-1

-

UPATSTVO ZA PRIMENA NA ZAKONOT ZA DANOKOT NA DODADENA VREDNOST

Skopje, 02.06.2000

-2-

Vrz osnova na ~len 160 od Zakonot za organite na upravata ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 40/90 i "Slu`ben vesnik na RM" broj 63/94 i 63/98), a vo vrska so ~len 64 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik" na RM broj 44/99, 59/99, 86/99 i 11/2000), ministerot za finansii donesuva UPATSTVO ZA PRIMENA NA ZAKONOT ZA DANOKOT NA DODADENA VREDNOST (DDVU) Voved Upatstvoto za primena na danokot na dodadena vrednost ( vo natamo{niot tekst: DDVU) se odnesuva na Upravata za javni prihodi i na Carinskata uprava, vo onoj del, vo koj istata e dol`na da u~estvuva vo primenata i e obvrzuva~ko za vrabotenite vo dano~nata i carinskata uprava so cel da se obezbedi edinstvena primena na propisite. Ova upatstvo obrabotuva op{ti i sporni pra{awa kako i pra{awa koi baraat tolkuvawa povrzani so odano~uvaweto na prometot vo zemjata i ne gi razrabotuva pra{awata povrzani so odano~uvaweto na uvozot kako nadle`nost na Carinskata uprava. Pokraj toa, ovoj akt sodr`i odredbi za toa, kako da se postapuva vo odredeni slu~ai so cel da se izbegne prestroga i skapa primena na odredbite, kako i so cel da se poednostavi primenata.

Kon ~len 1 od ZDDV Poglavje 1 Su{tina na danokot na dodadena vrednost (1) Danokot na dodadena vrednost voveden so odredbite od ZDDV e oblikuvan kako op{t potro{uva~ki danok (~len 1 st. 2 od ZDDV), koj se napla}a, pokraj ostanatite danoci, na potro{uva~kata. Toj se napla}a vo site fazi na proizvodstvoto i trgovijata, kako i vo celokupniot uslu`en sektor. No, preku instrumentot na odbivka na prethodniot danok reguliran vo ~len 33 do 37 od ZDDV se postignuva, odano~uvaweto vo celokupniot pretpriema~ki domen (pole na stopanskata dejnost) da ne dovede do dano~no optovaruvawe, osven ako zakonot predviduva isklu~oci (na pr. isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok za delovno potrebni izdatoci navedeni vo ~len 35). Soglasno so negovata cel, so danokot na dodadena vrednost treba da se optovari celokupnata privatna i javna krajna potro{uva~ka, kako i krajnata potro{uva~ka vo pretpriema~kiot domen koja ne e rastovarena preku odbivkata na prethodniot danok. (2) Vo odnos na negovata struktura, danokot na dodadena vrednost e vo soglasnost so na~eloto na obezbeduvawe neutralnost na poleto na konkurencijata, kako vo doma{nata, taka i vo me|unarodnata razmena na stoki i uslugi. (3) Tolkuvaweto i primenata na poedine~nite odredbi od zakonot treba da bidat vo soglasnost, vo najgolem mo`en obem, so karakterot na danokot na dodadena vrednost kako op{t potro{uva~ki danok (stav 1) i so na~eloto na neutralnost na poleto na konkurencijata na pazarot (stav 2).

-3-

Kon ~len 2 to~ka 1 od ZDDV Poglavje 2 Promet na dobra i uslugi za nadomestok (Razmena na ispolnuvawa) (1) Prometot na dobra i uslugi podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV, samo ako istiot se izvr{uva so nadomestok (vo natamo{niot tekst: razmena na ispolnuvawa). Razmenata na ispolnuvawa pretpostavuva deka postojat ispolnuva~ i primatel na dobroto ili korisnik na uslugata (vo natamo{niot tekst: primatel na ispolnuvaweto) i deka za prometot postoi protivispolnuvawe (nadomestok). Za pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa, prometot i protivispolnuvaweto mora da stojat vo me|usebna vrska. Razmenata na ispolnuvawa mo`e da nastapi samo ako prometot e naso~en kon priem na protivispolnuvawe i ako so toa se inicira sakanoto, o~ekuvanoto ili mo`noto protivispolnuvawe, taka {to na kraj }e bidat zaemno povrzani me|usebno izvr{enite ispolnuvawa. Pritoa, ne se sprotivstavuva na pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa faktot deka ne bilo ispolneto o~ekuvaweto na nadomest, deka nadomestokot stanal nevozmo`en ili deka istiot dopolnitelno se namalil. Privremenite te{kotii vo pogled na likvidnosta na dol`nikot na nadomestokot ne vlijaat vrz samiot odnos. Mo`e da postoi razmena na ispolnuvawa duri i ako odredeno protivispolnuvawe bide dobrovolno izvr{eno. Prometot i protivispolnuvaweto ne mora da bidat so ednakva vrednost. Po pravilo, nedostasuva pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa, koga odredeno dru{tvo dobiva pari~ni sredstva samo za da bide staveno vo sostojba da izvr{i ostvaruvawe na svojata op{testvena cel. (2) Prometot opfa}a se' {to mo`e da bide predmet na pravniot promet. Sepak, prometot podle`i, vo pravna smisla, na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost samo vo onoj obem, vo koj istite pretstavuvaat prometi vo ekonomska smisla, t.e. pretstavuvaat prometi kaj koi postoi sopstven ekonomski interes na toj {to pla}a, koj interes go nadminuva ~istoto pla}awe na nadomestokot. Ednostavnoto pla}awe nadomestok, a osobeno pla}aweto vo gotovo ili doznakata, ne pretstavuva promet vo ekonomska smisla. Odr`uvaweto `irosmetki, {tedni vlogovi i drugi konta, samo po sebe, ne pretstavuva promet vo ekonomska smisla od strana na klientot sprema kreditnata institucija. Vlo`uvaweto na i upravuvaweto so imoti za nadomestok pretstavuva promet vo ekonomska smisla (na pr. na upravitelot na imotot) sprema klientot. Ponudata na izvr{uvawe promet (podgotvenost za ispolnuvawe) mo`e da pretstavuva promet vo ekonomska smisla, dokolku za toa se pla}a nadomestok. (3) Razmena na ispolnuvawa ne postoi, koga se poni{tuva odreden promet na dobra, na pr. zaradi vistinski nedostatoci (vra}awe na dobroto). Pri vra}awe na dobroto po izvr{eniot promet na dobra se vr{i ispravka na danokot i na prethodniot danok spored ~len 22 stav 1 od ZDDV. Dali }e postoi vra}awe na dobra ili povraten promet na dobra koj podle`i na odano~uvawe, se ocenuva od gledna to~ka na prvobitniot primatel na dobroto, a ne od gledna to~ka na prvobitniot ispora~atel. (4) Dogovorniot ili licencniot prenos na fudbaler so pla}awe na obes{tetuvawe za prenosot pretstavuva promet vo ekonomska smisla na fudbalskiot klubprenesuva~ sprema klubot-primatel. Primer: Fudbaler, koj sklu~il dogovor so odreden fudbalski klub se osloboduva od dogovornite obvrski zaradi negov premin vo stranski fudbalski klub. Stranskiot klub pla}a obes{tetuvawe za prenosot (vo vrska so mestoto na uslugata, vidi poglavje 29 stav 26 od DDVU). (5) Iznajmuvaweto na personal za nadomestok, na pr. so nadomest na izdatocite, se vr{i na~elno vo ramkite na razmenata na ispolnuvawa. Pri osloboduvaweto na rabotnici od strana na pretpriema~ot so nadomest na izdatocite (plati, socijalni pridonesi i sl.), na pr. za potrebite na Crveniot krst, za slu`bi za pomo{ pri elementarni nepogodi, za protivpo`arnite slu`bi ili za voeni ve`bi, ne postoi razmena na ispolnuvawa.

Ako primatelot na ispolnuvaweto e dol`en da plati dogovorni penali sprema dano~niot obvrznikispolnuva~. (4) Koga principalot mu pla}a otpremnina na svojot trgovski zastapnik vo slu~aj na prestanok na me|usebniot dogovor. Nasproti toa. B mu go nadomestuva na A iznosot od fakturata. tuku nadomestok za odreden promet. (6) Pari~niot iznos koj go dobiva prodava~ot kako zamena vrz osnova na kreditno osiguruvawe na ispora~ana stoka. vo toj slu~aj vakvoto pla}awe ne pretstavuva obes{tetuvawe.-4- Poglavje 3 Nepostoewe na razmena na ispolnuvawa Nadomestok na {teta (1) Kaj vistinskiot nadomestok na {teta nedostasuva razmenata na ispolnuvawa. (3) Koga na odreden dano~en obvrznik mu se ispla}aat tro{ocite od sudska postapka od sprotivnata strana na sporot. O{tetuva~ot B go zadol`uva A da ja otstrani {tetata. (5) Obes{tetuvawata sprema zakupodavecot ili zakupoprima~ot za predvremenoto napu{tawe na iznajmenite prostorii ili za ukinuvawe na tekovniot dogovor za zakup ne pretstavuvaat nadomestok na {teta. vo toj slu~aj postoi nadomestok na {teta. Zateznite kamati. imaat karakter na obes{tetuvawe. bez poseben nalog daden od liceto zadol`eno za nadomestuvaweto. . A dava nalog na firma za popravka na vozila za otstranuvawe na {tetata. isto taka. koi se pla}aat zaradi neispolnuvawe ili nesoodvetno ispolnuvawe na dogovori. Istoto va`i i vo slu~ai koga pobaruvaweto vo forma na otpremnina vtasuva so smrtta na trgovskiot zastapnik. obes{tetuvaweto }e se smeta za nadomestok vo ramkite na odredenata razmena na ispolnuvawa. vo toj slu~aj ne postoi zgolemuvawe na nadomestokot. Istoto va`i i koga proizvoditelot mu gi nadomestuva na trgovecot materijalnite tro{oci i tro{ocite za plati nastanati kako posledica na otstranuvaweto na {tetata. Istoto va`i i za taksi ili tro{oci za opomena koi gi napla}a odreden dano~en obvrznik od svoite zadocneti pla}a~i. pri otstranuvawe na {tetata od strana na o{tetenoto lice ili na treto lice po negovo zadol`enie. tuku zatoa {to e dol`en spored zakonot ili dogovorot da ja priznae {tetata i nejzinite posledici. Pritoa. vo toj slu~aj ne postoi namaluvawe na nadomestokot. Ako dano~niot obvrznik-ispolnuva~ gi plati dogovornite penali sprema primatelot na ispolnuvaweto.protivispolnuvawe za odreden promet na dobra ili na uslugi. vo toj slu~aj ne se raboti za del od nadomestok za odreden promet. tuku za nadomest na {teta. a vtor promet od A sprema B. za koi ima obvrska na garancija sprema kupuva~ot. pri pla}awe na pari~no obes{tetuvawe od strana na o{tetuva~ot. kamatite za vtasanost i procesnite kamati se smetaat. tuku obes{tetuvawe. (2) Dogovornite penali. nadomestokot na {teta ne postoi. Stvarniot nadomestok na {teta postoi osobeno vo slu~aite na otstranuvawe na posledicite od {tetata od strana na o{tetuva~ot ili od nego zadol`en samostoen pomo{nik vo ispolnuvaweto. tuku nadomestok za ispolnuvaweto platen od principalot za steknatite imotni prednosti koi nastanale so vr{eweto na dejnosta kako trgovski zastapnik. ne doa|a do promena na nadomestokot. koga obes{tetuvaweto pretstavuva fakti~ko . (7) Ako odreden trgovec izvr{i otstranuvawe na nedostatoci vrz dobra kupeni kaj nego. Nadomestokot na {teta ne se vr{i zatoa {to ispolnuva~ot primil odreden promet. Nadomestuvaweto na iznosot od fakturata od B sprema A pretstavuva nadomestok. Ako samoto o{teteno lice ja otstrani samostojno nemu pri~inetata {teta po nalog na o{tetuva~ot. Dadeni se dva prometa. za obes{tetuvawa. Primer: Liceto A do`ivuva soobra}ajna nesre}a so zna~itelna o{teta na negovoto vozilo.pa duri i delumno . eden od firmata sprema A. ne pretstavuva nadomestok za odredeniot promet na dobra.

dogovorno utvrdenite pla}awa koi treba u{te da se izvr{at se smetaat za obes{tetuvawe. vo toj slu~aj ~lenarinite se delat na nadomestoci i fakti~ki ~lenarini. Primer 1: Sodru`nikot A vlo`uva vo dru{tvoto pari (vlo`uvawe vo pari) i stvari (vlo`uvawe vo stvari). zdru`enieto vr{i promet koj slu`i za namiruvawe na poedine~nite potrebi na sekoj od ~lenovite i ako za istoto napla}a pridonesi soodvetno na fakti~koto ili pretpostavenoto koristewe na dejnosta na zdru`enieto. Ispolnuva~ ili primatel na ispolnuvaweto mo`e da bide kako dru{tvoto. . Vlogovite se vra}aat so u~estvo vo dobivkata ili vo zagubata. toj mu iznajmuva na dru{tvoto proizvodstveni ma{ini za odredena zakupnina. ~lenarini postojat koga pridonesite se ednakvo golemi ili koga istite se presmetuvaat spored merilo koe va`i podednakvo za site ~lenovi. Tuka ne e dogovoren poseben nadomestok za vlo`uvaweto (nema razmena na ispolnuvawa). Sepak. iznajmi. imotna sostojba. vlo`i (vlo`uvawe vo stvari) ili }e ja vlo`i negovata namena (vlo`uvawe na namena). povrzano so stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV.-5- (8) Vo slu~aj na predvremeno okon~uvawe na dogovor za lizing. sepak. taka i sodru`nikot. Sodru`ni~ki pridones bi postoel vo slu~aj koga sodru`nikot dava odreden pridones koj mu se nadomestuva so u~estvo vo dobivkata i vo zagubata. (11) Dokolku odredeno zdru`enie vr{i prometi koi slu`at delumno za pokrivawe na poedine~nite potrebi. nasproti toa. Ednakvosta postoi i koga pridonesite se napla}aat spored karakteristika edinstvena za site ~lenovi ili koga visinata na pridonesite se utvrduva spored li~nite osobini na ~lenovite. vo toj slu~aj postoi razmena na ispolnuvawa. Ednakvosta ili ednakvoto merilo. dokolku sodru`nikot vr{i odreden promet za poseben nadomestok. vo toj slu~aj nedostasuva razmenata na ispolnuvawa so poedine~nite ~lenovi. na primer spored starost. Delot od pridonesite koj otpa|a na prometite koi podle`at na odano~uvawe se izedna~uva so dano~nata osnova koja se utvrduva spored ~len 19 stav 2 to~ka 1. Vo sekoj od slu~aite postoi poseben dogovor za pla}awe nadomestok (razmena na ispolnuvawa). (10) Fakti~ki. Ottuka. ^lenarini kaj zdru`enija (9) Ako odredeno zdru`enie vr{i promet koj slu`i za zaedni~kite potrebi na site ~lenovi i ako za toa zdru`enieto napla}a (fakti~ki) ~lenarini. sodru`nikot mo`e da izbira dali odredenoto dobro }e go otu|i. (2) Postoi razmena na ispolnuvawa me|u sodru`nik i dru{tvo vo koe liceto ima udel. prihodi. ne se odlu~uva~ki sami po sebe za ocenuvawe na postoeweto na fakti~ki ~lenarini. a ne za nadomestok. Poglavje 4 Razmena na ispolnuvawa kaj trgovski dru{tva i drugi zdru`uvawa na lica Op{to (1) Ako odredeno trgovsko dru{tvo ili drugo zdru`uvawe na lica (vo natamo{niot tekst: dru{tvo) vr{i prometi koi se vo zaedni~ki interes na site sodru`nici i ako dru{tvoto napla}a sodru`ni~ki pridonesi za ispolnuvaweto. Pritoa e bez zna~ewe pra{aweto. vo toj slu~aj nedostasuva razmenata na ispolnuvawa so poedine~nite sodru`nici. dali prometot ima za svoja osnova postoewe na odredena statutarna obvrska. Istovremeno. Ako. promet. Besplatniot promet na dru{tva sprema nivnite sodru`nici se opfa}a so primena na ~len 3 stav 3 to~ka 2 i ~len 6 stav 3 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 13 od DDVU ). a delumno na zaedni~kite potrebi na ~lenovite. me|u dru{tvoto i negovite sodru`nici mo`e da dojde i do razmena na ispolnuvawa. Primer 2: Sodru`nikot B mu dava na sopstvenoto dru{tvo pozajmica i dobiva za istata kamata. status.

toj ima edinstveno pravo na u~estvo vo dobivkata spored statutot ili osnova~kiot dogovor (vlo`uvawe na namena). dali sodru`nicite dejstvuvale samo vo svojstvo na sodru`nici ili se i samite dano~ni obvrznici i dali stavaweto na raspolagawe bilo izvr{eno so nadomestok ili bez nego. Kaj davaweto na koristewe se raboti za promet izvr{en vo ramkite na poleto na stopanskata dejnost koe podle`i na odano~uvawe. Ako sodru`nikot go stava dobroto besplatno na raspolagawe na dru{tvoto. Tuka se raboti za usluga izvr{ena vo ramkite na stopanskata dejnost koja nema da podle`i na odano~uvawe zaradi nepostoewe na nadomestok. Primer 4: Sodru`nikot na trgovsko dru{tvo steknuva za svoja smetka tovarno vozilo koe go registrira na svoe ime i koe go stava vo poln obem na raspolagawe vo dru{tvoto. . b) Sodru`nikot go stava na raspolagawe dobroto bez nadomestok. b) Sodru`nikot go stava dobroto besplatno na raspolagawe. Primer 3: Sodru`nikot na trgovsko dru{tvo steknuva za svoja smetka tovarno vozilo koe go registrira na svoe ime i koe go stava na raspolagawe vo poln obem na dru{tvoto.-6- Poedine~ni slu~ai (3) Pra{aweto na stavawe na raspolagawe na dobra od strana na sodru`nicite na dru{tvoto vo koe tie imaat udeli se razgleduva vo zavisnost od toa. na primer. 1. Razmena na ispolnuvawa mo`e da postoi i vo slu~ai koga voziloto go koristi isklu~ivo samiot sodru`nik. vo toj slu~aj na stranata na sodru`nikot postoi usluga koja podle`i na odano~uvawe vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Primer 5: Grade`en pretpriema~ e ~len na rabotna zadruga i istoto stava besplatno na raspolagawe svoi grade`ni ma{ini (vlo`uvawe na namena). a) Sodru`nikot go stava dobroto na raspolagawe za nadomestok. na~elno. sodru`nikot mo`e da go odbie kako prethoden danok danokot na dodadena vrednost iska`an vo fakturata za nabavkata na dobroto staveno na raspolagawe. na primer fiksna zakupnina ili iznos koj zavisi od fakti~koto koristewe na voziloto. pri davaweto na koristewe na dobra na semejni dru{tva. Ako dobroto se stava na raspolagawe od nedelovni pri~ini. Nitu dru{tvoto. Sodru`nikot mo`e. dokolku za vakvoto dejstvuvawe bile odlu~uva~ki delovnite motivi. slobodno da odlu~uva za toa. 2. vo koe svojstvo }e stane aktivno za dru{tvoto. Besplatnoto stavawe na raspolagawe na grade`nite ma{ini sprema dru{tvoto nema da pretstavuva besplatna usluga od strana na sodru`nikot vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Toj mu dava na koristewe na dru{tvoto dobro koe pretstavuva sostaven del od imotot koj e podreden na stopanskata dejnost na sodru`nikot. Sodru`nikot dejstvuva edinstveno kako sodru`nik. vo toj pogled liceto ne dejstvuva kako dano~en obvrznik. nitu sodru`nikot imaat pravo da izvr{at odbivka na danokot na dodadena vrednost koj bil iska`an vo fakturata pri steknuvaweto na dobroto. Samiot sodru`nik dejstvuva kako dano~en obvrznik. samiot sodru`nik stanuva dano~en obvrznik. So prenosot na pravoto na koristewe na voziloto od strana na dru{tvoto. Sodru`nikot steknuva dobro koe go stava na raspolagawe za koristewe od strana na dru{tvoto. Kako vo slu~aite na stavaweto na raspolagawe so nadomestok taka i kaj besplatnoto stavawe na raspolagawe. a) Sodru`nikot go stava dobroto na raspolagawe za nadomestok. Sodru`nikot ne dobiva poseben nadomestok za toa. Toa mo`e da bide slu~aj. Nadomestokot se sostoi vo posebniot iznos koj go pla}a dru{tvoto. Dru{tvoto mu pla}a na sodru`nikot poseben nadomestok za koristeweto na tovarnoto vozilo.

vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. so posebno presmetan nadomestok. {to e vo nadle`nost na rabotodavecot. koga vraboteniot se anga`ira na rabota vo mesta nadvor od `iveali{teto ili prestojuvali{teto. kako i na prostorii za tu{irawe i kapewe za site vraboteni. dano~natata osnova se utvrduva spored ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (vo vrska so toa. na primer obezbeduvaweto na prostorii za odmor i rekreacija. Davawa od vakov vid postojat koga delovno motiviranite merki imaat za posledica namiruvawe na li~nite potrebi na rabotnikot. stavaweto na raspolagawe na rabotni sredstva i rabotna obleka. 3 i 4 od DDVU). ne podle`at na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost. obukata i doobukata. koi se posledica prete`no na delovniot interes na rabotodavecot. Davawata pri delovni manifestacii vo visina do 3. 2.i prometot sprema otpu{teni rabotnici. Tuka osobeno spa|aat: 1. tuku namaluvawe na cenata. se pretpostavuva. Isto taka. podobruvaweto na rabotnite uslovi. Vo odnos na davawata po namaleni ceni od voobi~aenite. vidi poglavje 34 stavovi 1. ako dano~niot obvrznik ima za izvr{eniot promet sprema poedine~niot rabotnik neposredno pravo na pari~no pla}awe ili na drugo protivispolnuvawe vo pari~na vrednost koe ne se sostoi vo vlo`uvawe trud. duri i ako istite se vr{at bez nadomestok. po pravilo. vidi poglavje 35 od DDVU). Ovaa situacija. vo toj slu~aj. 6. stavaweto na raspolagawe na prostori za parking na imotot na pretprijatieto. no po namaleni ceni od voobi~aenite. no ovaa posledica bila vo senka na delovno motiviranite merki.-7- Poglavje 5 Davawe na dobra i na uslugi sprema vrabotenite Davawa so nadomestok (1) Ako dano~niot obvrznik (rabotodavec) im dade na svoite vraboteni kako nadomestok za izvr{enite raboti i plata vo natura pokraj voobi~aenata plata. Odobruvaweto rabat od strana na dano~niot obvrznik pri kupuvaweto stoki od strana na negovite sorabotnici ne pretstavuva promet so nadomestok. 3. 5. so vakvoto davawe na dobra (isporaka) ili izvr{uvawe na usluga. Pritoa e nebitno dali vraboteniot go pla}a posebno nadomestokot sprema dano~niot obvrznik ili dano~niot obvrznik go zadr`uva soodvetniot iznos od pari~nata naemnina. kako i prometot sprema lica na obuka pretstavuvaat predmet na odano~uvawe. se poa|a od pretpostavkata na postoewe promet so nadomestok. t. . Davaweto mora da bide izvr{eno za privatni potrebi na vrabotenite.e. vrz osnova na porane{en raboten odnos. obezbeduvaweto na smestuvawa vo gradinki na pretprijatieto. 7. za {to rabotnikot dava kako protivispolnuvawe del od svojot trud. (2) Spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. obezbeduvaweto sobi za no}evawe. medicinskata nega i preventivniot lekarski pregled na vrabotenite. Davawa sprema vrabotenite so prete`no deloven int eres (4) Davawata sprema vrabotenite. Za davawa bez nadomestok. 4. potrebi koi ne se povrzani so rabotniot odnos. dano~niot obvrznik vr{i promet so nadomestok vo smisla na ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. Davawa bez nadomestok (3) Davaweto na dobra (stvarni davawa) i vr{eweto na uslugi sprema vrabotenite za nivni li~ni potrebi podle`at na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 i ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. koga merkata e povrzana so oblikuvaweto na tekot na rabotata.000 denari po vraboten godi{no. 8. dano~nata osnova se utvrduva spored ~len 19 stav 2 to~ka 3 od ZDDV (vo vrska so toa. predmet na odano~uvawe pretstavuva i prometot na dobra ili na uslugi koi dano~niot obvrznik gi vr{i sprema svoite vraboteni ili sprema na niv bliski lica vrz osnova na rabotniot odnos. Pritoa.

knigi ili audio-materijali koi mu se davaat na vraboteniot ili na nemu blisko lice po odreden li~en povod. istoto e povrzano so gra|ansko-pravniot prenos na sopstvenosta. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost.-8- 9. na primer za vreme na vonreden deloven sostanok ili sednica. Zbirna stvar pretstavuva opfa}awe na pove}e samostojni predmeti vo edna edinstvena celina.500 denari vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. Za promet na dobra se smeta i slu~ajot. Vo pravoto. koga odredeno dobro se prodava i se prenesuva so zadr{ka na pravoto na sopstvenost. `ivotni. prenosot na sopstvenost kako obezbeduvawe (zalog) i 2. prehranbeni proizvodi. Primatelot na dobroto mora da e fakti~ki vo sostojba da go koristi dobroto kako sopstvenik i da mo`e istoto da go otu|uva. koj bil kone~no izvr{en od strana na u~esnicite na prometot i za koj iska`ale volja stranite na prometot. Za podaroci kako izraz na vnimanie se smetaat i pijalaci i drugi prehranbeni proizvodi koi rabotodavecot gi stava na raspolagawe za besplatna konsumacija vo pretprijatieto od strana na negovite rabotnici. Nesobranite zemji{ni proizvodi. no toa ne mora vo sekoj slu~aj da bide povrzano so nego. Istoto va`i i za jadewa koi rabotodavecot im gi stava besplatno na raspolagawe na vrabotenite po povod i vo tekot na odreden vonreden raboten anga`man. Naplata preku proda`ba na tu|i stvari (3) Za prenos na pravoto na raspolagawe ne se smeta: 1. prenosot na prava pretstavuva usluga (poglavje 7 od DDVU). kako i zbirni stvari). Prenosot na pravoto na raspolagawe pretstavuva dejstvie od prete`no fakti~ka priroda. odobrenata podgotvenost za prenos na pravoto na raspolagawe so nadomest. Spored toa. tuku usluga.500 denari. Za podaroci kako izraz na vnimanie va`at davawa na rabotodavecot koi mo`at da se smetaat za podaroci spored nivniot vid i nivnata vrednost. seto toa prete`no vo deloven interes za povolno ureduvawe na tekot na rabotata i ~ija vrednost ne nadminuva 1. (5) Kaj podarocite dadeni kako izraz na vnimanie mo`e da se vr{i neodano~uvawe od pri~ini na administrativno poednostavuvawe. Za promet na dobra se smeta i prenosot na vrednosta na firmata (delovna. Kon ~len 3 do 8 od ZDDV Poglavje 6 Promet na dobra Dobra (1) Dobra vo smisla na ~len 3 stav 1 od ZDDV se materijalni dobra (stvari. Prenos na pravoto na raspolagawe (2) Pod poimot na prenos na pravoto na raspolagawe se podrazbira prenosot na ekonomskata supstanca na dobro od ispolnuva~ot sprema primatelot na dobroto. na primer cve}iwa. nema da pretstavuva promet na dobra. delovno-pravnata konfiskacija na dobro. pravata ne pretstavuvaat dobra koi mo`at da se prenesuvaat vo ramkite na prometot na dobra. prakti~na vrednost) ili na klientelata. mo`at da pretstavuvaat sekoj oddelno za sebe samostoen predmet na prometot i predmet koj e odvoen za sebe nasproti zemji{teto. za podaroci kako izraz na vnimanie se smetaat povremenite davawa na dobra vo visina do 1. Nasproti toa. besplatniot organiziran prevoz za vrabotenite od nivnoto `iveali{te ili prestojuvali{te do rabotnoto mesto so prete`en deloven motiv na rabotodavecot za obezbeduvawe na istiot. koja ekonomski se smeta za drugo dobro na pravniot promet namesto zbirot na poedine~nite dobra. Tuka pripa|aat i ekonomski dobra koi vo ekonomskiot promet se smetaat za materijalni stvari (~len 3 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). . a koi voobi~aeno se razmenuvaat vo op{testvenoto sekojdnevie i koi ne doveduvaat do zna~itelna imotna prednost za vraboteniot. Spored toa. kako na primer posevot.

5. Poglavje 7 Uslugi Poim (1) Za usluga se smeta sekoja aktivnost koja ne pretstavuva promet na dobra vo smisla na ~len 3 od ZDDV (~len 6. . Uslugite mo`at da se sostojat od storuvawe (pravno sovetuvawe. A go ispora~uva dobroto na B. prenosot na vesti za nivno objavuvawe. Vo momentot na otu|uvaweto nastanuvaat dva prometa. na primer: 1.u~estva. zanaet~iski uslugi bez zna~itelno vlo`uvawe materijal. tuku vo tie slu~ai se raboti za promet na dobra od strana na dol`nikot neposredno sprema steknuva~ot na dobroto. Pritoa se zema predvid voljata na dogovornite strani. se vr{i naplata na obezbeduvaweto od strana na davatelot obezbeduvaweto vo ime na primatelot na obezbeduvaweto. duri vo momentot vo koj istiot }e go iskoristi pravoto na naplata na svoite pobaruvawa preku obezbeduvaweto. 6. 3. B go prodava dobroto koe mu e dadeno kako obezbeduvawe na na~in. prenosot na idealni udeli vo sopstvenost . 4. primatelot na obezbeduvaweto go steknuva pravoto na raspolagawe vrz imotot daden kako obezbeduvawe. prevoz. zalogoprima~ot prodava stvari kaj koi izminal rokot na ra~na zaloga. Po istek na edna godina A stanuva plate`no nesposoben. zdobivaweto so pravoto na koristewe ili so nasledeno pravo na gradba. tretmanot kako promet na dobra ili na uslugi }e zavisi od ekonomskiot karakter na prometot. preku internet). taka i elementi na usluga. koga: 1. Dva prometa postojat i vo slu~aite. Uslugi se.n. na (4) Ako se vr{i javno naddavawe ili slobodna proda`ba na odredena stvar vo ramkite na postapka na prisilna naplata od strana na sudski izvr{itel ili na drug dr`aven organ na prisilna naplata. Kako obezbeduvawe na kredit toj dava na zalog odredeno dobro od negovoto pretprijatie na kreditniot institut B. najnovi softverski dopolnenija (Updates) se smeta za usluga. proda`bata na standarden softver i na t. posreduvawe). odobruvaweto pozajmici) ili nestoruvawe (otka`uvawe od pravoto na konkurencija na pazarot). stavaweto na raspolagawe na proektantski crte`i i planovi za tehni~ki grade`ni proekti. toga{ vo tie slu~ai ne postoi promet na dobra od strana na dol`nikot sprema javno-pravnoto telo vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV kon koe pripa|a organot na prisilna naplata i istovremeno nema da postoi promet na dobra od strana na dadeniot organ sprema steknuva~ot na dobroto. Primer: Dano~niot obrznik A e zanaet~ija. stavaweto na raspolagawe na nestandardiziran softver koj e izgotven specijalno spored barawata na korisnikot ili na postoen softver spored individualnite potrebi na korisnikot. stavaweto na raspolagawe na fotografii za reklamni celi. trpewe (iznajmuvawe ili davawe pod zakup na imot ili na podvi`no dobro. ili 2. 2. {to istoto go otu|uva sprema V. prenosot na stadarden ili individualen softver po elektronski pat (na pr. a B go ispora~uva istoto na V.-9- Pri prenosot na imot kako obezbeduvawe (zalog). stav 2 to~ka 2 od ZDDV). Naplatata preku dobrata preneseni kako obezbeduvawe doveduva do dva prometa i toa do eden promet na dobra izvr{en od davatelot na obezbeduvaweto sprema primatelot na istoto i do promet na dobra od primatelot na obezbeduvaweto sprema steknuva~ot. kako i obezbeduvaweto na neza{titeni iskustva i tehni~ki znaewa. Razgrani~uvawe me|u prometot na dobra i uslugite (2) Ako odreden edinstven promet sodr`i kako elementi na promet na dobra.

Predmet na sporedniot promet mo`e da bide kako eden nesamostoen promet na dobra.10 - 7. 10. pove}e procesi koi gra|ansko-pravno se smetaat za samostojni i se razgleduvaat poedine~no sekoj za sebe. da mora. lizing (3) Ako dogovornite elementi kaj dogovorot za zakup so pravo na kupoproda`ba otstapuvaat bitno od onie elementi koi se voobi~aeni vo slu~ajot na ednostavnoto prenesuvawe na pravoto na koristewe. kako i za primenata na propisite za osloboduvawe od danok i za primena na dano~nata stapka. Istoto va`i i vo slu~ai koga primatelot na prometot }e izrazi soglasnost sprema vr{itelot na prometot za vakvata podelba na prometot. stavaweto na raspolagawe na fotografii za objavuvawe od strana na izdava~ki ku}i. prenosot na  know­how i na rezultati od ispituvawa na javnoto mislewe na poleto na istra`uvaweto na pazarot. sudbinata na osnovniot promet (~len 8 ZDDV). pretstavuva promet na dobra. Faktot. ima posebno zna~ewe za odreduvaweto na mestoto i vremeto na prometot. bro{uri) i ako im se prenesuva pravoto na raspolagawe na primatelite na ovie dobra. prenosot na izdava~ki prava. vo toj slu~aj predavaweto na dobroto od strana na davatelot sprema primatelot na lizingot }e pretstavuva promet na dobra vo zavisnost od uslovite od ~len 3 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. ako od kopiite se sozdavaat novi predmeti (knigi. Dogovor za zakup so pravo na kupoproda`ba. ako istiot e vo tesna vrska so nego vo smisla na negovo ekonomski opravdano dopolnuvawe i ako istiot nastanuva po voobi~aeniot redosled. da se razgleduvaat kako edinstven ekonomski proces. na~elno. . 8. deka poedine~nite prometi imaat za svoja gra|ansko-pravna osnova sklu~uvawe na eden edinstven dogovor i {to za niv se pla}a eden sevkupen nadomestok. stavaweto na raspolagawe na filmovi podgotveni za emituvawe od strana na proizvoditel na filmovi kako proizvodstvo po nalog. proizvodstvoto na fotokopii. dokolku istite pripa|aat ekonomski zaedno i dokolku mo`at da se smetaat za edna nedeliva celina. (2) Procesite koi pripa|aat zaedno ne mo`at da se smetaat za edinstven promet zaradi toa {to istite slu`at za postignuvawe na edna edinstvena ekonomska cel. Na~eloto na edinstvoto na prometot doveduva do toa. od gledna to~ka na dano~noto pravo. Promet na dobra postoi i vo slu~ai koga predmetot na lizingot ekonomski mu pripa|a na primatelot na lizingot. Obezbeduvaweto na ofset-filmovi koi mo`at da se koristat neposredno za pe~atewe na reklamni materijali vo ramkite na postapkata na ofset-pe~at. (3) Sporednite prometi ja delat. Ako dobrata se prenesuvaat vo ramkite na postapkata na lizing. Poglavje 8 Edinstvenost na prometot (1) Pra{aweto dali postoi eden edinstven promet ili pove}e samostojni prometi koi treba da se razgleduvaat odvoeno. prometot }e se smeta za promet na (isporaka na delo). }e se smeta za sporeden promet kon odreden osnoven promet. taka i edna nesamostojna usluga. ne e dovolen za toa istite da se smetaat za edna celina od gledna to~ka na DDV-pravoto. nasproti toa. Edinstveniot ekonomski proces ne mo`e od gledna to~ka na DDV-pravoto da se deli na pove}e prometi. Ova va`i vo slu~ai koga za sporedniot promet se bara i se pla}a poseben nadomestok. 12. No. pritoa igra ekonomskata sodr`ina na izvr{enite prometi.. ako istiot e sporeden vo sporedba so osnovniot promet. vo toj slu~aj mo`e da postoi promet koj spored svoite efekti odgovara na proda`bata na rati i koj }e pretstavuva promet na dobra. od gledna to~ka na DDV-pravoto. Odlu~uva~ki faktor. Prometot. 9. otu|uvaweto na skici na modeli. 11.

Posredni~kiot promet }e se priznae. prometot go vr{i zastapnik (posrednik) vo tu|o ime i za tu|a smetka (toj samo fakti~ki go realizira prometot). natovar i istovar. Toj e dol`en da ja odano~i samo posredni~kata provizija. tuku i za smetka na zastapenoto lice (vidi Isto taka. samo ako posrednikot i' gi soop{ti na dogovornata strana imeto i adresata na liceto zastapuvano od nego. koga so deluvaweto vo tu|o ime u~esnicite go vr{at zatskrieno. Polavje 9 Sopstven promet. Sopstven promet (2) Ako vr{itelot na prometot na dobro ili na uslugata deluva vo svoe ime i za svoja smetka. vo toj slu~aj. i ako izvr{i presmetuvawe so zastapuvanoto lice vo pogled na pla}awata primeni za prometot na dobra ili za izvr{enite uslugi. ova nema da va`i vo slu~ai. a ne zastapenoto lice (nepravo posredni{tvo. Nadomestokot za posredni~kiot promet se ograni~uva na posredni~kata provizija. Na primatelot na ispolnuvaweto mora pri sklu~uvaweto na zdelkata da mu e poznato spored okolnostite na slu~ajot. od gra|ansko-pravna i dano~no-pravna gledna to~ka prometot se podreduva kon zastapuvanoto lice (principalot). vidi stav 10 od ova poglavje). koga e prepoznatlivo deka zastapnikot (posrednikot) go izvr{il prometot na dobra ili uslugata vo ime na zastapenoto lice. vo tu|o ime i za tu|a smetka (posredni~ki promet). deka toj stapuva vo neposredni pravni odnosi so treto lice. Proda`ba vo sopstven proda`en objekt (5) Imateli na proda`ni objekti.~len 18 to~ka 3 od ZDDV). komisionen promet. toj vr{i sopstven promet (sopstven promet na dobra ili uslugi). Toj e dol`en da go odano~i celokupniot nadomestok od proda`bata. Posredni~ki promet (3) Ako. Zastapnikot vr{i posredni~ki promet (usluga) sprema zastapuvanoto lice. Primer 1: Zastapnik vr{i proda`ba na odredena stoka vo ime i za smetka na principalot. Istoto va`i i vo slu~ai.. se smetaat za samostojni trgovci od gledna to~ka na danokot na dodadena vrednost. posredni~ki promet. zaradi ograni~uvawe na nadomestokot na posredni~kata provizija. koj vo ovie slu~ai vr{i promet na dobra ili uslugi (kako dano~en obvrznik). Istoto va`i soodvetno i za posreduvaweto vo vr{eweto uslugi.11 - Sporeden promet za isporaka na dobro (promet) mo`e spored ~len 17. Zastapnikot vr{i posredni~ki promet sprema principalot. prevoz i osiguruvawe na dobroto (poglavje 30 stav 5 od DDVU). Sepak. Imatelot na . kako i vo tu|o ime i za svoja smetka (nepravo posredni{tvo). Proda`bata na stokata se zasmetuva kon principalot kako negov sopstven promet. posredni~ki promet postoi. koga liceto kako glaven pretpriema~ se poslu`uva so samostoen pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~) koj svojot promet go vr{i sprema nego (vidi poglavje 15 od DDVU). nasproti toa. nepravo posredni{tvo (1) Prometot na dobra i uslugite mo`at da se vr{at vo svoe ime i za svoja smetka (sopstven promet). na~elno se utvrduva vrz osnova na gra|ansko-pravnite odnosi me|u u~esnicite. Koga sprema zastapnikot se vr{at pla}awa za prometot na dobra ili za uslugata. stav 2 od ZDDV da bide pakuvawe. koi prodavaat stoki vo sopstven proda`en objekt (tuka se vbrojuvaat i iznajmeni delovni prostorii). Prometot na dobra se smeta za izvr{en od strana na zastapuvanoto lice (~len 4 stav 3 od ZDDV). (4) Od dano~no-pravna gledna to~ka. vo svoe ime i za tu|a smetka (komisionen promet). Ocenuvaweto na pra{aweto. neophodno e zastapnikot da ne deluva samo vo ime. taka {to prometot na dobroto ili izvr{uvaweto na uslugata go vr{i zastapnikot kako negov sopstven promet.

Komisionen promet (7) Lica. no za negova smetka. od koe toj go nabavuva dobroto i primatelot na istoto se vospostavat neposredni pravni odnosi. a ne samo negovata provizija. no vo stvarnost za svoja smetka (neprav posrednik). kupovniot komision na dobra. Primer 2: Liceto B prodava po komitentski nalog sliki od odredena zbirka na razni kupuva~i. Eden promet na dobra od komitentot A sprema komisionerot B i vtor promet na dobra od B sprema kupuva~ot. (9) Ako odredeno lice vr{i usluga vo svoe ime i za tu|a smetka (uslu`en komision). Biten e nadvore{niot odnos. ne se pravi razlika me|u slu~aite. kako {to e toa slu~aj so nastapuvaweto kako posrednik (vidi gi stavovite 3 i 4 od ova poglavje). kako i vtor promet so predavaweto na dobroto od komisionerot na odreden kupuva~. ne e biten vo pogled na pra{aweto dali postojat sopstveni trgovski ili posredni~ki zdelki. nasproti toa. Tuka se vbrojuva proda`en komision na dobra (~len 3 stav 2 to~ka 4 od ZDDV). spisanija itn.. Postojat dva prometa. vo koi posrednikot vr{i usluga vo svoe ime i za svoja smetka (stav 2 od ova poglavje). . Zaradi izbegnuvawe na prakti~ni te{kotii.. toj dobiva od A provizija od 10% od proda`nata cena. nastapuvaweto na imatelot na proda`niot objekt pred negovite klienti. cve}iwa. B e dol`en da go odano~i celokupniot nadomestok. kako i vr{eweto uslugi vo svoe ime i za tu|a smetka (~len 7 stav 2 od ZDDV). se dozvoluva kaj proda`niot komision za moment na prometot na komitentot sprema komisionerot da va`i momentot na isporakata na komisionoto dobro sprema primatelot na istoto. Nepravo posredni{tvo (10) Ako. (8) Kaj proda`niot komision nastanuva eden promet na dobra so predavaweto na dobroto na zadol`enoto lice (komisionerot) od strana na principalot (komitentot). Za taa cel. Interniot odnos me|u imatelot na proda`niot objekt i negoviot deloven partner. Primer 4: Rabotilnica za slepi lica mu ovozmo`uva na odreden dano~en obvrznik da vr{i promet na nivnite dobra vo nivno ime. B nastapuva kako proda`en komisioner vo svoe ime i za smetka na A. Rabotilnicata za slepi lica vr{i usluga (odobruvawe na promet) sprema dano~niot obvrznik. odredeno lice vr{i promet na dobra ili uslugi vo tu|o ime. t. koj ja stava stokata na raspolagawe. Kako kraen ishod.e. na pr. koi gi nudat vo ugostitelskite objekti vrabotenite na drug dano~en obvrznik. koi nastapuvaat kako vr{iteli na promet vo svoe ime i za tu|a smetka. Primer 3: Dostavuva~ot A go zadol`uva {pediterot B da izvr{i prevoz na stoka do liceto G. Liceto se izedna~uva so samostojniot trgovec ili samostojniot vr{itel na uslugi. se smeta deka liceto ja primilo i izvr{ilo uslugata vo smisla na ~len 7 stav 2 od ZDDV. B go zadol`uva prevoznikot V da go izvr{i prevozot do G vo svoe ime i za smetka na A. (6) Na~elata vo vrska so proda`bata vo sopstven proda`en objekt ne va`at za proda`bata na stoki. }e se smeta deka izvr{ilo sopstven promet. kako i vtor promet so predavaweto na dobroto od strana na komisionerot sprema komitentot. Se smeta. Kaj nabavniot komision nastanuva eden promet na dobra so predavaweto na dobroto od prodava~ot na komisionerot. se smeta deka vr{at sopstven promet. Prometot na dobrata mu se pripi{uva na dano~niot obvrznik kako negov sopstven promet. deka B ja primil prevoznata usluga od V i samiot izvr{il prevozna usluga sprema A.12 - proda`en objekt mo`e da bide posrednik samo ako me|u liceto.

ne go pravi se' u{te materijalot za osnoven materijal.. vo natamo{niot tekst: isporaka na delo) postoi koga izveduva~ot na deloto samiot nabavil za istoto materijal ili sostavni delovi kaj koi ne se raboti samo za dodatoci ili za drugi sporedni stvari (osnovni materijali). Drug izveduva~ na delo mo`at da bidat. Ako izveduva~ot na deloto ne koristi sopstveno nabaveni materijali ili koristi samo materijali koi mo`at da se smetaat za dodatoci ili za drugi sporedni stvari. na pr. na javen nositel na izgradba na pati{ta za celi na izgradba na javen pat. Samata neophodnost na materijalot. Licitacijata ili proda`bata se smetaat za promet na dobra od dol`nikot vo izvr{nata postapka sprema steknuva~ot na kamionot ( e d e n promet. Zaradi toa. Primer 1: Dano~niot obvrznik odbiva da ja prenese sopstvenosta vrz zemji{te. na primer klinci. Ako deloto se sostoi od pove}e osnovni materijali. to~ka 6. Obes{tetuvaweto se smeta za nadomestok za eksproprijacijata. re~enica 2 od ZDDV). dali ovie materijali spored svojot vid kako i spored voljata na stranite }e se smetaat za osnovni ili za sporedni materijali. se vr{i eksproprijacija vrz osnova na zakon ili nalog na organ na dr`avnata vlast. vo toj slu~aj se raboti za usluga po osnov na dogovor za delo vo smisla na ~len 6 stav 1 od ZDDV. ma{inskata industrija ili rabotilnicite za popravka na patni~ki vozila.13 - Poglavje 10 Promet vrz osnova na zakonski propisi (1) Za promet na dobra vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 5 od ZDDV se smeta i prenosot na sopstvenost:  ­  vrz osnova na zakonski propis ili  ­  vrz osnova na nalog izdaden od strana ili vo ime na organ na dr`avnata vlast. koe e sostaven del od imotot na negovoto pretprijatie. bez koj dobroto ne mo`e da opstoi. Primer 2: Vo ramkite na odredena prisilna postapka se vr{i zaplenuvawe na kamion na dano~niot obvrznik (dol`nik vo izvr{na postapka). dali se raboti za dodatoci ili za drugi sporedni stvari. vidi poglavje 6 stav 4 od DDVU). Vo ovie slu~ai nedostasuva voljata na sopstvenikot za prenos na pravoto na raspolagawe na steknuva~ot. odnosno dodatoci kon deloto koe treba da se izvr{i. Pomali tehni~ki pomo{ni sredstva. Kamionot se dava na slobodna proda`ba ili na licitacija od strana na sudskiot izvr{itel ili na drug dr`aven organ za prisilno izvr{uvawe. navrtki i sl. ne e biten soodnosot me|u vrednosta na trudot ili na uspehot vo rabotata i materijalite nabaveni od izveduva~ot na deloto. Dodatoci ili drugi sporedni stvari (2) Vo pogled na pra{aweto. Osobeno grade`nata industrija vr{i promet po osnov na dogovor za delo na zemji{teto na nalogodava~ot (~len 3. izveduva~ot na deloto }e zapo~ne da vr{i isporaka na delo duri otkako samiot }e nabavi osnoven materijal ili del od nego. Voljata na sopstvenikot za prenos na pravoto na raspolagawe se zamenuva so zakonski propis ili nalog na organ na dr`avnata vlast. dodeka site ostanati materijali se obezbeduvaat od strana na nara~atelot. . Poglavje 11 Promet na dobra po osnov na dogovor za delo Poim na promet na dobra po osnov na dogovor o za del (1) Prometot na dobra vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (promet na dobra po osnov na dogovor za delo. stav 2.. tuku odlu~uva~ko e pra{aweto. (2) Istoto va`i soodvetno i za vr{eweto uslugi (~len 6 stav 2 to~ka 1 od ZDDV).. Eksproprijacijata se smeta za promet na dobra od strana na sopstvenikot na zemji{teto vo polza na javniot nositel na izgradbata na pati{ta.

Elektri~nata struja. (3) Opremata i uredite koi slu`at vo prv red za proda`ba na stoki. vo toj slu~aj razmenata na ispolnuvawa me|u vr{itelot na deloto i nara~atelot na istoto se ograni~uva na delot od deloto koj bil ispora~an od strana na vr{itelot na istoto. dokolku drugite preduslovi za obezbeduvaweto na materijalot se dadeni kumulativno. no obezbeduvaweto mo`e da se odnesuva i na sporedni materijali ili drugi raboti. (4) Obezbeduvawe na materijal postoi.. se opredeluvaat za konsumacija vo mesto koe e vo prostorna vrska so mestoto za predavawe i 2. na primer obezbeduvawe na rabotna sila. ne mo`e pove}e da se govori za sporedna stvar. jaglen ili sli~ni pogonski sredstva. Osnovni ili sporedni materijali se rabotni materijali koi mora da bidat materijalno sodr`ani vo zavr{enoto delo. ne se prenesuva pravoto na raspolagawe na vr{itelot na deloto. vo toj slu~aj se raboti za iznajmuvawe na materijal. a koj poseduva odredeno sopstveno zna~ewe. . Predavaweto na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto postoi i vo slu~aite na obezbeduvaweto ishrana za vrabotenite od strana na rabotodavecot vo negovite prostorii. Obezbeduvawe materijal od strana na nara~atelot (3) Kaj isporakite na dela. na primer zamena na motor kaj vozilo. koja se koristi pri realizacijata na deloto. Predmet na isporaka vo slu~aj na nezavr{eni dela (5) Ako bide otvorena ste~ajna postapka vrz imotot na dano~niot obvrznik pred isporakata na grade`niot objekt izgraden na tu|o zemji{te i ako ste~ajniot upravitel go odbie natamo{noto ispolnuvawe na dogovorot za delo. Kaj zamenata na del koj stanal nepodoben za koristewe.14 - po pravilo pretstavuvaat sporedni stvari. e obezbedena posebna oprema za konsumacija na samoto mesto. no na otvoreno. koj mu go obezbeduva nara~atelot na vr{itelot na rabotata zaradi realizacija na prometot na dobra. Vr{itelot na rabotata mora da se obvrzal da gi koristi nemu dadenite materijali isklu~ivo za proizvodstvo na nara~anoto delo. Predavawe zaradi konsumacija na samoto mesto postoi koga: 1. materijalite obezbedeni od strana na nara~atelot ne se sostaven del od razmenata na ispolnuvawa. ne pretstavuva raboten materijal. pred samiot lokal na ulica ili na sprotivnata strana od ulicata. Potrebata od utvrduvawe na materijalot mo`e da se zapostavi. proda`ni mesta. a koj ne mo`e pove}e da se bara nazad. vo zavisnost od okolnostite na predavaweto. Ako nara~atelot go obezbeduva celokupniot osnoven materijal zaradi realizacija na deloto. jadewata i pijalacite. Kaj materijalot. ma{ini. Objasnenijata va`at soodvetno i vo slu~aj koga vr{itelot na deloto }e gi prekine predvremeno i kone~no rabotite od drugi pri~ini. kako na primer proda`ni vitrini i fri`ideri ili raftovi vo kiosci. vo toj slu~aj za nov predmet na prometot na dobra po osnov na dogovor za delo }e pretstavuva nezavr{eniot grade`en objekt. na primer na terasata od lokalot. Ako se otvori ste~ajna postapka vrz imotot na nara~atelot na delo pred negovoto zavr{uvawe i ako ste~ajniot upravitel go odbie natamo{noto ispolnuvawe na dogovorot za delo. Poglavje 12 Predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto (1) Predavaweto na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto ne pretstavuva isporaka tuku usluga (~len 6 stav 2 to~ka 4 od ZDDV). dokolku izvr{itelot na rabotata go zameni materijalot staven na raspolagawe od strana na nara~atelot za ist ili ist po vrednost materijal i dokolku zamenata e ekonomski podobna. koga obezbedeniot materijal se obrabotuva ili se prerabotuva za potrebite na nara~atelot vo ramkite na prometot na dobra po osnov na dogovor za delo. (2) Prostornata povrzanost postoi i vo slu~ai koga jadewata i pijalacite se konsumiraat vo neposredna blizina na lokalot. pomo{ni materijali kako {to se struja. Obezbedenata stvar mo`e da bide osnoven materijal. vo kantini ili vo drugi sli~ni objekti.

Za isporakite bez nadomestok spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Toa e slu~aj koga dano~niot obvrznik go koristi predmetot vo ramkite na negovoto pretpriema~ko. taka i za nepretpriema~ki celi (dobra so me{ovita namena). vo slu~aj na ispolnetost na ostanatite uslovi od ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. (4) Vo vrska so pravniot tretman na davawata na dobra bez nadomestok (~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV) i uslugite bez nadomestok (~len 6 stav 3 to~ki 1 i 2 od ZDDV) od strana na dano~niot obvrznik sprema vrabotenite za nivni li~ni celi. konsumacijata na jadewata i pijalacite od strana na samiot dano~en obvrznik ( uslugi bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV). taka i kaj javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 19 stavovi 9 i 10 od DDVU). sepak. sprema ~lenovi ili sprema . dano~niot obvrznik mo`e na~elno da izbira kon koe pole na deluvawe saka da gi podredi dobrata (vidi poglavje 81 stav 3 od DDVU). natamo{en uslov e dobroto da se zema za li~ni celi na dano~niot obvrznik ili na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata pretpriema~ka dejnost. Prometot bez nadomestok e mo`no da nastapi kako kaj dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 9 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 18 stav 1 od DDVU). se odano~uvaat so op{ta dano~na stapka. masi~kite vgradeni vo kino-sedi{tata za jadewa i pijalaci vo kinata pretstavuvaat posebna oprema za konsumacija na samoto mesto. odredeni dejstvija bez nadomestok (na pr. na pr. Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 2 od ZDDV pretpostavuva postoewe na promet na dobra bez nadomestok izvr{en od trgovsko dru{tvo ili od zdru`enie na lica sprema nivni u~esnici na vlog. (6) Vo vrska so odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. ne pretstavuvaat oprema za konsumacija na samoto mesto. predavaweto so nadomestok na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto sprema treti lica i 2. (2) Izedna~uvaweto na prometot bez nadomestok so promet so nadomestok zna~i deka odredbite koi va`at za prometot so nadomestok se primenuvaat na ednakov na~in vrz prometot bez nadomestok. odredbite vo vrska so mestoto na prometot.. (4) Od samoto odreduvawe na prometot vo restorani na grupata na uslugi proizleguva deka: 1. Poglavje 13 Promet bez nadomestok Op{to (1) Spored ~len 3 stav 3 i ~len 6 stav 3 od ZDDV. mo`e da se zeme predvid dano~nata povlastica spored ~len 30 stav 1 to~ka 1 od ZDDV. vidi poglavje 33 stav 1 do 4 od DDVU) kako i ~len 20 stav 1 od DDVP. vidi ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (vo vrska so toa. na primer zemaweto na prehranbeni proizvodi od strana na ugostitelot zaradi konsumacija vo stan koj e odvoen od ugostitelskiot objekt. Kaj dobra koi treba da se koristat kako za pretpriema~ki. dano~nite osloboduvawa i dano~nite stapki. vidi poglavje 5 od DDVU.15 - monta`ni objekti za proda`ba na brza hrana i sl. a ne kon nepretpriema~koto pole na deluvawe. nezavisno od nivnata forma ili golemina. se zema predvid osloboduvaweto od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa. Vo vrska so dano~nata osnova i izdavaweto faktura pri promet bez nadomestok. Promet na dobra bez nadomestok (5) Prometot naveden vo ~len 3 stav 3 od ZDDV pretpostavuva predmetot da pripa|a kon pretprijatieto. zemaweto dobra ili koristeweto uslugi za nepretpriema~ki celi) se izedna~eni so prometot na dobra ili na uslugi so nadomestok i so toa podle`at na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost isto kako i prometot na dobra i uslugite. vidi poglavje 56 od DDVU). Nasproti toa.. (3) Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 i ~len 6 stav 3 od ZDDV ne zavisi od toa dali dano~niot obvrznik imal pravo na odbivka na prethodniot danok pri nabavkata na dobroto.

~len 7 stav 1 od ZDDV). Promet sli~en na razmenata postoi. Bidej}i pri razmenata i pri promet sli~en na razmenata sekoe odvoeno ispolnuvawe ne pretstavuva samo nadomestok. Istoto va`i i vo onoj del. Poglavje 14 Razmena i promet sli~en na razmenata (1) Razmena postoi. Primer 2: Vozilo koe pripa|a kon imotot na pretprijatieto. ako dejstvieto bi se smetalo za usluga vo slu~aj na negovo soodvetno vr{ewe sprema treto lice (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). na primer anga`irawe na personal na pretprijatieto privatnata gradina ili vo doma}instvoto na dano~niot obvrznik. a ne za usluga. na pr. na vo na vo . Primer 3: Telekomunikaciska oprema (telefonska oprema so dodatoci. no koja e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 57 od DDVU). Predmet na zemaweto e uni{tenoto vozilo. faks-aparati. kako posledica na soobra}ajna nesre}a (apsolutna {teta). Istoto mo`e da se zeme od pretprijatieto samo spored vrednosta koja postoela po nesre}ata. (11) Koristeweto na telekomunikaciska oprema za li~ni celi od strana na dano~niot obvrznik ili od lica vraboteni kaj nego pretstavuva usluga bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. mobilna telefonija). bidej}i se raboti za zemawe dobra za li~ni celi na dano~niot obvrznik koe e ve}e opfateno so odredbite od ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. koja pripa|a kon pretprijatieto. Anga`iraweto na rabotna sila za nepretpriema~ki (li~ni) celi na tovar pretprijatieto. vidi poglavje 34 stav 5 od DDVU.16 - na niv bliski lica. odredeni materijali. Koristeweto na telefonskata oprema pretstavuva usluga (telekomunikaciska usluga) koja se odano~uva. Primer 1: Odredeno slu`beno vozilo se uni{tuva pri privatno patuvawe. Vo vrska so dano~nata osnova. se koristi za privatni celi od strana na dano~niot obvrznik ili na vrabotenite lica kaj nego.. Uslugi bez nadomestok (9) Prometot naveden vo ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV pretpostavuva pripadnost na dobroto kon imotot na pretprijatieto na dano~niot obvrznik (vidi stav 5 od ova poglavje). Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 3 od ZDDV slu`i edinstveno kako razjasnuvawe. Na~eloto na edinstvo na prometot va`i i za prometot bez nadomestok. sekoj od ovie prometi va`at oddelno za promet na odredeno dobro ili za usluga (~len 4 stav 1. koga nadomestokot za odreden promet na dobra se sostoi vo usluga. (8) Predmet na zemaweto e sekoga{ k o n k r e t n o t o dobro vo momentot na zemaweto. (10) Dobroto se koristi za celi koi se nadvor od pretprijatieto. za odredena usluga vo promet na dobra ili za odredena usluga vo usluga. Pritoa e merodavno vo koja sostojba se nao|a zemenoto dobro. koga nadomestokot za odreden promet na dobra se sostoi vo drug promet na dobra. vo koj pritoa bile koristeni dobra. tuku i promet. (7) Dobroto se zema od pretprijatieto samo ako pri soodvetna izvedba na dejstvieto sprema treto lice istoto bi se smetalo za promet na dobra. Stavaweto na raspolagawe na voziloto sprema treti lica se smeta za usluga (iznajmuvawe). podle`i odano~uvawe so danok na dodadena vrednost kako usluga bez nadomestok smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. se koristi od strana na dano~niot obvrznik ili od vraboteni lica za li~no patuvawe na odmor.

Ova va`i osobeno pri utvrduvaweto na mestoto i momentot na izvr{uvaweto na prometot.06 vo Bitola.01 godina.04.07. ja ispora~uva ponatamu ma{inata do M3 na 21. Primer 1: M3 od Skopje nara~uva grade`na ma{ina kaj M2 od Bitola. Vo ramkite na verigata se vr{at posledovatelno dva prometa (M1 sprema M2 i M2 sprema D3). Poglavje 15 Vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~) Koga odreden promet se vr{i so vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~).04. zaedno so pazarnata vrednost na predadenoto dobro ili izvr{enata usluga.10. Prometot od M1 do M2 e izvr{en na 15.04 vo Tetovo. da go sovetuva vo pogled na soobra}ajnite mo`nosti na lokacijata.01 godina. sekoj promet na~elno se ocenuva zasebno. Uslugata od M1 sprema M2 e izvr{ena na 17. Poglavje 16 Veri`en promet (1) Za veri`en promet vo smisla na ~len 4 stav 2 od ZDDV se smetaat prometi na dobra izvr{eni od pove}e ispora~ateli koi:  ­  se odnesuvaat na istoto dobro i  ­  kaj koi pravoto na raspolagawe se prenesuva neposredno od prviot na posledniot primatel na dobroto. Od svoja strana. M2 go izgotvuva svoeto mislewe za M3 na 01.04. Kaj primatelot na pla}aweto. M1 ja ispora~uva ma{inata na 15. Postojat dva samostojni prometa. isto taka. prometot od M2 do M3 na 21.01 godina vo Prilep. M2 ja nara~uva ma{inata. vo Skopje. nadomestokot na stranata na eden od ispolnuva~ite se sostoi delumno od promet na dobra ili od uslugi i delumno od pari~no pla}awe. vklu~uvaj}i go i misleweto na soobra}ajniot ekspert (~len 14 stav 2 od ZDDV). Pari~noto pla}awe ne pretstavuva promet. prometot od M2 sprema D3 e . Sekoj od ovie prometi se smeta za poseben promet na dobroto (~len 4 stav 2 od ZDDV). Po nalog na M2. kaj M1 vo Tetovo.. po pravilo. M2 go zadol`uva M1 od Tetovo. M2 ja nara~uva stokata kaj proizvoditelot M1 od Prilep. M1 dava svoe mislewe do M2 na 17. Pomo{nici vo ispolnuvaweto vr{at. tuku se raboti za proda`ba. promet na dobra i uslugi vo svoe ime i za svoja smetka.17 - (2) Kaj prometot na dobro za pari ne postoi razmena. koja ja nema na zaliha. za site prometi na dobra nastanati vo ramkite na verigata va`i istoto mesto na prometot i istiot moment na prometot (~len 13 od ZDDV). (3) Vo slu~aj na razmena ili na promet sli~en na razmenata zaedno so pla}awe pari. Primer 1: Primatelot na dobroto D3 od Minhen nara~uva tutun od trgovecot na golemo M2 od Skopje. Na~elata vo pogled na prometot na dobra vo ramkite na odreden veri`en promet spored ~len 4 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 16 od DDVU) ne se primenuvaat vrz prometot na dobra izvr{en so vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto.. M2. Primer 2: M3 od Skopje go zadol`uva M2 od Bitola da go sovetuva vo vrska so podobnosta na odredena lokacija za izgradba na industriski pogon. Dvata prometa se izvr{eni na 15. Namiruvaweto na odredena obvrska preku pla}awe vo pari ne pretstavuva promet.10. vo Bitola (~len 13 to~ka 2 od ZDDV). M1 ja vr{i isporakata na tutun na 15.06. pari~nite sredstva pretstavuvaat sostaven del od nadomestokot. neposredno od Prilep do Minhen kaj D3.01 godina. uslugata od M2 sprema M3 e izvr{ena na 01.07. koj e soobra}awen ekspert. Kaj veri`niot promet. Postojat dve samostojni sovetodavni uslugi. Prometot na dobroto od M1 sprema M2 e odano~en.

Poglavje 17 Otu|uvawe na delovniot potfat (stopanska dejnost) (1) Slu~ajot na prenos na celokupniot imot (delovniot potfat) ili na del od imotot (del od delovniot potfat) vo smisla na ~len 5 od ZDDV koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV postoi. Dvata prometa na dobroto se izvr{eni vo Frankfurt na 15. D1 ja ispra}a stokata na 15. raboteweto. Primer 4: M3 nara~uva patni~ko vozilo od antikvitetska vrednost od M2. prometot od M2 sprema D3 e izvr{en na 21. Slu~ajot na otu|uvawe na delovniot potfat mo`e da nastapi i koga zakupenite dobra se otu|uvaat po prestanok na zakupot. koi gi vr{at pove}e ispora~ateli so edno isto dobro i kaj koi ne doa|a do prevoz ili ispra}awe na dobroto (na primer.01 godina vo Skopje. daden e slu~ajot na otu|uvawe na delovniot potfat duri i koga odredeni bitni ekonomski dobra ne se prenesuvaat so odredeno . ako pravoto na raspolagawe vrz dobroto se prenesuva neposredno od ispora~atelot na primatel na dobroto koj e vklu~en vo verigata i dokolku liceto potoa go prenese natamu pravoto na raspolagawe. D3 ja prezema stokata od kaj M2 na 21. koj go iznajmil istoto na neodredeno vreme na M4. Po nalog na M2. Ova va`i i vo slu~ai. (2) Kaj proizvoditelite. M1 ja ispra}a stokata na 15. Primer 2: Dano~niot obvrznik M3 od Ohrid nara~uva hemikalii od trgovecot na golemo so farmacevtski proizvodi M2 od Skopje.10. Vo ramkite na verigata se vr{at dva posledovatelni prometa na dobroto (D1 sprema M2 i M2 sprema M3). M1 go raskinuva dogovorot za iznajmuvawe i go ispora~uva voziloto po nalog na M2 neposredno do M3. (3) Prometi na dobra vo ramkite na veriga.01 godina neposredno do M2.01 godina. Isto taka. M1 go prenesuva pravoto na raspolagawe neposredno na M2 na toj na~in. Ovoj promet e izvr{en na 15.10. Postojat dva prometa na dobra vo ramkite na verigata (M1 sprema M2 i M2 sprema M3). {to mu ja predava stokata na {pediter..01 godina i ne podle`at na odano~uvawe so DDV. M2 ja nara~uva stokata kaj D1 od Frankfurt. delovite od imotot zaedno so ma{inite i drugata oprema koja slu`i za proizvodstvo. koga steknuva~ot stanuva dano~en obvrznik vrz osnova na samiot prenos ili koga istiot go prodol`uva vr{eweto na stopanskata dejnost.10. koga se prenesuvaat bitnite osnovi na delovniot potfat. mo`e da se pretpostavi postoewe na slu~aj na otu|uvawe na delovniot potfat duri i koga od otu|uvaweto se isklu~uvaat odredeni nebitni dobra. eventualno vo nepromeneta forma.01 godina neposredno od Frankfurt do M3 vo Ohrid. Postojat dva prometa na dobroto vo ramkite na verigata. promet so nedvi`nosti ili prometi na dobra kaj koi pravoto na raspolagawe se prenesuva so prethodno vra}awe na vladenieto vrz dobroto) mo`at. po pravilo pretstavuvaat bitni osnovi na stopanskata dejnost. so ili bez nadomestok. isto taka.01 godina vo Prilep. Primer 3: Isto kako primer 1 vo stav 1. M2 go nara~uva voziloto kaj M1. bidej}i D3 e stranski primatel (vidi gi poglavjata 58 i 59 od DDVU). otstapuvaj}i ja istovremeno obvrskata na vra}awe na dobroto.10.18 - osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV.10. Pri vnesuvaweto na deloven potfat ili na del od nego vo odredeno dru{tvo. Pri prenos na imotot kako sostaven del na delovniot potfat ili na del od nego. Koi se bitnite osnovi na delovniot potfat zavisi od fakti~kata situacija vo momentot na prenosot. da bidat predmet na promet na dobra vo ramkite na odredena veriga. (2) Slu~ajot na veri`en promet nema da postoi.10. Uvozot podle`i na odano~uvawe so DDV spored ~len 2 to~ka 2 od ZDDV.i oddelen imot mo`e da pretstavuva bitna osnova na delovnoto rabotewe. ili na del od nego sprema drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost (otu|uvawe na delovniot potfat).

Prenosot na imot vo pove}e dejstvija se smeta za otu|uvawe na delovniot potfat samo vo slu~aj. Primer 2: A vr{i iznajmuvawe na vozila vo iznajmeni prostorii. za nego rabotat dvajca samostojni zastapnici. koga poedine~nite dejstvija se vo ekonomska povrzanost i ako postoi volja za steknuvawe na deloven potfat.. Mo`e da se pretpostavi postoewe na slu~aj na na otu|uvawe na deloven potfat koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV. Ma{inite koi slu`at za proizvodstvo na ~elvi se steknati pred tri godini. Vo zavisnost od slu~ajot. koga istiot e ekonomski samostoen i istiot se vodi odvoeno. bidej}i istoto se vr{i samostojno i odvoeno od ostanatite delovni aktivnosti. delovni odnosi itn. A go otu|uva iznajmuvaweto vozila na B. Za celi na privlekuvawe novi klienti. tuku istite se iznajmuvaat ili davaat pod zakup sprema dru{tvoto. Me|u drugoto. vodeweto kartoteka i pravata na zakup. Primer 3: Liceto A vr{i proizvodstvo na ~evli vo iznajmeni prostorii. pobaruvawa. nezavisno od drugite delovni potfati. Slu~ajot na otu|uvawe delovn potfat koj ne podle`i na odredbite od ZDDV postoi.. (3) Dokolku sostaven del od bitnite osnovi na delovniot potfat ili na del od nego pretstavuvaat dobra koi ne se sposobni za steknuvawe sopstvenost vrz niv. koj samostojno go vodi proizvodstvoto. nema da se smeta za {tetno zemaweto ekonomski dobra koi se nebitni za prodol`uvawe so vr{eweto na delovniot potfat i nivno prenesuvawe vo li~niot imot na A. Isto taka. prodol`uva so zakupot. Toj e ovlasten za koristewe na logoto na Avis. Tuka se vbrojuva. bitni osnovi mo`e da bidat i neprenoslivi prava na koristewe na dobra. toj proizveduva i ko`ni proizvodi (ko`ena ta{na. slu`benosti. Delot od neizgradenite imoti koi ne se potrebni za delovniot potfat.19 - materijalizirano dejstvo. dokolku istite se neophodni za prodol`uvawe na delovniot potfat. Za proizvodstvoto na ~evli toj vrabotuva svoj direktor. na primer. kade {to sodru`nici stanuvaat liceto A i negoviot sin B. A go otu|uva proizvodstvoto na ~evli na liceto B koj. na primer prava na koristewe ili konsumacija vrz stvari. A go vlo`uva svojot deloven potfat vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost. dodeka drugiot del prodol`uva da go koristi kako li~en imot. grade`ni ma{ini i magacini za grade`ni materijali koi gi koristi za celi na negovata stopanska dejnost. zakupodavnoto pravo se vbrojuva kon bitnite osnovi. (4) Del od deloven potfat postoi. vo soglasnost na zakupodavecot. distribucijata i knigovodstvoto. Davaweto pod zakup na poedine~ni bitni ekonomski dobra na dru{tvoto ne e {tetno. toj raspolaga so kartoteka na klienti. Toj poseduva pove}e neizgradeni i izgradeni zemji{ta. Ako delovniot potfat se vr{i vo zakupeni prostorii. Pokraj toa. koj prodol`uva so vr{ewe na istata dejnost. Proizvdostvoto na ~evli pretstavuva del od delovniot potfat. Kancelariskata oprema. Primer 1: A raboti kako grade`en izveduva~ vo svoe ime. vozila. {to istiot }e mo`e da gi koristi zakupenite prostorii vo neizmeneta sostojba.o. Otu|uvawe na delovniot potfat postoi vo momentot. A gi dava pod zakup na d. A sklu~il dogovori za vrabotuvawe na sorabotnici. vklu~uvaj}i ja i kompjuterskata oprema e zemena na lizing od firma za lizing. Otu|uva~ot mora ova zakupodavno pravo da go prenese na steknuva~ot na toj na~in. koga A }e gi prenese na dru{tvoto bitnite osnovi koi se neophodni za ostvaruvawe na negoviot deloven potfat. koga A gi prenesuva na B bitnite osnovi na rabotewe na negoviot deloven potfat. Kon bitnite osnovi na delovniot potfat se vbrojuva i . ko`ena obleka) vo sopstveni prostorii. dokolku A gi otu|i bitnite osnovi na negoviot deloven potfat. dano~niot obvrznik e dol`en da gi prenese ovie prava na steknuva~ot..o. ovlastuvaweto za koristewe na logoto. Otu|eniot del od delovniot potfat mora da pretstavuva organizam koj e sposoben samostojno da opstojuva.

Ako testamentarniot . (5) Ako kaj odreden prenos bez nadomestok ne se ispolneti uslovite na otu|uvawe na delovniot potfat. Istite na~ela va`at i vo slu~aj koga odredeno pretprijatie. dodeka udelite vo prihodite na sportskite dru{tva ne se odano~uvaat so danokot na dodadena vrednsot. Kon ~len 9 od ZDDV Poglavje 18 Dano~en obvrznik Poim (1) Dano~en obvrznik e lice koe trajno ili povremeno samostojno vr{i stopanska dejnost. Toa zna~i. prinuden ili ste~aen upravnik vo ramkite na negovata upravna dejnost. taka i pravnata sposobnost na vr{itelot na prometot se nebitni. kako i zdru`uvawe na lica. Upravnik (4) Ako pretprijatieto na odreden dano~en obvrznik go vodi upravnik. koe e sostaven del od naslednata masa. no ne i me|u nalogodava~ot i poedine~nite ~lenovi na zaednicata. Spored ovie na~ela se postapuva i vo slu~ai koga kaj sportskite manifestacii ne nastapuva edno od dru{tvata-u~esnici na manifestacijata. B prodol`uva namesto A so period na ispravka (vo vrska so toa. go vodi upravitel na naslednata masa vo ime na naslednicite. Pritoa. mo`e da se raboti za slu~aj na promet na dobra ili na uslugi bez nadomestok koi podle`at na odano~uvawe so danok na dodadena vrednost (~len 3 stav 3. i ~len 6 stav 3 od ZDDV). Vo slu~aj na otu|uvawe poedine~ni ekonomski dobra ne postoi otu|uvawe na del od delovniot potfat. Dano~ni obvrznici mo`at da bidat pravni i fizi~ki lica.. nastanuvaat neposredni pravni odnosi samo me|u nalogodava~ot i stopanskata interesna zaednica. nezavisno od celite i rezultatite od ovaa dejnost. Vo toj slu~aj dano~en obvrznik e stopanskata interesna zaednica. dodeka drugoto dru{tvo ne e obvrzano da gi odano~uva iznosite koi toa gi prima. vidi poglavje 93 stav 4 DDVU). Podreduvawe na prometot (2) Kon koj dano~en obvrznik mo`e da se podredi prometot. deka. tuku na dano~niot obvrznik za kogo dejstvuva imatelot na dol`nosta. Vo slu~aj na sportski manifestacii na tu| teren. ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV vo pogled na ma{inite steknati pred tri godini. Dano~en obvrznik e sekoj samostojno aktiven ekonomski subjekt koj postojano ili povremeno vr{i ispolnuvawa za nadomestok. Sportski manifestacii (3) Kaj sportski manifestacii za dano~en obvrznik se smeta dru{tvoto-doma}in na igrali{teto i istoto se razgleduva za celi na danokot na dodadena vrednost zaedno so site negovi prihodi. sepak. za dano~en obvrznik }e se smeta dru{tvoto zadol`eno so sproveduvaweto na sportskata manifestacija i osobeno zadol`eno so realizacija na blagajni~kite raboti i na rabotite na presmetka. Sportskoto dru{tvo-gostin ne e dol`no da gi odano~uva prihodite koi gi dobiva od odredenata sportska manifestacija. ne se vr{i po povod otu|uvawe na del od pretprijatieto. koj nastapuva kako dol`nik na prometot sprema primatelot na prometot. prometite nema da mu se pripi{at na upravnikot. sportskata zaednica-organizatorot na manifestacijata gi odano~uva site prihodi od istata. Ako odredena stopanska interesna zaednica od oblasta na grade`ni{tvoto gi sklu~uva samostojno grade`nite dogovori so nalogodava~ot. Kako pravnata forma.20 - pravoto na zakup. koe }e se razgleduva za celi na danokot na dodadena vrednost zaedno so site negovi prihodi. tuku soodvetnata sportska zaednica kako organizator na manifestacijata. na pr. zavisi od toa.

- 21 -

upravitel go vodi trgovskoto dru{tvo vo svoe ime kako poverenik na naslednicite, istiot }e se smeta za dano~en obvrznik i za dano~en dol`nik. Samostojnost (5) Samostojna dejnost postoi koga istata se vr{i za svoja smetka i na svoja odgovornost. Koga mo`e da se pretpostavi postoewe na samostojnost ili na nesamostojnost, zavisi na~elno od vnatre{niot odnos kon nara~atelot na rabotata. Od nadvore{niot odnos kon klientite mo`at edinstveno da se dobijat dokazni indicii. Pritoa, ne e samo bitno imeto na dogovorniot odnos, vidot na dejnosta ili formata na dobivawe nadomestok, tuku e odlu~uva~ka sevkupnata slika na odnosite. Vo dadeniot slu~aj mora da se odmeruvaat me|usebno okolnostite koi odat vo prilog na samostojnosta; duri potoa se merodavni za sevkupnata ocenka karakteristikite koi imaat pogolemo zna~ewe. (6) Toj {to se smeta za vraboteno lice od gledna to~ka na personalniot danok od dohod, ne e dano~en obvrznik za istata aktivnost od gledna to~ka na danokot na dodadena vrednost. Fizi~koto lice go zadr`uva svojstvoto na vraboteno lice vo slu~aj na negovo iznajmuvawe vrz osnova na dogovor za iznajmuvawe na rabotnici i ne stanuva dano~en obvrznik po osnov na dogovor za delo ili dogovor za vr{ewe funkcija. Ne se smeta za samostojno lice upravitelot na kapital-dru{tvo, koj e obvrzan da gi sledi nasokite na sodru`nicite koi mo`at da proizlezat od negovoto postavuvawe za upravitel. Istoto va`i i za sodru`nikot koj e istovremeno i upravitel na dru{tvoto. Sodru`nikot na personalno dru{tvo koj odgovara so siot li~en imot (komplementar), isto taka, ne se smeta za samostoen vo vr{eweto na negovata dejnost kako upravitel na dru{tvoto. Nasproti toa, dejnosta kako ~len na kontrolni organi se smeta za samostojna dejnost. (7) Fizi~kite lica mo`at da bidat delumno samostojni i delumno nesamostojni. Aktivnostite na profesori i docenti vo visoko{kolski institucii, slu`benici itn., koi se vr{at pokraj aktivnostite utvrdeni so dgovor za vrabotuvawe, na~elno se samostojni aktivnosti. (8) Pravni lica, trgovski dru{tva i drugi zdru`uvawa na lica se na~elno samostojni. Stopanska ak tivnost (9) Postoi vr{ewe na stopanska aktivnost, koga istata e naso~ena kon: 1. postojano ili privremeno vr{ewe; 2. zaradi realizacija na prihodi (nadomestoci). Ponatamu, stopanskata aktivnost pretpostavuva deka prometot se vr{i vo ekonomska smisla (vo vrska so toa, vidi poglavje 2 stav 2 od DDVU). Dali stopanskata aktivnost se vr{i postojano ili privremeno, zavisi od sevkupnata slika na odnosite vo konkretniot slu~aj. Karakteristikite koi govorat za ili protiv osobinata "postojanost ili privremenost", mora da se ocenat vo me|useben soodnos. Za kriteriumi koi govorat vo prilog kon karakteristikata na "postojanost ili privremenost", doa|aat predvid:  ­  planskoto povtoruvawe na odredena dejnost,  ­  intenzitetot na deluvawe (vr{ewe na pove}e od eden promet),  ­  u~estvoto na pazarot kako proizvoditel, trgovec ili vr{itel na uslugi,  ­  vodeweto na deloven lokal,  ­  nastapuvaweto sprema treti lica, na pr. pred organi. Kolekcionerot na po{tenski marki, koj gi sobira istite od hobi, ne podle`i na danokot na dodadena vrednost, koga gi otu|uva poedine~nite primeroci (zamena), koga ja preureduva delumno zbirkata ili koga istata ja otu|uva celosno ili delumno. Istoto va`i i za aktivnosta na kolekcionerot na moneti.

- 22 -

Pri iznajmuvaweto dobra, koi spored svojot vid mo`at da se koristat kako za pretpriema~ki, taka i za nepretpriema~ki (nedelovni) celi (na pr. t.n. rekreaciski dobra), se razgleduvaat site okolnosti povrzani so koristeweto na dobroto, so cel da se utvrdi dali istite navistina se koristat postojano ili privremeno zaradi realizacija na nadomestoci. Samoto privremeno iznajmuvawe na kamp-prikolka od strana na sopstvenikot, koja inaku se koristi samo privatno, ne pretstavuva pretpriema~ka dejnost. (10) Dejnosta mora da e naso~ena kon realizacija na prihodi. Namerata za postignuvawe dobivka ne e neophodna. Aktivnosta na postignuvawe prihodi postoi koga istata se vr{i vo ramkite na odredena razmena na ispolnuvawa. Svojstvoto na dano~en obvrznik pretpostavuva, samo po sebe, deka prometot na dobra ili uslugite se vr{at za nadomestok. Samoto izjavuvawe namera, deka se saka da se vr{i promet za nadomestok, ne e dovolno za zdobivawe so svojstvoto na dano~en obvrznik. Nastanuvawe i gasnewe na svojstvoto kako dano~en obvrznik (11) Svojstvoto na dano~en obvrznik nastanuva so prvoto vr{ewe na aktivnost kako dano~en obvrznik, koe kako takvo e prepoznatlivo za treti lica, dokolku 1. postoela seriozna namera vo podocne`no vr{ewe na promet so nadomestok, i 2. serioznosta na ovaa namera se doka`e preku objektivni karakteristiki. Svojstvoto na dano~en obvrznik, vo ovoj slu~aj, ne prestanuva da va`i retroaktivno, ako ne dojde podocna do vr{ewe na promet so nadomestok ili ako ne se vr{i promet za nadomestok postojano ili privremeno. Za prethodni danoci, koi se zasmetuvaat kon predvidenite prometi kaj koi ne bi bilo isklu~eno pravoto na odbivka, go zadr`uvaat pravoto na odbivka. (12) Svojstvoto na dano~en obvrznik se gasi so poslednoto deluvawe. Momentot na zavr{uvawe ili odjava na stopanskata aktivnost, pritoa, nema nikakvo zna~ewe. Pretprijatieto i svojstvoto na dano~en obvrznik se gasnat duri otkako dano~niot obvrznik gi realiziral site pravni odnosi koi se povrzani so pretpriema~kiot potfat. Dru{tvoto ostanuva da postoi se' dodeka ne se zavr{eni site pravni odnosi, kon koi pripa|a i pravniot odnos kon dano~nite organi. (13) Vo vrska so pravoto na odbivka na prethodni danoci pri zapo~nuvawe ili zavr{uvawe na vr{eweto na stopanska dejnost, vidi poglavje 80 stav 2 od DDVU. Edinstvo na stopanskata dejnost (edinstvo na pretpriema~kiot potfat) (14) Kon stopanskata aktivnost (pretpriema~ki potfat) pripa|aat site dejnosti vo smisla na ~len 9 stav 2 od ZDDV na eden edinstven dano~en obvrznik (na~elo na edinstvo na ekonomskata aktivnost, edinstvo na pretpriema~kiot potfat). Podru`nici, filijali i drugi poedine~ni organizacioni delovi pretstavuvaat sostaven del od edinstveniot pretpriema~ki potfat na e d e n dano~en obvrznik (~len 9 stav 2 to~ka 2 od ZDDV). Vo ramkite na edinstveniot deloven potfat ne mo`e da nastane promet koj podle`i na danokot na dodadena vrednost. Kon pretpriema~kiot potfat ne pripa|aat samo osnovnite dejnosti koi se predmet na stopanskata dejnost (osnovna dejnost), tuku i site pomo{ni ili sporedni aktivnosti. Na~eloto na edinstvo na pretpriema~kiot potfat sozdava procesno-pravno dejstvo vo toj pravec {to dano~niot obvrznik se registrira samo edna{ za site dejnosti i e dol`en da podnesuva samo edna dano~na prijava (akontativna i godi{na prijava).

- 23 -

Kon ~len 10 od ZDDV Poglavje 19 Javno-pravni tela (1) Dr`avni organi vo smisla na ~len 10 od ZDDV se organite na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast zaedno so na niv podredenite institucii i organizacii. (2) Za organi na lokalnata samouprava se smetaat op{tinite i gradot Skopje. (3) Drugi javno-pravni tela se javni institucii, javni pretprijatija i drugi pravni lica od javnoto pravo. Javni institucii se Stopanskata komora i drugi komori, Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Javni institucii mo`at da bidat univerzitetite, nau~no-istra`uva~kite instituti, biblioteki, javni muzei i spomenici na grade`nata umetnost i hortikulturata, fondacii, teatri, kulturni domovi, orkestri, zoolo{ki gradini i zoolo{ki parkovi. Kon javnopravnite tela ne pripa|aat verskite zaednici, asocijacii na rabotodavci i sindikati, politi~ki partii i zdru`enija na gra|ani kako i drugi pravni lica od oblasta na privatnoto pravo. Javni pretprijatija se pretprijatija vo smisla na Zakonot za javnite pretprijatija. (4) Vrz stranskite, nadnacionalnite i me|unarodnite javno-pravni tela soodvetno se primenuva ~len 10 od ZDDV. Pra{aweto, dali vakvata institucija pretstavuva javno-pravno telo, na~elno se ocenuva spored makedonskoto pravo. Stopanska aktivnost vo privatno-pravna forma (5) Vrz pretprijatija vo privatno-pravna forma (na pr. spored Zakonot za trgovski dru{tva) ne se primenuva ~len 10 od ZDDV. Primer 1: Vladata na Republika Makedonija poseduva udel vo javnoto pretprijatie "Telekom". Po transformacijata, pretprijatieto se vodi spored pravnata forma na akcionersko dru{tvo. Vrz akcionerskoto dru{tvo ne se primenuva ~len 10, tuku ~len 9 od ZDDV. V r { e w e n a j a v n a f u n k c i j a (~ l e n 1 0 s t a v 1 o d Z D D V) (6) Vr{eweto javna funkcija pretstavuva aktivnost koja e svojstvena za i vo isklu~iva nadle`nost na javno-pravnite tela. Karakteristi~no za vr{eweto javna funkcija e ispolnuvawe javno-pravni zada~i koi se izvedeni od dr`avnata vlast i koi slu`at za dr`avni celi. Ispolnuvaweto javno-pravni zada~i ne postoi samo so dodeluvaweto dejnosti sprema javno-pravnoto telo so zakon. (7) Za vr{ewe javna funkcija osobeno se smeta slu~ajot koga se raboti za promet, za ~ij priem e zakonski obvrzan primatelot na prometot. Sepak, za priemot na prometot koj proizleguva od javnata funkcija ne e dovolno postoeweto edinstveno na monopol. (8) Vr{ewe javna funkcija mo`e da bidat uslugi na univerziteti, nau~noistra`uva~ki instituti, meteorolo{ki zavodi, zavodi za istra`uvawe na prehranbeni proizvodi i dezinfekcija, so isklu~ok na vr{eweto vakvi uslugi po nalog na treti lica. Stopanska dejnost (~len 10 stav 2 od ZDDV) (9) Vr{eweto stopanska dejnost postoi koga javno-pravnoto telo }e se vklu~i vo ekonomskiot tek i }e razvie dejnost koja po svojata sodr`ina ne se razlikuva od dejnosta na drug dano~en obvrznik. Dejnosta, koja spored svojata sodr`ina e stopanska, nema da pretstavuva vr{ewe na javna funkcija so toa {to istata }e se vr{i po pat na pru`awe slu`bena pomo{ sprema drugi javno-pravni tela. (10) Za stopanska dejnost se smeta osobeno: prevozot na lica i stoki, reklamata, prometot na elektri~na energija, gas, greewe i ladewe, vodosnabduvaweto, otstranuvaweto na otpadni vodi, otstranuvaweto otpad, uslugite na odr`uvawe na javnata ~istota, vr{eweto zemjodelski i {umarski dejnosti, vodeweto

2. tie se obvrzani za registracija bez ogled na visinata na nivniot sevkupen promet. kako i preureduvaweto i katastarskoto vodewe na zemji{tata i nedvi`nostite od strana na organi za premer i katastar. ispolnuvawata na poleto na proektiraweto. proda`bata na geografski karti. sovetuvaweto i davaweto naodi i mislewa sprema privatni nara~ateli za nadomestok. pogrebuvaweto i kremiraweto. kako na pr. iznajmuvaweto personal od strana na pravni lica od javnoto pravo so nadomestok na tro{ocite pretstavuva stopanska aktivnost vo slednite slu~ai. 3. Toa e. Primer 4: Op{tina iznajmuva personal od svoja nesamostojna delovna edinica vo sopstveniot dr`aven sektor. premerot. Stavaweto na raspolagawe na personal nema da se smeta za usluga so nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. na pr. so isklu~ok na isporakata na nadgroben spomenik i na tekovnoto odr`uvawe na grobot. iznajmuvaweto personal vo slednite slu~ai. dokolku javno-pravnoto telo kako iznajmuva~ ostanuva rabotodava~: Primer 2: Op{tina iznajmuva personal od svojot dr`aven sektor vo sopstveni nesamostojni delovni edinici. so isklu~ok na istra`uvaweto. kako i so niv povrzaniot promet na dobra i na uslugi. Primer 6: Op{tina iznajmuva personal od dr`avniot sektor na privatni ili javni pretprijatija. prostori i prostorii za parking. Primer 8: . Primer 7: Op{tina iznajmuva personal od svoi nesamostojni delovni edinici sprema dr`avniot sektor na druga op{tina. slu~aj koga personalot }e bide anga`iran vo dr`avniot sektor i ne se dozna~uva eventualen nadomestok sprema delovnata edinica. ako pri anga`iraweto na personalot postoi o~igledno i lesno proverlivo razgrani~uvawe me|u delovnata edinica i dr`avniot sektor. kongresni. na primer. menzi. zabavni i pove}enamenski hali. kontrolata na materijali i kvalitet od strana na javni zavodi ili ustanovi. Nezavisno od odredbite od ~len 51 stav 1 od ZDDV.. Tuka spa|aat premerot na delben imot. kako i izdavaweto izvodi i prepisi. Za vr{ewe javno-pravna funkcija se smeta i stavaweto na raspolagawe na dokumenti na katastarski institucii i na upravata za javni prihodi. gradski. kantini. Poedine~ni slu~ai (12) Za vr{ewe javna funkcija se smetaat: 1. utvrduvaweto granici na zemji{teto i premerot na objekti. dokolku pravnoto lice-iznajmuva~ na personalot ostane rabotodava~ na istiot: Primer 5: Op{tina iznajmuva personal od dr`avniot sektor na nesamostojni delovni edinici na drugi op{tini.24 - aerodromi i pristani{ta. Stopanski dejnosti se. 4. Tretman na poedine~ni organizacioni delovi kako posebni dano~ni obvrznici (11) Poedine~ni organizacioni delovi od dr`avnite organi vo smisla na stav 1 od ova poglavje mo`at da se smetaat za dano~ni obvrznici vo slu~aj na vr{ewe stopanska dejnost. izgotvuvaweto na urbanisti~ki planovi i in`enersko-tehni~kite raboti na premer. Primer 3: Op{tina iznajmuva slu`benici od svojot dr`aven sektor vo dr`aven sektor na druga op{tina. Nasproti toa.

3. prometot izvr{en vo slobodni zoni. carinski zoni i carinski skladi{ta. Kon ~len 12 od ZDDV Poglavje 21 Promet vo slobodni zoni. prometot sprema lica koi ne se dano~ni obvrznici (na pr. (2) Ambasadite. duri i vo slu~aj na postoewe na eksteritorijalnost. Prometot. predavaweto jadewa i pijalaci zaradi konsumacija na samoto mesto (na pr. pri proda`bata na stoki (na pr. koga primatelot na ispolnuvaweto nema pravo na odbivka na danokot koj mu e fakturiran za izvr{eniot promet. Sledstveno na toa. ako ovie dobra bile vneseni vo zemjata od navedenite podra~ja i ako se doka`e pismeno deka vakvoto vnesuvawe bilo predmet na odano~uvawe pri uvozot spored ~len 15 od ZDDV. (4) Odredbite od ~len 12 od ZDDV se primenuvaat. (3) Poimot na slobodna zona e reguliran vo ~len 2 od Zakonot za slobodni ekonomski zoni ("Slu`ben vesnik na RM" br. carinski zoni i carinski skladi{ta (vo vrska so toa.25 - Op{tina iznajmuva personal od svoja nesamostojna delovna edinica na nesamostojna delovna edinica na druga op{tina ili na privatni ili javni pretprijatija. proda`bata na gorivo . (2) Prometot se vr{i za celi na krajna potro{uva~ka. carinski zoni i carinski skladi{ta ne se primenuva. 56/99 i 41/00). dodeka poimite carinska zona i carinsko skladi{te se regulirani vo ~len 150 i ~len 183 od Carinskiot zakon ("Slu`ben vesnik na RM" br. preku menzi). preku kiosci ili od avtomati). 21/98. carinski zoni i carinski skladi{ta za celi na krajna potro{uva~ka se smeta za promet izvr{en vo zemjata. prometot sprema dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV (mali pretpriema~i). 2. Istoto va`i i za institucii so koi se slu`at voeni edinici na drugi dr`avi. so isklu~ok na slobodni zoni. carinski zoni i carinski skladi{ta (1) Nezavisno od ~len 11 od ZDDV. na primer. vidi poglavje 22 do 29 od DDVU) spored ~len 13 ili 14 od ZDDV. ova ne va`i za prometot izvr{en za celi na krajna potro{uva~ka (~len 12 od ZDDV. vidi ~len 35 to~ka 1 od ZDDV i poglavje 84 od DDVU). Kon ~len 11 od ZDDV Poglavje 20 Vo zemjata (1) Poimot "Vo zemjata" ja opfa}a teritorijata na Republika Makedonija. 4. prometot sprema dano~ni obvrznici koi go koristat ovoj promet kako vlezno ispolnuvawe zaradi izvr{uvawe promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV (vo vrska so toa. Sepak. dokolku istite ne se registrirale dobrovolno. privatni lica ili javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa vidi. (3) Odano~uvaweto na prometot izvr{en za celi na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni. 63/98. poglavje 21 od DDVU). prometot sprema dano~ni obvrznici. konzulatite i drugite diplomatsko-konzularni pretstavni{tva na drugi dr`avi pripa|aat kon poimot "vo zemjata". 26/98. kaj koj mestoto na prometot na dobra ili na uslugata se nao|a vo slobodni zoni. poglavje 18 i poglavje 19 od DDVU). Tuka spa|a: 1.. ne podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost (~len 12 od ZDDV). koj doveduva do isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ki 2 do 6 od ZDDV (vidi poglavje 85 do 90 od DDVU). 86/99 i 25/00). toj podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost vo slu~aj na ispolnetost na ostanatite uslovi od ~len 2 to~ka 1 od ZDDV.

ponatamu. Pri fizi~ko predavawe na dobroto (na primer. Ispra}aweto zapo~nuva so predavaweto na dobroto na samostojnoto ovlasteno lice. (3) Prometot na dobra so prevoz ili ispra}awe na dobroto vo smisla na ~len 13 to~ka 2 od ZDDV pretpostavuva vo momentot na po~etok na dvi`ewe na stokata ve}e da e poznat primatelot na dobroto. vo koi prevozot ili ispra}aweto na dobroto go vr{i samiot ispora~atel ili odredeno treto lice po negov nalog. (2) Ako dobroto koe e predmet na prometot se prevezuva ili se ispra}a od strana na ispora~atelot. primatelot ili od treto lice. Kon ~len 13 od ZDDV Poglavje 22 Mesto na prometot na dobra (1) Prometot na dobra se izvr{uva na~elno vo toa mesto kade {to se nao|a dobroto vo momentot na prenos na pravoto na raspolagawe (~len 13 to~ka 1 ZDDV). Mesto na prometot e Skopje. vo koi primatelot na dobroto ili treto lice po negov nalog go prezema dobroto kaj ispora~atelot (slu~aj na zemawe na dobroto). skladi{nici ili konosmani). ~len 13 to~ka 2 ZDDV). so dvi`ewe na sopstven pogon. kako i prometot (na pr. Po zavr{uvawe na saemot. Prometot na dobra e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV kako izvoz (vidi poglavje 57 od DDVU). Pokraj toa. Za prevoz se smetaat i slu~aite koga dobroto se dvi`i so sopstvena motorna sila. vo prodavnica. vo koi pravoto na raspolagawe se prenesuva so dogovarawe na posreden sopstveni~ki odnos (na pr. Ispora~atelot mora pri predavaweto na dobroto na samostojnoto ovlasteno lice da gi ima izvr{eno site dejstvija koi se neophodni so cel dobroto da pristigne kaj ve}e utvrdeniot primatel na istoto. (4) Prometot na dobra so prevoz pretpostavuva ispora~atelot. povratno iznajmuvawe na dobro sprema otu|uva~ot). Vo ovoj slu~aj ne se raboti za promet na dobra so prevoz ili ispra}awe na dobroto. mebelot se prodava na odreden kupuva~ vo Atina. . vo koe zapo~nuva prevozot ili ispra}aweto do primatelot na istoto ili. Istoto va`i kako za slu~ai. na primer kaj motorni vozila. do treto lice (na pr. Mesto na prometot na dobra e Atina (~len 13 to~ka 1 od ZDDV). ~len 13 to~ka 1 od ZDDV va`i. "lon-rabota". prerabotuva~ i sl. toa }e bide mestoto vo koe se vr{i predavaweto na dobroto na primatelot na istoto ili na treto lice po nalog na primatelot. primatelot na dobroto ili odreden n e s a m o s t o e n p o m o { n i k v o i s p o l n u v a w e t o da go prevezuva dobroto koe e predmet na prometot. (5) Prometot na dobra so ispra}awe na istite bara dobroto da se transportira od strana na s a m o s t o j n o o v l a s t e n o l i c e (na pr. Primer 1: Trgovec od Skopje prevezuva so sopstveno vozilo mebel do saem vo Atina. na saemi ili pazari i pri proda`ba od vrata do vrata). na odreden dorabotuva~. kako i za slu~ai.26 - ili popravkata na vozila koi slu`at za li~ni celi ili za celi koi ne go obezbeduvaat pravoto na odbivka na prethodniot danok. Primatelot na dobroto mu dava nalog na lice vraboteno kaj nego da go prezeme mebelot od Skopje. po sistemot na tn. bidej}i so zapo~nuvaweto na prevozot na dobroto se u{te ne postoel primatel na dobroto. Primer 2: Trgovec od Skopje mu prodava kancelariski mebel na kupuva~ vo Atina.. na primer i za slu~ai. grade`ni raboti) sprema javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV. prevoznik ili {pediter) ili da se nara~a navedeniot transport. prometot na dobra }e se smeta za izvr{en vo toa mesto. so otstapuvawe na istoto ili so predavawe na dokumenti (na pr. po negov nalog. bidej}i tamu zapo~nal prevozot na dobrata.

vidi poglavje 7 stav 2 od DDVU. prometot na dobra }e se smeta za realiziran so zavr{uvawe na probnoto rabotewe na tehni~kata postrojka. bidej}i strujata se prezema tamu. odano~uvaweto spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV zavisi od toa. Tuka ne se raboti za promet na dobra so ispra}awe na monta`nite elementi. dali tro{ocite na monta`a mu se iska`uvaat na nara~atelot oddelno vo fakturata. nema nikakvo zna~ewe. Mestoto na prometot e vo Hrvatska. dali uslugite bile izvr{eni vo zemjata ili nadvor od nea. (7) Ako dobroto se montira ili se instalira od strana na ispora~atelot ili od drugo lice vo negovo ime. Poedine~nite elementi se transportiraat od strana na {pediter do Hrvatska. site prometi vo ramkite na verigata go imaat istoto mesto na prometot (vidi poglavje 16 stav 1od DDVU). [ema na proverka (3) Spored osnovnoto pravilo od ~len 14 stav 1 od ZDDV. Pri montiraweto na pogolemi tehni~ki postrojki. Od ova osnovno pravilo postojat mnogubrojni isklu~oci dadeni vo ~len 14 stavovi 2 i 3 od ZDDV i vo ~len 1 od DDVP. greewe i razladuvawe. Vo vrska so razgrani~uvaweto me|u prometot na dobra i na uslugite. taka i kaj prometot na uslugite. . Mesto na prometot e Pri{tina. mesto na prometot e mestoto na prezemawe na dobroto (~len 13 to~ka 4 od ZDDV). Za promet na dobra se smeta i isporakata na delo (vidi poglavje 11 od DDVU). mesto na prometot na dobra e mestoto na monta`a ili instalacija na dobroto (~len 13 to~ka 3 od ZDDV). Pra{aweto. vidi poglavje 22 od DDVU. Neophodnosta za utvrduvawe na mestoto na uslugata spored ovie odredbi sekoga{ se pojavuva koga uslugata fakti~ki se vr{i vo stranstvo ili koga vr{itelot ili korisnikot na uslugata e rezidenten vo stranstvo.27 - (6) Vo slu~aj na veri`en promet na dobra vo smisla na ~len 4 stav 2 od ZDDV. Vo vrska so mestoto na prometot na dobra. Primer 4: Elektrocentrala vo Bitola ispora~uva struja do industrisko pretprijatie vo Pri{tina. gas.. vo toj slu~aj prioritetno se primenuva ~len 14 stav 2 od ZDDV (vidi ~len 14 stav 3 re~enica 2 od ZDDV). Prometot na dobra se smeta za realiziran po zavr{uvawe na monta`nite raboti i po priem na objektot od strana na nara~atelot. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 od ZDDV i ~len 1 od DDVP. najprvin e bitno da se utvrdi dali se raboti za promet na dobra ili za usluga. (2) Kako i kaj prometot na dobra. Na gradili{teto vo Hrvatska. uslugata se smeta za izvr{ena vo mestoto vo koe e rezidenten vr{itelot na uslugata. tuku monta`nite ku}i (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV). Ako odredena usluga ne potpa|a nitu pod odredbite od stav 2 nitu od stav 3 od ~lenot 14 od ZDDV. na primer na ma{inska linija ili na elektronski reguliran sistem na polici za skladirawe na stoka. Primer 3: Proizvoditel od Kumanovo gradi monta`ni ku}i za nara~atel od Hrvatska. (8) Pri isporaka na elektri~na energija. bidej}i predmet na prometot ne se monta`nite elementi. Kon ~len 14 od ZDDV Poglavje 23 Mesto na prometot na uslugata (op{to) Zna~ewe na mestoto na prometot na uslugata (1) Za soodvetno utvrduvawe na mestoto na prometot. monta`nite elementi se sostavuvaat od strana na vrabotenite na proizvoditelot.

da podle`at na odano~uvawe so DDV. 2. merodavno e mestoto vo koe se nao|a delovodnata uprava. Poglavje 24 Mesto na uslugata spored rezidentnosta na vr{itelot na uslugata Op{to (1) Dokolku ne mo`e da se primeni nekoj od mnogubrojnite isklu~oci (~len 14 stavovi 2 i 3 od ZDDV. Ako stopanskata dejnost se vr{i na pove}e mesta. Sedi{teto utvrdeno vo statutot ili osnova~kiot akt na dru{tvto i zapi{ano vo trgovskiot registar ne e merodavno. sudbinata na osnovniot promet (vo vrska so toa. P vr{i eden edinstven promet koj se sostoi vo izvr{uvaweto na prevozot (~len 14 stav 1 to~ka 1 od ZDDV). primena na ~len 14 stav 2 od ZDDV. za mesto na vr{eweto na uslugata se zema postojanoto `iveali{te ili prestojuvali{te. kade {to liceto ima postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (~len 14 stav 1 od ZDDV). 4. Vo vrska so ovie poimi.28 - (4) Soglasno so dadenite pravila vo vrska so me|usebniot odnos na stavovite od ~len 14 od ZDDV. Isklu~ok od ova e daden vo ~len 1 od DDVP za iznajmuvaweto na prevozni sredstva (vo vrska so toa. ~len 1 od DDVP). primena na ~len 1 od DDVP. vidi poglavje 8 od DDVU). taka i za zdru`enija na lica i fizi~ki lica. tuku istite pretstavuvaat sporedni prometi kon prevozot. Pritoa. 3. dokolku vr{itelot na uslugata e rezidenten vo stranstvo. da ne podle`at na odano~uvawe so DDV. od gledna to~ka na danokot. dokolku vr{itelot na uslugata e rezidenten vo zemjata. 2. primena na ~len 14 stav 3 od ZDDV. se vnimava na na~eloto na edinstvo na prometot. vidi stav 9 od ova poglavje).. (2) Odredbata od ~len 14 stav 1 od ZDDV doveduva do toa. vo slu~aj na nepostoewe na vakvo mesto. Za podru`nica se smeta sekoja postojana delovna edinica ili deloven . primena na ~len 14 stav 1 od ZDDV. za mesto na vr{eweto na uslugata se smeta mestoto vo koe vr{itelot na uslugata ima fakti~ko sedi{te ili podru`nica. Ova va`i kako za pravni lica. spored koe sporednite prometi ja delat. vidi poglavje 58 stavovi 2 i 3 od DDVU. Vid i obem na uslugata (5) Zaradi soodvetno utvrduvawe na mestoto na uslugata neophodno e precizno da se utvrdi vidot (karakterot) i obemot na uslugata. Podru`nica (5) Podru`nicata pretstavuva nesamostoen del od edno edinstveno pretprijatie na dano~niot obvrznik koe ne poseduva pravna sposobnost (vidi poglavje 18 stav 14 od DDVU). Primer: Prevoznikot P dobiva nara~ka na pivarnicata B od Skopje da izvr{i prevoz na pijalaci (vklu~uvaj}i natovar i istovar) od Skopje do Bukure{t. Postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (4) Ako fakti~koto sedi{te (stav 3 od ova poglavje) kaj fizi~ki lica ne mo`e da se utvrdi nedvosmisleno. Natovarot i istovarot ne pretstavuvaat posebna usluga (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja g) od ZDDV). uslugite opfateni so nea: 1. pri utvrduvaweto na mestoto na uslugata se poa|a od slednata {ema na proverka: 1. od kade {to uslugata fakti~ki se izvr{uva ili. Fakti~ko sedi{te (3) Za fakti~ko sedi{te na vr{itelot na uslugata se smeta mestoto od koe liceto ja vr{i prete`no svojata stopanska dejnost.

mestoto na uslugata se utvrduva spored pra{aweto kade uslugata bila prete`no izvr{uvana. dokolku: 1. konkretnata grade`na ili monta`na lokacija. Vo Solun se vr{i predavawe na edrilicite. ili 3. od gledna to~ka na kadrovskata i tehni~kata opremenost. Ako uslugata se vr{i kako od strana na sedi{teto na dano~niot obvrznik.29 - objekt koi slu`at za vr{ewe na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. bez ogled na toa {to iznajmenoto vozilo se koristi i vo stranstvo.. ili 2. ne e neophodno samata podru`nica da ja sklu~ila zdelkata (dogovorot). nema da bide vo stranstvo tuku vo zemjata. Iznajmuvawe prevozni sredstva (8) Osnovnata odredba od ~len 14 stav 1 od ZDDV ima najgolemo prakti~no zna~ewe kaj iznajmuvaweto na prevozni sredstva. taka i od strana na odredena podru`nica. Iznajmuvaweto na edrilicite potpa|a pod odredbite od ~len 14 stav 1 od ZDDV (vidi stav 8 do 10 od ova poglavje). Spored toa. postojat podolgo od 6 meseci. Pritoa. Primer 2: Germanski dr`avjanin go zapo~nuva svoeto patuvawe niz Balkanot od Skopje i tuka iznajmuva vozilo od firma rezidentna vo Makedonija. Sepak. pove}e grade`ni ili monta`ni lokacii koi usleduvaat edno po drugo bez prekin. A poseduva vo Solun podru`nica so soodveten personal i oprema. Dogovorite za zakup na edrilicite se sklu~uvaat vo kancelarijata vo Veles. (9) Po isklu~ok od ~len 14 stav 1 od ZDDV. . nekoja od pove}eto grade`ni ili monta`ni lokacii koi postojat vo razli~ni vremenski intervali. Bidej}i uslugata prete`no se vr{i preku podru`nicata. Tamu. isto taka. Toa e slu~aj koga konkretnite raboti neophodni za izvr{uvaweto na uslugata se vr{at celosno ili prete`no od strana na personalot ili so pomo{ na opremata na podru`nicata. koe e izre~no isklu~eno od ~len 14 stav 3 od ZDDV. (6) Lokaciite za gradba ili za monta`a se smetaat za podru`nici. mestoto na uslugata. odnosno dokoku istata mo`e fakti~ki da se podredi kon dadenata podru`nica. Primer 3: Dano~niot obvrznik D rezidenten vo zemjata zema pod naem patni~ko vozilo od rentakar-firma R so sedi{te vo Grcija i go koristi istoto za celi na negovata stopanska dejnost. Podru`nicata bara postoewe na dovolen stepen na postojanost i odredena struktura koja ovozmo`uva. dokolku prevoznoto sredstvo se koristi vo zemjata (~len 1 od DDVP). nivno vra}awe na sopstvenikot i odr`uvawe. samostojno izvr{uvawe na dadenata usluga. se pla}a i nadomestokot. vo slu~ai na iznajmuvawe prevozni sredstva od strana na dano~ni obvrznici rezidentni vo stranstvo. danokot ne go dolguva iznajmuva~ot R. tuku dano~niot obvrznik D (~len 32 to~ka 4 od ZDDV). Celokupnoto iznajmuvawe podle`i na odano~uvawe so DDV. dokolku uslugata se vr{i od strana na soodvetnata podru`nica. Za iznajmuvawe na prevozni sredstva se smeta i stavaweto na raspolagawe na slu`beni vozila za li~ni celi od strana na rabotodavecot sprema negovite vraboteni. iznajmuvaweto prevozni sredstva od strana na dano~en obvrznik rezidenten vo zemjata podle`i na odredbite od ZDDV duri i vo slu~ai koga prevoznoto sredstvo se koristi celosno ili delumno vo stranstvo. mestoto na uslugata se nao|a vo stranstvo. Podreduvawe na usluga kon odredena podru`nica (7) Mestoto na podru`nicata se smeta za merodavno kako mesto na izvr{uvawe na uslugata. Mestoot na uslugata se nao|a vo zemjata. Primer 1: Dano~niot obvrznik A so sedi{te vo Veles iznajmuva edrilici koi se nao|aat postojano na pristani{te vo Solun.

4. Drugi slu~ai na primena (11) Pokraj iznajmuvaweto prevozni sredstva. Kon prevozni sredstva se vbrojuvaat i prikolki. uslugite na imotni upraviteli ili testamentarni izvr{iteli. vidi poglavje 12 od DDVU). Kaj prevozot na stoki se primenuva op{tata dano~na stapka od 19% (~len 29 od ZDDV). Prevoz vo zemjata (2) Dokolku prevozot se vr{i isklu~ivo vo zemjata. ne e bitno dali prevoznikot e rezidenten vo zemjata ili vo stranstvo. dano~niot obvrznik e dol`en da ja evidentira i prevoznata usluga koja ne otpa|a na delnicata vo zemjata i koja ne podle`i na odredbite od ZDDV (~len 16 stav 3 od DDVP). 2. cevni vodovi. kranovi za natovar i kontejneri. 3. (4) Kaj me|unarodniot prevoz. vilu{kari. avionski edrilici. bageri. kamioni-me{alki na beton. transportni lenti. so brodovi). so avioni). ~amci na pedali.  ­  na voda (na pr. Nasproti toa. transportni kranovi. kranovi.. uslugite na ishrana (predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto) vo smisla na ~len 6 stav 2 to~ka 4 od ZDDV (vo vrska so toa. na koj se vr{i prevozot (~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). ili  ­  vo vozduh (na pr. Me|unaroden prevoz (3) Koga prevozot se vr{i kako vo zemjata taka i vo stranstvo (me|unaroden prevoz). voda i vo vozduh i koi fakti~ki se dvi`at. celokupnata prevozna usluga (prevoz na celokupnata delnica) podle`i na odano~uvawe so DDV. kaj~iwa. Za prevozni sredstva ne se smetaat. pod odredbite od ~len 14 stav 1 od ZDDV potpa|aat osobeno slednite uslugi: 1. na pr. koli~ki na elektri~en pogon.osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV so pravo na odbivka na prethodni danoci spored utvrdenite uslovi (vidi poglavje 69 od DDVU). . osven rabotite na zaverka povrzani so nedvi`nosti (vo vrska so toa. Me|unarodniot avionski prevoz na patnici e Isto taka. Ova va`i kako za prevozot na lica. objavuvaweto oglasi (na pr. vo toj slu~aj samo delot od delnicata koj se nao|a vo zemjata podle`i na odredbite od ZDDV. dodeka kaj patni~kiot prevoz se primenuva namalenata dano~na stapka od 5% (~len 30 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). dokolku ne se raboti za uslugi na poleto na reklamata i rabotata so javnosta (~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). so `eleznica ili so avtobusi) se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV bez pravo na odbivka na prethodni danoci (vidi poglavje 55 od DDVU). uslugite na notari. trajleri. turisti~kite uslugi na tur-operatori (~len 38 stav 2 od ZDDV). ratraci. drugi vidovi na me|unaroden prevoz na patnici (na pr. taka i za prevozot na stoki so prevozni sredstva od sekakov vid:  ­  na kopno (na pr. vidi poglavje 26 stav 6 to~ka 3 od DDVU) i vr{eweto sovetodavni uslugi kako osnoven promet (vidi poglavje 29 stav 14 od DDVU). so `eleznica ili so motorni vozila). od strana na vesnici). edrilici. Me|unarodniot prevoz na stoki e osloboden od danok (vidi poglavje 63 od DDVU) so pravo na odbivka na prethodnite danoci spored uslovite od ~len 24 to~ka 3 od ZDDV. Poglavje 25 Mesto na prevozot Op{to (1) Prevoznite uslugi se vr{at na soodvetnata delnica ili na delot od nea. motorni ~amci. prikolki (vidi poglavje 26 stav 3 to~ka 3 od DDVU). sportski avioni. 5.30 - (10) Za prevozni sredstva se smetaat dobra ~ija osnovna namena e naso~ena kon prevozot na stoka i patnici na kopno. Pritoa.

kuglani ili ma{ini). od odlu~uva~ko zna~ewe e mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV). iznajmuvawe na objekti od sekakov vid koi se sostaven del od odreden deloven objekt (na pr.poglavje 9 stav 9 od DDVU. kancelarii. stanovi. dokolku saemot ili izlo`bata se organiziraat vo zemjata. Stranskite izlo`uva~i mo`at da izvr{at vra}awe na danokot na dodadena vrednost koj im e fakturiran od strana na . proektirawe. Nedvi`nosti (2) Za nedvi`nost se smetaat kako neizgradeni. lift. mora da postoi tesna povrzanost me|u uslugata i nedvi`nosta. (4) Stavaweto na raspolagawe na izlo`beni prostori na saemi i izlo`bi sprema izlo`uva~i se smeta. i ovie prometi se smetaat ili za uslugi povrzani so nedvi`nosta ili mo`at od pri~ini na poednostavuvawe da se smetaat za uslugi od ovoj vid. isto taka. gradewe i odr`uvawe. Kon poimot na nedvi`nost pripa|aat i stvari koi stanale bitni delovi od zemji{teto preku ostvaruvawe soodvetna vrska so nego (na pr. iznajmuvawe na zemji{ta (na pr. Obezbeduvawe na prevozni uslugi (6) Vo slu~aj na obezbeduvawe prevozni uslugi (na pr. delovni prostorii. 4. uslugi na posreduvawe povrzani so iznajmuvaweto na nedvi`nosti (na pr. teniski igrali{ta. Dvete prevozni uslugi se smetaat za izvr{eni vo mestoto. za usluga vo smisla na ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV i podle`i na odano~uvawe so DDV. taka i podizveduva~ot. Spored celta i smislata na ovaa odredba. na prostori za parking. organizatorite vr{at. monta`a i demonta`a kako i tehni~ko obezbeduvawe na prostorot). od strana na {pediter koj dejstvuva vo svoe ime. za kamping ili kejovi). Isklu~okot povrzan so odano~uvaweto na uslugi na tur-operatori (~len 38 od ZDDV) ostanuva da va`i. izlo`beni vitrini). 3. Vo vrska so toa. Isto taka. kade {to podizveduva~ot ja vr{i uslugata. vidi Isto taka. ureduvawe. steknuvawe ili otu|uvawe na odredena nedvi`nost.. posreduvawe na zakup na stan ili posreduvawe na hotelsko smestuvawe ili na smestuvawe vo vikendi~ki od strana na turisti~ki agencii). kade {to bil izvr{en prevozot (na pr. Po pravilo. Vakva povrzanost postoi koga samata usluga se sostoi spored vistinskite okolnosti prete`no od koristewe. mestoto na uslugata na nara~ka na prevozot se nao|a spored odredbite od ~len 7 stav 2 od ZDDV vo mestoto. pokraj stavaweto na raspolagawe na izlo`ben prostor i redica drugi uslugi sprema izlo`uva~ite (na pr. vo toj slu~aj prevoznata usluga ja vr{at kako osnovniot pretpriema~. 2. postrojki za greewe. Uslugite navedeni poedine~no vo odredbata se dadeni kako primeri. iznajmuvawe na prikolki vo kampovi koi se stavaat na raspolagawe isklu~ivo za stacionarna upotreba. Uslugi povrzani so koristewe na nedvi`nost (3) Za uslugi povrzani so koristewe na nedvi`nost se smetaat osobeno: 1. prevozot izvr{en od zadol`enoto prevozno pretprijatie).31 - Prevoz so vklu~uvawe na treto lice-vr{itel na ugata usl (5) Ako dano~niot obvrznik zadol`en so prevozot (osnoven pretpriema~) vklu~i treto lice vo izvr{uvaweto na uslugata (podizveduva~) koe go vr{i prevozot vo svoe ime i za svoja smetka. hotelski sobi ili reklamni povr{ini). iznajmuvawe objekti i delovi od objekti (na pr. taka i izgradeni zemji{ta. 5. Poglavje 26 Mesto na prometot povrzan so nedvi`nosti Op{to (1) Za utvrduvawe na mestoto na uslugata povrzana so odredena nedvi`nost. no za smetka na ispra}a~ot).

