treba da gi opfatat obrabotkite ili perabotkite izvr{eni od sekoe ostanato treto lice. isto taka. Vle~eweto ili turkaweto na stoki se smeta. dodeka prevoznikot V e zadol`en od A da go izvr{i prevozot od Skopje do Belgrad. (4) Za prevoz vo ramkite na me|unarodniot `elezni~ki tovaren soobra}aj se smeta me|unarodniot prevoz na dobra vrz koj se primenuvaat "edinstvenite propisi vo vrska so Dogovorot za me|unarodniot `elezni~ki prevoz na stoki (CIM)". (6) Prevoznikot. koga prevozot na stokite se vr{i kako vo zemjata. tuku dava nalog za negovo izvr{uvawe od strana na eden ili pove}e prevoznici (podizveduva~i). toj go dobiva istiot tretman na osnovniot promet soglasno so ~len 8 od ZDDV (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). vidi poglavje 20 stav 3 od DDVU) ili obratno. uvozot ili tranzitot na dobra Op{to (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV bara. Kon ~len 24 to~ka 3 od ZDDV Poglavje 63 Dano~no osloboduvawe za uslugi povrzani so izvozot. koj go prezel izvr{uvaweto na prevozot na dobra. (3) Za primena na dano~noto oslboduvawe e nebitno na koj na~in se vr{i prevozot. prevozot na baga` vo ramkite na `elezni~kiot soobra}aj se smeta za sporeden promet kon prevozot na patnici. (2) Ako dobroto bilo obraboteno ili preraboteno od pove}e izveduva~i. . (5) Vo vongradskiot tovaren soobra}aj so motorni vozila se poa|a od soobra}ajnopravna gledna to~ka od toa.. Osloboduvaweto od danok spored ~len 24 to~ka 5 od ZDDV va`i i za uslugi na posrednici. Prevozi vo zemjata izvr{eni od strana na podizveduva~i. deka sekoj poseben tovaren list ima za svoja osnova oddelni dogovori za prevoz i deka pri sproveduvaweto na ovie dogovori sekoga{ doa|a do samostojno prevozno ispolnuvawe. taka i vo stranstvo vidi poglavje 25 stav 3 od DDVU). na primer so motorni vozila. dokolku kaj posreduvanite uslugi se raboti za uslugi vo smisla na ~len 24 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU). Naveduvawe na nara~anata rabota i na obrabotkata ili prerabotkata izvr{ena od liceto. sprema koe podizveduva~ot ili podizveduva~ite vr{at. Ovie prevozni ispolnuvawa mo`at da bidat me|unarodni. isto taka. Nasproti toa. A go zadol`uva prevoznikot B da go izvr{i prevozot od Ohrid do Skopje.66 - 4. za prevoz. Transportot koj prethodi kon vozdu{niot transport pretstavuva samostoen osnoven promet. Me|unaroden prevoz na dobra (2) Slu~ajot na me|unaroden prevoz na dobra vo smisla na ~len 24 to~ka 3 alinei a) i b) od ZDDV postoi. sekoj prevoz ureden so poseben tovaren list }e se smeta za samostojno prevozno ispolnuvawe. Za me|unaroden prevoz se smeta i prevozot od zemjata vo slobodna zona. Vo ovie slu~ai liceto se pojavuva kako osnoven izveduva~. Za koristewe na dano~noto osloboduvawe ne e neophodno. prevozni uslugi (vidi poglavje 25 stav 5 od DDVU). Ovie postapki se primenuvaat vrz pratki na dobra koi se predavaat so cirkularno tovarno pismo za `elezni~ki prevoz koe ja opfa}a zemjata i najmalku edna sosedna dr`ava. koga samoto lice ne go vr{i prevozot. Primer: [pediterot A od Skopje dobiva nalog od G da izvr{i prezemawe na kupenata stoka od Ohrid i istata da ja transportira do Belgrad. prometite navedeni vo ovaa odredba da pretstavuvaat osnovni prometi. ne se opfateni so dano~noto osloboduvawe. `eleznica. brod ili skela. carinska zona ili carinsko skladi{te. uslugata da se vr{i sprema stranski nara~atel. vr{i prevozno ispoluvawe duri i vo slu~ai. Ako odreden promet e samo sporeden promet kon osnovniot. letala. koi im prethodat na me|unarodnite prevozi ili koi sledat po niv. Soodvetno na toa.

kako i kaj osiguritelniot promet vo smisla na ~len 23 to~ka 6 od ZDDV. oblagoroduvaweto. Kako pismeni dokazi spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP na~elno se dostavuvaat carinskite dokumenti (na primer. Tuka se vbrojuvaat. se oslobodeni od danok. Zaradi izbegnuvawe na neodano~uvawe na krajnata potor{uva~ka. Za stranski rabotodavec se smeta rabotodavec koj gi ispolnuva uslovite potrebni za steknuvawe na svojstvoto na stranski primatel na dobroto (~len 26 stavovi 2 i 3 od ZDDV). dokolku dobrata vneseni vo zemjata se iznesat povtorno vo stranstvo po zavr{uvaweto na tranzitot. koi bile steknati ili uvezeni vo zemjata za celi na dadenata rabota. merewe. Vo vrska so poimot na stranski primatel. Carinskiot organ ja izdava gorenavedenata potvrda samo na barawe na strankata. stranskiot rabotodavec ili od strana na treto lice po niven nalog (~len 24 to~ka 4 od ZDDV).67 - Prevoznata usluga izvr{ena od B sprema A se odano~uva kako ~isto doma{en prevoz. skladiraweto ili nivnoto privremeno koristewe vo zemjata. na primer:  ­  pretovarot i skladiraweto na dobra pred niven izvoz. premer ili vr{ewe probi). Uslugite koi se neposredno povrzani so vakvite dvi`ewa na stoki (na pr. koi se vr{at pri prevoz na stoki od zemjata vo stranstvo (na pr. kako i drugi uslugi koi se vo neposredna vrska so tranzitot. Prevoznata usluga od V sprema A i celokupniot prevoz od A sprema G se oslobodeni od danok kako uslugi na me|unaroden prevoz Uslugi povrzani so izvozot (7) Oslobodeni od danok spored ~len 24 to~ka 3 alineja a) od ZDDV se me|unarodniot prevoz na dobra (stav 2 do 6 od ova poglavje). na primer osiguruvawe na izvezenite stoki). koi nastanale do prvoto mesto na destinacijata vo zemjata. da bidat vklu~eni vo dano~nata osnova za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz i istoto da bide pismeno doka`ano od strana na dano~niot obvrnzikvr{itel na prometot (vidi ~len 2 stav 1 od DDVP). vidi poglavje 58 od DDVU.  ­  uslugite voobi~aeni vo trgovijata. preduslov za dano~noto osloboduvawe e tro{ocite za ovie uslugi. Poglavje 64 Dano~ni osloboduvawa kaj raboti vrz dobra za izvoz Op{ti uslovi (1) Raboti vrz dvi`ni materijalni dobra. primerok br. dokolku obrabotenoto dobro bide transportirano ili preneseno od zemjata vo stranstvo od strana na dano~niot obvrznik. Uslugi povrzani so uvozot (8) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 alineja b) od ZDDV se odnesuva na me|unarodniot prevoz na stoki od stranstvo vo zemjata i na drugi uslugi povrzani so uvozot (na primer pretovar i skladirawe na uvoznite dobra ili drugi trgovski voobi~aeni uslugi). Knigovodstven dokaz (10) Propi{aniot knigovodstven dokaz (~len 2 od DDVP) pretstavuva materijalnopraven uslov za koristewe na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV. Uslugi povrzani so uvozot spored ~len 27 stav 1 to~ ka 2 do 4 od ZDDV (9) Vo slu~aite od ~len 27 stav 1 to~ka 2 do 4 od ZDDV ne se napla}a DDV pri uvoz. . pri prezemawe garancija). Neposrednata povrzanost so izvozot ne postoi kaj bankarskite i finansiskite prometi vo smisla na ~len 23 to~ka 5 od ZDDV (na pr.. 3 od carinskata prijava na koja se utvrdeni uvoznite dava~ki ili potvrda od carinskiot organ spored propi{aniot formular). pretovar na tranzitna stoka ili prevoz na izlo`beni dobra od aerodrom do saem) se opfateni so dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 alineja b) od ZDDV.

dokolku dobroto poka`uva potreba od popravka po negovoto pristignuvawe vo zemjata. zemjata na krajna destinacija naplatila uvozni dava~ki za uvozot na obrabotenoto ili prerabotenoto dobro. rabotodavecot da go steknal ili uvezol vo zemjata dobroto koe treba da se obraboti ili preraboti za celi na negova obrabotka ili prerabotka. Za nivniot uvoz ne se napla}aat vlezni dava~ki. (3) Poseduvaweto na knigovodstven dokaz (stav 10 od ova poglavje) i na dokazot za izvr{en izvoz (stav 12 od ova poglavje) pretstavuvaat materijalno-pravni uslovi za koristewe na dano~noto osloboduvawe. vrz voziloto bilo izvr{eno usno deklarirawe zaradi privremena upotreba na carinsko dobro. Dobroto bilo uvezeno vo ramki na postapka za privremen uvoz od carinata zaradi oblagoroduvawe. nosa~i na cisterni. prikolki. Vo toj slu~aj. dano~noto osloboduvawe nema da se zeme predvid. Popravkata se sotoi od vr{ewe usluga. `elezni~ki vozila. na pr. mo`e da se pojde od pretpostavkata deka istite ne se uvezuvaat samo za transportni celi. bilo koristeno vo zemjata i vo toj period moralo da bide popraveno nasproti o~ekuvawata na negoviot primatel. P gi prede koncite. Steknuvawe dobra vo zemjata za celi na prerabotka ili obrabotka (7) Uslovot na steknuvawe dobro vo zemjata za celi na negova obrabotka ili prerabotka se smeta za ispolnet osobeno ako: 1. koe go steknuva vo zemjata stranski pretpriema~. tuku redovno i zaradi odr`uvawe. na pr. zaradi {to moralo da bide obraboteno ili preraboteno. Obrabotkata ili prerabotkata ne mora da bidat edinstvena cel na uvozot ili steknuvaweto na dobroto. carina ili DDV pri uvoz. (6) Po pravilo. Primer 1: Predilnicata P so sedi{te vo zemjata dobila odobrenie od nadle`niot carinski organ za predewe na konec za rabotodavecot R od [vajcarija. Zaradi toa. kontejneri. Slu~ajot na uvoz od strana na rabotodavecot postoi i koga liceto ja nara~uva dostavata na dobroto za obrabotka ili prerabotka od strana na dano~niot obvrznik vo stranstvo. (5) Kaj prevozni sredstva i transportni sadovi. za povtorniot uvoz na dobroto koe treba da se obraboti ili preraboti. na pr. kamioni. motorno vozilo. carina. 2. Mati~nata zemja Jugoslavija sepak naplatila uvozni dava~ki pri povtorniot uvoz na popravenoto motorno vozilo. dokolku na pr. Primer 2: Sopstvenikot na patni~ko vozilo S so `iveali{te vo Jugoslavija go uvezuva istoto vo zemjata zaradi negova popravka od strana na avtomehani~arska rabotilnica. Zemjata na krajna destinacija naplatila uvozni dava~ki. DDV pri uvoz. ~istewe i popravka. Uvoz za celi na obrabotka ili prerabotka (4) Preduslovot na uvoz na dobroto za celi na negova obrabotka ili prerabotka se smeta za ispolnet osobeno vo slednite slu~ai: 1. omnibusi. Pri uvozot. prikolki-cisterni. Istoto va`i i vo slu~ai koga odredeno dobro. odredeno vozilo registrirano vo stranstvo moralo neo~ekuvano na bide popraveno vo ramkite na edno patuvawe vo zemjata. na pr. Sepak. koi spored svojot vid mo`at da se koristat samo za delovni celi od strana na stranski rabotodavec. namerata za obrabotka ili prerabotka na dobroto mora da postoi kaj stranskiot rabotodavec u{te vo momentot na uvozot ili steknuvaweto na dobroto. uvozot vo zemjata ne mo`e da se doka`e so carinski dokumenti.. Zaradi toa. koi bile . R gi ispra}a koncite za taa namena do P. go priajavuva proizvedeniot materijal kako finalen proizvod na oblagoroduvaweto i go ispra}a istiot nazad na R vo [vajcarija. vo ovie slu~ai ne mora da se doka`uva celta na uvozot.68 - (2) Preduslov za dano~noto osloboduvawe e. ne postoi uvoz za celi na obrabotka ili prerabotka.

ili 2. (9) Od pri~ini od poednostavuvawe. dovolno e kaj zadol`enite lica koi sledat da postoi uka`uvawe vo . popravkata na prevozno sredstvo. Vid i obem na rabotite. fakturata. Razgrani~uvawe me|u raboti vrz dobra za izvoz i iz voz (8) Za razlika od slu~aite na raboti vrz dobra za izvoz (~len 24 to~ka 1 i 2 od ZDDV). vidi poglavje 11 od DDVU) ili usluga vo smisla na ~len 6 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa. vo koja se sodr`ani podatocite za soodvetniot promet propi{ani spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP. ~len 2 od DDVP). dokazot za izvr{en izvoz se vodi na na~in kako i kaj izvoznite isporaki (vidi poglavje 60 od DDVU).69 - presmetani spored vrednosta na uvezenoto dobro. vo slu~aj na obrabotka ili prerabotka.. preku uka`uvawe vo carinskiot dokument na toa deka danokot na dodadena vrednost e platen pri uvozot. Dokazot za izvr{en izvoz mora na o~igleden i lesno proverliv na~in da sodr`i i podatoci za vidot i obemot na rabotite (~len 4 od DDVP). dobroto bilo dostaveno neposredno od ispora~atelot do dano~niot obvrznik zadol`en za oblagoroduvaweto ili. Zaradi toa. Za taa cel. Vo slu~ai na obrabotka ili prerabotka od strana na pove}e dano~ni obvrznici (treti samostojni zadol`eni lica). 2. dokolku nadomestokot za materijalot koristen pri popravkata iznesuva pove}e od 50% od sevkupniot nadomestok presmetan za istata. Pismen dokaz (izvozen dokaz i drugi dokazi) (12) Kaj raboti vrz dobra za izvoz. Den na izvoz na obrabotenoto dobro. Ime i adresa na stranskiot rabotodavec. vidi poglavje 7 od DDVU). pismeniot dokaz za izvr{eniot izvoz (~len 4 od DDVP). pri razgleduvaweto na pra{aweto dali za odreden promet mo`e da se obezbedi dano~no osloboduvawe. Vo slu~aite na aktivno oblagoroduvawe po nalog (stav 4 to~ka 1 od ova poglavje). (13) Pismeniot dokaz za izvr{eniot uvoz ili za steknuvaweto na dobroto vo zemjata zaradi negova obrabotka ili prerabotka treba. vklu~uvaj}i go zgolemuvaweto na vrednosta koe nastapilo so obrabotkata ili prerabotkata. dano~niot obvrznik e dol`en osobeno da go evidentira slednoto: 1. (11) Evidencijata mora da sodr`i uka`uvawe na: 1. dano~niot obvrznik vo zemjata mora knigovodstveno da doka`e deka toj ili rabotodavecot go transportirale ili ispratile obrabotenoto dobro vo stranstvo (knigovodstven dokaz. Uslovite mora da se sodr`ani vo knigovodstvoto na o~igleden i lesno proverliv na~in. 2. na pr. po pravilo. osobeno pri popravki vrz dvi`ni materijalni dobra. Knigovodstven dokaz (10) Vo slu~aj na raboti vrz dobra za izvoz. 3. 2. preku carinski dokumenti za prijavuvawe na stokite koi se predmet na oblagoroduvaweto i preku prijavata za zavr{uvawe na oblagoroduvaweto. od prethodnoto treto zadol`eno lice do zadol`enoto lice koe sledi po nego vo obrabotkata ili prerabotkata. dano~noto osloboduvawe doa|a predvid bez ogled na toa dali dobrata bile uvezeni ili steknati vo zemjata. mo`e da se smeta za promet na dobra bez natamo{no razgleduvawe na slu~ajot. Vo slu~aite na odano~uvawe pri uvoz (stav 4 to~ka 2 od ova poglavje). na motorno vozilo. ~estopati od odlu~uva~ko zna~ewe e razgleduvaweto na pra{aweto dali prometot pretstavuva promet na dobra (isporaka na delo) vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (vo vrska so toa. da se vodi na sledniot na~in: 1.

preku dokumenti ili nivni zavereni prepisi za toa deka se plateni uvozni dava~ki od strana na zemjata na krajna destinacija. na primer. Ponatamu. (3) Vo slu~aj na usno dogovoreno posreduvawe. Sepak.. centralnite banki na drugi dr`avi ili sprema monetarni institucii na drugi dr`avi koi odgovaraat na centralnite banki. dano~noto osloboduvawe go opfa}a prometot koj se vr{i sprema Evropskata centralna banka. Vo slu~ai na naplata na uvozni dava~ki od strana na zemjata na krajna destinacija (stav 4 to~ka 3 od ova poglavje). Poglavje 65 Dano~no osloboduvawe za posredni~ki promet (1) Vo vrska so pra{aweto koj od posreduvanite prometi e opfaten so dano~nite osloboduvawa od ~len 24 to~ka 1 do 4 i to~ka 6 do 9 od ZDDV vidi poglavje 57 do 64 i 66 do 69 od DDVU. evidencijata treba da se protega i na faktot. Vo vrska so uslovite za postoewe na posredni~ki promet. dokolku od nea proizleguva povrzanosta so posredni~kiot promet (na primer so poseduvawe vtor primerok na proda`nata dokumentacija ili na dokumentite vo vrska so izvr{enoto ispra}awe na dobroto). dokazot mo`e da se vodi i na toj na~in. Sporedniot promet e osloboden vo ramkite na odredbite od ~len 24 to~ka 5 od ZDDV. prevoznikot) priemot na nalogot za posreduvawe vo samata presmetka ili na nalogot za doznaka. da se izvr{i na toj na~in. na primer vrz isporaki na avioni na trgovci vklu~eni vo veri`en promet. {to posrednikot }e go navede vo ovie dokumenti iznosot koj go pobaruva od nara~atelot na rabotata za posreduvaniot promet i {to }e izvr{i namaluvawe vo visina na zadr`aniot iznos so naveduvawe na zborovite "dogovorena provizija". dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 ili ~len 24 to~ka 7 od ZDDV mo`e eventualno da dojde predvid za samostojni prometi koi se vr{at vo vrska so posredni~kite uslugi. deka posreduvaniot promet e opfaten so nekoe od navedenite dano~ni osloboduvawa. dali prometot se vr{i sprema vozduhoplovni pretprijatija. 3. Primena vo me|unarodniot komerci jalen vozdu{en soobra}aj . Toa mo`e da se primeni i vrz prometi vo prethodni fazi. vo koja prethodnoto lice potvrduva deka e platen DDV pri uvoz. Sepak. Ovoj dokaz mo`e da se vodi so poseduvawe soodvetna dokumentacija za posreduvanata zdelka.70 - odredena potvrda na postoeweto na prethodnoto zadol`eno lice. {to posrednikot (na primer turisti~kata agencija) }e go potvrdi sprema nara~atelot (na primer. Poglavje 67 Dano~no osloboduvawe za prometi za vozduhoplovstvoto Op{to (1) Primenata na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 7 od ZDDV ne zavisi od toa. Pri posreduvawe vo prometot naveden vo ~len 24 to~ka 1 do 4 i to~ka 6 do 9 od ZDDV. Poglavje 66 Dano~no osloboduvawe za prometot na zlato i drugi blagorodni metali Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 6 od ZDDV go opfa}a prometot na zlato i drugi blagorodni metali sprema Narodnata banka na Republika Makedonija. Ova mo`e. samo ako istiot mo`e da se smeta za nesamostoen del na posredni~kiot promet (na primer prezemaweto na naplatata ili pla}aweto na vleznite dava~ki od strana na posrednikot). mora i vo ovie slu~ai da postoi na o~igleden na~in namenata vo momentot na prometot za da mo`e da se iskoristi dano~noto osloboduvawe. (2) Sostaven del na knigovodstveniot dokaz (~len 2 od DDVP) se i podatocite vo vrska so posreduvaniot promet. vidi poglavje 9 stavovi 3 i 4 od DDVU.

spisanija. pokraj podatocite navedeni vo ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP.-Skopje se raboti za dano~ni obvrznici koi vo ramkite na nivniot vozdu{en soobra}aj so nadomestok vr{at prete`no komercijalen me|unaroden soobra}aj.d. dano~niot obvrznik e dol`en. uslugite me|u samite vozduhoplovni pretprijatija povrzani so rabotite pred. (2) Za promet na dobra za neposredno pokrivawe na neposrednite potrebi se smeta isporakata na goriva i maziva i na drugi dobra nameneti za potro{uva~ka od strana na ekipa`ot i patnicite (na primer hrana. 2. vklu~uvaj}i go izdavaweto dozvola za poletuvawe i sletuvawe. 3.d. (4) Kon prometot osloboden od danok vo smisla na ~len 24 to~ka 8 od ZDDV se vbrojuvaat osobeno slednite uslugi: 1. sredstva za li~na higiena. Primer: Dano~niot obvrznik A ispora~uva hrana i pijalaci vo avion sprema vozduhoplovno pretprijatie. ne se oslobodeni od danok. deka istite vr{at prete`no me|unaroden vozdu{en soobra}aj vo ramkite na nivniot celokupen komercijalen vozdu{en soobra}aj. 2. Spored toa. Sepak. Tuka se vbrojuva osobeno: 1. Proda`bata na jadewa i pijalaci od A sprema vozduhoplovnoto pretprijatie e oslobodena od danok. lekovi za avionskata apteka i stoki za proda`ba vo avion). A ja proizveduva samostojno hranata dodeka pijalacite gi nabavuva od dano~niot obvrznik B. Vrz proda`bata na pijalaci od B sprema A ne se primenuva ova dano~no slobodno. vidi poglavje 67 stavovi 2 i 3 od DDVU). . odobruvaweto na koristewe na aerodromot i na negovite postrojki. pijalaci. kako i vidot na soodvetniot promet. Poglavje 68 Dano~no osloboduvawe za promet koj slu`i za namiruvawe na neposrednite potrebi na letala (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 8 od ZDDV bara. prometot da slu`i neposredno za snabduvawe na letaloto koe se koristi prete`no vo me|unarodniot komercijalen soobra}aj (vo vrska so toa.-Skopje i "Makedonski Aviotransport" a. mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 5 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU). dokolku istite se anga`iraat vo vozdu{niot prevoz po povod nastanati {teti vrz prevoznite sredstva ili vrz tovarot vo niv i 5. 4. ~isteweto na letala. pretovarot na aerodromi. Knigovodstveniot dokaz pretstavuva materijalno-praven uslov za koristewe na pravoto na dano~no osloboduvawe. da izvr{i evidentirawe i na namenata na ispora~anoto dobro ili izvr{enata usluga. (3) Prometot vo prethodnite fazi ne e osloboden od danok. (3) Kaj vozduhopolovnite pretprijatija so sedi{te vo stranstvo se poa|a od toa. posreduvaweto vo promet osloboden od danok spored ovaa zakonska odredba. (5) Uslugite koi slu`at samo posredno za potrebite na letalata. 3.. Knigovodstven dokaz (5) Kon knigovodstveniot dokaz (~len 2 stav 1 od DDVP) se vbrojuvaat i podatocite za vozduhoplovnoto pretpriajtie. uslugite na ve{ti lica za havarii. prometot sprema vozduhoploven organ za nadzor i kontrola na vozdu{nata plovidba. (4) Za oprema vo smisla na ~len 24 to~ka 7 od ZDDV se smetaat i dobra koi se vgraduvaat vo letaloto ili koi se nameneti kako zamena na delovi ili za popravka na povlastenoto letalo. iznajmuvaweto hali na aerodromi za pretprijatija za proizvodstvo na avioni.71 - (2) Kaj pretprijatijata za avionski soobra}aj Avioimpeks a. vo tekot i posle letot.

go prodol`i svojot prestoj nadvor od sledniot mo`en priklu~en let (vidi stav 3 od ova poglavje). istiot se smeta za eden edinstven prevoz. Kako rezultat na toa. dokolku e dogovoren kako takov (~len 1 stav 3 re~enica 1 od Var{avskata spogodba od Hag od 1955 godina). Sepak. {to prvoimenuvanoto letalo ne sletuva na aerodromot na krajna destinacija.Vo poedine~ni slu~ai. smestuvaweto na patnici vo slu~ai na neredovni pristignuvawa na letot. prevozot na patnici i na baga`ot do drug aerodrom (na primer. so motorno vozilo). 7. ako prestojot se prolongira nadvor od sledniot mo`en priklu~en let i ako aerodromot na krajna destinacija (aerodrom B) se nao|a vo zemjata. Postapkata na procenka se vr{i vo soglasnost so Upravata za javni prihodi. od stranski aerodrom do stranski aerodrom preku zemjata.72 - 4. se dozvoluva procenka na udelite na nadomestocite za odano~enite prevozni uslugi. Me|unarodniot prevoz. odnosno. koga odredena delnica e celosno vo zemjata. 5. Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV doa|a predvid za slednite vidovi na prevoz na patnici vo vozdu{niot soobra}aj: 1. ova mo`e da dovede do toa. smestuvaweto na leta~kiot ekipa` od odredeno letalo. 2. taka i vo stranstvo (vidi poglavje 25 stav 3 od DDVU). Poglavje 69 Dano~no osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici vo vozdu{niot soobra}aj Me|unaroden prevoz na patnici (1) Me|unaroden prevoz na patnici postoi.e. koj spored me|unarodnoto pravo za vozduhoplovidba se smeta za edinstven prevoz. koga patnikot go prekinuva letot vo zemjata. Ohrid-Frankfurt so me|usletuvawe vo Skopje. vo toj slu~aj ne se primenuva dano~noto osloboduvawe za delnicata A do B. 3. pritoa se odano~uva razlikata vo cenata na letot na relacija Ohrid-Frankfurt i Skopje-Frankfurt. Prevoz od strana na pove}e vozduhoplovni pretprija tija (5) Dokolku me|unarodniot prevoz se vr{i od strana na pove}e posledovatelni vozduhoplovni pretprijatija. (2) Sletuvawata vo zemjata popat (me|usletovi) ne go isklu~uvaat dano~noto osloboduvawe koga patnikot prodol`uva da leta so istoto letalo ili koga se prefrluva vo letalo kako priklu~ok kon prethodniot let od pri~ini. prevozot na leta~kiot ekipa`. vozduhoplovnite pretprijatija koi u~estvuvaat vo izvr{uvaweto na prevozot na patnicite mo`at da go koristat dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV i vo slu~ai. koga odreden prevoz se vr{i kako vo zemjata. }e se smeta za takov i vo smisla na ~len 24 to~ka 9 od ZDDV i so toa sevkupno }e pretstavuva me|unaroden vozdu{en prevoz. od stranski aerodrom do aerodrom vo zemjata. t. (4) Dokolku vozduhoplovnite pretprijatija vo slu~aite od stav 3 se vo mo`nost da gi utvrduvaat prekinite na letot i delumnite nadomestoci samo so zna~itelni administrativni izdatoci. Reciprocitet . Delnici vo zemjata (3) Ako patnikot go prekine svojot let na odreden aerodrom (aerodrom A). od aerodrom vo zemjata do stranski aerodrom. za prevoznata usluga izvr{ena vo zemjata da ne se napla}a nadomestok. Vo ovoj slu~aj mo`e za osnova na presmetuvaweto na udelot na nadomestokot za prevoznata usluga vo zemjata da se zeme razlikata na cenite na letot me|u stranskiot aerodrom i dvata aerodroma koi se nao|aat vo zemjata (na pr. 6. na primer so taksi od aerodrom do hotel i nazad.. dano~noto osloboduvawe ne se primenuva vo slu~ai.

koj go izdava Ministerstvoto za finansii. vo vrska so toa. Kaj vozduhoplovni pretprijatija so sedi{te vo zemji koi ne se navedeni vo registarot. Kon ~len 28 od ZDDV Poglavje 70 Dano~ni stapki Op{to (1) ^len 28 od ZDDV predviduva dve dano~ni stapki i toa edna op{ta dano~na stapka od 19% i edna povlastena dano~na stapka od 5%. vidi poglavje 100 stav 4 do 9 od DDVU). za turisti~ki ispolnuvawa na tur-operatori (~len 38 stav 3 od ZDDV. se vklu~uva Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. dano~nite stapki utvrdeni vo ~len 28 od ZDDV se narekuvaat i neto-dano~ni stapki. istiot se dobiva od bruto-iznosite. danokot na dodadena vrednost ne pretstavuva del od dano~nata osnova. odnosno dano~niot dol`nik spored ~len 32 t. dali se u{te se ispolneti uslovite na reciprocitet so zemjata vo koja se nao|a sedi{teto na vozduhoplovnoto pretprijatie. vidi poglavje 114 stav 1 od DDVU). Istoto va`i. Od tie pri~ini. poglavje 33 stav 7 od DDVU). Namesto toa. vo koja se nao|a negovoto sedi{te. iznosot na danokot mo`e da se presmeta neposredno i od samiot bruto-iznos i toa spored slednata formula: Danok = Bruto-iznos h dano~na stapka 100 + dano~na stapka Primer: . Vo sekoj slu~aj. taka i pri izdavaweto fakturi so posebno iska`an danok na dodadena vrednost (~len 53 od ZDDV). taka {to pri presmetuvaweto na danokot za osnova sekoga{ se zemaat neto-iznosi (bez DDV). e registrirana vo registarot na zemji so koi e utvrden reciprocitet.73 - (6) Na vozduhoplovnite pretprijatija so sedi{te vo stranstvo }e im se odobri dano~noto osloboduvawe samo vo slu~aj na reciprocitet. Vozduhoplovno pretprijatie so sedi{te vo stranstvo mo`e da go koristi dano~noto osloboduvawe samo ako zemjata. odnosno dokolku vo zemjata. kade {to se nao|a nivnoto sedi{te ne se napla}a danok na promet ili drug sli~en danok za me|unaroden prevoz na lica vo vozdu{niot soobra}aj koj go vr{at pretprijatija so sedi{te vo Republika Makedonija. na primer. Ova va`i kako pri presmetuvaweto na danokot vo ramkite na postapkata na odano~uvawe (~len 40 od ZDDV). vidi poglavje 30 do 36 od DDVU). Ova va`i osobeno kaj dano~ni obvrznici koi gi evidentiraat svoite bruto-iznosi spored ~len 52 stav 3 od ZDDV (dano~na osnova i danok vo eden zbir. Dano~na osnova (2) Dano~nite stapki od ~len 28 od ZDDV se primenuvaat vrz soodvetnata dano~na osnova. (4) Vo slu~aj na podelba na bruto-iznosi na dano~na osnova i na danok na dodadena vrednost. vo koi danokot na dodadena vrednost se presmetuva od brutoiznosi (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost). dano~nata osnova (nadomestok) se utvrduva spored metodot na presmetuvawe daden vo poglavje 30 stav 2 od ova Upatstvo. 4 od ZDDV za prometot izvr{en sprema nego. Taa se dobiva so primena na ~len 16 do 20 i ~len 22 od ZDDV (vo vrska so toa. vo koi dano~niot obvrznik e dol`en da presmetuva danok na dodadena vrednost za negoviot odano~en promet (promet na dobra ili uslugi). dodeka za turisti~kite ispolnuvawa izvr{eni od tur-operatori dano~nata osnova proizleguva od ~len 38 stav 3 od ZDDV (vo vrska so toa. za presmetuvaweto na danokot pri promet na upotrebuvani dobra (~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV.. Tie se primenuvaat vo site slu~ai. Presmetuvawe na da nokot od br uto-iznosi (3) Vo site slu~ai. Ova va`i i vo slu~ai koga postoi somnevawe za toa. poglavje 100 stav 4 od DDVU) ili vo slu~aj na pogolem ili pomal danok iska`an vo fakturata (poglavje 120 stavovi 3 i 4 od DDVU). Dano~nite stapki slu`at za presmetuvawe na danokot na dodadena vrednost.

Poglavje 73 Povlastena dano~na stapka za promet na odredeni dobra Povlasten promet na dobra (1) So povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 stav 1 od ZDDV se odano~uva prometot na dobrata navedeni vo ovaa odredba koi se podetalno utvrdeni vo ~len 2 od DDVO. br. dokolku dano~niot obvrznik ne gi ispolnuva evidenciskite obvrski. vidi poglavje 73 od DDVU). zaradi utvrduvawe na danokot i na osnovata za negovo presmetuvawe. (2) Povlastenata dano~na stapka se primenuva po sila na zakon.190 denari i dano~na stapka od 19%. No. dokolku se ispolneti uslovite za nejzina primena. Dobrata i uslugite. Merodavna e soodvetnata dano~na osnova za ovoj promet (vidi poglavje 70 stav 2 od DDVU). Tie se dobivaat vrz osnova na slednata formula: Bruto-dano~na stapka = 100 h dano~na stapka 100 + dano~na stapka Kon ~len 29 od ZDDV Poglavje 71 Op{ta dano~na stapka Op{tata dano~na stapka od 19% se primenuva vrz site vidovi na promet (promet na dobra i uslugi) koj e odano~en i koj ne podle`i na povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 od ZDDV. vrz prometot na dobra navedeni vo ~len 30 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa. iznosot na danok sodr`an vo bruto-iznosot se presmetuva na sledniot na~in: Danok = 1. Primer 1: . vo natamo{niot tekst: DDVO). vidi poglavje 74 od DDVU). vrz uslugite navedeni vo ~len 30 stav 2 od ZDDV (vo vrska so toa. ~len 16 stav 4 od DDVP).. 2. Zaradi toa. Za razlika od dano~nite osloboduvawa spored ~len 24 od ZDDV. dokolku istite potpa|aat vo odvoena sostojba pod listata na stoki od ~len 2 od DDVO. se podetalno uredeni so DDV-odlukata od 28. vrz prometot na ovie proizvodi }e se primenuva povlastenata dano~na stapka.74 - Vo slu~aj na bruto-iznos od 1.09. pravoto na primena na povlastenata dano~na stapka ne mo`e da se uskrati.1999 godina ("Slu`ben vesnik na RM". primenata na povlastenata dano~na stapka ne se vrzuva so poseduvawe soodvetni knigovodstveni dokazi.190 denari h 19 = 190 denari 119 (5) Neto-dano~nite stapki od 19% i 5% odgovaraat na bruto-dano~nite stapki od 15. koi spored ~len 30 od ZDDV podle`at na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. 65/99. dano~niot obvrznik e dol`en da vodi evidencija i pritoa da gi razdvojuva dano~nite osnovi za odano~enite prometi spored dano~ni stapki (~len 52 stav 1 i stav 2 to~ka 1 od ZDDV. Sepak.76% (zaokru`en iznos) koi se primenuvaat neposredno vrz bruto-iznosi. (2) Dobrata koi se povrzani so zemji{teto (nerazdelni zemji{ni proizvodi) mo`at da pretstavuvaat samostoen predmet na odredena isporaka (vidi poglavje 6 stav 1 od DDVU). Posebno barawe ili odobrenie od dano~niot organ za toa ne e potrebno.97% (zaokru`en iznos) i 4. Kon ~len 30 od ZDDV Poglavje 72 Povlastena dano~na stapka (Op{to) (1) Povlastenata dano~na stapka od 5% se primenuva: 1.

75 - Prometot na ovo{je koe se u{te se nao|a na drvo ili na neobran zelen~uk podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. duri ni vo pogled na rastenijata koristeni pri izvr{uvaweto na uslugata. Vrz osnova na ova uka`uvawe neposredno se primenuvaat odredbite i razgrani~uvawata na poimite dadeni vo oovoj carinski akt pri tolkuvaweto na poedine~nite stavki na stoki. ureduvawe na zemji{teto i dodavawe na |ubrivo. br. Edinstvenata isporaka na delo (osnovni i sporedni materijali) podle`i na odano~uvawe so op{tata dano~na stapka. vidi poglavje 11 od DDVU). predmet na isporakata e gotovoto delo. Pritoa. Pri isporaka na delo. merodavna e poslednata va`e~ka verzija na istata. Ova dobro ne e opfateno so ~len 2 od DDVO. duri i vo slu~ai. @itoto go nabavil samiot melni~ar. posreduvaweto vo proda`bata na prehranbeni proizvodi od strana na trgovski zastapnik ili iznajmuvaweto knigi i spisanija. t. se seopfatno nabroeni. tarifna oznaka). ne e dovolno. Vo slu~aj na izmeni i dopolnuvawa na Carinskata tarifa. ako osnovniot materijal nabaven od dano~niot obvrznik (vo sostojba pred prerabotkata ili obrabotkata) pripa|a kon dobrata odano~eni so povlastenata dano~na stapka. koga uslugite se povrzani so dobra odano~eni so povlastenata dano~na stapka. bidej}i ovie proizvodi (vo obrana. postavuvawe plo~a. dobro opfateno so ~len 2 to~ka 11 od DDVO.38/96). prevozot na dobitok od strana na prevoznik. Vo vrska so razgrani~uvaweto me|u prometot na dobra i uslugite. vidi poglavje 7 stav 2 od DDVU. dokolku gotovoto delo kako takvo pretstavuva predmet na ureduvawe so ~len 30 stav 1 od ZDDV i ~len 2 od DDVO. Zaradi toa.e. Povlastenata dano~na stapka ne se primenuva vrz dobra koi sami po sebe se povlasteno odano~eni. Primer 2: Melni~ar prifatil da izvr{i melewe na `ito za negoviot klient.). Razgrani~uvawe spored Carinskiot tarifnik (5) Dobrata koi spored ~len 30 stav 1 od ZDDV podle`at na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. koj mo`e da bide odano~en so povlastenata dano~na stapka.. (3) Kon prometot na dobra. Primer 3: Gradinarot G se zadol`uva da izvr{i ureduvawe na grob so koristewe na `ivi rastenija. se vbrojuva i isporakata na delo (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV). Toj vr{i usluga koja ne podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. Predmet na isporakata na delo od strana na melni~arot e bra{noto. odvoena sostojba) potpa|aat pod ~len 2 to~ka 8 ili to~ka 10 od DDVO. na pr. Predmet na ovaa isporaka na delo ne se koristenite osnovni materijali (rastenija itn. tarifen broj. za isporakata na deloto (vklu~uvaj}i go nadomestokot za meleweto) mo`e da se zeme predvid povlastenata dano~na stapka. tuku celokupnoto novo delo "grob". meleweto na `ito od strana na melni~ar. Carinskata tarifa e sostaven del od Zakonot za carinskata tarifa ("Slu`ben vesnik na RM". Celokupnata isporaka na deloto podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. no koi se koristat vo ramkite na izvr{uvaweto odredena usluga. Sodr`inata na poedine~nite grupi na stoki vo DDVO e utvrdena preku uka`uvawe na Carinskata tarifa (glava. Primer 4: Gradinarot G go prezema odr`uvaweto na grob i pritoa koristi `ivi rastenija (~len 2 to~ka 6 od DDVO). . Uslugi koi ne se povlasteni (4) Dano~nata povlastica spored ~len 30 stav 1 od ZDDV i ~len 2 od DDVO ne va`i za uslugi. materijalite nabaveni od dano~niot obvrznik (osnovni materijali i eventualni dodatoci ili drugi sporedni stvari) vo sostojba promeneta so vlo`uvaweto trud od strana na dano~niot obvrznik (vo vrska so toa.

slo`enite proizvodi. nasproti toa. (7) Kaj delovi od odredeni stavki (na pr. natovarot i istovarot. se utvrduvaat sekoj poedine~no vrz osnova na Carinskata tarifa. Vo vakvi slu~ai. vklu~uvaj}i gi tro{ocite za sredstvata za pakuvawe i zatvorawe. se utvrduvaat preku Carinskata tarifa vrz osnova na bitniot del od slo`eniot proizvod. mo`e da se primeni povlastenata dano~na stapka vrz celokupniot slo`en proizvod. prezentaciski pakuvawa. vo ~len 2 to~ka 44 od DDVO). ~okoladna tabla so roman. preduslov za toa e..76 - (6) Dokolku uka`uvawata vo vrska so poedine~nite stavki na stoki opfa}aat celokupni glavi. Poglavje 74 Povlastena dano~na stapka za promet na odredeni uslugi Uslugite koi se odano~uvaat so povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 stav 2 od ZDDV. Primer 5: ^lenot 2 to~ka 2 od DDVO gi opfa}a site stoki od glava 2 od Carinskata tarifa. Ako. Sporedni prometi (8) Dano~nata povlastica za prometot na odredeni dobra gi opfa}a i sporednite prometi na ispora~atelot koi ja delat sudbinata na dadeniot promet na dobra osnoven promet (vo vrska so toa. taka {to se isklu~uvaat site ostanati stoki od dano~nata povlastica. igra~ka so slatki. bez pritoa da mo`e da se prepoznae izvr{enata raspredelba na nadomestokot vrz poedine~nite stoki (na pr. zatoa {to ne postoi biten del od slo`eniot proizvod koj gi ispolnuva utvrdenite karakteristiki). dano~niot obvrznik da prika`e vo negovata evidencija kako se raspredeluva nadomestokot vrz povlastenite i nepovlastenite stoki soodvetno na nivnata vrednost. se definirani vo ~len 3 do 6 od Odlukata za utvrduvawe na . vo kutii. Dokolku site oddelno utvrdeni stoki od vakviot slo`en proizvod se opfateni so odredbite od ~len 2 od DDVO (na primer ~okoladna tabla so roman). povlastenata dano~na stapka ne se primenuva vrz site stoki od soodvetnata glava. povlastenata dano~na stapka mo`e da se primeni vrz onie stoki od slo`eniot proizvod koi se opfateni so ~len 2 od DDVO. vo ~len 2 to~ka 3 od DDVO). folii i spisi). kniga so disketa ili spisanija so kompakt-diskovi). Slo`enite proizvodi koi ne gi ispolnuvaat uslovite od stav 9 od ova poglavje (na pr. vo toj slu~aj se primenuva povlastenata dano~na stapka vrz celokupniot nadomestok. koga istiot ne proizleguva nedvosmisleno od tekstot. od glava 15 od Carinskata tarifa). se povlastuvaat site nabroeni stoki tamu. kniga so disketa ili igra~ka so slatki). slo`eniot proizvod se sostoi delumno od stoki koi ne se povlasteni (na pr. Dokolku merodavniot del od slo`eniot proizvod e opfaten vo listata na stoki spored ~len 2 od DDVO. Od gledna to~ka na carinskata tarifa. tro{oci pri prezemawe na stokata). kaj to~kite 2. vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). 23 ili 27 od DDVO). po{tarina. mali pakuvawa ili vo proyirni folii). koi se stavaat vo odreden zbir zaradi namiruvawe na odredena konkretna potreba na potro{uva~ot i se pakuvaat soodvetno na toa za celi na nivna maloproda`ba (na pr. kako i osiguruvaweto na ispora~anite stoki. duri i vo slu~ai. Sepak.. na primer zatoa {to verzijata na tekstot odgovara samo na naslovot od soodvetnata glava na Carinskata tarifa. Tuka osobeno se vbrojuvaat pakuvaweto (tro{oci za pakuvawe. tarifni broevi ili tarifni oznaki (na pr. taka {to site ostanati stoki od navedenata stavka se opfa}aat so dano~nata povlastica. tarifen broj ili tarifna oznaka od Carinskata tarifa. kako {to se pakuvawa. Slo `eni proizvodi (9) ^estopati. ili pak se isklu~uvaat izre~no stokite koi ne se povlasteni (na pr. prevozot ili ispra}aweto (tro{oci na dostava. povlastenite stoki se navedeni izre~no (na pr. stokite se ispora~uvaat po odredena zbirna cena.

Prometot se smeta za izvr{en so samoto predavawe na dobroto. Momentot na sklu~uvawe ili postignuvawe dogovor ne e biten. Toj dobiva nalog za proverka i revizija na zavr{na godi{na presmetka za 01 godina. a ne so prenos na pravoto na sopstvenost (vidi poglavje 6 stav 2 od DDVU). vo natamo{niot tekst: DDVO). prijavuva i pla}a danokot (~len 39. Prometot se smeta za izvr{en vo juli 01 godina. Dano~niot obvrznik gi zavr{uva rabotite na monta`a i vgraduvawe vo tekot na juli 01 godina. Prodava~ot go zadr`uva pravoto na sopstvenost do celosna isplata na kupoproda`nata cena vo dekemvri 01 godina. Primer 2: Dano~niot obvrznik prevezuva ili ispra}a stoka do svojot primatel vo maj 01 godina. vo momentot na zapo~nuvawe na prevozot ili ispra}aweto. Dano~niot obvrznik gi prevezuva ili gi ispra}a ma{inskite delovi do klientot vo juni 01 godina. pa natamu od ZDDV). Kon ~len 31 od ZDDV Poglavje 75 Moment na nastanuvawe na dano~niot dolg kaj promet na dobra i uslugi Op{to (1) Momentot na nastanuvawe na dano~niot dolg za prometot na dobra i za uslugi e reguliran vo ~len 31 stav 1 do 5 od ZDDV. Isklu~oci va`at za:  ­  pla}awa pred izvr{uvawe na prometot. vo momentot na izvr{uvawe na isporakata (nastanuvawe na danokot vo momentot na prenos na pravoto na raspolagawe). me|u drugoto. kako i  ­  promet preku avtomati (~len 31 stav 5 od ZDDV). vo momentot na celosno izvr{uvawe na uslugata (~len 31 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). 65/99. k a j p r o m e t n a d o b r a . k a j v r { e w e u s l u g i .  ­  periodi~en ili kontinuiran promet koj predviduva sukcesivni pla}awa. Istoto va`i soodvetno i za delumni prometi. vo slu~ai na monta`a ili vgraduvawe na predmetot na isporakata. Ovoj moment. 2. R zapo~nuva so .. vo momentot na zavr{uvawe so rabotite na monta`a ili vgraduvawe (~len 31 stav 1 to~ka 1 od ZDDV). (3) Dano~niot dolg nastanuva: 1. Moment na izvr{uvawe na prometot (2) Dano~niot dolg nastanuva na~elno vo momentot vo koj se vr{i prometot. Primer 3: Klient nara~uva ma{ina so uslovot "monta`a i vgraduvawe" utvrden vo nara~kata. e merodaven za utvrduvawe na periodot za koj dano~niot obvrznik go presmetuva. Primer 4: Dano~niot obvrznik R raboti kako revizor. vo slu~aj na prevoz ili ispra}awe na predmetot na isporakata. isto kako {to e toa slu~aj i so momentot na izdavawe na fakturata ili na priem na nadomestokot.77 - dobrata i uslugite koi podle`at na povlastenata stapka na danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik na RM" br. Stokata pristignuva kaj primatelot na dobroto duri vo tekot na juni 01 godina. Primer 1: Dano~niot obvrznik D mu prodava vo april 01 godina na kupuva~ odredena stoka so pla}awe na rati. Prometot se smeta za izvr{en so zapo~nuvaweto na prevozot ili ispra}aweto na dobroto vo maj 01 godina. Danokot za prometot na dobroto nastanuva vo april 01 godina.

Vo oktomvri 02 godina. septemvri 01 godina vo iznos od 6. k a j p r i e m n a p l a } a w e p r e d i z v r { u v a w e n a p r o m e t o t. Ostatokot od honorarot vo visina od 15. 3. na primer. avgust i septemvri 01 godina. Vrz osnova na utvrdenata fakti~ka potro{uva~ka..000 denari. avgust i septemvri 01 godina.000 denari mese~no. Prometot se smeta za izvr{en vo oktomvri 02 godina so kone~nata izgradba na objektot. koga na potro{uva~ot mu se izdava. k a j p e r i o d i ~ e n i l i k o n t i n u i r a n p r o m e t k o j p r e d v i d u v a s u k c e s i v n i p l a } a w a .000 denari vo april 01 godina za usluga koja toj ja izvr{uva vo maj 01 godina. k a j d e l u m e n p r o m e t ( d e l o d o d r e d e n p r o m e t n a d o b ra i l i u s l u g i ). Uslugata na revizorot se smeta za izvr{ena so dostavuvaweto na izve{tajot vo april 02 godina. kako i vr{eweto telekomunikaciski uslugi koi se presmetuvaat periodi~no po potro{uva~kata ili koristeweto na uslugata. Vo maj 01 godina se dogovara primopredavawe na gotoviot objekt. Poglavje 76 Nastanuvawe na dano~niot dolg kaj pla}awa pred izvr{uvawe na prometot (1) Dano~niot dolg kaj pla}awa pred izvr{uvawe na prometot nastanuva vo visina na danokot za iznosot koj bil primen vo momentot na pla}aweto (avansno pla}awe) (~len 31 stav 2 od ZDDV). pobaruvaj}i avans od 1. pretprijatieto mu izdava na potro{uva~ot vo oktomvri 01 godina natamo{na faktura so koja kone~no se presmetuva periodot na ot~ituvawe juli.000 denari (kone~na faktura) i so koja se pobaruva ostatokot od 3. dokolku ovoj moment nastapil poprvo. 5. na denot na izvr{uvawe na delumniot promet (vidi poglavje 77 od DDVU).000 denari. Primer 5: "Vodovod" ispora~uva sprema klient voda za periodot na ot~ituvawe juli. Vo istata faktura se istaknuva pobaruvawe i za oktomvri 01 godina vo visina na noviot pau{al od 2. Periodi~en ili kontinuiran promet e. Primer 1: Dano~en obvrznik dobiva avansno pla}awe od 10. Danokot za avansnoto pla}awe nastanuva vo april 01 godina. zaedno vo fakturata za avansot za oktomvri. toj izgradil po sistemot na klu~ na raka i po nalog na treto lice industriska hala za proizvodstvo na grade`ni materijali.000 denari go dobiva vo juni 01 godina. avgust. isporakata na voda. Danokot za ostatokot od honorarot za izvr{enata usluga nastanuva vo maj 01 godina.000 denari nastanuva vo soodvetniot mesec na naplata na iznosot (nastanuvawe na danokot vo momentot na priem na avansnoto pla}awe). za soodvetniot period za sekoj od slu~aite (~len 31 stav 3 od ZDDV). 4. na denot na priem na pla}aweto. vidi poglavje 76 od DDVU). Primer 2: Dano~niot obvrznik G e grade`en pretpriema~. gas i greewe. vo momentot na priem na pla}aweto. na denot na izdavawe na fakturata ili. Dano~niot dolg nastanuva za mese~nite avansni pla}awa u{te vo .78 - revizorskite raboti vo mart 02 godina i gi zavr{uva istite so dostavuvawe na revizorskiot izve{taj do svojot klient vo april 02 godina. Danokot za razlikata nastanuva vo oktomvri 01 godina. kako i pla}awe mese~ni avansni pla}awa soglasno so napredokot na izgradbata. vo visina na danokot za primeniot iznos (~len 31 stav 2 od ZDDV. Daden e periodi~en promet za periodot na ot~ituvawe juli. avgust i spetemvri 01 godina (nastanuvawe na danokot vo momentot na izdavawe na faktura). presmetka i pla}awe na izgradbata na industriskata hala. Danokot za mese~nite avansi od 1. struja. Pretprijatieto mu dostavuva za sekoj od ovie meseci po edna faktura. i kone~na faktura za iznosot za periodot na ot~ituvawe juli.

za istoto se vr{i soodvetna podelba. Uslovi za postoewe na delumen promet (2) Delumen promet postoi koga istiot pretstavuva ekonomski razgrani~en del od odreden edinstven promet koj e dogovoren. (6) Vo slu~aj na priem na pla}awe za odreden promet. na denot na odobruvawe na trasiraweto.79 - momentot na nivno pla}awe. tuku vo momentot na priem na istiot. nadomestokot se smeta za primen na denot na efektuirawe ili. Ako za odreden promet se prima kako pla}awe menica. za koj e verojatno deka }e potpadne pod odredbite za osloboduvawe na istiot od danok. (8) Vo vrska so konverzijata na iznosi od stranska vo doma{na valuta. vo toj slu~aj se vr{i proverka na pra{aweto dali pla}aweto mo`e da se smeta za pozajmica. merodaven e denot na koj se izvr{uva soodvetniot del od prometot. Vo slu~aj na dogovorena momentalna prezentacija na ~ekot. vo visina na ekonomskata vrednost na pobaruvawata pri nivnoto otstapuvawe. Poglavje 77 Nastanuvawe na dano~niot dolg kaj prometot vo delovi (delumen promet) Moment na izvr{uvawe na delumen promet (1) Ako namesto celokupniot promet se vr{at delumni prometi. Bankata . osven od pla}awa vo gotovo. (7) Vo vrska so izdavaweto fakturi vo slu~ai na pla}awa pred izvr{uvawe na prometot (avansni pla}awa). tuku momentot vo koj se izvr{uva soodvetniot del od prometot (~len 31 stav 4 od ZDDV). za nastanuvaweto na dano~niot dolg kaj poedine~nite delumni prometi ne e biten momentot na izvr{uvawe na celokupniot promet. i od promet na dobra ili uslugi koi se davaat ili izvr{uvaat kako nadomestok ili delumen nadomestok vo ramkite na ekonomskata razmena ili vo ramkite na drugi vidovi promet sli~ni na razmenata. (5) Pla}awata doveduvaat do nastanuvawe na danokot. (3) Otstapuvaweto pobaruvawa doveduva do prihod vo momentot na otstapuvaweto. vidi poglavje 35 od DDVU. za koj istite bile izvr{eni. pla}aweto. i koj se izvr{uva i se presmetuva vo delovi (~len 31 stav 4 od ZDDV). vo slu~aj na trasirawe na menicata. vidi poglavje 117 od DDVU. (4) Pla}awata mo`at da se sostojat. pla}aweto se odano~uva dokolku vo momentot na negoviot priem se u{te ne mo`e da se predvidi dali }e bidat ispolneti uslovite za primena na dano~noto osloboduvawe za prometot. za moment na priem na iznosot na~elno se smeta datata na priem na dozna~eniot iznos na bankovnata smetka. Moment na izvr{uvawe na pla}aweto (2) Pla}aweto nastanuva vo momentot na priem na nadomestokot ili delumniot nadomestok. pla}awata se zasmetuvaat kon soodvetniot del od prometot. Pritoa.izdava~ na ~ekot e dol`na istiot da go isplati ili odobri so negovo prezentirawe. ne se odano~uvaat. Prebivaweto se izedna~uva so poimot na pla}awe izvr{eno vo momentot na davaweto izjava za prebivawe. za istata ne smeat da bidat istaknati gra|ansko-pravni prigovori. ^ekovniot iznos ne se smeta za primen so samata naplata na ~ekot. vo vrska so pravoto na odbivka na prethodni danoci nastanati za avansnite pla}awata. Ako pri priemot na pla}aweto ne postoi konkreten dogovor ili spogodba za vr{ewe promet. Dano~niot dolg za ostatokot od iznosot nastanuva vo oktomvri 02 godina. Nasproti toa.. vidi poglavje 83 stavovi 3 i 4 od DDVU. Ako odredeno pla}awe se odnesuva na pove}e prometi na dobra ili uslugi. Vo slu~ai na doznaka na bankovna smetka. . kako i prometot. dokolku istite se vr{at za odreden promet. Vo slu~aj na dolguvawe na odreden promet vo delovi (vidi poglavje 77 od DDVU).

