P. 1
Upatstvo Za Primena Na ZDDV-DDVU

Upatstvo Za Primena Na ZDDV-DDVU

|Views: 661|Likes:
Published by jane

More info:

Published by: jane on Nov 11, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/11/2011

pdf

text

original

-1

-

UPATSTVO ZA PRIMENA NA ZAKONOT ZA DANOKOT NA DODADENA VREDNOST

Skopje, 02.06.2000

-2-

Vrz osnova na ~len 160 od Zakonot za organite na upravata ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 40/90 i "Slu`ben vesnik na RM" broj 63/94 i 63/98), a vo vrska so ~len 64 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik" na RM broj 44/99, 59/99, 86/99 i 11/2000), ministerot za finansii donesuva UPATSTVO ZA PRIMENA NA ZAKONOT ZA DANOKOT NA DODADENA VREDNOST (DDVU) Voved Upatstvoto za primena na danokot na dodadena vrednost ( vo natamo{niot tekst: DDVU) se odnesuva na Upravata za javni prihodi i na Carinskata uprava, vo onoj del, vo koj istata e dol`na da u~estvuva vo primenata i e obvrzuva~ko za vrabotenite vo dano~nata i carinskata uprava so cel da se obezbedi edinstvena primena na propisite. Ova upatstvo obrabotuva op{ti i sporni pra{awa kako i pra{awa koi baraat tolkuvawa povrzani so odano~uvaweto na prometot vo zemjata i ne gi razrabotuva pra{awata povrzani so odano~uvaweto na uvozot kako nadle`nost na Carinskata uprava. Pokraj toa, ovoj akt sodr`i odredbi za toa, kako da se postapuva vo odredeni slu~ai so cel da se izbegne prestroga i skapa primena na odredbite, kako i so cel da se poednostavi primenata.

Kon ~len 1 od ZDDV Poglavje 1 Su{tina na danokot na dodadena vrednost (1) Danokot na dodadena vrednost voveden so odredbite od ZDDV e oblikuvan kako op{t potro{uva~ki danok (~len 1 st. 2 od ZDDV), koj se napla}a, pokraj ostanatite danoci, na potro{uva~kata. Toj se napla}a vo site fazi na proizvodstvoto i trgovijata, kako i vo celokupniot uslu`en sektor. No, preku instrumentot na odbivka na prethodniot danok reguliran vo ~len 33 do 37 od ZDDV se postignuva, odano~uvaweto vo celokupniot pretpriema~ki domen (pole na stopanskata dejnost) da ne dovede do dano~no optovaruvawe, osven ako zakonot predviduva isklu~oci (na pr. isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok za delovno potrebni izdatoci navedeni vo ~len 35). Soglasno so negovata cel, so danokot na dodadena vrednost treba da se optovari celokupnata privatna i javna krajna potro{uva~ka, kako i krajnata potro{uva~ka vo pretpriema~kiot domen koja ne e rastovarena preku odbivkata na prethodniot danok. (2) Vo odnos na negovata struktura, danokot na dodadena vrednost e vo soglasnost so na~eloto na obezbeduvawe neutralnost na poleto na konkurencijata, kako vo doma{nata, taka i vo me|unarodnata razmena na stoki i uslugi. (3) Tolkuvaweto i primenata na poedine~nite odredbi od zakonot treba da bidat vo soglasnost, vo najgolem mo`en obem, so karakterot na danokot na dodadena vrednost kako op{t potro{uva~ki danok (stav 1) i so na~eloto na neutralnost na poleto na konkurencijata na pazarot (stav 2).

-3-

Kon ~len 2 to~ka 1 od ZDDV Poglavje 2 Promet na dobra i uslugi za nadomestok (Razmena na ispolnuvawa) (1) Prometot na dobra i uslugi podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV, samo ako istiot se izvr{uva so nadomestok (vo natamo{niot tekst: razmena na ispolnuvawa). Razmenata na ispolnuvawa pretpostavuva deka postojat ispolnuva~ i primatel na dobroto ili korisnik na uslugata (vo natamo{niot tekst: primatel na ispolnuvaweto) i deka za prometot postoi protivispolnuvawe (nadomestok). Za pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa, prometot i protivispolnuvaweto mora da stojat vo me|usebna vrska. Razmenata na ispolnuvawa mo`e da nastapi samo ako prometot e naso~en kon priem na protivispolnuvawe i ako so toa se inicira sakanoto, o~ekuvanoto ili mo`noto protivispolnuvawe, taka {to na kraj }e bidat zaemno povrzani me|usebno izvr{enite ispolnuvawa. Pritoa, ne se sprotivstavuva na pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa faktot deka ne bilo ispolneto o~ekuvaweto na nadomest, deka nadomestokot stanal nevozmo`en ili deka istiot dopolnitelno se namalil. Privremenite te{kotii vo pogled na likvidnosta na dol`nikot na nadomestokot ne vlijaat vrz samiot odnos. Mo`e da postoi razmena na ispolnuvawa duri i ako odredeno protivispolnuvawe bide dobrovolno izvr{eno. Prometot i protivispolnuvaweto ne mora da bidat so ednakva vrednost. Po pravilo, nedostasuva pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa, koga odredeno dru{tvo dobiva pari~ni sredstva samo za da bide staveno vo sostojba da izvr{i ostvaruvawe na svojata op{testvena cel. (2) Prometot opfa}a se' {to mo`e da bide predmet na pravniot promet. Sepak, prometot podle`i, vo pravna smisla, na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost samo vo onoj obem, vo koj istite pretstavuvaat prometi vo ekonomska smisla, t.e. pretstavuvaat prometi kaj koi postoi sopstven ekonomski interes na toj {to pla}a, koj interes go nadminuva ~istoto pla}awe na nadomestokot. Ednostavnoto pla}awe nadomestok, a osobeno pla}aweto vo gotovo ili doznakata, ne pretstavuva promet vo ekonomska smisla. Odr`uvaweto `irosmetki, {tedni vlogovi i drugi konta, samo po sebe, ne pretstavuva promet vo ekonomska smisla od strana na klientot sprema kreditnata institucija. Vlo`uvaweto na i upravuvaweto so imoti za nadomestok pretstavuva promet vo ekonomska smisla (na pr. na upravitelot na imotot) sprema klientot. Ponudata na izvr{uvawe promet (podgotvenost za ispolnuvawe) mo`e da pretstavuva promet vo ekonomska smisla, dokolku za toa se pla}a nadomestok. (3) Razmena na ispolnuvawa ne postoi, koga se poni{tuva odreden promet na dobra, na pr. zaradi vistinski nedostatoci (vra}awe na dobroto). Pri vra}awe na dobroto po izvr{eniot promet na dobra se vr{i ispravka na danokot i na prethodniot danok spored ~len 22 stav 1 od ZDDV. Dali }e postoi vra}awe na dobra ili povraten promet na dobra koj podle`i na odano~uvawe, se ocenuva od gledna to~ka na prvobitniot primatel na dobroto, a ne od gledna to~ka na prvobitniot ispora~atel. (4) Dogovorniot ili licencniot prenos na fudbaler so pla}awe na obes{tetuvawe za prenosot pretstavuva promet vo ekonomska smisla na fudbalskiot klubprenesuva~ sprema klubot-primatel. Primer: Fudbaler, koj sklu~il dogovor so odreden fudbalski klub se osloboduva od dogovornite obvrski zaradi negov premin vo stranski fudbalski klub. Stranskiot klub pla}a obes{tetuvawe za prenosot (vo vrska so mestoto na uslugata, vidi poglavje 29 stav 26 od DDVU). (5) Iznajmuvaweto na personal za nadomestok, na pr. so nadomest na izdatocite, se vr{i na~elno vo ramkite na razmenata na ispolnuvawa. Pri osloboduvaweto na rabotnici od strana na pretpriema~ot so nadomest na izdatocite (plati, socijalni pridonesi i sl.), na pr. za potrebite na Crveniot krst, za slu`bi za pomo{ pri elementarni nepogodi, za protivpo`arnite slu`bi ili za voeni ve`bi, ne postoi razmena na ispolnuvawa.

kamatite za vtasanost i procesnite kamati se smetaat.pa duri i delumno . isto taka. obes{tetuvaweto }e se smeta za nadomestok vo ramkite na odredenata razmena na ispolnuvawa. vo toj slu~aj ne postoi zgolemuvawe na nadomestokot. koi se pla}aat zaradi neispolnuvawe ili nesoodvetno ispolnuvawe na dogovori. Istoto va`i i vo slu~ai koga pobaruvaweto vo forma na otpremnina vtasuva so smrtta na trgovskiot zastapnik. ne pretstavuva nadomestok za odredeniot promet na dobra. eden od firmata sprema A. B mu go nadomestuva na A iznosot od fakturata. Pritoa. Nasproti toa. Istoto va`i i koga proizvoditelot mu gi nadomestuva na trgovecot materijalnite tro{oci i tro{ocite za plati nastanati kako posledica na otstranuvaweto na {tetata. ne doa|a do promena na nadomestokot. vo toj slu~aj ne se raboti za del od nadomestok za odreden promet. Stvarniot nadomestok na {teta postoi osobeno vo slu~aite na otstranuvawe na posledicite od {tetata od strana na o{tetuva~ot ili od nego zadol`en samostoen pomo{nik vo ispolnuvaweto. . Ako primatelot na ispolnuvaweto e dol`en da plati dogovorni penali sprema dano~niot obvrznikispolnuva~. bez poseben nalog daden od liceto zadol`eno za nadomestuvaweto. Zateznite kamati. tuku za nadomest na {teta. koga obes{tetuvaweto pretstavuva fakti~ko . Dadeni se dva prometa. Nadomestokot na {teta ne se vr{i zatoa {to ispolnuva~ot primil odreden promet. za koi ima obvrska na garancija sprema kupuva~ot. pri pla}awe na pari~no obes{tetuvawe od strana na o{tetuva~ot. vo toj slu~aj ne postoi namaluvawe na nadomestokot. (7) Ako odreden trgovec izvr{i otstranuvawe na nedostatoci vrz dobra kupeni kaj nego. imaat karakter na obes{tetuvawe. tuku obes{tetuvawe. Istoto va`i i za taksi ili tro{oci za opomena koi gi napla}a odreden dano~en obvrznik od svoite zadocneti pla}a~i. tuku zatoa {to e dol`en spored zakonot ili dogovorot da ja priznae {tetata i nejzinite posledici. Ako dano~niot obvrznik-ispolnuva~ gi plati dogovornite penali sprema primatelot na ispolnuvaweto. Nadomestuvaweto na iznosot od fakturata od B sprema A pretstavuva nadomestok. O{tetuva~ot B go zadol`uva A da ja otstrani {tetata. (6) Pari~niot iznos koj go dobiva prodava~ot kako zamena vrz osnova na kreditno osiguruvawe na ispora~ana stoka. vo toj slu~aj postoi nadomestok na {teta. nadomestokot na {teta ne postoi. za obes{tetuvawa. tuku nadomestok za ispolnuvaweto platen od principalot za steknatite imotni prednosti koi nastanale so vr{eweto na dejnosta kako trgovski zastapnik. (2) Dogovornite penali. pri otstranuvawe na {tetata od strana na o{tetenoto lice ili na treto lice po negovo zadol`enie. a vtor promet od A sprema B. Primer: Liceto A do`ivuva soobra}ajna nesre}a so zna~itelna o{teta na negovoto vozilo. vo toj slu~aj vakvoto pla}awe ne pretstavuva obes{tetuvawe.protivispolnuvawe za odreden promet na dobra ili na uslugi.-4- Poglavje 3 Nepostoewe na razmena na ispolnuvawa Nadomestok na {teta (1) Kaj vistinskiot nadomestok na {teta nedostasuva razmenata na ispolnuvawa. (4) Koga principalot mu pla}a otpremnina na svojot trgovski zastapnik vo slu~aj na prestanok na me|usebniot dogovor. (3) Koga na odreden dano~en obvrznik mu se ispla}aat tro{ocite od sudska postapka od sprotivnata strana na sporot. A dava nalog na firma za popravka na vozila za otstranuvawe na {tetata. (5) Obes{tetuvawata sprema zakupodavecot ili zakupoprima~ot za predvremenoto napu{tawe na iznajmenite prostorii ili za ukinuvawe na tekovniot dogovor za zakup ne pretstavuvaat nadomestok na {teta. Ako samoto o{teteno lice ja otstrani samostojno nemu pri~inetata {teta po nalog na o{tetuva~ot. tuku nadomestok za odreden promet.

taka i sodru`nikot. Istovremeno.-5- (8) Vo slu~aj na predvremeno okon~uvawe na dogovor za lizing. a ne za nadomestok. (10) Fakti~ki. Ispolnuva~ ili primatel na ispolnuvaweto mo`e da bide kako dru{tvoto. Delot od pridonesite koj otpa|a na prometite koi podle`at na odano~uvawe se izedna~uva so dano~nata osnova koja se utvrduva spored ~len 19 stav 2 to~ka 1. sepak. a delumno na zaedni~kite potrebi na ~lenovite. Poglavje 4 Razmena na ispolnuvawa kaj trgovski dru{tva i drugi zdru`uvawa na lica Op{to (1) Ako odredeno trgovsko dru{tvo ili drugo zdru`uvawe na lica (vo natamo{niot tekst: dru{tvo) vr{i prometi koi se vo zaedni~ki interes na site sodru`nici i ako dru{tvoto napla}a sodru`ni~ki pridonesi za ispolnuvaweto. Ottuka. Primer 2: Sodru`nikot B mu dava na sopstvenoto dru{tvo pozajmica i dobiva za istata kamata. nasproti toa. (11) Dokolku odredeno zdru`enie vr{i prometi koi slu`at delumno za pokrivawe na poedine~nite potrebi. Sepak. (2) Postoi razmena na ispolnuvawa me|u sodru`nik i dru{tvo vo koe liceto ima udel. prihodi. zdru`enieto vr{i promet koj slu`i za namiruvawe na poedine~nite potrebi na sekoj od ~lenovite i ako za istoto napla}a pridonesi soodvetno na fakti~koto ili pretpostavenoto koristewe na dejnosta na zdru`enieto. Besplatniot promet na dru{tva sprema nivnite sodru`nici se opfa}a so primena na ~len 3 stav 3 to~ka 2 i ~len 6 stav 3 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 13 od DDVU ). povrzano so stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV. Ako. na primer spored starost. iznajmi. me|u dru{tvoto i negovite sodru`nici mo`e da dojde i do razmena na ispolnuvawa. Pritoa e bez zna~ewe pra{aweto. Ednakvosta ili ednakvoto merilo. Ednakvosta postoi i koga pridonesite se napla}aat spored karakteristika edinstvena za site ~lenovi ili koga visinata na pridonesite se utvrduva spored li~nite osobini na ~lenovite. ~lenarini postojat koga pridonesite se ednakvo golemi ili koga istite se presmetuvaat spored merilo koe va`i podednakvo za site ~lenovi. vlo`i (vlo`uvawe vo stvari) ili }e ja vlo`i negovata namena (vlo`uvawe na namena). Tuka ne e dogovoren poseben nadomestok za vlo`uvaweto (nema razmena na ispolnuvawa). status. imotna sostojba. ne se odlu~uva~ki sami po sebe za ocenuvawe na postoeweto na fakti~ki ~lenarini. Vo sekoj od slu~aite postoi poseben dogovor za pla}awe nadomestok (razmena na ispolnuvawa). vo toj slu~aj nedostasuva razmenata na ispolnuvawa so poedine~nite sodru`nici. Sodru`ni~ki pridones bi postoel vo slu~aj koga sodru`nikot dava odreden pridones koj mu se nadomestuva so u~estvo vo dobivkata i vo zagubata. ^lenarini kaj zdru`enija (9) Ako odredeno zdru`enie vr{i promet koj slu`i za zaedni~kite potrebi na site ~lenovi i ako za toa zdru`enieto napla}a (fakti~ki) ~lenarini. vo toj slu~aj ~lenarinite se delat na nadomestoci i fakti~ki ~lenarini. dogovorno utvrdenite pla}awa koi treba u{te da se izvr{at se smetaat za obes{tetuvawe. toj mu iznajmuva na dru{tvoto proizvodstveni ma{ini za odredena zakupnina. . vo toj slu~aj nedostasuva razmenata na ispolnuvawa so poedine~nite ~lenovi. vo toj slu~aj postoi razmena na ispolnuvawa. dali prometot ima za svoja osnova postoewe na odredena statutarna obvrska. sodru`nikot mo`e da izbira dali odredenoto dobro }e go otu|i. promet. Vlogovite se vra}aat so u~estvo vo dobivkata ili vo zagubata. Primer 1: Sodru`nikot A vlo`uva vo dru{tvoto pari (vlo`uvawe vo pari) i stvari (vlo`uvawe vo stvari). dokolku sodru`nikot vr{i odreden promet za poseben nadomestok.

Tuka se raboti za usluga izvr{ena vo ramkite na stopanskata dejnost koja nema da podle`i na odano~uvawe zaradi nepostoewe na nadomestok. Razmena na ispolnuvawa mo`e da postoi i vo slu~ai koga voziloto go koristi isklu~ivo samiot sodru`nik. Samiot sodru`nik dejstvuva kako dano~en obvrznik. b) Sodru`nikot go stava na raspolagawe dobroto bez nadomestok. toj ima edinstveno pravo na u~estvo vo dobivkata spored statutot ili osnova~kiot dogovor (vlo`uvawe na namena). nitu sodru`nikot imaat pravo da izvr{at odbivka na danokot na dodadena vrednost koj bil iska`an vo fakturata pri steknuvaweto na dobroto. Kaj davaweto na koristewe se raboti za promet izvr{en vo ramkite na poleto na stopanskata dejnost koe podle`i na odano~uvawe. sodru`nikot mo`e da go odbie kako prethoden danok danokot na dodadena vrednost iska`an vo fakturata za nabavkata na dobroto staveno na raspolagawe. . 1. na~elno. Sodru`nikot dejstvuva edinstveno kako sodru`nik. b) Sodru`nikot go stava dobroto besplatno na raspolagawe. Primer 5: Grade`en pretpriema~ e ~len na rabotna zadruga i istoto stava besplatno na raspolagawe svoi grade`ni ma{ini (vlo`uvawe na namena). slobodno da odlu~uva za toa. vo koe svojstvo }e stane aktivno za dru{tvoto. dali sodru`nicite dejstvuvale samo vo svojstvo na sodru`nici ili se i samite dano~ni obvrznici i dali stavaweto na raspolagawe bilo izvr{eno so nadomestok ili bez nego. Besplatnoto stavawe na raspolagawe na grade`nite ma{ini sprema dru{tvoto nema da pretstavuva besplatna usluga od strana na sodru`nikot vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. 2. Primer 3: Sodru`nikot na trgovsko dru{tvo steknuva za svoja smetka tovarno vozilo koe go registrira na svoe ime i koe go stava na raspolagawe vo poln obem na dru{tvoto. na primer fiksna zakupnina ili iznos koj zavisi od fakti~koto koristewe na voziloto. Ako dobroto se stava na raspolagawe od nedelovni pri~ini. vo toj slu~aj na stranata na sodru`nikot postoi usluga koja podle`i na odano~uvawe vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Sodru`nikot ne dobiva poseben nadomestok za toa. a) Sodru`nikot go stava dobroto na raspolagawe za nadomestok. So prenosot na pravoto na koristewe na voziloto od strana na dru{tvoto. samiot sodru`nik stanuva dano~en obvrznik. pri davaweto na koristewe na dobra na semejni dru{tva. Sodru`nikot steknuva dobro koe go stava na raspolagawe za koristewe od strana na dru{tvoto.-6- Poedine~ni slu~ai (3) Pra{aweto na stavawe na raspolagawe na dobra od strana na sodru`nicite na dru{tvoto vo koe tie imaat udeli se razgleduva vo zavisnost od toa. Sodru`nikot mo`e. dokolku za vakvoto dejstvuvawe bile odlu~uva~ki delovnite motivi. vo toj pogled liceto ne dejstvuva kako dano~en obvrznik. Toj mu dava na koristewe na dru{tvoto dobro koe pretstavuva sostaven del od imotot koj e podreden na stopanskata dejnost na sodru`nikot. Toa mo`e da bide slu~aj. Nadomestokot se sostoi vo posebniot iznos koj go pla}a dru{tvoto. Dru{tvoto mu pla}a na sodru`nikot poseben nadomestok za koristeweto na tovarnoto vozilo. na primer. Kako vo slu~aite na stavaweto na raspolagawe so nadomestok taka i kaj besplatnoto stavawe na raspolagawe. Ako sodru`nikot go stava dobroto besplatno na raspolagawe na dru{tvoto. Primer 4: Sodru`nikot na trgovsko dru{tvo steknuva za svoja smetka tovarno vozilo koe go registrira na svoe ime i koe go stava vo poln obem na raspolagawe vo dru{tvoto. Nitu dru{tvoto. a) Sodru`nikot go stava dobroto na raspolagawe za nadomestok.

Pritoa. 6. Davawa od vakov vid postojat koga delovno motiviranite merki imaat za posledica namiruvawe na li~nite potrebi na rabotnikot. {to e vo nadle`nost na rabotodavecot. vidi poglavje 34 stavovi 1. stavaweto na raspolagawe na prostori za parking na imotot na pretprijatieto. dano~natata osnova se utvrduva spored ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (vo vrska so toa. . medicinskata nega i preventivniot lekarski pregled na vrabotenite. 2. duri i ako istite se vr{at bez nadomestok. Isto taka. Pritoa e nebitno dali vraboteniot go pla}a posebno nadomestokot sprema dano~niot obvrznik ili dano~niot obvrznik go zadr`uva soodvetniot iznos od pari~nata naemnina. t. no po namaleni ceni od voobi~aenite. koga vraboteniot se anga`ira na rabota vo mesta nadvor od `iveali{teto ili prestojuvali{teto. Za davawa bez nadomestok. tuku namaluvawe na cenata.000 denari po vraboten godi{no. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. po pravilo.e. 7. vo toj slu~aj. dano~nata osnova se utvrduva spored ~len 19 stav 2 to~ka 3 od ZDDV (vo vrska so toa. podobruvaweto na rabotnite uslovi. se pretpostavuva. obezbeduvaweto sobi za no}evawe. koga merkata e povrzana so oblikuvaweto na tekot na rabotata. za {to rabotnikot dava kako protivispolnuvawe del od svojot trud. Davawa sprema vrabotenite so prete`no deloven int eres (4) Davawata sprema vrabotenite.-7- Poglavje 5 Davawe na dobra i na uslugi sprema vrabotenite Davawa so nadomestok (1) Ako dano~niot obvrznik (rabotodavec) im dade na svoite vraboteni kako nadomestok za izvr{enite raboti i plata vo natura pokraj voobi~aenata plata. 5. obezbeduvaweto na smestuvawa vo gradinki na pretprijatieto. Tuka osobeno spa|aat: 1. Vo odnos na davawata po namaleni ceni od voobi~aenite.i prometot sprema otpu{teni rabotnici. Davawa bez nadomestok (3) Davaweto na dobra (stvarni davawa) i vr{eweto na uslugi sprema vrabotenite za nivni li~ni potrebi podle`at na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 i ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Davaweto mora da bide izvr{eno za privatni potrebi na vrabotenite. stavaweto na raspolagawe na rabotni sredstva i rabotna obleka. (2) Spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. predmet na odano~uvawe pretstavuva i prometot na dobra ili na uslugi koi dano~niot obvrznik gi vr{i sprema svoite vraboteni ili sprema na niv bliski lica vrz osnova na rabotniot odnos. ne podle`at na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost. vidi poglavje 35 od DDVU). dano~niot obvrznik vr{i promet so nadomestok vo smisla na ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. kako i na prostorii za tu{irawe i kapewe za site vraboteni. so posebno presmetan nadomestok. Davawata pri delovni manifestacii vo visina do 3. no ovaa posledica bila vo senka na delovno motiviranite merki. 4. 3. kako i prometot sprema lica na obuka pretstavuvaat predmet na odano~uvawe. so vakvoto davawe na dobra (isporaka) ili izvr{uvawe na usluga. obukata i doobukata. potrebi koi ne se povrzani so rabotniot odnos. se poa|a od pretpostavkata na postoewe promet so nadomestok. ako dano~niot obvrznik ima za izvr{eniot promet sprema poedine~niot rabotnik neposredno pravo na pari~no pla}awe ili na drugo protivispolnuvawe vo pari~na vrednost koe ne se sostoi vo vlo`uvawe trud. 3 i 4 od DDVU). na primer obezbeduvaweto na prostorii za odmor i rekreacija. vrz osnova na porane{en raboten odnos. 8. Ovaa situacija. koi se posledica prete`no na delovniot interes na rabotodavecot. Odobruvaweto rabat od strana na dano~niot obvrznik pri kupuvaweto stoki od strana na negovite sorabotnici ne pretstavuva promet so nadomestok.

nema da pretstavuva promet na dobra. Spored toa. mo`at da pretstavuvaat sekoj oddelno za sebe samostoen predmet na prometot i predmet koj e odvoen za sebe nasproti zemji{teto. kako na primer posevot. Prenos na pravoto na raspolagawe (2) Pod poimot na prenos na pravoto na raspolagawe se podrazbira prenosot na ekonomskata supstanca na dobro od ispolnuva~ot sprema primatelot na dobroto. seto toa prete`no vo deloven interes za povolno ureduvawe na tekot na rabotata i ~ija vrednost ne nadminuva 1. Prenosot na pravoto na raspolagawe pretstavuva dejstvie od prete`no fakti~ka priroda. koja ekonomski se smeta za drugo dobro na pravniot promet namesto zbirot na poedine~nite dobra. Vo pravoto.500 denari. istoto e povrzano so gra|ansko-pravniot prenos na sopstvenosta. knigi ili audio-materijali koi mu se davaat na vraboteniot ili na nemu blisko lice po odreden li~en povod.500 denari vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. koj bil kone~no izvr{en od strana na u~esnicite na prometot i za koj iska`ale volja stranite na prometot. a koi voobi~aeno se razmenuvaat vo op{testvenoto sekojdnevie i koi ne doveduvaat do zna~itelna imotna prednost za vraboteniot. prehranbeni proizvodi. Nasproti toa.-8- 9. Spored toa. Nesobranite zemji{ni proizvodi. tuku usluga. Primatelot na dobroto mora da e fakti~ki vo sostojba da go koristi dobroto kako sopstvenik i da mo`e istoto da go otu|uva. Za podaroci kako izraz na vnimanie se smetaat i pijalaci i drugi prehranbeni proizvodi koi rabotodavecot gi stava na raspolagawe za besplatna konsumacija vo pretprijatieto od strana na negovite rabotnici. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. Istoto va`i i za jadewa koi rabotodavecot im gi stava besplatno na raspolagawe na vrabotenite po povod i vo tekot na odreden vonreden raboten anga`man. Zbirna stvar pretstavuva opfa}awe na pove}e samostojni predmeti vo edna edinstvena celina. prenosot na sopstvenost kako obezbeduvawe (zalog) i 2. . na primer cve}iwa. Naplata preku proda`ba na tu|i stvari (3) Za prenos na pravoto na raspolagawe ne se smeta: 1. koga odredeno dobro se prodava i se prenesuva so zadr{ka na pravoto na sopstvenost. na primer za vreme na vonreden deloven sostanok ili sednica. `ivotni. no toa ne mora vo sekoj slu~aj da bide povrzano so nego. odobrenata podgotvenost za prenos na pravoto na raspolagawe so nadomest. besplatniot organiziran prevoz za vrabotenite od nivnoto `iveali{te ili prestojuvali{te do rabotnoto mesto so prete`en deloven motiv na rabotodavecot za obezbeduvawe na istiot. za podaroci kako izraz na vnimanie se smetaat povremenite davawa na dobra vo visina do 1. (5) Kaj podarocite dadeni kako izraz na vnimanie mo`e da se vr{i neodano~uvawe od pri~ini na administrativno poednostavuvawe. prakti~na vrednost) ili na klientelata. Za podaroci kako izraz na vnimanie va`at davawa na rabotodavecot koi mo`at da se smetaat za podaroci spored nivniot vid i nivnata vrednost. Za promet na dobra se smeta i slu~ajot. Kon ~len 3 do 8 od ZDDV Poglavje 6 Promet na dobra Dobra (1) Dobra vo smisla na ~len 3 stav 1 od ZDDV se materijalni dobra (stvari. Za promet na dobra se smeta i prenosot na vrednosta na firmata (delovna. kako i zbirni stvari). prenosot na prava pretstavuva usluga (poglavje 7 od DDVU). pravata ne pretstavuvaat dobra koi mo`at da se prenesuvaat vo ramkite na prometot na dobra. delovno-pravnata konfiskacija na dobro. Tuka pripa|aat i ekonomski dobra koi vo ekonomskiot promet se smetaat za materijalni stvari (~len 3 stav 2 to~ka 1 od ZDDV).

stavaweto na raspolagawe na proektantski crte`i i planovi za tehni~ki grade`ni proekti. Kako obezbeduvawe na kredit toj dava na zalog odredeno dobro od negovoto pretprijatie na kreditniot institut B. na (4) Ako se vr{i javno naddavawe ili slobodna proda`ba na odredena stvar vo ramkite na postapka na prisilna naplata od strana na sudski izvr{itel ili na drug dr`aven organ na prisilna naplata. prenosot na vesti za nivno objavuvawe.n. A go ispora~uva dobroto na B. 3. a B go ispora~uva istoto na V. na primer: 1. zanaet~iski uslugi bez zna~itelno vlo`uvawe materijal. 6. trpewe (iznajmuvawe ili davawe pod zakup na imot ili na podvi`no dobro. posreduvawe). Uslugite mo`at da se sostojat od storuvawe (pravno sovetuvawe. ili 2. 5. Dva prometa postojat i vo slu~aite. stav 2 to~ka 2 od ZDDV). 2. tuku vo tie slu~ai se raboti za promet na dobra od strana na dol`nikot neposredno sprema steknuva~ot na dobroto. se vr{i naplata na obezbeduvaweto od strana na davatelot obezbeduvaweto vo ime na primatelot na obezbeduvaweto. B go prodava dobroto koe mu e dadeno kako obezbeduvawe na na~in. zalogoprima~ot prodava stvari kaj koi izminal rokot na ra~na zaloga.u~estva. toga{ vo tie slu~ai ne postoi promet na dobra od strana na dol`nikot sprema javno-pravnoto telo vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV kon koe pripa|a organot na prisilna naplata i istovremeno nema da postoi promet na dobra od strana na dadeniot organ sprema steknuva~ot na dobroto. prenosot na idealni udeli vo sopstvenost . Poglavje 7 Uslugi Poim (1) Za usluga se smeta sekoja aktivnost koja ne pretstavuva promet na dobra vo smisla na ~len 3 od ZDDV (~len 6. stavaweto na raspolagawe na fotografii za reklamni celi. zdobivaweto so pravoto na koristewe ili so nasledeno pravo na gradba. primatelot na obezbeduvaweto go steknuva pravoto na raspolagawe vrz imotot daden kako obezbeduvawe. kako i obezbeduvaweto na neza{titeni iskustva i tehni~ki znaewa. . prevoz. stavaweto na raspolagawe na nestandardiziran softver koj e izgotven specijalno spored barawata na korisnikot ili na postoen softver spored individualnite potrebi na korisnikot. najnovi softverski dopolnenija (Updates) se smeta za usluga. prenosot na stadarden ili individualen softver po elektronski pat (na pr. proda`bata na standarden softver i na t. Razgrani~uvawe me|u prometot na dobra i uslugite (2) Ako odreden edinstven promet sodr`i kako elementi na promet na dobra. tretmanot kako promet na dobra ili na uslugi }e zavisi od ekonomskiot karakter na prometot. Uslugi se. odobruvaweto pozajmici) ili nestoruvawe (otka`uvawe od pravoto na konkurencija na pazarot). preku internet). Primer: Dano~niot obrznik A e zanaet~ija.-9- Pri prenosot na imot kako obezbeduvawe (zalog). Naplatata preku dobrata preneseni kako obezbeduvawe doveduva do dva prometa i toa do eden promet na dobra izvr{en od davatelot na obezbeduvaweto sprema primatelot na istoto i do promet na dobra od primatelot na obezbeduvaweto sprema steknuva~ot. {to istoto go otu|uva sprema V. 4. taka i elementi na usluga. Pritoa se zema predvid voljata na dogovornite strani. koga: 1. Vo momentot na otu|uvaweto nastanuvaat dva prometa. Po istek na edna godina A stanuva plate`no nesposoben. duri vo momentot vo koj istiot }e go iskoristi pravoto na naplata na svoite pobaruvawa preku obezbeduvaweto.

od gledna to~ka na DDV-pravoto. Faktot. Edinstveniot ekonomski proces ne mo`e od gledna to~ka na DDV-pravoto da se deli na pove}e prometi. Predmet na sporedniot promet mo`e da bide kako eden nesamostoen promet na dobra. Prometot. na~elno. nasproti toa. Odlu~uva~ki faktor. 12. 8. proizvodstvoto na fotokopii. ne e dovolen za toa istite da se smetaat za edna celina od gledna to~ka na DDV-pravoto. pritoa igra ekonomskata sodr`ina na izvr{enite prometi. prometot }e se smeta za promet na (isporaka na delo). prenosot na izdava~ki prava. 9. stavaweto na raspolagawe na filmovi podgotveni za emituvawe od strana na proizvoditel na filmovi kako proizvodstvo po nalog. da se razgleduvaat kako edinstven ekonomski proces.. da mora. vo toj slu~aj mo`e da postoi promet koj spored svoite efekti odgovara na proda`bata na rati i koj }e pretstavuva promet na dobra. Istoto va`i i vo slu~ai koga primatelot na prometot }e izrazi soglasnost sprema vr{itelot na prometot za vakvata podelba na prometot. stavaweto na raspolagawe na fotografii za objavuvawe od strana na izdava~ki ku}i. 10. taka i edna nesamostojna usluga.10 - 7. Na~eloto na edinstvoto na prometot doveduva do toa. }e se smeta za sporeden promet kon odreden osnoven promet. (2) Procesite koi pripa|aat zaedno ne mo`at da se smetaat za edinstven promet zaradi toa {to istite slu`at za postignuvawe na edna edinstvena ekonomska cel. ako istiot e vo tesna vrska so nego vo smisla na negovo ekonomski opravdano dopolnuvawe i ako istiot nastanuva po voobi~aeniot redosled. Promet na dobra postoi i vo slu~ai koga predmetot na lizingot ekonomski mu pripa|a na primatelot na lizingot. No. ako od kopiite se sozdavaat novi predmeti (knigi. Dogovor za zakup so pravo na kupoproda`ba. ako istiot e sporeden vo sporedba so osnovniot promet. dokolku istite pripa|aat ekonomski zaedno i dokolku mo`at da se smetaat za edna nedeliva celina. Obezbeduvaweto na ofset-filmovi koi mo`at da se koristat neposredno za pe~atewe na reklamni materijali vo ramkite na postapkata na ofset-pe~at. kako i za primenata na propisite za osloboduvawe od danok i za primena na dano~nata stapka. Ako dobrata se prenesuvaat vo ramkite na postapkata na lizing. bro{uri) i ako im se prenesuva pravoto na raspolagawe na primatelite na ovie dobra. sudbinata na osnovniot promet (~len 8 ZDDV). ima posebno zna~ewe za odreduvaweto na mestoto i vremeto na prometot. Ova va`i vo slu~ai koga za sporedniot promet se bara i se pla}a poseben nadomestok. . vo toj slu~aj predavaweto na dobroto od strana na davatelot sprema primatelot na lizingot }e pretstavuva promet na dobra vo zavisnost od uslovite od ~len 3 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. 11. pove}e procesi koi gra|ansko-pravno se smetaat za samostojni i se razgleduvaat poedine~no sekoj za sebe. prenosot na  know­how i na rezultati od ispituvawa na javnoto mislewe na poleto na istra`uvaweto na pazarot. lizing (3) Ako dogovornite elementi kaj dogovorot za zakup so pravo na kupoproda`ba otstapuvaat bitno od onie elementi koi se voobi~aeni vo slu~ajot na ednostavnoto prenesuvawe na pravoto na koristewe. otu|uvaweto na skici na modeli. (3) Sporednite prometi ja delat. od gledna to~ka na dano~noto pravo. Poglavje 8 Edinstvenost na prometot (1) Pra{aweto dali postoi eden edinstven promet ili pove}e samostojni prometi koi treba da se razgleduvaat odvoeno. pretstavuva promet na dobra. deka poedine~nite prometi imaat za svoja gra|ansko-pravna osnova sklu~uvawe na eden edinstven dogovor i {to za niv se pla}a eden sevkupen nadomestok.

na~elno se utvrduva vrz osnova na gra|ansko-pravnite odnosi me|u u~esnicite. i ako izvr{i presmetuvawe so zastapuvanoto lice vo pogled na pla}awata primeni za prometot na dobra ili za izvr{enite uslugi. deka toj stapuva vo neposredni pravni odnosi so treto lice. Istoto va`i i vo slu~ai. nasproti toa.. vo svoe ime i za tu|a smetka (komisionen promet). vo tu|o ime i za tu|a smetka (posredni~ki promet). natovar i istovar. koga so deluvaweto vo tu|o ime u~esnicite go vr{at zatskrieno. prevoz i osiguruvawe na dobroto (poglavje 30 stav 5 od DDVU). Sopstven promet (2) Ako vr{itelot na prometot na dobro ili na uslugata deluva vo svoe ime i za svoja smetka. Posredni~ki promet (3) Ako. a ne zastapenoto lice (nepravo posredni{tvo. tuku i za smetka na zastapenoto lice (vidi Isto taka. taka {to prometot na dobroto ili izvr{uvaweto na uslugata go vr{i zastapnikot kako negov sopstven promet. prometot go vr{i zastapnik (posrednik) vo tu|o ime i za tu|a smetka (toj samo fakti~ki go realizira prometot). Zastapnikot vr{i posredni~ki promet sprema principalot. Ocenuvaweto na pra{aweto. Istoto va`i soodvetno i za posreduvaweto vo vr{eweto uslugi. Koga sprema zastapnikot se vr{at pla}awa za prometot na dobra ili za uslugata. Primer 1: Zastapnik vr{i proda`ba na odredena stoka vo ime i za smetka na principalot. posredni~ki promet postoi. Toj e dol`en da go odano~i celokupniot nadomestok od proda`bata.11 - Sporeden promet za isporaka na dobro (promet) mo`e spored ~len 17. posredni~ki promet. (4) Od dano~no-pravna gledna to~ka. ova nema da va`i vo slu~ai. samo ako posrednikot i' gi soop{ti na dogovornata strana imeto i adresata na liceto zastapuvano od nego. koi prodavaat stoki vo sopstven proda`en objekt (tuka se vbrojuvaat i iznajmeni delovni prostorii). Posredni~kiot promet }e se priznae. toj vr{i sopstven promet (sopstven promet na dobra ili uslugi). se smetaat za samostojni trgovci od gledna to~ka na danokot na dodadena vrednost. kako i vo tu|o ime i za svoja smetka (nepravo posredni{tvo). neophodno e zastapnikot da ne deluva samo vo ime. Proda`bata na stokata se zasmetuva kon principalot kako negov sopstven promet. komisionen promet. vo toj slu~aj. Sepak. vidi stav 10 od ova poglavje). stav 2 od ZDDV da bide pakuvawe. koga e prepoznatlivo deka zastapnikot (posrednikot) go izvr{il prometot na dobra ili uslugata vo ime na zastapenoto lice. Polavje 9 Sopstven promet. od gra|ansko-pravna i dano~no-pravna gledna to~ka prometot se podreduva kon zastapuvanoto lice (principalot). Imatelot na . nepravo posredni{tvo (1) Prometot na dobra i uslugite mo`at da se vr{at vo svoe ime i za svoja smetka (sopstven promet). Proda`ba vo sopstven proda`en objekt (5) Imateli na proda`ni objekti. zaradi ograni~uvawe na nadomestokot na posredni~kata provizija. Na primatelot na ispolnuvaweto mora pri sklu~uvaweto na zdelkata da mu e poznato spored okolnostite na slu~ajot. Prometot na dobra se smeta za izvr{en od strana na zastapuvanoto lice (~len 4 stav 3 od ZDDV). Nadomestokot za posredni~kiot promet se ograni~uva na posredni~kata provizija.~len 18 to~ka 3 od ZDDV). Toj e dol`en da ja odano~i samo posredni~kata provizija. koga liceto kako glaven pretpriema~ se poslu`uva so samostoen pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~) koj svojot promet go vr{i sprema nego (vidi poglavje 15 od DDVU). koj vo ovie slu~ai vr{i promet na dobra ili uslugi (kako dano~en obvrznik). Zastapnikot vr{i posredni~ki promet (usluga) sprema zastapuvanoto lice.

Kaj nabavniot komision nastanuva eden promet na dobra so predavaweto na dobroto od prodava~ot na komisionerot. t. (9) Ako odredeno lice vr{i usluga vo svoe ime i za tu|a smetka (uslu`en komision). toj dobiva od A provizija od 10% od proda`nata cena.. cve}iwa. od koe toj go nabavuva dobroto i primatelot na istoto se vospostavat neposredni pravni odnosi. Liceto se izedna~uva so samostojniot trgovec ili samostojniot vr{itel na uslugi. deka B ja primil prevoznata usluga od V i samiot izvr{il prevozna usluga sprema A. Primer 4: Rabotilnica za slepi lica mu ovozmo`uva na odreden dano~en obvrznik da vr{i promet na nivnite dobra vo nivno ime. Prometot na dobrata mu se pripi{uva na dano~niot obvrznik kako negov sopstven promet.. Interniot odnos me|u imatelot na proda`niot objekt i negoviot deloven partner. spisanija itn. no za negova smetka. a ne samo negovata provizija. B nastapuva kako proda`en komisioner vo svoe ime i za smetka na A. koj ja stava stokata na raspolagawe. ne se pravi razlika me|u slu~aite. kako i vr{eweto uslugi vo svoe ime i za tu|a smetka (~len 7 stav 2 od ZDDV). B e dol`en da go odano~i celokupniot nadomestok. }e se smeta deka izvr{ilo sopstven promet. Postojat dva prometa. (6) Na~elata vo vrska so proda`bata vo sopstven proda`en objekt ne va`at za proda`bata na stoki. Biten e nadvore{niot odnos. odredeno lice vr{i promet na dobra ili uslugi vo tu|o ime. se smeta deka liceto ja primilo i izvr{ilo uslugata vo smisla na ~len 7 stav 2 od ZDDV. koi nastapuvaat kako vr{iteli na promet vo svoe ime i za tu|a smetka. Primer 3: Dostavuva~ot A go zadol`uva {pediterot B da izvr{i prevoz na stoka do liceto G. Primer 2: Liceto B prodava po komitentski nalog sliki od odredena zbirka na razni kupuva~i.e. no vo stvarnost za svoja smetka (neprav posrednik). Komisionen promet (7) Lica. se smeta deka vr{at sopstven promet. se dozvoluva kaj proda`niot komision za moment na prometot na komitentot sprema komisionerot da va`i momentot na isporakata na komisionoto dobro sprema primatelot na istoto. Zaradi izbegnuvawe na prakti~ni te{kotii. na pr. kako i vtor promet so predavaweto na dobroto od strana na komisionerot sprema komitentot. Se smeta. koi gi nudat vo ugostitelskite objekti vrabotenite na drug dano~en obvrznik. (8) Kaj proda`niot komision nastanuva eden promet na dobra so predavaweto na dobroto na zadol`enoto lice (komisionerot) od strana na principalot (komitentot). Za taa cel. Rabotilnicata za slepi lica vr{i usluga (odobruvawe na promet) sprema dano~niot obvrznik. nasproti toa.12 - proda`en objekt mo`e da bide posrednik samo ako me|u liceto. vo koi posrednikot vr{i usluga vo svoe ime i za svoja smetka (stav 2 od ova poglavje). B go zadol`uva prevoznikot V da go izvr{i prevozot do G vo svoe ime i za smetka na A. kako i vtor promet so predavaweto na dobroto od komisionerot na odreden kupuva~. kupovniot komision na dobra. Tuka se vbrojuva proda`en komision na dobra (~len 3 stav 2 to~ka 4 od ZDDV). ne e biten vo pogled na pra{aweto dali postojat sopstveni trgovski ili posredni~ki zdelki. Nepravo posredni{tvo (10) Ako. Eden promet na dobra od komitentot A sprema komisionerot B i vtor promet na dobra od B sprema kupuva~ot. Kako kraen ishod. . nastapuvaweto na imatelot na proda`niot objekt pred negovite klienti. kako {to e toa slu~aj so nastapuvaweto kako posrednik (vidi gi stavovite 3 i 4 od ova poglavje).

Voljata na sopstvenikot za prenos na pravoto na raspolagawe se zamenuva so zakonski propis ili nalog na organ na dr`avnata vlast. Poglavje 11 Promet na dobra po osnov na dogovor za delo Poim na promet na dobra po osnov na dogovor o za del (1) Prometot na dobra vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (promet na dobra po osnov na dogovor za delo. to~ka 6.. Ako izveduva~ot na deloto ne koristi sopstveno nabaveni materijali ili koristi samo materijali koi mo`at da se smetaat za dodatoci ili za drugi sporedni stvari. ne e biten soodnosot me|u vrednosta na trudot ili na uspehot vo rabotata i materijalite nabaveni od izveduva~ot na deloto. . Ako deloto se sostoi od pove}e osnovni materijali. Drug izveduva~ na delo mo`at da bidat. Primer 2: Vo ramkite na odredena prisilna postapka se vr{i zaplenuvawe na kamion na dano~niot obvrznik (dol`nik vo izvr{na postapka). koe e sostaven del od imotot na negovoto pretprijatie. izveduva~ot na deloto }e zapo~ne da vr{i isporaka na delo duri otkako samiot }e nabavi osnoven materijal ili del od nego. Zaradi toa. Osobeno grade`nata industrija vr{i promet po osnov na dogovor za delo na zemji{teto na nalogodava~ot (~len 3. ne go pravi se' u{te materijalot za osnoven materijal. Eksproprijacijata se smeta za promet na dobra od strana na sopstvenikot na zemji{teto vo polza na javniot nositel na izgradbata na pati{ta. dodeka site ostanati materijali se obezbeduvaat od strana na nara~atelot. Pomali tehni~ki pomo{ni sredstva. bez koj dobroto ne mo`e da opstoi. Obes{tetuvaweto se smeta za nadomestok za eksproprijacijata. Licitacijata ili proda`bata se smetaat za promet na dobra od dol`nikot vo izvr{nata postapka sprema steknuva~ot na kamionot ( e d e n promet. na primer klinci. Dodatoci ili drugi sporedni stvari (2) Vo pogled na pra{aweto. (2) Istoto va`i soodvetno i za vr{eweto uslugi (~len 6 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). Primer 1: Dano~niot obvrznik odbiva da ja prenese sopstvenosta vrz zemji{te. ma{inskata industrija ili rabotilnicite za popravka na patni~ki vozila.. vidi poglavje 6 stav 4 od DDVU). odnosno dodatoci kon deloto koe treba da se izvr{i. Vo ovie slu~ai nedostasuva voljata na sopstvenikot za prenos na pravoto na raspolagawe na steknuva~ot. se vr{i eksproprijacija vrz osnova na zakon ili nalog na organ na dr`avnata vlast. navrtki i sl. na javen nositel na izgradba na pati{ta za celi na izgradba na javen pat. vo natamo{niot tekst: isporaka na delo) postoi koga izveduva~ot na deloto samiot nabavil za istoto materijal ili sostavni delovi kaj koi ne se raboti samo za dodatoci ili za drugi sporedni stvari (osnovni materijali). re~enica 2 od ZDDV). na pr. tuku odlu~uva~ko e pra{aweto. vo toj slu~aj se raboti za usluga po osnov na dogovor za delo vo smisla na ~len 6 stav 1 od ZDDV. Kamionot se dava na slobodna proda`ba ili na licitacija od strana na sudskiot izvr{itel ili na drug dr`aven organ za prisilno izvr{uvawe.. dali ovie materijali spored svojot vid kako i spored voljata na stranite }e se smetaat za osnovni ili za sporedni materijali. dali se raboti za dodatoci ili za drugi sporedni stvari. stav 2. Samata neophodnost na materijalot.13 - Poglavje 10 Promet vrz osnova na zakonski propisi (1) Za promet na dobra vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 5 od ZDDV se smeta i prenosot na sopstvenost:  ­  vrz osnova na zakonski propis ili  ­  vrz osnova na nalog izdaden od strana ili vo ime na organ na dr`avnata vlast.

Osnovni ili sporedni materijali se rabotni materijali koi mora da bidat materijalno sodr`ani vo zavr{enoto delo. (3) Opremata i uredite koi slu`at vo prv red za proda`ba na stoki. dokolku drugite preduslovi za obezbeduvaweto na materijalot se dadeni kumulativno. Predavawe zaradi konsumacija na samoto mesto postoi koga: 1. a koj poseduva odredeno sopstveno zna~ewe.. pred samiot lokal na ulica ili na sprotivnata strana od ulicata. kako na primer proda`ni vitrini i fri`ideri ili raftovi vo kiosci. (2) Prostornata povrzanost postoi i vo slu~ai koga jadewata i pijalacite se konsumiraat vo neposredna blizina na lokalot. Potrebata od utvrduvawe na materijalot mo`e da se zapostavi. Objasnenijata va`at soodvetno i vo slu~aj koga vr{itelot na deloto }e gi prekine predvremeno i kone~no rabotite od drugi pri~ini. se opredeluvaat za konsumacija vo mesto koe e vo prostorna vrska so mestoto za predavawe i 2. vo zavisnost od okolnostite na predavaweto. na primer na terasata od lokalot. no na otvoreno. no obezbeduvaweto mo`e da se odnesuva i na sporedni materijali ili drugi raboti. vo toj slu~aj se raboti za iznajmuvawe na materijal. ne pretstavuva raboten materijal. Predavaweto na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto postoi i vo slu~aite na obezbeduvaweto ishrana za vrabotenite od strana na rabotodavecot vo negovite prostorii. proda`ni mesta. Elektri~nata struja. na primer zamena na motor kaj vozilo. Ako se otvori ste~ajna postapka vrz imotot na nara~atelot na delo pred negovoto zavr{uvawe i ako ste~ajniot upravitel go odbie natamo{noto ispolnuvawe na dogovorot za delo. (4) Obezbeduvawe na materijal postoi. ne se prenesuva pravoto na raspolagawe na vr{itelot na deloto. vo toj slu~aj razmenata na ispolnuvawa me|u vr{itelot na deloto i nara~atelot na istoto se ograni~uva na delot od deloto koj bil ispora~an od strana na vr{itelot na istoto. Obezbedenata stvar mo`e da bide osnoven materijal.14 - po pravilo pretstavuvaat sporedni stvari. a koj ne mo`e pove}e da se bara nazad. Vr{itelot na rabotata mora da se obvrzal da gi koristi nemu dadenite materijali isklu~ivo za proizvodstvo na nara~anoto delo. vo toj slu~aj za nov predmet na prometot na dobra po osnov na dogovor za delo }e pretstavuva nezavr{eniot grade`en objekt. pomo{ni materijali kako {to se struja. Kaj zamenata na del koj stanal nepodoben za koristewe. . koj mu go obezbeduva nara~atelot na vr{itelot na rabotata zaradi realizacija na prometot na dobra. jadewata i pijalacite. materijalite obezbedeni od strana na nara~atelot ne se sostaven del od razmenata na ispolnuvawa. ne mo`e pove}e da se govori za sporedna stvar. na primer obezbeduvawe na rabotna sila. vo kantini ili vo drugi sli~ni objekti. Poglavje 12 Predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto (1) Predavaweto na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto ne pretstavuva isporaka tuku usluga (~len 6 stav 2 to~ka 4 od ZDDV). jaglen ili sli~ni pogonski sredstva. ma{ini. koga obezbedeniot materijal se obrabotuva ili se prerabotuva za potrebite na nara~atelot vo ramkite na prometot na dobra po osnov na dogovor za delo. Obezbeduvawe materijal od strana na nara~atelot (3) Kaj isporakite na dela. dokolku izvr{itelot na rabotata go zameni materijalot staven na raspolagawe od strana na nara~atelot za ist ili ist po vrednost materijal i dokolku zamenata e ekonomski podobna. Kaj materijalot. Ako nara~atelot go obezbeduva celokupniot osnoven materijal zaradi realizacija na deloto. koja se koristi pri realizacijata na deloto. e obezbedena posebna oprema za konsumacija na samoto mesto. Predmet na isporaka vo slu~aj na nezavr{eni dela (5) Ako bide otvorena ste~ajna postapka vrz imotot na dano~niot obvrznik pred isporakata na grade`niot objekt izgraden na tu|o zemji{te i ako ste~ajniot upravitel go odbie natamo{noto ispolnuvawe na dogovorot za delo.

se zema predvid osloboduvaweto od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa. Poglavje 13 Promet bez nadomestok Op{to (1) Spored ~len 3 stav 3 i ~len 6 stav 3 od ZDDV. Za isporakite bez nadomestok spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. konsumacijata na jadewata i pijalacite od strana na samiot dano~en obvrznik ( uslugi bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV). zemaweto dobra ili koristeweto uslugi za nepretpriema~ki celi) se izedna~eni so prometot na dobra ili na uslugi so nadomestok i so toa podle`at na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost isto kako i prometot na dobra i uslugite. na pr. (2) Izedna~uvaweto na prometot bez nadomestok so promet so nadomestok zna~i deka odredbite koi va`at za prometot so nadomestok se primenuvaat na ednakov na~in vrz prometot bez nadomestok. Kaj dobra koi treba da se koristat kako za pretpriema~ki. taka i kaj javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 19 stavovi 9 i 10 od DDVU). vidi poglavje 33 stav 1 do 4 od DDVU) kako i ~len 20 stav 1 od DDVP. na primer zemaweto na prehranbeni proizvodi od strana na ugostitelot zaradi konsumacija vo stan koj e odvoen od ugostitelskiot objekt. vidi poglavje 5 od DDVU. taka i za nepretpriema~ki celi (dobra so me{ovita namena). Prometot bez nadomestok e mo`no da nastapi kako kaj dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 9 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 18 stav 1 od DDVU).. odredeni dejstvija bez nadomestok (na pr. nezavisno od nivnata forma ili golemina. se odano~uvaat so op{ta dano~na stapka. vo slu~aj na ispolnetost na ostanatite uslovi od ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. ne pretstavuvaat oprema za konsumacija na samoto mesto. mo`e da se zeme predvid dano~nata povlastica spored ~len 30 stav 1 to~ka 1 od ZDDV. predavaweto so nadomestok na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto sprema treti lica i 2. Toa e slu~aj koga dano~niot obvrznik go koristi predmetot vo ramkite na negovoto pretpriema~ko. (4) Od samoto odreduvawe na prometot vo restorani na grupata na uslugi proizleguva deka: 1. (6) Vo vrska so odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. sprema ~lenovi ili sprema . sepak. natamo{en uslov e dobroto da se zema za li~ni celi na dano~niot obvrznik ili na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata pretpriema~ka dejnost. (4) Vo vrska so pravniot tretman na davawata na dobra bez nadomestok (~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV) i uslugite bez nadomestok (~len 6 stav 3 to~ki 1 i 2 od ZDDV) od strana na dano~niot obvrznik sprema vrabotenite za nivni li~ni celi.. masi~kite vgradeni vo kino-sedi{tata za jadewa i pijalaci vo kinata pretstavuvaat posebna oprema za konsumacija na samoto mesto. Promet na dobra bez nadomestok (5) Prometot naveden vo ~len 3 stav 3 od ZDDV pretpostavuva predmetot da pripa|a kon pretprijatieto. Vo vrska so dano~nata osnova i izdavaweto faktura pri promet bez nadomestok. dano~niot obvrznik mo`e na~elno da izbira kon koe pole na deluvawe saka da gi podredi dobrata (vidi poglavje 81 stav 3 od DDVU). (3) Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 i ~len 6 stav 3 od ZDDV ne zavisi od toa dali dano~niot obvrznik imal pravo na odbivka na prethodniot danok pri nabavkata na dobroto. Nasproti toa. dano~nite osloboduvawa i dano~nite stapki. vidi poglavje 56 od DDVU). vidi ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (vo vrska so toa. odredbite vo vrska so mestoto na prometot. a ne kon nepretpriema~koto pole na deluvawe. Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 2 od ZDDV pretpostavuva postoewe na promet na dobra bez nadomestok izvr{en od trgovsko dru{tvo ili od zdru`enie na lica sprema nivni u~esnici na vlog.15 - monta`ni objekti za proda`ba na brza hrana i sl.

no koja e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 57 od DDVU). ako dejstvieto bi se smetalo za usluga vo slu~aj na negovo soodvetno vr{ewe sprema treto lice (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). Stavaweto na raspolagawe na voziloto sprema treti lica se smeta za usluga (iznajmuvawe). vidi poglavje 34 stav 5 od DDVU. koga nadomestokot za odreden promet na dobra se sostoi vo usluga. podle`i odano~uvawe so danok na dodadena vrednost kako usluga bez nadomestok smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. Anga`iraweto na rabotna sila za nepretpriema~ki (li~ni) celi na tovar pretprijatieto. sekoj od ovie prometi va`at oddelno za promet na odredeno dobro ili za usluga (~len 4 stav 1. na vo na vo . Pritoa e merodavno vo koja sostojba se nao|a zemenoto dobro. odredeni materijali. a ne za usluga. tuku i promet. (10) Dobroto se koristi za celi koi se nadvor od pretprijatieto. koja pripa|a kon pretprijatieto. na primer anga`irawe na personal na pretprijatieto privatnata gradina ili vo doma}instvoto na dano~niot obvrznik.. Poglavje 14 Razmena i promet sli~en na razmenata (1) Razmena postoi. za odredena usluga vo promet na dobra ili za odredena usluga vo usluga. Primer 2: Vozilo koe pripa|a kon imotot na pretprijatieto. Predmet na zemaweto e uni{tenoto vozilo. Primer 1: Odredeno slu`beno vozilo se uni{tuva pri privatno patuvawe. (8) Predmet na zemaweto e sekoga{ k o n k r e t n o t o dobro vo momentot na zemaweto. se koristi za privatni celi od strana na dano~niot obvrznik ili na vrabotenite lica kaj nego. Primer 3: Telekomunikaciska oprema (telefonska oprema so dodatoci. Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 3 od ZDDV slu`i edinstveno kako razjasnuvawe. (7) Dobroto se zema od pretprijatieto samo ako pri soodvetna izvedba na dejstvieto sprema treto lice istoto bi se smetalo za promet na dobra. Uslugi bez nadomestok (9) Prometot naveden vo ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV pretpostavuva pripadnost na dobroto kon imotot na pretprijatieto na dano~niot obvrznik (vidi stav 5 od ova poglavje). faks-aparati. Na~eloto na edinstvo na prometot va`i i za prometot bez nadomestok. Koristeweto na telefonskata oprema pretstavuva usluga (telekomunikaciska usluga) koja se odano~uva. mobilna telefonija). Istoto mo`e da se zeme od pretprijatieto samo spored vrednosta koja postoela po nesre}ata. Bidej}i pri razmenata i pri promet sli~en na razmenata sekoe odvoeno ispolnuvawe ne pretstavuva samo nadomestok. Promet sli~en na razmenata postoi. kako posledica na soobra}ajna nesre}a (apsolutna {teta). na pr. ~len 7 stav 1 od ZDDV). vo koj pritoa bile koristeni dobra. (11) Koristeweto na telekomunikaciska oprema za li~ni celi od strana na dano~niot obvrznik ili od lica vraboteni kaj nego pretstavuva usluga bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. Istoto va`i i vo onoj del. bidej}i se raboti za zemawe dobra za li~ni celi na dano~niot obvrznik koe e ve}e opfateno so odredbite od ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. koga nadomestokot za odreden promet na dobra se sostoi vo drug promet na dobra. se koristi od strana na dano~niot obvrznik ili od vraboteni lica za li~no patuvawe na odmor.16 - na niv bliski lica. Vo vrska so dano~nata osnova.

kaj M1 vo Tetovo. Na~elata vo pogled na prometot na dobra vo ramkite na odreden veri`en promet spored ~len 4 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 16 od DDVU) ne se primenuvaat vrz prometot na dobra izvr{en so vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto.17 - (2) Kaj prometot na dobro za pari ne postoi razmena. tuku se raboti za proda`ba.10. Po nalog na M2.10. Sekoj od ovie prometi se smeta za poseben promet na dobroto (~len 4 stav 2 od ZDDV). vklu~uvaj}i go i misleweto na soobra}ajniot ekspert (~len 14 stav 2 od ZDDV). Poglavje 16 Veri`en promet (1) Za veri`en promet vo smisla na ~len 4 stav 2 od ZDDV se smetaat prometi na dobra izvr{eni od pove}e ispora~ateli koi:  ­  se odnesuvaat na istoto dobro i  ­  kaj koi pravoto na raspolagawe se prenesuva neposredno od prviot na posledniot primatel na dobroto. zaedno so pazarnata vrednost na predadenoto dobro ili izvr{enata usluga. Prometot na dobroto od M1 sprema M2 e odano~en.07. Namiruvaweto na odredena obvrska preku pla}awe vo pari ne pretstavuva promet. Primer 1: Primatelot na dobroto D3 od Minhen nara~uva tutun od trgovecot na golemo M2 od Skopje. Prometot od M1 do M2 e izvr{en na 15.01 godina vo Prilep. M2 ja nara~uva stokata kaj proizvoditelot M1 od Prilep. vo Skopje.04 vo Tetovo. pari~nite sredstva pretstavuvaat sostaven del od nadomestokot. Kaj veri`niot promet.01 godina.01 godina.. Uslugata od M1 sprema M2 e izvr{ena na 17. M2. Ova va`i osobeno pri utvrduvaweto na mestoto i momentot na izvr{uvaweto na prometot. uslugata od M2 sprema M3 e izvr{ena na 01. Primer 1: M3 od Skopje nara~uva grade`na ma{ina kaj M2 od Bitola. koj e soobra}awen ekspert. koja ja nema na zaliha. promet na dobra i uslugi vo svoe ime i za svoja smetka. M2 go izgotvuva svoeto mislewe za M3 na 01. Postojat dva samostojni prometa. M1 ja vr{i isporakata na tutun na 15. Primer 2: M3 od Skopje go zadol`uva M2 od Bitola da go sovetuva vo vrska so podobnosta na odredena lokacija za izgradba na industriski pogon. Vo ramkite na verigata se vr{at posledovatelno dva prometa (M1 sprema M2 i M2 sprema D3). Pomo{nici vo ispolnuvaweto vr{at. ja ispora~uva ponatamu ma{inata do M3 na 21. M1 dava svoe mislewe do M2 na 17.04. Pari~noto pla}awe ne pretstavuva promet. Postojat dve samostojni sovetodavni uslugi. vo Bitola (~len 13 to~ka 2 od ZDDV). Od svoja strana. da go sovetuva vo pogled na soobra}ajnite mo`nosti na lokacijata. za site prometi na dobra nastanati vo ramkite na verigata va`i istoto mesto na prometot i istiot moment na prometot (~len 13 od ZDDV).. prometot od M2 do M3 na 21. nadomestokot na stranata na eden od ispolnuva~ite se sostoi delumno od promet na dobra ili od uslugi i delumno od pari~no pla}awe.01 godina. M1 ja ispora~uva ma{inata na 15.06 vo Bitola. isto taka.06. Dvata prometa se izvr{eni na 15. (3) Vo slu~aj na razmena ili na promet sli~en na razmenata zaedno so pla}awe pari. po pravilo.07. prometot od M2 sprema D3 e . M2 ja nara~uva ma{inata. Poglavje 15 Vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~) Koga odreden promet se vr{i so vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~). sekoj promet na~elno se ocenuva zasebno. M2 go zadol`uva M1 od Tetovo. neposredno od Prilep do Minhen kaj D3. Kaj primatelot na pla}aweto.04.04.

Primer 4: M3 nara~uva patni~ko vozilo od antikvitetska vrednost od M2. Primer 2: Dano~niot obvrznik M3 od Ohrid nara~uva hemikalii od trgovecot na golemo so farmacevtski proizvodi M2 od Skopje.01 godina neposredno od Frankfurt do M3 vo Ohrid. Isto taka. Pri prenos na imotot kako sostaven del na delovniot potfat ili na del od nego. Ovoj promet e izvr{en na 15. koga steknuva~ot stanuva dano~en obvrznik vrz osnova na samiot prenos ili koga istiot go prodol`uva vr{eweto na stopanskata dejnost. mo`e da se pretpostavi postoewe na slu~aj na otu|uvawe na delovniot potfat duri i koga od otu|uvaweto se isklu~uvaat odredeni nebitni dobra. M2 go nara~uva voziloto kaj M1. ako pravoto na raspolagawe vrz dobroto se prenesuva neposredno od ispora~atelot na primatel na dobroto koj e vklu~en vo verigata i dokolku liceto potoa go prenese natamu pravoto na raspolagawe. M1 go prenesuva pravoto na raspolagawe neposredno na M2 na toj na~in. po pravilo pretstavuvaat bitni osnovi na stopanskata dejnost. Pri vnesuvaweto na deloven potfat ili na del od nego vo odredeno dru{tvo. Uvozot podle`i na odano~uvawe so DDV spored ~len 2 to~ka 2 od ZDDV. (2) Kaj proizvoditelite.01 godina vo Prilep. daden e slu~ajot na otu|uvawe na delovniot potfat duri i koga odredeni bitni ekonomski dobra ne se prenesuvaat so odredeno .10. Primer 3: Isto kako primer 1 vo stav 1. (3) Prometi na dobra vo ramkite na veriga. D1 ja ispra}a stokata na 15.10.01 godina i ne podle`at na odano~uvawe so DDV. {to mu ja predava stokata na {pediter. koj go iznajmil istoto na neodredeno vreme na M4. eventualno vo nepromeneta forma.i oddelen imot mo`e da pretstavuva bitna osnova na delovnoto rabotewe. ili na del od nego sprema drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost (otu|uvawe na delovniot potfat). koi gi vr{at pove}e ispora~ateli so edno isto dobro i kaj koi ne doa|a do prevoz ili ispra}awe na dobroto (na primer. M1 ja ispra}a stokata na 15.01 godina neposredno do M2. koga se prenesuvaat bitnite osnovi na delovniot potfat. prometot od M2 sprema D3 e izvr{en na 21.. Poglavje 17 Otu|uvawe na delovniot potfat (stopanska dejnost) (1) Slu~ajot na prenos na celokupniot imot (delovniot potfat) ili na del od imotot (del od delovniot potfat) vo smisla na ~len 5 od ZDDV koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV postoi. Vo ramkite na verigata se vr{at dva posledovatelni prometa na dobroto (D1 sprema M2 i M2 sprema M3). isto taka.10.10. Slu~ajot na otu|uvawe na delovniot potfat mo`e da nastapi i koga zakupenite dobra se otu|uvaat po prestanok na zakupot. Dvata prometa na dobroto se izvr{eni vo Frankfurt na 15. Postojat dva prometa na dobra vo ramkite na verigata (M1 sprema M2 i M2 sprema M3). otstapuvaj}i ja istovremeno obvrskata na vra}awe na dobroto.10. Po nalog na M2. so ili bez nadomestok.01 godina vo Skopje.10. promet so nedvi`nosti ili prometi na dobra kaj koi pravoto na raspolagawe se prenesuva so prethodno vra}awe na vladenieto vrz dobroto) mo`at. M1 go raskinuva dogovorot za iznajmuvawe i go ispora~uva voziloto po nalog na M2 neposredno do M3. Postojat dva prometa na dobroto vo ramkite na verigata. delovite od imotot zaedno so ma{inite i drugata oprema koja slu`i za proizvodstvo. D3 ja prezema stokata od kaj M2 na 21. bidej}i D3 e stranski primatel (vidi gi poglavjata 58 i 59 od DDVU).01 godina. Koi se bitnite osnovi na delovniot potfat zavisi od fakti~kata situacija vo momentot na prenosot. da bidat predmet na promet na dobra vo ramkite na odredena veriga.18 - osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV. Ova va`i i vo slu~ai. M2 ja nara~uva stokata kaj D1 od Frankfurt. raboteweto. (2) Slu~ajot na veri`en promet nema da postoi.

Otu|uva~ot mora ova zakupodavno pravo da go prenese na steknuva~ot na toj na~in. Primer 3: Liceto A vr{i proizvodstvo na ~evli vo iznajmeni prostorii. ko`ena obleka) vo sopstveni prostorii. Prenosot na imot vo pove}e dejstvija se smeta za otu|uvawe na delovniot potfat samo vo slu~aj. Toj poseduva pove}e neizgradeni i izgradeni zemji{ta. Kon bitnite osnovi na delovniot potfat se vbrojuva i . Proizvdostvoto na ~evli pretstavuva del od delovniot potfat. vo soglasnost na zakupodavecot.19 - materijalizirano dejstvo. Za proizvodstvoto na ~evli toj vrabotuva svoj direktor. Otu|eniot del od delovniot potfat mora da pretstavuva organizam koj e sposoben samostojno da opstojuva. bidej}i istoto se vr{i samostojno i odvoeno od ostanatite delovni aktivnosti. dokolku istite se neophodni za prodol`uvawe na delovniot potfat. dodeka drugiot del prodol`uva da go koristi kako li~en imot. vozila. A go vlo`uva svojot deloven potfat vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost. Pokraj toa. A go otu|uva proizvodstvoto na ~evli na liceto B koj. A go otu|uva iznajmuvaweto vozila na B. (4) Del od deloven potfat postoi. Isto taka.. vklu~uvaj}i ja i kompjuterskata oprema e zemena na lizing od firma za lizing. Otu|uvawe na delovniot potfat postoi vo momentot. {to istiot }e mo`e da gi koristi zakupenite prostorii vo neizmeneta sostojba. Za celi na privlekuvawe novi klienti. Davaweto pod zakup na poedine~ni bitni ekonomski dobra na dru{tvoto ne e {tetno. vodeweto kartoteka i pravata na zakup. na primer. (3) Dokolku sostaven del od bitnite osnovi na delovniot potfat ili na del od nego pretstavuvaat dobra koi ne se sposobni za steknuvawe sopstvenost vrz niv. koga istiot e ekonomski samostoen i istiot se vodi odvoeno. zakupodavnoto pravo se vbrojuva kon bitnite osnovi. za nego rabotat dvajca samostojni zastapnici. koj samostojno go vodi proizvodstvoto. tuku istite se iznajmuvaat ili davaat pod zakup sprema dru{tvoto.. kade {to sodru`nici stanuvaat liceto A i negoviot sin B. Primer 1: A raboti kako grade`en izveduva~ vo svoe ime. grade`ni ma{ini i magacini za grade`ni materijali koi gi koristi za celi na negovata stopanska dejnost. prodol`uva so zakupot. Ako delovniot potfat se vr{i vo zakupeni prostorii. delovni odnosi itn. Kancelariskata oprema. Vo zavisnost od slu~ajot. Mo`e da se pretpostavi postoewe na slu~aj na na otu|uvawe na deloven potfat koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV. A sklu~il dogovori za vrabotuvawe na sorabotnici. toj proizveduva i ko`ni proizvodi (ko`ena ta{na. na primer prava na koristewe ili konsumacija vrz stvari. koga poedine~nite dejstvija se vo ekonomska povrzanost i ako postoi volja za steknuvawe na deloven potfat. koga A }e gi prenese na dru{tvoto bitnite osnovi koi se neophodni za ostvaruvawe na negoviot deloven potfat. Delot od neizgradenite imoti koi ne se potrebni za delovniot potfat. Tuka se vbrojuva. Slu~ajot na otu|uvawe delovn potfat koj ne podle`i na odredbite od ZDDV postoi. nezavisno od drugite delovni potfati. ovlastuvaweto za koristewe na logoto. nema da se smeta za {tetno zemaweto ekonomski dobra koi se nebitni za prodol`uvawe so vr{eweto na delovniot potfat i nivno prenesuvawe vo li~niot imot na A. bitni osnovi mo`e da bidat i neprenoslivi prava na koristewe na dobra. koj prodol`uva so vr{ewe na istata dejnost. Primer 2: A vr{i iznajmuvawe na vozila vo iznajmeni prostorii. koga A gi prenesuva na B bitnite osnovi na rabotewe na negoviot deloven potfat. toj raspolaga so kartoteka na klienti. distribucijata i knigovodstvoto. Me|u drugoto. dano~niot obvrznik e dol`en da gi prenese ovie prava na steknuva~ot. Ma{inite koi slu`at za proizvodstvo na ~elvi se steknati pred tri godini. dokolku A gi otu|i bitnite osnovi na negoviot deloven potfat. slu`benosti.o.o.. Toj e ovlasten za koristewe na logoto na Avis. pobaruvawa. A gi dava pod zakup na d.

dodeka drugoto dru{tvo ne e obvrzano da gi odano~uva iznosite koi toa gi prima. mo`e da se raboti za slu~aj na promet na dobra ili na uslugi bez nadomestok koi podle`at na odano~uvawe so danok na dodadena vrednost (~len 3 stav 3. taka i pravnata sposobnost na vr{itelot na prometot se nebitni. Spored ovie na~ela se postapuva i vo slu~ai koga kaj sportskite manifestacii ne nastapuva edno od dru{tvata-u~esnici na manifestacijata. tuku soodvetnata sportska zaednica kako organizator na manifestacijata. (5) Ako kaj odreden prenos bez nadomestok ne se ispolneti uslovite na otu|uvawe na delovniot potfat. sepak. vidi poglavje 93 stav 4 DDVU). Pritoa. sportskata zaednica-organizatorot na manifestacijata gi odano~uva site prihodi od istata. ne se vr{i po povod otu|uvawe na del od pretprijatieto. Istite na~ela va`at i vo slu~aj koga odredeno pretprijatie. zavisi od toa.20 - pravoto na zakup.. Vo slu~aj na otu|uvawe poedine~ni ekonomski dobra ne postoi otu|uvawe na del od delovniot potfat. Sportskoto dru{tvo-gostin ne e dol`no da gi odano~uva prihodite koi gi dobiva od odredenata sportska manifestacija. no ne i me|u nalogodava~ot i poedine~nite ~lenovi na zaednicata. Vo slu~aj na sportski manifestacii na tu| teren. Dano~ni obvrznici mo`at da bidat pravni i fizi~ki lica. Toa zna~i. prometite nema da mu se pripi{at na upravnikot. Upravnik (4) Ako pretprijatieto na odreden dano~en obvrznik go vodi upravnik. Podreduvawe na prometot (2) Kon koj dano~en obvrznik mo`e da se podredi prometot. Sportski manifestacii (3) Kaj sportski manifestacii za dano~en obvrznik se smeta dru{tvoto-doma}in na igrali{teto i istoto se razgleduva za celi na danokot na dodadena vrednost zaedno so site negovi prihodi. dodeka udelite vo prihodite na sportskite dru{tva ne se odano~uvaat so danokot na dodadena vrednsot. Vo toj slu~aj dano~en obvrznik e stopanskata interesna zaednica. na pr. i ~len 6 stav 3 od ZDDV). za dano~en obvrznik }e se smeta dru{tvoto zadol`eno so sproveduvaweto na sportskata manifestacija i osobeno zadol`eno so realizacija na blagajni~kite raboti i na rabotite na presmetka. Ako testamentarniot . kako i zdru`uvawe na lica. koe }e se razgleduva za celi na danokot na dodadena vrednost zaedno so site negovi prihodi. go vodi upravitel na naslednata masa vo ime na naslednicite. deka. prinuden ili ste~aen upravnik vo ramkite na negovata upravna dejnost. Ako odredena stopanska interesna zaednica od oblasta na grade`ni{tvoto gi sklu~uva samostojno grade`nite dogovori so nalogodava~ot. koj nastapuva kako dol`nik na prometot sprema primatelot na prometot. nezavisno od celite i rezultatite od ovaa dejnost. Kako pravnata forma. Dano~en obvrznik e sekoj samostojno aktiven ekonomski subjekt koj postojano ili povremeno vr{i ispolnuvawa za nadomestok. Kon ~len 9 od ZDDV Poglavje 18 Dano~en obvrznik Poim (1) Dano~en obvrznik e lice koe trajno ili povremeno samostojno vr{i stopanska dejnost. tuku na dano~niot obvrznik za kogo dejstvuva imatelot na dol`nosta. ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV vo pogled na ma{inite steknati pred tri godini. nastanuvaat neposredni pravni odnosi samo me|u nalogodava~ot i stopanskata interesna zaednica. B prodol`uva namesto A so period na ispravka (vo vrska so toa. koe e sostaven del od naslednata masa.

- 21 -

upravitel go vodi trgovskoto dru{tvo vo svoe ime kako poverenik na naslednicite, istiot }e se smeta za dano~en obvrznik i za dano~en dol`nik. Samostojnost (5) Samostojna dejnost postoi koga istata se vr{i za svoja smetka i na svoja odgovornost. Koga mo`e da se pretpostavi postoewe na samostojnost ili na nesamostojnost, zavisi na~elno od vnatre{niot odnos kon nara~atelot na rabotata. Od nadvore{niot odnos kon klientite mo`at edinstveno da se dobijat dokazni indicii. Pritoa, ne e samo bitno imeto na dogovorniot odnos, vidot na dejnosta ili formata na dobivawe nadomestok, tuku e odlu~uva~ka sevkupnata slika na odnosite. Vo dadeniot slu~aj mora da se odmeruvaat me|usebno okolnostite koi odat vo prilog na samostojnosta; duri potoa se merodavni za sevkupnata ocenka karakteristikite koi imaat pogolemo zna~ewe. (6) Toj {to se smeta za vraboteno lice od gledna to~ka na personalniot danok od dohod, ne e dano~en obvrznik za istata aktivnost od gledna to~ka na danokot na dodadena vrednost. Fizi~koto lice go zadr`uva svojstvoto na vraboteno lice vo slu~aj na negovo iznajmuvawe vrz osnova na dogovor za iznajmuvawe na rabotnici i ne stanuva dano~en obvrznik po osnov na dogovor za delo ili dogovor za vr{ewe funkcija. Ne se smeta za samostojno lice upravitelot na kapital-dru{tvo, koj e obvrzan da gi sledi nasokite na sodru`nicite koi mo`at da proizlezat od negovoto postavuvawe za upravitel. Istoto va`i i za sodru`nikot koj e istovremeno i upravitel na dru{tvoto. Sodru`nikot na personalno dru{tvo koj odgovara so siot li~en imot (komplementar), isto taka, ne se smeta za samostoen vo vr{eweto na negovata dejnost kako upravitel na dru{tvoto. Nasproti toa, dejnosta kako ~len na kontrolni organi se smeta za samostojna dejnost. (7) Fizi~kite lica mo`at da bidat delumno samostojni i delumno nesamostojni. Aktivnostite na profesori i docenti vo visoko{kolski institucii, slu`benici itn., koi se vr{at pokraj aktivnostite utvrdeni so dgovor za vrabotuvawe, na~elno se samostojni aktivnosti. (8) Pravni lica, trgovski dru{tva i drugi zdru`uvawa na lica se na~elno samostojni. Stopanska ak tivnost (9) Postoi vr{ewe na stopanska aktivnost, koga istata e naso~ena kon: 1. postojano ili privremeno vr{ewe; 2. zaradi realizacija na prihodi (nadomestoci). Ponatamu, stopanskata aktivnost pretpostavuva deka prometot se vr{i vo ekonomska smisla (vo vrska so toa, vidi poglavje 2 stav 2 od DDVU). Dali stopanskata aktivnost se vr{i postojano ili privremeno, zavisi od sevkupnata slika na odnosite vo konkretniot slu~aj. Karakteristikite koi govorat za ili protiv osobinata "postojanost ili privremenost", mora da se ocenat vo me|useben soodnos. Za kriteriumi koi govorat vo prilog kon karakteristikata na "postojanost ili privremenost", doa|aat predvid:  ­  planskoto povtoruvawe na odredena dejnost,  ­  intenzitetot na deluvawe (vr{ewe na pove}e od eden promet),  ­  u~estvoto na pazarot kako proizvoditel, trgovec ili vr{itel na uslugi,  ­  vodeweto na deloven lokal,  ­  nastapuvaweto sprema treti lica, na pr. pred organi. Kolekcionerot na po{tenski marki, koj gi sobira istite od hobi, ne podle`i na danokot na dodadena vrednost, koga gi otu|uva poedine~nite primeroci (zamena), koga ja preureduva delumno zbirkata ili koga istata ja otu|uva celosno ili delumno. Istoto va`i i za aktivnosta na kolekcionerot na moneti.

- 22 -

Pri iznajmuvaweto dobra, koi spored svojot vid mo`at da se koristat kako za pretpriema~ki, taka i za nepretpriema~ki (nedelovni) celi (na pr. t.n. rekreaciski dobra), se razgleduvaat site okolnosti povrzani so koristeweto na dobroto, so cel da se utvrdi dali istite navistina se koristat postojano ili privremeno zaradi realizacija na nadomestoci. Samoto privremeno iznajmuvawe na kamp-prikolka od strana na sopstvenikot, koja inaku se koristi samo privatno, ne pretstavuva pretpriema~ka dejnost. (10) Dejnosta mora da e naso~ena kon realizacija na prihodi. Namerata za postignuvawe dobivka ne e neophodna. Aktivnosta na postignuvawe prihodi postoi koga istata se vr{i vo ramkite na odredena razmena na ispolnuvawa. Svojstvoto na dano~en obvrznik pretpostavuva, samo po sebe, deka prometot na dobra ili uslugite se vr{at za nadomestok. Samoto izjavuvawe namera, deka se saka da se vr{i promet za nadomestok, ne e dovolno za zdobivawe so svojstvoto na dano~en obvrznik. Nastanuvawe i gasnewe na svojstvoto kako dano~en obvrznik (11) Svojstvoto na dano~en obvrznik nastanuva so prvoto vr{ewe na aktivnost kako dano~en obvrznik, koe kako takvo e prepoznatlivo za treti lica, dokolku 1. postoela seriozna namera vo podocne`no vr{ewe na promet so nadomestok, i 2. serioznosta na ovaa namera se doka`e preku objektivni karakteristiki. Svojstvoto na dano~en obvrznik, vo ovoj slu~aj, ne prestanuva da va`i retroaktivno, ako ne dojde podocna do vr{ewe na promet so nadomestok ili ako ne se vr{i promet za nadomestok postojano ili privremeno. Za prethodni danoci, koi se zasmetuvaat kon predvidenite prometi kaj koi ne bi bilo isklu~eno pravoto na odbivka, go zadr`uvaat pravoto na odbivka. (12) Svojstvoto na dano~en obvrznik se gasi so poslednoto deluvawe. Momentot na zavr{uvawe ili odjava na stopanskata aktivnost, pritoa, nema nikakvo zna~ewe. Pretprijatieto i svojstvoto na dano~en obvrznik se gasnat duri otkako dano~niot obvrznik gi realiziral site pravni odnosi koi se povrzani so pretpriema~kiot potfat. Dru{tvoto ostanuva da postoi se' dodeka ne se zavr{eni site pravni odnosi, kon koi pripa|a i pravniot odnos kon dano~nite organi. (13) Vo vrska so pravoto na odbivka na prethodni danoci pri zapo~nuvawe ili zavr{uvawe na vr{eweto na stopanska dejnost, vidi poglavje 80 stav 2 od DDVU. Edinstvo na stopanskata dejnost (edinstvo na pretpriema~kiot potfat) (14) Kon stopanskata aktivnost (pretpriema~ki potfat) pripa|aat site dejnosti vo smisla na ~len 9 stav 2 od ZDDV na eden edinstven dano~en obvrznik (na~elo na edinstvo na ekonomskata aktivnost, edinstvo na pretpriema~kiot potfat). Podru`nici, filijali i drugi poedine~ni organizacioni delovi pretstavuvaat sostaven del od edinstveniot pretpriema~ki potfat na e d e n dano~en obvrznik (~len 9 stav 2 to~ka 2 od ZDDV). Vo ramkite na edinstveniot deloven potfat ne mo`e da nastane promet koj podle`i na danokot na dodadena vrednost. Kon pretpriema~kiot potfat ne pripa|aat samo osnovnite dejnosti koi se predmet na stopanskata dejnost (osnovna dejnost), tuku i site pomo{ni ili sporedni aktivnosti. Na~eloto na edinstvo na pretpriema~kiot potfat sozdava procesno-pravno dejstvo vo toj pravec {to dano~niot obvrznik se registrira samo edna{ za site dejnosti i e dol`en da podnesuva samo edna dano~na prijava (akontativna i godi{na prijava).

- 23 -

Kon ~len 10 od ZDDV Poglavje 19 Javno-pravni tela (1) Dr`avni organi vo smisla na ~len 10 od ZDDV se organite na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast zaedno so na niv podredenite institucii i organizacii. (2) Za organi na lokalnata samouprava se smetaat op{tinite i gradot Skopje. (3) Drugi javno-pravni tela se javni institucii, javni pretprijatija i drugi pravni lica od javnoto pravo. Javni institucii se Stopanskata komora i drugi komori, Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Javni institucii mo`at da bidat univerzitetite, nau~no-istra`uva~kite instituti, biblioteki, javni muzei i spomenici na grade`nata umetnost i hortikulturata, fondacii, teatri, kulturni domovi, orkestri, zoolo{ki gradini i zoolo{ki parkovi. Kon javnopravnite tela ne pripa|aat verskite zaednici, asocijacii na rabotodavci i sindikati, politi~ki partii i zdru`enija na gra|ani kako i drugi pravni lica od oblasta na privatnoto pravo. Javni pretprijatija se pretprijatija vo smisla na Zakonot za javnite pretprijatija. (4) Vrz stranskite, nadnacionalnite i me|unarodnite javno-pravni tela soodvetno se primenuva ~len 10 od ZDDV. Pra{aweto, dali vakvata institucija pretstavuva javno-pravno telo, na~elno se ocenuva spored makedonskoto pravo. Stopanska aktivnost vo privatno-pravna forma (5) Vrz pretprijatija vo privatno-pravna forma (na pr. spored Zakonot za trgovski dru{tva) ne se primenuva ~len 10 od ZDDV. Primer 1: Vladata na Republika Makedonija poseduva udel vo javnoto pretprijatie "Telekom". Po transformacijata, pretprijatieto se vodi spored pravnata forma na akcionersko dru{tvo. Vrz akcionerskoto dru{tvo ne se primenuva ~len 10, tuku ~len 9 od ZDDV. V r { e w e n a j a v n a f u n k c i j a (~ l e n 1 0 s t a v 1 o d Z D D V) (6) Vr{eweto javna funkcija pretstavuva aktivnost koja e svojstvena za i vo isklu~iva nadle`nost na javno-pravnite tela. Karakteristi~no za vr{eweto javna funkcija e ispolnuvawe javno-pravni zada~i koi se izvedeni od dr`avnata vlast i koi slu`at za dr`avni celi. Ispolnuvaweto javno-pravni zada~i ne postoi samo so dodeluvaweto dejnosti sprema javno-pravnoto telo so zakon. (7) Za vr{ewe javna funkcija osobeno se smeta slu~ajot koga se raboti za promet, za ~ij priem e zakonski obvrzan primatelot na prometot. Sepak, za priemot na prometot koj proizleguva od javnata funkcija ne e dovolno postoeweto edinstveno na monopol. (8) Vr{ewe javna funkcija mo`e da bidat uslugi na univerziteti, nau~noistra`uva~ki instituti, meteorolo{ki zavodi, zavodi za istra`uvawe na prehranbeni proizvodi i dezinfekcija, so isklu~ok na vr{eweto vakvi uslugi po nalog na treti lica. Stopanska dejnost (~len 10 stav 2 od ZDDV) (9) Vr{eweto stopanska dejnost postoi koga javno-pravnoto telo }e se vklu~i vo ekonomskiot tek i }e razvie dejnost koja po svojata sodr`ina ne se razlikuva od dejnosta na drug dano~en obvrznik. Dejnosta, koja spored svojata sodr`ina e stopanska, nema da pretstavuva vr{ewe na javna funkcija so toa {to istata }e se vr{i po pat na pru`awe slu`bena pomo{ sprema drugi javno-pravni tela. (10) Za stopanska dejnost se smeta osobeno: prevozot na lica i stoki, reklamata, prometot na elektri~na energija, gas, greewe i ladewe, vodosnabduvaweto, otstranuvaweto na otpadni vodi, otstranuvaweto otpad, uslugite na odr`uvawe na javnata ~istota, vr{eweto zemjodelski i {umarski dejnosti, vodeweto

na primer. Primer 7: Op{tina iznajmuva personal od svoi nesamostojni delovni edinici sprema dr`avniot sektor na druga op{tina. kontrolata na materijali i kvalitet od strana na javni zavodi ili ustanovi. kako i preureduvaweto i katastarskoto vodewe na zemji{tata i nedvi`nostite od strana na organi za premer i katastar. 2. kako na pr. ako pri anga`iraweto na personalot postoi o~igledno i lesno proverlivo razgrani~uvawe me|u delovnata edinica i dr`avniot sektor. dokolku javno-pravnoto telo kako iznajmuva~ ostanuva rabotodava~: Primer 2: Op{tina iznajmuva personal od svojot dr`aven sektor vo sopstveni nesamostojni delovni edinici. iznajmuvaweto personal od strana na pravni lica od javnoto pravo so nadomestok na tro{ocite pretstavuva stopanska aktivnost vo slednite slu~ai. so isklu~ok na istra`uvaweto. slu~aj koga personalot }e bide anga`iran vo dr`avniot sektor i ne se dozna~uva eventualen nadomestok sprema delovnata edinica. Primer 8: . izgotvuvaweto na urbanisti~ki planovi i in`enersko-tehni~kite raboti na premer. Stavaweto na raspolagawe na personal nema da se smeta za usluga so nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. kako i so niv povrzaniot promet na dobra i na uslugi. kantini. Nezavisno od odredbite od ~len 51 stav 1 od ZDDV. utvrduvaweto granici na zemji{teto i premerot na objekti. premerot. pogrebuvaweto i kremiraweto. ispolnuvawata na poleto na proektiraweto. Primer 4: Op{tina iznajmuva personal od svoja nesamostojna delovna edinica vo sopstveniot dr`aven sektor. kako i izdavaweto izvodi i prepisi.. Primer 3: Op{tina iznajmuva slu`benici od svojot dr`aven sektor vo dr`aven sektor na druga op{tina. zabavni i pove}enamenski hali. tie se obvrzani za registracija bez ogled na visinata na nivniot sevkupen promet.24 - aerodromi i pristani{ta. Tuka spa|aat premerot na delben imot. sovetuvaweto i davaweto naodi i mislewa sprema privatni nara~ateli za nadomestok. prostori i prostorii za parking. na pr. Za vr{ewe javno-pravna funkcija se smeta i stavaweto na raspolagawe na dokumenti na katastarski institucii i na upravata za javni prihodi. Poedine~ni slu~ai (12) Za vr{ewe javna funkcija se smetaat: 1. menzi. proda`bata na geografski karti. dokolku pravnoto lice-iznajmuva~ na personalot ostane rabotodava~ na istiot: Primer 5: Op{tina iznajmuva personal od dr`avniot sektor na nesamostojni delovni edinici na drugi op{tini. Stopanski dejnosti se. Tretman na poedine~ni organizacioni delovi kako posebni dano~ni obvrznici (11) Poedine~ni organizacioni delovi od dr`avnite organi vo smisla na stav 1 od ova poglavje mo`at da se smetaat za dano~ni obvrznici vo slu~aj na vr{ewe stopanska dejnost. Toa e. Nasproti toa. 3. iznajmuvaweto personal vo slednite slu~ai. Primer 6: Op{tina iznajmuva personal od dr`avniot sektor na privatni ili javni pretprijatija. so isklu~ok na isporakata na nadgroben spomenik i na tekovnoto odr`uvawe na grobot. kongresni. gradski. 4.

86/99 i 25/00). 26/98. ova ne va`i za prometot izvr{en za celi na krajna potro{uva~ka (~len 12 od ZDDV. Istoto va`i i za institucii so koi se slu`at voeni edinici na drugi dr`avi. prometot sprema lica koi ne se dano~ni obvrznici (na pr. Sepak. so isklu~ok na slobodni zoni. konzulatite i drugite diplomatsko-konzularni pretstavni{tva na drugi dr`avi pripa|aat kon poimot "vo zemjata". na primer. carinski zoni i carinski skladi{ta (vo vrska so toa.25 - Op{tina iznajmuva personal od svoja nesamostojna delovna edinica na nesamostojna delovna edinica na druga op{tina ili na privatni ili javni pretprijatija. prometot izvr{en vo slobodni zoni. koj doveduva do isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ki 2 do 6 od ZDDV (vidi poglavje 85 do 90 od DDVU). preku kiosci ili od avtomati). vidi poglavje 22 do 29 od DDVU) spored ~len 13 ili 14 od ZDDV. kaj koj mestoto na prometot na dobra ili na uslugata se nao|a vo slobodni zoni. duri i vo slu~aj na postoewe na eksteritorijalnost. 3. prometot sprema dano~ni obvrznici. toj podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost vo slu~aj na ispolnetost na ostanatite uslovi od ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. 2. Tuka spa|a: 1. ne podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost (~len 12 od ZDDV). Kon ~len 12 od ZDDV Poglavje 21 Promet vo slobodni zoni. carinski zoni i carinski skladi{ta za celi na krajna potro{uva~ka se smeta za promet izvr{en vo zemjata. dodeka poimite carinska zona i carinsko skladi{te se regulirani vo ~len 150 i ~len 183 od Carinskiot zakon ("Slu`ben vesnik na RM" br. 21/98. privatni lica ili javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa vidi. 63/98. carinski zoni i carinski skladi{ta (1) Nezavisno od ~len 11 od ZDDV. vidi ~len 35 to~ka 1 od ZDDV i poglavje 84 od DDVU). 56/99 i 41/00). dokolku istite ne se registrirale dobrovolno. carinski zoni i carinski skladi{ta. ako ovie dobra bile vneseni vo zemjata od navedenite podra~ja i ako se doka`e pismeno deka vakvoto vnesuvawe bilo predmet na odano~uvawe pri uvozot spored ~len 15 od ZDDV. Prometot. poglavje 21 od DDVU). (2) Prometot se vr{i za celi na krajna potro{uva~ka. Kon ~len 11 od ZDDV Poglavje 20 Vo zemjata (1) Poimot "Vo zemjata" ja opfa}a teritorijata na Republika Makedonija. prometot sprema dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV (mali pretpriema~i). (4) Odredbite od ~len 12 od ZDDV se primenuvaat. Sledstveno na toa. prometot sprema dano~ni obvrznici koi go koristat ovoj promet kako vlezno ispolnuvawe zaradi izvr{uvawe promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV (vo vrska so toa. (3) Poimot na slobodna zona e reguliran vo ~len 2 od Zakonot za slobodni ekonomski zoni ("Slu`ben vesnik na RM" br. predavaweto jadewa i pijalaci zaradi konsumacija na samoto mesto (na pr.. carinski zoni i carinski skladi{ta ne se primenuva. preku menzi). 4. poglavje 18 i poglavje 19 od DDVU). pri proda`bata na stoki (na pr. koga primatelot na ispolnuvaweto nema pravo na odbivka na danokot koj mu e fakturiran za izvr{eniot promet. proda`bata na gorivo . (3) Odano~uvaweto na prometot izvr{en za celi na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni. (2) Ambasadite.

Istoto va`i kako za slu~ai. prerabotuva~ i sl. na primer i za slu~ai. Pokraj toa. Za prevoz se smetaat i slu~aite koga dobroto se dvi`i so sopstvena motorna sila. bidej}i tamu zapo~nal prevozot na dobrata. (4) Prometot na dobra so prevoz pretpostavuva ispora~atelot. "lon-rabota". ponatamu. prevoznik ili {pediter) ili da se nara~a navedeniot transport. (3) Prometot na dobra so prevoz ili ispra}awe na dobroto vo smisla na ~len 13 to~ka 2 od ZDDV pretpostavuva vo momentot na po~etok na dvi`ewe na stokata ve}e da e poznat primatelot na dobroto. primatelot ili od treto lice. Vo ovoj slu~aj ne se raboti za promet na dobra so prevoz ili ispra}awe na dobroto. Po zavr{uvawe na saemot. primatelot na dobroto ili odreden n e s a m o s t o e n p o m o { n i k v o i s p o l n u v a w e t o da go prevezuva dobroto koe e predmet na prometot. Primer 1: Trgovec od Skopje prevezuva so sopstveno vozilo mebel do saem vo Atina. ~len 13 to~ka 2 ZDDV). po sistemot na tn.. bidej}i so zapo~nuvaweto na prevozot na dobroto se u{te ne postoel primatel na dobroto. Prometot na dobra e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV kako izvoz (vidi poglavje 57 od DDVU). . po negov nalog. ~len 13 to~ka 1 od ZDDV va`i. Primatelot na dobroto mu dava nalog na lice vraboteno kaj nego da go prezeme mebelot od Skopje.26 - ili popravkata na vozila koi slu`at za li~ni celi ili za celi koi ne go obezbeduvaat pravoto na odbivka na prethodniot danok. Mesto na prometot na dobra e Atina (~len 13 to~ka 1 od ZDDV). Kon ~len 13 od ZDDV Poglavje 22 Mesto na prometot na dobra (1) Prometot na dobra se izvr{uva na~elno vo toa mesto kade {to se nao|a dobroto vo momentot na prenos na pravoto na raspolagawe (~len 13 to~ka 1 ZDDV). mebelot se prodava na odreden kupuva~ vo Atina. na saemi ili pazari i pri proda`ba od vrata do vrata). prometot na dobra }e se smeta za izvr{en vo toa mesto. so otstapuvawe na istoto ili so predavawe na dokumenti (na pr. na primer kaj motorni vozila. vo koi primatelot na dobroto ili treto lice po negov nalog go prezema dobroto kaj ispora~atelot (slu~aj na zemawe na dobroto). na odreden dorabotuva~. vo koi prevozot ili ispra}aweto na dobroto go vr{i samiot ispora~atel ili odredeno treto lice po negov nalog. vo koi pravoto na raspolagawe se prenesuva so dogovarawe na posreden sopstveni~ki odnos (na pr. Mesto na prometot e Skopje. Ispora~atelot mora pri predavaweto na dobroto na samostojnoto ovlasteno lice da gi ima izvr{eno site dejstvija koi se neophodni so cel dobroto da pristigne kaj ve}e utvrdeniot primatel na istoto. grade`ni raboti) sprema javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV. Primer 2: Trgovec od Skopje mu prodava kancelariski mebel na kupuva~ vo Atina. skladi{nici ili konosmani). kako i prometot (na pr. toa }e bide mestoto vo koe se vr{i predavaweto na dobroto na primatelot na istoto ili na treto lice po nalog na primatelot. (2) Ako dobroto koe e predmet na prometot se prevezuva ili se ispra}a od strana na ispora~atelot. do treto lice (na pr. (5) Prometot na dobra so ispra}awe na istite bara dobroto da se transportira od strana na s a m o s t o j n o o v l a s t e n o l i c e (na pr. vo prodavnica. vo koe zapo~nuva prevozot ili ispra}aweto do primatelot na istoto ili. povratno iznajmuvawe na dobro sprema otu|uva~ot). kako i za slu~ai. Pri fizi~ko predavawe na dobroto (na primer. so dvi`ewe na sopstven pogon. Ispra}aweto zapo~nuva so predavaweto na dobroto na samostojnoto ovlasteno lice.

site prometi vo ramkite na verigata go imaat istoto mesto na prometot (vidi poglavje 16 stav 1od DDVU). bidej}i strujata se prezema tamu. (8) Pri isporaka na elektri~na energija. Na gradili{teto vo Hrvatska. Primer 4: Elektrocentrala vo Bitola ispora~uva struja do industrisko pretprijatie vo Pri{tina. (7) Ako dobroto se montira ili se instalira od strana na ispora~atelot ili od drugo lice vo negovo ime. Vo vrska so mestoto na prometot na dobra. greewe i razladuvawe. prometot na dobra }e se smeta za realiziran so zavr{uvawe na probnoto rabotewe na tehni~kata postrojka. uslugata se smeta za izvr{ena vo mestoto vo koe e rezidenten vr{itelot na uslugata. Primer 3: Proizvoditel od Kumanovo gradi monta`ni ku}i za nara~atel od Hrvatska. Prometot na dobra se smeta za realiziran po zavr{uvawe na monta`nite raboti i po priem na objektot od strana na nara~atelot. taka i kaj prometot na uslugite. Mesto na prometot e Pri{tina. Pra{aweto. tuku monta`nite ku}i (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV). Tuka ne se raboti za promet na dobra so ispra}awe na monta`nite elementi. odano~uvaweto spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV zavisi od toa. [ema na proverka (3) Spored osnovnoto pravilo od ~len 14 stav 1 od ZDDV. Pri montiraweto na pogolemi tehni~ki postrojki. dali uslugite bile izvr{eni vo zemjata ili nadvor od nea. nema nikakvo zna~ewe. (2) Kako i kaj prometot na dobra. Vo vrska so razgrani~uvaweto me|u prometot na dobra i na uslugite. monta`nite elementi se sostavuvaat od strana na vrabotenite na proizvoditelot. bidej}i predmet na prometot ne se monta`nite elementi. vidi poglavje 7 stav 2 od DDVU. . mesto na prometot e mestoto na prezemawe na dobroto (~len 13 to~ka 4 od ZDDV). Od ova osnovno pravilo postojat mnogubrojni isklu~oci dadeni vo ~len 14 stavovi 2 i 3 od ZDDV i vo ~len 1 od DDVP. Kon ~len 14 od ZDDV Poglavje 23 Mesto na prometot na uslugata (op{to) Zna~ewe na mestoto na prometot na uslugata (1) Za soodvetno utvrduvawe na mestoto na prometot. gas. najprvin e bitno da se utvrdi dali se raboti za promet na dobra ili za usluga. Za promet na dobra se smeta i isporakata na delo (vidi poglavje 11 od DDVU). dali tro{ocite na monta`a mu se iska`uvaat na nara~atelot oddelno vo fakturata. Neophodnosta za utvrduvawe na mestoto na uslugata spored ovie odredbi sekoga{ se pojavuva koga uslugata fakti~ki se vr{i vo stranstvo ili koga vr{itelot ili korisnikot na uslugata e rezidenten vo stranstvo. Ako odredena usluga ne potpa|a nitu pod odredbite od stav 2 nitu od stav 3 od ~lenot 14 od ZDDV. Poedine~nite elementi se transportiraat od strana na {pediter do Hrvatska.. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 od ZDDV i ~len 1 od DDVP. vo toj slu~aj prioritetno se primenuva ~len 14 stav 2 od ZDDV (vidi ~len 14 stav 3 re~enica 2 od ZDDV). na primer na ma{inska linija ili na elektronski reguliran sistem na polici za skladirawe na stoka. mesto na prometot na dobra e mestoto na monta`a ili instalacija na dobroto (~len 13 to~ka 3 od ZDDV).27 - (6) Vo slu~aj na veri`en promet na dobra vo smisla na ~len 4 stav 2 od ZDDV. vidi poglavje 22 od DDVU. Mestoto na prometot e vo Hrvatska.

(2) Odredbata od ~len 14 stav 1 od ZDDV doveduva do toa. Vo vrska so ovie poimi. pri utvrduvaweto na mestoto na uslugata se poa|a od slednata {ema na proverka: 1. vidi poglavje 8 od DDVU). za mesto na vr{eweto na uslugata se smeta mestoto vo koe vr{itelot na uslugata ima fakti~ko sedi{te ili podru`nica. 3. spored koe sporednite prometi ja delat. Podru`nica (5) Podru`nicata pretstavuva nesamostoen del od edno edinstveno pretprijatie na dano~niot obvrznik koe ne poseduva pravna sposobnost (vidi poglavje 18 stav 14 od DDVU). 4. Pritoa. Vid i obem na uslugata (5) Zaradi soodvetno utvrduvawe na mestoto na uslugata neophodno e precizno da se utvrdi vidot (karakterot) i obemot na uslugata. primena na ~len 14 stav 2 od ZDDV. Isklu~ok od ova e daden vo ~len 1 od DDVP za iznajmuvaweto na prevozni sredstva (vo vrska so toa. uslugite opfateni so nea: 1. vidi stav 9 od ova poglavje). 2. Za podru`nica se smeta sekoja postojana delovna edinica ili deloven . Poglavje 24 Mesto na uslugata spored rezidentnosta na vr{itelot na uslugata Op{to (1) Dokolku ne mo`e da se primeni nekoj od mnogubrojnite isklu~oci (~len 14 stavovi 2 i 3 od ZDDV. se vnimava na na~eloto na edinstvo na prometot. Natovarot i istovarot ne pretstavuvaat posebna usluga (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja g) od ZDDV). od kade {to uslugata fakti~ki se izvr{uva ili. P vr{i eden edinstven promet koj se sostoi vo izvr{uvaweto na prevozot (~len 14 stav 1 to~ka 1 od ZDDV). ~len 1 od DDVP). vidi poglavje 58 stavovi 2 i 3 od DDVU. merodavno e mestoto vo koe se nao|a delovodnata uprava. primena na ~len 14 stav 3 od ZDDV. dokolku vr{itelot na uslugata e rezidenten vo stranstvo. za mesto na vr{eweto na uslugata se zema postojanoto `iveali{te ili prestojuvali{te. vo slu~aj na nepostoewe na vakvo mesto. kade {to liceto ima postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (~len 14 stav 1 od ZDDV). dokolku vr{itelot na uslugata e rezidenten vo zemjata. Primer: Prevoznikot P dobiva nara~ka na pivarnicata B od Skopje da izvr{i prevoz na pijalaci (vklu~uvaj}i natovar i istovar) od Skopje do Bukure{t. Sedi{teto utvrdeno vo statutot ili osnova~kiot akt na dru{tvto i zapi{ano vo trgovskiot registar ne e merodavno. primena na ~len 14 stav 1 od ZDDV. od gledna to~ka na danokot. 2. taka i za zdru`enija na lica i fizi~ki lica. Ova va`i kako za pravni lica.. da ne podle`at na odano~uvawe so DDV. da podle`at na odano~uvawe so DDV. Postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (4) Ako fakti~koto sedi{te (stav 3 od ova poglavje) kaj fizi~ki lica ne mo`e da se utvrdi nedvosmisleno. primena na ~len 1 od DDVP.28 - (4) Soglasno so dadenite pravila vo vrska so me|usebniot odnos na stavovite od ~len 14 od ZDDV. tuku istite pretstavuvaat sporedni prometi kon prevozot. Ako stopanskata dejnost se vr{i na pove}e mesta. sudbinata na osnovniot promet (vo vrska so toa. Fakti~ko sedi{te (3) Za fakti~ko sedi{te na vr{itelot na uslugata se smeta mestoto od koe liceto ja vr{i prete`no svojata stopanska dejnost.

Bidej}i uslugata prete`no se vr{i preku podru`nicata. Iznajmuvaweto na edrilicite potpa|a pod odredbite od ~len 14 stav 1 od ZDDV (vidi stav 8 do 10 od ova poglavje). dokolku prevoznoto sredstvo se koristi vo zemjata (~len 1 od DDVP). . tuku dano~niot obvrznik D (~len 32 to~ka 4 od ZDDV). (6) Lokaciite za gradba ili za monta`a se smetaat za podru`nici. od gledna to~ka na kadrovskata i tehni~kata opremenost. Podreduvawe na usluga kon odredena podru`nica (7) Mestoto na podru`nicata se smeta za merodavno kako mesto na izvr{uvawe na uslugata. nema da bide vo stranstvo tuku vo zemjata. Primer 2: Germanski dr`avjanin go zapo~nuva svoeto patuvawe niz Balkanot od Skopje i tuka iznajmuva vozilo od firma rezidentna vo Makedonija.29 - objekt koi slu`at za vr{ewe na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. taka i od strana na odredena podru`nica. A poseduva vo Solun podru`nica so soodveten personal i oprema. pove}e grade`ni ili monta`ni lokacii koi usleduvaat edno po drugo bez prekin. Ako uslugata se vr{i kako od strana na sedi{teto na dano~niot obvrznik. danokot ne go dolguva iznajmuva~ot R. ne e neophodno samata podru`nica da ja sklu~ila zdelkata (dogovorot). dokolku uslugata se vr{i od strana na soodvetnata podru`nica. Primer 1: Dano~niot obvrznik A so sedi{te vo Veles iznajmuva edrilici koi se nao|aat postojano na pristani{te vo Solun. nekoja od pove}eto grade`ni ili monta`ni lokacii koi postojat vo razli~ni vremenski intervali. Mestoot na uslugata se nao|a vo zemjata. Podru`nicata bara postoewe na dovolen stepen na postojanost i odredena struktura koja ovozmo`uva. Tamu.. (9) Po isklu~ok od ~len 14 stav 1 od ZDDV. Sepak. Spored toa. Dogovorite za zakup na edrilicite se sklu~uvaat vo kancelarijata vo Veles. koe e izre~no isklu~eno od ~len 14 stav 3 od ZDDV. Vo Solun se vr{i predavawe na edrilicite. ili 3. postojat podolgo od 6 meseci. Primer 3: Dano~niot obvrznik D rezidenten vo zemjata zema pod naem patni~ko vozilo od rentakar-firma R so sedi{te vo Grcija i go koristi istoto za celi na negovata stopanska dejnost. Za iznajmuvawe na prevozni sredstva se smeta i stavaweto na raspolagawe na slu`beni vozila za li~ni celi od strana na rabotodavecot sprema negovite vraboteni. vo slu~ai na iznajmuvawe prevozni sredstva od strana na dano~ni obvrznici rezidentni vo stranstvo. isto taka. samostojno izvr{uvawe na dadenata usluga. mestoto na uslugata se nao|a vo stranstvo. mestoto na uslugata se utvrduva spored pra{aweto kade uslugata bila prete`no izvr{uvana. Toa e slu~aj koga konkretnite raboti neophodni za izvr{uvaweto na uslugata se vr{at celosno ili prete`no od strana na personalot ili so pomo{ na opremata na podru`nicata. Pritoa. odnosno dokoku istata mo`e fakti~ki da se podredi kon dadenata podru`nica. mestoto na uslugata. nivno vra}awe na sopstvenikot i odr`uvawe. ili 2. Iznajmuvawe prevozni sredstva (8) Osnovnata odredba od ~len 14 stav 1 od ZDDV ima najgolemo prakti~no zna~ewe kaj iznajmuvaweto na prevozni sredstva. konkretnata grade`na ili monta`na lokacija. bez ogled na toa {to iznajmenoto vozilo se koristi i vo stranstvo. Celokupnoto iznajmuvawe podle`i na odano~uvawe so DDV. dokolku: 1. iznajmuvaweto prevozni sredstva od strana na dano~en obvrznik rezidenten vo zemjata podle`i na odredbite od ZDDV duri i vo slu~ai koga prevoznoto sredstvo se koristi celosno ili delumno vo stranstvo. se pla}a i nadomestokot.

cevni vodovi. edrilici. Prevoz vo zemjata (2) Dokolku prevozot se vr{i isklu~ivo vo zemjata. drugi vidovi na me|unaroden prevoz na patnici (na pr. 4. Pritoa. vidi poglavje 12 od DDVU). ratraci. vidi poglavje 26 stav 6 to~ka 3 od DDVU) i vr{eweto sovetodavni uslugi kako osnoven promet (vidi poglavje 29 stav 14 od DDVU). Me|unarodniot prevoz na stoki e osloboden od danok (vidi poglavje 63 od DDVU) so pravo na odbivka na prethodnite danoci spored uslovite od ~len 24 to~ka 3 od ZDDV.. Me|unaroden prevoz (3) Koga prevozot se vr{i kako vo zemjata taka i vo stranstvo (me|unaroden prevoz). (4) Kaj me|unarodniot prevoz. ili  ­  vo vozduh (na pr. celokupnata prevozna usluga (prevoz na celokupnata delnica) podle`i na odano~uvawe so DDV. Za prevozni sredstva ne se smetaat. kranovi za natovar i kontejneri. dano~niot obvrznik e dol`en da ja evidentira i prevoznata usluga koja ne otpa|a na delnicata vo zemjata i koja ne podle`i na odredbite od ZDDV (~len 16 stav 3 od DDVP). vo toj slu~aj samo delot od delnicata koj se nao|a vo zemjata podle`i na odredbite od ZDDV. so brodovi). od strana na vesnici). prikolki (vidi poglavje 26 stav 3 to~ka 3 od DDVU). kranovi.  ­  na voda (na pr. Ova va`i kako za prevozot na lica. pod odredbite od ~len 14 stav 1 od ZDDV potpa|aat osobeno slednite uslugi: 1. na koj se vr{i prevozot (~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). so `eleznica ili so avtobusi) se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV bez pravo na odbivka na prethodni danoci (vidi poglavje 55 od DDVU). trajleri. ne e bitno dali prevoznikot e rezidenten vo zemjata ili vo stranstvo. voda i vo vozduh i koi fakti~ki se dvi`at. motorni ~amci. 3.osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV so pravo na odbivka na prethodni danoci spored utvrdenite uslovi (vidi poglavje 69 od DDVU). avionski edrilici. Kaj prevozot na stoki se primenuva op{tata dano~na stapka od 19% (~len 29 od ZDDV). vilu{kari. transportni kranovi.30 - (10) Za prevozni sredstva se smetaat dobra ~ija osnovna namena e naso~ena kon prevozot na stoka i patnici na kopno. kamioni-me{alki na beton. objavuvaweto oglasi (na pr. uslugite na imotni upraviteli ili testamentarni izvr{iteli. sportski avioni. turisti~kite uslugi na tur-operatori (~len 38 stav 2 od ZDDV). so `eleznica ili so motorni vozila). osven rabotite na zaverka povrzani so nedvi`nosti (vo vrska so toa. bageri. uslugite na notari. Nasproti toa. koli~ki na elektri~en pogon. Poglavje 25 Mesto na prevozot Op{to (1) Prevoznite uslugi se vr{at na soodvetnata delnica ili na delot od nea. so avioni). Me|unarodniot avionski prevoz na patnici e Isto taka. Drugi slu~ai na primena (11) Pokraj iznajmuvaweto prevozni sredstva. uslugite na ishrana (predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto) vo smisla na ~len 6 stav 2 to~ka 4 od ZDDV (vo vrska so toa. taka i za prevozot na stoki so prevozni sredstva od sekakov vid:  ­  na kopno (na pr. 2. na pr. Kon prevozni sredstva se vbrojuvaat i prikolki. . dokolku ne se raboti za uslugi na poleto na reklamata i rabotata so javnosta (~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). dodeka kaj patni~kiot prevoz se primenuva namalenata dano~na stapka od 5% (~len 30 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). kaj~iwa. transportni lenti. ~amci na pedali. 5.

posreduvawe na zakup na stan ili posreduvawe na hotelsko smestuvawe ili na smestuvawe vo vikendi~ki od strana na turisti~ki agencii). Vo vrska so toa. steknuvawe ili otu|uvawe na odredena nedvi`nost. i ovie prometi se smetaat ili za uslugi povrzani so nedvi`nosta ili mo`at od pri~ini na poednostavuvawe da se smetaat za uslugi od ovoj vid. 5. iznajmuvawe objekti i delovi od objekti (na pr. vidi Isto taka. Nedvi`nosti (2) Za nedvi`nost se smetaat kako neizgradeni. Poglavje 26 Mesto na prometot povrzan so nedvi`nosti Op{to (1) Za utvrduvawe na mestoto na uslugata povrzana so odredena nedvi`nost. dokolku saemot ili izlo`bata se organiziraat vo zemjata. kuglani ili ma{ini). Uslugite navedeni poedine~no vo odredbata se dadeni kako primeri. Isto taka. izlo`beni vitrini). iznajmuvawe na prikolki vo kampovi koi se stavaat na raspolagawe isklu~ivo za stacionarna upotreba. iznajmuvawe na zemji{ta (na pr. hotelski sobi ili reklamni povr{ini). kade {to bil izvr{en prevozot (na pr. isto taka. na prostori za parking.. postrojki za greewe. Isklu~okot povrzan so odano~uvaweto na uslugi na tur-operatori (~len 38 od ZDDV) ostanuva da va`i. no za smetka na ispra}a~ot). Obezbeduvawe na prevozni uslugi (6) Vo slu~aj na obezbeduvawe prevozni uslugi (na pr. taka i podizveduva~ot. gradewe i odr`uvawe.31 - Prevoz so vklu~uvawe na treto lice-vr{itel na ugata usl (5) Ako dano~niot obvrznik zadol`en so prevozot (osnoven pretpriema~) vklu~i treto lice vo izvr{uvaweto na uslugata (podizveduva~) koe go vr{i prevozot vo svoe ime i za svoja smetka. 4. taka i izgradeni zemji{ta. stanovi. delovni prostorii.poglavje 9 stav 9 od DDVU. mestoto na uslugata na nara~ka na prevozot se nao|a spored odredbite od ~len 7 stav 2 od ZDDV vo mestoto. kancelarii. prevozot izvr{en od zadol`enoto prevozno pretprijatie). kade {to podizveduva~ot ja vr{i uslugata. iznajmuvawe na objekti od sekakov vid koi se sostaven del od odreden deloven objekt (na pr. Dvete prevozni uslugi se smetaat za izvr{eni vo mestoto. Po pravilo. vo toj slu~aj prevoznata usluga ja vr{at kako osnovniot pretpriema~. proektirawe. ureduvawe. Spored celta i smislata na ovaa odredba. (4) Stavaweto na raspolagawe na izlo`beni prostori na saemi i izlo`bi sprema izlo`uva~i se smeta. Stranskite izlo`uva~i mo`at da izvr{at vra}awe na danokot na dodadena vrednost koj im e fakturiran od strana na . Vakva povrzanost postoi koga samata usluga se sostoi spored vistinskite okolnosti prete`no od koristewe. lift. Uslugi povrzani so koristewe na nedvi`nost (3) Za uslugi povrzani so koristewe na nedvi`nost se smetaat osobeno: 1. za usluga vo smisla na ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV i podle`i na odano~uvawe so DDV. 2. od strana na {pediter koj dejstvuva vo svoe ime. organizatorite vr{at. monta`a i demonta`a kako i tehni~ko obezbeduvawe na prostorot). za kamping ili kejovi). mora da postoi tesna povrzanost me|u uslugata i nedvi`nosta. teniski igrali{ta. 3. pokraj stavaweto na raspolagawe na izlo`ben prostor i redica drugi uslugi sprema izlo`uva~ite (na pr. od odlu~uva~ko zna~ewe e mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV). Kon poimot na nedvi`nost pripa|aat i stvari koi stanale bitni delovi od zemji{teto preku ostvaruvawe soodvetna vrska so nego (na pr. uslugi na posreduvawe povrzani so iznajmuvaweto na nedvi`nosti (na pr.