- 32 -

organizatorite pod uslovite od ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP vo ramkite na postapkata na odbivka na prethodni danoci ili na postapkata za vra}awe na danoci (vo vrska so toa, vidi poglavje 106 od DDVU). Uslugi povrzani so izgradba i odr`uvawe na nedvi` nosti (5) Za uslugi povrzani so izgradbata i odr`uvaweto na nedvi`nosti se smetaat osobeno: 1. podgotovka na zemji{te za gradba (na pr. raboti na premer); 2. podgotvitelni grade`ni raboti (na pr. od strana na arhitekti, grade`ni in`eneri ili stati~ari); 3. raboti na ru{ewe i iskop; 4. izvedba na grade`ni raboti (vklu~uvaj}i gi rabotite na popravka), dokolku pritoa se raboti za uslugi (vo vrska so toa vidi poglavje 23 stav 1 od DDVU); 5. raboti na odr`uvawe na objekti (na pr. odr`uvawe na grejni postrojki ili liftovi, ureduvawe na zeleni povr{ini i ~istewe na objekti).

Uslugi vo vrska so steknuvaweto i otu|uvaweto na nedvi`nosti (6) Uslugi vo vrska so steknuvaweto i otu|uvaweto na nedvi`nosti se osobeno: 1. uslugi na posreduvawe od strana na agencii za nedvi`en imot; 2. uslugi na ve{ti lica za nedvi`nosti (na pr. procenka i izdavawe naodi i mislewa); 3. notarski raboti vo vrska so dogovori za kupoproda`ba na imot, vklu~uvaj}i gi sovetodavnite uslugi povrzani so toa. Uslugi koi ne se povrzani so nediv`nosta (7) Slednite uslugi ne stojat vo tesna vrska so odredena nedvi`nost: 1. objavuvawe na oglasi vo vrska so nedvi`nosti (na pr. od strana na dnevniot pe~at), 2. finansiraweto i finansiskoto sovetuvawe vo vrska so steknuvaweto nedvi`nost i negovata izgradba, 3. pravnoto i dano~noto sovetuvawe vo vrska so nedvi`nosti. Sepak, vo ovie slu~ai mo`e da dojde do primena na odredbite od ~len 14 stav 3 od ZDDV (vidi poglavje 29 od DDVU). Poglavje 27 Mesto na vr{ewe na dejnosta Op{to (1) Dejnostite navedeni vo ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) do g) od ZDDV se izvr{uvaat vo mestoto na nivnoto fakti~ko izvr{uvawe (mesto na prometot spored vr{ewe na dejnosta). Pritoa, ne e bitno kade dano~niot obvrznik (na pr. umetnik) prete`no e aktiven vo ramkite na negovata sevkupna stopanska dejnost, tuku e merodavno pra{aweto kade dano~niot obvrznik ja vr{i fakti~ki sekoja konkretna usluga. Kulturni, umetni~ki i drugi sli~ni uslugi (2) Pokraj kulturnite, umetni~kite i drugi sli~ni uslugi, pod ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) od ZDDV se vbrojuva i organiziraweto na ovie uslugi. Pritoa, ne e neophodno dano~niot obvrznik da e aktiven vo ramkite na odredena manifestacija. (3) Mestoto na vr{eweto na dejnosta se smeta za mesto na uslugata, osobeno kaj slednite uslugi (vklu~uvaj}i go nivnoto organizirawe):

- 33 -

1. kulturni i umetni~ki uslugi (na pr. na teatri, orkestri i peja~i). Vo slu~aj na prenos na pravoto na koristewe na avtorski prava (na pr. pri snimaweto na odreden koncert za negova reprodukcija na kompakt-disk), mestoto na uslugata se utvrduva vo ovoj del od istata spored ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV (vidi poglavje 29 stav 25 od DDVU).; 2. nau~ni uslugi (na pr. predavawa ili davawe mislewa). Dokolku dadenoto mislewe treba da mu poslu`i na nara~atelot kako pomo{ vo donesuvaweto odredeni odluki povrzani so razre{uvaweto konkretni tehni~ki, ekonomski ili delovni pra{awa, vo toj slu~aj se raboti za konsultantska usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 29 stav 12 do 16 od DDVU); 3. obrazovni uslugi (na pr. organizirawe seminari); 4. sportski uslugi (na pr. fudbalski manifestacii, velosipedski trki, teniski turniri); 5. uslugi na zabava (na pr. filmski proekcii, manifestacii vo tanc); 6. drugi sli~ni uslugi (na pr. na manekenki ili na pr. tonsko-tehni~ki uslugi koi se neophodni vo vrska so realizacijata na umetni~ki ili zabavni manifestacii). Procenka na dvi`ni dobra (4) Kaj procenkata i davaweto mislewa vo vrska so dvi`ni materijalni dobra od strana na ve{ti lica, prioritet na primena ima ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja b) od ZDDV nasproti ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV.

Raboti vrz dvi`ni dobra (5) Za raboti vrz dvi`ni dobra (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja v) od ZDDV) se smetaat, na pr. uslugite na odr`uvawe ili popravka na postrojki, ma{ini i motorni vozila ili dorabotkata na stoki po lon-sistem. Dokolku dano~niot obvrznik koristi sopstveni nabaveni osnovni materijali pri izvr{uvaweto na rabotite, vo toj slu~aj istoto ne pretstavuva usluga, tuku se raboti za isporaka na delo vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (vidi poglavje 11 od DDVU). Sporedni dejnosti od transportnata oblast (6) Za sporednite dejnosti od oblasta na transportot (na pr. natovar, istovar, pretovar, skladirawe i drugi uslugi koi voobi~aeno se povrzani so transportot), mestoto na uslugata se utvrduva, isto taka, spored toa, kade se vr{at ovie dejnosti (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja g) od ZDDV). Odredbata va`i samo za samostojni uslugi. Dokolku natovarot, istovarot itn. pretstavuvaat sporeden promet kon prevozot na stoki, soodvetnata usluga ja deli dano~nata sudbina na prevozot na stokite (vidi poglavje 23 stav 5 od DDVU). Poglavje 28 Mesto na posredni~kata usluga Op{to (1) Vo slu~aj na vr{ewe posredni~ka usluga, mestoto na uslugata se nao|a vo mestoto, kade {to se izvr{uva posreduvaniot promet (~len 14 stav 2 to~ka 4 od ZDDV). Spored toa, mestoto na posredni~kata usluga se poklopuva so mestoto na posreduvaniot promet. Od ova pravilo se isklu~eni slednite posredni~ki uslugi: 1. posreduvawe vo vrska so nedvi`nost za koja spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV e merodavno mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 od DDVU); 2. posreduvawe vo vrska so uslugite navedeni vo ~len 14 stav 3 od ZDDV, za koi mestoto na rezidentnost na primatelot na uslugata se smeta za mesto na vr{ewe na uslugata (~len 14 stav 3 to~ka 10 od ZDDV). Posredni~ka usluga

- 34 -

(2) Posredni~kata usluga pretpostavuva dejstvuvawe vo tu|o ime i za tu|a smetka (vidi ~len 4 stav 3 od ZDDV). Vo vakviot slu~aj, iznosite primeni i plateni od posrednikot vo ime i za smetka na treto lice pretstavuvaat za nego proodna stavka spored ~len 18 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 32 od DDVU). Posreduvawe vo prometot na dobra (3) Pri posreduvaweto na promet na dobra, mestoto na posredni~kata usluga se utvrduva spored ~len 13 od ZDDV. Primer 1: Trgovskiot zastapnik T vo Tetovo posreduva za fabrika za mebel M (rezidentna Isto taka,vo Tetovo) vo isporakata na mebel sprema trgovecot so mebel P vo Prizren. P go prezema mebelot od skladi{teto na M vo Prizren. T vr{i posreduvawe vo prometot na dobra, koe se izvr{uva vo Prizren spored ~len 13 to~ka 1 od ZDDV (vidi poglavje 22 stav 1 od DDVU). So toa i posredni~kata usluga na T se izvr{uva vo Prizren, taka {to istata ne potpa|a pod odredbite od ZDDV. Posreduvawe vo vr{eweto uslugi (4) Pri posreduvaweto vo vr{eweto uslugi, mestoto na posredni~kata usluga se poklopuva so mestoto na posreduvanata usluga koja se utvrduva spored soodvetnite odredbi od ~len 14 od ZDDV Primer 2: Turisti~kata agencija M od Minhen posreduva vo izdavaweto smestuvawa i obezbeduvaweto ishrana za germanski turisti po nalog na hotelierot O od Ohrid. Spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV, posreduvanata usluga na smestuvawe se vr{i vo mestoto kade {to se nao|a hotelot, zna~i vo Ohrid (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU), dodeka posreduvanata usluga na obezbeduvawe ishrana se vr{i spored ~len 14 stav 1 od ZDDV vo mestoto kade {to e rezidenten hotelierot, odnosno, Isto taka,vo Ohrid (vidi poglavje 24 stav 11 od DDVU). Dvete posredni~ki uslugi se odano~eni. Danokot ne go dolguva M, tuku O (~len 32 to~ka 4 od ZDDV). Poglavje 29 Mesto na primatelot na uslugata Op{to (1) Spored ~len 14 stav 3 od ZDDV, vo odredeni slu~ai za mesto na uslugata se smeta mestoto, kade {to korisnikot na uslugata ima fakti~ko sedi{te ili podru`nica za koi se vr{i fakti~ki uslugata ili, vo slu~aj na nepostoewe na vakvo mesto, merodavno e mestoto, kade {to korisnikot na uslugata ima svoe postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (vo vrska so toa vidi poglavje 24 stav 3 do 6 od DDVU). Uslugite koi doa|aat predvid za taa cel se taksativno navedeni vo ~len 14 stav 3 to~ka 1 do 10 od ZDDV. Pri primena na ovaa odredba e bez zna~ewe, dali korisnikot na uslugata e dano~en obvrznik ili privatno lice. Ako odredena usluga potpa|a kako pod odredbite od stav 2, taka i pod odredbite od stav 3 na ~lenot 14 od ZDDV, prvenstveno se primenuva ~len 14 stav 2 od ZDDV (vidi ~len 14 stav 3 re~enica 2 od ZDDV). Podreduvawe na uslugata kon podru`nica na primate lot na ispolnuvaweto (2) Uslugata se vr{i sprema podru`nica na dano~niot obvrznik, koga istata e nameneta isklu~ivo ili prete`no za podru`nicata. Pritoa ne e potrebno podru`nicata da ja izvr{ila nara~kata sprema dano~niot obvrznik koj ja vr{i uslugata (na pr. izdava~, reklamna agencija, organizator na reklama). Ponatamu pra{aweto, dali nadomestokot za uslugata e platen od podru`nicata ili od dano~niot obvrznik, nema nikakvo zna~ewe. Primer 1:

Reklama i rabota so javnosta (5) Pod poimot "uslugi na poleto na reklamata" (~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV) se podrazbiraat uslugi koi treba da dovedat do donesuvawe odluka od strana na reklamnite adresati za steknuvawe dobra ili za koristewe na uslugi. Primer 2: Odreden slu~aj na nadomest na {teta predizvikuva odredeni efekti vrz osnovnoto sedi{te vo zemjata na odreden dano~en obvrznik. za koj se reklamira istata. R e k l a m n i o t k o n s a l t i n g. 2. celokupnata usluga podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. Mestoto na uslugite se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i se nao|a vo dvata slu~ai vo stranstvo (mesto na podru`nicata vo stranstvo na doma{nata banka). mora da se raboti za: a) vesnici i spisanija ili radioteleviziski emisii na stranski jazik ili b) makedonski vesnici i spisanija ili makedonski radioteleviziski emisii koi prete`no se objavuvaat. Se raboti za istra`uvawe i planirawe na osnovite na odreden reklamen anga`man. Pritoa. ne e neophodno uslugite da slu`at voobi~aeno ili isklu~ivo za reklamirawe. (6) Kon uslugite na poleto na reklamata se vbrojuvaat osobeno: 1. taka i sprema stranskata podru`nica na korisnikot. Tuka se raboti za informirawe na klientot za mo`nostite za reklama. odnosno emituvaat vo stranstvo. zaradi {to istite ne se opfateni so makedonskiot ZDDV dokolku se ispolneti slednite dva uslova: 1. . (4) Dokolku ne mo`e da se utvrdi dali odredena usluga e nameneta isklu~ivo ili prete`no za odredena podru`nica. podru`nicata vo stranstvo mora da e vo sostojba da go vr{i prometot. na primer ispituvawe na pazarot. A vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV koja se vr{i kako sprema sedi{teto vo zemjata. (3) Vo slu~aj na objavuvawe reklamni oglasi vo vesnici i spisanija i pri objavuvawe reklami preku radioto i televizijata se poa|a od toa. za celi na utvrduvawe na mestoto na ovaa usluga ne se poa|a od mestoto na podru`nicata. kako i vrz negovata podru`nica vo stranstvo.Doma{nata reklamna agencija i stranskiot izdava~ ne podle`at na odano~uvawe so makedonskiot DDV so vr{eweto na svoite uslugi. Nara~kata na reklama kaj stranskite izdava~i i pla}aweto na rabotata se vr{at preku reklamna agencija vo zemjata. versko i sli~no odnesuvawe. deka istite se nameneti isklu~ivo ili prete`no za podru`nicata so sedi{te vo stranstvo. odnosno politi~ko. So objavuvaweto reklamni oglasi vo stranski vesnici i spisanija se reklamira raboteweto na podru`nicata. 2. tuku za merodavno se smeta mestoto kade {to se nao|a fakti~koto sedi{te na korisnikot na uslugata. razvoj na pazarna strategija i razvoj na reklamni koncepcii. Ovoj poim gi opfa}a i uslugite koi treba da dovedat kaj reklamnite adresati do odredeno nestopansko. a za drugiot del mestoto kade {to se nao|a fakti~koto sedi{te na dano~niot obvrznik i pritoa da se izvr{i soodvetna podelba na uslugata..35 - Banka so sedi{te vo zemjata ima podru`nica vo stranstvo. R e k l a m n i t e p o d g o t o v k i i p l a n i r a w e t o n a r e k l a m a. istra`uvaweto na potro{uva~kite naviki. analiza na potro{uva~kata. socijalno. Kon uslugite na poleto na reklamata opfateni so ~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV se vbrojuvaat i uslugite na organizatori na reklama i na reklamni agencii (vidi gi stavovite 9 i 10 od ova poglavje). Advokatot A rezidenten vo zemjata go sovetuva dano~niot obvrznik vo pogled na celokupniot slu~aj na nadomest na {teta. Bidej}i ne e mo`na to~na podelba na uslugata. Reklamnata agencija vo zemjata i stranskiot izdava~ izvr{uvaat sekoj od niv po edna usluga (reklmna usluga) vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV sprema podru`nicata vo stranstvo na doma{nata banka. Pri me{ovit promet (vidi poglavje 8 od DDVU) ne e mo`no za eden del na uslugata da se smeta za merodavno mestoto na podru`nicata..

dokolku istite pretstavuvaat osnoven promet:  ­  praven. Po pravilo. vklu~uvaj}i go i nadzorot vrz procesot na proizvodstvoto. vnesuvaweto reklama vo `olt pe~at. otisoci za oglasi. S p r o v e d u v a w e t o r e k l a m a. Tuka se vbrojuvaat grafi~kata rabota. pokraj dejnosta na reklamen organizator. na primer dopolnitelno vnesuvawe ili istaknato vnesuvawe na reklama. stru~ni spisanija.n. plakati itn. vo ovie slu~ai se raboti za izvestuvawe na javnosta za celite. Mestoto na uslugata pri iznajmuvawe sefovi se utvrduva spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV (vo vrska so toa.  ­  tehni~ki konsalting. radio i televiziska produkcija. osven oglasuvaweto {ifri i t.). 6. Oglasuvaweto vo vesnici od strana na privatni lica (na primer baraweto rabota. (10) Za reklamna agencija se smeta dano~en obvrznik koj. nositeli na slika i ton. semejni oglasi. crte`i. spisanija. 4. ispolnuvawata i socijalnata otvorenost na dr`avni organi ili privatni institucii. soobra}ajni sredstva itn. na primer. pretstavuvaat reklamni ispolnuvawa. 5. Kaj drugiot promet se raboti osobeno za reklament konsalting. kako i davaweto nalog za reklamirawe do radioteleviziskite institucii i do drugi pretpriema~i koi vr{at reklama. spisanija. R e k l a m n o t o u r e d u v a w e. Praven. R e k l a m n o t o p r o i z v o d s t v o. finansiski i osiguritelni uslugi (11) Kon uslugite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 2 od ZDDV se vbrojuvaat uslugite navedeni vo ~len 23 to~ki 5 i 6 od ZDDV. ponudata na slobodni rabotni mesta od strana na pravni lica od javnoto pravo. Tuka se vbrojuva sozdavaweto ili snabduvaweto so materijali neophodni za reklamiraweto. dano~en i ekonomski konsalting. snimaweto na istite na nositeli na slika i ton. ekonomski i tehni~ki konsalting (12) Odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV se primenuvaat. prospekti za kotirawe na firmi na berzata itn. vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). ostanatite formi na adresno reklamirawe. prospekti. . reklamno planirawe. stru~ni pe~ateni materijali i `olt pe~at. postavuvaweto reklamni plakati i reklamni tekstovi na oglasni tabli. duri iako vrz istite ne se primenuva dano~noto osloboduvawe spored ovie odredbi (vo vrska so toa vidi gi poglavjata 41 i 42 od DDVU). vr{i i drug promet koj slu`i za celi na reklamiraweto. odobruvawe i doverba. na pr. Tuka se vbrojuva osobeno vnesuvaweto na reklamni oglasi vo vesnici. O r g a n i z i r a w e t o r e k l a m a (vidi stav 9 od ova poglavje). reklamno ureduvawe.36 - 3. (8) Pod uslugi na poleto na rabotata so javnosta se podrazbiraat uslugi so koi treba da se postigne ili da se dobie razbirawe. kaj slednite uslugi. Bankarski. mali oglasi) ne se smeta za usluga na poleto na reklamata. na primer davaweto nalog za objavuvawe reklami kaj izdava~ite na vesnici. snabduvawe so reklamni sredstva i nadzor vrz reklamnoto proizvodstvo (vidi stav 6 to~ka 1 do 4 od ova poglavje). vo koja treba da se izvr{i reklamiraweto. ofset-pe~at. objavuvaweto bilansi.  ­  promet na preveduva~i i tolkuva~i.. sro~uvaweto (formulirawe i ureduvawe) reklamni tekstovi i podgotvitelnite raboti za filmska. (9) Za reklamen organizator se smeta dano~en obvrznik koj vr{i reklama za treti lica i nara~uva vo svoe ime i za svoja smetka reklama za treti lica. (7) Oglasuvaweto na rabotni mesta vo vesnici od strana na dano~ni obvrznici. Poimot ja opfa}a realizacijata na nara~anata rabota vo soodvetnata oblast. prilo`uvaweto ili raspredelbata na prospekti i drugi formi na direktno reklamirawe. emisii na hartii od vrednost. finansiski oglasi (na pr. emitiraweto reklamni filmovi vo kina ili na reklamni spotovi preku televizijata ili radioto.

Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV i istoto e locirano vo mestoto. ekonomski i tehni~ki naodi i mislewa. pokraj elektronskoto. go opfa}a i manuelnoto i mehani~koto memorirawe. podgotvuvaweto.. Pravnoto sovetuvawe se smeta za dopolnitelna usluga kon iznajmuvaweto vo smisla na ~len 8 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). ponatamu. Kako rezultat na toa. na pr. osobeno izgotvuvaweto nacrti na dokumenti i zapoznavaweto na strankite so pravnite posledici. sobiraweto. odredbata gi opfa}a site ispolnuvawa koi se tipi~ni za dadenite profesii. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo. Obrabotka na podatoci. Pritoa. kon sovetodavnata dejnost. dano~niot obvrznik gi sovetuva priamtelite na zakupot za pravata i obvrskite koi proizleguvaat od dogovorot. vo koj istite ne se povrzani so odreden imot (~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV) ili so odredeni dvi`ni dobra (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja v) od ZDDV). koga sovetuvawata ne se povrzani so odredena zaverka na dokumenti. (14) Odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV gi opfa}aat i samostojnite sovetodavni uslugi na notari. osobeno. Primer 3: Dano~en obvrznik iznajmuva sprema doma{ni zakupci pove}e stanbeni objekti vo zemjata i vo stranstvo. izborot na proizvodstveni proceduri i proverkata na nivnata ekonomi~nost. dokolku sovetuvaweto mo`e spored op{tite na~ela da se smeta za sporeden promet (na primer. stavawe na raspolagawe na informacii (17) Obrabotkata na podatoci vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV. Pri sklu~uvaweto na dogovorot za zakup na odreden objekt vo stranstvo. ne e neophodno dano~niot obvrznik .ispolnuva~ da e in`ener. notarite vr{at samostojni sovetodavni uslugi samo vo slu~ai. Hemi~arot H vr{i sovetodavni uslugi vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV. (15) Odredbata od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV. Tuka ne se vbrojuvaat in`enerskite uslugi povrzani so odreden imot (vidi ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. (13) Kaj advokati. kon odredena isporaka na delo ili kon odredena usluga). advokati za za{tita na industriska sopstvenost. vidi poglavje 26 stav 6 to~ka 3 od DDVU. dano~ni sovetnici i revizori. Dano~niot obvrznik vr{i samo edna usluga na iznajmuvawe. povrzuvawe i obrabotkata na podatoci. kaj revizorot uslugite izvr{eni vo ramkite na utvrduvaweto zavr{ni smetki. organiziraweto. Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV. Tuka se vbrojuvaat. vo koi dejnosta na notarite se ograni~uva na davaweto pravni soveti od preventivna priroda na strankite. kako i izgotvuvaweto finansiski planovi. konvertirawe. Vo vrska so zaverkata na proda`bi na imoti. (16) Za in`enerski uslugi se smetaat site uslugi koi se sostaven del od profesijata na in`ener. avtomatiziraweto na isti povtorlivi procesi. na advokatot se vbrojuva vodeweto sudski procesi. Sepak.37 - Odredbata ne se primenuva. Primer 4: Hemi~arot H so sedi{te vo zemjata izgotuva za stranski nara~ateli hemiska analiza na primeroci na stoki i gi sovetuva svoite stranski klienti osobeno za pra{awa povrzani so ozna~uvaweto na prehranbenite proizvodi koi treba da se prodavaat vo zemjata. zna~i. memoriraweto i povtornoto dobivawe na informacii. Tuka se vbrojuva. Tuka se vbrojuvaat osobeno slu~aite. na primer. gi opfa}a sovetodavnite uslugi na ve{ti lica. kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). osven vo onoj del. kako i povrzuvaweto na koli~ini ili strukturi na podatoci so samata obrabotka na ovie informacii vrz osnova na kompjuterski orietntirani . ne samo sovetodavni dejnosti. poglavje 26 stav 5 od DDVU). izgotvuvaweto pravni.

D vr{i usluga sprema stranskiot nara~atel vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV (stavawe na raspolagawe na informacii). Primer 6: Dano~niot obvrznik D iznajmuva doma{ni rabotnici na klient od Hrvatska. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo . i za stavaweto na raspolagawe na  know­how i na nestandardiziran softver. da se koristat tehni~ki ili ekonomski. Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot danok. Kaj uslugite na lica koi vr{at iznao|awe na naslednici i utvrduvawe na nivniot identitet kako i na detektivi. Pritoa. Bugarskiot klient ne poseduva podru`nici nadvor od Bugarija. D vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV. na primer analizi za hemiski proizvodi. dokolku ne se raboti za stavawe na raspolagawe na avtorski za{titeni prava (vidi ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV). Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Bugarija. na primer preku predavawe. D vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV. Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Hrvatska. crte`i.. Primer 5: Detektivot D dobiva nalog od privatno lice so `iveali{te vo Viena da izvr{i istra`uvawa za odreden slu~aj na nasledstvo vo vrska so odredeni lica vo Makedonija. Odredbata go opfa}a stavaweto na raspolagawe na site vidovi iskustva koi spored nivniot vid se podobni za toa. (18) Kon uslugite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV se vbrojuva i stavaweto na raspolagawe na informacii. Obezbeduvawe personal (19) Pod obezbeduvawe (iznajmuvawe) personal vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV se podrazbira stavaweto na raspolagawe na personal (stavawe na raspolagawe na rabotna sila). kako sedi{te na korisnikot na uslugata). kako i za dostavuvaweto rezultati od odredeno ispituvawe na javnoto mislewe na poleto na istra`uvaweto na pazarot i na poleto na stavaweto na raspolagawe na informacii od strana na novinari ili informativni agencii. kako i za prenosot na standardiziran ili individualen softver po elektronski pat. da stojat na raspolagawe ve}e so samoto dobivawe na rabotniot nalog ili na nara~kata (na primer. Izgotvuvaweto programi za obrabotka na podatoci (softver) ne pretstavuva obrabotka na podatoci vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV. dokolku istite ne potpa|aat pod odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 3 ili 9 od ZDDV. se raboti za stavawe na raspolagawe na informacii vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV. bez konkretna obvrska na izvr{uvawe odredena dejnost (promet na dobra ili uslugi). Delovnite postapki i iskustva mo`at da se zdobijat vrz osnova na posebni istra`uvawa po nalog. stavawe na raspolagawe na delovni pravila. izvestuvawe za odredeni proizvodstveni podobruvawa. Komercijalnite proceduri i iskustva mo`at da se soberat vo ramkite na tekovnoto proizvodstvo ili na tekovnite trgovski zdelki i. voveduvawe na rabotnici na nara~atelot vo delovnoto rabotewe na dano~niot obvrznik). Jugoslavija i vo zemjata. metodi na dobivawe ~elik. formuli na avtomatizacija. na primer. vklu~uvaj}i gi komercijalnite proceduri i iskustva (know­how).38 - proceduri. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo. kako rezultat na toa. Ova va`i. ne e bitno na koj na~in bile preneseni postapkite i iskustvata. stru~ni mislewa ili so predavawe na mostri i prototipovi. Primer 7: Dano~en obvrznik D iznajmuva doma{ni rabotnici na klient vo Bugarija. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo (Hrvatska. na primer preku internet (vidi poglavje 7 stav 2 to~ki 1 i 2 od DDVU).

so cel obezbeduvawe na rabotnata podgotvenost preku dale~inski nadzor ili preku uslugi na samoto mesto. opti~ki ili drugi elektromagnetski mediumi. 3. I z n a j m u v a w e n a d v i ` en m a t e r i j a l e n i m o t (20) Pri iznajmuvaweto dvi`en materijalen imot (~len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV). Korisnikot na uslugata (dano~en obvrznik so sedi{te vo zemjata) e dol`en da go izvr{i odano~uvaweto za vr{itelot na uslugata soglasno so ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 78 od DDVU). . iznajmuvaweto nedvi`en imot se regulira so odredbite od ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. Tuka se vbrojuvaat i video-prenosite i povrzuvawa i prenosi vo forma na video-konferencija. g) radio i televiziska mre`a. emituvawe ili priem. Uslugata podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV (soglasno so mestoto. Nasproti toa. prenosot na signali. kade {to e rezidenten davatelot na zakupot ili iznajmuvaweto) ili spored ~len 1 od DDVP (vo vrska so toa. Mestoto na uslugata vo ovie slu~ai se regulira spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (spored mestoto. D ne poseduva podru`nici vo stranstvo. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo zemjata (sedi{te na korisnikot na uslugata). Primer 8: Dano~en obvrznik A od Albanija iznajmuva rabotnici sprema dano~niot obvrznik D so sedi{te vo zemjata. slika. A vr{i usluga sprema D vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV. v) satelitska komunikacija. Telekomunikaciski uslugi (21) Za uslugi na poleto na telekomunikaciite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 8 od ZDDV se smetaat uslugite. so koi se ovozmo`uva i se obezbeduva prenos. Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Jugoslavija i vo zemjata..39 - stranstvo (Bugarija. Tuka se vbrojuvaat i merkite na kontrola i nadzor povrzani so dodeluvaweto kapaciteti za emituvawe. pismo. ton. radiobranovi. d) radio i televizija. vidi poglavje 24 stav 8 do 10 od DDVU). obezbeduvaweto kabelski kapaciteti ili frekvencii povrzano so otstapuvaweto kapaciteti za emituvawe preku: a) fiksna mre`a. kako sedi{te na korisnikot na uslugata). emitirawe ili priem na signali. b) mobilna radiobranova mre`a. v) satelitska komunikacija. pri {to za mesto na uslugata se utvrduva mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). pismo. (22) Kon drugi uslugi vo smisla na stav 21 od ova poglavje se vbrojuvaat osobeno: 1. obezbeduvaweto prava na pristap do: a) fiksni mre`i. b) mobilna radiobranova mre`a. isto taka. ^len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV ne go opfa}a iznajmuvaweto na prevozni sredstva od kakov i da bilo vid. mestoto na uslugata se utvrduva. b) mobilni radiobranovi mre`i. d) kablovska televizija. slika i ton ili informacii od sekakov vid preku kabel. tuka se vbrojuva i otstapuvaweto i dodeluvaweto korisni~ki prava sprema institucii za prenos. g) internet. govor ili informacii od sekakov vid preku: a) fiksna mre`a. 2. kade {to e rezidenten zakupecot). Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV.

teleigri i sl. (24) Kon telekomunikaciskite uslugi ne se vbrojuvaat osobeno: 1. peja~ot go otstapuva koristeweto na negovite avtorski prava spored ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV. Primer 9: Doma{en peja~ odr`uva koncert vo zemjata vrz osnova na dogovor sklu~en so odredena koncertna agencija. Vrz osnova na drug dogovor sklu~en so peja~ot. Prenos i otstapuvawe avtorski i drugi sli~ni prava (25) ^len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV gi opfa}a uslugite ~ija bitna sodr`ina se sostoi od otstapuvaweto ili prenosot na avtorski prava. Nasproti toa. 3. bidej}i se raboti za umetni~ko ispolnuvawe (vidi poglavje 27 stavovi 2 i 3 od DDVU). P dobiva za taa cel od S posredni~ka provizija vo visina od 10. licenci. od dano~no-pravna gledna to~ka. patenti. podatoci za vremeto ili sostojbata na pati{tata. 2. koristeweto internet-ponudi. stransko pretprijatie za audio-plo~i go snima koncertot. distribuiraweto informacii za ponudi na stoki i uslugi. g) internet. Posredni~ki promet (27) Pri posreduvaweto vo uslugite navedeni vo ~len 14 stav 3 to~ka 1 do 9 od ZDDV mestoto na uslugata se utvrduva spored mestoto. Iznajmuvaweto go posreduval dano~niot obvrznik P od Prilep i toa po nalog na S (korisnik na uslugata). 5. prometot na dobra i uslugite vo ramkite na elektronski poviklivi banki na podatoci so interaktiven pristap i mo`nost za neposredna nara~ka. d) kablovska televizija. pri {to za ocena na odredeniot promet. Iznajmuvaweto na ma{inata od S sprema R ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV (~len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV).40 - v) satelitska komunikacija. uslugite na informativni slu`bi. se utvrduva spored ekonomskiot rezultat postignat so soodvetniot dogovor. e merodaven vidot na prometot. na pr. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo (spored sedi{teto na korisnikot na uslugata). 4. posredni~kata usluga od P sprema S se vr{i vo zemjata (sedi{te na korisnikot na uslugata S) .n. Primer 10: Dano~niot obvrznik S od Skopje iznajmuva ma{ina na rabotilnicata R od Bugarija.. za{titeni marki i drugi sli~ni prava. Tuka se raboti za samostojni prometi koi se ocenuvaat zasebno. internet).000 denari.. (26) Dodeluvaweto prava na televiziski prenos i transferot na profesionalen fudbaler za nadomestok se smetaat za sli~ni prava vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV. telebanking i razmena na podatoci. Dali e toa slu~aj. kade {to e rezidenten primatelot na uslugata (~len 14 stav 3 to~ka 10 od ZDDV).So snimaweto na koncertot vo polza na dru{tvoto za audio-plo~i. Mestoto na uslugata za koncertot se nao|a vo zemjata soglasno so ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) od ZDDV. (23) Od telekomunikaciskite uslugi vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 8 od ZDDV se razgrani~uvaat uslugite na prenesenite prometi ponudeni za nadomestok preku globalni informaciski mre`i (na pr. Kaj onie vidovi na promet koi pretstavuvaat uslugi se ispituva mo`nosta od eventualna prvenstvena primena na drugi odredbi od ~len 14 stav 3 od ZDDV. prometot na poleto na t. online-uslugi.

dano~na osnova za promet izvr{en vo zemjata e nadomestokot. od gledna to~ka na ovoj danok. Primer 3: Proizvoditel na ma{ini ispora~uva ma{ina na svoj klient i mu ja izdava slednata faktura: 1 ma{ina 70. . duri i vo slu~ai koga istiot ne odgovara na objektivnata vrednost na prometot. na pr.190 denari. uslugi i drugi beneficii koi se obezbeduvaat kako protivispolnuvawe za primenoto dobro ili koristenata usluga (~len 16 stav 2 od ZDDV). osiguruvawa.. natovar.41 - Kon ~len 16 i 17 od ZDDV Poglavje 30 Nadomestok kako dano~na osnova (1) Osven vo posebni slu~ai od ~len 19 od ZDDV. tuku i dobra.190 h 100 = 1. nadomestokot iznesuva 73. bruto-iznosot platen od primatelot na ispolnuvaweto iznesuva 1. prevoz. so isklu~ok na danokot na dodadena vrednost (~len 17 to~ka 1 od ZDDV). provizii i drugi tro{oci (~len 17 to~ka 2 od ZDDV).19 (3) Kon nadomestokot ne se vbrojuvaat samo pari~ni iznosi. istovar.190 denari.000 denari + pakuvawe 1. akcizi) koi gi dolguva dano~niot obvrznik.190 = 1. pridonesi.000 denari Neto-iznos 73.000 denari + DDV 19% 13.19 Primer 2: Pri dano~na stapka od 19 %. Kon nadomestokot pripa|a se' {to primatelot na ispolnuvaweto go dava za da primi dobro ili da koristi usluga.000 denari 119 Nadomestokot mo`e da se utvrdi i so primena na delitel spored slednata formula: Fakturiran iznos Delitel Delitelot iznesuva pri dano~na stapka od 5% = 1. (5) Kon nadomestokot se vbrojuvaat i tro{ocite za sporedni prometi koi.000 denari 1. Nadomestokot iznesuva 1. Istoto va`i i vo slu~ai koga ovie iznosi se oddelno iska`ani na tovar na primatelot na ispolnuvaweto.000 denari.870 denari Vkupno 86. (2) Nadomestokot mo`e od bruto-iznosi da se utvrdi na sledniot na~in: Fakturiran iznos H 100 (100 + dano~na stapka) Primer 1: Pri dano~na stapka od 19%. zakonski propi{ani dava~ki i danoci (na pr. (4) Nadomestokot opfa}a i taksi. Danokot na dodadena vrednost ne pripa|a kon nadomestokot.000 denari + osiguruvawe 2.870 denari Bidej}i dopolnitelno presmetanite tro{oci se vklu~uvaat vo dano~nata osnova za isporakata na ma{inata. Vo dano~nata osnova se vklu~uva i se' ostanato {to go pla}a ili treba da go plati drugo lice kako primatel na ispolnuvaweto. tro{ocite za pakuvawe. Nadomestokot iznesuva 1.05 19% = 1. ja delat sudbinata na osnovniot promet (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). fakturiraniot iznos iznesuva 1.

(6) Subvenciite. Patnite tro{oci se vklu~uvaat vo dano~nata osnova. Provizijata dogovorena za taa cel iznesuva 10. nadomestokot se utvrduva vrz osnova na fakti~ki primeniot iznos i toj iznesuva: 21. Bidej}i se zemaat predvid i dobrovolno platenite iznosi. Klientot pla}a dobrovolno 21.500 denari.000 denari. iznosot odzemen kako diskont go namaluva nadomestokot. se vklu~uvaat od tretata strana. postoi slu~aj na namaluvawe na nadomestokot (~len 22 stav 1 od ZDDV). del od nadomestokot za izvr{eniot promet na dobra. Nadomestokot za proda`bata na odeloto se utvrduva vrz osnova na iznosot koj go pla}a kupuva~ot (8. kako nadomestok vo dano~nata osnova (~len 17 to~ka 3 od ZDDV). mu se nadomestuvaat nastanatite patni tro{oci (500 denari). Pokraj pla}awata na gradot Skopje. bidej}i primenite soveti dovele do isklu~itelni uspesi. istata iznesuva 10. (7) Iznosi koi se pla}aat dobrovolno sprema dano~niot obvrznik pripa|aat.42 - Primer 4: Trgovski zastapnik vr{i posredni~ki uslugi sprema firma rezidentna vo zemjata. isto taka.000 denari.05 (8) Dokolku na primatel na dobro mu se fakturira i kaucija za pakuvaweto. dokolku pla}aweto se vr{i za izvr{en promet na dobra ili za uslugi.000 1. rabati i drugi vidovi na cenovni namalenija koi mu se odobruvaat na primatelot na ispolnuvaweto vo momentot na prometot izvr{en sprema nego.000 denari + 950 denari DDV = 19. Del od tro{ocite gi prezema Vladata na Republika Makedonija.. Kreditnata institucija mu dozna~uva na prodava~ot 8.000 denari neto. (9) Koga primatelot na ispolnuvaweto pla}a so kreditna karti~ka. . cenovnoto namlenie da bide odvoeno iska`ano vo fakturata i da bide opfateno vo knigovodstvoto (~len 18 to~ka 2 od ZDDV). (2) Kon nadomestokot ne pripa|aat namaluvawa na cenata. grade`niot pretpriema~ mora da gi odano~i i iznosite koi gi pla}a Vladata na Republika Makedonija za izgradbata na u~ili{teto. iznosite zasmetani sprema dano~niot obvrznik-ispolnuva~ od strana na kreditnata institucija ne ja namaluvaat dano~nata osnova za prometot na dobra ili za uslugata. Toj iznesuva 7. iznosot na kaucijata pretstavuva. Primer 7: Klientot K kupuva vo modna prodavnica odelo i ja pla}a proda`nata cena od 8. isto taka. Primer 5: Gradot Skopje go zadol`uva eden grade`en pretpriema~ so izgradbata na novo u~ili{te. Koga se vra}a pakuvaweto i koga se vr{i povratok na kaucijata. Kako posledica na toa. Pokraj toa. koi se povrzani neposredno so cenata na prometot ili so uslugata.100 denari po odbivawe na taksa kako manipulativen tro{ok. Sledstveno na toa.330 denari). isto taka.330 denari so kreditna karti~ka. kon nadomestokot. Primer 6: Advokatot A dava sovetodavni uslugi sprema svoj klient i mu fakturira za taa cel 19.950 denari. Uslov za toa e. Nadomestokot se presmetuva od ovoj iznos.000 = 20. Kon ~len 18 od ZDDV Poglavje 31 Namaluvawa na nadomestokot (1) Vo slu~ai na odobruvawe na diskont za izvr{eno predvremeno pla}awe (pla}awe pred vtasanost) doa|a do namaluvawe na cenata (~len 18 to~ka 1 od ZDDV).

za dano~na osnova se zema nabavnata cena koja postoi vo momentot na zemaweto na dobroto (cena na povtorna nabavka na dobroto od ist vid i vrednost). vr{i vo platniot promet samo funkcija na posrednik. Vo momentot na podaruvaweto.900 denari Odobreniot rabat ne e sostaven del od dano~nata osnova. Kon ~len 19 od ZDDV Poglavje 33 Posebni vidovi na dano~na osnova Promet na dobra bez nadomestok (1) Ako se zeme od pretprijatieto dobro koe e sostaven del od imotot na istoto za li~ni celi na dano~niot obvrznik (~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. ne pripa|aat kon nadomestokot. Nadomestokot iznesuva 18.000 denari. Primer: Advokatot A go zastapuva svojot klient pred sudot i mu ja izdava slednata faktura: Honorar 30.10% rabat 2. poglavje 13 od DDVU).000 denari + DDV 5% = 1.500 denari Bidej}i advokatot ne e nitu dol`nik nitu doveritel vo pogled na sudskite taksi. kako proodni stavki. Vo sekoj slu~aj. se zema predvid neto-cenata (~len 19 stav 1 to~ka 1 i stav 3 od ZDDV). nitu dol`nik.000 denari Vkupno 32. Kaj slu~aite na namaluvawe na cenata po izvr{uvawe na prometot se raboti za namaluvawe na dano~nata osnova spored ~len 22 od ZDDV (vo vrska so toa. koga dano~niot obvrznik. (2) Koga postojat neposredni pravni odnosi me|u lice zadol`eno za pla}awe i primatelot na pla}aweto. Danocite i taksite dolguvani od dano~niot obvrznik ne pretstavuvaat proodni stavki. koj gi iska`uva i prima iznosite.000 denari. Trgovecot na golemo fakturira kako {to sledi: 500 pakuvawa po 40 denari = 20.000 denari + DDV 5% 900 denari Vkupno 18. Istoto va`i i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi presmetuva natamu ovie iznosi. Primer 1: Dano~en obvrznik mu podaruva na svojot sin kompjuter. Kaj sopstveno proizvedeni dobra. za dano~na osnova se zema cenata na ~inewe. istite. Redosledot na priem i pla}awe na iznosite ne igra nikakva uloga.43 - Primer: Trgovec so prehranbeni proizvodi kupuva kaj trgovec na golemo 500 pakuvawa biskviti.000 denari 18. vo tie slu~ai ne se raboti za proodna stavka. Poglavje 32 Proodni stavki (1) Proodnite stavki ne pripa|aat kon nadomestokot (~len 18 to~ka 3 od ZDDV). koj go nabavil za 30. Dano~niot obvrznik ne smee vo pogled na ovie iznosi da bide nitu doveritel.500 denari + plateni sudski taksi 1. Dano~na osnova za odzemaweto na dobroto od pretprijatieto iznesuva 10..000 denari . eden poloven kompjuter od ist vid bi ~inel 10. Slu~ai na proodni stavki postojat. .000 denari (neto). tuku istite pripa|aat kon nadomestokot (vidi poglavje 30 stav 4 od DDVU).000 denari (neto) i koj go koristel za celi na negovata stopnska dejnost. vidi poglavje 36 od DDVU).

za potrebite na negovite vraboteni ili za drugi celi. koi ne se sostojat od koristewe na dobro i koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost (~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. Dano~na osnova pretstavuvaat nastanatite tro{oci od 15.000 denari. Grade`niot pretpriema~ mu pla}a so . Proda`nata cena sprema klienti na dru{tvoto iznesuva 50. Istata dano~na osnova se zema predvid vo slu~ai koga dano~niot obvrznik koristi dobro od negoviot deloven imot za li~ni celi na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost. Razmena i prometi sli~ni na razmenata (5) Vo slu~ai na razmena na prometi i kaj prometi sli~ni na razmenata (~len 4 stav 1 i ~len 7 stav 1 od ZDDV).000 denari DDV. za dano~na osnova se zema pazarnata vrednost (neto) na primenoto dobro ili koristenata usluga (~len 19 stav 1 to~ka 3 i stav 3 od ZDDV). dodeka kaj pla}a~ot. za celi na iskop na negoviot privaten imot.000.000 denari (neto). Primer 5: Advokatot A ja zastapuva pred sud svojata `ena. koja pri~inila soobra}ajna nesre}a. Vo slu~ai na doplata. Primer 6: Trgovec so motorni vozila mu prodava na grade`en pretpriema~ tovarno vozilo za 2.. Uslugi bez nadomestok (3) Koga odredeno dobro od imotot na pretprijatieto se koristi delumno za li~ni celi na dano~niot obvrznik (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. isto taka. Za ovaa namena na bagerot nastanale izdatoci od 30. iznosot se smeta za namaluvawe na nadomestokot. (4) Kaj uslugi bez nadomestok izvr{eni od dano~niot obvrznik za negovi li~ni potrebi.500 DDV.000 denari neto).000 denari).44 - Istata dano~na osnova se zema predvid. koj dru{tvoto go nabavil za 40. za dnao~na osnova se zema. Advokatot bi fakturiral sprema treto lice 50.000 denari. isto taka. koga dano~niot obvrznik odzema od pretprijatieto dobro koe e sostaven del od imotot na istoto za li~ni celi na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost. vidi ~len 19 stav 1 to~ka 1 i stav 3 od ZDDV. za dano~na osnova se zema cenata na ~inewe (6. Trgovecot bi go prodal velosipedot za 8.000 denari. dano~nata osnova se utvrduva. za dano~na osnova se zema iznosot na izdatocite (neto) za izvr{enata usluga (~len 19 stav 1 to~ka 2 i stav 3 od ZDDV). dadeniot iznos se smeta za dopolnitelen nadomestok za primatelot na doplatata. poglavje 13 od DDVU).000 denari plus 9. Izdatocite od 30.000 denari pretstavuvaat dano~na osnova. Za ovaa dejnost nastanale za advokatot tro{oci od 15. mu stva besplatno na raspolagawe na svoj sodru`nik mebel za spalna soba. koe prodava mebel. Dano~na osnova pretstavuva nabavnata cena od 40.000 denari (neto). (2) Kaj prometot na dobra bez nadomestok od strana na trgovski dru{tva i drugi zdru`enija na lica sprema nivnite sopstvenici na vlog. Primer 3: Trgovsko dru{tvo. Primer 4: Grade`en pretpriema~ za niskogradba koristi bager.000 denari (neto).000 denari + 380. vrz osnova na iznosot na nastanatite izdatoci (neto) za ova usluga. poglavje 13 od DDVU). nabavnata cena ili cenata na ~inewe (sekoga{ neto).000 denari plus DDV. koj e sostaven del od imotot na negovoto pretprijatie. Bidej}i velosipedot bil proizveden od dano~niot obvrznik. Primer 2: Proizvoditel na velosipedi mu podaruva na lice vraboteno kaj nego eden velosiped po povod negova ven~avka (cena na ~inewe 6. poglavje 13 od DDVU). sprema nivnite ~lenovi i sprema na niv bliski lica (~len 3 stav 3 to~ka 2 od ZDDV.

000 denari.000 denari = 2. Naddavawe (6) Vo slu~ai na naddavawe za dobra.800 DDV) Promet so polovni dobra (odano~uvawe na razlika v o cenata) (7) Vo slu~ai na promet so polovni dobra.000 denari + dopolnitelnoto pla}awe od 2.700 denari Dano~na osnova 30.800 denari .000 denari = 357. dano~na osnova pretstavuva razlikata me|u proda`nata i nabavnata cena.000 denari (23.000 denari .000 denari = 2. Primer 8: Trgovec so polovni vozila prodava polovno motorno vozilo za 300.DDV 57. Uslov za primena na odano~uvawe na razlikata vo cenata e da ne bil dolguvan danok na dodadena vrednost za prometot na dobroto sprema dano~niot obvrznik (~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV). Pokraj toa.700 denari .800 denari .000 denari . na pr.380.000 denari Poglavje 34 Minimalna dano~na osnova Koga se vr{i odano~liv promet na dobra ili na uslugi po bagatelna cena. Naddava~ot mu izdava na trgovecot so tepisi sledna presmetka: Aukciski prihod za razni tepisi 23. minus primenoto pla}awe i danokot na dodadena vrednost (bruto-vrednost na novoto motorno vozilo vo vrednost od 2.380 denari Iznos za isplata 21.000 denari = 300. trgovecot mo`e pri proda`bata na voziloto da izvr{i odano~uvawe na razlikata vo cenata.primeno pla}awe od 2.3. na pr. toj mu pla}a i doponitelni 2.420 denari Dano~nata osnova za trgovecot so tepisi od proda`bata na tepisite iznesuva 20.380. dokolku utvrdenite iznosi se povisoki od nadomestokot.300 denari. Kon nadomestokot za prometot na grade`niot pretpriema~ se vbrojuva se' {to pla}a primatelot na staroto tovarno vozilo (trgovecot so motorni vozila). Proda`na cena 300.45 - stavawe na raspolagawe na svoeto polovno tovarno vozilo vo vrednost od 357. koe go nabavil od privatno lice za 264.000 denari . Primer 7: Trgovec na tepisi organizira naddavawe vo ramkite na aukcija. ~ij promet e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa vidi poglavje 56 od DDVU). Na~inot na primena na . se zemaat predvid vrednostite navedeni vo ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (nabavna cena. za dano~na osnova vo slu~aite od ~len 19 stav 2 od ZDDV. minus danokot na dodadena vrednost (bruto-vrednost na staroto motorno vozilo vo vrednost od 357.023.DDV 380.nabavna cena 264. Kaj razlikata vo cenite se raboti za bruto iznos od koj se odzema danokot na dodadena vrednost za celi na utvrduvawe na dano~nata osnova. dano~na osnova pretstavuva postignatata krajna cena bez danokot na dodadena vrednost (~len 19 stav 1 to~ka 4 i stav 3 od ZDDV). ne ja namaluvaat dano~nata osnova.300 denari Razlika 35. visina na izdatoci.023. cena na ~inewe.000 denari).provizija 10% 2. vidi poglavje 33 stav 1 do 4 od DDVU). Tro{ocite na prodava~ot na dobrata.000.023.. vo slu~ai na nabavka na polovni dobra od privatni lica.DDV 5.000 denari). neregistrirani mali pretpriema~i (~len 51 stav 3 od ZDDV) ili od dano~ni obvrznici. proviziite za naddava~ot. Kon nadomestokot za prometot na trgovecot so motorni vozila se vbrojuva se' {to pla}a primatelot na novoto tovarno vozilo (grade`niot pretpriema~).000 denari (bruto-vrednost). Uslovite za odano~uvawe na razlikata vo cenata spored ~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV ne postojat.000 denari .000 denari. Bidej}i za isporakata na voziloto sprema trgovecot ne se dolguval danok na dodadena vrednost.

Toj se doka`uva preku bankarsko izvestuvawe ili preku izdadeno soop{tenie.01 godina. dokolku se ispolneti uslovite od ~lenovite 33 i 34 od ZDDV. Trgovecot go nabavil kompjuterot na 08. za merodaven se smeta proda`niot kurs (dneven kurs) utvrden vo dadeniot moment od strana na Narodnata banka na Republika Makedonija. istata se zema kako minimalna dano~na osnova.02.01 godina namalenie na cenata vo visina od 1. Obvrskata za ispravka postoi i vo slu~ai koga ispravkata na danokot na dodadena vrednost i ispravkata na odbivkata na prethodniot danok doveduvaat vo kraen rezultat do poramnuvawe. Pritoa.01 godina kompjuter za 11. Trgovecot so mebel e dol`en da izvr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost. na 20.dano~ni obvrznici sprema svoite vraboteni i sprema na niv bliski lica.01 godina za 20.000 denari).000 denari se povisoki od plateniot nadomestok. vrednostite vo stranska valuta se konvertiraat vo denari. Kon ~len 22 od ZDDV Poglavje 36 Promena na dano~nata osnova i ispravka na prethodniot danok Danok i ispravka na prethodniot danok pri promena na dano~nata osnova (1) Dali postoi slu~aj na promena na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV) se ceni spored ~len 16 do 19 od ZDDV (vidi poglavje 30 do 34 od DDVU).000 denari e povisoka od plateniot nadomestok.fizi~ki lica sprema na niv bliski lica. Bidej}i neto-tro{ocite od 8. dogovornite strani utvrduvaat. Neophodnite ispravki se vr{at za presmetkovniot period vo koj nastanala promenata na dano~nata osnova. Preku cenovnoto namalenie vo presmetkovniot period 06. ne se zemaat predvid.190 denari.01 godina doa|a do promena na dano~nata osnova. vidi poglavje 75 do 77 od DDVU).000 denari.900 denari.000 denari (neto).000 denari (neto). Primer 2: Arhitektot A izgotvuva za lice vraboteno kaj nego grade`en plan i mu presmetuva za taa cel 5. sprema nivni ~lenovi ili sprema na niv bliski lica. istite se zemaat predvid kako dano~na osnova. Vo pogled na momentot na konverzijata.. po dolgi pregovori. Kon ~len 20 od ZDDV Poglavje 35 Konverzija na stranska valuta Za celi na presmetka na danokot na dodadena vrednost i na prethodnite danoci za odbivka. Vo presmetkovniot period 03. koi nastapuvaat me|u merodavniot moment na konverzija (na pr. Dano~niot konsultant mo`e. momentot na izvr{uvawe na prometot) i momentot na priem na nadomestokot.500 denari. Bidej}i rabtnata masa bila o{tetena vo mal obem.46 - minimalnata dano~na osnova pretstavuva predmet na kontrola kaj promet izvr{en od: .01 godina da izvr{i odbivka na prethodniot danok vo visina od 9.trgovski dru{tva i drugi zdru`enija na lica sprema nivni sopstvenici na vlog. .000 denari plus 9. Bidej}i nabavnata neto-cena od 20. Promenite vo kursot.06.03. Primer: Trgovec so mebel mu prodava na dano~en konsultant kancelariski mebel za 50. Primer 1: Trgovec so kompjuteri mu prodava na svojot brat na 10. vo presmetkovniot period 03. .02. Za izgotvuvaweto na grade`niot plan nastanale tro{oci vo visina od 8. e merodaven denot na nastanuvawe na dano~niot dolg spored ~len 31 od ZDDV (vo vrska so toa.500 denari DDV. Mebelot se ispora~uva na 25. . trgovecot so mebel e dol`en da ja odano~i isporakata na kancelariskiot mebel (dano~na osnova 50.01 godina.

poni{tuvawe na kupoproda`niot dogovor ili zaradi promena na cenata (namaluvawe ili zgolemuvawe na cenata). Vo ovoj slu~aj odnapred se prijavuva namalenata dano~na osnova i toa na~elno vo presmetkovniot period na vr{ewe na prometot.47 - a dano~niot konsultant vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo istiot presmetkoven period vo visina od 1290 denari. 86/99) predviduva deka. isporakata na polugotovi objekti ili na grade`en materijal. Kon ~len 23 od ZDDV Poglavje 37 Dano~no osloboduvawe za promet na stanbeni zgradi i stanovi Op{to (1) Spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV. prviot promet so stanbeni zgradi i stanovi ~ija izgradba zapo~nala pred 01.12. br. ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danok na dodadena vrednost od 29. Dokolku stanbenite zgradi i stanovi se ispora~uvaat zaedno so zemji{teto na koe se izgradeni. poedine~ni grade`ni ispolnuvawa od strana na zanaet~ii po nalog na nositelot na gradbata ili na glavniot izveduva~ (na pr.2000 godina i deka dano~nite obvrznici za ovoj period imaat pravo na odbivka na prethodno plateniot danok (vo vrska so ova. (2) Vo slu~aj na promena na dano~nata osnova. Pole na primena na dano~noto osloboduvawe (3) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV va`i samo za prometot na stanbeni zgradi i stanovi vo onoj del. (4) Ispravka na danokot na dodadena vrednost i na prethodniot danok se vr{i samo koga dano~nata osnova se promenila zaradi vra}awe na dobroto. (3) Ako nastapi promena na dano~nata osnova vo presmetkovniot period vo koj bil izvr{en prometot. na pr. stolarski raboti). (5) Ponatamu. Ispravkata ne se vr{i. pod dano~noto osloboduvawe ne potpa|a prometot so stanbeni objekti kaj koi ne se raboti za stanovi ili stanbeni zgradi.12.. Ispravka na prethodniot danok pri namaluvawe i is plata na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (5) Vo vrska so ispravkata na odbivkata na prethodniot danok i vra}aweto na danokot pri uvoz (~len 22 stav 2 od ZDDV). koj nemal pravo na odbivka na prethodniot danok (na pr. vidi poglavje 5 od DDVUPO). privatno lice). [to se podrazbira pod stanbena zgrada i stan e utvrdeno vo poglavje 5 stav 3 do 7 od DDVUPO. vo koj istite se koristat za stanbeni celi. se vr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost i koga prometot bil izvr{en sprema primatelot na ispolnuvaweto. dano~noto osloboduvawe go opfa}a i samoto zemji{te. koga dogovoreniot nadomestok za odreden odano~liv promet na dobra ili uslugi stanal celosno ili delumno nevozmo`en za naplata. Od dano~noto osloboduvawe se isklu~uva prvata isporaka izvr{ena vo rok od pet godini po izgradbata. (2) Nezavisno od ova. vo toj slu~aj ne se raboti za promena na dano~nata osnova spored ~len 22 stav 1 od ZDDV. zaradi izbegnuvawe na te{kotii vo preodniot period. stavawe pokriv. izgradba na karabina. na primer isporakata na grade`ni objekti koi se koristat za delovni ili profesionalni celi (na pr. vidi poglavje 82 stav 9 od DDVU. Poimot "izgraden" go pretstavuva momentot na izgotvuvawe na zapisnik za tehni~ka ispravnost na objektot. (4) Osloboden od danok e samo prometot na i z g r a d e n i stanovi i stanbeni zgradi. osloboden od danok bez pravo na odbivka na prethodni danoci e prometot so stanbeni zgradi i stanovi vo onoj del vo koj se koristi za stanbeni celi.1999 godina ("Slu`ben vesnik na RM". Grade`nite ispolnuvawa koi ne se sostojat od promet na stanbeni zgradi i stanovi ne se oslobodeni od danok. .04.2000 godina e osloboden od danok na dodadena vrednost do 31.

Dano~nata obvrska za prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi vo rok od pet godini po izgradbata ostanuva: . vidi poglavje 5 od DDVUPO).2000 godina (vo vrska so toa. delovni lokali.04. ~ija izgradba zapo~nala pred 01. (8) Spored preodnite odredbi od ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na ZDDV od 29.03. Kaj objekti so me{ovita namena (na pr. Bidej}i istiot se izvr{uva vo rok od pet godini.12. isporakata na objekti koi se koristat za zemjodelski celi ili isporakata na administrativni objekti sprema javno-pravni tela. magacin. vtorata ili natamo{nata isporaka vo rok od ili nadvor od petgodi{niot period. doveduvaat do ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo polza na grade`niot pretpriema~ (~len 37 stav 3 od ZDDV.2002 godina pretstavuva izmena na okolnostite merodavni vo pogled na odbivkata na prethodniot danok koi. Vo vrska so momentot na izgradenost.2000 godina. kako i poglavje 93 stav 3 i poglavje 97 stav 2 od DDVU).i prometot so neizgradeno zemji{te ne e osloboden od danok. Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV.2001 godina. po izgradbata na 15. (6) Bidej}i prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi vo rok od pet godini po izgradbata e isklu~en od dano~noto osloboduvawe (vidi stav 7 od ova poglavje). toj e odano~en. se odano~uva. ne se primenuva zaradi re~enica 2 od ovaa odredba. Prethodnite danoci koi otpa|aat na grade`nite ispolnuvawa i na drugi vlezni ispolnuvawa se isklu~eni od odbivkata na prethodniot danok (~len 35 to~ka 1 od ZDDV).04. objekti so kancelariski prostorii i stanovi) dano~noto osloboduvawe go opfa}a samo delot od objektot koj slu`i za stanbeni celi.06.12.2002 godina.06. Primer 1: Grade`en pretpriema~ gradi stanben objekt za celi na natamo{na proda`ba. isto taka. Isporakata na deloto pretstavuva prv promet na izgraden stanben objekt. dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV gi opfa}a: 1. Primer 2: Grade`en pretpriema~ (glaven izveduva~) gradi po nalog na treto lice stanbena zgrada (isporaka na delo vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) koj mu se ispora~uva na tretoto lice po sistemot na klu~ na raka neposredno po izgradbata preku primopredavawe na 30.2000 godina i po odreden period na neprodadenost. Prometot so stanbenata zgrada e izvr{en vo rok od pet godini i.2000 godina. Istoto va`i i za stanbeni objekti i stanovi koi se izgradeni pred 01. za presmetkovniot period na proda`bata. Odano~uvawe na prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi (7) Prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi izvr{en vo rok od pet godini po izgradbata e isklu~en od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV. vidi stav 8 od ova poglavje). Odano~enata proda`ba na 15. odnosno e odano~en i toa spored op{tata dano~na stapka. 2.2002 (isporaka). Prometot e izvr{en vo rok od pet godini i zaradi toa e odano~en. objektot se prodava (ispora~uva) sprema treto lice na 15. prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi. vidi poglavje 5 stav 9 i 10 od DDVUPO. ~ija izgradba zavr{uva na 15.1999 godina (vidi stav 2).06. a potoa go prodava na 15. vo vrska so momentot na isporakata na grade`ni objekti.2000 godina (vo vrska so isklu~okot koj va`i do 31. najprvin go iznajmuva za stanbeni celi (oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV).48 - fabrika. zaradi toa.2000 godina.12.12. e osloboden od danokot na dodadena vrednost do 31. Isto taka.12. kancelariski prostorii). vidi stav 4 od ova poglavje.. ~len 8 stav 2 od DDVP. prvata isporaka po istek na petgodi{niot period. Primer 3: Grade`en pretpriema~ izgotvuva za sopstveni celi stanben objekt koj.

(8) Iznajmuvaweto parkirali{te e oslobodeno od danok samo kako sporeden promet kon iznajmuvaweto stan vo smisla na ~len 23 to~ka 2 od ZDDV. "stanbena kirija" ili "stanbeni celi".49 - 1. Sporeden promet osloboden od danok (5) Kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV se vbrojuva i voobi~aeniot sporeden promet koj e vo neposredna ekonomska vrska so dadenata odredba (vo vrska so toa. razgrani~uvawe. 2. vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). se ocenuva na~elno spored fakti~kata namena. isporakata na greewe. (4) Dano~noto osloboduvawe ne va`i za iznajmuvaweto stanbeni prostorii i prostorii za no}evawe od strana na hoteli.04. Spored toa. Merodavno e. Vo vrska so pra{aweto. ~isteweto na zaedni~kite hodnici i skali i osvetluvaweto na istite. Ponatamu. snabduvaweto so voda (kako i snabduvaweto so topla voda). Sepak. (2) Vremetraeweto na dogovorniot odnos e bez zna~ewe. Oslobodeno od danok e. Isto taka. stavaweto na raspolagawe na ma{ini za perewe ali{ta. gostilnici. Pri po~etok na izgradbata pred 01. dokolku iznajmuvaweto na stanot i iznajmuvaweto na parkirali{teto bidat dogovoreni vo odvoeni dogovori. ne e bitno dali vo dogovorot se koristat poimite "stan". (6) Za sporeden promet ne se smeta isporakata na elektri~na struja. Za postoeweto na pretpostavka na sporeden promet nema da se smeta za nesoodvetno.12. {to se podrazbira pod po~etok na izgradba. jaglen. i stavaweto na raspolagawe na stanovi od strana na rabotodavecot sprema rabotnikot. za sporedna usluga kon iznajmuvaweto stanovi se smeta odr`uvaweto na gradinata i na balkonskite rastenija koi dogovorno gi prezema iznajmuva~ot na stanbeniot objekt.2000 godina: dokolku prviot promet bide izvr{en posle 31. . e mo`no dogovorite da se sklu~at vo razli~ni momenti. stavawe pokriv) se bez zna~ewe. Vakvata povrzanost postoi koga parkirali{teto pretstavuva del od eden edinstven kompleks na objekti ili koga istoto se nao|a vo neposredna blizina na stanot (na primer. taka i za iznajmuvaweto poedine~ni stanbeni prostorii. Parkirali{ta za vozila (7) Iznajmuvaweto parkirali{ta za parkirawe na vozila (na pr. obvrskata na odano~uvawe va`i osobeno za iznajmuvaweto stanbeni kontejneri ili stanbeni prikolki (na primer vo turisti~ki kampovi) i na mobilni toaleti. dvata dogovora mora da gi sklu~at istite dogovorni strani. po~etok na izgradbata posle 31. poedine~ni gara`i) e odano~eno. gas i mazut.2000 godina. (3) Slu~ajot na iznajmuvawe stan ne postoi kaj iznajmuvaweto grade`ni objekti koi se vrzuvaat za zemji{teto samo za odredena privremena cel. na primer. zgrada so centralno parkirali{te). Pritoa. Za sporedni prometi kon iznajmuvaweto stanovi se smetaat. Ozna~uvaweto na mestoto za parkirawe i negovoto grade`no ili tehni~ko ureduvawe (na primer zayiduvawe. prostoriite da se koristat za stanbeni celi. zgradi za parkirawe.12. i kratkoro~noto stavawe na raspolagawe na stan za negovo koristewe e oslobodeno od danok. Poglavje 38 Dano~no osloboduvawe za iznajmuvawe stanbeni zgradi i stanovi Iznajmuvawe stanovi (1) Pra{aweto dali postoi iznajmuvawe na stanbena zgrada ili stan vo smisla na ~len 23 to~ka 2 od ZDDV. [to se podrazbira pod poimite stanbeni zgradi i stanovi proizleguva od poglavje 5 od DDVUPO. Za postoeweto na pretpostavkata na sporeden promet e neophodno da postoi prostorna povrzanost me|u stanot i parkirali{teto. isto taka. Dano~noto osloboduvawe va`i kako za iznajmuvaweto na celokupni stanbeni objekti. podzemni gara`i. pansioni i sli~ni institucii zaradi privremeno smestuvawe na treti lica. vidi poglavje 5 stav 11 od DDVUPO. Isto taka.. parkirali{ta.2000 godina: vo site slu~ai.

koga stranskata valuta se ispla}a vo pomali pari~ni edinici (mali banknoti ili moneti) po `elba na kupuva~ot i koga za taa cel se presmetuva drug kurs od va`e~kiot devizen kurs ili koga se napla}aat administrativni dodatoci. Kaj monetite i banknotite koi se stavaat vo promet po povisoka vrednost od nominalnata na~elno se poa|a od toa. se primenuva dano~noto osloboduvawe. Poglavje 40 Dano~no osloboduvawe za po{tenski uslugi na Makedonskata po{ta (1) Oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 4 od ZDDV se site uslugi na Makedonskata po{ta koi se vr{at neposredno kako po{tenski raboti. Predmet na ovie opcioni zdelki e pravoto na istaknuvawe ili otu|uvawe odredeni pari~ni pobaruvawa vo odreden rok i po odreden fiksen kurs. na pr. (2) Telekomunikaciskite uslugi ne se opfateni so dano~noto osloboduvawe. isto taka. Dokolku vrednosnicite pretstavuvaat predmet na trguvawe po povisoka cena od nominalnata vrednost. otstapuvaweto pobaruvawa i opcionite zdelki so pari~ni pobaruvawa. naplatata na pari~ni pobaruvawa (inkaso-zdelki) e odano~ena (vidi stav 15 od ova poglavje). Vo dano~noto osloboduvawe se vklu~uvaat site vidovi na koverti i po{tenski karti~ki na koi se vtisnati ili nalepeni po{tenski marki. za prometot so zakonski plate`ni sredstva (moneti i banknoti za koi postojat va`e~ki kursevi na menuvawe). vidi poglavje 56 od DDVU). Zakonski plate`ni sredstva i devizi (2) Od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 alineja a) od ZDDV. deka dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 3 od ZDDV doa|a predvid za po{tenskite vrednosnici. Kaj bankarskiot i finansiskiot promet na Makedonskata po{ta se vnimava na mo`nata primena na ~len 23 to~ka 5 od ZDDV (vidi poglavje 41 od DDVU). dano~noto osloboduvawe se primenuva i vo slu~ai koga po{tenskite marki se otu|uvaat po cena koja e pomala od nominalnata vrednost. Vo slu~aj na otu|uvawe na postrojki treba da se vnimava na mo`nata primena na ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa. vklu~uvaj}i go posreduvaweto vo vakvite vidovi na promet.. Prometot na dobra. se isklu~uvaat plate`nite sredstva koi se stavaat vo promet zaradi nivnata sodr`ina na metali ili zaradi nivnata kolekcionerska vrednost. koj se izvr{uva kako osnoven promet. Nasproti toa. Poglavje 41 Dano~no osloboduvawe za bankarski i finansiski promet Op{to (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV ne go koristat samo banki i finansiski institucii. tuku istoto mo`e da se koristi i od strana na site drugi dano~ni obvrznici koi vr{at promet po koj bilo osnov naveden vo ovaa odredba. Za prometot so po{tenski marki va`e~ki vo zemjata. dano~noto osloboduvawe va`i i vo slu~ai. Vrz sporedni prometi kon vakvite uslugi (na pr. kako i za takseni i kontrolni marki (banderoli) koi va`at vo zemjata. Prometi vo oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i udeli vo dru{tva . ne e osloboden od danok. (3) Dano~noto osloboduvawe go opfa}a i prometot vo raboteweto so pari~ni pobaruvawa. samo dokolku istite se ispora~aat po nivnata nominalna vrednost.50 - Poglavje 39 Dano~no osloboduvawe za promet so po{tenski i takseni marki So zborovite "nominalna vrednost" se istaknuva. vo toj slu~aj se odano~uva celokupniot promet. deka istite se stavaat vo promet zaradi nivnata sodr`ina na metali ili zaradi nivnata kolekcionerska vrednost. Dano~noto osloboduvawe gi opfa}a i opcionite zdelki so devizi. proda`bata na po{tenski obrasci). Kaj menuva~koto rabotewe so pari.

dodeka poimot "specijalni investicioni fondovi" e reguliran so Zakonot za investicioni fondovi ("Slu`ben vesnik na RM" br. skladi{ta) se vr{i ocenka na nivnata vrednost. dvi`ni stvari. 24/2000). Odobruvawe. posreduvawe i upravuvawe so krediti (10) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 alineja g) od ZDDV ne va`i samo za dano~ni obvrznici koi kako dejnost vr{at dodeluvawe na. vakvoto odobruvawe kredit e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV. Tro{ocite nastanati pritoa za davatelot na kreditot. (8) Licata. Odobruvaweto. isto taka. Dokolku odreden dano~en obvrznik dodeli kredit vo vrska so odreden promet. izgotvuvaweto izvodi za depoto. kako i dostavuvaweto akcionerski izvestuvawa do imatelite na depoa na hartii od vrednost. naplatata na tu|i kamatni ili dividendni pisma. zemji{ta. Istiot }e bide na~elno odano~en. kako i upravuvawe so krediti za komercijalni celi (osobeno banki. oslobodeno od danok. osobeno nadomestocite za procenka i patnite tro{oci. udeli vo dru{tva so ograni~ena odgovornost). na pr. kon udelite vo dru{tva se vbrojuvaat i udeli vo personalni dru{tva (na pr. Kon prometot koj ne e osloboden od danok se vbrojuva. (5) Kon prometot od oblasta na raboteweto so hartii od vrednost se vbrojuvaat i uslugite od oblasta na emisionoto rabotewe. (11) Dokolku pri odobruvaweto krediti se baraat obezbeduvawa.. prenosot ili posreduvaweto na tajno sodru`ni{tvo e. Uslugata na obezbeduva~ot na adresi ne e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV. kotiraweto na berza na hartii od vrednost i posreduvaweto na kreditni institucii vo proda`bata na dr`avni obvrznici. 25/2000) i so Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("Slu`ben vesnik na RM" br. se vbrojuvaat i opcionite zdelki so hartii od vrednost. taka i prenosot na opcioni prava. za utvrduvaweto na obemot na kreditnata validnost na objektite koi pretstavuvaat predmet na obezbeduvawe (na pr. Za odobruvawe kredit se smeta i podgotvenosta za kreditirawe kon koja dogovorno se obvrzal dano~niot obvrznik do isplatata na zaemot. davateli na zaemi). Predmet na ovie opcioni zdelki e pravoto na pobaruvawe (nabavna opcija) ili na isporaka (proda`na opcija) na odreden broj na hartii od vrednost vo koe bilo vreme do istek na odreden rok. na kalkulacii za dohodovnosta. vo komanditni dru{tva). Primer: Industrisko pretprijatie im dodeluva krediti na svoite vraboteni zaradi izgradba na stanovi. tuku i za drugi dano~ni obvrznici (vidi stav 1 od ova poglavje). koe e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV. mu se fakturiraat na . koi edinstveno vr{at obezbeduvawe na adresi za zainteresirani vlo`uva~i na kapital. 9/2000). (6) Pri razgrani~uvaweto me|u prometot osloboden od danok od oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i odano~enoto ~uvawe hartii od vrednost va`i slednoto: Uslugata na dano~niot obvrznik (kreditna institucija) e na~elno osloboden od danok. kursnata vrednost. dokolku prometot mu se fakturira na imatelot na depoto.51 - (4) Kon prometot vo oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i udeli vo pretprijatija. Zakonot za zdravstveno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM" br. prezemaweto plasmani na novi emisii. (7) Pokraj udelite vo kapital-dru{tva (na pr. Dano~noto osloboduvawe go opfa}a kako sklu~uvaweto na opcioni zdelki. na pr. vodeweto na depoto. dokolku nadomestokot mu se fakturira na emitentot. samo ako istoto mo`e da se smeta za samostoen osnoven promet. 25/2000). Upravuvawe so fondovi (9) Poimot "fondovi za socijalno osiguruvawe" e reguliran so Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM" br. ne vr{at posreduvawe vo prometot na udeli sprema dru{tva.

(14) Upravuvaweto so krediti e oslobodeno so danok samo vo slu~aj. (2) Oslobodeni od danok se i uslugite na osiguritelni posrednici i brokeri. osven ako ne se raboti za nadomest na {teta. dokolku garantot ili posrednikot dobivaat poseben nadomestok za taa cel. Dadenata neposredna povrzanost go opravduva faktot. nitu istoto se ograni~uva na toa. opomenuvaweto (na pr. prezemaweto garancii na garancii i vo vakviot promet e oslobodeno od danok. me|u drugoto. kako i doznakata i izgotvuvaweto na izvodi i fotokopii na smetki. blokiraweto smetki i drugi prometi koi se povrzani so raboteweto so {tedni vlogovi. vtisnuvaweto na firma na formulari za pla}awe. (13) Posreduvaweto so krediti go vr{i samo lice koe sprema idnite strani na kreditniot dogovor nastapuva kako samostoen posrednik. koj nastapuva vo ime na kreditniot posrednik. Dano~noto osloboduvaweto se odnesuva na site uslugi tipi~ni za profesijata. 47/97). koj e osloboden od danok (~len 8 stav 2 od ZDDV). naplatata na tu|i pobaruvawa (inkaso-zdelki) ne e oslobodena od danok. Ako upravuvaweto go vr{i treto lice (po nalog na davatelot na kreditot). vo slu~aj na predvremena otplata. na primer. na primer i kreditnata institucija koja posreduva vo sklu~uvaweto . za da se ovozmo`i odobruvaweto na kreditot.52 - primatelot na kreditot so samoto odobruvawe na kreditot. pri vleguvawe vo minusno saldo). na samoto utvrduvawe na vrednosta na obezbeduvaweto da se gleda kako na sporeden promet kon odobruvaweto krediti. Za drugi vidovi na obezbeduvawa se smetaat. koja bankata bi ja pobarala bez vklu~uvawe na kreditniot posrednik (tn. Kon prometot osloboden od danok vo ramkite na platniot promet se vbrojuva. pri otpovik na odobruvaweto na zaemot ili pri raskinuvawe na kreditniot odnos (t. obes{tetuvawe za neprezemawe na kreditot ili zaradi pomestuvawe na rokovite na vtasanost). otu|uvaweto ~ekovi. Osloboduvaweto ja opfa}a. (12) Ako kreditniot klient e zadol`en da plati odnapred utvrdeni iznosi zaradi neprezemawe na kreditot. br. Ako odredena banka dogovori so krediten posrednik. Ovaa dejnost slu`i dotolku pove}e za toa. Nasproti toa. pla}awa. uslugite na tretoto lice sprema kreditniot posrednik se odano~uvaat. Toa ne se vrzuva nitu za odredena pravna forma na dano~niot obvrznik.. prezemaweto garanciska obvrska ili na garancija za maksimalna kamata. Ga rancii i drugi obezbeduvawa (16) Spored ~len 23 to~ka 5 alineja |) od ZDDV. koga istoto go vr{i davatelot na kreditot. Poglavje 42 Dano~no osloboduvawe za osiguritelen promet i uslugi na osiguritelni posrednici i zastapnici (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 6 od ZDDV se odnesuva na prometi vrz osnova na dogovori za osiguruvawe i reosiguruvawe koi se regulirani so Zakonot za osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM". vodeweto smetki. se vbrojuva ukinuvaweto na smetki. vo toj slu~aj kamatnata razlika pretstavuva nadomestok za odredeno posreduvawe na kreditniot posrednik sprema bankata koe e oslobodeno od danok.n. Pritoa. Koga kreditniot posrednik }e vklu~i treto lice zaradi realizirawe na posredni~kata zdelka. doznaki i tekovni smetki (15) Kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV na poleto na raboteweto so {tedni vlogovi. na pr. povlastenite dejnosti da preovladuvaat vo ramkite na sevkupnata stopanska dejnost na dano~niot obvrznik. Rabotewe so depoziti. vo toj slu~aj se raboti za nadomestoci spored ~len 23 to~ka 5 alineja g) od ZDDV koi se oslobodeni od danok. istoto se odano~uva. istiot da mo`e da vklu~i povisoka kamatna stapka vo kreditnite barawa na kreditnite klienti od stapkata. uslugite na tretoto lice pa|aat na tovar na kreditniot posrednik kako kreditno-posredni~ki uslugi oslobodeni od danok. "packing"). So utvrduvaweto na kreditnata validnost na predmetot na obezbeduvaweto ne postoi streme` kon postignuvawe samostojni ekonomski celi.

operetski. trgovci poedinci i trgovski dru{tva registrirani za vr{ewe dejnost od oblasta na kulturata i pravno lice {to pokraj registracijata za vr{ewe dejnost od druga oblast. regulirani so Zakonot za igri na sre}a i na zabavni igri ("Slu`ben vesnik na RM". fondacii od oblasta na kulturata kako neprofitni i nevladini organizacii). student i drugo lice koe se obrazuva za potrebite na kulturata kako i nau~en rabotnik {to vr{i dejnost od oblasta na kulturata). (2) Ustanova e pravno lice {to vr{i dejnost od oblasta na kulturata neprofitna cel. e registrirano i za vr{ewe dejnost od oblasta na kulturata. b) Muzi~ka dejnost i scenska-umetni~ka dejnost e podgotvuvawe i javno izveduvawe muzi~ki. letok. imenik. tehni~kata obrabotka-razvivaweto na filmovi. zdru`enie na gra|ani od oblasta na kulturata kako dru{tvo. ustanovi. samostojnite umetnici. Ostanatite ostvaruva~i od kulturata (umetnicite. e prometot koj go pravat ustanovite od oblasta na kulturata. bidej}i istite ne pretstavuvaat samostoen promet. programa. dramski. Objavuvaweto se vr{i preku: a) Izdava~ka dejnost. katalog i prospekt. adresar. Objavuvaweto zna~i dostapnost na umetni~koto delo pod ednakvi uslovi na neodreden broj lica nadvor od voobi~aeniot krug na semejstvoto i li~nite poznanici. za ostvaruvawe na dano~noto osloboduvawe baraat mislewe od Ministerstvoto za kultura so koe se potvrduva ostvaruvawe na kultura. obrazec i sli~ni publikacii. Poglavje 43 Dano~no osloboduvawe za igri na sre}a i zabavni igri (1) Prometite. i drugi fizi~ki lica (u~enik. ne se oslobodeni od DDV spored ~len 23 to~ka 7 od ZDDV za nivnoto posreduvawe. Dano~noto osloboduvawe go opfa}a celokupniot nadomestok platen od igra~ot. za koe dobivaat provizija. (2) Dano~ni obvrznici koi samite ne se nositeli na igri na sre}a. br. 1. po{tenska i taksena marka. 10/97 i 54/97) se oslobodeni od danok (~len 23 to~ka 7 od ZDDV). samostojni umetnici. . pomo{ni prometi). umno`uvawe na originalno likovno delo. nezavisno od na~inot i formata na koja deloto e napraveno. zaednica. koja pretstavuva izdavawe publikacii so umetni~ka sodr`ina vo dovolen broj primeroci (500) nameneti za javnosta. Soglasno so ~len 23 to~ka 8 od Zakonot za dodadena vrednost osloboden od danokot na dodadena vrednost bez pravo na odbitok na prethodniot danok. v) Filmska dejnost e produkcija. ne se oslobodeni od danok. operski. tancovi. prometot na dvi`no i nedvi`no kulturno bogatstvo. distribucija i javno prika`uvawe na kinematografski. kukleni i drugi umetni~ki dela. drugi pravni i drugi fizi~ki lica. Poglavje 44 Dano~no osloboduvawe za kulturni ustanovi i drugi sli~ni institucii (1) Kulturata ja ostvaruvaat umetnici. so (3) Prometot od oblasta na kulturata se ostvaruva preku dejnostite za objavuvawe i dejnosti za za{tita i koristewe. Pokraj vlogot vo igrata na sre}a.53 - osiguritelni dogovori. mo`e da dojde predvid primenata na dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 56 od DDVU). sojuz i sli~no. Ne se smeta za dejnost od oblasta na kulturata pe~ateweto publikacii. tuku edinstveno vr{at posreduvawe. Duri i vo slu~ai. televiziski i video film. Sepak. koga danokot za igri na sre}a se napla}a edinstveno spored visinata na vlogot. drugo audio-vizuelno delo. Drugi prometi. koi ne pretstavuvaat uslugi na osiguritelni posrednici i osiguritelni brokeri tipi~ni za nivnata profesija (na pr. osloboduvaweto od DDV ja opfa}a celokupnata usluga na nositelot na igrata. kako i narodni pesni i igri. tuka se vbrojuvaat i taksite za proda`ba na pismenite dokumenti za u~estvoto vo igrata. kalendar.. baletski.

parkovi. ~uvawe. kako i izdavawe na lovnotehni~kite objekti i stopanski objekti (love~ki ku}i. rastenija i sli~no. javni pretprijatija i ustanovi. izveduvawe i drugo sli~no objavuvawe na ve}e objavenite doma{ni i stranski dela i izvedbi od oblasta na kulturata na Republikata i vo stranstvo. na . muzejskata i kinote~nata dejnost. 4. sadnici. Izveduvawe na arhitektonski dela e proektirawe i podigawe arhitektonski dela so umetni~ki vrednosti kako i spomenici za odbele`uvawe nastani i li~nosti od zna~ewe za istorijata i kulturata. insekti i sli~no. za{tita i prezentirawe filmovi i filmski materijali od umetni~ko. ko`a. a) Kako promet od botani~ka gradina se smeta onoj koj proizleguva od odgleduvaweto na retki vidovi rastenija za obrazovni. v) Kako promet od parkovi se smeta onoj koj go vr{at: nacionalni parkovi.54 - g) d) |) e) 2. prou~uvawe i stru~no odr`uvawe na istite. kako {to e proda`bata na vleznici. stru~ni i nau~ni celi. ogrevno drvo. kako i proizvodi od niv (meso. kako i sobirawe i obrabotka na podatoci za objavenite dela i izvedbi. sobirawe. a) Bibliote~na dejnost e nabavuvawe. kako i pribirawe. sreduvawe. Dejnost za posreduvawe vo kulturata e organizirawe i javno prezentirawe. Za{tita na spomenici na kulturata i spomenicite i spomen-obele`jata e za{tita. kako i drugo umetni~ko delo izrazeno vo vid na povrzani podvi`ni sliki. ~uvawe. lekoviti rastenija. obrabotuvawe. drugi umetni~ki predmeti. bez ogled na vidot na nosa~ot {to gi sodr`i. stru~no i nau~no obrabotuvawe i prou~uvawe. 3. dive~. istorisko i drugo op{testveno zna~ewe. semiwa. a osobeno: proektirawe. {i{arki. Za{titata i koristeweto na dvi`noto kulturnoto bogastvo se ostvaruva preku vr{eweto na bilbliote~nata. izgraduvawe i o~uvuvawe na zeleni javni povr{ini. stru~ni i nau~ni celi. kako {to e proda`bata na vleznici. v) Kinote~na dejnost e pribirawe. rogovi). so ili bez ton. na `ivotni. obrabotuvawe i davawe na koristewe bibliote~en materijal. jajca. love~ki kolibi i sli~no) na lovci i na nivni asocijacii. na kulturno-umetni~kiot amaterizam i objavuvaweto kulturno-umetni~ki dela. Dejnost na domovi na kulturata e dejnost koja zna~i programsko i funkcionalno pottiknuvawe i razvoj na kulturata. fotografski dela i dela sozdadeni vo postapka sli~na na fotografskata. jajca. Prometot od botani~ki gradini.. ~uvawe. trupci. obrabotka i prezentirawe na informacii i podatoci za bibliote~niot materijal. osobeno na tvore{tvoto na decata i mladinata. {umski plodovi. ikri. ptici. b) Kako promet od `ivotinski parkovi (zoolo{ki gradini) se smeta onoj koj proizleguva od odgleduvaweto na `ivotni. Galeriska dejnost e organizirawe i javno izlo`uvawe na orginali ili primeroci na dela od likovnata i primenetata umetnost. kako i za{tita i koristewe na duhovnoto kulturno tvore{tvo. `ivi `ivotni i proizvodi od niv (meso. ribi. proda`ba na vleznici. arsko |ubre. b) Muzejska dejnost e sistematsko istra`uvawe. rogovo. ko`a. orginali na kni`evni i muzu~ki dela. izlo`uvawe. `ivotinski parkovi. insekti i sli~no za obrazovni. ribi. suvi drvja i sli~no. za{tita na spomenicite na kulturata. a koj proizleguva od nivnata dejnost da vodat gri`a za podra~jata na za~uvana avtenti~na sredina na prirodni ubavini i vrednosti na rastitelniot i `ivotinskiot svet i za hortikulturno ureduvawe na javni povr{ini. kako i za vr{ewe na drugi dejnost od oblasta na kulturata. ~uvawe. kulturno. objavuvawe i prezentirawe na muzejskiot materijal. arsko |ubre i drugo). Za{tita na nedvi`noto kulturno bogatstvo e dejnost za za{tita i koristewe na arhitektonskoto kulturno bogastvo. semiwa. nau~no. arhivi i dokumentacioni centri se osloboduva od DDV. za{tita. ptici.

ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno socijalni problemi i so naru{eno povedenie. d) Kako promet od dokumentacioni centri se smeta onoj koj proizleguva od osnovniot predmet na nivnoto rabotewe: odbiraweto na arhivskata gra|a od dokumentarniot meterijal. dnevni centri za rabotno proizvodna aktivnost. Poglavje 45 Dano~no osloboduvawe za uslugi na radio i televiziski stanici (1) Radiodifuzna i televiziska stanica e radio stanica koja emituva radio i televiziska programa. (2) Pod sli~ni ustanovi se podrazbiraat: ordinacii. Poglavje 47 Dano~no osloboduvawe za promet od strana na institucii za socijalna gri`a i socijalna za{tita Prometot na dobra i uslugi od ustanovi na socijalna za{tita opredeli spored Zakonot za socijalnata za{tita ("Slu`ben vesnik na RM" broj 50/97) se oslobodeni od DDV. ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i roditelska gri`a. aktivnosti i postapki. plateni politi~ki programi i drugi dejnosti so koi steknuvaat sredstva vrz osnova na me|usebni dogovori so korisnicite na nivnite uslugi. ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so telesna . kako {to e prebaruvawe. prirodni lekuvali{ta (centri za medicinska rehabilitacija) i drugi formi na davawe na zdravstveni uslugi vo soglasnost so zakon. odnosno proizveduva. kliniki. izdavaweto na potvrdi i sli~no. ekonomsko-propagandni poraki. (2) Uslugite na radiodifuznite i televiziskite stanici se oslobodeni od danok na dodadena vrednost bez pravo na odbivka na predhodniot danok. g) Kako promet od arhivi (Arhivot na Makedonija i Arhivskiot oddel na MANU). Dokolku ovie uslugi se vr{at od strana na bolnici. prenesuva. spre~uvaweto i suzbivaweto na zaboluvawata. ne se presmetuva DDV. zavodi za zdrastvena za{tita. aktivnostite i postapkite za za~uvuvawe i unapreduvawe na zdravjeto na lu|eto. (3) Kako komercijalna dejnost na edna radiodifuzna i televiziska stanica se smeta emituvaweto na: komercijalni programi. iznao|awe. kako i razmenuvaweto i otstapuvaweto na arhivska gra|a i drugi raboti koi im se staveni vo nadle`nost so Zakonot za arhivskata gra|a ("Slu`ben vesnik na RM". istite se oslobodeni od DDV. ~uvawe i koristewe na arhivskata gra|a). se smeta onoj koj proizleguva od nivniot predmet na rabotewe (za{titata. broj 36/90 i 36/95). instituti. zdrastveni stanici. zdrastveni domovi.. centri za rehabilitacija i sli~ni ustanovi. zavodi. dnevni centri i klubovi za stari i vozrasni lica. centri za davawe pomo{ vo doma{ni uslovi. povredite i drugite naru{uvawa na zdravjeto.55 - nadomestociete za zastrel na dive~. izdavawe na trofeen list i sli~no. lovni hroniki. (4) Na nadomestocite dobieni od Vladata na Republika Makedonija za sozdavawe i emituvawe na programi od javen interes po Odlukata za raspredeluvawe na sredstvata pribrani od radiodifuznata taksa po ~len 77 alineja 4 od Zakonot za radiodifuznata dejnost ("Slu`ben vesnik na RM" broj 20/97). medicinski i hemiski laboratorii za dijagnostika. klini~ki centri. za zastrelani trofejni grla. medicinski centri. Poglavje 46 Dano~no osloboduvawe za zdravstveni uslugi (1) Kako zdravstveni uslugi se smetaat merkite. navremeno i efikasno lekuvawe i rehabilitacija so primena na stru~no medicinski merki. ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj. emituva i vr{i distribucija na radio i televiziski programi i drugi informaciski sodr`ini nameneti za op{t priem vo sloboden prostor i po kablovska radio-televiziska mre`a. osven nivnite komercijalni dejnosti. Kako ustanovi se smetaat: centri za socijalni raboti.

izgotvuvaweto na lekarski naod . kako i na veterinarski uslugi. ustanovi za vozrasni invalidni lica i ustanovi za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj. na uslugi na lica koi primenuvaat netradicionalni metodi na lekuvawe. obrazovanie ili doobrazuvawe se: u~eni~ki domovi i studentski domovi. Poglavje 49 Dano~no osloboduvawe za promet vo ramkite na smestuvaweto na deca i mladinci Prometot vo ramkite na smestuvawe na deca i mladinci so cel na nivno vospituvawe. kako i isporakite na zabni protezi od strana na zabolekari i zabni tehni~ari. gri`a za zdravjeto. studentski odmorali{ta. ako e na redovno {koluvawe. . Studentski dom e ustanova kade se obezbeduva smestuvawe i ishrana na studentite koi studiraat nadvor od mestoto na `iveewe. kako i vo vrska so faktot ili .. i prometot od oblasta na preventivnata zdravstvena za{tita se smeta za lekuvawe. studentski restorani i sl. ishrana. Za lekuvawe se smeta sekoja merka koja slu`i za utvrduvawe. Pomo{nite raboti na lekarite ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. u~eni~ki restorani. nega. Poglavje 48 Dano~no osloboduvawe za promet vo ramkite na zgri`uvaweto deca i mladinci Prometot za zgri`uvawe i nadzor na deca i mladinci (smestuvawe. ishrana. mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 56 od DDVU). Poglavje 50 Dano~no osloboduvawe za prometi od strana na vr{iteli na medicinski profesii Op{to (1) Se osloboduvaat od danok zdravstvenite uslugi koi im obezbeduvaat medicinska zdravstvena za{tita na lu|eto. dokolku pritoa se raboti za vr{ewe na lekarska praksa sprema pacienti. ustanovi za stari lica. tegobi ili telesni o{tetuvawa kaj lu|eto.56 - invalidnost. u~eni~ki odmorali{ta. Dano~noto osloboduvawe ne gi opfa}a uslugite na kozmet~ki saloni i saloni za masa`a.vospitno-obrazovna rabota. ustanovi za smestuvawe na stari i vozrasni invalidni lica. Za mladinec se smeta sekoj do navr{eni 18 godini `ivot ili do 26 godini `ivot. U~eni~ki dom e ustanova koja na u~enicite im obezbeduva smestuvawe. gri`a i nadzor) e osloboden od DDV. Lekari (2) Osloboden od danok e prometot koj proizleguva od dejnosta kako lekar. pritoa e nebitno dali prometot se vr{i sprema poedine~ni lica ili sprema grupi na lica. Lekarskata dejnost na bolnici i sli~ni institucii potpa|a pod dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 10 od ZDDV. Tuka se vbrojuvaat i slednite uslugi: 1. rekreativni i drugi aktivnosti. (3) Za dejnost kako lekar se smeta vr{eweto na zdravstvena za{tita (lekuvawe) koja potpa|a pod profesijata na lekar.za zdravstvenata sostojba na odredeno lice i za pri~inskata povrzanost me|u pravno merodavnata fakti~ka sostojba i odredenoto zdravstveno naru{uvawe ili me|u odredeno porane{no zaboluvawe i momentalnata telesna ili duhovna sostojba.duri i samo vrz osnova na medicinskoto dosie . Isto taka. Sepak. le~ewe ili namaluvawe na posledicite od bolesti. u~eni~ki domovi. sportski. kulturno-zabavni. Ova dano~no osloboduvawe se odnesuva za site subjekti {to gi vr{at ovie uslugi (javni ili privatni subjekti). obrazovanie ili doobrazuvawe kako i so niv tesno povrzanite prometi se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. Zgri`uvaweto i nadzorot na deca i mladinci mo`e da se vr{i vo: detski gradinki. Spored Zakonot za u~eni~kiot i studentskiot standard ("Slu`ben vesnik na RM" br 37/98) kako subjekti koi {to mo`at da vr{at smestuvawe na deca i mladinci so cel na nivno vospituvawe.

. na pr. lekarski istra`uvawa vo u~ili{ta.se primenuva dano~noto osloboduvawe. samo ako se raboti za uslugi koi obezbeduvaat medicinaska zdravstvena za{tita. Osloboduvaweto ne opfa}a eksperimentalni istra`uvawa so `ivotni vo ramkite na nau~nite istra`uvawa. na pr. na poleto na zaraznite bolesti. usnata {uplina i desnite. 4. slednite dejnosti koi ne pretstavuvaat lekuvawe: 1. Tuka se vbrojuvaat. Osloboduvaweto ne go opfa}a izgotvuvaweto naod za hemiskiot sostav na vodata i na drugi materii. kako i testovi za psiholo{kata podobnost koi se povrzani isklu~ivo so utvrduvawe na profesionalnata podobnost. Oslobodena od danok e i isporakata ili popravkata na zabni protezi i vili~noortopedski aparati od strana na zabni tehni~ari. na pr. 6. kako i izdavaweto uverenija i potvrdi za vidot. antropolo{ko-naslednobiolo{kite uverenija. ne e bitno dali navedenite dobra se proizveduvaat ili popravaat vo ordinacijata na zabolekarot ili istite se nabavuvaat od zabni tehni~ari. istra`uvaweto na telesni te~nosti ili ~ove~ki tkiva. (6) Vrz isporakata ili popravkata na zabni protezi i vili~no-ortopedski aparati od strana na zabolekari Isto taka. Zabolekari i zabni tehni~ari (5) Oslobodeni od danok se uslugite od dejnosta kako zabolekar. uverenija za rabotna sposobnost. uverenija za zdravstvenata soostojba koi slu`at kako osnova za sklu~uvawe odredeno osiguruvawe. izgotvuvaweto lekarski naodi za podobnost na vodata za piewe i na nepostoeweto predizvikuva~i na bolesti vo vodata za piewe. 4. 2. prilagoduvaweto na aparati za sluh od strana na otorinolaringolozi. 3. 3. dejnosta na dr`ewe predavawa. 7. dokolku pritoa se raboti za zabolekarska praksa sprema pacienti (vo vrska so pomo{nite ispolnuvawa. na pr. Pritoa. isporakata na pomo{ni sredstva. dano~noto osloboduvawe gi opfa}a prometite od strana na pripadnici na drugi zdravstveni profesii. Drugi zdravstveni profesii (7) Spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. 5. profilakti~ki vakcinacii na grupi na naseleni i redovnite ispituvawa na zdravstvenata sostojba. lekarskoto ispituvawe na farmakolo{koto dejstvo na odreden medikament kaj ~ovekot i dermatolo{koto ispituvawe na kozmeti~ki preparati. 5. pisatelskata dejnost. prilagoduvaweto na kontaktni le}i od strana na o~ni lekari. sekoja merka vo ramkite na preventivnata zdravstvena za{tita i socijalnata higiena.57 - 2. alkotestovi. vo slu~aj na tuberkuloza ili vo vrska so testovi za bremenost. predavaweto na medikamenti koi ne se davaat vo neposredna povrzanost so odreden lekarski tretman. Za vr{ewe na zabolekarska praksa se smeta profesionalnoto utvrduvawe zasnovano na stomatolo{ki nau~ni poznavawa i tretmanot na zaboluvawa na zabite. pri~inata za nastapuvawe na smrt. dokolku istite se vr{at vo ramkite na lekarskata praksa. duri i vo slu~ai koga predavaweto se dr`i pred lekari vo ramkite na lekarskoto usovr{uvawe. koja bara lekarski poznavawa. nastavnata dejnost. (4) Kon dejnosta kako lekar vo smisla na ~len 23 to~ka 14 od ZDDV ne se vbrojuvaat na pr. vidi stav 2 od ova poglavje). kontaktni le}i ili vlo{ki za obuvki. Vakvite uslugi gi vr{at osobeno slednite dano~ni obvrznici: . kako i dijagnosti~ki opiti so `ivotni. za namaluvawe na rabotnata sposobnost vo raboti na socijalnoto osiguruvawe. istra`uvawata na krvnata grupa vo ramkite na utvrduvaweto na tatkovstvoto. dokolku se raboti za izve{tai vo lekarsko stru~no spisanie. na primer. Tuka ne se vbrojuvaat.

koi vo prv red se nameneti za prevoz na drugi lica (na pr. Bolni~arki i bolni~ari ne vr{at sli~na zdravstvena nega vo smisla na ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. i opremuvaweto na voziloto samo so nosilki i osnovna oprema za prva pomo{ ne e dovolno. ne se vbrojuvaat vo bolni~ki vozila. rotira~ki sedi{ta za polesno vleguvawe vo. (2) Seriskite patni~ki motorni vozila koi se opremeni samo so rotaciono svetlo i sirena ne gi ispolnuvaat uslovite. podvodni masa`i.. Maseri i medicinski hidroterapevti se oslobodeni od danok. letalo. prodol`uvaweto na lekarskata praksa ne e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. Spored toa. Poglavje 51 Dano~no osloboduvawe za prevoz na bolni i povredeni lica (1) Voziloto (motorno vozilo. 3. Sepak. specijalni sedi{ta itn. haparinski opakovki so konzervirana krv i so celularni krvni sostojki. Medicinski sestri. Obezbeduvaweto na sauna-uslugi e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV samo vo delot. Sepak. kon bolni~kite vozila se vbrojuvaat samo vozila. (8) Za zdravstvena dejnost ne se smeta dejnosta na pedikiri. bidej}i istite rabotat prete`no na poleto na kozmetikata. kako i za obezbeduvawe medicinski kapewa. hidromasa`i i toplotni zra~ewa. vo koj istata pretstavuva sporeden promet kon odreden lekarski tretman. Psihoterapevti i psihagozi. 2. i za medicinska nega na nozete.58 - 1. plovno vozilo) }e se smeta za opremeno za prevoz na bolni i povredeni lica. koi spored celokupniot na~in na izvedba i opremuvawe se nameneti za prevoz na bolni i povredeni lica. duri i ako so niv vo poedine~ni slu~ai se prevezuvaat bolni i povredeni lica i za taa cel postoi posebna oprema vo voziloto (na pr. serum ili so plazma. Medicinsko-tehni~ki asistenti. (1) Za ~ove~ka krv se smetaat slednite proizvodi: sadovi so konzervirana sve`a ~ove~ka krv. Poglavje 52 Dano~no osloboduvawe za promet na ~ove~ka krv itn. Uslugite na salonite za ubavina i za masa`a se isklu~eni od dano~noto osloboduvawe. odnosno izleguvawe od voziloto). zbogatena krv. mo`e da dojde do primena na ~len 23 to~ka 11 od ZDDV. Dano~noto osloboduvawe mo`e da go koristat navedenite dano~ni obvrznici. taksi-vozila). Isto taka. 6. Prodol`uvawe so vodeweto zdravstvena ordinacija od strana na naslednici (10) Dokolku naslednikot na ordinacija na lekar ili na pripadnik na druga medicinska profesija ne gi ispolnuva uslovite za vr{eweto na soodvetnata profesija. Ispolnuvawata na socijalna nega (Isto taka. (9) Prometot od raboteweto na sauna na~elno ne pretstavuva promet od dejnosta na nekoja od izri~no navedenite profesii vo ~len 23 to~ka 14 od ZDDV ili od druga sli~na medicinska profesija. 4. mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe od ~len 23 to~ka 10 od ZDDV. Trudovi terapevti. a ne pomo{na dejnost kon zdravstvenata masa`a. koga vakvite davawa pretstavuvaat samostojni uslugi. na primer kako podgotovka ili dopolnitelen tretman kon odredena maserska dejnost. dokolku rabotat kako zdravstveni maseri. dokolku preku opremata gi poseduva karakteristikite na bolni~ko vozilo (na pr. no ne ako vr{at edinstveno ili prete`no kozmeti~ki masa`i ili masa`i za ubavina. Osloboduvaweto ne gi vklu~uva preparatite na plazma koi se sostaveni od me{avinite na ~ovekova krvna . 5.). Istoto va`i i vo slu~ai. Logopedi. preku opremenost so le`alki. 7. Aku{erki i aku{eri. Vozila.osnovna nega i doma{no snabduvawe) ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV.

{to gi vr{at instituciite na osnovnoto. avto-{kolite (so isklu~ok na A i B kategorija). Tuka se vbrojuvaat osobeno: faktorski preparati. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. pernica.). tabut i tapacirug za sandak za pogreb i obuvki za mrtovec. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. kopaweto na grob i pogrebuvaweto vo nego. nezavisno od toa dali istiot se vr{i od prevoznik so sedi{te vo zemjata ili vo stranstvo. u~eni~kite i studentskite domovi. avtobus. humanalbumin. Pritoa. (3) Uslugite na obrazovanieto za zdobivawe na stepen na podgotovka. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. Dano~noto osloboduvawe opfa}a sekoj vid patni~ki prevoz (na pr.). zagrevano.. od beton i sl. detskite odmorali{ta. Site post-pogrebalni uslugi se odano~ivi. pokrov. plasti~en i dr. pogreben simbol (krst. du{ek. smrznato ili su{eno). plasti~na. (2) Dano~noto osloboduvawe opfa}a i nesamostojni sporedni ispolnuvawa kon patni~kiot prevoz. (4) Uslugite {to gi davaat centrite. koi se sostaven del na vospitno-obrazovniot proces i koi se ostvaruvaat spored nastavnite planovi i programi. piramida ni{an i sl. utitahti.59 - plazma. Poglavje 55 Dano~no osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici (1) Dano~noto osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici (~len 23 to~ka 19 od ZDDV) se primenuva vo slu~aj na premin na dr`avnata granica na Republika Makedonija. stru~no usovr{uvawe i osposobuvawa za odredeni zanimawa. (2) Kaj dano~noto osloboduvawe za promet na maj~ino mleko e bez zna~ewe pra{aweto. Poglavje 54 Dano~no osloboduvawe na uslugite od pogrebalni krematoriumi i promet na dobra povrzan so vakvi uslugi institucii i (1) Uslugite na pogrebalnite institucii i krematoriumite.). drvena. mo`e da se raboti za prevoz od stranstvo vo zemjata. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. dali maj~inoto mleko bilo preraboteno (na pr. studentskite sportski centri. tekstilni i sl. centrite za zgri`uvawe i prestoj na deca i mladinci. (2) Prometot na slednite dobra koi se neposredno povrzani so pogrebuvaweto i kremiraweto e osloboden od danok: sandak i vlo{ka za pogreb i za transport (drven. organizaciite za odmor i rekreacija na deca i mladinci. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. rabotni~kite univerziteti i drugi za izu~uvawe na stranski jazici. ~ar{av. metalna. Propi{anite dozvoli ili registracii za prevoz nemaat zna~ewe za dano~noto osloboduvawe. mladinskite domovi. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. dokvalifikuvawe i prekvalifikuvawe za novi raboti i rabotni zada~i. koi se neposredno povrzani so pogrebuvaweto ili kremiraweto se oslobodeni od danok. od zemjata vo stranstvo ili od stranstvo preku zemjata vo stranstvo (tranziten prevoz). fibrinogeni i imunoglobini. srednite u~ili{ta i instituciite na visokoto obrazovanie. pogrebni kesiwa i vre}i (plasti~ni. Poglavje 53 Dano~no osloboduvawe za obrazovni uslugi (1) Uslugite {to gi davaat detskite gradinki.). bez pravo na odbitok na prethodniot danok. spaluvaweto i sl. kako i uslugite na kompjuterskite centri. Vo ovie uslugi osobeno spa|aat: prevozot na posmrtnite ostanki. (2) Uslugite {to gi davaat osnovnite u~ili{ta. metalen. . srednoto i visokoto obrazovanie. so `eleznica. na primer prevozot na patni~ki baga`. urna i kutija za pogreb i za transport (kartonska. ~uvaweto i izlo`uvaweto vo kapela. kako i rabotni~kite univerziteti. brod ili letalo). u~ili{tata. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. pro~isteno. a koga kako korisnici se javuvaat deca i mladinci. bukvi za krst i sli~ni simboli.

no vo slednata godina isklu~uvaweto bilo delumno poni{teno po pat na ispravka vo soglasnost so ~len 37 od ZDDV. a za koe e isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV. (4) Me|unarodniot prevoz na stoki e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV. istiot e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. (2) Dano~noto osloboduvawe za vidovite na prometot navedeni vo prethodniot stav va`i samo ako za ispora~anite dobra ili za dobrata koristeni spored ~len 6 stav 3 to~ka 1 bilo c e l o s n o isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 od ZDDV. promet na dobra so nadomestok.. dokolku bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 od ZDDV: 1. (5) Osloboden od danok e i prometot na dobra. vidi poglavje 13 stavovi 9 i 10 od DDVU). na pr. dano~noto osloboduvawe mo`e da se koristi i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi koristel dobrata vo mnogu mal obem (najmnogu 5%) za dejnosti koi ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 od ZDDV. uslugi bez nadomest koi se sostojat vo koristewe na dobra (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). (3) Dano~noto osloboduvawe najprvin go opfa}a prometot na dobra. 3. dokolku pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo isklu~eno za nabavkata i sl. kako i koristeweto na dobra vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Ovoj preduslov ne se smeta za ispolnet ako pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo celosno isklu~eno vo prvata godina. Istoto va`i osobeno  ­  za vozila vo smisla na ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV (vo vrska so toa. slednite vidovi promet spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV se oslobodeni od danok. vo koristewe na dobra za li~ni celi od strana na dano~niot obvrznik ili na lice vraboteno kaj nego (vo vrska so toa. zemaweto dobra za li~ni celi na dano~niot obvrznik ili davaweto dobra na vrabotenite bez nadomest (vo vrska so toa. za koj bilo isklu~eno pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 2 do 6 od ZDDV.60 - (3) Me|unarodniot patni~ki prevoz vo avionskiot soobra}aj ne potpa|a pod odredbata od ~len 23 to~ka 19 od ZDDV. Poglavje 56 Dano~no osloboduvawe za odredeni vidovi promet optovareni so prethoden danok (1) So cel da se izbegne dvojno optovaruvawe so danok na dodadena vrednost. dokolku se ispolneti uslovite navedeni vo dadenata odredba. vidi poglavje 87 od DDVU). koja spored ~len 23 to~ka 5 e oslobodena od danok. Primer 1: Banka otu|uva oprema koja slu`ela isklu~ivo za vr{ewe na nejzinata dejnosta. vo slu~aj na ispolnetost na navedenite uslovi. bez isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok. na pr. Uslov za toa e. vidi poglavje 85 DDVU) i  ­  za oprema vo smisla na ~len 35 to~ka 4 od ZDDV (vo vrska so toa. zatoa {to dano~niot obvrznik go koristel dobroto isklu~ivo za dejnost koja bila oslobodena od danok spored ~len 23 od ZDDV. 2. promet na dobra bez nadomestok vo smisla na ~len 3 stav 3 to~ka 1 do 3 od ZDDV. vidi poglavje 13 stav 5 do 8 od DDVU). Primer 2: Zanaet~ija steknuva vozilo vo godina 01. dano~niot obvrznik da se otka`al od pravoto na delumna odbivka na prethodniot danok za dobrata. koe go koristi za celi na negovata stopanska dejnost. na dobroto spored ~len 35 to~ka 1 od ZDDV. Vo godina 02. . kako i koristeweto na dobro vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. toj mu go podaruva voziloto na negoviot sin. (4) Od pri~ini na poednostavuvawe.

ne bilo isklu~eno zaradi primena na ~len 35 od ZDDV. ako dobroto bilo nabaveno. zaradi negovo koristewe za li~ni celi za ednomese~en godi{en odmor. 2. Slu~ai na prevoz postojat koga dano~niot obvrznik ili primatelot na dobroto go prenesat samite dobroto vo stranstvo (vidi poglavje 22 stav 4 od DDVU). . Iako bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok od tro{ocite za smestuvawe i ishrana (~len 35 to~ka 6 od ZDDV). pri steknuvawe na dobro od strana na lice koe ne e dano~en obvrznik ili ne e registriran dano~en obvrznik (vo vrska so toa. spored koj se isklu~uva pravoto na odbivka za d a n o c i. no istoto e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV.osven uslugi vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV . koga se raboti za prviot promet so stanovi i stanbeni zgradi vo smisla na ~len 23 to~ka 1 od ZDDV. koi bile ili neovlasteno ili previsoko iska`ani vo faktura. dano~noto osloboduvawe od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV ne se primenuva vo slu~aj na isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 7 od ZDDV. pri {to pri nabavkata na avtomobilot bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV. se raboti za slednite situacii na izvoz: 1.61 - Davaweto dobra bez nadomestok (zemawe na dobra za li~ni celi). kako i vo slu~ai. Davaweto bez nadomestok podle`i na odano~uvawe spored ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. vo koi ne postoela uredna faktura so posebno iska`an danok (vo vrska so toa. Dano~niot obvrznik mu go ispra}a dobroto vo stranstvo na svojot primatel ili na sledniot primatel posle nego.. (7) Ponatamu. (6) ^lenot 35 to~ka 7 ne go isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci za nabavka itn. ako dano~niot obvrznik vr{i uslugi (vklu~uvaj}i uslugi bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ki 2 i 3 od ZDDV.2000 godina. Slu~ai na ispra}awe postojat koga dano~niot obvrznik ili primatelot na dobroto go izvr{at ili go nara~aat prevozot na dobroto vo stranstvo od strana na treto samostojno lice (vidi poglavje 22 stav 5 od DDVU). na d o b r a . vidi poglavje 80 stav 5 od DDVU). negoviot primatel ili treto lice po niven nalog go transportira ili go isprati dobroto od zemjata vo stranstvo i ako primatelot e stranski primatel na dobro (~len 24 to~ka 1 re~enica 1 od ZDDV). davaweto ne e oslobodeno od danok. Primer 4: Dano~en obvrznik mu podaruva na vraboteno lice prestoj za eden vikend so smestuvawe i ishrana vo hotel vo Mavrovo. na pr. ako pravoto na odbivka na prethodni danoci pri nabavkata itn. dano~noto osloboduvawe ne se primenuva: 1. Pritoa. Zaradi toa. podle`i na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. vidi poglavje 37 od DDVU). tuku zatoa {to ne bile ispolneti uslovite za koristewe na pravoto na odbivka spored ~len 33 i ~len 34 od ZDDV.ne potpa|aat pod odredbata od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. 3. 4. Kon ~len 24 to~ki 1 i 2. bidej}i uslugite . Stavaweto na raspolagawe na dobro za koristewe podle`i na odano~uvawe (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). Vo dadeniot slu~aj se raboti za isklu~ok. vidi poglavje 79 stav 7 od DDVU).04. kako i ~lenovi 25 i 26 od ZDDV Poglavje 57 Dano~no osloboduvawe pri izvoz (Op{to) (1) Slu~aj na izvoz osloboden od danok postoi koga dano~niot obvrznik. Primer 3: Industrisko pretprijatie mu stava besplatno na raspolagawe na vraboteno lice avtomobil. no istoto e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. koi ne se sostojat od koristewe na dobra). proizvedeno ili uvezeno pred 01. koj e isklu~en od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa.

ostanuvaat stranski primateli iako nivniot prestoj vo zemjata e od podolg vremenski rok. Lica vraboteni kaj stranski dano~en obvrznik. tuku momentot na fakti~kiot izvoz na dobroto naveden vo ~len 26 stav 1 od ZDDV. koj sledi po stranskiot primatel. (4) Poseduvaweto knigovodstven dokaz (poglavje 59 od DDVU). ne e merodaven momentot na sklu~uvawe na dogovorot ili na predavawe na stokata na primatelot. (3) Dokolku fizi~koto lice nema `iveali{te ili ako istoto ne mo`e nesomneno da se utvrdi. osobeno negovata cel. Isto taka. se zemaat predvid site okolnosti povrzani so prestojot. postojano `iveali{te ili postojano prestojuvali{te vo stranstvo. vo toj slu~aj kako odlu~uva~ki kriterium za utvrduvawe na sedi{teto vo zemjata ili vo stranstvo se zema postojanoto prestojuvali{te. Stranskiot primatel go ispra}a dobroto vo stranstvo do sebe. 4. . Podru`nicata vo zemjata na stranski primatel ne se smeta za stranski priamtel na dobroto (~len 26 stav 2 od ZDDV). Ispora~atelot na dano~niot obvrznik ili odreden prethoden ispora~atel go prevezuva ili go ispra}a dobroto vo stranstvo do primatelot na dano~niot obvrznik ili do odreden sleden primatel. Ako ne se vodat ovie dokazi. carinska zona ili carinsko skladi{te (~len 24 to~ka 2. 3. pretstavuvaat materijalnopravni uslovi za ostvaruvawe na pravoto na dano~no osloboduvawe. Za stranski primatel na dobroto se smeta i podru`nica vo stranstvo na dano~en obvrznik-rezident vo zemjata.62 - 2. dokolku se ispolneti uslovite od ~len 3. go prevezuva ili go ispra}a dobroto vo stranstvo do sebe ili do odreden sleden primatel. Pritoa. koi lica pretstavuvaat stranski primateli. Vo vrska so poimot na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni. (4) Lica. Za `iveali{te se smeta mestoto vo koe primatelot na dobroto ima nabaveno stan za podolgo vreme. Izvozot osloboden od danok mo`e da se izvr{i sprema niv samo posle ovoj moment. do svojot primatel ili do nekoj sleden primatel. stav 2. koi doa|aat vo zemjata edinstveno zaradi izvr{uvawe na odredena vremenski ograni~ena zada~a bez pritoa da zasnovaat sredi{te na svoeto `iveewe vo zemjata. (2) Pra{aweto. Ako e istovremeno zasnovano `iveali{te vo zemjata i vo stranstvo. carinski zoni i carinski skladi{ta. ne se smetaat za stranski primatel do negovoto fakti~ko zaminuvawe od zemjata (premin na granicata). merodavno e mestoto na `iveewe koe mo`e da se smeta objektivno za centralno mesto na `iveewe (postojano `iveali{te). vo toj slu~aj ovie uslugi od strana na tretoto zadal`eno lice se oslobodeni od danok kako raboti vrz dobra za izvoz spored uslovite od ~len 24 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 64 od DDVU). i prometot na dobra sprema rezidenti vo zemjata se smeta za izvoz osloboden od danok. Ako kaj nvedeniot promet se raboti za vr{ewe uslugi (~len 6 od ZDDV). vidi poglavje 24 stavovi 5 i 6 od DDVU. kako i pismeniot dokaz za izvr{en izvoz (poglavje 60 do 62 od DDVU). to~ka 6 od ZDDV (vidi poglavje 11 od DDVU). Poglavje 58 Stranski primatel na dobroto (1) Za stranski primtel na dobroto se smeta lice so fakti~ko sedi{te. dokolku podru`nicata ja sklu~uva i ja realizira zdelkata vo svoe ime. (3) Ako dobroto se obrabotuva ili prerabotuva pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na dobroto (~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV). (2) Slu~aj na izvoz osloboden od danok postoi i koga dano~niot obvrznik prevezuva ili ispra}a dobra koi ne se nameneti za krajna potro{uva~ka od zemjata vo slobodna zona. a vo vrska so ~len 26 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). koi svoeto `iveali{te ili postojano prestojuvali{te go pomestuvaat od zemjata vo stranstvo. Vo vrska so poimite "fakti~ko sedi{te" i "podru`nica". vidi poglavje 21 stav 3 od DDVU. Primatelot na dobroto.. vo toj slu~aj i tretoto zadol`eno lice vr{i izvoz. Pritoa. se utvrduva za fizi~kite lica spored nivnoto `iveali{te. dano~noto osloboduvawe ne mo`e da se odobri nitu vo slu~ai na nesomneno ispolnuvawe na site ostanati uslovi.

Lica vraboteni kaj stranski rabotodavec. ne go gubat svojstvoto na stranski primatel. fakturata za soodvetniot promet. Pri prestoj do 6 meseci mo`e bez proverka na slu~ajot da se pojde od toa deka stranskiot rabotnik ne zasnoval vo zemjata nitu `iveali{te. 2. Stranski rabotnici koi zasnovaat raboten odnos vo zemjata. Vakvata evidencija mora da sodr`i uka`uvawe na: 1. 4. stranski umetnici ili ~lenovi na umetni~ki grupi koi gostuvaat vo zemjata. Istoto va`i i za stranski studenti. kako na pr. carinska zona ili carinsko skladi{te (~len 3 stav 1 od DDVP). Sepak. se smeta deka go premestuvaat svoeto sredi{te na `iveewe od stranstvo vo zemjata. koi imaat `iveali{te vo stranstvo. kako i na podatocite propi{ani spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP. dokazot za izvr{eniot izvoz (~len 2 stav 2 to~ka 2 od DDVP). potpis i faksimil na carinskiot rabotnik . (2) Pri izvoz vo ramkite na izvozna carinska postapka so primena na edinstven carinski dokument (vo natamo{niot tekst ECD). mo`e bez proverka da se pojde od toa deka stranskite pripadnici na voeni edinici ne zasnovale vo zemjata nitu `iveali{te. 2. misii. Vo slu~aj na prestoj do 6 meseci. Dovolno e ako dano~niot obvrznik ja stavi na uvid pred Upravata za javni prihodi delovnata dokumentacija od koja proizleguvaat podatocite od dokumentite. vo toj slu~aj mora i ova da proizleguva na o~igleden i lesno proverliv na~in od evidencijata spored stav 1. koi prestojuvaat privremeno vo zemjata. na pr. 3. se smetaat za stranski primateli. Izvr{eniot izvoz mora da proizleguva od ovie dokumenti na o~igleden i lesno proverliv na~in. 5. ambasadi. nitu postojano prestojuvali{te. koi doa|aat vo zemjata samo zaradi izvr{uvawe na odredena vremenski ograni~ena zada~a. (2) Ako dobroto bilo obraboteno ili preraboteno pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na istoto (~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV). dano~niot obvrznik-rezident vo zemjata mora preku svojata evidencija da doka`e deka toj ili primatelot na dobroto go prevezol ili go ispratil dobroto vo stranstvo (~len 2 stav 1 od DDVP). Poglavje 59 Knigovodstven dokaz pri izvoz (1) Vo slu~aj na izvoz. dokazot za izvr{en izvoz se poseduva vo forma na slu`ben pe~at. Poglavje 60 Pismen dokaz za izvr{en izvoz Op{to (1) Dano~niot obvrznik e dol`en da doka`e preku dokumenti vo zemjata. Istoto va`i i za makedosnki diplomatskokonzularni pretstavni{tva.63 - (5) Kaj primateli na dobra so promenlivo prestojuvali{te se postapuva na sledniot na~in: 1. konzulati. Sledstveno na toa. dano~niot obvrznik mora da gi poseduva izvoznite dokumenti. duri i vo slu~ai na podolg prestoj. deka toj ili primatelot na dobroto go prevezle ili ispratile istoto vo zemjata ili vo slobodna zona. 6. Stranski turisti. Pripadnici na stranski voeni edinici privremeno stacionirani vo Republika Makedonija ostanuvaat stranski primateli. ostanuvaat da se smetaat za stranski primateli na dobra (vidi Isto taka.stav 3). Makedonski slu`benici vo stranstvo. tie po pravilo ne se smetaat za stranski primateli na dobra se' do nivnoto kone~no zaminuvawe od zemjata. dokolku istite ja sklu~ile zdelkata vo svoe ime. Stranski diplomati akreditirani vo Republika Makedonija ne se smetaat za stranski primateli na dobra. nitu postojano prestojuvali{te. Istoto va`i i za stranci koi od profesionalni pri~ini prestojuvaat privremeno vo zemjata..

Ako izvoznoto carinewe se vr{i vo grani~na carinska ispostava. (3) Pri izvoz vo ramkite na izvozna carinska postapka bez primena na ECD. se zapi{uva slednata zabele{ka "Stokite po predmetnata faktura. dokazot za izvr{en izvoz se vr{i na ist na~in kako i koga izvozot se vr{i so primena na ECD. 3. so taa razlika {to namesto slu`beniot pe~at. dokolku dano~niot obvrznik go doka`e pismeno kone~niot uvoz na motornoto vozilo vo druga dr`ava preku dokumenti na istata (na pr.. dobroto da se izvezuva vo rok od 3 meseci po izdavawe na fakturata ili smetkata. Sepak. na pr. koga voziloto preminuva vo stranstvo so sopstven pogon. na voziloto) koe fakti~ki preminalo vo stranstvo i koga od sevkupnosta na podnesenite dokumenti ne postoi seriozno somnenie za toa deka vgradenite dobra preminale vo stranstvo zaedno so izvezenoto dobro. dokazot za izvr{eniot izvoz da sodr`i dopolnitelna potvrda od pograni~niot organ za toa deka podatocite vo pogled na imeto i adresata na stranskiot primatel se ednakvi na podatocite od prilo`eniot paso{ ili drug vid na patna isprava na patnikot koj go prenesuva dobroto vo stranstvo (potvrda na identitetot). e osloboden od danok kako izvoz (~len 25 od ZDDV) samo pod slednite uslovi: 1. so taa razlika {to podatocite koi{to se naveduvaat vo rubrikata V na listot so broj 3 na obrazecot ECD treba da bidat navedeni na fakturata podnesena od izvoznikot na stokata. broj na {asija i vid i oznaka na registarskite tabli~ki. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. Poglavje 61 Izvoz vo ramkite na patni~kiot soobra}aj U s l o v i z a d a n o ~ no o s l o b o d u v a w e (1) Prometot na dobra. dokumentot na koj se potvrduva izvozot treba da sodr`i podatoci za proizvoditelot na voziloto. Za patuvawe se smetaat i kupoproda`ni patuvawa (tn. sevkupnata vrednost na prometot na dobra koja proizleguva od fakturata ili smetkata da nadminuva 5. koga voziloto sodr`i makedonski slu`beni ili stranski registarski tabli~ki. vo fakturata }e se navede dokazot za izvr{en izvoz na ist na~in kako {to e pogore navedeno. pri vgraduvawe na motor vo vozilo. Izvozot se potvrduva od strana na pograni~niot organ na~elno samo vo slu~ai koga za voziloto se izdadeni me|unarodna soobra}ajna dozvola i registarski tabli~ki za izvoz. kako i patni~kiot baga` daden za natovar pri negovoto patuvawe. 2.000 denari. koi stranskiot primatel gi prenel vo stranstvo vo li~niot baga`. preku Carinskata ispostava ___________________________so kontrolen broj ________________od _________ 20______ja preminale carinskata linija". vo ovie slu~ai mo`e da se priznae postoeweto na izvozna isporaka. (4) Kaj raboti vrz dvi`ni materijalni dobra koi spored ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV se smetaat za promet na dobra (dogovor za isporaka delo. vidi poglavje 11 od DDVU). "{oping-turi") kako i sekojdnevnoto patuvawe na rabota vo stranstvo. . Nasproti toa. Kon li~niot baga` pripa|aat i dobra koi patnikot gi nosi so sebe pri premin na granicata. Voziloto. (5) Pri isporaka na motorno vozilo na stranski primatel. tip na voziloto. dokazot za izvr{en izvoz mo`e da se smeta za ispolnet i vo slu~ai koga carinskiot ili pograni~niot organ go potvrdil izvozot na dobroto (na pr. so potvrda za izvr{eno carinewe ili za izvr{eno uvozno odano~uvawe) zaedno so sudski prevod na istite na makedonski jazik. vo ra~niot baga` ili dobra koi liceto gi nosi so sebe vo vozilo koristeno od nego. izvozot na~elno nema da go potvrdi pograni~niot organ. negovite sostavni delovi i dopolnitelnata oprema ne pretstavuvaat patni~ki baga`.64 - na listot so broj 3 (list so `olta boja) vo rubrikata "V" od ECD (~len 3 stav 2 od DDVP). na pr.

vo soglasnost so odredbite od Zakonot za prestoj na stranci. . (5) Dokolku ne e mo`no ili ne mo`e da se o~ekuva od carinskiot organ izdavawe potvrda za identitetot. 4. Poglavje 62 Dokaz za izvr{en izvoz vo slu~ai na obrabotka i prerabotka (1) Vo slu~ai. vo koj e vnesena dozvola za prestoj vo period podolg od 3 meseci. Trgovski voobi~aen naziv i koli~ina na dobroto predadeno ili isprateno na zadol`enoto lice. se koristi slu`beno propi{aniot formular. Patnikot stava na uvid diplomatski ili slu`ben paso{. vo koi predmetot na isporakata se obrabotuva ili prerabotuva pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na dobroto (slu~ai na obrabotka i prerabotka vo smisla na ~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV). Patnikot stava na uvid paso{. Od vakvata potvrda mora da proizleguva. Ime i adresa na tretoto samostojno zadol`eno lice. vidi poglavje 60 od DDVU). Izdavawe na potvrdatata za identitetot ne se otka`uva. 2. deka podatocite vo vrska so stranskiot primatel (ime i adresa) bile to~ni vo momentot na prometot. Ponatamu. deka `iveali{teto na primatelot na dobroto se nao|a vo stranstvo. (4) Dopolnitelnata potvrda na identitetot ne se izdava od pograni~nite organi vo slednite slu~ai i pokraj stavawe na uvid na va`e~ka patna isprava: 1. dovolno e i poseduvawe na soodvetna potvrda izdadena od dr`aven organ na Republika Makedonija koj se nao|a vo dr`avata ~ij rezident e primatelot na dobroto. Istoto va`i i vo slu~ai koga vo stranskite dokumenti za premin na granicata ne e dadena celosnata adresa. tuku samo mestoto i zemjata ili samo zemjata na `iveewe. Pograni~niot carinski organ go potvrduva vo tie slu~ai edinstveno izvozot na dobroto. na primer od strana na diplomatsko ili konzularno pretstavni{tvo na Republika Makedonija. no ne i so prilo`uvawe na li~na karta. koj dopolnitelno gi sodr`i slednite podatoci: 1.. za celi na doka`uvawe na izvr{eniot izvoz spored ~len 3 stav 3 od DDVP. Vo ovie slu~ai ne mo`e da se podnese dokaz so pomo{ na patna isprava. zo{to ne mo`e da ja navede to~nosta na imeto i adresata na stranskiot primatel. dano~niot obvrznik e dol`en da go vodi dokazot za izvr{en izvoz po pravilo vo forma na dokument spored ~len 3 od DDVP (vo vrska so toa. Podatocite vo vrska so stranskiot primatel na dobroto sodr`ani vo prilo`eniot izvozen dokument ne soodvetstvuvaat so podatocite od podneseniot paso{ ili druga patna isprava na patnikot. 3.65 - Pismen dokaz za izvr{en izvoz so potvrda na identi tetot (2) Vo slu~ai na izvoz vo ramkite na patni~kiot soobra}aj. 2. Patnikot stava na uvid stranska li~na karta izdadena vo dr`ava ~ii dr`avjani mo`at da vlezat vo Republika Makedonija samo so prilo`uvawe na paso{. 5. (3) Pograni~niot organ ja izdava dopolnitelnata potvrda na identitetot. 3. ili dokolku se u{te ne istekla va`nosta na vakvata dozvola ili dokolku se u{te ne izminal rok od 1 mesec po istek na va`nosta na istata. carinskiot organ ja pribele`uva na izvozniot dokument pri~inata za toa. Istoto va`i soodvetno i pri postoewe na upis: "prekin na rokot za proteruvawe (trpewe na prestoj)". dokolku patnikot raspolaga samo so viza za prestoj vo zemjata. dokolku patnikot go dostavi na uvid svojot va`e~ki paso{ ili druga va`e~ka patna isprava i dokolku podatocite sodr`ani vo nego se ednakvi na podatocite vo vrska so imeto i adresata na stranskiot primatel sodr`ani vo izvozniot dokument. Mesto i data na priem na dobroto od strana na zadol`enoto lice. Patnikot stava na uvid makedonski paso{ ili makedonska li~na karta.

koga prevozot na stokite se vr{i kako vo zemjata. prevozni uslugi (vidi poglavje 25 stav 5 od DDVU). prevozot na baga` vo ramkite na `elezni~kiot soobra}aj se smeta za sporeden promet kon prevozot na patnici. Ovie postapki se primenuvaat vrz pratki na dobra koi se predavaat so cirkularno tovarno pismo za `elezni~ki prevoz koe ja opfa}a zemjata i najmalku edna sosedna dr`ava. Me|unaroden prevoz na dobra (2) Slu~ajot na me|unaroden prevoz na dobra vo smisla na ~len 24 to~ka 3 alinei a) i b) od ZDDV postoi. isto taka. Naveduvawe na nara~anata rabota i na obrabotkata ili prerabotkata izvr{ena od liceto. tuku dava nalog za negovo izvr{uvawe od strana na eden ili pove}e prevoznici (podizveduva~i). (6) Prevoznikot. (4) Za prevoz vo ramkite na me|unarodniot `elezni~ki tovaren soobra}aj se smeta me|unarodniot prevoz na dobra vrz koj se primenuvaat "edinstvenite propisi vo vrska so Dogovorot za me|unarodniot `elezni~ki prevoz na stoki (CIM)". toj go dobiva istiot tretman na osnovniot promet soglasno so ~len 8 od ZDDV (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). Za me|unaroden prevoz se smeta i prevozot od zemjata vo slobodna zona. A go zadol`uva prevoznikot B da go izvr{i prevozot od Ohrid do Skopje. dodeka prevoznikot V e zadol`en od A da go izvr{i prevozot od Skopje do Belgrad. Osloboduvaweto od danok spored ~len 24 to~ka 5 od ZDDV va`i i za uslugi na posrednici. taka i vo stranstvo vidi poglavje 25 stav 3 od DDVU). uslugata da se vr{i sprema stranski nara~atel. vr{i prevozno ispoluvawe duri i vo slu~ai. Soodvetno na toa. sekoj prevoz ureden so poseben tovaren list }e se smeta za samostojno prevozno ispolnuvawe. podatocite navedeni vo stav 1 treba da gi opfatat obrabotkite ili perabotkite izvr{eni od sekoe ostanato treto lice. isto taka. Za koristewe na dano~noto osloboduvawe ne e neophodno. koi im prethodat na me|unarodnite prevozi ili koi sledat po niv. Kon ~len 24 to~ka 3 od ZDDV Poglavje 63 Dano~no osloboduvawe za uslugi povrzani so izvozot. (2) Ako dobroto bilo obraboteno ili preraboteno od pove}e izveduva~i. uvozot ili tranzitot na dobra Op{to (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV bara. `eleznica. ne se opfateni so dano~noto osloboduvawe. Vo ovie slu~ai liceto se pojavuva kako osnoven izveduva~. Ovie prevozni ispolnuvawa mo`at da bidat me|unarodni. deka sekoj poseben tovaren list ima za svoja osnova oddelni dogovori za prevoz i deka pri sproveduvaweto na ovie dogovori sekoga{ doa|a do samostojno prevozno ispolnuvawe. Transportot koj prethodi kon vozdu{niot transport pretstavuva samostoen osnoven promet. Primer: [pediterot A od Skopje dobiva nalog od G da izvr{i prezemawe na kupenata stoka od Ohrid i istata da ja transportira do Belgrad. letala. Ako odreden promet e samo sporeden promet kon osnovniot. dokolku kaj posreduvanite uslugi se raboti za uslugi vo smisla na ~len 24 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU). prometite navedeni vo ovaa odredba da pretstavuvaat osnovni prometi. Prevozi vo zemjata izvr{eni od strana na podizveduva~i. koga samoto lice ne go vr{i prevozot. (3) Za primena na dano~noto oslboduvawe e nebitno na koj na~in se vr{i prevozot. brod ili skela. vidi poglavje 20 stav 3 od DDVU) ili obratno. na primer so motorni vozila. za prevoz. carinska zona ili carinsko skladi{te. . koj go prezel izvr{uvaweto na prevozot na dobra. Vle~eweto ili turkaweto na stoki se smeta. sprema koe podizveduva~ot ili podizveduva~ite vr{at.. Nasproti toa. (5) Vo vongradskiot tovaren soobra}aj so motorni vozila se poa|a od soobra}ajnopravna gledna to~ka od toa.66 - 4.

vidi poglavje 58 od DDVU.  ­  uslugite voobi~aeni vo trgovijata. Za stranski rabotodavec se smeta rabotodavec koj gi ispolnuva uslovite potrebni za steknuvawe na svojstvoto na stranski primatel na dobroto (~len 26 stavovi 2 i 3 od ZDDV). preduslov za dano~noto osloboduvawe e tro{ocite za ovie uslugi. pri prezemawe garancija). Vo vrska so poimot na stranski primatel.. da bidat vklu~eni vo dano~nata osnova za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz i istoto da bide pismeno doka`ano od strana na dano~niot obvrnzikvr{itel na prometot (vidi ~len 2 stav 1 od DDVP).67 - Prevoznata usluga izvr{ena od B sprema A se odano~uva kako ~isto doma{en prevoz. Carinskiot organ ja izdava gorenavedenata potvrda samo na barawe na strankata. Uslugi povrzani so uvozot (8) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 alineja b) od ZDDV se odnesuva na me|unarodniot prevoz na stoki od stranstvo vo zemjata i na drugi uslugi povrzani so uvozot (na primer pretovar i skladirawe na uvoznite dobra ili drugi trgovski voobi~aeni uslugi). oblagoroduvaweto. kako i kaj osiguritelniot promet vo smisla na ~len 23 to~ka 6 od ZDDV. primerok br. stranskiot rabotodavec ili od strana na treto lice po niven nalog (~len 24 to~ka 4 od ZDDV). Zaradi izbegnuvawe na neodano~uvawe na krajnata potor{uva~ka. Knigovodstven dokaz (10) Propi{aniot knigovodstven dokaz (~len 2 od DDVP) pretstavuva materijalnopraven uslov za koristewe na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV. Tuka se vbrojuvaat. Kako pismeni dokazi spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP na~elno se dostavuvaat carinskite dokumenti (na primer. Neposrednata povrzanost so izvozot ne postoi kaj bankarskite i finansiskite prometi vo smisla na ~len 23 to~ka 5 od ZDDV (na pr. dokolku obrabotenoto dobro bide transportirano ili preneseno od zemjata vo stranstvo od strana na dano~niot obvrznik. Uslugi povrzani so uvozot spored ~len 27 stav 1 to~ ka 2 do 4 od ZDDV (9) Vo slu~aite od ~len 27 stav 1 to~ka 2 do 4 od ZDDV ne se napla}a DDV pri uvoz. koi bile steknati ili uvezeni vo zemjata za celi na dadenata rabota. Poglavje 64 Dano~ni osloboduvawa kaj raboti vrz dobra za izvoz Op{ti uslovi (1) Raboti vrz dvi`ni materijalni dobra. na primer osiguruvawe na izvezenite stoki). skladiraweto ili nivnoto privremeno koristewe vo zemjata. na primer:  ­  pretovarot i skladiraweto na dobra pred niven izvoz. merewe. dokolku dobrata vneseni vo zemjata se iznesat povtorno vo stranstvo po zavr{uvaweto na tranzitot. kako i drugi uslugi koi se vo neposredna vrska so tranzitot. koi se vr{at pri prevoz na stoki od zemjata vo stranstvo (na pr. koi nastanale do prvoto mesto na destinacijata vo zemjata. . Uslugite koi se neposredno povrzani so vakvite dvi`ewa na stoki (na pr. pretovar na tranzitna stoka ili prevoz na izlo`beni dobra od aerodrom do saem) se opfateni so dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 alineja b) od ZDDV. Prevoznata usluga od V sprema A i celokupniot prevoz od A sprema G se oslobodeni od danok kako uslugi na me|unaroden prevoz Uslugi povrzani so izvozot (7) Oslobodeni od danok spored ~len 24 to~ka 3 alineja a) od ZDDV se me|unarodniot prevoz na dobra (stav 2 do 6 od ova poglavje). se oslobodeni od danok. premer ili vr{ewe probi). 3 od carinskata prijava na koja se utvrdeni uvoznite dava~ki ili potvrda od carinskiot organ spored propi{aniot formular).

na pr. bilo koristeno vo zemjata i vo toj period moralo da bide popraveno nasproti o~ekuvawata na negoviot primatel. Vo toj slu~aj. za povtorniot uvoz na dobroto koe treba da se obraboti ili preraboti. Zaradi toa. go priajavuva proizvedeniot materijal kako finalen proizvod na oblagoroduvaweto i go ispra}a istiot nazad na R vo [vajcarija. carina ili DDV pri uvoz. rabotodavecot da go steknal ili uvezol vo zemjata dobroto koe treba da se obraboti ili preraboti za celi na negova obrabotka ili prerabotka. na pr. prikolki.68 - (2) Preduslov za dano~noto osloboduvawe e. dokolku na pr. Uvoz za celi na obrabotka ili prerabotka (4) Preduslovot na uvoz na dobroto za celi na negova obrabotka ili prerabotka se smeta za ispolnet osobeno vo slednite slu~ai: 1. Mati~nata zemja Jugoslavija sepak naplatila uvozni dava~ki pri povtorniot uvoz na popravenoto motorno vozilo. kontejneri. namerata za obrabotka ili prerabotka na dobroto mora da postoi kaj stranskiot rabotodavec u{te vo momentot na uvozot ili steknuvaweto na dobroto. 2. Primer 2: Sopstvenikot na patni~ko vozilo S so `iveali{te vo Jugoslavija go uvezuva istoto vo zemjata zaradi negova popravka od strana na avtomehani~arska rabotilnica. nosa~i na cisterni. kamioni. Steknuvawe dobra vo zemjata za celi na prerabotka ili obrabotka (7) Uslovot na steknuvawe dobro vo zemjata za celi na negova obrabotka ili prerabotka se smeta za ispolnet osobeno ako: 1. motorno vozilo. Pri uvozot. dokolku dobroto poka`uva potreba od popravka po negovoto pristignuvawe vo zemjata. zemjata na krajna destinacija naplatila uvozni dava~ki za uvozot na obrabotenoto ili prerabotenoto dobro. Zaradi toa. uvozot vo zemjata ne mo`e da se doka`e so carinski dokumenti. zaradi {to moralo da bide obraboteno ili preraboteno. ne postoi uvoz za celi na obrabotka ili prerabotka. Sepak. prikolki-cisterni. Za nivniot uvoz ne se napla}aat vlezni dava~ki. R gi ispra}a koncite za taa namena do P. P gi prede koncite. Slu~ajot na uvoz od strana na rabotodavecot postoi i koga liceto ja nara~uva dostavata na dobroto za obrabotka ili prerabotka od strana na dano~niot obvrznik vo stranstvo. Primer 1: Predilnicata P so sedi{te vo zemjata dobila odobrenie od nadle`niot carinski organ za predewe na konec za rabotodavecot R od [vajcarija. `elezni~ki vozila. Zemjata na krajna destinacija naplatila uvozni dava~ki. mo`e da se pojde od pretpostavkata deka istite ne se uvezuvaat samo za transportni celi. Istoto va`i i vo slu~ai koga odredeno dobro. vo ovie slu~ai ne mora da se doka`uva celta na uvozot.. koi bile . koe go steknuva vo zemjata stranski pretpriema~. (5) Kaj prevozni sredstva i transportni sadovi. carina. Popravkata se sotoi od vr{ewe usluga. (6) Po pravilo. (3) Poseduvaweto na knigovodstven dokaz (stav 10 od ova poglavje) i na dokazot za izvr{en izvoz (stav 12 od ova poglavje) pretstavuvaat materijalno-pravni uslovi za koristewe na dano~noto osloboduvawe. Dobroto bilo uvezeno vo ramki na postapka za privremen uvoz od carinata zaradi oblagoroduvawe. na pr. DDV pri uvoz. tuku redovno i zaradi odr`uvawe. ~istewe i popravka. na pr. Obrabotkata ili prerabotkata ne mora da bidat edinstvena cel na uvozot ili steknuvaweto na dobroto. vrz voziloto bilo izvr{eno usno deklarirawe zaradi privremena upotreba na carinsko dobro. omnibusi. koi spored svojot vid mo`at da se koristat samo za delovni celi od strana na stranski rabotodavec. dano~noto osloboduvawe nema da se zeme predvid. odredeno vozilo registrirano vo stranstvo moralo neo~ekuvano na bide popraveno vo ramkite na edno patuvawe vo zemjata.

~len 2 od DDVP). dano~niot obvrznik e dol`en osobeno da go evidentira slednoto: 1. vidi poglavje 11 od DDVU) ili usluga vo smisla na ~len 6 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa. Ime i adresa na stranskiot rabotodavec. ~estopati od odlu~uva~ko zna~ewe e razgleduvaweto na pra{aweto dali prometot pretstavuva promet na dobra (isporaka na delo) vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (vo vrska so toa. dovolno e kaj zadol`enite lica koi sledat da postoi uka`uvawe vo . ili 2. od prethodnoto treto zadol`eno lice do zadol`enoto lice koe sledi po nego vo obrabotkata ili prerabotkata. mo`e da se smeta za promet na dobra bez natamo{no razgleduvawe na slu~ajot. Den na izvoz na obrabotenoto dobro. preku carinski dokumenti za prijavuvawe na stokite koi se predmet na oblagoroduvaweto i preku prijavata za zavr{uvawe na oblagoroduvaweto. Razgrani~uvawe me|u raboti vrz dobra za izvoz i iz voz (8) Za razlika od slu~aite na raboti vrz dobra za izvoz (~len 24 to~ka 1 i 2 od ZDDV). dano~noto osloboduvawe doa|a predvid bez ogled na toa dali dobrata bile uvezeni ili steknati vo zemjata. pismeniot dokaz za izvr{eniot izvoz (~len 4 od DDVP). Dokazot za izvr{en izvoz mora na o~igleden i lesno proverliv na~in da sodr`i i podatoci za vidot i obemot na rabotite (~len 4 od DDVP). Zaradi toa. Vo slu~aite na aktivno oblagoroduvawe po nalog (stav 4 to~ka 1 od ova poglavje). Vid i obem na rabotite. (9) Od pri~ini od poednostavuvawe. na motorno vozilo. dokolku nadomestokot za materijalot koristen pri popravkata iznesuva pove}e od 50% od sevkupniot nadomestok presmetan za istata. preku uka`uvawe vo carinskiot dokument na toa deka danokot na dodadena vrednost e platen pri uvozot. dobroto bilo dostaveno neposredno od ispora~atelot do dano~niot obvrznik zadol`en za oblagoroduvaweto ili. 2. Uslovite mora da se sodr`ani vo knigovodstvoto na o~igleden i lesno proverliv na~in. vo koja se sodr`ani podatocite za soodvetniot promet propi{ani spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP. osobeno pri popravki vrz dvi`ni materijalni dobra. 2. 3. po pravilo. dokazot za izvr{en izvoz se vodi na na~in kako i kaj izvoznite isporaki (vidi poglavje 60 od DDVU). popravkata na prevozno sredstvo. (13) Pismeniot dokaz za izvr{eniot uvoz ili za steknuvaweto na dobroto vo zemjata zaradi negova obrabotka ili prerabotka treba. 2. Vo slu~aite na odano~uvawe pri uvoz (stav 4 to~ka 2 od ova poglavje). Pismen dokaz (izvozen dokaz i drugi dokazi) (12) Kaj raboti vrz dobra za izvoz. (11) Evidencijata mora da sodr`i uka`uvawe na: 1. Knigovodstven dokaz (10) Vo slu~aj na raboti vrz dobra za izvoz.. pri razgleduvaweto na pra{aweto dali za odreden promet mo`e da se obezbedi dano~no osloboduvawe. vo slu~aj na obrabotka ili prerabotka. na pr. vklu~uvaj}i go zgolemuvaweto na vrednosta koe nastapilo so obrabotkata ili prerabotkata. vidi poglavje 7 od DDVU). dano~niot obvrznik vo zemjata mora knigovodstveno da doka`e deka toj ili rabotodavecot go transportirale ili ispratile obrabotenoto dobro vo stranstvo (knigovodstven dokaz. fakturata. da se vodi na sledniot na~in: 1. Vo slu~ai na obrabotka ili prerabotka od strana na pove}e dano~ni obvrznici (treti samostojni zadol`eni lica). Za taa cel.69 - presmetani spored vrednosta na uvezenoto dobro.

Toa mo`e da se primeni i vrz prometi vo prethodni fazi. Vo slu~ai na naplata na uvozni dava~ki od strana na zemjata na krajna destinacija (stav 4 to~ka 3 od ova poglavje). vidi poglavje 9 stavovi 3 i 4 od DDVU. deka posreduvaniot promet e opfaten so nekoe od navedenite dano~ni osloboduvawa. na primer vrz isporaki na avioni na trgovci vklu~eni vo veri`en promet. centralnite banki na drugi dr`avi ili sprema monetarni institucii na drugi dr`avi koi odgovaraat na centralnite banki. prevoznikot) priemot na nalogot za posreduvawe vo samata presmetka ili na nalogot za doznaka. Sepak. 3. Vo vrska so uslovite za postoewe na posredni~ki promet. dokazot mo`e da se vodi i na toj na~in. Sporedniot promet e osloboden vo ramkite na odredbite od ~len 24 to~ka 5 od ZDDV. Primena vo me|unarodniot komerci jalen vozdu{en soobra}aj . na primer. Pri posreduvawe vo prometot naveden vo ~len 24 to~ka 1 do 4 i to~ka 6 do 9 od ZDDV. da se izvr{i na toj na~in. dokolku od nea proizleguva povrzanosta so posredni~kiot promet (na primer so poseduvawe vtor primerok na proda`nata dokumentacija ili na dokumentite vo vrska so izvr{enoto ispra}awe na dobroto). Ponatamu. Poglavje 66 Dano~no osloboduvawe za prometot na zlato i drugi blagorodni metali Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 6 od ZDDV go opfa}a prometot na zlato i drugi blagorodni metali sprema Narodnata banka na Republika Makedonija. Poglavje 65 Dano~no osloboduvawe za posredni~ki promet (1) Vo vrska so pra{aweto koj od posreduvanite prometi e opfaten so dano~nite osloboduvawa od ~len 24 to~ka 1 do 4 i to~ka 6 do 9 od ZDDV vidi poglavje 57 do 64 i 66 do 69 od DDVU.70 - odredena potvrda na postoeweto na prethodnoto zadol`eno lice. Ovoj dokaz mo`e da se vodi so poseduvawe soodvetna dokumentacija za posreduvanata zdelka. vo koja prethodnoto lice potvrduva deka e platen DDV pri uvoz. Sepak. mora i vo ovie slu~ai da postoi na o~igleden na~in namenata vo momentot na prometot za da mo`e da se iskoristi dano~noto osloboduvawe. Ova mo`e. evidencijata treba da se protega i na faktot. {to posrednikot }e go navede vo ovie dokumenti iznosot koj go pobaruva od nara~atelot na rabotata za posreduvaniot promet i {to }e izvr{i namaluvawe vo visina na zadr`aniot iznos so naveduvawe na zborovite "dogovorena provizija". {to posrednikot (na primer turisti~kata agencija) }e go potvrdi sprema nara~atelot (na primer. samo ako istiot mo`e da se smeta za nesamostoen del na posredni~kiot promet (na primer prezemaweto na naplatata ili pla}aweto na vleznite dava~ki od strana na posrednikot).. preku dokumenti ili nivni zavereni prepisi za toa deka se plateni uvozni dava~ki od strana na zemjata na krajna destinacija. dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 ili ~len 24 to~ka 7 od ZDDV mo`e eventualno da dojde predvid za samostojni prometi koi se vr{at vo vrska so posredni~kite uslugi. (3) Vo slu~aj na usno dogovoreno posreduvawe. dali prometot se vr{i sprema vozduhoplovni pretprijatija. (2) Sostaven del na knigovodstveniot dokaz (~len 2 od DDVP) se i podatocite vo vrska so posreduvaniot promet. Poglavje 67 Dano~no osloboduvawe za prometi za vozduhoplovstvoto Op{to (1) Primenata na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 7 od ZDDV ne zavisi od toa. dano~noto osloboduvawe go opfa}a prometot koj se vr{i sprema Evropskata centralna banka.

prometot sprema vozduhoploven organ za nadzor i kontrola na vozdu{nata plovidba. ne se oslobodeni od danok. pokraj podatocite navedeni vo ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP. da izvr{i evidentirawe i na namenata na ispora~anoto dobro ili izvr{enata usluga. Sepak. 2. (3) Prometot vo prethodnite fazi ne e osloboden od danok. Knigovodstveniot dokaz pretstavuva materijalno-praven uslov za koristewe na pravoto na dano~no osloboduvawe.d. (5) Uslugite koi slu`at samo posredno za potrebite na letalata. prometot da slu`i neposredno za snabduvawe na letaloto koe se koristi prete`no vo me|unarodniot komercijalen soobra}aj (vo vrska so toa. ~isteweto na letala. uslugite na ve{ti lica za havarii. Primer: Dano~niot obvrznik A ispora~uva hrana i pijalaci vo avion sprema vozduhoplovno pretprijatie. deka istite vr{at prete`no me|unaroden vozdu{en soobra}aj vo ramkite na nivniot celokupen komercijalen vozdu{en soobra}aj. pretovarot na aerodromi. Tuka se vbrojuva osobeno: 1. sredstva za li~na higiena. pijalaci. dokolku istite se anga`iraat vo vozdu{niot prevoz po povod nastanati {teti vrz prevoznite sredstva ili vrz tovarot vo niv i 5. vo tekot i posle letot.-Skopje se raboti za dano~ni obvrznici koi vo ramkite na nivniot vozdu{en soobra}aj so nadomestok vr{at prete`no komercijalen me|unaroden soobra}aj. odobruvaweto na koristewe na aerodromot i na negovite postrojki. lekovi za avionskata apteka i stoki za proda`ba vo avion). kako i vidot na soodvetniot promet. Vrz proda`bata na pijalaci od B sprema A ne se primenuva ova dano~no slobodno.d.. spisanija.71 - (2) Kaj pretprijatijata za avionski soobra}aj Avioimpeks a. A ja proizveduva samostojno hranata dodeka pijalacite gi nabavuva od dano~niot obvrznik B. Spored toa. vidi poglavje 67 stavovi 2 i 3 od DDVU). Proda`bata na jadewa i pijalaci od A sprema vozduhoplovnoto pretprijatie e oslobodena od danok. Knigovodstven dokaz (5) Kon knigovodstveniot dokaz (~len 2 stav 1 od DDVP) se vbrojuvaat i podatocite za vozduhoplovnoto pretpriajtie. uslugite me|u samite vozduhoplovni pretprijatija povrzani so rabotite pred. (2) Za promet na dobra za neposredno pokrivawe na neposrednite potrebi se smeta isporakata na goriva i maziva i na drugi dobra nameneti za potro{uva~ka od strana na ekipa`ot i patnicite (na primer hrana. 4. posreduvaweto vo promet osloboden od danok spored ovaa zakonska odredba. Poglavje 68 Dano~no osloboduvawe za promet koj slu`i za namiruvawe na neposrednite potrebi na letala (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 8 od ZDDV bara. (4) Za oprema vo smisla na ~len 24 to~ka 7 od ZDDV se smetaat i dobra koi se vgraduvaat vo letaloto ili koi se nameneti kako zamena na delovi ili za popravka na povlastenoto letalo. 3. dano~niot obvrznik e dol`en. 2. vklu~uvaj}i go izdavaweto dozvola za poletuvawe i sletuvawe. 3. iznajmuvaweto hali na aerodromi za pretprijatija za proizvodstvo na avioni. . mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 5 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU). (3) Kaj vozduhopolovnite pretprijatija so sedi{te vo stranstvo se poa|a od toa.-Skopje i "Makedonski Aviotransport" a. (4) Kon prometot osloboden od danok vo smisla na ~len 24 to~ka 8 od ZDDV se vbrojuvaat osobeno slednite uslugi: 1.

Kako rezultat na toa. 7. dokolku e dogovoren kako takov (~len 1 stav 3 re~enica 1 od Var{avskata spogodba od Hag od 1955 godina). ova mo`e da dovede do toa. Me|unarodniot prevoz. taka i vo stranstvo (vidi poglavje 25 stav 3 od DDVU). istiot se smeta za eden edinstven prevoz. ako prestojot se prolongira nadvor od sledniot mo`en priklu~en let i ako aerodromot na krajna destinacija (aerodrom B) se nao|a vo zemjata. so motorno vozilo). od stranski aerodrom do stranski aerodrom preku zemjata. Vo ovoj slu~aj mo`e za osnova na presmetuvaweto na udelot na nadomestokot za prevoznata usluga vo zemjata da se zeme razlikata na cenite na letot me|u stranskiot aerodrom i dvata aerodroma koi se nao|aat vo zemjata (na pr. t. Poglavje 69 Dano~no osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici vo vozdu{niot soobra}aj Me|unaroden prevoz na patnici (1) Me|unaroden prevoz na patnici postoi. Delnici vo zemjata (3) Ako patnikot go prekine svojot let na odreden aerodrom (aerodrom A). dano~noto osloboduvawe ne se primenuva vo slu~ai. {to prvoimenuvanoto letalo ne sletuva na aerodromot na krajna destinacija. Reciprocitet . koga odredena delnica e celosno vo zemjata. Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV doa|a predvid za slednite vidovi na prevoz na patnici vo vozdu{niot soobra}aj: 1. na primer so taksi od aerodrom do hotel i nazad. 3.e. koga patnikot go prekinuva letot vo zemjata. odnosno.72 - 4. (4) Dokolku vozduhoplovnite pretprijatija vo slu~aite od stav 3 se vo mo`nost da gi utvrduvaat prekinite na letot i delumnite nadomestoci samo so zna~itelni administrativni izdatoci. prevozot na patnici i na baga`ot do drug aerodrom (na primer. Postapkata na procenka se vr{i vo soglasnost so Upravata za javni prihodi.. 6. Prevoz od strana na pove}e vozduhoplovni pretprija tija (5) Dokolku me|unarodniot prevoz se vr{i od strana na pove}e posledovatelni vozduhoplovni pretprijatija. koj spored me|unarodnoto pravo za vozduhoplovidba se smeta za edinstven prevoz. od stranski aerodrom do aerodrom vo zemjata. vozduhoplovnite pretprijatija koi u~estvuvaat vo izvr{uvaweto na prevozot na patnicite mo`at da go koristat dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV i vo slu~ai. koga odreden prevoz se vr{i kako vo zemjata. 2. Sepak. pritoa se odano~uva razlikata vo cenata na letot na relacija Ohrid-Frankfurt i Skopje-Frankfurt. se dozvoluva procenka na udelite na nadomestocite za odano~enite prevozni uslugi. za prevoznata usluga izvr{ena vo zemjata da ne se napla}a nadomestok. vo toj slu~aj ne se primenuva dano~noto osloboduvawe za delnicata A do B. Ohrid-Frankfurt so me|usletuvawe vo Skopje. smestuvaweto na patnici vo slu~ai na neredovni pristignuvawa na letot.Vo poedine~ni slu~ai. prevozot na leta~kiot ekipa`. }e se smeta za takov i vo smisla na ~len 24 to~ka 9 od ZDDV i so toa sevkupno }e pretstavuva me|unaroden vozdu{en prevoz. od aerodrom vo zemjata do stranski aerodrom. 5. (2) Sletuvawata vo zemjata popat (me|usletovi) ne go isklu~uvaat dano~noto osloboduvawe koga patnikot prodol`uva da leta so istoto letalo ili koga se prefrluva vo letalo kako priklu~ok kon prethodniot let od pri~ini. go prodol`i svojot prestoj nadvor od sledniot mo`en priklu~en let (vidi stav 3 od ova poglavje). smestuvaweto na leta~kiot ekipa` od odredeno letalo.

Presmetuvawe na da nokot od br uto-iznosi (3) Vo site slu~ai. Kon ~len 28 od ZDDV Poglavje 70 Dano~ni stapki Op{to (1) ^len 28 od ZDDV predviduva dve dano~ni stapki i toa edna op{ta dano~na stapka od 19% i edna povlastena dano~na stapka od 5%. Taa se dobiva so primena na ~len 16 do 20 i ~len 22 od ZDDV (vo vrska so toa. za turisti~ki ispolnuvawa na tur-operatori (~len 38 stav 3 od ZDDV. Tie se primenuvaat vo site slu~ai. vidi poglavje 114 stav 1 od DDVU). danokot na dodadena vrednost ne pretstavuva del od dano~nata osnova. Ova va`i osobeno kaj dano~ni obvrznici koi gi evidentiraat svoite bruto-iznosi spored ~len 52 stav 3 od ZDDV (dano~na osnova i danok vo eden zbir. vo koja se nao|a negovoto sedi{te. za presmetuvaweto na danokot pri promet na upotrebuvani dobra (~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV. Dano~nite stapki slu`at za presmetuvawe na danokot na dodadena vrednost. taka i pri izdavaweto fakturi so posebno iska`an danok na dodadena vrednost (~len 53 od ZDDV).. Istoto va`i. 4 od ZDDV za prometot izvr{en sprema nego. vo vrska so toa. vo koi dano~niot obvrznik e dol`en da presmetuva danok na dodadena vrednost za negoviot odano~en promet (promet na dobra ili uslugi). vidi poglavje 30 do 36 od DDVU). taka {to pri presmetuvaweto na danokot za osnova sekoga{ se zemaat neto-iznosi (bez DDV). vidi poglavje 100 stav 4 do 9 od DDVU). Od tie pri~ini. poglavje 100 stav 4 od DDVU) ili vo slu~aj na pogolem ili pomal danok iska`an vo fakturata (poglavje 120 stavovi 3 i 4 od DDVU). Namesto toa. kade {to se nao|a nivnoto sedi{te ne se napla}a danok na promet ili drug sli~en danok za me|unaroden prevoz na lica vo vozdu{niot soobra}aj koj go vr{at pretprijatija so sedi{te vo Republika Makedonija. dano~nite stapki utvrdeni vo ~len 28 od ZDDV se narekuvaat i neto-dano~ni stapki. e registrirana vo registarot na zemji so koi e utvrden reciprocitet. istiot se dobiva od bruto-iznosite. Vozduhoplovno pretprijatie so sedi{te vo stranstvo mo`e da go koristi dano~noto osloboduvawe samo ako zemjata. odnosno dokolku vo zemjata. se vklu~uva Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. poglavje 33 stav 7 od DDVU). na primer. Ova va`i kako pri presmetuvaweto na danokot vo ramkite na postapkata na odano~uvawe (~len 40 od ZDDV). Dano~na osnova (2) Dano~nite stapki od ~len 28 od ZDDV se primenuvaat vrz soodvetnata dano~na osnova. dali se u{te se ispolneti uslovite na reciprocitet so zemjata vo koja se nao|a sedi{teto na vozduhoplovnoto pretprijatie. Ova va`i i vo slu~ai koga postoi somnevawe za toa. (4) Vo slu~aj na podelba na bruto-iznosi na dano~na osnova i na danok na dodadena vrednost. dano~nata osnova (nadomestok) se utvrduva spored metodot na presmetuvawe daden vo poglavje 30 stav 2 od ova Upatstvo. odnosno dano~niot dol`nik spored ~len 32 t. iznosot na danokot mo`e da se presmeta neposredno i od samiot bruto-iznos i toa spored slednata formula: Danok = Bruto-iznos h dano~na stapka 100 + dano~na stapka Primer: . Kaj vozduhoplovni pretprijatija so sedi{te vo zemji koi ne se navedeni vo registarot.73 - (6) Na vozduhoplovnite pretprijatija so sedi{te vo stranstvo }e im se odobri dano~noto osloboduvawe samo vo slu~aj na reciprocitet. vo koi danokot na dodadena vrednost se presmetuva od brutoiznosi (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost). dodeka za turisti~kite ispolnuvawa izvr{eni od tur-operatori dano~nata osnova proizleguva od ~len 38 stav 3 od ZDDV (vo vrska so toa. koj go izdava Ministerstvoto za finansii. Vo sekoj slu~aj.

koi spored ~len 30 od ZDDV podle`at na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. Posebno barawe ili odobrenie od dano~niot organ za toa ne e potrebno. dano~niot obvrznik e dol`en da vodi evidencija i pritoa da gi razdvojuva dano~nite osnovi za odano~enite prometi spored dano~ni stapki (~len 52 stav 1 i stav 2 to~ka 1 od ZDDV. se podetalno uredeni so DDV-odlukata od 28. iznosot na danok sodr`an vo bruto-iznosot se presmetuva na sledniot na~in: Danok = 1. vidi poglavje 74 od DDVU). No. vrz uslugite navedeni vo ~len 30 stav 2 od ZDDV (vo vrska so toa. vo natamo{niot tekst: DDVO).74 - Vo slu~aj na bruto-iznos od 1.76% (zaokru`en iznos) koi se primenuvaat neposredno vrz bruto-iznosi. vrz prometot na ovie proizvodi }e se primenuva povlastenata dano~na stapka. ~len 16 stav 4 od DDVP). Sepak. br. Dobrata i uslugite.97% (zaokru`en iznos) i 4. Kon ~len 30 od ZDDV Poglavje 72 Povlastena dano~na stapka (Op{to) (1) Povlastenata dano~na stapka od 5% se primenuva: 1. vidi poglavje 73 od DDVU). Primer 1: . dokolku dano~niot obvrznik ne gi ispolnuva evidenciskite obvrski. (2) Povlastenata dano~na stapka se primenuva po sila na zakon. dokolku istite potpa|aat vo odvoena sostojba pod listata na stoki od ~len 2 od DDVO.09. Tie se dobivaat vrz osnova na slednata formula: Bruto-dano~na stapka = 100 h dano~na stapka 100 + dano~na stapka Kon ~len 29 od ZDDV Poglavje 71 Op{ta dano~na stapka Op{tata dano~na stapka od 19% se primenuva vrz site vidovi na promet (promet na dobra i uslugi) koj e odano~en i koj ne podle`i na povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 od ZDDV. vrz prometot na dobra navedeni vo ~len 30 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa. Poglavje 73 Povlastena dano~na stapka za promet na odredeni dobra Povlasten promet na dobra (1) So povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 stav 1 od ZDDV se odano~uva prometot na dobrata navedeni vo ovaa odredba koi se podetalno utvrdeni vo ~len 2 od DDVO. 2.190 denari i dano~na stapka od 19%. primenata na povlastenata dano~na stapka ne se vrzuva so poseduvawe soodvetni knigovodstveni dokazi. pravoto na primena na povlastenata dano~na stapka ne mo`e da se uskrati. 65/99.190 denari h 19 = 190 denari 119 (5) Neto-dano~nite stapki od 19% i 5% odgovaraat na bruto-dano~nite stapki od 15. Za razlika od dano~nite osloboduvawa spored ~len 24 od ZDDV. dokolku se ispolneti uslovite za nejzina primena. zaradi utvrduvawe na danokot i na osnovata za negovo presmetuvawe..1999 godina ("Slu`ben vesnik na RM". Zaradi toa. Merodavna e soodvetnata dano~na osnova za ovoj promet (vidi poglavje 70 stav 2 od DDVU). (2) Dobrata koi se povrzani so zemji{teto (nerazdelni zemji{ni proizvodi) mo`at da pretstavuvaat samostoen predmet na odredena isporaka (vidi poglavje 6 stav 1 od DDVU).

br. dobro opfateno so ~len 2 to~ka 11 od DDVO. Celokupnata isporaka na deloto podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. koga uslugite se povrzani so dobra odano~eni so povlastenata dano~na stapka. . Sodr`inata na poedine~nite grupi na stoki vo DDVO e utvrdena preku uka`uvawe na Carinskata tarifa (glava. postavuvawe plo~a. se seopfatno nabroeni. Pritoa. ne e dovolno. (3) Kon prometot na dobra.e.38/96). no koi se koristat vo ramkite na izvr{uvaweto odredena usluga. ureduvawe na zemji{teto i dodavawe na |ubrivo.. vidi poglavje 11 od DDVU). Primer 4: Gradinarot G go prezema odr`uvaweto na grob i pritoa koristi `ivi rastenija (~len 2 to~ka 6 od DDVO). Vo slu~aj na izmeni i dopolnuvawa na Carinskata tarifa. vidi poglavje 7 stav 2 od DDVU. Edinstvenata isporaka na delo (osnovni i sporedni materijali) podle`i na odano~uvawe so op{tata dano~na stapka. koj mo`e da bide odano~en so povlastenata dano~na stapka. Predmet na isporakata na delo od strana na melni~arot e bra{noto. Vo vrska so razgrani~uvaweto me|u prometot na dobra i uslugite. Povlastenata dano~na stapka ne se primenuva vrz dobra koi sami po sebe se povlasteno odano~eni. tarifen broj. predmet na isporakata e gotovoto delo.75 - Prometot na ovo{je koe se u{te se nao|a na drvo ili na neobran zelen~uk podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. duri ni vo pogled na rastenijata koristeni pri izvr{uvaweto na uslugata. Carinskata tarifa e sostaven del od Zakonot za carinskata tarifa ("Slu`ben vesnik na RM". meleweto na `ito od strana na melni~ar. prevozot na dobitok od strana na prevoznik. odvoena sostojba) potpa|aat pod ~len 2 to~ka 8 ili to~ka 10 od DDVO.). materijalite nabaveni od dano~niot obvrznik (osnovni materijali i eventualni dodatoci ili drugi sporedni stvari) vo sostojba promeneta so vlo`uvaweto trud od strana na dano~niot obvrznik (vo vrska so toa. tuku celokupnoto novo delo "grob". Primer 3: Gradinarot G se zadol`uva da izvr{i ureduvawe na grob so koristewe na `ivi rastenija. merodavna e poslednata va`e~ka verzija na istata. posreduvaweto vo proda`bata na prehranbeni proizvodi od strana na trgovski zastapnik ili iznajmuvaweto knigi i spisanija. tarifna oznaka). Razgrani~uvawe spored Carinskiot tarifnik (5) Dobrata koi spored ~len 30 stav 1 od ZDDV podle`at na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. Pri isporaka na delo. dokolku gotovoto delo kako takvo pretstavuva predmet na ureduvawe so ~len 30 stav 1 od ZDDV i ~len 2 od DDVO. t. Ova dobro ne e opfateno so ~len 2 od DDVO. Uslugi koi ne se povlasteni (4) Dano~nata povlastica spored ~len 30 stav 1 od ZDDV i ~len 2 od DDVO ne va`i za uslugi. @itoto go nabavil samiot melni~ar. ako osnovniot materijal nabaven od dano~niot obvrznik (vo sostojba pred prerabotkata ili obrabotkata) pripa|a kon dobrata odano~eni so povlastenata dano~na stapka. Primer 2: Melni~ar prifatil da izvr{i melewe na `ito za negoviot klient. se vbrojuva i isporakata na delo (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV). Vrz osnova na ova uka`uvawe neposredno se primenuvaat odredbite i razgrani~uvawata na poimite dadeni vo oovoj carinski akt pri tolkuvaweto na poedine~nite stavki na stoki. Zaradi toa. Predmet na ovaa isporaka na delo ne se koristenite osnovni materijali (rastenija itn. za isporakata na deloto (vklu~uvaj}i go nadomestokot za meleweto) mo`e da se zeme predvid povlastenata dano~na stapka. duri i vo slu~ai. Toj vr{i usluga koja ne podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. bidej}i ovie proizvodi (vo obrana. na pr.

na primer zatoa {to verzijata na tekstot odgovara samo na naslovot od soodvetnata glava na Carinskata tarifa. dano~niot obvrznik da prika`e vo negovata evidencija kako se raspredeluva nadomestokot vrz povlastenite i nepovlastenite stoki soodvetno na nivnata vrednost. mali pakuvawa ili vo proyirni folii). folii i spisi). se utvrduvaat preku Carinskata tarifa vrz osnova na bitniot del od slo`eniot proizvod. se povlastuvaat site nabroeni stoki tamu. Poglavje 74 Povlastena dano~na stapka za promet na odredeni uslugi Uslugite koi se odano~uvaat so povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 stav 2 od ZDDV. ~okoladna tabla so roman. taka {to se isklu~uvaat site ostanati stoki od dano~nata povlastica. se utvrduvaat sekoj poedine~no vrz osnova na Carinskata tarifa. slo`enite proizvodi. igra~ka so slatki. ili pak se isklu~uvaat izre~no stokite koi ne se povlasteni (na pr. kniga so disketa ili igra~ka so slatki). kako i osiguruvaweto na ispora~anite stoki. vklu~uvaj}i gi tro{ocite za sredstvata za pakuvawe i zatvorawe. slo`eniot proizvod se sostoi delumno od stoki koi ne se povlasteni (na pr. povlastenata dano~na stapka mo`e da se primeni vrz onie stoki od slo`eniot proizvod koi se opfateni so ~len 2 od DDVO. Slo`enite proizvodi koi ne gi ispolnuvaat uslovite od stav 9 od ova poglavje (na pr.. se definirani vo ~len 3 do 6 od Odlukata za utvrduvawe na . vo ~len 2 to~ka 44 od DDVO). prevozot ili ispra}aweto (tro{oci na dostava. Vo vakvi slu~ai. natovarot i istovarot. tarifen broj ili tarifna oznaka od Carinskata tarifa. vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). Tuka osobeno se vbrojuvaat pakuvaweto (tro{oci za pakuvawe. taka {to site ostanati stoki od navedenata stavka se opfa}aat so dano~nata povlastica. (7) Kaj delovi od odredeni stavki (na pr. bez pritoa da mo`e da se prepoznae izvr{enata raspredelba na nadomestokot vrz poedine~nite stoki (na pr. 23 ili 27 od DDVO). kako {to se pakuvawa. kniga so disketa ili spisanija so kompakt-diskovi). vo ~len 2 to~ka 3 od DDVO). od glava 15 od Carinskata tarifa). zatoa {to ne postoi biten del od slo`eniot proizvod koj gi ispolnuva utvrdenite karakteristiki). vo toj slu~aj se primenuva povlastenata dano~na stapka vrz celokupniot nadomestok. Sepak. koi se stavaat vo odreden zbir zaradi namiruvawe na odredena konkretna potreba na potro{uva~ot i se pakuvaat soodvetno na toa za celi na nivna maloproda`ba (na pr. povlastenata dano~na stapka ne se primenuva vrz site stoki od soodvetnata glava. Dokolku site oddelno utvrdeni stoki od vakviot slo`en proizvod se opfateni so odredbite od ~len 2 od DDVO (na primer ~okoladna tabla so roman). kaj to~kite 2. Ako. nasproti toa. tro{oci pri prezemawe na stokata). Slo `eni proizvodi (9) ^estopati. Primer 5: ^lenot 2 to~ka 2 od DDVO gi opfa}a site stoki od glava 2 od Carinskata tarifa. mo`e da se primeni povlastenata dano~na stapka vrz celokupniot slo`en proizvod. Dokolku merodavniot del od slo`eniot proizvod e opfaten vo listata na stoki spored ~len 2 od DDVO. Sporedni prometi (8) Dano~nata povlastica za prometot na odredeni dobra gi opfa}a i sporednite prometi na ispora~atelot koi ja delat sudbinata na dadeniot promet na dobra osnoven promet (vo vrska so toa. po{tarina.76 - (6) Dokolku uka`uvawata vo vrska so poedine~nite stavki na stoki opfa}aat celokupni glavi. stokite se ispora~uvaat po odredena zbirna cena. koga istiot ne proizleguva nedvosmisleno od tekstot. Od gledna to~ka na carinskata tarifa.. povlastenite stoki se navedeni izre~no (na pr. tarifni broevi ili tarifni oznaki (na pr. vo kutii. prezentaciski pakuvawa. preduslov za toa e. duri i vo slu~ai.

Prometot se smeta za izvr{en so zapo~nuvaweto na prevozot ili ispra}aweto na dobroto vo maj 01 godina. Kon ~len 31 od ZDDV Poglavje 75 Moment na nastanuvawe na dano~niot dolg kaj promet na dobra i uslugi Op{to (1) Momentot na nastanuvawe na dano~niot dolg za prometot na dobra i za uslugi e reguliran vo ~len 31 stav 1 do 5 od ZDDV. Primer 3: Klient nara~uva ma{ina so uslovot "monta`a i vgraduvawe" utvrden vo nara~kata. Prometot se smeta za izvr{en so samoto predavawe na dobroto. Moment na izvr{uvawe na prometot (2) Dano~niot dolg nastanuva na~elno vo momentot vo koj se vr{i prometot. Danokot za prometot na dobroto nastanuva vo april 01 godina. prijavuva i pla}a danokot (~len 39. k a j v r { e w e u s l u g i . vo momentot na izvr{uvawe na isporakata (nastanuvawe na danokot vo momentot na prenos na pravoto na raspolagawe). Prodava~ot go zadr`uva pravoto na sopstvenost do celosna isplata na kupoproda`nata cena vo dekemvri 01 godina.  ­  periodi~en ili kontinuiran promet koj predviduva sukcesivni pla}awa. (3) Dano~niot dolg nastanuva: 1. Ovoj moment. Toj dobiva nalog za proverka i revizija na zavr{na godi{na presmetka za 01 godina. 65/99. Isklu~oci va`at za:  ­  pla}awa pred izvr{uvawe na prometot. isto kako {to e toa slu~aj i so momentot na izdavawe na fakturata ili na priem na nadomestokot. vo momentot na zapo~nuvawe na prevozot ili ispra}aweto. Primer 1: Dano~niot obvrznik D mu prodava vo april 01 godina na kupuva~ odredena stoka so pla}awe na rati. Stokata pristignuva kaj primatelot na dobroto duri vo tekot na juni 01 godina. vo slu~aj na prevoz ili ispra}awe na predmetot na isporakata. vo natamo{niot tekst: DDVO). vo momentot na zavr{uvawe so rabotite na monta`a ili vgraduvawe (~len 31 stav 1 to~ka 1 od ZDDV). vo slu~ai na monta`a ili vgraduvawe na predmetot na isporakata. k a j p r o m e t n a d o b r a . Dano~niot obvrznik gi zavr{uva rabotite na monta`a i vgraduvawe vo tekot na juli 01 godina. pa natamu od ZDDV). Istoto va`i soodvetno i za delumni prometi. vo momentot na celosno izvr{uvawe na uslugata (~len 31 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). Primer 4: Dano~niot obvrznik R raboti kako revizor. Prometot se smeta za izvr{en vo juli 01 godina. a ne so prenos na pravoto na sopstvenost (vidi poglavje 6 stav 2 od DDVU). e merodaven za utvrduvawe na periodot za koj dano~niot obvrznik go presmetuva.. 2. kako i  ­  promet preku avtomati (~len 31 stav 5 od ZDDV). Primer 2: Dano~niot obvrznik prevezuva ili ispra}a stoka do svojot primatel vo maj 01 godina. Momentot na sklu~uvawe ili postignuvawe dogovor ne e biten. me|u drugoto. R zapo~nuva so . Dano~niot obvrznik gi prevezuva ili gi ispra}a ma{inskite delovi do klientot vo juni 01 godina.77 - dobrata i uslugite koi podle`at na povlastenata stapka na danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik na RM" br.

k a j d e l u m e n p r o m e t ( d e l o d o d r e d e n p r o m e t n a d o b ra i l i u s l u g i ). Danokot za ostatokot od honorarot za izvr{enata usluga nastanuva vo maj 01 godina. avgust i septemvri 01 godina. Danokot za mese~nite avansi od 1.78 - revizorskite raboti vo mart 02 godina i gi zavr{uva istite so dostavuvawe na revizorskiot izve{taj do svojot klient vo april 02 godina. Primer 2: Dano~niot obvrznik G e grade`en pretpriema~. za soodvetniot period za sekoj od slu~aite (~len 31 stav 3 od ZDDV).000 denari. Primer 5: "Vodovod" ispora~uva sprema klient voda za periodot na ot~ituvawe juli. Vo maj 01 godina se dogovara primopredavawe na gotoviot objekt. isporakata na voda. k a j p r i e m n a p l a } a w e p r e d i z v r { u v a w e n a p r o m e t o t.000 denari (kone~na faktura) i so koja se pobaruva ostatokot od 3. Prometot se smeta za izvr{en vo oktomvri 02 godina so kone~nata izgradba na objektot. Daden e periodi~en promet za periodot na ot~ituvawe juli. presmetka i pla}awe na izgradbata na industriskata hala. avgust i spetemvri 01 godina (nastanuvawe na danokot vo momentot na izdavawe na faktura). Dano~niot dolg nastanuva za mese~nite avansni pla}awa u{te vo . zaedno vo fakturata za avansot za oktomvri. Vo oktomvri 02 godina. Periodi~en ili kontinuiran promet e. avgust i septemvri 01 godina. gas i greewe. Vrz osnova na utvrdenata fakti~ka potro{uva~ka. avgust. struja. pobaruvaj}i avans od 1.. toj izgradil po sistemot na klu~ na raka i po nalog na treto lice industriska hala za proizvodstvo na grade`ni materijali. dokolku ovoj moment nastapil poprvo. septemvri 01 godina vo iznos od 6. na denot na izdavawe na fakturata ili. Danokot za avansnoto pla}awe nastanuva vo april 01 godina. na denot na priem na pla}aweto. kako i vr{eweto telekomunikaciski uslugi koi se presmetuvaat periodi~no po potro{uva~kata ili koristeweto na uslugata.000 denari nastanuva vo soodvetniot mesec na naplata na iznosot (nastanuvawe na danokot vo momentot na priem na avansnoto pla}awe). vidi poglavje 76 od DDVU). Uslugata na revizorot se smeta za izvr{ena so dostavuvaweto na izve{tajot vo april 02 godina.000 denari go dobiva vo juni 01 godina. Primer 1: Dano~en obvrznik dobiva avansno pla}awe od 10.000 denari mese~no. koga na potro{uva~ot mu se izdava.000 denari vo april 01 godina za usluga koja toj ja izvr{uva vo maj 01 godina. vo visina na danokot za primeniot iznos (~len 31 stav 2 od ZDDV. pretprijatieto mu izdava na potro{uva~ot vo oktomvri 01 godina natamo{na faktura so koja kone~no se presmetuva periodot na ot~ituvawe juli. Pretprijatieto mu dostavuva za sekoj od ovie meseci po edna faktura. 3. na denot na izvr{uvawe na delumniot promet (vidi poglavje 77 od DDVU). 5. Poglavje 76 Nastanuvawe na dano~niot dolg kaj pla}awa pred izvr{uvawe na prometot (1) Dano~niot dolg kaj pla}awa pred izvr{uvawe na prometot nastanuva vo visina na danokot za iznosot koj bil primen vo momentot na pla}aweto (avansno pla}awe) (~len 31 stav 2 od ZDDV). kako i pla}awe mese~ni avansni pla}awa soglasno so napredokot na izgradbata. Vo istata faktura se istaknuva pobaruvawe i za oktomvri 01 godina vo visina na noviot pau{al od 2. Ostatokot od honorarot vo visina od 15. 4. k a j p e r i o d i ~ e n i l i k o n t i n u i r a n p r o m e t k o j p r e d v i d u v a s u k c e s i v n i p l a } a w a .000 denari. vo momentot na priem na pla}aweto. Danokot za razlikata nastanuva vo oktomvri 01 godina. i kone~na faktura za iznosot za periodot na ot~ituvawe juli. na primer.

ne se odano~uvaat. tuku momentot vo koj se izvr{uva soodvetniot del od prometot (~len 31 stav 4 od ZDDV). za istoto se vr{i soodvetna podelba. vo vrska so pravoto na odbivka na prethodni danoci nastanati za avansnite pla}awata. i od promet na dobra ili uslugi koi se davaat ili izvr{uvaat kako nadomestok ili delumen nadomestok vo ramkite na ekonomskata razmena ili vo ramkite na drugi vidovi promet sli~ni na razmenata. za koj e verojatno deka }e potpadne pod odredbite za osloboduvawe na istiot od danok. Dano~niot dolg za ostatokot od iznosot nastanuva vo oktomvri 02 godina. osven od pla}awa vo gotovo. ^ekovniot iznos ne se smeta za primen so samata naplata na ~ekot. Vo slu~aj na dogovorena momentalna prezentacija na ~ekot. vo slu~aj na trasirawe na menicata. (8) Vo vrska so konverzijata na iznosi od stranska vo doma{na valuta. Pritoa. (7) Vo vrska so izdavaweto fakturi vo slu~ai na pla}awa pred izvr{uvawe na prometot (avansni pla}awa). pla}aweto. Prebivaweto se izedna~uva so poimot na pla}awe izvr{eno vo momentot na davaweto izjava za prebivawe. za moment na priem na iznosot na~elno se smeta datata na priem na dozna~eniot iznos na bankovnata smetka. za istata ne smeat da bidat istaknati gra|ansko-pravni prigovori. (4) Pla}awata mo`at da se sostojat. na denot na odobruvawe na trasiraweto. Vo slu~aj na dolguvawe na odreden promet vo delovi (vidi poglavje 77 od DDVU). Ako pri priemot na pla}aweto ne postoi konkreten dogovor ili spogodba za vr{ewe promet. pla}awata se zasmetuvaat kon soodvetniot del od prometot. dokolku istite se vr{at za odreden promet. i koj se izvr{uva i se presmetuva vo delovi (~len 31 stav 4 od ZDDV). Ako za odreden promet se prima kako pla}awe menica. Uslovi za postoewe na delumen promet (2) Delumen promet postoi koga istiot pretstavuva ekonomski razgrani~en del od odreden edinstven promet koj e dogovoren. vo visina na ekonomskata vrednost na pobaruvawata pri nivnoto otstapuvawe. (3) Otstapuvaweto pobaruvawa doveduva do prihod vo momentot na otstapuvaweto. Poglavje 77 Nastanuvawe na dano~niot dolg kaj prometot vo delovi (delumen promet) Moment na izvr{uvawe na delumen promet (1) Ako namesto celokupniot promet se vr{at delumni prometi. Bankata . (5) Pla}awata doveduvaat do nastanuvawe na danokot. za nastanuvaweto na dano~niot dolg kaj poedine~nite delumni prometi ne e biten momentot na izvr{uvawe na celokupniot promet. Ako odredeno pla}awe se odnesuva na pove}e prometi na dobra ili uslugi. nadomestokot se smeta za primen na denot na efektuirawe ili.79 - momentot na nivno pla}awe. tuku vo momentot na priem na istiot. kako i prometot. Vo slu~ai na doznaka na bankovna smetka. za koj istite bile izvr{eni. vidi poglavje 83 stavovi 3 i 4 od DDVU. vo toj slu~aj se vr{i proverka na pra{aweto dali pla}aweto mo`e da se smeta za pozajmica. merodaven e denot na koj se izvr{uva soodvetniot del od prometot. vidi poglavje 35 od DDVU.izdava~ na ~ekot e dol`na istiot da go isplati ili odobri so negovo prezentirawe. (6) Vo slu~aj na priem na pla}awe za odreden promet.. . Nasproti toa. Moment na izvr{uvawe na pla}aweto (2) Pla}aweto nastanuva vo momentot na priem na nadomestokot ili delumniot nadomestok. vidi poglavje 117 od DDVU. pla}aweto se odano~uva dokolku vo momentot na negoviot priem se u{te ne mo`e da se predvidi dali }e bidat ispolneti uslovite za primena na dano~noto osloboduvawe za prometot.

4. Vo ovie slu~ai. dano~niot dolg se prenesuva od vr{itelot na prometot na primatelot na ispolnuvaweto. posledniot kat vo maj 02 godina. mora da se izvr{i soodvetna izmena na dogovorot pred zavr{uvawe na izvr{uvaweto na prometot. Predmet na deloto koe treba da go ispora~a pretpriema~ot e isporaka na gotov parket (vidi poglavje 11 stav 1 od DDVU). dokolku e istiot del od odreden promet na dobra. Vo potvrdata za priem na nara~kata na deloto. na pr. dogovornite strani da dogovorile. Prviot kat se primopredava vo april 01 godina. Dano~niot obvrznik gi ispra}a materijalite do utvrdenoto mesto i gi izveduva na istoto soodvetnite raboti. za delot od prometot mora. Primer 1: Vo ramkite na odreden dogovor za zakup e dogovoreno mese~no pla}awe na kirijata. koj mo`e ekonomski da se razgrani~i. dodeka za izgradbata na posledniot kat danokot nastanuva vo maj 02 godina. Pritoa e dogovoreno oddelno primopredavawe. da bide izvr{eno primopredavawe. Isporakata na deloto pretstavuva eden edinstven promet koj ne mo`e da se podeli na isporaka na materijal i na izvr{uvawe odredena usluga. Prometot (davawe pod zakup) e ekonomski delliv. Primer 2: Dano~niot obvrznik G e grade`en pretpriema~. Istiot se dolguva. Ako delot pretstavuva usluga. dano~niot dolg za izgradbata na prizemjeto nastanuva vo april 01 godina. materijalnite tro{oci odvoeno se iska`ani. nitu podru`nica (~len 32 to~ka 4 od ZDDV). Danokot nastanuva na krajot od sekoj mesec. oddelna presmetka i oddelno pla}awe na sekoj poedine~en kat od objektot. Toj gradi deloven objekt kako pove}ekatnica po nalog na treto lice. Dano~niot obvrznik vr{i isporaka na delo (vidi poglavje 11 od DDVU) koja e ekonomski delliva. 3. Dano~niot dolg za poedine~nite delovi od edinstveniot promet nastanuva na denot na soodvetnoto primopredavawe. Primer 3: Dano~niot obvrznik D dobiva nalog da izvr{i postavuvawe na parket vo stan. delot od prometot mora da e presmetan oddelno.80 - Delumniot promet se priznava kako takov samo ako se ispolneti slednite ~etiri uslovi: 1. izvr{uva i presmetuva vo delovi. 2. da se raboti za del od odreden promet na dobra ili od odredena usluga. deka za odredenite delovi od prometot }e se presmetuvaat i pla}aat soodvetni delumni nadomestoci. istiot mora da e izvr{en ili da prestanalo negovoto izvr{uvawe. istiot }e go dolguva danokot za odreden promet na dobra ili za odredena usluga izvr{eni od dano~en obvrznik koj nema vo Republika Makedonija nitu sedi{te. Kon ~len 32 od ZDDV Poglavje 78 Dano~en dolg na primatelot na ispolnuvaweto vo slu~ai na vlezni ispolnuvawa od stranstvo Prenos na dano~niot dolg vrz primatelot na ispolnuvaweto (1) Dokolku primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata e dano~en obvrznik ili javno-pravno telo vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV. kako i oddelno presmetan i platen kako del od edinstveniot promet. Ako za odredeni delovi od prometot najprvin ne bile posebno dogovoreni delumni nadomestoci. (2) Dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 9 od ZDDV (vidi poglavje 18 od DDVU) i javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 19 od . Sekoj kat od objektot e oddelno dogovoren i predaden. me|utoa ne e dogovoreno pla}awe avansi soglasno so napreduvaweto na izgradbata..

prijavuvawe i pla}awe na danokot samo ako dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot poseduva uverenie izdadeno od nalde`niot dano~en organ. taka i prometite za ostanatite oblasti na deluvawe na primatelot na ispolnuvaweto. Dano~ni obvrznici bez sedi{te ili podru`nica vo M a k e d o n i ja (4) Prometot mora da e izvr{en od dano~en obvrznik koj nema nitu sedi{te. Ovie obvrski postojat kako za primateli na ispolnuvawa-rezidenti vo zemjata. primatelot na ispolnuvaweto nema da bide zadol`en da izvr{i presmetuvawe. iznajmuva~ot ne e dano~en dol`nik. koj iznos na danok go dolguva spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV i ako go plati danokot (~len 6 od DDVP). Faktot. (3) Danokot na dodadena vrednost se prijavuva i pla}a kaj dano~niot organ. Vo toj slu~aj. se smetaat za rezidenti vo zemjata. ovaa faktura }e se priznae. nadle`en e dano~niot organ. namesto dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo. Dano~nite obvrznici koi ne se registrirani spored ~len 51 od ZDDV. nitu podru`nica vo Republika Makedonija i koj so toa ne e rezident vo zemjata (vo vrska so toa. se dol`ni kako primateli na ispolnuvawa da izvr{at presmetka.81 - DDVU) kako primateli na dobroto ili korisnici na uslugata. Za samoto iznajmuvawe. za faktura vo smisla na ~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV. deka liceto e rezident vo zemjata. od koe proizleguva. deka iznosot platen sprema dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot pretstavuva nadomestok vo smisla na ~len 16 stav 1 od ZDDV vo koj ne e sodr`an danok na dodadena vrednost. dokolku dano~niot obvrznik-primatel na ispolnuvaweto stavi zabele{ka na fakturata vo vrska so toa. dali dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot e rezident vo zemjata vo momentot na izvr{uvawe na prometot. kaj kogo primatelot na ispolnuvaweto e registriran kako dano~en obvrznik. {to podatocite vo vrska so dano~niot obvrznik davaat povod za somnevawe vo nivnata verodostojnost. se dol`ni. Obvrskata gi opfa}a kako prometite izvr{eni za celi na stopanskata dejnost. merodaven e momentot vo koj se izvr{uva prometot. Za dano~nite obvrznici koi ne se registrirani i za javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 od ZDDV. Ova uverenie prestanuva da va`i po istek na edna godina od datata na izdavawe na uverenieto. . vidi poglavje 24 stavovi 3 i 5 od DDVU). no so uka`uvawe na svojstvoto na dano~en dol`nik. Za celi na odbivka na prethodniot danok. ne pretstavuva dovolna karakteristika za toa.. licata navedeni vo re~enica 1 od ovoj stav se obvrzuvaat na pla}awe kamati (~len 32 to~ka 4 re~enica 2 od ZDDV). isto taka. sam po sebe. Presmetuvawe na danok pri izdavawe faktura bez posebno iska`uvawe na DDV (6) Ako dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo mu izdade faktura na primatelot na ispolnuvaweto soglasno so ~len 20 stav 3 od DDVP bez posebno iska`an danok. Sporni slu~ai na rezidentnost na dano~niot ik obvrzn (5) Za primatelot na ispolnuvaweto mo`e spored okolnostite na konkretniot slu~aj da postoi neizvesnost za toa. na ~ija teritorija se nao|a nivnoto sedi{te. prijavuvawe i pla}awe na danokot. da go presmetaat. za celi na presmetuvaweto na danokot }e se pojde od toa. deka liceto ima sedi{te ili podru`nica vo Makedonija i deka so toa e rezident vo zemjata. Dano~ni obvrznici koi poseduvaat zemji{te vo Makedonija i koi istoto go iznajmuvaat so presmetuvawe na danok na dodadena vrednost. prijavat i platat danokot kaj dano~niot organ koj nastanal za prometot izvr{en sprema niv od stranskiot dano~en obvrznik. Vo slu~aj na zadocneto pla}awe na danokot. deka dano~niot obvrznik e registriran vo zemjata spored ~len 51 od ZDDV. Prometot go prijavuva iznajmuva~ot vo ramkite na op{tata postapka na odano~uvawe. na primer zatoa {to pra{aweto za lokacijata e nejasno od fakti~ka ili od pravna gledna to~ka ili zaradi toa. taka i za primateli na ispolnuvawarezidenti vo stranstvo. Vo pogled na rezidentnosta.

- 82 -

Primer: Konsultantskata firma A-rezident vo Germanija mu izdava faktura na dano~niot obvrznik B-rezident vo Skopje za izvr{eni konsultantski uslugi vo iznos od 33.000 denari. A ne iska`uva danok vo fakturata. Uslovite za izdavawe neto-faktura spored ~len 20 stav 3 od DDVP se ispolneti. B e dol`en da go presmeta danokot dolguvan od nego, da go prijavi i da go plati istiot kaj dano~niot organ nadle`en za nego. (7) Primatelot na ispolnuvaweto e dol`en da go presmetuva danokot spored dano~nata stapka koja va`i za soodvetniot promet spored ~len 28 do 30 od ZDDV. Pri toa sekoga{ se primenuva dano~nata stapka koja va`i vo momentot na izvr{uvawe na prometot. Presmetuvawe na danok vo slu~aj na izdavawe faktu ra so posebno iska`an DDV (8) Duri i vo slu~ai, vo koi dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo mu izdava na primatelot na ispolnuvaweto faktura sprotivno na ~len 20 stav 3 od DDVP, vo koja pokraj nadomestokot e oddelno iska`an i danokot, primatelot na ispolnuvaweto ostanuva dano~en dol`nik. Danokot se presmetuva od brutonadomestokot (vidi poglavje 70 stav 4 od DDVU). Vo ovoj slu~aj, dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo go iska`al neovlasteno danokot. Zaradi toa, toj go dolguva danokot spored ~len 55 stav 2 od ZDDV. Sepak, toj mo`e da izvr{i ispravka na fakturata spored ~len 55 stav 3 od ZDDV. Vo ovoj slu~aj, danokot koj go dolguva primatelot na ispolnuvaweto se presmetuva vrz osnova na utvrdeniot nadomestok (vidi stav 6 od ova poglavje). Kon ~len 33 i ~len 34 od ZDDV Poglavje 79 Op{ti uslovi za odbivka na prethodni danoci i krug na lica ovlasteni za odbivka (1) Prethoden danok pretstavuva danokot na dodadena vrednost, 1. koj e oddelno iska`an vo fakturata za prometot, koj bil izvr{en sprema dano~niot obvrznik od strana na drug dano~en obvrznik; 2. koj e oddelno iska`an vo fakturata za avansnoto pla}awe koe go izvr{il dano~niot obvrznik za promet, koj se u{te ne e izvr{en sprema nego; 3. koj e platen za uvozot na dobra i koj e oddelno iska`an vo carinskata deklaracija. (2) Pravo na odbivka na prethodniot danok imaat samo dano~nite obvrznici vo smisla na ~len 9 i ~len 10 stav 2 od ZDDV vo ramkite na nivnata stopanska dejnost (vidi gi poglavjata 18 i 19 od DDVU). Dano~niot obvrznik mo`e da izvr{i odbivka na slednite prethodni danoci: 1. Danok iska`an vo fakturata za promet na dobra i za uslugi koi bile izvr{eni sprema nego posle 31 mart 2000 godina; 2. Danok za uvoz na dobra koi bile uvezeni posle 31 mart 2000 godina. (3) Pravo na odbivka na prethodniot danok ima dano~niot obvrznik koj e primatel na dobroto ili korisnik na uslugata. Prometot se vr{i na~elno sprema liceto koe spored dogovorniot odnos, koj pretstavuva osnova za prometot, e ovlasteno ili obvrzano za priem na istiot. Ottuka, primatel na dobroto ili korisnik na uslugata na~elno e nara~atelot na prometot. Ako, sprotivno na dogovorniot odnos, prometot se vr{i na~elno sprema treto lice, primatel na prometot mo`e da bide tretoto lice. (4) Dano~ni obvrznici koi se obvrzani za registracija spored ~len 51 stav 1 od ZDDV, no koi, sprotivno na obvrskata ne se registrirale, se dol`ni da go platat zakonski dolguvaniot danok na dodadena vrednost, no istovremeno imaat pravo na odbivka na prethodni danoci.

- 83 -

(5) Dano~ni obvrznici rezidentni vo stranstvo imaat, isto taka, na~elno pravo na odbivka na prethodni danoci, duri i vo slu~ai koga licata ne vr{at promet vo zemjata. Sepak, prethodniot danok im se vra}a pod uslovite vo ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP vo ramkite na posebna postapka predvidena za taa cel (vidi poglavje 106 od DDVU). (6) Malite pretpriema~i vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV nemaat pravo na odbivka na prethodnite danoci, t.e. se raboti za dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija za danokot na dodadena vrednost i koi ne se registrirale dobrovolno (~len 51 stavovi 1 i 4 od ZDDV). (7) Liceto, koe vr{i promet sprema dano~en obvrznik koj ima pravo na odbivka, mora, isto taka, da bide dano~en obvrznik (~len 33 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). Bidej}i odbivkata na prethodniot danok bara postoewe na faktura vo smisla na ~len 53 od zakonot (~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV) i bidej}i vo dadenata faktura se naveduva dano~niot broj na dano~niot obvrznik-ispolnuva~ (~len 51 stav 10 to~ka 2 od ZDDV), dano~niot obvrznik-ispolnuva~ mora da e registriran za celi na danokot na dodadena vrednost. Ako ovoj uslov ne e ispolnet zaradi toa {to vr{itelot na prometot ne e registriran dano~en obvrznik ili e, na primer, privatno lice, primatelot na ispolnuvaweto ne mo`e da izvr{i odbivka na prethodniot danok. (8) Iznosite na prethodni danoci mo`at da se odbijat samo vo slu~aite koga istite se dolguvaat spored Zakonot za danok na dodadena vrednost. Dano~ni obvrznici koi se optovareni so stranski prethodni danoci mo`at da baraat vra}awe na ovie iznosi samo kaj dr`avata koja go napla}a danokot. Poglavje 80 Vlezni ispolnuvawa za celi na stopanskata dejnost (1) Dano~niot obvrznik mo`e da go koristi pravoto na odbivka na prethodni danoci samo dokolku gi koristi nabavenite ili uvezenite dobra ili primenite uslugi (vo natamo{niot tekst: vlezni ispolnuvawa) za celi na negovata stopanska dejnost (~len 34 stav 1 to~ka 1 od ZDDV). [to se podrazbira pod stopanska dejnost, proizleguva od ~len 9 stav 2 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 18 stavovi 9 i 10 od DDVU). Vleznoto ispolnuvawe mora da vleze vo poleto na stopanskata dejnost. Namenata na vleznoto ispolnuvawe mora da e objektivno mo`na za poleto na stopanskata dejnost i istata da e izvr{ena. Vo toj pogled, merodavni se fakti~kite okolnosti koi postoele vo momentot na vleznoto ispolnuvawe. (2) Dozvolena e odbivka i na prethodni danoci koi nastanale pred izvr{uvawe na promet ili po prestanok na vr{eweto na stopanskata dejnost, i vo onoj del, vo koj istite se vo soodvetna povrzanost so navedenata stopanska dejnost. Primer 1: Zanaet~ija, koj porano nastapuval kako vraboteno lice, se odlu~uva da se osamostoi. Na 01.11.01 godina zema pod naem delovni prostorii. Isto taka, vo noemvri 01 godina toj kupuva ma{ini i alati. Vo dekemvri 01 godina dava reklami vo pove}e vesnici. Prvite prometi gi vr{i vo januari 02 godina. Zakupot na prostoriite, kupuvaweto ma{ini i alati i objavuvaweto reklami se povrzani so negovata stopanska dejnost. Ottuka, iznosite na prethodni danoci za ova vlezno ispolnuvawe mo`at da se odbijat, duri i ako liceto zapo~nalo da ostvaruva promet vo podocne`en moment. Primer 2: Zanaet~ija zavr{uva so vr{eweto na svojata stopanska dejnost na 31.05.01 godina. Na 11.07.01 dobiva smetka za struja za potro{uva~kiot period maj 01. Strujata ja nabavil za potrebite na negovata stopanska dejnost. Prethodniot danok iska`an vo smetkata, liceto mo`e da go istakne kako prethoden danok vo presmetkovniot period juli 01 Vo vrska so po~etokot i zavr{uvaweto na stopanskata dejnost, vidi poglavje 18 stav 11 do 13 od DDVU..

- 84 -

(3) Odbivka na prethodni danoci ne e mo`na, dokolku dano~niot obvrznik nabavuva dobro koe go koristi za li~ni celi, a duri podocna istoto se koristi za celi na negovata stopanska dejnost. Primer 3: Registriran dano~en obvrznik izgradil objekt vo 01 godina, koj go koristi celosno za sopstveni stanbeni celi. Od 02 godina, liceto go koristi objektot celosno za celi na negovata stopanska dejnost (na pr. kako deloven prostor). Liceto nema pravo na odbivka na prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot, bidej}i vleznoto ispolnuvawe ne bilo koristeno za celi na stopanskata dejnost. Isto taka, i vlo`uvaweto na objektot vo 02 godina vo poleto na negovata stopanska dejnost ne go obezbeduva pravoto na odbivka na prethodni danoci i ne doveduva do ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV (vidi poglavje 92 od DDVU). (4) Ako dobroto se nabavuva za celi na stopanskata dejnost, no pri prvata upotreba se koristi (slu~ajno) za li~ni celi, vo toj slu~aj }e bidat ispolneti uslovite na vlezno ispolnuvawe za celi na stopanskata dejnost, dokolku dobroto se koristi potoa namenski za vr{ewe na stopanska dejnost. Primer 4: Grade`en pretpriema~ steknuva bager za celi na svojata stopanska dejnost. Toj go koristi bagerot najprvin za izvedba na raboti na zemji{te vo negova li~na sopstvenost, a podocna za celi na negovata stopanska dejnost. Prethodniot danok od nabavkata na bagerot mo`e da se odbie. Bagerot bil nabaven za celi na stopanskata dejnost. Koristeweto za li~ni celi se odano~uva kako usluga vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. (5) Za da mo`e da se izvr{i odbivka na prethodniot danok, dano~niot obvrznik mora da poseduva faktura koja ja izdal izdava~ot na fakturata vo vo soglasnost so ~len 53 od ZDDV (~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). Isto taka,i fakturi, za koi se odobreni olesnuvawata spored ~len 18 do 19, ~len 20 stav 1 i ~len 22 od DDVP, go obezbeduvaat pravoto na odbivka na prethodni danoci (~len 5 od DDVP). Pravoto na odbivka na prethoden danok mo`e da se koristi i vrz osnova na faktura od dano~en obvrznik-rezident vo stranstvo, pod uslovite od ~len 6 od DDVP. (6) Vo slu~aj na uvoz, pravoto na odbivka na prethodni danoci spored ~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV postoi samo ako plateniot danok e oddelno iska`an vo carinskata deklaracija (vo vrska so ova, vidi poglavje 82 od DDVU). Poglavje 81 Vlezni ispolnuvawa za celi na stopanskata dejnost i za drugi celi (1) Ako vleznoto ispolnuvawe se nara~uva kako za celi na stopanskata dejnost, taka i za drugi (na pr. li~ni) celi, obemot na pravoto na odbivka na prethodniot danok }e zavisi od vidot na vleznoto ispolnuvawe. (2) Pri promet na delivi dobra i pri delivi uslugi se vr{i podelba na prethodniot danok na del so pravo i na del bez pravo na odbivka, soglasno so namenata na nara~aniot promet. Primer 1: Dano~en obvrznik koj proizveduva ma{ini, nabavuva 15.000 litri mazut. Od niv, 10.000 litri se vnesuvaat vo rezervoarot na fabri~kata hala. Ostanatite 5.000 litri se vnesuvaat vo rezervoarot na ku}ata na dano~niot obvrznik koja se koristi za stanbeni celi. Dano~niot obvrznik dobiva od trgovecot so mazut faktura so oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. Mazutot pretstavuva delivo dobro. Pravoto na odbivka na prethodniot danok mo`e da se realizira za delot od mazutot, koj bil nabaven za celi na stopanskata dejnost (2/3 od sevkupnata koli~ina). (3) Pri steknuvawe nedelivi edinstveni dobra koi se koristat kako za celi na stopanskata dejnost, taka i za drugi celi (me{ovita namena), dano~niot obvrznik ima pravo na opcija. Toj mo`e dobroto da go podredi celosno na poleto na

Pravoto na raspolagawe vrz uvezenite prozorci preminuva od D na B duri so samoto zavr{uvawe na monta`ata. koe go koristi vo mal obem i za li~ni celi. vo odnos na pravoto na odbivka se primenuva stav 10 od ova poglavje. Ne e merodavno pra{aweto koj e dol`nik na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (~len 32 to~ka 2 od ZDDV). koj go platil istiot ili koj go prenel uvezenoto dobro preku granica za potrebite na dano~niot obvrznik koj ima pravo na odbivka. Prevoznikot P najmen od D gi transportira prozorcite do Skopje i go pla}a danokot na dodadena vrednost pri uvozot. carinski zoni. Koristeweto na dobroto za drugi celi. Primer 1: Dano~niot obvrznik D . (2) Za dobivawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok bitno e uvezenite dobra da se vneseni vo zemjata (~len 11 od ZDDV). dobroto }e se smeta za uvezeno duri po negoviot premin vo zemjata (~len 15 to~ka 2 od ZDDV). Ottuka. podreduvaweto na dobroto kon soodvetnata namena dano~niot obvrznik go vr{i so samoto koristewe na pravoto na odbivka. So nabavkata na tovarnoto vozilo. D vr{i edinstven promet na dobra. bez pritoa da mo`ele da raspolagaat so dobroto (na pr. Koristeweto na voziloto za li~ni celi. a prometot na dobra bil izvr{en sprema nego vo stranstvo. carinski skladi{ta).. (3) Koristewe na dobrata za celi na stopanskata dejnost postoi kaj dano~niot obvrznik koj go ima pravoto na raspolagawe vrz dobroto vo momentot na uvozot.rezident vo Slovenija. se odano~uva. prevoznici. Po pravilo. Podreduvaweto na dobroto kon poleto na stopansko deluvawe e dozvoleno samo ako dobroto e vo objektivna i prepoznatliva ekonomska vrska so stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik i dokolku dadenata nabavka treba da ja unapreduva stopanskata dejnost na istiot. pravo na odbivka na danokot na dodadena vrednost pri uvoz ima D. se smeta za usluga so nadomestok i podle`i na odano~uvawe (~len 6 stav 3 to~ka 1 ZDDV). Primer 2: Dano~en obvrznik kupuva tovarno vozilo za celi na negovata stopanska dejnost. koj se vodi vo knigite (~len 33 stav 2 to~ka 3. ~len 34 stav 1 od ZDDV). li~ni celi). primatelot na dobroto mo`e da go stekne pravoto na odbivka na prethodniot danok. trgovski zastapnici) nemaat pravo na odbivka na prethodniot danok. {pediteri.85 - stopansko deluvawe ili negovata namena celosno da ja podredi kon poleto na nestopansko deluvawe (na pr. dokolku istiot e fakti~ki platen i ako dano~niot obvrznik gi koristi dobrata za celi na negovata stopanska dejnost. Ako uvezenoto dobro se koristi za vr{ewe promet vo ovie podra~ja. koe se smeta za usluga so nadomestok. koga prevozot ili ispra}aweto od strana na ispora~atelot ili primatelot na dobroto zapo~nuva vo stranstvo (~len 13 to~ka 2 od ZDDV). vr{i isporaka i monta`a na prozorci vo novoizgraden objekt na Bankata B od Skopje. koi ne se povrzani so stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. koj e sostaven od isporaka na prozorci i nivno vgraduvawe (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) i koj e izvr{en so zavr{uvaweto na monta`ata vo Skopje (~len 13 to~ka 3 od ZDDV). na pr. Nasproti toa. Pla}aweto na danokot se doka`uva so carinski dokument (carinska deklaracija). Poglavje 82 Odbivka na prethodniot danok pri uvoz (1) Dano~niot obvrznik mo`e danokot na dodadena vrednost za dobra uvezeni vo zemjata (vo natamo{niot tekst: danok na dodadena vrednost pri uvoz) da go odbie kako prethoden danok. (4) Ispora~atelot ima pravo na odbivka na danokot na dodadena vrednost pri uvoz samo ako go vnesuva dobroto vo zemjata za sopstveno raspolagawe i duri potoa go ispora~a na primatelot na istoto. dano~niot obvrznik mo`e celosno da go iskoristi pravoto na odbivka na prethodniot danok. Licata koi edinstveno u~estvuvale vo uvozot. . Pri uvoz preku podra~jata navedeni vo ~len 12 od ZDDV (slobodni zoni.

danokot se vra}a spored uslovite i postapkata od ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP. (9) Prometot za celi na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni. (2) Kaj fakturite izdadeni od dano~en obvrznik-rezident vo stranstvo.01 godina. Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie kako prethoden danok i plateniot danok na dodadena vrednost za uvoz na dobra koi gi koristi za vr{ewe na takviot promet.01 godina.01 godina i e platen najdocna do datata na prodol`uvawe. Pritoa e bez zna~ewe momentot na pla}awe na fakturata. Primer 2: Rokot za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz e prodol`en od 27. ~len 34 stav 2 od ZDDV). Toj ja dobiva fakturata na 02. carinskiot organ e dol`en vedna{ da go izvesti za toa nadle`niot dano~en organ (~len 10 stav 5 od DDVP). vo koj se ispolneti site zakonski propi{ani uslovi (vidi stav 1 od ova poglavje. {pediter.01 godina i istata ja pla}a na 03. koe mu se ispora~uva na 29. Vo slu~aj na prodol`uvawe na rokot za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz.06. Primer 1: Dano~en obvrznik kupuva dobro za celi na negovata stopanska dejnost. . Vo ovie slu~ai pravoto na odbivka se uslovuva so toa.12. vo koj se ispolneti obata uslova (~len 34 stav 2 od ZDDV). Odbivkata na prethodniot danok mo`e da se izvr{i vo onoj presmetkoven period.05. (7) Danokot na dodadena vrednost pri uvoz mo`e da se odbie kako prethoden danok vo presmetkovniot period. (8) Dokolku danokot na dodadena vrednost pri uvoz bil ve}e odbien kako prethoden danok. primatelot na ispolnuvaweto mo`e zaradi poednostavuvawe da go iskoristi pravoto na odbivka na prethoden danok u{te vo presmetkovniot period vo koj go prijavuva danokot na dodadena vrednost dolguvan spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (~len 6 stav 2 od DDVP).04. prevoznik ili trogvski zastapnik). Danokot mo`e da se odbie kako prethoden danok so podnesuvawe na dano~na prijava za presmetkovniot period noemvri. Ispravkata se vr{i vo presmetkovniot period na namaluvaweto i vra}aweto (~len 22 stav 2 od ZDDV). dano~niot obvrznik da poseduva soodveten carinski dokument ili carinski zaverena zamena za istiot za celi na ostvaruvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok. carinski zoni i carinski skladi{ta se odano~uva spored ~len 12 od ZDDV isto kako i prometot vo zemjata (vidi poglavje 21 od DDVU). duri i ako dobrata ne se vnesat vo zemjata tuku istite se koristat ili se potro{at vo navedenite podra~ja. se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~aite na podocne`no namaluvawe i vra}awe na ovoj danok.01 godina do 15. Carinskiot organ e dol`en vedna{ da go izvesti nadle`niot dano~en organ za dopolnitelnoto namaluvawe i vra}aweto na danokot na dodadena vrednost pri uvoz.11.. Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie prethodniot danok vo presmetkovniot period maj 01 godina. Ako dano~niot obvrznik ne go platil ili go platil delumno prolongiraniot danok na dodadena vrednost pri uvoz do denot na vtasanost na istiot. Poglavje 83 Moment na odbivka na prethodniot danok (1) Prethodniot danok mo`e da se odbie otkako dano~niot obvrznik go primil prometot i otkako postoi faktura za ovoj vlezen promet.86 - (5) Koga dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo ima pravo na odbivka na prethodniot danok. (6) Ne e neophodno danokot na dodadena vrednost da go platil samiot dano~en obvrznik. Toj ima pravo na odbivka na prethodniot danok duri i ako e dol`nik na danokot na dodadena vrednost pri uvoz lice zadol`eno od nego (na pr. prethodniot danok mo`e nezavisno od re~enica 1 da se odbie so podnesuvawe na dano~na prijava za presmetkovniot period vo koj nastanal dano~niot dolg (~len 10 stav 4 od DDVP).

Na 05. a sepak ne e izvr{en promet sprema dano~niot obvrznik. iska`aniot danok na dodadena vrednost se deli na poedine~nite delumni iznosi. Revidiraweto na odbivkata na prethodniot danok se vr{i nezavisno od toa.01 godina. Ostanatiot prethoden danok vo visina od 19. se uka`uva na poglavje 36 od DDVU.01. Na 15. (5) Dokolku bilo izvr{eno avansno pla}awe.07.000 denari.01 godina vr{i avansno pla}awe vo visina od 238. vo toj slu~aj mo`e da se odbie samo iznosot na danokot koj e sodr`an vo izvr{enoto avansno pla}awe.000 denari mo`e da se odbie vo presmetkovniot period maj 01 godina.01 godina toj dobiva faktura na iznos od 400.01 godina. Uslovite za odbivka na prethodniot danok se ispolneti vo presmetkovniot period fevruari 01 godina.87 - (3) Ako dano~niot obvrznik izvr{i pla}awe pred priem na prometot. odbivkata na prethodniot danok mo`e da se izvr{i za presmetkovniot period vo koj }e bidat ispolneti dvata uslova (~len 34 stav 2 od ZDDV). Dano~niot obvrznik go pla}a ostatokot na 02.000 denari. .03..01. a vo vrska so momentot na ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~ai na dopolnitelno namaluvawe ili vra}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (~len 22 stav 2 od ZDDV) vidi poglavje 82 stav 8 od DDVU. Primer 3: Dano~en obvrznik nara~al ma{ina na 10.02. dali avansnoto pla}awe bilo vrateno.02. Primatelot na ispolnuvaweto mo`e da go odbie samo danokot na dodadena vrednost sodr`an vo zavr{nata faktura koj otpa|a na ostanatiot iznos za pla}awe (vidi isto poglavje 117 stav 3 od DDVU). (6) Vo vrska so momentot na ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~ai na promena na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV). dali pla}aweto izvr{eno pred realizacija na nara~aniot promet go opfa}a celokupniot nadomestok ili samo del od nego. Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie kako prethoden danok iznosot na danok na dodadena vrednost sodr`an vo pla}aweto vo visina od 57. odbivkata na prethodniot danok se revidira so retroaktivno dejstvo. Ma{inata se ispora~uva na 10.05.000 denari danok na dodadena vrednost. Kon ~len 35 ZDDV Poglavje 84 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka kaj promet osloboden od danok i kaj promet vo stranstvo Isklu~uvawe na pravoto na odbivka kaj promet osloboden od danok (1) Pravoto na odbivka na prethodniot danok e isklu~eno za site vlezni ispolnuvawa koi dano~niot obvrznik gi koristi za vr{ewe na promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV (~len 35 to~ka 1 alineja a) od ZDDV). Na 04. Dokolku dano~niot obvrznik vr{i avansni pla}awa vo delumni iznosi.000 denari. Primer 2: Dano~en obvrznik nara~uva ma{ina na 10.01 godina dobiva uredna faktura za avansnoto pla}awe so oddelno iska`an DDV vo visina od 38.000 denari + 76. (4) Pra{aweto. Uslovite za odbivka na prethodniot danok se ispolneti vo presmetkovniot period mart 01 godina. Ako ovie uslovi ne se istovremeno ispolneti.01 godina.000 denari. Ako oddelno iska`aniot danok na dodadena vrednost e povisok od danokot na dodadena vrednost koj otpa|a na pla}aweto pred realizacija na prometot. nema nikakvo zna~ewe. Pritoa e bez zna~ewe momentot na pla}aweto na ostanatiot iznos.01 godina. prometot osloboden od danok spored ~len 24 od ZDDV ne go isklu~uva pravoto na odbivka. Na 20.01. liceto mo`e da go koristi pravoto na odbivka na prethodniot danok dokolku mu bila izdadena faktura koja gi ispolnuva uslovite od ~len 53 od ZDDV i ~len 18 do 22 od DDVP.01 godina dano~niot obvrznik vr{i avansno pla}awe vo visina od 357. Nasproti toa.

tuku i za prethodni danoci koi se vo posredna ekonomska vrska so vakvite vidovi na promet. vo toj slu~aj se revidira izvr{enata odbivka na prethodniot danok. Merodavna e sekoga{ fakti~kata.11. Ova ne va`i za promet vo stranstvo.. . dali spored pravoto na danokot na dodadena vrednost vo dr`avata na izvr{uvawe na prometot merodavniot promet e odano~iv ili e osloboden od danok so pravo na odbivka na prethodni danoci. Dokolku bila ve}e izvr{ena odbivka na prethodni danoci koi nastanale pri izgradbata.06. Dano~niot obvrznik vr{i. nasproti prvobitnata namera. Primer 4: Prevoznikot na patnici P so sedi{te vo Skopje vr{i so svojot avtobus prevoz na patnici od Skopje preku Bugarija do Turcija. Isklu~uvaweto na pravoto se ocenuva edinstveno spored makedonskoto pravo na danokot na dodadena vrednost. toj bi bil osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV. No. Toj nema pravo da gi odbie prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot. toj go izdava objektot na privatni lica za stanbeni celi. kaj koi postoi neposredna ekonomska povrzanost so promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka. vleznoto ispolnuvawe ne se koristi za promet koj obezbeduva pravo na odbivka.03 godina na privatni lica za stanbeni celi. odbivkata se revidira. za koj e isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok(~len 23 to~ka 2 od ZDDV). Primer 3: Dano~en obvrznik gradi objekt koj ima namera da go iznajmuva za kancelariski celi. dokolku istiot bi se izvr{uval vo zemjata. Delot od transportot koj e vo stranstvo ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV. koga dano~niot obvrznik gi koristi vleznite ispolnuvawa za vr{ewe promet vo stranstvo. Dano~niot obvrznik vr{i fakti~ki promet osloboden od danok. Otkako ne nao|a zakupci za taa cel. Dokolku po iskoristuvaweto na pravoto na odbivka na prethodniot danok se utvrdi deka. Pravoto na odbivka otpa|a nezavisno od toa. promet osloboden od danok koj go isklu~uva pravoto na odbivka (~len 23 to~ka 2 od ZDDV). Otkako ne nao|a zakupci za taa cel. Liceto nema pravo da izvr{i odbivka na prethodniot danok koj nastanal za izgradbata na objektot. no istite gi koristi fakti~ki za izvr{uvawe promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka. koj spored ~len 23 od ZDDV bi bil osloboden od danok.02 godina. Primer 2: Dano~en obvrznik gradi objekt. koj ima namera da go iznajmuva za kancelariski celi. ako istiot bi se izvr{uval vo zemjata (~len 35 to~ka 1 alineja b) od ZDDV). Primer 1: Koga odredena banka }e nabavi reklamni artikli. a ne predvidenata namena. (3) Ako dano~niot obvrznik predvidel vleznite ispolnuvawa nabaveni za celi na negovata stopanska dejnost da gi koristi za vr{ewe promet koj obezbeduva pravo na odbivka. (4) Isklu~uvaweto na pravoto na odbivka na prethodniot danok nastapuva i vo slu~ai koga merodavniot promet bil izvr{en vo podocne`en presmetkoven period. Delot od transportot koj e vo zemjata (~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV) e osloboden od danok kako me|unaroden prevoz na lica spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV (vidi poglavje 55 od DDVU). toj go izdava objektot na 01. fakti~ki. Izgradbata na objektot zavr{uva na 20.88 - (2) Pravoto na odbivka se isklu~uva ne samo za prethodni danoci. Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni d a noci pri promet vo stranstvo (5) Pravoto na odbivka na prethodni danoci na~elno ne e isklu~eno. taa ne mo`e da go odbie prethodniot danok dokolku reklamnite sredstva se podreduvaat kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV. vo toj slu~aj ne postoi pravo na odbivka na prethodniot danok.

to~ka 2. ne se poa|a od celokupniot period na koristewe na voziloto.xipovi." no samo onie od kategorija M1. pokraj sedi{teto na voza~ot.. imaat najmnogu osum sedi{ta i ~ija najgolema masa ne preo|a 3500 kg (kategorija M 1) spa|aat i terenskite vozila (. dano~niot obrvznik na~elno nema pravo na odbivka na predhoden danok vo smisla na ~len 35. dadenata isklu~iva namena mo`e da se pretpostavi i vo slu~ai. (4) Za ocenka na pra{aweto. avtomobilski gumi). odr`uvawe na avtobusot). nabavka na gorivo. odnosno so izjava za soobrazenost so homologiran tip na vozilo. nabavka na avtobus. motorno maslo ili sredstva za nega na voziloto)... Od pri~ini na poednostavuvawe. (3) Pravoto na odbivka na prethodni danoci n e e i s k l u ~ e n o. se avtomobili koi po konstrukcijata.89 - Za site vlezni ispolnuvawa (na pr. Vadeweto i postavuvaweto na sedi{tata ne se smeta za prepravka samo ako konstrukciono e obezbedena mo`nosta za olesneto vgraduvawe i vadewe na sedi{tata..off  road  vehicles"). Poglavje 85 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za prevozni tro{oci (1) Osven vo slu~aite navedeni vo stav 3 do 5 od ova poglavje. potro{en materijal) isklu~ivo za celi navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja a) do d) od ZDDV.2. proizvodstvoto. bez posebni popravki ili dodatoci i ~ij vkupen transporten kapacitet odgovara na masa od 17 patnici vklu~uvaj}i go voza~ot i sedi{tata. So dokumentot za homologacija na tip vozilo. vidi poglavje 92 do 97 od DDVU). ne se primenuva zabranata na odbivka na prethodni danoci nitu vrz koristenite uslugi povrzani so upotrebata na prevoznite sredstva (na pr. e isklu~eno pravoto na odbivka. se doka`uva vo koja kategorija spa|a voziloto. izdadeno od prodava~ot kako nositel na dokumentot za homologacija ili od ovlasten organ-institucija. odr`uvawe ili popravka). dali odredeno prevozno sredstvo se koristi isklu~ivo za celi navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 od ZDDV. . iznajmuvaweto ili uvozot na prevoznite sredstva navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV. za parkirawe. dokolku se raboti za poedine~en uvoz za koj nema izdadeno dokument za homologacija vo na{ata zemja. tuku za osnova se zema namenata na voziloto vo soodvetniot dano~en period (kalendarska godina). uredite i opremata se osposobeni za istovremen ili poseben prevoz na lica i predmeti. vozila so zgolemena proodnost ili vo sekojdnevniot govor . (2) Kon kategorijata na vozila za prevoz na patnici koi. prvata re~enica od ZDDV. kako i za uslugi povrzani so koristeweto na navedenite prevozni sredstva (na pr. za privatni celi). gorivo i potro{en materijal (na pr. ako dano~niot obvrznik gi koristi prevoznite sredstva od ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV i drugite dobra (rezervni delovi. Dokolku e ispolnet ovoj uslov. koga dano~niot obvrznik go koristi prevoznoto sredstvo vo mnogu mal obem (najmnogu 5%) i za drugi celi (na pr. tro{oci za odr`uvawe ili popravka. Dano~niot obvrznik za ovie vozila ima pravo na odbivka na predhodniot danok dokolku gi ispolni uslovite za toa. Dokolku se promeni namenata na dobroto vo podocne`ni dano~ni periodi. Vozila za kombiniran prevoz (kombi) koi se predvideni so makedonskiot standard MKS. pravoto na odbivka na prethodni danoci e sekoga{ isklu~eno za danoci koi nastanale pri nabavkata. Za ovie vozila (site vozila od kategorijata M1 i terenskite vozila od kategorijata M1).2.3. koi P gi koristi za vr{ewe na ovoj me|unaroden prevoz na lica.M. 010 pod decimalna oznaka 1. osobeno za nabavka na rezervni delovi (na pr. duri i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi koristi ovie prevozni sredstva isklu~ivo za celi na negovata stopanska dejnost. tuku postoi dokument za soobrazenost na poedine~no pregledano vozilo. Ova va`i za site izdatoci povrzani so koristeweto na vakvite prevozni sredstva. NO. vo toj slu~aj se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok soglasno so ~len 37 od ZDDV (vo vrska so toa. nadomestoci za iznajmuvawe gara`i).2. goriva.

taka {to vo ovie slu~ai pravoto na odbivka na prethodni danoci otpa|a ve}e so primena na ~len 34 stav 1 to~ka 1 od ZDDV (vidi poglavje 80 od DDVU). podaroci. odr`uvaweto i popravkata na prevozni sredstva. nabavkata na rezervni delovi i potro{en materijal od strana na avtomehani~arski rabotilnici. 4. pravoto na odbivka na prethodni danoci se isklu~uva za reprezentaciski izdatoci za gostewe. pravoto na odbivka na prethodni danoci za reklamni izdatoci ne e isklu~eno. (2) Nasproti toa. od strana na ispora~ateli na vozila. Tuka se vbrojuvaat vozilata (na pr. da se inicira kaj potro{uva~ot donesuvawe odluka za steknuvawe odredeni dobra ili za koristewe odredeni uslugi i na toj na~in da se unapredi sopstvenata delovna aktivnost. sprema ~lenovi i sprema nim bliski lica ne pretstavuvaat reprezentaciski izdatoci i. minibus. Prevoznata usluga mora da pretstavuva osnoven promet.90 - (5) Isklu~uvaweto na pravoto na odbivka na prethodni danoci ne va`i vo slu~ai na isklu~ivo koristewe na dobroto za slednite celi (~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja a) do d) od ZDDV): 1. letala ili plovni vozila) ili na dobra. Vakvite davawa podle`at na~elno na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 ili ~len 6 stav 3 od ZDDV. na pr. kon odreden promet na dobra). Izdatocite za davawa na dano~niot obvrznik sprema negovite vraboteni ili za davawa na trgovski dru{tva sprema nivnite sopstvenici na vlog. po pravilo ne se smetaat za izdatoci za celi na negovata stopanska dejnost. so pomo{ na vizuelni. vo kantina vo sopstvenost na pretprijatieto) ili vo restoran. izzemaj}i odredeni isklu~oci predvideni vo vakvi slu~aevi (vidi gi poglavjata 5 i 13 od DDVU). koj odgovara na ekonomskata i op{testvenata pozicija na dano~niot obvrznik (nega na imixot). . odmor. Izdatoci za gostewe (3) Izdatoci za gostewe pretstavuvaat tro{oci za konsumacija na jadewa. Izdatocite za gostewe na lica so deloven povod vo stanot na dano~niot obvrznik. rezervni delovi ili goriva). prevozot so prevoznite sredstva i toa prevozot na lica (na pr. koi vo prv red slu`at za statusen nastap vo javnosta. 5. iznajmuvaweto prevozni sredstva (na pr. Dokolku dano~niot obvrznik go iznajmuva prevoznoto sredstvo pred negovata isporaka soglasno so ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja b) od ZDDV. Prevozot pretstavuva sporeden promet kon isporakata na leb (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). zaradi toa. pri {to lebot go transportira so sopstveno vozilo. vakvoto koristewe na voziloto nema da pretstavuva nesoodvetna namena. ne go isklu~uvaat pravoto na odbivka na prethodni danoci. obukata na voza~i so prevoznite sredstva.. Pritoa e bez zna~ewe pra{aweto. patni~ki mtorni vozila ili motori) na avto-{koli. Poglavje 86 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka za izdatoci za reprezentacija Poim na izdatoci za reprezentacija (1) Spored ~len 35 to~ka 3 od ZDDV. dokolku prevozot pretstavuva sporeden promet (na pr. Kon reklamnite merki se vbrojuvaat. dali gosteweto se vr{i vo sopstvenite delovni prostorii na dano~niot obvrznik (na primer. rekreacija i zabava. 2. akusti~ni ili kombinirani sredstva. pijalaci i drugi proizvodi za u`ivawe. od strana na rentakar-firmi ili dru{tva za lizing na prevozni sredstva). so taksivozila. Ovoj isklu~ok ne se primenuva. Pravoto na odbivka na prethodni danoci za patnite tro{oci e isklu~eno. uslugite navedeni vo poglavje 29 stav 6 to~ka 6 od DDVU. prometot so prevozni sredstva i drugi dobra (na pr. osobeno. hotel i sl. Reklamnite merki se sproveduvaat so cel. Reprezentaciski izdatoci se izdatoci od op{testven (potro{uva~ki) vid. Primer: Pekar ispora~uva leb sprema svoite klineti. 3.

Bidej}i se raboti za gostewe vo delovnite prostorii i bidej}i ne e nadminat pragot od 300 denari (vidi stav 3 od ova poglavje). tuku se vr{i ispravka za presmetkovniot period na davawe na podarokot. na koe stoi imeto na firmata. Od pri~ini na poednostavuvawe. ako sevkupnite izdatoci za site podaroci sprema primatelot na podarocite nadminuvaat iznos od 500 denari. od pri~ini na poednsotavuvawe ne se isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci. pravoto na odbivka na prethodni danoci mo`e najprvin da se iskoristi soglasno op{tite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. kako i denot na gosteweto i iznosot na izdatocite za gostewe. im podaruva za bo`i}nite praznici na svoite najdobri klienti po edna audio-kaseta koi vo prethodniot period bile nabaveni po edine~na cena od 510 denari (bruto-nabavna cena). pravoto na odbivka na prethodniot danok ne e isklu~eno. pregovori itn. ispravkata na odbivkata na prethodniot danok ne mora da se izvr{i za presmetkovniot period na nabavkata na dobroto. nabavuva penkalo po edine~na cena od 50 denari. se vr{i dopolnitelna korekcija na pravoto na odbivka na prethodni danoci. Nabavkata na audio-kasetite vo prethodniot period mu go obezbedila na T pravoto na odbivka na prethodnite danoci vo slu~aj na ispolnetost na op{tite uslovi za toa. Za bo`i}nite praznici. T gi podaruva penkalata na svoite najdobri klienti. Primer 2: Dano~niot obvrznik T koj trguva so audio-proizvodi. Dokolku se nadmine pragot od 500 denari so davaweto na podarokot. T gi podaruva vakvite penkala na svoite klienti. Primer 1: Dano~niot obvrznik T koj trguva so audio-proizvodi. . (4) Kaj izdatocite za podaroci (podaroci na dobra).) so pijalaci (kafe. mineralna voda.. kako i vidot i vrednosta na podarokot. pravoto na odbivka na prethodni danoci ne se isklu~uva pri gostewe na delovni partneri vo delovnite prostorii na dano~niot obvrznik. dano~niot obvrznik e dol`en da go evidentira imeto. nabavuva pozlateni penkala po edine~na cena od 650 denari. prezimeto i adresata na primatelot na podarokot. Primer 3: Dano~niot obvrznik D gi gosti delovnite partneri vo svoite delovni prostorii vo ramkite na odreden sostanok (seminar. Po zavr{uvaweto na sostanokot. Pragot vo visina od 500 denari po podarok i po klient ne e pre~ekoren. (5) Ako vo momentot na nabavkata na dobroto negovata namena se u{te ne e utvrdena kako dobro za celi na podarok. Ispravkata se vr{i vo presmetkovniot period na podaruvaweto. So toa. na koi stoi imeto na firmata. dano~niot obvrznik mu dava podarok na sekoj deloven partner (bruto cena od 490 denari). Primer 1: Dano~niot obvrznik T.) i so peciva i pralini. sokovi itn. Kaj podarokot ne e nadminat pragot od 500 denari. Pri podaruvawe na vrednost pogolema od 150 denari. dokolku poedine~noto gostewe po dleoven partner vo kalendarskiot mesec ne nadminuva 300 denari (bruto-vrednost) i ako dano~niot obvrznik go evidentira imeto i adresata na gosteniot deloven partner.91 - Od pri~ini na poednostavuvawe. Dano~niot obvrznik ne mora da vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok za periodot na nabavkata. koj trguva so audio-proizvodi. Dokolku se davaat pove}e podaroci kon lice vo odreden dano~en period. So samata nabavka na penkalata se utvrduva deka se raboti za podaroci vo smisla na ~len 35 to~ka 3 od ZDDV. pravoto na odbivka na prethodni danoci e isklu~eno u{te pri nabavkata. dokolku dobrata dadeni na primatelot ne nadminuvaat vkupen iznos od 500 denari (bruto-iznos) vo dano~niot period (kalendarska godina). Vrednosta na gosteweto iznesuva 150 denari po lice. Za bo`i}nite praznici. Isklu~uvaweto na odbivkata na prethodni danoci ne se primenuva. Duri vo momentot na podaruvaweto se primenuva isklu~uvaweto na pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 3 od ZDDV. Pravoto na odbivka na prethodni danoci ostanuva da va`i. pravoto na odbivka na prethodni danoci }e otpadne vo poln obem. pri {to e pre~ekoren pragot.

originalni skulpturi i bisti. Ova va`i osobeno za patni tro{oci po povod sopstveno delovno patuvawe ili slu`beno patuvawe na negovite vraboteni. pe~ateni sliki i litografiii (tarifen broj 9702 od Carinskiot tarifnik). Poglavje 89 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za tro{oci na smestuvawe i ishrana (1) Spored ~len 35 to~ka 6 od ZDDV. 2. Tuka se vbrojuvaat i sporedni prostorii koi se vo odredena funkcionalna povrzanost so administrativnite prostorii (na primer. izdatoci za lov i ribolov. brodovi ili avioni) koj se vr{i sprema dano~niot obvrznik kako primatel na ispolnuvaweto. za vozewa so edrilici ili motorni ~amci. avtobusi. bidej}i nivnata sevkupna vrednsot vo dano~niot period nadminuva 500 denari (vidi stav 4 od ova poglavje). kako i vo pogled na patnite tro{oci na negovite vraboteni za patuvawe od mestoto na `iveewe do rabotnoto mesto. na primer. za smestuvawe na .92 - Primer 2: Dano~en obvrznik nabavil vo mesecot januari eden podarok vo vrednost od 400 denari i vtor podarok vo vrednsot od 200 denari. rekreacija i zabava (6) Zabranata na odbivka na prethodni danoci spored ~len 35 to~ka 3 gi opfa}a i site izdatoci za odmor. originalni gravuri. taksi-vozila. vo koj kaj istite se raboti za reprezentaciski izdatoci. da se izvr{i za presmetkovniot period na maj. osven ctre`ite od tarifen broj 4906 i drugite ra~no boeni ili ra~no ukraseni zanaet~iski proizvodi (tarifen broj 9701 od Carinskiot tarifnik). Poglavje 88 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za patni tro{oci Spored ~len 35 to~ka 5 od ZDDV. dodeka podarokot vo vrednost od 200 denari go dal na istiot deloven partner vo maj. so `eleznica. kako i za drugi sli~ni celi.. (2) Za umetni~ki predmeti vo smisla na odredbata se smetaat samo: 1. So davaweto na podarokot vo maj se isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci za dvata podaroka. Za administrativni prostorii se smetaat samo prostorii vo koi se vr{i upravuvawe so sopstveniot deloven potfat. na primer. hodnici). Pravoto na odbivka na prethodni danoci mo`e da se iskoristi vo momentot na nabavkata na podarokot (januari). Podarokot vo vrednost od 400 denari go dal vo januari. sliki. namesto za presmetkovniot period na januari. pravoto na odbivka na prethodni danoci se isklu~uva za site izdatoci za uslugi na smestuvawe i ishrana koi bile izvr{eni sprema dano~niot obvrznik kako primatel na ispolnuvaweto. 3. pravoto na odbivka na prethodni danoci e isklu~eno za izdatoci za prevozot na lica od sekakov vid (na pr. se isklu~uva za onie dobra. rekreacija i zabava. vo onoj del. Izdatoci za odmor. koi se nao|aat vo sopstvenite (duri i iznajmenite) administrativni prostorii. Ispravkata na prethodniot danok mo`e. od koj bilo materijal (tarifen broj 9703 od Carinskiot tarifnik). Ova va`i ne samo za tro{oci za smestuvawe i ishrana po povod sopstveno delovno patuvawe ili po povod slu`beno patuvawe na vrabotenite. Poglavje 87 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za odredeni predmeti za opremuvawe prostorii (1) Pravoto na odbivka na prethodni danoci za dobrata za opremuvawe prostorii navedeni vo ~len 35 to~ka 4 od ZDDV. izraboteni vo celost so raka. pasteli. tuku i. crte`i. vklu~uvaj}i gi gostewata povrzani so niv. Tuka se vbrojuvaat. ^lenot 35 to~ka 5 od ZDDV nema zna~ewe vo pogled na tro{ocite od me|unaroden prevoz koj e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV.

dokolku se ispolneti op{tite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. prethodniot danok redovno se deli spored soodnosot na namenskite grade`ni povr{ini. Prethodni danoci koi se zasmetuvaat isklu~ivo kon promet bez pravo na odbivka i koi. Podelbata spored ~len 36 od ZDDV i ~len 7 od DDVP se vr{i samo kaj ovie prethodni danoci. zatoa {to istiot nema pravo na oddelno iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost ili zaradi toa {to liceto iska`alo previsok danok na dodadena vrednost vo fakturata za izvr{eniot promet (vidi poglavje 120 i poglavje 121 stav 1 od DDVU). Kako rezultat na toa. . 2. (3) Od pri~ini na poednostavuvawe i zaradi izbegnuvawe na skapa i nesoodvetna primena. ne go ovlastuva primatelot na fakturata da izvr{i odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 7 od ZDDV). so naplatata na danok na dodadena vrednost). dopolnitelno kon toa. (2) Pri podelbata na prethodnite danoci na del so pravo i na del bez pravo na odbivka ne se zemaat predvid prethodnite danoci kaj koi ne se ispolneti ostanatite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV i onie prethodni danoci. mo`at da se odbijat vo poln iznos.. za koi e isklu~eno pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 2 do 7 ili spored ~len 38 stav 4 od ZDDV.93 - delovni partneri ili na vrabotenite pri anga`man nadvor od nivnoto mesto na `iveewe. Prethodni danoci koi se zasmetuvaat isklu~ivo kon promet so pravo na odbivka i koi. Podelbata na prethodnite danoci zavisi isklu~ivo od namenata na vleznite ispolnuvawa. pravoto na odbivka na prethodni danoci ne se isklu~uva za izdatoci na dano~ni obvrznici koi samite vr{at uslugi na smestuvawe i ishrana odano~eni so danok na dodadena vrednost. (3) Nastanatite prethodni danoci se delat spored na~eloto na ekonomska povrzanost na del so pravo i del bez pravo na odbivka. 3. ne mo`at voop{to da se odbijat. Istoto va`i i vo slu~aj koga prometot. (2) Zaradi izbegnuvawe na neopravdano dvojno odano~uvawe (so postoewe na prethoden danok koj ne mo`e da se odbie i. Poglavje 90 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka za previsoko iska`an danok Danokot koj go dolguva izdava~ot na fakturata spored ~len 55 stav 1 ili stav 2 od ZDDV. Kaj grade`ni objekti. Primer: Dano~niot obvrznik D rezervira vikend-prestoj (smestuvawe i ishrana) vo hotel vo Mavrovo. so koj se ekonomski povrzani prethodnite danoci. pijalaci i drugi sredstva za u`ivawe. zabranata na odbivka na prethodni danoci od ~len 35 to~ka 6 od ZDDV ne se primenuva vrz izdatoci za smestuvawe na vraboteni lica koi mo`at da se smetaat za izraz na iska`ano vnimanie sprema vraboteniot (vidi poglavje 5 stav 5 od DDVU). Prethodni danoci koi ekonoski se povrzani kako so promet koj go obezbeduva. Kako rezultat na toa. zaradi toa. Kon izdatocite za ishrana se vbrojuvaat site izdatoci za jadewa. zaradi toa. D mo`e da izvr{i odbivka na prethodniot danok od hotelskata faktura. Besplatnoto obezbeduvawe uslugi sprema vrabotenite podle`i na odano~uvawe so DDV (~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV). se realizira vo podocne`en presmetkoven ili dano~en period. Kon ~len 36 od ZDDV Poglavje 91 Podelba na prethodnite danoci (1) Prethodnite danoci se delat vo tri grupi: 1. taka i so promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka. zabranata na odbivka na prethodni danoci se ograni~uva na izdatocite za ishrana i smestuvawe vo krajnata faza na potro{uva~ka. koe go stava besplatno na raspolagawe na svoite vraboteni.

Pri ispravka na odbivkata na prethodniot danok se poa|a od celokupniot iznos na prethodniot danok koj otpa|a na nabavkata ili na proizvodstvoto na investiciskoto dobro. Ako na primer opremuvaweto ili visinata na tavanot se zna~itelno razli~ni me|u prostoriite koi se koristat za razli~ni nameni.94 - Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt na dva kata na sopstven imot. Ako podelbata na prethodnite danoci ne mo`e da se izvr{i vrz osnova na fakti~kata namena na dobrata ili na uslugite (na primer zaedni~ki administrativni tro{oci). Prizemjeto se iznajmuva na drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost. (4) Dano~niot obvrznik mo`e iznosite od prethodniot danok. vo koj postoi nivna povrzanost so stanot. prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot ne mo`at da se odbijat vo onoj del. vidi poglavje 80 stav 1 od DDVU). Kon ~len 37 od ZDDV Poglavje 92 Ispravka na odbivkata na prethodniot danok kaj investiciski sredstva (1) Vo pogled na pravoto na odbivka na prethodniot danok. tro{ocite za izgradba mo`at da se podredat kon poedine~nite izlezni prometi. (5) Od pri~ini na poednostavuvawe. Ottamu. Prethodnite danoci koi nastanale za izgradbata na prizemjeto mo`at da se odbijat. se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok za onie kalendarski godini. (3) Dokolku pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo isklu~eno spored ~len 35 od ZDDV (vidi poglavje 84 do 89 od DDVU) vo kalendarskata godina na prvata upotreba na investiciskoto dobro i dokolku ispravkata vo podocne`na . dokolku se promenat okolnostite vo slednite godini. Pritoa. Ispravka na odbivka na prethoden danok se vr{i samo kaj investiciski dobra koi dano~niot obvrznik gi nabavil ili proizvel posle 31. dano~niot obvrznik mo`e da izvr{i privremena podelba na prethodnite danoci za presmetkovnite periodi od kalendarskata godina spored soodnosot vo izminatata kalendarska godina ili spored predvideniot soodnos vo tekovnata kalendarska godina. Dokolku ne postoi drugo merilo za podelba na prethodnite danoci koe }e odgovara na fakti~kata situacija. uvozot ne se vklu~uva vo klu~ot na podelba. iznosite koi mo`at da se odbijat mo`at da se utvrduvaat edinstveno spored soodnosot me|u prometot so pravo na odbivka i drugite vidovi na promet. Pri primenata na ovoj metod na podelba ne se zema predvid bankarskiot i finansiskiot promet (~len 23 to~ka 5 ZDDV) i prometot so nedvi`nosti i drugi investiciski dobra koi gi koristi dano~niot obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost. Pri podnesuvaweto prijava za dano~niot period. Uvozot na dobra ne pretstavuva promet.2000 godina (~len 61 stav 2 od ZDDV). Kaj investiciski dobra koi dano~niot obvrznik gi koristi podolgo od kalendarskata godina na prvata upotreba za realizacija na promet. dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i podelba na prethodnite danoci spored fakti~kata sosotjba koja postoi vo dadeniot dano~en period. da gi utvrdi i preku procenka koja }e odgovara na fakti~kata sostojba. (2) Za investiciski dobra se smetaat dobra koi spored smetkovodstvenite propisi se sostaven del od postojniot kapital na pretprijatieto. dokolku istite pretstavuvaat sporeden promet. vo koi se promenile okolnostite nasproti kalendarskata godina na prvata upotreba. dano~niot obvrznik mo`e kako pomo{no sredstvo za podelba na prethodnite danoci da ja zeme tro{kovnata presmetka. Prethodnite danoci se delat spored odnosot na namenskite povr{ini. Bidej}i iznajmuvaweto stanovi e oslobodeno od danok (~len 23 to~ka 2 ZDDV). merodavni se okolnostite koi postojat vo kalendarskata godina na prvata upotreba (vo vrska so toa. Prviot kat se iznajmuva kako stan.. za koi ima pravo na odbivka. Namenskite povr{ini na dvata kata se ednakvi po golemina. se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV.03.

koja go obezbeduva pravoto na odbivka na prethodniot danok i tri meseci za dejnost. Ako dano~niot obvrznik ne go podredil investiciskoto dobro. ispravkata na prethodniot danok spored uslovite od ~len 37 se vr{i samo za godinite koi sledat.04. vidi poglavje 91 od DDVU). Rabotnata masa bila nabavena za li~ni celi.06. Od 10. Od godinata 02 se vr{i ispravka na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV. Primer: Dano~en obvrznik steknuva rabotna masa na 20. ispravkata na odbivkata na prethodniot danok mo`e da vlijae ili vo polza. Vo godinite 02 do 10 se vr{i ispravka na sekoja 1/10 (80. proda`bata i koristeweto na dobrata za li~ni celi se ocenuvaat na na~in. Vo godinata 11. nabavkata ili proizvodstvoto kon poleto na negovo stopansko deluvawe. iznos za ispravka od 20. ne mo`at da bidat vklu~eni vo ispravkata. Delovnite prstorii bile koristeni {est meseci za vr{ewe dejnost. nitu na ispravka na prethodniot danok. prethodniot danok se deli vo soglasnost so vremenskiot udel na vidovite na namena na prostoriite za godinata 01. vo ovoj period. ili na {teta na dano~niot obvrznik.. Ottuka. koj nastanal pri nabavkata ili proizvodstvoto na investiciskoto dobro. Primer 1: Dano~en obvrznik kupuva na 01. dano~niot obvrznik ja koristi rabotnata masa isklu~ivo za celi na negovata stopanskata dejnost.000 denari (6/9 od 1. mart. toj gi koristi prostoriite za celi na negovata novootvorena zabarska ordinacija. Za godinata 01 se vr{i podelba na prethodniot danok spored ~len 36 od ZDDV (vo vrska so toa. Prethodnite danoci kaj koi ne e mo`na odbivka. Ottuka proizleguva. (3) Promena na okolnostite mo`e da nastapi i pri proda`ba ili koristewe na dobrata za li~ni celi (~len 37 stav 3 od ZDDV).0000 denari) od iznosot na prethodniot danok odbien vo 01 godina. . Posle 01.95 - kalendarska godina dovede do prva odbivka na prethodniot danok.09. koi bile merodavni za ostvaruvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok vo kalendarskata godina na prvata upotreba na dobroto. se vr{i podelba spored ~len 36 od ZDDV na prethodniot danok vo taa godina.000 denari (3/12 od 80. koja negovata }erka ja koristela za li~ni celi.04 do 30. za osnova na ispravkata mo`at da se zemat samo onie prethodni danoci.01 godina. Pritoa. Sledstveno na toa. i istiot mo`e da se odbie vo visina od 800.02. Vo proda`nata cena e sodr`an DDV vo visina od 1. kako da bilo koristeno investiciskoto dobro do krajot na merodavniot period na ispravka i ponatamu za celi na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. periodot na ispravka istekuva na 31.000 denari).10. soglasno so dano~no-pravniot tretman na dadeniot promet.01 godina. dano~niot obvrznik gi koristi prostoriite za celi na negovata trgovska dejnost. koja go isklu~uva pravoto na odbivka (~len 35 to~ka 1 od ZDDV).01 godina. ispravkata na prethodnite danoci ne e mo`na ni vo slu~ai koga investiciskoto dobro podocna }e bide koristeno za celi na stopanskata dejnost (vidi poglavje 80 stav 3 od DDVU). Vo toj slu~aj. Podocne`nata namena za celi na stopanskata dejnost ne mu dava pravo na dano~niot obvrznik nitu na dopolnitelna ispravka na odbivkata na prethodniot danok.02 godina. Od 01. kaj koi se ispolneti uslovite od ~lenovite 33 i 34 od ZDDV (vidi poglavje 79 do 82 od DDVU). Poglavje 93 Promena na okolnostite (1) Promena na okolnostite merodavna za odbivkata na prethodniot danok (~len 37 stav 1 od ZDDV) postoi koga vo kalendarskite godini koi sledat po godinata na prvata primena }e se pojavi povisok ili ponizok prethoden danok za odbivawe otkolku {to bilo toa slu~aj vo kalendarskata godina na prvata primena. (2) Ako se promenat okolnostite kaj odredeno investicisko dobro.01 godina delovni prostorii. Okolnostite vo poedine~nite kalendarski godini se ocenuvaat odvoeno i sekoja za sebe. bidej}i ne postoi uredna faktura ili ureden carinski dokument za uvozot.2 milioni denari.2 milioni denari).

iznesuva na~elno pet godini po po~etokot na namenata. dano~niot obvrznik go odbil kako prethoden danok. od prenosot ne nastanuva obvrska na ispravka na odbivkata na prethodniot danok. (5) Ako merodavniot period na ispravka zavr{uva vo tekot na kalendarskata godina.11. za steknuva~ot na pretprijatieto se u{te va`at rokovite na ispravka.05 godina. (2) Ako odredeno investicisko dobro (na pr.04.07.03 godina. dali se primenuva pokratok period na ispravka. Ako odredeno finalizirano investicisko dobro bide koristeno samo delumno ili necelosno.10.13 godina. dodeka za prviot kat od objektot periodot na ispravka zapo~nuva da te~e na 01. . koj go iznajmuva na drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost vo periodot od 01.02 godina. se ocenuva spored periodot na amortizacija koj e voobi~aen za soodvetnoto investicisko dobro. Vo odnos na objektot i na ma{inata. Periodot na ispravka za prizemjeto zapo~nuva da te~e od 01. Poedine~nite periodi na ispravka zapo~nuvaat da te~at otkako soodvetniot del od investiciskoto dobro bil prvpat upotrebuvan.11 godina. Primer 3: Dano~en obvrznik steknal objekt na 20. vo toj slu~aj za celoto investicisko dobro va`i eden edinstven period na ispravka.02 godina i trae do 31.04. za sekoj oddelno koristen del od investiciskoto dobro se utvrduva poseben period na ispravka. dodeka za ma{inata na 30. Primer 2: Dano~en obvrznik go prodava celokupnoto pretprijatie na 01.01 godina do 31. koj zapo~nuva so prvata primena na investiciskoto dobro.03 godina i trae do 31.02 godina i se iznajmuva so po~etok od 01.03. periodot se zgolemuva na deset godini (~len 37 stav 1 od ZDDV).12 godina.12.04.03. Merodavniot period na ispravka za investiciskoto dobro so ova ne se prekinuva i istiot va`i i ponatamu za steknuva~ot na imotot. bidej}i promenata na okolnostite nastapila duri po istek na periodot na ispravka.11 godina dano~niot obvrznik go iznajmuva objektot za stanbeni celi.03 godina i se iznajmuva so po~etok od 01. Kaj nedvi`nostite. za koj se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok.11. Na 01.07.03. nastapila promena na okolnostite. za sekoj kat po~nuva da te~e poseben period na ispravka. koe go isklu~uva pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 1 od ZDDV).09. Poglavje 94 Period na ispravka na prethodniot danok (1) Periodot. Bidej}i izgradbata na poedine~nite katovi e zavr{ena vo razli~ni momenti i bidej}i istite zapo~nale da se koristat vo razli~ni momenti. grade`en objekt) se koristi vo zavisnost od fazata na izgradba i pred zavr{uvaweto na izgradbata. se zemaat predvid samo okolnostite koi nastapile do istek na ovoj period.11. Danokot na dodadena vrednost koj nastanal pri nabavkata na imotot. Na 01.96 - (4) Prenosot na celokupniot imot ili na del od imotot vo smisla na ~len 5 od ZDDV ne se smeta za promet na dobra. Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt vo periodot od 01 do 03 godina.. Na 01.03.12 godina. no ne se vr{i ispravka na prethodnite danoci koi nastanale pri nabavkata na imotot.02 godina dano~niot obvrznik prvpat koristel novogradba za celi na negovata stopanska dejnost. Kaj investiciski dobra so pokratok period na amortizacija merodaven e soodvetniot pokratok period na ispravka (~len 37 stav 2 re~enica 2 od ZDDV).01 godina. Steknuva~ot na pretprijatieto prodol`uva da ja vodi stopanskata dejnost na istoto. Periodot na ispravka za objektot istekuva na 30.04 godina toj steknal ma{ina koja mu bila potrebna za negovata stopanska dejnost. Bidej}i vo ovie slu~ai steknuva~ot stapuva na mestoto na otu|uva~ot. Prviot kat e izgraden na 30.09 godina. Pra{aweto.04. So iznajmuvaweto za stanbeni celi oslobodeno od danok.06. Prizemjeto e izgradeno na 31.

000 denari 04 1/5 od 240.2 milioni denari = 120.000 denari.200. Dano~niot obvrznik izvr{il odbivka na ovoj iznos kako prethoden danok. Poglavje 95 Postapka na ispravka na odbivkata na prethodniot danok Ispravkata na odbivkata na prethodniot danok se vr{i vo soodvetniot akontativen i dano~en period. Pritoa. vo godinata 11 se zemaat predvid samo 6/12 od godi{niot period na ispravka. za godinite 05 do 11 se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok. koj vodi trgovsko pretprijatie.000 denari 10 1/10 od 1.04. za posledniot dano~en period ne se zema celokupniot godi{en udel na prethodnite danoci. Ako periodot na ispravka istekuva vo ramkite na odreden dano~en period. Od 01. Za 02 godina ne se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok. Za osnova na ispravkata vo godinata 05 se zemaat 9/12 od godi{niot iznos za ispravka.2 milioni denari = 120.97 - (3) Ako odredeno investicisko dobro stane neupotreblivo pred istek na periodot na ispravka.000 denari.2 milioni denari = 120.05 godina.000 denari 06 1/10 od 1. ne se vr{i izmena na utvrdeniot danok za dano~niot period na prvata namena.06. vo koj se promenile okolnostite koi bile merodavni za odobruvawe na pravoto na odbivka na prethodnite danoci.01 godina. ovoj period zavr{uva vo momentot vo koj investiciskoto dobro stanalo neupotreblivo.11.2 milioni denari = 120. Primer 1: Registriran dano~en obvrznik gradi objekt koj go iznajmuva za kancelariski celi od 01. tuku za osnova na ispravkata se zema samo delot koj odgovara na soodvetnite kalendarski meseci. bidej}i promenata na okolnostite nastanala pred 16-ot den od ovoj mesec (soodvetna primena na ~len 8 stav 3 od DDVP). Bidej}i periodot na ispravka zavr{uva na 30.2 milioni denari = 120. Mesecot april 05 godina se zema predvid vo ispravkata.000 denari = 48. Iznajmuvaweto za stanbeni celi e oslobodeno od danok bez pravo na odbivka na prethodniot danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV i doveduva do promena na okolnostite.05.03. Zaradi toa.000 denari 08 1/10 od 1.02 godina.03. Iznajmuvaweto na patni~koto vozilo doveduva do promena na okolnostite za dano~nite periodi. Bidej}i periodot na ispravka zavr{uva na 19. Vo kupoproda`nata cena se sodr`ani 240. Vo momentot na nabavkata na patni~koto vozilo bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV).000 denari danok.000 denari. Od 15. vo koi patni~koto vozilo bilo koristeno i s k l u ~ i v o za celi na iznajmuvaweto (~len 35 to~ka 2 stav 2 alineja b od ZDDV.000 denari 09 1/10 od 1. Pritoa. objektot se izdava za stanbeni celi. poglavje 85 stav 3 do 5 od DDVU). liceto go iznajmuva voziloto. se dobivaat slednite godi{ni iznosi za ispravka vo polza na dano~niot obvrznik: 03 1/5 od 240.. od toa 9/12 = 90.000 denari 07 1/10 od 1. nabavuva na 20. Danokot na dodadena vrednost sodr`an vo tor{ocite na izgradba iznesuva 1.000 denari = 48. od toa 6/12 = 60.000 denari . bidej}i patni~koto vozilo vo taa godina ne se korsitelo isklu~ivo za celi na iznajmuvawe. Pritoa. se dobivaat slednite iznosi na ispravka na {teta na dano~niot obvrznik: 05 1/10 od 1.000 denari 11 1/10 od 1.2 milioni denari = 120.01 godina patni~ko vozilo koe go koristi za celi na negovata stopanska dejnost.2 milioni denari = 120.07. mesecot mart 06 godina se zema predvid pri ispravkata na prethodniot danok (~len 8 stav 3 od DDVP).000 denari Primer 2: Registriran dano~en obvrznik.06 godina.

dano~niot obvrznik nema pravo na . Dano~niot obvrznik e dol`en vo 06 i 07 godina da vrati po 1/5 od porano odbieniot prethoden danok (12.000 denari). koj otpa|a na tro{ocite za nabavka ili proizvodstvo na odredeno investicisko dobro.000 denari.01. koga dano~niot obvrznik.03 godina liceto kupuva ma{ina i vr{i odbivka na prethodniot danok vo visina od 60. od toa 3/12 = 12. toa nema da pretstavuva promena na okolnostite vo smisla na ~len 37 od ZDDV.000 denari = 48. Od juli 01 godina objektot se iznajmuva za stanbeni celi.000 denari.000 denari 06 1/5 od 240. Bidej}i dano~niot obvrznik e mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV od 06 godina.000 denari = 48.000 denari. bidej}i negoviot sevkupen promet vo 01 godina go nadminal iznosot od 1. Prethodnite danoci koi nastanale pri nabavkata ili proizvodstvoto na investiciski dobra vo periodot vo koj dano~niot obvrznik bil mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV.000. ispravkata se vr{i za akontativniot ili dano~niot period vo koj nastapilo otu|uvaweto ili koristeweto za li~ni celi.000. Poglavje 97 Poednostavuvawa pri ispravkata na prethodniot danok (1) Ispravkata na prethodniot danok nema da se vr{i. kako i slednite kalendarski godini koi se del od periodot na ispravka (~len 8 stav 2 od DDVP). dve godini od petgodi{niot period na ispravka se u{te ne izminale.000 denari. za koi se u{te ne zavr{il soodvetniot period na ispravka. koj go koristi objektot za sopstveni stanbeni celi. ne mo`at da se odbijat po pat na ispravka na prethodniot danok. ne nadminuva 15. Bidej}i objektot bil koristen po izgradbata za realizacija na promet osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV. Ako za navedeniot dano~en obvrznik nastane obvrskata za registracija vo podocne`na kalendarska godina ili ako istiot dobrovolno se registrira. Dano~niot obvrznik go prodava objektot na 01. Vo ovoj slu~aj se vr{i ispravka na prethodnite danoci za site investiciski dobra. Vo ispravkata se vklu~uvaat kalendarskata godina na otu|uvaweto ili koristeweto za li~ni celi. Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt ~ija izgradba zavr{uva vo juni 01 godina.98 - 05 1/5 od 240. vidi poglavje 111 od DDVU). }e premine vo sistemot na neodano~uvawe spored ~len 51 stav 3 od ZDDV. pri {to vo akontativnite DDV-prijavi godi{niot iznos na ispravka se utvrduva na nivo na soodvetniot presmetkoven period (mesec ili trimese~je). (2) Promena na okolnostite vo smisla na ~len 37 od ZDDV postoi. Na 02.04 godina na kupuva~. koj bil obvrzan za registracija ili se registriral doborovlno. Primer: Odreden dano~en obvrznik e obvrzan za registracija za celi na danokot na dodadena vrednost. Vo fakturite na poedine~nite grade`nici se sodr`ani prethodni danoci vo visina od 1.07.000 denari Ispravkata na odbivkata na prethodniot danok se prijavuva vo sekoja od akontativnite i godi{nite DDV-prijavi od periodot na ispravka. dokolku prethodniot danok.000 denari (~len 8 stav 1 DDVP). Imeno.000 denari. Bidej}i negoviot sevkupen promet vo 05 godina ne iznesuva pove}e od 1. postoi promena na okolnostite spored ~len 37 od ZDDV.000. liceto navremeno podnesuva kaj nadle`niot dano~en organ odjava od registarot na dano~ni obvrznici za celi na danokot na dodadena vrednost (~len 51 stav 9 od ZDDV). Poglavje 96 Ispravka na odbivkata na prethodniot danok pri promena na odano~uvaweto (1) Mali pretpriema~i vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV nemaat pravo na odbivka na prethodnite danoci (vo vrska so tao.. (2) Ako investiciskoto dobro se otu|i ili se koristi za li~ni celi spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV vo tekot na soodvetniot period na ispravka.

za dano~na osnova na edinstvenata usluga se smeta razlikata me|u turisti~kata cena i cenata na prethodnite turisti~ki uslugi (tn. vr{i turisti~ki uslugi. Ovaa posebna odredba va`i za turisti~ki uslugi. Mestoto na edinstvenata usluga se utvrduva spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (~len 38 stav 2 re~enica 2 od ZDDV. Poglavje 99 Pole na primena na posebnite odredbi (1) Spored ~len 38 stav 1 od ZDDV. pansioni ili letuvali{ta. (4) Vo onoj del od turisti~kite uslugi. no za koi koristi vlezni ispolnuvawa na treti lica (t. transfer ili izleti. vo vrska so toa. na primer vo hoteli. 3. vidi stav 2 do 5 od ova poglavje) i 2. kako posledica na toa. za edna edinstvena usluga (~len 38 stav 2 re~enica 1 od ZDDV. vo vrska so toa. vidi poglavje 100 stavovi 10 i 11 od DDVU). (3) Nezavisno od ~len 52 stav 2 to~ka 1 alineja a) od ZDDV. vo vrska so toa. vidi stav 7 do 9 od ova poglavje). Nezavisno od ~len 16 do 19 od ZDDV. posebnite odredbi za tur-operatori va`at za dano~niot obvrznik. vidi poglavje 100 stav 1 od DDVU).n. Vo vrska so poleto na primena na ovaa posebna odredba vidi poglavje 99 od DDVU. za koj ne se utvrdeni posebni odredbi (vidi stav 2 i stav 3 od ova poglavje) va`at op{tite odredbi od Zakonot za danokot na dodadena vrednost. pritoa koristi prethodni turisti~ki uslugi (vo vrska so toa. 4. za koi nastapuva vo svoe ime sprema turistite (vo vrska so toa. evidenciskite obvrski vo vrska so utvrduvaweto na dano~nata osnova se ispolnuvaat preku evidencijata propi{ana vo ~len 9 od DDVP. na primer prevoz do mestoto na turisti~kiot prestoj i nazad. vo hoteli ili restorani. Kon ~len 38 od ZDDV Poglavje 98 Posebni odredbi za tur-operatori (Op{to) (1) Nezavisno od op{tite odredbi od zakonot. doveduva do promena na okolnostite.000 denari (7/10 od 1. nezavisno od ~len 3 do 8 od ZDDV. na pr. smestuvaweto na turistite. koi dano~niot obvrznik (tur-operator) gi vr{i sprema turistot vo svoe ime. vidi poglavje 100 stav 4 do 9 od DDVU). Turisti~ki uslugi (2) Za turisti~ki uslugi osobeno se smetaat: 1.000 denari). 2. mar`a) i toa bez danokot na dodadena vrednost (~len 38 stav 3 od ZDDV. vidi poglavje 100 stavovi 2 i 3 od DDVU). tuku e odano~ena kako prv promet i. dokolku: 1. Vo fakturite za turisti~kite uslugi vo smisla na ~len 38 od ZDDV ne e dozvoleno oddelno iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost (~len 20 stav 4 od DDVP). .. 2. prethodni turisti~ki uslugi) koi se nameneti neposredno za turistite (~len 38 stav 1 od ZDDV). Za dano~niot obvrznik proizleguva pravo na ispravka na prethodniot danok za presmetkovniot period juli 04 godina vo visina od 700. prevozot na turisti. vo pogled na odano~uvaweto na turisti~ki uslugi e predvidena posebna forma na odano~uvawe dadena vo ~len 38 od ZDDV. Turisti~kite uslugi izvr{eni od strana na tur-operatorot se smetaat.000. (2) Nasproti op{tite odredbi od Zakonot za danokot na dodadena vrednost. vo vrska so toa. ishranata za turistite. posebnata odredba od ~len 38 od ZDDV gi sodr`i slednite otstapuvawa: 1.99 - odbivka na prethodniot danok sodr`an vo tro{ocite na izgradba (~len 35 to~ka 1 od ZDDV). ne e dozvolena odbivka na prethodniot danok za primenite prethodni turisti~ki uslugi (~len 38 stav 4 od ZDDV. 3. Nezavisno od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. Proda`bata na objektot ne e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV.

kako i vo presmetkite. 5. dali turisti~kite uslugi se vr{at vo ramkite na odredeno patuvawe vo zemjata ili vo stranstvo. Vo ovoj slu~aj nastapuvaat dva pravni odnosa i so toa doa|a do dvojna razmena na prometi:  ­  me|u nositelot na ispolnuvaweto (prevoznik. Pritoa e merodavno nastapuvaweto sprema turistite. Vo vrska so dano~nata osnova vo ovie slu~ai. koj na svoite vraboteni im stava na raspolagawe turisti~ki patuvawa bez nadomestok ili po bagatelna cena (motivacioni. Sepak. (3) ^len 38 od ZDDV va`i za site dano~ni obvrznici koi vr{at turisti~ki uslugi. Turisti~ko ispolnuvawe vo smisla na ~len 38 stav 1 od ZDDV postoi i koga dano~niot obvrznik vr{i samo edno turisti~ko ispolnuvawe. vo turisti~ki ponudi ili prospekti. sproveduvaweto manifestacii za informirawe ili zabava na turistite. Posreduvaweto vo prevozot na lica vo me|unarodniot vozdu{en soobra}aj e oslobodeno od danok spored ~l. vidi poglavje 100 stav 7 od DDVU. Od taa pri~ina. na pr. ne e bitno.. 24 to~ka 5 i to~ka 9 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU). Za prethodni turisti~ki uslugi mo`at da se zemat predvid site turisti~ki uslugi (stav 2 do 4 od ova poglavje) koi bi gi koristel turistot dokolku bi go sprovel patuvaweto samostojno. ne e bitno. Taka. istiot stapuva. Nastapuvawe vo svoe ime (5) Za turisti~kite uslugi va`at posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV vo onoj del. za prethodna turisti~ka usluga se . osobeno prevozot. iznajmuvawe na vikendi~ki bez prevoz i ishrana. po pravilo. odano~uvaweto spored ~len 38 od ZDDV mo`e da se zeme predvid i za lingvisti~ki ili studiski patuvawa. So toa {to organizatorot na turisti~ki paket aran`mani e samostojno odgovoren za besprekorniot tek na turisti~koto patuvawe. vo koj dano~niot obvrznik (tur-operator) pritoa nastapuva sprema turistot (primatel na ispolnuvaweto) vo svoe ime i so toa vr{i sopstven promet (a ne posreduvawe). Isto taka. Vo vrska so mestoto na posredni~oto ispolnuvawe. (4) Dano~niot obvrznik-rabotodavec. isto taka. poseta na turisti~ki lokacii so vodi~. {to pretstavuva nastap vo svoe ime. od strana na turisti~ki agencii) ne va`i ~l. Pritoa e seedno. Postoeweto na posreduvawe bara dejstvuvawe vo tu|o ime i za tu|a smetka (vidi. ne e potrebno dano~niot obvrznik da vr{i zbir na poedine~ni prometi. smestuvaweto i ishranata.n. razgleduvawe na okolinata. vidi poglavje 28 od DDVU. dali dano~niot obvrznik. bez vklu~uvawe na turoperator. dali prethodni turisti~ki uslugi se koristat vo zemjata ili vo stranstvo. koristi za taa cel prethodni turisti~ki uslugi. Isto taka. poseti vo teatar. bez ogled na toa. "incentive-patuvawa"). Celta na turisti~koto patuvawe pritoa ne e bitna. pridru`bata na turistite od strana na vodi~ na turisti~koto patuvawe. Turisti~ki predispolnuvawa (7) Primenata na posebnite odredbi spored ~len 38 od ZDDV zavisi od toa.100 - 4. na pr. 38 od ZDDV. hotelot. itn. Odano~uvaweto na posredni~ki uslugi se vr{i spored op{tite odredbi od ZDDV. Odredbata ima osobeno zna~ewe za organizatorite na turisti~ki paket aran`mani. no koj go koristi neposredno turistot. Za prethodni turisti~ki uslugi se smeta sekakov vid na promet koj go vr{i treto lice sprema dano~niot obvrznik. poglavje 9 stav 3 i stav 4 od DDVU). na primer. dali za istite bil naplaten stranski ili doma{en danok na promet (danok na dodadena vrednost).) i tur-operatorot i  ­  me|u tur-operatorot i turistot (primatel na ispolnuvaweto). vo neposreden praven odnos so turistot. vr{i turisti~ki uslugi vo ovoj del vo smisla na ~len 38 od ZDDV. koj vr{i turisti~ki uslugi vo svoe ime. ili t. dali istite pretstavuvaat edinstven predmet na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. Posreduvawe na turisti~ki ispolnuvawa (6) Za posreduvaweto na turisti~ki uslugi (na pr.

2. Vo ovoj slu~aj. vo slu~aj na turisti~ki paket . pridru`bata na turistite od strana na vraboten turisti~ki vodi~. Primer: Tur-operatorot T vr{i prevoz na turisti so sopstven avtobus vo ramkite na odreden turisti~ki paket aran`man. na odano~uvawe podle`at samo soodvetnite poedine~ni turisti~ki uslugi izvr{eni vo zemajta. Vo vrska so utvrduvaweto na dano~nata osnova kaj me{oviti turisti~ki uslugi. za ishranata (predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto) i za pridru`bata na turistite od strana na vraboteni turisti~ki vodi~i (vidi poglavje 24 od DDVU). Poglavje 100 Va`ewe na posebnite odredbi vo konkretni slu~ai Edinstvo na uslugite . (11) Za turisti~kite uslugi so anga`man na sopstveni sredstva va`at op{tite odredbi od ZDDV. koga dano~niot obvrznik vr{i turisti~ki uslugi delumno so koristewe na prethodni turisti~ki uslugi.aran`man). vo koi ne se koristat prethodni turisti~ki uslugi (prometi na treti lica). Nasproti toa. pri {to se vr{i poedine~na ocenka na sekoj od tie uslugi. organiziraweto na turisti~ki paket aran`man se ureduva spored op{tite na~ela na danokot na dodadena vrednost. Nasproti toa. turisti~koto ispolnuvawe so anga`man na sopstveni sredstva nema da postoi. ~len 14 stav 1 od ZDDV. Za razlika od turisti~kite uslugi za koi se primenuva ~len 38 od ZDDV. na pr. sopstven hotel. Za anga`man na sopstveni sredstva se smeta i slu~ajot. Vo ovie slu~ai se primenuva ~len 38 od ZDDV samo vo onoj del. vidi poglavje 100 stav 9 od DDVU. smestuvaweto i ishranata podle`at na posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV. Zaradi razli~niot tretman na dvete grupi na ispolnuvawa.101 - smeta i me|unarodniot prevoz na patnici koj e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. (9) Kon prethodnite turisti~ki uslugi ne se vbrojuvaat. za smestuvaweto turisti (vidi poglavje 26 od DDVU). za prevozniot promet (vidi poglavje 25 od DDVU). (8) Kako izdatoci za prethodni turisti~ki uslugi se smetaat i tro{ocite koi dano~niot obvrznik mora da gi plati vrz dogovorna osnova za neiskoritenite kapaciteti (na pr. zna~i vo slu~ai. vo koj dano~niot obvrznik koristi prethodni turisti~ki uslugi. Me{oviti turisti~ki uslugi (12) Slu~ajot na me{oviti turisti~ki uslugi postoi. vo koj dano~niot obvrznik vr{i turisti~ki uslugi so anga`irawe sopstveni sredstva. mora da se izvr{i podelba na edinstvenata turisti~ka cena (na pr. Turisti~ki ispolnuvawa so sopstveni sredstva (10) Posebniot na~in na odano~uvawe spored ~len 38 od ZDDV ne va`i vo onoj del. ~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV. Pritoa. prevozni ili hotelski kapaciteti). koj se smeta za turisti~ko predispolnuvawe. na svoja odgovornost i za svoja smetka. na pr. koga dano~niot obvrznik iznajmuva avtobus bez voza~.. koj go vr{i prevozot vo svoe ime. prevoznikot vr{i prevoz sprema dano~niot obvrznik. dokolku dano~niot obvrznik se poslu`i so prevoznik zaradi izvr{uvawe na prevozot. Pri patuvawa koi se protegaat i vo stranstvo. posredni~kite uslugi na samostojni turisti~ki biroa za potrebite na tur-operatori. sopstveni prevozni sredstva. zna~i ne se smeta za edinstvena usluga tuku za mno`ina na turisti~ki uslugi. 3. me|unarodniot prevoz na lica e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. Smestuvaweto i ishranata se vr{at vo hotel na treto lice. ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. Prevozot podle`i na odano~uvawe spored op{tite odredbi (vidi stav 11 to~ka 2 od ova poglavje). delumno so vklu~uvawe na sopstveni sredstva. se zapazuvaat slednite odredbi: 1.

140 h 19 119 . prevozot). Ova mesto na uslugata va`i bez ogled na toa. se raboti za usluga od poseben vid. ne mo`e da se koristi pri odano~uvaweto na edinstvenata usluga. Bidej}i pri zasmetuvaweto na turisti~kite uslugi kon odredena podru`nica e merodavno te`i{noto mesto na izvr{uvaweto na prometot (proda`bata) na turisti~koto patuvawe. kade fakti~ki se izvr{uvaat poedine~nite sostavni delovi od edinstvenoto turisti~ko ispolnuvawe (prevoz.140. turoperatorot ima mo`nost na utvrduvawe na zaedni~ka mar`a za odredeni grupi na turisti~ki uslugi.860. se smetaat za edna edinstvena usluga (~len 38 stav 2 re~enica 1 od ZDDV). ~len 38 stav 3 re~enica 4 od ZDDV predviduva olesnuvawa.000.1. vo toj slu~aj za utvrduvaweto na mestoto na uslugata se poa|a od te`i{teto na izvr{enite uslugi spored op{tite kriteriumi na opredeluvawe na mestoto na uslugata (vidi poglavje 24 stav 7 od DDVU).-. vidi poglavje 70 stav 4 od DDVU).22.MKD (5) Presmetuvaweto na mar`ata za sekoe turisti~ko ispolnuvawe mo`e kaj turisti~kite paket-aran`mani da dovede do zna~itelni te{kotii. koi se opfateni so posebnite odredbi od ~len 38 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 99 od DDVU). osobeno vo pogled na klasifikacijata na soodvetnite prethodni turisti~ki uslugi. odredena dano~na povlastica koja bi do{la predvid za poedine~ni sostavni delovi na uslugata (na pr.). turisti~koto patuvawe se smeta za izvr{eno vo mestoto vo zemjata. (3) Koga tur-operator rezidenten vo stranstvo prodava preku svoi podru`nici vo zemjata turisti~ki patuvawa.-danok) MKD Razlika (bruto-mar`a) 7. Pritoa. koi gi sozdal vo stranstvo preku nabavka i spojuvawe na prethodnite turisti~ki uslugi.102 - (1) Site turisti~ki uslugi izvr{eni sprema turistot (primatelot na ispolnuvaweto) vo ramkite na sproveduvaweto na odredeno patuvawe. dano~na osnova pretstavuva ostanatata neto-mar`a. ishrana itn. deka na pr. a ne mestoto na sozdavaweto na patuvaweto.-MKD Dano~na osnova (neto-mar`a) 6. Zaradi toa. Spored niv. No. na pr. Vo toj slu~aj. za site turisti~ki patuvawa vo tekot na odreden period (sezona) na edno mesto na krajna destinacija ili vo odredeno podra~je na krajna destinacija. mesto na uslugata e mestoto vo koe tur-operatorot ima svoe fakti~ko sedi{te ili podru`nica.MKD Sodr`an DDV 7. dokolku istite se opfateni so posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV. Kaj dvata iznosa se raboti za bruto-iznosi (vklu~uvaj}i go eventualniot makedonski ili stranski danok na dodadena vrednost).. Bidej}i danokot na dodadena vrednost ne e sostaven del od dano~nata osnova (~len 38 stav 3 re~enica 2 od ZDDV). toj ima i mo`nost da ja utvrduva mar`ata vo eden zbir za site turisti~ki uslugi izvr{eni vo tekot na odreden dano~en period (kalendarska godina).n. mar`a). od kade {to turisti~kata usluga fakti~ki se izvr{uva (vo vrska so toa. . Primer 1: Turisti~ka cena 30.MKD Prethodni turisti~ki uslugi (vklu~uvaj}i makedonski i stranski .-.-. Ottuka sledi.140. istiot se odzema od bruto-mar`ata (vo vrska so presmetuvaweto na danokot od bruto-iznosi. Dano~na osnova (4) Dano~na osnova za edinstvenoto turisti~ko ispolnuvawe (stav 1 od ova poglavje) spored ~len 38 stav 3 re~enica 1 od ZDDV e razlikata me|u turisti~kata cena koja ja pla}a turistot i izdatocite na tur-operatorot za prethodnite turisti~ki uslugi nara~ani od tur-operatorot (t. vidi poglavje 24 od DDVU).000. kade {to se nao|a podru`nicata. smestuvawe. Mesto na turisti~kata usluga (2) Mestoto na edinstvenata turisti~ka usluga se utvrduva spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (~len 38 stav 2 re~enica 2 od ZDDV). Spored toa.

000 denari (=75%) na tro{oci za prethodni turisti~ki uslugi.000. zna~i sevkupno 1. 38 od 1.500. turoperatorot pla}a sevkupno 900.200. Prevozot so sopstven avtobus ne podle`i na odano~uvawe so DDV vo pogled na delnicata vo stranstvo (vidi poglavje 25 od DDVU). (7) Ako odreden dano~en obvrznik-rabotodavec stava na raspolagawe besplatno ili po bagatelna cena turisti~ki patuvawa za svoite vraboteni (vidi poglavje 99 stav 4 od DDVU). Organizatorot go sproveduva patuvaweto so sopstven avtobus.125. (8) Pri avansni pla}awa za turisti~ki patuvawa.000 denari po lice.000 h 19 = . za celi na presmetka na mar`ata se izzemaat turisti~kite uslugi izvr{eni so sopstveni sredstva (sopstven promet) i toa na~elno vo procentualen soodnos kon prethodnite turisti~ki uslugi. od pri~ini na poednostavuvawe se dozvoluva dano~nata osnova (delot koj pretstavuva mar`a) da se utvrdi po pat na procenka koja odgovara na fakti~kata situacija. Vo ovoj soodnos se vr{i i podelba na turisti~kata cena. Dokolku vo ovie slu~ai se u{te ne e utvrdena visinata na mar`ata za turisti~kite uslugi realizirani vo presmetkovniot period.375.MKD Vo razlikata sodr`an DDV 225.-119 MKD Dano~na osnova (neto-mar`a) 189. Delot od delnicata vo zemjata e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV (vidi poglavje 55 od DDVU).35.000 denari. Tro{ocite za taa cel iznesuvaat 300.MKD Tur-operatorot e dol`en dadeniot iznos da go odano~i so op{tata dano~na stapka (19%).900.MKD ZDDV Prethodni turisti~ki uslugi .000 denari otpa|aat na tro{oci za prevoz (= 25%) i 900.000 denari. Vo ovie slu~ai ne e merodavna mar`ata. Na prethodni turisti~ki uslugi za smestuvawe. Pritoa.000. Turisti~kata cena iznesuva 30. Primer 2: Tur-operator vo Skopje organizira turisti~ki paket aran`man so avtobus za 50 lica vo Turcija. koi tur-operatorot gi izvr{uva delumno so koristewe na prethodni turisti~ki uslugi i delumno so anga`irawe sopstveni sredstva (poglavje 99 stav 12 od DDVU).-MKD Ostatok od cenata za turisti~ki predis-polnuvawa vo smisla na ~l.924.103 - (6) Preku olesnuvawata pri utvrduvaweto na dano~nata osnova (stav 5 od ova poglavje).-. Od sevkupnite tro{oci vo visina od 1.000.-. Pravoto na odbivka na prethodni danoci za prethodnite turisti~ki uslugi otpa|a spored ~len 38 stav 4 od ZDDV (vidi stav 10 od ova poglavje).MKD Sopstven prevoz (=25%) . Turisti~ka cena 1. (9) Kaj me{oviti turisti~ki uslugi. sopstveniot promet se presmetuva vo visina na tro{ocite napraveni za taa cel (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost).-MKD Razlika (bruto-mar`a) 225. . koi se odano~uvaat spored ~len 31 stav 2 od ZDDV.-.-.076. namesto turisti~kata cena merodavni se izdatocite na dano~niot obvrznik nastanati za sproveduvaweto na turisti~koto patuvawe (~len 38 stav 3 re~enica 3 i ~len 19 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). mo`e vo akontativnite DDV-prijavi da se iska`uvaat kako dano~na osnova proceneti iznosi koi se utvrduvaat vrz osnova na kalkulaciite ili iskustvata od prethodnite godini. bidej}i ovie izdatoci se ednakvi na izdatocite na dano~niot obvrznik za nabavka na prethodnite turisti~ki uslugi. vo toj slu~aj.000 denari. ishrana i razgleduvawe turisti~ki lokacii. obvrskata za podnesuvawe na akontativni DDV-prijavi ostanuva da va`i. 300.000 denari.000..000.500.

(3) Odredbite vo vrska so op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV) i odredbite utvrdeni vo vrska so toa vo poglavje 101 do 105 DDVU va`at i za dano~ni obvrznici koi ne se registrirale. site prethodni danoci koi mo`at da se odbijat. koj eventualno treba da se proceni na godi{no nivo . se dol`ni akontativnata prijava da ja podnesuvaat trimese~no. se dol`ni za sekoj presmetkoven period da podnesuvaat akontativna DDV-prijava. vo takviot slu~aj ne nastanal danok za soodvetniot presmetkoven period nitu od vonredni pravni osnovi nitu postoi odbivka na prethoden danok. Promeni na opolnomo{teni lica se prijavuvaat po pismen pat kaj Upravata za javni prihodi. vo ovie slu~ai otpa|a mo`nosta za vra}awe na prethodniot danok vo ramkite na posebni postapki spored ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP. na pr. kako i za iznajmuvaweto kancelariski prostorii i telekomunikaciskite tro{oci) i za posredni~kite provizii na treti turisti~ki agencii. kako i promenite koi nastanale spored ~len 22 od ZDDV vo tekot na soodvetniot presmetkoven ili dano~en period.duri i vo slu~ai na zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost .se uka`uva na objasnenijata vo poglavje 110 od DDVU.104 - Zabrana na odbivka na prethodni danoci (10) Spored ~len 38 stav 4 od ZDDV ne e dozvolena odbivka na prethodnite danoci koi otpa|aat na prethodnite turisti~ki uslugi. pravoto na odbivka na prethodni danoci ostanuva da va`i vo slu~aj na ispolnuvawe na uslovite od ~len 33 do 36 od ZDDV i toa za prethodni danoci koi otpa|aat na vlezni ispolnuvawa koi ne pretstavuvaat prethodni turisti~ki uslugi. Dano~niot obvrznik ne e spre~en nitu pri postoeweto na vakvi akontativni DDV-prijavi da bara isplata na pobaruvawa od izminati presmetkovni periodi. Kon ~len 39 do 45 od ZDDV Poglavje 101 Prijavuvawe i pla}awe na danokot na dodadena vrednost Op{to (1) Dano~nite obvrznici koi se zapi{ani vo Registarot na obvrznici za danokot na dodadena vrednost. Dano~ni obvrznici ~ij svekupen promet (~len 51 stav 2 od ZDDV) vo izminatata kalendarska godina ne iznesuval pove}e od 25 milioni denari. Prijavuvawe i pla}awe na danokot na dodadena vrednost za presmetkovniot period (4) Presmetkoven period e kalendarskiot mesec. Ako. kako i prethodnite danoci koi proizleguvaat od primenata na ~len 37 od ZDDV. (5) Dano~niot obvrznik e dol`en vo rok od 15 dena po istek na soodvetniot presmetkoven period da ja podnese akontativnata DDV-prijava i da go plati presmetaniot danok na dodadena vrednost. . Akontativnata DDV-prijava se podnesuva i vo slu~ai koga ne e izvr{en odano~en promet. Godi{nata DDV-prijava se potpi{uva svoera~no od strana na dano~niot obvrznik. odnosno godi{na DDV-prijava za sekoja kalendarska godina (dano~en period) preku podnesuvawe na slu`beniot formular DDV-04. kancelariski ma{ini i kancelariski materijal. Akontativnite DDV-prijavi mo`at da gi potpi{uvaat i opolnomo{teni lica navedeni vo Prijavata za registracija DDV-01. (2) Akontativnata DDV-prijava i Godi{nata DDV-prijava mora da gi sodr`at site prometi i danokot koj se presmetuva na niv. (11) Zabranata na odbivka na prethodni danoci va`i i za tur-operatori rezidentni vo stranstvo koi koristat prethodni turisti~ki uslugi vo zemjata.. pokraj toa. Vo vrska presmetuvaweto na sevkupniot promet. vo toj slu~aj istoto se prijavuva so vnesuvawe "0" vo poleto 15 od formularot DDV-04. Pritoa. Sepak. se prijavuvaat i danocite dolguvani spored ~len 32 to~ka 4 i ~len 55 stavovite 1 i 2 od ZDDV. So toa. nasproti obvrskata za toa spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. za prethodni danoci za kancelariski tro{oci.

Vo godi{nata DDV-prijava se iska`uva soodvetniot sevkupen iznos na dano~nata osnova. Dostavuvaweto akontativna DDV-prijava za presmetkovniot period noemvri 01 godina ne e potrebno. Bidej}i vi{okot na danok kaj liceto B iznesuva pove}e od 1. mo`e da se prijavi ispravka vo Godi{na DDV-prijava.000 denari. Primer: Dano~niot obvrznik A prijavil za presmetkovniot period maj 01 godina danok od 100. Pri podnesuvaweto na ispravka na Akontativna DDV-prijava ne e dozvoleno naveduvawe edinstveno na razlikata vo iznosite. A e obvrzan do 15. (7) Ako dano~niot obvrznik prestane so vr{eweto na svojata stopanska dejnost vo tekot na kalendarskata godina. Poglavje 103 Utvrduvawe i pla}awe na danokot (1) Ako ne bila podnesena DDV-prijava vo propi{anite rokovi ili ako se utvrdeni otstapuvawa od podatocite na dano~niot obvrznik. godi{nata DDV-prijava se podnesuva vo rok od 15 dena po istek na kalendarskiot mesec..11. prethodni danoci i iznosi za odbivawe. vo koj se prestanalo so vr{eweto na stopanskata dejnost.000 denari. a dano~niot obvrznik B danok od 400.800 denari. licata A i B neovlasteno izvr{ile odbivka na prethodni danoci vo visina od 3.000 denari.01 godina na liceto B. no pomalku od 1% od akontativno prijaveniot danok. Vo slu~aj . (2) Dano~niot obvrznik e dol`en prijaveniot ili utvrdeniot danok na dodadena vrednost da go uplati na `iro-smetkite utvrdeni so posebni propisi. danokot i prethodniot danok. Gre{kite bile zabele`ani pri sreduvaweto na knigovodstvoto vo septemvri 01 godina. dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i ispravka na Akontativnata DDV-prijava za soodvetniot presmetkoven period. Ako dano~niot obvrznik ja koristi odredbata za celi na poednostavuvawe od poglavje 102 stav 1 od DDVU. Primer: Dano~niot obvrznik A ja prodava svojata pe~atnica na 20. Godi{nata DDV-prijava se podnesuva i vo slu~ai koga ne nastanale promeni nasproti akontativnite DDV-prijavi.01 da podnese godi{na DDV-prijava za dano~niot period od 1 januari do 20 noemvri 01 godina. B mo`e da ~eka so ispravkata do podnesuvaweto na Godi{nata DDV-prijava za kalendarskata godina 01. Prijavuvaweto edinstveno na razliki vo iznosite ne e dozvoleno. Vrz osnova na izvr{eni gre{ki vo knigovodstvenata evidencija. Danokot se pla}a vo rok od 15 dena po denot na dostavuvawe na re{enieto za utvrduvawe danok.105 - Prijavuvawe i pla}awe na danokot za dano~niot per iod (6) Dano~niot obvrznik e dol`en do krajot na fevruari od slednata kalendarska godina da podnese godi{na DDV-prijava za izminatiot dano~en period (kalendarska godina) i da go plati presmetaniot danok na dodadena vrednost. danokot na dodadena vrednost se utvrduva so re{enie od strana na Upravata za javni prihodi. Liceto A e obvrzano da podnese vo septemvri 01 godina ispravka na Akontativnata DDV-prijava za mesec maj 01 godina. ako vo presmetkovniot period za koj se vr{i ispravka se prijavuva vi{ok ili kusok na danok vo visina pomala od 1. Od pri~ini na poednostavuvawe. vo toj slu~aj se zemaat predvid danoci. danoci ili iznosi na danoci vo oderedena Akontativna DDV-prijava.000 denari ili vo iznos pomal od 1% od akontativno prijaveniot danok.12. (2) Odredbite od stav 1 re~enici 1 i 2 soodvetno se primenuvaat i za ispravki na godi{ni dano~ni prijavi. za koi dosega ne bila izvr{ena ispravka. Poglavje 102 Ispravka na DDV-prijavi (1) Dokolku se utvrdi deka neto~no ili necelosno bile prijavuvani prometi.

Za sekoj den zadocnuvawe se napla}a kamata po stapka od 0. se dol`ni ovoj danok da go prijavat i da go platat vo rok od 5 rabotni dena po izdavawe na fakturata. Vonrednata DDV-kontrola vo prv red se odnesuva na proverkata na fakti~ki podatoci i situacii koi mo`at da dovedat do kone~no nepla}awe na danok ili do neopravdana isplata na prethodni danoci. iznosot se ispla}a vo rok od 30 dena po istek na denot na podnesuvawe na akontativnata DDV-prijava. kako i vo slu~ai koga vo godi{nata prijava e istaknato pobaruvawe za isplata.106 - na propu{tawe na rokot za pla}awe. osven ako ne se vr{i prebivawe so zaostanati danoci ili kamati za zaostanatite danoci. Ako se pojavi somne` vo vrska so podatocite dadeni od dano~niot obvrznik vo samata akontativna ili godi{na DDV-prijava i ako istiot ne mo`e da se ras~isti po pat na interna kontrola. Dano~ni obvrznici. osven vo slu~ai so mal dano~en efekt. ne mo`e da se ~eka so kontrolata na sporni slu~ai do denot na prijavuvawe i utvrduvawe na danokot na dodadena vrednost za soodvetniot dano~en period ili do denot na sproveduvaweto na op{ta dano~na kontrola. danokot na dodadena vrednost se napla}a prisilno spored odredbite od Zakonot za personalen danok na prihod. (4) Lica koi dolguvaat danoci isklu~ivo spored ~len 55 stav 1 od ZDDV (na pr. (2) Sproveduvaweto itna DDV-kontrola e neophodno. (2) Se' dodeka dano~niot organ e popre~uvan vo kontrolata na akontativnata ili godi{nata DDV-prijava po vina na dano~niot obvrznik. mali pretpriema~i) za promet izvr{en od dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. Bidej}i zasmetuvaweto i isplatata na prethodnite danoci se vr{i u{te vo ramkite na akontativnata DDV-postapka. dano~niot organ odlu~uva dali da se sprovede vonredna DDV-kontrola. iznosot se ispla}a bez posebno barawe vo rok od 30 dena po denot na podnesuvawe na prijavata. mali pretpriema~i. dali dano~niot obrznik gi prijavil celosno i navremeno nadomestocite. Pokraj toa. se vr{at vonredni DDV-kontroli za presmetkovnite periodi od strana na stru~ni dano~ni kontrolori. (3) Ako danokot na dodadena vrednost go dol`at lica kaj koi ne se ispolneti uslovite od ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV (na pr. osven ako ne treba da se izvr{i prebivawe so zaostanati danoci ili so zatezni kamati po osnov na zaostanati kamati. presmetkoven period e na~elno kalendarskoto trimese~je. pobaruvaweto se prenesuva na sledniot presmetkoven period. (3) Ako pobaruvaweto ne se isplati vo rok od 30 dena ili vo rokot spored stav 2 od ovoj ~len. na dano~niot obvrznik mu se ispla}a i kamata po stapka od 0. Poglavje 104 Isplata na DDV-pobaruvawa vo ramki na op{tata postapka na odano~uvawe (1) Ako prethodniot danok za soodvetniot presmetkoven period e pogolem od danokot na dodadena vrednost presmetan za izvr{eniot promet.1%. se vr{i postojana proverka na pra{aweto. dokolku dano~niot obvrznik bara vra}awe na vi{ok na prethodni danoci ili na porano prenesen vi{ok na prethodni danoci. se dol`ni danokot dolguvan spored ~len 55 stav 1 od ZDDV da go prijavat i da go platat so podnesuvawe na akontativna DDV-prijava za presmetkovniot period na izdavawe na fakturata i na godi{na DDV-prijava za soodvetniot dano~en period. Pritoa.. Ako od godi{nata DDV-prijava proizleguva pobaruvawe za dano~niot obvrznik. vo toj slu~aj postoi obvrska na podnesuvawe akontativna DDV-prijava samo za presmetkovnite periodi vo koi se dolguva danok na dodadena vrednost spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV. lica koi ne se dano~ni obvrznici. javno-pravni tela. Poglavje 105 Sproveduvawe vonredni DDV-kontroli (1) Nezavisno od drugi vidovi na kontrola od strana na dano~nite organi.1% za sekoj den zadocnuvawe. ne te~e rokot od 30 dena naveden vo stav 1 od ovoj ~len. Ako dano~niot obvrznik pobara isplata. kaj koi se ispolneti uslovite od ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. vo vrska so toa vidi poglavje 121 stav 2 to~ki 1 i 5 od DDVU). Zaradi izbegnuvawe na zagubi vo dano~nite prihodi i zaradi .

bidej}i dano~niot obvrznik vr{el samo promet vo zemjata koj e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV (~len 11 stav 1 to~ka 2 od DDVP). ne se napla}a nikakov danok na promet ili drug sli~en danok ili. Primer 1: Dano~en obvrznik so sedi{te vo dr`ava sprema koja e vospostaveno na~eloto na reciprocitet. Prethodniot danok se vra}a samo vo slu~aj na postoewe na reciprocitet. mora da bidat ispolneti op{tite uslovi za koristewe na pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 33 do 36 od ZDDV). Reciprocitetot (~len 11 stav 3 od DDVP) ne mora da postoi vo ovoj slu~aj (2) Za celi na vra}aweto na iznosi na prethodni danoci spored stav 1 ne e potrebno registrirawe na dano~niot obvrznik (~len 51 stav 1 re~enica 2 od ZDDV).000 denari. Primer 2: [pediter so sedi{te vo dr`ava sprema koja e vospostaveno na~eloto na reciprocitet. Dano~niot obvrznik ne vr{el promet vo zemjata. vr{i me|unaroden prevoz na dobra. Dano~niot obvrznik ne vr{i drug promet vo zemjata. Danokot za popravkata go platil A kako primatel na ispolnuvaweto soglasno so ~len 32 to~ka 4 od ZDDV. Za nabavkata na materijalite za popravka mu bil fakturiran makedonski danok na dodadena vrednost od 50. Postapkata na vra}awe se primenuva. sprema koja ne postoi reciprocitet. Primer 3: Dano~en obvrznik so sedi{te vo dr`ava. od preventivni pri~ini). vo koi dano~niot obvrznik-nerezident vo zemjata vr{i promet koj treba da se odano~i. bidej}i dano~niot obvrznik izvr{il vo zemjata samo promet vo smisla na ~len 11 stav 1 to~ka 3 od DDVP. Postapkata na vra}awe }e se primeni. Pokraj toa.. Za nabavkata na gorivo vo zemjata mu bil fakturiran vo tekot na celata kalendarska godina makedonski DDV vo visina od 40. bidej}i ne bil izvr{en promet vo zemjata i so toa se ispolneti uslovite od ~len 11 stav 1 to~ka 1 od DDVP. Postapkata na vra}awe }e se primeni. donesuva Upravata za javni prihodi. dano~niot obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata da ne izvr{il promet vo zemjata vo periodot na vra}awe (stav 4 od ova poglavje) ili da izvr{il samo promet naveden vo ~len 11 stav 1 to~ki 2 i 3 od DDVP. ako istiot mu se vra}a na dano~niot obvrznik rezidenten vo zemjata (~len 11 stav 3 od DDVP). .000 denari. vr{i raboti na popravka vrz objekt na bankata A vo Skopje. izlo`uva svoi stoki na saem vo Skopje. odnosno koga vo dr`avata. Kon ~len 46 od ZDDV Poglavje 106 Vra}awe na prethoden danok sprema dano~ni obvrznici-nerezidentni vo zemjata Dano~ni obvrznici koi imaat pravo na vra}awe (1) Uslov za vra}awe na iznosi na prethodni danoci vo ramkite na posebnata postapka na vra}awe spored ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP e. a za koj primatelot na ispolnuvaweto go dolguva danokot spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV. osobeno vo pogled na podra~jata na kontrola. Vo fakturata na saemskoto pretprijatie mu bil zasmetan makedonski DDV vo visina od 31. (3) Detalni upatstva vo vrska so sproveduvaweto vonredni DDV-kontroli. Vo slu~aite od ~len 11 stav 1 to~ka 3 od DDVP. vo koja dano~niot obvrznik e rezidenten. vo slu~aj na naplata na vakviot danok.000 denari.107 - nivno obezbeduvawe se sproveduvaat vonredni DDV-kontroli i vo slu~ai koga od kontrolata ne mo`e vo konkretniot slu~aj da se o~ekuvaat dopolnitelni iznosi (na pr. zaradi izbegnuvawe na dvojno odano~uvawe ne mora da postoi reciprocitet.

mu se fakturiraat vo fevruari 01 godina iznosi na DDV vo visina od 8.direkcija vo Skopje (~len 11 stav 5 od DDVP). vo juli vo visina od 5. Primer 5: Na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata. (8) Pismeniot dokaz za toa. se ispra}aat do nadle`niot organ od re~enica 1. ne se primenuva (vo vrska so toa.000 denari. Vo slu~aj na vra}awe na iznosi. Barawata za vra}awe na danokot na dodadena vrednost.000 denari i vo avgust 15. deka liceto e registrirano kako dano~en obvrznik vo druga dr`ava spored ~len 11 stav 6 od DDVP se vodi so pomo{ na sledniot obrazec: DOKAZ ZA REGISTRACIJA NA DANO^EN OBVRZNIK . izvr{i odano~en promet vo zemjata koj ne potpa|a pod odredbite od stav 1 od ova poglavje. a koj gi ispolnuva uslovite od ~len 11 stav 1 do 3 od DDVP. Minimalen iznos (5) Vra}aweto na prethodni danoci se uslovuva so utvrden minimalen iznos (~len 11 stav 4 od DDVP).108 - ^lenot 51 stav 3 od ZDDV. vo toj slu~aj prometot se odano~uva vo ramkite na op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV). vo juni vo visina od 6. se zemaat predvid i prethodnite danoci povrzani so dadeniot promet (~len 11 stav 2 od DDVP). a koj gi ispolnuva uslovite od ~len 11 stav 1 do 3 od DDVP. Iznosot za vra}awe za edno ili pove}e kalendarski trimese~ja mora da iznesuva najmalku 30. toj ne mo`e da istakne pravo na vra}awe na iznosite za ovoj period. koi se podneseni kaj podra~en dano~en organ. (7) Baraweto za vra}awe se podnesuva so popolnuvawe na slu`beno propi{an obrazec i toa najdocna do 30 juni od kalendarskata godina koja sledi po kalendarskata godina vo koja nastanalo pravoto na odbivka na prethodni danoci spored ~len 33 do 36 od ZDDV (~len 11 stav 5 od DDVP). dano~niot obvrznik e dol`en da gi stavi na uvid vo original fakturite i uvoznite dokumenti. Zaradi doka`uvawe na pravoto na vra}awe. Postapka na vra}awe (6) Za sproveduvaweto na postapkata na vra}awe e nadle`na Upravata za javni prihodi . vidi poglavje 111 stav 3 od DDVU). Period na vra}awe (4) Period na vra}awe e kalendarskoto trimese~je ili period od pove}e posledovatelni kalendarski trimese~ja (~len 11 stav 3 od DDVP). za istoto mo`e da se podnese barawe za vra}awe na iznosot koe se odnesuva na poslednoto kalendarsko trimese~je. originalnite dokumenti se poni{tuvaat preku stavawe pe~at ili na drug soodveten na~in. koj ne e rezidenten vo zemjata.000 denari.000 denari. pritoa. Bidej}i dano~niot obvrznik ne go dostignal vo 01 godina minimalniot iznos od 15.000 denari i vo noemvri 1. mu se fakturiraat vo januari 01 godina iznosi na DDV vo visina od 10. vra}aweto na prethodnite danoci ne e mo`no.000 denari. Primer 4: Na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata.000 denari. Pritoa. (3) Dokolku dano~en obvrznik. Dokolku ne se postignat ovie iznosi. Ako pobaruvaweto iznesuva vo kalendarskata godina najmalku 15.000 denari..000 denari. Dano~niot obvrznik mo`e da podnese barawe za vra}awe na iznosite za periodot januari do septemvri 01 godina.

odnosno danokot na promet vo drugi dr`avi. broj 31/98). se dostavuva novo uverenie. nadle`niot organ ja naveduva pri~inata (9) Za barawa za vra}awe na danoci. deka (Ime i prezime. prezime i funkcija) 1 Ako podnositelot na baraweto nema dano~en broj. koi se podnesuvaat podocna od edna godina po datata na izdavawe na uverenieto. Vo uverenieto dopolnitelno se vnesuva slednata napomena: "Napomena: Ova uverenie prestanuva da va`i po istek na edna godina od datata na negovoto izdavawe.109 - (Adresa na nadle`niot organ) potvrduva. . Uverenie za registracija na dano~en obvrznik rezidenten vo zemjata (10) Na dano~ni obvrznici koi se rezidentni vo zemjata i na koi im e potreben pismen dokaz za izvr{eniot upis kako DDV-obvrznik za celi na podnesuvawe barawe za vra}awe na danok na dodadena vrednost vo druga dr`ava. odnosno zanimawe) (Adresa. Uverenieto slu`i isklu~ivo kako dokaz za izvr{en upis na dano~niot obvrznik za celi na danokot na dodadena vrednost." Poglavje 107 Vra}awe na danokot sprema neprofitni organizacii (1) Pod neprofitni organizacii soglasno so ~lenot 47 od ZDDV koi imaat pravo na vra}awe na prethodni danoci se podrazbiraat organizacii definirani spored Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondaciite ("Slu`ben vesnik na RM". odnosno firma) (Vid na dejnost.. nadle`niot dano~en organ izdava uverenie spored obrazecot od stav 8 od ova poglavje. a zaradi stavawe na uvid na istoto vo ramkite na postapkata za vra}awe na danokot na dodadena vrednost. sedi{te) e registriran kako dano~en obvrznik za danokot na dodadena vrednost pod sledniot dano~en broj1 (Data) Pe~at (Potpis) (Ime.

direkcija vo Skopje (~len 12 stav 1 DDVP). (3) Period na vra}awe e najmalku edno kalendarsko trimese~je (~len 12 stav 1 od DDVP). Baraweto za vra}awe na danokot vo smisla na ~len 13 stav 1 od DDVP se podnesuva na propi{an obrazec DDV-13 (za slu`beni potrebi). Barawata za vra}awe na danokot koi se podneseni kaj drugi podra~ni dano~ni organi se ispra}aat do nadle`niot organ naveden vo prvata re~enica. Baraweto za vra}awe na danokot vo smisla na ~len 13 stav 1 od DDVP se podnesuva na propi{an obrazec DDV-13 (za slu`beni potrebi). kako i kon nivnite ~lenovi e regulirana vo ~len 13 od DDVP. Kon ~len 51 od ZDDV Poglavje 110 Prijavuvawe i registrirawe za DDV Op{ti uslovi za nastanuvawe na obvrskata za registracija (1) Spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. (4) Za sproveduvawe na postapkata na vra}awe na DDV e nadle`na Upravata za javni prihodi . dano~nite obvrznici (vo vrska so toa. kako i kon nivnite ~lenovi Postapkata za vra}awe na DDV kon stranski diplomatski ili konzularni pretstavni{tva. prometot ili uvozot da ne bile oslobodeni od danok i dobrata da se preneseni vo stranstvo i tamu da se koristat za humanitarni. Kon ~len 49 od ZDDV Poglavje 109 Postapka na vra}awe na danokot na dodadena vrednost kon me|unarodni organizacii i nivnite ~lenovi Postapkata za vra}awe na DDV kon me|unarodni organizacii i nivnite ~lenovi e regulirana vo ~len 14 od DDVP. podru`nica. mora da bidat ispolneti op{tite uslovi za koristewe na pravoto za odbivka na prethodniot danok (~len 33 do 36 od ZDDV).000. Kon ~len 48 od ZDDV Poglavje 108 Postapka za vra}awe na danokot na dodadena vrednost kon stranski diplomatski ili konzularni pretstavni{tva. postojano `iveali{te ili prestojuvali{te vo zemjata se obvrzani da se registriraat za celi na danokot na dodadena vrednost. dobrotvorni ili obrazovni celi. (6) Podnositelot na baraweto pismeno gi doka`uva osobeno preduslovite soglasno so ~len 12 stav 5 od DDVP.110 - (2) Uslov za vra}awe na danokot pri promet na dobra i pri uvoz realiziran sprema niv vo ramkite na posebna postapka na vra}awe spored ~len 47 od ZDDV i ~len 12 od DDVP e. Kon sevkupniot promet se vbrojuva celokupniot promet na dobra i uslugi . Podnositelot na baraweto sam go presmetuva pobaruvaweto za soodvetniot period na vra}awe. vidi poglavje 18 i poglavje 19 od DDVU) so fakti~ko sedi{te. odnosno na obrazec DDV-14 (za privatni potrebi).. odnosno na obrazec DDV-14 (za privatni potrebi). dokolku sevkupniot promet vo izminatata kalendarska godina go nadminal iznosot od 1.000 denari. Pokraj toa. (5) Baraweto za vra}awe se podnesuva so popolnuvawe na slu`beno propi{an obrazec (DDV-12) i toa najdocna do 30 juni od kalendarskata godina koja sledi po kalendarskata godina vo koja dobrata bile izvezeni vo stranstvo.

pri {to se zemaat predvid i iznosi na danoci koi mo`at da se odbijat. Spored toa. liceto A ne e obvrzano od 01.111 - odano~iv spored ZDDV (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost).000 denari i od istiot se dobiva sevkupen godi{en promet od 720. Kaj pravnite lica se kaznuvaat i odgovornite lica. (5) Vo slu~ai na izostanata prijava za registracija se utvrduva pari~na kazna za dano~niot obvrznik (~lenovi 59 i 60 od ZDDV). Primer 1: Liceto A otvora na 01. ne postoi protivpravnost. za koi spored ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik na RM". Vo ovoj slu~aj. Vo ovie posebni slu~ai mo`e da se isklu~i obvrskata na registracija na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata.02 godina da se registrira za celi na DDV. Vo toj slu~aj. se zemaat predvid i prometi vo smisla na ~lenovite 5. Prijava za registracija (4) Dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i prijavuvawe zaradi registracija preku popolnuvawe na slu`beniot formular DDV-01 i istiot da go podnese do Upravata za javni prihodi.000 denari. dokolku vr{at odano~en promet za koj dano~niot dolg spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV preminuva na primatelot na ispolnuvaweto ili dokolku imaat pravo na vra}awe na prethodniot danok spored ~len 46 od ZDDV (~len 51 stav 1 re~enica 2 od ZDDV). prijavuvaweto. Sledstveno na toa. koj e merodaven za obvrskata za registracija so dejstvo od 01. utvrduvaweto i pla}aweto na . Kon sevkupniot promet se vbrojuva i prometot na stanbeni zgradi i stanovi. Od sevkupniot promet vo periodot na vr{eweto na stopanskata dejnost (9 meseci) proizleguva mese~en promet od 60. Sevkupniot promet (vklu~uvaj}i go dolguvaniot DDV) za periodot od 01.01 godina prodavnica za grade`ni aparati i alati za doma}instvo.000 denari. 14. Isklu~ok od obvrskata za registracija za dano~ni obvrznici-nerezidenti vo zemjata (3) Od obvrskata za registracija se isklu~eni dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata.. promet sprema privatni lica). br. obvrskata za registracija }e va`i i za dano~ni obvrznici kaj koi spored dosega{nite odredbi ne se utvrduva danok na promet za kalendarskata godina 1999. 14a. za osnova na presmetkata se zema celokupniot promet na dobra (osven uvozot) i na uslugi (~len 2 od Zakonot za danok na promet). Sepak. fakti~kiot sevkupen promet se kalkulira na nivo na sevkupen godi{en promet (~len 51 stav 2 re~enica 2 od ZDDV). Za izvr{enata registracija za celi na danokot na dodadena vrednost se izdava re{enie. vklu~uvaj}i go danokot na promet koj otpa|a na odano~enite prometi (bruto-promet). (2) Sevkupniot promet od kalendarskata godina 1999. 86/99) e osloboden od danok so pravo na odbivka na prethodni danoci.01.2000 godina. Prometot na dobra i uslugi koj ne podle`i na odano~uvawe (na pr.04. se primenuva op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV). 19 i 64a od Zakonot za danok na promet. Ako dano~niot obvrznik ja vr{el stopanskata dejnost samo vo eden del od kalendarskata godina.04 do 31. na~elno se utvrduva spored na~elata dadeni vo stav 1. grade`ni raboti izvr{eni vo stranstvo) i prometot osloboden od danok bez pravo na odbivka na prethodniot danok (~len 23 od ZDDV) ne se zema predvid pri utvrduvaweto na sevkupniot promet. Preku izostanuvaweto na registracijata ne mo`e da se ostvari izbegnuvawe na primenata na odredbite od ZDDV vo vrska so nastanuvaweto.01 godina iznesuva 540. Ako licata od re~enica 1 vr{at promet koj ne potpa|a pod odredbite od ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (na pr.12. dokolku dano~niot obvrznik go utvrdi sevkupniot promet spored odredbite od Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi (Zakon za danok na promet). kako i site prometi oslobodeni od danok spored ZDDV so pravo na odbivka na prethodniot danok (~len 51 stav 2 re~enica 1 od ZDDV). Od sevkupniot promet za 1999 godina utvrden so pomo{ na olesnuvawata dadeni pogore mo`e da se izdvoi prometot koj bi bil osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV. presmetuvaweto. bez ogled na toa dali vakviot promet se odano~uva ili e isklu~en od odano~uvaweto.04.

Od predvideniot sevkupen promet za periodot na vr{ewe na stopanskata dejnost (2 meseca). Sevkupniot promet za kalendarskata godina 01 iznesuva 720.112 - danokot na dodadena vrednost.000. Za kalendarskata godina 02 proizleguva sevkupen promet od 1. Dobrovolna registracija (8) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija.03 godina. dano~niot organ ne dava informacii. za koja dano~niot obvrznik ne saka pove}e da bide registriran za celi na DDV (~len 51 stav 9 od ZDDV). Prijavata za registracija se podnesuva vo rok od 8 dena po zapo~nuvawe so vr{eweto na stopanskata dejnost (~len 51 stav 8 re~enica 2 od ZDDV).. dano~niot obvrznik se vodi vo registarot na DDVobvrznici do prekinuvaweto ili prestanokot so vr{eweto na stopanskata dejnost. O~ekuvaniot sevkupen promet (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost) za mesecite noemvri i dekemvri 01 godina e procenet od strana na A na 500.000 denari. Primer 3: Liceto A vodi kako mal pretpriema~ (~len 51 stav 3 od ZDDV) prodavnica za grade`ni alati i aparati za doma}instvo. Primer 4: .11. Vo vrska so po~etokot na vr{ewe stopanska dejnost. procenetiot sevkupen promet se presmetuva na nivo na sevkupen godi{en promet. Liceto A e obvrzano za registracija so va`nost od 01. Primer 2: Liceto A otvora na 01.000 denari.01. pri razgleduvaweto na obvrskata za registracija se poa|a od o~ekuvaniot sevkupen promet za tekovnata kalendarska godina. Vo vrska so pra{aweto. So ova ne se ograni~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci. proizleguva prose~en mese~en promet od 250. mo`at dobrovolno da se registriraat spored ~len 51 stav 4 od ZDDV i vo toj slu~aj podle`at na odano~uvawe spored op{tite odredbi od ZDDV. se dol`ni da vodat evidencija na svojot bruto .000 denari. vo toj slu~aj dano~niot obvrznik e dol`en da se registrira za celi na DDV od 1 januari slednata kalendarska godina. Odjavuvawe od registracija (9) Po izvr{enata prijava.01 godina.11.000.000 denari (~len 51 stav 7 od ZDDV). Odjavuvaweto se vr{i so podnesuvawe na slu`ben formular najdocna do 15 januari od godinata.01 godina i mora da ja podnese prijavata za registracija najdocna na 08.320. dali vo konkretniot slu~aj ima prednost podnesuvaweto na barawe za dobrovolna registracija.000 denari. Prijavuvawe i registracija pri po~etok na vr{ewe n a stopanska dejnost (6) Pri zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost.11. Obvrska na registracija zaradi pragot na sevkupen promet pre~ekoruvawe na (7) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV i koi ne se registrirale dobrovolno spored ~len 51 stav 4 od ZDDV. najrano po istek na 5 kalendarski godini. A e obvrzan da se registrira od 01. vidi poglavje 18 stav 11 od DDVU. Dokolku ovie bruto-iznosi (koi eventualno treba da se presmetaat na nivo na godi{en promet) go nadminat vo tekot na kalendarskata godina iznosot od 1.000 denari i istiot pretstavuva sevkupen promet kalkuliran na godi{no nivo vo visina od 3. Odjavuvaweto od registracijata e dozvoleno.000 denari.01 godina avtomehani~arska rabotilnica.01. nezavisno od visinata na sevkupniot promet.03 godina i e dol`en da podnese prijava za registracija najdocna do 15. Pri zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost vo mesecite fevruari do dekemvri.000.promet (~len 15 stav 2 od DDVP). dokolku sevkupniot promet za poslednata kalendarska godina od petgodi{niot rok ne iznesuva pove}e od 1.

Odjavuvaweto od registarot na DDV obvrznici e dozvoleno za prvpat na 01.01.06 godina. Poglavje 112 Javno-pravni tela (1) Javno-pravni tela mo`at da imaat tretman na mali pretpriema~i.01. Poglavje 111 Mali pretpriema~i (1) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija i koi ne se registrirale dobrovolno (mali prtpriema~i). Sepak. se obvrzani spored ~len 52 od ZDDV da gi evidentiraat uredno i na lesno proverliv na~in svoite prometi i odvoeno evidentirani primeni pla}awa za se u{te neizvr{eni prometi (~len 16 stav 1 od DDVP). . nezavisno od visinata na sevkupniot promet na javnopravnoto telo. Istoto va`i i za prometot naveden vo ~len 16 stav 2 od DDVP. visinata na sevkupniot promet nema zna~ewe vo pogled na nastanuvaweto na dano~en dolg za promet izvr{en vo zemjata i na pravoto na odbivka na prethodni danoci. isto taka. dadenata kalendarska godina se smeta za polna kalendarska godina za celi na vodewe na 5-godi{niot period. (2) Malite pretpriema~i.. Prometot na javno-pravnoto telo koe go osnovalo javnoto pretprijatie ne se zema predvid pri razgleduvaweto na vkupniot promet na javnoto pretprijatie. dokolku sevkupniot promet od soodvetnata stopanska dejnost ne go nadminuva pragot spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. br. no istovremeno nemaat pravo da iska`uvaat oddelno danok vo fakturi ili drugi dokumenti i nemaat pravo na odbivka na prethodni danoci (~len 51 stav 3 od ZDDV). (2) Javno pretprijatie vo smisla na Zakonot za javni pretprijatija ("Slu`ben vesnik na RM". Tretmanot na mal pretpriema~ ne se primenuva. vidi ~len 10 stav 2 od ZDDV i poglavje 19 stav 9 do 11 od DDVU).01. duri i vo slu~ai koga }e bide izvr{ena ispravka na fakturata i bide otstraneto oddelnoto iska`uvawe na danokot (vidi poglavje 121 stav 3 od DDVU).000 i 900. obvrskata na prijavuvawe i pla}awe na danokot ostanuva. Soodvetno na toa. vo toj slu~aj podle`at na odano~uvawe i site prometi na drugite neregistrirani organizacioni delovi koi nastanale kako rezultat od vr{ewe stopanska dejnost.113 - Liceto V vodi restoran.01 godina soglasno so ~len 51 stav 4 od ZDDV. Ako edna organizaciona edinica e registrirana za celi na DDV. dokolku poedine~ni organizacioni delovi na javno-pravnoto telo se registrirani za celi na danokot na dodadena vrednost (vo vrska so stopanskata dejnost. Mali pretpriema~i koi iska`uvaat oddelno danok vo fakturi ili drugi dokumenti.000 denari. Pritoa. Sevkupniot godi{en promet se dvi`i vo kalendarskite godini 01 do 07 me|u 700. 38/96) mo`e da ima tretman na mal pretpriema~.06 godina i bi trebalo istoto da se prijavi najdocna na 15. se dol`ni ovie neovlasteno iska`ani iznosi da gi prijavat i platat vo rok od pet rabotni dena po izdavaweto na fakturata preku podnesuvawe na akontativnata prijava DDV-04 (~len 55 stav 1 re~enica 2 od ZDDV). (10) Vo slu~ai na upis na dano~en obvrznik vo registarot na DDV-obvrznici po zapo~nuvawe so vr{eweto na stopanska dejnost vo tekot na kalendarskata godina. V se registrira dobrovolno od 01. vidi ~len 10 stav 2 od ZDDV i poglavje 19 stavovi 9 i 10 od DDVU). ne dolguvaat danok na dodadena vrednost za svoite prometi. dokolku sevkupniot promet od site stopanski dejnosti ne go nadminuva pragot spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV (vo vrska so stopanskata dejnost. (3) Odredbata vo vrska so malite pretpriema~i od ~len 51 stav 3 od ZDDV ne se primenuva vrz dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. e dovolno evidentiraweto na bruto-prometot (~len 15 stav 2 od DDVP).

Dokolku baranite podatoci se o~igledni i lesno proverlivi od smetkovodstvoto ili evidencijata na dano~niot obvrznik vodena za drugi celi. Ako e utvrdena pau{alna vrednost od strana na dano~nata uprava.114 - Kon ~len 52 od ZDDV Poglavje 113 Op{to kon evidenciskite obvrski (1) Evidencijata se vodi vo zemjata (~len 11 ZDDV). va`i soodvetno i za dopolnitelnite izmeni na dano~nata osnova. kako dano~na osnova se evidentira nabavnata cena. dano~nata uprava mo`e kaj odredeni stopanski granki (na primer. (3) Obemot na evidenciskite obvrski proizleguva od ~len 52 stav 2 do 5 od ZDDV i ~len 15 do 17 od DDVP. Obvrskata na dano~niot obvrznik na obezbeduvawe preglednost vo evidencijata za toa kako dano~nite osnovi se raspredeluvaat vrz soodvetniot odano~iv promet podelen po dano~ni stapki i vrz prometot osloboden od danok. moraat. Ovaa odredba slu`i za obezbeduvawe na dano~nite prihodi. liceto mo`e da gi vodi ovie namaluvawa spored soodnosot na dvata vida vlezni prometi. kaj pekari. vo toj slu~aj se evidentira cenata na ~inewe. Ako ne mo`e da se utvrdi nabavnata cena. ugostiteli. Primer: . vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost koj otpa|a na nego (bruto promet. Istoto va`i i vo slu~aj ako prometot izvr{en sprema dano~niot obvrznik podle`i na odano~uvawe po razli~ni dano~ni stapki. (5) Obvrskata na dano~niot obvrznik da gi evidentira dano~nite osnovi za odano~en promet na dobra i uslugi koi bile izvr{eni sprema nego za celi na negovata stopanska dejnost. mesari. (6) Vo slu~aj na promet na dobra bez nadomestok spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV koi se smetaat za promet na dobra. se odnesuva i na dopolnitelnite namaluvawa na dano~nata osnova kako i na soodvetnite prethodni danoci. Taa se ~uva uredno i zaedno so soodvetnite pismeni dokazi vo rokot za ~uvawe na knigite spored ~len 56 od ZDDV.n. (4) Dano~niot obvrznik e dol`en da gi evidentira dopolnitelnite namaluvawa ili zgolemuvawa na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV). vklu~uvaj}i gi sporednite tro{oci za dobroto ili za drugo dobro ednakvo po vid.. mali pretpriema~i spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV ne se obvrzani za registracija i ne se registrirale dobrovolno spored ~len 51 stav 4 od ZDDV. Podelbata spored soodnosot me|u prometite izvr{eni od strana na samiot dano~en obvrznik e dozvolena samo vo isklu~okot spored ~len 7 stav 4 re~enica 2 od DDVP. magnetna lenta. kako i na prethodniot danok koj otpa|a na niv (~len 52 stav 2 to~ka 2 od ZDDV). vo toj slu~aj se evidentira istata. istite ne mora povtorno da se evidentiraat posebno za celi na danokot na dodadena vrednost. se evidentira iznosot na izdatocite za izvr{enata usluga. Ako mu se odobrat na dano~niot obvrznik namaluvawa na nadomestoci za vlezni prometi koi se odano~eni i vlezni prometi koi se oslobodeni od danok. Dano~niot organ mo`e da pobara vo sekoe vreme od dano~niot obvrznik da gi stavi na uvid ovie dokumenti. da ja evidentiraat dano~nata osnova za prometot izvr{en od niv. (2) Evidencijata i soodvetnite pismeni dokazi mo`at so odobrenie na dano~niot organ da se ~uvaat na video-medium (na pr. sepak. Dano~niot organ go izdava ova odobrenie samo vo slu~aj na postoewe odnos na posebna doverba me|u nego i dano~niot obvrznik. (8) Dano~ni obvrznici koi kako t. magnetna plo~a ili disketa). ~len 15 stav 2 od DDVP). mikrofilm) ili na drugi mediumi za ~uvawe podatoci (na pr. Zaradi te{kotiite vo utvrduvaweto na soodvetnata dano~na osnova. (7) Kaj uslugite bez nadomestok spored ~len 6 stav 3 to~ka 1 do 3 od ZDDV. trgovci so prehranbeni proizvodi i sl.) da utvrdi i slu`beno presmetani pau{alni vrednosti.

01 godina za iznos od 80..19 = 109. a ne so dobivawe na nadomestokot. Pritoa.000 denari : 1. Dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i evidencija na sledniot promet za mesec septemvri 01 godina: 15. iako negoviot sevkupen promet vo 00 godina iznesuval 28 milioni denari.01 godina (usluga spored ~len 6 stav 1 od ZDDV) za iznos od 50.067 den. Pokraj toa.115 - Samostoen yidar. prekr{uvaj}i gi odredbite od ~len 51 od ZDDV. deka yidarot ne se registriral za celi na danokot na dodadena vrednost. vakvata bruto-evidencija ne smee da se vr{i za promet na dano~niot obvrznik. koj ne e registriran za celi na danokot na dodadena vrednost. so toa {to im se dozvoluva na dano~nite obvrznici da gi evidentiraat nadomestocite zaedno so danokot.09 do 15. Ako dano~niot organ doznae. po dano~na stapka od 19% 100.01 Izgradba na yid 80. zemaj}i ja pri toa predvid prose~nata mar`a za soodvetnata grupa na stoki.000 MKD 25. na primer vo 02 godina. : 1.244 denari dano~na osnova h 19% = 20.01 Popravka na fasada 50. odvoeno od ostanatite stoki ~ij promet se odano~uva so dano~na stapka od 19%. dano~niot obvrznik da vr{i dopolnitelno razdvojuvawe na dano~nite osnovi za prometi po razli~na dano~na stapka vrz osnova na vlezot na stokite ili spored drugi soodvetni karakteristiki.000 den. Steknatite stoki ~ij promet podle`i na odano~uvawe so dano~na stapka od 5%.933 den. : 1.000 denari. Popravka na nadvore{na fasada od ku}a vo periodot od 20 do 25. dano~na osnova h 19% = 31. Prometot na dobra koi podle`at na odano~uvawe so 19% ili na prometot odano~en so 5% se utvrduva presmetkovno vrz osnova na nadomestocite za nivna nabavka. Poglavje 114 Olesnuvawa kaj evidenciskite obvrski Evidentirawe na bruto prometot (1) Evidenciskite obvrski za promet na dano~niot obvrznik se olesnuvaat spored ~len 52 stav 3 od ZDDV. se evidentiraat vo knigata na vlezni stoki ili na kontoto za vlezni stoki.000 den. za koj bil neopravdano iska`an danok ili bil iska`an previsok danok vo fakturite (~len 55 stavovi 1 i 2 od ZDDV).09. Danokot se presmetuva na sledniot na~in: 200.000 MKD Zna~i. DDV 100.-.den.000.000 denari (promet na dobra spored ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) i 2.-.09. prometot se evidentira so izvr{uvaweto na istiot. po dano~na stapka od 5%.19 = 168. koja .09.05 = 95. gi izvr{il slednite prometi vo septemvri 01 godina: 1.000.09. Izgradba na nose~ki yid so samonabaveni materijali od 08. Primer 1: Dano~en obvrznik gi ostvaril vo mesec oktomvri 01 godina slednite prihodi (bruto iznosi): 200. vo prv red se vr{i razdvojuvawe na dano~nite osnovi so pomo{ na presmetana prose~na mar`a na dano~niot obvrznik. Obata klienti pla}aat vo oktomvri 01 godina. Presmetkovnoto utvrduvawe se vr{i za grupata na prometi. Za ovoj presmetkoven period bi trebalo da se plati: 130.756 denari DDV.238 den dano~na osnova h 5% = 4. a potoa na krajot od presmetkovniot period da go podelat zbirot na bruto iznosite na dano~na osnova i danok. DDV Olesnuvawa vo odnos na razdvojuvaweto na dano~nit e osnovi (2) Dano~niot organ mo`e spored ~len 16 stav 4 od DDVP da odobri na barawe.762 den.den. toga{ dano~niot organ }e bide vo sostojba da go utvrdi danokot na dodadena vrednost za mesec septemvri 01 godina.

.01 103 od 08.000 1.. . . Zbir na nabaveni iznosi Po 5% (kako pogore) + prose~na mar`a od 25% Presmetani proda`ni ceni so 5% (neto) + DDV 5% Presmetani proda`ni ceni po 5% (bruto) Zbir na promet vo juni 2000 (bruto promet) .750 (3) Postapkata na dodavawe mar`a e podobna pred se za dnano~ni obvrznici koi ispora~uvaat samo nabaveni dobra.presmetani proda`ni ceni po 5% (bruto) Ostanati proda`ni ceni po 19% (bruto) .... Primer 2: Dano~niot obvrznik go evidentiral vo juni 01 godina sledniot vlez na stoki: Faktura br.. 1.750 1.950.. po dodavawe na danokot na dodadena vrednost so primena na soodvetnata dano~na stapka. ..000 .. gubewe.000 93. se poa|a od fakti~kite okolnosti koi postoele kaj delovniot potfat vo najmalku tri reprezenatativni meseci od kalendarskata godina.918.000 950. da ja primenuva utvrdenata prose~na mar`a za period od tri godini. 4. Presmetanata prose~na mar`a ja utvrduva dano~niot obvrznik.000.06.750 7.750 5.000.950.750 1.300 140. Udelot na stokite odano~eni so namalenata dano~na stapka vo sevkupniot promet e pomal vo sporedba so udelot na stoki odano~eni so op{tata dano~na stapka.968.000 93. drogerii..043..000 20.875.06. Po istek na ovoj rok ili vo slu~aj na promena na strukturata na delovniot potfat odnovo se utvrduva prose~nata . kni`arnici i sli~no. dokolku ne se promeni strukturata na negovoiot deloven potfat. . Data na vlezna faktura 009 od 02.000 1. Zemaweto predvid na stapka na zaguba zaradi rasipuvawe. kra`ba i sli~no na stokata pri presmetkovnoto utvrduvawe na prometot odano~en so 19% preku utvrduvawe na vlezot na stoki se obuslovuva so vodewe na vremenski ograni~ena evidencija (najmalku tri kalendarski meseci vo godinata) za nastanatata zaguba..000 Dano~niot obvrznik e dol`en vrz osnova na fakti~kite okolnosti od prvoto kalendarsko trimese~je od 01 godina da utvrdi prose~na mar`a od 25% za dobrata koi se odano~uvaat so povlastenata dano~na stapka.000 ..01 Zbir vo juni 01 Fakturiran iznos 55.116 - pretstavuva pomal del od sevkupniot promet... Kon zbirot na ovie nadomestoci za nabavka se dodava prose~nata mar`a.000 950. .300 20. presmetkovno se sobiraat nadomestocite za nabavka na soodvetnata grupa na stoki koi nastanale na krajot od presmetkovniot period..875.000 : 1. Razlikata pretstavuva zbir na ostanatite nadomestoci plus danok na dodadena vrednost spored ostanatata dano~na stapka. 6.000 6.. .. istiot se odzema od zbirot na dano~nite osnovi dogovoreni vo soodvetniot presmetkoven period plus danok na dodadena vrednost (bruto ceni). kako na primer trgovci na malo. Pritoa. kr{ewe..875. 835.750 DDV 93.000 .19 h 19%) Proda`ni ceni po 19% (neto) + proda`ni ceni po 5% (neto) Proda`na cena vkupno (neto) 1.000 Vlezni iznosi po 5% (neto) 30.....DDV (5. . Primenata na prose~ni mar`i koi bi va`ele za celokupnata stopanska granka ili na prose~na mar`a koja bila proceneta od strana na dano~niot obvrznik ne e dozvolena. Dano~niot obvrznik mo`e.000 Vlezni iznosi po 19% (neto) 20.500.335..000 .968. Na krajot.500.000 5.000 375.000 100.. Zbirot na obata iznosi pretstavuva promet od soodvetnata grupa na stoki i.750 DDV (vkupno): 1.000 Prethoden danok 5. .

(2) Takanare~eniot vnatre{en promet (na primer me|u poedine~ni filijali ili drugi organizacioni delovi na istiot dano~en obvrznik) se smeta za interen proces. rabat) da gi delat spored soodnosot me|u prometite odano~eni po razli~ni dano~ni stapki. Za faktura se smeta i dogovor koj gi sodr`i podatocite neophodni spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. Kon ~len 53 od ZDDV Poglavje 115 Poim na faktura (1) Fakturite vo smisla na ~len 53 od ZDDV ne mora da se nare~eni kako takvi. Dano~niot organ e obvrzan da gi proveruva primenetite prose~ni mar`i najdocna na sekoi tri godini. ako proizleguva od sodr`inata na dokumentot. Obvrska na posebno evidentirawe postoi kaj dano~nite osnovi za: 1. Za ova razdvojuvawe ne e potrebna dozvola od dano~niot organ. Odvoenoto evidentirawe na t. Pri izdavaweto fakturi se primenuvaat i odredbite od ~len 18 do 22 od DDVP. Tuka se raboti za gra|ansko-pravno pravo. Dovolno e. promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV. kako i spored soodnosot me|u prometot osloboden od danok i prometot od soodvetniot presmetkoven period koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV. (4) Primatelot na ispolnuvaweto ima pravo spored ~len 53 stav 1 od ZDDV na faktura so oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. so koi ne se vr{i presmetka na promet na dobra ili uslugi. Danokot na dodadena vrednost iska`an vo takvoto knigovodstveno pismeno ne se dolguva spored ~len 55 stav 1 ili stav 2 od ZDDV. (5) Dano~ni obvrznici na koi im e dozvoleno olesnitelno razdvojuvawe na dano~nite osnovi. ostanuva da va`i. tuku koi pove}e se odnesuvaat isklu~ivo na platniot promet. . kako na primer opomeni ili izvodi od `iro smetka. dali fakturata se pla}a gotovinski ili bezgotovinski. Pritoa. se ovlasteni dopolnitelnite namaluvawa na dano~nite osnovi (na primer so skonto. nezavisno od toa. (5) Fakturi od dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. kako i na prometot osloboden od danok spored ~len 24 to~ki 3 i 5 od ZDDV ne e neophodno. (4) Na {pediteri i na drugi dano~ni obvrznici koi vr{at promet vo smisla na ~len 24 to~ka 3 ili to~ka 5 od ZDDV (na primer prevoznici. izvoz osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV. kako i 2. dano~niot organ mo`e da im dozvoli na barawe da ja primenuvaat slednata postapka: Vo evidencijata mo`e da se vodi samo dano~nata osnova za odano~en promet odvoena od ostanatite fakturirani iznosi. koe se ostvaruva pred op{tite sudovi. a koi ne obezbeduvaat pravo na odbivka na prethodni danoci vo zemjata. ne pretstavuvaat fakturi iako mo`at da gi sodr`at site podatoci spored ~len 53 stav 10 od ZDDV.n.117 - mar`a. (3) Lice ovlasteno za oddelno iska`uvawe na danokot mo`e vo sekoj slu~aj da izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV. ne mora da gi ispolnuvaat site formalni uslovi od ~len 53 od ZDDV.. magacioneri i pretprijatija za natovar). deka se raboti za presmetka na dano~niot obvrznik za prometot izvr{en od nego i ako od dokumentot proizleguvaat podatocite spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. dali primatelot na ispolnuvaweto ima pravo na odbivka na prethodni danoci i nezavisno od toa. tranzintni stavki (~len 18 to~ka 3 od ZDDV) i na prometot koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV. Pismenata. ne se raboti za fakturi vo smisla i za celi na danokot na dodadena vrednost. Obvrskata na dano~niot obvrznik za vodewe na pismeniot dokaz za izvr{en izvoz kako i na knigovodstveniot dokaz za nego (~len 2 do 4 od DDVP). tuku za interni knigovodstveni pismena vo ramkite na edno pretprijatie.

ne e dovolno. dovolno e naveduvawe na zbirni poimi voobi~aeni vo trgovijata. Vo vrska so ova. isto taka. keramidi. ili pak ogrevno drvo. (8) Dokolku ne se izdade faktura vo rok od 5 rabotni dena (~l. testenini. vidi i poglavje 118 stav 2 od DDVU). 53 st. Naveduvaweto oznaki od op{t vid koi opfa}aat grupi na razni dobra. obvrznicata nema da go poseduva dejstvoto na faktura i nema da sozdade pravo na odbivka na prethodni danoci. Za vakvata soglasnost ne e potrebna posebna forma. transport i sl. Izdava~kata ku}a nema pravo na odbivka na prethodniot danok. Danokot na dodadena vrednost iska`an neovlasteno vo obvrznicata ne se dolguva vo soglasnost so ~len 55 stav 1 od ZDDV. istoto e kaznivo spored ~len 59 stav 1 to~ka 5 i ~len 60 od ZDDV.. Primer 1:  ­ Izdava~ka ku}a go presmetuva honorarot na avtor so obvrznica. Vo toj slu~aj. na pr. podaroci. koga pokraj odano~eniot promet vo istata se naveduva i promet osloboden od danok ili promet koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV. deka za odano~iviot promet treba da se izvr{i presmetuvawe so obvrznica. odnosno od ~len 18 do 22 od DDVP. na primer spored soodnosot na vrednostite ili te`inite. vo koja e oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. Sporednite ispolnuvawa koi se sostaven del od dano~nata osnova (~len 17 to~ka 2 od ZDDV). Dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot (primatel na obvrznicata) mo`e vedna{ da se sprotivstavi na obvrznicata i na danokot na dodadena vrednost sodr`an vo nea. Dokumentot }e se smeta za obvrznica samo ako me|u izdava~ot (primatelot na ispolnuvaweto) i primatelot na obvrznicata (dano~niot obvrznik-ispolnuva~) e postignata soglasnost. va`at soodvetno i pri izdavaweto faktura. (7) Spored ~len 53 stav 2 re~enica 2 od ZDDV. soodvetno se raspredeluvaat vo slu~aj na posebna presmetka kon osnovnite ispolnuvawa koi se odano~uvaat so razli~na dano~na stapka. 8 od ZDDV). vo vrska so prometot koj podle`i na odano~uvawe spored razli~ni dano~ni stapki. osven ako ne se raboti za slu~aj na presmetka spored ~len 53 stav 2 re~enica 2. preku obvrznica. dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot nema. Primer 2: Izdava~ka ku}a presmetuva sprema svojot avtor. Poglavje 116 Podatoci vo fakturata (1) ^lenot 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV bara naveduvawe na koli~inata i opisot na dobroto ili uslugata.118 - (6) Liceto obvrzano za izdavawe faktura mo`e da ovlasti drugo lice da ja izdade fakturata. da dolguva povisok danok od onoj koj {to se dolguva spored zakonot (~len 55 stav 2 od ZDDV). `elezni {ajki. (3) Dopolnenija ili ispravki na podatoci vo fakturi mo`e da izvr{i samo liceto koe ja izdalo fakturata.. koj e mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV. Vo toj slu~aj. dokolku istite go ovozmo`uvaat utvrduvaweto na dano~nata stapka koja treba da se primenuva (na primer alkoholni pijalaci. Obvrznicata mora da gi sodr`i site podatoci spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. Podelbata se vr{i spored soodvetni karakteristiki. Primatelot na fakturata ne mo`e samostojno i so . tutunski proizvodi.  ­ Principalot ja presmetuva provizijata na svojot trovski zastapnik preku obvrznica. bidej}i negovata usluga ne se odano~uva. no ne doveduva na~elno do otka`uvawe na pravoto na odbivka za primatelot na fakturata (vo vrska so toa. Soglasnosta mo`e da proizleguva i od dogovori ili drugi osnovi na delovnoto rabotewe. Avtorot ne dolguva danok na dodadena vrednost. zelen~uk). za faktura se smeta i presmetka so koja odreden dano~en obvrznik presmetuva odreden odano~iv promet koj bil izvr{en sprema nego od strana na drug dano~en obvrznik (vo natamo{niot tekst: obvrznica). (2) Odredbite od ~len 52 stav 2 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV i od ~len 16 stav 4 re~enica 1 od DDVP. no toa ne smee da bide primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata. na primer za pakuvawe.

01 godina Nadomestok 2. isto taka. kako i iznosite na danokot koj nastanal za niv. mo`at da se naveduvaat i odzemaat i zbirnite iznosi na avansnite pla}awa (bruto nadomestoci) zaedno so danocite sodr`ani vo niv.380. Namesto nadomestokot za prometot na dobra ili za uslugite (~len 53 stav 10 to~ka 6 od ZDDV). na koi se uka`uva vo fakturata. dokolku za ovoj nadomestok ili delumen iznos bile izdadeni fakturi spored ~len 53 st. od koja se odzemaat celosnite ili delumnite nadomestoci. se minusiraat nadomestocite ili delumnite iznosi primeni pred izvr{uvawe na prometot.000 . dali pred izvr{uvaweto na prometot na dobra ili na uslugite se vr{elo presmetuvawe na celokupniot nadomestok ili na del od istiot. o~igledno proizleguvaat imeto i adresata na fakti~kiot primatel na ispolnuvaweto. koe dano~niot obvrznik go dobiva pred izvr{uvawe na prometot. mora da bide ozna~ena kako "kone~na faktura". Primer 1: Minusirawe na poedine~nite delumni nadomestoci primeni odnapred i na danocite koi nastanuvaat za niv: Kone~na faktura Izgradba na magacin vo Skopje Priem po izgradba na 30.. so koja dano~niot obvrznik vr{i sevkupna presmetka za izvr{eniot promet na dobra ili za izvr{enite uslugi. Koli~inata i opisot na ispora~anoto dobro ili izvr{enata usluga (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV) mo`e da gi dava ili da gi menuva edinstveno izdava~ot na fakturata. Osobeno oddelnoto iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost (~len 53 stav 10 to~ka 8 od ZDDV) mo`e da go vr{i edinstveno izdava~ot na fakturata. Ako dogovornite strani edinstveno dogovorile vo koj period ili do koj moment bi trebalo da se izvr{i prometot na dobra ili uslugata. Istoto va`i i za naveduvaweto na koli~inata (obemot) na prometot koj treba da se izvr{i (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV). deka primatelot na ispolnuvaweto (primatelot na fakturata) nema da go iskoristi povtorno pravoto na odbivka na prethodni danoci od fakturite za avansnite pla}awa i dopolnitelno od vkupniot iznos od kone~nata faktura. Od fakturite za pla}awa izvr{eni pred izvr{uvawe na prometot mora da se gleda deka so niv se vr{i presmetuvawe na avansni pla}awa. Namesto avansiranite celosni ili delumni nadomestoci i danoci. Namesto denot na prometot na dobra ili na vr{eweto na uslugata (~len 53 stav 10 to~ka 4 od ZDDV). Poglavje 117 Izdavawe fakturi pri avansni pla}awa (1) Za sekoe pla}awe. dokolku od ostanatata sodr`ina na istata ili od drugi dokumenti.05. da gi ispolnuvaat uslovite od ~len 53 stav 10 od ZDDV i ~len 18 do 22 od DDVP. (3) Vo kone~nata faktura. preku naveduvawe na predvideniot moment na prometot na dobra ili na vr{eweto na uslugata.000 Zbir Vkupna cena 2. Ova pretstavuva edinstven na~in na obezbeduvawe. Kone~nata faktura. toga{ e dovolno toa da proizleguva od fakturata. (2) Fakturite za avansni pla}awa mora. na pr. Sepak. liceto e dol`no da izdade faktura (~len 53 stav 4 od ZDDV). 4 od ZDDV.000 . Ako momentot se u{te ne e utvrden.119 - polno pravno dejstvo da ja promeni sodr`inata na presmetkata izdadena od nego. se naveduva predvideniot moment ili kalendarskiot mesec na prometot na dobra ili na uslugite.000. Pritoa. primatelot na fakturata mo`e da izvr{i ispravka na neto~na adresa na fakturata. vo fakturata za avansno pla}awe se naveduva delumniot ili celosniot nadomestok primen pred vr{eweto na prometot. Vo slu~aj na pove}e avansni pla}awa dovolno e ako se minusiraat vkupniot iznos na avansiranite delumni nadomestoci i zbirot na danoci koi nastanale za niv. toga{ se naveduva soodvetniot period ili moment. e bez zna~ewe faktot.Avansi DDV 380.

000 57.00 0 357.000 1.200.07.registriran spored ~len 51 od ZDDV.000 1. namesto nadomestokot.000.000 190.Avansi na: 07. da se navede vo fakturata: MKD 1.01 i 10. namesto nadomestokot (~len 53 stav 10 to~ka 6 od ZDDV). pri promet bez nadomestok ili po bagatelni ceni).01 Nadomestok (dano~na osnova) vkupno + DDV 19% Vkupna cena .se izdava faktura. Primer: Trgovsko dru{tvo (fabrika za mebel) registrirano spored ~len 51 od ZDDV ispora~uva sprema svojot sodru`nik.190.000 denari (bez DDV).120 - 01. Vo ovoj slu~aj mora. Priem po izgradba na 15.01 Ostatok za pla}awe 400.04.000 114.09.03.000 1. Isto taka.785.01 15.08.000 Primer 2: Minusirawe na vkupniot iznos na delumni nadomestoci plateni odnapred i na zbirot na danoci koi nastanuvaat za niv Kone~na faktura Isporaka i vgraduvawe na skali vo Skopje.428.000 238..000 . 1 od ZDDV).01 Ostatok za pla}awe Vo nego sodr`an DDV DDV sodr`an vo avansite Poglavje 118 Fakturi vo posebni slu~ai (1) Vo slu~aite od ~len 19 od ZDDV (na pr. Cenata na ~inewe na mebelot (vo momentot na ovaa isporaka) iznesuva za trgovskoto dru{tvo 300.01 i 02. 53 st.01 Ostatok za pla}awe 1.428.500.000 476.000 1.00 0 285.000 200.000 38.01 godina Nadomestok 1.04.000 Vkupna cena (Zbir) 1.000 228.000 190. kancelariski mebel za 100.Avansi na 01.190. vo ovie slu~ai se naveduvaat vo fakturite vrednostite navedeni vo ~len 19 od ZDDV.000 76.000.000 denari plus DDV.000 Primer 3: Minusirawe na vkupniot iznos na avansni pla}awa Kone~na faktura Isporaka i monta`a na green kotel vo Skopje Priem i monta`a na 01.000 DDV 228.000 714. Spored ~len 20 st.00 0 1. 1 od DDVP.000 .05.07. koj kako advokat e Isto taka.000 600. dokolku prometot bil izvr{en sprema drug dano~en obvrznik i istiot pobaral izdavawe na faktura (~l.

Primeri:  ­ Se fakturira isporaka na kancelariski aparat.000 MKD Iznos na presmetan DDV 19% 57. preku ozna~uvaweto deka se raboti za avansna faktura ili preku uka`uvaweto na momentot na prometot na dobra ili na uslugata koj se nao|a vo idnina) o~igledno uka`uvaat deka se raboti za avansni fakturi. 33 i ~l. Dokolku se izdade vakva faktura so protivpravna namera. (2) Za "proda`ba na otvoreno" ne se smeta proda`bata na tezgi pred prodavnici. vo koja namesto fakti~ki ispora~anato dobro se naveduva drugo dobro koe voop{to ne bilo ispora~ano od nego. So proda`ba na otvoren prostor se izedna~uva i proda`bata preku avtomati. dodeka fakti~ki bil ispora~an televizor. (2) Dano~niot organ e dol`en da vnimava vakvite fakturi da bidat izdadeni navremeno. tuku ja izdava fakturata otkako za nego }e nastapi rokot na zastarenost na dano~niot dolg. Kon ~len 55 od ZDDV Poglavje 120 Neovlasteno iska`uvawe na danokot (1) Odredbata od ~len 55 stav 1 od ZDDV vo vrska so neovlastenoto iska`uvawe na danok na dodadena vrednost vo faktura va`i za dano~ni obvrznici (~len 9 od ZDDV). no i za lica koi ne se dano~ni obvrznici. Istoto va`i i vo slu~ai koga namesto fakti~ki izvr{enata usluga se naveduva usluga koja voop{to ne bila izvr{ena od liceto. 3. dokolku se ispolneti i ostanatite uslovi spored ~l. Vo toj slu~aj. pokraj danokot na dodadena vrednost dolguvan spored ~len 55 stav 1 od ZDDV (imeno. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV. 1 od ZDDV 300. protivpravno oddelno iska`aniot danok) se dolguva i danokot za fakti~ki izvr{eniot promet. na primer. dodeka fakti~ki bile ispora~ani pijalaci. Vakvata zloupotreba bi mo`ela da postoi koga. Kako proda`ba na otvoreni prostori se podrazbira i proda`bata na bileti vo sredstvata za javen prevoz i potvrdite za priem na baga` vo niv. Dano~en obvrznik izdava fakturi spored ~len 53 od ZDDV so oddelno iska`an danok.. Kon ~len 54 od ZDDV Poglavje 119 Pazari i otvoreni prostori (1) Pod pazari i otvoreni prostori se podrazbiraat mesta koi se odredeni od strana na ovlasteni organi kako pazari ili mesta kade ima uslovi za promet na dobra ili uslugi na otvoreno. 19 st. vo rokot spored ~len 53 stav 8 od ZDDV. fiktivna faktura). iako ne izvr{il promet na dobra ili uslugi (na pr. 2 t. so cel da se stekne nezakonska dano~na dobivka. a za negoviot sodru`nik se u{te ne nastapile rokovite na zastarenost. 34 od ZDDV.000 denari. trgovskoto dru{tvo ne izdalo faktura so izvr{uvaweto na prometot i ne platilo DDV sprema dano~niot organ. iako kako mal pretpriema~ nema pravo na toa spored ~len 51 stav 3 od ZDDV. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV. (2) ^len 55 stav 1 od ZDDV gi opfa}a slednite slu~ai: 1. te.000 MKD Sodru`nikot koj go steknuva mebelot mo`e potoa da odbie kako prethoden danok 57. Tuka ne spa|aat fakturi koi se izdavaat pred izvr{uvawe na promet i koi spored svojata sodr`ina (na primer. . vo toj slu~aj se odbiva pravoto na odbivka na tie prethodni danoci.121 - Dano~na osnova spored ~l. 2.  ­ Vo fakturata se naveduva ovo{je.

uslov za nekaznuvaweto e sproveduvaweto ispravka na fakturata. Neovlasteno iska`aniot danok vo faktura se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. Sepak. iska`aniot danok nema da se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. Neovlasteno iska`aniot danok vo faktura se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. Davaweto neprecizni podatoci postoi koga podatocite vo fakturata ne se vo toj obem precizni i o~igledni. na primer. mora da se ograni~i na isklu~itelni slu~ai. proda`bata na li~no dobro. iako ne dolguvaat danok za ovoj promet ili dolguvaat pomal danok. {to istite }e obezbedat neposredno soznanie za vidot i obemot na predmetot na prometot. Primer 2: Fakti~ki izvr{eni grade`ni raboti se opi{uvaat edinstveno preku naveduvawe na gradili{teto (na pr. Tuka spa|a. ~len 55 stav 1 od ZDDV ne ja predviduva mo`nosta za ispravka na faktura. Spored toa. Poglavje 121 Neto~no iska`uvawe danok Previsoko iska`an danok (~len 55 stav 2 od ZDDV) (1) Odredbata od ~len 55 stav 2 od ZDDV se odnesuva na dano~ni obvrznici koi se obvrzani za registracija ili koi se registrirale dobrovolno i koi iska`ale oddelno danok vo faktura spored ~len 53 od ZDDV za fakti~ki izvr{en promet na dobra ili za uslugi. za odano~iv promet. iako primatelot na fakturata ne mo`e da go odbie istiot kako prethoden danok spored ~len 35 to~ka 7 od ZDDV. promet vo stranstvo ili prenosi na imot spored ~len 5 od ZDDV). 4. 2. 3. no ne i neto~no. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV so posebno iska`an danok na promet na dobra ili na uslugi koi ne gi izvr{il vo ramkite na negovata stopanska dejnost spored ~len 9 stav 2 od ZDDV. 5. za promet koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV (na pr. dodeka molerskite raboti bile fakti~ki izvr{eni vo stanot na korisnikot na uslugata. . ­ (3) Za razlika od ~len 55 stav 2 od ZDDV. sepak. Ispravkata na fakturata za slu~aite od ~len 55 stav 1 od ZDDV. spored koj se dolguva previsoko iska`aniot DDV. Lice koe ne e dano~en obvrznik spored ~len 9 od ZDDV (na primer privatno lice ili javno-pravno telo spored ~l.122 -  Vo fakturata se iska`uvaat "molerski raboti vo kancelariski prostorii". dano~niot organ mo`e da dozvoli izdava~ot na fakturata da izvr{i ispravka na istata so soodvetna primena na ~len 55 stav 3 od ZDDV. 53 od ZDDV so oddelno iska`an DDV i ja stava vo deloven promet. 10 st.. Primer 3: Ispora~atel izdava faktura koja glasi na ime na soprugata koja e vrabotena vo pretprijatieto na soprugot. Odredbata va`i i za obvrznici vo smisla na ~len 53 stav 2 re~enica 2 od ZDDV. vo ovaa odredba spa|aat fakturi so oddelno iska`an danok: 1. "raboti vrz ku}a br. za promet osloboden od danok. Ako opisot na dobroto ili na uslugata (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV) e daden samo neprecizno. 42 spored izvr{en uvid"). 1 od ZDDV) izgotvuva faktura spored ~l. koj e dano~en obvrznik. ako bil iska`an pogolem danok od danokot dolguvan za taa cel. iako primatelot na fakturata ne mo`e da go odbie ovoj danok kako prethoden danok. dokolku primatelot na obvrznicata ne se sprotivstavi na poviskiot iznos na DDV (vidi poglavje 115 stav 7 od DDVU). (4) Dokolku naplatata na protivpravno iska`an danok dovede do o~igleden nepraveden iznos. Vo ovoj slu~aj ne bi bilo pravedno da se kazni ispora~atelot spored ~len 55 stav 1 od ZDDV.

iako spored ~len 29 se dolguva danok po stapka od 19%.824 denari 10.500 denari : 1. .123 - (2) ^lenot 55 stav 2 od ZDDV va`i i vo slu~ai koga bile izdadeni pove}e fakturi za eden ist promet.000 MKD + 5% DDV 500 MKD Vkupno 10. Nadomestok 10. Dano~niot obvrznik koj go izvr{il prometot i ja izdal fakturata go zadr`uva pravoto na ispravka na prenisko iska`aniot danok. iako za istiot promet se dolguva danok samo po stapka od 5% spored ~len 30 od ZDDV. Primer 2: Dano~en obvrznik presmetuva za promet na dobra danok po stapka od 5%. Vo ovoj slu~aj se primenuva soodvetno na smislata na ~len 22 stav 1 od ZDDV.900 MKD Dokolku se namali vkupniot iznos za vi{kot na iska`an danok.000 MKD 500 MKD 10. koristej}i ja pritoa vistinskata dano~na stapka.900 MKD 11. Vkupen iznos (so DDV) Nadomestok (11.677 MKD Primatelot na dobroto mo`e da go odbie kako prethoden danok samo iznosot na danokot iska`an vo fakturata.19) Od dano~niot obvrznik zakonski dolguvan DDV: 19% od 8.900 MKD Vkupno 11.333 MKD 11.333 MKD 567 MKD 11..05) Ispravka na faktura: Nadomestok + 5% DDV Vkupno 11. vistinskiot danok na dodadena vrednost bi se dobil preku presmetuvawe na iznosot od dotoga{niot fakturiran vkupen iznos.500 MKD 8.900 denari : 1. vo koj liceto izdalo faktura so promenet danok. Primatelot na fakturata mora da e pismeno izvesten za ispravkata na danokot na dodadena vrednost. Neophodnite ispravki se vr{at vo presmetkovniot period.000 MKD + 19% DDV 1. Primer 1: Registriran dano~en obvrznik go presmetuva za izvr{eniot promet na dobra danokot na dodadena vrednost po stapka od 19%. I s p r a v k a n a p r e v i s o k o i s k a ` a n d a n o k (~ l e n 5 5 s t a v 2 od Z D D V) (3) ^lenot 55 stav 3 od ZDDV izri~no dozvoluva izdava~ot na fakturata da izvr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost koj bil previsoko iska`an sprema primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata.824 MKD 1.900 MKD (4) Vo slu~aj na prenisko iska`an danok. dano~niot obvrznik go dolguva zakonski propi{aniot danok na dodadena vrednost. vo toj slu~aj se dobiva slednata presmetka: Nadomestok 10.500 MKD Dokolku ostane neizmenet vkupniot iznos vo koregiranata faktura. Dano~niot obvrznik e dol`en vo toj slu~aj da go presmeta danokot od vkupniot fakturiran iznos. Presmetan nadomestok + 5% DDV Vkupno Nadomestok (10.

.124 - MINISTER.06.2000 godina Skopje. . Nikola Gruevski 08-9289/1 19.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful