-1

-

UPATSTVO ZA PRIMENA NA ZAKONOT ZA DANOKOT NA DODADENA VREDNOST

Skopje, 02.06.2000

-2-

Vrz osnova na ~len 160 od Zakonot za organite na upravata ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 40/90 i "Slu`ben vesnik na RM" broj 63/94 i 63/98), a vo vrska so ~len 64 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik" na RM broj 44/99, 59/99, 86/99 i 11/2000), ministerot za finansii donesuva UPATSTVO ZA PRIMENA NA ZAKONOT ZA DANOKOT NA DODADENA VREDNOST (DDVU) Voved Upatstvoto za primena na danokot na dodadena vrednost ( vo natamo{niot tekst: DDVU) se odnesuva na Upravata za javni prihodi i na Carinskata uprava, vo onoj del, vo koj istata e dol`na da u~estvuva vo primenata i e obvrzuva~ko za vrabotenite vo dano~nata i carinskata uprava so cel da se obezbedi edinstvena primena na propisite. Ova upatstvo obrabotuva op{ti i sporni pra{awa kako i pra{awa koi baraat tolkuvawa povrzani so odano~uvaweto na prometot vo zemjata i ne gi razrabotuva pra{awata povrzani so odano~uvaweto na uvozot kako nadle`nost na Carinskata uprava. Pokraj toa, ovoj akt sodr`i odredbi za toa, kako da se postapuva vo odredeni slu~ai so cel da se izbegne prestroga i skapa primena na odredbite, kako i so cel da se poednostavi primenata.

Kon ~len 1 od ZDDV Poglavje 1 Su{tina na danokot na dodadena vrednost (1) Danokot na dodadena vrednost voveden so odredbite od ZDDV e oblikuvan kako op{t potro{uva~ki danok (~len 1 st. 2 od ZDDV), koj se napla}a, pokraj ostanatite danoci, na potro{uva~kata. Toj se napla}a vo site fazi na proizvodstvoto i trgovijata, kako i vo celokupniot uslu`en sektor. No, preku instrumentot na odbivka na prethodniot danok reguliran vo ~len 33 do 37 od ZDDV se postignuva, odano~uvaweto vo celokupniot pretpriema~ki domen (pole na stopanskata dejnost) da ne dovede do dano~no optovaruvawe, osven ako zakonot predviduva isklu~oci (na pr. isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok za delovno potrebni izdatoci navedeni vo ~len 35). Soglasno so negovata cel, so danokot na dodadena vrednost treba da se optovari celokupnata privatna i javna krajna potro{uva~ka, kako i krajnata potro{uva~ka vo pretpriema~kiot domen koja ne e rastovarena preku odbivkata na prethodniot danok. (2) Vo odnos na negovata struktura, danokot na dodadena vrednost e vo soglasnost so na~eloto na obezbeduvawe neutralnost na poleto na konkurencijata, kako vo doma{nata, taka i vo me|unarodnata razmena na stoki i uslugi. (3) Tolkuvaweto i primenata na poedine~nite odredbi od zakonot treba da bidat vo soglasnost, vo najgolem mo`en obem, so karakterot na danokot na dodadena vrednost kako op{t potro{uva~ki danok (stav 1) i so na~eloto na neutralnost na poleto na konkurencijata na pazarot (stav 2).

-3-

Kon ~len 2 to~ka 1 od ZDDV Poglavje 2 Promet na dobra i uslugi za nadomestok (Razmena na ispolnuvawa) (1) Prometot na dobra i uslugi podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV, samo ako istiot se izvr{uva so nadomestok (vo natamo{niot tekst: razmena na ispolnuvawa). Razmenata na ispolnuvawa pretpostavuva deka postojat ispolnuva~ i primatel na dobroto ili korisnik na uslugata (vo natamo{niot tekst: primatel na ispolnuvaweto) i deka za prometot postoi protivispolnuvawe (nadomestok). Za pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa, prometot i protivispolnuvaweto mora da stojat vo me|usebna vrska. Razmenata na ispolnuvawa mo`e da nastapi samo ako prometot e naso~en kon priem na protivispolnuvawe i ako so toa se inicira sakanoto, o~ekuvanoto ili mo`noto protivispolnuvawe, taka {to na kraj }e bidat zaemno povrzani me|usebno izvr{enite ispolnuvawa. Pritoa, ne se sprotivstavuva na pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa faktot deka ne bilo ispolneto o~ekuvaweto na nadomest, deka nadomestokot stanal nevozmo`en ili deka istiot dopolnitelno se namalil. Privremenite te{kotii vo pogled na likvidnosta na dol`nikot na nadomestokot ne vlijaat vrz samiot odnos. Mo`e da postoi razmena na ispolnuvawa duri i ako odredeno protivispolnuvawe bide dobrovolno izvr{eno. Prometot i protivispolnuvaweto ne mora da bidat so ednakva vrednost. Po pravilo, nedostasuva pretpostavkata na razmena na ispolnuvawa, koga odredeno dru{tvo dobiva pari~ni sredstva samo za da bide staveno vo sostojba da izvr{i ostvaruvawe na svojata op{testvena cel. (2) Prometot opfa}a se' {to mo`e da bide predmet na pravniot promet. Sepak, prometot podle`i, vo pravna smisla, na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost samo vo onoj obem, vo koj istite pretstavuvaat prometi vo ekonomska smisla, t.e. pretstavuvaat prometi kaj koi postoi sopstven ekonomski interes na toj {to pla}a, koj interes go nadminuva ~istoto pla}awe na nadomestokot. Ednostavnoto pla}awe nadomestok, a osobeno pla}aweto vo gotovo ili doznakata, ne pretstavuva promet vo ekonomska smisla. Odr`uvaweto `irosmetki, {tedni vlogovi i drugi konta, samo po sebe, ne pretstavuva promet vo ekonomska smisla od strana na klientot sprema kreditnata institucija. Vlo`uvaweto na i upravuvaweto so imoti za nadomestok pretstavuva promet vo ekonomska smisla (na pr. na upravitelot na imotot) sprema klientot. Ponudata na izvr{uvawe promet (podgotvenost za ispolnuvawe) mo`e da pretstavuva promet vo ekonomska smisla, dokolku za toa se pla}a nadomestok. (3) Razmena na ispolnuvawa ne postoi, koga se poni{tuva odreden promet na dobra, na pr. zaradi vistinski nedostatoci (vra}awe na dobroto). Pri vra}awe na dobroto po izvr{eniot promet na dobra se vr{i ispravka na danokot i na prethodniot danok spored ~len 22 stav 1 od ZDDV. Dali }e postoi vra}awe na dobra ili povraten promet na dobra koj podle`i na odano~uvawe, se ocenuva od gledna to~ka na prvobitniot primatel na dobroto, a ne od gledna to~ka na prvobitniot ispora~atel. (4) Dogovorniot ili licencniot prenos na fudbaler so pla}awe na obes{tetuvawe za prenosot pretstavuva promet vo ekonomska smisla na fudbalskiot klubprenesuva~ sprema klubot-primatel. Primer: Fudbaler, koj sklu~il dogovor so odreden fudbalski klub se osloboduva od dogovornite obvrski zaradi negov premin vo stranski fudbalski klub. Stranskiot klub pla}a obes{tetuvawe za prenosot (vo vrska so mestoto na uslugata, vidi poglavje 29 stav 26 od DDVU). (5) Iznajmuvaweto na personal za nadomestok, na pr. so nadomest na izdatocite, se vr{i na~elno vo ramkite na razmenata na ispolnuvawa. Pri osloboduvaweto na rabotnici od strana na pretpriema~ot so nadomest na izdatocite (plati, socijalni pridonesi i sl.), na pr. za potrebite na Crveniot krst, za slu`bi za pomo{ pri elementarni nepogodi, za protivpo`arnite slu`bi ili za voeni ve`bi, ne postoi razmena na ispolnuvawa.

Istoto va`i i za taksi ili tro{oci za opomena koi gi napla}a odreden dano~en obvrznik od svoite zadocneti pla}a~i. tuku zatoa {to e dol`en spored zakonot ili dogovorot da ja priznae {tetata i nejzinite posledici. bez poseben nalog daden od liceto zadol`eno za nadomestuvaweto. obes{tetuvaweto }e se smeta za nadomestok vo ramkite na odredenata razmena na ispolnuvawa. (3) Koga na odreden dano~en obvrznik mu se ispla}aat tro{ocite od sudska postapka od sprotivnata strana na sporot. koga obes{tetuvaweto pretstavuva fakti~ko . (4) Koga principalot mu pla}a otpremnina na svojot trgovski zastapnik vo slu~aj na prestanok na me|usebniot dogovor.pa duri i delumno . Ako primatelot na ispolnuvaweto e dol`en da plati dogovorni penali sprema dano~niot obvrznikispolnuva~. (5) Obes{tetuvawata sprema zakupodavecot ili zakupoprima~ot za predvremenoto napu{tawe na iznajmenite prostorii ili za ukinuvawe na tekovniot dogovor za zakup ne pretstavuvaat nadomestok na {teta. Nasproti toa. Nadomestuvaweto na iznosot od fakturata od B sprema A pretstavuva nadomestok. Stvarniot nadomestok na {teta postoi osobeno vo slu~aite na otstranuvawe na posledicite od {tetata od strana na o{tetuva~ot ili od nego zadol`en samostoen pomo{nik vo ispolnuvaweto. Ako samoto o{teteno lice ja otstrani samostojno nemu pri~inetata {teta po nalog na o{tetuva~ot. Primer: Liceto A do`ivuva soobra}ajna nesre}a so zna~itelna o{teta na negovoto vozilo. pri pla}awe na pari~no obes{tetuvawe od strana na o{tetuva~ot. . vo toj slu~aj ne postoi namaluvawe na nadomestokot. Ako dano~niot obvrznik-ispolnuva~ gi plati dogovornite penali sprema primatelot na ispolnuvaweto. za obes{tetuvawa. tuku za nadomest na {teta. ne pretstavuva nadomestok za odredeniot promet na dobra. (6) Pari~niot iznos koj go dobiva prodava~ot kako zamena vrz osnova na kreditno osiguruvawe na ispora~ana stoka. Zateznite kamati. isto taka. vo toj slu~aj ne postoi zgolemuvawe na nadomestokot. Istoto va`i i vo slu~ai koga pobaruvaweto vo forma na otpremnina vtasuva so smrtta na trgovskiot zastapnik. nadomestokot na {teta ne postoi. Dadeni se dva prometa. koi se pla}aat zaradi neispolnuvawe ili nesoodvetno ispolnuvawe na dogovori.-4- Poglavje 3 Nepostoewe na razmena na ispolnuvawa Nadomestok na {teta (1) Kaj vistinskiot nadomestok na {teta nedostasuva razmenata na ispolnuvawa. vo toj slu~aj vakvoto pla}awe ne pretstavuva obes{tetuvawe. B mu go nadomestuva na A iznosot od fakturata. eden od firmata sprema A. A dava nalog na firma za popravka na vozila za otstranuvawe na {tetata. imaat karakter na obes{tetuvawe. Pritoa. (2) Dogovornite penali. ne doa|a do promena na nadomestokot. pri otstranuvawe na {tetata od strana na o{tetenoto lice ili na treto lice po negovo zadol`enie. a vtor promet od A sprema B. vo toj slu~aj postoi nadomestok na {teta.protivispolnuvawe za odreden promet na dobra ili na uslugi. O{tetuva~ot B go zadol`uva A da ja otstrani {tetata. tuku nadomestok za odreden promet. Istoto va`i i koga proizvoditelot mu gi nadomestuva na trgovecot materijalnite tro{oci i tro{ocite za plati nastanati kako posledica na otstranuvaweto na {tetata. (7) Ako odreden trgovec izvr{i otstranuvawe na nedostatoci vrz dobra kupeni kaj nego. Nadomestokot na {teta ne se vr{i zatoa {to ispolnuva~ot primil odreden promet. tuku nadomestok za ispolnuvaweto platen od principalot za steknatite imotni prednosti koi nastanale so vr{eweto na dejnosta kako trgovski zastapnik. tuku obes{tetuvawe. vo toj slu~aj ne se raboti za del od nadomestok za odreden promet. za koi ima obvrska na garancija sprema kupuva~ot. kamatite za vtasanost i procesnite kamati se smetaat.

taka i sodru`nikot. Ednakvosta ili ednakvoto merilo. Delot od pridonesite koj otpa|a na prometite koi podle`at na odano~uvawe se izedna~uva so dano~nata osnova koja se utvrduva spored ~len 19 stav 2 to~ka 1. Primer 1: Sodru`nikot A vlo`uva vo dru{tvoto pari (vlo`uvawe vo pari) i stvari (vlo`uvawe vo stvari). dali prometot ima za svoja osnova postoewe na odredena statutarna obvrska. Besplatniot promet na dru{tva sprema nivnite sodru`nici se opfa}a so primena na ~len 3 stav 3 to~ka 2 i ~len 6 stav 3 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 13 od DDVU ). Ako. Vlogovite se vra}aat so u~estvo vo dobivkata ili vo zagubata. na primer spored starost. (10) Fakti~ki. dogovorno utvrdenite pla}awa koi treba u{te da se izvr{at se smetaat za obes{tetuvawe. Ottuka. povrzano so stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV. sepak. ne se odlu~uva~ki sami po sebe za ocenuvawe na postoeweto na fakti~ki ~lenarini. Istovremeno. ~lenarini postojat koga pridonesite se ednakvo golemi ili koga istite se presmetuvaat spored merilo koe va`i podednakvo za site ~lenovi. (2) Postoi razmena na ispolnuvawa me|u sodru`nik i dru{tvo vo koe liceto ima udel. toj mu iznajmuva na dru{tvoto proizvodstveni ma{ini za odredena zakupnina. Sepak. me|u dru{tvoto i negovite sodru`nici mo`e da dojde i do razmena na ispolnuvawa. vo toj slu~aj nedostasuva razmenata na ispolnuvawa so poedine~nite sodru`nici. promet. . iznajmi. dokolku sodru`nikot vr{i odreden promet za poseben nadomestok. vlo`i (vlo`uvawe vo stvari) ili }e ja vlo`i negovata namena (vlo`uvawe na namena). status. Ispolnuva~ ili primatel na ispolnuvaweto mo`e da bide kako dru{tvoto. sodru`nikot mo`e da izbira dali odredenoto dobro }e go otu|i. Ednakvosta postoi i koga pridonesite se napla}aat spored karakteristika edinstvena za site ~lenovi ili koga visinata na pridonesite se utvrduva spored li~nite osobini na ~lenovite. imotna sostojba.-5- (8) Vo slu~aj na predvremeno okon~uvawe na dogovor za lizing. zdru`enieto vr{i promet koj slu`i za namiruvawe na poedine~nite potrebi na sekoj od ~lenovite i ako za istoto napla}a pridonesi soodvetno na fakti~koto ili pretpostavenoto koristewe na dejnosta na zdru`enieto. Sodru`ni~ki pridones bi postoel vo slu~aj koga sodru`nikot dava odreden pridones koj mu se nadomestuva so u~estvo vo dobivkata i vo zagubata. Tuka ne e dogovoren poseben nadomestok za vlo`uvaweto (nema razmena na ispolnuvawa). a delumno na zaedni~kite potrebi na ~lenovite. nasproti toa. Primer 2: Sodru`nikot B mu dava na sopstvenoto dru{tvo pozajmica i dobiva za istata kamata. Pritoa e bez zna~ewe pra{aweto. vo toj slu~aj nedostasuva razmenata na ispolnuvawa so poedine~nite ~lenovi. a ne za nadomestok. vo toj slu~aj postoi razmena na ispolnuvawa. Vo sekoj od slu~aite postoi poseben dogovor za pla}awe nadomestok (razmena na ispolnuvawa). prihodi. ^lenarini kaj zdru`enija (9) Ako odredeno zdru`enie vr{i promet koj slu`i za zaedni~kite potrebi na site ~lenovi i ako za toa zdru`enieto napla}a (fakti~ki) ~lenarini. Poglavje 4 Razmena na ispolnuvawa kaj trgovski dru{tva i drugi zdru`uvawa na lica Op{to (1) Ako odredeno trgovsko dru{tvo ili drugo zdru`uvawe na lica (vo natamo{niot tekst: dru{tvo) vr{i prometi koi se vo zaedni~ki interes na site sodru`nici i ako dru{tvoto napla}a sodru`ni~ki pridonesi za ispolnuvaweto. vo toj slu~aj ~lenarinite se delat na nadomestoci i fakti~ki ~lenarini. (11) Dokolku odredeno zdru`enie vr{i prometi koi slu`at delumno za pokrivawe na poedine~nite potrebi.

Sodru`nikot ne dobiva poseben nadomestok za toa. pri davaweto na koristewe na dobra na semejni dru{tva. Samiot sodru`nik dejstvuva kako dano~en obvrznik. dokolku za vakvoto dejstvuvawe bile odlu~uva~ki delovnite motivi. dali sodru`nicite dejstvuvale samo vo svojstvo na sodru`nici ili se i samite dano~ni obvrznici i dali stavaweto na raspolagawe bilo izvr{eno so nadomestok ili bez nego. Nitu dru{tvoto. 2. sodru`nikot mo`e da go odbie kako prethoden danok danokot na dodadena vrednost iska`an vo fakturata za nabavkata na dobroto staveno na raspolagawe.-6- Poedine~ni slu~ai (3) Pra{aweto na stavawe na raspolagawe na dobra od strana na sodru`nicite na dru{tvoto vo koe tie imaat udeli se razgleduva vo zavisnost od toa. a) Sodru`nikot go stava dobroto na raspolagawe za nadomestok. Primer 4: Sodru`nikot na trgovsko dru{tvo steknuva za svoja smetka tovarno vozilo koe go registrira na svoe ime i koe go stava vo poln obem na raspolagawe vo dru{tvoto. slobodno da odlu~uva za toa. Sodru`nikot dejstvuva edinstveno kako sodru`nik. Kaj davaweto na koristewe se raboti za promet izvr{en vo ramkite na poleto na stopanskata dejnost koe podle`i na odano~uvawe. na~elno. Ako dobroto se stava na raspolagawe od nedelovni pri~ini. . a) Sodru`nikot go stava dobroto na raspolagawe za nadomestok. Ako sodru`nikot go stava dobroto besplatno na raspolagawe na dru{tvoto. Dru{tvoto mu pla}a na sodru`nikot poseben nadomestok za koristeweto na tovarnoto vozilo. Primer 3: Sodru`nikot na trgovsko dru{tvo steknuva za svoja smetka tovarno vozilo koe go registrira na svoe ime i koe go stava na raspolagawe vo poln obem na dru{tvoto. Nadomestokot se sostoi vo posebniot iznos koj go pla}a dru{tvoto. Tuka se raboti za usluga izvr{ena vo ramkite na stopanskata dejnost koja nema da podle`i na odano~uvawe zaradi nepostoewe na nadomestok. na primer fiksna zakupnina ili iznos koj zavisi od fakti~koto koristewe na voziloto. Kako vo slu~aite na stavaweto na raspolagawe so nadomestok taka i kaj besplatnoto stavawe na raspolagawe. vo koe svojstvo }e stane aktivno za dru{tvoto. toj ima edinstveno pravo na u~estvo vo dobivkata spored statutot ili osnova~kiot dogovor (vlo`uvawe na namena). Toj mu dava na koristewe na dru{tvoto dobro koe pretstavuva sostaven del od imotot koj e podreden na stopanskata dejnost na sodru`nikot. na primer. b) Sodru`nikot go stava na raspolagawe dobroto bez nadomestok. b) Sodru`nikot go stava dobroto besplatno na raspolagawe. nitu sodru`nikot imaat pravo da izvr{at odbivka na danokot na dodadena vrednost koj bil iska`an vo fakturata pri steknuvaweto na dobroto. vo toj pogled liceto ne dejstvuva kako dano~en obvrznik. 1. Razmena na ispolnuvawa mo`e da postoi i vo slu~ai koga voziloto go koristi isklu~ivo samiot sodru`nik. Besplatnoto stavawe na raspolagawe na grade`nite ma{ini sprema dru{tvoto nema da pretstavuva besplatna usluga od strana na sodru`nikot vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Primer 5: Grade`en pretpriema~ e ~len na rabotna zadruga i istoto stava besplatno na raspolagawe svoi grade`ni ma{ini (vlo`uvawe na namena). So prenosot na pravoto na koristewe na voziloto od strana na dru{tvoto. Sodru`nikot mo`e. Toa mo`e da bide slu~aj. Sodru`nikot steknuva dobro koe go stava na raspolagawe za koristewe od strana na dru{tvoto. samiot sodru`nik stanuva dano~en obvrznik. vo toj slu~aj na stranata na sodru`nikot postoi usluga koja podle`i na odano~uvawe vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV.

Davawa od vakov vid postojat koga delovno motiviranite merki imaat za posledica namiruvawe na li~nite potrebi na rabotnikot. Davawa bez nadomestok (3) Davaweto na dobra (stvarni davawa) i vr{eweto na uslugi sprema vrabotenite za nivni li~ni potrebi podle`at na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 i ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Davawa sprema vrabotenite so prete`no deloven int eres (4) Davawata sprema vrabotenite. vo toj slu~aj. 7. Pritoa. obezbeduvaweto na smestuvawa vo gradinki na pretprijatieto. . ne podle`at na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost.-7- Poglavje 5 Davawe na dobra i na uslugi sprema vrabotenite Davawa so nadomestok (1) Ako dano~niot obvrznik (rabotodavec) im dade na svoite vraboteni kako nadomestok za izvr{enite raboti i plata vo natura pokraj voobi~aenata plata. no ovaa posledica bila vo senka na delovno motiviranite merki. podobruvaweto na rabotnite uslovi. kako i na prostorii za tu{irawe i kapewe za site vraboteni. stavaweto na raspolagawe na rabotni sredstva i rabotna obleka. so vakvoto davawe na dobra (isporaka) ili izvr{uvawe na usluga. obezbeduvaweto sobi za no}evawe. dano~nata osnova se utvrduva spored ~len 19 stav 2 to~ka 3 od ZDDV (vo vrska so toa. 3 i 4 od DDVU).e.i prometot sprema otpu{teni rabotnici. 6. vidi poglavje 35 od DDVU). dano~natata osnova se utvrduva spored ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (vo vrska so toa. Vo odnos na davawata po namaleni ceni od voobi~aenite. duri i ako istite se vr{at bez nadomestok. 4. Tuka osobeno spa|aat: 1. potrebi koi ne se povrzani so rabotniot odnos. na primer obezbeduvaweto na prostorii za odmor i rekreacija. Odobruvaweto rabat od strana na dano~niot obvrznik pri kupuvaweto stoki od strana na negovite sorabotnici ne pretstavuva promet so nadomestok. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. koi se posledica prete`no na delovniot interes na rabotodavecot. se poa|a od pretpostavkata na postoewe promet so nadomestok. se pretpostavuva. (2) Spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. medicinskata nega i preventivniot lekarski pregled na vrabotenite. Isto taka. dano~niot obvrznik vr{i promet so nadomestok vo smisla na ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. t. Pritoa e nebitno dali vraboteniot go pla}a posebno nadomestokot sprema dano~niot obvrznik ili dano~niot obvrznik go zadr`uva soodvetniot iznos od pari~nata naemnina.000 denari po vraboten godi{no. Za davawa bez nadomestok. stavaweto na raspolagawe na prostori za parking na imotot na pretprijatieto. 8. so posebno presmetan nadomestok. obukata i doobukata. {to e vo nadle`nost na rabotodavecot. no po namaleni ceni od voobi~aenite. tuku namaluvawe na cenata. ako dano~niot obvrznik ima za izvr{eniot promet sprema poedine~niot rabotnik neposredno pravo na pari~no pla}awe ili na drugo protivispolnuvawe vo pari~na vrednost koe ne se sostoi vo vlo`uvawe trud. za {to rabotnikot dava kako protivispolnuvawe del od svojot trud. kako i prometot sprema lica na obuka pretstavuvaat predmet na odano~uvawe. vrz osnova na porane{en raboten odnos. po pravilo. Davawata pri delovni manifestacii vo visina do 3. koga merkata e povrzana so oblikuvaweto na tekot na rabotata. koga vraboteniot se anga`ira na rabota vo mesta nadvor od `iveali{teto ili prestojuvali{teto. vidi poglavje 34 stavovi 1. Ovaa situacija. 2. Davaweto mora da bide izvr{eno za privatni potrebi na vrabotenite. 5. predmet na odano~uvawe pretstavuva i prometot na dobra ili na uslugi koi dano~niot obvrznik gi vr{i sprema svoite vraboteni ili sprema na niv bliski lica vrz osnova na rabotniot odnos. 3.

mo`at da pretstavuvaat sekoj oddelno za sebe samostoen predmet na prometot i predmet koj e odvoen za sebe nasproti zemji{teto. Tuka pripa|aat i ekonomski dobra koi vo ekonomskiot promet se smetaat za materijalni stvari (~len 3 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). Istoto va`i i za jadewa koi rabotodavecot im gi stava besplatno na raspolagawe na vrabotenite po povod i vo tekot na odreden vonreden raboten anga`man. no toa ne mora vo sekoj slu~aj da bide povrzano so nego. a koi voobi~aeno se razmenuvaat vo op{testvenoto sekojdnevie i koi ne doveduvaat do zna~itelna imotna prednost za vraboteniot. prenosot na prava pretstavuva usluga (poglavje 7 od DDVU). pravata ne pretstavuvaat dobra koi mo`at da se prenesuvaat vo ramkite na prometot na dobra. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. Zbirna stvar pretstavuva opfa}awe na pove}e samostojni predmeti vo edna edinstvena celina.500 denari. Primatelot na dobroto mora da e fakti~ki vo sostojba da go koristi dobroto kako sopstvenik i da mo`e istoto da go otu|uva. koj bil kone~no izvr{en od strana na u~esnicite na prometot i za koj iska`ale volja stranite na prometot. odobrenata podgotvenost za prenos na pravoto na raspolagawe so nadomest. koja ekonomski se smeta za drugo dobro na pravniot promet namesto zbirot na poedine~nite dobra.-8- 9. Prenosot na pravoto na raspolagawe pretstavuva dejstvie od prete`no fakti~ka priroda. Za podaroci kako izraz na vnimanie va`at davawa na rabotodavecot koi mo`at da se smetaat za podaroci spored nivniot vid i nivnata vrednost. Za podaroci kako izraz na vnimanie se smetaat i pijalaci i drugi prehranbeni proizvodi koi rabotodavecot gi stava na raspolagawe za besplatna konsumacija vo pretprijatieto od strana na negovite rabotnici. (5) Kaj podarocite dadeni kako izraz na vnimanie mo`e da se vr{i neodano~uvawe od pri~ini na administrativno poednostavuvawe. `ivotni. nema da pretstavuva promet na dobra. kako na primer posevot. Spored toa.500 denari vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost. koga odredeno dobro se prodava i se prenesuva so zadr{ka na pravoto na sopstvenost. Nesobranite zemji{ni proizvodi. Nasproti toa. Prenos na pravoto na raspolagawe (2) Pod poimot na prenos na pravoto na raspolagawe se podrazbira prenosot na ekonomskata supstanca na dobro od ispolnuva~ot sprema primatelot na dobroto. prenosot na sopstvenost kako obezbeduvawe (zalog) i 2. Kon ~len 3 do 8 od ZDDV Poglavje 6 Promet na dobra Dobra (1) Dobra vo smisla na ~len 3 stav 1 od ZDDV se materijalni dobra (stvari. na primer za vreme na vonreden deloven sostanok ili sednica. tuku usluga. delovno-pravnata konfiskacija na dobro. prakti~na vrednost) ili na klientelata. kako i zbirni stvari). knigi ili audio-materijali koi mu se davaat na vraboteniot ili na nemu blisko lice po odreden li~en povod. . za podaroci kako izraz na vnimanie se smetaat povremenite davawa na dobra vo visina do 1. na primer cve}iwa. istoto e povrzano so gra|ansko-pravniot prenos na sopstvenosta. besplatniot organiziran prevoz za vrabotenite od nivnoto `iveali{te ili prestojuvali{te do rabotnoto mesto so prete`en deloven motiv na rabotodavecot za obezbeduvawe na istiot. Za promet na dobra se smeta i slu~ajot. Vo pravoto. Za promet na dobra se smeta i prenosot na vrednosta na firmata (delovna. prehranbeni proizvodi. Naplata preku proda`ba na tu|i stvari (3) Za prenos na pravoto na raspolagawe ne se smeta: 1. Spored toa. seto toa prete`no vo deloven interes za povolno ureduvawe na tekot na rabotata i ~ija vrednost ne nadminuva 1.

preku internet). posreduvawe). primatelot na obezbeduvaweto go steknuva pravoto na raspolagawe vrz imotot daden kako obezbeduvawe. na primer: 1. zalogoprima~ot prodava stvari kaj koi izminal rokot na ra~na zaloga. zanaet~iski uslugi bez zna~itelno vlo`uvawe materijal. stavaweto na raspolagawe na fotografii za reklamni celi. Naplatata preku dobrata preneseni kako obezbeduvawe doveduva do dva prometa i toa do eden promet na dobra izvr{en od davatelot na obezbeduvaweto sprema primatelot na istoto i do promet na dobra od primatelot na obezbeduvaweto sprema steknuva~ot. tretmanot kako promet na dobra ili na uslugi }e zavisi od ekonomskiot karakter na prometot. prenosot na stadarden ili individualen softver po elektronski pat (na pr. toga{ vo tie slu~ai ne postoi promet na dobra od strana na dol`nikot sprema javno-pravnoto telo vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV kon koe pripa|a organot na prisilna naplata i istovremeno nema da postoi promet na dobra od strana na dadeniot organ sprema steknuva~ot na dobroto.n. stavaweto na raspolagawe na nestandardiziran softver koj e izgotven specijalno spored barawata na korisnikot ili na postoen softver spored individualnite potrebi na korisnikot. duri vo momentot vo koj istiot }e go iskoristi pravoto na naplata na svoite pobaruvawa preku obezbeduvaweto. 5. najnovi softverski dopolnenija (Updates) se smeta za usluga. Dva prometa postojat i vo slu~aite. ili 2. stav 2 to~ka 2 od ZDDV). 2. koga: 1. proda`bata na standarden softver i na t. se vr{i naplata na obezbeduvaweto od strana na davatelot obezbeduvaweto vo ime na primatelot na obezbeduvaweto. tuku vo tie slu~ai se raboti za promet na dobra od strana na dol`nikot neposredno sprema steknuva~ot na dobroto. zdobivaweto so pravoto na koristewe ili so nasledeno pravo na gradba.u~estva. stavaweto na raspolagawe na proektantski crte`i i planovi za tehni~ki grade`ni proekti. Po istek na edna godina A stanuva plate`no nesposoben. prenosot na idealni udeli vo sopstvenost . 3. odobruvaweto pozajmici) ili nestoruvawe (otka`uvawe od pravoto na konkurencija na pazarot). 4. na (4) Ako se vr{i javno naddavawe ili slobodna proda`ba na odredena stvar vo ramkite na postapka na prisilna naplata od strana na sudski izvr{itel ili na drug dr`aven organ na prisilna naplata. Pritoa se zema predvid voljata na dogovornite strani. Uslugite mo`at da se sostojat od storuvawe (pravno sovetuvawe. Uslugi se. Vo momentot na otu|uvaweto nastanuvaat dva prometa.-9- Pri prenosot na imot kako obezbeduvawe (zalog). taka i elementi na usluga. prevoz. B go prodava dobroto koe mu e dadeno kako obezbeduvawe na na~in. prenosot na vesti za nivno objavuvawe. kako i obezbeduvaweto na neza{titeni iskustva i tehni~ki znaewa. Poglavje 7 Uslugi Poim (1) Za usluga se smeta sekoja aktivnost koja ne pretstavuva promet na dobra vo smisla na ~len 3 od ZDDV (~len 6. Razgrani~uvawe me|u prometot na dobra i uslugite (2) Ako odreden edinstven promet sodr`i kako elementi na promet na dobra. Kako obezbeduvawe na kredit toj dava na zalog odredeno dobro od negovoto pretprijatie na kreditniot institut B. . 6. a B go ispora~uva istoto na V. trpewe (iznajmuvawe ili davawe pod zakup na imot ili na podvi`no dobro. {to istoto go otu|uva sprema V. A go ispora~uva dobroto na B. Primer: Dano~niot obrznik A e zanaet~ija.

otu|uvaweto na skici na modeli. od gledna to~ka na DDV-pravoto. 11. (2) Procesite koi pripa|aat zaedno ne mo`at da se smetaat za edinstven promet zaradi toa {to istite slu`at za postignuvawe na edna edinstvena ekonomska cel.. Odlu~uva~ki faktor. bro{uri) i ako im se prenesuva pravoto na raspolagawe na primatelite na ovie dobra. vo toj slu~aj predavaweto na dobroto od strana na davatelot sprema primatelot na lizingot }e pretstavuva promet na dobra vo zavisnost od uslovite od ~len 3 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. prenosot na izdava~ki prava. ako od kopiite se sozdavaat novi predmeti (knigi. Istoto va`i i vo slu~ai koga primatelot na prometot }e izrazi soglasnost sprema vr{itelot na prometot za vakvata podelba na prometot. 10. vo toj slu~aj mo`e da postoi promet koj spored svoite efekti odgovara na proda`bata na rati i koj }e pretstavuva promet na dobra. 8. Prometot. da se razgleduvaat kako edinstven ekonomski proces. pritoa igra ekonomskata sodr`ina na izvr{enite prometi. stavaweto na raspolagawe na filmovi podgotveni za emituvawe od strana na proizvoditel na filmovi kako proizvodstvo po nalog. Na~eloto na edinstvoto na prometot doveduva do toa. lizing (3) Ako dogovornite elementi kaj dogovorot za zakup so pravo na kupoproda`ba otstapuvaat bitno od onie elementi koi se voobi~aeni vo slu~ajot na ednostavnoto prenesuvawe na pravoto na koristewe. 12. 9. sudbinata na osnovniot promet (~len 8 ZDDV). kako i za primenata na propisite za osloboduvawe od danok i za primena na dano~nata stapka. taka i edna nesamostojna usluga. Faktot. prenosot na  know­how i na rezultati od ispituvawa na javnoto mislewe na poleto na istra`uvaweto na pazarot. deka poedine~nite prometi imaat za svoja gra|ansko-pravna osnova sklu~uvawe na eden edinstven dogovor i {to za niv se pla}a eden sevkupen nadomestok. Ova va`i vo slu~ai koga za sporedniot promet se bara i se pla}a poseben nadomestok. da mora.10 - 7. prometot }e se smeta za promet na (isporaka na delo). na~elno. proizvodstvoto na fotokopii. ne e dovolen za toa istite da se smetaat za edna celina od gledna to~ka na DDV-pravoto. pretstavuva promet na dobra. Obezbeduvaweto na ofset-filmovi koi mo`at da se koristat neposredno za pe~atewe na reklamni materijali vo ramkite na postapkata na ofset-pe~at. stavaweto na raspolagawe na fotografii za objavuvawe od strana na izdava~ki ku}i. Dogovor za zakup so pravo na kupoproda`ba. ima posebno zna~ewe za odreduvaweto na mestoto i vremeto na prometot. No. Predmet na sporedniot promet mo`e da bide kako eden nesamostoen promet na dobra. pove}e procesi koi gra|ansko-pravno se smetaat za samostojni i se razgleduvaat poedine~no sekoj za sebe. nasproti toa. Poglavje 8 Edinstvenost na prometot (1) Pra{aweto dali postoi eden edinstven promet ili pove}e samostojni prometi koi treba da se razgleduvaat odvoeno. . (3) Sporednite prometi ja delat. ako istiot e sporeden vo sporedba so osnovniot promet. dokolku istite pripa|aat ekonomski zaedno i dokolku mo`at da se smetaat za edna nedeliva celina. Edinstveniot ekonomski proces ne mo`e od gledna to~ka na DDV-pravoto da se deli na pove}e prometi. od gledna to~ka na dano~noto pravo. ako istiot e vo tesna vrska so nego vo smisla na negovo ekonomski opravdano dopolnuvawe i ako istiot nastanuva po voobi~aeniot redosled. Promet na dobra postoi i vo slu~ai koga predmetot na lizingot ekonomski mu pripa|a na primatelot na lizingot. }e se smeta za sporeden promet kon odreden osnoven promet. Ako dobrata se prenesuvaat vo ramkite na postapkata na lizing.

prevoz i osiguruvawe na dobroto (poglavje 30 stav 5 od DDVU). koi prodavaat stoki vo sopstven proda`en objekt (tuka se vbrojuvaat i iznajmeni delovni prostorii). stav 2 od ZDDV da bide pakuvawe. nepravo posredni{tvo (1) Prometot na dobra i uslugite mo`at da se vr{at vo svoe ime i za svoja smetka (sopstven promet). vo svoe ime i za tu|a smetka (komisionen promet). tuku i za smetka na zastapenoto lice (vidi Isto taka. samo ako posrednikot i' gi soop{ti na dogovornata strana imeto i adresata na liceto zastapuvano od nego. neophodno e zastapnikot da ne deluva samo vo ime. Istoto va`i soodvetno i za posreduvaweto vo vr{eweto uslugi. zaradi ograni~uvawe na nadomestokot na posredni~kata provizija. Imatelot na . koga liceto kako glaven pretpriema~ se poslu`uva so samostoen pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~) koj svojot promet go vr{i sprema nego (vidi poglavje 15 od DDVU). ova nema da va`i vo slu~ai. koga so deluvaweto vo tu|o ime u~esnicite go vr{at zatskrieno. deka toj stapuva vo neposredni pravni odnosi so treto lice.~len 18 to~ka 3 od ZDDV). Polavje 9 Sopstven promet. nasproti toa. a ne zastapenoto lice (nepravo posredni{tvo. Prometot na dobra se smeta za izvr{en od strana na zastapuvanoto lice (~len 4 stav 3 od ZDDV). (4) Od dano~no-pravna gledna to~ka. koj vo ovie slu~ai vr{i promet na dobra ili uslugi (kako dano~en obvrznik). Posredni~kiot promet }e se priznae. Proda`ba vo sopstven proda`en objekt (5) Imateli na proda`ni objekti. Sopstven promet (2) Ako vr{itelot na prometot na dobro ili na uslugata deluva vo svoe ime i za svoja smetka. vo toj slu~aj. Koga sprema zastapnikot se vr{at pla}awa za prometot na dobra ili za uslugata. i ako izvr{i presmetuvawe so zastapuvanoto lice vo pogled na pla}awata primeni za prometot na dobra ili za izvr{enite uslugi. na~elno se utvrduva vrz osnova na gra|ansko-pravnite odnosi me|u u~esnicite. kako i vo tu|o ime i za svoja smetka (nepravo posredni{tvo). Proda`bata na stokata se zasmetuva kon principalot kako negov sopstven promet. Istoto va`i i vo slu~ai. se smetaat za samostojni trgovci od gledna to~ka na danokot na dodadena vrednost. Na primatelot na ispolnuvaweto mora pri sklu~uvaweto na zdelkata da mu e poznato spored okolnostite na slu~ajot. Nadomestokot za posredni~kiot promet se ograni~uva na posredni~kata provizija.. Sepak. Toj e dol`en da ja odano~i samo posredni~kata provizija. komisionen promet. vidi stav 10 od ova poglavje). posredni~ki promet. natovar i istovar. prometot go vr{i zastapnik (posrednik) vo tu|o ime i za tu|a smetka (toj samo fakti~ki go realizira prometot). vo tu|o ime i za tu|a smetka (posredni~ki promet). taka {to prometot na dobroto ili izvr{uvaweto na uslugata go vr{i zastapnikot kako negov sopstven promet.11 - Sporeden promet za isporaka na dobro (promet) mo`e spored ~len 17. koga e prepoznatlivo deka zastapnikot (posrednikot) go izvr{il prometot na dobra ili uslugata vo ime na zastapenoto lice. Posredni~ki promet (3) Ako. Ocenuvaweto na pra{aweto. Zastapnikot vr{i posredni~ki promet sprema principalot. toj vr{i sopstven promet (sopstven promet na dobra ili uslugi). od gra|ansko-pravna i dano~no-pravna gledna to~ka prometot se podreduva kon zastapuvanoto lice (principalot). posredni~ki promet postoi. Primer 1: Zastapnik vr{i proda`ba na odredena stoka vo ime i za smetka na principalot. Zastapnikot vr{i posredni~ki promet (usluga) sprema zastapuvanoto lice. Toj e dol`en da go odano~i celokupniot nadomestok od proda`bata.

B go zadol`uva prevoznikot V da go izvr{i prevozot do G vo svoe ime i za smetka na A. Primer 2: Liceto B prodava po komitentski nalog sliki od odredena zbirka na razni kupuva~i. kako i vtor promet so predavaweto na dobroto od strana na komisionerot sprema komitentot. se smeta deka vr{at sopstven promet. odredeno lice vr{i promet na dobra ili uslugi vo tu|o ime. kako {to e toa slu~aj so nastapuvaweto kako posrednik (vidi gi stavovite 3 i 4 od ova poglavje). Biten e nadvore{niot odnos. koj ja stava stokata na raspolagawe. toj dobiva od A provizija od 10% od proda`nata cena. ne se pravi razlika me|u slu~aite. Postojat dva prometa. Za taa cel. t. B nastapuva kako proda`en komisioner vo svoe ime i za smetka na A. kako i vtor promet so predavaweto na dobroto od komisionerot na odreden kupuva~. se smeta deka liceto ja primilo i izvr{ilo uslugata vo smisla na ~len 7 stav 2 od ZDDV. nasproti toa. se dozvoluva kaj proda`niot komision za moment na prometot na komitentot sprema komisionerot da va`i momentot na isporakata na komisionoto dobro sprema primatelot na istoto. na pr. (9) Ako odredeno lice vr{i usluga vo svoe ime i za tu|a smetka (uslu`en komision). Prometot na dobrata mu se pripi{uva na dano~niot obvrznik kako negov sopstven promet. . Rabotilnicata za slepi lica vr{i usluga (odobruvawe na promet) sprema dano~niot obvrznik.. Nepravo posredni{tvo (10) Ako. deka B ja primil prevoznata usluga od V i samiot izvr{il prevozna usluga sprema A. (6) Na~elata vo vrska so proda`bata vo sopstven proda`en objekt ne va`at za proda`bata na stoki. Komisionen promet (7) Lica. Zaradi izbegnuvawe na prakti~ni te{kotii. Liceto se izedna~uva so samostojniot trgovec ili samostojniot vr{itel na uslugi. }e se smeta deka izvr{ilo sopstven promet. od koe toj go nabavuva dobroto i primatelot na istoto se vospostavat neposredni pravni odnosi. no za negova smetka. Tuka se vbrojuva proda`en komision na dobra (~len 3 stav 2 to~ka 4 od ZDDV). a ne samo negovata provizija.e. ne e biten vo pogled na pra{aweto dali postojat sopstveni trgovski ili posredni~ki zdelki. Primer 3: Dostavuva~ot A go zadol`uva {pediterot B da izvr{i prevoz na stoka do liceto G. kupovniot komision na dobra. Eden promet na dobra od komitentot A sprema komisionerot B i vtor promet na dobra od B sprema kupuva~ot. koi nastapuvaat kako vr{iteli na promet vo svoe ime i za tu|a smetka. cve}iwa. Interniot odnos me|u imatelot na proda`niot objekt i negoviot deloven partner. Se smeta.12 - proda`en objekt mo`e da bide posrednik samo ako me|u liceto. spisanija itn. kako i vr{eweto uslugi vo svoe ime i za tu|a smetka (~len 7 stav 2 od ZDDV). no vo stvarnost za svoja smetka (neprav posrednik). Kako kraen ishod.. Primer 4: Rabotilnica za slepi lica mu ovozmo`uva na odreden dano~en obvrznik da vr{i promet na nivnite dobra vo nivno ime. (8) Kaj proda`niot komision nastanuva eden promet na dobra so predavaweto na dobroto na zadol`enoto lice (komisionerot) od strana na principalot (komitentot). Kaj nabavniot komision nastanuva eden promet na dobra so predavaweto na dobroto od prodava~ot na komisionerot. vo koi posrednikot vr{i usluga vo svoe ime i za svoja smetka (stav 2 od ova poglavje). koi gi nudat vo ugostitelskite objekti vrabotenite na drug dano~en obvrznik. B e dol`en da go odano~i celokupniot nadomestok. nastapuvaweto na imatelot na proda`niot objekt pred negovite klienti.

na javen nositel na izgradba na pati{ta za celi na izgradba na javen pat. odnosno dodatoci kon deloto koe treba da se izvr{i. Zaradi toa. (2) Istoto va`i soodvetno i za vr{eweto uslugi (~len 6 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). izveduva~ot na deloto }e zapo~ne da vr{i isporaka na delo duri otkako samiot }e nabavi osnoven materijal ili del od nego. Ako deloto se sostoi od pove}e osnovni materijali. Poglavje 11 Promet na dobra po osnov na dogovor za delo Poim na promet na dobra po osnov na dogovor o za del (1) Prometot na dobra vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (promet na dobra po osnov na dogovor za delo. se vr{i eksproprijacija vrz osnova na zakon ili nalog na organ na dr`avnata vlast. Kamionot se dava na slobodna proda`ba ili na licitacija od strana na sudskiot izvr{itel ili na drug dr`aven organ za prisilno izvr{uvawe. Drug izveduva~ na delo mo`at da bidat. . dali ovie materijali spored svojot vid kako i spored voljata na stranite }e se smetaat za osnovni ili za sporedni materijali. ma{inskata industrija ili rabotilnicite za popravka na patni~ki vozila.. Pomali tehni~ki pomo{ni sredstva. re~enica 2 od ZDDV). tuku odlu~uva~ko e pra{aweto. na primer klinci. vo natamo{niot tekst: isporaka na delo) postoi koga izveduva~ot na deloto samiot nabavil za istoto materijal ili sostavni delovi kaj koi ne se raboti samo za dodatoci ili za drugi sporedni stvari (osnovni materijali). vidi poglavje 6 stav 4 od DDVU). dali se raboti za dodatoci ili za drugi sporedni stvari. Dodatoci ili drugi sporedni stvari (2) Vo pogled na pra{aweto. na pr.13 - Poglavje 10 Promet vrz osnova na zakonski propisi (1) Za promet na dobra vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 5 od ZDDV se smeta i prenosot na sopstvenost:  ­  vrz osnova na zakonski propis ili  ­  vrz osnova na nalog izdaden od strana ili vo ime na organ na dr`avnata vlast. Voljata na sopstvenikot za prenos na pravoto na raspolagawe se zamenuva so zakonski propis ili nalog na organ na dr`avnata vlast. Ako izveduva~ot na deloto ne koristi sopstveno nabaveni materijali ili koristi samo materijali koi mo`at da se smetaat za dodatoci ili za drugi sporedni stvari.. Primer 2: Vo ramkite na odredena prisilna postapka se vr{i zaplenuvawe na kamion na dano~niot obvrznik (dol`nik vo izvr{na postapka). Primer 1: Dano~niot obvrznik odbiva da ja prenese sopstvenosta vrz zemji{te. koe e sostaven del od imotot na negovoto pretprijatie. stav 2. Osobeno grade`nata industrija vr{i promet po osnov na dogovor za delo na zemji{teto na nalogodava~ot (~len 3. navrtki i sl. Licitacijata ili proda`bata se smetaat za promet na dobra od dol`nikot vo izvr{nata postapka sprema steknuva~ot na kamionot ( e d e n promet. Obes{tetuvaweto se smeta za nadomestok za eksproprijacijata. Samata neophodnost na materijalot. dodeka site ostanati materijali se obezbeduvaat od strana na nara~atelot. ne e biten soodnosot me|u vrednosta na trudot ili na uspehot vo rabotata i materijalite nabaveni od izveduva~ot na deloto.. vo toj slu~aj se raboti za usluga po osnov na dogovor za delo vo smisla na ~len 6 stav 1 od ZDDV. Vo ovie slu~ai nedostasuva voljata na sopstvenikot za prenos na pravoto na raspolagawe na steknuva~ot. bez koj dobroto ne mo`e da opstoi. to~ka 6. ne go pravi se' u{te materijalot za osnoven materijal. Eksproprijacijata se smeta za promet na dobra od strana na sopstvenikot na zemji{teto vo polza na javniot nositel na izgradbata na pati{ta.

dokolku drugite preduslovi za obezbeduvaweto na materijalot se dadeni kumulativno. vo toj slu~aj se raboti za iznajmuvawe na materijal. no na otvoreno. no obezbeduvaweto mo`e da se odnesuva i na sporedni materijali ili drugi raboti. (3) Opremata i uredite koi slu`at vo prv red za proda`ba na stoki. Osnovni ili sporedni materijali se rabotni materijali koi mora da bidat materijalno sodr`ani vo zavr{enoto delo. na primer obezbeduvawe na rabotna sila. Predavaweto na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto postoi i vo slu~aite na obezbeduvaweto ishrana za vrabotenite od strana na rabotodavecot vo negovite prostorii. vo zavisnost od okolnostite na predavaweto. jaglen ili sli~ni pogonski sredstva. jadewata i pijalacite. pred samiot lokal na ulica ili na sprotivnata strana od ulicata. vo toj slu~aj za nov predmet na prometot na dobra po osnov na dogovor za delo }e pretstavuva nezavr{eniot grade`en objekt. Potrebata od utvrduvawe na materijalot mo`e da se zapostavi. Predavawe zaradi konsumacija na samoto mesto postoi koga: 1.. ne se prenesuva pravoto na raspolagawe na vr{itelot na deloto. Obezbeduvawe materijal od strana na nara~atelot (3) Kaj isporakite na dela. koj mu go obezbeduva nara~atelot na vr{itelot na rabotata zaradi realizacija na prometot na dobra. materijalite obezbedeni od strana na nara~atelot ne se sostaven del od razmenata na ispolnuvawa. Predmet na isporaka vo slu~aj na nezavr{eni dela (5) Ako bide otvorena ste~ajna postapka vrz imotot na dano~niot obvrznik pred isporakata na grade`niot objekt izgraden na tu|o zemji{te i ako ste~ajniot upravitel go odbie natamo{noto ispolnuvawe na dogovorot za delo. koga obezbedeniot materijal se obrabotuva ili se prerabotuva za potrebite na nara~atelot vo ramkite na prometot na dobra po osnov na dogovor za delo. pomo{ni materijali kako {to se struja. Poglavje 12 Predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto (1) Predavaweto na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto ne pretstavuva isporaka tuku usluga (~len 6 stav 2 to~ka 4 od ZDDV). Obezbedenata stvar mo`e da bide osnoven materijal. a koj ne mo`e pove}e da se bara nazad. (2) Prostornata povrzanost postoi i vo slu~ai koga jadewata i pijalacite se konsumiraat vo neposredna blizina na lokalot. a koj poseduva odredeno sopstveno zna~ewe. proda`ni mesta. se opredeluvaat za konsumacija vo mesto koe e vo prostorna vrska so mestoto za predavawe i 2. ne mo`e pove}e da se govori za sporedna stvar. Kaj materijalot. na primer na terasata od lokalot. Objasnenijata va`at soodvetno i vo slu~aj koga vr{itelot na deloto }e gi prekine predvremeno i kone~no rabotite od drugi pri~ini. Elektri~nata struja. Ako se otvori ste~ajna postapka vrz imotot na nara~atelot na delo pred negovoto zavr{uvawe i ako ste~ajniot upravitel go odbie natamo{noto ispolnuvawe na dogovorot za delo. dokolku izvr{itelot na rabotata go zameni materijalot staven na raspolagawe od strana na nara~atelot za ist ili ist po vrednost materijal i dokolku zamenata e ekonomski podobna. kako na primer proda`ni vitrini i fri`ideri ili raftovi vo kiosci. na primer zamena na motor kaj vozilo. Ako nara~atelot go obezbeduva celokupniot osnoven materijal zaradi realizacija na deloto. (4) Obezbeduvawe na materijal postoi. koja se koristi pri realizacijata na deloto. . ma{ini. e obezbedena posebna oprema za konsumacija na samoto mesto. Vr{itelot na rabotata mora da se obvrzal da gi koristi nemu dadenite materijali isklu~ivo za proizvodstvo na nara~anoto delo. vo kantini ili vo drugi sli~ni objekti.14 - po pravilo pretstavuvaat sporedni stvari. Kaj zamenata na del koj stanal nepodoben za koristewe. vo toj slu~aj razmenata na ispolnuvawa me|u vr{itelot na deloto i nara~atelot na istoto se ograni~uva na delot od deloto koj bil ispora~an od strana na vr{itelot na istoto. ne pretstavuva raboten materijal.

sepak. Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 2 od ZDDV pretpostavuva postoewe na promet na dobra bez nadomestok izvr{en od trgovsko dru{tvo ili od zdru`enie na lica sprema nivni u~esnici na vlog. (2) Izedna~uvaweto na prometot bez nadomestok so promet so nadomestok zna~i deka odredbite koi va`at za prometot so nadomestok se primenuvaat na ednakov na~in vrz prometot bez nadomestok. Promet na dobra bez nadomestok (5) Prometot naveden vo ~len 3 stav 3 od ZDDV pretpostavuva predmetot da pripa|a kon pretprijatieto. a ne kon nepretpriema~koto pole na deluvawe. na pr. taka i za nepretpriema~ki celi (dobra so me{ovita namena). Toa e slu~aj koga dano~niot obvrznik go koristi predmetot vo ramkite na negovoto pretpriema~ko. taka i kaj javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 19 stavovi 9 i 10 od DDVU). odredeni dejstvija bez nadomestok (na pr. (4) Vo vrska so pravniot tretman na davawata na dobra bez nadomestok (~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV) i uslugite bez nadomestok (~len 6 stav 3 to~ki 1 i 2 od ZDDV) od strana na dano~niot obvrznik sprema vrabotenite za nivni li~ni celi. Za isporakite bez nadomestok spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Vo vrska so dano~nata osnova i izdavaweto faktura pri promet bez nadomestok. (3) Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 i ~len 6 stav 3 od ZDDV ne zavisi od toa dali dano~niot obvrznik imal pravo na odbivka na prethodniot danok pri nabavkata na dobroto..15 - monta`ni objekti za proda`ba na brza hrana i sl. nezavisno od nivnata forma ili golemina. odredbite vo vrska so mestoto na prometot. Nasproti toa. masi~kite vgradeni vo kino-sedi{tata za jadewa i pijalaci vo kinata pretstavuvaat posebna oprema za konsumacija na samoto mesto. sprema ~lenovi ili sprema . Prometot bez nadomestok e mo`no da nastapi kako kaj dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 9 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 18 stav 1 od DDVU). (6) Vo vrska so odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Kaj dobra koi treba da se koristat kako za pretpriema~ki. konsumacijata na jadewata i pijalacite od strana na samiot dano~en obvrznik ( uslugi bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV).. vidi poglavje 33 stav 1 do 4 od DDVU) kako i ~len 20 stav 1 od DDVP. na primer zemaweto na prehranbeni proizvodi od strana na ugostitelot zaradi konsumacija vo stan koj e odvoen od ugostitelskiot objekt. mo`e da se zeme predvid dano~nata povlastica spored ~len 30 stav 1 to~ka 1 od ZDDV. (4) Od samoto odreduvawe na prometot vo restorani na grupata na uslugi proizleguva deka: 1. vidi ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (vo vrska so toa. vidi poglavje 56 od DDVU). vidi poglavje 5 od DDVU. dano~niot obvrznik mo`e na~elno da izbira kon koe pole na deluvawe saka da gi podredi dobrata (vidi poglavje 81 stav 3 od DDVU). zemaweto dobra ili koristeweto uslugi za nepretpriema~ki celi) se izedna~eni so prometot na dobra ili na uslugi so nadomestok i so toa podle`at na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost isto kako i prometot na dobra i uslugite. se zema predvid osloboduvaweto od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa. natamo{en uslov e dobroto da se zema za li~ni celi na dano~niot obvrznik ili na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata pretpriema~ka dejnost. ne pretstavuvaat oprema za konsumacija na samoto mesto. Poglavje 13 Promet bez nadomestok Op{to (1) Spored ~len 3 stav 3 i ~len 6 stav 3 od ZDDV. se odano~uvaat so op{ta dano~na stapka. predavaweto so nadomestok na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto sprema treti lica i 2. dano~nite osloboduvawa i dano~nite stapki. vo slu~aj na ispolnetost na ostanatite uslovi od ~len 2 to~ka 1 od ZDDV.

Pritoa e merodavno vo koja sostojba se nao|a zemenoto dobro. tuku i promet. na vo na vo . odredeni materijali. no koja e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 57 od DDVU). na pr. koga nadomestokot za odreden promet na dobra se sostoi vo drug promet na dobra. Bidej}i pri razmenata i pri promet sli~en na razmenata sekoe odvoeno ispolnuvawe ne pretstavuva samo nadomestok. vidi poglavje 34 stav 5 od DDVU. Primer 1: Odredeno slu`beno vozilo se uni{tuva pri privatno patuvawe. na primer anga`irawe na personal na pretprijatieto privatnata gradina ili vo doma}instvoto na dano~niot obvrznik. vo koj pritoa bile koristeni dobra.. podle`i odano~uvawe so danok na dodadena vrednost kako usluga bez nadomestok smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. (11) Koristeweto na telekomunikaciska oprema za li~ni celi od strana na dano~niot obvrznik ili od lica vraboteni kaj nego pretstavuva usluga bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. Promet sli~en na razmenata postoi.16 - na niv bliski lica. mobilna telefonija). Stavaweto na raspolagawe na voziloto sprema treti lica se smeta za usluga (iznajmuvawe). koja pripa|a kon pretprijatieto. Poglavje 14 Razmena i promet sli~en na razmenata (1) Razmena postoi. (10) Dobroto se koristi za celi koi se nadvor od pretprijatieto. faks-aparati. sekoj od ovie prometi va`at oddelno za promet na odredeno dobro ili za usluga (~len 4 stav 1. a ne za usluga. Istoto mo`e da se zeme od pretprijatieto samo spored vrednosta koja postoela po nesre}ata. (7) Dobroto se zema od pretprijatieto samo ako pri soodvetna izvedba na dejstvieto sprema treto lice istoto bi se smetalo za promet na dobra. Predmet na zemaweto e uni{tenoto vozilo. Odano~uvaweto spored ~len 3 stav 3 to~ka 3 od ZDDV slu`i edinstveno kako razjasnuvawe. (8) Predmet na zemaweto e sekoga{ k o n k r e t n o t o dobro vo momentot na zemaweto. za odredena usluga vo promet na dobra ili za odredena usluga vo usluga. kako posledica na soobra}ajna nesre}a (apsolutna {teta). Primer 2: Vozilo koe pripa|a kon imotot na pretprijatieto. koga nadomestokot za odreden promet na dobra se sostoi vo usluga. ~len 7 stav 1 od ZDDV). Vo vrska so dano~nata osnova. Koristeweto na telefonskata oprema pretstavuva usluga (telekomunikaciska usluga) koja se odano~uva. Na~eloto na edinstvo na prometot va`i i za prometot bez nadomestok. ako dejstvieto bi se smetalo za usluga vo slu~aj na negovo soodvetno vr{ewe sprema treto lice (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). se koristi za privatni celi od strana na dano~niot obvrznik ili na vrabotenite lica kaj nego. Primer 3: Telekomunikaciska oprema (telefonska oprema so dodatoci. Istoto va`i i vo onoj del. Uslugi bez nadomestok (9) Prometot naveden vo ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV pretpostavuva pripadnost na dobroto kon imotot na pretprijatieto na dano~niot obvrznik (vidi stav 5 od ova poglavje). Anga`iraweto na rabotna sila za nepretpriema~ki (li~ni) celi na tovar pretprijatieto. se koristi od strana na dano~niot obvrznik ili od vraboteni lica za li~no patuvawe na odmor. bidej}i se raboti za zemawe dobra za li~ni celi na dano~niot obvrznik koe e ve}e opfateno so odredbite od ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV.

01 godina. Namiruvaweto na odredena obvrska preku pla}awe vo pari ne pretstavuva promet.. (3) Vo slu~aj na razmena ili na promet sli~en na razmenata zaedno so pla}awe pari.04. promet na dobra i uslugi vo svoe ime i za svoja smetka. za site prometi na dobra nastanati vo ramkite na verigata va`i istoto mesto na prometot i istiot moment na prometot (~len 13 od ZDDV). M2 ja nara~uva stokata kaj proizvoditelot M1 od Prilep. M2 go izgotvuva svoeto mislewe za M3 na 01. Primer 1: M3 od Skopje nara~uva grade`na ma{ina kaj M2 od Bitola. Ova va`i osobeno pri utvrduvaweto na mestoto i momentot na izvr{uvaweto na prometot. Postojat dva samostojni prometa. nadomestokot na stranata na eden od ispolnuva~ite se sostoi delumno od promet na dobra ili od uslugi i delumno od pari~no pla}awe. Uslugata od M1 sprema M2 e izvr{ena na 17.06 vo Bitola. ja ispora~uva ponatamu ma{inata do M3 na 21.04.17 - (2) Kaj prometot na dobro za pari ne postoi razmena.10. Primer 2: M3 od Skopje go zadol`uva M2 od Bitola da go sovetuva vo vrska so podobnosta na odredena lokacija za izgradba na industriski pogon.06. Dvata prometa se izvr{eni na 15. Pari~noto pla}awe ne pretstavuva promet. Kaj veri`niot promet. M1 ja vr{i isporakata na tutun na 15. isto taka. M2. M1 ja ispora~uva ma{inata na 15. po pravilo. prometot od M2 sprema D3 e . Prometot na dobroto od M1 sprema M2 e odano~en.07.01 godina vo Prilep.. Pomo{nici vo ispolnuvaweto vr{at. M1 dava svoe mislewe do M2 na 17. koj e soobra}awen ekspert. Sekoj od ovie prometi se smeta za poseben promet na dobroto (~len 4 stav 2 od ZDDV). Postojat dve samostojni sovetodavni uslugi. zaedno so pazarnata vrednost na predadenoto dobro ili izvr{enata usluga. Od svoja strana. kaj M1 vo Tetovo. da go sovetuva vo pogled na soobra}ajnite mo`nosti na lokacijata. Kaj primatelot na pla}aweto. vo Skopje. prometot od M2 do M3 na 21. vo Bitola (~len 13 to~ka 2 od ZDDV). vklu~uvaj}i go i misleweto na soobra}ajniot ekspert (~len 14 stav 2 od ZDDV). Vo ramkite na verigata se vr{at posledovatelno dva prometa (M1 sprema M2 i M2 sprema D3). Prometot od M1 do M2 e izvr{en na 15. Poglavje 15 Vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~) Koga odreden promet se vr{i so vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto (podizveduva~).01 godina. Na~elata vo pogled na prometot na dobra vo ramkite na odreden veri`en promet spored ~len 4 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 16 od DDVU) ne se primenuvaat vrz prometot na dobra izvr{en so vklu~uvawe na pomo{nik vo ispolnuvaweto. pari~nite sredstva pretstavuvaat sostaven del od nadomestokot. Po nalog na M2. koja ja nema na zaliha.07.01 godina. neposredno od Prilep do Minhen kaj D3. tuku se raboti za proda`ba.04.10. M2 go zadol`uva M1 od Tetovo. Poglavje 16 Veri`en promet (1) Za veri`en promet vo smisla na ~len 4 stav 2 od ZDDV se smetaat prometi na dobra izvr{eni od pove}e ispora~ateli koi:  ­  se odnesuvaat na istoto dobro i  ­  kaj koi pravoto na raspolagawe se prenesuva neposredno od prviot na posledniot primatel na dobroto. M2 ja nara~uva ma{inata. uslugata od M2 sprema M3 e izvr{ena na 01. sekoj promet na~elno se ocenuva zasebno. Primer 1: Primatelot na dobroto D3 od Minhen nara~uva tutun od trgovecot na golemo M2 od Skopje.04 vo Tetovo.

Primer 3: Isto kako primer 1 vo stav 1. M2 go nara~uva voziloto kaj M1. mo`e da se pretpostavi postoewe na slu~aj na otu|uvawe na delovniot potfat duri i koga od otu|uvaweto se isklu~uvaat odredeni nebitni dobra. raboteweto. promet so nedvi`nosti ili prometi na dobra kaj koi pravoto na raspolagawe se prenesuva so prethodno vra}awe na vladenieto vrz dobroto) mo`at. Po nalog na M2. bidej}i D3 e stranski primatel (vidi gi poglavjata 58 i 59 od DDVU). Primer 2: Dano~niot obvrznik M3 od Ohrid nara~uva hemikalii od trgovecot na golemo so farmacevtski proizvodi M2 od Skopje.01 godina neposredno od Frankfurt do M3 vo Ohrid. so ili bez nadomestok. Ova va`i i vo slu~ai.01 godina i ne podle`at na odano~uvawe so DDV. Koi se bitnite osnovi na delovniot potfat zavisi od fakti~kata situacija vo momentot na prenosot..01 godina vo Prilep.10.10. koga steknuva~ot stanuva dano~en obvrznik vrz osnova na samiot prenos ili koga istiot go prodol`uva vr{eweto na stopanskata dejnost. Pri vnesuvaweto na deloven potfat ili na del od nego vo odredeno dru{tvo. M2 ja nara~uva stokata kaj D1 od Frankfurt. eventualno vo nepromeneta forma. koi gi vr{at pove}e ispora~ateli so edno isto dobro i kaj koi ne doa|a do prevoz ili ispra}awe na dobroto (na primer. Slu~ajot na otu|uvawe na delovniot potfat mo`e da nastapi i koga zakupenite dobra se otu|uvaat po prestanok na zakupot. da bidat predmet na promet na dobra vo ramkite na odredena veriga.18 - osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV. D3 ja prezema stokata od kaj M2 na 21. (2) Slu~ajot na veri`en promet nema da postoi.01 godina neposredno do M2.01 godina. Isto taka. M1 go raskinuva dogovorot za iznajmuvawe i go ispora~uva voziloto po nalog na M2 neposredno do M3. Postojat dva prometa na dobroto vo ramkite na verigata. daden e slu~ajot na otu|uvawe na delovniot potfat duri i koga odredeni bitni ekonomski dobra ne se prenesuvaat so odredeno . (2) Kaj proizvoditelite.i oddelen imot mo`e da pretstavuva bitna osnova na delovnoto rabotewe. Ovoj promet e izvr{en na 15. (3) Prometi na dobra vo ramkite na veriga. prometot od M2 sprema D3 e izvr{en na 21. D1 ja ispra}a stokata na 15. ako pravoto na raspolagawe vrz dobroto se prenesuva neposredno od ispora~atelot na primatel na dobroto koj e vklu~en vo verigata i dokolku liceto potoa go prenese natamu pravoto na raspolagawe. M1 go prenesuva pravoto na raspolagawe neposredno na M2 na toj na~in. Primer 4: M3 nara~uva patni~ko vozilo od antikvitetska vrednost od M2.10.10.10. {to mu ja predava stokata na {pediter. M1 ja ispra}a stokata na 15. ili na del od nego sprema drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost (otu|uvawe na delovniot potfat). Vo ramkite na verigata se vr{at dva posledovatelni prometa na dobroto (D1 sprema M2 i M2 sprema M3). po pravilo pretstavuvaat bitni osnovi na stopanskata dejnost. koga se prenesuvaat bitnite osnovi na delovniot potfat. Pri prenos na imotot kako sostaven del na delovniot potfat ili na del od nego. delovite od imotot zaedno so ma{inite i drugata oprema koja slu`i za proizvodstvo. koj go iznajmil istoto na neodredeno vreme na M4. otstapuvaj}i ja istovremeno obvrskata na vra}awe na dobroto. isto taka.01 godina vo Skopje. Dvata prometa na dobroto se izvr{eni vo Frankfurt na 15. Postojat dva prometa na dobra vo ramkite na verigata (M1 sprema M2 i M2 sprema M3). Uvozot podle`i na odano~uvawe so DDV spored ~len 2 to~ka 2 od ZDDV.10. Poglavje 17 Otu|uvawe na delovniot potfat (stopanska dejnost) (1) Slu~ajot na prenos na celokupniot imot (delovniot potfat) ili na del od imotot (del od delovniot potfat) vo smisla na ~len 5 od ZDDV koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV postoi.

dodeka drugiot del prodol`uva da go koristi kako li~en imot. nezavisno od drugite delovni potfati. slu`benosti. Za proizvodstvoto na ~evli toj vrabotuva svoj direktor. Kancelariskata oprema. nema da se smeta za {tetno zemaweto ekonomski dobra koi se nebitni za prodol`uvawe so vr{eweto na delovniot potfat i nivno prenesuvawe vo li~niot imot na A. (4) Del od deloven potfat postoi. koga A gi prenesuva na B bitnite osnovi na rabotewe na negoviot deloven potfat. vo soglasnost na zakupodavecot. Kon bitnite osnovi na delovniot potfat se vbrojuva i . zakupodavnoto pravo se vbrojuva kon bitnite osnovi. Za celi na privlekuvawe novi klienti.. Toj e ovlasten za koristewe na logoto na Avis. tuku istite se iznajmuvaat ili davaat pod zakup sprema dru{tvoto.o. (3) Dokolku sostaven del od bitnite osnovi na delovniot potfat ili na del od nego pretstavuvaat dobra koi ne se sposobni za steknuvawe sopstvenost vrz niv. A go otu|uva proizvodstvoto na ~evli na liceto B koj. delovni odnosi itn. Otu|eniot del od delovniot potfat mora da pretstavuva organizam koj e sposoben samostojno da opstojuva. distribucijata i knigovodstvoto. toj proizveduva i ko`ni proizvodi (ko`ena ta{na. za nego rabotat dvajca samostojni zastapnici. bidej}i istoto se vr{i samostojno i odvoeno od ostanatite delovni aktivnosti. Mo`e da se pretpostavi postoewe na slu~aj na na otu|uvawe na deloven potfat koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV. Toj poseduva pove}e neizgradeni i izgradeni zemji{ta. A go otu|uva iznajmuvaweto vozila na B. Ako delovniot potfat se vr{i vo zakupeni prostorii. ovlastuvaweto za koristewe na logoto. ko`ena obleka) vo sopstveni prostorii. pobaruvawa. prodol`uva so zakupot. Primer 1: A raboti kako grade`en izveduva~ vo svoe ime. koj samostojno go vodi proizvodstvoto.o.. {to istiot }e mo`e da gi koristi zakupenite prostorii vo neizmeneta sostojba.. A go vlo`uva svojot deloven potfat vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost. koga poedine~nite dejstvija se vo ekonomska povrzanost i ako postoi volja za steknuvawe na deloven potfat. bitni osnovi mo`e da bidat i neprenoslivi prava na koristewe na dobra. Primer 3: Liceto A vr{i proizvodstvo na ~evli vo iznajmeni prostorii. toj raspolaga so kartoteka na klienti. Me|u drugoto. na primer prava na koristewe ili konsumacija vrz stvari. dano~niot obvrznik e dol`en da gi prenese ovie prava na steknuva~ot. vozila. na primer. Vo zavisnost od slu~ajot. Isto taka. Pokraj toa. A sklu~il dogovori za vrabotuvawe na sorabotnici. koga A }e gi prenese na dru{tvoto bitnite osnovi koi se neophodni za ostvaruvawe na negoviot deloven potfat. Delot od neizgradenite imoti koi ne se potrebni za delovniot potfat. Otu|uvawe na delovniot potfat postoi vo momentot. A gi dava pod zakup na d. koj prodol`uva so vr{ewe na istata dejnost. Prenosot na imot vo pove}e dejstvija se smeta za otu|uvawe na delovniot potfat samo vo slu~aj. grade`ni ma{ini i magacini za grade`ni materijali koi gi koristi za celi na negovata stopanska dejnost. Tuka se vbrojuva. koga istiot e ekonomski samostoen i istiot se vodi odvoeno. Proizvdostvoto na ~evli pretstavuva del od delovniot potfat.19 - materijalizirano dejstvo. vodeweto kartoteka i pravata na zakup. Otu|uva~ot mora ova zakupodavno pravo da go prenese na steknuva~ot na toj na~in. dokolku istite se neophodni za prodol`uvawe na delovniot potfat. Slu~ajot na otu|uvawe delovn potfat koj ne podle`i na odredbite od ZDDV postoi. Ma{inite koi slu`at za proizvodstvo na ~elvi se steknati pred tri godini. dokolku A gi otu|i bitnite osnovi na negoviot deloven potfat. Primer 2: A vr{i iznajmuvawe na vozila vo iznajmeni prostorii. kade {to sodru`nici stanuvaat liceto A i negoviot sin B. vklu~uvaj}i ja i kompjuterskata oprema e zemena na lizing od firma za lizing. Davaweto pod zakup na poedine~ni bitni ekonomski dobra na dru{tvoto ne e {tetno.

Vo toj slu~aj dano~en obvrznik e stopanskata interesna zaednica. vidi poglavje 93 stav 4 DDVU). Ako testamentarniot . Pritoa. i ~len 6 stav 3 od ZDDV). sportskata zaednica-organizatorot na manifestacijata gi odano~uva site prihodi od istata. Toa zna~i. go vodi upravitel na naslednata masa vo ime na naslednicite. no ne i me|u nalogodava~ot i poedine~nite ~lenovi na zaednicata. nastanuvaat neposredni pravni odnosi samo me|u nalogodava~ot i stopanskata interesna zaednica. zavisi od toa. prinuden ili ste~aen upravnik vo ramkite na negovata upravna dejnost. dodeka drugoto dru{tvo ne e obvrzano da gi odano~uva iznosite koi toa gi prima. Vo slu~aj na otu|uvawe poedine~ni ekonomski dobra ne postoi otu|uvawe na del od delovniot potfat. Dano~ni obvrznici mo`at da bidat pravni i fizi~ki lica. Podreduvawe na prometot (2) Kon koj dano~en obvrznik mo`e da se podredi prometot. mo`e da se raboti za slu~aj na promet na dobra ili na uslugi bez nadomestok koi podle`at na odano~uvawe so danok na dodadena vrednost (~len 3 stav 3. prometite nema da mu se pripi{at na upravnikot. Istite na~ela va`at i vo slu~aj koga odredeno pretprijatie.. Spored ovie na~ela se postapuva i vo slu~ai koga kaj sportskite manifestacii ne nastapuva edno od dru{tvata-u~esnici na manifestacijata. Kon ~len 9 od ZDDV Poglavje 18 Dano~en obvrznik Poim (1) Dano~en obvrznik e lice koe trajno ili povremeno samostojno vr{i stopanska dejnost. koe }e se razgleduva za celi na danokot na dodadena vrednost zaedno so site negovi prihodi. B prodol`uva namesto A so period na ispravka (vo vrska so toa. na pr. Upravnik (4) Ako pretprijatieto na odreden dano~en obvrznik go vodi upravnik. taka i pravnata sposobnost na vr{itelot na prometot se nebitni. Sportski manifestacii (3) Kaj sportski manifestacii za dano~en obvrznik se smeta dru{tvoto-doma}in na igrali{teto i istoto se razgleduva za celi na danokot na dodadena vrednost zaedno so site negovi prihodi. nezavisno od celite i rezultatite od ovaa dejnost. Sportskoto dru{tvo-gostin ne e dol`no da gi odano~uva prihodite koi gi dobiva od odredenata sportska manifestacija. kako i zdru`uvawe na lica. koj nastapuva kako dol`nik na prometot sprema primatelot na prometot. sepak. deka. koe e sostaven del od naslednata masa. tuku soodvetnata sportska zaednica kako organizator na manifestacijata. Kako pravnata forma. Ako odredena stopanska interesna zaednica od oblasta na grade`ni{tvoto gi sklu~uva samostojno grade`nite dogovori so nalogodava~ot. tuku na dano~niot obvrznik za kogo dejstvuva imatelot na dol`nosta. dodeka udelite vo prihodite na sportskite dru{tva ne se odano~uvaat so danokot na dodadena vrednsot. Vo slu~aj na sportski manifestacii na tu| teren. ne se vr{i po povod otu|uvawe na del od pretprijatieto. za dano~en obvrznik }e se smeta dru{tvoto zadol`eno so sproveduvaweto na sportskata manifestacija i osobeno zadol`eno so realizacija na blagajni~kite raboti i na rabotite na presmetka. ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV vo pogled na ma{inite steknati pred tri godini.20 - pravoto na zakup. (5) Ako kaj odreden prenos bez nadomestok ne se ispolneti uslovite na otu|uvawe na delovniot potfat. Dano~en obvrznik e sekoj samostojno aktiven ekonomski subjekt koj postojano ili povremeno vr{i ispolnuvawa za nadomestok.

- 21 -

upravitel go vodi trgovskoto dru{tvo vo svoe ime kako poverenik na naslednicite, istiot }e se smeta za dano~en obvrznik i za dano~en dol`nik. Samostojnost (5) Samostojna dejnost postoi koga istata se vr{i za svoja smetka i na svoja odgovornost. Koga mo`e da se pretpostavi postoewe na samostojnost ili na nesamostojnost, zavisi na~elno od vnatre{niot odnos kon nara~atelot na rabotata. Od nadvore{niot odnos kon klientite mo`at edinstveno da se dobijat dokazni indicii. Pritoa, ne e samo bitno imeto na dogovorniot odnos, vidot na dejnosta ili formata na dobivawe nadomestok, tuku e odlu~uva~ka sevkupnata slika na odnosite. Vo dadeniot slu~aj mora da se odmeruvaat me|usebno okolnostite koi odat vo prilog na samostojnosta; duri potoa se merodavni za sevkupnata ocenka karakteristikite koi imaat pogolemo zna~ewe. (6) Toj {to se smeta za vraboteno lice od gledna to~ka na personalniot danok od dohod, ne e dano~en obvrznik za istata aktivnost od gledna to~ka na danokot na dodadena vrednost. Fizi~koto lice go zadr`uva svojstvoto na vraboteno lice vo slu~aj na negovo iznajmuvawe vrz osnova na dogovor za iznajmuvawe na rabotnici i ne stanuva dano~en obvrznik po osnov na dogovor za delo ili dogovor za vr{ewe funkcija. Ne se smeta za samostojno lice upravitelot na kapital-dru{tvo, koj e obvrzan da gi sledi nasokite na sodru`nicite koi mo`at da proizlezat od negovoto postavuvawe za upravitel. Istoto va`i i za sodru`nikot koj e istovremeno i upravitel na dru{tvoto. Sodru`nikot na personalno dru{tvo koj odgovara so siot li~en imot (komplementar), isto taka, ne se smeta za samostoen vo vr{eweto na negovata dejnost kako upravitel na dru{tvoto. Nasproti toa, dejnosta kako ~len na kontrolni organi se smeta za samostojna dejnost. (7) Fizi~kite lica mo`at da bidat delumno samostojni i delumno nesamostojni. Aktivnostite na profesori i docenti vo visoko{kolski institucii, slu`benici itn., koi se vr{at pokraj aktivnostite utvrdeni so dgovor za vrabotuvawe, na~elno se samostojni aktivnosti. (8) Pravni lica, trgovski dru{tva i drugi zdru`uvawa na lica se na~elno samostojni. Stopanska ak tivnost (9) Postoi vr{ewe na stopanska aktivnost, koga istata e naso~ena kon: 1. postojano ili privremeno vr{ewe; 2. zaradi realizacija na prihodi (nadomestoci). Ponatamu, stopanskata aktivnost pretpostavuva deka prometot se vr{i vo ekonomska smisla (vo vrska so toa, vidi poglavje 2 stav 2 od DDVU). Dali stopanskata aktivnost se vr{i postojano ili privremeno, zavisi od sevkupnata slika na odnosite vo konkretniot slu~aj. Karakteristikite koi govorat za ili protiv osobinata "postojanost ili privremenost", mora da se ocenat vo me|useben soodnos. Za kriteriumi koi govorat vo prilog kon karakteristikata na "postojanost ili privremenost", doa|aat predvid:  ­  planskoto povtoruvawe na odredena dejnost,  ­  intenzitetot na deluvawe (vr{ewe na pove}e od eden promet),  ­  u~estvoto na pazarot kako proizvoditel, trgovec ili vr{itel na uslugi,  ­  vodeweto na deloven lokal,  ­  nastapuvaweto sprema treti lica, na pr. pred organi. Kolekcionerot na po{tenski marki, koj gi sobira istite od hobi, ne podle`i na danokot na dodadena vrednost, koga gi otu|uva poedine~nite primeroci (zamena), koga ja preureduva delumno zbirkata ili koga istata ja otu|uva celosno ili delumno. Istoto va`i i za aktivnosta na kolekcionerot na moneti.

- 22 -

Pri iznajmuvaweto dobra, koi spored svojot vid mo`at da se koristat kako za pretpriema~ki, taka i za nepretpriema~ki (nedelovni) celi (na pr. t.n. rekreaciski dobra), se razgleduvaat site okolnosti povrzani so koristeweto na dobroto, so cel da se utvrdi dali istite navistina se koristat postojano ili privremeno zaradi realizacija na nadomestoci. Samoto privremeno iznajmuvawe na kamp-prikolka od strana na sopstvenikot, koja inaku se koristi samo privatno, ne pretstavuva pretpriema~ka dejnost. (10) Dejnosta mora da e naso~ena kon realizacija na prihodi. Namerata za postignuvawe dobivka ne e neophodna. Aktivnosta na postignuvawe prihodi postoi koga istata se vr{i vo ramkite na odredena razmena na ispolnuvawa. Svojstvoto na dano~en obvrznik pretpostavuva, samo po sebe, deka prometot na dobra ili uslugite se vr{at za nadomestok. Samoto izjavuvawe namera, deka se saka da se vr{i promet za nadomestok, ne e dovolno za zdobivawe so svojstvoto na dano~en obvrznik. Nastanuvawe i gasnewe na svojstvoto kako dano~en obvrznik (11) Svojstvoto na dano~en obvrznik nastanuva so prvoto vr{ewe na aktivnost kako dano~en obvrznik, koe kako takvo e prepoznatlivo za treti lica, dokolku 1. postoela seriozna namera vo podocne`no vr{ewe na promet so nadomestok, i 2. serioznosta na ovaa namera se doka`e preku objektivni karakteristiki. Svojstvoto na dano~en obvrznik, vo ovoj slu~aj, ne prestanuva da va`i retroaktivno, ako ne dojde podocna do vr{ewe na promet so nadomestok ili ako ne se vr{i promet za nadomestok postojano ili privremeno. Za prethodni danoci, koi se zasmetuvaat kon predvidenite prometi kaj koi ne bi bilo isklu~eno pravoto na odbivka, go zadr`uvaat pravoto na odbivka. (12) Svojstvoto na dano~en obvrznik se gasi so poslednoto deluvawe. Momentot na zavr{uvawe ili odjava na stopanskata aktivnost, pritoa, nema nikakvo zna~ewe. Pretprijatieto i svojstvoto na dano~en obvrznik se gasnat duri otkako dano~niot obvrznik gi realiziral site pravni odnosi koi se povrzani so pretpriema~kiot potfat. Dru{tvoto ostanuva da postoi se' dodeka ne se zavr{eni site pravni odnosi, kon koi pripa|a i pravniot odnos kon dano~nite organi. (13) Vo vrska so pravoto na odbivka na prethodni danoci pri zapo~nuvawe ili zavr{uvawe na vr{eweto na stopanska dejnost, vidi poglavje 80 stav 2 od DDVU. Edinstvo na stopanskata dejnost (edinstvo na pretpriema~kiot potfat) (14) Kon stopanskata aktivnost (pretpriema~ki potfat) pripa|aat site dejnosti vo smisla na ~len 9 stav 2 od ZDDV na eden edinstven dano~en obvrznik (na~elo na edinstvo na ekonomskata aktivnost, edinstvo na pretpriema~kiot potfat). Podru`nici, filijali i drugi poedine~ni organizacioni delovi pretstavuvaat sostaven del od edinstveniot pretpriema~ki potfat na e d e n dano~en obvrznik (~len 9 stav 2 to~ka 2 od ZDDV). Vo ramkite na edinstveniot deloven potfat ne mo`e da nastane promet koj podle`i na danokot na dodadena vrednost. Kon pretpriema~kiot potfat ne pripa|aat samo osnovnite dejnosti koi se predmet na stopanskata dejnost (osnovna dejnost), tuku i site pomo{ni ili sporedni aktivnosti. Na~eloto na edinstvo na pretpriema~kiot potfat sozdava procesno-pravno dejstvo vo toj pravec {to dano~niot obvrznik se registrira samo edna{ za site dejnosti i e dol`en da podnesuva samo edna dano~na prijava (akontativna i godi{na prijava).

- 23 -

Kon ~len 10 od ZDDV Poglavje 19 Javno-pravni tela (1) Dr`avni organi vo smisla na ~len 10 od ZDDV se organite na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast zaedno so na niv podredenite institucii i organizacii. (2) Za organi na lokalnata samouprava se smetaat op{tinite i gradot Skopje. (3) Drugi javno-pravni tela se javni institucii, javni pretprijatija i drugi pravni lica od javnoto pravo. Javni institucii se Stopanskata komora i drugi komori, Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Javni institucii mo`at da bidat univerzitetite, nau~no-istra`uva~kite instituti, biblioteki, javni muzei i spomenici na grade`nata umetnost i hortikulturata, fondacii, teatri, kulturni domovi, orkestri, zoolo{ki gradini i zoolo{ki parkovi. Kon javnopravnite tela ne pripa|aat verskite zaednici, asocijacii na rabotodavci i sindikati, politi~ki partii i zdru`enija na gra|ani kako i drugi pravni lica od oblasta na privatnoto pravo. Javni pretprijatija se pretprijatija vo smisla na Zakonot za javnite pretprijatija. (4) Vrz stranskite, nadnacionalnite i me|unarodnite javno-pravni tela soodvetno se primenuva ~len 10 od ZDDV. Pra{aweto, dali vakvata institucija pretstavuva javno-pravno telo, na~elno se ocenuva spored makedonskoto pravo. Stopanska aktivnost vo privatno-pravna forma (5) Vrz pretprijatija vo privatno-pravna forma (na pr. spored Zakonot za trgovski dru{tva) ne se primenuva ~len 10 od ZDDV. Primer 1: Vladata na Republika Makedonija poseduva udel vo javnoto pretprijatie "Telekom". Po transformacijata, pretprijatieto se vodi spored pravnata forma na akcionersko dru{tvo. Vrz akcionerskoto dru{tvo ne se primenuva ~len 10, tuku ~len 9 od ZDDV. V r { e w e n a j a v n a f u n k c i j a (~ l e n 1 0 s t a v 1 o d Z D D V) (6) Vr{eweto javna funkcija pretstavuva aktivnost koja e svojstvena za i vo isklu~iva nadle`nost na javno-pravnite tela. Karakteristi~no za vr{eweto javna funkcija e ispolnuvawe javno-pravni zada~i koi se izvedeni od dr`avnata vlast i koi slu`at za dr`avni celi. Ispolnuvaweto javno-pravni zada~i ne postoi samo so dodeluvaweto dejnosti sprema javno-pravnoto telo so zakon. (7) Za vr{ewe javna funkcija osobeno se smeta slu~ajot koga se raboti za promet, za ~ij priem e zakonski obvrzan primatelot na prometot. Sepak, za priemot na prometot koj proizleguva od javnata funkcija ne e dovolno postoeweto edinstveno na monopol. (8) Vr{ewe javna funkcija mo`e da bidat uslugi na univerziteti, nau~noistra`uva~ki instituti, meteorolo{ki zavodi, zavodi za istra`uvawe na prehranbeni proizvodi i dezinfekcija, so isklu~ok na vr{eweto vakvi uslugi po nalog na treti lica. Stopanska dejnost (~len 10 stav 2 od ZDDV) (9) Vr{eweto stopanska dejnost postoi koga javno-pravnoto telo }e se vklu~i vo ekonomskiot tek i }e razvie dejnost koja po svojata sodr`ina ne se razlikuva od dejnosta na drug dano~en obvrznik. Dejnosta, koja spored svojata sodr`ina e stopanska, nema da pretstavuva vr{ewe na javna funkcija so toa {to istata }e se vr{i po pat na pru`awe slu`bena pomo{ sprema drugi javno-pravni tela. (10) Za stopanska dejnost se smeta osobeno: prevozot na lica i stoki, reklamata, prometot na elektri~na energija, gas, greewe i ladewe, vodosnabduvaweto, otstranuvaweto na otpadni vodi, otstranuvaweto otpad, uslugite na odr`uvawe na javnata ~istota, vr{eweto zemjodelski i {umarski dejnosti, vodeweto

4. Stopanski dejnosti se. sovetuvaweto i davaweto naodi i mislewa sprema privatni nara~ateli za nadomestok. na primer. iznajmuvaweto personal od strana na pravni lica od javnoto pravo so nadomestok na tro{ocite pretstavuva stopanska aktivnost vo slednite slu~ai. prostori i prostorii za parking. so isklu~ok na isporakata na nadgroben spomenik i na tekovnoto odr`uvawe na grobot. kako i izdavaweto izvodi i prepisi. premerot. na pr. zabavni i pove}enamenski hali.24 - aerodromi i pristani{ta. so isklu~ok na istra`uvaweto. Nezavisno od odredbite od ~len 51 stav 1 od ZDDV. dokolku pravnoto lice-iznajmuva~ na personalot ostane rabotodava~ na istiot: Primer 5: Op{tina iznajmuva personal od dr`avniot sektor na nesamostojni delovni edinici na drugi op{tini. proda`bata na geografski karti. izgotvuvaweto na urbanisti~ki planovi i in`enersko-tehni~kite raboti na premer. Tuka spa|aat premerot na delben imot. gradski. utvrduvaweto granici na zemji{teto i premerot na objekti. Poedine~ni slu~ai (12) Za vr{ewe javna funkcija se smetaat: 1. kako i preureduvaweto i katastarskoto vodewe na zemji{tata i nedvi`nostite od strana na organi za premer i katastar. Primer 3: Op{tina iznajmuva slu`benici od svojot dr`aven sektor vo dr`aven sektor na druga op{tina. iznajmuvaweto personal vo slednite slu~ai. Toa e. ako pri anga`iraweto na personalot postoi o~igledno i lesno proverlivo razgrani~uvawe me|u delovnata edinica i dr`avniot sektor. kako i so niv povrzaniot promet na dobra i na uslugi. Tretman na poedine~ni organizacioni delovi kako posebni dano~ni obvrznici (11) Poedine~ni organizacioni delovi od dr`avnite organi vo smisla na stav 1 od ova poglavje mo`at da se smetaat za dano~ni obvrznici vo slu~aj na vr{ewe stopanska dejnost. 2. slu~aj koga personalot }e bide anga`iran vo dr`avniot sektor i ne se dozna~uva eventualen nadomestok sprema delovnata edinica. pogrebuvaweto i kremiraweto. kongresni. 3. kako na pr. kantini. Nasproti toa. tie se obvrzani za registracija bez ogled na visinata na nivniot sevkupen promet. Primer 7: Op{tina iznajmuva personal od svoi nesamostojni delovni edinici sprema dr`avniot sektor na druga op{tina. Primer 6: Op{tina iznajmuva personal od dr`avniot sektor na privatni ili javni pretprijatija. Primer 4: Op{tina iznajmuva personal od svoja nesamostojna delovna edinica vo sopstveniot dr`aven sektor. kontrolata na materijali i kvalitet od strana na javni zavodi ili ustanovi. dokolku javno-pravnoto telo kako iznajmuva~ ostanuva rabotodava~: Primer 2: Op{tina iznajmuva personal od svojot dr`aven sektor vo sopstveni nesamostojni delovni edinici.. Za vr{ewe javno-pravna funkcija se smeta i stavaweto na raspolagawe na dokumenti na katastarski institucii i na upravata za javni prihodi. Primer 8: . Stavaweto na raspolagawe na personal nema da se smeta za usluga so nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. menzi. ispolnuvawata na poleto na proektiraweto.

preku menzi). 26/98. so isklu~ok na slobodni zoni. carinski zoni i carinski skladi{ta za celi na krajna potro{uva~ka se smeta za promet izvr{en vo zemjata. koj doveduva do isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ki 2 do 6 od ZDDV (vidi poglavje 85 do 90 od DDVU). 63/98. prometot sprema lica koi ne se dano~ni obvrznici (na pr. 56/99 i 41/00). prometot sprema dano~ni obvrznici koi go koristat ovoj promet kako vlezno ispolnuvawe zaradi izvr{uvawe promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV (vo vrska so toa. prometot sprema dano~ni obvrznici. Sledstveno na toa. konzulatite i drugite diplomatsko-konzularni pretstavni{tva na drugi dr`avi pripa|aat kon poimot "vo zemjata". (2) Ambasadite. (4) Odredbite od ~len 12 od ZDDV se primenuvaat. (3) Odano~uvaweto na prometot izvr{en za celi na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni. 3. ako ovie dobra bile vneseni vo zemjata od navedenite podra~ja i ako se doka`e pismeno deka vakvoto vnesuvawe bilo predmet na odano~uvawe pri uvozot spored ~len 15 od ZDDV. prometot izvr{en vo slobodni zoni. Kon ~len 11 od ZDDV Poglavje 20 Vo zemjata (1) Poimot "Vo zemjata" ja opfa}a teritorijata na Republika Makedonija. predavaweto jadewa i pijalaci zaradi konsumacija na samoto mesto (na pr.25 - Op{tina iznajmuva personal od svoja nesamostojna delovna edinica na nesamostojna delovna edinica na druga op{tina ili na privatni ili javni pretprijatija. carinski zoni i carinski skladi{ta (vo vrska so toa. pri proda`bata na stoki (na pr. duri i vo slu~aj na postoewe na eksteritorijalnost. (3) Poimot na slobodna zona e reguliran vo ~len 2 od Zakonot za slobodni ekonomski zoni ("Slu`ben vesnik na RM" br. proda`bata na gorivo . ova ne va`i za prometot izvr{en za celi na krajna potro{uva~ka (~len 12 od ZDDV. privatni lica ili javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa vidi. poglavje 18 i poglavje 19 od DDVU). poglavje 21 od DDVU). Sepak. Istoto va`i i za institucii so koi se slu`at voeni edinici na drugi dr`avi. toj podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost vo slu~aj na ispolnetost na ostanatite uslovi od ~len 2 to~ka 1 od ZDDV. 21/98. carinski zoni i carinski skladi{ta ne se primenuva. (2) Prometot se vr{i za celi na krajna potro{uva~ka. koga primatelot na ispolnuvaweto nema pravo na odbivka na danokot koj mu e fakturiran za izvr{eniot promet. vidi poglavje 22 do 29 od DDVU) spored ~len 13 ili 14 od ZDDV. carinski zoni i carinski skladi{ta. Kon ~len 12 od ZDDV Poglavje 21 Promet vo slobodni zoni. preku kiosci ili od avtomati). Prometot. ne podle`i na odano~uvawe so danokot na dodadena vrednost (~len 12 od ZDDV). 4. Tuka spa|a: 1. carinski zoni i carinski skladi{ta (1) Nezavisno od ~len 11 od ZDDV. dodeka poimite carinska zona i carinsko skladi{te se regulirani vo ~len 150 i ~len 183 od Carinskiot zakon ("Slu`ben vesnik na RM" br. vidi ~len 35 to~ka 1 od ZDDV i poglavje 84 od DDVU). prometot sprema dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV (mali pretpriema~i). kaj koj mestoto na prometot na dobra ili na uslugata se nao|a vo slobodni zoni. na primer. dokolku istite ne se registrirale dobrovolno.. 2. 86/99 i 25/00).

Primatelot na dobroto mu dava nalog na lice vraboteno kaj nego da go prezeme mebelot od Skopje. so dvi`ewe na sopstven pogon. prevoznik ili {pediter) ili da se nara~a navedeniot transport. prerabotuva~ i sl. Ispora~atelot mora pri predavaweto na dobroto na samostojnoto ovlasteno lice da gi ima izvr{eno site dejstvija koi se neophodni so cel dobroto da pristigne kaj ve}e utvrdeniot primatel na istoto. Primer 1: Trgovec od Skopje prevezuva so sopstveno vozilo mebel do saem vo Atina. Pri fizi~ko predavawe na dobroto (na primer. (3) Prometot na dobra so prevoz ili ispra}awe na dobroto vo smisla na ~len 13 to~ka 2 od ZDDV pretpostavuva vo momentot na po~etok na dvi`ewe na stokata ve}e da e poznat primatelot na dobroto. Prometot na dobra e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV kako izvoz (vidi poglavje 57 od DDVU). do treto lice (na pr. primatelot na dobroto ili odreden n e s a m o s t o e n p o m o { n i k v o i s p o l n u v a w e t o da go prevezuva dobroto koe e predmet na prometot. . bidej}i tamu zapo~nal prevozot na dobrata. grade`ni raboti) sprema javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV. (4) Prometot na dobra so prevoz pretpostavuva ispora~atelot. vo koi primatelot na dobroto ili treto lice po negov nalog go prezema dobroto kaj ispora~atelot (slu~aj na zemawe na dobroto). vo koi prevozot ili ispra}aweto na dobroto go vr{i samiot ispora~atel ili odredeno treto lice po negov nalog. ~len 13 to~ka 2 ZDDV).. so otstapuvawe na istoto ili so predavawe na dokumenti (na pr. Pokraj toa. Ispra}aweto zapo~nuva so predavaweto na dobroto na samostojnoto ovlasteno lice. vo koe zapo~nuva prevozot ili ispra}aweto do primatelot na istoto ili. kako i za slu~ai. Po zavr{uvawe na saemot. po sistemot na tn. toa }e bide mestoto vo koe se vr{i predavaweto na dobroto na primatelot na istoto ili na treto lice po nalog na primatelot. kako i prometot (na pr. Kon ~len 13 od ZDDV Poglavje 22 Mesto na prometot na dobra (1) Prometot na dobra se izvr{uva na~elno vo toa mesto kade {to se nao|a dobroto vo momentot na prenos na pravoto na raspolagawe (~len 13 to~ka 1 ZDDV). Vo ovoj slu~aj ne se raboti za promet na dobra so prevoz ili ispra}awe na dobroto. Mesto na prometot e Skopje. prometot na dobra }e se smeta za izvr{en vo toa mesto. Primer 2: Trgovec od Skopje mu prodava kancelariski mebel na kupuva~ vo Atina. na saemi ili pazari i pri proda`ba od vrata do vrata). mebelot se prodava na odreden kupuva~ vo Atina. ponatamu. skladi{nici ili konosmani). Istoto va`i kako za slu~ai.26 - ili popravkata na vozila koi slu`at za li~ni celi ili za celi koi ne go obezbeduvaat pravoto na odbivka na prethodniot danok. (5) Prometot na dobra so ispra}awe na istite bara dobroto da se transportira od strana na s a m o s t o j n o o v l a s t e n o l i c e (na pr. Za prevoz se smetaat i slu~aite koga dobroto se dvi`i so sopstvena motorna sila. "lon-rabota". Mesto na prometot na dobra e Atina (~len 13 to~ka 1 od ZDDV). po negov nalog. na primer i za slu~ai. vo koi pravoto na raspolagawe se prenesuva so dogovarawe na posreden sopstveni~ki odnos (na pr. bidej}i so zapo~nuvaweto na prevozot na dobroto se u{te ne postoel primatel na dobroto. na odreden dorabotuva~. ~len 13 to~ka 1 od ZDDV va`i. (2) Ako dobroto koe e predmet na prometot se prevezuva ili se ispra}a od strana na ispora~atelot. vo prodavnica. povratno iznajmuvawe na dobro sprema otu|uva~ot). na primer kaj motorni vozila. primatelot ili od treto lice.

vo toj slu~aj prioritetno se primenuva ~len 14 stav 2 od ZDDV (vidi ~len 14 stav 3 re~enica 2 od ZDDV). gas. uslugata se smeta za izvr{ena vo mestoto vo koe e rezidenten vr{itelot na uslugata. mesto na prometot na dobra e mestoto na monta`a ili instalacija na dobroto (~len 13 to~ka 3 od ZDDV). Primer 4: Elektrocentrala vo Bitola ispora~uva struja do industrisko pretprijatie vo Pri{tina. najprvin e bitno da se utvrdi dali se raboti za promet na dobra ili za usluga. bidej}i strujata se prezema tamu. Pra{aweto. mesto na prometot e mestoto na prezemawe na dobroto (~len 13 to~ka 4 od ZDDV). odano~uvaweto spored ~len 2 to~ka 1 od ZDDV zavisi od toa. vidi poglavje 7 stav 2 od DDVU. greewe i razladuvawe. Od ova osnovno pravilo postojat mnogubrojni isklu~oci dadeni vo ~len 14 stavovi 2 i 3 od ZDDV i vo ~len 1 od DDVP. dali uslugite bile izvr{eni vo zemjata ili nadvor od nea. prometot na dobra }e se smeta za realiziran so zavr{uvawe na probnoto rabotewe na tehni~kata postrojka. (7) Ako dobroto se montira ili se instalira od strana na ispora~atelot ili od drugo lice vo negovo ime. nema nikakvo zna~ewe. Kon ~len 14 od ZDDV Poglavje 23 Mesto na prometot na uslugata (op{to) Zna~ewe na mestoto na prometot na uslugata (1) Za soodvetno utvrduvawe na mestoto na prometot. Poedine~nite elementi se transportiraat od strana na {pediter do Hrvatska. taka i kaj prometot na uslugite. Za promet na dobra se smeta i isporakata na delo (vidi poglavje 11 od DDVU).27 - (6) Vo slu~aj na veri`en promet na dobra vo smisla na ~len 4 stav 2 od ZDDV. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 od ZDDV i ~len 1 od DDVP. Vo vrska so razgrani~uvaweto me|u prometot na dobra i na uslugite. Ako odredena usluga ne potpa|a nitu pod odredbite od stav 2 nitu od stav 3 od ~lenot 14 od ZDDV. Neophodnosta za utvrduvawe na mestoto na uslugata spored ovie odredbi sekoga{ se pojavuva koga uslugata fakti~ki se vr{i vo stranstvo ili koga vr{itelot ili korisnikot na uslugata e rezidenten vo stranstvo. Tuka ne se raboti za promet na dobra so ispra}awe na monta`nite elementi. Primer 3: Proizvoditel od Kumanovo gradi monta`ni ku}i za nara~atel od Hrvatska. Prometot na dobra se smeta za realiziran po zavr{uvawe na monta`nite raboti i po priem na objektot od strana na nara~atelot. tuku monta`nite ku}i (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV). monta`nite elementi se sostavuvaat od strana na vrabotenite na proizvoditelot. dali tro{ocite na monta`a mu se iska`uvaat na nara~atelot oddelno vo fakturata. . Na gradili{teto vo Hrvatska. vidi poglavje 22 od DDVU. site prometi vo ramkite na verigata go imaat istoto mesto na prometot (vidi poglavje 16 stav 1od DDVU). (8) Pri isporaka na elektri~na energija. Mesto na prometot e Pri{tina. Vo vrska so mestoto na prometot na dobra. Mestoto na prometot e vo Hrvatska. Pri montiraweto na pogolemi tehni~ki postrojki. (2) Kako i kaj prometot na dobra. bidej}i predmet na prometot ne se monta`nite elementi. na primer na ma{inska linija ili na elektronski reguliran sistem na polici za skladirawe na stoka. [ema na proverka (3) Spored osnovnoto pravilo od ~len 14 stav 1 od ZDDV..

vo slu~aj na nepostoewe na vakvo mesto. pri utvrduvaweto na mestoto na uslugata se poa|a od slednata {ema na proverka: 1. primena na ~len 1 od DDVP. taka i za zdru`enija na lica i fizi~ki lica.. tuku istite pretstavuvaat sporedni prometi kon prevozot. 2. Fakti~ko sedi{te (3) Za fakti~ko sedi{te na vr{itelot na uslugata se smeta mestoto od koe liceto ja vr{i prete`no svojata stopanska dejnost. 2. sudbinata na osnovniot promet (vo vrska so toa. Za podru`nica se smeta sekoja postojana delovna edinica ili deloven . Natovarot i istovarot ne pretstavuvaat posebna usluga (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja g) od ZDDV). od gledna to~ka na danokot. da podle`at na odano~uvawe so DDV. Isklu~ok od ova e daden vo ~len 1 od DDVP za iznajmuvaweto na prevozni sredstva (vo vrska so toa. dokolku vr{itelot na uslugata e rezidenten vo stranstvo. Vo vrska so ovie poimi. 4. 3. primena na ~len 14 stav 1 od ZDDV. ~len 1 od DDVP). Ova va`i kako za pravni lica. se vnimava na na~eloto na edinstvo na prometot. merodavno e mestoto vo koe se nao|a delovodnata uprava. spored koe sporednite prometi ja delat. kade {to liceto ima postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (~len 14 stav 1 od ZDDV). dokolku vr{itelot na uslugata e rezidenten vo zemjata. primena na ~len 14 stav 3 od ZDDV. od kade {to uslugata fakti~ki se izvr{uva ili. Vid i obem na uslugata (5) Zaradi soodvetno utvrduvawe na mestoto na uslugata neophodno e precizno da se utvrdi vidot (karakterot) i obemot na uslugata. Ako stopanskata dejnost se vr{i na pove}e mesta. Postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (4) Ako fakti~koto sedi{te (stav 3 od ova poglavje) kaj fizi~ki lica ne mo`e da se utvrdi nedvosmisleno. Pritoa. vidi stav 9 od ova poglavje). P vr{i eden edinstven promet koj se sostoi vo izvr{uvaweto na prevozot (~len 14 stav 1 to~ka 1 od ZDDV). primena na ~len 14 stav 2 od ZDDV. vidi poglavje 58 stavovi 2 i 3 od DDVU. da ne podle`at na odano~uvawe so DDV. vidi poglavje 8 od DDVU). uslugite opfateni so nea: 1. za mesto na vr{eweto na uslugata se smeta mestoto vo koe vr{itelot na uslugata ima fakti~ko sedi{te ili podru`nica. za mesto na vr{eweto na uslugata se zema postojanoto `iveali{te ili prestojuvali{te. (2) Odredbata od ~len 14 stav 1 od ZDDV doveduva do toa. Primer: Prevoznikot P dobiva nara~ka na pivarnicata B od Skopje da izvr{i prevoz na pijalaci (vklu~uvaj}i natovar i istovar) od Skopje do Bukure{t. Sedi{teto utvrdeno vo statutot ili osnova~kiot akt na dru{tvto i zapi{ano vo trgovskiot registar ne e merodavno.28 - (4) Soglasno so dadenite pravila vo vrska so me|usebniot odnos na stavovite od ~len 14 od ZDDV. Podru`nica (5) Podru`nicata pretstavuva nesamostoen del od edno edinstveno pretprijatie na dano~niot obvrznik koe ne poseduva pravna sposobnost (vidi poglavje 18 stav 14 od DDVU). Poglavje 24 Mesto na uslugata spored rezidentnosta na vr{itelot na uslugata Op{to (1) Dokolku ne mo`e da se primeni nekoj od mnogubrojnite isklu~oci (~len 14 stavovi 2 i 3 od ZDDV.

Primer 3: Dano~niot obvrznik D rezidenten vo zemjata zema pod naem patni~ko vozilo od rentakar-firma R so sedi{te vo Grcija i go koristi istoto za celi na negovata stopanska dejnost. Za iznajmuvawe na prevozni sredstva se smeta i stavaweto na raspolagawe na slu`beni vozila za li~ni celi od strana na rabotodavecot sprema negovite vraboteni. Iznajmuvaweto na edrilicite potpa|a pod odredbite od ~len 14 stav 1 od ZDDV (vidi stav 8 do 10 od ova poglavje). nema da bide vo stranstvo tuku vo zemjata. bez ogled na toa {to iznajmenoto vozilo se koristi i vo stranstvo. konkretnata grade`na ili monta`na lokacija. od gledna to~ka na kadrovskata i tehni~kata opremenost. mestoto na uslugata se nao|a vo stranstvo. vo slu~ai na iznajmuvawe prevozni sredstva od strana na dano~ni obvrznici rezidentni vo stranstvo. koe e izre~no isklu~eno od ~len 14 stav 3 od ZDDV. Toa e slu~aj koga konkretnite raboti neophodni za izvr{uvaweto na uslugata se vr{at celosno ili prete`no od strana na personalot ili so pomo{ na opremata na podru`nicata. samostojno izvr{uvawe na dadenata usluga. pove}e grade`ni ili monta`ni lokacii koi usleduvaat edno po drugo bez prekin. Iznajmuvawe prevozni sredstva (8) Osnovnata odredba od ~len 14 stav 1 od ZDDV ima najgolemo prakti~no zna~ewe kaj iznajmuvaweto na prevozni sredstva. mestoto na uslugata se utvrduva spored pra{aweto kade uslugata bila prete`no izvr{uvana.29 - objekt koi slu`at za vr{ewe na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. nivno vra}awe na sopstvenikot i odr`uvawe. Bidej}i uslugata prete`no se vr{i preku podru`nicata. ili 3. Celokupnoto iznajmuvawe podle`i na odano~uvawe so DDV. odnosno dokoku istata mo`e fakti~ki da se podredi kon dadenata podru`nica. iznajmuvaweto prevozni sredstva od strana na dano~en obvrznik rezidenten vo zemjata podle`i na odredbite od ZDDV duri i vo slu~ai koga prevoznoto sredstvo se koristi celosno ili delumno vo stranstvo.. mestoto na uslugata. (6) Lokaciite za gradba ili za monta`a se smetaat za podru`nici. Dogovorite za zakup na edrilicite se sklu~uvaat vo kancelarijata vo Veles. postojat podolgo od 6 meseci. Podru`nicata bara postoewe na dovolen stepen na postojanost i odredena struktura koja ovozmo`uva. . Sepak. A poseduva vo Solun podru`nica so soodveten personal i oprema. Tamu. ne e neophodno samata podru`nica da ja sklu~ila zdelkata (dogovorot). dokolku uslugata se vr{i od strana na soodvetnata podru`nica. Spored toa. dokolku: 1. taka i od strana na odredena podru`nica. Ako uslugata se vr{i kako od strana na sedi{teto na dano~niot obvrznik. tuku dano~niot obvrznik D (~len 32 to~ka 4 od ZDDV). Primer 1: Dano~niot obvrznik A so sedi{te vo Veles iznajmuva edrilici koi se nao|aat postojano na pristani{te vo Solun. Primer 2: Germanski dr`avjanin go zapo~nuva svoeto patuvawe niz Balkanot od Skopje i tuka iznajmuva vozilo od firma rezidentna vo Makedonija. se pla}a i nadomestokot. Mestoot na uslugata se nao|a vo zemjata. danokot ne go dolguva iznajmuva~ot R. Pritoa. ili 2. Podreduvawe na usluga kon odredena podru`nica (7) Mestoto na podru`nicata se smeta za merodavno kako mesto na izvr{uvawe na uslugata. isto taka. (9) Po isklu~ok od ~len 14 stav 1 od ZDDV. dokolku prevoznoto sredstvo se koristi vo zemjata (~len 1 od DDVP). Vo Solun se vr{i predavawe na edrilicite. nekoja od pove}eto grade`ni ili monta`ni lokacii koi postojat vo razli~ni vremenski intervali.

osven rabotite na zaverka povrzani so nedvi`nosti (vo vrska so toa.. transportni kranovi. pod odredbite od ~len 14 stav 1 od ZDDV potpa|aat osobeno slednite uslugi: 1. vidi poglavje 26 stav 6 to~ka 3 od DDVU) i vr{eweto sovetodavni uslugi kako osnoven promet (vidi poglavje 29 stav 14 od DDVU). dodeka kaj patni~kiot prevoz se primenuva namalenata dano~na stapka od 5% (~len 30 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). . vidi poglavje 12 od DDVU). so `eleznica ili so avtobusi) se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV bez pravo na odbivka na prethodni danoci (vidi poglavje 55 od DDVU). objavuvaweto oglasi (na pr. od strana na vesnici). avionski edrilici. taka i za prevozot na stoki so prevozni sredstva od sekakov vid:  ­  na kopno (na pr. Nasproti toa. Za prevozni sredstva ne se smetaat. Ova va`i kako za prevozot na lica. so `eleznica ili so motorni vozila). Drugi slu~ai na primena (11) Pokraj iznajmuvaweto prevozni sredstva. Kon prevozni sredstva se vbrojuvaat i prikolki. na pr. bageri. Kaj prevozot na stoki se primenuva op{tata dano~na stapka od 19% (~len 29 od ZDDV). sportski avioni. so avioni). uslugite na notari. 2. koli~ki na elektri~en pogon. 3. turisti~kite uslugi na tur-operatori (~len 38 stav 2 od ZDDV). prikolki (vidi poglavje 26 stav 3 to~ka 3 od DDVU). Prevoz vo zemjata (2) Dokolku prevozot se vr{i isklu~ivo vo zemjata. uslugite na ishrana (predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto) vo smisla na ~len 6 stav 2 to~ka 4 od ZDDV (vo vrska so toa. Me|unarodniot avionski prevoz na patnici e Isto taka. kamioni-me{alki na beton. ratraci. dokolku ne se raboti za uslugi na poleto na reklamata i rabotata so javnosta (~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). edrilici. vo toj slu~aj samo delot od delnicata koj se nao|a vo zemjata podle`i na odredbite od ZDDV. motorni ~amci. vilu{kari. Poglavje 25 Mesto na prevozot Op{to (1) Prevoznite uslugi se vr{at na soodvetnata delnica ili na delot od nea. uslugite na imotni upraviteli ili testamentarni izvr{iteli.30 - (10) Za prevozni sredstva se smetaat dobra ~ija osnovna namena e naso~ena kon prevozot na stoka i patnici na kopno. so brodovi). Me|unaroden prevoz (3) Koga prevozot se vr{i kako vo zemjata taka i vo stranstvo (me|unaroden prevoz). 5. (4) Kaj me|unarodniot prevoz. trajleri. celokupnata prevozna usluga (prevoz na celokupnata delnica) podle`i na odano~uvawe so DDV. Me|unarodniot prevoz na stoki e osloboden od danok (vidi poglavje 63 od DDVU) so pravo na odbivka na prethodnite danoci spored uslovite od ~len 24 to~ka 3 od ZDDV. na koj se vr{i prevozot (~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). Pritoa. 4. ne e bitno dali prevoznikot e rezidenten vo zemjata ili vo stranstvo. kaj~iwa. ~amci na pedali.osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV so pravo na odbivka na prethodni danoci spored utvrdenite uslovi (vidi poglavje 69 od DDVU). dano~niot obvrznik e dol`en da ja evidentira i prevoznata usluga koja ne otpa|a na delnicata vo zemjata i koja ne podle`i na odredbite od ZDDV (~len 16 stav 3 od DDVP). ili  ­  vo vozduh (na pr. kranovi za natovar i kontejneri. voda i vo vozduh i koi fakti~ki se dvi`at. kranovi.  ­  na voda (na pr. transportni lenti. cevni vodovi. drugi vidovi na me|unaroden prevoz na patnici (na pr.

4. dokolku saemot ili izlo`bata se organiziraat vo zemjata. Spored celta i smislata na ovaa odredba. mora da postoi tesna povrzanost me|u uslugata i nedvi`nosta. steknuvawe ili otu|uvawe na odredena nedvi`nost. postrojki za greewe. organizatorite vr{at. kancelarii. Stranskite izlo`uva~i mo`at da izvr{at vra}awe na danokot na dodadena vrednost koj im e fakturiran od strana na . Vakva povrzanost postoi koga samata usluga se sostoi spored vistinskite okolnosti prete`no od koristewe. lift. delovni prostorii. Po pravilo. Isto taka. Poglavje 26 Mesto na prometot povrzan so nedvi`nosti Op{to (1) Za utvrduvawe na mestoto na uslugata povrzana so odredena nedvi`nost. i ovie prometi se smetaat ili za uslugi povrzani so nedvi`nosta ili mo`at od pri~ini na poednostavuvawe da se smetaat za uslugi od ovoj vid. izlo`beni vitrini). taka i podizveduva~ot. teniski igrali{ta. mestoto na uslugata na nara~ka na prevozot se nao|a spored odredbite od ~len 7 stav 2 od ZDDV vo mestoto. kuglani ili ma{ini). 2. posreduvawe na zakup na stan ili posreduvawe na hotelsko smestuvawe ili na smestuvawe vo vikendi~ki od strana na turisti~ki agencii). stanovi. za usluga vo smisla na ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV i podle`i na odano~uvawe so DDV. Kon poimot na nedvi`nost pripa|aat i stvari koi stanale bitni delovi od zemji{teto preku ostvaruvawe soodvetna vrska so nego (na pr. Isklu~okot povrzan so odano~uvaweto na uslugi na tur-operatori (~len 38 od ZDDV) ostanuva da va`i. ureduvawe. kade {to bil izvr{en prevozot (na pr. monta`a i demonta`a kako i tehni~ko obezbeduvawe na prostorot). taka i izgradeni zemji{ta. prevozot izvr{en od zadol`enoto prevozno pretprijatie). Vo vrska so toa. iznajmuvawe na objekti od sekakov vid koi se sostaven del od odreden deloven objekt (na pr. vo toj slu~aj prevoznata usluga ja vr{at kako osnovniot pretpriema~. Dvete prevozni uslugi se smetaat za izvr{eni vo mestoto. Uslugite navedeni poedine~no vo odredbata se dadeni kako primeri.31 - Prevoz so vklu~uvawe na treto lice-vr{itel na ugata usl (5) Ako dano~niot obvrznik zadol`en so prevozot (osnoven pretpriema~) vklu~i treto lice vo izvr{uvaweto na uslugata (podizveduva~) koe go vr{i prevozot vo svoe ime i za svoja smetka. 3. od strana na {pediter koj dejstvuva vo svoe ime. uslugi na posreduvawe povrzani so iznajmuvaweto na nedvi`nosti (na pr. Uslugi povrzani so koristewe na nedvi`nost (3) Za uslugi povrzani so koristewe na nedvi`nost se smetaat osobeno: 1. iznajmuvawe na zemji{ta (na pr. isto taka. proektirawe. Nedvi`nosti (2) Za nedvi`nost se smetaat kako neizgradeni. gradewe i odr`uvawe. za kamping ili kejovi). vidi Isto taka. na prostori za parking. Obezbeduvawe na prevozni uslugi (6) Vo slu~aj na obezbeduvawe prevozni uslugi (na pr. hotelski sobi ili reklamni povr{ini). kade {to podizveduva~ot ja vr{i uslugata.. 5.poglavje 9 stav 9 od DDVU. od odlu~uva~ko zna~ewe e mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV). iznajmuvawe objekti i delovi od objekti (na pr. (4) Stavaweto na raspolagawe na izlo`beni prostori na saemi i izlo`bi sprema izlo`uva~i se smeta. iznajmuvawe na prikolki vo kampovi koi se stavaat na raspolagawe isklu~ivo za stacionarna upotreba. no za smetka na ispra}a~ot). pokraj stavaweto na raspolagawe na izlo`ben prostor i redica drugi uslugi sprema izlo`uva~ite (na pr.

- 32 -

organizatorite pod uslovite od ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP vo ramkite na postapkata na odbivka na prethodni danoci ili na postapkata za vra}awe na danoci (vo vrska so toa, vidi poglavje 106 od DDVU). Uslugi povrzani so izgradba i odr`uvawe na nedvi` nosti (5) Za uslugi povrzani so izgradbata i odr`uvaweto na nedvi`nosti se smetaat osobeno: 1. podgotovka na zemji{te za gradba (na pr. raboti na premer); 2. podgotvitelni grade`ni raboti (na pr. od strana na arhitekti, grade`ni in`eneri ili stati~ari); 3. raboti na ru{ewe i iskop; 4. izvedba na grade`ni raboti (vklu~uvaj}i gi rabotite na popravka), dokolku pritoa se raboti za uslugi (vo vrska so toa vidi poglavje 23 stav 1 od DDVU); 5. raboti na odr`uvawe na objekti (na pr. odr`uvawe na grejni postrojki ili liftovi, ureduvawe na zeleni povr{ini i ~istewe na objekti).

Uslugi vo vrska so steknuvaweto i otu|uvaweto na nedvi`nosti (6) Uslugi vo vrska so steknuvaweto i otu|uvaweto na nedvi`nosti se osobeno: 1. uslugi na posreduvawe od strana na agencii za nedvi`en imot; 2. uslugi na ve{ti lica za nedvi`nosti (na pr. procenka i izdavawe naodi i mislewa); 3. notarski raboti vo vrska so dogovori za kupoproda`ba na imot, vklu~uvaj}i gi sovetodavnite uslugi povrzani so toa. Uslugi koi ne se povrzani so nediv`nosta (7) Slednite uslugi ne stojat vo tesna vrska so odredena nedvi`nost: 1. objavuvawe na oglasi vo vrska so nedvi`nosti (na pr. od strana na dnevniot pe~at), 2. finansiraweto i finansiskoto sovetuvawe vo vrska so steknuvaweto nedvi`nost i negovata izgradba, 3. pravnoto i dano~noto sovetuvawe vo vrska so nedvi`nosti. Sepak, vo ovie slu~ai mo`e da dojde do primena na odredbite od ~len 14 stav 3 od ZDDV (vidi poglavje 29 od DDVU). Poglavje 27 Mesto na vr{ewe na dejnosta Op{to (1) Dejnostite navedeni vo ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) do g) od ZDDV se izvr{uvaat vo mestoto na nivnoto fakti~ko izvr{uvawe (mesto na prometot spored vr{ewe na dejnosta). Pritoa, ne e bitno kade dano~niot obvrznik (na pr. umetnik) prete`no e aktiven vo ramkite na negovata sevkupna stopanska dejnost, tuku e merodavno pra{aweto kade dano~niot obvrznik ja vr{i fakti~ki sekoja konkretna usluga. Kulturni, umetni~ki i drugi sli~ni uslugi (2) Pokraj kulturnite, umetni~kite i drugi sli~ni uslugi, pod ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) od ZDDV se vbrojuva i organiziraweto na ovie uslugi. Pritoa, ne e neophodno dano~niot obvrznik da e aktiven vo ramkite na odredena manifestacija. (3) Mestoto na vr{eweto na dejnosta se smeta za mesto na uslugata, osobeno kaj slednite uslugi (vklu~uvaj}i go nivnoto organizirawe):

- 33 -

1. kulturni i umetni~ki uslugi (na pr. na teatri, orkestri i peja~i). Vo slu~aj na prenos na pravoto na koristewe na avtorski prava (na pr. pri snimaweto na odreden koncert za negova reprodukcija na kompakt-disk), mestoto na uslugata se utvrduva vo ovoj del od istata spored ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV (vidi poglavje 29 stav 25 od DDVU).; 2. nau~ni uslugi (na pr. predavawa ili davawe mislewa). Dokolku dadenoto mislewe treba da mu poslu`i na nara~atelot kako pomo{ vo donesuvaweto odredeni odluki povrzani so razre{uvaweto konkretni tehni~ki, ekonomski ili delovni pra{awa, vo toj slu~aj se raboti za konsultantska usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 29 stav 12 do 16 od DDVU); 3. obrazovni uslugi (na pr. organizirawe seminari); 4. sportski uslugi (na pr. fudbalski manifestacii, velosipedski trki, teniski turniri); 5. uslugi na zabava (na pr. filmski proekcii, manifestacii vo tanc); 6. drugi sli~ni uslugi (na pr. na manekenki ili na pr. tonsko-tehni~ki uslugi koi se neophodni vo vrska so realizacijata na umetni~ki ili zabavni manifestacii). Procenka na dvi`ni dobra (4) Kaj procenkata i davaweto mislewa vo vrska so dvi`ni materijalni dobra od strana na ve{ti lica, prioritet na primena ima ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja b) od ZDDV nasproti ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV.

Raboti vrz dvi`ni dobra (5) Za raboti vrz dvi`ni dobra (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja v) od ZDDV) se smetaat, na pr. uslugite na odr`uvawe ili popravka na postrojki, ma{ini i motorni vozila ili dorabotkata na stoki po lon-sistem. Dokolku dano~niot obvrznik koristi sopstveni nabaveni osnovni materijali pri izvr{uvaweto na rabotite, vo toj slu~aj istoto ne pretstavuva usluga, tuku se raboti za isporaka na delo vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (vidi poglavje 11 od DDVU). Sporedni dejnosti od transportnata oblast (6) Za sporednite dejnosti od oblasta na transportot (na pr. natovar, istovar, pretovar, skladirawe i drugi uslugi koi voobi~aeno se povrzani so transportot), mestoto na uslugata se utvrduva, isto taka, spored toa, kade se vr{at ovie dejnosti (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja g) od ZDDV). Odredbata va`i samo za samostojni uslugi. Dokolku natovarot, istovarot itn. pretstavuvaat sporeden promet kon prevozot na stoki, soodvetnata usluga ja deli dano~nata sudbina na prevozot na stokite (vidi poglavje 23 stav 5 od DDVU). Poglavje 28 Mesto na posredni~kata usluga Op{to (1) Vo slu~aj na vr{ewe posredni~ka usluga, mestoto na uslugata se nao|a vo mestoto, kade {to se izvr{uva posreduvaniot promet (~len 14 stav 2 to~ka 4 od ZDDV). Spored toa, mestoto na posredni~kata usluga se poklopuva so mestoto na posreduvaniot promet. Od ova pravilo se isklu~eni slednite posredni~ki uslugi: 1. posreduvawe vo vrska so nedvi`nost za koja spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV e merodavno mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 od DDVU); 2. posreduvawe vo vrska so uslugite navedeni vo ~len 14 stav 3 od ZDDV, za koi mestoto na rezidentnost na primatelot na uslugata se smeta za mesto na vr{ewe na uslugata (~len 14 stav 3 to~ka 10 od ZDDV). Posredni~ka usluga

- 34 -

(2) Posredni~kata usluga pretpostavuva dejstvuvawe vo tu|o ime i za tu|a smetka (vidi ~len 4 stav 3 od ZDDV). Vo vakviot slu~aj, iznosite primeni i plateni od posrednikot vo ime i za smetka na treto lice pretstavuvaat za nego proodna stavka spored ~len 18 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 32 od DDVU). Posreduvawe vo prometot na dobra (3) Pri posreduvaweto na promet na dobra, mestoto na posredni~kata usluga se utvrduva spored ~len 13 od ZDDV. Primer 1: Trgovskiot zastapnik T vo Tetovo posreduva za fabrika za mebel M (rezidentna Isto taka,vo Tetovo) vo isporakata na mebel sprema trgovecot so mebel P vo Prizren. P go prezema mebelot od skladi{teto na M vo Prizren. T vr{i posreduvawe vo prometot na dobra, koe se izvr{uva vo Prizren spored ~len 13 to~ka 1 od ZDDV (vidi poglavje 22 stav 1 od DDVU). So toa i posredni~kata usluga na T se izvr{uva vo Prizren, taka {to istata ne potpa|a pod odredbite od ZDDV. Posreduvawe vo vr{eweto uslugi (4) Pri posreduvaweto vo vr{eweto uslugi, mestoto na posredni~kata usluga se poklopuva so mestoto na posreduvanata usluga koja se utvrduva spored soodvetnite odredbi od ~len 14 od ZDDV Primer 2: Turisti~kata agencija M od Minhen posreduva vo izdavaweto smestuvawa i obezbeduvaweto ishrana za germanski turisti po nalog na hotelierot O od Ohrid. Spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV, posreduvanata usluga na smestuvawe se vr{i vo mestoto kade {to se nao|a hotelot, zna~i vo Ohrid (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU), dodeka posreduvanata usluga na obezbeduvawe ishrana se vr{i spored ~len 14 stav 1 od ZDDV vo mestoto kade {to e rezidenten hotelierot, odnosno, Isto taka,vo Ohrid (vidi poglavje 24 stav 11 od DDVU). Dvete posredni~ki uslugi se odano~eni. Danokot ne go dolguva M, tuku O (~len 32 to~ka 4 od ZDDV). Poglavje 29 Mesto na primatelot na uslugata Op{to (1) Spored ~len 14 stav 3 od ZDDV, vo odredeni slu~ai za mesto na uslugata se smeta mestoto, kade {to korisnikot na uslugata ima fakti~ko sedi{te ili podru`nica za koi se vr{i fakti~ki uslugata ili, vo slu~aj na nepostoewe na vakvo mesto, merodavno e mestoto, kade {to korisnikot na uslugata ima svoe postojano `iveali{te ili prestojuvali{te (vo vrska so toa vidi poglavje 24 stav 3 do 6 od DDVU). Uslugite koi doa|aat predvid za taa cel se taksativno navedeni vo ~len 14 stav 3 to~ka 1 do 10 od ZDDV. Pri primena na ovaa odredba e bez zna~ewe, dali korisnikot na uslugata e dano~en obvrznik ili privatno lice. Ako odredena usluga potpa|a kako pod odredbite od stav 2, taka i pod odredbite od stav 3 na ~lenot 14 od ZDDV, prvenstveno se primenuva ~len 14 stav 2 od ZDDV (vidi ~len 14 stav 3 re~enica 2 od ZDDV). Podreduvawe na uslugata kon podru`nica na primate lot na ispolnuvaweto (2) Uslugata se vr{i sprema podru`nica na dano~niot obvrznik, koga istata e nameneta isklu~ivo ili prete`no za podru`nicata. Pritoa ne e potrebno podru`nicata da ja izvr{ila nara~kata sprema dano~niot obvrznik koj ja vr{i uslugata (na pr. izdava~, reklamna agencija, organizator na reklama). Ponatamu pra{aweto, dali nadomestokot za uslugata e platen od podru`nicata ili od dano~niot obvrznik, nema nikakvo zna~ewe. Primer 1:

socijalno. na primer ispituvawe na pazarot. podru`nicata vo stranstvo mora da e vo sostojba da go vr{i prometot. Reklama i rabota so javnosta (5) Pod poimot "uslugi na poleto na reklamata" (~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV) se podrazbiraat uslugi koi treba da dovedat do donesuvawe odluka od strana na reklamnite adresati za steknuvawe dobra ili za koristewe na uslugi. mora da se raboti za: a) vesnici i spisanija ili radioteleviziski emisii na stranski jazik ili b) makedonski vesnici i spisanija ili makedonski radioteleviziski emisii koi prete`no se objavuvaat.Doma{nata reklamna agencija i stranskiot izdava~ ne podle`at na odano~uvawe so makedonskiot DDV so vr{eweto na svoite uslugi. razvoj na pazarna strategija i razvoj na reklamni koncepcii. Nara~kata na reklama kaj stranskite izdava~i i pla}aweto na rabotata se vr{at preku reklamna agencija vo zemjata. versko i sli~no odnesuvawe. Primer 2: Odreden slu~aj na nadomest na {teta predizvikuva odredeni efekti vrz osnovnoto sedi{te vo zemjata na odreden dano~en obvrznik. tuku za merodavno se smeta mestoto kade {to se nao|a fakti~koto sedi{te na korisnikot na uslugata.. (4) Dokolku ne mo`e da se utvrdi dali odredena usluga e nameneta isklu~ivo ili prete`no za odredena podru`nica. analiza na potro{uva~kata.35 - Banka so sedi{te vo zemjata ima podru`nica vo stranstvo. R e k l a m n i t e p o d g o t o v k i i p l a n i r a w e t o n a r e k l a m a. . a za drugiot del mestoto kade {to se nao|a fakti~koto sedi{te na dano~niot obvrznik i pritoa da se izvr{i soodvetna podelba na uslugata. Tuka se raboti za informirawe na klientot za mo`nostite za reklama. za celi na utvrduvawe na mestoto na ovaa usluga ne se poa|a od mestoto na podru`nicata. R e k l a m n i o t k o n s a l t i n g. zaradi {to istite ne se opfateni so makedonskiot ZDDV dokolku se ispolneti slednite dva uslova: 1.. 2. taka i sprema stranskata podru`nica na korisnikot. Ovoj poim gi opfa}a i uslugite koi treba da dovedat kaj reklamnite adresati do odredeno nestopansko. celokupnata usluga podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. (6) Kon uslugite na poleto na reklamata se vbrojuvaat osobeno: 1. Reklamnata agencija vo zemjata i stranskiot izdava~ izvr{uvaat sekoj od niv po edna usluga (reklmna usluga) vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV sprema podru`nicata vo stranstvo na doma{nata banka. Pri me{ovit promet (vidi poglavje 8 od DDVU) ne e mo`no za eden del na uslugata da se smeta za merodavno mestoto na podru`nicata. A vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV koja se vr{i kako sprema sedi{teto vo zemjata. deka istite se nameneti isklu~ivo ili prete`no za podru`nicata so sedi{te vo stranstvo. odnosno politi~ko. Pritoa. Kon uslugite na poleto na reklamata opfateni so ~len 14 stav 3 to~ka 1 od ZDDV se vbrojuvaat i uslugite na organizatori na reklama i na reklamni agencii (vidi gi stavovite 9 i 10 od ova poglavje). Bidej}i ne e mo`na to~na podelba na uslugata. Se raboti za istra`uvawe i planirawe na osnovite na odreden reklamen anga`man. istra`uvaweto na potro{uva~kite naviki. Mestoto na uslugite se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i se nao|a vo dvata slu~ai vo stranstvo (mesto na podru`nicata vo stranstvo na doma{nata banka). ne e neophodno uslugite da slu`at voobi~aeno ili isklu~ivo za reklamirawe. 2. (3) Vo slu~aj na objavuvawe reklamni oglasi vo vesnici i spisanija i pri objavuvawe reklami preku radioto i televizijata se poa|a od toa. za koj se reklamira istata. Advokatot A rezidenten vo zemjata go sovetuva dano~niot obvrznik vo pogled na celokupniot slu~aj na nadomest na {teta. So objavuvaweto reklamni oglasi vo stranski vesnici i spisanija se reklamira raboteweto na podru`nicata. odnosno emituvaat vo stranstvo. kako i vrz negovata podru`nica vo stranstvo.

36 - 3. prospekti. postavuvaweto reklamni plakati i reklamni tekstovi na oglasni tabli. kaj slednite uslugi. na primer. stru~ni spisanija. objavuvaweto bilansi. finansiski i osiguritelni uslugi (11) Kon uslugite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 2 od ZDDV se vbrojuvaat uslugite navedeni vo ~len 23 to~ki 5 i 6 od ZDDV. otisoci za oglasi. ofset-pe~at. nositeli na slika i ton. sro~uvaweto (formulirawe i ureduvawe) reklamni tekstovi i podgotvitelnite raboti za filmska. Tuka se vbrojuva osobeno vnesuvaweto na reklamni oglasi vo vesnici. ostanatite formi na adresno reklamirawe. semejni oglasi. dano~en i ekonomski konsalting. emitiraweto reklamni filmovi vo kina ili na reklamni spotovi preku televizijata ili radioto.  ­  promet na preveduva~i i tolkuva~i. ekonomski i tehni~ki konsalting (12) Odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV se primenuvaat. Bankarski. na primer dopolnitelno vnesuvawe ili istaknato vnesuvawe na reklama. crte`i. Kaj drugiot promet se raboti osobeno za reklament konsalting. (7) Oglasuvaweto na rabotni mesta vo vesnici od strana na dano~ni obvrznici. (10) Za reklamna agencija se smeta dano~en obvrznik koj. vo ovie slu~ai se raboti za izvestuvawe na javnosta za celite.  ­  tehni~ki konsalting. (9) Za reklamen organizator se smeta dano~en obvrznik koj vr{i reklama za treti lica i nara~uva vo svoe ime i za svoja smetka reklama za treti lica. plakati itn. duri iako vrz istite ne se primenuva dano~noto osloboduvawe spored ovie odredbi (vo vrska so toa vidi gi poglavjata 41 i 42 od DDVU). snimaweto na istite na nositeli na slika i ton. 4. O r g a n i z i r a w e t o r e k l a m a (vidi stav 9 od ova poglavje).. radio i televiziska produkcija. vnesuvaweto reklama vo `olt pe~at. stru~ni pe~ateni materijali i `olt pe~at. reklamno planirawe. Praven. reklamno ureduvawe. vr{i i drug promet koj slu`i za celi na reklamiraweto.n. spisanija. Mestoto na uslugata pri iznajmuvawe sefovi se utvrduva spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV (vo vrska so toa. ispolnuvawata i socijalnata otvorenost na dr`avni organi ili privatni institucii. prospekti za kotirawe na firmi na berzata itn. snabduvawe so reklamni sredstva i nadzor vrz reklamnoto proizvodstvo (vidi stav 6 to~ka 1 do 4 od ova poglavje). R e k l a m n o t o u r e d u v a w e. Poimot ja opfa}a realizacijata na nara~anata rabota vo soodvetnata oblast. Po pravilo. vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). na primer davaweto nalog za objavuvawe reklami kaj izdava~ite na vesnici. pretstavuvaat reklamni ispolnuvawa. spisanija. pokraj dejnosta na reklamen organizator. odobruvawe i doverba. mali oglasi) ne se smeta za usluga na poleto na reklamata. Tuka se vbrojuva sozdavaweto ili snabduvaweto so materijali neophodni za reklamiraweto. (8) Pod uslugi na poleto na rabotata so javnosta se podrazbiraat uslugi so koi treba da se postigne ili da se dobie razbirawe. soobra}ajni sredstva itn. . vklu~uvaj}i go i nadzorot vrz procesot na proizvodstvoto. ponudata na slobodni rabotni mesta od strana na pravni lica od javnoto pravo. na pr. 5. S p r o v e d u v a w e t o r e k l a m a. 6. kako i davaweto nalog za reklamirawe do radioteleviziskite institucii i do drugi pretpriema~i koi vr{at reklama. emisii na hartii od vrednost.). finansiski oglasi (na pr. osven oglasuvaweto {ifri i t. R e k l a m n o t o p r o i z v o d s t v o. prilo`uvaweto ili raspredelbata na prospekti i drugi formi na direktno reklamirawe. Oglasuvaweto vo vesnici od strana na privatni lica (na primer baraweto rabota. Tuka se vbrojuvaat grafi~kata rabota. dokolku istite pretstavuvaat osnoven promet:  ­  praven. vo koja treba da se izvr{i reklamiraweto.

organiziraweto. Pritoa. pokraj elektronskoto. na pr. memoriraweto i povtornoto dobivawe na informacii. ne samo sovetodavni dejnosti. osven vo onoj del. Tuka ne se vbrojuvaat in`enerskite uslugi povrzani so odreden imot (vidi ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. advokati za za{tita na industriska sopstvenost. na primer. Tuka se vbrojuva. avtomatiziraweto na isti povtorlivi procesi. podgotvuvaweto. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV i istoto e locirano vo mestoto. (16) Za in`enerski uslugi se smetaat site uslugi koi se sostaven del od profesijata na in`ener. odredbata gi opfa}a site ispolnuvawa koi se tipi~ni za dadenite profesii. kon odredena isporaka na delo ili kon odredena usluga). kaj revizorot uslugite izvr{eni vo ramkite na utvrduvaweto zavr{ni smetki.37 - Odredbata ne se primenuva. kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). Obrabotka na podatoci. ne e neophodno dano~niot obvrznik .. osobeno izgotvuvaweto nacrti na dokumenti i zapoznavaweto na strankite so pravnite posledici. vo koi dejnosta na notarite se ograni~uva na davaweto pravni soveti od preventivna priroda na strankite. Primer 3: Dano~en obvrznik iznajmuva sprema doma{ni zakupci pove}e stanbeni objekti vo zemjata i vo stranstvo. Dano~niot obvrznik vr{i samo edna usluga na iznajmuvawe. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo. osobeno. vidi poglavje 26 stav 6 to~ka 3 od DDVU. ekonomski i tehni~ki naodi i mislewa.ispolnuva~ da e in`ener. Vo vrska so zaverkata na proda`bi na imoti. vo koj istite ne se povrzani so odreden imot (~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV) ili so odredeni dvi`ni dobra (~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja v) od ZDDV). Pravnoto sovetuvawe se smeta za dopolnitelna usluga kon iznajmuvaweto vo smisla na ~len 8 stav 2 od ZDDV (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). na advokatot se vbrojuva vodeweto sudski procesi. (15) Odredbata od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV. sobiraweto. Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV. stavawe na raspolagawe na informacii (17) Obrabotkata na podatoci vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV. konvertirawe. povrzuvawe i obrabotkata na podatoci. koga sovetuvawata ne se povrzani so odredena zaverka na dokumenti. zna~i. Primer 4: Hemi~arot H so sedi{te vo zemjata izgotuva za stranski nara~ateli hemiska analiza na primeroci na stoki i gi sovetuva svoite stranski klienti osobeno za pra{awa povrzani so ozna~uvaweto na prehranbenite proizvodi koi treba da se prodavaat vo zemjata. kako i izgotvuvaweto finansiski planovi. kako i povrzuvaweto na koli~ini ili strukturi na podatoci so samata obrabotka na ovie informacii vrz osnova na kompjuterski orietntirani . izborot na proizvodstveni proceduri i proverkata na nivnata ekonomi~nost. poglavje 26 stav 5 od DDVU). kon sovetodavnata dejnost. ponatamu. notarite vr{at samostojni sovetodavni uslugi samo vo slu~ai. izgotvuvaweto pravni. dano~ni sovetnici i revizori. Hemi~arot H vr{i sovetodavni uslugi vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV. Sepak. dano~niot obvrznik gi sovetuva priamtelite na zakupot za pravata i obvrskite koi proizleguvaat od dogovorot. Kako rezultat na toa. (14) Odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 4 od ZDDV gi opfa}aat i samostojnite sovetodavni uslugi na notari. dokolku sovetuvaweto mo`e spored op{tite na~ela da se smeta za sporeden promet (na primer. Pri sklu~uvaweto na dogovorot za zakup na odreden objekt vo stranstvo. (13) Kaj advokati. Tuka se vbrojuvaat osobeno slu~aite. gi opfa}a sovetodavnite uslugi na ve{ti lica. Tuka se vbrojuvaat. go opfa}a i manuelnoto i mehani~koto memorirawe.

Izgotvuvaweto programi za obrabotka na podatoci (softver) ne pretstavuva obrabotka na podatoci vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV. Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Bugarija. voveduvawe na rabotnici na nara~atelot vo delovnoto rabotewe na dano~niot obvrznik). Bugarskiot klient ne poseduva podru`nici nadvor od Bugarija. Odredbata go opfa}a stavaweto na raspolagawe na site vidovi iskustva koi spored nivniot vid se podobni za toa. Delovnite postapki i iskustva mo`at da se zdobijat vrz osnova na posebni istra`uvawa po nalog. Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. crte`i. Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot danok. kako i za prenosot na standardiziran ili individualen softver po elektronski pat. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo (Hrvatska. kako rezultat na toa. kako i za dostavuvaweto rezultati od odredeno ispituvawe na javnoto mislewe na poleto na istra`uvaweto na pazarot i na poleto na stavaweto na raspolagawe na informacii od strana na novinari ili informativni agencii. da se koristat tehni~ki ili ekonomski. Pritoa. metodi na dobivawe ~elik. Jugoslavija i vo zemjata. Primer 6: Dano~niot obvrznik D iznajmuva doma{ni rabotnici na klient od Hrvatska. Obezbeduvawe personal (19) Pod obezbeduvawe (iznajmuvawe) personal vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV se podrazbira stavaweto na raspolagawe na personal (stavawe na raspolagawe na rabotna sila). formuli na avtomatizacija. Komercijalnite proceduri i iskustva mo`at da se soberat vo ramkite na tekovnoto proizvodstvo ili na tekovnite trgovski zdelki i. stru~ni mislewa ili so predavawe na mostri i prototipovi. D vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo . izvestuvawe za odredeni proizvodstveni podobruvawa. Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Hrvatska. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo. dokolku istite ne potpa|aat pod odredbite od ~len 14 stav 3 to~ka 3 ili 9 od ZDDV. bez konkretna obvrska na izvr{uvawe odredena dejnost (promet na dobra ili uslugi). Kaj uslugite na lica koi vr{at iznao|awe na naslednici i utvrduvawe na nivniot identitet kako i na detektivi. D vr{i usluga sprema stranskiot nara~atel vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV (stavawe na raspolagawe na informacii). Primer 7: Dano~en obvrznik D iznajmuva doma{ni rabotnici na klient vo Bugarija.38 - proceduri. na primer. se raboti za stavawe na raspolagawe na informacii vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV. na primer analizi za hemiski proizvodi. dokolku ne se raboti za stavawe na raspolagawe na avtorski za{titeni prava (vidi ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV). Ova va`i. ne e bitno na koj na~in bile preneseni postapkite i iskustvata. kako sedi{te na korisnikot na uslugata). Primer 5: Detektivot D dobiva nalog od privatno lice so `iveali{te vo Viena da izvr{i istra`uvawa za odreden slu~aj na nasledstvo vo vrska so odredeni lica vo Makedonija. da stojat na raspolagawe ve}e so samoto dobivawe na rabotniot nalog ili na nara~kata (na primer. stavawe na raspolagawe na delovni pravila. na primer preku internet (vidi poglavje 7 stav 2 to~ki 1 i 2 od DDVU). vklu~uvaj}i gi komercijalnite proceduri i iskustva (know­how). (18) Kon uslugite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 5 od ZDDV se vbrojuva i stavaweto na raspolagawe na informacii. na primer preku predavawe. i za stavaweto na raspolagawe na  know­how i na nestandardiziran softver. D vr{i usluga vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV..

Uslugata ne podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. b) mobilna radiobranova mre`a. spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV (soglasno so mestoto. Nasproti toa. isto taka. kako sedi{te na korisnikot na uslugata). g) radio i televiziska mre`a. D ne poseduva podru`nici vo stranstvo. A vr{i usluga sprema D vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 6 od ZDDV. slika i ton ili informacii od sekakov vid preku kabel. Mestoto na uslugata vo ovie slu~ai se regulira spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (spored mestoto. 3. mestoto na uslugata se utvrduva. radiobranovi. pri {to za mesto na uslugata se utvrduva mestoto kade {to se nao|a nedvi`nosta (vidi poglavje 26 stav 3 od DDVU). Uslugata podle`i na odano~uvawe so makedonskiot DDV. Telekomunikaciski uslugi (21) Za uslugi na poleto na telekomunikaciite vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 8 od ZDDV se smetaat uslugite. emituvawe ili priem. pismo. tuka se vbrojuva i otstapuvaweto i dodeluvaweto korisni~ki prava sprema institucii za prenos. so koi se ovozmo`uva i se obezbeduva prenos. vidi poglavje 24 stav 8 do 10 od DDVU). ton. obezbeduvaweto prava na pristap do: a) fiksni mre`i. govor ili informacii od sekakov vid preku: a) fiksna mre`a. g) internet. so cel obezbeduvawe na rabotnata podgotvenost preku dale~inski nadzor ili preku uslugi na samoto mesto. Korisnikot na uslugata (dano~en obvrznik so sedi{te vo zemjata) e dol`en da go izvr{i odano~uvaweto za vr{itelot na uslugata soglasno so ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 78 od DDVU). kade {to e rezidenten davatelot na zakupot ili iznajmuvaweto) ili spored ~len 1 od DDVP (vo vrska so toa. v) satelitska komunikacija..39 - stranstvo (Bugarija. obezbeduvaweto kabelski kapaciteti ili frekvencii povrzano so otstapuvaweto kapaciteti za emituvawe preku: a) fiksna mre`a. emitirawe ili priem na signali. b) mobilni radiobranovi mre`i. d) radio i televizija. d) kablovska televizija. Tuka se vbrojuvaat i merkite na kontrola i nadzor povrzani so dodeluvaweto kapaciteti za emituvawe. 2. pismo. Rabotnicite se anga`iraat na gradili{ta vo Jugoslavija i vo zemjata. Primer 8: Dano~en obvrznik A od Albanija iznajmuva rabotnici sprema dano~niot obvrznik D so sedi{te vo zemjata. iznajmuvaweto nedvi`en imot se regulira so odredbite od ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. slika. kade {to e rezidenten zakupecot). prenosot na signali. (22) Kon drugi uslugi vo smisla na stav 21 od ova poglavje se vbrojuvaat osobeno: 1. b) mobilna radiobranova mre`a. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo zemjata (sedi{te na korisnikot na uslugata). I z n a j m u v a w e n a d v i ` en m a t e r i j a l e n i m o t (20) Pri iznajmuvaweto dvi`en materijalen imot (~len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV). ^len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV ne go opfa}a iznajmuvaweto na prevozni sredstva od kakov i da bilo vid. . v) satelitska komunikacija. Tuka se vbrojuvaat i video-prenosite i povrzuvawa i prenosi vo forma na video-konferencija. opti~ki ili drugi elektromagnetski mediumi.

podatoci za vremeto ili sostojbata na pati{tata. Primer 10: Dano~niot obvrznik S od Skopje iznajmuva ma{ina na rabotilnicata R od Bugarija. prometot na poleto na t. posredni~kata usluga od P sprema S se vr{i vo zemjata (sedi{te na korisnikot na uslugata S) .n. pri {to za ocena na odredeniot promet. Mestoto na uslugata se utvrduva spored ~len 14 stav 3 re~enica 1 od ZDDV i istoto se nao|a vo stranstvo (spored sedi{teto na korisnikot na uslugata). Mestoto na uslugata za koncertot se nao|a vo zemjata soglasno so ~len 14 stav 2 to~ka 3 alineja a) od ZDDV.. na pr. e merodaven vidot na prometot. online-uslugi.40 - v) satelitska komunikacija. Dali e toa slu~aj. uslugite na informativni slu`bi. Primer 9: Doma{en peja~ odr`uva koncert vo zemjata vrz osnova na dogovor sklu~en so odredena koncertna agencija. 2.. Iznajmuvaweto go posreduval dano~niot obvrznik P od Prilep i toa po nalog na S (korisnik na uslugata). kade {to e rezidenten primatelot na uslugata (~len 14 stav 3 to~ka 10 od ZDDV). (23) Od telekomunikaciskite uslugi vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 8 od ZDDV se razgrani~uvaat uslugite na prenesenite prometi ponudeni za nadomestok preku globalni informaciski mre`i (na pr. (26) Dodeluvaweto prava na televiziski prenos i transferot na profesionalen fudbaler za nadomestok se smetaat za sli~ni prava vo smisla na ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV.So snimaweto na koncertot vo polza na dru{tvoto za audio-plo~i. Kaj onie vidovi na promet koi pretstavuvaat uslugi se ispituva mo`nosta od eventualna prvenstvena primena na drugi odredbi od ~len 14 stav 3 od ZDDV. Iznajmuvaweto na ma{inata od S sprema R ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV (~len 14 stav 3 to~ka 7 od ZDDV). patenti. distribuiraweto informacii za ponudi na stoki i uslugi.000 denari. licenci. peja~ot go otstapuva koristeweto na negovite avtorski prava spored ~len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV. Prenos i otstapuvawe avtorski i drugi sli~ni prava (25) ^len 14 stav 3 to~ka 9 od ZDDV gi opfa}a uslugite ~ija bitna sodr`ina se sostoi od otstapuvaweto ili prenosot na avtorski prava. se utvrduva spored ekonomskiot rezultat postignat so soodvetniot dogovor. (24) Kon telekomunikaciskite uslugi ne se vbrojuvaat osobeno: 1. 5. za{titeni marki i drugi sli~ni prava. Posredni~ki promet (27) Pri posreduvaweto vo uslugite navedeni vo ~len 14 stav 3 to~ka 1 do 9 od ZDDV mestoto na uslugata se utvrduva spored mestoto. koristeweto internet-ponudi. stransko pretprijatie za audio-plo~i go snima koncertot. g) internet. 4. Nasproti toa. teleigri i sl. Tuka se raboti za samostojni prometi koi se ocenuvaat zasebno. od dano~no-pravna gledna to~ka. telebanking i razmena na podatoci. internet). 3. prometot na dobra i uslugite vo ramkite na elektronski poviklivi banki na podatoci so interaktiven pristap i mo`nost za neposredna nara~ka. P dobiva za taa cel od S posredni~ka provizija vo visina od 10. d) kablovska televizija. bidej}i se raboti za umetni~ko ispolnuvawe (vidi poglavje 27 stavovi 2 i 3 od DDVU). Vrz osnova na drug dogovor sklu~en so peja~ot.

000 denari + osiguruvawe 2.190 h 100 = 1. fakturiraniot iznos iznesuva 1. istovar.41 - Kon ~len 16 i 17 od ZDDV Poglavje 30 Nadomestok kako dano~na osnova (1) Osven vo posebni slu~ai od ~len 19 od ZDDV. (2) Nadomestokot mo`e od bruto-iznosi da se utvrdi na sledniot na~in: Fakturiran iznos H 100 (100 + dano~na stapka) Primer 1: Pri dano~na stapka od 19%. duri i vo slu~ai koga istiot ne odgovara na objektivnata vrednost na prometot. . provizii i drugi tro{oci (~len 17 to~ka 2 od ZDDV). natovar.190 denari. tuku i dobra. Nadomestokot iznesuva 1. (4) Nadomestokot opfa}a i taksi. pridonesi. akcizi) koi gi dolguva dano~niot obvrznik. Kon nadomestokot pripa|a se' {to primatelot na ispolnuvaweto go dava za da primi dobro ili da koristi usluga.190 denari. uslugi i drugi beneficii koi se obezbeduvaat kako protivispolnuvawe za primenoto dobro ili koristenata usluga (~len 16 stav 2 od ZDDV).000 denari 119 Nadomestokot mo`e da se utvrdi i so primena na delitel spored slednata formula: Fakturiran iznos Delitel Delitelot iznesuva pri dano~na stapka od 5% = 1. Primer 3: Proizvoditel na ma{ini ispora~uva ma{ina na svoj klient i mu ja izdava slednata faktura: 1 ma{ina 70. tro{ocite za pakuvawe. bruto-iznosot platen od primatelot na ispolnuvaweto iznesuva 1.000 denari + DDV 19% 13. ja delat sudbinata na osnovniot promet (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). Nadomestokot iznesuva 1. nadomestokot iznesuva 73. osiguruvawa.. prevoz. Vo dano~nata osnova se vklu~uva i se' ostanato {to go pla}a ili treba da go plati drugo lice kako primatel na ispolnuvaweto.000 denari + pakuvawe 1. na pr. zakonski propi{ani dava~ki i danoci (na pr.870 denari Bidej}i dopolnitelno presmetanite tro{oci se vklu~uvaat vo dano~nata osnova za isporakata na ma{inata. so isklu~ok na danokot na dodadena vrednost (~len 17 to~ka 1 od ZDDV). dano~na osnova za promet izvr{en vo zemjata e nadomestokot.000 denari.870 denari Vkupno 86.000 denari Neto-iznos 73. Danokot na dodadena vrednost ne pripa|a kon nadomestokot.19 Primer 2: Pri dano~na stapka od 19 %.05 19% = 1. Istoto va`i i vo slu~ai koga ovie iznosi se oddelno iska`ani na tovar na primatelot na ispolnuvaweto.19 (3) Kon nadomestokot ne se vbrojuvaat samo pari~ni iznosi.190 = 1. od gledna to~ka na ovoj danok.000 denari 1. (5) Kon nadomestokot se vbrojuvaat i tro{ocite za sporedni prometi koi.

Primer 5: Gradot Skopje go zadol`uva eden grade`en pretpriema~ so izgradbata na novo u~ili{te. Klientot pla}a dobrovolno 21. Kon ~len 18 od ZDDV Poglavje 31 Namaluvawa na nadomestokot (1) Vo slu~ai na odobruvawe na diskont za izvr{eno predvremeno pla}awe (pla}awe pred vtasanost) doa|a do namaluvawe na cenata (~len 18 to~ka 1 od ZDDV). mu se nadomestuvaat nastanatite patni tro{oci (500 denari). Del od tro{ocite gi prezema Vladata na Republika Makedonija.330 denari). bidej}i primenite soveti dovele do isklu~itelni uspesi. Pokraj toa. Patnite tro{oci se vklu~uvaat vo dano~nata osnova.950 denari. isto taka. Primer 7: Klientot K kupuva vo modna prodavnica odelo i ja pla}a proda`nata cena od 8.500 denari. nadomestokot se utvrduva vrz osnova na fakti~ki primeniot iznos i toj iznesuva: 21. se vklu~uvaat od tretata strana. dokolku pla}aweto se vr{i za izvr{en promet na dobra ili za uslugi. del od nadomestokot za izvr{eniot promet na dobra.000 = 20. Uslov za toa e. iznosot odzemen kako diskont go namaluva nadomestokot. Nadomestokot se presmetuva od ovoj iznos. iznosite zasmetani sprema dano~niot obvrznik-ispolnuva~ od strana na kreditnata institucija ne ja namaluvaat dano~nata osnova za prometot na dobra ili za uslugata. Kako posledica na toa. . Nadomestokot za proda`bata na odeloto se utvrduva vrz osnova na iznosot koj go pla}a kupuva~ot (8. istata iznesuva 10. (7) Iznosi koi se pla}aat dobrovolno sprema dano~niot obvrznik pripa|aat.100 denari po odbivawe na taksa kako manipulativen tro{ok. (6) Subvenciite.000 denari + 950 denari DDV = 19. iznosot na kaucijata pretstavuva.. Kreditnata institucija mu dozna~uva na prodava~ot 8. rabati i drugi vidovi na cenovni namalenija koi mu se odobruvaat na primatelot na ispolnuvaweto vo momentot na prometot izvr{en sprema nego. Primer 6: Advokatot A dava sovetodavni uslugi sprema svoj klient i mu fakturira za taa cel 19.330 denari so kreditna karti~ka. Bidej}i se zemaat predvid i dobrovolno platenite iznosi.000 denari neto. (9) Koga primatelot na ispolnuvaweto pla}a so kreditna karti~ka. isto taka.000 denari. (2) Kon nadomestokot ne pripa|aat namaluvawa na cenata. kon nadomestokot.000 1. Sledstveno na toa. grade`niot pretpriema~ mora da gi odano~i i iznosite koi gi pla}a Vladata na Republika Makedonija za izgradbata na u~ili{teto. postoi slu~aj na namaluvawe na nadomestokot (~len 22 stav 1 od ZDDV).000 denari.05 (8) Dokolku na primatel na dobro mu se fakturira i kaucija za pakuvaweto. Koga se vra}a pakuvaweto i koga se vr{i povratok na kaucijata. koi se povrzani neposredno so cenata na prometot ili so uslugata. Provizijata dogovorena za taa cel iznesuva 10. isto taka. Toj iznesuva 7.42 - Primer 4: Trgovski zastapnik vr{i posredni~ki uslugi sprema firma rezidentna vo zemjata. kako nadomestok vo dano~nata osnova (~len 17 to~ka 3 od ZDDV). Pokraj pla}awata na gradot Skopje. cenovnoto namlenie da bide odvoeno iska`ano vo fakturata i da bide opfateno vo knigovodstvoto (~len 18 to~ka 2 od ZDDV).

.. Danocite i taksite dolguvani od dano~niot obvrznik ne pretstavuvaat proodni stavki. vidi poglavje 36 od DDVU).000 denari Vkupno 32. Kon ~len 19 od ZDDV Poglavje 33 Posebni vidovi na dano~na osnova Promet na dobra bez nadomestok (1) Ako se zeme od pretprijatieto dobro koe e sostaven del od imotot na istoto za li~ni celi na dano~niot obvrznik (~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. Dano~niot obvrznik ne smee vo pogled na ovie iznosi da bide nitu doveritel. vr{i vo platniot promet samo funkcija na posrednik.000 denari . Istoto va`i i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi presmetuva natamu ovie iznosi.000 denari. (2) Koga postojat neposredni pravni odnosi me|u lice zadol`eno za pla}awe i primatelot na pla}aweto. Vo momentot na podaruvaweto. eden poloven kompjuter od ist vid bi ~inel 10. nitu dol`nik. koj go nabavil za 30. Dano~na osnova za odzemaweto na dobroto od pretprijatieto iznesuva 10. Kaj sopstveno proizvedeni dobra. Slu~ai na proodni stavki postojat.500 denari + plateni sudski taksi 1.000 denari 18.000 denari + DDV 5% 900 denari Vkupno 18. Vo sekoj slu~aj. Nadomestokot iznesuva 18. istite. Primer: Advokatot A go zastapuva svojot klient pred sudot i mu ja izdava slednata faktura: Honorar 30.000 denari (neto).000 denari.43 - Primer: Trgovec so prehranbeni proizvodi kupuva kaj trgovec na golemo 500 pakuvawa biskviti.000 denari + DDV 5% = 1.000 denari (neto) i koj go koristel za celi na negovata stopnska dejnost. za dano~na osnova se zema nabavnata cena koja postoi vo momentot na zemaweto na dobroto (cena na povtorna nabavka na dobroto od ist vid i vrednost). kako proodni stavki. Primer 1: Dano~en obvrznik mu podaruva na svojot sin kompjuter.10% rabat 2. za dano~na osnova se zema cenata na ~inewe. Kaj slu~aite na namaluvawe na cenata po izvr{uvawe na prometot se raboti za namaluvawe na dano~nata osnova spored ~len 22 od ZDDV (vo vrska so toa.500 denari Bidej}i advokatot ne e nitu dol`nik nitu doveritel vo pogled na sudskite taksi. koj gi iska`uva i prima iznosite. ne pripa|aat kon nadomestokot. Trgovecot na golemo fakturira kako {to sledi: 500 pakuvawa po 40 denari = 20. koga dano~niot obvrznik. Redosledot na priem i pla}awe na iznosite ne igra nikakva uloga. vo tie slu~ai ne se raboti za proodna stavka. tuku istite pripa|aat kon nadomestokot (vidi poglavje 30 stav 4 od DDVU).900 denari Odobreniot rabat ne e sostaven del od dano~nata osnova. poglavje 13 od DDVU). Poglavje 32 Proodni stavki (1) Proodnite stavki ne pripa|aat kon nadomestokot (~len 18 to~ka 3 od ZDDV). se zema predvid neto-cenata (~len 19 stav 1 to~ka 1 i stav 3 od ZDDV).

000 denari (neto).000 denari + 380.000 denari). poglavje 13 od DDVU).000 denari. (4) Kaj uslugi bez nadomestok izvr{eni od dano~niot obvrznik za negovi li~ni potrebi.000 denari (neto).44 - Istata dano~na osnova se zema predvid. Dano~na osnova pretstavuvaat nastanatite tro{oci od 15. isto taka. iznosot se smeta za namaluvawe na nadomestokot.500 DDV. Za ovaa dejnost nastanale za advokatot tro{oci od 15.000 denari DDV. koga dano~niot obvrznik odzema od pretprijatieto dobro koe e sostaven del od imotot na istoto za li~ni celi na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost. Uslugi bez nadomestok (3) Koga odredeno dobro od imotot na pretprijatieto se koristi delumno za li~ni celi na dano~niot obvrznik (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. vidi ~len 19 stav 1 to~ka 1 i stav 3 od ZDDV. Za ovaa namena na bagerot nastanale izdatoci od 30.000 denari plus DDV. Dano~na osnova pretstavuva nabavnata cena od 40. mu stva besplatno na raspolagawe na svoj sodru`nik mebel za spalna soba. za dano~na osnova se zema pazarnata vrednost (neto) na primenoto dobro ili koristenata usluga (~len 19 stav 1 to~ka 3 i stav 3 od ZDDV). Trgovecot bi go prodal velosipedot za 8. Primer 3: Trgovsko dru{tvo.000 denari pretstavuvaat dano~na osnova.000 denari. koe prodava mebel. koj dru{tvoto go nabavil za 40. Razmena i prometi sli~ni na razmenata (5) Vo slu~ai na razmena na prometi i kaj prometi sli~ni na razmenata (~len 4 stav 1 i ~len 7 stav 1 od ZDDV).000 denari neto). Primer 4: Grade`en pretpriema~ za niskogradba koristi bager. za potrebite na negovite vraboteni ili za drugi celi.000 denari (neto). poglavje 13 od DDVU). sprema nivnite ~lenovi i sprema na niv bliski lica (~len 3 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. za dnao~na osnova se zema.000 denari. dadeniot iznos se smeta za dopolnitelen nadomestok za primatelot na doplatata. Istata dano~na osnova se zema predvid vo slu~ai koga dano~niot obvrznik koristi dobro od negoviot deloven imot za li~ni celi na negovite vraboteni ili za drugi celi koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost. Vo slu~ai na doplata. za celi na iskop na negoviot privaten imot. vrz osnova na iznosot na nastanatite izdatoci (neto) za ova usluga. poglavje 13 od DDVU). Advokatot bi fakturiral sprema treto lice 50. Bidej}i velosipedot bil proizveden od dano~niot obvrznik. za dano~na osnova se zema cenata na ~inewe (6. za dano~na osnova se zema iznosot na izdatocite (neto) za izvr{enata usluga (~len 19 stav 1 to~ka 2 i stav 3 od ZDDV). dano~nata osnova se utvrduva. koja pri~inila soobra}ajna nesre}a. Primer 2: Proizvoditel na velosipedi mu podaruva na lice vraboteno kaj nego eden velosiped po povod negova ven~avka (cena na ~inewe 6. Primer 6: Trgovec so motorni vozila mu prodava na grade`en pretpriema~ tovarno vozilo za 2. Proda`nata cena sprema klienti na dru{tvoto iznesuva 50. nabavnata cena ili cenata na ~inewe (sekoga{ neto). koi ne se sostojat od koristewe na dobro i koi ne se povrzani so negovata stopanska dejnost (~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. Izdatocite od 30. (2) Kaj prometot na dobra bez nadomestok od strana na trgovski dru{tva i drugi zdru`enija na lica sprema nivnite sopstvenici na vlog.. isto taka. dodeka kaj pla}a~ot.000 denari plus 9. Grade`niot pretpriema~ mu pla}a so . Primer 5: Advokatot A ja zastapuva pred sud svojata `ena.000. koj e sostaven del od imotot na negovoto pretprijatie.

300 denari Razlika 35. Bidej}i za isporakata na voziloto sprema trgovecot ne se dolguval danok na dodadena vrednost.000 denari + dopolnitelnoto pla}awe od 2.700 denari Dano~na osnova 30.DDV 5.000 denari . Naddavawe (6) Vo slu~ai na naddavawe za dobra. za dano~na osnova vo slu~aite od ~len 19 stav 2 od ZDDV.000 denari. toj mu pla}a i doponitelni 2. ~ij promet e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa vidi poglavje 56 od DDVU).DDV 380. na pr.300 denari.000 denari = 2. vidi poglavje 33 stav 1 do 4 od DDVU).700 denari .000 denari). na pr.primeno pla}awe od 2. dokolku utvrdenite iznosi se povisoki od nadomestokot. Kon nadomestokot za prometot na trgovecot so motorni vozila se vbrojuva se' {to pla}a primatelot na novoto tovarno vozilo (grade`niot pretpriema~).. proviziite za naddava~ot. ne ja namaluvaat dano~nata osnova.000 denari .023. Primer 8: Trgovec so polovni vozila prodava polovno motorno vozilo za 300.800 DDV) Promet so polovni dobra (odano~uvawe na razlika v o cenata) (7) Vo slu~ai na promet so polovni dobra. visina na izdatoci. se zemaat predvid vrednostite navedeni vo ~len 19 stav 1 to~ki 1 i 2 od ZDDV (nabavna cena.45 - stavawe na raspolagawe na svoeto polovno tovarno vozilo vo vrednost od 357. neregistrirani mali pretpriema~i (~len 51 stav 3 od ZDDV) ili od dano~ni obvrznici.800 denari .380.000 denari). Kon nadomestokot za prometot na grade`niot pretpriema~ se vbrojuva se' {to pla}a primatelot na staroto tovarno vozilo (trgovecot so motorni vozila). minus primenoto pla}awe i danokot na dodadena vrednost (bruto-vrednost na novoto motorno vozilo vo vrednost od 2.000 denari = 2.000 denari. Na~inot na primena na . koe go nabavil od privatno lice za 264. trgovecot mo`e pri proda`bata na voziloto da izvr{i odano~uvawe na razlikata vo cenata. Proda`na cena 300. vo slu~ai na nabavka na polovni dobra od privatni lica. dano~na osnova pretstavuva postignatata krajna cena bez danokot na dodadena vrednost (~len 19 stav 1 to~ka 4 i stav 3 od ZDDV).023. Tro{ocite na prodava~ot na dobrata. Uslovite za odano~uvawe na razlikata vo cenata spored ~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV ne postojat. Kaj razlikata vo cenite se raboti za bruto iznos od koj se odzema danokot na dodadena vrednost za celi na utvrduvawe na dano~nata osnova.000 denari (bruto-vrednost).380. Naddava~ot mu izdava na trgovecot so tepisi sledna presmetka: Aukciski prihod za razni tepisi 23.380 denari Iznos za isplata 21.provizija 10% 2.000 denari Poglavje 34 Minimalna dano~na osnova Koga se vr{i odano~liv promet na dobra ili na uslugi po bagatelna cena.3.000 denari = 357.023. minus danokot na dodadena vrednost (bruto-vrednost na staroto motorno vozilo vo vrednost od 357.420 denari Dano~nata osnova za trgovecot so tepisi od proda`bata na tepisite iznesuva 20.000 denari .000 denari .000 denari = 300.800 denari .nabavna cena 264. Primer 7: Trgovec na tepisi organizira naddavawe vo ramkite na aukcija. Uslov za primena na odano~uvawe na razlikata vo cenata e da ne bil dolguvan danok na dodadena vrednost za prometot na dobroto sprema dano~niot obvrznik (~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV). Pokraj toa.DDV 57. cena na ~inewe.000 denari (23.000. dano~na osnova pretstavuva razlikata me|u proda`nata i nabavnata cena.

Neophodnite ispravki se vr{at za presmetkovniot period vo koj nastanala promenata na dano~nata osnova. Za izgotvuvaweto na grade`niot plan nastanale tro{oci vo visina od 8.000 denari e povisoka od plateniot nadomestok.01 godina.02.fizi~ki lica sprema na niv bliski lica. Bidej}i rabtnata masa bila o{tetena vo mal obem. Trgovecot so mebel e dol`en da izvr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost.trgovski dru{tva i drugi zdru`enija na lica sprema nivni sopstvenici na vlog.03. koi nastapuvaat me|u merodavniot moment na konverzija (na pr. Kon ~len 20 od ZDDV Poglavje 35 Konverzija na stranska valuta Za celi na presmetka na danokot na dodadena vrednost i na prethodnite danoci za odbivka. vrednostite vo stranska valuta se konvertiraat vo denari. Primer: Trgovec so mebel mu prodava na dano~en konsultant kancelariski mebel za 50. Vo pogled na momentot na konverzijata.190 denari.01 godina kompjuter za 11.000 denari (neto). za merodaven se smeta proda`niot kurs (dneven kurs) utvrden vo dadeniot moment od strana na Narodnata banka na Republika Makedonija. Mebelot se ispora~uva na 25. ne se zemaat predvid.46 - minimalnata dano~na osnova pretstavuva predmet na kontrola kaj promet izvr{en od: .01 godina doa|a do promena na dano~nata osnova. Trgovecot go nabavil kompjuterot na 08. Promenite vo kursot. istata se zema kako minimalna dano~na osnova. Vo presmetkovniot period 03. Primer 2: Arhitektot A izgotvuva za lice vraboteno kaj nego grade`en plan i mu presmetuva za taa cel 5.000 denari se povisoki od plateniot nadomestok.01 godina da izvr{i odbivka na prethodniot danok vo visina od 9. .. . Pritoa.06.01 godina za 20. trgovecot so mebel e dol`en da ja odano~i isporakata na kancelariskiot mebel (dano~na osnova 50. Toj se doka`uva preku bankarsko izvestuvawe ili preku izdadeno soop{tenie. Preku cenovnoto namalenie vo presmetkovniot period 06. na 20.dano~ni obvrznici sprema svoite vraboteni i sprema na niv bliski lica. vo presmetkovniot period 03.01 godina. istite se zemaat predvid kako dano~na osnova. po dolgi pregovori.000 denari. dokolku se ispolneti uslovite od ~lenovite 33 i 34 od ZDDV. Obvrskata za ispravka postoi i vo slu~ai koga ispravkata na danokot na dodadena vrednost i ispravkata na odbivkata na prethodniot danok doveduvaat vo kraen rezultat do poramnuvawe. Bidej}i neto-tro{ocite od 8.000 denari). Bidej}i nabavnata neto-cena od 20. sprema nivni ~lenovi ili sprema na niv bliski lica.500 denari. .01 godina namalenie na cenata vo visina od 1. dogovornite strani utvrduvaat.000 denari plus 9. Kon ~len 22 od ZDDV Poglavje 36 Promena na dano~nata osnova i ispravka na prethodniot danok Danok i ispravka na prethodniot danok pri promena na dano~nata osnova (1) Dali postoi slu~aj na promena na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV) se ceni spored ~len 16 do 19 od ZDDV (vidi poglavje 30 do 34 od DDVU). momentot na izvr{uvawe na prometot) i momentot na priem na nadomestokot.000 denari (neto).02.500 denari DDV.900 denari. vidi poglavje 75 do 77 od DDVU). Dano~niot konsultant mo`e. e merodaven denot na nastanuvawe na dano~niot dolg spored ~len 31 od ZDDV (vo vrska so toa. Primer 1: Trgovec so kompjuteri mu prodava na svojot brat na 10.

vo toj slu~aj ne se raboti za promena na dano~nata osnova spored ~len 22 stav 1 od ZDDV. vidi poglavje 5 od DDVUPO). isporakata na polugotovi objekti ili na grade`en materijal. se vr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost i koga prometot bil izvr{en sprema primatelot na ispolnuvaweto. na primer isporakata na grade`ni objekti koi se koristat za delovni ili profesionalni celi (na pr. koj nemal pravo na odbivka na prethodniot danok (na pr. (4) Osloboden od danok e samo prometot na i z g r a d e n i stanovi i stanbeni zgradi.2000 godina e osloboden od danok na dodadena vrednost do 31. Dokolku stanbenite zgradi i stanovi se ispora~uvaat zaedno so zemji{teto na koe se izgradeni. Poimot "izgraden" go pretstavuva momentot na izgotvuvawe na zapisnik za tehni~ka ispravnost na objektot. prviot promet so stanbeni zgradi i stanovi ~ija izgradba zapo~nala pred 01. privatno lice). (5) Ponatamu. (2) Nezavisno od ova. Od dano~noto osloboduvawe se isklu~uva prvata isporaka izvr{ena vo rok od pet godini po izgradbata. [to se podrazbira pod stanbena zgrada i stan e utvrdeno vo poglavje 5 stav 3 do 7 od DDVUPO. ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danok na dodadena vrednost od 29.2000 godina i deka dano~nite obvrznici za ovoj period imaat pravo na odbivka na prethodno plateniot danok (vo vrska so ova. br.04. vo koj istite se koristat za stanbeni celi. Vo ovoj slu~aj odnapred se prijavuva namalenata dano~na osnova i toa na~elno vo presmetkovniot period na vr{ewe na prometot. na pr.. dano~noto osloboduvawe go opfa}a i samoto zemji{te. . (2) Vo slu~aj na promena na dano~nata osnova. Ispravka na prethodniot danok pri namaluvawe i is plata na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (5) Vo vrska so ispravkata na odbivkata na prethodniot danok i vra}aweto na danokot pri uvoz (~len 22 stav 2 od ZDDV). koga dogovoreniot nadomestok za odreden odano~liv promet na dobra ili uslugi stanal celosno ili delumno nevozmo`en za naplata. Kon ~len 23 od ZDDV Poglavje 37 Dano~no osloboduvawe za promet na stanbeni zgradi i stanovi Op{to (1) Spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV. Pole na primena na dano~noto osloboduvawe (3) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV va`i samo za prometot na stanbeni zgradi i stanovi vo onoj del. zaradi izbegnuvawe na te{kotii vo preodniot period.47 - a dano~niot konsultant vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo istiot presmetkoven period vo visina od 1290 denari.12. stolarski raboti). vidi poglavje 82 stav 9 od DDVU. (3) Ako nastapi promena na dano~nata osnova vo presmetkovniot period vo koj bil izvr{en prometot. poni{tuvawe na kupoproda`niot dogovor ili zaradi promena na cenata (namaluvawe ili zgolemuvawe na cenata).1999 godina ("Slu`ben vesnik na RM". stavawe pokriv.12. poedine~ni grade`ni ispolnuvawa od strana na zanaet~ii po nalog na nositelot na gradbata ili na glavniot izveduva~ (na pr. osloboden od danok bez pravo na odbivka na prethodni danoci e prometot so stanbeni zgradi i stanovi vo onoj del vo koj se koristi za stanbeni celi. pod dano~noto osloboduvawe ne potpa|a prometot so stanbeni objekti kaj koi ne se raboti za stanovi ili stanbeni zgradi. Ispravkata ne se vr{i. izgradba na karabina. (4) Ispravka na danokot na dodadena vrednost i na prethodniot danok se vr{i samo koga dano~nata osnova se promenila zaradi vra}awe na dobroto. Grade`nite ispolnuvawa koi ne se sostojat od promet na stanbeni zgradi i stanovi ne se oslobodeni od danok. 86/99) predviduva deka.

04. isporakata na objekti koi se koristat za zemjodelski celi ili isporakata na administrativni objekti sprema javno-pravni tela. objektot se prodava (ispora~uva) sprema treto lice na 15. kancelariski prostorii).2000 godina (vo vrska so isklu~okot koj va`i do 31.12. vtorata ili natamo{nata isporaka vo rok od ili nadvor od petgodi{niot period.03.06.2000 godina. Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. Primer 2: Grade`en pretpriema~ (glaven izveduva~) gradi po nalog na treto lice stanbena zgrada (isporaka na delo vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) koj mu se ispora~uva na tretoto lice po sistemot na klu~ na raka neposredno po izgradbata preku primopredavawe na 30. Vo vrska so momentot na izgradenost. isto taka. Isto taka. Primer 1: Grade`en pretpriema~ gradi stanben objekt za celi na natamo{na proda`ba.2000 godina.2002 (isporaka).2002 godina. toj e odano~en. magacin. objekti so kancelariski prostorii i stanovi) dano~noto osloboduvawe go opfa}a samo delot od objektot koj slu`i za stanbeni celi. (8) Spored preodnite odredbi od ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na ZDDV od 29. ~ija izgradba zavr{uva na 15. vidi poglavje 5 od DDVUPO). ne se primenuva zaradi re~enica 2 od ovaa odredba. Prometot so stanbenata zgrada e izvr{en vo rok od pet godini i. Bidej}i istiot se izvr{uva vo rok od pet godini. Prethodnite danoci koi otpa|aat na grade`nite ispolnuvawa i na drugi vlezni ispolnuvawa se isklu~eni od odbivkata na prethodniot danok (~len 35 to~ka 1 od ZDDV). Kaj objekti so me{ovita namena (na pr. ~ija izgradba zapo~nala pred 01. zaradi toa. kako i poglavje 93 stav 3 i poglavje 97 stav 2 od DDVU).06.i prometot so neizgradeno zemji{te ne e osloboden od danok. delovni lokali.2000 godina i po odreden period na neprodadenost. a potoa go prodava na 15.2002 godina pretstavuva izmena na okolnostite merodavni vo pogled na odbivkata na prethodniot danok koi. za presmetkovniot period na proda`bata. doveduvaat do ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo polza na grade`niot pretpriema~ (~len 37 stav 3 od ZDDV.06. vidi stav 4 od ova poglavje. vidi poglavje 5 stav 9 i 10 od DDVUPO. Isporakata na deloto pretstavuva prv promet na izgraden stanben objekt.12.2000 godina. Odano~enata proda`ba na 15. ~len 8 stav 2 od DDVP. po izgradbata na 15. prvata isporaka po istek na petgodi{niot period. (6) Bidej}i prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi vo rok od pet godini po izgradbata e isklu~en od dano~noto osloboduvawe (vidi stav 7 od ova poglavje). Dano~nata obvrska za prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi vo rok od pet godini po izgradbata ostanuva: . 2. vo vrska so momentot na isporakata na grade`ni objekti. Odano~uvawe na prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi (7) Prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi izvr{en vo rok od pet godini po izgradbata e isklu~en od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV. Primer 3: Grade`en pretpriema~ izgotvuva za sopstveni celi stanben objekt koj.12. prviot promet na stanbeni zgradi i stanovi.2000 godina (vo vrska so toa.48 - fabrika. e osloboden od danokot na dodadena vrednost do 31. odnosno e odano~en i toa spored op{tata dano~na stapka.04.2001 godina. najprvin go iznajmuva za stanbeni celi (oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV). se odano~uva.12.12. dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV gi opfa}a: 1. Istoto va`i i za stanbeni objekti i stanovi koi se izgradeni pred 01. Prometot e izvr{en vo rok od pet godini i zaradi toa e odano~en.. vidi stav 8 od ova poglavje).1999 godina (vidi stav 2).

prostoriite da se koristat za stanbeni celi. obvrskata na odano~uvawe va`i osobeno za iznajmuvaweto stanbeni kontejneri ili stanbeni prikolki (na primer vo turisti~ki kampovi) i na mobilni toaleti. stavawe pokriv) se bez zna~ewe. i stavaweto na raspolagawe na stanovi od strana na rabotodavecot sprema rabotnikot. Oslobodeno od danok e. poedine~ni gara`i) e odano~eno. Isto taka.2000 godina: dokolku prviot promet bide izvr{en posle 31. . Pri po~etok na izgradbata pred 01. se ocenuva na~elno spored fakti~kata namena. dvata dogovora mora da gi sklu~at istite dogovorni strani. (2) Vremetraeweto na dogovorniot odnos e bez zna~ewe. gas i mazut. jaglen. za sporedna usluga kon iznajmuvaweto stanovi se smeta odr`uvaweto na gradinata i na balkonskite rastenija koi dogovorno gi prezema iznajmuva~ot na stanbeniot objekt. parkirali{ta.12. Ozna~uvaweto na mestoto za parkirawe i negovoto grade`no ili tehni~ko ureduvawe (na primer zayiduvawe. Spored toa. i kratkoro~noto stavawe na raspolagawe na stan za negovo koristewe e oslobodeno od danok. ~isteweto na zaedni~kite hodnici i skali i osvetluvaweto na istite. vidi poglavje 5 stav 11 od DDVUPO. isporakata na greewe. podzemni gara`i. [to se podrazbira pod poimite stanbeni zgradi i stanovi proizleguva od poglavje 5 od DDVUPO. po~etok na izgradbata posle 31.2000 godina. "stanbena kirija" ili "stanbeni celi". snabduvaweto so voda (kako i snabduvaweto so topla voda). Merodavno e. Ponatamu. Za postoeweto na pretpostavkata na sporeden promet e neophodno da postoi prostorna povrzanost me|u stanot i parkirali{teto. Sepak. zgradi za parkirawe. pansioni i sli~ni institucii zaradi privremeno smestuvawe na treti lica. Poglavje 38 Dano~no osloboduvawe za iznajmuvawe stanbeni zgradi i stanovi Iznajmuvawe stanovi (1) Pra{aweto dali postoi iznajmuvawe na stanbena zgrada ili stan vo smisla na ~len 23 to~ka 2 od ZDDV. Vo vrska so pra{aweto.2000 godina: vo site slu~ai. Za postoeweto na pretpostavka na sporeden promet nema da se smeta za nesoodvetno.49 - 1. razgrani~uvawe. (4) Dano~noto osloboduvawe ne va`i za iznajmuvaweto stanbeni prostorii i prostorii za no}evawe od strana na hoteli. taka i za iznajmuvaweto poedine~ni stanbeni prostorii. e mo`no dogovorite da se sklu~at vo razli~ni momenti.12. zgrada so centralno parkirali{te). vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU).. dokolku iznajmuvaweto na stanot i iznajmuvaweto na parkirali{teto bidat dogovoreni vo odvoeni dogovori. Isto taka. gostilnici. Za sporedni prometi kon iznajmuvaweto stanovi se smetaat. Pritoa. stavaweto na raspolagawe na ma{ini za perewe ali{ta. 2. {to se podrazbira pod po~etok na izgradba. Parkirali{ta za vozila (7) Iznajmuvaweto parkirali{ta za parkirawe na vozila (na pr. Sporeden promet osloboden od danok (5) Kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV se vbrojuva i voobi~aeniot sporeden promet koj e vo neposredna ekonomska vrska so dadenata odredba (vo vrska so toa. isto taka. (6) Za sporeden promet ne se smeta isporakata na elektri~na struja. (3) Slu~ajot na iznajmuvawe stan ne postoi kaj iznajmuvaweto grade`ni objekti koi se vrzuvaat za zemji{teto samo za odredena privremena cel. (8) Iznajmuvaweto parkirali{te e oslobodeno od danok samo kako sporeden promet kon iznajmuvaweto stan vo smisla na ~len 23 to~ka 2 od ZDDV. Vakvata povrzanost postoi koga parkirali{teto pretstavuva del od eden edinstven kompleks na objekti ili koga istoto se nao|a vo neposredna blizina na stanot (na primer. na primer.04. Dano~noto osloboduvawe va`i kako za iznajmuvaweto na celokupni stanbeni objekti. ne e bitno dali vo dogovorot se koristat poimite "stan".

Poglavje 41 Dano~no osloboduvawe za bankarski i finansiski promet Op{to (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV ne go koristat samo banki i finansiski institucii. (3) Dano~noto osloboduvawe go opfa}a i prometot vo raboteweto so pari~ni pobaruvawa. Dano~noto osloboduvawe gi opfa}a i opcionite zdelki so devizi. naplatata na pari~ni pobaruvawa (inkaso-zdelki) e odano~ena (vidi stav 15 od ova poglavje). samo dokolku istite se ispora~aat po nivnata nominalna vrednost. se primenuva dano~noto osloboduvawe. vidi poglavje 56 od DDVU). Vo slu~aj na otu|uvawe na postrojki treba da se vnimava na mo`nata primena na ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa. za prometot so zakonski plate`ni sredstva (moneti i banknoti za koi postojat va`e~ki kursevi na menuvawe). Kaj menuva~koto rabotewe so pari. isto taka.. kako i za takseni i kontrolni marki (banderoli) koi va`at vo zemjata. deka dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 3 od ZDDV doa|a predvid za po{tenskite vrednosnici. Prometi vo oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i udeli vo dru{tva . Za prometot so po{tenski marki va`e~ki vo zemjata. tuku istoto mo`e da se koristi i od strana na site drugi dano~ni obvrznici koi vr{at promet po koj bilo osnov naveden vo ovaa odredba. proda`bata na po{tenski obrasci). se isklu~uvaat plate`nite sredstva koi se stavaat vo promet zaradi nivnata sodr`ina na metali ili zaradi nivnata kolekcionerska vrednost. dano~noto osloboduvawe va`i i vo slu~ai. vklu~uvaj}i go posreduvaweto vo vakvite vidovi na promet. koga stranskata valuta se ispla}a vo pomali pari~ni edinici (mali banknoti ili moneti) po `elba na kupuva~ot i koga za taa cel se presmetuva drug kurs od va`e~kiot devizen kurs ili koga se napla}aat administrativni dodatoci. Prometot na dobra. dano~noto osloboduvawe se primenuva i vo slu~ai koga po{tenskite marki se otu|uvaat po cena koja e pomala od nominalnata vrednost. Poglavje 40 Dano~no osloboduvawe za po{tenski uslugi na Makedonskata po{ta (1) Oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 4 od ZDDV se site uslugi na Makedonskata po{ta koi se vr{at neposredno kako po{tenski raboti. Kaj bankarskiot i finansiskiot promet na Makedonskata po{ta se vnimava na mo`nata primena na ~len 23 to~ka 5 od ZDDV (vidi poglavje 41 od DDVU). Vrz sporedni prometi kon vakvite uslugi (na pr. Kaj monetite i banknotite koi se stavaat vo promet po povisoka vrednost od nominalnata na~elno se poa|a od toa. Dokolku vrednosnicite pretstavuvaat predmet na trguvawe po povisoka cena od nominalnata vrednost. Predmet na ovie opcioni zdelki e pravoto na istaknuvawe ili otu|uvawe odredeni pari~ni pobaruvawa vo odreden rok i po odreden fiksen kurs. deka istite se stavaat vo promet zaradi nivnata sodr`ina na metali ili zaradi nivnata kolekcionerska vrednost. ne e osloboden od danok. (2) Telekomunikaciskite uslugi ne se opfateni so dano~noto osloboduvawe. Vo dano~noto osloboduvawe se vklu~uvaat site vidovi na koverti i po{tenski karti~ki na koi se vtisnati ili nalepeni po{tenski marki. vo toj slu~aj se odano~uva celokupniot promet.50 - Poglavje 39 Dano~no osloboduvawe za promet so po{tenski i takseni marki So zborovite "nominalna vrednost" se istaknuva. Zakonski plate`ni sredstva i devizi (2) Od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 alineja a) od ZDDV. na pr. Nasproti toa. otstapuvaweto pobaruvawa i opcionite zdelki so pari~ni pobaruvawa. koj se izvr{uva kako osnoven promet.

samo ako istoto mo`e da se smeta za samostoen osnoven promet. vakvoto odobruvawe kredit e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV. (11) Dokolku pri odobruvaweto krediti se baraat obezbeduvawa. prezemaweto plasmani na novi emisii. skladi{ta) se vr{i ocenka na nivnata vrednost. koe e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV. kako i dostavuvaweto akcionerski izvestuvawa do imatelite na depoa na hartii od vrednost. oslobodeno od danok. na pr. (7) Pokraj udelite vo kapital-dru{tva (na pr. ne vr{at posreduvawe vo prometot na udeli sprema dru{tva.. zemji{ta. Tro{ocite nastanati pritoa za davatelot na kreditot. za utvrduvaweto na obemot na kreditnata validnost na objektite koi pretstavuvaat predmet na obezbeduvawe (na pr. kako i upravuvawe so krediti za komercijalni celi (osobeno banki. prenosot ili posreduvaweto na tajno sodru`ni{tvo e. davateli na zaemi). se vbrojuvaat i opcionite zdelki so hartii od vrednost. dokolku prometot mu se fakturira na imatelot na depoto. Zakonot za zdravstveno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM" br. 9/2000). Za odobruvawe kredit se smeta i podgotvenosta za kreditirawe kon koja dogovorno se obvrzal dano~niot obvrznik do isplatata na zaemot. (8) Licata. koi edinstveno vr{at obezbeduvawe na adresi za zainteresirani vlo`uva~i na kapital. taka i prenosot na opcioni prava. osobeno nadomestocite za procenka i patnite tro{oci. (6) Pri razgrani~uvaweto me|u prometot osloboden od danok od oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i odano~enoto ~uvawe hartii od vrednost va`i slednoto: Uslugata na dano~niot obvrznik (kreditna institucija) e na~elno osloboden od danok. Odobruvaweto. dodeka poimot "specijalni investicioni fondovi" e reguliran so Zakonot za investicioni fondovi ("Slu`ben vesnik na RM" br. isto taka. vodeweto na depoto. Uslugata na obezbeduva~ot na adresi ne e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 5 alineja b) od ZDDV. 25/2000) i so Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost ("Slu`ben vesnik na RM" br. Istiot }e bide na~elno odano~en. mu se fakturiraat na . dvi`ni stvari. kon udelite vo dru{tva se vbrojuvaat i udeli vo personalni dru{tva (na pr. (5) Kon prometot od oblasta na raboteweto so hartii od vrednost se vbrojuvaat i uslugite od oblasta na emisionoto rabotewe. posreduvawe i upravuvawe so krediti (10) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 5 alineja g) od ZDDV ne va`i samo za dano~ni obvrznici koi kako dejnost vr{at dodeluvawe na. Upravuvawe so fondovi (9) Poimot "fondovi za socijalno osiguruvawe" e reguliran so Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM" br. 25/2000). Odobruvawe. kursnata vrednost. Dano~noto osloboduvawe go opfa}a kako sklu~uvaweto na opcioni zdelki. izgotvuvaweto izvodi za depoto.51 - (4) Kon prometot vo oblasta na raboteweto so hartii od vrednost i udeli vo pretprijatija. 24/2000). dokolku nadomestokot mu se fakturira na emitentot. kotiraweto na berza na hartii od vrednost i posreduvaweto na kreditni institucii vo proda`bata na dr`avni obvrznici. Primer: Industrisko pretprijatie im dodeluva krediti na svoite vraboteni zaradi izgradba na stanovi. Predmet na ovie opcioni zdelki e pravoto na pobaruvawe (nabavna opcija) ili na isporaka (proda`na opcija) na odreden broj na hartii od vrednost vo koe bilo vreme do istek na odreden rok. na pr. na kalkulacii za dohodovnosta. udeli vo dru{tva so ograni~ena odgovornost). Kon prometot koj ne e osloboden od danok se vbrojuva. Dokolku odreden dano~en obvrznik dodeli kredit vo vrska so odreden promet. naplatata na tu|i kamatni ili dividendni pisma. vo komanditni dru{tva). tuku i za drugi dano~ni obvrznici (vidi stav 1 od ova poglavje).

koj e osloboden od danok (~len 8 stav 2 od ZDDV). Toa ne se vrzuva nitu za odredena pravna forma na dano~niot obvrznik. istoto se odano~uva. povlastenite dejnosti da preovladuvaat vo ramkite na sevkupnata stopanska dejnost na dano~niot obvrznik.n. vo toj slu~aj se raboti za nadomestoci spored ~len 23 to~ka 5 alineja g) od ZDDV koi se oslobodeni od danok. se vbrojuva ukinuvaweto na smetki. uslugite na tretoto lice pa|aat na tovar na kreditniot posrednik kako kreditno-posredni~ki uslugi oslobodeni od danok. vo toj slu~aj kamatnata razlika pretstavuva nadomestok za odredeno posreduvawe na kreditniot posrednik sprema bankata koe e oslobodeno od danok. Pritoa. So utvrduvaweto na kreditnata validnost na predmetot na obezbeduvaweto ne postoi streme` kon postignuvawe samostojni ekonomski celi. pri vleguvawe vo minusno saldo). naplatata na tu|i pobaruvawa (inkaso-zdelki) ne e oslobodena od danok. vodeweto smetki.. 47/97). Ovaa dejnost slu`i dotolku pove}e za toa. (13) Posreduvaweto so krediti go vr{i samo lice koe sprema idnite strani na kreditniot dogovor nastapuva kako samostoen posrednik. koga istoto go vr{i davatelot na kreditot. vtisnuvaweto na firma na formulari za pla}awe. (12) Ako kreditniot klient e zadol`en da plati odnapred utvrdeni iznosi zaradi neprezemawe na kreditot. doznaki i tekovni smetki (15) Kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV na poleto na raboteweto so {tedni vlogovi. prezemaweto garancii na garancii i vo vakviot promet e oslobodeno od danok. otu|uvaweto ~ekovi. kako i doznakata i izgotvuvaweto na izvodi i fotokopii na smetki. Nasproti toa. blokiraweto smetki i drugi prometi koi se povrzani so raboteweto so {tedni vlogovi. Dadenata neposredna povrzanost go opravduva faktot. Koga kreditniot posrednik }e vklu~i treto lice zaradi realizirawe na posredni~kata zdelka. na pr. "packing"). prezemaweto garanciska obvrska ili na garancija za maksimalna kamata. Za drugi vidovi na obezbeduvawa se smetaat. vo slu~aj na predvremena otplata. Dano~noto osloboduvaweto se odnesuva na site uslugi tipi~ni za profesijata. br. Poglavje 42 Dano~no osloboduvawe za osiguritelen promet i uslugi na osiguritelni posrednici i zastapnici (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 6 od ZDDV se odnesuva na prometi vrz osnova na dogovori za osiguruvawe i reosiguruvawe koi se regulirani so Zakonot za osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM". opomenuvaweto (na pr. (2) Oslobodeni od danok se i uslugite na osiguritelni posrednici i brokeri. koj nastapuva vo ime na kreditniot posrednik. Osloboduvaweto ja opfa}a. obes{tetuvawe za neprezemawe na kreditot ili zaradi pomestuvawe na rokovite na vtasanost). (14) Upravuvaweto so krediti e oslobodeno so danok samo vo slu~aj. Rabotewe so depoziti. za da se ovozmo`i odobruvaweto na kreditot. Kon prometot osloboden od danok vo ramkite na platniot promet se vbrojuva. na samoto utvrduvawe na vrednosta na obezbeduvaweto da se gleda kako na sporeden promet kon odobruvaweto krediti.52 - primatelot na kreditot so samoto odobruvawe na kreditot. koja bankata bi ja pobarala bez vklu~uvawe na kreditniot posrednik (tn. nitu istoto se ograni~uva na toa. osven ako ne se raboti za nadomest na {teta. me|u drugoto. istiot da mo`e da vklu~i povisoka kamatna stapka vo kreditnite barawa na kreditnite klienti od stapkata. na primer i kreditnata institucija koja posreduva vo sklu~uvaweto . pri otpovik na odobruvaweto na zaemot ili pri raskinuvawe na kreditniot odnos (t. dokolku garantot ili posrednikot dobivaat poseben nadomestok za taa cel. pla}awa. Ga rancii i drugi obezbeduvawa (16) Spored ~len 23 to~ka 5 alineja |) od ZDDV. uslugite na tretoto lice sprema kreditniot posrednik se odano~uvaat. Ako odredena banka dogovori so krediten posrednik. Ako upravuvaweto go vr{i treto lice (po nalog na davatelot na kreditot). na primer.

Pokraj vlogot vo igrata na sre}a. tuku edinstveno vr{at posreduvawe. dramski. prometot na dvi`no i nedvi`no kulturno bogatstvo. Soglasno so ~len 23 to~ka 8 od Zakonot za dodadena vrednost osloboden od danokot na dodadena vrednost bez pravo na odbitok na prethodniot danok. baletski. programa. Ne se smeta za dejnost od oblasta na kulturata pe~ateweto publikacii. koi ne pretstavuvaat uslugi na osiguritelni posrednici i osiguritelni brokeri tipi~ni za nivnata profesija (na pr. 1. tancovi. tehni~kata obrabotka-razvivaweto na filmovi. koga danokot za igri na sre}a se napla}a edinstveno spored visinata na vlogot. za koe dobivaat provizija. ustanovi. samostojnite umetnici. . br.53 - osiguritelni dogovori. v) Filmska dejnost e produkcija. Duri i vo slu~ai. Sepak. sojuz i sli~no. mo`e da dojde predvid primenata na dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 56 od DDVU). b) Muzi~ka dejnost i scenska-umetni~ka dejnost e podgotvuvawe i javno izveduvawe muzi~ki. umno`uvawe na originalno likovno delo. samostojni umetnici. Objavuvaweto zna~i dostapnost na umetni~koto delo pod ednakvi uslovi na neodreden broj lica nadvor od voobi~aeniot krug na semejstvoto i li~nite poznanici. ne se oslobodeni od DDV spored ~len 23 to~ka 7 od ZDDV za nivnoto posreduvawe. i drugi fizi~ki lica (u~enik. Objavuvaweto se vr{i preku: a) Izdava~ka dejnost. Drugi prometi. e prometot koj go pravat ustanovite od oblasta na kulturata. Ostanatite ostvaruva~i od kulturata (umetnicite. operski. distribucija i javno prika`uvawe na kinematografski. e registrirano i za vr{ewe dejnost od oblasta na kulturata. letok. drugo audio-vizuelno delo. (2) Dano~ni obvrznici koi samite ne se nositeli na igri na sre}a. koja pretstavuva izdavawe publikacii so umetni~ka sodr`ina vo dovolen broj primeroci (500) nameneti za javnosta. pomo{ni prometi). regulirani so Zakonot za igri na sre}a i na zabavni igri ("Slu`ben vesnik na RM". Poglavje 43 Dano~no osloboduvawe za igri na sre}a i zabavni igri (1) Prometite. drugi pravni i drugi fizi~ki lica. zdru`enie na gra|ani od oblasta na kulturata kako dru{tvo. po{tenska i taksena marka. Dano~noto osloboduvawe go opfa}a celokupniot nadomestok platen od igra~ot. (2) Ustanova e pravno lice {to vr{i dejnost od oblasta na kulturata neprofitna cel. kako i narodni pesni i igri. ne se oslobodeni od danok. katalog i prospekt. televiziski i video film. obrazec i sli~ni publikacii. za ostvaruvawe na dano~noto osloboduvawe baraat mislewe od Ministerstvoto za kultura so koe se potvrduva ostvaruvawe na kultura. so (3) Prometot od oblasta na kulturata se ostvaruva preku dejnostite za objavuvawe i dejnosti za za{tita i koristewe. fondacii od oblasta na kulturata kako neprofitni i nevladini organizacii). adresar. tuka se vbrojuvaat i taksite za proda`ba na pismenite dokumenti za u~estvoto vo igrata. Poglavje 44 Dano~no osloboduvawe za kulturni ustanovi i drugi sli~ni institucii (1) Kulturata ja ostvaruvaat umetnici. trgovci poedinci i trgovski dru{tva registrirani za vr{ewe dejnost od oblasta na kulturata i pravno lice {to pokraj registracijata za vr{ewe dejnost od druga oblast. kukleni i drugi umetni~ki dela.. osloboduvaweto od DDV ja opfa}a celokupnata usluga na nositelot na igrata. kalendar. operetski. student i drugo lice koe se obrazuva za potrebite na kulturata kako i nau~en rabotnik {to vr{i dejnost od oblasta na kulturata). 10/97 i 54/97) se oslobodeni od danok (~len 23 to~ka 7 od ZDDV). zaednica. imenik. nezavisno od na~inot i formata na koja deloto e napraveno. bidej}i istite ne pretstavuvaat samostoen promet.

orginali na kni`evni i muzu~ki dela. a) Kako promet od botani~ka gradina se smeta onoj koj proizleguva od odgleduvaweto na retki vidovi rastenija za obrazovni. arhivi i dokumentacioni centri se osloboduva od DDV. v) Kako promet od parkovi se smeta onoj koj go vr{at: nacionalni parkovi. arsko |ubre. nau~no. kako i proizvodi od niv (meso. b) Muzejska dejnost e sistematsko istra`uvawe. dive~. ribi. za{tita. kako i drugo umetni~ko delo izrazeno vo vid na povrzani podvi`ni sliki. ptici. `ivotinski parkovi. Izveduvawe na arhitektonski dela e proektirawe i podigawe arhitektonski dela so umetni~ki vrednosti kako i spomenici za odbele`uvawe nastani i li~nosti od zna~ewe za istorijata i kulturata. za{tita na spomenicite na kulturata. na kulturno-umetni~kiot amaterizam i objavuvaweto kulturno-umetni~ki dela. Za{tita na nedvi`noto kulturno bogatstvo e dejnost za za{tita i koristewe na arhitektonskoto kulturno bogastvo. a osobeno: proektirawe. ~uvawe.. stru~ni i nau~ni celi. sadnici. istorisko i drugo op{testveno zna~ewe. trupci. objavuvawe i prezentirawe na muzejskiot materijal. stru~no i nau~no obrabotuvawe i prou~uvawe. izlo`uvawe. a) Bibliote~na dejnost e nabavuvawe. Za{titata i koristeweto na dvi`noto kulturnoto bogastvo se ostvaruva preku vr{eweto na bilbliote~nata. ikri. sobirawe. ogrevno drvo. `ivi `ivotni i proizvodi od niv (meso. 3. kako i za{tita i koristewe na duhovnoto kulturno tvore{tvo. rogovi). insekti i sli~no za obrazovni. Dejnost na domovi na kulturata e dejnost koja zna~i programsko i funkcionalno pottiknuvawe i razvoj na kulturata. kako i za vr{ewe na drugi dejnost od oblasta na kulturata. na `ivotni. kako {to e proda`bata na vleznici. izgraduvawe i o~uvuvawe na zeleni javni povr{ini. jajca. arsko |ubre i drugo). {umski plodovi. muzejskata i kinote~nata dejnost. obrabotuvawe. Dejnost za posreduvawe vo kulturata e organizirawe i javno prezentirawe. fotografski dela i dela sozdadeni vo postapka sli~na na fotografskata. b) Kako promet od `ivotinski parkovi (zoolo{ki gradini) se smeta onoj koj proizleguva od odgleduvaweto na `ivotni. Prometot od botani~ki gradini. za{tita i prezentirawe filmovi i filmski materijali od umetni~ko. osobeno na tvore{tvoto na decata i mladinata. kako i sobirawe i obrabotka na podatoci za objavenite dela i izvedbi. so ili bez ton. drugi umetni~ki predmeti. ko`a. rogovo. obrabotuvawe i davawe na koristewe bibliote~en materijal. ~uvawe. a koj proizleguva od nivnata dejnost da vodat gri`a za podra~jata na za~uvana avtenti~na sredina na prirodni ubavini i vrednosti na rastitelniot i `ivotinskiot svet i za hortikulturno ureduvawe na javni povr{ini. lekoviti rastenija. javni pretprijatija i ustanovi. sreduvawe. Galeriska dejnost e organizirawe i javno izlo`uvawe na orginali ili primeroci na dela od likovnata i primenetata umetnost. v) Kinote~na dejnost e pribirawe. Za{tita na spomenici na kulturata i spomenicite i spomen-obele`jata e za{tita. {i{arki.54 - g) d) |) e) 2. semiwa. izveduvawe i drugo sli~no objavuvawe na ve}e objavenite doma{ni i stranski dela i izvedbi od oblasta na kulturata na Republikata i vo stranstvo. na . insekti i sli~no. 4. stru~ni i nau~ni celi. proda`ba na vleznici. rastenija i sli~no. ~uvawe. kako i pribirawe. love~ki kolibi i sli~no) na lovci i na nivni asocijacii. semiwa. bez ogled na vidot na nosa~ot {to gi sodr`i. ~uvawe. jajca. ptici. ribi. kako i izdavawe na lovnotehni~kite objekti i stopanski objekti (love~ki ku}i. suvi drvja i sli~no. obrabotka i prezentirawe na informacii i podatoci za bibliote~niot materijal. kako {to e proda`bata na vleznici. ko`a. prou~uvawe i stru~no odr`uvawe na istite. parkovi. kulturno.

medicinski i hemiski laboratorii za dijagnostika. odnosno proizveduva. ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i roditelska gri`a. dnevni centri za rabotno proizvodna aktivnost. se smeta onoj koj proizleguva od nivniot predmet na rabotewe (za{titata. aktivnostite i postapkite za za~uvuvawe i unapreduvawe na zdravjeto na lu|eto. Poglavje 45 Dano~no osloboduvawe za uslugi na radio i televiziski stanici (1) Radiodifuzna i televiziska stanica e radio stanica koja emituva radio i televiziska programa. zavodi za zdrastvena za{tita. istite se oslobodeni od DDV. spre~uvaweto i suzbivaweto na zaboluvawata. povredite i drugite naru{uvawa na zdravjeto. (4) Na nadomestocite dobieni od Vladata na Republika Makedonija za sozdavawe i emituvawe na programi od javen interes po Odlukata za raspredeluvawe na sredstvata pribrani od radiodifuznata taksa po ~len 77 alineja 4 od Zakonot za radiodifuznata dejnost ("Slu`ben vesnik na RM" broj 20/97). ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno socijalni problemi i so naru{eno povedenie. (2) Pod sli~ni ustanovi se podrazbiraat: ordinacii. izdavaweto na potvrdi i sli~no. (3) Kako komercijalna dejnost na edna radiodifuzna i televiziska stanica se smeta emituvaweto na: komercijalni programi. medicinski centri. prenesuva. d) Kako promet od dokumentacioni centri se smeta onoj koj proizleguva od osnovniot predmet na nivnoto rabotewe: odbiraweto na arhivskata gra|a od dokumentarniot meterijal. navremeno i efikasno lekuvawe i rehabilitacija so primena na stru~no medicinski merki. ne se presmetuva DDV. centri za rehabilitacija i sli~ni ustanovi. ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so telesna . (2) Uslugite na radiodifuznite i televiziskite stanici se oslobodeni od danok na dodadena vrednost bez pravo na odbivka na predhodniot danok. lovni hroniki. Dokolku ovie uslugi se vr{at od strana na bolnici. Kako ustanovi se smetaat: centri za socijalni raboti. iznao|awe. plateni politi~ki programi i drugi dejnosti so koi steknuvaat sredstva vrz osnova na me|usebni dogovori so korisnicite na nivnite uslugi. kako {to e prebaruvawe. centri za davawe pomo{ vo doma{ni uslovi. izdavawe na trofeen list i sli~no. g) Kako promet od arhivi (Arhivot na Makedonija i Arhivskiot oddel na MANU). kliniki. aktivnosti i postapki. osven nivnite komercijalni dejnosti.55 - nadomestociete za zastrel na dive~. prirodni lekuvali{ta (centri za medicinska rehabilitacija) i drugi formi na davawe na zdravstveni uslugi vo soglasnost so zakon. ekonomsko-propagandni poraki. za zastrelani trofejni grla. zdrastveni stanici. zavodi. dnevni centri i klubovi za stari i vozrasni lica. klini~ki centri. zdrastveni domovi.. emituva i vr{i distribucija na radio i televiziski programi i drugi informaciski sodr`ini nameneti za op{t priem vo sloboden prostor i po kablovska radio-televiziska mre`a. broj 36/90 i 36/95). ustanovi za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj. ~uvawe i koristewe na arhivskata gra|a). Poglavje 47 Dano~no osloboduvawe za promet od strana na institucii za socijalna gri`a i socijalna za{tita Prometot na dobra i uslugi od ustanovi na socijalna za{tita opredeli spored Zakonot za socijalnata za{tita ("Slu`ben vesnik na RM" broj 50/97) se oslobodeni od DDV. Poglavje 46 Dano~no osloboduvawe za zdravstveni uslugi (1) Kako zdravstveni uslugi se smetaat merkite. kako i razmenuvaweto i otstapuvaweto na arhivska gra|a i drugi raboti koi im se staveni vo nadle`nost so Zakonot za arhivskata gra|a ("Slu`ben vesnik na RM". instituti.

sportski. Zgri`uvaweto i nadzorot na deca i mladinci mo`e da se vr{i vo: detski gradinki. U~eni~ki dom e ustanova koja na u~enicite im obezbeduva smestuvawe. Studentski dom e ustanova kade se obezbeduva smestuvawe i ishrana na studentite koi studiraat nadvor od mestoto na `iveewe. Poglavje 49 Dano~no osloboduvawe za promet vo ramkite na smestuvaweto na deca i mladinci Prometot vo ramkite na smestuvawe na deca i mladinci so cel na nivno vospituvawe. nega. Poglavje 48 Dano~no osloboduvawe za promet vo ramkite na zgri`uvaweto deca i mladinci Prometot za zgri`uvawe i nadzor na deca i mladinci (smestuvawe. Sepak. izgotvuvaweto na lekarski naod .56 - invalidnost. Lekari (2) Osloboden od danok e prometot koj proizleguva od dejnosta kako lekar. obrazovanie ili doobrazuvawe se: u~eni~ki domovi i studentski domovi.vospitno-obrazovna rabota. Dano~noto osloboduvawe ne gi opfa}a uslugite na kozmet~ki saloni i saloni za masa`a.duri i samo vrz osnova na medicinskoto dosie . ustanovi za stari lica. Za lekuvawe se smeta sekoja merka koja slu`i za utvrduvawe. gri`a za zdravjeto. u~eni~ki restorani.. studentski restorani i sl. studentski odmorali{ta. ishrana. Ova dano~no osloboduvawe se odnesuva za site subjekti {to gi vr{at ovie uslugi (javni ili privatni subjekti). kako i na veterinarski uslugi. Lekarskata dejnost na bolnici i sli~ni institucii potpa|a pod dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 10 od ZDDV. Za mladinec se smeta sekoj do navr{eni 18 godini `ivot ili do 26 godini `ivot. na uslugi na lica koi primenuvaat netradicionalni metodi na lekuvawe. tegobi ili telesni o{tetuvawa kaj lu|eto. mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vidi poglavje 56 od DDVU). gri`a i nadzor) e osloboden od DDV. (3) Za dejnost kako lekar se smeta vr{eweto na zdravstvena za{tita (lekuvawe) koja potpa|a pod profesijata na lekar. kako i isporakite na zabni protezi od strana na zabolekari i zabni tehni~ari. ustanovi za vozrasni invalidni lica i ustanovi za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj. ako e na redovno {koluvawe. ustanovi za smestuvawe na stari i vozrasni invalidni lica. i prometot od oblasta na preventivnata zdravstvena za{tita se smeta za lekuvawe. Tuka se vbrojuvaat i slednite uslugi: 1. u~eni~ki domovi. le~ewe ili namaluvawe na posledicite od bolesti. . obrazovanie ili doobrazuvawe kako i so niv tesno povrzanite prometi se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. Isto taka.za zdravstvenata sostojba na odredeno lice i za pri~inskata povrzanost me|u pravno merodavnata fakti~ka sostojba i odredenoto zdravstveno naru{uvawe ili me|u odredeno porane{no zaboluvawe i momentalnata telesna ili duhovna sostojba. pritoa e nebitno dali prometot se vr{i sprema poedine~ni lica ili sprema grupi na lica. Poglavje 50 Dano~no osloboduvawe za prometi od strana na vr{iteli na medicinski profesii Op{to (1) Se osloboduvaat od danok zdravstvenite uslugi koi im obezbeduvaat medicinska zdravstvena za{tita na lu|eto. dokolku pritoa se raboti za vr{ewe na lekarska praksa sprema pacienti. Pomo{nite raboti na lekarite ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. rekreativni i drugi aktivnosti. u~eni~ki odmorali{ta. ishrana. Spored Zakonot za u~eni~kiot i studentskiot standard ("Slu`ben vesnik na RM" br 37/98) kako subjekti koi {to mo`at da vr{at smestuvawe na deca i mladinci so cel na nivno vospituvawe. kako i vo vrska so faktot ili . kulturno-zabavni.

dokolku istite se vr{at vo ramkite na lekarskata praksa. kako i izdavaweto uverenija i potvrdi za vidot. dano~noto osloboduvawe gi opfa}a prometite od strana na pripadnici na drugi zdravstveni profesii. na pr. kako i testovi za psiholo{kata podobnost koi se povrzani isklu~ivo so utvrduvawe na profesionalnata podobnost. istra`uvawata na krvnata grupa vo ramkite na utvrduvaweto na tatkovstvoto. nastavnata dejnost.. pisatelskata dejnost. prilagoduvaweto na kontaktni le}i od strana na o~ni lekari. dokolku pritoa se raboti za zabolekarska praksa sprema pacienti (vo vrska so pomo{nite ispolnuvawa. kontaktni le}i ili vlo{ki za obuvki. alkotestovi. 3. sekoja merka vo ramkite na preventivnata zdravstvena za{tita i socijalnata higiena. 6. 2. istra`uvaweto na telesni te~nosti ili ~ove~ki tkiva.se primenuva dano~noto osloboduvawe. izgotvuvaweto lekarski naodi za podobnost na vodata za piewe i na nepostoeweto predizvikuva~i na bolesti vo vodata za piewe. na pr. 7. na pr. Osloboduvaweto ne opfa}a eksperimentalni istra`uvawa so `ivotni vo ramkite na nau~nite istra`uvawa. isporakata na pomo{ni sredstva. 4. vo slu~aj na tuberkuloza ili vo vrska so testovi za bremenost. Tuka se vbrojuvaat. predavaweto na medikamenti koi ne se davaat vo neposredna povrzanost so odreden lekarski tretman. kako i dijagnosti~ki opiti so `ivotni. Za vr{ewe na zabolekarska praksa se smeta profesionalnoto utvrduvawe zasnovano na stomatolo{ki nau~ni poznavawa i tretmanot na zaboluvawa na zabite. Tuka ne se vbrojuvaat. vidi stav 2 od ova poglavje). lekarskoto ispituvawe na farmakolo{koto dejstvo na odreden medikament kaj ~ovekot i dermatolo{koto ispituvawe na kozmeti~ki preparati. 5. dokolku se raboti za izve{tai vo lekarsko stru~no spisanie. koja bara lekarski poznavawa. uverenija za rabotna sposobnost. 3. Oslobodena od danok e i isporakata ili popravkata na zabni protezi i vili~noortopedski aparati od strana na zabni tehni~ari. Vakvite uslugi gi vr{at osobeno slednite dano~ni obvrznici: . ne e bitno dali navedenite dobra se proizveduvaat ili popravaat vo ordinacijata na zabolekarot ili istite se nabavuvaat od zabni tehni~ari. slednite dejnosti koi ne pretstavuvaat lekuvawe: 1. (6) Vrz isporakata ili popravkata na zabni protezi i vili~no-ortopedski aparati od strana na zabolekari Isto taka. dejnosta na dr`ewe predavawa. Pritoa. Zabolekari i zabni tehni~ari (5) Oslobodeni od danok se uslugite od dejnosta kako zabolekar. 5. prilagoduvaweto na aparati za sluh od strana na otorinolaringolozi.57 - 2. uverenija za zdravstvenata soostojba koi slu`at kako osnova za sklu~uvawe odredeno osiguruvawe. na poleto na zaraznite bolesti. (4) Kon dejnosta kako lekar vo smisla na ~len 23 to~ka 14 od ZDDV ne se vbrojuvaat na pr. samo ako se raboti za uslugi koi obezbeduvaat medicinaska zdravstvena za{tita. 4. profilakti~ki vakcinacii na grupi na naseleni i redovnite ispituvawa na zdravstvenata sostojba. na pr. Osloboduvaweto ne go opfa}a izgotvuvaweto naod za hemiskiot sostav na vodata i na drugi materii. lekarski istra`uvawa vo u~ili{ta. na primer. za namaluvawe na rabotnata sposobnost vo raboti na socijalnoto osiguruvawe. antropolo{ko-naslednobiolo{kite uverenija. duri i vo slu~ai koga predavaweto se dr`i pred lekari vo ramkite na lekarskoto usovr{uvawe. pri~inata za nastapuvawe na smrt. usnata {uplina i desnite. Drugi zdravstveni profesii (7) Spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV.

Poglavje 52 Dano~no osloboduvawe za promet na ~ove~ka krv itn. mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe od ~len 23 to~ka 10 od ZDDV. 4. 2. Medicinski sestri.. taksi-vozila). prodol`uvaweto na lekarskata praksa ne e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. haparinski opakovki so konzervirana krv i so celularni krvni sostojki. Ispolnuvawata na socijalna nega (Isto taka. hidromasa`i i toplotni zra~ewa. 3. preku opremenost so le`alki. a ne pomo{na dejnost kon zdravstvenata masa`a. Aku{erki i aku{eri. koga vakvite davawa pretstavuvaat samostojni uslugi. Spored toa. Bolni~arki i bolni~ari ne vr{at sli~na zdravstvena nega vo smisla na ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. (8) Za zdravstvena dejnost ne se smeta dejnosta na pedikiri. specijalni sedi{ta itn. podvodni masa`i. Trudovi terapevti. zbogatena krv. Osloboduvaweto ne gi vklu~uva preparatite na plazma koi se sostaveni od me{avinite na ~ovekova krvna . 7. Psihoterapevti i psihagozi. dokolku rabotat kako zdravstveni maseri. rotira~ki sedi{ta za polesno vleguvawe vo.osnovna nega i doma{no snabduvawe) ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV. serum ili so plazma. letalo. (1) Za ~ove~ka krv se smetaat slednite proizvodi: sadovi so konzervirana sve`a ~ove~ka krv. i opremuvaweto na voziloto samo so nosilki i osnovna oprema za prva pomo{ ne e dovolno. (2) Seriskite patni~ki motorni vozila koi se opremeni samo so rotaciono svetlo i sirena ne gi ispolnuvaat uslovite. koi vo prv red se nameneti za prevoz na drugi lica (na pr. no ne ako vr{at edinstveno ili prete`no kozmeti~ki masa`i ili masa`i za ubavina. Logopedi. 5.). koi spored celokupniot na~in na izvedba i opremuvawe se nameneti za prevoz na bolni i povredeni lica. Vozila. 6. odnosno izleguvawe od voziloto). (9) Prometot od raboteweto na sauna na~elno ne pretstavuva promet od dejnosta na nekoja od izri~no navedenite profesii vo ~len 23 to~ka 14 od ZDDV ili od druga sli~na medicinska profesija.58 - 1. Maseri i medicinski hidroterapevti se oslobodeni od danok. plovno vozilo) }e se smeta za opremeno za prevoz na bolni i povredeni lica. Uslugite na salonite za ubavina i za masa`a se isklu~eni od dano~noto osloboduvawe. dokolku preku opremata gi poseduva karakteristikite na bolni~ko vozilo (na pr. Obezbeduvaweto na sauna-uslugi e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 14 od ZDDV samo vo delot. Sepak. i za medicinska nega na nozete. Medicinsko-tehni~ki asistenti. Dano~noto osloboduvawe mo`e da go koristat navedenite dano~ni obvrznici. Istoto va`i i vo slu~ai. Sepak. kako i za obezbeduvawe medicinski kapewa. na primer kako podgotovka ili dopolnitelen tretman kon odredena maserska dejnost. bidej}i istite rabotat prete`no na poleto na kozmetikata. vo koj istata pretstavuva sporeden promet kon odreden lekarski tretman. ne se vbrojuvaat vo bolni~ki vozila. duri i ako so niv vo poedine~ni slu~ai se prevezuvaat bolni i povredeni lica i za taa cel postoi posebna oprema vo voziloto (na pr. Isto taka. Prodol`uvawe so vodeweto zdravstvena ordinacija od strana na naslednici (10) Dokolku naslednikot na ordinacija na lekar ili na pripadnik na druga medicinska profesija ne gi ispolnuva uslovite za vr{eweto na soodvetnata profesija. mo`e da dojde do primena na ~len 23 to~ka 11 od ZDDV. kon bolni~kite vozila se vbrojuvaat samo vozila. Poglavje 51 Dano~no osloboduvawe za prevoz na bolni i povredeni lica (1) Voziloto (motorno vozilo.

od beton i sl. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. Poglavje 54 Dano~no osloboduvawe na uslugite od pogrebalni krematoriumi i promet na dobra povrzan so vakvi uslugi institucii i (1) Uslugite na pogrebalnite institucii i krematoriumite. tabut i tapacirug za sandak za pogreb i obuvki za mrtovec. (4) Uslugite {to gi davaat centrite. tekstilni i sl. Site post-pogrebalni uslugi se odano~ivi. utitahti. (2) Dano~noto osloboduvawe opfa}a i nesamostojni sporedni ispolnuvawa kon patni~kiot prevoz. kopaweto na grob i pogrebuvaweto vo nego. pro~isteno. pogreben simbol (krst. (2) Prometot na slednite dobra koi se neposredno povrzani so pogrebuvaweto i kremiraweto e osloboden od danok: sandak i vlo{ka za pogreb i za transport (drven. pernica. urna i kutija za pogreb i za transport (kartonska. plasti~na. Vo ovie uslugi osobeno spa|aat: prevozot na posmrtnite ostanki. na primer prevozot na patni~ki baga`. piramida ni{an i sl. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. a koga kako korisnici se javuvaat deca i mladinci. smrznato ili su{eno). {to gi vr{at instituciite na osnovnoto. (3) Uslugite na obrazovanieto za zdobivawe na stepen na podgotovka. ~ar{av. centrite za zgri`uvawe i prestoj na deca i mladinci. Dano~noto osloboduvawe opfa}a sekoj vid patni~ki prevoz (na pr. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. od zemjata vo stranstvo ili od stranstvo preku zemjata vo stranstvo (tranziten prevoz). rabotni~kite univerziteti i drugi za izu~uvawe na stranski jazici. dokvalifikuvawe i prekvalifikuvawe za novi raboti i rabotni zada~i. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. organizaciite za odmor i rekreacija na deca i mladinci. Pritoa. Tuka se vbrojuvaat osobeno: faktorski preparati.). stru~no usovr{uvawe i osposobuvawa za odredeni zanimawa. detskite odmorali{ta. avto-{kolite (so isklu~ok na A i B kategorija). avtobus.. spaluvaweto i sl. metalna. srednite u~ili{ta i instituciite na visokoto obrazovanie. Poglavje 53 Dano~no osloboduvawe za obrazovni uslugi (1) Uslugite {to gi davaat detskite gradinki. mladinskite domovi. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost. kako i uslugite na kompjuterskite centri. koi se sostaven del na vospitno-obrazovniot proces i koi se ostvaruvaat spored nastavnite planovi i programi. .59 - plazma. brod ili letalo). studentskite sportski centri. bez pravo na odbitok na prethodniot danok. drvena. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost.). plasti~en i dr. nezavisno od toa dali istiot se vr{i od prevoznik so sedi{te vo zemjata ili vo stranstvo. mo`e da se raboti za prevoz od stranstvo vo zemjata. u~eni~kite i studentskite domovi. Poglavje 55 Dano~no osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici (1) Dano~noto osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici (~len 23 to~ka 19 od ZDDV) se primenuva vo slu~aj na premin na dr`avnata granica na Republika Makedonija. dali maj~inoto mleko bilo preraboteno (na pr. fibrinogeni i imunoglobini. bukvi za krst i sli~ni simboli.). Propi{anite dozvoli ili registracii za prevoz nemaat zna~ewe za dano~noto osloboduvawe. ~uvaweto i izlo`uvaweto vo kapela. kako i rabotni~kite univerziteti. du{ek. (2) Kaj dano~noto osloboduvawe za promet na maj~ino mleko e bez zna~ewe pra{aweto. u~ili{tata. srednoto i visokoto obrazovanie. se oslobodeni od danok na dodadena vrednost.). koi se neposredno povrzani so pogrebuvaweto ili kremiraweto se oslobodeni od danok. pogrebni kesiwa i vre}i (plasti~ni. zagrevano. so `eleznica. metalen. (2) Uslugite {to gi davaat osnovnite u~ili{ta. pokrov. humanalbumin.

bez isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok. Vo godina 02. dano~noto osloboduvawe mo`e da se koristi i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi koristel dobrata vo mnogu mal obem (najmnogu 5%) za dejnosti koi ne se oslobodeni od danok spored ~len 23 od ZDDV. Ovoj preduslov ne se smeta za ispolnet ako pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo celosno isklu~eno vo prvata godina. no vo slednata godina isklu~uvaweto bilo delumno poni{teno po pat na ispravka vo soglasnost so ~len 37 od ZDDV. vo koristewe na dobra za li~ni celi od strana na dano~niot obvrznik ili na lice vraboteno kaj nego (vo vrska so toa. na pr. (2) Dano~noto osloboduvawe za vidovite na prometot navedeni vo prethodniot stav va`i samo ako za ispora~anite dobra ili za dobrata koristeni spored ~len 6 stav 3 to~ka 1 bilo c e l o s n o isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 od ZDDV. . promet na dobra so nadomestok. slednite vidovi promet spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV se oslobodeni od danok. Primer 1: Banka otu|uva oprema koja slu`ela isklu~ivo za vr{ewe na nejzinata dejnosta. Uslov za toa e. dokolku pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo isklu~eno za nabavkata i sl. Istoto va`i osobeno  ­  za vozila vo smisla na ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV (vo vrska so toa. za koj bilo isklu~eno pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 2 do 6 od ZDDV. (4) Me|unarodniot prevoz na stoki e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV. (3) Dano~noto osloboduvawe najprvin go opfa}a prometot na dobra. kako i koristeweto na dobro vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. kako i koristeweto na dobra vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. promet na dobra bez nadomestok vo smisla na ~len 3 stav 3 to~ka 1 do 3 od ZDDV. a za koe e isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV. dokolku bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 od ZDDV: 1. dokolku se ispolneti uslovite navedeni vo dadenata odredba. vidi poglavje 13 stav 5 do 8 od DDVU). vidi poglavje 13 stavovi 9 i 10 od DDVU)..60 - (3) Me|unarodniot patni~ki prevoz vo avionskiot soobra}aj ne potpa|a pod odredbata od ~len 23 to~ka 19 od ZDDV. toj mu go podaruva voziloto na negoviot sin. na pr. Primer 2: Zanaet~ija steknuva vozilo vo godina 01. 3. zemaweto dobra za li~ni celi na dano~niot obvrznik ili davaweto dobra na vrabotenite bez nadomest (vo vrska so toa. uslugi bez nadomest koi se sostojat vo koristewe na dobra (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV). dano~niot obvrznik da se otka`al od pravoto na delumna odbivka na prethodniot danok za dobrata. vidi poglavje 85 DDVU) i  ­  za oprema vo smisla na ~len 35 to~ka 4 od ZDDV (vo vrska so toa. istiot e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. Poglavje 56 Dano~no osloboduvawe za odredeni vidovi promet optovareni so prethoden danok (1) So cel da se izbegne dvojno optovaruvawe so danok na dodadena vrednost. (4) Od pri~ini na poednostavuvawe. koe go koristi za celi na negovata stopanska dejnost. na dobroto spored ~len 35 to~ka 1 od ZDDV. (5) Osloboden od danok e i prometot na dobra. vo slu~aj na ispolnetost na navedenite uslovi. koja spored ~len 23 to~ka 5 e oslobodena od danok. zatoa {to dano~niot obvrznik go koristel dobroto isklu~ivo za dejnost koja bila oslobodena od danok spored ~len 23 od ZDDV. vidi poglavje 87 od DDVU). 2.

vidi poglavje 37 od DDVU). tuku zatoa {to ne bile ispolneti uslovite za koristewe na pravoto na odbivka spored ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. koga se raboti za prviot promet so stanovi i stanbeni zgradi vo smisla na ~len 23 to~ka 1 od ZDDV. Pritoa. Stavaweto na raspolagawe na dobro za koristewe podle`i na odano~uvawe (~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV).ne potpa|aat pod odredbata od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV.. bidej}i uslugite . pri {to pri nabavkata na avtomobilot bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV. no istoto e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. na pr. (6) ^lenot 35 to~ka 7 ne go isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci za nabavka itn.04. dano~noto osloboduvawe ne se primenuva: 1. ne bilo isklu~eno zaradi primena na ~len 35 od ZDDV. Slu~ai na prevoz postojat koga dano~niot obvrznik ili primatelot na dobroto go prenesat samite dobroto vo stranstvo (vidi poglavje 22 stav 4 od DDVU). . Dano~niot obvrznik mu go ispra}a dobroto vo stranstvo na svojot primatel ili na sledniot primatel posle nego. Iako bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok od tro{ocite za smestuvawe i ishrana (~len 35 to~ka 6 od ZDDV). kako i ~lenovi 25 i 26 od ZDDV Poglavje 57 Dano~no osloboduvawe pri izvoz (Op{to) (1) Slu~aj na izvoz osloboden od danok postoi koga dano~niot obvrznik. 3. Vo dadeniot slu~aj se raboti za isklu~ok. vidi poglavje 79 stav 7 od DDVU). proizvedeno ili uvezeno pred 01. Primer 3: Industrisko pretprijatie mu stava besplatno na raspolagawe na vraboteno lice avtomobil. Kon ~len 24 to~ki 1 i 2. koi ne se sostojat od koristewe na dobra). se raboti za slednite situacii na izvoz: 1. koj e isklu~en od dano~noto osloboduvawe spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV (vo vrska so toa.osven uslugi vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV . podle`i na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. davaweto ne e oslobodeno od danok. kako i vo slu~ai. ako dobroto bilo nabaveno. 2. na d o b r a . ako dano~niot obvrznik vr{i uslugi (vklu~uvaj}i uslugi bez nadomestok vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ki 2 i 3 od ZDDV. (7) Ponatamu. Slu~ai na ispra}awe postojat koga dano~niot obvrznik ili primatelot na dobroto go izvr{at ili go nara~aat prevozot na dobroto vo stranstvo od strana na treto samostojno lice (vidi poglavje 22 stav 5 od DDVU). zaradi negovo koristewe za li~ni celi za ednomese~en godi{en odmor. Zaradi toa.2000 godina. Primer 4: Dano~en obvrznik mu podaruva na vraboteno lice prestoj za eden vikend so smestuvawe i ishrana vo hotel vo Mavrovo. pri steknuvawe na dobro od strana na lice koe ne e dano~en obvrznik ili ne e registriran dano~en obvrznik (vo vrska so toa. vidi poglavje 80 stav 5 od DDVU). spored koj se isklu~uva pravoto na odbivka za d a n o c i. koi bile ili neovlasteno ili previsoko iska`ani vo faktura. 4. dano~noto osloboduvawe od ~len 23 to~ka 20 od ZDDV ne se primenuva vo slu~aj na isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok spored ~len 35 to~ka 7 od ZDDV.61 - Davaweto dobra bez nadomestok (zemawe na dobra za li~ni celi). no istoto e oslobodeno od danok spored ~len 23 to~ka 20 od ZDDV. Davaweto bez nadomestok podle`i na odano~uvawe spored ~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV. vo koi ne postoela uredna faktura so posebno iska`an danok (vo vrska so toa. negoviot primatel ili treto lice po niven nalog go transportira ili go isprati dobroto od zemjata vo stranstvo i ako primatelot e stranski primatel na dobro (~len 24 to~ka 1 re~enica 1 od ZDDV). ako pravoto na odbivka na prethodni danoci pri nabavkata itn.

postojano `iveali{te ili postojano prestojuvali{te vo stranstvo. (4) Poseduvaweto knigovodstven dokaz (poglavje 59 od DDVU). koi svoeto `iveali{te ili postojano prestojuvali{te go pomestuvaat od zemjata vo stranstvo. Ako ne se vodat ovie dokazi. Izvozot osloboden od danok mo`e da se izvr{i sprema niv samo posle ovoj moment. do svojot primatel ili do nekoj sleden primatel. (3) Dokolku fizi~koto lice nema `iveali{te ili ako istoto ne mo`e nesomneno da se utvrdi. koi doa|aat vo zemjata edinstveno zaradi izvr{uvawe na odredena vremenski ograni~ena zada~a bez pritoa da zasnovaat sredi{te na svoeto `iveewe vo zemjata. Za `iveali{te se smeta mestoto vo koe primatelot na dobroto ima nabaveno stan za podolgo vreme. Ispora~atelot na dano~niot obvrznik ili odreden prethoden ispora~atel go prevezuva ili go ispra}a dobroto vo stranstvo do primatelot na dano~niot obvrznik ili do odreden sleden primatel.62 - 2. Isto taka. vo toj slu~aj ovie uslugi od strana na tretoto zadal`eno lice se oslobodeni od danok kako raboti vrz dobra za izvoz spored uslovite od ~len 24 to~ka 4 od ZDDV (vidi poglavje 64 od DDVU). Vo vrska so poimite "fakti~ko sedi{te" i "podru`nica". Lica vraboteni kaj stranski dano~en obvrznik. to~ka 6 od ZDDV (vidi poglavje 11 od DDVU). kako i pismeniot dokaz za izvr{en izvoz (poglavje 60 do 62 od DDVU). Za stranski primatel na dobroto se smeta i podru`nica vo stranstvo na dano~en obvrznik-rezident vo zemjata. dokolku se ispolneti uslovite od ~len 3. se utvrduva za fizi~kite lica spored nivnoto `iveali{te. stav 2. Poglavje 58 Stranski primatel na dobroto (1) Za stranski primtel na dobroto se smeta lice so fakti~ko sedi{te. merodavno e mestoto na `iveewe koe mo`e da se smeta objektivno za centralno mesto na `iveewe (postojano `iveali{te). Ako kaj nvedeniot promet se raboti za vr{ewe uslugi (~len 6 od ZDDV). . koj sledi po stranskiot primatel. pretstavuvaat materijalnopravni uslovi za ostvaruvawe na pravoto na dano~no osloboduvawe. a vo vrska so ~len 26 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). osobeno negovata cel. ostanuvaat stranski primateli iako nivniot prestoj vo zemjata e od podolg vremenski rok. Podru`nicata vo zemjata na stranski primatel ne se smeta za stranski priamtel na dobroto (~len 26 stav 2 od ZDDV). (4) Lica. (2) Slu~aj na izvoz osloboden od danok postoi i koga dano~niot obvrznik prevezuva ili ispra}a dobra koi ne se nameneti za krajna potro{uva~ka od zemjata vo slobodna zona. 3. Stranskiot primatel go ispra}a dobroto vo stranstvo do sebe. ne se smetaat za stranski primatel do negovoto fakti~ko zaminuvawe od zemjata (premin na granicata). dano~noto osloboduvawe ne mo`e da se odobri nitu vo slu~ai na nesomneno ispolnuvawe na site ostanati uslovi. Pritoa. vidi poglavje 24 stavovi 5 i 6 od DDVU. go prevezuva ili go ispra}a dobroto vo stranstvo do sebe ili do odreden sleden primatel. vidi poglavje 21 stav 3 od DDVU. vo toj slu~aj i tretoto zadol`eno lice vr{i izvoz. Vo vrska so poimot na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni. ne e merodaven momentot na sklu~uvawe na dogovorot ili na predavawe na stokata na primatelot. koi lica pretstavuvaat stranski primateli. vo toj slu~aj kako odlu~uva~ki kriterium za utvrduvawe na sedi{teto vo zemjata ili vo stranstvo se zema postojanoto prestojuvali{te. Ako e istovremeno zasnovano `iveali{te vo zemjata i vo stranstvo. i prometot na dobra sprema rezidenti vo zemjata se smeta za izvoz osloboden od danok. dokolku podru`nicata ja sklu~uva i ja realizira zdelkata vo svoe ime. se zemaat predvid site okolnosti povrzani so prestojot. (2) Pra{aweto. Primatelot na dobroto. carinska zona ili carinsko skladi{te (~len 24 to~ka 2. carinski zoni i carinski skladi{ta. Pritoa.. 4. (3) Ako dobroto se obrabotuva ili prerabotuva pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na dobroto (~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV). tuku momentot na fakti~kiot izvoz na dobroto naveden vo ~len 26 stav 1 od ZDDV.

Pri prestoj do 6 meseci mo`e bez proverka na slu~ajot da se pojde od toa deka stranskiot rabotnik ne zasnoval vo zemjata nitu `iveali{te. vo toj slu~aj mora i ova da proizleguva na o~igleden i lesno proverliv na~in od evidencijata spored stav 1. dano~niot obvrznik mora da gi poseduva izvoznite dokumenti. Vakvata evidencija mora da sodr`i uka`uvawe na: 1. 6. kako na pr. Istoto va`i i za stranci koi od profesionalni pri~ini prestojuvaat privremeno vo zemjata. ambasadi. Izvr{eniot izvoz mora da proizleguva od ovie dokumenti na o~igleden i lesno proverliv na~in.. konzulati. nitu postojano prestojuvali{te. koi imaat `iveali{te vo stranstvo. Dovolno e ako dano~niot obvrznik ja stavi na uvid pred Upravata za javni prihodi delovnata dokumentacija od koja proizleguvaat podatocite od dokumentite. (2) Ako dobroto bilo obraboteno ili preraboteno pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na istoto (~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV). 2. dokazot za izvr{en izvoz se poseduva vo forma na slu`ben pe~at. na pr. Stranski diplomati akreditirani vo Republika Makedonija ne se smetaat za stranski primateli na dobra. Istoto va`i i za stranski studenti. 5. 4. Pripadnici na stranski voeni edinici privremeno stacionirani vo Republika Makedonija ostanuvaat stranski primateli. stranski umetnici ili ~lenovi na umetni~ki grupi koi gostuvaat vo zemjata. koi prestojuvaat privremeno vo zemjata.stav 3). Lica vraboteni kaj stranski rabotodavec. se smeta deka go premestuvaat svoeto sredi{te na `iveewe od stranstvo vo zemjata. tie po pravilo ne se smetaat za stranski primateli na dobra se' do nivnoto kone~no zaminuvawe od zemjata. deka toj ili primatelot na dobroto go prevezle ili ispratile istoto vo zemjata ili vo slobodna zona. ne go gubat svojstvoto na stranski primatel. Sepak.63 - (5) Kaj primateli na dobra so promenlivo prestojuvali{te se postapuva na sledniot na~in: 1. dokazot za izvr{eniot izvoz (~len 2 stav 2 to~ka 2 od DDVP). Stranski rabotnici koi zasnovaat raboten odnos vo zemjata. misii. Sledstveno na toa. (2) Pri izvoz vo ramkite na izvozna carinska postapka so primena na edinstven carinski dokument (vo natamo{niot tekst ECD). Istoto va`i i za makedosnki diplomatskokonzularni pretstavni{tva. dano~niot obvrznik-rezident vo zemjata mora preku svojata evidencija da doka`e deka toj ili primatelot na dobroto go prevezol ili go ispratil dobroto vo stranstvo (~len 2 stav 1 od DDVP). koi doa|aat vo zemjata samo zaradi izvr{uvawe na odredena vremenski ograni~ena zada~a. Makedonski slu`benici vo stranstvo. Vo slu~aj na prestoj do 6 meseci. fakturata za soodvetniot promet. nitu postojano prestojuvali{te. duri i vo slu~ai na podolg prestoj. kako i na podatocite propi{ani spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP. 2. potpis i faksimil na carinskiot rabotnik . ostanuvaat da se smetaat za stranski primateli na dobra (vidi Isto taka. mo`e bez proverka da se pojde od toa deka stranskite pripadnici na voeni edinici ne zasnovale vo zemjata nitu `iveali{te. 3. Poglavje 59 Knigovodstven dokaz pri izvoz (1) Vo slu~aj na izvoz. carinska zona ili carinsko skladi{te (~len 3 stav 1 od DDVP). dokolku istite ja sklu~ile zdelkata vo svoe ime. Poglavje 60 Pismen dokaz za izvr{en izvoz Op{to (1) Dano~niot obvrznik e dol`en da doka`e preku dokumenti vo zemjata. se smetaat za stranski primateli. Stranski turisti.

koi stranskiot primatel gi prenel vo stranstvo vo li~niot baga`. sevkupnata vrednost na prometot na dobra koja proizleguva od fakturata ili smetkata da nadminuva 5. koga voziloto sodr`i makedonski slu`beni ili stranski registarski tabli~ki. dobroto da se izvezuva vo rok od 3 meseci po izdavawe na fakturata ili smetkata. dokolku dano~niot obvrznik go doka`e pismeno kone~niot uvoz na motornoto vozilo vo druga dr`ava preku dokumenti na istata (na pr. vidi poglavje 11 od DDVU). Sepak. . Izvozot se potvrduva od strana na pograni~niot organ na~elno samo vo slu~ai koga za voziloto se izdadeni me|unarodna soobra}ajna dozvola i registarski tabli~ki za izvoz. dokumentot na koj se potvrduva izvozot treba da sodr`i podatoci za proizvoditelot na voziloto. (5) Pri isporaka na motorno vozilo na stranski primatel. Za patuvawe se smetaat i kupoproda`ni patuvawa (tn. preku Carinskata ispostava ___________________________so kontrolen broj ________________od _________ 20______ja preminale carinskata linija". so taa razlika {to namesto slu`beniot pe~at. e osloboden od danok kako izvoz (~len 25 od ZDDV) samo pod slednite uslovi: 1. vo ovie slu~ai mo`e da se priznae postoeweto na izvozna isporaka. Kon li~niot baga` pripa|aat i dobra koi patnikot gi nosi so sebe pri premin na granicata. dokazot za izvr{en izvoz se vr{i na ist na~in kako i koga izvozot se vr{i so primena na ECD. kako i patni~kiot baga` daden za natovar pri negovoto patuvawe. dokazot za izvr{eniot izvoz da sodr`i dopolnitelna potvrda od pograni~niot organ za toa deka podatocite vo pogled na imeto i adresata na stranskiot primatel se ednakvi na podatocite od prilo`eniot paso{ ili drug vid na patna isprava na patnikot koj go prenesuva dobroto vo stranstvo (potvrda na identitetot). vo fakturata }e se navede dokazot za izvr{en izvoz na ist na~in kako {to e pogore navedeno.. Ako izvoznoto carinewe se vr{i vo grani~na carinska ispostava. 3. se zapi{uva slednata zabele{ka "Stokite po predmetnata faktura. (3) Pri izvoz vo ramkite na izvozna carinska postapka bez primena na ECD. na voziloto) koe fakti~ki preminalo vo stranstvo i koga od sevkupnosta na podnesenite dokumenti ne postoi seriozno somnenie za toa deka vgradenite dobra preminale vo stranstvo zaedno so izvezenoto dobro. negovite sostavni delovi i dopolnitelnata oprema ne pretstavuvaat patni~ki baga`.64 - na listot so broj 3 (list so `olta boja) vo rubrikata "V" od ECD (~len 3 stav 2 od DDVP). Nasproti toa. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost.000 denari. na pr. Poglavje 61 Izvoz vo ramkite na patni~kiot soobra}aj U s l o v i z a d a n o ~ no o s l o b o d u v a w e (1) Prometot na dobra. broj na {asija i vid i oznaka na registarskite tabli~ki. Voziloto. (4) Kaj raboti vrz dvi`ni materijalni dobra koi spored ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV se smetaat za promet na dobra (dogovor za isporaka delo. na pr. izvozot na~elno nema da go potvrdi pograni~niot organ. so taa razlika {to podatocite koi{to se naveduvaat vo rubrikata V na listot so broj 3 na obrazecot ECD treba da bidat navedeni na fakturata podnesena od izvoznikot na stokata. tip na voziloto. 2. koga voziloto preminuva vo stranstvo so sopstven pogon. so potvrda za izvr{eno carinewe ili za izvr{eno uvozno odano~uvawe) zaedno so sudski prevod na istite na makedonski jazik. dokazot za izvr{en izvoz mo`e da se smeta za ispolnet i vo slu~ai koga carinskiot ili pograni~niot organ go potvrdil izvozot na dobroto (na pr. "{oping-turi") kako i sekojdnevnoto patuvawe na rabota vo stranstvo. pri vgraduvawe na motor vo vozilo. vo ra~niot baga` ili dobra koi liceto gi nosi so sebe vo vozilo koristeno od nego.

2. ili dokolku se u{te ne istekla va`nosta na vakvata dozvola ili dokolku se u{te ne izminal rok od 1 mesec po istek na va`nosta na istata. Istoto va`i i vo slu~ai koga vo stranskite dokumenti za premin na granicata ne e dadena celosnata adresa. Izdavawe na potvrdatata za identitetot ne se otka`uva. deka podatocite vo vrska so stranskiot primatel (ime i adresa) bile to~ni vo momentot na prometot. (3) Pograni~niot organ ja izdava dopolnitelnata potvrda na identitetot. Patnikot stava na uvid makedonski paso{ ili makedonska li~na karta. 3. dano~niot obvrznik e dol`en da go vodi dokazot za izvr{en izvoz po pravilo vo forma na dokument spored ~len 3 od DDVP (vo vrska so toa. 4. Istoto va`i soodvetno i pri postoewe na upis: "prekin na rokot za proteruvawe (trpewe na prestoj)". vo soglasnost so odredbite od Zakonot za prestoj na stranci. dovolno e i poseduvawe na soodvetna potvrda izdadena od dr`aven organ na Republika Makedonija koj se nao|a vo dr`avata ~ij rezident e primatelot na dobroto. vo koj e vnesena dozvola za prestoj vo period podolg od 3 meseci. Vo ovie slu~ai ne mo`e da se podnese dokaz so pomo{ na patna isprava. Mesto i data na priem na dobroto od strana na zadol`enoto lice. Ponatamu. . 2. zo{to ne mo`e da ja navede to~nosta na imeto i adresata na stranskiot primatel. Pograni~niot carinski organ go potvrduva vo tie slu~ai edinstveno izvozot na dobroto. Patnikot stava na uvid stranska li~na karta izdadena vo dr`ava ~ii dr`avjani mo`at da vlezat vo Republika Makedonija samo so prilo`uvawe na paso{.65 - Pismen dokaz za izvr{en izvoz so potvrda na identi tetot (2) Vo slu~ai na izvoz vo ramkite na patni~kiot soobra}aj. Ime i adresa na tretoto samostojno zadol`eno lice. Patnikot stava na uvid paso{.. carinskiot organ ja pribele`uva na izvozniot dokument pri~inata za toa. Poglavje 62 Dokaz za izvr{en izvoz vo slu~ai na obrabotka i prerabotka (1) Vo slu~ai. koj dopolnitelno gi sodr`i slednite podatoci: 1. Trgovski voobi~aen naziv i koli~ina na dobroto predadeno ili isprateno na zadol`enoto lice. (5) Dokolku ne e mo`no ili ne mo`e da se o~ekuva od carinskiot organ izdavawe potvrda za identitetot. (4) Dopolnitelnata potvrda na identitetot ne se izdava od pograni~nite organi vo slednite slu~ai i pokraj stavawe na uvid na va`e~ka patna isprava: 1. dokolku patnikot go dostavi na uvid svojot va`e~ki paso{ ili druga va`e~ka patna isprava i dokolku podatocite sodr`ani vo nego se ednakvi na podatocite vo vrska so imeto i adresata na stranskiot primatel sodr`ani vo izvozniot dokument. za celi na doka`uvawe na izvr{eniot izvoz spored ~len 3 stav 3 od DDVP. 5. se koristi slu`beno propi{aniot formular. vo koi predmetot na isporakata se obrabotuva ili prerabotuva pred izvozot od strana na treto samostojno lice zadol`eno od primatelot na dobroto (slu~ai na obrabotka i prerabotka vo smisla na ~len 24 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV). tuku samo mestoto i zemjata ili samo zemjata na `iveewe. no ne i so prilo`uvawe na li~na karta. Od vakvata potvrda mora da proizleguva. na primer od strana na diplomatsko ili konzularno pretstavni{tvo na Republika Makedonija. dokolku patnikot raspolaga samo so viza za prestoj vo zemjata. vidi poglavje 60 od DDVU). Podatocite vo vrska so stranskiot primatel na dobroto sodr`ani vo prilo`eniot izvozen dokument ne soodvetstvuvaat so podatocite od podneseniot paso{ ili druga patna isprava na patnikot. 3. deka `iveali{teto na primatelot na dobroto se nao|a vo stranstvo. Patnikot stava na uvid diplomatski ili slu`ben paso{.

uslugata da se vr{i sprema stranski nara~atel. isto taka. Transportot koj prethodi kon vozdu{niot transport pretstavuva samostoen osnoven promet. koga samoto lice ne go vr{i prevozot. Naveduvawe na nara~anata rabota i na obrabotkata ili prerabotkata izvr{ena od liceto. carinska zona ili carinsko skladi{te. prometite navedeni vo ovaa odredba da pretstavuvaat osnovni prometi. koi im prethodat na me|unarodnite prevozi ili koi sledat po niv. (5) Vo vongradskiot tovaren soobra}aj so motorni vozila se poa|a od soobra}ajnopravna gledna to~ka od toa. Primer: [pediterot A od Skopje dobiva nalog od G da izvr{i prezemawe na kupenata stoka od Ohrid i istata da ja transportira do Belgrad. koj go prezel izvr{uvaweto na prevozot na dobra.. Vle~eweto ili turkaweto na stoki se smeta. Ako odreden promet e samo sporeden promet kon osnovniot. Nasproti toa. . Soodvetno na toa. za prevoz. Me|unaroden prevoz na dobra (2) Slu~ajot na me|unaroden prevoz na dobra vo smisla na ~len 24 to~ka 3 alinei a) i b) od ZDDV postoi. tuku dava nalog za negovo izvr{uvawe od strana na eden ili pove}e prevoznici (podizveduva~i). A go zadol`uva prevoznikot B da go izvr{i prevozot od Ohrid do Skopje. (6) Prevoznikot. Kon ~len 24 to~ka 3 od ZDDV Poglavje 63 Dano~no osloboduvawe za uslugi povrzani so izvozot. uvozot ili tranzitot na dobra Op{to (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV bara. vr{i prevozno ispoluvawe duri i vo slu~ai. Vo ovie slu~ai liceto se pojavuva kako osnoven izveduva~. podatocite navedeni vo stav 1 treba da gi opfatat obrabotkite ili perabotkite izvr{eni od sekoe ostanato treto lice. taka i vo stranstvo vidi poglavje 25 stav 3 od DDVU). Osloboduvaweto od danok spored ~len 24 to~ka 5 od ZDDV va`i i za uslugi na posrednici. Prevozi vo zemjata izvr{eni od strana na podizveduva~i. letala. dodeka prevoznikot V e zadol`en od A da go izvr{i prevozot od Skopje do Belgrad. dokolku kaj posreduvanite uslugi se raboti za uslugi vo smisla na ~len 24 to~ka 3 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU). na primer so motorni vozila. ne se opfateni so dano~noto osloboduvawe. deka sekoj poseben tovaren list ima za svoja osnova oddelni dogovori za prevoz i deka pri sproveduvaweto na ovie dogovori sekoga{ doa|a do samostojno prevozno ispolnuvawe. (4) Za prevoz vo ramkite na me|unarodniot `elezni~ki tovaren soobra}aj se smeta me|unarodniot prevoz na dobra vrz koj se primenuvaat "edinstvenite propisi vo vrska so Dogovorot za me|unarodniot `elezni~ki prevoz na stoki (CIM)". `eleznica. toj go dobiva istiot tretman na osnovniot promet soglasno so ~len 8 od ZDDV (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). Ovie prevozni ispolnuvawa mo`at da bidat me|unarodni. sekoj prevoz ureden so poseben tovaren list }e se smeta za samostojno prevozno ispolnuvawe. prevozot na baga` vo ramkite na `elezni~kiot soobra}aj se smeta za sporeden promet kon prevozot na patnici. isto taka. prevozni uslugi (vidi poglavje 25 stav 5 od DDVU). vidi poglavje 20 stav 3 od DDVU) ili obratno. (2) Ako dobroto bilo obraboteno ili preraboteno od pove}e izveduva~i. brod ili skela. koga prevozot na stokite se vr{i kako vo zemjata. (3) Za primena na dano~noto oslboduvawe e nebitno na koj na~in se vr{i prevozot. sprema koe podizveduva~ot ili podizveduva~ite vr{at. Ovie postapki se primenuvaat vrz pratki na dobra koi se predavaat so cirkularno tovarno pismo za `elezni~ki prevoz koe ja opfa}a zemjata i najmalku edna sosedna dr`ava. Za koristewe na dano~noto osloboduvawe ne e neophodno.66 - 4. Za me|unaroden prevoz se smeta i prevozot od zemjata vo slobodna zona.

premer ili vr{ewe probi). preduslov za dano~noto osloboduvawe e tro{ocite za ovie uslugi. na primer osiguruvawe na izvezenite stoki). primerok br. Tuka se vbrojuvaat. dokolku dobrata vneseni vo zemjata se iznesat povtorno vo stranstvo po zavr{uvaweto na tranzitot. . Prevoznata usluga od V sprema A i celokupniot prevoz od A sprema G se oslobodeni od danok kako uslugi na me|unaroden prevoz Uslugi povrzani so izvozot (7) Oslobodeni od danok spored ~len 24 to~ka 3 alineja a) od ZDDV se me|unarodniot prevoz na dobra (stav 2 do 6 od ova poglavje). Uslugi povrzani so uvozot (8) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 alineja b) od ZDDV se odnesuva na me|unarodniot prevoz na stoki od stranstvo vo zemjata i na drugi uslugi povrzani so uvozot (na primer pretovar i skladirawe na uvoznite dobra ili drugi trgovski voobi~aeni uslugi). pri prezemawe garancija). kako i drugi uslugi koi se vo neposredna vrska so tranzitot. dokolku obrabotenoto dobro bide transportirano ili preneseno od zemjata vo stranstvo od strana na dano~niot obvrznik. skladiraweto ili nivnoto privremeno koristewe vo zemjata. Vo vrska so poimot na stranski primatel. oblagoroduvaweto. koi se vr{at pri prevoz na stoki od zemjata vo stranstvo (na pr. pretovar na tranzitna stoka ili prevoz na izlo`beni dobra od aerodrom do saem) se opfateni so dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 alineja b) od ZDDV. Za stranski rabotodavec se smeta rabotodavec koj gi ispolnuva uslovite potrebni za steknuvawe na svojstvoto na stranski primatel na dobroto (~len 26 stavovi 2 i 3 od ZDDV). Kako pismeni dokazi spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP na~elno se dostavuvaat carinskite dokumenti (na primer. Zaradi izbegnuvawe na neodano~uvawe na krajnata potor{uva~ka. Uslugi povrzani so uvozot spored ~len 27 stav 1 to~ ka 2 do 4 od ZDDV (9) Vo slu~aite od ~len 27 stav 1 to~ka 2 do 4 od ZDDV ne se napla}a DDV pri uvoz. Neposrednata povrzanost so izvozot ne postoi kaj bankarskite i finansiskite prometi vo smisla na ~len 23 to~ka 5 od ZDDV (na pr. na primer:  ­  pretovarot i skladiraweto na dobra pred niven izvoz. Uslugite koi se neposredno povrzani so vakvite dvi`ewa na stoki (na pr. 3 od carinskata prijava na koja se utvrdeni uvoznite dava~ki ili potvrda od carinskiot organ spored propi{aniot formular). koi nastanale do prvoto mesto na destinacijata vo zemjata. se oslobodeni od danok. vidi poglavje 58 od DDVU. Poglavje 64 Dano~ni osloboduvawa kaj raboti vrz dobra za izvoz Op{ti uslovi (1) Raboti vrz dvi`ni materijalni dobra. koi bile steknati ili uvezeni vo zemjata za celi na dadenata rabota. stranskiot rabotodavec ili od strana na treto lice po niven nalog (~len 24 to~ka 4 od ZDDV). Knigovodstven dokaz (10) Propi{aniot knigovodstven dokaz (~len 2 od DDVP) pretstavuva materijalnopraven uslov za koristewe na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV. da bidat vklu~eni vo dano~nata osnova za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz i istoto da bide pismeno doka`ano od strana na dano~niot obvrnzikvr{itel na prometot (vidi ~len 2 stav 1 od DDVP). kako i kaj osiguritelniot promet vo smisla na ~len 23 to~ka 6 od ZDDV. merewe..  ­  uslugite voobi~aeni vo trgovijata. Carinskiot organ ja izdava gorenavedenata potvrda samo na barawe na strankata.67 - Prevoznata usluga izvr{ena od B sprema A se odano~uva kako ~isto doma{en prevoz.

(6) Po pravilo. Slu~ajot na uvoz od strana na rabotodavecot postoi i koga liceto ja nara~uva dostavata na dobroto za obrabotka ili prerabotka od strana na dano~niot obvrznik vo stranstvo. Dobroto bilo uvezeno vo ramki na postapka za privremen uvoz od carinata zaradi oblagoroduvawe. na pr. `elezni~ki vozila. bilo koristeno vo zemjata i vo toj period moralo da bide popraveno nasproti o~ekuvawata na negoviot primatel. 2. Istoto va`i i vo slu~ai koga odredeno dobro. ~istewe i popravka. Obrabotkata ili prerabotkata ne mora da bidat edinstvena cel na uvozot ili steknuvaweto na dobroto. motorno vozilo. Steknuvawe dobra vo zemjata za celi na prerabotka ili obrabotka (7) Uslovot na steknuvawe dobro vo zemjata za celi na negova obrabotka ili prerabotka se smeta za ispolnet osobeno ako: 1. Zaradi toa. zemjata na krajna destinacija naplatila uvozni dava~ki za uvozot na obrabotenoto ili prerabotenoto dobro. Sepak.. carina ili DDV pri uvoz. dokolku dobroto poka`uva potreba od popravka po negovoto pristignuvawe vo zemjata. koi spored svojot vid mo`at da se koristat samo za delovni celi od strana na stranski rabotodavec. Uvoz za celi na obrabotka ili prerabotka (4) Preduslovot na uvoz na dobroto za celi na negova obrabotka ili prerabotka se smeta za ispolnet osobeno vo slednite slu~ai: 1. koe go steknuva vo zemjata stranski pretpriema~. Primer 2: Sopstvenikot na patni~ko vozilo S so `iveali{te vo Jugoslavija go uvezuva istoto vo zemjata zaradi negova popravka od strana na avtomehani~arska rabotilnica. ne postoi uvoz za celi na obrabotka ili prerabotka.68 - (2) Preduslov za dano~noto osloboduvawe e. za povtorniot uvoz na dobroto koe treba da se obraboti ili preraboti. Zemjata na krajna destinacija naplatila uvozni dava~ki. Mati~nata zemja Jugoslavija sepak naplatila uvozni dava~ki pri povtorniot uvoz na popravenoto motorno vozilo. omnibusi. Pri uvozot. vo ovie slu~ai ne mora da se doka`uva celta na uvozot. kamioni. dano~noto osloboduvawe nema da se zeme predvid. Popravkata se sotoi od vr{ewe usluga. (5) Kaj prevozni sredstva i transportni sadovi. dokolku na pr. carina. vrz voziloto bilo izvr{eno usno deklarirawe zaradi privremena upotreba na carinsko dobro. kontejneri. Za nivniot uvoz ne se napla}aat vlezni dava~ki. odredeno vozilo registrirano vo stranstvo moralo neo~ekuvano na bide popraveno vo ramkite na edno patuvawe vo zemjata. go priajavuva proizvedeniot materijal kako finalen proizvod na oblagoroduvaweto i go ispra}a istiot nazad na R vo [vajcarija. na pr. Vo toj slu~aj. zaradi {to moralo da bide obraboteno ili preraboteno. R gi ispra}a koncite za taa namena do P. uvozot vo zemjata ne mo`e da se doka`e so carinski dokumenti. rabotodavecot da go steknal ili uvezol vo zemjata dobroto koe treba da se obraboti ili preraboti za celi na negova obrabotka ili prerabotka. tuku redovno i zaradi odr`uvawe. prikolki-cisterni. P gi prede koncite. Zaradi toa. Primer 1: Predilnicata P so sedi{te vo zemjata dobila odobrenie od nadle`niot carinski organ za predewe na konec za rabotodavecot R od [vajcarija. nosa~i na cisterni. na pr. mo`e da se pojde od pretpostavkata deka istite ne se uvezuvaat samo za transportni celi. prikolki. koi bile . namerata za obrabotka ili prerabotka na dobroto mora da postoi kaj stranskiot rabotodavec u{te vo momentot na uvozot ili steknuvaweto na dobroto. (3) Poseduvaweto na knigovodstven dokaz (stav 10 od ova poglavje) i na dokazot za izvr{en izvoz (stav 12 od ova poglavje) pretstavuvaat materijalno-pravni uslovi za koristewe na dano~noto osloboduvawe. na pr. DDV pri uvoz.

(9) Od pri~ini od poednostavuvawe. ~len 2 od DDVP). fakturata. 2. dano~niot obvrznik vo zemjata mora knigovodstveno da doka`e deka toj ili rabotodavecot go transportirale ili ispratile obrabotenoto dobro vo stranstvo (knigovodstven dokaz. Ime i adresa na stranskiot rabotodavec. Vid i obem na rabotite. (13) Pismeniot dokaz za izvr{eniot uvoz ili za steknuvaweto na dobroto vo zemjata zaradi negova obrabotka ili prerabotka treba. pismeniot dokaz za izvr{eniot izvoz (~len 4 od DDVP). vidi poglavje 11 od DDVU) ili usluga vo smisla na ~len 6 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa. da se vodi na sledniot na~in: 1. Vo slu~aite na aktivno oblagoroduvawe po nalog (stav 4 to~ka 1 od ova poglavje). vo koja se sodr`ani podatocite za soodvetniot promet propi{ani spored ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP. mo`e da se smeta za promet na dobra bez natamo{no razgleduvawe na slu~ajot. Pismen dokaz (izvozen dokaz i drugi dokazi) (12) Kaj raboti vrz dobra za izvoz. na motorno vozilo. dano~noto osloboduvawe doa|a predvid bez ogled na toa dali dobrata bile uvezeni ili steknati vo zemjata. preku uka`uvawe vo carinskiot dokument na toa deka danokot na dodadena vrednost e platen pri uvozot. Uslovite mora da se sodr`ani vo knigovodstvoto na o~igleden i lesno proverliv na~in. vklu~uvaj}i go zgolemuvaweto na vrednosta koe nastapilo so obrabotkata ili prerabotkata.. Dokazot za izvr{en izvoz mora na o~igleden i lesno proverliv na~in da sodr`i i podatoci za vidot i obemot na rabotite (~len 4 od DDVP). od prethodnoto treto zadol`eno lice do zadol`enoto lice koe sledi po nego vo obrabotkata ili prerabotkata. vidi poglavje 7 od DDVU). dokolku nadomestokot za materijalot koristen pri popravkata iznesuva pove}e od 50% od sevkupniot nadomestok presmetan za istata. Za taa cel. vo slu~aj na obrabotka ili prerabotka. dovolno e kaj zadol`enite lica koi sledat da postoi uka`uvawe vo . Vo slu~aite na odano~uvawe pri uvoz (stav 4 to~ka 2 od ova poglavje). dobroto bilo dostaveno neposredno od ispora~atelot do dano~niot obvrznik zadol`en za oblagoroduvaweto ili. po pravilo. dokazot za izvr{en izvoz se vodi na na~in kako i kaj izvoznite isporaki (vidi poglavje 60 od DDVU). 2. 2. popravkata na prevozno sredstvo. pri razgleduvaweto na pra{aweto dali za odreden promet mo`e da se obezbedi dano~no osloboduvawe. (11) Evidencijata mora da sodr`i uka`uvawe na: 1. ili 2. osobeno pri popravki vrz dvi`ni materijalni dobra. ~estopati od odlu~uva~ko zna~ewe e razgleduvaweto na pra{aweto dali prometot pretstavuva promet na dobra (isporaka na delo) vo smisla na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV (vo vrska so toa. Den na izvoz na obrabotenoto dobro. dano~niot obvrznik e dol`en osobeno da go evidentira slednoto: 1. Razgrani~uvawe me|u raboti vrz dobra za izvoz i iz voz (8) Za razlika od slu~aite na raboti vrz dobra za izvoz (~len 24 to~ka 1 i 2 od ZDDV). preku carinski dokumenti za prijavuvawe na stokite koi se predmet na oblagoroduvaweto i preku prijavata za zavr{uvawe na oblagoroduvaweto. Zaradi toa. 3. Vo slu~ai na obrabotka ili prerabotka od strana na pove}e dano~ni obvrznici (treti samostojni zadol`eni lica). Knigovodstven dokaz (10) Vo slu~aj na raboti vrz dobra za izvoz.69 - presmetani spored vrednosta na uvezenoto dobro. na pr.

Ovoj dokaz mo`e da se vodi so poseduvawe soodvetna dokumentacija za posreduvanata zdelka. na primer. vidi poglavje 9 stavovi 3 i 4 od DDVU. Sporedniot promet e osloboden vo ramkite na odredbite od ~len 24 to~ka 5 od ZDDV. evidencijata treba da se protega i na faktot. Poglavje 65 Dano~no osloboduvawe za posredni~ki promet (1) Vo vrska so pra{aweto koj od posreduvanite prometi e opfaten so dano~nite osloboduvawa od ~len 24 to~ka 1 do 4 i to~ka 6 do 9 od ZDDV vidi poglavje 57 do 64 i 66 do 69 od DDVU. dano~noto osloboduvawe go opfa}a prometot koj se vr{i sprema Evropskata centralna banka. Poglavje 67 Dano~no osloboduvawe za prometi za vozduhoplovstvoto Op{to (1) Primenata na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 7 od ZDDV ne zavisi od toa. dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 3 ili ~len 24 to~ka 7 od ZDDV mo`e eventualno da dojde predvid za samostojni prometi koi se vr{at vo vrska so posredni~kite uslugi. {to posrednikot (na primer turisti~kata agencija) }e go potvrdi sprema nara~atelot (na primer. deka posreduvaniot promet e opfaten so nekoe od navedenite dano~ni osloboduvawa. Vo slu~ai na naplata na uvozni dava~ki od strana na zemjata na krajna destinacija (stav 4 to~ka 3 od ova poglavje). samo ako istiot mo`e da se smeta za nesamostoen del na posredni~kiot promet (na primer prezemaweto na naplatata ili pla}aweto na vleznite dava~ki od strana na posrednikot). centralnite banki na drugi dr`avi ili sprema monetarni institucii na drugi dr`avi koi odgovaraat na centralnite banki. (3) Vo slu~aj na usno dogovoreno posreduvawe. Ponatamu. Vo vrska so uslovite za postoewe na posredni~ki promet. Ova mo`e. Sepak. Pri posreduvawe vo prometot naveden vo ~len 24 to~ka 1 do 4 i to~ka 6 do 9 od ZDDV. 3.70 - odredena potvrda na postoeweto na prethodnoto zadol`eno lice. (2) Sostaven del na knigovodstveniot dokaz (~len 2 od DDVP) se i podatocite vo vrska so posreduvaniot promet. Poglavje 66 Dano~no osloboduvawe za prometot na zlato i drugi blagorodni metali Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 6 od ZDDV go opfa}a prometot na zlato i drugi blagorodni metali sprema Narodnata banka na Republika Makedonija. dokolku od nea proizleguva povrzanosta so posredni~kiot promet (na primer so poseduvawe vtor primerok na proda`nata dokumentacija ili na dokumentite vo vrska so izvr{enoto ispra}awe na dobroto). {to posrednikot }e go navede vo ovie dokumenti iznosot koj go pobaruva od nara~atelot na rabotata za posreduvaniot promet i {to }e izvr{i namaluvawe vo visina na zadr`aniot iznos so naveduvawe na zborovite "dogovorena provizija". Sepak. prevoznikot) priemot na nalogot za posreduvawe vo samata presmetka ili na nalogot za doznaka. preku dokumenti ili nivni zavereni prepisi za toa deka se plateni uvozni dava~ki od strana na zemjata na krajna destinacija. na primer vrz isporaki na avioni na trgovci vklu~eni vo veri`en promet. mora i vo ovie slu~ai da postoi na o~igleden na~in namenata vo momentot na prometot za da mo`e da se iskoristi dano~noto osloboduvawe. Primena vo me|unarodniot komerci jalen vozdu{en soobra}aj . da se izvr{i na toj na~in.. Toa mo`e da se primeni i vrz prometi vo prethodni fazi. dokazot mo`e da se vodi i na toj na~in. vo koja prethodnoto lice potvrduva deka e platen DDV pri uvoz. dali prometot se vr{i sprema vozduhoplovni pretprijatija.

pijalaci.-Skopje i "Makedonski Aviotransport" a. pretovarot na aerodromi. ne se oslobodeni od danok. Primer: Dano~niot obvrznik A ispora~uva hrana i pijalaci vo avion sprema vozduhoplovno pretprijatie. deka istite vr{at prete`no me|unaroden vozdu{en soobra}aj vo ramkite na nivniot celokupen komercijalen vozdu{en soobra}aj. 2. da izvr{i evidentirawe i na namenata na ispora~anoto dobro ili izvr{enata usluga. ~isteweto na letala. Vrz proda`bata na pijalaci od B sprema A ne se primenuva ova dano~no slobodno. vidi poglavje 67 stavovi 2 i 3 od DDVU). 3. dokolku istite se anga`iraat vo vozdu{niot prevoz po povod nastanati {teti vrz prevoznite sredstva ili vrz tovarot vo niv i 5.d. (3) Kaj vozduhopolovnite pretprijatija so sedi{te vo stranstvo se poa|a od toa. 2. mo`e da dojde do primena na dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 5 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU). kako i vidot na soodvetniot promet. iznajmuvaweto hali na aerodromi za pretprijatija za proizvodstvo na avioni.d. dano~niot obvrznik e dol`en. 4. Tuka se vbrojuva osobeno: 1. Sepak. sredstva za li~na higiena. (5) Uslugite koi slu`at samo posredno za potrebite na letalata.71 - (2) Kaj pretprijatijata za avionski soobra}aj Avioimpeks a. vo tekot i posle letot. lekovi za avionskata apteka i stoki za proda`ba vo avion). uslugite me|u samite vozduhoplovni pretprijatija povrzani so rabotite pred. spisanija. (4) Kon prometot osloboden od danok vo smisla na ~len 24 to~ka 8 od ZDDV se vbrojuvaat osobeno slednite uslugi: 1.-Skopje se raboti za dano~ni obvrznici koi vo ramkite na nivniot vozdu{en soobra}aj so nadomestok vr{at prete`no komercijalen me|unaroden soobra}aj. pokraj podatocite navedeni vo ~len 2 stav 2 to~ka 1 od DDVP. .. prometot da slu`i neposredno za snabduvawe na letaloto koe se koristi prete`no vo me|unarodniot komercijalen soobra}aj (vo vrska so toa. (4) Za oprema vo smisla na ~len 24 to~ka 7 od ZDDV se smetaat i dobra koi se vgraduvaat vo letaloto ili koi se nameneti kako zamena na delovi ili za popravka na povlastenoto letalo. uslugite na ve{ti lica za havarii. (3) Prometot vo prethodnite fazi ne e osloboden od danok. 3. Spored toa. vklu~uvaj}i go izdavaweto dozvola za poletuvawe i sletuvawe. prometot sprema vozduhoploven organ za nadzor i kontrola na vozdu{nata plovidba. Knigovodstven dokaz (5) Kon knigovodstveniot dokaz (~len 2 stav 1 od DDVP) se vbrojuvaat i podatocite za vozduhoplovnoto pretpriajtie. Knigovodstveniot dokaz pretstavuva materijalno-praven uslov za koristewe na pravoto na dano~no osloboduvawe. (2) Za promet na dobra za neposredno pokrivawe na neposrednite potrebi se smeta isporakata na goriva i maziva i na drugi dobra nameneti za potro{uva~ka od strana na ekipa`ot i patnicite (na primer hrana. posreduvaweto vo promet osloboden od danok spored ovaa zakonska odredba. Poglavje 68 Dano~no osloboduvawe za promet koj slu`i za namiruvawe na neposrednite potrebi na letala (1) Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 8 od ZDDV bara. odobruvaweto na koristewe na aerodromot i na negovite postrojki. A ja proizveduva samostojno hranata dodeka pijalacite gi nabavuva od dano~niot obvrznik B. Proda`bata na jadewa i pijalaci od A sprema vozduhoplovnoto pretprijatie e oslobodena od danok.

koj spored me|unarodnoto pravo za vozduhoplovidba se smeta za edinstven prevoz. t. od stranski aerodrom do stranski aerodrom preku zemjata. }e se smeta za takov i vo smisla na ~len 24 to~ka 9 od ZDDV i so toa sevkupno }e pretstavuva me|unaroden vozdu{en prevoz. smestuvaweto na leta~kiot ekipa` od odredeno letalo. se dozvoluva procenka na udelite na nadomestocite za odano~enite prevozni uslugi. Me|unarodniot prevoz. koga patnikot go prekinuva letot vo zemjata. Delnici vo zemjata (3) Ako patnikot go prekine svojot let na odreden aerodrom (aerodrom A). 3. Kako rezultat na toa. Ohrid-Frankfurt so me|usletuvawe vo Skopje. od stranski aerodrom do aerodrom vo zemjata. (4) Dokolku vozduhoplovnite pretprijatija vo slu~aite od stav 3 se vo mo`nost da gi utvrduvaat prekinite na letot i delumnite nadomestoci samo so zna~itelni administrativni izdatoci. odnosno. Dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV doa|a predvid za slednite vidovi na prevoz na patnici vo vozdu{niot soobra}aj: 1. prevozot na leta~kiot ekipa`. 6.e. go prodol`i svojot prestoj nadvor od sledniot mo`en priklu~en let (vidi stav 3 od ova poglavje). Prevoz od strana na pove}e vozduhoplovni pretprija tija (5) Dokolku me|unarodniot prevoz se vr{i od strana na pove}e posledovatelni vozduhoplovni pretprijatija. {to prvoimenuvanoto letalo ne sletuva na aerodromot na krajna destinacija. Vo ovoj slu~aj mo`e za osnova na presmetuvaweto na udelot na nadomestokot za prevoznata usluga vo zemjata da se zeme razlikata na cenite na letot me|u stranskiot aerodrom i dvata aerodroma koi se nao|aat vo zemjata (na pr.72 - 4. Postapkata na procenka se vr{i vo soglasnost so Upravata za javni prihodi. Reciprocitet . smestuvaweto na patnici vo slu~ai na neredovni pristignuvawa na letot. za prevoznata usluga izvr{ena vo zemjata da ne se napla}a nadomestok. istiot se smeta za eden edinstven prevoz. ova mo`e da dovede do toa. so motorno vozilo). 7. 2. dano~noto osloboduvawe ne se primenuva vo slu~ai. prevozot na patnici i na baga`ot do drug aerodrom (na primer. od aerodrom vo zemjata do stranski aerodrom. Sepak. dokolku e dogovoren kako takov (~len 1 stav 3 re~enica 1 od Var{avskata spogodba od Hag od 1955 godina). koga odreden prevoz se vr{i kako vo zemjata.Vo poedine~ni slu~ai. 5. na primer so taksi od aerodrom do hotel i nazad. (2) Sletuvawata vo zemjata popat (me|usletovi) ne go isklu~uvaat dano~noto osloboduvawe koga patnikot prodol`uva da leta so istoto letalo ili koga se prefrluva vo letalo kako priklu~ok kon prethodniot let od pri~ini. ako prestojot se prolongira nadvor od sledniot mo`en priklu~en let i ako aerodromot na krajna destinacija (aerodrom B) se nao|a vo zemjata. pritoa se odano~uva razlikata vo cenata na letot na relacija Ohrid-Frankfurt i Skopje-Frankfurt. taka i vo stranstvo (vidi poglavje 25 stav 3 od DDVU). vo toj slu~aj ne se primenuva dano~noto osloboduvawe za delnicata A do B.. Poglavje 69 Dano~no osloboduvawe za me|unaroden prevoz na patnici vo vozdu{niot soobra}aj Me|unaroden prevoz na patnici (1) Me|unaroden prevoz na patnici postoi. vozduhoplovnite pretprijatija koi u~estvuvaat vo izvr{uvaweto na prevozot na patnicite mo`at da go koristat dano~noto osloboduvawe spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV i vo slu~ai. koga odredena delnica e celosno vo zemjata.

Tie se primenuvaat vo site slu~ai. na primer. Kaj vozduhoplovni pretprijatija so sedi{te vo zemji koi ne se navedeni vo registarot.73 - (6) Na vozduhoplovnite pretprijatija so sedi{te vo stranstvo }e im se odobri dano~noto osloboduvawe samo vo slu~aj na reciprocitet. Ova va`i i vo slu~ai koga postoi somnevawe za toa. odnosno dano~niot dol`nik spored ~len 32 t. dano~nata osnova (nadomestok) se utvrduva spored metodot na presmetuvawe daden vo poglavje 30 stav 2 od ova Upatstvo. vo koi dano~niot obvrznik e dol`en da presmetuva danok na dodadena vrednost za negoviot odano~en promet (promet na dobra ili uslugi). (4) Vo slu~aj na podelba na bruto-iznosi na dano~na osnova i na danok na dodadena vrednost. vo vrska so toa. Namesto toa. Ova va`i osobeno kaj dano~ni obvrznici koi gi evidentiraat svoite bruto-iznosi spored ~len 52 stav 3 od ZDDV (dano~na osnova i danok vo eden zbir. koj go izdava Ministerstvoto za finansii. vidi poglavje 114 stav 1 od DDVU). e registrirana vo registarot na zemji so koi e utvrden reciprocitet. vidi poglavje 100 stav 4 do 9 od DDVU). 4 od ZDDV za prometot izvr{en sprema nego. Dano~nite stapki slu`at za presmetuvawe na danokot na dodadena vrednost. Presmetuvawe na da nokot od br uto-iznosi (3) Vo site slu~ai. istiot se dobiva od bruto-iznosite. Od tie pri~ini. za presmetuvaweto na danokot pri promet na upotrebuvani dobra (~len 19 stav 1 to~ka 5 od ZDDV. za turisti~ki ispolnuvawa na tur-operatori (~len 38 stav 3 od ZDDV. se vklu~uva Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Istoto va`i. kade {to se nao|a nivnoto sedi{te ne se napla}a danok na promet ili drug sli~en danok za me|unaroden prevoz na lica vo vozdu{niot soobra}aj koj go vr{at pretprijatija so sedi{te vo Republika Makedonija. dano~nite stapki utvrdeni vo ~len 28 od ZDDV se narekuvaat i neto-dano~ni stapki. dodeka za turisti~kite ispolnuvawa izvr{eni od tur-operatori dano~nata osnova proizleguva od ~len 38 stav 3 od ZDDV (vo vrska so toa. vo koi danokot na dodadena vrednost se presmetuva od brutoiznosi (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost). vo koja se nao|a negovoto sedi{te. taka {to pri presmetuvaweto na danokot za osnova sekoga{ se zemaat neto-iznosi (bez DDV). odnosno dokolku vo zemjata. dali se u{te se ispolneti uslovite na reciprocitet so zemjata vo koja se nao|a sedi{teto na vozduhoplovnoto pretprijatie. poglavje 100 stav 4 od DDVU) ili vo slu~aj na pogolem ili pomal danok iska`an vo fakturata (poglavje 120 stavovi 3 i 4 od DDVU). Dano~na osnova (2) Dano~nite stapki od ~len 28 od ZDDV se primenuvaat vrz soodvetnata dano~na osnova. Ova va`i kako pri presmetuvaweto na danokot vo ramkite na postapkata na odano~uvawe (~len 40 od ZDDV). iznosot na danokot mo`e da se presmeta neposredno i od samiot bruto-iznos i toa spored slednata formula: Danok = Bruto-iznos h dano~na stapka 100 + dano~na stapka Primer: . danokot na dodadena vrednost ne pretstavuva del od dano~nata osnova. vidi poglavje 30 do 36 od DDVU). taka i pri izdavaweto fakturi so posebno iska`an danok na dodadena vrednost (~len 53 od ZDDV). Taa se dobiva so primena na ~len 16 do 20 i ~len 22 od ZDDV (vo vrska so toa. Vo sekoj slu~aj. Kon ~len 28 od ZDDV Poglavje 70 Dano~ni stapki Op{to (1) ^len 28 od ZDDV predviduva dve dano~ni stapki i toa edna op{ta dano~na stapka od 19% i edna povlastena dano~na stapka od 5%. Vozduhoplovno pretprijatie so sedi{te vo stranstvo mo`e da go koristi dano~noto osloboduvawe samo ako zemjata.. poglavje 33 stav 7 od DDVU).

dokolku istite potpa|aat vo odvoena sostojba pod listata na stoki od ~len 2 od DDVO. Zaradi toa. vidi poglavje 73 od DDVU). primenata na povlastenata dano~na stapka ne se vrzuva so poseduvawe soodvetni knigovodstveni dokazi. Poglavje 73 Povlastena dano~na stapka za promet na odredeni dobra Povlasten promet na dobra (1) So povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 stav 1 od ZDDV se odano~uva prometot na dobrata navedeni vo ovaa odredba koi se podetalno utvrdeni vo ~len 2 od DDVO. Za razlika od dano~nite osloboduvawa spored ~len 24 od ZDDV.190 denari i dano~na stapka od 19%. vrz prometot na dobra navedeni vo ~len 30 stav 1 od ZDDV (vo vrska so toa. Posebno barawe ili odobrenie od dano~niot organ za toa ne e potrebno. pravoto na primena na povlastenata dano~na stapka ne mo`e da se uskrati. dano~niot obvrznik e dol`en da vodi evidencija i pritoa da gi razdvojuva dano~nite osnovi za odano~enite prometi spored dano~ni stapki (~len 52 stav 1 i stav 2 to~ka 1 od ZDDV.74 - Vo slu~aj na bruto-iznos od 1. br. No.1999 godina ("Slu`ben vesnik na RM".190 denari h 19 = 190 denari 119 (5) Neto-dano~nite stapki od 19% i 5% odgovaraat na bruto-dano~nite stapki od 15. (2) Povlastenata dano~na stapka se primenuva po sila na zakon. vo natamo{niot tekst: DDVO). dokolku se ispolneti uslovite za nejzina primena. (2) Dobrata koi se povrzani so zemji{teto (nerazdelni zemji{ni proizvodi) mo`at da pretstavuvaat samostoen predmet na odredena isporaka (vidi poglavje 6 stav 1 od DDVU). vrz uslugite navedeni vo ~len 30 stav 2 od ZDDV (vo vrska so toa. Primer 1: .09. dokolku dano~niot obvrznik ne gi ispolnuva evidenciskite obvrski. iznosot na danok sodr`an vo bruto-iznosot se presmetuva na sledniot na~in: Danok = 1.97% (zaokru`en iznos) i 4. Kon ~len 30 od ZDDV Poglavje 72 Povlastena dano~na stapka (Op{to) (1) Povlastenata dano~na stapka od 5% se primenuva: 1. ~len 16 stav 4 od DDVP). zaradi utvrduvawe na danokot i na osnovata za negovo presmetuvawe. vidi poglavje 74 od DDVU). Dobrata i uslugite. Tie se dobivaat vrz osnova na slednata formula: Bruto-dano~na stapka = 100 h dano~na stapka 100 + dano~na stapka Kon ~len 29 od ZDDV Poglavje 71 Op{ta dano~na stapka Op{tata dano~na stapka od 19% se primenuva vrz site vidovi na promet (promet na dobra i uslugi) koj e odano~en i koj ne podle`i na povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 od ZDDV. Merodavna e soodvetnata dano~na osnova za ovoj promet (vidi poglavje 70 stav 2 od DDVU). 65/99.. 2. koi spored ~len 30 od ZDDV podle`at na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka.76% (zaokru`en iznos) koi se primenuvaat neposredno vrz bruto-iznosi. Sepak. vrz prometot na ovie proizvodi }e se primenuva povlastenata dano~na stapka. se podetalno uredeni so DDV-odlukata od 28.

Povlastenata dano~na stapka ne se primenuva vrz dobra koi sami po sebe se povlasteno odano~eni. Primer 2: Melni~ar prifatil da izvr{i melewe na `ito za negoviot klient. postavuvawe plo~a. merodavna e poslednata va`e~ka verzija na istata.e. dobro opfateno so ~len 2 to~ka 11 od DDVO. Pritoa. tuku celokupnoto novo delo "grob". t. odvoena sostojba) potpa|aat pod ~len 2 to~ka 8 ili to~ka 10 od DDVO. prevozot na dobitok od strana na prevoznik. Pri isporaka na delo. Sodr`inata na poedine~nite grupi na stoki vo DDVO e utvrdena preku uka`uvawe na Carinskata tarifa (glava. koga uslugite se povrzani so dobra odano~eni so povlastenata dano~na stapka. (3) Kon prometot na dobra. koj mo`e da bide odano~en so povlastenata dano~na stapka. za isporakata na deloto (vklu~uvaj}i go nadomestokot za meleweto) mo`e da se zeme predvid povlastenata dano~na stapka. Edinstvenata isporaka na delo (osnovni i sporedni materijali) podle`i na odano~uvawe so op{tata dano~na stapka. Predmet na ovaa isporaka na delo ne se koristenite osnovni materijali (rastenija itn. Primer 4: Gradinarot G go prezema odr`uvaweto na grob i pritoa koristi `ivi rastenija (~len 2 to~ka 6 od DDVO). tarifna oznaka). posreduvaweto vo proda`bata na prehranbeni proizvodi od strana na trgovski zastapnik ili iznajmuvaweto knigi i spisanija. Primer 3: Gradinarot G se zadol`uva da izvr{i ureduvawe na grob so koristewe na `ivi rastenija. vidi poglavje 11 od DDVU). vidi poglavje 7 stav 2 od DDVU.75 - Prometot na ovo{je koe se u{te se nao|a na drvo ili na neobran zelen~uk podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. ako osnovniot materijal nabaven od dano~niot obvrznik (vo sostojba pred prerabotkata ili obrabotkata) pripa|a kon dobrata odano~eni so povlastenata dano~na stapka. materijalite nabaveni od dano~niot obvrznik (osnovni materijali i eventualni dodatoci ili drugi sporedni stvari) vo sostojba promeneta so vlo`uvaweto trud od strana na dano~niot obvrznik (vo vrska so toa. . Vo slu~aj na izmeni i dopolnuvawa na Carinskata tarifa. duri ni vo pogled na rastenijata koristeni pri izvr{uvaweto na uslugata. Ova dobro ne e opfateno so ~len 2 od DDVO. duri i vo slu~ai. br. Carinskata tarifa e sostaven del od Zakonot za carinskata tarifa ("Slu`ben vesnik na RM".38/96). tarifen broj. Uslugi koi ne se povlasteni (4) Dano~nata povlastica spored ~len 30 stav 1 od ZDDV i ~len 2 od DDVO ne va`i za uslugi. Zaradi toa. Vo vrska so razgrani~uvaweto me|u prometot na dobra i uslugite. ne e dovolno. Razgrani~uvawe spored Carinskiot tarifnik (5) Dobrata koi spored ~len 30 stav 1 od ZDDV podle`at na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. no koi se koristat vo ramkite na izvr{uvaweto odredena usluga. se seopfatno nabroeni.). @itoto go nabavil samiot melni~ar. Toj vr{i usluga koja ne podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. Vrz osnova na ova uka`uvawe neposredno se primenuvaat odredbite i razgrani~uvawata na poimite dadeni vo oovoj carinski akt pri tolkuvaweto na poedine~nite stavki na stoki. Celokupnata isporaka na deloto podle`i na odano~uvawe so povlastenata dano~na stapka. Predmet na isporakata na delo od strana na melni~arot e bra{noto. ureduvawe na zemji{teto i dodavawe na |ubrivo.. dokolku gotovoto delo kako takvo pretstavuva predmet na ureduvawe so ~len 30 stav 1 od ZDDV i ~len 2 od DDVO. se vbrojuva i isporakata na delo (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV). bidej}i ovie proizvodi (vo obrana. na pr. meleweto na `ito od strana na melni~ar. predmet na isporakata e gotovoto delo.

tro{oci pri prezemawe na stokata). preduslov za toa e. bez pritoa da mo`e da se prepoznae izvr{enata raspredelba na nadomestokot vrz poedine~nite stoki (na pr. vo ~len 2 to~ka 3 od DDVO). kako i osiguruvaweto na ispora~anite stoki. zatoa {to ne postoi biten del od slo`eniot proizvod koj gi ispolnuva utvrdenite karakteristiki). ~okoladna tabla so roman. dano~niot obvrznik da prika`e vo negovata evidencija kako se raspredeluva nadomestokot vrz povlastenite i nepovlastenite stoki soodvetno na nivnata vrednost. povlastenata dano~na stapka ne se primenuva vrz site stoki od soodvetnata glava. natovarot i istovarot. stokite se ispora~uvaat po odredena zbirna cena. koi se stavaat vo odreden zbir zaradi namiruvawe na odredena konkretna potreba na potro{uva~ot i se pakuvaat soodvetno na toa za celi na nivna maloproda`ba (na pr. na primer zatoa {to verzijata na tekstot odgovara samo na naslovot od soodvetnata glava na Carinskata tarifa.76 - (6) Dokolku uka`uvawata vo vrska so poedine~nite stavki na stoki opfa}aat celokupni glavi. Dokolku merodavniot del od slo`eniot proizvod e opfaten vo listata na stoki spored ~len 2 od DDVO. vo ~len 2 to~ka 44 od DDVO). slo`enite proizvodi. Ako. folii i spisi). duri i vo slu~ai. prevozot ili ispra}aweto (tro{oci na dostava. Slo`enite proizvodi koi ne gi ispolnuvaat uslovite od stav 9 od ova poglavje (na pr. se utvrduvaat sekoj poedine~no vrz osnova na Carinskata tarifa. tarifen broj ili tarifna oznaka od Carinskata tarifa. Od gledna to~ka na carinskata tarifa. vklu~uvaj}i gi tro{ocite za sredstvata za pakuvawe i zatvorawe. kaj to~kite 2. prezentaciski pakuvawa. Sporedni prometi (8) Dano~nata povlastica za prometot na odredeni dobra gi opfa}a i sporednite prometi na ispora~atelot koi ja delat sudbinata na dadeniot promet na dobra osnoven promet (vo vrska so toa. (7) Kaj delovi od odredeni stavki (na pr. kniga so disketa ili spisanija so kompakt-diskovi). vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). povlastenite stoki se navedeni izre~no (na pr. nasproti toa. Sepak. slo`eniot proizvod se sostoi delumno od stoki koi ne se povlasteni (na pr. mali pakuvawa ili vo proyirni folii). Tuka osobeno se vbrojuvaat pakuvaweto (tro{oci za pakuvawe. kniga so disketa ili igra~ka so slatki). se povlastuvaat site nabroeni stoki tamu. igra~ka so slatki. koga istiot ne proizleguva nedvosmisleno od tekstot. ili pak se isklu~uvaat izre~no stokite koi ne se povlasteni (na pr.. taka {to site ostanati stoki od navedenata stavka se opfa}aat so dano~nata povlastica. Poglavje 74 Povlastena dano~na stapka za promet na odredeni uslugi Uslugite koi se odano~uvaat so povlastenata dano~na stapka spored ~len 30 stav 2 od ZDDV. Slo `eni proizvodi (9) ^estopati. vo kutii. se definirani vo ~len 3 do 6 od Odlukata za utvrduvawe na . vo toj slu~aj se primenuva povlastenata dano~na stapka vrz celokupniot nadomestok. Vo vakvi slu~ai. 23 ili 27 od DDVO). taka {to se isklu~uvaat site ostanati stoki od dano~nata povlastica. od glava 15 od Carinskata tarifa). povlastenata dano~na stapka mo`e da se primeni vrz onie stoki od slo`eniot proizvod koi se opfateni so ~len 2 od DDVO. kako {to se pakuvawa. Primer 5: ^lenot 2 to~ka 2 od DDVO gi opfa}a site stoki od glava 2 od Carinskata tarifa. se utvrduvaat preku Carinskata tarifa vrz osnova na bitniot del od slo`eniot proizvod. mo`e da se primeni povlastenata dano~na stapka vrz celokupniot slo`en proizvod. tarifni broevi ili tarifni oznaki (na pr.. Dokolku site oddelno utvrdeni stoki od vakviot slo`en proizvod se opfateni so odredbite od ~len 2 od DDVO (na primer ~okoladna tabla so roman). po{tarina.

Istoto va`i soodvetno i za delumni prometi. 2. me|u drugoto. Primer 2: Dano~niot obvrznik prevezuva ili ispra}a stoka do svojot primatel vo maj 01 godina. vo slu~aj na prevoz ili ispra}awe na predmetot na isporakata. 65/99. Prometot se smeta za izvr{en vo juli 01 godina.  ­  periodi~en ili kontinuiran promet koj predviduva sukcesivni pla}awa. a ne so prenos na pravoto na sopstvenost (vidi poglavje 6 stav 2 od DDVU). Prometot se smeta za izvr{en so zapo~nuvaweto na prevozot ili ispra}aweto na dobroto vo maj 01 godina. Dano~niot obvrznik gi zavr{uva rabotite na monta`a i vgraduvawe vo tekot na juli 01 godina. k a j p r o m e t n a d o b r a . R zapo~nuva so . Dano~niot obvrznik gi prevezuva ili gi ispra}a ma{inskite delovi do klientot vo juni 01 godina. vo momentot na izvr{uvawe na isporakata (nastanuvawe na danokot vo momentot na prenos na pravoto na raspolagawe). vo momentot na zapo~nuvawe na prevozot ili ispra}aweto. e merodaven za utvrduvawe na periodot za koj dano~niot obvrznik go presmetuva. Kon ~len 31 od ZDDV Poglavje 75 Moment na nastanuvawe na dano~niot dolg kaj promet na dobra i uslugi Op{to (1) Momentot na nastanuvawe na dano~niot dolg za prometot na dobra i za uslugi e reguliran vo ~len 31 stav 1 do 5 od ZDDV. pa natamu od ZDDV). Isklu~oci va`at za:  ­  pla}awa pred izvr{uvawe na prometot. k a j v r { e w e u s l u g i .. isto kako {to e toa slu~aj i so momentot na izdavawe na fakturata ili na priem na nadomestokot. Momentot na sklu~uvawe ili postignuvawe dogovor ne e biten. vo momentot na zavr{uvawe so rabotite na monta`a ili vgraduvawe (~len 31 stav 1 to~ka 1 od ZDDV). Primer 3: Klient nara~uva ma{ina so uslovot "monta`a i vgraduvawe" utvrden vo nara~kata. Danokot za prometot na dobroto nastanuva vo april 01 godina. Primer 1: Dano~niot obvrznik D mu prodava vo april 01 godina na kupuva~ odredena stoka so pla}awe na rati. prijavuva i pla}a danokot (~len 39. Ovoj moment. kako i  ­  promet preku avtomati (~len 31 stav 5 od ZDDV). Primer 4: Dano~niot obvrznik R raboti kako revizor. vo momentot na celosno izvr{uvawe na uslugata (~len 31 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). Prometot se smeta za izvr{en so samoto predavawe na dobroto. vo natamo{niot tekst: DDVO). vo slu~ai na monta`a ili vgraduvawe na predmetot na isporakata. Moment na izvr{uvawe na prometot (2) Dano~niot dolg nastanuva na~elno vo momentot vo koj se vr{i prometot.77 - dobrata i uslugite koi podle`at na povlastenata stapka na danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik na RM" br. (3) Dano~niot dolg nastanuva: 1. Stokata pristignuva kaj primatelot na dobroto duri vo tekot na juni 01 godina. Prodava~ot go zadr`uva pravoto na sopstvenost do celosna isplata na kupoproda`nata cena vo dekemvri 01 godina. Toj dobiva nalog za proverka i revizija na zavr{na godi{na presmetka za 01 godina.

isporakata na voda. avgust i septemvri 01 godina. Daden e periodi~en promet za periodot na ot~ituvawe juli.000 denari mese~no. avgust i spetemvri 01 godina (nastanuvawe na danokot vo momentot na izdavawe na faktura). Dano~niot dolg nastanuva za mese~nite avansni pla}awa u{te vo . kako i pla}awe mese~ni avansni pla}awa soglasno so napredokot na izgradbata.000 denari. zaedno vo fakturata za avansot za oktomvri. na primer. na denot na priem na pla}aweto. 3.000 denari vo april 01 godina za usluga koja toj ja izvr{uva vo maj 01 godina. Danokot za avansnoto pla}awe nastanuva vo april 01 godina.000 denari (kone~na faktura) i so koja se pobaruva ostatokot od 3. toj izgradil po sistemot na klu~ na raka i po nalog na treto lice industriska hala za proizvodstvo na grade`ni materijali. Danokot za ostatokot od honorarot za izvr{enata usluga nastanuva vo maj 01 godina. Danokot za mese~nite avansi od 1. dokolku ovoj moment nastapil poprvo. k a j p e r i o d i ~ e n i l i k o n t i n u i r a n p r o m e t k o j p r e d v i d u v a s u k c e s i v n i p l a } a w a . 4.78 - revizorskite raboti vo mart 02 godina i gi zavr{uva istite so dostavuvawe na revizorskiot izve{taj do svojot klient vo april 02 godina. pobaruvaj}i avans od 1. avgust i septemvri 01 godina. Danokot za razlikata nastanuva vo oktomvri 01 godina. Periodi~en ili kontinuiran promet e. Primer 5: "Vodovod" ispora~uva sprema klient voda za periodot na ot~ituvawe juli. Primer 1: Dano~en obvrznik dobiva avansno pla}awe od 10. na denot na izvr{uvawe na delumniot promet (vidi poglavje 77 od DDVU). kako i vr{eweto telekomunikaciski uslugi koi se presmetuvaat periodi~no po potro{uva~kata ili koristeweto na uslugata. za soodvetniot period za sekoj od slu~aite (~len 31 stav 3 od ZDDV). Vo istata faktura se istaknuva pobaruvawe i za oktomvri 01 godina vo visina na noviot pau{al od 2. avgust. Uslugata na revizorot se smeta za izvr{ena so dostavuvaweto na izve{tajot vo april 02 godina. presmetka i pla}awe na izgradbata na industriskata hala. struja. pretprijatieto mu izdava na potro{uva~ot vo oktomvri 01 godina natamo{na faktura so koja kone~no se presmetuva periodot na ot~ituvawe juli. k a j p r i e m n a p l a } a w e p r e d i z v r { u v a w e n a p r o m e t o t. 5. k a j d e l u m e n p r o m e t ( d e l o d o d r e d e n p r o m e t n a d o b ra i l i u s l u g i ).000 denari. Prometot se smeta za izvr{en vo oktomvri 02 godina so kone~nata izgradba na objektot.. vo visina na danokot za primeniot iznos (~len 31 stav 2 od ZDDV. na denot na izdavawe na fakturata ili. septemvri 01 godina vo iznos od 6. Vo oktomvri 02 godina. vidi poglavje 76 od DDVU).000 denari go dobiva vo juni 01 godina. koga na potro{uva~ot mu se izdava. Primer 2: Dano~niot obvrznik G e grade`en pretpriema~. Vo maj 01 godina se dogovara primopredavawe na gotoviot objekt.000 denari nastanuva vo soodvetniot mesec na naplata na iznosot (nastanuvawe na danokot vo momentot na priem na avansnoto pla}awe). i kone~na faktura za iznosot za periodot na ot~ituvawe juli. Pretprijatieto mu dostavuva za sekoj od ovie meseci po edna faktura. Ostatokot od honorarot vo visina od 15. gas i greewe. Vrz osnova na utvrdenata fakti~ka potro{uva~ka. Poglavje 76 Nastanuvawe na dano~niot dolg kaj pla}awa pred izvr{uvawe na prometot (1) Dano~niot dolg kaj pla}awa pred izvr{uvawe na prometot nastanuva vo visina na danokot za iznosot koj bil primen vo momentot na pla}aweto (avansno pla}awe) (~len 31 stav 2 od ZDDV). vo momentot na priem na pla}aweto.

Prebivaweto se izedna~uva so poimot na pla}awe izvr{eno vo momentot na davaweto izjava za prebivawe. vidi poglavje 117 od DDVU. i koj se izvr{uva i se presmetuva vo delovi (~len 31 stav 4 od ZDDV).79 - momentot na nivno pla}awe. Poglavje 77 Nastanuvawe na dano~niot dolg kaj prometot vo delovi (delumen promet) Moment na izvr{uvawe na delumen promet (1) Ako namesto celokupniot promet se vr{at delumni prometi. Dano~niot dolg za ostatokot od iznosot nastanuva vo oktomvri 02 godina. vo visina na ekonomskata vrednost na pobaruvawata pri nivnoto otstapuvawe. vo toj slu~aj se vr{i proverka na pra{aweto dali pla}aweto mo`e da se smeta za pozajmica. (3) Otstapuvaweto pobaruvawa doveduva do prihod vo momentot na otstapuvaweto. (7) Vo vrska so izdavaweto fakturi vo slu~ai na pla}awa pred izvr{uvawe na prometot (avansni pla}awa). (5) Pla}awata doveduvaat do nastanuvawe na danokot. vidi poglavje 83 stavovi 3 i 4 od DDVU. vo slu~aj na trasirawe na menicata. Bankata . dokolku istite se vr{at za odreden promet. Vo slu~aj na dogovorena momentalna prezentacija na ~ekot. Nasproti toa. Uslovi za postoewe na delumen promet (2) Delumen promet postoi koga istiot pretstavuva ekonomski razgrani~en del od odreden edinstven promet koj e dogovoren. za koj istite bile izvr{eni. za istoto se vr{i soodvetna podelba. nadomestokot se smeta za primen na denot na efektuirawe ili. (6) Vo slu~aj na priem na pla}awe za odreden promet. Ako odredeno pla}awe se odnesuva na pove}e prometi na dobra ili uslugi. pla}aweto. osven od pla}awa vo gotovo. pla}aweto se odano~uva dokolku vo momentot na negoviot priem se u{te ne mo`e da se predvidi dali }e bidat ispolneti uslovite za primena na dano~noto osloboduvawe za prometot.. (4) Pla}awata mo`at da se sostojat. Moment na izvr{uvawe na pla}aweto (2) Pla}aweto nastanuva vo momentot na priem na nadomestokot ili delumniot nadomestok. Ako za odreden promet se prima kako pla}awe menica. vo vrska so pravoto na odbivka na prethodni danoci nastanati za avansnite pla}awata. Vo slu~aj na dolguvawe na odreden promet vo delovi (vidi poglavje 77 od DDVU). Pritoa. ^ekovniot iznos ne se smeta za primen so samata naplata na ~ekot. tuku momentot vo koj se izvr{uva soodvetniot del od prometot (~len 31 stav 4 od ZDDV). . Ako pri priemot na pla}aweto ne postoi konkreten dogovor ili spogodba za vr{ewe promet. Vo slu~ai na doznaka na bankovna smetka. za koj e verojatno deka }e potpadne pod odredbite za osloboduvawe na istiot od danok. pla}awata se zasmetuvaat kon soodvetniot del od prometot. tuku vo momentot na priem na istiot. ne se odano~uvaat. kako i prometot. vidi poglavje 35 od DDVU. merodaven e denot na koj se izvr{uva soodvetniot del od prometot. na denot na odobruvawe na trasiraweto. za moment na priem na iznosot na~elno se smeta datata na priem na dozna~eniot iznos na bankovnata smetka.izdava~ na ~ekot e dol`na istiot da go isplati ili odobri so negovo prezentirawe. (8) Vo vrska so konverzijata na iznosi od stranska vo doma{na valuta. za nastanuvaweto na dano~niot dolg kaj poedine~nite delumni prometi ne e biten momentot na izvr{uvawe na celokupniot promet. za istata ne smeat da bidat istaknati gra|ansko-pravni prigovori. i od promet na dobra ili uslugi koi se davaat ili izvr{uvaat kako nadomestok ili delumen nadomestok vo ramkite na ekonomskata razmena ili vo ramkite na drugi vidovi promet sli~ni na razmenata.

da se raboti za del od odreden promet na dobra ili od odredena usluga. Primer 3: Dano~niot obvrznik D dobiva nalog da izvr{i postavuvawe na parket vo stan. Vo potvrdata za priem na nara~kata na deloto.80 - Delumniot promet se priznava kako takov samo ako se ispolneti slednite ~etiri uslovi: 1. Pritoa e dogovoreno oddelno primopredavawe. Prviot kat se primopredava vo april 01 godina. dogovornite strani da dogovorile. da bide izvr{eno primopredavawe. Predmet na deloto koe treba da go ispora~a pretpriema~ot e isporaka na gotov parket (vidi poglavje 11 stav 1 od DDVU). dano~niot dolg za izgradbata na prizemjeto nastanuva vo april 01 godina. nitu podru`nica (~len 32 to~ka 4 od ZDDV). Ako za odredeni delovi od prometot najprvin ne bile posebno dogovoreni delumni nadomestoci. 3. za delot od prometot mora. deka za odredenite delovi od prometot }e se presmetuvaat i pla}aat soodvetni delumni nadomestoci. mora da se izvr{i soodvetna izmena na dogovorot pred zavr{uvawe na izvr{uvaweto na prometot. Dano~niot dolg za poedine~nite delovi od edinstveniot promet nastanuva na denot na soodvetnoto primopredavawe. Danokot nastanuva na krajot od sekoj mesec.. Primer 2: Dano~niot obvrznik G e grade`en pretpriema~. kako i oddelno presmetan i platen kako del od edinstveniot promet. izvr{uva i presmetuva vo delovi. na pr. Toj gradi deloven objekt kako pove}ekatnica po nalog na treto lice. dano~niot dolg se prenesuva od vr{itelot na prometot na primatelot na ispolnuvaweto. Istiot se dolguva. me|utoa ne e dogovoreno pla}awe avansi soglasno so napreduvaweto na izgradbata. posledniot kat vo maj 02 godina. 2. Isporakata na deloto pretstavuva eden edinstven promet koj ne mo`e da se podeli na isporaka na materijal i na izvr{uvawe odredena usluga. Dano~niot obvrznik vr{i isporaka na delo (vidi poglavje 11 od DDVU) koja e ekonomski delliva. oddelna presmetka i oddelno pla}awe na sekoj poedine~en kat od objektot. Vo ovie slu~ai. Primer 1: Vo ramkite na odreden dogovor za zakup e dogovoreno mese~no pla}awe na kirijata. Dano~niot obvrznik gi ispra}a materijalite do utvrdenoto mesto i gi izveduva na istoto soodvetnite raboti. dokolku e istiot del od odreden promet na dobra. Ako delot pretstavuva usluga. (2) Dano~ni obvrznici vo smisla na ~len 9 od ZDDV (vidi poglavje 18 od DDVU) i javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 19 od . Kon ~len 32 od ZDDV Poglavje 78 Dano~en dolg na primatelot na ispolnuvaweto vo slu~ai na vlezni ispolnuvawa od stranstvo Prenos na dano~niot dolg vrz primatelot na ispolnuvaweto (1) Dokolku primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata e dano~en obvrznik ili javno-pravno telo vo smisla na ~len 10 stav 1 od ZDDV. koj mo`e ekonomski da se razgrani~i. Sekoj kat od objektot e oddelno dogovoren i predaden. materijalnite tro{oci odvoeno se iska`ani. 4. istiot mora da e izvr{en ili da prestanalo negovoto izvr{uvawe. dodeka za izgradbata na posledniot kat danokot nastanuva vo maj 02 godina. istiot }e go dolguva danokot za odreden promet na dobra ili za odredena usluga izvr{eni od dano~en obvrznik koj nema vo Republika Makedonija nitu sedi{te. Prometot (davawe pod zakup) e ekonomski delliv. delot od prometot mora da e presmetan oddelno.

merodaven e momentot vo koj se izvr{uva prometot. Za celi na odbivka na prethodniot danok. .81 - DDVU) kako primateli na dobroto ili korisnici na uslugata. se smetaat za rezidenti vo zemjata. se dol`ni. ne pretstavuva dovolna karakteristika za toa. Obvrskata gi opfa}a kako prometite izvr{eni za celi na stopanskata dejnost. sam po sebe. dokolku dano~niot obvrznik-primatel na ispolnuvaweto stavi zabele{ka na fakturata vo vrska so toa. Prometot go prijavuva iznajmuva~ot vo ramkite na op{tata postapka na odano~uvawe. se dol`ni kako primateli na ispolnuvawa da izvr{at presmetka. prijavat i platat danokot kaj dano~niot organ koj nastanal za prometot izvr{en sprema niv od stranskiot dano~en obvrznik. licata navedeni vo re~enica 1 od ovoj stav se obvrzuvaat na pla}awe kamati (~len 32 to~ka 4 re~enica 2 od ZDDV). dali dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot e rezident vo zemjata vo momentot na izvr{uvawe na prometot. primatelot na ispolnuvaweto nema da bide zadol`en da izvr{i presmetuvawe. nitu podru`nica vo Republika Makedonija i koj so toa ne e rezident vo zemjata (vo vrska so toa. ovaa faktura }e se priznae. Dano~ni obvrznici bez sedi{te ili podru`nica vo M a k e d o n i ja (4) Prometot mora da e izvr{en od dano~en obvrznik koj nema nitu sedi{te. Sporni slu~ai na rezidentnost na dano~niot ik obvrzn (5) Za primatelot na ispolnuvaweto mo`e spored okolnostite na konkretniot slu~aj da postoi neizvesnost za toa. Ova uverenie prestanuva da va`i po istek na edna godina od datata na izdavawe na uverenieto. Vo slu~aj na zadocneto pla}awe na danokot. da go presmetaat. taka i za primateli na ispolnuvawarezidenti vo stranstvo. deka liceto ima sedi{te ili podru`nica vo Makedonija i deka so toa e rezident vo zemjata. Ovie obvrski postojat kako za primateli na ispolnuvawa-rezidenti vo zemjata. Vo pogled na rezidentnosta. koj iznos na danok go dolguva spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV i ako go plati danokot (~len 6 od DDVP). taka i prometite za ostanatite oblasti na deluvawe na primatelot na ispolnuvaweto. kaj kogo primatelot na ispolnuvaweto e registriran kako dano~en obvrznik. Vo toj slu~aj. nadle`en e dano~niot organ. deka liceto e rezident vo zemjata. prijavuvawe i pla}awe na danokot.. namesto dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo. na ~ija teritorija se nao|a nivnoto sedi{te. Za samoto iznajmuvawe. Dano~nite obvrznici koi ne se registrirani spored ~len 51 od ZDDV. isto taka. Faktot. prijavuvawe i pla}awe na danokot samo ako dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot poseduva uverenie izdadeno od nalde`niot dano~en organ. no so uka`uvawe na svojstvoto na dano~en dol`nik. (3) Danokot na dodadena vrednost se prijavuva i pla}a kaj dano~niot organ. deka iznosot platen sprema dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot pretstavuva nadomestok vo smisla na ~len 16 stav 1 od ZDDV vo koj ne e sodr`an danok na dodadena vrednost. {to podatocite vo vrska so dano~niot obvrznik davaat povod za somnevawe vo nivnata verodostojnost. deka dano~niot obvrznik e registriran vo zemjata spored ~len 51 od ZDDV. iznajmuva~ot ne e dano~en dol`nik. Presmetuvawe na danok pri izdavawe faktura bez posebno iska`uvawe na DDV (6) Ako dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo mu izdade faktura na primatelot na ispolnuvaweto soglasno so ~len 20 stav 3 od DDVP bez posebno iska`an danok. Dano~ni obvrznici koi poseduvaat zemji{te vo Makedonija i koi istoto go iznajmuvaat so presmetuvawe na danok na dodadena vrednost. vidi poglavje 24 stavovi 3 i 5 od DDVU). Za dano~nite obvrznici koi ne se registrirani i za javno-pravni tela vo smisla na ~len 10 od ZDDV. za faktura vo smisla na ~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV. od koe proizleguva. na primer zatoa {to pra{aweto za lokacijata e nejasno od fakti~ka ili od pravna gledna to~ka ili zaradi toa. za celi na presmetuvaweto na danokot }e se pojde od toa.

- 82 -

Primer: Konsultantskata firma A-rezident vo Germanija mu izdava faktura na dano~niot obvrznik B-rezident vo Skopje za izvr{eni konsultantski uslugi vo iznos od 33.000 denari. A ne iska`uva danok vo fakturata. Uslovite za izdavawe neto-faktura spored ~len 20 stav 3 od DDVP se ispolneti. B e dol`en da go presmeta danokot dolguvan od nego, da go prijavi i da go plati istiot kaj dano~niot organ nadle`en za nego. (7) Primatelot na ispolnuvaweto e dol`en da go presmetuva danokot spored dano~nata stapka koja va`i za soodvetniot promet spored ~len 28 do 30 od ZDDV. Pri toa sekoga{ se primenuva dano~nata stapka koja va`i vo momentot na izvr{uvawe na prometot. Presmetuvawe na danok vo slu~aj na izdavawe faktu ra so posebno iska`an DDV (8) Duri i vo slu~ai, vo koi dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo mu izdava na primatelot na ispolnuvaweto faktura sprotivno na ~len 20 stav 3 od DDVP, vo koja pokraj nadomestokot e oddelno iska`an i danokot, primatelot na ispolnuvaweto ostanuva dano~en dol`nik. Danokot se presmetuva od brutonadomestokot (vidi poglavje 70 stav 4 od DDVU). Vo ovoj slu~aj, dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo go iska`al neovlasteno danokot. Zaradi toa, toj go dolguva danokot spored ~len 55 stav 2 od ZDDV. Sepak, toj mo`e da izvr{i ispravka na fakturata spored ~len 55 stav 3 od ZDDV. Vo ovoj slu~aj, danokot koj go dolguva primatelot na ispolnuvaweto se presmetuva vrz osnova na utvrdeniot nadomestok (vidi stav 6 od ova poglavje). Kon ~len 33 i ~len 34 od ZDDV Poglavje 79 Op{ti uslovi za odbivka na prethodni danoci i krug na lica ovlasteni za odbivka (1) Prethoden danok pretstavuva danokot na dodadena vrednost, 1. koj e oddelno iska`an vo fakturata za prometot, koj bil izvr{en sprema dano~niot obvrznik od strana na drug dano~en obvrznik; 2. koj e oddelno iska`an vo fakturata za avansnoto pla}awe koe go izvr{il dano~niot obvrznik za promet, koj se u{te ne e izvr{en sprema nego; 3. koj e platen za uvozot na dobra i koj e oddelno iska`an vo carinskata deklaracija. (2) Pravo na odbivka na prethodniot danok imaat samo dano~nite obvrznici vo smisla na ~len 9 i ~len 10 stav 2 od ZDDV vo ramkite na nivnata stopanska dejnost (vidi gi poglavjata 18 i 19 od DDVU). Dano~niot obvrznik mo`e da izvr{i odbivka na slednite prethodni danoci: 1. Danok iska`an vo fakturata za promet na dobra i za uslugi koi bile izvr{eni sprema nego posle 31 mart 2000 godina; 2. Danok za uvoz na dobra koi bile uvezeni posle 31 mart 2000 godina. (3) Pravo na odbivka na prethodniot danok ima dano~niot obvrznik koj e primatel na dobroto ili korisnik na uslugata. Prometot se vr{i na~elno sprema liceto koe spored dogovorniot odnos, koj pretstavuva osnova za prometot, e ovlasteno ili obvrzano za priem na istiot. Ottuka, primatel na dobroto ili korisnik na uslugata na~elno e nara~atelot na prometot. Ako, sprotivno na dogovorniot odnos, prometot se vr{i na~elno sprema treto lice, primatel na prometot mo`e da bide tretoto lice. (4) Dano~ni obvrznici koi se obvrzani za registracija spored ~len 51 stav 1 od ZDDV, no koi, sprotivno na obvrskata ne se registrirale, se dol`ni da go platat zakonski dolguvaniot danok na dodadena vrednost, no istovremeno imaat pravo na odbivka na prethodni danoci.

- 83 -

(5) Dano~ni obvrznici rezidentni vo stranstvo imaat, isto taka, na~elno pravo na odbivka na prethodni danoci, duri i vo slu~ai koga licata ne vr{at promet vo zemjata. Sepak, prethodniot danok im se vra}a pod uslovite vo ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP vo ramkite na posebna postapka predvidena za taa cel (vidi poglavje 106 od DDVU). (6) Malite pretpriema~i vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV nemaat pravo na odbivka na prethodnite danoci, t.e. se raboti za dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija za danokot na dodadena vrednost i koi ne se registrirale dobrovolno (~len 51 stavovi 1 i 4 od ZDDV). (7) Liceto, koe vr{i promet sprema dano~en obvrznik koj ima pravo na odbivka, mora, isto taka, da bide dano~en obvrznik (~len 33 stav 2 to~ka 1 od ZDDV). Bidej}i odbivkata na prethodniot danok bara postoewe na faktura vo smisla na ~len 53 od zakonot (~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV) i bidej}i vo dadenata faktura se naveduva dano~niot broj na dano~niot obvrznik-ispolnuva~ (~len 51 stav 10 to~ka 2 od ZDDV), dano~niot obvrznik-ispolnuva~ mora da e registriran za celi na danokot na dodadena vrednost. Ako ovoj uslov ne e ispolnet zaradi toa {to vr{itelot na prometot ne e registriran dano~en obvrznik ili e, na primer, privatno lice, primatelot na ispolnuvaweto ne mo`e da izvr{i odbivka na prethodniot danok. (8) Iznosite na prethodni danoci mo`at da se odbijat samo vo slu~aite koga istite se dolguvaat spored Zakonot za danok na dodadena vrednost. Dano~ni obvrznici koi se optovareni so stranski prethodni danoci mo`at da baraat vra}awe na ovie iznosi samo kaj dr`avata koja go napla}a danokot. Poglavje 80 Vlezni ispolnuvawa za celi na stopanskata dejnost (1) Dano~niot obvrznik mo`e da go koristi pravoto na odbivka na prethodni danoci samo dokolku gi koristi nabavenite ili uvezenite dobra ili primenite uslugi (vo natamo{niot tekst: vlezni ispolnuvawa) za celi na negovata stopanska dejnost (~len 34 stav 1 to~ka 1 od ZDDV). [to se podrazbira pod stopanska dejnost, proizleguva od ~len 9 stav 2 od ZDDV (vo vrska so toa, vidi poglavje 18 stavovi 9 i 10 od DDVU). Vleznoto ispolnuvawe mora da vleze vo poleto na stopanskata dejnost. Namenata na vleznoto ispolnuvawe mora da e objektivno mo`na za poleto na stopanskata dejnost i istata da e izvr{ena. Vo toj pogled, merodavni se fakti~kite okolnosti koi postoele vo momentot na vleznoto ispolnuvawe. (2) Dozvolena e odbivka i na prethodni danoci koi nastanale pred izvr{uvawe na promet ili po prestanok na vr{eweto na stopanskata dejnost, i vo onoj del, vo koj istite se vo soodvetna povrzanost so navedenata stopanska dejnost. Primer 1: Zanaet~ija, koj porano nastapuval kako vraboteno lice, se odlu~uva da se osamostoi. Na 01.11.01 godina zema pod naem delovni prostorii. Isto taka, vo noemvri 01 godina toj kupuva ma{ini i alati. Vo dekemvri 01 godina dava reklami vo pove}e vesnici. Prvite prometi gi vr{i vo januari 02 godina. Zakupot na prostoriite, kupuvaweto ma{ini i alati i objavuvaweto reklami se povrzani so negovata stopanska dejnost. Ottuka, iznosite na prethodni danoci za ova vlezno ispolnuvawe mo`at da se odbijat, duri i ako liceto zapo~nalo da ostvaruva promet vo podocne`en moment. Primer 2: Zanaet~ija zavr{uva so vr{eweto na svojata stopanska dejnost na 31.05.01 godina. Na 11.07.01 dobiva smetka za struja za potro{uva~kiot period maj 01. Strujata ja nabavil za potrebite na negovata stopanska dejnost. Prethodniot danok iska`an vo smetkata, liceto mo`e da go istakne kako prethoden danok vo presmetkovniot period juli 01 Vo vrska so po~etokot i zavr{uvaweto na stopanskata dejnost, vidi poglavje 18 stav 11 do 13 od DDVU..

- 84 -

(3) Odbivka na prethodni danoci ne e mo`na, dokolku dano~niot obvrznik nabavuva dobro koe go koristi za li~ni celi, a duri podocna istoto se koristi za celi na negovata stopanska dejnost. Primer 3: Registriran dano~en obvrznik izgradil objekt vo 01 godina, koj go koristi celosno za sopstveni stanbeni celi. Od 02 godina, liceto go koristi objektot celosno za celi na negovata stopanska dejnost (na pr. kako deloven prostor). Liceto nema pravo na odbivka na prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot, bidej}i vleznoto ispolnuvawe ne bilo koristeno za celi na stopanskata dejnost. Isto taka, i vlo`uvaweto na objektot vo 02 godina vo poleto na negovata stopanska dejnost ne go obezbeduva pravoto na odbivka na prethodni danoci i ne doveduva do ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV (vidi poglavje 92 od DDVU). (4) Ako dobroto se nabavuva za celi na stopanskata dejnost, no pri prvata upotreba se koristi (slu~ajno) za li~ni celi, vo toj slu~aj }e bidat ispolneti uslovite na vlezno ispolnuvawe za celi na stopanskata dejnost, dokolku dobroto se koristi potoa namenski za vr{ewe na stopanska dejnost. Primer 4: Grade`en pretpriema~ steknuva bager za celi na svojata stopanska dejnost. Toj go koristi bagerot najprvin za izvedba na raboti na zemji{te vo negova li~na sopstvenost, a podocna za celi na negovata stopanska dejnost. Prethodniot danok od nabavkata na bagerot mo`e da se odbie. Bagerot bil nabaven za celi na stopanskata dejnost. Koristeweto za li~ni celi se odano~uva kako usluga vo smisla na ~len 6 stav 3 to~ka 1 od ZDDV. (5) Za da mo`e da se izvr{i odbivka na prethodniot danok, dano~niot obvrznik mora da poseduva faktura koja ja izdal izdava~ot na fakturata vo vo soglasnost so ~len 53 od ZDDV (~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). Isto taka,i fakturi, za koi se odobreni olesnuvawata spored ~len 18 do 19, ~len 20 stav 1 i ~len 22 od DDVP, go obezbeduvaat pravoto na odbivka na prethodni danoci (~len 5 od DDVP). Pravoto na odbivka na prethoden danok mo`e da se koristi i vrz osnova na faktura od dano~en obvrznik-rezident vo stranstvo, pod uslovite od ~len 6 od DDVP. (6) Vo slu~aj na uvoz, pravoto na odbivka na prethodni danoci spored ~len 34 stav 1 to~ka 2 od ZDDV postoi samo ako plateniot danok e oddelno iska`an vo carinskata deklaracija (vo vrska so ova, vidi poglavje 82 od DDVU). Poglavje 81 Vlezni ispolnuvawa za celi na stopanskata dejnost i za drugi celi (1) Ako vleznoto ispolnuvawe se nara~uva kako za celi na stopanskata dejnost, taka i za drugi (na pr. li~ni) celi, obemot na pravoto na odbivka na prethodniot danok }e zavisi od vidot na vleznoto ispolnuvawe. (2) Pri promet na delivi dobra i pri delivi uslugi se vr{i podelba na prethodniot danok na del so pravo i na del bez pravo na odbivka, soglasno so namenata na nara~aniot promet. Primer 1: Dano~en obvrznik koj proizveduva ma{ini, nabavuva 15.000 litri mazut. Od niv, 10.000 litri se vnesuvaat vo rezervoarot na fabri~kata hala. Ostanatite 5.000 litri se vnesuvaat vo rezervoarot na ku}ata na dano~niot obvrznik koja se koristi za stanbeni celi. Dano~niot obvrznik dobiva od trgovecot so mazut faktura so oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. Mazutot pretstavuva delivo dobro. Pravoto na odbivka na prethodniot danok mo`e da se realizira za delot od mazutot, koj bil nabaven za celi na stopanskata dejnost (2/3 od sevkupnata koli~ina). (3) Pri steknuvawe nedelivi edinstveni dobra koi se koristat kako za celi na stopanskata dejnost, taka i za drugi celi (me{ovita namena), dano~niot obvrznik ima pravo na opcija. Toj mo`e dobroto da go podredi celosno na poleto na

Pla}aweto na danokot se doka`uva so carinski dokument (carinska deklaracija). koi ne se povrzani so stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. vo odnos na pravoto na odbivka se primenuva stav 10 od ova poglavje. Prevoznikot P najmen od D gi transportira prozorcite do Skopje i go pla}a danokot na dodadena vrednost pri uvozot. Koristeweto na voziloto za li~ni celi. se odano~uva. koj se vodi vo knigite (~len 33 stav 2 to~ka 3. (4) Ispora~atelot ima pravo na odbivka na danokot na dodadena vrednost pri uvoz samo ako go vnesuva dobroto vo zemjata za sopstveno raspolagawe i duri potoa go ispora~a na primatelot na istoto. Ne e merodavno pra{aweto koj e dol`nik na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (~len 32 to~ka 2 od ZDDV). Koristeweto na dobroto za drugi celi. koe se smeta za usluga so nadomestok. vr{i isporaka i monta`a na prozorci vo novoizgraden objekt na Bankata B od Skopje. koga prevozot ili ispra}aweto od strana na ispora~atelot ili primatelot na dobroto zapo~nuva vo stranstvo (~len 13 to~ka 2 od ZDDV). Ottuka. .rezident vo Slovenija. podreduvaweto na dobroto kon soodvetnata namena dano~niot obvrznik go vr{i so samoto koristewe na pravoto na odbivka. koe go koristi vo mal obem i za li~ni celi. Primer 2: Dano~en obvrznik kupuva tovarno vozilo za celi na negovata stopanska dejnost. (3) Koristewe na dobrata za celi na stopanskata dejnost postoi kaj dano~niot obvrznik koj go ima pravoto na raspolagawe vrz dobroto vo momentot na uvozot. dano~niot obvrznik mo`e celosno da go iskoristi pravoto na odbivka na prethodniot danok. D vr{i edinstven promet na dobra. dobroto }e se smeta za uvezeno duri po negoviot premin vo zemjata (~len 15 to~ka 2 od ZDDV). So nabavkata na tovarnoto vozilo.85 - stopansko deluvawe ili negovata namena celosno da ja podredi kon poleto na nestopansko deluvawe (na pr. Po pravilo. trgovski zastapnici) nemaat pravo na odbivka na prethodniot danok. Poglavje 82 Odbivka na prethodniot danok pri uvoz (1) Dano~niot obvrznik mo`e danokot na dodadena vrednost za dobra uvezeni vo zemjata (vo natamo{niot tekst: danok na dodadena vrednost pri uvoz) da go odbie kako prethoden danok. se smeta za usluga so nadomestok i podle`i na odano~uvawe (~len 6 stav 3 to~ka 1 ZDDV). Pri uvoz preku podra~jata navedeni vo ~len 12 od ZDDV (slobodni zoni. na pr. Podreduvaweto na dobroto kon poleto na stopansko deluvawe e dozvoleno samo ako dobroto e vo objektivna i prepoznatliva ekonomska vrska so stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik i dokolku dadenata nabavka treba da ja unapreduva stopanskata dejnost na istiot. primatelot na dobroto mo`e da go stekne pravoto na odbivka na prethodniot danok. a prometot na dobra bil izvr{en sprema nego vo stranstvo. li~ni celi). carinski skladi{ta). koj e sostaven od isporaka na prozorci i nivno vgraduvawe (~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) i koj e izvr{en so zavr{uvaweto na monta`ata vo Skopje (~len 13 to~ka 3 od ZDDV). Pravoto na raspolagawe vrz uvezenite prozorci preminuva od D na B duri so samoto zavr{uvawe na monta`ata. (2) Za dobivawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok bitno e uvezenite dobra da se vneseni vo zemjata (~len 11 od ZDDV). {pediteri. pravo na odbivka na danokot na dodadena vrednost pri uvoz ima D. Ako uvezenoto dobro se koristi za vr{ewe promet vo ovie podra~ja. Nasproti toa. koj go platil istiot ili koj go prenel uvezenoto dobro preku granica za potrebite na dano~niot obvrznik koj ima pravo na odbivka. Primer 1: Dano~niot obvrznik D . dokolku istiot e fakti~ki platen i ako dano~niot obvrznik gi koristi dobrata za celi na negovata stopanska dejnost. prevoznici. Licata koi edinstveno u~estvuvale vo uvozot. bez pritoa da mo`ele da raspolagaat so dobroto (na pr.. ~len 34 stav 1 od ZDDV). carinski zoni.

01 godina. Ispravkata se vr{i vo presmetkovniot period na namaluvaweto i vra}aweto (~len 22 stav 2 od ZDDV). dano~niot obvrznik da poseduva soodveten carinski dokument ili carinski zaverena zamena za istiot za celi na ostvaruvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok. Primer 2: Rokot za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz e prodol`en od 27. . (6) Ne e neophodno danokot na dodadena vrednost da go platil samiot dano~en obvrznik. carinskiot organ e dol`en vedna{ da go izvesti za toa nadle`niot dano~en organ (~len 10 stav 5 od DDVP). Vo ovie slu~ai pravoto na odbivka se uslovuva so toa. Vo slu~aj na prodol`uvawe na rokot za pla}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz.. vo koj se ispolneti site zakonski propi{ani uslovi (vidi stav 1 od ova poglavje.12. Carinskiot organ e dol`en vedna{ da go izvesti nadle`niot dano~en organ za dopolnitelnoto namaluvawe i vra}aweto na danokot na dodadena vrednost pri uvoz. Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie prethodniot danok vo presmetkovniot period maj 01 godina. prethodniot danok mo`e nezavisno od re~enica 1 da se odbie so podnesuvawe na dano~na prijava za presmetkovniot period vo koj nastanal dano~niot dolg (~len 10 stav 4 od DDVP). vo koj se ispolneti obata uslova (~len 34 stav 2 od ZDDV). koe mu se ispora~uva na 29. prevoznik ili trogvski zastapnik). Ako dano~niot obvrznik ne go platil ili go platil delumno prolongiraniot danok na dodadena vrednost pri uvoz do denot na vtasanost na istiot. se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~aite na podocne`no namaluvawe i vra}awe na ovoj danok. carinski zoni i carinski skladi{ta se odano~uva spored ~len 12 od ZDDV isto kako i prometot vo zemjata (vidi poglavje 21 od DDVU). Toj ima pravo na odbivka na prethodniot danok duri i ako e dol`nik na danokot na dodadena vrednost pri uvoz lice zadol`eno od nego (na pr.06. Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie kako prethoden danok i plateniot danok na dodadena vrednost za uvoz na dobra koi gi koristi za vr{ewe na takviot promet.01 godina.04.86 - (5) Koga dano~niot obvrznik-rezident vo stranstvo ima pravo na odbivka na prethodniot danok.05.01 godina do 15. primatelot na ispolnuvaweto mo`e zaradi poednostavuvawe da go iskoristi pravoto na odbivka na prethoden danok u{te vo presmetkovniot period vo koj go prijavuva danokot na dodadena vrednost dolguvan spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (~len 6 stav 2 od DDVP). (7) Danokot na dodadena vrednost pri uvoz mo`e da se odbie kako prethoden danok vo presmetkovniot period. (9) Prometot za celi na krajna potro{uva~ka vo slobodni zoni. Pritoa e bez zna~ewe momentot na pla}awe na fakturata.01 godina i e platen najdocna do datata na prodol`uvawe. Poglavje 83 Moment na odbivka na prethodniot danok (1) Prethodniot danok mo`e da se odbie otkako dano~niot obvrznik go primil prometot i otkako postoi faktura za ovoj vlezen promet. {pediter. Odbivkata na prethodniot danok mo`e da se izvr{i vo onoj presmetkoven period. (8) Dokolku danokot na dodadena vrednost pri uvoz bil ve}e odbien kako prethoden danok. Danokot mo`e da se odbie kako prethoden danok so podnesuvawe na dano~na prijava za presmetkovniot period noemvri.11. Toj ja dobiva fakturata na 02. Primer 1: Dano~en obvrznik kupuva dobro za celi na negovata stopanska dejnost. (2) Kaj fakturite izdadeni od dano~en obvrznik-rezident vo stranstvo. danokot se vra}a spored uslovite i postapkata od ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP.01 godina i istata ja pla}a na 03. duri i ako dobrata ne se vnesat vo zemjata tuku istite se koristat ili se potro{at vo navedenite podra~ja. ~len 34 stav 2 od ZDDV).

a vo vrska so momentot na ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~ai na dopolnitelno namaluvawe ili vra}awe na danokot na dodadena vrednost pri uvoz (~len 22 stav 2 od ZDDV) vidi poglavje 82 stav 8 od DDVU. dali avansnoto pla}awe bilo vrateno. Na 20. iska`aniot danok na dodadena vrednost se deli na poedine~nite delumni iznosi. Uslovite za odbivka na prethodniot danok se ispolneti vo presmetkovniot period fevruari 01 godina.03. Na 04. Na 15.87 - (3) Ako dano~niot obvrznik izvr{i pla}awe pred priem na prometot. a sepak ne e izvr{en promet sprema dano~niot obvrznik.01. (4) Pra{aweto. dali pla}aweto izvr{eno pred realizacija na nara~aniot promet go opfa}a celokupniot nadomestok ili samo del od nego. Kon ~len 35 ZDDV Poglavje 84 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka kaj promet osloboden od danok i kaj promet vo stranstvo Isklu~uvawe na pravoto na odbivka kaj promet osloboden od danok (1) Pravoto na odbivka na prethodniot danok e isklu~eno za site vlezni ispolnuvawa koi dano~niot obvrznik gi koristi za vr{ewe na promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV (~len 35 to~ka 1 alineja a) od ZDDV). (6) Vo vrska so momentot na ispravka na odbivkata na prethodniot danok vo slu~ai na promena na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV). odbivkata na prethodniot danok mo`e da se izvr{i za presmetkovniot period vo koj }e bidat ispolneti dvata uslova (~len 34 stav 2 od ZDDV).000 denari.000 denari mo`e da se odbie vo presmetkovniot period maj 01 godina.000 denari danok na dodadena vrednost. Uslovite za odbivka na prethodniot danok se ispolneti vo presmetkovniot period mart 01 godina. odbivkata na prethodniot danok se revidira so retroaktivno dejstvo. Ako oddelno iska`aniot danok na dodadena vrednost e povisok od danokot na dodadena vrednost koj otpa|a na pla}aweto pred realizacija na prometot.01 godina vr{i avansno pla}awe vo visina od 238.01 godina. Na 05. Dokolku dano~niot obvrznik vr{i avansni pla}awa vo delumni iznosi.01 godina dobiva uredna faktura za avansnoto pla}awe so oddelno iska`an DDV vo visina od 38.000 denari.05. Primer 3: Dano~en obvrznik nara~al ma{ina na 10.01 godina dano~niot obvrznik vr{i avansno pla}awe vo visina od 357.000 denari + 76. Ma{inata se ispora~uva na 10. Dano~niot obvrznik mo`e da go odbie kako prethoden danok iznosot na danok na dodadena vrednost sodr`an vo pla}aweto vo visina od 57. Primatelot na ispolnuvaweto mo`e da go odbie samo danokot na dodadena vrednost sodr`an vo zavr{nata faktura koj otpa|a na ostanatiot iznos za pla}awe (vidi isto poglavje 117 stav 3 od DDVU).01 godina. Revidiraweto na odbivkata na prethodniot danok se vr{i nezavisno od toa. Nasproti toa.01 godina..000 denari.02.02. Ako ovie uslovi ne se istovremeno ispolneti. nema nikakvo zna~ewe. liceto mo`e da go koristi pravoto na odbivka na prethodniot danok dokolku mu bila izdadena faktura koja gi ispolnuva uslovite od ~len 53 od ZDDV i ~len 18 do 22 od DDVP.01.01 godina toj dobiva faktura na iznos od 400. prometot osloboden od danok spored ~len 24 od ZDDV ne go isklu~uva pravoto na odbivka. (5) Dokolku bilo izvr{eno avansno pla}awe.01 godina. Ostanatiot prethoden danok vo visina od 19. vo toj slu~aj mo`e da se odbie samo iznosot na danokot koj e sodr`an vo izvr{enoto avansno pla}awe.01. se uka`uva na poglavje 36 od DDVU. Pritoa e bez zna~ewe momentot na pla}aweto na ostanatiot iznos.000 denari. Primer 2: Dano~en obvrznik nara~uva ma{ina na 10. Dano~niot obvrznik go pla}a ostatokot na 02. .07.

Merodavna e sekoga{ fakti~kata. Izgradbata na objektot zavr{uva na 20.03 godina na privatni lica za stanbeni celi. Dano~niot obvrznik vr{i fakti~ki promet osloboden od danok. Dokolku po iskoristuvaweto na pravoto na odbivka na prethodniot danok se utvrdi deka. taa ne mo`e da go odbie prethodniot danok dokolku reklamnite sredstva se podreduvaat kon prometot osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 5 od ZDDV. koga dano~niot obvrznik gi koristi vleznite ispolnuvawa za vr{ewe promet vo stranstvo. fakti~ki. Dano~niot obvrznik vr{i. vo toj slu~aj se revidira izvr{enata odbivka na prethodniot danok. Delot od transportot koj e vo stranstvo ne podle`i na odano~uvawe so makedonski DDV. Primer 1: Koga odredena banka }e nabavi reklamni artikli. dokolku istiot bi se izvr{uval vo zemjata. vo toj slu~aj ne postoi pravo na odbivka na prethodniot danok. a ne predvidenata namena. Otkako ne nao|a zakupci za taa cel.06. Primer 3: Dano~en obvrznik gradi objekt koj ima namera da go iznajmuva za kancelariski celi. no istite gi koristi fakti~ki za izvr{uvawe promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka. kaj koi postoi neposredna ekonomska povrzanost so promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka. toj go izdava objektot na privatni lica za stanbeni celi. toj bi bil osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV.11. za koj e isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok(~len 23 to~ka 2 od ZDDV). toj go izdava objektot na 01. tuku i za prethodni danoci koi se vo posredna ekonomska vrska so vakvite vidovi na promet. koj spored ~len 23 od ZDDV bi bil osloboden od danok. Isklu~uvaweto na pravoto se ocenuva edinstveno spored makedonskoto pravo na danokot na dodadena vrednost. . Primer 4: Prevoznikot na patnici P so sedi{te vo Skopje vr{i so svojot avtobus prevoz na patnici od Skopje preku Bugarija do Turcija. koj ima namera da go iznajmuva za kancelariski celi. (3) Ako dano~niot obvrznik predvidel vleznite ispolnuvawa nabaveni za celi na negovata stopanska dejnost da gi koristi za vr{ewe promet koj obezbeduva pravo na odbivka. Toj nema pravo da gi odbie prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot. Otkako ne nao|a zakupci za taa cel.02 godina. Dokolku bila ve}e izvr{ena odbivka na prethodni danoci koi nastanale pri izgradbata.. Delot od transportot koj e vo zemjata (~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV) e osloboden od danok kako me|unaroden prevoz na lica spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV (vidi poglavje 55 od DDVU). Primer 2: Dano~en obvrznik gradi objekt. (4) Isklu~uvaweto na pravoto na odbivka na prethodniot danok nastapuva i vo slu~ai koga merodavniot promet bil izvr{en vo podocne`en presmetkoven period.88 - (2) Pravoto na odbivka se isklu~uva ne samo za prethodni danoci. odbivkata se revidira. vleznoto ispolnuvawe ne se koristi za promet koj obezbeduva pravo na odbivka. dali spored pravoto na danokot na dodadena vrednost vo dr`avata na izvr{uvawe na prometot merodavniot promet e odano~iv ili e osloboden od danok so pravo na odbivka na prethodni danoci. Pravoto na odbivka otpa|a nezavisno od toa. ako istiot bi se izvr{uval vo zemjata (~len 35 to~ka 1 alineja b) od ZDDV). nasproti prvobitnata namera. promet osloboden od danok koj go isklu~uva pravoto na odbivka (~len 23 to~ka 2 od ZDDV). Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni d a noci pri promet vo stranstvo (5) Pravoto na odbivka na prethodni danoci na~elno ne e isklu~eno. No. Liceto nema pravo da izvr{i odbivka na prethodniot danok koj nastanal za izgradbata na objektot. Ova ne va`i za promet vo stranstvo.

dano~niot obrvznik na~elno nema pravo na odbivka na predhoden danok vo smisla na ~len 35. (4) Za ocenka na pra{aweto. kako i za uslugi povrzani so koristeweto na navedenite prevozni sredstva (na pr. prvata re~enica od ZDDV. nabavka na gorivo.3. izdadeno od prodava~ot kako nositel na dokumentot za homologacija ili od ovlasten organ-institucija..xipovi. tuku postoi dokument za soobrazenost na poedine~no pregledano vozilo. odr`uvawe na avtobusot). Za ovie vozila (site vozila od kategorijata M1 i terenskite vozila od kategorijata M1). ne se primenuva zabranata na odbivka na prethodni danoci nitu vrz koristenite uslugi povrzani so upotrebata na prevoznite sredstva (na pr.2.off  road  vehicles"). ne se poa|a od celokupniot period na koristewe na voziloto. Vozila za kombiniran prevoz (kombi) koi se predvideni so makedonskiot standard MKS. pokraj sedi{teto na voza~ot. vidi poglavje 92 do 97 od DDVU). tuku za osnova se zema namenata na voziloto vo soodvetniot dano~en period (kalendarska godina). dali odredeno prevozno sredstvo se koristi isklu~ivo za celi navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 od ZDDV.89 - Za site vlezni ispolnuvawa (na pr.. vo toj slu~aj se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok soglasno so ~len 37 od ZDDV (vo vrska so toa. duri i vo slu~ai koga dano~niot obvrznik gi koristi ovie prevozni sredstva isklu~ivo za celi na negovata stopanska dejnost. odr`uvawe ili popravka). nabavka na avtobus. gorivo i potro{en materijal (na pr. Poglavje 85 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za prevozni tro{oci (1) Osven vo slu~aite navedeni vo stav 3 do 5 od ova poglavje. dokolku se raboti za poedine~en uvoz za koj nema izdadeno dokument za homologacija vo na{ata zemja. NO. Ova va`i za site izdatoci povrzani so koristeweto na vakvite prevozni sredstva. se avtomobili koi po konstrukcijata. 010 pod decimalna oznaka 1. potro{en materijal) isklu~ivo za celi navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja a) do d) od ZDDV. pravoto na odbivka na prethodni danoci e sekoga{ isklu~eno za danoci koi nastanale pri nabavkata. Vadeweto i postavuvaweto na sedi{tata ne se smeta za prepravka samo ako konstrukciono e obezbedena mo`nosta za olesneto vgraduvawe i vadewe na sedi{tata. motorno maslo ili sredstva za nega na voziloto). e isklu~eno pravoto na odbivka. Dano~niot obvrznik za ovie vozila ima pravo na odbivka na predhodniot danok dokolku gi ispolni uslovite za toa. nadomestoci za iznajmuvawe gara`i). uredite i opremata se osposobeni za istovremen ili poseben prevoz na lica i predmeti. iznajmuvaweto ili uvozot na prevoznite sredstva navedeni vo ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV. tro{oci za odr`uvawe ili popravka. . koi P gi koristi za vr{ewe na ovoj me|unaroden prevoz na lica. imaat najmnogu osum sedi{ta i ~ija najgolema masa ne preo|a 3500 kg (kategorija M 1) spa|aat i terenskite vozila (. Dokolku e ispolnet ovoj uslov. ako dano~niot obvrznik gi koristi prevoznite sredstva od ~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV i drugite dobra (rezervni delovi.2. avtomobilski gumi). So dokumentot za homologacija na tip vozilo. za privatni celi). odnosno so izjava za soobrazenost so homologiran tip na vozilo. osobeno za nabavka na rezervni delovi (na pr. dadenata isklu~iva namena mo`e da se pretpostavi i vo slu~ai. proizvodstvoto.. to~ka 2. za parkirawe." no samo onie od kategorija M1. (2) Kon kategorijata na vozila za prevoz na patnici koi.. se doka`uva vo koja kategorija spa|a voziloto. Dokolku se promeni namenata na dobroto vo podocne`ni dano~ni periodi.M. Od pri~ini na poednostavuvawe.2. vozila so zgolemena proodnost ili vo sekojdnevniot govor . koga dano~niot obvrznik go koristi prevoznoto sredstvo vo mnogu mal obem (najmnogu 5%) i za drugi celi (na pr. bez posebni popravki ili dodatoci i ~ij vkupen transporten kapacitet odgovara na masa od 17 patnici vklu~uvaj}i go voza~ot i sedi{tata. goriva. (3) Pravoto na odbivka na prethodni danoci n e e i s k l u ~ e n o.

obukata na voza~i so prevoznite sredstva. 4. 2. Ovoj isklu~ok ne se primenuva. Vakvite davawa podle`at na~elno na odano~uvawe spored ~len 3 stav 3 ili ~len 6 stav 3 od ZDDV. sprema ~lenovi i sprema nim bliski lica ne pretstavuvaat reprezentaciski izdatoci i. so taksivozila. po pravilo ne se smetaat za izdatoci za celi na negovata stopanska dejnost. Kon reklamnite merki se vbrojuvaat. patni~ki mtorni vozila ili motori) na avto-{koli. rezervni delovi ili goriva). koi vo prv red slu`at za statusen nastap vo javnosta. od strana na ispora~ateli na vozila. da se inicira kaj potro{uva~ot donesuvawe odluka za steknuvawe odredeni dobra ili za koristewe odredeni uslugi i na toj na~in da se unapredi sopstvenata delovna aktivnost. pijalaci i drugi proizvodi za u`ivawe. akusti~ni ili kombinirani sredstva. Tuka se vbrojuvaat vozilata (na pr. rekreacija i zabava.90 - (5) Isklu~uvaweto na pravoto na odbivka na prethodni danoci ne va`i vo slu~ai na isklu~ivo koristewe na dobroto za slednite celi (~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja a) do d) od ZDDV): 1. Reprezentaciski izdatoci se izdatoci od op{testven (potro{uva~ki) vid. ne go isklu~uvaat pravoto na odbivka na prethodni danoci. odmor. Primer: Pekar ispora~uva leb sprema svoite klineti. hotel i sl. pravoto na odbivka na prethodni danoci se isklu~uva za reprezentaciski izdatoci za gostewe. Izdatocite za gostewe na lica so deloven povod vo stanot na dano~niot obvrznik. nabavkata na rezervni delovi i potro{en materijal od strana na avtomehani~arski rabotilnici. Prevozot pretstavuva sporeden promet kon isporakata na leb (vidi poglavje 8 stav 3 od DDVU). so pomo{ na vizuelni. Pravoto na odbivka na prethodni danoci za patnite tro{oci e isklu~eno. . Izdatoci za gostewe (3) Izdatoci za gostewe pretstavuvaat tro{oci za konsumacija na jadewa. 3. pravoto na odbivka na prethodni danoci za reklamni izdatoci ne e isklu~eno. podaroci. dokolku prevozot pretstavuva sporeden promet (na pr. uslugite navedeni vo poglavje 29 stav 6 to~ka 6 od DDVU. Reklamnite merki se sproveduvaat so cel. 5. taka {to vo ovie slu~ai pravoto na odbivka na prethodni danoci otpa|a ve}e so primena na ~len 34 stav 1 to~ka 1 od ZDDV (vidi poglavje 80 od DDVU). od strana na rentakar-firmi ili dru{tva za lizing na prevozni sredstva). na pr. minibus.. (2) Nasproti toa. Prevoznata usluga mora da pretstavuva osnoven promet. Poglavje 86 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka za izdatoci za reprezentacija Poim na izdatoci za reprezentacija (1) Spored ~len 35 to~ka 3 od ZDDV. dali gosteweto se vr{i vo sopstvenite delovni prostorii na dano~niot obvrznik (na primer. zaradi toa. prometot so prevozni sredstva i drugi dobra (na pr. vo kantina vo sopstvenost na pretprijatieto) ili vo restoran. Pritoa e bez zna~ewe pra{aweto. Izdatocite za davawa na dano~niot obvrznik sprema negovite vraboteni ili za davawa na trgovski dru{tva sprema nivnite sopstvenici na vlog. izzemaj}i odredeni isklu~oci predvideni vo vakvi slu~aevi (vidi gi poglavjata 5 i 13 od DDVU). kon odreden promet na dobra). prevozot so prevoznite sredstva i toa prevozot na lica (na pr. letala ili plovni vozila) ili na dobra. odr`uvaweto i popravkata na prevozni sredstva. Dokolku dano~niot obvrznik go iznajmuva prevoznoto sredstvo pred negovata isporaka soglasno so ~len 35 to~ka 2 re~enica 2 alineja b) od ZDDV. vakvoto koristewe na voziloto nema da pretstavuva nesoodvetna namena. koj odgovara na ekonomskata i op{testvenata pozicija na dano~niot obvrznik (nega na imixot). iznajmuvaweto prevozni sredstva (na pr. pri {to lebot go transportira so sopstveno vozilo. osobeno.

na koe stoi imeto na firmata. (4) Kaj izdatocite za podaroci (podaroci na dobra). Pri podaruvawe na vrednost pogolema od 150 denari. Primer 1: Dano~niot obvrznik T koj trguva so audio-proizvodi. sokovi itn. pravoto na odbivka na prethodni danoci }e otpadne vo poln obem. Za bo`i}nite praznici. pravoto na odbivka na prethodni danoci ne se isklu~uva pri gostewe na delovni partneri vo delovnite prostorii na dano~niot obvrznik. Po zavr{uvaweto na sostanokot. od pri~ini na poednsotavuvawe ne se isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci. koj trguva so audio-proizvodi. mineralna voda. T gi podaruva vakvite penkala na svoite klienti. tuku se vr{i ispravka za presmetkovniot period na davawe na podarokot. kako i denot na gosteweto i iznosot na izdatocite za gostewe. Primer 1: Dano~niot obvrznik T. im podaruva za bo`i}nite praznici na svoite najdobri klienti po edna audio-kaseta koi vo prethodniot period bile nabaveni po edine~na cena od 510 denari (bruto-nabavna cena). pri {to e pre~ekoren pragot. .) i so peciva i pralini. Dokolku se nadmine pragot od 500 denari so davaweto na podarokot. T gi podaruva penkalata na svoite najdobri klienti. pregovori itn. dokolku poedine~noto gostewe po dleoven partner vo kalendarskiot mesec ne nadminuva 300 denari (bruto-vrednost) i ako dano~niot obvrznik go evidentira imeto i adresata na gosteniot deloven partner. Kaj podarokot ne e nadminat pragot od 500 denari. nabavuva penkalo po edine~na cena od 50 denari. dokolku dobrata dadeni na primatelot ne nadminuvaat vkupen iznos od 500 denari (bruto-iznos) vo dano~niot period (kalendarska godina). Ispravkata se vr{i vo presmetkovniot period na podaruvaweto. Isklu~uvaweto na odbivkata na prethodni danoci ne se primenuva. Vrednosta na gosteweto iznesuva 150 denari po lice.91 - Od pri~ini na poednostavuvawe. Pravoto na odbivka na prethodni danoci ostanuva da va`i. na koi stoi imeto na firmata.. dano~niot obvrznik mu dava podarok na sekoj deloven partner (bruto cena od 490 denari). So samata nabavka na penkalata se utvrduva deka se raboti za podaroci vo smisla na ~len 35 to~ka 3 od ZDDV. Od pri~ini na poednostavuvawe. ispravkata na odbivkata na prethodniot danok ne mora da se izvr{i za presmetkovniot period na nabavkata na dobroto. Pragot vo visina od 500 denari po podarok i po klient ne e pre~ekoren. (5) Ako vo momentot na nabavkata na dobroto negovata namena se u{te ne e utvrdena kako dobro za celi na podarok. pravoto na odbivka na prethodni danoci mo`e najprvin da se iskoristi soglasno op{tite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. se vr{i dopolnitelna korekcija na pravoto na odbivka na prethodni danoci. Primer 2: Dano~niot obvrznik T koj trguva so audio-proizvodi. pravoto na odbivka na prethodni danoci e isklu~eno u{te pri nabavkata. Nabavkata na audio-kasetite vo prethodniot period mu go obezbedila na T pravoto na odbivka na prethodnite danoci vo slu~aj na ispolnetost na op{tite uslovi za toa. Duri vo momentot na podaruvaweto se primenuva isklu~uvaweto na pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 3 od ZDDV. Primer 3: Dano~niot obvrznik D gi gosti delovnite partneri vo svoite delovni prostorii vo ramkite na odreden sostanok (seminar. ako sevkupnite izdatoci za site podaroci sprema primatelot na podarocite nadminuvaat iznos od 500 denari. Za bo`i}nite praznici.) so pijalaci (kafe. dano~niot obvrznik e dol`en da go evidentira imeto. Bidej}i se raboti za gostewe vo delovnite prostorii i bidej}i ne e nadminat pragot od 300 denari (vidi stav 3 od ova poglavje). prezimeto i adresata na primatelot na podarokot. pravoto na odbivka na prethodniot danok ne e isklu~eno. Dano~niot obvrznik ne mora da vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok za periodot na nabavkata. kako i vidot i vrednosta na podarokot. nabavuva pozlateni penkala po edine~na cena od 650 denari. So toa. Dokolku se davaat pove}e podaroci kon lice vo odreden dano~en period.

izdatoci za lov i ribolov. namesto za presmetkovniot period na januari. da se izvr{i za presmetkovniot period na maj. rekreacija i zabava. (2) Za umetni~ki predmeti vo smisla na odredbata se smetaat samo: 1. vklu~uvaj}i gi gostewata povrzani so niv. ^lenot 35 to~ka 5 od ZDDV nema zna~ewe vo pogled na tro{ocite od me|unaroden prevoz koj e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. vo onoj del. za vozewa so edrilici ili motorni ~amci. tuku i. Za administrativni prostorii se smetaat samo prostorii vo koi se vr{i upravuvawe so sopstveniot deloven potfat. vo koj kaj istite se raboti za reprezentaciski izdatoci. Pravoto na odbivka na prethodni danoci mo`e da se iskoristi vo momentot na nabavkata na podarokot (januari). originalni gravuri. kako i za drugi sli~ni celi. originalni skulpturi i bisti. od koj bilo materijal (tarifen broj 9703 od Carinskiot tarifnik). osven ctre`ite od tarifen broj 4906 i drugite ra~no boeni ili ra~no ukraseni zanaet~iski proizvodi (tarifen broj 9701 od Carinskiot tarifnik). brodovi ili avioni) koj se vr{i sprema dano~niot obvrznik kako primatel na ispolnuvaweto. 2. na primer. za smestuvawe na . pravoto na odbivka na prethodni danoci se isklu~uva za site izdatoci za uslugi na smestuvawe i ishrana koi bile izvr{eni sprema dano~niot obvrznik kako primatel na ispolnuvaweto. Poglavje 87 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za odredeni predmeti za opremuvawe prostorii (1) Pravoto na odbivka na prethodni danoci za dobrata za opremuvawe prostorii navedeni vo ~len 35 to~ka 4 od ZDDV. pe~ateni sliki i litografiii (tarifen broj 9702 od Carinskiot tarifnik). sliki. so `eleznica. Ova va`i osobeno za patni tro{oci po povod sopstveno delovno patuvawe ili slu`beno patuvawe na negovite vraboteni. Ispravkata na prethodniot danok mo`e. koi se nao|aat vo sopstvenite (duri i iznajmenite) administrativni prostorii. Podarokot vo vrednost od 400 denari go dal vo januari. Poglavje 89 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za tro{oci na smestuvawe i ishrana (1) Spored ~len 35 to~ka 6 od ZDDV.. Ova va`i ne samo za tro{oci za smestuvawe i ishrana po povod sopstveno delovno patuvawe ili po povod slu`beno patuvawe na vrabotenite. pasteli. pravoto na odbivka na prethodni danoci e isklu~eno za izdatoci za prevozot na lica od sekakov vid (na pr. Tuka se vbrojuvaat.92 - Primer 2: Dano~en obvrznik nabavil vo mesecot januari eden podarok vo vrednost od 400 denari i vtor podarok vo vrednsot od 200 denari. na primer. rekreacija i zabava (6) Zabranata na odbivka na prethodni danoci spored ~len 35 to~ka 3 gi opfa}a i site izdatoci za odmor. hodnici). 3. Poglavje 88 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka na prethodni danoci za patni tro{oci Spored ~len 35 to~ka 5 od ZDDV. kako i vo pogled na patnite tro{oci na negovite vraboteni za patuvawe od mestoto na `iveewe do rabotnoto mesto. izraboteni vo celost so raka. se isklu~uva za onie dobra. bidej}i nivnata sevkupna vrednsot vo dano~niot period nadminuva 500 denari (vidi stav 4 od ova poglavje). dodeka podarokot vo vrednost od 200 denari go dal na istiot deloven partner vo maj. taksi-vozila. crte`i. Izdatoci za odmor. So davaweto na podarokot vo maj se isklu~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci za dvata podaroka. avtobusi. Tuka se vbrojuvaat i sporedni prostorii koi se vo odredena funkcionalna povrzanost so administrativnite prostorii (na primer.

3. zabranata na odbivka na prethodni danoci od ~len 35 to~ka 6 od ZDDV ne se primenuva vrz izdatoci za smestuvawe na vraboteni lica koi mo`at da se smetaat za izraz na iska`ano vnimanie sprema vraboteniot (vidi poglavje 5 stav 5 od DDVU). zaradi toa. za koi e isklu~eno pravoto na odbivka spored ~len 35 to~ka 2 do 7 ili spored ~len 38 stav 4 od ZDDV. Besplatnoto obezbeduvawe uslugi sprema vrabotenite podle`i na odano~uvawe so DDV (~len 6 stav 3 to~ka 2 od ZDDV). Podelbata spored ~len 36 od ZDDV i ~len 7 od DDVP se vr{i samo kaj ovie prethodni danoci. Prethodni danoci koi se zasmetuvaat isklu~ivo kon promet bez pravo na odbivka i koi. so koj se ekonomski povrzani prethodnite danoci. zabranata na odbivka na prethodni danoci se ograni~uva na izdatocite za ishrana i smestuvawe vo krajnata faza na potro{uva~ka. se realizira vo podocne`en presmetkoven ili dano~en period. (2) Zaradi izbegnuvawe na neopravdano dvojno odano~uvawe (so postoewe na prethoden danok koj ne mo`e da se odbie i. pijalaci i drugi sredstva za u`ivawe. . dokolku se ispolneti op{tite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. Istoto va`i i vo slu~aj koga prometot. Prethodni danoci koi ekonoski se povrzani kako so promet koj go obezbeduva. mo`at da se odbijat vo poln iznos. zatoa {to istiot nema pravo na oddelno iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost ili zaradi toa {to liceto iska`alo previsok danok na dodadena vrednost vo fakturata za izvr{eniot promet (vidi poglavje 120 i poglavje 121 stav 1 od DDVU). Prethodni danoci koi se zasmetuvaat isklu~ivo kon promet so pravo na odbivka i koi. Poglavje 90 Isklu~uvawe na pravoto na odbivka za previsoko iska`an danok Danokot koj go dolguva izdava~ot na fakturata spored ~len 55 stav 1 ili stav 2 od ZDDV. so naplatata na danok na dodadena vrednost). Kako rezultat na toa.. (2) Pri podelbata na prethodnite danoci na del so pravo i na del bez pravo na odbivka ne se zemaat predvid prethodnite danoci kaj koi ne se ispolneti ostanatite uslovi od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV i onie prethodni danoci. (3) Nastanatite prethodni danoci se delat spored na~eloto na ekonomska povrzanost na del so pravo i del bez pravo na odbivka. ne mo`at voop{to da se odbijat. (3) Od pri~ini na poednostavuvawe i zaradi izbegnuvawe na skapa i nesoodvetna primena. taka i so promet koj go isklu~uva pravoto na odbivka. Kon ~len 36 od ZDDV Poglavje 91 Podelba na prethodnite danoci (1) Prethodnite danoci se delat vo tri grupi: 1. Kon izdatocite za ishrana se vbrojuvaat site izdatoci za jadewa. koe go stava besplatno na raspolagawe na svoite vraboteni. dopolnitelno kon toa. D mo`e da izvr{i odbivka na prethodniot danok od hotelskata faktura. Kaj grade`ni objekti. Kako rezultat na toa.93 - delovni partneri ili na vrabotenite pri anga`man nadvor od nivnoto mesto na `iveewe. prethodniot danok redovno se deli spored soodnosot na namenskite grade`ni povr{ini. pravoto na odbivka na prethodni danoci ne se isklu~uva za izdatoci na dano~ni obvrznici koi samite vr{at uslugi na smestuvawe i ishrana odano~eni so danok na dodadena vrednost. zaradi toa. Podelbata na prethodnite danoci zavisi isklu~ivo od namenata na vleznite ispolnuvawa. Primer: Dano~niot obvrznik D rezervira vikend-prestoj (smestuvawe i ishrana) vo hotel vo Mavrovo. ne go ovlastuva primatelot na fakturata da izvr{i odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 7 od ZDDV). 2.

prethodnite danoci koi nastanale pri izgradbata na objektot ne mo`at da se odbijat vo onoj del. Pri ispravka na odbivkata na prethodniot danok se poa|a od celokupniot iznos na prethodniot danok koj otpa|a na nabavkata ili na proizvodstvoto na investiciskoto dobro. iznosite koi mo`at da se odbijat mo`at da se utvrduvaat edinstveno spored soodnosot me|u prometot so pravo na odbivka i drugite vidovi na promet.. Prizemjeto se iznajmuva na drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost. Prethodnite danoci se delat spored odnosot na namenskite povr{ini. Namenskite povr{ini na dvata kata se ednakvi po golemina. Kon ~len 37 od ZDDV Poglavje 92 Ispravka na odbivkata na prethodniot danok kaj investiciski sredstva (1) Vo pogled na pravoto na odbivka na prethodniot danok. da gi utvrdi i preku procenka koja }e odgovara na fakti~kata sostojba. vo koj postoi nivna povrzanost so stanot. Uvozot na dobra ne pretstavuva promet. Prethodnite danoci koi nastanale za izgradbata na prizemjeto mo`at da se odbijat. dano~niot obvrznik mo`e kako pomo{no sredstvo za podelba na prethodnite danoci da ja zeme tro{kovnata presmetka. se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok za onie kalendarski godini. Kaj investiciski dobra koi dano~niot obvrznik gi koristi podolgo od kalendarskata godina na prvata upotreba za realizacija na promet. dokolku se promenat okolnostite vo slednite godini. vo koi se promenile okolnostite nasproti kalendarskata godina na prvata upotreba.03. za koi ima pravo na odbivka. Pritoa. Pri primenata na ovoj metod na podelba ne se zema predvid bankarskiot i finansiskiot promet (~len 23 to~ka 5 ZDDV) i prometot so nedvi`nosti i drugi investiciski dobra koi gi koristi dano~niot obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost. Dokolku ne postoi drugo merilo za podelba na prethodnite danoci koe }e odgovara na fakti~kata situacija. merodavni se okolnostite koi postojat vo kalendarskata godina na prvata upotreba (vo vrska so toa. tro{ocite za izgradba mo`at da se podredat kon poedine~nite izlezni prometi. vidi poglavje 80 stav 1 od DDVU). uvozot ne se vklu~uva vo klu~ot na podelba. Ako podelbata na prethodnite danoci ne mo`e da se izvr{i vrz osnova na fakti~kata namena na dobrata ili na uslugite (na primer zaedni~ki administrativni tro{oci). Ottamu. Prviot kat se iznajmuva kako stan.94 - Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt na dva kata na sopstven imot. (5) Od pri~ini na poednostavuvawe.2000 godina (~len 61 stav 2 od ZDDV). Ako na primer opremuvaweto ili visinata na tavanot se zna~itelno razli~ni me|u prostoriite koi se koristat za razli~ni nameni. (2) Za investiciski dobra se smetaat dobra koi spored smetkovodstvenite propisi se sostaven del od postojniot kapital na pretprijatieto. dano~niot obvrznik mo`e da izvr{i privremena podelba na prethodnite danoci za presmetkovnite periodi od kalendarskata godina spored soodnosot vo izminatata kalendarska godina ili spored predvideniot soodnos vo tekovnata kalendarska godina. (4) Dano~niot obvrznik mo`e iznosite od prethodniot danok. dokolku istite pretstavuvaat sporeden promet. (3) Dokolku pravoto na odbivka na prethodniot danok bilo isklu~eno spored ~len 35 od ZDDV (vidi poglavje 84 do 89 od DDVU) vo kalendarskata godina na prvata upotreba na investiciskoto dobro i dokolku ispravkata vo podocne`na . Ispravka na odbivka na prethoden danok se vr{i samo kaj investiciski dobra koi dano~niot obvrznik gi nabavil ili proizvel posle 31. dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i podelba na prethodnite danoci spored fakti~kata sosotjba koja postoi vo dadeniot dano~en period. Bidej}i iznajmuvaweto stanovi e oslobodeno od danok (~len 23 to~ka 2 ZDDV). se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV. Pri podnesuvaweto prijava za dano~niot period.

i istiot mo`e da se odbie vo visina od 800. ispravkata na prethodnite danoci ne e mo`na ni vo slu~ai koga investiciskoto dobro podocna }e bide koristeno za celi na stopanskata dejnost (vidi poglavje 80 stav 3 od DDVU). Okolnostite vo poedine~nite kalendarski godini se ocenuvaat odvoeno i sekoja za sebe.000 denari (6/9 od 1.01 godina delovni prostorii.000 denari (3/12 od 80. koja negovata }erka ja koristela za li~ni celi. dano~niot obvrznik ja koristi rabotnata masa isklu~ivo za celi na negovata stopanskata dejnost. kaj koi se ispolneti uslovite od ~lenovite 33 i 34 od ZDDV (vidi poglavje 79 do 82 od DDVU). Posle 01. Poglavje 93 Promena na okolnostite (1) Promena na okolnostite merodavna za odbivkata na prethodniot danok (~len 37 stav 1 od ZDDV) postoi koga vo kalendarskite godini koi sledat po godinata na prvata primena }e se pojavi povisok ili ponizok prethoden danok za odbivawe otkolku {to bilo toa slu~aj vo kalendarskata godina na prvata primena. Vo toj slu~aj. Od 01. kako da bilo koristeno investiciskoto dobro do krajot na merodavniot period na ispravka i ponatamu za celi na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik.02. (3) Promena na okolnostite mo`e da nastapi i pri proda`ba ili koristewe na dobrata za li~ni celi (~len 37 stav 3 od ZDDV). soglasno so dano~no-pravniot tretman na dadeniot promet.01 godina. Za godinata 01 se vr{i podelba na prethodniot danok spored ~len 36 od ZDDV (vo vrska so toa. Ottuka proizleguva.0000 denari) od iznosot na prethodniot danok odbien vo 01 godina.02 godina. koja go isklu~uva pravoto na odbivka (~len 35 to~ka 1 od ZDDV). koja go obezbeduva pravoto na odbivka na prethodniot danok i tri meseci za dejnost.04 do 30. Vo godinata 11. Ottuka. Delovnite prstorii bile koristeni {est meseci za vr{ewe dejnost. prethodniot danok se deli vo soglasnost so vremenskiot udel na vidovite na namena na prostoriite za godinata 01. Rabotnata masa bila nabavena za li~ni celi. Od godinata 02 se vr{i ispravka na prethodniot danok spored ~len 37 od ZDDV. Vo godinite 02 do 10 se vr{i ispravka na sekoja 1/10 (80. Od 10. vo ovoj period.06.09. Sledstveno na toa. ne mo`at da bidat vklu~eni vo ispravkata. za osnova na ispravkata mo`at da se zemat samo onie prethodni danoci. ispravkata na prethodniot danok spored uslovite od ~len 37 se vr{i samo za godinite koi sledat. Ako dano~niot obvrznik ne go podredil investiciskoto dobro..10. ispravkata na odbivkata na prethodniot danok mo`e da vlijae ili vo polza. Primer 1: Dano~en obvrznik kupuva na 01. koi bile merodavni za ostvaruvawe na pravoto na odbivka na prethodniot danok vo kalendarskata godina na prvata upotreba na dobroto.2 milioni denari. .01 godina. Vo proda`nata cena e sodr`an DDV vo visina od 1. (2) Ako se promenat okolnostite kaj odredeno investicisko dobro.2 milioni denari). Podocne`nata namena za celi na stopanskata dejnost ne mu dava pravo na dano~niot obvrznik nitu na dopolnitelna ispravka na odbivkata na prethodniot danok.04. nabavkata ili proizvodstvoto kon poleto na negovo stopansko deluvawe. bidej}i ne postoi uredna faktura ili ureden carinski dokument za uvozot.000 denari). se vr{i podelba spored ~len 36 od ZDDV na prethodniot danok vo taa godina.95 - kalendarska godina dovede do prva odbivka na prethodniot danok. ili na {teta na dano~niot obvrznik. nitu na ispravka na prethodniot danok. dano~niot obvrznik gi koristi prostoriite za celi na negovata trgovska dejnost.01 godina. koj nastanal pri nabavkata ili proizvodstvoto na investiciskoto dobro. iznos za ispravka od 20. toj gi koristi prostoriite za celi na negovata novootvorena zabarska ordinacija. proda`bata i koristeweto na dobrata za li~ni celi se ocenuvaat na na~in. mart. Prethodnite danoci kaj koi ne e mo`na odbivka. vidi poglavje 91 od DDVU). Primer: Dano~en obvrznik steknuva rabotna masa na 20. Pritoa. periodot na ispravka istekuva na 31.

Poedine~nite periodi na ispravka zapo~nuvaat da te~at otkako soodvetniot del od investiciskoto dobro bil prvpat upotrebuvan. koj go iznajmuva na drug dano~en obvrznik za celi na negovata stopanska dejnost vo periodot od 01.03 godina.04 godina toj steknal ma{ina koja mu bila potrebna za negovata stopanska dejnost.. Na 01. se ocenuva spored periodot na amortizacija koj e voobi~aen za soodvetnoto investicisko dobro.07. Prviot kat e izgraden na 30. dano~niot obvrznik go odbil kako prethoden danok. Vo odnos na objektot i na ma{inata. (5) Ako merodavniot period na ispravka zavr{uva vo tekot na kalendarskata godina.03 godina i se iznajmuva so po~etok od 01.12 godina.04.02 godina i se iznajmuva so po~etok od 01.06.04. za steknuva~ot na pretprijatieto se u{te va`at rokovite na ispravka. grade`en objekt) se koristi vo zavisnost od fazata na izgradba i pred zavr{uvaweto na izgradbata. iznesuva na~elno pet godini po po~etokot na namenata. Primer 3: Dano~en obvrznik steknal objekt na 20.03.96 - (4) Prenosot na celokupniot imot ili na del od imotot vo smisla na ~len 5 od ZDDV ne se smeta za promet na dobra.11. dali se primenuva pokratok period na ispravka.03 godina i trae do 31.11 godina. . za koj se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok.04. So iznajmuvaweto za stanbeni celi oslobodeno od danok. Prizemjeto e izgradeno na 31. se zemaat predvid samo okolnostite koi nastapile do istek na ovoj period. Periodot na ispravka za prizemjeto zapo~nuva da te~e od 01. Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt vo periodot od 01 do 03 godina.02 godina dano~niot obvrznik prvpat koristel novogradba za celi na negovata stopanska dejnost. Periodot na ispravka za objektot istekuva na 30. dodeka za ma{inata na 30. Primer 2: Dano~en obvrznik go prodava celokupnoto pretprijatie na 01. Pra{aweto.02 godina. Danokot na dodadena vrednost koj nastanal pri nabavkata na imotot. vo toj slu~aj za celoto investicisko dobro va`i eden edinstven period na ispravka.12.11. (2) Ako odredeno investicisko dobro (na pr. Steknuva~ot na pretprijatieto prodol`uva da ja vodi stopanskata dejnost na istoto. nastapila promena na okolnostite. koe go isklu~uva pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 1 od ZDDV).11. Merodavniot period na ispravka za investiciskoto dobro so ova ne se prekinuva i istiot va`i i ponatamu za steknuva~ot na imotot. Poglavje 94 Period na ispravka na prethodniot danok (1) Periodot. Na 01.03.09. Na 01.03.10. koj zapo~nuva so prvata primena na investiciskoto dobro. Bidej}i izgradbata na poedine~nite katovi e zavr{ena vo razli~ni momenti i bidej}i istite zapo~nale da se koristat vo razli~ni momenti. periodot se zgolemuva na deset godini (~len 37 stav 1 od ZDDV).11 godina dano~niot obvrznik go iznajmuva objektot za stanbeni celi. Kaj investiciski dobra so pokratok period na amortizacija merodaven e soodvetniot pokratok period na ispravka (~len 37 stav 2 re~enica 2 od ZDDV). Bidej}i vo ovie slu~ai steknuva~ot stapuva na mestoto na otu|uva~ot.01 godina.07.05 godina. no ne se vr{i ispravka na prethodnite danoci koi nastanale pri nabavkata na imotot. Ako odredeno finalizirano investicisko dobro bide koristeno samo delumno ili necelosno.02 godina i trae do 31.12 godina.13 godina. Kaj nedvi`nostite. od prenosot ne nastanuva obvrska na ispravka na odbivkata na prethodniot danok. za sekoj kat po~nuva da te~e poseben period na ispravka. dodeka za prviot kat od objektot periodot na ispravka zapo~nuva da te~e na 01. za sekoj oddelno koristen del od investiciskoto dobro se utvrduva poseben period na ispravka.04. bidej}i promenata na okolnostite nastapila duri po istek na periodot na ispravka.01 godina do 31.09 godina.03.

Za 02 godina ne se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok. Pritoa.2 milioni denari = 120. Za osnova na ispravkata vo godinata 05 se zemaat 9/12 od godi{niot iznos za ispravka.11. Primer 1: Registriran dano~en obvrznik gradi objekt koj go iznajmuva za kancelariski celi od 01.000 denari Primer 2: Registriran dano~en obvrznik.03. za posledniot dano~en period ne se zema celokupniot godi{en udel na prethodnite danoci. Iznajmuvaweto na patni~koto vozilo doveduva do promena na okolnostite za dano~nite periodi. tuku za osnova na ispravkata se zema samo delot koj odgovara na soodvetnite kalendarski meseci. bidej}i patni~koto vozilo vo taa godina ne se korsitelo isklu~ivo za celi na iznajmuvawe.000 denari.05 godina. Zaradi toa.2 milioni denari = 120.06 godina.000 denari danok.000 denari = 48..2 milioni denari = 120. Bidej}i periodot na ispravka zavr{uva na 30. Pritoa.2 milioni denari = 120. objektot se izdava za stanbeni celi. Danokot na dodadena vrednost sodr`an vo tor{ocite na izgradba iznesuva 1.03. Ako periodot na ispravka istekuva vo ramkite na odreden dano~en period.02 godina. se dobivaat slednite godi{ni iznosi za ispravka vo polza na dano~niot obvrznik: 03 1/5 od 240. Vo momentot na nabavkata na patni~koto vozilo bilo isklu~eno pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 35 to~ka 2 re~enica 1 od ZDDV).000 denari 08 1/10 od 1. poglavje 85 stav 3 do 5 od DDVU). Od 01. za godinite 05 do 11 se vr{i ispravka na odbivkata na prethodniot danok. mesecot mart 06 godina se zema predvid pri ispravkata na prethodniot danok (~len 8 stav 3 od DDVP).000 denari 06 1/10 od 1. Od 15. vo koj se promenile okolnostite koi bile merodavni za odobruvawe na pravoto na odbivka na prethodnite danoci.000 denari 07 1/10 od 1. Vo kupoproda`nata cena se sodr`ani 240.01 godina. ovoj period zavr{uva vo momentot vo koj investiciskoto dobro stanalo neupotreblivo.200. koj vodi trgovsko pretprijatie.000 denari 10 1/10 od 1. od toa 6/12 = 60. Pritoa.07. vo koi patni~koto vozilo bilo koristeno i s k l u ~ i v o za celi na iznajmuvaweto (~len 35 to~ka 2 stav 2 alineja b od ZDDV. od toa 9/12 = 90.000 denari. Mesecot april 05 godina se zema predvid vo ispravkata. nabavuva na 20.2 milioni denari = 120.06. Poglavje 95 Postapka na ispravka na odbivkata na prethodniot danok Ispravkata na odbivkata na prethodniot danok se vr{i vo soodvetniot akontativen i dano~en period.000 denari 09 1/10 od 1.000 denari 04 1/5 od 240.000 denari 11 1/10 od 1.2 milioni denari = 120. vo godinata 11 se zemaat predvid samo 6/12 od godi{niot period na ispravka. ne se vr{i izmena na utvrdeniot danok za dano~niot period na prvata namena.05.01 godina patni~ko vozilo koe go koristi za celi na negovata stopanska dejnost.2 milioni denari = 120. Iznajmuvaweto za stanbeni celi e oslobodeno od danok bez pravo na odbivka na prethodniot danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV i doveduva do promena na okolnostite. Dano~niot obvrznik izvr{il odbivka na ovoj iznos kako prethoden danok.97 - (3) Ako odredeno investicisko dobro stane neupotreblivo pred istek na periodot na ispravka. se dobivaat slednite iznosi na ispravka na {teta na dano~niot obvrznik: 05 1/10 od 1. liceto go iznajmuva voziloto.000 denari. bidej}i promenata na okolnostite nastanala pred 16-ot den od ovoj mesec (soodvetna primena na ~len 8 stav 3 od DDVP).000 denari = 48. Bidej}i periodot na ispravka zavr{uva na 19.000 denari .04.

000 denari.000.98 - 05 1/5 od 240. ispravkata se vr{i za akontativniot ili dano~niot period vo koj nastapilo otu|uvaweto ili koristeweto za li~ni celi. koj otpa|a na tro{ocite za nabavka ili proizvodstvo na odredeno investicisko dobro.000 denari). toa nema da pretstavuva promena na okolnostite vo smisla na ~len 37 od ZDDV.000 denari = 48.000 denari.000 denari Ispravkata na odbivkata na prethodniot danok se prijavuva vo sekoja od akontativnite i godi{nite DDV-prijavi od periodot na ispravka. liceto navremeno podnesuva kaj nadle`niot dano~en organ odjava od registarot na dano~ni obvrznici za celi na danokot na dodadena vrednost (~len 51 stav 9 od ZDDV).000.000 denari 06 1/5 od 240.04 godina na kupuva~.000 denari. Poglavje 97 Poednostavuvawa pri ispravkata na prethodniot danok (1) Ispravkata na prethodniot danok nema da se vr{i. koj bil obvrzan za registracija ili se registriral doborovlno. Primer: Odreden dano~en obvrznik e obvrzan za registracija za celi na danokot na dodadena vrednost. Bidej}i dano~niot obvrznik e mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV od 06 godina.000 denari (~len 8 stav 1 DDVP). dano~niot obvrznik nema pravo na . kako i slednite kalendarski godini koi se del od periodot na ispravka (~len 8 stav 2 od DDVP). Od juli 01 godina objektot se iznajmuva za stanbeni celi. koj go koristi objektot za sopstveni stanbeni celi. postoi promena na okolnostite spored ~len 37 od ZDDV. Poglavje 96 Ispravka na odbivkata na prethodniot danok pri promena na odano~uvaweto (1) Mali pretpriema~i vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV nemaat pravo na odbivka na prethodnite danoci (vo vrska so tao. Dano~niot obvrznik e dol`en vo 06 i 07 godina da vrati po 1/5 od porano odbieniot prethoden danok (12. Vo fakturite na poedine~nite grade`nici se sodr`ani prethodni danoci vo visina od 1. Prethodnite danoci koi nastanale pri nabavkata ili proizvodstvoto na investiciski dobra vo periodot vo koj dano~niot obvrznik bil mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV. vidi poglavje 111 od DDVU).. Imeno. za koi se u{te ne zavr{il soodvetniot period na ispravka. Dano~niot obvrznik go prodava objektot na 01.07.000 denari.000 denari = 48. ne mo`at da se odbijat po pat na ispravka na prethodniot danok. dve godini od petgodi{niot period na ispravka se u{te ne izminale.000. ne nadminuva 15.000 denari. bidej}i negoviot sevkupen promet vo 01 godina go nadminal iznosot od 1. }e premine vo sistemot na neodano~uvawe spored ~len 51 stav 3 od ZDDV. Vo ispravkata se vklu~uvaat kalendarskata godina na otu|uvaweto ili koristeweto za li~ni celi. Vo ovoj slu~aj se vr{i ispravka na prethodnite danoci za site investiciski dobra. dokolku prethodniot danok. (2) Ako investiciskoto dobro se otu|i ili se koristi za li~ni celi spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV vo tekot na soodvetniot period na ispravka. Bidej}i negoviot sevkupen promet vo 05 godina ne iznesuva pove}e od 1. Bidej}i objektot bil koristen po izgradbata za realizacija na promet osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 2 od ZDDV. od toa 3/12 = 12.01. pri {to vo akontativnite DDV-prijavi godi{niot iznos na ispravka se utvrduva na nivo na soodvetniot presmetkoven period (mesec ili trimese~je). (2) Promena na okolnostite vo smisla na ~len 37 od ZDDV postoi. koga dano~niot obvrznik. Ako za navedeniot dano~en obvrznik nastane obvrskata za registracija vo podocne`na kalendarska godina ili ako istiot dobrovolno se registrira. Na 02. Primer: Dano~en obvrznik gradi objekt ~ija izgradba zavr{uva vo juni 01 godina.03 godina liceto kupuva ma{ina i vr{i odbivka na prethodniot danok vo visina od 60.

Mestoto na edinstvenata usluga se utvrduva spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (~len 38 stav 2 re~enica 2 od ZDDV. za koi nastapuva vo svoe ime sprema turistite (vo vrska so toa. vidi stav 2 do 5 od ova poglavje) i 2. evidenciskite obvrski vo vrska so utvrduvaweto na dano~nata osnova se ispolnuvaat preku evidencijata propi{ana vo ~len 9 od DDVP. vo hoteli ili restorani. vr{i turisti~ki uslugi. za dano~na osnova na edinstvenata usluga se smeta razlikata me|u turisti~kata cena i cenata na prethodnite turisti~ki uslugi (tn. za koj ne se utvrdeni posebni odredbi (vidi stav 2 i stav 3 od ova poglavje) va`at op{tite odredbi od Zakonot za danokot na dodadena vrednost. 4. Ovaa posebna odredba va`i za turisti~ki uslugi. vidi poglavje 100 stavovi 2 i 3 od DDVU). prethodni turisti~ki uslugi) koi se nameneti neposredno za turistite (~len 38 stav 1 od ZDDV). 2. Za dano~niot obvrznik proizleguva pravo na ispravka na prethodniot danok za presmetkovniot period juli 04 godina vo visina od 700. Vo vrska so poleto na primena na ovaa posebna odredba vidi poglavje 99 od DDVU. ne e dozvolena odbivka na prethodniot danok za primenite prethodni turisti~ki uslugi (~len 38 stav 4 od ZDDV. dokolku: 1. doveduva do promena na okolnostite. vo vrska so toa. koi dano~niot obvrznik (tur-operator) gi vr{i sprema turistot vo svoe ime. pritoa koristi prethodni turisti~ki uslugi (vo vrska so toa. (4) Vo onoj del od turisti~kite uslugi.000 denari).. vo vrska so toa. za edna edinstvena usluga (~len 38 stav 2 re~enica 1 od ZDDV. tuku e odano~ena kako prv promet i. vidi poglavje 100 stav 4 do 9 od DDVU). smestuvaweto na turistite. no za koi koristi vlezni ispolnuvawa na treti lica (t. posebnata odredba od ~len 38 od ZDDV gi sodr`i slednite otstapuvawa: 1. Poglavje 99 Pole na primena na posebnite odredbi (1) Spored ~len 38 stav 1 od ZDDV. vidi poglavje 100 stav 1 od DDVU). kako posledica na toa. ishranata za turistite. prevozot na turisti. (3) Nezavisno od ~len 52 stav 2 to~ka 1 alineja a) od ZDDV. nezavisno od ~len 3 do 8 od ZDDV. Nezavisno od ~len 33 i ~len 34 od ZDDV. posebnite odredbi za tur-operatori va`at za dano~niot obvrznik. transfer ili izleti. Kon ~len 38 od ZDDV Poglavje 98 Posebni odredbi za tur-operatori (Op{to) (1) Nezavisno od op{tite odredbi od zakonot. na pr. mar`a) i toa bez danokot na dodadena vrednost (~len 38 stav 3 od ZDDV. vo pogled na odano~uvaweto na turisti~ki uslugi e predvidena posebna forma na odano~uvawe dadena vo ~len 38 od ZDDV. . pansioni ili letuvali{ta. Proda`bata na objektot ne e oslobodena od danok spored ~len 23 to~ka 1 od ZDDV. na primer prevoz do mestoto na turisti~kiot prestoj i nazad. Turisti~kite uslugi izvr{eni od strana na tur-operatorot se smetaat.n. vidi stav 7 do 9 od ova poglavje). vo vrska so toa.99 - odbivka na prethodniot danok sodr`an vo tro{ocite na izgradba (~len 35 to~ka 1 od ZDDV). 3. Nezavisno od ~len 16 do 19 od ZDDV.000. vo vrska so toa. vidi poglavje 100 stavovi 10 i 11 od DDVU). 3.000 denari (7/10 od 1. Turisti~ki uslugi (2) Za turisti~ki uslugi osobeno se smetaat: 1. 2. Vo fakturite za turisti~kite uslugi vo smisla na ~len 38 od ZDDV ne e dozvoleno oddelno iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost (~len 20 stav 4 od DDVP). (2) Nasproti op{tite odredbi od Zakonot za danokot na dodadena vrednost. na primer vo hoteli.

odano~uvaweto spored ~len 38 od ZDDV mo`e da se zeme predvid i za lingvisti~ki ili studiski patuvawa. na pr. vo neposreden praven odnos so turistot. od strana na turisti~ki agencii) ne va`i ~l. (3) ^len 38 od ZDDV va`i za site dano~ni obvrznici koi vr{at turisti~ki uslugi. kako i vo presmetkite. poseta na turisti~ki lokacii so vodi~. osobeno prevozot. poseti vo teatar. istiot stapuva. ne e potrebno dano~niot obvrznik da vr{i zbir na poedine~ni prometi. iznajmuvawe na vikendi~ki bez prevoz i ishrana. ili t. So toa {to organizatorot na turisti~ki paket aran`mani e samostojno odgovoren za besprekorniot tek na turisti~koto patuvawe. Taka. koristi za taa cel prethodni turisti~ki uslugi. itn. na pr. sproveduvaweto manifestacii za informirawe ili zabava na turistite. vidi poglavje 100 stav 7 od DDVU. vo turisti~ki ponudi ili prospekti. "incentive-patuvawa"). bez vklu~uvawe na turoperator. hotelot. bez ogled na toa. pridru`bata na turistite od strana na vodi~ na turisti~koto patuvawe. dali istite pretstavuvaat edinstven predmet na stopanskata dejnost na dano~niot obvrznik. Posreduvawe na turisti~ki ispolnuvawa (6) Za posreduvaweto na turisti~ki uslugi (na pr. Sepak. smestuvaweto i ishranata. Za prethodni turisti~ki uslugi mo`at da se zemat predvid site turisti~ki uslugi (stav 2 do 4 od ova poglavje) koi bi gi koristel turistot dokolku bi go sprovel patuvaweto samostojno. koj vr{i turisti~ki uslugi vo svoe ime. ne e bitno. {to pretstavuva nastap vo svoe ime. 24 to~ka 5 i to~ka 9 od ZDDV (vidi poglavje 65 od DDVU). dali dano~niot obvrznik. Posreduvaweto vo prevozot na lica vo me|unarodniot vozdu{en soobra}aj e oslobodeno od danok spored ~l. vo koj dano~niot obvrznik (tur-operator) pritoa nastapuva sprema turistot (primatel na ispolnuvaweto) vo svoe ime i so toa vr{i sopstven promet (a ne posreduvawe). Od taa pri~ina. koj na svoite vraboteni im stava na raspolagawe turisti~ki patuvawa bez nadomestok ili po bagatelna cena (motivacioni. Pritoa e seedno.100 - 4. Vo vrska so mestoto na posredni~oto ispolnuvawe. ne e bitno. Odredbata ima osobeno zna~ewe za organizatorite na turisti~ki paket aran`mani. Celta na turisti~koto patuvawe pritoa ne e bitna. (4) Dano~niot obvrznik-rabotodavec.) i tur-operatorot i  ­  me|u tur-operatorot i turistot (primatel na ispolnuvaweto). vidi poglavje 28 od DDVU. za prethodna turisti~ka usluga se . dali turisti~kite uslugi se vr{at vo ramkite na odredeno patuvawe vo zemjata ili vo stranstvo.n. Vo vrska so dano~nata osnova vo ovie slu~ai. Isto taka. 38 od ZDDV. dali za istite bil naplaten stranski ili doma{en danok na promet (danok na dodadena vrednost). vr{i turisti~ki uslugi vo ovoj del vo smisla na ~len 38 od ZDDV. poglavje 9 stav 3 i stav 4 od DDVU). no koj go koristi neposredno turistot. dali prethodni turisti~ki uslugi se koristat vo zemjata ili vo stranstvo. po pravilo. isto taka.. Pritoa e merodavno nastapuvaweto sprema turistite. Vo ovoj slu~aj nastapuvaat dva pravni odnosa i so toa doa|a do dvojna razmena na prometi:  ­  me|u nositelot na ispolnuvaweto (prevoznik. Za prethodni turisti~ki uslugi se smeta sekakov vid na promet koj go vr{i treto lice sprema dano~niot obvrznik. Isto taka. Turisti~ki predispolnuvawa (7) Primenata na posebnite odredbi spored ~len 38 od ZDDV zavisi od toa. Nastapuvawe vo svoe ime (5) Za turisti~kite uslugi va`at posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV vo onoj del. Odano~uvaweto na posredni~ki uslugi se vr{i spored op{tite odredbi od ZDDV. Postoeweto na posreduvawe bara dejstvuvawe vo tu|o ime i za tu|a smetka (vidi. Turisti~ko ispolnuvawe vo smisla na ~len 38 stav 1 od ZDDV postoi i koga dano~niot obvrznik vr{i samo edno turisti~ko ispolnuvawe. 5. razgleduvawe na okolinata. na primer.

Prevozot podle`i na odano~uvawe spored op{tite odredbi (vidi stav 11 to~ka 2 od ova poglavje). Zaradi razli~niot tretman na dvete grupi na ispolnuvawa. delumno so vklu~uvawe na sopstveni sredstva. Primer: Tur-operatorot T vr{i prevoz na turisti so sopstven avtobus vo ramkite na odreden turisti~ki paket aran`man. prevoznikot vr{i prevoz sprema dano~niot obvrznik. mora da se izvr{i podelba na edinstvenata turisti~ka cena (na pr. Nasproti toa. Vo ovoj slu~aj. turisti~koto ispolnuvawe so anga`man na sopstveni sredstva nema da postoi. koj go vr{i prevozot vo svoe ime. pridru`bata na turistite od strana na vraboten turisti~ki vodi~. koga dano~niot obvrznik iznajmuva avtobus bez voza~. ~len 14 stav 1 od ZDDV. vo koj dano~niot obvrznik koristi prethodni turisti~ki uslugi. organiziraweto na turisti~ki paket aran`man se ureduva spored op{tite na~ela na danokot na dodadena vrednost. za prevozniot promet (vidi poglavje 25 od DDVU). Vo ovie slu~ai se primenuva ~len 38 od ZDDV samo vo onoj del. dokolku dano~niot obvrznik se poslu`i so prevoznik zaradi izvr{uvawe na prevozot. na pr.101 - smeta i me|unarodniot prevoz na patnici koj e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. zna~i ne se smeta za edinstvena usluga tuku za mno`ina na turisti~ki uslugi. vo koj dano~niot obvrznik vr{i turisti~ki uslugi so anga`irawe sopstveni sredstva. koga dano~niot obvrznik vr{i turisti~ki uslugi delumno so koristewe na prethodni turisti~ki uslugi. na odano~uvawe podle`at samo soodvetnite poedine~ni turisti~ki uslugi izvr{eni vo zemajta. pri {to se vr{i poedine~na ocenka na sekoj od tie uslugi. Za razlika od turisti~kite uslugi za koi se primenuva ~len 38 od ZDDV. se zapazuvaat slednite odredbi: 1. vidi poglavje 100 stav 9 od DDVU. za smestuvaweto turisti (vidi poglavje 26 od DDVU).aran`man). Za anga`man na sopstveni sredstva se smeta i slu~ajot. smestuvaweto i ishranata podle`at na posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV.. Poglavje 100 Va`ewe na posebnite odredbi vo konkretni slu~ai Edinstvo na uslugite . Me{oviti turisti~ki uslugi (12) Slu~ajot na me{oviti turisti~ki uslugi postoi. me|unarodniot prevoz na lica e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 ili spored ~len 24 to~ka 9 od ZDDV. 2. vo slu~aj na turisti~ki paket . sopstven hotel. Pritoa. (9) Kon prethodnite turisti~ki uslugi ne se vbrojuvaat. Nasproti toa. na pr. (8) Kako izdatoci za prethodni turisti~ki uslugi se smetaat i tro{ocite koi dano~niot obvrznik mora da gi plati vrz dogovorna osnova za neiskoritenite kapaciteti (na pr. koj se smeta za turisti~ko predispolnuvawe. 3. Vo vrska so utvrduvaweto na dano~nata osnova kaj me{oviti turisti~ki uslugi. za ishranata (predavawe na jadewa i pijalaci za konsumacija na samoto mesto) i za pridru`bata na turistite od strana na vraboteni turisti~ki vodi~i (vidi poglavje 24 od DDVU). (11) Za turisti~kite uslugi so anga`man na sopstveni sredstva va`at op{tite odredbi od ZDDV. Pri patuvawa koi se protegaat i vo stranstvo. ~len 14 stav 2 to~ka 2 od ZDDV. prevozni ili hotelski kapaciteti). zna~i vo slu~ai. sopstveni prevozni sredstva. posredni~kite uslugi na samostojni turisti~ki biroa za potrebite na tur-operatori. vo koi ne se koristat prethodni turisti~ki uslugi (prometi na treti lica). ~len 14 stav 2 to~ka 1 od ZDDV. na svoja odgovornost i za svoja smetka. Turisti~ki ispolnuvawa so sopstveni sredstva (10) Posebniot na~in na odano~uvawe spored ~len 38 od ZDDV ne va`i vo onoj del. Smestuvaweto i ishranata se vr{at vo hotel na treto lice.

se smetaat za edna edinstvena usluga (~len 38 stav 2 re~enica 1 od ZDDV). smestuvawe. Pritoa.-. na pr. dano~na osnova pretstavuva ostanatata neto-mar`a.1. .MKD Sodr`an DDV 7.. se raboti za usluga od poseben vid. ne mo`e da se koristi pri odano~uvaweto na edinstvenata usluga. turoperatorot ima mo`nost na utvrduvawe na zaedni~ka mar`a za odredeni grupi na turisti~ki uslugi. ishrana itn.MKD (5) Presmetuvaweto na mar`ata za sekoe turisti~ko ispolnuvawe mo`e kaj turisti~kite paket-aran`mani da dovede do zna~itelni te{kotii. Bidej}i pri zasmetuvaweto na turisti~kite uslugi kon odredena podru`nica e merodavno te`i{noto mesto na izvr{uvaweto na prometot (proda`bata) na turisti~koto patuvawe. Primer 1: Turisti~ka cena 30. koi se opfateni so posebnite odredbi od ~len 38 stav 1 od ZDDV (vidi poglavje 99 od DDVU).140. Bidej}i danokot na dodadena vrednost ne e sostaven del od dano~nata osnova (~len 38 stav 3 re~enica 2 od ZDDV). (3) Koga tur-operator rezidenten vo stranstvo prodava preku svoi podru`nici vo zemjata turisti~ki patuvawa.22.860.000.102 - (1) Site turisti~ki uslugi izvr{eni sprema turistot (primatelot na ispolnuvaweto) vo ramkite na sproveduvaweto na odredeno patuvawe. deka na pr. mesto na uslugata e mestoto vo koe tur-operatorot ima svoe fakti~ko sedi{te ili podru`nica. odredena dano~na povlastica koja bi do{la predvid za poedine~ni sostavni delovi na uslugata (na pr. prevozot). mar`a).MKD Prethodni turisti~ki uslugi (vklu~uvaj}i makedonski i stranski .140. vidi poglavje 24 od DDVU). toj ima i mo`nost da ja utvrduva mar`ata vo eden zbir za site turisti~ki uslugi izvr{eni vo tekot na odreden dano~en period (kalendarska godina).-.140 h 19 119 . od kade {to turisti~kata usluga fakti~ki se izvr{uva (vo vrska so toa. vo toj slu~aj za utvrduvaweto na mestoto na uslugata se poa|a od te`i{teto na izvr{enite uslugi spored op{tite kriteriumi na opredeluvawe na mestoto na uslugata (vidi poglavje 24 stav 7 od DDVU). Kaj dvata iznosa se raboti za bruto-iznosi (vklu~uvaj}i go eventualniot makedonski ili stranski danok na dodadena vrednost). Spored toa. No.000. koi gi sozdal vo stranstvo preku nabavka i spojuvawe na prethodnite turisti~ki uslugi. Mesto na turisti~kata usluga (2) Mestoto na edinstvenata turisti~ka usluga se utvrduva spored ~len 14 stav 1 od ZDDV (~len 38 stav 2 re~enica 2 od ZDDV).-MKD Dano~na osnova (neto-mar`a) 6. Ova mesto na uslugata va`i bez ogled na toa. ~len 38 stav 3 re~enica 4 od ZDDV predviduva olesnuvawa. Ottuka sledi. osobeno vo pogled na klasifikacijata na soodvetnite prethodni turisti~ki uslugi. kade fakti~ki se izvr{uvaat poedine~nite sostavni delovi od edinstvenoto turisti~ko ispolnuvawe (prevoz. dokolku istite se opfateni so posebnite odredbi od ~len 38 od ZDDV.). Vo toj slu~aj.-. vidi poglavje 70 stav 4 od DDVU). Spored niv. turisti~koto patuvawe se smeta za izvr{eno vo mestoto vo zemjata. Zaradi toa. istiot se odzema od bruto-mar`ata (vo vrska so presmetuvaweto na danokot od bruto-iznosi.-danok) MKD Razlika (bruto-mar`a) 7.n. kade {to se nao|a podru`nicata. a ne mestoto na sozdavaweto na patuvaweto. Dano~na osnova (4) Dano~na osnova za edinstvenoto turisti~ko ispolnuvawe (stav 1 od ova poglavje) spored ~len 38 stav 3 re~enica 1 od ZDDV e razlikata me|u turisti~kata cena koja ja pla}a turistot i izdatocite na tur-operatorot za prethodnite turisti~ki uslugi nara~ani od tur-operatorot (t. za site turisti~ki patuvawa vo tekot na odreden period (sezona) na edno mesto na krajna destinacija ili vo odredeno podra~je na krajna destinacija.

MKD Tur-operatorot e dol`en dadeniot iznos da go odano~i so op{tata dano~na stapka (19%).000 denari po lice. vo toj slu~aj.MKD Vo razlikata sodr`an DDV 225.000 denari.000 denari. bidej}i ovie izdatoci se ednakvi na izdatocite na dano~niot obvrznik za nabavka na prethodnite turisti~ki uslugi. Vo ovoj soodnos se vr{i i podelba na turisti~kata cena. zna~i sevkupno 1.103 - (6) Preku olesnuvawata pri utvrduvaweto na dano~nata osnova (stav 5 od ova poglavje). Organizatorot go sproveduva patuvaweto so sopstven avtobus.500. Prevozot so sopstven avtobus ne podle`i na odano~uvawe so DDV vo pogled na delnicata vo stranstvo (vidi poglavje 25 od DDVU). ishrana i razgleduvawe turisti~ki lokacii. koi se odano~uvaat spored ~len 31 stav 2 od ZDDV.200. Vo ovie slu~ai ne e merodavna mar`ata.000. Od sevkupnite tro{oci vo visina od 1.. (9) Kaj me{oviti turisti~ki uslugi.000 denari.000. Dokolku vo ovie slu~ai se u{te ne e utvrdena visinata na mar`ata za turisti~kite uslugi realizirani vo presmetkovniot period.-. (8) Pri avansni pla}awa za turisti~ki patuvawa. Primer 2: Tur-operator vo Skopje organizira turisti~ki paket aran`man so avtobus za 50 lica vo Turcija.MKD ZDDV Prethodni turisti~ki uslugi .000.MKD Sopstven prevoz (=25%) .35.125.000 denari (=75%) na tro{oci za prethodni turisti~ki uslugi. (7) Ako odreden dano~en obvrznik-rabotodavec stava na raspolagawe besplatno ili po bagatelna cena turisti~ki patuvawa za svoite vraboteni (vidi poglavje 99 stav 4 od DDVU). . Pravoto na odbivka na prethodni danoci za prethodnite turisti~ki uslugi otpa|a spored ~len 38 stav 4 od ZDDV (vidi stav 10 od ova poglavje). za celi na presmetka na mar`ata se izzemaat turisti~kite uslugi izvr{eni so sopstveni sredstva (sopstven promet) i toa na~elno vo procentualen soodnos kon prethodnite turisti~ki uslugi.000.-MKD Ostatok od cenata za turisti~ki predis-polnuvawa vo smisla na ~l. Turisti~kata cena iznesuva 30. mo`e vo akontativnite DDV-prijavi da se iska`uvaat kako dano~na osnova proceneti iznosi koi se utvrduvaat vrz osnova na kalkulaciite ili iskustvata od prethodnite godini.900.000 h 19 = .-.-. namesto turisti~kata cena merodavni se izdatocite na dano~niot obvrznik nastanati za sproveduvaweto na turisti~koto patuvawe (~len 38 stav 3 re~enica 3 i ~len 19 stav 1 to~ka 2 od ZDDV). sopstveniot promet se presmetuva vo visina na tro{ocite napraveni za taa cel (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost). Na prethodni turisti~ki uslugi za smestuvawe.-119 MKD Dano~na osnova (neto-mar`a) 189.000 denari. 300.000.076. Tro{ocite za taa cel iznesuvaat 300.500. turoperatorot pla}a sevkupno 900. Pritoa. Turisti~ka cena 1.375. Delot od delnicata vo zemjata e osloboden od danok spored ~len 23 to~ka 19 od ZDDV (vidi poglavje 55 od DDVU).924.-. od pri~ini na poednostavuvawe se dozvoluva dano~nata osnova (delot koj pretstavuva mar`a) da se utvrdi po pat na procenka koja odgovara na fakti~kata situacija. obvrskata za podnesuvawe na akontativni DDV-prijavi ostanuva da va`i.-MKD Razlika (bruto-mar`a) 225. koi tur-operatorot gi izvr{uva delumno so koristewe na prethodni turisti~ki uslugi i delumno so anga`irawe sopstveni sredstva (poglavje 99 stav 12 od DDVU). 38 od 1.000 denari otpa|aat na tro{oci za prevoz (= 25%) i 900.

Promeni na opolnomo{teni lica se prijavuvaat po pismen pat kaj Upravata za javni prihodi. Prijavuvawe i pla}awe na danokot na dodadena vrednost za presmetkovniot period (4) Presmetkoven period e kalendarskiot mesec. (5) Dano~niot obvrznik e dol`en vo rok od 15 dena po istek na soodvetniot presmetkoven period da ja podnese akontativnata DDV-prijava i da go plati presmetaniot danok na dodadena vrednost. se dol`ni za sekoj presmetkoven period da podnesuvaat akontativna DDV-prijava. Dano~ni obvrznici ~ij svekupen promet (~len 51 stav 2 od ZDDV) vo izminatata kalendarska godina ne iznesuval pove}e od 25 milioni denari. Godi{nata DDV-prijava se potpi{uva svoera~no od strana na dano~niot obvrznik. kako i promenite koi nastanale spored ~len 22 od ZDDV vo tekot na soodvetniot presmetkoven ili dano~en period. (11) Zabranata na odbivka na prethodni danoci va`i i za tur-operatori rezidentni vo stranstvo koi koristat prethodni turisti~ki uslugi vo zemjata. . nasproti obvrskata za toa spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. Pritoa. se dol`ni akontativnata prijava da ja podnesuvaat trimese~no. Akontativnata DDV-prijava se podnesuva i vo slu~ai koga ne e izvr{en odano~en promet. kancelariski ma{ini i kancelariski materijal. Sepak. vo ovie slu~ai otpa|a mo`nosta za vra}awe na prethodniot danok vo ramkite na posebni postapki spored ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP. kako i prethodnite danoci koi proizleguvaat od primenata na ~len 37 od ZDDV. vo takviot slu~aj ne nastanal danok za soodvetniot presmetkoven period nitu od vonredni pravni osnovi nitu postoi odbivka na prethoden danok. (2) Akontativnata DDV-prijava i Godi{nata DDV-prijava mora da gi sodr`at site prometi i danokot koj se presmetuva na niv. vo toj slu~aj istoto se prijavuva so vnesuvawe "0" vo poleto 15 od formularot DDV-04. kako i za iznajmuvaweto kancelariski prostorii i telekomunikaciskite tro{oci) i za posredni~kite provizii na treti turisti~ki agencii. za prethodni danoci za kancelariski tro{oci.. So toa.duri i vo slu~ai na zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost .se uka`uva na objasnenijata vo poglavje 110 od DDVU. Akontativnite DDV-prijavi mo`at da gi potpi{uvaat i opolnomo{teni lica navedeni vo Prijavata za registracija DDV-01. Dano~niot obvrznik ne e spre~en nitu pri postoeweto na vakvi akontativni DDV-prijavi da bara isplata na pobaruvawa od izminati presmetkovni periodi. pravoto na odbivka na prethodni danoci ostanuva da va`i vo slu~aj na ispolnuvawe na uslovite od ~len 33 do 36 od ZDDV i toa za prethodni danoci koi otpa|aat na vlezni ispolnuvawa koi ne pretstavuvaat prethodni turisti~ki uslugi. odnosno godi{na DDV-prijava za sekoja kalendarska godina (dano~en period) preku podnesuvawe na slu`beniot formular DDV-04. koj eventualno treba da se proceni na godi{no nivo . na pr.104 - Zabrana na odbivka na prethodni danoci (10) Spored ~len 38 stav 4 od ZDDV ne e dozvolena odbivka na prethodnite danoci koi otpa|aat na prethodnite turisti~ki uslugi. (3) Odredbite vo vrska so op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV) i odredbite utvrdeni vo vrska so toa vo poglavje 101 do 105 DDVU va`at i za dano~ni obvrznici koi ne se registrirale. Ako. Vo vrska presmetuvaweto na sevkupniot promet. Kon ~len 39 do 45 od ZDDV Poglavje 101 Prijavuvawe i pla}awe na danokot na dodadena vrednost Op{to (1) Dano~nite obvrznici koi se zapi{ani vo Registarot na obvrznici za danokot na dodadena vrednost. se prijavuvaat i danocite dolguvani spored ~len 32 to~ka 4 i ~len 55 stavovite 1 i 2 od ZDDV. site prethodni danoci koi mo`at da se odbijat. pokraj toa.

vo toj slu~aj se zemaat predvid danoci. Primer: Dano~niot obvrznik A ja prodava svojata pe~atnica na 20.105 - Prijavuvawe i pla}awe na danokot za dano~niot per iod (6) Dano~niot obvrznik e dol`en do krajot na fevruari od slednata kalendarska godina da podnese godi{na DDV-prijava za izminatiot dano~en period (kalendarska godina) i da go plati presmetaniot danok na dodadena vrednost. Liceto A e obvrzano da podnese vo septemvri 01 godina ispravka na Akontativnata DDV-prijava za mesec maj 01 godina. Ako dano~niot obvrznik ja koristi odredbata za celi na poednostavuvawe od poglavje 102 stav 1 od DDVU. Dostavuvaweto akontativna DDV-prijava za presmetkovniot period noemvri 01 godina ne e potrebno. Gre{kite bile zabele`ani pri sreduvaweto na knigovodstvoto vo septemvri 01 godina. Danokot se pla}a vo rok od 15 dena po denot na dostavuvawe na re{enieto za utvrduvawe danok.000 denari. (2) Dano~niot obvrznik e dol`en prijaveniot ili utvrdeniot danok na dodadena vrednost da go uplati na `iro-smetkite utvrdeni so posebni propisi. (7) Ako dano~niot obvrznik prestane so vr{eweto na svojata stopanska dejnost vo tekot na kalendarskata godina. mo`e da se prijavi ispravka vo Godi{na DDV-prijava. dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i ispravka na Akontativnata DDV-prijava za soodvetniot presmetkoven period. Poglavje 103 Utvrduvawe i pla}awe na danokot (1) Ako ne bila podnesena DDV-prijava vo propi{anite rokovi ili ako se utvrdeni otstapuvawa od podatocite na dano~niot obvrznik. Pri podnesuvaweto na ispravka na Akontativna DDV-prijava ne e dozvoleno naveduvawe edinstveno na razlikata vo iznosite. vo koj se prestanalo so vr{eweto na stopanskata dejnost.. ako vo presmetkovniot period za koj se vr{i ispravka se prijavuva vi{ok ili kusok na danok vo visina pomala od 1. a dano~niot obvrznik B danok od 400. Primer: Dano~niot obvrznik A prijavil za presmetkovniot period maj 01 godina danok od 100.000 denari.800 denari.01 godina na liceto B. Poglavje 102 Ispravka na DDV-prijavi (1) Dokolku se utvrdi deka neto~no ili necelosno bile prijavuvani prometi. no pomalku od 1% od akontativno prijaveniot danok. prethodni danoci i iznosi za odbivawe. danokot na dodadena vrednost se utvrduva so re{enie od strana na Upravata za javni prihodi. B mo`e da ~eka so ispravkata do podnesuvaweto na Godi{nata DDV-prijava za kalendarskata godina 01. godi{nata DDV-prijava se podnesuva vo rok od 15 dena po istek na kalendarskiot mesec.000 denari. Bidej}i vi{okot na danok kaj liceto B iznesuva pove}e od 1. Vo godi{nata DDV-prijava se iska`uva soodvetniot sevkupen iznos na dano~nata osnova. Vrz osnova na izvr{eni gre{ki vo knigovodstvenata evidencija. danokot i prethodniot danok. (2) Odredbite od stav 1 re~enici 1 i 2 soodvetno se primenuvaat i za ispravki na godi{ni dano~ni prijavi. za koi dosega ne bila izvr{ena ispravka. Prijavuvaweto edinstveno na razliki vo iznosite ne e dozvoleno. danoci ili iznosi na danoci vo oderedena Akontativna DDV-prijava.11.01 da podnese godi{na DDV-prijava za dano~niot period od 1 januari do 20 noemvri 01 godina. Od pri~ini na poednostavuvawe. Godi{nata DDV-prijava se podnesuva i vo slu~ai koga ne nastanale promeni nasproti akontativnite DDV-prijavi.12. A e obvrzan do 15. Vo slu~aj . licata A i B neovlasteno izvr{ile odbivka na prethodni danoci vo visina od 3.000 denari ili vo iznos pomal od 1% od akontativno prijaveniot danok.

iznosot se ispla}a bez posebno barawe vo rok od 30 dena po denot na podnesuvawe na prijavata. ne mo`e da se ~eka so kontrolata na sporni slu~ai do denot na prijavuvawe i utvrduvawe na danokot na dodadena vrednost za soodvetniot dano~en period ili do denot na sproveduvaweto na op{ta dano~na kontrola. danokot na dodadena vrednost se napla}a prisilno spored odredbite od Zakonot za personalen danok na prihod. Ako se pojavi somne` vo vrska so podatocite dadeni od dano~niot obvrznik vo samata akontativna ili godi{na DDV-prijava i ako istiot ne mo`e da se ras~isti po pat na interna kontrola. (3) Ako danokot na dodadena vrednost go dol`at lica kaj koi ne se ispolneti uslovite od ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV (na pr. Vonrednata DDV-kontrola vo prv red se odnesuva na proverkata na fakti~ki podatoci i situacii koi mo`at da dovedat do kone~no nepla}awe na danok ili do neopravdana isplata na prethodni danoci. (2) Sproveduvaweto itna DDV-kontrola e neophodno. Dano~ni obvrznici. mali pretpriema~i) za promet izvr{en od dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. Za sekoj den zadocnuvawe se napla}a kamata po stapka od 0. se vr{i postojana proverka na pra{aweto. dano~niot organ odlu~uva dali da se sprovede vonredna DDV-kontrola. vo toj slu~aj postoi obvrska na podnesuvawe akontativna DDV-prijava samo za presmetkovnite periodi vo koi se dolguva danok na dodadena vrednost spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV. kaj koi se ispolneti uslovite od ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. (3) Ako pobaruvaweto ne se isplati vo rok od 30 dena ili vo rokot spored stav 2 od ovoj ~len. (2) Se' dodeka dano~niot organ e popre~uvan vo kontrolata na akontativnata ili godi{nata DDV-prijava po vina na dano~niot obvrznik. osven ako ne se vr{i prebivawe so zaostanati danoci ili kamati za zaostanatite danoci. mali pretpriema~i. Pritoa. Poglavje 105 Sproveduvawe vonredni DDV-kontroli (1) Nezavisno od drugi vidovi na kontrola od strana na dano~nite organi. se dol`ni ovoj danok da go prijavat i da go platat vo rok od 5 rabotni dena po izdavawe na fakturata. osven ako ne treba da se izvr{i prebivawe so zaostanati danoci ili so zatezni kamati po osnov na zaostanati kamati. dali dano~niot obrznik gi prijavil celosno i navremeno nadomestocite. vo vrska so toa vidi poglavje 121 stav 2 to~ki 1 i 5 od DDVU). Pokraj toa..106 - na propu{tawe na rokot za pla}awe.1% za sekoj den zadocnuvawe. osven vo slu~ai so mal dano~en efekt. dokolku dano~niot obvrznik bara vra}awe na vi{ok na prethodni danoci ili na porano prenesen vi{ok na prethodni danoci. Ako dano~niot obvrznik pobara isplata. (4) Lica koi dolguvaat danoci isklu~ivo spored ~len 55 stav 1 od ZDDV (na pr. presmetkoven period e na~elno kalendarskoto trimese~je. iznosot se ispla}a vo rok od 30 dena po istek na denot na podnesuvawe na akontativnata DDV-prijava. ne te~e rokot od 30 dena naveden vo stav 1 od ovoj ~len. pobaruvaweto se prenesuva na sledniot presmetkoven period. Poglavje 104 Isplata na DDV-pobaruvawa vo ramki na op{tata postapka na odano~uvawe (1) Ako prethodniot danok za soodvetniot presmetkoven period e pogolem od danokot na dodadena vrednost presmetan za izvr{eniot promet. kako i vo slu~ai koga vo godi{nata prijava e istaknato pobaruvawe za isplata. se dol`ni danokot dolguvan spored ~len 55 stav 1 od ZDDV da go prijavat i da go platat so podnesuvawe na akontativna DDV-prijava za presmetkovniot period na izdavawe na fakturata i na godi{na DDV-prijava za soodvetniot dano~en period. Bidej}i zasmetuvaweto i isplatata na prethodnite danoci se vr{i u{te vo ramkite na akontativnata DDV-postapka. na dano~niot obvrznik mu se ispla}a i kamata po stapka od 0. Zaradi izbegnuvawe na zagubi vo dano~nite prihodi i zaradi . Ako od godi{nata DDV-prijava proizleguva pobaruvawe za dano~niot obvrznik. javno-pravni tela.1%. lica koi ne se dano~ni obvrznici. se vr{at vonredni DDV-kontroli za presmetkovnite periodi od strana na stru~ni dano~ni kontrolori.

Reciprocitetot (~len 11 stav 3 od DDVP) ne mora da postoi vo ovoj slu~aj (2) Za celi na vra}aweto na iznosi na prethodni danoci spored stav 1 ne e potrebno registrirawe na dano~niot obvrznik (~len 51 stav 1 re~enica 2 od ZDDV). Za nabavkata na gorivo vo zemjata mu bil fakturiran vo tekot na celata kalendarska godina makedonski DDV vo visina od 40. odnosno koga vo dr`avata. osobeno vo pogled na podra~jata na kontrola. od preventivni pri~ini). Dano~niot obvrznik ne vr{el promet vo zemjata. . dano~niot obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata da ne izvr{il promet vo zemjata vo periodot na vra}awe (stav 4 od ova poglavje) ili da izvr{il samo promet naveden vo ~len 11 stav 1 to~ki 2 i 3 od DDVP. sprema koja ne postoi reciprocitet. Vo fakturata na saemskoto pretprijatie mu bil zasmetan makedonski DDV vo visina od 31.000 denari. Primer 2: [pediter so sedi{te vo dr`ava sprema koja e vospostaveno na~eloto na reciprocitet. Prethodniot danok se vra}a samo vo slu~aj na postoewe na reciprocitet. Postapkata na vra}awe se primenuva. bidej}i dano~niot obvrznik vr{el samo promet vo zemjata koj e osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 3 od ZDDV (~len 11 stav 1 to~ka 2 od DDVP). vo koi dano~niot obvrznik-nerezident vo zemjata vr{i promet koj treba da se odano~i. izlo`uva svoi stoki na saem vo Skopje. bidej}i dano~niot obvrznik izvr{il vo zemjata samo promet vo smisla na ~len 11 stav 1 to~ka 3 od DDVP.000 denari. Dano~niot obvrznik ne vr{i drug promet vo zemjata. Vo slu~aite od ~len 11 stav 1 to~ka 3 od DDVP. Pokraj toa. Danokot za popravkata go platil A kako primatel na ispolnuvaweto soglasno so ~len 32 to~ka 4 od ZDDV. ne se napla}a nikakov danok na promet ili drug sli~en danok ili. a za koj primatelot na ispolnuvaweto go dolguva danokot spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV. Kon ~len 46 od ZDDV Poglavje 106 Vra}awe na prethoden danok sprema dano~ni obvrznici-nerezidentni vo zemjata Dano~ni obvrznici koi imaat pravo na vra}awe (1) Uslov za vra}awe na iznosi na prethodni danoci vo ramkite na posebnata postapka na vra}awe spored ~len 46 od ZDDV i ~len 11 od DDVP e. mora da bidat ispolneti op{tite uslovi za koristewe na pravoto na odbivka na prethodniot danok (~len 33 do 36 od ZDDV). Za nabavkata na materijalite za popravka mu bil fakturiran makedonski danok na dodadena vrednost od 50. vr{i raboti na popravka vrz objekt na bankata A vo Skopje. ako istiot mu se vra}a na dano~niot obvrznik rezidenten vo zemjata (~len 11 stav 3 od DDVP). Primer 1: Dano~en obvrznik so sedi{te vo dr`ava sprema koja e vospostaveno na~eloto na reciprocitet. Postapkata na vra}awe }e se primeni. donesuva Upravata za javni prihodi.000 denari. Primer 3: Dano~en obvrznik so sedi{te vo dr`ava. Postapkata na vra}awe }e se primeni. vo slu~aj na naplata na vakviot danok. (3) Detalni upatstva vo vrska so sproveduvaweto vonredni DDV-kontroli. bidej}i ne bil izvr{en promet vo zemjata i so toa se ispolneti uslovite od ~len 11 stav 1 to~ka 1 od DDVP. vo koja dano~niot obvrznik e rezidenten. vr{i me|unaroden prevoz na dobra.107 - nivno obezbeduvawe se sproveduvaat vonredni DDV-kontroli i vo slu~ai koga od kontrolata ne mo`e vo konkretniot slu~aj da se o~ekuvaat dopolnitelni iznosi (na pr.. zaradi izbegnuvawe na dvojno odano~uvawe ne mora da postoi reciprocitet.

Ako pobaruvaweto iznesuva vo kalendarskata godina najmalku 15. vo juni vo visina od 6. koj ne e rezidenten vo zemjata. Dano~niot obvrznik mo`e da podnese barawe za vra}awe na iznosite za periodot januari do septemvri 01 godina. za istoto mo`e da se podnese barawe za vra}awe na iznosot koe se odnesuva na poslednoto kalendarsko trimese~je. izvr{i odano~en promet vo zemjata koj ne potpa|a pod odredbite od stav 1 od ova poglavje. pritoa. a koj gi ispolnuva uslovite od ~len 11 stav 1 do 3 od DDVP.000 denari i vo avgust 15.000 denari.direkcija vo Skopje (~len 11 stav 5 od DDVP). Zaradi doka`uvawe na pravoto na vra}awe. Primer 4: Na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata. Period na vra}awe (4) Period na vra}awe e kalendarskoto trimese~je ili period od pove}e posledovatelni kalendarski trimese~ja (~len 11 stav 3 od DDVP). a koj gi ispolnuva uslovite od ~len 11 stav 1 do 3 od DDVP. Pritoa. (3) Dokolku dano~en obvrznik. vo juli vo visina od 5. Vo slu~aj na vra}awe na iznosi. mu se fakturiraat vo januari 01 godina iznosi na DDV vo visina od 10. deka liceto e registrirano kako dano~en obvrznik vo druga dr`ava spored ~len 11 stav 6 od DDVP se vodi so pomo{ na sledniot obrazec: DOKAZ ZA REGISTRACIJA NA DANO^EN OBVRZNIK .108 - ^lenot 51 stav 3 od ZDDV. (8) Pismeniot dokaz za toa. Barawata za vra}awe na danokot na dodadena vrednost. Dokolku ne se postignat ovie iznosi.000 denari. se zemaat predvid i prethodnite danoci povrzani so dadeniot promet (~len 11 stav 2 od DDVP). vidi poglavje 111 stav 3 od DDVU).000 denari. toj ne mo`e da istakne pravo na vra}awe na iznosite za ovoj period. originalnite dokumenti se poni{tuvaat preku stavawe pe~at ili na drug soodveten na~in.000 denari. dano~niot obvrznik e dol`en da gi stavi na uvid vo original fakturite i uvoznite dokumenti. Bidej}i dano~niot obvrznik ne go dostignal vo 01 godina minimalniot iznos od 15. vo toj slu~aj prometot se odano~uva vo ramkite na op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV).000 denari. Postapka na vra}awe (6) Za sproveduvaweto na postapkata na vra}awe e nadle`na Upravata za javni prihodi . vra}aweto na prethodnite danoci ne e mo`no. Primer 5: Na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata. se ispra}aat do nadle`niot organ od re~enica 1. Minimalen iznos (5) Vra}aweto na prethodni danoci se uslovuva so utvrden minimalen iznos (~len 11 stav 4 od DDVP). (7) Baraweto za vra}awe se podnesuva so popolnuvawe na slu`beno propi{an obrazec i toa najdocna do 30 juni od kalendarskata godina koja sledi po kalendarskata godina vo koja nastanalo pravoto na odbivka na prethodni danoci spored ~len 33 do 36 od ZDDV (~len 11 stav 5 od DDVP).000 denari i vo noemvri 1.000 denari. koi se podneseni kaj podra~en dano~en organ. mu se fakturiraat vo fevruari 01 godina iznosi na DDV vo visina od 8.. Iznosot za vra}awe za edno ili pove}e kalendarski trimese~ja mora da iznesuva najmalku 30. ne se primenuva (vo vrska so toa.000 denari.

prezime i funkcija) 1 Ako podnositelot na baraweto nema dano~en broj." Poglavje 107 Vra}awe na danokot sprema neprofitni organizacii (1) Pod neprofitni organizacii soglasno so ~lenot 47 od ZDDV koi imaat pravo na vra}awe na prethodni danoci se podrazbiraat organizacii definirani spored Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondaciite ("Slu`ben vesnik na RM".. odnosno zanimawe) (Adresa. Uverenieto slu`i isklu~ivo kako dokaz za izvr{en upis na dano~niot obvrznik za celi na danokot na dodadena vrednost. sedi{te) e registriran kako dano~en obvrznik za danokot na dodadena vrednost pod sledniot dano~en broj1 (Data) Pe~at (Potpis) (Ime. nadle`niot organ ja naveduva pri~inata (9) Za barawa za vra}awe na danoci. a zaradi stavawe na uvid na istoto vo ramkite na postapkata za vra}awe na danokot na dodadena vrednost. broj 31/98).109 - (Adresa na nadle`niot organ) potvrduva. Uverenie za registracija na dano~en obvrznik rezidenten vo zemjata (10) Na dano~ni obvrznici koi se rezidentni vo zemjata i na koi im e potreben pismen dokaz za izvr{eniot upis kako DDV-obvrznik za celi na podnesuvawe barawe za vra}awe na danok na dodadena vrednost vo druga dr`ava. se dostavuva novo uverenie. odnosno firma) (Vid na dejnost. deka (Ime i prezime. Vo uverenieto dopolnitelno se vnesuva slednata napomena: "Napomena: Ova uverenie prestanuva da va`i po istek na edna godina od datata na negovoto izdavawe. nadle`niot dano~en organ izdava uverenie spored obrazecot od stav 8 od ova poglavje. koi se podnesuvaat podocna od edna godina po datata na izdavawe na uverenieto. odnosno danokot na promet vo drugi dr`avi. .

prometot ili uvozot da ne bile oslobodeni od danok i dobrata da se preneseni vo stranstvo i tamu da se koristat za humanitarni. dobrotvorni ili obrazovni celi. (5) Baraweto za vra}awe se podnesuva so popolnuvawe na slu`beno propi{an obrazec (DDV-12) i toa najdocna do 30 juni od kalendarskata godina koja sledi po kalendarskata godina vo koja dobrata bile izvezeni vo stranstvo. dokolku sevkupniot promet vo izminatata kalendarska godina go nadminal iznosot od 1. (6) Podnositelot na baraweto pismeno gi doka`uva osobeno preduslovite soglasno so ~len 12 stav 5 od DDVP. postojano `iveali{te ili prestojuvali{te vo zemjata se obvrzani da se registriraat za celi na danokot na dodadena vrednost. dano~nite obvrznici (vo vrska so toa. podru`nica. (3) Period na vra}awe e najmalku edno kalendarsko trimese~je (~len 12 stav 1 od DDVP). Baraweto za vra}awe na danokot vo smisla na ~len 13 stav 1 od DDVP se podnesuva na propi{an obrazec DDV-13 (za slu`beni potrebi).000.. Podnositelot na baraweto sam go presmetuva pobaruvaweto za soodvetniot period na vra}awe. (4) Za sproveduvawe na postapkata na vra}awe na DDV e nadle`na Upravata za javni prihodi .110 - (2) Uslov za vra}awe na danokot pri promet na dobra i pri uvoz realiziran sprema niv vo ramkite na posebna postapka na vra}awe spored ~len 47 od ZDDV i ~len 12 od DDVP e. Pokraj toa.000 denari. Kon ~len 51 od ZDDV Poglavje 110 Prijavuvawe i registrirawe za DDV Op{ti uslovi za nastanuvawe na obvrskata za registracija (1) Spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV. Kon ~len 48 od ZDDV Poglavje 108 Postapka za vra}awe na danokot na dodadena vrednost kon stranski diplomatski ili konzularni pretstavni{tva. odnosno na obrazec DDV-14 (za privatni potrebi). kako i kon nivnite ~lenovi Postapkata za vra}awe na DDV kon stranski diplomatski ili konzularni pretstavni{tva. Kon sevkupniot promet se vbrojuva celokupniot promet na dobra i uslugi . odnosno na obrazec DDV-14 (za privatni potrebi). Kon ~len 49 od ZDDV Poglavje 109 Postapka na vra}awe na danokot na dodadena vrednost kon me|unarodni organizacii i nivnite ~lenovi Postapkata za vra}awe na DDV kon me|unarodni organizacii i nivnite ~lenovi e regulirana vo ~len 14 od DDVP. Barawata za vra}awe na danokot koi se podneseni kaj drugi podra~ni dano~ni organi se ispra}aat do nadle`niot organ naveden vo prvata re~enica.direkcija vo Skopje (~len 12 stav 1 DDVP). kako i kon nivnite ~lenovi e regulirana vo ~len 13 od DDVP. Baraweto za vra}awe na danokot vo smisla na ~len 13 stav 1 od DDVP se podnesuva na propi{an obrazec DDV-13 (za slu`beni potrebi). mora da bidat ispolneti op{tite uslovi za koristewe na pravoto za odbivka na prethodniot danok (~len 33 do 36 od ZDDV). vidi poglavje 18 i poglavje 19 od DDVU) so fakti~ko sedi{te.

vklu~uvaj}i go danokot na promet koj otpa|a na odano~enite prometi (bruto-promet). br. Prijava za registracija (4) Dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i prijavuvawe zaradi registracija preku popolnuvawe na slu`beniot formular DDV-01 i istiot da go podnese do Upravata za javni prihodi.01 godina iznesuva 540. Vo ovie posebni slu~ai mo`e da se isklu~i obvrskata na registracija na dano~en obvrznik koj ne e rezidenten vo zemjata. (2) Sevkupniot promet od kalendarskata godina 1999. promet sprema privatni lica). prijavuvaweto. Prometot na dobra i uslugi koj ne podle`i na odano~uvawe (na pr. Sevkupniot promet (vklu~uvaj}i go dolguvaniot DDV) za periodot od 01.. utvrduvaweto i pla}aweto na . za osnova na presmetkata se zema celokupniot promet na dobra (osven uvozot) i na uslugi (~len 2 od Zakonot za danok na promet). Primer 1: Liceto A otvora na 01. Isklu~ok od obvrskata za registracija za dano~ni obvrznici-nerezidenti vo zemjata (3) Od obvrskata za registracija se isklu~eni dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. fakti~kiot sevkupen promet se kalkulira na nivo na sevkupen godi{en promet (~len 51 stav 2 re~enica 2 od ZDDV). obvrskata za registracija }e va`i i za dano~ni obvrznici kaj koi spored dosega{nite odredbi ne se utvrduva danok na promet za kalendarskata godina 1999.04. liceto A ne e obvrzano od 01. ne postoi protivpravnost. Vo ovoj slu~aj. Ako dano~niot obvrznik ja vr{el stopanskata dejnost samo vo eden del od kalendarskata godina. 86/99) e osloboden od danok so pravo na odbivka na prethodni danoci.2000 godina.000 denari. na~elno se utvrduva spored na~elata dadeni vo stav 1. pri {to se zemaat predvid i iznosi na danoci koi mo`at da se odbijat.000 denari i od istiot se dobiva sevkupen godi{en promet od 720. Preku izostanuvaweto na registracijata ne mo`e da se ostvari izbegnuvawe na primenata na odredbite od ZDDV vo vrska so nastanuvaweto. Sledstveno na toa. dokolku vr{at odano~en promet za koj dano~niot dolg spored ~len 32 to~ka 4 od ZDDV preminuva na primatelot na ispolnuvaweto ili dokolku imaat pravo na vra}awe na prethodniot danok spored ~len 46 od ZDDV (~len 51 stav 1 re~enica 2 od ZDDV). se zemaat predvid i prometi vo smisla na ~lenovite 5. kako i site prometi oslobodeni od danok spored ZDDV so pravo na odbivka na prethodniot danok (~len 51 stav 2 re~enica 1 od ZDDV). Kaj pravnite lica se kaznuvaat i odgovornite lica. presmetuvaweto. 19 i 64a od Zakonot za danok na promet. dokolku dano~niot obvrznik go utvrdi sevkupniot promet spored odredbite od Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi (Zakon za danok na promet).01 godina prodavnica za grade`ni aparati i alati za doma}instvo. Vo toj slu~aj. se primenuva op{tata postapka na odano~uvawe (~len 39 do 45 od ZDDV). (5) Vo slu~ai na izostanata prijava za registracija se utvrduva pari~na kazna za dano~niot obvrznik (~lenovi 59 i 60 od ZDDV).04 do 31. Spored toa. Od sevkupniot promet vo periodot na vr{eweto na stopanskata dejnost (9 meseci) proizleguva mese~en promet od 60. Kon sevkupniot promet se vbrojuva i prometot na stanbeni zgradi i stanovi. 14. Od sevkupniot promet za 1999 godina utvrden so pomo{ na olesnuvawata dadeni pogore mo`e da se izdvoi prometot koj bi bil osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV. 14a.12. za koi spored ~len 14 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik na RM".02 godina da se registrira za celi na DDV. grade`ni raboti izvr{eni vo stranstvo) i prometot osloboden od danok bez pravo na odbivka na prethodniot danok (~len 23 od ZDDV) ne se zema predvid pri utvrduvaweto na sevkupniot promet. koj e merodaven za obvrskata za registracija so dejstvo od 01. Ako licata od re~enica 1 vr{at promet koj ne potpa|a pod odredbite od ~len 32 to~ka 4 od ZDDV (na pr. Sepak. bez ogled na toa dali vakviot promet se odano~uva ili e isklu~en od odano~uvaweto.01. Za izvr{enata registracija za celi na danokot na dodadena vrednost se izdava re{enie.000 denari.111 - odano~iv spored ZDDV (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost).04.

000 denari i istiot pretstavuva sevkupen promet kalkuliran na godi{no nivo vo visina od 3. dano~niot obvrznik se vodi vo registarot na DDVobvrznici do prekinuvaweto ili prestanokot so vr{eweto na stopanskata dejnost. Sevkupniot promet za kalendarskata godina 01 iznesuva 720. Odjavuvaweto od registracijata e dozvoleno. proizleguva prose~en mese~en promet od 250.01. Primer 2: Liceto A otvora na 01.000 denari (~len 51 stav 7 od ZDDV). Dobrovolna registracija (8) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija. Vo vrska so po~etokot na vr{ewe stopanska dejnost.000 denari. najrano po istek na 5 kalendarski godini. A e obvrzan da se registrira od 01. pri razgleduvaweto na obvrskata za registracija se poa|a od o~ekuvaniot sevkupen promet za tekovnata kalendarska godina.000. Primer 3: Liceto A vodi kako mal pretpriema~ (~len 51 stav 3 od ZDDV) prodavnica za grade`ni alati i aparati za doma}instvo.320.03 godina.11. vidi poglavje 18 stav 11 od DDVU.000 denari.000 denari.promet (~len 15 stav 2 od DDVP). Dokolku ovie bruto-iznosi (koi eventualno treba da se presmetaat na nivo na godi{en promet) go nadminat vo tekot na kalendarskata godina iznosot od 1.000 denari. dokolku sevkupniot promet za poslednata kalendarska godina od petgodi{niot rok ne iznesuva pove}e od 1.000.11. Odjavuvaweto se vr{i so podnesuvawe na slu`ben formular najdocna do 15 januari od godinata. Odjavuvawe od registracija (9) Po izvr{enata prijava. vo toj slu~aj dano~niot obvrznik e dol`en da se registrira za celi na DDV od 1 januari slednata kalendarska godina. Primer 4: . Obvrska na registracija zaradi pragot na sevkupen promet pre~ekoruvawe na (7) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV i koi ne se registrirale dobrovolno spored ~len 51 stav 4 od ZDDV. Prijavuvawe i registracija pri po~etok na vr{ewe n a stopanska dejnost (6) Pri zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost. Liceto A e obvrzano za registracija so va`nost od 01.11. dali vo konkretniot slu~aj ima prednost podnesuvaweto na barawe za dobrovolna registracija.01 godina i mora da ja podnese prijavata za registracija najdocna na 08. se dol`ni da vodat evidencija na svojot bruto .01 godina avtomehani~arska rabotilnica. mo`at dobrovolno da se registriraat spored ~len 51 stav 4 od ZDDV i vo toj slu~aj podle`at na odano~uvawe spored op{tite odredbi od ZDDV. dano~niot organ ne dava informacii. So ova ne se ograni~uva pravoto na odbivka na prethodni danoci.03 godina i e dol`en da podnese prijava za registracija najdocna do 15. Prijavata za registracija se podnesuva vo rok od 8 dena po zapo~nuvawe so vr{eweto na stopanskata dejnost (~len 51 stav 8 re~enica 2 od ZDDV).000 denari.112 - danokot na dodadena vrednost. O~ekuvaniot sevkupen promet (vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost) za mesecite noemvri i dekemvri 01 godina e procenet od strana na A na 500.01. procenetiot sevkupen promet se presmetuva na nivo na sevkupen godi{en promet.000. Pri zapo~nuvawe so vr{ewe na stopanskata dejnost vo mesecite fevruari do dekemvri.. Vo vrska so pra{aweto. za koja dano~niot obvrznik ne saka pove}e da bide registriran za celi na DDV (~len 51 stav 9 od ZDDV). Od predvideniot sevkupen promet za periodot na vr{ewe na stopanskata dejnost (2 meseca). Za kalendarskata godina 02 proizleguva sevkupen promet od 1. nezavisno od visinata na sevkupniot promet.01 godina.

Sepak. V se registrira dobrovolno od 01.01 godina soglasno so ~len 51 stav 4 od ZDDV. 38/96) mo`e da ima tretman na mal pretpriema~. vidi ~len 10 stav 2 od ZDDV i poglavje 19 stav 9 do 11 od DDVU). (2) Javno pretprijatie vo smisla na Zakonot za javni pretprijatija ("Slu`ben vesnik na RM".06 godina i bi trebalo istoto da se prijavi najdocna na 15.000 i 900. visinata na sevkupniot promet nema zna~ewe vo pogled na nastanuvaweto na dano~en dolg za promet izvr{en vo zemjata i na pravoto na odbivka na prethodni danoci. Poglavje 112 Javno-pravni tela (1) Javno-pravni tela mo`at da imaat tretman na mali pretpriema~i. Istoto va`i i za prometot naveden vo ~len 16 stav 2 od DDVP. (3) Odredbata vo vrska so malite pretpriema~i od ~len 51 stav 3 od ZDDV ne se primenuva vrz dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. Sevkupniot godi{en promet se dvi`i vo kalendarskite godini 01 do 07 me|u 700.01. obvrskata na prijavuvawe i pla}awe na danokot ostanuva. Pritoa. Tretmanot na mal pretpriema~ ne se primenuva. Poglavje 111 Mali pretpriema~i (1) Dano~ni obvrznici koi ne se obvrzani za registracija i koi ne se registrirale dobrovolno (mali prtpriema~i). no istovremeno nemaat pravo da iska`uvaat oddelno danok vo fakturi ili drugi dokumenti i nemaat pravo na odbivka na prethodni danoci (~len 51 stav 3 od ZDDV). Odjavuvaweto od registarot na DDV obvrznici e dozvoleno za prvpat na 01.01. . nezavisno od visinata na sevkupniot promet na javnopravnoto telo. dadenata kalendarska godina se smeta za polna kalendarska godina za celi na vodewe na 5-godi{niot period. vidi ~len 10 stav 2 od ZDDV i poglavje 19 stavovi 9 i 10 od DDVU).000 denari. se obvrzani spored ~len 52 od ZDDV da gi evidentiraat uredno i na lesno proverliv na~in svoite prometi i odvoeno evidentirani primeni pla}awa za se u{te neizvr{eni prometi (~len 16 stav 1 od DDVP).01. isto taka. Mali pretpriema~i koi iska`uvaat oddelno danok vo fakturi ili drugi dokumenti. e dovolno evidentiraweto na bruto-prometot (~len 15 stav 2 od DDVP). (2) Malite pretpriema~i. dokolku poedine~ni organizacioni delovi na javno-pravnoto telo se registrirani za celi na danokot na dodadena vrednost (vo vrska so stopanskata dejnost. dokolku sevkupniot promet od site stopanski dejnosti ne go nadminuva pragot spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV (vo vrska so stopanskata dejnost. ne dolguvaat danok na dodadena vrednost za svoite prometi. (10) Vo slu~ai na upis na dano~en obvrznik vo registarot na DDV-obvrznici po zapo~nuvawe so vr{eweto na stopanska dejnost vo tekot na kalendarskata godina. br.113 - Liceto V vodi restoran. duri i vo slu~ai koga }e bide izvr{ena ispravka na fakturata i bide otstraneto oddelnoto iska`uvawe na danokot (vidi poglavje 121 stav 3 od DDVU). vo toj slu~aj podle`at na odano~uvawe i site prometi na drugite neregistrirani organizacioni delovi koi nastanale kako rezultat od vr{ewe stopanska dejnost. se dol`ni ovie neovlasteno iska`ani iznosi da gi prijavat i platat vo rok od pet rabotni dena po izdavaweto na fakturata preku podnesuvawe na akontativnata prijava DDV-04 (~len 55 stav 1 re~enica 2 od ZDDV). Prometot na javno-pravnoto telo koe go osnovalo javnoto pretprijatie ne se zema predvid pri razgleduvaweto na vkupniot promet na javnoto pretprijatie.06 godina. Ako edna organizaciona edinica e registrirana za celi na DDV. dokolku sevkupniot promet od soodvetnata stopanska dejnost ne go nadminuva pragot spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV.. Soodvetno na toa.

(4) Dano~niot obvrznik e dol`en da gi evidentira dopolnitelnite namaluvawa ili zgolemuvawa na dano~nata osnova (~len 22 stav 1 od ZDDV). va`i soodvetno i za dopolnitelnite izmeni na dano~nata osnova. se odnesuva i na dopolnitelnite namaluvawa na dano~nata osnova kako i na soodvetnite prethodni danoci. Dano~niot organ go izdava ova odobrenie samo vo slu~aj na postoewe odnos na posebna doverba me|u nego i dano~niot obvrznik. magnetna lenta. liceto mo`e da gi vodi ovie namaluvawa spored soodnosot na dvata vida vlezni prometi.114 - Kon ~len 52 od ZDDV Poglavje 113 Op{to kon evidenciskite obvrski (1) Evidencijata se vodi vo zemjata (~len 11 ZDDV). sepak. (3) Obemot na evidenciskite obvrski proizleguva od ~len 52 stav 2 do 5 od ZDDV i ~len 15 do 17 od DDVP. kako dano~na osnova se evidentira nabavnata cena. mesari. (2) Evidencijata i soodvetnite pismeni dokazi mo`at so odobrenie na dano~niot organ da se ~uvaat na video-medium (na pr. magnetna plo~a ili disketa). Ako ne mo`e da se utvrdi nabavnata cena. kaj pekari. Podelbata spored soodnosot me|u prometite izvr{eni od strana na samiot dano~en obvrznik e dozvolena samo vo isklu~okot spored ~len 7 stav 4 re~enica 2 od DDVP. Ako mu se odobrat na dano~niot obvrznik namaluvawa na nadomestoci za vlezni prometi koi se odano~eni i vlezni prometi koi se oslobodeni od danok. Zaradi te{kotiite vo utvrduvaweto na soodvetnata dano~na osnova.n. istite ne mora povtorno da se evidentiraat posebno za celi na danokot na dodadena vrednost. vklu~uvaj}i go danokot na dodadena vrednost koj otpa|a na nego (bruto promet. Ovaa odredba slu`i za obezbeduvawe na dano~nite prihodi. da ja evidentiraat dano~nata osnova za prometot izvr{en od niv. vo toj slu~aj se evidentira istata. trgovci so prehranbeni proizvodi i sl. Dano~niot organ mo`e da pobara vo sekoe vreme od dano~niot obvrznik da gi stavi na uvid ovie dokumenti. mali pretpriema~i spored ~len 51 stav 1 re~enica 1 od ZDDV ne se obvrzani za registracija i ne se registrirale dobrovolno spored ~len 51 stav 4 od ZDDV. mikrofilm) ili na drugi mediumi za ~uvawe podatoci (na pr. Primer: . vklu~uvaj}i gi sporednite tro{oci za dobroto ili za drugo dobro ednakvo po vid.. (6) Vo slu~aj na promet na dobra bez nadomestok spored ~len 3 stav 3 to~ka 1 od ZDDV koi se smetaat za promet na dobra. Ako e utvrdena pau{alna vrednost od strana na dano~nata uprava. moraat. ~len 15 stav 2 od DDVP). (5) Obvrskata na dano~niot obvrznik da gi evidentira dano~nite osnovi za odano~en promet na dobra i uslugi koi bile izvr{eni sprema nego za celi na negovata stopanska dejnost. (7) Kaj uslugite bez nadomestok spored ~len 6 stav 3 to~ka 1 do 3 od ZDDV. Istoto va`i i vo slu~aj ako prometot izvr{en sprema dano~niot obvrznik podle`i na odano~uvawe po razli~ni dano~ni stapki. Dokolku baranite podatoci se o~igledni i lesno proverlivi od smetkovodstvoto ili evidencijata na dano~niot obvrznik vodena za drugi celi. ugostiteli. dano~nata uprava mo`e kaj odredeni stopanski granki (na primer. kako i na prethodniot danok koj otpa|a na niv (~len 52 stav 2 to~ka 2 od ZDDV). se evidentira iznosot na izdatocite za izvr{enata usluga. Taa se ~uva uredno i zaedno so soodvetnite pismeni dokazi vo rokot za ~uvawe na knigite spored ~len 56 od ZDDV. Obvrskata na dano~niot obvrznik na obezbeduvawe preglednost vo evidencijata za toa kako dano~nite osnovi se raspredeluvaat vrz soodvetniot odano~iv promet podelen po dano~ni stapki i vrz prometot osloboden od danok. vo toj slu~aj se evidentira cenata na ~inewe.) da utvrdi i slu`beno presmetani pau{alni vrednosti. (8) Dano~ni obvrznici koi kako t.

19 = 109.19 = 168. : 1. dano~na osnova h 19% = 31.000 MKD Zna~i.000 den. Primer 1: Dano~en obvrznik gi ostvaril vo mesec oktomvri 01 godina slednite prihodi (bruto iznosi): 200.000 den. toga{ dano~niot organ }e bide vo sostojba da go utvrdi danokot na dodadena vrednost za mesec septemvri 01 godina. odvoeno od ostanatite stoki ~ij promet se odano~uva so dano~na stapka od 19%. koja .000 MKD 25.115 - Samostoen yidar.067 den. se evidentiraat vo knigata na vlezni stoki ili na kontoto za vlezni stoki. Za ovoj presmetkoven period bi trebalo da se plati: 130. vakvata bruto-evidencija ne smee da se vr{i za promet na dano~niot obvrznik. na primer vo 02 godina.238 den dano~na osnova h 5% = 4. Popravka na nadvore{na fasada od ku}a vo periodot od 20 do 25. Steknatite stoki ~ij promet podle`i na odano~uvawe so dano~na stapka od 5%. : 1.244 denari dano~na osnova h 19% = 20.000 denari : 1.000.01 Popravka na fasada 50.000.den. gi izvr{il slednite prometi vo septemvri 01 godina: 1.09. prekr{uvaj}i gi odredbite od ~len 51 od ZDDV. zemaj}i ja pri toa predvid prose~nata mar`a za soodvetnata grupa na stoki. dano~niot obvrznik da vr{i dopolnitelno razdvojuvawe na dano~nite osnovi za prometi po razli~na dano~na stapka vrz osnova na vlezot na stokite ili spored drugi soodvetni karakteristiki.933 den.09 do 15.01 Izgradba na yid 80. a potoa na krajot od presmetkovniot period da go podelat zbirot na bruto iznosite na dano~na osnova i danok. Pokraj toa. Izgradba na nose~ki yid so samonabaveni materijali od 08.762 den. Prometot na dobra koi podle`at na odano~uvawe so 19% ili na prometot odano~en so 5% se utvrduva presmetkovno vrz osnova na nadomestocite za nivna nabavka.000 denari (promet na dobra spored ~len 3 stav 2 to~ka 6 od ZDDV) i 2. koj ne e registriran za celi na danokot na dodadena vrednost.09.. Poglavje 114 Olesnuvawa kaj evidenciskite obvrski Evidentirawe na bruto prometot (1) Evidenciskite obvrski za promet na dano~niot obvrznik se olesnuvaat spored ~len 52 stav 3 od ZDDV. deka yidarot ne se registriral za celi na danokot na dodadena vrednost. iako negoviot sevkupen promet vo 00 godina iznesuval 28 milioni denari.01 godina (usluga spored ~len 6 stav 1 od ZDDV) za iznos od 50. a ne so dobivawe na nadomestokot. prometot se evidentira so izvr{uvaweto na istiot. po dano~na stapka od 5%. za koj bil neopravdano iska`an danok ili bil iska`an previsok danok vo fakturite (~len 55 stavovi 1 i 2 od ZDDV). vo prv red se vr{i razdvojuvawe na dano~nite osnovi so pomo{ na presmetana prose~na mar`a na dano~niot obvrznik.09. Danokot se presmetuva na sledniot na~in: 200. DDV Olesnuvawa vo odnos na razdvojuvaweto na dano~nit e osnovi (2) Dano~niot organ mo`e spored ~len 16 stav 4 od DDVP da odobri na barawe.05 = 95. po dano~na stapka od 19% 100.000 denari. Presmetkovnoto utvrduvawe se vr{i za grupata na prometi. Dano~niot obvrznik e dol`en da izvr{i evidencija na sledniot promet za mesec septemvri 01 godina: 15. DDV 100.09.01 godina za iznos od 80. Ako dano~niot organ doznae.-. so toa {to im se dozvoluva na dano~nite obvrznici da gi evidentiraat nadomestocite zaedno so danokot. Obata klienti pla}aat vo oktomvri 01 godina.756 denari DDV.-.den. Pritoa.

000 ..000 Dano~niot obvrznik e dol`en vrz osnova na fakti~kite okolnosti od prvoto kalendarsko trimese~je od 01 godina da utvrdi prose~na mar`a od 25% za dobrata koi se odano~uvaat so povlastenata dano~na stapka. Zbir na nabaveni iznosi Po 5% (kako pogore) + prose~na mar`a od 25% Presmetani proda`ni ceni so 5% (neto) + DDV 5% Presmetani proda`ni ceni po 5% (bruto) Zbir na promet vo juni 2000 (bruto promet) . kni`arnici i sli~no. Zemaweto predvid na stapka na zaguba zaradi rasipuvawe.000 950. 835.. 1..000 100.. Zbirot na obata iznosi pretstavuva promet od soodvetnata grupa na stoki i. Po istek na ovoj rok ili vo slu~aj na promena na strukturata na delovniot potfat odnovo se utvrduva prose~nata . .DDV (5.000.335. da ja primenuva utvrdenata prose~na mar`a za period od tri godini.. se poa|a od fakti~kite okolnosti koi postoele kaj delovniot potfat vo najmalku tri reprezenatativni meseci od kalendarskata godina.300 20. presmetkovno se sobiraat nadomestocite za nabavka na soodvetnata grupa na stoki koi nastanale na krajot od presmetkovniot period.000 5. . Kon zbirot na ovie nadomestoci za nabavka se dodava prose~nata mar`a.000 375..750 1.000 . drogerii..116 - pretstavuva pomal del od sevkupniot promet.. ..750 DDV 93.000 : 1..000 20.000 Vlezni iznosi po 5% (neto) 30.01 103 od 08. kako na primer trgovci na malo.500. Na krajot. kra`ba i sli~no na stokata pri presmetkovnoto utvrduvawe na prometot odano~en so 19% preku utvrduvawe na vlezot na stoki se obuslovuva so vodewe na vremenski ograni~ena evidencija (najmalku tri kalendarski meseci vo godinata) za nastanatata zaguba.000 950. . Dano~niot obvrznik mo`e.000 1.01 Zbir vo juni 01 Fakturiran iznos 55.875.950.000.. 4.000 .000 6. dokolku ne se promeni strukturata na negovoiot deloven potfat.06.000 1. Razlikata pretstavuva zbir na ostanatite nadomestoci plus danok na dodadena vrednost spored ostanatata dano~na stapka. Data na vlezna faktura 009 od 02..500.19 h 19%) Proda`ni ceni po 19% (neto) + proda`ni ceni po 5% (neto) Proda`na cena vkupno (neto) 1. .043. Primer 2: Dano~niot obvrznik go evidentiral vo juni 01 godina sledniot vlez na stoki: Faktura br. kr{ewe..000 93.875. Udelot na stokite odano~eni so namalenata dano~na stapka vo sevkupniot promet e pomal vo sporedba so udelot na stoki odano~eni so op{tata dano~na stapka.750 (3) Postapkata na dodavawe mar`a e podobna pred se za dnano~ni obvrznici koi ispora~uvaat samo nabaveni dobra..000 .presmetani proda`ni ceni po 5% (bruto) Ostanati proda`ni ceni po 19% (bruto) .. . po dodavawe na danokot na dodadena vrednost so primena na soodvetnata dano~na stapka..968. ..918..000 Prethoden danok 5. gubewe.300 140.. Pritoa.. Presmetanata prose~na mar`a ja utvrduva dano~niot obvrznik..968.750 7. .875.950.06...750 1. 6. Primenata na prose~ni mar`i koi bi va`ele za celokupnata stopanska granka ili na prose~na mar`a koja bila proceneta od strana na dano~niot obvrznik ne e dozvolena.000 93.750 DDV (vkupno): 1...750 5.000 Vlezni iznosi po 19% (neto) 20. istiot se odzema od zbirot na dano~nite osnovi dogovoreni vo soodvetniot presmetkoven period plus danok na dodadena vrednost (bruto ceni).

Obvrskata na dano~niot obvrznik za vodewe na pismeniot dokaz za izvr{en izvoz kako i na knigovodstveniot dokaz za nego (~len 2 do 4 od DDVP). Danokot na dodadena vrednost iska`an vo takvoto knigovodstveno pismeno ne se dolguva spored ~len 55 stav 1 ili stav 2 od ZDDV. Dovolno e. (5) Dano~ni obvrznici na koi im e dozvoleno olesnitelno razdvojuvawe na dano~nite osnovi. (5) Fakturi od dano~ni obvrznici koi ne se rezidenti vo zemjata. dano~niot organ mo`e da im dozvoli na barawe da ja primenuvaat slednata postapka: Vo evidencijata mo`e da se vodi samo dano~nata osnova za odano~en promet odvoena od ostanatite fakturirani iznosi. (4) Primatelot na ispolnuvaweto ima pravo spored ~len 53 stav 1 od ZDDV na faktura so oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. kako na primer opomeni ili izvodi od `iro smetka. dali fakturata se pla}a gotovinski ili bezgotovinski. Tuka se raboti za gra|ansko-pravno pravo. tranzintni stavki (~len 18 to~ka 3 od ZDDV) i na prometot koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV. Dano~niot organ e obvrzan da gi proveruva primenetite prose~ni mar`i najdocna na sekoi tri godini. Obvrska na posebno evidentirawe postoi kaj dano~nite osnovi za: 1. Za ova razdvojuvawe ne e potrebna dozvola od dano~niot organ. koe se ostvaruva pred op{tite sudovi. dali primatelot na ispolnuvaweto ima pravo na odbivka na prethodni danoci i nezavisno od toa.n. rabat) da gi delat spored soodnosot me|u prometite odano~eni po razli~ni dano~ni stapki. . Odvoenoto evidentirawe na t. Pismenata. kako i spored soodnosot me|u prometot osloboden od danok i prometot od soodvetniot presmetkoven period koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV. nezavisno od toa. Za faktura se smeta i dogovor koj gi sodr`i podatocite neophodni spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. deka se raboti za presmetka na dano~niot obvrznik za prometot izvr{en od nego i ako od dokumentot proizleguvaat podatocite spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. tuku koi pove}e se odnesuvaat isklu~ivo na platniot promet. tuku za interni knigovodstveni pismena vo ramkite na edno pretprijatie. ne pretstavuvaat fakturi iako mo`at da gi sodr`at site podatoci spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. a koi ne obezbeduvaat pravo na odbivka na prethodni danoci vo zemjata. (4) Na {pediteri i na drugi dano~ni obvrznici koi vr{at promet vo smisla na ~len 24 to~ka 3 ili to~ka 5 od ZDDV (na primer prevoznici. so koi ne se vr{i presmetka na promet na dobra ili uslugi. Kon ~len 53 od ZDDV Poglavje 115 Poim na faktura (1) Fakturite vo smisla na ~len 53 od ZDDV ne mora da se nare~eni kako takvi. promet osloboden od danok spored ~len 23 od ZDDV. Pri izdavaweto fakturi se primenuvaat i odredbite od ~len 18 do 22 od DDVP. ako proizleguva od sodr`inata na dokumentot. kako i 2. Pritoa. ne se raboti za fakturi vo smisla i za celi na danokot na dodadena vrednost. kako i na prometot osloboden od danok spored ~len 24 to~ki 3 i 5 od ZDDV ne e neophodno. izvoz osloboden od danok spored ~len 24 to~ka 1 od ZDDV.117 - mar`a. (3) Lice ovlasteno za oddelno iska`uvawe na danokot mo`e vo sekoj slu~aj da izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV. se ovlasteni dopolnitelnite namaluvawa na dano~nite osnovi (na primer so skonto. magacioneri i pretprijatija za natovar). ne mora da gi ispolnuvaat site formalni uslovi od ~len 53 od ZDDV. (2) Takanare~eniot vnatre{en promet (na primer me|u poedine~ni filijali ili drugi organizacioni delovi na istiot dano~en obvrznik) se smeta za interen proces.. ostanuva da va`i.

  ­ Principalot ja presmetuva provizijata na svojot trovski zastapnik preku obvrznica. testenini. no ne doveduva na~elno do otka`uvawe na pravoto na odbivka za primatelot na fakturata (vo vrska so toa. zelen~uk). vidi i poglavje 118 stav 2 od DDVU). Obvrznicata mora da gi sodr`i site podatoci spored ~len 53 stav 10 od ZDDV. soodvetno se raspredeluvaat vo slu~aj na posebna presmetka kon osnovnite ispolnuvawa koi se odano~uvaat so razli~na dano~na stapka. Primer 1:  ­ Izdava~ka ku}a go presmetuva honorarot na avtor so obvrznica. na primer spored soodnosot na vrednostite ili te`inite. da dolguva povisok danok od onoj koj {to se dolguva spored zakonot (~len 55 stav 2 od ZDDV). 53 st. (2) Odredbite od ~len 52 stav 2 to~ka 1 re~enica 2 od ZDDV i od ~len 16 stav 4 re~enica 1 od DDVP. Vo vrska so ova. Poglavje 116 Podatoci vo fakturata (1) ^lenot 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV bara naveduvawe na koli~inata i opisot na dobroto ili uslugata.. Sporednite ispolnuvawa koi se sostaven del od dano~nata osnova (~len 17 to~ka 2 od ZDDV). dovolno e naveduvawe na zbirni poimi voobi~aeni vo trgovijata.. (8) Dokolku ne se izdade faktura vo rok od 5 rabotni dena (~l. Avtorot ne dolguva danok na dodadena vrednost. za faktura se smeta i presmetka so koja odreden dano~en obvrznik presmetuva odreden odano~iv promet koj bil izvr{en sprema nego od strana na drug dano~en obvrznik (vo natamo{niot tekst: obvrznica). isto taka. Dokumentot }e se smeta za obvrznica samo ako me|u izdava~ot (primatelot na ispolnuvaweto) i primatelot na obvrznicata (dano~niot obvrznik-ispolnuva~) e postignata soglasnost. Za vakvata soglasnost ne e potrebna posebna forma. vo vrska so prometot koj podle`i na odano~uvawe spored razli~ni dano~ni stapki. deka za odano~iviot promet treba da se izvr{i presmetuvawe so obvrznica. `elezni {ajki. dokolku istite go ovozmo`uvaat utvrduvaweto na dano~nata stapka koja treba da se primenuva (na primer alkoholni pijalaci. Izdava~kata ku}a nema pravo na odbivka na prethodniot danok. 8 od ZDDV). osven ako ne se raboti za slu~aj na presmetka spored ~len 53 stav 2 re~enica 2. na pr.118 - (6) Liceto obvrzano za izdavawe faktura mo`e da ovlasti drugo lice da ja izdade fakturata. koga pokraj odano~eniot promet vo istata se naveduva i promet osloboden od danok ili promet koj ne podle`i na odano~uvawe spored ZDDV. bidej}i negovata usluga ne se odano~uva. transport i sl. preku obvrznica. na primer za pakuvawe. odnosno od ~len 18 do 22 od DDVP. ili pak ogrevno drvo. Primatelot na fakturata ne mo`e samostojno i so . obvrznicata nema da go poseduva dejstvoto na faktura i nema da sozdade pravo na odbivka na prethodni danoci. (7) Spored ~len 53 stav 2 re~enica 2 od ZDDV. Soglasnosta mo`e da proizleguva i od dogovori ili drugi osnovi na delovnoto rabotewe. ne e dovolno. vo koja e oddelno iska`an danok na dodadena vrednost. (3) Dopolnenija ili ispravki na podatoci vo fakturi mo`e da izvr{i samo liceto koe ja izdalo fakturata. Dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot (primatel na obvrznicata) mo`e vedna{ da se sprotivstavi na obvrznicata i na danokot na dodadena vrednost sodr`an vo nea. no toa ne smee da bide primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata. Naveduvaweto oznaki od op{t vid koi opfa}aat grupi na razni dobra. podaroci. istoto e kaznivo spored ~len 59 stav 1 to~ka 5 i ~len 60 od ZDDV. va`at soodvetno i pri izdavaweto faktura. Vo toj slu~aj. keramidi. koj e mal pretpriema~ vo smisla na ~len 51 stav 3 od ZDDV. Vo toj slu~aj. Primer 2: Izdava~ka ku}a presmetuva sprema svojot avtor. tutunski proizvodi. dano~niot obvrznik-vr{itel na prometot nema. Podelbata se vr{i spored soodvetni karakteristiki. Danokot na dodadena vrednost iska`an neovlasteno vo obvrznicata ne se dolguva vo soglasnost so ~len 55 stav 1 od ZDDV.

dali pred izvr{uvaweto na prometot na dobra ili na uslugite se vr{elo presmetuvawe na celokupniot nadomestok ili na del od istiot. deka primatelot na ispolnuvaweto (primatelot na fakturata) nema da go iskoristi povtorno pravoto na odbivka na prethodni danoci od fakturite za avansnite pla}awa i dopolnitelno od vkupniot iznos od kone~nata faktura.01 godina Nadomestok 2. preku naveduvawe na predvideniot moment na prometot na dobra ili na vr{eweto na uslugata.000 Zbir Vkupna cena 2.000 . o~igledno proizleguvaat imeto i adresata na fakti~kiot primatel na ispolnuvaweto. isto taka. mo`at da se naveduvaat i odzemaat i zbirnite iznosi na avansnite pla}awa (bruto nadomestoci) zaedno so danocite sodr`ani vo niv. Vo slu~aj na pove}e avansni pla}awa dovolno e ako se minusiraat vkupniot iznos na avansiranite delumni nadomestoci i zbirot na danoci koi nastanale za niv. dokolku za ovoj nadomestok ili delumen iznos bile izdadeni fakturi spored ~len 53 st. kako i iznosite na danokot koj nastanal za niv. primatelot na fakturata mo`e da izvr{i ispravka na neto~na adresa na fakturata. da gi ispolnuvaat uslovite od ~len 53 stav 10 od ZDDV i ~len 18 do 22 od DDVP. Namesto avansiranite celosni ili delumni nadomestoci i danoci.000 .000. Ako dogovornite strani edinstveno dogovorile vo koj period ili do koj moment bi trebalo da se izvr{i prometot na dobra ili uslugata. Pritoa.119 - polno pravno dejstvo da ja promeni sodr`inata na presmetkata izdadena od nego.Avansi DDV 380.380. vo fakturata za avansno pla}awe se naveduva delumniot ili celosniot nadomestok primen pred vr{eweto na prometot. na koi se uka`uva vo fakturata. toga{ e dovolno toa da proizleguva od fakturata. Istoto va`i i za naveduvaweto na koli~inata (obemot) na prometot koj treba da se izvr{i (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV). (2) Fakturite za avansni pla}awa mora. toga{ se naveduva soodvetniot period ili moment. se minusiraat nadomestocite ili delumnite iznosi primeni pred izvr{uvawe na prometot. Ova pretstavuva edinstven na~in na obezbeduvawe.05. Kone~nata faktura. na pr. Sepak. dokolku od ostanatata sodr`ina na istata ili od drugi dokumenti. Osobeno oddelnoto iska`uvawe na danokot na dodadena vrednost (~len 53 stav 10 to~ka 8 od ZDDV) mo`e da go vr{i edinstveno izdava~ot na fakturata. Koli~inata i opisot na ispora~anoto dobro ili izvr{enata usluga (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV) mo`e da gi dava ili da gi menuva edinstveno izdava~ot na fakturata. Namesto nadomestokot za prometot na dobra ili za uslugite (~len 53 stav 10 to~ka 6 od ZDDV). od koja se odzemaat celosnite ili delumnite nadomestoci. Od fakturite za pla}awa izvr{eni pred izvr{uvawe na prometot mora da se gleda deka so niv se vr{i presmetuvawe na avansni pla}awa. se naveduva predvideniot moment ili kalendarskiot mesec na prometot na dobra ili na uslugite. Poglavje 117 Izdavawe fakturi pri avansni pla}awa (1) Za sekoe pla}awe.. mora da bide ozna~ena kako "kone~na faktura". Primer 1: Minusirawe na poedine~nite delumni nadomestoci primeni odnapred i na danocite koi nastanuvaat za niv: Kone~na faktura Izgradba na magacin vo Skopje Priem po izgradba na 30. so koja dano~niot obvrznik vr{i sevkupna presmetka za izvr{eniot promet na dobra ili za izvr{enite uslugi. Ako momentot se u{te ne e utvrden. koe dano~niot obvrznik go dobiva pred izvr{uvawe na prometot. Namesto denot na prometot na dobra ili na vr{eweto na uslugata (~len 53 stav 10 to~ka 4 od ZDDV). liceto e dol`no da izdade faktura (~len 53 stav 4 od ZDDV). (3) Vo kone~nata faktura. e bez zna~ewe faktot. 4 od ZDDV.

07.se izdava faktura.000 Vkupna cena (Zbir) 1.03. Priem po izgradba na 15.01 godina Nadomestok 1.000 190.09.000.000 38.000 denari plus DDV.04. pri promet bez nadomestok ili po bagatelni ceni).01 Ostatok za pla}awe Vo nego sodr`an DDV DDV sodr`an vo avansite Poglavje 118 Fakturi vo posebni slu~ai (1) Vo slu~aite od ~len 19 od ZDDV (na pr.00 0 1.200.000 1.Avansi na 01.000 .000 1. vo ovie slu~ai se naveduvaat vo fakturite vrednostite navedeni vo ~len 19 od ZDDV.04. Spored ~len 20 st.000 114.01 Nadomestok (dano~na osnova) vkupno + DDV 19% Vkupna cena . Isto taka.000 Primer 2: Minusirawe na vkupniot iznos na delumni nadomestoci plateni odnapred i na zbirot na danoci koi nastanuvaat za niv Kone~na faktura Isporaka i vgraduvawe na skali vo Skopje.000 1. Primer: Trgovsko dru{tvo (fabrika za mebel) registrirano spored ~len 51 od ZDDV ispora~uva sprema svojot sodru`nik.000 200.01 Ostatok za pla}awe 400.000 600.000 denari (bez DDV).08.000 .Avansi na: 07.000 57.428.000 228. da se navede vo fakturata: MKD 1.000 76..07. namesto nadomestokot.500. 1 od DDVP. 53 st. koj kako advokat e Isto taka.000 1.000 714.190.01 i 02.785.05.000 476.00 0 357.428.01 Ostatok za pla}awe 1. Vo ovoj slu~aj mora.00 0 285.01 15.01 i 10.000 Primer 3: Minusirawe na vkupniot iznos na avansni pla}awa Kone~na faktura Isporaka i monta`a na green kotel vo Skopje Priem i monta`a na 01.000. Cenata na ~inewe na mebelot (vo momentot na ovaa isporaka) iznesuva za trgovskoto dru{tvo 300.190.000 190. namesto nadomestokot (~len 53 stav 10 to~ka 6 od ZDDV). 1 od ZDDV). kancelariski mebel za 100.120 - 01.registriran spored ~len 51 od ZDDV.000 238.000 DDV 228. dokolku prometot bil izvr{en sprema drug dano~en obvrznik i istiot pobaral izdavawe na faktura (~l.

Istoto va`i i vo slu~ai koga namesto fakti~ki izvr{enata usluga se naveduva usluga koja voop{to ne bila izvr{ena od liceto. Dokolku se izdade vakva faktura so protivpravna namera. vo koja namesto fakti~ki ispora~anato dobro se naveduva drugo dobro koe voop{to ne bilo ispora~ano od nego. so cel da se stekne nezakonska dano~na dobivka. Kako proda`ba na otvoreni prostori se podrazbira i proda`bata na bileti vo sredstvata za javen prevoz i potvrdite za priem na baga` vo niv. 34 od ZDDV. iako ne izvr{il promet na dobra ili uslugi (na pr. . dokolku se ispolneti i ostanatite uslovi spored ~l. a za negoviot sodru`nik se u{te ne nastapile rokovite na zastarenost. 3. 2. Kon ~len 55 od ZDDV Poglavje 120 Neovlasteno iska`uvawe na danokot (1) Odredbata od ~len 55 stav 1 od ZDDV vo vrska so neovlastenoto iska`uvawe na danok na dodadena vrednost vo faktura va`i za dano~ni obvrznici (~len 9 od ZDDV).000 MKD Iznos na presmetan DDV 19% 57. dodeka fakti~ki bil ispora~an televizor. Vo toj slu~aj. iako kako mal pretpriema~ nema pravo na toa spored ~len 51 stav 3 od ZDDV. Dano~en obvrznik izdava fakturi spored ~len 53 od ZDDV so oddelno iska`an danok. So proda`ba na otvoren prostor se izedna~uva i proda`bata preku avtomati. protivpravno oddelno iska`aniot danok) se dolguva i danokot za fakti~ki izvr{eniot promet. dodeka fakti~ki bile ispora~ani pijalaci. pokraj danokot na dodadena vrednost dolguvan spored ~len 55 stav 1 od ZDDV (imeno. Primeri:  ­ Se fakturira isporaka na kancelariski aparat. 19 st. te. Kon ~len 54 od ZDDV Poglavje 119 Pazari i otvoreni prostori (1) Pod pazari i otvoreni prostori se podrazbiraat mesta koi se odredeni od strana na ovlasteni organi kako pazari ili mesta kade ima uslovi za promet na dobra ili uslugi na otvoreno.  ­ Vo fakturata se naveduva ovo{je. na primer. Vakvata zloupotreba bi mo`ela da postoi koga. (2) ^len 55 stav 1 od ZDDV gi opfa}a slednite slu~ai: 1. vo rokot spored ~len 53 stav 8 od ZDDV. 33 i ~l. trgovskoto dru{tvo ne izdalo faktura so izvr{uvaweto na prometot i ne platilo DDV sprema dano~niot organ.121 - Dano~na osnova spored ~l. vo toj slu~aj se odbiva pravoto na odbivka na tie prethodni danoci.000 denari. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV. 1 od ZDDV 300.. (2) Za "proda`ba na otvoreno" ne se smeta proda`bata na tezgi pred prodavnici. (2) Dano~niot organ e dol`en da vnimava vakvite fakturi da bidat izdadeni navremeno. tuku ja izdava fakturata otkako za nego }e nastapi rokot na zastarenost na dano~niot dolg.000 MKD Sodru`nikot koj go steknuva mebelot mo`e potoa da odbie kako prethoden danok 57. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV. no i za lica koi ne se dano~ni obvrznici. fiktivna faktura). Tuka ne spa|aat fakturi koi se izdavaat pred izvr{uvawe na promet i koi spored svojata sodr`ina (na primer. 2 t. preku ozna~uvaweto deka se raboti za avansna faktura ili preku uka`uvaweto na momentot na prometot na dobra ili na uslugata koj se nao|a vo idnina) o~igledno uka`uvaat deka se raboti za avansni fakturi.

Spored toa. koj e dano~en obvrznik. 53 od ZDDV so oddelno iska`an DDV i ja stava vo deloven promet. Ako opisot na dobroto ili na uslugata (~len 53 stav 10 to~ka 5 od ZDDV) e daden samo neprecizno. 2. proda`bata na li~no dobro. 4. "raboti vrz ku}a br. Lice koe ne e dano~en obvrznik spored ~len 9 od ZDDV (na primer privatno lice ili javno-pravno telo spored ~l. ako bil iska`an pogolem danok od danokot dolguvan za taa cel. ~len 55 stav 1 od ZDDV ne ja predviduva mo`nosta za ispravka na faktura. za odano~iv promet. dodeka molerskite raboti bile fakti~ki izvr{eni vo stanot na korisnikot na uslugata. {to istite }e obezbedat neposredno soznanie za vidot i obemot na predmetot na prometot. promet vo stranstvo ili prenosi na imot spored ~len 5 od ZDDV). vo ovaa odredba spa|aat fakturi so oddelno iska`an danok: 1. Dano~en obvrznik izdava faktura spored ~len 53 od ZDDV so posebno iska`an danok na promet na dobra ili na uslugi koi ne gi izvr{il vo ramkite na negovata stopanska dejnost spored ~len 9 stav 2 od ZDDV. Ispravkata na fakturata za slu~aite od ~len 55 stav 1 od ZDDV. no ne i neto~no. Neovlasteno iska`aniot danok vo faktura se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. Tuka spa|a. 1 od ZDDV) izgotvuva faktura spored ~l. za promet koj ne podle`i na odano~uvawe so DDV (na pr. iako ne dolguvaat danok za ovoj promet ili dolguvaat pomal danok. za promet osloboden od danok.. . Odredbata va`i i za obvrznici vo smisla na ~len 53 stav 2 re~enica 2 od ZDDV. Neovlasteno iska`aniot danok vo faktura se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. mora da se ograni~i na isklu~itelni slu~ai. iako primatelot na fakturata ne mo`e da go odbie istiot kako prethoden danok spored ~len 35 to~ka 7 od ZDDV. 42 spored izvr{en uvid"). Vo ovoj slu~aj ne bi bilo pravedno da se kazni ispora~atelot spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. dokolku primatelot na obvrznicata ne se sprotivstavi na poviskiot iznos na DDV (vidi poglavje 115 stav 7 od DDVU). iako primatelot na fakturata ne mo`e da go odbie ovoj danok kako prethoden danok. 10 st. sepak. 3. Primer 3: Ispora~atel izdava faktura koja glasi na ime na soprugata koja e vrabotena vo pretprijatieto na soprugot. spored koj se dolguva previsoko iska`aniot DDV. Primer 2: Fakti~ki izvr{eni grade`ni raboti se opi{uvaat edinstveno preku naveduvawe na gradili{teto (na pr. na primer. Sepak. ­ (3) Za razlika od ~len 55 stav 2 od ZDDV. (4) Dokolku naplatata na protivpravno iska`an danok dovede do o~igleden nepraveden iznos. dano~niot organ mo`e da dozvoli izdava~ot na fakturata da izvr{i ispravka na istata so soodvetna primena na ~len 55 stav 3 od ZDDV. 5. Poglavje 121 Neto~no iska`uvawe danok Previsoko iska`an danok (~len 55 stav 2 od ZDDV) (1) Odredbata od ~len 55 stav 2 od ZDDV se odnesuva na dano~ni obvrznici koi se obvrzani za registracija ili koi se registrirale dobrovolno i koi iska`ale oddelno danok vo faktura spored ~len 53 od ZDDV za fakti~ki izvr{en promet na dobra ili za uslugi. uslov za nekaznuvaweto e sproveduvaweto ispravka na fakturata.122 -  Vo fakturata se iska`uvaat "molerski raboti vo kancelariski prostorii". iska`aniot danok nema da se dolguva spored ~len 55 stav 1 od ZDDV. Davaweto neprecizni podatoci postoi koga podatocite vo fakturata ne se vo toj obem precizni i o~igledni.

Dano~niot obvrznik e dol`en vo toj slu~aj da go presmeta danokot od vkupniot fakturiran iznos. vo toj slu~aj se dobiva slednata presmetka: Nadomestok 10.900 MKD Dokolku se namali vkupniot iznos za vi{kot na iska`an danok. Vo ovoj slu~aj se primenuva soodvetno na smislata na ~len 22 stav 1 od ZDDV.900 denari : 1.000 MKD + 19% DDV 1. dano~niot obvrznik go dolguva zakonski propi{aniot danok na dodadena vrednost. iako spored ~len 29 se dolguva danok po stapka od 19%.900 MKD 11.900 MKD (4) Vo slu~aj na prenisko iska`an danok.824 denari 10.500 MKD 8. Primer 1: Registriran dano~en obvrznik go presmetuva za izvr{eniot promet na dobra danokot na dodadena vrednost po stapka od 19%. Primer 2: Dano~en obvrznik presmetuva za promet na dobra danok po stapka od 5%. Neophodnite ispravki se vr{at vo presmetkovniot period. I s p r a v k a n a p r e v i s o k o i s k a ` a n d a n o k (~ l e n 5 5 s t a v 2 od Z D D V) (3) ^lenot 55 stav 3 od ZDDV izri~no dozvoluva izdava~ot na fakturata da izvr{i ispravka na danokot na dodadena vrednost koj bil previsoko iska`an sprema primatelot na dobroto ili korisnikot na uslugata. Vkupen iznos (so DDV) Nadomestok (11.000 MKD 500 MKD 10.333 MKD 567 MKD 11.. vo koj liceto izdalo faktura so promenet danok. Presmetan nadomestok + 5% DDV Vkupno Nadomestok (10.824 MKD 1.123 - (2) ^lenot 55 stav 2 od ZDDV va`i i vo slu~ai koga bile izdadeni pove}e fakturi za eden ist promet.500 MKD Dokolku ostane neizmenet vkupniot iznos vo koregiranata faktura. vistinskiot danok na dodadena vrednost bi se dobil preku presmetuvawe na iznosot od dotoga{niot fakturiran vkupen iznos.000 MKD + 5% DDV 500 MKD Vkupno 10.19) Od dano~niot obvrznik zakonski dolguvan DDV: 19% od 8. Primatelot na fakturata mora da e pismeno izvesten za ispravkata na danokot na dodadena vrednost.500 denari : 1. koristej}i ja pritoa vistinskata dano~na stapka. iako za istiot promet se dolguva danok samo po stapka od 5% spored ~len 30 od ZDDV.05) Ispravka na faktura: Nadomestok + 5% DDV Vkupno 11. Nadomestok 10.333 MKD 11.900 MKD Vkupno 11. .677 MKD Primatelot na dobroto mo`e da go odbie kako prethoden danok samo iznosot na danokot iska`an vo fakturata. Dano~niot obvrznik koj go izvr{il prometot i ja izdal fakturata go zadr`uva pravoto na ispravka na prenisko iska`aniot danok.

124 - MINISTER..2000 godina Skopje. .06. Nikola Gruevski 08-9289/1 19.