- 32 -

organizatorite pod uslovite od ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP vo ramkite na postapkata na odbivka na prethodni danoci ili na postapkata za vra}awe na danoci (vo vrska so toa, vidi poglavje 106 od DDVU). Uslugi povrzani so izgradba i odr`uvawe na nedvi` nosti (5) Za uslugi povrzani so izgradbata i odr`uvaweto na nedvi`nosti se smetaat osobeno: 1. podgotovka na zemji{te za gradba (na pr. raboti na premer); 2. podgotvitelni grade`ni raboti (na pr. od strana na arhitekti, grade`ni in`eneri ili stati~ari); 3. raboti na ru{ewe i iskop; 4. izvedba na grade`ni raboti (vklu~uvaj}i gi rabotite na popravka), dokolku pritoa se raboti za uslugi (vo vrska so toa vidi poglavje 23 stav 1 od DDVU); 5. raboti na odr`uvawe na objekti (na pr. odr`uvawe na grejni postrojki ili liftovi, ureduvawe na zeleni povr{ini i ~istewe na objekti).

Uslugi vo vrska so steknuvaweto i otu|uvaweto na nedvi`nosti (6) Uslugi vo vrska so steknuvaweto i otu|uvaweto na nedvi`nosti se osobeno: 1. uslugi na posreduvawe od strana na agencii za nedvi`en imot; 2. uslugi na ve{ti lica za nedvi`nosti (na pr. procenka i izdavawe naodi i mislewa); 3. notarski raboti vo vrska so dogovori za kupoproda`ba na imot, vklu~uvaj}i gi sovetodavnite uslugi povrzani so toa. Uslugi koi ne se povrzani so nediv`nosta (7) Slednite uslugi ne stojat vo tesna vrska so odredena nedvi`nost: 1. objavuvawe na oglasi vo vrska so nedvi`nosti (na pr. od strana na dnevniot pe~at), 2. finansiraweto i finansiskoto sovetuvawe vo vrska so steknuvaweto nedvi`nost i negovata izgradba, 3. pravnoto i dano~noto sovetuvawe vo vrska so nedvi`nosti. Sepak, vo ovie slu~ai mo`e da dojde do primena na odredbite od ~len 14 stav 3 od ZDDV (vidi poglavje 29 od DDVU). Poglavje 27 Mesto na vr{ewe na dejnosta Op{to (1) Dejnostite navedeni vo ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) do g) od ZDDV se izvr{uvaat vo mestoto na nivnoto fakti~ko izvr{uvawe (mesto na prometot spored vr{ewe na dejnosta). Pritoa, ne e bitno kade dano~niot obvrznik (na pr. umetnik) prete`no e aktiven vo ramkite na negovata sevkupna stopanska dejnost, tuku e merodavno pra{aweto kade dano~niot obvrznik ja vr{i fakti~ki sekoja konkretna usluga. Kulturni, umetni~ki i drugi sli~ni uslugi (2) Pokraj kulturnite, umetni~kite i drugi sli~ni uslugi, pod ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) od ZDDV se vbrojuva i organiziraweto na ovie uslugi. Pritoa, ne e neophodno dano~niot obvrznik da e aktiven vo ramkite na odredena manifestacija. (3) Mestoto na vr{eweto na dejnosta se smeta za mesto na uslugata, osobeno kaj slednite uslugi (vklu~uvaj}i go nivnoto organizirawe):

- 33 -

1. kulturni i umetni~ki uslugi (na pr. na teatri, orkestri i peja~i). Vo slu~aj na prenos na pravoto na koristewe na avtorski prava (na pr. pri snimaweto na odreden koncert za negova reprodukcija na kompakt-disk), mestoto na uslugata se utvrduva vo ovoj del od istata spored ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV (vidi poglavje 29 stav 25 od DDVU).; 2. nau~ni uslugi (na pr. predavawa ili davawe mislewa). Dokolku dadenoto mislewe treba da mu poslu`i na nara~atelot kako pomo{ vo donesuvaweto odredeni odluki povrzani so razre{uvaweto konkretni tehni~ki, ekonomski ili delovni pra{awa, vo toj slu~aj se raboti za konsultantska usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 29 stav 12 do 16 od DDVU); 3. obrazovni uslugi (na pr. organizirawe seminari); 4. sportski uslugi (na pr. fudbalski manifestacii, velosipedski trki, teniski turniri); 5. uslugi na zabava (na pr. filmski proekcii, manifestacii vo tanc); 6. drugi sli~ni uslugi (na pr. na manekenki ili na pr. tonsko-tehni~ki uslugi koi se neophodni vo vrska so realizacijata na umetni~ki ili zabavni manifestacii). Procenka na dvi`ni dobra (4) Kaj procenkata i davaweto mislewa vo vrska so dvi`ni materijalni dobra od strana na ve{ti lica, prioritet na primena ima ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja b) od ZDDV nasproti ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV.

Raboti vrz dvi`ni dobra (5) Za raboti vrz dvi`ni dobra (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja v) od ZDDV) se smetaat, na pr. uslugite na odr`uvawe ili popravka na postrojki, ma{ini i motorni vozila ili dorabotkata na stoki po lon-sistem. Dokolku dano~niot obvrznik koristi sopstveni nabaveni osnovni materijali pri izvr{uvaweto na rabotite, vo toj slu~aj istoto ne pretstavuva usluga, tuku se raboti za isporaka na delo vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (vidi poglavje 11 od DDVU). Sporedni dejnosti od transportnata oblast (6) Za sporednite dejnosti od oblasta na transportot (na pr. natovar, istovar, pretovar, skladirawe i drugi uslugi koi voobi~aeno se povrzani so transportot), mestoto na uslugata se utvrduva, isto taka, spored toa, kade se vr{at ovie dejnosti (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja g) od ZDDV). Odredbata va`i samo za samostojni uslugi. Dokolku natovarot, istovarot itn. pretstavuvaat sporeden promet kon prevozot na stoki, soodvetnata usluga ja deli dano~nata sudbina na prevozot na stokite (vidi poglavje 23 stav 5 od DDVU). Poglavje 28 Mesto na posredni~kata usluga Op{to (1) Vo slu~aj na vr{ewe posredni~ka usluga, mestoto na uslugata se nao|a vo mestoto, kade {to se izvr{uva posreduvaniot promet (~len 14 stav 2 to~ka 4 od ZDDV). Spored toa, mestoto na posredni~kata usluga se poklopuva so mestoto na posreduvaniot promet. Od ova pravilo se isklu~eni slednite posredni~ki uslugi: 1. posreduvawe vo vrska so nedvi`nost za koja spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV e merodavno mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 od DDVU); 2. posreduvawe vo vrska so uslugite navedeni vo ~len 14 stav 3 od ZDDV, za koi mestoto na rezidentnost na primatelot na uslugata se smeta za mesto na vr{ewe na uslugata (~len 14 stav 3 to~ka 10 od ZDDV). Posredni~ka usluga

- 34 -

(2) Posredni~kata usluga pretpostavuva dejstvuvawe vo tu|o ime i za tu|a smetka (vidi ~len 4 stav 3 od ZDDV). Vo vakviot slu~aj, iznosite primeni i plateni od posrednikot vo ime i za smetka na treto lice pretstavuvaat za nego proodna stavka spored ~len 18 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 32 od DDVU). Posreduvawe vo prometot na dobra (3) Pri posreduvaweto na promet na dobra, mestoto na posredni~kata usluga se utvrduva spored ~len 13 od ZDDV. Primer 1: Trgovskiot zastapnik T vo Tetovo posreduva za fabrika za mebel M (rezidentna Isto taka,vo Tetovo) vo isporakata na mebel sprema trgovecot so mebel P vo Prizren. P go prezema mebelot od skladi{teto na M vo Prizren. T vr{i posreduvawe vo prometot na dobra, koe se izvr{uva vo Prizren spored ~len 13 to~ka 1 od ZDDV (vidi poglavje 22 stav 1 od DDVU). So toa i posredni~kata usluga na T se izvr{uva vo Prizren, taka {to istata ne potpa|a pod odredbite od ZDDV. Posreduvawe vo vr{eweto uslugi (4) Pri posreduvaweto vo vr{eweto uslugi, mestoto na posredni~kata usluga se poklopuva so mestoto na posreduvanata usluga koja se utvrduva spored soodvetnite odredbi od ~len 14 od ZDDV Primer 2: Turisti~kata agencija M od Minhen posreduva vo izdavaweto smestuvawa i obezbeduvaweto ishrana za germanski turisti po nalog na hotelierot O od Ohrid. Spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV, posreduvanata usluga na smestuvawe se vr{i vo mestoto kade {to se nao|a hotelot, zna~i vo Ohrid (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU), dodeka posreduvanata usluga na obezbeduvawe ishrana se vr{i spored ~len 14 stav 1 od ZDDV vo mestoto kade {to e rezidenten hotelierot, odnosno, Isto taka,vo Ohrid (vidi poglavje 24 stav 11 od DDVU). Dvete posredni~ki uslugi se odano~eni. Danokot ne go dolguva M, tuku O (~len 32 to~ka 4 od ZDDV). Poglavje 29 Mesto na primatelot na uslugata Op{to (1) Spored ~len 14 stav 3 od ZDDV, vo odredeni slu~ai za mesto na uslugata se smeta mestoto, kade {to korisnikot na uslugata ima fakti~ko sedi{te ili podru`nica za koi se vr{i fakti~ki uslugata ili, vo slu~aj na nepostoewe na vakvo mesto, merodavno e mestoto, kade {to korisnikot na uslugata ima svoe postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (vo vrska so toa vidi poglavje 24 stav 3 do 6 od DDVU). Uslugite koi doa|aat predvid za taa cel se taksativno navedeni vo ~len 14 stav 3 to~ka 1 do 10 od ZDDV. Pri primena na ovaa odredba e bez zna~ewe, dali korisnikot na uslugata e dano~en obvrznik ili privatno lice. Ako odredena usluga potpa|a kako pod odredbite od stav 2, taka i pod odredbite od stav 3 na ~lenot 14 od ZDDV, prvenstveno se primenuva ~len 14 stav 2 od ZDDV (vidi ~len 14 stav 3 re~enica 2 od ZDDV). Podreduvawe na uslugata kon podru`nica na primate lot na ispolnuvaweto (2) Uslugata se vr{i sprema podru`nica na dano~niot obvrznik, koga istata e nameneta isklu~ivo ili prete`no za podru`nicata. Pritoa ne e potrebno podru`nicata da ja izvr{ila nara~kata sprema dano~niot obvrznik koj ja vr{i uslugata (na pr. izdava~, reklamna agencija, organizator na reklama). Ponatamu pra{aweto, dali nadomestokot za uslugata e platen od podru`nicata ili od dano~niot obvrznik, nema nikakvo zna~ewe. Primer 1:

taka i sprema stranskata podru`nica na korisnikot. celokupnata usluga podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. Nara~kata na reklama kaj stranskite izdava~i i pla}aweto na rabotata se vr{at preku reklamna agencija vo zemjata. .. Reklama i rabota so javnosta (5) Pod poimot "uslugi na poleto na reklamata" (~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV) se podrazbiraat uslugi koi treba da dovedat do donesuvawe odluka od strana na reklamnite adresati za steknuvawe dobra ili za koristewe na uslugi. 2. analiza na potro{uva~kata. So objavuvaweto reklamni oglasi vo stranski vesnici i spisanija se reklamira raboteweto na podru`nicata. odnosno politi~ko. Primer 2: Odreden slu~aj na nadomest na {teta predizvikuva odredeni efekti vrz osnovnoto sedi{te vo zemjata na odreden dano~en obvrznik. istra`uvaweto na potro{uva~kite naviki. socijalno.Doma{nata reklamna agencija i stranskiot izdava~ ne podle`at na odano~uvawe so makedonskiot DDV so vr{eweto na svoite uslugi. Mestoto na uslugite se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i se nao|a vo dvata slu~ai vo stranstvo (mesto na podru`nicata vo stranstvo na doma{nata banka). R e k l a m n i o t k o n s a l t i n g. Pri me{ovit promet (vidi poglavje 8 od DDVU) ne e mo`no za eden del na uslugata da se smeta za merodavno mestoto na podru`nicata. Advokatot A rezidenten vo zemjata go sovetuva dano~niot obvrznik vo pogled na celokupniot slu~aj na nadomest na {teta. Se raboti za istra`uvawe i planirawe na osnovite na odreden reklamen anga`man. tuku za merodavno se smeta mestoto kade {to se nao|a fakti~koto sedi{te na korisnikot na uslugata. versko i sli~no odnesuvawe. odnosno emituvaat vo stranstvo. a za drugiot del mestoto kade {to se nao|a fakti~koto sedi{te na dano~niot obvrznik i pritoa da se izvr{i soodvetna podelba na uslugata. A vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV koja se vr{i kako sprema sedi{teto vo zemjata. zaradi {to istite ne se opfateni so makedonskiot ZDDV dokolku se ispolneti slednite dva uslova: 1. za celi na utvrduvawe na mestoto na ovaa usluga ne se poa|a od mestoto na podru`nicata. Bidej}i ne e mo`na to~na podelba na uslugata. ne e neophodno uslugite da slu`at voobi~aeno ili isklu~ivo za reklamirawe. R e k l a m n i t e p o d g o t o v k i i p l a n i r a w e t o n a r e k l a m a. kako i vrz negovata podru`nica vo stranstvo. podru`nicata vo stranstvo mora da e vo sostojba da go vr{i prometot. (4) Dokolku ne mo`e da se utvrdi dali odredena usluga e nameneta isklu~ivo ili prete`no za odredena podru`nica. Reklamnata agencija vo zemjata i stranskiot izdava~ izvr{uvaat sekoj od niv po edna usluga (reklmna usluga) vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV sprema podru`nicata vo stranstvo na doma{nata banka. 2.35 - Banka so sedi{te vo zemjata ima podru`nica vo stranstvo. za koj se reklamira istata. (3) Vo slu~aj na objavuvawe reklamni oglasi vo vesnici i spisanija i pri objavuvawe reklami preku radioto i televizijata se poa|a od toa. Tuka se raboti za informirawe na klientot za mo`nostite za reklama.. Kon uslugite na poleto na reklamata opfateni so ~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV se vbrojuvaat i uslugite na organizatori na reklama i na reklamni agencii (vidi gi stavovite 9 i 10 od ova poglavje). deka istite se nameneti isklu~ivo ili prete`no za podru`nicata so sedi{te vo stranstvo. razvoj na pazarna strategija i razvoj na reklamni koncepcii. (6) Kon uslugite na poleto na reklamata se vbrojuvaat osobeno: 1. Pritoa. Ovoj poim gi opfa}a i uslugite koi treba da dovedat kaj reklamnite adresati do odredeno nestopansko. na primer ispituvawe na pazarot. mora da se raboti za: a) vesnici i spisanija ili radioteleviziski emisii na stranski jazik ili b) makedonski vesnici i spisanija ili makedonski radioteleviziski emisii koi prete`no se objavuvaat.

(10) Za reklamna agencija se smeta dano~en obvrznik koj. sro~uvaweto (formulirawe i ureduvawe) reklamni tekstovi i podgotvitelnite raboti za filmska. O r g a n i z i r a w e t o r e k l a m a (vidi stav 9 od ova poglavje). otisoci za oglasi. vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). R e k l a m n o t o p r o i z v o d s t v o. prospekti za kotirawe na firmi na berzata itn. spisanija. dano~en i ekonomski konsalting. Mestoto na uslugata pri iznajmuvawe sefovi se utvrduva spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV (vo vrska so toa. Kaj drugiot promet se raboti osobeno za reklament konsalting. vo koja treba da se izvr{i reklamiraweto. S p r o v e d u v a w e t o r e k l a m a. plakati itn. Oglasuvaweto vo vesnici od strana na privatni lica (na primer baraweto rabota. na primer. soobra}ajni sredstva itn. Po pravilo. semejni oglasi. Tuka se vbrojuva osobeno vnesuvaweto na reklamni oglasi vo vesnici. kaj slednite uslugi. Praven. 6. ekonomski i tehni~ki konsalting (12) Odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV se primenuvaat. (9) Za reklamen organizator se smeta dano~en obvrznik koj vr{i reklama za treti lica i nara~uva vo svoe ime i za svoja smetka reklama za treti lica. na primer davaweto nalog za objavuvawe reklami kaj izdava~ite na vesnici. pretstavuvaat reklamni ispolnuvawa. dokolku istite pretstavuvaat osnoven promet:  ­  praven. Bankarski. vnesuvaweto reklama vo `olt pe~at. R e k l a m n o t o u r e d u v a w e. reklamno planirawe. prospekti. postavuvaweto reklamni plakati i reklamni tekstovi na oglasni tabli. emisii na hartii od vrednost. . ispolnuvawata i socijalnata otvorenost na dr`avni organi ili privatni institucii. Poimot ja opfa}a realizacijata na nara~anata rabota vo soodvetnata oblast. vo ovie slu~ai se raboti za izvestuvawe na javnosta za celite. snabduvawe so reklamni sredstva i nadzor vrz reklamnoto proizvodstvo (vidi stav 6 to~ka 1 do 4 od ova poglavje). (7) Oglasuvaweto na rabotni mesta vo vesnici od strana na dano~ni obvrznici. objavuvaweto bilansi. (8) Pod uslugi na poleto na rabotata so javnosta se podrazbiraat uslugi so koi treba da se postigne ili da se dobie razbirawe. pokraj dejnosta na reklamen organizator.n. radio i televiziska produkcija. emitiraweto reklamni filmovi vo kina ili na reklamni spotovi preku televizijata ili radioto.  ­  promet na preveduva~i i tolkuva~i. nositeli na slika i ton. ofset-pe~at. na primer dopolnitelno vnesuvawe ili istaknato vnesuvawe na reklama. Tuka se vbrojuva sozdavaweto ili snabduvaweto so materijali neophodni za reklamiraweto. duri iako vrz istite ne se primenuva dano~noto osloboduvawe spored ovie odredbi (vo vrska so toa vidi gi poglavjata 41 i 42 od DDVU). stru~ni spisanija.  ­  tehni~ki konsalting. finansiski oglasi (na pr. spisanija. mali oglasi) ne se smeta za usluga na poleto na reklamata. stru~ni pe~ateni materijali i `olt pe~at. ostanatite formi na adresno reklamirawe. Tuka se vbrojuvaat grafi~kata rabota. kako i davaweto nalog za reklamirawe do radioteleviziskite institucii i do drugi pretpriema~i koi vr{at reklama. vklu~uvaj}i go i nadzorot vrz procesot na proizvodstvoto.). prilo`uvaweto ili raspredelbata na prospekti i drugi formi na direktno reklamirawe..36 - 3. osven oglasuvaweto {ifri i t. snimaweto na istite na nositeli na slika i ton. crte`i. reklamno ureduvawe. finansiski i osiguritelni uslugi (11) Kon uslugite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 2 od ZDDV se vbrojuvaat uslugite navedeni vo ~len 23 to~ki 5 i 6 od ZDDV. ponudata na slobodni rabotni mesta od strana na pravni lica od javnoto pravo. vr{i i drug promet koj slu`i za celi na reklamiraweto. 5. 4. odobruvawe i doverba. na pr.

podgotvuvaweto. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV i istoto e locirano vo mestoto. kon sovetodavnata dejnost.37 - Odredbata ne se primenuva. Pravnoto sovetuvawe se smeta za dopolnitelna usluga kon iznajmuvaweto vo smisla na ~len 8 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). dano~niot obvrznik gi sovetuva priamtelite na zakupot za pravata i obvrskite koi proizleguvaat od dogovorot. Pritoa. osobeno izgotvuvaweto nacrti na dokumenti i zapoznavaweto na strankite so pravnite posledici. memoriraweto i povtornoto dobivawe na informacii. izgotvuvaweto pravni. vo koj istite ne se povrzani so odreden imot (~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV) ili so odredeni dvi`ni dobra (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja v) od ZDDV). organiziraweto. pokraj elektronskoto. osven vo onoj del. stavawe na raspolagawe na informacii (17) Obrabotkata na podatoci vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV. Sepak. go opfa}a i manuelnoto i mehani~koto memorirawe. konvertirawe. (13) Kaj advokati. kako i povrzuvaweto na koli~ini ili strukturi na podatoci so samata obrabotka na ovie informacii vrz osnova na kompjuterski orietntirani . notarite vr{at samostojni sovetodavni uslugi samo vo slu~ai. na advokatot se vbrojuva vodeweto sudski procesi. kaj revizorot uslugite izvr{eni vo ramkite na utvrduvaweto zavr{ni smetki. Tuka se vbrojuvaat osobeno slu~aite. poglavje 26 stav 5 od DDVU). Hemi~arot H vr{i sovetodavni uslugi vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV. ne e neophodno dano~niot obvrznik . ponatamu. (16) Za in`enerski uslugi se smetaat site uslugi koi se sostaven del od profesijata na in`ener. vidi poglavje 26 stav 6 to~ka 3 od DDVU. dano~ni sovetnici i revizori. Tuka se vbrojuvaat. Obrabotka na podatoci. Kako rezultat na toa. izborot na proizvodstveni proceduri i proverkata na nivnata ekonomi~nost. Vo vrska so zaverkata na proda`bi na imoti. Primer 4: Hemi~arot H so sedi{te vo zemjata izgotuva za stranski nara~ateli hemiska analiza na primeroci na stoki i gi sovetuva svoite stranski klienti osobeno za pra{awa povrzani so ozna~uvaweto na prehranbenite proizvodi koi treba da se prodavaat vo zemjata.ispolnuva~ da e in`ener. na pr. koga sovetuvawata ne se povrzani so odredena zaverka na dokumenti. povrzuvawe i obrabotkata na podatoci. dokolku sovetuvaweto mo`e spored op{tite na~ela da se smeta za sporeden promet (na primer. avtomatiziraweto na isti povtorlivi procesi.. vo koi dejnosta na notarite se ograni~uva na davaweto pravni soveti od preventivna priroda na strankite. ekonomski i tehni~ki naodi i mislewa. Tuka ne se vbrojuvaat in`enerskite uslugi povrzani so odreden imot (vidi ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. Primer 3: Dano~en obvrznik iznajmuva sprema doma{ni zakupci pove}e stanbeni objekti vo zemjata i vo stranstvo. Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo. advokati za za{tita na industriska sopstvenost. (14) Odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV gi opfa}aat i samostojnite sovetodavni uslugi na notari. ne samo sovetodavni dejnosti. na primer. Tuka se vbrojuva. zna~i. kako i izgotvuvaweto finansiski planovi. Dano~niot obvrznik vr{i samo edna usluga na iznajmuvawe. kon odredena isporaka na delo ili kon odredena usluga). sobiraweto. (15) Odredbata od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV. gi opfa}a sovetodavnite uslugi na ve{ti lica. odredbata gi opfa}a site ispolnuvawa koi se tipi~ni za dadenite profesii. kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). osobeno. Pri sklu~uvaweto na dogovorot za zakup na odreden objekt vo stranstvo.

. ne e bitno na koj na~in bile preneseni postapkite i iskustvata. kako i za dostavuvaweto rezultati od odredeno ispituvawe na javnoto mislewe na poleto na istra`uvaweto na pazarot i na poleto na stavaweto na raspolagawe na informacii od strana na novinari ili informativni agencii. dokolku istite ne potpa|aat pod odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 3 ili 9 od ZDDV. Primer 5: Detektivot D dobiva nalog od privatno lice so `iveali{te vo Viena da izvr{i istra`uvawa za odreden slu~aj na nasledstvo vo vrska so odredeni lica vo Makedonija. Komercijalnite proceduri i iskustva mo`at da se soberat vo ramkite na tekovnoto proizvodstvo ili na tekovnite trgovski zdelki i. Obezbeduvawe personal (19) Pod obezbeduvawe (iznajmuvawe) personal vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV se podrazbira stavaweto na raspolagawe na personal (stavawe na raspolagawe na rabotna sila). na primer preku internet (vidi poglavje 7 stav 2 to~ki 1 i 2 od DDVU). kako sedi{te na korisnikot na uslugata). (18) Kon uslugite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV se vbrojuva i stavaweto na raspolagawe na informacii. Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot danok. Kaj uslugite na lica koi vr{at iznao|awe na naslednici i utvrduvawe na nivniot identitet kako i na detektivi. Primer 7: Dano~en obvrznik D iznajmuva doma{ni rabotnici na klient vo Bugarija. D vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV.38 - proceduri. Delovnite postapki i iskustva mo`at da se zdobijat vrz osnova na posebni istra`uvawa po nalog. stru~ni mislewa ili so predavawe na mostri i prototipovi. na primer. voveduvawe na rabotnici na nara~atelot vo delovnoto rabotewe na dano~niot obvrznik). crte`i. D vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo. bez konkretna obvrska na izvr{uvawe odredena dejnost (promet na dobra ili uslugi). Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. na primer preku predavawe. Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Hrvatska. kako rezultat na toa. Primer 6: Dano~niot obvrznik D iznajmuva doma{ni rabotnici na klient od Hrvatska. Izgotvuvaweto programi za obrabotka na podatoci (softver) ne pretstavuva obrabotka na podatoci vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV. izvestuvawe za odredeni proizvodstveni podobruvawa. metodi na dobivawe ~elik. se raboti za stavawe na raspolagawe na informacii vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo . Odredbata go opfa}a stavaweto na raspolagawe na site vidovi iskustva koi spored nivniot vid se podobni za toa. kako i za prenosot na standardiziran ili individualen softver po elektronski pat. Pritoa. Bugarskiot klient ne poseduva podru`nici nadvor od Bugarija. vklu~uvaj}i gi komercijalnite proceduri i iskustva (know­how). Jugoslavija i vo zemjata. da stojat na raspolagawe ve}e so samoto dobivawe na rabotniot nalog ili na nara~kata (na primer. Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Bugarija. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo (Hrvatska. formuli na avtomatizacija. dokolku ne se raboti za stavawe na raspolagawe na avtorski za{titeni prava (vidi ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV). na primer analizi za hemiski proizvodi. D vr{i usluga sprema stranskiot nara~atel vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV (stavawe na raspolagawe na informacii). Ova va`i. i za stavaweto na raspolagawe na  know­how i na nestandardiziran softver. stavawe na raspolagawe na delovni pravila. da se koristat tehni~ki ili ekonomski.

kako sedi{te na korisnikot na uslugata). Korisnikot na uslugata (dano~en obvrznik so sedi{te vo zemjata) e dol`en da go izvr{i odano~uvaweto za vr{itelot na uslugata soglasno so ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 78 od DDVU). ^len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV ne go opfa}a iznajmuvaweto na prevozni sredstva od kakov i da bilo vid. pri {to za mesto na uslugata se utvrduva mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). g) internet. Tuka se vbrojuvaat i merkite na kontrola i nadzor povrzani so dodeluvaweto kapaciteti za emituvawe. emituvawe ili priem. 3. A vr{i usluga sprema D vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV. opti~ki ili drugi elektromagnetski mediumi. v) satelitska komunikacija. Telekomunikaciski uslugi (21) Za uslugi na poleto na telekomunikaciite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 8 od ZDDV se smetaat uslugite. pismo. D ne poseduva podru`nici vo stranstvo. Uslugata podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Jugoslavija i vo zemjata. slika i ton ili informacii od sekakov vid preku kabel. pismo. kade {to e rezidenten zakupecot). Tuka se vbrojuvaat i video-prenosite i povrzuvawa i prenosi vo forma na video-konferencija. (22) Kon drugi uslugi vo smisla na stav 21 od ova poglavje se vbrojuvaat osobeno: 1.39 - stranstvo (Bugarija. b) mobilna radiobranova mre`a. Nasproti toa. so cel obezbeduvawe na rabotnata podgotvenost preku dale~inski nadzor ili preku uslugi na samoto mesto. radiobranovi. obezbeduvaweto kabelski kapaciteti ili frekvencii povrzano so otstapuvaweto kapaciteti za emituvawe preku: a) fiksna mre`a. iznajmuvaweto nedvi`en imot se regulira so odredbite od ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. so koi se ovozmo`uva i se obezbeduva prenos. emitirawe ili priem na signali. d) radio i televizija. b) mobilna radiobranova mre`a. mestoto na uslugata se utvrduva. obezbeduvaweto prava na pristap do: a) fiksni mre`i. tuka se vbrojuva i otstapuvaweto i dodeluvaweto korisni~ki prava sprema institucii za prenos. d) kablovska televizija.. spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV (soglasno so mestoto. prenosot na signali. kade {to e rezidenten davatelot na zakupot ili iznajmuvaweto) ili spored ~len 1 od DDVP (vo vrska so toa. Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. 2. Mestoto na uslugata vo ovie slu~ai se regulira spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (spored mestoto. slika. ton. Primer 8: Dano~en obvrznik A od Albanija iznajmuva rabotnici sprema dano~niot obvrznik D so sedi{te vo zemjata. I z n a j m u v a w e n a d v i ` en m a t e r i j a l e n i m o t (20) Pri iznajmuvaweto dvi`en materijalen imot (~len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV). v) satelitska komunikacija. isto taka. . b) mobilni radiobranovi mre`i. vidi poglavje 24 stav 8 do 10 od DDVU). Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo zemjata (sedi{te na korisnikot na uslugata). g) radio i televiziska mre`a. govor ili informacii od sekakov vid preku: a) fiksna mre`a.

Kaj onie vidovi na promet koi pretstavuvaat uslugi se ispituva mo`nosta od eventualna prvenstvena primena na drugi odredbi od ~len 14 stav 3 od ZDDV. pri {to za ocena na odredeniot promet. (23) Od telekomunikaciskite uslugi vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 8 od ZDDV se razgrani~uvaat uslugite na prenesenite prometi ponudeni za nadomestok preku globalni informaciski mre`i (na pr. Iznajmuvaweto go posreduval dano~niot obvrznik P od Prilep i toa po nalog na S (korisnik na uslugata). posredni~kata usluga od P sprema S se vr{i vo zemjata (sedi{te na korisnikot na uslugata S) . Iznajmuvaweto na ma{inata od S sprema R ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV (~len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV). Prenos i otstapuvawe avtorski i drugi sli~ni prava (25) ^len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV gi opfa}a uslugite ~ija bitna sodr`ina se sostoi od otstapuvaweto ili prenosot na avtorski prava. koristeweto internet-ponudi. telebanking i razmena na podatoci. 4. Posredni~ki promet (27) Pri posreduvaweto vo uslugite navedeni vo ~len 14 stav 3 to~ka 1 do 9 od ZDDV mestoto na uslugata se utvrduva spored mestoto. distribuiraweto informacii za ponudi na stoki i uslugi. Nasproti toa. teleigri i sl. e merodaven vidot na prometot. Primer 10: Dano~niot obvrznik S od Skopje iznajmuva ma{ina na rabotilnicata R od Bugarija.000 denari. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo (spored sedi{teto na korisnikot na uslugata). Primer 9: Doma{en peja~ odr`uva koncert vo zemjata vrz osnova na dogovor sklu~en so odredena koncertna agencija. prometot na dobra i uslugite vo ramkite na elektronski poviklivi banki na podatoci so interaktiven pristap i mo`nost za neposredna nara~ka. bidej}i se raboti za umetni~ko ispolnuvawe (vidi poglavje 27 stavovi 2 i 3 od DDVU).40 - v) satelitska komunikacija. P dobiva za taa cel od S posredni~ka provizija vo visina od 10. uslugite na informativni slu`bi. patenti. Mestoto na uslugata za koncertot se nao|a vo zemjata soglasno so ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) od ZDDV. Vrz osnova na drug dogovor sklu~en so peja~ot. g) internet. za{titeni marki i drugi sli~ni prava. Tuka se raboti za samostojni prometi koi se ocenuvaat zasebno.. na pr. prometot na poleto na t. podatoci za vremeto ili sostojbata na pati{tata. online-uslugi.n. 3. se utvrduva spored ekonomskiot rezultat postignat so soodvetniot dogovor. 5. peja~ot go otstapuva koristeweto na negovite avtorski prava spored ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV.So snimaweto na koncertot vo polza na dru{tvoto za audio-plo~i. (26) Dodeluvaweto prava na televiziski prenos i transferot na profesionalen fudbaler za nadomestok se smetaat za sli~ni prava vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV. Dali e toa slu~aj.. licenci. od dano~no-pravna gledna to~ka. 2. d) kablovska televizija. stransko pretprijatie za audio-plo~i go snima koncertot. (24) Kon telekomunikaciskite uslugi ne se vbrojuvaat osobeno: 1. kade {to e rezidenten primatelot na uslugata (~len 14 stav 3 to~ka 10 od ZDDV). internet).

ja delat sudbinata na osnovniot promet (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU).190 = 1. nadomestokot iznesuva 73.190 denari. (2) Nadomestokot mo`e od bruto-iznosi da se utvrdi na sledniot na~in: Fakturiran iznos H 100 (100 + dano~na stapka) Primer 1: Pri dano~na stapka od 19%. .000 denari + osiguruvawe 2.000 denari. Vo dano~nata osnova se vklu~uva i se' ostanato {to go pla}a ili treba da go plati drugo lice kako primatel na ispolnuvaweto. uslugi i drugi beneficii koi se obezbeduvaat kako protivispolnuvawe za primenoto dobro ili koristenata usluga (~len 16 stav 2 od ZDDV). na pr.000 denari 1. prevoz. Istoto va`i i vo slu~ai koga ovie iznosi se oddelno iska`ani na tovar na primatelot na ispolnuvaweto. istovar. pridonesi.19 Primer 2: Pri dano~na stapka od 19 %. duri i vo slu~ai koga istiot ne odgovara na objektivnata vrednost na prometot..190 h 100 = 1. dano~na osnova za promet izvr{en vo zemjata e nadomestokot. Danokot na dodadena vrednost ne pripa|a kon nadomestokot. bruto-iznosot platen od primatelot na ispolnuvaweto iznesuva 1. Nadomestokot iznesuva 1. (5) Kon nadomestokot se vbrojuvaat i tro{ocite za sporedni prometi koi. Primer 3: Proizvoditel na ma{ini ispora~uva ma{ina na svoj klient i mu ja izdava slednata faktura: 1 ma{ina 70. so isklu~ok na danokot na dodadena vrednost (~len 17 to~ka 1 od ZDDV). provizii i drugi tro{oci (~len 17 to~ka 2 od ZDDV).000 denari Neto-iznos 73. Nadomestokot iznesuva 1. Kon nadomestokot pripa|a se' {to primatelot na ispolnuvaweto go dava za da primi dobro ili da koristi usluga.190 denari.05 19% = 1.870 denari Vkupno 86. fakturiraniot iznos iznesuva 1. natovar.000 denari + DDV 19% 13. od gledna to~ka na ovoj danok.000 denari + pakuvawe 1.41 - Kon ~len 16 i 17 od ZDDV Poglavje 30 Nadomestok kako dano~na osnova (1) Osven vo posebni slu~ai od ~len 19 od ZDDV. tro{ocite za pakuvawe. akcizi) koi gi dolguva dano~niot obvrznik. (4) Nadomestokot opfa}a i taksi.870 denari Bidej}i dopolnitelno presmetanite tro{oci se vklu~uvaat vo dano~nata osnova za isporakata na ma{inata. osiguruvawa. zakonski propi{ani dava~ki i danoci (na pr.19 (3) Kon nadomestokot ne se vbrojuvaat samo pari~ni iznosi. tuku i dobra.000 denari 119 Nadomestokot mo`e da se utvrdi i so primena na delitel spored slednata formula: Fakturiran iznos Delitel Delitelot iznesuva pri dano~na stapka od 5% = 1.

Pokraj toa. kon nadomestokot. Patnite tro{oci se vklu~uvaat vo dano~nata osnova.42 - Primer 4: Trgovski zastapnik vr{i posredni~ki uslugi sprema firma rezidentna vo zemjata.000 denari + 950 denari DDV = 19. mu se nadomestuvaat nastanatite patni tro{oci (500 denari). koi se povrzani neposredno so cenata na prometot ili so uslugata. Toj iznesuva 7. rabati i drugi vidovi na cenovni namalenija koi mu se odobruvaat na primatelot na ispolnuvaweto vo momentot na prometot izvr{en sprema nego. se vklu~uvaat od tretata strana. Pokraj pla}awata na gradot Skopje. Del od tro{ocite gi prezema Vladata na Republika Makedonija.. Koga se vra}a pakuvaweto i koga se vr{i povratok na kaucijata.000 denari.950 denari. (9) Koga primatelot na ispolnuvaweto pla}a so kreditna karti~ka. bidej}i primenite soveti dovele do isklu~itelni uspesi. isto taka.000 denari neto.500 denari. dokolku pla}aweto se vr{i za izvr{en promet na dobra ili za uslugi. istata iznesuva 10. (2) Kon nadomestokot ne pripa|aat namaluvawa na cenata. Nadomestokot za proda`bata na odeloto se utvrduva vrz osnova na iznosot koj go pla}a kupuva~ot (8. Primer 5: Gradot Skopje go zadol`uva eden grade`en pretpriema~ so izgradbata na novo u~ili{te. Nadomestokot se presmetuva od ovoj iznos. Provizijata dogovorena za taa cel iznesuva 10. Kako posledica na toa. Kon ~len 18 od ZDDV Poglavje 31 Namaluvawa na nadomestokot (1) Vo slu~ai na odobruvawe na diskont za izvr{eno predvremeno pla}awe (pla}awe pred vtasanost) doa|a do namaluvawe na cenata (~len 18 to~ka 1 od ZDDV). Bidej}i se zemaat predvid i dobrovolno platenite iznosi. postoi slu~aj na namaluvawe na nadomestokot (~len 22 stav 1 od ZDDV). isto taka.000 1. iznosite zasmetani sprema dano~niot obvrznik-ispolnuva~ od strana na kreditnata institucija ne ja namaluvaat dano~nata osnova za prometot na dobra ili za uslugata. kako nadomestok vo dano~nata osnova (~len 17 to~ka 3 od ZDDV). Sledstveno na toa. cenovnoto namlenie da bide odvoeno iska`ano vo fakturata i da bide opfateno vo knigovodstvoto (~len 18 to~ka 2 od ZDDV).330 denari).330 denari so kreditna karti~ka. (6) Subvenciite.000 = 20. . (7) Iznosi koi se pla}aat dobrovolno sprema dano~niot obvrznik pripa|aat. nadomestokot se utvrduva vrz osnova na fakti~ki primeniot iznos i toj iznesuva: 21. del od nadomestokot za izvr{eniot promet na dobra. iznosot na kaucijata pretstavuva. Primer 7: Klientot K kupuva vo modna prodavnica odelo i ja pla}a proda`nata cena od 8. grade`niot pretpriema~ mora da gi odano~i i iznosite koi gi pla}a Vladata na Republika Makedonija za izgradbata na u~ili{teto.000 denari. Uslov za toa e. Primer 6: Advokatot A dava sovetodavni uslugi sprema svoj klient i mu fakturira za taa cel 19. iznosot odzemen kako diskont go namaluva nadomestokot.100 denari po odbivawe na taksa kako manipulativen tro{ok. Kreditnata institucija mu dozna~uva na prodava~ot 8. Klientot pla}a dobrovolno 21.05 (8) Dokolku na primatel na dobro mu se fakturira i kaucija za pakuvaweto. isto taka.

Redosledot na priem i pla}awe na iznosite ne igra nikakva uloga. tuku istite pripa|aat kon nadomestokot (vidi poglavje 30 stav 4 od DDVU). koj go nabavil za 30. Vo sekoj slu~aj. koj gi iska`uva i prima iznosite. Slu~ai na proodni stavki postojat. za dano~na osnova se zema nabavnata cena koja postoi vo momentot na zemaweto na dobroto (cena na povtorna nabavka na dobroto od ist vid i vrednost).000 denari + DDV 5% = 1.000 denari . poglavje 13 od DDVU). Istoto va`i i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi presmetuva natamu ovie iznosi. vr{i vo platniot promet samo funkcija na posrednik. Poglavje 32 Proodni stavki (1) Proodnite stavki ne pripa|aat kon nadomestokot (~len 18 to~ka 3 od ZDDV). .43 - Primer: Trgovec so prehranbeni proizvodi kupuva kaj trgovec na golemo 500 pakuvawa biskviti. Dano~niot obvrznik ne smee vo pogled na ovie iznosi da bide nitu doveritel.500 denari Bidej}i advokatot ne e nitu dol`nik nitu doveritel vo pogled na sudskite taksi.000 denari. za dano~na osnova se zema cenata na ~inewe. Primer: Advokatot A go zastapuva svojot klient pred sudot i mu ja izdava slednata faktura: Honorar 30. Dano~na osnova za odzemaweto na dobroto od pretprijatieto iznesuva 10. ne pripa|aat kon nadomestokot. Vo momentot na podaruvaweto. kako proodni stavki.000 denari (neto) i koj go koristel za celi na negovata stopnska dejnost. Kaj slu~aite na namaluvawe na cenata po izvr{uvawe na prometot se raboti za namaluvawe na dano~nata osnova spored ~len 22 od ZDDV (vo vrska so toa.10% rabat 2.. Nadomestokot iznesuva 18. Kon ~len 19 od ZDDV Poglavje 33 Posebni vidovi na dano~na osnova Promet na dobra bez nadomestok (1) Ako se zeme od pretprijatieto dobro koe e sostaven del od imotot na istoto za li~ni celi na dano~niot obvrznik (~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Primer 1: Dano~en obvrznik mu podaruva na svojot sin kompjuter.900 denari Odobreniot rabat ne e sostaven del od dano~nata osnova. Danocite i taksite dolguvani od dano~niot obvrznik ne pretstavuvaat proodni stavki.000 denari (neto).000 denari Vkupno 32. nitu dol`nik. se zema predvid neto-cenata (~len 19 stav 1 to~ka 1 i stav 3 od ZDDV).000 denari.000 denari 18.000 denari + DDV 5% 900 denari Vkupno 18. koga dano~niot obvrznik. vo tie slu~ai ne se raboti za proodna stavka. (2) Koga postojat neposredni pravni odnosi me|u lice zadol`eno za pla}awe i primatelot na pla}aweto. istite. Kaj sopstveno proizvedeni dobra. vidi poglavje 36 od DDVU).500 denari + plateni sudski taksi 1. eden poloven kompjuter od ist vid bi ~inel 10. Trgovecot na golemo fakturira kako {to sledi: 500 pakuvawa po 40 denari = 20.

Proda`nata cena sprema klienti na dru{tvoto iznesuva 50. Dano~na osnova pretstavuva nabavnata cena od 40. isto taka.000 denari (neto). Primer 3: Trgovsko dru{tvo.000 denari). vidi ~len 19 stav 1 to~ka 1 i stav 3 od ZDDV.44 - Istata dano~na osnova se zema predvid. za dano~na osnova se zema cenata na ~inewe (6..000 denari. za potrebite na negovite vraboteni ili za drugi celi. poglavje 13 od DDVU).000 denari + 380. za celi na iskop na negoviot privaten imot. za dano~na osnova se zema iznosot na izdatocite (neto) za izvr{enata usluga (~len 19 stav 1 to~ka 2 i stav 3 od ZDDV). Dano~na osnova pretstavuvaat nastanatite tro{oci od 15. koe prodava mebel. (2) Kaj prometot na dobra bez nadomestok od strana na trgovski dru{tva i drugi zdru`enija na lica sprema nivnite sopstvenici na vlog.000 denari pretstavuvaat dano~na osnova. Za ovaa namena na bagerot nastanale izdatoci od 30. Vo slu~ai na doplata. koj dru{tvoto go nabavil za 40. koj e sostaven del od imotot na negovoto pretprijatie. isto taka. Izdatocite od 30.000 denari (neto). koga dano~niot obvrznik odzema od pretprijatieto dobro koe e sostaven del od imotot na istoto za li~ni celi na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost.000 denari (neto). (4) Kaj uslugi bez nadomestok izvr{eni od dano~niot obvrznik za negovi li~ni potrebi. Primer 5: Advokatot A ja zastapuva pred sud svojata `ena.500 DDV. vrz osnova na iznosot na nastanatite izdatoci (neto) za ova usluga.000 denari plus 9. Bidej}i velosipedot bil proizveden od dano~niot obvrznik. koja pri~inila soobra}ajna nesre}a. iznosot se smeta za namaluvawe na nadomestokot. za dnao~na osnova se zema.000 denari neto). Grade`niot pretpriema~ mu pla}a so . Uslugi bez nadomestok (3) Koga odredeno dobro od imotot na pretprijatieto se koristi delumno za li~ni celi na dano~niot obvrznik (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV.000 denari DDV. Razmena i prometi sli~ni na razmenata (5) Vo slu~ai na razmena na prometi i kaj prometi sli~ni na razmenata (~len 4 stav 1 i ~len 7 stav 1 od ZDDV). Trgovecot bi go prodal velosipedot za 8. poglavje 13 od DDVU). Primer 4: Grade`en pretpriema~ za niskogradba koristi bager. Za ovaa dejnost nastanale za advokatot tro{oci od 15. dano~nata osnova se utvrduva. za dano~na osnova se zema pazarnata vrednost (neto) na primenoto dobro ili koristenata usluga (~len 19 stav 1 to~ka 3 i stav 3 od ZDDV). koi ne se sostojat od koristewe na dobro i koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost (~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. nabavnata cena ili cenata na ~inewe (sekoga{ neto). Istata dano~na osnova se zema predvid vo slu~ai koga dano~niot obvrznik koristi dobro od negoviot deloven imot za li~ni celi na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost. Primer 2: Proizvoditel na velosipedi mu podaruva na lice vraboteno kaj nego eden velosiped po povod negova ven~avka (cena na ~inewe 6.000 denari. Primer 6: Trgovec so motorni vozila mu prodava na grade`en pretpriema~ tovarno vozilo za 2. Advokatot bi fakturiral sprema treto lice 50.000. sprema nivnite ~lenovi i sprema na niv bliski lica (~len 3 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. poglavje 13 od DDVU). dadeniot iznos se smeta za dopolnitelen nadomestok za primatelot na doplatata. dodeka kaj pla}a~ot.000 denari. mu stva besplatno na raspolagawe na svoj sodru`nik mebel za spalna soba.000 denari plus DDV.

Kon nadomestokot za prometot na trgovecot so motorni vozila se vbrojuva se' {to pla}a primatelot na novoto tovarno vozilo (grade`niot pretpriema~).420 denari Dano~nata osnova za trgovecot so tepisi od proda`bata na tepisite iznesuva 20.000 denari . Kon nadomestokot za prometot na grade`niot pretpriema~ se vbrojuva se' {to pla}a primatelot na staroto tovarno vozilo (trgovecot so motorni vozila). vo slu~ai na nabavka na polovni dobra od privatni lica.800 denari . Na~inot na primena na . toj mu pla}a i doponitelni 2.45 - stavawe na raspolagawe na svoeto polovno tovarno vozilo vo vrednost od 357. trgovecot mo`e pri proda`bata na voziloto da izvr{i odano~uvawe na razlikata vo cenata. Pokraj toa.380 denari Iznos za isplata 21. koe go nabavil od privatno lice za 264. Proda`na cena 300.380.000 denari (23.000 denari . Primer 7: Trgovec na tepisi organizira naddavawe vo ramkite na aukcija.380.000 denari). se zemaat predvid vrednostite navedeni vo ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (nabavna cena. minus danokot na dodadena vrednost (bruto-vrednost na staroto motorno vozilo vo vrednost od 357. na pr.300 denari. Tro{ocite na prodava~ot na dobrata.000 denari + dopolnitelnoto pla}awe od 2.800 denari . Uslov za primena na odano~uvawe na razlikata vo cenata e da ne bil dolguvan danok na dodadena vrednost za prometot na dobroto sprema dano~niot obvrznik (~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV).700 denari .023. za dano~na osnova vo slu~aite od ~len 19 stav 2 od ZDDV. vidi poglavje 33 stav 1 do 4 od DDVU). ne ja namaluvaat dano~nata osnova. dano~na osnova pretstavuva postignatata krajna cena bez danokot na dodadena vrednost (~len 19 stav 1 to~ka 4 i stav 3 od ZDDV).000 denari Poglavje 34 Minimalna dano~na osnova Koga se vr{i odano~liv promet na dobra ili na uslugi po bagatelna cena..000 denari .023. Naddavawe (6) Vo slu~ai na naddavawe za dobra. cena na ~inewe.provizija 10% 2.000 denari.3.000.000 denari (bruto-vrednost). neregistrirani mali pretpriema~i (~len 51 stav 3 od ZDDV) ili od dano~ni obvrznici. dano~na osnova pretstavuva razlikata me|u proda`nata i nabavnata cena.000 denari.300 denari Razlika 35.800 DDV) Promet so polovni dobra (odano~uvawe na razlika v o cenata) (7) Vo slu~ai na promet so polovni dobra. ~ij promet e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa vidi poglavje 56 od DDVU). dokolku utvrdenite iznosi se povisoki od nadomestokot. Uslovite za odano~uvawe na razlikata vo cenata spored ~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV ne postojat.DDV 5. visina na izdatoci.000 denari = 2.000 denari). minus primenoto pla}awe i danokot na dodadena vrednost (bruto-vrednost na novoto motorno vozilo vo vrednost od 2.023. Primer 8: Trgovec so polovni vozila prodava polovno motorno vozilo za 300.000 denari = 357. Bidej}i za isporakata na voziloto sprema trgovecot ne se dolguval danok na dodadena vrednost.000 denari = 2.DDV 57.nabavna cena 264. na pr.000 denari = 300. Kaj razlikata vo cenite se raboti za bruto iznos od koj se odzema danokot na dodadena vrednost za celi na utvrduvawe na dano~nata osnova. proviziite za naddava~ot. Naddava~ot mu izdava na trgovecot so tepisi sledna presmetka: Aukciski prihod za razni tepisi 23.DDV 380.000 denari .primeno pla}awe od 2.700 denari Dano~na osnova 30.

. istata se zema kako minimalna dano~na osnova. ne se zemaat predvid. Bidej}i nabavnata neto-cena od 20.01 godina. vidi poglavje 75 do 77 od DDVU).000 denari.01 godina kompjuter za 11.000 denari). Obvrskata za ispravka postoi i vo slu~ai koga ispravkata na danokot na dodadena vrednost i ispravkata na odbivkata na prethodniot danok doveduvaat vo kraen rezultat do poramnuvawe. na 20. vrednostite vo stranska valuta se konvertiraat vo denari.fizi~ki lica sprema na niv bliski lica. dokolku se ispolneti uslovite od ~lenovite 33 i 34 od ZDDV.01 godina da izvr{i odbivka na prethodniot danok vo visina od 9. po dolgi pregovori.46 - minimalnata dano~na osnova pretstavuva predmet na kontrola kaj promet izvr{en od: . za merodaven se smeta proda`niot kurs (dneven kurs) utvrden vo dadeniot moment od strana na Narodnata banka na Republika Makedonija. dogovornite strani utvrduvaat. Za izgotvuvaweto na grade`niot plan nastanale tro{oci vo visina od 8. Kon ~len 22 od ZDDV Poglavje 36 Promena na dano~nata osnova i ispravka na prethodniot danok Danok i ispravka na prethodniot danok pri promena na dano~nata osnova (1) Dali postoi slu~aj na promena na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV) se ceni spored ~len 16 do 19 od ZDDV (vidi poglavje 30 do 34 od DDVU).000 denari (neto).02. Neophodnite ispravki se vr{at za presmetkovniot period vo koj nastanala promenata na dano~nata osnova. e merodaven denot na nastanuvawe na dano~niot dolg spored ~len 31 od ZDDV (vo vrska so toa.000 denari e povisoka od plateniot nadomestok. Preku cenovnoto namalenie vo presmetkovniot period 06.000 denari se povisoki od plateniot nadomestok.01 godina za 20.trgovski dru{tva i drugi zdru`enija na lica sprema nivni sopstvenici na vlog. Primer: Trgovec so mebel mu prodava na dano~en konsultant kancelariski mebel za 50.01 godina namalenie na cenata vo visina od 1. trgovecot so mebel e dol`en da ja odano~i isporakata na kancelariskiot mebel (dano~na osnova 50. Promenite vo kursot.01 godina doa|a do promena na dano~nata osnova.dano~ni obvrznici sprema svoite vraboteni i sprema na niv bliski lica.000 denari (neto). Mebelot se ispora~uva na 25.500 denari DDV. . momentot na izvr{uvawe na prometot) i momentot na priem na nadomestokot. .500 denari. istite se zemaat predvid kako dano~na osnova. Primer 1: Trgovec so kompjuteri mu prodava na svojot brat na 10.000 denari plus 9. vo presmetkovniot period 03. Kon ~len 20 od ZDDV Poglavje 35 Konverzija na stranska valuta Za celi na presmetka na danokot na dodadena vrednost i na prethodnite danoci za odbivka. Bidej}i rabtnata masa bila o{tetena vo mal obem. Dano~niot konsultant mo`e. Pritoa.01 godina. sprema nivni ~lenovi ili sprema na niv bliski lica.03. . Trgovecot go nabavil kompjuterot na 08.900 denari. Primer 2: Arhitektot A izgotvuva za lice vraboteno kaj nego grade`en plan i mu presmetuva za taa cel 5.190 denari. Vo pogled na momentot na konverzijata. koi nastapuvaat me|u merodavniot moment na konverzija (na pr. Toj se doka`uva preku bankarsko izvestuvawe ili preku izdadeno soop{tenie.06. Bidej}i neto-tro{ocite od 8. Trgovecot so mebel e dol`en da izvr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost. Vo presmetkovniot period 03.02.

vo toj slu~aj ne se raboti za promena na dano~nata osnova spored ~len 22 stav 1 od ZDDV. poni{tuvawe na kupoproda`niot dogovor ili zaradi promena na cenata (namaluvawe ili zgolemuvawe na cenata).. koj nemal pravo na odbivka na prethodniot danok (na pr. (5) Ponatamu. stavawe pokriv. Ispravka na prethodniot danok pri namaluvawe i is plata na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (5) Vo vrska so ispravkata na odbivkata na prethodniot danok i vra}aweto na danokot pri uvoz (~len 22 stav 2 od ZDDV). stolarski raboti). Ispravkata ne se vr{i.47 - a dano~niot konsultant vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo istiot presmetkoven period vo visina od 1290 denari. vidi poglavje 5 od DDVUPO). . (4) Ispravka na danokot na dodadena vrednost i na prethodniot danok se vr{i samo koga dano~nata osnova se promenila zaradi vra}awe na dobroto.1999 godina ("Slu`ben vesnik na RM". (2) Vo slu~aj na promena na dano~nata osnova. Dokolku stanbenite zgradi i stanovi se ispora~uvaat zaedno so zemji{teto na koe se izgradeni. osloboden od danok bez pravo na odbivka na prethodni danoci e prometot so stanbeni zgradi i stanovi vo onoj del vo koj se koristi za stanbeni celi. Od dano~noto osloboduvawe se isklu~uva prvata isporaka izvr{ena vo rok od pet godini po izgradbata.2000 godina e osloboden od danok na dodadena vrednost do 31. poedine~ni grade`ni ispolnuvawa od strana na zanaet~ii po nalog na nositelot na gradbata ili na glavniot izveduva~ (na pr.2000 godina i deka dano~nite obvrznici za ovoj period imaat pravo na odbivka na prethodno plateniot danok (vo vrska so ova. ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danok na dodadena vrednost od 29. se vr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost i koga prometot bil izvr{en sprema primatelot na ispolnuvaweto. zaradi izbegnuvawe na te{kotii vo preodniot period. privatno lice).12. (4) Osloboden od danok e samo prometot na i z g r a d e n i stanovi i stanbeni zgradi. na pr. dano~noto osloboduvawe go opfa}a i samoto zemji{te. Vo ovoj slu~aj odnapred se prijavuva namalenata dano~na osnova i toa na~elno vo presmetkovniot period na vr{ewe na prometot.12. pod dano~noto osloboduvawe ne potpa|a prometot so stanbeni objekti kaj koi ne se raboti za stanovi ili stanbeni zgradi. prviot promet so stanbeni zgradi i stanovi ~ija izgradba zapo~nala pred 01. Kon ~len 23 od ZDDV Poglavje 37 Dano~no osloboduvawe za promet na stanbeni zgradi i stanovi Op{to (1) Spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV. na primer isporakata na grade`ni objekti koi se koristat za delovni ili profesionalni celi (na pr. Grade`nite ispolnuvawa koi ne se sostojat od promet na stanbeni zgradi i stanovi ne se oslobodeni od danok. Pole na primena na dano~noto osloboduvawe (3) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV va`i samo za prometot na stanbeni zgradi i stanovi vo onoj del. (2) Nezavisno od ova. br. vo koj istite se koristat za stanbeni celi. vidi poglavje 82 stav 9 od DDVU.04. izgradba na karabina. Poimot "izgraden" go pretstavuva momentot na izgotvuvawe na zapisnik za tehni~ka ispravnost na objektot. isporakata na polugotovi objekti ili na grade`en materijal. koga dogovoreniot nadomestok za odreden odano~liv promet na dobra ili uslugi stanal celosno ili delumno nevozmo`en za naplata. 86/99) predviduva deka. (3) Ako nastapi promena na dano~nata osnova vo presmetkovniot period vo koj bil izvr{en prometot. [to se podrazbira pod stanbena zgrada i stan e utvrdeno vo poglavje 5 stav 3 do 7 od DDVUPO.

Odano~enata proda`ba na 15. Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. 2. objekti so kancelariski prostorii i stanovi) dano~noto osloboduvawe go opfa}a samo delot od objektot koj slu`i za stanbeni celi.2001 godina. kako i poglavje 93 stav 3 i poglavje 97 stav 2 od DDVU). vidi stav 8 od ova poglavje). po izgradbata na 15.04. vidi poglavje 5 od DDVUPO). Primer 3: Grade`en pretpriema~ izgotvuva za sopstveni celi stanben objekt koj. prvata isporaka po istek na petgodi{niot period. isto taka. e osloboden od danokot na dodadena vrednost do 31.2002 (isporaka). najprvin go iznajmuva za stanbeni celi (oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV).06. dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV gi opfa}a: 1. Vo vrska so momentot na izgradenost. za presmetkovniot period na proda`bata. Istoto va`i i za stanbeni objekti i stanovi koi se izgradeni pred 01.06. Odano~uvawe na prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi (7) Prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi izvr{en vo rok od pet godini po izgradbata e isklu~en od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV. magacin. Primer 2: Grade`en pretpriema~ (glaven izveduva~) gradi po nalog na treto lice stanbena zgrada (isporaka na delo vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) koj mu se ispora~uva na tretoto lice po sistemot na klu~ na raka neposredno po izgradbata preku primopredavawe na 30. ~len 8 stav 2 od DDVP.2000 godina (vo vrska so isklu~okot koj va`i do 31.12. ne se primenuva zaradi re~enica 2 od ovaa odredba.12. toj e odano~en. Kaj objekti so me{ovita namena (na pr.48 - fabrika.12.06. Primer 1: Grade`en pretpriema~ gradi stanben objekt za celi na natamo{na proda`ba. Isporakata na deloto pretstavuva prv promet na izgraden stanben objekt. vidi stav 4 od ova poglavje. se odano~uva. Prometot so stanbenata zgrada e izvr{en vo rok od pet godini i.2000 godina.2002 godina. (8) Spored preodnite odredbi od ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na ZDDV od 29. kancelariski prostorii). (6) Bidej}i prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi vo rok od pet godini po izgradbata e isklu~en od dano~noto osloboduvawe (vidi stav 7 od ova poglavje). ~ija izgradba zapo~nala pred 01. Prometot e izvr{en vo rok od pet godini i zaradi toa e odano~en. objektot se prodava (ispora~uva) sprema treto lice na 15. a potoa go prodava na 15. Isto taka.04.2000 godina i po odreden period na neprodadenost. zaradi toa.2002 godina pretstavuva izmena na okolnostite merodavni vo pogled na odbivkata na prethodniot danok koi. Bidej}i istiot se izvr{uva vo rok od pet godini. Prethodnite danoci koi otpa|aat na grade`nite ispolnuvawa i na drugi vlezni ispolnuvawa se isklu~eni od odbivkata na prethodniot danok (~len 35 to~ka 1 od ZDDV). prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi. vo vrska so momentot na isporakata na grade`ni objekti.2000 godina.12.12. doveduvaat do ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo polza na grade`niot pretpriema~ (~len 37 stav 3 od ZDDV.i prometot so neizgradeno zemji{te ne e osloboden od danok. isporakata na objekti koi se koristat za zemjodelski celi ili isporakata na administrativni objekti sprema javno-pravni tela.2000 godina.03. vtorata ili natamo{nata isporaka vo rok od ili nadvor od petgodi{niot period. vidi poglavje 5 stav 9 i 10 od DDVUPO.. delovni lokali. odnosno e odano~en i toa spored op{tata dano~na stapka.2000 godina (vo vrska so toa. ~ija izgradba zavr{uva na 15. Dano~nata obvrska za prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi vo rok od pet godini po izgradbata ostanuva: .1999 godina (vidi stav 2).

(3) Slu~ajot na iznajmuvawe stan ne postoi kaj iznajmuvaweto grade`ni objekti koi se vrzuvaat za zemji{teto samo za odredena privremena cel. parkirali{ta. Za postoeweto na pretpostavkata na sporeden promet e neophodno da postoi prostorna povrzanost me|u stanot i parkirali{teto.12. po~etok na izgradbata posle 31. Pritoa. zgrada so centralno parkirali{te). 2. Isto taka. (4) Dano~noto osloboduvawe ne va`i za iznajmuvaweto stanbeni prostorii i prostorii za no}evawe od strana na hoteli. taka i za iznajmuvaweto poedine~ni stanbeni prostorii. se ocenuva na~elno spored fakti~kata namena. stavaweto na raspolagawe na ma{ini za perewe ali{ta. dvata dogovora mora da gi sklu~at istite dogovorni strani. Dano~noto osloboduvawe va`i kako za iznajmuvaweto na celokupni stanbeni objekti. gas i mazut.2000 godina. Ponatamu. i kratkoro~noto stavawe na raspolagawe na stan za negovo koristewe e oslobodeno od danok. isto taka. razgrani~uvawe. prostoriite da se koristat za stanbeni celi. za sporedna usluga kon iznajmuvaweto stanovi se smeta odr`uvaweto na gradinata i na balkonskite rastenija koi dogovorno gi prezema iznajmuva~ot na stanbeniot objekt. Ozna~uvaweto na mestoto za parkirawe i negovoto grade`no ili tehni~ko ureduvawe (na primer zayiduvawe.04. Isto taka. Parkirali{ta za vozila (7) Iznajmuvaweto parkirali{ta za parkirawe na vozila (na pr. vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU).. Poglavje 38 Dano~no osloboduvawe za iznajmuvawe stanbeni zgradi i stanovi Iznajmuvawe stanovi (1) Pra{aweto dali postoi iznajmuvawe na stanbena zgrada ili stan vo smisla na ~len 23 to~ka 2 od ZDDV. Za sporedni prometi kon iznajmuvaweto stanovi se smetaat. [to se podrazbira pod poimite stanbeni zgradi i stanovi proizleguva od poglavje 5 od DDVUPO.2000 godina: vo site slu~ai. gostilnici. Sporeden promet osloboden od danok (5) Kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV se vbrojuva i voobi~aeniot sporeden promet koj e vo neposredna ekonomska vrska so dadenata odredba (vo vrska so toa. podzemni gara`i. jaglen. stavawe pokriv) se bez zna~ewe. na primer. ~isteweto na zaedni~kite hodnici i skali i osvetluvaweto na istite. (6) Za sporeden promet ne se smeta isporakata na elektri~na struja. Merodavno e. Vo vrska so pra{aweto. e mo`no dogovorite da se sklu~at vo razli~ni momenti. Za postoeweto na pretpostavka na sporeden promet nema da se smeta za nesoodvetno. obvrskata na odano~uvawe va`i osobeno za iznajmuvaweto stanbeni kontejneri ili stanbeni prikolki (na primer vo turisti~ki kampovi) i na mobilni toaleti. Vakvata povrzanost postoi koga parkirali{teto pretstavuva del od eden edinstven kompleks na objekti ili koga istoto se nao|a vo neposredna blizina na stanot (na primer. Oslobodeno od danok e.49 - 1. ne e bitno dali vo dogovorot se koristat poimite "stan". isporakata na greewe. vidi poglavje 5 stav 11 od DDVUPO. (2) Vremetraeweto na dogovorniot odnos e bez zna~ewe. snabduvaweto so voda (kako i snabduvaweto so topla voda).2000 godina: dokolku prviot promet bide izvr{en posle 31. .12. {to se podrazbira pod po~etok na izgradba. zgradi za parkirawe. (8) Iznajmuvaweto parkirali{te e oslobodeno od danok samo kako sporeden promet kon iznajmuvaweto stan vo smisla na ~len 23 to~ka 2 od ZDDV. "stanbena kirija" ili "stanbeni celi". poedine~ni gara`i) e odano~eno. dokolku iznajmuvaweto na stanot i iznajmuvaweto na parkirali{teto bidat dogovoreni vo odvoeni dogovori. i stavaweto na raspolagawe na stanovi od strana na rabotodavecot sprema rabotnikot. Sepak. Pri po~etok na izgradbata pred 01. Spored toa. pansioni i sli~ni institucii zaradi privremeno smestuvawe na treti lica.

vidi poglavje 56 od DDVU). (3) Dano~noto osloboduvawe go opfa}a i prometot vo raboteweto so pari~ni pobaruvawa. ne e osloboden od danok. deka istite se stavaat vo promet zaradi nivnata sodr`ina na metali ili zaradi nivnata kolekcionerska vrednost. Zakonski plate`ni sredstva i devizi (2) Od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 alineja a) od ZDDV. Za prometot so po{tenski marki va`e~ki vo zemjata. za prometot so zakonski plate`ni sredstva (moneti i banknoti za koi postojat va`e~ki kursevi na menuvawe).50 - Poglavje 39 Dano~no osloboduvawe za promet so po{tenski i takseni marki So zborovite "nominalna vrednost" se istaknuva. Poglavje 40 Dano~no osloboduvawe za po{tenski uslugi na Makedonskata po{ta (1) Oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 4 od ZDDV se site uslugi na Makedonskata po{ta koi se vr{at neposredno kako po{tenski raboti. vklu~uvaj}i go posreduvaweto vo vakvite vidovi na promet. se primenuva dano~noto osloboduvawe. Vo dano~noto osloboduvawe se vklu~uvaat site vidovi na koverti i po{tenski karti~ki na koi se vtisnati ili nalepeni po{tenski marki. Dano~noto osloboduvawe gi opfa}a i opcionite zdelki so devizi. se isklu~uvaat plate`nite sredstva koi se stavaat vo promet zaradi nivnata sodr`ina na metali ili zaradi nivnata kolekcionerska vrednost. Kaj monetite i banknotite koi se stavaat vo promet po povisoka vrednost od nominalnata na~elno se poa|a od toa. Kaj bankarskiot i finansiskiot promet na Makedonskata po{ta se vnimava na mo`nata primena na ~len 23 to~ka 5 od ZDDV (vidi poglavje 41 od DDVU).. na pr. samo dokolku istite se ispora~aat po nivnata nominalna vrednost. Predmet na ovie opcioni zdelki e pravoto na istaknuvawe ili otu|uvawe odredeni pari~ni pobaruvawa vo odreden rok i po odreden fiksen kurs. naplatata na pari~ni pobaruvawa (inkaso-zdelki) e odano~ena (vidi stav 15 od ova poglavje). Prometot na dobra. vo toj slu~aj se odano~uva celokupniot promet. isto taka. deka dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 3 od ZDDV doa|a predvid za po{tenskite vrednosnici. koj se izvr{uva kako osnoven promet. (2) Telekomunikaciskite uslugi ne se opfateni so dano~noto osloboduvawe. Vo slu~aj na otu|uvawe na postrojki treba da se vnimava na mo`nata primena na ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa. Vrz sporedni prometi kon vakvite uslugi (na pr. Nasproti toa. Dokolku vrednosnicite pretstavuvaat predmet na trguvawe po povisoka cena od nominalnata vrednost. otstapuvaweto pobaruvawa i opcionite zdelki so pari~ni pobaruvawa. koga stranskata valuta se ispla}a vo pomali pari~ni edinici (mali banknoti ili moneti) po `elba na kupuva~ot i koga za taa cel se presmetuva drug kurs od va`e~kiot devizen kurs ili koga se napla}aat administrativni dodatoci. kako i za takseni i kontrolni marki (banderoli) koi va`at vo zemjata. dano~noto osloboduvawe va`i i vo slu~ai. tuku istoto mo`e da se koristi i od strana na site drugi dano~ni obvrznici koi vr{at promet po koj bilo osnov naveden vo ovaa odredba. Prometi vo oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i udeli vo dru{tva . dano~noto osloboduvawe se primenuva i vo slu~ai koga po{tenskite marki se otu|uvaat po cena koja e pomala od nominalnata vrednost. proda`bata na po{tenski obrasci). Poglavje 41 Dano~no osloboduvawe za bankarski i finansiski promet Op{to (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV ne go koristat samo banki i finansiski institucii. Kaj menuva~koto rabotewe so pari.

(11) Dokolku pri odobruvaweto krediti se baraat obezbeduvawa. dokolku prometot mu se fakturira na imatelot na depoto. tuku i za drugi dano~ni obvrznici (vidi stav 1 od ova poglavje). prezemaweto plasmani na novi emisii. kursnata vrednost. dodeka poimot "specijalni investicioni fondovi" e reguliran so Zakonot za investicioni fondovi ("Slu`ben vesnik na RM" br. Dokolku odreden dano~en obvrznik dodeli kredit vo vrska so odreden promet. se vbrojuvaat i opcionite zdelki so hartii od vrednost. Predmet na ovie opcioni zdelki e pravoto na pobaruvawe (nabavna opcija) ili na isporaka (proda`na opcija) na odreden broj na hartii od vrednost vo koe bilo vreme do istek na odreden rok. davateli na zaemi). na pr. naplatata na tu|i kamatni ili dividendni pisma. Upravuvawe so fondovi (9) Poimot "fondovi za socijalno osiguruvawe" e reguliran so Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM" br..51 - (4) Kon prometot vo oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i udeli vo pretprijatija. vakvoto odobruvawe kredit e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV. kako i upravuvawe so krediti za komercijalni celi (osobeno banki. koe e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV. isto taka. posreduvawe i upravuvawe so krediti (10) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 alineja g) od ZDDV ne va`i samo za dano~ni obvrznici koi kako dejnost vr{at dodeluvawe na. kotiraweto na berza na hartii od vrednost i posreduvaweto na kreditni institucii vo proda`bata na dr`avni obvrznici. kon udelite vo dru{tva se vbrojuvaat i udeli vo personalni dru{tva (na pr. Odobruvawe. vo komanditni dru{tva). Odobruvaweto. na pr. prenosot ili posreduvaweto na tajno sodru`ni{tvo e. ne vr{at posreduvawe vo prometot na udeli sprema dru{tva. koi edinstveno vr{at obezbeduvawe na adresi za zainteresirani vlo`uva~i na kapital. kako i dostavuvaweto akcionerski izvestuvawa do imatelite na depoa na hartii od vrednost. (6) Pri razgrani~uvaweto me|u prometot osloboden od danok od oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i odano~enoto ~uvawe hartii od vrednost va`i slednoto: Uslugata na dano~niot obvrznik (kreditna institucija) e na~elno osloboden od danok. (7) Pokraj udelite vo kapital-dru{tva (na pr. vodeweto na depoto. skladi{ta) se vr{i ocenka na nivnata vrednost. Istiot }e bide na~elno odano~en. dokolku nadomestokot mu se fakturira na emitentot. 25/2000) i so Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("Slu`ben vesnik na RM" br. Kon prometot koj ne e osloboden od danok se vbrojuva. 9/2000). Uslugata na obezbeduva~ot na adresi ne e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV. osobeno nadomestocite za procenka i patnite tro{oci. Za odobruvawe kredit se smeta i podgotvenosta za kreditirawe kon koja dogovorno se obvrzal dano~niot obvrznik do isplatata na zaemot. (5) Kon prometot od oblasta na raboteweto so hartii od vrednost se vbrojuvaat i uslugite od oblasta na emisionoto rabotewe. samo ako istoto mo`e da se smeta za samostoen osnoven promet. Tro{ocite nastanati pritoa za davatelot na kreditot. zemji{ta. dvi`ni stvari. taka i prenosot na opcioni prava. 25/2000). oslobodeno od danok. na kalkulacii za dohodovnosta. 24/2000). Zakonot za zdravstveno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM" br. za utvrduvaweto na obemot na kreditnata validnost na objektite koi pretstavuvaat predmet na obezbeduvawe (na pr. izgotvuvaweto izvodi za depoto. Primer: Industrisko pretprijatie im dodeluva krediti na svoite vraboteni zaradi izgradba na stanovi. (8) Licata. mu se fakturiraat na . udeli vo dru{tva so ograni~ena odgovornost). Dano~noto osloboduvawe go opfa}a kako sklu~uvaweto na opcioni zdelki.

(2) Oslobodeni od danok se i uslugite na osiguritelni posrednici i brokeri. Osloboduvaweto ja opfa}a. koga istoto go vr{i davatelot na kreditot. Koga kreditniot posrednik }e vklu~i treto lice zaradi realizirawe na posredni~kata zdelka. Toa ne se vrzuva nitu za odredena pravna forma na dano~niot obvrznik. Poglavje 42 Dano~no osloboduvawe za osiguritelen promet i uslugi na osiguritelni posrednici i zastapnici (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 6 od ZDDV se odnesuva na prometi vrz osnova na dogovori za osiguruvawe i reosiguruvawe koi se regulirani so Zakonot za osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM".52 - primatelot na kreditot so samoto odobruvawe na kreditot. vtisnuvaweto na firma na formulari za pla}awe. koja bankata bi ja pobarala bez vklu~uvawe na kreditniot posrednik (tn. Nasproti toa.n. na samoto utvrduvawe na vrednosta na obezbeduvaweto da se gleda kako na sporeden promet kon odobruvaweto krediti. (14) Upravuvaweto so krediti e oslobodeno so danok samo vo slu~aj. blokiraweto smetki i drugi prometi koi se povrzani so raboteweto so {tedni vlogovi. 47/97). uslugite na tretoto lice pa|aat na tovar na kreditniot posrednik kako kreditno-posredni~ki uslugi oslobodeni od danok. (12) Ako kreditniot klient e zadol`en da plati odnapred utvrdeni iznosi zaradi neprezemawe na kreditot. Ga rancii i drugi obezbeduvawa (16) Spored ~len 23 to~ka 5 alineja |) od ZDDV. dokolku garantot ili posrednikot dobivaat poseben nadomestok za taa cel. (13) Posreduvaweto so krediti go vr{i samo lice koe sprema idnite strani na kreditniot dogovor nastapuva kako samostoen posrednik. pla}awa. vodeweto smetki. za da se ovozmo`i odobruvaweto na kreditot. br. se vbrojuva ukinuvaweto na smetki. naplatata na tu|i pobaruvawa (inkaso-zdelki) ne e oslobodena od danok. pri otpovik na odobruvaweto na zaemot ili pri raskinuvawe na kreditniot odnos (t. obes{tetuvawe za neprezemawe na kreditot ili zaradi pomestuvawe na rokovite na vtasanost). na primer i kreditnata institucija koja posreduva vo sklu~uvaweto . vo toj slu~aj kamatnata razlika pretstavuva nadomestok za odredeno posreduvawe na kreditniot posrednik sprema bankata koe e oslobodeno od danok. Dadenata neposredna povrzanost go opravduva faktot. osven ako ne se raboti za nadomest na {teta. Za drugi vidovi na obezbeduvawa se smetaat. "packing"). vo slu~aj na predvremena otplata. opomenuvaweto (na pr. So utvrduvaweto na kreditnata validnost na predmetot na obezbeduvaweto ne postoi streme` kon postignuvawe samostojni ekonomski celi. Ako upravuvaweto go vr{i treto lice (po nalog na davatelot na kreditot). na pr. Dano~noto osloboduvaweto se odnesuva na site uslugi tipi~ni za profesijata. kako i doznakata i izgotvuvaweto na izvodi i fotokopii na smetki. prezemaweto garancii na garancii i vo vakviot promet e oslobodeno od danok. Pritoa. istoto se odano~uva. me|u drugoto. nitu istoto se ograni~uva na toa. Ako odredena banka dogovori so krediten posrednik. otu|uvaweto ~ekovi. na primer. Kon prometot osloboden od danok vo ramkite na platniot promet se vbrojuva.. koj e osloboden od danok (~len 8 stav 2 od ZDDV). istiot da mo`e da vklu~i povisoka kamatna stapka vo kreditnite barawa na kreditnite klienti od stapkata. vo toj slu~aj se raboti za nadomestoci spored ~len 23 to~ka 5 alineja g) od ZDDV koi se oslobodeni od danok. povlastenite dejnosti da preovladuvaat vo ramkite na sevkupnata stopanska dejnost na dano~niot obvrznik. koj nastapuva vo ime na kreditniot posrednik. Ovaa dejnost slu`i dotolku pove}e za toa. Rabotewe so depoziti. pri vleguvawe vo minusno saldo). uslugite na tretoto lice sprema kreditniot posrednik se odano~uvaat. prezemaweto garanciska obvrska ili na garancija za maksimalna kamata. doznaki i tekovni smetki (15) Kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV na poleto na raboteweto so {tedni vlogovi.

regulirani so Zakonot za igri na sre}a i na zabavni igri ("Slu`ben vesnik na RM". sojuz i sli~no. operski. umno`uvawe na originalno likovno delo. e prometot koj go pravat ustanovite od oblasta na kulturata. tancovi. 10/97 i 54/97) se oslobodeni od danok (~len 23 to~ka 7 od ZDDV). Soglasno so ~len 23 to~ka 8 od Zakonot za dodadena vrednost osloboden od danokot na dodadena vrednost bez pravo na odbitok na prethodniot danok. distribucija i javno prika`uvawe na kinematografski. Duri i vo slu~ai. ne se oslobodeni od danok. 1. za ostvaruvawe na dano~noto osloboduvawe baraat mislewe od Ministerstvoto za kultura so koe se potvrduva ostvaruvawe na kultura. pomo{ni prometi). Ostanatite ostvaruva~i od kulturata (umetnicite. tuka se vbrojuvaat i taksite za proda`ba na pismenite dokumenti za u~estvoto vo igrata. Dano~noto osloboduvawe go opfa}a celokupniot nadomestok platen od igra~ot. tehni~kata obrabotka-razvivaweto na filmovi. prometot na dvi`no i nedvi`no kulturno bogatstvo. . koga danokot za igri na sre}a se napla}a edinstveno spored visinata na vlogot. mo`e da dojde predvid primenata na dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 56 od DDVU). b) Muzi~ka dejnost i scenska-umetni~ka dejnost e podgotvuvawe i javno izveduvawe muzi~ki. televiziski i video film. Sepak. kako i narodni pesni i igri. drugo audio-vizuelno delo. katalog i prospekt. imenik. letok. zaednica. ne se oslobodeni od DDV spored ~len 23 to~ka 7 od ZDDV za nivnoto posreduvawe. osloboduvaweto od DDV ja opfa}a celokupnata usluga na nositelot na igrata. kalendar. dramski. koi ne pretstavuvaat uslugi na osiguritelni posrednici i osiguritelni brokeri tipi~ni za nivnata profesija (na pr. kukleni i drugi umetni~ki dela. bidej}i istite ne pretstavuvaat samostoen promet. Poglavje 43 Dano~no osloboduvawe za igri na sre}a i zabavni igri (1) Prometite. zdru`enie na gra|ani od oblasta na kulturata kako dru{tvo. so (3) Prometot od oblasta na kulturata se ostvaruva preku dejnostite za objavuvawe i dejnosti za za{tita i koristewe. Pokraj vlogot vo igrata na sre}a. Poglavje 44 Dano~no osloboduvawe za kulturni ustanovi i drugi sli~ni institucii (1) Kulturata ja ostvaruvaat umetnici. Objavuvaweto zna~i dostapnost na umetni~koto delo pod ednakvi uslovi na neodreden broj lica nadvor od voobi~aeniot krug na semejstvoto i li~nite poznanici. Objavuvaweto se vr{i preku: a) Izdava~ka dejnost. i drugi fizi~ki lica (u~enik. trgovci poedinci i trgovski dru{tva registrirani za vr{ewe dejnost od oblasta na kulturata i pravno lice {to pokraj registracijata za vr{ewe dejnost od druga oblast. za koe dobivaat provizija. drugi pravni i drugi fizi~ki lica. ustanovi. baletski. koja pretstavuva izdavawe publikacii so umetni~ka sodr`ina vo dovolen broj primeroci (500) nameneti za javnosta. v) Filmska dejnost e produkcija. fondacii od oblasta na kulturata kako neprofitni i nevladini organizacii).. br. e registrirano i za vr{ewe dejnost od oblasta na kulturata. (2) Ustanova e pravno lice {to vr{i dejnost od oblasta na kulturata neprofitna cel. student i drugo lice koe se obrazuva za potrebite na kulturata kako i nau~en rabotnik {to vr{i dejnost od oblasta na kulturata). programa. tuku edinstveno vr{at posreduvawe. po{tenska i taksena marka. samostojnite umetnici. operetski. Drugi prometi. (2) Dano~ni obvrznici koi samite ne se nositeli na igri na sre}a. Ne se smeta za dejnost od oblasta na kulturata pe~ateweto publikacii. samostojni umetnici. adresar. obrazec i sli~ni publikacii. nezavisno od na~inot i formata na koja deloto e napraveno.53 - osiguritelni dogovori.

dive~. `ivotinski parkovi.54 - g) d) |) e) 2. obrabotuvawe. insekti i sli~no. bez ogled na vidot na nosa~ot {to gi sodr`i. ~uvawe. Dejnost za posreduvawe vo kulturata e organizirawe i javno prezentirawe. arhivi i dokumentacioni centri se osloboduva od DDV. fotografski dela i dela sozdadeni vo postapka sli~na na fotografskata. semiwa. love~ki kolibi i sli~no) na lovci i na nivni asocijacii. istorisko i drugo op{testveno zna~ewe. javni pretprijatija i ustanovi. v) Kinote~na dejnost e pribirawe. insekti i sli~no za obrazovni. na `ivotni. 4. ogrevno drvo. kako i pribirawe. za{tita. sobirawe. osobeno na tvore{tvoto na decata i mladinata. kulturno. objavuvawe i prezentirawe na muzejskiot materijal. 3. rastenija i sli~no. so ili bez ton. na kulturno-umetni~kiot amaterizam i objavuvaweto kulturno-umetni~ki dela. jajca. lekoviti rastenija. obrabotuvawe i davawe na koristewe bibliote~en materijal. a) Kako promet od botani~ka gradina se smeta onoj koj proizleguva od odgleduvaweto na retki vidovi rastenija za obrazovni. semiwa. sreduvawe. sadnici. kako i za{tita i koristewe na duhovnoto kulturno tvore{tvo. muzejskata i kinote~nata dejnost. ribi. a osobeno: proektirawe. b) Muzejska dejnost e sistematsko istra`uvawe. Galeriska dejnost e organizirawe i javno izlo`uvawe na orginali ili primeroci na dela od likovnata i primenetata umetnost. rogovi). ribi. izveduvawe i drugo sli~no objavuvawe na ve}e objavenite doma{ni i stranski dela i izvedbi od oblasta na kulturata na Republikata i vo stranstvo. Izveduvawe na arhitektonski dela e proektirawe i podigawe arhitektonski dela so umetni~ki vrednosti kako i spomenici za odbele`uvawe nastani i li~nosti od zna~ewe za istorijata i kulturata. kako i izdavawe na lovnotehni~kite objekti i stopanski objekti (love~ki ku}i. ~uvawe. ko`a. v) Kako promet od parkovi se smeta onoj koj go vr{at: nacionalni parkovi. ~uvawe. Prometot od botani~ki gradini. stru~ni i nau~ni celi. arsko |ubre i drugo). {i{arki. b) Kako promet od `ivotinski parkovi (zoolo{ki gradini) se smeta onoj koj proizleguva od odgleduvaweto na `ivotni. kako i sobirawe i obrabotka na podatoci za objavenite dela i izvedbi. `ivi `ivotni i proizvodi od niv (meso. a) Bibliote~na dejnost e nabavuvawe. proda`ba na vleznici. orginali na kni`evni i muzu~ki dela. kako i drugo umetni~ko delo izrazeno vo vid na povrzani podvi`ni sliki. stru~no i nau~no obrabotuvawe i prou~uvawe. ptici. kako i proizvodi od niv (meso. kako {to e proda`bata na vleznici. ptici. {umski plodovi. a koj proizleguva od nivnata dejnost da vodat gri`a za podra~jata na za~uvana avtenti~na sredina na prirodni ubavini i vrednosti na rastitelniot i `ivotinskiot svet i za hortikulturno ureduvawe na javni povr{ini. ~uvawe. kako i za vr{ewe na drugi dejnost od oblasta na kulturata. obrabotka i prezentirawe na informacii i podatoci za bibliote~niot materijal.. izlo`uvawe. nau~no. trupci. arsko |ubre. prou~uvawe i stru~no odr`uvawe na istite. stru~ni i nau~ni celi. suvi drvja i sli~no. za{tita na spomenicite na kulturata. drugi umetni~ki predmeti. ko`a. na . za{tita i prezentirawe filmovi i filmski materijali od umetni~ko. kako {to e proda`bata na vleznici. rogovo. Za{titata i koristeweto na dvi`noto kulturnoto bogastvo se ostvaruva preku vr{eweto na bilbliote~nata. jajca. parkovi. ikri. izgraduvawe i o~uvuvawe na zeleni javni povr{ini. Dejnost na domovi na kulturata e dejnost koja zna~i programsko i funkcionalno pottiknuvawe i razvoj na kulturata. Za{tita na spomenici na kulturata i spomenicite i spomen-obele`jata e za{tita. Za{tita na nedvi`noto kulturno bogatstvo e dejnost za za{tita i koristewe na arhitektonskoto kulturno bogastvo.

iznao|awe. spre~uvaweto i suzbivaweto na zaboluvawata. odnosno proizveduva. izdavawe na trofeen list i sli~no. klini~ki centri. (3) Kako komercijalna dejnost na edna radiodifuzna i televiziska stanica se smeta emituvaweto na: komercijalni programi. Kako ustanovi se smetaat: centri za socijalni raboti. prenesuva. osven nivnite komercijalni dejnosti. ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so telesna . (2) Pod sli~ni ustanovi se podrazbiraat: ordinacii. kliniki. lovni hroniki. instituti. dnevni centri i klubovi za stari i vozrasni lica. ~uvawe i koristewe na arhivskata gra|a).55 - nadomestociete za zastrel na dive~. dnevni centri za rabotno proizvodna aktivnost. g) Kako promet od arhivi (Arhivot na Makedonija i Arhivskiot oddel na MANU). Poglavje 47 Dano~no osloboduvawe za promet od strana na institucii za socijalna gri`a i socijalna za{tita Prometot na dobra i uslugi od ustanovi na socijalna za{tita opredeli spored Zakonot za socijalnata za{tita ("Slu`ben vesnik na RM" broj 50/97) se oslobodeni od DDV. Dokolku ovie uslugi se vr{at od strana na bolnici. centri za rehabilitacija i sli~ni ustanovi.. zdrastveni domovi. ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i roditelska gri`a. medicinski i hemiski laboratorii za dijagnostika. zavodi. ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj. Poglavje 46 Dano~no osloboduvawe za zdravstveni uslugi (1) Kako zdravstveni uslugi se smetaat merkite. Poglavje 45 Dano~no osloboduvawe za uslugi na radio i televiziski stanici (1) Radiodifuzna i televiziska stanica e radio stanica koja emituva radio i televiziska programa. broj 36/90 i 36/95). kako i razmenuvaweto i otstapuvaweto na arhivska gra|a i drugi raboti koi im se staveni vo nadle`nost so Zakonot za arhivskata gra|a ("Slu`ben vesnik na RM". ekonomsko-propagandni poraki. d) Kako promet od dokumentacioni centri se smeta onoj koj proizleguva od osnovniot predmet na nivnoto rabotewe: odbiraweto na arhivskata gra|a od dokumentarniot meterijal. ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno socijalni problemi i so naru{eno povedenie. emituva i vr{i distribucija na radio i televiziski programi i drugi informaciski sodr`ini nameneti za op{t priem vo sloboden prostor i po kablovska radio-televiziska mre`a. (2) Uslugite na radiodifuznite i televiziskite stanici se oslobodeni od danok na dodadena vrednost bez pravo na odbivka na predhodniot danok. centri za davawe pomo{ vo doma{ni uslovi. zavodi za zdrastvena za{tita. medicinski centri. se smeta onoj koj proizleguva od nivniot predmet na rabotewe (za{titata. aktivnosti i postapki. povredite i drugite naru{uvawa na zdravjeto. za zastrelani trofejni grla. ne se presmetuva DDV. prirodni lekuvali{ta (centri za medicinska rehabilitacija) i drugi formi na davawe na zdravstveni uslugi vo soglasnost so zakon. navremeno i efikasno lekuvawe i rehabilitacija so primena na stru~no medicinski merki. plateni politi~ki programi i drugi dejnosti so koi steknuvaat sredstva vrz osnova na me|usebni dogovori so korisnicite na nivnite uslugi. aktivnostite i postapkite za za~uvuvawe i unapreduvawe na zdravjeto na lu|eto. izdavaweto na potvrdi i sli~no. istite se oslobodeni od DDV. zdrastveni stanici. kako {to e prebaruvawe. (4) Na nadomestocite dobieni od Vladata na Republika Makedonija za sozdavawe i emituvawe na programi od javen interes po Odlukata za raspredeluvawe na sredstvata pribrani od radiodifuznata taksa po ~len 77 alineja 4 od Zakonot za radiodifuznata dejnost ("Slu`ben vesnik na RM" broj 20/97).

Poglavje 48 Dano~no osloboduvawe za promet vo ramkite na zgri`uvaweto deca i mladinci Prometot za zgri`uvawe i nadzor na deca i mladinci (smestuvawe. Za lekuvawe se smeta sekoja merka koja slu`i za utvrduvawe. kako i isporakite na zabni protezi od strana na zabolekari i zabni tehni~ari. u~eni~ki restorani. U~eni~ki dom e ustanova koja na u~enicite im obezbeduva smestuvawe. obrazovanie ili doobrazuvawe kako i so niv tesno povrzanite prometi se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. Lekarskata dejnost na bolnici i sli~ni institucii potpa|a pod dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 10 od ZDDV. mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 56 od DDVU). Isto taka. Dano~noto osloboduvawe ne gi opfa}a uslugite na kozmet~ki saloni i saloni za masa`a. Tuka se vbrojuvaat i slednite uslugi: 1.vospitno-obrazovna rabota. Sepak. nega. Poglavje 49 Dano~no osloboduvawe za promet vo ramkite na smestuvaweto na deca i mladinci Prometot vo ramkite na smestuvawe na deca i mladinci so cel na nivno vospituvawe. ishrana.za zdravstvenata sostojba na odredeno lice i za pri~inskata povrzanost me|u pravno merodavnata fakti~ka sostojba i odredenoto zdravstveno naru{uvawe ili me|u odredeno porane{no zaboluvawe i momentalnata telesna ili duhovna sostojba. studentski restorani i sl. sportski. kako i na veterinarski uslugi. gri`a za zdravjeto. obrazovanie ili doobrazuvawe se: u~eni~ki domovi i studentski domovi. ustanovi za stari lica. studentski odmorali{ta. na uslugi na lica koi primenuvaat netradicionalni metodi na lekuvawe. Za mladinec se smeta sekoj do navr{eni 18 godini `ivot ili do 26 godini `ivot.. Zgri`uvaweto i nadzorot na deca i mladinci mo`e da se vr{i vo: detski gradinki. tegobi ili telesni o{tetuvawa kaj lu|eto.duri i samo vrz osnova na medicinskoto dosie . Pomo{nite raboti na lekarite ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. kulturno-zabavni. gri`a i nadzor) e osloboden od DDV. Spored Zakonot za u~eni~kiot i studentskiot standard ("Slu`ben vesnik na RM" br 37/98) kako subjekti koi {to mo`at da vr{at smestuvawe na deca i mladinci so cel na nivno vospituvawe. (3) Za dejnost kako lekar se smeta vr{eweto na zdravstvena za{tita (lekuvawe) koja potpa|a pod profesijata na lekar. u~eni~ki odmorali{ta. Lekari (2) Osloboden od danok e prometot koj proizleguva od dejnosta kako lekar. u~eni~ki domovi. pritoa e nebitno dali prometot se vr{i sprema poedine~ni lica ili sprema grupi na lica. ako e na redovno {koluvawe.56 - invalidnost. ishrana. izgotvuvaweto na lekarski naod . dokolku pritoa se raboti za vr{ewe na lekarska praksa sprema pacienti. rekreativni i drugi aktivnosti. Studentski dom e ustanova kade se obezbeduva smestuvawe i ishrana na studentite koi studiraat nadvor od mestoto na `iveewe. . ustanovi za smestuvawe na stari i vozrasni invalidni lica. Ova dano~no osloboduvawe se odnesuva za site subjekti {to gi vr{at ovie uslugi (javni ili privatni subjekti). le~ewe ili namaluvawe na posledicite od bolesti. kako i vo vrska so faktot ili . i prometot od oblasta na preventivnata zdravstvena za{tita se smeta za lekuvawe. ustanovi za vozrasni invalidni lica i ustanovi za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj. Poglavje 50 Dano~no osloboduvawe za prometi od strana na vr{iteli na medicinski profesii Op{to (1) Se osloboduvaat od danok zdravstvenite uslugi koi im obezbeduvaat medicinska zdravstvena za{tita na lu|eto.

dejnosta na dr`ewe predavawa. dokolku se raboti za izve{tai vo lekarsko stru~no spisanie. usnata {uplina i desnite. Tuka ne se vbrojuvaat. Zabolekari i zabni tehni~ari (5) Oslobodeni od danok se uslugite od dejnosta kako zabolekar. 2. 5. uverenija za zdravstvenata soostojba koi slu`at kako osnova za sklu~uvawe odredeno osiguruvawe. za namaluvawe na rabotnata sposobnost vo raboti na socijalnoto osiguruvawe. dokolku istite se vr{at vo ramkite na lekarskata praksa. kako i testovi za psiholo{kata podobnost koi se povrzani isklu~ivo so utvrduvawe na profesionalnata podobnost. vidi stav 2 od ova poglavje). Pritoa. 4. kontaktni le}i ili vlo{ki za obuvki. nastavnata dejnost. predavaweto na medikamenti koi ne se davaat vo neposredna povrzanost so odreden lekarski tretman. na pr. (4) Kon dejnosta kako lekar vo smisla na ~len 23 to~ka 14 od ZDDV ne se vbrojuvaat na pr. kako i izdavaweto uverenija i potvrdi za vidot. Tuka se vbrojuvaat. na pr. vo slu~aj na tuberkuloza ili vo vrska so testovi za bremenost. isporakata na pomo{ni sredstva. dano~noto osloboduvawe gi opfa}a prometite od strana na pripadnici na drugi zdravstveni profesii. pri~inata za nastapuvawe na smrt.. uverenija za rabotna sposobnost. dokolku pritoa se raboti za zabolekarska praksa sprema pacienti (vo vrska so pomo{nite ispolnuvawa. na pr. pisatelskata dejnost. slednite dejnosti koi ne pretstavuvaat lekuvawe: 1. antropolo{ko-naslednobiolo{kite uverenija. istra`uvawata na krvnata grupa vo ramkite na utvrduvaweto na tatkovstvoto.se primenuva dano~noto osloboduvawe. prilagoduvaweto na kontaktni le}i od strana na o~ni lekari. kako i dijagnosti~ki opiti so `ivotni. lekarskoto ispituvawe na farmakolo{koto dejstvo na odreden medikament kaj ~ovekot i dermatolo{koto ispituvawe na kozmeti~ki preparati. 3. Za vr{ewe na zabolekarska praksa se smeta profesionalnoto utvrduvawe zasnovano na stomatolo{ki nau~ni poznavawa i tretmanot na zaboluvawa na zabite. koja bara lekarski poznavawa. duri i vo slu~ai koga predavaweto se dr`i pred lekari vo ramkite na lekarskoto usovr{uvawe. lekarski istra`uvawa vo u~ili{ta. Vakvite uslugi gi vr{at osobeno slednite dano~ni obvrznici: . istra`uvaweto na telesni te~nosti ili ~ove~ki tkiva. (6) Vrz isporakata ili popravkata na zabni protezi i vili~no-ortopedski aparati od strana na zabolekari Isto taka. sekoja merka vo ramkite na preventivnata zdravstvena za{tita i socijalnata higiena. prilagoduvaweto na aparati za sluh od strana na otorinolaringolozi. ne e bitno dali navedenite dobra se proizveduvaat ili popravaat vo ordinacijata na zabolekarot ili istite se nabavuvaat od zabni tehni~ari. alkotestovi. 5. 4. Osloboduvaweto ne go opfa}a izgotvuvaweto naod za hemiskiot sostav na vodata i na drugi materii. na primer. 6. samo ako se raboti za uslugi koi obezbeduvaat medicinaska zdravstvena za{tita. 3. Osloboduvaweto ne opfa}a eksperimentalni istra`uvawa so `ivotni vo ramkite na nau~nite istra`uvawa. 7. na poleto na zaraznite bolesti. profilakti~ki vakcinacii na grupi na naseleni i redovnite ispituvawa na zdravstvenata sostojba. izgotvuvaweto lekarski naodi za podobnost na vodata za piewe i na nepostoeweto predizvikuva~i na bolesti vo vodata za piewe. Oslobodena od danok e i isporakata ili popravkata na zabni protezi i vili~noortopedski aparati od strana na zabni tehni~ari. na pr.57 - 2. Drugi zdravstveni profesii (7) Spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV.

Bolni~arki i bolni~ari ne vr{at sli~na zdravstvena nega vo smisla na ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. letalo. kako i za obezbeduvawe medicinski kapewa. Aku{erki i aku{eri. 2. Sepak. Maseri i medicinski hidroterapevti se oslobodeni od danok. Sepak. kon bolni~kite vozila se vbrojuvaat samo vozila. a ne pomo{na dejnost kon zdravstvenata masa`a.). i opremuvaweto na voziloto samo so nosilki i osnovna oprema za prva pomo{ ne e dovolno. na primer kako podgotovka ili dopolnitelen tretman kon odredena maserska dejnost. Uslugite na salonite za ubavina i za masa`a se isklu~eni od dano~noto osloboduvawe. Ispolnuvawata na socijalna nega (Isto taka. vo koj istata pretstavuva sporeden promet kon odreden lekarski tretman. Istoto va`i i vo slu~ai. odnosno izleguvawe od voziloto). dokolku rabotat kako zdravstveni maseri. preku opremenost so le`alki. koi vo prv red se nameneti za prevoz na drugi lica (na pr. Poglavje 52 Dano~no osloboduvawe za promet na ~ove~ka krv itn. ne se vbrojuvaat vo bolni~ki vozila. Psihoterapevti i psihagozi. Dano~noto osloboduvawe mo`e da go koristat navedenite dano~ni obvrznici. (1) Za ~ove~ka krv se smetaat slednite proizvodi: sadovi so konzervirana sve`a ~ove~ka krv.osnovna nega i doma{no snabduvawe) ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. specijalni sedi{ta itn. rotira~ki sedi{ta za polesno vleguvawe vo. 6. hidromasa`i i toplotni zra~ewa. Poglavje 51 Dano~no osloboduvawe za prevoz na bolni i povredeni lica (1) Voziloto (motorno vozilo. Medicinsko-tehni~ki asistenti. Trudovi terapevti. dokolku preku opremata gi poseduva karakteristikite na bolni~ko vozilo (na pr. (2) Seriskite patni~ki motorni vozila koi se opremeni samo so rotaciono svetlo i sirena ne gi ispolnuvaat uslovite. Logopedi. Osloboduvaweto ne gi vklu~uva preparatite na plazma koi se sostaveni od me{avinite na ~ovekova krvna . taksi-vozila). zbogatena krv. Vozila. mo`e da dojde do primena na ~len 23 to~ka 11 od ZDDV. (8) Za zdravstvena dejnost ne se smeta dejnosta na pedikiri. Obezbeduvaweto na sauna-uslugi e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV samo vo delot. podvodni masa`i. mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe od ~len 23 to~ka 10 od ZDDV.58 - 1. 7. bidej}i istite rabotat prete`no na poleto na kozmetikata. Medicinski sestri. no ne ako vr{at edinstveno ili prete`no kozmeti~ki masa`i ili masa`i za ubavina. duri i ako so niv vo poedine~ni slu~ai se prevezuvaat bolni i povredeni lica i za taa cel postoi posebna oprema vo voziloto (na pr. 4. i za medicinska nega na nozete.. serum ili so plazma. koi spored celokupniot na~in na izvedba i opremuvawe se nameneti za prevoz na bolni i povredeni lica. haparinski opakovki so konzervirana krv i so celularni krvni sostojki. Prodol`uvawe so vodeweto zdravstvena ordinacija od strana na naslednici (10) Dokolku naslednikot na ordinacija na lekar ili na pripadnik na druga medicinska profesija ne gi ispolnuva uslovite za vr{eweto na soodvetnata profesija. 3. prodol`uvaweto na lekarskata praksa ne e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. koga vakvite davawa pretstavuvaat samostojni uslugi. Isto taka. (9) Prometot od raboteweto na sauna na~elno ne pretstavuva promet od dejnosta na nekoja od izri~no navedenite profesii vo ~len 23 to~ka 14 od ZDDV ili od druga sli~na medicinska profesija. plovno vozilo) }e se smeta za opremeno za prevoz na bolni i povredeni lica. Spored toa. 5.

pokrov. dali maj~inoto mleko bilo preraboteno (na pr. koi se neposredno povrzani so pogrebuvaweto ili kremiraweto se oslobodeni od danok. Poglavje 54 Dano~no osloboduvawe na uslugite od pogrebalni krematoriumi i promet na dobra povrzan so vakvi uslugi institucii i (1) Uslugite na pogrebalnite institucii i krematoriumite. bukvi za krst i sli~ni simboli. piramida ni{an i sl. rabotni~kite univerziteti i drugi za izu~uvawe na stranski jazici. Pritoa. Poglavje 55 Dano~no osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici (1) Dano~noto osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici (~len 23 to~ka 19 od ZDDV) se primenuva vo slu~aj na premin na dr`avnata granica na Republika Makedonija. a koga kako korisnici se javuvaat deca i mladinci. mladinskite domovi. nezavisno od toa dali istiot se vr{i od prevoznik so sedi{te vo zemjata ili vo stranstvo. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. u~ili{tata. . studentskite sportski centri. (3) Uslugite na obrazovanieto za zdobivawe na stepen na podgotovka. pogrebni kesiwa i vre}i (plasti~ni. smrznato ili su{eno).). spaluvaweto i sl. fibrinogeni i imunoglobini. {to gi vr{at instituciite na osnovnoto. ~ar{av. zagrevano. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. centrite za zgri`uvawe i prestoj na deca i mladinci. Poglavje 53 Dano~no osloboduvawe za obrazovni uslugi (1) Uslugite {to gi davaat detskite gradinki. pogreben simbol (krst. Dano~noto osloboduvawe opfa}a sekoj vid patni~ki prevoz (na pr. drvena. kopaweto na grob i pogrebuvaweto vo nego. (2) Uslugite {to gi davaat osnovnite u~ili{ta. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. (2) Prometot na slednite dobra koi se neposredno povrzani so pogrebuvaweto i kremiraweto e osloboden od danok: sandak i vlo{ka za pogreb i za transport (drven. dokvalifikuvawe i prekvalifikuvawe za novi raboti i rabotni zada~i.. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. Vo ovie uslugi osobeno spa|aat: prevozot na posmrtnite ostanki.59 - plazma. srednite u~ili{ta i instituciite na visokoto obrazovanie. stru~no usovr{uvawe i osposobuvawa za odredeni zanimawa.). se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. brod ili letalo). plasti~en i dr. so `eleznica. pro~isteno. koi se sostaven del na vospitno-obrazovniot proces i koi se ostvaruvaat spored nastavnite planovi i programi. utitahti. kako i rabotni~kite univerziteti. kako i uslugite na kompjuterskite centri. metalen. Tuka se vbrojuvaat osobeno: faktorski preparati. na primer prevozot na patni~ki baga`. plasti~na. avto-{kolite (so isklu~ok na A i B kategorija). detskite odmorali{ta. od beton i sl. mo`e da se raboti za prevoz od stranstvo vo zemjata. (2) Dano~noto osloboduvawe opfa}a i nesamostojni sporedni ispolnuvawa kon patni~kiot prevoz. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. srednoto i visokoto obrazovanie. (2) Kaj dano~noto osloboduvawe za promet na maj~ino mleko e bez zna~ewe pra{aweto. humanalbumin. avtobus. organizaciite za odmor i rekreacija na deca i mladinci. Site post-pogrebalni uslugi se odano~ivi. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. metalna.). od zemjata vo stranstvo ili od stranstvo preku zemjata vo stranstvo (tranziten prevoz).). du{ek. (4) Uslugite {to gi davaat centrite. Propi{anite dozvoli ili registracii za prevoz nemaat zna~ewe za dano~noto osloboduvawe. pernica. urna i kutija za pogreb i za transport (kartonska. ~uvaweto i izlo`uvaweto vo kapela. tabut i tapacirug za sandak za pogreb i obuvki za mrtovec. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. tekstilni i sl. u~eni~kite i studentskite domovi.

koe go koristi za celi na negovata stopanska dejnost. Poglavje 56 Dano~no osloboduvawe za odredeni vidovi promet optovareni so prethoden danok (1) So cel da se izbegne dvojno optovaruvawe so danok na dodadena vrednost. istiot e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. dokolku bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 od ZDDV: 1. toj mu go podaruva voziloto na negoviot sin. Primer 2: Zanaet~ija steknuva vozilo vo godina 01. (4) Od pri~ini na poednostavuvawe. zatoa {to dano~niot obvrznik go koristel dobroto isklu~ivo za dejnost koja bila oslobodena od danok spored ~len 23 od ZDDV. (4) Me|unarodniot prevoz na stoki e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV. vidi poglavje 13 stav 5 do 8 od DDVU). Uslov za toa e. dano~niot obvrznik da se otka`al od pravoto na delumna odbivka na prethodniot danok za dobrata. 2. zemaweto dobra za li~ni celi na dano~niot obvrznik ili davaweto dobra na vrabotenite bez nadomest (vo vrska so toa. . uslugi bez nadomest koi se sostojat vo koristewe na dobra (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). Istoto va`i osobeno  ­  za vozila vo smisla na ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV (vo vrska so toa. dokolku se ispolneti uslovite navedeni vo dadenata odredba. vidi poglavje 13 stavovi 9 i 10 od DDVU). na pr. na pr. vo koristewe na dobra za li~ni celi od strana na dano~niot obvrznik ili na lice vraboteno kaj nego (vo vrska so toa. kako i koristeweto na dobro vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. dokolku pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo isklu~eno za nabavkata i sl. slednite vidovi promet spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV se oslobodeni od danok. Primer 1: Banka otu|uva oprema koja slu`ela isklu~ivo za vr{ewe na nejzinata dejnosta. vo slu~aj na ispolnetost na navedenite uslovi. (2) Dano~noto osloboduvawe za vidovite na prometot navedeni vo prethodniot stav va`i samo ako za ispora~anite dobra ili za dobrata koristeni spored ~len 6 stav 3 to~ka 1 bilo c e l o s n o isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 od ZDDV. kako i koristeweto na dobra vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. na dobroto spored ~len 35 to~ka 1 od ZDDV. a za koe e isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV. promet na dobra bez nadomestok vo smisla na ~len 3 stav 3 to~ka 1 do 3 od ZDDV. promet na dobra so nadomestok. dano~noto osloboduvawe mo`e da se koristi i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi koristel dobrata vo mnogu mal obem (najmnogu 5%) za dejnosti koi ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 od ZDDV. vidi poglavje 87 od DDVU). (5) Osloboden od danok e i prometot na dobra. no vo slednata godina isklu~uvaweto bilo delumno poni{teno po pat na ispravka vo soglasnost so ~len 37 od ZDDV. bez isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok. Ovoj preduslov ne se smeta za ispolnet ako pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo celosno isklu~eno vo prvata godina. Vo godina 02. 3. za koj bilo isklu~eno pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 2 do 6 od ZDDV. (3) Dano~noto osloboduvawe najprvin go opfa}a prometot na dobra. vidi poglavje 85 DDVU) i  ­  za oprema vo smisla na ~len 35 to~ka 4 od ZDDV (vo vrska so toa..60 - (3) Me|unarodniot patni~ki prevoz vo avionskiot soobra}aj ne potpa|a pod odredbata od ~len 23 to~ka 19 od ZDDV. koja spored ~len 23 to~ka 5 e oslobodena od danok.

bidej}i uslugite . koj e isklu~en od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa. kako i ~lenovi 25 i 26 od ZDDV Poglavje 57 Dano~no osloboduvawe pri izvoz (Op{to) (1) Slu~aj na izvoz osloboden od danok postoi koga dano~niot obvrznik. proizvedeno ili uvezeno pred 01. zaradi negovo koristewe za li~ni celi za ednomese~en godi{en odmor. Iako bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok od tro{ocite za smestuvawe i ishrana (~len 35 to~ka 6 od ZDDV). Stavaweto na raspolagawe na dobro za koristewe podle`i na odano~uvawe (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). no istoto e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. Primer 4: Dano~en obvrznik mu podaruva na vraboteno lice prestoj za eden vikend so smestuvawe i ishrana vo hotel vo Mavrovo. Slu~ai na ispra}awe postojat koga dano~niot obvrznik ili primatelot na dobroto go izvr{at ili go nara~aat prevozot na dobroto vo stranstvo od strana na treto samostojno lice (vidi poglavje 22 stav 5 od DDVU). na pr. dano~noto osloboduvawe od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV ne se primenuva vo slu~aj na isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 7 od ZDDV. koi bile ili neovlasteno ili previsoko iska`ani vo faktura. ne bilo isklu~eno zaradi primena na ~len 35 od ZDDV. negoviot primatel ili treto lice po niven nalog go transportira ili go isprati dobroto od zemjata vo stranstvo i ako primatelot e stranski primatel na dobro (~len 24 to~ka 1 re~enica 1 od ZDDV). se raboti za slednite situacii na izvoz: 1. Pritoa. pri {to pri nabavkata na avtomobilot bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV. Kon ~len 24 to~ki 1 i 2. . 4. (7) Ponatamu. 2. Zaradi toa. vo koi ne postoela uredna faktura so posebno iska`an danok (vo vrska so toa.ne potpa|aat pod odredbata od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV.osven uslugi vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV . koga se raboti za prviot promet so stanovi i stanbeni zgradi vo smisla na ~len 23 to~ka 1 od ZDDV.. 3. ako dano~niot obvrznik vr{i uslugi (vklu~uvaj}i uslugi bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ki 2 i 3 od ZDDV. vidi poglavje 80 stav 5 od DDVU).04. no istoto e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. pri steknuvawe na dobro od strana na lice koe ne e dano~en obvrznik ili ne e registriran dano~en obvrznik (vo vrska so toa. Davaweto bez nadomestok podle`i na odano~uvawe spored ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV.61 - Davaweto dobra bez nadomestok (zemawe na dobra za li~ni celi).2000 godina. dano~noto osloboduvawe ne se primenuva: 1. ako pravoto na odbivka na prethodni danoci pri nabavkata itn. na d o b r a . tuku zatoa {to ne bile ispolneti uslovite za koristewe na pravoto na odbivka spored ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. kako i vo slu~ai. podle`i na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. spored koj se isklu~uva pravoto na odbivka za d a n o c i. (6) ^lenot 35 to~ka 7 ne go isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci za nabavka itn. Primer 3: Industrisko pretprijatie mu stava besplatno na raspolagawe na vraboteno lice avtomobil. davaweto ne e oslobodeno od danok. vidi poglavje 37 od DDVU). Dano~niot obvrznik mu go ispra}a dobroto vo stranstvo na svojot primatel ili na sledniot primatel posle nego. Slu~ai na prevoz postojat koga dano~niot obvrznik ili primatelot na dobroto go prenesat samite dobroto vo stranstvo (vidi poglavje 22 stav 4 od DDVU). ako dobroto bilo nabaveno. Vo dadeniot slu~aj se raboti za isklu~ok. koi ne se sostojat od koristewe na dobra). vidi poglavje 79 stav 7 od DDVU).

Primatelot na dobroto. to~ka 6 od ZDDV (vidi poglavje 11 od DDVU). 3. a vo vrska so ~len 26 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). (2) Pra{aweto. Stranskiot primatel go ispra}a dobroto vo stranstvo do sebe. se utvrduva za fizi~kite lica spored nivnoto `iveali{te. merodavno e mestoto na `iveewe koe mo`e da se smeta objektivno za centralno mesto na `iveewe (postojano `iveali{te). vidi poglavje 21 stav 3 od DDVU. Poglavje 58 Stranski primatel na dobroto (1) Za stranski primtel na dobroto se smeta lice so fakti~ko sedi{te. ostanuvaat stranski primateli iako nivniot prestoj vo zemjata e od podolg vremenski rok. (3) Dokolku fizi~koto lice nema `iveali{te ili ako istoto ne mo`e nesomneno da se utvrdi. Pritoa. i prometot na dobra sprema rezidenti vo zemjata se smeta za izvoz osloboden od danok. koi doa|aat vo zemjata edinstveno zaradi izvr{uvawe na odredena vremenski ograni~ena zada~a bez pritoa da zasnovaat sredi{te na svoeto `iveewe vo zemjata. stav 2. tuku momentot na fakti~kiot izvoz na dobroto naveden vo ~len 26 stav 1 od ZDDV. osobeno negovata cel. Podru`nicata vo zemjata na stranski primatel ne se smeta za stranski priamtel na dobroto (~len 26 stav 2 od ZDDV). (4) Lica. Ako e istovremeno zasnovano `iveali{te vo zemjata i vo stranstvo. vidi poglavje 24 stavovi 5 i 6 od DDVU. Lica vraboteni kaj stranski dano~en obvrznik. Isto taka. kako i pismeniot dokaz za izvr{en izvoz (poglavje 60 do 62 od DDVU). . Pritoa. ne e merodaven momentot na sklu~uvawe na dogovorot ili na predavawe na stokata na primatelot. vo toj slu~aj kako odlu~uva~ki kriterium za utvrduvawe na sedi{teto vo zemjata ili vo stranstvo se zema postojanoto prestojuvali{te. Vo vrska so poimite "fakti~ko sedi{te" i "podru`nica". ne se smetaat za stranski primatel do negovoto fakti~ko zaminuvawe od zemjata (premin na granicata). Za `iveali{te se smeta mestoto vo koe primatelot na dobroto ima nabaveno stan za podolgo vreme. dano~noto osloboduvawe ne mo`e da se odobri nitu vo slu~ai na nesomneno ispolnuvawe na site ostanati uslovi. pretstavuvaat materijalnopravni uslovi za ostvaruvawe na pravoto na dano~no osloboduvawe. do svojot primatel ili do nekoj sleden primatel. se zemaat predvid site okolnosti povrzani so prestojot. koi lica pretstavuvaat stranski primateli. carinska zona ili carinsko skladi{te (~len 24 to~ka 2. postojano `iveali{te ili postojano prestojuvali{te vo stranstvo. carinski zoni i carinski skladi{ta. Ispora~atelot na dano~niot obvrznik ili odreden prethoden ispora~atel go prevezuva ili go ispra}a dobroto vo stranstvo do primatelot na dano~niot obvrznik ili do odreden sleden primatel.. Vo vrska so poimot na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni. dokolku se ispolneti uslovite od ~len 3. Za stranski primatel na dobroto se smeta i podru`nica vo stranstvo na dano~en obvrznik-rezident vo zemjata. go prevezuva ili go ispra}a dobroto vo stranstvo do sebe ili do odreden sleden primatel.62 - 2. 4. vo toj slu~aj ovie uslugi od strana na tretoto zadal`eno lice se oslobodeni od danok kako raboti vrz dobra za izvoz spored uslovite od ~len 24 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 64 od DDVU). dokolku podru`nicata ja sklu~uva i ja realizira zdelkata vo svoe ime. (3) Ako dobroto se obrabotuva ili prerabotuva pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na dobroto (~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV). (2) Slu~aj na izvoz osloboden od danok postoi i koga dano~niot obvrznik prevezuva ili ispra}a dobra koi ne se nameneti za krajna potro{uva~ka od zemjata vo slobodna zona. Izvozot osloboden od danok mo`e da se izvr{i sprema niv samo posle ovoj moment. (4) Poseduvaweto knigovodstven dokaz (poglavje 59 od DDVU). Ako ne se vodat ovie dokazi. koi svoeto `iveali{te ili postojano prestojuvali{te go pomestuvaat od zemjata vo stranstvo. vo toj slu~aj i tretoto zadol`eno lice vr{i izvoz. koj sledi po stranskiot primatel. Ako kaj nvedeniot promet se raboti za vr{ewe uslugi (~len 6 od ZDDV).

carinska zona ili carinsko skladi{te (~len 3 stav 1 od DDVP). Pripadnici na stranski voeni edinici privremeno stacionirani vo Republika Makedonija ostanuvaat stranski primateli. Sepak.63 - (5) Kaj primateli na dobra so promenlivo prestojuvali{te se postapuva na sledniot na~in: 1. 2. Istoto va`i i za makedosnki diplomatskokonzularni pretstavni{tva. se smetaat za stranski primateli. Poglavje 59 Knigovodstven dokaz pri izvoz (1) Vo slu~aj na izvoz. 4. koi prestojuvaat privremeno vo zemjata. dano~niot obvrznik mora da gi poseduva izvoznite dokumenti. 6. dokazot za izvr{en izvoz se poseduva vo forma na slu`ben pe~at. Dovolno e ako dano~niot obvrznik ja stavi na uvid pred Upravata za javni prihodi delovnata dokumentacija od koja proizleguvaat podatocite od dokumentite. vo toj slu~aj mora i ova da proizleguva na o~igleden i lesno proverliv na~in od evidencijata spored stav 1. Lica vraboteni kaj stranski rabotodavec. ne go gubat svojstvoto na stranski primatel. ostanuvaat da se smetaat za stranski primateli na dobra (vidi Isto taka. Vo slu~aj na prestoj do 6 meseci. Istoto va`i i za stranski studenti. Stranski diplomati akreditirani vo Republika Makedonija ne se smetaat za stranski primateli na dobra. Stranski rabotnici koi zasnovaat raboten odnos vo zemjata. (2) Ako dobroto bilo obraboteno ili preraboteno pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na istoto (~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV). na pr. stranski umetnici ili ~lenovi na umetni~ki grupi koi gostuvaat vo zemjata. nitu postojano prestojuvali{te. Makedonski slu`benici vo stranstvo. konzulati. deka toj ili primatelot na dobroto go prevezle ili ispratile istoto vo zemjata ili vo slobodna zona. mo`e bez proverka da se pojde od toa deka stranskite pripadnici na voeni edinici ne zasnovale vo zemjata nitu `iveali{te. fakturata za soodvetniot promet. Vakvata evidencija mora da sodr`i uka`uvawe na: 1. se smeta deka go premestuvaat svoeto sredi{te na `iveewe od stranstvo vo zemjata. dokazot za izvr{eniot izvoz (~len 2 stav 2 to~ka 2 od DDVP). dokolku istite ja sklu~ile zdelkata vo svoe ime. tie po pravilo ne se smetaat za stranski primateli na dobra se' do nivnoto kone~no zaminuvawe od zemjata. Stranski turisti. koi doa|aat vo zemjata samo zaradi izvr{uvawe na odredena vremenski ograni~ena zada~a. potpis i faksimil na carinskiot rabotnik . dano~niot obvrznik-rezident vo zemjata mora preku svojata evidencija da doka`e deka toj ili primatelot na dobroto go prevezol ili go ispratil dobroto vo stranstvo (~len 2 stav 1 od DDVP). Sledstveno na toa. 2. (2) Pri izvoz vo ramkite na izvozna carinska postapka so primena na edinstven carinski dokument (vo natamo{niot tekst ECD). koi imaat `iveali{te vo stranstvo.. Istoto va`i i za stranci koi od profesionalni pri~ini prestojuvaat privremeno vo zemjata. 3. Izvr{eniot izvoz mora da proizleguva od ovie dokumenti na o~igleden i lesno proverliv na~in. misii. ambasadi. Pri prestoj do 6 meseci mo`e bez proverka na slu~ajot da se pojde od toa deka stranskiot rabotnik ne zasnoval vo zemjata nitu `iveali{te. duri i vo slu~ai na podolg prestoj. nitu postojano prestojuvali{te. kako na pr. kako i na podatocite propi{ani spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP.stav 3). Poglavje 60 Pismen dokaz za izvr{en izvoz Op{to (1) Dano~niot obvrznik e dol`en da doka`e preku dokumenti vo zemjata. 5.

dobroto da se izvezuva vo rok od 3 meseci po izdavawe na fakturata ili smetkata. vo ovie slu~ai mo`e da se priznae postoeweto na izvozna isporaka. so potvrda za izvr{eno carinewe ili za izvr{eno uvozno odano~uvawe) zaedno so sudski prevod na istite na makedonski jazik. tip na voziloto. broj na {asija i vid i oznaka na registarskite tabli~ki. vo fakturata }e se navede dokazot za izvr{en izvoz na ist na~in kako {to e pogore navedeno. Nasproti toa. Voziloto. (4) Kaj raboti vrz dvi`ni materijalni dobra koi spored ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV se smetaat za promet na dobra (dogovor za isporaka delo. "{oping-turi") kako i sekojdnevnoto patuvawe na rabota vo stranstvo. na pr. izvozot na~elno nema da go potvrdi pograni~niot organ. dokolku dano~niot obvrznik go doka`e pismeno kone~niot uvoz na motornoto vozilo vo druga dr`ava preku dokumenti na istata (na pr. na voziloto) koe fakti~ki preminalo vo stranstvo i koga od sevkupnosta na podnesenite dokumenti ne postoi seriozno somnenie za toa deka vgradenite dobra preminale vo stranstvo zaedno so izvezenoto dobro. Za patuvawe se smetaat i kupoproda`ni patuvawa (tn. na pr. 3.000 denari. sevkupnata vrednost na prometot na dobra koja proizleguva od fakturata ili smetkata da nadminuva 5. 2. dokumentot na koj se potvrduva izvozot treba da sodr`i podatoci za proizvoditelot na voziloto. vo ra~niot baga` ili dobra koi liceto gi nosi so sebe vo vozilo koristeno od nego. pri vgraduvawe na motor vo vozilo. so taa razlika {to namesto slu`beniot pe~at. (3) Pri izvoz vo ramkite na izvozna carinska postapka bez primena na ECD. vidi poglavje 11 od DDVU). . negovite sostavni delovi i dopolnitelnata oprema ne pretstavuvaat patni~ki baga`. dokazot za izvr{en izvoz mo`e da se smeta za ispolnet i vo slu~ai koga carinskiot ili pograni~niot organ go potvrdil izvozot na dobroto (na pr. Ako izvoznoto carinewe se vr{i vo grani~na carinska ispostava. Poglavje 61 Izvoz vo ramkite na patni~kiot soobra}aj U s l o v i z a d a n o ~ no o s l o b o d u v a w e (1) Prometot na dobra. dokazot za izvr{en izvoz se vr{i na ist na~in kako i koga izvozot se vr{i so primena na ECD. so taa razlika {to podatocite koi{to se naveduvaat vo rubrikata V na listot so broj 3 na obrazecot ECD treba da bidat navedeni na fakturata podnesena od izvoznikot na stokata. koga voziloto preminuva vo stranstvo so sopstven pogon. se zapi{uva slednata zabele{ka "Stokite po predmetnata faktura. e osloboden od danok kako izvoz (~len 25 od ZDDV) samo pod slednite uslovi: 1.. koga voziloto sodr`i makedonski slu`beni ili stranski registarski tabli~ki.64 - na listot so broj 3 (list so `olta boja) vo rubrikata "V" od ECD (~len 3 stav 2 od DDVP). Sepak. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. dokazot za izvr{eniot izvoz da sodr`i dopolnitelna potvrda od pograni~niot organ za toa deka podatocite vo pogled na imeto i adresata na stranskiot primatel se ednakvi na podatocite od prilo`eniot paso{ ili drug vid na patna isprava na patnikot koj go prenesuva dobroto vo stranstvo (potvrda na identitetot). preku Carinskata ispostava ___________________________so kontrolen broj ________________od _________ 20______ja preminale carinskata linija". kako i patni~kiot baga` daden za natovar pri negovoto patuvawe. (5) Pri isporaka na motorno vozilo na stranski primatel. Kon li~niot baga` pripa|aat i dobra koi patnikot gi nosi so sebe pri premin na granicata. Izvozot se potvrduva od strana na pograni~niot organ na~elno samo vo slu~ai koga za voziloto se izdadeni me|unarodna soobra}ajna dozvola i registarski tabli~ki za izvoz. koi stranskiot primatel gi prenel vo stranstvo vo li~niot baga`.

koj dopolnitelno gi sodr`i slednite podatoci: 1. Vo ovie slu~ai ne mo`e da se podnese dokaz so pomo{ na patna isprava. Istoto va`i soodvetno i pri postoewe na upis: "prekin na rokot za proteruvawe (trpewe na prestoj)". Trgovski voobi~aen naziv i koli~ina na dobroto predadeno ili isprateno na zadol`enoto lice. Patnikot stava na uvid paso{. 2. Mesto i data na priem na dobroto od strana na zadol`enoto lice. 4. deka `iveali{teto na primatelot na dobroto se nao|a vo stranstvo. no ne i so prilo`uvawe na li~na karta. 5. (4) Dopolnitelnata potvrda na identitetot ne se izdava od pograni~nite organi vo slednite slu~ai i pokraj stavawe na uvid na va`e~ka patna isprava: 1. Patnikot stava na uvid stranska li~na karta izdadena vo dr`ava ~ii dr`avjani mo`at da vlezat vo Republika Makedonija samo so prilo`uvawe na paso{. . Ponatamu. Patnikot stava na uvid diplomatski ili slu`ben paso{. dokolku patnikot raspolaga samo so viza za prestoj vo zemjata. Izdavawe na potvrdatata za identitetot ne se otka`uva.. (3) Pograni~niot organ ja izdava dopolnitelnata potvrda na identitetot. dovolno e i poseduvawe na soodvetna potvrda izdadena od dr`aven organ na Republika Makedonija koj se nao|a vo dr`avata ~ij rezident e primatelot na dobroto. Podatocite vo vrska so stranskiot primatel na dobroto sodr`ani vo prilo`eniot izvozen dokument ne soodvetstvuvaat so podatocite od podneseniot paso{ ili druga patna isprava na patnikot. dano~niot obvrznik e dol`en da go vodi dokazot za izvr{en izvoz po pravilo vo forma na dokument spored ~len 3 od DDVP (vo vrska so toa. vo koi predmetot na isporakata se obrabotuva ili prerabotuva pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na dobroto (slu~ai na obrabotka i prerabotka vo smisla na ~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV). ili dokolku se u{te ne istekla va`nosta na vakvata dozvola ili dokolku se u{te ne izminal rok od 1 mesec po istek na va`nosta na istata. tuku samo mestoto i zemjata ili samo zemjata na `iveewe. vo koj e vnesena dozvola za prestoj vo period podolg od 3 meseci. Od vakvata potvrda mora da proizleguva. carinskiot organ ja pribele`uva na izvozniot dokument pri~inata za toa. zo{to ne mo`e da ja navede to~nosta na imeto i adresata na stranskiot primatel. vo soglasnost so odredbite od Zakonot za prestoj na stranci. za celi na doka`uvawe na izvr{eniot izvoz spored ~len 3 stav 3 od DDVP. 2. Pograni~niot carinski organ go potvrduva vo tie slu~ai edinstveno izvozot na dobroto. Poglavje 62 Dokaz za izvr{en izvoz vo slu~ai na obrabotka i prerabotka (1) Vo slu~ai. na primer od strana na diplomatsko ili konzularno pretstavni{tvo na Republika Makedonija. deka podatocite vo vrska so stranskiot primatel (ime i adresa) bile to~ni vo momentot na prometot. se koristi slu`beno propi{aniot formular.65 - Pismen dokaz za izvr{en izvoz so potvrda na identi tetot (2) Vo slu~ai na izvoz vo ramkite na patni~kiot soobra}aj. dokolku patnikot go dostavi na uvid svojot va`e~ki paso{ ili druga va`e~ka patna isprava i dokolku podatocite sodr`ani vo nego se ednakvi na podatocite vo vrska so imeto i adresata na stranskiot primatel sodr`ani vo izvozniot dokument. 3. Istoto va`i i vo slu~ai koga vo stranskite dokumenti za premin na granicata ne e dadena celosnata adresa. (5) Dokolku ne e mo`no ili ne mo`e da se o~ekuva od carinskiot organ izdavawe potvrda za identitetot. vidi poglavje 60 od DDVU). Ime i adresa na tretoto samostojno zadol`eno lice. 3. Patnikot stava na uvid makedonski paso{ ili makedonska li~na karta.

koga prevozot na stokite se vr{i kako vo zemjata.66 - 4. uslugata da se vr{i sprema stranski nara~atel. taka i vo stranstvo vidi poglavje 25 stav 3 od DDVU). Vle~eweto ili turkaweto na stoki se smeta. ne se opfateni so dano~noto osloboduvawe. Vo ovie slu~ai liceto se pojavuva kako osnoven izveduva~. Ovie postapki se primenuvaat vrz pratki na dobra koi se predavaat so cirkularno tovarno pismo za `elezni~ki prevoz koe ja opfa}a zemjata i najmalku edna sosedna dr`ava. Nasproti toa. Prevozi vo zemjata izvr{eni od strana na podizveduva~i. prevozot na baga` vo ramkite na `elezni~kiot soobra}aj se smeta za sporeden promet kon prevozot na patnici. koga samoto lice ne go vr{i prevozot. sprema koe podizveduva~ot ili podizveduva~ite vr{at. vr{i prevozno ispoluvawe duri i vo slu~ai. sekoj prevoz ureden so poseben tovaren list }e se smeta za samostojno prevozno ispolnuvawe. Transportot koj prethodi kon vozdu{niot transport pretstavuva samostoen osnoven promet. `eleznica. Osloboduvaweto od danok spored ~len 24 to~ka 5 od ZDDV va`i i za uslugi na posrednici. Soodvetno na toa. dodeka prevoznikot V e zadol`en od A da go izvr{i prevozot od Skopje do Belgrad. brod ili skela. tuku dava nalog za negovo izvr{uvawe od strana na eden ili pove}e prevoznici (podizveduva~i). vidi poglavje 20 stav 3 od DDVU) ili obratno. (2) Ako dobroto bilo obraboteno ili preraboteno od pove}e izveduva~i. Za me|unaroden prevoz se smeta i prevozot od zemjata vo slobodna zona. Naveduvawe na nara~anata rabota i na obrabotkata ili prerabotkata izvr{ena od liceto. deka sekoj poseben tovaren list ima za svoja osnova oddelni dogovori za prevoz i deka pri sproveduvaweto na ovie dogovori sekoga{ doa|a do samostojno prevozno ispolnuvawe. (3) Za primena na dano~noto oslboduvawe e nebitno na koj na~in se vr{i prevozot. prometite navedeni vo ovaa odredba da pretstavuvaat osnovni prometi. Primer: [pediterot A od Skopje dobiva nalog od G da izvr{i prezemawe na kupenata stoka od Ohrid i istata da ja transportira do Belgrad. isto taka. podatocite navedeni vo stav 1 treba da gi opfatat obrabotkite ili perabotkite izvr{eni od sekoe ostanato treto lice. prevozni uslugi (vidi poglavje 25 stav 5 od DDVU). Ovie prevozni ispolnuvawa mo`at da bidat me|unarodni. Ako odreden promet e samo sporeden promet kon osnovniot.. na primer so motorni vozila. (4) Za prevoz vo ramkite na me|unarodniot `elezni~ki tovaren soobra}aj se smeta me|unarodniot prevoz na dobra vrz koj se primenuvaat "edinstvenite propisi vo vrska so Dogovorot za me|unarodniot `elezni~ki prevoz na stoki (CIM)". . Me|unaroden prevoz na dobra (2) Slu~ajot na me|unaroden prevoz na dobra vo smisla na ~len 24 to~ka 3 alinei a) i b) od ZDDV postoi. A go zadol`uva prevoznikot B da go izvr{i prevozot od Ohrid do Skopje. letala. isto taka. koj go prezel izvr{uvaweto na prevozot na dobra. (5) Vo vongradskiot tovaren soobra}aj so motorni vozila se poa|a od soobra}ajnopravna gledna to~ka od toa. Kon ~len 24 to~ka 3 od ZDDV Poglavje 63 Dano~no osloboduvawe za uslugi povrzani so izvozot. (6) Prevoznikot. za prevoz. koi im prethodat na me|unarodnite prevozi ili koi sledat po niv. toj go dobiva istiot tretman na osnovniot promet soglasno so ~len 8 od ZDDV (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). dokolku kaj posreduvanite uslugi se raboti za uslugi vo smisla na ~len 24 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU). Za koristewe na dano~noto osloboduvawe ne e neophodno. carinska zona ili carinsko skladi{te. uvozot ili tranzitot na dobra Op{to (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV bara.

vidi poglavje 58 od DDVU. kako i kaj osiguritelniot promet vo smisla na ~len 23 to~ka 6 od ZDDV. na primer:  ­  pretovarot i skladiraweto na dobra pred niven izvoz. Poglavje 64 Dano~ni osloboduvawa kaj raboti vrz dobra za izvoz Op{ti uslovi (1) Raboti vrz dvi`ni materijalni dobra. Uslugite koi se neposredno povrzani so vakvite dvi`ewa na stoki (na pr. . se oslobodeni od danok. preduslov za dano~noto osloboduvawe e tro{ocite za ovie uslugi. Prevoznata usluga od V sprema A i celokupniot prevoz od A sprema G se oslobodeni od danok kako uslugi na me|unaroden prevoz Uslugi povrzani so izvozot (7) Oslobodeni od danok spored ~len 24 to~ka 3 alineja a) od ZDDV se me|unarodniot prevoz na dobra (stav 2 do 6 od ova poglavje). koi bile steknati ili uvezeni vo zemjata za celi na dadenata rabota. Carinskiot organ ja izdava gorenavedenata potvrda samo na barawe na strankata. na primer osiguruvawe na izvezenite stoki). koi se vr{at pri prevoz na stoki od zemjata vo stranstvo (na pr. pretovar na tranzitna stoka ili prevoz na izlo`beni dobra od aerodrom do saem) se opfateni so dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 alineja b) od ZDDV. Knigovodstven dokaz (10) Propi{aniot knigovodstven dokaz (~len 2 od DDVP) pretstavuva materijalnopraven uslov za koristewe na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV.. merewe. dokolku dobrata vneseni vo zemjata se iznesat povtorno vo stranstvo po zavr{uvaweto na tranzitot. da bidat vklu~eni vo dano~nata osnova za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz i istoto da bide pismeno doka`ano od strana na dano~niot obvrnzikvr{itel na prometot (vidi ~len 2 stav 1 od DDVP).  ­  uslugite voobi~aeni vo trgovijata. Za stranski rabotodavec se smeta rabotodavec koj gi ispolnuva uslovite potrebni za steknuvawe na svojstvoto na stranski primatel na dobroto (~len 26 stavovi 2 i 3 od ZDDV). premer ili vr{ewe probi). Zaradi izbegnuvawe na neodano~uvawe na krajnata potor{uva~ka. Kako pismeni dokazi spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP na~elno se dostavuvaat carinskite dokumenti (na primer. skladiraweto ili nivnoto privremeno koristewe vo zemjata. pri prezemawe garancija). 3 od carinskata prijava na koja se utvrdeni uvoznite dava~ki ili potvrda od carinskiot organ spored propi{aniot formular). kako i drugi uslugi koi se vo neposredna vrska so tranzitot. Vo vrska so poimot na stranski primatel. primerok br.67 - Prevoznata usluga izvr{ena od B sprema A se odano~uva kako ~isto doma{en prevoz. oblagoroduvaweto. koi nastanale do prvoto mesto na destinacijata vo zemjata. dokolku obrabotenoto dobro bide transportirano ili preneseno od zemjata vo stranstvo od strana na dano~niot obvrznik. Tuka se vbrojuvaat. Uslugi povrzani so uvozot (8) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 alineja b) od ZDDV se odnesuva na me|unarodniot prevoz na stoki od stranstvo vo zemjata i na drugi uslugi povrzani so uvozot (na primer pretovar i skladirawe na uvoznite dobra ili drugi trgovski voobi~aeni uslugi). Uslugi povrzani so uvozot spored ~len 27 stav 1 to~ ka 2 do 4 od ZDDV (9) Vo slu~aite od ~len 27 stav 1 to~ka 2 do 4 od ZDDV ne se napla}a DDV pri uvoz. stranskiot rabotodavec ili od strana na treto lice po niven nalog (~len 24 to~ka 4 od ZDDV). Neposrednata povrzanost so izvozot ne postoi kaj bankarskite i finansiskite prometi vo smisla na ~len 23 to~ka 5 od ZDDV (na pr.

odredeno vozilo registrirano vo stranstvo moralo neo~ekuvano na bide popraveno vo ramkite na edno patuvawe vo zemjata. zaradi {to moralo da bide obraboteno ili preraboteno. R gi ispra}a koncite za taa namena do P.68 - (2) Preduslov za dano~noto osloboduvawe e. Pri uvozot. za povtorniot uvoz na dobroto koe treba da se obraboti ili preraboti. dokolku dobroto poka`uva potreba od popravka po negovoto pristignuvawe vo zemjata. Zaradi toa. koi spored svojot vid mo`at da se koristat samo za delovni celi od strana na stranski rabotodavec. Uvoz za celi na obrabotka ili prerabotka (4) Preduslovot na uvoz na dobroto za celi na negova obrabotka ili prerabotka se smeta za ispolnet osobeno vo slednite slu~ai: 1. carina. kontejneri. namerata za obrabotka ili prerabotka na dobroto mora da postoi kaj stranskiot rabotodavec u{te vo momentot na uvozot ili steknuvaweto na dobroto. na pr. Primer 2: Sopstvenikot na patni~ko vozilo S so `iveali{te vo Jugoslavija go uvezuva istoto vo zemjata zaradi negova popravka od strana na avtomehani~arska rabotilnica. (3) Poseduvaweto na knigovodstven dokaz (stav 10 od ova poglavje) i na dokazot za izvr{en izvoz (stav 12 od ova poglavje) pretstavuvaat materijalno-pravni uslovi za koristewe na dano~noto osloboduvawe. Istoto va`i i vo slu~ai koga odredeno dobro. uvozot vo zemjata ne mo`e da se doka`e so carinski dokumenti. mo`e da se pojde od pretpostavkata deka istite ne se uvezuvaat samo za transportni celi. vo ovie slu~ai ne mora da se doka`uva celta na uvozot. Zemjata na krajna destinacija naplatila uvozni dava~ki. Primer 1: Predilnicata P so sedi{te vo zemjata dobila odobrenie od nadle`niot carinski organ za predewe na konec za rabotodavecot R od [vajcarija. dokolku na pr. Obrabotkata ili prerabotkata ne mora da bidat edinstvena cel na uvozot ili steknuvaweto na dobroto. vrz voziloto bilo izvr{eno usno deklarirawe zaradi privremena upotreba na carinsko dobro.. na pr. kamioni. Slu~ajot na uvoz od strana na rabotodavecot postoi i koga liceto ja nara~uva dostavata na dobroto za obrabotka ili prerabotka od strana na dano~niot obvrznik vo stranstvo. Sepak. Vo toj slu~aj. go priajavuva proizvedeniot materijal kako finalen proizvod na oblagoroduvaweto i go ispra}a istiot nazad na R vo [vajcarija. Zaradi toa. dano~noto osloboduvawe nema da se zeme predvid. carina ili DDV pri uvoz. motorno vozilo. `elezni~ki vozila. Popravkata se sotoi od vr{ewe usluga. P gi prede koncite. 2. na pr. koi bile . prikolki-cisterni. DDV pri uvoz. bilo koristeno vo zemjata i vo toj period moralo da bide popraveno nasproti o~ekuvawata na negoviot primatel. tuku redovno i zaradi odr`uvawe. na pr. omnibusi. Za nivniot uvoz ne se napla}aat vlezni dava~ki. Mati~nata zemja Jugoslavija sepak naplatila uvozni dava~ki pri povtorniot uvoz na popravenoto motorno vozilo. prikolki. nosa~i na cisterni. Dobroto bilo uvezeno vo ramki na postapka za privremen uvoz od carinata zaradi oblagoroduvawe. koe go steknuva vo zemjata stranski pretpriema~. (6) Po pravilo. (5) Kaj prevozni sredstva i transportni sadovi. rabotodavecot da go steknal ili uvezol vo zemjata dobroto koe treba da se obraboti ili preraboti za celi na negova obrabotka ili prerabotka. ~istewe i popravka. ne postoi uvoz za celi na obrabotka ili prerabotka. Steknuvawe dobra vo zemjata za celi na prerabotka ili obrabotka (7) Uslovot na steknuvawe dobro vo zemjata za celi na negova obrabotka ili prerabotka se smeta za ispolnet osobeno ako: 1. zemjata na krajna destinacija naplatila uvozni dava~ki za uvozot na obrabotenoto ili prerabotenoto dobro.

Den na izvoz na obrabotenoto dobro. fakturata. (9) Od pri~ini od poednostavuvawe. osobeno pri popravki vrz dvi`ni materijalni dobra. preku carinski dokumenti za prijavuvawe na stokite koi se predmet na oblagoroduvaweto i preku prijavata za zavr{uvawe na oblagoroduvaweto. Dokazot za izvr{en izvoz mora na o~igleden i lesno proverliv na~in da sodr`i i podatoci za vidot i obemot na rabotite (~len 4 od DDVP).69 - presmetani spored vrednosta na uvezenoto dobro. vklu~uvaj}i go zgolemuvaweto na vrednosta koe nastapilo so obrabotkata ili prerabotkata. Vo slu~ai na obrabotka ili prerabotka od strana na pove}e dano~ni obvrznici (treti samostojni zadol`eni lica). vo koja se sodr`ani podatocite za soodvetniot promet propi{ani spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP. Vo slu~aite na odano~uvawe pri uvoz (stav 4 to~ka 2 od ova poglavje). Uslovite mora da se sodr`ani vo knigovodstvoto na o~igleden i lesno proverliv na~in. (13) Pismeniot dokaz za izvr{eniot uvoz ili za steknuvaweto na dobroto vo zemjata zaradi negova obrabotka ili prerabotka treba. da se vodi na sledniot na~in: 1. Razgrani~uvawe me|u raboti vrz dobra za izvoz i iz voz (8) Za razlika od slu~aite na raboti vrz dobra za izvoz (~len 24 to~ka 1 i 2 od ZDDV). Za taa cel. od prethodnoto treto zadol`eno lice do zadol`enoto lice koe sledi po nego vo obrabotkata ili prerabotkata. Knigovodstven dokaz (10) Vo slu~aj na raboti vrz dobra za izvoz. dokazot za izvr{en izvoz se vodi na na~in kako i kaj izvoznite isporaki (vidi poglavje 60 od DDVU). popravkata na prevozno sredstvo. ili 2. dobroto bilo dostaveno neposredno od ispora~atelot do dano~niot obvrznik zadol`en za oblagoroduvaweto ili. 3. vidi poglavje 11 od DDVU) ili usluga vo smisla na ~len 6 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa. ~estopati od odlu~uva~ko zna~ewe e razgleduvaweto na pra{aweto dali prometot pretstavuva promet na dobra (isporaka na delo) vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (vo vrska so toa. Pismen dokaz (izvozen dokaz i drugi dokazi) (12) Kaj raboti vrz dobra za izvoz. dokolku nadomestokot za materijalot koristen pri popravkata iznesuva pove}e od 50% od sevkupniot nadomestok presmetan za istata. mo`e da se smeta za promet na dobra bez natamo{no razgleduvawe na slu~ajot. 2. ~len 2 od DDVP). Zaradi toa. Vo slu~aite na aktivno oblagoroduvawe po nalog (stav 4 to~ka 1 od ova poglavje). pismeniot dokaz za izvr{eniot izvoz (~len 4 od DDVP). Vid i obem na rabotite. dano~noto osloboduvawe doa|a predvid bez ogled na toa dali dobrata bile uvezeni ili steknati vo zemjata. na pr. dovolno e kaj zadol`enite lica koi sledat da postoi uka`uvawe vo . (11) Evidencijata mora da sodr`i uka`uvawe na: 1. dano~niot obvrznik e dol`en osobeno da go evidentira slednoto: 1. po pravilo. preku uka`uvawe vo carinskiot dokument na toa deka danokot na dodadena vrednost e platen pri uvozot. 2. dano~niot obvrznik vo zemjata mora knigovodstveno da doka`e deka toj ili rabotodavecot go transportirale ili ispratile obrabotenoto dobro vo stranstvo (knigovodstven dokaz. 2. na motorno vozilo. Ime i adresa na stranskiot rabotodavec. vo slu~aj na obrabotka ili prerabotka.. pri razgleduvaweto na pra{aweto dali za odreden promet mo`e da se obezbedi dano~no osloboduvawe. vidi poglavje 7 od DDVU).

na primer. da se izvr{i na toj na~in. {to posrednikot (na primer turisti~kata agencija) }e go potvrdi sprema nara~atelot (na primer. vo koja prethodnoto lice potvrduva deka e platen DDV pri uvoz. {to posrednikot }e go navede vo ovie dokumenti iznosot koj go pobaruva od nara~atelot na rabotata za posreduvaniot promet i {to }e izvr{i namaluvawe vo visina na zadr`aniot iznos so naveduvawe na zborovite "dogovorena provizija". Sporedniot promet e osloboden vo ramkite na odredbite od ~len 24 to~ka 5 od ZDDV. dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 ili ~len 24 to~ka 7 od ZDDV mo`e eventualno da dojde predvid za samostojni prometi koi se vr{at vo vrska so posredni~kite uslugi. Toa mo`e da se primeni i vrz prometi vo prethodni fazi. deka posreduvaniot promet e opfaten so nekoe od navedenite dano~ni osloboduvawa. vidi poglavje 9 stavovi 3 i 4 od DDVU. mora i vo ovie slu~ai da postoi na o~igleden na~in namenata vo momentot na prometot za da mo`e da se iskoristi dano~noto osloboduvawe. Poglavje 67 Dano~no osloboduvawe za prometi za vozduhoplovstvoto Op{to (1) Primenata na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 7 od ZDDV ne zavisi od toa. dokolku od nea proizleguva povrzanosta so posredni~kiot promet (na primer so poseduvawe vtor primerok na proda`nata dokumentacija ili na dokumentite vo vrska so izvr{enoto ispra}awe na dobroto). Ponatamu. samo ako istiot mo`e da se smeta za nesamostoen del na posredni~kiot promet (na primer prezemaweto na naplatata ili pla}aweto na vleznite dava~ki od strana na posrednikot). dokazot mo`e da se vodi i na toj na~in. dali prometot se vr{i sprema vozduhoplovni pretprijatija. Poglavje 66 Dano~no osloboduvawe za prometot na zlato i drugi blagorodni metali Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 6 od ZDDV go opfa}a prometot na zlato i drugi blagorodni metali sprema Narodnata banka na Republika Makedonija. Ovoj dokaz mo`e da se vodi so poseduvawe soodvetna dokumentacija za posreduvanata zdelka. preku dokumenti ili nivni zavereni prepisi za toa deka se plateni uvozni dava~ki od strana na zemjata na krajna destinacija. Poglavje 65 Dano~no osloboduvawe za posredni~ki promet (1) Vo vrska so pra{aweto koj od posreduvanite prometi e opfaten so dano~nite osloboduvawa od ~len 24 to~ka 1 do 4 i to~ka 6 do 9 od ZDDV vidi poglavje 57 do 64 i 66 do 69 od DDVU. na primer vrz isporaki na avioni na trgovci vklu~eni vo veri`en promet. Vo slu~ai na naplata na uvozni dava~ki od strana na zemjata na krajna destinacija (stav 4 to~ka 3 od ova poglavje). Sepak. Sepak. evidencijata treba da se protega i na faktot.. dano~noto osloboduvawe go opfa}a prometot koj se vr{i sprema Evropskata centralna banka. Primena vo me|unarodniot komerci jalen vozdu{en soobra}aj . (3) Vo slu~aj na usno dogovoreno posreduvawe. (2) Sostaven del na knigovodstveniot dokaz (~len 2 od DDVP) se i podatocite vo vrska so posreduvaniot promet.70 - odredena potvrda na postoeweto na prethodnoto zadol`eno lice. prevoznikot) priemot na nalogot za posreduvawe vo samata presmetka ili na nalogot za doznaka. centralnite banki na drugi dr`avi ili sprema monetarni institucii na drugi dr`avi koi odgovaraat na centralnite banki. 3. Pri posreduvawe vo prometot naveden vo ~len 24 to~ka 1 do 4 i to~ka 6 do 9 od ZDDV. Vo vrska so uslovite za postoewe na posredni~ki promet. Ova mo`e.

prometot da slu`i neposredno za snabduvawe na letaloto koe se koristi prete`no vo me|unarodniot komercijalen soobra}aj (vo vrska so toa. (2) Za promet na dobra za neposredno pokrivawe na neposrednite potrebi se smeta isporakata na goriva i maziva i na drugi dobra nameneti za potro{uva~ka od strana na ekipa`ot i patnicite (na primer hrana. vklu~uvaj}i go izdavaweto dozvola za poletuvawe i sletuvawe. 4. prometot sprema vozduhoploven organ za nadzor i kontrola na vozdu{nata plovidba. (5) Uslugite koi slu`at samo posredno za potrebite na letalata. Tuka se vbrojuva osobeno: 1. vidi poglavje 67 stavovi 2 i 3 od DDVU). (3) Kaj vozduhopolovnite pretprijatija so sedi{te vo stranstvo se poa|a od toa.d. pijalaci. Knigovodstveniot dokaz pretstavuva materijalno-praven uslov za koristewe na pravoto na dano~no osloboduvawe. mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 5 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU). lekovi za avionskata apteka i stoki za proda`ba vo avion). vo tekot i posle letot. odobruvaweto na koristewe na aerodromot i na negovite postrojki. spisanija. 3.-Skopje i "Makedonski Aviotransport" a. iznajmuvaweto hali na aerodromi za pretprijatija za proizvodstvo na avioni. pretovarot na aerodromi. A ja proizveduva samostojno hranata dodeka pijalacite gi nabavuva od dano~niot obvrznik B. kako i vidot na soodvetniot promet. (4) Za oprema vo smisla na ~len 24 to~ka 7 od ZDDV se smetaat i dobra koi se vgraduvaat vo letaloto ili koi se nameneti kako zamena na delovi ili za popravka na povlastenoto letalo. (4) Kon prometot osloboden od danok vo smisla na ~len 24 to~ka 8 od ZDDV se vbrojuvaat osobeno slednite uslugi: 1. Sepak.. Proda`bata na jadewa i pijalaci od A sprema vozduhoplovnoto pretprijatie e oslobodena od danok.d. dokolku istite se anga`iraat vo vozdu{niot prevoz po povod nastanati {teti vrz prevoznite sredstva ili vrz tovarot vo niv i 5. dano~niot obvrznik e dol`en.-Skopje se raboti za dano~ni obvrznici koi vo ramkite na nivniot vozdu{en soobra}aj so nadomestok vr{at prete`no komercijalen me|unaroden soobra}aj. ~isteweto na letala. deka istite vr{at prete`no me|unaroden vozdu{en soobra}aj vo ramkite na nivniot celokupen komercijalen vozdu{en soobra}aj. Vrz proda`bata na pijalaci od B sprema A ne se primenuva ova dano~no slobodno. Knigovodstven dokaz (5) Kon knigovodstveniot dokaz (~len 2 stav 1 od DDVP) se vbrojuvaat i podatocite za vozduhoplovnoto pretpriajtie. sredstva za li~na higiena. 3. . da izvr{i evidentirawe i na namenata na ispora~anoto dobro ili izvr{enata usluga. uslugite na ve{ti lica za havarii.71 - (2) Kaj pretprijatijata za avionski soobra}aj Avioimpeks a. uslugite me|u samite vozduhoplovni pretprijatija povrzani so rabotite pred. Poglavje 68 Dano~no osloboduvawe za promet koj slu`i za namiruvawe na neposrednite potrebi na letala (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 8 od ZDDV bara. posreduvaweto vo promet osloboden od danok spored ovaa zakonska odredba. 2. (3) Prometot vo prethodnite fazi ne e osloboden od danok. ne se oslobodeni od danok. Spored toa. Primer: Dano~niot obvrznik A ispora~uva hrana i pijalaci vo avion sprema vozduhoplovno pretprijatie. 2. pokraj podatocite navedeni vo ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP.

dokolku e dogovoren kako takov (~len 1 stav 3 re~enica 1 od Var{avskata spogodba od Hag od 1955 godina).. za prevoznata usluga izvr{ena vo zemjata da ne se napla}a nadomestok. taka i vo stranstvo (vidi poglavje 25 stav 3 od DDVU). dano~noto osloboduvawe ne se primenuva vo slu~ai.72 - 4. ako prestojot se prolongira nadvor od sledniot mo`en priklu~en let i ako aerodromot na krajna destinacija (aerodrom B) se nao|a vo zemjata. vozduhoplovnite pretprijatija koi u~estvuvaat vo izvr{uvaweto na prevozot na patnicite mo`at da go koristat dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV i vo slu~ai. Poglavje 69 Dano~no osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici vo vozdu{niot soobra}aj Me|unaroden prevoz na patnici (1) Me|unaroden prevoz na patnici postoi. 3. vo toj slu~aj ne se primenuva dano~noto osloboduvawe za delnicata A do B.e. Postapkata na procenka se vr{i vo soglasnost so Upravata za javni prihodi.Vo poedine~ni slu~ai. 2. od aerodrom vo zemjata do stranski aerodrom. se dozvoluva procenka na udelite na nadomestocite za odano~enite prevozni uslugi. od stranski aerodrom do aerodrom vo zemjata. 5. koga odreden prevoz se vr{i kako vo zemjata. (4) Dokolku vozduhoplovnite pretprijatija vo slu~aite od stav 3 se vo mo`nost da gi utvrduvaat prekinite na letot i delumnite nadomestoci samo so zna~itelni administrativni izdatoci. Vo ovoj slu~aj mo`e za osnova na presmetuvaweto na udelot na nadomestokot za prevoznata usluga vo zemjata da se zeme razlikata na cenite na letot me|u stranskiot aerodrom i dvata aerodroma koi se nao|aat vo zemjata (na pr. ova mo`e da dovede do toa. (2) Sletuvawata vo zemjata popat (me|usletovi) ne go isklu~uvaat dano~noto osloboduvawe koga patnikot prodol`uva da leta so istoto letalo ili koga se prefrluva vo letalo kako priklu~ok kon prethodniot let od pri~ini. smestuvaweto na patnici vo slu~ai na neredovni pristignuvawa na letot. Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV doa|a predvid za slednite vidovi na prevoz na patnici vo vozdu{niot soobra}aj: 1. Prevoz od strana na pove}e vozduhoplovni pretprija tija (5) Dokolku me|unarodniot prevoz se vr{i od strana na pove}e posledovatelni vozduhoplovni pretprijatija. Me|unarodniot prevoz. Kako rezultat na toa. Reciprocitet . Delnici vo zemjata (3) Ako patnikot go prekine svojot let na odreden aerodrom (aerodrom A). {to prvoimenuvanoto letalo ne sletuva na aerodromot na krajna destinacija. odnosno. koga patnikot go prekinuva letot vo zemjata. }e se smeta za takov i vo smisla na ~len 24 to~ka 9 od ZDDV i so toa sevkupno }e pretstavuva me|unaroden vozdu{en prevoz. 6. na primer so taksi od aerodrom do hotel i nazad. t. so motorno vozilo). prevozot na leta~kiot ekipa`. koga odredena delnica e celosno vo zemjata. istiot se smeta za eden edinstven prevoz. smestuvaweto na leta~kiot ekipa` od odredeno letalo. Sepak. koj spored me|unarodnoto pravo za vozduhoplovidba se smeta za edinstven prevoz. go prodol`i svojot prestoj nadvor od sledniot mo`en priklu~en let (vidi stav 3 od ova poglavje). pritoa se odano~uva razlikata vo cenata na letot na relacija Ohrid-Frankfurt i Skopje-Frankfurt. Ohrid-Frankfurt so me|usletuvawe vo Skopje. 7. prevozot na patnici i na baga`ot do drug aerodrom (na primer. od stranski aerodrom do stranski aerodrom preku zemjata.

Od tie pri~ini. Namesto toa.73 - (6) Na vozduhoplovnite pretprijatija so sedi{te vo stranstvo }e im se odobri dano~noto osloboduvawe samo vo slu~aj na reciprocitet. Presmetuvawe na da nokot od br uto-iznosi (3) Vo site slu~ai. na primer. Vozduhoplovno pretprijatie so sedi{te vo stranstvo mo`e da go koristi dano~noto osloboduvawe samo ako zemjata. e registrirana vo registarot na zemji so koi e utvrden reciprocitet. Ova va`i kako pri presmetuvaweto na danokot vo ramkite na postapkata na odano~uvawe (~len 40 od ZDDV). Istoto va`i. dano~nite stapki utvrdeni vo ~len 28 od ZDDV se narekuvaat i neto-dano~ni stapki. odnosno dano~niot dol`nik spored ~len 32 t. Ova va`i i vo slu~ai koga postoi somnevawe za toa. vidi poglavje 100 stav 4 do 9 od DDVU). Ova va`i osobeno kaj dano~ni obvrznici koi gi evidentiraat svoite bruto-iznosi spored ~len 52 stav 3 od ZDDV (dano~na osnova i danok vo eden zbir. taka i pri izdavaweto fakturi so posebno iska`an danok na dodadena vrednost (~len 53 od ZDDV). Taa se dobiva so primena na ~len 16 do 20 i ~len 22 od ZDDV (vo vrska so toa.. Tie se primenuvaat vo site slu~ai. dano~nata osnova (nadomestok) se utvrduva spored metodot na presmetuvawe daden vo poglavje 30 stav 2 od ova Upatstvo. Kaj vozduhoplovni pretprijatija so sedi{te vo zemji koi ne se navedeni vo registarot. istiot se dobiva od bruto-iznosite. Vo sekoj slu~aj. danokot na dodadena vrednost ne pretstavuva del od dano~nata osnova. odnosno dokolku vo zemjata. poglavje 33 stav 7 od DDVU). taka {to pri presmetuvaweto na danokot za osnova sekoga{ se zemaat neto-iznosi (bez DDV). 4 od ZDDV za prometot izvr{en sprema nego. za presmetuvaweto na danokot pri promet na upotrebuvani dobra (~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV. Dano~na osnova (2) Dano~nite stapki od ~len 28 od ZDDV se primenuvaat vrz soodvetnata dano~na osnova. vo vrska so toa. se vklu~uva Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. vidi poglavje 114 stav 1 od DDVU). kade {to se nao|a nivnoto sedi{te ne se napla}a danok na promet ili drug sli~en danok za me|unaroden prevoz na lica vo vozdu{niot soobra}aj koj go vr{at pretprijatija so sedi{te vo Republika Makedonija. Kon ~len 28 od ZDDV Poglavje 70 Dano~ni stapki Op{to (1) ^len 28 od ZDDV predviduva dve dano~ni stapki i toa edna op{ta dano~na stapka od 19% i edna povlastena dano~na stapka od 5%. koj go izdava Ministerstvoto za finansii. iznosot na danokot mo`e da se presmeta neposredno i od samiot bruto-iznos i toa spored slednata formula: Danok = Bruto-iznos h dano~na stapka 100 + dano~na stapka Primer: . vo koja se nao|a negovoto sedi{te. Dano~nite stapki slu`at za presmetuvawe na danokot na dodadena vrednost. dodeka za turisti~kite ispolnuvawa izvr{eni od tur-operatori dano~nata osnova proizleguva od ~len 38 stav 3 od ZDDV (vo vrska so toa. za turisti~ki ispolnuvawa na tur-operatori (~len 38 stav 3 od ZDDV. vo koi danokot na dodadena vrednost se presmetuva od brutoiznosi (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost). (4) Vo slu~aj na podelba na bruto-iznosi na dano~na osnova i na danok na dodadena vrednost. vidi poglavje 30 do 36 od DDVU). vo koi dano~niot obvrznik e dol`en da presmetuva danok na dodadena vrednost za negoviot odano~en promet (promet na dobra ili uslugi). poglavje 100 stav 4 od DDVU) ili vo slu~aj na pogolem ili pomal danok iska`an vo fakturata (poglavje 120 stavovi 3 i 4 od DDVU). dali se u{te se ispolneti uslovite na reciprocitet so zemjata vo koja se nao|a sedi{teto na vozduhoplovnoto pretprijatie.

Merodavna e soodvetnata dano~na osnova za ovoj promet (vidi poglavje 70 stav 2 od DDVU). primenata na povlastenata dano~na stapka ne se vrzuva so poseduvawe soodvetni knigovodstveni dokazi. (2) Povlastenata dano~na stapka se primenuva po sila na zakon.1999 godina ("Slu`ben vesnik na RM".74 - Vo slu~aj na bruto-iznos od 1. Poglavje 73 Povlastena dano~na stapka za promet na odredeni dobra Povlasten promet na dobra (1) So povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 stav 1 od ZDDV se odano~uva prometot na dobrata navedeni vo ovaa odredba koi se podetalno utvrdeni vo ~len 2 od DDVO.190 denari i dano~na stapka od 19%. Posebno barawe ili odobrenie od dano~niot organ za toa ne e potrebno. Za razlika od dano~nite osloboduvawa spored ~len 24 od ZDDV. br. pravoto na primena na povlastenata dano~na stapka ne mo`e da se uskrati. 65/99. koi spored ~len 30 od ZDDV podle`at na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. dokolku dano~niot obvrznik ne gi ispolnuva evidenciskite obvrski. Zaradi toa. vrz prometot na ovie proizvodi }e se primenuva povlastenata dano~na stapka. vrz prometot na dobra navedeni vo ~len 30 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa. Primer 1: . Tie se dobivaat vrz osnova na slednata formula: Bruto-dano~na stapka = 100 h dano~na stapka 100 + dano~na stapka Kon ~len 29 od ZDDV Poglavje 71 Op{ta dano~na stapka Op{tata dano~na stapka od 19% se primenuva vrz site vidovi na promet (promet na dobra i uslugi) koj e odano~en i koj ne podle`i na povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 od ZDDV. 2.09. (2) Dobrata koi se povrzani so zemji{teto (nerazdelni zemji{ni proizvodi) mo`at da pretstavuvaat samostoen predmet na odredena isporaka (vidi poglavje 6 stav 1 od DDVU). dokolku istite potpa|aat vo odvoena sostojba pod listata na stoki od ~len 2 od DDVO.76% (zaokru`en iznos) koi se primenuvaat neposredno vrz bruto-iznosi. iznosot na danok sodr`an vo bruto-iznosot se presmetuva na sledniot na~in: Danok = 1. dano~niot obvrznik e dol`en da vodi evidencija i pritoa da gi razdvojuva dano~nite osnovi za odano~enite prometi spored dano~ni stapki (~len 52 stav 1 i stav 2 to~ka 1 od ZDDV. Dobrata i uslugite. Kon ~len 30 od ZDDV Poglavje 72 Povlastena dano~na stapka (Op{to) (1) Povlastenata dano~na stapka od 5% se primenuva: 1.190 denari h 19 = 190 denari 119 (5) Neto-dano~nite stapki od 19% i 5% odgovaraat na bruto-dano~nite stapki od 15.. vidi poglavje 74 od DDVU). zaradi utvrduvawe na danokot i na osnovata za negovo presmetuvawe. ~len 16 stav 4 od DDVP). se podetalno uredeni so DDV-odlukata od 28. Sepak. No.97% (zaokru`en iznos) i 4. vidi poglavje 73 od DDVU). dokolku se ispolneti uslovite za nejzina primena. vo natamo{niot tekst: DDVO). vrz uslugite navedeni vo ~len 30 stav 2 od ZDDV (vo vrska so toa.

38/96). dokolku gotovoto delo kako takvo pretstavuva predmet na ureduvawe so ~len 30 stav 1 od ZDDV i ~len 2 od DDVO. se vbrojuva i isporakata na delo (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV). Toj vr{i usluga koja ne podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. posreduvaweto vo proda`bata na prehranbeni proizvodi od strana na trgovski zastapnik ili iznajmuvaweto knigi i spisanija. odvoena sostojba) potpa|aat pod ~len 2 to~ka 8 ili to~ka 10 od DDVO. Sodr`inata na poedine~nite grupi na stoki vo DDVO e utvrdena preku uka`uvawe na Carinskata tarifa (glava. Pri isporaka na delo. vidi poglavje 7 stav 2 od DDVU. na pr. Vo slu~aj na izmeni i dopolnuvawa na Carinskata tarifa. br. koj mo`e da bide odano~en so povlastenata dano~na stapka. Edinstvenata isporaka na delo (osnovni i sporedni materijali) podle`i na odano~uvawe so op{tata dano~na stapka. Predmet na isporakata na delo od strana na melni~arot e bra{noto. Povlastenata dano~na stapka ne se primenuva vrz dobra koi sami po sebe se povlasteno odano~eni. Primer 2: Melni~ar prifatil da izvr{i melewe na `ito za negoviot klient.e. Vrz osnova na ova uka`uvawe neposredno se primenuvaat odredbite i razgrani~uvawata na poimite dadeni vo oovoj carinski akt pri tolkuvaweto na poedine~nite stavki na stoki. merodavna e poslednata va`e~ka verzija na istata. Primer 3: Gradinarot G se zadol`uva da izvr{i ureduvawe na grob so koristewe na `ivi rastenija. predmet na isporakata e gotovoto delo. koga uslugite se povrzani so dobra odano~eni so povlastenata dano~na stapka. @itoto go nabavil samiot melni~ar. duri ni vo pogled na rastenijata koristeni pri izvr{uvaweto na uslugata. Uslugi koi ne se povlasteni (4) Dano~nata povlastica spored ~len 30 stav 1 od ZDDV i ~len 2 od DDVO ne va`i za uslugi. Carinskata tarifa e sostaven del od Zakonot za carinskata tarifa ("Slu`ben vesnik na RM". no koi se koristat vo ramkite na izvr{uvaweto odredena usluga. ako osnovniot materijal nabaven od dano~niot obvrznik (vo sostojba pred prerabotkata ili obrabotkata) pripa|a kon dobrata odano~eni so povlastenata dano~na stapka. Vo vrska so razgrani~uvaweto me|u prometot na dobra i uslugite. Celokupnata isporaka na deloto podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka..). bidej}i ovie proizvodi (vo obrana. prevozot na dobitok od strana na prevoznik. tarifen broj. ne e dovolno. vidi poglavje 11 od DDVU). Razgrani~uvawe spored Carinskiot tarifnik (5) Dobrata koi spored ~len 30 stav 1 od ZDDV podle`at na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. t. Pritoa.75 - Prometot na ovo{je koe se u{te se nao|a na drvo ili na neobran zelen~uk podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. Zaradi toa. Primer 4: Gradinarot G go prezema odr`uvaweto na grob i pritoa koristi `ivi rastenija (~len 2 to~ka 6 od DDVO). meleweto na `ito od strana na melni~ar. materijalite nabaveni od dano~niot obvrznik (osnovni materijali i eventualni dodatoci ili drugi sporedni stvari) vo sostojba promeneta so vlo`uvaweto trud od strana na dano~niot obvrznik (vo vrska so toa. tarifna oznaka). tuku celokupnoto novo delo "grob". Ova dobro ne e opfateno so ~len 2 od DDVO. dobro opfateno so ~len 2 to~ka 11 od DDVO. duri i vo slu~ai. postavuvawe plo~a. ureduvawe na zemji{teto i dodavawe na |ubrivo. (3) Kon prometot na dobra. za isporakata na deloto (vklu~uvaj}i go nadomestokot za meleweto) mo`e da se zeme predvid povlastenata dano~na stapka. se seopfatno nabroeni. Predmet na ovaa isporaka na delo ne se koristenite osnovni materijali (rastenija itn. .

~okoladna tabla so roman. igra~ka so slatki.76 - (6) Dokolku uka`uvawata vo vrska so poedine~nite stavki na stoki opfa}aat celokupni glavi. povlastenite stoki se navedeni izre~no (na pr. prezentaciski pakuvawa. Slo `eni proizvodi (9) ^estopati. se definirani vo ~len 3 do 6 od Odlukata za utvrduvawe na . (7) Kaj delovi od odredeni stavki (na pr. koi se stavaat vo odreden zbir zaradi namiruvawe na odredena konkretna potreba na potro{uva~ot i se pakuvaat soodvetno na toa za celi na nivna maloproda`ba (na pr. tarifen broj ili tarifna oznaka od Carinskata tarifa.. se utvrduvaat preku Carinskata tarifa vrz osnova na bitniot del od slo`eniot proizvod. preduslov za toa e. taka {to se isklu~uvaat site ostanati stoki od dano~nata povlastica. koga istiot ne proizleguva nedvosmisleno od tekstot. mo`e da se primeni povlastenata dano~na stapka vrz celokupniot slo`en proizvod. Primer 5: ^lenot 2 to~ka 2 od DDVO gi opfa}a site stoki od glava 2 od Carinskata tarifa. stokite se ispora~uvaat po odredena zbirna cena. vo ~len 2 to~ka 3 od DDVO). Sepak. Poglavje 74 Povlastena dano~na stapka za promet na odredeni uslugi Uslugite koi se odano~uvaat so povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 stav 2 od ZDDV. bez pritoa da mo`e da se prepoznae izvr{enata raspredelba na nadomestokot vrz poedine~nite stoki (na pr. mali pakuvawa ili vo proyirni folii). prevozot ili ispra}aweto (tro{oci na dostava. povlastenata dano~na stapka ne se primenuva vrz site stoki od soodvetnata glava. se povlastuvaat site nabroeni stoki tamu. tarifni broevi ili tarifni oznaki (na pr. vo toj slu~aj se primenuva povlastenata dano~na stapka vrz celokupniot nadomestok. ili pak se isklu~uvaat izre~no stokite koi ne se povlasteni (na pr. od glava 15 od Carinskata tarifa). nasproti toa. slo`enite proizvodi. vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). Vo vakvi slu~ai. kako {to se pakuvawa. Sporedni prometi (8) Dano~nata povlastica za prometot na odredeni dobra gi opfa}a i sporednite prometi na ispora~atelot koi ja delat sudbinata na dadeniot promet na dobra osnoven promet (vo vrska so toa. kniga so disketa ili igra~ka so slatki). povlastenata dano~na stapka mo`e da se primeni vrz onie stoki od slo`eniot proizvod koi se opfateni so ~len 2 od DDVO. slo`eniot proizvod se sostoi delumno od stoki koi ne se povlasteni (na pr. kaj to~kite 2. kniga so disketa ili spisanija so kompakt-diskovi). po{tarina. Tuka osobeno se vbrojuvaat pakuvaweto (tro{oci za pakuvawe. vo kutii. folii i spisi). taka {to site ostanati stoki od navedenata stavka se opfa}aat so dano~nata povlastica. 23 ili 27 od DDVO). dano~niot obvrznik da prika`e vo negovata evidencija kako se raspredeluva nadomestokot vrz povlastenite i nepovlastenite stoki soodvetno na nivnata vrednost.. kako i osiguruvaweto na ispora~anite stoki. na primer zatoa {to verzijata na tekstot odgovara samo na naslovot od soodvetnata glava na Carinskata tarifa. vo ~len 2 to~ka 44 od DDVO). tro{oci pri prezemawe na stokata). duri i vo slu~ai. Ako. zatoa {to ne postoi biten del od slo`eniot proizvod koj gi ispolnuva utvrdenite karakteristiki). natovarot i istovarot. se utvrduvaat sekoj poedine~no vrz osnova na Carinskata tarifa. vklu~uvaj}i gi tro{ocite za sredstvata za pakuvawe i zatvorawe. Dokolku site oddelno utvrdeni stoki od vakviot slo`en proizvod se opfateni so odredbite od ~len 2 od DDVO (na primer ~okoladna tabla so roman). Dokolku merodavniot del od slo`eniot proizvod e opfaten vo listata na stoki spored ~len 2 od DDVO. Od gledna to~ka na carinskata tarifa. Slo`enite proizvodi koi ne gi ispolnuvaat uslovite od stav 9 od ova poglavje (na pr.

77 - dobrata i uslugite koi podle`at na povlastenata stapka na danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik na RM" br. Primer 1: Dano~niot obvrznik D mu prodava vo april 01 godina na kupuva~ odredena stoka so pla}awe na rati. isto kako {to e toa slu~aj i so momentot na izdavawe na fakturata ili na priem na nadomestokot. Prometot se smeta za izvr{en so samoto predavawe na dobroto. (3) Dano~niot dolg nastanuva: 1. k a j p r o m e t n a d o b r a . vo slu~ai na monta`a ili vgraduvawe na predmetot na isporakata. 2. prijavuva i pla}a danokot (~len 39. Momentot na sklu~uvawe ili postignuvawe dogovor ne e biten. vo momentot na izvr{uvawe na isporakata (nastanuvawe na danokot vo momentot na prenos na pravoto na raspolagawe). Ovoj moment. Kon ~len 31 od ZDDV Poglavje 75 Moment na nastanuvawe na dano~niot dolg kaj promet na dobra i uslugi Op{to (1) Momentot na nastanuvawe na dano~niot dolg za prometot na dobra i za uslugi e reguliran vo ~len 31 stav 1 do 5 od ZDDV. vo slu~aj na prevoz ili ispra}awe na predmetot na isporakata. vo momentot na zapo~nuvawe na prevozot ili ispra}aweto. k a j v r { e w e u s l u g i . Primer 2: Dano~niot obvrznik prevezuva ili ispra}a stoka do svojot primatel vo maj 01 godina.. Primer 4: Dano~niot obvrznik R raboti kako revizor. 65/99. pa natamu od ZDDV). Toj dobiva nalog za proverka i revizija na zavr{na godi{na presmetka za 01 godina. Dano~niot obvrznik gi zavr{uva rabotite na monta`a i vgraduvawe vo tekot na juli 01 godina. Prodava~ot go zadr`uva pravoto na sopstvenost do celosna isplata na kupoproda`nata cena vo dekemvri 01 godina. kako i  ­  promet preku avtomati (~len 31 stav 5 od ZDDV). Prometot se smeta za izvr{en so zapo~nuvaweto na prevozot ili ispra}aweto na dobroto vo maj 01 godina. Danokot za prometot na dobroto nastanuva vo april 01 godina. vo momentot na zavr{uvawe so rabotite na monta`a ili vgraduvawe (~len 31 stav 1 to~ka 1 od ZDDV).  ­  periodi~en ili kontinuiran promet koj predviduva sukcesivni pla}awa. e merodaven za utvrduvawe na periodot za koj dano~niot obvrznik go presmetuva. me|u drugoto. Istoto va`i soodvetno i za delumni prometi. Moment na izvr{uvawe na prometot (2) Dano~niot dolg nastanuva na~elno vo momentot vo koj se vr{i prometot. vo natamo{niot tekst: DDVO). vo momentot na celosno izvr{uvawe na uslugata (~len 31 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). Stokata pristignuva kaj primatelot na dobroto duri vo tekot na juni 01 godina. Prometot se smeta za izvr{en vo juli 01 godina. Primer 3: Klient nara~uva ma{ina so uslovot "monta`a i vgraduvawe" utvrden vo nara~kata. Dano~niot obvrznik gi prevezuva ili gi ispra}a ma{inskite delovi do klientot vo juni 01 godina. Isklu~oci va`at za:  ­  pla}awa pred izvr{uvawe na prometot. a ne so prenos na pravoto na sopstvenost (vidi poglavje 6 stav 2 od DDVU). R zapo~nuva so .

vo momentot na priem na pla}aweto. k a j p r i e m n a p l a } a w e p r e d i z v r { u v a w e n a p r o m e t o t. na denot na izdavawe na fakturata ili.000 denari nastanuva vo soodvetniot mesec na naplata na iznosot (nastanuvawe na danokot vo momentot na priem na avansnoto pla}awe). Pretprijatieto mu dostavuva za sekoj od ovie meseci po edna faktura. na denot na priem na pla}aweto. Periodi~en ili kontinuiran promet e.000 denari. vo visina na danokot za primeniot iznos (~len 31 stav 2 od ZDDV. kako i pla}awe mese~ni avansni pla}awa soglasno so napredokot na izgradbata. 3. Ostatokot od honorarot vo visina od 15.78 - revizorskite raboti vo mart 02 godina i gi zavr{uva istite so dostavuvawe na revizorskiot izve{taj do svojot klient vo april 02 godina. na primer. Danokot za ostatokot od honorarot za izvr{enata usluga nastanuva vo maj 01 godina. na denot na izvr{uvawe na delumniot promet (vidi poglavje 77 od DDVU). isporakata na voda. Poglavje 76 Nastanuvawe na dano~niot dolg kaj pla}awa pred izvr{uvawe na prometot (1) Dano~niot dolg kaj pla}awa pred izvr{uvawe na prometot nastanuva vo visina na danokot za iznosot koj bil primen vo momentot na pla}aweto (avansno pla}awe) (~len 31 stav 2 od ZDDV). Vo maj 01 godina se dogovara primopredavawe na gotoviot objekt. k a j d e l u m e n p r o m e t ( d e l o d o d r e d e n p r o m e t n a d o b ra i l i u s l u g i ).000 denari. pobaruvaj}i avans od 1. za soodvetniot period za sekoj od slu~aite (~len 31 stav 3 od ZDDV). toj izgradil po sistemot na klu~ na raka i po nalog na treto lice industriska hala za proizvodstvo na grade`ni materijali. Vrz osnova na utvrdenata fakti~ka potro{uva~ka. Daden e periodi~en promet za periodot na ot~ituvawe juli.. avgust i spetemvri 01 godina (nastanuvawe na danokot vo momentot na izdavawe na faktura). dokolku ovoj moment nastapil poprvo. i kone~na faktura za iznosot za periodot na ot~ituvawe juli. k a j p e r i o d i ~ e n i l i k o n t i n u i r a n p r o m e t k o j p r e d v i d u v a s u k c e s i v n i p l a } a w a . septemvri 01 godina vo iznos od 6. avgust.000 denari vo april 01 godina za usluga koja toj ja izvr{uva vo maj 01 godina.000 denari go dobiva vo juni 01 godina. Vo istata faktura se istaknuva pobaruvawe i za oktomvri 01 godina vo visina na noviot pau{al od 2. Prometot se smeta za izvr{en vo oktomvri 02 godina so kone~nata izgradba na objektot. Vo oktomvri 02 godina. 5. pretprijatieto mu izdava na potro{uva~ot vo oktomvri 01 godina natamo{na faktura so koja kone~no se presmetuva periodot na ot~ituvawe juli. Primer 5: "Vodovod" ispora~uva sprema klient voda za periodot na ot~ituvawe juli. koga na potro{uva~ot mu se izdava. Danokot za razlikata nastanuva vo oktomvri 01 godina. Primer 1: Dano~en obvrznik dobiva avansno pla}awe od 10. avgust i septemvri 01 godina. zaedno vo fakturata za avansot za oktomvri. presmetka i pla}awe na izgradbata na industriskata hala. 4.000 denari (kone~na faktura) i so koja se pobaruva ostatokot od 3. Danokot za mese~nite avansi od 1. Primer 2: Dano~niot obvrznik G e grade`en pretpriema~. vidi poglavje 76 od DDVU). gas i greewe. Danokot za avansnoto pla}awe nastanuva vo april 01 godina. Uslugata na revizorot se smeta za izvr{ena so dostavuvaweto na izve{tajot vo april 02 godina. kako i vr{eweto telekomunikaciski uslugi koi se presmetuvaat periodi~no po potro{uva~kata ili koristeweto na uslugata. Dano~niot dolg nastanuva za mese~nite avansni pla}awa u{te vo . struja. avgust i septemvri 01 godina.000 denari mese~no.

Bankata . pla}awata se zasmetuvaat kon soodvetniot del od prometot. Vo slu~aj na dolguvawe na odreden promet vo delovi (vidi poglavje 77 od DDVU). Dano~niot dolg za ostatokot od iznosot nastanuva vo oktomvri 02 godina. ne se odano~uvaat. (6) Vo slu~aj na priem na pla}awe za odreden promet. Moment na izvr{uvawe na pla}aweto (2) Pla}aweto nastanuva vo momentot na priem na nadomestokot ili delumniot nadomestok. Vo slu~aj na dogovorena momentalna prezentacija na ~ekot. merodaven e denot na koj se izvr{uva soodvetniot del od prometot. za nastanuvaweto na dano~niot dolg kaj poedine~nite delumni prometi ne e biten momentot na izvr{uvawe na celokupniot promet. ^ekovniot iznos ne se smeta za primen so samata naplata na ~ekot. Prebivaweto se izedna~uva so poimot na pla}awe izvr{eno vo momentot na davaweto izjava za prebivawe. pla}aweto se odano~uva dokolku vo momentot na negoviot priem se u{te ne mo`e da se predvidi dali }e bidat ispolneti uslovite za primena na dano~noto osloboduvawe za prometot. za koj e verojatno deka }e potpadne pod odredbite za osloboduvawe na istiot od danok. Pritoa.izdava~ na ~ekot e dol`na istiot da go isplati ili odobri so negovo prezentirawe. (4) Pla}awata mo`at da se sostojat. (3) Otstapuvaweto pobaruvawa doveduva do prihod vo momentot na otstapuvaweto. . vidi poglavje 83 stavovi 3 i 4 od DDVU. nadomestokot se smeta za primen na denot na efektuirawe ili.. Ako pri priemot na pla}aweto ne postoi konkreten dogovor ili spogodba za vr{ewe promet. tuku momentot vo koj se izvr{uva soodvetniot del od prometot (~len 31 stav 4 od ZDDV). za istoto se vr{i soodvetna podelba. za istata ne smeat da bidat istaknati gra|ansko-pravni prigovori. vo visina na ekonomskata vrednost na pobaruvawata pri nivnoto otstapuvawe. Uslovi za postoewe na delumen promet (2) Delumen promet postoi koga istiot pretstavuva ekonomski razgrani~en del od odreden edinstven promet koj e dogovoren. za koj istite bile izvr{eni. i od promet na dobra ili uslugi koi se davaat ili izvr{uvaat kako nadomestok ili delumen nadomestok vo ramkite na ekonomskata razmena ili vo ramkite na drugi vidovi promet sli~ni na razmenata. vo slu~aj na trasirawe na menicata. Vo slu~ai na doznaka na bankovna smetka. Poglavje 77 Nastanuvawe na dano~niot dolg kaj prometot vo delovi (delumen promet) Moment na izvr{uvawe na delumen promet (1) Ako namesto celokupniot promet se vr{at delumni prometi. (8) Vo vrska so konverzijata na iznosi od stranska vo doma{na valuta. Ako odredeno pla}awe se odnesuva na pove}e prometi na dobra ili uslugi. vidi poglavje 35 od DDVU. (7) Vo vrska so izdavaweto fakturi vo slu~ai na pla}awa pred izvr{uvawe na prometot (avansni pla}awa). dokolku istite se vr{at za odreden promet. za moment na priem na iznosot na~elno se smeta datata na priem na dozna~eniot iznos na bankovnata smetka. vidi poglavje 117 od DDVU. vo toj slu~aj se vr{i proverka na pra{aweto dali pla}aweto mo`e da se smeta za pozajmica. na denot na odobruvawe na trasiraweto. tuku vo momentot na priem na istiot. i koj se izvr{uva i se presmetuva vo delovi (~len 31 stav 4 od ZDDV).79 - momentot na nivno pla}awe. pla}aweto. (5) Pla}awata doveduvaat do nastanuvawe na danokot. vo vrska so pravoto na odbivka na prethodni danoci nastanati za avansnite pla}awata. osven od pla}awa vo gotovo. Ako za odreden promet se prima kako pla}awe menica. Nasproti toa. kako i prometot.

izvr{uva i presmetuva vo delovi. Primer 2: Dano~niot obvrznik G e grade`en pretpriema~. dano~niot dolg se prenesuva od vr{itelot na prometot na primatelot na ispolnuvaweto. Primer 1: Vo ramkite na odreden dogovor za zakup e dogovoreno mese~no pla}awe na kirijata. 2. Vo potvrdata za priem na nara~kata na deloto. Prometot (davawe pod zakup) e ekonomski delliv. me|utoa ne e dogovoreno pla}awe avansi soglasno so napreduvaweto na izgradbata. Toj gradi deloven objekt kako pove}ekatnica po nalog na treto lice.80 - Delumniot promet se priznava kako takov samo ako se ispolneti slednite ~etiri uslovi: 1. Prviot kat se primopredava vo april 01 godina. oddelna presmetka i oddelno pla}awe na sekoj poedine~en kat od objektot. Dano~niot obvrznik vr{i isporaka na delo (vidi poglavje 11 od DDVU) koja e ekonomski delliva. Isporakata na deloto pretstavuva eden edinstven promet koj ne mo`e da se podeli na isporaka na materijal i na izvr{uvawe odredena usluga. Dano~niot obvrznik gi ispra}a materijalite do utvrdenoto mesto i gi izveduva na istoto soodvetnite raboti. da bide izvr{eno primopredavawe. istiot }e go dolguva danokot za odreden promet na dobra ili za odredena usluga izvr{eni od dano~en obvrznik koj nema vo Republika Makedonija nitu sedi{te.. Sekoj kat od objektot e oddelno dogovoren i predaden. posledniot kat vo maj 02 godina. Kon ~len 32 od ZDDV Poglavje 78 Dano~en dolg na primatelot na ispolnuvaweto vo slu~ai na vlezni ispolnuvawa od stranstvo Prenos na dano~niot dolg vrz primatelot na ispolnuvaweto (1) Dokolku primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata e dano~en obvrznik ili javno-pravno telo vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV. da se raboti za del od odreden promet na dobra ili od odredena usluga. dogovornite strani da dogovorile. materijalnite tro{oci odvoeno se iska`ani. Dano~niot dolg za poedine~nite delovi od edinstveniot promet nastanuva na denot na soodvetnoto primopredavawe. deka za odredenite delovi od prometot }e se presmetuvaat i pla}aat soodvetni delumni nadomestoci. 3. istiot mora da e izvr{en ili da prestanalo negovoto izvr{uvawe. dodeka za izgradbata na posledniot kat danokot nastanuva vo maj 02 godina. Vo ovie slu~ai. Primer 3: Dano~niot obvrznik D dobiva nalog da izvr{i postavuvawe na parket vo stan. Danokot nastanuva na krajot od sekoj mesec. (2) Dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 9 od ZDDV (vidi poglavje 18 od DDVU) i javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 19 od . 4. dokolku e istiot del od odreden promet na dobra. kako i oddelno presmetan i platen kako del od edinstveniot promet. Pritoa e dogovoreno oddelno primopredavawe. Predmet na deloto koe treba da go ispora~a pretpriema~ot e isporaka na gotov parket (vidi poglavje 11 stav 1 od DDVU). na pr. dano~niot dolg za izgradbata na prizemjeto nastanuva vo april 01 godina. Istiot se dolguva. nitu podru`nica (~len 32 to~ka 4 od ZDDV). delot od prometot mora da e presmetan oddelno. Ako za odredeni delovi od prometot najprvin ne bile posebno dogovoreni delumni nadomestoci. Ako delot pretstavuva usluga. mora da se izvr{i soodvetna izmena na dogovorot pred zavr{uvawe na izvr{uvaweto na prometot. koj mo`e ekonomski da se razgrani~i. za delot od prometot mora.

prijavuvawe i pla}awe na danokot. se dol`ni kako primateli na ispolnuvawa da izvr{at presmetka. merodaven e momentot vo koj se izvr{uva prometot. Dano~nite obvrznici koi ne se registrirani spored ~len 51 od ZDDV. Ovie obvrski postojat kako za primateli na ispolnuvawa-rezidenti vo zemjata. nitu podru`nica vo Republika Makedonija i koj so toa ne e rezident vo zemjata (vo vrska so toa. iznajmuva~ot ne e dano~en dol`nik. Vo pogled na rezidentnosta. koj iznos na danok go dolguva spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV i ako go plati danokot (~len 6 od DDVP). Ova uverenie prestanuva da va`i po istek na edna godina od datata na izdavawe na uverenieto. licata navedeni vo re~enica 1 od ovoj stav se obvrzuvaat na pla}awe kamati (~len 32 to~ka 4 re~enica 2 od ZDDV). Vo toj slu~aj. sam po sebe. taka i prometite za ostanatite oblasti na deluvawe na primatelot na ispolnuvaweto. Za celi na odbivka na prethodniot danok. Vo slu~aj na zadocneto pla}awe na danokot. isto taka. vidi poglavje 24 stavovi 3 i 5 od DDVU). prijavuvawe i pla}awe na danokot samo ako dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot poseduva uverenie izdadeno od nalde`niot dano~en organ. Obvrskata gi opfa}a kako prometite izvr{eni za celi na stopanskata dejnost. kaj kogo primatelot na ispolnuvaweto e registriran kako dano~en obvrznik. ne pretstavuva dovolna karakteristika za toa. taka i za primateli na ispolnuvawarezidenti vo stranstvo. deka iznosot platen sprema dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot pretstavuva nadomestok vo smisla na ~len 16 stav 1 od ZDDV vo koj ne e sodr`an danok na dodadena vrednost. . dali dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot e rezident vo zemjata vo momentot na izvr{uvawe na prometot. za faktura vo smisla na ~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV. primatelot na ispolnuvaweto nema da bide zadol`en da izvr{i presmetuvawe. Dano~ni obvrznici bez sedi{te ili podru`nica vo M a k e d o n i ja (4) Prometot mora da e izvr{en od dano~en obvrznik koj nema nitu sedi{te. na ~ija teritorija se nao|a nivnoto sedi{te. namesto dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo.. deka dano~niot obvrznik e registriran vo zemjata spored ~len 51 od ZDDV. Faktot. Dano~ni obvrznici koi poseduvaat zemji{te vo Makedonija i koi istoto go iznajmuvaat so presmetuvawe na danok na dodadena vrednost. Sporni slu~ai na rezidentnost na dano~niot ik obvrzn (5) Za primatelot na ispolnuvaweto mo`e spored okolnostite na konkretniot slu~aj da postoi neizvesnost za toa. se smetaat za rezidenti vo zemjata. na primer zatoa {to pra{aweto za lokacijata e nejasno od fakti~ka ili od pravna gledna to~ka ili zaradi toa. prijavat i platat danokot kaj dano~niot organ koj nastanal za prometot izvr{en sprema niv od stranskiot dano~en obvrznik. se dol`ni. nadle`en e dano~niot organ. od koe proizleguva. deka liceto ima sedi{te ili podru`nica vo Makedonija i deka so toa e rezident vo zemjata. {to podatocite vo vrska so dano~niot obvrznik davaat povod za somnevawe vo nivnata verodostojnost. dokolku dano~niot obvrznik-primatel na ispolnuvaweto stavi zabele{ka na fakturata vo vrska so toa. za celi na presmetuvaweto na danokot }e se pojde od toa. (3) Danokot na dodadena vrednost se prijavuva i pla}a kaj dano~niot organ. no so uka`uvawe na svojstvoto na dano~en dol`nik. Presmetuvawe na danok pri izdavawe faktura bez posebno iska`uvawe na DDV (6) Ako dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo mu izdade faktura na primatelot na ispolnuvaweto soglasno so ~len 20 stav 3 od DDVP bez posebno iska`an danok. Za dano~nite obvrznici koi ne se registrirani i za javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 od ZDDV. Prometot go prijavuva iznajmuva~ot vo ramkite na op{tata postapka na odano~uvawe.81 - DDVU) kako primateli na dobroto ili korisnici na uslugata. deka liceto e rezident vo zemjata. ovaa faktura }e se priznae. da go presmetaat. Za samoto iznajmuvawe.

- 82 -

Primer: Konsultantskata firma A-rezident vo Germanija mu izdava faktura na dano~niot obvrznik B-rezident vo Skopje za izvr{eni konsultantski uslugi vo iznos od 33.000 denari. A ne iska`uva danok vo fakturata. Uslovite za izdavawe neto-faktura spored ~len 20 stav 3 od DDVP se ispolneti. B e dol`en da go presmeta danokot dolguvan od nego, da go prijavi i da go plati istiot kaj dano~niot organ nadle`en za nego. (7) Primatelot na ispolnuvaweto e dol`en da go presmetuva danokot spored dano~nata stapka koja va`i za soodvetniot promet spored ~len 28 do 30 od ZDDV. Pri toa sekoga{ se primenuva dano~nata stapka koja va`i vo momentot na izvr{uvawe na prometot. Presmetuvawe na danok vo slu~aj na izdavawe faktu ra so posebno iska`an DDV (8) Duri i vo slu~ai, vo koi dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo mu izdava na primatelot na ispolnuvaweto faktura sprotivno na ~len 20 stav 3 od DDVP, vo koja pokraj nadomestokot e oddelno iska`an i danokot, primatelot na ispolnuvaweto ostanuva dano~en dol`nik. Danokot se presmetuva od brutonadomestokot (vidi poglavje 70 stav 4 od DDVU). Vo ovoj slu~aj, dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo go iska`al neovlasteno danokot. Zaradi toa, toj go dolguva danokot spored ~len 55 stav 2 od ZDDV. Sepak, toj mo`e da izvr{i ispravka na fakturata spored ~len 55 stav 3 od ZDDV. Vo ovoj slu~aj, danokot koj go dolguva primatelot na ispolnuvaweto se presmetuva vrz osnova na utvrdeniot nadomestok (vidi stav 6 od ova poglavje). Kon ~len 33 i ~len 34 od ZDDV Poglavje 79 Op{ti uslovi za odbivka na prethodni danoci i krug na lica ovlasteni za odbivka (1) Prethoden danok pretstavuva danokot na dodadena vrednost, 1. koj e oddelno iska`an vo fakturata za prometot, koj bil izvr{en sprema dano~niot obvrznik od strana na drug dano~en obvrznik; 2. koj e oddelno iska`an vo fakturata za avansnoto pla}awe koe go izvr{il dano~niot obvrznik za promet, koj se u{te ne e izvr{en sprema nego; 3. koj e platen za uvozot na dobra i koj e oddelno iska`an vo carinskata deklaracija. (2) Pravo na odbivka na prethodniot danok imaat samo dano~nite obvrznici vo smisla na ~len 9 i ~len 10 stav 2 od ZDDV vo ramkite na nivnata stopanska dejnost (vidi gi poglavjata 18 i 19 od DDVU). Dano~niot obvrznik mo`e da izvr{i odbivka na slednite prethodni danoci: 1. Danok iska`an vo fakturata za promet na dobra i za uslugi koi bile izvr{eni sprema nego posle 31 mart 2000 godina; 2. Danok za uvoz na dobra koi bile uvezeni posle 31 mart 2000 godina. (3) Pravo na odbivka na prethodniot danok ima dano~niot obvrznik koj e primatel na dobroto ili korisnik na uslugata. Prometot se vr{i na~elno sprema liceto koe spored dogovorniot odnos, koj pretstavuva osnova za prometot, e ovlasteno ili obvrzano za priem na istiot. Ottuka, primatel na dobroto ili korisnik na uslugata na~elno e nara~atelot na prometot. Ako, sprotivno na dogovorniot odnos, prometot se vr{i na~elno sprema treto lice, primatel na prometot mo`e da bide tretoto lice. (4) Dano~ni obvrznici koi se obvrzani za registracija spored ~len 51 stav 1 od ZDDV, no koi, sprotivno na obvrskata ne se registrirale, se dol`ni da go platat zakonski dolguvaniot danok na dodadena vrednost, no istovremeno imaat pravo na odbivka na prethodni danoci.

- 83 -

(5) Dano~ni obvrznici rezidentni vo stranstvo imaat, isto taka, na~elno pravo na odbivka na prethodni danoci, duri i vo slu~ai koga licata ne vr{at promet vo zemjata. Sepak, prethodniot danok im se vra}a pod uslovite vo ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP vo ramkite na posebna postapka predvidena za taa cel (vidi poglavje 106 od DDVU). (6) Malite pretpriema~i vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV nemaat pravo na odbivka na prethodnite danoci, t.e. se raboti za dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija za danokot na dodadena vrednost i koi ne se registrirale dobrovolno (~len 51 stavovi 1 i 4 od ZDDV). (7) Liceto, koe vr{i promet sprema dano~en obvrznik koj ima pravo na odbivka, mora, isto taka, da bide dano~en obvrznik (~len 33 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). Bidej}i odbivkata na prethodniot danok bara postoewe na faktura vo smisla na ~len 53 od zakonot (~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV) i bidej}i vo dadenata faktura se naveduva dano~niot broj na dano~niot obvrznik-ispolnuva~ (~len 51 stav 10 to~ka 2 od ZDDV), dano~niot obvrznik-ispolnuva~ mora da e registriran za celi na danokot na dodadena vrednost. Ako ovoj uslov ne e ispolnet zaradi toa {to vr{itelot na prometot ne e registriran dano~en obvrznik ili e, na primer, privatno lice, primatelot na ispolnuvaweto ne mo`e da izvr{i odbivka na prethodniot danok. (8) Iznosite na prethodni danoci mo`at da se odbijat samo vo slu~aite koga istite se dolguvaat spored Zakonot za danok na dodadena vrednost. Dano~ni obvrznici koi se optovareni so stranski prethodni danoci mo`at da baraat vra}awe na ovie iznosi samo kaj dr`avata koja go napla}a danokot. Poglavje 80 Vlezni ispolnuvawa za celi na stopanskata dejnost (1) Dano~niot obvrznik mo`e da go koristi pravoto na odbivka na prethodni danoci samo dokolku gi koristi nabavenite ili uvezenite dobra ili primenite uslugi (vo natamo{niot tekst: vlezni ispolnuvawa) za celi na negovata stopanska dejnost (~len 34 stav 1 to~ka 1 od ZDDV). [to se podrazbira pod stopanska dejnost, proizleguva od ~len 9 stav 2 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 18 stavovi 9 i 10 od DDVU). Vleznoto ispolnuvawe mora da vleze vo poleto na stopanskata dejnost. Namenata na vleznoto ispolnuvawe mora da e objektivno mo`na za poleto na stopanskata dejnost i istata da e izvr{ena. Vo toj pogled, merodavni se fakti~kite okolnosti koi postoele vo momentot na vleznoto ispolnuvawe. (2) Dozvolena e odbivka i na prethodni danoci koi nastanale pred izvr{uvawe na promet ili po prestanok na vr{eweto na stopanskata dejnost, i vo onoj del, vo koj istite se vo soodvetna povrzanost so navedenata stopanska dejnost. Primer 1: Zanaet~ija, koj porano nastapuval kako vraboteno lice, se odlu~uva da se osamostoi. Na 01.11.01 godina zema pod naem delovni prostorii. Isto taka, vo noemvri 01 godina toj kupuva ma{ini i alati. Vo dekemvri 01 godina dava reklami vo pove}e vesnici. Prvite prometi gi vr{i vo januari 02 godina. Zakupot na prostoriite, kupuvaweto ma{ini i alati i objavuvaweto reklami se povrzani so negovata stopanska dejnost. Ottuka, iznosite na prethodni danoci za ova vlezno ispolnuvawe mo`at da se odbijat, duri i ako liceto zapo~nalo da ostvaruva promet vo podocne`en moment. Primer 2: Zanaet~ija zavr{uva so vr{eweto na svojata stopanska dejnost na 31.05.01 godina. Na 11.07.01 dobiva smetka za struja za potro{uva~kiot period maj 01. Strujata ja nabavil za potrebite na negovata stopanska dejnost. Prethodniot danok iska`an vo smetkata, liceto mo`e da go istakne kako prethoden danok vo presmetkovniot period juli 01 Vo vrska so po~etokot i zavr{uvaweto na stopanskata dejnost, vidi poglavje 18 stav 11 do 13 od DDVU..

- 84 -

(3) Odbivka na prethodni danoci ne e mo`na, dokolku dano~niot obvrznik nabavuva dobro koe go koristi za li~ni celi, a duri podocna istoto se koristi za celi na negovata stopanska dejnost. Primer 3: Registriran dano~en obvrznik izgradil objekt vo 01 godina, koj go koristi celosno za sopstveni stanbeni celi. Od 02 godina, liceto go koristi objektot celosno za celi na negovata stopanska dejnost (na pr. kako deloven prostor). Liceto nema pravo na odbivka na prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot, bidej}i vleznoto ispolnuvawe ne bilo koristeno za celi na stopanskata dejnost. Isto taka, i vlo`uvaweto na objektot vo 02 godina vo poleto na negovata stopanska dejnost ne go obezbeduva pravoto na odbivka na prethodni danoci i ne doveduva do ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV (vidi poglavje 92 od DDVU). (4) Ako dobroto se nabavuva za celi na stopanskata dejnost, no pri prvata upotreba se koristi (slu~ajno) za li~ni celi, vo toj slu~aj }e bidat ispolneti uslovite na vlezno ispolnuvawe za celi na stopanskata dejnost, dokolku dobroto se koristi potoa namenski za vr{ewe na stopanska dejnost. Primer 4: Grade`en pretpriema~ steknuva bager za celi na svojata stopanska dejnost. Toj go koristi bagerot najprvin za izvedba na raboti na zemji{te vo negova li~na sopstvenost, a podocna za celi na negovata stopanska dejnost. Prethodniot danok od nabavkata na bagerot mo`e da se odbie. Bagerot bil nabaven za celi na stopanskata dejnost. Koristeweto za li~ni celi se odano~uva kako usluga vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. (5) Za da mo`e da se izvr{i odbivka na prethodniot danok, dano~niot obvrznik mora da poseduva faktura koja ja izdal izdava~ot na fakturata vo vo soglasnost so ~len 53 od ZDDV (~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). Isto taka,i fakturi, za koi se odobreni olesnuvawata spored ~len 18 do 19, ~len 20 stav 1 i ~len 22 od DDVP, go obezbeduvaat pravoto na odbivka na prethodni danoci (~len 5 od DDVP). Pravoto na odbivka na prethoden danok mo`e da se koristi i vrz osnova na faktura od dano~en obvrznik-rezident vo stranstvo, pod uslovite od ~len 6 od DDVP. (6) Vo slu~aj na uvoz, pravoto na odbivka na prethodni danoci spored ~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV postoi samo ako plateniot danok e oddelno iska`an vo carinskata deklaracija (vo vrska so ova, vidi poglavje 82 od DDVU). Poglavje 81 Vlezni ispolnuvawa za celi na stopanskata dejnost i za drugi celi (1) Ako vleznoto ispolnuvawe se nara~uva kako za celi na stopanskata dejnost, taka i za drugi (na pr. li~ni) celi, obemot na pravoto na odbivka na prethodniot danok }e zavisi od vidot na vleznoto ispolnuvawe. (2) Pri promet na delivi dobra i pri delivi uslugi se vr{i podelba na prethodniot danok na del so pravo i na del bez pravo na odbivka, soglasno so namenata na nara~aniot promet. Primer 1: Dano~en obvrznik koj proizveduva ma{ini, nabavuva 15.000 litri mazut. Od niv, 10.000 litri se vnesuvaat vo rezervoarot na fabri~kata hala. Ostanatite 5.000 litri se vnesuvaat vo rezervoarot na ku}ata na dano~niot obvrznik koja se koristi za stanbeni celi. Dano~niot obvrznik dobiva od trgovecot so mazut faktura so oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. Mazutot pretstavuva delivo dobro. Pravoto na odbivka na prethodniot danok mo`e da se realizira za delot od mazutot, koj bil nabaven za celi na stopanskata dejnost (2/3 od sevkupnata koli~ina). (3) Pri steknuvawe nedelivi edinstveni dobra koi se koristat kako za celi na stopanskata dejnost, taka i za drugi celi (me{ovita namena), dano~niot obvrznik ima pravo na opcija. Toj mo`e dobroto da go podredi celosno na poleto na

pravo na odbivka na danokot na dodadena vrednost pri uvoz ima D. koga prevozot ili ispra}aweto od strana na ispora~atelot ili primatelot na dobroto zapo~nuva vo stranstvo (~len 13 to~ka 2 od ZDDV). Ako uvezenoto dobro se koristi za vr{ewe promet vo ovie podra~ja. koj se vodi vo knigite (~len 33 stav 2 to~ka 3. Ne e merodavno pra{aweto koj e dol`nik na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (~len 32 to~ka 2 od ZDDV). prevoznici. dano~niot obvrznik mo`e celosno da go iskoristi pravoto na odbivka na prethodniot danok. ~len 34 stav 1 od ZDDV). Pri uvoz preku podra~jata navedeni vo ~len 12 od ZDDV (slobodni zoni. se smeta za usluga so nadomestok i podle`i na odano~uvawe (~len 6 stav 3 to~ka 1 ZDDV). dokolku istiot e fakti~ki platen i ako dano~niot obvrznik gi koristi dobrata za celi na negovata stopanska dejnost. vo odnos na pravoto na odbivka se primenuva stav 10 od ova poglavje. Primer 2: Dano~en obvrznik kupuva tovarno vozilo za celi na negovata stopanska dejnost. dobroto }e se smeta za uvezeno duri po negoviot premin vo zemjata (~len 15 to~ka 2 od ZDDV). primatelot na dobroto mo`e da go stekne pravoto na odbivka na prethodniot danok. trgovski zastapnici) nemaat pravo na odbivka na prethodniot danok. Po pravilo. (4) Ispora~atelot ima pravo na odbivka na danokot na dodadena vrednost pri uvoz samo ako go vnesuva dobroto vo zemjata za sopstveno raspolagawe i duri potoa go ispora~a na primatelot na istoto. Poglavje 82 Odbivka na prethodniot danok pri uvoz (1) Dano~niot obvrznik mo`e danokot na dodadena vrednost za dobra uvezeni vo zemjata (vo natamo{niot tekst: danok na dodadena vrednost pri uvoz) da go odbie kako prethoden danok. koe go koristi vo mal obem i za li~ni celi. (2) Za dobivawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok bitno e uvezenite dobra da se vneseni vo zemjata (~len 11 od ZDDV). . koe se smeta za usluga so nadomestok. Koristeweto na dobroto za drugi celi. Koristeweto na voziloto za li~ni celi. Ottuka. se odano~uva. Pla}aweto na danokot se doka`uva so carinski dokument (carinska deklaracija). carinski skladi{ta). So nabavkata na tovarnoto vozilo. koj go platil istiot ili koj go prenel uvezenoto dobro preku granica za potrebite na dano~niot obvrznik koj ima pravo na odbivka. Primer 1: Dano~niot obvrznik D . {pediteri. bez pritoa da mo`ele da raspolagaat so dobroto (na pr. vr{i isporaka i monta`a na prozorci vo novoizgraden objekt na Bankata B od Skopje.. carinski zoni. Podreduvaweto na dobroto kon poleto na stopansko deluvawe e dozvoleno samo ako dobroto e vo objektivna i prepoznatliva ekonomska vrska so stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik i dokolku dadenata nabavka treba da ja unapreduva stopanskata dejnost na istiot. Nasproti toa. koj e sostaven od isporaka na prozorci i nivno vgraduvawe (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) i koj e izvr{en so zavr{uvaweto na monta`ata vo Skopje (~len 13 to~ka 3 od ZDDV). Prevoznikot P najmen od D gi transportira prozorcite do Skopje i go pla}a danokot na dodadena vrednost pri uvozot. podreduvaweto na dobroto kon soodvetnata namena dano~niot obvrznik go vr{i so samoto koristewe na pravoto na odbivka. na pr. Pravoto na raspolagawe vrz uvezenite prozorci preminuva od D na B duri so samoto zavr{uvawe na monta`ata.rezident vo Slovenija. li~ni celi). Licata koi edinstveno u~estvuvale vo uvozot. koi ne se povrzani so stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik.85 - stopansko deluvawe ili negovata namena celosno da ja podredi kon poleto na nestopansko deluvawe (na pr. (3) Koristewe na dobrata za celi na stopanskata dejnost postoi kaj dano~niot obvrznik koj go ima pravoto na raspolagawe vrz dobroto vo momentot na uvozot. a prometot na dobra bil izvr{en sprema nego vo stranstvo. D vr{i edinstven promet na dobra.

Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie kako prethoden danok i plateniot danok na dodadena vrednost za uvoz na dobra koi gi koristi za vr{ewe na takviot promet.01 godina. (7) Danokot na dodadena vrednost pri uvoz mo`e da se odbie kako prethoden danok vo presmetkovniot period. (8) Dokolku danokot na dodadena vrednost pri uvoz bil ve}e odbien kako prethoden danok. {pediter.. Vo ovie slu~ai pravoto na odbivka se uslovuva so toa. Odbivkata na prethodniot danok mo`e da se izvr{i vo onoj presmetkoven period. Pritoa e bez zna~ewe momentot na pla}awe na fakturata.06. Carinskiot organ e dol`en vedna{ da go izvesti nadle`niot dano~en organ za dopolnitelnoto namaluvawe i vra}aweto na danokot na dodadena vrednost pri uvoz. koe mu se ispora~uva na 29. prevoznik ili trogvski zastapnik). vo koj se ispolneti obata uslova (~len 34 stav 2 od ZDDV). . (9) Prometot za celi na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni. Toj ja dobiva fakturata na 02. danokot se vra}a spored uslovite i postapkata od ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP. ~len 34 stav 2 od ZDDV). Danokot mo`e da se odbie kako prethoden danok so podnesuvawe na dano~na prijava za presmetkovniot period noemvri. se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~aite na podocne`no namaluvawe i vra}awe na ovoj danok. Poglavje 83 Moment na odbivka na prethodniot danok (1) Prethodniot danok mo`e da se odbie otkako dano~niot obvrznik go primil prometot i otkako postoi faktura za ovoj vlezen promet. Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie prethodniot danok vo presmetkovniot period maj 01 godina. duri i ako dobrata ne se vnesat vo zemjata tuku istite se koristat ili se potro{at vo navedenite podra~ja.01 godina do 15. Ako dano~niot obvrznik ne go platil ili go platil delumno prolongiraniot danok na dodadena vrednost pri uvoz do denot na vtasanost na istiot. vo koj se ispolneti site zakonski propi{ani uslovi (vidi stav 1 od ova poglavje.01 godina i istata ja pla}a na 03. Toj ima pravo na odbivka na prethodniot danok duri i ako e dol`nik na danokot na dodadena vrednost pri uvoz lice zadol`eno od nego (na pr. dano~niot obvrznik da poseduva soodveten carinski dokument ili carinski zaverena zamena za istiot za celi na ostvaruvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok.12. Vo slu~aj na prodol`uvawe na rokot za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz.05.11.01 godina i e platen najdocna do datata na prodol`uvawe. Primer 1: Dano~en obvrznik kupuva dobro za celi na negovata stopanska dejnost. Ispravkata se vr{i vo presmetkovniot period na namaluvaweto i vra}aweto (~len 22 stav 2 od ZDDV). Primer 2: Rokot za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz e prodol`en od 27.86 - (5) Koga dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo ima pravo na odbivka na prethodniot danok.04. primatelot na ispolnuvaweto mo`e zaradi poednostavuvawe da go iskoristi pravoto na odbivka na prethoden danok u{te vo presmetkovniot period vo koj go prijavuva danokot na dodadena vrednost dolguvan spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (~len 6 stav 2 od DDVP). (6) Ne e neophodno danokot na dodadena vrednost da go platil samiot dano~en obvrznik. carinski zoni i carinski skladi{ta se odano~uva spored ~len 12 od ZDDV isto kako i prometot vo zemjata (vidi poglavje 21 od DDVU). prethodniot danok mo`e nezavisno od re~enica 1 da se odbie so podnesuvawe na dano~na prijava za presmetkovniot period vo koj nastanal dano~niot dolg (~len 10 stav 4 od DDVP).01 godina. (2) Kaj fakturite izdadeni od dano~en obvrznik-rezident vo stranstvo. carinskiot organ e dol`en vedna{ da go izvesti za toa nadle`niot dano~en organ (~len 10 stav 5 od DDVP).

01 godina vr{i avansno pla}awe vo visina od 238. a sepak ne e izvr{en promet sprema dano~niot obvrznik. Dano~niot obvrznik go pla}a ostatokot na 02.01 godina toj dobiva faktura na iznos od 400. Ako ovie uslovi ne se istovremeno ispolneti. Kon ~len 35 ZDDV Poglavje 84 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka kaj promet osloboden od danok i kaj promet vo stranstvo Isklu~uvawe na pravoto na odbivka kaj promet osloboden od danok (1) Pravoto na odbivka na prethodniot danok e isklu~eno za site vlezni ispolnuvawa koi dano~niot obvrznik gi koristi za vr{ewe na promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV (~len 35 to~ka 1 alineja a) od ZDDV).. Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie kako prethoden danok iznosot na danok na dodadena vrednost sodr`an vo pla}aweto vo visina od 57. iska`aniot danok na dodadena vrednost se deli na poedine~nite delumni iznosi.07.000 denari mo`e da se odbie vo presmetkovniot period maj 01 godina.01 godina.000 denari.02. Uslovite za odbivka na prethodniot danok se ispolneti vo presmetkovniot period mart 01 godina. liceto mo`e da go koristi pravoto na odbivka na prethodniot danok dokolku mu bila izdadena faktura koja gi ispolnuva uslovite od ~len 53 od ZDDV i ~len 18 do 22 od DDVP. Ma{inata se ispora~uva na 10. nema nikakvo zna~ewe. Dokolku dano~niot obvrznik vr{i avansni pla}awa vo delumni iznosi. vo toj slu~aj mo`e da se odbie samo iznosot na danokot koj e sodr`an vo izvr{enoto avansno pla}awe. Revidiraweto na odbivkata na prethodniot danok se vr{i nezavisno od toa. prometot osloboden od danok spored ~len 24 od ZDDV ne go isklu~uva pravoto na odbivka.01 godina dobiva uredna faktura za avansnoto pla}awe so oddelno iska`an DDV vo visina od 38. Pritoa e bez zna~ewe momentot na pla}aweto na ostanatiot iznos. Ostanatiot prethoden danok vo visina od 19. Na 20. Uslovite za odbivka na prethodniot danok se ispolneti vo presmetkovniot period fevruari 01 godina.01.000 denari.01 godina.03.02.01 godina.01. Na 15.01 godina dano~niot obvrznik vr{i avansno pla}awe vo visina od 357. Na 04. Primer 2: Dano~en obvrznik nara~uva ma{ina na 10. a vo vrska so momentot na ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~ai na dopolnitelno namaluvawe ili vra}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (~len 22 stav 2 od ZDDV) vidi poglavje 82 stav 8 od DDVU.01 godina. dali pla}aweto izvr{eno pred realizacija na nara~aniot promet go opfa}a celokupniot nadomestok ili samo del od nego.000 denari. Nasproti toa.000 denari danok na dodadena vrednost. dali avansnoto pla}awe bilo vrateno. .05.000 denari. odbivkata na prethodniot danok se revidira so retroaktivno dejstvo. (5) Dokolku bilo izvr{eno avansno pla}awe.87 - (3) Ako dano~niot obvrznik izvr{i pla}awe pred priem na prometot. se uka`uva na poglavje 36 od DDVU. Na 05. Primatelot na ispolnuvaweto mo`e da go odbie samo danokot na dodadena vrednost sodr`an vo zavr{nata faktura koj otpa|a na ostanatiot iznos za pla}awe (vidi isto poglavje 117 stav 3 od DDVU). (4) Pra{aweto. Ako oddelno iska`aniot danok na dodadena vrednost e povisok od danokot na dodadena vrednost koj otpa|a na pla}aweto pred realizacija na prometot. Primer 3: Dano~en obvrznik nara~al ma{ina na 10. odbivkata na prethodniot danok mo`e da se izvr{i za presmetkovniot period vo koj }e bidat ispolneti dvata uslova (~len 34 stav 2 od ZDDV).000 denari + 76. (6) Vo vrska so momentot na ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~ai na promena na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV).01.

Liceto nema pravo da izvr{i odbivka na prethodniot danok koj nastanal za izgradbata na objektot.06. Ova ne va`i za promet vo stranstvo. Isklu~uvaweto na pravoto se ocenuva edinstveno spored makedonskoto pravo na danokot na dodadena vrednost.. a ne predvidenata namena. koga dano~niot obvrznik gi koristi vleznite ispolnuvawa za vr{ewe promet vo stranstvo. dali spored pravoto na danokot na dodadena vrednost vo dr`avata na izvr{uvawe na prometot merodavniot promet e odano~iv ili e osloboden od danok so pravo na odbivka na prethodni danoci. no istite gi koristi fakti~ki za izvr{uvawe promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka. Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni d a noci pri promet vo stranstvo (5) Pravoto na odbivka na prethodni danoci na~elno ne e isklu~eno. Delot od transportot koj e vo zemjata (~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV) e osloboden od danok kako me|unaroden prevoz na lica spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV (vidi poglavje 55 od DDVU). Izgradbata na objektot zavr{uva na 20. Merodavna e sekoga{ fakti~kata. No. kaj koi postoi neposredna ekonomska povrzanost so promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka. toj go izdava objektot na privatni lica za stanbeni celi. Toj nema pravo da gi odbie prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot. koj ima namera da go iznajmuva za kancelariski celi. tuku i za prethodni danoci koi se vo posredna ekonomska vrska so vakvite vidovi na promet. Dokolku bila ve}e izvr{ena odbivka na prethodni danoci koi nastanale pri izgradbata.88 - (2) Pravoto na odbivka se isklu~uva ne samo za prethodni danoci. Pravoto na odbivka otpa|a nezavisno od toa. promet osloboden od danok koj go isklu~uva pravoto na odbivka (~len 23 to~ka 2 od ZDDV). toj go izdava objektot na 01. vo toj slu~aj se revidira izvr{enata odbivka na prethodniot danok. odbivkata se revidira. Dano~niot obvrznik vr{i. Dokolku po iskoristuvaweto na pravoto na odbivka na prethodniot danok se utvrdi deka. Primer 3: Dano~en obvrznik gradi objekt koj ima namera da go iznajmuva za kancelariski celi. Primer 1: Koga odredena banka }e nabavi reklamni artikli. za koj e isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok(~len 23 to~ka 2 od ZDDV). ako istiot bi se izvr{uval vo zemjata (~len 35 to~ka 1 alineja b) od ZDDV). nasproti prvobitnata namera. koj spored ~len 23 od ZDDV bi bil osloboden od danok. . Primer 4: Prevoznikot na patnici P so sedi{te vo Skopje vr{i so svojot avtobus prevoz na patnici od Skopje preku Bugarija do Turcija. Otkako ne nao|a zakupci za taa cel. vo toj slu~aj ne postoi pravo na odbivka na prethodniot danok. taa ne mo`e da go odbie prethodniot danok dokolku reklamnite sredstva se podreduvaat kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV. (3) Ako dano~niot obvrznik predvidel vleznite ispolnuvawa nabaveni za celi na negovata stopanska dejnost da gi koristi za vr{ewe promet koj obezbeduva pravo na odbivka. vleznoto ispolnuvawe ne se koristi za promet koj obezbeduva pravo na odbivka. Primer 2: Dano~en obvrznik gradi objekt. (4) Isklu~uvaweto na pravoto na odbivka na prethodniot danok nastapuva i vo slu~ai koga merodavniot promet bil izvr{en vo podocne`en presmetkoven period. toj bi bil osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV.03 godina na privatni lica za stanbeni celi. fakti~ki. Delot od transportot koj e vo stranstvo ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV.11. Otkako ne nao|a zakupci za taa cel.02 godina. dokolku istiot bi se izvr{uval vo zemjata. Dano~niot obvrznik vr{i fakti~ki promet osloboden od danok.

e isklu~eno pravoto na odbivka. imaat najmnogu osum sedi{ta i ~ija najgolema masa ne preo|a 3500 kg (kategorija M 1) spa|aat i terenskite vozila (.." no samo onie od kategorija M1. vidi poglavje 92 do 97 od DDVU). Dokolku se promeni namenata na dobroto vo podocne`ni dano~ni periodi. Za ovie vozila (site vozila od kategorijata M1 i terenskite vozila od kategorijata M1). goriva. So dokumentot za homologacija na tip vozilo. pravoto na odbivka na prethodni danoci e sekoga{ isklu~eno za danoci koi nastanale pri nabavkata. tuku za osnova se zema namenata na voziloto vo soodvetniot dano~en period (kalendarska godina). Dano~niot obvrznik za ovie vozila ima pravo na odbivka na predhodniot danok dokolku gi ispolni uslovite za toa. tuku postoi dokument za soobrazenost na poedine~no pregledano vozilo. dali odredeno prevozno sredstvo se koristi isklu~ivo za celi navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 od ZDDV. izdadeno od prodava~ot kako nositel na dokumentot za homologacija ili od ovlasten organ-institucija. vo toj slu~aj se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok soglasno so ~len 37 od ZDDV (vo vrska so toa.xipovi.M.off  road  vehicles").. to~ka 2. avtomobilski gumi). dadenata isklu~iva namena mo`e da se pretpostavi i vo slu~ai. 010 pod decimalna oznaka 1. gorivo i potro{en materijal (na pr. se avtomobili koi po konstrukcijata. odnosno so izjava za soobrazenost so homologiran tip na vozilo. . ne se primenuva zabranata na odbivka na prethodni danoci nitu vrz koristenite uslugi povrzani so upotrebata na prevoznite sredstva (na pr. bez posebni popravki ili dodatoci i ~ij vkupen transporten kapacitet odgovara na masa od 17 patnici vklu~uvaj}i go voza~ot i sedi{tata. NO. vozila so zgolemena proodnost ili vo sekojdnevniot govor .. motorno maslo ili sredstva za nega na voziloto). osobeno za nabavka na rezervni delovi (na pr. uredite i opremata se osposobeni za istovremen ili poseben prevoz na lica i predmeti. Vadeweto i postavuvaweto na sedi{tata ne se smeta za prepravka samo ako konstrukciono e obezbedena mo`nosta za olesneto vgraduvawe i vadewe na sedi{tata. nabavka na gorivo. (3) Pravoto na odbivka na prethodni danoci n e e i s k l u ~ e n o.2. Dokolku e ispolnet ovoj uslov. pokraj sedi{teto na voza~ot. kako i za uslugi povrzani so koristeweto na navedenite prevozni sredstva (na pr.2. duri i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi koristi ovie prevozni sredstva isklu~ivo za celi na negovata stopanska dejnost. nadomestoci za iznajmuvawe gara`i). (2) Kon kategorijata na vozila za prevoz na patnici koi. (4) Za ocenka na pra{aweto. prvata re~enica od ZDDV. koga dano~niot obvrznik go koristi prevoznoto sredstvo vo mnogu mal obem (najmnogu 5%) i za drugi celi (na pr. Vozila za kombiniran prevoz (kombi) koi se predvideni so makedonskiot standard MKS. odr`uvawe na avtobusot). za privatni celi). tro{oci za odr`uvawe ili popravka. dano~niot obrvznik na~elno nema pravo na odbivka na predhoden danok vo smisla na ~len 35. koi P gi koristi za vr{ewe na ovoj me|unaroden prevoz na lica.2. iznajmuvaweto ili uvozot na prevoznite sredstva navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV. za parkirawe. Ova va`i za site izdatoci povrzani so koristeweto na vakvite prevozni sredstva. proizvodstvoto. dokolku se raboti za poedine~en uvoz za koj nema izdadeno dokument za homologacija vo na{ata zemja.. ne se poa|a od celokupniot period na koristewe na voziloto. potro{en materijal) isklu~ivo za celi navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja a) do d) od ZDDV.3. Poglavje 85 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za prevozni tro{oci (1) Osven vo slu~aite navedeni vo stav 3 do 5 od ova poglavje.89 - Za site vlezni ispolnuvawa (na pr. odr`uvawe ili popravka). nabavka na avtobus. Od pri~ini na poednostavuvawe. se doka`uva vo koja kategorija spa|a voziloto. ako dano~niot obvrznik gi koristi prevoznite sredstva od ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV i drugite dobra (rezervni delovi.

pijalaci i drugi proizvodi za u`ivawe.90 - (5) Isklu~uvaweto na pravoto na odbivka na prethodni danoci ne va`i vo slu~ai na isklu~ivo koristewe na dobroto za slednite celi (~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja a) do d) od ZDDV): 1. od strana na ispora~ateli na vozila. Pravoto na odbivka na prethodni danoci za patnite tro{oci e isklu~eno. kon odreden promet na dobra). podaroci. letala ili plovni vozila) ili na dobra. dali gosteweto se vr{i vo sopstvenite delovni prostorii na dano~niot obvrznik (na primer.. Poglavje 86 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka za izdatoci za reprezentacija Poim na izdatoci za reprezentacija (1) Spored ~len 35 to~ka 3 od ZDDV. Prevoznata usluga mora da pretstavuva osnoven promet. Izdatocite za gostewe na lica so deloven povod vo stanot na dano~niot obvrznik. 3. taka {to vo ovie slu~ai pravoto na odbivka na prethodni danoci otpa|a ve}e so primena na ~len 34 stav 1 to~ka 1 od ZDDV (vidi poglavje 80 od DDVU). vo kantina vo sopstvenost na pretprijatieto) ili vo restoran. po pravilo ne se smetaat za izdatoci za celi na negovata stopanska dejnost. pravoto na odbivka na prethodni danoci za reklamni izdatoci ne e isklu~eno. Reprezentaciski izdatoci se izdatoci od op{testven (potro{uva~ki) vid. zaradi toa. Kon reklamnite merki se vbrojuvaat. hotel i sl. Reklamnite merki se sproveduvaat so cel. so pomo{ na vizuelni. da se inicira kaj potro{uva~ot donesuvawe odluka za steknuvawe odredeni dobra ili za koristewe odredeni uslugi i na toj na~in da se unapredi sopstvenata delovna aktivnost. patni~ki mtorni vozila ili motori) na avto-{koli. Izdatocite za davawa na dano~niot obvrznik sprema negovite vraboteni ili za davawa na trgovski dru{tva sprema nivnite sopstvenici na vlog. minibus. dokolku prevozot pretstavuva sporeden promet (na pr. osobeno. sprema ~lenovi i sprema nim bliski lica ne pretstavuvaat reprezentaciski izdatoci i. prometot so prevozni sredstva i drugi dobra (na pr. rekreacija i zabava. na pr. iznajmuvaweto prevozni sredstva (na pr. uslugite navedeni vo poglavje 29 stav 6 to~ka 6 od DDVU. vakvoto koristewe na voziloto nema da pretstavuva nesoodvetna namena. izzemaj}i odredeni isklu~oci predvideni vo vakvi slu~aevi (vidi gi poglavjata 5 i 13 od DDVU). Ovoj isklu~ok ne se primenuva. obukata na voza~i so prevoznite sredstva. prevozot so prevoznite sredstva i toa prevozot na lica (na pr. Tuka se vbrojuvaat vozilata (na pr. Pritoa e bez zna~ewe pra{aweto. ne go isklu~uvaat pravoto na odbivka na prethodni danoci. (2) Nasproti toa. odr`uvaweto i popravkata na prevozni sredstva. rezervni delovi ili goriva). . pri {to lebot go transportira so sopstveno vozilo. Izdatoci za gostewe (3) Izdatoci za gostewe pretstavuvaat tro{oci za konsumacija na jadewa. od strana na rentakar-firmi ili dru{tva za lizing na prevozni sredstva). Primer: Pekar ispora~uva leb sprema svoite klineti. 2. koi vo prv red slu`at za statusen nastap vo javnosta. odmor. Vakvite davawa podle`at na~elno na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 ili ~len 6 stav 3 od ZDDV. nabavkata na rezervni delovi i potro{en materijal od strana na avtomehani~arski rabotilnici. 5. akusti~ni ili kombinirani sredstva. pravoto na odbivka na prethodni danoci se isklu~uva za reprezentaciski izdatoci za gostewe. Prevozot pretstavuva sporeden promet kon isporakata na leb (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). so taksivozila. 4. Dokolku dano~niot obvrznik go iznajmuva prevoznoto sredstvo pred negovata isporaka soglasno so ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja b) od ZDDV. koj odgovara na ekonomskata i op{testvenata pozicija na dano~niot obvrznik (nega na imixot).

sokovi itn. Pri podaruvawe na vrednost pogolema od 150 denari. Primer 2: Dano~niot obvrznik T koj trguva so audio-proizvodi. dano~niot obvrznik mu dava podarok na sekoj deloven partner (bruto cena od 490 denari). prezimeto i adresata na primatelot na podarokot. im podaruva za bo`i}nite praznici na svoite najdobri klienti po edna audio-kaseta koi vo prethodniot period bile nabaveni po edine~na cena od 510 denari (bruto-nabavna cena).) so pijalaci (kafe. Kaj podarokot ne e nadminat pragot od 500 denari. pregovori itn. Dokolku se davaat pove}e podaroci kon lice vo odreden dano~en period. dano~niot obvrznik e dol`en da go evidentira imeto.) i so peciva i pralini. dokolku poedine~noto gostewe po dleoven partner vo kalendarskiot mesec ne nadminuva 300 denari (bruto-vrednost) i ako dano~niot obvrznik go evidentira imeto i adresata na gosteniot deloven partner. So toa. Primer 3: Dano~niot obvrznik D gi gosti delovnite partneri vo svoite delovni prostorii vo ramkite na odreden sostanok (seminar. Od pri~ini na poednostavuvawe. koj trguva so audio-proizvodi. Isklu~uvaweto na odbivkata na prethodni danoci ne se primenuva. Po zavr{uvaweto na sostanokot. Dano~niot obvrznik ne mora da vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok za periodot na nabavkata. Vrednosta na gosteweto iznesuva 150 denari po lice. Za bo`i}nite praznici. od pri~ini na poednsotavuvawe ne se isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci. Duri vo momentot na podaruvaweto se primenuva isklu~uvaweto na pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 3 od ZDDV. . Pragot vo visina od 500 denari po podarok i po klient ne e pre~ekoren. So samata nabavka na penkalata se utvrduva deka se raboti za podaroci vo smisla na ~len 35 to~ka 3 od ZDDV. pravoto na odbivka na prethodni danoci e isklu~eno u{te pri nabavkata. Za bo`i}nite praznici. pravoto na odbivka na prethodni danoci mo`e najprvin da se iskoristi soglasno op{tite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. Nabavkata na audio-kasetite vo prethodniot period mu go obezbedila na T pravoto na odbivka na prethodnite danoci vo slu~aj na ispolnetost na op{tite uslovi za toa. nabavuva penkalo po edine~na cena od 50 denari. mineralna voda. Pravoto na odbivka na prethodni danoci ostanuva da va`i. Primer 1: Dano~niot obvrznik T koj trguva so audio-proizvodi. T gi podaruva vakvite penkala na svoite klienti. nabavuva pozlateni penkala po edine~na cena od 650 denari.91 - Od pri~ini na poednostavuvawe. na koi stoi imeto na firmata. Ispravkata se vr{i vo presmetkovniot period na podaruvaweto. pravoto na odbivka na prethodni danoci }e otpadne vo poln obem. Dokolku se nadmine pragot od 500 denari so davaweto na podarokot. T gi podaruva penkalata na svoite najdobri klienti. (5) Ako vo momentot na nabavkata na dobroto negovata namena se u{te ne e utvrdena kako dobro za celi na podarok. ako sevkupnite izdatoci za site podaroci sprema primatelot na podarocite nadminuvaat iznos od 500 denari. ispravkata na odbivkata na prethodniot danok ne mora da se izvr{i za presmetkovniot period na nabavkata na dobroto. pri {to e pre~ekoren pragot. pravoto na odbivka na prethodni danoci ne se isklu~uva pri gostewe na delovni partneri vo delovnite prostorii na dano~niot obvrznik.. Bidej}i se raboti za gostewe vo delovnite prostorii i bidej}i ne e nadminat pragot od 300 denari (vidi stav 3 od ova poglavje). Primer 1: Dano~niot obvrznik T. se vr{i dopolnitelna korekcija na pravoto na odbivka na prethodni danoci. pravoto na odbivka na prethodniot danok ne e isklu~eno. kako i denot na gosteweto i iznosot na izdatocite za gostewe. dokolku dobrata dadeni na primatelot ne nadminuvaat vkupen iznos od 500 denari (bruto-iznos) vo dano~niot period (kalendarska godina). tuku se vr{i ispravka za presmetkovniot period na davawe na podarokot. na koe stoi imeto na firmata. kako i vidot i vrednosta na podarokot. (4) Kaj izdatocite za podaroci (podaroci na dobra).

na primer. crte`i. rekreacija i zabava (6) Zabranata na odbivka na prethodni danoci spored ~len 35 to~ka 3 gi opfa}a i site izdatoci za odmor. brodovi ili avioni) koj se vr{i sprema dano~niot obvrznik kako primatel na ispolnuvaweto. Tuka se vbrojuvaat i sporedni prostorii koi se vo odredena funkcionalna povrzanost so administrativnite prostorii (na primer. Ova va`i osobeno za patni tro{oci po povod sopstveno delovno patuvawe ili slu`beno patuvawe na negovite vraboteni. za vozewa so edrilici ili motorni ~amci. Za administrativni prostorii se smetaat samo prostorii vo koi se vr{i upravuvawe so sopstveniot deloven potfat. da se izvr{i za presmetkovniot period na maj. 2. rekreacija i zabava.. se isklu~uva za onie dobra. Ispravkata na prethodniot danok mo`e. taksi-vozila. sliki. Poglavje 87 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za odredeni predmeti za opremuvawe prostorii (1) Pravoto na odbivka na prethodni danoci za dobrata za opremuvawe prostorii navedeni vo ~len 35 to~ka 4 od ZDDV. na primer.92 - Primer 2: Dano~en obvrznik nabavil vo mesecot januari eden podarok vo vrednost od 400 denari i vtor podarok vo vrednsot od 200 denari. pravoto na odbivka na prethodni danoci e isklu~eno za izdatoci za prevozot na lica od sekakov vid (na pr. pravoto na odbivka na prethodni danoci se isklu~uva za site izdatoci za uslugi na smestuvawe i ishrana koi bile izvr{eni sprema dano~niot obvrznik kako primatel na ispolnuvaweto. kako i vo pogled na patnite tro{oci na negovite vraboteni za patuvawe od mestoto na `iveewe do rabotnoto mesto. vklu~uvaj}i gi gostewata povrzani so niv. za smestuvawe na . (2) Za umetni~ki predmeti vo smisla na odredbata se smetaat samo: 1. avtobusi. Pravoto na odbivka na prethodni danoci mo`e da se iskoristi vo momentot na nabavkata na podarokot (januari). pasteli. vo koj kaj istite se raboti za reprezentaciski izdatoci. 3. Podarokot vo vrednost od 400 denari go dal vo januari. so `eleznica. koi se nao|aat vo sopstvenite (duri i iznajmenite) administrativni prostorii. Poglavje 88 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za patni tro{oci Spored ~len 35 to~ka 5 od ZDDV. Poglavje 89 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za tro{oci na smestuvawe i ishrana (1) Spored ~len 35 to~ka 6 od ZDDV. izdatoci za lov i ribolov. od koj bilo materijal (tarifen broj 9703 od Carinskiot tarifnik). Ova va`i ne samo za tro{oci za smestuvawe i ishrana po povod sopstveno delovno patuvawe ili po povod slu`beno patuvawe na vrabotenite. Tuka se vbrojuvaat. osven ctre`ite od tarifen broj 4906 i drugite ra~no boeni ili ra~no ukraseni zanaet~iski proizvodi (tarifen broj 9701 od Carinskiot tarifnik). Izdatoci za odmor. bidej}i nivnata sevkupna vrednsot vo dano~niot period nadminuva 500 denari (vidi stav 4 od ova poglavje). vo onoj del. ^lenot 35 to~ka 5 od ZDDV nema zna~ewe vo pogled na tro{ocite od me|unaroden prevoz koj e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. tuku i. kako i za drugi sli~ni celi. namesto za presmetkovniot period na januari. dodeka podarokot vo vrednost od 200 denari go dal na istiot deloven partner vo maj. hodnici). pe~ateni sliki i litografiii (tarifen broj 9702 od Carinskiot tarifnik). izraboteni vo celost so raka. So davaweto na podarokot vo maj se isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci za dvata podaroka. originalni skulpturi i bisti. originalni gravuri.

Kon ~len 36 od ZDDV Poglavje 91 Podelba na prethodnite danoci (1) Prethodnite danoci se delat vo tri grupi: 1. Podelbata spored ~len 36 od ZDDV i ~len 7 od DDVP se vr{i samo kaj ovie prethodni danoci. Podelbata na prethodnite danoci zavisi isklu~ivo od namenata na vleznite ispolnuvawa. Poglavje 90 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka za previsoko iska`an danok Danokot koj go dolguva izdava~ot na fakturata spored ~len 55 stav 1 ili stav 2 od ZDDV. zaradi toa. za koi e isklu~eno pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 2 do 7 ili spored ~len 38 stav 4 od ZDDV. dokolku se ispolneti op{tite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. D mo`e da izvr{i odbivka na prethodniot danok od hotelskata faktura. zatoa {to istiot nema pravo na oddelno iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost ili zaradi toa {to liceto iska`alo previsok danok na dodadena vrednost vo fakturata za izvr{eniot promet (vidi poglavje 120 i poglavje 121 stav 1 od DDVU). zabranata na odbivka na prethodni danoci se ograni~uva na izdatocite za ishrana i smestuvawe vo krajnata faza na potro{uva~ka. 3. (3) Nastanatite prethodni danoci se delat spored na~eloto na ekonomska povrzanost na del so pravo i del bez pravo na odbivka. (3) Od pri~ini na poednostavuvawe i zaradi izbegnuvawe na skapa i nesoodvetna primena.93 - delovni partneri ili na vrabotenite pri anga`man nadvor od nivnoto mesto na `iveewe. taka i so promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka. pravoto na odbivka na prethodni danoci ne se isklu~uva za izdatoci na dano~ni obvrznici koi samite vr{at uslugi na smestuvawe i ishrana odano~eni so danok na dodadena vrednost. Kon izdatocite za ishrana se vbrojuvaat site izdatoci za jadewa.. Istoto va`i i vo slu~aj koga prometot. pijalaci i drugi sredstva za u`ivawe. Besplatnoto obezbeduvawe uslugi sprema vrabotenite podle`i na odano~uvawe so DDV (~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV). Prethodni danoci koi ekonoski se povrzani kako so promet koj go obezbeduva. Primer: Dano~niot obvrznik D rezervira vikend-prestoj (smestuvawe i ishrana) vo hotel vo Mavrovo. Kako rezultat na toa. mo`at da se odbijat vo poln iznos. zaradi toa. 2. ne mo`at voop{to da se odbijat. (2) Pri podelbata na prethodnite danoci na del so pravo i na del bez pravo na odbivka ne se zemaat predvid prethodnite danoci kaj koi ne se ispolneti ostanatite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV i onie prethodni danoci. Prethodni danoci koi se zasmetuvaat isklu~ivo kon promet bez pravo na odbivka i koi. ne go ovlastuva primatelot na fakturata da izvr{i odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 7 od ZDDV). zabranata na odbivka na prethodni danoci od ~len 35 to~ka 6 od ZDDV ne se primenuva vrz izdatoci za smestuvawe na vraboteni lica koi mo`at da se smetaat za izraz na iska`ano vnimanie sprema vraboteniot (vidi poglavje 5 stav 5 od DDVU). se realizira vo podocne`en presmetkoven ili dano~en period. dopolnitelno kon toa. so naplatata na danok na dodadena vrednost). koe go stava besplatno na raspolagawe na svoite vraboteni. Kaj grade`ni objekti. Prethodni danoci koi se zasmetuvaat isklu~ivo kon promet so pravo na odbivka i koi. (2) Zaradi izbegnuvawe na neopravdano dvojno odano~uvawe (so postoewe na prethoden danok koj ne mo`e da se odbie i. Kako rezultat na toa. prethodniot danok redovno se deli spored soodnosot na namenskite grade`ni povr{ini. . so koj se ekonomski povrzani prethodnite danoci.

(5) Od pri~ini na poednostavuvawe. Ottamu. dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i podelba na prethodnite danoci spored fakti~kata sosotjba koja postoi vo dadeniot dano~en period.94 - Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt na dva kata na sopstven imot. vo koi se promenile okolnostite nasproti kalendarskata godina na prvata upotreba. (2) Za investiciski dobra se smetaat dobra koi spored smetkovodstvenite propisi se sostaven del od postojniot kapital na pretprijatieto. Kon ~len 37 od ZDDV Poglavje 92 Ispravka na odbivkata na prethodniot danok kaj investiciski sredstva (1) Vo pogled na pravoto na odbivka na prethodniot danok. merodavni se okolnostite koi postojat vo kalendarskata godina na prvata upotreba (vo vrska so toa. prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot ne mo`at da se odbijat vo onoj del. Pritoa. Dokolku ne postoi drugo merilo za podelba na prethodnite danoci koe }e odgovara na fakti~kata situacija. uvozot ne se vklu~uva vo klu~ot na podelba. (4) Dano~niot obvrznik mo`e iznosite od prethodniot danok. Bidej}i iznajmuvaweto stanovi e oslobodeno od danok (~len 23 to~ka 2 ZDDV).2000 godina (~len 61 stav 2 od ZDDV). (3) Dokolku pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo isklu~eno spored ~len 35 od ZDDV (vidi poglavje 84 do 89 od DDVU) vo kalendarskata godina na prvata upotreba na investiciskoto dobro i dokolku ispravkata vo podocne`na . Prethodnite danoci koi nastanale za izgradbata na prizemjeto mo`at da se odbijat. vo koj postoi nivna povrzanost so stanot. Pri ispravka na odbivkata na prethodniot danok se poa|a od celokupniot iznos na prethodniot danok koj otpa|a na nabavkata ili na proizvodstvoto na investiciskoto dobro. Prethodnite danoci se delat spored odnosot na namenskite povr{ini. se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok za onie kalendarski godini. iznosite koi mo`at da se odbijat mo`at da se utvrduvaat edinstveno spored soodnosot me|u prometot so pravo na odbivka i drugite vidovi na promet. Prviot kat se iznajmuva kako stan. za koi ima pravo na odbivka. Pri podnesuvaweto prijava za dano~niot period. Uvozot na dobra ne pretstavuva promet.03.. dano~niot obvrznik mo`e kako pomo{no sredstvo za podelba na prethodnite danoci da ja zeme tro{kovnata presmetka. se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV. vidi poglavje 80 stav 1 od DDVU). dokolku se promenat okolnostite vo slednite godini. dano~niot obvrznik mo`e da izvr{i privremena podelba na prethodnite danoci za presmetkovnite periodi od kalendarskata godina spored soodnosot vo izminatata kalendarska godina ili spored predvideniot soodnos vo tekovnata kalendarska godina. Ako na primer opremuvaweto ili visinata na tavanot se zna~itelno razli~ni me|u prostoriite koi se koristat za razli~ni nameni. Prizemjeto se iznajmuva na drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost. Kaj investiciski dobra koi dano~niot obvrznik gi koristi podolgo od kalendarskata godina na prvata upotreba za realizacija na promet. tro{ocite za izgradba mo`at da se podredat kon poedine~nite izlezni prometi. Ispravka na odbivka na prethoden danok se vr{i samo kaj investiciski dobra koi dano~niot obvrznik gi nabavil ili proizvel posle 31. Ako podelbata na prethodnite danoci ne mo`e da se izvr{i vrz osnova na fakti~kata namena na dobrata ili na uslugite (na primer zaedni~ki administrativni tro{oci). dokolku istite pretstavuvaat sporeden promet. Namenskite povr{ini na dvata kata se ednakvi po golemina. Pri primenata na ovoj metod na podelba ne se zema predvid bankarskiot i finansiskiot promet (~len 23 to~ka 5 ZDDV) i prometot so nedvi`nosti i drugi investiciski dobra koi gi koristi dano~niot obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost. da gi utvrdi i preku procenka koja }e odgovara na fakti~kata sostojba.

Za godinata 01 se vr{i podelba na prethodniot danok spored ~len 36 od ZDDV (vo vrska so toa. i istiot mo`e da se odbie vo visina od 800.01 godina. ne mo`at da bidat vklu~eni vo ispravkata. Posle 01. soglasno so dano~no-pravniot tretman na dadeniot promet.04. toj gi koristi prostoriite za celi na negovata novootvorena zabarska ordinacija.2 milioni denari. (2) Ako se promenat okolnostite kaj odredeno investicisko dobro. ili na {teta na dano~niot obvrznik.000 denari (6/9 od 1. Okolnostite vo poedine~nite kalendarski godini se ocenuvaat odvoeno i sekoja za sebe. Sledstveno na toa. Vo godinata 11. Prethodnite danoci kaj koi ne e mo`na odbivka. prethodniot danok se deli vo soglasnost so vremenskiot udel na vidovite na namena na prostoriite za godinata 01. nabavkata ili proizvodstvoto kon poleto na negovo stopansko deluvawe. Rabotnata masa bila nabavena za li~ni celi. ispravkata na prethodniot danok spored uslovite od ~len 37 se vr{i samo za godinite koi sledat. kako da bilo koristeno investiciskoto dobro do krajot na merodavniot period na ispravka i ponatamu za celi na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. ispravkata na prethodnite danoci ne e mo`na ni vo slu~ai koga investiciskoto dobro podocna }e bide koristeno za celi na stopanskata dejnost (vidi poglavje 80 stav 3 od DDVU).0000 denari) od iznosot na prethodniot danok odbien vo 01 godina. proda`bata i koristeweto na dobrata za li~ni celi se ocenuvaat na na~in. bidej}i ne postoi uredna faktura ili ureden carinski dokument za uvozot.000 denari (3/12 od 80. kaj koi se ispolneti uslovite od ~lenovite 33 i 34 od ZDDV (vidi poglavje 79 do 82 od DDVU). koj nastanal pri nabavkata ili proizvodstvoto na investiciskoto dobro. dano~niot obvrznik gi koristi prostoriite za celi na negovata trgovska dejnost.02.2 milioni denari). Ottuka proizleguva. Delovnite prstorii bile koristeni {est meseci za vr{ewe dejnost.04 do 30. Primer 1: Dano~en obvrznik kupuva na 01. koja negovata }erka ja koristela za li~ni celi. za osnova na ispravkata mo`at da se zemat samo onie prethodni danoci.01 godina delovni prostorii.01 godina. dano~niot obvrznik ja koristi rabotnata masa isklu~ivo za celi na negovata stopanskata dejnost. vo ovoj period. iznos za ispravka od 20.01 godina. Vo godinite 02 do 10 se vr{i ispravka na sekoja 1/10 (80. Ottuka. Pritoa.06. (3) Promena na okolnostite mo`e da nastapi i pri proda`ba ili koristewe na dobrata za li~ni celi (~len 37 stav 3 od ZDDV). Primer: Dano~en obvrznik steknuva rabotna masa na 20. Od 10.95 - kalendarska godina dovede do prva odbivka na prethodniot danok. vidi poglavje 91 od DDVU). Podocne`nata namena za celi na stopanskata dejnost ne mu dava pravo na dano~niot obvrznik nitu na dopolnitelna ispravka na odbivkata na prethodniot danok. Od 01. mart. ispravkata na odbivkata na prethodniot danok mo`e da vlijae ili vo polza. . Poglavje 93 Promena na okolnostite (1) Promena na okolnostite merodavna za odbivkata na prethodniot danok (~len 37 stav 1 od ZDDV) postoi koga vo kalendarskite godini koi sledat po godinata na prvata primena }e se pojavi povisok ili ponizok prethoden danok za odbivawe otkolku {to bilo toa slu~aj vo kalendarskata godina na prvata primena.02 godina. koja go obezbeduva pravoto na odbivka na prethodniot danok i tri meseci za dejnost.10. se vr{i podelba spored ~len 36 od ZDDV na prethodniot danok vo taa godina.. periodot na ispravka istekuva na 31. koi bile merodavni za ostvaruvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok vo kalendarskata godina na prvata upotreba na dobroto. koja go isklu~uva pravoto na odbivka (~len 35 to~ka 1 od ZDDV). Vo toj slu~aj.000 denari). Ako dano~niot obvrznik ne go podredil investiciskoto dobro.09. Od godinata 02 se vr{i ispravka na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV. Vo proda`nata cena e sodr`an DDV vo visina od 1. nitu na ispravka na prethodniot danok.

za koj se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok. Kaj nedvi`nostite.04.. .12. Bidej}i vo ovie slu~ai steknuva~ot stapuva na mestoto na otu|uva~ot. Periodot na ispravka za prizemjeto zapo~nuva da te~e od 01.02 godina i se iznajmuva so po~etok od 01.11. Primer 2: Dano~en obvrznik go prodava celokupnoto pretprijatie na 01. Prviot kat e izgraden na 30.04. iznesuva na~elno pet godini po po~etokot na namenata. no ne se vr{i ispravka na prethodnite danoci koi nastanale pri nabavkata na imotot. (2) Ako odredeno investicisko dobro (na pr.11. Poedine~nite periodi na ispravka zapo~nuvaat da te~at otkako soodvetniot del od investiciskoto dobro bil prvpat upotrebuvan. dodeka za prviot kat od objektot periodot na ispravka zapo~nuva da te~e na 01.03 godina. dano~niot obvrznik go odbil kako prethoden danok.03. So iznajmuvaweto za stanbeni celi oslobodeno od danok. za sekoj kat po~nuva da te~e poseben period na ispravka. Na 01.09 godina.01 godina do 31. se ocenuva spored periodot na amortizacija koj e voobi~aen za soodvetnoto investicisko dobro.03. dodeka za ma{inata na 30.03. se zemaat predvid samo okolnostite koi nastapile do istek na ovoj period.03 godina i se iznajmuva so po~etok od 01.07.05 godina. Vo odnos na objektot i na ma{inata.04 godina toj steknal ma{ina koja mu bila potrebna za negovata stopanska dejnost.02 godina. koj zapo~nuva so prvata primena na investiciskoto dobro.03. Pra{aweto. Steknuva~ot na pretprijatieto prodol`uva da ja vodi stopanskata dejnost na istoto.11 godina. Kaj investiciski dobra so pokratok period na amortizacija merodaven e soodvetniot pokratok period na ispravka (~len 37 stav 2 re~enica 2 od ZDDV).01 godina. grade`en objekt) se koristi vo zavisnost od fazata na izgradba i pred zavr{uvaweto na izgradbata. Na 01.13 godina.03 godina i trae do 31. od prenosot ne nastanuva obvrska na ispravka na odbivkata na prethodniot danok. vo toj slu~aj za celoto investicisko dobro va`i eden edinstven period na ispravka. bidej}i promenata na okolnostite nastapila duri po istek na periodot na ispravka.02 godina i trae do 31.96 - (4) Prenosot na celokupniot imot ili na del od imotot vo smisla na ~len 5 od ZDDV ne se smeta za promet na dobra. Poglavje 94 Period na ispravka na prethodniot danok (1) Periodot. Periodot na ispravka za objektot istekuva na 30. periodot se zgolemuva na deset godini (~len 37 stav 1 od ZDDV). Ako odredeno finalizirano investicisko dobro bide koristeno samo delumno ili necelosno. Merodavniot period na ispravka za investiciskoto dobro so ova ne se prekinuva i istiot va`i i ponatamu za steknuva~ot na imotot. koj go iznajmuva na drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost vo periodot od 01. dali se primenuva pokratok period na ispravka. koe go isklu~uva pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 1 od ZDDV).11 godina dano~niot obvrznik go iznajmuva objektot za stanbeni celi. nastapila promena na okolnostite. za sekoj oddelno koristen del od investiciskoto dobro se utvrduva poseben period na ispravka.09.07. Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt vo periodot od 01 do 03 godina. Bidej}i izgradbata na poedine~nite katovi e zavr{ena vo razli~ni momenti i bidej}i istite zapo~nale da se koristat vo razli~ni momenti.02 godina dano~niot obvrznik prvpat koristel novogradba za celi na negovata stopanska dejnost.04.12 godina. za steknuva~ot na pretprijatieto se u{te va`at rokovite na ispravka.11. Primer 3: Dano~en obvrznik steknal objekt na 20.12 godina. (5) Ako merodavniot period na ispravka zavr{uva vo tekot na kalendarskata godina. Prizemjeto e izgradeno na 31.06. Na 01.10.04. Danokot na dodadena vrednost koj nastanal pri nabavkata na imotot.

bidej}i promenata na okolnostite nastanala pred 16-ot den od ovoj mesec (soodvetna primena na ~len 8 stav 3 od DDVP). Od 01.000 denari 11 1/10 od 1. Mesecot april 05 godina se zema predvid vo ispravkata..000 denari.000 denari danok.2 milioni denari = 120. ne se vr{i izmena na utvrdeniot danok za dano~niot period na prvata namena. poglavje 85 stav 3 do 5 od DDVU). Ako periodot na ispravka istekuva vo ramkite na odreden dano~en period. Danokot na dodadena vrednost sodr`an vo tor{ocite na izgradba iznesuva 1.000 denari 04 1/5 od 240.000 denari. vo koi patni~koto vozilo bilo koristeno i s k l u ~ i v o za celi na iznajmuvaweto (~len 35 to~ka 2 stav 2 alineja b od ZDDV.2 milioni denari = 120. od toa 9/12 = 90. bidej}i patni~koto vozilo vo taa godina ne se korsitelo isklu~ivo za celi na iznajmuvawe. vo koj se promenile okolnostite koi bile merodavni za odobruvawe na pravoto na odbivka na prethodnite danoci. se dobivaat slednite iznosi na ispravka na {teta na dano~niot obvrznik: 05 1/10 od 1.200.000 denari 10 1/10 od 1.2 milioni denari = 120. Iznajmuvaweto na patni~koto vozilo doveduva do promena na okolnostite za dano~nite periodi. Pritoa. vo godinata 11 se zemaat predvid samo 6/12 od godi{niot period na ispravka. za posledniot dano~en period ne se zema celokupniot godi{en udel na prethodnite danoci. Pritoa. od toa 6/12 = 60.000 denari 08 1/10 od 1.97 - (3) Ako odredeno investicisko dobro stane neupotreblivo pred istek na periodot na ispravka. Pritoa.000 denari = 48. koj vodi trgovsko pretprijatie. Iznajmuvaweto za stanbeni celi e oslobodeno od danok bez pravo na odbivka na prethodniot danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV i doveduva do promena na okolnostite. tuku za osnova na ispravkata se zema samo delot koj odgovara na soodvetnite kalendarski meseci.000 denari.03.06 godina. mesecot mart 06 godina se zema predvid pri ispravkata na prethodniot danok (~len 8 stav 3 od DDVP). Vo kupoproda`nata cena se sodr`ani 240.11. Dano~niot obvrznik izvr{il odbivka na ovoj iznos kako prethoden danok. Vo momentot na nabavkata na patni~koto vozilo bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV).04.2 milioni denari = 120.000 denari = 48. za godinite 05 do 11 se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok.02 godina. Zaradi toa.03.2 milioni denari = 120.2 milioni denari = 120. liceto go iznajmuva voziloto. objektot se izdava za stanbeni celi.000 denari 09 1/10 od 1. se dobivaat slednite godi{ni iznosi za ispravka vo polza na dano~niot obvrznik: 03 1/5 od 240.000 denari .07. Bidej}i periodot na ispravka zavr{uva na 19. Od 15. nabavuva na 20.06.01 godina.000 denari 07 1/10 od 1.05 godina. Bidej}i periodot na ispravka zavr{uva na 30.000 denari 06 1/10 od 1. ovoj period zavr{uva vo momentot vo koj investiciskoto dobro stanalo neupotreblivo. Za osnova na ispravkata vo godinata 05 se zemaat 9/12 od godi{niot iznos za ispravka. Primer 1: Registriran dano~en obvrznik gradi objekt koj go iznajmuva za kancelariski celi od 01.01 godina patni~ko vozilo koe go koristi za celi na negovata stopanska dejnost.2 milioni denari = 120.05. Poglavje 95 Postapka na ispravka na odbivkata na prethodniot danok Ispravkata na odbivkata na prethodniot danok se vr{i vo soodvetniot akontativen i dano~en period.000 denari Primer 2: Registriran dano~en obvrznik. Za 02 godina ne se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok.

dokolku prethodniot danok. Imeno.000 denari. ispravkata se vr{i za akontativniot ili dano~niot period vo koj nastapilo otu|uvaweto ili koristeweto za li~ni celi. od toa 3/12 = 12.000 denari = 48. Vo ispravkata se vklu~uvaat kalendarskata godina na otu|uvaweto ili koristeweto za li~ni celi. Vo ovoj slu~aj se vr{i ispravka na prethodnite danoci za site investiciski dobra. pri {to vo akontativnite DDV-prijavi godi{niot iznos na ispravka se utvrduva na nivo na soodvetniot presmetkoven period (mesec ili trimese~je).04 godina na kupuva~. koj go koristi objektot za sopstveni stanbeni celi. Poglavje 96 Ispravka na odbivkata na prethodniot danok pri promena na odano~uvaweto (1) Mali pretpriema~i vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV nemaat pravo na odbivka na prethodnite danoci (vo vrska so tao.000 denari 06 1/5 od 240. ne mo`at da se odbijat po pat na ispravka na prethodniot danok.98 - 05 1/5 od 240.000. postoi promena na okolnostite spored ~len 37 od ZDDV. bidej}i negoviot sevkupen promet vo 01 godina go nadminal iznosot od 1.01.07. Od juli 01 godina objektot se iznajmuva za stanbeni celi.000 denari. Bidej}i negoviot sevkupen promet vo 05 godina ne iznesuva pove}e od 1..000 denari. koj otpa|a na tro{ocite za nabavka ili proizvodstvo na odredeno investicisko dobro. liceto navremeno podnesuva kaj nadle`niot dano~en organ odjava od registarot na dano~ni obvrznici za celi na danokot na dodadena vrednost (~len 51 stav 9 od ZDDV). Vo fakturite na poedine~nite grade`nici se sodr`ani prethodni danoci vo visina od 1.000 denari (~len 8 stav 1 DDVP). vidi poglavje 111 od DDVU). dve godini od petgodi{niot period na ispravka se u{te ne izminale. za koi se u{te ne zavr{il soodvetniot period na ispravka. Bidej}i objektot bil koristen po izgradbata za realizacija na promet osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV. (2) Promena na okolnostite vo smisla na ~len 37 od ZDDV postoi. Ako za navedeniot dano~en obvrznik nastane obvrskata za registracija vo podocne`na kalendarska godina ili ako istiot dobrovolno se registrira. koj bil obvrzan za registracija ili se registriral doborovlno. Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt ~ija izgradba zavr{uva vo juni 01 godina. (2) Ako investiciskoto dobro se otu|i ili se koristi za li~ni celi spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV vo tekot na soodvetniot period na ispravka. ne nadminuva 15. Bidej}i dano~niot obvrznik e mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV od 06 godina. }e premine vo sistemot na neodano~uvawe spored ~len 51 stav 3 od ZDDV.03 godina liceto kupuva ma{ina i vr{i odbivka na prethodniot danok vo visina od 60.000 denari.000. Poglavje 97 Poednostavuvawa pri ispravkata na prethodniot danok (1) Ispravkata na prethodniot danok nema da se vr{i.000 denari Ispravkata na odbivkata na prethodniot danok se prijavuva vo sekoja od akontativnite i godi{nite DDV-prijavi od periodot na ispravka. koga dano~niot obvrznik. dano~niot obvrznik nema pravo na . kako i slednite kalendarski godini koi se del od periodot na ispravka (~len 8 stav 2 od DDVP). Dano~niot obvrznik go prodava objektot na 01. Primer: Odreden dano~en obvrznik e obvrzan za registracija za celi na danokot na dodadena vrednost. Prethodnite danoci koi nastanale pri nabavkata ili proizvodstvoto na investiciski dobra vo periodot vo koj dano~niot obvrznik bil mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV. Dano~niot obvrznik e dol`en vo 06 i 07 godina da vrati po 1/5 od porano odbieniot prethoden danok (12. toa nema da pretstavuva promena na okolnostite vo smisla na ~len 37 od ZDDV.000 denari = 48. Na 02.000 denari.000 denari).000.

vidi stav 2 do 5 od ova poglavje) i 2. doveduva do promena na okolnostite. vidi stav 7 do 9 od ova poglavje). vo vrska so toa. vo vrska so toa. ne e dozvolena odbivka na prethodniot danok za primenite prethodni turisti~ki uslugi (~len 38 stav 4 od ZDDV. Kon ~len 38 od ZDDV Poglavje 98 Posebni odredbi za tur-operatori (Op{to) (1) Nezavisno od op{tite odredbi od zakonot. vidi poglavje 100 stavovi 10 i 11 od DDVU). tuku e odano~ena kako prv promet i. Za dano~niot obvrznik proizleguva pravo na ispravka na prethodniot danok za presmetkovniot period juli 04 godina vo visina od 700. za dano~na osnova na edinstvenata usluga se smeta razlikata me|u turisti~kata cena i cenata na prethodnite turisti~ki uslugi (tn.000. 3. vo vrska so toa. nezavisno od ~len 3 do 8 od ZDDV.. 2. vidi poglavje 100 stav 4 do 9 od DDVU). (3) Nezavisno od ~len 52 stav 2 to~ka 1 alineja a) od ZDDV. 4. 3. posebnite odredbi za tur-operatori va`at za dano~niot obvrznik. vr{i turisti~ki uslugi. pritoa koristi prethodni turisti~ki uslugi (vo vrska so toa. vo vrska so toa. no za koi koristi vlezni ispolnuvawa na treti lica (t. dokolku: 1. (4) Vo onoj del od turisti~kite uslugi. vidi poglavje 100 stavovi 2 i 3 od DDVU). vo hoteli ili restorani.n. transfer ili izleti. Turisti~ki uslugi (2) Za turisti~ki uslugi osobeno se smetaat: 1. Nezavisno od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. Vo vrska so poleto na primena na ovaa posebna odredba vidi poglavje 99 od DDVU. na primer vo hoteli.99 - odbivka na prethodniot danok sodr`an vo tro{ocite na izgradba (~len 35 to~ka 1 od ZDDV). posebnata odredba od ~len 38 od ZDDV gi sodr`i slednite otstapuvawa: 1. na pr. evidenciskite obvrski vo vrska so utvrduvaweto na dano~nata osnova se ispolnuvaat preku evidencijata propi{ana vo ~len 9 od DDVP. vidi poglavje 100 stav 1 od DDVU). za edna edinstvena usluga (~len 38 stav 2 re~enica 1 od ZDDV. za koj ne se utvrdeni posebni odredbi (vidi stav 2 i stav 3 od ova poglavje) va`at op{tite odredbi od Zakonot za danokot na dodadena vrednost. koi dano~niot obvrznik (tur-operator) gi vr{i sprema turistot vo svoe ime. prethodni turisti~ki uslugi) koi se nameneti neposredno za turistite (~len 38 stav 1 od ZDDV). za koi nastapuva vo svoe ime sprema turistite (vo vrska so toa. kako posledica na toa.000 denari). ishranata za turistite. 2. Proda`bata na objektot ne e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV. Vo fakturite za turisti~kite uslugi vo smisla na ~len 38 od ZDDV ne e dozvoleno oddelno iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost (~len 20 stav 4 od DDVP). (2) Nasproti op{tite odredbi od Zakonot za danokot na dodadena vrednost. mar`a) i toa bez danokot na dodadena vrednost (~len 38 stav 3 od ZDDV. Poglavje 99 Pole na primena na posebnite odredbi (1) Spored ~len 38 stav 1 od ZDDV. Mestoto na edinstvenata usluga se utvrduva spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (~len 38 stav 2 re~enica 2 od ZDDV. pansioni ili letuvali{ta. Turisti~kite uslugi izvr{eni od strana na tur-operatorot se smetaat. vo pogled na odano~uvaweto na turisti~ki uslugi e predvidena posebna forma na odano~uvawe dadena vo ~len 38 od ZDDV. Ovaa posebna odredba va`i za turisti~ki uslugi.000 denari (7/10 od 1. . na primer prevoz do mestoto na turisti~kiot prestoj i nazad. prevozot na turisti. Nezavisno od ~len 16 do 19 od ZDDV. smestuvaweto na turistite.

dali istite pretstavuvaat edinstven predmet na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. Vo ovoj slu~aj nastapuvaat dva pravni odnosa i so toa doa|a do dvojna razmena na prometi:  ­  me|u nositelot na ispolnuvaweto (prevoznik. Pritoa e seedno. {to pretstavuva nastap vo svoe ime. Vo vrska so dano~nata osnova vo ovie slu~ai.. vr{i turisti~ki uslugi vo ovoj del vo smisla na ~len 38 od ZDDV. poseta na turisti~ki lokacii so vodi~. Od taa pri~ina. bez ogled na toa. vidi poglavje 100 stav 7 od DDVU. no koj go koristi neposredno turistot. (3) ^len 38 od ZDDV va`i za site dano~ni obvrznici koi vr{at turisti~ki uslugi. Posreduvaweto vo prevozot na lica vo me|unarodniot vozdu{en soobra}aj e oslobodeno od danok spored ~l. bez vklu~uvawe na turoperator. koj vr{i turisti~ki uslugi vo svoe ime. hotelot. itn. 5. Nastapuvawe vo svoe ime (5) Za turisti~kite uslugi va`at posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV vo onoj del. 24 to~ka 5 i to~ka 9 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU). Turisti~ko ispolnuvawe vo smisla na ~len 38 stav 1 od ZDDV postoi i koga dano~niot obvrznik vr{i samo edno turisti~ko ispolnuvawe. na pr. So toa {to organizatorot na turisti~ki paket aran`mani e samostojno odgovoren za besprekorniot tek na turisti~koto patuvawe. Za prethodni turisti~ki uslugi mo`at da se zemat predvid site turisti~ki uslugi (stav 2 do 4 od ova poglavje) koi bi gi koristel turistot dokolku bi go sprovel patuvaweto samostojno. koristi za taa cel prethodni turisti~ki uslugi. Pritoa e merodavno nastapuvaweto sprema turistite. dali turisti~kite uslugi se vr{at vo ramkite na odredeno patuvawe vo zemjata ili vo stranstvo. kako i vo presmetkite. ne e bitno. sproveduvaweto manifestacii za informirawe ili zabava na turistite. Isto taka. Postoeweto na posreduvawe bara dejstvuvawe vo tu|o ime i za tu|a smetka (vidi. osobeno prevozot. poglavje 9 stav 3 i stav 4 od DDVU). dali dano~niot obvrznik. ne e potrebno dano~niot obvrznik da vr{i zbir na poedine~ni prometi. razgleduvawe na okolinata. Odano~uvaweto na posredni~ki uslugi se vr{i spored op{tite odredbi od ZDDV. koj na svoite vraboteni im stava na raspolagawe turisti~ki patuvawa bez nadomestok ili po bagatelna cena (motivacioni. Odredbata ima osobeno zna~ewe za organizatorite na turisti~ki paket aran`mani. ili t. vo neposreden praven odnos so turistot. (4) Dano~niot obvrznik-rabotodavec. Posreduvawe na turisti~ki ispolnuvawa (6) Za posreduvaweto na turisti~ki uslugi (na pr. Turisti~ki predispolnuvawa (7) Primenata na posebnite odredbi spored ~len 38 od ZDDV zavisi od toa. dali prethodni turisti~ki uslugi se koristat vo zemjata ili vo stranstvo. vo koj dano~niot obvrznik (tur-operator) pritoa nastapuva sprema turistot (primatel na ispolnuvaweto) vo svoe ime i so toa vr{i sopstven promet (a ne posreduvawe). na pr. za prethodna turisti~ka usluga se . ne e bitno.n. smestuvaweto i ishranata.) i tur-operatorot i  ­  me|u tur-operatorot i turistot (primatel na ispolnuvaweto). istiot stapuva. pridru`bata na turistite od strana na vodi~ na turisti~koto patuvawe. na primer. Sepak. dali za istite bil naplaten stranski ili doma{en danok na promet (danok na dodadena vrednost). Taka. isto taka. odano~uvaweto spored ~len 38 od ZDDV mo`e da se zeme predvid i za lingvisti~ki ili studiski patuvawa. 38 od ZDDV. po pravilo. iznajmuvawe na vikendi~ki bez prevoz i ishrana. Za prethodni turisti~ki uslugi se smeta sekakov vid na promet koj go vr{i treto lice sprema dano~niot obvrznik. Celta na turisti~koto patuvawe pritoa ne e bitna. Isto taka. "incentive-patuvawa"). od strana na turisti~ki agencii) ne va`i ~l.100 - 4. vidi poglavje 28 od DDVU. Vo vrska so mestoto na posredni~oto ispolnuvawe. poseti vo teatar. vo turisti~ki ponudi ili prospekti.

pri {to se vr{i poedine~na ocenka na sekoj od tie uslugi. na pr. na svoja odgovornost i za svoja smetka. sopstven hotel. koga dano~niot obvrznik vr{i turisti~ki uslugi delumno so koristewe na prethodni turisti~ki uslugi. vo koj dano~niot obvrznik koristi prethodni turisti~ki uslugi. prevoznikot vr{i prevoz sprema dano~niot obvrznik. Pri patuvawa koi se protegaat i vo stranstvo. Vo ovoj slu~aj. smestuvaweto i ishranata podle`at na posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV. (8) Kako izdatoci za prethodni turisti~ki uslugi se smetaat i tro{ocite koi dano~niot obvrznik mora da gi plati vrz dogovorna osnova za neiskoritenite kapaciteti (na pr. (11) Za turisti~kite uslugi so anga`man na sopstveni sredstva va`at op{tite odredbi od ZDDV. (9) Kon prethodnite turisti~ki uslugi ne se vbrojuvaat. Nasproti toa. koj go vr{i prevozot vo svoe ime. Smestuvaweto i ishranata se vr{at vo hotel na treto lice. Me{oviti turisti~ki uslugi (12) Slu~ajot na me{oviti turisti~ki uslugi postoi. mora da se izvr{i podelba na edinstvenata turisti~ka cena (na pr. za prevozniot promet (vidi poglavje 25 od DDVU). Za razlika od turisti~kite uslugi za koi se primenuva ~len 38 od ZDDV. vo koj dano~niot obvrznik vr{i turisti~ki uslugi so anga`irawe sopstveni sredstva. zna~i ne se smeta za edinstvena usluga tuku za mno`ina na turisti~ki uslugi. Vo vrska so utvrduvaweto na dano~nata osnova kaj me{oviti turisti~ki uslugi. Za anga`man na sopstveni sredstva se smeta i slu~ajot. ~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV. za ishranata (predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto) i za pridru`bata na turistite od strana na vraboteni turisti~ki vodi~i (vidi poglavje 24 od DDVU). me|unarodniot prevoz na lica e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV.aran`man).. koga dano~niot obvrznik iznajmuva avtobus bez voza~. 3. se zapazuvaat slednite odredbi: 1. koj se smeta za turisti~ko predispolnuvawe. ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. dokolku dano~niot obvrznik se poslu`i so prevoznik zaradi izvr{uvawe na prevozot. delumno so vklu~uvawe na sopstveni sredstva. Turisti~ki ispolnuvawa so sopstveni sredstva (10) Posebniot na~in na odano~uvawe spored ~len 38 od ZDDV ne va`i vo onoj del. posredni~kite uslugi na samostojni turisti~ki biroa za potrebite na tur-operatori. ~len 14 stav 1 od ZDDV. Vo ovie slu~ai se primenuva ~len 38 od ZDDV samo vo onoj del. zna~i vo slu~ai. Zaradi razli~niot tretman na dvete grupi na ispolnuvawa. Nasproti toa. organiziraweto na turisti~ki paket aran`man se ureduva spored op{tite na~ela na danokot na dodadena vrednost. 2. Pritoa. Primer: Tur-operatorot T vr{i prevoz na turisti so sopstven avtobus vo ramkite na odreden turisti~ki paket aran`man. sopstveni prevozni sredstva. vo koi ne se koristat prethodni turisti~ki uslugi (prometi na treti lica). Poglavje 100 Va`ewe na posebnite odredbi vo konkretni slu~ai Edinstvo na uslugite . prevozni ili hotelski kapaciteti). vo slu~aj na turisti~ki paket . Prevozot podle`i na odano~uvawe spored op{tite odredbi (vidi stav 11 to~ka 2 od ova poglavje). pridru`bata na turistite od strana na vraboten turisti~ki vodi~. vidi poglavje 100 stav 9 od DDVU. za smestuvaweto turisti (vidi poglavje 26 od DDVU). na odano~uvawe podle`at samo soodvetnite poedine~ni turisti~ki uslugi izvr{eni vo zemajta. turisti~koto ispolnuvawe so anga`man na sopstveni sredstva nema da postoi. na pr.101 - smeta i me|unarodniot prevoz na patnici koj e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV.

140. (3) Koga tur-operator rezidenten vo stranstvo prodava preku svoi podru`nici vo zemjata turisti~ki patuvawa. ~len 38 stav 3 re~enica 4 od ZDDV predviduva olesnuvawa.22. vidi poglavje 24 od DDVU). . Ottuka sledi. turoperatorot ima mo`nost na utvrduvawe na zaedni~ka mar`a za odredeni grupi na turisti~ki uslugi.).MKD (5) Presmetuvaweto na mar`ata za sekoe turisti~ko ispolnuvawe mo`e kaj turisti~kite paket-aran`mani da dovede do zna~itelni te{kotii. za site turisti~ki patuvawa vo tekot na odreden period (sezona) na edno mesto na krajna destinacija ili vo odredeno podra~je na krajna destinacija. Vo toj slu~aj.-MKD Dano~na osnova (neto-mar`a) 6. Ova mesto na uslugata va`i bez ogled na toa. mesto na uslugata e mestoto vo koe tur-operatorot ima svoe fakti~ko sedi{te ili podru`nica. se smetaat za edna edinstvena usluga (~len 38 stav 2 re~enica 1 od ZDDV). Bidej}i danokot na dodadena vrednost ne e sostaven del od dano~nata osnova (~len 38 stav 3 re~enica 2 od ZDDV).-..1. smestuvawe.102 - (1) Site turisti~ki uslugi izvr{eni sprema turistot (primatelot na ispolnuvaweto) vo ramkite na sproveduvaweto na odredeno patuvawe. prevozot).-.860. ne mo`e da se koristi pri odano~uvaweto na edinstvenata usluga.-danok) MKD Razlika (bruto-mar`a) 7. istiot se odzema od bruto-mar`ata (vo vrska so presmetuvaweto na danokot od bruto-iznosi. Spored toa. Dano~na osnova (4) Dano~na osnova za edinstvenoto turisti~ko ispolnuvawe (stav 1 od ova poglavje) spored ~len 38 stav 3 re~enica 1 od ZDDV e razlikata me|u turisti~kata cena koja ja pla}a turistot i izdatocite na tur-operatorot za prethodnite turisti~ki uslugi nara~ani od tur-operatorot (t.MKD Sodr`an DDV 7. Zaradi toa. mar`a). Bidej}i pri zasmetuvaweto na turisti~kite uslugi kon odredena podru`nica e merodavno te`i{noto mesto na izvr{uvaweto na prometot (proda`bata) na turisti~koto patuvawe. na pr. Spored niv. vidi poglavje 70 stav 4 od DDVU). ishrana itn. No. koi se opfateni so posebnite odredbi od ~len 38 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 99 od DDVU). Pritoa. kade {to se nao|a podru`nicata. Mesto na turisti~kata usluga (2) Mestoto na edinstvenata turisti~ka usluga se utvrduva spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (~len 38 stav 2 re~enica 2 od ZDDV). osobeno vo pogled na klasifikacijata na soodvetnite prethodni turisti~ki uslugi.000.140 h 19 119 . koi gi sozdal vo stranstvo preku nabavka i spojuvawe na prethodnite turisti~ki uslugi. vo toj slu~aj za utvrduvaweto na mestoto na uslugata se poa|a od te`i{teto na izvr{enite uslugi spored op{tite kriteriumi na opredeluvawe na mestoto na uslugata (vidi poglavje 24 stav 7 od DDVU).MKD Prethodni turisti~ki uslugi (vklu~uvaj}i makedonski i stranski . se raboti za usluga od poseben vid. od kade {to turisti~kata usluga fakti~ki se izvr{uva (vo vrska so toa.-.140. Kaj dvata iznosa se raboti za bruto-iznosi (vklu~uvaj}i go eventualniot makedonski ili stranski danok na dodadena vrednost). toj ima i mo`nost da ja utvrduva mar`ata vo eden zbir za site turisti~ki uslugi izvr{eni vo tekot na odreden dano~en period (kalendarska godina). dokolku istite se opfateni so posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV. odredena dano~na povlastica koja bi do{la predvid za poedine~ni sostavni delovi na uslugata (na pr.n. Primer 1: Turisti~ka cena 30. deka na pr.000. a ne mestoto na sozdavaweto na patuvaweto. turisti~koto patuvawe se smeta za izvr{eno vo mestoto vo zemjata. dano~na osnova pretstavuva ostanatata neto-mar`a. kade fakti~ki se izvr{uvaat poedine~nite sostavni delovi od edinstvenoto turisti~ko ispolnuvawe (prevoz.

Vo ovoj soodnos se vr{i i podelba na turisti~kata cena.-MKD Ostatok od cenata za turisti~ki predis-polnuvawa vo smisla na ~l.000.076. Pritoa. Turisti~ka cena 1.900. Primer 2: Tur-operator vo Skopje organizira turisti~ki paket aran`man so avtobus za 50 lica vo Turcija.000 denari. Dokolku vo ovie slu~ai se u{te ne e utvrdena visinata na mar`ata za turisti~kite uslugi realizirani vo presmetkovniot period. 300.000. Prevozot so sopstven avtobus ne podle`i na odano~uvawe so DDV vo pogled na delnicata vo stranstvo (vidi poglavje 25 od DDVU). Vo ovie slu~ai ne e merodavna mar`ata.000.000.200. (9) Kaj me{oviti turisti~ki uslugi.000 denari po lice.000 denari otpa|aat na tro{oci za prevoz (= 25%) i 900. za celi na presmetka na mar`ata se izzemaat turisti~kite uslugi izvr{eni so sopstveni sredstva (sopstven promet) i toa na~elno vo procentualen soodnos kon prethodnite turisti~ki uslugi.000 denari. turoperatorot pla}a sevkupno 900. od pri~ini na poednostavuvawe se dozvoluva dano~nata osnova (delot koj pretstavuva mar`a) da se utvrdi po pat na procenka koja odgovara na fakti~kata situacija. Delot od delnicata vo zemjata e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV (vidi poglavje 55 od DDVU).-. .MKD Sopstven prevoz (=25%) . Od sevkupnite tro{oci vo visina od 1. (7) Ako odreden dano~en obvrznik-rabotodavec stava na raspolagawe besplatno ili po bagatelna cena turisti~ki patuvawa za svoite vraboteni (vidi poglavje 99 stav 4 od DDVU). namesto turisti~kata cena merodavni se izdatocite na dano~niot obvrznik nastanati za sproveduvaweto na turisti~koto patuvawe (~len 38 stav 3 re~enica 3 i ~len 19 stav 1 to~ka 2 od ZDDV).924.-MKD Razlika (bruto-mar`a) 225.-.MKD Tur-operatorot e dol`en dadeniot iznos da go odano~i so op{tata dano~na stapka (19%).-.500. ishrana i razgleduvawe turisti~ki lokacii. koi tur-operatorot gi izvr{uva delumno so koristewe na prethodni turisti~ki uslugi i delumno so anga`irawe sopstveni sredstva (poglavje 99 stav 12 od DDVU). sopstveniot promet se presmetuva vo visina na tro{ocite napraveni za taa cel (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost).000 denari.000 h 19 = .-.500.000 denari.35. bidej}i ovie izdatoci se ednakvi na izdatocite na dano~niot obvrznik za nabavka na prethodnite turisti~ki uslugi.. Pravoto na odbivka na prethodni danoci za prethodnite turisti~ki uslugi otpa|a spored ~len 38 stav 4 od ZDDV (vidi stav 10 od ova poglavje).000. zna~i sevkupno 1. obvrskata za podnesuvawe na akontativni DDV-prijavi ostanuva da va`i. (8) Pri avansni pla}awa za turisti~ki patuvawa.-119 MKD Dano~na osnova (neto-mar`a) 189. Turisti~kata cena iznesuva 30. koi se odano~uvaat spored ~len 31 stav 2 od ZDDV.125. Tro{ocite za taa cel iznesuvaat 300. mo`e vo akontativnite DDV-prijavi da se iska`uvaat kako dano~na osnova proceneti iznosi koi se utvrduvaat vrz osnova na kalkulaciite ili iskustvata od prethodnite godini. 38 od 1.375.000 denari (=75%) na tro{oci za prethodni turisti~ki uslugi. Organizatorot go sproveduva patuvaweto so sopstven avtobus. vo toj slu~aj.MKD ZDDV Prethodni turisti~ki uslugi . Na prethodni turisti~ki uslugi za smestuvawe.103 - (6) Preku olesnuvawata pri utvrduvaweto na dano~nata osnova (stav 5 od ova poglavje).MKD Vo razlikata sodr`an DDV 225.

Ako. Prijavuvawe i pla}awe na danokot na dodadena vrednost za presmetkovniot period (4) Presmetkoven period e kalendarskiot mesec. se dol`ni akontativnata prijava da ja podnesuvaat trimese~no. Pritoa. koj eventualno treba da se proceni na godi{no nivo . kako i prethodnite danoci koi proizleguvaat od primenata na ~len 37 od ZDDV. So toa. odnosno godi{na DDV-prijava za sekoja kalendarska godina (dano~en period) preku podnesuvawe na slu`beniot formular DDV-04. vo takviot slu~aj ne nastanal danok za soodvetniot presmetkoven period nitu od vonredni pravni osnovi nitu postoi odbivka na prethoden danok. (3) Odredbite vo vrska so op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV) i odredbite utvrdeni vo vrska so toa vo poglavje 101 do 105 DDVU va`at i za dano~ni obvrznici koi ne se registrirale. Godi{nata DDV-prijava se potpi{uva svoera~no od strana na dano~niot obvrznik. Akontativnata DDV-prijava se podnesuva i vo slu~ai koga ne e izvr{en odano~en promet. (11) Zabranata na odbivka na prethodni danoci va`i i za tur-operatori rezidentni vo stranstvo koi koristat prethodni turisti~ki uslugi vo zemjata. Vo vrska presmetuvaweto na sevkupniot promet. Akontativnite DDV-prijavi mo`at da gi potpi{uvaat i opolnomo{teni lica navedeni vo Prijavata za registracija DDV-01. pravoto na odbivka na prethodni danoci ostanuva da va`i vo slu~aj na ispolnuvawe na uslovite od ~len 33 do 36 od ZDDV i toa za prethodni danoci koi otpa|aat na vlezni ispolnuvawa koi ne pretstavuvaat prethodni turisti~ki uslugi. Promeni na opolnomo{teni lica se prijavuvaat po pismen pat kaj Upravata za javni prihodi.104 - Zabrana na odbivka na prethodni danoci (10) Spored ~len 38 stav 4 od ZDDV ne e dozvolena odbivka na prethodnite danoci koi otpa|aat na prethodnite turisti~ki uslugi. Kon ~len 39 do 45 od ZDDV Poglavje 101 Prijavuvawe i pla}awe na danokot na dodadena vrednost Op{to (1) Dano~nite obvrznici koi se zapi{ani vo Registarot na obvrznici za danokot na dodadena vrednost. se dol`ni za sekoj presmetkoven period da podnesuvaat akontativna DDV-prijava. kako i promenite koi nastanale spored ~len 22 od ZDDV vo tekot na soodvetniot presmetkoven ili dano~en period. se prijavuvaat i danocite dolguvani spored ~len 32 to~ka 4 i ~len 55 stavovite 1 i 2 od ZDDV. . na pr. Dano~niot obvrznik ne e spre~en nitu pri postoeweto na vakvi akontativni DDV-prijavi da bara isplata na pobaruvawa od izminati presmetkovni periodi. site prethodni danoci koi mo`at da se odbijat. vo ovie slu~ai otpa|a mo`nosta za vra}awe na prethodniot danok vo ramkite na posebni postapki spored ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP.se uka`uva na objasnenijata vo poglavje 110 od DDVU. kako i za iznajmuvaweto kancelariski prostorii i telekomunikaciskite tro{oci) i za posredni~kite provizii na treti turisti~ki agencii. nasproti obvrskata za toa spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. Dano~ni obvrznici ~ij svekupen promet (~len 51 stav 2 od ZDDV) vo izminatata kalendarska godina ne iznesuval pove}e od 25 milioni denari. vo toj slu~aj istoto se prijavuva so vnesuvawe "0" vo poleto 15 od formularot DDV-04. (5) Dano~niot obvrznik e dol`en vo rok od 15 dena po istek na soodvetniot presmetkoven period da ja podnese akontativnata DDV-prijava i da go plati presmetaniot danok na dodadena vrednost. Sepak. (2) Akontativnata DDV-prijava i Godi{nata DDV-prijava mora da gi sodr`at site prometi i danokot koj se presmetuva na niv. kancelariski ma{ini i kancelariski materijal..duri i vo slu~ai na zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost . za prethodni danoci za kancelariski tro{oci. pokraj toa.

Dostavuvaweto akontativna DDV-prijava za presmetkovniot period noemvri 01 godina ne e potrebno. Danokot se pla}a vo rok od 15 dena po denot na dostavuvawe na re{enieto za utvrduvawe danok.800 denari. a dano~niot obvrznik B danok od 400. ako vo presmetkovniot period za koj se vr{i ispravka se prijavuva vi{ok ili kusok na danok vo visina pomala od 1. Gre{kite bile zabele`ani pri sreduvaweto na knigovodstvoto vo septemvri 01 godina. Poglavje 103 Utvrduvawe i pla}awe na danokot (1) Ako ne bila podnesena DDV-prijava vo propi{anite rokovi ili ako se utvrdeni otstapuvawa od podatocite na dano~niot obvrznik. vo toj slu~aj se zemaat predvid danoci.01 da podnese godi{na DDV-prijava za dano~niot period od 1 januari do 20 noemvri 01 godina. dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i ispravka na Akontativnata DDV-prijava za soodvetniot presmetkoven period. mo`e da se prijavi ispravka vo Godi{na DDV-prijava. Vo slu~aj . Primer: Dano~niot obvrznik A ja prodava svojata pe~atnica na 20. (2) Dano~niot obvrznik e dol`en prijaveniot ili utvrdeniot danok na dodadena vrednost da go uplati na `iro-smetkite utvrdeni so posebni propisi.000 denari. Godi{nata DDV-prijava se podnesuva i vo slu~ai koga ne nastanale promeni nasproti akontativnite DDV-prijavi. danoci ili iznosi na danoci vo oderedena Akontativna DDV-prijava. Ako dano~niot obvrznik ja koristi odredbata za celi na poednostavuvawe od poglavje 102 stav 1 od DDVU. A e obvrzan do 15.11. danokot i prethodniot danok. Prijavuvaweto edinstveno na razliki vo iznosite ne e dozvoleno. licata A i B neovlasteno izvr{ile odbivka na prethodni danoci vo visina od 3. B mo`e da ~eka so ispravkata do podnesuvaweto na Godi{nata DDV-prijava za kalendarskata godina 01. Od pri~ini na poednostavuvawe. Vo godi{nata DDV-prijava se iska`uva soodvetniot sevkupen iznos na dano~nata osnova.01 godina na liceto B. (2) Odredbite od stav 1 re~enici 1 i 2 soodvetno se primenuvaat i za ispravki na godi{ni dano~ni prijavi. Vrz osnova na izvr{eni gre{ki vo knigovodstvenata evidencija. godi{nata DDV-prijava se podnesuva vo rok od 15 dena po istek na kalendarskiot mesec. Pri podnesuvaweto na ispravka na Akontativna DDV-prijava ne e dozvoleno naveduvawe edinstveno na razlikata vo iznosite. Liceto A e obvrzano da podnese vo septemvri 01 godina ispravka na Akontativnata DDV-prijava za mesec maj 01 godina.12. danokot na dodadena vrednost se utvrduva so re{enie od strana na Upravata za javni prihodi. vo koj se prestanalo so vr{eweto na stopanskata dejnost. (7) Ako dano~niot obvrznik prestane so vr{eweto na svojata stopanska dejnost vo tekot na kalendarskata godina.000 denari.105 - Prijavuvawe i pla}awe na danokot za dano~niot per iod (6) Dano~niot obvrznik e dol`en do krajot na fevruari od slednata kalendarska godina da podnese godi{na DDV-prijava za izminatiot dano~en period (kalendarska godina) i da go plati presmetaniot danok na dodadena vrednost. Primer: Dano~niot obvrznik A prijavil za presmetkovniot period maj 01 godina danok od 100. Poglavje 102 Ispravka na DDV-prijavi (1) Dokolku se utvrdi deka neto~no ili necelosno bile prijavuvani prometi.000 denari ili vo iznos pomal od 1% od akontativno prijaveniot danok.. no pomalku od 1% od akontativno prijaveniot danok.000 denari. za koi dosega ne bila izvr{ena ispravka. prethodni danoci i iznosi za odbivawe. Bidej}i vi{okot na danok kaj liceto B iznesuva pove}e od 1.

osven ako ne se vr{i prebivawe so zaostanati danoci ili kamati za zaostanatite danoci. Bidej}i zasmetuvaweto i isplatata na prethodnite danoci se vr{i u{te vo ramkite na akontativnata DDV-postapka. (3) Ako danokot na dodadena vrednost go dol`at lica kaj koi ne se ispolneti uslovite od ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV (na pr. (2) Se' dodeka dano~niot organ e popre~uvan vo kontrolata na akontativnata ili godi{nata DDV-prijava po vina na dano~niot obvrznik. lica koi ne se dano~ni obvrznici. mali pretpriema~i) za promet izvr{en od dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. danokot na dodadena vrednost se napla}a prisilno spored odredbite od Zakonot za personalen danok na prihod. Pritoa. se vr{at vonredni DDV-kontroli za presmetkovnite periodi od strana na stru~ni dano~ni kontrolori. (2) Sproveduvaweto itna DDV-kontrola e neophodno. osven vo slu~ai so mal dano~en efekt.106 - na propu{tawe na rokot za pla}awe. Za sekoj den zadocnuvawe se napla}a kamata po stapka od 0. Ako od godi{nata DDV-prijava proizleguva pobaruvawe za dano~niot obvrznik. na dano~niot obvrznik mu se ispla}a i kamata po stapka od 0. iznosot se ispla}a bez posebno barawe vo rok od 30 dena po denot na podnesuvawe na prijavata. Ako dano~niot obvrznik pobara isplata. iznosot se ispla}a vo rok od 30 dena po istek na denot na podnesuvawe na akontativnata DDV-prijava. Poglavje 104 Isplata na DDV-pobaruvawa vo ramki na op{tata postapka na odano~uvawe (1) Ako prethodniot danok za soodvetniot presmetkoven period e pogolem od danokot na dodadena vrednost presmetan za izvr{eniot promet. se dol`ni ovoj danok da go prijavat i da go platat vo rok od 5 rabotni dena po izdavawe na fakturata. dokolku dano~niot obvrznik bara vra}awe na vi{ok na prethodni danoci ili na porano prenesen vi{ok na prethodni danoci. dali dano~niot obrznik gi prijavil celosno i navremeno nadomestocite. (3) Ako pobaruvaweto ne se isplati vo rok od 30 dena ili vo rokot spored stav 2 od ovoj ~len.. mali pretpriema~i. Ako se pojavi somne` vo vrska so podatocite dadeni od dano~niot obvrznik vo samata akontativna ili godi{na DDV-prijava i ako istiot ne mo`e da se ras~isti po pat na interna kontrola. Zaradi izbegnuvawe na zagubi vo dano~nite prihodi i zaradi .1% za sekoj den zadocnuvawe. Poglavje 105 Sproveduvawe vonredni DDV-kontroli (1) Nezavisno od drugi vidovi na kontrola od strana na dano~nite organi. javno-pravni tela. (4) Lica koi dolguvaat danoci isklu~ivo spored ~len 55 stav 1 od ZDDV (na pr. Vonrednata DDV-kontrola vo prv red se odnesuva na proverkata na fakti~ki podatoci i situacii koi mo`at da dovedat do kone~no nepla}awe na danok ili do neopravdana isplata na prethodni danoci. kaj koi se ispolneti uslovite od ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. osven ako ne treba da se izvr{i prebivawe so zaostanati danoci ili so zatezni kamati po osnov na zaostanati kamati. kako i vo slu~ai koga vo godi{nata prijava e istaknato pobaruvawe za isplata. dano~niot organ odlu~uva dali da se sprovede vonredna DDV-kontrola. vo toj slu~aj postoi obvrska na podnesuvawe akontativna DDV-prijava samo za presmetkovnite periodi vo koi se dolguva danok na dodadena vrednost spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV. presmetkoven period e na~elno kalendarskoto trimese~je. se dol`ni danokot dolguvan spored ~len 55 stav 1 od ZDDV da go prijavat i da go platat so podnesuvawe na akontativna DDV-prijava za presmetkovniot period na izdavawe na fakturata i na godi{na DDV-prijava za soodvetniot dano~en period. ne mo`e da se ~eka so kontrolata na sporni slu~ai do denot na prijavuvawe i utvrduvawe na danokot na dodadena vrednost za soodvetniot dano~en period ili do denot na sproveduvaweto na op{ta dano~na kontrola. Dano~ni obvrznici. ne te~e rokot od 30 dena naveden vo stav 1 od ovoj ~len. pobaruvaweto se prenesuva na sledniot presmetkoven period. se vr{i postojana proverka na pra{aweto. vo vrska so toa vidi poglavje 121 stav 2 to~ki 1 i 5 od DDVU).1%. Pokraj toa.

Pokraj toa. Za nabavkata na materijalite za popravka mu bil fakturiran makedonski danok na dodadena vrednost od 50. od preventivni pri~ini).107 - nivno obezbeduvawe se sproveduvaat vonredni DDV-kontroli i vo slu~ai koga od kontrolata ne mo`e vo konkretniot slu~aj da se o~ekuvaat dopolnitelni iznosi (na pr. Primer 2: [pediter so sedi{te vo dr`ava sprema koja e vospostaveno na~eloto na reciprocitet. odnosno koga vo dr`avata. donesuva Upravata za javni prihodi. izlo`uva svoi stoki na saem vo Skopje.. Primer 3: Dano~en obvrznik so sedi{te vo dr`ava. vo koi dano~niot obvrznik-nerezident vo zemjata vr{i promet koj treba da se odano~i. Danokot za popravkata go platil A kako primatel na ispolnuvaweto soglasno so ~len 32 to~ka 4 od ZDDV. a za koj primatelot na ispolnuvaweto go dolguva danokot spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV. ako istiot mu se vra}a na dano~niot obvrznik rezidenten vo zemjata (~len 11 stav 3 od DDVP). ne se napla}a nikakov danok na promet ili drug sli~en danok ili. Za nabavkata na gorivo vo zemjata mu bil fakturiran vo tekot na celata kalendarska godina makedonski DDV vo visina od 40. Postapkata na vra}awe }e se primeni. bidej}i dano~niot obvrznik izvr{il vo zemjata samo promet vo smisla na ~len 11 stav 1 to~ka 3 od DDVP. . Vo fakturata na saemskoto pretprijatie mu bil zasmetan makedonski DDV vo visina od 31. vo koja dano~niot obvrznik e rezidenten. bidej}i dano~niot obvrznik vr{el samo promet vo zemjata koj e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV (~len 11 stav 1 to~ka 2 od DDVP). bidej}i ne bil izvr{en promet vo zemjata i so toa se ispolneti uslovite od ~len 11 stav 1 to~ka 1 od DDVP. Kon ~len 46 od ZDDV Poglavje 106 Vra}awe na prethoden danok sprema dano~ni obvrznici-nerezidentni vo zemjata Dano~ni obvrznici koi imaat pravo na vra}awe (1) Uslov za vra}awe na iznosi na prethodni danoci vo ramkite na posebnata postapka na vra}awe spored ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP e. Postapkata na vra}awe se primenuva. Primer 1: Dano~en obvrznik so sedi{te vo dr`ava sprema koja e vospostaveno na~eloto na reciprocitet. zaradi izbegnuvawe na dvojno odano~uvawe ne mora da postoi reciprocitet.000 denari.000 denari. vr{i raboti na popravka vrz objekt na bankata A vo Skopje. dano~niot obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata da ne izvr{il promet vo zemjata vo periodot na vra}awe (stav 4 od ova poglavje) ili da izvr{il samo promet naveden vo ~len 11 stav 1 to~ki 2 i 3 od DDVP. Reciprocitetot (~len 11 stav 3 od DDVP) ne mora da postoi vo ovoj slu~aj (2) Za celi na vra}aweto na iznosi na prethodni danoci spored stav 1 ne e potrebno registrirawe na dano~niot obvrznik (~len 51 stav 1 re~enica 2 od ZDDV).000 denari. (3) Detalni upatstva vo vrska so sproveduvaweto vonredni DDV-kontroli. Dano~niot obvrznik ne vr{i drug promet vo zemjata. vo slu~aj na naplata na vakviot danok. Postapkata na vra}awe }e se primeni. osobeno vo pogled na podra~jata na kontrola. vr{i me|unaroden prevoz na dobra. Vo slu~aite od ~len 11 stav 1 to~ka 3 od DDVP. sprema koja ne postoi reciprocitet. Prethodniot danok se vra}a samo vo slu~aj na postoewe na reciprocitet. mora da bidat ispolneti op{tite uslovi za koristewe na pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 33 do 36 od ZDDV). Dano~niot obvrznik ne vr{el promet vo zemjata.

vo toj slu~aj prometot se odano~uva vo ramkite na op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV). a koj gi ispolnuva uslovite od ~len 11 stav 1 do 3 od DDVP. Bidej}i dano~niot obvrznik ne go dostignal vo 01 godina minimalniot iznos od 15. (3) Dokolku dano~en obvrznik.direkcija vo Skopje (~len 11 stav 5 od DDVP). se ispra}aat do nadle`niot organ od re~enica 1. Minimalen iznos (5) Vra}aweto na prethodni danoci se uslovuva so utvrden minimalen iznos (~len 11 stav 4 od DDVP).000 denari. (8) Pismeniot dokaz za toa. a koj gi ispolnuva uslovite od ~len 11 stav 1 do 3 od DDVP. toj ne mo`e da istakne pravo na vra}awe na iznosite za ovoj period. Zaradi doka`uvawe na pravoto na vra}awe. koj ne e rezidenten vo zemjata.000 denari i vo noemvri 1. Dano~niot obvrznik mo`e da podnese barawe za vra}awe na iznosite za periodot januari do septemvri 01 godina.000 denari. Primer 4: Na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata. vo juni vo visina od 6.000 denari.000 denari. originalnite dokumenti se poni{tuvaat preku stavawe pe~at ili na drug soodveten na~in. Primer 5: Na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata.000 denari i vo avgust 15.000 denari.. Dokolku ne se postignat ovie iznosi. se zemaat predvid i prethodnite danoci povrzani so dadeniot promet (~len 11 stav 2 od DDVP). (7) Baraweto za vra}awe se podnesuva so popolnuvawe na slu`beno propi{an obrazec i toa najdocna do 30 juni od kalendarskata godina koja sledi po kalendarskata godina vo koja nastanalo pravoto na odbivka na prethodni danoci spored ~len 33 do 36 od ZDDV (~len 11 stav 5 od DDVP). Barawata za vra}awe na danokot na dodadena vrednost. mu se fakturiraat vo fevruari 01 godina iznosi na DDV vo visina od 8. vidi poglavje 111 stav 3 od DDVU). Period na vra}awe (4) Period na vra}awe e kalendarskoto trimese~je ili period od pove}e posledovatelni kalendarski trimese~ja (~len 11 stav 3 od DDVP). vra}aweto na prethodnite danoci ne e mo`no. koi se podneseni kaj podra~en dano~en organ. Pritoa. Iznosot za vra}awe za edno ili pove}e kalendarski trimese~ja mora da iznesuva najmalku 30. izvr{i odano~en promet vo zemjata koj ne potpa|a pod odredbite od stav 1 od ova poglavje. Postapka na vra}awe (6) Za sproveduvaweto na postapkata na vra}awe e nadle`na Upravata za javni prihodi . deka liceto e registrirano kako dano~en obvrznik vo druga dr`ava spored ~len 11 stav 6 od DDVP se vodi so pomo{ na sledniot obrazec: DOKAZ ZA REGISTRACIJA NA DANO^EN OBVRZNIK .000 denari. vo juli vo visina od 5.000 denari. mu se fakturiraat vo januari 01 godina iznosi na DDV vo visina od 10. pritoa. Ako pobaruvaweto iznesuva vo kalendarskata godina najmalku 15. za istoto mo`e da se podnese barawe za vra}awe na iznosot koe se odnesuva na poslednoto kalendarsko trimese~je. dano~niot obvrznik e dol`en da gi stavi na uvid vo original fakturite i uvoznite dokumenti. ne se primenuva (vo vrska so toa. Vo slu~aj na vra}awe na iznosi.108 - ^lenot 51 stav 3 od ZDDV.

sedi{te) e registriran kako dano~en obvrznik za danokot na dodadena vrednost pod sledniot dano~en broj1 (Data) Pe~at (Potpis) (Ime. koi se podnesuvaat podocna od edna godina po datata na izdavawe na uverenieto.109 - (Adresa na nadle`niot organ) potvrduva. odnosno zanimawe) (Adresa. odnosno danokot na promet vo drugi dr`avi. nadle`niot dano~en organ izdava uverenie spored obrazecot od stav 8 od ova poglavje. Uverenieto slu`i isklu~ivo kako dokaz za izvr{en upis na dano~niot obvrznik za celi na danokot na dodadena vrednost. broj 31/98). odnosno firma) (Vid na dejnost.. . Uverenie za registracija na dano~en obvrznik rezidenten vo zemjata (10) Na dano~ni obvrznici koi se rezidentni vo zemjata i na koi im e potreben pismen dokaz za izvr{eniot upis kako DDV-obvrznik za celi na podnesuvawe barawe za vra}awe na danok na dodadena vrednost vo druga dr`ava. se dostavuva novo uverenie." Poglavje 107 Vra}awe na danokot sprema neprofitni organizacii (1) Pod neprofitni organizacii soglasno so ~lenot 47 od ZDDV koi imaat pravo na vra}awe na prethodni danoci se podrazbiraat organizacii definirani spored Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondaciite ("Slu`ben vesnik na RM". nadle`niot organ ja naveduva pri~inata (9) Za barawa za vra}awe na danoci. prezime i funkcija) 1 Ako podnositelot na baraweto nema dano~en broj. a zaradi stavawe na uvid na istoto vo ramkite na postapkata za vra}awe na danokot na dodadena vrednost. Vo uverenieto dopolnitelno se vnesuva slednata napomena: "Napomena: Ova uverenie prestanuva da va`i po istek na edna godina od datata na negovoto izdavawe. deka (Ime i prezime.

110 - (2) Uslov za vra}awe na danokot pri promet na dobra i pri uvoz realiziran sprema niv vo ramkite na posebna postapka na vra}awe spored ~len 47 od ZDDV i ~len 12 od DDVP e. (4) Za sproveduvawe na postapkata na vra}awe na DDV e nadle`na Upravata za javni prihodi . odnosno na obrazec DDV-14 (za privatni potrebi). prometot ili uvozot da ne bile oslobodeni od danok i dobrata da se preneseni vo stranstvo i tamu da se koristat za humanitarni. (3) Period na vra}awe e najmalku edno kalendarsko trimese~je (~len 12 stav 1 od DDVP). dobrotvorni ili obrazovni celi.direkcija vo Skopje (~len 12 stav 1 DDVP). dokolku sevkupniot promet vo izminatata kalendarska godina go nadminal iznosot od 1.000. Kon ~len 51 od ZDDV Poglavje 110 Prijavuvawe i registrirawe za DDV Op{ti uslovi za nastanuvawe na obvrskata za registracija (1) Spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. kako i kon nivnite ~lenovi Postapkata za vra}awe na DDV kon stranski diplomatski ili konzularni pretstavni{tva. Kon sevkupniot promet se vbrojuva celokupniot promet na dobra i uslugi . Podnositelot na baraweto sam go presmetuva pobaruvaweto za soodvetniot period na vra}awe. Kon ~len 48 od ZDDV Poglavje 108 Postapka za vra}awe na danokot na dodadena vrednost kon stranski diplomatski ili konzularni pretstavni{tva. Baraweto za vra}awe na danokot vo smisla na ~len 13 stav 1 od DDVP se podnesuva na propi{an obrazec DDV-13 (za slu`beni potrebi). Kon ~len 49 od ZDDV Poglavje 109 Postapka na vra}awe na danokot na dodadena vrednost kon me|unarodni organizacii i nivnite ~lenovi Postapkata za vra}awe na DDV kon me|unarodni organizacii i nivnite ~lenovi e regulirana vo ~len 14 od DDVP. postojano `iveali{te ili prestojuvali{te vo zemjata se obvrzani da se registriraat za celi na danokot na dodadena vrednost. vidi poglavje 18 i poglavje 19 od DDVU) so fakti~ko sedi{te. (5) Baraweto za vra}awe se podnesuva so popolnuvawe na slu`beno propi{an obrazec (DDV-12) i toa najdocna do 30 juni od kalendarskata godina koja sledi po kalendarskata godina vo koja dobrata bile izvezeni vo stranstvo. mora da bidat ispolneti op{tite uslovi za koristewe na pravoto za odbivka na prethodniot danok (~len 33 do 36 od ZDDV). Barawata za vra}awe na danokot koi se podneseni kaj drugi podra~ni dano~ni organi se ispra}aat do nadle`niot organ naveden vo prvata re~enica. kako i kon nivnite ~lenovi e regulirana vo ~len 13 od DDVP. Baraweto za vra}awe na danokot vo smisla na ~len 13 stav 1 od DDVP se podnesuva na propi{an obrazec DDV-13 (za slu`beni potrebi). podru`nica. (6) Podnositelot na baraweto pismeno gi doka`uva osobeno preduslovite soglasno so ~len 12 stav 5 od DDVP. dano~nite obvrznici (vo vrska so toa.000 denari. Pokraj toa.. odnosno na obrazec DDV-14 (za privatni potrebi).

Prometot na dobra i uslugi koj ne podle`i na odano~uvawe (na pr.12. bez ogled na toa dali vakviot promet se odano~uva ili e isklu~en od odano~uvaweto. Primer 1: Liceto A otvora na 01. (2) Sevkupniot promet od kalendarskata godina 1999. Vo toj slu~aj.000 denari.000 denari i od istiot se dobiva sevkupen godi{en promet od 720. pri {to se zemaat predvid i iznosi na danoci koi mo`at da se odbijat. Kon sevkupniot promet se vbrojuva i prometot na stanbeni zgradi i stanovi. dokolku vr{at odano~en promet za koj dano~niot dolg spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV preminuva na primatelot na ispolnuvaweto ili dokolku imaat pravo na vra}awe na prethodniot danok spored ~len 46 od ZDDV (~len 51 stav 1 re~enica 2 od ZDDV). 86/99) e osloboden od danok so pravo na odbivka na prethodni danoci. grade`ni raboti izvr{eni vo stranstvo) i prometot osloboden od danok bez pravo na odbivka na prethodniot danok (~len 23 od ZDDV) ne se zema predvid pri utvrduvaweto na sevkupniot promet. 19 i 64a od Zakonot za danok na promet.000 denari. Vo ovoj slu~aj.04 do 31. Prijava za registracija (4) Dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i prijavuvawe zaradi registracija preku popolnuvawe na slu`beniot formular DDV-01 i istiot da go podnese do Upravata za javni prihodi.04. presmetuvaweto. 14. fakti~kiot sevkupen promet se kalkulira na nivo na sevkupen godi{en promet (~len 51 stav 2 re~enica 2 od ZDDV). promet sprema privatni lica). Preku izostanuvaweto na registracijata ne mo`e da se ostvari izbegnuvawe na primenata na odredbite od ZDDV vo vrska so nastanuvaweto. Kaj pravnite lica se kaznuvaat i odgovornite lica. se primenuva op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV). kako i site prometi oslobodeni od danok spored ZDDV so pravo na odbivka na prethodniot danok (~len 51 stav 2 re~enica 1 od ZDDV). (5) Vo slu~ai na izostanata prijava za registracija se utvrduva pari~na kazna za dano~niot obvrznik (~lenovi 59 i 60 od ZDDV). vklu~uvaj}i go danokot na promet koj otpa|a na odano~enite prometi (bruto-promet). br. Sledstveno na toa.04. dokolku dano~niot obvrznik go utvrdi sevkupniot promet spored odredbite od Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi (Zakon za danok na promet). Ako dano~niot obvrznik ja vr{el stopanskata dejnost samo vo eden del od kalendarskata godina. Vo ovie posebni slu~ai mo`e da se isklu~i obvrskata na registracija na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata. utvrduvaweto i pla}aweto na . Za izvr{enata registracija za celi na danokot na dodadena vrednost se izdava re{enie. koj e merodaven za obvrskata za registracija so dejstvo od 01.2000 godina. obvrskata za registracija }e va`i i za dano~ni obvrznici kaj koi spored dosega{nite odredbi ne se utvrduva danok na promet za kalendarskata godina 1999. Od sevkupniot promet vo periodot na vr{eweto na stopanskata dejnost (9 meseci) proizleguva mese~en promet od 60.01.111 - odano~iv spored ZDDV (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost). ne postoi protivpravnost.. prijavuvaweto. Spored toa. Sevkupniot promet (vklu~uvaj}i go dolguvaniot DDV) za periodot od 01.01 godina iznesuva 540. 14a. se zemaat predvid i prometi vo smisla na ~lenovite 5.02 godina da se registrira za celi na DDV. na~elno se utvrduva spored na~elata dadeni vo stav 1. Isklu~ok od obvrskata za registracija za dano~ni obvrznici-nerezidenti vo zemjata (3) Od obvrskata za registracija se isklu~eni dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. za koi spored ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik na RM".01 godina prodavnica za grade`ni aparati i alati za doma}instvo. Ako licata od re~enica 1 vr{at promet koj ne potpa|a pod odredbite od ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (na pr. Sepak. liceto A ne e obvrzano od 01. Od sevkupniot promet za 1999 godina utvrden so pomo{ na olesnuvawata dadeni pogore mo`e da se izdvoi prometot koj bi bil osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV. za osnova na presmetkata se zema celokupniot promet na dobra (osven uvozot) i na uslugi (~len 2 od Zakonot za danok na promet).

Primer 2: Liceto A otvora na 01. Liceto A e obvrzano za registracija so va`nost od 01.000 denari.000 denari.11. dokolku sevkupniot promet za poslednata kalendarska godina od petgodi{niot rok ne iznesuva pove}e od 1. Prijavata za registracija se podnesuva vo rok od 8 dena po zapo~nuvawe so vr{eweto na stopanskata dejnost (~len 51 stav 8 re~enica 2 od ZDDV). Odjavuvaweto se vr{i so podnesuvawe na slu`ben formular najdocna do 15 januari od godinata. vidi poglavje 18 stav 11 od DDVU.03 godina i e dol`en da podnese prijava za registracija najdocna do 15. dali vo konkretniot slu~aj ima prednost podnesuvaweto na barawe za dobrovolna registracija. za koja dano~niot obvrznik ne saka pove}e da bide registriran za celi na DDV (~len 51 stav 9 od ZDDV). Odjavuvawe od registracija (9) Po izvr{enata prijava.11.01.01 godina i mora da ja podnese prijavata za registracija najdocna na 08. Primer 4: . Primer 3: Liceto A vodi kako mal pretpriema~ (~len 51 stav 3 od ZDDV) prodavnica za grade`ni alati i aparati za doma}instvo. pri razgleduvaweto na obvrskata za registracija se poa|a od o~ekuvaniot sevkupen promet za tekovnata kalendarska godina.000 denari. najrano po istek na 5 kalendarski godini.promet (~len 15 stav 2 od DDVP).000 denari.03 godina. Dokolku ovie bruto-iznosi (koi eventualno treba da se presmetaat na nivo na godi{en promet) go nadminat vo tekot na kalendarskata godina iznosot od 1. mo`at dobrovolno da se registriraat spored ~len 51 stav 4 od ZDDV i vo toj slu~aj podle`at na odano~uvawe spored op{tite odredbi od ZDDV. Odjavuvaweto od registracijata e dozvoleno.000. So ova ne se ograni~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci. vo toj slu~aj dano~niot obvrznik e dol`en da se registrira za celi na DDV od 1 januari slednata kalendarska godina.01 godina avtomehani~arska rabotilnica. dano~niot organ ne dava informacii. Vo vrska so pra{aweto.000 denari (~len 51 stav 7 od ZDDV).000.11. Prijavuvawe i registracija pri po~etok na vr{ewe n a stopanska dejnost (6) Pri zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost. O~ekuvaniot sevkupen promet (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost) za mesecite noemvri i dekemvri 01 godina e procenet od strana na A na 500.. Vo vrska so po~etokot na vr{ewe stopanska dejnost.000 denari. se dol`ni da vodat evidencija na svojot bruto .01. Pri zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost vo mesecite fevruari do dekemvri.112 - danokot na dodadena vrednost. proizleguva prose~en mese~en promet od 250. nezavisno od visinata na sevkupniot promet. Za kalendarskata godina 02 proizleguva sevkupen promet od 1.000 denari i istiot pretstavuva sevkupen promet kalkuliran na godi{no nivo vo visina od 3. A e obvrzan da se registrira od 01. Od predvideniot sevkupen promet za periodot na vr{ewe na stopanskata dejnost (2 meseca).000. Sevkupniot promet za kalendarskata godina 01 iznesuva 720. procenetiot sevkupen promet se presmetuva na nivo na sevkupen godi{en promet. dano~niot obvrznik se vodi vo registarot na DDVobvrznici do prekinuvaweto ili prestanokot so vr{eweto na stopanskata dejnost.320. Dobrovolna registracija (8) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija. Obvrska na registracija zaradi pragot na sevkupen promet pre~ekoruvawe na (7) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV i koi ne se registrirale dobrovolno spored ~len 51 stav 4 od ZDDV.01 godina.

(10) Vo slu~ai na upis na dano~en obvrznik vo registarot na DDV-obvrznici po zapo~nuvawe so vr{eweto na stopanska dejnost vo tekot na kalendarskata godina.01. e dovolno evidentiraweto na bruto-prometot (~len 15 stav 2 od DDVP). (3) Odredbata vo vrska so malite pretpriema~i od ~len 51 stav 3 od ZDDV ne se primenuva vrz dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. dokolku sevkupniot promet od soodvetnata stopanska dejnost ne go nadminuva pragot spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. ne dolguvaat danok na dodadena vrednost za svoite prometi. br. vidi ~len 10 stav 2 od ZDDV i poglavje 19 stav 9 do 11 od DDVU). Poglavje 111 Mali pretpriema~i (1) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija i koi ne se registrirale dobrovolno (mali prtpriema~i).. se obvrzani spored ~len 52 od ZDDV da gi evidentiraat uredno i na lesno proverliv na~in svoite prometi i odvoeno evidentirani primeni pla}awa za se u{te neizvr{eni prometi (~len 16 stav 1 od DDVP). dokolku sevkupniot promet od site stopanski dejnosti ne go nadminuva pragot spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV (vo vrska so stopanskata dejnost.000 i 900. Odjavuvaweto od registarot na DDV obvrznici e dozvoleno za prvpat na 01. Pritoa.01. duri i vo slu~ai koga }e bide izvr{ena ispravka na fakturata i bide otstraneto oddelnoto iska`uvawe na danokot (vidi poglavje 121 stav 3 od DDVU). vo toj slu~aj podle`at na odano~uvawe i site prometi na drugite neregistrirani organizacioni delovi koi nastanale kako rezultat od vr{ewe stopanska dejnost. (2) Malite pretpriema~i. no istovremeno nemaat pravo da iska`uvaat oddelno danok vo fakturi ili drugi dokumenti i nemaat pravo na odbivka na prethodni danoci (~len 51 stav 3 od ZDDV). Poglavje 112 Javno-pravni tela (1) Javno-pravni tela mo`at da imaat tretman na mali pretpriema~i. isto taka. V se registrira dobrovolno od 01. . Sevkupniot godi{en promet se dvi`i vo kalendarskite godini 01 do 07 me|u 700. Prometot na javno-pravnoto telo koe go osnovalo javnoto pretprijatie ne se zema predvid pri razgleduvaweto na vkupniot promet na javnoto pretprijatie. Ako edna organizaciona edinica e registrirana za celi na DDV. dadenata kalendarska godina se smeta za polna kalendarska godina za celi na vodewe na 5-godi{niot period. obvrskata na prijavuvawe i pla}awe na danokot ostanuva.06 godina i bi trebalo istoto da se prijavi najdocna na 15. Tretmanot na mal pretpriema~ ne se primenuva. Mali pretpriema~i koi iska`uvaat oddelno danok vo fakturi ili drugi dokumenti. visinata na sevkupniot promet nema zna~ewe vo pogled na nastanuvaweto na dano~en dolg za promet izvr{en vo zemjata i na pravoto na odbivka na prethodni danoci.01. se dol`ni ovie neovlasteno iska`ani iznosi da gi prijavat i platat vo rok od pet rabotni dena po izdavaweto na fakturata preku podnesuvawe na akontativnata prijava DDV-04 (~len 55 stav 1 re~enica 2 od ZDDV). nezavisno od visinata na sevkupniot promet na javnopravnoto telo.06 godina. Sepak.01 godina soglasno so ~len 51 stav 4 od ZDDV. (2) Javno pretprijatie vo smisla na Zakonot za javni pretprijatija ("Slu`ben vesnik na RM". 38/96) mo`e da ima tretman na mal pretpriema~. dokolku poedine~ni organizacioni delovi na javno-pravnoto telo se registrirani za celi na danokot na dodadena vrednost (vo vrska so stopanskata dejnost.113 - Liceto V vodi restoran. Istoto va`i i za prometot naveden vo ~len 16 stav 2 od DDVP.000 denari. vidi ~len 10 stav 2 od ZDDV i poglavje 19 stavovi 9 i 10 od DDVU). Soodvetno na toa.

Primer: . mikrofilm) ili na drugi mediumi za ~uvawe podatoci (na pr. Dano~niot organ go izdava ova odobrenie samo vo slu~aj na postoewe odnos na posebna doverba me|u nego i dano~niot obvrznik. Ovaa odredba slu`i za obezbeduvawe na dano~nite prihodi. mesari. Ako mu se odobrat na dano~niot obvrznik namaluvawa na nadomestoci za vlezni prometi koi se odano~eni i vlezni prometi koi se oslobodeni od danok. magnetna plo~a ili disketa). dano~nata uprava mo`e kaj odredeni stopanski granki (na primer. liceto mo`e da gi vodi ovie namaluvawa spored soodnosot na dvata vida vlezni prometi. (8) Dano~ni obvrznici koi kako t. vklu~uvaj}i gi sporednite tro{oci za dobroto ili za drugo dobro ednakvo po vid. Ako e utvrdena pau{alna vrednost od strana na dano~nata uprava. ~len 15 stav 2 od DDVP).114 - Kon ~len 52 od ZDDV Poglavje 113 Op{to kon evidenciskite obvrski (1) Evidencijata se vodi vo zemjata (~len 11 ZDDV). (7) Kaj uslugite bez nadomestok spored ~len 6 stav 3 to~ka 1 do 3 od ZDDV. (2) Evidencijata i soodvetnite pismeni dokazi mo`at so odobrenie na dano~niot organ da se ~uvaat na video-medium (na pr. vo toj slu~aj se evidentira cenata na ~inewe. mali pretpriema~i spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV ne se obvrzani za registracija i ne se registrirale dobrovolno spored ~len 51 stav 4 od ZDDV. va`i soodvetno i za dopolnitelnite izmeni na dano~nata osnova. (6) Vo slu~aj na promet na dobra bez nadomestok spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV koi se smetaat za promet na dobra. da ja evidentiraat dano~nata osnova za prometot izvr{en od niv.. Dano~niot organ mo`e da pobara vo sekoe vreme od dano~niot obvrznik da gi stavi na uvid ovie dokumenti. Istoto va`i i vo slu~aj ako prometot izvr{en sprema dano~niot obvrznik podle`i na odano~uvawe po razli~ni dano~ni stapki.) da utvrdi i slu`beno presmetani pau{alni vrednosti. sepak. (5) Obvrskata na dano~niot obvrznik da gi evidentira dano~nite osnovi za odano~en promet na dobra i uslugi koi bile izvr{eni sprema nego za celi na negovata stopanska dejnost. vo toj slu~aj se evidentira istata. Zaradi te{kotiite vo utvrduvaweto na soodvetnata dano~na osnova. se odnesuva i na dopolnitelnite namaluvawa na dano~nata osnova kako i na soodvetnite prethodni danoci. Ako ne mo`e da se utvrdi nabavnata cena. Podelbata spored soodnosot me|u prometite izvr{eni od strana na samiot dano~en obvrznik e dozvolena samo vo isklu~okot spored ~len 7 stav 4 re~enica 2 od DDVP. Dokolku baranite podatoci se o~igledni i lesno proverlivi od smetkovodstvoto ili evidencijata na dano~niot obvrznik vodena za drugi celi. Obvrskata na dano~niot obvrznik na obezbeduvawe preglednost vo evidencijata za toa kako dano~nite osnovi se raspredeluvaat vrz soodvetniot odano~iv promet podelen po dano~ni stapki i vrz prometot osloboden od danok. moraat. Taa se ~uva uredno i zaedno so soodvetnite pismeni dokazi vo rokot za ~uvawe na knigite spored ~len 56 od ZDDV.n. trgovci so prehranbeni proizvodi i sl. ugostiteli. magnetna lenta. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost koj otpa|a na nego (bruto promet. (4) Dano~niot obvrznik e dol`en da gi evidentira dopolnitelnite namaluvawa ili zgolemuvawa na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV). (3) Obemot na evidenciskite obvrski proizleguva od ~len 52 stav 2 do 5 od ZDDV i ~len 15 do 17 od DDVP. se evidentira iznosot na izdatocite za izvr{enata usluga. istite ne mora povtorno da se evidentiraat posebno za celi na danokot na dodadena vrednost. kaj pekari. kako dano~na osnova se evidentira nabavnata cena. kako i na prethodniot danok koj otpa|a na niv (~len 52 stav 2 to~ka 2 od ZDDV).

a potoa na krajot od presmetkovniot period da go podelat zbirot na bruto iznosite na dano~na osnova i danok.01 Popravka na fasada 50.01 Izgradba na yid 80.762 den. Izgradba na nose~ki yid so samonabaveni materijali od 08.000 den.09.09. Steknatite stoki ~ij promet podle`i na odano~uvawe so dano~na stapka od 5%.756 denari DDV.000 denari : 1. a ne so dobivawe na nadomestokot.19 = 168.09. dano~niot obvrznik da vr{i dopolnitelno razdvojuvawe na dano~nite osnovi za prometi po razli~na dano~na stapka vrz osnova na vlezot na stokite ili spored drugi soodvetni karakteristiki. toga{ dano~niot organ }e bide vo sostojba da go utvrdi danokot na dodadena vrednost za mesec septemvri 01 godina. Dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i evidencija na sledniot promet za mesec septemvri 01 godina: 15. : 1. prekr{uvaj}i gi odredbite od ~len 51 od ZDDV. deka yidarot ne se registriral za celi na danokot na dodadena vrednost. koja . vakvata bruto-evidencija ne smee da se vr{i za promet na dano~niot obvrznik.-.244 denari dano~na osnova h 19% = 20. Pokraj toa.000 denari.01 godina za iznos od 80. po dano~na stapka od 5%.-. Za ovoj presmetkoven period bi trebalo da se plati: 130.000 MKD 25. Popravka na nadvore{na fasada od ku}a vo periodot od 20 do 25.19 = 109. Ako dano~niot organ doznae.. DDV Olesnuvawa vo odnos na razdvojuvaweto na dano~nit e osnovi (2) Dano~niot organ mo`e spored ~len 16 stav 4 od DDVP da odobri na barawe. : 1. se evidentiraat vo knigata na vlezni stoki ili na kontoto za vlezni stoki.933 den.den. odvoeno od ostanatite stoki ~ij promet se odano~uva so dano~na stapka od 19%. iako negoviot sevkupen promet vo 00 godina iznesuval 28 milioni denari. koj ne e registriran za celi na danokot na dodadena vrednost. vo prv red se vr{i razdvojuvawe na dano~nite osnovi so pomo{ na presmetana prose~na mar`a na dano~niot obvrznik.05 = 95. Pritoa. Prometot na dobra koi podle`at na odano~uvawe so 19% ili na prometot odano~en so 5% se utvrduva presmetkovno vrz osnova na nadomestocite za nivna nabavka. za koj bil neopravdano iska`an danok ili bil iska`an previsok danok vo fakturite (~len 55 stavovi 1 i 2 od ZDDV).000 MKD Zna~i. Poglavje 114 Olesnuvawa kaj evidenciskite obvrski Evidentirawe na bruto prometot (1) Evidenciskite obvrski za promet na dano~niot obvrznik se olesnuvaat spored ~len 52 stav 3 od ZDDV. dano~na osnova h 19% = 31.000.067 den.09. zemaj}i ja pri toa predvid prose~nata mar`a za soodvetnata grupa na stoki.115 - Samostoen yidar.den.000.238 den dano~na osnova h 5% = 4.000 denari (promet na dobra spored ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) i 2.01 godina (usluga spored ~len 6 stav 1 od ZDDV) za iznos od 50. na primer vo 02 godina. DDV 100. po dano~na stapka od 19% 100. gi izvr{il slednite prometi vo septemvri 01 godina: 1.09 do 15. so toa {to im se dozvoluva na dano~nite obvrznici da gi evidentiraat nadomestocite zaedno so danokot. Primer 1: Dano~en obvrznik gi ostvaril vo mesec oktomvri 01 godina slednite prihodi (bruto iznosi): 200.000 den. Danokot se presmetuva na sledniot na~in: 200. Presmetkovnoto utvrduvawe se vr{i za grupata na prometi. prometot se evidentira so izvr{uvaweto na istiot. Obata klienti pla}aat vo oktomvri 01 godina.

Dano~niot obvrznik mo`e.000 100. 1..300 140.500.875.000 5..DDV (5. .. Zbir na nabaveni iznosi Po 5% (kako pogore) + prose~na mar`a od 25% Presmetani proda`ni ceni so 5% (neto) + DDV 5% Presmetani proda`ni ceni po 5% (bruto) Zbir na promet vo juni 2000 (bruto promet) .043. kra`ba i sli~no na stokata pri presmetkovnoto utvrduvawe na prometot odano~en so 19% preku utvrduvawe na vlezot na stoki se obuslovuva so vodewe na vremenski ograni~ena evidencija (najmalku tri kalendarski meseci vo godinata) za nastanatata zaguba.01 103 od 08.950.. Pritoa.000 6..000 950.750 7.000 20.. Kon zbirot na ovie nadomestoci za nabavka se dodava prose~nata mar`a.968. Data na vlezna faktura 009 od 02. . 6. istiot se odzema od zbirot na dano~nite osnovi dogovoreni vo soodvetniot presmetkoven period plus danok na dodadena vrednost (bruto ceni). presmetkovno se sobiraat nadomestocite za nabavka na soodvetnata grupa na stoki koi nastanale na krajot od presmetkovniot period..000 1. Razlikata pretstavuva zbir na ostanatite nadomestoci plus danok na dodadena vrednost spored ostanatata dano~na stapka. Po istek na ovoj rok ili vo slu~aj na promena na strukturata na delovniot potfat odnovo se utvrduva prose~nata .000 .19 h 19%) Proda`ni ceni po 19% (neto) + proda`ni ceni po 5% (neto) Proda`na cena vkupno (neto) 1.750 5. drogerii. Zemaweto predvid na stapka na zaguba zaradi rasipuvawe. .000. Zbirot na obata iznosi pretstavuva promet od soodvetnata grupa na stoki i..116 - pretstavuva pomal del od sevkupniot promet. gubewe. Presmetanata prose~na mar`a ja utvrduva dano~niot obvrznik..06. 835.. . dokolku ne se promeni strukturata na negovoiot deloven potfat... kako na primer trgovci na malo.000 375..06.000 Prethoden danok 5. .000 : 1.. Primer 2: Dano~niot obvrznik go evidentiral vo juni 01 godina sledniot vlez na stoki: Faktura br..500. . 4.000 ..000 1.000 Vlezni iznosi po 5% (neto) 30.300 20.918. .750 DDV (vkupno): 1..750 DDV 93.000 950.000 .000 . kr{ewe. Na krajot.750 1.000 Vlezni iznosi po 19% (neto) 20.... se poa|a od fakti~kite okolnosti koi postoele kaj delovniot potfat vo najmalku tri reprezenatativni meseci od kalendarskata godina.750 1.000 93.. kni`arnici i sli~no..335. da ja primenuva utvrdenata prose~na mar`a za period od tri godini...000.000 Dano~niot obvrznik e dol`en vrz osnova na fakti~kite okolnosti od prvoto kalendarsko trimese~je od 01 godina da utvrdi prose~na mar`a od 25% za dobrata koi se odano~uvaat so povlastenata dano~na stapka.01 Zbir vo juni 01 Fakturiran iznos 55.. po dodavawe na danokot na dodadena vrednost so primena na soodvetnata dano~na stapka.875.875.950. . Udelot na stokite odano~eni so namalenata dano~na stapka vo sevkupniot promet e pomal vo sporedba so udelot na stoki odano~eni so op{tata dano~na stapka.750 (3) Postapkata na dodavawe mar`a e podobna pred se za dnano~ni obvrznici koi ispora~uvaat samo nabaveni dobra.presmetani proda`ni ceni po 5% (bruto) Ostanati proda`ni ceni po 19% (bruto) . Primenata na prose~ni mar`i koi bi va`ele za celokupnata stopanska granka ili na prose~na mar`a koja bila proceneta od strana na dano~niot obvrznik ne e dozvolena.968.000 93.

magacioneri i pretprijatija za natovar). izvoz osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV. Pismenata. se ovlasteni dopolnitelnite namaluvawa na dano~nite osnovi (na primer so skonto. Obvrskata na dano~niot obvrznik za vodewe na pismeniot dokaz za izvr{en izvoz kako i na knigovodstveniot dokaz za nego (~len 2 do 4 od DDVP). ostanuva da va`i. tuku za interni knigovodstveni pismena vo ramkite na edno pretprijatie. a koi ne obezbeduvaat pravo na odbivka na prethodni danoci vo zemjata. ne mora da gi ispolnuvaat site formalni uslovi od ~len 53 od ZDDV. (3) Lice ovlasteno za oddelno iska`uvawe na danokot mo`e vo sekoj slu~aj da izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV. Za faktura se smeta i dogovor koj gi sodr`i podatocite neophodni spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. ne pretstavuvaat fakturi iako mo`at da gi sodr`at site podatoci spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. Kon ~len 53 od ZDDV Poglavje 115 Poim na faktura (1) Fakturite vo smisla na ~len 53 od ZDDV ne mora da se nare~eni kako takvi..n.117 - mar`a. kako i 2. kako i na prometot osloboden od danok spored ~len 24 to~ki 3 i 5 od ZDDV ne e neophodno. ne se raboti za fakturi vo smisla i za celi na danokot na dodadena vrednost. (2) Takanare~eniot vnatre{en promet (na primer me|u poedine~ni filijali ili drugi organizacioni delovi na istiot dano~en obvrznik) se smeta za interen proces. ako proizleguva od sodr`inata na dokumentot. Obvrska na posebno evidentirawe postoi kaj dano~nite osnovi za: 1. Dano~niot organ e obvrzan da gi proveruva primenetite prose~ni mar`i najdocna na sekoi tri godini. rabat) da gi delat spored soodnosot me|u prometite odano~eni po razli~ni dano~ni stapki. nezavisno od toa. koe se ostvaruva pred op{tite sudovi. so koi ne se vr{i presmetka na promet na dobra ili uslugi. (5) Dano~ni obvrznici na koi im e dozvoleno olesnitelno razdvojuvawe na dano~nite osnovi. dali primatelot na ispolnuvaweto ima pravo na odbivka na prethodni danoci i nezavisno od toa. dano~niot organ mo`e da im dozvoli na barawe da ja primenuvaat slednata postapka: Vo evidencijata mo`e da se vodi samo dano~nata osnova za odano~en promet odvoena od ostanatite fakturirani iznosi. promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV. Tuka se raboti za gra|ansko-pravno pravo. . Za ova razdvojuvawe ne e potrebna dozvola od dano~niot organ. Dovolno e. Danokot na dodadena vrednost iska`an vo takvoto knigovodstveno pismeno ne se dolguva spored ~len 55 stav 1 ili stav 2 od ZDDV. Pri izdavaweto fakturi se primenuvaat i odredbite od ~len 18 do 22 od DDVP. (5) Fakturi od dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. kako na primer opomeni ili izvodi od `iro smetka. tranzintni stavki (~len 18 to~ka 3 od ZDDV) i na prometot koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV. tuku koi pove}e se odnesuvaat isklu~ivo na platniot promet. (4) Primatelot na ispolnuvaweto ima pravo spored ~len 53 stav 1 od ZDDV na faktura so oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. (4) Na {pediteri i na drugi dano~ni obvrznici koi vr{at promet vo smisla na ~len 24 to~ka 3 ili to~ka 5 od ZDDV (na primer prevoznici. deka se raboti za presmetka na dano~niot obvrznik za prometot izvr{en od nego i ako od dokumentot proizleguvaat podatocite spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. Pritoa. Odvoenoto evidentirawe na t. kako i spored soodnosot me|u prometot osloboden od danok i prometot od soodvetniot presmetkoven period koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV. dali fakturata se pla}a gotovinski ili bezgotovinski.

Poglavje 116 Podatoci vo fakturata (1) ^lenot 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV bara naveduvawe na koli~inata i opisot na dobroto ili uslugata. odnosno od ~len 18 do 22 od DDVP. testenini. Sporednite ispolnuvawa koi se sostaven del od dano~nata osnova (~len 17 to~ka 2 od ZDDV). Vo toj slu~aj. dokolku istite go ovozmo`uvaat utvrduvaweto na dano~nata stapka koja treba da se primenuva (na primer alkoholni pijalaci. Vo vrska so ova.. (3) Dopolnenija ili ispravki na podatoci vo fakturi mo`e da izvr{i samo liceto koe ja izdalo fakturata. Dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot (primatel na obvrznicata) mo`e vedna{ da se sprotivstavi na obvrznicata i na danokot na dodadena vrednost sodr`an vo nea. zelen~uk). soodvetno se raspredeluvaat vo slu~aj na posebna presmetka kon osnovnite ispolnuvawa koi se odano~uvaat so razli~na dano~na stapka. Danokot na dodadena vrednost iska`an neovlasteno vo obvrznicata ne se dolguva vo soglasnost so ~len 55 stav 1 od ZDDV. (8) Dokolku ne se izdade faktura vo rok od 5 rabotni dena (~l. Primatelot na fakturata ne mo`e samostojno i so . na primer spored soodnosot na vrednostite ili te`inite. vidi i poglavje 118 stav 2 od DDVU). na pr. Vo toj slu~aj. dovolno e naveduvawe na zbirni poimi voobi~aeni vo trgovijata. preku obvrznica. da dolguva povisok danok od onoj koj {to se dolguva spored zakonot (~len 55 stav 2 od ZDDV). Obvrznicata mora da gi sodr`i site podatoci spored ~len 53 stav 10 od ZDDV.. dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot nema. no toa ne smee da bide primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata.  ­ Principalot ja presmetuva provizijata na svojot trovski zastapnik preku obvrznica. Avtorot ne dolguva danok na dodadena vrednost. tutunski proizvodi. (7) Spored ~len 53 stav 2 re~enica 2 od ZDDV. deka za odano~iviot promet treba da se izvr{i presmetuvawe so obvrznica. no ne doveduva na~elno do otka`uvawe na pravoto na odbivka za primatelot na fakturata (vo vrska so toa. osven ako ne se raboti za slu~aj na presmetka spored ~len 53 stav 2 re~enica 2. Primer 2: Izdava~ka ku}a presmetuva sprema svojot avtor. ne e dovolno. koga pokraj odano~eniot promet vo istata se naveduva i promet osloboden od danok ili promet koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV. istoto e kaznivo spored ~len 59 stav 1 to~ka 5 i ~len 60 od ZDDV. ili pak ogrevno drvo. Naveduvaweto oznaki od op{t vid koi opfa}aat grupi na razni dobra. transport i sl. `elezni {ajki. Izdava~kata ku}a nema pravo na odbivka na prethodniot danok. isto taka. 53 st. vo vrska so prometot koj podle`i na odano~uvawe spored razli~ni dano~ni stapki. Primer 1:  ­ Izdava~ka ku}a go presmetuva honorarot na avtor so obvrznica. na primer za pakuvawe. koj e mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV. (2) Odredbite od ~len 52 stav 2 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV i od ~len 16 stav 4 re~enica 1 od DDVP. obvrznicata nema da go poseduva dejstvoto na faktura i nema da sozdade pravo na odbivka na prethodni danoci. Za vakvata soglasnost ne e potrebna posebna forma. bidej}i negovata usluga ne se odano~uva. podaroci. Soglasnosta mo`e da proizleguva i od dogovori ili drugi osnovi na delovnoto rabotewe. va`at soodvetno i pri izdavaweto faktura. vo koja e oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. keramidi.118 - (6) Liceto obvrzano za izdavawe faktura mo`e da ovlasti drugo lice da ja izdade fakturata. Dokumentot }e se smeta za obvrznica samo ako me|u izdava~ot (primatelot na ispolnuvaweto) i primatelot na obvrznicata (dano~niot obvrznik-ispolnuva~) e postignata soglasnost. 8 od ZDDV). Podelbata se vr{i spored soodvetni karakteristiki. za faktura se smeta i presmetka so koja odreden dano~en obvrznik presmetuva odreden odano~iv promet koj bil izvr{en sprema nego od strana na drug dano~en obvrznik (vo natamo{niot tekst: obvrznica).

Osobeno oddelnoto iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost (~len 53 stav 10 to~ka 8 od ZDDV) mo`e da go vr{i edinstveno izdava~ot na fakturata. e bez zna~ewe faktot. o~igledno proizleguvaat imeto i adresata na fakti~kiot primatel na ispolnuvaweto. isto taka. Ova pretstavuva edinstven na~in na obezbeduvawe.000 Zbir Vkupna cena 2. Kone~nata faktura.05. (2) Fakturite za avansni pla}awa mora. Vo slu~aj na pove}e avansni pla}awa dovolno e ako se minusiraat vkupniot iznos na avansiranite delumni nadomestoci i zbirot na danoci koi nastanale za niv. toga{ e dovolno toa da proizleguva od fakturata. Poglavje 117 Izdavawe fakturi pri avansni pla}awa (1) Za sekoe pla}awe. Sepak. Primer 1: Minusirawe na poedine~nite delumni nadomestoci primeni odnapred i na danocite koi nastanuvaat za niv: Kone~na faktura Izgradba na magacin vo Skopje Priem po izgradba na 30. da gi ispolnuvaat uslovite od ~len 53 stav 10 od ZDDV i ~len 18 do 22 od DDVP. so koja dano~niot obvrznik vr{i sevkupna presmetka za izvr{eniot promet na dobra ili za izvr{enite uslugi. Namesto avansiranite celosni ili delumni nadomestoci i danoci. od koja se odzemaat celosnite ili delumnite nadomestoci. liceto e dol`no da izdade faktura (~len 53 stav 4 od ZDDV). koe dano~niot obvrznik go dobiva pred izvr{uvawe na prometot. Istoto va`i i za naveduvaweto na koli~inata (obemot) na prometot koj treba da se izvr{i (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV). mora da bide ozna~ena kako "kone~na faktura". Namesto nadomestokot za prometot na dobra ili za uslugite (~len 53 stav 10 to~ka 6 od ZDDV). mo`at da se naveduvaat i odzemaat i zbirnite iznosi na avansnite pla}awa (bruto nadomestoci) zaedno so danocite sodr`ani vo niv. dokolku za ovoj nadomestok ili delumen iznos bile izdadeni fakturi spored ~len 53 st. Ako momentot se u{te ne e utvrden. se naveduva predvideniot moment ili kalendarskiot mesec na prometot na dobra ili na uslugite. kako i iznosite na danokot koj nastanal za niv. Namesto denot na prometot na dobra ili na vr{eweto na uslugata (~len 53 stav 10 to~ka 4 od ZDDV). Pritoa. deka primatelot na ispolnuvaweto (primatelot na fakturata) nema da go iskoristi povtorno pravoto na odbivka na prethodni danoci od fakturite za avansnite pla}awa i dopolnitelno od vkupniot iznos od kone~nata faktura. preku naveduvawe na predvideniot moment na prometot na dobra ili na vr{eweto na uslugata.380. se minusiraat nadomestocite ili delumnite iznosi primeni pred izvr{uvawe na prometot.119 - polno pravno dejstvo da ja promeni sodr`inata na presmetkata izdadena od nego. Koli~inata i opisot na ispora~anoto dobro ili izvr{enata usluga (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV) mo`e da gi dava ili da gi menuva edinstveno izdava~ot na fakturata.01 godina Nadomestok 2.Avansi DDV 380. Ako dogovornite strani edinstveno dogovorile vo koj period ili do koj moment bi trebalo da se izvr{i prometot na dobra ili uslugata.000 . 4 od ZDDV.. primatelot na fakturata mo`e da izvr{i ispravka na neto~na adresa na fakturata. dali pred izvr{uvaweto na prometot na dobra ili na uslugite se vr{elo presmetuvawe na celokupniot nadomestok ili na del od istiot. vo fakturata za avansno pla}awe se naveduva delumniot ili celosniot nadomestok primen pred vr{eweto na prometot. (3) Vo kone~nata faktura. Od fakturite za pla}awa izvr{eni pred izvr{uvawe na prometot mora da se gleda deka so niv se vr{i presmetuvawe na avansni pla}awa. na pr.000 . toga{ se naveduva soodvetniot period ili moment. na koi se uka`uva vo fakturata.000. dokolku od ostanatata sodr`ina na istata ili od drugi dokumenti.

000 Primer 2: Minusirawe na vkupniot iznos na delumni nadomestoci plateni odnapred i na zbirot na danoci koi nastanuvaat za niv Kone~na faktura Isporaka i vgraduvawe na skali vo Skopje. 1 od DDVP.000 .se izdava faktura.01 Ostatok za pla}awe 1.000 denari plus DDV.000 Primer 3: Minusirawe na vkupniot iznos na avansni pla}awa Kone~na faktura Isporaka i monta`a na green kotel vo Skopje Priem i monta`a na 01.200.000 200.00 0 285. kancelariski mebel za 100. da se navede vo fakturata: MKD 1.01 15.000 Vkupna cena (Zbir) 1.000 1.Avansi na: 07.01 Nadomestok (dano~na osnova) vkupno + DDV 19% Vkupna cena . Cenata na ~inewe na mebelot (vo momentot na ovaa isporaka) iznesuva za trgovskoto dru{tvo 300.01 godina Nadomestok 1.000 600.Avansi na 01.08.000 228.500.000 714.04.00 0 1.03.000 1.000 476. namesto nadomestokot.000 DDV 228.000 190.04. vo ovie slu~ai se naveduvaat vo fakturite vrednostite navedeni vo ~len 19 od ZDDV.07.000 238.000 190. Priem po izgradba na 15. dokolku prometot bil izvr{en sprema drug dano~en obvrznik i istiot pobaral izdavawe na faktura (~l.000 57. koj kako advokat e Isto taka.190.07.000.000 114.785.05.000 38. pri promet bez nadomestok ili po bagatelni ceni).registriran spored ~len 51 od ZDDV.01 Ostatok za pla}awe 400.000 1. Isto taka. 1 od ZDDV).01 Ostatok za pla}awe Vo nego sodr`an DDV DDV sodr`an vo avansite Poglavje 118 Fakturi vo posebni slu~ai (1) Vo slu~aite od ~len 19 od ZDDV (na pr. 53 st.01 i 02.428.000 denari (bez DDV).000.09.428. Primer: Trgovsko dru{tvo (fabrika za mebel) registrirano spored ~len 51 od ZDDV ispora~uva sprema svojot sodru`nik.120 - 01.190. Spored ~len 20 st. Vo ovoj slu~aj mora.000 . namesto nadomestokot (~len 53 stav 10 to~ka 6 od ZDDV).000 76.01 i 10.00 0 357..000 1.

2.121 - Dano~na osnova spored ~l. Kon ~len 54 od ZDDV Poglavje 119 Pazari i otvoreni prostori (1) Pod pazari i otvoreni prostori se podrazbiraat mesta koi se odredeni od strana na ovlasteni organi kako pazari ili mesta kade ima uslovi za promet na dobra ili uslugi na otvoreno. vo koja namesto fakti~ki ispora~anato dobro se naveduva drugo dobro koe voop{to ne bilo ispora~ano od nego. Vakvata zloupotreba bi mo`ela da postoi koga. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV. Dokolku se izdade vakva faktura so protivpravna namera. na primer. Tuka ne spa|aat fakturi koi se izdavaat pred izvr{uvawe na promet i koi spored svojata sodr`ina (na primer. Istoto va`i i vo slu~ai koga namesto fakti~ki izvr{enata usluga se naveduva usluga koja voop{to ne bila izvr{ena od liceto. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV.000 MKD Iznos na presmetan DDV 19% 57.. dokolku se ispolneti i ostanatite uslovi spored ~l. 34 od ZDDV. vo rokot spored ~len 53 stav 8 od ZDDV. trgovskoto dru{tvo ne izdalo faktura so izvr{uvaweto na prometot i ne platilo DDV sprema dano~niot organ. Primeri:  ­ Se fakturira isporaka na kancelariski aparat. (2) ^len 55 stav 1 od ZDDV gi opfa}a slednite slu~ai: 1. 1 od ZDDV 300. iako ne izvr{il promet na dobra ili uslugi (na pr. iako kako mal pretpriema~ nema pravo na toa spored ~len 51 stav 3 od ZDDV. dodeka fakti~ki bil ispora~an televizor. protivpravno oddelno iska`aniot danok) se dolguva i danokot za fakti~ki izvr{eniot promet. Dano~en obvrznik izdava fakturi spored ~len 53 od ZDDV so oddelno iska`an danok. dodeka fakti~ki bile ispora~ani pijalaci. so cel da se stekne nezakonska dano~na dobivka. pokraj danokot na dodadena vrednost dolguvan spored ~len 55 stav 1 od ZDDV (imeno. 2 t. vo toj slu~aj se odbiva pravoto na odbivka na tie prethodni danoci. tuku ja izdava fakturata otkako za nego }e nastapi rokot na zastarenost na dano~niot dolg. 19 st. (2) Dano~niot organ e dol`en da vnimava vakvite fakturi da bidat izdadeni navremeno. 33 i ~l. Kako proda`ba na otvoreni prostori se podrazbira i proda`bata na bileti vo sredstvata za javen prevoz i potvrdite za priem na baga` vo niv. no i za lica koi ne se dano~ni obvrznici. (2) Za "proda`ba na otvoreno" ne se smeta proda`bata na tezgi pred prodavnici. Kon ~len 55 od ZDDV Poglavje 120 Neovlasteno iska`uvawe na danokot (1) Odredbata od ~len 55 stav 1 od ZDDV vo vrska so neovlastenoto iska`uvawe na danok na dodadena vrednost vo faktura va`i za dano~ni obvrznici (~len 9 od ZDDV).000 denari. fiktivna faktura).  ­ Vo fakturata se naveduva ovo{je. 3. preku ozna~uvaweto deka se raboti za avansna faktura ili preku uka`uvaweto na momentot na prometot na dobra ili na uslugata koj se nao|a vo idnina) o~igledno uka`uvaat deka se raboti za avansni fakturi. . Vo toj slu~aj.000 MKD Sodru`nikot koj go steknuva mebelot mo`e potoa da odbie kako prethoden danok 57. a za negoviot sodru`nik se u{te ne nastapile rokovite na zastarenost. te. So proda`ba na otvoren prostor se izedna~uva i proda`bata preku avtomati.

Primer 2: Fakti~ki izvr{eni grade`ni raboti se opi{uvaat edinstveno preku naveduvawe na gradili{teto (na pr. na primer. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV so posebno iska`an danok na promet na dobra ili na uslugi koi ne gi izvr{il vo ramkite na negovata stopanska dejnost spored ~len 9 stav 2 od ZDDV. {to istite }e obezbedat neposredno soznanie za vidot i obemot na predmetot na prometot. uslov za nekaznuvaweto e sproveduvaweto ispravka na fakturata. za promet koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV (na pr. vo ovaa odredba spa|aat fakturi so oddelno iska`an danok: 1. proda`bata na li~no dobro. 3.122 -  Vo fakturata se iska`uvaat "molerski raboti vo kancelariski prostorii". 2. ­ (3) Za razlika od ~len 55 stav 2 od ZDDV. (4) Dokolku naplatata na protivpravno iska`an danok dovede do o~igleden nepraveden iznos. Davaweto neprecizni podatoci postoi koga podatocite vo fakturata ne se vo toj obem precizni i o~igledni. 5. no ne i neto~no. iako primatelot na fakturata ne mo`e da go odbie istiot kako prethoden danok spored ~len 35 to~ka 7 od ZDDV. za promet osloboden od danok.. iako primatelot na fakturata ne mo`e da go odbie ovoj danok kako prethoden danok. 42 spored izvr{en uvid"). 53 od ZDDV so oddelno iska`an DDV i ja stava vo deloven promet. Lice koe ne e dano~en obvrznik spored ~len 9 od ZDDV (na primer privatno lice ili javno-pravno telo spored ~l. Ispravkata na fakturata za slu~aite od ~len 55 stav 1 od ZDDV. 4. ako bil iska`an pogolem danok od danokot dolguvan za taa cel. dodeka molerskite raboti bile fakti~ki izvr{eni vo stanot na korisnikot na uslugata. Neovlasteno iska`aniot danok vo faktura se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. Ako opisot na dobroto ili na uslugata (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV) e daden samo neprecizno. Vo ovoj slu~aj ne bi bilo pravedno da se kazni ispora~atelot spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. ~len 55 stav 1 od ZDDV ne ja predviduva mo`nosta za ispravka na faktura. Poglavje 121 Neto~no iska`uvawe danok Previsoko iska`an danok (~len 55 stav 2 od ZDDV) (1) Odredbata od ~len 55 stav 2 od ZDDV se odnesuva na dano~ni obvrznici koi se obvrzani za registracija ili koi se registrirale dobrovolno i koi iska`ale oddelno danok vo faktura spored ~len 53 od ZDDV za fakti~ki izvr{en promet na dobra ili za uslugi. mora da se ograni~i na isklu~itelni slu~ai. iako ne dolguvaat danok za ovoj promet ili dolguvaat pomal danok. sepak. promet vo stranstvo ili prenosi na imot spored ~len 5 od ZDDV). Tuka spa|a. Neovlasteno iska`aniot danok vo faktura se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. dano~niot organ mo`e da dozvoli izdava~ot na fakturata da izvr{i ispravka na istata so soodvetna primena na ~len 55 stav 3 od ZDDV. Primer 3: Ispora~atel izdava faktura koja glasi na ime na soprugata koja e vrabotena vo pretprijatieto na soprugot. Odredbata va`i i za obvrznici vo smisla na ~len 53 stav 2 re~enica 2 od ZDDV. 10 st. Sepak. dokolku primatelot na obvrznicata ne se sprotivstavi na poviskiot iznos na DDV (vidi poglavje 115 stav 7 od DDVU). za odano~iv promet. "raboti vrz ku}a br. iska`aniot danok nema da se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. . Spored toa. koj e dano~en obvrznik. spored koj se dolguva previsoko iska`aniot DDV. 1 od ZDDV) izgotvuva faktura spored ~l.

05) Ispravka na faktura: Nadomestok + 5% DDV Vkupno 11. Nadomestok 10.500 MKD 8.123 - (2) ^lenot 55 stav 2 od ZDDV va`i i vo slu~ai koga bile izdadeni pove}e fakturi za eden ist promet. Dano~niot obvrznik e dol`en vo toj slu~aj da go presmeta danokot od vkupniot fakturiran iznos.000 MKD + 19% DDV 1.500 MKD Dokolku ostane neizmenet vkupniot iznos vo koregiranata faktura. vistinskiot danok na dodadena vrednost bi se dobil preku presmetuvawe na iznosot od dotoga{niot fakturiran vkupen iznos.333 MKD 567 MKD 11.900 MKD Vkupno 11. iako za istiot promet se dolguva danok samo po stapka od 5% spored ~len 30 od ZDDV. vo koj liceto izdalo faktura so promenet danok. iako spored ~len 29 se dolguva danok po stapka od 19%. Vkupen iznos (so DDV) Nadomestok (11.900 MKD 11.900 MKD (4) Vo slu~aj na prenisko iska`an danok.677 MKD Primatelot na dobroto mo`e da go odbie kako prethoden danok samo iznosot na danokot iska`an vo fakturata.19) Od dano~niot obvrznik zakonski dolguvan DDV: 19% od 8.900 MKD Dokolku se namali vkupniot iznos za vi{kot na iska`an danok. Vo ovoj slu~aj se primenuva soodvetno na smislata na ~len 22 stav 1 od ZDDV.824 denari 10. . Presmetan nadomestok + 5% DDV Vkupno Nadomestok (10. I s p r a v k a n a p r e v i s o k o i s k a ` a n d a n o k (~ l e n 5 5 s t a v 2 od Z D D V) (3) ^lenot 55 stav 3 od ZDDV izri~no dozvoluva izdava~ot na fakturata da izvr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost koj bil previsoko iska`an sprema primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata. Neophodnite ispravki se vr{at vo presmetkovniot period.333 MKD 11. Dano~niot obvrznik koj go izvr{il prometot i ja izdal fakturata go zadr`uva pravoto na ispravka na prenisko iska`aniot danok. Primer 1: Registriran dano~en obvrznik go presmetuva za izvr{eniot promet na dobra danokot na dodadena vrednost po stapka od 19%. koristej}i ja pritoa vistinskata dano~na stapka.900 denari : 1. dano~niot obvrznik go dolguva zakonski propi{aniot danok na dodadena vrednost. Primer 2: Dano~en obvrznik presmetuva za promet na dobra danok po stapka od 5%.000 MKD 500 MKD 10.500 denari : 1. Primatelot na fakturata mora da e pismeno izvesten za ispravkata na danokot na dodadena vrednost.824 MKD 1.. vo toj slu~aj se dobiva slednata presmetka: Nadomestok 10.000 MKD + 5% DDV 500 MKD Vkupno 10.

Nikola Gruevski 08-9289/1 19. .124 - MINISTER.06..2000 godina Skopje.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->