Dano~niot dolg za poedine~nite delovi od edinstveniot promet nastanuva na denot na soodvetnoto primopredavawe. (2) Dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 9 od ZDDV (vidi poglavje 18 od DDVU) i javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 19 od . deka za odredenite delovi od prometot }e se presmetuvaat i pla}aat soodvetni delumni nadomestoci. 3. delot od prometot mora da e presmetan oddelno. da se raboti za del od odreden promet na dobra ili od odredena usluga. dodeka za izgradbata na posledniot kat danokot nastanuva vo maj 02 godina. 2. Isporakata na deloto pretstavuva eden edinstven promet koj ne mo`e da se podeli na isporaka na materijal i na izvr{uvawe odredena usluga. istiot mora da e izvr{en ili da prestanalo negovoto izvr{uvawe. Dano~niot obvrznik vr{i isporaka na delo (vidi poglavje 11 od DDVU) koja e ekonomski delliva. da bide izvr{eno primopredavawe. za delot od prometot mora. Istiot se dolguva. Primer 3: Dano~niot obvrznik D dobiva nalog da izvr{i postavuvawe na parket vo stan. dogovornite strani da dogovorile. posledniot kat vo maj 02 godina. kako i oddelno presmetan i platen kako del od edinstveniot promet. dokolku e istiot del od odreden promet na dobra. oddelna presmetka i oddelno pla}awe na sekoj poedine~en kat od objektot. koj mo`e ekonomski da se razgrani~i. Sekoj kat od objektot e oddelno dogovoren i predaden. Predmet na deloto koe treba da go ispora~a pretpriema~ot e isporaka na gotov parket (vidi poglavje 11 stav 1 od DDVU). istiot }e go dolguva danokot za odreden promet na dobra ili za odredena usluga izvr{eni od dano~en obvrznik koj nema vo Republika Makedonija nitu sedi{te. mora da se izvr{i soodvetna izmena na dogovorot pred zavr{uvawe na izvr{uvaweto na prometot. izvr{uva i presmetuva vo delovi. 4. Prometot (davawe pod zakup) e ekonomski delliv.80 - Delumniot promet se priznava kako takov samo ako se ispolneti slednite ~etiri uslovi: 1. me|utoa ne e dogovoreno pla}awe avansi soglasno so napreduvaweto na izgradbata. Ako za odredeni delovi od prometot najprvin ne bile posebno dogovoreni delumni nadomestoci. Vo potvrdata za priem na nara~kata na deloto. dano~niot dolg se prenesuva od vr{itelot na prometot na primatelot na ispolnuvaweto. dano~niot dolg za izgradbata na prizemjeto nastanuva vo april 01 godina. Dano~niot obvrznik gi ispra}a materijalite do utvrdenoto mesto i gi izveduva na istoto soodvetnite raboti. nitu podru`nica (~len 32 to~ka 4 od ZDDV). Kon ~len 32 od ZDDV Poglavje 78 Dano~en dolg na primatelot na ispolnuvaweto vo slu~ai na vlezni ispolnuvawa od stranstvo Prenos na dano~niot dolg vrz primatelot na ispolnuvaweto (1) Dokolku primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata e dano~en obvrznik ili javno-pravno telo vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV. Primer 2: Dano~niot obvrznik G e grade`en pretpriema~. materijalnite tro{oci odvoeno se iska`ani. na pr.. Pritoa e dogovoreno oddelno primopredavawe. Prviot kat se primopredava vo april 01 godina. Primer 1: Vo ramkite na odreden dogovor za zakup e dogovoreno mese~no pla}awe na kirijata. Danokot nastanuva na krajot od sekoj mesec. Toj gradi deloven objekt kako pove}ekatnica po nalog na treto lice. Vo ovie slu~ai. Ako delot pretstavuva usluga.

dokolku dano~niot obvrznik-primatel na ispolnuvaweto stavi zabele{ka na fakturata vo vrska so toa. prijavat i platat danokot kaj dano~niot organ koj nastanal za prometot izvr{en sprema niv od stranskiot dano~en obvrznik. dali dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot e rezident vo zemjata vo momentot na izvr{uvawe na prometot. od koe proizleguva.. Dano~ni obvrznici bez sedi{te ili podru`nica vo M a k e d o n i ja (4) Prometot mora da e izvr{en od dano~en obvrznik koj nema nitu sedi{te. da go presmetaat. Obvrskata gi opfa}a kako prometite izvr{eni za celi na stopanskata dejnost. merodaven e momentot vo koj se izvr{uva prometot. namesto dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo. Za dano~nite obvrznici koi ne se registrirani i za javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 od ZDDV. deka liceto ima sedi{te ili podru`nica vo Makedonija i deka so toa e rezident vo zemjata. prijavuvawe i pla}awe na danokot. ovaa faktura }e se priznae. za faktura vo smisla na ~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV. za celi na presmetuvaweto na danokot }e se pojde od toa. Za samoto iznajmuvawe. nadle`en e dano~niot organ. Ovie obvrski postojat kako za primateli na ispolnuvawa-rezidenti vo zemjata. taka i prometite za ostanatite oblasti na deluvawe na primatelot na ispolnuvaweto. no so uka`uvawe na svojstvoto na dano~en dol`nik. prijavuvawe i pla}awe na danokot samo ako dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot poseduva uverenie izdadeno od nalde`niot dano~en organ. (3) Danokot na dodadena vrednost se prijavuva i pla}a kaj dano~niot organ. taka i za primateli na ispolnuvawarezidenti vo stranstvo. Prometot go prijavuva iznajmuva~ot vo ramkite na op{tata postapka na odano~uvawe. Presmetuvawe na danok pri izdavawe faktura bez posebno iska`uvawe na DDV (6) Ako dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo mu izdade faktura na primatelot na ispolnuvaweto soglasno so ~len 20 stav 3 od DDVP bez posebno iska`an danok. Vo toj slu~aj. deka dano~niot obvrznik e registriran vo zemjata spored ~len 51 od ZDDV. kaj kogo primatelot na ispolnuvaweto e registriran kako dano~en obvrznik. Vo slu~aj na zadocneto pla}awe na danokot. Za celi na odbivka na prethodniot danok. deka liceto e rezident vo zemjata. primatelot na ispolnuvaweto nema da bide zadol`en da izvr{i presmetuvawe. koj iznos na danok go dolguva spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV i ako go plati danokot (~len 6 od DDVP). isto taka. se dol`ni.81 - DDVU) kako primateli na dobroto ili korisnici na uslugata. licata navedeni vo re~enica 1 od ovoj stav se obvrzuvaat na pla}awe kamati (~len 32 to~ka 4 re~enica 2 od ZDDV). ne pretstavuva dovolna karakteristika za toa. na primer zatoa {to pra{aweto za lokacijata e nejasno od fakti~ka ili od pravna gledna to~ka ili zaradi toa. {to podatocite vo vrska so dano~niot obvrznik davaat povod za somnevawe vo nivnata verodostojnost. se smetaat za rezidenti vo zemjata. vidi poglavje 24 stavovi 3 i 5 od DDVU). . Vo pogled na rezidentnosta. se dol`ni kako primateli na ispolnuvawa da izvr{at presmetka. Faktot. deka iznosot platen sprema dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot pretstavuva nadomestok vo smisla na ~len 16 stav 1 od ZDDV vo koj ne e sodr`an danok na dodadena vrednost. iznajmuva~ot ne e dano~en dol`nik. Ova uverenie prestanuva da va`i po istek na edna godina od datata na izdavawe na uverenieto. nitu podru`nica vo Republika Makedonija i koj so toa ne e rezident vo zemjata (vo vrska so toa. na ~ija teritorija se nao|a nivnoto sedi{te. Sporni slu~ai na rezidentnost na dano~niot ik obvrzn (5) Za primatelot na ispolnuvaweto mo`e spored okolnostite na konkretniot slu~aj da postoi neizvesnost za toa. Dano~ni obvrznici koi poseduvaat zemji{te vo Makedonija i koi istoto go iznajmuvaat so presmetuvawe na danok na dodadena vrednost. sam po sebe. Dano~nite obvrznici koi ne se registrirani spored ~len 51 od ZDDV.

- 82 -

Primer: Konsultantskata firma A-rezident vo Germanija mu izdava faktura na dano~niot obvrznik B-rezident vo Skopje za izvr{eni konsultantski uslugi vo iznos od 33.000 denari. A ne iska`uva danok vo fakturata. Uslovite za izdavawe neto-faktura spored ~len 20 stav 3 od DDVP se ispolneti. B e dol`en da go presmeta danokot dolguvan od nego, da go prijavi i da go plati istiot kaj dano~niot organ nadle`en za nego. (7) Primatelot na ispolnuvaweto e dol`en da go presmetuva danokot spored dano~nata stapka koja va`i za soodvetniot promet spored ~len 28 do 30 od ZDDV. Pri toa sekoga{ se primenuva dano~nata stapka koja va`i vo momentot na izvr{uvawe na prometot. Presmetuvawe na danok vo slu~aj na izdavawe faktu ra so posebno iska`an DDV (8) Duri i vo slu~ai, vo koi dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo mu izdava na primatelot na ispolnuvaweto faktura sprotivno na ~len 20 stav 3 od DDVP, vo koja pokraj nadomestokot e oddelno iska`an i danokot, primatelot na ispolnuvaweto ostanuva dano~en dol`nik. Danokot se presmetuva od brutonadomestokot (vidi poglavje 70 stav 4 od DDVU). Vo ovoj slu~aj, dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo go iska`al neovlasteno danokot. Zaradi toa, toj go dolguva danokot spored ~len 55 stav 2 od ZDDV. Sepak, toj mo`e da izvr{i ispravka na fakturata spored ~len 55 stav 3 od ZDDV. Vo ovoj slu~aj, danokot koj go dolguva primatelot na ispolnuvaweto se presmetuva vrz osnova na utvrdeniot nadomestok (vidi stav 6 od ova poglavje). Kon ~len 33 i ~len 34 od ZDDV Poglavje 79 Op{ti uslovi za odbivka na prethodni danoci i krug na lica ovlasteni za odbivka (1) Prethoden danok pretstavuva danokot na dodadena vrednost, 1. koj e oddelno iska`an vo fakturata za prometot, koj bil izvr{en sprema dano~niot obvrznik od strana na drug dano~en obvrznik; 2. koj e oddelno iska`an vo fakturata za avansnoto pla}awe koe go izvr{il dano~niot obvrznik za promet, koj se u{te ne e izvr{en sprema nego; 3. koj e platen za uvozot na dobra i koj e oddelno iska`an vo carinskata deklaracija. (2) Pravo na odbivka na prethodniot danok imaat samo dano~nite obvrznici vo smisla na ~len 9 i ~len 10 stav 2 od ZDDV vo ramkite na nivnata stopanska dejnost (vidi gi poglavjata 18 i 19 od DDVU). Dano~niot obvrznik mo`e da izvr{i odbivka na slednite prethodni danoci: 1. Danok iska`an vo fakturata za promet na dobra i za uslugi koi bile izvr{eni sprema nego posle 31 mart 2000 godina; 2. Danok za uvoz na dobra koi bile uvezeni posle 31 mart 2000 godina. (3) Pravo na odbivka na prethodniot danok ima dano~niot obvrznik koj e primatel na dobroto ili korisnik na uslugata. Prometot se vr{i na~elno sprema liceto koe spored dogovorniot odnos, koj pretstavuva osnova za prometot, e ovlasteno ili obvrzano za priem na istiot. Ottuka, primatel na dobroto ili korisnik na uslugata na~elno e nara~atelot na prometot. Ako, sprotivno na dogovorniot odnos, prometot se vr{i na~elno sprema treto lice, primatel na prometot mo`e da bide tretoto lice. (4) Dano~ni obvrznici koi se obvrzani za registracija spored ~len 51 stav 1 od ZDDV, no koi, sprotivno na obvrskata ne se registrirale, se dol`ni da go platat zakonski dolguvaniot danok na dodadena vrednost, no istovremeno imaat pravo na odbivka na prethodni danoci.

- 83 -

(5) Dano~ni obvrznici rezidentni vo stranstvo imaat, isto taka, na~elno pravo na odbivka na prethodni danoci, duri i vo slu~ai koga licata ne vr{at promet vo zemjata. Sepak, prethodniot danok im se vra}a pod uslovite vo ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP vo ramkite na posebna postapka predvidena za taa cel (vidi poglavje 106 od DDVU). (6) Malite pretpriema~i vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV nemaat pravo na odbivka na prethodnite danoci, t.e. se raboti za dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija za danokot na dodadena vrednost i koi ne se registrirale dobrovolno (~len 51 stavovi 1 i 4 od ZDDV). (7) Liceto, koe vr{i promet sprema dano~en obvrznik koj ima pravo na odbivka, mora, isto taka, da bide dano~en obvrznik (~len 33 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). Bidej}i odbivkata na prethodniot danok bara postoewe na faktura vo smisla na ~len 53 od zakonot (~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV) i bidej}i vo dadenata faktura se naveduva dano~niot broj na dano~niot obvrznik-ispolnuva~ (~len 51 stav 10 to~ka 2 od ZDDV), dano~niot obvrznik-ispolnuva~ mora da e registriran za celi na danokot na dodadena vrednost. Ako ovoj uslov ne e ispolnet zaradi toa {to vr{itelot na prometot ne e registriran dano~en obvrznik ili e, na primer, privatno lice, primatelot na ispolnuvaweto ne mo`e da izvr{i odbivka na prethodniot danok. (8) Iznosite na prethodni danoci mo`at da se odbijat samo vo slu~aite koga istite se dolguvaat spored Zakonot za danok na dodadena vrednost. Dano~ni obvrznici koi se optovareni so stranski prethodni danoci mo`at da baraat vra}awe na ovie iznosi samo kaj dr`avata koja go napla}a danokot. Poglavje 80 Vlezni ispolnuvawa za celi na stopanskata dejnost (1) Dano~niot obvrznik mo`e da go koristi pravoto na odbivka na prethodni danoci samo dokolku gi koristi nabavenite ili uvezenite dobra ili primenite uslugi (vo natamo{niot tekst: vlezni ispolnuvawa) za celi na negovata stopanska dejnost (~len 34 stav 1 to~ka 1 od ZDDV). [to se podrazbira pod stopanska dejnost, proizleguva od ~len 9 stav 2 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 18 stavovi 9 i 10 od DDVU). Vleznoto ispolnuvawe mora da vleze vo poleto na stopanskata dejnost. Namenata na vleznoto ispolnuvawe mora da e objektivno mo`na za poleto na stopanskata dejnost i istata da e izvr{ena. Vo toj pogled, merodavni se fakti~kite okolnosti koi postoele vo momentot na vleznoto ispolnuvawe. (2) Dozvolena e odbivka i na prethodni danoci koi nastanale pred izvr{uvawe na promet ili po prestanok na vr{eweto na stopanskata dejnost, i vo onoj del, vo koj istite se vo soodvetna povrzanost so navedenata stopanska dejnost. Primer 1: Zanaet~ija, koj porano nastapuval kako vraboteno lice, se odlu~uva da se osamostoi. Na 01.11.01 godina zema pod naem delovni prostorii. Isto taka, vo noemvri 01 godina toj kupuva ma{ini i alati. Vo dekemvri 01 godina dava reklami vo pove}e vesnici. Prvite prometi gi vr{i vo januari 02 godina. Zakupot na prostoriite, kupuvaweto ma{ini i alati i objavuvaweto reklami se povrzani so negovata stopanska dejnost. Ottuka, iznosite na prethodni danoci za ova vlezno ispolnuvawe mo`at da se odbijat, duri i ako liceto zapo~nalo da ostvaruva promet vo podocne`en moment. Primer 2: Zanaet~ija zavr{uva so vr{eweto na svojata stopanska dejnost na 31.05.01 godina. Na 11.07.01 dobiva smetka za struja za potro{uva~kiot period maj 01. Strujata ja nabavil za potrebite na negovata stopanska dejnost. Prethodniot danok iska`an vo smetkata, liceto mo`e da go istakne kako prethoden danok vo presmetkovniot period juli 01 Vo vrska so po~etokot i zavr{uvaweto na stopanskata dejnost, vidi poglavje 18 stav 11 do 13 od DDVU..

- 84 -

(3) Odbivka na prethodni danoci ne e mo`na, dokolku dano~niot obvrznik nabavuva dobro koe go koristi za li~ni celi, a duri podocna istoto se koristi za celi na negovata stopanska dejnost. Primer 3: Registriran dano~en obvrznik izgradil objekt vo 01 godina, koj go koristi celosno za sopstveni stanbeni celi. Od 02 godina, liceto go koristi objektot celosno za celi na negovata stopanska dejnost (na pr. kako deloven prostor). Liceto nema pravo na odbivka na prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot, bidej}i vleznoto ispolnuvawe ne bilo koristeno za celi na stopanskata dejnost. Isto taka, i vlo`uvaweto na objektot vo 02 godina vo poleto na negovata stopanska dejnost ne go obezbeduva pravoto na odbivka na prethodni danoci i ne doveduva do ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV (vidi poglavje 92 od DDVU). (4) Ako dobroto se nabavuva za celi na stopanskata dejnost, no pri prvata upotreba se koristi (slu~ajno) za li~ni celi, vo toj slu~aj }e bidat ispolneti uslovite na vlezno ispolnuvawe za celi na stopanskata dejnost, dokolku dobroto se koristi potoa namenski za vr{ewe na stopanska dejnost. Primer 4: Grade`en pretpriema~ steknuva bager za celi na svojata stopanska dejnost. Toj go koristi bagerot najprvin za izvedba na raboti na zemji{te vo negova li~na sopstvenost, a podocna za celi na negovata stopanska dejnost. Prethodniot danok od nabavkata na bagerot mo`e da se odbie. Bagerot bil nabaven za celi na stopanskata dejnost. Koristeweto za li~ni celi se odano~uva kako usluga vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. (5) Za da mo`e da se izvr{i odbivka na prethodniot danok, dano~niot obvrznik mora da poseduva faktura koja ja izdal izdava~ot na fakturata vo vo soglasnost so ~len 53 od ZDDV (~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). Isto taka,i fakturi, za koi se odobreni olesnuvawata spored ~len 18 do 19, ~len 20 stav 1 i ~len 22 od DDVP, go obezbeduvaat pravoto na odbivka na prethodni danoci (~len 5 od DDVP). Pravoto na odbivka na prethoden danok mo`e da se koristi i vrz osnova na faktura od dano~en obvrznik-rezident vo stranstvo, pod uslovite od ~len 6 od DDVP. (6) Vo slu~aj na uvoz, pravoto na odbivka na prethodni danoci spored ~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV postoi samo ako plateniot danok e oddelno iska`an vo carinskata deklaracija (vo vrska so ova, vidi poglavje 82 od DDVU). Poglavje 81 Vlezni ispolnuvawa za celi na stopanskata dejnost i za drugi celi (1) Ako vleznoto ispolnuvawe se nara~uva kako za celi na stopanskata dejnost, taka i za drugi (na pr. li~ni) celi, obemot na pravoto na odbivka na prethodniot danok }e zavisi od vidot na vleznoto ispolnuvawe. (2) Pri promet na delivi dobra i pri delivi uslugi se vr{i podelba na prethodniot danok na del so pravo i na del bez pravo na odbivka, soglasno so namenata na nara~aniot promet. Primer 1: Dano~en obvrznik koj proizveduva ma{ini, nabavuva 15.000 litri mazut. Od niv, 10.000 litri se vnesuvaat vo rezervoarot na fabri~kata hala. Ostanatite 5.000 litri se vnesuvaat vo rezervoarot na ku}ata na dano~niot obvrznik koja se koristi za stanbeni celi. Dano~niot obvrznik dobiva od trgovecot so mazut faktura so oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. Mazutot pretstavuva delivo dobro. Pravoto na odbivka na prethodniot danok mo`e da se realizira za delot od mazutot, koj bil nabaven za celi na stopanskata dejnost (2/3 od sevkupnata koli~ina). (3) Pri steknuvawe nedelivi edinstveni dobra koi se koristat kako za celi na stopanskata dejnost, taka i za drugi celi (me{ovita namena), dano~niot obvrznik ima pravo na opcija. Toj mo`e dobroto da go podredi celosno na poleto na

koga prevozot ili ispra}aweto od strana na ispora~atelot ili primatelot na dobroto zapo~nuva vo stranstvo (~len 13 to~ka 2 od ZDDV). carinski zoni. Poglavje 82 Odbivka na prethodniot danok pri uvoz (1) Dano~niot obvrznik mo`e danokot na dodadena vrednost za dobra uvezeni vo zemjata (vo natamo{niot tekst: danok na dodadena vrednost pri uvoz) da go odbie kako prethoden danok. se odano~uva. podreduvaweto na dobroto kon soodvetnata namena dano~niot obvrznik go vr{i so samoto koristewe na pravoto na odbivka.. {pediteri. Podreduvaweto na dobroto kon poleto na stopansko deluvawe e dozvoleno samo ako dobroto e vo objektivna i prepoznatliva ekonomska vrska so stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik i dokolku dadenata nabavka treba da ja unapreduva stopanskata dejnost na istiot. koe go koristi vo mal obem i za li~ni celi. dobroto }e se smeta za uvezeno duri po negoviot premin vo zemjata (~len 15 to~ka 2 od ZDDV). Ne e merodavno pra{aweto koj e dol`nik na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (~len 32 to~ka 2 od ZDDV). Pri uvoz preku podra~jata navedeni vo ~len 12 od ZDDV (slobodni zoni. na pr. (2) Za dobivawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok bitno e uvezenite dobra da se vneseni vo zemjata (~len 11 od ZDDV). . vr{i isporaka i monta`a na prozorci vo novoizgraden objekt na Bankata B od Skopje. bez pritoa da mo`ele da raspolagaat so dobroto (na pr. koj e sostaven od isporaka na prozorci i nivno vgraduvawe (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) i koj e izvr{en so zavr{uvaweto na monta`ata vo Skopje (~len 13 to~ka 3 od ZDDV). Koristeweto na dobroto za drugi celi. Prevoznikot P najmen od D gi transportira prozorcite do Skopje i go pla}a danokot na dodadena vrednost pri uvozot. ~len 34 stav 1 od ZDDV). primatelot na dobroto mo`e da go stekne pravoto na odbivka na prethodniot danok. (3) Koristewe na dobrata za celi na stopanskata dejnost postoi kaj dano~niot obvrznik koj go ima pravoto na raspolagawe vrz dobroto vo momentot na uvozot. Koristeweto na voziloto za li~ni celi. dokolku istiot e fakti~ki platen i ako dano~niot obvrznik gi koristi dobrata za celi na negovata stopanska dejnost. vo odnos na pravoto na odbivka se primenuva stav 10 od ova poglavje. Primer 1: Dano~niot obvrznik D . Pla}aweto na danokot se doka`uva so carinski dokument (carinska deklaracija). a prometot na dobra bil izvr{en sprema nego vo stranstvo. dano~niot obvrznik mo`e celosno da go iskoristi pravoto na odbivka na prethodniot danok. Po pravilo.rezident vo Slovenija. Nasproti toa.85 - stopansko deluvawe ili negovata namena celosno da ja podredi kon poleto na nestopansko deluvawe (na pr. Ottuka. koi ne se povrzani so stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. Primer 2: Dano~en obvrznik kupuva tovarno vozilo za celi na negovata stopanska dejnost. carinski skladi{ta). se smeta za usluga so nadomestok i podle`i na odano~uvawe (~len 6 stav 3 to~ka 1 ZDDV). D vr{i edinstven promet na dobra. So nabavkata na tovarnoto vozilo. Licata koi edinstveno u~estvuvale vo uvozot. Ako uvezenoto dobro se koristi za vr{ewe promet vo ovie podra~ja. (4) Ispora~atelot ima pravo na odbivka na danokot na dodadena vrednost pri uvoz samo ako go vnesuva dobroto vo zemjata za sopstveno raspolagawe i duri potoa go ispora~a na primatelot na istoto. prevoznici. trgovski zastapnici) nemaat pravo na odbivka na prethodniot danok. koj go platil istiot ili koj go prenel uvezenoto dobro preku granica za potrebite na dano~niot obvrznik koj ima pravo na odbivka. Pravoto na raspolagawe vrz uvezenite prozorci preminuva od D na B duri so samoto zavr{uvawe na monta`ata. koj se vodi vo knigite (~len 33 stav 2 to~ka 3. pravo na odbivka na danokot na dodadena vrednost pri uvoz ima D. koe se smeta za usluga so nadomestok. li~ni celi).

Vo slu~aj na prodol`uvawe na rokot za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz.01 godina i e platen najdocna do datata na prodol`uvawe. Vo ovie slu~ai pravoto na odbivka se uslovuva so toa. vo koj se ispolneti obata uslova (~len 34 stav 2 od ZDDV). . danokot se vra}a spored uslovite i postapkata od ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP. Poglavje 83 Moment na odbivka na prethodniot danok (1) Prethodniot danok mo`e da se odbie otkako dano~niot obvrznik go primil prometot i otkako postoi faktura za ovoj vlezen promet. dano~niot obvrznik da poseduva soodveten carinski dokument ili carinski zaverena zamena za istiot za celi na ostvaruvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok.04.11.01 godina do 15.05. Ako dano~niot obvrznik ne go platil ili go platil delumno prolongiraniot danok na dodadena vrednost pri uvoz do denot na vtasanost na istiot. duri i ako dobrata ne se vnesat vo zemjata tuku istite se koristat ili se potro{at vo navedenite podra~ja. Primer 2: Rokot za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz e prodol`en od 27.01 godina i istata ja pla}a na 03. Toj ja dobiva fakturata na 02. Ispravkata se vr{i vo presmetkovniot period na namaluvaweto i vra}aweto (~len 22 stav 2 od ZDDV). Odbivkata na prethodniot danok mo`e da se izvr{i vo onoj presmetkoven period. vo koj se ispolneti site zakonski propi{ani uslovi (vidi stav 1 od ova poglavje. Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie kako prethoden danok i plateniot danok na dodadena vrednost za uvoz na dobra koi gi koristi za vr{ewe na takviot promet. koe mu se ispora~uva na 29. prevoznik ili trogvski zastapnik). carinski zoni i carinski skladi{ta se odano~uva spored ~len 12 od ZDDV isto kako i prometot vo zemjata (vidi poglavje 21 od DDVU).12. primatelot na ispolnuvaweto mo`e zaradi poednostavuvawe da go iskoristi pravoto na odbivka na prethoden danok u{te vo presmetkovniot period vo koj go prijavuva danokot na dodadena vrednost dolguvan spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (~len 6 stav 2 od DDVP).01 godina. prethodniot danok mo`e nezavisno od re~enica 1 da se odbie so podnesuvawe na dano~na prijava za presmetkovniot period vo koj nastanal dano~niot dolg (~len 10 stav 4 od DDVP). Toj ima pravo na odbivka na prethodniot danok duri i ako e dol`nik na danokot na dodadena vrednost pri uvoz lice zadol`eno od nego (na pr.. (9) Prometot za celi na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni. Pritoa e bez zna~ewe momentot na pla}awe na fakturata. (6) Ne e neophodno danokot na dodadena vrednost da go platil samiot dano~en obvrznik. {pediter.06.86 - (5) Koga dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo ima pravo na odbivka na prethodniot danok. carinskiot organ e dol`en vedna{ da go izvesti za toa nadle`niot dano~en organ (~len 10 stav 5 od DDVP). (7) Danokot na dodadena vrednost pri uvoz mo`e da se odbie kako prethoden danok vo presmetkovniot period. (2) Kaj fakturite izdadeni od dano~en obvrznik-rezident vo stranstvo.01 godina. ~len 34 stav 2 od ZDDV). se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~aite na podocne`no namaluvawe i vra}awe na ovoj danok. Danokot mo`e da se odbie kako prethoden danok so podnesuvawe na dano~na prijava za presmetkovniot period noemvri. Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie prethodniot danok vo presmetkovniot period maj 01 godina. Primer 1: Dano~en obvrznik kupuva dobro za celi na negovata stopanska dejnost. (8) Dokolku danokot na dodadena vrednost pri uvoz bil ve}e odbien kako prethoden danok. Carinskiot organ e dol`en vedna{ da go izvesti nadle`niot dano~en organ za dopolnitelnoto namaluvawe i vra}aweto na danokot na dodadena vrednost pri uvoz.

iska`aniot danok na dodadena vrednost se deli na poedine~nite delumni iznosi.01 godina. Ma{inata se ispora~uva na 10.01 godina dobiva uredna faktura za avansnoto pla}awe so oddelno iska`an DDV vo visina od 38.000 denari.01 godina toj dobiva faktura na iznos od 400. (5) Dokolku bilo izvr{eno avansno pla}awe.000 denari. Revidiraweto na odbivkata na prethodniot danok se vr{i nezavisno od toa.01 godina. liceto mo`e da go koristi pravoto na odbivka na prethodniot danok dokolku mu bila izdadena faktura koja gi ispolnuva uslovite od ~len 53 od ZDDV i ~len 18 do 22 od DDVP. dali avansnoto pla}awe bilo vrateno.01 godina dano~niot obvrznik vr{i avansno pla}awe vo visina od 357. Na 04. Na 20. Nasproti toa. Kon ~len 35 ZDDV Poglavje 84 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka kaj promet osloboden od danok i kaj promet vo stranstvo Isklu~uvawe na pravoto na odbivka kaj promet osloboden od danok (1) Pravoto na odbivka na prethodniot danok e isklu~eno za site vlezni ispolnuvawa koi dano~niot obvrznik gi koristi za vr{ewe na promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV (~len 35 to~ka 1 alineja a) od ZDDV).87 - (3) Ako dano~niot obvrznik izvr{i pla}awe pred priem na prometot. Uslovite za odbivka na prethodniot danok se ispolneti vo presmetkovniot period fevruari 01 godina. . Na 05.03.01 godina.02.07. Dokolku dano~niot obvrznik vr{i avansni pla}awa vo delumni iznosi.01. se uka`uva na poglavje 36 od DDVU. dali pla}aweto izvr{eno pred realizacija na nara~aniot promet go opfa}a celokupniot nadomestok ili samo del od nego.01.01 godina vr{i avansno pla}awe vo visina od 238.000 denari. (4) Pra{aweto.000 denari mo`e da se odbie vo presmetkovniot period maj 01 godina. Uslovite za odbivka na prethodniot danok se ispolneti vo presmetkovniot period mart 01 godina. Na 15.01 godina.000 denari + 76. vo toj slu~aj mo`e da se odbie samo iznosot na danokot koj e sodr`an vo izvr{enoto avansno pla}awe. Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie kako prethoden danok iznosot na danok na dodadena vrednost sodr`an vo pla}aweto vo visina od 57. a sepak ne e izvr{en promet sprema dano~niot obvrznik.000 denari. Ako ovie uslovi ne se istovremeno ispolneti. odbivkata na prethodniot danok se revidira so retroaktivno dejstvo. Dano~niot obvrznik go pla}a ostatokot na 02. Primer 2: Dano~en obvrznik nara~uva ma{ina na 10. Pritoa e bez zna~ewe momentot na pla}aweto na ostanatiot iznos. Primatelot na ispolnuvaweto mo`e da go odbie samo danokot na dodadena vrednost sodr`an vo zavr{nata faktura koj otpa|a na ostanatiot iznos za pla}awe (vidi isto poglavje 117 stav 3 od DDVU). Ostanatiot prethoden danok vo visina od 19..000 denari danok na dodadena vrednost. prometot osloboden od danok spored ~len 24 od ZDDV ne go isklu~uva pravoto na odbivka.01. Ako oddelno iska`aniot danok na dodadena vrednost e povisok od danokot na dodadena vrednost koj otpa|a na pla}aweto pred realizacija na prometot. nema nikakvo zna~ewe. odbivkata na prethodniot danok mo`e da se izvr{i za presmetkovniot period vo koj }e bidat ispolneti dvata uslova (~len 34 stav 2 od ZDDV). a vo vrska so momentot na ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~ai na dopolnitelno namaluvawe ili vra}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (~len 22 stav 2 od ZDDV) vidi poglavje 82 stav 8 od DDVU.02. (6) Vo vrska so momentot na ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~ai na promena na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV). Primer 3: Dano~en obvrznik nara~al ma{ina na 10.05.

Dokolku bila ve}e izvr{ena odbivka na prethodni danoci koi nastanale pri izgradbata. koj ima namera da go iznajmuva za kancelariski celi. toj bi bil osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV. vo toj slu~aj ne postoi pravo na odbivka na prethodniot danok. tuku i za prethodni danoci koi se vo posredna ekonomska vrska so vakvite vidovi na promet. Otkako ne nao|a zakupci za taa cel. vleznoto ispolnuvawe ne se koristi za promet koj obezbeduva pravo na odbivka. Izgradbata na objektot zavr{uva na 20. odbivkata se revidira. koj spored ~len 23 od ZDDV bi bil osloboden od danok. Dano~niot obvrznik vr{i. kaj koi postoi neposredna ekonomska povrzanost so promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka. (3) Ako dano~niot obvrznik predvidel vleznite ispolnuvawa nabaveni za celi na negovata stopanska dejnost da gi koristi za vr{ewe promet koj obezbeduva pravo na odbivka. a ne predvidenata namena. Dano~niot obvrznik vr{i fakti~ki promet osloboden od danok. promet osloboden od danok koj go isklu~uva pravoto na odbivka (~len 23 to~ka 2 od ZDDV). taa ne mo`e da go odbie prethodniot danok dokolku reklamnite sredstva se podreduvaat kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV. ..11. Delot od transportot koj e vo zemjata (~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV) e osloboden od danok kako me|unaroden prevoz na lica spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV (vidi poglavje 55 od DDVU). Pravoto na odbivka otpa|a nezavisno od toa. dokolku istiot bi se izvr{uval vo zemjata. Liceto nema pravo da izvr{i odbivka na prethodniot danok koj nastanal za izgradbata na objektot. Merodavna e sekoga{ fakti~kata. toj go izdava objektot na 01.03 godina na privatni lica za stanbeni celi. toj go izdava objektot na privatni lica za stanbeni celi. Otkako ne nao|a zakupci za taa cel. Dokolku po iskoristuvaweto na pravoto na odbivka na prethodniot danok se utvrdi deka. Isklu~uvaweto na pravoto se ocenuva edinstveno spored makedonskoto pravo na danokot na dodadena vrednost. Ova ne va`i za promet vo stranstvo. Delot od transportot koj e vo stranstvo ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV.06. vo toj slu~aj se revidira izvr{enata odbivka na prethodniot danok. Primer 1: Koga odredena banka }e nabavi reklamni artikli. No. koga dano~niot obvrznik gi koristi vleznite ispolnuvawa za vr{ewe promet vo stranstvo. dali spored pravoto na danokot na dodadena vrednost vo dr`avata na izvr{uvawe na prometot merodavniot promet e odano~iv ili e osloboden od danok so pravo na odbivka na prethodni danoci. Primer 4: Prevoznikot na patnici P so sedi{te vo Skopje vr{i so svojot avtobus prevoz na patnici od Skopje preku Bugarija do Turcija. (4) Isklu~uvaweto na pravoto na odbivka na prethodniot danok nastapuva i vo slu~ai koga merodavniot promet bil izvr{en vo podocne`en presmetkoven period. Primer 3: Dano~en obvrznik gradi objekt koj ima namera da go iznajmuva za kancelariski celi. Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni d a noci pri promet vo stranstvo (5) Pravoto na odbivka na prethodni danoci na~elno ne e isklu~eno. ako istiot bi se izvr{uval vo zemjata (~len 35 to~ka 1 alineja b) od ZDDV). za koj e isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok(~len 23 to~ka 2 od ZDDV).02 godina. fakti~ki.88 - (2) Pravoto na odbivka se isklu~uva ne samo za prethodni danoci. nasproti prvobitnata namera. Toj nema pravo da gi odbie prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot. no istite gi koristi fakti~ki za izvr{uvawe promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka. Primer 2: Dano~en obvrznik gradi objekt.

So dokumentot za homologacija na tip vozilo. 010 pod decimalna oznaka 1. ne se poa|a od celokupniot period na koristewe na voziloto.. odnosno so izjava za soobrazenost so homologiran tip na vozilo. Vozila za kombiniran prevoz (kombi) koi se predvideni so makedonskiot standard MKS. se doka`uva vo koja kategorija spa|a voziloto. Dano~niot obvrznik za ovie vozila ima pravo na odbivka na predhodniot danok dokolku gi ispolni uslovite za toa. goriva.. odr`uvawe na avtobusot). vo toj slu~aj se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok soglasno so ~len 37 od ZDDV (vo vrska so toa.89 - Za site vlezni ispolnuvawa (na pr. tuku postoi dokument za soobrazenost na poedine~no pregledano vozilo. odr`uvawe ili popravka). proizvodstvoto. e isklu~eno pravoto na odbivka. nabavka na avtobus.3.2. to~ka 2. tuku za osnova se zema namenata na voziloto vo soodvetniot dano~en period (kalendarska godina). dokolku se raboti za poedine~en uvoz za koj nema izdadeno dokument za homologacija vo na{ata zemja. vozila so zgolemena proodnost ili vo sekojdnevniot govor ." no samo onie od kategorija M1. pokraj sedi{teto na voza~ot. (2) Kon kategorijata na vozila za prevoz na patnici koi. Dokolku se promeni namenata na dobroto vo podocne`ni dano~ni periodi. nadomestoci za iznajmuvawe gara`i). tro{oci za odr`uvawe ili popravka. dano~niot obrvznik na~elno nema pravo na odbivka na predhoden danok vo smisla na ~len 35. izdadeno od prodava~ot kako nositel na dokumentot za homologacija ili od ovlasten organ-institucija. Vadeweto i postavuvaweto na sedi{tata ne se smeta za prepravka samo ako konstrukciono e obezbedena mo`nosta za olesneto vgraduvawe i vadewe na sedi{tata. uredite i opremata se osposobeni za istovremen ili poseben prevoz na lica i predmeti. NO. za parkirawe.xipovi. bez posebni popravki ili dodatoci i ~ij vkupen transporten kapacitet odgovara na masa od 17 patnici vklu~uvaj}i go voza~ot i sedi{tata. za privatni celi). dali odredeno prevozno sredstvo se koristi isklu~ivo za celi navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 od ZDDV. imaat najmnogu osum sedi{ta i ~ija najgolema masa ne preo|a 3500 kg (kategorija M 1) spa|aat i terenskite vozila (.. kako i za uslugi povrzani so koristeweto na navedenite prevozni sredstva (na pr. prvata re~enica od ZDDV. potro{en materijal) isklu~ivo za celi navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja a) do d) od ZDDV. avtomobilski gumi). se avtomobili koi po konstrukcijata. ako dano~niot obvrznik gi koristi prevoznite sredstva od ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV i drugite dobra (rezervni delovi. Od pri~ini na poednostavuvawe. koga dano~niot obvrznik go koristi prevoznoto sredstvo vo mnogu mal obem (najmnogu 5%) i za drugi celi (na pr. duri i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi koristi ovie prevozni sredstva isklu~ivo za celi na negovata stopanska dejnost. (3) Pravoto na odbivka na prethodni danoci n e e i s k l u ~ e n o. gorivo i potro{en materijal (na pr.2.off  road  vehicles"). Ova va`i za site izdatoci povrzani so koristeweto na vakvite prevozni sredstva. Poglavje 85 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za prevozni tro{oci (1) Osven vo slu~aite navedeni vo stav 3 do 5 od ova poglavje. iznajmuvaweto ili uvozot na prevoznite sredstva navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV. nabavka na gorivo. Za ovie vozila (site vozila od kategorijata M1 i terenskite vozila od kategorijata M1). dadenata isklu~iva namena mo`e da se pretpostavi i vo slu~ai. pravoto na odbivka na prethodni danoci e sekoga{ isklu~eno za danoci koi nastanale pri nabavkata. . koi P gi koristi za vr{ewe na ovoj me|unaroden prevoz na lica. osobeno za nabavka na rezervni delovi (na pr. Dokolku e ispolnet ovoj uslov. vidi poglavje 92 do 97 od DDVU). motorno maslo ili sredstva za nega na voziloto).M..2. (4) Za ocenka na pra{aweto. ne se primenuva zabranata na odbivka na prethodni danoci nitu vrz koristenite uslugi povrzani so upotrebata na prevoznite sredstva (na pr.

Prevoznata usluga mora da pretstavuva osnoven promet. 2. podaroci. prometot so prevozni sredstva i drugi dobra (na pr. po pravilo ne se smetaat za izdatoci za celi na negovata stopanska dejnost. ne go isklu~uvaat pravoto na odbivka na prethodni danoci. odmor. iznajmuvaweto prevozni sredstva (na pr. Dokolku dano~niot obvrznik go iznajmuva prevoznoto sredstvo pred negovata isporaka soglasno so ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja b) od ZDDV. Reprezentaciski izdatoci se izdatoci od op{testven (potro{uva~ki) vid. osobeno. Izdatocite za gostewe na lica so deloven povod vo stanot na dano~niot obvrznik. Poglavje 86 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka za izdatoci za reprezentacija Poim na izdatoci za reprezentacija (1) Spored ~len 35 to~ka 3 od ZDDV. taka {to vo ovie slu~ai pravoto na odbivka na prethodni danoci otpa|a ve}e so primena na ~len 34 stav 1 to~ka 1 od ZDDV (vidi poglavje 80 od DDVU). . vo kantina vo sopstvenost na pretprijatieto) ili vo restoran. 3. Reklamnite merki se sproveduvaat so cel. koj odgovara na ekonomskata i op{testvenata pozicija na dano~niot obvrznik (nega na imixot). Prevozot pretstavuva sporeden promet kon isporakata na leb (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). 4. rezervni delovi ili goriva). zaradi toa. letala ili plovni vozila) ili na dobra. na pr. od strana na rentakar-firmi ili dru{tva za lizing na prevozni sredstva). minibus.90 - (5) Isklu~uvaweto na pravoto na odbivka na prethodni danoci ne va`i vo slu~ai na isklu~ivo koristewe na dobroto za slednite celi (~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja a) do d) od ZDDV): 1. Pravoto na odbivka na prethodni danoci za patnite tro{oci e isklu~eno. izzemaj}i odredeni isklu~oci predvideni vo vakvi slu~aevi (vidi gi poglavjata 5 i 13 od DDVU). pri {to lebot go transportira so sopstveno vozilo. kon odreden promet na dobra). so taksivozila. obukata na voza~i so prevoznite sredstva. Pritoa e bez zna~ewe pra{aweto. vakvoto koristewe na voziloto nema da pretstavuva nesoodvetna namena. Vakvite davawa podle`at na~elno na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 ili ~len 6 stav 3 od ZDDV. uslugite navedeni vo poglavje 29 stav 6 to~ka 6 od DDVU. dokolku prevozot pretstavuva sporeden promet (na pr. koi vo prv red slu`at za statusen nastap vo javnosta. da se inicira kaj potro{uva~ot donesuvawe odluka za steknuvawe odredeni dobra ili za koristewe odredeni uslugi i na toj na~in da se unapredi sopstvenata delovna aktivnost. patni~ki mtorni vozila ili motori) na avto-{koli. 5. od strana na ispora~ateli na vozila. Primer: Pekar ispora~uva leb sprema svoite klineti. pijalaci i drugi proizvodi za u`ivawe. (2) Nasproti toa. odr`uvaweto i popravkata na prevozni sredstva. rekreacija i zabava.. dali gosteweto se vr{i vo sopstvenite delovni prostorii na dano~niot obvrznik (na primer. pravoto na odbivka na prethodni danoci za reklamni izdatoci ne e isklu~eno. Izdatoci za gostewe (3) Izdatoci za gostewe pretstavuvaat tro{oci za konsumacija na jadewa. akusti~ni ili kombinirani sredstva. Izdatocite za davawa na dano~niot obvrznik sprema negovite vraboteni ili za davawa na trgovski dru{tva sprema nivnite sopstvenici na vlog. Ovoj isklu~ok ne se primenuva. pravoto na odbivka na prethodni danoci se isklu~uva za reprezentaciski izdatoci za gostewe. so pomo{ na vizuelni. nabavkata na rezervni delovi i potro{en materijal od strana na avtomehani~arski rabotilnici. sprema ~lenovi i sprema nim bliski lica ne pretstavuvaat reprezentaciski izdatoci i. Kon reklamnite merki se vbrojuvaat. Tuka se vbrojuvaat vozilata (na pr. prevozot so prevoznite sredstva i toa prevozot na lica (na pr. hotel i sl.

mineralna voda. na koe stoi imeto na firmata. na koi stoi imeto na firmata. T gi podaruva penkalata na svoite najdobri klienti. koj trguva so audio-proizvodi.91 - Od pri~ini na poednostavuvawe. Za bo`i}nite praznici.) so pijalaci (kafe. Od pri~ini na poednostavuvawe. im podaruva za bo`i}nite praznici na svoite najdobri klienti po edna audio-kaseta koi vo prethodniot period bile nabaveni po edine~na cena od 510 denari (bruto-nabavna cena). prezimeto i adresata na primatelot na podarokot.) i so peciva i pralini. Isklu~uvaweto na odbivkata na prethodni danoci ne se primenuva. So toa. Primer 1: Dano~niot obvrznik T koj trguva so audio-proizvodi. se vr{i dopolnitelna korekcija na pravoto na odbivka na prethodni danoci. pravoto na odbivka na prethodni danoci mo`e najprvin da se iskoristi soglasno op{tite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. . Dano~niot obvrznik ne mora da vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok za periodot na nabavkata. Pragot vo visina od 500 denari po podarok i po klient ne e pre~ekoren. od pri~ini na poednsotavuvawe ne se isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci. ako sevkupnite izdatoci za site podaroci sprema primatelot na podarocite nadminuvaat iznos od 500 denari. dokolku poedine~noto gostewe po dleoven partner vo kalendarskiot mesec ne nadminuva 300 denari (bruto-vrednost) i ako dano~niot obvrznik go evidentira imeto i adresata na gosteniot deloven partner. dano~niot obvrznik e dol`en da go evidentira imeto. So samata nabavka na penkalata se utvrduva deka se raboti za podaroci vo smisla na ~len 35 to~ka 3 od ZDDV. pri {to e pre~ekoren pragot. Ispravkata se vr{i vo presmetkovniot period na podaruvaweto. Pri podaruvawe na vrednost pogolema od 150 denari. dano~niot obvrznik mu dava podarok na sekoj deloven partner (bruto cena od 490 denari). ispravkata na odbivkata na prethodniot danok ne mora da se izvr{i za presmetkovniot period na nabavkata na dobroto. kako i denot na gosteweto i iznosot na izdatocite za gostewe. Primer 2: Dano~niot obvrznik T koj trguva so audio-proizvodi. Za bo`i}nite praznici. Kaj podarokot ne e nadminat pragot od 500 denari. (5) Ako vo momentot na nabavkata na dobroto negovata namena se u{te ne e utvrdena kako dobro za celi na podarok. pravoto na odbivka na prethodniot danok ne e isklu~eno. nabavuva pozlateni penkala po edine~na cena od 650 denari. Dokolku se davaat pove}e podaroci kon lice vo odreden dano~en period. pravoto na odbivka na prethodni danoci }e otpadne vo poln obem. Duri vo momentot na podaruvaweto se primenuva isklu~uvaweto na pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 3 od ZDDV.. Nabavkata na audio-kasetite vo prethodniot period mu go obezbedila na T pravoto na odbivka na prethodnite danoci vo slu~aj na ispolnetost na op{tite uslovi za toa. tuku se vr{i ispravka za presmetkovniot period na davawe na podarokot. pregovori itn. kako i vidot i vrednosta na podarokot. Vrednosta na gosteweto iznesuva 150 denari po lice. dokolku dobrata dadeni na primatelot ne nadminuvaat vkupen iznos od 500 denari (bruto-iznos) vo dano~niot period (kalendarska godina). T gi podaruva vakvite penkala na svoite klienti. pravoto na odbivka na prethodni danoci ne se isklu~uva pri gostewe na delovni partneri vo delovnite prostorii na dano~niot obvrznik. Po zavr{uvaweto na sostanokot. (4) Kaj izdatocite za podaroci (podaroci na dobra). Dokolku se nadmine pragot od 500 denari so davaweto na podarokot. Primer 1: Dano~niot obvrznik T. nabavuva penkalo po edine~na cena od 50 denari. Bidej}i se raboti za gostewe vo delovnite prostorii i bidej}i ne e nadminat pragot od 300 denari (vidi stav 3 od ova poglavje). Pravoto na odbivka na prethodni danoci ostanuva da va`i. sokovi itn. Primer 3: Dano~niot obvrznik D gi gosti delovnite partneri vo svoite delovni prostorii vo ramkite na odreden sostanok (seminar. pravoto na odbivka na prethodni danoci e isklu~eno u{te pri nabavkata.

pravoto na odbivka na prethodni danoci se isklu~uva za site izdatoci za uslugi na smestuvawe i ishrana koi bile izvr{eni sprema dano~niot obvrznik kako primatel na ispolnuvaweto. pe~ateni sliki i litografiii (tarifen broj 9702 od Carinskiot tarifnik). taksi-vozila. bidej}i nivnata sevkupna vrednsot vo dano~niot period nadminuva 500 denari (vidi stav 4 od ova poglavje). originalni gravuri. so `eleznica. pasteli. tuku i. koi se nao|aat vo sopstvenite (duri i iznajmenite) administrativni prostorii. Poglavje 89 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za tro{oci na smestuvawe i ishrana (1) Spored ~len 35 to~ka 6 od ZDDV. da se izvr{i za presmetkovniot period na maj. kako i za drugi sli~ni celi. za vozewa so edrilici ili motorni ~amci. rekreacija i zabava. se isklu~uva za onie dobra. osven ctre`ite od tarifen broj 4906 i drugite ra~no boeni ili ra~no ukraseni zanaet~iski proizvodi (tarifen broj 9701 od Carinskiot tarifnik). sliki. (2) Za umetni~ki predmeti vo smisla na odredbata se smetaat samo: 1. Pravoto na odbivka na prethodni danoci mo`e da se iskoristi vo momentot na nabavkata na podarokot (januari). vklu~uvaj}i gi gostewata povrzani so niv. Ova va`i osobeno za patni tro{oci po povod sopstveno delovno patuvawe ili slu`beno patuvawe na negovite vraboteni. Za administrativni prostorii se smetaat samo prostorii vo koi se vr{i upravuvawe so sopstveniot deloven potfat. na primer. originalni skulpturi i bisti. vo onoj del. 2. pravoto na odbivka na prethodni danoci e isklu~eno za izdatoci za prevozot na lica od sekakov vid (na pr. kako i vo pogled na patnite tro{oci na negovite vraboteni za patuvawe od mestoto na `iveewe do rabotnoto mesto. od koj bilo materijal (tarifen broj 9703 od Carinskiot tarifnik). izraboteni vo celost so raka. So davaweto na podarokot vo maj se isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci za dvata podaroka. dodeka podarokot vo vrednost od 200 denari go dal na istiot deloven partner vo maj. crte`i. Izdatoci za odmor. izdatoci za lov i ribolov. vo koj kaj istite se raboti za reprezentaciski izdatoci. ^lenot 35 to~ka 5 od ZDDV nema zna~ewe vo pogled na tro{ocite od me|unaroden prevoz koj e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. Poglavje 87 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za odredeni predmeti za opremuvawe prostorii (1) Pravoto na odbivka na prethodni danoci za dobrata za opremuvawe prostorii navedeni vo ~len 35 to~ka 4 od ZDDV. Ispravkata na prethodniot danok mo`e. Podarokot vo vrednost od 400 denari go dal vo januari. namesto za presmetkovniot period na januari. na primer. hodnici). Poglavje 88 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za patni tro{oci Spored ~len 35 to~ka 5 od ZDDV.92 - Primer 2: Dano~en obvrznik nabavil vo mesecot januari eden podarok vo vrednost od 400 denari i vtor podarok vo vrednsot od 200 denari. Ova va`i ne samo za tro{oci za smestuvawe i ishrana po povod sopstveno delovno patuvawe ili po povod slu`beno patuvawe na vrabotenite. 3.. Tuka se vbrojuvaat. brodovi ili avioni) koj se vr{i sprema dano~niot obvrznik kako primatel na ispolnuvaweto. za smestuvawe na . avtobusi. rekreacija i zabava (6) Zabranata na odbivka na prethodni danoci spored ~len 35 to~ka 3 gi opfa}a i site izdatoci za odmor. Tuka se vbrojuvaat i sporedni prostorii koi se vo odredena funkcionalna povrzanost so administrativnite prostorii (na primer.

Istoto va`i i vo slu~aj koga prometot. zaradi toa. (2) Pri podelbata na prethodnite danoci na del so pravo i na del bez pravo na odbivka ne se zemaat predvid prethodnite danoci kaj koi ne se ispolneti ostanatite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV i onie prethodni danoci. so naplatata na danok na dodadena vrednost). koe go stava besplatno na raspolagawe na svoite vraboteni. (3) Od pri~ini na poednostavuvawe i zaradi izbegnuvawe na skapa i nesoodvetna primena. ne go ovlastuva primatelot na fakturata da izvr{i odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 7 od ZDDV). (3) Nastanatite prethodni danoci se delat spored na~eloto na ekonomska povrzanost na del so pravo i del bez pravo na odbivka. . zatoa {to istiot nema pravo na oddelno iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost ili zaradi toa {to liceto iska`alo previsok danok na dodadena vrednost vo fakturata za izvr{eniot promet (vidi poglavje 120 i poglavje 121 stav 1 od DDVU). za koi e isklu~eno pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 2 do 7 ili spored ~len 38 stav 4 od ZDDV. Podelbata na prethodnite danoci zavisi isklu~ivo od namenata na vleznite ispolnuvawa. ne mo`at voop{to da se odbijat. Primer: Dano~niot obvrznik D rezervira vikend-prestoj (smestuvawe i ishrana) vo hotel vo Mavrovo. Kako rezultat na toa. Kon izdatocite za ishrana se vbrojuvaat site izdatoci za jadewa. prethodniot danok redovno se deli spored soodnosot na namenskite grade`ni povr{ini. D mo`e da izvr{i odbivka na prethodniot danok od hotelskata faktura. zaradi toa. zabranata na odbivka na prethodni danoci od ~len 35 to~ka 6 od ZDDV ne se primenuva vrz izdatoci za smestuvawe na vraboteni lica koi mo`at da se smetaat za izraz na iska`ano vnimanie sprema vraboteniot (vidi poglavje 5 stav 5 od DDVU). 2. Kaj grade`ni objekti. Prethodni danoci koi ekonoski se povrzani kako so promet koj go obezbeduva. pravoto na odbivka na prethodni danoci ne se isklu~uva za izdatoci na dano~ni obvrznici koi samite vr{at uslugi na smestuvawe i ishrana odano~eni so danok na dodadena vrednost. mo`at da se odbijat vo poln iznos. zabranata na odbivka na prethodni danoci se ograni~uva na izdatocite za ishrana i smestuvawe vo krajnata faza na potro{uva~ka. Podelbata spored ~len 36 od ZDDV i ~len 7 od DDVP se vr{i samo kaj ovie prethodni danoci. Prethodni danoci koi se zasmetuvaat isklu~ivo kon promet so pravo na odbivka i koi. so koj se ekonomski povrzani prethodnite danoci.. dokolku se ispolneti op{tite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. (2) Zaradi izbegnuvawe na neopravdano dvojno odano~uvawe (so postoewe na prethoden danok koj ne mo`e da se odbie i. Prethodni danoci koi se zasmetuvaat isklu~ivo kon promet bez pravo na odbivka i koi. pijalaci i drugi sredstva za u`ivawe.93 - delovni partneri ili na vrabotenite pri anga`man nadvor od nivnoto mesto na `iveewe. dopolnitelno kon toa. Kon ~len 36 od ZDDV Poglavje 91 Podelba na prethodnite danoci (1) Prethodnite danoci se delat vo tri grupi: 1. Kako rezultat na toa. 3. Poglavje 90 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka za previsoko iska`an danok Danokot koj go dolguva izdava~ot na fakturata spored ~len 55 stav 1 ili stav 2 od ZDDV. taka i so promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka. Besplatnoto obezbeduvawe uslugi sprema vrabotenite podle`i na odano~uvawe so DDV (~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV). se realizira vo podocne`en presmetkoven ili dano~en period.

Dokolku ne postoi drugo merilo za podelba na prethodnite danoci koe }e odgovara na fakti~kata situacija. Ottamu. Pritoa. za koi ima pravo na odbivka. uvozot ne se vklu~uva vo klu~ot na podelba. vo koi se promenile okolnostite nasproti kalendarskata godina na prvata upotreba. Kon ~len 37 od ZDDV Poglavje 92 Ispravka na odbivkata na prethodniot danok kaj investiciski sredstva (1) Vo pogled na pravoto na odbivka na prethodniot danok. Prethodnite danoci koi nastanale za izgradbata na prizemjeto mo`at da se odbijat. Pri podnesuvaweto prijava za dano~niot period. da gi utvrdi i preku procenka koja }e odgovara na fakti~kata sostojba. iznosite koi mo`at da se odbijat mo`at da se utvrduvaat edinstveno spored soodnosot me|u prometot so pravo na odbivka i drugite vidovi na promet. dokolku istite pretstavuvaat sporeden promet. Prizemjeto se iznajmuva na drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost. Ako na primer opremuvaweto ili visinata na tavanot se zna~itelno razli~ni me|u prostoriite koi se koristat za razli~ni nameni. Bidej}i iznajmuvaweto stanovi e oslobodeno od danok (~len 23 to~ka 2 ZDDV). Pri ispravka na odbivkata na prethodniot danok se poa|a od celokupniot iznos na prethodniot danok koj otpa|a na nabavkata ili na proizvodstvoto na investiciskoto dobro. dano~niot obvrznik mo`e kako pomo{no sredstvo za podelba na prethodnite danoci da ja zeme tro{kovnata presmetka. se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok za onie kalendarski godini. Uvozot na dobra ne pretstavuva promet. Ispravka na odbivka na prethoden danok se vr{i samo kaj investiciski dobra koi dano~niot obvrznik gi nabavil ili proizvel posle 31. (2) Za investiciski dobra se smetaat dobra koi spored smetkovodstvenite propisi se sostaven del od postojniot kapital na pretprijatieto. Prethodnite danoci se delat spored odnosot na namenskite povr{ini. (4) Dano~niot obvrznik mo`e iznosite od prethodniot danok. Kaj investiciski dobra koi dano~niot obvrznik gi koristi podolgo od kalendarskata godina na prvata upotreba za realizacija na promet. merodavni se okolnostite koi postojat vo kalendarskata godina na prvata upotreba (vo vrska so toa. dano~niot obvrznik mo`e da izvr{i privremena podelba na prethodnite danoci za presmetkovnite periodi od kalendarskata godina spored soodnosot vo izminatata kalendarska godina ili spored predvideniot soodnos vo tekovnata kalendarska godina.2000 godina (~len 61 stav 2 od ZDDV). prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot ne mo`at da se odbijat vo onoj del.03. dokolku se promenat okolnostite vo slednite godini. vo koj postoi nivna povrzanost so stanot. (3) Dokolku pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo isklu~eno spored ~len 35 od ZDDV (vidi poglavje 84 do 89 od DDVU) vo kalendarskata godina na prvata upotreba na investiciskoto dobro i dokolku ispravkata vo podocne`na . Ako podelbata na prethodnite danoci ne mo`e da se izvr{i vrz osnova na fakti~kata namena na dobrata ili na uslugite (na primer zaedni~ki administrativni tro{oci).. se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV.94 - Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt na dva kata na sopstven imot. vidi poglavje 80 stav 1 od DDVU). Namenskite povr{ini na dvata kata se ednakvi po golemina. (5) Od pri~ini na poednostavuvawe. tro{ocite za izgradba mo`at da se podredat kon poedine~nite izlezni prometi. dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i podelba na prethodnite danoci spored fakti~kata sosotjba koja postoi vo dadeniot dano~en period. Pri primenata na ovoj metod na podelba ne se zema predvid bankarskiot i finansiskiot promet (~len 23 to~ka 5 ZDDV) i prometot so nedvi`nosti i drugi investiciski dobra koi gi koristi dano~niot obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost. Prviot kat se iznajmuva kako stan.

koj nastanal pri nabavkata ili proizvodstvoto na investiciskoto dobro. Od 10. Ottuka proizleguva. prethodniot danok se deli vo soglasnost so vremenskiot udel na vidovite na namena na prostoriite za godinata 01. .04 do 30. (2) Ako se promenat okolnostite kaj odredeno investicisko dobro. i istiot mo`e da se odbie vo visina od 800. Prethodnite danoci kaj koi ne e mo`na odbivka.02 godina. koja go isklu~uva pravoto na odbivka (~len 35 to~ka 1 od ZDDV).. bidej}i ne postoi uredna faktura ili ureden carinski dokument za uvozot.02. se vr{i podelba spored ~len 36 od ZDDV na prethodniot danok vo taa godina. ispravkata na prethodnite danoci ne e mo`na ni vo slu~ai koga investiciskoto dobro podocna }e bide koristeno za celi na stopanskata dejnost (vidi poglavje 80 stav 3 od DDVU). Vo toj slu~aj. dano~niot obvrznik ja koristi rabotnata masa isklu~ivo za celi na negovata stopanskata dejnost.06. Posle 01. Poglavje 93 Promena na okolnostite (1) Promena na okolnostite merodavna za odbivkata na prethodniot danok (~len 37 stav 1 od ZDDV) postoi koga vo kalendarskite godini koi sledat po godinata na prvata primena }e se pojavi povisok ili ponizok prethoden danok za odbivawe otkolku {to bilo toa slu~aj vo kalendarskata godina na prvata primena. Od 01. soglasno so dano~no-pravniot tretman na dadeniot promet.95 - kalendarska godina dovede do prva odbivka na prethodniot danok. mart. Pritoa. Primer 1: Dano~en obvrznik kupuva na 01.09. toj gi koristi prostoriite za celi na negovata novootvorena zabarska ordinacija. Vo godinite 02 do 10 se vr{i ispravka na sekoja 1/10 (80. Primer: Dano~en obvrznik steknuva rabotna masa na 20.01 godina delovni prostorii. Vo godinata 11. nabavkata ili proizvodstvoto kon poleto na negovo stopansko deluvawe. ispravkata na odbivkata na prethodniot danok mo`e da vlijae ili vo polza. koja negovata }erka ja koristela za li~ni celi.0000 denari) od iznosot na prethodniot danok odbien vo 01 godina. za osnova na ispravkata mo`at da se zemat samo onie prethodni danoci. koja go obezbeduva pravoto na odbivka na prethodniot danok i tri meseci za dejnost.01 godina. iznos za ispravka od 20. vidi poglavje 91 od DDVU). (3) Promena na okolnostite mo`e da nastapi i pri proda`ba ili koristewe na dobrata za li~ni celi (~len 37 stav 3 od ZDDV). Delovnite prstorii bile koristeni {est meseci za vr{ewe dejnost. ne mo`at da bidat vklu~eni vo ispravkata. Sledstveno na toa. Za godinata 01 se vr{i podelba na prethodniot danok spored ~len 36 od ZDDV (vo vrska so toa. ispravkata na prethodniot danok spored uslovite od ~len 37 se vr{i samo za godinite koi sledat.000 denari). kako da bilo koristeno investiciskoto dobro do krajot na merodavniot period na ispravka i ponatamu za celi na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. Ako dano~niot obvrznik ne go podredil investiciskoto dobro. kaj koi se ispolneti uslovite od ~lenovite 33 i 34 od ZDDV (vidi poglavje 79 do 82 od DDVU). Vo proda`nata cena e sodr`an DDV vo visina od 1.000 denari (3/12 od 80. Ottuka. Rabotnata masa bila nabavena za li~ni celi. Od godinata 02 se vr{i ispravka na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV.01 godina.000 denari (6/9 od 1. koi bile merodavni za ostvaruvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok vo kalendarskata godina na prvata upotreba na dobroto. Podocne`nata namena za celi na stopanskata dejnost ne mu dava pravo na dano~niot obvrznik nitu na dopolnitelna ispravka na odbivkata na prethodniot danok. nitu na ispravka na prethodniot danok.2 milioni denari).2 milioni denari. proda`bata i koristeweto na dobrata za li~ni celi se ocenuvaat na na~in. Okolnostite vo poedine~nite kalendarski godini se ocenuvaat odvoeno i sekoja za sebe. periodot na ispravka istekuva na 31. ili na {teta na dano~niot obvrznik.01 godina. dano~niot obvrznik gi koristi prostoriite za celi na negovata trgovska dejnost.04. vo ovoj period.10.

od prenosot ne nastanuva obvrska na ispravka na odbivkata na prethodniot danok.04.07.10.03. So iznajmuvaweto za stanbeni celi oslobodeno od danok. nastapila promena na okolnostite.04 godina toj steknal ma{ina koja mu bila potrebna za negovata stopanska dejnost. za steknuva~ot na pretprijatieto se u{te va`at rokovite na ispravka. dodeka za ma{inata na 30. Danokot na dodadena vrednost koj nastanal pri nabavkata na imotot.03 godina. Vo odnos na objektot i na ma{inata.03 godina i trae do 31. Bidej}i izgradbata na poedine~nite katovi e zavr{ena vo razli~ni momenti i bidej}i istite zapo~nale da se koristat vo razli~ni momenti. Poglavje 94 Period na ispravka na prethodniot danok (1) Periodot.. Na 01. vo toj slu~aj za celoto investicisko dobro va`i eden edinstven period na ispravka. za sekoj oddelno koristen del od investiciskoto dobro se utvrduva poseben period na ispravka. grade`en objekt) se koristi vo zavisnost od fazata na izgradba i pred zavr{uvaweto na izgradbata. Primer 3: Dano~en obvrznik steknal objekt na 20.13 godina.12 godina.07.11.12 godina. Na 01. Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt vo periodot od 01 do 03 godina. Periodot na ispravka za objektot istekuva na 30. . periodot se zgolemuva na deset godini (~len 37 stav 1 od ZDDV).12. dano~niot obvrznik go odbil kako prethoden danok. koe go isklu~uva pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 1 od ZDDV). iznesuva na~elno pet godini po po~etokot na namenata.01 godina.11.03 godina i se iznajmuva so po~etok od 01.02 godina i trae do 31.03. koj go iznajmuva na drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost vo periodot od 01. Prviot kat e izgraden na 30. Ako odredeno finalizirano investicisko dobro bide koristeno samo delumno ili necelosno. (5) Ako merodavniot period na ispravka zavr{uva vo tekot na kalendarskata godina. Merodavniot period na ispravka za investiciskoto dobro so ova ne se prekinuva i istiot va`i i ponatamu za steknuva~ot na imotot.11 godina dano~niot obvrznik go iznajmuva objektot za stanbeni celi. (2) Ako odredeno investicisko dobro (na pr.05 godina.02 godina i se iznajmuva so po~etok od 01.09 godina. se zemaat predvid samo okolnostite koi nastapile do istek na ovoj period. Steknuva~ot na pretprijatieto prodol`uva da ja vodi stopanskata dejnost na istoto. Prizemjeto e izgradeno na 31.11. Na 01.06. za sekoj kat po~nuva da te~e poseben period na ispravka. se ocenuva spored periodot na amortizacija koj e voobi~aen za soodvetnoto investicisko dobro.04. no ne se vr{i ispravka na prethodnite danoci koi nastanale pri nabavkata na imotot.11 godina. Periodot na ispravka za prizemjeto zapo~nuva da te~e od 01. Pra{aweto. Bidej}i vo ovie slu~ai steknuva~ot stapuva na mestoto na otu|uva~ot.02 godina dano~niot obvrznik prvpat koristel novogradba za celi na negovata stopanska dejnost. Kaj nedvi`nostite. dodeka za prviot kat od objektot periodot na ispravka zapo~nuva da te~e na 01. koj zapo~nuva so prvata primena na investiciskoto dobro. Poedine~nite periodi na ispravka zapo~nuvaat da te~at otkako soodvetniot del od investiciskoto dobro bil prvpat upotrebuvan.09.01 godina do 31.96 - (4) Prenosot na celokupniot imot ili na del od imotot vo smisla na ~len 5 od ZDDV ne se smeta za promet na dobra. Kaj investiciski dobra so pokratok period na amortizacija merodaven e soodvetniot pokratok period na ispravka (~len 37 stav 2 re~enica 2 od ZDDV).02 godina. dali se primenuva pokratok period na ispravka.03. Primer 2: Dano~en obvrznik go prodava celokupnoto pretprijatie na 01.03.04. za koj se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok.04. bidej}i promenata na okolnostite nastapila duri po istek na periodot na ispravka.

000 denari.000 denari danok.05.000 denari 08 1/10 od 1. liceto go iznajmuva voziloto. se dobivaat slednite iznosi na ispravka na {teta na dano~niot obvrznik: 05 1/10 od 1.000 denari 07 1/10 od 1. vo koj se promenile okolnostite koi bile merodavni za odobruvawe na pravoto na odbivka na prethodnite danoci.06 godina.000 denari 10 1/10 od 1. Pritoa.000 denari.04. Danokot na dodadena vrednost sodr`an vo tor{ocite na izgradba iznesuva 1. Od 01. Od 15. Bidej}i periodot na ispravka zavr{uva na 30.000 denari 09 1/10 od 1. Mesecot april 05 godina se zema predvid vo ispravkata.000 denari 04 1/5 od 240. nabavuva na 20.07. Bidej}i periodot na ispravka zavr{uva na 19. Ako periodot na ispravka istekuva vo ramkite na odreden dano~en period. Pritoa. Poglavje 95 Postapka na ispravka na odbivkata na prethodniot danok Ispravkata na odbivkata na prethodniot danok se vr{i vo soodvetniot akontativen i dano~en period. koj vodi trgovsko pretprijatie.01 godina. Pritoa. Zaradi toa.000 denari 11 1/10 od 1.2 milioni denari = 120.97 - (3) Ako odredeno investicisko dobro stane neupotreblivo pred istek na periodot na ispravka. Dano~niot obvrznik izvr{il odbivka na ovoj iznos kako prethoden danok. Iznajmuvaweto za stanbeni celi e oslobodeno od danok bez pravo na odbivka na prethodniot danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV i doveduva do promena na okolnostite. za godinite 05 do 11 se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok.2 milioni denari = 120.06. Iznajmuvaweto na patni~koto vozilo doveduva do promena na okolnostite za dano~nite periodi. ne se vr{i izmena na utvrdeniot danok za dano~niot period na prvata namena. od toa 9/12 = 90.000 denari = 48.11. mesecot mart 06 godina se zema predvid pri ispravkata na prethodniot danok (~len 8 stav 3 od DDVP). ovoj period zavr{uva vo momentot vo koj investiciskoto dobro stanalo neupotreblivo. Za 02 godina ne se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok.01 godina patni~ko vozilo koe go koristi za celi na negovata stopanska dejnost. za posledniot dano~en period ne se zema celokupniot godi{en udel na prethodnite danoci. bidej}i promenata na okolnostite nastanala pred 16-ot den od ovoj mesec (soodvetna primena na ~len 8 stav 3 od DDVP). Za osnova na ispravkata vo godinata 05 se zemaat 9/12 od godi{niot iznos za ispravka. vo koi patni~koto vozilo bilo koristeno i s k l u ~ i v o za celi na iznajmuvaweto (~len 35 to~ka 2 stav 2 alineja b od ZDDV. od toa 6/12 = 60.. poglavje 85 stav 3 do 5 od DDVU). Primer 1: Registriran dano~en obvrznik gradi objekt koj go iznajmuva za kancelariski celi od 01.2 milioni denari = 120.200.05 godina. bidej}i patni~koto vozilo vo taa godina ne se korsitelo isklu~ivo za celi na iznajmuvawe.000 denari 06 1/10 od 1.2 milioni denari = 120.000 denari.000 denari = 48.000 denari Primer 2: Registriran dano~en obvrznik. Vo kupoproda`nata cena se sodr`ani 240.2 milioni denari = 120.2 milioni denari = 120.03. Vo momentot na nabavkata na patni~koto vozilo bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV).03. vo godinata 11 se zemaat predvid samo 6/12 od godi{niot period na ispravka.02 godina. objektot se izdava za stanbeni celi. tuku za osnova na ispravkata se zema samo delot koj odgovara na soodvetnite kalendarski meseci.000 denari . se dobivaat slednite godi{ni iznosi za ispravka vo polza na dano~niot obvrznik: 03 1/5 od 240.2 milioni denari = 120.

Vo ovoj slu~aj se vr{i ispravka na prethodnite danoci za site investiciski dobra.03 godina liceto kupuva ma{ina i vr{i odbivka na prethodniot danok vo visina od 60. kako i slednite kalendarski godini koi se del od periodot na ispravka (~len 8 stav 2 od DDVP).000 denari. dano~niot obvrznik nema pravo na .000 denari (~len 8 stav 1 DDVP).. ne mo`at da se odbijat po pat na ispravka na prethodniot danok. vidi poglavje 111 od DDVU). pri {to vo akontativnite DDV-prijavi godi{niot iznos na ispravka se utvrduva na nivo na soodvetniot presmetkoven period (mesec ili trimese~je). Prethodnite danoci koi nastanale pri nabavkata ili proizvodstvoto na investiciski dobra vo periodot vo koj dano~niot obvrznik bil mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV.000 denari = 48. za koi se u{te ne zavr{il soodvetniot period na ispravka.000 denari. (2) Ako investiciskoto dobro se otu|i ili se koristi za li~ni celi spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV vo tekot na soodvetniot period na ispravka. Vo fakturite na poedine~nite grade`nici se sodr`ani prethodni danoci vo visina od 1. Bidej}i negoviot sevkupen promet vo 05 godina ne iznesuva pove}e od 1.01. toa nema da pretstavuva promena na okolnostite vo smisla na ~len 37 od ZDDV. dve godini od petgodi{niot period na ispravka se u{te ne izminale. koj bil obvrzan za registracija ili se registriral doborovlno.000 denari). Od juli 01 godina objektot se iznajmuva za stanbeni celi. Na 02.000. ispravkata se vr{i za akontativniot ili dano~niot period vo koj nastapilo otu|uvaweto ili koristeweto za li~ni celi.07. Primer: Odreden dano~en obvrznik e obvrzan za registracija za celi na danokot na dodadena vrednost. Vo ispravkata se vklu~uvaat kalendarskata godina na otu|uvaweto ili koristeweto za li~ni celi. od toa 3/12 = 12. Bidej}i dano~niot obvrznik e mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV od 06 godina.000. koj otpa|a na tro{ocite za nabavka ili proizvodstvo na odredeno investicisko dobro. bidej}i negoviot sevkupen promet vo 01 godina go nadminal iznosot od 1.000 denari 06 1/5 od 240. }e premine vo sistemot na neodano~uvawe spored ~len 51 stav 3 od ZDDV.000 denari.000.000 denari.000 denari = 48. Dano~niot obvrznik go prodava objektot na 01. Imeno. dokolku prethodniot danok. Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt ~ija izgradba zavr{uva vo juni 01 godina. ne nadminuva 15. koj go koristi objektot za sopstveni stanbeni celi. Dano~niot obvrznik e dol`en vo 06 i 07 godina da vrati po 1/5 od porano odbieniot prethoden danok (12.98 - 05 1/5 od 240. Poglavje 97 Poednostavuvawa pri ispravkata na prethodniot danok (1) Ispravkata na prethodniot danok nema da se vr{i. (2) Promena na okolnostite vo smisla na ~len 37 od ZDDV postoi. Poglavje 96 Ispravka na odbivkata na prethodniot danok pri promena na odano~uvaweto (1) Mali pretpriema~i vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV nemaat pravo na odbivka na prethodnite danoci (vo vrska so tao.04 godina na kupuva~.000 denari Ispravkata na odbivkata na prethodniot danok se prijavuva vo sekoja od akontativnite i godi{nite DDV-prijavi od periodot na ispravka. koga dano~niot obvrznik. postoi promena na okolnostite spored ~len 37 od ZDDV. liceto navremeno podnesuva kaj nadle`niot dano~en organ odjava od registarot na dano~ni obvrznici za celi na danokot na dodadena vrednost (~len 51 stav 9 od ZDDV). Bidej}i objektot bil koristen po izgradbata za realizacija na promet osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV.000 denari. Ako za navedeniot dano~en obvrznik nastane obvrskata za registracija vo podocne`na kalendarska godina ili ako istiot dobrovolno se registrira.

(4) Vo onoj del od turisti~kite uslugi. Turisti~kite uslugi izvr{eni od strana na tur-operatorot se smetaat. vr{i turisti~ki uslugi. Nezavisno od ~len 16 do 19 od ZDDV. vo vrska so toa. za dano~na osnova na edinstvenata usluga se smeta razlikata me|u turisti~kata cena i cenata na prethodnite turisti~ki uslugi (tn. tuku e odano~ena kako prv promet i.000. vo vrska so toa. za edna edinstvena usluga (~len 38 stav 2 re~enica 1 od ZDDV. mar`a) i toa bez danokot na dodadena vrednost (~len 38 stav 3 od ZDDV. Za dano~niot obvrznik proizleguva pravo na ispravka na prethodniot danok za presmetkovniot period juli 04 godina vo visina od 700. vo hoteli ili restorani. vidi poglavje 100 stavovi 10 i 11 od DDVU). vidi stav 7 do 9 od ova poglavje). 2. Turisti~ki uslugi (2) Za turisti~ki uslugi osobeno se smetaat: 1. Nezavisno od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. vo vrska so toa. Vo fakturite za turisti~kite uslugi vo smisla na ~len 38 od ZDDV ne e dozvoleno oddelno iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost (~len 20 stav 4 od DDVP). 2. no za koi koristi vlezni ispolnuvawa na treti lica (t. nezavisno od ~len 3 do 8 od ZDDV. transfer ili izleti. za koi nastapuva vo svoe ime sprema turistite (vo vrska so toa. ne e dozvolena odbivka na prethodniot danok za primenite prethodni turisti~ki uslugi (~len 38 stav 4 od ZDDV. Ovaa posebna odredba va`i za turisti~ki uslugi. ishranata za turistite. vidi poglavje 100 stav 4 do 9 od DDVU). vidi stav 2 do 5 od ova poglavje) i 2. posebnite odredbi za tur-operatori va`at za dano~niot obvrznik. 3. prevozot na turisti. pansioni ili letuvali{ta. na pr. doveduva do promena na okolnostite. Vo vrska so poleto na primena na ovaa posebna odredba vidi poglavje 99 od DDVU. Proda`bata na objektot ne e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV.000 denari). posebnata odredba od ~len 38 od ZDDV gi sodr`i slednite otstapuvawa: 1. koi dano~niot obvrznik (tur-operator) gi vr{i sprema turistot vo svoe ime. (2) Nasproti op{tite odredbi od Zakonot za danokot na dodadena vrednost. vidi poglavje 100 stavovi 2 i 3 od DDVU).n. 4. vo pogled na odano~uvaweto na turisti~ki uslugi e predvidena posebna forma na odano~uvawe dadena vo ~len 38 od ZDDV. na primer prevoz do mestoto na turisti~kiot prestoj i nazad. . vo vrska so toa. evidenciskite obvrski vo vrska so utvrduvaweto na dano~nata osnova se ispolnuvaat preku evidencijata propi{ana vo ~len 9 od DDVP. Poglavje 99 Pole na primena na posebnite odredbi (1) Spored ~len 38 stav 1 od ZDDV. prethodni turisti~ki uslugi) koi se nameneti neposredno za turistite (~len 38 stav 1 od ZDDV). Kon ~len 38 od ZDDV Poglavje 98 Posebni odredbi za tur-operatori (Op{to) (1) Nezavisno od op{tite odredbi od zakonot.000 denari (7/10 od 1.99 - odbivka na prethodniot danok sodr`an vo tro{ocite na izgradba (~len 35 to~ka 1 od ZDDV). dokolku: 1. 3. za koj ne se utvrdeni posebni odredbi (vidi stav 2 i stav 3 od ova poglavje) va`at op{tite odredbi od Zakonot za danokot na dodadena vrednost. vidi poglavje 100 stav 1 od DDVU). Mestoto na edinstvenata usluga se utvrduva spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (~len 38 stav 2 re~enica 2 od ZDDV.. pritoa koristi prethodni turisti~ki uslugi (vo vrska so toa. kako posledica na toa. smestuvaweto na turistite. (3) Nezavisno od ~len 52 stav 2 to~ka 1 alineja a) od ZDDV. na primer vo hoteli.

bez vklu~uvawe na turoperator. odano~uvaweto spored ~len 38 od ZDDV mo`e da se zeme predvid i za lingvisti~ki ili studiski patuvawa. na pr. koristi za taa cel prethodni turisti~ki uslugi. {to pretstavuva nastap vo svoe ime. 38 od ZDDV. dali turisti~kite uslugi se vr{at vo ramkite na odredeno patuvawe vo zemjata ili vo stranstvo. smestuvaweto i ishranata. itn. ili t. Vo ovoj slu~aj nastapuvaat dva pravni odnosa i so toa doa|a do dvojna razmena na prometi:  ­  me|u nositelot na ispolnuvaweto (prevoznik. dali za istite bil naplaten stranski ili doma{en danok na promet (danok na dodadena vrednost). iznajmuvawe na vikendi~ki bez prevoz i ishrana. sproveduvaweto manifestacii za informirawe ili zabava na turistite. pridru`bata na turistite od strana na vodi~ na turisti~koto patuvawe. po pravilo. vr{i turisti~ki uslugi vo ovoj del vo smisla na ~len 38 od ZDDV. Pritoa e seedno. poglavje 9 stav 3 i stav 4 od DDVU). za prethodna turisti~ka usluga se . Celta na turisti~koto patuvawe pritoa ne e bitna. vidi poglavje 100 stav 7 od DDVU. Odredbata ima osobeno zna~ewe za organizatorite na turisti~ki paket aran`mani.. (3) ^len 38 od ZDDV va`i za site dano~ni obvrznici koi vr{at turisti~ki uslugi. Isto taka. no koj go koristi neposredno turistot. Za prethodni turisti~ki uslugi mo`at da se zemat predvid site turisti~ki uslugi (stav 2 do 4 od ova poglavje) koi bi gi koristel turistot dokolku bi go sprovel patuvaweto samostojno. kako i vo presmetkite. ne e bitno. na pr. Pritoa e merodavno nastapuvaweto sprema turistite. ne e bitno. (4) Dano~niot obvrznik-rabotodavec. Isto taka. 24 to~ka 5 i to~ka 9 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU). koj vr{i turisti~ki uslugi vo svoe ime. Turisti~ki predispolnuvawa (7) Primenata na posebnite odredbi spored ~len 38 od ZDDV zavisi od toa. isto taka. istiot stapuva. Sepak. Za prethodni turisti~ki uslugi se smeta sekakov vid na promet koj go vr{i treto lice sprema dano~niot obvrznik. vidi poglavje 28 od DDVU.n. dali istite pretstavuvaat edinstven predmet na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. vo turisti~ki ponudi ili prospekti.) i tur-operatorot i  ­  me|u tur-operatorot i turistot (primatel na ispolnuvaweto). 5. Postoeweto na posreduvawe bara dejstvuvawe vo tu|o ime i za tu|a smetka (vidi. od strana na turisti~ki agencii) ne va`i ~l. poseta na turisti~ki lokacii so vodi~. Vo vrska so dano~nata osnova vo ovie slu~ai. Posreduvaweto vo prevozot na lica vo me|unarodniot vozdu{en soobra}aj e oslobodeno od danok spored ~l. Taka. Turisti~ko ispolnuvawe vo smisla na ~len 38 stav 1 od ZDDV postoi i koga dano~niot obvrznik vr{i samo edno turisti~ko ispolnuvawe.100 - 4. Nastapuvawe vo svoe ime (5) Za turisti~kite uslugi va`at posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV vo onoj del. dali dano~niot obvrznik. na primer. vo neposreden praven odnos so turistot. Posreduvawe na turisti~ki ispolnuvawa (6) Za posreduvaweto na turisti~ki uslugi (na pr. vo koj dano~niot obvrznik (tur-operator) pritoa nastapuva sprema turistot (primatel na ispolnuvaweto) vo svoe ime i so toa vr{i sopstven promet (a ne posreduvawe). hotelot. poseti vo teatar. razgleduvawe na okolinata. Odano~uvaweto na posredni~ki uslugi se vr{i spored op{tite odredbi od ZDDV. So toa {to organizatorot na turisti~ki paket aran`mani e samostojno odgovoren za besprekorniot tek na turisti~koto patuvawe. dali prethodni turisti~ki uslugi se koristat vo zemjata ili vo stranstvo. Vo vrska so mestoto na posredni~oto ispolnuvawe. "incentive-patuvawa"). osobeno prevozot. bez ogled na toa. Od taa pri~ina. koj na svoite vraboteni im stava na raspolagawe turisti~ki patuvawa bez nadomestok ili po bagatelna cena (motivacioni. ne e potrebno dano~niot obvrznik da vr{i zbir na poedine~ni prometi.

vo slu~aj na turisti~ki paket . za prevozniot promet (vidi poglavje 25 od DDVU). Pri patuvawa koi se protegaat i vo stranstvo. vo koj dano~niot obvrznik koristi prethodni turisti~ki uslugi. zna~i ne se smeta za edinstvena usluga tuku za mno`ina na turisti~ki uslugi. Nasproti toa. vo koj dano~niot obvrznik vr{i turisti~ki uslugi so anga`irawe sopstveni sredstva. Za anga`man na sopstveni sredstva se smeta i slu~ajot. za ishranata (predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto) i za pridru`bata na turistite od strana na vraboteni turisti~ki vodi~i (vidi poglavje 24 od DDVU). na pr. na svoja odgovornost i za svoja smetka. vo koi ne se koristat prethodni turisti~ki uslugi (prometi na treti lica). vidi poglavje 100 stav 9 od DDVU. Vo ovie slu~ai se primenuva ~len 38 od ZDDV samo vo onoj del. ~len 14 stav 1 od ZDDV. Vo ovoj slu~aj. Me{oviti turisti~ki uslugi (12) Slu~ajot na me{oviti turisti~ki uslugi postoi. sopstveni prevozni sredstva. posredni~kite uslugi na samostojni turisti~ki biroa za potrebite na tur-operatori. Prevozot podle`i na odano~uvawe spored op{tite odredbi (vidi stav 11 to~ka 2 od ova poglavje).. na odano~uvawe podle`at samo soodvetnite poedine~ni turisti~ki uslugi izvr{eni vo zemajta. me|unarodniot prevoz na lica e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. Za razlika od turisti~kite uslugi za koi se primenuva ~len 38 od ZDDV. prevoznikot vr{i prevoz sprema dano~niot obvrznik. se zapazuvaat slednite odredbi: 1. Nasproti toa. Primer: Tur-operatorot T vr{i prevoz na turisti so sopstven avtobus vo ramkite na odreden turisti~ki paket aran`man. smestuvaweto i ishranata podle`at na posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV. za smestuvaweto turisti (vidi poglavje 26 od DDVU). mora da se izvr{i podelba na edinstvenata turisti~ka cena (na pr. pri {to se vr{i poedine~na ocenka na sekoj od tie uslugi. koga dano~niot obvrznik iznajmuva avtobus bez voza~. Turisti~ki ispolnuvawa so sopstveni sredstva (10) Posebniot na~in na odano~uvawe spored ~len 38 od ZDDV ne va`i vo onoj del. prevozni ili hotelski kapaciteti). organiziraweto na turisti~ki paket aran`man se ureduva spored op{tite na~ela na danokot na dodadena vrednost. Poglavje 100 Va`ewe na posebnite odredbi vo konkretni slu~ai Edinstvo na uslugite . na pr. Vo vrska so utvrduvaweto na dano~nata osnova kaj me{oviti turisti~ki uslugi.101 - smeta i me|unarodniot prevoz na patnici koj e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. (11) Za turisti~kite uslugi so anga`man na sopstveni sredstva va`at op{tite odredbi od ZDDV. 2. Pritoa. koj se smeta za turisti~ko predispolnuvawe.aran`man). dokolku dano~niot obvrznik se poslu`i so prevoznik zaradi izvr{uvawe na prevozot. pridru`bata na turistite od strana na vraboten turisti~ki vodi~. 3. (9) Kon prethodnite turisti~ki uslugi ne se vbrojuvaat. turisti~koto ispolnuvawe so anga`man na sopstveni sredstva nema da postoi. koj go vr{i prevozot vo svoe ime. ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. zna~i vo slu~ai. (8) Kako izdatoci za prethodni turisti~ki uslugi se smetaat i tro{ocite koi dano~niot obvrznik mora da gi plati vrz dogovorna osnova za neiskoritenite kapaciteti (na pr. ~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV. Smestuvaweto i ishranata se vr{at vo hotel na treto lice. Zaradi razli~niot tretman na dvete grupi na ispolnuvawa. koga dano~niot obvrznik vr{i turisti~ki uslugi delumno so koristewe na prethodni turisti~ki uslugi. delumno so vklu~uvawe na sopstveni sredstva. sopstven hotel.

dokolku istite se opfateni so posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV.102 - (1) Site turisti~ki uslugi izvr{eni sprema turistot (primatelot na ispolnuvaweto) vo ramkite na sproveduvaweto na odredeno patuvawe.-. se smetaat za edna edinstvena usluga (~len 38 stav 2 re~enica 1 od ZDDV).MKD (5) Presmetuvaweto na mar`ata za sekoe turisti~ko ispolnuvawe mo`e kaj turisti~kite paket-aran`mani da dovede do zna~itelni te{kotii. a ne mestoto na sozdavaweto na patuvaweto. Bidej}i danokot na dodadena vrednost ne e sostaven del od dano~nata osnova (~len 38 stav 3 re~enica 2 od ZDDV). Zaradi toa.000. ~len 38 stav 3 re~enica 4 od ZDDV predviduva olesnuvawa.22.-. turisti~koto patuvawe se smeta za izvr{eno vo mestoto vo zemjata. se raboti za usluga od poseben vid. vidi poglavje 70 stav 4 od DDVU).1. toj ima i mo`nost da ja utvrduva mar`ata vo eden zbir za site turisti~ki uslugi izvr{eni vo tekot na odreden dano~en period (kalendarska godina). turoperatorot ima mo`nost na utvrduvawe na zaedni~ka mar`a za odredeni grupi na turisti~ki uslugi.-. za site turisti~ki patuvawa vo tekot na odreden period (sezona) na edno mesto na krajna destinacija ili vo odredeno podra~je na krajna destinacija. deka na pr. Mesto na turisti~kata usluga (2) Mestoto na edinstvenata turisti~ka usluga se utvrduva spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (~len 38 stav 2 re~enica 2 od ZDDV).MKD Sodr`an DDV 7.140 h 19 119 . vo toj slu~aj za utvrduvaweto na mestoto na uslugata se poa|a od te`i{teto na izvr{enite uslugi spored op{tite kriteriumi na opredeluvawe na mestoto na uslugata (vidi poglavje 24 stav 7 od DDVU).-danok) MKD Razlika (bruto-mar`a) 7. dano~na osnova pretstavuva ostanatata neto-mar`a. mesto na uslugata e mestoto vo koe tur-operatorot ima svoe fakti~ko sedi{te ili podru`nica. smestuvawe.. kade {to se nao|a podru`nicata. Spored toa. Primer 1: Turisti~ka cena 30. koi gi sozdal vo stranstvo preku nabavka i spojuvawe na prethodnite turisti~ki uslugi.n. ne mo`e da se koristi pri odano~uvaweto na edinstvenata usluga.-MKD Dano~na osnova (neto-mar`a) 6. Ova mesto na uslugata va`i bez ogled na toa. istiot se odzema od bruto-mar`ata (vo vrska so presmetuvaweto na danokot od bruto-iznosi. mar`a).000. . prevozot). No. odredena dano~na povlastica koja bi do{la predvid za poedine~ni sostavni delovi na uslugata (na pr. (3) Koga tur-operator rezidenten vo stranstvo prodava preku svoi podru`nici vo zemjata turisti~ki patuvawa.).140.860. ishrana itn. osobeno vo pogled na klasifikacijata na soodvetnite prethodni turisti~ki uslugi. Ottuka sledi. Vo toj slu~aj. Spored niv. kade fakti~ki se izvr{uvaat poedine~nite sostavni delovi od edinstvenoto turisti~ko ispolnuvawe (prevoz. Bidej}i pri zasmetuvaweto na turisti~kite uslugi kon odredena podru`nica e merodavno te`i{noto mesto na izvr{uvaweto na prometot (proda`bata) na turisti~koto patuvawe. na pr. koi se opfateni so posebnite odredbi od ~len 38 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 99 od DDVU). Kaj dvata iznosa se raboti za bruto-iznosi (vklu~uvaj}i go eventualniot makedonski ili stranski danok na dodadena vrednost).140. vidi poglavje 24 od DDVU).MKD Prethodni turisti~ki uslugi (vklu~uvaj}i makedonski i stranski . Pritoa. Dano~na osnova (4) Dano~na osnova za edinstvenoto turisti~ko ispolnuvawe (stav 1 od ova poglavje) spored ~len 38 stav 3 re~enica 1 od ZDDV e razlikata me|u turisti~kata cena koja ja pla}a turistot i izdatocite na tur-operatorot za prethodnite turisti~ki uslugi nara~ani od tur-operatorot (t. od kade {to turisti~kata usluga fakti~ki se izvr{uva (vo vrska so toa.

.-MKD Ostatok od cenata za turisti~ki predis-polnuvawa vo smisla na ~l.-.MKD Vo razlikata sodr`an DDV 225.000.-. Tro{ocite za taa cel iznesuvaat 300. za celi na presmetka na mar`ata se izzemaat turisti~kite uslugi izvr{eni so sopstveni sredstva (sopstven promet) i toa na~elno vo procentualen soodnos kon prethodnite turisti~ki uslugi. (8) Pri avansni pla}awa za turisti~ki patuvawa.500.-. Pravoto na odbivka na prethodni danoci za prethodnite turisti~ki uslugi otpa|a spored ~len 38 stav 4 od ZDDV (vidi stav 10 od ova poglavje). Na prethodni turisti~ki uslugi za smestuvawe. koi tur-operatorot gi izvr{uva delumno so koristewe na prethodni turisti~ki uslugi i delumno so anga`irawe sopstveni sredstva (poglavje 99 stav 12 od DDVU). sopstveniot promet se presmetuva vo visina na tro{ocite napraveni za taa cel (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost). .000. namesto turisti~kata cena merodavni se izdatocite na dano~niot obvrznik nastanati za sproveduvaweto na turisti~koto patuvawe (~len 38 stav 3 re~enica 3 i ~len 19 stav 1 to~ka 2 od ZDDV).-MKD Razlika (bruto-mar`a) 225. 38 od 1. ishrana i razgleduvawe turisti~ki lokacii. Organizatorot go sproveduva patuvaweto so sopstven avtobus. 300.076.000 denari otpa|aat na tro{oci za prevoz (= 25%) i 900.000 denari. od pri~ini na poednostavuvawe se dozvoluva dano~nata osnova (delot koj pretstavuva mar`a) da se utvrdi po pat na procenka koja odgovara na fakti~kata situacija.125.200.-119 MKD Dano~na osnova (neto-mar`a) 189.000.000 denari. mo`e vo akontativnite DDV-prijavi da se iska`uvaat kako dano~na osnova proceneti iznosi koi se utvrduvaat vrz osnova na kalkulaciite ili iskustvata od prethodnite godini. zna~i sevkupno 1. Vo ovie slu~ai ne e merodavna mar`ata.500.103 - (6) Preku olesnuvawata pri utvrduvaweto na dano~nata osnova (stav 5 od ova poglavje).MKD ZDDV Prethodni turisti~ki uslugi . bidej}i ovie izdatoci se ednakvi na izdatocite na dano~niot obvrznik za nabavka na prethodnite turisti~ki uslugi. Delot od delnicata vo zemjata e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV (vidi poglavje 55 od DDVU).900. turoperatorot pla}a sevkupno 900. obvrskata za podnesuvawe na akontativni DDV-prijavi ostanuva da va`i. (7) Ako odreden dano~en obvrznik-rabotodavec stava na raspolagawe besplatno ili po bagatelna cena turisti~ki patuvawa za svoite vraboteni (vidi poglavje 99 stav 4 od DDVU).000.000 denari.375.000 denari po lice.000 h 19 = .000 denari (=75%) na tro{oci za prethodni turisti~ki uslugi. Turisti~kata cena iznesuva 30.MKD Tur-operatorot e dol`en dadeniot iznos da go odano~i so op{tata dano~na stapka (19%). Pritoa. Primer 2: Tur-operator vo Skopje organizira turisti~ki paket aran`man so avtobus za 50 lica vo Turcija. (9) Kaj me{oviti turisti~ki uslugi. vo toj slu~aj. koi se odano~uvaat spored ~len 31 stav 2 od ZDDV.MKD Sopstven prevoz (=25%) . Od sevkupnite tro{oci vo visina od 1.924. Dokolku vo ovie slu~ai se u{te ne e utvrdena visinata na mar`ata za turisti~kite uslugi realizirani vo presmetkovniot period. Turisti~ka cena 1.000 denari.000. Vo ovoj soodnos se vr{i i podelba na turisti~kata cena. Prevozot so sopstven avtobus ne podle`i na odano~uvawe so DDV vo pogled na delnicata vo stranstvo (vidi poglavje 25 od DDVU).35.-.

Kon ~len 39 do 45 od ZDDV Poglavje 101 Prijavuvawe i pla}awe na danokot na dodadena vrednost Op{to (1) Dano~nite obvrznici koi se zapi{ani vo Registarot na obvrznici za danokot na dodadena vrednost. na pr. Vo vrska presmetuvaweto na sevkupniot promet. Akontativnata DDV-prijava se podnesuva i vo slu~ai koga ne e izvr{en odano~en promet. se prijavuvaat i danocite dolguvani spored ~len 32 to~ka 4 i ~len 55 stavovite 1 i 2 od ZDDV. Sepak. (2) Akontativnata DDV-prijava i Godi{nata DDV-prijava mora da gi sodr`at site prometi i danokot koj se presmetuva na niv. Pritoa. kako i za iznajmuvaweto kancelariski prostorii i telekomunikaciskite tro{oci) i za posredni~kite provizii na treti turisti~ki agencii. odnosno godi{na DDV-prijava za sekoja kalendarska godina (dano~en period) preku podnesuvawe na slu`beniot formular DDV-04. vo ovie slu~ai otpa|a mo`nosta za vra}awe na prethodniot danok vo ramkite na posebni postapki spored ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP. koj eventualno treba da se proceni na godi{no nivo . pravoto na odbivka na prethodni danoci ostanuva da va`i vo slu~aj na ispolnuvawe na uslovite od ~len 33 do 36 od ZDDV i toa za prethodni danoci koi otpa|aat na vlezni ispolnuvawa koi ne pretstavuvaat prethodni turisti~ki uslugi. (11) Zabranata na odbivka na prethodni danoci va`i i za tur-operatori rezidentni vo stranstvo koi koristat prethodni turisti~ki uslugi vo zemjata. . (5) Dano~niot obvrznik e dol`en vo rok od 15 dena po istek na soodvetniot presmetkoven period da ja podnese akontativnata DDV-prijava i da go plati presmetaniot danok na dodadena vrednost. se dol`ni za sekoj presmetkoven period da podnesuvaat akontativna DDV-prijava.se uka`uva na objasnenijata vo poglavje 110 od DDVU. kako i promenite koi nastanale spored ~len 22 od ZDDV vo tekot na soodvetniot presmetkoven ili dano~en period. kancelariski ma{ini i kancelariski materijal. (3) Odredbite vo vrska so op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV) i odredbite utvrdeni vo vrska so toa vo poglavje 101 do 105 DDVU va`at i za dano~ni obvrznici koi ne se registrirale. So toa. pokraj toa. Godi{nata DDV-prijava se potpi{uva svoera~no od strana na dano~niot obvrznik. Dano~niot obvrznik ne e spre~en nitu pri postoeweto na vakvi akontativni DDV-prijavi da bara isplata na pobaruvawa od izminati presmetkovni periodi. Promeni na opolnomo{teni lica se prijavuvaat po pismen pat kaj Upravata za javni prihodi. site prethodni danoci koi mo`at da se odbijat. Ako. vo toj slu~aj istoto se prijavuva so vnesuvawe "0" vo poleto 15 od formularot DDV-04.duri i vo slu~ai na zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost . Dano~ni obvrznici ~ij svekupen promet (~len 51 stav 2 od ZDDV) vo izminatata kalendarska godina ne iznesuval pove}e od 25 milioni denari. se dol`ni akontativnata prijava da ja podnesuvaat trimese~no. nasproti obvrskata za toa spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. za prethodni danoci za kancelariski tro{oci. Prijavuvawe i pla}awe na danokot na dodadena vrednost za presmetkovniot period (4) Presmetkoven period e kalendarskiot mesec.. Akontativnite DDV-prijavi mo`at da gi potpi{uvaat i opolnomo{teni lica navedeni vo Prijavata za registracija DDV-01. vo takviot slu~aj ne nastanal danok za soodvetniot presmetkoven period nitu od vonredni pravni osnovi nitu postoi odbivka na prethoden danok.104 - Zabrana na odbivka na prethodni danoci (10) Spored ~len 38 stav 4 od ZDDV ne e dozvolena odbivka na prethodnite danoci koi otpa|aat na prethodnite turisti~ki uslugi. kako i prethodnite danoci koi proizleguvaat od primenata na ~len 37 od ZDDV.

Ako dano~niot obvrznik ja koristi odredbata za celi na poednostavuvawe od poglavje 102 stav 1 od DDVU. godi{nata DDV-prijava se podnesuva vo rok od 15 dena po istek na kalendarskiot mesec. prethodni danoci i iznosi za odbivawe.. Godi{nata DDV-prijava se podnesuva i vo slu~ai koga ne nastanale promeni nasproti akontativnite DDV-prijavi. danokot na dodadena vrednost se utvrduva so re{enie od strana na Upravata za javni prihodi. mo`e da se prijavi ispravka vo Godi{na DDV-prijava.12. Vrz osnova na izvr{eni gre{ki vo knigovodstvenata evidencija.105 - Prijavuvawe i pla}awe na danokot za dano~niot per iod (6) Dano~niot obvrznik e dol`en do krajot na fevruari od slednata kalendarska godina da podnese godi{na DDV-prijava za izminatiot dano~en period (kalendarska godina) i da go plati presmetaniot danok na dodadena vrednost. Primer: Dano~niot obvrznik A prijavil za presmetkovniot period maj 01 godina danok od 100. danokot i prethodniot danok. Pri podnesuvaweto na ispravka na Akontativna DDV-prijava ne e dozvoleno naveduvawe edinstveno na razlikata vo iznosite.11.01 godina na liceto B. danoci ili iznosi na danoci vo oderedena Akontativna DDV-prijava. Gre{kite bile zabele`ani pri sreduvaweto na knigovodstvoto vo septemvri 01 godina.000 denari. a dano~niot obvrznik B danok od 400. Bidej}i vi{okot na danok kaj liceto B iznesuva pove}e od 1.800 denari. no pomalku od 1% od akontativno prijaveniot danok.000 denari ili vo iznos pomal od 1% od akontativno prijaveniot danok. Vo godi{nata DDV-prijava se iska`uva soodvetniot sevkupen iznos na dano~nata osnova. Od pri~ini na poednostavuvawe. (7) Ako dano~niot obvrznik prestane so vr{eweto na svojata stopanska dejnost vo tekot na kalendarskata godina. (2) Odredbite od stav 1 re~enici 1 i 2 soodvetno se primenuvaat i za ispravki na godi{ni dano~ni prijavi.000 denari. Vo slu~aj . Primer: Dano~niot obvrznik A ja prodava svojata pe~atnica na 20. A e obvrzan do 15. ako vo presmetkovniot period za koj se vr{i ispravka se prijavuva vi{ok ili kusok na danok vo visina pomala od 1. B mo`e da ~eka so ispravkata do podnesuvaweto na Godi{nata DDV-prijava za kalendarskata godina 01.000 denari. Danokot se pla}a vo rok od 15 dena po denot na dostavuvawe na re{enieto za utvrduvawe danok. licata A i B neovlasteno izvr{ile odbivka na prethodni danoci vo visina od 3. Poglavje 103 Utvrduvawe i pla}awe na danokot (1) Ako ne bila podnesena DDV-prijava vo propi{anite rokovi ili ako se utvrdeni otstapuvawa od podatocite na dano~niot obvrznik. za koi dosega ne bila izvr{ena ispravka. vo koj se prestanalo so vr{eweto na stopanskata dejnost. Dostavuvaweto akontativna DDV-prijava za presmetkovniot period noemvri 01 godina ne e potrebno. Poglavje 102 Ispravka na DDV-prijavi (1) Dokolku se utvrdi deka neto~no ili necelosno bile prijavuvani prometi. dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i ispravka na Akontativnata DDV-prijava za soodvetniot presmetkoven period. vo toj slu~aj se zemaat predvid danoci. Prijavuvaweto edinstveno na razliki vo iznosite ne e dozvoleno.01 da podnese godi{na DDV-prijava za dano~niot period od 1 januari do 20 noemvri 01 godina. Liceto A e obvrzano da podnese vo septemvri 01 godina ispravka na Akontativnata DDV-prijava za mesec maj 01 godina. (2) Dano~niot obvrznik e dol`en prijaveniot ili utvrdeniot danok na dodadena vrednost da go uplati na `iro-smetkite utvrdeni so posebni propisi.

lica koi ne se dano~ni obvrznici. mali pretpriema~i) za promet izvr{en od dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. iznosot se ispla}a vo rok od 30 dena po istek na denot na podnesuvawe na akontativnata DDV-prijava. danokot na dodadena vrednost se napla}a prisilno spored odredbite od Zakonot za personalen danok na prihod. se dol`ni danokot dolguvan spored ~len 55 stav 1 od ZDDV da go prijavat i da go platat so podnesuvawe na akontativna DDV-prijava za presmetkovniot period na izdavawe na fakturata i na godi{na DDV-prijava za soodvetniot dano~en period. Dano~ni obvrznici. Zaradi izbegnuvawe na zagubi vo dano~nite prihodi i zaradi . (3) Ako danokot na dodadena vrednost go dol`at lica kaj koi ne se ispolneti uslovite od ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV (na pr. iznosot se ispla}a bez posebno barawe vo rok od 30 dena po denot na podnesuvawe na prijavata. Poglavje 104 Isplata na DDV-pobaruvawa vo ramki na op{tata postapka na odano~uvawe (1) Ako prethodniot danok za soodvetniot presmetkoven period e pogolem od danokot na dodadena vrednost presmetan za izvr{eniot promet. dali dano~niot obrznik gi prijavil celosno i navremeno nadomestocite. pobaruvaweto se prenesuva na sledniot presmetkoven period. Pritoa. kako i vo slu~ai koga vo godi{nata prijava e istaknato pobaruvawe za isplata.1%. na dano~niot obvrznik mu se ispla}a i kamata po stapka od 0. Bidej}i zasmetuvaweto i isplatata na prethodnite danoci se vr{i u{te vo ramkite na akontativnata DDV-postapka.. ne mo`e da se ~eka so kontrolata na sporni slu~ai do denot na prijavuvawe i utvrduvawe na danokot na dodadena vrednost za soodvetniot dano~en period ili do denot na sproveduvaweto na op{ta dano~na kontrola.106 - na propu{tawe na rokot za pla}awe. ne te~e rokot od 30 dena naveden vo stav 1 od ovoj ~len.1% za sekoj den zadocnuvawe. Za sekoj den zadocnuvawe se napla}a kamata po stapka od 0. kaj koi se ispolneti uslovite od ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. Ako od godi{nata DDV-prijava proizleguva pobaruvawe za dano~niot obvrznik. Pokraj toa. dano~niot organ odlu~uva dali da se sprovede vonredna DDV-kontrola. se dol`ni ovoj danok da go prijavat i da go platat vo rok od 5 rabotni dena po izdavawe na fakturata. mali pretpriema~i. Ako se pojavi somne` vo vrska so podatocite dadeni od dano~niot obvrznik vo samata akontativna ili godi{na DDV-prijava i ako istiot ne mo`e da se ras~isti po pat na interna kontrola. vo vrska so toa vidi poglavje 121 stav 2 to~ki 1 i 5 od DDVU). (3) Ako pobaruvaweto ne se isplati vo rok od 30 dena ili vo rokot spored stav 2 od ovoj ~len. Vonrednata DDV-kontrola vo prv red se odnesuva na proverkata na fakti~ki podatoci i situacii koi mo`at da dovedat do kone~no nepla}awe na danok ili do neopravdana isplata na prethodni danoci. osven vo slu~ai so mal dano~en efekt. Ako dano~niot obvrznik pobara isplata. presmetkoven period e na~elno kalendarskoto trimese~je. se vr{at vonredni DDV-kontroli za presmetkovnite periodi od strana na stru~ni dano~ni kontrolori. (2) Sproveduvaweto itna DDV-kontrola e neophodno. se vr{i postojana proverka na pra{aweto. (4) Lica koi dolguvaat danoci isklu~ivo spored ~len 55 stav 1 od ZDDV (na pr. osven ako ne treba da se izvr{i prebivawe so zaostanati danoci ili so zatezni kamati po osnov na zaostanati kamati. Poglavje 105 Sproveduvawe vonredni DDV-kontroli (1) Nezavisno od drugi vidovi na kontrola od strana na dano~nite organi. osven ako ne se vr{i prebivawe so zaostanati danoci ili kamati za zaostanatite danoci. (2) Se' dodeka dano~niot organ e popre~uvan vo kontrolata na akontativnata ili godi{nata DDV-prijava po vina na dano~niot obvrznik. dokolku dano~niot obvrznik bara vra}awe na vi{ok na prethodni danoci ili na porano prenesen vi{ok na prethodni danoci. vo toj slu~aj postoi obvrska na podnesuvawe akontativna DDV-prijava samo za presmetkovnite periodi vo koi se dolguva danok na dodadena vrednost spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV. javno-pravni tela.

Primer 1: Dano~en obvrznik so sedi{te vo dr`ava sprema koja e vospostaveno na~eloto na reciprocitet. zaradi izbegnuvawe na dvojno odano~uvawe ne mora da postoi reciprocitet. Primer 2: [pediter so sedi{te vo dr`ava sprema koja e vospostaveno na~eloto na reciprocitet. Vo fakturata na saemskoto pretprijatie mu bil zasmetan makedonski DDV vo visina od 31. Primer 3: Dano~en obvrznik so sedi{te vo dr`ava. ne se napla}a nikakov danok na promet ili drug sli~en danok ili. a za koj primatelot na ispolnuvaweto go dolguva danokot spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV. Za nabavkata na gorivo vo zemjata mu bil fakturiran vo tekot na celata kalendarska godina makedonski DDV vo visina od 40. Kon ~len 46 od ZDDV Poglavje 106 Vra}awe na prethoden danok sprema dano~ni obvrznici-nerezidentni vo zemjata Dano~ni obvrznici koi imaat pravo na vra}awe (1) Uslov za vra}awe na iznosi na prethodni danoci vo ramkite na posebnata postapka na vra}awe spored ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP e. Reciprocitetot (~len 11 stav 3 od DDVP) ne mora da postoi vo ovoj slu~aj (2) Za celi na vra}aweto na iznosi na prethodni danoci spored stav 1 ne e potrebno registrirawe na dano~niot obvrznik (~len 51 stav 1 re~enica 2 od ZDDV). bidej}i dano~niot obvrznik vr{el samo promet vo zemjata koj e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV (~len 11 stav 1 to~ka 2 od DDVP). vo koi dano~niot obvrznik-nerezident vo zemjata vr{i promet koj treba da se odano~i. Postapkata na vra}awe }e se primeni.107 - nivno obezbeduvawe se sproveduvaat vonredni DDV-kontroli i vo slu~ai koga od kontrolata ne mo`e vo konkretniot slu~aj da se o~ekuvaat dopolnitelni iznosi (na pr. dano~niot obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata da ne izvr{il promet vo zemjata vo periodot na vra}awe (stav 4 od ova poglavje) ili da izvr{il samo promet naveden vo ~len 11 stav 1 to~ki 2 i 3 od DDVP. . vr{i raboti na popravka vrz objekt na bankata A vo Skopje. Postapkata na vra}awe }e se primeni. osobeno vo pogled na podra~jata na kontrola. od preventivni pri~ini). mora da bidat ispolneti op{tite uslovi za koristewe na pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 33 do 36 od ZDDV). vr{i me|unaroden prevoz na dobra. Dano~niot obvrznik ne vr{i drug promet vo zemjata. Postapkata na vra}awe se primenuva. vo slu~aj na naplata na vakviot danok.. (3) Detalni upatstva vo vrska so sproveduvaweto vonredni DDV-kontroli. odnosno koga vo dr`avata. Za nabavkata na materijalite za popravka mu bil fakturiran makedonski danok na dodadena vrednost od 50. izlo`uva svoi stoki na saem vo Skopje. donesuva Upravata za javni prihodi. Pokraj toa. sprema koja ne postoi reciprocitet.000 denari. Prethodniot danok se vra}a samo vo slu~aj na postoewe na reciprocitet. ako istiot mu se vra}a na dano~niot obvrznik rezidenten vo zemjata (~len 11 stav 3 od DDVP). Vo slu~aite od ~len 11 stav 1 to~ka 3 od DDVP. Dano~niot obvrznik ne vr{el promet vo zemjata. vo koja dano~niot obvrznik e rezidenten. Danokot za popravkata go platil A kako primatel na ispolnuvaweto soglasno so ~len 32 to~ka 4 od ZDDV.000 denari. bidej}i dano~niot obvrznik izvr{il vo zemjata samo promet vo smisla na ~len 11 stav 1 to~ka 3 od DDVP.000 denari. bidej}i ne bil izvr{en promet vo zemjata i so toa se ispolneti uslovite od ~len 11 stav 1 to~ka 1 od DDVP.

000 denari i vo noemvri 1. za istoto mo`e da se podnese barawe za vra}awe na iznosot koe se odnesuva na poslednoto kalendarsko trimese~je. (7) Baraweto za vra}awe se podnesuva so popolnuvawe na slu`beno propi{an obrazec i toa najdocna do 30 juni od kalendarskata godina koja sledi po kalendarskata godina vo koja nastanalo pravoto na odbivka na prethodni danoci spored ~len 33 do 36 od ZDDV (~len 11 stav 5 od DDVP).. toj ne mo`e da istakne pravo na vra}awe na iznosite za ovoj period.000 denari. koi se podneseni kaj podra~en dano~en organ. Postapka na vra}awe (6) Za sproveduvaweto na postapkata na vra}awe e nadle`na Upravata za javni prihodi . Pritoa. mu se fakturiraat vo fevruari 01 godina iznosi na DDV vo visina od 8. vo juni vo visina od 6. (8) Pismeniot dokaz za toa. izvr{i odano~en promet vo zemjata koj ne potpa|a pod odredbite od stav 1 od ova poglavje.direkcija vo Skopje (~len 11 stav 5 od DDVP).000 denari. se ispra}aat do nadle`niot organ od re~enica 1. Zaradi doka`uvawe na pravoto na vra}awe.000 denari. Barawata za vra}awe na danokot na dodadena vrednost. Primer 4: Na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata. vra}aweto na prethodnite danoci ne e mo`no. deka liceto e registrirano kako dano~en obvrznik vo druga dr`ava spored ~len 11 stav 6 od DDVP se vodi so pomo{ na sledniot obrazec: DOKAZ ZA REGISTRACIJA NA DANO^EN OBVRZNIK . vo toj slu~aj prometot se odano~uva vo ramkite na op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV). vo juli vo visina od 5. originalnite dokumenti se poni{tuvaat preku stavawe pe~at ili na drug soodveten na~in. dano~niot obvrznik e dol`en da gi stavi na uvid vo original fakturite i uvoznite dokumenti. koj ne e rezidenten vo zemjata. Period na vra}awe (4) Period na vra}awe e kalendarskoto trimese~je ili period od pove}e posledovatelni kalendarski trimese~ja (~len 11 stav 3 od DDVP). a koj gi ispolnuva uslovite od ~len 11 stav 1 do 3 od DDVP. Vo slu~aj na vra}awe na iznosi. Dokolku ne se postignat ovie iznosi.000 denari.000 denari. vidi poglavje 111 stav 3 od DDVU). Ako pobaruvaweto iznesuva vo kalendarskata godina najmalku 15. Minimalen iznos (5) Vra}aweto na prethodni danoci se uslovuva so utvrden minimalen iznos (~len 11 stav 4 od DDVP). Primer 5: Na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata.108 - ^lenot 51 stav 3 od ZDDV.000 denari.000 denari. se zemaat predvid i prethodnite danoci povrzani so dadeniot promet (~len 11 stav 2 od DDVP). Dano~niot obvrznik mo`e da podnese barawe za vra}awe na iznosite za periodot januari do septemvri 01 godina. a koj gi ispolnuva uslovite od ~len 11 stav 1 do 3 od DDVP. pritoa. ne se primenuva (vo vrska so toa. Iznosot za vra}awe za edno ili pove}e kalendarski trimese~ja mora da iznesuva najmalku 30. mu se fakturiraat vo januari 01 godina iznosi na DDV vo visina od 10. Bidej}i dano~niot obvrznik ne go dostignal vo 01 godina minimalniot iznos od 15. (3) Dokolku dano~en obvrznik.000 denari i vo avgust 15.

deka (Ime i prezime. a zaradi stavawe na uvid na istoto vo ramkite na postapkata za vra}awe na danokot na dodadena vrednost. nadle`niot organ ja naveduva pri~inata (9) Za barawa za vra}awe na danoci. prezime i funkcija) 1 Ako podnositelot na baraweto nema dano~en broj.109 - (Adresa na nadle`niot organ) potvrduva. sedi{te) e registriran kako dano~en obvrznik za danokot na dodadena vrednost pod sledniot dano~en broj1 (Data) Pe~at (Potpis) (Ime." Poglavje 107 Vra}awe na danokot sprema neprofitni organizacii (1) Pod neprofitni organizacii soglasno so ~lenot 47 od ZDDV koi imaat pravo na vra}awe na prethodni danoci se podrazbiraat organizacii definirani spored Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondaciite ("Slu`ben vesnik na RM". Uverenieto slu`i isklu~ivo kako dokaz za izvr{en upis na dano~niot obvrznik za celi na danokot na dodadena vrednost. Uverenie za registracija na dano~en obvrznik rezidenten vo zemjata (10) Na dano~ni obvrznici koi se rezidentni vo zemjata i na koi im e potreben pismen dokaz za izvr{eniot upis kako DDV-obvrznik za celi na podnesuvawe barawe za vra}awe na danok na dodadena vrednost vo druga dr`ava. koi se podnesuvaat podocna od edna godina po datata na izdavawe na uverenieto. Vo uverenieto dopolnitelno se vnesuva slednata napomena: "Napomena: Ova uverenie prestanuva da va`i po istek na edna godina od datata na negovoto izdavawe. odnosno firma) (Vid na dejnost. odnosno danokot na promet vo drugi dr`avi. odnosno zanimawe) (Adresa. . broj 31/98).. nadle`niot dano~en organ izdava uverenie spored obrazecot od stav 8 od ova poglavje. se dostavuva novo uverenie.

Pokraj toa. kako i kon nivnite ~lenovi Postapkata za vra}awe na DDV kon stranski diplomatski ili konzularni pretstavni{tva. kako i kon nivnite ~lenovi e regulirana vo ~len 13 od DDVP. Baraweto za vra}awe na danokot vo smisla na ~len 13 stav 1 od DDVP se podnesuva na propi{an obrazec DDV-13 (za slu`beni potrebi).000 denari. vidi poglavje 18 i poglavje 19 od DDVU) so fakti~ko sedi{te. prometot ili uvozot da ne bile oslobodeni od danok i dobrata da se preneseni vo stranstvo i tamu da se koristat za humanitarni.000. (6) Podnositelot na baraweto pismeno gi doka`uva osobeno preduslovite soglasno so ~len 12 stav 5 od DDVP.. Kon ~len 51 od ZDDV Poglavje 110 Prijavuvawe i registrirawe za DDV Op{ti uslovi za nastanuvawe na obvrskata za registracija (1) Spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV.direkcija vo Skopje (~len 12 stav 1 DDVP). odnosno na obrazec DDV-14 (za privatni potrebi). podru`nica. dobrotvorni ili obrazovni celi. dano~nite obvrznici (vo vrska so toa. Kon sevkupniot promet se vbrojuva celokupniot promet na dobra i uslugi . Baraweto za vra}awe na danokot vo smisla na ~len 13 stav 1 od DDVP se podnesuva na propi{an obrazec DDV-13 (za slu`beni potrebi). postojano `iveali{te ili prestojuvali{te vo zemjata se obvrzani da se registriraat za celi na danokot na dodadena vrednost. mora da bidat ispolneti op{tite uslovi za koristewe na pravoto za odbivka na prethodniot danok (~len 33 do 36 od ZDDV).110 - (2) Uslov za vra}awe na danokot pri promet na dobra i pri uvoz realiziran sprema niv vo ramkite na posebna postapka na vra}awe spored ~len 47 od ZDDV i ~len 12 od DDVP e. Kon ~len 48 od ZDDV Poglavje 108 Postapka za vra}awe na danokot na dodadena vrednost kon stranski diplomatski ili konzularni pretstavni{tva. (3) Period na vra}awe e najmalku edno kalendarsko trimese~je (~len 12 stav 1 od DDVP). Kon ~len 49 od ZDDV Poglavje 109 Postapka na vra}awe na danokot na dodadena vrednost kon me|unarodni organizacii i nivnite ~lenovi Postapkata za vra}awe na DDV kon me|unarodni organizacii i nivnite ~lenovi e regulirana vo ~len 14 od DDVP. Podnositelot na baraweto sam go presmetuva pobaruvaweto za soodvetniot period na vra}awe. dokolku sevkupniot promet vo izminatata kalendarska godina go nadminal iznosot od 1. Barawata za vra}awe na danokot koi se podneseni kaj drugi podra~ni dano~ni organi se ispra}aat do nadle`niot organ naveden vo prvata re~enica. (5) Baraweto za vra}awe se podnesuva so popolnuvawe na slu`beno propi{an obrazec (DDV-12) i toa najdocna do 30 juni od kalendarskata godina koja sledi po kalendarskata godina vo koja dobrata bile izvezeni vo stranstvo. odnosno na obrazec DDV-14 (za privatni potrebi). (4) Za sproveduvawe na postapkata na vra}awe na DDV e nadle`na Upravata za javni prihodi .

se zemaat predvid i prometi vo smisla na ~lenovite 5. Vo toj slu~aj.111 - odano~iv spored ZDDV (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost). 14.04 do 31. Primer 1: Liceto A otvora na 01. na~elno se utvrduva spored na~elata dadeni vo stav 1. Sledstveno na toa. Ako dano~niot obvrznik ja vr{el stopanskata dejnost samo vo eden del od kalendarskata godina. Vo ovoj slu~aj.12. za osnova na presmetkata se zema celokupniot promet na dobra (osven uvozot) i na uslugi (~len 2 od Zakonot za danok na promet). Za izvr{enata registracija za celi na danokot na dodadena vrednost se izdava re{enie. dokolku dano~niot obvrznik go utvrdi sevkupniot promet spored odredbite od Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi (Zakon za danok na promet). pri {to se zemaat predvid i iznosi na danoci koi mo`at da se odbijat. fakti~kiot sevkupen promet se kalkulira na nivo na sevkupen godi{en promet (~len 51 stav 2 re~enica 2 od ZDDV). 86/99) e osloboden od danok so pravo na odbivka na prethodni danoci. se primenuva op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV). (2) Sevkupniot promet od kalendarskata godina 1999. liceto A ne e obvrzano od 01. Od sevkupniot promet vo periodot na vr{eweto na stopanskata dejnost (9 meseci) proizleguva mese~en promet od 60. obvrskata za registracija }e va`i i za dano~ni obvrznici kaj koi spored dosega{nite odredbi ne se utvrduva danok na promet za kalendarskata godina 1999.000 denari. br.04. (5) Vo slu~ai na izostanata prijava za registracija se utvrduva pari~na kazna za dano~niot obvrznik (~lenovi 59 i 60 od ZDDV).2000 godina. Vo ovie posebni slu~ai mo`e da se isklu~i obvrskata na registracija na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata.02 godina da se registrira za celi na DDV. 14a. Kaj pravnite lica se kaznuvaat i odgovornite lica. Isklu~ok od obvrskata za registracija za dano~ni obvrznici-nerezidenti vo zemjata (3) Od obvrskata za registracija se isklu~eni dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. prijavuvaweto. Ako licata od re~enica 1 vr{at promet koj ne potpa|a pod odredbite od ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (na pr.01 godina iznesuva 540.01. Spored toa. Sevkupniot promet (vklu~uvaj}i go dolguvaniot DDV) za periodot od 01. 19 i 64a od Zakonot za danok na promet. za koi spored ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik na RM". Sepak. presmetuvaweto. kako i site prometi oslobodeni od danok spored ZDDV so pravo na odbivka na prethodniot danok (~len 51 stav 2 re~enica 1 od ZDDV). utvrduvaweto i pla}aweto na . Kon sevkupniot promet se vbrojuva i prometot na stanbeni zgradi i stanovi. promet sprema privatni lica).. bez ogled na toa dali vakviot promet se odano~uva ili e isklu~en od odano~uvaweto. Prijava za registracija (4) Dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i prijavuvawe zaradi registracija preku popolnuvawe na slu`beniot formular DDV-01 i istiot da go podnese do Upravata za javni prihodi.01 godina prodavnica za grade`ni aparati i alati za doma}instvo. koj e merodaven za obvrskata za registracija so dejstvo od 01. ne postoi protivpravnost. Preku izostanuvaweto na registracijata ne mo`e da se ostvari izbegnuvawe na primenata na odredbite od ZDDV vo vrska so nastanuvaweto. vklu~uvaj}i go danokot na promet koj otpa|a na odano~enite prometi (bruto-promet). Prometot na dobra i uslugi koj ne podle`i na odano~uvawe (na pr. Od sevkupniot promet za 1999 godina utvrden so pomo{ na olesnuvawata dadeni pogore mo`e da se izdvoi prometot koj bi bil osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV. dokolku vr{at odano~en promet za koj dano~niot dolg spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV preminuva na primatelot na ispolnuvaweto ili dokolku imaat pravo na vra}awe na prethodniot danok spored ~len 46 od ZDDV (~len 51 stav 1 re~enica 2 od ZDDV).04.000 denari i od istiot se dobiva sevkupen godi{en promet od 720.000 denari. grade`ni raboti izvr{eni vo stranstvo) i prometot osloboden od danok bez pravo na odbivka na prethodniot danok (~len 23 od ZDDV) ne se zema predvid pri utvrduvaweto na sevkupniot promet.

vidi poglavje 18 stav 11 od DDVU.320. Obvrska na registracija zaradi pragot na sevkupen promet pre~ekoruvawe na (7) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV i koi ne se registrirale dobrovolno spored ~len 51 stav 4 od ZDDV. proizleguva prose~en mese~en promet od 250. Vo vrska so pra{aweto. Pri zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost vo mesecite fevruari do dekemvri.11. Sevkupniot promet za kalendarskata godina 01 iznesuva 720. Odjavuvaweto se vr{i so podnesuvawe na slu`ben formular najdocna do 15 januari od godinata.000 denari (~len 51 stav 7 od ZDDV). dali vo konkretniot slu~aj ima prednost podnesuvaweto na barawe za dobrovolna registracija. pri razgleduvaweto na obvrskata za registracija se poa|a od o~ekuvaniot sevkupen promet za tekovnata kalendarska godina. mo`at dobrovolno da se registriraat spored ~len 51 stav 4 od ZDDV i vo toj slu~aj podle`at na odano~uvawe spored op{tite odredbi od ZDDV. O~ekuvaniot sevkupen promet (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost) za mesecite noemvri i dekemvri 01 godina e procenet od strana na A na 500. procenetiot sevkupen promet se presmetuva na nivo na sevkupen godi{en promet. Vo vrska so po~etokot na vr{ewe stopanska dejnost.11.000.112 - danokot na dodadena vrednost.000 denari. A e obvrzan da se registrira od 01. Primer 4: .promet (~len 15 stav 2 od DDVP). za koja dano~niot obvrznik ne saka pove}e da bide registriran za celi na DDV (~len 51 stav 9 od ZDDV).000.03 godina. Za kalendarskata godina 02 proizleguva sevkupen promet od 1. najrano po istek na 5 kalendarski godini.000 denari. Prijavata za registracija se podnesuva vo rok od 8 dena po zapo~nuvawe so vr{eweto na stopanskata dejnost (~len 51 stav 8 re~enica 2 od ZDDV). vo toj slu~aj dano~niot obvrznik e dol`en da se registrira za celi na DDV od 1 januari slednata kalendarska godina. dokolku sevkupniot promet za poslednata kalendarska godina od petgodi{niot rok ne iznesuva pove}e od 1.01 godina avtomehani~arska rabotilnica.01 godina i mora da ja podnese prijavata za registracija najdocna na 08.11.03 godina i e dol`en da podnese prijava za registracija najdocna do 15.01. Liceto A e obvrzano za registracija so va`nost od 01. Prijavuvawe i registracija pri po~etok na vr{ewe n a stopanska dejnost (6) Pri zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost. Dokolku ovie bruto-iznosi (koi eventualno treba da se presmetaat na nivo na godi{en promet) go nadminat vo tekot na kalendarskata godina iznosot od 1. Dobrovolna registracija (8) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija. Od predvideniot sevkupen promet za periodot na vr{ewe na stopanskata dejnost (2 meseca).01 godina.000 denari i istiot pretstavuva sevkupen promet kalkuliran na godi{no nivo vo visina od 3.. se dol`ni da vodat evidencija na svojot bruto . Primer 2: Liceto A otvora na 01.000 denari. Odjavuvawe od registracija (9) Po izvr{enata prijava. Primer 3: Liceto A vodi kako mal pretpriema~ (~len 51 stav 3 od ZDDV) prodavnica za grade`ni alati i aparati za doma}instvo.01. dano~niot obvrznik se vodi vo registarot na DDVobvrznici do prekinuvaweto ili prestanokot so vr{eweto na stopanskata dejnost.000. nezavisno od visinata na sevkupniot promet. Odjavuvaweto od registracijata e dozvoleno. dano~niot organ ne dava informacii.000 denari. So ova ne se ograni~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci.000 denari.

se dol`ni ovie neovlasteno iska`ani iznosi da gi prijavat i platat vo rok od pet rabotni dena po izdavaweto na fakturata preku podnesuvawe na akontativnata prijava DDV-04 (~len 55 stav 1 re~enica 2 od ZDDV). (10) Vo slu~ai na upis na dano~en obvrznik vo registarot na DDV-obvrznici po zapo~nuvawe so vr{eweto na stopanska dejnost vo tekot na kalendarskata godina. no istovremeno nemaat pravo da iska`uvaat oddelno danok vo fakturi ili drugi dokumenti i nemaat pravo na odbivka na prethodni danoci (~len 51 stav 3 od ZDDV).113 - Liceto V vodi restoran.. br.06 godina. Tretmanot na mal pretpriema~ ne se primenuva.000 denari. V se registrira dobrovolno od 01. se obvrzani spored ~len 52 od ZDDV da gi evidentiraat uredno i na lesno proverliv na~in svoite prometi i odvoeno evidentirani primeni pla}awa za se u{te neizvr{eni prometi (~len 16 stav 1 od DDVP).01 godina soglasno so ~len 51 stav 4 od ZDDV. . dokolku sevkupniot promet od site stopanski dejnosti ne go nadminuva pragot spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV (vo vrska so stopanskata dejnost.01. Odjavuvaweto od registarot na DDV obvrznici e dozvoleno za prvpat na 01.01. Poglavje 111 Mali pretpriema~i (1) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija i koi ne se registrirale dobrovolno (mali prtpriema~i).06 godina i bi trebalo istoto da se prijavi najdocna na 15. vo toj slu~aj podle`at na odano~uvawe i site prometi na drugite neregistrirani organizacioni delovi koi nastanale kako rezultat od vr{ewe stopanska dejnost. (2) Malite pretpriema~i. Prometot na javno-pravnoto telo koe go osnovalo javnoto pretprijatie ne se zema predvid pri razgleduvaweto na vkupniot promet na javnoto pretprijatie. (3) Odredbata vo vrska so malite pretpriema~i od ~len 51 stav 3 od ZDDV ne se primenuva vrz dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. dokolku sevkupniot promet od soodvetnata stopanska dejnost ne go nadminuva pragot spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. dokolku poedine~ni organizacioni delovi na javno-pravnoto telo se registrirani za celi na danokot na dodadena vrednost (vo vrska so stopanskata dejnost.000 i 900. Pritoa. e dovolno evidentiraweto na bruto-prometot (~len 15 stav 2 od DDVP). Ako edna organizaciona edinica e registrirana za celi na DDV.01. Poglavje 112 Javno-pravni tela (1) Javno-pravni tela mo`at da imaat tretman na mali pretpriema~i. visinata na sevkupniot promet nema zna~ewe vo pogled na nastanuvaweto na dano~en dolg za promet izvr{en vo zemjata i na pravoto na odbivka na prethodni danoci. Istoto va`i i za prometot naveden vo ~len 16 stav 2 od DDVP. Sepak. Soodvetno na toa. vidi ~len 10 stav 2 od ZDDV i poglavje 19 stavovi 9 i 10 od DDVU). (2) Javno pretprijatie vo smisla na Zakonot za javni pretprijatija ("Slu`ben vesnik na RM". vidi ~len 10 stav 2 od ZDDV i poglavje 19 stav 9 do 11 od DDVU). Sevkupniot godi{en promet se dvi`i vo kalendarskite godini 01 do 07 me|u 700. 38/96) mo`e da ima tretman na mal pretpriema~. Mali pretpriema~i koi iska`uvaat oddelno danok vo fakturi ili drugi dokumenti. ne dolguvaat danok na dodadena vrednost za svoite prometi. obvrskata na prijavuvawe i pla}awe na danokot ostanuva. isto taka. nezavisno od visinata na sevkupniot promet na javnopravnoto telo. dadenata kalendarska godina se smeta za polna kalendarska godina za celi na vodewe na 5-godi{niot period. duri i vo slu~ai koga }e bide izvr{ena ispravka na fakturata i bide otstraneto oddelnoto iska`uvawe na danokot (vidi poglavje 121 stav 3 od DDVU).

mikrofilm) ili na drugi mediumi za ~uvawe podatoci (na pr. (8) Dano~ni obvrznici koi kako t. se odnesuva i na dopolnitelnite namaluvawa na dano~nata osnova kako i na soodvetnite prethodni danoci. vo toj slu~aj se evidentira cenata na ~inewe. va`i soodvetno i za dopolnitelnite izmeni na dano~nata osnova. Ako e utvrdena pau{alna vrednost od strana na dano~nata uprava. vklu~uvaj}i gi sporednite tro{oci za dobroto ili za drugo dobro ednakvo po vid. (3) Obemot na evidenciskite obvrski proizleguva od ~len 52 stav 2 do 5 od ZDDV i ~len 15 do 17 od DDVP. (4) Dano~niot obvrznik e dol`en da gi evidentira dopolnitelnite namaluvawa ili zgolemuvawa na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV).) da utvrdi i slu`beno presmetani pau{alni vrednosti. dano~nata uprava mo`e kaj odredeni stopanski granki (na primer. Ovaa odredba slu`i za obezbeduvawe na dano~nite prihodi. ~len 15 stav 2 od DDVP). Istoto va`i i vo slu~aj ako prometot izvr{en sprema dano~niot obvrznik podle`i na odano~uvawe po razli~ni dano~ni stapki. (2) Evidencijata i soodvetnite pismeni dokazi mo`at so odobrenie na dano~niot organ da se ~uvaat na video-medium (na pr. kaj pekari. (7) Kaj uslugite bez nadomestok spored ~len 6 stav 3 to~ka 1 do 3 od ZDDV. magnetna plo~a ili disketa). magnetna lenta. sepak. Dano~niot organ mo`e da pobara vo sekoe vreme od dano~niot obvrznik da gi stavi na uvid ovie dokumenti. kako dano~na osnova se evidentira nabavnata cena. liceto mo`e da gi vodi ovie namaluvawa spored soodnosot na dvata vida vlezni prometi. da ja evidentiraat dano~nata osnova za prometot izvr{en od niv. mali pretpriema~i spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV ne se obvrzani za registracija i ne se registrirale dobrovolno spored ~len 51 stav 4 od ZDDV. Taa se ~uva uredno i zaedno so soodvetnite pismeni dokazi vo rokot za ~uvawe na knigite spored ~len 56 od ZDDV. Zaradi te{kotiite vo utvrduvaweto na soodvetnata dano~na osnova. Dano~niot organ go izdava ova odobrenie samo vo slu~aj na postoewe odnos na posebna doverba me|u nego i dano~niot obvrznik. Podelbata spored soodnosot me|u prometite izvr{eni od strana na samiot dano~en obvrznik e dozvolena samo vo isklu~okot spored ~len 7 stav 4 re~enica 2 od DDVP. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost koj otpa|a na nego (bruto promet. vo toj slu~aj se evidentira istata. trgovci so prehranbeni proizvodi i sl.114 - Kon ~len 52 od ZDDV Poglavje 113 Op{to kon evidenciskite obvrski (1) Evidencijata se vodi vo zemjata (~len 11 ZDDV). Dokolku baranite podatoci se o~igledni i lesno proverlivi od smetkovodstvoto ili evidencijata na dano~niot obvrznik vodena za drugi celi.. se evidentira iznosot na izdatocite za izvr{enata usluga.n. Ako mu se odobrat na dano~niot obvrznik namaluvawa na nadomestoci za vlezni prometi koi se odano~eni i vlezni prometi koi se oslobodeni od danok. (6) Vo slu~aj na promet na dobra bez nadomestok spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV koi se smetaat za promet na dobra. ugostiteli. (5) Obvrskata na dano~niot obvrznik da gi evidentira dano~nite osnovi za odano~en promet na dobra i uslugi koi bile izvr{eni sprema nego za celi na negovata stopanska dejnost. Primer: . moraat. kako i na prethodniot danok koj otpa|a na niv (~len 52 stav 2 to~ka 2 od ZDDV). mesari. Ako ne mo`e da se utvrdi nabavnata cena. istite ne mora povtorno da se evidentiraat posebno za celi na danokot na dodadena vrednost. Obvrskata na dano~niot obvrznik na obezbeduvawe preglednost vo evidencijata za toa kako dano~nite osnovi se raspredeluvaat vrz soodvetniot odano~iv promet podelen po dano~ni stapki i vrz prometot osloboden od danok.

000 MKD Zna~i.05 = 95.238 den dano~na osnova h 5% = 4. a potoa na krajot od presmetkovniot period da go podelat zbirot na bruto iznosite na dano~na osnova i danok. : 1. deka yidarot ne se registriral za celi na danokot na dodadena vrednost.000 den. zemaj}i ja pri toa predvid prose~nata mar`a za soodvetnata grupa na stoki. na primer vo 02 godina.067 den.. DDV Olesnuvawa vo odnos na razdvojuvaweto na dano~nit e osnovi (2) Dano~niot organ mo`e spored ~len 16 stav 4 od DDVP da odobri na barawe. Za ovoj presmetkoven period bi trebalo da se plati: 130. po dano~na stapka od 5%.den. so toa {to im se dozvoluva na dano~nite obvrznici da gi evidentiraat nadomestocite zaedno so danokot.000. odvoeno od ostanatite stoki ~ij promet se odano~uva so dano~na stapka od 19%. dano~niot obvrznik da vr{i dopolnitelno razdvojuvawe na dano~nite osnovi za prometi po razli~na dano~na stapka vrz osnova na vlezot na stokite ili spored drugi soodvetni karakteristiki.115 - Samostoen yidar.000 den.244 denari dano~na osnova h 19% = 20. Izgradba na nose~ki yid so samonabaveni materijali od 08. Primer 1: Dano~en obvrznik gi ostvaril vo mesec oktomvri 01 godina slednite prihodi (bruto iznosi): 200.09. Pokraj toa.09 do 15.01 godina (usluga spored ~len 6 stav 1 od ZDDV) za iznos od 50. Ako dano~niot organ doznae.den.000 denari.762 den.000.09. gi izvr{il slednite prometi vo septemvri 01 godina: 1. DDV 100. koj ne e registriran za celi na danokot na dodadena vrednost. za koj bil neopravdano iska`an danok ili bil iska`an previsok danok vo fakturite (~len 55 stavovi 1 i 2 od ZDDV). Pritoa.01 godina za iznos od 80. Dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i evidencija na sledniot promet za mesec septemvri 01 godina: 15. vo prv red se vr{i razdvojuvawe na dano~nite osnovi so pomo{ na presmetana prose~na mar`a na dano~niot obvrznik. iako negoviot sevkupen promet vo 00 godina iznesuval 28 milioni denari.19 = 109. Steknatite stoki ~ij promet podle`i na odano~uvawe so dano~na stapka od 5%.000 MKD 25.000 denari : 1. a ne so dobivawe na nadomestokot. Presmetkovnoto utvrduvawe se vr{i za grupata na prometi. po dano~na stapka od 19% 100. dano~na osnova h 19% = 31. toga{ dano~niot organ }e bide vo sostojba da go utvrdi danokot na dodadena vrednost za mesec septemvri 01 godina.01 Izgradba na yid 80.01 Popravka na fasada 50.-. Danokot se presmetuva na sledniot na~in: 200. : 1.933 den. koja . Popravka na nadvore{na fasada od ku}a vo periodot od 20 do 25.000 denari (promet na dobra spored ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) i 2.19 = 168.09. vakvata bruto-evidencija ne smee da se vr{i za promet na dano~niot obvrznik. Obata klienti pla}aat vo oktomvri 01 godina. prekr{uvaj}i gi odredbite od ~len 51 od ZDDV.-. Prometot na dobra koi podle`at na odano~uvawe so 19% ili na prometot odano~en so 5% se utvrduva presmetkovno vrz osnova na nadomestocite za nivna nabavka.756 denari DDV.09. se evidentiraat vo knigata na vlezni stoki ili na kontoto za vlezni stoki. prometot se evidentira so izvr{uvaweto na istiot. Poglavje 114 Olesnuvawa kaj evidenciskite obvrski Evidentirawe na bruto prometot (1) Evidenciskite obvrski za promet na dano~niot obvrznik se olesnuvaat spored ~len 52 stav 3 od ZDDV.

000 100.750 1.750 DDV (vkupno): 1.918.01 103 od 08...000 1. Razlikata pretstavuva zbir na ostanatite nadomestoci plus danok na dodadena vrednost spored ostanatata dano~na stapka. . kra`ba i sli~no na stokata pri presmetkovnoto utvrduvawe na prometot odano~en so 19% preku utvrduvawe na vlezot na stoki se obuslovuva so vodewe na vremenski ograni~ena evidencija (najmalku tri kalendarski meseci vo godinata) za nastanatata zaguba. .335.000 .000 Prethoden danok 5.. Primer 2: Dano~niot obvrznik go evidentiral vo juni 01 godina sledniot vlez na stoki: Faktura br.. Dano~niot obvrznik mo`e. Zbirot na obata iznosi pretstavuva promet od soodvetnata grupa na stoki i.875.. .. Data na vlezna faktura 009 od 02. . presmetkovno se sobiraat nadomestocite za nabavka na soodvetnata grupa na stoki koi nastanale na krajot od presmetkovniot period. 4.000 Dano~niot obvrznik e dol`en vrz osnova na fakti~kite okolnosti od prvoto kalendarsko trimese~je od 01 godina da utvrdi prose~na mar`a od 25% za dobrata koi se odano~uvaat so povlastenata dano~na stapka..DDV (5.000 Vlezni iznosi po 19% (neto) 20. Kon zbirot na ovie nadomestoci za nabavka se dodava prose~nata mar`a. gubewe. kako na primer trgovci na malo.000 Vlezni iznosi po 5% (neto) 30. dokolku ne se promeni strukturata na negovoiot deloven potfat. 835.000 375..968. se poa|a od fakti~kite okolnosti koi postoele kaj delovniot potfat vo najmalku tri reprezenatativni meseci od kalendarskata godina.000 . Pritoa..750 (3) Postapkata na dodavawe mar`a e podobna pred se za dnano~ni obvrznici koi ispora~uvaat samo nabaveni dobra.01 Zbir vo juni 01 Fakturiran iznos 55.000 : 1...750 7.. Zbir na nabaveni iznosi Po 5% (kako pogore) + prose~na mar`a od 25% Presmetani proda`ni ceni so 5% (neto) + DDV 5% Presmetani proda`ni ceni po 5% (bruto) Zbir na promet vo juni 2000 (bruto promet) .000 93.000 .000 20. da ja primenuva utvrdenata prose~na mar`a za period od tri godini.750 DDV 93. Po istek na ovoj rok ili vo slu~aj na promena na strukturata na delovniot potfat odnovo se utvrduva prose~nata .. kr{ewe. .000 1.000 950.875.000 950.06.875. Primenata na prose~ni mar`i koi bi va`ele za celokupnata stopanska granka ili na prose~na mar`a koja bila proceneta od strana na dano~niot obvrznik ne e dozvolena.19 h 19%) Proda`ni ceni po 19% (neto) + proda`ni ceni po 5% (neto) Proda`na cena vkupno (neto) 1.750 1.. ..000 ...300 20.. Presmetanata prose~na mar`a ja utvrduva dano~niot obvrznik.500..presmetani proda`ni ceni po 5% (bruto) Ostanati proda`ni ceni po 19% (bruto) .968.000.950.000. istiot se odzema od zbirot na dano~nite osnovi dogovoreni vo soodvetniot presmetkoven period plus danok na dodadena vrednost (bruto ceni).116 - pretstavuva pomal del od sevkupniot promet.. Na krajot. po dodavawe na danokot na dodadena vrednost so primena na soodvetnata dano~na stapka..000 5. 6. . .043.950. kni`arnici i sli~no.750 5..000 93.. drogerii.000 6.06..500. Udelot na stokite odano~eni so namalenata dano~na stapka vo sevkupniot promet e pomal vo sporedba so udelot na stoki odano~eni so op{tata dano~na stapka.. Zemaweto predvid na stapka na zaguba zaradi rasipuvawe.300 140. 1.

ne se raboti za fakturi vo smisla i za celi na danokot na dodadena vrednost. Za faktura se smeta i dogovor koj gi sodr`i podatocite neophodni spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. Obvrska na posebno evidentirawe postoi kaj dano~nite osnovi za: 1. deka se raboti za presmetka na dano~niot obvrznik za prometot izvr{en od nego i ako od dokumentot proizleguvaat podatocite spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. Pri izdavaweto fakturi se primenuvaat i odredbite od ~len 18 do 22 od DDVP. Pritoa. (5) Fakturi od dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. ne pretstavuvaat fakturi iako mo`at da gi sodr`at site podatoci spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. tuku koi pove}e se odnesuvaat isklu~ivo na platniot promet. tuku za interni knigovodstveni pismena vo ramkite na edno pretprijatie. (5) Dano~ni obvrznici na koi im e dozvoleno olesnitelno razdvojuvawe na dano~nite osnovi. kako i 2. kako i na prometot osloboden od danok spored ~len 24 to~ki 3 i 5 od ZDDV ne e neophodno. promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV. Danokot na dodadena vrednost iska`an vo takvoto knigovodstveno pismeno ne se dolguva spored ~len 55 stav 1 ili stav 2 od ZDDV. Obvrskata na dano~niot obvrznik za vodewe na pismeniot dokaz za izvr{en izvoz kako i na knigovodstveniot dokaz za nego (~len 2 do 4 od DDVP). (4) Primatelot na ispolnuvaweto ima pravo spored ~len 53 stav 1 od ZDDV na faktura so oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. Za ova razdvojuvawe ne e potrebna dozvola od dano~niot organ. se ovlasteni dopolnitelnite namaluvawa na dano~nite osnovi (na primer so skonto. magacioneri i pretprijatija za natovar). (4) Na {pediteri i na drugi dano~ni obvrznici koi vr{at promet vo smisla na ~len 24 to~ka 3 ili to~ka 5 od ZDDV (na primer prevoznici.117 - mar`a. dali fakturata se pla}a gotovinski ili bezgotovinski. (3) Lice ovlasteno za oddelno iska`uvawe na danokot mo`e vo sekoj slu~aj da izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV. tranzintni stavki (~len 18 to~ka 3 od ZDDV) i na prometot koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV. ostanuva da va`i.n. Dovolno e. nezavisno od toa. Dano~niot organ e obvrzan da gi proveruva primenetite prose~ni mar`i najdocna na sekoi tri godini. Odvoenoto evidentirawe na t. dali primatelot na ispolnuvaweto ima pravo na odbivka na prethodni danoci i nezavisno od toa. dano~niot organ mo`e da im dozvoli na barawe da ja primenuvaat slednata postapka: Vo evidencijata mo`e da se vodi samo dano~nata osnova za odano~en promet odvoena od ostanatite fakturirani iznosi. rabat) da gi delat spored soodnosot me|u prometite odano~eni po razli~ni dano~ni stapki. (2) Takanare~eniot vnatre{en promet (na primer me|u poedine~ni filijali ili drugi organizacioni delovi na istiot dano~en obvrznik) se smeta za interen proces.. kako i spored soodnosot me|u prometot osloboden od danok i prometot od soodvetniot presmetkoven period koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV. Tuka se raboti za gra|ansko-pravno pravo. a koi ne obezbeduvaat pravo na odbivka na prethodni danoci vo zemjata. izvoz osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV. kako na primer opomeni ili izvodi od `iro smetka. Pismenata. koe se ostvaruva pred op{tite sudovi. . Kon ~len 53 od ZDDV Poglavje 115 Poim na faktura (1) Fakturite vo smisla na ~len 53 od ZDDV ne mora da se nare~eni kako takvi. ne mora da gi ispolnuvaat site formalni uslovi od ~len 53 od ZDDV. ako proizleguva od sodr`inata na dokumentot. so koi ne se vr{i presmetka na promet na dobra ili uslugi.

118 - (6) Liceto obvrzano za izdavawe faktura mo`e da ovlasti drugo lice da ja izdade fakturata. na pr. Izdava~kata ku}a nema pravo na odbivka na prethodniot danok. obvrznicata nema da go poseduva dejstvoto na faktura i nema da sozdade pravo na odbivka na prethodni danoci. Naveduvaweto oznaki od op{t vid koi opfa}aat grupi na razni dobra. soodvetno se raspredeluvaat vo slu~aj na posebna presmetka kon osnovnite ispolnuvawa koi se odano~uvaat so razli~na dano~na stapka. Danokot na dodadena vrednost iska`an neovlasteno vo obvrznicata ne se dolguva vo soglasnost so ~len 55 stav 1 od ZDDV. da dolguva povisok danok od onoj koj {to se dolguva spored zakonot (~len 55 stav 2 od ZDDV). Za vakvata soglasnost ne e potrebna posebna forma. Vo toj slu~aj. (8) Dokolku ne se izdade faktura vo rok od 5 rabotni dena (~l. osven ako ne se raboti za slu~aj na presmetka spored ~len 53 stav 2 re~enica 2. Dokumentot }e se smeta za obvrznica samo ako me|u izdava~ot (primatelot na ispolnuvaweto) i primatelot na obvrznicata (dano~niot obvrznik-ispolnuva~) e postignata soglasnost. vidi i poglavje 118 stav 2 od DDVU). (3) Dopolnenija ili ispravki na podatoci vo fakturi mo`e da izvr{i samo liceto koe ja izdalo fakturata. za faktura se smeta i presmetka so koja odreden dano~en obvrznik presmetuva odreden odano~iv promet koj bil izvr{en sprema nego od strana na drug dano~en obvrznik (vo natamo{niot tekst: obvrznica). dokolku istite go ovozmo`uvaat utvrduvaweto na dano~nata stapka koja treba da se primenuva (na primer alkoholni pijalaci.  ­ Principalot ja presmetuva provizijata na svojot trovski zastapnik preku obvrznica. Vo toj slu~aj. koga pokraj odano~eniot promet vo istata se naveduva i promet osloboden od danok ili promet koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV. no ne doveduva na~elno do otka`uvawe na pravoto na odbivka za primatelot na fakturata (vo vrska so toa. istoto e kaznivo spored ~len 59 stav 1 to~ka 5 i ~len 60 od ZDDV. podaroci. Podelbata se vr{i spored soodvetni karakteristiki. koj e mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV. Sporednite ispolnuvawa koi se sostaven del od dano~nata osnova (~len 17 to~ka 2 od ZDDV). Obvrznicata mora da gi sodr`i site podatoci spored ~len 53 stav 10 od ZDDV.. deka za odano~iviot promet treba da se izvr{i presmetuvawe so obvrznica. vo koja e oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. Primatelot na fakturata ne mo`e samostojno i so . tutunski proizvodi. na primer spored soodnosot na vrednostite ili te`inite. preku obvrznica. ili pak ogrevno drvo. 8 od ZDDV).. `elezni {ajki. transport i sl. Primer 1:  ­ Izdava~ka ku}a go presmetuva honorarot na avtor so obvrznica. zelen~uk). Poglavje 116 Podatoci vo fakturata (1) ^lenot 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV bara naveduvawe na koli~inata i opisot na dobroto ili uslugata. Primer 2: Izdava~ka ku}a presmetuva sprema svojot avtor. Soglasnosta mo`e da proizleguva i od dogovori ili drugi osnovi na delovnoto rabotewe. testenini. no toa ne smee da bide primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata. isto taka. odnosno od ~len 18 do 22 od DDVP. (7) Spored ~len 53 stav 2 re~enica 2 od ZDDV. ne e dovolno. 53 st. dovolno e naveduvawe na zbirni poimi voobi~aeni vo trgovijata. na primer za pakuvawe. Dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot (primatel na obvrznicata) mo`e vedna{ da se sprotivstavi na obvrznicata i na danokot na dodadena vrednost sodr`an vo nea. (2) Odredbite od ~len 52 stav 2 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV i od ~len 16 stav 4 re~enica 1 od DDVP. keramidi. vo vrska so prometot koj podle`i na odano~uvawe spored razli~ni dano~ni stapki. Vo vrska so ova. dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot nema. bidej}i negovata usluga ne se odano~uva. Avtorot ne dolguva danok na dodadena vrednost. va`at soodvetno i pri izdavaweto faktura.

000. 4 od ZDDV. Pritoa. Namesto nadomestokot za prometot na dobra ili za uslugite (~len 53 stav 10 to~ka 6 od ZDDV). Sepak. (3) Vo kone~nata faktura. kako i iznosite na danokot koj nastanal za niv. isto taka.000 . Istoto va`i i za naveduvaweto na koli~inata (obemot) na prometot koj treba da se izvr{i (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV). koe dano~niot obvrznik go dobiva pred izvr{uvawe na prometot. na koi se uka`uva vo fakturata. od koja se odzemaat celosnite ili delumnite nadomestoci.05.000 . Ako dogovornite strani edinstveno dogovorile vo koj period ili do koj moment bi trebalo da se izvr{i prometot na dobra ili uslugata. mora da bide ozna~ena kako "kone~na faktura". Ako momentot se u{te ne e utvrden. dokolku za ovoj nadomestok ili delumen iznos bile izdadeni fakturi spored ~len 53 st. dali pred izvr{uvaweto na prometot na dobra ili na uslugite se vr{elo presmetuvawe na celokupniot nadomestok ili na del od istiot. so koja dano~niot obvrznik vr{i sevkupna presmetka za izvr{eniot promet na dobra ili za izvr{enite uslugi. Od fakturite za pla}awa izvr{eni pred izvr{uvawe na prometot mora da se gleda deka so niv se vr{i presmetuvawe na avansni pla}awa. Namesto denot na prometot na dobra ili na vr{eweto na uslugata (~len 53 stav 10 to~ka 4 od ZDDV). toga{ se naveduva soodvetniot period ili moment. vo fakturata za avansno pla}awe se naveduva delumniot ili celosniot nadomestok primen pred vr{eweto na prometot. Poglavje 117 Izdavawe fakturi pri avansni pla}awa (1) Za sekoe pla}awe. primatelot na fakturata mo`e da izvr{i ispravka na neto~na adresa na fakturata.380.01 godina Nadomestok 2.119 - polno pravno dejstvo da ja promeni sodr`inata na presmetkata izdadena od nego. Primer 1: Minusirawe na poedine~nite delumni nadomestoci primeni odnapred i na danocite koi nastanuvaat za niv: Kone~na faktura Izgradba na magacin vo Skopje Priem po izgradba na 30. o~igledno proizleguvaat imeto i adresata na fakti~kiot primatel na ispolnuvaweto. mo`at da se naveduvaat i odzemaat i zbirnite iznosi na avansnite pla}awa (bruto nadomestoci) zaedno so danocite sodr`ani vo niv. dokolku od ostanatata sodr`ina na istata ili od drugi dokumenti. preku naveduvawe na predvideniot moment na prometot na dobra ili na vr{eweto na uslugata. se naveduva predvideniot moment ili kalendarskiot mesec na prometot na dobra ili na uslugite. Kone~nata faktura. Vo slu~aj na pove}e avansni pla}awa dovolno e ako se minusiraat vkupniot iznos na avansiranite delumni nadomestoci i zbirot na danoci koi nastanale za niv.Avansi DDV 380.000 Zbir Vkupna cena 2. Ova pretstavuva edinstven na~in na obezbeduvawe. da gi ispolnuvaat uslovite od ~len 53 stav 10 od ZDDV i ~len 18 do 22 od DDVP.. Namesto avansiranite celosni ili delumni nadomestoci i danoci. se minusiraat nadomestocite ili delumnite iznosi primeni pred izvr{uvawe na prometot. na pr. liceto e dol`no da izdade faktura (~len 53 stav 4 od ZDDV). e bez zna~ewe faktot. toga{ e dovolno toa da proizleguva od fakturata. Koli~inata i opisot na ispora~anoto dobro ili izvr{enata usluga (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV) mo`e da gi dava ili da gi menuva edinstveno izdava~ot na fakturata. deka primatelot na ispolnuvaweto (primatelot na fakturata) nema da go iskoristi povtorno pravoto na odbivka na prethodni danoci od fakturite za avansnite pla}awa i dopolnitelno od vkupniot iznos od kone~nata faktura. Osobeno oddelnoto iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost (~len 53 stav 10 to~ka 8 od ZDDV) mo`e da go vr{i edinstveno izdava~ot na fakturata. (2) Fakturite za avansni pla}awa mora.

000 38.01 i 02.000 114..01 godina Nadomestok 1.500.190.000 1. pri promet bez nadomestok ili po bagatelni ceni).01 Nadomestok (dano~na osnova) vkupno + DDV 19% Vkupna cena .000 1.000 .000 Primer 2: Minusirawe na vkupniot iznos na delumni nadomestoci plateni odnapred i na zbirot na danoci koi nastanuvaat za niv Kone~na faktura Isporaka i vgraduvawe na skali vo Skopje.000 .07. 53 st.000 476.03.000 denari (bez DDV). namesto nadomestokot.08. namesto nadomestokot (~len 53 stav 10 to~ka 6 od ZDDV).000 714.00 0 1.000.04. Spored ~len 20 st.se izdava faktura. Isto taka.01 i 10.09. Primer: Trgovsko dru{tvo (fabrika za mebel) registrirano spored ~len 51 od ZDDV ispora~uva sprema svojot sodru`nik.000 600.190.428.000 228. Priem po izgradba na 15.01 Ostatok za pla}awe 1.Avansi na: 07. 1 od DDVP.000 denari plus DDV.000 76.01 Ostatok za pla}awe 400.200. 1 od ZDDV).000 238. Cenata na ~inewe na mebelot (vo momentot na ovaa isporaka) iznesuva za trgovskoto dru{tvo 300.000 57.000 Vkupna cena (Zbir) 1. koj kako advokat e Isto taka. kancelariski mebel za 100.00 0 357.000 Primer 3: Minusirawe na vkupniot iznos na avansni pla}awa Kone~na faktura Isporaka i monta`a na green kotel vo Skopje Priem i monta`a na 01.04.428.785.120 - 01. da se navede vo fakturata: MKD 1.01 Ostatok za pla}awe Vo nego sodr`an DDV DDV sodr`an vo avansite Poglavje 118 Fakturi vo posebni slu~ai (1) Vo slu~aite od ~len 19 od ZDDV (na pr.000 200. dokolku prometot bil izvr{en sprema drug dano~en obvrznik i istiot pobaral izdavawe na faktura (~l.000 190.Avansi na 01.01 15. vo ovie slu~ai se naveduvaat vo fakturite vrednostite navedeni vo ~len 19 od ZDDV.000 1.registriran spored ~len 51 od ZDDV.000 DDV 228.07.000.000 190.05.00 0 285. Vo ovoj slu~aj mora.000 1.

vo koja namesto fakti~ki ispora~anato dobro se naveduva drugo dobro koe voop{to ne bilo ispora~ano od nego. 3.  ­ Vo fakturata se naveduva ovo{je. Dano~en obvrznik izdava fakturi spored ~len 53 od ZDDV so oddelno iska`an danok. (2) Dano~niot organ e dol`en da vnimava vakvite fakturi da bidat izdadeni navremeno. Vo toj slu~aj. iako kako mal pretpriema~ nema pravo na toa spored ~len 51 stav 3 od ZDDV. (2) Za "proda`ba na otvoreno" ne se smeta proda`bata na tezgi pred prodavnici.. preku ozna~uvaweto deka se raboti za avansna faktura ili preku uka`uvaweto na momentot na prometot na dobra ili na uslugata koj se nao|a vo idnina) o~igledno uka`uvaat deka se raboti za avansni fakturi. So proda`ba na otvoren prostor se izedna~uva i proda`bata preku avtomati.121 - Dano~na osnova spored ~l.000 MKD Sodru`nikot koj go steknuva mebelot mo`e potoa da odbie kako prethoden danok 57. 33 i ~l. a za negoviot sodru`nik se u{te ne nastapile rokovite na zastarenost. Primeri:  ­ Se fakturira isporaka na kancelariski aparat. 2 t. Kon ~len 54 od ZDDV Poglavje 119 Pazari i otvoreni prostori (1) Pod pazari i otvoreni prostori se podrazbiraat mesta koi se odredeni od strana na ovlasteni organi kako pazari ili mesta kade ima uslovi za promet na dobra ili uslugi na otvoreno. Istoto va`i i vo slu~ai koga namesto fakti~ki izvr{enata usluga se naveduva usluga koja voop{to ne bila izvr{ena od liceto. dodeka fakti~ki bile ispora~ani pijalaci. na primer. tuku ja izdava fakturata otkako za nego }e nastapi rokot na zastarenost na dano~niot dolg. vo toj slu~aj se odbiva pravoto na odbivka na tie prethodni danoci.000 MKD Iznos na presmetan DDV 19% 57. 19 st. . Tuka ne spa|aat fakturi koi se izdavaat pred izvr{uvawe na promet i koi spored svojata sodr`ina (na primer. Dokolku se izdade vakva faktura so protivpravna namera. dokolku se ispolneti i ostanatite uslovi spored ~l. iako ne izvr{il promet na dobra ili uslugi (na pr. 34 od ZDDV. (2) ^len 55 stav 1 od ZDDV gi opfa}a slednite slu~ai: 1. Kako proda`ba na otvoreni prostori se podrazbira i proda`bata na bileti vo sredstvata za javen prevoz i potvrdite za priem na baga` vo niv. 1 od ZDDV 300. te. vo rokot spored ~len 53 stav 8 od ZDDV. so cel da se stekne nezakonska dano~na dobivka.000 denari. 2. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV. fiktivna faktura). no i za lica koi ne se dano~ni obvrznici. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV. Kon ~len 55 od ZDDV Poglavje 120 Neovlasteno iska`uvawe na danokot (1) Odredbata od ~len 55 stav 1 od ZDDV vo vrska so neovlastenoto iska`uvawe na danok na dodadena vrednost vo faktura va`i za dano~ni obvrznici (~len 9 od ZDDV). dodeka fakti~ki bil ispora~an televizor. trgovskoto dru{tvo ne izdalo faktura so izvr{uvaweto na prometot i ne platilo DDV sprema dano~niot organ. pokraj danokot na dodadena vrednost dolguvan spored ~len 55 stav 1 od ZDDV (imeno. Vakvata zloupotreba bi mo`ela da postoi koga. protivpravno oddelno iska`aniot danok) se dolguva i danokot za fakti~ki izvr{eniot promet.

spored koj se dolguva previsoko iska`aniot DDV. Lice koe ne e dano~en obvrznik spored ~len 9 od ZDDV (na primer privatno lice ili javno-pravno telo spored ~l. {to istite }e obezbedat neposredno soznanie za vidot i obemot na predmetot na prometot. 5. 53 od ZDDV so oddelno iska`an DDV i ja stava vo deloven promet. "raboti vrz ku}a br. Tuka spa|a. Primer 3: Ispora~atel izdava faktura koja glasi na ime na soprugata koja e vrabotena vo pretprijatieto na soprugot. Davaweto neprecizni podatoci postoi koga podatocite vo fakturata ne se vo toj obem precizni i o~igledni. 10 st. 1 od ZDDV) izgotvuva faktura spored ~l. Primer 2: Fakti~ki izvr{eni grade`ni raboti se opi{uvaat edinstveno preku naveduvawe na gradili{teto (na pr. Odredbata va`i i za obvrznici vo smisla na ~len 53 stav 2 re~enica 2 od ZDDV. na primer. 4. koj e dano~en obvrznik. promet vo stranstvo ili prenosi na imot spored ~len 5 od ZDDV). proda`bata na li~no dobro. sepak.122 -  Vo fakturata se iska`uvaat "molerski raboti vo kancelariski prostorii". dano~niot organ mo`e da dozvoli izdava~ot na fakturata da izvr{i ispravka na istata so soodvetna primena na ~len 55 stav 3 od ZDDV. dodeka molerskite raboti bile fakti~ki izvr{eni vo stanot na korisnikot na uslugata. (4) Dokolku naplatata na protivpravno iska`an danok dovede do o~igleden nepraveden iznos. 3. Neovlasteno iska`aniot danok vo faktura se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. no ne i neto~no. Sepak. mora da se ograni~i na isklu~itelni slu~ai. Ispravkata na fakturata za slu~aite od ~len 55 stav 1 od ZDDV. dokolku primatelot na obvrznicata ne se sprotivstavi na poviskiot iznos na DDV (vidi poglavje 115 stav 7 od DDVU). ­ (3) Za razlika od ~len 55 stav 2 od ZDDV. Vo ovoj slu~aj ne bi bilo pravedno da se kazni ispora~atelot spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. uslov za nekaznuvaweto e sproveduvaweto ispravka na fakturata. Spored toa. iako primatelot na fakturata ne mo`e da go odbie istiot kako prethoden danok spored ~len 35 to~ka 7 od ZDDV. iska`aniot danok nema da se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. Neovlasteno iska`aniot danok vo faktura se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. ~len 55 stav 1 od ZDDV ne ja predviduva mo`nosta za ispravka na faktura. za promet koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV (na pr. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV so posebno iska`an danok na promet na dobra ili na uslugi koi ne gi izvr{il vo ramkite na negovata stopanska dejnost spored ~len 9 stav 2 od ZDDV. za promet osloboden od danok. Poglavje 121 Neto~no iska`uvawe danok Previsoko iska`an danok (~len 55 stav 2 od ZDDV) (1) Odredbata od ~len 55 stav 2 od ZDDV se odnesuva na dano~ni obvrznici koi se obvrzani za registracija ili koi se registrirale dobrovolno i koi iska`ale oddelno danok vo faktura spored ~len 53 od ZDDV za fakti~ki izvr{en promet na dobra ili za uslugi. ako bil iska`an pogolem danok od danokot dolguvan za taa cel. za odano~iv promet. iako primatelot na fakturata ne mo`e da go odbie ovoj danok kako prethoden danok. Ako opisot na dobroto ili na uslugata (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV) e daden samo neprecizno. iako ne dolguvaat danok za ovoj promet ili dolguvaat pomal danok. . 2. vo ovaa odredba spa|aat fakturi so oddelno iska`an danok: 1.. 42 spored izvr{en uvid").

Primer 1: Registriran dano~en obvrznik go presmetuva za izvr{eniot promet na dobra danokot na dodadena vrednost po stapka od 19%.900 MKD (4) Vo slu~aj na prenisko iska`an danok. iako spored ~len 29 se dolguva danok po stapka od 19%.900 denari : 1. . Vo ovoj slu~aj se primenuva soodvetno na smislata na ~len 22 stav 1 od ZDDV.900 MKD 11. dano~niot obvrznik go dolguva zakonski propi{aniot danok na dodadena vrednost.824 MKD 1.500 denari : 1. Nadomestok 10.677 MKD Primatelot na dobroto mo`e da go odbie kako prethoden danok samo iznosot na danokot iska`an vo fakturata.123 - (2) ^lenot 55 stav 2 od ZDDV va`i i vo slu~ai koga bile izdadeni pove}e fakturi za eden ist promet. vo koj liceto izdalo faktura so promenet danok.05) Ispravka na faktura: Nadomestok + 5% DDV Vkupno 11. Neophodnite ispravki se vr{at vo presmetkovniot period. Presmetan nadomestok + 5% DDV Vkupno Nadomestok (10.000 MKD + 5% DDV 500 MKD Vkupno 10. iako za istiot promet se dolguva danok samo po stapka od 5% spored ~len 30 od ZDDV. Primatelot na fakturata mora da e pismeno izvesten za ispravkata na danokot na dodadena vrednost. koristej}i ja pritoa vistinskata dano~na stapka. Primer 2: Dano~en obvrznik presmetuva za promet na dobra danok po stapka od 5%. Dano~niot obvrznik e dol`en vo toj slu~aj da go presmeta danokot od vkupniot fakturiran iznos.500 MKD Dokolku ostane neizmenet vkupniot iznos vo koregiranata faktura. Vkupen iznos (so DDV) Nadomestok (11. vistinskiot danok na dodadena vrednost bi se dobil preku presmetuvawe na iznosot od dotoga{niot fakturiran vkupen iznos.333 MKD 11.19) Od dano~niot obvrznik zakonski dolguvan DDV: 19% od 8.000 MKD 500 MKD 10.900 MKD Dokolku se namali vkupniot iznos za vi{kot na iska`an danok. I s p r a v k a n a p r e v i s o k o i s k a ` a n d a n o k (~ l e n 5 5 s t a v 2 od Z D D V) (3) ^lenot 55 stav 3 od ZDDV izri~no dozvoluva izdava~ot na fakturata da izvr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost koj bil previsoko iska`an sprema primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata.824 denari 10.500 MKD 8. Dano~niot obvrznik koj go izvr{il prometot i ja izdal fakturata go zadr`uva pravoto na ispravka na prenisko iska`aniot danok.000 MKD + 19% DDV 1. vo toj slu~aj se dobiva slednata presmetka: Nadomestok 10.333 MKD 567 MKD 11..900 MKD Vkupno 11.

Nikola Gruevski 08-9289/1 19. ..2000 godina Skopje.06.124 - MINISTER.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful