-1

-

UPATSTVO ZA PRIMENA NA ZAKONOT ZA DANOKOT NA DODADENA VREDNOST

Skopje, 02.06.2000

-2-

Vrz osnova na ~len 160 od Zakonot za organite na upravata ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 40/90 i "Slu`ben vesnik na RM" broj 63/94 i 63/98), a vo vrska so ~len 64 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik" na RM broj 44/99, 59/99, 86/99 i 11/2000), ministerot za finansii donesuva UPATSTVO ZA PRIMENA NA ZAKONOT ZA DANOKOT NA DODADENA VREDNOST (DDVU) Voved Upatstvoto za primena na danokot na dodadena vrednost ( vo natamo{niot tekst: DDVU) se odnesuva na Upravata za javni prihodi i na Carinskata uprava, vo onoj del, vo koj istata e dol`na da u~estvuva vo primenata i e obvrzuva~ko za vrabotenite vo dano~nata i carinskata uprava so cel da se obezbedi edinstvena primena na propisite. Ova upatstvo obrabotuva op{ti i sporni pra{awa kako i pra{awa koi baraat tolkuvawa povrzani so odano~uvaweto na prometot vo zemjata i ne gi razrabotuva pra{awata povrzani so odano~uvaweto na uvozot kako nadle`nost na Carinskata uprava. Pokraj toa, ovoj akt sodr`i odredbi za toa, kako da se postapuva vo odredeni slu~ai so cel da se izbegne prestroga i skapa primena na odredbite, kako i so cel da se poednostavi primenata.

Kon ~len 1 od ZDDV Poglavje 1 Su{tina na danokot na dodadena vrednost (1) Danokot na dodadena vrednost voveden so odredbite od ZDDV e oblikuvan kako op{t potro{uva~ki danok (~len 1 st. 2 od ZDDV), koj se napla}a, pokraj ostanatite danoci, na potro{uva~kata. Toj se napla}a vo site fazi na proizvodstvoto i trgovijata, kako i vo celokupniot uslu`en sektor. No, preku instrumentot na odbivka na prethodniot danok reguliran vo ~len 33 do 37 od ZDDV se postignuva, odano~uvaweto vo celokupniot pretpriema~ki domen (pole na stopanskata dejnost) da ne dovede do dano~no optovaruvawe, osven ako zakonot predviduva isklu~oci (na pr. isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok za delovno potrebni izdatoci navedeni vo ~len 35). Soglasno so negovata cel, so danokot na dodadena vrednost treba da se optovari celokupnata privatna i javna krajna potro{uva~ka, kako i krajnata potro{uva~ka vo pretpriema~kiot domen koja ne e rastovarena preku odbivkata na prethodniot danok. (2) Vo odnos na negovata struktura, danokot na dodadena vrednost e vo soglasnost so na~eloto na obezbeduvawe neutralnost na poleto na konkurencijata, kako vo doma{nata, taka i vo me|unarodnata razmena na stoki i uslugi. (3) Tolkuvaweto i primenata na poedine~nite odredbi od zakonot treba da bidat vo soglasnost, vo najgolem mo`en obem, so karakterot na danokot na dodadena vrednost kako op{t potro{uva~ki danok (stav 1) i so na~eloto na neutralnost na poleto na konkurencijata na pazarot (stav 2).

-3-

Kon ~len 2 to~ka 1 od ZDDV Poglavje 2 Promet na dobra i uslugi za nadomestok (Razmena na ispolnuvawa) (1) Prometot na dobra i uslugi podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV, samo ako istiot se izvr{uva so nadomestok (vo natamo{niot tekst: razmena na ispolnuvawa). Razmenata na ispolnuvawa pretpostavuva deka postojat ispolnuva~ i primatel na dobroto ili korisnik na uslugata (vo natamo{niot tekst: primatel na ispolnuvaweto) i deka za prometot postoi protivispolnuvawe (nadomestok). Za pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa, prometot i protivispolnuvaweto mora da stojat vo me|usebna vrska. Razmenata na ispolnuvawa mo`e da nastapi samo ako prometot e naso~en kon priem na protivispolnuvawe i ako so toa se inicira sakanoto, o~ekuvanoto ili mo`noto protivispolnuvawe, taka {to na kraj }e bidat zaemno povrzani me|usebno izvr{enite ispolnuvawa. Pritoa, ne se sprotivstavuva na pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa faktot deka ne bilo ispolneto o~ekuvaweto na nadomest, deka nadomestokot stanal nevozmo`en ili deka istiot dopolnitelno se namalil. Privremenite te{kotii vo pogled na likvidnosta na dol`nikot na nadomestokot ne vlijaat vrz samiot odnos. Mo`e da postoi razmena na ispolnuvawa duri i ako odredeno protivispolnuvawe bide dobrovolno izvr{eno. Prometot i protivispolnuvaweto ne mora da bidat so ednakva vrednost. Po pravilo, nedostasuva pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa, koga odredeno dru{tvo dobiva pari~ni sredstva samo za da bide staveno vo sostojba da izvr{i ostvaruvawe na svojata op{testvena cel. (2) Prometot opfa}a se' {to mo`e da bide predmet na pravniot promet. Sepak, prometot podle`i, vo pravna smisla, na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost samo vo onoj obem, vo koj istite pretstavuvaat prometi vo ekonomska smisla, t.e. pretstavuvaat prometi kaj koi postoi sopstven ekonomski interes na toj {to pla}a, koj interes go nadminuva ~istoto pla}awe na nadomestokot. Ednostavnoto pla}awe nadomestok, a osobeno pla}aweto vo gotovo ili doznakata, ne pretstavuva promet vo ekonomska smisla. Odr`uvaweto `irosmetki, {tedni vlogovi i drugi konta, samo po sebe, ne pretstavuva promet vo ekonomska smisla od strana na klientot sprema kreditnata institucija. Vlo`uvaweto na i upravuvaweto so imoti za nadomestok pretstavuva promet vo ekonomska smisla (na pr. na upravitelot na imotot) sprema klientot. Ponudata na izvr{uvawe promet (podgotvenost za ispolnuvawe) mo`e da pretstavuva promet vo ekonomska smisla, dokolku za toa se pla}a nadomestok. (3) Razmena na ispolnuvawa ne postoi, koga se poni{tuva odreden promet na dobra, na pr. zaradi vistinski nedostatoci (vra}awe na dobroto). Pri vra}awe na dobroto po izvr{eniot promet na dobra se vr{i ispravka na danokot i na prethodniot danok spored ~len 22 stav 1 od ZDDV. Dali }e postoi vra}awe na dobra ili povraten promet na dobra koj podle`i na odano~uvawe, se ocenuva od gledna to~ka na prvobitniot primatel na dobroto, a ne od gledna to~ka na prvobitniot ispora~atel. (4) Dogovorniot ili licencniot prenos na fudbaler so pla}awe na obes{tetuvawe za prenosot pretstavuva promet vo ekonomska smisla na fudbalskiot klubprenesuva~ sprema klubot-primatel. Primer: Fudbaler, koj sklu~il dogovor so odreden fudbalski klub se osloboduva od dogovornite obvrski zaradi negov premin vo stranski fudbalski klub. Stranskiot klub pla}a obes{tetuvawe za prenosot (vo vrska so mestoto na uslugata, vidi poglavje 29 stav 26 od DDVU). (5) Iznajmuvaweto na personal za nadomestok, na pr. so nadomest na izdatocite, se vr{i na~elno vo ramkite na razmenata na ispolnuvawa. Pri osloboduvaweto na rabotnici od strana na pretpriema~ot so nadomest na izdatocite (plati, socijalni pridonesi i sl.), na pr. za potrebite na Crveniot krst, za slu`bi za pomo{ pri elementarni nepogodi, za protivpo`arnite slu`bi ili za voeni ve`bi, ne postoi razmena na ispolnuvawa.

za koi ima obvrska na garancija sprema kupuva~ot. pri otstranuvawe na {tetata od strana na o{tetenoto lice ili na treto lice po negovo zadol`enie. Nasproti toa. nadomestokot na {teta ne postoi. ne pretstavuva nadomestok za odredeniot promet na dobra. vo toj slu~aj postoi nadomestok na {teta. tuku obes{tetuvawe. Istoto va`i i vo slu~ai koga pobaruvaweto vo forma na otpremnina vtasuva so smrtta na trgovskiot zastapnik. bez poseben nalog daden od liceto zadol`eno za nadomestuvaweto. a vtor promet od A sprema B. Zateznite kamati. vo toj slu~aj vakvoto pla}awe ne pretstavuva obes{tetuvawe. ne doa|a do promena na nadomestokot.-4- Poglavje 3 Nepostoewe na razmena na ispolnuvawa Nadomestok na {teta (1) Kaj vistinskiot nadomestok na {teta nedostasuva razmenata na ispolnuvawa. . koga obes{tetuvaweto pretstavuva fakti~ko . Ako primatelot na ispolnuvaweto e dol`en da plati dogovorni penali sprema dano~niot obvrznikispolnuva~. B mu go nadomestuva na A iznosot od fakturata. (3) Koga na odreden dano~en obvrznik mu se ispla}aat tro{ocite od sudska postapka od sprotivnata strana na sporot. Ako samoto o{teteno lice ja otstrani samostojno nemu pri~inetata {teta po nalog na o{tetuva~ot. kamatite za vtasanost i procesnite kamati se smetaat. tuku nadomestok za ispolnuvaweto platen od principalot za steknatite imotni prednosti koi nastanale so vr{eweto na dejnosta kako trgovski zastapnik. Primer: Liceto A do`ivuva soobra}ajna nesre}a so zna~itelna o{teta na negovoto vozilo. Stvarniot nadomestok na {teta postoi osobeno vo slu~aite na otstranuvawe na posledicite od {tetata od strana na o{tetuva~ot ili od nego zadol`en samostoen pomo{nik vo ispolnuvaweto. obes{tetuvaweto }e se smeta za nadomestok vo ramkite na odredenata razmena na ispolnuvawa. Istoto va`i i koga proizvoditelot mu gi nadomestuva na trgovecot materijalnite tro{oci i tro{ocite za plati nastanati kako posledica na otstranuvaweto na {tetata. pri pla}awe na pari~no obes{tetuvawe od strana na o{tetuva~ot. O{tetuva~ot B go zadol`uva A da ja otstrani {tetata. Nadomestuvaweto na iznosot od fakturata od B sprema A pretstavuva nadomestok. (4) Koga principalot mu pla}a otpremnina na svojot trgovski zastapnik vo slu~aj na prestanok na me|usebniot dogovor. tuku za nadomest na {teta. isto taka. Pritoa. Ako dano~niot obvrznik-ispolnuva~ gi plati dogovornite penali sprema primatelot na ispolnuvaweto.protivispolnuvawe za odreden promet na dobra ili na uslugi. (2) Dogovornite penali. tuku zatoa {to e dol`en spored zakonot ili dogovorot da ja priznae {tetata i nejzinite posledici. (6) Pari~niot iznos koj go dobiva prodava~ot kako zamena vrz osnova na kreditno osiguruvawe na ispora~ana stoka. Nadomestokot na {teta ne se vr{i zatoa {to ispolnuva~ot primil odreden promet. vo toj slu~aj ne postoi namaluvawe na nadomestokot. vo toj slu~aj ne postoi zgolemuvawe na nadomestokot. Istoto va`i i za taksi ili tro{oci za opomena koi gi napla}a odreden dano~en obvrznik od svoite zadocneti pla}a~i. imaat karakter na obes{tetuvawe. vo toj slu~aj ne se raboti za del od nadomestok za odreden promet.pa duri i delumno . A dava nalog na firma za popravka na vozila za otstranuvawe na {tetata. Dadeni se dva prometa. za obes{tetuvawa. koi se pla}aat zaradi neispolnuvawe ili nesoodvetno ispolnuvawe na dogovori. eden od firmata sprema A. (5) Obes{tetuvawata sprema zakupodavecot ili zakupoprima~ot za predvremenoto napu{tawe na iznajmenite prostorii ili za ukinuvawe na tekovniot dogovor za zakup ne pretstavuvaat nadomestok na {teta. (7) Ako odreden trgovec izvr{i otstranuvawe na nedostatoci vrz dobra kupeni kaj nego. tuku nadomestok za odreden promet.

(2) Postoi razmena na ispolnuvawa me|u sodru`nik i dru{tvo vo koe liceto ima udel. imotna sostojba. taka i sodru`nikot. sepak. vlo`i (vlo`uvawe vo stvari) ili }e ja vlo`i negovata namena (vlo`uvawe na namena). Ottuka. dali prometot ima za svoja osnova postoewe na odredena statutarna obvrska. Vo sekoj od slu~aite postoi poseben dogovor za pla}awe nadomestok (razmena na ispolnuvawa). status. Pritoa e bez zna~ewe pra{aweto. Ednakvosta postoi i koga pridonesite se napla}aat spored karakteristika edinstvena za site ~lenovi ili koga visinata na pridonesite se utvrduva spored li~nite osobini na ~lenovite. iznajmi. povrzano so stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV. ^lenarini kaj zdru`enija (9) Ako odredeno zdru`enie vr{i promet koj slu`i za zaedni~kite potrebi na site ~lenovi i ako za toa zdru`enieto napla}a (fakti~ki) ~lenarini.-5- (8) Vo slu~aj na predvremeno okon~uvawe na dogovor za lizing. dokolku sodru`nikot vr{i odreden promet za poseben nadomestok. Besplatniot promet na dru{tva sprema nivnite sodru`nici se opfa}a so primena na ~len 3 stav 3 to~ka 2 i ~len 6 stav 3 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 13 od DDVU ). (10) Fakti~ki. ne se odlu~uva~ki sami po sebe za ocenuvawe na postoeweto na fakti~ki ~lenarini. . vo toj slu~aj postoi razmena na ispolnuvawa. Sepak. Delot od pridonesite koj otpa|a na prometite koi podle`at na odano~uvawe se izedna~uva so dano~nata osnova koja se utvrduva spored ~len 19 stav 2 to~ka 1. Ednakvosta ili ednakvoto merilo. promet. zdru`enieto vr{i promet koj slu`i za namiruvawe na poedine~nite potrebi na sekoj od ~lenovite i ako za istoto napla}a pridonesi soodvetno na fakti~koto ili pretpostavenoto koristewe na dejnosta na zdru`enieto. vo toj slu~aj nedostasuva razmenata na ispolnuvawa so poedine~nite sodru`nici. sodru`nikot mo`e da izbira dali odredenoto dobro }e go otu|i. nasproti toa. vo toj slu~aj nedostasuva razmenata na ispolnuvawa so poedine~nite ~lenovi. Ako. Vlogovite se vra}aat so u~estvo vo dobivkata ili vo zagubata. a delumno na zaedni~kite potrebi na ~lenovite. Primer 1: Sodru`nikot A vlo`uva vo dru{tvoto pari (vlo`uvawe vo pari) i stvari (vlo`uvawe vo stvari). (11) Dokolku odredeno zdru`enie vr{i prometi koi slu`at delumno za pokrivawe na poedine~nite potrebi. Poglavje 4 Razmena na ispolnuvawa kaj trgovski dru{tva i drugi zdru`uvawa na lica Op{to (1) Ako odredeno trgovsko dru{tvo ili drugo zdru`uvawe na lica (vo natamo{niot tekst: dru{tvo) vr{i prometi koi se vo zaedni~ki interes na site sodru`nici i ako dru{tvoto napla}a sodru`ni~ki pridonesi za ispolnuvaweto. ~lenarini postojat koga pridonesite se ednakvo golemi ili koga istite se presmetuvaat spored merilo koe va`i podednakvo za site ~lenovi. Primer 2: Sodru`nikot B mu dava na sopstvenoto dru{tvo pozajmica i dobiva za istata kamata. toj mu iznajmuva na dru{tvoto proizvodstveni ma{ini za odredena zakupnina. prihodi. na primer spored starost. Tuka ne e dogovoren poseben nadomestok za vlo`uvaweto (nema razmena na ispolnuvawa). a ne za nadomestok. Ispolnuva~ ili primatel na ispolnuvaweto mo`e da bide kako dru{tvoto. Sodru`ni~ki pridones bi postoel vo slu~aj koga sodru`nikot dava odreden pridones koj mu se nadomestuva so u~estvo vo dobivkata i vo zagubata. vo toj slu~aj ~lenarinite se delat na nadomestoci i fakti~ki ~lenarini. dogovorno utvrdenite pla}awa koi treba u{te da se izvr{at se smetaat za obes{tetuvawe. me|u dru{tvoto i negovite sodru`nici mo`e da dojde i do razmena na ispolnuvawa. Istovremeno.

a) Sodru`nikot go stava dobroto na raspolagawe za nadomestok. samiot sodru`nik stanuva dano~en obvrznik. sodru`nikot mo`e da go odbie kako prethoden danok danokot na dodadena vrednost iska`an vo fakturata za nabavkata na dobroto staveno na raspolagawe. Razmena na ispolnuvawa mo`e da postoi i vo slu~ai koga voziloto go koristi isklu~ivo samiot sodru`nik. a) Sodru`nikot go stava dobroto na raspolagawe za nadomestok. Sodru`nikot dejstvuva edinstveno kako sodru`nik. Primer 3: Sodru`nikot na trgovsko dru{tvo steknuva za svoja smetka tovarno vozilo koe go registrira na svoe ime i koe go stava na raspolagawe vo poln obem na dru{tvoto. Toj mu dava na koristewe na dru{tvoto dobro koe pretstavuva sostaven del od imotot koj e podreden na stopanskata dejnost na sodru`nikot. dali sodru`nicite dejstvuvale samo vo svojstvo na sodru`nici ili se i samite dano~ni obvrznici i dali stavaweto na raspolagawe bilo izvr{eno so nadomestok ili bez nego. vo toj slu~aj na stranata na sodru`nikot postoi usluga koja podle`i na odano~uvawe vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Tuka se raboti za usluga izvr{ena vo ramkite na stopanskata dejnost koja nema da podle`i na odano~uvawe zaradi nepostoewe na nadomestok. Ako dobroto se stava na raspolagawe od nedelovni pri~ini. Nitu dru{tvoto. Sodru`nikot mo`e. Kaj davaweto na koristewe se raboti za promet izvr{en vo ramkite na poleto na stopanskata dejnost koe podle`i na odano~uvawe. Toa mo`e da bide slu~aj. nitu sodru`nikot imaat pravo da izvr{at odbivka na danokot na dodadena vrednost koj bil iska`an vo fakturata pri steknuvaweto na dobroto. pri davaweto na koristewe na dobra na semejni dru{tva. Sodru`nikot steknuva dobro koe go stava na raspolagawe za koristewe od strana na dru{tvoto. vo koe svojstvo }e stane aktivno za dru{tvoto.-6- Poedine~ni slu~ai (3) Pra{aweto na stavawe na raspolagawe na dobra od strana na sodru`nicite na dru{tvoto vo koe tie imaat udeli se razgleduva vo zavisnost od toa. na~elno. b) Sodru`nikot go stava na raspolagawe dobroto bez nadomestok. slobodno da odlu~uva za toa. Dru{tvoto mu pla}a na sodru`nikot poseben nadomestok za koristeweto na tovarnoto vozilo. Samiot sodru`nik dejstvuva kako dano~en obvrznik. na primer fiksna zakupnina ili iznos koj zavisi od fakti~koto koristewe na voziloto. Kako vo slu~aite na stavaweto na raspolagawe so nadomestok taka i kaj besplatnoto stavawe na raspolagawe. Primer 5: Grade`en pretpriema~ e ~len na rabotna zadruga i istoto stava besplatno na raspolagawe svoi grade`ni ma{ini (vlo`uvawe na namena). toj ima edinstveno pravo na u~estvo vo dobivkata spored statutot ili osnova~kiot dogovor (vlo`uvawe na namena). na primer. b) Sodru`nikot go stava dobroto besplatno na raspolagawe. Besplatnoto stavawe na raspolagawe na grade`nite ma{ini sprema dru{tvoto nema da pretstavuva besplatna usluga od strana na sodru`nikot vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. 2. vo toj pogled liceto ne dejstvuva kako dano~en obvrznik. dokolku za vakvoto dejstvuvawe bile odlu~uva~ki delovnite motivi. . 1. Ako sodru`nikot go stava dobroto besplatno na raspolagawe na dru{tvoto. Nadomestokot se sostoi vo posebniot iznos koj go pla}a dru{tvoto. Sodru`nikot ne dobiva poseben nadomestok za toa. Primer 4: Sodru`nikot na trgovsko dru{tvo steknuva za svoja smetka tovarno vozilo koe go registrira na svoe ime i koe go stava vo poln obem na raspolagawe vo dru{tvoto. So prenosot na pravoto na koristewe na voziloto od strana na dru{tvoto.

koga merkata e povrzana so oblikuvaweto na tekot na rabotata. Za davawa bez nadomestok. Pritoa. se poa|a od pretpostavkata na postoewe promet so nadomestok. dano~natata osnova se utvrduva spored ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (vo vrska so toa. vidi poglavje 35 od DDVU). na primer obezbeduvaweto na prostorii za odmor i rekreacija. (2) Spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. Isto taka. 2. Tuka osobeno spa|aat: 1. Ovaa situacija. 3. t. no ovaa posledica bila vo senka na delovno motiviranite merki. koi se posledica prete`no na delovniot interes na rabotodavecot. tuku namaluvawe na cenata. potrebi koi ne se povrzani so rabotniot odnos. so posebno presmetan nadomestok. so vakvoto davawe na dobra (isporaka) ili izvr{uvawe na usluga. obezbeduvaweto na smestuvawa vo gradinki na pretprijatieto.000 denari po vraboten godi{no. dano~nata osnova se utvrduva spored ~len 19 stav 2 to~ka 3 od ZDDV (vo vrska so toa. stavaweto na raspolagawe na prostori za parking na imotot na pretprijatieto.e. za {to rabotnikot dava kako protivispolnuvawe del od svojot trud.i prometot sprema otpu{teni rabotnici. Davawa sprema vrabotenite so prete`no deloven int eres (4) Davawata sprema vrabotenite. ne podle`at na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost. podobruvaweto na rabotnite uslovi. 6. Davawa od vakov vid postojat koga delovno motiviranite merki imaat za posledica namiruvawe na li~nite potrebi na rabotnikot. vo toj slu~aj. Pritoa e nebitno dali vraboteniot go pla}a posebno nadomestokot sprema dano~niot obvrznik ili dano~niot obvrznik go zadr`uva soodvetniot iznos od pari~nata naemnina. 4. po pravilo. dano~niot obvrznik vr{i promet so nadomestok vo smisla na ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. vidi poglavje 34 stavovi 1. obezbeduvaweto sobi za no}evawe. Odobruvaweto rabat od strana na dano~niot obvrznik pri kupuvaweto stoki od strana na negovite sorabotnici ne pretstavuva promet so nadomestok. vrz osnova na porane{en raboten odnos. kako i prometot sprema lica na obuka pretstavuvaat predmet na odano~uvawe. koga vraboteniot se anga`ira na rabota vo mesta nadvor od `iveali{teto ili prestojuvali{teto. 3 i 4 od DDVU). stavaweto na raspolagawe na rabotni sredstva i rabotna obleka. 8. se pretpostavuva. Vo odnos na davawata po namaleni ceni od voobi~aenite. no po namaleni ceni od voobi~aenite. Davawata pri delovni manifestacii vo visina do 3. medicinskata nega i preventivniot lekarski pregled na vrabotenite. duri i ako istite se vr{at bez nadomestok. 7. kako i na prostorii za tu{irawe i kapewe za site vraboteni. Davaweto mora da bide izvr{eno za privatni potrebi na vrabotenite. Davawa bez nadomestok (3) Davaweto na dobra (stvarni davawa) i vr{eweto na uslugi sprema vrabotenite za nivni li~ni potrebi podle`at na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 i ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. ako dano~niot obvrznik ima za izvr{eniot promet sprema poedine~niot rabotnik neposredno pravo na pari~no pla}awe ili na drugo protivispolnuvawe vo pari~na vrednost koe ne se sostoi vo vlo`uvawe trud. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. . 5.-7- Poglavje 5 Davawe na dobra i na uslugi sprema vrabotenite Davawa so nadomestok (1) Ako dano~niot obvrznik (rabotodavec) im dade na svoite vraboteni kako nadomestok za izvr{enite raboti i plata vo natura pokraj voobi~aenata plata. obukata i doobukata. {to e vo nadle`nost na rabotodavecot. predmet na odano~uvawe pretstavuva i prometot na dobra ili na uslugi koi dano~niot obvrznik gi vr{i sprema svoite vraboteni ili sprema na niv bliski lica vrz osnova na rabotniot odnos.

prakti~na vrednost) ili na klientelata. mo`at da pretstavuvaat sekoj oddelno za sebe samostoen predmet na prometot i predmet koj e odvoen za sebe nasproti zemji{teto.-8- 9. prenosot na prava pretstavuva usluga (poglavje 7 od DDVU). prehranbeni proizvodi. Nesobranite zemji{ni proizvodi. Naplata preku proda`ba na tu|i stvari (3) Za prenos na pravoto na raspolagawe ne se smeta: 1. Za podaroci kako izraz na vnimanie se smetaat i pijalaci i drugi prehranbeni proizvodi koi rabotodavecot gi stava na raspolagawe za besplatna konsumacija vo pretprijatieto od strana na negovite rabotnici. na primer za vreme na vonreden deloven sostanok ili sednica. nema da pretstavuva promet na dobra.500 denari. knigi ili audio-materijali koi mu se davaat na vraboteniot ili na nemu blisko lice po odreden li~en povod. Tuka pripa|aat i ekonomski dobra koi vo ekonomskiot promet se smetaat za materijalni stvari (~len 3 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). besplatniot organiziran prevoz za vrabotenite od nivnoto `iveali{te ili prestojuvali{te do rabotnoto mesto so prete`en deloven motiv na rabotodavecot za obezbeduvawe na istiot. tuku usluga. Vo pravoto. kako i zbirni stvari). kako na primer posevot.500 denari vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. koga odredeno dobro se prodava i se prenesuva so zadr{ka na pravoto na sopstvenost. a koi voobi~aeno se razmenuvaat vo op{testvenoto sekojdnevie i koi ne doveduvaat do zna~itelna imotna prednost za vraboteniot. no toa ne mora vo sekoj slu~aj da bide povrzano so nego. Za podaroci kako izraz na vnimanie va`at davawa na rabotodavecot koi mo`at da se smetaat za podaroci spored nivniot vid i nivnata vrednost. Prenos na pravoto na raspolagawe (2) Pod poimot na prenos na pravoto na raspolagawe se podrazbira prenosot na ekonomskata supstanca na dobro od ispolnuva~ot sprema primatelot na dobroto. delovno-pravnata konfiskacija na dobro. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. . pravata ne pretstavuvaat dobra koi mo`at da se prenesuvaat vo ramkite na prometot na dobra. na primer cve}iwa. `ivotni. (5) Kaj podarocite dadeni kako izraz na vnimanie mo`e da se vr{i neodano~uvawe od pri~ini na administrativno poednostavuvawe. Kon ~len 3 do 8 od ZDDV Poglavje 6 Promet na dobra Dobra (1) Dobra vo smisla na ~len 3 stav 1 od ZDDV se materijalni dobra (stvari. koja ekonomski se smeta za drugo dobro na pravniot promet namesto zbirot na poedine~nite dobra. Za promet na dobra se smeta i prenosot na vrednosta na firmata (delovna. seto toa prete`no vo deloven interes za povolno ureduvawe na tekot na rabotata i ~ija vrednost ne nadminuva 1. Za promet na dobra se smeta i slu~ajot. prenosot na sopstvenost kako obezbeduvawe (zalog) i 2. Istoto va`i i za jadewa koi rabotodavecot im gi stava besplatno na raspolagawe na vrabotenite po povod i vo tekot na odreden vonreden raboten anga`man. Primatelot na dobroto mora da e fakti~ki vo sostojba da go koristi dobroto kako sopstvenik i da mo`e istoto da go otu|uva. odobrenata podgotvenost za prenos na pravoto na raspolagawe so nadomest. Nasproti toa. Zbirna stvar pretstavuva opfa}awe na pove}e samostojni predmeti vo edna edinstvena celina. za podaroci kako izraz na vnimanie se smetaat povremenite davawa na dobra vo visina do 1. koj bil kone~no izvr{en od strana na u~esnicite na prometot i za koj iska`ale volja stranite na prometot. istoto e povrzano so gra|ansko-pravniot prenos na sopstvenosta. Prenosot na pravoto na raspolagawe pretstavuva dejstvie od prete`no fakti~ka priroda. Spored toa. Spored toa.

stavaweto na raspolagawe na fotografii za reklamni celi. na primer: 1. se vr{i naplata na obezbeduvaweto od strana na davatelot obezbeduvaweto vo ime na primatelot na obezbeduvaweto. tretmanot kako promet na dobra ili na uslugi }e zavisi od ekonomskiot karakter na prometot. posreduvawe). Uslugi se. prenosot na stadarden ili individualen softver po elektronski pat (na pr. Pritoa se zema predvid voljata na dogovornite strani.n. . a B go ispora~uva istoto na V. zanaet~iski uslugi bez zna~itelno vlo`uvawe materijal. ili 2. stavaweto na raspolagawe na nestandardiziran softver koj e izgotven specijalno spored barawata na korisnikot ili na postoen softver spored individualnite potrebi na korisnikot. zdobivaweto so pravoto na koristewe ili so nasledeno pravo na gradba. prevoz. Kako obezbeduvawe na kredit toj dava na zalog odredeno dobro od negovoto pretprijatie na kreditniot institut B. na (4) Ako se vr{i javno naddavawe ili slobodna proda`ba na odredena stvar vo ramkite na postapka na prisilna naplata od strana na sudski izvr{itel ili na drug dr`aven organ na prisilna naplata. Poglavje 7 Uslugi Poim (1) Za usluga se smeta sekoja aktivnost koja ne pretstavuva promet na dobra vo smisla na ~len 3 od ZDDV (~len 6. stav 2 to~ka 2 od ZDDV). Razgrani~uvawe me|u prometot na dobra i uslugite (2) Ako odreden edinstven promet sodr`i kako elementi na promet na dobra. toga{ vo tie slu~ai ne postoi promet na dobra od strana na dol`nikot sprema javno-pravnoto telo vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV kon koe pripa|a organot na prisilna naplata i istovremeno nema da postoi promet na dobra od strana na dadeniot organ sprema steknuva~ot na dobroto. proda`bata na standarden softver i na t. koga: 1. Po istek na edna godina A stanuva plate`no nesposoben. taka i elementi na usluga. 4. 3. B go prodava dobroto koe mu e dadeno kako obezbeduvawe na na~in. tuku vo tie slu~ai se raboti za promet na dobra od strana na dol`nikot neposredno sprema steknuva~ot na dobroto. duri vo momentot vo koj istiot }e go iskoristi pravoto na naplata na svoite pobaruvawa preku obezbeduvaweto. primatelot na obezbeduvaweto go steknuva pravoto na raspolagawe vrz imotot daden kako obezbeduvawe. trpewe (iznajmuvawe ili davawe pod zakup na imot ili na podvi`no dobro. prenosot na vesti za nivno objavuvawe. zalogoprima~ot prodava stvari kaj koi izminal rokot na ra~na zaloga. Primer: Dano~niot obrznik A e zanaet~ija. 2. prenosot na idealni udeli vo sopstvenost . 5.u~estva. stavaweto na raspolagawe na proektantski crte`i i planovi za tehni~ki grade`ni proekti. {to istoto go otu|uva sprema V. Dva prometa postojat i vo slu~aite. kako i obezbeduvaweto na neza{titeni iskustva i tehni~ki znaewa. preku internet). A go ispora~uva dobroto na B. najnovi softverski dopolnenija (Updates) se smeta za usluga. Vo momentot na otu|uvaweto nastanuvaat dva prometa.-9- Pri prenosot na imot kako obezbeduvawe (zalog). Uslugite mo`at da se sostojat od storuvawe (pravno sovetuvawe. Naplatata preku dobrata preneseni kako obezbeduvawe doveduva do dva prometa i toa do eden promet na dobra izvr{en od davatelot na obezbeduvaweto sprema primatelot na istoto i do promet na dobra od primatelot na obezbeduvaweto sprema steknuva~ot. 6. odobruvaweto pozajmici) ili nestoruvawe (otka`uvawe od pravoto na konkurencija na pazarot).

stavaweto na raspolagawe na filmovi podgotveni za emituvawe od strana na proizvoditel na filmovi kako proizvodstvo po nalog. ako istiot e sporeden vo sporedba so osnovniot promet. Promet na dobra postoi i vo slu~ai koga predmetot na lizingot ekonomski mu pripa|a na primatelot na lizingot. 8. da mora. Predmet na sporedniot promet mo`e da bide kako eden nesamostoen promet na dobra. od gledna to~ka na DDV-pravoto. na~elno. ima posebno zna~ewe za odreduvaweto na mestoto i vremeto na prometot. da se razgleduvaat kako edinstven ekonomski proces. Odlu~uva~ki faktor. Ova va`i vo slu~ai koga za sporedniot promet se bara i se pla}a poseben nadomestok. . prometot }e se smeta za promet na (isporaka na delo). Na~eloto na edinstvoto na prometot doveduva do toa. od gledna to~ka na dano~noto pravo.. Edinstveniot ekonomski proces ne mo`e od gledna to~ka na DDV-pravoto da se deli na pove}e prometi. Ako dobrata se prenesuvaat vo ramkite na postapkata na lizing. 11. ne e dovolen za toa istite da se smetaat za edna celina od gledna to~ka na DDV-pravoto. pove}e procesi koi gra|ansko-pravno se smetaat za samostojni i se razgleduvaat poedine~no sekoj za sebe.10 - 7. lizing (3) Ako dogovornite elementi kaj dogovorot za zakup so pravo na kupoproda`ba otstapuvaat bitno od onie elementi koi se voobi~aeni vo slu~ajot na ednostavnoto prenesuvawe na pravoto na koristewe. ako od kopiite se sozdavaat novi predmeti (knigi. Dogovor za zakup so pravo na kupoproda`ba. 12. (3) Sporednite prometi ja delat. Istoto va`i i vo slu~ai koga primatelot na prometot }e izrazi soglasnost sprema vr{itelot na prometot za vakvata podelba na prometot. prenosot na izdava~ki prava. No. bro{uri) i ako im se prenesuva pravoto na raspolagawe na primatelite na ovie dobra. prenosot na  know­how i na rezultati od ispituvawa na javnoto mislewe na poleto na istra`uvaweto na pazarot. vo toj slu~aj predavaweto na dobroto od strana na davatelot sprema primatelot na lizingot }e pretstavuva promet na dobra vo zavisnost od uslovite od ~len 3 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. Prometot. pritoa igra ekonomskata sodr`ina na izvr{enite prometi. Faktot. sudbinata na osnovniot promet (~len 8 ZDDV). dokolku istite pripa|aat ekonomski zaedno i dokolku mo`at da se smetaat za edna nedeliva celina. vo toj slu~aj mo`e da postoi promet koj spored svoite efekti odgovara na proda`bata na rati i koj }e pretstavuva promet na dobra. Poglavje 8 Edinstvenost na prometot (1) Pra{aweto dali postoi eden edinstven promet ili pove}e samostojni prometi koi treba da se razgleduvaat odvoeno. deka poedine~nite prometi imaat za svoja gra|ansko-pravna osnova sklu~uvawe na eden edinstven dogovor i {to za niv se pla}a eden sevkupen nadomestok. stavaweto na raspolagawe na fotografii za objavuvawe od strana na izdava~ki ku}i. ako istiot e vo tesna vrska so nego vo smisla na negovo ekonomski opravdano dopolnuvawe i ako istiot nastanuva po voobi~aeniot redosled. otu|uvaweto na skici na modeli. taka i edna nesamostojna usluga. 10. (2) Procesite koi pripa|aat zaedno ne mo`at da se smetaat za edinstven promet zaradi toa {to istite slu`at za postignuvawe na edna edinstvena ekonomska cel. nasproti toa. pretstavuva promet na dobra. proizvodstvoto na fotokopii. 9. }e se smeta za sporeden promet kon odreden osnoven promet. kako i za primenata na propisite za osloboduvawe od danok i za primena na dano~nata stapka. Obezbeduvaweto na ofset-filmovi koi mo`at da se koristat neposredno za pe~atewe na reklamni materijali vo ramkite na postapkata na ofset-pe~at.

tuku i za smetka na zastapenoto lice (vidi Isto taka. natovar i istovar. Na primatelot na ispolnuvaweto mora pri sklu~uvaweto na zdelkata da mu e poznato spored okolnostite na slu~ajot. komisionen promet. posredni~ki promet. Toj e dol`en da ja odano~i samo posredni~kata provizija. Ocenuvaweto na pra{aweto. Posredni~ki promet (3) Ako. Prometot na dobra se smeta za izvr{en od strana na zastapuvanoto lice (~len 4 stav 3 od ZDDV). vidi stav 10 od ova poglavje). vo toj slu~aj. deka toj stapuva vo neposredni pravni odnosi so treto lice. Sepak. na~elno se utvrduva vrz osnova na gra|ansko-pravnite odnosi me|u u~esnicite.. taka {to prometot na dobroto ili izvr{uvaweto na uslugata go vr{i zastapnikot kako negov sopstven promet. zaradi ograni~uvawe na nadomestokot na posredni~kata provizija. nasproti toa. Proda`bata na stokata se zasmetuva kon principalot kako negov sopstven promet. koga liceto kako glaven pretpriema~ se poslu`uva so samostoen pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~) koj svojot promet go vr{i sprema nego (vidi poglavje 15 od DDVU). se smetaat za samostojni trgovci od gledna to~ka na danokot na dodadena vrednost. i ako izvr{i presmetuvawe so zastapuvanoto lice vo pogled na pla}awata primeni za prometot na dobra ili za izvr{enite uslugi. koga so deluvaweto vo tu|o ime u~esnicite go vr{at zatskrieno. Nadomestokot za posredni~kiot promet se ograni~uva na posredni~kata provizija. posredni~ki promet postoi. od gra|ansko-pravna i dano~no-pravna gledna to~ka prometot se podreduva kon zastapuvanoto lice (principalot). neophodno e zastapnikot da ne deluva samo vo ime. toj vr{i sopstven promet (sopstven promet na dobra ili uslugi). Imatelot na . Istoto va`i i vo slu~ai. koga e prepoznatlivo deka zastapnikot (posrednikot) go izvr{il prometot na dobra ili uslugata vo ime na zastapenoto lice. Toj e dol`en da go odano~i celokupniot nadomestok od proda`bata. Zastapnikot vr{i posredni~ki promet sprema principalot. prevoz i osiguruvawe na dobroto (poglavje 30 stav 5 od DDVU).~len 18 to~ka 3 od ZDDV). Polavje 9 Sopstven promet. nepravo posredni{tvo (1) Prometot na dobra i uslugite mo`at da se vr{at vo svoe ime i za svoja smetka (sopstven promet). Zastapnikot vr{i posredni~ki promet (usluga) sprema zastapuvanoto lice. kako i vo tu|o ime i za svoja smetka (nepravo posredni{tvo). stav 2 od ZDDV da bide pakuvawe. Primer 1: Zastapnik vr{i proda`ba na odredena stoka vo ime i za smetka na principalot. prometot go vr{i zastapnik (posrednik) vo tu|o ime i za tu|a smetka (toj samo fakti~ki go realizira prometot). vo svoe ime i za tu|a smetka (komisionen promet). koj vo ovie slu~ai vr{i promet na dobra ili uslugi (kako dano~en obvrznik). koi prodavaat stoki vo sopstven proda`en objekt (tuka se vbrojuvaat i iznajmeni delovni prostorii). Posredni~kiot promet }e se priznae. Istoto va`i soodvetno i za posreduvaweto vo vr{eweto uslugi. samo ako posrednikot i' gi soop{ti na dogovornata strana imeto i adresata na liceto zastapuvano od nego. ova nema da va`i vo slu~ai. Sopstven promet (2) Ako vr{itelot na prometot na dobro ili na uslugata deluva vo svoe ime i za svoja smetka. Proda`ba vo sopstven proda`en objekt (5) Imateli na proda`ni objekti. Koga sprema zastapnikot se vr{at pla}awa za prometot na dobra ili za uslugata. a ne zastapenoto lice (nepravo posredni{tvo. vo tu|o ime i za tu|a smetka (posredni~ki promet).11 - Sporeden promet za isporaka na dobro (promet) mo`e spored ~len 17. (4) Od dano~no-pravna gledna to~ka.

nastapuvaweto na imatelot na proda`niot objekt pred negovite klienti. se smeta deka liceto ja primilo i izvr{ilo uslugata vo smisla na ~len 7 stav 2 od ZDDV. a ne samo negovata provizija. ne se pravi razlika me|u slu~aite. Za taa cel. kako {to e toa slu~aj so nastapuvaweto kako posrednik (vidi gi stavovite 3 i 4 od ova poglavje). }e se smeta deka izvr{ilo sopstven promet. B nastapuva kako proda`en komisioner vo svoe ime i za smetka na A. Komisionen promet (7) Lica. Liceto se izedna~uva so samostojniot trgovec ili samostojniot vr{itel na uslugi. vo koi posrednikot vr{i usluga vo svoe ime i za svoja smetka (stav 2 od ova poglavje). t. B go zadol`uva prevoznikot V da go izvr{i prevozot do G vo svoe ime i za smetka na A. se smeta deka vr{at sopstven promet.12 - proda`en objekt mo`e da bide posrednik samo ako me|u liceto. kupovniot komision na dobra. Kaj nabavniot komision nastanuva eden promet na dobra so predavaweto na dobroto od prodava~ot na komisionerot. (9) Ako odredeno lice vr{i usluga vo svoe ime i za tu|a smetka (uslu`en komision). Prometot na dobrata mu se pripi{uva na dano~niot obvrznik kako negov sopstven promet. deka B ja primil prevoznata usluga od V i samiot izvr{il prevozna usluga sprema A. Eden promet na dobra od komitentot A sprema komisionerot B i vtor promet na dobra od B sprema kupuva~ot. Primer 3: Dostavuva~ot A go zadol`uva {pediterot B da izvr{i prevoz na stoka do liceto G. Primer 4: Rabotilnica za slepi lica mu ovozmo`uva na odreden dano~en obvrznik da vr{i promet na nivnite dobra vo nivno ime. Se smeta. (6) Na~elata vo vrska so proda`bata vo sopstven proda`en objekt ne va`at za proda`bata na stoki. B e dol`en da go odano~i celokupniot nadomestok. Zaradi izbegnuvawe na prakti~ni te{kotii. nasproti toa. koj ja stava stokata na raspolagawe. Interniot odnos me|u imatelot na proda`niot objekt i negoviot deloven partner. kako i vr{eweto uslugi vo svoe ime i za tu|a smetka (~len 7 stav 2 od ZDDV). na pr. Primer 2: Liceto B prodava po komitentski nalog sliki od odredena zbirka na razni kupuva~i.e. Postojat dva prometa. odredeno lice vr{i promet na dobra ili uslugi vo tu|o ime. Tuka se vbrojuva proda`en komision na dobra (~len 3 stav 2 to~ka 4 od ZDDV). kako i vtor promet so predavaweto na dobroto od komisionerot na odreden kupuva~. Rabotilnicata za slepi lica vr{i usluga (odobruvawe na promet) sprema dano~niot obvrznik. (8) Kaj proda`niot komision nastanuva eden promet na dobra so predavaweto na dobroto na zadol`enoto lice (komisionerot) od strana na principalot (komitentot).. no vo stvarnost za svoja smetka (neprav posrednik). Biten e nadvore{niot odnos. . Nepravo posredni{tvo (10) Ako. koi gi nudat vo ugostitelskite objekti vrabotenite na drug dano~en obvrznik. koi nastapuvaat kako vr{iteli na promet vo svoe ime i za tu|a smetka.. kako i vtor promet so predavaweto na dobroto od strana na komisionerot sprema komitentot. od koe toj go nabavuva dobroto i primatelot na istoto se vospostavat neposredni pravni odnosi. spisanija itn. se dozvoluva kaj proda`niot komision za moment na prometot na komitentot sprema komisionerot da va`i momentot na isporakata na komisionoto dobro sprema primatelot na istoto. toj dobiva od A provizija od 10% od proda`nata cena. no za negova smetka. Kako kraen ishod. ne e biten vo pogled na pra{aweto dali postojat sopstveni trgovski ili posredni~ki zdelki. cve}iwa.

Vo ovie slu~ai nedostasuva voljata na sopstvenikot za prenos na pravoto na raspolagawe na steknuva~ot. na pr. Drug izveduva~ na delo mo`at da bidat. Ako izveduva~ot na deloto ne koristi sopstveno nabaveni materijali ili koristi samo materijali koi mo`at da se smetaat za dodatoci ili za drugi sporedni stvari. navrtki i sl. ne e biten soodnosot me|u vrednosta na trudot ili na uspehot vo rabotata i materijalite nabaveni od izveduva~ot na deloto. izveduva~ot na deloto }e zapo~ne da vr{i isporaka na delo duri otkako samiot }e nabavi osnoven materijal ili del od nego. odnosno dodatoci kon deloto koe treba da se izvr{i. Kamionot se dava na slobodna proda`ba ili na licitacija od strana na sudskiot izvr{itel ili na drug dr`aven organ za prisilno izvr{uvawe. to~ka 6.. Samata neophodnost na materijalot.13 - Poglavje 10 Promet vrz osnova na zakonski propisi (1) Za promet na dobra vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 5 od ZDDV se smeta i prenosot na sopstvenost:  ­  vrz osnova na zakonski propis ili  ­  vrz osnova na nalog izdaden od strana ili vo ime na organ na dr`avnata vlast. Primer 1: Dano~niot obvrznik odbiva da ja prenese sopstvenosta vrz zemji{te. ma{inskata industrija ili rabotilnicite za popravka na patni~ki vozila. Pomali tehni~ki pomo{ni sredstva. se vr{i eksproprijacija vrz osnova na zakon ili nalog na organ na dr`avnata vlast. tuku odlu~uva~ko e pra{aweto. re~enica 2 od ZDDV). dali se raboti za dodatoci ili za drugi sporedni stvari. stav 2.. Zaradi toa.. vo natamo{niot tekst: isporaka na delo) postoi koga izveduva~ot na deloto samiot nabavil za istoto materijal ili sostavni delovi kaj koi ne se raboti samo za dodatoci ili za drugi sporedni stvari (osnovni materijali). koe e sostaven del od imotot na negovoto pretprijatie. na javen nositel na izgradba na pati{ta za celi na izgradba na javen pat. Dodatoci ili drugi sporedni stvari (2) Vo pogled na pra{aweto. Obes{tetuvaweto se smeta za nadomestok za eksproprijacijata. ne go pravi se' u{te materijalot za osnoven materijal. dali ovie materijali spored svojot vid kako i spored voljata na stranite }e se smetaat za osnovni ili za sporedni materijali. bez koj dobroto ne mo`e da opstoi. vo toj slu~aj se raboti za usluga po osnov na dogovor za delo vo smisla na ~len 6 stav 1 od ZDDV. Osobeno grade`nata industrija vr{i promet po osnov na dogovor za delo na zemji{teto na nalogodava~ot (~len 3. Poglavje 11 Promet na dobra po osnov na dogovor za delo Poim na promet na dobra po osnov na dogovor o za del (1) Prometot na dobra vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (promet na dobra po osnov na dogovor za delo. (2) Istoto va`i soodvetno i za vr{eweto uslugi (~len 6 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). Voljata na sopstvenikot za prenos na pravoto na raspolagawe se zamenuva so zakonski propis ili nalog na organ na dr`avnata vlast. Eksproprijacijata se smeta za promet na dobra od strana na sopstvenikot na zemji{teto vo polza na javniot nositel na izgradbata na pati{ta. na primer klinci. . vidi poglavje 6 stav 4 od DDVU). Ako deloto se sostoi od pove}e osnovni materijali. dodeka site ostanati materijali se obezbeduvaat od strana na nara~atelot. Licitacijata ili proda`bata se smetaat za promet na dobra od dol`nikot vo izvr{nata postapka sprema steknuva~ot na kamionot ( e d e n promet. Primer 2: Vo ramkite na odredena prisilna postapka se vr{i zaplenuvawe na kamion na dano~niot obvrznik (dol`nik vo izvr{na postapka).

vo toj slu~aj razmenata na ispolnuvawa me|u vr{itelot na deloto i nara~atelot na istoto se ograni~uva na delot od deloto koj bil ispora~an od strana na vr{itelot na istoto. ne se prenesuva pravoto na raspolagawe na vr{itelot na deloto. vo zavisnost od okolnostite na predavaweto. Predavawe zaradi konsumacija na samoto mesto postoi koga: 1. Kaj materijalot. koja se koristi pri realizacijata na deloto. Potrebata od utvrduvawe na materijalot mo`e da se zapostavi. Kaj zamenata na del koj stanal nepodoben za koristewe. jadewata i pijalacite. Objasnenijata va`at soodvetno i vo slu~aj koga vr{itelot na deloto }e gi prekine predvremeno i kone~no rabotite od drugi pri~ini. Predavaweto na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto postoi i vo slu~aite na obezbeduvaweto ishrana za vrabotenite od strana na rabotodavecot vo negovite prostorii. se opredeluvaat za konsumacija vo mesto koe e vo prostorna vrska so mestoto za predavawe i 2. kako na primer proda`ni vitrini i fri`ideri ili raftovi vo kiosci. (4) Obezbeduvawe na materijal postoi. koga obezbedeniot materijal se obrabotuva ili se prerabotuva za potrebite na nara~atelot vo ramkite na prometot na dobra po osnov na dogovor za delo. pomo{ni materijali kako {to se struja. Osnovni ili sporedni materijali se rabotni materijali koi mora da bidat materijalno sodr`ani vo zavr{enoto delo. Elektri~nata struja. Obezbeduvawe materijal od strana na nara~atelot (3) Kaj isporakite na dela. materijalite obezbedeni od strana na nara~atelot ne se sostaven del od razmenata na ispolnuvawa. na primer obezbeduvawe na rabotna sila.14 - po pravilo pretstavuvaat sporedni stvari. . (3) Opremata i uredite koi slu`at vo prv red za proda`ba na stoki. no na otvoreno. vo kantini ili vo drugi sli~ni objekti. dokolku drugite preduslovi za obezbeduvaweto na materijalot se dadeni kumulativno. Ako nara~atelot go obezbeduva celokupniot osnoven materijal zaradi realizacija na deloto. a koj poseduva odredeno sopstveno zna~ewe. (2) Prostornata povrzanost postoi i vo slu~ai koga jadewata i pijalacite se konsumiraat vo neposredna blizina na lokalot. na primer zamena na motor kaj vozilo. ma{ini. Ako se otvori ste~ajna postapka vrz imotot na nara~atelot na delo pred negovoto zavr{uvawe i ako ste~ajniot upravitel go odbie natamo{noto ispolnuvawe na dogovorot za delo. no obezbeduvaweto mo`e da se odnesuva i na sporedni materijali ili drugi raboti. a koj ne mo`e pove}e da se bara nazad. ne pretstavuva raboten materijal. vo toj slu~aj za nov predmet na prometot na dobra po osnov na dogovor za delo }e pretstavuva nezavr{eniot grade`en objekt. Predmet na isporaka vo slu~aj na nezavr{eni dela (5) Ako bide otvorena ste~ajna postapka vrz imotot na dano~niot obvrznik pred isporakata na grade`niot objekt izgraden na tu|o zemji{te i ako ste~ajniot upravitel go odbie natamo{noto ispolnuvawe na dogovorot za delo. proda`ni mesta. Vr{itelot na rabotata mora da se obvrzal da gi koristi nemu dadenite materijali isklu~ivo za proizvodstvo na nara~anoto delo. Obezbedenata stvar mo`e da bide osnoven materijal.. pred samiot lokal na ulica ili na sprotivnata strana od ulicata. Poglavje 12 Predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto (1) Predavaweto na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto ne pretstavuva isporaka tuku usluga (~len 6 stav 2 to~ka 4 od ZDDV). jaglen ili sli~ni pogonski sredstva. na primer na terasata od lokalot. vo toj slu~aj se raboti za iznajmuvawe na materijal. ne mo`e pove}e da se govori za sporedna stvar. koj mu go obezbeduva nara~atelot na vr{itelot na rabotata zaradi realizacija na prometot na dobra. dokolku izvr{itelot na rabotata go zameni materijalot staven na raspolagawe od strana na nara~atelot za ist ili ist po vrednost materijal i dokolku zamenata e ekonomski podobna. e obezbedena posebna oprema za konsumacija na samoto mesto.

odredeni dejstvija bez nadomestok (na pr. (6) Vo vrska so odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. konsumacijata na jadewata i pijalacite od strana na samiot dano~en obvrznik ( uslugi bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV). Nasproti toa. Promet na dobra bez nadomestok (5) Prometot naveden vo ~len 3 stav 3 od ZDDV pretpostavuva predmetot da pripa|a kon pretprijatieto. a ne kon nepretpriema~koto pole na deluvawe. mo`e da se zeme predvid dano~nata povlastica spored ~len 30 stav 1 to~ka 1 od ZDDV. (4) Od samoto odreduvawe na prometot vo restorani na grupata na uslugi proizleguva deka: 1. na pr. masi~kite vgradeni vo kino-sedi{tata za jadewa i pijalaci vo kinata pretstavuvaat posebna oprema za konsumacija na samoto mesto. sprema ~lenovi ili sprema . (3) Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 i ~len 6 stav 3 od ZDDV ne zavisi od toa dali dano~niot obvrznik imal pravo na odbivka na prethodniot danok pri nabavkata na dobroto. dano~niot obvrznik mo`e na~elno da izbira kon koe pole na deluvawe saka da gi podredi dobrata (vidi poglavje 81 stav 3 od DDVU).. vidi poglavje 33 stav 1 do 4 od DDVU) kako i ~len 20 stav 1 od DDVP. sepak. taka i za nepretpriema~ki celi (dobra so me{ovita namena). vo slu~aj na ispolnetost na ostanatite uslovi od ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 2 od ZDDV pretpostavuva postoewe na promet na dobra bez nadomestok izvr{en od trgovsko dru{tvo ili od zdru`enie na lica sprema nivni u~esnici na vlog. predavaweto so nadomestok na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto sprema treti lica i 2. Za isporakite bez nadomestok spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. zemaweto dobra ili koristeweto uslugi za nepretpriema~ki celi) se izedna~eni so prometot na dobra ili na uslugi so nadomestok i so toa podle`at na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost isto kako i prometot na dobra i uslugite. natamo{en uslov e dobroto da se zema za li~ni celi na dano~niot obvrznik ili na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata pretpriema~ka dejnost. dano~nite osloboduvawa i dano~nite stapki. nezavisno od nivnata forma ili golemina. vidi poglavje 56 od DDVU). (4) Vo vrska so pravniot tretman na davawata na dobra bez nadomestok (~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV) i uslugite bez nadomestok (~len 6 stav 3 to~ki 1 i 2 od ZDDV) od strana na dano~niot obvrznik sprema vrabotenite za nivni li~ni celi. na primer zemaweto na prehranbeni proizvodi od strana na ugostitelot zaradi konsumacija vo stan koj e odvoen od ugostitelskiot objekt. Poglavje 13 Promet bez nadomestok Op{to (1) Spored ~len 3 stav 3 i ~len 6 stav 3 od ZDDV.15 - monta`ni objekti za proda`ba na brza hrana i sl. vidi poglavje 5 od DDVU. Toa e slu~aj koga dano~niot obvrznik go koristi predmetot vo ramkite na negovoto pretpriema~ko.. (2) Izedna~uvaweto na prometot bez nadomestok so promet so nadomestok zna~i deka odredbite koi va`at za prometot so nadomestok se primenuvaat na ednakov na~in vrz prometot bez nadomestok. se odano~uvaat so op{ta dano~na stapka. vidi ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (vo vrska so toa. Vo vrska so dano~nata osnova i izdavaweto faktura pri promet bez nadomestok. odredbite vo vrska so mestoto na prometot. ne pretstavuvaat oprema za konsumacija na samoto mesto. Kaj dobra koi treba da se koristat kako za pretpriema~ki. Prometot bez nadomestok e mo`no da nastapi kako kaj dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 9 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 18 stav 1 od DDVU). se zema predvid osloboduvaweto od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa. taka i kaj javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 19 stavovi 9 i 10 od DDVU).

a ne za usluga. na primer anga`irawe na personal na pretprijatieto privatnata gradina ili vo doma}instvoto na dano~niot obvrznik. Na~eloto na edinstvo na prometot va`i i za prometot bez nadomestok. Stavaweto na raspolagawe na voziloto sprema treti lica se smeta za usluga (iznajmuvawe). ~len 7 stav 1 od ZDDV). ako dejstvieto bi se smetalo za usluga vo slu~aj na negovo soodvetno vr{ewe sprema treto lice (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV).. faks-aparati. Koristeweto na telefonskata oprema pretstavuva usluga (telekomunikaciska usluga) koja se odano~uva. (10) Dobroto se koristi za celi koi se nadvor od pretprijatieto. (11) Koristeweto na telekomunikaciska oprema za li~ni celi od strana na dano~niot obvrznik ili od lica vraboteni kaj nego pretstavuva usluga bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. Anga`iraweto na rabotna sila za nepretpriema~ki (li~ni) celi na tovar pretprijatieto. se koristi za privatni celi od strana na dano~niot obvrznik ili na vrabotenite lica kaj nego. koga nadomestokot za odreden promet na dobra se sostoi vo usluga. se koristi od strana na dano~niot obvrznik ili od vraboteni lica za li~no patuvawe na odmor. Istoto va`i i vo onoj del. bidej}i se raboti za zemawe dobra za li~ni celi na dano~niot obvrznik koe e ve}e opfateno so odredbite od ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Istoto mo`e da se zeme od pretprijatieto samo spored vrednosta koja postoela po nesre}ata. vidi poglavje 34 stav 5 od DDVU. na vo na vo . (8) Predmet na zemaweto e sekoga{ k o n k r e t n o t o dobro vo momentot na zemaweto.16 - na niv bliski lica. podle`i odano~uvawe so danok na dodadena vrednost kako usluga bez nadomestok smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. no koja e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 57 od DDVU). koga nadomestokot za odreden promet na dobra se sostoi vo drug promet na dobra. Vo vrska so dano~nata osnova. za odredena usluga vo promet na dobra ili za odredena usluga vo usluga. odredeni materijali. mobilna telefonija). Pritoa e merodavno vo koja sostojba se nao|a zemenoto dobro. na pr. tuku i promet. Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 3 od ZDDV slu`i edinstveno kako razjasnuvawe. Bidej}i pri razmenata i pri promet sli~en na razmenata sekoe odvoeno ispolnuvawe ne pretstavuva samo nadomestok. vo koj pritoa bile koristeni dobra. Poglavje 14 Razmena i promet sli~en na razmenata (1) Razmena postoi. (7) Dobroto se zema od pretprijatieto samo ako pri soodvetna izvedba na dejstvieto sprema treto lice istoto bi se smetalo za promet na dobra. Predmet na zemaweto e uni{tenoto vozilo. Promet sli~en na razmenata postoi. koja pripa|a kon pretprijatieto. Uslugi bez nadomestok (9) Prometot naveden vo ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV pretpostavuva pripadnost na dobroto kon imotot na pretprijatieto na dano~niot obvrznik (vidi stav 5 od ova poglavje). sekoj od ovie prometi va`at oddelno za promet na odredeno dobro ili za usluga (~len 4 stav 1. kako posledica na soobra}ajna nesre}a (apsolutna {teta). Primer 1: Odredeno slu`beno vozilo se uni{tuva pri privatno patuvawe. Primer 3: Telekomunikaciska oprema (telefonska oprema so dodatoci. Primer 2: Vozilo koe pripa|a kon imotot na pretprijatieto.

04. Dvata prometa se izvr{eni na 15. Poglavje 16 Veri`en promet (1) Za veri`en promet vo smisla na ~len 4 stav 2 od ZDDV se smetaat prometi na dobra izvr{eni od pove}e ispora~ateli koi:  ­  se odnesuvaat na istoto dobro i  ­  kaj koi pravoto na raspolagawe se prenesuva neposredno od prviot na posledniot primatel na dobroto. Po nalog na M2. vklu~uvaj}i go i misleweto na soobra}ajniot ekspert (~len 14 stav 2 od ZDDV). po pravilo.. M2 ja nara~uva stokata kaj proizvoditelot M1 od Prilep. isto taka.01 godina. Prometot od M1 do M2 e izvr{en na 15.10.04. vo Skopje. zaedno so pazarnata vrednost na predadenoto dobro ili izvr{enata usluga.01 godina. Uslugata od M1 sprema M2 e izvr{ena na 17. Ova va`i osobeno pri utvrduvaweto na mestoto i momentot na izvr{uvaweto na prometot.01 godina vo Prilep. M1 ja vr{i isporakata na tutun na 15. prometot od M2 do M3 na 21. Postojat dva samostojni prometa. Na~elata vo pogled na prometot na dobra vo ramkite na odreden veri`en promet spored ~len 4 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 16 od DDVU) ne se primenuvaat vrz prometot na dobra izvr{en so vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto. tuku se raboti za proda`ba. Kaj veri`niot promet. da go sovetuva vo pogled na soobra}ajnite mo`nosti na lokacijata. Pomo{nici vo ispolnuvaweto vr{at. Vo ramkite na verigata se vr{at posledovatelno dva prometa (M1 sprema M2 i M2 sprema D3).06 vo Bitola. neposredno od Prilep do Minhen kaj D3. koj e soobra}awen ekspert. Od svoja strana. Postojat dve samostojni sovetodavni uslugi. nadomestokot na stranata na eden od ispolnuva~ite se sostoi delumno od promet na dobra ili od uslugi i delumno od pari~no pla}awe. M1 dava svoe mislewe do M2 na 17. Prometot na dobroto od M1 sprema M2 e odano~en.17 - (2) Kaj prometot na dobro za pari ne postoi razmena. Namiruvaweto na odredena obvrska preku pla}awe vo pari ne pretstavuva promet. Primer 2: M3 od Skopje go zadol`uva M2 od Bitola da go sovetuva vo vrska so podobnosta na odredena lokacija za izgradba na industriski pogon. M2. koja ja nema na zaliha. vo Bitola (~len 13 to~ka 2 od ZDDV). promet na dobra i uslugi vo svoe ime i za svoja smetka.10. Poglavje 15 Vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~) Koga odreden promet se vr{i so vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~). prometot od M2 sprema D3 e . uslugata od M2 sprema M3 e izvr{ena na 01.06. Pari~noto pla}awe ne pretstavuva promet. sekoj promet na~elno se ocenuva zasebno.04 vo Tetovo. M2 go zadol`uva M1 od Tetovo. (3) Vo slu~aj na razmena ili na promet sli~en na razmenata zaedno so pla}awe pari. M2 go izgotvuva svoeto mislewe za M3 na 01. M2 ja nara~uva ma{inata. Sekoj od ovie prometi se smeta za poseben promet na dobroto (~len 4 stav 2 od ZDDV). M1 ja ispora~uva ma{inata na 15.04. ja ispora~uva ponatamu ma{inata do M3 na 21. Primer 1: M3 od Skopje nara~uva grade`na ma{ina kaj M2 od Bitola. za site prometi na dobra nastanati vo ramkite na verigata va`i istoto mesto na prometot i istiot moment na prometot (~len 13 od ZDDV). Kaj primatelot na pla}aweto.. pari~nite sredstva pretstavuvaat sostaven del od nadomestokot.07.07.01 godina. kaj M1 vo Tetovo. Primer 1: Primatelot na dobroto D3 od Minhen nara~uva tutun od trgovecot na golemo M2 od Skopje.

da bidat predmet na promet na dobra vo ramkite na odredena veriga. D1 ja ispra}a stokata na 15. koga se prenesuvaat bitnite osnovi na delovniot potfat. M1 go raskinuva dogovorot za iznajmuvawe i go ispora~uva voziloto po nalog na M2 neposredno do M3. mo`e da se pretpostavi postoewe na slu~aj na otu|uvawe na delovniot potfat duri i koga od otu|uvaweto se isklu~uvaat odredeni nebitni dobra.10.01 godina vo Prilep. Ovoj promet e izvr{en na 15.10. promet so nedvi`nosti ili prometi na dobra kaj koi pravoto na raspolagawe se prenesuva so prethodno vra}awe na vladenieto vrz dobroto) mo`at. M1 ja ispra}a stokata na 15. (3) Prometi na dobra vo ramkite na veriga.01 godina neposredno do M2.01 godina vo Skopje. prometot od M2 sprema D3 e izvr{en na 21. Pri vnesuvaweto na deloven potfat ili na del od nego vo odredeno dru{tvo. ili na del od nego sprema drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost (otu|uvawe na delovniot potfat). eventualno vo nepromeneta forma. (2) Kaj proizvoditelite. koj go iznajmil istoto na neodredeno vreme na M4.01 godina.01 godina i ne podle`at na odano~uvawe so DDV.10. daden e slu~ajot na otu|uvawe na delovniot potfat duri i koga odredeni bitni ekonomski dobra ne se prenesuvaat so odredeno . Postojat dva prometa na dobra vo ramkite na verigata (M1 sprema M2 i M2 sprema M3). koga steknuva~ot stanuva dano~en obvrznik vrz osnova na samiot prenos ili koga istiot go prodol`uva vr{eweto na stopanskata dejnost. Poglavje 17 Otu|uvawe na delovniot potfat (stopanska dejnost) (1) Slu~ajot na prenos na celokupniot imot (delovniot potfat) ili na del od imotot (del od delovniot potfat) vo smisla na ~len 5 od ZDDV koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV postoi. Primer 2: Dano~niot obvrznik M3 od Ohrid nara~uva hemikalii od trgovecot na golemo so farmacevtski proizvodi M2 od Skopje. Pri prenos na imotot kako sostaven del na delovniot potfat ili na del od nego. raboteweto. so ili bez nadomestok. D3 ja prezema stokata od kaj M2 na 21. ako pravoto na raspolagawe vrz dobroto se prenesuva neposredno od ispora~atelot na primatel na dobroto koj e vklu~en vo verigata i dokolku liceto potoa go prenese natamu pravoto na raspolagawe. delovite od imotot zaedno so ma{inite i drugata oprema koja slu`i za proizvodstvo. koi gi vr{at pove}e ispora~ateli so edno isto dobro i kaj koi ne doa|a do prevoz ili ispra}awe na dobroto (na primer.i oddelen imot mo`e da pretstavuva bitna osnova na delovnoto rabotewe. Koi se bitnite osnovi na delovniot potfat zavisi od fakti~kata situacija vo momentot na prenosot.10. {to mu ja predava stokata na {pediter. (2) Slu~ajot na veri`en promet nema da postoi..10. Uvozot podle`i na odano~uvawe so DDV spored ~len 2 to~ka 2 od ZDDV. bidej}i D3 e stranski primatel (vidi gi poglavjata 58 i 59 od DDVU). Po nalog na M2.10. Postojat dva prometa na dobroto vo ramkite na verigata. otstapuvaj}i ja istovremeno obvrskata na vra}awe na dobroto. M2 ja nara~uva stokata kaj D1 od Frankfurt. M2 go nara~uva voziloto kaj M1. Ova va`i i vo slu~ai.18 - osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV. Isto taka. M1 go prenesuva pravoto na raspolagawe neposredno na M2 na toj na~in. Vo ramkite na verigata se vr{at dva posledovatelni prometa na dobroto (D1 sprema M2 i M2 sprema M3). Slu~ajot na otu|uvawe na delovniot potfat mo`e da nastapi i koga zakupenite dobra se otu|uvaat po prestanok na zakupot. po pravilo pretstavuvaat bitni osnovi na stopanskata dejnost. Dvata prometa na dobroto se izvr{eni vo Frankfurt na 15.01 godina neposredno od Frankfurt do M3 vo Ohrid. isto taka. Primer 3: Isto kako primer 1 vo stav 1. Primer 4: M3 nara~uva patni~ko vozilo od antikvitetska vrednost od M2.

o. A go otu|uva iznajmuvaweto vozila na B. Tuka se vbrojuva. koga A }e gi prenese na dru{tvoto bitnite osnovi koi se neophodni za ostvaruvawe na negoviot deloven potfat. tuku istite se iznajmuvaat ili davaat pod zakup sprema dru{tvoto.19 - materijalizirano dejstvo. Isto taka. Vo zavisnost od slu~ajot. grade`ni ma{ini i magacini za grade`ni materijali koi gi koristi za celi na negovata stopanska dejnost. Otu|uvawe na delovniot potfat postoi vo momentot. dano~niot obvrznik e dol`en da gi prenese ovie prava na steknuva~ot. vodeweto kartoteka i pravata na zakup. koj prodol`uva so vr{ewe na istata dejnost.. Davaweto pod zakup na poedine~ni bitni ekonomski dobra na dru{tvoto ne e {tetno. Otu|uva~ot mora ova zakupodavno pravo da go prenese na steknuva~ot na toj na~in. Ma{inite koi slu`at za proizvodstvo na ~elvi se steknati pred tri godini. bitni osnovi mo`e da bidat i neprenoslivi prava na koristewe na dobra. na primer. A go otu|uva proizvodstvoto na ~evli na liceto B koj. vklu~uvaj}i ja i kompjuterskata oprema e zemena na lizing od firma za lizing. na primer prava na koristewe ili konsumacija vrz stvari. koga A gi prenesuva na B bitnite osnovi na rabotewe na negoviot deloven potfat. Kancelariskata oprema. koga istiot e ekonomski samostoen i istiot se vodi odvoeno. Me|u drugoto. Prenosot na imot vo pove}e dejstvija se smeta za otu|uvawe na delovniot potfat samo vo slu~aj. A sklu~il dogovori za vrabotuvawe na sorabotnici. Pokraj toa. delovni odnosi itn. kade {to sodru`nici stanuvaat liceto A i negoviot sin B. Kon bitnite osnovi na delovniot potfat se vbrojuva i . ko`ena obleka) vo sopstveni prostorii. Toj e ovlasten za koristewe na logoto na Avis. (4) Del od deloven potfat postoi. prodol`uva so zakupot. A go vlo`uva svojot deloven potfat vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost... Mo`e da se pretpostavi postoewe na slu~aj na na otu|uvawe na deloven potfat koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV. Primer 2: A vr{i iznajmuvawe na vozila vo iznajmeni prostorii. Otu|eniot del od delovniot potfat mora da pretstavuva organizam koj e sposoben samostojno da opstojuva. toj raspolaga so kartoteka na klienti. ovlastuvaweto za koristewe na logoto. toj proizveduva i ko`ni proizvodi (ko`ena ta{na.o. Primer 3: Liceto A vr{i proizvodstvo na ~evli vo iznajmeni prostorii. Delot od neizgradenite imoti koi ne se potrebni za delovniot potfat. dodeka drugiot del prodol`uva da go koristi kako li~en imot. Za proizvodstvoto na ~evli toj vrabotuva svoj direktor. pobaruvawa. vozila. Slu~ajot na otu|uvawe delovn potfat koj ne podle`i na odredbite od ZDDV postoi. Primer 1: A raboti kako grade`en izveduva~ vo svoe ime. koj samostojno go vodi proizvodstvoto. Proizvdostvoto na ~evli pretstavuva del od delovniot potfat. za nego rabotat dvajca samostojni zastapnici. dokolku A gi otu|i bitnite osnovi na negoviot deloven potfat. bidej}i istoto se vr{i samostojno i odvoeno od ostanatite delovni aktivnosti. A gi dava pod zakup na d. dokolku istite se neophodni za prodol`uvawe na delovniot potfat. zakupodavnoto pravo se vbrojuva kon bitnite osnovi. nezavisno od drugite delovni potfati. nema da se smeta za {tetno zemaweto ekonomski dobra koi se nebitni za prodol`uvawe so vr{eweto na delovniot potfat i nivno prenesuvawe vo li~niot imot na A. Za celi na privlekuvawe novi klienti. distribucijata i knigovodstvoto. Toj poseduva pove}e neizgradeni i izgradeni zemji{ta. Ako delovniot potfat se vr{i vo zakupeni prostorii. slu`benosti. vo soglasnost na zakupodavecot. {to istiot }e mo`e da gi koristi zakupenite prostorii vo neizmeneta sostojba. koga poedine~nite dejstvija se vo ekonomska povrzanost i ako postoi volja za steknuvawe na deloven potfat. (3) Dokolku sostaven del od bitnite osnovi na delovniot potfat ili na del od nego pretstavuvaat dobra koi ne se sposobni za steknuvawe sopstvenost vrz niv.

Vo slu~aj na sportski manifestacii na tu| teren. Pritoa. Ako testamentarniot . Kako pravnata forma. kako i zdru`uvawe na lica. Vo slu~aj na otu|uvawe poedine~ni ekonomski dobra ne postoi otu|uvawe na del od delovniot potfat. Podreduvawe na prometot (2) Kon koj dano~en obvrznik mo`e da se podredi prometot. koe e sostaven del od naslednata masa. tuku soodvetnata sportska zaednica kako organizator na manifestacijata. Sportski manifestacii (3) Kaj sportski manifestacii za dano~en obvrznik se smeta dru{tvoto-doma}in na igrali{teto i istoto se razgleduva za celi na danokot na dodadena vrednost zaedno so site negovi prihodi. dodeka udelite vo prihodite na sportskite dru{tva ne se odano~uvaat so danokot na dodadena vrednsot. dodeka drugoto dru{tvo ne e obvrzano da gi odano~uva iznosite koi toa gi prima.20 - pravoto na zakup. nezavisno od celite i rezultatite od ovaa dejnost. Dano~ni obvrznici mo`at da bidat pravni i fizi~ki lica. koj nastapuva kako dol`nik na prometot sprema primatelot na prometot. vidi poglavje 93 stav 4 DDVU). Upravnik (4) Ako pretprijatieto na odreden dano~en obvrznik go vodi upravnik. mo`e da se raboti za slu~aj na promet na dobra ili na uslugi bez nadomestok koi podle`at na odano~uvawe so danok na dodadena vrednost (~len 3 stav 3. sepak. Istite na~ela va`at i vo slu~aj koga odredeno pretprijatie. i ~len 6 stav 3 od ZDDV). B prodol`uva namesto A so period na ispravka (vo vrska so toa. (5) Ako kaj odreden prenos bez nadomestok ne se ispolneti uslovite na otu|uvawe na delovniot potfat. Kon ~len 9 od ZDDV Poglavje 18 Dano~en obvrznik Poim (1) Dano~en obvrznik e lice koe trajno ili povremeno samostojno vr{i stopanska dejnost. nastanuvaat neposredni pravni odnosi samo me|u nalogodava~ot i stopanskata interesna zaednica. Vo toj slu~aj dano~en obvrznik e stopanskata interesna zaednica. na pr. prinuden ili ste~aen upravnik vo ramkite na negovata upravna dejnost. koe }e se razgleduva za celi na danokot na dodadena vrednost zaedno so site negovi prihodi. Dano~en obvrznik e sekoj samostojno aktiven ekonomski subjekt koj postojano ili povremeno vr{i ispolnuvawa za nadomestok. zavisi od toa.. za dano~en obvrznik }e se smeta dru{tvoto zadol`eno so sproveduvaweto na sportskata manifestacija i osobeno zadol`eno so realizacija na blagajni~kite raboti i na rabotite na presmetka. Ako odredena stopanska interesna zaednica od oblasta na grade`ni{tvoto gi sklu~uva samostojno grade`nite dogovori so nalogodava~ot. ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV vo pogled na ma{inite steknati pred tri godini. prometite nema da mu se pripi{at na upravnikot. Spored ovie na~ela se postapuva i vo slu~ai koga kaj sportskite manifestacii ne nastapuva edno od dru{tvata-u~esnici na manifestacijata. taka i pravnata sposobnost na vr{itelot na prometot se nebitni. Toa zna~i. go vodi upravitel na naslednata masa vo ime na naslednicite. deka. no ne i me|u nalogodava~ot i poedine~nite ~lenovi na zaednicata. ne se vr{i po povod otu|uvawe na del od pretprijatieto. tuku na dano~niot obvrznik za kogo dejstvuva imatelot na dol`nosta. sportskata zaednica-organizatorot na manifestacijata gi odano~uva site prihodi od istata. Sportskoto dru{tvo-gostin ne e dol`no da gi odano~uva prihodite koi gi dobiva od odredenata sportska manifestacija.

- 21 -

upravitel go vodi trgovskoto dru{tvo vo svoe ime kako poverenik na naslednicite, istiot }e se smeta za dano~en obvrznik i za dano~en dol`nik. Samostojnost (5) Samostojna dejnost postoi koga istata se vr{i za svoja smetka i na svoja odgovornost. Koga mo`e da se pretpostavi postoewe na samostojnost ili na nesamostojnost, zavisi na~elno od vnatre{niot odnos kon nara~atelot na rabotata. Od nadvore{niot odnos kon klientite mo`at edinstveno da se dobijat dokazni indicii. Pritoa, ne e samo bitno imeto na dogovorniot odnos, vidot na dejnosta ili formata na dobivawe nadomestok, tuku e odlu~uva~ka sevkupnata slika na odnosite. Vo dadeniot slu~aj mora da se odmeruvaat me|usebno okolnostite koi odat vo prilog na samostojnosta; duri potoa se merodavni za sevkupnata ocenka karakteristikite koi imaat pogolemo zna~ewe. (6) Toj {to se smeta za vraboteno lice od gledna to~ka na personalniot danok od dohod, ne e dano~en obvrznik za istata aktivnost od gledna to~ka na danokot na dodadena vrednost. Fizi~koto lice go zadr`uva svojstvoto na vraboteno lice vo slu~aj na negovo iznajmuvawe vrz osnova na dogovor za iznajmuvawe na rabotnici i ne stanuva dano~en obvrznik po osnov na dogovor za delo ili dogovor za vr{ewe funkcija. Ne se smeta za samostojno lice upravitelot na kapital-dru{tvo, koj e obvrzan da gi sledi nasokite na sodru`nicite koi mo`at da proizlezat od negovoto postavuvawe za upravitel. Istoto va`i i za sodru`nikot koj e istovremeno i upravitel na dru{tvoto. Sodru`nikot na personalno dru{tvo koj odgovara so siot li~en imot (komplementar), isto taka, ne se smeta za samostoen vo vr{eweto na negovata dejnost kako upravitel na dru{tvoto. Nasproti toa, dejnosta kako ~len na kontrolni organi se smeta za samostojna dejnost. (7) Fizi~kite lica mo`at da bidat delumno samostojni i delumno nesamostojni. Aktivnostite na profesori i docenti vo visoko{kolski institucii, slu`benici itn., koi se vr{at pokraj aktivnostite utvrdeni so dgovor za vrabotuvawe, na~elno se samostojni aktivnosti. (8) Pravni lica, trgovski dru{tva i drugi zdru`uvawa na lica se na~elno samostojni. Stopanska ak tivnost (9) Postoi vr{ewe na stopanska aktivnost, koga istata e naso~ena kon: 1. postojano ili privremeno vr{ewe; 2. zaradi realizacija na prihodi (nadomestoci). Ponatamu, stopanskata aktivnost pretpostavuva deka prometot se vr{i vo ekonomska smisla (vo vrska so toa, vidi poglavje 2 stav 2 od DDVU). Dali stopanskata aktivnost se vr{i postojano ili privremeno, zavisi od sevkupnata slika na odnosite vo konkretniot slu~aj. Karakteristikite koi govorat za ili protiv osobinata "postojanost ili privremenost", mora da se ocenat vo me|useben soodnos. Za kriteriumi koi govorat vo prilog kon karakteristikata na "postojanost ili privremenost", doa|aat predvid:  ­  planskoto povtoruvawe na odredena dejnost,  ­  intenzitetot na deluvawe (vr{ewe na pove}e od eden promet),  ­  u~estvoto na pazarot kako proizvoditel, trgovec ili vr{itel na uslugi,  ­  vodeweto na deloven lokal,  ­  nastapuvaweto sprema treti lica, na pr. pred organi. Kolekcionerot na po{tenski marki, koj gi sobira istite od hobi, ne podle`i na danokot na dodadena vrednost, koga gi otu|uva poedine~nite primeroci (zamena), koga ja preureduva delumno zbirkata ili koga istata ja otu|uva celosno ili delumno. Istoto va`i i za aktivnosta na kolekcionerot na moneti.

- 22 -

Pri iznajmuvaweto dobra, koi spored svojot vid mo`at da se koristat kako za pretpriema~ki, taka i za nepretpriema~ki (nedelovni) celi (na pr. t.n. rekreaciski dobra), se razgleduvaat site okolnosti povrzani so koristeweto na dobroto, so cel da se utvrdi dali istite navistina se koristat postojano ili privremeno zaradi realizacija na nadomestoci. Samoto privremeno iznajmuvawe na kamp-prikolka od strana na sopstvenikot, koja inaku se koristi samo privatno, ne pretstavuva pretpriema~ka dejnost. (10) Dejnosta mora da e naso~ena kon realizacija na prihodi. Namerata za postignuvawe dobivka ne e neophodna. Aktivnosta na postignuvawe prihodi postoi koga istata se vr{i vo ramkite na odredena razmena na ispolnuvawa. Svojstvoto na dano~en obvrznik pretpostavuva, samo po sebe, deka prometot na dobra ili uslugite se vr{at za nadomestok. Samoto izjavuvawe namera, deka se saka da se vr{i promet za nadomestok, ne e dovolno za zdobivawe so svojstvoto na dano~en obvrznik. Nastanuvawe i gasnewe na svojstvoto kako dano~en obvrznik (11) Svojstvoto na dano~en obvrznik nastanuva so prvoto vr{ewe na aktivnost kako dano~en obvrznik, koe kako takvo e prepoznatlivo za treti lica, dokolku 1. postoela seriozna namera vo podocne`no vr{ewe na promet so nadomestok, i 2. serioznosta na ovaa namera se doka`e preku objektivni karakteristiki. Svojstvoto na dano~en obvrznik, vo ovoj slu~aj, ne prestanuva da va`i retroaktivno, ako ne dojde podocna do vr{ewe na promet so nadomestok ili ako ne se vr{i promet za nadomestok postojano ili privremeno. Za prethodni danoci, koi se zasmetuvaat kon predvidenite prometi kaj koi ne bi bilo isklu~eno pravoto na odbivka, go zadr`uvaat pravoto na odbivka. (12) Svojstvoto na dano~en obvrznik se gasi so poslednoto deluvawe. Momentot na zavr{uvawe ili odjava na stopanskata aktivnost, pritoa, nema nikakvo zna~ewe. Pretprijatieto i svojstvoto na dano~en obvrznik se gasnat duri otkako dano~niot obvrznik gi realiziral site pravni odnosi koi se povrzani so pretpriema~kiot potfat. Dru{tvoto ostanuva da postoi se' dodeka ne se zavr{eni site pravni odnosi, kon koi pripa|a i pravniot odnos kon dano~nite organi. (13) Vo vrska so pravoto na odbivka na prethodni danoci pri zapo~nuvawe ili zavr{uvawe na vr{eweto na stopanska dejnost, vidi poglavje 80 stav 2 od DDVU. Edinstvo na stopanskata dejnost (edinstvo na pretpriema~kiot potfat) (14) Kon stopanskata aktivnost (pretpriema~ki potfat) pripa|aat site dejnosti vo smisla na ~len 9 stav 2 od ZDDV na eden edinstven dano~en obvrznik (na~elo na edinstvo na ekonomskata aktivnost, edinstvo na pretpriema~kiot potfat). Podru`nici, filijali i drugi poedine~ni organizacioni delovi pretstavuvaat sostaven del od edinstveniot pretpriema~ki potfat na e d e n dano~en obvrznik (~len 9 stav 2 to~ka 2 od ZDDV). Vo ramkite na edinstveniot deloven potfat ne mo`e da nastane promet koj podle`i na danokot na dodadena vrednost. Kon pretpriema~kiot potfat ne pripa|aat samo osnovnite dejnosti koi se predmet na stopanskata dejnost (osnovna dejnost), tuku i site pomo{ni ili sporedni aktivnosti. Na~eloto na edinstvo na pretpriema~kiot potfat sozdava procesno-pravno dejstvo vo toj pravec {to dano~niot obvrznik se registrira samo edna{ za site dejnosti i e dol`en da podnesuva samo edna dano~na prijava (akontativna i godi{na prijava).

- 23 -

Kon ~len 10 od ZDDV Poglavje 19 Javno-pravni tela (1) Dr`avni organi vo smisla na ~len 10 od ZDDV se organite na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast zaedno so na niv podredenite institucii i organizacii. (2) Za organi na lokalnata samouprava se smetaat op{tinite i gradot Skopje. (3) Drugi javno-pravni tela se javni institucii, javni pretprijatija i drugi pravni lica od javnoto pravo. Javni institucii se Stopanskata komora i drugi komori, Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Javni institucii mo`at da bidat univerzitetite, nau~no-istra`uva~kite instituti, biblioteki, javni muzei i spomenici na grade`nata umetnost i hortikulturata, fondacii, teatri, kulturni domovi, orkestri, zoolo{ki gradini i zoolo{ki parkovi. Kon javnopravnite tela ne pripa|aat verskite zaednici, asocijacii na rabotodavci i sindikati, politi~ki partii i zdru`enija na gra|ani kako i drugi pravni lica od oblasta na privatnoto pravo. Javni pretprijatija se pretprijatija vo smisla na Zakonot za javnite pretprijatija. (4) Vrz stranskite, nadnacionalnite i me|unarodnite javno-pravni tela soodvetno se primenuva ~len 10 od ZDDV. Pra{aweto, dali vakvata institucija pretstavuva javno-pravno telo, na~elno se ocenuva spored makedonskoto pravo. Stopanska aktivnost vo privatno-pravna forma (5) Vrz pretprijatija vo privatno-pravna forma (na pr. spored Zakonot za trgovski dru{tva) ne se primenuva ~len 10 od ZDDV. Primer 1: Vladata na Republika Makedonija poseduva udel vo javnoto pretprijatie "Telekom". Po transformacijata, pretprijatieto se vodi spored pravnata forma na akcionersko dru{tvo. Vrz akcionerskoto dru{tvo ne se primenuva ~len 10, tuku ~len 9 od ZDDV. V r { e w e n a j a v n a f u n k c i j a (~ l e n 1 0 s t a v 1 o d Z D D V) (6) Vr{eweto javna funkcija pretstavuva aktivnost koja e svojstvena za i vo isklu~iva nadle`nost na javno-pravnite tela. Karakteristi~no za vr{eweto javna funkcija e ispolnuvawe javno-pravni zada~i koi se izvedeni od dr`avnata vlast i koi slu`at za dr`avni celi. Ispolnuvaweto javno-pravni zada~i ne postoi samo so dodeluvaweto dejnosti sprema javno-pravnoto telo so zakon. (7) Za vr{ewe javna funkcija osobeno se smeta slu~ajot koga se raboti za promet, za ~ij priem e zakonski obvrzan primatelot na prometot. Sepak, za priemot na prometot koj proizleguva od javnata funkcija ne e dovolno postoeweto edinstveno na monopol. (8) Vr{ewe javna funkcija mo`e da bidat uslugi na univerziteti, nau~noistra`uva~ki instituti, meteorolo{ki zavodi, zavodi za istra`uvawe na prehranbeni proizvodi i dezinfekcija, so isklu~ok na vr{eweto vakvi uslugi po nalog na treti lica. Stopanska dejnost (~len 10 stav 2 od ZDDV) (9) Vr{eweto stopanska dejnost postoi koga javno-pravnoto telo }e se vklu~i vo ekonomskiot tek i }e razvie dejnost koja po svojata sodr`ina ne se razlikuva od dejnosta na drug dano~en obvrznik. Dejnosta, koja spored svojata sodr`ina e stopanska, nema da pretstavuva vr{ewe na javna funkcija so toa {to istata }e se vr{i po pat na pru`awe slu`bena pomo{ sprema drugi javno-pravni tela. (10) Za stopanska dejnost se smeta osobeno: prevozot na lica i stoki, reklamata, prometot na elektri~na energija, gas, greewe i ladewe, vodosnabduvaweto, otstranuvaweto na otpadni vodi, otstranuvaweto otpad, uslugite na odr`uvawe na javnata ~istota, vr{eweto zemjodelski i {umarski dejnosti, vodeweto

. Poedine~ni slu~ai (12) Za vr{ewe javna funkcija se smetaat: 1. tie se obvrzani za registracija bez ogled na visinata na nivniot sevkupen promet. kongresni. iznajmuvaweto personal od strana na pravni lica od javnoto pravo so nadomestok na tro{ocite pretstavuva stopanska aktivnost vo slednite slu~ai. dokolku javno-pravnoto telo kako iznajmuva~ ostanuva rabotodava~: Primer 2: Op{tina iznajmuva personal od svojot dr`aven sektor vo sopstveni nesamostojni delovni edinici. 2. pogrebuvaweto i kremiraweto. slu~aj koga personalot }e bide anga`iran vo dr`avniot sektor i ne se dozna~uva eventualen nadomestok sprema delovnata edinica. utvrduvaweto granici na zemji{teto i premerot na objekti. Stopanski dejnosti se. Toa e. Primer 3: Op{tina iznajmuva slu`benici od svojot dr`aven sektor vo dr`aven sektor na druga op{tina. Tretman na poedine~ni organizacioni delovi kako posebni dano~ni obvrznici (11) Poedine~ni organizacioni delovi od dr`avnite organi vo smisla na stav 1 od ova poglavje mo`at da se smetaat za dano~ni obvrznici vo slu~aj na vr{ewe stopanska dejnost. na pr. Nezavisno od odredbite od ~len 51 stav 1 od ZDDV. so isklu~ok na istra`uvaweto. kantini. Primer 8: . kako na pr. gradski. iznajmuvaweto personal vo slednite slu~ai. kontrolata na materijali i kvalitet od strana na javni zavodi ili ustanovi. Primer 7: Op{tina iznajmuva personal od svoi nesamostojni delovni edinici sprema dr`avniot sektor na druga op{tina. Za vr{ewe javno-pravna funkcija se smeta i stavaweto na raspolagawe na dokumenti na katastarski institucii i na upravata za javni prihodi. na primer. kako i izdavaweto izvodi i prepisi. 3. Nasproti toa. Stavaweto na raspolagawe na personal nema da se smeta za usluga so nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. dokolku pravnoto lice-iznajmuva~ na personalot ostane rabotodava~ na istiot: Primer 5: Op{tina iznajmuva personal od dr`avniot sektor na nesamostojni delovni edinici na drugi op{tini. Primer 6: Op{tina iznajmuva personal od dr`avniot sektor na privatni ili javni pretprijatija. kako i so niv povrzaniot promet na dobra i na uslugi. Tuka spa|aat premerot na delben imot. proda`bata na geografski karti. premerot.24 - aerodromi i pristani{ta. 4. so isklu~ok na isporakata na nadgroben spomenik i na tekovnoto odr`uvawe na grobot. ispolnuvawata na poleto na proektiraweto. ako pri anga`iraweto na personalot postoi o~igledno i lesno proverlivo razgrani~uvawe me|u delovnata edinica i dr`avniot sektor. sovetuvaweto i davaweto naodi i mislewa sprema privatni nara~ateli za nadomestok. prostori i prostorii za parking. Primer 4: Op{tina iznajmuva personal od svoja nesamostojna delovna edinica vo sopstveniot dr`aven sektor. izgotvuvaweto na urbanisti~ki planovi i in`enersko-tehni~kite raboti na premer. zabavni i pove}enamenski hali. kako i preureduvaweto i katastarskoto vodewe na zemji{tata i nedvi`nostite od strana na organi za premer i katastar. menzi.

Prometot. poglavje 21 od DDVU). proda`bata na gorivo . privatni lica ili javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa vidi. (4) Odredbite od ~len 12 od ZDDV se primenuvaat. preku kiosci ili od avtomati). 3. dokolku istite ne se registrirale dobrovolno. dodeka poimite carinska zona i carinsko skladi{te se regulirani vo ~len 150 i ~len 183 od Carinskiot zakon ("Slu`ben vesnik na RM" br. so isklu~ok na slobodni zoni. prometot sprema dano~ni obvrznici koi go koristat ovoj promet kako vlezno ispolnuvawe zaradi izvr{uvawe promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV (vo vrska so toa. 2. prometot sprema dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV (mali pretpriema~i). prometot sprema lica koi ne se dano~ni obvrznici (na pr. toj podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost vo slu~aj na ispolnetost na ostanatite uslovi od ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. ako ovie dobra bile vneseni vo zemjata od navedenite podra~ja i ako se doka`e pismeno deka vakvoto vnesuvawe bilo predmet na odano~uvawe pri uvozot spored ~len 15 od ZDDV. pri proda`bata na stoki (na pr. carinski zoni i carinski skladi{ta (vo vrska so toa. Sledstveno na toa.25 - Op{tina iznajmuva personal od svoja nesamostojna delovna edinica na nesamostojna delovna edinica na druga op{tina ili na privatni ili javni pretprijatija. Kon ~len 11 od ZDDV Poglavje 20 Vo zemjata (1) Poimot "Vo zemjata" ja opfa}a teritorijata na Republika Makedonija. 4. vidi poglavje 22 do 29 od DDVU) spored ~len 13 ili 14 od ZDDV. 26/98. predavaweto jadewa i pijalaci zaradi konsumacija na samoto mesto (na pr.. prometot sprema dano~ni obvrznici. carinski zoni i carinski skladi{ta za celi na krajna potro{uva~ka se smeta za promet izvr{en vo zemjata. (3) Odano~uvaweto na prometot izvr{en za celi na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni. prometot izvr{en vo slobodni zoni. Kon ~len 12 od ZDDV Poglavje 21 Promet vo slobodni zoni. konzulatite i drugite diplomatsko-konzularni pretstavni{tva na drugi dr`avi pripa|aat kon poimot "vo zemjata". koga primatelot na ispolnuvaweto nema pravo na odbivka na danokot koj mu e fakturiran za izvr{eniot promet. 86/99 i 25/00). Sepak. kaj koj mestoto na prometot na dobra ili na uslugata se nao|a vo slobodni zoni. preku menzi). ova ne va`i za prometot izvr{en za celi na krajna potro{uva~ka (~len 12 od ZDDV. 21/98. Tuka spa|a: 1. na primer. (2) Prometot se vr{i za celi na krajna potro{uva~ka. 63/98. 56/99 i 41/00). Istoto va`i i za institucii so koi se slu`at voeni edinici na drugi dr`avi. duri i vo slu~aj na postoewe na eksteritorijalnost. carinski zoni i carinski skladi{ta (1) Nezavisno od ~len 11 od ZDDV. carinski zoni i carinski skladi{ta ne se primenuva. poglavje 18 i poglavje 19 od DDVU). ne podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost (~len 12 od ZDDV). (3) Poimot na slobodna zona e reguliran vo ~len 2 od Zakonot za slobodni ekonomski zoni ("Slu`ben vesnik na RM" br. carinski zoni i carinski skladi{ta. vidi ~len 35 to~ka 1 od ZDDV i poglavje 84 od DDVU). koj doveduva do isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ki 2 do 6 od ZDDV (vidi poglavje 85 do 90 od DDVU). (2) Ambasadite.

. primatelot na dobroto ili odreden n e s a m o s t o e n p o m o { n i k v o i s p o l n u v a w e t o da go prevezuva dobroto koe e predmet na prometot. Prometot na dobra e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV kako izvoz (vidi poglavje 57 od DDVU). bidej}i tamu zapo~nal prevozot na dobrata. primatelot ili od treto lice. Mesto na prometot na dobra e Atina (~len 13 to~ka 1 od ZDDV). prometot na dobra }e se smeta za izvr{en vo toa mesto. Kon ~len 13 od ZDDV Poglavje 22 Mesto na prometot na dobra (1) Prometot na dobra se izvr{uva na~elno vo toa mesto kade {to se nao|a dobroto vo momentot na prenos na pravoto na raspolagawe (~len 13 to~ka 1 ZDDV). po negov nalog. grade`ni raboti) sprema javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV. vo koi primatelot na dobroto ili treto lice po negov nalog go prezema dobroto kaj ispora~atelot (slu~aj na zemawe na dobroto). bidej}i so zapo~nuvaweto na prevozot na dobroto se u{te ne postoel primatel na dobroto. toa }e bide mestoto vo koe se vr{i predavaweto na dobroto na primatelot na istoto ili na treto lice po nalog na primatelot. Za prevoz se smetaat i slu~aite koga dobroto se dvi`i so sopstvena motorna sila. mebelot se prodava na odreden kupuva~ vo Atina. Vo ovoj slu~aj ne se raboti za promet na dobra so prevoz ili ispra}awe na dobroto. Istoto va`i kako za slu~ai. (5) Prometot na dobra so ispra}awe na istite bara dobroto da se transportira od strana na s a m o s t o j n o o v l a s t e n o l i c e (na pr. prevoznik ili {pediter) ili da se nara~a navedeniot transport. povratno iznajmuvawe na dobro sprema otu|uva~ot). prerabotuva~ i sl. (4) Prometot na dobra so prevoz pretpostavuva ispora~atelot. ~len 13 to~ka 1 od ZDDV va`i. na primer kaj motorni vozila. ponatamu.. so otstapuvawe na istoto ili so predavawe na dokumenti (na pr. Mesto na prometot e Skopje. so dvi`ewe na sopstven pogon. na odreden dorabotuva~. Primer 1: Trgovec od Skopje prevezuva so sopstveno vozilo mebel do saem vo Atina. Primatelot na dobroto mu dava nalog na lice vraboteno kaj nego da go prezeme mebelot od Skopje. vo koi pravoto na raspolagawe se prenesuva so dogovarawe na posreden sopstveni~ki odnos (na pr. Pri fizi~ko predavawe na dobroto (na primer. skladi{nici ili konosmani). do treto lice (na pr. Primer 2: Trgovec od Skopje mu prodava kancelariski mebel na kupuva~ vo Atina. po sistemot na tn. Po zavr{uvawe na saemot. vo koe zapo~nuva prevozot ili ispra}aweto do primatelot na istoto ili.26 - ili popravkata na vozila koi slu`at za li~ni celi ili za celi koi ne go obezbeduvaat pravoto na odbivka na prethodniot danok. na saemi ili pazari i pri proda`ba od vrata do vrata). kako i za slu~ai. vo koi prevozot ili ispra}aweto na dobroto go vr{i samiot ispora~atel ili odredeno treto lice po negov nalog. (3) Prometot na dobra so prevoz ili ispra}awe na dobroto vo smisla na ~len 13 to~ka 2 od ZDDV pretpostavuva vo momentot na po~etok na dvi`ewe na stokata ve}e da e poznat primatelot na dobroto. Ispora~atelot mora pri predavaweto na dobroto na samostojnoto ovlasteno lice da gi ima izvr{eno site dejstvija koi se neophodni so cel dobroto da pristigne kaj ve}e utvrdeniot primatel na istoto. na primer i za slu~ai. ~len 13 to~ka 2 ZDDV). (2) Ako dobroto koe e predmet na prometot se prevezuva ili se ispra}a od strana na ispora~atelot. Ispra}aweto zapo~nuva so predavaweto na dobroto na samostojnoto ovlasteno lice. vo prodavnica. "lon-rabota". Pokraj toa. kako i prometot (na pr.

(8) Pri isporaka na elektri~na energija. Od ova osnovno pravilo postojat mnogubrojni isklu~oci dadeni vo ~len 14 stavovi 2 i 3 od ZDDV i vo ~len 1 od DDVP. Poedine~nite elementi se transportiraat od strana na {pediter do Hrvatska. Neophodnosta za utvrduvawe na mestoto na uslugata spored ovie odredbi sekoga{ se pojavuva koga uslugata fakti~ki se vr{i vo stranstvo ili koga vr{itelot ili korisnikot na uslugata e rezidenten vo stranstvo.. Vo vrska so razgrani~uvaweto me|u prometot na dobra i na uslugite. gas. Primer 4: Elektrocentrala vo Bitola ispora~uva struja do industrisko pretprijatie vo Pri{tina. dali uslugite bile izvr{eni vo zemjata ili nadvor od nea. Tuka ne se raboti za promet na dobra so ispra}awe na monta`nite elementi. Na gradili{teto vo Hrvatska. greewe i razladuvawe. prometot na dobra }e se smeta za realiziran so zavr{uvawe na probnoto rabotewe na tehni~kata postrojka. dali tro{ocite na monta`a mu se iska`uvaat na nara~atelot oddelno vo fakturata. na primer na ma{inska linija ili na elektronski reguliran sistem na polici za skladirawe na stoka. bidej}i strujata se prezema tamu. vo toj slu~aj prioritetno se primenuva ~len 14 stav 2 od ZDDV (vidi ~len 14 stav 3 re~enica 2 od ZDDV). Ako odredena usluga ne potpa|a nitu pod odredbite od stav 2 nitu od stav 3 od ~lenot 14 od ZDDV. nema nikakvo zna~ewe. Pri montiraweto na pogolemi tehni~ki postrojki. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 od ZDDV i ~len 1 od DDVP. vidi poglavje 22 od DDVU. Mesto na prometot e Pri{tina. Prometot na dobra se smeta za realiziran po zavr{uvawe na monta`nite raboti i po priem na objektot od strana na nara~atelot. Pra{aweto. monta`nite elementi se sostavuvaat od strana na vrabotenite na proizvoditelot. vidi poglavje 7 stav 2 od DDVU. mesto na prometot na dobra e mestoto na monta`a ili instalacija na dobroto (~len 13 to~ka 3 od ZDDV). Za promet na dobra se smeta i isporakata na delo (vidi poglavje 11 od DDVU). site prometi vo ramkite na verigata go imaat istoto mesto na prometot (vidi poglavje 16 stav 1od DDVU). mesto na prometot e mestoto na prezemawe na dobroto (~len 13 to~ka 4 od ZDDV). Primer 3: Proizvoditel od Kumanovo gradi monta`ni ku}i za nara~atel od Hrvatska. najprvin e bitno da se utvrdi dali se raboti za promet na dobra ili za usluga. tuku monta`nite ku}i (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV). (7) Ako dobroto se montira ili se instalira od strana na ispora~atelot ili od drugo lice vo negovo ime. [ema na proverka (3) Spored osnovnoto pravilo od ~len 14 stav 1 od ZDDV.27 - (6) Vo slu~aj na veri`en promet na dobra vo smisla na ~len 4 stav 2 od ZDDV. uslugata se smeta za izvr{ena vo mestoto vo koe e rezidenten vr{itelot na uslugata. (2) Kako i kaj prometot na dobra. taka i kaj prometot na uslugite. . bidej}i predmet na prometot ne se monta`nite elementi. odano~uvaweto spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV zavisi od toa. Vo vrska so mestoto na prometot na dobra. Kon ~len 14 od ZDDV Poglavje 23 Mesto na prometot na uslugata (op{to) Zna~ewe na mestoto na prometot na uslugata (1) Za soodvetno utvrduvawe na mestoto na prometot. Mestoto na prometot e vo Hrvatska.

primena na ~len 14 stav 1 od ZDDV. od gledna to~ka na danokot. Vid i obem na uslugata (5) Zaradi soodvetno utvrduvawe na mestoto na uslugata neophodno e precizno da se utvrdi vidot (karakterot) i obemot na uslugata. 2. da ne podle`at na odano~uvawe so DDV. sudbinata na osnovniot promet (vo vrska so toa. Vo vrska so ovie poimi. ~len 1 od DDVP). za mesto na vr{eweto na uslugata se smeta mestoto vo koe vr{itelot na uslugata ima fakti~ko sedi{te ili podru`nica. Postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (4) Ako fakti~koto sedi{te (stav 3 od ova poglavje) kaj fizi~ki lica ne mo`e da se utvrdi nedvosmisleno. Za podru`nica se smeta sekoja postojana delovna edinica ili deloven . primena na ~len 14 stav 2 od ZDDV. Fakti~ko sedi{te (3) Za fakti~ko sedi{te na vr{itelot na uslugata se smeta mestoto od koe liceto ja vr{i prete`no svojata stopanska dejnost. Isklu~ok od ova e daden vo ~len 1 od DDVP za iznajmuvaweto na prevozni sredstva (vo vrska so toa. Natovarot i istovarot ne pretstavuvaat posebna usluga (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja g) od ZDDV). vo slu~aj na nepostoewe na vakvo mesto. pri utvrduvaweto na mestoto na uslugata se poa|a od slednata {ema na proverka: 1. 4. se vnimava na na~eloto na edinstvo na prometot. Poglavje 24 Mesto na uslugata spored rezidentnosta na vr{itelot na uslugata Op{to (1) Dokolku ne mo`e da se primeni nekoj od mnogubrojnite isklu~oci (~len 14 stavovi 2 i 3 od ZDDV. Pritoa. P vr{i eden edinstven promet koj se sostoi vo izvr{uvaweto na prevozot (~len 14 stav 1 to~ka 1 od ZDDV). (2) Odredbata od ~len 14 stav 1 od ZDDV doveduva do toa. merodavno e mestoto vo koe se nao|a delovodnata uprava. za mesto na vr{eweto na uslugata se zema postojanoto `iveali{te ili prestojuvali{te. dokolku vr{itelot na uslugata e rezidenten vo stranstvo. spored koe sporednite prometi ja delat. Ova va`i kako za pravni lica. tuku istite pretstavuvaat sporedni prometi kon prevozot. primena na ~len 14 stav 3 od ZDDV. uslugite opfateni so nea: 1. Primer: Prevoznikot P dobiva nara~ka na pivarnicata B od Skopje da izvr{i prevoz na pijalaci (vklu~uvaj}i natovar i istovar) od Skopje do Bukure{t. 2. 3. da podle`at na odano~uvawe so DDV. Ako stopanskata dejnost se vr{i na pove}e mesta.28 - (4) Soglasno so dadenite pravila vo vrska so me|usebniot odnos na stavovite od ~len 14 od ZDDV. Podru`nica (5) Podru`nicata pretstavuva nesamostoen del od edno edinstveno pretprijatie na dano~niot obvrznik koe ne poseduva pravna sposobnost (vidi poglavje 18 stav 14 od DDVU). vidi stav 9 od ova poglavje). vidi poglavje 58 stavovi 2 i 3 od DDVU.. vidi poglavje 8 od DDVU). taka i za zdru`enija na lica i fizi~ki lica. dokolku vr{itelot na uslugata e rezidenten vo zemjata. primena na ~len 1 od DDVP. kade {to liceto ima postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (~len 14 stav 1 od ZDDV). od kade {to uslugata fakti~ki se izvr{uva ili. Sedi{teto utvrdeno vo statutot ili osnova~kiot akt na dru{tvto i zapi{ano vo trgovskiot registar ne e merodavno.

A poseduva vo Solun podru`nica so soodveten personal i oprema. konkretnata grade`na ili monta`na lokacija. Ako uslugata se vr{i kako od strana na sedi{teto na dano~niot obvrznik. Pritoa. ne e neophodno samata podru`nica da ja sklu~ila zdelkata (dogovorot). Tamu. nekoja od pove}eto grade`ni ili monta`ni lokacii koi postojat vo razli~ni vremenski intervali. Mestoot na uslugata se nao|a vo zemjata. pove}e grade`ni ili monta`ni lokacii koi usleduvaat edno po drugo bez prekin. Primer 2: Germanski dr`avjanin go zapo~nuva svoeto patuvawe niz Balkanot od Skopje i tuka iznajmuva vozilo od firma rezidentna vo Makedonija. nema da bide vo stranstvo tuku vo zemjata. odnosno dokoku istata mo`e fakti~ki da se podredi kon dadenata podru`nica. ili 2.. koe e izre~no isklu~eno od ~len 14 stav 3 od ZDDV. Dogovorite za zakup na edrilicite se sklu~uvaat vo kancelarijata vo Veles. Za iznajmuvawe na prevozni sredstva se smeta i stavaweto na raspolagawe na slu`beni vozila za li~ni celi od strana na rabotodavecot sprema negovite vraboteni. samostojno izvr{uvawe na dadenata usluga. Iznajmuvaweto na edrilicite potpa|a pod odredbite od ~len 14 stav 1 od ZDDV (vidi stav 8 do 10 od ova poglavje). dokolku prevoznoto sredstvo se koristi vo zemjata (~len 1 od DDVP). dokolku: 1. dokolku uslugata se vr{i od strana na soodvetnata podru`nica. (9) Po isklu~ok od ~len 14 stav 1 od ZDDV. bez ogled na toa {to iznajmenoto vozilo se koristi i vo stranstvo. Podreduvawe na usluga kon odredena podru`nica (7) Mestoto na podru`nicata se smeta za merodavno kako mesto na izvr{uvawe na uslugata. Vo Solun se vr{i predavawe na edrilicite. se pla}a i nadomestokot. vo slu~ai na iznajmuvawe prevozni sredstva od strana na dano~ni obvrznici rezidentni vo stranstvo. Primer 1: Dano~niot obvrznik A so sedi{te vo Veles iznajmuva edrilici koi se nao|aat postojano na pristani{te vo Solun. Sepak. Celokupnoto iznajmuvawe podle`i na odano~uvawe so DDV. (6) Lokaciite za gradba ili za monta`a se smetaat za podru`nici. Spored toa. taka i od strana na odredena podru`nica. iznajmuvaweto prevozni sredstva od strana na dano~en obvrznik rezidenten vo zemjata podle`i na odredbite od ZDDV duri i vo slu~ai koga prevoznoto sredstvo se koristi celosno ili delumno vo stranstvo. Iznajmuvawe prevozni sredstva (8) Osnovnata odredba od ~len 14 stav 1 od ZDDV ima najgolemo prakti~no zna~ewe kaj iznajmuvaweto na prevozni sredstva. isto taka. mestoto na uslugata. mestoto na uslugata se nao|a vo stranstvo. Bidej}i uslugata prete`no se vr{i preku podru`nicata. Podru`nicata bara postoewe na dovolen stepen na postojanost i odredena struktura koja ovozmo`uva. danokot ne go dolguva iznajmuva~ot R. Toa e slu~aj koga konkretnite raboti neophodni za izvr{uvaweto na uslugata se vr{at celosno ili prete`no od strana na personalot ili so pomo{ na opremata na podru`nicata. Primer 3: Dano~niot obvrznik D rezidenten vo zemjata zema pod naem patni~ko vozilo od rentakar-firma R so sedi{te vo Grcija i go koristi istoto za celi na negovata stopanska dejnost. mestoto na uslugata se utvrduva spored pra{aweto kade uslugata bila prete`no izvr{uvana. postojat podolgo od 6 meseci. nivno vra}awe na sopstvenikot i odr`uvawe.29 - objekt koi slu`at za vr{ewe na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. ili 3. od gledna to~ka na kadrovskata i tehni~kata opremenost. tuku dano~niot obvrznik D (~len 32 to~ka 4 od ZDDV). .

Pritoa. Me|unarodniot prevoz na stoki e osloboden od danok (vidi poglavje 63 od DDVU) so pravo na odbivka na prethodnite danoci spored uslovite od ~len 24 to~ka 3 od ZDDV. vidi poglavje 12 od DDVU). so `eleznica ili so motorni vozila). vo toj slu~aj samo delot od delnicata koj se nao|a vo zemjata podle`i na odredbite od ZDDV. koli~ki na elektri~en pogon. kamioni-me{alki na beton. trajleri. uslugite na notari. motorni ~amci. sportski avioni.30 - (10) Za prevozni sredstva se smetaat dobra ~ija osnovna namena e naso~ena kon prevozot na stoka i patnici na kopno. na pr. Kaj prevozot na stoki se primenuva op{tata dano~na stapka od 19% (~len 29 od ZDDV). uslugite na ishrana (predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto) vo smisla na ~len 6 stav 2 to~ka 4 od ZDDV (vo vrska so toa. ili  ­  vo vozduh (na pr. 5. objavuvaweto oglasi (na pr. turisti~kite uslugi na tur-operatori (~len 38 stav 2 od ZDDV). cevni vodovi. dodeka kaj patni~kiot prevoz se primenuva namalenata dano~na stapka od 5% (~len 30 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). vilu{kari. so avioni). ne e bitno dali prevoznikot e rezidenten vo zemjata ili vo stranstvo. pod odredbite od ~len 14 stav 1 od ZDDV potpa|aat osobeno slednite uslugi: 1. Kon prevozni sredstva se vbrojuvaat i prikolki.osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV so pravo na odbivka na prethodni danoci spored utvrdenite uslovi (vidi poglavje 69 od DDVU). vidi poglavje 26 stav 6 to~ka 3 od DDVU) i vr{eweto sovetodavni uslugi kako osnoven promet (vidi poglavje 29 stav 14 od DDVU). Me|unaroden prevoz (3) Koga prevozot se vr{i kako vo zemjata taka i vo stranstvo (me|unaroden prevoz). transportni kranovi. na koj se vr{i prevozot (~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). kaj~iwa. prikolki (vidi poglavje 26 stav 3 to~ka 3 od DDVU). Prevoz vo zemjata (2) Dokolku prevozot se vr{i isklu~ivo vo zemjata. osven rabotite na zaverka povrzani so nedvi`nosti (vo vrska so toa. so `eleznica ili so avtobusi) se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV bez pravo na odbivka na prethodni danoci (vidi poglavje 55 od DDVU). so brodovi). Za prevozni sredstva ne se smetaat. transportni lenti. drugi vidovi na me|unaroden prevoz na patnici (na pr. dano~niot obvrznik e dol`en da ja evidentira i prevoznata usluga koja ne otpa|a na delnicata vo zemjata i koja ne podle`i na odredbite od ZDDV (~len 16 stav 3 od DDVP). 2. taka i za prevozot na stoki so prevozni sredstva od sekakov vid:  ­  na kopno (na pr. uslugite na imotni upraviteli ili testamentarni izvr{iteli. Drugi slu~ai na primena (11) Pokraj iznajmuvaweto prevozni sredstva. Nasproti toa. .  ­  na voda (na pr. 3. avionski edrilici. voda i vo vozduh i koi fakti~ki se dvi`at. dokolku ne se raboti za uslugi na poleto na reklamata i rabotata so javnosta (~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). Me|unarodniot avionski prevoz na patnici e Isto taka. 4. kranovi za natovar i kontejneri. ratraci. ~amci na pedali. Ova va`i kako za prevozot na lica. od strana na vesnici). edrilici. bageri. Poglavje 25 Mesto na prevozot Op{to (1) Prevoznite uslugi se vr{at na soodvetnata delnica ili na delot od nea. kranovi. (4) Kaj me|unarodniot prevoz. celokupnata prevozna usluga (prevoz na celokupnata delnica) podle`i na odano~uvawe so DDV..

4. taka i izgradeni zemji{ta. i ovie prometi se smetaat ili za uslugi povrzani so nedvi`nosta ili mo`at od pri~ini na poednostavuvawe da se smetaat za uslugi od ovoj vid. gradewe i odr`uvawe. Kon poimot na nedvi`nost pripa|aat i stvari koi stanale bitni delovi od zemji{teto preku ostvaruvawe soodvetna vrska so nego (na pr. 5. Uslugite navedeni poedine~no vo odredbata se dadeni kako primeri. hotelski sobi ili reklamni povr{ini). stanovi. ureduvawe. taka i podizveduva~ot. Vakva povrzanost postoi koga samata usluga se sostoi spored vistinskite okolnosti prete`no od koristewe. kancelarii. kade {to podizveduva~ot ja vr{i uslugata. dokolku saemot ili izlo`bata se organiziraat vo zemjata. za kamping ili kejovi).. kade {to bil izvr{en prevozot (na pr. 3. Poglavje 26 Mesto na prometot povrzan so nedvi`nosti Op{to (1) Za utvrduvawe na mestoto na uslugata povrzana so odredena nedvi`nost. posreduvawe na zakup na stan ili posreduvawe na hotelsko smestuvawe ili na smestuvawe vo vikendi~ki od strana na turisti~ki agencii). 2. vidi Isto taka. (4) Stavaweto na raspolagawe na izlo`beni prostori na saemi i izlo`bi sprema izlo`uva~i se smeta. teniski igrali{ta. mora da postoi tesna povrzanost me|u uslugata i nedvi`nosta. Stranskite izlo`uva~i mo`at da izvr{at vra}awe na danokot na dodadena vrednost koj im e fakturiran od strana na . organizatorite vr{at. prevozot izvr{en od zadol`enoto prevozno pretprijatie). isto taka. no za smetka na ispra}a~ot). od strana na {pediter koj dejstvuva vo svoe ime. Uslugi povrzani so koristewe na nedvi`nost (3) Za uslugi povrzani so koristewe na nedvi`nost se smetaat osobeno: 1. Dvete prevozni uslugi se smetaat za izvr{eni vo mestoto. iznajmuvawe na prikolki vo kampovi koi se stavaat na raspolagawe isklu~ivo za stacionarna upotreba. iznajmuvawe objekti i delovi od objekti (na pr. Nedvi`nosti (2) Za nedvi`nost se smetaat kako neizgradeni. proektirawe. Obezbeduvawe na prevozni uslugi (6) Vo slu~aj na obezbeduvawe prevozni uslugi (na pr. mestoto na uslugata na nara~ka na prevozot se nao|a spored odredbite od ~len 7 stav 2 od ZDDV vo mestoto. iznajmuvawe na objekti od sekakov vid koi se sostaven del od odreden deloven objekt (na pr. delovni prostorii. lift. Isto taka. izlo`beni vitrini). pokraj stavaweto na raspolagawe na izlo`ben prostor i redica drugi uslugi sprema izlo`uva~ite (na pr. za usluga vo smisla na ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV i podle`i na odano~uvawe so DDV. steknuvawe ili otu|uvawe na odredena nedvi`nost. uslugi na posreduvawe povrzani so iznajmuvaweto na nedvi`nosti (na pr. Vo vrska so toa. monta`a i demonta`a kako i tehni~ko obezbeduvawe na prostorot). Po pravilo. Isklu~okot povrzan so odano~uvaweto na uslugi na tur-operatori (~len 38 od ZDDV) ostanuva da va`i.31 - Prevoz so vklu~uvawe na treto lice-vr{itel na ugata usl (5) Ako dano~niot obvrznik zadol`en so prevozot (osnoven pretpriema~) vklu~i treto lice vo izvr{uvaweto na uslugata (podizveduva~) koe go vr{i prevozot vo svoe ime i za svoja smetka.poglavje 9 stav 9 od DDVU. Spored celta i smislata na ovaa odredba. kuglani ili ma{ini). na prostori za parking. od odlu~uva~ko zna~ewe e mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV). iznajmuvawe na zemji{ta (na pr. postrojki za greewe. vo toj slu~aj prevoznata usluga ja vr{at kako osnovniot pretpriema~.

- 32 -

organizatorite pod uslovite od ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP vo ramkite na postapkata na odbivka na prethodni danoci ili na postapkata za vra}awe na danoci (vo vrska so toa, vidi poglavje 106 od DDVU). Uslugi povrzani so izgradba i odr`uvawe na nedvi` nosti (5) Za uslugi povrzani so izgradbata i odr`uvaweto na nedvi`nosti se smetaat osobeno: 1. podgotovka na zemji{te za gradba (na pr. raboti na premer); 2. podgotvitelni grade`ni raboti (na pr. od strana na arhitekti, grade`ni in`eneri ili stati~ari); 3. raboti na ru{ewe i iskop; 4. izvedba na grade`ni raboti (vklu~uvaj}i gi rabotite na popravka), dokolku pritoa se raboti za uslugi (vo vrska so toa vidi poglavje 23 stav 1 od DDVU); 5. raboti na odr`uvawe na objekti (na pr. odr`uvawe na grejni postrojki ili liftovi, ureduvawe na zeleni povr{ini i ~istewe na objekti).

Uslugi vo vrska so steknuvaweto i otu|uvaweto na nedvi`nosti (6) Uslugi vo vrska so steknuvaweto i otu|uvaweto na nedvi`nosti se osobeno: 1. uslugi na posreduvawe od strana na agencii za nedvi`en imot; 2. uslugi na ve{ti lica za nedvi`nosti (na pr. procenka i izdavawe naodi i mislewa); 3. notarski raboti vo vrska so dogovori za kupoproda`ba na imot, vklu~uvaj}i gi sovetodavnite uslugi povrzani so toa. Uslugi koi ne se povrzani so nediv`nosta (7) Slednite uslugi ne stojat vo tesna vrska so odredena nedvi`nost: 1. objavuvawe na oglasi vo vrska so nedvi`nosti (na pr. od strana na dnevniot pe~at), 2. finansiraweto i finansiskoto sovetuvawe vo vrska so steknuvaweto nedvi`nost i negovata izgradba, 3. pravnoto i dano~noto sovetuvawe vo vrska so nedvi`nosti. Sepak, vo ovie slu~ai mo`e da dojde do primena na odredbite od ~len 14 stav 3 od ZDDV (vidi poglavje 29 od DDVU). Poglavje 27 Mesto na vr{ewe na dejnosta Op{to (1) Dejnostite navedeni vo ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) do g) od ZDDV se izvr{uvaat vo mestoto na nivnoto fakti~ko izvr{uvawe (mesto na prometot spored vr{ewe na dejnosta). Pritoa, ne e bitno kade dano~niot obvrznik (na pr. umetnik) prete`no e aktiven vo ramkite na negovata sevkupna stopanska dejnost, tuku e merodavno pra{aweto kade dano~niot obvrznik ja vr{i fakti~ki sekoja konkretna usluga. Kulturni, umetni~ki i drugi sli~ni uslugi (2) Pokraj kulturnite, umetni~kite i drugi sli~ni uslugi, pod ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) od ZDDV se vbrojuva i organiziraweto na ovie uslugi. Pritoa, ne e neophodno dano~niot obvrznik da e aktiven vo ramkite na odredena manifestacija. (3) Mestoto na vr{eweto na dejnosta se smeta za mesto na uslugata, osobeno kaj slednite uslugi (vklu~uvaj}i go nivnoto organizirawe):

- 33 -

1. kulturni i umetni~ki uslugi (na pr. na teatri, orkestri i peja~i). Vo slu~aj na prenos na pravoto na koristewe na avtorski prava (na pr. pri snimaweto na odreden koncert za negova reprodukcija na kompakt-disk), mestoto na uslugata se utvrduva vo ovoj del od istata spored ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV (vidi poglavje 29 stav 25 od DDVU).; 2. nau~ni uslugi (na pr. predavawa ili davawe mislewa). Dokolku dadenoto mislewe treba da mu poslu`i na nara~atelot kako pomo{ vo donesuvaweto odredeni odluki povrzani so razre{uvaweto konkretni tehni~ki, ekonomski ili delovni pra{awa, vo toj slu~aj se raboti za konsultantska usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 29 stav 12 do 16 od DDVU); 3. obrazovni uslugi (na pr. organizirawe seminari); 4. sportski uslugi (na pr. fudbalski manifestacii, velosipedski trki, teniski turniri); 5. uslugi na zabava (na pr. filmski proekcii, manifestacii vo tanc); 6. drugi sli~ni uslugi (na pr. na manekenki ili na pr. tonsko-tehni~ki uslugi koi se neophodni vo vrska so realizacijata na umetni~ki ili zabavni manifestacii). Procenka na dvi`ni dobra (4) Kaj procenkata i davaweto mislewa vo vrska so dvi`ni materijalni dobra od strana na ve{ti lica, prioritet na primena ima ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja b) od ZDDV nasproti ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV.

Raboti vrz dvi`ni dobra (5) Za raboti vrz dvi`ni dobra (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja v) od ZDDV) se smetaat, na pr. uslugite na odr`uvawe ili popravka na postrojki, ma{ini i motorni vozila ili dorabotkata na stoki po lon-sistem. Dokolku dano~niot obvrznik koristi sopstveni nabaveni osnovni materijali pri izvr{uvaweto na rabotite, vo toj slu~aj istoto ne pretstavuva usluga, tuku se raboti za isporaka na delo vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (vidi poglavje 11 od DDVU). Sporedni dejnosti od transportnata oblast (6) Za sporednite dejnosti od oblasta na transportot (na pr. natovar, istovar, pretovar, skladirawe i drugi uslugi koi voobi~aeno se povrzani so transportot), mestoto na uslugata se utvrduva, isto taka, spored toa, kade se vr{at ovie dejnosti (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja g) od ZDDV). Odredbata va`i samo za samostojni uslugi. Dokolku natovarot, istovarot itn. pretstavuvaat sporeden promet kon prevozot na stoki, soodvetnata usluga ja deli dano~nata sudbina na prevozot na stokite (vidi poglavje 23 stav 5 od DDVU). Poglavje 28 Mesto na posredni~kata usluga Op{to (1) Vo slu~aj na vr{ewe posredni~ka usluga, mestoto na uslugata se nao|a vo mestoto, kade {to se izvr{uva posreduvaniot promet (~len 14 stav 2 to~ka 4 od ZDDV). Spored toa, mestoto na posredni~kata usluga se poklopuva so mestoto na posreduvaniot promet. Od ova pravilo se isklu~eni slednite posredni~ki uslugi: 1. posreduvawe vo vrska so nedvi`nost za koja spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV e merodavno mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 od DDVU); 2. posreduvawe vo vrska so uslugite navedeni vo ~len 14 stav 3 od ZDDV, za koi mestoto na rezidentnost na primatelot na uslugata se smeta za mesto na vr{ewe na uslugata (~len 14 stav 3 to~ka 10 od ZDDV). Posredni~ka usluga

- 34 -

(2) Posredni~kata usluga pretpostavuva dejstvuvawe vo tu|o ime i za tu|a smetka (vidi ~len 4 stav 3 od ZDDV). Vo vakviot slu~aj, iznosite primeni i plateni od posrednikot vo ime i za smetka na treto lice pretstavuvaat za nego proodna stavka spored ~len 18 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 32 od DDVU). Posreduvawe vo prometot na dobra (3) Pri posreduvaweto na promet na dobra, mestoto na posredni~kata usluga se utvrduva spored ~len 13 od ZDDV. Primer 1: Trgovskiot zastapnik T vo Tetovo posreduva za fabrika za mebel M (rezidentna Isto taka,vo Tetovo) vo isporakata na mebel sprema trgovecot so mebel P vo Prizren. P go prezema mebelot od skladi{teto na M vo Prizren. T vr{i posreduvawe vo prometot na dobra, koe se izvr{uva vo Prizren spored ~len 13 to~ka 1 od ZDDV (vidi poglavje 22 stav 1 od DDVU). So toa i posredni~kata usluga na T se izvr{uva vo Prizren, taka {to istata ne potpa|a pod odredbite od ZDDV. Posreduvawe vo vr{eweto uslugi (4) Pri posreduvaweto vo vr{eweto uslugi, mestoto na posredni~kata usluga se poklopuva so mestoto na posreduvanata usluga koja se utvrduva spored soodvetnite odredbi od ~len 14 od ZDDV Primer 2: Turisti~kata agencija M od Minhen posreduva vo izdavaweto smestuvawa i obezbeduvaweto ishrana za germanski turisti po nalog na hotelierot O od Ohrid. Spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV, posreduvanata usluga na smestuvawe se vr{i vo mestoto kade {to se nao|a hotelot, zna~i vo Ohrid (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU), dodeka posreduvanata usluga na obezbeduvawe ishrana se vr{i spored ~len 14 stav 1 od ZDDV vo mestoto kade {to e rezidenten hotelierot, odnosno, Isto taka,vo Ohrid (vidi poglavje 24 stav 11 od DDVU). Dvete posredni~ki uslugi se odano~eni. Danokot ne go dolguva M, tuku O (~len 32 to~ka 4 od ZDDV). Poglavje 29 Mesto na primatelot na uslugata Op{to (1) Spored ~len 14 stav 3 od ZDDV, vo odredeni slu~ai za mesto na uslugata se smeta mestoto, kade {to korisnikot na uslugata ima fakti~ko sedi{te ili podru`nica za koi se vr{i fakti~ki uslugata ili, vo slu~aj na nepostoewe na vakvo mesto, merodavno e mestoto, kade {to korisnikot na uslugata ima svoe postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (vo vrska so toa vidi poglavje 24 stav 3 do 6 od DDVU). Uslugite koi doa|aat predvid za taa cel se taksativno navedeni vo ~len 14 stav 3 to~ka 1 do 10 od ZDDV. Pri primena na ovaa odredba e bez zna~ewe, dali korisnikot na uslugata e dano~en obvrznik ili privatno lice. Ako odredena usluga potpa|a kako pod odredbite od stav 2, taka i pod odredbite od stav 3 na ~lenot 14 od ZDDV, prvenstveno se primenuva ~len 14 stav 2 od ZDDV (vidi ~len 14 stav 3 re~enica 2 od ZDDV). Podreduvawe na uslugata kon podru`nica na primate lot na ispolnuvaweto (2) Uslugata se vr{i sprema podru`nica na dano~niot obvrznik, koga istata e nameneta isklu~ivo ili prete`no za podru`nicata. Pritoa ne e potrebno podru`nicata da ja izvr{ila nara~kata sprema dano~niot obvrznik koj ja vr{i uslugata (na pr. izdava~, reklamna agencija, organizator na reklama). Ponatamu pra{aweto, dali nadomestokot za uslugata e platen od podru`nicata ili od dano~niot obvrznik, nema nikakvo zna~ewe. Primer 1:

Advokatot A rezidenten vo zemjata go sovetuva dano~niot obvrznik vo pogled na celokupniot slu~aj na nadomest na {teta. tuku za merodavno se smeta mestoto kade {to se nao|a fakti~koto sedi{te na korisnikot na uslugata. Bidej}i ne e mo`na to~na podelba na uslugata. R e k l a m n i t e p o d g o t o v k i i p l a n i r a w e t o n a r e k l a m a. deka istite se nameneti isklu~ivo ili prete`no za podru`nicata so sedi{te vo stranstvo.Doma{nata reklamna agencija i stranskiot izdava~ ne podle`at na odano~uvawe so makedonskiot DDV so vr{eweto na svoite uslugi. Primer 2: Odreden slu~aj na nadomest na {teta predizvikuva odredeni efekti vrz osnovnoto sedi{te vo zemjata na odreden dano~en obvrznik. zaradi {to istite ne se opfateni so makedonskiot ZDDV dokolku se ispolneti slednite dva uslova: 1. istra`uvaweto na potro{uva~kite naviki. mora da se raboti za: a) vesnici i spisanija ili radioteleviziski emisii na stranski jazik ili b) makedonski vesnici i spisanija ili makedonski radioteleviziski emisii koi prete`no se objavuvaat. odnosno emituvaat vo stranstvo. za koj se reklamira istata.. Pritoa. na primer ispituvawe na pazarot. razvoj na pazarna strategija i razvoj na reklamni koncepcii. Tuka se raboti za informirawe na klientot za mo`nostite za reklama. A vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV koja se vr{i kako sprema sedi{teto vo zemjata. Reklama i rabota so javnosta (5) Pod poimot "uslugi na poleto na reklamata" (~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV) se podrazbiraat uslugi koi treba da dovedat do donesuvawe odluka od strana na reklamnite adresati za steknuvawe dobra ili za koristewe na uslugi. R e k l a m n i o t k o n s a l t i n g. (3) Vo slu~aj na objavuvawe reklamni oglasi vo vesnici i spisanija i pri objavuvawe reklami preku radioto i televizijata se poa|a od toa. . Nara~kata na reklama kaj stranskite izdava~i i pla}aweto na rabotata se vr{at preku reklamna agencija vo zemjata. Ovoj poim gi opfa}a i uslugite koi treba da dovedat kaj reklamnite adresati do odredeno nestopansko. Kon uslugite na poleto na reklamata opfateni so ~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV se vbrojuvaat i uslugite na organizatori na reklama i na reklamni agencii (vidi gi stavovite 9 i 10 od ova poglavje). (6) Kon uslugite na poleto na reklamata se vbrojuvaat osobeno: 1. a za drugiot del mestoto kade {to se nao|a fakti~koto sedi{te na dano~niot obvrznik i pritoa da se izvr{i soodvetna podelba na uslugata.35 - Banka so sedi{te vo zemjata ima podru`nica vo stranstvo. ne e neophodno uslugite da slu`at voobi~aeno ili isklu~ivo za reklamirawe. Reklamnata agencija vo zemjata i stranskiot izdava~ izvr{uvaat sekoj od niv po edna usluga (reklmna usluga) vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV sprema podru`nicata vo stranstvo na doma{nata banka. Mestoto na uslugite se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i se nao|a vo dvata slu~ai vo stranstvo (mesto na podru`nicata vo stranstvo na doma{nata banka). 2. odnosno politi~ko. versko i sli~no odnesuvawe. socijalno. za celi na utvrduvawe na mestoto na ovaa usluga ne se poa|a od mestoto na podru`nicata. 2.. analiza na potro{uva~kata. taka i sprema stranskata podru`nica na korisnikot. kako i vrz negovata podru`nica vo stranstvo. podru`nicata vo stranstvo mora da e vo sostojba da go vr{i prometot. So objavuvaweto reklamni oglasi vo stranski vesnici i spisanija se reklamira raboteweto na podru`nicata. celokupnata usluga podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. Pri me{ovit promet (vidi poglavje 8 od DDVU) ne e mo`no za eden del na uslugata da se smeta za merodavno mestoto na podru`nicata. Se raboti za istra`uvawe i planirawe na osnovite na odreden reklamen anga`man. (4) Dokolku ne mo`e da se utvrdi dali odredena usluga e nameneta isklu~ivo ili prete`no za odredena podru`nica.

Mestoto na uslugata pri iznajmuvawe sefovi se utvrduva spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV (vo vrska so toa. odobruvawe i doverba. crte`i. nositeli na slika i ton.  ­  promet na preveduva~i i tolkuva~i. finansiski oglasi (na pr. O r g a n i z i r a w e t o r e k l a m a (vidi stav 9 od ova poglavje). snimaweto na istite na nositeli na slika i ton. . S p r o v e d u v a w e t o r e k l a m a. Poimot ja opfa}a realizacijata na nara~anata rabota vo soodvetnata oblast. ekonomski i tehni~ki konsalting (12) Odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV se primenuvaat. soobra}ajni sredstva itn. ostanatite formi na adresno reklamirawe. 5. duri iako vrz istite ne se primenuva dano~noto osloboduvawe spored ovie odredbi (vo vrska so toa vidi gi poglavjata 41 i 42 od DDVU). (8) Pod uslugi na poleto na rabotata so javnosta se podrazbiraat uslugi so koi treba da se postigne ili da se dobie razbirawe. R e k l a m n o t o p r o i z v o d s t v o. na primer dopolnitelno vnesuvawe ili istaknato vnesuvawe na reklama. prospekti za kotirawe na firmi na berzata itn. stru~ni spisanija. radio i televiziska produkcija. prilo`uvaweto ili raspredelbata na prospekti i drugi formi na direktno reklamirawe. na pr. pretstavuvaat reklamni ispolnuvawa. pokraj dejnosta na reklamen organizator. finansiski i osiguritelni uslugi (11) Kon uslugite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 2 od ZDDV se vbrojuvaat uslugite navedeni vo ~len 23 to~ki 5 i 6 od ZDDV. ispolnuvawata i socijalnata otvorenost na dr`avni organi ili privatni institucii. ofset-pe~at.36 - 3. na primer davaweto nalog za objavuvawe reklami kaj izdava~ite na vesnici. Tuka se vbrojuvaat grafi~kata rabota. semejni oglasi. Po pravilo. kaj slednite uslugi. postavuvaweto reklamni plakati i reklamni tekstovi na oglasni tabli. spisanija.  ­  tehni~ki konsalting. vo ovie slu~ai se raboti za izvestuvawe na javnosta za celite. vr{i i drug promet koj slu`i za celi na reklamiraweto. Oglasuvaweto vo vesnici od strana na privatni lica (na primer baraweto rabota. na primer. dano~en i ekonomski konsalting.n. (9) Za reklamen organizator se smeta dano~en obvrznik koj vr{i reklama za treti lica i nara~uva vo svoe ime i za svoja smetka reklama za treti lica. kako i davaweto nalog za reklamirawe do radioteleviziskite institucii i do drugi pretpriema~i koi vr{at reklama. snabduvawe so reklamni sredstva i nadzor vrz reklamnoto proizvodstvo (vidi stav 6 to~ka 1 do 4 od ova poglavje). R e k l a m n o t o u r e d u v a w e. vklu~uvaj}i go i nadzorot vrz procesot na proizvodstvoto. 4. dokolku istite pretstavuvaat osnoven promet:  ­  praven. ponudata na slobodni rabotni mesta od strana na pravni lica od javnoto pravo. otisoci za oglasi. stru~ni pe~ateni materijali i `olt pe~at. vnesuvaweto reklama vo `olt pe~at. plakati itn. Praven. emitiraweto reklamni filmovi vo kina ili na reklamni spotovi preku televizijata ili radioto. prospekti. (10) Za reklamna agencija se smeta dano~en obvrznik koj. 6. spisanija. reklamno ureduvawe. reklamno planirawe. emisii na hartii od vrednost. Tuka se vbrojuva sozdavaweto ili snabduvaweto so materijali neophodni za reklamiraweto. Tuka se vbrojuva osobeno vnesuvaweto na reklamni oglasi vo vesnici. (7) Oglasuvaweto na rabotni mesta vo vesnici od strana na dano~ni obvrznici. vo koja treba da se izvr{i reklamiraweto. sro~uvaweto (formulirawe i ureduvawe) reklamni tekstovi i podgotvitelnite raboti za filmska. Bankarski. vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). Kaj drugiot promet se raboti osobeno za reklament konsalting..). osven oglasuvaweto {ifri i t. mali oglasi) ne se smeta za usluga na poleto na reklamata. objavuvaweto bilansi.

37 - Odredbata ne se primenuva. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV i istoto e locirano vo mestoto. Tuka ne se vbrojuvaat in`enerskite uslugi povrzani so odreden imot (vidi ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. zna~i. Tuka se vbrojuva. sobiraweto. povrzuvawe i obrabotkata na podatoci. dano~ni sovetnici i revizori. (16) Za in`enerski uslugi se smetaat site uslugi koi se sostaven del od profesijata na in`ener. gi opfa}a sovetodavnite uslugi na ve{ti lica. podgotvuvaweto. kon sovetodavnata dejnost. Pri sklu~uvaweto na dogovorot za zakup na odreden objekt vo stranstvo. dano~niot obvrznik gi sovetuva priamtelite na zakupot za pravata i obvrskite koi proizleguvaat od dogovorot. izgotvuvaweto pravni. kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). (13) Kaj advokati. Sepak. pokraj elektronskoto. notarite vr{at samostojni sovetodavni uslugi samo vo slu~ai. Obrabotka na podatoci. avtomatiziraweto na isti povtorlivi procesi. stavawe na raspolagawe na informacii (17) Obrabotkata na podatoci vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV. Dano~niot obvrznik vr{i samo edna usluga na iznajmuvawe. Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV. osobeno izgotvuvaweto nacrti na dokumenti i zapoznavaweto na strankite so pravnite posledici. izborot na proizvodstveni proceduri i proverkata na nivnata ekonomi~nost. vo koj istite ne se povrzani so odreden imot (~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV) ili so odredeni dvi`ni dobra (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja v) od ZDDV). dokolku sovetuvaweto mo`e spored op{tite na~ela da se smeta za sporeden promet (na primer.ispolnuva~ da e in`ener. Pritoa. kako i povrzuvaweto na koli~ini ili strukturi na podatoci so samata obrabotka na ovie informacii vrz osnova na kompjuterski orietntirani . ponatamu.. ne samo sovetodavni dejnosti. Kako rezultat na toa. ne e neophodno dano~niot obvrznik . odredbata gi opfa}a site ispolnuvawa koi se tipi~ni za dadenite profesii. osven vo onoj del. vidi poglavje 26 stav 6 to~ka 3 od DDVU. Primer 4: Hemi~arot H so sedi{te vo zemjata izgotuva za stranski nara~ateli hemiska analiza na primeroci na stoki i gi sovetuva svoite stranski klienti osobeno za pra{awa povrzani so ozna~uvaweto na prehranbenite proizvodi koi treba da se prodavaat vo zemjata. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo. Tuka se vbrojuvaat. ekonomski i tehni~ki naodi i mislewa. osobeno. Hemi~arot H vr{i sovetodavni uslugi vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV. Vo vrska so zaverkata na proda`bi na imoti. konvertirawe. vo koi dejnosta na notarite se ograni~uva na davaweto pravni soveti od preventivna priroda na strankite. kon odredena isporaka na delo ili kon odredena usluga). koga sovetuvawata ne se povrzani so odredena zaverka na dokumenti. poglavje 26 stav 5 od DDVU). organiziraweto. na pr. go opfa}a i manuelnoto i mehani~koto memorirawe. (14) Odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV gi opfa}aat i samostojnite sovetodavni uslugi na notari. (15) Odredbata od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV. advokati za za{tita na industriska sopstvenost. na advokatot se vbrojuva vodeweto sudski procesi. Tuka se vbrojuvaat osobeno slu~aite. kako i izgotvuvaweto finansiski planovi. Pravnoto sovetuvawe se smeta za dopolnitelna usluga kon iznajmuvaweto vo smisla na ~len 8 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). kaj revizorot uslugite izvr{eni vo ramkite na utvrduvaweto zavr{ni smetki. memoriraweto i povtornoto dobivawe na informacii. na primer. Primer 3: Dano~en obvrznik iznajmuva sprema doma{ni zakupci pove}e stanbeni objekti vo zemjata i vo stranstvo.

Izgotvuvaweto programi za obrabotka na podatoci (softver) ne pretstavuva obrabotka na podatoci vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV. Pritoa. na primer preku predavawe. stavawe na raspolagawe na delovni pravila. na primer preku internet (vidi poglavje 7 stav 2 to~ki 1 i 2 od DDVU). kako i za prenosot na standardiziran ili individualen softver po elektronski pat. izvestuvawe za odredeni proizvodstveni podobruvawa. da stojat na raspolagawe ve}e so samoto dobivawe na rabotniot nalog ili na nara~kata (na primer. Ova va`i.38 - proceduri. Primer 7: Dano~en obvrznik D iznajmuva doma{ni rabotnici na klient vo Bugarija. dokolku ne se raboti za stavawe na raspolagawe na avtorski za{titeni prava (vidi ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV). kako rezultat na toa. i za stavaweto na raspolagawe na  know­how i na nestandardiziran softver. Primer 5: Detektivot D dobiva nalog od privatno lice so `iveali{te vo Viena da izvr{i istra`uvawa za odreden slu~aj na nasledstvo vo vrska so odredeni lica vo Makedonija. Obezbeduvawe personal (19) Pod obezbeduvawe (iznajmuvawe) personal vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV se podrazbira stavaweto na raspolagawe na personal (stavawe na raspolagawe na rabotna sila). D vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV. Odredbata go opfa}a stavaweto na raspolagawe na site vidovi iskustva koi spored nivniot vid se podobni za toa. voveduvawe na rabotnici na nara~atelot vo delovnoto rabotewe na dano~niot obvrznik). metodi na dobivawe ~elik. crte`i. formuli na avtomatizacija. Komercijalnite proceduri i iskustva mo`at da se soberat vo ramkite na tekovnoto proizvodstvo ili na tekovnite trgovski zdelki i. na primer. Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Bugarija. Kaj uslugite na lica koi vr{at iznao|awe na naslednici i utvrduvawe na nivniot identitet kako i na detektivi.. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo. Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot danok. Primer 6: Dano~niot obvrznik D iznajmuva doma{ni rabotnici na klient od Hrvatska. se raboti za stavawe na raspolagawe na informacii vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo . Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. D vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV. D vr{i usluga sprema stranskiot nara~atel vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV (stavawe na raspolagawe na informacii). bez konkretna obvrska na izvr{uvawe odredena dejnost (promet na dobra ili uslugi). stru~ni mislewa ili so predavawe na mostri i prototipovi. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo (Hrvatska. ne e bitno na koj na~in bile preneseni postapkite i iskustvata. kako sedi{te na korisnikot na uslugata). da se koristat tehni~ki ili ekonomski. Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Hrvatska. kako i za dostavuvaweto rezultati od odredeno ispituvawe na javnoto mislewe na poleto na istra`uvaweto na pazarot i na poleto na stavaweto na raspolagawe na informacii od strana na novinari ili informativni agencii. Bugarskiot klient ne poseduva podru`nici nadvor od Bugarija. na primer analizi za hemiski proizvodi. vklu~uvaj}i gi komercijalnite proceduri i iskustva (know­how). dokolku istite ne potpa|aat pod odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 3 ili 9 od ZDDV. Jugoslavija i vo zemjata. Delovnite postapki i iskustva mo`at da se zdobijat vrz osnova na posebni istra`uvawa po nalog. (18) Kon uslugite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV se vbrojuva i stavaweto na raspolagawe na informacii.

Tuka se vbrojuvaat i merkite na kontrola i nadzor povrzani so dodeluvaweto kapaciteti za emituvawe. b) mobilna radiobranova mre`a. A vr{i usluga sprema D vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV. spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV (soglasno so mestoto. so koi se ovozmo`uva i se obezbeduva prenos. d) kablovska televizija. b) mobilna radiobranova mre`a. v) satelitska komunikacija. Telekomunikaciski uslugi (21) Za uslugi na poleto na telekomunikaciite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 8 od ZDDV se smetaat uslugite. pismo. iznajmuvaweto nedvi`en imot se regulira so odredbite od ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. pri {to za mesto na uslugata se utvrduva mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). Tuka se vbrojuvaat i video-prenosite i povrzuvawa i prenosi vo forma na video-konferencija. Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Jugoslavija i vo zemjata. slika i ton ili informacii od sekakov vid preku kabel. Uslugata podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. kade {to e rezidenten zakupecot).. Mestoto na uslugata vo ovie slu~ai se regulira spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (spored mestoto. ton. Nasproti toa. Korisnikot na uslugata (dano~en obvrznik so sedi{te vo zemjata) e dol`en da go izvr{i odano~uvaweto za vr{itelot na uslugata soglasno so ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 78 od DDVU).39 - stranstvo (Bugarija. emituvawe ili priem. . Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo zemjata (sedi{te na korisnikot na uslugata). g) radio i televiziska mre`a. b) mobilni radiobranovi mre`i. kade {to e rezidenten davatelot na zakupot ili iznajmuvaweto) ili spored ~len 1 od DDVP (vo vrska so toa. pismo. 2. slika. radiobranovi. (22) Kon drugi uslugi vo smisla na stav 21 od ova poglavje se vbrojuvaat osobeno: 1. obezbeduvaweto prava na pristap do: a) fiksni mre`i. mestoto na uslugata se utvrduva. obezbeduvaweto kabelski kapaciteti ili frekvencii povrzano so otstapuvaweto kapaciteti za emituvawe preku: a) fiksna mre`a. opti~ki ili drugi elektromagnetski mediumi. ^len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV ne go opfa}a iznajmuvaweto na prevozni sredstva od kakov i da bilo vid. 3. I z n a j m u v a w e n a d v i ` en m a t e r i j a l e n i m o t (20) Pri iznajmuvaweto dvi`en materijalen imot (~len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV). kako sedi{te na korisnikot na uslugata). g) internet. tuka se vbrojuva i otstapuvaweto i dodeluvaweto korisni~ki prava sprema institucii za prenos. Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. v) satelitska komunikacija. govor ili informacii od sekakov vid preku: a) fiksna mre`a. Primer 8: Dano~en obvrznik A od Albanija iznajmuva rabotnici sprema dano~niot obvrznik D so sedi{te vo zemjata. d) radio i televizija. so cel obezbeduvawe na rabotnata podgotvenost preku dale~inski nadzor ili preku uslugi na samoto mesto. isto taka. vidi poglavje 24 stav 8 do 10 od DDVU). emitirawe ili priem na signali. D ne poseduva podru`nici vo stranstvo. prenosot na signali.

na pr. online-uslugi. 4. koristeweto internet-ponudi. e merodaven vidot na prometot. za{titeni marki i drugi sli~ni prava. (24) Kon telekomunikaciskite uslugi ne se vbrojuvaat osobeno: 1. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo (spored sedi{teto na korisnikot na uslugata). Prenos i otstapuvawe avtorski i drugi sli~ni prava (25) ^len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV gi opfa}a uslugite ~ija bitna sodr`ina se sostoi od otstapuvaweto ili prenosot na avtorski prava. Posredni~ki promet (27) Pri posreduvaweto vo uslugite navedeni vo ~len 14 stav 3 to~ka 1 do 9 od ZDDV mestoto na uslugata se utvrduva spored mestoto. posredni~kata usluga od P sprema S se vr{i vo zemjata (sedi{te na korisnikot na uslugata S) . se utvrduva spored ekonomskiot rezultat postignat so soodvetniot dogovor. Nasproti toa. Iznajmuvaweto go posreduval dano~niot obvrznik P od Prilep i toa po nalog na S (korisnik na uslugata). Kaj onie vidovi na promet koi pretstavuvaat uslugi se ispituva mo`nosta od eventualna prvenstvena primena na drugi odredbi od ~len 14 stav 3 od ZDDV. distribuiraweto informacii za ponudi na stoki i uslugi. bidej}i se raboti za umetni~ko ispolnuvawe (vidi poglavje 27 stavovi 2 i 3 od DDVU). pri {to za ocena na odredeniot promet.. Tuka se raboti za samostojni prometi koi se ocenuvaat zasebno. Iznajmuvaweto na ma{inata od S sprema R ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV (~len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV). Vrz osnova na drug dogovor sklu~en so peja~ot. prometot na poleto na t. od dano~no-pravna gledna to~ka. Primer 10: Dano~niot obvrznik S od Skopje iznajmuva ma{ina na rabotilnicata R od Bugarija. internet). licenci. uslugite na informativni slu`bi. P dobiva za taa cel od S posredni~ka provizija vo visina od 10. stransko pretprijatie za audio-plo~i go snima koncertot. 3. 2. g) internet. 5.000 denari. kade {to e rezidenten primatelot na uslugata (~len 14 stav 3 to~ka 10 od ZDDV). Dali e toa slu~aj.40 - v) satelitska komunikacija. peja~ot go otstapuva koristeweto na negovite avtorski prava spored ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV. Mestoto na uslugata za koncertot se nao|a vo zemjata soglasno so ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) od ZDDV. podatoci za vremeto ili sostojbata na pati{tata. Primer 9: Doma{en peja~ odr`uva koncert vo zemjata vrz osnova na dogovor sklu~en so odredena koncertna agencija. prometot na dobra i uslugite vo ramkite na elektronski poviklivi banki na podatoci so interaktiven pristap i mo`nost za neposredna nara~ka. teleigri i sl. (26) Dodeluvaweto prava na televiziski prenos i transferot na profesionalen fudbaler za nadomestok se smetaat za sli~ni prava vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV.n. d) kablovska televizija. (23) Od telekomunikaciskite uslugi vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 8 od ZDDV se razgrani~uvaat uslugite na prenesenite prometi ponudeni za nadomestok preku globalni informaciski mre`i (na pr. patenti.. telebanking i razmena na podatoci.So snimaweto na koncertot vo polza na dru{tvoto za audio-plo~i.

na pr. (2) Nadomestokot mo`e od bruto-iznosi da se utvrdi na sledniot na~in: Fakturiran iznos H 100 (100 + dano~na stapka) Primer 1: Pri dano~na stapka od 19%.870 denari Bidej}i dopolnitelno presmetanite tro{oci se vklu~uvaat vo dano~nata osnova za isporakata na ma{inata.870 denari Vkupno 86. . ja delat sudbinata na osnovniot promet (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). bruto-iznosot platen od primatelot na ispolnuvaweto iznesuva 1.000 denari 119 Nadomestokot mo`e da se utvrdi i so primena na delitel spored slednata formula: Fakturiran iznos Delitel Delitelot iznesuva pri dano~na stapka od 5% = 1.190 h 100 = 1. akcizi) koi gi dolguva dano~niot obvrznik. zakonski propi{ani dava~ki i danoci (na pr.000 denari + pakuvawe 1.19 (3) Kon nadomestokot ne se vbrojuvaat samo pari~ni iznosi.000 denari Neto-iznos 73. Kon nadomestokot pripa|a se' {to primatelot na ispolnuvaweto go dava za da primi dobro ili da koristi usluga. Primer 3: Proizvoditel na ma{ini ispora~uva ma{ina na svoj klient i mu ja izdava slednata faktura: 1 ma{ina 70. od gledna to~ka na ovoj danok.000 denari + DDV 19% 13. (4) Nadomestokot opfa}a i taksi. fakturiraniot iznos iznesuva 1. Nadomestokot iznesuva 1. nadomestokot iznesuva 73. Danokot na dodadena vrednost ne pripa|a kon nadomestokot. uslugi i drugi beneficii koi se obezbeduvaat kako protivispolnuvawe za primenoto dobro ili koristenata usluga (~len 16 stav 2 od ZDDV).41 - Kon ~len 16 i 17 od ZDDV Poglavje 30 Nadomestok kako dano~na osnova (1) Osven vo posebni slu~ai od ~len 19 od ZDDV. pridonesi.19 Primer 2: Pri dano~na stapka od 19 %.000 denari. Nadomestokot iznesuva 1. osiguruvawa.05 19% = 1.000 denari + osiguruvawe 2. natovar. dano~na osnova za promet izvr{en vo zemjata e nadomestokot.. (5) Kon nadomestokot se vbrojuvaat i tro{ocite za sporedni prometi koi. istovar.190 denari. so isklu~ok na danokot na dodadena vrednost (~len 17 to~ka 1 od ZDDV). duri i vo slu~ai koga istiot ne odgovara na objektivnata vrednost na prometot. prevoz. tuku i dobra. Vo dano~nata osnova se vklu~uva i se' ostanato {to go pla}a ili treba da go plati drugo lice kako primatel na ispolnuvaweto. Istoto va`i i vo slu~ai koga ovie iznosi se oddelno iska`ani na tovar na primatelot na ispolnuvaweto.190 = 1.190 denari. tro{ocite za pakuvawe. provizii i drugi tro{oci (~len 17 to~ka 2 od ZDDV).000 denari 1.

42 - Primer 4: Trgovski zastapnik vr{i posredni~ki uslugi sprema firma rezidentna vo zemjata. Kon ~len 18 od ZDDV Poglavje 31 Namaluvawa na nadomestokot (1) Vo slu~ai na odobruvawe na diskont za izvr{eno predvremeno pla}awe (pla}awe pred vtasanost) doa|a do namaluvawe na cenata (~len 18 to~ka 1 od ZDDV). bidej}i primenite soveti dovele do isklu~itelni uspesi. isto taka.000 denari + 950 denari DDV = 19. (9) Koga primatelot na ispolnuvaweto pla}a so kreditna karti~ka. iznosot na kaucijata pretstavuva. rabati i drugi vidovi na cenovni namalenija koi mu se odobruvaat na primatelot na ispolnuvaweto vo momentot na prometot izvr{en sprema nego. istata iznesuva 10. Koga se vra}a pakuvaweto i koga se vr{i povratok na kaucijata. postoi slu~aj na namaluvawe na nadomestokot (~len 22 stav 1 od ZDDV). Nadomestokot se presmetuva od ovoj iznos. koi se povrzani neposredno so cenata na prometot ili so uslugata. cenovnoto namlenie da bide odvoeno iska`ano vo fakturata i da bide opfateno vo knigovodstvoto (~len 18 to~ka 2 od ZDDV). (2) Kon nadomestokot ne pripa|aat namaluvawa na cenata. .330 denari).000 denari.950 denari. iznosite zasmetani sprema dano~niot obvrznik-ispolnuva~ od strana na kreditnata institucija ne ja namaluvaat dano~nata osnova za prometot na dobra ili za uslugata. Bidej}i se zemaat predvid i dobrovolno platenite iznosi. se vklu~uvaat od tretata strana.100 denari po odbivawe na taksa kako manipulativen tro{ok. del od nadomestokot za izvr{eniot promet na dobra. dokolku pla}aweto se vr{i za izvr{en promet na dobra ili za uslugi.000 denari neto. (6) Subvenciite. Sledstveno na toa. grade`niot pretpriema~ mora da gi odano~i i iznosite koi gi pla}a Vladata na Republika Makedonija za izgradbata na u~ili{teto. Del od tro{ocite gi prezema Vladata na Republika Makedonija.000 1.000 denari. isto taka. Provizijata dogovorena za taa cel iznesuva 10. Nadomestokot za proda`bata na odeloto se utvrduva vrz osnova na iznosot koj go pla}a kupuva~ot (8.. Pokraj toa. Toj iznesuva 7. Primer 6: Advokatot A dava sovetodavni uslugi sprema svoj klient i mu fakturira za taa cel 19. Primer 5: Gradot Skopje go zadol`uva eden grade`en pretpriema~ so izgradbata na novo u~ili{te. nadomestokot se utvrduva vrz osnova na fakti~ki primeniot iznos i toj iznesuva: 21. isto taka.330 denari so kreditna karti~ka. kako nadomestok vo dano~nata osnova (~len 17 to~ka 3 od ZDDV). Kako posledica na toa.05 (8) Dokolku na primatel na dobro mu se fakturira i kaucija za pakuvaweto. (7) Iznosi koi se pla}aat dobrovolno sprema dano~niot obvrznik pripa|aat. mu se nadomestuvaat nastanatite patni tro{oci (500 denari). Klientot pla}a dobrovolno 21. Kreditnata institucija mu dozna~uva na prodava~ot 8. Pokraj pla}awata na gradot Skopje.000 = 20. kon nadomestokot. iznosot odzemen kako diskont go namaluva nadomestokot. Patnite tro{oci se vklu~uvaat vo dano~nata osnova. Primer 7: Klientot K kupuva vo modna prodavnica odelo i ja pla}a proda`nata cena od 8.500 denari. Uslov za toa e.

10% rabat 2. Vo momentot na podaruvaweto. koj go nabavil za 30. vo tie slu~ai ne se raboti za proodna stavka. vr{i vo platniot promet samo funkcija na posrednik.500 denari Bidej}i advokatot ne e nitu dol`nik nitu doveritel vo pogled na sudskite taksi. Kaj slu~aite na namaluvawe na cenata po izvr{uvawe na prometot se raboti za namaluvawe na dano~nata osnova spored ~len 22 od ZDDV (vo vrska so toa. Vo sekoj slu~aj.000 denari (neto).000 denari + DDV 5% = 1.000 denari + DDV 5% 900 denari Vkupno 18. Primer 1: Dano~en obvrznik mu podaruva na svojot sin kompjuter. se zema predvid neto-cenata (~len 19 stav 1 to~ka 1 i stav 3 od ZDDV). Trgovecot na golemo fakturira kako {to sledi: 500 pakuvawa po 40 denari = 20. vidi poglavje 36 od DDVU).000 denari. tuku istite pripa|aat kon nadomestokot (vidi poglavje 30 stav 4 od DDVU). poglavje 13 od DDVU). Redosledot na priem i pla}awe na iznosite ne igra nikakva uloga. . (2) Koga postojat neposredni pravni odnosi me|u lice zadol`eno za pla}awe i primatelot na pla}aweto. Dano~na osnova za odzemaweto na dobroto od pretprijatieto iznesuva 10. ne pripa|aat kon nadomestokot. za dano~na osnova se zema cenata na ~inewe. koj gi iska`uva i prima iznosite. kako proodni stavki. Poglavje 32 Proodni stavki (1) Proodnite stavki ne pripa|aat kon nadomestokot (~len 18 to~ka 3 od ZDDV). Istoto va`i i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi presmetuva natamu ovie iznosi.000 denari 18. Danocite i taksite dolguvani od dano~niot obvrznik ne pretstavuvaat proodni stavki. Slu~ai na proodni stavki postojat. nitu dol`nik.43 - Primer: Trgovec so prehranbeni proizvodi kupuva kaj trgovec na golemo 500 pakuvawa biskviti. Primer: Advokatot A go zastapuva svojot klient pred sudot i mu ja izdava slednata faktura: Honorar 30.500 denari + plateni sudski taksi 1. Nadomestokot iznesuva 18. Kaj sopstveno proizvedeni dobra.000 denari Vkupno 32.000 denari . za dano~na osnova se zema nabavnata cena koja postoi vo momentot na zemaweto na dobroto (cena na povtorna nabavka na dobroto od ist vid i vrednost).900 denari Odobreniot rabat ne e sostaven del od dano~nata osnova..000 denari. Dano~niot obvrznik ne smee vo pogled na ovie iznosi da bide nitu doveritel. eden poloven kompjuter od ist vid bi ~inel 10.000 denari (neto) i koj go koristel za celi na negovata stopnska dejnost. istite. Kon ~len 19 od ZDDV Poglavje 33 Posebni vidovi na dano~na osnova Promet na dobra bez nadomestok (1) Ako se zeme od pretprijatieto dobro koe e sostaven del od imotot na istoto za li~ni celi na dano~niot obvrznik (~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. koga dano~niot obvrznik.

000 denari. vrz osnova na iznosot na nastanatite izdatoci (neto) za ova usluga. Advokatot bi fakturiral sprema treto lice 50. mu stva besplatno na raspolagawe na svoj sodru`nik mebel za spalna soba. (4) Kaj uslugi bez nadomestok izvr{eni od dano~niot obvrznik za negovi li~ni potrebi. Trgovecot bi go prodal velosipedot za 8. Uslugi bez nadomestok (3) Koga odredeno dobro od imotot na pretprijatieto se koristi delumno za li~ni celi na dano~niot obvrznik (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. za dano~na osnova se zema pazarnata vrednost (neto) na primenoto dobro ili koristenata usluga (~len 19 stav 1 to~ka 3 i stav 3 od ZDDV).500 DDV. za dnao~na osnova se zema. Istata dano~na osnova se zema predvid vo slu~ai koga dano~niot obvrznik koristi dobro od negoviot deloven imot za li~ni celi na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost.000 denari neto). isto taka. koj e sostaven del od imotot na negovoto pretprijatie.000 denari + 380. iznosot se smeta za namaluvawe na nadomestokot. koja pri~inila soobra}ajna nesre}a.000 denari. dodeka kaj pla}a~ot. nabavnata cena ili cenata na ~inewe (sekoga{ neto). Proda`nata cena sprema klienti na dru{tvoto iznesuva 50. Vo slu~ai na doplata.000 denari plus 9.000 denari pretstavuvaat dano~na osnova.000 denari plus DDV.000 denari).000 denari (neto). Za ovaa dejnost nastanale za advokatot tro{oci od 15.000 denari DDV. Izdatocite od 30. Primer 3: Trgovsko dru{tvo. Primer 6: Trgovec so motorni vozila mu prodava na grade`en pretpriema~ tovarno vozilo za 2. Bidej}i velosipedot bil proizveden od dano~niot obvrznik.44 - Istata dano~na osnova se zema predvid. dano~nata osnova se utvrduva. poglavje 13 od DDVU). koi ne se sostojat od koristewe na dobro i koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost (~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. Primer 5: Advokatot A ja zastapuva pred sud svojata `ena.. poglavje 13 od DDVU). Za ovaa namena na bagerot nastanale izdatoci od 30. (2) Kaj prometot na dobra bez nadomestok od strana na trgovski dru{tva i drugi zdru`enija na lica sprema nivnite sopstvenici na vlog. Dano~na osnova pretstavuva nabavnata cena od 40.000. koe prodava mebel. Primer 2: Proizvoditel na velosipedi mu podaruva na lice vraboteno kaj nego eden velosiped po povod negova ven~avka (cena na ~inewe 6. za potrebite na negovite vraboteni ili za drugi celi. Dano~na osnova pretstavuvaat nastanatite tro{oci od 15. dadeniot iznos se smeta za dopolnitelen nadomestok za primatelot na doplatata. za dano~na osnova se zema cenata na ~inewe (6.000 denari. vidi ~len 19 stav 1 to~ka 1 i stav 3 od ZDDV. poglavje 13 od DDVU). za dano~na osnova se zema iznosot na izdatocite (neto) za izvr{enata usluga (~len 19 stav 1 to~ka 2 i stav 3 od ZDDV). za celi na iskop na negoviot privaten imot. Razmena i prometi sli~ni na razmenata (5) Vo slu~ai na razmena na prometi i kaj prometi sli~ni na razmenata (~len 4 stav 1 i ~len 7 stav 1 od ZDDV). koga dano~niot obvrznik odzema od pretprijatieto dobro koe e sostaven del od imotot na istoto za li~ni celi na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost. isto taka.000 denari (neto). sprema nivnite ~lenovi i sprema na niv bliski lica (~len 3 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. koj dru{tvoto go nabavil za 40.000 denari (neto). Grade`niot pretpriema~ mu pla}a so . Primer 4: Grade`en pretpriema~ za niskogradba koristi bager.

800 denari . Primer 7: Trgovec na tepisi organizira naddavawe vo ramkite na aukcija. Tro{ocite na prodava~ot na dobrata.000 denari).300 denari Razlika 35.000 denari.000 denari = 2.380.000 denari .provizija 10% 2.800 DDV) Promet so polovni dobra (odano~uvawe na razlika v o cenata) (7) Vo slu~ai na promet so polovni dobra. za dano~na osnova vo slu~aite od ~len 19 stav 2 od ZDDV.000 denari.023. Bidej}i za isporakata na voziloto sprema trgovecot ne se dolguval danok na dodadena vrednost.000 denari = 357. vidi poglavje 33 stav 1 do 4 od DDVU).380. cena na ~inewe. koe go nabavil od privatno lice za 264. Kaj razlikata vo cenite se raboti za bruto iznos od koj se odzema danokot na dodadena vrednost za celi na utvrduvawe na dano~nata osnova.420 denari Dano~nata osnova za trgovecot so tepisi od proda`bata na tepisite iznesuva 20. na pr.DDV 57. minus primenoto pla}awe i danokot na dodadena vrednost (bruto-vrednost na novoto motorno vozilo vo vrednost od 2. dano~na osnova pretstavuva postignatata krajna cena bez danokot na dodadena vrednost (~len 19 stav 1 to~ka 4 i stav 3 od ZDDV).000 denari). Uslovite za odano~uvawe na razlikata vo cenata spored ~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV ne postojat.023.. dano~na osnova pretstavuva razlikata me|u proda`nata i nabavnata cena.000 denari + dopolnitelnoto pla}awe od 2.primeno pla}awe od 2. ~ij promet e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa vidi poglavje 56 od DDVU). Na~inot na primena na .45 - stavawe na raspolagawe na svoeto polovno tovarno vozilo vo vrednost od 357. Kon nadomestokot za prometot na grade`niot pretpriema~ se vbrojuva se' {to pla}a primatelot na staroto tovarno vozilo (trgovecot so motorni vozila).000 denari . trgovecot mo`e pri proda`bata na voziloto da izvr{i odano~uvawe na razlikata vo cenata. Pokraj toa.000 denari .000 denari Poglavje 34 Minimalna dano~na osnova Koga se vr{i odano~liv promet na dobra ili na uslugi po bagatelna cena. Naddava~ot mu izdava na trgovecot so tepisi sledna presmetka: Aukciski prihod za razni tepisi 23.nabavna cena 264.000 denari = 2.380 denari Iznos za isplata 21. Primer 8: Trgovec so polovni vozila prodava polovno motorno vozilo za 300. ne ja namaluvaat dano~nata osnova.800 denari .023.DDV 380. neregistrirani mali pretpriema~i (~len 51 stav 3 od ZDDV) ili od dano~ni obvrznici. proviziite za naddava~ot. Naddavawe (6) Vo slu~ai na naddavawe za dobra.000. toj mu pla}a i doponitelni 2. dokolku utvrdenite iznosi se povisoki od nadomestokot.000 denari (bruto-vrednost). minus danokot na dodadena vrednost (bruto-vrednost na staroto motorno vozilo vo vrednost od 357. vo slu~ai na nabavka na polovni dobra od privatni lica. Uslov za primena na odano~uvawe na razlikata vo cenata e da ne bil dolguvan danok na dodadena vrednost za prometot na dobroto sprema dano~niot obvrznik (~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV).000 denari . na pr.DDV 5.3.700 denari Dano~na osnova 30. Kon nadomestokot za prometot na trgovecot so motorni vozila se vbrojuva se' {to pla}a primatelot na novoto tovarno vozilo (grade`niot pretpriema~).300 denari.000 denari = 300.000 denari (23. se zemaat predvid vrednostite navedeni vo ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (nabavna cena. visina na izdatoci.700 denari . Proda`na cena 300.

trgovecot so mebel e dol`en da ja odano~i isporakata na kancelariskiot mebel (dano~na osnova 50. Primer: Trgovec so mebel mu prodava na dano~en konsultant kancelariski mebel za 50. Preku cenovnoto namalenie vo presmetkovniot period 06.500 denari DDV. za merodaven se smeta proda`niot kurs (dneven kurs) utvrden vo dadeniot moment od strana na Narodnata banka na Republika Makedonija. Dano~niot konsultant mo`e.000 denari e povisoka od plateniot nadomestok.000 denari (neto). dokolku se ispolneti uslovite od ~lenovite 33 i 34 od ZDDV. istata se zema kako minimalna dano~na osnova. dogovornite strani utvrduvaat. na 20.01 godina da izvr{i odbivka na prethodniot danok vo visina od 9..trgovski dru{tva i drugi zdru`enija na lica sprema nivni sopstvenici na vlog. Obvrskata za ispravka postoi i vo slu~ai koga ispravkata na danokot na dodadena vrednost i ispravkata na odbivkata na prethodniot danok doveduvaat vo kraen rezultat do poramnuvawe. Kon ~len 22 od ZDDV Poglavje 36 Promena na dano~nata osnova i ispravka na prethodniot danok Danok i ispravka na prethodniot danok pri promena na dano~nata osnova (1) Dali postoi slu~aj na promena na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV) se ceni spored ~len 16 do 19 od ZDDV (vidi poglavje 30 do 34 od DDVU). sprema nivni ~lenovi ili sprema na niv bliski lica. Bidej}i nabavnata neto-cena od 20.500 denari.000 denari (neto). Toj se doka`uva preku bankarsko izvestuvawe ili preku izdadeno soop{tenie.06. Pritoa. Primer 1: Trgovec so kompjuteri mu prodava na svojot brat na 10.01 godina kompjuter za 11. Vo presmetkovniot period 03.01 godina za 20. e merodaven denot na nastanuvawe na dano~niot dolg spored ~len 31 od ZDDV (vo vrska so toa.000 denari se povisoki od plateniot nadomestok. koi nastapuvaat me|u merodavniot moment na konverzija (na pr. vo presmetkovniot period 03. Trgovecot so mebel e dol`en da izvr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost. Vo pogled na momentot na konverzijata.01 godina. momentot na izvr{uvawe na prometot) i momentot na priem na nadomestokot.01 godina namalenie na cenata vo visina od 1.46 - minimalnata dano~na osnova pretstavuva predmet na kontrola kaj promet izvr{en od: . Neophodnite ispravki se vr{at za presmetkovniot period vo koj nastanala promenata na dano~nata osnova.000 denari plus 9. po dolgi pregovori. . Mebelot se ispora~uva na 25. Promenite vo kursot. Bidej}i neto-tro{ocite od 8.190 denari.03. . istite se zemaat predvid kako dano~na osnova.fizi~ki lica sprema na niv bliski lica.01 godina doa|a do promena na dano~nata osnova. vidi poglavje 75 do 77 od DDVU). . Za izgotvuvaweto na grade`niot plan nastanale tro{oci vo visina od 8.01 godina.000 denari.02.02.dano~ni obvrznici sprema svoite vraboteni i sprema na niv bliski lica. Bidej}i rabtnata masa bila o{tetena vo mal obem.900 denari. Kon ~len 20 od ZDDV Poglavje 35 Konverzija na stranska valuta Za celi na presmetka na danokot na dodadena vrednost i na prethodnite danoci za odbivka. vrednostite vo stranska valuta se konvertiraat vo denari. ne se zemaat predvid.000 denari). Primer 2: Arhitektot A izgotvuva za lice vraboteno kaj nego grade`en plan i mu presmetuva za taa cel 5. Trgovecot go nabavil kompjuterot na 08.

dano~noto osloboduvawe go opfa}a i samoto zemji{te. na pr. Grade`nite ispolnuvawa koi ne se sostojat od promet na stanbeni zgradi i stanovi ne se oslobodeni od danok. na primer isporakata na grade`ni objekti koi se koristat za delovni ili profesionalni celi (na pr. poni{tuvawe na kupoproda`niot dogovor ili zaradi promena na cenata (namaluvawe ili zgolemuvawe na cenata). . privatno lice). prviot promet so stanbeni zgradi i stanovi ~ija izgradba zapo~nala pred 01. pod dano~noto osloboduvawe ne potpa|a prometot so stanbeni objekti kaj koi ne se raboti za stanovi ili stanbeni zgradi. stavawe pokriv. osloboden od danok bez pravo na odbivka na prethodni danoci e prometot so stanbeni zgradi i stanovi vo onoj del vo koj se koristi za stanbeni celi. isporakata na polugotovi objekti ili na grade`en materijal.47 - a dano~niot konsultant vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo istiot presmetkoven period vo visina od 1290 denari. Ispravka na prethodniot danok pri namaluvawe i is plata na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (5) Vo vrska so ispravkata na odbivkata na prethodniot danok i vra}aweto na danokot pri uvoz (~len 22 stav 2 od ZDDV). vidi poglavje 5 od DDVUPO). br. (5) Ponatamu. koj nemal pravo na odbivka na prethodniot danok (na pr. Od dano~noto osloboduvawe se isklu~uva prvata isporaka izvr{ena vo rok od pet godini po izgradbata. Pole na primena na dano~noto osloboduvawe (3) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV va`i samo za prometot na stanbeni zgradi i stanovi vo onoj del. (2) Vo slu~aj na promena na dano~nata osnova.1999 godina ("Slu`ben vesnik na RM". vo toj slu~aj ne se raboti za promena na dano~nata osnova spored ~len 22 stav 1 od ZDDV. Ispravkata ne se vr{i. Poimot "izgraden" go pretstavuva momentot na izgotvuvawe na zapisnik za tehni~ka ispravnost na objektot. (4) Osloboden od danok e samo prometot na i z g r a d e n i stanovi i stanbeni zgradi. Vo ovoj slu~aj odnapred se prijavuva namalenata dano~na osnova i toa na~elno vo presmetkovniot period na vr{ewe na prometot.2000 godina i deka dano~nite obvrznici za ovoj period imaat pravo na odbivka na prethodno plateniot danok (vo vrska so ova. Kon ~len 23 od ZDDV Poglavje 37 Dano~no osloboduvawe za promet na stanbeni zgradi i stanovi Op{to (1) Spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV.12. (4) Ispravka na danokot na dodadena vrednost i na prethodniot danok se vr{i samo koga dano~nata osnova se promenila zaradi vra}awe na dobroto. vo koj istite se koristat za stanbeni celi. stolarski raboti).04. (3) Ako nastapi promena na dano~nata osnova vo presmetkovniot period vo koj bil izvr{en prometot. zaradi izbegnuvawe na te{kotii vo preodniot period. (2) Nezavisno od ova. [to se podrazbira pod stanbena zgrada i stan e utvrdeno vo poglavje 5 stav 3 do 7 od DDVUPO.. vidi poglavje 82 stav 9 od DDVU. 86/99) predviduva deka. izgradba na karabina. Dokolku stanbenite zgradi i stanovi se ispora~uvaat zaedno so zemji{teto na koe se izgradeni. poedine~ni grade`ni ispolnuvawa od strana na zanaet~ii po nalog na nositelot na gradbata ili na glavniot izveduva~ (na pr. ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danok na dodadena vrednost od 29.12.2000 godina e osloboden od danok na dodadena vrednost do 31. koga dogovoreniot nadomestok za odreden odano~liv promet na dobra ili uslugi stanal celosno ili delumno nevozmo`en za naplata. se vr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost i koga prometot bil izvr{en sprema primatelot na ispolnuvaweto.

04. Primer 2: Grade`en pretpriema~ (glaven izveduva~) gradi po nalog na treto lice stanbena zgrada (isporaka na delo vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) koj mu se ispora~uva na tretoto lice po sistemot na klu~ na raka neposredno po izgradbata preku primopredavawe na 30. Isto taka. prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi. isto taka.03. Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. vtorata ili natamo{nata isporaka vo rok od ili nadvor od petgodi{niot period. Isporakata na deloto pretstavuva prv promet na izgraden stanben objekt. najprvin go iznajmuva za stanbeni celi (oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV).. vidi stav 4 od ova poglavje. objekti so kancelariski prostorii i stanovi) dano~noto osloboduvawe go opfa}a samo delot od objektot koj slu`i za stanbeni celi.2000 godina (vo vrska so isklu~okot koj va`i do 31. Vo vrska so momentot na izgradenost.2002 godina. ~ija izgradba zapo~nala pred 01.12. e osloboden od danokot na dodadena vrednost do 31. doveduvaat do ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo polza na grade`niot pretpriema~ (~len 37 stav 3 od ZDDV.2002 godina pretstavuva izmena na okolnostite merodavni vo pogled na odbivkata na prethodniot danok koi. Primer 1: Grade`en pretpriema~ gradi stanben objekt za celi na natamo{na proda`ba. Prometot so stanbenata zgrada e izvr{en vo rok od pet godini i. za presmetkovniot period na proda`bata. kancelariski prostorii). vidi stav 8 od ova poglavje). objektot se prodava (ispora~uva) sprema treto lice na 15.06. vidi poglavje 5 stav 9 i 10 od DDVUPO. prvata isporaka po istek na petgodi{niot period. vidi poglavje 5 od DDVUPO).2001 godina. ~ija izgradba zavr{uva na 15. dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV gi opfa}a: 1. Odano~enata proda`ba na 15.06.2000 godina. zaradi toa.12. isporakata na objekti koi se koristat za zemjodelski celi ili isporakata na administrativni objekti sprema javno-pravni tela. (6) Bidej}i prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi vo rok od pet godini po izgradbata e isklu~en od dano~noto osloboduvawe (vidi stav 7 od ova poglavje).12. ~len 8 stav 2 od DDVP. 2.12. vo vrska so momentot na isporakata na grade`ni objekti. delovni lokali. Primer 3: Grade`en pretpriema~ izgotvuva za sopstveni celi stanben objekt koj.2000 godina i po odreden period na neprodadenost. odnosno e odano~en i toa spored op{tata dano~na stapka. kako i poglavje 93 stav 3 i poglavje 97 stav 2 od DDVU). toj e odano~en.2000 godina (vo vrska so toa. Odano~uvawe na prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi (7) Prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi izvr{en vo rok od pet godini po izgradbata e isklu~en od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV. (8) Spored preodnite odredbi od ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na ZDDV od 29.2000 godina.12.1999 godina (vidi stav 2). magacin. Istoto va`i i za stanbeni objekti i stanovi koi se izgradeni pred 01. ne se primenuva zaradi re~enica 2 od ovaa odredba.2002 (isporaka).2000 godina.04. Bidej}i istiot se izvr{uva vo rok od pet godini.48 - fabrika.06. Prometot e izvr{en vo rok od pet godini i zaradi toa e odano~en. Dano~nata obvrska za prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi vo rok od pet godini po izgradbata ostanuva: . po izgradbata na 15. se odano~uva.i prometot so neizgradeno zemji{te ne e osloboden od danok. a potoa go prodava na 15. Kaj objekti so me{ovita namena (na pr. Prethodnite danoci koi otpa|aat na grade`nite ispolnuvawa i na drugi vlezni ispolnuvawa se isklu~eni od odbivkata na prethodniot danok (~len 35 to~ka 1 od ZDDV).

(4) Dano~noto osloboduvawe ne va`i za iznajmuvaweto stanbeni prostorii i prostorii za no}evawe od strana na hoteli. Za sporedni prometi kon iznajmuvaweto stanovi se smetaat.2000 godina. jaglen. (3) Slu~ajot na iznajmuvawe stan ne postoi kaj iznajmuvaweto grade`ni objekti koi se vrzuvaat za zemji{teto samo za odredena privremena cel. {to se podrazbira pod po~etok na izgradba. zgradi za parkirawe. Isto taka. dokolku iznajmuvaweto na stanot i iznajmuvaweto na parkirali{teto bidat dogovoreni vo odvoeni dogovori. (2) Vremetraeweto na dogovorniot odnos e bez zna~ewe. gas i mazut. obvrskata na odano~uvawe va`i osobeno za iznajmuvaweto stanbeni kontejneri ili stanbeni prikolki (na primer vo turisti~ki kampovi) i na mobilni toaleti. razgrani~uvawe. Sporeden promet osloboden od danok (5) Kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV se vbrojuva i voobi~aeniot sporeden promet koj e vo neposredna ekonomska vrska so dadenata odredba (vo vrska so toa. Isto taka. stavaweto na raspolagawe na ma{ini za perewe ali{ta. podzemni gara`i. Spored toa. vidi poglavje 5 stav 11 od DDVUPO. Za postoeweto na pretpostavka na sporeden promet nema da se smeta za nesoodvetno. [to se podrazbira pod poimite stanbeni zgradi i stanovi proizleguva od poglavje 5 od DDVUPO. ne e bitno dali vo dogovorot se koristat poimite "stan". Vakvata povrzanost postoi koga parkirali{teto pretstavuva del od eden edinstven kompleks na objekti ili koga istoto se nao|a vo neposredna blizina na stanot (na primer.2000 godina: dokolku prviot promet bide izvr{en posle 31. na primer. stavawe pokriv) se bez zna~ewe. Parkirali{ta za vozila (7) Iznajmuvaweto parkirali{ta za parkirawe na vozila (na pr.49 - 1. zgrada so centralno parkirali{te). isporakata na greewe. Ozna~uvaweto na mestoto za parkirawe i negovoto grade`no ili tehni~ko ureduvawe (na primer zayiduvawe. za sporedna usluga kon iznajmuvaweto stanovi se smeta odr`uvaweto na gradinata i na balkonskite rastenija koi dogovorno gi prezema iznajmuva~ot na stanbeniot objekt. i stavaweto na raspolagawe na stanovi od strana na rabotodavecot sprema rabotnikot. . Vo vrska so pra{aweto. se ocenuva na~elno spored fakti~kata namena. parkirali{ta. dvata dogovora mora da gi sklu~at istite dogovorni strani. i kratkoro~noto stavawe na raspolagawe na stan za negovo koristewe e oslobodeno od danok. (6) Za sporeden promet ne se smeta isporakata na elektri~na struja. gostilnici. prostoriite da se koristat za stanbeni celi. (8) Iznajmuvaweto parkirali{te e oslobodeno od danok samo kako sporeden promet kon iznajmuvaweto stan vo smisla na ~len 23 to~ka 2 od ZDDV. Oslobodeno od danok e. e mo`no dogovorite da se sklu~at vo razli~ni momenti.12.04. Pritoa. ~isteweto na zaedni~kite hodnici i skali i osvetluvaweto na istite.12. pansioni i sli~ni institucii zaradi privremeno smestuvawe na treti lica. Pri po~etok na izgradbata pred 01. isto taka. po~etok na izgradbata posle 31. vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). Poglavje 38 Dano~no osloboduvawe za iznajmuvawe stanbeni zgradi i stanovi Iznajmuvawe stanovi (1) Pra{aweto dali postoi iznajmuvawe na stanbena zgrada ili stan vo smisla na ~len 23 to~ka 2 od ZDDV. taka i za iznajmuvaweto poedine~ni stanbeni prostorii.. poedine~ni gara`i) e odano~eno.2000 godina: vo site slu~ai. snabduvaweto so voda (kako i snabduvaweto so topla voda). Sepak. Ponatamu. Za postoeweto na pretpostavkata na sporeden promet e neophodno da postoi prostorna povrzanost me|u stanot i parkirali{teto. Dano~noto osloboduvawe va`i kako za iznajmuvaweto na celokupni stanbeni objekti. Merodavno e. 2. "stanbena kirija" ili "stanbeni celi".

vklu~uvaj}i go posreduvaweto vo vakvite vidovi na promet. Za prometot so po{tenski marki va`e~ki vo zemjata. samo dokolku istite se ispora~aat po nivnata nominalna vrednost. Kaj monetite i banknotite koi se stavaat vo promet po povisoka vrednost od nominalnata na~elno se poa|a od toa. vidi poglavje 56 od DDVU). Predmet na ovie opcioni zdelki e pravoto na istaknuvawe ili otu|uvawe odredeni pari~ni pobaruvawa vo odreden rok i po odreden fiksen kurs. ne e osloboden od danok. na pr. Vo dano~noto osloboduvawe se vklu~uvaat site vidovi na koverti i po{tenski karti~ki na koi se vtisnati ili nalepeni po{tenski marki. Zakonski plate`ni sredstva i devizi (2) Od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 alineja a) od ZDDV. otstapuvaweto pobaruvawa i opcionite zdelki so pari~ni pobaruvawa. naplatata na pari~ni pobaruvawa (inkaso-zdelki) e odano~ena (vidi stav 15 od ova poglavje). kako i za takseni i kontrolni marki (banderoli) koi va`at vo zemjata. proda`bata na po{tenski obrasci). Poglavje 41 Dano~no osloboduvawe za bankarski i finansiski promet Op{to (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV ne go koristat samo banki i finansiski institucii. Vo slu~aj na otu|uvawe na postrojki treba da se vnimava na mo`nata primena na ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa. vo toj slu~aj se odano~uva celokupniot promet.50 - Poglavje 39 Dano~no osloboduvawe za promet so po{tenski i takseni marki So zborovite "nominalna vrednost" se istaknuva. (2) Telekomunikaciskite uslugi ne se opfateni so dano~noto osloboduvawe. dano~noto osloboduvawe va`i i vo slu~ai. Prometi vo oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i udeli vo dru{tva . Vrz sporedni prometi kon vakvite uslugi (na pr. deka istite se stavaat vo promet zaradi nivnata sodr`ina na metali ili zaradi nivnata kolekcionerska vrednost. Dokolku vrednosnicite pretstavuvaat predmet na trguvawe po povisoka cena od nominalnata vrednost. Dano~noto osloboduvawe gi opfa}a i opcionite zdelki so devizi. dano~noto osloboduvawe se primenuva i vo slu~ai koga po{tenskite marki se otu|uvaat po cena koja e pomala od nominalnata vrednost. se primenuva dano~noto osloboduvawe. se isklu~uvaat plate`nite sredstva koi se stavaat vo promet zaradi nivnata sodr`ina na metali ili zaradi nivnata kolekcionerska vrednost. (3) Dano~noto osloboduvawe go opfa}a i prometot vo raboteweto so pari~ni pobaruvawa. Prometot na dobra. Poglavje 40 Dano~no osloboduvawe za po{tenski uslugi na Makedonskata po{ta (1) Oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 4 od ZDDV se site uslugi na Makedonskata po{ta koi se vr{at neposredno kako po{tenski raboti. tuku istoto mo`e da se koristi i od strana na site drugi dano~ni obvrznici koi vr{at promet po koj bilo osnov naveden vo ovaa odredba. Kaj menuva~koto rabotewe so pari. za prometot so zakonski plate`ni sredstva (moneti i banknoti za koi postojat va`e~ki kursevi na menuvawe). Kaj bankarskiot i finansiskiot promet na Makedonskata po{ta se vnimava na mo`nata primena na ~len 23 to~ka 5 od ZDDV (vidi poglavje 41 od DDVU). koj se izvr{uva kako osnoven promet. isto taka. koga stranskata valuta se ispla}a vo pomali pari~ni edinici (mali banknoti ili moneti) po `elba na kupuva~ot i koga za taa cel se presmetuva drug kurs od va`e~kiot devizen kurs ili koga se napla}aat administrativni dodatoci. deka dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 3 od ZDDV doa|a predvid za po{tenskite vrednosnici. Nasproti toa..

Odobruvawe. (11) Dokolku pri odobruvaweto krediti se baraat obezbeduvawa. 9/2000). ne vr{at posreduvawe vo prometot na udeli sprema dru{tva. se vbrojuvaat i opcionite zdelki so hartii od vrednost. Predmet na ovie opcioni zdelki e pravoto na pobaruvawe (nabavna opcija) ili na isporaka (proda`na opcija) na odreden broj na hartii od vrednost vo koe bilo vreme do istek na odreden rok. dokolku prometot mu se fakturira na imatelot na depoto. Za odobruvawe kredit se smeta i podgotvenosta za kreditirawe kon koja dogovorno se obvrzal dano~niot obvrznik do isplatata na zaemot. dokolku nadomestokot mu se fakturira na emitentot. 25/2000) i so Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("Slu`ben vesnik na RM" br. isto taka. udeli vo dru{tva so ograni~ena odgovornost). za utvrduvaweto na obemot na kreditnata validnost na objektite koi pretstavuvaat predmet na obezbeduvawe (na pr. Istiot }e bide na~elno odano~en. na pr. Dokolku odreden dano~en obvrznik dodeli kredit vo vrska so odreden promet. kotiraweto na berza na hartii od vrednost i posreduvaweto na kreditni institucii vo proda`bata na dr`avni obvrznici. kako i upravuvawe so krediti za komercijalni celi (osobeno banki. (5) Kon prometot od oblasta na raboteweto so hartii od vrednost se vbrojuvaat i uslugite od oblasta na emisionoto rabotewe. vodeweto na depoto. Upravuvawe so fondovi (9) Poimot "fondovi za socijalno osiguruvawe" e reguliran so Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM" br. mu se fakturiraat na . Odobruvaweto. posreduvawe i upravuvawe so krediti (10) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 alineja g) od ZDDV ne va`i samo za dano~ni obvrznici koi kako dejnost vr{at dodeluvawe na. izgotvuvaweto izvodi za depoto. oslobodeno od danok. prezemaweto plasmani na novi emisii. osobeno nadomestocite za procenka i patnite tro{oci. koi edinstveno vr{at obezbeduvawe na adresi za zainteresirani vlo`uva~i na kapital. davateli na zaemi). Zakonot za zdravstveno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM" br. Tro{ocite nastanati pritoa za davatelot na kreditot. dodeka poimot "specijalni investicioni fondovi" e reguliran so Zakonot za investicioni fondovi ("Slu`ben vesnik na RM" br. dvi`ni stvari. 25/2000). (6) Pri razgrani~uvaweto me|u prometot osloboden od danok od oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i odano~enoto ~uvawe hartii od vrednost va`i slednoto: Uslugata na dano~niot obvrznik (kreditna institucija) e na~elno osloboden od danok. zemji{ta. 24/2000). skladi{ta) se vr{i ocenka na nivnata vrednost. koe e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV. vo komanditni dru{tva). taka i prenosot na opcioni prava.. tuku i za drugi dano~ni obvrznici (vidi stav 1 od ova poglavje). prenosot ili posreduvaweto na tajno sodru`ni{tvo e. kako i dostavuvaweto akcionerski izvestuvawa do imatelite na depoa na hartii od vrednost. kursnata vrednost. vakvoto odobruvawe kredit e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV. samo ako istoto mo`e da se smeta za samostoen osnoven promet. (8) Licata. naplatata na tu|i kamatni ili dividendni pisma.51 - (4) Kon prometot vo oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i udeli vo pretprijatija. Dano~noto osloboduvawe go opfa}a kako sklu~uvaweto na opcioni zdelki. Primer: Industrisko pretprijatie im dodeluva krediti na svoite vraboteni zaradi izgradba na stanovi. Uslugata na obezbeduva~ot na adresi ne e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV. kon udelite vo dru{tva se vbrojuvaat i udeli vo personalni dru{tva (na pr. na pr. (7) Pokraj udelite vo kapital-dru{tva (na pr. na kalkulacii za dohodovnosta. Kon prometot koj ne e osloboden od danok se vbrojuva.

Nasproti toa. na primer i kreditnata institucija koja posreduva vo sklu~uvaweto . istoto se odano~uva. Kon prometot osloboden od danok vo ramkite na platniot promet se vbrojuva. (12) Ako kreditniot klient e zadol`en da plati odnapred utvrdeni iznosi zaradi neprezemawe na kreditot. otu|uvaweto ~ekovi. vtisnuvaweto na firma na formulari za pla}awe. pri vleguvawe vo minusno saldo). (14) Upravuvaweto so krediti e oslobodeno so danok samo vo slu~aj. Osloboduvaweto ja opfa}a. pri otpovik na odobruvaweto na zaemot ili pri raskinuvawe na kreditniot odnos (t. vodeweto smetki. Za drugi vidovi na obezbeduvawa se smetaat. istiot da mo`e da vklu~i povisoka kamatna stapka vo kreditnite barawa na kreditnite klienti od stapkata. Dadenata neposredna povrzanost go opravduva faktot. uslugite na tretoto lice sprema kreditniot posrednik se odano~uvaat. blokiraweto smetki i drugi prometi koi se povrzani so raboteweto so {tedni vlogovi. Dano~noto osloboduvaweto se odnesuva na site uslugi tipi~ni za profesijata. koja bankata bi ja pobarala bez vklu~uvawe na kreditniot posrednik (tn. me|u drugoto. Poglavje 42 Dano~no osloboduvawe za osiguritelen promet i uslugi na osiguritelni posrednici i zastapnici (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 6 od ZDDV se odnesuva na prometi vrz osnova na dogovori za osiguruvawe i reosiguruvawe koi se regulirani so Zakonot za osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM". vo slu~aj na predvremena otplata. Rabotewe so depoziti. (13) Posreduvaweto so krediti go vr{i samo lice koe sprema idnite strani na kreditniot dogovor nastapuva kako samostoen posrednik. uslugite na tretoto lice pa|aat na tovar na kreditniot posrednik kako kreditno-posredni~ki uslugi oslobodeni od danok. pla}awa. Toa ne se vrzuva nitu za odredena pravna forma na dano~niot obvrznik. Ako odredena banka dogovori so krediten posrednik. na pr. povlastenite dejnosti da preovladuvaat vo ramkite na sevkupnata stopanska dejnost na dano~niot obvrznik. se vbrojuva ukinuvaweto na smetki. Ovaa dejnost slu`i dotolku pove}e za toa. obes{tetuvawe za neprezemawe na kreditot ili zaradi pomestuvawe na rokovite na vtasanost). Koga kreditniot posrednik }e vklu~i treto lice zaradi realizirawe na posredni~kata zdelka. vo toj slu~aj kamatnata razlika pretstavuva nadomestok za odredeno posreduvawe na kreditniot posrednik sprema bankata koe e oslobodeno od danok. Ako upravuvaweto go vr{i treto lice (po nalog na davatelot na kreditot).52 - primatelot na kreditot so samoto odobruvawe na kreditot. vo toj slu~aj se raboti za nadomestoci spored ~len 23 to~ka 5 alineja g) od ZDDV koi se oslobodeni od danok. opomenuvaweto (na pr. Ga rancii i drugi obezbeduvawa (16) Spored ~len 23 to~ka 5 alineja |) od ZDDV.n. za da se ovozmo`i odobruvaweto na kreditot. osven ako ne se raboti za nadomest na {teta. Pritoa. So utvrduvaweto na kreditnata validnost na predmetot na obezbeduvaweto ne postoi streme` kon postignuvawe samostojni ekonomski celi. na samoto utvrduvawe na vrednosta na obezbeduvaweto da se gleda kako na sporeden promet kon odobruvaweto krediti. 47/97). koj e osloboden od danok (~len 8 stav 2 od ZDDV). koga istoto go vr{i davatelot na kreditot. koj nastapuva vo ime na kreditniot posrednik. "packing"). na primer. prezemaweto garanciska obvrska ili na garancija za maksimalna kamata. dokolku garantot ili posrednikot dobivaat poseben nadomestok za taa cel. naplatata na tu|i pobaruvawa (inkaso-zdelki) ne e oslobodena od danok. br. nitu istoto se ograni~uva na toa.. prezemaweto garancii na garancii i vo vakviot promet e oslobodeno od danok. (2) Oslobodeni od danok se i uslugite na osiguritelni posrednici i brokeri. doznaki i tekovni smetki (15) Kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV na poleto na raboteweto so {tedni vlogovi. kako i doznakata i izgotvuvaweto na izvodi i fotokopii na smetki.

e prometot koj go pravat ustanovite od oblasta na kulturata. zdru`enie na gra|ani od oblasta na kulturata kako dru{tvo. sojuz i sli~no. Ostanatite ostvaruva~i od kulturata (umetnicite. samostojnite umetnici. drugo audio-vizuelno delo. Dano~noto osloboduvawe go opfa}a celokupniot nadomestok platen od igra~ot. imenik. tuka se vbrojuvaat i taksite za proda`ba na pismenite dokumenti za u~estvoto vo igrata. br. Soglasno so ~len 23 to~ka 8 od Zakonot za dodadena vrednost osloboden od danokot na dodadena vrednost bez pravo na odbitok na prethodniot danok. Duri i vo slu~ai. tancovi. i drugi fizi~ki lica (u~enik. za ostvaruvawe na dano~noto osloboduvawe baraat mislewe od Ministerstvoto za kultura so koe se potvrduva ostvaruvawe na kultura. v) Filmska dejnost e produkcija. koga danokot za igri na sre}a se napla}a edinstveno spored visinata na vlogot. kalendar. fondacii od oblasta na kulturata kako neprofitni i nevladini organizacii). bidej}i istite ne pretstavuvaat samostoen promet. Poglavje 43 Dano~no osloboduvawe za igri na sre}a i zabavni igri (1) Prometite. drugi pravni i drugi fizi~ki lica. obrazec i sli~ni publikacii. umno`uvawe na originalno likovno delo. Objavuvaweto zna~i dostapnost na umetni~koto delo pod ednakvi uslovi na neodreden broj lica nadvor od voobi~aeniot krug na semejstvoto i li~nite poznanici. (2) Dano~ni obvrznici koi samite ne se nositeli na igri na sre}a. Poglavje 44 Dano~no osloboduvawe za kulturni ustanovi i drugi sli~ni institucii (1) Kulturata ja ostvaruvaat umetnici. ustanovi. ne se oslobodeni od danok. nezavisno od na~inot i formata na koja deloto e napraveno. regulirani so Zakonot za igri na sre}a i na zabavni igri ("Slu`ben vesnik na RM". b) Muzi~ka dejnost i scenska-umetni~ka dejnost e podgotvuvawe i javno izveduvawe muzi~ki. Pokraj vlogot vo igrata na sre}a. student i drugo lice koe se obrazuva za potrebite na kulturata kako i nau~en rabotnik {to vr{i dejnost od oblasta na kulturata).. kako i narodni pesni i igri. zaednica. tehni~kata obrabotka-razvivaweto na filmovi. Ne se smeta za dejnost od oblasta na kulturata pe~ateweto publikacii. tuku edinstveno vr{at posreduvawe. katalog i prospekt. dramski. e registrirano i za vr{ewe dejnost od oblasta na kulturata. kukleni i drugi umetni~ki dela. koja pretstavuva izdavawe publikacii so umetni~ka sodr`ina vo dovolen broj primeroci (500) nameneti za javnosta. Objavuvaweto se vr{i preku: a) Izdava~ka dejnost. programa. ne se oslobodeni od DDV spored ~len 23 to~ka 7 od ZDDV za nivnoto posreduvawe. za koe dobivaat provizija. 1. osloboduvaweto od DDV ja opfa}a celokupnata usluga na nositelot na igrata. mo`e da dojde predvid primenata na dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 56 od DDVU). operetski. distribucija i javno prika`uvawe na kinematografski. so (3) Prometot od oblasta na kulturata se ostvaruva preku dejnostite za objavuvawe i dejnosti za za{tita i koristewe. pomo{ni prometi). Sepak. po{tenska i taksena marka. televiziski i video film. operski. baletski. 10/97 i 54/97) se oslobodeni od danok (~len 23 to~ka 7 od ZDDV). samostojni umetnici.53 - osiguritelni dogovori. prometot na dvi`no i nedvi`no kulturno bogatstvo. Drugi prometi. koi ne pretstavuvaat uslugi na osiguritelni posrednici i osiguritelni brokeri tipi~ni za nivnata profesija (na pr. . trgovci poedinci i trgovski dru{tva registrirani za vr{ewe dejnost od oblasta na kulturata i pravno lice {to pokraj registracijata za vr{ewe dejnost od druga oblast. (2) Ustanova e pravno lice {to vr{i dejnost od oblasta na kulturata neprofitna cel. letok. adresar.

a) Bibliote~na dejnost e nabavuvawe. dive~. love~ki kolibi i sli~no) na lovci i na nivni asocijacii. orginali na kni`evni i muzu~ki dela. {i{arki. kako i drugo umetni~ko delo izrazeno vo vid na povrzani podvi`ni sliki. ribi. arhivi i dokumentacioni centri se osloboduva od DDV. semiwa. na . Dejnost za posreduvawe vo kulturata e organizirawe i javno prezentirawe. proda`ba na vleznici. za{tita i prezentirawe filmovi i filmski materijali od umetni~ko. semiwa. ogrevno drvo. fotografski dela i dela sozdadeni vo postapka sli~na na fotografskata. b) Kako promet od `ivotinski parkovi (zoolo{ki gradini) se smeta onoj koj proizleguva od odgleduvaweto na `ivotni. ko`a. na kulturno-umetni~kiot amaterizam i objavuvaweto kulturno-umetni~ki dela. Za{titata i koristeweto na dvi`noto kulturnoto bogastvo se ostvaruva preku vr{eweto na bilbliote~nata. `ivotinski parkovi. Za{tita na nedvi`noto kulturno bogatstvo e dejnost za za{tita i koristewe na arhitektonskoto kulturno bogastvo. objavuvawe i prezentirawe na muzejskiot materijal. ikri. ko`a. b) Muzejska dejnost e sistematsko istra`uvawe. {umski plodovi. `ivi `ivotni i proizvodi od niv (meso. ~uvawe. so ili bez ton. prou~uvawe i stru~no odr`uvawe na istite. v) Kinote~na dejnost e pribirawe. 4. kako {to e proda`bata na vleznici. parkovi. Galeriska dejnost e organizirawe i javno izlo`uvawe na orginali ili primeroci na dela od likovnata i primenetata umetnost. ribi. ~uvawe.54 - g) d) |) e) 2. 3. izlo`uvawe. obrabotka i prezentirawe na informacii i podatoci za bibliote~niot materijal. drugi umetni~ki predmeti. za{tita na spomenicite na kulturata. rogovo.. insekti i sli~no za obrazovni. insekti i sli~no. kako i sobirawe i obrabotka na podatoci za objavenite dela i izvedbi. izveduvawe i drugo sli~no objavuvawe na ve}e objavenite doma{ni i stranski dela i izvedbi od oblasta na kulturata na Republikata i vo stranstvo. a) Kako promet od botani~ka gradina se smeta onoj koj proizleguva od odgleduvaweto na retki vidovi rastenija za obrazovni. muzejskata i kinote~nata dejnost. rogovi). Izveduvawe na arhitektonski dela e proektirawe i podigawe arhitektonski dela so umetni~ki vrednosti kako i spomenici za odbele`uvawe nastani i li~nosti od zna~ewe za istorijata i kulturata. Dejnost na domovi na kulturata e dejnost koja zna~i programsko i funkcionalno pottiknuvawe i razvoj na kulturata. izgraduvawe i o~uvuvawe na zeleni javni povr{ini. stru~no i nau~no obrabotuvawe i prou~uvawe. suvi drvja i sli~no. na `ivotni. kako i za{tita i koristewe na duhovnoto kulturno tvore{tvo. javni pretprijatija i ustanovi. kako i za vr{ewe na drugi dejnost od oblasta na kulturata. ~uvawe. nau~no. obrabotuvawe. a osobeno: proektirawe. v) Kako promet od parkovi se smeta onoj koj go vr{at: nacionalni parkovi. ptici. stru~ni i nau~ni celi. istorisko i drugo op{testveno zna~ewe. Za{tita na spomenici na kulturata i spomenicite i spomen-obele`jata e za{tita. stru~ni i nau~ni celi. ~uvawe. sadnici. osobeno na tvore{tvoto na decata i mladinata. kako i pribirawe. kako i izdavawe na lovnotehni~kite objekti i stopanski objekti (love~ki ku}i. arsko |ubre. a koj proizleguva od nivnata dejnost da vodat gri`a za podra~jata na za~uvana avtenti~na sredina na prirodni ubavini i vrednosti na rastitelniot i `ivotinskiot svet i za hortikulturno ureduvawe na javni povr{ini. za{tita. sobirawe. rastenija i sli~no. kako {to e proda`bata na vleznici. lekoviti rastenija. jajca. ptici. kako i proizvodi od niv (meso. sreduvawe. trupci. bez ogled na vidot na nosa~ot {to gi sodr`i. jajca. arsko |ubre i drugo). obrabotuvawe i davawe na koristewe bibliote~en materijal. Prometot od botani~ki gradini. kulturno.

Kako ustanovi se smetaat: centri za socijalni raboti. medicinski i hemiski laboratorii za dijagnostika. (2) Pod sli~ni ustanovi se podrazbiraat: ordinacii. zdrastveni stanici. ~uvawe i koristewe na arhivskata gra|a). kako i razmenuvaweto i otstapuvaweto na arhivska gra|a i drugi raboti koi im se staveni vo nadle`nost so Zakonot za arhivskata gra|a ("Slu`ben vesnik na RM". iznao|awe. kako {to e prebaruvawe. dnevni centri za rabotno proizvodna aktivnost. aktivnosti i postapki. ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i roditelska gri`a.55 - nadomestociete za zastrel na dive~. Dokolku ovie uslugi se vr{at od strana na bolnici. Poglavje 46 Dano~no osloboduvawe za zdravstveni uslugi (1) Kako zdravstveni uslugi se smetaat merkite. ekonomsko-propagandni poraki. zavodi. klini~ki centri. (3) Kako komercijalna dejnost na edna radiodifuzna i televiziska stanica se smeta emituvaweto na: komercijalni programi. plateni politi~ki programi i drugi dejnosti so koi steknuvaat sredstva vrz osnova na me|usebni dogovori so korisnicite na nivnite uslugi. spre~uvaweto i suzbivaweto na zaboluvawata. aktivnostite i postapkite za za~uvuvawe i unapreduvawe na zdravjeto na lu|eto. zavodi za zdrastvena za{tita. povredite i drugite naru{uvawa na zdravjeto. d) Kako promet od dokumentacioni centri se smeta onoj koj proizleguva od osnovniot predmet na nivnoto rabotewe: odbiraweto na arhivskata gra|a od dokumentarniot meterijal. (2) Uslugite na radiodifuznite i televiziskite stanici se oslobodeni od danok na dodadena vrednost bez pravo na odbivka na predhodniot danok. se smeta onoj koj proizleguva od nivniot predmet na rabotewe (za{titata. (4) Na nadomestocite dobieni od Vladata na Republika Makedonija za sozdavawe i emituvawe na programi od javen interes po Odlukata za raspredeluvawe na sredstvata pribrani od radiodifuznata taksa po ~len 77 alineja 4 od Zakonot za radiodifuznata dejnost ("Slu`ben vesnik na RM" broj 20/97). izdavaweto na potvrdi i sli~no. centri za rehabilitacija i sli~ni ustanovi. ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj. Poglavje 45 Dano~no osloboduvawe za uslugi na radio i televiziski stanici (1) Radiodifuzna i televiziska stanica e radio stanica koja emituva radio i televiziska programa. kliniki. navremeno i efikasno lekuvawe i rehabilitacija so primena na stru~no medicinski merki. Poglavje 47 Dano~no osloboduvawe za promet od strana na institucii za socijalna gri`a i socijalna za{tita Prometot na dobra i uslugi od ustanovi na socijalna za{tita opredeli spored Zakonot za socijalnata za{tita ("Slu`ben vesnik na RM" broj 50/97) se oslobodeni od DDV. g) Kako promet od arhivi (Arhivot na Makedonija i Arhivskiot oddel na MANU). izdavawe na trofeen list i sli~no. medicinski centri. lovni hroniki. prirodni lekuvali{ta (centri za medicinska rehabilitacija) i drugi formi na davawe na zdravstveni uslugi vo soglasnost so zakon. emituva i vr{i distribucija na radio i televiziski programi i drugi informaciski sodr`ini nameneti za op{t priem vo sloboden prostor i po kablovska radio-televiziska mre`a. centri za davawe pomo{ vo doma{ni uslovi. osven nivnite komercijalni dejnosti. odnosno proizveduva. ne se presmetuva DDV. broj 36/90 i 36/95). zdrastveni domovi. ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno socijalni problemi i so naru{eno povedenie. istite se oslobodeni od DDV. prenesuva. dnevni centri i klubovi za stari i vozrasni lica. instituti.. za zastrelani trofejni grla. ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so telesna .

u~eni~ki domovi. na uslugi na lica koi primenuvaat netradicionalni metodi na lekuvawe. tegobi ili telesni o{tetuvawa kaj lu|eto. obrazovanie ili doobrazuvawe se: u~eni~ki domovi i studentski domovi.vospitno-obrazovna rabota. Zgri`uvaweto i nadzorot na deca i mladinci mo`e da se vr{i vo: detski gradinki. ustanovi za vozrasni invalidni lica i ustanovi za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj. obrazovanie ili doobrazuvawe kako i so niv tesno povrzanite prometi se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. Ova dano~no osloboduvawe se odnesuva za site subjekti {to gi vr{at ovie uslugi (javni ili privatni subjekti). ustanovi za stari lica. studentski odmorali{ta.za zdravstvenata sostojba na odredeno lice i za pri~inskata povrzanost me|u pravno merodavnata fakti~ka sostojba i odredenoto zdravstveno naru{uvawe ili me|u odredeno porane{no zaboluvawe i momentalnata telesna ili duhovna sostojba. rekreativni i drugi aktivnosti. Pomo{nite raboti na lekarite ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. izgotvuvaweto na lekarski naod . U~eni~ki dom e ustanova koja na u~enicite im obezbeduva smestuvawe. le~ewe ili namaluvawe na posledicite od bolesti.duri i samo vrz osnova na medicinskoto dosie . (3) Za dejnost kako lekar se smeta vr{eweto na zdravstvena za{tita (lekuvawe) koja potpa|a pod profesijata na lekar. gri`a i nadzor) e osloboden od DDV. kako i isporakite na zabni protezi od strana na zabolekari i zabni tehni~ari. Isto taka. . Poglavje 50 Dano~no osloboduvawe za prometi od strana na vr{iteli na medicinski profesii Op{to (1) Se osloboduvaat od danok zdravstvenite uslugi koi im obezbeduvaat medicinska zdravstvena za{tita na lu|eto. Poglavje 49 Dano~no osloboduvawe za promet vo ramkite na smestuvaweto na deca i mladinci Prometot vo ramkite na smestuvawe na deca i mladinci so cel na nivno vospituvawe. gri`a za zdravjeto. kako i na veterinarski uslugi. ishrana. nega. Tuka se vbrojuvaat i slednite uslugi: 1. studentski restorani i sl. ako e na redovno {koluvawe. mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 56 od DDVU). kako i vo vrska so faktot ili . kulturno-zabavni. Za lekuvawe se smeta sekoja merka koja slu`i za utvrduvawe. Lekarskata dejnost na bolnici i sli~ni institucii potpa|a pod dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 10 od ZDDV. ishrana. i prometot od oblasta na preventivnata zdravstvena za{tita se smeta za lekuvawe. Studentski dom e ustanova kade se obezbeduva smestuvawe i ishrana na studentite koi studiraat nadvor od mestoto na `iveewe. Lekari (2) Osloboden od danok e prometot koj proizleguva od dejnosta kako lekar. pritoa e nebitno dali prometot se vr{i sprema poedine~ni lica ili sprema grupi na lica. dokolku pritoa se raboti za vr{ewe na lekarska praksa sprema pacienti. Spored Zakonot za u~eni~kiot i studentskiot standard ("Slu`ben vesnik na RM" br 37/98) kako subjekti koi {to mo`at da vr{at smestuvawe na deca i mladinci so cel na nivno vospituvawe. Za mladinec se smeta sekoj do navr{eni 18 godini `ivot ili do 26 godini `ivot. sportski. ustanovi za smestuvawe na stari i vozrasni invalidni lica. Dano~noto osloboduvawe ne gi opfa}a uslugite na kozmet~ki saloni i saloni za masa`a. Poglavje 48 Dano~no osloboduvawe za promet vo ramkite na zgri`uvaweto deca i mladinci Prometot za zgri`uvawe i nadzor na deca i mladinci (smestuvawe. u~eni~ki odmorali{ta. Sepak.. u~eni~ki restorani.56 - invalidnost.

dokolku se raboti za izve{tai vo lekarsko stru~no spisanie. kako i testovi za psiholo{kata podobnost koi se povrzani isklu~ivo so utvrduvawe na profesionalnata podobnost. na pr. vidi stav 2 od ova poglavje).se primenuva dano~noto osloboduvawe. na pr. profilakti~ki vakcinacii na grupi na naseleni i redovnite ispituvawa na zdravstvenata sostojba. sekoja merka vo ramkite na preventivnata zdravstvena za{tita i socijalnata higiena. 5. duri i vo slu~ai koga predavaweto se dr`i pred lekari vo ramkite na lekarskoto usovr{uvawe. koja bara lekarski poznavawa. izgotvuvaweto lekarski naodi za podobnost na vodata za piewe i na nepostoeweto predizvikuva~i na bolesti vo vodata za piewe. (4) Kon dejnosta kako lekar vo smisla na ~len 23 to~ka 14 od ZDDV ne se vbrojuvaat na pr. Tuka se vbrojuvaat. kako i izdavaweto uverenija i potvrdi za vidot. Oslobodena od danok e i isporakata ili popravkata na zabni protezi i vili~noortopedski aparati od strana na zabni tehni~ari. 3. prilagoduvaweto na aparati za sluh od strana na otorinolaringolozi. predavaweto na medikamenti koi ne se davaat vo neposredna povrzanost so odreden lekarski tretman. vo slu~aj na tuberkuloza ili vo vrska so testovi za bremenost. dokolku pritoa se raboti za zabolekarska praksa sprema pacienti (vo vrska so pomo{nite ispolnuvawa. kako i dijagnosti~ki opiti so `ivotni. na poleto na zaraznite bolesti. 5. isporakata na pomo{ni sredstva. 7. dano~noto osloboduvawe gi opfa}a prometite od strana na pripadnici na drugi zdravstveni profesii. dejnosta na dr`ewe predavawa. lekarski istra`uvawa vo u~ili{ta. istra`uvaweto na telesni te~nosti ili ~ove~ki tkiva. usnata {uplina i desnite. uverenija za rabotna sposobnost. 4.. na primer. uverenija za zdravstvenata soostojba koi slu`at kako osnova za sklu~uvawe odredeno osiguruvawe. samo ako se raboti za uslugi koi obezbeduvaat medicinaska zdravstvena za{tita. 4. alkotestovi. Tuka ne se vbrojuvaat. nastavnata dejnost. Vakvite uslugi gi vr{at osobeno slednite dano~ni obvrznici: . istra`uvawata na krvnata grupa vo ramkite na utvrduvaweto na tatkovstvoto. 3. pri~inata za nastapuvawe na smrt. dokolku istite se vr{at vo ramkite na lekarskata praksa. Za vr{ewe na zabolekarska praksa se smeta profesionalnoto utvrduvawe zasnovano na stomatolo{ki nau~ni poznavawa i tretmanot na zaboluvawa na zabite. Pritoa.57 - 2. ne e bitno dali navedenite dobra se proizveduvaat ili popravaat vo ordinacijata na zabolekarot ili istite se nabavuvaat od zabni tehni~ari. (6) Vrz isporakata ili popravkata na zabni protezi i vili~no-ortopedski aparati od strana na zabolekari Isto taka. 2. 6. kontaktni le}i ili vlo{ki za obuvki. antropolo{ko-naslednobiolo{kite uverenija. pisatelskata dejnost. Drugi zdravstveni profesii (7) Spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. Osloboduvaweto ne opfa}a eksperimentalni istra`uvawa so `ivotni vo ramkite na nau~nite istra`uvawa. Zabolekari i zabni tehni~ari (5) Oslobodeni od danok se uslugite od dejnosta kako zabolekar. Osloboduvaweto ne go opfa}a izgotvuvaweto naod za hemiskiot sostav na vodata i na drugi materii. lekarskoto ispituvawe na farmakolo{koto dejstvo na odreden medikament kaj ~ovekot i dermatolo{koto ispituvawe na kozmeti~ki preparati. na pr. za namaluvawe na rabotnata sposobnost vo raboti na socijalnoto osiguruvawe. slednite dejnosti koi ne pretstavuvaat lekuvawe: 1. prilagoduvaweto na kontaktni le}i od strana na o~ni lekari. na pr.

duri i ako so niv vo poedine~ni slu~ai se prevezuvaat bolni i povredeni lica i za taa cel postoi posebna oprema vo voziloto (na pr. Sepak. ne se vbrojuvaat vo bolni~ki vozila. plovno vozilo) }e se smeta za opremeno za prevoz na bolni i povredeni lica. dokolku rabotat kako zdravstveni maseri. koi vo prv red se nameneti za prevoz na drugi lica (na pr. Spored toa. serum ili so plazma. (9) Prometot od raboteweto na sauna na~elno ne pretstavuva promet od dejnosta na nekoja od izri~no navedenite profesii vo ~len 23 to~ka 14 od ZDDV ili od druga sli~na medicinska profesija. 6. Bolni~arki i bolni~ari ne vr{at sli~na zdravstvena nega vo smisla na ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. dokolku preku opremata gi poseduva karakteristikite na bolni~ko vozilo (na pr. Trudovi terapevti. Istoto va`i i vo slu~ai. 3. 5. no ne ako vr{at edinstveno ili prete`no kozmeti~ki masa`i ili masa`i za ubavina. rotira~ki sedi{ta za polesno vleguvawe vo. Medicinski sestri. 2. 7. mo`e da dojde do primena na ~len 23 to~ka 11 od ZDDV. Sepak. podvodni masa`i. Dano~noto osloboduvawe mo`e da go koristat navedenite dano~ni obvrznici.58 - 1. odnosno izleguvawe od voziloto). Aku{erki i aku{eri. Obezbeduvaweto na sauna-uslugi e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV samo vo delot. Prodol`uvawe so vodeweto zdravstvena ordinacija od strana na naslednici (10) Dokolku naslednikot na ordinacija na lekar ili na pripadnik na druga medicinska profesija ne gi ispolnuva uslovite za vr{eweto na soodvetnata profesija. prodol`uvaweto na lekarskata praksa ne e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. koga vakvite davawa pretstavuvaat samostojni uslugi. Poglavje 52 Dano~no osloboduvawe za promet na ~ove~ka krv itn. Osloboduvaweto ne gi vklu~uva preparatite na plazma koi se sostaveni od me{avinite na ~ovekova krvna . mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe od ~len 23 to~ka 10 od ZDDV. zbogatena krv. Maseri i medicinski hidroterapevti se oslobodeni od danok. Medicinsko-tehni~ki asistenti. (2) Seriskite patni~ki motorni vozila koi se opremeni samo so rotaciono svetlo i sirena ne gi ispolnuvaat uslovite. Ispolnuvawata na socijalna nega (Isto taka. hidromasa`i i toplotni zra~ewa. Psihoterapevti i psihagozi.). 4. Uslugite na salonite za ubavina i za masa`a se isklu~eni od dano~noto osloboduvawe. kon bolni~kite vozila se vbrojuvaat samo vozila. preku opremenost so le`alki. Poglavje 51 Dano~no osloboduvawe za prevoz na bolni i povredeni lica (1) Voziloto (motorno vozilo. na primer kako podgotovka ili dopolnitelen tretman kon odredena maserska dejnost. taksi-vozila).. haparinski opakovki so konzervirana krv i so celularni krvni sostojki. vo koj istata pretstavuva sporeden promet kon odreden lekarski tretman. koi spored celokupniot na~in na izvedba i opremuvawe se nameneti za prevoz na bolni i povredeni lica.osnovna nega i doma{no snabduvawe) ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. (1) Za ~ove~ka krv se smetaat slednite proizvodi: sadovi so konzervirana sve`a ~ove~ka krv. (8) Za zdravstvena dejnost ne se smeta dejnosta na pedikiri. Vozila. a ne pomo{na dejnost kon zdravstvenata masa`a. bidej}i istite rabotat prete`no na poleto na kozmetikata. i za medicinska nega na nozete. letalo. specijalni sedi{ta itn. i opremuvaweto na voziloto samo so nosilki i osnovna oprema za prva pomo{ ne e dovolno. kako i za obezbeduvawe medicinski kapewa. Isto taka. Logopedi.

Pritoa. spaluvaweto i sl. avtobus. (3) Uslugite na obrazovanieto za zdobivawe na stepen na podgotovka. dokvalifikuvawe i prekvalifikuvawe za novi raboti i rabotni zada~i. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. (2) Uslugite {to gi davaat osnovnite u~ili{ta. bukvi za krst i sli~ni simboli. a koga kako korisnici se javuvaat deca i mladinci. (2) Kaj dano~noto osloboduvawe za promet na maj~ino mleko e bez zna~ewe pra{aweto. tabut i tapacirug za sandak za pogreb i obuvki za mrtovec. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. drvena. rabotni~kite univerziteti i drugi za izu~uvawe na stranski jazici. bez pravo na odbitok na prethodniot danok.). detskite odmorali{ta. stru~no usovr{uvawe i osposobuvawa za odredeni zanimawa.. (2) Prometot na slednite dobra koi se neposredno povrzani so pogrebuvaweto i kremiraweto e osloboden od danok: sandak i vlo{ka za pogreb i za transport (drven. du{ek. Site post-pogrebalni uslugi se odano~ivi. od beton i sl. Dano~noto osloboduvawe opfa}a sekoj vid patni~ki prevoz (na pr. pogreben simbol (krst. Tuka se vbrojuvaat osobeno: faktorski preparati. ~uvaweto i izlo`uvaweto vo kapela.59 - plazma. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost.). mo`e da se raboti za prevoz od stranstvo vo zemjata. ~ar{av. srednoto i visokoto obrazovanie.). tekstilni i sl. humanalbumin. kako i uslugite na kompjuterskite centri. (4) Uslugite {to gi davaat centrite. na primer prevozot na patni~ki baga`. piramida ni{an i sl. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. kopaweto na grob i pogrebuvaweto vo nego. studentskite sportski centri. nezavisno od toa dali istiot se vr{i od prevoznik so sedi{te vo zemjata ili vo stranstvo. Propi{anite dozvoli ili registracii za prevoz nemaat zna~ewe za dano~noto osloboduvawe. pernica. smrznato ili su{eno). urna i kutija za pogreb i za transport (kartonska. srednite u~ili{ta i instituciite na visokoto obrazovanie. brod ili letalo). plasti~na. Vo ovie uslugi osobeno spa|aat: prevozot na posmrtnite ostanki. fibrinogeni i imunoglobini. so `eleznica. metalna. pro~isteno. dali maj~inoto mleko bilo preraboteno (na pr. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. pokrov. organizaciite za odmor i rekreacija na deca i mladinci. u~eni~kite i studentskite domovi. koi se sostaven del na vospitno-obrazovniot proces i koi se ostvaruvaat spored nastavnite planovi i programi. koi se neposredno povrzani so pogrebuvaweto ili kremiraweto se oslobodeni od danok. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. utitahti. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. centrite za zgri`uvawe i prestoj na deca i mladinci. Poglavje 53 Dano~no osloboduvawe za obrazovni uslugi (1) Uslugite {to gi davaat detskite gradinki. (2) Dano~noto osloboduvawe opfa}a i nesamostojni sporedni ispolnuvawa kon patni~kiot prevoz.). zagrevano. kako i rabotni~kite univerziteti. pogrebni kesiwa i vre}i (plasti~ni. metalen. mladinskite domovi. od zemjata vo stranstvo ili od stranstvo preku zemjata vo stranstvo (tranziten prevoz). {to gi vr{at instituciite na osnovnoto. avto-{kolite (so isklu~ok na A i B kategorija). Poglavje 55 Dano~no osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici (1) Dano~noto osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici (~len 23 to~ka 19 od ZDDV) se primenuva vo slu~aj na premin na dr`avnata granica na Republika Makedonija. plasti~en i dr. Poglavje 54 Dano~no osloboduvawe na uslugite od pogrebalni krematoriumi i promet na dobra povrzan so vakvi uslugi institucii i (1) Uslugite na pogrebalnite institucii i krematoriumite. . u~ili{tata.

dokolku pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo isklu~eno za nabavkata i sl. na dobroto spored ~len 35 to~ka 1 od ZDDV. (5) Osloboden od danok e i prometot na dobra. istiot e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. vidi poglavje 13 stavovi 9 i 10 od DDVU). vidi poglavje 85 DDVU) i  ­  za oprema vo smisla na ~len 35 to~ka 4 od ZDDV (vo vrska so toa. Poglavje 56 Dano~no osloboduvawe za odredeni vidovi promet optovareni so prethoden danok (1) So cel da se izbegne dvojno optovaruvawe so danok na dodadena vrednost.60 - (3) Me|unarodniot patni~ki prevoz vo avionskiot soobra}aj ne potpa|a pod odredbata od ~len 23 to~ka 19 od ZDDV. 2. vo slu~aj na ispolnetost na navedenite uslovi. koe go koristi za celi na negovata stopanska dejnost. (2) Dano~noto osloboduvawe za vidovite na prometot navedeni vo prethodniot stav va`i samo ako za ispora~anite dobra ili za dobrata koristeni spored ~len 6 stav 3 to~ka 1 bilo c e l o s n o isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 od ZDDV. vidi poglavje 87 od DDVU). vidi poglavje 13 stav 5 do 8 od DDVU). dokolku se ispolneti uslovite navedeni vo dadenata odredba. dano~noto osloboduvawe mo`e da se koristi i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi koristel dobrata vo mnogu mal obem (najmnogu 5%) za dejnosti koi ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 od ZDDV. uslugi bez nadomest koi se sostojat vo koristewe na dobra (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). Uslov za toa e. zatoa {to dano~niot obvrznik go koristel dobroto isklu~ivo za dejnost koja bila oslobodena od danok spored ~len 23 od ZDDV. no vo slednata godina isklu~uvaweto bilo delumno poni{teno po pat na ispravka vo soglasnost so ~len 37 od ZDDV. Istoto va`i osobeno  ­  za vozila vo smisla na ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV (vo vrska so toa. slednite vidovi promet spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV se oslobodeni od danok. koja spored ~len 23 to~ka 5 e oslobodena od danok. Primer 2: Zanaet~ija steknuva vozilo vo godina 01. .. promet na dobra bez nadomestok vo smisla na ~len 3 stav 3 to~ka 1 do 3 od ZDDV. toj mu go podaruva voziloto na negoviot sin. bez isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok. (4) Me|unarodniot prevoz na stoki e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV. kako i koristeweto na dobra vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Primer 1: Banka otu|uva oprema koja slu`ela isklu~ivo za vr{ewe na nejzinata dejnosta. dano~niot obvrznik da se otka`al od pravoto na delumna odbivka na prethodniot danok za dobrata. dokolku bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 od ZDDV: 1. (3) Dano~noto osloboduvawe najprvin go opfa}a prometot na dobra. Vo godina 02. (4) Od pri~ini na poednostavuvawe. 3. na pr. a za koe e isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV. za koj bilo isklu~eno pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 2 do 6 od ZDDV. Ovoj preduslov ne se smeta za ispolnet ako pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo celosno isklu~eno vo prvata godina. zemaweto dobra za li~ni celi na dano~niot obvrznik ili davaweto dobra na vrabotenite bez nadomest (vo vrska so toa. kako i koristeweto na dobro vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. vo koristewe na dobra za li~ni celi od strana na dano~niot obvrznik ili na lice vraboteno kaj nego (vo vrska so toa. na pr. promet na dobra so nadomestok.

Slu~ai na prevoz postojat koga dano~niot obvrznik ili primatelot na dobroto go prenesat samite dobroto vo stranstvo (vidi poglavje 22 stav 4 od DDVU). . (6) ^lenot 35 to~ka 7 ne go isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci za nabavka itn. Davaweto bez nadomestok podle`i na odano~uvawe spored ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. no istoto e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. na d o b r a .osven uslugi vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV . Iako bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok od tro{ocite za smestuvawe i ishrana (~len 35 to~ka 6 od ZDDV). vidi poglavje 37 od DDVU). koi bile ili neovlasteno ili previsoko iska`ani vo faktura. pri {to pri nabavkata na avtomobilot bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV. (7) Ponatamu. podle`i na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. ako dano~niot obvrznik vr{i uslugi (vklu~uvaj}i uslugi bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ki 2 i 3 od ZDDV. koj e isklu~en od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa. 2. Primer 3: Industrisko pretprijatie mu stava besplatno na raspolagawe na vraboteno lice avtomobil. pri steknuvawe na dobro od strana na lice koe ne e dano~en obvrznik ili ne e registriran dano~en obvrznik (vo vrska so toa. kako i ~lenovi 25 i 26 od ZDDV Poglavje 57 Dano~no osloboduvawe pri izvoz (Op{to) (1) Slu~aj na izvoz osloboden od danok postoi koga dano~niot obvrznik. 4. vidi poglavje 80 stav 5 od DDVU). koga se raboti za prviot promet so stanovi i stanbeni zgradi vo smisla na ~len 23 to~ka 1 od ZDDV. dano~noto osloboduvawe ne se primenuva: 1.04. na pr. dano~noto osloboduvawe od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV ne se primenuva vo slu~aj na isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 7 od ZDDV. davaweto ne e oslobodeno od danok. proizvedeno ili uvezeno pred 01. bidej}i uslugite . spored koj se isklu~uva pravoto na odbivka za d a n o c i. negoviot primatel ili treto lice po niven nalog go transportira ili go isprati dobroto od zemjata vo stranstvo i ako primatelot e stranski primatel na dobro (~len 24 to~ka 1 re~enica 1 od ZDDV). vidi poglavje 79 stav 7 od DDVU). Stavaweto na raspolagawe na dobro za koristewe podle`i na odano~uvawe (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). kako i vo slu~ai.ne potpa|aat pod odredbata od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. Primer 4: Dano~en obvrznik mu podaruva na vraboteno lice prestoj za eden vikend so smestuvawe i ishrana vo hotel vo Mavrovo. koi ne se sostojat od koristewe na dobra).. se raboti za slednite situacii na izvoz: 1. Kon ~len 24 to~ki 1 i 2.61 - Davaweto dobra bez nadomestok (zemawe na dobra za li~ni celi). ne bilo isklu~eno zaradi primena na ~len 35 od ZDDV. ako dobroto bilo nabaveno. no istoto e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. Slu~ai na ispra}awe postojat koga dano~niot obvrznik ili primatelot na dobroto go izvr{at ili go nara~aat prevozot na dobroto vo stranstvo od strana na treto samostojno lice (vidi poglavje 22 stav 5 od DDVU). Zaradi toa. Pritoa. vo koi ne postoela uredna faktura so posebno iska`an danok (vo vrska so toa. Dano~niot obvrznik mu go ispra}a dobroto vo stranstvo na svojot primatel ili na sledniot primatel posle nego. Vo dadeniot slu~aj se raboti za isklu~ok. ako pravoto na odbivka na prethodni danoci pri nabavkata itn. tuku zatoa {to ne bile ispolneti uslovite za koristewe na pravoto na odbivka spored ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. 3. zaradi negovo koristewe za li~ni celi za ednomese~en godi{en odmor.2000 godina.

vidi poglavje 24 stavovi 5 i 6 od DDVU. koi lica pretstavuvaat stranski primateli. Vo vrska so poimot na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni. carinska zona ili carinsko skladi{te (~len 24 to~ka 2. Podru`nicata vo zemjata na stranski primatel ne se smeta za stranski priamtel na dobroto (~len 26 stav 2 od ZDDV). koi svoeto `iveali{te ili postojano prestojuvali{te go pomestuvaat od zemjata vo stranstvo. dokolku podru`nicata ja sklu~uva i ja realizira zdelkata vo svoe ime. Primatelot na dobroto. carinski zoni i carinski skladi{ta. kako i pismeniot dokaz za izvr{en izvoz (poglavje 60 do 62 od DDVU).62 - 2. a vo vrska so ~len 26 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). ne se smetaat za stranski primatel do negovoto fakti~ko zaminuvawe od zemjata (premin na granicata). (2) Pra{aweto. 3. Lica vraboteni kaj stranski dano~en obvrznik. Ako ne se vodat ovie dokazi. vo toj slu~aj ovie uslugi od strana na tretoto zadal`eno lice se oslobodeni od danok kako raboti vrz dobra za izvoz spored uslovite od ~len 24 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 64 od DDVU). Ako e istovremeno zasnovano `iveali{te vo zemjata i vo stranstvo. Pritoa. ostanuvaat stranski primateli iako nivniot prestoj vo zemjata e od podolg vremenski rok. postojano `iveali{te ili postojano prestojuvali{te vo stranstvo. Ako kaj nvedeniot promet se raboti za vr{ewe uslugi (~len 6 od ZDDV). se zemaat predvid site okolnosti povrzani so prestojot. (4) Lica. dokolku se ispolneti uslovite od ~len 3. (3) Ako dobroto se obrabotuva ili prerabotuva pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na dobroto (~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV). i prometot na dobra sprema rezidenti vo zemjata se smeta za izvoz osloboden od danok. vo toj slu~aj i tretoto zadol`eno lice vr{i izvoz. do svojot primatel ili do nekoj sleden primatel. (3) Dokolku fizi~koto lice nema `iveali{te ili ako istoto ne mo`e nesomneno da se utvrdi. se utvrduva za fizi~kite lica spored nivnoto `iveali{te. Za stranski primatel na dobroto se smeta i podru`nica vo stranstvo na dano~en obvrznik-rezident vo zemjata. 4. Vo vrska so poimite "fakti~ko sedi{te" i "podru`nica". Stranskiot primatel go ispra}a dobroto vo stranstvo do sebe. tuku momentot na fakti~kiot izvoz na dobroto naveden vo ~len 26 stav 1 od ZDDV. stav 2. Izvozot osloboden od danok mo`e da se izvr{i sprema niv samo posle ovoj moment. osobeno negovata cel. (4) Poseduvaweto knigovodstven dokaz (poglavje 59 od DDVU). Pritoa. merodavno e mestoto na `iveewe koe mo`e da se smeta objektivno za centralno mesto na `iveewe (postojano `iveali{te). Za `iveali{te se smeta mestoto vo koe primatelot na dobroto ima nabaveno stan za podolgo vreme. vidi poglavje 21 stav 3 od DDVU. ne e merodaven momentot na sklu~uvawe na dogovorot ili na predavawe na stokata na primatelot. . Isto taka. koi doa|aat vo zemjata edinstveno zaradi izvr{uvawe na odredena vremenski ograni~ena zada~a bez pritoa da zasnovaat sredi{te na svoeto `iveewe vo zemjata. Poglavje 58 Stranski primatel na dobroto (1) Za stranski primtel na dobroto se smeta lice so fakti~ko sedi{te. dano~noto osloboduvawe ne mo`e da se odobri nitu vo slu~ai na nesomneno ispolnuvawe na site ostanati uslovi.. vo toj slu~aj kako odlu~uva~ki kriterium za utvrduvawe na sedi{teto vo zemjata ili vo stranstvo se zema postojanoto prestojuvali{te. koj sledi po stranskiot primatel. go prevezuva ili go ispra}a dobroto vo stranstvo do sebe ili do odreden sleden primatel. (2) Slu~aj na izvoz osloboden od danok postoi i koga dano~niot obvrznik prevezuva ili ispra}a dobra koi ne se nameneti za krajna potro{uva~ka od zemjata vo slobodna zona. Ispora~atelot na dano~niot obvrznik ili odreden prethoden ispora~atel go prevezuva ili go ispra}a dobroto vo stranstvo do primatelot na dano~niot obvrznik ili do odreden sleden primatel. to~ka 6 od ZDDV (vidi poglavje 11 od DDVU). pretstavuvaat materijalnopravni uslovi za ostvaruvawe na pravoto na dano~no osloboduvawe.

konzulati. misii. Lica vraboteni kaj stranski rabotodavec. se smetaat za stranski primateli. dokolku istite ja sklu~ile zdelkata vo svoe ime. Stranski rabotnici koi zasnovaat raboten odnos vo zemjata. 5. Pripadnici na stranski voeni edinici privremeno stacionirani vo Republika Makedonija ostanuvaat stranski primateli. ambasadi. Istoto va`i i za stranski studenti. 3. Stranski diplomati akreditirani vo Republika Makedonija ne se smetaat za stranski primateli na dobra.. dokazot za izvr{eniot izvoz (~len 2 stav 2 to~ka 2 od DDVP). Vakvata evidencija mora da sodr`i uka`uvawe na: 1. carinska zona ili carinsko skladi{te (~len 3 stav 1 od DDVP). na pr. Istoto va`i i za makedosnki diplomatskokonzularni pretstavni{tva. Pri prestoj do 6 meseci mo`e bez proverka na slu~ajot da se pojde od toa deka stranskiot rabotnik ne zasnoval vo zemjata nitu `iveali{te. kako na pr. 2. potpis i faksimil na carinskiot rabotnik . Poglavje 59 Knigovodstven dokaz pri izvoz (1) Vo slu~aj na izvoz. ne go gubat svojstvoto na stranski primatel.63 - (5) Kaj primateli na dobra so promenlivo prestojuvali{te se postapuva na sledniot na~in: 1.stav 3). Vo slu~aj na prestoj do 6 meseci. duri i vo slu~ai na podolg prestoj. nitu postojano prestojuvali{te. nitu postojano prestojuvali{te. koi doa|aat vo zemjata samo zaradi izvr{uvawe na odredena vremenski ograni~ena zada~a. kako i na podatocite propi{ani spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP. Poglavje 60 Pismen dokaz za izvr{en izvoz Op{to (1) Dano~niot obvrznik e dol`en da doka`e preku dokumenti vo zemjata. Dovolno e ako dano~niot obvrznik ja stavi na uvid pred Upravata za javni prihodi delovnata dokumentacija od koja proizleguvaat podatocite od dokumentite. se smeta deka go premestuvaat svoeto sredi{te na `iveewe od stranstvo vo zemjata. Stranski turisti. fakturata za soodvetniot promet. 2. mo`e bez proverka da se pojde od toa deka stranskite pripadnici na voeni edinici ne zasnovale vo zemjata nitu `iveali{te. dokazot za izvr{en izvoz se poseduva vo forma na slu`ben pe~at. stranski umetnici ili ~lenovi na umetni~ki grupi koi gostuvaat vo zemjata. (2) Ako dobroto bilo obraboteno ili preraboteno pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na istoto (~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV). Sepak. deka toj ili primatelot na dobroto go prevezle ili ispratile istoto vo zemjata ili vo slobodna zona. dano~niot obvrznik mora da gi poseduva izvoznite dokumenti. tie po pravilo ne se smetaat za stranski primateli na dobra se' do nivnoto kone~no zaminuvawe od zemjata. Izvr{eniot izvoz mora da proizleguva od ovie dokumenti na o~igleden i lesno proverliv na~in. 6. dano~niot obvrznik-rezident vo zemjata mora preku svojata evidencija da doka`e deka toj ili primatelot na dobroto go prevezol ili go ispratil dobroto vo stranstvo (~len 2 stav 1 od DDVP). (2) Pri izvoz vo ramkite na izvozna carinska postapka so primena na edinstven carinski dokument (vo natamo{niot tekst ECD). vo toj slu~aj mora i ova da proizleguva na o~igleden i lesno proverliv na~in od evidencijata spored stav 1. koi imaat `iveali{te vo stranstvo. ostanuvaat da se smetaat za stranski primateli na dobra (vidi Isto taka. Sledstveno na toa. Istoto va`i i za stranci koi od profesionalni pri~ini prestojuvaat privremeno vo zemjata. koi prestojuvaat privremeno vo zemjata. Makedonski slu`benici vo stranstvo. 4.

(5) Pri isporaka na motorno vozilo na stranski primatel. Voziloto. koi stranskiot primatel gi prenel vo stranstvo vo li~niot baga`. Izvozot se potvrduva od strana na pograni~niot organ na~elno samo vo slu~ai koga za voziloto se izdadeni me|unarodna soobra}ajna dozvola i registarski tabli~ki za izvoz. 3. izvozot na~elno nema da go potvrdi pograni~niot organ. dokazot za izvr{en izvoz mo`e da se smeta za ispolnet i vo slu~ai koga carinskiot ili pograni~niot organ go potvrdil izvozot na dobroto (na pr. Kon li~niot baga` pripa|aat i dobra koi patnikot gi nosi so sebe pri premin na granicata. so taa razlika {to namesto slu`beniot pe~at. e osloboden od danok kako izvoz (~len 25 od ZDDV) samo pod slednite uslovi: 1. 2.64 - na listot so broj 3 (list so `olta boja) vo rubrikata "V" od ECD (~len 3 stav 2 od DDVP). Poglavje 61 Izvoz vo ramkite na patni~kiot soobra}aj U s l o v i z a d a n o ~ no o s l o b o d u v a w e (1) Prometot na dobra. vo ovie slu~ai mo`e da se priznae postoeweto na izvozna isporaka. (4) Kaj raboti vrz dvi`ni materijalni dobra koi spored ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV se smetaat za promet na dobra (dogovor za isporaka delo. tip na voziloto. Sepak. koga voziloto preminuva vo stranstvo so sopstven pogon. na pr. dokolku dano~niot obvrznik go doka`e pismeno kone~niot uvoz na motornoto vozilo vo druga dr`ava preku dokumenti na istata (na pr. Ako izvoznoto carinewe se vr{i vo grani~na carinska ispostava. so taa razlika {to podatocite koi{to se naveduvaat vo rubrikata V na listot so broj 3 na obrazecot ECD treba da bidat navedeni na fakturata podnesena od izvoznikot na stokata. broj na {asija i vid i oznaka na registarskite tabli~ki. pri vgraduvawe na motor vo vozilo. negovite sostavni delovi i dopolnitelnata oprema ne pretstavuvaat patni~ki baga`. kako i patni~kiot baga` daden za natovar pri negovoto patuvawe.. vidi poglavje 11 od DDVU). vo fakturata }e se navede dokazot za izvr{en izvoz na ist na~in kako {to e pogore navedeno. Za patuvawe se smetaat i kupoproda`ni patuvawa (tn. na pr. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost.000 denari. dokazot za izvr{eniot izvoz da sodr`i dopolnitelna potvrda od pograni~niot organ za toa deka podatocite vo pogled na imeto i adresata na stranskiot primatel se ednakvi na podatocite od prilo`eniot paso{ ili drug vid na patna isprava na patnikot koj go prenesuva dobroto vo stranstvo (potvrda na identitetot). koga voziloto sodr`i makedonski slu`beni ili stranski registarski tabli~ki. na voziloto) koe fakti~ki preminalo vo stranstvo i koga od sevkupnosta na podnesenite dokumenti ne postoi seriozno somnenie za toa deka vgradenite dobra preminale vo stranstvo zaedno so izvezenoto dobro. dobroto da se izvezuva vo rok od 3 meseci po izdavawe na fakturata ili smetkata. dokazot za izvr{en izvoz se vr{i na ist na~in kako i koga izvozot se vr{i so primena na ECD. se zapi{uva slednata zabele{ka "Stokite po predmetnata faktura. so potvrda za izvr{eno carinewe ili za izvr{eno uvozno odano~uvawe) zaedno so sudski prevod na istite na makedonski jazik. vo ra~niot baga` ili dobra koi liceto gi nosi so sebe vo vozilo koristeno od nego. (3) Pri izvoz vo ramkite na izvozna carinska postapka bez primena na ECD. . Nasproti toa. dokumentot na koj se potvrduva izvozot treba da sodr`i podatoci za proizvoditelot na voziloto. "{oping-turi") kako i sekojdnevnoto patuvawe na rabota vo stranstvo. preku Carinskata ispostava ___________________________so kontrolen broj ________________od _________ 20______ja preminale carinskata linija". sevkupnata vrednost na prometot na dobra koja proizleguva od fakturata ili smetkata da nadminuva 5.

Podatocite vo vrska so stranskiot primatel na dobroto sodr`ani vo prilo`eniot izvozen dokument ne soodvetstvuvaat so podatocite od podneseniot paso{ ili druga patna isprava na patnikot. Istoto va`i soodvetno i pri postoewe na upis: "prekin na rokot za proteruvawe (trpewe na prestoj)". ili dokolku se u{te ne istekla va`nosta na vakvata dozvola ili dokolku se u{te ne izminal rok od 1 mesec po istek na va`nosta na istata. dokolku patnikot go dostavi na uvid svojot va`e~ki paso{ ili druga va`e~ka patna isprava i dokolku podatocite sodr`ani vo nego se ednakvi na podatocite vo vrska so imeto i adresata na stranskiot primatel sodr`ani vo izvozniot dokument. za celi na doka`uvawe na izvr{eniot izvoz spored ~len 3 stav 3 od DDVP. carinskiot organ ja pribele`uva na izvozniot dokument pri~inata za toa. vidi poglavje 60 od DDVU). dokolku patnikot raspolaga samo so viza za prestoj vo zemjata. 2. 4. Istoto va`i i vo slu~ai koga vo stranskite dokumenti za premin na granicata ne e dadena celosnata adresa. Pograni~niot carinski organ go potvrduva vo tie slu~ai edinstveno izvozot na dobroto. dovolno e i poseduvawe na soodvetna potvrda izdadena od dr`aven organ na Republika Makedonija koj se nao|a vo dr`avata ~ij rezident e primatelot na dobroto. 3. Patnikot stava na uvid makedonski paso{ ili makedonska li~na karta. vo soglasnost so odredbite od Zakonot za prestoj na stranci.65 - Pismen dokaz za izvr{en izvoz so potvrda na identi tetot (2) Vo slu~ai na izvoz vo ramkite na patni~kiot soobra}aj. vo koj e vnesena dozvola za prestoj vo period podolg od 3 meseci. Vo ovie slu~ai ne mo`e da se podnese dokaz so pomo{ na patna isprava. Patnikot stava na uvid paso{. Trgovski voobi~aen naziv i koli~ina na dobroto predadeno ili isprateno na zadol`enoto lice. (5) Dokolku ne e mo`no ili ne mo`e da se o~ekuva od carinskiot organ izdavawe potvrda za identitetot. Ponatamu. 5. 3. se koristi slu`beno propi{aniot formular. deka `iveali{teto na primatelot na dobroto se nao|a vo stranstvo. (3) Pograni~niot organ ja izdava dopolnitelnata potvrda na identitetot. (4) Dopolnitelnata potvrda na identitetot ne se izdava od pograni~nite organi vo slednite slu~ai i pokraj stavawe na uvid na va`e~ka patna isprava: 1. Patnikot stava na uvid diplomatski ili slu`ben paso{. vo koi predmetot na isporakata se obrabotuva ili prerabotuva pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na dobroto (slu~ai na obrabotka i prerabotka vo smisla na ~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV). Mesto i data na priem na dobroto od strana na zadol`enoto lice. na primer od strana na diplomatsko ili konzularno pretstavni{tvo na Republika Makedonija. no ne i so prilo`uvawe na li~na karta.. 2. Poglavje 62 Dokaz za izvr{en izvoz vo slu~ai na obrabotka i prerabotka (1) Vo slu~ai. zo{to ne mo`e da ja navede to~nosta na imeto i adresata na stranskiot primatel. tuku samo mestoto i zemjata ili samo zemjata na `iveewe. koj dopolnitelno gi sodr`i slednite podatoci: 1. Izdavawe na potvrdatata za identitetot ne se otka`uva. Patnikot stava na uvid stranska li~na karta izdadena vo dr`ava ~ii dr`avjani mo`at da vlezat vo Republika Makedonija samo so prilo`uvawe na paso{. . deka podatocite vo vrska so stranskiot primatel (ime i adresa) bile to~ni vo momentot na prometot. Od vakvata potvrda mora da proizleguva. Ime i adresa na tretoto samostojno zadol`eno lice. dano~niot obvrznik e dol`en da go vodi dokazot za izvr{en izvoz po pravilo vo forma na dokument spored ~len 3 od DDVP (vo vrska so toa.

Kon ~len 24 to~ka 3 od ZDDV Poglavje 63 Dano~no osloboduvawe za uslugi povrzani so izvozot. za prevoz. na primer so motorni vozila. tuku dava nalog za negovo izvr{uvawe od strana na eden ili pove}e prevoznici (podizveduva~i). prometite navedeni vo ovaa odredba da pretstavuvaat osnovni prometi. isto taka. (3) Za primena na dano~noto oslboduvawe e nebitno na koj na~in se vr{i prevozot. koga prevozot na stokite se vr{i kako vo zemjata. ne se opfateni so dano~noto osloboduvawe. Transportot koj prethodi kon vozdu{niot transport pretstavuva samostoen osnoven promet. Za me|unaroden prevoz se smeta i prevozot od zemjata vo slobodna zona. (2) Ako dobroto bilo obraboteno ili preraboteno od pove}e izveduva~i. Me|unaroden prevoz na dobra (2) Slu~ajot na me|unaroden prevoz na dobra vo smisla na ~len 24 to~ka 3 alinei a) i b) od ZDDV postoi. Osloboduvaweto od danok spored ~len 24 to~ka 5 od ZDDV va`i i za uslugi na posrednici. Ovie prevozni ispolnuvawa mo`at da bidat me|unarodni. podatocite navedeni vo stav 1 treba da gi opfatat obrabotkite ili perabotkite izvr{eni od sekoe ostanato treto lice. Vle~eweto ili turkaweto na stoki se smeta. sprema koe podizveduva~ot ili podizveduva~ite vr{at. Vo ovie slu~ai liceto se pojavuva kako osnoven izveduva~. koi im prethodat na me|unarodnite prevozi ili koi sledat po niv. brod ili skela. Prevozi vo zemjata izvr{eni od strana na podizveduva~i. prevozni uslugi (vidi poglavje 25 stav 5 od DDVU). Primer: [pediterot A od Skopje dobiva nalog od G da izvr{i prezemawe na kupenata stoka od Ohrid i istata da ja transportira do Belgrad. koj go prezel izvr{uvaweto na prevozot na dobra. dodeka prevoznikot V e zadol`en od A da go izvr{i prevozot od Skopje do Belgrad.66 - 4. letala. `eleznica. Za koristewe na dano~noto osloboduvawe ne e neophodno. Ovie postapki se primenuvaat vrz pratki na dobra koi se predavaat so cirkularno tovarno pismo za `elezni~ki prevoz koe ja opfa}a zemjata i najmalku edna sosedna dr`ava. taka i vo stranstvo vidi poglavje 25 stav 3 od DDVU). vidi poglavje 20 stav 3 od DDVU) ili obratno. carinska zona ili carinsko skladi{te. sekoj prevoz ureden so poseben tovaren list }e se smeta za samostojno prevozno ispolnuvawe. A go zadol`uva prevoznikot B da go izvr{i prevozot od Ohrid do Skopje. deka sekoj poseben tovaren list ima za svoja osnova oddelni dogovori za prevoz i deka pri sproveduvaweto na ovie dogovori sekoga{ doa|a do samostojno prevozno ispolnuvawe. (5) Vo vongradskiot tovaren soobra}aj so motorni vozila se poa|a od soobra}ajnopravna gledna to~ka od toa. (4) Za prevoz vo ramkite na me|unarodniot `elezni~ki tovaren soobra}aj se smeta me|unarodniot prevoz na dobra vrz koj se primenuvaat "edinstvenite propisi vo vrska so Dogovorot za me|unarodniot `elezni~ki prevoz na stoki (CIM)". prevozot na baga` vo ramkite na `elezni~kiot soobra}aj se smeta za sporeden promet kon prevozot na patnici. koga samoto lice ne go vr{i prevozot. Naveduvawe na nara~anata rabota i na obrabotkata ili prerabotkata izvr{ena od liceto. . Soodvetno na toa. Ako odreden promet e samo sporeden promet kon osnovniot. dokolku kaj posreduvanite uslugi se raboti za uslugi vo smisla na ~len 24 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU). isto taka. toj go dobiva istiot tretman na osnovniot promet soglasno so ~len 8 od ZDDV (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). vr{i prevozno ispoluvawe duri i vo slu~ai. Nasproti toa. uvozot ili tranzitot na dobra Op{to (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV bara.. uslugata da se vr{i sprema stranski nara~atel. (6) Prevoznikot.

Tuka se vbrojuvaat. Prevoznata usluga od V sprema A i celokupniot prevoz od A sprema G se oslobodeni od danok kako uslugi na me|unaroden prevoz Uslugi povrzani so izvozot (7) Oslobodeni od danok spored ~len 24 to~ka 3 alineja a) od ZDDV se me|unarodniot prevoz na dobra (stav 2 do 6 od ova poglavje). pri prezemawe garancija). na primer:  ­  pretovarot i skladiraweto na dobra pred niven izvoz. 3 od carinskata prijava na koja se utvrdeni uvoznite dava~ki ili potvrda od carinskiot organ spored propi{aniot formular). kako i drugi uslugi koi se vo neposredna vrska so tranzitot.67 - Prevoznata usluga izvr{ena od B sprema A se odano~uva kako ~isto doma{en prevoz. dokolku dobrata vneseni vo zemjata se iznesat povtorno vo stranstvo po zavr{uvaweto na tranzitot. premer ili vr{ewe probi). Zaradi izbegnuvawe na neodano~uvawe na krajnata potor{uva~ka. oblagoroduvaweto. Knigovodstven dokaz (10) Propi{aniot knigovodstven dokaz (~len 2 od DDVP) pretstavuva materijalnopraven uslov za koristewe na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV. dokolku obrabotenoto dobro bide transportirano ili preneseno od zemjata vo stranstvo od strana na dano~niot obvrznik. Uslugi povrzani so uvozot spored ~len 27 stav 1 to~ ka 2 do 4 od ZDDV (9) Vo slu~aite od ~len 27 stav 1 to~ka 2 do 4 od ZDDV ne se napla}a DDV pri uvoz. primerok br. koi se vr{at pri prevoz na stoki od zemjata vo stranstvo (na pr. Kako pismeni dokazi spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP na~elno se dostavuvaat carinskite dokumenti (na primer.  ­  uslugite voobi~aeni vo trgovijata. skladiraweto ili nivnoto privremeno koristewe vo zemjata. Poglavje 64 Dano~ni osloboduvawa kaj raboti vrz dobra za izvoz Op{ti uslovi (1) Raboti vrz dvi`ni materijalni dobra. Vo vrska so poimot na stranski primatel. koi bile steknati ili uvezeni vo zemjata za celi na dadenata rabota. .. da bidat vklu~eni vo dano~nata osnova za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz i istoto da bide pismeno doka`ano od strana na dano~niot obvrnzikvr{itel na prometot (vidi ~len 2 stav 1 od DDVP). na primer osiguruvawe na izvezenite stoki). Neposrednata povrzanost so izvozot ne postoi kaj bankarskite i finansiskite prometi vo smisla na ~len 23 to~ka 5 od ZDDV (na pr. Za stranski rabotodavec se smeta rabotodavec koj gi ispolnuva uslovite potrebni za steknuvawe na svojstvoto na stranski primatel na dobroto (~len 26 stavovi 2 i 3 od ZDDV). Uslugite koi se neposredno povrzani so vakvite dvi`ewa na stoki (na pr. preduslov za dano~noto osloboduvawe e tro{ocite za ovie uslugi. se oslobodeni od danok. koi nastanale do prvoto mesto na destinacijata vo zemjata. Carinskiot organ ja izdava gorenavedenata potvrda samo na barawe na strankata. pretovar na tranzitna stoka ili prevoz na izlo`beni dobra od aerodrom do saem) se opfateni so dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 alineja b) od ZDDV. vidi poglavje 58 od DDVU. Uslugi povrzani so uvozot (8) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 alineja b) od ZDDV se odnesuva na me|unarodniot prevoz na stoki od stranstvo vo zemjata i na drugi uslugi povrzani so uvozot (na primer pretovar i skladirawe na uvoznite dobra ili drugi trgovski voobi~aeni uslugi). merewe. kako i kaj osiguritelniot promet vo smisla na ~len 23 to~ka 6 od ZDDV. stranskiot rabotodavec ili od strana na treto lice po niven nalog (~len 24 to~ka 4 od ZDDV).

na pr. kontejneri. dano~noto osloboduvawe nema da se zeme predvid. Zaradi toa. (5) Kaj prevozni sredstva i transportni sadovi. P gi prede koncite. omnibusi. bilo koristeno vo zemjata i vo toj period moralo da bide popraveno nasproti o~ekuvawata na negoviot primatel. Popravkata se sotoi od vr{ewe usluga. DDV pri uvoz. Istoto va`i i vo slu~ai koga odredeno dobro. Mati~nata zemja Jugoslavija sepak naplatila uvozni dava~ki pri povtorniot uvoz na popravenoto motorno vozilo. vo ovie slu~ai ne mora da se doka`uva celta na uvozot. odredeno vozilo registrirano vo stranstvo moralo neo~ekuvano na bide popraveno vo ramkite na edno patuvawe vo zemjata. Steknuvawe dobra vo zemjata za celi na prerabotka ili obrabotka (7) Uslovot na steknuvawe dobro vo zemjata za celi na negova obrabotka ili prerabotka se smeta za ispolnet osobeno ako: 1. Pri uvozot. kamioni. R gi ispra}a koncite za taa namena do P. vrz voziloto bilo izvr{eno usno deklarirawe zaradi privremena upotreba na carinsko dobro. ne postoi uvoz za celi na obrabotka ili prerabotka. dokolku dobroto poka`uva potreba od popravka po negovoto pristignuvawe vo zemjata. zemjata na krajna destinacija naplatila uvozni dava~ki za uvozot na obrabotenoto ili prerabotenoto dobro. Uvoz za celi na obrabotka ili prerabotka (4) Preduslovot na uvoz na dobroto za celi na negova obrabotka ili prerabotka se smeta za ispolnet osobeno vo slednite slu~ai: 1. rabotodavecot da go steknal ili uvezol vo zemjata dobroto koe treba da se obraboti ili preraboti za celi na negova obrabotka ili prerabotka. uvozot vo zemjata ne mo`e da se doka`e so carinski dokumenti. Vo toj slu~aj. Primer 1: Predilnicata P so sedi{te vo zemjata dobila odobrenie od nadle`niot carinski organ za predewe na konec za rabotodavecot R od [vajcarija. Obrabotkata ili prerabotkata ne mora da bidat edinstvena cel na uvozot ili steknuvaweto na dobroto. Zemjata na krajna destinacija naplatila uvozni dava~ki. ~istewe i popravka. Slu~ajot na uvoz od strana na rabotodavecot postoi i koga liceto ja nara~uva dostavata na dobroto za obrabotka ili prerabotka od strana na dano~niot obvrznik vo stranstvo. `elezni~ki vozila. go priajavuva proizvedeniot materijal kako finalen proizvod na oblagoroduvaweto i go ispra}a istiot nazad na R vo [vajcarija. namerata za obrabotka ili prerabotka na dobroto mora da postoi kaj stranskiot rabotodavec u{te vo momentot na uvozot ili steknuvaweto na dobroto. Dobroto bilo uvezeno vo ramki na postapka za privremen uvoz od carinata zaradi oblagoroduvawe. motorno vozilo. koi bile . Sepak. tuku redovno i zaradi odr`uvawe. Zaradi toa.. zaradi {to moralo da bide obraboteno ili preraboteno. carina. prikolki-cisterni. dokolku na pr. nosa~i na cisterni. za povtorniot uvoz na dobroto koe treba da se obraboti ili preraboti. na pr. Primer 2: Sopstvenikot na patni~ko vozilo S so `iveali{te vo Jugoslavija go uvezuva istoto vo zemjata zaradi negova popravka od strana na avtomehani~arska rabotilnica. na pr. 2. mo`e da se pojde od pretpostavkata deka istite ne se uvezuvaat samo za transportni celi.68 - (2) Preduslov za dano~noto osloboduvawe e. carina ili DDV pri uvoz. Za nivniot uvoz ne se napla}aat vlezni dava~ki. (3) Poseduvaweto na knigovodstven dokaz (stav 10 od ova poglavje) i na dokazot za izvr{en izvoz (stav 12 od ova poglavje) pretstavuvaat materijalno-pravni uslovi za koristewe na dano~noto osloboduvawe. na pr. koi spored svojot vid mo`at da se koristat samo za delovni celi od strana na stranski rabotodavec. prikolki. koe go steknuva vo zemjata stranski pretpriema~. (6) Po pravilo.

(11) Evidencijata mora da sodr`i uka`uvawe na: 1. Zaradi toa. ~len 2 od DDVP). Dokazot za izvr{en izvoz mora na o~igleden i lesno proverliv na~in da sodr`i i podatoci za vidot i obemot na rabotite (~len 4 od DDVP). popravkata na prevozno sredstvo. Uslovite mora da se sodr`ani vo knigovodstvoto na o~igleden i lesno proverliv na~in. dobroto bilo dostaveno neposredno od ispora~atelot do dano~niot obvrznik zadol`en za oblagoroduvaweto ili. Za taa cel. Den na izvoz na obrabotenoto dobro.. na motorno vozilo. pri razgleduvaweto na pra{aweto dali za odreden promet mo`e da se obezbedi dano~no osloboduvawe. ili 2. dokazot za izvr{en izvoz se vodi na na~in kako i kaj izvoznite isporaki (vidi poglavje 60 od DDVU). fakturata. 2. Pismen dokaz (izvozen dokaz i drugi dokazi) (12) Kaj raboti vrz dobra za izvoz. dano~niot obvrznik vo zemjata mora knigovodstveno da doka`e deka toj ili rabotodavecot go transportirale ili ispratile obrabotenoto dobro vo stranstvo (knigovodstven dokaz. pismeniot dokaz za izvr{eniot izvoz (~len 4 od DDVP). 3. Knigovodstven dokaz (10) Vo slu~aj na raboti vrz dobra za izvoz. Vo slu~ai na obrabotka ili prerabotka od strana na pove}e dano~ni obvrznici (treti samostojni zadol`eni lica). Vid i obem na rabotite. vidi poglavje 11 od DDVU) ili usluga vo smisla na ~len 6 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa. dokolku nadomestokot za materijalot koristen pri popravkata iznesuva pove}e od 50% od sevkupniot nadomestok presmetan za istata. da se vodi na sledniot na~in: 1. Razgrani~uvawe me|u raboti vrz dobra za izvoz i iz voz (8) Za razlika od slu~aite na raboti vrz dobra za izvoz (~len 24 to~ka 1 i 2 od ZDDV). preku carinski dokumenti za prijavuvawe na stokite koi se predmet na oblagoroduvaweto i preku prijavata za zavr{uvawe na oblagoroduvaweto. 2. Ime i adresa na stranskiot rabotodavec. (9) Od pri~ini od poednostavuvawe. ~estopati od odlu~uva~ko zna~ewe e razgleduvaweto na pra{aweto dali prometot pretstavuva promet na dobra (isporaka na delo) vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (vo vrska so toa. po pravilo. 2. od prethodnoto treto zadol`eno lice do zadol`enoto lice koe sledi po nego vo obrabotkata ili prerabotkata. Vo slu~aite na aktivno oblagoroduvawe po nalog (stav 4 to~ka 1 od ova poglavje). preku uka`uvawe vo carinskiot dokument na toa deka danokot na dodadena vrednost e platen pri uvozot. Vo slu~aite na odano~uvawe pri uvoz (stav 4 to~ka 2 od ova poglavje). (13) Pismeniot dokaz za izvr{eniot uvoz ili za steknuvaweto na dobroto vo zemjata zaradi negova obrabotka ili prerabotka treba. na pr.69 - presmetani spored vrednosta na uvezenoto dobro. vo slu~aj na obrabotka ili prerabotka. dovolno e kaj zadol`enite lica koi sledat da postoi uka`uvawe vo . vidi poglavje 7 od DDVU). dano~niot obvrznik e dol`en osobeno da go evidentira slednoto: 1. dano~noto osloboduvawe doa|a predvid bez ogled na toa dali dobrata bile uvezeni ili steknati vo zemjata. vklu~uvaj}i go zgolemuvaweto na vrednosta koe nastapilo so obrabotkata ili prerabotkata. osobeno pri popravki vrz dvi`ni materijalni dobra. mo`e da se smeta za promet na dobra bez natamo{no razgleduvawe na slu~ajot. vo koja se sodr`ani podatocite za soodvetniot promet propi{ani spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP.

Poglavje 66 Dano~no osloboduvawe za prometot na zlato i drugi blagorodni metali Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 6 od ZDDV go opfa}a prometot na zlato i drugi blagorodni metali sprema Narodnata banka na Republika Makedonija. Vo vrska so uslovite za postoewe na posredni~ki promet. deka posreduvaniot promet e opfaten so nekoe od navedenite dano~ni osloboduvawa. Sepak. dali prometot se vr{i sprema vozduhoplovni pretprijatija. (3) Vo slu~aj na usno dogovoreno posreduvawe. preku dokumenti ili nivni zavereni prepisi za toa deka se plateni uvozni dava~ki od strana na zemjata na krajna destinacija. samo ako istiot mo`e da se smeta za nesamostoen del na posredni~kiot promet (na primer prezemaweto na naplatata ili pla}aweto na vleznite dava~ki od strana na posrednikot). na primer vrz isporaki na avioni na trgovci vklu~eni vo veri`en promet. evidencijata treba da se protega i na faktot.70 - odredena potvrda na postoeweto na prethodnoto zadol`eno lice. Poglavje 67 Dano~no osloboduvawe za prometi za vozduhoplovstvoto Op{to (1) Primenata na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 7 od ZDDV ne zavisi od toa. Ponatamu. prevoznikot) priemot na nalogot za posreduvawe vo samata presmetka ili na nalogot za doznaka. 3. Toa mo`e da se primeni i vrz prometi vo prethodni fazi. Ova mo`e. vidi poglavje 9 stavovi 3 i 4 od DDVU. (2) Sostaven del na knigovodstveniot dokaz (~len 2 od DDVP) se i podatocite vo vrska so posreduvaniot promet. Pri posreduvawe vo prometot naveden vo ~len 24 to~ka 1 do 4 i to~ka 6 do 9 od ZDDV. centralnite banki na drugi dr`avi ili sprema monetarni institucii na drugi dr`avi koi odgovaraat na centralnite banki. {to posrednikot (na primer turisti~kata agencija) }e go potvrdi sprema nara~atelot (na primer. Ovoj dokaz mo`e da se vodi so poseduvawe soodvetna dokumentacija za posreduvanata zdelka. Vo slu~ai na naplata na uvozni dava~ki od strana na zemjata na krajna destinacija (stav 4 to~ka 3 od ova poglavje). vo koja prethodnoto lice potvrduva deka e platen DDV pri uvoz. da se izvr{i na toj na~in. Sepak. dano~noto osloboduvawe go opfa}a prometot koj se vr{i sprema Evropskata centralna banka. Poglavje 65 Dano~no osloboduvawe za posredni~ki promet (1) Vo vrska so pra{aweto koj od posreduvanite prometi e opfaten so dano~nite osloboduvawa od ~len 24 to~ka 1 do 4 i to~ka 6 do 9 od ZDDV vidi poglavje 57 do 64 i 66 do 69 od DDVU. Primena vo me|unarodniot komerci jalen vozdu{en soobra}aj . {to posrednikot }e go navede vo ovie dokumenti iznosot koj go pobaruva od nara~atelot na rabotata za posreduvaniot promet i {to }e izvr{i namaluvawe vo visina na zadr`aniot iznos so naveduvawe na zborovite "dogovorena provizija". dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 ili ~len 24 to~ka 7 od ZDDV mo`e eventualno da dojde predvid za samostojni prometi koi se vr{at vo vrska so posredni~kite uslugi. dokolku od nea proizleguva povrzanosta so posredni~kiot promet (na primer so poseduvawe vtor primerok na proda`nata dokumentacija ili na dokumentite vo vrska so izvr{enoto ispra}awe na dobroto). na primer.. dokazot mo`e da se vodi i na toj na~in. mora i vo ovie slu~ai da postoi na o~igleden na~in namenata vo momentot na prometot za da mo`e da se iskoristi dano~noto osloboduvawe. Sporedniot promet e osloboden vo ramkite na odredbite od ~len 24 to~ka 5 od ZDDV.

A ja proizveduva samostojno hranata dodeka pijalacite gi nabavuva od dano~niot obvrznik B. posreduvaweto vo promet osloboden od danok spored ovaa zakonska odredba. (4) Za oprema vo smisla na ~len 24 to~ka 7 od ZDDV se smetaat i dobra koi se vgraduvaat vo letaloto ili koi se nameneti kako zamena na delovi ili za popravka na povlastenoto letalo. vo tekot i posle letot. sredstva za li~na higiena.-Skopje se raboti za dano~ni obvrznici koi vo ramkite na nivniot vozdu{en soobra}aj so nadomestok vr{at prete`no komercijalen me|unaroden soobra}aj. . Sepak. ~isteweto na letala. Knigovodstven dokaz (5) Kon knigovodstveniot dokaz (~len 2 stav 1 od DDVP) se vbrojuvaat i podatocite za vozduhoplovnoto pretpriajtie. iznajmuvaweto hali na aerodromi za pretprijatija za proizvodstvo na avioni. pijalaci. vklu~uvaj}i go izdavaweto dozvola za poletuvawe i sletuvawe. (2) Za promet na dobra za neposredno pokrivawe na neposrednite potrebi se smeta isporakata na goriva i maziva i na drugi dobra nameneti za potro{uva~ka od strana na ekipa`ot i patnicite (na primer hrana.71 - (2) Kaj pretprijatijata za avionski soobra}aj Avioimpeks a.. da izvr{i evidentirawe i na namenata na ispora~anoto dobro ili izvr{enata usluga. 3.d. uslugite na ve{ti lica za havarii. Spored toa. uslugite me|u samite vozduhoplovni pretprijatija povrzani so rabotite pred. (4) Kon prometot osloboden od danok vo smisla na ~len 24 to~ka 8 od ZDDV se vbrojuvaat osobeno slednite uslugi: 1.d. spisanija. pokraj podatocite navedeni vo ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP. Poglavje 68 Dano~no osloboduvawe za promet koj slu`i za namiruvawe na neposrednite potrebi na letala (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 8 od ZDDV bara. Tuka se vbrojuva osobeno: 1. dokolku istite se anga`iraat vo vozdu{niot prevoz po povod nastanati {teti vrz prevoznite sredstva ili vrz tovarot vo niv i 5. 3. Proda`bata na jadewa i pijalaci od A sprema vozduhoplovnoto pretprijatie e oslobodena od danok. 2.-Skopje i "Makedonski Aviotransport" a. odobruvaweto na koristewe na aerodromot i na negovite postrojki. pretovarot na aerodromi. deka istite vr{at prete`no me|unaroden vozdu{en soobra}aj vo ramkite na nivniot celokupen komercijalen vozdu{en soobra}aj. kako i vidot na soodvetniot promet. Knigovodstveniot dokaz pretstavuva materijalno-praven uslov za koristewe na pravoto na dano~no osloboduvawe. 4. 2. (5) Uslugite koi slu`at samo posredno za potrebite na letalata. Primer: Dano~niot obvrznik A ispora~uva hrana i pijalaci vo avion sprema vozduhoplovno pretprijatie. (3) Kaj vozduhopolovnite pretprijatija so sedi{te vo stranstvo se poa|a od toa. lekovi za avionskata apteka i stoki za proda`ba vo avion). prometot sprema vozduhoploven organ za nadzor i kontrola na vozdu{nata plovidba. vidi poglavje 67 stavovi 2 i 3 od DDVU). (3) Prometot vo prethodnite fazi ne e osloboden od danok. ne se oslobodeni od danok. dano~niot obvrznik e dol`en. prometot da slu`i neposredno za snabduvawe na letaloto koe se koristi prete`no vo me|unarodniot komercijalen soobra}aj (vo vrska so toa. Vrz proda`bata na pijalaci od B sprema A ne se primenuva ova dano~no slobodno. mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 5 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU).

Prevoz od strana na pove}e vozduhoplovni pretprija tija (5) Dokolku me|unarodniot prevoz se vr{i od strana na pove}e posledovatelni vozduhoplovni pretprijatija. Me|unarodniot prevoz. Postapkata na procenka se vr{i vo soglasnost so Upravata za javni prihodi. za prevoznata usluga izvr{ena vo zemjata da ne se napla}a nadomestok.72 - 4. vozduhoplovnite pretprijatija koi u~estvuvaat vo izvr{uvaweto na prevozot na patnicite mo`at da go koristat dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV i vo slu~ai. 7. (4) Dokolku vozduhoplovnite pretprijatija vo slu~aite od stav 3 se vo mo`nost da gi utvrduvaat prekinite na letot i delumnite nadomestoci samo so zna~itelni administrativni izdatoci. 3. koga odredena delnica e celosno vo zemjata.Vo poedine~ni slu~ai. od stranski aerodrom do stranski aerodrom preku zemjata. t. ova mo`e da dovede do toa. Kako rezultat na toa. odnosno. so motorno vozilo). smestuvaweto na leta~kiot ekipa` od odredeno letalo. na primer so taksi od aerodrom do hotel i nazad. Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV doa|a predvid za slednite vidovi na prevoz na patnici vo vozdu{niot soobra}aj: 1. ako prestojot se prolongira nadvor od sledniot mo`en priklu~en let i ako aerodromot na krajna destinacija (aerodrom B) se nao|a vo zemjata. prevozot na leta~kiot ekipa`. Poglavje 69 Dano~no osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici vo vozdu{niot soobra}aj Me|unaroden prevoz na patnici (1) Me|unaroden prevoz na patnici postoi. Ohrid-Frankfurt so me|usletuvawe vo Skopje. koga odreden prevoz se vr{i kako vo zemjata. pritoa se odano~uva razlikata vo cenata na letot na relacija Ohrid-Frankfurt i Skopje-Frankfurt. Vo ovoj slu~aj mo`e za osnova na presmetuvaweto na udelot na nadomestokot za prevoznata usluga vo zemjata da se zeme razlikata na cenite na letot me|u stranskiot aerodrom i dvata aerodroma koi se nao|aat vo zemjata (na pr.e. 5. dokolku e dogovoren kako takov (~len 1 stav 3 re~enica 1 od Var{avskata spogodba od Hag od 1955 godina). od aerodrom vo zemjata do stranski aerodrom. koga patnikot go prekinuva letot vo zemjata. vo toj slu~aj ne se primenuva dano~noto osloboduvawe za delnicata A do B. Sepak. od stranski aerodrom do aerodrom vo zemjata. go prodol`i svojot prestoj nadvor od sledniot mo`en priklu~en let (vidi stav 3 od ova poglavje). istiot se smeta za eden edinstven prevoz. 2. taka i vo stranstvo (vidi poglavje 25 stav 3 od DDVU).. prevozot na patnici i na baga`ot do drug aerodrom (na primer. Reciprocitet . koj spored me|unarodnoto pravo za vozduhoplovidba se smeta za edinstven prevoz. Delnici vo zemjata (3) Ako patnikot go prekine svojot let na odreden aerodrom (aerodrom A). }e se smeta za takov i vo smisla na ~len 24 to~ka 9 od ZDDV i so toa sevkupno }e pretstavuva me|unaroden vozdu{en prevoz. se dozvoluva procenka na udelite na nadomestocite za odano~enite prevozni uslugi. (2) Sletuvawata vo zemjata popat (me|usletovi) ne go isklu~uvaat dano~noto osloboduvawe koga patnikot prodol`uva da leta so istoto letalo ili koga se prefrluva vo letalo kako priklu~ok kon prethodniot let od pri~ini. {to prvoimenuvanoto letalo ne sletuva na aerodromot na krajna destinacija. 6. smestuvaweto na patnici vo slu~ai na neredovni pristignuvawa na letot. dano~noto osloboduvawe ne se primenuva vo slu~ai.

Kaj vozduhoplovni pretprijatija so sedi{te vo zemji koi ne se navedeni vo registarot. Kon ~len 28 od ZDDV Poglavje 70 Dano~ni stapki Op{to (1) ^len 28 od ZDDV predviduva dve dano~ni stapki i toa edna op{ta dano~na stapka od 19% i edna povlastena dano~na stapka od 5%. dano~nata osnova (nadomestok) se utvrduva spored metodot na presmetuvawe daden vo poglavje 30 stav 2 od ova Upatstvo. Od tie pri~ini. vo koja se nao|a negovoto sedi{te. kade {to se nao|a nivnoto sedi{te ne se napla}a danok na promet ili drug sli~en danok za me|unaroden prevoz na lica vo vozdu{niot soobra}aj koj go vr{at pretprijatija so sedi{te vo Republika Makedonija. odnosno dano~niot dol`nik spored ~len 32 t. iznosot na danokot mo`e da se presmeta neposredno i od samiot bruto-iznos i toa spored slednata formula: Danok = Bruto-iznos h dano~na stapka 100 + dano~na stapka Primer: . koj go izdava Ministerstvoto za finansii. vo koi danokot na dodadena vrednost se presmetuva od brutoiznosi (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost).73 - (6) Na vozduhoplovnite pretprijatija so sedi{te vo stranstvo }e im se odobri dano~noto osloboduvawe samo vo slu~aj na reciprocitet. odnosno dokolku vo zemjata. Ova va`i kako pri presmetuvaweto na danokot vo ramkite na postapkata na odano~uvawe (~len 40 od ZDDV). na primer. Vo sekoj slu~aj. 4 od ZDDV za prometot izvr{en sprema nego. se vklu~uva Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Istoto va`i. Namesto toa. (4) Vo slu~aj na podelba na bruto-iznosi na dano~na osnova i na danok na dodadena vrednost. Dano~na osnova (2) Dano~nite stapki od ~len 28 od ZDDV se primenuvaat vrz soodvetnata dano~na osnova. vidi poglavje 114 stav 1 od DDVU). Taa se dobiva so primena na ~len 16 do 20 i ~len 22 od ZDDV (vo vrska so toa. za presmetuvaweto na danokot pri promet na upotrebuvani dobra (~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV. Tie se primenuvaat vo site slu~ai. Ova va`i osobeno kaj dano~ni obvrznici koi gi evidentiraat svoite bruto-iznosi spored ~len 52 stav 3 od ZDDV (dano~na osnova i danok vo eden zbir. danokot na dodadena vrednost ne pretstavuva del od dano~nata osnova. taka i pri izdavaweto fakturi so posebno iska`an danok na dodadena vrednost (~len 53 od ZDDV). Ova va`i i vo slu~ai koga postoi somnevawe za toa. dali se u{te se ispolneti uslovite na reciprocitet so zemjata vo koja se nao|a sedi{teto na vozduhoplovnoto pretprijatie. vo vrska so toa. dodeka za turisti~kite ispolnuvawa izvr{eni od tur-operatori dano~nata osnova proizleguva od ~len 38 stav 3 od ZDDV (vo vrska so toa. vo koi dano~niot obvrznik e dol`en da presmetuva danok na dodadena vrednost za negoviot odano~en promet (promet na dobra ili uslugi). Dano~nite stapki slu`at za presmetuvawe na danokot na dodadena vrednost. vidi poglavje 30 do 36 od DDVU). vidi poglavje 100 stav 4 do 9 od DDVU). taka {to pri presmetuvaweto na danokot za osnova sekoga{ se zemaat neto-iznosi (bez DDV). istiot se dobiva od bruto-iznosite. za turisti~ki ispolnuvawa na tur-operatori (~len 38 stav 3 od ZDDV. e registrirana vo registarot na zemji so koi e utvrden reciprocitet. dano~nite stapki utvrdeni vo ~len 28 od ZDDV se narekuvaat i neto-dano~ni stapki. Vozduhoplovno pretprijatie so sedi{te vo stranstvo mo`e da go koristi dano~noto osloboduvawe samo ako zemjata.. Presmetuvawe na da nokot od br uto-iznosi (3) Vo site slu~ai. poglavje 33 stav 7 od DDVU). poglavje 100 stav 4 od DDVU) ili vo slu~aj na pogolem ili pomal danok iska`an vo fakturata (poglavje 120 stavovi 3 i 4 od DDVU).

dano~niot obvrznik e dol`en da vodi evidencija i pritoa da gi razdvojuva dano~nite osnovi za odano~enite prometi spored dano~ni stapki (~len 52 stav 1 i stav 2 to~ka 1 od ZDDV. pravoto na primena na povlastenata dano~na stapka ne mo`e da se uskrati. dokolku se ispolneti uslovite za nejzina primena. vo natamo{niot tekst: DDVO). Sepak. (2) Dobrata koi se povrzani so zemji{teto (nerazdelni zemji{ni proizvodi) mo`at da pretstavuvaat samostoen predmet na odredena isporaka (vidi poglavje 6 stav 1 od DDVU). koi spored ~len 30 od ZDDV podle`at na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka.97% (zaokru`en iznos) i 4. Dobrata i uslugite. 2. zaradi utvrduvawe na danokot i na osnovata za negovo presmetuvawe. Za razlika od dano~nite osloboduvawa spored ~len 24 od ZDDV. Zaradi toa.09. primenata na povlastenata dano~na stapka ne se vrzuva so poseduvawe soodvetni knigovodstveni dokazi. ~len 16 stav 4 od DDVP).1999 godina ("Slu`ben vesnik na RM". Posebno barawe ili odobrenie od dano~niot organ za toa ne e potrebno. (2) Povlastenata dano~na stapka se primenuva po sila na zakon. vidi poglavje 73 od DDVU). No. vidi poglavje 74 od DDVU).. Poglavje 73 Povlastena dano~na stapka za promet na odredeni dobra Povlasten promet na dobra (1) So povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 stav 1 od ZDDV se odano~uva prometot na dobrata navedeni vo ovaa odredba koi se podetalno utvrdeni vo ~len 2 od DDVO. vrz uslugite navedeni vo ~len 30 stav 2 od ZDDV (vo vrska so toa.190 denari h 19 = 190 denari 119 (5) Neto-dano~nite stapki od 19% i 5% odgovaraat na bruto-dano~nite stapki od 15. br.76% (zaokru`en iznos) koi se primenuvaat neposredno vrz bruto-iznosi. dokolku dano~niot obvrznik ne gi ispolnuva evidenciskite obvrski. 65/99. Tie se dobivaat vrz osnova na slednata formula: Bruto-dano~na stapka = 100 h dano~na stapka 100 + dano~na stapka Kon ~len 29 od ZDDV Poglavje 71 Op{ta dano~na stapka Op{tata dano~na stapka od 19% se primenuva vrz site vidovi na promet (promet na dobra i uslugi) koj e odano~en i koj ne podle`i na povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 od ZDDV.190 denari i dano~na stapka od 19%. vrz prometot na dobra navedeni vo ~len 30 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa. Kon ~len 30 od ZDDV Poglavje 72 Povlastena dano~na stapka (Op{to) (1) Povlastenata dano~na stapka od 5% se primenuva: 1.74 - Vo slu~aj na bruto-iznos od 1. Merodavna e soodvetnata dano~na osnova za ovoj promet (vidi poglavje 70 stav 2 od DDVU). dokolku istite potpa|aat vo odvoena sostojba pod listata na stoki od ~len 2 od DDVO. iznosot na danok sodr`an vo bruto-iznosot se presmetuva na sledniot na~in: Danok = 1. se podetalno uredeni so DDV-odlukata od 28. vrz prometot na ovie proizvodi }e se primenuva povlastenata dano~na stapka. Primer 1: .

.e. Primer 4: Gradinarot G go prezema odr`uvaweto na grob i pritoa koristi `ivi rastenija (~len 2 to~ka 6 od DDVO). tarifen broj. merodavna e poslednata va`e~ka verzija na istata. dobro opfateno so ~len 2 to~ka 11 od DDVO. koj mo`e da bide odano~en so povlastenata dano~na stapka.). Razgrani~uvawe spored Carinskiot tarifnik (5) Dobrata koi spored ~len 30 stav 1 od ZDDV podle`at na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. t. Celokupnata isporaka na deloto podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. tuku celokupnoto novo delo "grob". ureduvawe na zemji{teto i dodavawe na |ubrivo. Toj vr{i usluga koja ne podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. postavuvawe plo~a. Vo vrska so razgrani~uvaweto me|u prometot na dobra i uslugite. Predmet na isporakata na delo od strana na melni~arot e bra{noto. vidi poglavje 11 od DDVU). @itoto go nabavil samiot melni~ar. za isporakata na deloto (vklu~uvaj}i go nadomestokot za meleweto) mo`e da se zeme predvid povlastenata dano~na stapka.38/96). na pr. prevozot na dobitok od strana na prevoznik. (3) Kon prometot na dobra. Sodr`inata na poedine~nite grupi na stoki vo DDVO e utvrdena preku uka`uvawe na Carinskata tarifa (glava. Primer 3: Gradinarot G se zadol`uva da izvr{i ureduvawe na grob so koristewe na `ivi rastenija. se seopfatno nabroeni. koga uslugite se povrzani so dobra odano~eni so povlastenata dano~na stapka. duri ni vo pogled na rastenijata koristeni pri izvr{uvaweto na uslugata. Vo slu~aj na izmeni i dopolnuvawa na Carinskata tarifa. Primer 2: Melni~ar prifatil da izvr{i melewe na `ito za negoviot klient. bidej}i ovie proizvodi (vo obrana. posreduvaweto vo proda`bata na prehranbeni proizvodi od strana na trgovski zastapnik ili iznajmuvaweto knigi i spisanija.75 - Prometot na ovo{je koe se u{te se nao|a na drvo ili na neobran zelen~uk podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. Pri isporaka na delo. odvoena sostojba) potpa|aat pod ~len 2 to~ka 8 ili to~ka 10 od DDVO. Zaradi toa. ne e dovolno. duri i vo slu~ai. Povlastenata dano~na stapka ne se primenuva vrz dobra koi sami po sebe se povlasteno odano~eni. no koi se koristat vo ramkite na izvr{uvaweto odredena usluga. Predmet na ovaa isporaka na delo ne se koristenite osnovni materijali (rastenija itn.. vidi poglavje 7 stav 2 od DDVU. Pritoa. Vrz osnova na ova uka`uvawe neposredno se primenuvaat odredbite i razgrani~uvawata na poimite dadeni vo oovoj carinski akt pri tolkuvaweto na poedine~nite stavki na stoki. br. tarifna oznaka). materijalite nabaveni od dano~niot obvrznik (osnovni materijali i eventualni dodatoci ili drugi sporedni stvari) vo sostojba promeneta so vlo`uvaweto trud od strana na dano~niot obvrznik (vo vrska so toa. Edinstvenata isporaka na delo (osnovni i sporedni materijali) podle`i na odano~uvawe so op{tata dano~na stapka. se vbrojuva i isporakata na delo (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV). Ova dobro ne e opfateno so ~len 2 od DDVO. Carinskata tarifa e sostaven del od Zakonot za carinskata tarifa ("Slu`ben vesnik na RM". predmet na isporakata e gotovoto delo. dokolku gotovoto delo kako takvo pretstavuva predmet na ureduvawe so ~len 30 stav 1 od ZDDV i ~len 2 od DDVO. Uslugi koi ne se povlasteni (4) Dano~nata povlastica spored ~len 30 stav 1 od ZDDV i ~len 2 od DDVO ne va`i za uslugi. ako osnovniot materijal nabaven od dano~niot obvrznik (vo sostojba pred prerabotkata ili obrabotkata) pripa|a kon dobrata odano~eni so povlastenata dano~na stapka. meleweto na `ito od strana na melni~ar.

vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). kniga so disketa ili spisanija so kompakt-diskovi). ~okoladna tabla so roman. vo ~len 2 to~ka 44 od DDVO). zatoa {to ne postoi biten del od slo`eniot proizvod koj gi ispolnuva utvrdenite karakteristiki). taka {to se isklu~uvaat site ostanati stoki od dano~nata povlastica. se povlastuvaat site nabroeni stoki tamu. Sepak. Primer 5: ^lenot 2 to~ka 2 od DDVO gi opfa}a site stoki od glava 2 od Carinskata tarifa. duri i vo slu~ai. folii i spisi). se definirani vo ~len 3 do 6 od Odlukata za utvrduvawe na . po{tarina. vo toj slu~aj se primenuva povlastenata dano~na stapka vrz celokupniot nadomestok. (7) Kaj delovi od odredeni stavki (na pr. vo ~len 2 to~ka 3 od DDVO).76 - (6) Dokolku uka`uvawata vo vrska so poedine~nite stavki na stoki opfa}aat celokupni glavi. mali pakuvawa ili vo proyirni folii). slo`eniot proizvod se sostoi delumno od stoki koi ne se povlasteni (na pr. koga istiot ne proizleguva nedvosmisleno od tekstot. se utvrduvaat preku Carinskata tarifa vrz osnova na bitniot del od slo`eniot proizvod. povlastenite stoki se navedeni izre~no (na pr. bez pritoa da mo`e da se prepoznae izvr{enata raspredelba na nadomestokot vrz poedine~nite stoki (na pr. povlastenata dano~na stapka ne se primenuva vrz site stoki od soodvetnata glava. Poglavje 74 Povlastena dano~na stapka za promet na odredeni uslugi Uslugite koi se odano~uvaat so povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 stav 2 od ZDDV.. dano~niot obvrznik da prika`e vo negovata evidencija kako se raspredeluva nadomestokot vrz povlastenite i nepovlastenite stoki soodvetno na nivnata vrednost. Dokolku site oddelno utvrdeni stoki od vakviot slo`en proizvod se opfateni so odredbite od ~len 2 od DDVO (na primer ~okoladna tabla so roman). Sporedni prometi (8) Dano~nata povlastica za prometot na odredeni dobra gi opfa}a i sporednite prometi na ispora~atelot koi ja delat sudbinata na dadeniot promet na dobra osnoven promet (vo vrska so toa. tarifni broevi ili tarifni oznaki (na pr. kniga so disketa ili igra~ka so slatki). natovarot i istovarot. nasproti toa. Ako. povlastenata dano~na stapka mo`e da se primeni vrz onie stoki od slo`eniot proizvod koi se opfateni so ~len 2 od DDVO. od glava 15 od Carinskata tarifa). vklu~uvaj}i gi tro{ocite za sredstvata za pakuvawe i zatvorawe. se utvrduvaat sekoj poedine~no vrz osnova na Carinskata tarifa. vo kutii.. Tuka osobeno se vbrojuvaat pakuvaweto (tro{oci za pakuvawe. prevozot ili ispra}aweto (tro{oci na dostava. mo`e da se primeni povlastenata dano~na stapka vrz celokupniot slo`en proizvod. tarifen broj ili tarifna oznaka od Carinskata tarifa. Dokolku merodavniot del od slo`eniot proizvod e opfaten vo listata na stoki spored ~len 2 od DDVO. kako {to se pakuvawa. prezentaciski pakuvawa. Slo`enite proizvodi koi ne gi ispolnuvaat uslovite od stav 9 od ova poglavje (na pr. igra~ka so slatki. taka {to site ostanati stoki od navedenata stavka se opfa}aat so dano~nata povlastica. Vo vakvi slu~ai. na primer zatoa {to verzijata na tekstot odgovara samo na naslovot od soodvetnata glava na Carinskata tarifa. preduslov za toa e. kaj to~kite 2. Slo `eni proizvodi (9) ^estopati. ili pak se isklu~uvaat izre~no stokite koi ne se povlasteni (na pr. tro{oci pri prezemawe na stokata). slo`enite proizvodi. Od gledna to~ka na carinskata tarifa. stokite se ispora~uvaat po odredena zbirna cena. koi se stavaat vo odreden zbir zaradi namiruvawe na odredena konkretna potreba na potro{uva~ot i se pakuvaat soodvetno na toa za celi na nivna maloproda`ba (na pr. kako i osiguruvaweto na ispora~anite stoki. 23 ili 27 od DDVO).

e merodaven za utvrduvawe na periodot za koj dano~niot obvrznik go presmetuva. Toj dobiva nalog za proverka i revizija na zavr{na godi{na presmetka za 01 godina. vo momentot na zavr{uvawe so rabotite na monta`a ili vgraduvawe (~len 31 stav 1 to~ka 1 od ZDDV). Primer 2: Dano~niot obvrznik prevezuva ili ispra}a stoka do svojot primatel vo maj 01 godina. 2. a ne so prenos na pravoto na sopstvenost (vidi poglavje 6 stav 2 od DDVU). vo momentot na zapo~nuvawe na prevozot ili ispra}aweto. kako i  ­  promet preku avtomati (~len 31 stav 5 od ZDDV). Istoto va`i soodvetno i za delumni prometi. Prometot se smeta za izvr{en vo juli 01 godina. Stokata pristignuva kaj primatelot na dobroto duri vo tekot na juni 01 godina. vo momentot na celosno izvr{uvawe na uslugata (~len 31 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). 65/99. Kon ~len 31 od ZDDV Poglavje 75 Moment na nastanuvawe na dano~niot dolg kaj promet na dobra i uslugi Op{to (1) Momentot na nastanuvawe na dano~niot dolg za prometot na dobra i za uslugi e reguliran vo ~len 31 stav 1 do 5 od ZDDV. isto kako {to e toa slu~aj i so momentot na izdavawe na fakturata ili na priem na nadomestokot. Moment na izvr{uvawe na prometot (2) Dano~niot dolg nastanuva na~elno vo momentot vo koj se vr{i prometot. Prometot se smeta za izvr{en so zapo~nuvaweto na prevozot ili ispra}aweto na dobroto vo maj 01 godina. Momentot na sklu~uvawe ili postignuvawe dogovor ne e biten. Primer 4: Dano~niot obvrznik R raboti kako revizor.  ­  periodi~en ili kontinuiran promet koj predviduva sukcesivni pla}awa. Isklu~oci va`at za:  ­  pla}awa pred izvr{uvawe na prometot. Dano~niot obvrznik gi prevezuva ili gi ispra}a ma{inskite delovi do klientot vo juni 01 godina. Dano~niot obvrznik gi zavr{uva rabotite na monta`a i vgraduvawe vo tekot na juli 01 godina. vo natamo{niot tekst: DDVO). vo momentot na izvr{uvawe na isporakata (nastanuvawe na danokot vo momentot na prenos na pravoto na raspolagawe). k a j p r o m e t n a d o b r a . (3) Dano~niot dolg nastanuva: 1. me|u drugoto. Primer 3: Klient nara~uva ma{ina so uslovot "monta`a i vgraduvawe" utvrden vo nara~kata. prijavuva i pla}a danokot (~len 39. vo slu~aj na prevoz ili ispra}awe na predmetot na isporakata. Ovoj moment. R zapo~nuva so . vo slu~ai na monta`a ili vgraduvawe na predmetot na isporakata. Danokot za prometot na dobroto nastanuva vo april 01 godina. k a j v r { e w e u s l u g i . Primer 1: Dano~niot obvrznik D mu prodava vo april 01 godina na kupuva~ odredena stoka so pla}awe na rati. pa natamu od ZDDV). Prodava~ot go zadr`uva pravoto na sopstvenost do celosna isplata na kupoproda`nata cena vo dekemvri 01 godina.77 - dobrata i uslugite koi podle`at na povlastenata stapka na danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik na RM" br. Prometot se smeta za izvr{en so samoto predavawe na dobroto..

Ostatokot od honorarot vo visina od 15. Vrz osnova na utvrdenata fakti~ka potro{uva~ka.000 denari go dobiva vo juni 01 godina. Danokot za razlikata nastanuva vo oktomvri 01 godina. Primer 5: "Vodovod" ispora~uva sprema klient voda za periodot na ot~ituvawe juli. Vo istata faktura se istaknuva pobaruvawe i za oktomvri 01 godina vo visina na noviot pau{al od 2. Primer 1: Dano~en obvrznik dobiva avansno pla}awe od 10. gas i greewe.000 denari vo april 01 godina za usluga koja toj ja izvr{uva vo maj 01 godina. vo visina na danokot za primeniot iznos (~len 31 stav 2 od ZDDV. na primer. zaedno vo fakturata za avansot za oktomvri.000 denari.78 - revizorskite raboti vo mart 02 godina i gi zavr{uva istite so dostavuvawe na revizorskiot izve{taj do svojot klient vo april 02 godina. Uslugata na revizorot se smeta za izvr{ena so dostavuvaweto na izve{tajot vo april 02 godina. septemvri 01 godina vo iznos od 6. avgust. avgust i septemvri 01 godina. za soodvetniot period za sekoj od slu~aite (~len 31 stav 3 od ZDDV). Danokot za ostatokot od honorarot za izvr{enata usluga nastanuva vo maj 01 godina.000 denari mese~no. na denot na izvr{uvawe na delumniot promet (vidi poglavje 77 od DDVU). isporakata na voda. Daden e periodi~en promet za periodot na ot~ituvawe juli. Dano~niot dolg nastanuva za mese~nite avansni pla}awa u{te vo . Periodi~en ili kontinuiran promet e. koga na potro{uva~ot mu se izdava. Prometot se smeta za izvr{en vo oktomvri 02 godina so kone~nata izgradba na objektot. pretprijatieto mu izdava na potro{uva~ot vo oktomvri 01 godina natamo{na faktura so koja kone~no se presmetuva periodot na ot~ituvawe juli. Poglavje 76 Nastanuvawe na dano~niot dolg kaj pla}awa pred izvr{uvawe na prometot (1) Dano~niot dolg kaj pla}awa pred izvr{uvawe na prometot nastanuva vo visina na danokot za iznosot koj bil primen vo momentot na pla}aweto (avansno pla}awe) (~len 31 stav 2 od ZDDV). k a j d e l u m e n p r o m e t ( d e l o d o d r e d e n p r o m e t n a d o b ra i l i u s l u g i ). 3. avgust i septemvri 01 godina. na denot na izdavawe na fakturata ili. k a j p e r i o d i ~ e n i l i k o n t i n u i r a n p r o m e t k o j p r e d v i d u v a s u k c e s i v n i p l a } a w a . vidi poglavje 76 od DDVU). na denot na priem na pla}aweto.000 denari. toj izgradil po sistemot na klu~ na raka i po nalog na treto lice industriska hala za proizvodstvo na grade`ni materijali. 5. Danokot za mese~nite avansi od 1. 4. k a j p r i e m n a p l a } a w e p r e d i z v r { u v a w e n a p r o m e t o t. Vo oktomvri 02 godina. Primer 2: Dano~niot obvrznik G e grade`en pretpriema~. vo momentot na priem na pla}aweto.000 denari (kone~na faktura) i so koja se pobaruva ostatokot od 3. struja.000 denari nastanuva vo soodvetniot mesec na naplata na iznosot (nastanuvawe na danokot vo momentot na priem na avansnoto pla}awe). kako i vr{eweto telekomunikaciski uslugi koi se presmetuvaat periodi~no po potro{uva~kata ili koristeweto na uslugata. pobaruvaj}i avans od 1.. Vo maj 01 godina se dogovara primopredavawe na gotoviot objekt. Pretprijatieto mu dostavuva za sekoj od ovie meseci po edna faktura. i kone~na faktura za iznosot za periodot na ot~ituvawe juli. kako i pla}awe mese~ni avansni pla}awa soglasno so napredokot na izgradbata. avgust i spetemvri 01 godina (nastanuvawe na danokot vo momentot na izdavawe na faktura). dokolku ovoj moment nastapil poprvo. Danokot za avansnoto pla}awe nastanuva vo april 01 godina. presmetka i pla}awe na izgradbata na industriskata hala.

Vo slu~aj na dolguvawe na odreden promet vo delovi (vidi poglavje 77 od DDVU). pla}aweto. vidi poglavje 117 od DDVU. vo visina na ekonomskata vrednost na pobaruvawata pri nivnoto otstapuvawe. kako i prometot. pla}awata se zasmetuvaat kon soodvetniot del od prometot. Poglavje 77 Nastanuvawe na dano~niot dolg kaj prometot vo delovi (delumen promet) Moment na izvr{uvawe na delumen promet (1) Ako namesto celokupniot promet se vr{at delumni prometi. i od promet na dobra ili uslugi koi se davaat ili izvr{uvaat kako nadomestok ili delumen nadomestok vo ramkite na ekonomskata razmena ili vo ramkite na drugi vidovi promet sli~ni na razmenata. vo slu~aj na trasirawe na menicata.. Dano~niot dolg za ostatokot od iznosot nastanuva vo oktomvri 02 godina. (7) Vo vrska so izdavaweto fakturi vo slu~ai na pla}awa pred izvr{uvawe na prometot (avansni pla}awa). pla}aweto se odano~uva dokolku vo momentot na negoviot priem se u{te ne mo`e da se predvidi dali }e bidat ispolneti uslovite za primena na dano~noto osloboduvawe za prometot. vo toj slu~aj se vr{i proverka na pra{aweto dali pla}aweto mo`e da se smeta za pozajmica. Ako odredeno pla}awe se odnesuva na pove}e prometi na dobra ili uslugi. ^ekovniot iznos ne se smeta za primen so samata naplata na ~ekot. za moment na priem na iznosot na~elno se smeta datata na priem na dozna~eniot iznos na bankovnata smetka. Vo slu~ai na doznaka na bankovna smetka. vidi poglavje 83 stavovi 3 i 4 od DDVU. . Ako za odreden promet se prima kako pla}awe menica. (4) Pla}awata mo`at da se sostojat. tuku vo momentot na priem na istiot. za koj e verojatno deka }e potpadne pod odredbite za osloboduvawe na istiot od danok. Moment na izvr{uvawe na pla}aweto (2) Pla}aweto nastanuva vo momentot na priem na nadomestokot ili delumniot nadomestok.izdava~ na ~ekot e dol`na istiot da go isplati ili odobri so negovo prezentirawe. Vo slu~aj na dogovorena momentalna prezentacija na ~ekot. za istata ne smeat da bidat istaknati gra|ansko-pravni prigovori. osven od pla}awa vo gotovo. Uslovi za postoewe na delumen promet (2) Delumen promet postoi koga istiot pretstavuva ekonomski razgrani~en del od odreden edinstven promet koj e dogovoren. Bankata . nadomestokot se smeta za primen na denot na efektuirawe ili. (3) Otstapuvaweto pobaruvawa doveduva do prihod vo momentot na otstapuvaweto. za istoto se vr{i soodvetna podelba. za nastanuvaweto na dano~niot dolg kaj poedine~nite delumni prometi ne e biten momentot na izvr{uvawe na celokupniot promet. ne se odano~uvaat. na denot na odobruvawe na trasiraweto. tuku momentot vo koj se izvr{uva soodvetniot del od prometot (~len 31 stav 4 od ZDDV). (6) Vo slu~aj na priem na pla}awe za odreden promet. dokolku istite se vr{at za odreden promet. (5) Pla}awata doveduvaat do nastanuvawe na danokot. za koj istite bile izvr{eni. merodaven e denot na koj se izvr{uva soodvetniot del od prometot. Pritoa. i koj se izvr{uva i se presmetuva vo delovi (~len 31 stav 4 od ZDDV). Ako pri priemot na pla}aweto ne postoi konkreten dogovor ili spogodba za vr{ewe promet. vidi poglavje 35 od DDVU. (8) Vo vrska so konverzijata na iznosi od stranska vo doma{na valuta. Prebivaweto se izedna~uva so poimot na pla}awe izvr{eno vo momentot na davaweto izjava za prebivawe.79 - momentot na nivno pla}awe. Nasproti toa. vo vrska so pravoto na odbivka na prethodni danoci nastanati za avansnite pla}awata.

Primer 2: Dano~niot obvrznik G e grade`en pretpriema~. dano~niot dolg se prenesuva od vr{itelot na prometot na primatelot na ispolnuvaweto. kako i oddelno presmetan i platen kako del od edinstveniot promet. posledniot kat vo maj 02 godina. Dano~niot dolg za poedine~nite delovi od edinstveniot promet nastanuva na denot na soodvetnoto primopredavawe. 4. Pritoa e dogovoreno oddelno primopredavawe. Danokot nastanuva na krajot od sekoj mesec. dodeka za izgradbata na posledniot kat danokot nastanuva vo maj 02 godina. Istiot se dolguva. deka za odredenite delovi od prometot }e se presmetuvaat i pla}aat soodvetni delumni nadomestoci. me|utoa ne e dogovoreno pla}awe avansi soglasno so napreduvaweto na izgradbata. Dano~niot obvrznik gi ispra}a materijalite do utvrdenoto mesto i gi izveduva na istoto soodvetnite raboti. koj mo`e ekonomski da se razgrani~i. nitu podru`nica (~len 32 to~ka 4 od ZDDV). Prviot kat se primopredava vo april 01 godina. (2) Dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 9 od ZDDV (vidi poglavje 18 od DDVU) i javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 19 od . Predmet na deloto koe treba da go ispora~a pretpriema~ot e isporaka na gotov parket (vidi poglavje 11 stav 1 od DDVU). mora da se izvr{i soodvetna izmena na dogovorot pred zavr{uvawe na izvr{uvaweto na prometot. Dano~niot obvrznik vr{i isporaka na delo (vidi poglavje 11 od DDVU) koja e ekonomski delliva. Toj gradi deloven objekt kako pove}ekatnica po nalog na treto lice. izvr{uva i presmetuva vo delovi. Sekoj kat od objektot e oddelno dogovoren i predaden. dogovornite strani da dogovorile. Vo ovie slu~ai. dokolku e istiot del od odreden promet na dobra. za delot od prometot mora. 3. Ako za odredeni delovi od prometot najprvin ne bile posebno dogovoreni delumni nadomestoci. 2. Ako delot pretstavuva usluga. Isporakata na deloto pretstavuva eden edinstven promet koj ne mo`e da se podeli na isporaka na materijal i na izvr{uvawe odredena usluga. istiot }e go dolguva danokot za odreden promet na dobra ili za odredena usluga izvr{eni od dano~en obvrznik koj nema vo Republika Makedonija nitu sedi{te. dano~niot dolg za izgradbata na prizemjeto nastanuva vo april 01 godina. da bide izvr{eno primopredavawe. oddelna presmetka i oddelno pla}awe na sekoj poedine~en kat od objektot. delot od prometot mora da e presmetan oddelno. da se raboti za del od odreden promet na dobra ili od odredena usluga. istiot mora da e izvr{en ili da prestanalo negovoto izvr{uvawe..80 - Delumniot promet se priznava kako takov samo ako se ispolneti slednite ~etiri uslovi: 1. na pr. Primer 1: Vo ramkite na odreden dogovor za zakup e dogovoreno mese~no pla}awe na kirijata. Kon ~len 32 od ZDDV Poglavje 78 Dano~en dolg na primatelot na ispolnuvaweto vo slu~ai na vlezni ispolnuvawa od stranstvo Prenos na dano~niot dolg vrz primatelot na ispolnuvaweto (1) Dokolku primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata e dano~en obvrznik ili javno-pravno telo vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV. Prometot (davawe pod zakup) e ekonomski delliv. Primer 3: Dano~niot obvrznik D dobiva nalog da izvr{i postavuvawe na parket vo stan. materijalnite tro{oci odvoeno se iska`ani. Vo potvrdata za priem na nara~kata na deloto.

Vo toj slu~aj. dokolku dano~niot obvrznik-primatel na ispolnuvaweto stavi zabele{ka na fakturata vo vrska so toa. Dano~nite obvrznici koi ne se registrirani spored ~len 51 od ZDDV. . licata navedeni vo re~enica 1 od ovoj stav se obvrzuvaat na pla}awe kamati (~len 32 to~ka 4 re~enica 2 od ZDDV). ovaa faktura }e se priznae. Za celi na odbivka na prethodniot danok. (3) Danokot na dodadena vrednost se prijavuva i pla}a kaj dano~niot organ. Prometot go prijavuva iznajmuva~ot vo ramkite na op{tata postapka na odano~uvawe. deka liceto ima sedi{te ili podru`nica vo Makedonija i deka so toa e rezident vo zemjata. prijavat i platat danokot kaj dano~niot organ koj nastanal za prometot izvr{en sprema niv od stranskiot dano~en obvrznik. se dol`ni kako primateli na ispolnuvawa da izvr{at presmetka. deka dano~niot obvrznik e registriran vo zemjata spored ~len 51 od ZDDV. taka i prometite za ostanatite oblasti na deluvawe na primatelot na ispolnuvaweto. iznajmuva~ot ne e dano~en dol`nik. Presmetuvawe na danok pri izdavawe faktura bez posebno iska`uvawe na DDV (6) Ako dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo mu izdade faktura na primatelot na ispolnuvaweto soglasno so ~len 20 stav 3 od DDVP bez posebno iska`an danok. kaj kogo primatelot na ispolnuvaweto e registriran kako dano~en obvrznik. taka i za primateli na ispolnuvawarezidenti vo stranstvo. deka liceto e rezident vo zemjata. Faktot. Vo slu~aj na zadocneto pla}awe na danokot.. za faktura vo smisla na ~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV. deka iznosot platen sprema dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot pretstavuva nadomestok vo smisla na ~len 16 stav 1 od ZDDV vo koj ne e sodr`an danok na dodadena vrednost. isto taka. {to podatocite vo vrska so dano~niot obvrznik davaat povod za somnevawe vo nivnata verodostojnost. koj iznos na danok go dolguva spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV i ako go plati danokot (~len 6 od DDVP). prijavuvawe i pla}awe na danokot samo ako dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot poseduva uverenie izdadeno od nalde`niot dano~en organ. Dano~ni obvrznici koi poseduvaat zemji{te vo Makedonija i koi istoto go iznajmuvaat so presmetuvawe na danok na dodadena vrednost. da go presmetaat. nadle`en e dano~niot organ. Dano~ni obvrznici bez sedi{te ili podru`nica vo M a k e d o n i ja (4) Prometot mora da e izvr{en od dano~en obvrznik koj nema nitu sedi{te. sam po sebe. Obvrskata gi opfa}a kako prometite izvr{eni za celi na stopanskata dejnost. Vo pogled na rezidentnosta. na primer zatoa {to pra{aweto za lokacijata e nejasno od fakti~ka ili od pravna gledna to~ka ili zaradi toa. se smetaat za rezidenti vo zemjata. vidi poglavje 24 stavovi 3 i 5 od DDVU). za celi na presmetuvaweto na danokot }e se pojde od toa.81 - DDVU) kako primateli na dobroto ili korisnici na uslugata. na ~ija teritorija se nao|a nivnoto sedi{te. Ovie obvrski postojat kako za primateli na ispolnuvawa-rezidenti vo zemjata. merodaven e momentot vo koj se izvr{uva prometot. prijavuvawe i pla}awe na danokot. se dol`ni. namesto dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo. ne pretstavuva dovolna karakteristika za toa. primatelot na ispolnuvaweto nema da bide zadol`en da izvr{i presmetuvawe. Sporni slu~ai na rezidentnost na dano~niot ik obvrzn (5) Za primatelot na ispolnuvaweto mo`e spored okolnostite na konkretniot slu~aj da postoi neizvesnost za toa. Za dano~nite obvrznici koi ne se registrirani i za javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 od ZDDV. dali dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot e rezident vo zemjata vo momentot na izvr{uvawe na prometot. Ova uverenie prestanuva da va`i po istek na edna godina od datata na izdavawe na uverenieto. no so uka`uvawe na svojstvoto na dano~en dol`nik. od koe proizleguva. nitu podru`nica vo Republika Makedonija i koj so toa ne e rezident vo zemjata (vo vrska so toa. Za samoto iznajmuvawe.

- 82 -

Primer: Konsultantskata firma A-rezident vo Germanija mu izdava faktura na dano~niot obvrznik B-rezident vo Skopje za izvr{eni konsultantski uslugi vo iznos od 33.000 denari. A ne iska`uva danok vo fakturata. Uslovite za izdavawe neto-faktura spored ~len 20 stav 3 od DDVP se ispolneti. B e dol`en da go presmeta danokot dolguvan od nego, da go prijavi i da go plati istiot kaj dano~niot organ nadle`en za nego. (7) Primatelot na ispolnuvaweto e dol`en da go presmetuva danokot spored dano~nata stapka koja va`i za soodvetniot promet spored ~len 28 do 30 od ZDDV. Pri toa sekoga{ se primenuva dano~nata stapka koja va`i vo momentot na izvr{uvawe na prometot. Presmetuvawe na danok vo slu~aj na izdavawe faktu ra so posebno iska`an DDV (8) Duri i vo slu~ai, vo koi dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo mu izdava na primatelot na ispolnuvaweto faktura sprotivno na ~len 20 stav 3 od DDVP, vo koja pokraj nadomestokot e oddelno iska`an i danokot, primatelot na ispolnuvaweto ostanuva dano~en dol`nik. Danokot se presmetuva od brutonadomestokot (vidi poglavje 70 stav 4 od DDVU). Vo ovoj slu~aj, dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo go iska`al neovlasteno danokot. Zaradi toa, toj go dolguva danokot spored ~len 55 stav 2 od ZDDV. Sepak, toj mo`e da izvr{i ispravka na fakturata spored ~len 55 stav 3 od ZDDV. Vo ovoj slu~aj, danokot koj go dolguva primatelot na ispolnuvaweto se presmetuva vrz osnova na utvrdeniot nadomestok (vidi stav 6 od ova poglavje). Kon ~len 33 i ~len 34 od ZDDV Poglavje 79 Op{ti uslovi za odbivka na prethodni danoci i krug na lica ovlasteni za odbivka (1) Prethoden danok pretstavuva danokot na dodadena vrednost, 1. koj e oddelno iska`an vo fakturata za prometot, koj bil izvr{en sprema dano~niot obvrznik od strana na drug dano~en obvrznik; 2. koj e oddelno iska`an vo fakturata za avansnoto pla}awe koe go izvr{il dano~niot obvrznik za promet, koj se u{te ne e izvr{en sprema nego; 3. koj e platen za uvozot na dobra i koj e oddelno iska`an vo carinskata deklaracija. (2) Pravo na odbivka na prethodniot danok imaat samo dano~nite obvrznici vo smisla na ~len 9 i ~len 10 stav 2 od ZDDV vo ramkite na nivnata stopanska dejnost (vidi gi poglavjata 18 i 19 od DDVU). Dano~niot obvrznik mo`e da izvr{i odbivka na slednite prethodni danoci: 1. Danok iska`an vo fakturata za promet na dobra i za uslugi koi bile izvr{eni sprema nego posle 31 mart 2000 godina; 2. Danok za uvoz na dobra koi bile uvezeni posle 31 mart 2000 godina. (3) Pravo na odbivka na prethodniot danok ima dano~niot obvrznik koj e primatel na dobroto ili korisnik na uslugata. Prometot se vr{i na~elno sprema liceto koe spored dogovorniot odnos, koj pretstavuva osnova za prometot, e ovlasteno ili obvrzano za priem na istiot. Ottuka, primatel na dobroto ili korisnik na uslugata na~elno e nara~atelot na prometot. Ako, sprotivno na dogovorniot odnos, prometot se vr{i na~elno sprema treto lice, primatel na prometot mo`e da bide tretoto lice. (4) Dano~ni obvrznici koi se obvrzani za registracija spored ~len 51 stav 1 od ZDDV, no koi, sprotivno na obvrskata ne se registrirale, se dol`ni da go platat zakonski dolguvaniot danok na dodadena vrednost, no istovremeno imaat pravo na odbivka na prethodni danoci.

- 83 -

(5) Dano~ni obvrznici rezidentni vo stranstvo imaat, isto taka, na~elno pravo na odbivka na prethodni danoci, duri i vo slu~ai koga licata ne vr{at promet vo zemjata. Sepak, prethodniot danok im se vra}a pod uslovite vo ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP vo ramkite na posebna postapka predvidena za taa cel (vidi poglavje 106 od DDVU). (6) Malite pretpriema~i vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV nemaat pravo na odbivka na prethodnite danoci, t.e. se raboti za dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija za danokot na dodadena vrednost i koi ne se registrirale dobrovolno (~len 51 stavovi 1 i 4 od ZDDV). (7) Liceto, koe vr{i promet sprema dano~en obvrznik koj ima pravo na odbivka, mora, isto taka, da bide dano~en obvrznik (~len 33 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). Bidej}i odbivkata na prethodniot danok bara postoewe na faktura vo smisla na ~len 53 od zakonot (~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV) i bidej}i vo dadenata faktura se naveduva dano~niot broj na dano~niot obvrznik-ispolnuva~ (~len 51 stav 10 to~ka 2 od ZDDV), dano~niot obvrznik-ispolnuva~ mora da e registriran za celi na danokot na dodadena vrednost. Ako ovoj uslov ne e ispolnet zaradi toa {to vr{itelot na prometot ne e registriran dano~en obvrznik ili e, na primer, privatno lice, primatelot na ispolnuvaweto ne mo`e da izvr{i odbivka na prethodniot danok. (8) Iznosite na prethodni danoci mo`at da se odbijat samo vo slu~aite koga istite se dolguvaat spored Zakonot za danok na dodadena vrednost. Dano~ni obvrznici koi se optovareni so stranski prethodni danoci mo`at da baraat vra}awe na ovie iznosi samo kaj dr`avata koja go napla}a danokot. Poglavje 80 Vlezni ispolnuvawa za celi na stopanskata dejnost (1) Dano~niot obvrznik mo`e da go koristi pravoto na odbivka na prethodni danoci samo dokolku gi koristi nabavenite ili uvezenite dobra ili primenite uslugi (vo natamo{niot tekst: vlezni ispolnuvawa) za celi na negovata stopanska dejnost (~len 34 stav 1 to~ka 1 od ZDDV). [to se podrazbira pod stopanska dejnost, proizleguva od ~len 9 stav 2 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 18 stavovi 9 i 10 od DDVU). Vleznoto ispolnuvawe mora da vleze vo poleto na stopanskata dejnost. Namenata na vleznoto ispolnuvawe mora da e objektivno mo`na za poleto na stopanskata dejnost i istata da e izvr{ena. Vo toj pogled, merodavni se fakti~kite okolnosti koi postoele vo momentot na vleznoto ispolnuvawe. (2) Dozvolena e odbivka i na prethodni danoci koi nastanale pred izvr{uvawe na promet ili po prestanok na vr{eweto na stopanskata dejnost, i vo onoj del, vo koj istite se vo soodvetna povrzanost so navedenata stopanska dejnost. Primer 1: Zanaet~ija, koj porano nastapuval kako vraboteno lice, se odlu~uva da se osamostoi. Na 01.11.01 godina zema pod naem delovni prostorii. Isto taka, vo noemvri 01 godina toj kupuva ma{ini i alati. Vo dekemvri 01 godina dava reklami vo pove}e vesnici. Prvite prometi gi vr{i vo januari 02 godina. Zakupot na prostoriite, kupuvaweto ma{ini i alati i objavuvaweto reklami se povrzani so negovata stopanska dejnost. Ottuka, iznosite na prethodni danoci za ova vlezno ispolnuvawe mo`at da se odbijat, duri i ako liceto zapo~nalo da ostvaruva promet vo podocne`en moment. Primer 2: Zanaet~ija zavr{uva so vr{eweto na svojata stopanska dejnost na 31.05.01 godina. Na 11.07.01 dobiva smetka za struja za potro{uva~kiot period maj 01. Strujata ja nabavil za potrebite na negovata stopanska dejnost. Prethodniot danok iska`an vo smetkata, liceto mo`e da go istakne kako prethoden danok vo presmetkovniot period juli 01 Vo vrska so po~etokot i zavr{uvaweto na stopanskata dejnost, vidi poglavje 18 stav 11 do 13 od DDVU..

- 84 -

(3) Odbivka na prethodni danoci ne e mo`na, dokolku dano~niot obvrznik nabavuva dobro koe go koristi za li~ni celi, a duri podocna istoto se koristi za celi na negovata stopanska dejnost. Primer 3: Registriran dano~en obvrznik izgradil objekt vo 01 godina, koj go koristi celosno za sopstveni stanbeni celi. Od 02 godina, liceto go koristi objektot celosno za celi na negovata stopanska dejnost (na pr. kako deloven prostor). Liceto nema pravo na odbivka na prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot, bidej}i vleznoto ispolnuvawe ne bilo koristeno za celi na stopanskata dejnost. Isto taka, i vlo`uvaweto na objektot vo 02 godina vo poleto na negovata stopanska dejnost ne go obezbeduva pravoto na odbivka na prethodni danoci i ne doveduva do ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV (vidi poglavje 92 od DDVU). (4) Ako dobroto se nabavuva za celi na stopanskata dejnost, no pri prvata upotreba se koristi (slu~ajno) za li~ni celi, vo toj slu~aj }e bidat ispolneti uslovite na vlezno ispolnuvawe za celi na stopanskata dejnost, dokolku dobroto se koristi potoa namenski za vr{ewe na stopanska dejnost. Primer 4: Grade`en pretpriema~ steknuva bager za celi na svojata stopanska dejnost. Toj go koristi bagerot najprvin za izvedba na raboti na zemji{te vo negova li~na sopstvenost, a podocna za celi na negovata stopanska dejnost. Prethodniot danok od nabavkata na bagerot mo`e da se odbie. Bagerot bil nabaven za celi na stopanskata dejnost. Koristeweto za li~ni celi se odano~uva kako usluga vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. (5) Za da mo`e da se izvr{i odbivka na prethodniot danok, dano~niot obvrznik mora da poseduva faktura koja ja izdal izdava~ot na fakturata vo vo soglasnost so ~len 53 od ZDDV (~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). Isto taka,i fakturi, za koi se odobreni olesnuvawata spored ~len 18 do 19, ~len 20 stav 1 i ~len 22 od DDVP, go obezbeduvaat pravoto na odbivka na prethodni danoci (~len 5 od DDVP). Pravoto na odbivka na prethoden danok mo`e da se koristi i vrz osnova na faktura od dano~en obvrznik-rezident vo stranstvo, pod uslovite od ~len 6 od DDVP. (6) Vo slu~aj na uvoz, pravoto na odbivka na prethodni danoci spored ~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV postoi samo ako plateniot danok e oddelno iska`an vo carinskata deklaracija (vo vrska so ova, vidi poglavje 82 od DDVU). Poglavje 81 Vlezni ispolnuvawa za celi na stopanskata dejnost i za drugi celi (1) Ako vleznoto ispolnuvawe se nara~uva kako za celi na stopanskata dejnost, taka i za drugi (na pr. li~ni) celi, obemot na pravoto na odbivka na prethodniot danok }e zavisi od vidot na vleznoto ispolnuvawe. (2) Pri promet na delivi dobra i pri delivi uslugi se vr{i podelba na prethodniot danok na del so pravo i na del bez pravo na odbivka, soglasno so namenata na nara~aniot promet. Primer 1: Dano~en obvrznik koj proizveduva ma{ini, nabavuva 15.000 litri mazut. Od niv, 10.000 litri se vnesuvaat vo rezervoarot na fabri~kata hala. Ostanatite 5.000 litri se vnesuvaat vo rezervoarot na ku}ata na dano~niot obvrznik koja se koristi za stanbeni celi. Dano~niot obvrznik dobiva od trgovecot so mazut faktura so oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. Mazutot pretstavuva delivo dobro. Pravoto na odbivka na prethodniot danok mo`e da se realizira za delot od mazutot, koj bil nabaven za celi na stopanskata dejnost (2/3 od sevkupnata koli~ina). (3) Pri steknuvawe nedelivi edinstveni dobra koi se koristat kako za celi na stopanskata dejnost, taka i za drugi celi (me{ovita namena), dano~niot obvrznik ima pravo na opcija. Toj mo`e dobroto da go podredi celosno na poleto na

Poglavje 82 Odbivka na prethodniot danok pri uvoz (1) Dano~niot obvrznik mo`e danokot na dodadena vrednost za dobra uvezeni vo zemjata (vo natamo{niot tekst: danok na dodadena vrednost pri uvoz) da go odbie kako prethoden danok.. . koi ne se povrzani so stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. primatelot na dobroto mo`e da go stekne pravoto na odbivka na prethodniot danok. koe go koristi vo mal obem i za li~ni celi. (2) Za dobivawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok bitno e uvezenite dobra da se vneseni vo zemjata (~len 11 od ZDDV). na pr.85 - stopansko deluvawe ili negovata namena celosno da ja podredi kon poleto na nestopansko deluvawe (na pr. (3) Koristewe na dobrata za celi na stopanskata dejnost postoi kaj dano~niot obvrznik koj go ima pravoto na raspolagawe vrz dobroto vo momentot na uvozot. Koristeweto na dobroto za drugi celi. dobroto }e se smeta za uvezeno duri po negoviot premin vo zemjata (~len 15 to~ka 2 od ZDDV). pravo na odbivka na danokot na dodadena vrednost pri uvoz ima D. Ottuka. Pravoto na raspolagawe vrz uvezenite prozorci preminuva od D na B duri so samoto zavr{uvawe na monta`ata. Licata koi edinstveno u~estvuvale vo uvozot. Koristeweto na voziloto za li~ni celi. So nabavkata na tovarnoto vozilo. carinski zoni. se smeta za usluga so nadomestok i podle`i na odano~uvawe (~len 6 stav 3 to~ka 1 ZDDV). a prometot na dobra bil izvr{en sprema nego vo stranstvo. Pri uvoz preku podra~jata navedeni vo ~len 12 od ZDDV (slobodni zoni. Prevoznikot P najmen od D gi transportira prozorcite do Skopje i go pla}a danokot na dodadena vrednost pri uvozot. ~len 34 stav 1 od ZDDV). vo odnos na pravoto na odbivka se primenuva stav 10 od ova poglavje. (4) Ispora~atelot ima pravo na odbivka na danokot na dodadena vrednost pri uvoz samo ako go vnesuva dobroto vo zemjata za sopstveno raspolagawe i duri potoa go ispora~a na primatelot na istoto. koj se vodi vo knigite (~len 33 stav 2 to~ka 3. Primer 2: Dano~en obvrznik kupuva tovarno vozilo za celi na negovata stopanska dejnost. Po pravilo. trgovski zastapnici) nemaat pravo na odbivka na prethodniot danok. Pla}aweto na danokot se doka`uva so carinski dokument (carinska deklaracija). dano~niot obvrznik mo`e celosno da go iskoristi pravoto na odbivka na prethodniot danok. D vr{i edinstven promet na dobra. Ne e merodavno pra{aweto koj e dol`nik na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (~len 32 to~ka 2 od ZDDV). koj e sostaven od isporaka na prozorci i nivno vgraduvawe (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) i koj e izvr{en so zavr{uvaweto na monta`ata vo Skopje (~len 13 to~ka 3 od ZDDV). vr{i isporaka i monta`a na prozorci vo novoizgraden objekt na Bankata B od Skopje. dokolku istiot e fakti~ki platen i ako dano~niot obvrznik gi koristi dobrata za celi na negovata stopanska dejnost. Primer 1: Dano~niot obvrznik D . li~ni celi). koj go platil istiot ili koj go prenel uvezenoto dobro preku granica za potrebite na dano~niot obvrznik koj ima pravo na odbivka. podreduvaweto na dobroto kon soodvetnata namena dano~niot obvrznik go vr{i so samoto koristewe na pravoto na odbivka. koga prevozot ili ispra}aweto od strana na ispora~atelot ili primatelot na dobroto zapo~nuva vo stranstvo (~len 13 to~ka 2 od ZDDV). Nasproti toa. prevoznici.rezident vo Slovenija. se odano~uva. carinski skladi{ta). Podreduvaweto na dobroto kon poleto na stopansko deluvawe e dozvoleno samo ako dobroto e vo objektivna i prepoznatliva ekonomska vrska so stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik i dokolku dadenata nabavka treba da ja unapreduva stopanskata dejnost na istiot. Ako uvezenoto dobro se koristi za vr{ewe promet vo ovie podra~ja. koe se smeta za usluga so nadomestok. bez pritoa da mo`ele da raspolagaat so dobroto (na pr. {pediteri.

danokot se vra}a spored uslovite i postapkata od ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP. Carinskiot organ e dol`en vedna{ da go izvesti nadle`niot dano~en organ za dopolnitelnoto namaluvawe i vra}aweto na danokot na dodadena vrednost pri uvoz. carinskiot organ e dol`en vedna{ da go izvesti za toa nadle`niot dano~en organ (~len 10 stav 5 od DDVP).01 godina. vo koj se ispolneti site zakonski propi{ani uslovi (vidi stav 1 od ova poglavje.01 godina do 15.12. Pritoa e bez zna~ewe momentot na pla}awe na fakturata.86 - (5) Koga dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo ima pravo na odbivka na prethodniot danok. Ispravkata se vr{i vo presmetkovniot period na namaluvaweto i vra}aweto (~len 22 stav 2 od ZDDV). Odbivkata na prethodniot danok mo`e da se izvr{i vo onoj presmetkoven period. primatelot na ispolnuvaweto mo`e zaradi poednostavuvawe da go iskoristi pravoto na odbivka na prethoden danok u{te vo presmetkovniot period vo koj go prijavuva danokot na dodadena vrednost dolguvan spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (~len 6 stav 2 od DDVP).05. Primer 1: Dano~en obvrznik kupuva dobro za celi na negovata stopanska dejnost. carinski zoni i carinski skladi{ta se odano~uva spored ~len 12 od ZDDV isto kako i prometot vo zemjata (vidi poglavje 21 od DDVU). Vo ovie slu~ai pravoto na odbivka se uslovuva so toa.01 godina i istata ja pla}a na 03. Danokot mo`e da se odbie kako prethoden danok so podnesuvawe na dano~na prijava za presmetkovniot period noemvri. (7) Danokot na dodadena vrednost pri uvoz mo`e da se odbie kako prethoden danok vo presmetkovniot period.06. (2) Kaj fakturite izdadeni od dano~en obvrznik-rezident vo stranstvo. (8) Dokolku danokot na dodadena vrednost pri uvoz bil ve}e odbien kako prethoden danok. Toj ja dobiva fakturata na 02. (6) Ne e neophodno danokot na dodadena vrednost da go platil samiot dano~en obvrznik. prevoznik ili trogvski zastapnik). se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~aite na podocne`no namaluvawe i vra}awe na ovoj danok. Toj ima pravo na odbivka na prethodniot danok duri i ako e dol`nik na danokot na dodadena vrednost pri uvoz lice zadol`eno od nego (na pr.. (9) Prometot za celi na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni. Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie prethodniot danok vo presmetkovniot period maj 01 godina. Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie kako prethoden danok i plateniot danok na dodadena vrednost za uvoz na dobra koi gi koristi za vr{ewe na takviot promet. Primer 2: Rokot za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz e prodol`en od 27. .01 godina i e platen najdocna do datata na prodol`uvawe. Vo slu~aj na prodol`uvawe na rokot za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz.11. duri i ako dobrata ne se vnesat vo zemjata tuku istite se koristat ili se potro{at vo navedenite podra~ja. Poglavje 83 Moment na odbivka na prethodniot danok (1) Prethodniot danok mo`e da se odbie otkako dano~niot obvrznik go primil prometot i otkako postoi faktura za ovoj vlezen promet. vo koj se ispolneti obata uslova (~len 34 stav 2 od ZDDV). koe mu se ispora~uva na 29.01 godina. prethodniot danok mo`e nezavisno od re~enica 1 da se odbie so podnesuvawe na dano~na prijava za presmetkovniot period vo koj nastanal dano~niot dolg (~len 10 stav 4 od DDVP). {pediter. ~len 34 stav 2 od ZDDV). dano~niot obvrznik da poseduva soodveten carinski dokument ili carinski zaverena zamena za istiot za celi na ostvaruvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok. Ako dano~niot obvrznik ne go platil ili go platil delumno prolongiraniot danok na dodadena vrednost pri uvoz do denot na vtasanost na istiot.04.

01 godina. (5) Dokolku bilo izvr{eno avansno pla}awe.01. Nasproti toa. Pritoa e bez zna~ewe momentot na pla}aweto na ostanatiot iznos. nema nikakvo zna~ewe.01. odbivkata na prethodniot danok se revidira so retroaktivno dejstvo. Ako oddelno iska`aniot danok na dodadena vrednost e povisok od danokot na dodadena vrednost koj otpa|a na pla}aweto pred realizacija na prometot.01 godina vr{i avansno pla}awe vo visina od 238.03. dali pla}aweto izvr{eno pred realizacija na nara~aniot promet go opfa}a celokupniot nadomestok ili samo del od nego.01 godina dano~niot obvrznik vr{i avansno pla}awe vo visina od 357. Na 04. Uslovite za odbivka na prethodniot danok se ispolneti vo presmetkovniot period fevruari 01 godina.000 denari danok na dodadena vrednost. Ostanatiot prethoden danok vo visina od 19.01. a sepak ne e izvr{en promet sprema dano~niot obvrznik. dali avansnoto pla}awe bilo vrateno. odbivkata na prethodniot danok mo`e da se izvr{i za presmetkovniot period vo koj }e bidat ispolneti dvata uslova (~len 34 stav 2 od ZDDV).02. Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie kako prethoden danok iznosot na danok na dodadena vrednost sodr`an vo pla}aweto vo visina od 57.000 denari. Revidiraweto na odbivkata na prethodniot danok se vr{i nezavisno od toa. (6) Vo vrska so momentot na ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~ai na promena na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV). Kon ~len 35 ZDDV Poglavje 84 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka kaj promet osloboden od danok i kaj promet vo stranstvo Isklu~uvawe na pravoto na odbivka kaj promet osloboden od danok (1) Pravoto na odbivka na prethodniot danok e isklu~eno za site vlezni ispolnuvawa koi dano~niot obvrznik gi koristi za vr{ewe na promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV (~len 35 to~ka 1 alineja a) od ZDDV). Na 05.000 denari. Primer 2: Dano~en obvrznik nara~uva ma{ina na 10.01 godina. Ako ovie uslovi ne se istovremeno ispolneti. (4) Pra{aweto. liceto mo`e da go koristi pravoto na odbivka na prethodniot danok dokolku mu bila izdadena faktura koja gi ispolnuva uslovite od ~len 53 od ZDDV i ~len 18 do 22 od DDVP. se uka`uva na poglavje 36 od DDVU.000 denari. Dokolku dano~niot obvrznik vr{i avansni pla}awa vo delumni iznosi. Na 15.000 denari.05. Na 20. prometot osloboden od danok spored ~len 24 od ZDDV ne go isklu~uva pravoto na odbivka.07. iska`aniot danok na dodadena vrednost se deli na poedine~nite delumni iznosi. Dano~niot obvrznik go pla}a ostatokot na 02. . Primatelot na ispolnuvaweto mo`e da go odbie samo danokot na dodadena vrednost sodr`an vo zavr{nata faktura koj otpa|a na ostanatiot iznos za pla}awe (vidi isto poglavje 117 stav 3 od DDVU).000 denari + 76.02.01 godina.87 - (3) Ako dano~niot obvrznik izvr{i pla}awe pred priem na prometot. vo toj slu~aj mo`e da se odbie samo iznosot na danokot koj e sodr`an vo izvr{enoto avansno pla}awe. Uslovite za odbivka na prethodniot danok se ispolneti vo presmetkovniot period mart 01 godina. Ma{inata se ispora~uva na 10.01 godina.000 denari mo`e da se odbie vo presmetkovniot period maj 01 godina.. a vo vrska so momentot na ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~ai na dopolnitelno namaluvawe ili vra}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (~len 22 stav 2 od ZDDV) vidi poglavje 82 stav 8 od DDVU. Primer 3: Dano~en obvrznik nara~al ma{ina na 10.01 godina toj dobiva faktura na iznos od 400.01 godina dobiva uredna faktura za avansnoto pla}awe so oddelno iska`an DDV vo visina od 38.

88 - (2) Pravoto na odbivka se isklu~uva ne samo za prethodni danoci. Isklu~uvaweto na pravoto se ocenuva edinstveno spored makedonskoto pravo na danokot na dodadena vrednost. tuku i za prethodni danoci koi se vo posredna ekonomska vrska so vakvite vidovi na promet. Primer 2: Dano~en obvrznik gradi objekt. a ne predvidenata namena. Otkako ne nao|a zakupci za taa cel. Izgradbata na objektot zavr{uva na 20. Primer 1: Koga odredena banka }e nabavi reklamni artikli. Dokolku po iskoristuvaweto na pravoto na odbivka na prethodniot danok se utvrdi deka.06.02 godina. toj go izdava objektot na privatni lica za stanbeni celi. koj ima namera da go iznajmuva za kancelariski celi. Otkako ne nao|a zakupci za taa cel. Dano~niot obvrznik vr{i. dali spored pravoto na danokot na dodadena vrednost vo dr`avata na izvr{uvawe na prometot merodavniot promet e odano~iv ili e osloboden od danok so pravo na odbivka na prethodni danoci. vo toj slu~aj se revidira izvr{enata odbivka na prethodniot danok. za koj e isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok(~len 23 to~ka 2 od ZDDV). toj bi bil osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV.03 godina na privatni lica za stanbeni celi. nasproti prvobitnata namera. taa ne mo`e da go odbie prethodniot danok dokolku reklamnite sredstva se podreduvaat kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV. Dano~niot obvrznik vr{i fakti~ki promet osloboden od danok. koj spored ~len 23 od ZDDV bi bil osloboden od danok. Ova ne va`i za promet vo stranstvo. Pravoto na odbivka otpa|a nezavisno od toa. Toj nema pravo da gi odbie prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot.11. . dokolku istiot bi se izvr{uval vo zemjata. Dokolku bila ve}e izvr{ena odbivka na prethodni danoci koi nastanale pri izgradbata. Primer 4: Prevoznikot na patnici P so sedi{te vo Skopje vr{i so svojot avtobus prevoz na patnici od Skopje preku Bugarija do Turcija. promet osloboden od danok koj go isklu~uva pravoto na odbivka (~len 23 to~ka 2 od ZDDV). ako istiot bi se izvr{uval vo zemjata (~len 35 to~ka 1 alineja b) od ZDDV). Merodavna e sekoga{ fakti~kata.. Delot od transportot koj e vo stranstvo ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV. fakti~ki. No. koga dano~niot obvrznik gi koristi vleznite ispolnuvawa za vr{ewe promet vo stranstvo. Liceto nema pravo da izvr{i odbivka na prethodniot danok koj nastanal za izgradbata na objektot. (3) Ako dano~niot obvrznik predvidel vleznite ispolnuvawa nabaveni za celi na negovata stopanska dejnost da gi koristi za vr{ewe promet koj obezbeduva pravo na odbivka. Delot od transportot koj e vo zemjata (~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV) e osloboden od danok kako me|unaroden prevoz na lica spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV (vidi poglavje 55 od DDVU). vleznoto ispolnuvawe ne se koristi za promet koj obezbeduva pravo na odbivka. Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni d a noci pri promet vo stranstvo (5) Pravoto na odbivka na prethodni danoci na~elno ne e isklu~eno. no istite gi koristi fakti~ki za izvr{uvawe promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka. (4) Isklu~uvaweto na pravoto na odbivka na prethodniot danok nastapuva i vo slu~ai koga merodavniot promet bil izvr{en vo podocne`en presmetkoven period. Primer 3: Dano~en obvrznik gradi objekt koj ima namera da go iznajmuva za kancelariski celi. kaj koi postoi neposredna ekonomska povrzanost so promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka. vo toj slu~aj ne postoi pravo na odbivka na prethodniot danok. odbivkata se revidira. toj go izdava objektot na 01.

nabavka na gorivo. odnosno so izjava za soobrazenost so homologiran tip na vozilo. motorno maslo ili sredstva za nega na voziloto). osobeno za nabavka na rezervni delovi (na pr. (2) Kon kategorijata na vozila za prevoz na patnici koi. (4) Za ocenka na pra{aweto. dadenata isklu~iva namena mo`e da se pretpostavi i vo slu~ai. Ova va`i za site izdatoci povrzani so koristeweto na vakvite prevozni sredstva. vozila so zgolemena proodnost ili vo sekojdnevniot govor . prvata re~enica od ZDDV.off  road  vehicles").2.. Za ovie vozila (site vozila od kategorijata M1 i terenskite vozila od kategorijata M1).89 - Za site vlezni ispolnuvawa (na pr. imaat najmnogu osum sedi{ta i ~ija najgolema masa ne preo|a 3500 kg (kategorija M 1) spa|aat i terenskite vozila (. 010 pod decimalna oznaka 1. tuku postoi dokument za soobrazenost na poedine~no pregledano vozilo." no samo onie od kategorija M1. bez posebni popravki ili dodatoci i ~ij vkupen transporten kapacitet odgovara na masa od 17 patnici vklu~uvaj}i go voza~ot i sedi{tata.. Poglavje 85 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za prevozni tro{oci (1) Osven vo slu~aite navedeni vo stav 3 do 5 od ova poglavje. pokraj sedi{teto na voza~ot. Dokolku se promeni namenata na dobroto vo podocne`ni dano~ni periodi... izdadeno od prodava~ot kako nositel na dokumentot za homologacija ili od ovlasten organ-institucija. kako i za uslugi povrzani so koristeweto na navedenite prevozni sredstva (na pr. . se doka`uva vo koja kategorija spa|a voziloto. odr`uvawe na avtobusot). to~ka 2. odr`uvawe ili popravka). za privatni celi). tuku za osnova se zema namenata na voziloto vo soodvetniot dano~en period (kalendarska godina). za parkirawe. Vozila za kombiniran prevoz (kombi) koi se predvideni so makedonskiot standard MKS. avtomobilski gumi). e isklu~eno pravoto na odbivka. ne se primenuva zabranata na odbivka na prethodni danoci nitu vrz koristenite uslugi povrzani so upotrebata na prevoznite sredstva (na pr. koga dano~niot obvrznik go koristi prevoznoto sredstvo vo mnogu mal obem (najmnogu 5%) i za drugi celi (na pr. goriva. dokolku se raboti za poedine~en uvoz za koj nema izdadeno dokument za homologacija vo na{ata zemja. dali odredeno prevozno sredstvo se koristi isklu~ivo za celi navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 od ZDDV. So dokumentot za homologacija na tip vozilo. gorivo i potro{en materijal (na pr. ako dano~niot obvrznik gi koristi prevoznite sredstva od ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV i drugite dobra (rezervni delovi. Dano~niot obvrznik za ovie vozila ima pravo na odbivka na predhodniot danok dokolku gi ispolni uslovite za toa. proizvodstvoto.2. ne se poa|a od celokupniot period na koristewe na voziloto.xipovi. (3) Pravoto na odbivka na prethodni danoci n e e i s k l u ~ e n o.3.M. potro{en materijal) isklu~ivo za celi navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja a) do d) od ZDDV. koi P gi koristi za vr{ewe na ovoj me|unaroden prevoz na lica. nabavka na avtobus. nadomestoci za iznajmuvawe gara`i). NO. tro{oci za odr`uvawe ili popravka. duri i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi koristi ovie prevozni sredstva isklu~ivo za celi na negovata stopanska dejnost. pravoto na odbivka na prethodni danoci e sekoga{ isklu~eno za danoci koi nastanale pri nabavkata. Dokolku e ispolnet ovoj uslov. se avtomobili koi po konstrukcijata. Vadeweto i postavuvaweto na sedi{tata ne se smeta za prepravka samo ako konstrukciono e obezbedena mo`nosta za olesneto vgraduvawe i vadewe na sedi{tata. vo toj slu~aj se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok soglasno so ~len 37 od ZDDV (vo vrska so toa.2. dano~niot obrvznik na~elno nema pravo na odbivka na predhoden danok vo smisla na ~len 35. vidi poglavje 92 do 97 od DDVU). iznajmuvaweto ili uvozot na prevoznite sredstva navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV. Od pri~ini na poednostavuvawe. uredite i opremata se osposobeni za istovremen ili poseben prevoz na lica i predmeti.

vakvoto koristewe na voziloto nema da pretstavuva nesoodvetna namena. Prevoznata usluga mora da pretstavuva osnoven promet. prometot so prevozni sredstva i drugi dobra (na pr. Vakvite davawa podle`at na~elno na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 ili ~len 6 stav 3 od ZDDV. minibus. pravoto na odbivka na prethodni danoci se isklu~uva za reprezentaciski izdatoci za gostewe. iznajmuvaweto prevozni sredstva (na pr. 2. dokolku prevozot pretstavuva sporeden promet (na pr. koj odgovara na ekonomskata i op{testvenata pozicija na dano~niot obvrznik (nega na imixot). akusti~ni ili kombinirani sredstva. od strana na rentakar-firmi ili dru{tva za lizing na prevozni sredstva). pravoto na odbivka na prethodni danoci za reklamni izdatoci ne e isklu~eno. hotel i sl. Kon reklamnite merki se vbrojuvaat. ne go isklu~uvaat pravoto na odbivka na prethodni danoci. rezervni delovi ili goriva). 4. odmor. sprema ~lenovi i sprema nim bliski lica ne pretstavuvaat reprezentaciski izdatoci i. patni~ki mtorni vozila ili motori) na avto-{koli. Izdatocite za davawa na dano~niot obvrznik sprema negovite vraboteni ili za davawa na trgovski dru{tva sprema nivnite sopstvenici na vlog. Izdatocite za gostewe na lica so deloven povod vo stanot na dano~niot obvrznik. da se inicira kaj potro{uva~ot donesuvawe odluka za steknuvawe odredeni dobra ili za koristewe odredeni uslugi i na toj na~in da se unapredi sopstvenata delovna aktivnost. zaradi toa. Dokolku dano~niot obvrznik go iznajmuva prevoznoto sredstvo pred negovata isporaka soglasno so ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja b) od ZDDV. od strana na ispora~ateli na vozila. na pr. Izdatoci za gostewe (3) Izdatoci za gostewe pretstavuvaat tro{oci za konsumacija na jadewa. so taksivozila. Tuka se vbrojuvaat vozilata (na pr. osobeno. nabavkata na rezervni delovi i potro{en materijal od strana na avtomehani~arski rabotilnici. Prevozot pretstavuva sporeden promet kon isporakata na leb (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). dali gosteweto se vr{i vo sopstvenite delovni prostorii na dano~niot obvrznik (na primer. uslugite navedeni vo poglavje 29 stav 6 to~ka 6 od DDVU. Poglavje 86 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka za izdatoci za reprezentacija Poim na izdatoci za reprezentacija (1) Spored ~len 35 to~ka 3 od ZDDV. prevozot so prevoznite sredstva i toa prevozot na lica (na pr. 3. so pomo{ na vizuelni. Primer: Pekar ispora~uva leb sprema svoite klineti. (2) Nasproti toa. Reprezentaciski izdatoci se izdatoci od op{testven (potro{uva~ki) vid. letala ili plovni vozila) ili na dobra.. Pravoto na odbivka na prethodni danoci za patnite tro{oci e isklu~eno. vo kantina vo sopstvenost na pretprijatieto) ili vo restoran. kon odreden promet na dobra). Pritoa e bez zna~ewe pra{aweto. pri {to lebot go transportira so sopstveno vozilo. Ovoj isklu~ok ne se primenuva. taka {to vo ovie slu~ai pravoto na odbivka na prethodni danoci otpa|a ve}e so primena na ~len 34 stav 1 to~ka 1 od ZDDV (vidi poglavje 80 od DDVU). pijalaci i drugi proizvodi za u`ivawe. izzemaj}i odredeni isklu~oci predvideni vo vakvi slu~aevi (vidi gi poglavjata 5 i 13 od DDVU). po pravilo ne se smetaat za izdatoci za celi na negovata stopanska dejnost. odr`uvaweto i popravkata na prevozni sredstva. Reklamnite merki se sproveduvaat so cel. obukata na voza~i so prevoznite sredstva. podaroci. rekreacija i zabava. koi vo prv red slu`at za statusen nastap vo javnosta. 5.90 - (5) Isklu~uvaweto na pravoto na odbivka na prethodni danoci ne va`i vo slu~ai na isklu~ivo koristewe na dobroto za slednite celi (~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja a) do d) od ZDDV): 1. .

Primer 2: Dano~niot obvrznik T koj trguva so audio-proizvodi. dokolku dobrata dadeni na primatelot ne nadminuvaat vkupen iznos od 500 denari (bruto-iznos) vo dano~niot period (kalendarska godina). (5) Ako vo momentot na nabavkata na dobroto negovata namena se u{te ne e utvrdena kako dobro za celi na podarok.) so pijalaci (kafe. Dano~niot obvrznik ne mora da vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok za periodot na nabavkata. na koi stoi imeto na firmata. Isklu~uvaweto na odbivkata na prethodni danoci ne se primenuva. Primer 3: Dano~niot obvrznik D gi gosti delovnite partneri vo svoite delovni prostorii vo ramkite na odreden sostanok (seminar. Kaj podarokot ne e nadminat pragot od 500 denari. kako i vidot i vrednosta na podarokot. Ispravkata se vr{i vo presmetkovniot period na podaruvaweto. sokovi itn. T gi podaruva penkalata na svoite najdobri klienti. Po zavr{uvaweto na sostanokot. tuku se vr{i ispravka za presmetkovniot period na davawe na podarokot. Pravoto na odbivka na prethodni danoci ostanuva da va`i. se vr{i dopolnitelna korekcija na pravoto na odbivka na prethodni danoci. Za bo`i}nite praznici.. pravoto na odbivka na prethodniot danok ne e isklu~eno. Duri vo momentot na podaruvaweto se primenuva isklu~uvaweto na pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 3 od ZDDV. nabavuva pozlateni penkala po edine~na cena od 650 denari. mineralna voda. pravoto na odbivka na prethodni danoci e isklu~eno u{te pri nabavkata. T gi podaruva vakvite penkala na svoite klienti. Pri podaruvawe na vrednost pogolema od 150 denari. prezimeto i adresata na primatelot na podarokot. Nabavkata na audio-kasetite vo prethodniot period mu go obezbedila na T pravoto na odbivka na prethodnite danoci vo slu~aj na ispolnetost na op{tite uslovi za toa. na koe stoi imeto na firmata. . So samata nabavka na penkalata se utvrduva deka se raboti za podaroci vo smisla na ~len 35 to~ka 3 od ZDDV. Dokolku se nadmine pragot od 500 denari so davaweto na podarokot. nabavuva penkalo po edine~na cena od 50 denari. pravoto na odbivka na prethodni danoci mo`e najprvin da se iskoristi soglasno op{tite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. kako i denot na gosteweto i iznosot na izdatocite za gostewe. pravoto na odbivka na prethodni danoci }e otpadne vo poln obem. pregovori itn. dano~niot obvrznik e dol`en da go evidentira imeto. Dokolku se davaat pove}e podaroci kon lice vo odreden dano~en period. pravoto na odbivka na prethodni danoci ne se isklu~uva pri gostewe na delovni partneri vo delovnite prostorii na dano~niot obvrznik. Za bo`i}nite praznici. dokolku poedine~noto gostewe po dleoven partner vo kalendarskiot mesec ne nadminuva 300 denari (bruto-vrednost) i ako dano~niot obvrznik go evidentira imeto i adresata na gosteniot deloven partner. Od pri~ini na poednostavuvawe. So toa. dano~niot obvrznik mu dava podarok na sekoj deloven partner (bruto cena od 490 denari). ispravkata na odbivkata na prethodniot danok ne mora da se izvr{i za presmetkovniot period na nabavkata na dobroto. Pragot vo visina od 500 denari po podarok i po klient ne e pre~ekoren.91 - Od pri~ini na poednostavuvawe. Vrednosta na gosteweto iznesuva 150 denari po lice. Primer 1: Dano~niot obvrznik T.) i so peciva i pralini. Bidej}i se raboti za gostewe vo delovnite prostorii i bidej}i ne e nadminat pragot od 300 denari (vidi stav 3 od ova poglavje). pri {to e pre~ekoren pragot. im podaruva za bo`i}nite praznici na svoite najdobri klienti po edna audio-kaseta koi vo prethodniot period bile nabaveni po edine~na cena od 510 denari (bruto-nabavna cena). ako sevkupnite izdatoci za site podaroci sprema primatelot na podarocite nadminuvaat iznos od 500 denari. koj trguva so audio-proizvodi. od pri~ini na poednsotavuvawe ne se isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci. (4) Kaj izdatocite za podaroci (podaroci na dobra). Primer 1: Dano~niot obvrznik T koj trguva so audio-proizvodi.

za smestuvawe na . rekreacija i zabava. dodeka podarokot vo vrednost od 200 denari go dal na istiot deloven partner vo maj. pe~ateni sliki i litografiii (tarifen broj 9702 od Carinskiot tarifnik). koi se nao|aat vo sopstvenite (duri i iznajmenite) administrativni prostorii. Poglavje 89 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za tro{oci na smestuvawe i ishrana (1) Spored ~len 35 to~ka 6 od ZDDV. Tuka se vbrojuvaat i sporedni prostorii koi se vo odredena funkcionalna povrzanost so administrativnite prostorii (na primer. 2. Poglavje 88 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za patni tro{oci Spored ~len 35 to~ka 5 od ZDDV. namesto za presmetkovniot period na januari. od koj bilo materijal (tarifen broj 9703 od Carinskiot tarifnik). So davaweto na podarokot vo maj se isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci za dvata podaroka. (2) Za umetni~ki predmeti vo smisla na odredbata se smetaat samo: 1. bidej}i nivnata sevkupna vrednsot vo dano~niot period nadminuva 500 denari (vidi stav 4 od ova poglavje). da se izvr{i za presmetkovniot period na maj. kako i vo pogled na patnite tro{oci na negovite vraboteni za patuvawe od mestoto na `iveewe do rabotnoto mesto. pravoto na odbivka na prethodni danoci se isklu~uva za site izdatoci za uslugi na smestuvawe i ishrana koi bile izvr{eni sprema dano~niot obvrznik kako primatel na ispolnuvaweto. crte`i. sliki. Tuka se vbrojuvaat. Poglavje 87 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za odredeni predmeti za opremuvawe prostorii (1) Pravoto na odbivka na prethodni danoci za dobrata za opremuvawe prostorii navedeni vo ~len 35 to~ka 4 od ZDDV. Podarokot vo vrednost od 400 denari go dal vo januari. tuku i. pasteli. vklu~uvaj}i gi gostewata povrzani so niv. osven ctre`ite od tarifen broj 4906 i drugite ra~no boeni ili ra~no ukraseni zanaet~iski proizvodi (tarifen broj 9701 od Carinskiot tarifnik). vo koj kaj istite se raboti za reprezentaciski izdatoci. Ova va`i ne samo za tro{oci za smestuvawe i ishrana po povod sopstveno delovno patuvawe ili po povod slu`beno patuvawe na vrabotenite. vo onoj del. Izdatoci za odmor. originalni gravuri. so `eleznica. brodovi ili avioni) koj se vr{i sprema dano~niot obvrznik kako primatel na ispolnuvaweto.. Ispravkata na prethodniot danok mo`e. Pravoto na odbivka na prethodni danoci mo`e da se iskoristi vo momentot na nabavkata na podarokot (januari). pravoto na odbivka na prethodni danoci e isklu~eno za izdatoci za prevozot na lica od sekakov vid (na pr. taksi-vozila. izdatoci za lov i ribolov. Za administrativni prostorii se smetaat samo prostorii vo koi se vr{i upravuvawe so sopstveniot deloven potfat. na primer. 3. ^lenot 35 to~ka 5 od ZDDV nema zna~ewe vo pogled na tro{ocite od me|unaroden prevoz koj e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV.92 - Primer 2: Dano~en obvrznik nabavil vo mesecot januari eden podarok vo vrednost od 400 denari i vtor podarok vo vrednsot od 200 denari. avtobusi. kako i za drugi sli~ni celi. se isklu~uva za onie dobra. Ova va`i osobeno za patni tro{oci po povod sopstveno delovno patuvawe ili slu`beno patuvawe na negovite vraboteni. hodnici). na primer. rekreacija i zabava (6) Zabranata na odbivka na prethodni danoci spored ~len 35 to~ka 3 gi opfa}a i site izdatoci za odmor. originalni skulpturi i bisti. izraboteni vo celost so raka. za vozewa so edrilici ili motorni ~amci.

za koi e isklu~eno pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 2 do 7 ili spored ~len 38 stav 4 od ZDDV. Prethodni danoci koi se zasmetuvaat isklu~ivo kon promet so pravo na odbivka i koi. prethodniot danok redovno se deli spored soodnosot na namenskite grade`ni povr{ini.. zabranata na odbivka na prethodni danoci se ograni~uva na izdatocite za ishrana i smestuvawe vo krajnata faza na potro{uva~ka. so naplatata na danok na dodadena vrednost). zatoa {to istiot nema pravo na oddelno iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost ili zaradi toa {to liceto iska`alo previsok danok na dodadena vrednost vo fakturata za izvr{eniot promet (vidi poglavje 120 i poglavje 121 stav 1 od DDVU). D mo`e da izvr{i odbivka na prethodniot danok od hotelskata faktura. Primer: Dano~niot obvrznik D rezervira vikend-prestoj (smestuvawe i ishrana) vo hotel vo Mavrovo. pijalaci i drugi sredstva za u`ivawe. Prethodni danoci koi se zasmetuvaat isklu~ivo kon promet bez pravo na odbivka i koi. Kako rezultat na toa. so koj se ekonomski povrzani prethodnite danoci. ne mo`at voop{to da se odbijat. Podelbata spored ~len 36 od ZDDV i ~len 7 od DDVP se vr{i samo kaj ovie prethodni danoci. Besplatnoto obezbeduvawe uslugi sprema vrabotenite podle`i na odano~uvawe so DDV (~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV). zaradi toa. Poglavje 90 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka za previsoko iska`an danok Danokot koj go dolguva izdava~ot na fakturata spored ~len 55 stav 1 ili stav 2 od ZDDV. Kon izdatocite za ishrana se vbrojuvaat site izdatoci za jadewa. (2) Pri podelbata na prethodnite danoci na del so pravo i na del bez pravo na odbivka ne se zemaat predvid prethodnite danoci kaj koi ne se ispolneti ostanatite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV i onie prethodni danoci. ne go ovlastuva primatelot na fakturata da izvr{i odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 7 od ZDDV). Prethodni danoci koi ekonoski se povrzani kako so promet koj go obezbeduva. mo`at da se odbijat vo poln iznos. Kako rezultat na toa. dopolnitelno kon toa. Podelbata na prethodnite danoci zavisi isklu~ivo od namenata na vleznite ispolnuvawa. zabranata na odbivka na prethodni danoci od ~len 35 to~ka 6 od ZDDV ne se primenuva vrz izdatoci za smestuvawe na vraboteni lica koi mo`at da se smetaat za izraz na iska`ano vnimanie sprema vraboteniot (vidi poglavje 5 stav 5 od DDVU). zaradi toa. Kaj grade`ni objekti. dokolku se ispolneti op{tite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV.93 - delovni partneri ili na vrabotenite pri anga`man nadvor od nivnoto mesto na `iveewe. (2) Zaradi izbegnuvawe na neopravdano dvojno odano~uvawe (so postoewe na prethoden danok koj ne mo`e da se odbie i. 2. (3) Nastanatite prethodni danoci se delat spored na~eloto na ekonomska povrzanost na del so pravo i del bez pravo na odbivka. taka i so promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka. Kon ~len 36 od ZDDV Poglavje 91 Podelba na prethodnite danoci (1) Prethodnite danoci se delat vo tri grupi: 1. pravoto na odbivka na prethodni danoci ne se isklu~uva za izdatoci na dano~ni obvrznici koi samite vr{at uslugi na smestuvawe i ishrana odano~eni so danok na dodadena vrednost. 3. (3) Od pri~ini na poednostavuvawe i zaradi izbegnuvawe na skapa i nesoodvetna primena. se realizira vo podocne`en presmetkoven ili dano~en period. Istoto va`i i vo slu~aj koga prometot. koe go stava besplatno na raspolagawe na svoite vraboteni. .

Bidej}i iznajmuvaweto stanovi e oslobodeno od danok (~len 23 to~ka 2 ZDDV). se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok za onie kalendarski godini. dano~niot obvrznik mo`e kako pomo{no sredstvo za podelba na prethodnite danoci da ja zeme tro{kovnata presmetka. Kon ~len 37 od ZDDV Poglavje 92 Ispravka na odbivkata na prethodniot danok kaj investiciski sredstva (1) Vo pogled na pravoto na odbivka na prethodniot danok. tro{ocite za izgradba mo`at da se podredat kon poedine~nite izlezni prometi. Prethodnite danoci se delat spored odnosot na namenskite povr{ini. Pri primenata na ovoj metod na podelba ne se zema predvid bankarskiot i finansiskiot promet (~len 23 to~ka 5 ZDDV) i prometot so nedvi`nosti i drugi investiciski dobra koi gi koristi dano~niot obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost. Namenskite povr{ini na dvata kata se ednakvi po golemina. dokolku istite pretstavuvaat sporeden promet. Pri podnesuvaweto prijava za dano~niot period. Dokolku ne postoi drugo merilo za podelba na prethodnite danoci koe }e odgovara na fakti~kata situacija. (4) Dano~niot obvrznik mo`e iznosite od prethodniot danok. dokolku se promenat okolnostite vo slednite godini.2000 godina (~len 61 stav 2 od ZDDV). (5) Od pri~ini na poednostavuvawe.. iznosite koi mo`at da se odbijat mo`at da se utvrduvaat edinstveno spored soodnosot me|u prometot so pravo na odbivka i drugite vidovi na promet. Prviot kat se iznajmuva kako stan. dano~niot obvrznik mo`e da izvr{i privremena podelba na prethodnite danoci za presmetkovnite periodi od kalendarskata godina spored soodnosot vo izminatata kalendarska godina ili spored predvideniot soodnos vo tekovnata kalendarska godina. uvozot ne se vklu~uva vo klu~ot na podelba. za koi ima pravo na odbivka.94 - Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt na dva kata na sopstven imot. Ottamu. merodavni se okolnostite koi postojat vo kalendarskata godina na prvata upotreba (vo vrska so toa. vidi poglavje 80 stav 1 od DDVU). da gi utvrdi i preku procenka koja }e odgovara na fakti~kata sostojba. Prethodnite danoci koi nastanale za izgradbata na prizemjeto mo`at da se odbijat. dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i podelba na prethodnite danoci spored fakti~kata sosotjba koja postoi vo dadeniot dano~en period. Pritoa. (3) Dokolku pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo isklu~eno spored ~len 35 od ZDDV (vidi poglavje 84 do 89 od DDVU) vo kalendarskata godina na prvata upotreba na investiciskoto dobro i dokolku ispravkata vo podocne`na . Ako na primer opremuvaweto ili visinata na tavanot se zna~itelno razli~ni me|u prostoriite koi se koristat za razli~ni nameni. se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV. vo koi se promenile okolnostite nasproti kalendarskata godina na prvata upotreba. (2) Za investiciski dobra se smetaat dobra koi spored smetkovodstvenite propisi se sostaven del od postojniot kapital na pretprijatieto. Ispravka na odbivka na prethoden danok se vr{i samo kaj investiciski dobra koi dano~niot obvrznik gi nabavil ili proizvel posle 31. Pri ispravka na odbivkata na prethodniot danok se poa|a od celokupniot iznos na prethodniot danok koj otpa|a na nabavkata ili na proizvodstvoto na investiciskoto dobro. Uvozot na dobra ne pretstavuva promet. Prizemjeto se iznajmuva na drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost. prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot ne mo`at da se odbijat vo onoj del. Ako podelbata na prethodnite danoci ne mo`e da se izvr{i vrz osnova na fakti~kata namena na dobrata ili na uslugite (na primer zaedni~ki administrativni tro{oci). Kaj investiciski dobra koi dano~niot obvrznik gi koristi podolgo od kalendarskata godina na prvata upotreba za realizacija na promet.03. vo koj postoi nivna povrzanost so stanot.

iznos za ispravka od 20. koja go isklu~uva pravoto na odbivka (~len 35 to~ka 1 od ZDDV). prethodniot danok se deli vo soglasnost so vremenskiot udel na vidovite na namena na prostoriite za godinata 01. mart. ne mo`at da bidat vklu~eni vo ispravkata. (3) Promena na okolnostite mo`e da nastapi i pri proda`ba ili koristewe na dobrata za li~ni celi (~len 37 stav 3 od ZDDV). Delovnite prstorii bile koristeni {est meseci za vr{ewe dejnost. soglasno so dano~no-pravniot tretman na dadeniot promet. Primer 1: Dano~en obvrznik kupuva na 01. se vr{i podelba spored ~len 36 od ZDDV na prethodniot danok vo taa godina.000 denari). kako da bilo koristeno investiciskoto dobro do krajot na merodavniot period na ispravka i ponatamu za celi na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. kaj koi se ispolneti uslovite od ~lenovite 33 i 34 od ZDDV (vidi poglavje 79 do 82 od DDVU). Vo godinata 11. koi bile merodavni za ostvaruvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok vo kalendarskata godina na prvata upotreba na dobroto. ili na {teta na dano~niot obvrznik. ispravkata na prethodniot danok spored uslovite od ~len 37 se vr{i samo za godinite koi sledat.04. periodot na ispravka istekuva na 31.01 godina. Poglavje 93 Promena na okolnostite (1) Promena na okolnostite merodavna za odbivkata na prethodniot danok (~len 37 stav 1 od ZDDV) postoi koga vo kalendarskite godini koi sledat po godinata na prvata primena }e se pojavi povisok ili ponizok prethoden danok za odbivawe otkolku {to bilo toa slu~aj vo kalendarskata godina na prvata primena. ispravkata na odbivkata na prethodniot danok mo`e da vlijae ili vo polza. Za godinata 01 se vr{i podelba na prethodniot danok spored ~len 36 od ZDDV (vo vrska so toa. i istiot mo`e da se odbie vo visina od 800.000 denari (3/12 od 80.04 do 30.000 denari (6/9 od 1. Vo godinite 02 do 10 se vr{i ispravka na sekoja 1/10 (80. Vo proda`nata cena e sodr`an DDV vo visina od 1.06. za osnova na ispravkata mo`at da se zemat samo onie prethodni danoci.10.01 godina. Pritoa.0000 denari) od iznosot na prethodniot danok odbien vo 01 godina. (2) Ako se promenat okolnostite kaj odredeno investicisko dobro. dano~niot obvrznik gi koristi prostoriite za celi na negovata trgovska dejnost. proda`bata i koristeweto na dobrata za li~ni celi se ocenuvaat na na~in. Posle 01. Primer: Dano~en obvrznik steknuva rabotna masa na 20. Ottuka proizleguva. Ottuka. Okolnostite vo poedine~nite kalendarski godini se ocenuvaat odvoeno i sekoja za sebe. koja go obezbeduva pravoto na odbivka na prethodniot danok i tri meseci za dejnost. koja negovata }erka ja koristela za li~ni celi. nabavkata ili proizvodstvoto kon poleto na negovo stopansko deluvawe.01 godina delovni prostorii.. nitu na ispravka na prethodniot danok. . bidej}i ne postoi uredna faktura ili ureden carinski dokument za uvozot. Od godinata 02 se vr{i ispravka na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV. Od 10.01 godina. dano~niot obvrznik ja koristi rabotnata masa isklu~ivo za celi na negovata stopanskata dejnost.95 - kalendarska godina dovede do prva odbivka na prethodniot danok. Od 01.2 milioni denari). vidi poglavje 91 od DDVU). Ako dano~niot obvrznik ne go podredil investiciskoto dobro. Prethodnite danoci kaj koi ne e mo`na odbivka. Podocne`nata namena za celi na stopanskata dejnost ne mu dava pravo na dano~niot obvrznik nitu na dopolnitelna ispravka na odbivkata na prethodniot danok.09. vo ovoj period. Sledstveno na toa.2 milioni denari. Rabotnata masa bila nabavena za li~ni celi. Vo toj slu~aj. toj gi koristi prostoriite za celi na negovata novootvorena zabarska ordinacija.02 godina. koj nastanal pri nabavkata ili proizvodstvoto na investiciskoto dobro.02. ispravkata na prethodnite danoci ne e mo`na ni vo slu~ai koga investiciskoto dobro podocna }e bide koristeno za celi na stopanskata dejnost (vidi poglavje 80 stav 3 od DDVU).

03 godina i trae do 31. Primer 2: Dano~en obvrznik go prodava celokupnoto pretprijatie na 01. Vo odnos na objektot i na ma{inata.06. Na 01. se ocenuva spored periodot na amortizacija koj e voobi~aen za soodvetnoto investicisko dobro.03 godina. Pra{aweto. Na 01.11 godina. za sekoj oddelno koristen del od investiciskoto dobro se utvrduva poseben period na ispravka. Periodot na ispravka za objektot istekuva na 30.02 godina i trae do 31. Periodot na ispravka za prizemjeto zapo~nuva da te~e od 01. koj go iznajmuva na drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost vo periodot od 01.04. So iznajmuvaweto za stanbeni celi oslobodeno od danok. Bidej}i izgradbata na poedine~nite katovi e zavr{ena vo razli~ni momenti i bidej}i istite zapo~nale da se koristat vo razli~ni momenti.02 godina dano~niot obvrznik prvpat koristel novogradba za celi na negovata stopanska dejnost. periodot se zgolemuva na deset godini (~len 37 stav 1 od ZDDV).12 godina. .11 godina dano~niot obvrznik go iznajmuva objektot za stanbeni celi.03.01 godina.07. (2) Ako odredeno investicisko dobro (na pr.10. od prenosot ne nastanuva obvrska na ispravka na odbivkata na prethodniot danok.05 godina. Poedine~nite periodi na ispravka zapo~nuvaat da te~at otkako soodvetniot del od investiciskoto dobro bil prvpat upotrebuvan. koe go isklu~uva pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 1 od ZDDV). no ne se vr{i ispravka na prethodnite danoci koi nastanale pri nabavkata na imotot. Bidej}i vo ovie slu~ai steknuva~ot stapuva na mestoto na otu|uva~ot.03.09. grade`en objekt) se koristi vo zavisnost od fazata na izgradba i pred zavr{uvaweto na izgradbata. dodeka za prviot kat od objektot periodot na ispravka zapo~nuva da te~e na 01. vo toj slu~aj za celoto investicisko dobro va`i eden edinstven period na ispravka. Kaj investiciski dobra so pokratok period na amortizacija merodaven e soodvetniot pokratok period na ispravka (~len 37 stav 2 re~enica 2 od ZDDV). iznesuva na~elno pet godini po po~etokot na namenata.03. dodeka za ma{inata na 30. Kaj nedvi`nostite. dano~niot obvrznik go odbil kako prethoden danok.12. koj zapo~nuva so prvata primena na investiciskoto dobro. Prviot kat e izgraden na 30. Primer 3: Dano~en obvrznik steknal objekt na 20. za koj se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok. Poglavje 94 Period na ispravka na prethodniot danok (1) Periodot.07.09 godina. za sekoj kat po~nuva da te~e poseben period na ispravka.01 godina do 31.96 - (4) Prenosot na celokupniot imot ili na del od imotot vo smisla na ~len 5 od ZDDV ne se smeta za promet na dobra. Ako odredeno finalizirano investicisko dobro bide koristeno samo delumno ili necelosno. Danokot na dodadena vrednost koj nastanal pri nabavkata na imotot.13 godina. bidej}i promenata na okolnostite nastapila duri po istek na periodot na ispravka.03 godina i se iznajmuva so po~etok od 01.11.04.. Steknuva~ot na pretprijatieto prodol`uva da ja vodi stopanskata dejnost na istoto.02 godina i se iznajmuva so po~etok od 01.02 godina.12 godina. Merodavniot period na ispravka za investiciskoto dobro so ova ne se prekinuva i istiot va`i i ponatamu za steknuva~ot na imotot.04 godina toj steknal ma{ina koja mu bila potrebna za negovata stopanska dejnost. Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt vo periodot od 01 do 03 godina.11. se zemaat predvid samo okolnostite koi nastapile do istek na ovoj period. nastapila promena na okolnostite.11.04.03. Na 01. Prizemjeto e izgradeno na 31. (5) Ako merodavniot period na ispravka zavr{uva vo tekot na kalendarskata godina.04. dali se primenuva pokratok period na ispravka. za steknuva~ot na pretprijatieto se u{te va`at rokovite na ispravka.

2 milioni denari = 120.2 milioni denari = 120.01 godina.11.200. ovoj period zavr{uva vo momentot vo koj investiciskoto dobro stanalo neupotreblivo.000 denari 08 1/10 od 1.2 milioni denari = 120.05 godina. nabavuva na 20.07. Za 02 godina ne se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok. mesecot mart 06 godina se zema predvid pri ispravkata na prethodniot danok (~len 8 stav 3 od DDVP). Vo momentot na nabavkata na patni~koto vozilo bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV). Danokot na dodadena vrednost sodr`an vo tor{ocite na izgradba iznesuva 1.02 godina. poglavje 85 stav 3 do 5 od DDVU). za posledniot dano~en period ne se zema celokupniot godi{en udel na prethodnite danoci. ne se vr{i izmena na utvrdeniot danok za dano~niot period na prvata namena..03. Pritoa.000 denari.97 - (3) Ako odredeno investicisko dobro stane neupotreblivo pred istek na periodot na ispravka.2 milioni denari = 120.000 denari Primer 2: Registriran dano~en obvrznik. liceto go iznajmuva voziloto. tuku za osnova na ispravkata se zema samo delot koj odgovara na soodvetnite kalendarski meseci. objektot se izdava za stanbeni celi. Ako periodot na ispravka istekuva vo ramkite na odreden dano~en period.2 milioni denari = 120.000 denari danok.01 godina patni~ko vozilo koe go koristi za celi na negovata stopanska dejnost. Primer 1: Registriran dano~en obvrznik gradi objekt koj go iznajmuva za kancelariski celi od 01. Vo kupoproda`nata cena se sodr`ani 240. bidej}i promenata na okolnostite nastanala pred 16-ot den od ovoj mesec (soodvetna primena na ~len 8 stav 3 od DDVP).03. Zaradi toa. Bidej}i periodot na ispravka zavr{uva na 19. koj vodi trgovsko pretprijatie. vo koi patni~koto vozilo bilo koristeno i s k l u ~ i v o za celi na iznajmuvaweto (~len 35 to~ka 2 stav 2 alineja b od ZDDV. Dano~niot obvrznik izvr{il odbivka na ovoj iznos kako prethoden danok.2 milioni denari = 120. Mesecot april 05 godina se zema predvid vo ispravkata.05. Iznajmuvaweto za stanbeni celi e oslobodeno od danok bez pravo na odbivka na prethodniot danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV i doveduva do promena na okolnostite.000 denari 11 1/10 od 1.06 godina.000 denari 07 1/10 od 1.000 denari. Pritoa.04. se dobivaat slednite godi{ni iznosi za ispravka vo polza na dano~niot obvrznik: 03 1/5 od 240.000 denari 09 1/10 od 1. za godinite 05 do 11 se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok. Iznajmuvaweto na patni~koto vozilo doveduva do promena na okolnostite za dano~nite periodi. vo koj se promenile okolnostite koi bile merodavni za odobruvawe na pravoto na odbivka na prethodnite danoci.000 denari 10 1/10 od 1.000 denari. Pritoa. od toa 6/12 = 60. bidej}i patni~koto vozilo vo taa godina ne se korsitelo isklu~ivo za celi na iznajmuvawe. Bidej}i periodot na ispravka zavr{uva na 30. Od 01. vo godinata 11 se zemaat predvid samo 6/12 od godi{niot period na ispravka.06.000 denari 06 1/10 od 1. se dobivaat slednite iznosi na ispravka na {teta na dano~niot obvrznik: 05 1/10 od 1.000 denari = 48. od toa 9/12 = 90. Od 15.000 denari 04 1/5 od 240. Za osnova na ispravkata vo godinata 05 se zemaat 9/12 od godi{niot iznos za ispravka.2 milioni denari = 120.000 denari = 48. Poglavje 95 Postapka na ispravka na odbivkata na prethodniot danok Ispravkata na odbivkata na prethodniot danok se vr{i vo soodvetniot akontativen i dano~en period.000 denari .

koga dano~niot obvrznik. Dano~niot obvrznik go prodava objektot na 01. Na 02. Ako za navedeniot dano~en obvrznik nastane obvrskata za registracija vo podocne`na kalendarska godina ili ako istiot dobrovolno se registrira. liceto navremeno podnesuva kaj nadle`niot dano~en organ odjava od registarot na dano~ni obvrznici za celi na danokot na dodadena vrednost (~len 51 stav 9 od ZDDV).000 denari (~len 8 stav 1 DDVP).04 godina na kupuva~.000 denari = 48. ne nadminuva 15. Bidej}i negoviot sevkupen promet vo 05 godina ne iznesuva pove}e od 1.000 denari Ispravkata na odbivkata na prethodniot danok se prijavuva vo sekoja od akontativnite i godi{nite DDV-prijavi od periodot na ispravka.000. koj otpa|a na tro{ocite za nabavka ili proizvodstvo na odredeno investicisko dobro.000 denari 06 1/5 od 240.98 - 05 1/5 od 240. Vo ispravkata se vklu~uvaat kalendarskata godina na otu|uvaweto ili koristeweto za li~ni celi.000 denari. Bidej}i objektot bil koristen po izgradbata za realizacija na promet osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV. Vo fakturite na poedine~nite grade`nici se sodr`ani prethodni danoci vo visina od 1. toa nema da pretstavuva promena na okolnostite vo smisla na ~len 37 od ZDDV.07.000 denari). bidej}i negoviot sevkupen promet vo 01 godina go nadminal iznosot od 1. Prethodnite danoci koi nastanale pri nabavkata ili proizvodstvoto na investiciski dobra vo periodot vo koj dano~niot obvrznik bil mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV.000 denari. Bidej}i dano~niot obvrznik e mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV od 06 godina. kako i slednite kalendarski godini koi se del od periodot na ispravka (~len 8 stav 2 od DDVP). Vo ovoj slu~aj se vr{i ispravka na prethodnite danoci za site investiciski dobra. Poglavje 97 Poednostavuvawa pri ispravkata na prethodniot danok (1) Ispravkata na prethodniot danok nema da se vr{i.03 godina liceto kupuva ma{ina i vr{i odbivka na prethodniot danok vo visina od 60.000 denari. Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt ~ija izgradba zavr{uva vo juni 01 godina. Od juli 01 godina objektot se iznajmuva za stanbeni celi. Dano~niot obvrznik e dol`en vo 06 i 07 godina da vrati po 1/5 od porano odbieniot prethoden danok (12. koj bil obvrzan za registracija ili se registriral doborovlno. Imeno. (2) Ako investiciskoto dobro se otu|i ili se koristi za li~ni celi spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV vo tekot na soodvetniot period na ispravka. dve godini od petgodi{niot period na ispravka se u{te ne izminale.. ispravkata se vr{i za akontativniot ili dano~niot period vo koj nastapilo otu|uvaweto ili koristeweto za li~ni celi.000. dokolku prethodniot danok. dano~niot obvrznik nema pravo na . od toa 3/12 = 12.000 denari. }e premine vo sistemot na neodano~uvawe spored ~len 51 stav 3 od ZDDV. vidi poglavje 111 od DDVU).000 denari.000. pri {to vo akontativnite DDV-prijavi godi{niot iznos na ispravka se utvrduva na nivo na soodvetniot presmetkoven period (mesec ili trimese~je). Primer: Odreden dano~en obvrznik e obvrzan za registracija za celi na danokot na dodadena vrednost. postoi promena na okolnostite spored ~len 37 od ZDDV. za koi se u{te ne zavr{il soodvetniot period na ispravka.01. koj go koristi objektot za sopstveni stanbeni celi. (2) Promena na okolnostite vo smisla na ~len 37 od ZDDV postoi.000 denari = 48. ne mo`at da se odbijat po pat na ispravka na prethodniot danok. Poglavje 96 Ispravka na odbivkata na prethodniot danok pri promena na odano~uvaweto (1) Mali pretpriema~i vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV nemaat pravo na odbivka na prethodnite danoci (vo vrska so tao.

Kon ~len 38 od ZDDV Poglavje 98 Posebni odredbi za tur-operatori (Op{to) (1) Nezavisno od op{tite odredbi od zakonot. na primer vo hoteli. za koj ne se utvrdeni posebni odredbi (vidi stav 2 i stav 3 od ova poglavje) va`at op{tite odredbi od Zakonot za danokot na dodadena vrednost. dokolku: 1. transfer ili izleti. Turisti~ki uslugi (2) Za turisti~ki uslugi osobeno se smetaat: 1.000 denari (7/10 od 1. vo hoteli ili restorani. vr{i turisti~ki uslugi. tuku e odano~ena kako prv promet i.. vo pogled na odano~uvaweto na turisti~ki uslugi e predvidena posebna forma na odano~uvawe dadena vo ~len 38 od ZDDV. no za koi koristi vlezni ispolnuvawa na treti lica (t. 3. koi dano~niot obvrznik (tur-operator) gi vr{i sprema turistot vo svoe ime. doveduva do promena na okolnostite. vo vrska so toa. Za dano~niot obvrznik proizleguva pravo na ispravka na prethodniot danok za presmetkovniot period juli 04 godina vo visina od 700. mar`a) i toa bez danokot na dodadena vrednost (~len 38 stav 3 od ZDDV. za dano~na osnova na edinstvenata usluga se smeta razlikata me|u turisti~kata cena i cenata na prethodnite turisti~ki uslugi (tn. 3.000 denari). vo vrska so toa. Mestoto na edinstvenata usluga se utvrduva spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (~len 38 stav 2 re~enica 2 od ZDDV. vo vrska so toa. Turisti~kite uslugi izvr{eni od strana na tur-operatorot se smetaat. pritoa koristi prethodni turisti~ki uslugi (vo vrska so toa. smestuvaweto na turistite. vidi poglavje 100 stav 1 od DDVU).n. vidi poglavje 100 stavovi 10 i 11 od DDVU). evidenciskite obvrski vo vrska so utvrduvaweto na dano~nata osnova se ispolnuvaat preku evidencijata propi{ana vo ~len 9 od DDVP. na primer prevoz do mestoto na turisti~kiot prestoj i nazad. ne e dozvolena odbivka na prethodniot danok za primenite prethodni turisti~ki uslugi (~len 38 stav 4 od ZDDV. Poglavje 99 Pole na primena na posebnite odredbi (1) Spored ~len 38 stav 1 od ZDDV. za edna edinstvena usluga (~len 38 stav 2 re~enica 1 od ZDDV. vidi stav 7 do 9 od ova poglavje). Proda`bata na objektot ne e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV. vidi poglavje 100 stavovi 2 i 3 od DDVU). ishranata za turistite. Ovaa posebna odredba va`i za turisti~ki uslugi. . vidi stav 2 do 5 od ova poglavje) i 2. prethodni turisti~ki uslugi) koi se nameneti neposredno za turistite (~len 38 stav 1 od ZDDV). za koi nastapuva vo svoe ime sprema turistite (vo vrska so toa. 2. Vo fakturite za turisti~kite uslugi vo smisla na ~len 38 od ZDDV ne e dozvoleno oddelno iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost (~len 20 stav 4 od DDVP).99 - odbivka na prethodniot danok sodr`an vo tro{ocite na izgradba (~len 35 to~ka 1 od ZDDV). vo vrska so toa. prevozot na turisti. 4.000. vidi poglavje 100 stav 4 do 9 od DDVU). (3) Nezavisno od ~len 52 stav 2 to~ka 1 alineja a) od ZDDV. na pr. Vo vrska so poleto na primena na ovaa posebna odredba vidi poglavje 99 od DDVU. (4) Vo onoj del od turisti~kite uslugi. (2) Nasproti op{tite odredbi od Zakonot za danokot na dodadena vrednost. nezavisno od ~len 3 do 8 od ZDDV. pansioni ili letuvali{ta. posebnata odredba od ~len 38 od ZDDV gi sodr`i slednite otstapuvawa: 1. kako posledica na toa. 2. Nezavisno od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. Nezavisno od ~len 16 do 19 od ZDDV. posebnite odredbi za tur-operatori va`at za dano~niot obvrznik.

Od taa pri~ina. Posreduvaweto vo prevozot na lica vo me|unarodniot vozdu{en soobra}aj e oslobodeno od danok spored ~l. {to pretstavuva nastap vo svoe ime. Turisti~ko ispolnuvawe vo smisla na ~len 38 stav 1 od ZDDV postoi i koga dano~niot obvrznik vr{i samo edno turisti~ko ispolnuvawe. dali za istite bil naplaten stranski ili doma{en danok na promet (danok na dodadena vrednost). poseta na turisti~ki lokacii so vodi~. koj na svoite vraboteni im stava na raspolagawe turisti~ki patuvawa bez nadomestok ili po bagatelna cena (motivacioni. itn. koristi za taa cel prethodni turisti~ki uslugi. istiot stapuva. Taka. Za prethodni turisti~ki uslugi se smeta sekakov vid na promet koj go vr{i treto lice sprema dano~niot obvrznik. osobeno prevozot. Isto taka.) i tur-operatorot i  ­  me|u tur-operatorot i turistot (primatel na ispolnuvaweto). na pr. na pr. dali istite pretstavuvaat edinstven predmet na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. (4) Dano~niot obvrznik-rabotodavec. Celta na turisti~koto patuvawe pritoa ne e bitna. 38 od ZDDV. vr{i turisti~ki uslugi vo ovoj del vo smisla na ~len 38 od ZDDV. Vo ovoj slu~aj nastapuvaat dva pravni odnosa i so toa doa|a do dvojna razmena na prometi:  ­  me|u nositelot na ispolnuvaweto (prevoznik. ne e bitno. vo turisti~ki ponudi ili prospekti. Vo vrska so dano~nata osnova vo ovie slu~ai. vidi poglavje 28 od DDVU. smestuvaweto i ishranata. ne e bitno. Posreduvawe na turisti~ki ispolnuvawa (6) Za posreduvaweto na turisti~ki uslugi (na pr. Nastapuvawe vo svoe ime (5) Za turisti~kite uslugi va`at posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV vo onoj del. Pritoa e seedno. odano~uvaweto spored ~len 38 od ZDDV mo`e da se zeme predvid i za lingvisti~ki ili studiski patuvawa. vidi poglavje 100 stav 7 od DDVU. pridru`bata na turistite od strana na vodi~ na turisti~koto patuvawe. (3) ^len 38 od ZDDV va`i za site dano~ni obvrznici koi vr{at turisti~ki uslugi. vo koj dano~niot obvrznik (tur-operator) pritoa nastapuva sprema turistot (primatel na ispolnuvaweto) vo svoe ime i so toa vr{i sopstven promet (a ne posreduvawe). ne e potrebno dano~niot obvrznik da vr{i zbir na poedine~ni prometi. Turisti~ki predispolnuvawa (7) Primenata na posebnite odredbi spored ~len 38 od ZDDV zavisi od toa. iznajmuvawe na vikendi~ki bez prevoz i ishrana. Odano~uvaweto na posredni~ki uslugi se vr{i spored op{tite odredbi od ZDDV. Isto taka. 5. no koj go koristi neposredno turistot. Za prethodni turisti~ki uslugi mo`at da se zemat predvid site turisti~ki uslugi (stav 2 do 4 od ova poglavje) koi bi gi koristel turistot dokolku bi go sprovel patuvaweto samostojno. bez ogled na toa. razgleduvawe na okolinata. bez vklu~uvawe na turoperator. kako i vo presmetkite. poglavje 9 stav 3 i stav 4 od DDVU). Pritoa e merodavno nastapuvaweto sprema turistite. Postoeweto na posreduvawe bara dejstvuvawe vo tu|o ime i za tu|a smetka (vidi. dali turisti~kite uslugi se vr{at vo ramkite na odredeno patuvawe vo zemjata ili vo stranstvo. Vo vrska so mestoto na posredni~oto ispolnuvawe. po pravilo. dali dano~niot obvrznik. dali prethodni turisti~ki uslugi se koristat vo zemjata ili vo stranstvo.. 24 to~ka 5 i to~ka 9 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU). So toa {to organizatorot na turisti~ki paket aran`mani e samostojno odgovoren za besprekorniot tek na turisti~koto patuvawe. od strana na turisti~ki agencii) ne va`i ~l. isto taka. Odredbata ima osobeno zna~ewe za organizatorite na turisti~ki paket aran`mani. poseti vo teatar. koj vr{i turisti~ki uslugi vo svoe ime. na primer. hotelot. za prethodna turisti~ka usluga se . vo neposreden praven odnos so turistot. Sepak.n. ili t. "incentive-patuvawa").100 - 4. sproveduvaweto manifestacii za informirawe ili zabava na turistite.

Poglavje 100 Va`ewe na posebnite odredbi vo konkretni slu~ai Edinstvo na uslugite . me|unarodniot prevoz na lica e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. Za razlika od turisti~kite uslugi za koi se primenuva ~len 38 od ZDDV. za smestuvaweto turisti (vidi poglavje 26 od DDVU). Vo ovie slu~ai se primenuva ~len 38 od ZDDV samo vo onoj del. ~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV. Nasproti toa. Pritoa. Vo ovoj slu~aj. (11) Za turisti~kite uslugi so anga`man na sopstveni sredstva va`at op{tite odredbi od ZDDV. Pri patuvawa koi se protegaat i vo stranstvo. prevoznikot vr{i prevoz sprema dano~niot obvrznik. organiziraweto na turisti~ki paket aran`man se ureduva spored op{tite na~ela na danokot na dodadena vrednost. (9) Kon prethodnite turisti~ki uslugi ne se vbrojuvaat. vo koi ne se koristat prethodni turisti~ki uslugi (prometi na treti lica). Nasproti toa. zna~i vo slu~ai. na odano~uvawe podle`at samo soodvetnite poedine~ni turisti~ki uslugi izvr{eni vo zemajta. se zapazuvaat slednite odredbi: 1. na pr. Smestuvaweto i ishranata se vr{at vo hotel na treto lice. koga dano~niot obvrznik vr{i turisti~ki uslugi delumno so koristewe na prethodni turisti~ki uslugi. zna~i ne se smeta za edinstvena usluga tuku za mno`ina na turisti~ki uslugi.. Prevozot podle`i na odano~uvawe spored op{tite odredbi (vidi stav 11 to~ka 2 od ova poglavje). Me{oviti turisti~ki uslugi (12) Slu~ajot na me{oviti turisti~ki uslugi postoi. Vo vrska so utvrduvaweto na dano~nata osnova kaj me{oviti turisti~ki uslugi. dokolku dano~niot obvrznik se poslu`i so prevoznik zaradi izvr{uvawe na prevozot. delumno so vklu~uvawe na sopstveni sredstva. Zaradi razli~niot tretman na dvete grupi na ispolnuvawa. pri {to se vr{i poedine~na ocenka na sekoj od tie uslugi. turisti~koto ispolnuvawe so anga`man na sopstveni sredstva nema da postoi. vo koj dano~niot obvrznik vr{i turisti~ki uslugi so anga`irawe sopstveni sredstva. prevozni ili hotelski kapaciteti). koj se smeta za turisti~ko predispolnuvawe. na pr. koga dano~niot obvrznik iznajmuva avtobus bez voza~. za prevozniot promet (vidi poglavje 25 od DDVU). (8) Kako izdatoci za prethodni turisti~ki uslugi se smetaat i tro{ocite koi dano~niot obvrznik mora da gi plati vrz dogovorna osnova za neiskoritenite kapaciteti (na pr. smestuvaweto i ishranata podle`at na posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV. 2.aran`man).101 - smeta i me|unarodniot prevoz na patnici koj e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. ~len 14 stav 1 od ZDDV. 3. mora da se izvr{i podelba na edinstvenata turisti~ka cena (na pr. Za anga`man na sopstveni sredstva se smeta i slu~ajot. koj go vr{i prevozot vo svoe ime. Turisti~ki ispolnuvawa so sopstveni sredstva (10) Posebniot na~in na odano~uvawe spored ~len 38 od ZDDV ne va`i vo onoj del. sopstveni prevozni sredstva. Primer: Tur-operatorot T vr{i prevoz na turisti so sopstven avtobus vo ramkite na odreden turisti~ki paket aran`man. vo slu~aj na turisti~ki paket . posredni~kite uslugi na samostojni turisti~ki biroa za potrebite na tur-operatori. vo koj dano~niot obvrznik koristi prethodni turisti~ki uslugi. pridru`bata na turistite od strana na vraboten turisti~ki vodi~. vidi poglavje 100 stav 9 od DDVU. za ishranata (predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto) i za pridru`bata na turistite od strana na vraboteni turisti~ki vodi~i (vidi poglavje 24 od DDVU). na svoja odgovornost i za svoja smetka. sopstven hotel.

kade {to se nao|a podru`nicata. Dano~na osnova (4) Dano~na osnova za edinstvenoto turisti~ko ispolnuvawe (stav 1 od ova poglavje) spored ~len 38 stav 3 re~enica 1 od ZDDV e razlikata me|u turisti~kata cena koja ja pla}a turistot i izdatocite na tur-operatorot za prethodnite turisti~ki uslugi nara~ani od tur-operatorot (t. Bidej}i danokot na dodadena vrednost ne e sostaven del od dano~nata osnova (~len 38 stav 3 re~enica 2 od ZDDV). Bidej}i pri zasmetuvaweto na turisti~kite uslugi kon odredena podru`nica e merodavno te`i{noto mesto na izvr{uvaweto na prometot (proda`bata) na turisti~koto patuvawe. smestuvawe.-.). Primer 1: Turisti~ka cena 30.MKD Prethodni turisti~ki uslugi (vklu~uvaj}i makedonski i stranski . koi se opfateni so posebnite odredbi od ~len 38 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 99 od DDVU). mar`a). Ova mesto na uslugata va`i bez ogled na toa. ne mo`e da se koristi pri odano~uvaweto na edinstvenata usluga. koi gi sozdal vo stranstvo preku nabavka i spojuvawe na prethodnite turisti~ki uslugi. osobeno vo pogled na klasifikacijata na soodvetnite prethodni turisti~ki uslugi.-. se raboti za usluga od poseben vid. Mesto na turisti~kata usluga (2) Mestoto na edinstvenata turisti~ka usluga se utvrduva spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (~len 38 stav 2 re~enica 2 od ZDDV). od kade {to turisti~kata usluga fakti~ki se izvr{uva (vo vrska so toa. ishrana itn. Ottuka sledi.-danok) MKD Razlika (bruto-mar`a) 7.140 h 19 119 .1. prevozot).000. na pr. vidi poglavje 70 stav 4 od DDVU). Spored toa.MKD (5) Presmetuvaweto na mar`ata za sekoe turisti~ko ispolnuvawe mo`e kaj turisti~kite paket-aran`mani da dovede do zna~itelni te{kotii. mesto na uslugata e mestoto vo koe tur-operatorot ima svoe fakti~ko sedi{te ili podru`nica. Kaj dvata iznosa se raboti za bruto-iznosi (vklu~uvaj}i go eventualniot makedonski ili stranski danok na dodadena vrednost). ~len 38 stav 3 re~enica 4 od ZDDV predviduva olesnuvawa. turoperatorot ima mo`nost na utvrduvawe na zaedni~ka mar`a za odredeni grupi na turisti~ki uslugi. Spored niv.-MKD Dano~na osnova (neto-mar`a) 6. dokolku istite se opfateni so posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV. dano~na osnova pretstavuva ostanatata neto-mar`a. kade fakti~ki se izvr{uvaat poedine~nite sostavni delovi od edinstvenoto turisti~ko ispolnuvawe (prevoz.140. se smetaat za edna edinstvena usluga (~len 38 stav 2 re~enica 1 od ZDDV).102 - (1) Site turisti~ki uslugi izvr{eni sprema turistot (primatelot na ispolnuvaweto) vo ramkite na sproveduvaweto na odredeno patuvawe..-. a ne mestoto na sozdavaweto na patuvaweto.22. Zaradi toa.000. . turisti~koto patuvawe se smeta za izvr{eno vo mestoto vo zemjata.860. odredena dano~na povlastica koja bi do{la predvid za poedine~ni sostavni delovi na uslugata (na pr. toj ima i mo`nost da ja utvrduva mar`ata vo eden zbir za site turisti~ki uslugi izvr{eni vo tekot na odreden dano~en period (kalendarska godina). (3) Koga tur-operator rezidenten vo stranstvo prodava preku svoi podru`nici vo zemjata turisti~ki patuvawa. vo toj slu~aj za utvrduvaweto na mestoto na uslugata se poa|a od te`i{teto na izvr{enite uslugi spored op{tite kriteriumi na opredeluvawe na mestoto na uslugata (vidi poglavje 24 stav 7 od DDVU). istiot se odzema od bruto-mar`ata (vo vrska so presmetuvaweto na danokot od bruto-iznosi. Vo toj slu~aj. No. za site turisti~ki patuvawa vo tekot na odreden period (sezona) na edno mesto na krajna destinacija ili vo odredeno podra~je na krajna destinacija.n.140. Pritoa.MKD Sodr`an DDV 7. deka na pr. vidi poglavje 24 od DDVU).

500.000 denari. za celi na presmetka na mar`ata se izzemaat turisti~kite uslugi izvr{eni so sopstveni sredstva (sopstven promet) i toa na~elno vo procentualen soodnos kon prethodnite turisti~ki uslugi.MKD Sopstven prevoz (=25%) .MKD Vo razlikata sodr`an DDV 225. Primer 2: Tur-operator vo Skopje organizira turisti~ki paket aran`man so avtobus za 50 lica vo Turcija.076.-MKD Ostatok od cenata za turisti~ki predis-polnuvawa vo smisla na ~l. koi tur-operatorot gi izvr{uva delumno so koristewe na prethodni turisti~ki uslugi i delumno so anga`irawe sopstveni sredstva (poglavje 99 stav 12 od DDVU).000 h 19 = . Vo ovoj soodnos se vr{i i podelba na turisti~kata cena.-. od pri~ini na poednostavuvawe se dozvoluva dano~nata osnova (delot koj pretstavuva mar`a) da se utvrdi po pat na procenka koja odgovara na fakti~kata situacija. sopstveniot promet se presmetuva vo visina na tro{ocite napraveni za taa cel (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost).-119 MKD Dano~na osnova (neto-mar`a) 189. 300.924. Turisti~kata cena iznesuva 30. Vo ovie slu~ai ne e merodavna mar`ata. mo`e vo akontativnite DDV-prijavi da se iska`uvaat kako dano~na osnova proceneti iznosi koi se utvrduvaat vrz osnova na kalkulaciite ili iskustvata od prethodnite godini.-. (9) Kaj me{oviti turisti~ki uslugi.000.000. Turisti~ka cena 1. turoperatorot pla}a sevkupno 900.000.375.900. (7) Ako odreden dano~en obvrznik-rabotodavec stava na raspolagawe besplatno ili po bagatelna cena turisti~ki patuvawa za svoite vraboteni (vidi poglavje 99 stav 4 od DDVU).MKD Tur-operatorot e dol`en dadeniot iznos da go odano~i so op{tata dano~na stapka (19%). bidej}i ovie izdatoci se ednakvi na izdatocite na dano~niot obvrznik za nabavka na prethodnite turisti~ki uslugi. Od sevkupnite tro{oci vo visina od 1. obvrskata za podnesuvawe na akontativni DDV-prijavi ostanuva da va`i.103 - (6) Preku olesnuvawata pri utvrduvaweto na dano~nata osnova (stav 5 od ova poglavje). Dokolku vo ovie slu~ai se u{te ne e utvrdena visinata na mar`ata za turisti~kite uslugi realizirani vo presmetkovniot period.000.200.125. 38 od 1. Pritoa.000 denari otpa|aat na tro{oci za prevoz (= 25%) i 900. Organizatorot go sproveduva patuvaweto so sopstven avtobus. koi se odano~uvaat spored ~len 31 stav 2 od ZDDV.35. Na prethodni turisti~ki uslugi za smestuvawe.. Tro{ocite za taa cel iznesuvaat 300.000 denari.MKD ZDDV Prethodni turisti~ki uslugi . . zna~i sevkupno 1.-.000 denari (=75%) na tro{oci za prethodni turisti~ki uslugi. Delot od delnicata vo zemjata e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV (vidi poglavje 55 od DDVU).000 denari. ishrana i razgleduvawe turisti~ki lokacii.000. Pravoto na odbivka na prethodni danoci za prethodnite turisti~ki uslugi otpa|a spored ~len 38 stav 4 od ZDDV (vidi stav 10 od ova poglavje).500. Prevozot so sopstven avtobus ne podle`i na odano~uvawe so DDV vo pogled na delnicata vo stranstvo (vidi poglavje 25 od DDVU).-MKD Razlika (bruto-mar`a) 225.000 denari. (8) Pri avansni pla}awa za turisti~ki patuvawa.000 denari po lice. namesto turisti~kata cena merodavni se izdatocite na dano~niot obvrznik nastanati za sproveduvaweto na turisti~koto patuvawe (~len 38 stav 3 re~enica 3 i ~len 19 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). vo toj slu~aj.-.

koj eventualno treba da se proceni na godi{no nivo . kako i promenite koi nastanale spored ~len 22 od ZDDV vo tekot na soodvetniot presmetkoven ili dano~en period. . Ako. (5) Dano~niot obvrznik e dol`en vo rok od 15 dena po istek na soodvetniot presmetkoven period da ja podnese akontativnata DDV-prijava i da go plati presmetaniot danok na dodadena vrednost.duri i vo slu~ai na zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost . se prijavuvaat i danocite dolguvani spored ~len 32 to~ka 4 i ~len 55 stavovite 1 i 2 od ZDDV. Promeni na opolnomo{teni lica se prijavuvaat po pismen pat kaj Upravata za javni prihodi. za prethodni danoci za kancelariski tro{oci. se dol`ni za sekoj presmetkoven period da podnesuvaat akontativna DDV-prijava. vo takviot slu~aj ne nastanal danok za soodvetniot presmetkoven period nitu od vonredni pravni osnovi nitu postoi odbivka na prethoden danok. (3) Odredbite vo vrska so op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV) i odredbite utvrdeni vo vrska so toa vo poglavje 101 do 105 DDVU va`at i za dano~ni obvrznici koi ne se registrirale. vo ovie slu~ai otpa|a mo`nosta za vra}awe na prethodniot danok vo ramkite na posebni postapki spored ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP. Dano~niot obvrznik ne e spre~en nitu pri postoeweto na vakvi akontativni DDV-prijavi da bara isplata na pobaruvawa od izminati presmetkovni periodi.104 - Zabrana na odbivka na prethodni danoci (10) Spored ~len 38 stav 4 od ZDDV ne e dozvolena odbivka na prethodnite danoci koi otpa|aat na prethodnite turisti~ki uslugi. Dano~ni obvrznici ~ij svekupen promet (~len 51 stav 2 od ZDDV) vo izminatata kalendarska godina ne iznesuval pove}e od 25 milioni denari. vo toj slu~aj istoto se prijavuva so vnesuvawe "0" vo poleto 15 od formularot DDV-04. Akontativnite DDV-prijavi mo`at da gi potpi{uvaat i opolnomo{teni lica navedeni vo Prijavata za registracija DDV-01. odnosno godi{na DDV-prijava za sekoja kalendarska godina (dano~en period) preku podnesuvawe na slu`beniot formular DDV-04.. kako i za iznajmuvaweto kancelariski prostorii i telekomunikaciskite tro{oci) i za posredni~kite provizii na treti turisti~ki agencii. kako i prethodnite danoci koi proizleguvaat od primenata na ~len 37 od ZDDV. se dol`ni akontativnata prijava da ja podnesuvaat trimese~no. kancelariski ma{ini i kancelariski materijal. pokraj toa. Prijavuvawe i pla}awe na danokot na dodadena vrednost za presmetkovniot period (4) Presmetkoven period e kalendarskiot mesec. site prethodni danoci koi mo`at da se odbijat. nasproti obvrskata za toa spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. (11) Zabranata na odbivka na prethodni danoci va`i i za tur-operatori rezidentni vo stranstvo koi koristat prethodni turisti~ki uslugi vo zemjata.se uka`uva na objasnenijata vo poglavje 110 od DDVU. Pritoa. (2) Akontativnata DDV-prijava i Godi{nata DDV-prijava mora da gi sodr`at site prometi i danokot koj se presmetuva na niv. Akontativnata DDV-prijava se podnesuva i vo slu~ai koga ne e izvr{en odano~en promet. Godi{nata DDV-prijava se potpi{uva svoera~no od strana na dano~niot obvrznik. Vo vrska presmetuvaweto na sevkupniot promet. na pr. Kon ~len 39 do 45 od ZDDV Poglavje 101 Prijavuvawe i pla}awe na danokot na dodadena vrednost Op{to (1) Dano~nite obvrznici koi se zapi{ani vo Registarot na obvrznici za danokot na dodadena vrednost. pravoto na odbivka na prethodni danoci ostanuva da va`i vo slu~aj na ispolnuvawe na uslovite od ~len 33 do 36 od ZDDV i toa za prethodni danoci koi otpa|aat na vlezni ispolnuvawa koi ne pretstavuvaat prethodni turisti~ki uslugi. So toa. Sepak.

(7) Ako dano~niot obvrznik prestane so vr{eweto na svojata stopanska dejnost vo tekot na kalendarskata godina. vo toj slu~aj se zemaat predvid danoci.12. A e obvrzan do 15. Vo slu~aj . vo koj se prestanalo so vr{eweto na stopanskata dejnost. Danokot se pla}a vo rok od 15 dena po denot na dostavuvawe na re{enieto za utvrduvawe danok. Primer: Dano~niot obvrznik A ja prodava svojata pe~atnica na 20. Gre{kite bile zabele`ani pri sreduvaweto na knigovodstvoto vo septemvri 01 godina.000 denari. godi{nata DDV-prijava se podnesuva vo rok od 15 dena po istek na kalendarskiot mesec. Vo godi{nata DDV-prijava se iska`uva soodvetniot sevkupen iznos na dano~nata osnova. ako vo presmetkovniot period za koj se vr{i ispravka se prijavuva vi{ok ili kusok na danok vo visina pomala od 1. Bidej}i vi{okot na danok kaj liceto B iznesuva pove}e od 1. a dano~niot obvrznik B danok od 400.01 da podnese godi{na DDV-prijava za dano~niot period od 1 januari do 20 noemvri 01 godina.000 denari.11. B mo`e da ~eka so ispravkata do podnesuvaweto na Godi{nata DDV-prijava za kalendarskata godina 01.800 denari. Prijavuvaweto edinstveno na razliki vo iznosite ne e dozvoleno. Liceto A e obvrzano da podnese vo septemvri 01 godina ispravka na Akontativnata DDV-prijava za mesec maj 01 godina. mo`e da se prijavi ispravka vo Godi{na DDV-prijava. prethodni danoci i iznosi za odbivawe. licata A i B neovlasteno izvr{ile odbivka na prethodni danoci vo visina od 3. za koi dosega ne bila izvr{ena ispravka. danokot i prethodniot danok. Od pri~ini na poednostavuvawe. dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i ispravka na Akontativnata DDV-prijava za soodvetniot presmetkoven period. Dostavuvaweto akontativna DDV-prijava za presmetkovniot period noemvri 01 godina ne e potrebno.. Poglavje 102 Ispravka na DDV-prijavi (1) Dokolku se utvrdi deka neto~no ili necelosno bile prijavuvani prometi. Godi{nata DDV-prijava se podnesuva i vo slu~ai koga ne nastanale promeni nasproti akontativnite DDV-prijavi. danoci ili iznosi na danoci vo oderedena Akontativna DDV-prijava. (2) Dano~niot obvrznik e dol`en prijaveniot ili utvrdeniot danok na dodadena vrednost da go uplati na `iro-smetkite utvrdeni so posebni propisi.105 - Prijavuvawe i pla}awe na danokot za dano~niot per iod (6) Dano~niot obvrznik e dol`en do krajot na fevruari od slednata kalendarska godina da podnese godi{na DDV-prijava za izminatiot dano~en period (kalendarska godina) i da go plati presmetaniot danok na dodadena vrednost. Vrz osnova na izvr{eni gre{ki vo knigovodstvenata evidencija. Poglavje 103 Utvrduvawe i pla}awe na danokot (1) Ako ne bila podnesena DDV-prijava vo propi{anite rokovi ili ako se utvrdeni otstapuvawa od podatocite na dano~niot obvrznik. Ako dano~niot obvrznik ja koristi odredbata za celi na poednostavuvawe od poglavje 102 stav 1 od DDVU. danokot na dodadena vrednost se utvrduva so re{enie od strana na Upravata za javni prihodi.01 godina na liceto B. Pri podnesuvaweto na ispravka na Akontativna DDV-prijava ne e dozvoleno naveduvawe edinstveno na razlikata vo iznosite.000 denari ili vo iznos pomal od 1% od akontativno prijaveniot danok.000 denari. Primer: Dano~niot obvrznik A prijavil za presmetkovniot period maj 01 godina danok od 100. (2) Odredbite od stav 1 re~enici 1 i 2 soodvetno se primenuvaat i za ispravki na godi{ni dano~ni prijavi. no pomalku od 1% od akontativno prijaveniot danok.

Vonrednata DDV-kontrola vo prv red se odnesuva na proverkata na fakti~ki podatoci i situacii koi mo`at da dovedat do kone~no nepla}awe na danok ili do neopravdana isplata na prethodni danoci.1% za sekoj den zadocnuvawe. Ako od godi{nata DDV-prijava proizleguva pobaruvawe za dano~niot obvrznik. javno-pravni tela. presmetkoven period e na~elno kalendarskoto trimese~je.106 - na propu{tawe na rokot za pla}awe. se dol`ni ovoj danok da go prijavat i da go platat vo rok od 5 rabotni dena po izdavawe na fakturata. Za sekoj den zadocnuvawe se napla}a kamata po stapka od 0. iznosot se ispla}a vo rok od 30 dena po istek na denot na podnesuvawe na akontativnata DDV-prijava. (3) Ako danokot na dodadena vrednost go dol`at lica kaj koi ne se ispolneti uslovite od ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV (na pr. danokot na dodadena vrednost se napla}a prisilno spored odredbite od Zakonot za personalen danok na prihod. (3) Ako pobaruvaweto ne se isplati vo rok od 30 dena ili vo rokot spored stav 2 od ovoj ~len. ne te~e rokot od 30 dena naveden vo stav 1 od ovoj ~len. (2) Sproveduvaweto itna DDV-kontrola e neophodno. Pritoa. se dol`ni danokot dolguvan spored ~len 55 stav 1 od ZDDV da go prijavat i da go platat so podnesuvawe na akontativna DDV-prijava za presmetkovniot period na izdavawe na fakturata i na godi{na DDV-prijava za soodvetniot dano~en period. osven ako ne se vr{i prebivawe so zaostanati danoci ili kamati za zaostanatite danoci. pobaruvaweto se prenesuva na sledniot presmetkoven period. kaj koi se ispolneti uslovite od ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. (4) Lica koi dolguvaat danoci isklu~ivo spored ~len 55 stav 1 od ZDDV (na pr. se vr{i postojana proverka na pra{aweto. Poglavje 104 Isplata na DDV-pobaruvawa vo ramki na op{tata postapka na odano~uvawe (1) Ako prethodniot danok za soodvetniot presmetkoven period e pogolem od danokot na dodadena vrednost presmetan za izvr{eniot promet. na dano~niot obvrznik mu se ispla}a i kamata po stapka od 0. ne mo`e da se ~eka so kontrolata na sporni slu~ai do denot na prijavuvawe i utvrduvawe na danokot na dodadena vrednost za soodvetniot dano~en period ili do denot na sproveduvaweto na op{ta dano~na kontrola. dali dano~niot obrznik gi prijavil celosno i navremeno nadomestocite. osven vo slu~ai so mal dano~en efekt. Dano~ni obvrznici.1%. Zaradi izbegnuvawe na zagubi vo dano~nite prihodi i zaradi . vo vrska so toa vidi poglavje 121 stav 2 to~ki 1 i 5 od DDVU). vo toj slu~aj postoi obvrska na podnesuvawe akontativna DDV-prijava samo za presmetkovnite periodi vo koi se dolguva danok na dodadena vrednost spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV. lica koi ne se dano~ni obvrznici. Bidej}i zasmetuvaweto i isplatata na prethodnite danoci se vr{i u{te vo ramkite na akontativnata DDV-postapka. dano~niot organ odlu~uva dali da se sprovede vonredna DDV-kontrola. dokolku dano~niot obvrznik bara vra}awe na vi{ok na prethodni danoci ili na porano prenesen vi{ok na prethodni danoci. Pokraj toa. mali pretpriema~i) za promet izvr{en od dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata.. mali pretpriema~i. se vr{at vonredni DDV-kontroli za presmetkovnite periodi od strana na stru~ni dano~ni kontrolori. Ako se pojavi somne` vo vrska so podatocite dadeni od dano~niot obvrznik vo samata akontativna ili godi{na DDV-prijava i ako istiot ne mo`e da se ras~isti po pat na interna kontrola. Poglavje 105 Sproveduvawe vonredni DDV-kontroli (1) Nezavisno od drugi vidovi na kontrola od strana na dano~nite organi. kako i vo slu~ai koga vo godi{nata prijava e istaknato pobaruvawe za isplata. (2) Se' dodeka dano~niot organ e popre~uvan vo kontrolata na akontativnata ili godi{nata DDV-prijava po vina na dano~niot obvrznik. iznosot se ispla}a bez posebno barawe vo rok od 30 dena po denot na podnesuvawe na prijavata. osven ako ne treba da se izvr{i prebivawe so zaostanati danoci ili so zatezni kamati po osnov na zaostanati kamati. Ako dano~niot obvrznik pobara isplata.

000 denari. Za nabavkata na materijalite za popravka mu bil fakturiran makedonski danok na dodadena vrednost od 50. Postapkata na vra}awe se primenuva. bidej}i dano~niot obvrznik vr{el samo promet vo zemjata koj e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV (~len 11 stav 1 to~ka 2 od DDVP). Postapkata na vra}awe }e se primeni. Kon ~len 46 od ZDDV Poglavje 106 Vra}awe na prethoden danok sprema dano~ni obvrznici-nerezidentni vo zemjata Dano~ni obvrznici koi imaat pravo na vra}awe (1) Uslov za vra}awe na iznosi na prethodni danoci vo ramkite na posebnata postapka na vra}awe spored ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP e. vr{i me|unaroden prevoz na dobra. bidej}i dano~niot obvrznik izvr{il vo zemjata samo promet vo smisla na ~len 11 stav 1 to~ka 3 od DDVP. bidej}i ne bil izvr{en promet vo zemjata i so toa se ispolneti uslovite od ~len 11 stav 1 to~ka 1 od DDVP. donesuva Upravata za javni prihodi. Vo fakturata na saemskoto pretprijatie mu bil zasmetan makedonski DDV vo visina od 31.107 - nivno obezbeduvawe se sproveduvaat vonredni DDV-kontroli i vo slu~ai koga od kontrolata ne mo`e vo konkretniot slu~aj da se o~ekuvaat dopolnitelni iznosi (na pr. Primer 2: [pediter so sedi{te vo dr`ava sprema koja e vospostaveno na~eloto na reciprocitet. Dano~niot obvrznik ne vr{el promet vo zemjata. Postapkata na vra}awe }e se primeni..000 denari. Primer 1: Dano~en obvrznik so sedi{te vo dr`ava sprema koja e vospostaveno na~eloto na reciprocitet. od preventivni pri~ini).000 denari. Pokraj toa. mora da bidat ispolneti op{tite uslovi za koristewe na pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 33 do 36 od ZDDV). osobeno vo pogled na podra~jata na kontrola. Za nabavkata na gorivo vo zemjata mu bil fakturiran vo tekot na celata kalendarska godina makedonski DDV vo visina od 40. izlo`uva svoi stoki na saem vo Skopje. sprema koja ne postoi reciprocitet. Dano~niot obvrznik ne vr{i drug promet vo zemjata. Reciprocitetot (~len 11 stav 3 od DDVP) ne mora da postoi vo ovoj slu~aj (2) Za celi na vra}aweto na iznosi na prethodni danoci spored stav 1 ne e potrebno registrirawe na dano~niot obvrznik (~len 51 stav 1 re~enica 2 od ZDDV). (3) Detalni upatstva vo vrska so sproveduvaweto vonredni DDV-kontroli. a za koj primatelot na ispolnuvaweto go dolguva danokot spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV. vo koi dano~niot obvrznik-nerezident vo zemjata vr{i promet koj treba da se odano~i. vo slu~aj na naplata na vakviot danok. odnosno koga vo dr`avata. Primer 3: Dano~en obvrznik so sedi{te vo dr`ava. Vo slu~aite od ~len 11 stav 1 to~ka 3 od DDVP. zaradi izbegnuvawe na dvojno odano~uvawe ne mora da postoi reciprocitet. Danokot za popravkata go platil A kako primatel na ispolnuvaweto soglasno so ~len 32 to~ka 4 od ZDDV. ne se napla}a nikakov danok na promet ili drug sli~en danok ili. . Prethodniot danok se vra}a samo vo slu~aj na postoewe na reciprocitet. ako istiot mu se vra}a na dano~niot obvrznik rezidenten vo zemjata (~len 11 stav 3 od DDVP). vr{i raboti na popravka vrz objekt na bankata A vo Skopje. vo koja dano~niot obvrznik e rezidenten. dano~niot obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata da ne izvr{il promet vo zemjata vo periodot na vra}awe (stav 4 od ova poglavje) ili da izvr{il samo promet naveden vo ~len 11 stav 1 to~ki 2 i 3 od DDVP.

000 denari.000 denari. a koj gi ispolnuva uslovite od ~len 11 stav 1 do 3 od DDVP. Period na vra}awe (4) Period na vra}awe e kalendarskoto trimese~je ili period od pove}e posledovatelni kalendarski trimese~ja (~len 11 stav 3 od DDVP).. dano~niot obvrznik e dol`en da gi stavi na uvid vo original fakturite i uvoznite dokumenti. Postapka na vra}awe (6) Za sproveduvaweto na postapkata na vra}awe e nadle`na Upravata za javni prihodi . vidi poglavje 111 stav 3 od DDVU). a koj gi ispolnuva uslovite od ~len 11 stav 1 do 3 od DDVP. Dokolku ne se postignat ovie iznosi. Iznosot za vra}awe za edno ili pove}e kalendarski trimese~ja mora da iznesuva najmalku 30. toj ne mo`e da istakne pravo na vra}awe na iznosite za ovoj period. Bidej}i dano~niot obvrznik ne go dostignal vo 01 godina minimalniot iznos od 15.000 denari. Zaradi doka`uvawe na pravoto na vra}awe. (3) Dokolku dano~en obvrznik. (7) Baraweto za vra}awe se podnesuva so popolnuvawe na slu`beno propi{an obrazec i toa najdocna do 30 juni od kalendarskata godina koja sledi po kalendarskata godina vo koja nastanalo pravoto na odbivka na prethodni danoci spored ~len 33 do 36 od ZDDV (~len 11 stav 5 od DDVP). se ispra}aat do nadle`niot organ od re~enica 1. se zemaat predvid i prethodnite danoci povrzani so dadeniot promet (~len 11 stav 2 od DDVP). mu se fakturiraat vo fevruari 01 godina iznosi na DDV vo visina od 8.000 denari i vo avgust 15. mu se fakturiraat vo januari 01 godina iznosi na DDV vo visina od 10. pritoa. originalnite dokumenti se poni{tuvaat preku stavawe pe~at ili na drug soodveten na~in. Minimalen iznos (5) Vra}aweto na prethodni danoci se uslovuva so utvrden minimalen iznos (~len 11 stav 4 od DDVP). izvr{i odano~en promet vo zemjata koj ne potpa|a pod odredbite od stav 1 od ova poglavje. koj ne e rezidenten vo zemjata. vo toj slu~aj prometot se odano~uva vo ramkite na op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV). vra}aweto na prethodnite danoci ne e mo`no. Pritoa. Barawata za vra}awe na danokot na dodadena vrednost.000 denari. ne se primenuva (vo vrska so toa. koi se podneseni kaj podra~en dano~en organ.000 denari i vo noemvri 1.000 denari. Primer 5: Na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata. za istoto mo`e da se podnese barawe za vra}awe na iznosot koe se odnesuva na poslednoto kalendarsko trimese~je.000 denari. Ako pobaruvaweto iznesuva vo kalendarskata godina najmalku 15. Dano~niot obvrznik mo`e da podnese barawe za vra}awe na iznosite za periodot januari do septemvri 01 godina.108 - ^lenot 51 stav 3 od ZDDV. Primer 4: Na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata. vo juni vo visina od 6. deka liceto e registrirano kako dano~en obvrznik vo druga dr`ava spored ~len 11 stav 6 od DDVP se vodi so pomo{ na sledniot obrazec: DOKAZ ZA REGISTRACIJA NA DANO^EN OBVRZNIK .000 denari. (8) Pismeniot dokaz za toa. Vo slu~aj na vra}awe na iznosi.direkcija vo Skopje (~len 11 stav 5 od DDVP). vo juli vo visina od 5.

koi se podnesuvaat podocna od edna godina po datata na izdavawe na uverenieto. Uverenieto slu`i isklu~ivo kako dokaz za izvr{en upis na dano~niot obvrznik za celi na danokot na dodadena vrednost. se dostavuva novo uverenie. a zaradi stavawe na uvid na istoto vo ramkite na postapkata za vra}awe na danokot na dodadena vrednost. prezime i funkcija) 1 Ako podnositelot na baraweto nema dano~en broj. sedi{te) e registriran kako dano~en obvrznik za danokot na dodadena vrednost pod sledniot dano~en broj1 (Data) Pe~at (Potpis) (Ime. Vo uverenieto dopolnitelno se vnesuva slednata napomena: "Napomena: Ova uverenie prestanuva da va`i po istek na edna godina od datata na negovoto izdavawe..109 - (Adresa na nadle`niot organ) potvrduva. deka (Ime i prezime. odnosno firma) (Vid na dejnost. nadle`niot organ ja naveduva pri~inata (9) Za barawa za vra}awe na danoci." Poglavje 107 Vra}awe na danokot sprema neprofitni organizacii (1) Pod neprofitni organizacii soglasno so ~lenot 47 od ZDDV koi imaat pravo na vra}awe na prethodni danoci se podrazbiraat organizacii definirani spored Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondaciite ("Slu`ben vesnik na RM". nadle`niot dano~en organ izdava uverenie spored obrazecot od stav 8 od ova poglavje. Uverenie za registracija na dano~en obvrznik rezidenten vo zemjata (10) Na dano~ni obvrznici koi se rezidentni vo zemjata i na koi im e potreben pismen dokaz za izvr{eniot upis kako DDV-obvrznik za celi na podnesuvawe barawe za vra}awe na danok na dodadena vrednost vo druga dr`ava. broj 31/98). . odnosno danokot na promet vo drugi dr`avi. odnosno zanimawe) (Adresa.

Kon ~len 51 od ZDDV Poglavje 110 Prijavuvawe i registrirawe za DDV Op{ti uslovi za nastanuvawe na obvrskata za registracija (1) Spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. postojano `iveali{te ili prestojuvali{te vo zemjata se obvrzani da se registriraat za celi na danokot na dodadena vrednost.110 - (2) Uslov za vra}awe na danokot pri promet na dobra i pri uvoz realiziran sprema niv vo ramkite na posebna postapka na vra}awe spored ~len 47 od ZDDV i ~len 12 od DDVP e. (6) Podnositelot na baraweto pismeno gi doka`uva osobeno preduslovite soglasno so ~len 12 stav 5 od DDVP. dobrotvorni ili obrazovni celi. prometot ili uvozot da ne bile oslobodeni od danok i dobrata da se preneseni vo stranstvo i tamu da se koristat za humanitarni.direkcija vo Skopje (~len 12 stav 1 DDVP). Barawata za vra}awe na danokot koi se podneseni kaj drugi podra~ni dano~ni organi se ispra}aat do nadle`niot organ naveden vo prvata re~enica.000. Baraweto za vra}awe na danokot vo smisla na ~len 13 stav 1 od DDVP se podnesuva na propi{an obrazec DDV-13 (za slu`beni potrebi)..000 denari. mora da bidat ispolneti op{tite uslovi za koristewe na pravoto za odbivka na prethodniot danok (~len 33 do 36 od ZDDV). kako i kon nivnite ~lenovi e regulirana vo ~len 13 od DDVP. odnosno na obrazec DDV-14 (za privatni potrebi). Baraweto za vra}awe na danokot vo smisla na ~len 13 stav 1 od DDVP se podnesuva na propi{an obrazec DDV-13 (za slu`beni potrebi). (5) Baraweto za vra}awe se podnesuva so popolnuvawe na slu`beno propi{an obrazec (DDV-12) i toa najdocna do 30 juni od kalendarskata godina koja sledi po kalendarskata godina vo koja dobrata bile izvezeni vo stranstvo. (3) Period na vra}awe e najmalku edno kalendarsko trimese~je (~len 12 stav 1 od DDVP). Kon sevkupniot promet se vbrojuva celokupniot promet na dobra i uslugi . dano~nite obvrznici (vo vrska so toa. dokolku sevkupniot promet vo izminatata kalendarska godina go nadminal iznosot od 1. Podnositelot na baraweto sam go presmetuva pobaruvaweto za soodvetniot period na vra}awe. vidi poglavje 18 i poglavje 19 od DDVU) so fakti~ko sedi{te. Kon ~len 49 od ZDDV Poglavje 109 Postapka na vra}awe na danokot na dodadena vrednost kon me|unarodni organizacii i nivnite ~lenovi Postapkata za vra}awe na DDV kon me|unarodni organizacii i nivnite ~lenovi e regulirana vo ~len 14 od DDVP. (4) Za sproveduvawe na postapkata na vra}awe na DDV e nadle`na Upravata za javni prihodi . Pokraj toa. odnosno na obrazec DDV-14 (za privatni potrebi). podru`nica. kako i kon nivnite ~lenovi Postapkata za vra}awe na DDV kon stranski diplomatski ili konzularni pretstavni{tva. Kon ~len 48 od ZDDV Poglavje 108 Postapka za vra}awe na danokot na dodadena vrednost kon stranski diplomatski ili konzularni pretstavni{tva.

02 godina da se registrira za celi na DDV. za osnova na presmetkata se zema celokupniot promet na dobra (osven uvozot) i na uslugi (~len 2 od Zakonot za danok na promet).04. presmetuvaweto.04. Od sevkupniot promet za 1999 godina utvrden so pomo{ na olesnuvawata dadeni pogore mo`e da se izdvoi prometot koj bi bil osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV. Sepak.01. Ako licata od re~enica 1 vr{at promet koj ne potpa|a pod odredbite od ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (na pr.2000 godina. Vo toj slu~aj. se primenuva op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV). pri {to se zemaat predvid i iznosi na danoci koi mo`at da se odbijat. utvrduvaweto i pla}aweto na .000 denari. Od sevkupniot promet vo periodot na vr{eweto na stopanskata dejnost (9 meseci) proizleguva mese~en promet od 60. fakti~kiot sevkupen promet se kalkulira na nivo na sevkupen godi{en promet (~len 51 stav 2 re~enica 2 od ZDDV). (2) Sevkupniot promet od kalendarskata godina 1999. Za izvr{enata registracija za celi na danokot na dodadena vrednost se izdava re{enie. br. ne postoi protivpravnost. (5) Vo slu~ai na izostanata prijava za registracija se utvrduva pari~na kazna za dano~niot obvrznik (~lenovi 59 i 60 od ZDDV). 86/99) e osloboden od danok so pravo na odbivka na prethodni danoci.000 denari. Sledstveno na toa. Prijava za registracija (4) Dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i prijavuvawe zaradi registracija preku popolnuvawe na slu`beniot formular DDV-01 i istiot da go podnese do Upravata za javni prihodi. 19 i 64a od Zakonot za danok na promet. Ako dano~niot obvrznik ja vr{el stopanskata dejnost samo vo eden del od kalendarskata godina. Isklu~ok od obvrskata za registracija za dano~ni obvrznici-nerezidenti vo zemjata (3) Od obvrskata za registracija se isklu~eni dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. obvrskata za registracija }e va`i i za dano~ni obvrznici kaj koi spored dosega{nite odredbi ne se utvrduva danok na promet za kalendarskata godina 1999.111 - odano~iv spored ZDDV (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost). Vo ovie posebni slu~ai mo`e da se isklu~i obvrskata na registracija na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata. Preku izostanuvaweto na registracijata ne mo`e da se ostvari izbegnuvawe na primenata na odredbite od ZDDV vo vrska so nastanuvaweto. liceto A ne e obvrzano od 01.01 godina iznesuva 540. promet sprema privatni lica). Sevkupniot promet (vklu~uvaj}i go dolguvaniot DDV) za periodot od 01. vklu~uvaj}i go danokot na promet koj otpa|a na odano~enite prometi (bruto-promet). dokolku dano~niot obvrznik go utvrdi sevkupniot promet spored odredbite od Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi (Zakon za danok na promet). Spored toa. Prometot na dobra i uslugi koj ne podle`i na odano~uvawe (na pr. dokolku vr{at odano~en promet za koj dano~niot dolg spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV preminuva na primatelot na ispolnuvaweto ili dokolku imaat pravo na vra}awe na prethodniot danok spored ~len 46 od ZDDV (~len 51 stav 1 re~enica 2 od ZDDV). 14. Vo ovoj slu~aj.12. Kon sevkupniot promet se vbrojuva i prometot na stanbeni zgradi i stanovi.01 godina prodavnica za grade`ni aparati i alati za doma}instvo. prijavuvaweto. bez ogled na toa dali vakviot promet se odano~uva ili e isklu~en od odano~uvaweto.04 do 31. koj e merodaven za obvrskata za registracija so dejstvo od 01. Kaj pravnite lica se kaznuvaat i odgovornite lica. kako i site prometi oslobodeni od danok spored ZDDV so pravo na odbivka na prethodniot danok (~len 51 stav 2 re~enica 1 od ZDDV). Primer 1: Liceto A otvora na 01. za koi spored ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik na RM". 14a. grade`ni raboti izvr{eni vo stranstvo) i prometot osloboden od danok bez pravo na odbivka na prethodniot danok (~len 23 od ZDDV) ne se zema predvid pri utvrduvaweto na sevkupniot promet. se zemaat predvid i prometi vo smisla na ~lenovite 5. na~elno se utvrduva spored na~elata dadeni vo stav 1..000 denari i od istiot se dobiva sevkupen godi{en promet od 720.

se dol`ni da vodat evidencija na svojot bruto .112 - danokot na dodadena vrednost. Primer 4: . pri razgleduvaweto na obvrskata za registracija se poa|a od o~ekuvaniot sevkupen promet za tekovnata kalendarska godina. mo`at dobrovolno da se registriraat spored ~len 51 stav 4 od ZDDV i vo toj slu~aj podle`at na odano~uvawe spored op{tite odredbi od ZDDV.000. Obvrska na registracija zaradi pragot na sevkupen promet pre~ekoruvawe na (7) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV i koi ne se registrirale dobrovolno spored ~len 51 stav 4 od ZDDV.01 godina avtomehani~arska rabotilnica.000 denari (~len 51 stav 7 od ZDDV).000 denari..01. Odjavuvawe od registracija (9) Po izvr{enata prijava. vo toj slu~aj dano~niot obvrznik e dol`en da se registrira za celi na DDV od 1 januari slednata kalendarska godina. procenetiot sevkupen promet se presmetuva na nivo na sevkupen godi{en promet.01.promet (~len 15 stav 2 od DDVP).000 denari. Primer 2: Liceto A otvora na 01. proizleguva prose~en mese~en promet od 250. Za kalendarskata godina 02 proizleguva sevkupen promet od 1.000 denari i istiot pretstavuva sevkupen promet kalkuliran na godi{no nivo vo visina od 3.11.01 godina. za koja dano~niot obvrznik ne saka pove}e da bide registriran za celi na DDV (~len 51 stav 9 od ZDDV). So ova ne se ograni~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci. dokolku sevkupniot promet za poslednata kalendarska godina od petgodi{niot rok ne iznesuva pove}e od 1. dano~niot organ ne dava informacii. Dokolku ovie bruto-iznosi (koi eventualno treba da se presmetaat na nivo na godi{en promet) go nadminat vo tekot na kalendarskata godina iznosot od 1. Prijavata za registracija se podnesuva vo rok od 8 dena po zapo~nuvawe so vr{eweto na stopanskata dejnost (~len 51 stav 8 re~enica 2 od ZDDV).000. O~ekuvaniot sevkupen promet (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost) za mesecite noemvri i dekemvri 01 godina e procenet od strana na A na 500. Dobrovolna registracija (8) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija.000.01 godina i mora da ja podnese prijavata za registracija najdocna na 08. dali vo konkretniot slu~aj ima prednost podnesuvaweto na barawe za dobrovolna registracija. A e obvrzan da se registrira od 01. vidi poglavje 18 stav 11 od DDVU. najrano po istek na 5 kalendarski godini.320. Liceto A e obvrzano za registracija so va`nost od 01. dano~niot obvrznik se vodi vo registarot na DDVobvrznici do prekinuvaweto ili prestanokot so vr{eweto na stopanskata dejnost. Odjavuvaweto od registracijata e dozvoleno. Sevkupniot promet za kalendarskata godina 01 iznesuva 720. Vo vrska so po~etokot na vr{ewe stopanska dejnost.11.03 godina i e dol`en da podnese prijava za registracija najdocna do 15.000 denari.11.03 godina. Prijavuvawe i registracija pri po~etok na vr{ewe n a stopanska dejnost (6) Pri zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost. Od predvideniot sevkupen promet za periodot na vr{ewe na stopanskata dejnost (2 meseca). Primer 3: Liceto A vodi kako mal pretpriema~ (~len 51 stav 3 od ZDDV) prodavnica za grade`ni alati i aparati za doma}instvo.000 denari. Odjavuvaweto se vr{i so podnesuvawe na slu`ben formular najdocna do 15 januari od godinata.000 denari. nezavisno od visinata na sevkupniot promet. Pri zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost vo mesecite fevruari do dekemvri. Vo vrska so pra{aweto.

vo toj slu~aj podle`at na odano~uvawe i site prometi na drugite neregistrirani organizacioni delovi koi nastanale kako rezultat od vr{ewe stopanska dejnost. Tretmanot na mal pretpriema~ ne se primenuva. br. (2) Javno pretprijatie vo smisla na Zakonot za javni pretprijatija ("Slu`ben vesnik na RM". visinata na sevkupniot promet nema zna~ewe vo pogled na nastanuvaweto na dano~en dolg za promet izvr{en vo zemjata i na pravoto na odbivka na prethodni danoci.000 denari. (10) Vo slu~ai na upis na dano~en obvrznik vo registarot na DDV-obvrznici po zapo~nuvawe so vr{eweto na stopanska dejnost vo tekot na kalendarskata godina. Istoto va`i i za prometot naveden vo ~len 16 stav 2 od DDVP. V se registrira dobrovolno od 01. Ako edna organizaciona edinica e registrirana za celi na DDV. vidi ~len 10 stav 2 od ZDDV i poglavje 19 stavovi 9 i 10 od DDVU). 38/96) mo`e da ima tretman na mal pretpriema~. no istovremeno nemaat pravo da iska`uvaat oddelno danok vo fakturi ili drugi dokumenti i nemaat pravo na odbivka na prethodni danoci (~len 51 stav 3 od ZDDV). Poglavje 112 Javno-pravni tela (1) Javno-pravni tela mo`at da imaat tretman na mali pretpriema~i. dokolku poedine~ni organizacioni delovi na javno-pravnoto telo se registrirani za celi na danokot na dodadena vrednost (vo vrska so stopanskata dejnost. nezavisno od visinata na sevkupniot promet na javnopravnoto telo. Pritoa.06 godina i bi trebalo istoto da se prijavi najdocna na 15. Sepak. e dovolno evidentiraweto na bruto-prometot (~len 15 stav 2 od DDVP).01.113 - Liceto V vodi restoran. Sevkupniot godi{en promet se dvi`i vo kalendarskite godini 01 do 07 me|u 700.01.01. dadenata kalendarska godina se smeta za polna kalendarska godina za celi na vodewe na 5-godi{niot period. obvrskata na prijavuvawe i pla}awe na danokot ostanuva. (3) Odredbata vo vrska so malite pretpriema~i od ~len 51 stav 3 od ZDDV ne se primenuva vrz dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. vidi ~len 10 stav 2 od ZDDV i poglavje 19 stav 9 do 11 od DDVU). se obvrzani spored ~len 52 od ZDDV da gi evidentiraat uredno i na lesno proverliv na~in svoite prometi i odvoeno evidentirani primeni pla}awa za se u{te neizvr{eni prometi (~len 16 stav 1 od DDVP). dokolku sevkupniot promet od site stopanski dejnosti ne go nadminuva pragot spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV (vo vrska so stopanskata dejnost. se dol`ni ovie neovlasteno iska`ani iznosi da gi prijavat i platat vo rok od pet rabotni dena po izdavaweto na fakturata preku podnesuvawe na akontativnata prijava DDV-04 (~len 55 stav 1 re~enica 2 od ZDDV). Poglavje 111 Mali pretpriema~i (1) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija i koi ne se registrirale dobrovolno (mali prtpriema~i).06 godina. (2) Malite pretpriema~i. Mali pretpriema~i koi iska`uvaat oddelno danok vo fakturi ili drugi dokumenti. Prometot na javno-pravnoto telo koe go osnovalo javnoto pretprijatie ne se zema predvid pri razgleduvaweto na vkupniot promet na javnoto pretprijatie.. Odjavuvaweto od registarot na DDV obvrznici e dozvoleno za prvpat na 01. Soodvetno na toa. . duri i vo slu~ai koga }e bide izvr{ena ispravka na fakturata i bide otstraneto oddelnoto iska`uvawe na danokot (vidi poglavje 121 stav 3 od DDVU). dokolku sevkupniot promet od soodvetnata stopanska dejnost ne go nadminuva pragot spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV.01 godina soglasno so ~len 51 stav 4 od ZDDV.000 i 900. ne dolguvaat danok na dodadena vrednost za svoite prometi. isto taka.

. Primer: . kaj pekari. Ako e utvrdena pau{alna vrednost od strana na dano~nata uprava. Dano~niot organ mo`e da pobara vo sekoe vreme od dano~niot obvrznik da gi stavi na uvid ovie dokumenti. ~len 15 stav 2 od DDVP). va`i soodvetno i za dopolnitelnite izmeni na dano~nata osnova. (3) Obemot na evidenciskite obvrski proizleguva od ~len 52 stav 2 do 5 od ZDDV i ~len 15 do 17 od DDVP. magnetna lenta. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost koj otpa|a na nego (bruto promet. istite ne mora povtorno da se evidentiraat posebno za celi na danokot na dodadena vrednost. mali pretpriema~i spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV ne se obvrzani za registracija i ne se registrirale dobrovolno spored ~len 51 stav 4 od ZDDV. sepak. ugostiteli. trgovci so prehranbeni proizvodi i sl. Istoto va`i i vo slu~aj ako prometot izvr{en sprema dano~niot obvrznik podle`i na odano~uvawe po razli~ni dano~ni stapki. mesari. kako dano~na osnova se evidentira nabavnata cena. Ako ne mo`e da se utvrdi nabavnata cena. vklu~uvaj}i gi sporednite tro{oci za dobroto ili za drugo dobro ednakvo po vid. se odnesuva i na dopolnitelnite namaluvawa na dano~nata osnova kako i na soodvetnite prethodni danoci. vo toj slu~aj se evidentira cenata na ~inewe. (2) Evidencijata i soodvetnite pismeni dokazi mo`at so odobrenie na dano~niot organ da se ~uvaat na video-medium (na pr. (8) Dano~ni obvrznici koi kako t.114 - Kon ~len 52 od ZDDV Poglavje 113 Op{to kon evidenciskite obvrski (1) Evidencijata se vodi vo zemjata (~len 11 ZDDV). vo toj slu~aj se evidentira istata. Dokolku baranite podatoci se o~igledni i lesno proverlivi od smetkovodstvoto ili evidencijata na dano~niot obvrznik vodena za drugi celi. magnetna plo~a ili disketa). Zaradi te{kotiite vo utvrduvaweto na soodvetnata dano~na osnova.) da utvrdi i slu`beno presmetani pau{alni vrednosti. se evidentira iznosot na izdatocite za izvr{enata usluga. Taa se ~uva uredno i zaedno so soodvetnite pismeni dokazi vo rokot za ~uvawe na knigite spored ~len 56 od ZDDV. (4) Dano~niot obvrznik e dol`en da gi evidentira dopolnitelnite namaluvawa ili zgolemuvawa na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV). liceto mo`e da gi vodi ovie namaluvawa spored soodnosot na dvata vida vlezni prometi. moraat.n. (6) Vo slu~aj na promet na dobra bez nadomestok spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV koi se smetaat za promet na dobra. kako i na prethodniot danok koj otpa|a na niv (~len 52 stav 2 to~ka 2 od ZDDV). (5) Obvrskata na dano~niot obvrznik da gi evidentira dano~nite osnovi za odano~en promet na dobra i uslugi koi bile izvr{eni sprema nego za celi na negovata stopanska dejnost. Podelbata spored soodnosot me|u prometite izvr{eni od strana na samiot dano~en obvrznik e dozvolena samo vo isklu~okot spored ~len 7 stav 4 re~enica 2 od DDVP. Obvrskata na dano~niot obvrznik na obezbeduvawe preglednost vo evidencijata za toa kako dano~nite osnovi se raspredeluvaat vrz soodvetniot odano~iv promet podelen po dano~ni stapki i vrz prometot osloboden od danok. Dano~niot organ go izdava ova odobrenie samo vo slu~aj na postoewe odnos na posebna doverba me|u nego i dano~niot obvrznik. dano~nata uprava mo`e kaj odredeni stopanski granki (na primer. Ovaa odredba slu`i za obezbeduvawe na dano~nite prihodi. da ja evidentiraat dano~nata osnova za prometot izvr{en od niv. mikrofilm) ili na drugi mediumi za ~uvawe podatoci (na pr. Ako mu se odobrat na dano~niot obvrznik namaluvawa na nadomestoci za vlezni prometi koi se odano~eni i vlezni prometi koi se oslobodeni od danok. (7) Kaj uslugite bez nadomestok spored ~len 6 stav 3 to~ka 1 do 3 od ZDDV.

-.244 denari dano~na osnova h 19% = 20.19 = 168.115 - Samostoen yidar.09 do 15. toga{ dano~niot organ }e bide vo sostojba da go utvrdi danokot na dodadena vrednost za mesec septemvri 01 godina. Za ovoj presmetkoven period bi trebalo da se plati: 130. zemaj}i ja pri toa predvid prose~nata mar`a za soodvetnata grupa na stoki.01 Popravka na fasada 50.000. po dano~na stapka od 5%. DDV Olesnuvawa vo odnos na razdvojuvaweto na dano~nit e osnovi (2) Dano~niot organ mo`e spored ~len 16 stav 4 od DDVP da odobri na barawe. Presmetkovnoto utvrduvawe se vr{i za grupata na prometi. Izgradba na nose~ki yid so samonabaveni materijali od 08.067 den. koj ne e registriran za celi na danokot na dodadena vrednost.-.den. : 1. Pritoa. Poglavje 114 Olesnuvawa kaj evidenciskite obvrski Evidentirawe na bruto prometot (1) Evidenciskite obvrski za promet na dano~niot obvrznik se olesnuvaat spored ~len 52 stav 3 od ZDDV.09.000 MKD 25. Steknatite stoki ~ij promet podle`i na odano~uvawe so dano~na stapka od 5%. DDV 100. prekr{uvaj}i gi odredbite od ~len 51 od ZDDV.19 = 109. Dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i evidencija na sledniot promet za mesec septemvri 01 godina: 15. po dano~na stapka od 19% 100. dano~niot obvrznik da vr{i dopolnitelno razdvojuvawe na dano~nite osnovi za prometi po razli~na dano~na stapka vrz osnova na vlezot na stokite ili spored drugi soodvetni karakteristiki.09.000.01 Izgradba na yid 80. Obata klienti pla}aat vo oktomvri 01 godina.den. : 1.09. a potoa na krajot od presmetkovniot period da go podelat zbirot na bruto iznosite na dano~na osnova i danok. vo prv red se vr{i razdvojuvawe na dano~nite osnovi so pomo{ na presmetana prose~na mar`a na dano~niot obvrznik.000 denari (promet na dobra spored ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) i 2.09.000 MKD Zna~i. deka yidarot ne se registriral za celi na danokot na dodadena vrednost. koja . Prometot na dobra koi podle`at na odano~uvawe so 19% ili na prometot odano~en so 5% se utvrduva presmetkovno vrz osnova na nadomestocite za nivna nabavka.000 den..238 den dano~na osnova h 5% = 4. so toa {to im se dozvoluva na dano~nite obvrznici da gi evidentiraat nadomestocite zaedno so danokot.01 godina za iznos od 80.000 denari. dano~na osnova h 19% = 31.05 = 95. vakvata bruto-evidencija ne smee da se vr{i za promet na dano~niot obvrznik.000 den. se evidentiraat vo knigata na vlezni stoki ili na kontoto za vlezni stoki. iako negoviot sevkupen promet vo 00 godina iznesuval 28 milioni denari.762 den.01 godina (usluga spored ~len 6 stav 1 od ZDDV) za iznos od 50.756 denari DDV. Popravka na nadvore{na fasada od ku}a vo periodot od 20 do 25. a ne so dobivawe na nadomestokot.933 den. odvoeno od ostanatite stoki ~ij promet se odano~uva so dano~na stapka od 19%.000 denari : 1. prometot se evidentira so izvr{uvaweto na istiot. za koj bil neopravdano iska`an danok ili bil iska`an previsok danok vo fakturite (~len 55 stavovi 1 i 2 od ZDDV). Pokraj toa. Danokot se presmetuva na sledniot na~in: 200. na primer vo 02 godina. gi izvr{il slednite prometi vo septemvri 01 godina: 1. Primer 1: Dano~en obvrznik gi ostvaril vo mesec oktomvri 01 godina slednite prihodi (bruto iznosi): 200. Ako dano~niot organ doznae.

000 .06. Zbir na nabaveni iznosi Po 5% (kako pogore) + prose~na mar`a od 25% Presmetani proda`ni ceni so 5% (neto) + DDV 5% Presmetani proda`ni ceni po 5% (bruto) Zbir na promet vo juni 2000 (bruto promet) . se poa|a od fakti~kite okolnosti koi postoele kaj delovniot potfat vo najmalku tri reprezenatativni meseci od kalendarskata godina.... kra`ba i sli~no na stokata pri presmetkovnoto utvrduvawe na prometot odano~en so 19% preku utvrduvawe na vlezot na stoki se obuslovuva so vodewe na vremenski ograni~ena evidencija (najmalku tri kalendarski meseci vo godinata) za nastanatata zaguba. po dodavawe na danokot na dodadena vrednost so primena na soodvetnata dano~na stapka... presmetkovno se sobiraat nadomestocite za nabavka na soodvetnata grupa na stoki koi nastanale na krajot od presmetkovniot period..01 Zbir vo juni 01 Fakturiran iznos 55..750 7.043.000 Vlezni iznosi po 5% (neto) 30.000 : 1.950. .. . Presmetanata prose~na mar`a ja utvrduva dano~niot obvrznik.500.000 93. 4.19 h 19%) Proda`ni ceni po 19% (neto) + proda`ni ceni po 5% (neto) Proda`na cena vkupno (neto) 1. .. .01 103 od 08. Primer 2: Dano~niot obvrznik go evidentiral vo juni 01 godina sledniot vlez na stoki: Faktura br.000 1.. kako na primer trgovci na malo.875.000 375.750 1. ..000 .968. Pritoa.000 Prethoden danok 5.000 Vlezni iznosi po 19% (neto) 20..300 20. Po istek na ovoj rok ili vo slu~aj na promena na strukturata na delovniot potfat odnovo se utvrduva prose~nata . .000 950.918.000 1. Razlikata pretstavuva zbir na ostanatite nadomestoci plus danok na dodadena vrednost spored ostanatata dano~na stapka. drogerii. Dano~niot obvrznik mo`e.000.. Udelot na stokite odano~eni so namalenata dano~na stapka vo sevkupniot promet e pomal vo sporedba so udelot na stoki odano~eni so op{tata dano~na stapka. Zemaweto predvid na stapka na zaguba zaradi rasipuvawe.000 100.000 .968... 835..875. 6..000 Dano~niot obvrznik e dol`en vrz osnova na fakti~kite okolnosti od prvoto kalendarsko trimese~je od 01 godina da utvrdi prose~na mar`a od 25% za dobrata koi se odano~uvaat so povlastenata dano~na stapka.875.... Kon zbirot na ovie nadomestoci za nabavka se dodava prose~nata mar`a.950.750 DDV 93. Na krajot.750 5. Data na vlezna faktura 009 od 02.750 1.000 93.000 20. gubewe.presmetani proda`ni ceni po 5% (bruto) Ostanati proda`ni ceni po 19% (bruto) . kni`arnici i sli~no.300 140.000 5. .000. ..000 950.DDV (5..000 6.000 . Primenata na prose~ni mar`i koi bi va`ele za celokupnata stopanska granka ili na prose~na mar`a koja bila proceneta od strana na dano~niot obvrznik ne e dozvolena. 1. Zbirot na obata iznosi pretstavuva promet od soodvetnata grupa na stoki i. da ja primenuva utvrdenata prose~na mar`a za period od tri godini.116 - pretstavuva pomal del od sevkupniot promet.06..750 (3) Postapkata na dodavawe mar`a e podobna pred se za dnano~ni obvrznici koi ispora~uvaat samo nabaveni dobra. istiot se odzema od zbirot na dano~nite osnovi dogovoreni vo soodvetniot presmetkoven period plus danok na dodadena vrednost (bruto ceni)..500. kr{ewe.750 DDV (vkupno): 1.335.. dokolku ne se promeni strukturata na negovoiot deloven potfat.

(2) Takanare~eniot vnatre{en promet (na primer me|u poedine~ni filijali ili drugi organizacioni delovi na istiot dano~en obvrznik) se smeta za interen proces. ne pretstavuvaat fakturi iako mo`at da gi sodr`at site podatoci spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. (3) Lice ovlasteno za oddelno iska`uvawe na danokot mo`e vo sekoj slu~aj da izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV. a koi ne obezbeduvaat pravo na odbivka na prethodni danoci vo zemjata. promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV. Obvrskata na dano~niot obvrznik za vodewe na pismeniot dokaz za izvr{en izvoz kako i na knigovodstveniot dokaz za nego (~len 2 do 4 od DDVP).n. Danokot na dodadena vrednost iska`an vo takvoto knigovodstveno pismeno ne se dolguva spored ~len 55 stav 1 ili stav 2 od ZDDV. Obvrska na posebno evidentirawe postoi kaj dano~nite osnovi za: 1. koe se ostvaruva pred op{tite sudovi. Za ova razdvojuvawe ne e potrebna dozvola od dano~niot organ. kako na primer opomeni ili izvodi od `iro smetka. dano~niot organ mo`e da im dozvoli na barawe da ja primenuvaat slednata postapka: Vo evidencijata mo`e da se vodi samo dano~nata osnova za odano~en promet odvoena od ostanatite fakturirani iznosi. kako i spored soodnosot me|u prometot osloboden od danok i prometot od soodvetniot presmetkoven period koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV. tuku za interni knigovodstveni pismena vo ramkite na edno pretprijatie. izvoz osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV. Odvoenoto evidentirawe na t. magacioneri i pretprijatija za natovar).. Dovolno e. (4) Na {pediteri i na drugi dano~ni obvrznici koi vr{at promet vo smisla na ~len 24 to~ka 3 ili to~ka 5 od ZDDV (na primer prevoznici. deka se raboti za presmetka na dano~niot obvrznik za prometot izvr{en od nego i ako od dokumentot proizleguvaat podatocite spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. rabat) da gi delat spored soodnosot me|u prometite odano~eni po razli~ni dano~ni stapki. Za faktura se smeta i dogovor koj gi sodr`i podatocite neophodni spored ~len 53 stav 10 od ZDDV.117 - mar`a. Pritoa. kako i na prometot osloboden od danok spored ~len 24 to~ki 3 i 5 od ZDDV ne e neophodno. ako proizleguva od sodr`inata na dokumentot. se ovlasteni dopolnitelnite namaluvawa na dano~nite osnovi (na primer so skonto. kako i 2. tuku koi pove}e se odnesuvaat isklu~ivo na platniot promet. so koi ne se vr{i presmetka na promet na dobra ili uslugi. Kon ~len 53 od ZDDV Poglavje 115 Poim na faktura (1) Fakturite vo smisla na ~len 53 od ZDDV ne mora da se nare~eni kako takvi. dali fakturata se pla}a gotovinski ili bezgotovinski. (4) Primatelot na ispolnuvaweto ima pravo spored ~len 53 stav 1 od ZDDV na faktura so oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. (5) Dano~ni obvrznici na koi im e dozvoleno olesnitelno razdvojuvawe na dano~nite osnovi. ne mora da gi ispolnuvaat site formalni uslovi od ~len 53 od ZDDV. Dano~niot organ e obvrzan da gi proveruva primenetite prose~ni mar`i najdocna na sekoi tri godini. tranzintni stavki (~len 18 to~ka 3 od ZDDV) i na prometot koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV. (5) Fakturi od dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. Pismenata. ostanuva da va`i. dali primatelot na ispolnuvaweto ima pravo na odbivka na prethodni danoci i nezavisno od toa. Tuka se raboti za gra|ansko-pravno pravo. ne se raboti za fakturi vo smisla i za celi na danokot na dodadena vrednost. Pri izdavaweto fakturi se primenuvaat i odredbite od ~len 18 do 22 od DDVP. nezavisno od toa. .

vo koja e oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. ne e dovolno. odnosno od ~len 18 do 22 od DDVP. Obvrznicata mora da gi sodr`i site podatoci spored ~len 53 stav 10 od ZDDV.. Primer 1:  ­ Izdava~ka ku}a go presmetuva honorarot na avtor so obvrznica. Vo vrska so ova. (8) Dokolku ne se izdade faktura vo rok od 5 rabotni dena (~l. Soglasnosta mo`e da proizleguva i od dogovori ili drugi osnovi na delovnoto rabotewe. 53 st. Sporednite ispolnuvawa koi se sostaven del od dano~nata osnova (~len 17 to~ka 2 od ZDDV). koj e mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV. dokolku istite go ovozmo`uvaat utvrduvaweto na dano~nata stapka koja treba da se primenuva (na primer alkoholni pijalaci. Poglavje 116 Podatoci vo fakturata (1) ^lenot 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV bara naveduvawe na koli~inata i opisot na dobroto ili uslugata. istoto e kaznivo spored ~len 59 stav 1 to~ka 5 i ~len 60 od ZDDV. Podelbata se vr{i spored soodvetni karakteristiki. Vo toj slu~aj. dovolno e naveduvawe na zbirni poimi voobi~aeni vo trgovijata.. no ne doveduva na~elno do otka`uvawe na pravoto na odbivka za primatelot na fakturata (vo vrska so toa. Dokumentot }e se smeta za obvrznica samo ako me|u izdava~ot (primatelot na ispolnuvaweto) i primatelot na obvrznicata (dano~niot obvrznik-ispolnuva~) e postignata soglasnost. 8 od ZDDV). Naveduvaweto oznaki od op{t vid koi opfa}aat grupi na razni dobra. tutunski proizvodi. obvrznicata nema da go poseduva dejstvoto na faktura i nema da sozdade pravo na odbivka na prethodni danoci. no toa ne smee da bide primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata. Izdava~kata ku}a nema pravo na odbivka na prethodniot danok. deka za odano~iviot promet treba da se izvr{i presmetuvawe so obvrznica. preku obvrznica. soodvetno se raspredeluvaat vo slu~aj na posebna presmetka kon osnovnite ispolnuvawa koi se odano~uvaat so razli~na dano~na stapka. (3) Dopolnenija ili ispravki na podatoci vo fakturi mo`e da izvr{i samo liceto koe ja izdalo fakturata. koga pokraj odano~eniot promet vo istata se naveduva i promet osloboden od danok ili promet koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV. na pr. (2) Odredbite od ~len 52 stav 2 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV i od ~len 16 stav 4 re~enica 1 od DDVP. Vo toj slu~aj. na primer za pakuvawe. (7) Spored ~len 53 stav 2 re~enica 2 od ZDDV.  ­ Principalot ja presmetuva provizijata na svojot trovski zastapnik preku obvrznica. va`at soodvetno i pri izdavaweto faktura. transport i sl. testenini. bidej}i negovata usluga ne se odano~uva. Primatelot na fakturata ne mo`e samostojno i so . Avtorot ne dolguva danok na dodadena vrednost. `elezni {ajki. Za vakvata soglasnost ne e potrebna posebna forma. vidi i poglavje 118 stav 2 od DDVU). Danokot na dodadena vrednost iska`an neovlasteno vo obvrznicata ne se dolguva vo soglasnost so ~len 55 stav 1 od ZDDV. Primer 2: Izdava~ka ku}a presmetuva sprema svojot avtor. keramidi. podaroci. na primer spored soodnosot na vrednostite ili te`inite. Dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot (primatel na obvrznicata) mo`e vedna{ da se sprotivstavi na obvrznicata i na danokot na dodadena vrednost sodr`an vo nea. dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot nema. da dolguva povisok danok od onoj koj {to se dolguva spored zakonot (~len 55 stav 2 od ZDDV). isto taka. ili pak ogrevno drvo. osven ako ne se raboti za slu~aj na presmetka spored ~len 53 stav 2 re~enica 2. vo vrska so prometot koj podle`i na odano~uvawe spored razli~ni dano~ni stapki. zelen~uk). za faktura se smeta i presmetka so koja odreden dano~en obvrznik presmetuva odreden odano~iv promet koj bil izvr{en sprema nego od strana na drug dano~en obvrznik (vo natamo{niot tekst: obvrznica).118 - (6) Liceto obvrzano za izdavawe faktura mo`e da ovlasti drugo lice da ja izdade fakturata.

Ako momentot se u{te ne e utvrden. (2) Fakturite za avansni pla}awa mora.119 - polno pravno dejstvo da ja promeni sodr`inata na presmetkata izdadena od nego. Vo slu~aj na pove}e avansni pla}awa dovolno e ako se minusiraat vkupniot iznos na avansiranite delumni nadomestoci i zbirot na danoci koi nastanale za niv. se naveduva predvideniot moment ili kalendarskiot mesec na prometot na dobra ili na uslugite.380.000 . dokolku za ovoj nadomestok ili delumen iznos bile izdadeni fakturi spored ~len 53 st. primatelot na fakturata mo`e da izvr{i ispravka na neto~na adresa na fakturata. e bez zna~ewe faktot. so koja dano~niot obvrznik vr{i sevkupna presmetka za izvr{eniot promet na dobra ili za izvr{enite uslugi. na pr. mora da bide ozna~ena kako "kone~na faktura". mo`at da se naveduvaat i odzemaat i zbirnite iznosi na avansnite pla}awa (bruto nadomestoci) zaedno so danocite sodr`ani vo niv. Namesto denot na prometot na dobra ili na vr{eweto na uslugata (~len 53 stav 10 to~ka 4 od ZDDV). vo fakturata za avansno pla}awe se naveduva delumniot ili celosniot nadomestok primen pred vr{eweto na prometot. Pritoa. koe dano~niot obvrznik go dobiva pred izvr{uvawe na prometot.000. Osobeno oddelnoto iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost (~len 53 stav 10 to~ka 8 od ZDDV) mo`e da go vr{i edinstveno izdava~ot na fakturata. deka primatelot na ispolnuvaweto (primatelot na fakturata) nema da go iskoristi povtorno pravoto na odbivka na prethodni danoci od fakturite za avansnite pla}awa i dopolnitelno od vkupniot iznos od kone~nata faktura. Namesto nadomestokot za prometot na dobra ili za uslugite (~len 53 stav 10 to~ka 6 od ZDDV). Ako dogovornite strani edinstveno dogovorile vo koj period ili do koj moment bi trebalo da se izvr{i prometot na dobra ili uslugata. od koja se odzemaat celosnite ili delumnite nadomestoci. 4 od ZDDV. Poglavje 117 Izdavawe fakturi pri avansni pla}awa (1) Za sekoe pla}awe. Kone~nata faktura. na koi se uka`uva vo fakturata. Istoto va`i i za naveduvaweto na koli~inata (obemot) na prometot koj treba da se izvr{i (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV). kako i iznosite na danokot koj nastanal za niv.Avansi DDV 380. toga{ e dovolno toa da proizleguva od fakturata. da gi ispolnuvaat uslovite od ~len 53 stav 10 od ZDDV i ~len 18 do 22 od DDVP. preku naveduvawe na predvideniot moment na prometot na dobra ili na vr{eweto na uslugata. toga{ se naveduva soodvetniot period ili moment.000 Zbir Vkupna cena 2. Od fakturite za pla}awa izvr{eni pred izvr{uvawe na prometot mora da se gleda deka so niv se vr{i presmetuvawe na avansni pla}awa. Koli~inata i opisot na ispora~anoto dobro ili izvr{enata usluga (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV) mo`e da gi dava ili da gi menuva edinstveno izdava~ot na fakturata.000 . dokolku od ostanatata sodr`ina na istata ili od drugi dokumenti. isto taka. (3) Vo kone~nata faktura. Primer 1: Minusirawe na poedine~nite delumni nadomestoci primeni odnapred i na danocite koi nastanuvaat za niv: Kone~na faktura Izgradba na magacin vo Skopje Priem po izgradba na 30. Namesto avansiranite celosni ili delumni nadomestoci i danoci.01 godina Nadomestok 2. se minusiraat nadomestocite ili delumnite iznosi primeni pred izvr{uvawe na prometot. o~igledno proizleguvaat imeto i adresata na fakti~kiot primatel na ispolnuvaweto. Sepak. liceto e dol`no da izdade faktura (~len 53 stav 4 od ZDDV).. Ova pretstavuva edinstven na~in na obezbeduvawe. dali pred izvr{uvaweto na prometot na dobra ili na uslugite se vr{elo presmetuvawe na celokupniot nadomestok ili na del od istiot.05.

000 200. koj kako advokat e Isto taka.000 denari (bez DDV).000 38.03.04.000 Primer 3: Minusirawe na vkupniot iznos na avansni pla}awa Kone~na faktura Isporaka i monta`a na green kotel vo Skopje Priem i monta`a na 01.000 denari plus DDV.000 1.01 i 02.000 190. dokolku prometot bil izvr{en sprema drug dano~en obvrznik i istiot pobaral izdavawe na faktura (~l.04.000 76. Isto taka.01 Ostatok za pla}awe 1.00 0 285.000 1.000 1.000 1.07. Cenata na ~inewe na mebelot (vo momentot na ovaa isporaka) iznesuva za trgovskoto dru{tvo 300. namesto nadomestokot (~len 53 stav 10 to~ka 6 od ZDDV).120 - 01. namesto nadomestokot. Priem po izgradba na 15.190.190. Primer: Trgovsko dru{tvo (fabrika za mebel) registrirano spored ~len 51 od ZDDV ispora~uva sprema svojot sodru`nik. vo ovie slu~ai se naveduvaat vo fakturite vrednostite navedeni vo ~len 19 od ZDDV.000. Spored ~len 20 st.01 Ostatok za pla}awe 400.428.08.00 0 357.000 190.01 i 10.registriran spored ~len 51 od ZDDV.000 .000 714.000 238.000 57.785.000 Primer 2: Minusirawe na vkupniot iznos na delumni nadomestoci plateni odnapred i na zbirot na danoci koi nastanuvaat za niv Kone~na faktura Isporaka i vgraduvawe na skali vo Skopje.000 476.01 Nadomestok (dano~na osnova) vkupno + DDV 19% Vkupna cena . pri promet bez nadomestok ili po bagatelni ceni). 53 st.000 DDV 228.000 .01 Ostatok za pla}awe Vo nego sodr`an DDV DDV sodr`an vo avansite Poglavje 118 Fakturi vo posebni slu~ai (1) Vo slu~aite od ~len 19 od ZDDV (na pr.01 15.Avansi na 01.Avansi na: 07..200.428.09.se izdava faktura.000.000 Vkupna cena (Zbir) 1.500.00 0 1.000 114.000 600. kancelariski mebel za 100. 1 od DDVP.01 godina Nadomestok 1.07.000 228. 1 od ZDDV).05. Vo ovoj slu~aj mora. da se navede vo fakturata: MKD 1.

te. Istoto va`i i vo slu~ai koga namesto fakti~ki izvr{enata usluga se naveduva usluga koja voop{to ne bila izvr{ena od liceto. fiktivna faktura). Kon ~len 55 od ZDDV Poglavje 120 Neovlasteno iska`uvawe na danokot (1) Odredbata od ~len 55 stav 1 od ZDDV vo vrska so neovlastenoto iska`uvawe na danok na dodadena vrednost vo faktura va`i za dano~ni obvrznici (~len 9 od ZDDV). (2) Dano~niot organ e dol`en da vnimava vakvite fakturi da bidat izdadeni navremeno. 19 st. 2. vo toj slu~aj se odbiva pravoto na odbivka na tie prethodni danoci. Primeri:  ­ Se fakturira isporaka na kancelariski aparat. Tuka ne spa|aat fakturi koi se izdavaat pred izvr{uvawe na promet i koi spored svojata sodr`ina (na primer. Vo toj slu~aj. Vakvata zloupotreba bi mo`ela da postoi koga. pokraj danokot na dodadena vrednost dolguvan spored ~len 55 stav 1 od ZDDV (imeno. so cel da se stekne nezakonska dano~na dobivka. Dano~en obvrznik izdava fakturi spored ~len 53 od ZDDV so oddelno iska`an danok..121 - Dano~na osnova spored ~l. iako kako mal pretpriema~ nema pravo na toa spored ~len 51 stav 3 od ZDDV. (2) Za "proda`ba na otvoreno" ne se smeta proda`bata na tezgi pred prodavnici. dodeka fakti~ki bil ispora~an televizor. vo rokot spored ~len 53 stav 8 od ZDDV. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV.000 denari. no i za lica koi ne se dano~ni obvrznici. So proda`ba na otvoren prostor se izedna~uva i proda`bata preku avtomati. Dokolku se izdade vakva faktura so protivpravna namera. . 33 i ~l. tuku ja izdava fakturata otkako za nego }e nastapi rokot na zastarenost na dano~niot dolg.000 MKD Sodru`nikot koj go steknuva mebelot mo`e potoa da odbie kako prethoden danok 57. na primer. dodeka fakti~ki bile ispora~ani pijalaci. dokolku se ispolneti i ostanatite uslovi spored ~l. 2 t. iako ne izvr{il promet na dobra ili uslugi (na pr.  ­ Vo fakturata se naveduva ovo{je. Kako proda`ba na otvoreni prostori se podrazbira i proda`bata na bileti vo sredstvata za javen prevoz i potvrdite za priem na baga` vo niv.000 MKD Iznos na presmetan DDV 19% 57. Kon ~len 54 od ZDDV Poglavje 119 Pazari i otvoreni prostori (1) Pod pazari i otvoreni prostori se podrazbiraat mesta koi se odredeni od strana na ovlasteni organi kako pazari ili mesta kade ima uslovi za promet na dobra ili uslugi na otvoreno. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV. vo koja namesto fakti~ki ispora~anato dobro se naveduva drugo dobro koe voop{to ne bilo ispora~ano od nego. (2) ^len 55 stav 1 od ZDDV gi opfa}a slednite slu~ai: 1. preku ozna~uvaweto deka se raboti za avansna faktura ili preku uka`uvaweto na momentot na prometot na dobra ili na uslugata koj se nao|a vo idnina) o~igledno uka`uvaat deka se raboti za avansni fakturi. 1 od ZDDV 300. 3. 34 od ZDDV. a za negoviot sodru`nik se u{te ne nastapile rokovite na zastarenost. trgovskoto dru{tvo ne izdalo faktura so izvr{uvaweto na prometot i ne platilo DDV sprema dano~niot organ. protivpravno oddelno iska`aniot danok) se dolguva i danokot za fakti~ki izvr{eniot promet.

3. dodeka molerskite raboti bile fakti~ki izvr{eni vo stanot na korisnikot na uslugata. 4.122 -  Vo fakturata se iska`uvaat "molerski raboti vo kancelariski prostorii". ako bil iska`an pogolem danok od danokot dolguvan za taa cel. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV so posebno iska`an danok na promet na dobra ili na uslugi koi ne gi izvr{il vo ramkite na negovata stopanska dejnost spored ~len 9 stav 2 od ZDDV. ~len 55 stav 1 od ZDDV ne ja predviduva mo`nosta za ispravka na faktura. za odano~iv promet. Odredbata va`i i za obvrznici vo smisla na ~len 53 stav 2 re~enica 2 od ZDDV. Primer 2: Fakti~ki izvr{eni grade`ni raboti se opi{uvaat edinstveno preku naveduvawe na gradili{teto (na pr. no ne i neto~no. dano~niot organ mo`e da dozvoli izdava~ot na fakturata da izvr{i ispravka na istata so soodvetna primena na ~len 55 stav 3 od ZDDV. ­ (3) Za razlika od ~len 55 stav 2 od ZDDV. 1 od ZDDV) izgotvuva faktura spored ~l. Vo ovoj slu~aj ne bi bilo pravedno da se kazni ispora~atelot spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. Primer 3: Ispora~atel izdava faktura koja glasi na ime na soprugata koja e vrabotena vo pretprijatieto na soprugot. za promet osloboden od danok. Ako opisot na dobroto ili na uslugata (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV) e daden samo neprecizno. uslov za nekaznuvaweto e sproveduvaweto ispravka na fakturata. sepak. 42 spored izvr{en uvid"). Poglavje 121 Neto~no iska`uvawe danok Previsoko iska`an danok (~len 55 stav 2 od ZDDV) (1) Odredbata od ~len 55 stav 2 od ZDDV se odnesuva na dano~ni obvrznici koi se obvrzani za registracija ili koi se registrirale dobrovolno i koi iska`ale oddelno danok vo faktura spored ~len 53 od ZDDV za fakti~ki izvr{en promet na dobra ili za uslugi. iako primatelot na fakturata ne mo`e da go odbie istiot kako prethoden danok spored ~len 35 to~ka 7 od ZDDV. dokolku primatelot na obvrznicata ne se sprotivstavi na poviskiot iznos na DDV (vidi poglavje 115 stav 7 od DDVU). (4) Dokolku naplatata na protivpravno iska`an danok dovede do o~igleden nepraveden iznos. na primer. proda`bata na li~no dobro. spored koj se dolguva previsoko iska`aniot DDV. mora da se ograni~i na isklu~itelni slu~ai. Davaweto neprecizni podatoci postoi koga podatocite vo fakturata ne se vo toj obem precizni i o~igledni.. Neovlasteno iska`aniot danok vo faktura se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. za promet koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV (na pr. 10 st. Lice koe ne e dano~en obvrznik spored ~len 9 od ZDDV (na primer privatno lice ili javno-pravno telo spored ~l. iako ne dolguvaat danok za ovoj promet ili dolguvaat pomal danok. {to istite }e obezbedat neposredno soznanie za vidot i obemot na predmetot na prometot. 2. . Sepak. iako primatelot na fakturata ne mo`e da go odbie ovoj danok kako prethoden danok. Spored toa. koj e dano~en obvrznik. Tuka spa|a. promet vo stranstvo ili prenosi na imot spored ~len 5 od ZDDV). 53 od ZDDV so oddelno iska`an DDV i ja stava vo deloven promet. iska`aniot danok nema da se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. Neovlasteno iska`aniot danok vo faktura se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. Ispravkata na fakturata za slu~aite od ~len 55 stav 1 od ZDDV. vo ovaa odredba spa|aat fakturi so oddelno iska`an danok: 1. 5. "raboti vrz ku}a br.

Neophodnite ispravki se vr{at vo presmetkovniot period.900 MKD Dokolku se namali vkupniot iznos za vi{kot na iska`an danok.333 MKD 11. Vkupen iznos (so DDV) Nadomestok (11.900 MKD 11. vo toj slu~aj se dobiva slednata presmetka: Nadomestok 10. Primer 1: Registriran dano~en obvrznik go presmetuva za izvr{eniot promet na dobra danokot na dodadena vrednost po stapka od 19%. Dano~niot obvrznik koj go izvr{il prometot i ja izdal fakturata go zadr`uva pravoto na ispravka na prenisko iska`aniot danok. Primatelot na fakturata mora da e pismeno izvesten za ispravkata na danokot na dodadena vrednost. dano~niot obvrznik go dolguva zakonski propi{aniot danok na dodadena vrednost. koristej}i ja pritoa vistinskata dano~na stapka.900 MKD Vkupno 11. vo koj liceto izdalo faktura so promenet danok.000 MKD + 5% DDV 500 MKD Vkupno 10. iako spored ~len 29 se dolguva danok po stapka od 19%.500 MKD 8.677 MKD Primatelot na dobroto mo`e da go odbie kako prethoden danok samo iznosot na danokot iska`an vo fakturata.19) Od dano~niot obvrznik zakonski dolguvan DDV: 19% od 8. Vo ovoj slu~aj se primenuva soodvetno na smislata na ~len 22 stav 1 od ZDDV.500 denari : 1. . Nadomestok 10.900 denari : 1. Presmetan nadomestok + 5% DDV Vkupno Nadomestok (10.123 - (2) ^lenot 55 stav 2 od ZDDV va`i i vo slu~ai koga bile izdadeni pove}e fakturi za eden ist promet.05) Ispravka na faktura: Nadomestok + 5% DDV Vkupno 11.500 MKD Dokolku ostane neizmenet vkupniot iznos vo koregiranata faktura. I s p r a v k a n a p r e v i s o k o i s k a ` a n d a n o k (~ l e n 5 5 s t a v 2 od Z D D V) (3) ^lenot 55 stav 3 od ZDDV izri~no dozvoluva izdava~ot na fakturata da izvr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost koj bil previsoko iska`an sprema primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata. Primer 2: Dano~en obvrznik presmetuva za promet na dobra danok po stapka od 5%.900 MKD (4) Vo slu~aj na prenisko iska`an danok.000 MKD 500 MKD 10.333 MKD 567 MKD 11.000 MKD + 19% DDV 1.824 MKD 1..824 denari 10. iako za istiot promet se dolguva danok samo po stapka od 5% spored ~len 30 od ZDDV. Dano~niot obvrznik e dol`en vo toj slu~aj da go presmeta danokot od vkupniot fakturiran iznos. vistinskiot danok na dodadena vrednost bi se dobil preku presmetuvawe na iznosot od dotoga{niot fakturiran vkupen iznos.

06.124 - MINISTER. Nikola Gruevski 08-9289/1 19.2000 godina Skopje. ..

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful