-1-

UPATSTVO ZA PRIMENA NA ZAKONOT ZA DANOKOT NA DODADENA VREDNOST

Skopje, 02.06.2000

-2-

Vrz osnova na ~len 160 od Zakonot za organite na upravata ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 40/90 i "Slu`ben vesnik na RM" broj 63/94 i 63/98), a vo vrska so ~len 64 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik" na RM broj 44/99, 59/99, 86/99 i 11/2000), ministerot za finansii donesuva UPATSTVO ZA PRIMENA NA ZAKONOT ZA DANOKOT NA DODADENA VREDNOST (DDVU) Voved Upatstvoto za primena na danokot na dodadena vrednost ( vo natamo{niot tekst: DDVU) se odnesuva na Upravata za javni prihodi i na Carinskata uprava, vo onoj del, vo koj istata e dol`na da u~estvuva vo primenata i e obvrzuva~ko za vrabotenite vo dano~nata i carinskata uprava so cel da se obezbedi edinstvena primena na propisite. Ova upatstvo obrabotuva op{ti i sporni pra{awa kako i pra{awa koi baraat tolkuvawa povrzani so odano~uvaweto na prometot vo zemjata i ne gi razrabotuva pra{awata povrzani so odano~uvaweto na uvozot kako nadle`nost na Carinskata uprava. Pokraj toa, ovoj akt sodr`i odredbi za toa, kako da se postapuva vo odredeni slu~ai so cel da se izbegne prestroga i skapa primena na odredbite, kako i so cel da se poednostavi primenata.

Kon ~len 1 od ZDDV Poglavje 1 Su{tina na danokot na dodadena vrednost (1) Danokot na dodadena vrednost voveden so odredbite od ZDDV e oblikuvan kako op{t potro{uva~ki danok (~len 1 st. 2 od ZDDV), koj se napla}a, pokraj ostanatite danoci, na potro{uva~kata. Toj se napla}a vo site fazi na proizvodstvoto i trgovijata, kako i vo celokupniot uslu`en sektor. No, preku instrumentot na odbivka na prethodniot danok reguliran vo ~len 33 do 37 od ZDDV se postignuva, odano~uvaweto vo celokupniot pretpriema~ki domen (pole na stopanskata dejnost) da ne dovede do dano~no optovaruvawe, osven ako zakonot predviduva isklu~oci (na pr. isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok za delovno potrebni izdatoci navedeni vo ~len 35). Soglasno so negovata cel, so danokot na dodadena vrednost treba da se optovari celokupnata privatna i javna krajna potro{uva~ka, kako i krajnata potro{uva~ka vo pretpriema~kiot domen koja ne e rastovarena preku odbivkata na prethodniot danok. (2) Vo odnos na negovata struktura, danokot na dodadena vrednost e vo soglasnost so na~eloto na obezbeduvawe neutralnost na poleto na konkurencijata, kako vo doma{nata, taka i vo me|unarodnata razmena na stoki i uslugi. (3) Tolkuvaweto i primenata na poedine~nite odredbi od zakonot treba da bidat vo soglasnost, vo najgolem mo`en obem, so karakterot na danokot na dodadena vrednost kako op{t potro{uva~ki danok (stav 1) i so na~eloto na neutralnost na poleto na konkurencijata na pazarot (stav 2).

-3-

Kon ~len 2 to~ka 1 od ZDDV Poglavje 2 Promet na dobra i uslugi za nadomestok (Razmena na ispolnuvawa) (1) Prometot na dobra i uslugi podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV, samo ako istiot se izvr{uva so nadomestok (vo natamo{niot tekst: razmena na ispolnuvawa). Razmenata na ispolnuvawa pretpostavuva deka postojat ispolnuva~ i primatel na dobroto ili korisnik na uslugata (vo natamo{niot tekst: primatel na ispolnuvaweto) i deka za prometot postoi protivispolnuvawe (nadomestok). Za pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa, prometot i protivispolnuvaweto mora da stojat vo me|usebna vrska. Razmenata na ispolnuvawa mo`e da nastapi samo ako prometot e naso~en kon priem na protivispolnuvawe i ako so toa se inicira sakanoto, o~ekuvanoto ili mo`noto protivispolnuvawe, taka {to na kraj }e bidat zaemno povrzani me|usebno izvr{enite ispolnuvawa. Pritoa, ne se sprotivstavuva na pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa faktot deka ne bilo ispolneto o~ekuvaweto na nadomest, deka nadomestokot stanal nevozmo`en ili deka istiot dopolnitelno se namalil. Privremenite te{kotii vo pogled na likvidnosta na dol`nikot na nadomestokot ne vlijaat vrz samiot odnos. Mo`e da postoi razmena na ispolnuvawa duri i ako odredeno protivispolnuvawe bide dobrovolno izvr{eno. Prometot i protivispolnuvaweto ne mora da bidat so ednakva vrednost. Po pravilo, nedostasuva pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa, koga odredeno dru{tvo dobiva pari~ni sredstva samo za da bide staveno vo sostojba da izvr{i ostvaruvawe na svojata op{testvena cel. (2) Prometot opfa}a se' {to mo`e da bide predmet na pravniot promet. Sepak, prometot podle`i, vo pravna smisla, na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost samo vo onoj obem, vo koj istite pretstavuvaat prometi vo ekonomska smisla, t.e. pretstavuvaat prometi kaj koi postoi sopstven ekonomski interes na toj {to pla}a, koj interes go nadminuva ~istoto pla}awe na nadomestokot. Ednostavnoto pla}awe nadomestok, a osobeno pla}aweto vo gotovo ili doznakata, ne pretstavuva promet vo ekonomska smisla. Odr`uvaweto `irosmetki, {tedni vlogovi i drugi konta, samo po sebe, ne pretstavuva promet vo ekonomska smisla od strana na klientot sprema kreditnata institucija. Vlo`uvaweto na i upravuvaweto so imoti za nadomestok pretstavuva promet vo ekonomska smisla (na pr. na upravitelot na imotot) sprema klientot. Ponudata na izvr{uvawe promet (podgotvenost za ispolnuvawe) mo`e da pretstavuva promet vo ekonomska smisla, dokolku za toa se pla}a nadomestok. (3) Razmena na ispolnuvawa ne postoi, koga se poni{tuva odreden promet na dobra, na pr. zaradi vistinski nedostatoci (vra}awe na dobroto). Pri vra}awe na dobroto po izvr{eniot promet na dobra se vr{i ispravka na danokot i na prethodniot danok spored ~len 22 stav 1 od ZDDV. Dali }e postoi vra}awe na dobra ili povraten promet na dobra koj podle`i na odano~uvawe, se ocenuva od gledna to~ka na prvobitniot primatel na dobroto, a ne od gledna to~ka na prvobitniot ispora~atel. (4) Dogovorniot ili licencniot prenos na fudbaler so pla}awe na obes{tetuvawe za prenosot pretstavuva promet vo ekonomska smisla na fudbalskiot klubprenesuva~ sprema klubot-primatel. Primer: Fudbaler, koj sklu~il dogovor so odreden fudbalski klub se osloboduva od dogovornite obvrski zaradi negov premin vo stranski fudbalski klub. Stranskiot klub pla}a obes{tetuvawe za prenosot (vo vrska so mestoto na uslugata, vidi poglavje 29 stav 26 od DDVU). (5) Iznajmuvaweto na personal za nadomestok, na pr. so nadomest na izdatocite, se vr{i na~elno vo ramkite na razmenata na ispolnuvawa. Pri osloboduvaweto na rabotnici od strana na pretpriema~ot so nadomest na izdatocite (plati, socijalni pridonesi i sl.), na pr. za potrebite na Crveniot krst, za slu`bi za pomo{ pri elementarni nepogodi, za protivpo`arnite slu`bi ili za voeni ve`bi, ne postoi razmena na ispolnuvawa.

-4-

Poglavje 3 Nepostoewe na razmena na ispolnuvawa Nadomestok na {teta (1) Kaj vistinskiot nadomestok na {teta nedostasuva razmenata na ispolnuvawa. Nadomestokot na {teta ne se vr{i zatoa {to ispolnuva~ot primil odreden promet, tuku zatoa {to e dol`en spored zakonot ili dogovorot da ja priznae {tetata i nejzinite posledici. Stvarniot nadomestok na {teta postoi osobeno vo slu~aite na otstranuvawe na posledicite od {tetata od strana na o{tetuva~ot ili od nego zadol`en samostoen pomo{nik vo ispolnuvaweto, pri pla}awe na pari~no obes{tetuvawe od strana na o{tetuva~ot, pri otstranuvawe na {tetata od strana na o{tetenoto lice ili na treto lice po negovo zadol`enie, bez poseben nalog daden od liceto zadol`eno za nadomestuvaweto. Nasproti toa, nadomestokot na {teta ne postoi, koga obes{tetuvaweto pretstavuva fakti~ko - pa duri i delumno - protivispolnuvawe za odreden promet na dobra ili na uslugi. Ako samoto o{teteno lice ja otstrani samostojno nemu pri~inetata {teta po nalog na o{tetuva~ot, obes{tetuvaweto }e se smeta za nadomestok vo ramkite na odredenata razmena na ispolnuvawa. Primer: Liceto A do`ivuva soobra}ajna nesre}a so zna~itelna o{teta na negovoto vozilo. O{tetuva~ot B go zadol`uva A da ja otstrani {tetata. A dava nalog na firma za popravka na vozila za otstranuvawe na {tetata. B mu go nadomestuva na A iznosot od fakturata. Dadeni se dva prometa, eden od firmata sprema A, a vtor promet od A sprema B. Nadomestuvaweto na iznosot od fakturata od B sprema A pretstavuva nadomestok. (2) Dogovornite penali, koi se pla}aat zaradi neispolnuvawe ili nesoodvetno ispolnuvawe na dogovori, imaat karakter na obes{tetuvawe. Ako primatelot na ispolnuvaweto e dol`en da plati dogovorni penali sprema dano~niot obvrznikispolnuva~, vo toj slu~aj ne postoi zgolemuvawe na nadomestokot. Ako dano~niot obvrznik-ispolnuva~ gi plati dogovornite penali sprema primatelot na ispolnuvaweto, vo toj slu~aj ne postoi namaluvawe na nadomestokot. (3) Koga na odreden dano~en obvrznik mu se ispla}aat tro{ocite od sudska postapka od sprotivnata strana na sporot, vo toj slu~aj ne se raboti za del od nadomestok za odreden promet, tuku za nadomest na {teta. Istoto va`i i za taksi ili tro{oci za opomena koi gi napla}a odreden dano~en obvrznik od svoite zadocneti pla}a~i. Zateznite kamati, kamatite za vtasanost i procesnite kamati se smetaat, isto taka, za obes{tetuvawa. (4) Koga principalot mu pla}a otpremnina na svojot trgovski zastapnik vo slu~aj na prestanok na me|usebniot dogovor, vo toj slu~aj vakvoto pla}awe ne pretstavuva obes{tetuvawe, tuku nadomestok za ispolnuvaweto platen od principalot za steknatite imotni prednosti koi nastanale so vr{eweto na dejnosta kako trgovski zastapnik. Istoto va`i i vo slu~ai koga pobaruvaweto vo forma na otpremnina vtasuva so smrtta na trgovskiot zastapnik. (5) Obes{tetuvawata sprema zakupodavecot ili zakupoprima~ot za predvremenoto napu{tawe na iznajmenite prostorii ili za ukinuvawe na tekovniot dogovor za zakup ne pretstavuvaat nadomestok na {teta, tuku nadomestok za odreden promet. (6) Pari~niot iznos koj go dobiva prodava~ot kako zamena vrz osnova na kreditno osiguruvawe na ispora~ana stoka, ne pretstavuva nadomestok za odredeniot promet na dobra, tuku obes{tetuvawe. (7) Ako odreden trgovec izvr{i otstranuvawe na nedostatoci vrz dobra kupeni kaj nego, za koi ima obvrska na garancija sprema kupuva~ot, vo toj slu~aj postoi nadomestok na {teta. Pritoa, ne doa|a do promena na nadomestokot. Istoto va`i i koga proizvoditelot mu gi nadomestuva na trgovecot materijalnite tro{oci i tro{ocite za plati nastanati kako posledica na otstranuvaweto na {tetata.

-5-

(8) Vo slu~aj na predvremeno okon~uvawe na dogovor za lizing, dogovorno utvrdenite pla}awa koi treba u{te da se izvr{at se smetaat za obes{tetuvawe, a ne za nadomestok. ^lenarini kaj zdru`enija (9) Ako odredeno zdru`enie vr{i promet koj slu`i za zaedni~kite potrebi na site ~lenovi i ako za toa zdru`enieto napla}a (fakti~ki) ~lenarini, vo toj slu~aj nedostasuva razmenata na ispolnuvawa so poedine~nite ~lenovi. Ako, nasproti toa, zdru`enieto vr{i promet koj slu`i za namiruvawe na poedine~nite potrebi na sekoj od ~lenovite i ako za istoto napla}a pridonesi soodvetno na fakti~koto ili pretpostavenoto koristewe na dejnosta na zdru`enieto, vo toj slu~aj postoi razmena na ispolnuvawa. (10) Fakti~ki, ~lenarini postojat koga pridonesite se ednakvo golemi ili koga istite se presmetuvaat spored merilo koe va`i podednakvo za site ~lenovi. Ednakvosta postoi i koga pridonesite se napla}aat spored karakteristika edinstvena za site ~lenovi ili koga visinata na pridonesite se utvrduva spored li~nite osobini na ~lenovite, na primer spored starost, status, imotna sostojba, prihodi, promet. Ednakvosta ili ednakvoto merilo, sepak, ne se odlu~uva~ki sami po sebe za ocenuvawe na postoeweto na fakti~ki ~lenarini. (11) Dokolku odredeno zdru`enie vr{i prometi koi slu`at delumno za pokrivawe na poedine~nite potrebi, a delumno na zaedni~kite potrebi na ~lenovite, vo toj slu~aj ~lenarinite se delat na nadomestoci i fakti~ki ~lenarini. Delot od pridonesite koj otpa|a na prometite koi podle`at na odano~uvawe se izedna~uva so dano~nata osnova koja se utvrduva spored ~len 19 stav 2 to~ka 1, povrzano so stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV. Poglavje 4 Razmena na ispolnuvawa kaj trgovski dru{tva i drugi zdru`uvawa na lica Op{to (1) Ako odredeno trgovsko dru{tvo ili drugo zdru`uvawe na lica (vo natamo{niot tekst: dru{tvo) vr{i prometi koi se vo zaedni~ki interes na site sodru`nici i ako dru{tvoto napla}a sodru`ni~ki pridonesi za ispolnuvaweto, vo toj slu~aj nedostasuva razmenata na ispolnuvawa so poedine~nite sodru`nici. Sepak, me|u dru{tvoto i negovite sodru`nici mo`e da dojde i do razmena na ispolnuvawa. Ispolnuva~ ili primatel na ispolnuvaweto mo`e da bide kako dru{tvoto, taka i sodru`nikot. Sodru`ni~ki pridones bi postoel vo slu~aj koga sodru`nikot dava odreden pridones koj mu se nadomestuva so u~estvo vo dobivkata i vo zagubata. Besplatniot promet na dru{tva sprema nivnite sodru`nici se opfa}a so primena na ~len 3 stav 3 to~ka 2 i ~len 6 stav 3 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 13 od DDVU ). Primer 1: Sodru`nikot A vlo`uva vo dru{tvoto pari (vlo`uvawe vo pari) i stvari (vlo`uvawe vo stvari). Vlogovite se vra}aat so u~estvo vo dobivkata ili vo zagubata. Tuka ne e dogovoren poseben nadomestok za vlo`uvaweto (nema razmena na ispolnuvawa). Primer 2: Sodru`nikot B mu dava na sopstvenoto dru{tvo pozajmica i dobiva za istata kamata. Istovremeno, toj mu iznajmuva na dru{tvoto proizvodstveni ma{ini za odredena zakupnina. Vo sekoj od slu~aite postoi poseben dogovor za pla}awe nadomestok (razmena na ispolnuvawa). (2) Postoi razmena na ispolnuvawa me|u sodru`nik i dru{tvo vo koe liceto ima udel, dokolku sodru`nikot vr{i odreden promet za poseben nadomestok. Pritoa e bez zna~ewe pra{aweto, dali prometot ima za svoja osnova postoewe na odredena statutarna obvrska. Ottuka, sodru`nikot mo`e da izbira dali odredenoto dobro }e go otu|i, iznajmi, vlo`i (vlo`uvawe vo stvari) ili }e ja vlo`i negovata namena (vlo`uvawe na namena).

-6-

Poedine~ni slu~ai (3) Pra{aweto na stavawe na raspolagawe na dobra od strana na sodru`nicite na dru{tvoto vo koe tie imaat udeli se razgleduva vo zavisnost od toa, dali sodru`nicite dejstvuvale samo vo svojstvo na sodru`nici ili se i samite dano~ni obvrznici i dali stavaweto na raspolagawe bilo izvr{eno so nadomestok ili bez nego. Sodru`nikot mo`e, na~elno, slobodno da odlu~uva za toa, vo koe svojstvo }e stane aktivno za dru{tvoto. 1. Sodru`nikot steknuva dobro koe go stava na raspolagawe za koristewe od strana na dru{tvoto. Sodru`nikot dejstvuva edinstveno kako sodru`nik. a) Sodru`nikot go stava dobroto na raspolagawe za nadomestok. Primer 3: Sodru`nikot na trgovsko dru{tvo steknuva za svoja smetka tovarno vozilo koe go registrira na svoe ime i koe go stava na raspolagawe vo poln obem na dru{tvoto. Dru{tvoto mu pla}a na sodru`nikot poseben nadomestok za koristeweto na tovarnoto vozilo, na primer fiksna zakupnina ili iznos koj zavisi od fakti~koto koristewe na voziloto. So prenosot na pravoto na koristewe na voziloto od strana na dru{tvoto, samiot sodru`nik stanuva dano~en obvrznik. Nadomestokot se sostoi vo posebniot iznos koj go pla}a dru{tvoto. Razmena na ispolnuvawa mo`e da postoi i vo slu~ai koga voziloto go koristi isklu~ivo samiot sodru`nik. b) Sodru`nikot go stava na raspolagawe dobroto bez nadomestok. Primer 4: Sodru`nikot na trgovsko dru{tvo steknuva za svoja smetka tovarno vozilo koe go registrira na svoe ime i koe go stava vo poln obem na raspolagawe vo dru{tvoto. Sodru`nikot ne dobiva poseben nadomestok za toa; toj ima edinstveno pravo na u~estvo vo dobivkata spored statutot ili osnova~kiot dogovor (vlo`uvawe na namena). Ako sodru`nikot go stava dobroto besplatno na raspolagawe na dru{tvoto, vo toj pogled liceto ne dejstvuva kako dano~en obvrznik. Nitu dru{tvoto, nitu sodru`nikot imaat pravo da izvr{at odbivka na danokot na dodadena vrednost koj bil iska`an vo fakturata pri steknuvaweto na dobroto. 2. Samiot sodru`nik dejstvuva kako dano~en obvrznik. Toj mu dava na koristewe na dru{tvoto dobro koe pretstavuva sostaven del od imotot koj e podreden na stopanskata dejnost na sodru`nikot. a) Sodru`nikot go stava dobroto na raspolagawe za nadomestok. Kaj davaweto na koristewe se raboti za promet izvr{en vo ramkite na poleto na stopanskata dejnost koe podle`i na odano~uvawe. b) Sodru`nikot go stava dobroto besplatno na raspolagawe. Primer 5: Grade`en pretpriema~ e ~len na rabotna zadruga i istoto stava besplatno na raspolagawe svoi grade`ni ma{ini (vlo`uvawe na namena). Besplatnoto stavawe na raspolagawe na grade`nite ma{ini sprema dru{tvoto nema da pretstavuva besplatna usluga od strana na sodru`nikot vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV, dokolku za vakvoto dejstvuvawe bile odlu~uva~ki delovnite motivi. Tuka se raboti za usluga izvr{ena vo ramkite na stopanskata dejnost koja nema da podle`i na odano~uvawe zaradi nepostoewe na nadomestok. Ako dobroto se stava na raspolagawe od nedelovni pri~ini, vo toj slu~aj na stranata na sodru`nikot postoi usluga koja podle`i na odano~uvawe vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Toa mo`e da bide slu~aj, na primer, pri davaweto na koristewe na dobra na semejni dru{tva. Kako vo slu~aite na stavaweto na raspolagawe so nadomestok taka i kaj besplatnoto stavawe na raspolagawe, sodru`nikot mo`e da go odbie kako prethoden danok danokot na dodadena vrednost iska`an vo fakturata za nabavkata na dobroto staveno na raspolagawe.

-7-

Poglavje 5 Davawe na dobra i na uslugi sprema vrabotenite Davawa so nadomestok (1) Ako dano~niot obvrznik (rabotodavec) im dade na svoite vraboteni kako nadomestok za izvr{enite raboti i plata vo natura pokraj voobi~aenata plata, vo toj slu~aj, so vakvoto davawe na dobra (isporaka) ili izvr{uvawe na usluga, dano~niot obvrznik vr{i promet so nadomestok vo smisla na ~len 2 to~ka 1 od ZDDV, za {to rabotnikot dava kako protivispolnuvawe del od svojot trud. (2) Spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV, predmet na odano~uvawe pretstavuva i prometot na dobra ili na uslugi koi dano~niot obvrznik gi vr{i sprema svoite vraboteni ili sprema na niv bliski lica vrz osnova na rabotniot odnos, so posebno presmetan nadomestok, no po namaleni ceni od voobi~aenite. Pritoa, se poa|a od pretpostavkata na postoewe promet so nadomestok, ako dano~niot obvrznik ima za izvr{eniot promet sprema poedine~niot rabotnik neposredno pravo na pari~no pla}awe ili na drugo protivispolnuvawe vo pari~na vrednost koe ne se sostoi vo vlo`uvawe trud. Pritoa e nebitno dali vraboteniot go pla}a posebno nadomestokot sprema dano~niot obvrznik ili dano~niot obvrznik go zadr`uva soodvetniot iznos od pari~nata naemnina. Odobruvaweto rabat od strana na dano~niot obvrznik pri kupuvaweto stoki od strana na negovite sorabotnici ne pretstavuva promet so nadomestok, tuku namaluvawe na cenata. Vo odnos na davawata po namaleni ceni od voobi~aenite, dano~nata osnova se utvrduva spored ~len 19 stav 2 to~ka 3 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 35 od DDVU). Davawa bez nadomestok (3) Davaweto na dobra (stvarni davawa) i vr{eweto na uslugi sprema vrabotenite za nivni li~ni potrebi podle`at na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 i ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV, duri i ako istite se vr{at bez nadomestok. Davaweto mora da bide izvr{eno za privatni potrebi na vrabotenite, t.e. potrebi koi ne se povrzani so rabotniot odnos. Isto taka,i prometot sprema otpu{teni rabotnici, vrz osnova na porane{en raboten odnos, kako i prometot sprema lica na obuka pretstavuvaat predmet na odano~uvawe. Za davawa bez nadomestok, dano~natata osnova se utvrduva spored ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 34 stavovi 1, 3 i 4 od DDVU). Davawa sprema vrabotenite so prete`no deloven int eres (4) Davawata sprema vrabotenite, koi se posledica prete`no na delovniot interes na rabotodavecot, ne podle`at na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost. Davawa od vakov vid postojat koga delovno motiviranite merki imaat za posledica namiruvawe na li~nite potrebi na rabotnikot, no ovaa posledica bila vo senka na delovno motiviranite merki. Ovaa situacija, po pravilo, se pretpostavuva, koga merkata e povrzana so oblikuvaweto na tekot na rabotata, {to e vo nadle`nost na rabotodavecot. Tuka osobeno spa|aat: 1. podobruvaweto na rabotnite uslovi, na primer obezbeduvaweto na prostorii za odmor i rekreacija, kako i na prostorii za tu{irawe i kapewe za site vraboteni; 2. medicinskata nega i preventivniot lekarski pregled na vrabotenite; 3. obukata i doobukata; 4. stavaweto na raspolagawe na rabotni sredstva i rabotna obleka; 5. stavaweto na raspolagawe na prostori za parking na imotot na pretprijatieto; 6. Davawata pri delovni manifestacii vo visina do 3.000 denari po vraboten godi{no, vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost; 7. obezbeduvaweto na smestuvawa vo gradinki na pretprijatieto; 8. obezbeduvaweto sobi za no}evawe, koga vraboteniot se anga`ira na rabota vo mesta nadvor od `iveali{teto ili prestojuvali{teto;

-8-

9. besplatniot organiziran prevoz za vrabotenite od nivnoto `iveali{te ili prestojuvali{te do rabotnoto mesto so prete`en deloven motiv na rabotodavecot za obezbeduvawe na istiot. (5) Kaj podarocite dadeni kako izraz na vnimanie mo`e da se vr{i neodano~uvawe od pri~ini na administrativno poednostavuvawe. Za podaroci kako izraz na vnimanie va`at davawa na rabotodavecot koi mo`at da se smetaat za podaroci spored nivniot vid i nivnata vrednost, a koi voobi~aeno se razmenuvaat vo op{testvenoto sekojdnevie i koi ne doveduvaat do zna~itelna imotna prednost za vraboteniot. Spored toa, za podaroci kako izraz na vnimanie se smetaat povremenite davawa na dobra vo visina do 1.500 denari vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost, na primer cve}iwa, prehranbeni proizvodi, knigi ili audio-materijali koi mu se davaat na vraboteniot ili na nemu blisko lice po odreden li~en povod. Za podaroci kako izraz na vnimanie se smetaat i pijalaci i drugi prehranbeni proizvodi koi rabotodavecot gi stava na raspolagawe za besplatna konsumacija vo pretprijatieto od strana na negovite rabotnici. Istoto va`i i za jadewa koi rabotodavecot im gi stava besplatno na raspolagawe na vrabotenite po povod i vo tekot na odreden vonreden raboten anga`man, na primer za vreme na vonreden deloven sostanok ili sednica, seto toa prete`no vo deloven interes za povolno ureduvawe na tekot na rabotata i ~ija vrednost ne nadminuva 1.500 denari, vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. Kon ~len 3 do 8 od ZDDV Poglavje 6 Promet na dobra Dobra (1) Dobra vo smisla na ~len 3 stav 1 od ZDDV se materijalni dobra (stvari, `ivotni, kako i zbirni stvari). Tuka pripa|aat i ekonomski dobra koi vo ekonomskiot promet se smetaat za materijalni stvari (~len 3 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). Za promet na dobra se smeta i prenosot na vrednosta na firmata (delovna, prakti~na vrednost) ili na klientelata. Zbirna stvar pretstavuva opfa}awe na pove}e samostojni predmeti vo edna edinstvena celina, koja ekonomski se smeta za drugo dobro na pravniot promet namesto zbirot na poedine~nite dobra. Nesobranite zemji{ni proizvodi, kako na primer posevot, mo`at da pretstavuvaat sekoj oddelno za sebe samostoen predmet na prometot i predmet koj e odvoen za sebe nasproti zemji{teto. Nasproti toa, pravata ne pretstavuvaat dobra koi mo`at da se prenesuvaat vo ramkite na prometot na dobra; prenosot na prava pretstavuva usluga (poglavje 7 od DDVU). Prenos na pravoto na raspolagawe (2) Pod poimot na prenos na pravoto na raspolagawe se podrazbira prenosot na ekonomskata supstanca na dobro od ispolnuva~ot sprema primatelot na dobroto, koj bil kone~no izvr{en od strana na u~esnicite na prometot i za koj iska`ale volja stranite na prometot. Primatelot na dobroto mora da e fakti~ki vo sostojba da go koristi dobroto kako sopstvenik i da mo`e istoto da go otu|uva. Prenosot na pravoto na raspolagawe pretstavuva dejstvie od prete`no fakti~ka priroda. Vo pravoto, istoto e povrzano so gra|ansko-pravniot prenos na sopstvenosta, no toa ne mora vo sekoj slu~aj da bide povrzano so nego. Za promet na dobra se smeta i slu~ajot, koga odredeno dobro se prodava i se prenesuva so zadr{ka na pravoto na sopstvenost. Spored toa, nema da pretstavuva promet na dobra, tuku usluga, odobrenata podgotvenost za prenos na pravoto na raspolagawe so nadomest. Naplata preku proda`ba na tu|i stvari (3) Za prenos na pravoto na raspolagawe ne se smeta: 1. prenosot na sopstvenost kako obezbeduvawe (zalog) i 2. delovno-pravnata konfiskacija na dobro.

-9-

Pri prenosot na imot kako obezbeduvawe (zalog), primatelot na obezbeduvaweto go steknuva pravoto na raspolagawe vrz imotot daden kako obezbeduvawe, duri vo momentot vo koj istiot }e go iskoristi pravoto na naplata na svoite pobaruvawa preku obezbeduvaweto. Naplatata preku dobrata preneseni kako obezbeduvawe doveduva do dva prometa i toa do eden promet na dobra izvr{en od davatelot na obezbeduvaweto sprema primatelot na istoto i do promet na dobra od primatelot na obezbeduvaweto sprema steknuva~ot. Primer: Dano~niot obrznik A e zanaet~ija. Kako obezbeduvawe na kredit toj dava na zalog odredeno dobro od negovoto pretprijatie na kreditniot institut B. Po istek na edna godina A stanuva plate`no nesposoben. B go prodava dobroto koe mu e dadeno kako obezbeduvawe na na~in, {to istoto go otu|uva sprema V. Vo momentot na otu|uvaweto nastanuvaat dva prometa. A go ispora~uva dobroto na B, a B go ispora~uva istoto na V. Dva prometa postojat i vo slu~aite, koga: 1. se vr{i naplata na obezbeduvaweto od strana na davatelot obezbeduvaweto vo ime na primatelot na obezbeduvaweto, ili 2. zalogoprima~ot prodava stvari kaj koi izminal rokot na ra~na zaloga.

na

(4) Ako se vr{i javno naddavawe ili slobodna proda`ba na odredena stvar vo ramkite na postapka na prisilna naplata od strana na sudski izvr{itel ili na drug dr`aven organ na prisilna naplata, toga{ vo tie slu~ai ne postoi promet na dobra od strana na dol`nikot sprema javno-pravnoto telo vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV kon koe pripa|a organot na prisilna naplata i istovremeno nema da postoi promet na dobra od strana na dadeniot organ sprema steknuva~ot na dobroto, tuku vo tie slu~ai se raboti za promet na dobra od strana na dol`nikot neposredno sprema steknuva~ot na dobroto. Poglavje 7 Uslugi Poim (1) Za usluga se smeta sekoja aktivnost koja ne pretstavuva promet na dobra vo smisla na ~len 3 od ZDDV (~len 6, stav 2 to~ka 2 od ZDDV). Uslugite mo`at da se sostojat od storuvawe (pravno sovetuvawe, zanaet~iski uslugi bez zna~itelno vlo`uvawe materijal, prevoz, posreduvawe), trpewe (iznajmuvawe ili davawe pod zakup na imot ili na podvi`no dobro, zdobivaweto so pravoto na koristewe ili so nasledeno pravo na gradba, odobruvaweto pozajmici) ili nestoruvawe (otka`uvawe od pravoto na konkurencija na pazarot). Razgrani~uvawe me|u prometot na dobra i uslugite

(2) Ako odreden edinstven promet sodr`i kako elementi na promet na dobra, taka i elementi na usluga, tretmanot kako promet na dobra ili na uslugi }e zavisi od ekonomskiot karakter na prometot. Pritoa se zema predvid voljata na dogovornite strani. Uslugi se, na primer: 1. stavaweto na raspolagawe na nestandardiziran softver koj e izgotven specijalno spored barawata na korisnikot ili na postoen softver spored individualnite potrebi na korisnikot; 2. prenosot na stadarden ili individualen softver po elektronski pat (na pr. preku internet); proda`bata na standarden softver i na t.n. najnovi softverski dopolnenija (Updates) se smeta za usluga; 3. prenosot na vesti za nivno objavuvawe; 4. prenosot na idealni udeli vo sopstvenost - u~estva; 5. stavaweto na raspolagawe na fotografii za reklamni celi; 6. stavaweto na raspolagawe na proektantski crte`i i planovi za tehni~ki grade`ni proekti, kako i obezbeduvaweto na neza{titeni iskustva i tehni~ki znaewa;

- 10 -

7. otu|uvaweto na skici na modeli; 8. prenosot na izdava~ki prava; 9. prenosot na knowhow i na rezultati od ispituvawa na javnoto mislewe na poleto na istra`uvaweto na pazarot; 10. stavaweto na raspolagawe na filmovi podgotveni za emituvawe od strana na proizvoditel na filmovi kako proizvodstvo po nalog; 11. stavaweto na raspolagawe na fotografii za objavuvawe od strana na izdava~ki ku}i; 12. proizvodstvoto na fotokopii. No, ako od kopiite se sozdavaat novi predmeti (knigi, bro{uri) i ako im se prenesuva pravoto na raspolagawe na primatelite na ovie dobra, prometot }e se smeta za promet na (isporaka na delo). Obezbeduvaweto na ofset-filmovi koi mo`at da se koristat neposredno za pe~atewe na reklamni materijali vo ramkite na postapkata na ofset-pe~at, nasproti toa, pretstavuva promet na dobra. Dogovor za zakup so pravo na kupoproda`ba, lizing (3) Ako dogovornite elementi kaj dogovorot za zakup so pravo na kupoproda`ba otstapuvaat bitno od onie elementi koi se voobi~aeni vo slu~ajot na ednostavnoto prenesuvawe na pravoto na koristewe, vo toj slu~aj mo`e da postoi promet koj spored svoite efekti odgovara na proda`bata na rati i koj }e pretstavuva promet na dobra. Ako dobrata se prenesuvaat vo ramkite na postapkata na lizing, vo toj slu~aj predavaweto na dobroto od strana na davatelot sprema primatelot na lizingot }e pretstavuva promet na dobra vo zavisnost od uslovite od ~len 3 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. Promet na dobra postoi i vo slu~ai koga predmetot na lizingot ekonomski mu pripa|a na primatelot na lizingot. Poglavje 8 Edinstvenost na prometot (1) Pra{aweto dali postoi eden edinstven promet ili pove}e samostojni prometi koi treba da se razgleduvaat odvoeno, ima posebno zna~ewe za odreduvaweto na mestoto i vremeto na prometot, kako i za primenata na propisite za osloboduvawe od danok i za primena na dano~nata stapka. Edinstveniot ekonomski proces ne mo`e od gledna to~ka na DDV-pravoto da se deli na pove}e prometi. Istoto va`i i vo slu~ai koga primatelot na prometot }e izrazi soglasnost sprema vr{itelot na prometot za vakvata podelba na prometot. Na~eloto na edinstvoto na prometot doveduva do toa, pove}e procesi koi gra|ansko-pravno se smetaat za samostojni i se razgleduvaat poedine~no sekoj za sebe, da mora, od gledna to~ka na DDV-pravoto, da se razgleduvaat kako edinstven ekonomski proces, dokolku istite pripa|aat ekonomski zaedno i dokolku mo`at da se smetaat za edna nedeliva celina. (2) Procesite koi pripa|aat zaedno ne mo`at da se smetaat za edinstven promet zaradi toa {to istite slu`at za postignuvawe na edna edinstvena ekonomska cel. Faktot, deka poedine~nite prometi imaat za svoja gra|ansko-pravna osnova sklu~uvawe na eden edinstven dogovor i {to za niv se pla}a eden sevkupen nadomestok, ne e dovolen za toa istite da se smetaat za edna celina od gledna to~ka na DDV-pravoto. Odlu~uva~ki faktor, pritoa igra ekonomskata sodr`ina na izvr{enite prometi. (3) Sporednite prometi ja delat, od gledna to~ka na dano~noto pravo, sudbinata na osnovniot promet (~len 8 ZDDV). Ova va`i vo slu~ai koga za sporedniot promet se bara i se pla}a poseben nadomestok. Prometot, na~elno, }e se smeta za sporeden promet kon odreden osnoven promet, ako istiot e sporeden vo sporedba so osnovniot promet, ako istiot e vo tesna vrska so nego vo smisla na negovo ekonomski opravdano dopolnuvawe i ako istiot nastanuva po voobi~aeniot redosled. Predmet na sporedniot promet mo`e da bide kako eden nesamostoen promet na dobra, taka i edna nesamostojna usluga.

- 11 -

Sporeden promet za isporaka na dobro (promet) mo`e spored ~len 17, stav 2 od ZDDV da bide pakuvawe, natovar i istovar, prevoz i osiguruvawe na dobroto (poglavje 30 stav 5 od DDVU). Polavje 9 Sopstven promet, posredni~ki promet, komisionen promet, nepravo posredni{tvo (1) Prometot na dobra i uslugite mo`at da se vr{at vo svoe ime i za svoja smetka (sopstven promet), vo tu|o ime i za tu|a smetka (posredni~ki promet), vo svoe ime i za tu|a smetka (komisionen promet), kako i vo tu|o ime i za svoja smetka (nepravo posredni{tvo). Ocenuvaweto na pra{aweto, koj vo ovie slu~ai vr{i promet na dobra ili uslugi (kako dano~en obvrznik), na~elno se utvrduva vrz osnova na gra|ansko-pravnite odnosi me|u u~esnicite. Sopstven promet (2) Ako vr{itelot na prometot na dobro ili na uslugata deluva vo svoe ime i za svoja smetka, toj vr{i sopstven promet (sopstven promet na dobra ili uslugi). Istoto va`i i vo slu~ai, koga liceto kako glaven pretpriema~ se poslu`uva so samostoen pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~) koj svojot promet go vr{i sprema nego (vidi poglavje 15 od DDVU). Posredni~ki promet (3) Ako, nasproti toa, prometot go vr{i zastapnik (posrednik) vo tu|o ime i za tu|a smetka (toj samo fakti~ki go realizira prometot), od gra|ansko-pravna i dano~no-pravna gledna to~ka prometot se podreduva kon zastapuvanoto lice (principalot). Prometot na dobra se smeta za izvr{en od strana na zastapuvanoto lice (~len 4 stav 3 od ZDDV). Istoto va`i soodvetno i za posreduvaweto vo vr{eweto uslugi. Zastapnikot vr{i posredni~ki promet (usluga) sprema zastapuvanoto lice. Nadomestokot za posredni~kiot promet se ograni~uva na posredni~kata provizija. Primer 1: Zastapnik vr{i proda`ba na odredena stoka vo ime i za smetka na principalot. Proda`bata na stokata se zasmetuva kon principalot kako negov sopstven promet. Toj e dol`en da go odano~i celokupniot nadomestok od proda`bata. Zastapnikot vr{i posredni~ki promet sprema principalot. Toj e dol`en da ja odano~i samo posredni~kata provizija. (4) Od dano~no-pravna gledna to~ka, posredni~ki promet postoi, koga e prepoznatlivo deka zastapnikot (posrednikot) go izvr{il prometot na dobra ili uslugata vo ime na zastapenoto lice. Sepak, ova nema da va`i vo slu~ai, koga so deluvaweto vo tu|o ime u~esnicite go vr{at zatskrieno, taka {to prometot na dobroto ili izvr{uvaweto na uslugata go vr{i zastapnikot kako negov sopstven promet, a ne zastapenoto lice (nepravo posredni{tvo, vidi stav 10 od ova poglavje). Na primatelot na ispolnuvaweto mora pri sklu~uvaweto na zdelkata da mu e poznato spored okolnostite na slu~ajot, deka toj stapuva vo neposredni pravni odnosi so treto lice. Koga sprema zastapnikot se vr{at pla}awa za prometot na dobra ili za uslugata, zaradi ograni~uvawe na nadomestokot na posredni~kata provizija, neophodno e zastapnikot da ne deluva samo vo ime, tuku i za smetka na zastapenoto lice (vidi Isto taka,~len 18 to~ka 3 od ZDDV). Posredni~kiot promet }e se priznae, vo toj slu~aj, samo ako posrednikot i' gi soop{ti na dogovornata strana imeto i adresata na liceto zastapuvano od nego, i ako izvr{i presmetuvawe so zastapuvanoto lice vo pogled na pla}awata primeni za prometot na dobra ili za izvr{enite uslugi. Proda`ba vo sopstven proda`en objekt (5) Imateli na proda`ni objekti, koi prodavaat stoki vo sopstven proda`en objekt (tuka se vbrojuvaat i iznajmeni delovni prostorii), se smetaat za samostojni trgovci od gledna to~ka na danokot na dodadena vrednost. Imatelot na

- 12 -

proda`en objekt mo`e da bide posrednik samo ako me|u liceto, od koe toj go nabavuva dobroto i primatelot na istoto se vospostavat neposredni pravni odnosi. Interniot odnos me|u imatelot na proda`niot objekt i negoviot deloven partner, koj ja stava stokata na raspolagawe, ne e biten vo pogled na pra{aweto dali postojat sopstveni trgovski ili posredni~ki zdelki. Biten e nadvore{niot odnos, t.e. nastapuvaweto na imatelot na proda`niot objekt pred negovite klienti. (6) Na~elata vo vrska so proda`bata vo sopstven proda`en objekt ne va`at za proda`bata na stoki, na pr. cve}iwa, spisanija itn., koi gi nudat vo ugostitelskite objekti vrabotenite na drug dano~en obvrznik. Komisionen promet (7) Lica, koi nastapuvaat kako vr{iteli na promet vo svoe ime i za tu|a smetka, se smeta deka vr{at sopstven promet. Tuka se vbrojuva proda`en komision na dobra (~len 3 stav 2 to~ka 4 od ZDDV), kupovniot komision na dobra, kako i vr{eweto uslugi vo svoe ime i za tu|a smetka (~len 7 stav 2 od ZDDV). (8) Kaj proda`niot komision nastanuva eden promet na dobra so predavaweto na dobroto na zadol`enoto lice (komisionerot) od strana na principalot (komitentot), kako i vtor promet so predavaweto na dobroto od komisionerot na odreden kupuva~. Kaj nabavniot komision nastanuva eden promet na dobra so predavaweto na dobroto od prodava~ot na komisionerot, kako i vtor promet so predavaweto na dobroto od strana na komisionerot sprema komitentot.

Primer 2: Liceto B prodava po komitentski nalog sliki od odredena zbirka na razni kupuva~i. Za taa cel, toj dobiva od A provizija od 10% od proda`nata cena. B nastapuva kako proda`en komisioner vo svoe ime i za smetka na A. Postojat dva prometa. Eden promet na dobra od komitentot A sprema komisionerot B i vtor promet na dobra od B sprema kupuva~ot. B e dol`en da go odano~i celokupniot nadomestok, a ne samo negovata provizija, kako {to e toa slu~aj so nastapuvaweto kako posrednik (vidi gi stavovite 3 i 4 od ova poglavje). Zaradi izbegnuvawe na prakti~ni te{kotii, se dozvoluva kaj proda`niot komision za moment na prometot na komitentot sprema komisionerot da va`i momentot na isporakata na komisionoto dobro sprema primatelot na istoto. (9) Ako odredeno lice vr{i usluga vo svoe ime i za tu|a smetka (uslu`en komision), se smeta deka liceto ja primilo i izvr{ilo uslugata vo smisla na ~len 7 stav 2 od ZDDV. Kako kraen ishod, ne se pravi razlika me|u slu~aite, vo koi posrednikot vr{i usluga vo svoe ime i za svoja smetka (stav 2 od ova poglavje). Primer 3: Dostavuva~ot A go zadol`uva {pediterot B da izvr{i prevoz na stoka do liceto G. B go zadol`uva prevoznikot V da go izvr{i prevozot do G vo svoe ime i za smetka na A. Se smeta, deka B ja primil prevoznata usluga od V i samiot izvr{il prevozna usluga sprema A. Nepravo posredni{tvo (10) Ako, nasproti toa, odredeno lice vr{i promet na dobra ili uslugi vo tu|o ime, no vo stvarnost za svoja smetka (neprav posrednik), }e se smeta deka izvr{ilo sopstven promet. Liceto se izedna~uva so samostojniot trgovec ili samostojniot vr{itel na uslugi. Primer 4: Rabotilnica za slepi lica mu ovozmo`uva na odreden dano~en obvrznik da vr{i promet na nivnite dobra vo nivno ime, no za negova smetka. Prometot na dobrata mu se pripi{uva na dano~niot obvrznik kako negov sopstven promet. Rabotilnicata za slepi lica vr{i usluga (odobruvawe na promet) sprema dano~niot obvrznik.

- 13 -

Poglavje 10 Promet vrz osnova na zakonski propisi (1) Za promet na dobra vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 5 od ZDDV se smeta i prenosot na sopstvenost: vrz osnova na zakonski propis ili vrz osnova na nalog izdaden od strana ili vo ime na organ na dr`avnata vlast. Vo ovie slu~ai nedostasuva voljata na sopstvenikot za prenos na pravoto na raspolagawe na steknuva~ot. Voljata na sopstvenikot za prenos na pravoto na raspolagawe se zamenuva so zakonski propis ili nalog na organ na dr`avnata vlast. Primer 1: Dano~niot obvrznik odbiva da ja prenese sopstvenosta vrz zemji{te, koe e sostaven del od imotot na negovoto pretprijatie, na javen nositel na izgradba na pati{ta za celi na izgradba na javen pat. Zaradi toa, se vr{i eksproprijacija vrz osnova na zakon ili nalog na organ na dr`avnata vlast. Eksproprijacijata se smeta za promet na dobra od strana na sopstvenikot na zemji{teto vo polza na javniot nositel na izgradbata na pati{ta. Obes{tetuvaweto se smeta za nadomestok za eksproprijacijata. Primer 2: Vo ramkite na odredena prisilna postapka se vr{i zaplenuvawe na kamion na dano~niot obvrznik (dol`nik vo izvr{na postapka). Kamionot se dava na slobodna proda`ba ili na licitacija od strana na sudskiot izvr{itel ili na drug dr`aven organ za prisilno izvr{uvawe. Licitacijata ili proda`bata se smetaat za promet na dobra od dol`nikot vo izvr{nata postapka sprema steknuva~ot na kamionot ( e d e n promet, vidi poglavje 6 stav 4 od DDVU). (2) Istoto va`i soodvetno i za vr{eweto uslugi (~len 6 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). Poglavje 11 Promet na dobra po osnov na dogovor za delo Poim na promet na dobra po osnov na dogovor o za del

(1) Prometot na dobra vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (promet na dobra po osnov na dogovor za delo, vo natamo{niot tekst: isporaka na delo) postoi koga izveduva~ot na deloto samiot nabavil za istoto materijal ili sostavni delovi kaj koi ne se raboti samo za dodatoci ili za drugi sporedni stvari (osnovni materijali). Ako deloto se sostoi od pove}e osnovni materijali, izveduva~ot na deloto }e zapo~ne da vr{i isporaka na delo duri otkako samiot }e nabavi osnoven materijal ili del od nego, dodeka site ostanati materijali se obezbeduvaat od strana na nara~atelot. Ako izveduva~ot na deloto ne koristi sopstveno nabaveni materijali ili koristi samo materijali koi mo`at da se smetaat za dodatoci ili za drugi sporedni stvari, vo toj slu~aj se raboti za usluga po osnov na dogovor za delo vo smisla na ~len 6 stav 1 od ZDDV. Osobeno grade`nata industrija vr{i promet po osnov na dogovor za delo na zemji{teto na nalogodava~ot (~len 3, stav 2, to~ka 6, re~enica 2 od ZDDV). Drug izveduva~ na delo mo`at da bidat, na pr., ma{inskata industrija ili rabotilnicite za popravka na patni~ki vozila. Dodatoci ili drugi sporedni stvari (2) Vo pogled na pra{aweto, dali se raboti za dodatoci ili za drugi sporedni stvari, ne e biten soodnosot me|u vrednosta na trudot ili na uspehot vo rabotata i materijalite nabaveni od izveduva~ot na deloto, tuku odlu~uva~ko e pra{aweto, dali ovie materijali spored svojot vid kako i spored voljata na stranite }e se smetaat za osnovni ili za sporedni materijali, odnosno dodatoci kon deloto koe treba da se izvr{i. Samata neophodnost na materijalot, bez koj dobroto ne mo`e da opstoi, ne go pravi se' u{te materijalot za osnoven materijal. Pomali tehni~ki pomo{ni sredstva, na primer klinci, navrtki i sl.,

- 14 -

po pravilo pretstavuvaat sporedni stvari. Kaj zamenata na del koj stanal nepodoben za koristewe, a koj poseduva odredeno sopstveno zna~ewe, na primer zamena na motor kaj vozilo, ne mo`e pove}e da se govori za sporedna stvar. Osnovni ili sporedni materijali se rabotni materijali koi mora da bidat materijalno sodr`ani vo zavr{enoto delo. Elektri~nata struja, koja se koristi pri realizacijata na deloto, ne pretstavuva raboten materijal. Obezbeduvawe materijal od strana na nara~atelot (3) Kaj isporakite na dela, materijalite obezbedeni od strana na nara~atelot ne se sostaven del od razmenata na ispolnuvawa. Kaj materijalot, koj mu go obezbeduva nara~atelot na vr{itelot na rabotata zaradi realizacija na prometot na dobra, ne se prenesuva pravoto na raspolagawe na vr{itelot na deloto. Obezbedenata stvar mo`e da bide osnoven materijal, no obezbeduvaweto mo`e da se odnesuva i na sporedni materijali ili drugi raboti, na primer obezbeduvawe na rabotna sila, ma{ini, pomo{ni materijali kako {to se struja, jaglen ili sli~ni pogonski sredstva. Ako nara~atelot go obezbeduva celokupniot osnoven materijal zaradi realizacija na deloto, vo toj slu~aj se raboti za iznajmuvawe na materijal. (4) Obezbeduvawe na materijal postoi, koga obezbedeniot materijal se obrabotuva ili se prerabotuva za potrebite na nara~atelot vo ramkite na prometot na dobra po osnov na dogovor za delo. Vr{itelot na rabotata mora da se obvrzal da gi koristi nemu dadenite materijali isklu~ivo za proizvodstvo na nara~anoto delo. Potrebata od utvrduvawe na materijalot mo`e da se zapostavi, dokolku drugite preduslovi za obezbeduvaweto na materijalot se dadeni kumulativno, dokolku izvr{itelot na rabotata go zameni materijalot staven na raspolagawe od strana na nara~atelot za ist ili ist po vrednost materijal i dokolku zamenata e ekonomski podobna. Predmet na isporaka vo slu~aj na nezavr{eni dela (5) Ako bide otvorena ste~ajna postapka vrz imotot na dano~niot obvrznik pred isporakata na grade`niot objekt izgraden na tu|o zemji{te i ako ste~ajniot upravitel go odbie natamo{noto ispolnuvawe na dogovorot za delo, vo toj slu~aj za nov predmet na prometot na dobra po osnov na dogovor za delo }e pretstavuva nezavr{eniot grade`en objekt. Ako se otvori ste~ajna postapka vrz imotot na nara~atelot na delo pred negovoto zavr{uvawe i ako ste~ajniot upravitel go odbie natamo{noto ispolnuvawe na dogovorot za delo, vo toj slu~aj razmenata na ispolnuvawa me|u vr{itelot na deloto i nara~atelot na istoto se ograni~uva na delot od deloto koj bil ispora~an od strana na vr{itelot na istoto, a koj ne mo`e pove}e da se bara nazad. Objasnenijata va`at soodvetno i vo slu~aj koga vr{itelot na deloto }e gi prekine predvremeno i kone~no rabotite od drugi pri~ini. Poglavje 12 Predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto (1) Predavaweto na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto ne pretstavuva isporaka tuku usluga (~len 6 stav 2 to~ka 4 od ZDDV). Predavawe zaradi konsumacija na samoto mesto postoi koga: 1. jadewata i pijalacite, vo zavisnost od okolnostite na predavaweto, se opredeluvaat za konsumacija vo mesto koe e vo prostorna vrska so mestoto za predavawe i 2. e obezbedena posebna oprema za konsumacija na samoto mesto. Predavaweto na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto postoi i vo slu~aite na obezbeduvaweto ishrana za vrabotenite od strana na rabotodavecot vo negovite prostorii, vo kantini ili vo drugi sli~ni objekti. (2) Prostornata povrzanost postoi i vo slu~ai koga jadewata i pijalacite se konsumiraat vo neposredna blizina na lokalot, no na otvoreno, na primer na terasata od lokalot, pred samiot lokal na ulica ili na sprotivnata strana od ulicata. (3) Opremata i uredite koi slu`at vo prv red za proda`ba na stoki, kako na primer proda`ni vitrini i fri`ideri ili raftovi vo kiosci, proda`ni mesta,

- 15 -

monta`ni objekti za proda`ba na brza hrana i sl., ne pretstavuvaat oprema za konsumacija na samoto mesto, nezavisno od nivnata forma ili golemina. Nasproti toa, masi~kite vgradeni vo kino-sedi{tata za jadewa i pijalaci vo kinata pretstavuvaat posebna oprema za konsumacija na samoto mesto. (4) Od samoto odreduvawe na prometot vo restorani na grupata na uslugi proizleguva deka: 1. predavaweto so nadomestok na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto sprema treti lica i 2. konsumacijata na jadewata i pijalacite od strana na samiot dano~en obvrznik ( uslugi bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV), se odano~uvaat so op{ta dano~na stapka. Za isporakite bez nadomestok spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV, na primer zemaweto na prehranbeni proizvodi od strana na ugostitelot zaradi konsumacija vo stan koj e odvoen od ugostitelskiot objekt, mo`e da se zeme predvid dano~nata povlastica spored ~len 30 stav 1 to~ka 1 od ZDDV. Poglavje 13 Promet bez nadomestok Op{to (1) Spored ~len 3 stav 3 i ~len 6 stav 3 od ZDDV, odredeni dejstvija bez nadomestok (na pr. zemaweto dobra ili koristeweto uslugi za nepretpriema~ki celi) se izedna~eni so prometot na dobra ili na uslugi so nadomestok i so toa podle`at na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost isto kako i prometot na dobra i uslugite, vo slu~aj na ispolnetost na ostanatite uslovi od ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. Prometot bez nadomestok e mo`no da nastapi kako kaj dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 9 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 18 stav 1 od DDVU), taka i kaj javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 19 stavovi 9 i 10 od DDVU). (2) Izedna~uvaweto na prometot bez nadomestok so promet so nadomestok zna~i deka odredbite koi va`at za prometot so nadomestok se primenuvaat na ednakov na~in vrz prometot bez nadomestok, na pr. odredbite vo vrska so mestoto na prometot, dano~nite osloboduvawa i dano~nite stapki. Vo vrska so dano~nata osnova i izdavaweto faktura pri promet bez nadomestok, vidi ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 33 stav 1 do 4 od DDVU) kako i ~len 20 stav 1 od DDVP. (3) Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 i ~len 6 stav 3 od ZDDV ne zavisi od toa dali dano~niot obvrznik imal pravo na odbivka na prethodniot danok pri nabavkata na dobroto; sepak, se zema predvid osloboduvaweto od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 56 od DDVU). (4) Vo vrska so pravniot tretman na davawata na dobra bez nadomestok (~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV) i uslugite bez nadomestok (~len 6 stav 3 to~ki 1 i 2 od ZDDV) od strana na dano~niot obvrznik sprema vrabotenite za nivni li~ni celi, vidi poglavje 5 od DDVU. Promet na dobra bez nadomestok (5) Prometot naveden vo ~len 3 stav 3 od ZDDV pretpostavuva predmetot da pripa|a kon pretprijatieto. Toa e slu~aj koga dano~niot obvrznik go koristi predmetot vo ramkite na negovoto pretpriema~ko, a ne kon nepretpriema~koto pole na deluvawe. Kaj dobra koi treba da se koristat kako za pretpriema~ki, taka i za nepretpriema~ki celi (dobra so me{ovita namena), dano~niot obvrznik mo`e na~elno da izbira kon koe pole na deluvawe saka da gi podredi dobrata (vidi poglavje 81 stav 3 od DDVU). (6) Vo vrska so odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV, natamo{en uslov e dobroto da se zema za li~ni celi na dano~niot obvrznik ili na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata pretpriema~ka dejnost. Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 2 od ZDDV pretpostavuva postoewe na promet na dobra bez nadomestok izvr{en od trgovsko dru{tvo ili od zdru`enie na lica sprema nivni u~esnici na vlog, sprema ~lenovi ili sprema

- 16 -

na niv bliski lica. Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 3 od ZDDV slu`i edinstveno kako razjasnuvawe, bidej}i se raboti za zemawe dobra za li~ni celi na dano~niot obvrznik koe e ve}e opfateno so odredbite od ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. (7) Dobroto se zema od pretprijatieto samo ako pri soodvetna izvedba na dejstvieto sprema treto lice istoto bi se smetalo za promet na dobra, a ne za usluga. Istoto va`i i vo onoj del, vo koj pritoa bile koristeni dobra, na pr. odredeni materijali. Na~eloto na edinstvo na prometot va`i i za prometot bez nadomestok. (8) Predmet na zemaweto e sekoga{ k o n k r e t n o t o dobro vo momentot na zemaweto. Pritoa e merodavno vo koja sostojba se nao|a zemenoto dobro. Primer 1: Odredeno slu`beno vozilo se uni{tuva pri privatno patuvawe, kako posledica na soobra}ajna nesre}a (apsolutna {teta). Predmet na zemaweto e uni{tenoto vozilo. Istoto mo`e da se zeme od pretprijatieto samo spored vrednosta koja postoela po nesre}ata. Uslugi bez nadomestok (9) Prometot naveden vo ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV pretpostavuva pripadnost na dobroto kon imotot na pretprijatieto na dano~niot obvrznik (vidi stav 5 od ova poglavje). (10) Dobroto se koristi za celi koi se nadvor od pretprijatieto, ako dejstvieto bi se smetalo za usluga vo slu~aj na negovo soodvetno vr{ewe sprema treto lice (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). Primer 2: Vozilo koe pripa|a kon imotot na pretprijatieto, se koristi od strana na dano~niot obvrznik ili od vraboteni lica za li~no patuvawe na odmor. Stavaweto na raspolagawe na voziloto sprema treti lica se smeta za usluga (iznajmuvawe), no koja e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 57 od DDVU). (11) Koristeweto na telekomunikaciska oprema za li~ni celi od strana na dano~niot obvrznik ili od lica vraboteni kaj nego pretstavuva usluga bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. Primer 3: Telekomunikaciska oprema (telefonska oprema so dodatoci, faks-aparati, mobilna telefonija), koja pripa|a kon pretprijatieto, se koristi za privatni celi od strana na dano~niot obvrznik ili na vrabotenite lica kaj nego. Koristeweto na telefonskata oprema pretstavuva usluga (telekomunikaciska usluga) koja se odano~uva. Anga`iraweto na rabotna sila za nepretpriema~ki (li~ni) celi na tovar pretprijatieto, na primer anga`irawe na personal na pretprijatieto privatnata gradina ili vo doma}instvoto na dano~niot obvrznik, podle`i odano~uvawe so danok na dodadena vrednost kako usluga bez nadomestok smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. Poglavje 14 Razmena i promet sli~en na razmenata (1) Razmena postoi, koga nadomestokot za odreden promet na dobra se sostoi vo drug promet na dobra. Promet sli~en na razmenata postoi, koga nadomestokot za odreden promet na dobra se sostoi vo usluga, za odredena usluga vo promet na dobra ili za odredena usluga vo usluga. Bidej}i pri razmenata i pri promet sli~en na razmenata sekoe odvoeno ispolnuvawe ne pretstavuva samo nadomestok, tuku i promet, sekoj od ovie prometi va`at oddelno za promet na odredeno dobro ili za usluga (~len 4 stav 1, ~len 7 stav 1 od ZDDV). Vo vrska so dano~nata osnova, vidi poglavje 34 stav 5 od DDVU. na vo na vo

- 17 -

(2) Kaj prometot na dobro za pari ne postoi razmena, tuku se raboti za proda`ba. Namiruvaweto na odredena obvrska preku pla}awe vo pari ne pretstavuva promet. (3) Vo slu~aj na razmena ili na promet sli~en na razmenata zaedno so pla}awe pari, nadomestokot na stranata na eden od ispolnuva~ite se sostoi delumno od promet na dobra ili od uslugi i delumno od pari~no pla}awe. Pari~noto pla}awe ne pretstavuva promet. Kaj primatelot na pla}aweto, pari~nite sredstva pretstavuvaat sostaven del od nadomestokot, zaedno so pazarnata vrednost na predadenoto dobro ili izvr{enata usluga. Poglavje 15 Vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~) Koga odreden promet se vr{i so vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~), sekoj promet na~elno se ocenuva zasebno. Ova va`i osobeno pri utvrduvaweto na mestoto i momentot na izvr{uvaweto na prometot. Na~elata vo pogled na prometot na dobra vo ramkite na odreden veri`en promet spored ~len 4 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 16 od DDVU) ne se primenuvaat vrz prometot na dobra izvr{en so vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto. Pomo{nici vo ispolnuvaweto vr{at, po pravilo, promet na dobra i uslugi vo svoe ime i za svoja smetka. Primer 1: M3 od Skopje nara~uva grade`na ma{ina kaj M2 od Bitola. M2 ja nara~uva ma{inata, koja ja nema na zaliha, kaj M1 vo Tetovo. M1 ja ispora~uva ma{inata na 15.04.01 godina. M2, isto taka, ja ispora~uva ponatamu ma{inata do M3 na 21.04.01 godina. Postojat dva samostojni prometa. Prometot od M1 do M2 e izvr{en na 15.04 vo Tetovo, prometot od M2 do M3 na 21.04. vo Bitola (~len 13 to~ka 2 od ZDDV). Primer 2: M3 od Skopje go zadol`uva M2 od Bitola da go sovetuva vo vrska so podobnosta na odredena lokacija za izgradba na industriski pogon. M2 go zadol`uva M1 od Tetovo, koj e soobra}awen ekspert, da go sovetuva vo pogled na soobra}ajnite mo`nosti na lokacijata. M1 dava svoe mislewe do M2 na 17.06., M2 go izgotvuva svoeto mislewe za M3 na 01.07, vklu~uvaj}i go i misleweto na soobra}ajniot ekspert (~len 14 stav 2 od ZDDV). Postojat dve samostojni sovetodavni uslugi. Uslugata od M1 sprema M2 e izvr{ena na 17.06 vo Bitola, uslugata od M2 sprema M3 e izvr{ena na 01.07. vo Skopje. Poglavje 16 Veri`en promet (1) Za veri`en promet vo smisla na ~len 4 stav 2 od ZDDV se smetaat prometi na dobra izvr{eni od pove}e ispora~ateli koi: se odnesuvaat na istoto dobro i kaj koi pravoto na raspolagawe se prenesuva neposredno od prviot na posledniot primatel na dobroto. Sekoj od ovie prometi se smeta za poseben promet na dobroto (~len 4 stav 2 od ZDDV). Kaj veri`niot promet, za site prometi na dobra nastanati vo ramkite na verigata va`i istoto mesto na prometot i istiot moment na prometot (~len 13 od ZDDV). Primer 1: Primatelot na dobroto D3 od Minhen nara~uva tutun od trgovecot na golemo M2 od Skopje. Od svoja strana, M2 ja nara~uva stokata kaj proizvoditelot M1 od Prilep. Po nalog na M2, M1 ja vr{i isporakata na tutun na 15.10.01 godina, neposredno od Prilep do Minhen kaj D3. Vo ramkite na verigata se vr{at posledovatelno dva prometa (M1 sprema M2 i M2 sprema D3). Dvata prometa se izvr{eni na 15.10.01 godina vo Prilep. Prometot na dobroto od M1 sprema M2 e odano~en, prometot od M2 sprema D3 e

- 18 -

osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV, bidej}i D3 e stranski primatel (vidi gi poglavjata 58 i 59 od DDVU). Primer 2: Dano~niot obvrznik M3 od Ohrid nara~uva hemikalii od trgovecot na golemo so farmacevtski proizvodi M2 od Skopje. M2 ja nara~uva stokata kaj D1 od Frankfurt. Po nalog na M2, D1 ja ispra}a stokata na 15.10.01 godina neposredno od Frankfurt do M3 vo Ohrid. Vo ramkite na verigata se vr{at dva posledovatelni prometa na dobroto (D1 sprema M2 i M2 sprema M3). Dvata prometa na dobroto se izvr{eni vo Frankfurt na 15.10.01 godina i ne podle`at na odano~uvawe so DDV. Uvozot podle`i na odano~uvawe so DDV spored ~len 2 to~ka 2 od ZDDV. (2) Slu~ajot na veri`en promet nema da postoi, ako pravoto na raspolagawe vrz dobroto se prenesuva neposredno od ispora~atelot na primatel na dobroto koj e vklu~en vo verigata i dokolku liceto potoa go prenese natamu pravoto na raspolagawe. Primer 3: Isto kako primer 1 vo stav 1. M1 ja ispra}a stokata na 15.10.01 godina neposredno do M2. D3 ja prezema stokata od kaj M2 na 21.10.01 godina. Postojat dva prometa na dobroto vo ramkite na verigata. M1 go prenesuva pravoto na raspolagawe neposredno na M2 na toj na~in, {to mu ja predava stokata na {pediter. Ovoj promet e izvr{en na 15.10.01 godina vo Prilep, prometot od M2 sprema D3 e izvr{en na 21.10.01 godina vo Skopje. (3) Prometi na dobra vo ramkite na veriga, koi gi vr{at pove}e ispora~ateli so edno isto dobro i kaj koi ne doa|a do prevoz ili ispra}awe na dobroto (na primer, promet so nedvi`nosti ili prometi na dobra kaj koi pravoto na raspolagawe se prenesuva so prethodno vra}awe na vladenieto vrz dobroto) mo`at, isto taka, da bidat predmet na promet na dobra vo ramkite na odredena veriga. Primer 4: M3 nara~uva patni~ko vozilo od antikvitetska vrednost od M2. M2 go nara~uva voziloto kaj M1, koj go iznajmil istoto na neodredeno vreme na M4. M1 go raskinuva dogovorot za iznajmuvawe i go ispora~uva voziloto po nalog na M2 neposredno do M3, otstapuvaj}i ja istovremeno obvrskata na vra}awe na dobroto. Postojat dva prometa na dobra vo ramkite na verigata (M1 sprema M2 i M2 sprema M3). Poglavje 17 Otu|uvawe na delovniot potfat (stopanska dejnost) (1) Slu~ajot na prenos na celokupniot imot (delovniot potfat) ili na del od imotot (del od delovniot potfat) vo smisla na ~len 5 od ZDDV koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV postoi, koga se prenesuvaat bitnite osnovi na delovniot potfat, raboteweto, ili na del od nego sprema drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost (otu|uvawe na delovniot potfat). Ova va`i i vo slu~ai, koga steknuva~ot stanuva dano~en obvrznik vrz osnova na samiot prenos ili koga istiot go prodol`uva vr{eweto na stopanskata dejnost, eventualno vo nepromeneta forma. Koi se bitnite osnovi na delovniot potfat zavisi od fakti~kata situacija vo momentot na prenosot. Isto taka,i oddelen imot mo`e da pretstavuva bitna osnova na delovnoto rabotewe. (2) Kaj proizvoditelite, delovite od imotot zaedno so ma{inite i drugata oprema koja slu`i za proizvodstvo, po pravilo pretstavuvaat bitni osnovi na stopanskata dejnost. Slu~ajot na otu|uvawe na delovniot potfat mo`e da nastapi i koga zakupenite dobra se otu|uvaat po prestanok na zakupot. Pri prenos na imotot kako sostaven del na delovniot potfat ili na del od nego, so ili bez nadomestok, mo`e da se pretpostavi postoewe na slu~aj na otu|uvawe na delovniot potfat duri i koga od otu|uvaweto se isklu~uvaat odredeni nebitni dobra. Pri vnesuvaweto na deloven potfat ili na del od nego vo odredeno dru{tvo, daden e slu~ajot na otu|uvawe na delovniot potfat duri i koga odredeni bitni ekonomski dobra ne se prenesuvaat so odredeno

- 19 -

materijalizirano dejstvo, tuku istite se iznajmuvaat ili davaat pod zakup sprema dru{tvoto. Primer 1: A raboti kako grade`en izveduva~ vo svoe ime. Toj poseduva pove}e neizgradeni i izgradeni zemji{ta, vozila, grade`ni ma{ini i magacini za grade`ni materijali koi gi koristi za celi na negovata stopanska dejnost. A go vlo`uva svojot deloven potfat vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost, kade {to sodru`nici stanuvaat liceto A i negoviot sin B. Delot od neizgradenite imoti koi ne se potrebni za delovniot potfat, A gi dava pod zakup na d.o.o., dodeka drugiot del prodol`uva da go koristi kako li~en imot. Slu~ajot na otu|uvawe delovn potfat koj ne podle`i na odredbite od ZDDV postoi, koga A }e gi prenese na dru{tvoto bitnite osnovi koi se neophodni za ostvaruvawe na negoviot deloven potfat. Davaweto pod zakup na poedine~ni bitni ekonomski dobra na dru{tvoto ne e {tetno. Isto taka, nema da se smeta za {tetno zemaweto ekonomski dobra koi se nebitni za prodol`uvawe so vr{eweto na delovniot potfat i nivno prenesuvawe vo li~niot imot na A. (3) Dokolku sostaven del od bitnite osnovi na delovniot potfat ili na del od nego pretstavuvaat dobra koi ne se sposobni za steknuvawe sopstvenost vrz niv, na primer prava na koristewe ili konsumacija vrz stvari, pobaruvawa, slu`benosti, delovni odnosi itn., dano~niot obvrznik e dol`en da gi prenese ovie prava na steknuva~ot, dokolku istite se neophodni za prodol`uvawe na delovniot potfat. Ako delovniot potfat se vr{i vo zakupeni prostorii, zakupodavnoto pravo se vbrojuva kon bitnite osnovi. Otu|uva~ot mora ova zakupodavno pravo da go prenese na steknuva~ot na toj na~in, {to istiot }e mo`e da gi koristi zakupenite prostorii vo neizmeneta sostojba. Primer 2: A vr{i iznajmuvawe na vozila vo iznajmeni prostorii. Toj e ovlasten za koristewe na logoto na Avis. Pokraj toa, toj raspolaga so kartoteka na klienti. Kancelariskata oprema, vklu~uvaj}i ja i kompjuterskata oprema e zemena na lizing od firma za lizing. A sklu~il dogovori za vrabotuvawe na sorabotnici. Za celi na privlekuvawe novi klienti, za nego rabotat dvajca samostojni zastapnici. A go otu|uva iznajmuvaweto vozila na B, koj prodol`uva so vr{ewe na istata dejnost. Otu|uvawe na delovniot potfat postoi vo momentot, koga A gi prenesuva na B bitnite osnovi na rabotewe na negoviot deloven potfat. Vo zavisnost od slu~ajot, bitni osnovi mo`e da bidat i neprenoslivi prava na koristewe na dobra. Tuka se vbrojuva, na primer, ovlastuvaweto za koristewe na logoto, vodeweto kartoteka i pravata na zakup. Prenosot na imot vo pove}e dejstvija se smeta za otu|uvawe na delovniot potfat samo vo slu~aj, koga poedine~nite dejstvija se vo ekonomska povrzanost i ako postoi volja za steknuvawe na deloven potfat. (4) Del od deloven potfat postoi, koga istiot e ekonomski samostoen i istiot se vodi odvoeno, nezavisno od drugite delovni potfati. Otu|eniot del od delovniot potfat mora da pretstavuva organizam koj e sposoben samostojno da opstojuva. Primer 3: Liceto A vr{i proizvodstvo na ~evli vo iznajmeni prostorii. Me|u drugoto, toj proizveduva i ko`ni proizvodi (ko`ena ta{na, ko`ena obleka) vo sopstveni prostorii. Za proizvodstvoto na ~evli toj vrabotuva svoj direktor, koj samostojno go vodi proizvodstvoto, distribucijata i knigovodstvoto. Ma{inite koi slu`at za proizvodstvo na ~elvi se steknati pred tri godini. A go otu|uva proizvodstvoto na ~evli na liceto B koj, vo soglasnost na zakupodavecot, prodol`uva so zakupot. Mo`e da se pretpostavi postoewe na slu~aj na na otu|uvawe na deloven potfat koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV, dokolku A gi otu|i bitnite osnovi na negoviot deloven potfat. Proizvdostvoto na ~evli pretstavuva del od delovniot potfat, bidej}i istoto se vr{i samostojno i odvoeno od ostanatite delovni aktivnosti. Kon bitnite osnovi na delovniot potfat se vbrojuva i

- 20 -

pravoto na zakup. Pritoa, ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV vo pogled na ma{inite steknati pred tri godini, ne se vr{i po povod otu|uvawe na del od pretprijatieto. B prodol`uva namesto A so period na ispravka (vo vrska so toa, vidi poglavje 93 stav 4 DDVU). Vo slu~aj na otu|uvawe poedine~ni ekonomski dobra ne postoi otu|uvawe na del od delovniot potfat. (5) Ako kaj odreden prenos bez nadomestok ne se ispolneti uslovite na otu|uvawe na delovniot potfat, sepak, mo`e da se raboti za slu~aj na promet na dobra ili na uslugi bez nadomestok koi podle`at na odano~uvawe so danok na dodadena vrednost (~len 3 stav 3, i ~len 6 stav 3 od ZDDV). Kon ~len 9 od ZDDV Poglavje 18 Dano~en obvrznik Poim (1) Dano~en obvrznik e lice koe trajno ili povremeno samostojno vr{i stopanska dejnost, nezavisno od celite i rezultatite od ovaa dejnost. Dano~ni obvrznici mo`at da bidat pravni i fizi~ki lica, kako i zdru`uvawe na lica. Dano~en obvrznik e sekoj samostojno aktiven ekonomski subjekt koj postojano ili povremeno vr{i ispolnuvawa za nadomestok. Kako pravnata forma, taka i pravnata sposobnost na vr{itelot na prometot se nebitni. Podreduvawe na prometot (2) Kon koj dano~en obvrznik mo`e da se podredi prometot, zavisi od toa, koj nastapuva kako dol`nik na prometot sprema primatelot na prometot. Ako odredena stopanska interesna zaednica od oblasta na grade`ni{tvoto gi sklu~uva samostojno grade`nite dogovori so nalogodava~ot, nastanuvaat neposredni pravni odnosi samo me|u nalogodava~ot i stopanskata interesna zaednica, no ne i me|u nalogodava~ot i poedine~nite ~lenovi na zaednicata. Vo toj slu~aj dano~en obvrznik e stopanskata interesna zaednica. Sportski manifestacii (3) Kaj sportski manifestacii za dano~en obvrznik se smeta dru{tvoto-doma}in na igrali{teto i istoto se razgleduva za celi na danokot na dodadena vrednost zaedno so site negovi prihodi. Sportskoto dru{tvo-gostin ne e dol`no da gi odano~uva prihodite koi gi dobiva od odredenata sportska manifestacija. Vo slu~aj na sportski manifestacii na tu| teren, za dano~en obvrznik }e se smeta dru{tvoto zadol`eno so sproveduvaweto na sportskata manifestacija i osobeno zadol`eno so realizacija na blagajni~kite raboti i na rabotite na presmetka, koe }e se razgleduva za celi na danokot na dodadena vrednost zaedno so site negovi prihodi, dodeka drugoto dru{tvo ne e obvrzano da gi odano~uva iznosite koi toa gi prima. Spored ovie na~ela se postapuva i vo slu~ai koga kaj sportskite manifestacii ne nastapuva edno od dru{tvata-u~esnici na manifestacijata, tuku soodvetnata sportska zaednica kako organizator na manifestacijata. Toa zna~i, deka, sportskata zaednica-organizatorot na manifestacijata gi odano~uva site prihodi od istata, dodeka udelite vo prihodite na sportskite dru{tva ne se odano~uvaat so danokot na dodadena vrednsot. Upravnik (4) Ako pretprijatieto na odreden dano~en obvrznik go vodi upravnik, na pr. prinuden ili ste~aen upravnik vo ramkite na negovata upravna dejnost, prometite nema da mu se pripi{at na upravnikot, tuku na dano~niot obvrznik za kogo dejstvuva imatelot na dol`nosta. Istite na~ela va`at i vo slu~aj koga odredeno pretprijatie, koe e sostaven del od naslednata masa, go vodi upravitel na naslednata masa vo ime na naslednicite. Ako testamentarniot

- 21 -

upravitel go vodi trgovskoto dru{tvo vo svoe ime kako poverenik na naslednicite, istiot }e se smeta za dano~en obvrznik i za dano~en dol`nik. Samostojnost (5) Samostojna dejnost postoi koga istata se vr{i za svoja smetka i na svoja odgovornost. Koga mo`e da se pretpostavi postoewe na samostojnost ili na nesamostojnost, zavisi na~elno od vnatre{niot odnos kon nara~atelot na rabotata. Od nadvore{niot odnos kon klientite mo`at edinstveno da se dobijat dokazni indicii. Pritoa, ne e samo bitno imeto na dogovorniot odnos, vidot na dejnosta ili formata na dobivawe nadomestok, tuku e odlu~uva~ka sevkupnata slika na odnosite. Vo dadeniot slu~aj mora da se odmeruvaat me|usebno okolnostite koi odat vo prilog na samostojnosta; duri potoa se merodavni za sevkupnata ocenka karakteristikite koi imaat pogolemo zna~ewe. (6) Toj {to se smeta za vraboteno lice od gledna to~ka na personalniot danok od dohod, ne e dano~en obvrznik za istata aktivnost od gledna to~ka na danokot na dodadena vrednost. Fizi~koto lice go zadr`uva svojstvoto na vraboteno lice vo slu~aj na negovo iznajmuvawe vrz osnova na dogovor za iznajmuvawe na rabotnici i ne stanuva dano~en obvrznik po osnov na dogovor za delo ili dogovor za vr{ewe funkcija. Ne se smeta za samostojno lice upravitelot na kapital-dru{tvo, koj e obvrzan da gi sledi nasokite na sodru`nicite koi mo`at da proizlezat od negovoto postavuvawe za upravitel. Istoto va`i i za sodru`nikot koj e istovremeno i upravitel na dru{tvoto. Sodru`nikot na personalno dru{tvo koj odgovara so siot li~en imot (komplementar), isto taka, ne se smeta za samostoen vo vr{eweto na negovata dejnost kako upravitel na dru{tvoto. Nasproti toa, dejnosta kako ~len na kontrolni organi se smeta za samostojna dejnost. (7) Fizi~kite lica mo`at da bidat delumno samostojni i delumno nesamostojni. Aktivnostite na profesori i docenti vo visoko{kolski institucii, slu`benici itn., koi se vr{at pokraj aktivnostite utvrdeni so dgovor za vrabotuvawe, na~elno se samostojni aktivnosti. (8) Pravni lica, trgovski dru{tva i drugi zdru`uvawa na lica se na~elno samostojni. Stopanska ak tivnost (9) Postoi vr{ewe na stopanska aktivnost, koga istata e naso~ena kon: 1. postojano ili privremeno vr{ewe; 2. zaradi realizacija na prihodi (nadomestoci). Ponatamu, stopanskata aktivnost pretpostavuva deka prometot se vr{i vo ekonomska smisla (vo vrska so toa, vidi poglavje 2 stav 2 od DDVU). Dali stopanskata aktivnost se vr{i postojano ili privremeno, zavisi od sevkupnata slika na odnosite vo konkretniot slu~aj. Karakteristikite koi govorat za ili protiv osobinata "postojanost ili privremenost", mora da se ocenat vo me|useben soodnos. Za kriteriumi koi govorat vo prilog kon karakteristikata na "postojanost ili privremenost", doa|aat predvid: planskoto povtoruvawe na odredena dejnost, intenzitetot na deluvawe (vr{ewe na pove}e od eden promet), u~estvoto na pazarot kako proizvoditel, trgovec ili vr{itel na uslugi, vodeweto na deloven lokal, nastapuvaweto sprema treti lica, na pr. pred organi. Kolekcionerot na po{tenski marki, koj gi sobira istite od hobi, ne podle`i na danokot na dodadena vrednost, koga gi otu|uva poedine~nite primeroci (zamena), koga ja preureduva delumno zbirkata ili koga istata ja otu|uva celosno ili delumno. Istoto va`i i za aktivnosta na kolekcionerot na moneti.

- 22 -

Pri iznajmuvaweto dobra, koi spored svojot vid mo`at da se koristat kako za pretpriema~ki, taka i za nepretpriema~ki (nedelovni) celi (na pr. t.n. rekreaciski dobra), se razgleduvaat site okolnosti povrzani so koristeweto na dobroto, so cel da se utvrdi dali istite navistina se koristat postojano ili privremeno zaradi realizacija na nadomestoci. Samoto privremeno iznajmuvawe na kamp-prikolka od strana na sopstvenikot, koja inaku se koristi samo privatno, ne pretstavuva pretpriema~ka dejnost. (10) Dejnosta mora da e naso~ena kon realizacija na prihodi. Namerata za postignuvawe dobivka ne e neophodna. Aktivnosta na postignuvawe prihodi postoi koga istata se vr{i vo ramkite na odredena razmena na ispolnuvawa. Svojstvoto na dano~en obvrznik pretpostavuva, samo po sebe, deka prometot na dobra ili uslugite se vr{at za nadomestok. Samoto izjavuvawe namera, deka se saka da se vr{i promet za nadomestok, ne e dovolno za zdobivawe so svojstvoto na dano~en obvrznik. Nastanuvawe i gasnewe na svojstvoto kako dano~en obvrznik (11) Svojstvoto na dano~en obvrznik nastanuva so prvoto vr{ewe na aktivnost kako dano~en obvrznik, koe kako takvo e prepoznatlivo za treti lica, dokolku 1. postoela seriozna namera vo podocne`no vr{ewe na promet so nadomestok, i 2. serioznosta na ovaa namera se doka`e preku objektivni karakteristiki. Svojstvoto na dano~en obvrznik, vo ovoj slu~aj, ne prestanuva da va`i retroaktivno, ako ne dojde podocna do vr{ewe na promet so nadomestok ili ako ne se vr{i promet za nadomestok postojano ili privremeno. Za prethodni danoci, koi se zasmetuvaat kon predvidenite prometi kaj koi ne bi bilo isklu~eno pravoto na odbivka, go zadr`uvaat pravoto na odbivka. (12) Svojstvoto na dano~en obvrznik se gasi so poslednoto deluvawe. Momentot na zavr{uvawe ili odjava na stopanskata aktivnost, pritoa, nema nikakvo zna~ewe. Pretprijatieto i svojstvoto na dano~en obvrznik se gasnat duri otkako dano~niot obvrznik gi realiziral site pravni odnosi koi se povrzani so pretpriema~kiot potfat. Dru{tvoto ostanuva da postoi se' dodeka ne se zavr{eni site pravni odnosi, kon koi pripa|a i pravniot odnos kon dano~nite organi. (13) Vo vrska so pravoto na odbivka na prethodni danoci pri zapo~nuvawe ili zavr{uvawe na vr{eweto na stopanska dejnost, vidi poglavje 80 stav 2 od DDVU. Edinstvo na stopanskata dejnost (edinstvo na pretpriema~kiot potfat) (14) Kon stopanskata aktivnost (pretpriema~ki potfat) pripa|aat site dejnosti vo smisla na ~len 9 stav 2 od ZDDV na eden edinstven dano~en obvrznik (na~elo na edinstvo na ekonomskata aktivnost, edinstvo na pretpriema~kiot potfat). Podru`nici, filijali i drugi poedine~ni organizacioni delovi pretstavuvaat sostaven del od edinstveniot pretpriema~ki potfat na e d e n dano~en obvrznik (~len 9 stav 2 to~ka 2 od ZDDV). Vo ramkite na edinstveniot deloven potfat ne mo`e da nastane promet koj podle`i na danokot na dodadena vrednost. Kon pretpriema~kiot potfat ne pripa|aat samo osnovnite dejnosti koi se predmet na stopanskata dejnost (osnovna dejnost), tuku i site pomo{ni ili sporedni aktivnosti. Na~eloto na edinstvo na pretpriema~kiot potfat sozdava procesno-pravno dejstvo vo toj pravec {to dano~niot obvrznik se registrira samo edna{ za site dejnosti i e dol`en da podnesuva samo edna dano~na prijava (akontativna i godi{na prijava).

- 23 -

Kon ~len 10 od ZDDV Poglavje 19 Javno-pravni tela (1) Dr`avni organi vo smisla na ~len 10 od ZDDV se organite na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast zaedno so na niv podredenite institucii i organizacii. (2) Za organi na lokalnata samouprava se smetaat op{tinite i gradot Skopje. (3) Drugi javno-pravni tela se javni institucii, javni pretprijatija i drugi pravni lica od javnoto pravo. Javni institucii se Stopanskata komora i drugi komori, Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Javni institucii mo`at da bidat univerzitetite, nau~no-istra`uva~kite instituti, biblioteki, javni muzei i spomenici na grade`nata umetnost i hortikulturata, fondacii, teatri, kulturni domovi, orkestri, zoolo{ki gradini i zoolo{ki parkovi. Kon javnopravnite tela ne pripa|aat verskite zaednici, asocijacii na rabotodavci i sindikati, politi~ki partii i zdru`enija na gra|ani kako i drugi pravni lica od oblasta na privatnoto pravo. Javni pretprijatija se pretprijatija vo smisla na Zakonot za javnite pretprijatija. (4) Vrz stranskite, nadnacionalnite i me|unarodnite javno-pravni tela soodvetno se primenuva ~len 10 od ZDDV. Pra{aweto, dali vakvata institucija pretstavuva javno-pravno telo, na~elno se ocenuva spored makedonskoto pravo. Stopanska aktivnost vo privatno-pravna forma (5) Vrz pretprijatija vo privatno-pravna forma (na pr. spored Zakonot za trgovski dru{tva) ne se primenuva ~len 10 od ZDDV. Primer 1: Vladata na Republika Makedonija poseduva udel vo javnoto pretprijatie "Telekom". Po transformacijata, pretprijatieto se vodi spored pravnata forma na akcionersko dru{tvo. Vrz akcionerskoto dru{tvo ne se primenuva ~len 10, tuku ~len 9 od ZDDV. V r { e w e n a j a v n a f u n k c i j a (~ l e n 1 0 s t a v 1 o d Z D D V) (6) Vr{eweto javna funkcija pretstavuva aktivnost koja e svojstvena za i vo isklu~iva nadle`nost na javno-pravnite tela. Karakteristi~no za vr{eweto javna funkcija e ispolnuvawe javno-pravni zada~i koi se izvedeni od dr`avnata vlast i koi slu`at za dr`avni celi. Ispolnuvaweto javno-pravni zada~i ne postoi samo so dodeluvaweto dejnosti sprema javno-pravnoto telo so zakon. (7) Za vr{ewe javna funkcija osobeno se smeta slu~ajot koga se raboti za promet, za ~ij priem e zakonski obvrzan primatelot na prometot. Sepak, za priemot na prometot koj proizleguva od javnata funkcija ne e dovolno postoeweto edinstveno na monopol. (8) Vr{ewe javna funkcija mo`e da bidat uslugi na univerziteti, nau~noistra`uva~ki instituti, meteorolo{ki zavodi, zavodi za istra`uvawe na prehranbeni proizvodi i dezinfekcija, so isklu~ok na vr{eweto vakvi uslugi po nalog na treti lica. Stopanska dejnost (~len 10 stav 2 od ZDDV) (9) Vr{eweto stopanska dejnost postoi koga javno-pravnoto telo }e se vklu~i vo ekonomskiot tek i }e razvie dejnost koja po svojata sodr`ina ne se razlikuva od dejnosta na drug dano~en obvrznik. Dejnosta, koja spored svojata sodr`ina e stopanska, nema da pretstavuva vr{ewe na javna funkcija so toa {to istata }e se vr{i po pat na pru`awe slu`bena pomo{ sprema drugi javno-pravni tela. (10) Za stopanska dejnost se smeta osobeno: prevozot na lica i stoki, reklamata, prometot na elektri~na energija, gas, greewe i ladewe, vodosnabduvaweto, otstranuvaweto na otpadni vodi, otstranuvaweto otpad, uslugite na odr`uvawe na javnata ~istota, vr{eweto zemjodelski i {umarski dejnosti, vodeweto

- 24 -

aerodromi i pristani{ta, prostori i prostorii za parking, kantini, menzi, kongresni, gradski, zabavni i pove}enamenski hali. Tretman na poedine~ni organizacioni delovi kako posebni dano~ni obvrznici (11) Poedine~ni organizacioni delovi od dr`avnite organi vo smisla na stav 1 od ova poglavje mo`at da se smetaat za dano~ni obvrznici vo slu~aj na vr{ewe stopanska dejnost. Nezavisno od odredbite od ~len 51 stav 1 od ZDDV, tie se obvrzani za registracija bez ogled na visinata na nivniot sevkupen promet. Poedine~ni slu~ai (12) Za vr{ewe javna funkcija se smetaat: 1. pogrebuvaweto i kremiraweto, kako i so niv povrzaniot promet na dobra i na uslugi, so isklu~ok na isporakata na nadgroben spomenik i na tekovnoto odr`uvawe na grobot; 2. premerot, kako i preureduvaweto i katastarskoto vodewe na zemji{tata i nedvi`nostite od strana na organi za premer i katastar. Tuka spa|aat premerot na delben imot, utvrduvaweto granici na zemji{teto i premerot na objekti, kako i izdavaweto izvodi i prepisi. Za vr{ewe javno-pravna funkcija se smeta i stavaweto na raspolagawe na dokumenti na katastarski institucii i na upravata za javni prihodi. Stopanski dejnosti se, na primer, proda`bata na geografski karti, ispolnuvawata na poleto na proektiraweto, kako na pr. izgotvuvaweto na urbanisti~ki planovi i in`enersko-tehni~kite raboti na premer; 3. kontrolata na materijali i kvalitet od strana na javni zavodi ili ustanovi, so isklu~ok na istra`uvaweto, sovetuvaweto i davaweto naodi i mislewa sprema privatni nara~ateli za nadomestok; 4. iznajmuvaweto personal vo slednite slu~ai, dokolku javno-pravnoto telo kako iznajmuva~ ostanuva rabotodava~: Primer 2: Op{tina iznajmuva personal od svojot dr`aven sektor vo sopstveni nesamostojni delovni edinici. Primer 3: Op{tina iznajmuva slu`benici od svojot dr`aven sektor vo dr`aven sektor na druga op{tina. Primer 4: Op{tina iznajmuva personal od svoja nesamostojna delovna edinica vo sopstveniot dr`aven sektor. Stavaweto na raspolagawe na personal nema da se smeta za usluga so nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV, ako pri anga`iraweto na personalot postoi o~igledno i lesno proverlivo razgrani~uvawe me|u delovnata edinica i dr`avniot sektor. Toa e, na pr. slu~aj koga personalot }e bide anga`iran vo dr`avniot sektor i ne se dozna~uva eventualen nadomestok sprema delovnata edinica. Nasproti toa, iznajmuvaweto personal od strana na pravni lica od javnoto pravo so nadomestok na tro{ocite pretstavuva stopanska aktivnost vo slednite slu~ai, dokolku pravnoto lice-iznajmuva~ na personalot ostane rabotodava~ na istiot: Primer 5: Op{tina iznajmuva personal od dr`avniot sektor na nesamostojni delovni edinici na drugi op{tini. Primer 6: Op{tina iznajmuva personal od dr`avniot sektor na privatni ili javni pretprijatija. Primer 7: Op{tina iznajmuva personal od svoi nesamostojni delovni edinici sprema dr`avniot sektor na druga op{tina. Primer 8:

- 25 -

Op{tina iznajmuva personal od svoja nesamostojna delovna edinica na nesamostojna delovna edinica na druga op{tina ili na privatni ili javni pretprijatija. Kon ~len 11 od ZDDV Poglavje 20 Vo zemjata (1) Poimot "Vo zemjata" ja opfa}a teritorijata na Republika Makedonija, so isklu~ok na slobodni zoni, carinski zoni i carinski skladi{ta. Prometot, kaj koj mestoto na prometot na dobra ili na uslugata se nao|a vo slobodni zoni, carinski zoni i carinski skladi{ta (vo vrska so toa, vidi poglavje 22 do 29 od DDVU) spored ~len 13 ili 14 od ZDDV, ne podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost (~len 12 od ZDDV). Sepak, ova ne va`i za prometot izvr{en za celi na krajna potro{uva~ka (~len 12 od ZDDV, poglavje 21 od DDVU). (2) Ambasadite, konzulatite i drugite diplomatsko-konzularni pretstavni{tva na drugi dr`avi pripa|aat kon poimot "vo zemjata", duri i vo slu~aj na postoewe na eksteritorijalnost. Istoto va`i i za institucii so koi se slu`at voeni edinici na drugi dr`avi. (3) Poimot na slobodna zona e reguliran vo ~len 2 od Zakonot za slobodni ekonomski zoni ("Slu`ben vesnik na RM" br. 56/99 i 41/00), dodeka poimite carinska zona i carinsko skladi{te se regulirani vo ~len 150 i ~len 183 od Carinskiot zakon ("Slu`ben vesnik na RM" br. 21/98, 26/98, 63/98, 86/99 i 25/00).

Kon ~len 12 od ZDDV Poglavje 21 Promet vo slobodni zoni, carinski zoni i carinski skladi{ta (1) Nezavisno od ~len 11 od ZDDV, prometot izvr{en vo slobodni zoni, carinski zoni i carinski skladi{ta za celi na krajna potro{uva~ka se smeta za promet izvr{en vo zemjata. Sledstveno na toa, toj podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost vo slu~aj na ispolnetost na ostanatite uslovi od ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. (2) Prometot se vr{i za celi na krajna potro{uva~ka, koga primatelot na ispolnuvaweto nema pravo na odbivka na danokot koj mu e fakturiran za izvr{eniot promet. Tuka spa|a: 1. prometot sprema lica koi ne se dano~ni obvrznici (na pr. privatni lica ili javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa vidi, poglavje 18 i poglavje 19 od DDVU); 2. prometot sprema dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV (mali pretpriema~i), dokolku istite ne se registrirale dobrovolno; 3. prometot sprema dano~ni obvrznici koi go koristat ovoj promet kako vlezno ispolnuvawe zaradi izvr{uvawe promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi ~len 35 to~ka 1 od ZDDV i poglavje 84 od DDVU); 4. prometot sprema dano~ni obvrznici, koj doveduva do isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ki 2 do 6 od ZDDV (vidi poglavje 85 do 90 od DDVU). (3) Odano~uvaweto na prometot izvr{en za celi na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni, carinski zoni i carinski skladi{ta ne se primenuva, ako ovie dobra bile vneseni vo zemjata od navedenite podra~ja i ako se doka`e pismeno deka vakvoto vnesuvawe bilo predmet na odano~uvawe pri uvozot spored ~len 15 od ZDDV. (4) Odredbite od ~len 12 od ZDDV se primenuvaat, na primer, pri proda`bata na stoki (na pr. preku kiosci ili od avtomati), predavaweto jadewa i pijalaci zaradi konsumacija na samoto mesto (na pr. preku menzi), proda`bata na gorivo

- 26 -

ili popravkata na vozila koi slu`at za li~ni celi ili za celi koi ne go obezbeduvaat pravoto na odbivka na prethodniot danok, ponatamu, kako i prometot (na pr. grade`ni raboti) sprema javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV. Kon ~len 13 od ZDDV Poglavje 22 Mesto na prometot na dobra (1) Prometot na dobra se izvr{uva na~elno vo toa mesto kade {to se nao|a dobroto vo momentot na prenos na pravoto na raspolagawe (~len 13 to~ka 1 ZDDV). Pri fizi~ko predavawe na dobroto (na primer, vo prodavnica, na saemi ili pazari i pri proda`ba od vrata do vrata), toa }e bide mestoto vo koe se vr{i predavaweto na dobroto na primatelot na istoto ili na treto lice po nalog na primatelot. Pokraj toa, ~len 13 to~ka 1 od ZDDV va`i, na primer i za slu~ai, vo koi pravoto na raspolagawe se prenesuva so dogovarawe na posreden sopstveni~ki odnos (na pr. povratno iznajmuvawe na dobro sprema otu|uva~ot), so otstapuvawe na istoto ili so predavawe na dokumenti (na pr. skladi{nici ili konosmani). (2) Ako dobroto koe e predmet na prometot se prevezuva ili se ispra}a od strana na ispora~atelot, primatelot ili od treto lice, prometot na dobra }e se smeta za izvr{en vo toa mesto, vo koe zapo~nuva prevozot ili ispra}aweto do primatelot na istoto ili, po negov nalog, do treto lice (na pr. na odreden dorabotuva~, prerabotuva~ i sl. po sistemot na tn. "lon-rabota", ~len 13 to~ka 2 ZDDV). Istoto va`i kako za slu~ai, vo koi prevozot ili ispra}aweto na dobroto go vr{i samiot ispora~atel ili odredeno treto lice po negov nalog, kako i za slu~ai, vo koi primatelot na dobroto ili treto lice po negov nalog go prezema dobroto kaj ispora~atelot (slu~aj na zemawe na dobroto). (3) Prometot na dobra so prevoz ili ispra}awe na dobroto vo smisla na ~len 13 to~ka 2 od ZDDV pretpostavuva vo momentot na po~etok na dvi`ewe na stokata ve}e da e poznat primatelot na dobroto. Primer 1: Trgovec od Skopje prevezuva so sopstveno vozilo mebel do saem vo Atina. Po zavr{uvawe na saemot, mebelot se prodava na odreden kupuva~ vo Atina. Vo ovoj slu~aj ne se raboti za promet na dobra so prevoz ili ispra}awe na dobroto, bidej}i so zapo~nuvaweto na prevozot na dobroto se u{te ne postoel primatel na dobroto. Mesto na prometot na dobra e Atina (~len 13 to~ka 1 od ZDDV). (4) Prometot na dobra so prevoz pretpostavuva ispora~atelot, primatelot na dobroto ili odreden n e s a m o s t o e n p o m o { n i k v o i s p o l n u v a w e t o da go prevezuva dobroto koe e predmet na prometot. Primer 2: Trgovec od Skopje mu prodava kancelariski mebel na kupuva~ vo Atina. Primatelot na dobroto mu dava nalog na lice vraboteno kaj nego da go prezeme mebelot od Skopje. Mesto na prometot e Skopje, bidej}i tamu zapo~nal prevozot na dobrata. Prometot na dobra e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV kako izvoz (vidi poglavje 57 od DDVU). Za prevoz se smetaat i slu~aite koga dobroto se dvi`i so sopstvena motorna sila, na primer kaj motorni vozila, so dvi`ewe na sopstven pogon. (5) Prometot na dobra so ispra}awe na istite bara dobroto da se transportira od strana na s a m o s t o j n o o v l a s t e n o l i c e (na pr. prevoznik ili {pediter) ili da se nara~a navedeniot transport. Ispra}aweto zapo~nuva so predavaweto na dobroto na samostojnoto ovlasteno lice. Ispora~atelot mora pri predavaweto na dobroto na samostojnoto ovlasteno lice da gi ima izvr{eno site dejstvija koi se neophodni so cel dobroto da pristigne kaj ve}e utvrdeniot primatel na istoto.

- 27 -

(6) Vo slu~aj na veri`en promet na dobra vo smisla na ~len 4 stav 2 od ZDDV, site prometi vo ramkite na verigata go imaat istoto mesto na prometot (vidi poglavje 16 stav 1od DDVU). (7) Ako dobroto se montira ili se instalira od strana na ispora~atelot ili od drugo lice vo negovo ime, mesto na prometot na dobra e mestoto na monta`a ili instalacija na dobroto (~len 13 to~ka 3 od ZDDV). Primer 3: Proizvoditel od Kumanovo gradi monta`ni ku}i za nara~atel od Hrvatska. Poedine~nite elementi se transportiraat od strana na {pediter do Hrvatska. Na gradili{teto vo Hrvatska, monta`nite elementi se sostavuvaat od strana na vrabotenite na proizvoditelot. Tuka ne se raboti za promet na dobra so ispra}awe na monta`nite elementi, bidej}i predmet na prometot ne se monta`nite elementi, tuku monta`nite ku}i (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV). Pra{aweto, dali tro{ocite na monta`a mu se iska`uvaat na nara~atelot oddelno vo fakturata, nema nikakvo zna~ewe. Mestoto na prometot e vo Hrvatska. Prometot na dobra se smeta za realiziran po zavr{uvawe na monta`nite raboti i po priem na objektot od strana na nara~atelot. Pri montiraweto na pogolemi tehni~ki postrojki, na primer na ma{inska linija ili na elektronski reguliran sistem na polici za skladirawe na stoka, prometot na dobra }e se smeta za realiziran so zavr{uvawe na probnoto rabotewe na tehni~kata postrojka. (8) Pri isporaka na elektri~na energija, gas, greewe i razladuvawe, mesto na prometot e mestoto na prezemawe na dobroto (~len 13 to~ka 4 od ZDDV). Primer 4: Elektrocentrala vo Bitola ispora~uva struja do industrisko pretprijatie vo Pri{tina. Mesto na prometot e Pri{tina, bidej}i strujata se prezema tamu. Kon ~len 14 od ZDDV Poglavje 23 Mesto na prometot na uslugata (op{to) Zna~ewe na mestoto na prometot na uslugata (1) Za soodvetno utvrduvawe na mestoto na prometot, najprvin e bitno da se utvrdi dali se raboti za promet na dobra ili za usluga. Vo vrska so razgrani~uvaweto me|u prometot na dobra i na uslugite, vidi poglavje 7 stav 2 od DDVU. Za promet na dobra se smeta i isporakata na delo (vidi poglavje 11 od DDVU). Vo vrska so mestoto na prometot na dobra, vidi poglavje 22 od DDVU. (2) Kako i kaj prometot na dobra, taka i kaj prometot na uslugite, odano~uvaweto spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV zavisi od toa, dali uslugite bile izvr{eni vo zemjata ili nadvor od nea. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 od ZDDV i ~len 1 od DDVP. Neophodnosta za utvrduvawe na mestoto na uslugata spored ovie odredbi sekoga{ se pojavuva koga uslugata fakti~ki se vr{i vo stranstvo ili koga vr{itelot ili korisnikot na uslugata e rezidenten vo stranstvo. [ema na proverka (3) Spored osnovnoto pravilo od ~len 14 stav 1 od ZDDV, uslugata se smeta za izvr{ena vo mestoto vo koe e rezidenten vr{itelot na uslugata. Od ova osnovno pravilo postojat mnogubrojni isklu~oci dadeni vo ~len 14 stavovi 2 i 3 od ZDDV i vo ~len 1 od DDVP. Ako odredena usluga ne potpa|a nitu pod odredbite od stav 2 nitu od stav 3 od ~lenot 14 od ZDDV, vo toj slu~aj prioritetno se primenuva ~len 14 stav 2 od ZDDV (vidi ~len 14 stav 3 re~enica 2 od ZDDV).

- 28 -

(4) Soglasno so dadenite pravila vo vrska so me|usebniot odnos na stavovite od ~len 14 od ZDDV, pri utvrduvaweto na mestoto na uslugata se poa|a od slednata {ema na proverka: 1. primena na ~len 14 stav 2 od ZDDV, 2. primena na ~len 14 stav 3 od ZDDV, 3. primena na ~len 1 od DDVP, 4. primena na ~len 14 stav 1 od ZDDV. Vid i obem na uslugata (5) Zaradi soodvetno utvrduvawe na mestoto na uslugata neophodno e precizno da se utvrdi vidot (karakterot) i obemot na uslugata. Pritoa, se vnimava na na~eloto na edinstvo na prometot, spored koe sporednite prometi ja delat, od gledna to~ka na danokot, sudbinata na osnovniot promet (vo vrska so toa, vidi poglavje 8 od DDVU). Primer: Prevoznikot P dobiva nara~ka na pivarnicata B od Skopje da izvr{i prevoz na pijalaci (vklu~uvaj}i natovar i istovar) od Skopje do Bukure{t. P vr{i eden edinstven promet koj se sostoi vo izvr{uvaweto na prevozot (~len 14 stav 1 to~ka 1 od ZDDV). Natovarot i istovarot ne pretstavuvaat posebna usluga (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja g) od ZDDV), tuku istite pretstavuvaat sporedni prometi kon prevozot. Poglavje 24 Mesto na uslugata spored rezidentnosta na vr{itelot na uslugata Op{to (1) Dokolku ne mo`e da se primeni nekoj od mnogubrojnite isklu~oci (~len 14 stavovi 2 i 3 od ZDDV, ~len 1 od DDVP), za mesto na vr{eweto na uslugata se smeta mestoto vo koe vr{itelot na uslugata ima fakti~ko sedi{te ili podru`nica, od kade {to uslugata fakti~ki se izvr{uva ili, vo slu~aj na nepostoewe na vakvo mesto, kade {to liceto ima postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (~len 14 stav 1 od ZDDV). (2) Odredbata od ~len 14 stav 1 od ZDDV doveduva do toa, uslugite opfateni so nea: 1. da podle`at na odano~uvawe so DDV, dokolku vr{itelot na uslugata e rezidenten vo zemjata; 2. da ne podle`at na odano~uvawe so DDV, dokolku vr{itelot na uslugata e rezidenten vo stranstvo. Isklu~ok od ova e daden vo ~len 1 od DDVP za iznajmuvaweto na prevozni sredstva (vo vrska so toa, vidi stav 9 od ova poglavje). Fakti~ko sedi{te (3) Za fakti~ko sedi{te na vr{itelot na uslugata se smeta mestoto od koe liceto ja vr{i prete`no svojata stopanska dejnost. Ako stopanskata dejnost se vr{i na pove}e mesta, merodavno e mestoto vo koe se nao|a delovodnata uprava. Ova va`i kako za pravni lica, taka i za zdru`enija na lica i fizi~ki lica. Sedi{teto utvrdeno vo statutot ili osnova~kiot akt na dru{tvto i zapi{ano vo trgovskiot registar ne e merodavno. Postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (4) Ako fakti~koto sedi{te (stav 3 od ova poglavje) kaj fizi~ki lica ne mo`e da se utvrdi nedvosmisleno, za mesto na vr{eweto na uslugata se zema postojanoto `iveali{te ili prestojuvali{te. Vo vrska so ovie poimi, vidi poglavje 58 stavovi 2 i 3 od DDVU. Podru`nica (5) Podru`nicata pretstavuva nesamostoen del od edno edinstveno pretprijatie na dano~niot obvrznik koe ne poseduva pravna sposobnost (vidi poglavje 18 stav 14 od DDVU). Za podru`nica se smeta sekoja postojana delovna edinica ili deloven

- 29 -

objekt koi slu`at za vr{ewe na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. Podru`nicata bara postoewe na dovolen stepen na postojanost i odredena struktura koja ovozmo`uva, od gledna to~ka na kadrovskata i tehni~kata opremenost, samostojno izvr{uvawe na dadenata usluga. (6) Lokaciite za gradba ili za monta`a se smetaat za podru`nici, dokolku: 1. konkretnata grade`na ili monta`na lokacija, ili 2. nekoja od pove}eto grade`ni ili monta`ni lokacii koi postojat vo razli~ni vremenski intervali, ili 3. pove}e grade`ni ili monta`ni lokacii koi usleduvaat edno po drugo bez prekin, postojat podolgo od 6 meseci. Podreduvawe na usluga kon odredena podru`nica (7) Mestoto na podru`nicata se smeta za merodavno kako mesto na izvr{uvawe na uslugata, dokolku uslugata se vr{i od strana na soodvetnata podru`nica, odnosno dokoku istata mo`e fakti~ki da se podredi kon dadenata podru`nica. Toa e slu~aj koga konkretnite raboti neophodni za izvr{uvaweto na uslugata se vr{at celosno ili prete`no od strana na personalot ili so pomo{ na opremata na podru`nicata. Pritoa, ne e neophodno samata podru`nica da ja sklu~ila zdelkata (dogovorot). Ako uslugata se vr{i kako od strana na sedi{teto na dano~niot obvrznik, taka i od strana na odredena podru`nica, mestoto na uslugata se utvrduva spored pra{aweto kade uslugata bila prete`no izvr{uvana. Primer 1: Dano~niot obvrznik A so sedi{te vo Veles iznajmuva edrilici koi se nao|aat postojano na pristani{te vo Solun. Dogovorite za zakup na edrilicite se sklu~uvaat vo kancelarijata vo Veles. Tamu, isto taka, se pla}a i nadomestokot. A poseduva vo Solun podru`nica so soodveten personal i oprema. Vo Solun se vr{i predavawe na edrilicite, nivno vra}awe na sopstvenikot i odr`uvawe. Iznajmuvaweto na edrilicite potpa|a pod odredbite od ~len 14 stav 1 od ZDDV (vidi stav 8 do 10 od ova poglavje). Bidej}i uslugata prete`no se vr{i preku podru`nicata, mestoto na uslugata se nao|a vo stranstvo. Iznajmuvawe prevozni sredstva (8) Osnovnata odredba od ~len 14 stav 1 od ZDDV ima najgolemo prakti~no zna~ewe kaj iznajmuvaweto na prevozni sredstva, koe e izre~no isklu~eno od ~len 14 stav 3 od ZDDV. Spored toa, iznajmuvaweto prevozni sredstva od strana na dano~en obvrznik rezidenten vo zemjata podle`i na odredbite od ZDDV duri i vo slu~ai koga prevoznoto sredstvo se koristi celosno ili delumno vo stranstvo. Primer 2: Germanski dr`avjanin go zapo~nuva svoeto patuvawe niz Balkanot od Skopje i tuka iznajmuva vozilo od firma rezidentna vo Makedonija. Celokupnoto iznajmuvawe podle`i na odano~uvawe so DDV, bez ogled na toa {to iznajmenoto vozilo se koristi i vo stranstvo. Za iznajmuvawe na prevozni sredstva se smeta i stavaweto na raspolagawe na slu`beni vozila za li~ni celi od strana na rabotodavecot sprema negovite vraboteni. (9) Po isklu~ok od ~len 14 stav 1 od ZDDV, mestoto na uslugata, vo slu~ai na iznajmuvawe prevozni sredstva od strana na dano~ni obvrznici rezidentni vo stranstvo, nema da bide vo stranstvo tuku vo zemjata, dokolku prevoznoto sredstvo se koristi vo zemjata (~len 1 od DDVP). Primer 3: Dano~niot obvrznik D rezidenten vo zemjata zema pod naem patni~ko vozilo od rentakar-firma R so sedi{te vo Grcija i go koristi istoto za celi na negovata stopanska dejnost. Mestoot na uslugata se nao|a vo zemjata. Sepak, danokot ne go dolguva iznajmuva~ot R, tuku dano~niot obvrznik D (~len 32 to~ka 4 od ZDDV).

- 30 -

(10) Za prevozni sredstva se smetaat dobra ~ija osnovna namena e naso~ena kon prevozot na stoka i patnici na kopno, voda i vo vozduh i koi fakti~ki se dvi`at. Kon prevozni sredstva se vbrojuvaat i prikolki, kamioni-me{alki na beton, edrilici, kaj~iwa, ~amci na pedali, motorni ~amci, sportski avioni, avionski edrilici, trajleri, prikolki (vidi poglavje 26 stav 3 to~ka 3 od DDVU). Za prevozni sredstva ne se smetaat, na pr. bageri, ratraci, kranovi, transportni kranovi, transportni lenti, vilu{kari, koli~ki na elektri~en pogon, cevni vodovi, kranovi za natovar i kontejneri. Drugi slu~ai na primena (11) Pokraj iznajmuvaweto prevozni sredstva, pod odredbite od ~len 14 stav 1 od ZDDV potpa|aat osobeno slednite uslugi: 1. turisti~kite uslugi na tur-operatori (~len 38 stav 2 od ZDDV), 2. uslugite na ishrana (predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto) vo smisla na ~len 6 stav 2 to~ka 4 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 12 od DDVU), 3. objavuvaweto oglasi (na pr. od strana na vesnici), dokolku ne se raboti za uslugi na poleto na reklamata i rabotata so javnosta (~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV), 4. uslugite na imotni upraviteli ili testamentarni izvr{iteli, 5. uslugite na notari, osven rabotite na zaverka povrzani so nedvi`nosti (vo vrska so toa, vidi poglavje 26 stav 6 to~ka 3 od DDVU) i vr{eweto sovetodavni uslugi kako osnoven promet (vidi poglavje 29 stav 14 od DDVU). Poglavje 25 Mesto na prevozot Op{to (1) Prevoznite uslugi se vr{at na soodvetnata delnica ili na delot od nea, na koj se vr{i prevozot (~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). Ova va`i kako za prevozot na lica, taka i za prevozot na stoki so prevozni sredstva od sekakov vid: na kopno (na pr. so `eleznica ili so motorni vozila), na voda (na pr. so brodovi), ili vo vozduh (na pr. so avioni). Pritoa, ne e bitno dali prevoznikot e rezidenten vo zemjata ili vo stranstvo. Prevoz vo zemjata (2) Dokolku prevozot se vr{i isklu~ivo vo zemjata, celokupnata prevozna usluga (prevoz na celokupnata delnica) podle`i na odano~uvawe so DDV. Kaj prevozot na stoki se primenuva op{tata dano~na stapka od 19% (~len 29 od ZDDV), dodeka kaj patni~kiot prevoz se primenuva namalenata dano~na stapka od 5% (~len 30 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). Me|unaroden prevoz (3) Koga prevozot se vr{i kako vo zemjata taka i vo stranstvo (me|unaroden prevoz), vo toj slu~aj samo delot od delnicata koj se nao|a vo zemjata podle`i na odredbite od ZDDV. Me|unarodniot prevoz na stoki e osloboden od danok (vidi poglavje 63 od DDVU) so pravo na odbivka na prethodnite danoci spored uslovite od ~len 24 to~ka 3 od ZDDV. Me|unarodniot avionski prevoz na patnici e Isto taka,osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV so pravo na odbivka na prethodni danoci spored utvrdenite uslovi (vidi poglavje 69 od DDVU). Nasproti toa, drugi vidovi na me|unaroden prevoz na patnici (na pr. so `eleznica ili so avtobusi) se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV bez pravo na odbivka na prethodni danoci (vidi poglavje 55 od DDVU). (4) Kaj me|unarodniot prevoz, dano~niot obvrznik e dol`en da ja evidentira i prevoznata usluga koja ne otpa|a na delnicata vo zemjata i koja ne podle`i na odredbite od ZDDV (~len 16 stav 3 od DDVP).

- 31 -

Prevoz so vklu~uvawe na treto lice-vr{itel na ugata

usl

(5) Ako dano~niot obvrznik zadol`en so prevozot (osnoven pretpriema~) vklu~i treto lice vo izvr{uvaweto na uslugata (podizveduva~) koe go vr{i prevozot vo svoe ime i za svoja smetka, vo toj slu~aj prevoznata usluga ja vr{at kako osnovniot pretpriema~, taka i podizveduva~ot. Dvete prevozni uslugi se smetaat za izvr{eni vo mestoto, kade {to podizveduva~ot ja vr{i uslugata. Isklu~okot povrzan so odano~uvaweto na uslugi na tur-operatori (~len 38 od ZDDV) ostanuva da va`i. Obezbeduvawe na prevozni uslugi (6) Vo slu~aj na obezbeduvawe prevozni uslugi (na pr. od strana na {pediter koj dejstvuva vo svoe ime, no za smetka na ispra}a~ot), mestoto na uslugata na nara~ka na prevozot se nao|a spored odredbite od ~len 7 stav 2 od ZDDV vo mestoto, kade {to bil izvr{en prevozot (na pr. prevozot izvr{en od zadol`enoto prevozno pretprijatie). Vo vrska so toa, vidi Isto taka,poglavje 9 stav 9 od DDVU. Poglavje 26 Mesto na prometot povrzan so nedvi`nosti Op{to (1) Za utvrduvawe na mestoto na uslugata povrzana so odredena nedvi`nost, od odlu~uva~ko zna~ewe e mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV). Spored celta i smislata na ovaa odredba, mora da postoi tesna povrzanost me|u uslugata i nedvi`nosta. Vakva povrzanost postoi koga samata usluga se sostoi spored vistinskite okolnosti prete`no od koristewe, gradewe i odr`uvawe, steknuvawe ili otu|uvawe na odredena nedvi`nost. Uslugite navedeni poedine~no vo odredbata se dadeni kako primeri. Nedvi`nosti (2) Za nedvi`nost se smetaat kako neizgradeni, taka i izgradeni zemji{ta. Kon poimot na nedvi`nost pripa|aat i stvari koi stanale bitni delovi od zemji{teto preku ostvaruvawe soodvetna vrska so nego (na pr. lift, postrojki za greewe, izlo`beni vitrini). Uslugi povrzani so koristewe na nedvi`nost (3) Za uslugi povrzani so koristewe na nedvi`nost se smetaat osobeno: 1. iznajmuvawe objekti i delovi od objekti (na pr. delovni prostorii, kancelarii, stanovi, hotelski sobi ili reklamni povr{ini); 2. iznajmuvawe na zemji{ta (na pr. na prostori za parking, za kamping ili kejovi); 3. iznajmuvawe na prikolki vo kampovi koi se stavaat na raspolagawe isklu~ivo za stacionarna upotreba; 4. iznajmuvawe na objekti od sekakov vid koi se sostaven del od odreden deloven objekt (na pr. teniski igrali{ta, kuglani ili ma{ini); 5. uslugi na posreduvawe povrzani so iznajmuvaweto na nedvi`nosti (na pr. posreduvawe na zakup na stan ili posreduvawe na hotelsko smestuvawe ili na smestuvawe vo vikendi~ki od strana na turisti~ki agencii). (4) Stavaweto na raspolagawe na izlo`beni prostori na saemi i izlo`bi sprema izlo`uva~i se smeta, isto taka, za usluga vo smisla na ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV i podle`i na odano~uvawe so DDV, dokolku saemot ili izlo`bata se organiziraat vo zemjata. Po pravilo, organizatorite vr{at, pokraj stavaweto na raspolagawe na izlo`ben prostor i redica drugi uslugi sprema izlo`uva~ite (na pr. proektirawe, ureduvawe, monta`a i demonta`a kako i tehni~ko obezbeduvawe na prostorot). Isto taka, i ovie prometi se smetaat ili za uslugi povrzani so nedvi`nosta ili mo`at od pri~ini na poednostavuvawe da se smetaat za uslugi od ovoj vid. Stranskite izlo`uva~i mo`at da izvr{at vra}awe na danokot na dodadena vrednost koj im e fakturiran od strana na

- 32 -

organizatorite pod uslovite od ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP vo ramkite na postapkata na odbivka na prethodni danoci ili na postapkata za vra}awe na danoci (vo vrska so toa, vidi poglavje 106 od DDVU). Uslugi povrzani so izgradba i odr`uvawe na nedvi` nosti (5) Za uslugi povrzani so izgradbata i odr`uvaweto na nedvi`nosti se smetaat osobeno: 1. podgotovka na zemji{te za gradba (na pr. raboti na premer); 2. podgotvitelni grade`ni raboti (na pr. od strana na arhitekti, grade`ni in`eneri ili stati~ari); 3. raboti na ru{ewe i iskop; 4. izvedba na grade`ni raboti (vklu~uvaj}i gi rabotite na popravka), dokolku pritoa se raboti za uslugi (vo vrska so toa vidi poglavje 23 stav 1 od DDVU); 5. raboti na odr`uvawe na objekti (na pr. odr`uvawe na grejni postrojki ili liftovi, ureduvawe na zeleni povr{ini i ~istewe na objekti).

Uslugi vo vrska so steknuvaweto i otu|uvaweto na nedvi`nosti (6) Uslugi vo vrska so steknuvaweto i otu|uvaweto na nedvi`nosti se osobeno: 1. uslugi na posreduvawe od strana na agencii za nedvi`en imot; 2. uslugi na ve{ti lica za nedvi`nosti (na pr. procenka i izdavawe naodi i mislewa); 3. notarski raboti vo vrska so dogovori za kupoproda`ba na imot, vklu~uvaj}i gi sovetodavnite uslugi povrzani so toa. Uslugi koi ne se povrzani so nediv`nosta (7) Slednite uslugi ne stojat vo tesna vrska so odredena nedvi`nost: 1. objavuvawe na oglasi vo vrska so nedvi`nosti (na pr. od strana na dnevniot pe~at), 2. finansiraweto i finansiskoto sovetuvawe vo vrska so steknuvaweto nedvi`nost i negovata izgradba, 3. pravnoto i dano~noto sovetuvawe vo vrska so nedvi`nosti. Sepak, vo ovie slu~ai mo`e da dojde do primena na odredbite od ~len 14 stav 3 od ZDDV (vidi poglavje 29 od DDVU). Poglavje 27 Mesto na vr{ewe na dejnosta Op{to (1) Dejnostite navedeni vo ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) do g) od ZDDV se izvr{uvaat vo mestoto na nivnoto fakti~ko izvr{uvawe (mesto na prometot spored vr{ewe na dejnosta). Pritoa, ne e bitno kade dano~niot obvrznik (na pr. umetnik) prete`no e aktiven vo ramkite na negovata sevkupna stopanska dejnost, tuku e merodavno pra{aweto kade dano~niot obvrznik ja vr{i fakti~ki sekoja konkretna usluga. Kulturni, umetni~ki i drugi sli~ni uslugi (2) Pokraj kulturnite, umetni~kite i drugi sli~ni uslugi, pod ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) od ZDDV se vbrojuva i organiziraweto na ovie uslugi. Pritoa, ne e neophodno dano~niot obvrznik da e aktiven vo ramkite na odredena manifestacija. (3) Mestoto na vr{eweto na dejnosta se smeta za mesto na uslugata, osobeno kaj slednite uslugi (vklu~uvaj}i go nivnoto organizirawe):

- 33 -

1. kulturni i umetni~ki uslugi (na pr. na teatri, orkestri i peja~i). Vo slu~aj na prenos na pravoto na koristewe na avtorski prava (na pr. pri snimaweto na odreden koncert za negova reprodukcija na kompakt-disk), mestoto na uslugata se utvrduva vo ovoj del od istata spored ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV (vidi poglavje 29 stav 25 od DDVU).; 2. nau~ni uslugi (na pr. predavawa ili davawe mislewa). Dokolku dadenoto mislewe treba da mu poslu`i na nara~atelot kako pomo{ vo donesuvaweto odredeni odluki povrzani so razre{uvaweto konkretni tehni~ki, ekonomski ili delovni pra{awa, vo toj slu~aj se raboti za konsultantska usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 29 stav 12 do 16 od DDVU); 3. obrazovni uslugi (na pr. organizirawe seminari); 4. sportski uslugi (na pr. fudbalski manifestacii, velosipedski trki, teniski turniri); 5. uslugi na zabava (na pr. filmski proekcii, manifestacii vo tanc); 6. drugi sli~ni uslugi (na pr. na manekenki ili na pr. tonsko-tehni~ki uslugi koi se neophodni vo vrska so realizacijata na umetni~ki ili zabavni manifestacii). Procenka na dvi`ni dobra (4) Kaj procenkata i davaweto mislewa vo vrska so dvi`ni materijalni dobra od strana na ve{ti lica, prioritet na primena ima ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja b) od ZDDV nasproti ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV.

Raboti vrz dvi`ni dobra (5) Za raboti vrz dvi`ni dobra (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja v) od ZDDV) se smetaat, na pr. uslugite na odr`uvawe ili popravka na postrojki, ma{ini i motorni vozila ili dorabotkata na stoki po lon-sistem. Dokolku dano~niot obvrznik koristi sopstveni nabaveni osnovni materijali pri izvr{uvaweto na rabotite, vo toj slu~aj istoto ne pretstavuva usluga, tuku se raboti za isporaka na delo vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (vidi poglavje 11 od DDVU). Sporedni dejnosti od transportnata oblast (6) Za sporednite dejnosti od oblasta na transportot (na pr. natovar, istovar, pretovar, skladirawe i drugi uslugi koi voobi~aeno se povrzani so transportot), mestoto na uslugata se utvrduva, isto taka, spored toa, kade se vr{at ovie dejnosti (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja g) od ZDDV). Odredbata va`i samo za samostojni uslugi. Dokolku natovarot, istovarot itn. pretstavuvaat sporeden promet kon prevozot na stoki, soodvetnata usluga ja deli dano~nata sudbina na prevozot na stokite (vidi poglavje 23 stav 5 od DDVU). Poglavje 28 Mesto na posredni~kata usluga Op{to (1) Vo slu~aj na vr{ewe posredni~ka usluga, mestoto na uslugata se nao|a vo mestoto, kade {to se izvr{uva posreduvaniot promet (~len 14 stav 2 to~ka 4 od ZDDV). Spored toa, mestoto na posredni~kata usluga se poklopuva so mestoto na posreduvaniot promet. Od ova pravilo se isklu~eni slednite posredni~ki uslugi: 1. posreduvawe vo vrska so nedvi`nost za koja spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV e merodavno mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 od DDVU); 2. posreduvawe vo vrska so uslugite navedeni vo ~len 14 stav 3 od ZDDV, za koi mestoto na rezidentnost na primatelot na uslugata se smeta za mesto na vr{ewe na uslugata (~len 14 stav 3 to~ka 10 od ZDDV). Posredni~ka usluga

- 34 -

(2) Posredni~kata usluga pretpostavuva dejstvuvawe vo tu|o ime i za tu|a smetka (vidi ~len 4 stav 3 od ZDDV). Vo vakviot slu~aj, iznosite primeni i plateni od posrednikot vo ime i za smetka na treto lice pretstavuvaat za nego proodna stavka spored ~len 18 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 32 od DDVU). Posreduvawe vo prometot na dobra (3) Pri posreduvaweto na promet na dobra, mestoto na posredni~kata usluga se utvrduva spored ~len 13 od ZDDV. Primer 1: Trgovskiot zastapnik T vo Tetovo posreduva za fabrika za mebel M (rezidentna Isto taka,vo Tetovo) vo isporakata na mebel sprema trgovecot so mebel P vo Prizren. P go prezema mebelot od skladi{teto na M vo Prizren. T vr{i posreduvawe vo prometot na dobra, koe se izvr{uva vo Prizren spored ~len 13 to~ka 1 od ZDDV (vidi poglavje 22 stav 1 od DDVU). So toa i posredni~kata usluga na T se izvr{uva vo Prizren, taka {to istata ne potpa|a pod odredbite od ZDDV. Posreduvawe vo vr{eweto uslugi (4) Pri posreduvaweto vo vr{eweto uslugi, mestoto na posredni~kata usluga se poklopuva so mestoto na posreduvanata usluga koja se utvrduva spored soodvetnite odredbi od ~len 14 od ZDDV Primer 2: Turisti~kata agencija M od Minhen posreduva vo izdavaweto smestuvawa i obezbeduvaweto ishrana za germanski turisti po nalog na hotelierot O od Ohrid. Spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV, posreduvanata usluga na smestuvawe se vr{i vo mestoto kade {to se nao|a hotelot, zna~i vo Ohrid (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU), dodeka posreduvanata usluga na obezbeduvawe ishrana se vr{i spored ~len 14 stav 1 od ZDDV vo mestoto kade {to e rezidenten hotelierot, odnosno, Isto taka,vo Ohrid (vidi poglavje 24 stav 11 od DDVU). Dvete posredni~ki uslugi se odano~eni. Danokot ne go dolguva M, tuku O (~len 32 to~ka 4 od ZDDV). Poglavje 29 Mesto na primatelot na uslugata Op{to (1) Spored ~len 14 stav 3 od ZDDV, vo odredeni slu~ai za mesto na uslugata se smeta mestoto, kade {to korisnikot na uslugata ima fakti~ko sedi{te ili podru`nica za koi se vr{i fakti~ki uslugata ili, vo slu~aj na nepostoewe na vakvo mesto, merodavno e mestoto, kade {to korisnikot na uslugata ima svoe postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (vo vrska so toa vidi poglavje 24 stav 3 do 6 od DDVU). Uslugite koi doa|aat predvid za taa cel se taksativno navedeni vo ~len 14 stav 3 to~ka 1 do 10 od ZDDV. Pri primena na ovaa odredba e bez zna~ewe, dali korisnikot na uslugata e dano~en obvrznik ili privatno lice. Ako odredena usluga potpa|a kako pod odredbite od stav 2, taka i pod odredbite od stav 3 na ~lenot 14 od ZDDV, prvenstveno se primenuva ~len 14 stav 2 od ZDDV (vidi ~len 14 stav 3 re~enica 2 od ZDDV). Podreduvawe na uslugata kon podru`nica na primate lot na ispolnuvaweto (2) Uslugata se vr{i sprema podru`nica na dano~niot obvrznik, koga istata e nameneta isklu~ivo ili prete`no za podru`nicata. Pritoa ne e potrebno podru`nicata da ja izvr{ila nara~kata sprema dano~niot obvrznik koj ja vr{i uslugata (na pr. izdava~, reklamna agencija, organizator na reklama). Ponatamu pra{aweto, dali nadomestokot za uslugata e platen od podru`nicata ili od dano~niot obvrznik, nema nikakvo zna~ewe. Primer 1:

- 35 -

Banka so sedi{te vo zemjata ima podru`nica vo stranstvo. So objavuvaweto reklamni oglasi vo stranski vesnici i spisanija se reklamira raboteweto na podru`nicata. Nara~kata na reklama kaj stranskite izdava~i i pla}aweto na rabotata se vr{at preku reklamna agencija vo zemjata. Reklamnata agencija vo zemjata i stranskiot izdava~ izvr{uvaat sekoj od niv po edna usluga (reklmna usluga) vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV sprema podru`nicata vo stranstvo na doma{nata banka. Mestoto na uslugite se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i se nao|a vo dvata slu~ai vo stranstvo (mesto na podru`nicata vo stranstvo na doma{nata banka).Doma{nata reklamna agencija i stranskiot izdava~ ne podle`at na odano~uvawe so makedonskiot DDV so vr{eweto na svoite uslugi. (3) Vo slu~aj na objavuvawe reklamni oglasi vo vesnici i spisanija i pri objavuvawe reklami preku radioto i televizijata se poa|a od toa, deka istite se nameneti isklu~ivo ili prete`no za podru`nicata so sedi{te vo stranstvo, zaradi {to istite ne se opfateni so makedonskiot ZDDV dokolku se ispolneti slednite dva uslova: 1. mora da se raboti za: a) vesnici i spisanija ili radioteleviziski emisii na stranski jazik ili b) makedonski vesnici i spisanija ili makedonski radioteleviziski emisii koi prete`no se objavuvaat, odnosno emituvaat vo stranstvo; 2. podru`nicata vo stranstvo mora da e vo sostojba da go vr{i prometot, za koj se reklamira istata. (4) Dokolku ne mo`e da se utvrdi dali odredena usluga e nameneta isklu~ivo ili prete`no za odredena podru`nica, za celi na utvrduvawe na mestoto na ovaa usluga ne se poa|a od mestoto na podru`nicata, tuku za merodavno se smeta mestoto kade {to se nao|a fakti~koto sedi{te na korisnikot na uslugata. Pri me{ovit promet (vidi poglavje 8 od DDVU) ne e mo`no za eden del na uslugata da se smeta za merodavno mestoto na podru`nicata, a za drugiot del mestoto kade {to se nao|a fakti~koto sedi{te na dano~niot obvrznik i pritoa da se izvr{i soodvetna podelba na uslugata. Primer 2: Odreden slu~aj na nadomest na {teta predizvikuva odredeni efekti vrz osnovnoto sedi{te vo zemjata na odreden dano~en obvrznik, kako i vrz negovata podru`nica vo stranstvo. Advokatot A rezidenten vo zemjata go sovetuva dano~niot obvrznik vo pogled na celokupniot slu~aj na nadomest na {teta. A vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV koja se vr{i kako sprema sedi{teto vo zemjata, taka i sprema stranskata podru`nica na korisnikot. Bidej}i ne e mo`na to~na podelba na uslugata, celokupnata usluga podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV.. Reklama i rabota so javnosta (5) Pod poimot "uslugi na poleto na reklamata" (~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV) se podrazbiraat uslugi koi treba da dovedat do donesuvawe odluka od strana na reklamnite adresati za steknuvawe dobra ili za koristewe na uslugi. Ovoj poim gi opfa}a i uslugite koi treba da dovedat kaj reklamnite adresati do odredeno nestopansko, odnosno politi~ko, socijalno, versko i sli~no odnesuvawe. Pritoa, ne e neophodno uslugite da slu`at voobi~aeno ili isklu~ivo za reklamirawe. Kon uslugite na poleto na reklamata opfateni so ~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV se vbrojuvaat i uslugite na organizatori na reklama i na reklamni agencii (vidi gi stavovite 9 i 10 od ova poglavje). (6) Kon uslugite na poleto na reklamata se vbrojuvaat osobeno: 1. R e k l a m n i o t k o n s a l t i n g. Tuka se raboti za informirawe na klientot za mo`nostite za reklama; 2. R e k l a m n i t e p o d g o t o v k i i p l a n i r a w e t o n a r e k l a m a. Se raboti za istra`uvawe i planirawe na osnovite na odreden reklamen anga`man, na primer ispituvawe na pazarot, analiza na potro{uva~kata, istra`uvaweto na potro{uva~kite naviki, razvoj na pazarna strategija i razvoj na reklamni koncepcii;

- 36 -

3. R e k l a m n o t o u r e d u v a w e. Tuka se vbrojuvaat grafi~kata rabota, sro~uvaweto (formulirawe i ureduvawe) reklamni tekstovi i podgotvitelnite raboti za filmska, radio i televiziska produkcija; 4. R e k l a m n o t o p r o i z v o d s t v o. Tuka se vbrojuva sozdavaweto ili snabduvaweto so materijali neophodni za reklamiraweto, na pr. crte`i, otisoci za oglasi, prospekti, plakati itn, ofset-pe~at, nositeli na slika i ton, vklu~uvaj}i go i nadzorot vrz procesot na proizvodstvoto; 5. O r g a n i z i r a w e t o r e k l a m a (vidi stav 9 od ova poglavje). Poimot ja opfa}a realizacijata na nara~anata rabota vo soodvetnata oblast, vo koja treba da se izvr{i reklamiraweto, na primer davaweto nalog za objavuvawe reklami kaj izdava~ite na vesnici, spisanija, stru~ni pe~ateni materijali i `olt pe~at, kako i davaweto nalog za reklamirawe do radioteleviziskite institucii i do drugi pretpriema~i koi vr{at reklama; 6. S p r o v e d u v a w e t o r e k l a m a. Tuka se vbrojuva osobeno vnesuvaweto na reklamni oglasi vo vesnici, spisanija, stru~ni spisanija, snimaweto na istite na nositeli na slika i ton, vnesuvaweto reklama vo `olt pe~at, ostanatite formi na adresno reklamirawe, na primer dopolnitelno vnesuvawe ili istaknato vnesuvawe na reklama, prilo`uvaweto ili raspredelbata na prospekti i drugi formi na direktno reklamirawe, postavuvaweto reklamni plakati i reklamni tekstovi na oglasni tabli, soobra}ajni sredstva itn, emitiraweto reklamni filmovi vo kina ili na reklamni spotovi preku televizijata ili radioto. (7) Oglasuvaweto na rabotni mesta vo vesnici od strana na dano~ni obvrznici, osven oglasuvaweto {ifri i t.n. finansiski oglasi (na pr. objavuvaweto bilansi, emisii na hartii od vrednost, prospekti za kotirawe na firmi na berzata itn.), pretstavuvaat reklamni ispolnuvawa. Oglasuvaweto vo vesnici od strana na privatni lica (na primer baraweto rabota, ponudata na slobodni rabotni mesta od strana na pravni lica od javnoto pravo, semejni oglasi, mali oglasi) ne se smeta za usluga na poleto na reklamata. (8) Pod uslugi na poleto na rabotata so javnosta se podrazbiraat uslugi so koi treba da se postigne ili da se dobie razbirawe, odobruvawe i doverba. Po pravilo, vo ovie slu~ai se raboti za izvestuvawe na javnosta za celite, ispolnuvawata i socijalnata otvorenost na dr`avni organi ili privatni institucii. (9) Za reklamen organizator se smeta dano~en obvrznik koj vr{i reklama za treti lica i nara~uva vo svoe ime i za svoja smetka reklama za treti lica. (10) Za reklamna agencija se smeta dano~en obvrznik koj, pokraj dejnosta na reklamen organizator, vr{i i drug promet koj slu`i za celi na reklamiraweto. Kaj drugiot promet se raboti osobeno za reklament konsalting, reklamno planirawe, reklamno ureduvawe, snabduvawe so reklamni sredstva i nadzor vrz reklamnoto proizvodstvo (vidi stav 6 to~ka 1 do 4 od ova poglavje). Bankarski, finansiski i osiguritelni uslugi

(11) Kon uslugite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 2 od ZDDV se vbrojuvaat uslugite navedeni vo ~len 23 to~ki 5 i 6 od ZDDV, duri iako vrz istite ne se primenuva dano~noto osloboduvawe spored ovie odredbi (vo vrska so toa vidi gi poglavjata 41 i 42 od DDVU). Mestoto na uslugata pri iznajmuvawe sefovi se utvrduva spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). Praven, ekonomski i tehni~ki konsalting (12) Odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV se primenuvaat, na primer, kaj slednite uslugi, dokolku istite pretstavuvaat osnoven promet: praven, dano~en i ekonomski konsalting, tehni~ki konsalting, promet na preveduva~i i tolkuva~i.

- 37 -

Odredbata ne se primenuva, dokolku sovetuvaweto mo`e spored op{tite na~ela da se smeta za sporeden promet (na primer, kon odredena isporaka na delo ili kon odredena usluga). Primer 3: Dano~en obvrznik iznajmuva sprema doma{ni zakupci pove}e stanbeni objekti vo zemjata i vo stranstvo. Pri sklu~uvaweto na dogovorot za zakup na odreden objekt vo stranstvo, dano~niot obvrznik gi sovetuva priamtelite na zakupot za pravata i obvrskite koi proizleguvaat od dogovorot. Pravnoto sovetuvawe se smeta za dopolnitelna usluga kon iznajmuvaweto vo smisla na ~len 8 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). Dano~niot obvrznik vr{i samo edna usluga na iznajmuvawe. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV i istoto e locirano vo mestoto, kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). (13) Kaj advokati, advokati za za{tita na industriska sopstvenost, dano~ni sovetnici i revizori, odredbata gi opfa}a site ispolnuvawa koi se tipi~ni za dadenite profesii. Kako rezultat na toa, kon sovetodavnata dejnost, na pr. na advokatot se vbrojuva vodeweto sudski procesi, kaj revizorot uslugite izvr{eni vo ramkite na utvrduvaweto zavr{ni smetki. (14) Odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV gi opfa}aat i samostojnite sovetodavni uslugi na notari. Sepak, notarite vr{at samostojni sovetodavni uslugi samo vo slu~ai, koga sovetuvawata ne se povrzani so odredena zaverka na dokumenti. Tuka se vbrojuvaat osobeno slu~aite, vo koi dejnosta na notarite se ograni~uva na davaweto pravni soveti od preventivna priroda na strankite, osobeno izgotvuvaweto nacrti na dokumenti i zapoznavaweto na strankite so pravnite posledici. Vo vrska so zaverkata na proda`bi na imoti, vidi poglavje 26 stav 6 to~ka 3 od DDVU. (15) Odredbata od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV, ponatamu, gi opfa}a sovetodavnite uslugi na ve{ti lica. Tuka se vbrojuva, na primer, izgotvuvaweto pravni, ekonomski i tehni~ki naodi i mislewa, osven vo onoj del, vo koj istite ne se povrzani so odreden imot (~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV) ili so odredeni dvi`ni dobra (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja v) od ZDDV), kako i izgotvuvaweto finansiski planovi, izborot na proizvodstveni proceduri i proverkata na nivnata ekonomi~nost. Primer 4: Hemi~arot H so sedi{te vo zemjata izgotuva za stranski nara~ateli hemiska analiza na primeroci na stoki i gi sovetuva svoite stranski klienti osobeno za pra{awa povrzani so ozna~uvaweto na prehranbenite proizvodi koi treba da se prodavaat vo zemjata. Hemi~arot H vr{i sovetodavni uslugi vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo. Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV. (16) Za in`enerski uslugi se smetaat site uslugi koi se sostaven del od profesijata na in`ener, zna~i, ne samo sovetodavni dejnosti. Pritoa, ne e neophodno dano~niot obvrznik - ispolnuva~ da e in`ener. Tuka ne se vbrojuvaat in`enerskite uslugi povrzani so odreden imot (vidi ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV, poglavje 26 stav 5 od DDVU). Obrabotka na podatoci, stavawe na raspolagawe na informacii (17) Obrabotkata na podatoci vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV, pokraj elektronskoto, go opfa}a i manuelnoto i mehani~koto memorirawe, konvertirawe, povrzuvawe i obrabotkata na podatoci. Tuka se vbrojuvaat, osobeno, avtomatiziraweto na isti povtorlivi procesi, sobiraweto, podgotvuvaweto, organiziraweto, memoriraweto i povtornoto dobivawe na informacii, kako i povrzuvaweto na koli~ini ili strukturi na podatoci so samata obrabotka na ovie informacii vrz osnova na kompjuterski orietntirani

- 38 -

proceduri. Izgotvuvaweto programi za obrabotka na podatoci (softver) ne pretstavuva obrabotka na podatoci vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV. (18) Kon uslugite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV se vbrojuva i stavaweto na raspolagawe na informacii, vklu~uvaj}i gi komercijalnite proceduri i iskustva (knowhow), dokolku istite ne potpa|aat pod odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 3 ili 9 od ZDDV. Komercijalnite proceduri i iskustva mo`at da se soberat vo ramkite na tekovnoto proizvodstvo ili na tekovnite trgovski zdelki i, kako rezultat na toa, da stojat na raspolagawe ve}e so samoto dobivawe na rabotniot nalog ili na nara~kata (na primer, stavawe na raspolagawe na delovni pravila, izvestuvawe za odredeni proizvodstveni podobruvawa, voveduvawe na rabotnici na nara~atelot vo delovnoto rabotewe na dano~niot obvrznik). Delovnite postapki i iskustva mo`at da se zdobijat vrz osnova na posebni istra`uvawa po nalog, na primer analizi za hemiski proizvodi, metodi na dobivawe ~elik, formuli na avtomatizacija. Pritoa, ne e bitno na koj na~in bile preneseni postapkite i iskustvata, na primer preku predavawe, crte`i, stru~ni mislewa ili so predavawe na mostri i prototipovi. Odredbata go opfa}a stavaweto na raspolagawe na site vidovi iskustva koi spored nivniot vid se podobni za toa, da se koristat tehni~ki ili ekonomski. Ova va`i, na primer, i za stavaweto na raspolagawe na knowhow i na nestandardiziran softver, kako i za prenosot na standardiziran ili individualen softver po elektronski pat, na primer preku internet (vidi poglavje 7 stav 2 to~ki 1 i 2 od DDVU), kako i za dostavuvaweto rezultati od odredeno ispituvawe na javnoto mislewe na poleto na istra`uvaweto na pazarot i na poleto na stavaweto na raspolagawe na informacii od strana na novinari ili informativni agencii, dokolku ne se raboti za stavawe na raspolagawe na avtorski za{titeni prava (vidi ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV). Kaj uslugite na lica koi vr{at iznao|awe na naslednici i utvrduvawe na nivniot identitet kako i na detektivi, se raboti za stavawe na raspolagawe na informacii vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV. Primer 5: Detektivot D dobiva nalog od privatno lice so `iveali{te vo Viena da izvr{i istra`uvawa za odreden slu~aj na nasledstvo vo vrska so odredeni lica vo Makedonija. D vr{i usluga sprema stranskiot nara~atel vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV (stavawe na raspolagawe na informacii). Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo. Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot danok. Obezbeduvawe personal (19) Pod obezbeduvawe (iznajmuvawe) personal vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV se podrazbira stavaweto na raspolagawe na personal (stavawe na raspolagawe na rabotna sila), bez konkretna obvrska na izvr{uvawe odredena dejnost (promet na dobra ili uslugi). Primer 6: Dano~niot obvrznik D iznajmuva doma{ni rabotnici na klient od Hrvatska. Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Hrvatska. D vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo (Hrvatska, kako sedi{te na korisnikot na uslugata). Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. Primer 7: Dano~en obvrznik D iznajmuva doma{ni rabotnici na klient vo Bugarija. Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Bugarija, Jugoslavija i vo zemjata. Bugarskiot klient ne poseduva podru`nici nadvor od Bugarija. D vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo

- 39 -

stranstvo (Bugarija, kako sedi{te na korisnikot na uslugata). Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. Primer 8: Dano~en obvrznik A od Albanija iznajmuva rabotnici sprema dano~niot obvrznik D so sedi{te vo zemjata. Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Jugoslavija i vo zemjata. D ne poseduva podru`nici vo stranstvo. A vr{i usluga sprema D vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo zemjata (sedi{te na korisnikot na uslugata). Uslugata podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. Korisnikot na uslugata (dano~en obvrznik so sedi{te vo zemjata) e dol`en da go izvr{i odano~uvaweto za vr{itelot na uslugata soglasno so ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 78 od DDVU). I z n a j m u v a w e n a d v i ` en m a t e r i j a l e n i m o t (20) Pri iznajmuvaweto dvi`en materijalen imot (~len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV), mestoto na uslugata se utvrduva, isto taka, spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV (soglasno so mestoto, kade {to e rezidenten zakupecot). Nasproti toa, iznajmuvaweto nedvi`en imot se regulira so odredbite od ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV, pri {to za mesto na uslugata se utvrduva mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). ^len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV ne go opfa}a iznajmuvaweto na prevozni sredstva od kakov i da bilo vid. Mestoto na uslugata vo ovie slu~ai se regulira spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (spored mestoto, kade {to e rezidenten davatelot na zakupot ili iznajmuvaweto) ili spored ~len 1 od DDVP (vo vrska so toa, vidi poglavje 24 stav 8 do 10 od DDVU). Telekomunikaciski uslugi (21) Za uslugi na poleto na telekomunikaciite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 8 od ZDDV se smetaat uslugite, so koi se ovozmo`uva i se obezbeduva prenos, emitirawe ili priem na signali, pismo, slika i ton ili informacii od sekakov vid preku kabel, radiobranovi, opti~ki ili drugi elektromagnetski mediumi; tuka se vbrojuva i otstapuvaweto i dodeluvaweto korisni~ki prava sprema institucii za prenos, emituvawe ili priem. (22) Kon drugi uslugi vo smisla na stav 21 od ova poglavje se vbrojuvaat osobeno: 1. prenosot na signali, pismo, slika, ton, govor ili informacii od sekakov vid preku: a) fiksna mre`a, b) mobilna radiobranova mre`a, v) satelitska komunikacija, g) internet, d) radio i televizija. Tuka se vbrojuvaat i video-prenosite i povrzuvawa i prenosi vo forma na video-konferencija; 2. obezbeduvaweto kabelski kapaciteti ili frekvencii povrzano so otstapuvaweto kapaciteti za emituvawe preku: a) fiksna mre`a, b) mobilna radiobranova mre`a, v) satelitska komunikacija, g) radio i televiziska mre`a, d) kablovska televizija. Tuka se vbrojuvaat i merkite na kontrola i nadzor povrzani so dodeluvaweto kapaciteti za emituvawe, so cel obezbeduvawe na rabotnata podgotvenost preku dale~inski nadzor ili preku uslugi na samoto mesto; 3. obezbeduvaweto prava na pristap do: a) fiksni mre`i, b) mobilni radiobranovi mre`i,

- 40 -

v) satelitska komunikacija, g) internet, d) kablovska televizija. (23) Od telekomunikaciskite uslugi vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 8 od ZDDV se razgrani~uvaat uslugite na prenesenite prometi ponudeni za nadomestok preku globalni informaciski mre`i (na pr.online-uslugi, internet). Tuka se raboti za samostojni prometi koi se ocenuvaat zasebno, pri {to za ocena na odredeniot promet, od dano~no-pravna gledna to~ka, e merodaven vidot na prometot. (24) Kon telekomunikaciskite uslugi ne se vbrojuvaat osobeno: 1. prometot na poleto na t.n. telebanking i razmena na podatoci, 2. uslugite na informativni slu`bi, na pr. podatoci za vremeto ili sostojbata na pati{tata, 3. distribuiraweto informacii za ponudi na stoki i uslugi, 4. koristeweto internet-ponudi, teleigri i sl., 5. prometot na dobra i uslugite vo ramkite na elektronski poviklivi banki na podatoci so interaktiven pristap i mo`nost za neposredna nara~ka. Kaj onie vidovi na promet koi pretstavuvaat uslugi se ispituva mo`nosta od eventualna prvenstvena primena na drugi odredbi od ~len 14 stav 3 od ZDDV. Prenos i otstapuvawe avtorski i drugi sli~ni prava (25) ^len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV gi opfa}a uslugite ~ija bitna sodr`ina se sostoi od otstapuvaweto ili prenosot na avtorski prava, patenti, licenci, za{titeni marki i drugi sli~ni prava. Dali e toa slu~aj, se utvrduva spored ekonomskiot rezultat postignat so soodvetniot dogovor. Primer 9: Doma{en peja~ odr`uva koncert vo zemjata vrz osnova na dogovor sklu~en so odredena koncertna agencija. Vrz osnova na drug dogovor sklu~en so peja~ot, stransko pretprijatie za audio-plo~i go snima koncertot. Mestoto na uslugata za koncertot se nao|a vo zemjata soglasno so ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) od ZDDV, bidej}i se raboti za umetni~ko ispolnuvawe (vidi poglavje 27 stavovi 2 i 3 od DDVU).So snimaweto na koncertot vo polza na dru{tvoto za audio-plo~i, peja~ot go otstapuva koristeweto na negovite avtorski prava spored ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo (spored sedi{teto na korisnikot na uslugata). (26) Dodeluvaweto prava na televiziski prenos i transferot na profesionalen fudbaler za nadomestok se smetaat za sli~ni prava vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV. Posredni~ki promet (27) Pri posreduvaweto vo uslugite navedeni vo ~len 14 stav 3 to~ka 1 do 9 od ZDDV mestoto na uslugata se utvrduva spored mestoto, kade {to e rezidenten primatelot na uslugata (~len 14 stav 3 to~ka 10 od ZDDV). Primer 10: Dano~niot obvrznik S od Skopje iznajmuva ma{ina na rabotilnicata R od Bugarija. Iznajmuvaweto go posreduval dano~niot obvrznik P od Prilep i toa po nalog na S (korisnik na uslugata). P dobiva za taa cel od S posredni~ka provizija vo visina od 10.000 denari. Iznajmuvaweto na ma{inata od S sprema R ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV (~len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV). Nasproti toa, posredni~kata usluga od P sprema S se vr{i vo zemjata (sedi{te na korisnikot na uslugata S)

- 41 -

Kon ~len 16 i 17 od ZDDV Poglavje 30 Nadomestok kako dano~na osnova (1) Osven vo posebni slu~ai od ~len 19 od ZDDV, dano~na osnova za promet izvr{en vo zemjata e nadomestokot, duri i vo slu~ai koga istiot ne odgovara na objektivnata vrednost na prometot. Kon nadomestokot pripa|a se' {to primatelot na ispolnuvaweto go dava za da primi dobro ili da koristi usluga. Danokot na dodadena vrednost ne pripa|a kon nadomestokot. Vo dano~nata osnova se vklu~uva i se' ostanato {to go pla}a ili treba da go plati drugo lice kako primatel na ispolnuvaweto. (2) Nadomestokot mo`e od bruto-iznosi da se utvrdi na sledniot na~in: Fakturiran iznos H 100 (100 + dano~na stapka) Primer 1: Pri dano~na stapka od 19%, fakturiraniot iznos iznesuva 1.190 denari. Nadomestokot iznesuva 1.190 h 100 = 1.000 denari 119 Nadomestokot mo`e da se utvrdi i so primena na delitel spored slednata formula: Fakturiran iznos Delitel Delitelot iznesuva pri dano~na stapka od 5% = 1,05 19% = 1,19 Primer 2: Pri dano~na stapka od 19 %, bruto-iznosot platen od primatelot na ispolnuvaweto iznesuva 1.190 denari. Nadomestokot iznesuva 1.190 = 1.000 denari 1,19 (3) Kon nadomestokot ne se vbrojuvaat samo pari~ni iznosi, tuku i dobra, uslugi i drugi beneficii koi se obezbeduvaat kako protivispolnuvawe za primenoto dobro ili koristenata usluga (~len 16 stav 2 od ZDDV). (4) Nadomestokot opfa}a i taksi, pridonesi, zakonski propi{ani dava~ki i danoci (na pr. akcizi) koi gi dolguva dano~niot obvrznik, so isklu~ok na danokot na dodadena vrednost (~len 17 to~ka 1 od ZDDV). Istoto va`i i vo slu~ai koga ovie iznosi se oddelno iska`ani na tovar na primatelot na ispolnuvaweto. (5) Kon nadomestokot se vbrojuvaat i tro{ocite za sporedni prometi koi, od gledna to~ka na ovoj danok, ja delat sudbinata na osnovniot promet (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU), na pr. tro{ocite za pakuvawe, natovar, istovar, prevoz, osiguruvawa, provizii i drugi tro{oci (~len 17 to~ka 2 od ZDDV). Primer 3: Proizvoditel na ma{ini ispora~uva ma{ina na svoj klient i mu ja izdava slednata faktura: 1 ma{ina 70.000 denari + pakuvawe 1.000 denari + osiguruvawe 2.000 denari Neto-iznos 73.000 denari + DDV 19% 13.870 denari Vkupno 86.870 denari Bidej}i dopolnitelno presmetanite tro{oci se vklu~uvaat vo dano~nata osnova za isporakata na ma{inata, nadomestokot iznesuva 73.000 denari.

- 42 -

Primer 4: Trgovski zastapnik vr{i posredni~ki uslugi sprema firma rezidentna vo zemjata. Provizijata dogovorena za taa cel iznesuva 10.000 denari neto. Pokraj toa, mu se nadomestuvaat nastanatite patni tro{oci (500 denari). Patnite tro{oci se vklu~uvaat vo dano~nata osnova. Sledstveno na toa, istata iznesuva 10.500 denari. (6) Subvenciite, koi se povrzani neposredno so cenata na prometot ili so uslugata, se vklu~uvaat od tretata strana, isto taka, kako nadomestok vo dano~nata osnova (~len 17 to~ka 3 od ZDDV). Primer 5: Gradot Skopje go zadol`uva eden grade`en pretpriema~ so izgradbata na novo u~ili{te. Del od tro{ocite gi prezema Vladata na Republika Makedonija. Pokraj pla}awata na gradot Skopje, grade`niot pretpriema~ mora da gi odano~i i iznosite koi gi pla}a Vladata na Republika Makedonija za izgradbata na u~ili{teto. (7) Iznosi koi se pla}aat dobrovolno sprema dano~niot obvrznik pripa|aat, isto taka, kon nadomestokot, dokolku pla}aweto se vr{i za izvr{en promet na dobra ili za uslugi. Primer 6: Advokatot A dava sovetodavni uslugi sprema svoj klient i mu fakturira za taa cel 19.000 denari + 950 denari DDV = 19.950 denari. Klientot pla}a dobrovolno 21.000 denari, bidej}i primenite soveti dovele do isklu~itelni uspesi. Bidej}i se zemaat predvid i dobrovolno platenite iznosi, nadomestokot se utvrduva vrz osnova na fakti~ki primeniot iznos i toj iznesuva: 21.000 = 20.000 1,05 (8) Dokolku na primatel na dobro mu se fakturira i kaucija za pakuvaweto, iznosot na kaucijata pretstavuva, isto taka, del od nadomestokot za izvr{eniot promet na dobra. Koga se vra}a pakuvaweto i koga se vr{i povratok na kaucijata, postoi slu~aj na namaluvawe na nadomestokot (~len 22 stav 1 od ZDDV). (9) Koga primatelot na ispolnuvaweto pla}a so kreditna karti~ka, iznosite zasmetani sprema dano~niot obvrznik-ispolnuva~ od strana na kreditnata institucija ne ja namaluvaat dano~nata osnova za prometot na dobra ili za uslugata. Primer 7: Klientot K kupuva vo modna prodavnica odelo i ja pla}a proda`nata cena od 8.330 denari so kreditna karti~ka. Kreditnata institucija mu dozna~uva na prodava~ot 8.100 denari po odbivawe na taksa kako manipulativen tro{ok. Nadomestokot za proda`bata na odeloto se utvrduva vrz osnova na iznosot koj go pla}a kupuva~ot (8.330 denari). Nadomestokot se presmetuva od ovoj iznos. Toj iznesuva 7.000 denari. Kon ~len 18 od ZDDV Poglavje 31 Namaluvawa na nadomestokot (1) Vo slu~ai na odobruvawe na diskont za izvr{eno predvremeno pla}awe (pla}awe pred vtasanost) doa|a do namaluvawe na cenata (~len 18 to~ka 1 od ZDDV). Kako posledica na toa, iznosot odzemen kako diskont go namaluva nadomestokot. (2) Kon nadomestokot ne pripa|aat namaluvawa na cenata, rabati i drugi vidovi na cenovni namalenija koi mu se odobruvaat na primatelot na ispolnuvaweto vo momentot na prometot izvr{en sprema nego. Uslov za toa e, cenovnoto namlenie da bide odvoeno iska`ano vo fakturata i da bide opfateno vo knigovodstvoto (~len 18 to~ka 2 od ZDDV).

- 43 -

Primer: Trgovec so prehranbeni proizvodi kupuva kaj trgovec na golemo 500 pakuvawa biskviti. Trgovecot na golemo fakturira kako {to sledi: 500 pakuvawa po 40 denari = 20.000 denari - 10% rabat 2.000 denari 18.000 denari + DDV 5% 900 denari Vkupno 18.900 denari Odobreniot rabat ne e sostaven del od dano~nata osnova. Nadomestokot iznesuva 18.000 denari. Kaj slu~aite na namaluvawe na cenata po izvr{uvawe na prometot se raboti za namaluvawe na dano~nata osnova spored ~len 22 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 36 od DDVU). Poglavje 32 Proodni stavki (1) Proodnite stavki ne pripa|aat kon nadomestokot (~len 18 to~ka 3 od ZDDV). Slu~ai na proodni stavki postojat, koga dano~niot obvrznik, koj gi iska`uva i prima iznosite, vr{i vo platniot promet samo funkcija na posrednik. Dano~niot obvrznik ne smee vo pogled na ovie iznosi da bide nitu doveritel, nitu dol`nik. Redosledot na priem i pla}awe na iznosite ne igra nikakva uloga. Primer: Advokatot A go zastapuva svojot klient pred sudot i mu ja izdava slednata faktura: Honorar 30.000 denari + DDV 5% = 1.500 denari + plateni sudski taksi 1.000 denari Vkupno 32.500 denari Bidej}i advokatot ne e nitu dol`nik nitu doveritel vo pogled na sudskite taksi, istite, kako proodni stavki, ne pripa|aat kon nadomestokot. (2) Koga postojat neposredni pravni odnosi me|u lice zadol`eno za pla}awe i primatelot na pla}aweto, vo tie slu~ai ne se raboti za proodna stavka. Danocite i taksite dolguvani od dano~niot obvrznik ne pretstavuvaat proodni stavki, tuku istite pripa|aat kon nadomestokot (vidi poglavje 30 stav 4 od DDVU). Istoto va`i i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi presmetuva natamu ovie iznosi. Kon ~len 19 od ZDDV Poglavje 33 Posebni vidovi na dano~na osnova Promet na dobra bez nadomestok (1) Ako se zeme od pretprijatieto dobro koe e sostaven del od imotot na istoto za li~ni celi na dano~niot obvrznik (~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV, poglavje 13 od DDVU), za dano~na osnova se zema nabavnata cena koja postoi vo momentot na zemaweto na dobroto (cena na povtorna nabavka na dobroto od ist vid i vrednost). Kaj sopstveno proizvedeni dobra, za dano~na osnova se zema cenata na ~inewe. Vo sekoj slu~aj, se zema predvid neto-cenata (~len 19 stav 1 to~ka 1 i stav 3 od ZDDV). Primer 1: Dano~en obvrznik mu podaruva na svojot sin kompjuter, koj go nabavil za 30.000 denari (neto) i koj go koristel za celi na negovata stopnska dejnost. Vo momentot na podaruvaweto, eden poloven kompjuter od ist vid bi ~inel 10.000 denari (neto). Dano~na osnova za odzemaweto na dobroto od pretprijatieto iznesuva 10.000 denari.

- 44 -

Istata dano~na osnova se zema predvid, koga dano~niot obvrznik odzema od pretprijatieto dobro koe e sostaven del od imotot na istoto za li~ni celi na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost. Primer 2: Proizvoditel na velosipedi mu podaruva na lice vraboteno kaj nego eden velosiped po povod negova ven~avka (cena na ~inewe 6.000 denari neto). Trgovecot bi go prodal velosipedot za 8.000 denari plus DDV. Bidej}i velosipedot bil proizveden od dano~niot obvrznik, za dano~na osnova se zema cenata na ~inewe (6.000 denari). (2) Kaj prometot na dobra bez nadomestok od strana na trgovski dru{tva i drugi zdru`enija na lica sprema nivnite sopstvenici na vlog, sprema nivnite ~lenovi i sprema na niv bliski lica (~len 3 stav 3 to~ka 2 od ZDDV, poglavje 13 od DDVU), za dnao~na osnova se zema, isto taka, nabavnata cena ili cenata na ~inewe (sekoga{ neto), vidi ~len 19 stav 1 to~ka 1 i stav 3 od ZDDV. Primer 3: Trgovsko dru{tvo, koe prodava mebel, mu stva besplatno na raspolagawe na svoj sodru`nik mebel za spalna soba, koj dru{tvoto go nabavil za 40.000 denari (neto). Proda`nata cena sprema klienti na dru{tvoto iznesuva 50.000 denari plus 9.500 DDV. Dano~na osnova pretstavuva nabavnata cena od 40.000 denari. Uslugi bez nadomestok (3) Koga odredeno dobro od imotot na pretprijatieto se koristi delumno za li~ni celi na dano~niot obvrznik (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV, poglavje 13 od DDVU), za dano~na osnova se zema iznosot na izdatocite (neto) za izvr{enata usluga (~len 19 stav 1 to~ka 2 i stav 3 od ZDDV). Primer 4: Grade`en pretpriema~ za niskogradba koristi bager, koj e sostaven del od imotot na negovoto pretprijatie, za celi na iskop na negoviot privaten imot. Za ovaa namena na bagerot nastanale izdatoci od 30.000 denari (neto). Izdatocite od 30.000 denari pretstavuvaat dano~na osnova. Istata dano~na osnova se zema predvid vo slu~ai koga dano~niot obvrznik koristi dobro od negoviot deloven imot za li~ni celi na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost. (4) Kaj uslugi bez nadomestok izvr{eni od dano~niot obvrznik za negovi li~ni potrebi, za potrebite na negovite vraboteni ili za drugi celi, koi ne se sostojat od koristewe na dobro i koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost (~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV, poglavje 13 od DDVU), dano~nata osnova se utvrduva, isto taka, vrz osnova na iznosot na nastanatite izdatoci (neto) za ova usluga. Primer 5: Advokatot A ja zastapuva pred sud svojata `ena, koja pri~inila soobra}ajna nesre}a. Za ovaa dejnost nastanale za advokatot tro{oci od 15.000 denari (neto). Advokatot bi fakturiral sprema treto lice 50.000 denari. Dano~na osnova pretstavuvaat nastanatite tro{oci od 15.000 denari. Razmena i prometi sli~ni na razmenata (5) Vo slu~ai na razmena na prometi i kaj prometi sli~ni na razmenata (~len 4 stav 1 i ~len 7 stav 1 od ZDDV), za dano~na osnova se zema pazarnata vrednost (neto) na primenoto dobro ili koristenata usluga (~len 19 stav 1 to~ka 3 i stav 3 od ZDDV). Vo slu~ai na doplata, dadeniot iznos se smeta za dopolnitelen nadomestok za primatelot na doplatata, dodeka kaj pla}a~ot, iznosot se smeta za namaluvawe na nadomestokot. Primer 6: Trgovec so motorni vozila mu prodava na grade`en pretpriema~ tovarno vozilo za 2.000.000 denari + 380.000 denari DDV. Grade`niot pretpriema~ mu pla}a so

- 45 -

stavawe na raspolagawe na svoeto polovno tovarno vozilo vo vrednost od 357.000 denari (bruto-vrednost). Pokraj toa, toj mu pla}a i doponitelni 2.023.000 denari. Kon nadomestokot za prometot na trgovecot so motorni vozila se vbrojuva se' {to pla}a primatelot na novoto tovarno vozilo (grade`niot pretpriema~), minus danokot na dodadena vrednost (bruto-vrednost na staroto motorno vozilo vo vrednost od 357.000 denari + dopolnitelnoto pla}awe od 2.023.000 denari = 2.380.000 denari - DDV 380.000 denari = 2.000.000 denari). Kon nadomestokot za prometot na grade`niot pretpriema~ se vbrojuva se' {to pla}a primatelot na staroto tovarno vozilo (trgovecot so motorni vozila), minus primenoto pla}awe i danokot na dodadena vrednost (bruto-vrednost na novoto motorno vozilo vo vrednost od 2.380.000 denari - primeno pla}awe od 2.023.000 denari = 357.000 denari - DDV 57.000 denari = 300.000 denari). Naddavawe (6) Vo slu~ai na naddavawe za dobra, dano~na osnova pretstavuva postignatata krajna cena bez danokot na dodadena vrednost (~len 19 stav 1 to~ka 4 i stav 3 od ZDDV). Tro{ocite na prodava~ot na dobrata, na pr. proviziite za naddava~ot, ne ja namaluvaat dano~nata osnova. Primer 7: Trgovec na tepisi organizira naddavawe vo ramkite na aukcija. Uslovite za odano~uvawe na razlikata vo cenata spored ~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV ne postojat. Naddava~ot mu izdava na trgovecot so tepisi sledna presmetka: Aukciski prihod za razni tepisi 23.800 denari - provizija 10% 2.380 denari Iznos za isplata 21.420 denari Dano~nata osnova za trgovecot so tepisi od proda`bata na tepisite iznesuva 20.000 denari (23.800 denari - 3.800 DDV) Promet so polovni dobra (odano~uvawe na razlika v o cenata) (7) Vo slu~ai na promet so polovni dobra, dano~na osnova pretstavuva razlikata me|u proda`nata i nabavnata cena. Kaj razlikata vo cenite se raboti za bruto iznos od koj se odzema danokot na dodadena vrednost za celi na utvrduvawe na dano~nata osnova. Uslov za primena na odano~uvawe na razlikata vo cenata e da ne bil dolguvan danok na dodadena vrednost za prometot na dobroto sprema dano~niot obvrznik (~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV), na pr. vo slu~ai na nabavka na polovni dobra od privatni lica, neregistrirani mali pretpriema~i (~len 51 stav 3 od ZDDV) ili od dano~ni obvrznici, ~ij promet e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa vidi poglavje 56 od DDVU). Primer 8: Trgovec so polovni vozila prodava polovno motorno vozilo za 300.000 denari, koe go nabavil od privatno lice za 264.300 denari. Bidej}i za isporakata na voziloto sprema trgovecot ne se dolguval danok na dodadena vrednost, trgovecot mo`e pri proda`bata na voziloto da izvr{i odano~uvawe na razlikata vo cenata. Proda`na cena 300.000 denari - nabavna cena 264.300 denari Razlika 35.700 denari - DDV 5.700 denari Dano~na osnova 30.000 denari Poglavje 34 Minimalna dano~na osnova Koga se vr{i odano~liv promet na dobra ili na uslugi po bagatelna cena, za dano~na osnova vo slu~aite od ~len 19 stav 2 od ZDDV, se zemaat predvid vrednostite navedeni vo ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (nabavna cena, cena na ~inewe, visina na izdatoci, vidi poglavje 33 stav 1 do 4 od DDVU), dokolku utvrdenite iznosi se povisoki od nadomestokot. Na~inot na primena na

- 46 -

minimalnata dano~na osnova pretstavuva predmet na kontrola kaj promet izvr{en od: - trgovski dru{tva i drugi zdru`enija na lica sprema nivni sopstvenici na vlog, sprema nivni ~lenovi ili sprema na niv bliski lica, - fizi~ki lica sprema na niv bliski lica, - dano~ni obvrznici sprema svoite vraboteni i sprema na niv bliski lica. Primer 1: Trgovec so kompjuteri mu prodava na svojot brat na 10.02.01 godina kompjuter za 11.900 denari. Trgovecot go nabavil kompjuterot na 08.02.01 godina za 20.000 denari (neto). Bidej}i nabavnata neto-cena od 20.000 denari e povisoka od plateniot nadomestok, istata se zema kako minimalna dano~na osnova. Primer 2: Arhitektot A izgotvuva za lice vraboteno kaj nego grade`en plan i mu presmetuva za taa cel 5.000 denari. Za izgotvuvaweto na grade`niot plan nastanale tro{oci vo visina od 8.000 denari (neto). Bidej}i neto-tro{ocite od 8.000 denari se povisoki od plateniot nadomestok, istite se zemaat predvid kako dano~na osnova. Kon ~len 20 od ZDDV Poglavje 35 Konverzija na stranska valuta Za celi na presmetka na danokot na dodadena vrednost i na prethodnite danoci za odbivka, vrednostite vo stranska valuta se konvertiraat vo denari. Vo pogled na momentot na konverzijata, e merodaven denot na nastanuvawe na dano~niot dolg spored ~len 31 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 75 do 77 od DDVU). Pritoa, za merodaven se smeta proda`niot kurs (dneven kurs) utvrden vo dadeniot moment od strana na Narodnata banka na Republika Makedonija. Toj se doka`uva preku bankarsko izvestuvawe ili preku izdadeno soop{tenie. Promenite vo kursot, koi nastapuvaat me|u merodavniot moment na konverzija (na pr. momentot na izvr{uvawe na prometot) i momentot na priem na nadomestokot, ne se zemaat predvid. Kon ~len 22 od ZDDV Poglavje 36 Promena na dano~nata osnova i ispravka na prethodniot danok Danok i ispravka na prethodniot danok pri promena na dano~nata osnova (1) Dali postoi slu~aj na promena na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV) se ceni spored ~len 16 do 19 od ZDDV (vidi poglavje 30 do 34 od DDVU). Neophodnite ispravki se vr{at za presmetkovniot period vo koj nastanala promenata na dano~nata osnova. Obvrskata za ispravka postoi i vo slu~ai koga ispravkata na danokot na dodadena vrednost i ispravkata na odbivkata na prethodniot danok doveduvaat vo kraen rezultat do poramnuvawe. Primer: Trgovec so mebel mu prodava na dano~en konsultant kancelariski mebel za 50.000 denari plus 9.500 denari DDV. Mebelot se ispora~uva na 25.03.01 godina. Bidej}i rabtnata masa bila o{tetena vo mal obem, dogovornite strani utvrduvaat, po dolgi pregovori, na 20.06.01 godina namalenie na cenata vo visina od 1.190 denari. Vo presmetkovniot period 03.01 godina, trgovecot so mebel e dol`en da ja odano~i isporakata na kancelariskiot mebel (dano~na osnova 50.000 denari). Dano~niot konsultant mo`e, dokolku se ispolneti uslovite od ~lenovite 33 i 34 od ZDDV, vo presmetkovniot period 03.01 godina da izvr{i odbivka na prethodniot danok vo visina od 9.500 denari. Preku cenovnoto namalenie vo presmetkovniot period 06.01 godina doa|a do promena na dano~nata osnova. Trgovecot so mebel e dol`en da izvr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost,

- 47 -

a dano~niot konsultant vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo istiot presmetkoven period vo visina od 1290 denari. (2) Vo slu~aj na promena na dano~nata osnova, se vr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost i koga prometot bil izvr{en sprema primatelot na ispolnuvaweto, koj nemal pravo na odbivka na prethodniot danok (na pr. privatno lice). (3) Ako nastapi promena na dano~nata osnova vo presmetkovniot period vo koj bil izvr{en prometot, vo toj slu~aj ne se raboti za promena na dano~nata osnova spored ~len 22 stav 1 od ZDDV. Vo ovoj slu~aj odnapred se prijavuva namalenata dano~na osnova i toa na~elno vo presmetkovniot period na vr{ewe na prometot. (4) Ispravka na danokot na dodadena vrednost i na prethodniot danok se vr{i samo koga dano~nata osnova se promenila zaradi vra}awe na dobroto, poni{tuvawe na kupoproda`niot dogovor ili zaradi promena na cenata (namaluvawe ili zgolemuvawe na cenata). Ispravkata ne se vr{i, koga dogovoreniot nadomestok za odreden odano~liv promet na dobra ili uslugi stanal celosno ili delumno nevozmo`en za naplata. Ispravka na prethodniot danok pri namaluvawe i is plata na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (5) Vo vrska so ispravkata na odbivkata na prethodniot danok i vra}aweto na danokot pri uvoz (~len 22 stav 2 od ZDDV), vidi poglavje 82 stav 9 od DDVU.

Kon ~len 23 od ZDDV Poglavje 37 Dano~no osloboduvawe za promet na stanbeni zgradi i stanovi Op{to (1) Spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV, osloboden od danok bez pravo na odbivka na prethodni danoci e prometot so stanbeni zgradi i stanovi vo onoj del vo koj se koristi za stanbeni celi. Od dano~noto osloboduvawe se isklu~uva prvata isporaka izvr{ena vo rok od pet godini po izgradbata. (2) Nezavisno od ova, ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danok na dodadena vrednost od 29.12.1999 godina ("Slu`ben vesnik na RM", br. 86/99) predviduva deka, zaradi izbegnuvawe na te{kotii vo preodniot period, prviot promet so stanbeni zgradi i stanovi ~ija izgradba zapo~nala pred 01.04.2000 godina e osloboden od danok na dodadena vrednost do 31.12.2000 godina i deka dano~nite obvrznici za ovoj period imaat pravo na odbivka na prethodno plateniot danok (vo vrska so ova, vidi poglavje 5 od DDVUPO). Pole na primena na dano~noto osloboduvawe (3) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV va`i samo za prometot na stanbeni zgradi i stanovi vo onoj del, vo koj istite se koristat za stanbeni celi. [to se podrazbira pod stanbena zgrada i stan e utvrdeno vo poglavje 5 stav 3 do 7 od DDVUPO. Dokolku stanbenite zgradi i stanovi se ispora~uvaat zaedno so zemji{teto na koe se izgradeni, dano~noto osloboduvawe go opfa}a i samoto zemji{te. (4) Osloboden od danok e samo prometot na i z g r a d e n i stanovi i stanbeni zgradi. Poimot "izgraden" go pretstavuva momentot na izgotvuvawe na zapisnik za tehni~ka ispravnost na objektot. Grade`nite ispolnuvawa koi ne se sostojat od promet na stanbeni zgradi i stanovi ne se oslobodeni od danok, na pr. poedine~ni grade`ni ispolnuvawa od strana na zanaet~ii po nalog na nositelot na gradbata ili na glavniot izveduva~ (na pr. izgradba na karabina, stavawe pokriv, stolarski raboti), isporakata na polugotovi objekti ili na grade`en materijal. (5) Ponatamu, pod dano~noto osloboduvawe ne potpa|a prometot so stanbeni objekti kaj koi ne se raboti za stanovi ili stanbeni zgradi, na primer isporakata na grade`ni objekti koi se koristat za delovni ili profesionalni celi (na pr.

- 48 -

fabrika, magacin, delovni lokali, kancelariski prostorii), isporakata na objekti koi se koristat za zemjodelski celi ili isporakata na administrativni objekti sprema javno-pravni tela. Isto taka,i prometot so neizgradeno zemji{te ne e osloboden od danok. Kaj objekti so me{ovita namena (na pr. objekti so kancelariski prostorii i stanovi) dano~noto osloboduvawe go opfa}a samo delot od objektot koj slu`i za stanbeni celi. (6) Bidej}i prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi vo rok od pet godini po izgradbata e isklu~en od dano~noto osloboduvawe (vidi stav 7 od ova poglavje), dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV gi opfa}a: 1. vtorata ili natamo{nata isporaka vo rok od ili nadvor od petgodi{niot period; 2. prvata isporaka po istek na petgodi{niot period. Odano~uvawe na prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi (7) Prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi izvr{en vo rok od pet godini po izgradbata e isklu~en od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV, odnosno e odano~en i toa spored op{tata dano~na stapka. Istoto va`i i za stanbeni objekti i stanovi koi se izgradeni pred 01.04.2000 godina (vo vrska so isklu~okot koj va`i do 31.12.2000 godina, vidi stav 8 od ova poglavje). Vo vrska so momentot na izgradenost, vidi stav 4 od ova poglavje, vo vrska so momentot na isporakata na grade`ni objekti, vidi poglavje 5 stav 9 i 10 od DDVUPO. Primer 1: Grade`en pretpriema~ gradi stanben objekt za celi na natamo{na proda`ba, ~ija izgradba zavr{uva na 15.12.2000 godina i po odreden period na neprodadenost, objektot se prodava (ispora~uva) sprema treto lice na 15.03.2001 godina. Prometot e izvr{en vo rok od pet godini i zaradi toa e odano~en. Primer 2: Grade`en pretpriema~ (glaven izveduva~) gradi po nalog na treto lice stanbena zgrada (isporaka na delo vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) koj mu se ispora~uva na tretoto lice po sistemot na klu~ na raka neposredno po izgradbata preku primopredavawe na 30.06.2002 godina. Isporakata na deloto pretstavuva prv promet na izgraden stanben objekt. Bidej}i istiot se izvr{uva vo rok od pet godini, toj e odano~en. Primer 3: Grade`en pretpriema~ izgotvuva za sopstveni celi stanben objekt koj, po izgradbata na 15.12.2000 godina, najprvin go iznajmuva za stanbeni celi (oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV), a potoa go prodava na 15.06.2002 (isporaka). Prethodnite danoci koi otpa|aat na grade`nite ispolnuvawa i na drugi vlezni ispolnuvawa se isklu~eni od odbivkata na prethodniot danok (~len 35 to~ka 1 od ZDDV). Prometot so stanbenata zgrada e izvr{en vo rok od pet godini i, zaradi toa, se odano~uva. Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV, isto taka, ne se primenuva zaradi re~enica 2 od ovaa odredba. Odano~enata proda`ba na 15.06.2002 godina pretstavuva izmena na okolnostite merodavni vo pogled na odbivkata na prethodniot danok koi, za presmetkovniot period na proda`bata, doveduvaat do ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo polza na grade`niot pretpriema~ (~len 37 stav 3 od ZDDV, ~len 8 stav 2 od DDVP, kako i poglavje 93 stav 3 i poglavje 97 stav 2 od DDVU). (8) Spored preodnite odredbi od ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na ZDDV od 29.12.1999 godina (vidi stav 2), prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi, ~ija izgradba zapo~nala pred 01.04.2000 godina, e osloboden od danokot na dodadena vrednost do 31.12.2000 godina (vo vrska so toa, vidi poglavje 5 od DDVUPO). Dano~nata obvrska za prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi vo rok od pet godini po izgradbata ostanuva:

- 49 -

1. Pri po~etok na izgradbata pred 01.04.2000 godina: dokolku prviot promet bide izvr{en posle 31.12.2000 godina; 2. po~etok na izgradbata posle 31.12.2000 godina: vo site slu~ai. Vo vrska so pra{aweto, {to se podrazbira pod po~etok na izgradba, vidi poglavje 5 stav 11 od DDVUPO. Poglavje 38 Dano~no osloboduvawe za iznajmuvawe stanbeni zgradi i stanovi Iznajmuvawe stanovi (1) Pra{aweto dali postoi iznajmuvawe na stanbena zgrada ili stan vo smisla na ~len 23 to~ka 2 od ZDDV, se ocenuva na~elno spored fakti~kata namena. Pritoa, ne e bitno dali vo dogovorot se koristat poimite "stan", "stanbena kirija" ili "stanbeni celi". Merodavno e, prostoriite da se koristat za stanbeni celi. Oslobodeno od danok e, isto taka, i stavaweto na raspolagawe na stanovi od strana na rabotodavecot sprema rabotnikot. [to se podrazbira pod poimite stanbeni zgradi i stanovi proizleguva od poglavje 5 od DDVUPO. (2) Vremetraeweto na dogovorniot odnos e bez zna~ewe. Isto taka, i kratkoro~noto stavawe na raspolagawe na stan za negovo koristewe e oslobodeno od danok. Dano~noto osloboduvawe va`i kako za iznajmuvaweto na celokupni stanbeni objekti, taka i za iznajmuvaweto poedine~ni stanbeni prostorii. (3) Slu~ajot na iznajmuvawe stan ne postoi kaj iznajmuvaweto grade`ni objekti koi se vrzuvaat za zemji{teto samo za odredena privremena cel. Spored toa, obvrskata na odano~uvawe va`i osobeno za iznajmuvaweto stanbeni kontejneri ili stanbeni prikolki (na primer vo turisti~ki kampovi) i na mobilni toaleti. (4) Dano~noto osloboduvawe ne va`i za iznajmuvaweto stanbeni prostorii i prostorii za no}evawe od strana na hoteli, gostilnici, pansioni i sli~ni institucii zaradi privremeno smestuvawe na treti lica. Sporeden promet osloboden od danok (5) Kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV se vbrojuva i voobi~aeniot sporeden promet koj e vo neposredna ekonomska vrska so dadenata odredba (vo vrska so toa, vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). Za sporedni prometi kon iznajmuvaweto stanovi se smetaat, na primer, isporakata na greewe, snabduvaweto so voda (kako i snabduvaweto so topla voda), stavaweto na raspolagawe na ma{ini za perewe ali{ta, ~isteweto na zaedni~kite hodnici i skali i osvetluvaweto na istite. Ponatamu, za sporedna usluga kon iznajmuvaweto stanovi se smeta odr`uvaweto na gradinata i na balkonskite rastenija koi dogovorno gi prezema iznajmuva~ot na stanbeniot objekt. (6) Za sporeden promet ne se smeta isporakata na elektri~na struja, jaglen, gas i mazut. Parkirali{ta za vozila (7) Iznajmuvaweto parkirali{ta za parkirawe na vozila (na pr. parkirali{ta, zgradi za parkirawe, podzemni gara`i, poedine~ni gara`i) e odano~eno. Ozna~uvaweto na mestoto za parkirawe i negovoto grade`no ili tehni~ko ureduvawe (na primer zayiduvawe, razgrani~uvawe, stavawe pokriv) se bez zna~ewe. (8) Iznajmuvaweto parkirali{te e oslobodeno od danok samo kako sporeden promet kon iznajmuvaweto stan vo smisla na ~len 23 to~ka 2 od ZDDV. Za postoeweto na pretpostavka na sporeden promet nema da se smeta za nesoodvetno, dokolku iznajmuvaweto na stanot i iznajmuvaweto na parkirali{teto bidat dogovoreni vo odvoeni dogovori. Sepak, dvata dogovora mora da gi sklu~at istite dogovorni strani. Isto taka, e mo`no dogovorite da se sklu~at vo razli~ni momenti. Za postoeweto na pretpostavkata na sporeden promet e neophodno da postoi prostorna povrzanost me|u stanot i parkirali{teto. Vakvata povrzanost postoi koga parkirali{teto pretstavuva del od eden edinstven kompleks na objekti ili koga istoto se nao|a vo neposredna blizina na stanot (na primer, zgrada so centralno parkirali{te).

- 50 -

Poglavje 39 Dano~no osloboduvawe za promet so po{tenski i takseni marki So zborovite "nominalna vrednost" se istaknuva, deka dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 3 od ZDDV doa|a predvid za po{tenskite vrednosnici, kako i za takseni i kontrolni marki (banderoli) koi va`at vo zemjata, samo dokolku istite se ispora~aat po nivnata nominalna vrednost. Dokolku vrednosnicite pretstavuvaat predmet na trguvawe po povisoka cena od nominalnata vrednost, vo toj slu~aj se odano~uva celokupniot promet. Za prometot so po{tenski marki va`e~ki vo zemjata, dano~noto osloboduvawe se primenuva i vo slu~ai koga po{tenskite marki se otu|uvaat po cena koja e pomala od nominalnata vrednost. Vo dano~noto osloboduvawe se vklu~uvaat site vidovi na koverti i po{tenski karti~ki na koi se vtisnati ili nalepeni po{tenski marki. Poglavje 40 Dano~no osloboduvawe za po{tenski uslugi na Makedonskata po{ta (1) Oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 4 od ZDDV se site uslugi na Makedonskata po{ta koi se vr{at neposredno kako po{tenski raboti. Vrz sporedni prometi kon vakvite uslugi (na pr. proda`bata na po{tenski obrasci), isto taka, se primenuva dano~noto osloboduvawe. Prometot na dobra, koj se izvr{uva kako osnoven promet, ne e osloboden od danok. Vo slu~aj na otu|uvawe na postrojki treba da se vnimava na mo`nata primena na ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 56 od DDVU). (2) Telekomunikaciskite uslugi ne se opfateni so dano~noto osloboduvawe. Kaj bankarskiot i finansiskiot promet na Makedonskata po{ta se vnimava na mo`nata primena na ~len 23 to~ka 5 od ZDDV (vidi poglavje 41 od DDVU). Poglavje 41 Dano~no osloboduvawe za bankarski i finansiski promet Op{to (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV ne go koristat samo banki i finansiski institucii, tuku istoto mo`e da se koristi i od strana na site drugi dano~ni obvrznici koi vr{at promet po koj bilo osnov naveden vo ovaa odredba. Zakonski plate`ni sredstva i devizi (2) Od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 alineja a) od ZDDV, za prometot so zakonski plate`ni sredstva (moneti i banknoti za koi postojat va`e~ki kursevi na menuvawe), vklu~uvaj}i go posreduvaweto vo vakvite vidovi na promet, se isklu~uvaat plate`nite sredstva koi se stavaat vo promet zaradi nivnata sodr`ina na metali ili zaradi nivnata kolekcionerska vrednost. Kaj monetite i banknotite koi se stavaat vo promet po povisoka vrednost od nominalnata na~elno se poa|a od toa, deka istite se stavaat vo promet zaradi nivnata sodr`ina na metali ili zaradi nivnata kolekcionerska vrednost. Kaj menuva~koto rabotewe so pari, dano~noto osloboduvawe va`i i vo slu~ai, koga stranskata valuta se ispla}a vo pomali pari~ni edinici (mali banknoti ili moneti) po `elba na kupuva~ot i koga za taa cel se presmetuva drug kurs od va`e~kiot devizen kurs ili koga se napla}aat administrativni dodatoci. (3) Dano~noto osloboduvawe go opfa}a i prometot vo raboteweto so pari~ni pobaruvawa, na pr. otstapuvaweto pobaruvawa i opcionite zdelki so pari~ni pobaruvawa. Predmet na ovie opcioni zdelki e pravoto na istaknuvawe ili otu|uvawe odredeni pari~ni pobaruvawa vo odreden rok i po odreden fiksen kurs. Dano~noto osloboduvawe gi opfa}a i opcionite zdelki so devizi. Nasproti toa, naplatata na pari~ni pobaruvawa (inkaso-zdelki) e odano~ena (vidi stav 15 od ova poglavje). Prometi vo oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i udeli vo dru{tva

- 51 -

(4) Kon prometot vo oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i udeli vo pretprijatija, koe e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV, se vbrojuvaat i opcionite zdelki so hartii od vrednost. Predmet na ovie opcioni zdelki e pravoto na pobaruvawe (nabavna opcija) ili na isporaka (proda`na opcija) na odreden broj na hartii od vrednost vo koe bilo vreme do istek na odreden rok. Dano~noto osloboduvawe go opfa}a kako sklu~uvaweto na opcioni zdelki, taka i prenosot na opcioni prava. (5) Kon prometot od oblasta na raboteweto so hartii od vrednost se vbrojuvaat i uslugite od oblasta na emisionoto rabotewe, na pr. prezemaweto plasmani na novi emisii, kotiraweto na berza na hartii od vrednost i posreduvaweto na kreditni institucii vo proda`bata na dr`avni obvrznici. (6) Pri razgrani~uvaweto me|u prometot osloboden od danok od oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i odano~enoto ~uvawe hartii od vrednost va`i slednoto: Uslugata na dano~niot obvrznik (kreditna institucija) e na~elno osloboden od danok, dokolku nadomestokot mu se fakturira na emitentot. Istiot }e bide na~elno odano~en, dokolku prometot mu se fakturira na imatelot na depoto. Kon prometot koj ne e osloboden od danok se vbrojuva, na pr. vodeweto na depoto, naplatata na tu|i kamatni ili dividendni pisma, izgotvuvaweto izvodi za depoto, na kalkulacii za dohodovnosta, kursnata vrednost, kako i dostavuvaweto akcionerski izvestuvawa do imatelite na depoa na hartii od vrednost. (7) Pokraj udelite vo kapital-dru{tva (na pr. udeli vo dru{tva so ograni~ena odgovornost), kon udelite vo dru{tva se vbrojuvaat i udeli vo personalni dru{tva (na pr. vo komanditni dru{tva). Odobruvaweto, prenosot ili posreduvaweto na tajno sodru`ni{tvo e, isto taka, oslobodeno od danok. (8) Licata, koi edinstveno vr{at obezbeduvawe na adresi za zainteresirani vlo`uva~i na kapital, ne vr{at posreduvawe vo prometot na udeli sprema dru{tva. Uslugata na obezbeduva~ot na adresi ne e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV. Upravuvawe so fondovi (9) Poimot "fondovi za socijalno osiguruvawe" e reguliran so Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM" br. 24/2000), Zakonot za zdravstveno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM" br. 25/2000) i so Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("Slu`ben vesnik na RM" br. 25/2000), dodeka poimot "specijalni investicioni fondovi" e reguliran so Zakonot za investicioni fondovi ("Slu`ben vesnik na RM" br. 9/2000). Odobruvawe, posreduvawe i upravuvawe so krediti (10) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 alineja g) od ZDDV ne va`i samo za dano~ni obvrznici koi kako dejnost vr{at dodeluvawe na, kako i upravuvawe so krediti za komercijalni celi (osobeno banki, davateli na zaemi), tuku i za drugi dano~ni obvrznici (vidi stav 1 od ova poglavje). Primer: Industrisko pretprijatie im dodeluva krediti na svoite vraboteni zaradi izgradba na stanovi. Dokolku odreden dano~en obvrznik dodeli kredit vo vrska so odreden promet, vakvoto odobruvawe kredit e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV, samo ako istoto mo`e da se smeta za samostoen osnoven promet. Za odobruvawe kredit se smeta i podgotvenosta za kreditirawe kon koja dogovorno se obvrzal dano~niot obvrznik do isplatata na zaemot. (11) Dokolku pri odobruvaweto krediti se baraat obezbeduvawa, za utvrduvaweto na obemot na kreditnata validnost na objektite koi pretstavuvaat predmet na obezbeduvawe (na pr. zemji{ta, dvi`ni stvari, skladi{ta) se vr{i ocenka na nivnata vrednost. Tro{ocite nastanati pritoa za davatelot na kreditot, osobeno nadomestocite za procenka i patnite tro{oci, mu se fakturiraat na

- 52 -

primatelot na kreditot so samoto odobruvawe na kreditot. So utvrduvaweto na kreditnata validnost na predmetot na obezbeduvaweto ne postoi streme` kon postignuvawe samostojni ekonomski celi. Ovaa dejnost slu`i dotolku pove}e za toa, za da se ovozmo`i odobruvaweto na kreditot. Dadenata neposredna povrzanost go opravduva faktot, na samoto utvrduvawe na vrednosta na obezbeduvaweto da se gleda kako na sporeden promet kon odobruvaweto krediti, koj e osloboden od danok (~len 8 stav 2 od ZDDV). (12) Ako kreditniot klient e zadol`en da plati odnapred utvrdeni iznosi zaradi neprezemawe na kreditot, vo slu~aj na predvremena otplata, pri otpovik na odobruvaweto na zaemot ili pri raskinuvawe na kreditniot odnos (t.n. obes{tetuvawe za neprezemawe na kreditot ili zaradi pomestuvawe na rokovite na vtasanost), vo toj slu~aj se raboti za nadomestoci spored ~len 23 to~ka 5 alineja g) od ZDDV koi se oslobodeni od danok, osven ako ne se raboti za nadomest na {teta. (13) Posreduvaweto so krediti go vr{i samo lice koe sprema idnite strani na kreditniot dogovor nastapuva kako samostoen posrednik. Koga kreditniot posrednik }e vklu~i treto lice zaradi realizirawe na posredni~kata zdelka, koj nastapuva vo ime na kreditniot posrednik, uslugite na tretoto lice pa|aat na tovar na kreditniot posrednik kako kreditno-posredni~ki uslugi oslobodeni od danok. Nasproti toa, uslugite na tretoto lice sprema kreditniot posrednik se odano~uvaat. Ako odredena banka dogovori so krediten posrednik, istiot da mo`e da vklu~i povisoka kamatna stapka vo kreditnite barawa na kreditnite klienti od stapkata, koja bankata bi ja pobarala bez vklu~uvawe na kreditniot posrednik (tn. "packing"), vo toj slu~aj kamatnata razlika pretstavuva nadomestok za odredeno posreduvawe na kreditniot posrednik sprema bankata koe e oslobodeno od danok. (14) Upravuvaweto so krediti e oslobodeno so danok samo vo slu~aj, koga istoto go vr{i davatelot na kreditot. Ako upravuvaweto go vr{i treto lice (po nalog na davatelot na kreditot), istoto se odano~uva. Rabotewe so depoziti, pla}awa, doznaki i tekovni smetki (15) Kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV na poleto na raboteweto so {tedni vlogovi, me|u drugoto, se vbrojuva ukinuvaweto na smetki, blokiraweto smetki i drugi prometi koi se povrzani so raboteweto so {tedni vlogovi. Kon prometot osloboden od danok vo ramkite na platniot promet se vbrojuva, na pr. vodeweto smetki, otu|uvaweto ~ekovi, vtisnuvaweto na firma na formulari za pla}awe, opomenuvaweto (na pr. pri vleguvawe vo minusno saldo), kako i doznakata i izgotvuvaweto na izvodi i fotokopii na smetki. Pritoa, naplatata na tu|i pobaruvawa (inkaso-zdelki) ne e oslobodena od danok. Ga rancii i drugi obezbeduvawa (16) Spored ~len 23 to~ka 5 alineja |) od ZDDV, prezemaweto garancii na garancii i vo vakviot promet e oslobodeno od danok, dokolku garantot ili posrednikot dobivaat poseben nadomestok za taa cel. Za drugi vidovi na obezbeduvawa se smetaat, na primer, prezemaweto garanciska obvrska ili na garancija za maksimalna kamata. Poglavje 42 Dano~no osloboduvawe za osiguritelen promet i uslugi na osiguritelni posrednici i zastapnici (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 6 od ZDDV se odnesuva na prometi vrz osnova na dogovori za osiguruvawe i reosiguruvawe koi se regulirani so Zakonot za osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM", br. 47/97). (2) Oslobodeni od danok se i uslugite na osiguritelni posrednici i brokeri. Dano~noto osloboduvaweto se odnesuva na site uslugi tipi~ni za profesijata. Toa ne se vrzuva nitu za odredena pravna forma na dano~niot obvrznik, nitu istoto se ograni~uva na toa, povlastenite dejnosti da preovladuvaat vo ramkite na sevkupnata stopanska dejnost na dano~niot obvrznik. Osloboduvaweto ja opfa}a, na primer i kreditnata institucija koja posreduva vo sklu~uvaweto

- 53 -

osiguritelni dogovori. Drugi prometi, koi ne pretstavuvaat uslugi na osiguritelni posrednici i osiguritelni brokeri tipi~ni za nivnata profesija (na pr. pomo{ni prometi), ne se oslobodeni od danok. Sepak, mo`e da dojde predvid primenata na dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 56 od DDVU). Poglavje 43 Dano~no osloboduvawe za igri na sre}a i zabavni igri (1) Prometite, regulirani so Zakonot za igri na sre}a i na zabavni igri ("Slu`ben vesnik na RM", br. 10/97 i 54/97) se oslobodeni od danok (~len 23 to~ka 7 od ZDDV). Dano~noto osloboduvawe go opfa}a celokupniot nadomestok platen od igra~ot. Pokraj vlogot vo igrata na sre}a, tuka se vbrojuvaat i taksite za proda`ba na pismenite dokumenti za u~estvoto vo igrata, bidej}i istite ne pretstavuvaat samostoen promet. Duri i vo slu~ai, koga danokot za igri na sre}a se napla}a edinstveno spored visinata na vlogot, osloboduvaweto od DDV ja opfa}a celokupnata usluga na nositelot na igrata. (2) Dano~ni obvrznici koi samite ne se nositeli na igri na sre}a, tuku edinstveno vr{at posreduvawe, ne se oslobodeni od DDV spored ~len 23 to~ka 7 od ZDDV za nivnoto posreduvawe, za koe dobivaat provizija. Poglavje 44 Dano~no osloboduvawe za kulturni ustanovi i drugi sli~ni institucii (1) Kulturata ja ostvaruvaat umetnici, samostojni umetnici, ustanovi, drugi pravni i drugi fizi~ki lica. Soglasno so ~len 23 to~ka 8 od Zakonot za dodadena vrednost osloboden od danokot na dodadena vrednost bez pravo na odbitok na prethodniot danok, e prometot koj go pravat ustanovite od oblasta na kulturata. Ostanatite ostvaruva~i od kulturata (umetnicite, samostojnite umetnici, trgovci poedinci i trgovski dru{tva registrirani za vr{ewe dejnost od oblasta na kulturata i pravno lice {to pokraj registracijata za vr{ewe dejnost od druga oblast, e registrirano i za vr{ewe dejnost od oblasta na kulturata, zdru`enie na gra|ani od oblasta na kulturata kako dru{tvo, zaednica, sojuz i sli~no, fondacii od oblasta na kulturata kako neprofitni i nevladini organizacii), i drugi fizi~ki lica (u~enik, student i drugo lice koe se obrazuva za potrebite na kulturata kako i nau~en rabotnik {to vr{i dejnost od oblasta na kulturata), za ostvaruvawe na dano~noto osloboduvawe baraat mislewe od Ministerstvoto za kultura so koe se potvrduva ostvaruvawe na kultura. (2) Ustanova e pravno lice {to vr{i dejnost od oblasta na kulturata neprofitna cel. so

(3) Prometot od oblasta na kulturata se ostvaruva preku dejnostite za objavuvawe i dejnosti za za{tita i koristewe. 1. Objavuvaweto zna~i dostapnost na umetni~koto delo pod ednakvi uslovi na neodreden broj lica nadvor od voobi~aeniot krug na semejstvoto i li~nite poznanici, nezavisno od na~inot i formata na koja deloto e napraveno. Objavuvaweto se vr{i preku: a) Izdava~ka dejnost, koja pretstavuva izdavawe publikacii so umetni~ka sodr`ina vo dovolen broj primeroci (500) nameneti za javnosta. Ne se smeta za dejnost od oblasta na kulturata pe~ateweto publikacii, tehni~kata obrabotka-razvivaweto na filmovi, prometot na dvi`no i nedvi`no kulturno bogatstvo, umno`uvawe na originalno likovno delo, po{tenska i taksena marka, kalendar, katalog i prospekt, programa, letok, imenik, adresar, obrazec i sli~ni publikacii, b) Muzi~ka dejnost i scenska-umetni~ka dejnost e podgotvuvawe i javno izveduvawe muzi~ki, dramski, operski, operetski, baletski, tancovi, kukleni i drugi umetni~ki dela, kako i narodni pesni i igri. v) Filmska dejnost e produkcija, distribucija i javno prika`uvawe na kinematografski, televiziski i video film, drugo audio-vizuelno delo,

- 54 -

g)

d)

|)

e)

2.

kako i drugo umetni~ko delo izrazeno vo vid na povrzani podvi`ni sliki, so ili bez ton, bez ogled na vidot na nosa~ot {to gi sodr`i. Galeriska dejnost e organizirawe i javno izlo`uvawe na orginali ili primeroci na dela od likovnata i primenetata umetnost, orginali na kni`evni i muzu~ki dela, drugi umetni~ki predmeti, fotografski dela i dela sozdadeni vo postapka sli~na na fotografskata. Dejnost na domovi na kulturata e dejnost koja zna~i programsko i funkcionalno pottiknuvawe i razvoj na kulturata, osobeno na tvore{tvoto na decata i mladinata, na kulturno-umetni~kiot amaterizam i objavuvaweto kulturno-umetni~ki dela, kako i za vr{ewe na drugi dejnost od oblasta na kulturata. Izveduvawe na arhitektonski dela e proektirawe i podigawe arhitektonski dela so umetni~ki vrednosti kako i spomenici za odbele`uvawe nastani i li~nosti od zna~ewe za istorijata i kulturata. Dejnost za posreduvawe vo kulturata e organizirawe i javno prezentirawe, izlo`uvawe, izveduvawe i drugo sli~no objavuvawe na ve}e objavenite doma{ni i stranski dela i izvedbi od oblasta na kulturata na Republikata i vo stranstvo, kako i sobirawe i obrabotka na podatoci za objavenite dela i izvedbi. Za{titata i koristeweto na dvi`noto kulturnoto bogastvo se ostvaruva preku vr{eweto na bilbliote~nata, muzejskata i kinote~nata dejnost. a) Bibliote~na dejnost e nabavuvawe, ~uvawe, obrabotuvawe i davawe na koristewe bibliote~en materijal, kako i pribirawe, obrabotka i prezentirawe na informacii i podatoci za bibliote~niot materijal.

b) Muzejska dejnost e sistematsko istra`uvawe, sobirawe, sreduvawe, stru~no i nau~no obrabotuvawe i prou~uvawe, za{tita, ~uvawe, objavuvawe i prezentirawe na muzejskiot materijal. v) Kinote~na dejnost e pribirawe, obrabotuvawe, ~uvawe, za{tita i prezentirawe filmovi i filmski materijali od umetni~ko, kulturno, nau~no, istorisko i drugo op{testveno zna~ewe. 3. Za{tita na nedvi`noto kulturno bogatstvo e dejnost za za{tita i koristewe na arhitektonskoto kulturno bogastvo, za{tita na spomenicite na kulturata, kako i za{tita i koristewe na duhovnoto kulturno tvore{tvo. Za{tita na spomenici na kulturata i spomenicite i spomen-obele`jata e za{tita, ~uvawe, prou~uvawe i stru~no odr`uvawe na istite. 4. Prometot od botani~ki gradini, `ivotinski parkovi, parkovi, arhivi i dokumentacioni centri se osloboduva od DDV. a) Kako promet od botani~ka gradina se smeta onoj koj proizleguva od odgleduvaweto na retki vidovi rastenija za obrazovni, stru~ni i nau~ni celi, kako {to e proda`bata na vleznici, semiwa, sadnici, rastenija i sli~no. b) Kako promet od `ivotinski parkovi (zoolo{ki gradini) se smeta onoj koj proizleguva od odgleduvaweto na `ivotni, ptici, ribi, insekti i sli~no za obrazovni, stru~ni i nau~ni celi, kako {to e proda`bata na vleznici, na `ivotni, ptici, ribi, insekti i sli~no, kako i proizvodi od niv (meso, jajca, ikri, ko`a, arsko |ubre, rogovi), suvi drvja i sli~no. v) Kako promet od parkovi se smeta onoj koj go vr{at: nacionalni parkovi, javni pretprijatija i ustanovi, a koj proizleguva od nivnata dejnost da vodat gri`a za podra~jata na za~uvana avtenti~na sredina na prirodni ubavini i vrednosti na rastitelniot i `ivotinskiot svet i za hortikulturno ureduvawe na javni povr{ini, a osobeno: proektirawe, izgraduvawe i o~uvuvawe na zeleni javni povr{ini, proda`ba na vleznici, ogrevno drvo, trupci, {umski plodovi, lekoviti rastenija, semiwa, {i{arki, dive~, `ivi `ivotni i proizvodi od niv (meso, jajca, ko`a, rogovo, arsko |ubre i drugo), kako i izdavawe na lovnotehni~kite objekti i stopanski objekti (love~ki ku}i, love~ki kolibi i sli~no) na lovci i na nivni asocijacii, na

- 55 -

nadomestociete za zastrel na dive~, za zastrelani trofejni grla, lovni hroniki, izdavawe na trofeen list i sli~no. g) Kako promet od arhivi (Arhivot na Makedonija i Arhivskiot oddel na MANU), se smeta onoj koj proizleguva od nivniot predmet na rabotewe (za{titata, ~uvawe i koristewe na arhivskata gra|a), kako {to e prebaruvawe, iznao|awe, izdavaweto na potvrdi i sli~no, kako i razmenuvaweto i otstapuvaweto na arhivska gra|a i drugi raboti koi im se staveni vo nadle`nost so Zakonot za arhivskata gra|a ("Slu`ben vesnik na RM", broj 36/90 i 36/95). d) Kako promet od dokumentacioni centri se smeta onoj koj proizleguva od osnovniot predmet na nivnoto rabotewe: odbiraweto na arhivskata gra|a od dokumentarniot meterijal. Poglavje 45 Dano~no osloboduvawe za uslugi na radio i televiziski stanici (1) Radiodifuzna i televiziska stanica e radio stanica koja emituva radio i televiziska programa, odnosno proizveduva, prenesuva, emituva i vr{i distribucija na radio i televiziski programi i drugi informaciski sodr`ini nameneti za op{t priem vo sloboden prostor i po kablovska radio-televiziska mre`a. (2) Uslugite na radiodifuznite i televiziskite stanici se oslobodeni od danok na dodadena vrednost bez pravo na odbivka na predhodniot danok, osven nivnite komercijalni dejnosti. (3) Kako komercijalna dejnost na edna radiodifuzna i televiziska stanica se smeta emituvaweto na: komercijalni programi, ekonomsko-propagandni poraki, plateni politi~ki programi i drugi dejnosti so koi steknuvaat sredstva vrz osnova na me|usebni dogovori so korisnicite na nivnite uslugi. (4) Na nadomestocite dobieni od Vladata na Republika Makedonija za sozdavawe i emituvawe na programi od javen interes po Odlukata za raspredeluvawe na sredstvata pribrani od radiodifuznata taksa po ~len 77 alineja 4 od Zakonot za radiodifuznata dejnost ("Slu`ben vesnik na RM" broj 20/97), ne se presmetuva DDV. Poglavje 46 Dano~no osloboduvawe za zdravstveni uslugi (1) Kako zdravstveni uslugi se smetaat merkite, aktivnostite i postapkite za za~uvuvawe i unapreduvawe na zdravjeto na lu|eto, spre~uvaweto i suzbivaweto na zaboluvawata, povredite i drugite naru{uvawa na zdravjeto, navremeno i efikasno lekuvawe i rehabilitacija so primena na stru~no medicinski merki, aktivnosti i postapki. Dokolku ovie uslugi se vr{at od strana na bolnici, kliniki, zdrastveni domovi, medicinski i hemiski laboratorii za dijagnostika, centri za rehabilitacija i sli~ni ustanovi, istite se oslobodeni od DDV. (2) Pod sli~ni ustanovi se podrazbiraat: ordinacii, zdrastveni stanici, medicinski centri, zavodi, instituti, klini~ki centri, zavodi za zdrastvena za{tita, prirodni lekuvali{ta (centri za medicinska rehabilitacija) i drugi formi na davawe na zdravstveni uslugi vo soglasnost so zakon. Poglavje 47 Dano~no osloboduvawe za promet od strana na institucii za socijalna gri`a i socijalna za{tita Prometot na dobra i uslugi od ustanovi na socijalna za{tita opredeli spored Zakonot za socijalnata za{tita ("Slu`ben vesnik na RM" broj 50/97) se oslobodeni od DDV. Kako ustanovi se smetaat: centri za socijalni raboti, dnevni centri i klubovi za stari i vozrasni lica, dnevni centri za rabotno proizvodna aktivnost, centri za davawe pomo{ vo doma{ni uslovi, ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i roditelska gri`a, ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno socijalni problemi i so naru{eno povedenie, ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj, ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so telesna

- 56 -

invalidnost, ustanovi za smestuvawe na stari i vozrasni invalidni lica, ustanovi za stari lica, ustanovi za vozrasni invalidni lica i ustanovi za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj. . Poglavje 48 Dano~no osloboduvawe za promet vo ramkite na zgri`uvaweto deca i mladinci Prometot za zgri`uvawe i nadzor na deca i mladinci (smestuvawe, ishrana, nega, gri`a i nadzor) e osloboden od DDV. Ova dano~no osloboduvawe se odnesuva za site subjekti {to gi vr{at ovie uslugi (javni ili privatni subjekti). Za mladinec se smeta sekoj do navr{eni 18 godini `ivot ili do 26 godini `ivot, ako e na redovno {koluvawe. Zgri`uvaweto i nadzorot na deca i mladinci mo`e da se vr{i vo: detski gradinki, u~eni~ki domovi, u~eni~ki restorani, u~eni~ki odmorali{ta, studentski odmorali{ta, studentski restorani i sl. Poglavje 49 Dano~no osloboduvawe za promet vo ramkite na smestuvaweto na deca i mladinci Prometot vo ramkite na smestuvawe na deca i mladinci so cel na nivno vospituvawe, obrazovanie ili doobrazuvawe kako i so niv tesno povrzanite prometi se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. Spored Zakonot za u~eni~kiot i studentskiot standard ("Slu`ben vesnik na RM" br 37/98) kako subjekti koi {to mo`at da vr{at smestuvawe na deca i mladinci so cel na nivno vospituvawe, obrazovanie ili doobrazuvawe se: u~eni~ki domovi i studentski domovi. U~eni~ki dom e ustanova koja na u~enicite im obezbeduva smestuvawe, ishrana,vospitno-obrazovna rabota, gri`a za zdravjeto, kulturno-zabavni, sportski, rekreativni i drugi aktivnosti. Studentski dom e ustanova kade se obezbeduva smestuvawe i ishrana na studentite koi studiraat nadvor od mestoto na `iveewe. Poglavje 50 Dano~no osloboduvawe za prometi od strana na vr{iteli na medicinski profesii Op{to (1) Se osloboduvaat od danok zdravstvenite uslugi koi im obezbeduvaat medicinska zdravstvena za{tita na lu|eto, kako i isporakite na zabni protezi od strana na zabolekari i zabni tehni~ari. Za lekuvawe se smeta sekoja merka koja slu`i za utvrduvawe, le~ewe ili namaluvawe na posledicite od bolesti, tegobi ili telesni o{tetuvawa kaj lu|eto. Isto taka, i prometot od oblasta na preventivnata zdravstvena za{tita se smeta za lekuvawe; pritoa e nebitno dali prometot se vr{i sprema poedine~ni lica ili sprema grupi na lica. Dano~noto osloboduvawe ne gi opfa}a uslugite na kozmet~ki saloni i saloni za masa`a, na uslugi na lica koi primenuvaat netradicionalni metodi na lekuvawe, kako i na veterinarski uslugi. Lekari (2) Osloboden od danok e prometot koj proizleguva od dejnosta kako lekar, dokolku pritoa se raboti za vr{ewe na lekarska praksa sprema pacienti. Pomo{nite raboti na lekarite ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. Sepak, mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 56 od DDVU). Lekarskata dejnost na bolnici i sli~ni institucii potpa|a pod dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 10 od ZDDV. (3) Za dejnost kako lekar se smeta vr{eweto na zdravstvena za{tita (lekuvawe) koja potpa|a pod profesijata na lekar. Tuka se vbrojuvaat i slednite uslugi: 1. izgotvuvaweto na lekarski naod - duri i samo vrz osnova na medicinskoto dosie - za zdravstvenata sostojba na odredeno lice i za pri~inskata povrzanost me|u pravno merodavnata fakti~ka sostojba i odredenoto zdravstveno naru{uvawe ili me|u odredeno porane{no zaboluvawe i momentalnata telesna ili duhovna sostojba, kako i vo vrska so faktot ili

- 57 -

2.

3.

4. 5.

6. 7.

pri~inata za nastapuvawe na smrt. Tuka se vbrojuvaat, na pr. alkotestovi, uverenija za zdravstvenata soostojba koi slu`at kako osnova za sklu~uvawe odredeno osiguruvawe, uverenija za rabotna sposobnost, za namaluvawe na rabotnata sposobnost vo raboti na socijalnoto osiguruvawe, kako i izdavaweto uverenija i potvrdi za vidot. Tuka ne se vbrojuvaat, na primer, istra`uvawata na krvnata grupa vo ramkite na utvrduvaweto na tatkovstvoto, antropolo{ko-naslednobiolo{kite uverenija, kako i testovi za psiholo{kata podobnost koi se povrzani isklu~ivo so utvrduvawe na profesionalnata podobnost; izgotvuvaweto lekarski naodi za podobnost na vodata za piewe i na nepostoeweto predizvikuva~i na bolesti vo vodata za piewe. Osloboduvaweto ne go opfa}a izgotvuvaweto naod za hemiskiot sostav na vodata i na drugi materii; istra`uvaweto na telesni te~nosti ili ~ove~ki tkiva, kako i dijagnosti~ki opiti so `ivotni, na pr. na poleto na zaraznite bolesti, vo slu~aj na tuberkuloza ili vo vrska so testovi za bremenost, dokolku istite se vr{at vo ramkite na lekarskata praksa. Osloboduvaweto ne opfa}a eksperimentalni istra`uvawa so `ivotni vo ramkite na nau~nite istra`uvawa; lekarskoto ispituvawe na farmakolo{koto dejstvo na odreden medikament kaj ~ovekot i dermatolo{koto ispituvawe na kozmeti~ki preparati; sekoja merka vo ramkite na preventivnata zdravstvena za{tita i socijalnata higiena, koja bara lekarski poznavawa, na pr. lekarski istra`uvawa vo u~ili{ta, profilakti~ki vakcinacii na grupi na naseleni i redovnite ispituvawa na zdravstvenata sostojba; prilagoduvaweto na kontaktni le}i od strana na o~ni lekari; prilagoduvaweto na aparati za sluh od strana na otorinolaringolozi.

(4) Kon dejnosta kako lekar vo smisla na ~len 23 to~ka 14 od ZDDV ne se vbrojuvaat na pr. slednite dejnosti koi ne pretstavuvaat lekuvawe: 1. pisatelskata dejnost, dokolku se raboti za izve{tai vo lekarsko stru~no spisanie; 2. dejnosta na dr`ewe predavawa, duri i vo slu~ai koga predavaweto se dr`i pred lekari vo ramkite na lekarskoto usovr{uvawe; 3. nastavnata dejnost; 4. isporakata na pomo{ni sredstva, na pr. kontaktni le}i ili vlo{ki za obuvki; 5. predavaweto na medikamenti koi ne se davaat vo neposredna povrzanost so odreden lekarski tretman; Zabolekari i zabni tehni~ari (5) Oslobodeni od danok se uslugite od dejnosta kako zabolekar, dokolku pritoa se raboti za zabolekarska praksa sprema pacienti (vo vrska so pomo{nite ispolnuvawa, vidi stav 2 od ova poglavje). Za vr{ewe na zabolekarska praksa se smeta profesionalnoto utvrduvawe zasnovano na stomatolo{ki nau~ni poznavawa i tretmanot na zaboluvawa na zabite, usnata {uplina i desnite. (6) Vrz isporakata ili popravkata na zabni protezi i vili~no-ortopedski aparati od strana na zabolekari Isto taka,se primenuva dano~noto osloboduvawe. Pritoa, ne e bitno dali navedenite dobra se proizveduvaat ili popravaat vo ordinacijata na zabolekarot ili istite se nabavuvaat od zabni tehni~ari. Oslobodena od danok e i isporakata ili popravkata na zabni protezi i vili~noortopedski aparati od strana na zabni tehni~ari. Drugi zdravstveni profesii (7) Spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV, dano~noto osloboduvawe gi opfa}a prometite od strana na pripadnici na drugi zdravstveni profesii, samo ako se raboti za uslugi koi obezbeduvaat medicinaska zdravstvena za{tita. Vakvite uslugi gi vr{at osobeno slednite dano~ni obvrznici:

- 58 -

1. 2. 3. 4.

Psihoterapevti i psihagozi; Trudovi terapevti; Logopedi; Maseri i medicinski hidroterapevti se oslobodeni od danok, dokolku rabotat kako zdravstveni maseri, no ne ako vr{at edinstveno ili prete`no kozmeti~ki masa`i ili masa`i za ubavina. Dano~noto osloboduvawe mo`e da go koristat navedenite dano~ni obvrznici, i za medicinska nega na nozete, kako i za obezbeduvawe medicinski kapewa, podvodni masa`i, hidromasa`i i toplotni zra~ewa. Istoto va`i i vo slu~ai, koga vakvite davawa pretstavuvaat samostojni uslugi, a ne pomo{na dejnost kon zdravstvenata masa`a. Uslugite na salonite za ubavina i za masa`a se isklu~eni od dano~noto osloboduvawe; 5. Medicinski sestri. Ispolnuvawata na socijalna nega (Isto taka,osnovna nega i doma{no snabduvawe) ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. Sepak, mo`e da dojde do primena na ~len 23 to~ka 11 od ZDDV. Bolni~arki i bolni~ari ne vr{at sli~na zdravstvena nega vo smisla na ~len 23 to~ka 14 od ZDDV; 6. Aku{erki i aku{eri; 7. Medicinsko-tehni~ki asistenti. (8) Za zdravstvena dejnost ne se smeta dejnosta na pedikiri, bidej}i istite rabotat prete`no na poleto na kozmetikata. (9) Prometot od raboteweto na sauna na~elno ne pretstavuva promet od dejnosta na nekoja od izri~no navedenite profesii vo ~len 23 to~ka 14 od ZDDV ili od druga sli~na medicinska profesija. Obezbeduvaweto na sauna-uslugi e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV samo vo delot, vo koj istata pretstavuva sporeden promet kon odreden lekarski tretman, na primer kako podgotovka ili dopolnitelen tretman kon odredena maserska dejnost. Prodol`uvawe so vodeweto zdravstvena ordinacija od strana na naslednici (10) Dokolku naslednikot na ordinacija na lekar ili na pripadnik na druga medicinska profesija ne gi ispolnuva uslovite za vr{eweto na soodvetnata profesija, prodol`uvaweto na lekarskata praksa ne e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. Sepak, mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe od ~len 23 to~ka 10 od ZDDV. Poglavje 51 Dano~no osloboduvawe za prevoz na bolni i povredeni lica (1) Voziloto (motorno vozilo, letalo, plovno vozilo) }e se smeta za opremeno za prevoz na bolni i povredeni lica, dokolku preku opremata gi poseduva karakteristikite na bolni~ko vozilo (na pr. preku opremenost so le`alki, specijalni sedi{ta itn.). Spored toa, kon bolni~kite vozila se vbrojuvaat samo vozila, koi spored celokupniot na~in na izvedba i opremuvawe se nameneti za prevoz na bolni i povredeni lica. (2) Seriskite patni~ki motorni vozila koi se opremeni samo so rotaciono svetlo i sirena ne gi ispolnuvaat uslovite. Isto taka, i opremuvaweto na voziloto samo so nosilki i osnovna oprema za prva pomo{ ne e dovolno. Vozila, koi vo prv red se nameneti za prevoz na drugi lica (na pr. taksi-vozila), ne se vbrojuvaat vo bolni~ki vozila, duri i ako so niv vo poedine~ni slu~ai se prevezuvaat bolni i povredeni lica i za taa cel postoi posebna oprema vo voziloto (na pr. rotira~ki sedi{ta za polesno vleguvawe vo, odnosno izleguvawe od voziloto). Poglavje 52 Dano~no osloboduvawe za promet na ~ove~ka krv itn. (1) Za ~ove~ka krv se smetaat slednite proizvodi: sadovi so konzervirana sve`a ~ove~ka krv, zbogatena krv, serum ili so plazma, haparinski opakovki so konzervirana krv i so celularni krvni sostojki. Osloboduvaweto ne gi vklu~uva preparatite na plazma koi se sostaveni od me{avinite na ~ovekova krvna

- 59 -

plazma. Tuka se vbrojuvaat osobeno: faktorski preparati, humanalbumin, fibrinogeni i imunoglobini. (2) Kaj dano~noto osloboduvawe za promet na maj~ino mleko e bez zna~ewe pra{aweto, dali maj~inoto mleko bilo preraboteno (na pr. pro~isteno, zagrevano, smrznato ili su{eno). Poglavje 53 Dano~no osloboduvawe za obrazovni uslugi (1) Uslugite {to gi davaat detskite gradinki, centrite za zgri`uvawe i prestoj na deca i mladinci, organizaciite za odmor i rekreacija na deca i mladinci, detskite odmorali{ta, mladinskite domovi, u~eni~kite i studentskite domovi, studentskite sportski centri, a koga kako korisnici se javuvaat deca i mladinci, se oslobodeni od danok na dodadena vrednost, bez pravo na odbitok na prethodniot danok. (2) Uslugite {to gi davaat osnovnite u~ili{ta, srednite u~ili{ta i instituciite na visokoto obrazovanie, koi se sostaven del na vospitno-obrazovniot proces i koi se ostvaruvaat spored nastavnite planovi i programi, se oslobodeni od danok na dodadena vrednost, bez pravo na odbitok na prethodniot danok. (3) Uslugite na obrazovanieto za zdobivawe na stepen na podgotovka, dokvalifikuvawe i prekvalifikuvawe za novi raboti i rabotni zada~i, stru~no usovr{uvawe i osposobuvawa za odredeni zanimawa, {to gi vr{at instituciite na osnovnoto, srednoto i visokoto obrazovanie, kako i rabotni~kite univerziteti, avto-{kolite (so isklu~ok na A i B kategorija), se oslobodeni od danok na dodadena vrednost, bez pravo na odbitok na prethodniot danok. (4) Uslugite {to gi davaat centrite, u~ili{tata, rabotni~kite univerziteti i drugi za izu~uvawe na stranski jazici, kako i uslugite na kompjuterskite centri, se oslobodeni od danok na dodadena vrednost, bez pravo na odbitok na prethodniot danok. Poglavje 54 Dano~no osloboduvawe na uslugite od pogrebalni krematoriumi i promet na dobra povrzan so vakvi uslugi institucii i

(1) Uslugite na pogrebalnite institucii i krematoriumite, koi se neposredno povrzani so pogrebuvaweto ili kremiraweto se oslobodeni od danok. Vo ovie uslugi osobeno spa|aat: prevozot na posmrtnite ostanki, ~uvaweto i izlo`uvaweto vo kapela, kopaweto na grob i pogrebuvaweto vo nego, spaluvaweto i sl. Site post-pogrebalni uslugi se odano~ivi. (2) Prometot na slednite dobra koi se neposredno povrzani so pogrebuvaweto i kremiraweto e osloboden od danok: sandak i vlo{ka za pogreb i za transport (drven, metalen, plasti~en i dr.), pogreben simbol (krst, piramida ni{an i sl.), urna i kutija za pogreb i za transport (kartonska, drvena, metalna, plasti~na, od beton i sl.), pokrov, ~ar{av, du{ek, pernica, utitahti, tabut i tapacirug za sandak za pogreb i obuvki za mrtovec, pogrebni kesiwa i vre}i (plasti~ni, tekstilni i sl.), bukvi za krst i sli~ni simboli. Poglavje 55 Dano~no osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici (1) Dano~noto osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici (~len 23 to~ka 19 od ZDDV) se primenuva vo slu~aj na premin na dr`avnata granica na Republika Makedonija. Pritoa, mo`e da se raboti za prevoz od stranstvo vo zemjata, od zemjata vo stranstvo ili od stranstvo preku zemjata vo stranstvo (tranziten prevoz). Dano~noto osloboduvawe opfa}a sekoj vid patni~ki prevoz (na pr. so `eleznica, avtobus, brod ili letalo), nezavisno od toa dali istiot se vr{i od prevoznik so sedi{te vo zemjata ili vo stranstvo. Propi{anite dozvoli ili registracii za prevoz nemaat zna~ewe za dano~noto osloboduvawe. (2) Dano~noto osloboduvawe opfa}a i nesamostojni sporedni ispolnuvawa kon patni~kiot prevoz, na primer prevozot na patni~ki baga`.

- 60 -

(3) Me|unarodniot patni~ki prevoz vo avionskiot soobra}aj ne potpa|a pod odredbata od ~len 23 to~ka 19 od ZDDV; istiot e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV, vo slu~aj na ispolnetost na navedenite uslovi, bez isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok. (4) Me|unarodniot prevoz na stoki e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV, dokolku se ispolneti uslovite navedeni vo dadenata odredba. Poglavje 56 Dano~no osloboduvawe za odredeni vidovi promet optovareni so prethoden danok (1) So cel da se izbegne dvojno optovaruvawe so danok na dodadena vrednost, slednite vidovi promet spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV se oslobodeni od danok, dokolku bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 od ZDDV: 1. promet na dobra so nadomestok; 2. promet na dobra bez nadomestok vo smisla na ~len 3 stav 3 to~ka 1 do 3 od ZDDV, na pr. zemaweto dobra za li~ni celi na dano~niot obvrznik ili davaweto dobra na vrabotenite bez nadomest (vo vrska so toa, vidi poglavje 13 stav 5 do 8 od DDVU); 3. uslugi bez nadomest koi se sostojat vo koristewe na dobra (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV), na pr. vo koristewe na dobra za li~ni celi od strana na dano~niot obvrznik ili na lice vraboteno kaj nego (vo vrska so toa, vidi poglavje 13 stavovi 9 i 10 od DDVU). (2) Dano~noto osloboduvawe za vidovite na prometot navedeni vo prethodniot stav va`i samo ako za ispora~anite dobra ili za dobrata koristeni spored ~len 6 stav 3 to~ka 1 bilo c e l o s n o isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 od ZDDV. Ovoj preduslov ne se smeta za ispolnet ako pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo celosno isklu~eno vo prvata godina, no vo slednata godina isklu~uvaweto bilo delumno poni{teno po pat na ispravka vo soglasnost so ~len 37 od ZDDV. (3) Dano~noto osloboduvawe najprvin go opfa}a prometot na dobra, kako i koristeweto na dobra vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV, dokolku pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo isklu~eno za nabavkata i sl. na dobroto spored ~len 35 to~ka 1 od ZDDV, zatoa {to dano~niot obvrznik go koristel dobroto isklu~ivo za dejnost koja bila oslobodena od danok spored ~len 23 od ZDDV. Primer 1: Banka otu|uva oprema koja slu`ela isklu~ivo za vr{ewe na nejzinata dejnosta, koja spored ~len 23 to~ka 5 e oslobodena od danok. (4) Od pri~ini na poednostavuvawe, dano~noto osloboduvawe mo`e da se koristi i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi koristel dobrata vo mnogu mal obem (najmnogu 5%) za dejnosti koi ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 od ZDDV. Uslov za toa e, dano~niot obvrznik da se otka`al od pravoto na delumna odbivka na prethodniot danok za dobrata. (5) Osloboden od danok e i prometot na dobra, kako i koristeweto na dobro vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV, za koj bilo isklu~eno pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 2 do 6 od ZDDV. Istoto va`i osobeno za vozila vo smisla na ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 85 DDVU) i za oprema vo smisla na ~len 35 to~ka 4 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 87 od DDVU). Primer 2: Zanaet~ija steknuva vozilo vo godina 01, koe go koristi za celi na negovata stopanska dejnost, a za koe e isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV. Vo godina 02, toj mu go podaruva voziloto na negoviot sin.

- 61 -

Davaweto dobra bez nadomestok (zemawe na dobra za li~ni celi), podle`i na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV, no istoto e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. Primer 3: Industrisko pretprijatie mu stava besplatno na raspolagawe na vraboteno lice avtomobil, zaradi negovo koristewe za li~ni celi za ednomese~en godi{en odmor, pri {to pri nabavkata na avtomobilot bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV. Stavaweto na raspolagawe na dobro za koristewe podle`i na odano~uvawe (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV), no istoto e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. (6) ^lenot 35 to~ka 7 ne go isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci za nabavka itn. na d o b r a . Vo dadeniot slu~aj se raboti za isklu~ok, spored koj se isklu~uva pravoto na odbivka za d a n o c i, koi bile ili neovlasteno ili previsoko iska`ani vo faktura. Zaradi toa, dano~noto osloboduvawe od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV ne se primenuva vo slu~aj na isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 7 od ZDDV. (7) Ponatamu, dano~noto osloboduvawe ne se primenuva: 1. ako dobroto bilo nabaveno, proizvedeno ili uvezeno pred 01.04.2000 godina; 2. ako pravoto na odbivka na prethodni danoci pri nabavkata itn. ne bilo isklu~eno zaradi primena na ~len 35 od ZDDV, tuku zatoa {to ne bile ispolneti uslovite za koristewe na pravoto na odbivka spored ~len 33 i ~len 34 od ZDDV, na pr. pri steknuvawe na dobro od strana na lice koe ne e dano~en obvrznik ili ne e registriran dano~en obvrznik (vo vrska so toa, vidi poglavje 79 stav 7 od DDVU), kako i vo slu~ai, vo koi ne postoela uredna faktura so posebno iska`an danok (vo vrska so toa, vidi poglavje 80 stav 5 od DDVU); 3. ako dano~niot obvrznik vr{i uslugi (vklu~uvaj}i uslugi bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ki 2 i 3 od ZDDV, koi ne se sostojat od koristewe na dobra); Primer 4: Dano~en obvrznik mu podaruva na vraboteno lice prestoj za eden vikend so smestuvawe i ishrana vo hotel vo Mavrovo. Davaweto bez nadomestok podle`i na odano~uvawe spored ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. Iako bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok od tro{ocite za smestuvawe i ishrana (~len 35 to~ka 6 od ZDDV), davaweto ne e oslobodeno od danok, bidej}i uslugite - osven uslugi vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV - ne potpa|aat pod odredbata od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. 4. koga se raboti za prviot promet so stanovi i stanbeni zgradi vo smisla na ~len 23 to~ka 1 od ZDDV, koj e isklu~en od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 37 od DDVU). Kon ~len 24 to~ki 1 i 2, kako i ~lenovi 25 i 26 od ZDDV Poglavje 57 Dano~no osloboduvawe pri izvoz (Op{to) (1) Slu~aj na izvoz osloboden od danok postoi koga dano~niot obvrznik, negoviot primatel ili treto lice po niven nalog go transportira ili go isprati dobroto od zemjata vo stranstvo i ako primatelot e stranski primatel na dobro (~len 24 to~ka 1 re~enica 1 od ZDDV). Slu~ai na prevoz postojat koga dano~niot obvrznik ili primatelot na dobroto go prenesat samite dobroto vo stranstvo (vidi poglavje 22 stav 4 od DDVU). Slu~ai na ispra}awe postojat koga dano~niot obvrznik ili primatelot na dobroto go izvr{at ili go nara~aat prevozot na dobroto vo stranstvo od strana na treto samostojno lice (vidi poglavje 22 stav 5 od DDVU). Pritoa, se raboti za slednite situacii na izvoz: 1. Dano~niot obvrznik mu go ispra}a dobroto vo stranstvo na svojot primatel ili na sledniot primatel posle nego;

- 62 -

2. Stranskiot primatel go ispra}a dobroto vo stranstvo do sebe, do svojot primatel ili do nekoj sleden primatel; 3. Ispora~atelot na dano~niot obvrznik ili odreden prethoden ispora~atel go prevezuva ili go ispra}a dobroto vo stranstvo do primatelot na dano~niot obvrznik ili do odreden sleden primatel; 4. Primatelot na dobroto, koj sledi po stranskiot primatel, go prevezuva ili go ispra}a dobroto vo stranstvo do sebe ili do odreden sleden primatel. (2) Slu~aj na izvoz osloboden od danok postoi i koga dano~niot obvrznik prevezuva ili ispra}a dobra koi ne se nameneti za krajna potro{uva~ka od zemjata vo slobodna zona, carinska zona ili carinsko skladi{te (~len 24 to~ka 2, a vo vrska so ~len 26 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). Isto taka, i prometot na dobra sprema rezidenti vo zemjata se smeta za izvoz osloboden od danok. Vo vrska so poimot na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni, carinski zoni i carinski skladi{ta, vidi poglavje 21 stav 3 od DDVU. (3) Ako dobroto se obrabotuva ili prerabotuva pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na dobroto (~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV), vo toj slu~aj i tretoto zadol`eno lice vr{i izvoz, dokolku se ispolneti uslovite od ~len 3, stav 2, to~ka 6 od ZDDV (vidi poglavje 11 od DDVU). Ako kaj nvedeniot promet se raboti za vr{ewe uslugi (~len 6 od ZDDV), vo toj slu~aj ovie uslugi od strana na tretoto zadal`eno lice se oslobodeni od danok kako raboti vrz dobra za izvoz spored uslovite od ~len 24 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 64 od DDVU). (4) Poseduvaweto knigovodstven dokaz (poglavje 59 od DDVU), kako i pismeniot dokaz za izvr{en izvoz (poglavje 60 do 62 od DDVU), pretstavuvaat materijalnopravni uslovi za ostvaruvawe na pravoto na dano~no osloboduvawe. Ako ne se vodat ovie dokazi, dano~noto osloboduvawe ne mo`e da se odobri nitu vo slu~ai na nesomneno ispolnuvawe na site ostanati uslovi. Poglavje 58 Stranski primatel na dobroto (1) Za stranski primtel na dobroto se smeta lice so fakti~ko sedi{te, postojano `iveali{te ili postojano prestojuvali{te vo stranstvo. Za stranski primatel na dobroto se smeta i podru`nica vo stranstvo na dano~en obvrznik-rezident vo zemjata, dokolku podru`nicata ja sklu~uva i ja realizira zdelkata vo svoe ime. Podru`nicata vo zemjata na stranski primatel ne se smeta za stranski priamtel na dobroto (~len 26 stav 2 od ZDDV). Vo vrska so poimite "fakti~ko sedi{te" i "podru`nica", vidi poglavje 24 stavovi 5 i 6 od DDVU. (2) Pra{aweto, koi lica pretstavuvaat stranski primateli, se utvrduva za fizi~kite lica spored nivnoto `iveali{te. Za `iveali{te se smeta mestoto vo koe primatelot na dobroto ima nabaveno stan za podolgo vreme. Ako e istovremeno zasnovano `iveali{te vo zemjata i vo stranstvo, merodavno e mestoto na `iveewe koe mo`e da se smeta objektivno za centralno mesto na `iveewe (postojano `iveali{te). (3) Dokolku fizi~koto lice nema `iveali{te ili ako istoto ne mo`e nesomneno da se utvrdi, vo toj slu~aj kako odlu~uva~ki kriterium za utvrduvawe na sedi{teto vo zemjata ili vo stranstvo se zema postojanoto prestojuvali{te. Pritoa, se zemaat predvid site okolnosti povrzani so prestojot, osobeno negovata cel. Lica vraboteni kaj stranski dano~en obvrznik, koi doa|aat vo zemjata edinstveno zaradi izvr{uvawe na odredena vremenski ograni~ena zada~a bez pritoa da zasnovaat sredi{te na svoeto `iveewe vo zemjata, ostanuvaat stranski primateli iako nivniot prestoj vo zemjata e od podolg vremenski rok. (4) Lica, koi svoeto `iveali{te ili postojano prestojuvali{te go pomestuvaat od zemjata vo stranstvo, ne se smetaat za stranski primatel do negovoto fakti~ko zaminuvawe od zemjata (premin na granicata). Izvozot osloboden od danok mo`e da se izvr{i sprema niv samo posle ovoj moment. Pritoa, ne e merodaven momentot na sklu~uvawe na dogovorot ili na predavawe na stokata na primatelot, tuku momentot na fakti~kiot izvoz na dobroto naveden vo ~len 26 stav 1 od ZDDV.

- 63 -

(5) Kaj primateli na dobra so promenlivo prestojuvali{te se postapuva na sledniot na~in: 1. Makedonski slu`benici vo stranstvo, koi imaat `iveali{te vo stranstvo, se smetaat za stranski primateli. Istoto va`i i za makedosnki diplomatskokonzularni pretstavni{tva, na pr. ambasadi, misii, konzulati, dokolku istite ja sklu~ile zdelkata vo svoe ime. 2. Stranski diplomati akreditirani vo Republika Makedonija ne se smetaat za stranski primateli na dobra. 3. Stranski turisti, koi prestojuvaat privremeno vo zemjata, ne go gubat svojstvoto na stranski primatel, duri i vo slu~ai na podolg prestoj. Istoto va`i i za stranci koi od profesionalni pri~ini prestojuvaat privremeno vo zemjata, kako na pr. stranski umetnici ili ~lenovi na umetni~ki grupi koi gostuvaat vo zemjata. 4. Stranski rabotnici koi zasnovaat raboten odnos vo zemjata, se smeta deka go premestuvaat svoeto sredi{te na `iveewe od stranstvo vo zemjata. Sledstveno na toa, tie po pravilo ne se smetaat za stranski primateli na dobra se' do nivnoto kone~no zaminuvawe od zemjata. Istoto va`i i za stranski studenti. 5. Lica vraboteni kaj stranski rabotodavec, koi doa|aat vo zemjata samo zaradi izvr{uvawe na odredena vremenski ograni~ena zada~a, ostanuvaat da se smetaat za stranski primateli na dobra (vidi Isto taka,stav 3). Pri prestoj do 6 meseci mo`e bez proverka na slu~ajot da se pojde od toa deka stranskiot rabotnik ne zasnoval vo zemjata nitu `iveali{te, nitu postojano prestojuvali{te. 6. Pripadnici na stranski voeni edinici privremeno stacionirani vo Republika Makedonija ostanuvaat stranski primateli. Vo slu~aj na prestoj do 6 meseci, mo`e bez proverka da se pojde od toa deka stranskite pripadnici na voeni edinici ne zasnovale vo zemjata nitu `iveali{te, nitu postojano prestojuvali{te. Poglavje 59 Knigovodstven dokaz pri izvoz (1) Vo slu~aj na izvoz, dano~niot obvrznik-rezident vo zemjata mora preku svojata evidencija da doka`e deka toj ili primatelot na dobroto go prevezol ili go ispratil dobroto vo stranstvo (~len 2 stav 1 od DDVP). Vakvata evidencija mora da sodr`i uka`uvawe na: 1. fakturata za soodvetniot promet, kako i na podatocite propi{ani spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP; 2. dokazot za izvr{eniot izvoz (~len 2 stav 2 to~ka 2 od DDVP). (2) Ako dobroto bilo obraboteno ili preraboteno pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na istoto (~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV), vo toj slu~aj mora i ova da proizleguva na o~igleden i lesno proverliv na~in od evidencijata spored stav 1. Poglavje 60 Pismen dokaz za izvr{en izvoz Op{to (1) Dano~niot obvrznik e dol`en da doka`e preku dokumenti vo zemjata, deka toj ili primatelot na dobroto go prevezle ili ispratile istoto vo zemjata ili vo slobodna zona, carinska zona ili carinsko skladi{te (~len 3 stav 1 od DDVP). Izvr{eniot izvoz mora da proizleguva od ovie dokumenti na o~igleden i lesno proverliv na~in. Dovolno e ako dano~niot obvrznik ja stavi na uvid pred Upravata za javni prihodi delovnata dokumentacija od koja proizleguvaat podatocite od dokumentite. Sepak, dano~niot obvrznik mora da gi poseduva izvoznite dokumenti. (2) Pri izvoz vo ramkite na izvozna carinska postapka so primena na edinstven carinski dokument (vo natamo{niot tekst ECD), dokazot za izvr{en izvoz se poseduva vo forma na slu`ben pe~at, potpis i faksimil na carinskiot rabotnik

- 64 -

na listot so broj 3 (list so `olta boja) vo rubrikata "V" od ECD (~len 3 stav 2 od DDVP). (3) Pri izvoz vo ramkite na izvozna carinska postapka bez primena na ECD, dokazot za izvr{en izvoz se vr{i na ist na~in kako i koga izvozot se vr{i so primena na ECD, so taa razlika {to podatocite koi{to se naveduvaat vo rubrikata V na listot so broj 3 na obrazecot ECD treba da bidat navedeni na fakturata podnesena od izvoznikot na stokata. Ako izvoznoto carinewe se vr{i vo grani~na carinska ispostava, vo fakturata }e se navede dokazot za izvr{en izvoz na ist na~in kako {to e pogore navedeno, so taa razlika {to namesto slu`beniot pe~at, se zapi{uva slednata zabele{ka "Stokite po predmetnata faktura, preku Carinskata ispostava ___________________________so kontrolen broj ________________od _________ 20______ja preminale carinskata linija". (4) Kaj raboti vrz dvi`ni materijalni dobra koi spored ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV se smetaat za promet na dobra (dogovor za isporaka delo, vidi poglavje 11 od DDVU), na pr. pri vgraduvawe na motor vo vozilo, dokazot za izvr{en izvoz mo`e da se smeta za ispolnet i vo slu~ai koga carinskiot ili pograni~niot organ go potvrdil izvozot na dobroto (na pr. na voziloto) koe fakti~ki preminalo vo stranstvo i koga od sevkupnosta na podnesenite dokumenti ne postoi seriozno somnenie za toa deka vgradenite dobra preminale vo stranstvo zaedno so izvezenoto dobro. (5) Pri isporaka na motorno vozilo na stranski primatel, koga voziloto preminuva vo stranstvo so sopstven pogon, dokumentot na koj se potvrduva izvozot treba da sodr`i podatoci za proizvoditelot na voziloto, tip na voziloto, broj na {asija i vid i oznaka na registarskite tabli~ki. Izvozot se potvrduva od strana na pograni~niot organ na~elno samo vo slu~ai koga za voziloto se izdadeni me|unarodna soobra}ajna dozvola i registarski tabli~ki za izvoz. Nasproti toa, izvozot na~elno nema da go potvrdi pograni~niot organ, koga voziloto sodr`i makedonski slu`beni ili stranski registarski tabli~ki. Sepak, vo ovie slu~ai mo`e da se priznae postoeweto na izvozna isporaka, dokolku dano~niot obvrznik go doka`e pismeno kone~niot uvoz na motornoto vozilo vo druga dr`ava preku dokumenti na istata (na pr. so potvrda za izvr{eno carinewe ili za izvr{eno uvozno odano~uvawe) zaedno so sudski prevod na istite na makedonski jazik. Poglavje 61 Izvoz vo ramkite na patni~kiot soobra}aj U s l o v i z a d a n o ~ no o s l o b o d u v a w e (1) Prometot na dobra, koi stranskiot primatel gi prenel vo stranstvo vo li~niot baga`, e osloboden od danok kako izvoz (~len 25 od ZDDV) samo pod slednite uslovi: 1. dobroto da se izvezuva vo rok od 3 meseci po izdavawe na fakturata ili smetkata; 2. sevkupnata vrednost na prometot na dobra koja proizleguva od fakturata ili smetkata da nadminuva 5.000 denari, vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost; 3. dokazot za izvr{eniot izvoz da sodr`i dopolnitelna potvrda od pograni~niot organ za toa deka podatocite vo pogled na imeto i adresata na stranskiot primatel se ednakvi na podatocite od prilo`eniot paso{ ili drug vid na patna isprava na patnikot koj go prenesuva dobroto vo stranstvo (potvrda na identitetot). Kon li~niot baga` pripa|aat i dobra koi patnikot gi nosi so sebe pri premin na granicata, na pr. vo ra~niot baga` ili dobra koi liceto gi nosi so sebe vo vozilo koristeno od nego, kako i patni~kiot baga` daden za natovar pri negovoto patuvawe. Za patuvawe se smetaat i kupoproda`ni patuvawa (tn. "{oping-turi") kako i sekojdnevnoto patuvawe na rabota vo stranstvo. Voziloto, negovite sostavni delovi i dopolnitelnata oprema ne pretstavuvaat patni~ki baga`.

- 65 -

Pismen dokaz za izvr{en izvoz so potvrda na identi tetot (2) Vo slu~ai na izvoz vo ramkite na patni~kiot soobra}aj, za celi na doka`uvawe na izvr{eniot izvoz spored ~len 3 stav 3 od DDVP, se koristi slu`beno propi{aniot formular. (3) Pograni~niot organ ja izdava dopolnitelnata potvrda na identitetot, dokolku patnikot go dostavi na uvid svojot va`e~ki paso{ ili druga va`e~ka patna isprava i dokolku podatocite sodr`ani vo nego se ednakvi na podatocite vo vrska so imeto i adresata na stranskiot primatel sodr`ani vo izvozniot dokument. Istoto va`i i vo slu~ai koga vo stranskite dokumenti za premin na granicata ne e dadena celosnata adresa, tuku samo mestoto i zemjata ili samo zemjata na `iveewe. (4) Dopolnitelnata potvrda na identitetot ne se izdava od pograni~nite organi vo slednite slu~ai i pokraj stavawe na uvid na va`e~ka patna isprava: 1. Podatocite vo vrska so stranskiot primatel na dobroto sodr`ani vo prilo`eniot izvozen dokument ne soodvetstvuvaat so podatocite od podneseniot paso{ ili druga patna isprava na patnikot; 2. Patnikot stava na uvid paso{, vo koj e vnesena dozvola za prestoj vo period podolg od 3 meseci, vo soglasnost so odredbite od Zakonot za prestoj na stranci, ili dokolku se u{te ne istekla va`nosta na vakvata dozvola ili dokolku se u{te ne izminal rok od 1 mesec po istek na va`nosta na istata. Istoto va`i soodvetno i pri postoewe na upis: "prekin na rokot za proteruvawe (trpewe na prestoj)". Izdavawe na potvrdatata za identitetot ne se otka`uva, dokolku patnikot raspolaga samo so viza za prestoj vo zemjata. 3. Patnikot stava na uvid stranska li~na karta izdadena vo dr`ava ~ii dr`avjani mo`at da vlezat vo Republika Makedonija samo so prilo`uvawe na paso{, no ne i so prilo`uvawe na li~na karta. 4. Patnikot stava na uvid makedonski paso{ ili makedonska li~na karta. 5. Patnikot stava na uvid diplomatski ili slu`ben paso{. Vo ovie slu~ai ne mo`e da se podnese dokaz so pomo{ na patna isprava, deka `iveali{teto na primatelot na dobroto se nao|a vo stranstvo. Pograni~niot carinski organ go potvrduva vo tie slu~ai edinstveno izvozot na dobroto. Ponatamu, carinskiot organ ja pribele`uva na izvozniot dokument pri~inata za toa, zo{to ne mo`e da ja navede to~nosta na imeto i adresata na stranskiot primatel. (5) Dokolku ne e mo`no ili ne mo`e da se o~ekuva od carinskiot organ izdavawe potvrda za identitetot, dovolno e i poseduvawe na soodvetna potvrda izdadena od dr`aven organ na Republika Makedonija koj se nao|a vo dr`avata ~ij rezident e primatelot na dobroto, na primer od strana na diplomatsko ili konzularno pretstavni{tvo na Republika Makedonija. Od vakvata potvrda mora da proizleguva, deka podatocite vo vrska so stranskiot primatel (ime i adresa) bile to~ni vo momentot na prometot. Poglavje 62 Dokaz za izvr{en izvoz vo slu~ai na obrabotka i prerabotka (1) Vo slu~ai, vo koi predmetot na isporakata se obrabotuva ili prerabotuva pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na dobroto (slu~ai na obrabotka i prerabotka vo smisla na ~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV), dano~niot obvrznik e dol`en da go vodi dokazot za izvr{en izvoz po pravilo vo forma na dokument spored ~len 3 od DDVP (vo vrska so toa, vidi poglavje 60 od DDVU), koj dopolnitelno gi sodr`i slednite podatoci: 1. Ime i adresa na tretoto samostojno zadol`eno lice; 2. Trgovski voobi~aen naziv i koli~ina na dobroto predadeno ili isprateno na zadol`enoto lice; 3. Mesto i data na priem na dobroto od strana na zadol`enoto lice;

- 66 -

4. Naveduvawe na nara~anata rabota i na obrabotkata ili prerabotkata izvr{ena od liceto. (2) Ako dobroto bilo obraboteno ili preraboteno od pove}e izveduva~i, podatocite navedeni vo stav 1 treba da gi opfatat obrabotkite ili perabotkite izvr{eni od sekoe ostanato treto lice. Kon ~len 24 to~ka 3 od ZDDV Poglavje 63 Dano~no osloboduvawe za uslugi povrzani so izvozot, uvozot ili tranzitot na dobra Op{to (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV bara, prometite navedeni vo ovaa odredba da pretstavuvaat osnovni prometi. Ako odreden promet e samo sporeden promet kon osnovniot, toj go dobiva istiot tretman na osnovniot promet soglasno so ~len 8 od ZDDV (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). Transportot koj prethodi kon vozdu{niot transport pretstavuva samostoen osnoven promet. Nasproti toa, prevozot na baga` vo ramkite na `elezni~kiot soobra}aj se smeta za sporeden promet kon prevozot na patnici. Za koristewe na dano~noto osloboduvawe ne e neophodno, uslugata da se vr{i sprema stranski nara~atel. Osloboduvaweto od danok spored ~len 24 to~ka 5 od ZDDV va`i i za uslugi na posrednici, dokolku kaj posreduvanite uslugi se raboti za uslugi vo smisla na ~len 24 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU). Me|unaroden prevoz na dobra (2) Slu~ajot na me|unaroden prevoz na dobra vo smisla na ~len 24 to~ka 3 alinei a) i b) od ZDDV postoi, koga prevozot na stokite se vr{i kako vo zemjata, taka i vo stranstvo vidi poglavje 25 stav 3 od DDVU). Za me|unaroden prevoz se smeta i prevozot od zemjata vo slobodna zona, carinska zona ili carinsko skladi{te, vidi poglavje 20 stav 3 od DDVU) ili obratno. (3) Za primena na dano~noto oslboduvawe e nebitno na koj na~in se vr{i prevozot, na primer so motorni vozila, letala, `eleznica, brod ili skela. Vle~eweto ili turkaweto na stoki se smeta, isto taka, za prevoz. (4) Za prevoz vo ramkite na me|unarodniot `elezni~ki tovaren soobra}aj se smeta me|unarodniot prevoz na dobra vrz koj se primenuvaat "edinstvenite propisi vo vrska so Dogovorot za me|unarodniot `elezni~ki prevoz na stoki (CIM)". Ovie postapki se primenuvaat vrz pratki na dobra koi se predavaat so cirkularno tovarno pismo za `elezni~ki prevoz koe ja opfa}a zemjata i najmalku edna sosedna dr`ava. (5) Vo vongradskiot tovaren soobra}aj so motorni vozila se poa|a od soobra}ajnopravna gledna to~ka od toa, deka sekoj poseben tovaren list ima za svoja osnova oddelni dogovori za prevoz i deka pri sproveduvaweto na ovie dogovori sekoga{ doa|a do samostojno prevozno ispolnuvawe. Soodvetno na toa, sekoj prevoz ureden so poseben tovaren list }e se smeta za samostojno prevozno ispolnuvawe. (6) Prevoznikot, koj go prezel izvr{uvaweto na prevozot na dobra, vr{i prevozno ispoluvawe duri i vo slu~ai, koga samoto lice ne go vr{i prevozot, tuku dava nalog za negovo izvr{uvawe od strana na eden ili pove}e prevoznici (podizveduva~i). Vo ovie slu~ai liceto se pojavuva kako osnoven izveduva~, sprema koe podizveduva~ot ili podizveduva~ite vr{at, isto taka, prevozni uslugi (vidi poglavje 25 stav 5 od DDVU). Ovie prevozni ispolnuvawa mo`at da bidat me|unarodni. Prevozi vo zemjata izvr{eni od strana na podizveduva~i, koi im prethodat na me|unarodnite prevozi ili koi sledat po niv, ne se opfateni so dano~noto osloboduvawe. Primer: [pediterot A od Skopje dobiva nalog od G da izvr{i prezemawe na kupenata stoka od Ohrid i istata da ja transportira do Belgrad. A go zadol`uva prevoznikot B da go izvr{i prevozot od Ohrid do Skopje, dodeka prevoznikot V e zadol`en od A da go izvr{i prevozot od Skopje do Belgrad.

- 67 -

Prevoznata usluga izvr{ena od B sprema A se odano~uva kako ~isto doma{en prevoz. Prevoznata usluga od V sprema A i celokupniot prevoz od A sprema G se oslobodeni od danok kako uslugi na me|unaroden prevoz Uslugi povrzani so izvozot (7) Oslobodeni od danok spored ~len 24 to~ka 3 alineja a) od ZDDV se me|unarodniot prevoz na dobra (stav 2 do 6 od ova poglavje), kako i drugi uslugi koi se vo neposredna vrska so tranzitot. Tuka se vbrojuvaat, na primer: pretovarot i skladiraweto na dobra pred niven izvoz, uslugite voobi~aeni vo trgovijata, koi se vr{at pri prevoz na stoki od zemjata vo stranstvo (na pr. merewe, premer ili vr{ewe probi). Neposrednata povrzanost so izvozot ne postoi kaj bankarskite i finansiskite prometi vo smisla na ~len 23 to~ka 5 od ZDDV (na pr. pri prezemawe garancija), kako i kaj osiguritelniot promet vo smisla na ~len 23 to~ka 6 od ZDDV, na primer osiguruvawe na izvezenite stoki). Uslugi povrzani so uvozot (8) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 alineja b) od ZDDV se odnesuva na me|unarodniot prevoz na stoki od stranstvo vo zemjata i na drugi uslugi povrzani so uvozot (na primer pretovar i skladirawe na uvoznite dobra ili drugi trgovski voobi~aeni uslugi). Zaradi izbegnuvawe na neodano~uvawe na krajnata potor{uva~ka, preduslov za dano~noto osloboduvawe e tro{ocite za ovie uslugi, koi nastanale do prvoto mesto na destinacijata vo zemjata, da bidat vklu~eni vo dano~nata osnova za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz i istoto da bide pismeno doka`ano od strana na dano~niot obvrnzikvr{itel na prometot (vidi ~len 2 stav 1 od DDVP). Kako pismeni dokazi spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP na~elno se dostavuvaat carinskite dokumenti (na primer, primerok br. 3 od carinskata prijava na koja se utvrdeni uvoznite dava~ki ili potvrda od carinskiot organ spored propi{aniot formular). Carinskiot organ ja izdava gorenavedenata potvrda samo na barawe na strankata. Uslugi povrzani so uvozot spored ~len 27 stav 1 to~ ka 2 do 4 od ZDDV (9) Vo slu~aite od ~len 27 stav 1 to~ka 2 do 4 od ZDDV ne se napla}a DDV pri uvoz, dokolku dobrata vneseni vo zemjata se iznesat povtorno vo stranstvo po zavr{uvaweto na tranzitot, oblagoroduvaweto, skladiraweto ili nivnoto privremeno koristewe vo zemjata. Uslugite koi se neposredno povrzani so vakvite dvi`ewa na stoki (na pr. pretovar na tranzitna stoka ili prevoz na izlo`beni dobra od aerodrom do saem) se opfateni so dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 alineja b) od ZDDV. Knigovodstven dokaz (10) Propi{aniot knigovodstven dokaz (~len 2 od DDVP) pretstavuva materijalnopraven uslov za koristewe na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV. Poglavje 64 Dano~ni osloboduvawa kaj raboti vrz dobra za izvoz Op{ti uslovi (1) Raboti vrz dvi`ni materijalni dobra, koi bile steknati ili uvezeni vo zemjata za celi na dadenata rabota, se oslobodeni od danok, dokolku obrabotenoto dobro bide transportirano ili preneseno od zemjata vo stranstvo od strana na dano~niot obvrznik, stranskiot rabotodavec ili od strana na treto lice po niven nalog (~len 24 to~ka 4 od ZDDV). Za stranski rabotodavec se smeta rabotodavec koj gi ispolnuva uslovite potrebni za steknuvawe na svojstvoto na stranski primatel na dobroto (~len 26 stavovi 2 i 3 od ZDDV). Vo vrska so poimot na stranski primatel, vidi poglavje 58 od DDVU.

- 68 -

(2) Preduslov za dano~noto osloboduvawe e, rabotodavecot da go steknal ili uvezol vo zemjata dobroto koe treba da se obraboti ili preraboti za celi na negova obrabotka ili prerabotka. Obrabotkata ili prerabotkata ne mora da bidat edinstvena cel na uvozot ili steknuvaweto na dobroto. Sepak, namerata za obrabotka ili prerabotka na dobroto mora da postoi kaj stranskiot rabotodavec u{te vo momentot na uvozot ili steknuvaweto na dobroto. Slu~ajot na uvoz od strana na rabotodavecot postoi i koga liceto ja nara~uva dostavata na dobroto za obrabotka ili prerabotka od strana na dano~niot obvrznik vo stranstvo. (3) Poseduvaweto na knigovodstven dokaz (stav 10 od ova poglavje) i na dokazot za izvr{en izvoz (stav 12 od ova poglavje) pretstavuvaat materijalno-pravni uslovi za koristewe na dano~noto osloboduvawe. Uvoz za celi na obrabotka ili prerabotka (4) Preduslovot na uvoz na dobroto za celi na negova obrabotka ili prerabotka se smeta za ispolnet osobeno vo slednite slu~ai: 1. Dobroto bilo uvezeno vo ramki na postapka za privremen uvoz od carinata zaradi oblagoroduvawe. Primer 1: Predilnicata P so sedi{te vo zemjata dobila odobrenie od nadle`niot carinski organ za predewe na konec za rabotodavecot R od [vajcarija. R gi ispra}a koncite za taa namena do P. Za nivniot uvoz ne se napla}aat vlezni dava~ki. P gi prede koncite, go priajavuva proizvedeniot materijal kako finalen proizvod na oblagoroduvaweto i go ispra}a istiot nazad na R vo [vajcarija. 2. Zemjata na krajna destinacija naplatila uvozni dava~ki, na pr. carina ili DDV pri uvoz, za povtorniot uvoz na dobroto koe treba da se obraboti ili preraboti. Primer 2: Sopstvenikot na patni~ko vozilo S so `iveali{te vo Jugoslavija go uvezuva istoto vo zemjata zaradi negova popravka od strana na avtomehani~arska rabotilnica. Popravkata se sotoi od vr{ewe usluga. Pri uvozot, vrz voziloto bilo izvr{eno usno deklarirawe zaradi privremena upotreba na carinsko dobro. Zaradi toa, uvozot vo zemjata ne mo`e da se doka`e so carinski dokumenti. Mati~nata zemja Jugoslavija sepak naplatila uvozni dava~ki pri povtorniot uvoz na popravenoto motorno vozilo. (5) Kaj prevozni sredstva i transportni sadovi, koi spored svojot vid mo`at da se koristat samo za delovni celi od strana na stranski rabotodavec, na pr. `elezni~ki vozila, kontejneri, omnibusi, kamioni, prikolki, nosa~i na cisterni, prikolki-cisterni, mo`e da se pojde od pretpostavkata deka istite ne se uvezuvaat samo za transportni celi, tuku redovno i zaradi odr`uvawe, ~istewe i popravka. Zaradi toa, vo ovie slu~ai ne mora da se doka`uva celta na uvozot. (6) Po pravilo, ne postoi uvoz za celi na obrabotka ili prerabotka, dokolku dobroto poka`uva potreba od popravka po negovoto pristignuvawe vo zemjata, zaradi {to moralo da bide obraboteno ili preraboteno. Vo toj slu~aj, dano~noto osloboduvawe nema da se zeme predvid, dokolku na pr. odredeno vozilo registrirano vo stranstvo moralo neo~ekuvano na bide popraveno vo ramkite na edno patuvawe vo zemjata. Istoto va`i i vo slu~ai koga odredeno dobro, na pr. motorno vozilo, koe go steknuva vo zemjata stranski pretpriema~, bilo koristeno vo zemjata i vo toj period moralo da bide popraveno nasproti o~ekuvawata na negoviot primatel. Steknuvawe dobra vo zemjata za celi na prerabotka ili obrabotka (7) Uslovot na steknuvawe dobro vo zemjata za celi na negova obrabotka ili prerabotka se smeta za ispolnet osobeno ako: 1. zemjata na krajna destinacija naplatila uvozni dava~ki za uvozot na obrabotenoto ili prerabotenoto dobro, na pr. carina, DDV pri uvoz, koi bile

- 69 -

presmetani spored vrednosta na uvezenoto dobro, vklu~uvaj}i go zgolemuvaweto na vrednosta koe nastapilo so obrabotkata ili prerabotkata, ili 2. dobroto bilo dostaveno neposredno od ispora~atelot do dano~niot obvrznik zadol`en za oblagoroduvaweto ili, vo slu~aj na obrabotka ili prerabotka, od prethodnoto treto zadol`eno lice do zadol`enoto lice koe sledi po nego vo obrabotkata ili prerabotkata. Razgrani~uvawe me|u raboti vrz dobra za izvoz i iz voz (8) Za razlika od slu~aite na raboti vrz dobra za izvoz (~len 24 to~ka 1 i 2 od ZDDV), dano~noto osloboduvawe doa|a predvid bez ogled na toa dali dobrata bile uvezeni ili steknati vo zemjata. Zaradi toa, pri razgleduvaweto na pra{aweto dali za odreden promet mo`e da se obezbedi dano~no osloboduvawe, osobeno pri popravki vrz dvi`ni materijalni dobra, ~estopati od odlu~uva~ko zna~ewe e razgleduvaweto na pra{aweto dali prometot pretstavuva promet na dobra (isporaka na delo) vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 11 od DDVU) ili usluga vo smisla na ~len 6 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 7 od DDVU). (9) Od pri~ini od poednostavuvawe, popravkata na prevozno sredstvo, na pr. na motorno vozilo, mo`e da se smeta za promet na dobra bez natamo{no razgleduvawe na slu~ajot, dokolku nadomestokot za materijalot koristen pri popravkata iznesuva pove}e od 50% od sevkupniot nadomestok presmetan za istata. Knigovodstven dokaz (10) Vo slu~aj na raboti vrz dobra za izvoz, dano~niot obvrznik vo zemjata mora knigovodstveno da doka`e deka toj ili rabotodavecot go transportirale ili ispratile obrabotenoto dobro vo stranstvo (knigovodstven dokaz, ~len 2 od DDVP). Uslovite mora da se sodr`ani vo knigovodstvoto na o~igleden i lesno proverliv na~in. Za taa cel, dano~niot obvrznik e dol`en osobeno da go evidentira slednoto: 1. Ime i adresa na stranskiot rabotodavec. 2. Vid i obem na rabotite. 3. Den na izvoz na obrabotenoto dobro. (11) Evidencijata mora da sodr`i uka`uvawe na: 1. fakturata, vo koja se sodr`ani podatocite za soodvetniot promet propi{ani spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP; 2. pismeniot dokaz za izvr{eniot izvoz (~len 4 od DDVP). Pismen dokaz (izvozen dokaz i drugi dokazi)

(12) Kaj raboti vrz dobra za izvoz, dokazot za izvr{en izvoz se vodi na na~in kako i kaj izvoznite isporaki (vidi poglavje 60 od DDVU). Dokazot za izvr{en izvoz mora na o~igleden i lesno proverliv na~in da sodr`i i podatoci za vidot i obemot na rabotite (~len 4 od DDVP). (13) Pismeniot dokaz za izvr{eniot uvoz ili za steknuvaweto na dobroto vo zemjata zaradi negova obrabotka ili prerabotka treba, po pravilo, da se vodi na sledniot na~in: 1. Vo slu~aite na aktivno oblagoroduvawe po nalog (stav 4 to~ka 1 od ova poglavje), preku carinski dokumenti za prijavuvawe na stokite koi se predmet na oblagoroduvaweto i preku prijavata za zavr{uvawe na oblagoroduvaweto. 2. Vo slu~aite na odano~uvawe pri uvoz (stav 4 to~ka 2 od ova poglavje), preku uka`uvawe vo carinskiot dokument na toa deka danokot na dodadena vrednost e platen pri uvozot. Vo slu~ai na obrabotka ili prerabotka od strana na pove}e dano~ni obvrznici (treti samostojni zadol`eni lica), dovolno e kaj zadol`enite lica koi sledat da postoi uka`uvawe vo

- 70 -

odredena potvrda na postoeweto na prethodnoto zadol`eno lice, vo koja prethodnoto lice potvrduva deka e platen DDV pri uvoz. 3. Vo slu~ai na naplata na uvozni dava~ki od strana na zemjata na krajna destinacija (stav 4 to~ka 3 od ova poglavje), preku dokumenti ili nivni zavereni prepisi za toa deka se plateni uvozni dava~ki od strana na zemjata na krajna destinacija. Poglavje 65 Dano~no osloboduvawe za posredni~ki promet (1) Vo vrska so pra{aweto koj od posreduvanite prometi e opfaten so dano~nite osloboduvawa od ~len 24 to~ka 1 do 4 i to~ka 6 do 9 od ZDDV vidi poglavje 57 do 64 i 66 do 69 od DDVU. Sporedniot promet e osloboden vo ramkite na odredbite od ~len 24 to~ka 5 od ZDDV, samo ako istiot mo`e da se smeta za nesamostoen del na posredni~kiot promet (na primer prezemaweto na naplatata ili pla}aweto na vleznite dava~ki od strana na posrednikot). Sepak, dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 ili ~len 24 to~ka 7 od ZDDV mo`e eventualno da dojde predvid za samostojni prometi koi se vr{at vo vrska so posredni~kite uslugi. Vo vrska so uslovite za postoewe na posredni~ki promet, vidi poglavje 9 stavovi 3 i 4 od DDVU. (2) Sostaven del na knigovodstveniot dokaz (~len 2 od DDVP) se i podatocite vo vrska so posreduvaniot promet. Pri posreduvawe vo prometot naveden vo ~len 24 to~ka 1 do 4 i to~ka 6 do 9 od ZDDV, evidencijata treba da se protega i na faktot, deka posreduvaniot promet e opfaten so nekoe od navedenite dano~ni osloboduvawa. Ovoj dokaz mo`e da se vodi so poseduvawe soodvetna dokumentacija za posreduvanata zdelka, dokolku od nea proizleguva povrzanosta so posredni~kiot promet (na primer so poseduvawe vtor primerok na proda`nata dokumentacija ili na dokumentite vo vrska so izvr{enoto ispra}awe na dobroto). (3) Vo slu~aj na usno dogovoreno posreduvawe, dokazot mo`e da se vodi i na toj na~in, {to posrednikot (na primer turisti~kata agencija) }e go potvrdi sprema nara~atelot (na primer, prevoznikot) priemot na nalogot za posreduvawe vo samata presmetka ili na nalogot za doznaka. Ova mo`e, na primer, da se izvr{i na toj na~in, {to posrednikot }e go navede vo ovie dokumenti iznosot koj go pobaruva od nara~atelot na rabotata za posreduvaniot promet i {to }e izvr{i namaluvawe vo visina na zadr`aniot iznos so naveduvawe na zborovite "dogovorena provizija". Poglavje 66 Dano~no osloboduvawe za prometot na zlato i drugi blagorodni metali Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 6 od ZDDV go opfa}a prometot na zlato i drugi blagorodni metali sprema Narodnata banka na Republika Makedonija. Ponatamu, dano~noto osloboduvawe go opfa}a prometot koj se vr{i sprema Evropskata centralna banka, centralnite banki na drugi dr`avi ili sprema monetarni institucii na drugi dr`avi koi odgovaraat na centralnite banki. Poglavje 67 Dano~no osloboduvawe za prometi za vozduhoplovstvoto Op{to (1) Primenata na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 7 od ZDDV ne zavisi od toa, dali prometot se vr{i sprema vozduhoplovni pretprijatija. Toa mo`e da se primeni i vrz prometi vo prethodni fazi, na primer vrz isporaki na avioni na trgovci vklu~eni vo veri`en promet. Sepak, mora i vo ovie slu~ai da postoi na o~igleden na~in namenata vo momentot na prometot za da mo`e da se iskoristi dano~noto osloboduvawe. Primena vo me|unarodniot komerci jalen vozdu{en soobra}aj

- 71 -

(2) Kaj pretprijatijata za avionski soobra}aj Avioimpeks a.d.-Skopje i "Makedonski Aviotransport" a.d.-Skopje se raboti za dano~ni obvrznici koi vo ramkite na nivniot vozdu{en soobra}aj so nadomestok vr{at prete`no komercijalen me|unaroden soobra}aj. (3) Kaj vozduhopolovnite pretprijatija so sedi{te vo stranstvo se poa|a od toa, deka istite vr{at prete`no me|unaroden vozdu{en soobra}aj vo ramkite na nivniot celokupen komercijalen vozdu{en soobra}aj. (4) Za oprema vo smisla na ~len 24 to~ka 7 od ZDDV se smetaat i dobra koi se vgraduvaat vo letaloto ili koi se nameneti kako zamena na delovi ili za popravka na povlastenoto letalo. Knigovodstven dokaz (5) Kon knigovodstveniot dokaz (~len 2 stav 1 od DDVP) se vbrojuvaat i podatocite za vozduhoplovnoto pretpriajtie, kako i vidot na soodvetniot promet. Spored toa, dano~niot obvrznik e dol`en, pokraj podatocite navedeni vo ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP, da izvr{i evidentirawe i na namenata na ispora~anoto dobro ili izvr{enata usluga. Knigovodstveniot dokaz pretstavuva materijalno-praven uslov za koristewe na pravoto na dano~no osloboduvawe. Poglavje 68 Dano~no osloboduvawe za promet koj slu`i za namiruvawe na neposrednite potrebi na letala (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 8 od ZDDV bara, prometot da slu`i neposredno za snabduvawe na letaloto koe se koristi prete`no vo me|unarodniot komercijalen soobra}aj (vo vrska so toa, vidi poglavje 67 stavovi 2 i 3 od DDVU). (2) Za promet na dobra za neposredno pokrivawe na neposrednite potrebi se smeta isporakata na goriva i maziva i na drugi dobra nameneti za potro{uva~ka od strana na ekipa`ot i patnicite (na primer hrana, pijalaci, sredstva za li~na higiena, spisanija, lekovi za avionskata apteka i stoki za proda`ba vo avion). (3) Prometot vo prethodnite fazi ne e osloboden od danok. Primer: Dano~niot obvrznik A ispora~uva hrana i pijalaci vo avion sprema vozduhoplovno pretprijatie. A ja proizveduva samostojno hranata dodeka pijalacite gi nabavuva od dano~niot obvrznik B. Proda`bata na jadewa i pijalaci od A sprema vozduhoplovnoto pretprijatie e oslobodena od danok. Vrz proda`bata na pijalaci od B sprema A ne se primenuva ova dano~no slobodno. (4) Kon prometot osloboden od danok vo smisla na ~len 24 to~ka 8 od ZDDV se vbrojuvaat osobeno slednite uslugi: 1. odobruvaweto na koristewe na aerodromot i na negovite postrojki, vklu~uvaj}i go izdavaweto dozvola za poletuvawe i sletuvawe; 2. ~isteweto na letala; 3. pretovarot na aerodromi; 4. uslugite na ve{ti lica za havarii, dokolku istite se anga`iraat vo vozdu{niot prevoz po povod nastanati {teti vrz prevoznite sredstva ili vrz tovarot vo niv i 5. uslugite me|u samite vozduhoplovni pretprijatija povrzani so rabotite pred, vo tekot i posle letot. (5) Uslugite koi slu`at samo posredno za potrebite na letalata, ne se oslobodeni od danok. Tuka se vbrojuva osobeno: 1. posreduvaweto vo promet osloboden od danok spored ovaa zakonska odredba. Sepak, mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 5 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU); 2. iznajmuvaweto hali na aerodromi za pretprijatija za proizvodstvo na avioni; 3. prometot sprema vozduhoploven organ za nadzor i kontrola na vozdu{nata plovidba;

- 72 -

4. smestuvaweto na leta~kiot ekipa` od odredeno letalo; 5. prevozot na leta~kiot ekipa`, na primer so taksi od aerodrom do hotel i nazad; 6. smestuvaweto na patnici vo slu~ai na neredovni pristignuvawa na letot; 7. prevozot na patnici i na baga`ot do drug aerodrom (na primer, so motorno vozilo). Poglavje 69 Dano~no osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici vo vozdu{niot soobra}aj Me|unaroden prevoz na patnici (1) Me|unaroden prevoz na patnici postoi, koga odreden prevoz se vr{i kako vo zemjata, taka i vo stranstvo (vidi poglavje 25 stav 3 od DDVU). Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV doa|a predvid za slednite vidovi na prevoz na patnici vo vozdu{niot soobra}aj: 1. od stranski aerodrom do aerodrom vo zemjata; 2. od aerodrom vo zemjata do stranski aerodrom; 3. od stranski aerodrom do stranski aerodrom preku zemjata. (2) Sletuvawata vo zemjata popat (me|usletovi) ne go isklu~uvaat dano~noto osloboduvawe koga patnikot prodol`uva da leta so istoto letalo ili koga se prefrluva vo letalo kako priklu~ok kon prethodniot let od pri~ini, {to prvoimenuvanoto letalo ne sletuva na aerodromot na krajna destinacija. Delnici vo zemjata (3) Ako patnikot go prekine svojot let na odreden aerodrom (aerodrom A), t.e. ako prestojot se prolongira nadvor od sledniot mo`en priklu~en let i ako aerodromot na krajna destinacija (aerodrom B) se nao|a vo zemjata, vo toj slu~aj ne se primenuva dano~noto osloboduvawe za delnicata A do B. Vo ovoj slu~aj mo`e za osnova na presmetuvaweto na udelot na nadomestokot za prevoznata usluga vo zemjata da se zeme razlikata na cenite na letot me|u stranskiot aerodrom i dvata aerodroma koi se nao|aat vo zemjata (na pr. Ohrid-Frankfurt so me|usletuvawe vo Skopje; pritoa se odano~uva razlikata vo cenata na letot na relacija Ohrid-Frankfurt i Skopje-Frankfurt.Vo poedine~ni slu~ai, ova mo`e da dovede do toa, za prevoznata usluga izvr{ena vo zemjata da ne se napla}a nadomestok. (4) Dokolku vozduhoplovnite pretprijatija vo slu~aite od stav 3 se vo mo`nost da gi utvrduvaat prekinite na letot i delumnite nadomestoci samo so zna~itelni administrativni izdatoci, se dozvoluva procenka na udelite na nadomestocite za odano~enite prevozni uslugi. Postapkata na procenka se vr{i vo soglasnost so Upravata za javni prihodi. Prevoz od strana na pove}e vozduhoplovni pretprija tija (5) Dokolku me|unarodniot prevoz se vr{i od strana na pove}e posledovatelni vozduhoplovni pretprijatija, istiot se smeta za eden edinstven prevoz, dokolku e dogovoren kako takov (~len 1 stav 3 re~enica 1 od Var{avskata spogodba od Hag od 1955 godina). Me|unarodniot prevoz, koj spored me|unarodnoto pravo za vozduhoplovidba se smeta za edinstven prevoz, }e se smeta za takov i vo smisla na ~len 24 to~ka 9 od ZDDV i so toa sevkupno }e pretstavuva me|unaroden vozdu{en prevoz. Kako rezultat na toa, vozduhoplovnite pretprijatija koi u~estvuvaat vo izvr{uvaweto na prevozot na patnicite mo`at da go koristat dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV i vo slu~ai, koga odredena delnica e celosno vo zemjata. Sepak, dano~noto osloboduvawe ne se primenuva vo slu~ai, koga patnikot go prekinuva letot vo zemjata, odnosno, go prodol`i svojot prestoj nadvor od sledniot mo`en priklu~en let (vidi stav 3 od ova poglavje). Reciprocitet

- 73 -

(6) Na vozduhoplovnite pretprijatija so sedi{te vo stranstvo }e im se odobri dano~noto osloboduvawe samo vo slu~aj na reciprocitet, odnosno dokolku vo zemjata, kade {to se nao|a nivnoto sedi{te ne se napla}a danok na promet ili drug sli~en danok za me|unaroden prevoz na lica vo vozdu{niot soobra}aj koj go vr{at pretprijatija so sedi{te vo Republika Makedonija. Vozduhoplovno pretprijatie so sedi{te vo stranstvo mo`e da go koristi dano~noto osloboduvawe samo ako zemjata, vo koja se nao|a negovoto sedi{te, e registrirana vo registarot na zemji so koi e utvrden reciprocitet, koj go izdava Ministerstvoto za finansii. Kaj vozduhoplovni pretprijatija so sedi{te vo zemji koi ne se navedeni vo registarot, se vklu~uva Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Ova va`i i vo slu~ai koga postoi somnevawe za toa, dali se u{te se ispolneti uslovite na reciprocitet so zemjata vo koja se nao|a sedi{teto na vozduhoplovnoto pretprijatie. Kon ~len 28 od ZDDV Poglavje 70 Dano~ni stapki Op{to (1) ^len 28 od ZDDV predviduva dve dano~ni stapki i toa edna op{ta dano~na stapka od 19% i edna povlastena dano~na stapka od 5%. Dano~nite stapki slu`at za presmetuvawe na danokot na dodadena vrednost. Tie se primenuvaat vo site slu~ai, vo koi dano~niot obvrznik e dol`en da presmetuva danok na dodadena vrednost za negoviot odano~en promet (promet na dobra ili uslugi), odnosno dano~niot dol`nik spored ~len 32 t. 4 od ZDDV za prometot izvr{en sprema nego. Ova va`i kako pri presmetuvaweto na danokot vo ramkite na postapkata na odano~uvawe (~len 40 od ZDDV), taka i pri izdavaweto fakturi so posebno iska`an danok na dodadena vrednost (~len 53 od ZDDV). Dano~na osnova (2) Dano~nite stapki od ~len 28 od ZDDV se primenuvaat vrz soodvetnata dano~na osnova. Taa se dobiva so primena na ~len 16 do 20 i ~len 22 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 30 do 36 od DDVU), dodeka za turisti~kite ispolnuvawa izvr{eni od tur-operatori dano~nata osnova proizleguva od ~len 38 stav 3 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 100 stav 4 do 9 od DDVU). Vo sekoj slu~aj, danokot na dodadena vrednost ne pretstavuva del od dano~nata osnova, taka {to pri presmetuvaweto na danokot za osnova sekoga{ se zemaat neto-iznosi (bez DDV). Od tie pri~ini, dano~nite stapki utvrdeni vo ~len 28 od ZDDV se narekuvaat i neto-dano~ni stapki. Presmetuvawe na da nokot od br uto-iznosi

(3) Vo site slu~ai, vo koi danokot na dodadena vrednost se presmetuva od brutoiznosi (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost), istiot se dobiva od bruto-iznosite. Ova va`i osobeno kaj dano~ni obvrznici koi gi evidentiraat svoite bruto-iznosi spored ~len 52 stav 3 od ZDDV (dano~na osnova i danok vo eden zbir; vo vrska so toa, vidi poglavje 114 stav 1 od DDVU). Istoto va`i, na primer, za presmetuvaweto na danokot pri promet na upotrebuvani dobra (~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV, poglavje 33 stav 7 od DDVU), za turisti~ki ispolnuvawa na tur-operatori (~len 38 stav 3 od ZDDV, poglavje 100 stav 4 od DDVU) ili vo slu~aj na pogolem ili pomal danok iska`an vo fakturata (poglavje 120 stavovi 3 i 4 od DDVU). (4) Vo slu~aj na podelba na bruto-iznosi na dano~na osnova i na danok na dodadena vrednost, dano~nata osnova (nadomestok) se utvrduva spored metodot na presmetuvawe daden vo poglavje 30 stav 2 od ova Upatstvo. Namesto toa, iznosot na danokot mo`e da se presmeta neposredno i od samiot bruto-iznos i toa spored slednata formula: Danok = Bruto-iznos h dano~na stapka 100 + dano~na stapka Primer:

- 74 -

Vo slu~aj na bruto-iznos od 1.190 denari i dano~na stapka od 19%, iznosot na danok sodr`an vo bruto-iznosot se presmetuva na sledniot na~in: Danok = 1.190 denari h 19 = 190 denari 119 (5) Neto-dano~nite stapki od 19% i 5% odgovaraat na bruto-dano~nite stapki od 15,97% (zaokru`en iznos) i 4,76% (zaokru`en iznos) koi se primenuvaat neposredno vrz bruto-iznosi. Tie se dobivaat vrz osnova na slednata formula: Bruto-dano~na stapka = 100 h dano~na stapka 100 + dano~na stapka Kon ~len 29 od ZDDV Poglavje 71 Op{ta dano~na stapka Op{tata dano~na stapka od 19% se primenuva vrz site vidovi na promet (promet na dobra i uslugi) koj e odano~en i koj ne podle`i na povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 od ZDDV. Merodavna e soodvetnata dano~na osnova za ovoj promet (vidi poglavje 70 stav 2 od DDVU). Kon ~len 30 od ZDDV Poglavje 72 Povlastena dano~na stapka (Op{to) (1) Povlastenata dano~na stapka od 5% se primenuva: 1. vrz prometot na dobra navedeni vo ~len 30 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 73 od DDVU); 2. vrz uslugite navedeni vo ~len 30 stav 2 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 74 od DDVU). Dobrata i uslugite, koi spored ~len 30 od ZDDV podle`at na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka, se podetalno uredeni so DDV-odlukata od 28.09.1999 godina ("Slu`ben vesnik na RM", br. 65/99, vo natamo{niot tekst: DDVO). (2) Povlastenata dano~na stapka se primenuva po sila na zakon, dokolku se ispolneti uslovite za nejzina primena. Posebno barawe ili odobrenie od dano~niot organ za toa ne e potrebno. Za razlika od dano~nite osloboduvawa spored ~len 24 od ZDDV, primenata na povlastenata dano~na stapka ne se vrzuva so poseduvawe soodvetni knigovodstveni dokazi. Sepak, zaradi utvrduvawe na danokot i na osnovata za negovo presmetuvawe, dano~niot obvrznik e dol`en da vodi evidencija i pritoa da gi razdvojuva dano~nite osnovi za odano~enite prometi spored dano~ni stapki (~len 52 stav 1 i stav 2 to~ka 1 od ZDDV, ~len 16 stav 4 od DDVP). No, pravoto na primena na povlastenata dano~na stapka ne mo`e da se uskrati, dokolku dano~niot obvrznik ne gi ispolnuva evidenciskite obvrski. Poglavje 73 Povlastena dano~na stapka za promet na odredeni dobra Povlasten promet na dobra (1) So povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 stav 1 od ZDDV se odano~uva prometot na dobrata navedeni vo ovaa odredba koi se podetalno utvrdeni vo ~len 2 od DDVO. (2) Dobrata koi se povrzani so zemji{teto (nerazdelni zemji{ni proizvodi) mo`at da pretstavuvaat samostoen predmet na odredena isporaka (vidi poglavje 6 stav 1 od DDVU). Zaradi toa, vrz prometot na ovie proizvodi }e se primenuva povlastenata dano~na stapka, dokolku istite potpa|aat vo odvoena sostojba pod listata na stoki od ~len 2 od DDVO. Primer 1:

- 75 -

Prometot na ovo{je koe se u{te se nao|a na drvo ili na neobran zelen~uk podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka, bidej}i ovie proizvodi (vo obrana, odvoena sostojba) potpa|aat pod ~len 2 to~ka 8 ili to~ka 10 od DDVO. (3) Kon prometot na dobra, koj mo`e da bide odano~en so povlastenata dano~na stapka, se vbrojuva i isporakata na delo (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV). Pri isporaka na delo, predmet na isporakata e gotovoto delo, t.e. materijalite nabaveni od dano~niot obvrznik (osnovni materijali i eventualni dodatoci ili drugi sporedni stvari) vo sostojba promeneta so vlo`uvaweto trud od strana na dano~niot obvrznik (vo vrska so toa, vidi poglavje 11 od DDVU). Celokupnata isporaka na deloto podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka, dokolku gotovoto delo kako takvo pretstavuva predmet na ureduvawe so ~len 30 stav 1 od ZDDV i ~len 2 od DDVO. Pritoa, ne e dovolno, ako osnovniot materijal nabaven od dano~niot obvrznik (vo sostojba pred prerabotkata ili obrabotkata) pripa|a kon dobrata odano~eni so povlastenata dano~na stapka. Primer 2: Melni~ar prifatil da izvr{i melewe na `ito za negoviot klient. @itoto go nabavil samiot melni~ar. Predmet na isporakata na delo od strana na melni~arot e bra{noto, dobro opfateno so ~len 2 to~ka 11 od DDVO. Zaradi toa, za isporakata na deloto (vklu~uvaj}i go nadomestokot za meleweto) mo`e da se zeme predvid povlastenata dano~na stapka. Primer 3: Gradinarot G se zadol`uva da izvr{i ureduvawe na grob so koristewe na `ivi rastenija, postavuvawe plo~a, ureduvawe na zemji{teto i dodavawe na |ubrivo. Predmet na ovaa isporaka na delo ne se koristenite osnovni materijali (rastenija itn.), tuku celokupnoto novo delo "grob". Ova dobro ne e opfateno so ~len 2 od DDVO. Edinstvenata isporaka na delo (osnovni i sporedni materijali) podle`i na odano~uvawe so op{tata dano~na stapka. Uslugi koi ne se povlasteni (4) Dano~nata povlastica spored ~len 30 stav 1 od ZDDV i ~len 2 od DDVO ne va`i za uslugi, duri i vo slu~ai, koga uslugite se povrzani so dobra odano~eni so povlastenata dano~na stapka, na pr. meleweto na `ito od strana na melni~ar, prevozot na dobitok od strana na prevoznik, posreduvaweto vo proda`bata na prehranbeni proizvodi od strana na trgovski zastapnik ili iznajmuvaweto knigi i spisanija. Povlastenata dano~na stapka ne se primenuva vrz dobra koi sami po sebe se povlasteno odano~eni, no koi se koristat vo ramkite na izvr{uvaweto odredena usluga. Primer 4: Gradinarot G go prezema odr`uvaweto na grob i pritoa koristi `ivi rastenija (~len 2 to~ka 6 od DDVO). Toj vr{i usluga koja ne podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka, duri ni vo pogled na rastenijata koristeni pri izvr{uvaweto na uslugata. Vo vrska so razgrani~uvaweto me|u prometot na dobra i uslugite, vidi poglavje 7 stav 2 od DDVU. Razgrani~uvawe spored Carinskiot tarifnik (5) Dobrata koi spored ~len 30 stav 1 od ZDDV podle`at na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka, se seopfatno nabroeni. Sodr`inata na poedine~nite grupi na stoki vo DDVO e utvrdena preku uka`uvawe na Carinskata tarifa (glava, tarifen broj, tarifna oznaka). Vrz osnova na ova uka`uvawe neposredno se primenuvaat odredbite i razgrani~uvawata na poimite dadeni vo oovoj carinski akt pri tolkuvaweto na poedine~nite stavki na stoki. Carinskata tarifa e sostaven del od Zakonot za carinskata tarifa ("Slu`ben vesnik na RM", br.38/96). Vo slu~aj na izmeni i dopolnuvawa na Carinskata tarifa, merodavna e poslednata va`e~ka verzija na istata.

- 76 -

(6) Dokolku uka`uvawata vo vrska so poedine~nite stavki na stoki opfa}aat celokupni glavi, tarifni broevi ili tarifni oznaki (na pr. kaj to~kite 2, 23 ili 27 od DDVO), se povlastuvaat site nabroeni stoki tamu, duri i vo slu~ai, koga istiot ne proizleguva nedvosmisleno od tekstot, na primer zatoa {to verzijata na tekstot odgovara samo na naslovot od soodvetnata glava na Carinskata tarifa. Primer 5: ^lenot 2 to~ka 2 od DDVO gi opfa}a site stoki od glava 2 od Carinskata tarifa. (7) Kaj delovi od odredeni stavki (na pr. od glava 15 od Carinskata tarifa), povlastenata dano~na stapka ne se primenuva vrz site stoki od soodvetnata glava, tarifen broj ili tarifna oznaka od Carinskata tarifa. Vo vakvi slu~ai, povlastenite stoki se navedeni izre~no (na pr. vo ~len 2 to~ka 44 od DDVO), taka {to se isklu~uvaat site ostanati stoki od dano~nata povlastica, ili pak se isklu~uvaat izre~no stokite koi ne se povlasteni (na pr. vo ~len 2 to~ka 3 od DDVO), taka {to site ostanati stoki od navedenata stavka se opfa}aat so dano~nata povlastica. Sporedni prometi (8) Dano~nata povlastica za prometot na odredeni dobra gi opfa}a i sporednite prometi na ispora~atelot koi ja delat sudbinata na dadeniot promet na dobra osnoven promet (vo vrska so toa, vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). Tuka osobeno se vbrojuvaat pakuvaweto (tro{oci za pakuvawe, vklu~uvaj}i gi tro{ocite za sredstvata za pakuvawe i zatvorawe, kako {to se pakuvawa, folii i spisi), prevozot ili ispra}aweto (tro{oci na dostava, po{tarina, tro{oci pri prezemawe na stokata), natovarot i istovarot, kako i osiguruvaweto na ispora~anite stoki. Slo `eni proizvodi (9) ^estopati, stokite se ispora~uvaat po odredena zbirna cena, bez pritoa da mo`e da se prepoznae izvr{enata raspredelba na nadomestokot vrz poedine~nite stoki (na pr. prezentaciski pakuvawa, igra~ka so slatki, ~okoladna tabla so roman, kniga so disketa ili spisanija so kompakt-diskovi). Od gledna to~ka na carinskata tarifa, slo`enite proizvodi, koi se stavaat vo odreden zbir zaradi namiruvawe na odredena konkretna potreba na potro{uva~ot i se pakuvaat soodvetno na toa za celi na nivna maloproda`ba (na pr. vo kutii, mali pakuvawa ili vo proyirni folii), se utvrduvaat preku Carinskata tarifa vrz osnova na bitniot del od slo`eniot proizvod. Dokolku merodavniot del od slo`eniot proizvod e opfaten vo listata na stoki spored ~len 2 od DDVO, mo`e da se primeni povlastenata dano~na stapka vrz celokupniot slo`en proizvod. Slo`enite proizvodi koi ne gi ispolnuvaat uslovite od stav 9 od ova poglavje (na pr., zatoa {to ne postoi biten del od slo`eniot proizvod koj gi ispolnuva utvrdenite karakteristiki), se utvrduvaat sekoj poedine~no vrz osnova na Carinskata tarifa. Dokolku site oddelno utvrdeni stoki od vakviot slo`en proizvod se opfateni so odredbite od ~len 2 od DDVO (na primer ~okoladna tabla so roman), vo toj slu~aj se primenuva povlastenata dano~na stapka vrz celokupniot nadomestok. Ako, nasproti toa, slo`eniot proizvod se sostoi delumno od stoki koi ne se povlasteni (na pr. kniga so disketa ili igra~ka so slatki), povlastenata dano~na stapka mo`e da se primeni vrz onie stoki od slo`eniot proizvod koi se opfateni so ~len 2 od DDVO. Sepak, preduslov za toa e, dano~niot obvrznik da prika`e vo negovata evidencija kako se raspredeluva nadomestokot vrz povlastenite i nepovlastenite stoki soodvetno na nivnata vrednost. Poglavje 74 Povlastena dano~na stapka za promet na odredeni uslugi Uslugite koi se odano~uvaat so povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 stav 2 od ZDDV, se definirani vo ~len 3 do 6 od Odlukata za utvrduvawe na

- 77 -

dobrata i uslugite koi podle`at na povlastenata stapka na danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik na RM" br. 65/99, vo natamo{niot tekst: DDVO). Kon ~len 31 od ZDDV Poglavje 75 Moment na nastanuvawe na dano~niot dolg kaj promet na dobra i uslugi Op{to (1) Momentot na nastanuvawe na dano~niot dolg za prometot na dobra i za uslugi e reguliran vo ~len 31 stav 1 do 5 od ZDDV. Ovoj moment, me|u drugoto, e merodaven za utvrduvawe na periodot za koj dano~niot obvrznik go presmetuva, prijavuva i pla}a danokot (~len 39, pa natamu od ZDDV). Moment na izvr{uvawe na prometot (2) Dano~niot dolg nastanuva na~elno vo momentot vo koj se vr{i prometot. Momentot na sklu~uvawe ili postignuvawe dogovor ne e biten, isto kako {to e toa slu~aj i so momentot na izdavawe na fakturata ili na priem na nadomestokot. Istoto va`i soodvetno i za delumni prometi. Isklu~oci va`at za: pla}awa pred izvr{uvawe na prometot, periodi~en ili kontinuiran promet koj predviduva sukcesivni pla}awa, kako i promet preku avtomati (~len 31 stav 5 od ZDDV). (3) Dano~niot dolg nastanuva: 1. k a j p r o m e t n a d o b r a , vo momentot na izvr{uvawe na isporakata (nastanuvawe na danokot vo momentot na prenos na pravoto na raspolagawe); vo slu~aj na prevoz ili ispra}awe na predmetot na isporakata, vo momentot na zapo~nuvawe na prevozot ili ispra}aweto; vo slu~ai na monta`a ili vgraduvawe na predmetot na isporakata, vo momentot na zavr{uvawe so rabotite na monta`a ili vgraduvawe (~len 31 stav 1 to~ka 1 od ZDDV). Primer 1: Dano~niot obvrznik D mu prodava vo april 01 godina na kupuva~ odredena stoka so pla}awe na rati. Prodava~ot go zadr`uva pravoto na sopstvenost do celosna isplata na kupoproda`nata cena vo dekemvri 01 godina. Danokot za prometot na dobroto nastanuva vo april 01 godina. Prometot se smeta za izvr{en so samoto predavawe na dobroto, a ne so prenos na pravoto na sopstvenost (vidi poglavje 6 stav 2 od DDVU). Primer 2: Dano~niot obvrznik prevezuva ili ispra}a stoka do svojot primatel vo maj 01 godina. Stokata pristignuva kaj primatelot na dobroto duri vo tekot na juni 01 godina. Prometot se smeta za izvr{en so zapo~nuvaweto na prevozot ili ispra}aweto na dobroto vo maj 01 godina. Primer 3: Klient nara~uva ma{ina so uslovot "monta`a i vgraduvawe" utvrden vo nara~kata. Dano~niot obvrznik gi prevezuva ili gi ispra}a ma{inskite delovi do klientot vo juni 01 godina. Dano~niot obvrznik gi zavr{uva rabotite na monta`a i vgraduvawe vo tekot na juli 01 godina. Prometot se smeta za izvr{en vo juli 01 godina. 2. k a j v r { e w e u s l u g i , vo momentot na celosno izvr{uvawe na uslugata (~len 31 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). Primer 4: Dano~niot obvrznik R raboti kako revizor. Toj dobiva nalog za proverka i revizija na zavr{na godi{na presmetka za 01 godina. R zapo~nuva so

- 78 -

revizorskite raboti vo mart 02 godina i gi zavr{uva istite so dostavuvawe na revizorskiot izve{taj do svojot klient vo april 02 godina. Uslugata na revizorot se smeta za izvr{ena so dostavuvaweto na izve{tajot vo april 02 godina. 3. k a j p r i e m n a p l a } a w e p r e d i z v r { u v a w e n a p r o m e t o t, vo momentot na priem na pla}aweto, vo visina na danokot za primeniot iznos (~len 31 stav 2 od ZDDV; vidi poglavje 76 od DDVU). 4. k a j p e r i o d i ~ e n i l i k o n t i n u i r a n p r o m e t k o j p r e d v i d u v a s u k c e s i v n i p l a } a w a , na denot na izdavawe na fakturata ili, dokolku ovoj moment nastapil poprvo, na denot na priem na pla}aweto, za soodvetniot period za sekoj od slu~aite (~len 31 stav 3 od ZDDV). Periodi~en ili kontinuiran promet e, na primer, isporakata na voda, struja, gas i greewe, kako i vr{eweto telekomunikaciski uslugi koi se presmetuvaat periodi~no po potro{uva~kata ili koristeweto na uslugata. Primer 5: "Vodovod" ispora~uva sprema klient voda za periodot na ot~ituvawe juli, avgust i septemvri 01 godina. Pretprijatieto mu dostavuva za sekoj od ovie meseci po edna faktura, pobaruvaj}i avans od 1.000 denari mese~no. Vrz osnova na utvrdenata fakti~ka potro{uva~ka, pretprijatieto mu izdava na potro{uva~ot vo oktomvri 01 godina natamo{na faktura so koja kone~no se presmetuva periodot na ot~ituvawe juli, avgust, septemvri 01 godina vo iznos od 6.000 denari (kone~na faktura) i so koja se pobaruva ostatokot od 3.000 denari. Vo istata faktura se istaknuva pobaruvawe i za oktomvri 01 godina vo visina na noviot pau{al od 2.000 denari. Daden e periodi~en promet za periodot na ot~ituvawe juli, avgust i septemvri 01 godina. Danokot za mese~nite avansi od 1.000 denari nastanuva vo soodvetniot mesec na naplata na iznosot (nastanuvawe na danokot vo momentot na priem na avansnoto pla}awe). Danokot za razlikata nastanuva vo oktomvri 01 godina, koga na potro{uva~ot mu se izdava, zaedno vo fakturata za avansot za oktomvri, i kone~na faktura za iznosot za periodot na ot~ituvawe juli, avgust i spetemvri 01 godina (nastanuvawe na danokot vo momentot na izdavawe na faktura). 5. k a j d e l u m e n p r o m e t ( d e l o d o d r e d e n p r o m e t n a d o b ra i l i u s l u g i ), na denot na izvr{uvawe na delumniot promet (vidi poglavje 77 od DDVU). Poglavje 76 Nastanuvawe na dano~niot dolg kaj pla}awa pred izvr{uvawe na prometot (1) Dano~niot dolg kaj pla}awa pred izvr{uvawe na prometot nastanuva vo visina na danokot za iznosot koj bil primen vo momentot na pla}aweto (avansno pla}awe) (~len 31 stav 2 od ZDDV). Primer 1: Dano~en obvrznik dobiva avansno pla}awe od 10.000 denari vo april 01 godina za usluga koja toj ja izvr{uva vo maj 01 godina. Ostatokot od honorarot vo visina od 15.000 denari go dobiva vo juni 01 godina. Danokot za avansnoto pla}awe nastanuva vo april 01 godina. Danokot za ostatokot od honorarot za izvr{enata usluga nastanuva vo maj 01 godina. Primer 2: Dano~niot obvrznik G e grade`en pretpriema~. Vo oktomvri 02 godina, toj izgradil po sistemot na klu~ na raka i po nalog na treto lice industriska hala za proizvodstvo na grade`ni materijali. Vo maj 01 godina se dogovara primopredavawe na gotoviot objekt, presmetka i pla}awe na izgradbata na industriskata hala, kako i pla}awe mese~ni avansni pla}awa soglasno so napredokot na izgradbata. Prometot se smeta za izvr{en vo oktomvri 02 godina so kone~nata izgradba na objektot. Dano~niot dolg nastanuva za mese~nite avansni pla}awa u{te vo

- 79 -

momentot na nivno pla}awe. Dano~niot dolg za ostatokot od iznosot nastanuva vo oktomvri 02 godina. Moment na izvr{uvawe na pla}aweto (2) Pla}aweto nastanuva vo momentot na priem na nadomestokot ili delumniot nadomestok. Vo slu~ai na doznaka na bankovna smetka, za moment na priem na iznosot na~elno se smeta datata na priem na dozna~eniot iznos na bankovnata smetka. Ako za odreden promet se prima kako pla}awe menica, nadomestokot se smeta za primen na denot na efektuirawe ili, vo slu~aj na trasirawe na menicata, na denot na odobruvawe na trasiraweto. ^ekovniot iznos ne se smeta za primen so samata naplata na ~ekot, tuku vo momentot na priem na istiot. Vo slu~aj na dogovorena momentalna prezentacija na ~ekot, za istata ne smeat da bidat istaknati gra|ansko-pravni prigovori. Bankata - izdava~ na ~ekot e dol`na istiot da go isplati ili odobri so negovo prezentirawe. (3) Otstapuvaweto pobaruvawa doveduva do prihod vo momentot na otstapuvaweto, vo visina na ekonomskata vrednost na pobaruvawata pri nivnoto otstapuvawe. Prebivaweto se izedna~uva so poimot na pla}awe izvr{eno vo momentot na davaweto izjava za prebivawe. (4) Pla}awata mo`at da se sostojat, osven od pla}awa vo gotovo, i od promet na dobra ili uslugi koi se davaat ili izvr{uvaat kako nadomestok ili delumen nadomestok vo ramkite na ekonomskata razmena ili vo ramkite na drugi vidovi promet sli~ni na razmenata. (5) Pla}awata doveduvaat do nastanuvawe na danokot, dokolku istite se vr{at za odreden promet. Ako odredeno pla}awe se odnesuva na pove}e prometi na dobra ili uslugi, za istoto se vr{i soodvetna podelba. Vo slu~aj na dolguvawe na odreden promet vo delovi (vidi poglavje 77 od DDVU), pla}awata se zasmetuvaat kon soodvetniot del od prometot, za koj istite bile izvr{eni. Ako pri priemot na pla}aweto ne postoi konkreten dogovor ili spogodba za vr{ewe promet, vo toj slu~aj se vr{i proverka na pra{aweto dali pla}aweto mo`e da se smeta za pozajmica. (6) Vo slu~aj na priem na pla}awe za odreden promet, za koj e verojatno deka }e potpadne pod odredbite za osloboduvawe na istiot od danok, pla}aweto, kako i prometot, ne se odano~uvaat. Nasproti toa, pla}aweto se odano~uva dokolku vo momentot na negoviot priem se u{te ne mo`e da se predvidi dali }e bidat ispolneti uslovite za primena na dano~noto osloboduvawe za prometot. (7) Vo vrska so izdavaweto fakturi vo slu~ai na pla}awa pred izvr{uvawe na prometot (avansni pla}awa), vidi poglavje 117 od DDVU, vo vrska so pravoto na odbivka na prethodni danoci nastanati za avansnite pla}awata, vidi poglavje 83 stavovi 3 i 4 od DDVU. (8) Vo vrska so konverzijata na iznosi od stranska vo doma{na valuta, vidi poglavje 35 od DDVU. Poglavje 77 Nastanuvawe na dano~niot dolg kaj prometot vo delovi (delumen promet) Moment na izvr{uvawe na delumen promet (1) Ako namesto celokupniot promet se vr{at delumni prometi, za nastanuvaweto na dano~niot dolg kaj poedine~nite delumni prometi ne e biten momentot na izvr{uvawe na celokupniot promet, tuku momentot vo koj se izvr{uva soodvetniot del od prometot (~len 31 stav 4 od ZDDV). Pritoa, merodaven e denot na koj se izvr{uva soodvetniot del od prometot. Uslovi za postoewe na delumen promet (2) Delumen promet postoi koga istiot pretstavuva ekonomski razgrani~en del od odreden edinstven promet koj e dogovoren, i koj se izvr{uva i se presmetuva vo delovi (~len 31 stav 4 od ZDDV).

- 80 -

Delumniot promet se priznava kako takov samo ako se ispolneti slednite ~etiri uslovi: 1. da se raboti za del od odreden promet na dobra ili od odredena usluga, koj mo`e ekonomski da se razgrani~i; 2. dogovornite strani da dogovorile, deka za odredenite delovi od prometot }e se presmetuvaat i pla}aat soodvetni delumni nadomestoci. Ako za odredeni delovi od prometot najprvin ne bile posebno dogovoreni delumni nadomestoci, mora da se izvr{i soodvetna izmena na dogovorot pred zavr{uvawe na izvr{uvaweto na prometot; 3. za delot od prometot mora, dokolku e istiot del od odreden promet na dobra, da bide izvr{eno primopredavawe. Ako delot pretstavuva usluga, istiot mora da e izvr{en ili da prestanalo negovoto izvr{uvawe; 4. delot od prometot mora da e presmetan oddelno. Primer 1: Vo ramkite na odreden dogovor za zakup e dogovoreno mese~no pla}awe na kirijata. Prometot (davawe pod zakup) e ekonomski delliv. Istiot se dolguva, izvr{uva i presmetuva vo delovi. Danokot nastanuva na krajot od sekoj mesec. Primer 2: Dano~niot obvrznik G e grade`en pretpriema~. Toj gradi deloven objekt kako pove}ekatnica po nalog na treto lice. Pritoa e dogovoreno oddelno primopredavawe, oddelna presmetka i oddelno pla}awe na sekoj poedine~en kat od objektot, me|utoa ne e dogovoreno pla}awe avansi soglasno so napreduvaweto na izgradbata. Prviot kat se primopredava vo april 01 godina, posledniot kat vo maj 02 godina. Dano~niot obvrznik vr{i isporaka na delo (vidi poglavje 11 od DDVU) koja e ekonomski delliva. Sekoj kat od objektot e oddelno dogovoren i predaden, kako i oddelno presmetan i platen kako del od edinstveniot promet. Dano~niot dolg za poedine~nite delovi od edinstveniot promet nastanuva na denot na soodvetnoto primopredavawe, na pr. dano~niot dolg za izgradbata na prizemjeto nastanuva vo april 01 godina, dodeka za izgradbata na posledniot kat danokot nastanuva vo maj 02 godina. Primer 3: Dano~niot obvrznik D dobiva nalog da izvr{i postavuvawe na parket vo stan. Vo potvrdata za priem na nara~kata na deloto, materijalnite tro{oci odvoeno se iska`ani. Dano~niot obvrznik gi ispra}a materijalite do utvrdenoto mesto i gi izveduva na istoto soodvetnite raboti. Predmet na deloto koe treba da go ispora~a pretpriema~ot e isporaka na gotov parket (vidi poglavje 11 stav 1 od DDVU). Isporakata na deloto pretstavuva eden edinstven promet koj ne mo`e da se podeli na isporaka na materijal i na izvr{uvawe odredena usluga. Kon ~len 32 od ZDDV Poglavje 78 Dano~en dolg na primatelot na ispolnuvaweto vo slu~ai na vlezni ispolnuvawa od stranstvo Prenos na dano~niot dolg vrz primatelot na ispolnuvaweto (1) Dokolku primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata e dano~en obvrznik ili javno-pravno telo vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV, istiot }e go dolguva danokot za odreden promet na dobra ili za odredena usluga izvr{eni od dano~en obvrznik koj nema vo Republika Makedonija nitu sedi{te, nitu podru`nica (~len 32 to~ka 4 od ZDDV). Vo ovie slu~ai, dano~niot dolg se prenesuva od vr{itelot na prometot na primatelot na ispolnuvaweto. (2) Dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 9 od ZDDV (vidi poglavje 18 od DDVU) i javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 19 od

- 81 -

DDVU) kako primateli na dobroto ili korisnici na uslugata, se dol`ni, namesto dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo, da go presmetaat, prijavat i platat danokot kaj dano~niot organ koj nastanal za prometot izvr{en sprema niv od stranskiot dano~en obvrznik. Vo slu~aj na zadocneto pla}awe na danokot, licata navedeni vo re~enica 1 od ovoj stav se obvrzuvaat na pla}awe kamati (~len 32 to~ka 4 re~enica 2 od ZDDV). Ovie obvrski postojat kako za primateli na ispolnuvawa-rezidenti vo zemjata, taka i za primateli na ispolnuvawarezidenti vo stranstvo. Dano~nite obvrznici koi ne se registrirani spored ~len 51 od ZDDV, se dol`ni kako primateli na ispolnuvawa da izvr{at presmetka, prijavuvawe i pla}awe na danokot. Obvrskata gi opfa}a kako prometite izvr{eni za celi na stopanskata dejnost, taka i prometite za ostanatite oblasti na deluvawe na primatelot na ispolnuvaweto. (3) Danokot na dodadena vrednost se prijavuva i pla}a kaj dano~niot organ, kaj kogo primatelot na ispolnuvaweto e registriran kako dano~en obvrznik. Za dano~nite obvrznici koi ne se registrirani i za javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 od ZDDV, nadle`en e dano~niot organ, na ~ija teritorija se nao|a nivnoto sedi{te. Dano~ni obvrznici bez sedi{te ili podru`nica vo M a k e d o n i ja (4) Prometot mora da e izvr{en od dano~en obvrznik koj nema nitu sedi{te, nitu podru`nica vo Republika Makedonija i koj so toa ne e rezident vo zemjata (vo vrska so toa, vidi poglavje 24 stavovi 3 i 5 od DDVU). Vo pogled na rezidentnosta, merodaven e momentot vo koj se izvr{uva prometot. Dano~ni obvrznici koi poseduvaat zemji{te vo Makedonija i koi istoto go iznajmuvaat so presmetuvawe na danok na dodadena vrednost, se smetaat za rezidenti vo zemjata. Za samoto iznajmuvawe, iznajmuva~ot ne e dano~en dol`nik. Prometot go prijavuva iznajmuva~ot vo ramkite na op{tata postapka na odano~uvawe. Faktot, deka dano~niot obvrznik e registriran vo zemjata spored ~len 51 od ZDDV, sam po sebe, ne pretstavuva dovolna karakteristika za toa, deka liceto e rezident vo zemjata. Sporni slu~ai na rezidentnost na dano~niot ik obvrzn

(5) Za primatelot na ispolnuvaweto mo`e spored okolnostite na konkretniot slu~aj da postoi neizvesnost za toa, dali dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot e rezident vo zemjata vo momentot na izvr{uvawe na prometot, na primer zatoa {to pra{aweto za lokacijata e nejasno od fakti~ka ili od pravna gledna to~ka ili zaradi toa, {to podatocite vo vrska so dano~niot obvrznik davaat povod za somnevawe vo nivnata verodostojnost. Vo toj slu~aj, primatelot na ispolnuvaweto nema da bide zadol`en da izvr{i presmetuvawe, prijavuvawe i pla}awe na danokot samo ako dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot poseduva uverenie izdadeno od nalde`niot dano~en organ, od koe proizleguva, deka liceto ima sedi{te ili podru`nica vo Makedonija i deka so toa e rezident vo zemjata. Ova uverenie prestanuva da va`i po istek na edna godina od datata na izdavawe na uverenieto. Presmetuvawe na danok pri izdavawe faktura bez posebno iska`uvawe na DDV (6) Ako dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo mu izdade faktura na primatelot na ispolnuvaweto soglasno so ~len 20 stav 3 od DDVP bez posebno iska`an danok, no so uka`uvawe na svojstvoto na dano~en dol`nik, za celi na presmetuvaweto na danokot }e se pojde od toa, deka iznosot platen sprema dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot pretstavuva nadomestok vo smisla na ~len 16 stav 1 od ZDDV vo koj ne e sodr`an danok na dodadena vrednost. Za celi na odbivka na prethodniot danok, ovaa faktura }e se priznae, isto taka, za faktura vo smisla na ~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV, dokolku dano~niot obvrznik-primatel na ispolnuvaweto stavi zabele{ka na fakturata vo vrska so toa, koj iznos na danok go dolguva spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV i ako go plati danokot (~len 6 od DDVP).

- 82 -

Primer: Konsultantskata firma A-rezident vo Germanija mu izdava faktura na dano~niot obvrznik B-rezident vo Skopje za izvr{eni konsultantski uslugi vo iznos od 33.000 denari. A ne iska`uva danok vo fakturata. Uslovite za izdavawe neto-faktura spored ~len 20 stav 3 od DDVP se ispolneti. B e dol`en da go presmeta danokot dolguvan od nego, da go prijavi i da go plati istiot kaj dano~niot organ nadle`en za nego. (7) Primatelot na ispolnuvaweto e dol`en da go presmetuva danokot spored dano~nata stapka koja va`i za soodvetniot promet spored ~len 28 do 30 od ZDDV. Pri toa sekoga{ se primenuva dano~nata stapka koja va`i vo momentot na izvr{uvawe na prometot. Presmetuvawe na danok vo slu~aj na izdavawe faktu ra so posebno iska`an DDV (8) Duri i vo slu~ai, vo koi dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo mu izdava na primatelot na ispolnuvaweto faktura sprotivno na ~len 20 stav 3 od DDVP, vo koja pokraj nadomestokot e oddelno iska`an i danokot, primatelot na ispolnuvaweto ostanuva dano~en dol`nik. Danokot se presmetuva od brutonadomestokot (vidi poglavje 70 stav 4 od DDVU). Vo ovoj slu~aj, dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo go iska`al neovlasteno danokot. Zaradi toa, toj go dolguva danokot spored ~len 55 stav 2 od ZDDV. Sepak, toj mo`e da izvr{i ispravka na fakturata spored ~len 55 stav 3 od ZDDV. Vo ovoj slu~aj, danokot koj go dolguva primatelot na ispolnuvaweto se presmetuva vrz osnova na utvrdeniot nadomestok (vidi stav 6 od ova poglavje). Kon ~len 33 i ~len 34 od ZDDV Poglavje 79 Op{ti uslovi za odbivka na prethodni danoci i krug na lica ovlasteni za odbivka (1) Prethoden danok pretstavuva danokot na dodadena vrednost, 1. koj e oddelno iska`an vo fakturata za prometot, koj bil izvr{en sprema dano~niot obvrznik od strana na drug dano~en obvrznik; 2. koj e oddelno iska`an vo fakturata za avansnoto pla}awe koe go izvr{il dano~niot obvrznik za promet, koj se u{te ne e izvr{en sprema nego; 3. koj e platen za uvozot na dobra i koj e oddelno iska`an vo carinskata deklaracija. (2) Pravo na odbivka na prethodniot danok imaat samo dano~nite obvrznici vo smisla na ~len 9 i ~len 10 stav 2 od ZDDV vo ramkite na nivnata stopanska dejnost (vidi gi poglavjata 18 i 19 od DDVU). Dano~niot obvrznik mo`e da izvr{i odbivka na slednite prethodni danoci: 1. Danok iska`an vo fakturata za promet na dobra i za uslugi koi bile izvr{eni sprema nego posle 31 mart 2000 godina; 2. Danok za uvoz na dobra koi bile uvezeni posle 31 mart 2000 godina. (3) Pravo na odbivka na prethodniot danok ima dano~niot obvrznik koj e primatel na dobroto ili korisnik na uslugata. Prometot se vr{i na~elno sprema liceto koe spored dogovorniot odnos, koj pretstavuva osnova za prometot, e ovlasteno ili obvrzano za priem na istiot. Ottuka, primatel na dobroto ili korisnik na uslugata na~elno e nara~atelot na prometot. Ako, sprotivno na dogovorniot odnos, prometot se vr{i na~elno sprema treto lice, primatel na prometot mo`e da bide tretoto lice. (4) Dano~ni obvrznici koi se obvrzani za registracija spored ~len 51 stav 1 od ZDDV, no koi, sprotivno na obvrskata ne se registrirale, se dol`ni da go platat zakonski dolguvaniot danok na dodadena vrednost, no istovremeno imaat pravo na odbivka na prethodni danoci.

- 83 -

(5) Dano~ni obvrznici rezidentni vo stranstvo imaat, isto taka, na~elno pravo na odbivka na prethodni danoci, duri i vo slu~ai koga licata ne vr{at promet vo zemjata. Sepak, prethodniot danok im se vra}a pod uslovite vo ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP vo ramkite na posebna postapka predvidena za taa cel (vidi poglavje 106 od DDVU). (6) Malite pretpriema~i vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV nemaat pravo na odbivka na prethodnite danoci, t.e. se raboti za dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija za danokot na dodadena vrednost i koi ne se registrirale dobrovolno (~len 51 stavovi 1 i 4 od ZDDV). (7) Liceto, koe vr{i promet sprema dano~en obvrznik koj ima pravo na odbivka, mora, isto taka, da bide dano~en obvrznik (~len 33 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). Bidej}i odbivkata na prethodniot danok bara postoewe na faktura vo smisla na ~len 53 od zakonot (~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV) i bidej}i vo dadenata faktura se naveduva dano~niot broj na dano~niot obvrznik-ispolnuva~ (~len 51 stav 10 to~ka 2 od ZDDV), dano~niot obvrznik-ispolnuva~ mora da e registriran za celi na danokot na dodadena vrednost. Ako ovoj uslov ne e ispolnet zaradi toa {to vr{itelot na prometot ne e registriran dano~en obvrznik ili e, na primer, privatno lice, primatelot na ispolnuvaweto ne mo`e da izvr{i odbivka na prethodniot danok. (8) Iznosite na prethodni danoci mo`at da se odbijat samo vo slu~aite koga istite se dolguvaat spored Zakonot za danok na dodadena vrednost. Dano~ni obvrznici koi se optovareni so stranski prethodni danoci mo`at da baraat vra}awe na ovie iznosi samo kaj dr`avata koja go napla}a danokot. Poglavje 80 Vlezni ispolnuvawa za celi na stopanskata dejnost (1) Dano~niot obvrznik mo`e da go koristi pravoto na odbivka na prethodni danoci samo dokolku gi koristi nabavenite ili uvezenite dobra ili primenite uslugi (vo natamo{niot tekst: vlezni ispolnuvawa) za celi na negovata stopanska dejnost (~len 34 stav 1 to~ka 1 od ZDDV). [to se podrazbira pod stopanska dejnost, proizleguva od ~len 9 stav 2 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 18 stavovi 9 i 10 od DDVU). Vleznoto ispolnuvawe mora da vleze vo poleto na stopanskata dejnost. Namenata na vleznoto ispolnuvawe mora da e objektivno mo`na za poleto na stopanskata dejnost i istata da e izvr{ena. Vo toj pogled, merodavni se fakti~kite okolnosti koi postoele vo momentot na vleznoto ispolnuvawe. (2) Dozvolena e odbivka i na prethodni danoci koi nastanale pred izvr{uvawe na promet ili po prestanok na vr{eweto na stopanskata dejnost, i vo onoj del, vo koj istite se vo soodvetna povrzanost so navedenata stopanska dejnost. Primer 1: Zanaet~ija, koj porano nastapuval kako vraboteno lice, se odlu~uva da se osamostoi. Na 01.11.01 godina zema pod naem delovni prostorii. Isto taka, vo noemvri 01 godina toj kupuva ma{ini i alati. Vo dekemvri 01 godina dava reklami vo pove}e vesnici. Prvite prometi gi vr{i vo januari 02 godina. Zakupot na prostoriite, kupuvaweto ma{ini i alati i objavuvaweto reklami se povrzani so negovata stopanska dejnost. Ottuka, iznosite na prethodni danoci za ova vlezno ispolnuvawe mo`at da se odbijat, duri i ako liceto zapo~nalo da ostvaruva promet vo podocne`en moment. Primer 2: Zanaet~ija zavr{uva so vr{eweto na svojata stopanska dejnost na 31.05.01 godina. Na 11.07.01 dobiva smetka za struja za potro{uva~kiot period maj 01. Strujata ja nabavil za potrebite na negovata stopanska dejnost. Prethodniot danok iska`an vo smetkata, liceto mo`e da go istakne kako prethoden danok vo presmetkovniot period juli 01 Vo vrska so po~etokot i zavr{uvaweto na stopanskata dejnost, vidi poglavje 18 stav 11 do 13 od DDVU..

- 84 -

(3) Odbivka na prethodni danoci ne e mo`na, dokolku dano~niot obvrznik nabavuva dobro koe go koristi za li~ni celi, a duri podocna istoto se koristi za celi na negovata stopanska dejnost. Primer 3: Registriran dano~en obvrznik izgradil objekt vo 01 godina, koj go koristi celosno za sopstveni stanbeni celi. Od 02 godina, liceto go koristi objektot celosno za celi na negovata stopanska dejnost (na pr. kako deloven prostor). Liceto nema pravo na odbivka na prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot, bidej}i vleznoto ispolnuvawe ne bilo koristeno za celi na stopanskata dejnost. Isto taka, i vlo`uvaweto na objektot vo 02 godina vo poleto na negovata stopanska dejnost ne go obezbeduva pravoto na odbivka na prethodni danoci i ne doveduva do ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV (vidi poglavje 92 od DDVU). (4) Ako dobroto se nabavuva za celi na stopanskata dejnost, no pri prvata upotreba se koristi (slu~ajno) za li~ni celi, vo toj slu~aj }e bidat ispolneti uslovite na vlezno ispolnuvawe za celi na stopanskata dejnost, dokolku dobroto se koristi potoa namenski za vr{ewe na stopanska dejnost. Primer 4: Grade`en pretpriema~ steknuva bager za celi na svojata stopanska dejnost. Toj go koristi bagerot najprvin za izvedba na raboti na zemji{te vo negova li~na sopstvenost, a podocna za celi na negovata stopanska dejnost. Prethodniot danok od nabavkata na bagerot mo`e da se odbie. Bagerot bil nabaven za celi na stopanskata dejnost. Koristeweto za li~ni celi se odano~uva kako usluga vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. (5) Za da mo`e da se izvr{i odbivka na prethodniot danok, dano~niot obvrznik mora da poseduva faktura koja ja izdal izdava~ot na fakturata vo vo soglasnost so ~len 53 od ZDDV (~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). Isto taka,i fakturi, za koi se odobreni olesnuvawata spored ~len 18 do 19, ~len 20 stav 1 i ~len 22 od DDVP, go obezbeduvaat pravoto na odbivka na prethodni danoci (~len 5 od DDVP). Pravoto na odbivka na prethoden danok mo`e da se koristi i vrz osnova na faktura od dano~en obvrznik-rezident vo stranstvo, pod uslovite od ~len 6 od DDVP. (6) Vo slu~aj na uvoz, pravoto na odbivka na prethodni danoci spored ~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV postoi samo ako plateniot danok e oddelno iska`an vo carinskata deklaracija (vo vrska so ova, vidi poglavje 82 od DDVU). Poglavje 81 Vlezni ispolnuvawa za celi na stopanskata dejnost i za drugi celi (1) Ako vleznoto ispolnuvawe se nara~uva kako za celi na stopanskata dejnost, taka i za drugi (na pr. li~ni) celi, obemot na pravoto na odbivka na prethodniot danok }e zavisi od vidot na vleznoto ispolnuvawe. (2) Pri promet na delivi dobra i pri delivi uslugi se vr{i podelba na prethodniot danok na del so pravo i na del bez pravo na odbivka, soglasno so namenata na nara~aniot promet. Primer 1: Dano~en obvrznik koj proizveduva ma{ini, nabavuva 15.000 litri mazut. Od niv, 10.000 litri se vnesuvaat vo rezervoarot na fabri~kata hala. Ostanatite 5.000 litri se vnesuvaat vo rezervoarot na ku}ata na dano~niot obvrznik koja se koristi za stanbeni celi. Dano~niot obvrznik dobiva od trgovecot so mazut faktura so oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. Mazutot pretstavuva delivo dobro. Pravoto na odbivka na prethodniot danok mo`e da se realizira za delot od mazutot, koj bil nabaven za celi na stopanskata dejnost (2/3 od sevkupnata koli~ina). (3) Pri steknuvawe nedelivi edinstveni dobra koi se koristat kako za celi na stopanskata dejnost, taka i za drugi celi (me{ovita namena), dano~niot obvrznik ima pravo na opcija. Toj mo`e dobroto da go podredi celosno na poleto na

- 85 -

stopansko deluvawe ili negovata namena celosno da ja podredi kon poleto na nestopansko deluvawe (na pr. li~ni celi). Podreduvaweto na dobroto kon poleto na stopansko deluvawe e dozvoleno samo ako dobroto e vo objektivna i prepoznatliva ekonomska vrska so stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik i dokolku dadenata nabavka treba da ja unapreduva stopanskata dejnost na istiot. Po pravilo, podreduvaweto na dobroto kon soodvetnata namena dano~niot obvrznik go vr{i so samoto koristewe na pravoto na odbivka. Koristeweto na dobroto za drugi celi, koi ne se povrzani so stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik, se smeta za usluga so nadomestok i podle`i na odano~uvawe (~len 6 stav 3 to~ka 1 ZDDV). Primer 2: Dano~en obvrznik kupuva tovarno vozilo za celi na negovata stopanska dejnost, koe go koristi vo mal obem i za li~ni celi. So nabavkata na tovarnoto vozilo, dano~niot obvrznik mo`e celosno da go iskoristi pravoto na odbivka na prethodniot danok. Koristeweto na voziloto za li~ni celi, koe se smeta za usluga so nadomestok, se odano~uva. Poglavje 82 Odbivka na prethodniot danok pri uvoz (1) Dano~niot obvrznik mo`e danokot na dodadena vrednost za dobra uvezeni vo zemjata (vo natamo{niot tekst: danok na dodadena vrednost pri uvoz) da go odbie kako prethoden danok, dokolku istiot e fakti~ki platen i ako dano~niot obvrznik gi koristi dobrata za celi na negovata stopanska dejnost. Pla}aweto na danokot se doka`uva so carinski dokument (carinska deklaracija), koj se vodi vo knigite (~len 33 stav 2 to~ka 3, ~len 34 stav 1 od ZDDV). (2) Za dobivawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok bitno e uvezenite dobra da se vneseni vo zemjata (~len 11 od ZDDV). Pri uvoz preku podra~jata navedeni vo ~len 12 od ZDDV (slobodni zoni, carinski zoni, carinski skladi{ta), dobroto }e se smeta za uvezeno duri po negoviot premin vo zemjata (~len 15 to~ka 2 od ZDDV). Ako uvezenoto dobro se koristi za vr{ewe promet vo ovie podra~ja, vo odnos na pravoto na odbivka se primenuva stav 10 od ova poglavje. (3) Koristewe na dobrata za celi na stopanskata dejnost postoi kaj dano~niot obvrznik koj go ima pravoto na raspolagawe vrz dobroto vo momentot na uvozot. Ne e merodavno pra{aweto koj e dol`nik na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (~len 32 to~ka 2 od ZDDV), koj go platil istiot ili koj go prenel uvezenoto dobro preku granica za potrebite na dano~niot obvrznik koj ima pravo na odbivka. Licata koi edinstveno u~estvuvale vo uvozot, bez pritoa da mo`ele da raspolagaat so dobroto (na pr. {pediteri, prevoznici, trgovski zastapnici) nemaat pravo na odbivka na prethodniot danok. (4) Ispora~atelot ima pravo na odbivka na danokot na dodadena vrednost pri uvoz samo ako go vnesuva dobroto vo zemjata za sopstveno raspolagawe i duri potoa go ispora~a na primatelot na istoto. Primer 1: Dano~niot obvrznik D - rezident vo Slovenija, vr{i isporaka i monta`a na prozorci vo novoizgraden objekt na Bankata B od Skopje. Prevoznikot P najmen od D gi transportira prozorcite do Skopje i go pla}a danokot na dodadena vrednost pri uvozot. D vr{i edinstven promet na dobra, koj e sostaven od isporaka na prozorci i nivno vgraduvawe (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) i koj e izvr{en so zavr{uvaweto na monta`ata vo Skopje (~len 13 to~ka 3 od ZDDV). Pravoto na raspolagawe vrz uvezenite prozorci preminuva od D na B duri so samoto zavr{uvawe na monta`ata. Ottuka, pravo na odbivka na danokot na dodadena vrednost pri uvoz ima D. Nasproti toa, primatelot na dobroto mo`e da go stekne pravoto na odbivka na prethodniot danok, a prometot na dobra bil izvr{en sprema nego vo stranstvo, na pr. koga prevozot ili ispra}aweto od strana na ispora~atelot ili primatelot na dobroto zapo~nuva vo stranstvo (~len 13 to~ka 2 od ZDDV).

- 86 -

(5) Koga dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo ima pravo na odbivka na prethodniot danok, danokot se vra}a spored uslovite i postapkata od ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP. (6) Ne e neophodno danokot na dodadena vrednost da go platil samiot dano~en obvrznik. Toj ima pravo na odbivka na prethodniot danok duri i ako e dol`nik na danokot na dodadena vrednost pri uvoz lice zadol`eno od nego (na pr. {pediter, prevoznik ili trogvski zastapnik). Vo ovie slu~ai pravoto na odbivka se uslovuva so toa, dano~niot obvrznik da poseduva soodveten carinski dokument ili carinski zaverena zamena za istiot za celi na ostvaruvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok. (7) Danokot na dodadena vrednost pri uvoz mo`e da se odbie kako prethoden danok vo presmetkovniot period, vo koj se ispolneti site zakonski propi{ani uslovi (vidi stav 1 od ova poglavje; ~len 34 stav 2 od ZDDV). Vo slu~aj na prodol`uvawe na rokot za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz, prethodniot danok mo`e nezavisno od re~enica 1 da se odbie so podnesuvawe na dano~na prijava za presmetkovniot period vo koj nastanal dano~niot dolg (~len 10 stav 4 od DDVP). Primer 2: Rokot za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz e prodol`en od 27.11.01 godina do 15.12.01 godina i e platen najdocna do datata na prodol`uvawe. Danokot mo`e da se odbie kako prethoden danok so podnesuvawe na dano~na prijava za presmetkovniot period noemvri. Ako dano~niot obvrznik ne go platil ili go platil delumno prolongiraniot danok na dodadena vrednost pri uvoz do denot na vtasanost na istiot, carinskiot organ e dol`en vedna{ da go izvesti za toa nadle`niot dano~en organ (~len 10 stav 5 od DDVP). (8) Dokolku danokot na dodadena vrednost pri uvoz bil ve}e odbien kako prethoden danok, se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~aite na podocne`no namaluvawe i vra}awe na ovoj danok. Ispravkata se vr{i vo presmetkovniot period na namaluvaweto i vra}aweto (~len 22 stav 2 od ZDDV). Carinskiot organ e dol`en vedna{ da go izvesti nadle`niot dano~en organ za dopolnitelnoto namaluvawe i vra}aweto na danokot na dodadena vrednost pri uvoz. (9) Prometot za celi na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni, carinski zoni i carinski skladi{ta se odano~uva spored ~len 12 od ZDDV isto kako i prometot vo zemjata (vidi poglavje 21 od DDVU). Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie kako prethoden danok i plateniot danok na dodadena vrednost za uvoz na dobra koi gi koristi za vr{ewe na takviot promet, duri i ako dobrata ne se vnesat vo zemjata tuku istite se koristat ili se potro{at vo navedenite podra~ja. Poglavje 83 Moment na odbivka na prethodniot danok (1) Prethodniot danok mo`e da se odbie otkako dano~niot obvrznik go primil prometot i otkako postoi faktura za ovoj vlezen promet. Odbivkata na prethodniot danok mo`e da se izvr{i vo onoj presmetkoven period, vo koj se ispolneti obata uslova (~len 34 stav 2 od ZDDV). Primer 1: Dano~en obvrznik kupuva dobro za celi na negovata stopanska dejnost, koe mu se ispora~uva na 29.04.01 godina. Toj ja dobiva fakturata na 02.05.01 godina i istata ja pla}a na 03.06.01 godina. Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie prethodniot danok vo presmetkovniot period maj 01 godina. Pritoa e bez zna~ewe momentot na pla}awe na fakturata. (2) Kaj fakturite izdadeni od dano~en obvrznik-rezident vo stranstvo, primatelot na ispolnuvaweto mo`e zaradi poednostavuvawe da go iskoristi pravoto na odbivka na prethoden danok u{te vo presmetkovniot period vo koj go prijavuva danokot na dodadena vrednost dolguvan spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (~len 6 stav 2 od DDVP).

- 87 -

(3) Ako dano~niot obvrznik izvr{i pla}awe pred priem na prometot, liceto mo`e da go koristi pravoto na odbivka na prethodniot danok dokolku mu bila izdadena faktura koja gi ispolnuva uslovite od ~len 53 od ZDDV i ~len 18 do 22 od DDVP. Ako ovie uslovi ne se istovremeno ispolneti, odbivkata na prethodniot danok mo`e da se izvr{i za presmetkovniot period vo koj }e bidat ispolneti dvata uslova (~len 34 stav 2 od ZDDV). Primer 2: Dano~en obvrznik nara~uva ma{ina na 10.01.01 godina. Na 20.01.01 godina vr{i avansno pla}awe vo visina od 238.000 denari. Na 05.02.01 godina dobiva uredna faktura za avansnoto pla}awe so oddelno iska`an DDV vo visina od 38.000 denari. Uslovite za odbivka na prethodniot danok se ispolneti vo presmetkovniot period fevruari 01 godina. (4) Pra{aweto, dali pla}aweto izvr{eno pred realizacija na nara~aniot promet go opfa}a celokupniot nadomestok ili samo del od nego, nema nikakvo zna~ewe. Ako oddelno iska`aniot danok na dodadena vrednost e povisok od danokot na dodadena vrednost koj otpa|a na pla}aweto pred realizacija na prometot, vo toj slu~aj mo`e da se odbie samo iznosot na danokot koj e sodr`an vo izvr{enoto avansno pla}awe. Primer 3: Dano~en obvrznik nara~al ma{ina na 10.01.01 godina. Na 15.02.01 godina toj dobiva faktura na iznos od 400.000 denari + 76.000 denari danok na dodadena vrednost. Na 04.03.01 godina dano~niot obvrznik vr{i avansno pla}awe vo visina od 357.000 denari. Ma{inata se ispora~uva na 10.05.01 godina. Dano~niot obvrznik go pla}a ostatokot na 02.07.01 godina. Uslovite za odbivka na prethodniot danok se ispolneti vo presmetkovniot period mart 01 godina. Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie kako prethoden danok iznosot na danok na dodadena vrednost sodr`an vo pla}aweto vo visina od 57.000 denari. Ostanatiot prethoden danok vo visina od 19.000 denari mo`e da se odbie vo presmetkovniot period maj 01 godina. Pritoa e bez zna~ewe momentot na pla}aweto na ostanatiot iznos. Dokolku dano~niot obvrznik vr{i avansni pla}awa vo delumni iznosi, iska`aniot danok na dodadena vrednost se deli na poedine~nite delumni iznosi. Primatelot na ispolnuvaweto mo`e da go odbie samo danokot na dodadena vrednost sodr`an vo zavr{nata faktura koj otpa|a na ostanatiot iznos za pla}awe (vidi isto poglavje 117 stav 3 od DDVU). (5) Dokolku bilo izvr{eno avansno pla}awe, a sepak ne e izvr{en promet sprema dano~niot obvrznik, odbivkata na prethodniot danok se revidira so retroaktivno dejstvo. Revidiraweto na odbivkata na prethodniot danok se vr{i nezavisno od toa, dali avansnoto pla}awe bilo vrateno. (6) Vo vrska so momentot na ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~ai na promena na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV), se uka`uva na poglavje 36 od DDVU, a vo vrska so momentot na ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~ai na dopolnitelno namaluvawe ili vra}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (~len 22 stav 2 od ZDDV) vidi poglavje 82 stav 8 od DDVU. Kon ~len 35 ZDDV Poglavje 84 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka kaj promet osloboden od danok i kaj promet vo stranstvo Isklu~uvawe na pravoto na odbivka kaj promet osloboden od danok (1) Pravoto na odbivka na prethodniot danok e isklu~eno za site vlezni ispolnuvawa koi dano~niot obvrznik gi koristi za vr{ewe na promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV (~len 35 to~ka 1 alineja a) od ZDDV). Nasproti toa, prometot osloboden od danok spored ~len 24 od ZDDV ne go isklu~uva pravoto na odbivka.

- 88 -

(2) Pravoto na odbivka se isklu~uva ne samo za prethodni danoci, kaj koi postoi neposredna ekonomska povrzanost so promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka, tuku i za prethodni danoci koi se vo posredna ekonomska vrska so vakvite vidovi na promet. Primer 1: Koga odredena banka }e nabavi reklamni artikli, taa ne mo`e da go odbie prethodniot danok dokolku reklamnite sredstva se podreduvaat kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV. (3) Ako dano~niot obvrznik predvidel vleznite ispolnuvawa nabaveni za celi na negovata stopanska dejnost da gi koristi za vr{ewe promet koj obezbeduva pravo na odbivka, no istite gi koristi fakti~ki za izvr{uvawe promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka, vo toj slu~aj ne postoi pravo na odbivka na prethodniot danok. Merodavna e sekoga{ fakti~kata, a ne predvidenata namena. Primer 2: Dano~en obvrznik gradi objekt, koj ima namera da go iznajmuva za kancelariski celi. Otkako ne nao|a zakupci za taa cel, toj go izdava objektot na privatni lica za stanbeni celi. Dano~niot obvrznik vr{i fakti~ki promet osloboden od danok, za koj e isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok(~len 23 to~ka 2 od ZDDV). Toj nema pravo da gi odbie prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot. Dokolku po iskoristuvaweto na pravoto na odbivka na prethodniot danok se utvrdi deka, nasproti prvobitnata namera, vleznoto ispolnuvawe ne se koristi za promet koj obezbeduva pravo na odbivka, vo toj slu~aj se revidira izvr{enata odbivka na prethodniot danok. (4) Isklu~uvaweto na pravoto na odbivka na prethodniot danok nastapuva i vo slu~ai koga merodavniot promet bil izvr{en vo podocne`en presmetkoven period. Primer 3: Dano~en obvrznik gradi objekt koj ima namera da go iznajmuva za kancelariski celi. Izgradbata na objektot zavr{uva na 20.11.02 godina. Otkako ne nao|a zakupci za taa cel, toj go izdava objektot na 01.06.03 godina na privatni lica za stanbeni celi. Dano~niot obvrznik vr{i, fakti~ki, promet osloboden od danok koj go isklu~uva pravoto na odbivka (~len 23 to~ka 2 od ZDDV). Liceto nema pravo da izvr{i odbivka na prethodniot danok koj nastanal za izgradbata na objektot. Dokolku bila ve}e izvr{ena odbivka na prethodni danoci koi nastanale pri izgradbata, odbivkata se revidira. Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni d a noci pri promet vo stranstvo (5) Pravoto na odbivka na prethodni danoci na~elno ne e isklu~eno, koga dano~niot obvrznik gi koristi vleznite ispolnuvawa za vr{ewe promet vo stranstvo. Ova ne va`i za promet vo stranstvo, koj spored ~len 23 od ZDDV bi bil osloboden od danok, ako istiot bi se izvr{uval vo zemjata (~len 35 to~ka 1 alineja b) od ZDDV). Isklu~uvaweto na pravoto se ocenuva edinstveno spored makedonskoto pravo na danokot na dodadena vrednost. Pravoto na odbivka otpa|a nezavisno od toa, dali spored pravoto na danokot na dodadena vrednost vo dr`avata na izvr{uvawe na prometot merodavniot promet e odano~iv ili e osloboden od danok so pravo na odbivka na prethodni danoci. Primer 4: Prevoznikot na patnici P so sedi{te vo Skopje vr{i so svojot avtobus prevoz na patnici od Skopje preku Bugarija do Turcija. Delot od transportot koj e vo zemjata (~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV) e osloboden od danok kako me|unaroden prevoz na lica spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV (vidi poglavje 55 od DDVU). Delot od transportot koj e vo stranstvo ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV. No, toj bi bil osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV, dokolku istiot bi se izvr{uval vo zemjata.

- 89 -

Za site vlezni ispolnuvawa (na pr. nabavka na avtobus, nabavka na gorivo, odr`uvawe na avtobusot), koi P gi koristi za vr{ewe na ovoj me|unaroden prevoz na lica, e isklu~eno pravoto na odbivka. Poglavje 85 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za prevozni tro{oci (1) Osven vo slu~aite navedeni vo stav 3 do 5 od ova poglavje, pravoto na odbivka na prethodni danoci e sekoga{ isklu~eno za danoci koi nastanale pri nabavkata, proizvodstvoto, iznajmuvaweto ili uvozot na prevoznite sredstva navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV, duri i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi koristi ovie prevozni sredstva isklu~ivo za celi na negovata stopanska dejnost. Ova va`i za site izdatoci povrzani so koristeweto na vakvite prevozni sredstva, osobeno za nabavka na rezervni delovi (na pr. avtomobilski gumi), gorivo i potro{en materijal (na pr. motorno maslo ili sredstva za nega na voziloto), kako i za uslugi povrzani so koristeweto na navedenite prevozni sredstva (na pr. tro{oci za odr`uvawe ili popravka, za parkirawe, nadomestoci za iznajmuvawe gara`i). (2) Kon kategorijata na vozila za prevoz na patnici koi, pokraj sedi{teto na voza~ot, imaat najmnogu osum sedi{ta i ~ija najgolema masa ne preo|a 3500 kg (kategorija M 1) spa|aat i terenskite vozila (,,off road vehicles"), vozila so zgolemena proodnost ili vo sekojdnevniot govor - ,,xipovi," no samo onie od kategorija M1. Za ovie vozila (site vozila od kategorijata M1 i terenskite vozila od kategorijata M1), dano~niot obrvznik na~elno nema pravo na odbivka na predhoden danok vo smisla na ~len 35, to~ka 2, prvata re~enica od ZDDV. Vozila za kombiniran prevoz (kombi) koi se predvideni so makedonskiot standard MKS.M. NO. 010 pod decimalna oznaka 1.2.2.3.2. se avtomobili koi po konstrukcijata, uredite i opremata se osposobeni za istovremen ili poseben prevoz na lica i predmeti, bez posebni popravki ili dodatoci i ~ij vkupen transporten kapacitet odgovara na masa od 17 patnici vklu~uvaj}i go voza~ot i sedi{tata. Vadeweto i postavuvaweto na sedi{tata ne se smeta za prepravka samo ako konstrukciono e obezbedena mo`nosta za olesneto vgraduvawe i vadewe na sedi{tata. Dano~niot obvrznik za ovie vozila ima pravo na odbivka na predhodniot danok dokolku gi ispolni uslovite za toa. So dokumentot za homologacija na tip vozilo, odnosno so izjava za soobrazenost so homologiran tip na vozilo, se doka`uva vo koja kategorija spa|a voziloto, izdadeno od prodava~ot kako nositel na dokumentot za homologacija ili od ovlasten organ-institucija, dokolku se raboti za poedine~en uvoz za koj nema izdadeno dokument za homologacija vo na{ata zemja, tuku postoi dokument za soobrazenost na poedine~no pregledano vozilo. (3) Pravoto na odbivka na prethodni danoci n e e i s k l u ~ e n o, ako dano~niot obvrznik gi koristi prevoznite sredstva od ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV i drugite dobra (rezervni delovi, goriva, potro{en materijal) isklu~ivo za celi navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja a) do d) od ZDDV. Dokolku e ispolnet ovoj uslov, ne se primenuva zabranata na odbivka na prethodni danoci nitu vrz koristenite uslugi povrzani so upotrebata na prevoznite sredstva (na pr. odr`uvawe ili popravka). (4) Za ocenka na pra{aweto, dali odredeno prevozno sredstvo se koristi isklu~ivo za celi navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 od ZDDV, ne se poa|a od celokupniot period na koristewe na voziloto, tuku za osnova se zema namenata na voziloto vo soodvetniot dano~en period (kalendarska godina). Od pri~ini na poednostavuvawe, dadenata isklu~iva namena mo`e da se pretpostavi i vo slu~ai, koga dano~niot obvrznik go koristi prevoznoto sredstvo vo mnogu mal obem (najmnogu 5%) i za drugi celi (na pr. za privatni celi). Dokolku se promeni namenata na dobroto vo podocne`ni dano~ni periodi, vo toj slu~aj se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok soglasno so ~len 37 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 92 do 97 od DDVU).

- 90 -

(5) Isklu~uvaweto na pravoto na odbivka na prethodni danoci ne va`i vo slu~ai na isklu~ivo koristewe na dobroto za slednite celi (~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja a) do d) od ZDDV): 1. prometot so prevozni sredstva i drugi dobra (na pr. od strana na ispora~ateli na vozila, rezervni delovi ili goriva). Dokolku dano~niot obvrznik go iznajmuva prevoznoto sredstvo pred negovata isporaka soglasno so ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja b) od ZDDV, vakvoto koristewe na voziloto nema da pretstavuva nesoodvetna namena; 2. iznajmuvaweto prevozni sredstva (na pr. od strana na rentakar-firmi ili dru{tva za lizing na prevozni sredstva); 3. prevozot so prevoznite sredstva i toa prevozot na lica (na pr. so taksivozila, minibus, letala ili plovni vozila) ili na dobra. Prevoznata usluga mora da pretstavuva osnoven promet. Ovoj isklu~ok ne se primenuva, dokolku prevozot pretstavuva sporeden promet (na pr. kon odreden promet na dobra). Primer: Pekar ispora~uva leb sprema svoite klineti, pri {to lebot go transportira so sopstveno vozilo. Prevozot pretstavuva sporeden promet kon isporakata na leb (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). Pravoto na odbivka na prethodni danoci za patnite tro{oci e isklu~eno; 4. obukata na voza~i so prevoznite sredstva. Tuka se vbrojuvaat vozilata (na pr. patni~ki mtorni vozila ili motori) na avto-{koli; 5. odr`uvaweto i popravkata na prevozni sredstva, na pr. nabavkata na rezervni delovi i potro{en materijal od strana na avtomehani~arski rabotilnici. Poglavje 86 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka za izdatoci za reprezentacija Poim na izdatoci za reprezentacija (1) Spored ~len 35 to~ka 3 od ZDDV, pravoto na odbivka na prethodni danoci se isklu~uva za reprezentaciski izdatoci za gostewe, podaroci, odmor, rekreacija i zabava. Reprezentaciski izdatoci se izdatoci od op{testven (potro{uva~ki) vid, koi vo prv red slu`at za statusen nastap vo javnosta, koj odgovara na ekonomskata i op{testvenata pozicija na dano~niot obvrznik (nega na imixot). Izdatocite za davawa na dano~niot obvrznik sprema negovite vraboteni ili za davawa na trgovski dru{tva sprema nivnite sopstvenici na vlog, sprema ~lenovi i sprema nim bliski lica ne pretstavuvaat reprezentaciski izdatoci i, zaradi toa, ne go isklu~uvaat pravoto na odbivka na prethodni danoci. Vakvite davawa podle`at na~elno na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 ili ~len 6 stav 3 od ZDDV, izzemaj}i odredeni isklu~oci predvideni vo vakvi slu~aevi (vidi gi poglavjata 5 i 13 od DDVU). (2) Nasproti toa, pravoto na odbivka na prethodni danoci za reklamni izdatoci ne e isklu~eno. Reklamnite merki se sproveduvaat so cel, so pomo{ na vizuelni, akusti~ni ili kombinirani sredstva, da se inicira kaj potro{uva~ot donesuvawe odluka za steknuvawe odredeni dobra ili za koristewe odredeni uslugi i na toj na~in da se unapredi sopstvenata delovna aktivnost. Kon reklamnite merki se vbrojuvaat, osobeno, uslugite navedeni vo poglavje 29 stav 6 to~ka 6 od DDVU. Izdatoci za gostewe (3) Izdatoci za gostewe pretstavuvaat tro{oci za konsumacija na jadewa, pijalaci i drugi proizvodi za u`ivawe. Pritoa e bez zna~ewe pra{aweto, dali gosteweto se vr{i vo sopstvenite delovni prostorii na dano~niot obvrznik (na primer, vo kantina vo sopstvenost na pretprijatieto) ili vo restoran, hotel i sl. Izdatocite za gostewe na lica so deloven povod vo stanot na dano~niot obvrznik, po pravilo ne se smetaat za izdatoci za celi na negovata stopanska dejnost, taka {to vo ovie slu~ai pravoto na odbivka na prethodni danoci otpa|a ve}e so primena na ~len 34 stav 1 to~ka 1 od ZDDV (vidi poglavje 80 od DDVU).

- 91 -

Od pri~ini na poednostavuvawe, pravoto na odbivka na prethodni danoci ne se isklu~uva pri gostewe na delovni partneri vo delovnite prostorii na dano~niot obvrznik, dokolku poedine~noto gostewe po dleoven partner vo kalendarskiot mesec ne nadminuva 300 denari (bruto-vrednost) i ako dano~niot obvrznik go evidentira imeto i adresata na gosteniot deloven partner, kako i denot na gosteweto i iznosot na izdatocite za gostewe. (4) Kaj izdatocite za podaroci (podaroci na dobra), od pri~ini na poednsotavuvawe ne se isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci, dokolku dobrata dadeni na primatelot ne nadminuvaat vkupen iznos od 500 denari (bruto-iznos) vo dano~niot period (kalendarska godina). Dokolku se davaat pove}e podaroci kon lice vo odreden dano~en period, pravoto na odbivka na prethodni danoci }e otpadne vo poln obem, ako sevkupnite izdatoci za site podaroci sprema primatelot na podarocite nadminuvaat iznos od 500 denari. Pri podaruvawe na vrednost pogolema od 150 denari, dano~niot obvrznik e dol`en da go evidentira imeto, prezimeto i adresata na primatelot na podarokot, kako i vidot i vrednosta na podarokot. Primer 1: Dano~niot obvrznik T koj trguva so audio-proizvodi, nabavuva penkalo po edine~na cena od 50 denari, na koe stoi imeto na firmata. Za bo`i}nite praznici, T gi podaruva vakvite penkala na svoite klienti. Pragot vo visina od 500 denari po podarok i po klient ne e pre~ekoren. Isklu~uvaweto na odbivkata na prethodni danoci ne se primenuva. Primer 2: Dano~niot obvrznik T koj trguva so audio-proizvodi, nabavuva pozlateni penkala po edine~na cena od 650 denari, na koi stoi imeto na firmata. Za bo`i}nite praznici, T gi podaruva penkalata na svoite najdobri klienti. So samata nabavka na penkalata se utvrduva deka se raboti za podaroci vo smisla na ~len 35 to~ka 3 od ZDDV, pri {to e pre~ekoren pragot. So toa, pravoto na odbivka na prethodni danoci e isklu~eno u{te pri nabavkata. Primer 3: Dano~niot obvrznik D gi gosti delovnite partneri vo svoite delovni prostorii vo ramkite na odreden sostanok (seminar, pregovori itn;) so pijalaci (kafe, mineralna voda, sokovi itn.) i so peciva i pralini. Vrednosta na gosteweto iznesuva 150 denari po lice. Po zavr{uvaweto na sostanokot, dano~niot obvrznik mu dava podarok na sekoj deloven partner (bruto cena od 490 denari). Bidej}i se raboti za gostewe vo delovnite prostorii i bidej}i ne e nadminat pragot od 300 denari (vidi stav 3 od ova poglavje), pravoto na odbivka na prethodniot danok ne e isklu~eno. Kaj podarokot ne e nadminat pragot od 500 denari. Pravoto na odbivka na prethodni danoci ostanuva da va`i. (5) Ako vo momentot na nabavkata na dobroto negovata namena se u{te ne e utvrdena kako dobro za celi na podarok, pravoto na odbivka na prethodni danoci mo`e najprvin da se iskoristi soglasno op{tite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. Dokolku se nadmine pragot od 500 denari so davaweto na podarokot, se vr{i dopolnitelna korekcija na pravoto na odbivka na prethodni danoci. Od pri~ini na poednostavuvawe, ispravkata na odbivkata na prethodniot danok ne mora da se izvr{i za presmetkovniot period na nabavkata na dobroto, tuku se vr{i ispravka za presmetkovniot period na davawe na podarokot. Primer 1: Dano~niot obvrznik T, koj trguva so audio-proizvodi, im podaruva za bo`i}nite praznici na svoite najdobri klienti po edna audio-kaseta koi vo prethodniot period bile nabaveni po edine~na cena od 510 denari (bruto-nabavna cena). Nabavkata na audio-kasetite vo prethodniot period mu go obezbedila na T pravoto na odbivka na prethodnite danoci vo slu~aj na ispolnetost na op{tite uslovi za toa. Duri vo momentot na podaruvaweto se primenuva isklu~uvaweto na pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 3 od ZDDV. Dano~niot obvrznik ne mora da vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok za periodot na nabavkata. Ispravkata se vr{i vo presmetkovniot period na podaruvaweto.

- 92 -

Primer 2: Dano~en obvrznik nabavil vo mesecot januari eden podarok vo vrednost od 400 denari i vtor podarok vo vrednsot od 200 denari. Podarokot vo vrednost od 400 denari go dal vo januari, dodeka podarokot vo vrednost od 200 denari go dal na istiot deloven partner vo maj. Pravoto na odbivka na prethodni danoci mo`e da se iskoristi vo momentot na nabavkata na podarokot (januari). So davaweto na podarokot vo maj se isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci za dvata podaroka, bidej}i nivnata sevkupna vrednsot vo dano~niot period nadminuva 500 denari (vidi stav 4 od ova poglavje). Ispravkata na prethodniot danok mo`e, namesto za presmetkovniot period na januari, da se izvr{i za presmetkovniot period na maj. Izdatoci za odmor, rekreacija i zabava (6) Zabranata na odbivka na prethodni danoci spored ~len 35 to~ka 3 gi opfa}a i site izdatoci za odmor, rekreacija i zabava, vo onoj del, vo koj kaj istite se raboti za reprezentaciski izdatoci. Tuka se vbrojuvaat, na primer, izdatoci za lov i ribolov, za vozewa so edrilici ili motorni ~amci, kako i za drugi sli~ni celi, vklu~uvaj}i gi gostewata povrzani so niv. Poglavje 87 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za odredeni predmeti za opremuvawe prostorii (1) Pravoto na odbivka na prethodni danoci za dobrata za opremuvawe prostorii navedeni vo ~len 35 to~ka 4 od ZDDV, se isklu~uva za onie dobra, koi se nao|aat vo sopstvenite (duri i iznajmenite) administrativni prostorii. Tuka se vbrojuvaat i sporedni prostorii koi se vo odredena funkcionalna povrzanost so administrativnite prostorii (na primer, hodnici). Za administrativni prostorii se smetaat samo prostorii vo koi se vr{i upravuvawe so sopstveniot deloven potfat. (2) Za umetni~ki predmeti vo smisla na odredbata se smetaat samo: 1. sliki, crte`i, pasteli, izraboteni vo celost so raka, osven ctre`ite od tarifen broj 4906 i drugite ra~no boeni ili ra~no ukraseni zanaet~iski proizvodi (tarifen broj 9701 od Carinskiot tarifnik), 2. originalni gravuri, pe~ateni sliki i litografiii (tarifen broj 9702 od Carinskiot tarifnik), 3. originalni skulpturi i bisti, od koj bilo materijal (tarifen broj 9703 od Carinskiot tarifnik). Poglavje 88 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za patni tro{oci Spored ~len 35 to~ka 5 od ZDDV, pravoto na odbivka na prethodni danoci e isklu~eno za izdatoci za prevozot na lica od sekakov vid (na pr. so `eleznica, taksi-vozila, avtobusi, brodovi ili avioni) koj se vr{i sprema dano~niot obvrznik kako primatel na ispolnuvaweto. Ova va`i osobeno za patni tro{oci po povod sopstveno delovno patuvawe ili slu`beno patuvawe na negovite vraboteni, kako i vo pogled na patnite tro{oci na negovite vraboteni za patuvawe od mestoto na `iveewe do rabotnoto mesto. ^lenot 35 to~ka 5 od ZDDV nema zna~ewe vo pogled na tro{ocite od me|unaroden prevoz koj e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. Poglavje 89 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za tro{oci na smestuvawe i ishrana (1) Spored ~len 35 to~ka 6 od ZDDV, pravoto na odbivka na prethodni danoci se isklu~uva za site izdatoci za uslugi na smestuvawe i ishrana koi bile izvr{eni sprema dano~niot obvrznik kako primatel na ispolnuvaweto. Ova va`i ne samo za tro{oci za smestuvawe i ishrana po povod sopstveno delovno patuvawe ili po povod slu`beno patuvawe na vrabotenite, tuku i, na primer, za smestuvawe na

- 93 -

delovni partneri ili na vrabotenite pri anga`man nadvor od nivnoto mesto na `iveewe. Kon izdatocite za ishrana se vbrojuvaat site izdatoci za jadewa, pijalaci i drugi sredstva za u`ivawe. (2) Zaradi izbegnuvawe na neopravdano dvojno odano~uvawe (so postoewe na prethoden danok koj ne mo`e da se odbie i, dopolnitelno kon toa, so naplatata na danok na dodadena vrednost), zabranata na odbivka na prethodni danoci se ograni~uva na izdatocite za ishrana i smestuvawe vo krajnata faza na potro{uva~ka. Kako rezultat na toa, pravoto na odbivka na prethodni danoci ne se isklu~uva za izdatoci na dano~ni obvrznici koi samite vr{at uslugi na smestuvawe i ishrana odano~eni so danok na dodadena vrednost. Primer: Dano~niot obvrznik D rezervira vikend-prestoj (smestuvawe i ishrana) vo hotel vo Mavrovo, koe go stava besplatno na raspolagawe na svoite vraboteni. Besplatnoto obezbeduvawe uslugi sprema vrabotenite podle`i na odano~uvawe so DDV (~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV). Kako rezultat na toa, D mo`e da izvr{i odbivka na prethodniot danok od hotelskata faktura, dokolku se ispolneti op{tite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. (3) Od pri~ini na poednostavuvawe i zaradi izbegnuvawe na skapa i nesoodvetna primena, zabranata na odbivka na prethodni danoci od ~len 35 to~ka 6 od ZDDV ne se primenuva vrz izdatoci za smestuvawe na vraboteni lica koi mo`at da se smetaat za izraz na iska`ano vnimanie sprema vraboteniot (vidi poglavje 5 stav 5 od DDVU). Poglavje 90 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka za previsoko iska`an danok Danokot koj go dolguva izdava~ot na fakturata spored ~len 55 stav 1 ili stav 2 od ZDDV, zatoa {to istiot nema pravo na oddelno iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost ili zaradi toa {to liceto iska`alo previsok danok na dodadena vrednost vo fakturata za izvr{eniot promet (vidi poglavje 120 i poglavje 121 stav 1 od DDVU), ne go ovlastuva primatelot na fakturata da izvr{i odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 7 od ZDDV). Kon ~len 36 od ZDDV Poglavje 91 Podelba na prethodnite danoci (1) Prethodnite danoci se delat vo tri grupi: 1. Prethodni danoci koi se zasmetuvaat isklu~ivo kon promet so pravo na odbivka i koi, zaradi toa, mo`at da se odbijat vo poln iznos. 2. Prethodni danoci koi se zasmetuvaat isklu~ivo kon promet bez pravo na odbivka i koi, zaradi toa, ne mo`at voop{to da se odbijat. 3. Prethodni danoci koi ekonoski se povrzani kako so promet koj go obezbeduva, taka i so promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka. Podelbata spored ~len 36 od ZDDV i ~len 7 od DDVP se vr{i samo kaj ovie prethodni danoci. (2) Pri podelbata na prethodnite danoci na del so pravo i na del bez pravo na odbivka ne se zemaat predvid prethodnite danoci kaj koi ne se ispolneti ostanatite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV i onie prethodni danoci, za koi e isklu~eno pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 2 do 7 ili spored ~len 38 stav 4 od ZDDV. (3) Nastanatite prethodni danoci se delat spored na~eloto na ekonomska povrzanost na del so pravo i del bez pravo na odbivka. Istoto va`i i vo slu~aj koga prometot, so koj se ekonomski povrzani prethodnite danoci, se realizira vo podocne`en presmetkoven ili dano~en period. Podelbata na prethodnite danoci zavisi isklu~ivo od namenata na vleznite ispolnuvawa. Kaj grade`ni objekti, prethodniot danok redovno se deli spored soodnosot na namenskite grade`ni povr{ini.

- 94 -

Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt na dva kata na sopstven imot. Namenskite povr{ini na dvata kata se ednakvi po golemina. Prizemjeto se iznajmuva na drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost. Prviot kat se iznajmuva kako stan. Bidej}i iznajmuvaweto stanovi e oslobodeno od danok (~len 23 to~ka 2 ZDDV), prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot ne mo`at da se odbijat vo onoj del, vo koj postoi nivna povrzanost so stanot. Prethodnite danoci koi nastanale za izgradbata na prizemjeto mo`at da se odbijat. Prethodnite danoci se delat spored odnosot na namenskite povr{ini. Ako na primer opremuvaweto ili visinata na tavanot se zna~itelno razli~ni me|u prostoriite koi se koristat za razli~ni nameni, tro{ocite za izgradba mo`at da se podredat kon poedine~nite izlezni prometi. Ako podelbata na prethodnite danoci ne mo`e da se izvr{i vrz osnova na fakti~kata namena na dobrata ili na uslugite (na primer zaedni~ki administrativni tro{oci), dano~niot obvrznik mo`e kako pomo{no sredstvo za podelba na prethodnite danoci da ja zeme tro{kovnata presmetka. (4) Dano~niot obvrznik mo`e iznosite od prethodniot danok, za koi ima pravo na odbivka, da gi utvrdi i preku procenka koja }e odgovara na fakti~kata sostojba. Dokolku ne postoi drugo merilo za podelba na prethodnite danoci koe }e odgovara na fakti~kata situacija, iznosite koi mo`at da se odbijat mo`at da se utvrduvaat edinstveno spored soodnosot me|u prometot so pravo na odbivka i drugite vidovi na promet. Pri primenata na ovoj metod na podelba ne se zema predvid bankarskiot i finansiskiot promet (~len 23 to~ka 5 ZDDV) i prometot so nedvi`nosti i drugi investiciski dobra koi gi koristi dano~niot obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost, dokolku istite pretstavuvaat sporeden promet. Uvozot na dobra ne pretstavuva promet. Ottamu, uvozot ne se vklu~uva vo klu~ot na podelba. (5) Od pri~ini na poednostavuvawe, dano~niot obvrznik mo`e da izvr{i privremena podelba na prethodnite danoci za presmetkovnite periodi od kalendarskata godina spored soodnosot vo izminatata kalendarska godina ili spored predvideniot soodnos vo tekovnata kalendarska godina. Pri podnesuvaweto prijava za dano~niot period, dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i podelba na prethodnite danoci spored fakti~kata sosotjba koja postoi vo dadeniot dano~en period. Kon ~len 37 od ZDDV Poglavje 92 Ispravka na odbivkata na prethodniot danok kaj investiciski sredstva (1) Vo pogled na pravoto na odbivka na prethodniot danok, merodavni se okolnostite koi postojat vo kalendarskata godina na prvata upotreba (vo vrska so toa, vidi poglavje 80 stav 1 od DDVU). Kaj investiciski dobra koi dano~niot obvrznik gi koristi podolgo od kalendarskata godina na prvata upotreba za realizacija na promet, se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV, dokolku se promenat okolnostite vo slednite godini. Ispravka na odbivka na prethoden danok se vr{i samo kaj investiciski dobra koi dano~niot obvrznik gi nabavil ili proizvel posle 31.03.2000 godina (~len 61 stav 2 od ZDDV). Pritoa, se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok za onie kalendarski godini, vo koi se promenile okolnostite nasproti kalendarskata godina na prvata upotreba. Pri ispravka na odbivkata na prethodniot danok se poa|a od celokupniot iznos na prethodniot danok koj otpa|a na nabavkata ili na proizvodstvoto na investiciskoto dobro. (2) Za investiciski dobra se smetaat dobra koi spored smetkovodstvenite propisi se sostaven del od postojniot kapital na pretprijatieto. (3) Dokolku pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo isklu~eno spored ~len 35 od ZDDV (vidi poglavje 84 do 89 od DDVU) vo kalendarskata godina na prvata upotreba na investiciskoto dobro i dokolku ispravkata vo podocne`na

- 95 -

kalendarska godina dovede do prva odbivka na prethodniot danok, za osnova na ispravkata mo`at da se zemat samo onie prethodni danoci, kaj koi se ispolneti uslovite od ~lenovite 33 i 34 od ZDDV (vidi poglavje 79 do 82 od DDVU). Prethodnite danoci kaj koi ne e mo`na odbivka, bidej}i ne postoi uredna faktura ili ureden carinski dokument za uvozot, ne mo`at da bidat vklu~eni vo ispravkata. Ako dano~niot obvrznik ne go podredil investiciskoto dobro, nabavkata ili proizvodstvoto kon poleto na negovo stopansko deluvawe, ispravkata na prethodnite danoci ne e mo`na ni vo slu~ai koga investiciskoto dobro podocna }e bide koristeno za celi na stopanskata dejnost (vidi poglavje 80 stav 3 od DDVU). Primer: Dano~en obvrznik steknuva rabotna masa na 20.06.01 godina, koja negovata }erka ja koristela za li~ni celi. Od 10.02.02 godina, dano~niot obvrznik ja koristi rabotnata masa isklu~ivo za celi na negovata stopanskata dejnost. Rabotnata masa bila nabavena za li~ni celi. Podocne`nata namena za celi na stopanskata dejnost ne mu dava pravo na dano~niot obvrznik nitu na dopolnitelna ispravka na odbivkata na prethodniot danok, nitu na ispravka na prethodniot danok. Poglavje 93 Promena na okolnostite (1) Promena na okolnostite merodavna za odbivkata na prethodniot danok (~len 37 stav 1 od ZDDV) postoi koga vo kalendarskite godini koi sledat po godinata na prvata primena }e se pojavi povisok ili ponizok prethoden danok za odbivawe otkolku {to bilo toa slu~aj vo kalendarskata godina na prvata primena. Ottuka, ispravkata na odbivkata na prethodniot danok mo`e da vlijae ili vo polza, ili na {teta na dano~niot obvrznik. Okolnostite vo poedine~nite kalendarski godini se ocenuvaat odvoeno i sekoja za sebe. (2) Ako se promenat okolnostite kaj odredeno investicisko dobro, koi bile merodavni za ostvaruvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok vo kalendarskata godina na prvata upotreba na dobroto, se vr{i podelba spored ~len 36 od ZDDV na prethodniot danok vo taa godina, koj nastanal pri nabavkata ili proizvodstvoto na investiciskoto dobro. Vo toj slu~aj, ispravkata na prethodniot danok spored uslovite od ~len 37 se vr{i samo za godinite koi sledat. Primer 1: Dano~en obvrznik kupuva na 01.04.01 godina delovni prostorii. Vo proda`nata cena e sodr`an DDV vo visina od 1,2 milioni denari. Od 01.04 do 30.09.01 godina, dano~niot obvrznik gi koristi prostoriite za celi na negovata trgovska dejnost. Posle 01.10.01 godina, toj gi koristi prostoriite za celi na negovata novootvorena zabarska ordinacija. Za godinata 01 se vr{i podelba na prethodniot danok spored ~len 36 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 91 od DDVU). Delovnite prstorii bile koristeni {est meseci za vr{ewe dejnost, koja go obezbeduva pravoto na odbivka na prethodniot danok i tri meseci za dejnost, koja go isklu~uva pravoto na odbivka (~len 35 to~ka 1 od ZDDV). Sledstveno na toa, prethodniot danok se deli vo soglasnost so vremenskiot udel na vidovite na namena na prostoriite za godinata 01, i istiot mo`e da se odbie vo visina od 800.000 denari (6/9 od 1,2 milioni denari). Od godinata 02 se vr{i ispravka na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV. Vo godinite 02 do 10 se vr{i ispravka na sekoja 1/10 (80.0000 denari) od iznosot na prethodniot danok odbien vo 01 godina. Vo godinata 11, periodot na ispravka istekuva na 31. mart. Ottuka proizleguva, vo ovoj period, iznos za ispravka od 20.000 denari (3/12 od 80.000 denari). (3) Promena na okolnostite mo`e da nastapi i pri proda`ba ili koristewe na dobrata za li~ni celi (~len 37 stav 3 od ZDDV). Pritoa, proda`bata i koristeweto na dobrata za li~ni celi se ocenuvaat na na~in, kako da bilo koristeno investiciskoto dobro do krajot na merodavniot period na ispravka i ponatamu za celi na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik, soglasno so dano~no-pravniot tretman na dadeniot promet.

- 96 -

(4) Prenosot na celokupniot imot ili na del od imotot vo smisla na ~len 5 od ZDDV ne se smeta za promet na dobra. Bidej}i vo ovie slu~ai steknuva~ot stapuva na mestoto na otu|uva~ot, od prenosot ne nastanuva obvrska na ispravka na odbivkata na prethodniot danok. Merodavniot period na ispravka za investiciskoto dobro so ova ne se prekinuva i istiot va`i i ponatamu za steknuva~ot na imotot. Primer 2: Dano~en obvrznik go prodava celokupnoto pretprijatie na 01.07.05 godina. Steknuva~ot na pretprijatieto prodol`uva da ja vodi stopanskata dejnost na istoto. Na 01.07.02 godina dano~niot obvrznik prvpat koristel novogradba za celi na negovata stopanska dejnost. Na 01.12.04 godina toj steknal ma{ina koja mu bila potrebna za negovata stopanska dejnost. Vo odnos na objektot i na ma{inata, za steknuva~ot na pretprijatieto se u{te va`at rokovite na ispravka. Periodot na ispravka za objektot istekuva na 30.06.12 godina, dodeka za ma{inata na 30.11.09 godina. (5) Ako merodavniot period na ispravka zavr{uva vo tekot na kalendarskata godina, se zemaat predvid samo okolnostite koi nastapile do istek na ovoj period. Primer 3: Dano~en obvrznik steknal objekt na 20.03.01 godina, koj go iznajmuva na drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost vo periodot od 01.04.01 godina do 31.03.11 godina. Danokot na dodadena vrednost koj nastanal pri nabavkata na imotot, dano~niot obvrznik go odbil kako prethoden danok. Na 01.04.11 godina dano~niot obvrznik go iznajmuva objektot za stanbeni celi. So iznajmuvaweto za stanbeni celi oslobodeno od danok, koe go isklu~uva pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 1 od ZDDV), nastapila promena na okolnostite, no ne se vr{i ispravka na prethodnite danoci koi nastanale pri nabavkata na imotot, bidej}i promenata na okolnostite nastapila duri po istek na periodot na ispravka. Poglavje 94 Period na ispravka na prethodniot danok (1) Periodot, za koj se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok, iznesuva na~elno pet godini po po~etokot na namenata. Kaj nedvi`nostite, periodot se zgolemuva na deset godini (~len 37 stav 1 od ZDDV). Kaj investiciski dobra so pokratok period na amortizacija merodaven e soodvetniot pokratok period na ispravka (~len 37 stav 2 re~enica 2 od ZDDV). Pra{aweto, dali se primenuva pokratok period na ispravka, se ocenuva spored periodot na amortizacija koj e voobi~aen za soodvetnoto investicisko dobro. (2) Ako odredeno investicisko dobro (na pr. grade`en objekt) se koristi vo zavisnost od fazata na izgradba i pred zavr{uvaweto na izgradbata, za sekoj oddelno koristen del od investiciskoto dobro se utvrduva poseben period na ispravka. Poedine~nite periodi na ispravka zapo~nuvaat da te~at otkako soodvetniot del od investiciskoto dobro bil prvpat upotrebuvan. Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt vo periodot od 01 do 03 godina. Prizemjeto e izgradeno na 31.03.02 godina i se iznajmuva so po~etok od 01.04.02 godina. Prviot kat e izgraden na 30.09.03 godina i se iznajmuva so po~etok od 01.11.03 godina. Bidej}i izgradbata na poedine~nite katovi e zavr{ena vo razli~ni momenti i bidej}i istite zapo~nale da se koristat vo razli~ni momenti, za sekoj kat po~nuva da te~e poseben period na ispravka. Periodot na ispravka za prizemjeto zapo~nuva da te~e od 01.04.02 godina i trae do 31.03.12 godina, dodeka za prviot kat od objektot periodot na ispravka zapo~nuva da te~e na 01.11.03 godina i trae do 31.10.13 godina. Ako odredeno finalizirano investicisko dobro bide koristeno samo delumno ili necelosno, vo toj slu~aj za celoto investicisko dobro va`i eden edinstven period na ispravka, koj zapo~nuva so prvata primena na investiciskoto dobro.

- 97 -

(3) Ako odredeno investicisko dobro stane neupotreblivo pred istek na periodot na ispravka, ovoj period zavr{uva vo momentot vo koj investiciskoto dobro stanalo neupotreblivo.

Poglavje 95 Postapka na ispravka na odbivkata na prethodniot danok Ispravkata na odbivkata na prethodniot danok se vr{i vo soodvetniot akontativen i dano~en period, vo koj se promenile okolnostite koi bile merodavni za odobruvawe na pravoto na odbivka na prethodnite danoci. Pritoa, ne se vr{i izmena na utvrdeniot danok za dano~niot period na prvata namena. Ako periodot na ispravka istekuva vo ramkite na odreden dano~en period, za posledniot dano~en period ne se zema celokupniot godi{en udel na prethodnite danoci, tuku za osnova na ispravkata se zema samo delot koj odgovara na soodvetnite kalendarski meseci. Primer 1: Registriran dano~en obvrznik gradi objekt koj go iznajmuva za kancelariski celi od 01.07.01 godina. Danokot na dodadena vrednost sodr`an vo tor{ocite na izgradba iznesuva 1.200.000 denari. Dano~niot obvrznik izvr{il odbivka na ovoj iznos kako prethoden danok. Od 15.04.05 godina, objektot se izdava za stanbeni celi. Iznajmuvaweto za stanbeni celi e oslobodeno od danok bez pravo na odbivka na prethodniot danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV i doveduva do promena na okolnostite. Zaradi toa, za godinite 05 do 11 se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok. Za osnova na ispravkata vo godinata 05 se zemaat 9/12 od godi{niot iznos za ispravka. Mesecot april 05 godina se zema predvid vo ispravkata, bidej}i promenata na okolnostite nastanala pred 16-ot den od ovoj mesec (soodvetna primena na ~len 8 stav 3 od DDVP). Bidej}i periodot na ispravka zavr{uva na 30.06.11, vo godinata 11 se zemaat predvid samo 6/12 od godi{niot period na ispravka. Pritoa, se dobivaat slednite iznosi na ispravka na {teta na dano~niot obvrznik: 05 1/10 od 1,2 milioni denari = 120.000 denari, od toa 9/12 = 90.000 denari 06 1/10 od 1,2 milioni denari = 120.000 denari 07 1/10 od 1,2 milioni denari = 120.000 denari 08 1/10 od 1,2 milioni denari = 120.000 denari 09 1/10 od 1,2 milioni denari = 120.000 denari 10 1/10 od 1,2 milioni denari = 120.000 denari 11 1/10 od 1,2 milioni denari = 120.000 denari, od toa 6/12 = 60.000 denari Primer 2: Registriran dano~en obvrznik, koj vodi trgovsko pretprijatie, nabavuva na 20.03.01 godina patni~ko vozilo koe go koristi za celi na negovata stopanska dejnost. Vo kupoproda`nata cena se sodr`ani 240.000 denari danok. Od 01.05.02 godina, liceto go iznajmuva voziloto. Vo momentot na nabavkata na patni~koto vozilo bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV). Iznajmuvaweto na patni~koto vozilo doveduva do promena na okolnostite za dano~nite periodi, vo koi patni~koto vozilo bilo koristeno i s k l u ~ i v o za celi na iznajmuvaweto (~len 35 to~ka 2 stav 2 alineja b od ZDDV, poglavje 85 stav 3 do 5 od DDVU). Za 02 godina ne se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok, bidej}i patni~koto vozilo vo taa godina ne se korsitelo isklu~ivo za celi na iznajmuvawe. Bidej}i periodot na ispravka zavr{uva na 19.03.06 godina, mesecot mart 06 godina se zema predvid pri ispravkata na prethodniot danok (~len 8 stav 3 od DDVP). Pritoa, se dobivaat slednite godi{ni iznosi za ispravka vo polza na dano~niot obvrznik: 03 1/5 od 240.000 denari = 48.000 denari 04 1/5 od 240.000 denari = 48.000 denari

- 98 -

05 1/5 od 240.000 denari = 48.000 denari 06 1/5 od 240.000 denari = 48.000 denari, od toa 3/12 = 12.000 denari Ispravkata na odbivkata na prethodniot danok se prijavuva vo sekoja od akontativnite i godi{nite DDV-prijavi od periodot na ispravka, pri {to vo akontativnite DDV-prijavi godi{niot iznos na ispravka se utvrduva na nivo na soodvetniot presmetkoven period (mesec ili trimese~je). Poglavje 96 Ispravka na odbivkata na prethodniot danok pri promena na odano~uvaweto (1) Mali pretpriema~i vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV nemaat pravo na odbivka na prethodnite danoci (vo vrska so tao, vidi poglavje 111 od DDVU). Ako za navedeniot dano~en obvrznik nastane obvrskata za registracija vo podocne`na kalendarska godina ili ako istiot dobrovolno se registrira, toa nema da pretstavuva promena na okolnostite vo smisla na ~len 37 od ZDDV. Prethodnite danoci koi nastanale pri nabavkata ili proizvodstvoto na investiciski dobra vo periodot vo koj dano~niot obvrznik bil mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV, ne mo`at da se odbijat po pat na ispravka na prethodniot danok. (2) Promena na okolnostite vo smisla na ~len 37 od ZDDV postoi, koga dano~niot obvrznik, koj bil obvrzan za registracija ili se registriral doborovlno, }e premine vo sistemot na neodano~uvawe spored ~len 51 stav 3 od ZDDV. Vo ovoj slu~aj se vr{i ispravka na prethodnite danoci za site investiciski dobra, za koi se u{te ne zavr{il soodvetniot period na ispravka. Primer: Odreden dano~en obvrznik e obvrzan za registracija za celi na danokot na dodadena vrednost, bidej}i negoviot sevkupen promet vo 01 godina go nadminal iznosot od 1.000.000 denari. Na 02.01.03 godina liceto kupuva ma{ina i vr{i odbivka na prethodniot danok vo visina od 60.000 denari. Bidej}i negoviot sevkupen promet vo 05 godina ne iznesuva pove}e od 1.000.000 denari, liceto navremeno podnesuva kaj nadle`niot dano~en organ odjava od registarot na dano~ni obvrznici za celi na danokot na dodadena vrednost (~len 51 stav 9 od ZDDV). Bidej}i dano~niot obvrznik e mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV od 06 godina, postoi promena na okolnostite spored ~len 37 od ZDDV. Imeno, dve godini od petgodi{niot period na ispravka se u{te ne izminale. Dano~niot obvrznik e dol`en vo 06 i 07 godina da vrati po 1/5 od porano odbieniot prethoden danok (12.000 denari). Poglavje 97 Poednostavuvawa pri ispravkata na prethodniot danok (1) Ispravkata na prethodniot danok nema da se vr{i, dokolku prethodniot danok, koj otpa|a na tro{ocite za nabavka ili proizvodstvo na odredeno investicisko dobro, ne nadminuva 15.000 denari (~len 8 stav 1 DDVP). (2) Ako investiciskoto dobro se otu|i ili se koristi za li~ni celi spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV vo tekot na soodvetniot period na ispravka, ispravkata se vr{i za akontativniot ili dano~niot period vo koj nastapilo otu|uvaweto ili koristeweto za li~ni celi. Vo ispravkata se vklu~uvaat kalendarskata godina na otu|uvaweto ili koristeweto za li~ni celi, kako i slednite kalendarski godini koi se del od periodot na ispravka (~len 8 stav 2 od DDVP). Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt ~ija izgradba zavr{uva vo juni 01 godina. Od juli 01 godina objektot se iznajmuva za stanbeni celi. Vo fakturite na poedine~nite grade`nici se sodr`ani prethodni danoci vo visina od 1.000.000 denari. Dano~niot obvrznik go prodava objektot na 01.07.04 godina na kupuva~, koj go koristi objektot za sopstveni stanbeni celi. Bidej}i objektot bil koristen po izgradbata za realizacija na promet osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV, dano~niot obvrznik nema pravo na

- 99 -

odbivka na prethodniot danok sodr`an vo tro{ocite na izgradba (~len 35 to~ka 1 od ZDDV). Proda`bata na objektot ne e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV, tuku e odano~ena kako prv promet i, kako posledica na toa, doveduva do promena na okolnostite. Za dano~niot obvrznik proizleguva pravo na ispravka na prethodniot danok za presmetkovniot period juli 04 godina vo visina od 700.000 denari (7/10 od 1.000.000 denari). Kon ~len 38 od ZDDV Poglavje 98 Posebni odredbi za tur-operatori (Op{to) (1) Nezavisno od op{tite odredbi od zakonot, vo pogled na odano~uvaweto na turisti~ki uslugi e predvidena posebna forma na odano~uvawe dadena vo ~len 38 od ZDDV. Ovaa posebna odredba va`i za turisti~ki uslugi, koi dano~niot obvrznik (tur-operator) gi vr{i sprema turistot vo svoe ime, no za koi koristi vlezni ispolnuvawa na treti lica (t.n. prethodni turisti~ki uslugi) koi se nameneti neposredno za turistite (~len 38 stav 1 od ZDDV). Vo vrska so poleto na primena na ovaa posebna odredba vidi poglavje 99 od DDVU. (2) Nasproti op{tite odredbi od Zakonot za danokot na dodadena vrednost, posebnata odredba od ~len 38 od ZDDV gi sodr`i slednite otstapuvawa: 1. Turisti~kite uslugi izvr{eni od strana na tur-operatorot se smetaat, nezavisno od ~len 3 do 8 od ZDDV, za edna edinstvena usluga (~len 38 stav 2 re~enica 1 od ZDDV; vo vrska so toa, vidi poglavje 100 stav 1 od DDVU); 2. Mestoto na edinstvenata usluga se utvrduva spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (~len 38 stav 2 re~enica 2 od ZDDV; vo vrska so toa, vidi poglavje 100 stavovi 2 i 3 od DDVU); 3. Nezavisno od ~len 16 do 19 od ZDDV, za dano~na osnova na edinstvenata usluga se smeta razlikata me|u turisti~kata cena i cenata na prethodnite turisti~ki uslugi (tn. mar`a) i toa bez danokot na dodadena vrednost (~len 38 stav 3 od ZDDV; vo vrska so toa, vidi poglavje 100 stav 4 do 9 od DDVU); 4. Nezavisno od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV, ne e dozvolena odbivka na prethodniot danok za primenite prethodni turisti~ki uslugi (~len 38 stav 4 od ZDDV; vo vrska so toa, vidi poglavje 100 stavovi 10 i 11 od DDVU). (3) Nezavisno od ~len 52 stav 2 to~ka 1 alineja a) od ZDDV, evidenciskite obvrski vo vrska so utvrduvaweto na dano~nata osnova se ispolnuvaat preku evidencijata propi{ana vo ~len 9 od DDVP. Vo fakturite za turisti~kite uslugi vo smisla na ~len 38 od ZDDV ne e dozvoleno oddelno iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost (~len 20 stav 4 od DDVP). (4) Vo onoj del od turisti~kite uslugi, za koj ne se utvrdeni posebni odredbi (vidi stav 2 i stav 3 od ova poglavje) va`at op{tite odredbi od Zakonot za danokot na dodadena vrednost. Poglavje 99 Pole na primena na posebnite odredbi (1) Spored ~len 38 stav 1 od ZDDV, posebnite odredbi za tur-operatori va`at za dano~niot obvrznik, dokolku: 1. vr{i turisti~ki uslugi, za koi nastapuva vo svoe ime sprema turistite (vo vrska so toa, vidi stav 2 do 5 od ova poglavje) i 2. pritoa koristi prethodni turisti~ki uslugi (vo vrska so toa, vidi stav 7 do 9 od ova poglavje). Turisti~ki uslugi (2) Za turisti~ki uslugi osobeno se smetaat: 1. prevozot na turisti, na primer prevoz do mestoto na turisti~kiot prestoj i nazad, transfer ili izleti; 2. smestuvaweto na turistite, na primer vo hoteli, pansioni ili letuvali{ta; 3. ishranata za turistite, na pr. vo hoteli ili restorani;

- 100 -

4. pridru`bata na turistite od strana na vodi~ na turisti~koto patuvawe; 5. sproveduvaweto manifestacii za informirawe ili zabava na turistite, na pr. razgleduvawe na okolinata, poseta na turisti~ki lokacii so vodi~, poseti vo teatar. Celta na turisti~koto patuvawe pritoa ne e bitna. Taka, odano~uvaweto spored ~len 38 od ZDDV mo`e da se zeme predvid i za lingvisti~ki ili studiski patuvawa. Isto taka, ne e bitno, dali turisti~kite uslugi se vr{at vo ramkite na odredeno patuvawe vo zemjata ili vo stranstvo. (3) ^len 38 od ZDDV va`i za site dano~ni obvrznici koi vr{at turisti~ki uslugi, bez ogled na toa, dali istite pretstavuvaat edinstven predmet na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. Odredbata ima osobeno zna~ewe za organizatorite na turisti~ki paket aran`mani. Sepak, ne e potrebno dano~niot obvrznik da vr{i zbir na poedine~ni prometi. Turisti~ko ispolnuvawe vo smisla na ~len 38 stav 1 od ZDDV postoi i koga dano~niot obvrznik vr{i samo edno turisti~ko ispolnuvawe, na pr. iznajmuvawe na vikendi~ki bez prevoz i ishrana. (4) Dano~niot obvrznik-rabotodavec, koj na svoite vraboteni im stava na raspolagawe turisti~ki patuvawa bez nadomestok ili po bagatelna cena (motivacioni, ili t.n. "incentive-patuvawa"), vr{i turisti~ki uslugi vo ovoj del vo smisla na ~len 38 od ZDDV. Vo vrska so dano~nata osnova vo ovie slu~ai, vidi poglavje 100 stav 7 od DDVU. Nastapuvawe vo svoe ime (5) Za turisti~kite uslugi va`at posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV vo onoj del, vo koj dano~niot obvrznik (tur-operator) pritoa nastapuva sprema turistot (primatel na ispolnuvaweto) vo svoe ime i so toa vr{i sopstven promet (a ne posreduvawe). Vo ovoj slu~aj nastapuvaat dva pravni odnosa i so toa doa|a do dvojna razmena na prometi: me|u nositelot na ispolnuvaweto (prevoznik, hotelot, itn.) i tur-operatorot i me|u tur-operatorot i turistot (primatel na ispolnuvaweto). Pritoa e merodavno nastapuvaweto sprema turistite, na primer, vo turisti~ki ponudi ili prospekti, kako i vo presmetkite. So toa {to organizatorot na turisti~ki paket aran`mani e samostojno odgovoren za besprekorniot tek na turisti~koto patuvawe, istiot stapuva, po pravilo, vo neposreden praven odnos so turistot, {to pretstavuva nastap vo svoe ime. Posreduvawe na turisti~ki ispolnuvawa (6) Za posreduvaweto na turisti~ki uslugi (na pr. od strana na turisti~ki agencii) ne va`i ~l. 38 od ZDDV. Postoeweto na posreduvawe bara dejstvuvawe vo tu|o ime i za tu|a smetka (vidi, isto taka, poglavje 9 stav 3 i stav 4 od DDVU). Odano~uvaweto na posredni~ki uslugi se vr{i spored op{tite odredbi od ZDDV. Vo vrska so mestoto na posredni~oto ispolnuvawe, vidi poglavje 28 od DDVU. Posreduvaweto vo prevozot na lica vo me|unarodniot vozdu{en soobra}aj e oslobodeno od danok spored ~l. 24 to~ka 5 i to~ka 9 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU). Turisti~ki predispolnuvawa (7) Primenata na posebnite odredbi spored ~len 38 od ZDDV zavisi od toa, dali dano~niot obvrznik, koj vr{i turisti~ki uslugi vo svoe ime, koristi za taa cel prethodni turisti~ki uslugi. Za prethodni turisti~ki uslugi se smeta sekakov vid na promet koj go vr{i treto lice sprema dano~niot obvrznik, no koj go koristi neposredno turistot. Za prethodni turisti~ki uslugi mo`at da se zemat predvid site turisti~ki uslugi (stav 2 do 4 od ova poglavje) koi bi gi koristel turistot dokolku bi go sprovel patuvaweto samostojno, bez vklu~uvawe na turoperator, osobeno prevozot, smestuvaweto i ishranata. Pritoa e seedno, dali prethodni turisti~ki uslugi se koristat vo zemjata ili vo stranstvo. Isto taka, ne e bitno, dali za istite bil naplaten stranski ili doma{en danok na promet (danok na dodadena vrednost). Od taa pri~ina, za prethodna turisti~ka usluga se

- 101 -

smeta i me|unarodniot prevoz na patnici koj e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. (8) Kako izdatoci za prethodni turisti~ki uslugi se smetaat i tro{ocite koi dano~niot obvrznik mora da gi plati vrz dogovorna osnova za neiskoritenite kapaciteti (na pr. prevozni ili hotelski kapaciteti). (9) Kon prethodnite turisti~ki uslugi ne se vbrojuvaat, na pr. posredni~kite uslugi na samostojni turisti~ki biroa za potrebite na tur-operatori. Turisti~ki ispolnuvawa so sopstveni sredstva (10) Posebniot na~in na odano~uvawe spored ~len 38 od ZDDV ne va`i vo onoj del, vo koj dano~niot obvrznik vr{i turisti~ki uslugi so anga`irawe sopstveni sredstva, na pr. sopstveni prevozni sredstva, sopstven hotel, pridru`bata na turistite od strana na vraboten turisti~ki vodi~, zna~i vo slu~ai, vo koi ne se koristat prethodni turisti~ki uslugi (prometi na treti lica). Za anga`man na sopstveni sredstva se smeta i slu~ajot, koga dano~niot obvrznik iznajmuva avtobus bez voza~. Nasproti toa, turisti~koto ispolnuvawe so anga`man na sopstveni sredstva nema da postoi, dokolku dano~niot obvrznik se poslu`i so prevoznik zaradi izvr{uvawe na prevozot, koj go vr{i prevozot vo svoe ime, na svoja odgovornost i za svoja smetka. Vo ovoj slu~aj, prevoznikot vr{i prevoz sprema dano~niot obvrznik, koj se smeta za turisti~ko predispolnuvawe. (11) Za turisti~kite uslugi so anga`man na sopstveni sredstva va`at op{tite odredbi od ZDDV. Za razlika od turisti~kite uslugi za koi se primenuva ~len 38 od ZDDV, organiziraweto na turisti~ki paket aran`man se ureduva spored op{tite na~ela na danokot na dodadena vrednost, zna~i ne se smeta za edinstvena usluga tuku za mno`ina na turisti~ki uslugi, pri {to se vr{i poedine~na ocenka na sekoj od tie uslugi. Pri patuvawa koi se protegaat i vo stranstvo, na odano~uvawe podle`at samo soodvetnite poedine~ni turisti~ki uslugi izvr{eni vo zemajta. Pritoa, se zapazuvaat slednite odredbi: 1. ~len 14 stav 1 od ZDDV, za ishranata (predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto) i za pridru`bata na turistite od strana na vraboteni turisti~ki vodi~i (vidi poglavje 24 od DDVU); 2. ~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV, za prevozniot promet (vidi poglavje 25 od DDVU); me|unarodniot prevoz na lica e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV; 3. ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV, za smestuvaweto turisti (vidi poglavje 26 od DDVU). Me{oviti turisti~ki uslugi (12) Slu~ajot na me{oviti turisti~ki uslugi postoi, koga dano~niot obvrznik vr{i turisti~ki uslugi delumno so koristewe na prethodni turisti~ki uslugi, delumno so vklu~uvawe na sopstveni sredstva. Vo ovie slu~ai se primenuva ~len 38 od ZDDV samo vo onoj del, vo koj dano~niot obvrznik koristi prethodni turisti~ki uslugi. Zaradi razli~niot tretman na dvete grupi na ispolnuvawa, mora da se izvr{i podelba na edinstvenata turisti~ka cena (na pr. vo slu~aj na turisti~ki paket - aran`man). Primer: Tur-operatorot T vr{i prevoz na turisti so sopstven avtobus vo ramkite na odreden turisti~ki paket aran`man. Smestuvaweto i ishranata se vr{at vo hotel na treto lice. Prevozot podle`i na odano~uvawe spored op{tite odredbi (vidi stav 11 to~ka 2 od ova poglavje). Nasproti toa, smestuvaweto i ishranata podle`at na posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV. Vo vrska so utvrduvaweto na dano~nata osnova kaj me{oviti turisti~ki uslugi, vidi poglavje 100 stav 9 od DDVU. Poglavje 100 Va`ewe na posebnite odredbi vo konkretni slu~ai Edinstvo na uslugite

- 102 -

(1) Site turisti~ki uslugi izvr{eni sprema turistot (primatelot na ispolnuvaweto) vo ramkite na sproveduvaweto na odredeno patuvawe, koi se opfateni so posebnite odredbi od ~len 38 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 99 od DDVU), se smetaat za edna edinstvena usluga (~len 38 stav 2 re~enica 1 od ZDDV). Pritoa, se raboti za usluga od poseben vid. Ottuka sledi, deka na pr. odredena dano~na povlastica koja bi do{la predvid za poedine~ni sostavni delovi na uslugata (na pr. prevozot), ne mo`e da se koristi pri odano~uvaweto na edinstvenata usluga. Mesto na turisti~kata usluga (2) Mestoto na edinstvenata turisti~ka usluga se utvrduva spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (~len 38 stav 2 re~enica 2 od ZDDV). Spored toa, mesto na uslugata e mestoto vo koe tur-operatorot ima svoe fakti~ko sedi{te ili podru`nica, od kade {to turisti~kata usluga fakti~ki se izvr{uva (vo vrska so toa, vidi poglavje 24 od DDVU). Ova mesto na uslugata va`i bez ogled na toa, kade fakti~ki se izvr{uvaat poedine~nite sostavni delovi od edinstvenoto turisti~ko ispolnuvawe (prevoz, smestuvawe, ishrana itn.). (3) Koga tur-operator rezidenten vo stranstvo prodava preku svoi podru`nici vo zemjata turisti~ki patuvawa, koi gi sozdal vo stranstvo preku nabavka i spojuvawe na prethodnite turisti~ki uslugi, vo toj slu~aj za utvrduvaweto na mestoto na uslugata se poa|a od te`i{teto na izvr{enite uslugi spored op{tite kriteriumi na opredeluvawe na mestoto na uslugata (vidi poglavje 24 stav 7 od DDVU). Bidej}i pri zasmetuvaweto na turisti~kite uslugi kon odredena podru`nica e merodavno te`i{noto mesto na izvr{uvaweto na prometot (proda`bata) na turisti~koto patuvawe, a ne mestoto na sozdavaweto na patuvaweto, turisti~koto patuvawe se smeta za izvr{eno vo mestoto vo zemjata, kade {to se nao|a podru`nicata. Dano~na osnova (4) Dano~na osnova za edinstvenoto turisti~ko ispolnuvawe (stav 1 od ova poglavje) spored ~len 38 stav 3 re~enica 1 od ZDDV e razlikata me|u turisti~kata cena koja ja pla}a turistot i izdatocite na tur-operatorot za prethodnite turisti~ki uslugi nara~ani od tur-operatorot (t.n. mar`a). Kaj dvata iznosa se raboti za bruto-iznosi (vklu~uvaj}i go eventualniot makedonski ili stranski danok na dodadena vrednost). Bidej}i danokot na dodadena vrednost ne e sostaven del od dano~nata osnova (~len 38 stav 3 re~enica 2 od ZDDV), istiot se odzema od bruto-mar`ata (vo vrska so presmetuvaweto na danokot od bruto-iznosi, vidi poglavje 70 stav 4 od DDVU). Vo toj slu~aj, dano~na osnova pretstavuva ostanatata neto-mar`a. Primer 1: Turisti~ka cena 30.000,-- MKD Prethodni turisti~ki uslugi (vklu~uvaj}i makedonski i stranski - 22.860,-danok) MKD Razlika (bruto-mar`a) 7.140,-- MKD Sodr`an DDV 7.140 h 19 119 - 1.140,-MKD Dano~na osnova (neto-mar`a) 6.000,-- MKD (5) Presmetuvaweto na mar`ata za sekoe turisti~ko ispolnuvawe mo`e kaj turisti~kite paket-aran`mani da dovede do zna~itelni te{kotii, osobeno vo pogled na klasifikacijata na soodvetnite prethodni turisti~ki uslugi. Zaradi toa, ~len 38 stav 3 re~enica 4 od ZDDV predviduva olesnuvawa. Spored niv, turoperatorot ima mo`nost na utvrduvawe na zaedni~ka mar`a za odredeni grupi na turisti~ki uslugi, na pr. za site turisti~ki patuvawa vo tekot na odreden period (sezona) na edno mesto na krajna destinacija ili vo odredeno podra~je na krajna destinacija. No, toj ima i mo`nost da ja utvrduva mar`ata vo eden zbir za site turisti~ki uslugi izvr{eni vo tekot na odreden dano~en period (kalendarska godina), dokolku istite se opfateni so posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV.

- 103 -

(6) Preku olesnuvawata pri utvrduvaweto na dano~nata osnova (stav 5 od ova poglavje), obvrskata za podnesuvawe na akontativni DDV-prijavi ostanuva da va`i. Dokolku vo ovie slu~ai se u{te ne e utvrdena visinata na mar`ata za turisti~kite uslugi realizirani vo presmetkovniot period, mo`e vo akontativnite DDV-prijavi da se iska`uvaat kako dano~na osnova proceneti iznosi koi se utvrduvaat vrz osnova na kalkulaciite ili iskustvata od prethodnite godini. (7) Ako odreden dano~en obvrznik-rabotodavec stava na raspolagawe besplatno ili po bagatelna cena turisti~ki patuvawa za svoite vraboteni (vidi poglavje 99 stav 4 od DDVU), vo toj slu~aj, namesto turisti~kata cena merodavni se izdatocite na dano~niot obvrznik nastanati za sproveduvaweto na turisti~koto patuvawe (~len 38 stav 3 re~enica 3 i ~len 19 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). Vo ovie slu~ai ne e merodavna mar`ata, bidej}i ovie izdatoci se ednakvi na izdatocite na dano~niot obvrznik za nabavka na prethodnite turisti~ki uslugi. Pravoto na odbivka na prethodni danoci za prethodnite turisti~ki uslugi otpa|a spored ~len 38 stav 4 od ZDDV (vidi stav 10 od ova poglavje). (8) Pri avansni pla}awa za turisti~ki patuvawa, koi se odano~uvaat spored ~len 31 stav 2 od ZDDV, od pri~ini na poednostavuvawe se dozvoluva dano~nata osnova (delot koj pretstavuva mar`a) da se utvrdi po pat na procenka koja odgovara na fakti~kata situacija. (9) Kaj me{oviti turisti~ki uslugi, koi tur-operatorot gi izvr{uva delumno so koristewe na prethodni turisti~ki uslugi i delumno so anga`irawe sopstveni sredstva (poglavje 99 stav 12 od DDVU), za celi na presmetka na mar`ata se izzemaat turisti~kite uslugi izvr{eni so sopstveni sredstva (sopstven promet) i toa na~elno vo procentualen soodnos kon prethodnite turisti~ki uslugi. Pritoa, sopstveniot promet se presmetuva vo visina na tro{ocite napraveni za taa cel (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost). Primer 2: Tur-operator vo Skopje organizira turisti~ki paket aran`man so avtobus za 50 lica vo Turcija. Turisti~kata cena iznesuva 30.000 denari po lice, zna~i sevkupno 1.500.000 denari. Organizatorot go sproveduva patuvaweto so sopstven avtobus. Tro{ocite za taa cel iznesuvaat 300.000 denari. Na prethodni turisti~ki uslugi za smestuvawe, ishrana i razgleduvawe turisti~ki lokacii, turoperatorot pla}a sevkupno 900.000 denari. Od sevkupnite tro{oci vo visina od 1.200.000 denari, 300.000 denari otpa|aat na tro{oci za prevoz (= 25%) i 900.000 denari (=75%) na tro{oci za prethodni turisti~ki uslugi. Vo ovoj soodnos se vr{i i podelba na turisti~kata cena. Turisti~ka cena 1.500.000,-- MKD Sopstven prevoz (=25%) - 375.000,-MKD Ostatok od cenata za turisti~ki predis-polnuvawa vo smisla na ~l. 38 od 1.125.000,-- MKD ZDDV Prethodni turisti~ki uslugi - 900.000,-MKD Razlika (bruto-mar`a) 225.000,-- MKD Vo razlikata sodr`an DDV 225.000 h 19 = - 35.924,-119 MKD Dano~na osnova (neto-mar`a) 189.076,-- MKD Tur-operatorot e dol`en dadeniot iznos da go odano~i so op{tata dano~na stapka (19%). Prevozot so sopstven avtobus ne podle`i na odano~uvawe so DDV vo pogled na delnicata vo stranstvo (vidi poglavje 25 od DDVU). Delot od delnicata vo zemjata e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV (vidi poglavje 55 od DDVU).

- 104 -

Zabrana na odbivka na prethodni danoci (10) Spored ~len 38 stav 4 od ZDDV ne e dozvolena odbivka na prethodnite danoci koi otpa|aat na prethodnite turisti~ki uslugi. Sepak, pravoto na odbivka na prethodni danoci ostanuva da va`i vo slu~aj na ispolnuvawe na uslovite od ~len 33 do 36 od ZDDV i toa za prethodni danoci koi otpa|aat na vlezni ispolnuvawa koi ne pretstavuvaat prethodni turisti~ki uslugi, na pr. za prethodni danoci za kancelariski tro{oci, kancelariski ma{ini i kancelariski materijal, kako i za iznajmuvaweto kancelariski prostorii i telekomunikaciskite tro{oci) i za posredni~kite provizii na treti turisti~ki agencii. (11) Zabranata na odbivka na prethodni danoci va`i i za tur-operatori rezidentni vo stranstvo koi koristat prethodni turisti~ki uslugi vo zemjata. So toa, vo ovie slu~ai otpa|a mo`nosta za vra}awe na prethodniot danok vo ramkite na posebni postapki spored ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP. Kon ~len 39 do 45 od ZDDV Poglavje 101 Prijavuvawe i pla}awe na danokot na dodadena vrednost Op{to (1) Dano~nite obvrznici koi se zapi{ani vo Registarot na obvrznici za danokot na dodadena vrednost, se dol`ni za sekoj presmetkoven period da podnesuvaat akontativna DDV-prijava, odnosno godi{na DDV-prijava za sekoja kalendarska godina (dano~en period) preku podnesuvawe na slu`beniot formular DDV-04. Godi{nata DDV-prijava se potpi{uva svoera~no od strana na dano~niot obvrznik. Akontativnite DDV-prijavi mo`at da gi potpi{uvaat i opolnomo{teni lica navedeni vo Prijavata za registracija DDV-01. Promeni na opolnomo{teni lica se prijavuvaat po pismen pat kaj Upravata za javni prihodi. (2) Akontativnata DDV-prijava i Godi{nata DDV-prijava mora da gi sodr`at site prometi i danokot koj se presmetuva na niv, site prethodni danoci koi mo`at da se odbijat, kako i promenite koi nastanale spored ~len 22 od ZDDV vo tekot na soodvetniot presmetkoven ili dano~en period. Pritoa, se prijavuvaat i danocite dolguvani spored ~len 32 to~ka 4 i ~len 55 stavovite 1 i 2 od ZDDV, kako i prethodnite danoci koi proizleguvaat od primenata na ~len 37 od ZDDV. (3) Odredbite vo vrska so op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV) i odredbite utvrdeni vo vrska so toa vo poglavje 101 do 105 DDVU va`at i za dano~ni obvrznici koi ne se registrirale, nasproti obvrskata za toa spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. Prijavuvawe i pla}awe na danokot na dodadena vrednost za presmetkovniot period (4) Presmetkoven period e kalendarskiot mesec. Dano~ni obvrznici ~ij svekupen promet (~len 51 stav 2 od ZDDV) vo izminatata kalendarska godina ne iznesuval pove}e od 25 milioni denari, se dol`ni akontativnata prijava da ja podnesuvaat trimese~no. Vo vrska presmetuvaweto na sevkupniot promet, koj eventualno treba da se proceni na godi{no nivo - duri i vo slu~ai na zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost - se uka`uva na objasnenijata vo poglavje 110 od DDVU. (5) Dano~niot obvrznik e dol`en vo rok od 15 dena po istek na soodvetniot presmetkoven period da ja podnese akontativnata DDV-prijava i da go plati presmetaniot danok na dodadena vrednost. Akontativnata DDV-prijava se podnesuva i vo slu~ai koga ne e izvr{en odano~en promet. Ako, pokraj toa, vo takviot slu~aj ne nastanal danok za soodvetniot presmetkoven period nitu od vonredni pravni osnovi nitu postoi odbivka na prethoden danok, vo toj slu~aj istoto se prijavuva so vnesuvawe "0" vo poleto 15 od formularot DDV-04. Dano~niot obvrznik ne e spre~en nitu pri postoeweto na vakvi akontativni DDV-prijavi da bara isplata na pobaruvawa od izminati presmetkovni periodi.

- 105 -

Prijavuvawe i pla}awe na danokot za dano~niot per iod (6) Dano~niot obvrznik e dol`en do krajot na fevruari od slednata kalendarska godina da podnese godi{na DDV-prijava za izminatiot dano~en period (kalendarska godina) i da go plati presmetaniot danok na dodadena vrednost. Godi{nata DDV-prijava se podnesuva i vo slu~ai koga ne nastanale promeni nasproti akontativnite DDV-prijavi. Vo godi{nata DDV-prijava se iska`uva soodvetniot sevkupen iznos na dano~nata osnova, danokot i prethodniot danok. Prijavuvaweto edinstveno na razliki vo iznosite ne e dozvoleno. Ako dano~niot obvrznik ja koristi odredbata za celi na poednostavuvawe od poglavje 102 stav 1 od DDVU, vo toj slu~aj se zemaat predvid danoci, prethodni danoci i iznosi za odbivawe, za koi dosega ne bila izvr{ena ispravka. (7) Ako dano~niot obvrznik prestane so vr{eweto na svojata stopanska dejnost vo tekot na kalendarskata godina, godi{nata DDV-prijava se podnesuva vo rok od 15 dena po istek na kalendarskiot mesec, vo koj se prestanalo so vr{eweto na stopanskata dejnost. Primer: Dano~niot obvrznik A ja prodava svojata pe~atnica na 20.11.01 godina na liceto B. A e obvrzan do 15.12.01 da podnese godi{na DDV-prijava za dano~niot period od 1 januari do 20 noemvri 01 godina. Dostavuvaweto akontativna DDV-prijava za presmetkovniot period noemvri 01 godina ne e potrebno. Poglavje 102 Ispravka na DDV-prijavi (1) Dokolku se utvrdi deka neto~no ili necelosno bile prijavuvani prometi, danoci ili iznosi na danoci vo oderedena Akontativna DDV-prijava, dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i ispravka na Akontativnata DDV-prijava za soodvetniot presmetkoven period. Pri podnesuvaweto na ispravka na Akontativna DDV-prijava ne e dozvoleno naveduvawe edinstveno na razlikata vo iznosite. Od pri~ini na poednostavuvawe, mo`e da se prijavi ispravka vo Godi{na DDV-prijava, ako vo presmetkovniot period za koj se vr{i ispravka se prijavuva vi{ok ili kusok na danok vo visina pomala od 1.000 denari ili vo iznos pomal od 1% od akontativno prijaveniot danok. Primer: Dano~niot obvrznik A prijavil za presmetkovniot period maj 01 godina danok od 100.000 denari, a dano~niot obvrznik B danok od 400.000 denari. Vrz osnova na izvr{eni gre{ki vo knigovodstvenata evidencija, licata A i B neovlasteno izvr{ile odbivka na prethodni danoci vo visina od 3.800 denari. Gre{kite bile zabele`ani pri sreduvaweto na knigovodstvoto vo septemvri 01 godina. Liceto A e obvrzano da podnese vo septemvri 01 godina ispravka na Akontativnata DDV-prijava za mesec maj 01 godina. Bidej}i vi{okot na danok kaj liceto B iznesuva pove}e od 1.000 denari, no pomalku od 1% od akontativno prijaveniot danok, B mo`e da ~eka so ispravkata do podnesuvaweto na Godi{nata DDV-prijava za kalendarskata godina 01. (2) Odredbite od stav 1 re~enici 1 i 2 soodvetno se primenuvaat i za ispravki na godi{ni dano~ni prijavi. Poglavje 103 Utvrduvawe i pla}awe na danokot (1) Ako ne bila podnesena DDV-prijava vo propi{anite rokovi ili ako se utvrdeni otstapuvawa od podatocite na dano~niot obvrznik, danokot na dodadena vrednost se utvrduva so re{enie od strana na Upravata za javni prihodi. Danokot se pla}a vo rok od 15 dena po denot na dostavuvawe na re{enieto za utvrduvawe danok. (2) Dano~niot obvrznik e dol`en prijaveniot ili utvrdeniot danok na dodadena vrednost da go uplati na `iro-smetkite utvrdeni so posebni propisi. Vo slu~aj

- 106 -

na propu{tawe na rokot za pla}awe, danokot na dodadena vrednost se napla}a prisilno spored odredbite od Zakonot za personalen danok na prihod. Za sekoj den zadocnuvawe se napla}a kamata po stapka od 0,1%. (3) Ako danokot na dodadena vrednost go dol`at lica kaj koi ne se ispolneti uslovite od ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV (na pr. javno-pravni tela, mali pretpriema~i) za promet izvr{en od dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata, vo toj slu~aj postoi obvrska na podnesuvawe akontativna DDV-prijava samo za presmetkovnite periodi vo koi se dolguva danok na dodadena vrednost spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV. Pritoa, presmetkoven period e na~elno kalendarskoto trimese~je. (4) Lica koi dolguvaat danoci isklu~ivo spored ~len 55 stav 1 od ZDDV (na pr. lica koi ne se dano~ni obvrznici, mali pretpriema~i, vo vrska so toa vidi poglavje 121 stav 2 to~ki 1 i 5 od DDVU), se dol`ni ovoj danok da go prijavat i da go platat vo rok od 5 rabotni dena po izdavawe na fakturata. Dano~ni obvrznici, kaj koi se ispolneti uslovite od ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV, se dol`ni danokot dolguvan spored ~len 55 stav 1 od ZDDV da go prijavat i da go platat so podnesuvawe na akontativna DDV-prijava za presmetkovniot period na izdavawe na fakturata i na godi{na DDV-prijava za soodvetniot dano~en period. Poglavje 104 Isplata na DDV-pobaruvawa vo ramki na op{tata postapka na odano~uvawe (1) Ako prethodniot danok za soodvetniot presmetkoven period e pogolem od danokot na dodadena vrednost presmetan za izvr{eniot promet, pobaruvaweto se prenesuva na sledniot presmetkoven period, osven ako ne se vr{i prebivawe so zaostanati danoci ili kamati za zaostanatite danoci. Ako dano~niot obvrznik pobara isplata, iznosot se ispla}a vo rok od 30 dena po istek na denot na podnesuvawe na akontativnata DDV-prijava. Ako od godi{nata DDV-prijava proizleguva pobaruvawe za dano~niot obvrznik, iznosot se ispla}a bez posebno barawe vo rok od 30 dena po denot na podnesuvawe na prijavata, osven ako ne treba da se izvr{i prebivawe so zaostanati danoci ili so zatezni kamati po osnov na zaostanati kamati. (2) Se' dodeka dano~niot organ e popre~uvan vo kontrolata na akontativnata ili godi{nata DDV-prijava po vina na dano~niot obvrznik, ne te~e rokot od 30 dena naveden vo stav 1 od ovoj ~len. (3) Ako pobaruvaweto ne se isplati vo rok od 30 dena ili vo rokot spored stav 2 od ovoj ~len, na dano~niot obvrznik mu se ispla}a i kamata po stapka od 0,1% za sekoj den zadocnuvawe. Poglavje 105 Sproveduvawe vonredni DDV-kontroli (1) Nezavisno od drugi vidovi na kontrola od strana na dano~nite organi, se vr{at vonredni DDV-kontroli za presmetkovnite periodi od strana na stru~ni dano~ni kontrolori. Bidej}i zasmetuvaweto i isplatata na prethodnite danoci se vr{i u{te vo ramkite na akontativnata DDV-postapka, ne mo`e da se ~eka so kontrolata na sporni slu~ai do denot na prijavuvawe i utvrduvawe na danokot na dodadena vrednost za soodvetniot dano~en period ili do denot na sproveduvaweto na op{ta dano~na kontrola. Vonrednata DDV-kontrola vo prv red se odnesuva na proverkata na fakti~ki podatoci i situacii koi mo`at da dovedat do kone~no nepla}awe na danok ili do neopravdana isplata na prethodni danoci. Pokraj toa, se vr{i postojana proverka na pra{aweto, dali dano~niot obrznik gi prijavil celosno i navremeno nadomestocite. (2) Sproveduvaweto itna DDV-kontrola e neophodno, osven vo slu~ai so mal dano~en efekt, dokolku dano~niot obvrznik bara vra}awe na vi{ok na prethodni danoci ili na porano prenesen vi{ok na prethodni danoci, kako i vo slu~ai koga vo godi{nata prijava e istaknato pobaruvawe za isplata. Ako se pojavi somne` vo vrska so podatocite dadeni od dano~niot obvrznik vo samata akontativna ili godi{na DDV-prijava i ako istiot ne mo`e da se ras~isti po pat na interna kontrola, dano~niot organ odlu~uva dali da se sprovede vonredna DDV-kontrola. Zaradi izbegnuvawe na zagubi vo dano~nite prihodi i zaradi

- 107 -

nivno obezbeduvawe se sproveduvaat vonredni DDV-kontroli i vo slu~ai koga od kontrolata ne mo`e vo konkretniot slu~aj da se o~ekuvaat dopolnitelni iznosi (na pr. od preventivni pri~ini). (3) Detalni upatstva vo vrska so sproveduvaweto vonredni DDV-kontroli, osobeno vo pogled na podra~jata na kontrola, donesuva Upravata za javni prihodi.

Kon ~len 46 od ZDDV Poglavje 106 Vra}awe na prethoden danok sprema dano~ni obvrznici-nerezidentni vo zemjata Dano~ni obvrznici koi imaat pravo na vra}awe (1) Uslov za vra}awe na iznosi na prethodni danoci vo ramkite na posebnata postapka na vra}awe spored ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP e, dano~niot obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata da ne izvr{il promet vo zemjata vo periodot na vra}awe (stav 4 od ova poglavje) ili da izvr{il samo promet naveden vo ~len 11 stav 1 to~ki 2 i 3 od DDVP. Pokraj toa, mora da bidat ispolneti op{tite uslovi za koristewe na pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 33 do 36 od ZDDV). Prethodniot danok se vra}a samo vo slu~aj na postoewe na reciprocitet, odnosno koga vo dr`avata, vo koja dano~niot obvrznik e rezidenten, ne se napla}a nikakov danok na promet ili drug sli~en danok ili, vo slu~aj na naplata na vakviot danok, ako istiot mu se vra}a na dano~niot obvrznik rezidenten vo zemjata (~len 11 stav 3 od DDVP). Vo slu~aite od ~len 11 stav 1 to~ka 3 od DDVP, vo koi dano~niot obvrznik-nerezident vo zemjata vr{i promet koj treba da se odano~i, a za koj primatelot na ispolnuvaweto go dolguva danokot spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV, zaradi izbegnuvawe na dvojno odano~uvawe ne mora da postoi reciprocitet. Primer 1: Dano~en obvrznik so sedi{te vo dr`ava sprema koja e vospostaveno na~eloto na reciprocitet, izlo`uva svoi stoki na saem vo Skopje. Vo fakturata na saemskoto pretprijatie mu bil zasmetan makedonski DDV vo visina od 31.000 denari. Dano~niot obvrznik ne vr{el promet vo zemjata. Postapkata na vra}awe }e se primeni, bidej}i ne bil izvr{en promet vo zemjata i so toa se ispolneti uslovite od ~len 11 stav 1 to~ka 1 od DDVP. Primer 2: [pediter so sedi{te vo dr`ava sprema koja e vospostaveno na~eloto na reciprocitet, vr{i me|unaroden prevoz na dobra. Za nabavkata na gorivo vo zemjata mu bil fakturiran vo tekot na celata kalendarska godina makedonski DDV vo visina od 40.000 denari. Dano~niot obvrznik ne vr{i drug promet vo zemjata. Postapkata na vra}awe }e se primeni, bidej}i dano~niot obvrznik vr{el samo promet vo zemjata koj e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV (~len 11 stav 1 to~ka 2 od DDVP). Primer 3: Dano~en obvrznik so sedi{te vo dr`ava, sprema koja ne postoi reciprocitet, vr{i raboti na popravka vrz objekt na bankata A vo Skopje. Za nabavkata na materijalite za popravka mu bil fakturiran makedonski danok na dodadena vrednost od 50.000 denari. Danokot za popravkata go platil A kako primatel na ispolnuvaweto soglasno so ~len 32 to~ka 4 od ZDDV. Postapkata na vra}awe se primenuva, bidej}i dano~niot obvrznik izvr{il vo zemjata samo promet vo smisla na ~len 11 stav 1 to~ka 3 od DDVP. Reciprocitetot (~len 11 stav 3 od DDVP) ne mora da postoi vo ovoj slu~aj (2) Za celi na vra}aweto na iznosi na prethodni danoci spored stav 1 ne e potrebno registrirawe na dano~niot obvrznik (~len 51 stav 1 re~enica 2 od ZDDV).

- 108 -

^lenot 51 stav 3 od ZDDV, pritoa, ne se primenuva (vo vrska so toa, vidi poglavje 111 stav 3 od DDVU). (3) Dokolku dano~en obvrznik, koj ne e rezidenten vo zemjata, izvr{i odano~en promet vo zemjata koj ne potpa|a pod odredbite od stav 1 od ova poglavje, vo toj slu~aj prometot se odano~uva vo ramkite na op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV). Pritoa, se zemaat predvid i prethodnite danoci povrzani so dadeniot promet (~len 11 stav 2 od DDVP). Period na vra}awe (4) Period na vra}awe e kalendarskoto trimese~je ili period od pove}e posledovatelni kalendarski trimese~ja (~len 11 stav 3 od DDVP). Minimalen iznos (5) Vra}aweto na prethodni danoci se uslovuva so utvrden minimalen iznos (~len 11 stav 4 od DDVP). Iznosot za vra}awe za edno ili pove}e kalendarski trimese~ja mora da iznesuva najmalku 30.000 denari. Ako pobaruvaweto iznesuva vo kalendarskata godina najmalku 15.000 denari, za istoto mo`e da se podnese barawe za vra}awe na iznosot koe se odnesuva na poslednoto kalendarsko trimese~je. Dokolku ne se postignat ovie iznosi, vra}aweto na prethodnite danoci ne e mo`no. Primer 4: Na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata, a koj gi ispolnuva uslovite od ~len 11 stav 1 do 3 od DDVP, mu se fakturiraat vo januari 01 godina iznosi na DDV vo visina od 10.000 denari, vo juni vo visina od 6.000 denari i vo avgust 15.000 denari. Dano~niot obvrznik mo`e da podnese barawe za vra}awe na iznosite za periodot januari do septemvri 01 godina. Primer 5: Na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata, a koj gi ispolnuva uslovite od ~len 11 stav 1 do 3 od DDVP, mu se fakturiraat vo fevruari 01 godina iznosi na DDV vo visina od 8.000 denari, vo juli vo visina od 5.000 denari i vo noemvri 1.000 denari. Bidej}i dano~niot obvrznik ne go dostignal vo 01 godina minimalniot iznos od 15.000 denari, toj ne mo`e da istakne pravo na vra}awe na iznosite za ovoj period. Postapka na vra}awe (6) Za sproveduvaweto na postapkata na vra}awe e nadle`na Upravata za javni prihodi - direkcija vo Skopje (~len 11 stav 5 od DDVP). Barawata za vra}awe na danokot na dodadena vrednost, koi se podneseni kaj podra~en dano~en organ, se ispra}aat do nadle`niot organ od re~enica 1. (7) Baraweto za vra}awe se podnesuva so popolnuvawe na slu`beno propi{an obrazec i toa najdocna do 30 juni od kalendarskata godina koja sledi po kalendarskata godina vo koja nastanalo pravoto na odbivka na prethodni danoci spored ~len 33 do 36 od ZDDV (~len 11 stav 5 od DDVP). Zaradi doka`uvawe na pravoto na vra}awe, dano~niot obvrznik e dol`en da gi stavi na uvid vo original fakturite i uvoznite dokumenti. Vo slu~aj na vra}awe na iznosi, originalnite dokumenti se poni{tuvaat preku stavawe pe~at ili na drug soodveten na~in. (8) Pismeniot dokaz za toa, deka liceto e registrirano kako dano~en obvrznik vo druga dr`ava spored ~len 11 stav 6 od DDVP se vodi so pomo{ na sledniot obrazec: DOKAZ ZA REGISTRACIJA NA DANO^EN OBVRZNIK

- 109 -

(Adresa na nadle`niot organ) potvrduva, deka (Ime i prezime, odnosno firma)

(Vid na dejnost, odnosno zanimawe)

(Adresa, sedi{te) e registriran kako dano~en obvrznik za danokot na dodadena vrednost pod sledniot dano~en broj1

(Data)

Pe~at

(Potpis) (Ime, prezime i funkcija)

Ako podnositelot na baraweto nema dano~en broj, nadle`niot organ ja naveduva pri~inata

(9) Za barawa za vra}awe na danoci, koi se podnesuvaat podocna od edna godina po datata na izdavawe na uverenieto, se dostavuva novo uverenie. Uverenie za registracija na dano~en obvrznik rezidenten vo zemjata (10) Na dano~ni obvrznici koi se rezidentni vo zemjata i na koi im e potreben pismen dokaz za izvr{eniot upis kako DDV-obvrznik za celi na podnesuvawe barawe za vra}awe na danok na dodadena vrednost vo druga dr`ava, nadle`niot dano~en organ izdava uverenie spored obrazecot od stav 8 od ova poglavje. Vo uverenieto dopolnitelno se vnesuva slednata napomena: "Napomena: Ova uverenie prestanuva da va`i po istek na edna godina od datata na negovoto izdavawe. Uverenieto slu`i isklu~ivo kako dokaz za izvr{en upis na dano~niot obvrznik za celi na danokot na dodadena vrednost, a zaradi stavawe na uvid na istoto vo ramkite na postapkata za vra}awe na danokot na dodadena vrednost, odnosno danokot na promet vo drugi dr`avi." Poglavje 107 Vra}awe na danokot sprema neprofitni organizacii (1) Pod neprofitni organizacii soglasno so ~lenot 47 od ZDDV koi imaat pravo na vra}awe na prethodni danoci se podrazbiraat organizacii definirani spored Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondaciite ("Slu`ben vesnik na RM", broj 31/98).

- 110 -

(2) Uslov za vra}awe na danokot pri promet na dobra i pri uvoz realiziran sprema niv vo ramkite na posebna postapka na vra}awe spored ~len 47 od ZDDV i ~len 12 od DDVP e, prometot ili uvozot da ne bile oslobodeni od danok i dobrata da se preneseni vo stranstvo i tamu da se koristat za humanitarni, dobrotvorni ili obrazovni celi. Pokraj toa, mora da bidat ispolneti op{tite uslovi za koristewe na pravoto za odbivka na prethodniot danok (~len 33 do 36 od ZDDV). (3) Period na vra}awe e najmalku edno kalendarsko trimese~je (~len 12 stav 1 od DDVP). (4) Za sproveduvawe na postapkata na vra}awe na DDV e nadle`na Upravata za javni prihodi - direkcija vo Skopje (~len 12 stav 1 DDVP). Barawata za vra}awe na danokot koi se podneseni kaj drugi podra~ni dano~ni organi se ispra}aat do nadle`niot organ naveden vo prvata re~enica. (5) Baraweto za vra}awe se podnesuva so popolnuvawe na slu`beno propi{an obrazec (DDV-12) i toa najdocna do 30 juni od kalendarskata godina koja sledi po kalendarskata godina vo koja dobrata bile izvezeni vo stranstvo. Podnositelot na baraweto sam go presmetuva pobaruvaweto za soodvetniot period na vra}awe. (6) Podnositelot na baraweto pismeno gi doka`uva osobeno preduslovite soglasno so ~len 12 stav 5 od DDVP.

Kon ~len 48 od ZDDV Poglavje 108 Postapka za vra}awe na danokot na dodadena vrednost kon stranski diplomatski ili konzularni pretstavni{tva, kako i kon nivnite ~lenovi Postapkata za vra}awe na DDV kon stranski diplomatski ili konzularni pretstavni{tva, kako i kon nivnite ~lenovi e regulirana vo ~len 13 od DDVP. Baraweto za vra}awe na danokot vo smisla na ~len 13 stav 1 od DDVP se podnesuva na propi{an obrazec DDV-13 (za slu`beni potrebi), odnosno na obrazec DDV-14 (za privatni potrebi).

Kon ~len 49 od ZDDV Poglavje 109 Postapka na vra}awe na danokot na dodadena vrednost kon me|unarodni organizacii i nivnite ~lenovi Postapkata za vra}awe na DDV kon me|unarodni organizacii i nivnite ~lenovi e regulirana vo ~len 14 od DDVP. Baraweto za vra}awe na danokot vo smisla na ~len 13 stav 1 od DDVP se podnesuva na propi{an obrazec DDV-13 (za slu`beni potrebi), odnosno na obrazec DDV-14 (za privatni potrebi).

Kon ~len 51 od ZDDV Poglavje 110 Prijavuvawe i registrirawe za DDV Op{ti uslovi za nastanuvawe na obvrskata za registracija (1) Spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV, dano~nite obvrznici (vo vrska so toa, vidi poglavje 18 i poglavje 19 od DDVU) so fakti~ko sedi{te, podru`nica, postojano `iveali{te ili prestojuvali{te vo zemjata se obvrzani da se registriraat za celi na danokot na dodadena vrednost, dokolku sevkupniot promet vo izminatata kalendarska godina go nadminal iznosot od 1.000.000 denari. Kon sevkupniot promet se vbrojuva celokupniot promet na dobra i uslugi

- 111 -

odano~iv spored ZDDV (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost), kako i site prometi oslobodeni od danok spored ZDDV so pravo na odbivka na prethodniot danok (~len 51 stav 2 re~enica 1 od ZDDV). Kon sevkupniot promet se vbrojuva i prometot na stanbeni zgradi i stanovi, za koi spored ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik na RM", br. 86/99) e osloboden od danok so pravo na odbivka na prethodni danoci. Prometot na dobra i uslugi koj ne podle`i na odano~uvawe (na pr. grade`ni raboti izvr{eni vo stranstvo) i prometot osloboden od danok bez pravo na odbivka na prethodniot danok (~len 23 od ZDDV) ne se zema predvid pri utvrduvaweto na sevkupniot promet. Ako dano~niot obvrznik ja vr{el stopanskata dejnost samo vo eden del od kalendarskata godina, fakti~kiot sevkupen promet se kalkulira na nivo na sevkupen godi{en promet (~len 51 stav 2 re~enica 2 od ZDDV). Primer 1: Liceto A otvora na 01.04.01 godina prodavnica za grade`ni aparati i alati za doma}instvo. Sevkupniot promet (vklu~uvaj}i go dolguvaniot DDV) za periodot od 01.04 do 31.12.01 godina iznesuva 540.000 denari. Od sevkupniot promet vo periodot na vr{eweto na stopanskata dejnost (9 meseci) proizleguva mese~en promet od 60.000 denari i od istiot se dobiva sevkupen godi{en promet od 720.000 denari. Vo ovoj slu~aj, liceto A ne e obvrzano od 01.01.02 godina da se registrira za celi na DDV. (2) Sevkupniot promet od kalendarskata godina 1999, koj e merodaven za obvrskata za registracija so dejstvo od 01.04.2000 godina, na~elno se utvrduva spored na~elata dadeni vo stav 1. Sepak, ne postoi protivpravnost, dokolku dano~niot obvrznik go utvrdi sevkupniot promet spored odredbite od Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi (Zakon za danok na promet). Vo toj slu~aj, za osnova na presmetkata se zema celokupniot promet na dobra (osven uvozot) i na uslugi (~len 2 od Zakonot za danok na promet), vklu~uvaj}i go danokot na promet koj otpa|a na odano~enite prometi (bruto-promet), bez ogled na toa dali vakviot promet se odano~uva ili e isklu~en od odano~uvaweto. Sledstveno na toa, se zemaat predvid i prometi vo smisla na ~lenovite 5, 14, 14a, 19 i 64a od Zakonot za danok na promet. Spored toa, obvrskata za registracija }e va`i i za dano~ni obvrznici kaj koi spored dosega{nite odredbi ne se utvrduva danok na promet za kalendarskata godina 1999. Od sevkupniot promet za 1999 godina utvrden so pomo{ na olesnuvawata dadeni pogore mo`e da se izdvoi prometot koj bi bil osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV. Isklu~ok od obvrskata za registracija za dano~ni obvrznici-nerezidenti vo zemjata (3) Od obvrskata za registracija se isklu~eni dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata, dokolku vr{at odano~en promet za koj dano~niot dolg spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV preminuva na primatelot na ispolnuvaweto ili dokolku imaat pravo na vra}awe na prethodniot danok spored ~len 46 od ZDDV (~len 51 stav 1 re~enica 2 od ZDDV). Ako licata od re~enica 1 vr{at promet koj ne potpa|a pod odredbite od ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (na pr. promet sprema privatni lica), se primenuva op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV), pri {to se zemaat predvid i iznosi na danoci koi mo`at da se odbijat. Vo ovie posebni slu~ai mo`e da se isklu~i obvrskata na registracija na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata. Prijava za registracija (4) Dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i prijavuvawe zaradi registracija preku popolnuvawe na slu`beniot formular DDV-01 i istiot da go podnese do Upravata za javni prihodi. Za izvr{enata registracija za celi na danokot na dodadena vrednost se izdava re{enie. (5) Vo slu~ai na izostanata prijava za registracija se utvrduva pari~na kazna za dano~niot obvrznik (~lenovi 59 i 60 od ZDDV). Kaj pravnite lica se kaznuvaat i odgovornite lica. Preku izostanuvaweto na registracijata ne mo`e da se ostvari izbegnuvawe na primenata na odredbite od ZDDV vo vrska so nastanuvaweto, presmetuvaweto, prijavuvaweto, utvrduvaweto i pla}aweto na

- 112 -

danokot na dodadena vrednost. So ova ne se ograni~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci. Prijavuvawe i registracija pri po~etok na vr{ewe n a stopanska dejnost (6) Pri zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost, pri razgleduvaweto na obvrskata za registracija se poa|a od o~ekuvaniot sevkupen promet za tekovnata kalendarska godina. Pri zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost vo mesecite fevruari do dekemvri, procenetiot sevkupen promet se presmetuva na nivo na sevkupen godi{en promet. Prijavata za registracija se podnesuva vo rok od 8 dena po zapo~nuvawe so vr{eweto na stopanskata dejnost (~len 51 stav 8 re~enica 2 od ZDDV). Vo vrska so po~etokot na vr{ewe stopanska dejnost, vidi poglavje 18 stav 11 od DDVU. Primer 2: Liceto A otvora na 01.11.01 godina avtomehani~arska rabotilnica. O~ekuvaniot sevkupen promet (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost) za mesecite noemvri i dekemvri 01 godina e procenet od strana na A na 500.000 denari. Od predvideniot sevkupen promet za periodot na vr{ewe na stopanskata dejnost (2 meseca), proizleguva prose~en mese~en promet od 250.000 denari i istiot pretstavuva sevkupen promet kalkuliran na godi{no nivo vo visina od 3.000.000 denari. Liceto A e obvrzano za registracija so va`nost od 01.11.01 godina i mora da ja podnese prijavata za registracija najdocna na 08.11.01 godina. Obvrska na registracija zaradi pragot na sevkupen promet pre~ekoruvawe na

(7) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV i koi ne se registrirale dobrovolno spored ~len 51 stav 4 od ZDDV, se dol`ni da vodat evidencija na svojot bruto - promet (~len 15 stav 2 od DDVP). Dokolku ovie bruto-iznosi (koi eventualno treba da se presmetaat na nivo na godi{en promet) go nadminat vo tekot na kalendarskata godina iznosot od 1.000.000 denari, vo toj slu~aj dano~niot obvrznik e dol`en da se registrira za celi na DDV od 1 januari slednata kalendarska godina. Primer 3: Liceto A vodi kako mal pretpriema~ (~len 51 stav 3 od ZDDV) prodavnica za grade`ni alati i aparati za doma}instvo. Sevkupniot promet za kalendarskata godina 01 iznesuva 720.000 denari. Za kalendarskata godina 02 proizleguva sevkupen promet od 1.320.000 denari. A e obvrzan da se registrira od 01.01.03 godina i e dol`en da podnese prijava za registracija najdocna do 15.01.03 godina. Dobrovolna registracija (8) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija, mo`at dobrovolno da se registriraat spored ~len 51 stav 4 od ZDDV i vo toj slu~aj podle`at na odano~uvawe spored op{tite odredbi od ZDDV. Vo vrska so pra{aweto, dali vo konkretniot slu~aj ima prednost podnesuvaweto na barawe za dobrovolna registracija, dano~niot organ ne dava informacii. Odjavuvawe od registracija (9) Po izvr{enata prijava, dano~niot obvrznik se vodi vo registarot na DDVobvrznici do prekinuvaweto ili prestanokot so vr{eweto na stopanskata dejnost. Odjavuvaweto od registracijata e dozvoleno, nezavisno od visinata na sevkupniot promet, najrano po istek na 5 kalendarski godini, dokolku sevkupniot promet za poslednata kalendarska godina od petgodi{niot rok ne iznesuva pove}e od 1.000.000 denari (~len 51 stav 7 od ZDDV). Odjavuvaweto se vr{i so podnesuvawe na slu`ben formular najdocna do 15 januari od godinata, za koja dano~niot obvrznik ne saka pove}e da bide registriran za celi na DDV (~len 51 stav 9 od ZDDV). Primer 4:

- 113 -

Liceto V vodi restoran. Sevkupniot godi{en promet se dvi`i vo kalendarskite godini 01 do 07 me|u 700.000 i 900.000 denari. V se registrira dobrovolno od 01.01.01 godina soglasno so ~len 51 stav 4 od ZDDV. Odjavuvaweto od registarot na DDV obvrznici e dozvoleno za prvpat na 01.01.06 godina i bi trebalo istoto da se prijavi najdocna na 15.01.06 godina. (10) Vo slu~ai na upis na dano~en obvrznik vo registarot na DDV-obvrznici po zapo~nuvawe so vr{eweto na stopanska dejnost vo tekot na kalendarskata godina, dadenata kalendarska godina se smeta za polna kalendarska godina za celi na vodewe na 5-godi{niot period. Poglavje 111 Mali pretpriema~i (1) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija i koi ne se registrirale dobrovolno (mali prtpriema~i), ne dolguvaat danok na dodadena vrednost za svoite prometi, no istovremeno nemaat pravo da iska`uvaat oddelno danok vo fakturi ili drugi dokumenti i nemaat pravo na odbivka na prethodni danoci (~len 51 stav 3 od ZDDV). Mali pretpriema~i koi iska`uvaat oddelno danok vo fakturi ili drugi dokumenti, se dol`ni ovie neovlasteno iska`ani iznosi da gi prijavat i platat vo rok od pet rabotni dena po izdavaweto na fakturata preku podnesuvawe na akontativnata prijava DDV-04 (~len 55 stav 1 re~enica 2 od ZDDV). Sepak, obvrskata na prijavuvawe i pla}awe na danokot ostanuva, duri i vo slu~ai koga }e bide izvr{ena ispravka na fakturata i bide otstraneto oddelnoto iska`uvawe na danokot (vidi poglavje 121 stav 3 od DDVU). (2) Malite pretpriema~i, isto taka, se obvrzani spored ~len 52 od ZDDV da gi evidentiraat uredno i na lesno proverliv na~in svoite prometi i odvoeno evidentirani primeni pla}awa za se u{te neizvr{eni prometi (~len 16 stav 1 od DDVP). Istoto va`i i za prometot naveden vo ~len 16 stav 2 od DDVP. Pritoa, e dovolno evidentiraweto na bruto-prometot (~len 15 stav 2 od DDVP). (3) Odredbata vo vrska so malite pretpriema~i od ~len 51 stav 3 od ZDDV ne se primenuva vrz dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. Soodvetno na toa, visinata na sevkupniot promet nema zna~ewe vo pogled na nastanuvaweto na dano~en dolg za promet izvr{en vo zemjata i na pravoto na odbivka na prethodni danoci. Poglavje 112 Javno-pravni tela (1) Javno-pravni tela mo`at da imaat tretman na mali pretpriema~i, dokolku sevkupniot promet od site stopanski dejnosti ne go nadminuva pragot spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV (vo vrska so stopanskata dejnost, vidi ~len 10 stav 2 od ZDDV i poglavje 19 stavovi 9 i 10 od DDVU). Tretmanot na mal pretpriema~ ne se primenuva, dokolku poedine~ni organizacioni delovi na javno-pravnoto telo se registrirani za celi na danokot na dodadena vrednost (vo vrska so stopanskata dejnost, vidi ~len 10 stav 2 od ZDDV i poglavje 19 stav 9 do 11 od DDVU). Ako edna organizaciona edinica e registrirana za celi na DDV, vo toj slu~aj podle`at na odano~uvawe i site prometi na drugite neregistrirani organizacioni delovi koi nastanale kako rezultat od vr{ewe stopanska dejnost, nezavisno od visinata na sevkupniot promet na javnopravnoto telo. (2) Javno pretprijatie vo smisla na Zakonot za javni pretprijatija ("Slu`ben vesnik na RM", br. 38/96) mo`e da ima tretman na mal pretpriema~, dokolku sevkupniot promet od soodvetnata stopanska dejnost ne go nadminuva pragot spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. Prometot na javno-pravnoto telo koe go osnovalo javnoto pretprijatie ne se zema predvid pri razgleduvaweto na vkupniot promet na javnoto pretprijatie.

- 114 -

Kon ~len 52 od ZDDV Poglavje 113 Op{to kon evidenciskite obvrski (1) Evidencijata se vodi vo zemjata (~len 11 ZDDV). Taa se ~uva uredno i zaedno so soodvetnite pismeni dokazi vo rokot za ~uvawe na knigite spored ~len 56 od ZDDV. Dano~niot organ mo`e da pobara vo sekoe vreme od dano~niot obvrznik da gi stavi na uvid ovie dokumenti. (2) Evidencijata i soodvetnite pismeni dokazi mo`at so odobrenie na dano~niot organ da se ~uvaat na video-medium (na pr. mikrofilm) ili na drugi mediumi za ~uvawe podatoci (na pr. magnetna lenta, magnetna plo~a ili disketa). Dano~niot organ go izdava ova odobrenie samo vo slu~aj na postoewe odnos na posebna doverba me|u nego i dano~niot obvrznik. (3) Obemot na evidenciskite obvrski proizleguva od ~len 52 stav 2 do 5 od ZDDV i ~len 15 do 17 od DDVP. Dokolku baranite podatoci se o~igledni i lesno proverlivi od smetkovodstvoto ili evidencijata na dano~niot obvrznik vodena za drugi celi, istite ne mora povtorno da se evidentiraat posebno za celi na danokot na dodadena vrednost. (4) Dano~niot obvrznik e dol`en da gi evidentira dopolnitelnite namaluvawa ili zgolemuvawa na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV). Obvrskata na dano~niot obvrznik na obezbeduvawe preglednost vo evidencijata za toa kako dano~nite osnovi se raspredeluvaat vrz soodvetniot odano~iv promet podelen po dano~ni stapki i vrz prometot osloboden od danok, va`i soodvetno i za dopolnitelnite izmeni na dano~nata osnova. (5) Obvrskata na dano~niot obvrznik da gi evidentira dano~nite osnovi za odano~en promet na dobra i uslugi koi bile izvr{eni sprema nego za celi na negovata stopanska dejnost, kako i na prethodniot danok koj otpa|a na niv (~len 52 stav 2 to~ka 2 od ZDDV), se odnesuva i na dopolnitelnite namaluvawa na dano~nata osnova kako i na soodvetnite prethodni danoci. Ako mu se odobrat na dano~niot obvrznik namaluvawa na nadomestoci za vlezni prometi koi se odano~eni i vlezni prometi koi se oslobodeni od danok, liceto mo`e da gi vodi ovie namaluvawa spored soodnosot na dvata vida vlezni prometi. Istoto va`i i vo slu~aj ako prometot izvr{en sprema dano~niot obvrznik podle`i na odano~uvawe po razli~ni dano~ni stapki. Podelbata spored soodnosot me|u prometite izvr{eni od strana na samiot dano~en obvrznik e dozvolena samo vo isklu~okot spored ~len 7 stav 4 re~enica 2 od DDVP. (6) Vo slu~aj na promet na dobra bez nadomestok spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV koi se smetaat za promet na dobra, kako dano~na osnova se evidentira nabavnata cena, vklu~uvaj}i gi sporednite tro{oci za dobroto ili za drugo dobro ednakvo po vid. Ako ne mo`e da se utvrdi nabavnata cena, vo toj slu~aj se evidentira cenata na ~inewe. Zaradi te{kotiite vo utvrduvaweto na soodvetnata dano~na osnova, dano~nata uprava mo`e kaj odredeni stopanski granki (na primer, kaj pekari, mesari, ugostiteli, trgovci so prehranbeni proizvodi i sl.) da utvrdi i slu`beno presmetani pau{alni vrednosti. Ako e utvrdena pau{alna vrednost od strana na dano~nata uprava, vo toj slu~aj se evidentira istata. (7) Kaj uslugite bez nadomestok spored ~len 6 stav 3 to~ka 1 do 3 od ZDDV, se evidentira iznosot na izdatocite za izvr{enata usluga. (8) Dano~ni obvrznici koi kako t.n. mali pretpriema~i spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV ne se obvrzani za registracija i ne se registrirale dobrovolno spored ~len 51 stav 4 od ZDDV, moraat, sepak, da ja evidentiraat dano~nata osnova za prometot izvr{en od niv, vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost koj otpa|a na nego (bruto promet, ~len 15 stav 2 od DDVP). Ovaa odredba slu`i za obezbeduvawe na dano~nite prihodi. Primer:

- 115 -

Samostoen yidar, koj ne e registriran za celi na danokot na dodadena vrednost, gi izvr{il slednite prometi vo septemvri 01 godina: 1. Izgradba na nose~ki yid so samonabaveni materijali od 08.09 do 15.09.01 godina za iznos od 80.000 denari (promet na dobra spored ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) i 2. Popravka na nadvore{na fasada od ku}a vo periodot od 20 do 25.09.01 godina (usluga spored ~len 6 stav 1 od ZDDV) za iznos od 50.000 denari. Obata klienti pla}aat vo oktomvri 01 godina. Dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i evidencija na sledniot promet za mesec septemvri 01 godina: 15.09.01 Izgradba na yid 80.000 MKD 25.09.01 Popravka na fasada 50.000 MKD Zna~i, prometot se evidentira so izvr{uvaweto na istiot, a ne so dobivawe na nadomestokot. Ako dano~niot organ doznae, na primer vo 02 godina, deka yidarot ne se registriral za celi na danokot na dodadena vrednost, prekr{uvaj}i gi odredbite od ~len 51 od ZDDV, iako negoviot sevkupen promet vo 00 godina iznesuval 28 milioni denari, toga{ dano~niot organ }e bide vo sostojba da go utvrdi danokot na dodadena vrednost za mesec septemvri 01 godina. Za ovoj presmetkoven period bi trebalo da se plati: 130.000 denari : 1,19 = 109.244 denari dano~na osnova h 19% = 20.756 denari DDV. Poglavje 114 Olesnuvawa kaj evidenciskite obvrski Evidentirawe na bruto prometot (1) Evidenciskite obvrski za promet na dano~niot obvrznik se olesnuvaat spored ~len 52 stav 3 od ZDDV, so toa {to im se dozvoluva na dano~nite obvrznici da gi evidentiraat nadomestocite zaedno so danokot, a potoa na krajot od presmetkovniot period da go podelat zbirot na bruto iznosite na dano~na osnova i danok. Pokraj toa, vakvata bruto-evidencija ne smee da se vr{i za promet na dano~niot obvrznik, za koj bil neopravdano iska`an danok ili bil iska`an previsok danok vo fakturite (~len 55 stavovi 1 i 2 od ZDDV). Primer 1: Dano~en obvrznik gi ostvaril vo mesec oktomvri 01 godina slednite prihodi (bruto iznosi): 200.000,-- den. po dano~na stapka od 19% 100.000,-- den. po dano~na stapka od 5%. Danokot se presmetuva na sledniot na~in: 200.000 den. : 1,19 = 168.067 den. dano~na osnova h 19% = 31.933 den. DDV 100.000 den. : 1,05 = 95.238 den dano~na osnova h 5% = 4.762 den. DDV Olesnuvawa vo odnos na razdvojuvaweto na dano~nit e osnovi (2) Dano~niot organ mo`e spored ~len 16 stav 4 od DDVP da odobri na barawe, dano~niot obvrznik da vr{i dopolnitelno razdvojuvawe na dano~nite osnovi za prometi po razli~na dano~na stapka vrz osnova na vlezot na stokite ili spored drugi soodvetni karakteristiki. Pritoa, vo prv red se vr{i razdvojuvawe na dano~nite osnovi so pomo{ na presmetana prose~na mar`a na dano~niot obvrznik. Steknatite stoki ~ij promet podle`i na odano~uvawe so dano~na stapka od 5%, se evidentiraat vo knigata na vlezni stoki ili na kontoto za vlezni stoki, odvoeno od ostanatite stoki ~ij promet se odano~uva so dano~na stapka od 19%. Prometot na dobra koi podle`at na odano~uvawe so 19% ili na prometot odano~en so 5% se utvrduva presmetkovno vrz osnova na nadomestocite za nivna nabavka, zemaj}i ja pri toa predvid prose~nata mar`a za soodvetnata grupa na stoki. Presmetkovnoto utvrduvawe se vr{i za grupata na prometi, koja

- 116 -

pretstavuva pomal del od sevkupniot promet. Na krajot, presmetkovno se sobiraat nadomestocite za nabavka na soodvetnata grupa na stoki koi nastanale na krajot od presmetkovniot period. Kon zbirot na ovie nadomestoci za nabavka se dodava prose~nata mar`a. Zbirot na obata iznosi pretstavuva promet od soodvetnata grupa na stoki i, po dodavawe na danokot na dodadena vrednost so primena na soodvetnata dano~na stapka, istiot se odzema od zbirot na dano~nite osnovi dogovoreni vo soodvetniot presmetkoven period plus danok na dodadena vrednost (bruto ceni). Razlikata pretstavuva zbir na ostanatite nadomestoci plus danok na dodadena vrednost spored ostanatata dano~na stapka. Primer 2: Dano~niot obvrznik go evidentiral vo juni 01 godina sledniot vlez na stoki: Faktura br. Data na vlezna faktura 009 od 02.06.01 103 od 08.06.01 Zbir vo juni 01 Fakturiran iznos 55.300 140.000 ... ... ... 6.335.000 Prethoden danok 5.300 20.000 ... ... ... 835.000 Vlezni iznosi po 5% (neto) 30.000 20.000 ... ... ... 1.500.000 Vlezni iznosi po 19% (neto) 20.000 100.000 ... ... ... 4.000.000

Dano~niot obvrznik e dol`en vrz osnova na fakti~kite okolnosti od prvoto kalendarsko trimese~je od 01 godina da utvrdi prose~na mar`a od 25% za dobrata koi se odano~uvaat so povlastenata dano~na stapka. Udelot na stokite odano~eni so namalenata dano~na stapka vo sevkupniot promet e pomal vo sporedba so udelot na stoki odano~eni so op{tata dano~na stapka. Zbir na nabaveni iznosi Po 5% (kako pogore) + prose~na mar`a od 25% Presmetani proda`ni ceni so 5% (neto) + DDV 5% Presmetani proda`ni ceni po 5% (bruto) Zbir na promet vo juni 2000 (bruto promet) - presmetani proda`ni ceni po 5% (bruto) Ostanati proda`ni ceni po 19% (bruto) - DDV (5.950.000 : 1,19 h 19%) Proda`ni ceni po 19% (neto) + proda`ni ceni po 5% (neto) Proda`na cena vkupno (neto) 1.500.000 375.000 1.875.000 93.750 1.968.750 7.918.750 1.968.750 5.950.000 950.000 5.000.000 1.875.000 6.875.000 950.000 93.750 DDV (vkupno): 1.043.750 DDV

93.750

(3) Postapkata na dodavawe mar`a e podobna pred se za dnano~ni obvrznici koi ispora~uvaat samo nabaveni dobra, kako na primer trgovci na malo, drogerii, kni`arnici i sli~no. Presmetanata prose~na mar`a ja utvrduva dano~niot obvrznik. Pritoa, se poa|a od fakti~kite okolnosti koi postoele kaj delovniot potfat vo najmalku tri reprezenatativni meseci od kalendarskata godina. Primenata na prose~ni mar`i koi bi va`ele za celokupnata stopanska granka ili na prose~na mar`a koja bila proceneta od strana na dano~niot obvrznik ne e dozvolena. Zemaweto predvid na stapka na zaguba zaradi rasipuvawe, kr{ewe, gubewe, kra`ba i sli~no na stokata pri presmetkovnoto utvrduvawe na prometot odano~en so 19% preku utvrduvawe na vlezot na stoki se obuslovuva so vodewe na vremenski ograni~ena evidencija (najmalku tri kalendarski meseci vo godinata) za nastanatata zaguba. Dano~niot obvrznik mo`e, dokolku ne se promeni strukturata na negovoiot deloven potfat, da ja primenuva utvrdenata prose~na mar`a za period od tri godini. Po istek na ovoj rok ili vo slu~aj na promena na strukturata na delovniot potfat odnovo se utvrduva prose~nata

- 117 -

mar`a. Dano~niot organ e obvrzan da gi proveruva primenetite prose~ni mar`i najdocna na sekoi tri godini. (4) Na {pediteri i na drugi dano~ni obvrznici koi vr{at promet vo smisla na ~len 24 to~ka 3 ili to~ka 5 od ZDDV (na primer prevoznici, magacioneri i pretprijatija za natovar), dano~niot organ mo`e da im dozvoli na barawe da ja primenuvaat slednata postapka: Vo evidencijata mo`e da se vodi samo dano~nata osnova za odano~en promet odvoena od ostanatite fakturirani iznosi. Odvoenoto evidentirawe na t.n. tranzintni stavki (~len 18 to~ka 3 od ZDDV) i na prometot koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV, kako i na prometot osloboden od danok spored ~len 24 to~ki 3 i 5 od ZDDV ne e neophodno. Obvrska na posebno evidentirawe postoi kaj dano~nite osnovi za: 1. izvoz osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV, kako i 2. promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV. Obvrskata na dano~niot obvrznik za vodewe na pismeniot dokaz za izvr{en izvoz kako i na knigovodstveniot dokaz za nego (~len 2 do 4 od DDVP), ostanuva da va`i. (5) Dano~ni obvrznici na koi im e dozvoleno olesnitelno razdvojuvawe na dano~nite osnovi, se ovlasteni dopolnitelnite namaluvawa na dano~nite osnovi (na primer so skonto, rabat) da gi delat spored soodnosot me|u prometite odano~eni po razli~ni dano~ni stapki, kako i spored soodnosot me|u prometot osloboden od danok i prometot od soodvetniot presmetkoven period koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV. Za ova razdvojuvawe ne e potrebna dozvola od dano~niot organ.

Kon ~len 53 od ZDDV Poglavje 115 Poim na faktura (1) Fakturite vo smisla na ~len 53 od ZDDV ne mora da se nare~eni kako takvi. Dovolno e, ako proizleguva od sodr`inata na dokumentot, deka se raboti za presmetka na dano~niot obvrznik za prometot izvr{en od nego i ako od dokumentot proizleguvaat podatocite spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. Za faktura se smeta i dogovor koj gi sodr`i podatocite neophodni spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. Pri izdavaweto fakturi se primenuvaat i odredbite od ~len 18 do 22 od DDVP. Pismenata, so koi ne se vr{i presmetka na promet na dobra ili uslugi, tuku koi pove}e se odnesuvaat isklu~ivo na platniot promet, kako na primer opomeni ili izvodi od `iro smetka, ne pretstavuvaat fakturi iako mo`at da gi sodr`at site podatoci spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. (2) Takanare~eniot vnatre{en promet (na primer me|u poedine~ni filijali ili drugi organizacioni delovi na istiot dano~en obvrznik) se smeta za interen proces. Pritoa, ne se raboti za fakturi vo smisla i za celi na danokot na dodadena vrednost, tuku za interni knigovodstveni pismena vo ramkite na edno pretprijatie. Danokot na dodadena vrednost iska`an vo takvoto knigovodstveno pismeno ne se dolguva spored ~len 55 stav 1 ili stav 2 od ZDDV. (3) Lice ovlasteno za oddelno iska`uvawe na danokot mo`e vo sekoj slu~aj da izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV, nezavisno od toa, dali primatelot na ispolnuvaweto ima pravo na odbivka na prethodni danoci i nezavisno od toa, dali fakturata se pla}a gotovinski ili bezgotovinski. (4) Primatelot na ispolnuvaweto ima pravo spored ~len 53 stav 1 od ZDDV na faktura so oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. Tuka se raboti za gra|ansko-pravno pravo, koe se ostvaruva pred op{tite sudovi. (5) Fakturi od dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata, a koi ne obezbeduvaat pravo na odbivka na prethodni danoci vo zemjata, ne mora da gi ispolnuvaat site formalni uslovi od ~len 53 od ZDDV.

- 118 -

(6) Liceto obvrzano za izdavawe faktura mo`e da ovlasti drugo lice da ja izdade fakturata, no toa ne smee da bide primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata, osven ako ne se raboti za slu~aj na presmetka spored ~len 53 stav 2 re~enica 2. (7) Spored ~len 53 stav 2 re~enica 2 od ZDDV, za faktura se smeta i presmetka so koja odreden dano~en obvrznik presmetuva odreden odano~iv promet koj bil izvr{en sprema nego od strana na drug dano~en obvrznik (vo natamo{niot tekst: obvrznica). Obvrznicata mora da gi sodr`i site podatoci spored ~len 53 stav 10 od ZDDV, odnosno od ~len 18 do 22 od DDVP. Dokumentot }e se smeta za obvrznica samo ako me|u izdava~ot (primatelot na ispolnuvaweto) i primatelot na obvrznicata (dano~niot obvrznik-ispolnuva~) e postignata soglasnost, deka za odano~iviot promet treba da se izvr{i presmetuvawe so obvrznica. Za vakvata soglasnost ne e potrebna posebna forma. Soglasnosta mo`e da proizleguva i od dogovori ili drugi osnovi na delovnoto rabotewe. Primer 1: Izdava~ka ku}a go presmetuva honorarot na avtor so obvrznica. Principalot ja presmetuva provizijata na svojot trovski zastapnik preku obvrznica. Dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot (primatel na obvrznicata) mo`e vedna{ da se sprotivstavi na obvrznicata i na danokot na dodadena vrednost sodr`an vo nea. Vo toj slu~aj, obvrznicata nema da go poseduva dejstvoto na faktura i nema da sozdade pravo na odbivka na prethodni danoci. Vo toj slu~aj, dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot nema, isto taka, da dolguva povisok danok od onoj koj {to se dolguva spored zakonot (~len 55 stav 2 od ZDDV). Danokot na dodadena vrednost iska`an neovlasteno vo obvrznicata ne se dolguva vo soglasnost so ~len 55 stav 1 od ZDDV. Primer 2: Izdava~ka ku}a presmetuva sprema svojot avtor, koj e mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV, preku obvrznica, vo koja e oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. Avtorot ne dolguva danok na dodadena vrednost, bidej}i negovata usluga ne se odano~uva. Izdava~kata ku}a nema pravo na odbivka na prethodniot danok. (8) Dokolku ne se izdade faktura vo rok od 5 rabotni dena (~l. 53 st. 8 od ZDDV), istoto e kaznivo spored ~len 59 stav 1 to~ka 5 i ~len 60 od ZDDV, no ne doveduva na~elno do otka`uvawe na pravoto na odbivka za primatelot na fakturata (vo vrska so toa, vidi i poglavje 118 stav 2 od DDVU). Poglavje 116 Podatoci vo fakturata (1) ^lenot 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV bara naveduvawe na koli~inata i opisot na dobroto ili uslugata. Vo vrska so ova, dovolno e naveduvawe na zbirni poimi voobi~aeni vo trgovijata, dokolku istite go ovozmo`uvaat utvrduvaweto na dano~nata stapka koja treba da se primenuva (na primer alkoholni pijalaci, tutunski proizvodi, keramidi, `elezni {ajki, ili pak ogrevno drvo, testenini, zelen~uk). Naveduvaweto oznaki od op{t vid koi opfa}aat grupi na razni dobra, na pr. podaroci, ne e dovolno. (2) Odredbite od ~len 52 stav 2 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV i od ~len 16 stav 4 re~enica 1 od DDVP, vo vrska so prometot koj podle`i na odano~uvawe spored razli~ni dano~ni stapki, va`at soodvetno i pri izdavaweto faktura, koga pokraj odano~eniot promet vo istata se naveduva i promet osloboden od danok ili promet koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV. Sporednite ispolnuvawa koi se sostaven del od dano~nata osnova (~len 17 to~ka 2 od ZDDV), na primer za pakuvawe, transport i sl., soodvetno se raspredeluvaat vo slu~aj na posebna presmetka kon osnovnite ispolnuvawa koi se odano~uvaat so razli~na dano~na stapka. Podelbata se vr{i spored soodvetni karakteristiki, na primer spored soodnosot na vrednostite ili te`inite. (3) Dopolnenija ili ispravki na podatoci vo fakturi mo`e da izvr{i samo liceto koe ja izdalo fakturata. Primatelot na fakturata ne mo`e samostojno i so

- 119 -

polno pravno dejstvo da ja promeni sodr`inata na presmetkata izdadena od nego. Osobeno oddelnoto iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost (~len 53 stav 10 to~ka 8 od ZDDV) mo`e da go vr{i edinstveno izdava~ot na fakturata. Koli~inata i opisot na ispora~anoto dobro ili izvr{enata usluga (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV) mo`e da gi dava ili da gi menuva edinstveno izdava~ot na fakturata. Sepak, primatelot na fakturata mo`e da izvr{i ispravka na neto~na adresa na fakturata, dokolku od ostanatata sodr`ina na istata ili od drugi dokumenti, na koi se uka`uva vo fakturata, o~igledno proizleguvaat imeto i adresata na fakti~kiot primatel na ispolnuvaweto. Poglavje 117 Izdavawe fakturi pri avansni pla}awa (1) Za sekoe pla}awe, koe dano~niot obvrznik go dobiva pred izvr{uvawe na prometot, liceto e dol`no da izdade faktura (~len 53 stav 4 od ZDDV). Od fakturite za pla}awa izvr{eni pred izvr{uvawe na prometot mora da se gleda deka so niv se vr{i presmetuvawe na avansni pla}awa, na pr. preku naveduvawe na predvideniot moment na prometot na dobra ili na vr{eweto na uslugata. Pritoa, e bez zna~ewe faktot, dali pred izvr{uvaweto na prometot na dobra ili na uslugite se vr{elo presmetuvawe na celokupniot nadomestok ili na del od istiot. (2) Fakturite za avansni pla}awa mora, isto taka, da gi ispolnuvaat uslovite od ~len 53 stav 10 od ZDDV i ~len 18 do 22 od DDVP. Namesto denot na prometot na dobra ili na vr{eweto na uslugata (~len 53 stav 10 to~ka 4 od ZDDV), se naveduva predvideniot moment ili kalendarskiot mesec na prometot na dobra ili na uslugite. Ako dogovornite strani edinstveno dogovorile vo koj period ili do koj moment bi trebalo da se izvr{i prometot na dobra ili uslugata, toga{ se naveduva soodvetniot period ili moment. Ako momentot se u{te ne e utvrden, toga{ e dovolno toa da proizleguva od fakturata. Istoto va`i i za naveduvaweto na koli~inata (obemot) na prometot koj treba da se izvr{i (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV). Namesto nadomestokot za prometot na dobra ili za uslugite (~len 53 stav 10 to~ka 6 od ZDDV), vo fakturata za avansno pla}awe se naveduva delumniot ili celosniot nadomestok primen pred vr{eweto na prometot. (3) Vo kone~nata faktura, so koja dano~niot obvrznik vr{i sevkupna presmetka za izvr{eniot promet na dobra ili za izvr{enite uslugi, se minusiraat nadomestocite ili delumnite iznosi primeni pred izvr{uvawe na prometot, kako i iznosite na danokot koj nastanal za niv, dokolku za ovoj nadomestok ili delumen iznos bile izdadeni fakturi spored ~len 53 st. 4 od ZDDV. Ova pretstavuva edinstven na~in na obezbeduvawe, deka primatelot na ispolnuvaweto (primatelot na fakturata) nema da go iskoristi povtorno pravoto na odbivka na prethodni danoci od fakturite za avansnite pla}awa i dopolnitelno od vkupniot iznos od kone~nata faktura. Vo slu~aj na pove}e avansni pla}awa dovolno e ako se minusiraat vkupniot iznos na avansiranite delumni nadomestoci i zbirot na danoci koi nastanale za niv. Namesto avansiranite celosni ili delumni nadomestoci i danoci, mo`at da se naveduvaat i odzemaat i zbirnite iznosi na avansnite pla}awa (bruto nadomestoci) zaedno so danocite sodr`ani vo niv. Kone~nata faktura, od koja se odzemaat celosnite ili delumnite nadomestoci, mora da bide ozna~ena kako "kone~na faktura". Primer 1: Minusirawe na poedine~nite delumni nadomestoci primeni odnapred i na danocite koi nastanuvaat za niv: Kone~na faktura Izgradba na magacin vo Skopje Priem po izgradba na 30.05.01 godina Nadomestok 2.000.000 - Avansi DDV 380.000 Zbir Vkupna cena 2.380.000

- 120 -

01.03.01 15.04.01 Ostatok za pla}awe

400.000 1.000.000 600.000

76.000 190.000 114.000

476.000 1.190.000 714.000

Primer 2: Minusirawe na vkupniot iznos na delumni nadomestoci plateni odnapred i na zbirot na danoci koi nastanuvaat za niv Kone~na faktura Isporaka i vgraduvawe na skali vo Skopje. Priem po izgradba na 15.09.01 godina Nadomestok 1.200.000 - Avansi na: 07.07.01 i 10.08.01 Ostatok za pla}awe 1.000.000 200.000 DDV 228.000 190.000 38.000 Vkupna cena (Zbir) 1.428.000 1.190.000 238.000

Primer 3: Minusirawe na vkupniot iznos na avansni pla}awa Kone~na faktura Isporaka i monta`a na green kotel vo Skopje Priem i monta`a na 01.07.01 Nadomestok (dano~na osnova) vkupno + DDV 19% Vkupna cena - Avansi na 01.04.01 i 02.05.01 Ostatok za pla}awe Vo nego sodr`an DDV DDV sodr`an vo avansite Poglavje 118 Fakturi vo posebni slu~ai (1) Vo slu~aite od ~len 19 od ZDDV (na pr. pri promet bez nadomestok ili po bagatelni ceni), Isto taka,se izdava faktura, dokolku prometot bil izvr{en sprema drug dano~en obvrznik i istiot pobaral izdavawe na faktura (~l. 53 st. 1 od ZDDV). Spored ~len 20 st. 1 od DDVP, namesto nadomestokot, vo ovie slu~ai se naveduvaat vo fakturite vrednostite navedeni vo ~len 19 od ZDDV. Primer: Trgovsko dru{tvo (fabrika za mebel) registrirano spored ~len 51 od ZDDV ispora~uva sprema svojot sodru`nik, koj kako advokat e Isto taka,registriran spored ~len 51 od ZDDV, kancelariski mebel za 100.000 denari plus DDV. Cenata na ~inewe na mebelot (vo momentot na ovaa isporaka) iznesuva za trgovskoto dru{tvo 300.000 denari (bez DDV). Vo ovoj slu~aj mora, namesto nadomestokot (~len 53 stav 10 to~ka 6 od ZDDV), da se navede vo fakturata:

MKD 1.500.00 0 285.000 1.785.00 0 1.428.00 0 357.000 57.000 228.000

- 121 -

Dano~na osnova spored ~l. 19 st. 2 t. 1 od ZDDV 300.000 MKD Iznos na presmetan DDV 19% 57.000 MKD Sodru`nikot koj go steknuva mebelot mo`e potoa da odbie kako prethoden danok 57.000 denari, dokolku se ispolneti i ostanatite uslovi spored ~l. 33 i ~l. 34 od ZDDV. (2) Dano~niot organ e dol`en da vnimava vakvite fakturi da bidat izdadeni navremeno, te. vo rokot spored ~len 53 stav 8 od ZDDV. Dokolku se izdade vakva faktura so protivpravna namera, so cel da se stekne nezakonska dano~na dobivka, vo toj slu~aj se odbiva pravoto na odbivka na tie prethodni danoci. Vakvata zloupotreba bi mo`ela da postoi koga, na primer, trgovskoto dru{tvo ne izdalo faktura so izvr{uvaweto na prometot i ne platilo DDV sprema dano~niot organ, tuku ja izdava fakturata otkako za nego }e nastapi rokot na zastarenost na dano~niot dolg, a za negoviot sodru`nik se u{te ne nastapile rokovite na zastarenost.

Kon ~len 54 od ZDDV Poglavje 119 Pazari i otvoreni prostori (1) Pod pazari i otvoreni prostori se podrazbiraat mesta koi se odredeni od strana na ovlasteni organi kako pazari ili mesta kade ima uslovi za promet na dobra ili uslugi na otvoreno. Kako proda`ba na otvoreni prostori se podrazbira i proda`bata na bileti vo sredstvata za javen prevoz i potvrdite za priem na baga` vo niv. So proda`ba na otvoren prostor se izedna~uva i proda`bata preku avtomati. (2) Za "proda`ba na otvoreno" ne se smeta proda`bata na tezgi pred prodavnici. Kon ~len 55 od ZDDV Poglavje 120 Neovlasteno iska`uvawe na danokot (1) Odredbata od ~len 55 stav 1 od ZDDV vo vrska so neovlastenoto iska`uvawe na danok na dodadena vrednost vo faktura va`i za dano~ni obvrznici (~len 9 od ZDDV), no i za lica koi ne se dano~ni obvrznici. (2) ^len 55 stav 1 od ZDDV gi opfa}a slednite slu~ai: 1. Dano~en obvrznik izdava fakturi spored ~len 53 od ZDDV so oddelno iska`an danok, iako kako mal pretpriema~ nema pravo na toa spored ~len 51 stav 3 od ZDDV; 2. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV, iako ne izvr{il promet na dobra ili uslugi (na pr. fiktivna faktura). Tuka ne spa|aat fakturi koi se izdavaat pred izvr{uvawe na promet i koi spored svojata sodr`ina (na primer, preku ozna~uvaweto deka se raboti za avansna faktura ili preku uka`uvaweto na momentot na prometot na dobra ili na uslugata koj se nao|a vo idnina) o~igledno uka`uvaat deka se raboti za avansni fakturi; 3. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV, vo koja namesto fakti~ki ispora~anato dobro se naveduva drugo dobro koe voop{to ne bilo ispora~ano od nego. Istoto va`i i vo slu~ai koga namesto fakti~ki izvr{enata usluga se naveduva usluga koja voop{to ne bila izvr{ena od liceto. Vo toj slu~aj, pokraj danokot na dodadena vrednost dolguvan spored ~len 55 stav 1 od ZDDV (imeno, protivpravno oddelno iska`aniot danok) se dolguva i danokot za fakti~ki izvr{eniot promet. Primeri: Se fakturira isporaka na kancelariski aparat, dodeka fakti~ki bil ispora~an televizor. Vo fakturata se naveduva ovo{je, dodeka fakti~ki bile ispora~ani pijalaci.

- 122 -

Vo fakturata se iska`uvaat "molerski raboti vo kancelariski prostorii", dodeka molerskite raboti bile fakti~ki izvr{eni vo stanot na korisnikot na uslugata. Ako opisot na dobroto ili na uslugata (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV) e daden samo neprecizno, no ne i neto~no, iska`aniot danok nema da se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. Davaweto neprecizni podatoci postoi koga podatocite vo fakturata ne se vo toj obem precizni i o~igledni, {to istite }e obezbedat neposredno soznanie za vidot i obemot na predmetot na prometot. Primer 2: Fakti~ki izvr{eni grade`ni raboti se opi{uvaat edinstveno preku naveduvawe na gradili{teto (na pr. "raboti vrz ku}a br. 42 spored izvr{en uvid"). 4. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV so posebno iska`an danok na promet na dobra ili na uslugi koi ne gi izvr{il vo ramkite na negovata stopanska dejnost spored ~len 9 stav 2 od ZDDV. Tuka spa|a, na primer, proda`bata na li~no dobro. 5. Lice koe ne e dano~en obvrznik spored ~len 9 od ZDDV (na primer privatno lice ili javno-pravno telo spored ~l. 10 st. 1 od ZDDV) izgotvuva faktura spored ~l. 53 od ZDDV so oddelno iska`an DDV i ja stava vo deloven promet. Neovlasteno iska`aniot danok vo faktura se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV, iako primatelot na fakturata ne mo`e da go odbie ovoj danok kako prethoden danok. (3) Za razlika od ~len 55 stav 2 od ZDDV, spored koj se dolguva previsoko iska`aniot DDV, ~len 55 stav 1 od ZDDV ne ja predviduva mo`nosta za ispravka na faktura. Neovlasteno iska`aniot danok vo faktura se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV, iako primatelot na fakturata ne mo`e da go odbie istiot kako prethoden danok spored ~len 35 to~ka 7 od ZDDV. (4) Dokolku naplatata na protivpravno iska`an danok dovede do o~igleden nepraveden iznos, dano~niot organ mo`e da dozvoli izdava~ot na fakturata da izvr{i ispravka na istata so soodvetna primena na ~len 55 stav 3 od ZDDV. Ispravkata na fakturata za slu~aite od ~len 55 stav 1 od ZDDV, sepak, mora da se ograni~i na isklu~itelni slu~ai. Primer 3: Ispora~atel izdava faktura koja glasi na ime na soprugata koja e vrabotena vo pretprijatieto na soprugot, koj e dano~en obvrznik. Vo ovoj slu~aj ne bi bilo pravedno da se kazni ispora~atelot spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. Sepak, uslov za nekaznuvaweto e sproveduvaweto ispravka na fakturata. Poglavje 121 Neto~no iska`uvawe danok Previsoko iska`an danok (~len 55 stav 2 od ZDDV) (1) Odredbata od ~len 55 stav 2 od ZDDV se odnesuva na dano~ni obvrznici koi se obvrzani za registracija ili koi se registrirale dobrovolno i koi iska`ale oddelno danok vo faktura spored ~len 53 od ZDDV za fakti~ki izvr{en promet na dobra ili za uslugi, iako ne dolguvaat danok za ovoj promet ili dolguvaat pomal danok. Spored toa, vo ovaa odredba spa|aat fakturi so oddelno iska`an danok: 1. za odano~iv promet, ako bil iska`an pogolem danok od danokot dolguvan za taa cel; 2. za promet osloboden od danok; 3. za promet koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV (na pr. promet vo stranstvo ili prenosi na imot spored ~len 5 od ZDDV). Odredbata va`i i za obvrznici vo smisla na ~len 53 stav 2 re~enica 2 od ZDDV, dokolku primatelot na obvrznicata ne se sprotivstavi na poviskiot iznos na DDV (vidi poglavje 115 stav 7 od DDVU).

- 123 -

(2) ^lenot 55 stav 2 od ZDDV va`i i vo slu~ai koga bile izdadeni pove}e fakturi za eden ist promet. I s p r a v k a n a p r e v i s o k o i s k a ` a n d a n o k (~ l e n 5 5 s t a v 2 od Z D D V) (3) ^lenot 55 stav 3 od ZDDV izri~no dozvoluva izdava~ot na fakturata da izvr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost koj bil previsoko iska`an sprema primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata. Vo ovoj slu~aj se primenuva soodvetno na smislata na ~len 22 stav 1 od ZDDV. Primatelot na fakturata mora da e pismeno izvesten za ispravkata na danokot na dodadena vrednost. Neophodnite ispravki se vr{at vo presmetkovniot period, vo koj liceto izdalo faktura so promenet danok. Primer 1: Registriran dano~en obvrznik go presmetuva za izvr{eniot promet na dobra danokot na dodadena vrednost po stapka od 19%, iako za istiot promet se dolguva danok samo po stapka od 5% spored ~len 30 od ZDDV. Nadomestok 10.000 MKD + 19% DDV 1.900 MKD Vkupno 11.900 MKD Dokolku se namali vkupniot iznos za vi{kot na iska`an danok, vo toj slu~aj se dobiva slednata presmetka: Nadomestok 10.000 MKD + 5% DDV 500 MKD Vkupno 10.500 MKD Dokolku ostane neizmenet vkupniot iznos vo koregiranata faktura, vistinskiot danok na dodadena vrednost bi se dobil preku presmetuvawe na iznosot od dotoga{niot fakturiran vkupen iznos. Vkupen iznos (so DDV) Nadomestok (11.900 denari : 1,05) Ispravka na faktura: Nadomestok + 5% DDV Vkupno 11.900 MKD 11.333 MKD 11.333 MKD 567 MKD 11.900 MKD

(4) Vo slu~aj na prenisko iska`an danok, dano~niot obvrznik go dolguva zakonski propi{aniot danok na dodadena vrednost. Dano~niot obvrznik e dol`en vo toj slu~aj da go presmeta danokot od vkupniot fakturiran iznos, koristej}i ja pritoa vistinskata dano~na stapka. Primer 2: Dano~en obvrznik presmetuva za promet na dobra danok po stapka od 5%, iako spored ~len 29 se dolguva danok po stapka od 19%. Presmetan nadomestok + 5% DDV Vkupno Nadomestok (10.500 denari : 1,19) Od dano~niot obvrznik zakonski dolguvan DDV: 19% od 8.824 denari 10.000 MKD 500 MKD 10.500 MKD 8.824 MKD 1.677 MKD

Primatelot na dobroto mo`e da go odbie kako prethoden danok samo iznosot na danokot iska`an vo fakturata. Dano~niot obvrznik koj go izvr{il prometot i ja izdal fakturata go zadr`uva pravoto na ispravka na prenisko iska`aniot danok.

- 124 -

MINISTER, Nikola Gruevski 08-9289/1 19.06.2000 godina Skopje,