You are on page 1of 256

MAKEDONIJA

GOSPODARI NA VOJNATA I BUNTOVNICI NA BALKANOT

XON FILIPS

Izdava~ Fondacija institut otvoreno op{testvo - Makedonija

Za izdava~ot Vladimir Mil~in Prevod na makedonski jazik Sa{o Ordanoski i Abakus Lektura i korektura Abakus Podgotovka i pe~at Koma, Skopje Tira` 500

CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje 316.485.26 (497.7) 2001 323.1 (497.7) 2001 FilipS, Xon Makedonija : gospodari na vojnata i buntovnici na Balkanot / Xon Filips ; [prevod Sa{o Ordanoski]. - Skopje : Fondacija institut otvoreno op{testvo-Makedonija, 2009. 235. ; 20 sm Bibliografija: str.230-232, Registar 233-240 ISBN 978-9989-185-85-4 a) Voeni konflikti - Makedonija - 2001 b) Makedonija - Etni~ki odnosi - 2001 COBISS.MK-ID 75821834

Makedonija

Za tatko mi

Makedonija

Gospodari na vojnata i buntovnici na Balkanot

Xon Filips

Yale University Press New Haven and London

prvo izdanie vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi vo 2004 godina, od strana na Yale University Press prvo izdanie vo Velika Britanija vo 2004 godina, od strana na I.B. Taurus & Co Ltd Copyrights Xon Filips. Site prava se zadr`ani. Ovaa kniga ne smee da se reproducira, celosno ili delumno, vklu~uvaj}i gi i ilustraciite, i vo koja bilo forma (osven kopiraweto dozvoleno so Del 107 i 108 od Zakonot za avtorskite prava na SAD, i osven od strana na recenzentite za javen pres), bez pi{ana dozvola od strana na izdava~ite. Slo`eno za pe~atewe vo Sabon od Stiv Trajb, Andover pe~ateno vo Velika Britanija od MPG Books Ltd, Bodmin Kontrolen broj na bibliotekata na kongresot: 2004101435 ISBN 0-300-10268-2 (korica: alkalna hartija) Vo Britanskata biblioteka mo`e da se najde katalogen zapis za ovaa kniga. Hartijata koristena vo ovaa kniga gi ispolnuva nasokite za izdr`livost i dolgotrajnost na Komitetot za nasoki vo proizvodstvoto za dolgove~nost na knigite pri Sovetot za bibliotekarni resursi. 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1

Sodr`ina

pi

vii ix 1 16 35 51 84 90 108 122 144 168 196 210 216 217 230 233

1 2 3 4 , 19901999 5 6 ~ 7 8 ? 9 10 ? 11

predgovor

Knigata MaKedonija: gospodari na vojnata i buntovnici na balKanot se obiduva da objasni kako i zo{to izbi oru`eniot konflikt vo Makedonija, {to se zakanuva{e da go turne Balkanot vo petta vojna, edna decenija po mirnoto otcepuvawe na Skopje od Jugoslavija. Mekata tranzicija na porane{nata jugoslovenska Republika kon nezavisnost, be{e voo~liv kontrast vo odnos na nasilnite otcepuvawa na Slovenija, Hrvatska i Bosna. pred edna decenija, preokupiranosta na zapadnite novinari so Bosna i so Hrvatska zna~e{e deka na nastanite vo Makedonija im se posvetuva{e mnogu malo vnimanie. Koga se vrativ na Balkanot za da izvestuvam za padot na Slobodan Milo{evi}, vo septemvri 2000 godina, se o~ekuva{e deka borbite {to izbuvnaa vo porane{na Jugoslavija najverojatno }e se preleat i vo Crna Gora. Simnuvaweto na Milo{evi} po pat na mirno vostanie ja namali tenzijata me|u Belgrad i crnogorskiot lider Milo \ukanovi}, no kako {to se rasplamtuvaa borbite me|u etni~kite Albanci i jugoslovenskite vojnici vo ju`na Srbija, taka s pove}e stanuva{e jasno deka NATO-bombardiraweto na Jugoslavija ne samo {to ne go re{i statusot na Kosovo, tuku deka albanskiot nacionalizam prerasna vo golema i destabilizira~ka sila vo regionot, zazemaj}i go mestoto na srpskiot nacionalizam. Ovaa kniga gi razgleduva korenite na krizata vo istorijata na Makedonija i nejzinoto iskustvo kako jugoslovenska republika. Se sledat vrskite na buntovnicite so Osloboditelnata vojska na Kosovo i podemot na makedonskiot nacionalizam, kako i vrskite na gospodarite na vojnata so paravoenite aktivnosti i so navodnite voeni zlostorstva. Onamu kade {to be{e mo`no, se opi{uvaat aktivnostite na buntovnicite i odgovorot na makedonskite vlasti od aspekt na lu|e koi bile o~evidci na ovaa drama.

VIII - MA KEDON i JA

ponatamo{nite poglavija opi{uvaat kako intervenira{e Zapadot, diplomatski i voeno, za da gi spre~i ubivawata vo Makedonija i kako ja pottikna mirovnata spogodba, koja{to esenta 2003 g. s u{te funkcionira{e. Toa pretstavuva{e uspeh na me|unarodnata zaednica, za razlika od nejzinite slabi rezultati vo drugite delovi na porane{na Jugoslavija. Me|utoa, jasno e deka Makedonija nema da stane stabilna zemja s dodeka Zapad ne napravi re{itelen napor za re{avawe na statusot na Kosovo, predizvik so koj dosega seriozno ne se zafatija nitu EU, nitu SAD. Vo me|uvreme, etni~kite zaednici vo Makedonija ostanuvaat oddale~eni edni od drugi, i pokraj brojnite reformi {to gi sprovede Makedonskiot parlament vo nasoka na zadovoluvawe na barawata na etni~kite Albanci vo soglasnost so Ohridskiot miroven dogovor. Dokolku saka pak da go o`ivee multikulturnoto op{testvo, koe{to do`ivea kratok procut vo prvite godini po nezavisnosta, na zemjata } bidatpotrebninovilideri. e pri pi{uvaweto na ovaa kniga mnogu mi pomognaa intervjuata i diskusiite {to gi vodev so slednive lica: Ali Ahmeti, Bob ^er~er, ^arls Kroford, pokojniot Zoran \in|i}, Milo \ukanovi}, Majkl Evans, Daglas Hamilton, Violina Hristova, Zoran Ja~ev, Voislav Ko{tunica, Mark lejti, Stepan Mesi}, Sa{o Ordanoski, Ri~ard poter i Desa Trevisan. Mnogu moi prijateli i kolegi, me|u koi bea Ri~ard Biston, Xef Bili, Aleks Brki}, ^arlot iger, @anin di Xovani, Xon Hajneman, Tim Xuda, Majkl Kits, Endrju liset, Xulijan OHaloran, Ri~ard Oven, Valerio peliyari, pegi polk, Norman Robertson, irena [uti}, Filip Vilan i Xuzepe Zakarija mi dadoa sugestii i me poddr`aa. im blagodaram na urednicite na vestite od stranstvo na Tajms, osobeno na Martin ivens, Bronven Medoks, Denis Tejlor i Dejvid Vots, za nivnoto ohrabruvawe. im dol`am blagodarnost i na prof. Xejms petifer, d-r Hju polson, d-r Brendan Sims i na Slobodan Markovi} za ~itaweto na skicata za ovaa kniga i za velikodu{nite nau~ni soveti. Moite kolegi Jacek palasinski, Ferli Klinton i Dragan petrovi}, isto taka, pro~itaa mnogu poglavja od ovaa kniga i dadoa golem pridones so svoite korisni kritiki. isto taka, mu dol`am blagodarnost na Dragan, poradi proverkata na mojata transkripcija na imiwata i na mestata od makedonska kirilica, so cel da bide dosledna na srpskohrvatskiot latini~en sistem. pofalba zaslu`uva i Turi Munte, mojot urednik od I.B.Tauris, za uka`anata doverbata i za poddr{kata na ovoj proekt od samiot po~etok. Zna~ajna uloga za ovoj proekt da izleze na videlina imaat i Hanako Bers, isto taka od I.B.Tauris, i Stiv Trajb.

Sepak, najgolema blagodarnost im dol`am na mojata sopruga Maristela i na moite deca Margo i Suzan, koi ja ovozmo`ija ovaa kniga, pomagaj}i mi na mnogu na~ini. Koja bilo gre{ka e samo moja.

Ju`nosrbijanski preludium

po~uvstvuva ostra bolka za Crniot \avol i za negovata dru`ina bu{avi grubijani, ~ija{to posvetenost kon izgubenata kauza gi odvede vo nenadejna i sramna smrt vo tvrdinite na Srbija. Lorens Darel, Belite orli nad Srbija

vo noeMvri 2000 g. patuvav po dolinata na pre{evo za da izvestuvam za minijaturnata vojska sostavena od donkihotovski albanski gerilci, koi{to se borea za eden pojas na Srbija, nadevaj}i se deka }e go zazemat za nezavisno Kosovo. Na vlezot na pre{evo od stranata na pri{tina ni trebaa ~asovi i ~asovi pregovori so ruskite mirovni trupi {to go kontroliraa pristapot do tampon-zonata {to go odvojuva{e Kosovo od Srbija. Kone~no, po usno dobienata dozvola od nivniot komandant za napu{tawe na malata pokraina, minavme kraj ruskite padobranci koi paradiraa okolu grani~nite pozicii, narameni so te{ki mitralezi i se provlekovme preku napu{tenata, plodna i ramna zemja za okolu eden ~as podocna da pomineme pokraj edna polna so entuzijazam mlada izvidnica, pred da naletame na morni~aviot i od borbi raznebiten grad Kon~uq. Naskoro sretnavme eden vod borci na Osloboditelnata vojska na pre{evo Medve|a Bujanovac (OVpMB), so simboli na dvoglav orel na ramenicite. Buntovni~kite edinici, mnogu od niv sostaveni od neobu~eni regruti na tinejxerska vozrast, nemaa transport i se potpiraa na eden lendrover so dupka na pokrivot od kade {to izleguva{e mitralez, i na rasklatenite servisni vozila. Na lendroverot so crvena boja bea

2 - MA KEDONi JA

napi{ani bukvite OVpMB, a edno polugaseni~no vozilo zapleneto od Jugoslovenskata vojska i prepolno so gerilci se vle~e{e zad nego kon ridot nad beznade`niot grad. Bea gladni za publicitet. Ne prodavaj gi tie sliki nikomu, mu vikna na fotografot [efket Musliu, bradosaniot komandant na buntovnicite1, mavtaj}i so uzito od polugaseni~arot i naglasuvaj}i ja poentata. Nateraj gi i drugite da dojdat i da slikaat pove}e. Glavnata grupa ma`i vo crni rabotni uniformi, sobrani na praznoto fudbalsko igrali{te vo Kon~uq za da go proslavat albanskiot Den na znameto, o~igledno be{e grupa od disciplinirani i obu~eni porane{ni vojnici na Osloboditelnata vojska na Kosovo (OVK), prekaleni vo borbata {to ja vodele protiv Jugoslovenskata vojska i paravoenite edinici pred i po bombardiraweto na Kosovo od strana na NATO, izvr{eno so cel da se zapre represijata vrz albanskite civili od strana na Slobodan Milo{evi}, porane{niot jugoslovenski pretsedatel, koj be{e simnat od vlast so narodnoto vostanie vo oktomvri 2000 g. Eden den pred na{ata poseta, policiskite sili na srpskoto MVR koi vooru`eni so lesno oru`je operiraa vo pre{evo demilitariziranata tampon-zona me|u Kosovo i potesna Srbija, vospostavena so spogodbata za okon~uvawe na kosovskiot konflikt, posreduvana od NATO se povlekoa od Kon~uq, samo eden den po osumdnevnata borba za sekoja ku}a, vo koja{to albanskite vostanici ubija nekolku pripadnici na policijata. Komandantot plaki, sredove~en oficer so brada, so redenici preku ramenicite i avtomatski mitralez od kinesko proizvodstvo, se zakolna deka za buntovnicite zazemaweto na Kon~uq treba da poslu`i kako pottik za zazemawe na Bujanovac, ju`nosrpskiot grad kade {to, isto kako i vo pre{evo, mnozinsko naselenie be{e albanskoto. Srbite se borea lo{o, ne se dobro obu~eni i nivniot moral e nizok, veli toj na dobar italijanski. Bidej}i nie sme gerilci, ne se pla{ime od kakov bilo borben poredok na Jugoslovenskata vojska. Ne se pla{ime od nikogo, osven od Boga. Komandant plaki re~e deka se borel vo Bosna i deka rabotel vo Zapadna Evropa. isto taka, toj bil u~itel vo seloto Kon~uq. Me|utoa, prizna deka sozdavaweto na OVpMB bilo tajno i, o~igledno, ne be{e raspolo`en da go objasni nejzinoto poteklo. Eden izve{taj {to se pojavi po ~etiri meseci vo britanskiot Observer donese verojatni dokazi za toa deka bastardnata vojska e kreacija na Centralnata agencija za razuznavawe (CiA)2. Amerikanskata razuznava~ka slu`ba be{e aktivna vo Srbija i na Kosovo, no nejzinite operativci, o~igledno, se borea za da se prisposobat na novata era {to nastapi po otfrlaweto na brutalniot re`im na Milo{evi}. Na primer, etni~kiot Albanec Florim Ejupi,

JU @ NOSRBi JA NSKi p RElU Di U M - 3

kogo britanskite trupi go uapsija zaradi bombardirawe na avtobus poln so srpski civili vo severno Kosovo, meseci po is~eznuvaweto od amerikanski pritvor, be{e identifikuvan kako agent obu~en od strana na CiA.3 Balkanot izobiluva so teorii za zagovor, no i so zagovornici. Mnogu analiti~ari se ubedeni deka amerikanskite razuznava~ki slu`bi ja odgledaa OVpMB, kako del od naporite za podgotovka za mo`en napad od strana na Jugoslovenskata vojska, zaradi povtorno prezemawe na kontrolata vrz Kosovo, od {to stravuva{e Va{ington. Vo trudot na Bob ^er~er, napi{an za Centarot za studii na konflikti Sendhurst, se veli: Vrz osnova na nivnoto odnesuvawe i taktika, se ~ine{e deka OVpMB mo`e da ima polza od obukata vo amerikanski stil i od obu~uva~ite (se razbira, iako ne sekoga{ finansirani od SAD). Ovaa obuka mo`e{e da se sprovede otkako NATO }e vleze na Kosovo i pred da bide simnat Milo{evi}, a se tvrde{e deka seto toa e plan za destabilizirawe na re`imot na Milo{evi}.4 ^er~er, porane{en britanski voen slu`benik, zboruvaj}i za amerikanskiot voen stil na obuka dodava deka toj e: o~igleden i spored stilot na mar{irawe, dopolnet so amerikanski pesni za mar{irawe, i spored taktikata na pe{adijata. (Efektot od ova se vide vo noemvri 2000 g., koga serija dobro koordinirani napadi na pe{adijata ja demonstriraa sposobnosta na OVpMB da gi koordinira 82-milimetarskite minofrla~i i da se reorganiziraat efikasno kon celta ne{to {to bosanskata armija ne go nau~i za tri godini). Bez ogled na toa kakva e vistinata za maestroto {to gi trenira{e nivnite glasovni mo`nosti, gerilcite kupija izvesen broj 120-milimetarski minofrla~i i 79-milimetarsko bestrzajno antitenkovsko oru`je. prviot srpski vojnik be{e ubien od strana na OVpMB kon krajot na januari 2001 g., koga Jugoslovenskata vojska za prvpat gi granatira{e selata vo ona {to e denes ju`na Srbija. Vo fevruari i albanskite vooru`eni lica i bomba{kite timovi prezedoa odmazdni~ki napadi vrz srpskoto malcinstvo na Kosovo. Na 13 i na 16 fevruari bea napadnati avtobusi od strana na kosovski Albanci, a vo vtoriot incident bea ubieni desetmina, glavno srpski `eni i deca. Gerilcite izvr{ija te`ok napad na 10 mart, so cel da se spre~i navleguvaweto na jugoslovenskite sili, poddr`ani od NATO, vo tampon-zonata koja{to se grani~i i so Makedonija.

4 - MA KEDONi JA

Vsu{nost, pove}eto lu|e od OVpMB poteknuvaa od Trupat Mbrojtese te Kosoves, odnosno od Kosovskiot za{titen korpus (KZK), sozdaden po rasformiraweto na OVK. Oficijalno sostaven od 3.000 lu|e i od 2.000 rezervisti, Korpusot ima{e pristap do pogolemiot del od porane{niot arsenal na oru`je na OVK, skrien vo Albanija. iako se tretiraa kako civilni sili za za{tita, KZK se gleda{e kako idnata vojska na nezavisno Kosovo. OVpMB be{e formirana edna godina pred soboruvaweto na Milo{evi}. Formalnite operacii na buntovnicite vo ju`na Srbija zapo~naa vo januari 2000 godina., so politi~ko krilo i lokalen portparol koi operiraa od pri{tina i Gwilane i so vesnikot na rezervistite Ushtima e Maleve, {to se prodava{e na Kosovo i objavuva{e vesti za malata vojna. Toj mesec etni~ki Albanci oble~eni vo uniformi se pojavija na pogrebot na dvajcata bra}a, isa [akipi (36) i [aip [akipi (32), navodno ubieni od strana na srpskite sili dodeka vozele traktor. proletta 2001 godina, se vozev 380 km od Belgrad do Bujanovac, zaedno so Aleks Brki}, na{iot posrednik vo srpskata prestolnina, za da pi{uvam za kulminacijata na 9-mese~nata borba na OVpMB. Sonceto gree{e dodeka besprekornite vratari od belgradskiot hotel Moskva gi tovarea na{ite torbi vo crveniot golf na Aleks. Belgrad u`iva{e vo prvata prolet otkako be{e zbri{an re`imot na Milo{evi}. prekrasni devojki bea navalile vo kafuleto na trotoarot pred Moskva, raska`uvaj}i za svoite avanturi vo zavodlivata no} na metropolata prethodnata ve~er. Na{ata {armantna preveduva~ka od Saraevo, irena [uti}, se javi za da ni po`eli sre}en pat. Gi ostavivme belgra|anite da u`ivaat vo revolucijata po surovata zima i se upativme na jug kon borbeniot front, priklu~uvaj}i mu se na s$ pogolemiot broj jugoslovenski voeni vozila. Aleks, porane{nata yvezda na jugoslovenskiot nacionalen xudo tim, e idealno dru{tvo za takov vid patuvawe. Ve}e prviot den po Veligden se istovarivme vo Bujanovac i pravevme intervju so lokalniot {ef na policijata, koj ni ja prezentira{e izvonrednata kniga Ekstremizam, objavena od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, so katalogizirani fotografski dokazi za navodniot masakr na srpski policajci od strana na albanskite gerilci. po intervjuto, dodeka gi ~itav navodite za tortura i ubistva, sednat vo eden tro{en srpski restoran vo Bujanovac, grupa prijatelski nastroeni policajci vo civilna obleka od drugata masa me zamolija da im ja dadam knigata, insistiraj}i da im ja potpi{am so prigodna posveta. Dodeka taa topla proletna ve~er minuvavme pokraj nervoznite srpski policajci, oble~eni vo sini jakni na protivavionskata odbrana, koi de`uraa na kontrolniot punkt na izlezot od Bujanovac,

JU @ NOSRBi JA NSKi p RElU Di U M - 5

albanskite borci pukale vrz drugi policiski pozicii vo gradot lu~ane, na linijata na frontot, pa so ubivaweto na eden srpski policaec, brojot na `rtvite vo pre{evo se zgolemi na 34. Koga Albancite ja napadnale srpskata policija so 120-milimetarski minofrla~i i so te{ki mitralezi bile povredeni u{te dvajca policajci i trojca gerilci. Detonacii odeknuvaa okolu so ~ad obvitkaniot pres-centar vo zgradata na Op{tinata Bujanovac, kade {to dopisnicite od cel Balkan gi sledea konfliktite, borej}i se istovremeno protiv nesmasnata upotreba na metodite na ubeduvawe od vremeto na Milo{evi} od strana na lokalniot srpski minister za informacii, za da bide siguren deka ovie }e ispra}aat bele{ki za vlo{enata voena situacija. Dejstvuvaj}i i vo tekot na sledniot den, albanskite gerilci prikle{tija edna visoko pozicionirana cel vo novata belgradska prozapadna vlada. Se rabote{e za Neboj{a ^ovi}, srpskiot zamenikpremier odgovoren za ju`na Srbija i porane{en gradona~alnik na Belgrad, inaku edna od najenergi~nite figuri {to se istakna vo vostanieto protiv Milo{evi}. Toj be{e faten vo stapicata na borbite vo lu~ane, nekolku ~asa po pristignuvaweto vo gradot so cel da se finalizira spogodbata za prekin na ognot, {to treba{e da bide potpi{ana me|u albanskite i srpskite lideri. Avtomobilot na ^ovi} be{e izre{etan od kur{umi. Buntovnicite ne pravea zna~ajna razlika me|u klikata na Milo{evi} i negovite oponenti. Kako {to se vlo{uva{e situacijata vo ju`na Srbija, taka gerilcite primenija nemilosrdna taktika, {to ja otkrivme koga go posetivme seloto Oslare napadnato od OVpMB. patuvav do Oslare preku pastoralnite `itni poliwa i poliwa so crven piper za da napravam intervju so semejstvoto na 12-godi{noto srpsko mom~e ivan Veli~kovi}, koe{to be{e povredeno utroto pri bombardiraweto od strana na gerilcite od {umite na ridot koi gledaa na poziciite na Jugoslovenskata vojska. Vo Oslare be{e mirno s$ dodeka ne parkiravme na krajot od seloto, pred edna albanska selska ku}a koja{to, isto taka, be{e cel na OVpMB. Nekolku jugoslovenski vojnici so ~eli~ni {lemovi i pod polna voena oprema n$ gledaa qubopitno od poziciite pod drvjata vo sosednite poliwa. Dodeka vleguvavme vo ku}ata eksplodiraa tri granati na mala oddale~enost od nas, ednata najverojatno na samo 10 metri od nas. Vo panika, se frlivme na zemja i se obidovme da dopolzime do eden kamen yid za da se zasolnime zad nego. imavme tolku vreme kolku da izvle~eme eden turisti~ki fotoaparat i da napravime edna suvenir-

6 - MA KEDONi JA

fotografija na koja Emilijano Bos, mladiot reporter na Radio Vatikan, se obiduva{e da se zasolni. Bevme dvojno pove}e i tr~aj}i pokraj yidot po eden dolgokos srpski reporter vlegovme vo ednostavnata kujna vo selskata ku}a. Tamu selanecot ilaza Jahiha ja te{e{e svojata prepla{ena 10godi{na }erka, dodeka u{te edna eksplozija go pogodi nivniot dom. Babata na devoj~eto, zafatena so kolewe misirki koi }e gi prodava na lokalniot pazar, stoej}i pogledna preku belata {amija, zavitkana okolu nejzinata glava. paradoksot na Albancite na koi celea nivnite samonare~eni osloboditeli koi, najverojatno, u`ivaa vo publicitetot {to bi go dobile dokolku ubijat novinari, za nas be{e opasen, pa istr~avme do na{iot avtomobil i, koga nastana eden mal prekin na ognot, izbegavme svrtuvaj}i na tri trkala. Nie mo`eme da si zamineme, a onie kutri lu|e mora da ostanat ovde, razmisluva{e Emilijano, dodeka na{iot voza~ Sa{a, fotograf na Evropskata fotoagencija (EpA), nagazi na svojot raskantan opel za {to poskoro da stigneme do bezbednoto srpsko sosedstvo vo seloto, kade {to mladi mom~iwa igraa ko{arka. Be{e ubavo da se najde Aleks vo pretesnata prostorija za novinarite. Gospodin Filips povtorno predizvikuva nevolji niz celiot Balkan, re~e toj. podocna, otkako vo edna od pomalku lo{ite kafeani vo Bujanovac se napivme tursko kafe i po edna rakija za zakrepnuvawe, minavme pokraj jugoslovenskite tenkovi i go probivavme patot niz poziciite {to gi dr`ea specijalnite sili sostaveni od kamuflirani srpski ma`i i `eni pod snajperskiot ogan na Albancite, vra}aj}i se kon morni~avoto utvrduvawe na gerilcite vo Kon~uq, za da gi nabquduvame diplomatskite napori za spre~uvawe na novata vojna na Balkanot. pregovorite {to se vodea za da se postigne prekin na ognot i da se za{titat civilite propadnaa koga komandantite na OVpMB odbija da se soglasat so toa jugoslovenskite edinici da vlezat vo gradot Veliki Trnavac (na albanski Ternoc i Madh), za koj zapadnite diplomatski izvori tvrdea deka e me|unaroden centar za trgovija so narkotici, oru`je i so ilegalni imigranti, od strana na ruski, srpski i albanski kriminalni bandi. Specijalniot pratenik na NATO, piter Fejt, Holan|anec za kogo podocna }e ~ueme pove}e, so ~asovi se kara{e so Musliu, komandant na OVpMB, za vreme na razgovorite vo edna vila vo italijanski stil. Eden britanski oficer od mirovnite sili na KFOR, koj go pridru`uva{e g. Fejt do planinskoto duvlo na gerilcite, mu kimna na eden borec vo crna rabotna uniforma i zlatni epoleti na ramenicite, neprekinato

JU @ NOSRBi JA NSKi p RElU Di U M - 7

mavtaj}i so bajonetot vdenat na eden kala{nikov AK-47, na patot {to vode{e do voenata komanda na OVpMB. Fejt gi prezede pregovorite od [on Saliven, amerikanski politi~ki sovetnik na KFOR. Vo slabo osvetlenata ulica, pred edna prodavnica prepolna so lu|e koi peat, komandantot na gerilcite, koj se narekuva{e [korpija, re~e deka malata osloboditelnata vojska ne pravi razlika me|u nekoga{nite neprijateli vo Vladata na Milo{evi} i demokratskite reformatori {to sega se nao|aat na vlast vo Belgrad. Mnogumina od negovite lu|e bea vooru`eni so moderni snajperski pu{ki, kupeni od korumpiranite i slabo plateni vojnici na Vojskata na Jugoslavija. Musliu ima{e gusta brada i be{e podednakvo beskompromisen koga n$ do~eka pokraj sega ve}e napu{tenata masa za pregovori, ukrasena so albanski, amerikanski, britanski i NATO znamiwa. ]e se borime do posledniot ~ovek, re~e toj krivej}i se |avolesto. prekinot na pregovorite ja natera Vojskata na Jugoslavija da se rasporedi vo tampon-zonata blizu granicata so Makedonija. podocna, na 12 mart, be{e potpi{an prekin na ognot, so koj vojskata i srpskata policija se soglasija da go povle~at te{koto vooru`uvawe od lu~ane. Neposredno po polno}, na frontovskata linija vo lu~ane, napravena od vre}i so pesok, Frederik Dal od Rojters i jas sretnavme iscrpeni srpski vojnici koi bea v~udovideni {to prekinot na ognot se odr`uva. Bea optimisti zatoa {to gradskoto naselenie se vra}a{e. Deneska, za prvpat po osum dena, ~uvme detski glasovi od ku}ite, re~e eden krupen vojnik od specijalnite sili, so volnena crna kapa, ~ij{to prekar be{e Xon Z. Denes vo xamijata se odr`a molitva. Dosta ni e od s$. Mi pukna u{noto tapan~e vo petokot koga frlaa raketi na ovaa pozicija. pritoa, ubija eden moj drugar, no jas odbiv da ja napu{tam linijata. Sega na{ite oficeri spijat. Nie, sekako, nemame namera da pukame prvi. Sakame samo da se raskomotime i da se olabavime. Rasporeduvaweto na Vojskata na Jugoslavija vo Zonata C, ili Zonata ^arli Ist kako {to ja znaat Amerikancite, na 15 kvadratni kilometri od ju`niot pojas na tampon-zonata {to dopira i na makedonskata i na kosovskata granica, na 14 mart, prakti~no pomina bez proleana krv. OVpMB se povle~e vo Kon~uq i vo drugi utvrduvawa na drugi mesta vo tampon-zonata. Mnogu od nejzinite borci i del od KZK po~naa so podgotovkite za novata, poeksplozivna borba vo Makedonija, na koja{to sega se fokusiraa porane{nite nacionalisti od OVK, zakanuvaj}i se da izlezat od kontrola i da se vturnat vo

8 - MA KEDONi JA

totalna balkanska vojna. Otkako bombardirawata na NATO vo 1999 g. go ozna~ija krajot na represijata na srpskite sili vrz Albancite na Kosovo, mnogu etni~ki Albanci od Makedonija se ponadevaa deka nezavisnata dr`ava Kosovo }e im dade strategiska prednost za dobivawe pogolemi prava od Slavomakedoncite (ili etni~kite Makedonci, kako {to pretpo~itaat da bidat narekuvani). Nekoi militanti se nadevaa deka Kosovo kone~no }e go obezbedi piemontot za etni~kite Albanci koncentrirani vo Zapadna Makedonija, isto kako {to severniot italijanski region go predvode{e obedinuvaweto na italija vo 19 vek. Takvite aspiracii bea ohrabruvani od voda~ite na OVK. Eden od niv be{e Jakup Krasni}i, prviot portparol na organizacijata, inaku porane{en nastavnik po istorija od Cirez. Negovite rani najavi za toa kako OVK ima namera da ja formira Golema Albanija, {to }e se sostoi od Kosovo, Albanija, delovi na Makedonija naseleni so Albanci i od Crna Gora, & nanese golema {teta na organizacijata, pi{uva Tim Xuda.5 OVK be{e formirana od ~lenovite na porane{nite marksisti~koleninisti~ki emigrantski grupi od Kosovo i od Makedonija, koi{to glavno bea aktivni vo [vajcarija i vo Germanija vo 70-tite i vo 80-tite godini od minatiot vek. Ovie grupi baraa nezavisna Republika Kosovo, koja{to, kako {to be{e predvideno, kone~no bi se priklu~ila kon Albanija. Vo po~etokot ovie grupi bea inspirirani od stalinisti~kiot albanski diktator Enver Hoxa, no podocna tie go napu{tija marksizmot vo korist na ~istiot nacionalisti~ki priod. Gledi{teto na OVK vo odnos na Makedonija be{e rezimirano od strana na pleurat Sejdiu, {efot na londonskata filijala na Narodnoto dvi`ewe na Kosovo (ili NDK) od koe{to se izmresti Osloboditelnata nacionalna armija (ONA) vo Makedonija. Za NDK se znae{e deka dolgo vreme ja favorizira oru`enata borba za nezavisnost na Kosovo i za obedinuvawe na Albancite, osobeno na onie od porane{na Jugoslavija. Kosovo zapo~nuva vo Tivar (Bar vo Crna Gora) i zavr{uva vo Manastir (Bitola vo Makedonija). Ne ni e gajle {to mislat za toa Anglija i Amerika, treba da se obedinime so akcija, a ne so zborovi.6 NDK izrasna od Narodnoto dvi`ewe za Republika Kosovo NMRK. Koga be{e formirana OVK od strana na NDK vo 1993 godina, be{e imenuvana ~etiri~lenata Specijalna filijala, koja treba{e da go podgotvi toa. Me|u niv be{e i ~ovekot poznat pod psevdonimot Abaz Xuka, koj prodol`i da `ivee vo ilegala vo Makedonija s$ do 2001 g. OVK ja prezede odgovornosta za bombardiraweto na policiskite stanici vo prilep i vo Kumanovo vo 1998 godina. Abaz Xuka podocna stana poznat

JU @ NOSRBi JA NSKi p RElU Di U M - 9

kako Ali Ahmeti, politi~kiot lider na ONA koj go zapo~na buntot na etni~kite Albanci vo 2001 g. Najbliskite prijateli na Ahmeti s$ u{te mu se obra}aat so imeto Abaz.7 Alija isam Ahmeti e roden na 4 januari 1959 g. vo seloto Zajas, Ki~evsko, kade {to posetuval osnovno i sredno u~ili{te. Bil student na Filozofskiot fakultet vo pri{tina, no nikoga{ ne diplomiral. Vo politikata vleguva kako student, a na 20-godi{na vozrast e osuden od jugoslovenskite vlasti na kazna zatvor od {est meseci, koja{to ja otslu`uva vo Makedonija, vo zatvorot za disidentite koi gi odbivale komunisti~kite idei. po pu{taweto od zatvor, Ahmeti izbegal vo [vajcarija, no podocna se vra}a na Kosovo za da organizira demonstracii vo pokrainata, zaedno so drugite kosovski nacionalisti. Vo 1980 godina Ahmeti & se priklu~uva na separatisti~kata grupa pod ime Marksisti-leninisti od Kosovo, organiziraj}i gi dramati~nite studentski demonstracii koi{to se odr`aa vo pri{tina narednata godina. potoa toj povtorno emigrira vo [vajcarija, kade {to mu se priklu~uva na zabranetoto Dvi`ewe za albanskata socijalisti~ka republika vo Jugoslavija. Vo 1985 g. go formira potkomitetot na Marksisti-leninisti od Kosovo za Makedonija. Ahmeti ima ka`ano deka najgolemo ideolo{ko vlijanie vrz nego izvr{il negoviot vujko Fazli Veliu, albanolog i porane{en u~itel, koj isto taka prestojuval vo [vajcarija. Kosovo otsekoga{ be{e va`en indikator za mnogu etni~ki albanski politi~ari vo Makedonija. liderot na Demokratskata partija na Albancite (DpA), Arben Xaferi, poteknuva od kosovsko semejstvo so turski vrski. Golem broj drugi albanski aktivisti vo Makedonija, isto kako i Ahmeti, se {koluvaa na pri{tinskiot univerzitet vo porane{na Jugoslavija. Mnogu pred da se osnova specijalniot komitet na NDK, za idejata za OVK e diskutirano na eden sostanok vo eden klub vo Cirih, na koj{to prisustvuvale Ahmeti i negoviot vujko, ministerot na vladata vo senka na Kosovo, Ramu{ Tahiri, i drugi albanski aktivisti, vklu~uvaj}i go i Emru{ Xemaili, koj stana voen koordinator na Osloboditelnata nacionalna Armija vo Makedonija.8 Od 1993 g., OVK gi koriste{e oblastite vo Makedonija so mnozinsko albansko naselenie, kako prirodna baza za svoite operacii. Makedonija be{e koristena kako tranzitna zona za prenesuvawe oru`je nameneto za borcite na OVK na Kosovo od Albanija i od Grcija. Taa godina Ahmeti se vrati vo Makedonija i go osnova lokalniot ogranok na Nacionalniot komitet za Kosovo. Do 1997 g. toj be{e smesten vo Tirana, kade {to organizira{e gerilski grupi koi{to vleguvaa na

1 0 - MA KEDONi JA

Kosovo i ja napa|aa policijata. Se veruva deka Ahmeti, kako vojnik na OVK, u~estvuval vo nekoi sudiri na Kosovo. po zavr{uvaweto na vojnata na Kosovo, Ahmeti se vrati vo Makedonija. Ha{im Ta~i, porane{niot komandant na OVK koj podocna ja formira{e Demokratskata partija na Kosovo, be{e re{en da pritiska za nezavisnost. Negoviot najgolem problem be{e toa {to administracijata na ON na Kosovo, UNMiK, ja zameni preodnata vlada {to ja formira{e toj neposredno po vojnata na Kosovo. Na 28 oktomvri 2000 godina Ta~i se sopna od u{te edna pre~ka, koga Demokratskiot sojuz na Kosovo, predvoden od kosovskiot pacifisti~ki lider ibrahim Rugova, ubedlivo go porazi na prvite demokratski izbori vo pokrainata. lokalnite istra`uvawa na javnoto mislewe poka`aa deka Ta~i ja ima polovinata od politi~kata poddr{ka na Rugova i prakti~no ima mnogu malo vlijanie vrz politi~kata struktura na Kosovo. Britanskite mirovni trupi bea podgotveni za mo`en povraten udar od strana na porane{nite borci na OVK, koi bea ogor~eni od mo`nosta da ja predadat kontrolata nad op{tinite koi{to im bea dadeni od strana na ON po povlekuvaweto na jugoslovenskite trupi. Se pojavija dlaboki razliki me|u Britanija i SAD vo pogled na idninata na Kosovo. Britancite bea iritirani od ona {to go opi{uvaa kako ekstremno neodgovorno odnesuvawe vo regionot, {to be{e predizvikano koga eden povisok izvor od Stejt departmentot ne prifati na Kosovo da mu se zabrani nezavisnost pod postoe~kata rezolucija na ON. Kolku se pootvoreni garanciite {to gi davame za nezavisnosta, tolku pove}e si sozdavame potencijalni nevolji za nas samite vo idnina, mi re~e komandantot na britanskite mirovni trupi, brigadirot Robert Fraj. Nezavisno Kosovo bi zna~elo `iva rana sred Balkanot. izve{taite za amerikanskite ambicii za nezavisno Kosovo bea prosledeni so posetata na pokrainata od strana na Ri~ard Holbruk, glavniot politi~ki igra~ na Amerikancite na Balkanot vo toa vreme. Vo vakvi okolnosti liderite na OVK go pomestija fokusot od pravata na Albancite na baraweto teritorija vo Ju`na Srbija, kade {to jugoslovenskite demokratski sili se trudea da se etabliraat po urivaweto na Milo{evi}. Otkako Al Gor izgubi na pretsedatelskite izbori vo SAD, OVK be{e prinudena da si gi revidira svoite celi, a nade`ite na Holbruk, kako dr`aven sekretar na SAD, za nezavisno Kosovo se rasprsnaa. Zapadot s$ pove}e se priklonuva{e kon britanskata politika na sprotivstavuvawe na sozdavaweto mini-dr`avi vo regionot, voden od somne`ite deka od vojna uni{tenata ekonomija na Kosovo mo`e

JU @ NOSRBi JA NSKi p RElU Di U M - 11

da izdr`uva edna nezavisna dr`ava. Britanija, isto taka, dolgo go poddr`uva{e integritetot na Makedonija i vo ranite 90-ti godini se obide da ja ubedi da & se priklu~i na Jugoslavija ili na povtorno konstituiranata Jugoslovenska federacija. paradoksalno e toa {to urivaweto na Milo{evi} delumno be{e i udar na albanskite nacionalisti na Kosovo. Tie ve}e ne mo`ea da se `alat deka se represirani od nego. Na ovoj na~in, zapadnite simpatii za nivnata kauza bea s$ pomali. porane{nite lu|e na OVK go svrtea svoeto vnimanie od vnatre{nata politika na Kosovo na sponzoriraweto na gerilskite aktivnosti vo dolinata na pre{evo, demilitariziranata tampon-zona vo dol`ina od pet kilometri, vospostavena vo 1999 godina, kako del od voeno-tehni~kata spogodba me|u KFOR i Vojskata na Jugoslavija (VJ). Vo tampon-zonata, spored spogodbata, be{e dozvoleno samo prisustvo na policija so lesno oru`je, a be{e zabranet sekakov pristap na silite na Vojskata na Jugoslavija. Te{koto vooru`uvawe be{e isklu~eno. Deklariranata cel na OVpMB be{e da gi zazeme ju`nosrbijanskite oblasti pre{evo, Medve|a i Bujanovac, koi imaat istorisko albansko mnozinstvo.9 Taa po~na da se formira i da operira vo tampon-zonata u{te vo noemvri ili vo dekemvri 1999 godina. porane{nata komanda na OVK ja testira{e silata na novata demokratska vlada vo Belgrad, predvodena od jugoslovenskiot pretsedatel Voislav Ko{tunica, inaku umeren srpski nacionalist, i se nadeva{e deka }e predizvika kontrarevolucija vo korist na Milo{evi}, koj toga{ be{e na sloboda vo svojata vila vo belgradskata naselba Dediwe, ili da agitira za dr`aven udar od strana na sledbenicite na Vojskata na Jugoslavija. Nekolku ~asa po nabquduvaweto na rasporeduvaweto na Vojskata na Jugoslavija vo tampon-zonata, {to efektivno gi prekina operaciite na OVpMB, mi se javija od mojot dneven vesnik i mi dadoa zada~a taa no} da otpatuvam za makedonskiot grad Tetovo, 33 km zapadno od prestolninata Skopje. Vo Tetovo imalo pukotnici, koga 5.000 Albanci izvikuvale paroli na protestite inscenirani od OVK za poddr{ka na albanskite buntovnici. Buntovnicite gi prezele seloto Brest i Malino Maalo, vo `estoka borba so elitnite makedonski specijalni sili Volci10, otkako amerikanskite desantni mirovni sili na 7 mart gi isteraa vostanicite od Tanu{evci, selo na granicata so Kosovo. Se slu{ale strelbi od te{ko artilerisko oru`je i eksplozii na granati od pravecot na granicata so Kosovo. Kratkotrajnite borbi okolu Tanu{evci i Debalde zapo~naa kon krajot na fevruari, otkako so bilateralnata spogodba za granicata Belgrad & go predade Tanu{evci na Makedonija, {to mnogu ja

1 2 - MA KEDONi JA

voznemiri porane{nata OVK. (i vo 2003 godina spogodbata i natamu }e bide izvor na tenzii me|u albanskite lideri vo Kosovo i Skopje). Be{e ubien eden etni~ki Albanec od strana na makedonski snajperist i etni~kite Albanci zapo~naa so preselba na svoite semejstva od selata. ONA ja zapo~na ofanzivata vo taa oblast istiot den koga Vojskata na Jugoslavija povtorno vleze vo Zonata C. Vo vrska so ova, ^er~er spori deka nastanite vo Tanu{evci bea prosledeni so planirawe vostanie vo po~etokot na 2001 g. od strana na ekstremnite albanski politi~ki ideolozi, {to voobi~aeno poteknuvaat od Makedonija, koi bea ~lenovi na partiite na NDK i NDOK (Nacionalno dvi`ewe za osloboduvawe na Kosovo) i sakaa da opstojat na vojnata vo Kosovo. Me|utoa, toj veli deka vostanieto izbuvna kako reakcija na provokaciite od strana na Slavomakedoncite, koi evidentno sakaa da insceniraat malo naru{uvawe na redot i mirot vo presret na Samitot na balkanskite premieri {to se odr`uva{e vo Skopje, na 22 i 23 fevruari, i da go odvle~at vnimanieto od doma{niot skandal za neovlasteno prislu{uvawe na telefoni, {to toga{ ja potresuva{e Vladata predvodena od nacionalistite. Albancite sigurno ne planiraa vostanie vo fevruari, no napadot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Tanu{evci predizvika revolt. Nevoljite zapo~naa koga edna dotoga{ nepoznata makedonska televiziska ekipa {to rabote{e za poznatata TV A1 tvrde{e deka bila kidnapirana od etni~ki Albanci vo Tanu{evci i bila zadr`ana nekolku ~asa. po nivnoto osloboduvawe, spored izve{taite, imalo edno~asovna prestrelka koga edna makedonska grani~na edinica se obidela da vleze vo seloto. Selanite rekoa deka nikoj ne vozvratil na ognot na silite za bezbednost, no edno mom~e Albanec od seloto, Muzafer Xaferi, be{e pogodeno vo vratot i umre. ima{e izve{taj za dvo~asovna borba na 26 fevruari, koja{to od makedonskite specijalni sili be{e opi{ana kako pogolem sudir. Oficerite na specijalnite sili rekoa deka 200 osvojuva~i vo crni uniformi ~ekale za da se infiltriraat vo Makedonija od Kosovo i pre{evo. Na 4 mart dvajca makedonski vojnici bea ubieni od dotoga{ re~isi nepoznatata Osloboditelna nacionalna armija, koja{to toga{ ima{e okupirano polovina od Tanu{evci. Do 8 mart, silite na amerikanskiot KFOR okupiraa prili~no golem del od Tanu{evci, oficijalno ubedeni deka nivnite uredi za globalno pozicionirawe poka`uvaat deka se s$ u{te na Kosovo. Dva dena pred toa, amerikanskite sili zastrelaa dvajca Albanci koi vperile oru`je vo patrolata. Toa be{e prvpat pretpostaveni ~lenovi na vooru`enite grupi na etni~kite Albanci da bidat pogodeni od trupite na KFOR.

JU @ NOSRBi JA NSKi p RElU Di U M - 13

Na 9 mart zamenik-ministerot za vnatre{ni raboti na Makedonija, Refet Elmazi, i Qube Bo{kovski, vo toa vreme dr`aven sekretar za vnatre{ni raboti, bea prikle{teni od pripadnicite na ONA, vo blizina na seloto Brest. Be{e ubien eden makedonski policaec, no Elmazi i Bo{kovski se vratija vo Skopje. incidentot, bez somnenie, pridonese nacionalistot Bo{kovski da prifati gruba taktika koga stana minister za vnatre{ni raboti, dva meseca podocna. Elmazi, Albanec ~ie{to imenuvawe be{e smel ~ekor za Vladata, za{to Ministerstvoto za vnatre{ni raboti dotoga{ be{e totalno kontrolirano od etni~ki Makedonci, gi poddr`a tvrdewata na selanite deka nikoj ne pukal vrz Volcite koga bil ubien Xaferi. Tanu{evci, smesteno visoko na rabot na granicata, vsu{nost be{e letno pasi{te na seloto Vitiwe, {to sega se nao|a vo Kosovo. Do 1947 g., Tanu{evci i Vitiwe bile del od ista administrativna okolija (Vardarska banovina). Novata granica gi prekina tradicionalnite regionalni naviki na sto~arite, so toa {to gi podeli selata {to sakaa da ostanat zaedno. Ovie pretska`uva~i na konfliktot vo Makedonija bea nagolemo ignorirani od strana na me|unarodnite mediumi, iako zrelite nabquduva~i, kako Majkl Kits, {ef za odnosi so mediumite na ON vo Kosovska Mitrovica, i Dragan petrovi}, dopisnik na Tajms od Belgrad, predvidoa vo koja nasoka }e se razviva situacijata. Na{eto srpsko taksi laze{e po praznite ulici na Skopje, pokraj ~asovnikot na @elezni~kata stanica so strelkite zastanati na 5.16, vremeto na zemjotresot vo julskoto utro 1963, koga zaginaa 1.000 lu|e, 3.000 bea povredeni, a 100.000 lu|e ostanaa bez svoite domovi. Stignavme do Grand hotel, koj brzo se polne{e so dopisnici i so televiziski ekipi. Vo prestolninata, stutkana vo golema dolina opkru`ena so planini, lokalnite radiostanici emituvaa detali za najnovite sudiri. portparolot na policijata Stevo pendarovski izjavi deka neredite vo Tetovo zapo~nale koga 15-mina buntovnici otvorile ogan od pu{ki vo predgradieto Kale, 2 km severno od centarot na gradot, i vo bliskoto selo Selce. Se puka vo policijata, a tie odgovaraat, re~e armiskiot portparol Blagoja Markovski. Blagodarenie na me|unarodnata zaednica, vo ju`na Srbija be{e vraten eden vid krevok mir. Vo prethodnite nedeli, na eden punkt, ruskite i amerikanskite mirovni sili na KFOR, rasporedeni vo zaedni~ka patrola, gi odbija napadite na OVpMB. Toa be{e prvpat po Vtorata svetska vojna vojnicite od dvete zemji da se borat zaedno protiv zaedni~kiot neprijatel. No, albanskiot nacionalizam pretplaten

1 4 - MA KEDONi JA

na borbata na OVK, sozdaden od tvrdi lu|e i od nivnite sledbenici, so ili bez amerikanska poddr{ka, be{e kako nekontroliran po`ar. [tom }e se izgasne{e vo eden region na Balkanot, re~isi vedna{ izbuvnuva{e na drugi mesta vo regionot. ^er~er e ubeden deka: Zad scenata, vladata vo Skopje bara{e voeno re{enie i gi izbegnuva{e razgovorite so svojot albanski koalicionen partner DpA... No, re{avaj}i go problemot vo Tanu{evci so nasilstvo, makedonskata Vlada mo`e{e da go zabrza procesot na raspa|awe na svojata novoformirana dr`ava.11 i DpA mo`e{e da zatvori o~i pred nastanite na granicata, za{to taa oblast tradicionalno go poddr`uva nejziniot rival, starata (porane{na socijalisti~ko-komunisti~ki i partizanski orientiranata) partija za demokratski prosperitet (pDp), dodava toj. Makedonskite edinici imaat namera da trgnat ostro, a toa najverojatno }e predizvika ogor~enost kaj albanskata zaednica vo Makedonija. Makedonija se teterave{e na rabot od gra|anskata vojna koja se zakanuva{e da se prelee ne samo na porane{nite ubistveni poliwa na U^pMB, tuku i vo samoto Kosovo, kako i vo pogolemiot del od Jugoisto~na Evropa. Me|u onie koi bea ogor~eni od vakvata perspektiva be{e i Mil~o Man~evski, re`iser na nagraduvaniot film Pred do`dot, seni{no proro{tvo na makedonskiot etni~ki konflikt. Toj razmisluva{e vaka: Za vreme na desetgodi{nite borbi vo ona {to nekoga{ be{e Jugoslavija, Makedonija uspea da ostane nepovredena bez pomo{ od me|unarodnata zaednica. po napnati pregovori, Jugoslovenskata armija zamina mirno, voshituva~ki potfat {to glavno mu se pripi{uva na prviot makedonski pretsedatel Kiro Gligorov. A tenzii ima{e i samiot Gligorov go pre`ivea obidot za atentat no borbi nema{e.12 Albanskite militanti tvrdat deka se borat za ~ovekovi prava. Ova e mantra {to vo minatoto se potvrdi kako pobedni~ki argument. Me|utoa, ovojpat se raboti za front za oru`eno prekrojuvawe na granicite... Dali nekoj se bori za priznavawe na jazikot so granati i so snajperi? Gledi{teto na Man~evski go spodelija i mnogu me|unarodni nabquduva~i. Zapadnite diplomati na Kosovo, obiduvaj}i se da go spre~at povtoruvaweto na konfliktot, uka`uvaa na zna~itelnata

i STORi SKi V OV ED - 1 5

integracija na albanskite partii vo politi~kite procesi vo Makedonija. Tie korektno zaklu~ija deka vo golema mera nasilstvoto e uvezeno. Analizata na Man~evski ja zabo{oti arogancijata so koja{to mnogu etni~ki Makedonci, osobeno vladinite funkcioneri, ~estopati gi tretiraa etni~kite Albanci. Etni~kite Albanci i natamu tvrdea deka nivniot status dostigna nivo na eden vid evropski sistem na aparthejd, {to im go negira nivnoto osnovno ~ove~ko dostoinstvo. Vo tekot na konfliktot, linijata na podelbata me|u osnovnite prava i diskriminatorskiot tretman ~estopati be{e razma~kana. Kako {to tvrdi ^er~er, Man~evski isto taka ja ignorira `i~kata na avanturizam vo redovite na nacionalisti~kata komanda na silite na bezbednost na etni~kite Makedonci, osobeno za vreme na nastanite vo Tanu{evci. Dali vostanieto mo`e{e da se izbegne so pomek pristap vo Tanu{evci, se razbira deka e nemo`no da se doka`e. Mo`ebi, {to e u{te pova`no, povratnata reakcija naso~ena protiv etni~kite albanski vostanici, na tvrdata linija na etni~kite Makedonci vo vojskata, silite na bezbednost i slovenskite paravoeni organizacii, obu~uvani od srpskite paravoeni sili, obezbedija sve`o nezadovolstvo za radikalizirawe na albanskoto naselenie, vklu~uvaj}i gi i nastanite vo Tetovo. Mediumskoto izvestuvawe ponekoga{ se narekuva i pi{uvawe na istorijata na linijata na frontot. Rabotata vo Makedonija, dodeka taa se bore{e da ja izbegne gra|anskata vojna, me inspirira{e da se obidam da nau~am pove}e za minatoto na Makedonija.

1 6 - MA KEDONi JA

istoriski voved

Muravija se rodi kako rezultat na stravot i qubomorata na ~etiri zemji... Ima mnogu malku ne{ta koi ovie zemji gi sakaa posebno, no nitu edna od drugite tri ne saka{e da dozvoli ~etvrtata da go ima toa. Edinstveniot na~in da se re{at rabotite be{e od nea da se sozdade posebna zemja. De{iel Hemet, Kralska rabota MaKedonsKiot etnicitet otsekoga{ bil najosporuvaniot na Balkanot. Bugarite tvrdea deka Makedonija e del od Golema Bugarija, a Grcite se kolnea deka taa bila svet del od Grcija. Srbite insistiraa na toa deka e toa Ju`na Srbija, a Albancite tvrdea deka tolkav i tolkav del od Makedonija bil del od Golema Albanija, tatkovinata na drevnite iliri. Vistinskiot identitet na Makedoncite bil osporuvan so vekovi nanazad zaradi nivnata heterogena etni~ka me{avina. Me|utoa, kon krajot od 19 vek makedonskite hristijani po~naa da se borat za makedonska tatkovina, oslobodena od osmanliskoto vladeewe. Dvi`eweto na otporot, Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija (VMRO), ja inspirira{e istoimenata nacionalisti~kata partija, koja{to ima{e sedi{te vo prestolninata Skopje, s do krajot na 2002 g. Vo godinite me|u dvete vojni postarata partija ima{e {arena istorija i be{e pioner vo koristeweto na urbaniot terorizam, vklu~uvaj}i go i atentatot vrz Kral Aleksandar od Jugoslavija, vo 1934 godina. Zatoa, ne iznenaduva {to Makedonija denes ponekoga{ ima tolku tragi~en potencijal za politi~ko nasilstvo. A sepak, kako {to }e vidime, otkako Makedoncite kone~no ja dobija nezavisnosta, tie }e demonstriraat impresivna sposobnost

i STORi SKi V OV ED - 1 7

da se ottrgnat od rabot na totalnata gra|anska vojna {to gi goltna Bosna, Hrvatska i Kosovo, po raspa|aweto na Jugoslavija. Osnova~ite na VMRO sonuvaa etni~ka Makedonija da `ivee vo takva relativna harmonija, vo koja{to, bi mo`elo da se ka`e, u`iva{e makedonskata dr`ava vo prvite godini po otcepuvaweto od Jugoslavija, vo 1992 g. istori~arite debatiraa za toa kolku sovremena Makedonija e ispolnuvawe na programata na VMRO ili na aspiraciite na makedonskite hristijani od 19 vek. liberalnoto, nacionalisti~koto i oficijalnoto krilo na novata makedonska dr`ava insistiraat na postoeweto na takviot kontinuitet. Mnogu od nivnite kolegi vo Bugarija, Grcija i vo Srbija go predizvikuvaat ova tolkuvawe.1(2) Sepak, sekoj namernik koj imal sre}a da ja poseti sovremena Makedonija i da ja prou~uva nejzinata izvonredna kultura, mo`e da se povika na posebniot identitet na zemjata, razli~en od onoj na sosedite, pri {to sekoj od niv o~igledno so nekoj od svoite najdobri kvaliteti dal svoj pridones za makedonskoto op{testvo. pred prvata svetska vojna Makedonija be{e vo fokusot na rivalstvoto na golemite sili. Rusija gi poddr`uva{e barawata na Bugarija za teritorijata pod osmanlisko vladeewe. Rusite sakaa da go pro{irat svoeto vlijanie na Balkanot, oblast {to se protega od isto~nite Alpi do Egejsko i Crno More, od Dnestar do Jadran preku zemjite naseleni so narodi koi zboruvaat romanski, ju`noslovenski, albanski i gr~ki. Rusite rabotea preku pravoslavnata crkva i preku poddr{kata na novooslobodenite slovenski narodi vo regionot. Albanskiot nacionalizam se razvi delumno kako odgovor na patriotskata agitacija na Makedoncite, sponzorirana od Bugarite i od Srbite, sporej}i za ista teritorija kako {to e gradot na jugot, Bitola.2(2) Tradicionalno, Makedoncite se ~uvstvuvaat zagrozeno od ~etirite volci Albanija, Bugarija, Grcija i Srbija. Balkanskite vojni se vodea zaradi vospostavuvawe kontrola nad Makedonija, pa Srbija go kolonizira{e delot od Makedonija {to go dobi po Vtorata balkanska vojna vo 1913 g., pretvoruvaj}i go vo del od Jugoslavija, odnosno Kralstvo na Ju`nite Srbi. Tito i Stalin, neprijatelite na Kralstvoto, ja sozdadoa prvata makedonska republika vo 1944 g. za ponatamo{niot jugoslovenski komunizam, a vo 60-tite makedonskata istoriografija po~na da se povikuva na nasledstvoto na Aleksandar Veliki. No, etni~kata me{avina vo koja{to dominiraa ju`nite Sloveni, vo sovremena Makedonija, ima{e malku vrska so nacionalnostite so koi{to toj komanduval. Strategiskoto zna~ewe na Makedonija, kako krstosnica me|u severen i ju`en Balkan, dovede do stravuvawa deka gra|anskata vojna vo Makedonija mo`e da predizvika po{iroka vojna, vklu~uvaj}i go

1 8 - MA KEDONi JA

i grabaweto za teritorija me|u Bugarija, Grcija, Srbija i Albanija, najverojatno potpomognata od nejziniot sojuznik Turcija. istori~arot R.X. Krempton predupredi deka vnatre{niot krvav konflikt vo Makedonija mo`e da sozdade fundamentalni promeni vo balansot na silite na Balkanot. Vo slu~aj na intervencija na Turcija: ...na celiot isto~nomediteranski bazen, so svojot pristap do Sueckiot Kanal i Crno More bi mu se zakanil haos. Kohezijata na NATO bi bila vo opasnost poradi gr~ko-turskoto nedorazbirawe i vo slu~aj na najlo{oto scenario, bi bil zagrozen svetskiot mir.3 po zavr{uvaweto na vojnata vo Bosna i na Kosovo i padot na Milo{evi}, Makedonija e najnestabilnata zemja na Balkanot.

Istorija na Makedonija
istorijata na Makedoncite se protega nanazad s$ do Karan, prviot poznat kral na Makedoncite, pleme najblisku do Helenite, koe go do`ivealo svojot procut od 808 do 778 g. pr. n.e. Makedonskata dinastija Argeadi poteknuva od Argos Orestikon, grad smesten vo jugozapadniot region na Makedonija, Orestis. Aleksandar prvi Filhelenski (498454 pr.n.e.) go pro{iril kralstvoto i vo 400 godina pr.n.e. Makedoncite sozdavaat obedineto kralstvo. Aleksandar Treti (Veliki, 356323 pr.n.e.) go nasleduva Filip Vtori koga imal 20 godini, predizvikal pobuna na Trakijcite, ilirite i Grcite i ja osvoil persija. So pobedite na Aleksandar vo Granik, is i vo Gavgamela mu se stavil kraj na persiskoto Carstvo, koe bilo zameneto so Makedonskoto Carstvo, {to se protegalo od Evropa pa s$ do Egipet i indija. po smrtta na Aleksandar, Makedonskoto Carstvo bilo podeleno me|u generalite. Dinastijata na Antigon prvi gi zazela Makedonija i Grcija. Negoviot vnuk, Filip petti (222179 pr.n.e.) se borel so Rim, koj se {irel kon istok, i se borel vo makedonskite vojni protiv Rimjanite. No, otkako rimskata vojska go porazila Filip vo Tesalija, Makedonija bila svedena na svoite prvobitni granici. Vo Tretata makedonska vojna, Rim kone~no ja porazuva makedonskata vojska pod nejziniot kral persej, sin na Filip petti (179168 pr.n.e.). Smrtta na persej vo italija go obele`ala krajot na Makedonskoto Kralstvo i vo 146 g. pr. n.e. Makedonija stanuva rimska provincija. Me|utoa, na sovremenite makedonski istori~ari im zna~i mnogu malku toa {to edinstvenata rabota {to mo`e da se ka`e za Drevnite Makedonci so kakva bilo sigurnost e deka tie nemale slovensko poteklo.4(2)

i STORi SKi V OV ED - 1 9

Sveti Kliment i Naum i Ohridskata {kola


Apostol pavle go donel hristijanstvoto vo makedonskite gradovi Filipi, Solun i Ber (Beroeja) vo 51 g. n.e. Ju`nite Sloveni pristignale vo toga{na Makedonija, kade {to glavno se zboruvalo gr~ki, vo {estiot vek. Vo sledniot vek, Bugarite gi sledele Slovenite na Balkanot i ja zapo~nale borbata protiv Vizantija. Vo vtorata polovina od 9 vek, bugarskiot car Boris zazel del od Makedonija. Bra}ata sv. Kiril i Metodij od Solun ja sozdale prvata slovenska azbuka i gi prevele hristijanskite sveti pisanija na jazikot {to go upotrebuvale lokalnite Sloveni. Nivnite u~enici sv. Kliment i sv. Naum go osnovale prviot slovenski univerzitet, Ohridskata kni`evna {kola, vo stariot del na gradot Ohrid. Najverojatno tuka sv. Kliment ja reformiral azbukata na sv. Kiril, narekuvaj}i ja kirili~na azbuka, vo ~est na svojot u~itel. Osnovaweto na prvata slovenska episkopija, {to podocna }e stane Ohridska arhiepiskopija za vreme na vladeeweto na Car Samuil, od strana na sovremenata Makedonska pravoslavna crkva, se smeta za prethodnik na nejzinoto sozdavawe vo 1967 g. Vo Makedonija, odnosno vo nekoi nejzini delovi, se menuvalo vizantiskoto i bugarskoto vladeewe s$ do 1314 vek, koga zemjata potpa|a pod srpskite carevi, osobeno na Stefan Du{an, koj{to Skopje go pravi svoja prestolnina. Vo 1346 g., srpskiot arhiepiskop se proglasuva za patrijarh na Srbite i na Grcite. Srpskoto carstvo se raspa|a so smrtta na Stefan Du{an vo 1355 g. Koga Turcite go osvojuvaat Balkanot, Makedonija potpa|a pod tursko sizerenstvo (feudalno gospodarstvo) vo 1371 godina, so {to se ozna~uva po~etokot na pet ipol vekovnoto otomansko vladeewe. Do 16 vek, Otomanskoto Carstvo ja dobiva poddr{kata od mnogu hristijani, preku davawe privilegii ili lokalni avtonomii na grupi {to se soglasile da gi nadgleduvaat otomanskite pati{ta, planinskite prevoi i re~niot soobra}aj po rekata Dunav. Toa gi priznalo pravoslavnite hristijani, Evreite i Ermencite kako posebni samoupravni zaednici po odnos na religioznite pra{awa. Vsu{nost, s$ do 1590 godina nemalo verski pobuni me|u balkanskite hristijani. patrijarhot od Konstantinopol u`ival pogolema crkovna i sekularna jurisdikcija pod otomanskite sultani otkolku za vreme na vizantiskite carevi, odrazuvaj}i ja `elbata na Turcite da se odr`i jazot me|u katoli~kiot i pravoslavniot svet. Vo zlatnite godini na Otomanskoto Carstvo na Balkanot, pravoslavnite hristijani ne bile podlo`eni na nesmalena tiranija i progoni, kako {to tvrdea nacionalistite vo 19 vek. prose~niot balkanski selanec za vreme na ranoto Otomansko Carstvo ja obrabotuval svojata zemja vo podobri uslovi za razlika od nemu sli~nite vo hristijanska Evropa. Koga Turcite go zazele Balkanskiot

2 0 - MA KEDONi JA

poluostrov, tie gi ukinale feudalnite dogovori {to vladeele za vreme na vizantiskite, rimskite, srpskite i bugarskite vladeteli. Tie vovele potoleranten i pocentraliziran feudalen sistem i nametnale pomali dava~ki, za razlika od svoite hristijanski pandani. Otomanskata dominacija izolirala pogolem del od Balkanot od preostanatiot del na Evropa i pravoslavniot svet od ostanatoto hristijanstvo. Vo 1459 godina Turcite ja zabranuvaat srpskata pravoslavna patrijar{ija i crkovnata administracija ja stavaat pod bugarskata Arhiepiskopija od Ohrid, zgolemuvaj}i gi nejzinite nadle`nosti s$ dodeka ne vlegle vo Ungarija. Za da im dade nekakva satisfakcija na Srbite i da bide siguren deka tie }e ostanat pod nekakva duhovna vlast {to }e mo`e da ja kontrolira, Sultanot ja vra}a srpskata patrijar{ija so sedi{te vo ipek (pe}) vo 1557 g. patrijar{ijata dobiva jurisdikcija pogolema od koga i da e, vo severna Makedonija, isto~na Bugarija, preku Srbija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina, pa s$ do pravoslavnite naselbi na habsbur{ka i veneciska teritorija. No, zabraneta e u{te edna{ vo 1766 g. Vo 1777 g., bugarskata Arhiepiskopija od Ohrid prestanuva da bide avtokefalna crkva i Turcite ja nazna~uvaat gr~kata patrijar{ija da odgovara za obete crkvi na tloto za koe{to o~ekuvaa poddr{ka od Rim. Konstantinopolskata patrijar{ija povtorno e vrhovna i toa ostanuva taka s$ dodeka balkanskite narodi se pod otomanskata vlast. Vo 19 vek novite nezavisni balkanski dr`avi dobivaat svoi avtokefalni crkvi. pod otomanskata vlast, hristijanite imaa zna~itelen stepen na verska sloboda, no nemaa verska ednakvost. Na nemuslimanite im be{e zabraneto da javaat na kow ili da nosat oru`je. Namesto da slu`at vojska, od niv se bara{e da pla}aat danok po glava, nametnat za site vozrasni nemuslimanski ma{ki lica. S$ do 19 vek, pravoslavnite hristijani pla}ale so deca, a od ova bile isklu~eni Evreite i Ermencite. Nivnata polo`ba bila daleku od idealna i bile izlo`eni na izlivi na muslimanski fanatizam. Me|utoa, tie fakti~ki u`ivale pogolema sloboda od drugite religiozni malcinstva vo hristijanstvoto, kako {to bea Hugenotite vo katoli~ka Francija, katolicite vo anglikanska Anglija, pravoslavnite hristijani vo katoli~ka polska, muslimanite vo katoli~ka [panija ili, pak, Evreite vo site hristijanski zemji. Balkanskoto hristijanstvo pre`ivealo vekovi na muslimansko vladeewe so zabele`itelno mali zagubi. No, najva`noto preminuvawe na Balkanot vo islamot se slu~ilo vo Albanija i vo Bosna, kade {to mnozinstvo od naselenieto go napu{tilo hristijanstvo kon sredinata na 17 vek. Balkanskite hristijani nikoga{ ne bile podlo`eni na

i STORi SKi V OV ED - 2 1

sistematsko i dolgoro~no konvertirawe. No, obemnata islamizacija na Albancite zapo~nuva otkako e zadu{eno vostanieto na Skender Beg vo sojuz so Venecija vo 1486 g., a istovremeno so egzodusot na katolicite Albanci vo ju`na italija. Se procenuva deka do 18 vek okolu dve tretini od naselenieto vo Albanija e muslimansko. izvonrednoto vlijanie na islamot vrz Albancite }e ima dolgoro~ni posledici po Makedonija, za{to sozdava podloga za verski konflikti so makedonskite Sloveni. Vo 18 i 19 vek Albancite se pro{iruvaat vo Stara Srbija, osobeno vo kosovskiot region, Makedonija i vo Tesalija. Bidej}i mnogu Srbi ve}e migrirale kon sever, na Albancite im bilo lesno da gi asimiliraat onie {to ostanale. Ju`en i isto~en Balkan stanuvaat konglomerat od Heleni, Sloveni, Romani, Turci, Albanci, `iteli so ~estopati ambivalenten identitet. Kosovo, me|utoa, }e bide predominantno albansko s$ do 20 vek, koga stanuva del od jugoslovenskata dr`ava. Otomanskite vlasti naiduvaat na tolku golem otpor vo planinskite regioni na Severna Albanija, {to vo 16 vek na ovaa oblast & davaat celosna avtonomija i ja osloboduvaat od pla}awe danok, vo zamena za kontingenti sostaveni od borci. @estokata tradicija na nezavisnost kaj Albancite }e ima dolgoro~ni reperkusii i vo Makedonija. Na po~etokot na 17 vek, Otomanskoto Carstvo be{e vo faza na raspa|awe. po smrtta na Sulejman Veli~estveniot, cela niza nesposobni sultani ja izgubija kontrolata nad imperijata, ostavaj}i ja bez vodstvo i mo}. Administracijata na imperijata stanuva korumpirana, a nejzinite vojni se s$ pove}e i pove}e odbranbeni i neuspe{ni. Odano~uvaweto e podeleno me|u najgolemite ponuduva~i, a te`ok fiskalen tovar mu e nametnat na selskoto naselenie i muslimansko i hristijansko. Korupcijata se pro{iruva me|u otomanskite vooru`eni sili i vo po~etokot na 19 vek, a jani~arite, pe{adijata {to go osvoi Balkanot kako vojnici na prvite linii, stanaa neupotreblivi kako borbena sila. Otomanskata ekonomija zaostanuva mnogu zad ekonomijata na Zapadna Evropa, za{to ja nema iskuseno komercijalnata revolucija koja{to proizvede akcionerski dru{tva {to trguvaa vo svetski ramki. Francuskite, angliskite i holandskite levantinski kompanii, gi eksploatiraa resursite na Otomanskata imperija, koja kon sredinata na 16 vek strada{e od zna~itelna inflacija. i politi~ki, Otomanskata imperija zaostanuva{e zad Zapadna Evropa, koja be{e svedok na podemot na nacionalizmot i na sozdavaweto nacionalni dr`avi so istovremen podem na apsolutisti~kite monarhii, pojavata na srednata klasa i {ireweto na pismenosta vo tekot na renesansata. Otomanskata imperija ostanuva da bide konstelacija na narodi, veri i sprotistaveni privrzanici i ne

2 2 - MA KEDONi JA

uspea da komanduva so aktivnata lojalnost na site nejzini podanici. Vakviot razvoj go zajakna zapadniot svet i im ovozmo`i da gi zaprat Turcite pred Viena vo 1683 g. Vo 18 vek na Avstrija i Rusija im be{e lesno da gi anektiraat ogromnite pokraini severno od Dunav. Do po~etokot na 19 vek, Turcite gi gubat Ungarija, Transilvanija, Hrvatska, Slavonija i Dalmacija, koi{to minuvaat vo racete na Habzburgovcite, i severniot breg na Crno More, koj minuva vo racete na Rusite. Na toj na~in, vo 19 vek, balkanskite narodi bea podeleni me|u tri imperii od isto~na Evropa. Nedostigot od otomanski nacionalizam ostavi vakuum {to be{e popolnet so balkanski, arapski, pa duri i so turski nacionalizam. prosvetitelstvoto, isto taka, sozdade nova intelektualna klima na Balkanot, koja ne be{e prvenstveno religiozna. No, prodol`uvaweto na Avstro-ruskata ekspanzija kon jug, pridonese za toa balkanskite narodi te{ko da dojdat do svojata nezavisnost. po srpskite vostanija vo 18041813 i vo 1815 i gr~kata vojna za nezavisnost od 18211829, golemite sili ne sakaa da dozvolat propast na koja bilo imperija {to be{e proizvod na starata ili na onaa Evropa od pred 1789 g., bez ogled na toa dali se rabote{e za Otomanska, Habsbur{ka ili Ruska imperija. Golemite sili ja sledea politikata na balkanizacija na Balkanot, postavuvaj}i granici na `ivotosposobnosta na dr`avite, kako {to bea Grcija, Srbija, Crna Gora i Bugarija, sozdadeni po podelbata na Otomanskata imperija. Spored uslovite od Berlinskiot kongres od 1878 g., golemite sili go spre~ija sozdavaweto na Golema Bugarija, ja opstruiraa postavenata cel za Golema Srbija dozvoluvaj}i & na Avstro-Ungarija da ja okupira Bosna i Hercegovina, a spre~uvaj}i ja Grcija da ja anektira Makedonija. Golemite sili, isto taka, gi negiraa aspiraciite na albanskite eliti za Golema Albanija, vklu~uvaj}i gi i Kosovo, Makedonija i Epir teritorii {to gi baraa Srbija, Bugarija i/ili Grcija.

Makedonskiot nacionalizam
Geografskata oblast na Makedonija se grani~i: na sever so planinite severno od Skopje i so [ar planina, na istok so planinata Rila i so Rodopite, na jug so egejskiot breg okolu Solun, planinata Olimp i so pindskite planini, na zapad so prespansko i Ohridsko Ezero.5(2) po Balkanskite vojni od 19121913, Makedonija be{e podelena na Vardarska Makedonija, teritorijata na dene{nata makedonska dr`ava so prekrasnata reka Vardar {to te~e niz Skopje, pirinska Makedonija ({to denes se nao|a vo Bugarija i e nare~ena taka spored pirinskite planini) i Egejska Makedonija (denes vo Grcija).

i STORi SKi V OV ED - 2 3

Nitu edna druga oblast na Balkanot ne bila predmet na tolku mnogu sporovi i pri~ina za tolku mnogu krvoprolevawa, napi{al l.S.Stavrijanos. Do mnogu zna~itelen stepen balkanskata diplomatija u{te od 1878 g. se vrtela okolu eksplozivnoto pra{awe za toa kako da se podeli Makedonija me|u trite nejzini sosedni zemji Bugarija, Grcija i Srbija.6(2) Nasproti fiktivnata balkanska dr`ava Muravija, {to ja napravil besmrtna pisatelot na kriminalisti~ki romani De{iel Hemet vo svojot kus raskaz Kralska rabota od 1924 g., strategiskata i ekonomskata vrednost ja pretvori Makedonija centar na vekovni nemilosrdni borbi. Taa raspolaga so golem koridor {to vodi od centralna Evropa do Sredozemjeto, po dolinite na rekite Morava i Vardar, mar{ruta {to privlekla bezbroj osvojuva~i, kako Rimjanite, Gotite, Hunite, Slovenite i Turcite. Makedonija be{e po`elna i zatoa {to go ima{e golemoto solunsko pristani{te, kako i mnogu posakuvanite plodni poliwa na ridestiot Balkanski poluostrov. potoa, Makedonija e grani~na oblast kade {to se sre}avaat i se isprepletuvaat nekolku etni~ki blokovi. Stavrijanos napi{al: Ne mo`e da se nare~e lonec za pretopuvawe, za{to me{anite brakovi bile mnogu retki. poedine~ni sela, pa duri i razli~ni grupi vo edno selo, go so~uvale svojot identitet so vekovi. Ova smrznuvawe na etni~kite crti se objasnuva so izvonredniot asortiman na narodi {to pre`iveale do denes na oblast {to iznesuva kolku polovina od dr`avata Wujork. @itelite od Makedonija {to `iveat vo blizina na gr~kata, bugarskata i srpskata granica vo sredinata na 19 vek bile klasificirani glavno kako Grci, Bugari i Srbi. Spored Stavrijanos, ostatokot od naselenieto, so isklu~ok na posebnite malcinstva, kako Turcite, Vlasite, Evreite i Albancite, mo`e da se smeta kako prepoznatlivo makedonsko. Tie imaat dijalekt i kulturni obele`ja {to ja opravduva nivnata klasifikacija kako posebna ju`noslovenska grupa. Vo 19 vek Makedoncite zaostanuvaat zad svoite sosedi vo razvivaweto na nacionalnata svest, pa zatoa bile prisvojuvani od Srbite, Bugarite i Grcite, ~ii nacionalizmi bea inspirirani od Francuskata revolucija. Balkanskite dr`avi gi posakuvaa preostanatite otomanski teritorii vo Evropa, za{to pro{iruvaweto }e im pomogne{e ekonomski, napi{a Stefan K. pavlovi~, i bidej}i narodot se streme{e, odnosno misle{e deka se stremi da im se pridru`i za da go izbegne raspa|a~koto sultansko vladeewe7(2). Srbite i Bugarite stravuvaa deka Avstro-Ungarija }e se obide da ja

2 4 - MA KEDONi JA

okupira Makedonija, kako {to go stori toa so Bosna i Hercegovina, vo 1878 g. Sekoj od volcite ima{e razumna pri~ina zo{to saka da zavladee so Makedonija. Srbite uka`uvaa na aspekti od gramatikata na Makedoncite i nivnata upotreba, kako dokaz na srpskoto poteklo be{e i zborot slava - slavje, slava na svetecot-za{titnik na ku}ata ili na seloto, na manastirot ili na oblasta, {to nasekade ja slavat site Sloveni. Bugarite tvrdea deka Makedoncite fiziolo{ki se poblisku do niv otkolku do Srbite i deka makedonskiot jazik e dijalekt na bugarskiot. Grcite, pak, naglasuvaa deka Makedoncite se pravoslavni hristijani, od koi mnozinstvoto se pod jurisdikcija na patrijarhot od Konstantinopol. Tie, isto taka, tvrdea deka mnogu Makedonci {to zboruvaat slovenski se smetaat za Grci i se narekuvaat Slavofoni Grci. Od ukinuvaweto na slovenskite patrijar{ii pa s$ do sredinata na 19 vek, koga po~na da raste bugarskoto vlijanie, vo Makedonija neprikosnoveno dominira{e gr~kata kultura. U~ili{tata obezbeduvaa nastava na gr~ki, vo crkvite se nudea gr~ki liturgii, a na povisokite crkovni pozicii se nao|aa gr~ki visokosve{tenici. Makedonija be{e mozaik sostaven od religiozni uveruvawa, kako i od dolgiot etni~ki rascep. pod otomanskoto vladeewe, me|u hristijanskoto naselenie vo ovaa oblast bea preseleni selani od Anadolija. Kako {to vidovme, mnogu hristijani vo Albanija masovno go prifa}aa islamot. Mark Mazover zabele`al deka razlikite vo doktrinite ~estopati ne im bile va`ni na makedonskite zemjodelci. Koga }e gi zapra{aa od koja vera se, pretpazlivite selani od Zapadna Makedonija }e se prekrstea i }e re~ea: Nie sme muslimani, no od Sveta Bogorodica8(2). Jazikot {to go zboruvaa Makedoncite, sekako, se razlikuva{e od srpskiot, zabele`al Noel Malkolm, no, od druga strana, pak, vo ovaa faza mnogu Sloveni vo celiot region nemaa silno ~uvstvo na nacionalen identitet9(2). Makedonecot glavno se identifikuva{e preku svoeto selo ili, ako razmisluva{e po{iroko, }e se deklarira{e kako pravoslaven hristijanin za da se razlikuva od sosedite katolici ili muslimani. Spored gr~kite istori~ari, Makedoncite }e bile celosno helenizirani dokolku pogolemiot del od lu|eto ne bile nepismeni. Makedonskite selski masi voop{to ne bile dopreni od gr~kata kultura i prodol`ile da si go zboruvaat svojot slovenski dijalekt, ostavaj}i otvorena mo`nost za nacionalno budewe vo idnina. Vo 1878 godina, koga Bugarija pod pokrovitelstvo na Rusija stanala moderna dr`ava, taa po~nala da go osporuva gr~kiot kulturen monopol vo Makedonija. Sultanot ja priznal bugarskata crkva Egzarhijata

i STORi SKi V OV ED - 2 5

vo 1870 g., pod pritisok na Rusija & dozvoli da imenuva episkopi vo nekoi gradovi na Makedonija. Rusija mo`e{e da bira me|u Bugarija i Srbija za sproveduvawe na svoeto vlijanie na Balkanot, za{to Grcija ne be{e slovenska. Bugarija, geografski & be{e pobliska na Rusija i gi kontrolira{e kopnenite priodi kon Konstantinopol i kon Egej. pred 1878 g., na Bugarija pove}e & treba{e ruskata pomo{ otkolku na Srbija, koja{to ve}e ja ima{e proglaseno svojata nezavisnost. izbiraweto na Bugarija od strana na Rusija, kako nejzin glaven instrument vo regionot, predizvika `estoko rivalstvo me|u Srbite i Bugarite, {to }e trae s$ do periodot po Vtorata svetska vojna. Gr~kiot patrijarh vo Konstantinopol ja proglasi novata avtokefalna bugarska crkva za raskolni~ka i Grcite se borea protiv bugarskata crkva i nejzinoto kulturno i nacionalno vlijanie vo Makedonija. Bugarskiot premier Stefan Stambolov se obide da ja pridobie Makedonija so politika na mirno penetrirawe, sorabotuvaj}i so Turcite vo zamena za otstapki {to dozvoluvaa rabota na bugarskata crkva i na u~ili{tata. No, nasproti aktivnostite na volcite, nacionalnoto dvi`ewe na Makedonija, delumno zasnovano vrz pravoslavni tradicii, osobeno se zasiluva vo 1890-tite, borej}i se za avtonomija pod parolata Makedonija na Makedoncite!. Nacionalistite, mnogu od niv makedonski progonenici vo Bugarija, bea netrpelivi kon politikata na Stambolov. Zapadnata ~uvstvitelnost za kauzata na hristijanite na Balkanot dobi na brzina otkako Gledstoun vo septemvri 1876 g. go objavi pamfletot Bugarskiot u`as i pra{aweto na istokot. Naporite na Gledstoun dostignaa kulminacija so Midlotijanskata kampawa, koja se potsmeva{e so torievskata politika kon Turcija. Kon krajot na poslednata decenija na 19 vek, makedonskata razbranetost vleguva vo nova faza, koja se karakterizira{e so ~esti napadi od strana na ~lenovite na Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija (VMRO), teroristi~ka grupa osnovana vo Solun, vo 1893 g. Damjan (Dame) Gruev, student i intelektualec, {etal so eden prijatel na solunskiot kej, koga naletale na mladiot u~itel ivan Haxinikolov. Tie formirale revolucioneren komitet, koj{to tri dena podocna, so vklu~uvawe na u{te prijateli, stanuva Makedonski centralen revolucioneren komitet. Negoviot pe~at se sostoi od pi{tol i kama, vkrsteni pod edna bomba i mototo Sloboda ili smrt. Osnova~kiot kongres odr`an vo Resen vo 1893 g. go prifatil imeto Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija. Makedonija }e stane prviot rasadnik ne samo na sovremenite voeni i politi~ki konflikti, tuku i na sovremeniot terorizam i klerikalen fanatizam.10(2)

2 6 - MA KEDONi JA

Goce Del~ev, u~itel-vizioner, koj be{e eden od prvite predvodnici na nacionalizmot i koj prerasna vo niven najprivle~en i najzapameten heroj po negovoto zaginuvawe vo 1903 g., dodeka se borel so Turcite, gi odbiva{e ponudite za pomo{ od strana na sosedite. Onie koi veruvaat deka odgovorot na na{eto nacionalno osloboduvawe le`i vo Bugarija, Srbija ili vo Grcija, mo`at da se smetaat za dobri Bugari, dobri Srbi ili dobri Grci, no ne i za dobri Makedonci. Del~ev na Makedonija gleda{e kako na tatkovina na site nejzini verski i etni~ki grupi. prviot ~len na nejzinite pravila i propisi glase{e: Sekoj koj `ivee vo evropska Turcija, bez razlika na polot, nacijata ili li~nite uveruvawa, mo`e da stane ~len na VMRO. Del~ev, roden vo Kuku{ vo 1872 g., e izbrkan od voenata akademija vo Sofija poradi negoviot ekstremen nacionalisti~ki stav. Se vratil vo Makedonija kako bugarski u~itel vo Novo Selo, vo blizina na [tip. Vo 1896 g. toj i \or~e petrov go pi{uvaat statutot na organizacijata, so koj{to Makedonija e podelena na sedum regioni, sekoj so regionalna struktura, i eden centralen komitet vo Solun, kako vrhovno telo. VMRO be{e visokoprofesionalna, bezmilosna, konspirativna organizacija. Sekoj regionalen, oblasen i selski komitet mora{e da ima svoja tajna policija za izrekuvawe smrtni kazni i drugi kazni za neprijatelite.11(2) Nacionalistite ja zamisluvaa Golema Makedonija so izlez na egejsko pristani{te. Edno od nivnite glavni barawa be{e revidirawe na Berlinskiot dogovor za makedonskoto pra{awe.12(2) Kratkotrajnata spogodba od San Stefano od 1878 g., so koja Rusija na Bugarija & ja dade re~isi cela slovenska Makedonija, mnogu pridonese za borbata za Makedonija. Spored Sanstefanskata spogodba, Rusija ja prinudi Turcija da & gi vrati na Bugarija Vrawe, Skopje, Tetovo, Gostivar, Crn Drim, Debar i Ohridsko Ezero, kako i pojasot {to denes e vo jugoisto~na Albanija, delovi od dene{na gr~ka Makedonija, kako i pojasot na egejskiot breg zapadno od Solun. Osnovata na sanstefanskiot koncept be{e Bugarija da gi dobie teritoriite kade {to dve tretini od vozrasnata ma{ka populacija ja odbrale bugarskata egzarhiska crkva. Kon krajot na istata godina, drugite golemi sili ja prinudija Rusija da se otka`e od San Stefano i, spored Berlinskiot dogovor, da & vrati golem pojas od makedonska teritorija na Turcija. Ottoga{ pa navamu, bugarskata politika e nostalgi~na po sanstefanskata Golema Bugarija, koja{to postoe{e samo nakratko. Bugarija }e gi napadne Srbite vo Vtorata balkanska vojna i }e bide od stranata na Germanija vo obete svetski vojni, s$ so cel da ja povrati taa teritorija. Bugarski, srpski i gr~ki sve{tenici-pioneri i u~iteli13(2) vo Makedonija podocna imaa poddr{ka od vooru`enite bandi koi

i STORi SKi V OV ED - 2 7

na Turcite im bea poznati kako komiti ili lu|e od komitetot, neoficijalno finansirani od strana na voenite soveti ili vladite vo Sofija, Atina i Belgrad. Vo 30-tite britanskata pisatelka Rebeka Vest vo nejziniot patopis od Jugoslavija nasloven kako Crno jagne i siv sokol zabele`ala mnogu porane{ni lu|e od komitetot, a nekoi od niv potsetuvaat na makedonskite borci od 2001 g.14(2) Sofija i drugite bugarski gradovi bea pretrupani so makedonski begalci koi se infiltriraa vo bugarskite institucii, osobeno vo vojskata. pove}e od edna tretina od oficerite bea od Makedonija. Sofija ima{e samo 20.000 `iteli, no Bugarite ja pretvorija vo prestolnina, za{to be{e poblisku do Makedonija. Makedoncite go mrazea Stambolov poradi negovata svesna sorabotka so Turcija i poradi negovata uloga vo ubistvata na klu~nite voda~i na VMRO.15(2) Konspiratorite od VMRO vr{ea atentati vrz bugarskite ministri, mu se zakanuvaa na bugarskiot princ Ferdinand i gi ohrabruvaa selanskite buni. Vo 1895 g. Ferdinand go smeni Stambolov. Edna banda sostavena od Makedonci go ubi porane{niot premier. Vo 1895 g. nekoi makedonski agitatori osnovaa soperni~ka organizacija. Ovaa organizacija be{e poznata kako Nadvore{na organizacija, za{to be{e osnovana nadvor od Makedonija, odnosno vo Sofija, a be{e posvetena na osloboduvaweto na Makedonija i nejzinoto pripojuvawe kon Bugarija. Mototo na VMRO be{e Makedonija na Makedoncite!, no Nadvore{nata organizacija ja saka{e Makedonija za Bugarija. Soperni~kata Vnatre{na organizacija na Dame Gruev se zalaga{e za avtonomna, samostojna Makedonija. Oficijalnite makedonski istori~ari sporat deka Dame Gruev Makedonija ja gledal kako otsko~na {tica za dr`ava {to }e bide oddelena od Bugarija.16(2) po Otomansko-gr~kata vojna vo 1897 g., zapadnite sili go obnovija pritisokot vrz istanbul za reformirawe na Makedonija. Vo 1899 g. be{e organiziran kongres na Makedoncite i Bugarite vo @eneva, so cel da se bara formirawe na avtonomna Makedonija koja }e gi opfati vilaetite Monastir (Bitola) i Kosovo. Kako reakcija na toa, istaknati Albanci od Kosovo zapo~naa aktivna kampawa za nivnata stara ideja za obedinuvawe na ~etirite vilaeti so albansko naselenie (Kosovo, Monastir, Janina i [kodra) vo edna albanska pokraina.

Ilindenskoto vostanie
Vo 1903 g. makedonskite hristijani go izvedoa ilindenskoto vostanie, osnovaj}i ja Kru{evskata Republika, koja be{e zadu{ena po deset dena. Toa stana najsvetiot nastan vo mitologijata na sovremenite makedonski nacionalisti.

2 8 - MA KEDONi JA

Vo avgust 1902 g. polkovnikot Anastas Jankov, glavniot voda~ na Nadvore{nata organizacija nadvor od Bugarija, podgotvi buna so 100mina vooru`eni sledbenici vo negovoto rodno selo Zagori~ani, vo Zapadna Makedonija, Nadvore{nata organizacija zazede 28 sela vo blizina na Bugarija, a zaginaa pove}e od 500 turski vojnici i golem broj makedonski borci. Me|utoa, Turcija za nekolku dena ja povrati teritorijata i prodol`i so apsewata i so ubivaweto na voda~ite na organizacijata, duri i ako tie se sprotivstavuvale na vostanieto so izgovor deka e izbrzano. Edna anarhisti~ka frakcija na VMRO, grupa poznata pod imeto Gemixii, ja pridvi`i krizata so digawe vo vozduh na francuskiot tovaren brod Gvadalkivir vo solunskoto pristani{te i izvlekuvaj}i od {inite eden voz od istanbul, pak so nade` za brza intervencija na golemite sili. Be{e izvr{ena sabota`a na gasovodot vo Solun i be{e prekinato osvetluvaweto. Francuskata Otomanska banka be{e krenata vo vozduh, pri {to zaginaa mnogu Germanci koi `iveeja vo oblasta na Kuglarnicata. Muslimanite lin~uvaa okolu 60 Sloveni, a gradskiot guverner proglasi voena sostojba, dodeka angliskite i francuskite voeni brodovi bea zakotveni nadvor od Solun, za da go za{titat zapadniot imot i `ivotite vo tvrdinata. Del~ev be{e ubien vo edna prestrelka so otomanskite trupi na 4 maj 1903 g. i, spored negoviot drugar Mihail ^akov {to bil vo blizina, negovata pelerina padna od negovoto levo ramo, negoviot bel fes zavitkan vo sinkava {amija se lizna, a negovoto oru`je se odbi od negoviot lev lakot.17(2) No dvi`eweto go nad`ivea svojot harizmati~en voda~, ~ii{to ostanki prvo bea ~uvani vo Atina, potoa vo Sofija, pred kone~no da bidat pogrebani vo Skopje. Do 2 avgust 1903 g., na praznikot Sv. ilija ili ilinden, fokusot na makedonskata nacionalna borba be{e pomesten vo gradot Kru{evo, smesteno vo planinite na centralno-zapadna Makedonija. proletta, negovite 10.000 `iteli gi zamolile otomanskite vlasti vo Monastir (Bitola) da mu dadat poddr{ka na armiskiot garnizon protiv aktivnostite na ~etite, no s$ bilo popusto. Trista borci vo osum ~eti go napadnale Kru{evo ve~erta sproti ilinden, osvojuvaj}i ja i palej}i ja kasarnata. Gradot se proglasuva za Republika. pove}eto od gerilcite se povlekle dve nedeli po pregovorite so turskiot komandant Bahtijar pa{a, koj sobral petiljadna otomanska vojska, poddr`uvana od artilerijata, rasporedena 30 km isto~no, za povtorno da go zazemat gradot. Turskite sili gi kaznile `itelite so ~etiridnevno intenzivno granatirawe. Ba{ibozucite (neregularni sili regrutirani od strana na Turcite od muslimanskoto naselenie na Balkanot) protatnele niz

i STORi SKi V OV ED - 2 9

Kru{evo, siluvaj}i, palej}i i pqa~kosuvaj}i gi gr~kite i vla{kite maala, no ostavaj}i gi bugarskite ili slovenskite maala negibnati. Me|utoa, spored bugarski izvori, posledicite od ilinden bea iljadnici ubieni i siluvani civili-hristijani, 8.400 uni{teni ku}i, a 50 iljadi begalci se zasolnile vo planinite. VMRO be{e re~isi zbri{ano, a gr~kite andarti, predvodeni od so pi{tol razmavtaniot episkop Germanos Karavangelis, gi maltretiraa slovenskite sela vo Zapadna Makedonija, odmazduvaj}i se za zapla{uvaweto na gr~kite naselbi i prisiluvaj}i gi egzarhiskite zaednici da preminat vo patrijar{ijata. Kako odgovor na seto ova, vo borbata za Makedonija se vklu~i i Belgrad. Srpskiot premier Nikola pa{i} im naredi na srpskite gerilci da prezemaat akcii vo pore~e, Ki~evo, Drimkol, Dibra (Debar) i ]upurli (Veles). Vo oktomvri 1903 g., Avstro-Ungarija i Rusija ja potpi{aa spogodbata vo Mirc{teg, so koj na Makedonija & se garantira{e status kvo, obiduvaj}i se da gi za{titat hristijanskite zaednici preku me|unarodno pottiknata reorganizacija na otomanskata `andarmerija. Sultanot go prifati planot i kako predvesnik na sovremenata zapadna intervencija na Balkanot, golemite sili ja prezedoa kontrolata vrz `andarmeriskite zoni vo Makedonija. Vo Spogodbata ima{e klauzula so koja se predviduvaa promeni na granicite so osvrt na poregularni grupi od razli~ni nacionalnosti, koja{to Bugarija, Srbija i Grcija ja protolkuvaa kako zeleno svetlo za podelba na Makedonija. Sekoja strana so udvoeni napori se trude{e da ja nadmudri drugata, o~ekuvaj}i go denot koga treba{e da se iscrtaat administrativnite granici. Balkanskite dr`avi bea s$ u{te vo }orsokak vo borbata za hegemonija nad Makedonija, {to bara{e nezavidna reputacija. Slikata za Makedonija se sozdava{e zemaj}i gi predvid Makedonija i Makedoncite, pi{uva Slobodan Markovi}. Makedonija po~nuva da se identifikuva kako zemja na banditizmot.18(2) No, sepak, britanskite simpatizeri na makedonskata kauza vo london generiraa op{ta osuda na yverstvata izvr{eni vrz hristijanite od strana na turskata vojska i albanskite ba{ibozuci, po zadu{uvaweto na ilindenskoto vostanie. Xejms Bur~ir, porane{en nagluv direktor vo iton, koj saka{e da nosi bugarska selska nosija dodeka, kako dopisnik na londonski Tajms, izvestuva{e od Balkanot, se obide da vlijae vrz britanskoto javno mislewe vo nasoka na intervencija. No, brojot na ubienite lica vo Makedonija ne se smeta{e za dovolen kako garancija za rizikot na zapadnite `ivoti. Markovi} mu odobruva{e na Bur~ir za da gi promeni britanskite stavovi za Balkanot od orientalen aspekt,

3 0 - MA KEDONi JA

vo koi Slovenite se primaa kako varvari, nesposobni da mislat za sebe, vo balkanski stav. Na Slovenite, koi s$ u{te se smetaa za inferiorni su{testva, se gleda{e kako na silni borci koi mo`at da ja naru{at strategiskata ramnote`a. Rusija, otkako be{e porazena od Japonija vo 1905 g., svojata nadvore{na politika povtorno ja fokusira na ju`na Evropa i na Makedonija, srceto na toa {to ostana od Otomanskata imperija, i be{e glavna to~ka na konfliktot so Avstro-Ungarija. letoto 1908 g. se ~ine{e deka Britanija i Rusija se soglasile so noviot plan za reformirawe na Makedonija. No, podocna taa godina otomanskite armiski oficeri-reformisti vo Makedonija, besni na otomanskata slabost i na zapadnata intervencija, ja predvodea Mladoturskata revolucija protiv portata (otomanskata administracija), iako sultanot Abdulhamid rasporedi iljadnici agenti vo Makedonija, obiduvaj}i se da go spre~i zagovorot. Sultanot veti deka }e go vrati Ustavot od 1876 g., no padot na otomanskata mo} be{e nepovratliv. Vo oktomvri 1908 g. kralot Ferdinand proglasi celosna nezavisnost na Bugarija, vo soglasnost so Avstro-Ungarija. Srede gnevot vo Belgrad, koj go potpali srpskiot iredentizam kon Makedonija {to kone~no dovede do prvata svetska vojna, Avstrija ja anektira{e Bosna i Hercegovina, iniciraj}i novite sili na Balkanot da povedat vojna so Otomanskata imperija, so cel da se oslobodi hristijanska Makedonija.

Balkanski vojni
po italijanskata invazija na libija, Turcija ispra}a mnogubrojna sila vo Severna Afrika. Grcija, Bugarija, Srbija i Crna Gora formiraat sojuz za proteruvawe na Turcite od Makedonija, a Srbija i Bugarija na 12 mart 1912 g. stavaat potpis na spogodbata za podelba na Makedonija po zavr{uvaweto na konfliktot. prvata balkanska vojna zapo~na na 6 oktomvri 1912 g. i trae{e {est nedeli. Otomanskite sili se borea protiv Bugarite, Srbite i Grcite vo Makedonija, a za edna nedela Srbite ja porazija glavnata turska vojska vo Kumanovo i go zazedoa Skopje, masakriraj}i mnogu Albanci. Vo Skopje, ilegalnoto dru{tvo Crna Raka se instalira{e vo blizinata na Ruskiot konzulat i organizira{e u{te odmazdni~ki napadi vrz Albancite, kako odgovor na albanskite napadi vrz slovenskite hristijani. Turcite kone~no bea porazeni vo Bitola, vo najgolemata bitka od prvata balkanska vojna. Gr~kite sili gi pobedija bugarskite trupi vo trkata za zazemawe na Solun i Ju`na Makedonija.

i STORi SKi V OV ED - 3 1

Podem na albanskiot nacionalizam


Gr~kata ekspanzija i teritorijalnoto zgolemuvawe na Srbija ve}e vleaja strav me|u albanskite muslimani deka portata mo`ebi nema da gi za{titi. prizrenskata liga, osnovana od grupa albanski intelektualci vo 1878 g., se obiduva{e da go pro{iri albanskiot jazik, otvoraj}i pove}e albanski u~ili{ta vo ju`na Albanija. Sultanot Abdulhamid Vtori gi zabrani i smeta{e deka e zlostorstvo da se poseduvaat materijali napi{ani na albanski jazik. prizrenskata liga be{e zabraneta, a nejzinite voda~i izbegaa vo stranstvo. Albanskite muslimani i hristijani se zdru`ija vo 1896 g. za da ispratat zaedni~ki apel do golemite sili, vo koj{to pobaraa edinstvena administrativna edinica na zemjite naseleni so Albanci ~ija{to prestolnina bi bil Monastir (Bitola). Vo 1899 g. Haxi Mula Zeka go osnova prvoto politizirano albansko gerilsko dvi`ewe, so cel da im se sprotivstavi na bugarskite revolucionerni grupi. Do 1903 g., vo pove}e gradovi vo Albanija bea formirani Albanskite revolucionerni komiteti, koi treba{e da podgotvat teren za vostanie protiv Otomanskata imperija. izvesno vreme ovie Komiteti sorabotuvaa so Mladoturskoto dvi`ewe, no koga stana jasno deka Komitetot na unijata i napredokot e posveten na turskiot nacionalizam, albanskite nacionalisti po~naa da agitirat za nezavisna dr`ava. Albanskoto vostanie na Kosovo, vo maj 1912 g., za dobivawe nezavisni u~ili{ta, dovede do toa vo avgust Skopje da bide zazemeno od strana na buntovnicite i do amnestija od strana na vlasta na 19 avgust 1912 g., so {to bea zadovoleni mnogu od barawata na buntovnicite. londonskiot pakt, na krajot od prvata balkanska vojna, ostavi statusot na Albanija da go re{avaat golemite sili. Na londonskata konferencija na ambasadorite na 20 dekemvri 1912 g. be{e donesena odluka so koja zemjata stanuva nezavisna dr`ava, zatoa {to Otomanskata imperija po gubeweto na Makedonija ve}e nema{e teritorijalni vrski so Albanija. Konferencijata imenuva{e Komisii za definirawe na granicite so Crna Gora, Srbija i Grcija. Na severnata granica izbija sudiri me|u Albancite i Srbite, koi bea okupirale teritorija {to & be{e dodelena na Albanija od strana na ambasadorite. Srbite gi zadr`aa teritoriite s$ do ultimatumot na Avstrija vo 1913 g. Komisijata za granici s$ u{te ne ja be{e zavr{ila svojata rabota, koga po~na prvata svetska vojna. Srpskoto zazemawe na albanskata teritorija, na jugot od ona {to nekoga{ be{e Srbija, gi razgnevi albanskite nacionalisti i den denes e mo}na istoriska osnova za ozlobenosta {to gi predizvika buntovite vo Ju`na Srbija i vo Zapadna Makedonija vo 2001 g., kako i za otporot na Kosovo protiv represiite na re`imot na Milo{evi}.

3 2 - MA KEDONi JA

Vo juni 1913 g. izbi Vtorata balkanska vojna, koga Bugarija ja napadna Srbija. Srbija i Grcija vozvratija, a i Turcija i Romanija zavojuvaa protiv Bugarija. Spored Dogovorot od Bukure{t, potpi{an vo avgust, so koj{to se podgotvi scenata za bugarskata i za turskata poddr{ka na Avstro-Ungarija vo prvata svetska vojna, golemi delovi od Makedonija stanaa Ju`na Srbija. Spored Dogovorot, Bugarija od Makedonija go zadr`a samo sredniot del od dolinata na Struma, dolinata na Gorni Mesta i zapadniot izlez na strumi~kata dolina. Nitu vrhovistite, nitu pak VMRO-vrskite federalisti, od koi mnogumina se borea so bugarskite sili, ne bea zadovolni od vakviot ishod. Odnesuvaweto na site strani vo Vtorata balkanska vojna }e ostavi posebni me|uetni~ki luzni {to se provlekuvaat do denes vo Makedonija. pavlovi~ pi{uva: Site u~esnici se odnesuvaat na takov na~in {to }e poka`at deka nivnata cel vo Makedonija ne e samo dobivawe teritorija, tuku i osloboduvawe na soperni~kite ili na sprotivstavenite etni~ki grupi... Site strani uni{tija sela ili maala, ubivaa civili, praktikuvaa iznuduvawe i prisilna asimilacija.19(2) Na krajot od Balkanskite vojni, vo Makedonija pristigna me|unarodnata komisija na Fondacijata Karnegi. Taa podnese detalen izve{taj za brutalniot tretman {to go primenuvale site zavojuvani strani kon svoite neprijateli i civilnoto naselenie, bilo od strana na neregularnata, no i od strana na regularnata vojska. Vojnata i izve{tajot ne po{tedija nikogo. Bugarite gi maltretiraa Grcite i Srbite, i obratno. Albancite i Turcite gi maltretiraa hristijanite, i obratno. Sprotivnite gledi{ta na Bugarija i na Srbija na Balkanskite vojni i na nivniot ishod, i grubite napadi od obete strani, }e prodol`at s$ do 21 vek, kako i dlabokata nedoverba i neprijatelstvo me|u Slovenite i etni~kite Albanci.

Makedonija me|u dvete vojni


Na krajot od prvata svetska vojna, Makedonija be{e podelena na tri dela. Bugarija be{e ostavena so mal zalak od 6.798 kvadratni kilometri, dodeka novoimenuvanata Jugoslavija, koja{to dobi 26.776 kvadratni kilometri, i Grcija, so 34.600 kvadratni kilometri, imaa pogolemi delovi. Bugarija nikoga{ ne se otka`a od svoite teritorijalni barawa, a Sofija ostana da bide nervniot centar na VMRO, najnasilnata teroristi~ka organizacija na Balkanot. VMRO stapi vo sojuz so Ante paveli} i so negovite usta{ki fa{isti vo Hrvatska, kako i so fa{isti~kite dvi`ewa vo italija i vo Ungarija.

i STORi SKi V OV ED - 3 3

Odnosite na Bugarija so Jugoslavija i so Grcija vo slednite 25 godini bea so ostar ton. Vo 20-tite godini od minatiot vek, makedonskiot nacionalen identitet be{e s$ u{te nejasen, kako {to pi{uva vo toa vreme Barker, vode~ki povoen avtoritet za Jugoisto~na Evropa (kogo Makedoncite go smetaa za progr~ki, kako i mnogumina drugi eksperti na britanskiot Forin ofis).20(2) Jugoslovenskata programa od 20-tite godini za doveduvawe srpski kolonisti vo Makedonija, na Kosovo i vo Sanxak, pi{uva Xon lampi, se obide da im obezbedi sli~en na~in kako habsburgovskiot populacionizam od 18 vek vo Vojvodina. Roden kraj za srpskite semejstva od Bosna i Hercegovina, Crna Gora i lika dol` starata hrvatska voena granica, treba{e da se sozdade od porane{nite zemji na Albancite i na Turcite.21(2) Vo ranite triesetti od minatiot vek, VMRO, sega ve}e poddr`ana i od Musolini, izvr{i stotina ubistva, bombardirawa i strelawa vo Sofija. Taa & objavi vojna na Jugoslavija, so poddr{ka na Du~e, za da gi istera Srbite od Makedonija. Jugoslovensko-makedonskata granica so Bugarija be{e nagolemo militarizirana. Bea izvr{eni mnogu surovi zlostorstva od strana na Vlado Georgiev [oferot, koj vo 1934 g. vo Marsej izvr{i atentat vrz kral Aleksandar od Jugoslavija. Sekvencite od nastanot bea snimeni i prika`ani po kinata vo celiot svet. popularniot amerikanski intelektualec Xon Ganter izjavi deka Site vidoa izvonreden film za atentatot. Kvalitetot na emociite poteknuva od faktot {to publikata znae{e deka Kralot }e umre za 90 sekundi po sleguvaweto od brodot. A Kralot ne go znae{e toa.22(2) Vrhovistite bea predvodeni od Van~o ili ivan Mihajlov od [tip, koj{to se obiduva{e da ja inkorporira Severna Makedonija vo Golema Bugarija. (Georgiev mu be{e voza~ na Mihajlov. Toj, isto taka, go ubi umereniot rival na Mihajlov, Toma levski, a se veruva deka podgotvuval zagovor za digawe vo vozduh na zgradata na ligata na naciite vo @eneva). Vrhovistite go kontroliraa jugozapadniot region na Bugarija, odnosno petri~, kade {to nametnuvaa danoci i upravuvaa administrativno, kako teroristi~ka dr`ava vo ramkite na bugarskoto carstvo. polkovnikot Kimon Georgiev izvr{i dr`aven udar na 19 maj 1934 g., po koj bugarskiot car Boris Treti be{e prinuden da go ukine parlamentot i da se soglasi so osnovawe na avtoritaren re`im, koj{to, na krajot, ja proglasi VMRO za ilegalna. po italijanskata i germanskata invazija na Grcija i na Jugoslavija vo april 1941 g., silite na Oskata po~naa so ras~lenuvawe na Kralstvoto Jugoslavija. italijancite gi iskoristija Albancite

3 4 - MA KEDONi JA

za anektirawe na del od Kosovo i zapadna Makedonija, kade {to albanskoto naselenie ve}e be{e mnozinstvo. Bugarija gi povrati Makedonija i del od ju`na Srbija. Bugarskata vlast vo Makedonija koriste{e sekakvi pritisoci i prinuda vrz naselenieto za da mislat deka se Bugari i za najgolemiot broj Makedonci, ova iskustvo im gi sotre site `elbi da bidat upravuvani od Sofija. Bugarija otvori 800 u~ili{ta vo jugoslovenskata Makedonija i isprati u~iteli i sve{tenici za da go bugarizira narodot. Bugarija na Skopje mu podari i nacionalen teatar, biblioteka i muzej, a na visokoobrazovanite im go podari Univerzitetot Car Boris Treti. l.S. Stavrijanos napi{a deka generalnata politika na bugarskite okupatorski vlasti be{e da gi pridobijat `itelite... so velikodu{no ~estewe. O~igledno, toa ne im uspea. Do krajot na 1943, makedonskite partizani, pod vodstvo na generalniot sekretar na Komunisti~kata partija, Josip Broz Tito, podgotvija vooru`en otpor. Bugarskite okupatorski sili se odmazduvaa so surovi merki, koi poslu`ija za raspaluvawe na plamenot na buntot.23 Bugarija, ~ij car i narod uspe{no mu se sprotivstavija na pritisokot na nacistite da gi deportiraat svoite Evrei vo nacisti~kite logori na smrtta, tajno se soglasi so deportacijata na evrejskata zaednica od Skopje. Ostroumniot komentar na Mazover deka nacionalizmot mo`e edinstveno da ponudi osnova za vladeewe so edna zemja samo so pomo{ na ekstremno nasilstvo i so mnogu posakuvawe, se poka`a kako proro{tvo za nastanite koi vo po~etokot na 21 vek, se zakanuvaa da ja raspar~at gordata, no krevka, makedonska nacionalna dr`ava. So viulestiot proces na eliminacija, makedonskite Sloveni gi odbija obidite so niv da vladeat od Sofija, Belgrad i od Atina, nateruvaj}i go svetot kone~no da poveruva deka ja sakaat Makedonija za Makedoncite. No, etni~kite Makedonci doprva treba{e da se pomirat so svoeto disparitetno nasledstvo od Otomanskata imperija so kosmopolitskiot idealizam na Del~ev i na negovite drugari.

Jugoslovenska Republika

Imiwata vo mojata prva ~itanka se hrvatski i srpski, slovene~ki i makedonski, no rasporedeni pravilno. Kolku Petrovci i Mitrevci, tolku \or|evci i Ivanovci. Dubravka Ugre{i}, Muzej na bezuslovno predavawe

TiTO efiKasno go re{i makedonskoto pra{awe u{te dodeka be{e `iv, so sozdavaweto na posebna Republika Makedonija, vo ramkite na povoena Jugoslavija. So ova, cini~niot komunisti~ki mo}nik re~isi sigurno be{e inspiriran od zamislite za Solun i rivalstvoto na negovite drugari vo Bugarija, nad koi dominiraa Rusite, za toa koj ima pogolemo pravo na makedonskata populacija i teritorija, a ne od simpatii kon romanti~nata makedonska kauza. pottiknuvaweto na makedonskata avtonomija, na Tito mu be{e dobro opravduvawe za uni{tuvaweto na srpskite zemjoposednici-pioneri i na porane{nite oficerirojalisti koi se bea zakmetile vo Makedonija vo periodot me|u dvete vojni. Toj mo`e{e da im ja odzeme zemjata so izgovor deka taa im pripa|a na makedonskite selani, a mnogumina od niv bea zapaleni sledbenici na rojalistite i koga se pobunija protiv ovaa represija bea ubieni od re`imot na Tito. Za vreme na Vtorata svetska vojna prifa}aweto na principot na samoopredeluvawe na site nacionalnosti od strana na Tito be{e faktor {to im pomogna na gerilcite, predvodeni od komunistite, da triumfiraat nad nacionalisti~kiot otpor, predvoden od Dra`a Mihajlovi}, oficer na jugoslovenskata kralska vojska, koj saka{e Makedonija da ja priklu~i kon Golema Srbija.

3 6 - MA KEDONi JA

Kominternata me|unarodno komunisti~ko dvi`ewe orkestrirano od Moskva na nezadovolstvoto na golem del od naselenieto na Makedonija so povoenata postanovka od 1918 g., gleda{e kako na alatka {to }e & pomogne na marksisti~kata revolucija. Na jugoslovenskata dr`ava se gleda{e kako na kreacija na zapadnite imperijalisti~ki sili, a otu|enosta na Hrvatite i Slavomakedoncite be{e potencijalno korisna za nejzinoto uni{tuvawe. Kominternata posebno se zalaga{e za nezavisna obedineta Makedonija. No, treba{e izvesno vreme za ovaa politika da naide na voshit kaj lokalnite partii vo Jugoslavija, Bugarija i vo Grcija. Vo jugoslovenskata dr`ava me|u dvete vojni, Komunisti~kata partija koja{to izrasna od srpskoto socijaldemokratsko dvi`ewe vo po~etokot go ignorira{e nacionalnoto pra{awe. Nejzinata najgolema pobeda na izborite vo noemvri 1920 g., se slu~i vo Makedonija, Kosovo i vo Crna Gora, najsiroma{nite kraevi na Jugoslavija. Vo Makedonija komunistite dobija 36,72 nasto od vkupniot broj glasovi, so posebna poddr{ka vo Kumanovo, Skopje i vo Tikve{, kade {to dobija 44, 44,11 i 45,9 nasto od glasovite.1 Uspehot na crvenite glavno se dol`e{e na siroma{tijata i na nedostigot od drug, posilen glas na protest (za razlika od Hrvatska, kade {to Hrvatskata selanska partija gi dobi protestnite glasovi na siroma{nite). lider na Komunisti~kata partija vo Skopje be{e Srbinot Du{an Ceki}, koj se naselil vo Skopje od leskovac, po Balkanskite vojni. Toj be{e naklonet kon avtonomna Makedonija vo ramkite na edna balkanska federacija. Me|utoa, vo ovaa faza, prviot {ef na jugoslovenskata Komunisti~ka partija, Filip Filipovi}, prizna deka Srbite, Hrvatite i Slovencite se razli~ni narodi, no deka nema da go prifatat istoto za Makedoncite i za Crnogorcite. Za golem broj Srbi, prifa}aweto na avtonomna ili nezavisna Makedonija od strana na Kominternata, ne be{e mnogu popularno. Vo Bugarija, Kominternata se obide da se infiltrira i da go rascepi VMRO, koja{to ja bara{e Makedonija za Sofija, so osnovawe na levi~arskata frakcija VMRO-ob, pod rakovodstvo na Dimitar Vlahov. Toj ja zapi{al tipi~no arogantnata ruska odluka za Makedonija vo 1934 g.: Samata Kominterna saka{e da go razgleduva makedonskoto pra{awe na edna od konsultaciite na svojot izvr{en komitet. Eden den bev informiran deka konsultaciite }e se odr`at. Taka i se slu~i. pred da se sostane, vnatre{noto rakovodstvo na Komitetot ve}e ima{e svoe stojali{te, vklu~uvaj}i go i pra{aweto za makedonskata nacija... Be{e zaklu~eno deka makedonskata nacija postoi.2

JU GOS lOV ENSKA REp U Bli KA - 37

Kako {to pi{uva Hju polton, etabliranoto bugarsko politi~ko mislewe smeta{e deka Kominternata e vinovna za izmisluvaweto na celata ideja za makedonska nacija. Kon sredinata na 30-tite, podemot na Hitler ja navede Kominternata na toa da ja prifati politikata na Narodnite frontovi. Moskva izvesno vreme go zatskriva{e svoeto prethodno voodu{evuvawe od 20-tite da go zastapuva kompletnoto raspa|awe na Jugoslavija i nezavisnosta za Hrvatska i Slovenija, kako i za Makedonija. Koga Tito, i samiot Hrvat, a po majka Slovenec, go prezede liderstvoto vo jugoslovenskata Komunisti~ka partija, vo 1937 g., toj tvrde{e deka Makedonija treba da postoi vo ramkite na federalna Jugoslavija. Vo 1942 g., Tito go razvi svojot stav vo nagolemo objavuvaniot napis Nacionalniot problem vo svetlinata na Nacionalno-osloboditelnata vojna. Toj tvrde{e deka osloboditelnata vojna i nacionalnoto pra{awe se neraskinlivo povrzani i deka razli~nite jugoslovenski nacii go imaat pravoto na samoopredeluvawe, vklu~uvaj}i go i pravoto na otcepuvawe, pravo {to }e se bara po polovina vek, po cena na 300.000 `ivoti. Vo tekot na vojnata, Tito go isprati Svetozar Vukmanovi}-Tempo, svojot doverliv zamenik i vode~ki crnogorski komunist i ~len na Centralniot komitet na partijata, da go generira i da go vodi otporot vo Makedonija. Negovite makedonski borci go izvr{ija prviot napad vo gradot na tutunot, prilep, vo oktomvri 1941 g.3 Na krajot od vojnata Vukmanovi} be{e proglasen za naroden heroj i ima{e visoka funkcija vo vlasta. Me|u jugoslovenskata i bugarskata Komunisti~ka partija se razvi borba za toa koj }e komanduva so makedonskite partizani. Stavrijanos raska`uva kako Kominternata vo avgust 1941 g. re{ila vo korist na Komunisti~kata partija na Jugoslavija, o~igledno poradi toa {to bugarskite drugari se smetaa za premnogu pasivni kon ruskogermanskata borba. Edno kominike od makedonskata komanda na komunistite od oktomvri 1942 g., ja spomenuva makedonskata nacija, no na prviot kongres na Antifa{isti~kiot sovet za nacionalno osloboduvawe na Jugoslavija (AVNOJ), prviot obid na Tito da formira preodna jugoslovenska vlada, {to se odr`a vo Biha} vo 1942 g., ne se spomna ni{to za Makedoncite. Na Vtoriot kongres na AVNOJ, {to se odr`a vo Jajce na 29 noemvri 1943 g., se prizna makedonskata nacija i & se dade ramnopraven status kako i na drugite pet federalni edinici Srbija, Hrvatska, Slovenija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina. No, Makedoncite bea malku zastapeni vo centralnite titoisti~ki tela na AVNOJ, {to be{e pokazatel za toa deka partijata vo Makedonija

3 8 - MA KEDONi JA

be{e s$ u{te slaba. Vo 17-~lenoto vrhovno izvr{no telo ili vo preodnata vlada (Nacionalno-osloboditelniot komitet) nema{e Makedonci. Vukmanovi}-Tempo obezbedi zna~itelna poddr{ka preku partizanskata programa za federalna Jugoslavija, vo koja{to makedonskata nacija }e u`iva{e celosna ramnopravnost so drugite narodi. Ve}e vo letoto 1943 g. partizanskite grupi bea na terenot, a Vukmanovi}-Tempo vospostvuva{e vrski so partizanite vo Grcija, Albanija i vo Bugarija. Se ~ine{e deka toga{nata cel na Tito bila da kreira obedineta slovenska Makedonija, koja }e se prostira i nadvor od teritoriite na predvoena Jugoslavija. Makite i heroizmot na partizanite bea `ivo opi{ani od strana na Milovan \ilas, tvrd crnogorski ideolog na jugoslovenskata revolucija i iden disident, kogo Tito go isprati od Belgrad za da ja predvodi borbata vo Crna Gora, koga Tempo zamina za Bosna, na pat kon Makedonija. Vostanieto be{e vo podem i dobi na sila i vo Makedonija, pi{uva \ilas vo svoite se}avawa vo knigata Voeni vremiwa.4 Svetozar Vukmanovi}-Tempo pristigna na Vis od Makedonija, preradosen poradi samouverenata borbenost na Makedoncite. Toj ima{e golema li~na pri~ina za ova, za{to samiot ima{e vlijanie vrz transformacijata na oru`enata borba vo Makedonija. Narodna Republika Makedonija be{e proglasena na 2 avgust 1944 g., na simboli~nata godi{nina od ilindenskoto vostanie, na prvoto Antifa{isti~ko sobranie odr`ano vo manastirot prohor p~inski. Ova Sobranie ja proglasi Makedonija za federalna dr`ava vo novata Demokratska federacija Jugoslavija i go objavi manifestot {to ja opi{uva nejzinata pozicija kako kolonija vo stara Jugoslavija. Vo Manifestot se vele{e deka borbata e za ramnopravnost na site nacionalnosti vo Makedonija i gi ohrabruva{e Albancite, Turcite i Vlasite da se anga`iraat vo nacionalno-osloboditelnata borba. Makedonskiot jazik be{e proglasen za oficijalen jazik na federalnata dr`ava. Ambiciite na Tito za ovaa edinica sega gi nadminuvaa ambiciite za koi{to se zalaga{e kon krajot 30-tite, za ograni~ena Vardarska Makedonija vo ramkite na Jugoslovenskata federacija. Taa treba{e da gi vklu~i Bugarija, najverojatno Albanija, a mo`ebi i Grcija. Ovie ambicii bea jasni od proklamacijata na Makedonskoto sobranie (ASNOM) od 2 avgust 1944 g.: Narode na Makedonija! Vo tekot na trigodi{nata borba go postignavte svoeto edinstvo, ja razvivte svojata vojska i gi postavivte temelite na federalnata makedonska dr`ava. So u~estvoto na celata makedonska nacija vo borbata protiv

JU GOS lOV ENSKA REp U Bli KA - 39

fa{isti~kite okupatori na Jugoslavija, Bugarija i Grcija, }e postignete obedinuvawe na site delovi od Makedonija, podelena vo 1915 i vo 1918 od strana na balkanskite imperijalisti.5 Tito ima{e problem so verbata vo najvisokiot vrv na makedonskata partija. Od vkupno 556 ~lena vo Centralniot antifa{isti~ki sovet vo 1943 g., samo trojca bea Makedonci: Metodija Andonov-^ento, Vladimir poptomorov i Mihajlo Apostolski. Vo 1944 g., ^ento stana {ef na novoformiranoto Antifa{isti~ko sobranie na nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija (ASNOM), no podocna otpadna od partijata i vo 1946 g. be{e osuden na 11 godini prinudna rabota, zaradi obidot da se zalaga za totalno nezavisna Makedonija. poptomorov vo 1944 g. zamina za Bugarija i stana minister za nadvore{ni raboti na taa zemja vo 1949 g. Otrpvin duri i komunistite od Bugarija se soglasuvaa so politikata na Tito, bidej}i taa be{e poddr`ana od Stalin. Granicata me|u Makedonija i Srbija be{e povtorno nacrtana vo korist na Skopje, so {to na Makedoncite im se dade kumanovskata oblast, dolgogodi{no barawe na VMRO, a nekoi od nejzinite ~lenovi vlegoa vo makedonskata Komunisti~ka partija, a nekoi se prijavija vo Titovite partizani. Bidej}i na krajot od vojnata nedostiga{e makedonskoto nacionalno edinstvo, dva voeni korpusa na Jugoslovenskata armija bea prefrleni od centralna Jugoslavija vo Makedonija, za da gi potcrtaat teritorijalnite prava na Belgrad nad Makedonija. Kako istoriski gest, ostankite na Del~ev, su{tinskiot makedonski heroj od po~etokot na vekot, bea preneseni od Sofija vo Skopje (istite bea preneseni od Grcija vo Sofija vo 1923 g.), kako i 3.500 knigi so istoriska vrednost za Makedoncite koi bea preneseni od bugarskata prestolnina vo Skopje. \ilas, vo eden govor, objaven vo belgradska Politika na 7 noemvri 1944 g., izjavi deka makedonskiot narod ima pravo da se obedinuva bez ogled na toa kade `ivee, sakaj}i da ka`e deka Republikata ima pretenzii za suverenitetot na `itelite vo regionite na makedonska Grcija i pirinskata oblast vo Bugarija. Vo Sofija, Rezolucijata H, donesena na plenarnata sednica na Bugarskata komunisti~ka partija, re{i da se raboti sistematski za povtorno kulturno zbli`uvawe na makedonskiot narod od pirin so Narodna Republika Makedonija... za {irewe na u~eweto na makedonskiot jazik i istorija me|u `itelite na pirin. Vo 1945 g., Bugarija i Jugoslavija vodea razgovori vo Moskva za obedinuvawe vo predlo`enata Balkanska Federacija ili konfederacija, no ovie diskusii bea stopirani sproti Dogovorot od Jalta. po ova sleduva{e sredba organizirana od Sovetskiot Sojuz,

4 0 - MA KEDONi JA

me|u Tito i bugarskata delegacija vo Krajova, Romanija, vo oktomvri 1944 g. Koga prvpat se sretna so Tito, kon krajot na 1944 g., Stalin predlo`i federacija me|u Jugoslavija i Bugarija. Bugarskiot komunisti~ki lider, \or|i Dimitrov, ja poddr`a idejata i vo noemvri 1944 g. bugarskoto partisko rakovodstvo, vo edno pismo dostaveno do jugoslovenskiot partiski komitet, napravi golemi otstapki za makedonskite nacionalni aspiracii. partijata vo Gorna Xumaja (dene{en Blagoevgrad), prestolnina na pirinskata oblast, be{e proglasena za makedonska organizacija. U~ili{tata bea imenuvani spored makedonski heroi, a be{e osnovan i vesnik na makedonski jazik. ^lenot na jugoslovenskoto politbiro Edvard Kardeq zamina za Sofija za dogovor za federacija, no diskusiite dobija neo~ekuvan tek. Bugarija be{e zainteresirana za bri{ewe na stigmata deka e edinstvenata predvoena slovenska dr`ava {to & se priklu~ila na Oskata, a federacijata mo`e{e da go spre~i kazneniot miroven dogovor. No, Kardeq go odbi bugarskiot predlog Sofija da bide glaven grad na novata edinica, so Dimitrov kako partiski lider, a Tito kako pretsedatel. Bugarite sakaa federacijata da bide asocijacija na dve dr`avi, dodeka Belgrad ja zamisluva{e Bugarija kako u{te eden del od Jugoslavija. Vo 1945 g. Stalin ozna~i kraj na celata {ema, otkako Britanija uka`a deka takvata zakana za Grcija e neprifatliva. Vo 1946 g. Stalin gi obnovi pritisocite vrz Tito za federacija, no toga{ Tito re~e deka federacijata ne e mo`na zaradi razlikite me|u dvete zemji. Vo Jugoslavija vlasta be{e vo racete na komunistite, dodeka vo Bugarija drugite partii s$ u{te imaa zna~itelno vlijanie vo vladata. No, koga Tito go izrazi interesot na Jugoslavija za Solun i za Egejska Makedonija, Stalin go izjavi slednovo: Da, Solun e star slovenski grad. A vam vi e potreben pristap do Egejot.6 Vo juni 1946 g., Dimitrov mu ka`a na jugoslovenskiot ambasador deka Bugarija e podgotvena da & go otstapi pirin na Narodna Republika Makedonija. Bugarija potpi{a miroven dogovor so sojuznicite vo fevruari 1947 g., otstranuvaj}i edna golema pre~ka na patot kon federacijata. Vo avgust istata godina Dimitrov i Tito go potpi{aa Bledskiot dogovor {to be{e ramen na obedinuvaweto na pirin so Vardarska Makedonija. Vo bugarskiot parlament be{e donesen Zakonot za izu~uvawe na makedonskiot jazik i istorija vo u~ili{tata vo pirin, a Bugarija se soglasi da plati 87 u~iteli od Makedonija koi }e dojdat da rabotat vo pirin tri godini. Vo noemvri 1947 g. vo Gorna Xumaja be{e otvoren makedonski teatar so pomo{ na Nacionalniot teatar od Skopje. Dimitrov se sprotivstavi na brzoto

JU GOS lOV ENSKA REp U Bli KA - 41

formalno obedinuvawe na dvata konstitutivni dela na Makedonija s$ dodeka ne se formira predlo`enata Balkanska federacija. Razgovorite za ova zapo~naa odnovo so Dimitrov vo 1948 g., no propadnaa koga toj vo edno intervju zboruva{e bombasti~no za Balkanskata federacija {to bi gi vklu~ila Grcija, Ungarija, Romanija i Albanija. Stalin be{e lut i gi povika bugarskiot i jugoslovenskiot lider vo Moskva za da gi iskara, osobeno poradi nivnite zamisli za Grcija. Tito odbi da odi, no go isprati Kardeq. Tito ostavi idejata da odle`i, velej}i deka taa bi mo`ela da go zagrozi ispolnuvaweto na petgodi{niot ekonomski plan. Toj, isto taka, se soglasi da ja povle~e jugoslovenskata divizija {to be{e ispratena vo Albanija za poddr{ka na gr~kiot komunisti~ki voda~ Markos Vafijadis, koj vo dekemvri 1947 g. proglasi preodna demokratska vlada na Grcija. Odnosite me|u Belgrad i Bugarija se zaladija otkako Moskva gi povle~e svoite voeni i civilni sovetnici od Jugoslavija na 17 mart 1948 g., {to be{e voved vo oficijalnata ekskomunikacija na Tito i jugoslovenskoto rakovodstvo od strana na Stalin, na 28 juni 1948 g. Stalin prethodno vo Tito gleda{e potencijalen naslednik i {ef na svetskoto komunisti~ko dvi`ewe. No, vo negovite manevri za Makedonija i za sozdavawe balkanska federacija, Moskva gleda{e dokaz deka toj e premnogu revnosen. Sovetskojugoslovenskiot rascep mu stavi kraj na planiranoto obedinuvawe na Makedonija i idnite bugarski lideri, po smrtta na Dimitrov vo 1949 g., ne bea priem~ivi za idejata za posebna makedonska samosvesnost. Va`no e da se napomene deka Makedonija be{e po{tedena od posledicite na Vtorata svetska vojna, za razlika od drugite delovi na Jugoslavija, pretrpuvaj}i samo eden nasto od vkupnite zagubi. Sepak, taa ja mina vojnata za teritorija i za izbor na politi~ka lojalnost, koga lojalnosta na `itelite be{e podelena me|u partizanski, ~etni~ki i probugarski sela za vreme na konfliktot.7 Vo delot od negovite memoari, kade {to gi opi{uva metodite na gerilcite za tretirawe na Germancite, \ilas se se}ava na `estokosta na partizanskiot konflikt: Na okolu 500 metri pred nas naletavme na dvajca Germanci. Kade se germanskite vojnici?, pra{av na germanski. Eden od niv mi odgovori na dobar srpski, pravej}i krugovi so rakata: Nasekade. Ova go zgolemi mojot bes od drskosta na Germancite... Ja simnav pu{kata od ramoto. Ne se osmeluvav da pukam, za{to Germancite bea na okolu ~etiriesetina metri pred nas, pa go udriv

4 2 - MA KEDONi JA

Germanecot po glavata. Kundakot se skr{i, a Germanecot padna na grb. Go izvadiv no`ot i so eden poteg mu go presekov grklanot. potoa mu go podadov no`ot na Raja Nedeqkovi}, politi~kiot rabotnik ~ie{to selo be{e masakrirano vo 1941 g. od strana na Germancite. Nedeqkovi} go probode vtoriot Germanec, koj se prpelka{e, no naskoro se smiri.8 Na Titovata politika za Makedonija silno & se sprotivstavuvaa srpskite selani i zemjoposednici, koi se obiduvaa da si ja povratat zemjata, ja poseduvaa pred Vtorata svetska vojna, koja{to im be{e dadena na makedonskite selani. pove}eto srpski selani uspeaja da si ja dobija zemjata nazad, no na srpskite predvoeni oficeri i na sopstvenicite koi ne ja obrabotuvaa zemjata, taa beskrupulozno im be{e odzemena od strana na novata komunisti~ka dr`ava. Od 1945 do 1947 g., vo Makedonija se pojavi `estoka antikomunisti~ka opozicija, no taa be{e surovo zadu{ena. Britanskite razuznava~i o~igledno odr`uvaa aktiven kontakt so antikomunisti~kite borci koi bea s$ u{te aktivni vo Makedonija. Kako operativen agent vo planinite na Makedonija blizu do albanskata granica rabote{e i Bob Batersbi, `ivopisen ~len na Razuznava~kiot korpus, koj slu`el vo gr~kata Gra|anska vojna vo 1946 g., i koj }e stane ~len na evropskite konzervativci vo Evropskiot parlament vo Strazbur i specijalen sovetnik na torievcite za isto~na Evropa. Toj postojano be{e podlo`en na smrtni zakani, najverojatno odnatre, od antikomunisti~kata partizanska grupa na koja & be{e priklu~en, so izgovor deka negovata smrt mo`e da predizvika korisno zgolemuvawe na britanskata poddr{ka, se naveduva vo edno svedo{tvo za Batersbi. Na takva nesigurna teritorija, toj nau~i da nosi ra~ni granati, a ne lesno oru`je, kako poefikasna alatka za pregovori.9 Vo tie dve godini, politi~kata policija OZNA (Otsek za za{tita na narodot), predvodena od Aleksandar Rankovi}, komunisti~kiot minister za vnatre{ni raboti, uapsi 600 osomni~eni ~lenovi na vooru`eni bandi i stotina {pioni. Vo 1948 g., vo Makedonija bea otkrieni navodni 134 fa{isti~ki i teroristi~ki organizacii. Tito, o~igledno, s$ u{te nadevaj}i se da go dobie na koristewe Solun, gi poddr`uva{e gr~kite komunisti vo EAM/ElAS protiv gr~kata vlada, nasproti protiveweto na Stalin, koj prifati Grcija da ostane vo britansko-amerikanskata sfera na interes. Vo 1949 i 1950 g. vo Makedonija se slu~ija selanskite buni koi{to bea brutalno zadu{eni vo edno od najsramnite zaglavija na jugoslovenskata istorija.

JU GOS lOV ENSKA REp U Bli KA - 43

po rascepot me|u Jugoslavija i Bugarija, jugoslovenskata Makedonija pribegna kon represija za da go iskoreni probugarskiot sentiment, apsej}i i ubivaj}i golem broj lu|e, se se}ava Hju polton.10 Bugarski izvori tvrdat deka po 1944 godina bile ubieni iljadnici lu|e i deka bile uapseni pove}e od 100 iljadi lu|e spored Zakonot za za{tita na makedonskata nacionalna ~est. Se naveduva deka po naredba na Vukmanovi}-Tempo i Rankovi} vo Skopje, Veles, Kumanovo, prilep, Bitola i [tip bile ubieni 1.200 istaknati Bugari. Vo 1946 g. bugarskite politi~ari Dimitar \ uzelov i Jordan i Dimitar ^katrovi bea osudeni na smrt, a 74 lu|e predvodeni od Angel Dimov bea osudeni poradi obidot za otcepuvawe na Makedonija i nejzino pripojuvawe kon Bugarija. Vo 19471948 g. ima{e serija sudewa, kako {to be{e sudeweto na Metodija Andonov^ento. Komunisti~ka Makedonija be{e oblikuvana spored silata na topuzot, odnosno od tropnuvaweto na tajnata policija rano v zori, so drugi aspekti na nacijata {to sleduvaa. literaturniot jazik be{e usoglasen vo 1947 g. Avtokefalnata Makedonska pravoslavna crkva be{e osnovana vo 1956 g., Makedonskata akademija na naukite i umetnostite be{e osnovana vo 1967, so cel da ja neguva nacionalnata svest. Novite vlasti ja utvrdija svojata pozicija so vostanovuvawe na pi{aniot jazik na Republikata. Vo po~etokot kako osnova za makedonskiot jazik be{e izbran govorniot dijalekt od Severna Makedonija, no se uvide deka toj e mnogu blizok na srpskiot, pa zatoa bea prifateni dijalektite {to se zboruvaa vo Veles i vo Bitola: Dijalektite bea pobliski na literaturniot jazik na Bugarija, no bidej}i ovoj be{e zasnovan vrz isto~nobugarskite dijalekti, im dozvoluva{e na Jugoslovenite da tvrdat deka e toa jazik razli~en od bugarskiot poenta so koja{to Bugarija s$ u{te `estoko ja spori.11 So decenii, Bugarija }e ja smeta Makedonija za eksperimentalna zemja, sozdadena ve{ta~ki od strana na Tito. Makedonskata azbuka be{e prifatena na 3 maj 1945 g., a pravopisot na 7 juni 1945 g., prvata ~itanka na noviot jazik se pojavi vo 1946 g. Katedrata za Makedonski jazik na Filozofskiot fakultet pri Skopskiot univerzitet be{e osnovana vo 1946 g. Gramatikata na makedonskiot literaturen jazik se pojavi vo 1952, a vo 1953 g. be{e osnovan i institutot za makedonski jazik Krste p. Misirkov.12 Jugoslovenskata politika za etnogenezata vo Makedonija be{e vnimatelno kriena. Makedonskiot Nacionalen muzej ne gi izlo`uva{e

4 4 - MA KEDONi JA

originalnite dela na avangardnite figuri na slovenskata svest, kakvi {to bea bra}ata Miladinovci, za koi{to se spore{e deka se Makedonci, a ne Bugari, iako vo nekoi nivni pisanija tie pi{uvaa deka se Bugari. Za da se poddr`i ovaa akcija bea promovirani soodvetno uredeni verzii na noviot jazik, istorijata na VMRO be{e pre~istena, a Bugarite tvrdea deka se preterano naglaseni aktivnostite na avtonomisti~koto krilo na organizacijata koe{to saka{e odvoen makedonski entitet, dodeka Sofija insistira{e na toa deka pogolemiot del od revolucionerite barale Makedonija da bide del od Bugarija. Edno anga`irano tolkuvawe na ovoj period izneseno od Kiril Drezov, spori deka od 1920 do 1940 g. imalo prirodno odumirawe na bugarskiot identitet vo Vardarska i vo Egejska Makedonija: iako se ~ini deka pred ~etiriesettite pogolemiot del od naselenieto vo Vardarska Makedonija se izjasnuva{e za eden vid bugarski identitet, kako ostavnina od srednovekovnata istorija i nacionalnoto budewe na Bugarite vo 19 vek, istoto naselenie tokmu vo toa vreme ima{e i mnogu silen makedonski identitet, kako posledica na posebnite borbi na Makedoncite vo tekot na pedesette godini {to im prethodea na 40-tite. Koga posebnite makedonski interesi dojdoa vo prv plan pod jugoslovenskiot komunisti~ki ~ador i vo direktni konfrontacii so bugarskite okupatorski vlasti, bugarskiot del od identitetot na vardarskite Makedonci be{e osuden da izumre vo ramkite na eden proces sli~en na avstriskiot triumf vrz germansko-avstriskiot identitet vo povoenite godini.13 istorijata na uslovite na religijata vo isto~na Evropa, spored Trevor Bison, naveduva deka baraweto za avtokefalna Makedonska pravoslavna crkva be{e podneseno od grupa makedonski sve{tenici, poddr`ani od komunisti~kite vlasti, koi uvidoa deka afirmacijata na makedonskata nacionalnost }e gi zacvrsti nejzinite jugozapadni granici protiv pritisocite od strana na bugarskiot iredentizam14. Vsu{nost, Makedonskata pravoslavna crkva be{e edinstvena vo istorijata na hristijanstvoto i vo svetskata istorija osnovana od Komunisti~ka partija i od ateisti~ka dr`ava. Srpskiot patrijarh Vikentie uspea so godini da go odlo`uva finalnoto re{enie, so edna me{avina od zakoravenost, odolgovlekuvawe i izbegnuvawe15. Vladata na kraj, sepak, dobi odobruvawe od Saborot na Srpskata pravoslavna crkva za avtonomna Makedonska pravoslavna crkva, pod jurisdikcija na Srpskata patrijar{ija. Jugoslovenskite vlasti razvojot na Makedonskata

JU GOS lOV ENSKA REp U Bli KA - 45

crkva go smetaa za dovolno zna~aen za da upotrebat edna me{avina od laskawe i zatskrieni zakani so cel da go ubedat Saborot16. Vo 1967 g., makedonskata crkva ednostrano se otcepi, presekuvaj}i gi neugodnite relacii me|u dvete crkvi. pod benevolentnata zakrila na makedonskata Vlada, Crkvata si izgradi nova Mitropolija vo Skopje. Gr~kata i Bugarskata pravoslavna crkva na Makedonskata pravoslavna crkva otsekoga{ gledale kako na raskolni~ka i la`na politi~ka izmislica. Me|utoa, poslednive godini odnosite se podobrija i nekoi ~lenovi od hierarhijata vo Skopje go posetija Atos. Tesnite vrski so skopskite vlasti, ohrabreni od zaedni~kiot front protiv zakanite na albanskiot nacionalizam i raste`ot na islamot, prodol`uvaat i den denes i tie bea ve{to iskoristeni od strana na makedonskiot nacionalisti~ki lider Qub~o Georgievski i negovata sopruga Sne`ana. Novata Republika, isto taka, prezede potezi za vlijanie vrz golemite makedonski iseleni~ki zaednici vo Kanada i vo Avstralija, kade {to ekstremniot nacionalizam be{e tradicionalno silen. Makedoncite koi si zaminaa vo 60-tite, vo vremeto na Tito koga restriktivniot re`im na patuvawa be{e olabaven, dojdoa vo kontakt so postarite, predvoeni iselenici, ~estopati probugarski orientirani. Jugoslovenskite vlasti vo Skopje formiraa agencija za iselenici nare~ena Matica, za da go {irat korektniot oblik na nacionalna svest me|u iselenicite. Makedonskata pravoslavna crkva, isto taka, ispra}a{e sve{tenici koi }e u~estvuvaat vo edukacijata na Makedoncite vo stranstvo. No, vo 70-tite, i Belgrad se zagri`i za nacionalizmot {to se odviva{e zad oficijalnata politika. Dragan Bogdanovski, idnata inspiracija na tvrdoto nacionalisti~ko dvi`ewe VMRO po nezavisnosta, be{e prifaten od Amnesti interne{nl, koga vo 1979 g. vo Skopje be{e osuden na zatvorska kazna vo traewe od 13 godini. Negovoto zlostorstvo se sostoe{e vo toa {to insistira{e na nezavisna Makedonija, vklu~uvaj}i gi makedonskite oblasti vo Grcija i vo Bugarija. Ova be{e ironija, za{to i samiot Del~ev, od strana na Skopje proglasen za najgolem makedonski heroj, agitira{e za nivno inkorporirawe.17 Vo u~ebnicite, komunisti~kite vlasti tvrdea deka Makedoncite poteknuvaat od slovenskite plemiwa od {estiot i sedmiot vek od na{ata era, koi{to bile razli~ni od plemiwata koi stanale Bugari. Vo Avstralija i nasekade po dijasporata, makedonskite nacionalisti po~naa da tvrdat deka poteknuvaat od Filip Makedonski. Vakvoto razmisluvawe be{e prifateno koga Makedonija stana nezavisna od Jugoslavija, a kaj Grcite se javija dlaboki razliki vo pogled na

4 6 - MA KEDONi JA

upotrebata na yvezdata na Vergina na makedonskoto zname. Kako {to be{e zabele`ano, golem broj istori~ari nadvor od Makedonija gi obvinija svoite nacionalisti za iskrivokol~uvawe na istorijata i za unazaduvawe na sovremenite koncepti.

Makedonskite Albanci pod Tito


pod Tito, albanskoto malcinstvo od Makedonija be{e izolirano od Albanija na Hoxa, so {to gradovite kako Debar imaa bliski semejni i kulturni vrski pred 1939 g. Kako {to pi{uva petifer, Albancite bea prisileni da ja prifatat titoisti~kata definicija na makedonskiot identitet vo ramkite na Jugoslavija, vrz osnova na partizanskite pobedi vo oblasta, vo tekot na Vtorata svetska vojna.18 Vo vremeto na Rankovi} i po smrtta na Tito, albanskite zaednici vo zapadna Makedonija se soo~ija so te{ka politi~ka i kulturna represija. islamskata religija i religioznite institucii {to im zna~ea mnogu na Albancite, bea potisnuvani, vklu~uvaj}i go i uni{tuvaweto na islamskite biblioteki, kako Bekta{iskoto Te}e vo Tetovo, a nekoi islamski gradbi bea rekvirirani za potrebite na dr`avata. Novoizgradenite pati{ta vo Gostivar i vo Tetovo minuvaa niz muslimanskite grobi{ta. Ova ne be{e celosno nova politika. Rebeka Vest, koga pristignala vo Skopje vo 1937 g., go napi{ala slednovo: Se truskavme po glavnata ulica do plo{tadot od kade {to po~nuva{e mostot na Vardar, a ma` mi }e go skr{e{e vratot ~udej}i se na arhitektonskiot u`as {to n$ opkru`uva{e. Za `al, raduvaj}i se deka gi izbrkale Turcite i deka stanale gospodari na Makedonija, Jugoslovenite ja urnale prekrasnata xamija stara tri veka i ja zamenile so Oficerski klub..., edna od najgroznite zgradi vo... Evropa.19 S$ do 1980 godina, nevoljite na Albancite vo Makedonija bea pod me|unarodnata senka na nastanite na Kosovo, kade {to nasilnite protesti od 1981 i od 1989 g. dovedoa do nametnuvawe na voena sostojba. Etni~kite Albanci naseluvale i naseluvaat kompaktni naselbi vo zapadniot del od zemjata {to se grani~i so Albanija, severozapadniot del {to se grani~i so Kosovo i vo Skopje. Do 1983 g., tie bea mnozinstvo vo oblastite Tetovo (113.000 Albanci nasproti 38.000 Makedonci), Gostivar (63.000 sprema 18.000), Ki~evo (23.000 sprema 21.000) i Debar (10.000 sprema 2.500). Vo 1988 godina Ministerstvoto za vnatre{ni raboti proceni deka polovina od naselenieto (560.000) vo Skopje se Albanci.20

JU GOS lOV ENSKA REp U Bli KA - 47

Jugoslovenskite vlasti po Vtorata svetska vojna vetija deka }e gi re{at nacionalnite problemi vo zemjata so parolata bratstvo i edinstvo. Albancite bea priznaeni kako nacionalnost vo Jugoslavija, no ne kako nacija, za{to nacionalniot dom na Albancite be{e nadvor od Jugoslavija. Albancite od Makedonija dobija obrazovni i kulturni privilegii. Vo Socijalisti~ka Republika Makedonija vo 1951 g. ima{e pove}e od 200 u~ili{ta na albanski jazik, 600 u~iteli koi u~ea 26.000 deca. Vo 1973 g. ovaa brojka se poka~i na 246 u~ili{ta so 2.150 u~iteli i okolu 60.000 u~enici. Vo 1980 g. vo Republika Makedonija ima{e 2.365 Albanci vo instituciite na univerzitetsko nivo. Albancite imaa svoj vesnik Fqaka e Vlazerimit, na radioto i na televizijata se emituvaa programi na albanski jazik i ima{e albanski kulturni asocijacii, teatarski grupi, sportski klubovi. Nasproti site ovie aran`mani, kohabitacijata me|u Makedoncite i etni~kite Albanci vo celokupniot `ivot na socijalisti~kata republika be{e daleku od idealna. po ostavkata na Rankovi} i posledovatelnoto olabavuvawe na jugoslovenskata politi~ka dr`ava, nezadovolstvoto na Albancite od Kosovo dovede do dalekose`ni demonstracii vo pokrainata vo noemvri 1968 g., so koi se bara{e taa da stane republika. Ova dovede do protesti na simpatizerite od Tetovo, koi baraa oblastite vo Makedonija kade {to ima prete`no albansko naselenie da im se pripojat na Kosovo vo ramkite na republika. Makedonskite vlasti smetaa deka formiraweto na edna takva republika bi go napravilo ostatokot od Republikata lesen teritorijalen plen za Bugarija, kako i za Grcija i Srbija. Vo juli 1981 g., Komisijata za me|unacionalni odnosi na makedonskoto Sobranie prezede merki za da go razbie albanskiot nacionalizam, so politikata poznata kako ideolo{ka diferencijacija. Bea revidirani nastavnite programi i u~ebnici i na u~ili{tata na albanski jazik im be{e naredeno da predavaat pove}e makedonski jazik. Makedonskiot minister za vnatre{ni raboti vo 1984 godina predupredi na aktivnostite na vnatre{niot neprijatel od poziciite na albanskiot nacionalizam i iredentizam i za toa deka Albancite formiraat ilegalni grupi. Vo 1988 g. izbi vojna na zborovi me|u Tirana i Skopje, a mediumite vo Albanija gi obvinija makedonskite vlasti za neomaltuzijanska politika so koja sakaat da gi kaznat etni~kite Albanci so golemi semejstva. Albanskata novinska agencija ATA citira{e izve{tai od jugoslovenskite vesnici vo koi se veli deka vo Tetovo }e bidat pretstaveni administrativni paket-merki vo 1988 g., so cel da se ograni~i stapkata na ra|awe. Ova podrazbira{e deka semejstvata

4 8 - MA KEDONi JA

}e mora da pla}aat za zdravstvenite uslugi za treto dete, a detski dodatok }e se prima samo za dve deca.21 Vo 1987 g., Op{tinskiot komitet na Sojuzot na komunistite od Tetovo otpu{ti 100 dr`avni slu`benici Albanci od dr`avnata administracija, a 34 armiski oficeri vo Tetovo dobija disciplinska kazna poradi prisustvo na edna albanska svadba na koja se peele albanski nacionalisti~ki pesni. Vo 1988 g. albanskite funkcioneri od Sojuzot na komunistite vo Kosovo protestiraa kaj Makedonskiot parlament poradi zabranata za proda`ba na imoti vo zapadna Makedonija, so {to treba{e da se spre~at Albancite da kupuvaat imoti od Makedoncite, kako i za restrikciite vo planiraweto na semejstvoto, so cel da se spre~i agresivnata demografska ekspanzija i za amandmanot na Zakonot za verska nastava, {to ne dozvoluva{e lica pod 15 godini da posetuvaat verska nastava. Kosovskite komunisti obvinuvaa deka ovie ~ekori se prezemeni legalno od strana na Makedonskoto sobranie za da se spre~at aktivnostite na albanskite nacionalisti i separatisti. Golem broj u~iteli od Tetovo bea izbrkani od Sojuzot na komunistite vo 1983 g. poradi neupotrebata na makedonskiot jazik, kako {to se bara{e so oficijalnite odredbi. Vo oktomvri 1983 g. Tanjug izvesti deka golem broj u~enici od albanska nacionalnost go sledele primerot na svoite u~iteli, bojkotiraj}i go i omalova`uvaj}i go makedonskiot jazik. Zakonot od 1965 g. go ograni~i brojot na u~enici vo albanskite oddelenija na minimum 30 u~enici, a pomalite oddelenija bea zatvoreni. Spored izve{taite, brojot na u~enici od srednoto obrazovanie koi u~ea na albanski se namali od 8.200 vo 1981 g. na 4.221 vo 1989 g. Zadol`itelnoto obrazovanie na etni~kite Albanci vo Makedonija dovede do protesti na mladite Albanci vo Gostivar i vo Kumanovo vo 1988 g. Vo Kumanovo bea pritvoreni najmalku 128 Albanci na 60 dena, a 20 organizatori na protestite bea uapseni i smesteni vo zatvor. Strogite kazni se sostoeja od zatvorski kazni od 6 do 11 godini za trojca od niv i zatvorski kazni od 4 do 6 godini za dve mom~iwa i dve devojki na vozrast od 16 i 17 godini, koi u~estvuvale vo bojkotot na nastavata vo u~ili{teto pan~e popovski vo Gostivar. Vlastite vo Socijalisti~ka Republika Makedonija smetaa deka islamot e proniknat vo albanskiot nacionalizam i veruvaa deka toj se koristi za asimilacija na pomalite muslimanski grupi, kako {to se Turcite, Torbe{ite i Romite. Belgradski Nin vo dekemvri 1988 g. pi{uva{e za zna~itelen broj Albanci od Makedonija koi dobivaat verska nastava vo arapskite zemji i za toa deka vo zapadna Makedonija se izgradeni ili obnoveni 210 xamii. Vlastite po~naa da odbivaat da davaat dozvoli za izgradba na xamii.

JU GOS lOV ENSKA REp U Bli KA - 49

Etni~kite zaednici mnogu malku se me{aa me|u sebe. Edna studija na sociologot ilija Josifovski od 1974 g. utvrdi deka 95 nasto albanski i makedonski i 84 nasto turski glavi na semejstvoto vo edno selo vo polog, zapadna Makedonija, nema da dozvolat nivnite sinovi da se o`enat so devojka od druga nacionalnost. Kako {to ka`al polton vo svojata temelna studija za ovoj period: Nasproti te`neeweto kon bratstvo i edinstvo, za koe{to se zalagaa komunisti~kite vlasti, slikata prika`uva{e nedoverba i zgolemeno otu|uvawe me|u Makedoncite i albanskoto naselenie vo Socijalisti~ka Republika Makedonija, {to rapidno se zgolemuvaa i se odrazuvaa vo sekojdnevnite odnosi, so {ovinisti~ki stavovi od obete strani.22 Vo 1989 g., vo Ustavot na Republika Makedonija be{e dodaden amandman so koj{to Republikata se definira{e kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod, mesto prethodnata definicija na dr`ava na makedonskiot narod i albanskoto i turskoto malcinstvo.

Pojavuvaweto na Gligorov
Vo po~etokot na 60-tite, Jugoslavija go vovede samoupravuvaweto i decentralizacijata na ekonomijata, duhovno ~edo na Vladimir Bakari}, najstariot Hrvat po Tito vo Jugoslovenskata komunisti~ka partija, koj saka{e da im dade vlast na republikite. Toj be{e voodu{eveno poddr`an od mladite makedonski lideri Krste Crvenkovski i Kiro Gligorov. Gligorov e roden na 3 maj 1917 g. vo makedonskiot grad [tip. Se {koluval vo gimnazijata vo Skopje i diplomiral pravo na Belgradskiot univerzitet vo 1938 g. po diplomiraweto se vratil vo Skopje i rabotel kako pravnik vo edna privatna banka. Na po~etokot na Vtorata svetska vojna stanal aktiven vo dvi`eweto na otporot. Vo 1941 g. & se pridru`il na partizanskata organizacija predvodena od komunistite (NOB) i bil ~len na Antifa{isti~koto sobranie na nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija (ASNOM). Koga bila proglasena Socijalisti~ka Republika Makedonija, prezidiumot mu ja doveruva zada~ata da gi vodi finansiite na ASNOM. isto taka, bil ~len na Antifa{isti~kiot sovet na nacionalno-osloboditelnoto dvi`ewe na Jugoslavija (AVNOJ). Vo 1945 g., Komunisti~kata partija go ispratila Gligorov vo Belgrad, kade {to izvr{uval niza funkcii vo ekonomskite i vo finansiskite tela bil pomo{nik-generalen sekretar vo Sojuznata jugoslovenska vlada (19451947), pomo{nik-minister za finansii

5 0 - MA KEDONi JA

(19521953), zamenik-direktor na Sojuzniot institut za ekonomsko planirawe (19531955), sojuzen sekretar za finansii (19621967) i potpretsedatel na Sojuzniot izvr{en sovet (19671969). Vo period od 40 godini, Gligorov, koj dotoga{ bil i porane{en zamenik-pretsedatel i porane{en minister za finansii, }e stane prviot pretsedatel na nezavisna Makedonija. Za ovaa zada~a toj }e ja upotrebi seta nau~ena ve{tina, kako sledbenik na Tito. Za mnogumina obi~ni Makedonci, osobeno otkako go vidoa haosot {to sleduva{e po smrtta na Tito vo drugite republiki na Jugoslavija, rodeni pod nesre}na yvezda, toj prilega{e na svojot mentor, kako istaknata tatkovska figura.

Nezavisnost i afirmacija na Makedonija, 1990-1999

MaKedonsKiot parlaMent (Sobranieto) ja prifati Deklaracijata za nezavisnost na 17 januari 1991 g. po devet meseci, na narodniot referendum se potvrdi secesijata na Skopje od Jugoslavija. Edna partizanska pesna od 1941 g. od prilepskiot region, inspirirana od edna prethodna antiotomanska pesna, pod naslov A bre, Makedon~e, povtorno stana popularna: A bre, Makedon~e, kade se sprema{? Borba te ~eka, borba za sloboda. Za Makedonija, zemja porobena Neka razberat prokleti tirani makedonsko ime nema da zagine. No, pove}eto Makedonci se pla{ea od vojna. letniot hit od 1992 g., Sviri mi, Cigane na Rosana Sari}-Todorovska go izrazuva nivniot strav:

5 2 - MA KEDONi JA

Denes sme zdravi, `ivi sme, a utre kojznae.1 Milo{evi} be{e besen zatoa {to Makedonija proglasi nezavisnost, obvinuvaj}i go Skopje deka mu zabilo no` v grb2. Sepak, raskinuvaweto so Belgrad pomina mirno, vo sporedba so stra{noto nasilstvo {to gi pridru`uva{e secesiite na Hrvatska, Bosna i Hercegovina i, vo pomala mera, na Slovenija. Makedoncite mudro ostanaa ponastrana od kavgite {to na krajot na 80-tite gi dovedoa Srbite, Hrvatite i Slovencite vo raste~ki konflikti. Voop{to, etabliranite makedonski politi~ari izbegnuvaa da agitiraat za dezintegracija na Jugoslavija. Kako {to zabele`uva istori~arot R.X. Krempton: Za Makedonija, slabeeweto na jugoslovenskata federacija be{e obeshrabruva~ka perspektiva. Nejze & trebaa investicii za zaostanatata i osiroma{ena ekonomija i & be{e potrebna sojuzna za{tita od sosedite, koi spored istorijata bi mo`ele da imaat pretenzii kon nejzinata teritorija.3 Zgora na toa, re~isi site komunikaciski vrski na Makedonija, bilo `elezni~ki ili telefonski, minuvaa niz Srbija i niz Belgrad. Sepak, do maj 1991 g., poradi dominacijata na Srbite i Crnogorcite vo Federacijata, Makedonija re{i da ja izbere nezavisnosta, dokolku istoto go storat i Slovenija i Hrvatska. Skopskata vladeja~ka elita vo po~etokot go poddr`uva{e rastot na apsolutnata mo} na Milo{evi} vo Srbija, pred s$ poradi negoviot stav protiv Albancite od Kosovo, koj go reflektira{e i nivniot antagonizam kon golemata albanska zaednica vo Makedonija. No, pove}eto Makedonci, me|u koi i onie {to bea povikani da se borat so Jugoslovenskata armija (JNA) vo Vukovar i vo drugi delovi na Hrvatska, sakaa da go izbegnat natamo{noto involvirawe vo vojnite na Belgrad. prvata `rtva od JNA vo Hrvatska be{e eden mlad makedonski vojnik, koj slu`e{e vojska vo Split i be{e ubien za vreme antiarmiskite demonstracii. Edna grupa oficeri od garnizonot na JNA vo Bitola ja formiraa Tajnata makedonska revolucionerna organizacija (TMRO-oficeri), so cel da go spre~at ispra}aweto makedonski vojnici na boi{tata vo Hrvatska. Kauzata naide na golema poddr{ka od strana na narodot, pa vo septemvri 1991 g. avtobusi prepolni so roditeli na vojnicite otpatuvaa od Skopje za Titograd (idnata podgorica), so sredstva obezbedeni od Vladata, za da gi najdat svoite sinovi-regruti i da gi vratat doma.4 Vo januari 1990 g. se odr`a XIV kongres na Sojuzot na komunistite na Jugoslavija, preimenuvanata Komunisti~ka partija, a makedonskite

N EZ AV i SNO ST i A Fi RMA Ci JA NA MA KEDON i JA, 1990-1999 - 53

pretstavnici ja napu{tija sednicata zaedno so Hrvatite, kako izraz na simpatii kon napu{taweto na Kongresot od strana na Slovencite. Zaminuvaweto na Slovencite be{e prosledeno so odbivawe na predlogot za prestrukturirawe na SKJ i prenesuvawe na pove}e vlast na republi~kite partii. Makedoncite i Hrvatite nemaa namera da bidat dominirani od strana na srpskata frakcija vo mnozinstvo, za{to Milo{evi} gi kontrolira{e glasovite na Vojvodina, Kosovo, Crna Gora i Srbija. Establi{mentot vo Makedonija usvoi nekolku promeni vo Ustavot, razli~ni od sankcioniraweto na multipartiskite izbori {to se odr`uvaa niz Federacijata i koi obezbeduvaa uslovi za izvesna privatizacija. izborite se odr`aa vo noemvri i vo dekemvri 1990 g. Nacionalisti~kata Vnatre{no makedonska revolucionerna organizacija Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo (VMRODpMNE) dobi 37 mesta vo 120-~leniot ednodomen parlament. Sojuzot na komunistite na Makedonija partija za demokratska obnova be{e vtora, so 31 mesto. Dvete glavni partii na etni~kite Albanci dobija 25 mesta, a Sojuzot na reformskite sili na Ante Markovi} dobi 16 mesta. po izborite be{e osnovana ekspertska vlada. Nekoi od nejzinite ~lenovi bea porane{ni komunisti, no administracijata poprvo izbra da sorabotuva so nacionalistite od VMRO, otkolku so Albancite. Vo juli 1991 g. vo Skopje ima{e demonstracii so barawe za prekin na me|uetni~koto nasilstvo, a sli~ni protesti se odr`aa i vo Belgrad i vo Saraevo. po secesijata na Slovenija i na Hrvatska, Makedoncite, zaedno so Bosancite, pritiskaa za eden vid asimetri~na jugoslovenska federacija, vo koja{to sekoja ~lenka bi imala suverenitet kolku {to }e posaka. Drugite republiki ja otfrlija ovaa platforma. Makedonskiot referendum za nezavisnost, {to se odr`a na 8 septemvri 1991 g., be{e poddr`an od 71 nasto od naselenieto, a go bojkotiraa partiite na etni~kite Albanci i srpskoto naselenie. Vo aneksot be{e ostavena otvorena teoretskata opcija za povtorno zdru`uvawe vo nova jugoslovenska federacija. Referendumot ja poddr`a nezavisna i suverena Makedonija, so pravo na pridru`uvawe na idniot sojuz na suvereni dr`avi na Jugoslavija. Bojkotot na etni~kite Albanci be{e znak na protest poradi nesoglasuvawata na Vladata so nivnite barawa, kako na primer baraweto za povtorno otvorawe na albanskite sredni u~ili{ta koi{to bea zatvoreni neodamna. Dnevniot vesnik Ve~er obvini deka neu~estvoto na etni~kite Albanci poka`uva deka makedonskata dr`ava ne mo`e da se potpre na nivnata lojalnost i deka:

5 4 - MA KEDONi JA

... ne treba da se eliminiraat mo`nostite dr`avata da vovede represivni merki kon albanskoto malcinstvo vo Makedonija, dokolku pDp (glavnata politi~ka partija na Albancite) bara odgovori na svoite dilemi i ako scenarioto za sealbanski referendum stane realnost. Vo dekemvri 1991 g. Makedonija im se pridru`i na Bosna i Hercegovina, Slovenija i na Hrvatska, podnesuvaj}i barawe za priznavawe od strana na Evropskata zaednica. Srpska Kraina od Hrvatska i kosovskite Albanci, isto taka, podnesoa barawe, no bea odbieni. Baraweto na Makedonija be{e dostaveno do Badenterovata komisija, predvodena od francuskiot pravnik Rober Badenter, zaedno so baraweto na Bosna. Slovenija i Hrvatska bea priznaeni od Germanija na 23 dekemvri. Spored kriteriumite na EZ, baraweto na Makedonija za priznavawe od strana na EZ be{e isto tolku dobro kako ona na Bosna, ako ne i podobro, no be{e blokirano od strana na Grcija. Vo april 1992 g. Belgrad istakna deka priznavaweto na nezavisnosta na Makedonija e neizbe`no, soglasuvaj}i se povtorno da formira jugoslovenska federacija od Srbija i Crna Gora. Do noemvri 1992 g., bez pogolemi incidenti, Jugoslovenskata armija ja napu{ti teritorijata {to do 1941 be{e del od ju`na Srbija, a pod Tito stana polnopravna republika vo ramkite na Jugoslavija. Najseriozniot problem se pojavi koga JNA se obide da go preseli i radarskiot sistem od Skopskiot aerodrom. Detalite za povlekuvaweto bea podgotveni vo ramkite na spogodbata od 16 to~ki, potpi{ana vo april 1992 g. od strana na Gligorov i Blagoe Axi}, v.d. ministerot za odbrana na Jugoslavija. Vo Skopje se nao|a{e General{tabot na Tretata armiska oblast vo Vtora Jugoslavija, so okolu 20.000 lu|e direktno rasporedeni niz Makedonija. Seta oprema treba{e da se premesti pod zaedni~ka JNA makedonska kontrola, no na krajot JNA ja usvoi politikata na iskornuvawe, uni{tuvaj}i gi ili premestuvaj}i gi kapacitetite i opremata {to, spored jugoslovenskiot dvostepen sistem, bea sopstvenost na silite na Teritorijalnata odbrana na Makedonija. Koga se povlekuva{e JNA bea povle~eni duri i voenite bolnici i kantinite. Grupata radikalni makedonski oficeri od TMORO vlo`i protest poradi sogoluvaweto na kasarnite, {to spored nivno gledawe zna~e{e prekr{uvawe na dogovorot me|u Gligorov i Axi}. Sepak, tranzicijata pomina mirno, delumno poradi ekonomskata zaostanatost na Republikata, ~ij{to proizvod iznesuva{e nekade od 5 do 7 nasto od bruto- doma{niot proizvod na Jugoslavija. Vladinite ekonomisti se raspravaa za toa dali so voveduvaweto na denarot kako posebna valuta, makedonskata ekonomija }e se oslobodi

N EZ AV i SNO ST i A Fi RMA Ci JA NA MA KEDON i JA, 1990-1999 - 55

od finansiskoto pomagawe na voenite potfati na Srbija i od vovlekuvaweto vo hiperinflacija {to }e go uni{ti jugoslovenskiot dinar. Vo Makedonija `iveeja okolu 45.000 Srbi, {to zna~e{e deka i vo Slovenija, kade {to Srbite bea malcinstvo, belgradskite nacionalisti ne bea premnogu zagri`eni za finansiskite ili za etni~kite posledici od raskinot.5 isklu~ok be{e ultradesni~arskiot demagog Voislav [e{eq, koj ostro ja kritikuva{e nezavisnosta i vo srpskiot parlament govore{e za istoriskite prava na Srbite na ovaa teritorija, teraj}i ja vojskata do april 1992 da rasporedi dve divizii vo Makedonija. Vo druga prigoda, [e{eq predlaga{e Makedonija da bide podelena me|u Srbija i Bugarija, so mali oblasti {to bi & pripadnale na Albanija, ili deka Srbite vo Makedonija treba da imaat svoj avtonomen region vo kumanovskata dolina i na Skopska Crna Gora. No, ovie predlozi nikoga{ ne naidoa na golem odziv vo Belgrad. Vo 2003 godina [e{eq mu se predade na Ha{kiot tribunal za voeni zlostorstva. ima{e ograni~eni protesti vo fevruari 1992 vo organizacija na Zdru`enieto na Srbite i Crnogorcite vo Kumanovo, a belgradskite nacionalisti~ki mediumi negoduvaa koga nekoi Srbi {to nosea sliki na Milo{evi} na proslavata na Nova godina vo selo Ku~evi{te, na krajot od 1992 godina, bea grubo tretirani od strana na policijata. Milo{evi} otprvin gi ohrabruva{e srpskite ekstremisti vo Makedonija, sponzoriraj}i ja Demokratskata partija na Srbite vo Makedonija, formirana po proglasuvaweto na nezavisnosta, koja se obide da ja vospostavi Republika Karadag vo severnite delovi od zemjata kade {to `ivee pogolemiot del od srpskoto malcinstvo, odnosno na Skopska Crna Gora i vo kumanovskata dolina. Spored Takis Mihas: iako ~lenovite na partijata se falea deka se sretnale so Ratko Mladi}, bosanskiot srpski komandant od pale, i deka posetuvale kursevi za voena obuka, tie ne bea sposobni da obezbedat dovolno poddr{ka za da krenat vostanie6. Nasproti takvata minorna agitacija, tranziciskiot period so Srbija be{e zabele`livo mazen. Ras~ere~enata Jugoslavija ja prizna Makedonija vo 1996 godina i toa be{e prvata porane{na jugoslovenska republika priznaena od strana na Belgrad, a be{e postignata i ekonomska spogodba za slobodna razmena na stoki me|u dvete dr`avi.

Balkanskata lisica
Na 27 januari 1991 godina Kiro Gligorov be{e izbran za pretsedatel od strana na Makedonskiot parlament. So prekarot Balkanska lisica, toj be{e eden od poslednite braniteli na jugoslovenskata federacija. Obu~uvan za vreme na Tito, kako staromoden komunisti~ki lider, toj se potrudi da ja odr`i etni~kata tolerancija me|u makedonskite Sloveni, etni~kite Albanci i Srbi, istovremeno priznavaj}i im

5 6 - MA KEDONi JA

gi pravata na drugite malcinstva, kako {to bea Turcite i Romite. pragmatistot Gligorov odr`a serija seopfatni razgovori na koi{to u~estvuvaa site partii. Toj dovede etni~ki Albanci vo Vladata, no nabrgu se otka`a so otu|uvaweto na slovenskiot elektorat zaradi zadovoluvawe na albanskite barawa za decentralizirana administracija i priznavawe na nezavisniot albanski univerzitet vo Tetovo. Toj sozdade stil na neformalna vlada, preku postapki za upotreba na konsenzus koi bea bez ustaven presedan. prviot glaven predizvik na Gligorov be{e da se spravi so nasilnoto gr~ko sprotivstavuvawe na novata makedonska dr`ava. Atina go obvini Skopje deka saka da go zeme solunskoto pristani{te od Grcija i `estoko se sprotivstavi na dizajnot na makedonskoto zname, vo koe{to be{e vmetnata Yvezdata na Vergina, kade {to e pogreban Filip Makedonski, {to se nao|a vo Grcija. Od 1989 godina tvrdite nacionalistite istaknuvaa znaci po celo Skopje, baraj}i obedineta Makedonija i pi{uvaj}i Solun e na{. Kako {to vidovme, vo docnite 40-ti Tito ima{e svoi zamisli za Solun, a Grcite ne go zaboravija toa.7 Makedonija se smeta{e za zakana za gr~kiot nacionalen integritet, osobeno zatoa {to eden del od Grcija go nosi istoto ime. Grcite se setija deka vo 1990 godina nacionalisti~kite demonstranti od toga{nata jugoslovenska republika gi zatvorija grani~nite premini kon Grcija, baraj}i priznavawe na makedonskoto malcinstvo na gr~kata teritorija. Kako {to zabele`a Xejms petifer, del od problemot be{e, isto taka, i nasledenata ogor~enost od Gr~kata Gra|anskata vojna vo Grcija, vo koja golem broj lu|e od slovenskoto malcinstvo vo severna Grcija stanaa aktivni komunisti i bea involvirani vo gerilskata vojska. petifer citira deka, spored procenkite, vo komunisti~kite sili vo poslednata faza od gra|anskata vojna, koja{to zavr{i vo 1949 godina, imalo okolu 40.000 Sloveni. Mnogumina bea progoneti vo Skopje i se izdignaa do vlijatelni pozicii. Vo o~ite na nekoi od Atina ovde postoi element na odmazda. Vo celiot mejnstrim politi~ki spektar se tvrde{e deka levoto krilo vo Gra|anskata vojna be{e eden vid zagovor na slovenskoto malcinstvo, a ne masovno dvi`ewe {to samo dvetri godini pred toa ima{e rasprostraneta poddr{ka vo cela Grcija.8 A vo realnosta, zagradenata i bez prijateli Makedonija, bez svoja vojska mo`e{e da pretstavuva mala zakana za Grcija, zemja so 10 milioni `iteli, koja{to mu pripa|a{e na NATO. Nekoi akcii

N EZ AV i SNO ST i A Fi RMA Ci JA NA MA KEDON i JA, 1990-1999 - 57

na Vladata vo Skopje bea nepromisleni, kako na primer, nacrtot na banknotata na koja ima{e poznata istoriska gradba vo Solun, pretstavena kako makedonska. No, gr~kite reakcii generalno bea histeri~ni i neracionalni. Kako {to naveduva Takis Mihas: Nema da se pretera ako se ka`e deka vo nadvore{nata politika na Grcija vo prvata polovina od minatata decenija dominira{e edno edinstveno pra{awe Makedonija.9 Dejvid Oven, EU medijatorot za porane{na Jugoslavija, neiznenaduva~ki po~uvstvuva deka Grcite imaat legitimen nacionalen interes, no be{e impresioniran od odlu~nosta na Gligorov. Koga se sretnavme so pretsedatelot Gligorov, jas sfativ deka }e bide te{ko da se re{i ova pra{awe, za{to zad nadvore{nata razumnost, toj krie{e vnatre{na re{itelnost i nefleksibilnost vo vrska so ova pra{awe, koe za nego be{e od esencijalen nacionalen interes.10 So meseci podocna stotina iljadi Grci demonstriraa protiv Makedoncite pred partenon i vo drugi delovi na Atina. Gr~kata armija vr{e{e manevri na granicata so Makedonija. Atina spre~uva{e me|unarodnata pomo{ da pristigne vo Makedonija. Vo januari 1992 godina, na primer, i pokraj te{kata epidemija na grip vo Makedonija, 97 toni lekovi i hrana, nameneti za Makedonija, bea zadr`ani vo Grcija. Vo avgust 1992 godina Atina ja zatvori granicata i nametna nafteno embargo. Kako {to pi{uva Mihas, vo po~etokot i kon sredinata na 90tite, vo izjavite na gr~kite politi~ari i gr~kiot pe~at, Makedonija se spomenuva{e kako ve{ta~ka tvorba, kako la`na nacija i izum na Tito. Makedoncite bea narekuvani Skopjani ili Makedonci ili, pak, bea narekuvani psevdo Makedonci. Makedonskiot jazik be{e narekuvan lokalen idiom ili dijalekt i ve{ta~ka gradba.11 Mihas ubedlivo doka`uva deka na po~etokot na 90-tite, gr~kata Vlada kroe{e zagovor so Milo{evi} za destabilizacija i za podelba na Makedonija me|u Atina i Belgrad. Na masovnite mitinzi protiv Makedonija, Grcite ja izvikuvaa parolata Koina sinora me ti Servia, odnosno zaedni~ka granica so Srbija. Sega postojat navistina te{ki dokazi koi{to uka`uvaat na toa deka politi~kite lideri vo Atina i vo Belgrad seriozno razmisluvale za ova avanturisti~ko scenario.12 Od 1991 do 1993 godina, gr~kiot premier Konstantin Micotakis i ministerot za nadvore{ni raboti Antonis Samaras nekolkupati se sretnaa so Milo{evi}, za da diskutiraat za makedonskiot problem. Na 16 januari 1992 godina Gligorov javno protestira{e zatoa {to Milo{evi} za vreme na svojata poseta na Atina diskutiral za Makedonija bez prisustvo na makedonski pretstavnik. Spored Aleksandros Tarkas, postar politi~ki sovetnik na Samaras, Milo{evi} na 8 avgust 1991 godina imal dolga sredba

5 8 - MA KEDONi JA

so gr~kiot ambasador vo Belgrad lefteris Karajanis, pri {to mu rekol: Vo izminatite nekolku meseci diskutirav so va{ata Vlada za pra{aweto na Skopje. Osnovno e na{ite zemji da ja koordiniraat svojata politika. Milo{evi} se sretna so Samaras po eden mesec vo Belgrad, a na taa sredba gr~kiot minister za nadvore{ni raboti mu poka`al mapa: Gledajte vamu..., vo centarot na pJRM, a osobeno vo Tetovo i vo okolnite mesta, `iveat okolu 150.000 Srbi, a ne 40.000 kako {to objavija vo popisot rekol pritoa Milo{evi}. Gr~kiot minister za nadvore{ni raboti go pra{al Milo{evi}: Smetate li deka vo odreden moment tie }e se soo~at so problem i }e mora da se preselat na drugo mesto? Milo{evi} mu odgovoril: Nema da se preselat. Ne samo tie, tuku i iljadnici drugi srpski begalci koi `iveat na sever }e se preselat na jug od Skopje, kon gr~kata granica. Samaras be{e citiran deka mu ja prenel idejata za izvoz na srpski begalci vo Makedonija, iako premierot ne go prokomentiral toa. Slednata godina, Micotakis ne se protive{e koga gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti usvoi plan so koj{to Grcija se involvira, zaedno so Srbija, vo destabilizacijata na Makedonija. pincetata Samaras be{e izmislena so cel da upotrebi ekonomski pritisok vrz Makedonija i da predizvika nemiri i nestabilnost, preku gr~kata blokada nametnata vrz Skopje i preku voeniot pritisok od Tretata divizija na Jugoslovenskata narodna armija, koja{to toga{ be{e vo Skopje. Atina mu vovede neoficijalno embargo na Skopje vo fevruari 1992, no toa be{e tolku ve{to zatskrieno za da se izbegnat kritikite od EZ, spored dokumentite {to gi sobral Mihas. Embargoto stana oficijalno podocna, vo tekot na letoto 1992 godina. Arkan, srpskiot paravoen lider, & se pridru`i na kavgata, izjavuvaj}i: Ovaa seni{na dr`ava be{e sozdadena od komunistot Tito za da ja razdeli Grcija od Srbija. Toj re~e deka vo Makedonija `iveat 200.000 Srbi i deka Srbija ima pravo da go zeme delot {to & pripa|a. Se razbira im re~e toj na Grcite i vie, isto taka, imate pravo da go zemete ona {to }e ostane. Toa e va{ata prirodna severna granica. Ona {to }e ostane od ovaa dr`ava }e vi pripadne vam. Sorabotkata me|u Atina i Belgrad protiv Makedonija prodol`i i vo 1995, po smenata na gr~kata vlada. Na 16 fevruari 1995, gr~kiot premier Andreas papandreu re{i da go prekine transportot na stoki do i od Skopje preku Solun. No, Gligorov mu rekol na Mihas deka Skopje ne gi sfatilo seriozno zakanite od gr~ka voena intervencija. Nie sekoga{ se pla{evme od Milo{evi}evata Srbija. Grcija nikoga{ ne ja tretiravme kako seriozna zakana, zatoa {to znaevme deka taa e

N EZ AV i SNO ST i A Fi RMA Ci JA NA MA KEDON i JA, 1990-1999 - 59

vozdr`ana vo svoite akcii poradi ~lenstvoto vo EU i, pred s$, poradi ~lenstvoto vo NATO. Na 6 april 1993 godina Makedonija stana ~lenka na Obedinetite nacii, no pod privremenoto ime porane{na jugoslovenska Republika Makedonija. Zadovolstvoto na Makedonija od priznavaweto od strana na ON be{e pomateno od besot poradi priemot pod privremeno ime i zatoa ima{e protestni mitinzi vo Skopje, Ko~ani i vo Resen. Okolu 600 makedonski intelektualci demonstriraa pred zgradata na Nacionalnoto sobranie za vreme na zatvorenoto glasawe za prifa}awe ili neprifa}awe na privremenoto ime. Na krajot, 30 pratenici glasaa za, 28 protiv, dodeka 13 bea vozdr`ani.13 Nacionalisti~kata opoziciona partija VMRO povika da se izglasa nedoverba po pra{aweto za imeto i za ekonomijata, no Vladata pre`ivea, so 62 glasa od pratenicite {to ja poddr`uvaa politikata na pragmati~na diplomatija na Gligorov. Neposredno pred 1 januari 1994 godina, koga Grcija treba{e da go prezeme pretsedatelstvuvaweto so EU, pove}eto evropski dr`avi, isto taka, re{ija da ja priznaat Makedonija kako porane{na jugoslovenska Republika Makedonija(pJRM). Vo fevruari 1994, Grcija nametna totalno unilateralno trgovsko embargo, so isklu~ok na humanitarnata pomo{, za da ja potseti Makedonija, kako {to re~e papandreu, na toa deka Atina e primarniot garant na mirot, stabilnosta i bezbednosta na Balkanot. Ova ja li{i novata nacija od strate{kiot pristap do Solun. EU go osudi ova kako kr{ewe na evropskoto pravo i re{i da povede postapka pred Evropskiot sud za pravda. No, Sudot smeta{e deka ne se vospostaveni uslovi za itnost na ovoj slu~aj i deka do 1996 ne mo`e da se o~ekuva nikakva odluka.

Vojna na mapite
Dodeka pove}eto gr~ki reakcii na novata dr`ava bea re~isi histeri~ni, nekoi istaknati gr~ki intelektualci napi{aa iznasileni trudovi za debatata okolu prirodata na makedonskata dr`ava, identifikuvaj}i gi kako {to izjavija negativnite elementi kaj etni~kiot makedonski nacionalizam, {to }e dojde do izraz podocna, za vreme na vostanieto na etni~kite Albanci vo 2001 godina. Eden od me|unarodno cenetite gr~ki istori~ari koj se vme{a vo kavgata, obrazlo`uvaj}i go inteligentno slu~ajot na Atina, be{e Evangelos Kofos od institutot za balkanski studii vo Solun. Vo ~esto publikuvanoto predavawe pod naslov Vizijata na Golema Makedonija, odr`ano vo 1994 godina, Kofos gi analizira{e sodr`inite na novite u~ebnici po istorija i geografija za srednite u~ili{ta, koi{to gi

6 0 - MA KEDONi JA

vovede Vladata na Gligorov vo periodot me|u 1992 i 1993 godina.14 po pregleduvaweto na 12 takvi u~ebnici stana o~igledno deka novoto rakovodstvo vo Skopje vo svojot obrazoven sistem prodol`uva so onie negativni osobini {to se povrzani so prethodniot komunisti~ki re`im. Kofos ja napravi analizata na u~ebnicite so cel da utvrdi dali se nadminati ili se povtoruvaat gre{kite od minatoto, koi{to gi razdelija balkanskite narodi. Kofos izrazi nade` deka Grcija i Makedonija }e mo`at da go sledat primerot na Grcija i Turcija i nivnite napori na konferenciite odr`ani vo istanbul (1986) i vo patras (1988), pod pokrovitelstvo na Balkanskiot nacionalen komitet na UNESKO, za vospostavuvawe principi {to }e se koristat vo u~ebnicite, osobeno vo sodr`inite {to se odnesuvaat na sosedite. Sli~ni konferencii bea odr`ani me|u Grcite i Bugarite vo Atina, vo maj 1990. idejata be{e osloboduvawe od nacionalnite stereotipi, pa duri momentalno re{avawe na site istoriski pra{awa {to gi delat dvete zemji. Spored gledi{teto na Kofos, Gligorov pred svetot go pretstavuva{e imixot na Makedonija koja{to ima malku {ansi da bide dobitnik, a vo realnosta se obiduva{e da go prisvoi kulturnoto nasledstvo na gr~kiot svet i da go potkopa i da ja dovede vo pra{awe supremacijata na Grcija vo gr~ka Makedonija. A sega toj se stremi kon toa na svoite deca da im go prenese ona {to go nasledil od re`imot na Tito. Kofos bele`i deka edna mapa nacrtana od makedonskite nacionalisti vo 70-tite i 80-tite godini: poka`uva deka Gr~ka Makedonija i bugarskata pokraina Blagoevgrad (pirinska Makedonija), kako neoslobodeni delovi na celinata ~ij tret del e Socijalisti~ka Republika Makedonija, e pretstavena kako slobodna celina vo ramkite na Jugoslovenskata federacija. U{te edna serija mapi, proizvod na ekstremnite nacionalisti~ki frakcii, trite dela gi prika`uva pod stranska okupacija. Slavomakedoncite vo stranstvo, oslobodeni od celishodnostite vo ramkite na Balkanot, prodol`ija da se posvetuvaat na nacionalisti~kata vojna na mapite. Vo 1992 godina poluoficijalnata izdava~ka ku}a Nova Makedonija, otpe~ati mapi vrz osnova na eden bugarski proizvod me|u dvete vojni, koga Makedonija ne be{e dr`ava, naveduvaj}i slovenski imiwa vo Gr~ka Makedonija. Mapata na Nova Makedonija gi zadr`a starite turski i slovenski imiwa za mestata vo samata Grcija. Upotrebata na slovenski imiwa mo`e da se tolkuva samo kako odbivawe na del

N EZ AV i SNO ST i A Fi RMA Ci JA NA MA KEDON i JA, 1990-1999 - 61

od politi~kite lideri na pJRM bez rezervi da go prifatat gr~kiot suverenitet vo Gr~ka Makedonija, zaklu~uva Kofos. Za vreme na pregovorite vo ON vo vrska so sporot okolu priznavaweto, gr~kata delegacija na medijatorite Sajrus Vens i lord Oven im dostavi kopija od proizvodot na Nova Makedonija, kako nesporen dokaz za iredentisti~kite tendencii {to preovladuvaat vo Skopje. Qubica A~evska, toga{niot neoficijalen makedonski pretstavnik vo Va{ington, vo edno intervju za Wujork tajms tvrde{e deka mapata e inicijativa na privaten izdava~. Me|utoa, Kofos otkri deka mapite vo novite u~ebnici po istorija i geografija za u~ebnata 1992/93, se kopii na onaa mapa {to ja otpe~atila Nova Makedonija: Bez somnevawe vo namerite na urednicite, site mapi bea pridru`uvani od istite objasnuvawa i simboli. Nacionalnite granici so sosednite zemji bea pretstaveni so isprekinati linii, dodeka debelata crna linija ja prika`uva{e geografskoetni~kata granica. Vtorata linija ne ja prika`uva{e dene{nata pJRM, kako {to bi se o~ekuvalo, tuku ja zaokru`uva{e celata geografska teritorija na Makedonija do krajnata ju`na granica, odnosno do egejskiot breg i planinata Olimp, a na zapad do albanskata granica. Eden gr~ki istori~ar ja raska`uvaa anegdotata za eden stranski diplomat vo Obedinetite nacii koj koga ja videl mapata so Olimp podelen na dva dela, napravil {ega vo smisla na toa deka mo`ebi sledniot ~ekor na pJRM }e bide preimenuvawe na bogovite od Olimp {est za Makedoncite i {est za Grcite! Spored Kofos, mapite, isto taka, bea osnova za predavawe istorija vo makedonskite u~ili{ta, taka {to mladite vo od neodamna nezavisnata zemja }e bidat vospituvani vo duhot na ogor~enost i pravda, zatoa {to 68 nasto od zemjata za koja{to decata u~ea da ja smetaat za svoja nacionalna teritorija se pod stranska okupacija na sosednite dr`avi (Grcija, Bugarija, Albanija). Bez opozicija, za{to po pra{awata na nacionalnata ideologija vo pJRM s$ u{te preovladuva{e duhovniot stalinizam, neizbe`no e ~uvstvoto na antagonizam kon sosedite vo bliska idnina da dobie ogromni razmeri. Kofos prizna deka Grcite bea osobeno ~uvstvitelni na vakvite raboti, no negovata ekspozicija, iako kontroverzna, napravi zna~itelen ~ekor napred vo objasnuvaweto zo{to e toa taka. Negovoto barawe politi~kite lideri na zemjite od Jugoisto~na Evropa da ja

6 2 - MA KEDONi JA

soberat neophodnata hrabrost za re{avawe na istoriografskite sporovi, pomogna vo podgotovkata na terenot za okon~uvawe na trgovskata vojna me|u Atina i Skopje.

Kraj na sporot so Grcija


po ~etirigodi{ni pregovori i zakani za odmazda (represija) od strana na EU, Grcija go krena embargoto na 13 septemvri 1995, kako vozvrat za otstapkite {to gi napravi Makedonija. Skopje se soglasi da go reformira svojot ustav i da prifati novo zname (sonce so osum kraka na crvena pozadina). isto taka, be{e dogovoreno da ostane privremenoto ime porane{na jugoslovenska Republika Makedonija, s$ dodeka Sajrus Vens, medijatorot od SAD, ne go re{i sporot okolu imeto na dr`avata. Vo 1997 godina gr~kiot minister za nadvore{ni raboti dojde vo nenadejna poseta na Skopje i bara{e zacvrstuvawe na sorabotkata me|u dvete dr`avi, vo svetlinata na anarhijata {to izbi vo Albanija. Grcija zna~itelno investira{e vo Makedonija i vo noemvri 1999 godina, po krizata na Kosovo, dvete dr`avi se soglasija za izgradba na naftovod od Solun do Skopje. Vo dekemvri istata godina e potpi{ana voenata spogodba i soglasnost za bilateralna bezbednost, delumno i poradi buntot na Albancite vo ju`na Srbija. Oficijalno, pra{aweto so imeto ne be{e re{eno nitu so pregovorite {to prodol`ija vo Wujork, vo april 2003. Vo 1993 godina Grcija gi odbi predlozite na me|unarodnite pregovara~i Vens i Oven dr`avata da se imenuva kako Nova Makedonija ili Gorna Makedonija. No, nadvor od Grcija, nasekade be{e prifateno imeto Makedonija. Etni~koto albansko malcinstvo vo Makedonija nikoga{ ne be{e involvirano vo tegobnoto pra{awe za imeto. Kako {to bele`i pulton, ekspert za makedonskite malcinstva: Tie na imeto Republika Makedonija gledaa kako na teritorijalno ime, bez nekoi posebni etni~ki slovenski konotacii, i ne se protivea na povrzanosta so antikata od strana na vlastite, {to tolku mnogu gi razbesnuva{e Grcite.15 Etni~kite Albanci predlagaa dokolku ve}e mora da se menuva imeto, da se favorizira etni~ki neutralnoto Vardarska Republika ili grdoto ime kako Centralna Balkanska Republika. Tie se protivea na upotrebata na slovenskite simboli, kako {to bea slikite na pravoslavnite crkvi {to se pojavija na banknotite. Bugarija ja prizna dr`avata Makedonija vo 1992 i toa be{e prvata vlada {to go stori toa, iako s$ u{te smeta{e deka makedonskata

N EZ AV i SNO ST i A Fi RMA Ci JA NA MA KEDON i JA, 1990-1999 - 63

nacija i jazik & pripa|aat na Zapadna Bugarija. istoriski, Bugarija dolgo se obiduva{e da ja reinkorporira Makedonija vo svojata teritorija. ima{e postojani izve{tai deka bugarskiot pretsedatel @equ @elev stavil veto na gr~ko-srpskiot plan za gr~ko-srpskobugarskata podelba na Makedonija, neposredno po proglasuvaweto na nezavisnosta na Makedonija. Bugarite izrazija vxa{enost koga makedonskiot premier Crvenkovski koriste{e preveduva~ na sredbata so svojot pandan Berov vo Skopje, vo juni 1993, iako Bugarite i Makedoncite dobro se razbiraat me|u sebe. Vo fevruari 1999, Bugarija vo su{tina go prizna postoeweto na makedonskiot jazik, kultura i nacija kako odvoeni od Bugarija. Makedonija, od svoja strana, se otka`a od site pretenzii kon pirinska Makedonija. Konferencijata za bezbednost i sorabotka na Evropa (KBSE) isprati svoja misija vo Makedonija vo 1992 godina, predvodena od diplomatot na SAD, Robert H.Frovik, koj{to dojde za da gi personificira mnogute aspekti na ~esto hrabrata, no ponekoga{ ne~uvstvitelnata politika na Amerika vo regionot. Misijata tvrde{e deka Makedonija e vo golema opasnost da bide vovle~ena vo vojnite vo porane{na Jugoslavija. Za ironijata da bide u{te pogolema, Frovik kontroverzno povtorno }e se pojavi vo Makedonija, kako specijalen emisar na OBSE, za vreme na borbite vo 2001, so edna edinstvena cel dramati~no da ja napu{ti zemjata. Vo me|uvreme, od 1995 do 1997 Frovik rabote{e kako {ef na misijata na OBSE vo Bosna, zadol`en za toa prvite postdejtonski izbori da bidat fer i slobodni i stana poznata figura {to gi promovira{e amerikanskite interesi vo Albanija. Vo 1993 godina ON rasporedija trupi na makedonskite granici so Albanija i so Srbija, za da go spre~at prelevaweto na konfliktot od porane{na Jugoslavija. Vo misijata UNpREDEp (United Nations Preventative Peacekeeping) bea rasporedeni amerikanski trupi, pred istoto da bide napraveno i vo Bosna. Spored eden izve{taj, rasporeduvaweto bilo izvr{eno otkako CiA ja sovetuvala administracijata na Bu{ deka prelevaweto na konfliktot vo Makedonija e neminovno i deka bi mo`ele da se involviraat i Grcija i Turcija.16 Milo{evi} se sretna so Gligorov vo juni 1993 vo Ohrid za da ja ubedi Makedonija da ne go prifati rasporeduvaweto na amerikanskite trupi. iako Gligorov vo po~etokot poka`a deka }e sorabotuva vo vrska so ova, Skopje nabrgu sfati deka prifa}aweto na amerikanskite sili }e mu pomogne vo negovite aspiracii da stane del od NATO. Na 17 juli 1993 Makedonija be{e primena za ~lenka na Centralnoevropskata inicijativa, prethodnik na partnerstvoto za mir.

6 4 - MA KEDONi JA

Makedonskite politi~ari i natamu bea zagri`eni za ona {to go narekuvaa zakana od sever, odnosno deka Belgrad bi mo`el da se obide povtorno da bara teritorija. Vo april 1993 godina, ministerot za odbrana Vlado popovski izjavi deka Srbija s$ u{te pretstavuva najgolema voena zakana za novata republika. Toj mesec, pretsedatelot Gligorov go razre{i na~alnikot na General{tabot na Makedonija, general Mitre Arsovski, poradi izjavata, dadena za vreme na patuvaweto za Kanada, deka nema nikakva zakana od sever. Mandatot na trupite na ON be{e prodol`en dvapati vo 1996 i vo 1998, a potoa bea otpovikani spored vetoto na Kina vo Sovetot za bezbednost na ON, kako odmazda za izbrzanoto priznavawe na Tajvan od strana na Makedonija. pulton bele`i deka ova ja inicira{e {pekulacijata deka se raboti za amerikanski poteg za potkopuvawe na ON i za namaluvawe na efikasnosta na ruskoto i kineskoto veto vo pretstojnata vojna za Kosovo. Makedonija go prizna Tajvan na 1 januari 1999, so spogodba spored koja Tajpej veti pomo{ od 300 milioni dolari vo ke{ i pove}e od edna milijarda dolari {to bi gi daval dolgoro~no. No, do 2001 Skopje ima{e dobieno samo 20 milioni dolari kako direktna investicija od Tajvan i 150 milioni dolari kako zaemi i tehni~ka pomo{.17 Tajvanska nevozmo`na saga za Alisa vo zemjata na ~udata vo matnite vodi na makedonskata politika zapo~na za vreme na parlamentarnite izbori vo 1998 i be{e braneta od strana na Vasil Tupurkovski, ~len od Makedonija vo prethodnototo kolektivno pretsedatelstvo na Jugoslavija, koj ima{e gr~ko poteklo, i na izborite nastapi pod znameto na negovata novosozdadena partija Demokratska alternativa (DA). Za vreme na kampawata toj veti deka dokolku bide izbran }e donese edna milijarda dolari vo stranski investicii. Tupurkovski pregovaral so Tajvan i od negovite politi~ki oponenti be{e obvinet za izvle~ena li~na korist od ovoj dogovor, obvinenie koe toj energi~no go negira{e. Eden diplomat vo Skopje vo toa vreme komentira{e deka ednostavno al~nosta gi odvede Makedoncite vo stapica, a Vladata be{e predmet na ismejuvawe kaj pretstavnicite na diplomatskiot kor. Otkako Georgievski dobi na izborite i vedna{ go prizna Tajvan, peking ja zatvori svojata ambasada vo Skopje i na 25 fevruari 1999 stavi veto za prodol`uvawe na mandatot na UNpREDEp vo Sovetot za bezbednost. Edinstvenata druga evropska dr`ava koja{to ima{e celosni diplomatski odnosi so Tajpej be{e Vatikan. Tajvan vedna{ otvori ambasada vo Skopje. pretsedatelot Gligorov be{e protiv priznavaweto na Tajvan, no spored Ustavot nema{e vlast za da go blokira. Toj odbi da go primi tajvanskiot ambasador,

N EZ AV i SNO ST i A Fi RMA Ci JA NA MA KEDON i JA, 1990-1999 - 65

koj poradi ova ne mo`e{e da gi predade akreditivite. Tajvan ima{e ambasada, no nema{e akreditiran ambasador.18 Tupurkovski vleze vo pretsedatelskata trka vo dekemvri 1999, no be{e pobeden od Boris Trajkovski, koj ne be{e prijatel na Tajvan. Do sredinata na 2000, DA po~na da se raspa|a na sprotivstaveni frakcii i koga be{e formirana novata koaliciona vlada, minister za nadvore{ni raboti stana eden ~len od partijata na Gligorov, koj isto taka be{e protiv priznavaweto na Tajvan. Makedonija gi obnovi svoite odnosi so Kina na 12 juni 2001, evidentno `elna da go izbegne vetoto na peking za poddr{kata na ON na Skopje vo konfliktot so etni~kite albanski gerilci. Georgievski ve}e ne be{e povrzan so prvobitnata DA koja go prizna Tajvan, pa zatoa nema{e nikakvi obvrski vo ovoj pogled. Na Makedonija & be{e odbiena me|unarodnata pomo{ pred nejzinoto oficijalno priznavawe od strana na ON, vo april 1993 godina. Kako dodatok na efektite od gr~koto embargo, obidite na Makedonija da se prisposobi na pazarnata ekonomija bea spre~eni od me|unarodnoto embargo nametnato vrz Srbija i Crna Gora, so {to zemjata be{e li{ena od polovina od nejzinite izvozni pazari i {to rezultira{e so zaguba od 4 milijardi dolari. Ova be{e delumno napraveno poradi kr{ewe na sankciite, so {vercot vo Jugoslavija. Sepak, politikata na {tedlivost {to se vode{e od 1994 vrodi so plod. Galopira~kata inflacija {to vo 1992 iznesuva{e 2.250 nasto, vo 1993 se spu{ti na 226 nasto, a vo 1996 iznesuva{e 3 nasto. Vo istiot period, deficitot vo buxetot padna od 11 nasto na 2 nasto od bruto-doma{niot proizvod. Cenata na stabilizacionata programa se odrazi na padot na prihodot po glava na `itel, koj spored nekoi procenki padna od 800 dolari vo prosek vo 1989, na 400 dolari vo 1996. industriskoto proizvodstvo, isto taka, se namali na polovina. Nevrabotenosta denes oficijalno s$ u{te iznesuva okolu 30 nasto (spored neoficijalnite procenki, taa iznesuva 60 nasto), a bankarskiot sektor, javnite uslugi i zemjodelskite kooperativi se mnogu bavni vo prisposobuvaweto kon novoto ekonomsko opkru`uvawe. No, sepak, Makedoncite ostanaa optimisti poradi svojata edinstvena pozicija na krstosnicata vo ju`na Evropa me|u Jadransko i Crno More, Egejsko More i Dunav. Amerikanskite komercijalni interesi vo Makedonija, na primer, se skoncentrirani na proektot za izgradba na naftovodot predviden za prenesuvawe nafta od Kaspisko More. Naftovodot }e poa|a od crnomorskoto pristani{te Burgas i }e vodi do Vlora na Jadransko More, minuvaj}i niz Bugarija, Makedonija i Albanija. Najverojatno, ova }e bide glavnata mar{ruta na naftata

6 6 - MA KEDONi JA

i gasot {to se vadat vo centralna Azija kon Zapad. Naftovodot }e sproveduva 750.000 bareli nafta dnevno, vo vrednost od (spored cenite od 2001) okolu 600 milioni dolari mese~no. Spored trudot objaven vo maj 2000 od amerikanskata Agencija za trgovija i razvoj, naftovodot e va`en zatoa {to naftata {to poteknuva od Kaspisko More brgu }e go nadmine bezbednosniot kapacitet na Bosfor, kako transporten pat. Spored Agencijata, {emata }e bide slednava: da se obezbedi postojan izvor na surova nafta za amerikanskite rafinerii... Na amerikanskite kompanii koi imaat klu~na uloga da im se obezbedi vitalniot koridor istokzapad,... da se unapredat aspiraciite na amerikanskata vlada za privatizacija vo regionot...(i) da se olesni brzata integracija (na Balkanot) vo Zapadna Evropa. Vo noemvri 1998, Bil Ri~ardson, toga{en sekretar za energija na SAD, ja obrazlo`i svojata politika za vadeweto i transportot na kaspiskata nafta: Ovde se raboti za energetskata sigurnost na Amerika. isto taka, se raboti za spre~uvawe na upadite na onie koi ne gi spodeluvaat na{ite vrednosti. Nie se obiduvame da gi pomestime novite nezavisni zemji kon Zapad. Napravivme dosta golema politi~ka investicija vo Kaspisko More i za nas e mnogu bitno mapata na naftovodot i politi~kata mapa da bidat kako {to treba. Naftovodot ima istaknata uloga vo balkanskata voena politika. Na 9 dekemvri 1998, albanskiot pretsedatel prisustvuva{e na eden sostanok za {emata vo Sofija i albanskata poddr{ka na izgradbata na naftovodot nedvosmisleno ja povrza so zapadnoto priznavawe na nezavisnosta na Kosovo. Spored moe li~no ubeduvawe, nitu edno re{enie zatvoreno vo granicite na Srbija ne mo`e da donese traen mir. Vo juni 1993 godina SAD ispratija mirovni sili na Balkanot, i toa ne vo zonite na konfliktot kade {to gi opkoluvaa i gi ubiva civilite, tuku na severnata granica na Makedonija, kako del od silite na ON. Nekoi posmatra~i ova go povrzaa so amerikanskiot interes za proektot so naftovodot. Menaxerot na proektot Edvard Ferguson, pretsedatel i izvr{en direktor na makedonsko-albansko-bugarskata naftena korporacija

N EZ AV i SNO ST i A Fi RMA Ci JA NA MA KEDON i JA, 1990-1999 - 67

koja{to rakovodi so proektot, na 15 fevruari re~e deka se gri`i za regularnite diskusii so ^evron teksako korporej{n i so Ekson mobil korporej{n za izgradba na naftovod {to }e ~ini 1,13 milijardi dolari. AMBO, registriran vo SAD, ima pisma za prifa}awe na 898kilometarskiot podzemen naftovod od strana na tri balkanski zemji. Glavni konsumenti na naftata prenesena preku transbalkanskiot naftovod }e bidat Severna i Zapadna Evropa i SAD, a ne Mediteranskiot region. Sopstvenite resursi na SAD rapidno opa|aat i tie ve}e uvezuvaat 50% od svoite godi{ni potrebi. Evropa vleguva vo sli~na situacija rezervite na sever opa|aat i ve}e vo 2010 nema da imaat nafteni rezervi. AMBO e uveren deka drugiot planiran naftovod od 607 milioni dolari, {to }e sproveduva surova nafta od Rusija do Grcija preku Bugarija, ne e zakana za negoviot sopstven proekt, za{to i dvata naftovoda pikiraat na razli~ni investitori i konsumenti. Za vreme na konfliktot vo 2001, Mark Almond, stru~wak za Balkanot od Oriel Kolexot vo Oksford, isto taka ja naglasi krucijalnata priroda na zapadnata intervencija vo Makedonija interesot za naftovodot: Zo{to Zapadot bi sakal da go prezeme upravuvaweto so edna mala i siroma{na zemja, kakva {to e Makedonija, koja{to patem re~eno ima malku prirodni resursi? Odgovorot e strate{ki. Zemjata se nao|a na mar{rutata po koja }e minuva naftovodot od Crno More na istok, pa s$ do albanskiot del na jadranskiot breg. Kontrolata vrz naftovodot e su{tinska za dolgoro~nite energetski planovi na Zapadot.19 Na parlamentarnite izbori odr`ani vo oktomvri-noemvri 1994 godina ima{e somnevawa za golem izboren falsifikat. VMRO go bojkotira{e vtoriot krug od izborite, otkako ne uspea da dobie prateni~ki mesta vo prviot krug, iako be{e najgolemata partija vo asamblejata {to si zaminuva{e od vlast. Krevkosta na novata dr`ava be{e, isto taka, podvle~ena so obidot za atentat vrz pretsedatelot Gligorov, na 5 oktomvri 1995 godina, koj nekoi izvori vo Skopje go pripi{aa kako izmama na bugarskite agenti, a drugi smetaa deka zad atentatot stojat organizirani kriminalni bandi. Gligorov go lekuvaa francuski, srpski i gr~ki lekari, koi mnogu brgu stignaa vo Makedonija. Vladinata koalicija vo koja{to dominira{e Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija (SDSM), porane{nata Komunisti~ka partija, do 1996 po~na da ja gubi popularnosta. Ministrite od liberalnata

6 8 - MA KEDONi JA

partija se karaa so svoite pandani od SDSM, obvinuvaj}i gi deka dr`avata ja vodat so korupcija i so starite metodi na komunisti~kata nomenklatura. Ministrite bea smeneti i zameneti so Albanci od partijata za demokratski prosperitet (pDp). Antikomunisti~kata VMRO odnese ubedliva pobeda na op{tinskite izbori {to se odr`aa vo dekemvri 1996 godina, sobiraj}i gi plodovite od nacionalisti~kata reakcija na zgolemenata zastapenost na pDp i podgotvuvaweto na scenata za pobedata na nacionalistite na parlamanetarnite izbori vo 1998 godina. Za prvpat po 50 godini vo Makedonija na vlast ne be{e levicata, {to be{e ogromna promena vo politikata na zemjata koja{to }e ima dalekose`ni posledici.

Etni~kiot albanski problem na Makedonija


Tenziite me|u etni~kite Albanci i Slavomakedoncite se razvija vo 90-tite, odrazuvaj}i go zgolemeniot makedonski nacionalizam i nesoglasuvawata me|u etni~kite Albanci i Srbi na Kosovo. Albancite od Makedonija se radikaliziraa po revizijata na Ustavot od 1989 koj gi limitira{e nivnite gra|anski prava. Vo 1990 godina 2.000 Albanci mar{iraa niz Tetovo baraj}i nezavisnost i obedinuvawe so Albanija. protestot be{e prekinat od paravoenata policija. Vo 1991, mnogu Albanci odbija da u~estvuvaat vo nacionalniot popis, na toj na~in ote`nuvaj}i go doka`uvaweto na radikalnite tvrdewa deka Albancite iznesuvaat 35 do 40 nasto od vkupnoto naselenie Vo jugoslovenskiot popis od 1981, naselenieto vo Socijalisti~ka Republika Makedonija iznesuva{e 1.912.257 lica, od koi 1.281.195 (66%) Makedonci, 377.726 (19,7 %) Albanci, 44.613 Srbi, 39.555 pomaci, 47.233 Romi, 86.691 Turci, 7.190 Vlasi i 1.984 Bugari. Do 1992, Albancite so~inuvaa 25% od naselenieto, a sega toj procent oficijalno iznesuva 25,17%. Bidej}i Albancite imaat najvisoka stapka na natalitet vo Evropa, se procenuva deka za tri ili ~etiri decenii Albancite bi mo`ele da stanat mnozinstvo vo Makedonija. poprosto ka`ano, problemot be{e vo toa {to nema{e dovolno etni~ki Makedonci. Noviot Ustav na nezavisna Makedonija, donesen vo noemvri 1991, koga nacionalisti~kata dominantnata partija vo parlamentot be{e VMRO, otide potamu od promenite vo 1989, pomestuvaj}i gi pravata na malcinstvata na proporcionalna zastapenost vo javnite tela merka koja{to na Albancite im dade nekakvo vlijanie vo upravuvaweto so starata jugoslovenska socijalisti~ka republika. Glavnite barawa na Albancite bea trojni: da bidat priznaeni kako ramnopravni vo Ustavot; albanskiot jazik da bide oficijalen jazik, i univerzitet finansiran od strana na dr`avata. Albancite

N EZ AV i SNO ST i A Fi RMA Ci JA NA MA KEDON i JA, 1990-1999 - 69

velea deka se soo~uvale so administracija koja{to bila tolku disproporcionalno makedonska, {to bile prinudeni da se ~uvstvuvaat otu|eno. Do 2001 vo policiskite sili i vo vojskata ima{e samo 3,1 % etni~ki Albanci. Vladata gi otfrli obvinuvawata za diskriminacija, velej}i deka takviot disparitet delumno se dol`i na obrazovnoto nivo na Albancite od Makedonija, koe{to e mnogu ponisko od ona na etni~kite Makedonci. No, od 80-tite Albancite razvija podobro obrazovana politi~ka elita, glavno od redot na onie koi rabotele kako gastarbajteri vo Germanija i vo drugi zapadnoevropski zemji. pretsedatelot Gligorov vo po~etokot se obide da ja namali vakvata agitacija, davaj}i ~etiri ministerski mesta na ~lenovite na toga{ umerenata partija za demokratski prosperitet (pDp) i zadovoluvaj}i nekoi barawa za pogolema zastapenost vo obrazovanieto i vo mediumite. Na Albancite vo Vladata, koja{to zboruvaa slovenski jazik, generalno im bea dadeni nekoi nezna~ajni mesta, kako pomo{nici ministri, bez kancelarii ili personal, i bea dr`eni ponastrana od ~uvstvitelnite ministerstva, osobeno od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koe{to be{e i s$ u{te e izvor na najrealnata vlast vo novata dr`ava. policiskata represija od noemvri 1991 poradi {vercerskite aktivnosti na Bit-pazar, star otomanski kvart na Skopje, dovede do apsewe na nekolku etni~ki Albanci i ima{e izve{tai deka vo edna od policiskite stanici eden mlad Albanec od Quboten e pretepan do smrt. Razgnevenata tolpa protestira{e i toga{ bea ubieni trojca Albanci i eden Makedonec, koga paravoenata policija otvori ogan na ovoj miren protest. po nemirite od Bit-pazar, EU se zagri`i deka Makedonija mo`e da se raspadne i izvr{i pritisok vrz pretsedatelot Gligorov za da se reintegrira vo Jugoslavija. Na konferencijata za porane{na Jugoslavija vo london, vo 1993, britanskiot sekretar za nadvore{ni raboti, Daglas Herd, go tera{e Gligorov da ostane blizok so Belgrad i da razmisli za povtorno zdru`uvawe so Jugoslavija po zavr{uvaweto na vojnite na severniot Balkan.20 Francuskite i britanskite eksperti za razuznavawe i bezbednost, mu dadoa pomo{ na makedonskoto Ministerstvo za vnatre{ni raboti. Me|u stranskite agenti koi{to operiraa vo Makedonija be{e i Ri~ard Tomlinson od Britanskata tajna razuznava~ka slu`ba (Mi6), koj podocna dramati~no padna zaedno so svoite gospodari. Vo svojata kniga Golemiot prestap toj iznesuva provokativen, no neizbe`no delumen izve{taj za svojata rabota vo Skopje. Vo sredinata na 1992, edinstvenata kancelarija na Tajnata razuznava~ka slu`ba vo

7 0 - MA KEDONi JA

porane{na Jugoslavija be{e stanicata vo Zagreb, so eden vraboten i dvajca slu`benici vo Belgrad. Tomlinson se se}ava: Makedonskata tajna policija ne dobiva{e dovolno sredstva i zatoa be{e podlo`na na finansiski pottik. Mi6 vo ova ja sogleda svojata {ansa i zatoa istapi pred (germanskiot) BND ili pred CiA. po razmenata na nekoi hartii so Vajthol, be{e dogovoren iten paket za pomo{... Britanija treba{e itno da gi dostavi potrebnite lekovi i medicinska oprema, a za vozvrat, Makedonija treba{e da go pribere slu`benikot na Mi6.21 Britanija poka`a posebno vlijanie vo Makedonija, kako {to go pravi toa i den denes, a Gligorov pak se sretna so Herd vo maj 1993, za da diskutiraat za bezbednosnite pra{awa. Be{e obezbedena britanska tehni~ka pomo{ za Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koe sledbenicite na Gligorov go is~istija od VMRO-vskite nacionalisti, obvineti deka bile preterano probugarski i proruski nastroeni. Mesto niv se nametnaa srpski {pioni i {efovi na bezbednost, koi rakovodea so Ministerstvoto s$ do izbornata pobeda na nacionalistite vo 1998 godina. Vo po~etokot od 1993 godina Tomlinson be{e imenuvan, kako {to veli samiot, za postojan slu`benik na Mi6 vo Makedonija i dobi zada~a da penetrira vo edna etni~ka albanska partija, zatskrien zad maskata na novinar od londonskoto spisanie Spektator. Odmetnatiot {pion se se}ava na svojot skopski kolega Xonatan Maliot koga go pokanil na edno patuvawe nadvor od gradot za proverka na planot za izvlekuvawe, preku edna tajna pista zad planinski guste`, na nekolku kilometri ju`no od Skopje: Skopskiot plan za izvlekuvawe se razlikuva{e od voobi~aenite planovi na stanicata, zatoa {to negova cel ne be{e da se pro{vercuvaat kompromitiranite agenti, tuku da se izvle~e Maliot, dokolku makedonskata vrska mu zavrti grb. Toa be{e yverska tolpa, a politi~kata situacija ne be{e tolku stabilna za celosno da im se veruva. Ako im slu`e{e na celta da se kidnapira i da se zatvori Maliot, toj ne mo`e{e da bara diplomatski imunitet, za{to oficijalno toj ne se nao|a{e tamu. Vo 1996 i SAD go zasilija svoeto prisustvo vo Makedonija, imenuvaj}i go za svoj prv ambasador vo zemjata Kristofer Hil, diplomat od kariera i klu~en ~len na timot {to mu pomaga{e na Ri~ard Holbruk vo pregovorite za Dejtonskata mirovna spogodba za okon~uvawe na vojnata vo Bosna od 1992 do 1995.

N EZ AV i SNO ST i A Fi RMA Ci JA NA MA KEDON i JA, 1990-1999 - 71

Vo svoite memoari, Holbruk se se}ava kako Hil sjaen, bestra{en i argumentiran direktor za Balkanot, stanal negov zamenik mesto Robert Frejzer, glavniot pregovara~ so Milo{evi}, i drugi klu~ni igra~i, po zaginuvaweto na Frejzer vo tragi~nata nesre}a na planinata igman, vo okolinata na Saraevo. Vo 1991, javnite simpatii za kosovskite Albanci dobija treskavi~ni dimenzii vo Albanija i vo oblastite vo Makedonija naseleni so etni~ki Albanci. Albancite vo Zapadna Makedonija imaa semejni i politi~ki vrski so kosovskite Albanci. Natrupanoto oru`je za op{tinska samoza{tita vo prvite denovi od nezavisnosta na Makedonija (noemvri 1993) dovede do obvinenija na ~lenovite na najgolemata albanska partija od Makedonija za {verc so oru`je i za formirawe paravoena organizacija. Obvinenijata za skandalot so oru`jeto ili za vooru`en zagovor, kako {to go narekuvaa, dovedoa do te{ki zatvorski kazni.

Zagovor so oru`jeto
Desetmina makedonski Albanci, vklu~uvaj}i gi i Mithat Emini, porane{en generalen sekretar na pDp, i Husein Haskaj, Albanec, pomo{nik-minister za odbrana, bea obvineti za zagovor i za organizirawe iredentisti~ka albanska vojska, so cel da se vospostavi secesionisti~ka albanska dr`ava pod imeto ilirida, i bea osudeni na zatvorska kazna od 5 do osum godini. Nivnata odbrana se bazira{e na faktot deka toa bilo za samoza{tita pred da se sozdade Makedonskata armija. Nim im be{e sudeno spored porane{niot jugoslovenski zakon, a ~lenovite na Vladata o~igledno gi uveruvale ~lenovite na pDp deka tie }e dobijat blagi zatvorski kazni, najmnogu 18 meseci.22 Nekoi zapadni voeni izvori veruvaat deka klu~na uloga vo izbivaweto na skandalot so oru`jeto odigral Tomlinson i deka vo aferata bile vme{ani francuskite i britanskite razuznava~i. Eden voen izvor izjavi deka vo zagovorot so oru`jeto bila vme{ana i Velika Britanija: Ako veruvame vo toa {to go ka`uva Tomlinson, toga{ negovite aktivnosti bile odobreni. Celta, najverojatno, bila stabilizirawe na Makedonija, so namamuvawe na albanskite radikali vo stapica, odnosno spored maksimata: Sose~i go vo koren, staro mom~e. Vaka operiraat na{ite vladini agencii.23 Vo svojata kniga Tomlinson opi{uva kako go vrbuval zamenik{efot na edna etni~ka albanska partija kako agent, otkako mu priznal deka e britanski razuznava~, a ne novinar kako {to se pretstavil otprvin.

7 2 - MA KEDONi JA

Tenzijata so Albanija po aferata izbuvna vo juni 1993 i se zakanuva{e da predizvika vojna na makedonsko-albanskata granica, tvrdat zapadni voeni izvori. Vo juni 1993, eden razuznava~ od Albanija, major vo trupite za izviduvawe so visok ~in vo grani~nata edinica na Tirana, be{e zastrelan i ubien od makedonskite grani~ni edinici, a albanskiot narednik {to bil so nego be{e ranet, objavuva edno zapadno voeno ata{e vo Skopje, vo toa vreme. Tie go ostavija narednikot da umre, no toj pre`ivea i se vrati vo Albanija za da ka`e {to se slu~ilo. Toga{ re~isi zapo~na vojna na granicata, mi re~e diplomatot, dodavaj}i deka Makedoncite namerno go ubile albanskiot oficer.24 Toa ne be{e nesre}en slu~aj. Makedoncite imaa zaka`ano sredba so albanskiot major na granicata i namesto da se sretnat so nego, tie go ubija. lo{iot incident be{e eden od nekolkute neobjaveni sudiri koi{to go pottiknaa Wujork da rasporedi trupi na ON vo Makedonija. Vo toa vreme na granicata ima{e golem broj smrtni slu~ai na Albanci, pogolemiot broj od kosovskata strana. Ova pridonese Evropskata unija da rasporedi nabquduva~i i na albanskata strana izjavi izvorot. Vo septemvri 1993, nacionalisti~koto radikalno krilo na pDp, najgolemata albanska partija vo Makedonija, na svojot partiski kongres se sudri so rakovodstvoto na Nevzat Halili, obvinuvaj}i go deka ne uspeal da obezbedi avtonomija, nitu pak status na narod vo Makedonija. Vo juni 1993, radikalite, poddr`ani od pretsedatelot na Albanija Sali Beri{a, ja prezedoa kontrolata vrz tetovskata partiska organizacija, a potoa sleduvaa i drugite ogranoci. partijata se podeli na dva dela. Do proletta 1994, duri i poumerenoto krilo (iako s$ u{te koalicioni partneri na SDSM na Gligorov) go prifati stavot na radikalite i pobara status na konstitutivna nacija vo Makedonija. Od radikalnoto krilo na pDp }e se izrodi Demokratskata partija na Albancite (DpA), predvodena od Menduh Ta~i i Arben Xaferi. Od strana na zapadnite diplomati vo Skopje, ~ii{to kontakti so albanskite politi~ari se sveduvaa na sredbite so umereniot lider na pDp Abdurahman Haliti i koi retko navleguvaa vo oblastite na Zapadna Makedonija so dominantno albansko naselenie, ovie dvajca dolgo vreme bea tretirani kako otpadnici. Xaferi e roden vo 1948 godina vo Tetovo, kade {to go zavr{il osnovnoto i srednoto u~ili{te. Studiral na Filozofskiot fakultet na belgradskiot univerzitet i u~estvuval vo levi~arskite studentski demonstracii vo jugoslovenskata prestolnina vo 1968 godina. po diplomiraweto na Grupata za psihologija, re{ava da stane novinar i vo pres-industrijata ostanuva s$ do 1993 godina. pred da go napu{ti

N EZ AV i SNO ST i A Fi RMA Ci JA NA MA KEDON i JA, 1990-1999 - 73

novinarstvoto, rabotel kako filmski urednik vo RTV Pri{tina. po voveduvaweto na mnogupartiskiot sistem vo Makedonija, toj stana ~len na partijata za demokratski prosperitet. Na parlamentarnite izbori vo oktomvri 1994 be{e izbran za pratenik vo makedonskiot parlament, kako eden od {estemina pretstavnici na DpA vo opozicijata. partijata, isto taka, u~estvuva{e i vo lokalnata vlast vo Tetovo i vo drugi gradovi vo zapadna Makedonija so dominantno albansko naselenie. promenlivata ekonomija, isto taka, go naglasuva{e etni~koto nezadovolstvo. Oficijalnata nevrabotenost iznesuva{e 28 nasto vo sredinata od 1994, a 23 nasto od vrabotenite ne primaa plata pove}e od ~etiri meseci. Bidej}i ovaa nevrabotenost prvenstveno be{e vo oficijalnata ekonomija, Makedoncite bea popogodeni od Albancite, koi bea sobrani vo neoficijalniot sektor pi{uva Suzan Vudvord a nezadovolstvoto od ovaa razlika pridonesuva{e za me|uetni~ki tenzii i za porast na poddr{kata na makedonskite nacionalisti~ki partii. Takvoto nezadovolstvo prodol`uva i denes. Vo prvata decenija na novata makedonska republika, eden od glavnite izvori na tenzii be{e obrazovanieto. ^len 48 od Ustavot, prifaten na 6 januari 1992, go ograni~i pravoto na obrazovanie na jazicite na nacionalnite malcinstva na nivo na osnovnoto i srednoto obrazovanie. No, nema{e takva garancija za obrazovanieto na malcinskite jazici na univerzitetsko nivo. Osven na pedago{kiot fakultet pri Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij vo Skopje, na dvata dr`avni univerziteta se predava{e samo na makedonski jazik. Albanskata zaednica, po svoja inicijativa, go osnova{e Univerzitetot na albanski jazik vo Tetovo (Universiteti i Tetoves) na 15 fevruari 1995, iako zgradata vo koja{to treba{e da bide smesten be{e urnata od strana na vlasta. Vo po~etokot vo ramkite na Univerzitetot rabotea pet fakulteti: praven, Ekonomski, Jazici, Obrazovanie i prirodni nauki. Kadarot se regrutira{e od ve}e etabliraniot Univerzitet na albanski jazik vo pri{tina. Dva dena po otvoraweto, Univerzitetot be{e zatvoren od makedonskata policija. Na uli~nite sudiri be{e ubieno edno lice, a 15-mina bea raneti. Rektorot na Univerzitetot, d-r Fadiq Sulejmani, be{e obvinet za pottiknuvawe na pobuna i be{e osuden na kazna zatvor od 2,5 godini, no be{e pu{ten so kaucija vo juni istata godina. Britanskiot medijator Dejvid Oven, koj toga{ gi predvode{e medijatorskite obidi vo porane{na Jugoslavija, raska`uva: Kade {to ambasadorot Arens samo {to dopatuval vo Skopje za tretata runda trilateralni razgovori me|u Vladata i trite albanski partii, a vo Tetovo se odr`uvalo sudewe na profesor Sulejmani... Ekstremna tenzija. Vo tekot na razgovorite Albancite go pokrenaa

7 4 - MA KEDONi JA

pra{aweto za koristewe na nivniot jazik vo parlamentot, na {to ministerot za pravda odgovori deka stanuva zbor za `mo{ne ~uvstvitelno pra{awe`, a nie od Me|unarodnata konferencija za porane{na Jugoslavija (ICFY International Conference on the Former Yugoslavia) se obiduvavme da ja ispitame logistikata za simultan prevod na usnite izjavi. Na Kosovo, mnogu od u~enicite involvirani vo ilegalnite osnovni i sredni u~ili{ta na albanski jazik, bea povtorno primeni vo oficijalniot u~ili{en sistem. Nie od Me|unarodnata konferencija bevme uvereni deka vo Tetovo {ansite za razgoruvawe na situacijata se pogolemi otkolku na Kosovo.25 podocna, Eleonor pri~ard napi{a deka: postoeweto na Univerzitetot ostanuva naglaseno nepriznato od strana na dr`avata, pred s$ poradi obvinuvawata deka toj e le`i{te na radikalniot albanski nacionalizam i na ekspanzionisti~kata ideologija za Golema Albanija. Kako i na Kosovo, obrazovanieto na malcinstvata treba{e da ja simbolizira borbata za site malcinski prava vo dr`avata.26 Taa bele`i deka etni~kite Makedonci se pla{ele od priznavaweto na Univerzitetot: Nekoi se somnevaa deka toa }e bide prviot ~ekor vo programata na secesionizmot, naso~en kon otcepuvawe na zapadniot del od zemjata i formirawe na nekakov sojuz so Albanija i so Kosovo. Nekoi, sosema sprotivno, se pla{ea od podemot na Albancite kako zakana za makedonskoto op{testvo samo po sebe... Rasprostranetiot strav kaj Slovenite od dominacijata na islamot na Balkanskiot poluostrov, tolku sli~na na seni{nata Otomanska imperija, e dobro dokumentiran vo poslednive godini. Kon krajot na 90-tite, Makedonija pretrpe posledici od vostanieto vo Albanija, koga nasilno be{e otfrlen re`imot na pretsedatelot Beri{a vo Tirana. Nestabilnosta vo Albanija ima{e posledici i vo Makedonija: prvin vo 1996 godina, koga propadna edna golema makedonska {tedilnica po ime TAT, so sedi{te vo Bitola, otkako naso~i pari vo albanskite piramidalni bankarski {emi, a iljadnici makedonski Albanci gi zagubija svoite {tedni vlogovi. Oru`jeto od voeniot arsenal koe{to vostanicite go odzedoa od albanskata policija, po~na da se preleva preku makedonskata granica, koja{to

N EZ AV i SNO ST i A Fi RMA Ci JA NA MA KEDON i JA, 1990-1999 - 75

na delovite od albanska strana be{e kontrolirana od paravoenite bandi. Makedonija be{e nagolemo opfatena od organiziraniot kriminal od Albanija i od krugovite za {verc so droga. Trojca etni~ki Albanci bea zastrelani i ubieni koga makedonskata policija gi razbi demonstraciite na nekolku stotini lu|e na ulicite na Gostivar, vo juli 1997 godina. Gradona~alnicite na Gostivar i na Tetovo, Rufi Osmani i Adem Demiri (se misli na Alajdin Demiri), bea uapseni i osudeni na nekolkugodi{na zatvorska kazna, koga na zgradite na nivnite op{tinski zgradi be{e istaknato albanskoto zname so dvoglav orel. Xaferi i drugite pretstavnici od DpA vo parlamentot odbija {est meseci da prisustvuvaat na sednicite, vo znak na protest poradi sudirite vo Gostivar. Esenta 1997 godina makedonskite vlasti kako otstapka najavija deka na predava~ite-Albanci na Skopskiot univerzitet, }e im bide dozvoleno da obu~uvaat na svojot jazik, pokrenuvaj}i `estoki protestni demonstracii na makedonskite studenti Sloveni. i dodeka Britanija i Francija dosledno ja poddr`uvaa dominantnata makedonska elita, SAD i me|unarodnite organizacii odigraa zna~ajna uloga vo ohrabruvaweto na albanskiot radikalizam vo Makedonija, politika koja{to nekoi analiti~ari, kako Vudvord, u{te vo 1995 ja smetaa za nesmasna i opasna. Razlikata me|u ~ovekovite i nacionalnite prava, koja{to se obiduvaa da ja odr`at site vladi vo porane{nite republiki, ne be{e potpomognata od intervencijata na me|unarodnite akteri re~e taa. Vo svojata politika kon Makedonija vo tekot na 1993 me|unarodnite akteri..., pod pretpostavka deka me|uetni~kiot konflikt e primarniot izvor na vnatre{nata nestabilnost, koja{to mo`e da eskalira vo vooru`eno neprijatelstvo i vojna, se fokusiraa na ~ovekovite prava na albanskoto malcinstvo... Me|utoa, vo po~etokot na 1994, nabquduva~ite go zedoa zdravo za gotovo faktot deka Albancite vo Makedonija imaat pravo na teritorijalna avtonomija vo zapadnite oblast i deka negiraweto na ova zna~i i negirawe na nivnite ~ovekovi prava. Na toj na~in tie ne samo {to ja odr`uvaa dvosmislenosta za legitimnosta na srpskoto vladeewe na Kosovo, tuku davaa jasen signal za poddr{kata {to mu ja davaat na albanskiot proekt za posebna dr`avnost, tuku izleze deka go pomagale ovoj proekt vo negovata osnovna cel povrzuvawe na Albancite od Makedonija i od Albanija. Toga{, se nametnuva pra{aweto na koja osnova be{e legitimna makedonskata dr`ava? Na koja osnova mo`e{e da go odbrani

7 6 - MA KEDONi JA

svojot teritorijalen integritet, osobeno koga albanskite aspiracii i natamu prodol`ija da dobivaat poddr{ka? Me|utoa, site ne se soglasuvaa so vakviot stav na Vudvord. Mi{a Gleni vo maj 1995, vo Forin afers napi{a deka vo ju`en Balkan SAD imaat napraveno pove}e od koga i da e prethodno i deka treba da im se ~estita za nivnata proniklivost. Ova be{e tivok, iako ne be{e krucijalno dovr{en, triumf, za koj{to administracijata na Klinton zaslu`uva sekakva pofalba.27 Vo noemvri 1998, desnoto krilo na koalicijata Za promeni na VMRO i Demokratskiot sojuz, predvodeno od Tupurkovski, formira{e vlada pod vodstvo na Qub~o Georgievski. partijata na Tupurkovski dobi prili~na poddr{ka od gr~kite semejstva od biv{ata gra|anska vojna i po edna godina premina vo opozicija. Tupurkovski be{e blizok sorabotnik na Gligorov i posledniot ~len od Makedonija vo rotira~koto pretsedatelstvo vo stara Jugoslavija. Negoviot tatko bil komunisti~ki komandant vo Demokratskata armija vo gr~kata Gra|anska vojna od 1946 do 1949, progonet vo Skopje vo 1950 godina. Novina be{e toa {to Kabinetot vo svoi redovi vklu~i i ~lenovi od Demokratskata partija na Albancite. Vo Makedonija postoe{e op{to uveruvawe deka Albancite treba da bidat pozastapeni vo vladata, a postoe{e i me|unaroden pritisok za nivno vklu~uvawe. Georgievski otprvin se obide da gi odobrovoli Albancite, vetuvaj}i im pari za Tetovskiot univerzitet i osloboduvaj}i go od zatvor gostivarskiot gradona~alnik, koj ja otslu`uva{e kaznata poradi istaknuvawe na znameto na Albanija. pretsedatelot Gligorov ja odbi amnestijata na gradona~alnikot, no parlamentot go nadglasa negovoto veto, {to be{e znak za opa|aweto na negovoto vlijanie. partijata na Xaferi na izborite vo 1998 dobi 11 mesta vo parlamentot i nekolku mesta pomo{nici-ministri vo Vladata na Georgievski. Go najdovme vistinskiot partner izjavi Xaferi ova (VMRO) ne e prosrpska partija, tuku partija {to gi poddr`uva promakedonskite idei i tokmu so taa ideja }e mo`eme da gi primenime vo praktikata fundamentalnite idei {to se mnogu va`ni za regionot.28

Vlijanieto na kosovskata vojna i operacijata Potkovica


Vo 1999 godina stotici iljadi etni~ki Albanci vlegoa vo Makedonija begaj}i od srpskata represija na Kosovo. Samo na 2 april, vo Makedonija izbegaa 45.000 Albanci. Vo po~etokot, makedonskite vlasti bea osudeni od me|unarodnata zaednica poradi obidot da gi proteraat begalcite vo drugi zemji. Na 3 april tie odbija da gi pu{tat begalcite da vlezat vo zemjata.

N EZ AV i SNO ST i A Fi RMA Ci JA NA MA KEDON i JA, 1990-1999 - 77

Na grani~niot premin Blace vo stapica ostanaa 65.000 begalci. prethodnata godina, so jugoslovenskiot dogovor, vlastite planiraa koridor, nadevaj}i se deka toj }e se koristi za kontrola na dvi`eweto na begalcite od Kosovo kon Albanija, bez da minuvaat niz oblasti vo Makedonija naseleni so Albanci. No, vo nitu edno scenario ne se o~ekuva{e tolkav priliv na begalci. postoe{e uveruvawe deka Milo{evi} se nadeval oti prilivot na ovie Albanci, za koi{to jugoslovenskiot pretsedatel i makedonskite vlasti mislea deka nikoga{ nema da se vratat doma, }e go naru{i krevkiot etni~ki balans na Makedonija i deka }e ja vturne zemjata vo vojna me|u slovenskoto mnozinstvo i albanskoto malcinstvo. Spored izjavata na Jo{ka Fi{er od 7 april, toga{en germanski minister za nadvore{ni raboti, proteruvaweto na etni~kite Albanci od Kosovo bilo del od posebniot plan nare~en Operacija potkovica. Vo mart Milo{evi} mu ka`al deka srpskite sili mo`at da go ispraznat Kosovo za edna nedela, no germanskiot pratenik ne go sfatil seriozno.29imeto na operacijata be{e strogo opisno izvestuva Observer: Srpskata vojska i policija bi gi pritisnale OVK i civilite vo napad {to bi se izvel od tri strani, uni{tuvaj}i gi bazite i borcite na OVK i teraj}i go naselenieto da bega vo Makedonija i vo Albanija, preku otvoreniot jugozapaden del na potkovicata. igrata be{e dostavena do zapadnite razuznava~i vo pove}e izjavi i ne be{e mo`no da se ignorira. Nejzinata cel be{e najladnokrvno opi{ana pred zapadnite diplomati od strana na generalot Sreten luki}, istiot ~ovek {to komanduva{e so operacijata vo Ra~ak i so, kako {to podocna }e utvrdat razuznava~ki izvori, nejzinoto premol~uvawe. luki} operacijata ja opi{a kako masovna ~istka so koja{to kone~no bi se uni{tila OVK. isto taka, toj re~e deka se nadeva deka operacijata }e zavr{i so celosno uni{tuvawe na OVK do oktomvri.30 Germanskite oficijalni lica ne najdoa cvrsti dokazi za planot. iako vo toa vreme toj be{e nagolemo prifaten od mediumite, negovata priroda i postoewe s$ u{te bea pod znak pra{alnik. povisok izvor od amerikanskiot Stejt department na Xuda mu rekol deka: S$ dodeka ne se najde golemiot plan za uni{tuvawe na OVK, {to bi rezultiral so golem broj begalci i dodeka ne se otvorat arhivite vo Belgrad, vistinskata slika }e ostane nejasna.31

7 8 - MA KEDONi JA

Braca Gruba~i}, ugleden urednik na VIP wusleter od Belgrad, dodava: ima{e nejasni idei za proteruvawe, no se somnevam deka postoel realen plan `potkovica`. Mislam deka tie go storija toa koga zapo~na bombardiraweto.32 Vo 2000, eden germanski general tvrde{e deka izve{tajot za potkovica otkrien pred Fi{er, bil la`en. Hajnc lokej, penzioniran brigaden general, vo edna kniga za vojnata tvrde{e deka planot bil fabrikuvan od neva`ni bugarski razuznava~ki izve{tai. lokej, koj toga{ rabote{e za OBSE, go obvini [arping, toga{niot germanski minister za odbrana, zaradi zamagluvaweto na potekloto na potkovicata.33 Kakva i da be{e vistinata, Skopje be{e soo~eno so ogromni koloni izmoreni, dehidrirani i iscrpeni civili na svoite granici. pod zapaden pritisok, Boris Trajkovski, toga{en zamenik-minister za nadvore{ni raboti, insistira{e begalcite da se primat, no gi zamoli zapadnite zemji da obezbedat avioni so koi }e gi prenesat na svoja teritorija. To~niot broj lica koi izbegaa vo Makedonija od pokrainata s$ u{te ne e poznat, no sigurni procenki tvrdat deka toj iznesuval okolu 300.000 lica, odnosno edna tretina od naselenieto na Kosovo.34 Duri i pod zapadniot pritisok, makedonskata politika si ima{e svoi limiti i ponekoga{ prezema{e o~ajni~ki merki. Vo april 1999 godina prinudno i prekuno} preseli 40.000 kosovski begalci od eden kamp vo Makedonija vo drug kamp vo Albanija. Vlastite o~igledno si postavile limit za toa kolku begalci treba da vlezat i da ostanat vo zemjata: oficijalno, od mart 1998 do 20 april 1999 vo zemjata imalo 127.500 begalci.35 Milo{evi} ja potceni sposobnosta na UNCHR (Visokata komisija na ON za begalci) i na zapadnite zemji mo{ne brzo da reagiraat na prilivot. Na 4 april, britanskiot sekretar za nadvore{ni raboti Robin Kuk go svika svojot tim i re~e: Kako }e se spravime so ovie lu|e? Baram odgovor do 11.00 ~asot. pojavete se so politika.36 Odgovorot bea NATO trupi od 8.000 vojnici koi se sobraa vo Makedonija pod komandata na britanskiot general Xekson, za za~uvuvawe na mirot spored mirovniot paket od Rambuje. Nim im be{e naredeno da izgradat begalski kampovi. Na ovoj na~in begalskata bomba be{e donekade deaktivirana. Begalcite bea smesteni vo ogromniot kamp vo Stenkovec, izgraden neposredno dol` granicata. Trupite na NATO, isto taka, bea rapidno rasporedeni, za da go ubla`at problemot na Albanija so izgradbata na kampovite vo Kuks i so begalcite rasprsnati po zemjata. istovremeno, Kristofer Hil se obide da go uveri Skopje deka Va{ington ima obvrska da go garantira makedonskoto pre`ivuvawe.

N EZ AV i SNO ST i A Fi RMA Ci JA NA MA KEDON i JA, 1990-1999 - 79

Makedonija ima va`na uloga kako faktor na stabilnosta na Balkanot... Kone~no, kako multietni~ka dr`ava, nie mnogu sakame da ja vidime uspe{na i }e stoime zad nea i }e pomogneme taa da uspee re~e toj.37 No, begalskata kriza prodol`i da gi nadminuva mo`nostite (sposobnostite) na Makedonija. Koga eden ogromen broj begalci pristigna na granicata na 19 april, po eden interval vo koj{to bea spre~eni da pristignat, od strana na srpskite sili, Skopje re~e deka od vkupno 3.000 mo`e da primi samo 400 begalci. Begalskite kampovi bea ispolneti tripati pove}e i makedonskite vlasti dozvoluvaa samo u{te eden mal broj. Vo po~etokot na maj, vkupnata brojka begalci iznesuva{e 200.000 pove}e od 10% od naselenieto vo Makedonija. Skopje izjavi deka ve}e nema da prima begalci i ja zatvori granicata. Demokratskata partija na Albancite se zakani deka }e ja napu{ti koalicionata vlada poradi tretmanot na begalcite, no be{e ubedena da ostane od strav deka politi~kata nestabilnost bi mo`ela da ja kompromitira politikata na NATO. lutinata na makedonskite Albanci se namali koga stana jasno deka UNCHR, vladite na NATO i cela duzina nevladini organizacii bea na samoto mesto, odgovaraj}i na krizata rapidno i efektivno. Kampovite bea dobro organizirani, ima{e hrana i voda, medicinski materijal, lekari, pa duri i satelitski telefoni. Kampovite ne bea kojznae kolku komforni, no vo sporedba so kampovite vo Afrika ili vo drugite delovi od Tretiot svet, bea duri i luksuzni. Makedonskite vlasti zabranija izleguvawe od kampovite, za{to ne sakaa begalcite da se selat kaj prijateli ili rodnini vo Skopje ili vo zapadna Makedonija, naselena so etni~ki Albanci. Kako rezultat na ova, najobi~nite lu|e zavr{ija vo {atori, no Kosovarite od srednata klasa, profesionalcite i onie koi imaa vrski, retko odea vo kampovite i patuvaa direktno za Tetovo. Kosovskata kriza ja ~ine{e makedonskata ekonomija okolu 630 milioni dolari, poradi pove}e od 3 meseci propu{ten izvoz. Okolu 40.000 vraboteni bea otpu{teni poradi zagubenoto proizvodstvo. Do noemvri, 90% od ovie vraboteni bea povtorno anga`irani, no nevrabotenosta ostana da bide visoka, so oficijalna brojka od 341.500 nevraboteni, nadminuvaj}i ja brojkata na redovno vrabotenite (313.400). Vladata potro{i 200 milioni dolari za izgradba na zasolni{ta za begalcite, no Ministerstvoto za finansii proceni deka za spravuvawe so tovarot taa dobila samo 42 miliona dolari stranska pomo{. Do 1999, trgovijata na Makedonija so drugite republiki od porane{na Jugoslavija iznesuva{e samo 20% od trgovskata razmena vo 1990 i ne be{e kompenzirana so nekakvo zna~itelno zgolemuvawe

8 0 - MA KEDONi JA

vo trgovijata so Zapadot. Vo septemvri i oktomvri, nasproti krizata, industriskoto proizvodstvo se zgolemi za prose~ni 15%. No, bilansot na platniot deficit vo 1999 iznesuva{e 241 milion dolari, a na krajot na oktomvri rezervite na stranski valuti vo centralnata banka vo Skopje iznesuvaa samo 412 milioni dolari. prose~niot mese~en prihod vo 1999 be{e okolu 175 dolari, so skromno zgolemuvawe od 2,8 nasto vo odnos na prethodnata godina.38 Za vreme na NATO bombardirawata na Srbija i na Kosovo, Makedonija im dozvoli na NATO trupite da vospostavat bazi vo zemjata i za snabduvawe da gi koristat makedonskite aerodromi i patnite vrski so Grcija. Duri i pred bombardiraweto, pristapot na NATO vo vozdu{niot prostor na Makedonija, obezbeden od Vladata vo Skopje, & ovozmo`i na Alijansata fleksibilnost vo razvivaweto na cela niza opcii {to gi zacrtaa ministrite za odbrana na NATO na 11 juni 1998, za zapirawe ili za prekinuvawe na sistematskata kampawa na nasilna represija i progon vo Kosovo. Vo eden prikaz na voenata mo} {to be{e zamislen za zapla{uvawe na srpskite sili vo Kosovo, NATO re{i da organizira ve`bi vo Makedonija i vo Albanija. Ve`bata Re{itelen sokol be{e odr`ana na 15 juni 1998 i be{e zamislena kako demonstracija na sposobnosta na NATO da ja poka`e svojata sila vo regionot.39 inicijativata za Skopje be{e pred s$ rezultat na o~iglednata perspektiva za fa}awe na pobrziot kolosek za ~lenstvo vo NATO, {to be{e osobeno posakuvano po tajvanskata avantura, na koja{to be{e vozvrateno so povlekuvawe na nabquduva~kite sili na ON. Kristofer [apardanov, oficer za vrski vo {tabot na NATO vo Skopje, proletta 1999 spomena deka Makedonija ve}e u~estvuvala vo partnerstvoto za mir na NATO i deka vo septemvri 1998 bila lokacijata na zaedni~kata makedonsko-NATO-vska voena ve`ba, pod naslov Operacija najdobar obid. Kratkoro~no, Alijansata obezbedi mnogu silna i robusna bezbednosna re{itelnost re~e [apardanov. Se nadevame deka Makedonija... na ~lenstvoto }e gleda kako na silna i dolgoro~na perspektiva.40 Za ironijata da bide u{te pogolema, so stavot {to }e go zazeme za vreme na krizata vo 2001, Georgievski }e bide `estoko kritikuvan od strana na levata opozicija poradi negoviot pronatovski stav. Vo biografskata skica, belgradskata nezavisna agencija Beta komentira{e vaka: Otkako negovata partija dojde na vlast vo 1998 godina, Georgievski virtuelno im izleze vo presret na site barawa na Zapadot, pretvoraj}i ja Makedonija vo logisti~ka baza na NATO pred intervencijata na voeniot sojuz protiv Sojuzna Republika Jugoslavija i otkako trupite na NATO po~naa da se rasporeduvaat na Kosovo, letoto 1999 godina...

N EZ AV i SNO ST i A Fi RMA Ci JA NA MA KEDON i JA, 1990-1999 - 81

Negovite toga{ni politi~ki oponenti go kritikuvaa Georgievski, velej}i deka so prifa}aweto na trupite na NATO, mu na{tetil na suverenitetot na Makedonija. Georgievski e roden na 17 januari 1966 vo [tip, kade {to zavr{il osnovno i sredno obrazovanie. Diplomiral kni`evnost na Filozofskiot fakultet pri Skopskiot univerzitet. U{te vo po~etocite na svojata politi~ka kariera, Georgievski `estoko se zalaga{e za slobodna i nezavisna Makedonija i be{e zakoraven antikomunist, obvinuvan za poddr{ka na probugarskata (a so toa i na proruskata) politika i za zazemawe tvrd stav kon drugite sosedi na Makedonija, {to be{e vo sprotivnost so politikata na ekvidistanca na Gligorov. Negovata partija go dobi mnozinstvoto glasovi na prvite pove}epartiski izbori vo 1990, no ne mo`e{e da ja prezeme vlasta za{to ne mo`e{e da najde koalicionen partner. Vo 1991, na vozrast od 26 godini, Georgievski stana potpretsedatel na zemjata. po osum meseci na funkcija, Georgievski ne be{e zadovolen so umerenata politika na Gligorov i so ona {to toj go smeta{e za bavno napreduvawe od komunizmot kon demokratijata. Toj podnese ostavka i & se vrati na opozicijata i be{e ~len na parlamentot od 1992 do 1995 godina. Toj, isto taka, be{e uspe{en biznismen i vode~ka figura vo holding-kompanijata BS. So svojata partija rakovode{e so ~eli~na raka, raspu{taj}i go izvr{niot komitet koga izbi razdor me|u probugarskata i antibugarskata frakcija. Trajkovski, roden vo Strumica na 25 juni 1956 godina, studiral pravo na Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij i na eden protestantski teolo{ki kolex vo SAD. Specijaliziral trgovsko pravo i rabotni odnosi i bil rakovoditel na pravnoto oddelenie vo edna grade`na kompanija. Vo 1997, stanuva {ef na Kabinetot na gradona~alnikot na Op{tina Kisela Voda, a za zamenik-minister za nadvore{ni raboti e imenuvan vo januari 1999. Na pretsedatelskite izbori vo oktomvri, Trajkovski go pobeduva kandidatot na socijaldemokratite Tito petkovski, za vo noemvri 1999 da stane {ef na dr`avata, na vozrast od 43 godini. Neregularnostite vo glasaweto se pri~ina za povtorno glasawe vo edna desetina izborni edinici vo Zapadna Makedonija. Mnogu etni~ki Albanci, razo~arani od prethodnata partija na vlast predvodena od biv{ite komunisti, glasaa za Trajkovski vo posledniot nalet protiv petkovski, pobednikot vo prviot krug na izborite, i toj ja dobi poddr{kata od Zapad.

8 2 - MA KEDONi JA

Britanskata poddr{ka na pretsedatelot Trajkovski, vo negovata kampawa da go zameni Gligorov, be{e osobeno silna. Toj ~estopati ja posetuva{e Me|unarodnata organizacija na hristijanskoto liderstvo, so sedi{te vo Vinzdor, a uniformite na negovata pretsedatelska garda bea redizajnirani za da potsetuvaat na britanskite modeli.41 Sepak, kako {to komentira Vudvord, pretsedatelot Trajkovski treba{e da se soo~i so herkulovska zada~a. Toj veli: pri~inite {to dvi`ewata za nezavisnost se razvija podocna vo Bosna i Hercegovina i vo Makedonija, kako i vo Azerbejxan, Gruzija i Taxikistan, se istite edna{ zapo~natoto nasilstvo se {ire{e so mnogu pogolema brzina i intenzitet. poradi grani~eweto so porane{ni imperijalni re`imi, ovie zemji imaa etni~ki i nacionalno osobeno me{ano naselenie. Kreirani od nadvore{nite sili, kako me|unarodni kompromisi za postignuvawe regionalen balans na silite, na porane{nite jugoslovenski republiki Makedonija i Bosna i Hercegovina i na porane{nite sovetski republiki vo Kavkaz ne im be{e lesno da postignat politi~ka avtonomija. Duri i onamu kade {to nivnite lideri se borea za sopstvena pogolema avtonomija vo ramkite na dominantnata dr`ava, ovie zemji i narodi, prikle{teni me|u politikata na reformskiot centar i na nacionalisti~kite separatisti, podolgo ja poddr`uvaa multinacionalnata dr`ava zatoa {to nivnata teritorija i multinacionalna bezbednost zavisea od toa.42 Trajkovski ne uspea da mu go nametne svojot avtoritet na Georgievski i na ministerkata za vnatre{ni raboti Dosta Dimovska, za koja se smeta{e deka e probugarski orientirana. i ova }e predizvika seriozni problemi. Spored viduvaweto na eden zapaden diplomat vo Skopje: Trajkovski be{e ~esen, osobina {to be{e retka, i be{e mo{ne skromen. No, toj be{e emotiven i kako karakter be{e mnogu mek, pa zatoa mu be{e potrebna golema poddr{ka. Koga ja nema{e, toj be{e nadvor od svojata mo}. Ako go poglednete negovoto dosie, }e vidite deka toj e najva`nata li~nost vo spre~uvaweto na gra|anskata vojna vo Makedonija, no deka mu treba{e postojana poddr{ka od strana na me|unarodnata zaednica.43

N EZ AV i SNO ST i A Fi RMA Ci JA NA MA KEDON i JA, 1990-1999 - 83

Vo prvata decenija od svoeto postoewe, Makedonija ja izbegna sudbinata na Bosna, Hrvatska i na Slovenija, otcepuvaj}i se od Jugoslavija bez nitu eden ispukan kur{um. Go nadmina istoriskiot otpor kon makedonskata dr`avnost od strana na Bugarija i ja prebrodi dolgata i opasna kriza so Grcija za priznavawe od strana na EU. No vnatre{no, Makedonija be{e krajno ranliva poradi etni~kata podelba na Slavomakedonci i Albanci. Za vreme na izborite vo istata decenija, albanskite partii ve{to ja iskoristija svojata pozicija za da go eksploatiraat balansot na silite me|u nacionalisti~koto VMRO i prosrpskiot SDSM i frakcionerskata i fragmentiranata situacija vnatre vo slavomakedonskata elita, {to dovede, na primer, do sitni raspravii me|u VMRO i Demokratskiot sojuz. No, pretpostavenata radikalna DpA razo~ara mnogu Albanci koi glasaa za nea. involviraweto na partijata na Xaferi, se ~ine{e, vetuva brzi reformi, ima{e malku promeni duri i po doa|aweto na Trajkovski na mestoto na Gligorov vo 1999. Xaferi dobi parkinsonova bolest i, iako ostana vlijatelna figura, na mnogu mladi etni~ki Albanci toj im izgleda{e kako da ja zagubil inspirativnata iskra. prilivot na begalci za vreme na kosovskata kriza ja naglasi i ja zgolemi ovaa slabost na makedonskoto op{testvo, dodeka agitatorite od pri{tinskoto kafeansko dru{tvo gi ubeduvaa makedonskite Albanci deka se osudeni na ve~en status na vtoroklasni lu|e, kako biv{a jugoslovenska narodnost, odnosno nacionalno malcinstvo.

8 4 - MA KEDONi JA

Na rabot na konfliktot

na ova Mesto vredi da se sumiraat poziciite na golemite igra~i na Balkanot vo odnos na makedonskoto pra{awe koga zapo~na konfliktot.

Etni~ki Makedonci
Spored statistikata od 1981 godina, koja se smeta za najsigurnata od site dosega{ni, etni~kite Makedonci od slovensko poteklo so~inuvale 1.280.000 ili 66% od vkupnoto naselenie (1.912.000) vo toga{nata jugoslovenska republika Makedonija. posledniot popis, sproveden vo 2002 godina, pod pokrovitelstvo na me|unarodni monitori, utvrdi deka Makedonija ima populacija od 2.022.000, od koi 64,18 % se etni~ki Makedonci, {to zna~i pomal procent od vkupnoto naselenie.1 Vsu{nost, site tie se pravoslavni hristijani. pove}eto tvrdat deka se prvobitnite `iteli na zemjata, no zna~itelen broj od niv imaat bugarsko, srpsko ili gr~ko poteklo. Glavni celi na etni~kiot makedonski politi~ki establi{ment bea da se odr`i politi~kata kontrola vo zemjata, za da se spre~i albanskoto malcinstvo da dobie ednakov status so Slovenite; da se skr{at novite albanski gerilski dvi`ewa povrzani so Osloboditelnata vojska na Kosovo, i Makedonija da stane del od Evropskata unija, so cel da se podobrat uslovite za `ivot, barem do onoj stepen kako {to bea dodeka Makedonija be{e del od jugoslovenskata federacija. Makedonskite nacionalisti, grupirani okolu VMRO i predvodeni od toga{niot premier Qub~o Georgievski, bea najsilnite zastapnici na tvrdata politika na bezbednosnite sili protiv etni~kite albanski radikali. Nacionalistite gi preskoknaa prethodnite

NA RA BOT NA KONFli KTOT - 8 5

istoriski barawa za teritorii vo Bugarija i vo Grcija, vklu~uvaj}i go i Solun. No, kako {to vidovme, vo fevruari 2001 tie potpi{aa dogovor so Srbija, so koj dobivaat eden mal zalak od teritorijata {to porano bila del od Kosovo. Umerenite nacionalisti vo partijata go poddr`uvaa pretsedatelot Trajkovski. Glavniot strav na nacionalistite be{e deka etni~kite Albanci od Kosovo }e stanat nezavisni i }e imaat pretenzii kon Zapadna Makedonija, kade {to etni~kite Albanci se mnozinstvo. porane{nite komunisti~ki socijaldemokrati, predvodeni od Gligorov, tradicionalno bea projugoslovenski i prosrpski orientirani, dodeka nacionalistite tradicionalno bea probugarski i, do izvesen stepen, proruski nastroeni. Georgievski be{e antikomunist i zaedno so pretsedatelot Trajkovski go poddr`a rasporeduvaweto na NATO vo zemjata pred i za vreme na kosovskata kriza, za {to be{e kritikuvan od levata opozicija. Georgievski, isto taka, ja prifati politikata za ohrabruvawe na dobrite odnosi so Atina, kon krajot na 90-tite. prisustvoto na Demokratskata partija na Albancite vo negovata vladina koalicija ne ja spre~i dlabokata nedoverba kon etni~kite Albanci, osobeno kaj tvrdata linija vo partijata, koja so strav go nabquduva{e podemot na Osloboditelnata vojska na Kosovo.

Etni~ki Albanci
Vo 1981 etni~kite Albanci so~inuvaa 19,7 % od naselenieto vo Makedonija. Spored popisot od 2002, 25,17 % od Makedoncite bea etni~ki Albanci, 3,85 bea Turci, 2,66 Romi i 1,78 % etni~ki Srbi. Golem broj Albanci od Makedonija bea del od ogromniot broj lu|e {to ostanaa nadvor od Albanija, koga taa ja dobi svojata nezavisnost, vo 1912 godina. Kako {to vidovme, nezadovolstvoto na etni~kite Albanci ne e nov fenomen. Toj se protega nekade do 60-tite, koga Makedonija be{e del od federalna Jugoslavija. No, vo 80-tite i vo 90-tite radikalizmot na makedonskite Albanci be{e nagolemo pothranuvan so agitacijata za Kosovo-Republika. Celite na etni~kite Albanci bea da bidat priznaeni kako ramnopravni vo makedonskiot Ustav, albanskiot jazik da bide oficijalen jazik i da imaat dr`aven univerzitet. Tie, isto taka, baraa pogolema zastapenost vo policijata, vo oru`enite sili i vo dr`avnite slu`bi. Koga reformite {to gi veti Demokratskata partija na Albancite pred da dojde na vlast se materijaliziraa mnogu bavno, makedonskite Albanci koi bea aktivni vo Osloboditelnata vojska na Kosovo, predvodeni od Ali Ahmeti, eden od osnova~ite na OVK, skroija plan za vostanie na etni~kite Albanci vo Zapadna Makedonija, zaradi

8 6 - MA KEDONi JA

postignuvawe na pogolemi prava za naselenieto i priklu~uvawe kon nezavisno Kosovo.

Srbija
Dene{na Srbija, pogolemata republika od Sojuzna Republika Jugoslavija, sukcesor na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija, {to se raspadna vo 1991, se otka`a od site pretenzii kon Makedonija. Nejzinata demokratska vlada gi poddr`a naporite na Makedonija za za{tita na suverenitetot, protiv aspiraciite na radikalnite etni~ki Albanci koi sakaa Zapadna Makedonija da bide del od Kosovo ili del od Golema Albanija. So naselenie od 10,5 milioni `iteli, Srbija ostanuva da bide regionalna supersila, iako ekonomski e na kolenici poradi vojnite na Kosovo, vo Bosna i vo Hrvatska. Jugoslovenskiot pretsedatel Voislav Ko{tunica (20022003) be{e umeren nacionalist koj odbi da se otka`e od jugoslovenskiot suverenitet na Kosovo. Toj insistira{e na toa deka idninata na Kosovo mora da vklu~i i vra}awe vo nivnite domovi na 300.000 Srbi, koi{to go napu{tija Kosovo za vreme i po invazijata na NATO vo 1999 godina. Kosovo, so naselenie od 2,2 miliona, e pod me|unarodna administracija spored implementacijata na Rezolucijata 1244 na Obedinetite nacii od 10 juni 1999 godina. Srpskiot suverenitet nad Kosovo e potvrden so Rezolucijata, no taa se zalaga za pogolema i vistinska avtonomija na pokrainata. pove}eto segmenti na javnoto mislewe vo Belgrad bea mo{ne luti poradi srpskite `rtvi vo ju`na Srbija i nezadovolni od polo`bata na kosovskite Srbi, pa se ~ine{e deka proletta 2001-ta Gra|anskata vojna vo Makedonija mo`e da ja vovede vo konflikt i Vojskata na Jugoslavija, i toa na stranata na etni~kite Makedonci. Za razlika od napnatata situacija koga Makedonija se otcepi od Jugoslovenskata federacija, odnosite me|u Belgrad i Skopje se transformiraa vo pozitivna nasoka. Vo po~etokot od 90-tite, spored eden lokalen politi~ki analiti~ar so kogo zboruvav vo Skopje vo 2002: Srbija poka`a ne samo politi~ki, tuku i emocionalni ~uvstva za aplikaciite na sekoja republika za nezavisnost, gledaj}i gi kako predavstvo na poimot zaedni~ka tatkovina, na istoriskite postignuvawa, na po`rtvuvanosta za ovaa zemja, a spored toa i za Srbija i za s$ {to taa napravila za jugoslovenskite narodi vo dvete svetski vojni.

NA RA BOT NA KONFli KTOT - 8 7

Vsu{nost, iritiranosta na Srbija od makedonskite nacionalisti se protega do 80-tite, koga ovie po~naa da zboruvaat protiv tradicionalnata jugoslovenska proslava na godi{ninata od Balkanskite vojni od 19121913 protiv turskata okupacija. Nacionalistite priznavaa deka tie vojni ja oslobodija Makedonija od Turcite, no po~naa da naglasuvaat deka tie samo ja zamenija Otomanskata imperija so srpskata dominacija vo Jugoslavija. Odnosite na Srbija so Skopje stradaa, isto taka, vo po~etokot na 90-tite poradi dobrite odnosi me|u re`imot na Milo{evi} i Grcija, glavniot poddr`uva~ na Jugoslavija vo Evropa. Belgrad ne saka{e da gi navredi Grcite so premnogu otvorenata poddr{ka na novata dr`ava. Sankciite na ON ja pogodija i Makedonija. Skopje mu pomogna na Belgrad da gi ubla`i posledicite od sankciite, ohrabruvaj}i go ogromniot {verc vo Jugoslavija, no nacionalisti~kata VMRO Makedoncite gi gleda{e kako `rtvi na neprijatelskata gr~kojugoslovenska antimakedonska oska. pretsedatelot Gligorov postojano rabote{e na olabavuvawe na tenziite so Milo{evi}, omeknuvaj}i go jugoslovenskiot lider vo negovite prigovori poradi rasporeduvaweto na trupite na SAD, kako del od preventivnite sili na ON za spre~uvawe na prelevaweto na bosanskiot konflikt vo 1993. Krajot na sankciite vo noemvri 1995 i potpi{uvaweto na Dejtonskata spogodba za zavr{uvawe na vojnata vo Bosna (dekemvri 1995) zna~ea deka Skopje ve}e ne treba da se gri`i za toa da ne bide vovle~eno vo toj konflikt. Toga{ zapo~na nova faza vo odnosite so Belgrad, koja ja dostigna kulminacijata so priznavaweto na Makedonija od strana na Jugoslavija, vo april 1996. Ova, sepak, se slu~i i pokraj zabele{kite na Gligorov za vreme na negovata oficijalna poseta na Hrvatska, koga toj gi navredi Srbite falej}i ja hrvatskata armija.2

Albanija
Albanija ja do~eka nezavisnosta na Makedonija kako kontrate`a za Srbija i kako nevolja za Grcija. No, vo 90-tite, Tirana ne be{e osobeno `estoka vo protestite za Skopje, vo vrska so uslovite za etni~kite Albanci vo Makedonija. Taa be{e pove}e zagri`ena za Albancite na Kosovo. Za vreme na kosovskata kriza vo 1999 godina Albanija primi 350.000 begalci, {to be{e golem napor za osiroma{enata zemja od 3.5 milioni `iteli (okolu polovina od vkupniot broj Albanci vo svetot). Za vreme na kosovskata kriza, Albanija odblisku ja slede{e politikata na NATO. Akutnata zavisnost na Tirana od stranska

8 8 - MA KEDONi JA

pomo{ zna~e{e deka albanskite vlasti ne bea raspolo`eni da bidat involvirani vo krizata vo Zapadna Makedonija. Me|utoa, mo`nosta za voeno involvirawe na Albanija ne mo`e{e da se isklu~i, dokolku krizata celosno izleze{e od kontrola. Zapadnite vlijatelni krugovi bea zagri`eni od mo`nosta, vo slu~aj na albanska intervencija vo Makedonija, Tirana da pobara voena poddr{ka od svojot regionalen sojuznik Turcija.

Bugarija
Kako prva zemja {to ja prizna Makedonija kako dr`ava vo 1992 godina, Bugarija be{e vo dobra pozicija da go zgolemi svoeto vlijanie vo Makedonija, pretstavuvaj}i se kako za{titnik na Makedoncite. Ova ja otpo~na {pekulacijata deka Sofija bi mo`ela povtorno da ja pu{ti vo promet starata ideja za Balkanska federacija na Bugarija i na Makedonija, so koja{to flertuvaa Tito i bugarskite komunisti kon krajot na 40-tite. Srpskiot nacionalisti~ki pe~at vo po~etokot na 90-tite poka`uva{e somne`i kon Sofija i gi obvini Makedoncite deka ne sakaat vistinska nezavisnost, tuku se stremat da bidat del od Golema Bugarija. U{te od 1878 godina Bugarite ja smetaa Makedonija kako Bulgaria irredenta, pove}eto Bugari go negiraa postoeweto na posebna makedonska nacija, a na makedonskiot jazik gledaa kako na dijalekt na bugarskiot jazik. Vo 1990, Sofija povtorno go o`ivea nacionalniot praznik Denot na San Stefano (3 mart), koj{to be{e ukinat vo 1946. Toa se protolkuva taka {to se smeta{e deka Bugarija s$ u{te ima aspiracii kon makedonskite teritorii {to & bea dodeleni so kratkotrajnata Sanstefanska spogodba. Se zboruva{e deka bugarskiot pretsedatel @equ @elev go spre~il srpsko-gr~kiot plan za podelba na Makedonija. Del od Unijata na demokratskite sili na @elev, bugarska antikomunisti~ka i prozapadna partija osnovana vo 1989, ima{e dobri odnosi so nacionalistite na Georgievski, a odnosite me|u Skopje i Sofija se podobrija koga VMRO dojde na vlast. Na 22 fevruari 1999, Bugarite ja zakopaa sekirata so Skopje neposredno pred kosovskata vojna, so priznavawe na postoeweto na Makedonski jazik, kultura i nacija kako odvoeni od bugarskite. Makedonija se otka`a od svoite pretenzii kon pirinska Makedonija. Ova im stavi kraj na stravuvawata deka Makedonija }e ja bara oblasta vo koja eden grst Bugari tvrdat deka se od makedonska nacionalnost. Vo mart 1999, Bugarija se soglasi na Makedonija da & dostavi voena oprema i dvete armii odr`aa zaedni~ki manevri. Ova pribli`uvawe mu ovozmo`i na NATO da ~uvstvuva deka }e ima stabilnost vo oblastite isto~no i ju`no od kosovskoto boi{te.

NA RA BOT NA KONFli KTOT - 8 9

proletta 2001, Bugarija & isprati voena oprema na Makedonija i se misle{e deka mo`ebi Bugarija e raspolo`ena da vleze vo vojna za da go za{titi Skopje od buntot na Albancite. Me|utoa, Makedonija u{te vo po~etokot gi odbi ponudite za podirektna voena pomo{ od Sofija. pobedata vo letoto 2001 na dvi`eweto na porane{niot bugarski car Simeon Vtori, ima{e smiruva~ki efekt vrz regionot, za{to negoviot populizam ne gi potpaluva{e nacionalisti~kite aspiracii kon Makedonija. Koga go intervjuirav vo Sofija za vreme na izbornata kampawa, Simeon Saksoburgotski uka`a deka ne saka Bugarija da bide vovle~ena vo konfliktot. Site se stra{no zagri`eni poradi nastanite vo Makedonija, be{e s$ {to re~e, odbivaj}i da bide premnogu vovle~en vo takva bolna tema za Bugarite.

Bosna i Hercegovina
Bosna i Hercegovina e podelena me|u federacijata na bosanskite muslimani i Hrvati i Republika Srpska na bosanskite Srbi. Bosanskite politi~ki eliti nemaat interes za Makedonija, za{to se preokupirani so povtornata izgradba, politi~kite promeni i odnosite so me|unarodnata zaednica, koja{to upravuva so nejze kako protektorat, po Dejtonskata mirovna spogodba. Glavnoto zna~ewe na Bosna za etni~kite Makedonci be{e stravot deka mo`ebi nivnata zemja bi mo`ela da go sledi bosanskiot primer i da zavr{i podelena me|u Slovenite i prete`no muslimanskite celini ili da bide involvirana vo ednakvo tragi~na gra|anska vojna. Bo{wacite, odnosno bosanskite Muslimani, se relativno mnozinstvo vo vkupnoto naselenie vo Bosna od 4 milioni, so~inuvaj}i okolu 44 procenti, dodeka Srbite se 31 %, a Hrvatite 17 %. Na izborite vo 2002, pretsedatelot Ko{tunica uka`a - i toa mnogu kontroverzno - deka Belgrad s$ u{te se nadeva da ja dobie kontrolata vrz polovina Bosna, koja{to ja dr`at Srbite, odnosno vrz Republika Srpska. Nekoi Srbi vo ova gledaat potencijalna kompenzacija za gubeweto na kontrolata nad Kosovo, koe dokolku uspee vo barawata za Zapadna Makedonija, na etni~kite Makedonci mo`e da im ja ostavi mo`nata opcija povtorno da & se pridru`at na ~epnatata Jugoslovenska federacija ili da pobaraat status na mini-dr`ava pod bugarska za{tita. Vo pomala ili vo pogolema mera vo turbulentnata prolet 2001, takvite kalkulacii za mo`nite teritorijalni izmeni na Balkanot bea vo glavite na site akteri vo Makedonija.

9 0 - MA KEDONi JA

Vojna vo gradot na igra~kite

Gradot prilega{e na bednik koj so racete si gi pokriva o~ite i gi ~eka udarite od koi ne mo`e da se odbrani. Ivo Andri}, Mostot na Drina

Podemot na Osloboditelnata nacionalna armija i bitkata za Tetovo


Borbite vo Tetovo gi dovedoa do eksplozija alarmnite yvona na Balkanot, dodeka Belgrad i Skopje se zalagaa za sozdavawe na petkilometarskiot pojas {to bi se protegal paralelno dol` granicata, od stranata na Kosovo. No, vo po~etokot pobunata ima{e ograni~en efekt vrz NATO i vrz zapadnite vladi. Eden dramati~en nastan, faten odblizu na celuloidna lenta, na etabliranite politi~ari doma im ja prenese porakata za serioznosta na konfliktot {to s$ pove}e se vlo{uva{e, podgotvuvaj}i go terenot za me|unarodna intervencija. prvite ma~enici na buntot na etni~kite Albanci izgledaa dovolno nevino koga se pribli`uvaa kon gradot vo edna raskantana bela kola. Ona {to zapo~na kako rutinski pretres od strana na lokalnata policija, koga im zamavnaa na albanskite voza~i so soobra}ajnata palka, zavr{i so samoubistveno frlawe nanapred na dvajcata ma`i vo kolata, koi se obidoa da go pogodat neprijatelot vo srce, so ra~na bomba. incidentot vo Tetovo, vtor grad po golemina vo Makedonija, na 22 mart be{e kulminacija na dvomese~nite napadi od strana na albanskite buntovnici vo severozapadniot del od zemjata, obele`u-

VOJNA V O GRA DOT NA i GRA ^Ki TE - 91

vaj}i deka gerilcite za prvpat prezemaat dnevna akcija vo samoto Tetovo. pukaweto zapo~na koga fotografot na Tajms piter Nikols i jas gi obikoluvavme makedonskite pozicii vo blizinata na eden fudbalski stadion, koj be{e stanal boi{te vo isto~nite kvartovi na Tetovo. Edna makedonska pozicija {to vrie{e od mitralezi i snajperski pu{ki, poddr`uvani od oklopni vozila, stana omilenoto mesto na novinarite koi gi nabquduvaa borbite od edna sporedna uli~ka i od yidinite na stadionot. Sekoj den, mitralescite pukaa po iljadapati preku glavnata ulica preplavena so ~auri, kon po{umenoto brdo nad Tetovo koe{to go dr`ea buntovnicite, palej}i gi ku}ite i drvjata. V zori, gradskite |ubrexii gi sobiraa ~aurite vo plasti~ni vre}i. Gledav koga sredove~niot pro}elav ma`, koj sede{e na sovoza~koto sedi{te vo belata kola, izleze i po~na da mu ja poka`uva na policaecot svojata voza~ka dozvola, dodeka postariot voza~ go otvori baga`nikot zaradi proverka. Odnenade`, policaecot po~na da vika i so soobra}ajnata palka da go udira sopatnikot po glavata. Toga{ ~ovekot posegna vo svojot xeb. Mo`evme da vidime deka sopatnikot vo rakata dr`i bomba, dodeka policaecot se bore{e so nego, a eden drug vojnik vo maskirna uniforma po~na da puka po kolata, raznesuvaj}i gi strani~nite prozorci. Drugite vojnici mu vikaa na policaecot da se zasolni, a sopatnikot uspea da se oslobodi, klekna na kolenici i se obide da ja frli bombata preku vre}ite so pesok, odnosno vo mitraleskoto gnezdo, {to be{e na rastojanie od 4,5 metri. Nekolku vojnici pripukaa kon nego i kon negoviot drugar, ubivaj}i gi re~isi na samoto mesto. Teloto na sopatnikot se vitka{e dve-tri sekundi, a eden mlad makedonski oficer izleze od utvrduvaweto na vojskata i kone~no naredi prekin na pukaweto. Koga eden policaec po~na da gi vle~e telata, drugite se svrtea kon novinarite, po~naa da pukaat vo vozduh, so cel da n$ izbrkaat po pravlivata sporedna ulica kon plo{tadot Mar{al Tito. Se pojavija u{te bezbednosni trupi otkaj mitraleskoto gnezdo i po~naa da gi brkaat fotografite koi{to rabotea na prviot kat na edna nedovr{ena ku}a. Nekoi mladi etni~ki Albanci, inaku slu~ajni minuva~i, po~naa da pla~at. Asaf, na{iot mlad preveduva~, be{e stra{no potresen. Egzekuciite bea najdramati~niot nastan vo Tetovo za vreme na dvonedelniot napad vrz gradot od strana na Osloboditelnata nacionalna armija (ONA). Fotografiite1 i televiziskite snimki od slu~uvawata na zapadnite ~itateli i gleda~i za prvpat im prenesoa na kakvi s$ o~ajni potezi se podgotveni etni~kite Albanci za da ja predizvikaat makedonskata dr`ava.

9 2 - MA KEDONi JA

Vo me|uvreme, bitkata za Tetovo prodol`i. Makedonskata armija rasporedi stari bugarski tenkovi T-72 i bu~ni voeni helikopteri, upravuvani od ukrainski piloti-platenici, so cel da spre~i gradot da padne vo racete na buntovnicite. Oficijalno, pilotite bea Makedonci i nosea makedonski uniformi, no zapadnite voeni ata{ea {pekuliraa deka pilotite ne bi mo`ele da bidat obu~eni tolku brgu za da upravuvaat so novite helikopteri. Ovoj somne` be{e potvrden koga eden ukrainski kamerman {to rabote{e za Rojter, uspea da vleze vo pilotskite kancelarii na skopskiot aerodrom i da razgovara so niv na te~en ukrainski jazik. Makedonskite sili postavija utvrduvawa na uli~nite kat~iwa i proglasija strog policiski ~as. Helikopterot na makedonskite vozduhoplovni sili M-17 se urna na 17 mart, dodeka gi prenesuval policiskite sili na poziciite vo skija~kiot centar popova [apka, vo blizina na Tetovo. pritoa zagina eden ~len na ekipa`ot, a 16 policajci koi bea vo helikopterot bea povredeni, petmina poseriozno. Urivaweto be{e dobra propaganda za gerilcite koi tvrdea deka go urnale helikopterot. Makedonskite vlasti go negiraa ova, velej}i deka helikopterot izgubil sila otkako navlegol vo vozdu{en vitel i se urnal pogoduvaj}i edna kabina od `i~arnicata. Vo soop{tenieto objaveno na 20 mart, buntovnicite gi naglasija pri~inite zo{to posegnale po oru`je. Vo soop{tenieto, potpi{ano od tetovskiot ogranok na ONA, se veli: ignorantskoto odnesuvawe i dvoli~noto gledawe na barawata na Albancite od strana na Makedonija gi nadmina site granici. Na{iot narod so decenii e navreduvan i diskriminiran i e otstranuvan od civilizaciskite tekovi na Makedonija. Ova se glavnite pri~ini koi{to gi nateraa Albancite da se fatat za oru`je i da se borat za svoite prava. So godini popusto se trudevme da gi ostvarime svoite prava preku promeni vo vladata i da go slu{ame refrenot na Makedonija za toa deka sme izbrale pogre{na politika... izbravme pretsedatel za kogo se nadevavme deka }e bide pretsedatel na site gra|ani. Mu dadovme vreme i prostor da ni isprati jasni signali dali }e gi prifati Albancite kako ramnopravni. No, toa ne se slu~i. Zatoa, nie re{ivme da ne dozvolime natamo{no poni`uvawe i gazewe na na{eto dostoinstvo. Apelirame do site politi~ki i nepoliti~ki albanski li~nosti da ne se zala`uvaat so toa deka ovaa vlada }e gi ispolni na{ite barawa. Momentalniot trend na priznavawe na na{ite prava

VOJNA V O GRA DOT NA i GRA ^Ki TE - 93

e bezna~aen. isto taka, apelirame do site politi~ki faktori, vnatre{ni i nadvore{ni, vistinski da gi priznaat onie koi se borat za toa da bidat ramnopravni, za{to takvite borci nikoga{ ne mo`at da bidat teroristi. Nie ne sme avanturisti. Nie nemame pove}e `ivoti za da gi stavime na kocka. Nie ne barame ubistva i vojna, za{to so vekovi nie bevme `rtvi. Od ovoj mig, mirot ne zavisi samo od nas. Se zalagame za toa makedonskite vlasti {to e mo`no poskoro javno da ka`at dali sakaat ova da se re{i po miren pat. po ova, nie nema da snosime nikakva odgovornost za idniot tek na nastanite. Ja molime me|unarodnata zaednica da gi priznae na{ite barawa, koi{to se barawa za mir.2 Soop{tenieto be{e emocionalno i nesofisticirano rezime na baraweto na ONA etni~kite Albanci da bidat tretirani ramnopravno so Makedoncite. Obvinuvaweto deka etni~kite Albanci bile `rtvi i deka bile izla`ani vo realnite reformi so izborot na pretsedatelot Trajkovski i u~estvoto vo vlasta se slu{a{e za vreme na celiot konflikt. Za mig, ONA nakratko zapre so detalnite barawa i insistira{e na priznavawe na nejzinoto postoewe, kako politi~ki igra~, od strana na Vladata i me|unarodnata zaednica, za koja{to gerilcite sfatija deka e vrhovniot arbiter vo Makedonija. Me|utoa, nepo`elnoto negirawe deka nivnite lideri se avanturisti, pottikna serija pra{awa za nivnata vistinska motivacija. Od bezbednosta na Kosovo, tie mo`ea da gi prokockaat ne samo sopstvenite `ivoti, tuku i `ivotite na onie regruti so v`e{teni glavi koi se borea na terenot, kako i `ivotite na mladite Makedonci od sprotivniot balkanski etni~ki spektar. Eden od prvite etni~ki makedonsko-slovenski novinari koi ja pokrivaa borbata, be{e fotografot Marko Georgiev, koj vo edna prigoda mora{e da skokne vo bunkerot na bezbednosnite sili kaj stadionot. podocna toj se se}ava{e: prvite denovi od sudirot vo Tetovo bea mnogu haoti~ni. imav vpe~atok deka nikoj ne znae kade i vo kogo puka. Koga ja preminuvavme ulicata, tr~aj}i brzo, nemavme drug izbor osven da skokneme vo policiskiot bunker vo blizinata na stadionot, vo naselbata Drenovec.

9 4 - MA KEDONi JA

policajcite bea prezafateni so pukaweto i bea tolku prepla{eni {to n$ zabele`aa koga go polnea oru`jeto. Odgovorniot oficer be{e malku posamouveren i postojano dava{e nekakvi naredbi, vikaj}i im na drugite policajci koi bea smrznati od strav. im nedostiga{e municija i bea lo{o opremeni, taka {to komandantot so vikawe me zamoli da proveram so tie golemi objektivi edna ku}a za da vidam dali crvenoto e albansko zname ili ne e. poglednav niz objektivot i ne bev siguren {to e, pa taka i mu ka`av na policaecot, a toj mi re~e da si zaminam. Slednite nekolku minuti gi mina pukaj}i nagolemo kon ku}ata. Koga be{e gotov, se svrte kon mene i mi re~e: Sega ve}e go nema crvenoto.3 Sepak, be{e o~igledno deka pove}eto od 200.000 `iteli na Tetovo (od koi okolu 80% se etni~ki Albanci) ja simpatiziraa ONA. Mudrite stari Albanci, piej}i tursko kafe po kafeanite, zaboravaj}i gi pukotnicite po ulicite, insistiraa na toa deka ~ovekot ubien kaj stadionot e ubien bez pri~ina. poglednete mi re~e eden postar ~ovek so ke~e, poka`uvaj}i mi ja fotografijata od dramata. Toa {to go imale patnicite vo avtomobilot ne bilo bomba, toa bil mobilen telefon. Na pogrebot na Razim Koraci (37) i na negoviot tatko Ramadan (60), na muslimanskite grobi{ta vo Tetovo, se sobraa 300 o`alosteni. Tie odbivaa da poveruvaat deka ovie dvajca imale namera da predizvikaat problemi. Makedonskata Vlada distribuira{e kopii od snimkata na konfrontiraweto, za da gi razbie site somne`i deka policijata dejstvuvala vo samoodbrana. No, ~lenovite od zaednicata na mrtvite ma`i, insistiraa na toa deka tie se nevini. Stra{no e da se ubijat lu|e na ulica, na ovoj na~in re~e ]azim (44), prijatel na dvajcata ubieni. Ne e to~no deka imale ra~ni bombi. Toa be{e namesteno. Ako imaa ra~ni bombi, }e gi upotrebea. U{te eden prijatel na semejstvoto, lirim (23), re~e deka tie bile ubieni brutalno, kako `ivotni. Tie bea nevini, toa e sigurno. Edinstvenite `rtvi sega se civilite. Za vreme na primirjeto, spored muslimanskite obi~ai, zelenite sandaci so telata na dvajcata ubieni odea od ramo na ramo. Koga pogrebnata slu`ba zavr{i, se slu{naa istreli od mitralezi i pukotnici od granati od okolnite ridovi. pove}eto makedonski vesnici gi objavija fotografiite na koi{to jasno se gleda kako Razim dr`i ra~na bomba od kinesko proizvodstvo. No, lokalniot pe~at otkri mnogu malku za biografiite na ovaa dvojka. Sosedite koi `iveat vo blizina na nivnata dobro so~uvana dvokatna,

VOJNA V O GRA DOT NA i GRA ^Ki TE - 95

varosana ku}a vo selo Drenovec, 5 km severoisto~no od centarot na gradot, rekoa deka obajcata bile taksisti. Sosedite ni rekoa deka Ramadan ima sin {to raboti vo Germanija. Vo ku}ata se su{ea ali{ta, no ne mo`e{e da se vidat bliskite. No}ta sproti pogrebot, makedonskite artilerci vo Tetovo gi krenaa vo vozduh buntovni~kite pozicii vo blizina na Drenovec, so tenkovi i so artilerija. No, s$ u{te nema{e znaci za pogolema ofanziva, koja{to ja veti Vladata. Drenovec be{e granatiran od pozicii kako onaa kade {to umrea dvajcata ma`i, a nekolku ku}i vo seloto bea zapaleni. Dr`avnata televizija vo vestite na albanski jazik prika`a izvonredni snimki na makedonski artilerci koi{to nemilosrdno pukaat vo civili, dodeka ovie se trudat da go iznesat mebelot i drugite predmeti od nivnite zapaleni ku}i. Vo Skopje, portparolot na Vladata prizna deka bezbednosnite sili pukale preku makedonskata granica kon Kosovo, no dodade deka celta bile albanskite gerilci koi gi napadnale makedonskite sili i se povlekle vo srpskata pokraina. izvori na ON rekoa deka vo ovaa oblast od granatiraweto bile raneti okolu 20 civili. Vo bitkata za Tetovo, Makedonskata armija ~estopati be{e porazena od mnogu mobilnite gerilci i nivniot voen lider Gzim Ostreni. Roden vo Debar, zapadna Makedonija, Ostreni be{e veteran koj slu`el vo Jugoslovenskata narodna armija i s$ do april 2001 be{e zamenik-komandant vo Kosovskiot za{titen korpus. Ostreni be{e tipi~en etni~ki Albanec, koj po nezavisnosta ne gleda{e idnina za sebe vo Makedonskata armija, vo ~ij oficerski korpus dominiraa Slovenite. Ostreni ne be{e samo nadaren takti~ar, tuku i stru~wak za voeni pra{awa i avtor na knigata za partizanskoto dvi`ewe vo Makedonija za vreme na Vtorata svetska vojna, vo koja{to go razgleduva mitot na slavopartizanskata demokratska pobeda. Vo me|uvreme, vo serija novi kominikea, ONA s$ pove}e insistira{e na toa Albancite da dobijat status na konstitutivna nacija, oficijalno priznavawe na albanskiot jazik i kraj na diskriminacijata vo korist na Slavomakedoncite vo policijata i vo dr`avnite slu`bi. i pred prestrelkite kaj stadionot ima{e poplaki od etni~kite Albanci vo gradot za navodni napadi vrz civili od strana na paravoenata policija i specijalnite sili. Rodninite na eden taksist, koj be{e ubien prviot den od buntot vo staroto otomansko maalo Koltuk, tvrdea deka policijata bez razmisluvawe otvorila mitraleski ogan, iako glavnata borba vo toa vreme se vodela na 2 kilometri podaleku, pod Kaleto, tvrdinata nad gradot, odnosno vo seloto lavce.

9 6 - MA KEDONi JA

Marko Georgiev so svoite aparati zafati pozicija vo Koltuk, kade {to pove}eto `iteli bea etni~ki Makedonci ili Srbi, mnogumina od niv mnogu neprijatelski nastroeni kon pe~atot: po nekolku dena vo Koltuk po~na da stanuva mnogu opasno. Delumno zatoa {to lokalnoto naselenie go koriste{e sekoj pogoden moment za da se oslobodi od nas, za{to navodno sme bile tamu za da gi fotografirame licata na policajcite, i delumno zatoa {to bombite pa|aa kade {to }e stignea, povreduvaj}i gi lu|eto. Koga be{e pomirno, ~esto odevme tamu. Eden lokalen `itel ni raska`a prikazna za toa kako specijalnite sili na armijata, Volcite, se obidele da mu go spasat `ivotot... Koga ~ule kako pa|a bombata, vojnikot skoknal vrz ovoj civil za da go spasi od granatiraweto i od {rapnelite, za{to samiot toj nosel jakna otporna na kur{umi i druga za{titna oprema. Bombata navistina padnala na ulicata, mnogu blisku do mestoto kade {to se nao|ale, no za sre}a ne eksplodirala. Vojnikot se pribli`il do bombata i sfa}aj}i zo{to ne eksplodirala, go zel proektilot so goli race, go odvrtel za{titnoto kapa~e i po~nal da vika kon ridot: Ste go ostavile za{titnoto kapa~e, idioti! Za novinari kako Georgiev, pokrivaweto na nastanot otkri izvonredni par~iwa od `ivotot na marginite, za na~inite na koi pre`ivuvaa mnogu etni~ki Makedonci vo naselbata. Edinstveniot civil za kogo ne be{e nikakov problem da razgovara ili da pozira pred fotoaparatot na Georgiev be{e Mile od Koltuk. Toj be{e narkoman i diler na droga, pu{ten od zatvor samo pred dve-tri nedeli. Negovata ku}a be{e poslednata vo Tetovo. Otade negoviot zaden dvor, ima{e samo pukawe i teroristi. @ena mu izgleda{e mnogu mlada, nema{e pove}e od 25 godini. Koga pristignavme vo nivniot dom, taa be{e tolku haj {to ne ni zabele`a deka fotografiram. Nemaa voda, a kanalizacijata im te~e{e niz dvorot. imaa sin~e od dve godini, koe{to u{te ne ka`alo nitu eden zbor. ima{e u{te edno dete vo ku}ata, koe{to kako {to mi ka`a Mile bilo epilepti~no. Mile ima{e u{te dve deca, no tie bea vo dom, za{to toj dodeka bil vo zatvor ne mo`el da se gri`i za niv.

VOJNA V O GRA DOT NA i GRA ^Ki TE - 97

Soprugata na Mile, iako drogirana, be{e svesna i ispla{ena od pukaweto i go mole{e Mile da se preselat vo drug grad. Negoviot odgovor na toa be{e deka ako pogodat u{te edna{, toj sam }e odi gore i }e se bori so niv so goli race. iljadnici prepla{eni begalci zaminuvaa od gradot i od okolnite sela so avtomobili, avtobusi, pa duri i pe{. UNCHR izjavi deka do 23 mart zemjata ja napu{tile 20.000 lu|e. Qube Kitanovski, sopstvenik na patni~ka agencija {to se nao|a{e na krajot od plo{tadot Mar{al Tito, mi re~e deka iljadnici etni~ki Albanci planiraat so avtobusi od negovata agencija da begaat vo istanbul. Ova e ludo. Ovde Makedoncite i Albancite so decenii `iveeja zaedno bez nikakvi problemi. Dodeka toj zboruva{e, buntovni~kite mitralesci od ridot nad Tetovo, so minofrla~ki ogan, po~naa da go pogoduvaat plo{tadot, razbrkuvaj}i edna stranska televiziska ekipa i tolpa bezdelnici koi ja gledaa borbata na podno`jeto od [ar planina. Be{e vreme da go zavr{ime na{iot razgovor. Go napu{tiv patni~kiot agent i pobrzav po edna sporedna ulica za da stignam do mojot avtomobil, a potoa se dadov vo trka koga zad mene eksplodira edna granata. Voziloto mi be{e parkirano pred edno albansko kafule, ~ii{to sopstvenici vo brzawe go zatvoraa poradi bombardiraweto od strana na nivnite t.n osloboditeli. Se nadevav deka }e go najdam [enasi, na{iot voza~-Albanec, za vedna{ da trgneme. Sopstvenikot na kafuleto, spu{taj}i gi nabrzina re{etkite, qubezno mi podade edna kutija so ~okoladni bonboni, {to ja kupiv za soprugata na [enasi, no ja zaboraviv. [enasi i na{iot preveduva~ Robert gi nema{e nikade. Vo sporednata ulica, na 25 metri od nas, padna u{te edna granata, rasprskuvaj}i {rapneli i ispu{taj}i ~ad, dodeka jas izbezumeno im vlegov vo traga na na{ite albanski prijateli, preku lo{a linija na mobilen telefon. Tie se zasolnile vo kancelariite na partijata za demokratski prosperitet (pDp) albanskata opoziciona grupa, kade {to tatko mu na Robert be{e partiski lider, pretpostavuvaj}i deka ONA nema da puka. Vo taa zgrada. Kone~no, slu`beniot golf stapi vo akcija. Jurnavme okolu zgradata na po{tata, nadvor od dometot na ONA, kon avtopatot za Skopje, oddale~eno samo 33 kilometri odovde. Za samo nekolku minuti se sobravme vo moeto zasolni{te zad betonskiot stolb. No, toa be{e mo{ne ta`no iskustvo. Na avtopatot, germanskite vojnici vo voena oprema bea napravile blokada na patot, kako del od prvoto involvirawe na NATO vo gra|anskata vojna {to se rasplamtuva{e vo Makedonija. Vo Berlin, Germanija pora~a tenkovi za svoite trupi vo porane{na jugoslovenska Republika Makedonija, stacionirani vo predgradieto na Tetovo, kako

9 8 - MA KEDONi JA

logisti~ka poddr{ka na mirovnite sili na KFOR od drugata strana na granicata so Kosovo. Tie, isto taka, bea fateni vo vkrsten ogan me|u albanskite buntovnici i vladinite sili. Nema da dozvolime nikoj da si igra so nas izjavi germanskiot minister za odbrana Rudolf [arping pa duri ni albanskite teroristi. Germanskata oklopna edinica, vo koj{to ima{e 1.000 vojnici na Bundesverot, sostavena od dva tenka leopard, pristigna od bazata na Kosovo, kako za{titna merka i odbrana na garnizonot od mitralescite na ONA. Vo Skopje, od sredinata na mart, Vladata po~na da gi kritikuva ~lenkite na NATO poradi neprezemaweto akcii vo nasoka na smiruvawe na krizata. Nikoj vo Makedonija ne e ubeden deka Vladata na SAD i Vladata na Germanija ne znaat koi se teroristi~kite voda~i i deka ako sakaat ne mo`at da gi zaprat nivnite akcii, odnosno agresijata {to doa|a od Kosovo izjavi Georgievski. Toj predupredi deka me|unarodnata zaednica mora da go priznae svojot neuspeh vo operacijata na Kosovo, koga povtorno }e go razgleduva svojot celokupen anga`man i gi osudi kosovskite Albanci koi so oru`je odgovorile na pristojnosta na Makedonija, zemjata koja{to gi prifati vo, za niv, najte{kite vremiwa. po nekolku dena, be{e objaveno primirje od strana na makedonskite sili, za da & se dade vreme na ONA da se povle~e od terenot nad Tetovo. prodol`uvaj}i ja svojata rabota vo Koltuk, Marko Georgiev najde eden od mnogute postari `iteli koi bea fateni vo stapica. Staricata Ratka ne izleguvala od doma {est dena. Nejzinata ku}a be{e samo na nekolku metri zad poziciite na oru`enite sili koi koristea te{ki mitralezi za da pukaat kon ridot. Ja zabele`avme prviot den od primirjeto, koga `enata re{i da odi vo maliot toalet {to se nao|a{e zad nejzinata ku}a. Vo Skopje uspeavme da sobereme pari, pa duri i najdovme kade da prestojuva. No, koga otidovme da ja zememe, silite na bezbednost bea zapo~nale golema ofanziva... Toa be{e eden od najopasnite denovi vo Tetovo. ima{e pukawe od site strani, a snajperistite imaa zabaven den. Dodeka traeja borbite, nezadovolstvoto na etni~kite Makedonci od Tetovo i od Skopje od zemjite na NATO vo celina, a osobeno od Britanija, be{e s$ pogolemo. Magazinot Forum tvrde{e deka ONA e obu~uvana i poddr`uvana od razni stranski voeni slu`bi, vklu~uvaj}i go i SAS.

VOJNA V O GRA DOT NA i GRA ^Ki TE - 99

po toa Forum go objavi negiraweto na Mark Dikenson, britanski ambasador vo Skopje. Ova e celosna nevistina. Ako SAS obu~uval nekogo koj vo momentov se bori na stranata na ONA, }e ima{e podobri pogodoci od ovie izjavi toj vo Forum. Britanski voeni izvori, isto taka, `estoko go negiraa ova tvrdewe. Za da otKrijaM ne{to pove}e za poplakite na etni~kite Albanci, se dovle~kav do Selce, selo od okolu 3.000 `iteli, {to se nao|a{e na 12 km severno od Tetovo, koe{to po napadot na gradot pred osum dena be{e pretvoreno vo baza na ONA. Selanite gradea zasolni{ta i podgotvuvaa stanici za prva pomo{ zatoa {to ve}e iste~e ultimatumot na Vladata za napu{tawe na oblastite {to gi kontroliraa buntovnicite. po pet~asovnoto bombardirawe so minofrla~ki i artileriski granati, vo koe zagina eden borec na ONA, a petmina bea raneti, civilite rabotea na popravka na nivnite domovi. Tie insistiraa na toa deka nema da gi napu{taat svoite domovi, bez ogled na toa kolku }e bide `estoko slednoto makedonsko bombardirawe. Se `alea na nedostig od hrana. Ne e va`no {to veli Vladata ni re~e Sali, 37-godi{en u~itel vo osnovnoto u~ili{te. Site ostanuvame ovde, vo svoite domovi, vklu~uvaj}i gi i `enite i decata. Nema kade da odime. Opasno e da se obideme da begame. Site pati{ta se blokirani. Vladata mora da razbere deka lu|eto se re{eni da gi dobijat pravata koi{to gi zaslu`uvaat Vo edna krivulesta selska uli~ka, Afer Kadrija, zemjodelec, ja razgleduva{e {tetata od minofrla~kite granati, dodeka vo negovata gara`a, eden buntovnik lepe{e lenta na prozorcite. Semejstvoto na zemjodelecot vle~ka{e edna `elezna porta i drvena makara za kabel kon improviziranoto zasolni{te, kade {to no}ta treba{e da ja minat 28-mina. Vnatre, edna zabradena `ena pale{e pe~ka na drva za greewe i za gotvewe, a drugata ni{a{e bebe vo drvena lulka. ONA pu{ti glas deka stranskite novinari ne se dobredojdeni dodeka gi podgotvuvaa defanzivnite pozicii pred sledniot makedonski napad. Gerilcite vo crni uniformi ukraseni so lovxiski no`evi iritirano n$ nadgleduvaa mene i Rori Kerol od Gardijan dodeka se obiduvavme da stasame do bazata na vostanicite, otkako ubedivme dvajca ov~ari da ni pomognat pu{taj}i n$ da pomineme preku nivnata zemja. Eden mlad ~ovek koj re~e deka e student na Skopskiot univerzitet, n$ pro{eta naokolu i n$ ispra{uva{e 23 ~asa. potoa borcite so oru`jeto ni naredija da zamineme i nie go zapo~navme dolgiot

1 00 - MA KEDONi JA

mar{ kon Tetovo, preku [ipkovica, u{te edno utvrduvawe na buntovnicite. [ipkovica vrie{e od novinari, site so nade` deka }e stignat do Selce, no site bea vrateni od borcite na ONA. pove}eto od ovie kolegi bea stari balkanski rmba~i. Makedonija be{e top-storija vo svetot, a Balkanot u{te edna{ se podgotvuva{e za celosna gra|anska vojna, pa novinarite bea navalile vo Tetovo. Dodeka zao|a{e makedonskoto sonce, pred po~etokot na o~ekuvanata ofanziva na Makedonskata armija vo tekot na no}ta, be{e navistina te{ko da se najde prevoz za Tetovo. Go fativ poslednoto taksi od seloto vozej}i se so eden kolega od Figaro. Taksito n$ simna severno od Gajre, u{te edno selo na Tetovo koe{to go dr`e{e ONA. Se jazevme po trupcite {to gi be{e frlila ONA za da go blokira patot i go probivavme patot okolu edno somnitelno minsko pole, a potoa stopiravme eden fotograf od Avstralija i eden gr~ki snimatel vo landrover so platnen pokriv. Eden izluden Makedonec od tetovskite grobi{ta so pi{tol pukal vo voziloto na fotografite, koe{to stana omilena cel na snajperite, koga trgnalo od [ipkovica toa utro. Za sre}a, pi{tolxijata ne se pojavi povtorno koga se obiduvavme da gi izbegneme grobi{tata. pred toa, jas i Rori, polski fotograf, ja minavme no}ta vo edna ov~arska ku}a, na 6 km od seloto \ermo, koga toa za prvpat be{e pod oganot na makedonskite minofrla~i. Qatif Qatifi, komandant na civilnata odbrana vo \ermo, re~e deka selanite ne se sposobni da se branat od postojan napad. Na frontot ima borci re~e toj. No tamu ima samo civili. ima stari lu|e koi treba da odat vo tetovskite bolnici, no ne mo`at. poglednete gi ovie mali deca. Kolku li }e im trae traumata od ovie nastani? Ova ne e vojna na edna armija protiv druga, tuku vojna na armija protiv civili. U{te vo po~etokot od borbite, ONA insistira{e na toa deka ne saka da gi menuva granicite na Makedonija, za da sozdade Golema Albanija. No mnogu lokalni `iteli rekoa deka idninata ja gledaat vo zaedni~ka dr`ava so kosovskite Albanci. Ova e Kosovo, ni re~e na{iot doma}in, poka`uvaj}i kon podot vo \ermo dodeka si legnuvavme. Na patot kon \ermo, vo maloto selo na ridot poroj, na ni~ija teritorija vidovme eden vojnik-Albanec, koj od Makedonskata armija prebegnal vo ONA. Dojde na sretselo so vrtoglava brzina, so edna stara kola. Skokna od voziloto, vikaj}i: Koj }e me natera da se boram so moite bra}a vo planinata? po kineweto na oznakite na Makedonskata armija od svojata maskirna uniforma, dezerterot be{e brzo odveden so edna civilna kola kon poziciite na ONA. Vojskata pla}a{e visoka

V OJNA V O GRA DOT NA i GRA ^Ki TE - 101

cena za dezerterstvata, a najmnogu dezertiraa albanskite rezervisti koi bea isprateni na frontovskata linija. Ja diktirav storijata za eden dezerter na mobilniot telefon na Rori pred edna ku}a, kade {to eden lekar od Tetovo postavuva{e klinika. lekarot ne gi slu{a{e zabele{kite za vojnicite i za frontovskite linii. Me obvini deka go opi{uvam demilitariziranoto selo kako komandna baza na ONA i deka so toa rizikuvam da go privle~am vnimanieto na makedonskite mitralesci. Mu ponudiv da se obidam da najdam sredstva za smiruvawe, antibiotici i drugi lekovi i so maska da gi ispratam po patekata po koja{to se iska~ivme od Tetovo. povremeno, samoso`aluvaweto na selanite be{e re~isi nepodnoslivo. Se ~uvstvuvaat kako pogolemi `rtvi od katolicite vo Belfast, promrmore Rori, irskiot patriot. Neodamna, u{te eden iskusen nabquduva~ zabele`al deka makedonskite Albanci: ...nemaat poln pristap kon organite na vlasta, no deka surovata represija na prosrpskoto komunisti~ko rakovodstvo vo Makedonija, rapidno erodirala po izborite vo 1990 godina. A sepak, ovde{nite Albanci ne poka`uvaat volja da go zaboravat toa minato, nastojuvaj}i na toa deka nivnata sudbina e postra{na duri i od onaa na kosovskite Albanci, nasproti op{toto soznanie deka nivnite sonarodnici se kontrolirani od edna od najmilitariziranite policiski sili vo Evropa.4 Koga se vrativ od \ermo vo Tetovo, se sretnav so Elvira Simon~ini, {efica na Karitas interne{nl vo Makedonija. Taa se soglasi da se obide da obezbedi rezervi za selskata klinika. Konvojot so lekovi trgna za \ermo po nekolku dena, no be{e prinuden da se vrati od pred vlezot vo seloto, koga naleta na makedonski snajperski ogan. na Krajot na Mart, Makedonskata armija kone~no prezede klasi~en pe{adiski napad na oblasta, brkaj}i gi buntovnicite od selata okolu [ar planina, kon planinite od drugata strana, dodeka voenite helikopteri {trakaa nad niv. ONA vo Selce ostavi zna~itelno koli~estvo oru`je. Vozdu{nite desantni edinici bea spu{teni na planinskite padini, a vrz somnitelnite buntovni~ki pozicii be{e otvoren rafalen minofrla~ki ogan. Vojnicite i specijalnite policiski edinici protatnea po strmnite padini ju`no od Tetovo, koi vo mirnodopski vremiwa bea koristeni za kabinite na `i~arnicata za prevoz na skija~ite do sne`nite padini.

1 02 - MA KEDONi JA

pettata balkanska vojna vo izminatite deset godini oficijalno izbuvna v~era, na podno`jeto na planinata nad Tetovo, koga vladinite sili poddr`ani od tenkovi, artilerija i voeni helikopteri, zazedoa edno buntovni~ko utvrduvawe po celodnevna te{ka borba, napi{a Ri~ard Biston, koj im se pridru`i na onie {to gi pokrivaa borbite za na{iot vesnik.5 Kolegata Entoni lojd, dojava na maska od Kosovo, minuvaj}i niz te{ko bombardirawe na {tabot na gerilcite vo Selce. Eden nabquduva~ makedonskata ofanziva vo rani zori ja opi{a kako prviot napad na makedonskite voeni sili po Aleksandar Veliki. Muni~ Sulejman, sopstvenik na zlatarnica, go mina denot izbegnuvaj}i go snajperskiot ogan i obiduvaj}i se da vidi barem del od borbata {to besnee{e gore. Bev v krevet koga ja ~uv strelbata na golemite minofrla~i i toga{ znaev deka ofanzivata zapo~nala re~e toj. Odvreme navreme mo`ea da se vidat grupi vojnici koi, ispoteni pod {lemovite i artileriskite jakni, se dvi`at pod snajperski ogan po alpskite livadi i kako napreduvaat kon seloto Gajre. Vo prviot bran u~estvuvaa okolu 300 neiskusni i lo{o opremeni pe{adinci, poddr`uvani od stari sovetski tenkovi T-55, koi se ma~ea dvi`ej}i se po krivulestiot planinski pat i ispu{taj}i izduvni gasovi. Ova e edna od poslednite fazi na operacijata {to ja prezedovme za celosno proteruvawe na teroristite od Makedonija izjavi portparolot na Ministerstvoto za odbrana, \orgi Trendafilov. Reporterite koi se obiduvaa da vlezat vo glavnata bolnica za da go proverat brojot na mrtvite i na ranetite vo tekot na borbite, bea spre~eni od eden vojnik i od naluteni ma`i oble~eni vo civilna obleka, koi velea deka brojot na zaginatite e pogolem od oficijalnata brojka od petmina povredeni. Kako i sekoga{ na Balkanot, glavni `rtvi vo borbite vo tekot na posledniot den bea civilite. pedesetina selani bea stisnati vo edna ku}a, dodeka nivnite ambari nekontrolirano gorea, zapaleni od tenkovskiot i od minofrla~kiot ogan. Se ~ine{e deka obete neprijatelski strani mnogu malku se obiduvaat da im pomognat na begalcite koi begaa ili se obiduvaa da im pomognat na povredenite. Makedonskata ofanziva i natamu gi polarizira{e mislewata: Makedoncite bea radosni zatoa {to nivnite sili kone~no stapija vo akcija, a Albancite bea gnevni poradi nepravedniot pristap na voenite edinici. Ka`ete mi, koi se teroristite? pra{uva{e Selim, zemjodelec koj ja minal no}ta gasej}i go plamenot {to ja golta{e negovata ku}a, po {umskiot po`ar predizvikan od raketniot napad mladite mom~iwa {to ni pomagaat da se izborime za na{ite prava ili vojskata koja{to puka vo sopstveniot narod i vi ja pali ku}ata?

V OJNA V O GRA DOT NA i GRA ^Ki TE - 103

partijata za demokratski prosperitet, glavnata opoziciona partija na Albancite, go suspendira{e svoeto u~estvo vo parlamentot i bara{e od Demokratskata partija na Albancite da se povle~e od vladinata koalicija. liderite od obete partii rekoa deka se podgotveni da se anga`iraat vo razgovorite za albanskite barawa za ednakvi prava, priznavawe na nivniot jazik kako oficijalen i za osnovawe na albanski univerzitet. Dva dena po po~etokot na ofanzivata, vo Makedonija po~naa da pristignuvaat stranski emisari za da izvr{at pritisok vrz vlastite za zapirawe na ofanzivata i na rasplamteniot balkanski ogan. Dodeka trupite go prodol`ija svojot probiv kon planinskite sela okolu Tetovo, zazemaj}i osum utvrduvawa na ONA, vo Skopje pristignaa lord Robertson od port Elen, generalen sekretar na NATO, i Havier Solana, Visokiot pretstavnik za nadvore{ni raboti na EU. Zapadnite diplomati rekoa deka makedonskite voeni sili poka`ale vozdr`anost vo svoite operacii, koi bea oceneti kako proporcionalni na zakanata od strana na vostanicite etni~ki Albanci. Kristofer Hil, eden od glavnite arhitekti na politikata na SAD vo Makedonija, nabrgu gi osudi buntovnicite. Razo~arani sme {to lu|eto na koi im e tolku mnogu pomognato so akciite na NATO sega se problem. Toj re~e deka e opravdano gerilcite da se opi{at kako odmetnici.6 Nekoi od niv veruvaat deka mo`at da ja zala`at me|unarodnata zaednica deka se bespomo{ni i deka taa mora da gi poddr`uva. Siguren sum deka tie & na{tetija na kauzata za koja{to bea uvereni deka ja poddr`uvaat. Havier Solana izjavi deka EU gi poddr`uva operaciite na Makedonija protiv gerilcite i go opi{a napadot kako razumen vo tie okolnosti. po razgovorite so makedonskite rakovoditeli, lord Robertson gi pofali vlastite zatoa {to postapile so vozdr`anost koja{to e za pofalba, no i so re{itelna nepristrasnost. Vladata vo Skopje veti deka }e go intenzivira dijalogot me|u dvete zaednici izjavi toj. Toj predupredi deka zemjata se soo~ila so prost izbor. Uveren sum deka postojat dve opcii za narodot od ovaa zemja ili obedineta Makedonija ili u{te edno balkansko krvoprolevawe. Zapadnite pratenici }e gi povtoruvaat vakvite predupreduvawa i vo narednite {est meseci. Matnata performansa na Makedonskata armija vo Tetovo vo me|uvreme pokrena niza pra{awa za toa dali taa bi bila sposobna da go zadu{i vostanieto bez dopolnitelna stranska pomo{.

Nesposobnosta (neadekvatnosta) na Makedonskata armija


Vladata re~e deka Armijata i policijata postignale totalna pobeda na ANA vo Tetovo. No, voenite eksperti kako Zoran Kusovac, dopisnik

1 04 - MA KEDONi JA

na Xejns difens vikli, tvrde{e deka ova bilo daleku od vistinata. Zapadnite voeni ata{ea ponekoga{ so potsmev gi narekuvaa naporite na lo{o opremenite makedonski sili kako vojna vo gradot na igra~kite. postojat somnevawa deka operacijata na [ar planina mo`e da se nare~e totalna pobeda pi{uva{e Kusovac. po edna nedela odlagawe i bavno sobirawe na trupite, pomalku od 500 vojnici na Armijata na Republika Makedonija (ARM) gi pridru`uvaa boevite tenkovi T-55 kon ridovite nad Tetovo. Napreduvaj}i bavno i naiduvaj}i na mal otpor, vladinite trupi silno ja granatiraa sekoja somnitelna isturena pozicija na gerilcite, glavno ku}i na civilite, ~ii{to stanari izbegale u{te pred da zapo~ne dolgonajavuvanata ofanziva.7 Edinicite na ARM, koi vklu~uvaa i zna~itelen broj rezervisti, se dvi`ea natamu po ridovite, samo otkako helikopterite strelaa po viso~inkite so 57 mm nenaveduvani raketi. ^etirite Mi-8MTV transportni helikopteri i dvata Mi-24D boevi helikopteri {to mu bea dostaveni na Vozduhoplovstvoto na ARM na 23 mart, zna~itelno go zgolemija kvantitetot od samo tri M-17-ki. Ukrainskite helikopteri bea prvata pogolema investicija na ARM po mnogu godini. Neadekvatnosta na Armijata se protega od nezavisnosta, koga jugoslovenskite oru`eni sili povlekuvaj}i se od Makedonija izvlekoa s$ {to mo`ea. Mnogu Makedonci sakaa da ja distanciraat zemjata od militarizmot i od ksenofobijata na drugite porane{ni jugoslovenski republiki, a vo edna faza parlamentot, vo koj dominiraa ~lenovi na VMRO, predlo`i duri i celosno ukinuvawe na oru`enite sili. Na hartija, Makedonskata armija ima{e okolu 20.000 lu|e i 100.000 rezervisti, no letoto 1991 ima{e samo 10.000 lu|e vo uniforma, od koi 7.500 bea glavno neobu~eni vojnici na otslu`uvawe na voeniot rok. Golem broj porane{ni oficeri na JNA, ja kontroliraa re~isi simboli~nata sila, no i tie bea ~isteni odvreme navreme, vo zavisnost od toa dali vo Vladata dominira{e prosrpskata ili probugarskata frakcija. pretsedatelot Gligorov ima{e nesigurni odnosi so mnogu postari oficeri i vo mart 1993 go smeni general Mitre Arsovski, na~alnik na General{tabot. Etni~kite Makedonci, isto taka, bea zagri`eni poradi sozdavaweto na premnogu golema armija, vo koja{to poradi demografskata struktura na Makedonija mo`ea da dominiraat regruti-etni~ki Albanci. Etni~kite Albanci koi go otslu`uvaa voeniot rok do 2001 so~inuvaa 35% od Armijata, a brojot na neslovenski oficeri iznesuva{e 4%. 40-iljadnata srpska zaednica, koja{to `ivee{e glavno vo Kumanovo,

V OJNA V O GRA DOT NA i GRA ^Ki TE - 105

be{e disproporcionalno zastapena vo oficerskiot korpus, {to delumno ja objasnuva zagri`enosta na albanskata populacija za toa kako }e bidat tretirani. Kako {to zabele`uva eden voen ekspert, vo Skopje otsekoga{ postoelo pro-belgradsko politi~ko i voeno podzemje. Srpskite paravoeni trupi, vklu~uvaj}i go i Arkan, bea aktivni vo Makedonija za vreme na vojnata vo porane{na Jugoslavija i imaa mnogu vrski so oru`enite sili.8 Arkan ima{e prili~no investicii vo Skopje, pred s$ vo sektorite maloproda`ba i proda`ba na sportska oprema. po porazot na srpskite sili vo 1999, voenite kriminalci se preleaja od Kosovo vo Makedonija. Za skopskata kompanija TehnometalVardar, koja se zanimava{e so trgovija so metali vo stara Jugoslavija, vo po~etokot na 90-tite nagolemo se veruva{e deka e kontrolirana od srpskata dr`avna bezbednost (tajna policija). Se veruva{e deka za vreme na vojnata vo Bosna preku nea i nekoi drugi organizacii vo Skopje, se {vercuva{e oru`je za Srbija. Kompanijata ima{e vrski so mo}nite bankarski i trgovski organizacii na Kari}, koj go poddr`uva{e re`imot na Milo{evi}. Tehnometal-Vardar be{e svoevremeno zatvoren, po navodnite somnenija za korupcija, no ova ne be{e dovolno za da se smiri zagri`enosta na etni~kite Albanci vo vrska so voenite i razuznava~ki vrski na Skopje so ekstremnite srpski nacionalisti. pove}eto od opremata na ARM, vklu~uvaj}i gi i site boevi tenkovi i artilerija, poteknuvaa od dodelenata pomo{, iako dve dr`avni voeni fabriki vo Makedonski Brod proizveduvaa malo oru`je i eksplozivi. Armijata pretrpe golemi {teti od embargoto na oru`je nametnato vrz Jugoslavija od 1992 do 1995. Vo 1999 godina Bugarija donira{e 150 tenkovi T-55, no samo 104 bea upotreblivi, a drugite bea upotrebeni za rezervni delovi i za obuka. Sofija, isto taka, obezbedi 142 par~iwa borbena artilerija so kalibar do 152 mm. Drugite donacii vklu~ija oklopni vozila (APC): 60 isto~nogermanski BTR-70 od Germanija, 63 M-113 APC od italija i 10 APC leonidas od Grcija. Makedonskata armija i natamu se potpira{e na stranska pomo{. Vladata na SAD na 29 mart 2001 godina najavi deka }e obezbedi 13,6 milioni dolari voena pomo{ za fiskalnata 2001 godina. Od toa, 6,7 milioni dolari bea predvideni za oprema, vklu~uvaj}i go i natamo{niot golem broj 36 M101A1 105 milimetarski haubici, so {to brojkata na onie {to se vo upotreba se zgolemi za dvapati, 30 2,5tonski kamioni i 707 MG-3 7,62 mitralezi. Dejvid De Ro{, portparol na Agencijata za bezbednosna sorabotka pri Ministerstvoto za odbrana na SAD, re~e deka se predvideni u{te 750.000 dolari za obuka. Va{ington, isto taka, pla}a{e za uslugite na konsultantskata kompanija MPRI (Military Professional

1 06 - MA KEDONi JA

Resources International), koja{to ja sovetuva{e Makedonskata armija vo transformacijata, vo soglasnost so standardite na NATO, i odigra klu~na uloga vo sozdavaweto na hrvatskite oru`eni sili. Nekoi eksperti veruvaat deka mo`ebi tokmu MPRI ili nekoja sli~na organizacija e koristena za obuka na etni~kite Albanci vo ju`na Srbija i deka zna~itelen broj od niv zaminale da se borat so ONA vo Makedonija.9 Toa bi zna~elo deka, najverojatno, vo tekot na konfliktot vo Makedonija na obete strani imalo lu|e obu~uvani so amerikanski sredstva za da se ubivaat me|usebno, vo mnogu bizarniot primer na kontraindikacii {to & {tetea na amerikanskata politika na Balkanot. Nasproti pomo{ta, ARM i natamu ostanuva slabo opremena, lo{o obu~ena i lo{o rakovodena se veli vo Xejns. Okolu Tetovo bea videni edinici bez dovolno sanitetski materijal i bez terenski radija. Golem broj od mobiliziranite rezervisti poso~ija deka na ARM & nedostiga{e polna borbena gotovnost na edinicite od A-klasa. Nasproti tvrdewata za uspe{na transformacija, oficerskiot korpus na ARM be{e premnogu golem, staromoden i prenatrupan vo vrvot. No, nedostigaa iskusni oficeri i oficeri bez ~in. Tvrdiot otpor na stotina borci na ONA, fateni vo stapica vo oblasta Gra~ani, po borbite vo Tetovo, prodol`i da ja zbunuva ARM, ~ii{to pe{adiski edinici se ~ine{e se krajno nevolni da se anga`iraat vo otvorena borba. Komentatorite vo Belgrad bea, isto taka, zagri`eni poradi slabite performansi na makedonskite oru`eni sili. Osloboditelnata nacionalna armija potpali vistinska vojna vo severozapadna Makedonija, bele`i nezavisnata informativna agencija Beta.10 Makedonskite sili potfrlija vo obidite da gi potisnat gerilcite koi imaat uspe{no organizirani kanali za snabduvawe i transport na oru`je od Kosovo. Gerilcite to~no sfatija deka me|unarodnite sili koi gi ~uvaat granicite nema da se vklu~at vo otvoren oru`en sudir i da gi rizikuvaat `ivotite na svoite vojnici. Sevo ova dovede do pogolem uspeh na Osloboditelnata nacionalna armija na terenot. Za eden mesec, po kratko zakrepnuvawe na Kosovo, vostanicite se pregrupiraa i na 28 april od zaseda, vo blizina na planinskata severna granica so Kosovo, ubija osum makedonski komandosi i ja prezedoa kontrolata nad glavno etni~ki albanskite sela, ovojpat vo okolinata na Kumanovo, opasno blisku do glavniot avtopat Atina Belgrad.

V OJNA V O GRA DOT NA i GRA ^Ki TE - 107

Ova be{e poedine~en sudir so najmnogu ~ove~ki `rtvi od zapo~nuvaweto na borbite vo fevruari. Stevo pendarovski, portparol na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, izjavi deka vojnicite bile napadnati vo blizina na seloto Vejce, 15 km severno od Tetovo. Ubieni se osummina, a dvajca se raneti. Vo niv e pukano od mitralezi i so lansirni raketi. Makedonskite sili odgovorija i napa|a~ite se povlekoa. Sega situacijata e mirna. Toa be{e izoliran incident. pretpostavkata be{e izbrzana. Ubistvoto na osumtemina komandosi, {to be{e ogromna zaguba za zemja od dva miliona `iteli, ja predizvika prvata gra|anska reakcija od strana na Slavomakedoncite vo Bitola, grad 170 kilometri ju`no od Skopje. Grupirani vo novi paravoeni samoza{titni organizacii vo gradovite od kade {to poteknuvaa ~etvorica od ubienite vojnici, tolpi od Slavomakedonci gi ograbija i gi zapalija albanskite du}ani. Vo Skopje, oru`eni lica gi teroriziraa albanskite maala, ubivaj}i eden Albanec od Kosovo dodeka jadel vo edna picerija i napa|aj}i ja Ambasadata na Republika Albanija. Aktivnostite na paravojskata vle~at koreni od dale~nata 1992 godina, od vooru`enite grupi sledbenici na nacionalisti~kata partija VMRO-DpMNE, t.n. Odbranbeni komiteti, koi se pojavija vo oblastite so me{ano naselenie okolu Ohrid i Struga i vo drugi delovi od Zapadna Makedonija. pretsedava~ot na Sobranieto na Ohrid, Blagoja Siljanovski, otprvin im dade premol~ena poddr{ka na ovie neregularni grupi, velej}i deka tie }e pomognat za odr`uvawe na redot i bezbednosta vo regionot. podocna, toj se otka`a od svoeto odobruvawe i odbi sekakva potencijalna oficijalna sorabotka so paravojskata.11 Za ~itatelite i gleda~ite vo Britanija ili vo drugite delovi na Evropa, ubistvoto na osumtemina komandosi be{e samo u{te edna brojka i bidej}i s$ se slu~i daleku od o~ite na me|unarodnite mediumi, ova ubistvo od zaseda, kako i mnogu drugi, ima{e mnogu pomal odziv od slikite na umiraweto na Razim i Ramadan vo Tetovo. incidentot i borbite {to sleduvaa nad Tetovo, za vreme na ofanzivata na Armijata, za prvpat ja navestija opasnosta deka konfliktot mo`e lesno da prerasne vo nova, totalna balkanska vojna.

1 08 - MA KEDONi JA

Sliznuvawe kon gra|anska vojna

Crniot Petar odr`a kus govor potsetuvaj}i gi site na dadenata zakletva da se izborat za riznicata, a Metuen ne mo`e{e a da ne misli deka sevo ova ja otkriva slabosta na balkanskiot vojnik zaboravenosta. Toj mora sekoj den da se potsetuva za {to se bori i da se podbucnuva da ja izvr{uva svojata zada~a. Lorens Darel, Orlite nad Srbija borbite oKolu KuManovo traeja podolgo otkolku onie vo Tetovo i zavr{ija so efektivna pobeda na pomobilnata i poborbena Osloboditelna nacionalna armija. Za zapadnite posmatra~i toa be{e potvrda deka na makedonskite bezbednosni sili im nedostiga{e voena sposobnost da gi pobedat gerilcite, koi bea vkopani vo rovovite vo selata Vaksince, Slup~ane i lipkovo, vo blizina na Kumanovo, bastionot na makedonskiot nacionalizam i na srpskoto malcinstvo vo Makedonija. Taktikata na Makedonskata armija be{e so te`ok artileriski i tenkovski ogan, kako i so poddr{ka od raketen ogan od helikopteri, da gi krenat vo vozduh ovie sela. So denovi ima{e mnogu malku rabota za mediumite, osven da se nabquduva te{koto bombardirawe na Vaksince od makedonskite pozicii, na rastojanie od 2,5 km, vo blizina na `elezni~kata pruga SkopjeBelgrad. Za cel svet pretstavnicite na mediumite nalikuvaa na aristokratite od 18 vek koi gi yirkaa borbite snabdeni so izletni~ki ko{ni~ki, vino i so silni teleskopi, dodeka se na golema turneja. Odvreme navreme minuva{e po nekoj voz, a patnicite zjapaa vo prikazot na makedonskata ognena mo}, dodeka nad niv letaa

Sl i Z NU V A WE KON GRA \A NSKA V OJNA - 109

ukrainskite voeni letala, bluej}i plamewa i lenti od staniol i za{tituvaj}i gi naveduvanite zemja-vozduh raketi, dodeka lokomotivata se vle~ka{e kon izma~enata prestolnina. U`ivate li vo pretstavata?, pra{uva{e dobrodu{niot voza~ na avtobusot dodeka podzastanuva{e za patnicite da mo`at da vidat podobro. Dol` patot, kraj poliwata so polsko cve}e, od obete strani ima{e {arena tolpa gleda~i koi ja nabquduvaa bitkata, stoej}i pod pekolnoto balkansko sonce. Vo Skopje, na{ata pojdi mi dojdi mi rabota na marginite od frontot, predizvika qubopitnost me|u malkute stranci koi s$ u{te si go brkaa svojot biznis. platenicite, dilerite so oru`je ili {pionite koi pieja viski vo barot na Holidej in, go prou~uvaa doa|aweto i zaminuvaweto na televiziskite ekipi natuntani so protivavionski jakni i {lemovi. Bidete vnimatelni, ni pora~a eden ureden britanski diplomat. Ne sakame da bidete ona {to go narekuvame konzularen slu~aj. Edno zapadno voeno ata{e na ekipata na Bi-Bi-Si im objasnuva{e kako go pobedil mamurlakot po pieweto so negoviot ruski kolega. Urednicite vo london ja objasnija nivnata frustracija poradi nedovolnata boja i akcija. Vo Kumanovo, tolpi tinejxeri etni~ki Makedonci se sobiraa po toa sonce, vo kafuliwata na gradskiot plo{tad, flertuvaj}i i pu{ej}i dodeka od zvu~nicite e~e{e rok-muzika. Na nekolku kilometri od niv, albanski `eni i deca sedea stutkani, a nekoi i umiraa vo podrumite pod ognot na Armijata na ovie mladi lu|e. Naglasuvaweto na efektite od konfliktot vo Kumanovo be{e va`no za negovite `iteli, koi se gordeat so istoriskoto zna~ewe na gradot za Slovenite. Za vreme na prvata balkanska vojna vo 1912, Srbite gi porazija turskite sili kaj Kumanovo, za potoa da go zazemat Skopje. Za nekoi etni~ki Albanci, podednakvo, kolektivnoto se}avawe za tretmanot na Albancite masakrirani vo vremeto koga Srbite i nivnoto ilegalno zdru`enie Crna Raka, kako odmazda za albanskite napadi vrz hristijanite, stravuvaa za vreme na sovremenata opsada vo selata vo blizina na Kumanovo, kade {to spored obvinuvawata od strana na makedonskite vlasti ONA gi koriste{e civilite kako `iv yid. Nadrealisti~kiot kvalitet na spektaklot vo blizina na Vaksince be{e na patot da ja pomati serioznosta na konfliktot, koj prodol`i celo leto, dodeka dvete strani se borea za da ja odredat sudbinata na zemjata. Nik Vud, reporterot na Bi-Bi-Si, najde eden sporeden pat za da se probie do {tabot na ONA vo lipkovo i da go poseti Slup~ane za vreme na prekinot na ognot. Nasproti primirjeto, revnosnite makedonski

1 10 - MA KEDONi JA

mitralesci re{ija da celat na negoviot oklopen lendrover, krevaj}i go vo vozduh zaedno se seta oprema na reporterot, a toj zdrven od strav go nabquduval seto toa, zaedno so fotografot Endru Testa, zasolnet vo rovovite na ONA. Edna 17-godi{na devojka, inaku aktiven borec, go ute{ila Nik taka {to skoknala od rovot i pod silen raketen ogan mu skinala eden cvet za da si go stavi na reverot. Makedonskata armija ne se izvini. Spored armiski izvori, tie ~etiri dena po red go sledele lendroverot vo oblasta {to ja kontrolirale buntovnicite, pretpostavuvaj}i deka e ukraden od strana na ONA. Voziloto be{e izlepeno so lenti koi jasno poka`uvaa deka stanuva zbor za televiziski transport. Be{e sosema jasno deka negovoto uni{tuvawe treba{e da gi zapla{i stranskite reporteri. i kako sevo ova da ne be{e dovolno, Nik naskoro po~na da dobiva telegrami od knigovoditeli, koi izbezumeno baraa objasnuvawa za zagubata na takvo skapo par~e oprema, vredno desetici iljadi pretplatni~ki funti. Nabrzo mu se pridru`iv na Daglas Hamilton, dopisnik na Rojter od NATO, koga so eden oklopen lendrover trgnuva{e za da ja proceni situacijata vo selata {to gi kontrolira{e ONA. Minuvaj}i pokraj polupraznite albanski selca, koi{to gi izvidov pred nekolku dena so ungarskiot fotograf Bela Sandelski, koj{to n$ pridru`uva{e, zaobikolivme edna makedonska policiska stanica vo blizina na eden pravoslaven manastir Matej~e, koj{to po dve nedeli stana tvrdina na ONA. Na edna {irinka pokraj patot, stignavme do kontrolniot punkt na po~etokot na oslobodenata teritorija. Grupa odlu~ni borcitinejxeri na ONA, vo farmerki, so kaubojski {amii i {apki, ni mavtaa od zad poziciite za{titeni so vre}i pesok koi{to gi branea, so kala{nikovi AK-47 i so sa~marki. Okolu nas se sobraa eden kup lu|e za da ni gi ka`at svoite maki. Eden nizok, mlad borec vo crna uniforma se pretstavi kako oficer za pe~at i skokna vo lendroverot za da ni go poka`e patot do komandata na ONA vo selo lipkovo, kade {to spored negovite zborovi ima{e centar za mediumi. Daglas protestira{e preku Benet Koleka, negoviot albanskiot kolega od dopisni{tvoto na Rojter vo Tirana, koj preveduva{e. Bez vojnici vo voziloto, fu~e{e Daglas. Toa e pravilo. Taka go ubija Kurt. Se}avaweto na Kurt [ork, dopisnik na Rojter od Wujork, koj se proslavi za vreme na bosanskata vojna, za da bide ubien vo Siera leone vo 2000 godina, dodeka izvestuva{e so edna voena patrola, e s$ u{te sve`o na Balkanot. Zborovite na Daglas kaj mene gi vratija spomenite na toa koga go gledav Kurt kako freneti~no raboti vo

Sl i Z NU V A WE KON GRA \A NSKA V OJNA - 111

voenoto dopisni{tvo na Rojter vo raketiraniot hotel Holidej in vo Saraevo, kade {to ostana vo tekot na celata yverska opsada na gradot. isto taka, vo na{ite glavi se vrtea i spomenite na u{te eden ubien britanski novinar, koj rabote{e za televiziskite vesti na Aso{iejted pres vo Krivenik, Kosovo, na samo 600 metri od makedonskata granica, dodeka ja pokriva{e tetovskata ofanziva na ONA. Edna granata smrtno go rani Kerem loton (30), pogoduvaj}i go negovoto vozilo na 29 mart, vo edno selo vo blizina na kampot za obuka na ONA. NATO zapo~na istraga za negovata smrt, so cel da utvrdi dali za nea e odgovorna Makedonskata armija ili, pak, buntovnicite. Obete strani ne ja prifa}aa odgovornosta za nesre}niot konzularen slu~aj. Objavuvaweto na izve{tajot na NATO za istragata postojano se odlo`uva{e, me|u drugoto i poradi {pekulaciite deka amerikanskite ~uvari na mirot so baza na Kosovo im dojavile na makedonskite sili za kampot, zapo~nuvaj}i go bombardiraweto. Vdovicata na loton, Elida Ramadani, 27-godi{na Albanka od Kosovo, be{e vo osmiot mesec na bremenosta, koga toj be{e ubien. Xef Bili, dopisnik na UPI od Skopje, zapoznal sigurni izvori koi{to smetale deka Amerikancite najverojatno sakale Makedoncite da go granatiraat kampot na ONA. Eden amerikanski diplomat vo Skopje re~e deka voenite vrski na SAD vo Makedonija, koi normalno go nabquduvaa granatiraweto vo oblasta so terenski radarski baterii, tokmu toj den se povlekle od oblasta. Toa im ovozmo`i da negiraat deka znaele koj granatiral komentira{e Xef.1 Smrtta na loton go privle~e vnimanieto na Xejns difens vikli, koj energi~no napomena deka edna od pri~inite za ovoj incident e nedovolnata obuka i koordinacija na Makedonskata armija. Vo toa vreme, Armijata na Republika Makedonija be{e zafatena so operacijata protiv vostanieto, koja{to glavno se potpira{e na artileriskata i minofrla~ka poddr{ka. izvori na KFOR rekoa deka loton i u{te eden ubien civil vo Krivenik bile pogodeni od 120 mm minofrla~ka bomba. Komandantot na ONA vo toj region re~e deka negovite edinici nemaat minofrla~i pogolemi od 82 mm.2 loton, vsu{nost, im podlegnal na povredite na vlezot na amerikanskata baza Bondstil na Kosovo, dodeka civilnata ambulantna kola ~ekala da dobie dozvola za vlez vo bolnicata na bazata. Vo intervjuto so Bili, voza~ot na ambulantnata kola i lekarot {to bil so loton, za negovata smrt tie delumno gi obvinija i amerikanskite mirovnici, osobeno zatoa {to ne uspeale da obezbedat medicinski helikopter za da go spasat britanskiot reporter. Nesporen fakt e deka smrtta na loton i uni{tuvaweto na voziloto na Bi-Bi-Si be{e del od namernata makedonska voena politika na obeshrabruvawe na stranskite mediumi. Makedonskite generali

1 12 - MA KEDONi JA

dobro znaeja kolkav be{e efektot od izvestuvaweto na zapadnite mediumi za yverstvata na Jugoslovenskata armija vo Bosna, Hrvatska i na Kosovo. Tie se nadevale deka }e go spre~at nepo`elniot publicitet za etni~kata albanska strana vo konfliktot, koj{to bi dovel do priliv na oru`je, oprema i gotovina. Od druga strana, pak, onie koi gi poddr`uvaa Makedoncite tvrdea deka tie ne mo`ele da znaat deka vo toa vreme vo seloto imalo novinari, a od poziciite na makedonskata artilerija, mitralescite ne mo`ele da gi vidat svoite celi. Obete argumentirawa ja naglasija potrebata od objavuvawe na rezultatite od istragata na NATO. po pove}e od dve godini od nastanot, izve{tajot im be{e staven na raspolagawe na vdovicata na loton i na negovite rabotodavci. Za docneweto na izve{tajot delumno bea vinovni i makedonskite vlasti, koi insistiraa na toa deka za nastanot e odgovorna ONA i taka be{e ispoliran prvobitniot zaedni~ki plan (NATO-makedonski). Mesto toa, spored izvorite,3 vo izve{tajot na NATO be{e utvrdeno deka: Osnovniot zaklu~ok, zasnovan vrz analizata na kraterot i vrz ona {to go doznavme od ARM i od ONA, e deka granatite bile 120milimetarski, tip kakov {to upotrebuvale obete strani i deka mo`ebi bile ispukani od pozicii kade {to imalo sili na ARM i na ONA, od obete strani od granicata. Taka, krajniot rezultat veli deka odgovornosta ne mo`e da se pripi{e na koja bilo od stranite. pred izve{tajot da bide oficijalno objaven, toj sepak neoficijalno kru`e{e vo diplomatskite krugovi. Otkako go videl izve{tajot, eden po~ituvan zapaden voen ata{e go otfrlil kako dvosmisleno farbawe ili kako eden vid prikrivawe, {to be{e veteno od strana na generalniot sekretar na NATO lord Robertson. ONA nema{e minofrla~i vo taa oblast, a duri i da gi ima{e, zo{to bi pukale nanazad re~e diplomatot. propustot na SAD da mu pomognat na loton otkako bil ranet go opi{a kako prili~no sramen, no dodade: Mora da se setite deka Amerikancite nikoga{ ne sakaa da bidat involvirani vo patroliraweto dol` granicata. Se soglasija da go storat toa samo pod silen pritisok na NATO i na Velika Britanija. Tie najverojatno ne razmisluvale racionalno, sledej}i ja samo idejata za za{titata na silite, a mo`ebi i se po~uvstvuvale ograni~eni od praviloto koe{to zabranuva{e voenite helikopteri da prenesuvaat civili.

Sl i Z NU V A WE KON GRA \A NSKA V OJNA - 113

Vladiniot portparol \orgi Trendafilov toga{ re~e deka ne postoela ni slu~ajna mo`nost makedonskite vojnici da gi ispukaat granatite.4 Ova be{e ~ista glupost. Edna toga{na izjava na KFOR ka`uva pove}e. KFOR `ali za incidentot {to se slu~il i za `ivotite na na{ite vojnici koi bea vo opasnost vo oblast {to se nao|a na kosovska teritorija izjavi major Aksel-Bernt Jandesek, portparol na mirovnite sili.5 Hans Hekerup, {efot na Misijata na ON na Kosovo izjavi deka za incidentot e vinovna Makedonija i ja povika Vladata vo Skopje da go smeni kursot. Dlaboko `alam za tragedijata {to ~ine{e `ivoti na nevini civili. Utre koga }e dojdam vo Skopje }e povikam na itna potreba od vozdr`anost na makedonskite sili i dijalog namesto pukawe.6 potoa Daglas, koj rabote{e vo seloto vo koe{to be{e ubien loton, i negovite kolegi vo biroto na Aso{iejted pres vo Skopje, dobija strogi napatstvija od nivnite centrali da gi izbegnuvaat nepotrebnite rizici. Na{ite {efovi jasno ni stavija do znaewe deka ve}e na sakaat da odat po pogrebi re~e Daglas, dodeka vrte{e so lendroverot po edna re~isi vertikalna pateka. So ova, dopisnicite na terenot bea staveni vo edna te{ka, re~isi kafkijanska polo`ba vo odnos na nivnata rabota. Oficijalnata politika na centralite vo london ili vo Wujork be{e da se izbegnuva rizikot. No vo praktikata urednicite na vesti, pod pritisok da ja pobedat konkurencijata, s$ u{te o~ekuvaa dopisnicite da minuvaat niz razni opasnosti. po {egite so izvestuvaweto od vojnite vo liban, irak, Al`ir, Hrvatska i vo Bosna, prezemaweto presmetani rizici i isprobuvaweto na mojata hrabrost mi be{e dobro poznato iskustvo, ako ne i rutina. No, sepak, otkako bev prinuden dvapati vo ista nedela (vo Oslare i vo Tetovo) da ja isprobam svojata sre}a pod raketen ogan i pred da bidam svedok na egzekuciite na patnite blokadi vo gradot, ne bev mnogu raspolo`en za toa povtorno da si ja predizvikuvam sre}ata. i pokraj nekontroliranoto tro{ewe municija od obete strani, vo Makedonija sepak ne se slu~ija takvi ubistva kako onie vo Bosna ili vo Hrvatska. Koga naletavme na ni~ija zemja, jas bev blagodaren {to Daglas e star kolega koj vleva profesionalizam, ladnokrvnost i doverba, a najmnogu mu bev blagodaren za za{titata, bez ogled na toa kolku i da be{e iluzorna, na negoviot lendrover. Ovojpat na{ata oprema be{e mnogu podobra od onaa koga rabotevme zaedno vo 1993 vo blizinata na Zadar, na vreloto dalmatinsko krajbre`je, za vreme na hrvatskata ofanziva za povtorno zazemawe na Kraina. patuvaweto organizirano od Sektorot za odnosi so javnosta na Hrvatskata armija za malku }e zavr{e{e re~isi katastrofalno, koga

1 14 - MA KEDONi JA

na{iot avtobus poln so novinari naleta na hrvatski trupi vo polna borbena oprema, koi se povlekuvaa pred srpskite sili. Snimkata na Daglas, koj se vovle~e pod avtobusot za da se za{titi od edna piskava granata, koja otposle izgleda{e kako komi~na scena, be{e snimena od Majk Espozito, snimatel na Viswuz, utredenta bea prika`ani na SiEn-En. Za sre}a, ima{e mnogu malku vreme za oplakuvawe na sudbinata na na{ite mrtvi kolegi. Naskoro pristignavme vo edna golema albanska selska ku}a, kade {to n$ zamolija voziloto da go parkirame vo pokrieniot vlez, za da ne bide zabele`ano i napadnato od makedonskite helikopteri. Gi soblekovme ~evlite i vlegovme vo edna soba so poslan tepih, naredena so kreveti. Na golite yidovi visea pi{toli. pres oficerot zboruva{e na mobilen i ni re~e da go po~ekame lokalniot komandant Sokoli. Ni ponudija kafe i sok, so gostoprimstvo so koe{to se do~ekuva gostin nasekade na Balkanot. Mladite borci koi vleguvaa i izleguvaa od sobata izgledaa disciplinirani i mirni. Nasekade po seloto ima{e sceni sli~ni na onie {to gi vidovme vo Selce pred nekolku nedeli. Ni poka`aa grupi zabradeni `eni i deca koi `iveeja vo podrumi. Grmeweto na topovskite granati odeknuva{e po okolnite planini. Vo okolinata na seloto, borcite i civilite kopaa rovovi. pred tri dena dojdovme ovde od Slup~ane, za da se zasolnime kaj na{ite rodnini, otkako striko mi Remzi Osmani be{e ubien od granatiraweto re~e mladata Zeliha Osmani. Ovde nemame mleko. Cela nedela `iveeme samo na ~aj i na grav. pres-oficerot, inaku roden kumanovec, ve{to gi izbegnuva{e pra{awata s$ dodeka ne go ~uvme br~eweto na eden makedonski voen helikopter {to se pribli`uva{e. Od dvorot na ku}ata go gledavme nadletuvaweto na helikopterot nad {umovitata planina, na okolu dva kilometra od mestoto. Za sre}a, smrtonosniot tovar go istovari na nekoe drugo mesto. Sokoli, visok 35-godi{en ma` so orlovski nos, n$ primi vo dvorot na edna vikendi~ka, pridru`uvan od dvajca telohraniteli oble~eni vo crni uniformi, koi{to nosea modificirani AK-47 snajperski pu{ki. Toj odlu~no negira{e deka vo bazite gi koristele civilite kako ~ove~ki {tit i gi obvini makedonskite vlasti za efektivno etni~ko ~istewe. Na{ite pozicii se nadvor od selata, no Makedoncite gi granatiraat domovite na lu|eto. Tie se obiduvaat da ja koristat taktikata na zapalena zemja, isto kako Rusite vo Avganistan. Sokoli se nasmevna koga Daglas go potseti deka lord Robertson taa nedela negovite lu|e gi narekol ubistveni silexii. lord Robertson

Sl i Z NU V A WE KON GRA \A NSKA V OJNA - 115

be{e sloboden da dojde i da ja vidi situacijata. Vratata e otvorena za sekogo, osven za Makedonskata armija re~e toj, dodavaj}i deka nitu eden od albanskite politi~ki lideri nema{e hrabrost da ja poseti ovaa oblast. Tie se kukavici koi{to gi gledaat samo li~nite interesi. Na vra}awe vo Skopje, raspravavme za na{ata poseta, dodeka Daglas go polne{e lendroverot so ~adot od negovata kubanska pura. Barem eden podrum be{e napolnet so civili samo po kratko izvestuvawe. Samo nekolku minuti pred na{eto doa|awe decata igraa fudbal na otvoreno. Ne izgledaa premnogu zagri`eni poradi mo`niot napad od strana na Makedonskata armija. Dotoga{, lipkovo ne be{e granatirano, za{to se nao|a vo blizina na dvata rezervoari {to go snabduvaat Kumanovo so voda. po nekolku dena, buntovnicite ja zabrzaa krizata, isklu~uvaj}i ja vodata i baraj}i da prestane granatiraweto na selata. Koga se pribli`ivme kon seloto Ara~inovo, koe{to po nekolku nedeli }e bide zazemeno od ONA, pri nejzinoto zlokobno napreduvawe kon Skopje, bevme zapreni kaj eden nov makedonski kontrolen punkt {to go nema{e toa utro. Vojnicite od specijalnata elitna edinica Volci poglednaa vo lendroverot i ni mavnaa. Mi be{e neprijatno {to ne prifativ da ostanam i da preno}evam vo centarot za mediumi, zaedno so ungarskiot fotograf Sandelski, koj be{e re{en rano izutrina da se probie do glavniot borben front vo Slup~ane i da gi proveri izve{taite deka uslovite vo tamo{nite podrumi se alarmantni, deka ima te{ki zagubi me|u civilite, nedostig od hrana i lekarstva i deka po ulicite ima pcovisani `ivotni. Se ~ine{e deka nema korist lendroverot da se izlo`uva na prekumernata qubopitnost na Makedoncite, osobeno po iskustvoto na Nik Vud. Re{ivme da se vratime naskoro i da go vidime Slup~ane. Nevoljite na civilite, bez somnenie, bea zgolemeni od strana na buntovnicite, no `itelite na etni~kite albanski sela ne sakaa da gi napu{tat svoite domovi. Seto toa go zagri`uva{e Me|unarodniot komitet na Crveniot krst. Fransoa Stamp, balkanski veteran koj be{e {ef na Kancelarijata na Crveniot krst vo Makedonija, re~e deka dosega ne videl vakva kriza vo koja civilite ja odbivaat {ansata da bidat bezbedni. Ova e mnogu, mnogu ta`na i tragi~na situacija izjavi Stamp po posetata na selata. Naporite na britanskite sili da ja spre~at ONA da vnese oru`je vo Makedonija od Kosovo, isto taka, si ima{e svoja cena. Na 9 april, zaginaa dvajca piloti na RAF, kapetanot Endru Krus (28) i vozduhoplovniot poru~ik Xejms Mekgvaer (31), koga helikopterot puma vo koj{to letaa se urna na granicata me|u Kosovo i Makedonija, poradi lo{ite vremenski uslovi. Helikopterot gi prevezuva{e

1 16 - MA KEDONi JA

~lenovite na Kralskata tenkovska regimenta za patrolirawe dol` grani~nata linija, so cel da se otkrijat etni~kite albanski gerilci koi {vercuvaat oru`je vo Makedonija. Nitu eden ~len na Kralskata tenkovska regimenta ne be{e seriozno povreden. isto taka, vo april be{e ubien i Adam Slejter, 20-godi{en vojnik od Felsted, Eseks, koga negovoto oklopno vozilo naleta na mina vo blizinata na Krivenik, kade {to zagina i Kerem loton. Vo Skopje go posetiv saemot na oru`je, vo edna pe{terska izlo`bena sala, kade {to bea nasobrani regionalnite dileri so oru`je, podgotveni za slednata balkanska vojna. Nevoljite na Makedonskata armija zapo~naa vo 1991, koga Jugoslovenskata armija odnese s$ {to mo`e{e da se transportira, otkornuvaj}i gi duri i elktri~nite `ici od napu{tenite kasarni. Edna grupa mladi prodava~ki vo maskirni mini-zdolni{ta, gordelivo gi prika`uvaa najnovi snajperski pu{ki, trombloni i li~na oklopna oprema. Bugarite ni dadoa tenkovi, no moravme da platime za municija i za rezervni delovi, re~e Zlatko Samarxioski, pretstavnik na Eurokompozit, proizvoditel na oru`je od Makedonija. Toj so gordost ima{e izlo`eno edna 120-milimetarska raketna rampa. Ova e jugoslovenska tehnologija, no sega ja pravime ovde. Vo 1999 godina Bugarija & donira{e na Makedonija 150 boevi tenkovi od tipot T-55 i 142 artileriski par~iwa od sovetsko proizvodstvo. Spored Xejns difens vikli, samo 100-tina od niv bea vo dobra sostojba. Germanija, italija i Grcija & ispratija na Makedonija oklopni vozila, Britanija veti li~na oklopna oprema i detektori za mini, a SAD najavija 13, 6 milioni dolari vo vid na voena pomo{ vo 2001 godina. Del od parite od SAD treba{e da bidat potro{eni za pla}awe na plateni~kata MPRI, osnovana od porane{ni oficeri na SAD za obuka na Armijata i za pomo{ pri usvojuvaweto na su{tinata na modernoto vojuvawe. Xejns seriozno predupredi deka 20.000 lu|e na Armijata se s$ u{te slabo opremeni, lo{o obu~eni i lo{o rakovodeni. pristignuvaweto na ~etirite Mi-8 transportni helikopteri i na dvata borbeni Mi-24 helikopteri od Ukraina, na Armijata & dade privremena psiholo{ka prednost, no nejzinite planeri se doka`aa kako nepodgotveni vo kampawata protiv vostanieto. Vo maj 2001 zapadnite analiti~ari procenija deka ONA ima 800 vooru`eni lu|e. Vo avgust NATO izleze so brojka od 2.000 vooru`eni lu|e. ONA nema{e te{ko vooru`uvawe, no se poka`a kako mo{ne ve{ta vo izbegnuvaweto na napadite, za potoa povtorno da se pojavi i da postavi krvava zaseda. Nekoi od buntovnicite tvrdea deka dobile obuka za gerilsko vojuvawe od SAS i od drugi britanski specijalni

Sl i Z NU V A WE KON GRA \A NSKA V OJNA - 117

sili, koga NATO mu be{e neprijatel na Belgrad, iako ova be{e odlu~no negirano od strana na britanskite krugovi na odbranata. Kulminacijata na saemot za oru`je be{e nadrealisti~kata baletska pretstava vo izvedba na prekrasnite balerini od Makedonskata opera i balet. O~igledno, obi~nite Makedonci bea potalentirani za izveduva~ki umetnosti otkolku za voeni ve{tini. Me|utoa, kon krajot na maj, Ri~ard Biston otkri deka najstra{nite sliki na etni~koto ~istewe od balkanskite vojni vo Hrvatska, Bosna i na Kosovo pristignale i vo Makedonija, generirani od obete strani vo konfliktot. Konvojot begalci vo traktori i prastari vozila izgleda{e kako i site drugi konvoi {to gi blokiraa pati{tata na zemjata vo toj period. Eden avtobus vo konvojot gi prenesuva{e selanite od seloto Matej~e. Ma`ite i mom~iwata bea izdvojuvani od semejstvata od strana na makedonskata policija. Nivnata natamo{na sudbina be{e sosema neizvesna. ]e be{e lesno da se previdat znacite na reklakazala, dokolku prviot policaec komu mu se pribli`iv ne izreagira tolku nasilno raska`uva Ri~ard.7 V~era ima{e malku borbi vo ova severno kat~e od porane{nata jugoslovenska Republika Makedonija... Sepak, mladiot policaec be{e voznemiren. pcue{e i mavta{e so svojot kala{nikov, dr`ej}i go prstot na ~krapaloto, za da se uveri deka dobro sum go sfatil. Kopiliwa, sevo ova e va{a gre{ka vika{e policaecot. pri~inata za negovoto izbuvnuvawe ni stana jasna koga Ri~ard zdogleda grupa od 40 ma`i i mom~iwa, nekoi i na 12-godi{na vozrast, koi sedat ili stojat ponastrana od drugite begalci. Nekoi gledaa vo svoite rodnini na koi im be{e dozvoleno da zaminat. Drugite zjapaa vo zemja, izbegnuvaj}i go pogledot na svoite zarobuva~i. Nikoj ne zboruva{e. Detalite za toa kako is~eznale ma`ite se pojavija na povr{ina koga Salvete (33), majka od grupata koja{to be{e najdena vo bolnicata vo Kumanovo, gi opi{a te{kite isku{enija niz koi{to minalo nejzinoto semejstvo vo seloto Matej~e, re~isi cel mesec. Koga zapo~naa borbite pred tri nedeli, se skrivme vo ku}ata re~e taa. Odedna{ tamu ima{e okolu 50 lu|e bratu~edi, babi i dedovci, mnogu deca. Retko izleguvavme nadvor poradi borbite. Seloto stana frontovska linija me|u vladinite sili i gerilcite na ONA. Tenkovskiot, artileriskiot i helikopterskiot rafalen ogan bea tolku intenzivni {to se urna duri i minareto od xamijata. Utrinava selskiot kmet ni re~e da zamineme i nie izlegovme kolku {to e mo`no pobrgu re~e majkata so slab glas, dodeka zakrepnuva{e od iscrpenost i dehidriranost. Ne znam kade e ma` mi i kade se drugite ma`i od moeto semejstvo.

1 18 - MA KEDONi JA

Reporterite vidoa eden star jugoslovenski turisti~ki avtobus poln so ma`i, pridru`uvan od paravoenata policija vo sekakvi terenski vozila, kako vleguva vo kumanovskata policiska stanica i kako izleguva prvata grupa somnitelni za raspra{uvawe. Vo }eliite na ma`ite im be{e napraven test so parafinska rakavica, nesiguren metod za barawe tragi od barut, {to mo`e da bide pozitiven i ako somnitelniot ispu{il cigara, rakuval so |ubrivo ili se vozel vo voeno vozilo koe{to prenesuvalo municija. peter Bukert od Hjuman rajts vo~, koj{to go monitorira{e noviot, voznemiruva~ki trend vo Makedonija, re~e deka za vreme na pritvorot pove}eto od niv }e bidat tepani, pred da bidat oslobodeni po nekolkudnevno raspra{uvawe. Drugite }e gi zadr`at podolgo i najverojatno }e bidat podlo`eni na te{ko tepawe pred da bidat prinudeni da gi priznaat svoite vrski so buntovnicite. Tie }e minat navistina lo{o. Metodite na bezbednosnite sili bea vo silen kontrast so herojskite napori {to s$ u{te gi vlo`uvaa zna~itelen broj obi~ni Makedonci od obete strani, obiduvaj}i se da ja spre~at razdelenosta me|u zaednicite. Slobodan Kova~evski, gradona~alnikot na etni~ki me{anoto Kumanovo, inaku etni~ki Sloven, i Feriz Dervi{i, {ef na Komisijata za me|uetni~ki odnosi, neumorno rabotea na toa da go spre~at razdvojuvaweto na gradot. Dvajcata se sostanuvaa sekojdnevno i potoa gi posetuvaa svoite izbira~ki tela. Dervi{i (50) apelira{e kaj glavite na albanskite semejstvata da bidat trpelivi i da gi spre~at svoite deca da se prijavuvaat vo vojskata na gerilcite. Kova~evski (52) gi osudi napadite na gra|anskata samoza{tita vo Bitola. Site mislea deka vo Kumanovo }e bide katastrofalno re~e Dervi{i no naselenieto s$ u{te saka da `ivee zaedno. 8 Obajcata otidoa vo edno lokalno u~ili{te kade {to zaedno u~ea etni~ki Albanci i Sloveni. Dvajcata se sretnaa so svojata politi~ka grupacija koja{to im pomogna da se iska~at do visoka pozicija vo lokalnata hierarhija. iako na sila be{e policiskiot ~as, {to zapo~nuva{e vo 22 ~asot, a industrijata be{e vo zastoj zatoa {to klu~nite rabotnici po fabrikite od bezbednosni pri~ini se selea vo etni~ki ~istite gradovi ili ja napu{taa Makedonija, dvajcata ma`i prodol`ija ponatamu. Tie ja re{ija v`e{tenata lokalna kavga za etni~kite albanski grobi{ta, a Kova~evski izvr{i pritisok vrz lokalnata policija da se obide da go spre~i ~estoto tepawe na albanskite motorxii od strana na voenite rezervisti na kontrolnite punktovi vo i nadvor od gradot. Gradona~alnikot prizna deka ima lu|e koi velat deka sega e vistinskiot moment za da se dokusurat Albancite. Na eden sostanok

Sl i Z NU V A WE KON GRA \A NSKA V OJNA - 119

so gradskite rakovoditeli-Sloveni, {to se odr`a vo prostoriite na biv{iot Centralen komitet na Komunisti~kata partija, lu|eto bea zagri`eni i prepla{eni, re~e toj. im rekov deka Albancite se nivni sosedi i deka vo idnina s$ u{te }e `iveat zaedno. Zatoa, Makedoncite treba da bidat vnimatelni i odgovorni so svoeto odnesuvawe. Na krajot od maj, vladinite sili go postignaa svojot prv uspeh, povtorno zazemaj}i go Vaksince, {to be{e poseteno od Qube Bo{kovski, minister za vnatre{ni raboti. Vladinite sili treba{e povtorno da napadnat na selata Slup~ane, lipkovo i Matej~e, no ofanzivata be{e odlo`ena koga se pobuni edna edinica od specijalnite sili i mora{e da bide povle~ena od linijata na frontot. portparolot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti potvrdi deka komandantot na antiteroristi~kata edinica Tigri, major Mandarovski, e suspendiran zaedno so svojot zamenik, otkako se po`alile deka gi pra}aat vo borba bez soodvetna poddr{ka i odbile da ja izvr{at naredbata. Edinicata be{e zatvorena vo kasarna. Majorot Mandarovski, o~igledno, ne bil sre}en od nivoto na poddr{ka {to ja dobivala negovata edinica od strana na lo{o obu~enite voeni obvrznici. Komandantot i negoviot zamenik se suspendirani izjavi portparolot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Ministerot za vnatre{ni raboti dade naredba za nivno suspendirawe, zatoa {to odbija da ja izvr{at naredbata i da vlezat vo selata. Voeni izvori rekoa deka daleku od toa da bide razlika vo mislewa za taktikata, kavgata prerasnala vo bunt. povlekuvaweto na Tigrite be{e ogromen pottik za albanskite buntovnici. Sli~ni problemi vo toa vreme ima{e i so Volcite, specijalni sili na Makedonskata armija, vtorata glavna frontovska sila protiv buntovnicite.

Ofanzivata vo Ara~inovo
Vo po~etokot na juni stotina borci na ONA napreduvaa bez da naidat na re~isi nikakov otpor za da go zazemat seloto Ara~inovo, na 8 km od prestolninata. Sega tie se zakanuvaa deka }e gi granatiraat zgradata na Vladata i na parlamentot, kako i me|unarodniot aerodrom, koj{to o~igledno be{e vo nivniot dostrel. porakata e deka dosega ovaa vojna im na{teti samo na Albancite, a sega e vreme {tetata da se spodeli izjavi Hoxa, lokalniot komandant na ONA, mal, slab ~ovek, kogo go sretnavme vo lipkovo kako potkucnuva poradi ranetoto stapalo. Dosega gi bombardiraa i gi granatiraa albanskite sela. No, ova e strate{ka pozicija. Odovde mo`eme da gi granatirame aerodromot, rafinerijata, Vladata, parlamentot... Toa mo`e da bide edna od na{ite strategii.9 Hoxa re~e deka negovite borci donele 120-

1 20 - MA KEDONi JA

milimetarska artilerija. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti re~e deka se somneva vo toa deka buntovnicite imaat oru`je {to mo`e da puka 10 kilometri do centarot, no prizna deka buntovnicite mo`at da predizvikaat panika. Novata zakana za napad na civilni celi be{e eskalacija. Vladinite slu`benici na SAD se podgotvija za napu{tawe na Makedonija, otkako Va{ington naredi nesu{tinskiot personal da se vrati doma. instrukciite sleduvaa zaradi zgolemenoto neprijatelstvo kon zapadwacite i stravot deka se zagrozeni 2.000 Amerikanci vo zemjata. Britanija i Germanija na svoite dr`avjani vo Makedonija im naredija da bidat dopolnitelno vnimatelni. Vo Bitola, na 6 juni, po vtorpat izbija antialbanski nemiri. Ovojpat, vo nasilstvata aktivno u~estvuvaa i nekoi policajci. Tolpata zapali duzina albanski ku}i i 100 du}ani. Kako i vo april, zapalivata iskra za etni~koto ~istewe be{e ubistvoto na trojca policajci od Bitola, koi bea vo grupata od pettemina policajci ubieni na 5 juni, nadvor od Tetovo. izleze deka zapalenite ku}i bile gri`livo odbrani, a me|u niv bea i ku}ite na zamenik-ministerot za zdravstvo i na najbogatite etni~ki Albanci. Demonstrantite, isto taka, vandaliziraa edna selska xamija vo bitolskata okolija, kr{ej}i gi nadgrobnite plo~i i palej}i gi tepisite vo xamijata. Na yidovite od xamijata napa|a~ite nacrtaa kukesti krstovi i ja ispi{aa parolata Smrt na [iptarite, pogrden izraz za Albancite. Hjuman rajts vo~ sobra potresni izjavi za nastanite vo Bitola, od onie koi bea napadnati.10 Hjuman rajts vo~ prizna site maltretirawa za vreme na konfliktot ne bile izvr{eni od makedonskite Sloveni. Na 7 juni, agencijata izvesti deka ONA maltretirala osummina etni~ki srpski civili, koi bile dr`eni prethodnata nedela vo seloto Matej~e. Najmalku 21 etni~ki Srbin, od koi pove}eto starci, bile pritvoreni od strana na buntovni~kite grupi. Borcite na ONA vlegle vo Matej~e, selo so me{ano srpsko i albansko naselenie, nekade na 24 maj i ja napadnale selskata policiska stanica. Ve~erta na 24 maj, 64-godi{niot Krunislav Filipovi}, etni~ki Srbin, bil odveden od svojot dom od strana na borcite na ONA i bil zatvoren vo selskata xamija, zaedno so u{te trojca postari etni~ki Srbi, kako {to im ka`al na Hjuman rajts vo~. Site ~etvorica bile tatkovci na makedonski policajci. Borcite na ONA gi tepale so tupanici, so kundaci i so kloci. Nekolkupati gi podlo`uvale na la`na egzekucija, a borcite na ONA si gi ostrele no`evite pred niv, zakanuvaj}i im se deka }e im gi prese~at glavite. Ma`ite gi dr`ele zatvoreni, gi maltretirale ~etiri dena, a potoa bile oslobodeni vo seloto Otqa, kade {to im bilo re~eno da odat kon makedonskite

Sl i Z NU V A WE KON GRA \A NSKA V OJNA - 121

pozicii. Vojnicite na ONA pukale nad nivnite glavi dodeka ovie begale.11 podocna, vo tekot na letoto, ONA navodno kidnapirala trojca rabotnici na patot, koi{to bile mnogu tepani i nekolku ~asa seksualno zlostavuvani. Apseweto na odgovornite za ova vo idnina }e bide glavna pre~ka za nacionalnoto pomiruvawe. Na 12 juni, na~alnikot na General{tabot na Makedonskata armija, general Jovan Andrevski, podnese ostavka, {to be{e iznenaduva~ki poteg za izma~enata Vlada, dodeka stotici civili vo Skopje baraa od vlastite da im se dade oru`je za da se borat protiv buntovnicite koi se nao|aa na dofat na prestolninata. General Andrevski zamina poradi slabiot moral na negovite trupi i zatoa {to se ~uvstvuva{e li~no odgovoren za zagubata na 26 mladi vojnici, ubieni vo prethodnite ~etiri meseci izjavi armiskiot portparol. Na mestoto na komandantot dojde negoviot zamenik, general Jovan petkovski. No, brzata ostavka na Andrevski go zasili vpe~atokot deka makedonskite vlasti ja gubat kontrolata vrz nastanite. Spored zapadnite sfa}awa, nevoobi~aeno e komandantot da go nosi srceto vo stapalata komentira{e edno zapadno voeno ata{e. Briti{ ervejz i pove}eto drugi stranski aviolinii, imaj}i ja na um zakanata na ONA deka }e go granatira Skopskiot aerodrom, odedna{ gi ukinaa letovite za Makedonija. Vsu{nost, jas bev edinstveniot patnik na letot na Austrian erlajnz za Makedonija od Viena. Od sosednoto sedi{te, Kristijan Xenings od Dejli telegraf mi gi poka`a dolu oblacite od ~ad {to se izdigaa od poziciite na ONA vo Ara~inovo, koe{to be{e pod silen ogan od strana na makedonskite bezbednosni sili. Mlazniot avion se spu{ti bez nikakov problem. Sledniot den trgnav od vreloto i nepodnoslivo vla`no Skopje kon sivoto, siroma{no predgradie Stajkovci, {to se nao|a vedna{ do Ara~inovo. Spored lokalniot vesnik Vest, policijata tajno im podelila AK-47ki na `itelite na Stajkovci za da se branat. Okolu 200 Sloveni ja zazele policiskata stanica Gazi Baba. Toa be{e prvpat slovenski civili od prestolninata javno da baraat oru`je. Malkumina od Stajkovci sakaa da razgovaraat so stranci. Vo Skopje zapo~na da vladee {pionska treska. Sega zagri`uva toa {to so kogo i da razgovarate, bilo Albanci, bilo Makedonci, site velat deka se podgotveni da se fatat za oru`je re~e eden britanski diplomat. Oficijalno, kala{nikovi dobija samo rezervistite koi otslu`ile voen rok. Doznavme deka policijata za prvpat gi vooru`uvala i civilite koi ne se rezervisti.

1 22 - MA KEDONi JA

izbuvnuvawe na mir?

Vistinata na pobedenite be{e sosema porazli~na od vistinata na pobednicite. Svetlana Velmar- Jankovi}, Lagum

Kako {to se vlo{uva{e konfliktot, zapadnite diplomati predvodeni od Havier Solana, {efot za nadvore{na politika na EU, se obiduvaa da ja spre~at raste~kata gra|anska vojna, sponzoriraj}i go formiraweto na [iroka koaliciona vlada na nacionalnoto edinstvo, sostavena od dominantnite slavomakedonski politi~ki partii i dvete glavni etni~ki albanski grupacii. Koalicijata se formira{e vo maj. Solana go upotrebi svoeto prethodno iskustvo, kako generalen sekretar na NATO, funkcija {to ja prezede onoj den koga Alijansata, predvodena od 60.000 vojnici od 30 nacii, se rasporedi vo Bosna, za da ja obezbedi implementacijata na Dejtonskata mirovna spogodba. Toj se obiduva{e da go vodi NATO vo tekot na preminot od razmisluvawata karakteristi~ni za Studenata vojna, kako za{tita na Zapadot od zakanite na Sovetskiot Sojuz, vo misija so po{iroki razmeri. [armantniot [panec so pobelena brada otprvin razo~ara nekoi dopisnici od NATO. Toj specijalizira za meki govori re~e eden od niv u{te dolgo nema da odam na negovite pres-konferencii, za{to tie zavr{uvaat so ni{to, ama ba{ ni{to. Me|utoa, izvori vo Alijansata naskoro gi ubedija reporterite deka Solana e krajno dobar pregovara~. lu|eto od NATO rekoa deka zad scenata, Solana e dobar istra`uva~ na konsenzus. Toj ne prifa}a ne kako odgovor i e dobar diplomat, se se}ava eden od reporterite.

i Z BU V NU V A WE NA Mi R? - 12 3

Zapadnite diplomati vo Skopje se soglasija deka posvetenosta na Solana na mirovniot proces vo Makedonija, }e bide osnovna. Toj be{e vitalen, re~e eden od niv. postignuvawata na Solana na Balkanot vo sozdavaweto na Unijata na Srbija i Crna Gora vo 2003 od pepelta na starata Jugoslavija, kako i postignuvawata vo Makedonija, citirani od negovite sledbenici, go kvalifikuvaat za realizirawe na negovata ambicija da bide iden evropski premier spored noviot ustav na EU. Mirotvornata inicijativa go odrazi stepenot na stranskoto vlijanie vo makedonskata dr`ava, koe{to ostana podednakvo silno u{te od nejziniot za~etok. Za vreme na rakovodeweto na pretsedatelot Gligorov, kako {to zabele`uva Xejms petifer, otsekoga{ postoel eden mal komitet na EU i na amerikanskite ambasadori vo Skopje, koj dejstvuval mnogu intervencionisti~ki vrz politikata i vrz prakti~nite pra{awa: Bidej}i Vladata na pJRM celosno zavisi od nadvore{nite sredstva od ovie zemji, politikata na Skopje mo`e da bide manipulirana vo koja bilo nasoka za koja{to stranskite ambasadori }e smetaat deka e pogodna, vklu~uvaj}i go i reduciraweto na vlijanieto na Albancite vrz Vladata, onamu kade {to }e bide potrebno. Diplomatskata zaednica na EU vo Skopje ima funkcija sli~na na onaa {to ja imaat kolonijalnite guverneri vo zavisnite teritorii, primateli na milostina od mati~nata zemja, vo slu~ajov EU i me|unarodnite finansiski institucii i stra`ari i braniteli na lokalniot red i poredok, a toa e Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, vo koe{to dominiraat porane{nite komunisti od Makedonija.1 Tomlinson, odmetnik od SiS, vo svojata kniga Golemiot prestap, isto taka ja istra`uva{e ovaa tema. Tomlinson ja opi{a ulogata na britanskite i na francuskite slu`bi vo zacvrstuvaweto na Vladata na Gligorov, vo albanskiot zagovor na oru`je, {to smesti vo zatvor doma{ni etni~ki Albanci-radikali, vo Skopje vo noemvri 1993, otvoraj}i im pat na u{te poradikalnite lideri so kosovski vrski koi }e stanat dominantni vo albanskiot spektar. Toj implicira deka va`nite politi~ki na~ela na britanskata balkanska politika bea re{eni so tajni i nebroeni elementi vo dr`avniot sistem, osobeno kaj Mi6, vo sojuz so specijalnite sili na vojskata. Me|utoa, na krajot na maj koalicijata be{e vo golema konfuzija, otkako albanskite partiski lideri postignaa navodno taen miroven dogovor so ONA. posrednik vo dogovorot be{e eden porane{en

1 24 - MA KEDONi JA

amerikanski diplomat koj stana pratenik na OBSE na Balkanot, Robert Frovik. Aferata mnogu go voznemiri pretsedatelot Trajkovski i toj predupredi deka dokolku etni~kite albanski politi~ari ne se otka`at od dogovorot, Vladata }e padne. Ako ne go storat toa, za nas }e bide nevozmo`no da rabotime zaedno. Vo edna lakonska izjava od 18 maj, Frovik re~e: Ovaa nedela imav intenzivni konsultacii so liderot na DpA, g. Xaferi, so liderite na partijata za demokratski prosperitet, so kosovskite albanski lideri Rugova, Ta~i i Haradinaj, kako i so generalot ^eku i so albanskiot premier Meta, so cel da gi ubedime etni~kite albanski vooru`eni grupi da ja zaprat oru`enata borba. Site mi rekoa deka se soglasuvaat so ovaa postavena cel. Frovik ne ka`a deka i Ali Ahmeti, politi~kiot lider na ONA, isto taka u~estvuval vo tajnite razgovori vo prizren, na Kosovo. Spored diplomatite od EU, mirovniot dogovor zacrtan od Frovik i od Veton Suroi, urednikot na vode~kiot kosovski vesnik, povikuval buntovnicite da gi zaprat borbite vo zamena za garanciite za amnestija, obezbedeni od etni~kite albanski koalicioni partneri. Buntovnicite, isto taka, treba{e da dobijat pravo na veto na idnite politi~ki odluki od domenot na pravata na etni~kite Albanci. Koga se objavi dogovorot, Frovik koj be{e del od personalot na OBSE vo Skopje, kako li~en pretstavnik na pretsedava~ot na ovaa organizacija za pJRM ja napu{ti zemjata za da go izbegne oficijalnoto proteruvawe od strana na makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, koe{to re~e deka negovite uslugi ve}e ne se potrebni. Toj nabrgu be{e dezavuiran i od Amerikanskata ambasada i od samoto OBSE, koe{to tvrde{e deka emisarot rabotel na svoja inicijativa. Frovik letna za Bukure{t za da mu podnese raport na romanskiot minister za nadvore{ni raboti, koj be{e pretsedava~ na OBSE. Amerikanskata ambasada potvrdi deka Va{ington gi odbiva site obidi t.n. ONA da se vovede vo pregovara~kiot proces. Evropskata unija objavi sli~na osuda, tvrdej}i deka etni~kite albanski buntovnici koi{to ja planiraa i ja rakovodea teroristi~kata kampawa, ne se dobredojdeni vo politi~kiot proces. Ako nekoj ima iluzii deka t.n. ONA ima me|unarodna poddr{ka od koja bilo zemja, najdobro e da gi zaboravi, se veli vo izjavata na EU.2 Rabotata na Frovik vo Bosna, kako {ef na OBSE, dobi ograni~eno priznanie od Ri~ard Holbruk, koj vo svoite memoari go opi{uva samo kako urban amerikanski diplomat.3

i Z BU V NU V A WE NA Mi R? - 12 5

Eden novinar vo Skopje, vo toa vreme, se se}ava: Frovik sekoga{ be{e na distanca. Edno od ~uvstvata be{e deka toj e dojden za posledniot krug, protiv kakva bilo odvoena evropska diplomatija. Koga si zamina, eden pretstavnik na NATO re~e deka Frovik e vinoven zatoa {to gi iznese na videlina razgovorite so ONA: Frovik pogre{no razbra edna rabota koja{to vo toj moment be{e kriti~na, a toa e deka be{e nevozmo`no Makedoncite direktno da si imaat rabota so lu|e {to se narekuvaat teroristi. Koga ja sredi prizrenskata spogodba, {to be{e potpi{ana od Ahmeti i od imeri, i ja prezentira{e pred makedonskata Vlada, kako svr{en ~in, ne be{e problem sodr`inata na dogovorot, tuku toa {to toj se drzna na edna suverena nacija da & re~e rabotite stojat vaka i vaka i da ja stavi vo pozicija da pregovara so teroristi. Spogodbata be{e osudena na propast. i Amerikancite i Britancite bea neprijatno iznenadeni. Otkako be{e otfrlena, treba{e da se plati cenata. Makedoncite sakaa da go isfrlat sose partali, a Amerikancite rekoa: Ve molime, ne pravete go toa, ne poni`uvajte go na toj na~in. Ne bea site ostri kon Frovik. Toj ima{e pravo da se obide, no pogre{no gi sfati odnosite so javnosta, re~e edno zapadno voeno ata{e {to rabote{e na tajnite razgovori vo prizren. Nekoi posmatra~i go pretpo~itaa stilot na Kristofer Hil, ambasador na SAD vo Makedonija na krajot od 90-tite, koj prethodno be{e glavniot ~ovek na SAD na Kosovo. Frovik be{e izmaznet diplomat so srebrenesta kosa. Vo operacijata na maliot Frovik ima{e pove}e teatralnost i glumewe, se se}ava eden. portparolot na Frovik be{e pompezen ligu{, komu mu se ~ine{e deka raboti so pretsedatelot na SAD. Na Kris ne mu treba{e takov ligu{. Toj be{e mnogu prizemen i podgotven da zboruva vo sekoe vreme. pregovorite go istaknaa stepenot do koj albanskite partii ja spodeluvaa zaedni~kata osnova so ONA. Jas ne sum militanten i kako takov nikoga{ ne ja prifa}am borbata kako instrument za postignuvawe na politi~kite celi, re~e Xaferi, liderot na Demokratskata partija na Albancite. No, va`no e da se uka`e deka barawata na na{ite borci se isti kako na{ite.4 Ne be{e iznenaduvawe toa {to Xaferi ima{e golema poddr{ka vo Albanija. Tritan [ehi, toga{en minister za nadvore{ni raboti na Albanija, komentira{e: Makedonskite vlasti vo poslednive godini se kolebaa da & dadat soodvetno mesto na realizacijata na

1 26 - MA KEDONi JA

promenite na pravata, duri i na ustavnite, koi{to bi ovozmo`ile implementacija na barawata na Albancite.5 Za sre}a, socijalisti~ka vlada vo Tirana se izjasni deka ne saka pro{iruvawe na konfliktot na nejzinite severni teritorii, efektivno obeshrabruvaj}i ja ONA za otvorawe na ju`en front. Samo po nekolku nedeli, NATO go slede{e primerot na Frovik, baraj}i odobrenie od ONA za posledniot obid za miroven plan, zacrtan od pretsedatelot Trajkovski. pregovorite me|u ~etirite glavni makedonski i etni~kite albanski partii se odr`aa na bregot na Ohridskoto Ezero, vo juni i juli i vo prvite dve nedeli od avgust. Tie bea prosledeni so periodi~ni prekini na ognot, no toj nabrgu povtorno izbuvnuva{e. Sovetnik za odnosi so javnosta na Boris Trajkovski be{e Mark lejti, `izneradosen slu`benik na NATO i porane{en dopisnik na BiBi-Si za pra{awa od odbranata, deta{iran od Brisel, koj direktno mu odgovara{e na generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson. lejti po~na da gi pi{uva pove}eto govori na pretsedatelot i intervjuata {to mu se pripi{uvaa na Trajkovski, vklu~uvaj}i go i ona vo vesnikot na albanski jazik Fakti. lejti be{e {okiran od bizarnoto raspolo`enie vo Skopje koga pristigna tamu vo maj, na svojata nevoobi~aena zada~a. Trajkovski be{e ~esen i skromen, no mora{e da se soo~i so golem pritisok, bez mnogu poddr{ka, a negoviot sopstven tim be{e premnogu mal, se se}ava lejti.6 Atmosferata be{e mnogu ~udna. Eden od klu~nite problemi {to gi ima{e makedonskata Vlada e toa {to imaa kriza vo razvojot, a brojot na lu|eto {to bea sposobni ili nastroeni da storat ne{to okolu toa be{e mnogu mal. ima{e ogromna birokratija, no brojot na lu|eto koi gi biduva{e be{e mnogu mal. Tie ne samo {to moraa da donesuvaat odluki tuku moraa i da se obiduvaat da gi sprovedat. Od edna strana, ima{e smirenost kaj lu|eto koi treba{e da bidat razraboteni, a ne bea, a od druga strana, pak, ima{e golema nervoza kaj malkumina koi gi vle~ea site konci, obi~no onie vistinskite, no tie nemaa kontakt. pretsedatelot kreira{e golem plan za okon~uvawe na konfliktot, eden vid mapa na pati{tata {to gi kombiniraa negovite instinkti i idei i ideite na me|unarodnata zaednica. Toga{ lu|eto velea deka ako vo Makedonija ima gra|anska vojna,

i Z BU V NU V A WE NA Mi R? - 12 7

toga{ }e ja ima zatoa {to Makedoncite se administrativno nesposobni da ja zaprat. pretsedatelot Trajkovski, vo govorot odr`an vo parlamentot na 8 juni, predlo`i parcijalna amnestija na etni~kite albanski borci. Morame da im dademe {ansa na onie koi se podgotveni da go polo`at oru`jeto i da se integriraat vo op{testveniot `ivot na dr`avata, re~e toj. planot za razoru`uvawe }e bide sproveden koga uslovite }e go dozvolat toa. ponudata be{e pridru`ena od naj`estokiot artileriski bara`en ogan vo bliskite sela {to gi dr`ea buntovnicite. Govorot be{e va`en zatoa {to Vladata prethodno ne be{e raspolo`ena da gi razgleda konkretnite ~ekori za pottiknuvawe na povlekuvaweto na gerilcite. po zazemaweto na Ara~inovo, liderite na ONA signaliziraa deka se podgotveni da go okon~aat vostanieto, pod uslov Vladata da prezeme odredeni ~ekori za obezbeduvawe na novi prava za etni~koto albansko malcinstvo. Sega e nade`no izjavi Nikola Dimitrov, sovetnik za nacionalna bezbednost na pretsedatelot Trajkovski, na 13 juni, za vreme na edno primirje. postoi eden vid smirenost, iako prepukuvawata na ponisko nivo prodol`uvaa.7 Dimitrov re~e deka makedonskata Vlada nema nikakvi zabele{ki ako tretata strana se sretne so buntovnicite, so cel da obezbedi nivna usoglasenost. Specijalniot pretstavnik na NATO vo Makedonija, germanskiot diplomat Hans Jerg Ajf, vo maj se sretna privatno so Ali Ahmeti za da urgira za zapirawe na borbite. Trajkovski, koj go predvode{e skiciraweto na planot vo Vladata, be{e podgotven da go poddr`i simboli~noto prisustvo na zapadnite trupi vo zemjata, za da gi uveri site vo periodot na razoru`uvawe na buntovnicite, re~e Dimitrov. Zapadnite funkcioneri se poka`aa kako mnogu otvoreni kon nekakov vid rasporeduvawe. Francuskiot pretsedatel @ak [irak, na sostanokot na liderite na NATO vo Brisel re~e: Ne treba da isklu~ime ni{to za da stavime kraj na buntot, a gr~kiot minister za nadvore{ni raboti Jorgos papandreu re~e deka sega ili podocna, prisustvoto na mirovnite sili }e bide neophodno. Muharem Nexipi, etni~ki Albanec, koj vo toa vreme be{e zamenikminister za zdravstvo, re~e deka e uveren oti Trajkovski e edinstveniot politi~ar koj mo`e da gi organizira dolgoposakuvanite ustavni izmeni od strana na Albancite. Nexipi, roden bitol~anec, ~ija{to ku}a be{e izgorena do temeli od strana na Slavomakedoncite za vreme na nemirite vo gradot, dodeka toj kupuva{e mebel vo Skopje, re~e deka s$ u{te ima prostor za dijalog so koj }e se okon~a konfliktot.

1 28 - MA KEDONi JA

No, isto taka, re~e deka e zagri`en za toa dali Trajkovski }e ima dovolno sila da go izvle~e mirovniot dogovor i deka ponacionalisti~kite politi~ari, vklu~uvaj}i go i premierot, bi mo`ele s$ u{te da baraat voena solucija. Odlo`uvaweto na dijalogot gi pravi (buntovnicite) s$ posilni, re~e Nexipi. Zapadnite diplomati se soglasija deka promenlivite raspolo`enija na mo}niot nacionalisti~ki lider navistina se bariera za vospostavuvawe na mirot. Georgievski (36) be{e olicetvorenie na promenite {to vlijaeja vrz mentalitetot na slavjanskata politi~ka klasa otkako zapo~na ofanzivata na ONA. priznat makedonski nacionalist od po~etokot na 90-tite, toj ja slede{e politikata na sorabotka so DpA, najgolemata partija na Albancite. Dvete partii zapo~naa da rabotat zaedno vo 1996, za vreme i po lokalnite izbori {to se odr`aa istata godina. Georgievski dojde na vlast vo 1998 i ja donese DpA vo koalicionata Vlada. Odnosot na VMRO so DpA be{e simbioza, {to im ovozomo`i nevoobi~aeno da ja spodeluvaat vlasta i nejzinite stapici, iako obete partii imaa sprotivni, pa duri i zaemno antagonisti~ki ideali. Vo juni 2001, nacionalisti~kite instinkti na Georgievski se vospalija poradi `rtvite me|u bezbednosnite sili i toj zapna dr`avata da proglasi voena sostojba. po dve godini partnerstvo bez presedan so DpA, poslednata rabota {to ja o~ekuva{e Georgievski be{e bunt na Albancite, komentira{e Vladimir Jovanovski analiti~ar vo skopskiot dvonedelnik Forum.8 Sega toj e uveren deka edinstveniot na~in da se re{i krizata e objavuvawe vojna na albanskite militanti. Negovite izjavi vo javnosta gi potpaluvaa tenziite, pa se ~ine{e deka konfliktot }e eskalira vo totalna vojna. Boris Zmejkovski, porane{en blizok sorabotnik na Georgievski, inaku ~len na edna mala partija, opozicija na VMRO, re~e deka vostanieto go pretvorilo vo lud general. Rakata na Georgievski mo`e{e da se otkrie, re~e analiti~arot na Forum, vo probivaweto do pe~atot na planot za podelba na Makedonija dol` etni~kite granici, so razmena na teritorii so Albanija ili so Kosovo. Se tvrde{e deka planot go podgotvil Georgi Efremov, geneti~ar, koj vo toa vreme be{e pretsedatel na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, renomiranata intelektualna elita na zemjata. Efremov konzistentno negira{e deka toj go podgotvil planot. politi~ki izvori vo Skopje veruvaat deka e poverojatno planot da go podgotvil Bla`e Ristovski, isto taka ~len na Akademijata. Makedonskite opozicioni partii dolgo tvrdea deka premierot i VMRO-DpMNE baraat podelba na Makedonija i pobliski vrski so Bugarija.

i Z BU V NU V A WE NA Mi R? - 12 9

Spored planot, gradovite so mnozinsko albansko naselenie, kako Tetovo, Gostivar i Debar, }e se razmenuvaat za teritorii vo isto~na ili jugoisto~na Albanija, so pretpostaveno mnozinsko slovensko naselenie, vo blizina na Ohridskoto i prespanskoto Ezero, vklu~uvaj}i gi i gradovite podgradec i Mala prespa. Akademicite predlo`ija Albancite {to `iveat vo Kumanovo i vo okolinata da se preselat na teritorija {to }e & se otstapi na Albanija, zaedno so drugite Albanci od Skopje, Veles, Bitola i od Ki~evo. isto taka, Slavomakedoncite treba{e da go napu{tat Tetovo i drugite oblasti {to treba{e da & bidat otstapeni na Albanija. Spored izjava od Akademijata, citirana vo provladiniot vesnik Nova Makedonija, razmenata treba da odviva mirno, vo period od tri meseci: Ova e edinstvenoto trajno re{enie, za{to Makedoncite i Albancite se etni~ki tolku razli~ni {to ne mo`at da `iveat zaedno... pravoslavnite hristijani i muslimanite imaat razli~ni religii i obi~ai. Rabotevme so godini za da izgradime doverba me|u niv. No, s$ {to be{e postignato e uni{teno so nekolkunedelnite borbi {to zapo~naa vo Tetovo. Akademicite rekoa deka kontaktirale so svoite kolegi vo Albanskata akademija na naukite i umetnostite i deka nejziniot pretsedatel ili popa go posetil Skopje za da porazgovara okolu predlogot. Me|utoa, be{e re~eno deka popa go odbil predlogot. Be{e citiran deka rekol: Me|uetni~kite problemi ne mo`at da se re{at so razmena na teritorii i naselenie. Edinstvenoto re{enie na makedonskata kriza e respektiraweto na pravata na Albancite {to `iveat ovde. Vesnikot Nova Makedonija citira{e vladini izvori koi go odbile predlogot kako fa{isti~ka ideja. Bez ogled na potekloto na idejata, taa predizvika nalutena izjava od Kabinetot na pretsedatelot Trajkovski. Edinstveniot na~in da se re{at ovie problemi e dijalogot so legitimno izbranite pretstavnici na Albancite i nivnite partii i zaedni~koto `iveewe. Ona {to e va`no sega e da se izoliraat ekstremistite i teroristite. Georgievski i parlamentarniot spiker Stojan Andov, ~len na liberalnata partija, koja{to be{e pomlad partner vo koalicijata, bea edinstvenite pogolemi politi~ari koi javno ne go osudija planot. liderot na opozicionata Socijaldemokratska partija Branko Crvenkovski, planot na Makedonskata akademija go nare~e pottiknuvawe na gra|anska vojna i samoubistvo za Makedonija.

1 30 - MA KEDONi JA

No, politi~kata borba okolu planot se intenzivira otkako dnevniot vesnik Ve~er, kogo zapadnite posmatra~i go gledaa kako oficijalen tabloid na VMRO, objavi mapa na planiranata razmena. Crvenkovski se zakani deka }e izleze od {irokata koalicija. Georgievski re~e deka ne se gri`i mnogu za toa ako Sojuzot se raskine. Otkako planot be{e odbien od dvete albanski partii kako neprifatliv i otkako ne uspea da najde poddr{ka me|u makedonskite politi~ki grupacii, se pi{uva{e deka Efremov se povlekuva od planot, velej}i deka bil pogre{no protolkuvan. Toga{ Efremov re~e deka toa bil eden od 25-te mo`ni na~ini za re{avawe na krizata i deka ne bil oficijalen predlog na Akademijata, tuku li~no gledi{te na nekoi nejzini ~lenovi. planot gi zgolemi stravuvawata deka dijalogot me|u Makedoncite i etni~kite Albanci mo`e da se prekine, deka mirovniot proces mo`e nepovratno da se kompromitira i deka EU bi mo`ela da donese odluka za revizija na validnosta na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija so Makedonija, potpi{ana vo april 2001, vo luksemburg. Bez ogled na toa dali be{e test na javnoto mislewe, direktna provokacija ili seriozen proekt, planot go odvle~e vnimanieto od borbite na sever, re~e Veton Qatifi, politi~ki analiti~ar i pomo{nik-urednik, vo izve{tajot na institutot za vojna i mir vo Makedonija.9

Povtorno zazemeno Ara~inovo


Kon krajot na juni makedonskite trupi povtorno se obidoa da go zazemat Ara~inovo, biej}i ja oblasta so raketen i artileriski ogan celi tri dena. Neposrednata zakana za Skopje be{e eliminirana koga amerikanskite trupi, vo edna od najmatnite i najosporuvani epizodi od konfliktot, gi pridru`uvaa pripadnicite na ONA i nivnoto oru`je koga izleguvaa od seloto, delumno zatoa {to postoe{e stravuvawe deka Makedonskata armija e nesposobna povtorno da go zazeme seloto od buntovnicite. Mislam deka e toa mnogu va`en ~ekor, re~e Solana, koj doleta vo Skopje za da posreduva. Site poka`aa golema odgovornost... Na Skopje ve}e ne mu se zakanuva opasnost. No, dvete etni~ki zaednici s$ pove}e se oddale~uvaa edna od druga. Slovenskoto naselenie saka{e ofanzivata protiv Ara~inovo da prodol`i s$ dodeka buntovnicite ne se predadat ili ne bidat ubieni. A tie bea evakuirani so seto svoe oru`je, spored dogovorot za prekin na ognot, za koj{to pregovara{e Evropskata unija, a go sprovedoa Amerikancite, po razgovorite so liderite na ONA. Takviot poteg predizvika nasilni demonstracii protiv Vladata.

i Z BU V NU V A WE NA Mi R? - 13 1

Mnogu se potrudivme za da gi ubedime Makedoncite da ni dozvolat da gi izvedeme Albancite, se se}ava lejti. Toga{ vo zemjata se nao|a{e piter Fejt, taka {to ve}e imavme vospostaveno kontakt so Ahmeti. Feit ima{e mnogu ograni~en mandat: Mo`ete da zboruvate so Ahmeti za prekin na ognot i za polo`uvawe na oru`jeto, no ne i za uslovite. Koga po~naa borbite vo Ara~inovo, krizata kulminira{e, zatoa {to etni~koto albansko naselenie be{e celosno mobilizirano, kako poddr{ka na ONA. Kolku pove}e raketirawe, tolku pogolema poddr{ka. Xaferi i imeri bea pod pritisok da ja napu{tat Vladata. Vo isto vreme, makedonskata politika be{e vo }orsokak. ONA se zakanuva{e so eskalacija. Vo Ara~inovo bevme svedoci na toa kako edno malo vostanie prerasnuva vo golem konflikt so kojznae kakvi posledici. Vo po~etokot Makedoncite izjavuvaa deka pobeduvaat. po dvatri dena ova brzo osvojuvawe na Ara~inovo stigna vo }orsokak. potoa preku Trajkovski n$ zamolija: Mo`e li da ima prekin na ognot? Vladata bara{e pomo{. Feit otide kaj Ahmeti i Ahmeti ponudi prekin na ognot vo celata zemja i dobrovolno povlekuvawe na ONA (zaedno so oru`jeto), no ne i predavawe. Trajkovski vo po~etokot go odbi toj predlog i insistira{e na toa ONA da se predade: Nie velime deka e toa nevozmo`no. pa, tie zagubija. potoa velat deka ne sakaat predavawe vo celata zemja. Ovie razgovori gi vodevme edno nedelno utro, vo rezidencijata na pretsedatelot. Site bea napregnati i samo vleguvaa i izleguvaa. Na krajot Trajkovski se soglasi tie da si zaminat so oru`jeto i so samo lokalen prekin na ognot. Solana pra{a: A {to e so premierot? Mu se javuvame na premierot (Georgievski). Toj re~e: Ova nema nikakva vrska so mene. Solana i Feit rekoa: Mora da se soglasite ili nema da go storime toa. Na krajot, toj ni soop{ti: Da, mu go izvle~eme zborot. Feit go odvede svojot tim nadvor (vo Ara~inovo) i prekinot na ognot be{e zaka`an za 14 ~asot. lejti go postavi svojot {tab vo zapu{teniot hotel Belvi, na krajot na Ara~inovo, rabotej}i kombinirano kako oficer za vrski i operacii, no istovremeno vr{ej}i ja i dol`nosta relej na NATO.

1 32 - MA KEDONi JA

Me|utoa, diplomatskata aktivnost za deaktivirawe na Ara~inovo s$ u{te ne be{e gotova. KFOR nema{e mandat za iznesuvawe na 300 borci na ONA, pa se nametna pra{aweto koj }e go stori toa. Na krajot, toa go storija nekoi NATO-vci, no ne od KFOR, mal broj lu|e, nekolku voeni lica i nekoi lu|e od Britanskata ambasada, se se}ava lejti. Moravme da se vidime so Bo{kovski i so na~alnikot na General{tabot petrovski, za da sredime Feit da mo`e da vleze. Tie se obiduvaa povtorno da gi vratat vo igra pregovorite. Nie im rekovme deka e premnogu docna. Ve}e vo taa faza bea involvirani posmatra~ite od EU i na OBSE. edinstvenite monitori na korisni mesta. Feit ja predvode{e grupata i s$ be{e dobro. pripadnicite na ONA, {to se nao|aa vo Ara~inovo, se soglasija da si zaminat. Na makedonskata vojska i policija im be{e jasno. Vo tekot na sevo ova, vojskata be{e mnogu kooperativna. problemot be{e vo toa {to nema{e avtobusi. Ne mo`evme da gi koristime avtobusite na KFOR. podocna istiot den, organiziravme nekoi avtobusi koi }e vozat mnogu rano naredniot den. Feit i negoviot tim vlegoa vo Ara~inovo. Otkrivme deka avtobuskata kompanija ne im ka`ala na voza~ite {to treba da pravat, taka {to tie na sakaa da trgnat. i pripadnicite na ONA mislea deka }e bidat zastrelani ako odat so civilni avtobusi. Vo po~etokot ova be{e mnogu lo{o. Ako ne gi iznesovme lu|eto nadvor, }e se vratevme onamu od kade {to trgnavme, a toa }e be{e u{te polo{o. Borbite }e po~nea odnovo, a vinata za toa }e padne{e na NATO. potoa po~navme da im yvonime na naciite koi navistina ne razbiraa {to se slu~uva. Se rabote{e za vreme. No, Amerikancite popu{tija. Site gi kritikuvaat Amerikancite, no toj den tie ni pomognaa. pomo{ta ja ispratija od nivnata baza vo Makedonija i od kampot Bondstil. Uspeaja da najdat duzina civilni albanski avtobusi od Tetovo, koi se najdoa pobrzo i od vetenite avtobusi od NATO. prviot del zamina so albanskite avtobusi, vtoriot del so kombiniranite albanski i amerikanski civilni avtobusi, pridru`uvani od 101-ta desantna edinica. Bea odvedeni do mestoto {to se vika Niku{tak. Vo taa faza si pomislivme: Uspeavme. Gi imavme voenite posmatra~i na EU koi{to gi

i Z BU V NU V A WE NA Mi R? - 13 3

prenesoa lu|eto od Bosna za edna no}. Od golema pomo{ be{e i Me|unarodniot komitet na Crveniot krst. Ova be{e inicijativa na NATO, no vo realizacijata na celiot plan u~estvuvaa samo desetmina. Si pomislivme: Krizata e zavr{ena, a taa tuku{to zapo~nuva{e. i tokmu tuka ja plativme cenata za toa {to ne gi izvlekovme pripadnicite na ONA prethodnata no}. Makedonskite zastapnici na tvrdoto krilo dobija cel eden den za da gi organiziraat svoite demonstracii. Dodeka izleguva{e, amerikanskiot konvoj ne mo`e{e da o~ekuva ni{to drugo osven soo~uvawe so edna spontana demonstracija, koja{to vsu{nost be{e namestena. Zastapnicite na tvrdoto krilo vo ova vidoa mo`nost da go pu{tat vo pogon pritisokot, velej}i deka ova e rasproda`ba. Tie & ka`uvaa na javnosta deka im e odzemena mo`nosta za pobeda, za{to NATO se potpira vrz Trajkovski. Stana 4.00 ~asot dodeka Amerikancite da najdat izlez. Ona {to be{e smetano kako udar vrz suverenitetot na Makedonija e deka bezbednosta na selanite {to ostanaa treba{e da bide garantirana od strana na stranskite posmatra~i od OBSE i drugite me|unarodni tela. Ova e proda`ba, negoduva{e eden naluten makedonski tatko, koj kako i mnogu drugi `iteli na Skopje poslednata nedela od april ja minal gledaj}i so dvogled od pogodno mesto, nadvor od Ara~inovo. Seirxiite ne bea razo~arani. Dolinata okolu Ara~inovo tatne{e od zvukot na te{kata artilerija i tenkovskiot ogan, koi{to gi bieja somnitelnite buntovni~ki utvrduvawa vo seloto. Re~isi na sekoj ~as, gleda~ite poglednuvaa nagore koga }e doletaat ukrainskite helikopteri za napad, raketiraj}i go i granatiraj}i go seloto, kade {to edinstven znak na `ivot be{e po nekoe zatalkano ku~e. Koga }e mine{e nekoja voena ili policiska patrola, od strana na gleda~ite tie bea pozdravuvani so navivawe i so aplauzi. Me|utoa, popladneto bu~niot bara`en ogan odnenade` zapre i kako {to se {irea glasovite za prekin na ognot, taka tolpi sostaveni od etni~ki Makedonci po~naa da gi navreduvaat i da gi voznemiruvaat stranskite posmatra~i, novinari i sekoj drug od Zapadot {to im be{e pri raka.

Trajkovski gi predizvikuva nastanite


No}ta na 26 juni Kabinetot na umereniot pretsedatel Boris Trajkovski be{e opsednat od iljadnici razbesneti nacionalisti,

1 34 - MA KEDONi JA

koi ja baraa negovata ostavka, ja zazedoa pretsedatelskata palata i pukaa vo vozduh. izvikuvaj}i antialbanski paroli i napa|aj}i gi strancite, demonstrantite odr`aa dolgo i bu~no bdeewe na centralniot plo{tad vo Skopje. Masata frla{e kamewa na policijata {to ja ~uva{e pretsedatelskata palata, vo koja{to se nao|a i Makedonskiot parlament, a potoa se probi kon vlezniot hol, frlaj}i go na zemja makedonskoto zname i zamenuvaj}i go so postarata i ponacionalisti~ka verzija, isfrlena poradi prigovorite na Grcija. Ri~ard Biston be{e me|u masata koga eden demonstrant vooru`an so kala{nikov se pojavi na balkonot i ispuka sve~en rafal vo vozduhot, na op{to voodu{evuvawe na tolpata. Drugi po~naa da frlaat kompjuterska oprema preku prozorcite i da gi uni{tuvaat slu`benite vozila {to bea parkirani pred zgradata. Dodeka pripadnicite na obezbeduvaweto isturkaa nekoi od demonstrantite koi sakaa da vlezat vnatre, se ~ine{e deka policijata {to be{e nadvor ne pravi ni{to za da ja smiri masata. podocna, policiskite i voenite rezervisti ispukaa protestni rafali vo vozduh, dodeka tolpata gi uni{tuva{e policiskite koli i tepa{e dvajca novinari na Bi-Bi-Si i eden vraboten vo edna britanska humanitarna organizacija, koi podocna bea preneseni vo bolnica. Eden ~ovek mu se razvika na Biston: Begaj odovde, |ubre edno, plukna i klocna eden kolega od Bi-Bi-Si. Sevo ova e maslo na NATO i na stranskite novinari. Ri~ard gi zbuni drugite napa|a~i mrmorej}i im ne{to na ruski pred da se probie do relativnata bezbednost na Holidej in, za da ja napi{e svojata storija. Sino}a ne se isplate{e da bide{ Britanec, napi{a toj. Marko Georgiev, isto taka, so svoite fotografski aparati be{e na samoto mesto, ~uvstvitelen kako i sekoga{ na neprijatelstvoto od strana na negovite sonarodnici Makedonci kon pretstavnicite na pe~atot: Novinar na Dnevnik dobi kamen po glavata {to be{e namenet za mene. Koga vidovme deka tolpata tepa eden danski fotoreporter, re{ivme da se povle~eme na pobezbedno mesto. Otidovme vo eden stan vedna{ nad demonstrantite i se obiduvavme ottamu da napravime nekoi fotografii. No, koga po~navme da rabotime od balkonot, nekoj so oru`je po~na da puka vo vozduh. Odnenade`, site vo tolpata koi{to imaa oru`je re{ija da go sledat negoviot primer. Balkonot ve}e ne be{e bezbeden. Tolku se voznemirivme {to re{ivme taa no} da prestaneme so rabota i otidovme na pivo.

i Z BU V NU V A WE NA Mi R? - 13 5

Mnogumina od masata, me|u koi ima{e i vooru`eni policiski rezervisti i vojnici, baraa Vladata da gi uni{ti albanskite buntovnici so primena na sila, a ne da bara re{enija. Bev iznenaden i razo~aran od ona {to se slu~i, re~e Boris Trajkovski.10 Sakav da & se obratam na masata, no ne mo`ete da im zboruvate na lu|e {to pukaat i frlaat kamewa. S$ u{te e nejasno {to se slu~i taa no} vo Skopje. Nekoi dopisnici veruvaat deka za malku e spre~en voen udar, najverojatno pottiknat od Bo{kovski. Nasproti zakanite, {efot na dr`avata be{e nepokolebliv vo toa deka politi~koto re{enie za ispolnuvawe na barawata na etni~kite Albanci e edinstvenata opcija. Ekstremisti ima vo sekoja zemja. Moja rabota e da ja vodam nacijata po praviot pat, a ne da ja sledam tolpata. pretsedatelot treba da ja stori vistinskata rabota, a toa e da go gradi mirot i prosperitetot. Vo svoeto obra}awe do nacijata, napadnatiot pretsedatel gi osudi tvrdite nacionalisti, izedna~uvaj}i gi so onie {to go odbrale patot na zloto. @estokata nacionalisti~ka agenda }e go uni{ti toa {to ostanalo od edinstvoto na zemjata re~e toj. Vie mi dadovte mandat za mir i spokojstvo, a ne za vojna. Toa sakame da go postigneme. Mo`ebi patot e dolg, no toa e vistinskiot pat. Nastanite od 26 juni te{ko go potkopaa avtoritetot na pretsedatelot i ima{e stravuvawa deka toj mo`ebi }e podnese ostavka ili }e bide isfrlen od funkcijata od strana na zastapnicite na tvrdoto krilo. Tokmu sega nie navistina go zagubivme na{iot pretsedatel, komentira{e Sa{o Ordanoski, urednikot na wusmagazinot Forum. pra{aweto e: dali }e go dobieme nazad? Eden zapaden diplomat predvide deka pretsedatelot Trajkovski nema da si zamine bez borba. ili }e mora da mu vperat oru`je vo glava i da go nateraat da dade ostavka ili }e mu vperat oru`je vo glava i }e go povle~at ~krapaloto. SAD pritiskaa Makedoncite da se ogradat od akciite na tolpata. portparolot na Stejt departmentot re~e: Ne e vreme za nasilni demonstracii. Mark lejti se se}ava na ~uvstvata kaj me|unarodnata zaednica vo toa vreme: Ara~inovo be{e vistinska kriza. Ako ne se re{e{e, }e ima{e gra|anska vojna. Ne be{e ispolneta `elbata na lu|eto koi sakaa voeno re{enie. Tie se obidoa da kreiraat vladina kriza, pa zatoa go napadnaa parlamentot. Znaeme deka bea na rabot na sramen poraz. lejti insistira na toa deka nemalo nikakvi problemi vo ubeduvaweto na pripadnicite na ONA da go napu{tat Ara~inovo bez svoeto oru`je:

1 36 - MA KEDONi JA

Tie ne bea porazeni, ne bea duri ni opkoleni i mo`ea da dobivaat zalihi. Nivnite zagubi bea mali. ima{e pove}e ubieni Makedonci od prijatelski makedonski ogan, otkolku od albanski. No, ona {to ne go predvidovme i ne go planiravme, be{e besot na zastapnicite na tvrdoto krilo. Se zboruva{e za dr`aven udar. Vladee{e celosna razgnevenost. Za Trajkovski toa be{e moment na vistinata. Tradicionalna politika na Balkanot e da mu zboruva{ na narodot, a vinata da ja prefrli{ na nekoj drug. ima{e skici za govori {to go ka`uvaa toa. potoa ima{e debata i alternativata be{e da se ka`e: Gubevme i go spasivme Skopje. Debatata besnee{e {est ~asa. Toa ne be{e samo intelektualna debata. Toj ~uvstvuva{e deka ako go zgre{i ova }e bide obvinet deka ja razo~aral Makedonija i }e bide prinuden da dade ostavka. Na krajot, toj izbra da ja ka`e vistinata, onaka kako {to bilo. Kako i sekoga{, Georgievski i Bo{kovski bea vozdr`ani. Georgievski prizna deka se soglasil i deka toa bil krajot na krizata. i Evropskata unija, isto taka, ja zasili svojata medijatorska funkcija, imenuvaj}i go Fransoa leotar, na kogo nekoga{ se gleda{e kako na iden pretsedatel na Francija, a ako ne toa barem kako na premier, za postojan pratenik na Evropa vo Makedonija. Se smeta{e deka e neophoden pratenik so polno rabotno vreme, koj }e ja vr{i istata rabota kako piter Fejt od NATO za vreme na krizata vo ju`na Srbija. Solana i Robertson zavr{ija dobra rabota, no Makedonija ne be{e nivnata edinstvena rabota. Na izvesen na~in, izborot na leotar be{e iznenaduvawe. Od sredinata na 80-tite, leotar deset godini be{e yvezda na desniot centar vo francuskata politika, vo postojan podem, pod vodstvoto na svojot politi~ki mentor Valeri @iskar D ` Esten. Negovata kariera na isturen politi~ar zapo~na da gasne otkako izbra da go poddr`i Eduar Baladir, namesto @ak [irak, kako kandidat za pretsedatel na desniot centar vo 1995 godina. Se soo~i so obvinuvawa za finansiski malverzacii, koi{to podocna bea otfrleni, kako {to bea obvinuvawata deka upotrebil javni sredstva za dogradba na svojata vila, vo vreme dodeka bil gradona~alnik na Fre`is. Vo mart 1998, vo edna istra`uva~ka kniga be{e obvinet deka go nara~al ubistvoto na negoviot politi~ki kolega Jan pijat, koj ja istra`uva{e politi~kata korumpiranost vo negoviot feud Var.11 leotar podnese tu`ba i knigata be{e povle~ena od proda`ba. Toj objavi svoja kniga pod naslov Ne`no ve mrazam site. Vo 1998 podnese ostavka na mestoto pretsedatel na Unijata za francuska demokratija, federacija na partiite na desniot

i Z BU V NU V A WE NA Mi R? - 13 7

centar, no i natamu ostana ~len na parlamentot, vo Otsekot na Var, na Francuskiot breg. izleze deka leotar so sebe donese zna~itelni poznavawa na voenite pra{awa od periodot koga be{e minister za odbrana od 1993 do 1995. Se poka`a kako soliden pregovara~ i poddr`uva~ na naporite na pretsedatelot Trajkovski za promovirawe na mirot, iako nekoi diplomati mislea deka toj e vo senkata na Xejms perdju, energi~niot amerikanski pratenik koj za svoite zaslugi }e bide nagraden so mestoto ambasador na SAD vo Sofija. perdju, kako i Kristofer Hil, dojde so iskustvo od pregovorite za zagrevawe pred Dejtonskata mirovna spogodba vo Bosna. pred da raboti so Holbruk, penzioniraniot oficer perdju be{e direktor na privremenite sili za Balkanot vo pentagon, i najblizok pomo{nik na Xozef Kurzel, postar zamenik-pomo{nik na sekretarot za odbrana.12 leotar i perdju gi igraa ulogite na dobriot i lo{iot policaec, se se}ava lejti. Toa be{e impresiven komi~en duet. A sepak, makedonskiot pretsedatel be{e daleku od povtornoto vospostavuvawe kontrola nad celata teritorija na zemjata. po nekolku dena, nacionalisti~kite tolpi gi napadna Amerikanskata i Britanskata ambasada, obvinuvaj}i gi Va{ington i london deka ja poddr`uvaat ONA. po ulicite bea natepani reporteri na Bi-BiSi. Skopje be{e seni{en grad od kraj do kraj. Turisti~kite poseti na vojnicite od KFOR i me|unarodniot personal od Kosovo bea vo opa|awe. Duri i gr~kiot restoran vo stariot otomanski kvart Bitpazar, poznat po svojot ulov donesen direktno od Crna Gora, koj sekoga{ be{e poln, sega be{e prazen. polarizacijata na etni~kite Makedonci i etni~kite Albanci se reflektira{e i vo kontradiktornite izve{tai vo skopskiot pe~at za toa {to vsu{nost se slu~ilo vo Ara~inovo. Vo makedonskiot pe~at, etni~kata lojalnost oblikuva{e izobli~eni prizmi, niz koi obete strani na konfliktot gledaa kako na kriza {to ja raspar~uva nivnata zemja. Dnevnik, najpopularniot dneven vesnik me|u Slavomakedoncite, na ~itatelite im ponudi romansirana verzija za povlekuvaweto na albanskite gerilci vo pridru`ba na Amerikancite. Vesnikot izvestuva{e deka eden porane{en funkcioner vo Vladata rekol oti operacijata bila iznudena od stranskite diplomati, koi sakale da gi za{titat laboratoriite za droga {to im obezbeduvaat narkotici za nivnite deca. Fakti, glavniot vesnik na etni~kite Albanci vo Makedonija, povlekuvaweto na borcite go opi{a so neiznenaduva~ki nakloneti, no ne i pomalku politizirani izrazi. Toa be{e veli vesnikot

1 38 - MA KEDONi JA

zaedni~ki potfat na buntovnicite i na stranskite diplomati za sovladuvawe na `robovite na slepata voena euforija` vo makedonskata Vlada. Ne e spomenat gnevot na mnogute etni~ki Makedonci koga na buntovnicite im be{e dozvoleno da go zadr`at i svoeto oru`je. Koga buntot navleguva{e vo svojot {esti mesec, se ~ine{e deka ima mnogu malku ne{ta za koi polariziranite Makedonci i Albanci mo`at da se dogovorat. Vesnicite ne sakaat da se anga`iraat okolu rabotata na gradewe mostovi, komentira{e Eran Frankel, koj rakovode{e so skopskata kancelarija na Search for Common Grounds, organizacija so sedi{te vo Va{ington, koja go promovira{e pomiruvaweto.13 Frankel re~e deka multietni~kite gradinki na ovaa organizacija, u~ili{nite programi, reklamite i pribiraweto vesti, bea pod golema tenzija. Mediumskite izvori izvestuvaa za toa deka slovenskite ekstremisti po telefon im se zakanuvale so smrt na urednicite na Dnevnik i na nekolku televiziski stanici, poradi nivnite pozicii vo vrska so konfliktot {to se ~inele nedovolno tvrdolinija{ki. Vo Britanija raste{e pritisokot vrz NATO da isprati trupi vo Makedonija, kade {to pedi E{daun, porane{en voda~ na liberaldemokratite koj }e bide visok pretstavnik na me|unarodnata zaednica vo Bosna, be{e eden od najglasnite zastapnici na intervencijata. Ja vodevme kosovskata vojna za da gi za{titime Albancite i da gi uni{time zakanite od Golema Srbija, no propu{tivme da ja zememe predvid zakanata od konceptot za Golema Albanija, re~e toj.14 Taka zavr{ivme so Makedonija i so edna kriza koja{to se ~ini s$ pove}e i pove}e se sliznuva od sporadi~no izbivawe na konflikt kon gra|anska vojna, so mo`nosti da vovle~e u{te pogolema ekipa igra~i, po~nuvaj}i od Grcija, Bugarija i Romanija, od edna strana, pa s$ do Albanija i, Gospod da ni e na pomo{, Turcija, od druga strana. lord E{daun vinata za krizata ja vide kaj porane{nite borci na OVK. Opieni od uspehot, tie se vratija doma za da ja prezemat albanskata kauza vo sopstvenata zemja, kade {to sukcesivnite slovenski vladi gi negiraa pravata na Albancite koi trebaa da gi u`ivaat vo zemja {to se stremi da & se pridru`i na EU. porane{niot kralski marinec ja otfrli kritikata na NATO zaradi pridru`uvaweto na buntovnicite pri nivnoto izleguvawe od Ara~inovo. Ako ne se slu~e{e toa, preminot kon totalna gra|anska vojna, duri i so pogolemi posledici po regionot, ne }e mo`e{e da se zapre. Za prvpat na Balkanot, Zapadot se obiduva{e da dejstvuva blagovremeno i da go izbegne konfliktot.

i Z BU V NU V A WE NA Mi R? - 13 9

Ako Zapadot treba da izvle~e mir od ovaa ve{terska ka{a, toga{ toa }e mo`e da go stori samo ako samiot prezeme inicijativa. Se pla{am deka sme na pragot na tretoto rasporeduvawe na NATO na Balkanot, koe{to }e bide golemo, dolgoro~no i skapo. Ako imame sre}a, ovojpat bi mo`ele da go storime toa pred da se slu~i vojna, namesto da se borime vojnata da se slu~i. Toj prizna deka zapadnite prestolnini se povlekuvaat pred tro{oci i opasnost. No sega, kako i toga{, izvr{uvaweto na ova }e ~ini daleku pomalku od ~ineweto na gra|anskata vojna, so potencijal da se pro{iri vo regionalen konflikt, involviraj}i dve NATOnacii, Grcija i Turcija, na dvete sprotivni strani. Vo po~etokot na juli, na labavoto primirje so zapadno posredni{tvo se gleda{e formalno, dodeka pregovorite za miroven plan se odvivaa zad scenata. Novite zagubi na Zapadot, prvi po smrtta na Kerem loton od APTV, povtorno go fokusiraa me|unarodnoto vnimanie, re~isi sekoga{ dodeka umiraat samo lokalni civili. Dvajca posmatra~i na EU, eden Slovak i eden Norve`anec, i eden preveduva~ bea ubieni na 19 juni od eksplozija na mina. ONA povtorno koriste{e mini so smrtonosen efekt. Od 22 do 24 juli, Tetovo povtorno be{e opfateno so `estoki borbi. Za vreme na ova, 12-godi{noto albansko devoj~e Jehina Saliu be{e smrtno raneto vo poroj, selo isto~no od Tetovo, kade {to pred pove}e nedeli go vidovme voeniot dezerter kako & se priklu~uva na ONA. Raketiraweto na poroj, samo na 23 juli, ubi 9-mina civili. Xef Bili se najde vo stapica vo eden selski podrum za vreme na bombardiraweto. ONA go dr`e{e seloto za policijata da ne mo`e da vleze, se se}ava toj, no toa glavno be{e civilna cel.15 Nasproti pozadinata na bitkata, re~isi site me|unarodni akteri vo Makedonija NATO, OBSE, zapadnite mediumi i nevladinite organizacii s$ u{te bea obvinuvani od strana na vladinite funkcioneri deka se pristrasni kon Albancite. Na 24 juli vo Skopje povtorno izbija antizapadni demonstracii, koga razgnevenata tolpa gi napadna Germanskata ambasada i stranskite pretstavni{tva. Vooru`ani so metalni pra~ki i izvikuvaj}i nacionalisti~ki paroli, okolu 200 mladi etni~ki Makedonci gi iskr{ija prozorcite na Ambasadata, na pretstavni{tvoto na Briti{ ervejz i na restoranot na MekDonalds, pred da gi napadnat kancelariite na OBSE. Neredite zapo~naa po begstvoto na begalcite od Tetovo i okolnite sela, koi se sobraa na glavniot plo{tad i se obidoa da vlezat vo

1 40 - MA KEDONi JA

parlamentot, baraj}i bezbednosnite sili da ja prezemat kontrolata na nivnite domovi koi bea napadnati od buntovnicite. NATO ne e na{ neprijatel, no e golem prijatel na na{ite neprijateli, koi ja napa|aat idninata na ovaa zemja, re~e Antonio Milo{oski, glavniot portparol na Vladata, vo edna tipi~na izjava na 24 juli.16 Me|utoa, sledniot den be{e vospostaven prekin na ognot. istra`uvaweto na javnoto mislewe sprovedeno od magazinot Forum na 27 juli, poka`a deka 61% od ispitanicite vklu~uvaj}i gi i etni~kite Makedonci, Albanci i pripadnicite na drugite malcinstva sakaat mirno re{enie za krizata. Voenoto re{enie ne be{e poddr`ano od strana na etni~kite Albanci, no okolu 30% od Slavomakedoncite izjavile deka pove}e pretpo~itaat oru`en konflikt, otkolku pregovori za re{avawe na krizata. Na pra{aweto: Bi poddr`ale li akcija protiv teroristite?, 83 % od Makedoncite odgovorile pozitivno. Ne be{e jasno do koj stepen antizapadnite demonstracii bea orkestrirani od povisokite li~nosti vo makedonskata nacionalisti~ka partija VMRO. Ne nedostiga{e istoriski presedan za edna vakva ksenofobi~na agitacija. Vo podgotovkite na ilindenskoto vostanie od 1903, na primer, anarhisti~kata frakcija na VMRO (Gemixiite) go krena vo vozduh francuskiot brod Gvadalkivir, zakotven vo solunskoto pristani{te, i predizvika izletuvawe od {inite na eden voz od istanbul, so cel da ja zabrza intervencijata na golemite sili. Be{e sabotiran solunskiot gasovod, a vo vozduh be{e krenata i Otomanskata banka, koja{to ja dr`ea Francuzite, pri {to zaginaa mnogu Germanci od gradot. Ovojpat, zapadnata intervencija profunkcionira pred da se obmislat takvi ekstremni merki od strana na Makedoncite koi bea zastapnici na tvrdoto krilo. prvite znaci na vistinsko napreduvawe vo mirovnite razgovori vo Ohrid se pojavija na 1 avgust, koga leotar najavi deka makedonskite i albanskite partii postignale kompromis okolu upotrebata na albanskiot jazik kako oficijalen jazik. Ova be{e probiv, no leotar pobrza da dodade deka ovaa soglasnost zavisi od prodol`uvaweto na politi~kite diskusii, osobeno po pra{aweto na policijata. Spored toa, ova e usloven dogovor. i Xejms perdju ne saka{e da poka`e premnogu optimizam. Ova e dobra zdelka za site, no ne sum eufori~en. Ni pretstoi u{te mnogu rabota. Na 2 avgust, Georgievski i pretsedatelot na parlamentot Stojan Andov, vo svoite govori po povod godi{ninite od Vtorata svetska vojna vo Jugoslavija i ilindenskoto vostanie, rekoa deka potpi{uvaweto na mirovniot dogovor dodeka teroristite s$ u{te okupiraat del od zemjata, bi bil sramen ~in za Makedonija. Andov predupredi deka

i Z BU V NU V A WE NA Mi R? - 14 1

parlamentot }e go razgleda politi~kiot dogovor samo toga{ koga (}e bide) razoru`an i posledniot terorist. A Georgievski re~e: Dokument potpi{an pod okupacija na makedonski teritorii i so teroristi po na{ite planini }e bide sramen i poni`uva~ki za sekoj makedonski gra|anin. Bi sakal da uka`am na toa deka Republika Makedonija raspolaga so dovolno voena oprema i ima kompetentni vojnici i policajci za vra}awe na ustavniot poredok vo zemjata. Teritorijalniot integritet mora da bide vospostaven pred da se potpi{e kakov bilo dogovor, koj{to mora da bide vo interes na Republika Makedonija. Na 5 avgust Solana u{te edna{ dojde vo Makedonija za da go upotrebi svojot presti` vo pregovorite. po nekolku sredbi so makedonskite i so albanskite politi~ki lideri, na pres-konferencija izjavi deka e postignata spogodba po pra{aweto na policijata. Soglasnosta predviduva{e do krajot na 2003 da bidat vraboteni okolu 1.000 policajci-etni~ki Albanci ili okolu 20 % od vkupniot broj policajci. Vo toa vreme Albancite so~inuvaa samo 6 % od vkupniot broj policajci vo policiskite sili. Na 6 avgust, razgovorite naidoa na u{te edna prepreka, koga partijata na Georgievski pobara buntovnicite da se razoru`aat pred mirovnata spogodba da bide ratifikuvana od parlamentot. Komandantite na ONA rekoa deka }e se razoru`aat samo po ratifikacijata, no potoa se povlekoa. Na 7 avgust, policijata izvr{i upad vo edna ku}a vo kvartot Gazi Baba i ubi petmina etni~ki Albanci za koi re~e deka bile gerilci na ONA. Dnevniot vesnik na albanski jazik Fakti objavi deka lu|eto bile ubieni na spiewe i deka Gazi Baba vo 5 ~asot ja opkolile 300 pripadnici na policijata i na specijalnite edinici.17 Krv, delovi od ~erepi i mozok bea rasfrlani nasekade po pernicite i na yidovite od sobite, pi{uva{e reporterot na Fakti, lirim Dulovi. po najnovata provokacija od strana na makedonskata policija, situacijata vo ovoj kvart na Skopje, naselen glavno so etni~ki Albanci, be{e mnogu napnata. Spored arsenalot upotreben vo ovaa akcija, o~igledno e deka makedonskata policija do{la zaradi pogolema konfrontacija so lokalnoto naselenie. piter Bukert od Hjuman rajts vo~ izvr{i inspekcija na ku}ata. Na mestoto na nastanot nema{e dokazi vo prilog na vladinata verzija

1 42 - MA KEDONi JA

za nastanot. Nema{e znaci za razmena na pukotnici i se ~ini deka `rtvite bile zastrelani dodeka le`ele na podot. Va{ington post izvesti deka ku}ata izgledala pove}e kako scena na grupna egzekucija. Reporterot ne videl nikakvi znaci za toa deka `rtvite pukale vrz napa|a~ite. prozorcite bile zatvoreni, a na yidovite i na tavanot nemalo dupki od kur{umi. Vleznata vrata ne bila otvorena so sila. Kim Mehmeti, novinar, etni~ki Albanec izjavi: postoi strav od etni~ko ~istewe, taka mislat duri i Albancite {to `iveat ovde, vo Skopje. Rabotite otidoa predaleku. Slobodan ^a{ule, etni~ki makedonski politi~ar od centarot, re~e deka znacite na katastrofata prodol`uvaat da se trupaat, a nie ve}e izgledame nepovratno na~nati. Na 8 avgust, po pove}enedelni te{ki pazarewa vo letuvali{teto Ohrid, mirovniot dogovor be{e kone~no prifaten od strana na site pogolemi makedonski i etni~ki albanski partii. Toj treba{e da bide potpi{an na 13 avgust vo Skopje, a be{e najaveno deka na potpi{uvaweto }e prisustvuva i Solana. Dogovorot obezbeduva{e ograni~ena upotreba na albanskiot jazik kako oficijalen jazik, policiski reformi vo oblastite so mnozinstvo etni~ki Albanci i rasporeduvawe na 3.500 NATO-vojnici za razoru`uvawe na ONA. Etni~kite albanski pregovara~i generalno uspeaja vo pro{iruvaweto na pravata na malcinstvata. Makedonskite pregovara~i ja ograni~ija erozijata na svojot status i ostanaa kako konstitutivna nacionalnost. Op{to zemeno, obete strani smetaa deka dogovorot e nezadovolitelen no operativen, pod uslov obete strani da bidat ubedeni da dejstvuvaat so ~esni nameri. Spored prisutnite diplomati, raspolo`enieto na ceremonijata na potpi{uvaweto bilo vozdr`ano, a na momenti i stu{eno. Georgievski odr`al sarkasti~en govor, a etni~kite makedonski politi~ari se murtele koga Xaferi im se obratil na albanski jazik. po ceremonijata na potpi{uvaweto, Xaferi povtorno ja poka`al ~uvstvitelnosta po pra{aweto na jazikot, koga na reporterite im se obratil na albanski jazik, objasnuvaj}i deka ima pravo na toa spored dogovorot. premierot Georgievski protestno zaminal, a pretsedatelot Trajkovski go povikal Xaferi da se izvini.18 Me|unarodnata krizna grupa toa go komentira vaka: ^udniot kontekst na potpi{uvaweto poka`a kolku e seto toa neverojatno i bez natamo{ni izvonredni napori. Dogovorot, vsu{nost, }e obezbedi operativen na~in da se so~uva multietni~ka Makedonija od gra|anska vojna. Detalite od dogo-

i Z BU V NU V A WE NA Mi R? - 14 3

vorot se kovaa do 8 avgust... potpi{uvaweto be{e odlo`eno za pet dena, dodeka makedonskite trupi i etni~kite buntovnici bea anga`irani vo krvavi odmazdi od tipot oko-za-oko. Uslovite od dogovorot ne se objavuvaa vo javnosta za da ne predizvikaat nasilni odgovori od tvrdolinija{ite od obete strani... Koga ceremonijata kone~no se odr`a, taa se odviva{e re~isi tajno, vo edna mala prostorija od pretsedatelskata rezidencija, bez direkten televiziski prenos.19 Kriznata grupa zaklu~i: iako e potpi{an politi~ki dogovor i NATO e podgotven da vleze vo Makedonija, mo`nosta od gra|anska vojna so seriozni posledici po regionot e mnogu ostvarliva. Na 14 avgust NATO i ONA potpi{aa tehni~ki dogovor za uslovite i modalitetite za sobirawe na oru`jeto. piter Fejt pregovara{e okolu dogovorot so Ali Ahmeti. Vo me|uvreme, odmazdni~kite napadi vo Bitola bea prethodnica za raste~koto yversko krvoprolevawe {to }e ja pusto{i Makedonija vo slednite meseci, nasproti dogovorot za mir, a delumno i poradi nego. Ekstremistite od obete strani bea re{eni Ohridskiot dogovor da go pretvorat vo mrtva bukva.

1 44 - MA KEDONi JA

Gospodari na vojnata i mirovnici

Se pla{am deka vo ovaa vojna ima raboti koi{to nema nikoga{ da gi sfatam. No mo`ebi i toa e blagoslov. Ako nekoj uspeal da sfati s$ za ovoj pekol, toga{ go zagubil umot. Marko Vesovi} - Ve molam da mi prostite {to vi zboruvam za Saraevo edna od naju`asnite epiZodi na makedonskiot konflikt be{e nezakonskoto ubistvo na 10-mina etni~ki Albanci na 12 avgust 2001, vo seloto Quboten, verojatno vo znak na odmazda za ubienite osummina makedonski komandosi, razneseni od pe{adiski mini i u{te desetmina vojnici ubieni vo zaseda od strana na ONA. Utroto na 10 avgust bea ubieni osum vojnici i u{te osum bea raneti, koga eden makedonski voen kamion naleta na protivtenkovski mini, na eden oddale~en pat na Skopska Crna Gora, severno od Skopje. Dva dena pred toa, na glavniot pat SkopjeTetovo, od zaseda bea ubieni deset vojnici koi bea del od eden voen konvoj. Najlo{iot incident od po~etokot na borbite vo fevruari, napadot od 8 avgust, go zagrozi mirovniot dogovor potpi{an vo Ohrid nekolku ~asa podocna istiot den. ]e imame mir na hartija, a vojna na bojnoto pole, re~e portparolot na Vladata, Antonio Milo{oski. Buntovnicite sakaat vojna i }e ja dobijat.1 Zagubata na 18 vojnici be{e ogromen udar za bezbednosnite sili na Makedonija. pove}eto od ubienite desetmina vojnici vo napadot na voeniot konvoj bea od prilep. Makedonskite vojnici vo prilep sve~eno go nosea crvenoto zname so `oltite son~evi zraci

G O Sp ODA Ri NA V OJNA TA i Mi ROV N i Ci - 145

kon grobi{tata i stoeja zad pravoslavnite sve{tenici dodeka se pogrebuvaa desette voeni rezervisti. Albancite }e skapuvaat vo pekolot, re~e eden tatko, koga se frli vrz sandakot na svojot sin.2 Vo neredite vo prilep etni~kite Makedonci zapalija edna xamija i pove}e albanski ku}i, neposredno pred da se napadne Quboten. Nekoi tvrdea deka brojot na etni~ki Albanci i etni~ki Makedonci ubieni vo ovie incidenti s$ u{te e relativno mal vo sporedba so ogromnite masakri vo vojnite vo Bosna i vo Hrvatska. Mo`ebi e navistina taka, no zagubata na `ivoti ima{e ogromno psiholo{ko dejstvo vrz edna mala nacija od 2 miliona `iteli. Dovolno e da se zamisli kakva bi bila reakcijata da bea ubieni 18 amerikanski ili britanski vojnici vo Makedonija ili ako desetmina francuski ili germanski civili bea odvedeni od svoite domovi i ladnokrvno ubieni. Quboten za prvpat mu obezbedi me|unaroden profil na Qube Bo{kovski, ministerot za vnatre{ni raboti i tvrdolinija{, koj za mnogumina obi~ni Makedonci e heroj, no vo o~ite na golem broj etni~ki Albanci toj be{e glupav gospodar na vojnata. Na 9 avgust, po napadot vrz konvojot, pretsedatelot Trajkovski go smeni od funkcija na~alnikot na General{tabot na Makedonskata armija, general pande petrovski. pred Nacionalniot sovet za bezbednost na Makedonija toj ka`a deka ja prezema odgovornosta za izgubenite `ivoti. Na negovo mesto be{e postaven negoviot zamenik, general Metodij Stamboliski. Ova be{e ~etvrta smena na komandniot kadar na armiskite sili za pomalku od dva meseca, {to e u{te edna potvrda za nesposobnosta na Makedonskata armija da se spravi so pobunata. Makedonskiot minister za odbrana Vlado Bu~kovski popusto povikuva{e na vozdr`anost otkako demonstrantite gi napadnaa albanskite du}ani, a nekolku bea zapaleni vo znak na odmazda za zasedata za armiskite vozila. Da mu dademe {ansa na mirot. Ovaa golema tragedija neka go ozna~i krajot na vojnata, a ne po~etokot na krvavata gra|anska vojna. Mnogu e te{ko vo ovie momenti da se najdat zborovi i od lu|eto da se bara da poka`at trpenie i da mislat na mirot. Veruvajte mi, situacijata }e bide u{te pote{ka ako vojnata pristigne vo na{ite domovi. Me|utoa, nekolku ~asa po negoviot govor, so mitralezi i granati ONA ja napadna voenata kasarna vo zovrieniot grad Tetovo, ubivaj}i eden vojnik. patot kade {to se slu~i incidentot so minata (eden den po apelot na ministerot za odbrana) se nao|a nad Quboten, selo naseleno

1 46 - MA KEDONi JA

prete`no so Albanci, so okolu 3.000 `iteli. Quboten e opkru`en so pogolemite makedonski sela Qubanci, Ra{tak i Radi{ani. Dvajcata od zaginatite vojnici, Tome Batalevski (33), tatko na dve deca, i negoviot bratu~ed Goce ^ankulovski (39) bea od Qubanci, a drugite od po{irokata okolina na Skopje. Bo{kovski, porane{en ugostitel od Hrvatska, be{e zamenik-{ef na makedonskite razuznava~i, a vo maj go prezede Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Be{e prika`an na televiziski vesti kako stoi na balkonot od edna prazna ku}a nad Quboten, posmatraj}i go samozadovolno seloto zaedno so drugi pripadnici od bezbednosta. Quboten be{e blokiran od strana na bezbednosnite sili, re~isi vedna{ po napadite so mini. Na televiziskite vesti se gleda{e kako gorat ku}i, a se slu{a{e postojaniot zvuk od granati i mitralezi. Na vestite be{e re~eno deka Bo{kovski bil u~esnik vo voenata operacija za ~istewe na seloto od albanskite teroristi koi gi postavile antitenkovskite mini. Komentarot na televiziskata snimka be{e sledniov: Qube Bo{kovski be{e prisuten vo tekot na celata operacija na makedonskite bezbednosni sili. Makedonskata policija tvrde{e deka operacijata go imala za cel utvrduvaweto na ONA i deka bile ubieni osum pripadnici na ONA, a 12 bile zarobeni. Me|utoa, po re~isi eden mesec, ne se pojavija nikakvi dokazi za toa deka sedumtemina etni~ki Albanci i u{te trojca, isto taka ubieni vo seloto, ne bile civili. Hjuman rajts vo~ gi obvini vladinite sili za kolektivna egzekucija, podmetnuvawe po`ar i tortura. Operacijata na bezbednosnite sili me|u 10 i 12 avgust, se veli vo izve{taite, nemala voeno opravduvawe i bila izvr{ena zaradi odmazda i represalii. Bo{kovski e jastreb koj be{e najglasniot i najo~igledniot eksponent za voeno re{enie na albanskoto vostanie i zakolnat protivnik na NATO. Toj potoa se obide da se distancira od ona {to se slu~i vo Quboten, tvrdej}i deka tamu stignal vo 16 ~asot vo nedelata, koga operacijata ve}e bila zavr{ena, i deka toj ne rakovodel so nea. Bo{kovski, isto taka, go napadna Hjuman rajts vo~, narekuvaj}i ja me|unarodna organizacija na platenici. Me obvinuvaat deka sum bil prisuten tamu i deka sum gledal koga gi ubivaat civilite. Ova e monstruozno obvinenie fr~e{e toj. Koj bi donel kamera dokolku saka da stori ne{to vakvo? Sepak, Me|unarodniot sud za voeni zlostorstva od Hag isprati istra`iteli vo Makedonija, za da re{i dali da otvori celosna istraga za toa {to se slu~i vo Quboten i koj bi mo`el da bide vinoven za toa. Bo{kovski gi omalova`uva{e izgledite za obvinenie od strana na Me|unarodniot sud vo Hag. Se pla{am samo od sudot na mojot narod,

G O Sp ODA Ri NA V OJNA TA i Mi ROV N i Ci - 147

a ne od politi~kiot sud vo Hag, {to e osnovan od Amerika. Wusvik od septemvri go citira{e so slednoto: Va`no e da se razbere deka toj (Bo{kovski) ne mora da bide svedok na ubivawe na lu|e za da ima nekakva odgovornost za ona {to se slu~i, re~e piter Bukert, postar istra`itel na Hjuman rajts vo~, koj{to go napi{a izve{tajot na grupata za Quboten, na 23 stranici. Toa be{e storeno od trupite {to bea pod negova nadle`nost, vo akcija vo koja{to toj be{e intimno involviran. izve{tajot na grupata bele`i deka vooru`eni i uniformirani buntovnici na ONA vo juni nekolkupati se sretnale so stranskite novinari vo Quboten, za da gi pridru`uvaat zad frontovskite linii. Reagiraj}i na izve{tajot, makedonskiot policiski sindikat re~e deka Hjuman rajts vo~ bil gluv i nem na `albite za napadi protiv makedonskite vlasti i civili.3 Ovaa organizacija uporno gleda kr{ewe na ~ovekovite prava samo na edna strana i toa na navodno obespravenoto albansko malcinstvo. Hjuman rajts vo~ re~e deka makedonskite bezbednosni sili ubile {estmina civili vo Quboten. U{te trojca zaginale slu~ajno od granatiraweto, a eden selanec bil zastrelan dodeka se obiduval da izbega. Bile zapaleni najmalku 22 ku}i, {tali i du}ani. Za vreme na nedelniot napad od ku}a do ku}a, policiskite sili ubija {estmina civili. Eden ~ovek be{e ubien od policijata dodeka se obiduva{e da ja zatvori portata od svojot dom, koga policijata vleze vo dvorot. Dvajca ma`i bea ubieni zaedno, otkako bea izvle~eni od podrumot kade {to se kriele. Dokazite protiv policijata bea obezbedeni od imenuvani Albanci, koi rekoa deka za vreme na napadot od 12 avgust, opi{an kako najlo{iot den na operacijata, policijata frlala granati na nivnite domovi.4 Vistinata za Quboten be{e kriena delumno poradi re{enosta na me|unarodnite organizacii i zapadnite diplomati da ne ja voznemiruvaat makedonskata Vlada so ovaa afera. Me|utoa, fotografiite napraveni od televiziski snimki, na koi Bo{kovski se potsmevnuva od terasata za vreme na operacijata na bezbednosnite sili, bea objaveni vo vesnicite nasekade niz svetot, za da stanat definira~ki imix na konfliktot, zaedno so snimkite od pukaweto kaj stadionot vo Tetovo vo mart. Dvata incidenta vo koi zaginaa 18 vojnici se slu~ija daleku od televiziskite ekipi. Nabquduva~ite od OBSE mo`ea da go posetat Quboten dva dena po nedelniot napad i da soberat zna~ajni informacii od mestoto na nastanot i od selanite. Me|utoa, OBSE izbra da mol~i za

1 48 - MA KEDONi JA

zloupotrebite vo Quboten, obvini Hjuman rajts vo~. So mol~eweto, OBSE & pomogna na makedonskata Vlada da se dr`i do svojata verzija na nastanite vo Quboten i da izbegne natamo{ni istra`uvawa. Misijata za monitoring na OBSE vo Skopje e misija koja{to raboti najdolgo. Vospostavena e vo 1992, za da go spre~i {ireweto na konfliktot od porane{na Jugoslavija, so monitorirawe na granicata me|u Jugoslavija i Makedonija. Bo{kovski se obide da go zapla{i OBSE za Quboten, pa duri i gi kritikuva{e nabquduva~ite zatoa {to go istra`uvale nastanot. pretstavnici na OBSE vlegoa vo Quboten vo tekot na denot i preku nivnite informacii se obiduvaat da ja dezinformiraat javnosta deka makedonskite sili za bezbednost ne ubile petmina teroristi, tuku petmina gra|ani od albanska nacionalnost od Quboten, re~e toj. Toj tvrde{e deka nekoi pretstavnici na OBSE vodat specijalna propagandna vojna protiv makedonskite sili za bezbednost. Nekoi pretstavnici na OBSE gi pre~ekoruvaat svoite ovlastuvawa, uzurpiraj}i go zakonskoto i legitimno pravo na makedonskata policija, a ne na OBSE, legalno da gi potvrdi relevantnite fakti i okolnosti za pri~inata za smrtta na lica na teritorijata na Republika Makedonija. Toga{niot {ef na Misijata na OBSE, ambasadorot Karlo Ungari, se ogradi od komentarite vo izve{tajot na negovite nabquduva~i, koi im rekoa na novinarite deka gi videle telata na pettemina ma`i koi o~igledno bile ubieni dodeka begale. Nedorazbirawata se slu~ija kako rezultat na namernoto ili nenamerno pogre{no tolkuvawe na informacijata na OBSE od strana na stranskite mediumi, re~e toj. Vladiniot portparol Antonio Milo{oski podocna izjavi deka OBSE potvrdila oti lu|eto ubieni vo Quboten bile teroristi. Stojali{teto na OBSE za Quboten be{e vo ~uden kontrast so nejzinata uloga vo ubistvoto na etni~kite Albanci od strana na srpskite sili vo Ra~ak, na Kosovo, vo koe{to direktnata osuda na incidentot od strana na Vilijam Voker od OBSE, ja zabrza intervencijata na NATO. Koga go napadna timot na Ungari, Vladata o~igledno go imala na um slu~ajot vo Ra~ak. Misijata na OBSE vo Skopje, vo soop{tenieto objaveno na 15 avgust, veli deka Misijata na OBSE vo Skopje nikoga{ ne komentirala za prirodata na incidentot {to se slu~i vo seloto Quboten. Edinstvenata potvrda {to mo`e{e da se dobie od ovaa Misija be{e deka bea najdeni izvesen broj tela.

G O Sp ODA Ri NA V OJNA TA i Mi ROV N i Ci - 149

Misijata na OBSE vo minatoto nikoga{ ne komentirala za nastanite pred da bidat poznati faktite, i toa so golema sigurnost, i taka i }e prodol`i da raboti. Kakvi bilo somnevawa deka OBSE bi sakala da inscenira makedonski Ra~ak se sosema apsurdni i se pomalku od korisni za kogo i da e. po ubistvata, obvini Hjuman rajts vo~ vo svojot izve{taj, prodol`ilo maltretiraweto na stotina etni~ki albanski civili, koi se obiduvale da izbegaat od Quboten. Najmalku trojca ma`i bile pretepani do besvest od strana na etni~ki makedonski dobrovolci pred o~ite na makedonskata policija, a eden bil zastrelan i ranet dodeka se obiduval da izbega. Bile uapseni pove}e od stotina ma`i, koi bile odneseni vo policiskite stanici vo Skopje, kade {to bile podlo`eni na krvni~ko tepawe. Atulah ]aini (35) bil `iv koga policajcite go odvele od seloto, no negovoto izudirano i iskasapeno telo, semejstvoto go prona{lo vo gradskata mrtove~nica. Najmalku 24 ma`i, vklu~uvaj}i i edno 13-godi{no mom~e, ostanale vo policiski pritvor vo vremeto na objavuvaweto na izve{tajot na Hjuman rajts vo~. Karla Del ponte, glavnata obvinitelka na Obedinetite nacii, go poseti Skopje vo noemvri 2001, za da najavi dve istragi ednata za zlostorstvata {to navodno gi izvr{ile makedonskite vojnici nad etni~ki albanski civili, a vtorata za zlostorstvata navodno izvr{eni od strana na etni~kite albanski militanti. podocna, vo noemvri, ekspertite za sudska medicina na{le ~ove~ki ostanki na mesto za koe{to makedonskite slu`beni lica se somnevaa deka etni~kite albanski buntovnici zakopale nekolku lu|e za vreme na vostanieto. istra`itelite otkrile delovi od ~ove~ki tela i koski na lokacijata me|u selata Trebo{ i Xep~i{te, vo etni~ki napnatiot severozapad, re~e Aleksandra Zafirovska, makedonski istra`en sudija. Taa ne ka`a kolku tela bile pronajdeni. Na 21 noemvri, makedonskite eksperti po sudska medicina po~naa so iskopuvawa na samoto mesto, 30 km zapadno od prestolninata Skopje i nedaleku od Tetovo. Vladata tvrde{e deka od april pa navamu, 13mina makedonski civili se zakopani nekade vo blizinata na Tetovo. iskopuvaweto go nabquduvaa eksperti od Sudot za voeni zlostorstva na ON i pretstavnici na EU. Osven Hjuman rajts vo~, izjavite na u{te dve duzini o~evidci na navodnite ubistva, kidnapirawa, torturi i na sistematskoto uni{tuvawe na xamiite, bea sobrani i od strana na Evropskiot

1 50 - MA KEDONi JA

sovet za humanost, akcija i sorabotka (ECHAC), koj{to izvr{i sli~na rabota na Kosovo i vo isto~en Timor. panevropskata grupa go zamoli Ha{kiot tribunal da go ispra{a Bo{kovski za te{kite kr{ewa na @enevskata konvencija, za kr{ewe na voenite zakoni i za zlostorstva protiv ~ove{tvoto. Spored Sovetot, policijata, vojskata i paravoenite grupi se koristele za vreme na vojnata so Osloboditelnata nacionalna armija, kako izgovor za lansirawe na sistematska kampawa za proteruvawe na etni~kite Albanci od zemjata. Be{e sprovedena ogromna kampawa, namenata za promena na etni~kiot sostav na Republika Makedonija. Kampawata kulminira{e koga mnozinstvoto civili etni~ki Albanci bea proterani od ju`niot grad Manastir (Bitola), a nivnite domovi i delovni prostorii bea o{teteni.5 Operaciite na etni~ko ~istewe stignaa do Ra{tani, selo {to se nao|a na planinite vo blizinata na centralniot grad Veles, oddale~en od borbite, kade {to pove}eto `iteli bea etni~ki Makedonci, a samo nekolku iljadi Albanci `iveeja vo nekolku siroma{ni sela. Na 8 avgust, maskirani vooru`eni lica do{le vo domot na 13godi{niot Tafil Veseli vo Ra{tani, etni~ki me{ano selo, i otvorile ogan bez predupreduvawe. Spored negoviot ~i~ko, koj{to bil o~evidec na pukaweto, nekoi od vooru`enite nosele policiski uniformi. Nekolku ~asa po smrtta na Tafil, negovoto semejstvo si gi spakuvalo najneophodnite raboti i zasekoga{ ja napu{tile ku}ata. [tom si zaminale, policijata ja zape~atila ku}ata vo koja{to umrel Tafil. Toj bil pogreban vo sosednoto albansko selo Slivnik, kade {to pobegnalo semejstvoto. Vrz negoviot sandak bilo optegnato crvenocrnoto albansko zname. Starcite pla~ele, dodeka tatko mu na Tafil, Sabir go spu{tal sinot vo grobot zavitkan vo belo platno.6 Evropskiot sovet za humanost, akcija i sorabotka tvrde{e deka zad kampawata za etni~ko ~istewe stoi Bo{kovski, so taen zagovor so povisokite funcioneri od Ministerstvoto za odbrana, no za ova obezbedi mnogu malku dokazi. Sovetot apelira{e, Ha{kiot tribunal od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da pobara dokumenti za sostanocite i sredbite, so cel da se dobie uvid vo toa {to vsu{nost se slu~uvalo. ^istkata vo Quboten se poklopi so `estokata borba vo seloto Radu{a na 11 avgust, kade {to buntovnicite odnesoa pobeda nad silite za bezbednost. Nasproti napadite so raketi od golem dostrel i bombardiraweto so vladinite voeni avioni za napad vozduh- kopno Su25 @abjo stapalo, Bo{kovski prizna deka policijata bila prinudena da se povle~e od seloto, koga vostanicite ja zapalile policiskata stanica i bliskata stra`arska kula.

G O Sp ODA Ri NA V OJNA TA i Mi ROV N i Ci - 151

Avionot za napad na kopno vo konfliktot najmnogu be{e upotreben vo Radu{a. Makedonija gi kupi od Ukraina ~etirite suhoi-25 (tri Su-25 i eden Su-25B) koi letaa od Odesa vo Ukraina, preku Romanija i Jugoslavija, pred da sletaat vo petrovec, na 24 juni. prviot Su-25 letna od petrovec u{te istiot den, na izviduva~ki let nad Ara~inovo vo ekot na najgolemite borbi. Su-25-kite bea upotrebeni za voeni celi vo Radu{a za spasuvawe na `ivotite na opkolenite policajci koi go branea seloto. igor Bo`inovski, novinar {to gi pokriva{e aktivnostite na makedonskata avijacija, re~e deka voenite avioni na makedonskite vozduhoplovni sili gi napadnale albanskite teroristi vo koordinacija so voenite helikopteri Mi-24-ki, upotrebuvaj}i ja proverenata taktika razviena za vreme na sovetskata voena intervencija vo Avganistan. Spored makedonskoto Ministerstvo za odbrana, kako {to citira Bo`inovski, vo ovie sudiri albanskite teroristi bile celosno uni{teni i se povlekle na Kosovo, ostavaj}i zad sebe pove}e od 650 ubieni, dodeka na makedonska strana nemalo zagubi. Hiperbolata be{e ~ista propaganda, no takov be{e i mirovniot dogovor od 13 avgust, so koj se okon~a upotrebata na suhoite. Ministerstvoto za odbrana tvrde{e deka za vreme na operacijata vo Radu{a, ONA zarobila eden uni{ten i napu{ten tenk T-55 na Makedonskata armija. Vozduhoplovnite sili reagiraa vedna{ so svoite Mi-24 (helikopteri) i go uni{tija tenkot, izvestuva{e Bo`inovski. Ova be{e ~udno, za{to podocna, tenkot be{e eden od trite tenkovi {to gi zarobila ONA i {to bea predadeni za vreme na razoru`uvaweto. poradi borbite, iljadnici albanski civili izbegaa vo Srbija, koja do neodamna be{e poslednoto mesto kade {to bi pobarale zasolni{te. Bez izgledi za kraj na krizata, mirovnicite predvodeni od NATO na Kosovo nagolemo bea vovle~eni vo konfliktot.

Operacija Su{tinska `etva


Kako del od Ohridskiot miroven dogovor, NATO silite, predvodeni od 4.000 britanski vojnici, bea rasporedeni vo Makedonija na 12 avgust, vo ramkite na ona {to be{e zamisleno kako ograni~ena misija za razoru`uvawe na ONA. Vsu{nost, toa be{e dramati~na i mnogu neobi~na, pa duri i unikatna operacija. Vtoriot bataljon na Britanskata padobranska regimenta be{e odgovoren za sobirawe na oru`jeto na sobirnite punktovi. Brigadniot general Barni Vajt Spuner, komandant na britanskata XVI brigada za vozdu{ni desanti, be{e odgovoren za sobirawe na oru`jeto. Glaven komandant na NATO vo Makedonija be{e general-majorot Gunar lange

1 52 - MA KEDONi JA

od Danska. prisustvoto na padobrancite ima{e smiruva~ko vlijanie vrz zemjata. Nema{e napadi na padobrancite i nema{e realni znaci na neprijatelstvo kon niv. Vtoriot padobranski bataljon pod komanda na potpolkovnikot ^ip ^epman, ima{e i edna ~eta sostavena od Gurki, koja se sostoe{e od 680 lu|e. ^epman komanduva{e so eden vod za vreme na konfliktot na Folklandite vo 1982 i be{e na visoka funkcija vo Severna irska, pred da ja prezeme komandata na II padobranski bataljon, vo avgust 1999. Drugite punktovi za sobirawe oru`je bea nadgleduvani od trupite od Francija (530 vojnici od vtorata pe{adiska regimenta na legijata na strancite, so baza vo Nim), italija, Grcija, Germanija i [panija. SAD obezbedija trupi za logistika i helikopteri za transport na vojnicite na NATO. Turcija, [panija, Holandija i ^e{kata Republika, isto taka, ispratija svoi trupi, no Britanija obezbedi 2.000 vojnici, re~isi polovina od vkupno ispratenite vojnici. [kotskata kralska garda Dragoni so oklopni vozila skimitar, a podocna i so Doma{nata kowica, obezbeduva{e pridru`ba na kamionite natovareni so oru`jeto {to go predava{e ONA. Eskadronot na kralskite in`enerci ima{e i eksperti za uni{tuvawe bombi. Edinicite na Specijalnata vozduhoplovna slu`ba (SAS) bea anga`irani vo izviduva~ki misii. Britanskite izvori vo odbranata se soglasija deka Balkanot e preplaven so oru`je i deka dokolku mirovniot dogovor potfrli, buntovnicite lesno }e mo`at da kupat u{te oru`je izvesti eden ekspert od samoto mesto.7 Buntovnicite mo`at da se potprat na svoite sponzori me|u albanskata dijaspora vo [vajcarija, Amerika, Ukraina, Turcija i vo [panija. Me|utoa, vrz osnova na mirovniot dogovor, se veruva{e deka buntovnicite }e se dr`at do prekinot na ognot. U{te pred da zavr{i operacijata Su{tinska `etva na 26 septemvri, Vladata vo Skopje pobara nekoi od mirovnicite na NATO da ostanat, za da gi za{titat stranskite nabquduva~i od OBSE koi bea rasporedeni za monitorirawe na krevkiot prekin na ognot, vospostaven spored planot. Brojot na NATO vojnicite koi ostanaa vo Makedonija, po povlekuvaweto na pogolemiot del do sredinata na oktomvri, be{e nekade okolu 1.000 vojnici. Nekoi levi~arski komentatori vo london so golema doza prezir gledaa na celata ovaa ekspedicija: U{te edna{ televiziskite ekrani i vesnicite gordelivo gi prika`aa slikite na na{ite elitni padobranci so nivnite kafeni beretki, so soodvetnata kvota Gurki, kako letnuvaat za da gi sredat problemite na nekoj drug, napi{a Ri~ard Norton -Tejlor.8 Apologetite na NATO im vozvratija deka operacijata bila od vitalno zna~ewe ne samo za Makedoncite, tuku i za celiot Balkan. Makedonija e presudna re~e Frederik Bonart, glaven

G O Sp ODA Ri NA V OJNA TA i Mi ROV N i Ci - 153

urednik na Nej{ns na NATO. Ako ve`bata ne uspee zatoa {to ustavnite izmeni ne se ratifikuvani ili sprovedeni, borbite povtorno }e se razgorat, no so u{te pogolem intenzitet i brutalnost. Ekonomijata }e propadne, a izborite... }e gi dovedat na vlast ekstremisti~kite partii.9 No, ako operacijata uspee i pridonese za toa site grupi da ~uvstvuvaat doverba vo svoite sposobnosti za u~estvo vo nacionalnite odluki koi{to gi zasegaat, zemjata za kus period mo`e da postigne bezbednost i prosperitet. Vo obata slu~aja, reperkusiite bi se po~uvstvuvale i na Kosovo i vo Bosna, no i na celiot Balkan. prestrelkite povtorno zapo~naa na 19 avgust vo selata vo okolinata na Tetovo. prestrelkata so lesno oru`je me|u buntovnicite i bezbednosnite sili trae{e pove}e od eden ~as, no nabrgu eskalira vo minofrla~ki ogan. Zapadnite nabquduva~i rekoa deka e dovolno NATO da po~eka. Ovde borbite sekoga{ se prosledeni so mnogu vreva i aktivnost, re~e eden zapaden diplomat vo Skopje. No dinamikata e... Za {est meseci od po~etokot na konfliktot brojot na zaginatite e pomal od brojot na onie koi zaginale vo soobra}ajni nesre}i. Ova e vojna bez krv, pa taka NATO nema da po~eka so rasporeduvawe poradi no}nite prestrelki. Koga britanskite oficeri za vrska se sretnaa so komandantite na ONA za da go podgotvat razoru`uvaweto, makedonskite vlasti se rastrevo`ija od publicitetot {to im be{e daden na albanskite borci kaj stranskite televiziski ekipi koi gi sledea trupite na NATO. Ve}e pobeleniot Ahmeti, o~igledno saka{e da ja zapo~ne svojata etablirana politi~ka kariera vo Makedonija. Toj be{e prijatelski nastroen kon mediumite i izjavi za Utrinski vesnik deka etni~kite Albanci vo Makedonija bile prinudeni da odat vo vojna zatoa {to pred da izbuvne oru`eniot konflikt nitu eden pretstavnik od Vladata ne sednal da razgovara so Albancite od Makedonija za nivnite barawa i potrebi. Ahmeti re~e deka Osloboditelnata nacionalna armija ne mo`e da se opi{uva kako teroristi~ka samo zatoa {to pukala vo lu|e so uniformi. Samiot Ahmeti sekoga{ izgleda{e neprirodno vo uniforma, so srebreno penkalo zaka~eno na negovite ali{ta, opkolen so gerilskata elegancija na negovite bradosani buntovnici, so vrzani {areni marami okolu vratot. Albancite se diskriminirani i im se negiraat duri i osnovnite prava na koi{to ima pravo koja bilo nacija, izjavi toj za TV Kosova.

1 54 - MA KEDONi JA

Ahmeti ja iskoristi eksponiranosta vo zapadnite mediumi za da go najavi imenuvaweto na diplomatski pretstavnici na ONA vo sedum evropski zemji. Za negovoto dvi`ewe, pristignuvaweto na NATO trupite za nadgleduvawe na razoru`uvaweto na negovite buntovnici ne zna~e{e poraz, tuku pobeda. Negovite buntovnici sorabotuvaa so trupite na NATO i dobrovolno go predadoa oru`jeto, za{to mirovniot dogovor be{e dobar za niv. A toa {to ne go postignavme vo konfliktot, }e go postigneme ponatamu, so demokratski sredstva. Ahmeti be{e uveren deka makedonskata strana }e go po~ituva dogovorot i nema da gi napadne po razoru`uvaweto. Nema da n$ predadat, osobeno ne sega, koga ovde gi imame NATO, SAD i Evropskata unija. Zapra{an dali }e odi na izbori, Ahmeti re~e: Se vrativ za da ostanam ovde. Vo [ipkovica nasekade ima{e crveno-crni albanski znamiwa, na kolite ima{e tabli~ki so imeto na ONA, a vo eden moment eden gerilec java{e po glavnata ulica kako srednovekoven vitez. rasporeduvaweto na nato za poddr{ka na mirovniot dogovor, bez somnenie, ja spre~i eskalacijata na borbite i ubistvata (barem spored makedonskite standardi) koi{to besneeja vo tekot na juli i vo po~etokot na avgust. pristignuvaweto na trupite na NATO, isto taka, be{e edna markantna prikazna za uspehot za buntovnicite, koi do pred nekolku nedeli na Zapadot bea spomenuvani so prezir, kako teroristi i banditi. Glavna cel na ONA be{e vo ovaa borba so Vladata vo Skopje da gi involvira stranskite zemji i da se zdobie so me|unaroden respekt. Transformacijata na imixot na gerilcite se postigna za pomalku od {est meseci. Koga ONA zapo~na da puka od ridovite nad Tetovo, lord Robertson gi osudi i izjavi deka NATO }e pomogne vo zadu{uvaweto na nasilstvoto. Koga Makedoncite odgovorija so artileriski ogan kon albanskite planinski sela, NATO re~e deka Vladata vo Skopje vozvra}a so razumna vozdr`anost. Strategijata na ONA gi slede{e klasi~nite fazi. po~etnite pukotnici imaa za cel da predizvikaat disproporcionalen odgovor od strana na Vladata. Koga }e se postigne{e toa, celta be{e da se predizvikaat simpatii kaj stranskite sili i da se prinudat zapadnite pratenici da sredat miroven dogovor {to }e gi ispolni nivnite barawa. Nasproti diplomatskiot optimizam, serija incidenti go prekr{ija prekinot na ognot i ja rasipaa podgotovkata za razoru`uvaweto. Na krajot od avgust, me|unarodnite mediumi izvestija deka vo seloto le{ok vo vozduh e krenata pravoslavna crkva od 14 vek, gordosta na seloto. Uni{tuvaweto na crkvata Sv. Atanasij so bakarna kupola, koja{to e povtorno izgradena vo 1926, vrz temelite na

G O Sp ODA Ri NA V OJNA TA i Mi ROV N i Ci - 155

crkvata od 14 vek uni{tena od Turcite, i na nekoi ku}i vo blizina na manastirskite porti, dovede do egzodus na makedonskite civili. Od vkupno 380 `iteli na le{ok, vo seloto ostanaa samo 40. pogolemite biznisi, vklu~uvaj}i ja i fabrikata za tekstil vo seloto Tearce, koe{to go dr`ea buntovnicite, bea sramneti so zemjata. Makedonskite mediumi go istaknaa incidentot. Bea citirani zborovite na vernikot Slobodan Markovski, dodeka pale{e sve}a vo razurnatiot vlez na crkvata: Turcite bea ovde 500 godini i nikoga{ ne napravile vakvo ne{to. Ova se ~isto albanski banditi. Vo zapadnite mediumi nagolemo bea zastapeni komentarite od tipot na onoj deka ovaa crkva e falsifikat, za{to Turcite ja uni{tile prvobitnata crkva. Vedna{ do crkvata se nao|a grobot na Kiril pej~inovi}, tatkoto na sovremeniot makedonski jazik, {to mu dava posebna simbolika na mestoto. Ministerkata za kultura Ganka Samoilova-Cvetanovska ovoj ~in go sporedi so uni{tuvaweto na statuite na Buda od strana na avganistanskite Talibanci. Uni{tuvaweto na verskite objekti be{e edna od karakteristikite na makedonskiot konflikt, kako {to be{e slu~ajot za vreme na kosovskata vojna, koga cel na pukaweto bea duzina srpski pravoslavni crkvi. Diplomatite vo Skopje se pra{uvaa dali napadite se delo na nekoe nacionalisti~ko makedonsko oddelenie za valkani trikovi. No, eden povisok oficer na ONA i drugi izvori na ONA izjavija deka Albancite ja krenale crkvata vo vozduh, kako odmazda za granatiraweto na xamijata vo sosednoto selo Nepro{teno. Crkvata bila krenata vo vozduh so upotreba na istata tehnika kako na Kosovo, ostavaj}i ja fasadata cela, re~isi isto kako crkvata uni{tena vo centarot na \akovica. Na 26 avgust vo ^elopek be{e krenat vo voduh selskiot motel, pri {to bea ubieni dvajca vraboteni. Be{e re~eno deka pred da umrat dvajcata bile vrzani za eden stolb. Vele Ristoski, sopstvenik na motelot, gi osudi odgovornite za nepu{taweto na dvajcata vraboteni da si zaminat pred da ja krenat zgradata vo vozduh. Ovde nemam pu{ki ili oru`je. Zo{to se slu~i ova? Mo`ev i jas da spijam ovde. S$ do po~etokot na planiranata operacija na NATO, makedonskata Vlada prodol`i tajno da prima avioni polni so oru`je od Ukraina i od Rusija. Ogromnite transportni avioni Antonov bile videni kako sletuvaat no}e na aerodromot petrovec, i pokraj pritisokot na EU vrz Ukraina, koja oficijalno se soglasi da go razgleda ukinuvaweto na isporakata na oru`je za Makedonija, rekoa zapadni izvori. podocna, ruskata Vlada se po`ali deka NATO ne se konsultiralo dovolno so Moskva za operacijata Su{tinska `etva. postojaniot priliv na oru`je vo Skopje o~igledno be{e eden od na~inite na koj

1 56 - MA KEDONi JA

Rusija go izrazuva{e svoeto nezadovolstvo, dodeka go odr`uva{e svoeto vlijanie vrz Makedonija i na Balkanot. po operacijata za razoru`uvawe, slovenskoto naselenie od Makedonija }e bide edno od najvooru`enite vo regionot. ONA, isto taka, prodol`uva{e so {verc na oru`je po svoite pati{ta, za da si obezbedi rezervi na oru`je vo slu~aj mirovniot dogovor da ne uspee. Me|utoa, kosovskite sili (KFOR) na NATO, imaa zna~itelen uspeh vo fa}aweto na {vercerite koi prenesuvaa oru`je za ONA, koristej}i gi planinskite vrvici od pokrainata do Makedonija. Od juni do avgust, vojnicite na KFOR zaplenija pove}e od 600 pu{ki, 49.000 par~iwa municija za malokalibarsko oru`je, 1.000 par~iwa antitenkovsko oru`je, 650 par~iwa municija za minofrla~i i 1.400 bombi i mini. Se procenuva{e deka vo Albanija ima u{te 600.000 par~iwa oru`je za proda`ba na crno, ukradeno koga taa zemja be{e opfatena od haosot vo 1997.10 (Vo septemvri, Makedonija dobi okolu 30 borbeni tenkovi T-72 od Ukraina, zacvrstuvaj}i ja re{enosta na nacionalistite koi se protivea na intervencijata na Zapadot.)11 Silite {to go sobiraa oru`jeto, ja pretrpea prvata zaguba nekolku ~asa po napadot na motelot, predizvikuvaj}i u{te edna{ somne`i za celta na misijata. Voeniot in`ener ijan Kolins (22), koj zad sebe ima{e dve operativni misii vo Bosna i vo Severna irska, tuku{to ja be{e zapo~nal svojata treta misija, koga grupa slavomakedonski tinejxeri frlija eden betonski blok od nadvoznik vrz negoviot lendrover, sma~kuvaj}i ja {ofer{ajbnata i pogoduvaj}i go vo glavata. Mladincite na vozrast od 14 do 17 godini go na~ekale negovoto vozilo dodeka minuvalo pod nadvoznikot na glavniot avtopat Skopje Kumanovo. Koga voziloto se sliznalo i se prevrtelo, tie go opkolile voziloto i i natamu im se zakanuvale na fatalno povredeniot voza~ i na mladiot oficer od negovata regimenta, koj sedel do nego. Na kapetan Met Vilkinson (28) od Hereford mu pomognale amerikanski vojnici koi zastanale na mestoto na nastanot. Toj uspeal na svojot mlad voza~ da mu dade prva pomo{ za da go odr`i vo `ivot i gi kontaktiral medicinskite lica preku svojata radiovrska. Medicinskiot personal so Kopnenata ambulantna kola 407 na amerikanskata armija, opi{a kako bile opkoleni od neprijatelskata tolpa, dodeka se obiduvale da mu go spasat `ivotot na in`ener Kolins. Narednikot Edna Flores svojot sprint na 50 metri so nosilata, za da & izbega na tolpata, go opi{a kako najdolgiot mig vo nejziniot `ivot. Koga go dobile povikot Amerikancite mislele deka se raboti za soobra}ajka. Vodnikot od prva klasa Xozef Kaizer (39) po~nal da raboti na in`ener Kolins, dodeka drugite preku radio do bolnicata gi prenesuvale detalite za negovata sostojba. Narednik Flores zabele`ala lu|e kako doa|aat od pod senkite. Taa i nejziniot kolega

G O Sp ODA Ri NA V OJNA TA i Mi ROV N i Ci - 157

narednik Densil Vargas (28) procenile deka gi ima 30-tina. Nekoi pravele vulgarni gestikulacii, vikale, mavtale so race i vreskale. Nervoznite Amerikanci go stavile Kolins na nosila i se upatile nazad kon kolata. Se ~inelo deka trkata traela cela ve~nost. izleze deka mladite bile motivirani od vladinata politi~ka osuda na ulogata na NATO vo planiraweto za razoru`uvawe na etni~kite Albanci za samo 3.300 par~iwa oru`je. Sima Stoji}, 18godi{en Slavomakedonec, mehani~ar, koj `ivee vo selo Maxari, kade {to se slu~i zasedata ve~erta na 26 avgust, go videl ubistvoto na mladiot vojnik od IX padobranski eskadron na Kralskata in`enerija, so baza vo Older{ot. Na mostot ima{e okolu desetina, a drugi petmina stoeja kraj patot, re~e toj petmina na mostot gledaa na edna strana, ~ekaj}i voeno vozilo, a drugite petmina stoeja podgotveni so betonskata plo~a, dolga 30-tina santimetri i {iroka okolu 3 metri. Vidov kako edniot ja krena plo~ata nad glava i ja frli koga voziloto minuva{e pod nadvoznikot. plo~ata ja probi {ofer{ajbnata, a drugoto par~e vleze vnatre. Voziloto po~na da se lizga navamu-natamu celi 15 metri i potoa se prevrte. Zvukot be{e stra{en. Nekoi od mom~iwata dotr~aa do voziloto i po~naa da frlaat kamewa po nego. A dojdoa vojnici od drugite vozila, tie izbegaa. Gi znam mladincite, im gi znam imiwata. Otkako Stoji} opi{a {to videl, od mostot mu se pribli`il eden makedonski policaec i zboruval so nego. Za nekolku minuti pristignala policiska kola i toj bil odveden na ispituvawe. Bil osloboden po okolu {est ~asa. Toj rekol deka iako be{e poznato kade bila zasedata Britanskata armija gi ima{e preciznite koordinati nitu eden policaec ne go ispital nitu nego, nitu pak nekoj drug od Maxari. portparolot na NATO, major Beri Xonson, istakna deka po {estmese~nata vojna nikoj ne mo`e da ja opi{e sredinata vo Makedonija kako prijatelska i deka emociite se mnogu silni, osobeno me|u mladite, ~ii{to akcii, se ~ini, bile zasnovani vrz retorikata {to ja slu{aat. Smrtta na in`ener Kolins re~isi go frli vo senka prviot den od operacijata na NATO za sobirawe oru`je, vo koja{to ONA predade 400 par~iwa oru`je vo blizina na seloto Otqa, oddale~eno 16 kilometri od Kumanovo. Vo ona {to NATO go opi{a kako oficijalna ceremonija, ONA go smesti oru`jeto vo edno stovari{te pred da bide izbrojano,

1 58 - MA KEDONi JA

identifikuvano i spakuvano zaradi eventualno uni{tuvawe od strana na trupite na Alijansata. Vo predadenoto oru`je ima{e 300 avtomatski pu{ki, 6080 pu{komitralezi, 10 mitralezi i 15-tina raketni frla~i i 50 mini. Vo london ima{e tvrdewa deka Vladata ne ja razjasnila ulogata na NATO vo Makedonija. idniot lider na konzervativcite, ian Dankan Smit, se po`ali deka nitu eden povisok minister ne go objasnil rasporeduvaweto na britanskite sili. Smrtta na in`ener Kolins e tragi~no potsetuvawe deka bez ogled na toa kolku e precizno podgotven planot, rasporeduvaweto na vojnici vo zemja podelena poradi etni~ka omraza so sebe nosi golem rizik bez ogled na toa kolku e ograni~eno nivnoto rasporeduvawe, pi{uva{e Tajms. Najva`nata lekcija na Britanskata armija od prethodnite balkanski iskustva vo Bosna, Hrvatska i na Kosovo be{e deka oklopot ne samo {to obezbeduva su{tinska za{tita za vojnicite, tuku i gi obeshrabruva natrapnicite. Me|utoa, otkako po~na diskusijata za misijata za sobirawe oru`je , ne postoeja nameri za ispra}awe oklopni edinici na NATO. Celta be{e da se ispratat lesno vooru`eni sili, rasporedeni vedna{ po potpi{uvaweto na mirovniot dogovor, bez da se predizvika vpe~atok na okupatorsko prisustvo kaj makedonskiot narod. Edinstvenata zemja koja{to u{te vo po~etokot be{e nastroena da isprati oklopni edinici, be{e Germanija. No, germanskiot kontingent s$ u{te ne be{e stasan. Ako intervencijata se cene{e kako mirovni~ka, a ne kako operacija za sobirawe oru`je, }e bea rasporedeni oklopnite pe{adiski vozila vorior na Britanskata armija. Edinstvenata otstapka po incidentot be{e napravena so ispra}awe na osum skimitar izviduva~ki vozila od Kosovo vo Makedonija, za da gi pridru`uvaat kamionite so oru`jeto predadeno od ONA, {to se prenesuva{e vo Krivolak kade {to treba{e da bide uni{teno. Eden voen dopisnik od samoto mesto napi{a: Bo{kovski, minister za vnatre{ni raboti, e posebno obvinet od strana na zapadnite diplomati, poradi predizvikuvawe etni~ka omraza me|u Slavjanite i etni~kite Albanci. in`ener Kolins be{e `rtva na ovaa omraza, za{to slavjanskite ekstremisti smetaa deka NATO gi poddr`uva albanskite buntovnici, iako NATO trupite pomagaa vo nivnoto razoru`uvawe.12 Tatkoto na mrtviot pripadnik na Kralskata in`enerija Kevin Kolins (44) od [efild re~e: Mislam deka na{ite vojnici ne treba{e

G O Sp ODA Ri NA V OJNA TA i Mi ROV N i Ci - 159

da bidat tamu. Kosovo be{e drugo. Tamu bea povredeni mnogu nevini lu|e. Ova e gra|anski konflikt na dve frakcii koi{to se borat me|u sebe. po smrtta na Kolins osumte mom~iwa bea uapseni, no obvinenijata protiv niv bea otfrleni od strana na lokalniot sud vo Skopje, poradi nedostig na dokazi. Obvinitelite prigovorija za{to NATO zapo~nala sopstvena istraga pred toa da go storat makedonskite vlasti i ova go smetaa za me{awe vo ingerenciite. Roditelite na in`enerot od Kralskata in`enerija, Sju i Kevin, zapo~naa svoja privatna kampawa, za da gi dovedat pred liceto na pravdata odgovornite za negovata smrt. Tie dojdoa vo Skopje vo juli 2002, nudej}i nagrada od 20.000 funti za informacijata {to }e pomogne pri identifikuvaweto na storitelite. Rudolf [arping, germanski minister za odbrana re~e deka na trupite od negovata zemja koi{to }e dojdat vo Makedonija }e im se obezbedi posebna obuka i nova oprema po smrtta na Kolins. prvata partija od okolu 500 germanski vojnici, opremeni so tenkovi leopard, pristigna vo Skopje na krajot od avgust, po glasaweto vo germanskiot parlament za odobruvawe na misijata. Kancelarot Gerhard [reder, se izbori protiv predizvikot od ponovite partii vo parlamentot i re~isi 500 od vkupno 637 pratenici vo Bundestagot ja odobrija misijata. pri inspekcijata na predadenoto oru`je, lord Robertson re~e deka misijata na Alijansata e da se trgne oru`jeto nadvor od politikata vo Makedonija. letaj}i so helikopter do mestoto na skladirawe na oru`jeto vo Krivolak, toj ja povtori doma{nata tema na NATO deka ne se bitni brojot i kvalitetot na predadenoto oru`je: Ne e va`en brojot, tuku faktot {to t.n. ONA go predava ova oru`je i se raspu{ta kako organizacija. Se nadevam deka narodot na Makedonija }e vidi kako ova oru`je izleguva od politikata i deka }e ja izvle~e vistinskata lekcija. Britanskite funkcioneri od odbranata rekoa deka me|u stotinata par~iwa predadeno oru`je ima i sofisticirano oru`je, kako raketi zemja-vozduh. No seto oru`je ne be{e od najnovite modeli. Direktorot na Skopskiot muzej go zamoli NATO da ne go uni{tuva oru`jeto {to mo`e da ima istoriska vrednost.13 lord Robertson ja omalova`i kritikata deka nekoi od oru`jata poteknuvaat od Vtorata svetska vojna. Nekoe oru`je mo`e da bide staro, no mo`e da se ubiva i so staro oru`je, isto kako i so novo. Komandantite na NATO mu ka`ale deka 70% od predadenoto oru`je bilo upotreblivo, {to zna~i sposobno da ubiva.

1 60 - MA KEDONi JA

Do 29 avgust programata za razoru`uvawe be{e vo poln ek. Majkl Evans izvestuva{e od Brodec, 10 km severozapadno od Tetovo, vo srceto na teritorijata na ONA, koja{to be{e okupirana od 300 pripadnici na II padobranska i 100 holandski padobranci od Kralskata ~eta na XI holandski bataljon. pove}eto od padobrancite bea skrieni vo gustite {umi od planinite otade rekata pena i gledaa vo kolonata uniformirani pripadnici na ONA. Evans napi{a vaka: Vo vistinski britanski stil, vojnicite od Vtoriot bataljon na padobranskata regimenta im naredija na ma{kite i na `enskite pripadnici na ONA da zastanat vo redica i da si go ~ekaat svojot red pred da gi predadat svoite kala{nikovi AK47. Redicata po~na da se formira vo 8 ~. nautro. Koga britanskite padobranci po~naa so rabota se pojavi eden helikopter ~inuk i se spu{ti na edna ledinka vo blizina na maliot i tesen potok, nosej}i golem kontejner vo koj{to se pakuva{e oru`jeto. Vo redicata ve}e ima{e pedesetina buntovnici. Ve}e bea predadeni tri raketi zemja-vozduh vo ispravna sostojba, koi bea prvi od vkupno sedumte Sam 7 raketi, za koi{to ONA prizna deka gi ima vo svoite rezervi. Nema{e ~uvstvo za neposredna opasnost koga padobrancite go primaa rasklopenoto oru`je, go vitkaa i go nosea za da go smestat vo kontejnerot. pripadnicite na ONA, nekoi oble~eni vo crni, a nekoi vo rabotni uniformi so portokalovo-crvenikavi beretki, stoeja mol~e{kum, dr`ej}i gi svoite kala{nikovi. Osameniot makedonski parlamentarec Mirko ivanov, od Socijaldemokratskata partija, nabquduva{e dodeka britanskite padobranci gi upatuvaa sekoj ma` i `ena od ONA kon trikatnata ku}a koja{to slu`e{e kako priemen centar za predavawe na oru`jeto. ivanov be{e ohrabren od gletkata na razoru`uvaweto na buntovnicite. potpolkovnikot ^epman izjavi deka za okolu 5 i pol ~asa bile predadeni 100 par~iwa oru`je, me|u koi imalo i avtomatski pu{ki, lanseri na anti-tenkovski mini, lesni mitralezi i tri Sam 7-ki. Mora da bideme nepristrasni, re~e ^epmen, zatoa ne sakame da se zbratimuvame so ONA, a tie ne ni ka`aa kolku oru`je }e ni predadat. No, odi dobro, ima i novo i staro oru`je, kako i cela niza pe{adisko oru`je. Vo septemvri, padobranskata regimenta objavi deka koristi snajperi poradi bezbednosta na svoite pripadnici koi go sobiraat oru`jeto od ONA. Tim od 12 snajperisti od Vtoriot bataljon na padobranskata regimenta be{e vooru`an so pu{ki specijalist

G O Sp ODA Ri NA V OJNA TA i Mi ROV N i Ci - 161

338, koi imaat ubistven dostrel od 1.000 metri. Tie minaa nekolku dena i no}i vo nabquduvawe na sekoe dvi`ewe vo oblasta {to be{e odbrana za mesto za predavawe na oru`jeto, za da se osiguraat deka buntovnicite nemaat snajperski pozicii od kade {to celat na niv. Snajperistite stra`area koga britanskite timovi za vrski, nekoi od niv i od SAS, se sretnaa so komandantite na ONA vo selata nad Tetovo. Obete strani znaat deka sme seriozni i deka ako po gre{ka odberat da napravat ne{to, nie sme podgotveni i tie }e za`alat poradi toa, re~e pol Frajer (27) od Andover. Frajer re~e deka videl mitralezi sten koi{to najverojatno poteknuvale od vremeto na SOE (izvr{uvawe na specijalni operacii), organizacija na britanskite agenti koi operirale zad neprijatelskite linii na Balkanot za vreme na Vtorata svetska vojna. Snajperite od padobranskata zabele`ale deka koga borcite na ONA gi predavale svoite snajperski pu{ki, tie bile bez teleskop. Kako del od dogovorot me|u komandantite na NATO i obete strani vo {estmese~niot konflikt, bila formirana celosno isklu~ena zona okolu odredeni punktovi za sobirawe oru`je vo zapadna i vo severozapadna Makedonija. Ova be{e storeno za buntovnicite da se ~uvstvuvaat bezbedno koga }e se spu{taat od planinite, za da go predadat svoeto oru`je. Na makedonskite borbeni helikopteri i na avionot za napad na kopno Su-25 im be{e zabraneto da se pribli`uvaat na ovie lokacii. Me|u oru`jeto {to im be{e predadeno na NATO trupite od strana na ONA, ima{e i tri ruski tenkovi T-55, dvata zarobeni od makedonskite sili vo Radu{a, vo juli, a tretiot vo Niku{tak. Komandantot Msusi, voda~ot na 115-tata brigada na ONA, ~ii{to pozicii bea vo planinite vo blizina na Radu{a, ju`no od makedonsko-kosovskata granica, na reporterite gordelivo im go poka`a edniot od tenkovite zaroben od neprijatelot. lu|eto od 115-tata brigada rekoa deka nivniot tenk minal niz akcii i deka im e `al {to si zaminuva. Vo oddelot za municija ima{e ostanato osum granati. Komandantot Msusi (45), po profesija u~itel, koj{to treba{e da se vrati vo u~ilnica otkako }e zavr{i predavaweto na oru`jeto, veti deka negovata brigada }e predade s$, od tenkot T-55 do protivoklopnite raketi na terenot za obuka nadvor od seloto. Be{e te{ko da se zamislat ovie tvrdokorni ma`i kako dobrovolno gi razmenuvaat svoite kala{nikovi za metla i za vila. Dobro skrienite britanski vojnici, za koi se veruva{e deka se lu|e na SAS anga`irani vo nivnata tradicionalna uloga za dlabinsko izviduvawe, pristignaa pred sobiraweto na oru`jeto i se zdobija so respekt od strana na komandant Msusi, koga zaedni~ki proveruvaa dali arsenalot e sobran i smesten vo sobirniot punkt.

1 62 - MA KEDONi JA

Na krajot od Su{tinska `etva pove}eto kriti~ari koi bea skepti~ni vo vrska so ishodot na celata operacija, proglasija deka taa e uspe{na. A bidej}i vo operacijata na NATO u~estvuvaa re~isi samo evropski vojnici, nekoi vo niv gi gledaa Silite za brza reakcija na EU, koi dejstvuvaat bez da bidat zabele`ani i bez prolevawe na krv. ima{e stravuvawa od pogolemi zagubi so doa|aweto na britanskite ili drugi NATO trupi vo Makedonija. pove}e slu~ajno otkolku smisleno, Makedonija stana klu~no probno pole za nezavisnata, postnatovska politika za evropska bezbednost. Vo po~etokot na septemvri vo Skopje s$ u{te bea vidlivi antialbanskite i antinatovskite ~uvstva. Na 1 septemvri razgnevenite demonstranti go opkolija parlamentot, izvikuvaa makedonsko ime nema da zagine i gi blokiraa vlezovite, so cel da gi spre~at pratenicite da glasaat za serija reformi koi{to im davaat pove}e prava na pripadnicite na albanskoto malcinstvo. Be{e napadnat pratenikot na Albancite Zahir Bekte{i. Toj mora{e da pobara zasolni{te zatoa {to go udrija po liceto i go klocnaa odzadi. Televiziskite snimateli gi mavaa so jajca i gi klocaa. pove}eto lu|e vo tolpata bea begalci koi{to izbegale od teritoriite {to gi ima{e okupirano ONA. Nekoi od begalcite nosea transparenti na koi pi{uva{e NATO natrapnici ili NATO i SAD da ja napu{tat Makedonija za 24 ~asa. Se delea letoci vo koi{to se osuduvaa naporite na Zapadot za uni{tuvawe na makedonskata nacija. Kako bi se ~uvstvuvale vie dokolku ve izbrkaat od va{iot dom vo Anglija i ako nemate kade da odite? pra{a edna `ena od le{ok. Albancite sakaat da ja zemat makedonskata zemja, a NATO im pomaga vo toa, re~e edna druga `ena. Vladimir Stefanovski, advokat, koj{to gi gleda{e demonstraciite re~e: poddr{kata na Golema Albanija e amerikanska politika. Amerikancite sakaat da go destabiliziraat Balkanot, za{to toa im dava izgovor NATO da ostane ovde. ^uvstvuvame deka morame da pregovarame so vperena pu{ka. Se ~uvstvuvam kako mojata zemja da e okupirana. Stefanovski go iska`a dolgogodi{niot strav na Makedoncite od demografskoto potkopuvawe: Koga ja otvoriv mojata kancelarija vo Skopje pred 25 godini, vo toj del od gradot ima{e malku Albanci. Sega 95% od moite sosedi

G O Sp ODA Ri NA V OJNA TA i Mi ROV N i Ci - 163

se Albanci. Tie imaat po deset deca. N$ sporeduvaat so Severna irska, no ircite i Britancite spodeluvaat ista kultura. Albancite se muslimani i se sosema poinakvi od nas.14 Begalcite uspeaja dvapati da ja odlo`at debatata za reformite. No, opasnosta anti-NATO demonstraciite da go naru{at javniot red be{e s$ pomala. Na protestite vo septemvri u~estvuvaa stotina lu|e, za razlika od iljadnicite koi ja napadnaa pretsedatelskata palata vo juni. Etni~kite makedonski nacionalisti s$ u{te bea mnogu nezadovolni. Bo{kovski go odrazi gledi{teto na mnogumina Makedonci deka celta na NATO vo vrska so sobiraweto na oru`jeto bila mnogu labava i isto taka navesti deka naru{uvaweto na bezbednosta, od {to stravuva NATO, mo`e da povle~e novi borbi po zaminuvaweto na NATO trupite. Koga NATO }e zamine, re~e toj, makedonskite vlasti }e mora povtorno da go vospostavat vladeeweto na zakonot na sekoj milimetar makedonska zemja, vklu~uvaj}i ja i [ipkovica, i drugi momentalni logisti~ki centri na ovie teroristi~ki grupi.15 Vo druga prigoda, toj im se potsmeva{e na {efot za nadvore{na politika na EU Havier Solana i na komesarot za nadvore{ni raboti, Kris paten, koi velea deka nema pomo{ za rekonstrukcija za Makedonija, s$ dodeka ne se primenat ustavnite reformi. Makedonija ne mo`e da ~eka nekoi misioneri koi }e ka`at dali e ispolnet ovoj ili onoj uslov, re~e Bo{kovski. Makedonija e suverena zemja i nie imame svoe trpenie.16 Na 15 noemvri, Bo{kovski ja napu{ti panel-diskusijata za implementirawe na mirovniot dogovor, na koja u~estvuvaa dr`avata i zapadnite pretstavnici. Ministerot za vnatre{ni raboti mu zadade udar na mirovniot pakt od avgust so najavata deka negovite bezbednosni sili ne gledaat zo{to bi se pridr`uvale do planovite na ovoj neseriozen koordinativen komitet za integrirawe na gerilskite oblasti ~ekor-po-~ekor. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti e institucija koja{to e najkompetentna za vistinskoto re{avawe na krizata, re~e toj, so o~igleden {ifriran jazik, navestuvaj}i deka }e prodol`i so zakanite i deka }e gi pu{ti specijalnite policiski sili vo selata koi{to im bile dom na demobiliziranite buntovnici. Koordinativnoto telo za spravuvawe so krizata se sostoi od povisoki funkcioneri od Vladata, NATO, EU i od OBSE, za nadgleduvawe na prezemenite ~ekori vo nasoka na implementacija na mirovniot dogovor so posredni{tvo na Zapadot. Bo{kovski gi omalova`i nasokite od panel- diskusijata od 11 noemvri, nareduvaj}i im na svoite elitni specijalni edinici da napadnat dol` liniite

1 64 - MA KEDONi JA

na primirjeto vo nekoga{nata gerilska teritorija, za da obezbeduva navodna masovna grobnica. Lavovite uapsija eden od najradikalnite komandanti na ONA vo Trebo{, otkako negovite drugari od ONA & go predadoa na policijata. Upadot predizvika borba so nervoznite porane{ni gerilci, a toa be{e prviot seriozen etni~ki sudir po potpi{uvaweto na mirovniot dogovor. Bea ubieni trojca pripadnici na policijata. Bo{kovski natrupa oklopni edinici sostaveni od komandosi od Lavovite i Tigrite na vlezot od tetovskata dolina, kolnej}i se deka }e ja zbri{e vo potraga po ubijcite. Kako reakcija na toa, etni~kite albanski selani go izvadija avtomatskoto oru`je, skrieno vo znak na pretpazlivost pri razoru`uvaweto na NATO, kolnej}i se deka }e im se sprotivstavat na silite na Bo{kovski. Site teritorii so mnozinsko albansko naselenie gi proglasuvame za zabraneta zona za silite na represivnata makedonska ma{inerija. Ako vlezat, }e bidat legitimni celi i }e bidat pogodeni bez predupreduvawe, objavi ANA (Albanskata nacionalna armija) vo edna elektronska poraka do edna zapadna novinska agencija. interveniraa mirovnicite od NATO tehni~ki i preku svojot mandat, za da gi razdvojat obete strani i da go smirat incidentot. Bo{kovski re~e deka brzoto pojavuvawe na vooru`eni etni~ki Albanci doka`uva deka toj imal pravo koga rekol deka razoru`uvaweto e farsa i deka vistinskata agenda na buntovnicite bila teritorijalni, a ne malcinski prava.

Mirovniot dogovor e ratifikuvan


incidentot ne be{e tolku seriozen za da go zagrozi mirovniot proces. Na 16 noemvri, Makedonskiot parlament go ratifikuva{e Ohridskiot miroven dogovor, davaj}i mu na albanskoto malcinstvo pogolemi gra|anski prava, vklu~itelno i pogolema zastapenost vo policijata i vo javnite slu`bi i upotreba na albanskiot jazik kako slu`ben jazik vo delovite kade {to etni~kite Albanci se mnozinstvo. Za pomalku od 20 minuti bea izglasani 15 amandmani na Ustavot. pratenicite od etni~koto mnozinstvo, koi potro{ija mnogu vreme vo obidite da gi blokiraat reformite, odvaj izustija po nekoj zbor. Neposredno po toa, pretsedatelot Trajkovski objavi deka etni~kite albanski gerilci, kako i okolu 120 pritvoreni i zatvoreni lica, }e bidat amnestirani. izzemeni bea samo onie koi podle`ea na obvinenija od Tribunalot za voeni zlostorstva na ON. poddr{kata na VMRO-DpMNE, porane{nite glasni protivnici na dogovorot, go obezbedi baranoto dvotretinsko mnozinstvo za amandmanite. pratenikot Filip petrovski izjavi: Sega }e vidime kako }e se odnesuva drugata strana, dali navistina saka ~ovekovi prava ili

G O Sp ODA Ri NA V OJNA TA i Mi ROV N i Ci - 165

Golema Albanija. imer imeri, liderot na partijata za demokratski prosperitet (pDp), re~e deka e potreben me|unaroden pritisok za propisno implementirawe na promenite. Na{ata reakcija e pozitivna i ni dava nade`. No, vo praktikata sme daleku od ona {to e veteno na hartija.

Zasiluvawe na paravojskata
Bez ogled na kontinuiranata pacifikacija, zasiluvaweto na slavomakedonskite sili, vo vid na paravojska pod vodstvo na Bo{kovski, predizvika zgolemena trevoga kaj zapadnite diplomati vo Skopje. Tigrite se agresivno promovirana oficijalna policiska edinica, tehni~ki pod kontrola na Risto Galevski, komandant na makedonskata policija. Lavovite bea neovlasteno telo, sostaveno od porane{ni policiski i voeni rezervisti, neoficijalno sponzorirani od Bo{kovski. Duri esenta, po konfliktot, Lavovite stanaa oficijalna policiska edinica. Eden ogromen videobim vo centarot na Skopje gi povikuva{e mladite da im se pridru`at na Tigrite. Eden zapaden diplomat re~e: Nie sme zagri`eni tokmu za ovie grupi, a ne za disidentnite albanski buntovnici. Se zboruva{e deka Tigrite u~estvuvale vo `estokiot napad na Tanu{evci vo fevruari 2001 i deka toa im bil prviot pogolem anga`man vo konfliktot. Bo{kovski e vistinskiot komandant na Tigrite, rekoa diplomatski izvori, toj gi pothranuva{e i Lavovite, narekuvaj}i gi `blagorodni` gra|ani {to ja izvr{uvaat svojata zada~a za zemjata. Na krajot od avgust 2001 Bo{kovski re~e deka Lavovite }e mora da se spravat so posledicite od povlekuvaweto na NATO i negira{e deka se raboti za paravoena grupa. Se pretpostavuva{e deka Lavovite imaat okolu 2.000 vooru`eni pripadnici. Vo albanskite kvartovi na Skopje vo mart po~naa da se pojavuvaat paroli za promocija na nivnata kauza. Nekoi izvori ja povrzuvaat ovaa edinica so Paravojska 2000, koja{to be{e aktivna vo zakanite za etni~ko ~istewe na albanskite biznisi vo Skopje. istite izvori tvrdat deka Lavovite se donekade vinovni za nasilstvata vo Bitola, koga bea proterani albanskite semejstva od gradot, vo ramkite na etni~koto ~istewe. Radikalnite nacionalisti vo makedonskite policiski strukturi kontroliraa u{te edna paravoena grupa poznata pod imeto Crveni beretki. paravoenite grupi prodol`ija so zapla{uvawe i so maltretirawe na etni~kite albanski civili, duri i po mirovniot dogovor. petmina pripadnici na Crvenite beretki na 15 septemvri go kidnapiraa Muharem ibrahimi, aktivist na edna albanska

1 66 - MA KEDONi JA

humanitarna organizacija so sedi{te vo Tetovo, i se obidoa da go ubijat frlaj}i go vo rekata Vardar. Lavovite bea slaveni i na 9 januari 2002 godina. Na kontroverznata ceremonija se pojavi i Georgievski, a poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva, arhiepiskopot Stefan, na paravojnicite im dodeli Hristovi medali. Na medalite pi{uva{e: Bog e so nas. Meto Jovanovski, od Makedonskiot helsin{ki komitet, re~e deka e s$ u{te nejasno dali Lavovite se legalno telo. Nastanot o~igledno be{e vo sprotivnost so Ohridskiot dogovor. Komandantot na Lavovite Goran Stojkov na ceremonija be{e unapreden vo grandiozniot ~in generalmajor, iako bil izbrkan od rabota kako telohranitel na pretsedatelot Trajkovski, poradi kako {to napi{a pe~atot nedoli~noto odnesuvawe vo predizbornata kampawa vo prethodnata godina.17 Makedonija e sveta zemja, no i zemja na heroi, re~e arhiepiskopot za vreme na sve~enata ceremonija vo edna policiska baza severno od Skopje. podgotvete se da ja za{titite Makedonija. Nezavisniot magazin Forum, na krajot od januari napi{a deka me|u Lavovite ima pripadnici so poznato kriminalno dosie i deka tie bile formirani: ... ne za da gi pobedat albanskite ekstremisti, tuku za da pomagaat vo postignuvaweto na drugi politi~ki celi: eskalacija na voeni sudiri, predizvikuvawe nered i provokacii, spored potrebite na edna od frakciite na VMRO, za pritisoci i likvidacija na politi~kite protivnici vo zemjata... koi ne se na ista linija so agresivnite voeni planovi na Bo{kovski i negovite pretpostaveni.18 Forum obvini deka Bo{kovski: ... e dosta neuspe{na figura vo Vladata vo oblasta na bezbednosta, politikata i reformite... Makedonskata policija pod negovo vodstvo glavno be{e porazena za vreme na minatogodi{nata kriza i vo pove}eto slu~ai na ubivawe i ranuvawe na makedonski policajci, {to be{e direktna posledica na neprofesionalnoto, amatersko, nasilno i arogantno odnesuvawe na vode~kiot kadar vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Bo{kovski ne uspea da go odr`i vetuvaweto deka }e gi uapsi ~lenovite na prethodnata socijaldemokratska vlada, koja{to navodno bila vovle~ena vo korupcija, re~e Sa{o Ordanoski od Forum, a mitoto i kriminalot cutea vo Makedonija i vo samoto VMRO, nadminuvaj}i go nivoto {to postoe{e vo prethodnata vlada.

G O Sp ODA Ri NA V OJNA TA i Mi ROV N i Ci - 167

Forum, isto taka, go obvini Bo{kovski poradi obidite za zapla{uvawe na nezavisni novinari od Skopje: Avtorot na ovoj tekst, pridru`uvan od eden poznat kolega, ima{e ~est da gi sretne Bo{kovski i negovata sopruga dodeka pazarea vo Jukan, vo centarot na Skopje, koj vo taa prigoda be{e prepoln so policija. prvite zborovi {to mi bea upateni od sekoga{ srde~niot Bo{kovski vo prisustvo na okolu 20 svedoci bea: Da ne bev minister, ti }e be{e tepan za sekoja tvoja napi{ana storija. Ministerot, neodamna, na eden drug kolega, inaku glaven urednik vo eden makedonski medium, mu rekol deka }e bide likvidiran 10 dena otkako toj }e ja napu{ti ministerskata pozicija. Mo`ebi u{te poseriozno, Forum obvini deka politi~kata {teta {to Bo{kovski & ja nanese na Makedonija na me|unarodno nivo e ne{to od {to zemjata }e treba da se osloboduva mnogu godini otkako toj }e ja napu{ti funkcijata. Vo maj 2002, Georgievski povtorno be{e podlo`en na mediumski pritisok da go smeni Bo{kovski, otkako ovoj slu~ajno rani ~etvorica dodeka puka{e od lansirna rampa za granati, za vreme na edna javna ve`ba na Lavovite vo leunovo, Zapadna Makedonija. Me|u ranetite bea edna novinarka, preveduva~ot na Francuskata ambasada, {efot na skopskata policija Marinko Ko~ovski i u{te eden policaec. Tie stoele vo blizina na Bo{kovski koga toj probno pukal od lansirnata rampa za granati, a bile raneti od {rapnelite {to riko{etirale od celniot yid. Komandantot na Lavovite Boban Utkovski re~e deka ranetite ne gi poslu{ale predupreduvawata na policijata da ostanat podaleku od mestoto na pukaweto. Bo{kovski e iskusen rakuva~ so granatni lanseri i mnogu go saka toa oru`je izjavi Utkovski za dr`avnoto radio.19 Mnogu `alam za incidentot, re~e Bo{kovski, no se slu~uvaat i takvi raboti. iako ovaa zabele{ka najverojatno nema da predizvika mnogu simpatii vo Hag, ima{e indikacii deka istragata za Quboten ni oddaleku ne be{e stignata do faza na uspe{no okon~uvawe, sli~no na osumgodi{niot lov na Radovan Karaxi} i Ratko Mladi}. po porazot na nacionalistite na izborite vo 2002, Lavovite kone~no bea rasformirani vo po~etokot na 2003, pri {to polovinata od ~lenovite na ovaa edinica bea primeni vo policijata, a drugata polovina bea prinudeni da se pogri`at sami za sebe.

1 68 - MA KEDONi JA

10

Kakvi opcii za Makedonija?

Postojat bezimeni heroi koi se skromni, bez nikakov napoleonovski istoriski glamur. Ako go analizirate nivniot karakter }e otkriete deka tie ja pomra~uvaat duri i slavata na Aleksandar Veliki. Jaroslav Ha{ek, Dobriot vojnik [vejk Vo avgust 2001, edna decenija otkako me|unarodnata zaednica prvpat intervenira{e za da posreduva vo jugoslovenskiot konflikt, Makedonija se teterave{e na rabot na totalna gra|anska vojna. Vo {estmese~nata krvava borba me|u silite na bezbednosta i etni~kite albanski gerilci bea ubieni 150 do 250 lu|e, a bea raneti najmalku 650 lu|e. Vkupniot broj `rtvi se procenuva na 1.000.1 Okolu 140.000 lu|e gi napu{tija svoite domovi bilo nasilno, bilo dobrovolno. Mnogumina ne se vratija, duri ni po edna godina, a pogolemiot broj od niv nema da se vratat nikoga{. Silite na bezbednosta ja izgubija kontrolata na 20% od zemjata poradi Osloboditelnata nacionalna armija i s$ u{te }e mora da ja povratat. Makedonskata armija i paravoenata policija pretrpea serija porazi od buntovnicite vo Tetovskiot i vo Kumanovskiot region, vo Ara~inovo vo blizinata na Skopje i vo obnovenite borbi {to besneeja vo Tetovo i na Kosovo vo avgust. Etni~kite Albanci pretrpea zagubi me|u civilite, dodeka mnogute zagubi na silite na bezbednost bea od redot na odvaj obu~enite makedonski rezervisti, frleni na linijata na frontot od strana na neiskusni komandanti. Nepoznat broj vojnicietni~ki Makedonci bea ubieni od prijatelski ogan.

K A KV i Op Ci i Z A MA KEDON i JA ? - 169

Nacionalisti~kata Vlada i golemata koalicija {to sleduva{e potoa ne uspeaja da ja zaprat krizata. Opremuvaweto na armijata so sofisticirani helikopteri i voeni avioni kupeni od Ukraina, ne be{e dovolno za da se porazi Osloboditelnata nacionalna armija. isto taka, neuspe{no be{e i mobiliziraweto na rezervistite, kako i promenata na komandniot kadar na oru`enite sili. Kako {to rastea zagubite na makedonskite sili, tlee{e i nacionalisti~kiot bunt protiv pretsedatelot Trajkovski od strana slavjanskata paravojska i uli~nite kriminalci. Etni~koto ~istewe pusto{e{e po gradovite na ju`na Makedonija i Skopje. ima{e odmazdni~ki napadi od tipot na onoj {to dovede do ubistvo na 10-mina albanski civili vo Quboten vo avgust. Silexiskata taktika na bezbednosnite sili go radikalizira etni~ki albanskoto naselenie. Naskoro, mnozinstvoto od albanskata etni~kata zaednica ja poddr`uva{e Osloboditelnata nacionalna armija. Be{e jasno deka makedonskata politi~ka klasa, koja{to se otcepi od Jugoslavija vo 1991, ne be{e celosno podgotvena za nezavisnosta. Naprotiv, ili mo`ebi poradi toa, vladeja~kata slavjanska klasa ja dobi neophodnata stranska pomo{ vo ramkite na ona {to se grani~e{e so postkolonijalen odnos, za{to za deset godini se doka`a kako nesposobna da upravuva, soo~ena so raste~kite tenzii me|u etni~kite Makedonci i etni~kite Albanci. Makedoncite glavno sakaa nezavisnost za da ja izbegnat dominacijata na Srbite i Crnogorcite vo jugoslovenskata federacija po povlekuvaweto na Hrvatska, Slovenija i Bosna. i Makedoncite se pla{ea od natamo{noto involvirawe vo vojnite na Belgrad. Zatoa, nezavisnosta na Makedonija kolku {to be{e rezultat na raspa|aweto na Jugoslavija, tolku be{e i rezultat na vistinskata `elba za sozdavawe na posebna dr`ava i za realizirawe na stariot son na Del~ev i na lu|eto od ilindenskiot komitet, koi zaginaa hrabro vo borbite vo 1903 za slobodna i nezavisna Makedonska nacija. prvite pet turbulentni godini od nezavisnosta na Makedonija, bea frleni vo senka poradi problemite so sankciite na ON protiv Jugoslavija i pakosniot spor so usvitenata Grcija, koja spletkare{e so Milo{evi}, a be{e zakana tokmu za postoeweto na Makedonija. pretsedatelot Gligorov vo 1996 ~udotovorno gi normalizira odnosite so potencijalno neprijatnite grablivci okolu makedonskite granici: Albanija, Bugarija i Srbija, kako i so Grcija. No, negovata Socijaldemokratska partija be{e nesposobna da gi re{i te{kite ekonomski problemi koi{to sleduvaa poradi nemo`nosta da se potpre na federalnoto finansirawe. Tie ja zagubija doverbata vo javnosta poradi nivnata korumpiranost, iako }e izleze deka toa

1 70 - MA KEDONi JA

bil grabe` od pomal format vo odnos na ogromnata sposobnost na pove}eto nacionalisti za primawe mito dodeka se na vlast. Na umerenite albanski sojuznici na socijaldemokratite, partijata za demokratski prosperitet (pDp), im be{e dadena malku realna vlast i tie ne uspeaja da gi zadovolat barawata na svoeto glasa~ko telo za ~ovekovi prava. Novata vladina koalicija {to dojde na vlast vo 1998, vo koja{to dominira{e Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija (VMRO), veti deka }e ja reformira i }e ja podobri ekonomijata. Na ~lenovite na radikalnata albanska partija DpA, predvodena od Arben Xaferi, im bea dadeni va`ni mesta vo vlasta, a bea prifateni i `albite vo odnos na ~ovekovite prava na albanskoto malcinstvo, na primer so pu{tawe na sloboda na politi~kite zatvorenici, kako {to bea gradona~alnicite na Gostivar i Tetovo, inaku etni~ki Albanci. Vladata dozvoli pogolema zastapenost na etni~kite Albanci vo policijata i vo javnite slu`bi. Taa, isto taka, gi izglasa odamna sozreanite ekonomski reformi, donesuvaj}i zakoni za privatizacija na zemji{teto i ukinuvaj}i go stariot sistem na dr`avno planirawe. No, kosovskata kriza te{ko ja pogodi ovaa koalicija. Dobrata reputacija na Makedonija nastrada koga na edna golema grupa begalci-etni~ki Albanci im be{e odbien vlez vo zemjata i koga tie bea prinudeni da `iveat na ni~ija teritorija, bez voda, hrana i vo nehigienski uslovi. poradi poddr{kata na NATO, Vladata ne be{e mnogu popularna me|u demonstrantite od srpskoto malcinstvo, koi ja napadnaa Amerikanskata ambasada vo Skopje, dodeka Kristofer Hil se obiduva{e da ja smiri situacijata od svojata opkolena misija. Bibliskiot priliv na stotici iljadi kosovski begalci u{te pove}e go radikalizira{e etni~koto albansko naselenie. Se ~uvstvuvaa frustirirani od ona {to toga{ izgleda{e kako bavna reforma. Na Kosovo, po pobedata na NATO, voda~ite na porane{nata Osloboditelna vojska na Kosovo otkrija deka procesot za nezavisnost e blokiran. Tie se obidoa so u{te eden izliv na albanski nacionalizam, otkako NATO gi zavr{i pregovorite za okon~uvawe na borbite me|u etni~kite albanski gerilci i jugoslovenskite sili vo ju`na Srbija. Dogovorot me|u Skopje i Belgrad spored koj na Makedonija treba{e da & se otstapi eden mal del od teritorijata na Kosovo, be{e povod za prvite sudiri me|u makedonskite specijalni sili i Osloboditelnata nacionalna armija kaj Tanu{evci. Glavniot bunt izbi okolu Tetovo, a potoa se pro{iri vo kumanovskata oblast i vo okolinata na Skopje. Me|unarodnata zaednica se razdvi`i mnogu brgu. Taa go poddr`a Ohridskiot miroven plan {to go zacrta pretsedatelot Trajkovski, udiraj}i gi po glava obete strani, za da gi dobie potpisite od

K A KV i Op Ci i Z A MA KEDON i JA ? - 171

zavojuvanite strani, a potoa da mi`i na negovata bavna, no sepak stabilna imlementacija. Ovaa reakcija na Zapadot be{e daleku pobrza i poefektivna od onaa vo drugite jugoslovenski republiki Hrvatska i Bosna. Kreatorite na visokata evropska politika go so~uvaa krevkiot identitet na Makedonija i ja za{titija od mo`nata eksplozivna eksploatacija na krizata od strana na ~etirite volci Albanija, Bugarija, Grcija i Srbija.2 Operacijata na NATO za razoru`uvawe vo Makedonija, kako {to vidovme, vo nekoi krugovi na Zapad otprvin be{e pozdravena so zna~itelen skepticizam.3 Operacijata Su{tinskata `etva, isplanirana i sprovedena brilijantno, generalno be{e proceneta kako uspe{na od site osven na samite Makedonci, koi prigovaraa deka razoru`uvaweto e {minka na pove}e na~ini, za{to bea sobrani samo 4.000 par~iwa oru`je, {to be{e samo mal del od albanskiot arsenal, a demokratskite srpski vlasti s$ u{te se trudea da se spravat so albanskata agitacija vo ju`na Srbija. Me|utoa, kako {to pi{uva vo najnoviot trud na Centarot za studii na konflikti vo Sendherst: Ova mo`e da se opravda na edno nivo, iako razmno`uvaweto na zalihite na lesno oru`je vo regionot ja pravi celata rabota mo{ne simboli~na.4 Razoru`uvaweto go potencira{e faktot deka ONA, barem toga{, davala vooru`en otpor. Za vreme na Su{tinska `etva zagubite bea zanemarlivi i na Makedonija se gleda{e kako na va`no pole za testirawe na nezavisnata postnatovska bezbednosna politika. Sepak, ima{e zbunuva~ki znaci za toa deka Makedonija ve}e e na patot da stane Evropska Kolumbija, so soperni~ki slavjanski i albanski paravoeni grupi, povrzani so glavnite politi~ki partii, koi si konkuriraa vo kontrolata na iznuduvaweto, {vercot i drugite vidovi organiziran kriminalen reket, so {to dr`avata ja pravea navistina nemo}na. ^etirite volci bea dr`ani nastrana od zaletot da ja podelat Makedonija. No, po Ohridskiot miroven dogovor, s$ u{te postoe{e rizik za destabilizacija na teritorijalniot integritet na Makedonija od strana na kosovskite Albanci. potenciranite pri~ini za vnatre{nite borbi bea albanskiot i makedonskiot nacionalizam i slabata i korumpirana Vlada, kontrolirana od cini~ni politi~ari koi upotrebuvaa antialbanska retorika. Ovie bea s$ u{te silni, duri i koga dvete {ovinisti~ki dvi`ewa bea prinudeni da sorabotuvaat so pretsedatelot Trajkovski i so me|unarodnata zaednica pri potpi{uvaweto na mirovniot plan. No, postoe{e zna~itelen potencijal za povtorno plamnuvawe na konfliktot i za negovo {irewe na Kosovo i vo drugite delovi na

1 72 - MA KEDONi JA

ju`niot Balkan, kako Bugarija, Grcija ili Srbija. ]e minat godini pred Makedonija da po~ne da se smeta za stabilna zemja.

Makedonski nacionalizam
Nepravedno demonizirani vo minatoto, od zemji kako {to se Grcija i Bugarija, Makedoncite zaslu`eno dobija poddr{ka od Zapadot vo nivnata borba za za~uvuvawe na svojot identitet. Mo`ebi e razbirlivo {to nekoi od niv se sepnuvaat koga Albancite gi spomenuvaat kako Slavjani, {to zaedno so demonizacijata na Srbite vo Jugoslavija, do izvesen stepen na Zapad stana navredliv zbor. Makedoncite, isto taka, ~uvstvuvaat deka nivniot etnicitet e razli~en od onoj vo ogromniot pojas slavjanski zemji {to se protegaat od Rusija i polska, pa s$ do Hrvatska i Slovenija, kako i vo Srbija. No, dodeka liderite na etni~kata makedonska politi~ka klasa gi u`ivaat simpatiite na Zapadot na edno nivo, tie spored nitu eden standard ne mo`at da se smetaat za angeli. isto kako i nivnite pandani vo Srbija pred padot na Milo{evi}, i tie se poka`aa kako nesposobni za spravuvawe so konflikti i polarizacija bez nasilstvo, kontrolirano od strana na gospodarite na vojnata. Toa osobeno va`i za Qub~o Georgievski, koj na mnogu na~ini ja personificira hroni~nata nestabilnost na Makedonija. Nacionalisti~kiot lider be{e literarna figura, popularen poradi svojata mra~na erotska poezija. Vo diplomatskite krugovi vo Skopje premierot go smetaa za povremeno nepredvidliv, poradi negovite nevozdr`ani nacionalisti~ki stavovi i poradi ona {to se prima{e kako cini~na trka za vlast. Nekoi odea i podaleku i privatno go sporeduvaa, se razbira mnogu nepravedno, so eden drug balkanski poetpoliti~ar, Radovan Karaxi}, biv{iot pretsedatel na bosanskite Srbi, baran od Me|unarodniot tribunal za voenite zlostorstva vo porane{na Jugoslavija. potpaluva~kata retorika na Georgievski i vernosta kon voenata opcija bea sprotivni so dr`avni~kiot stav na pretsedatelot Trajkovski, umeren politi~ar koj se obiduva{e da go transformira VMRO vo odgovorna partija, posvetena na nacionalnoto pomiruvawe. Trajkovski ka`uva pomiruva~ki raboti, no ne gi inspirira lu|eto, re~e eden zapaden razuznava~ki izvor vo Skopje. Ne go sfa}aat seriozno. Georgievski go sfa}aat seriozno. Toj e lud, no e bistar i fascinanten, eden od najmra~nite politi~ari {to mo`ete da si go zamislite, pove}e kako Tiberij so totalen cinizam. Za da go razberete, treba da go gledate Jas, Klaudij.5 Za vreme na krizata, premierot ve{to go koriste{e re{itelnoto odbivawe na makedonskata etni~ka zaednica za davawe pogolemi gra|anski prava na etni~kata albanska zaednica i beskompromisniot,

K A KV i Op Ci i Z A MA KEDON i JA ? - 173

podgotven za pukotnici stav na Makedonskata armija, so silni elementi od srpskata dijaspora vo svojot oficerski kadar, za da ja promovira negovata popularnost i da ja zajakne osnovata na negovata vlast, velat posmatra~ite na Makedonija. Ova va`e{e u{te od po~etokot na borbite kaj Tanu{evci, koga specijalnite sili na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, a mo`ebi i armiskite Volci, bea upotrebeni od strana na nacionalisti~kata vlada, za zabrzuvawe na sudirite na granicata so Kosovo. Nacionalistite ne bea edinstvenite {to ja eksploatiraa etni~kata podelenost na zemjata. Site makedonski koalicioni vladi od 1990 pa navamu, nau~ija deka najdobar na~in za za~uvuvawe na sopstvenata mo}, dodeka ja eksploatiraa me|unarodnata zagri`enost, e da demonstriraat deka se sposobni da ja dr`at tenzijata pod kontrola, po cena na kontinuirana poddr{ka od Zapadot, vklu~itelno i toleriraweto na korumpiranata i nesmasna vlast. No, Georgievski i negovata partija vakvata politika ja doturkaa do stepen na neprimeren cinizam. Koga se pi{uva{e ovaa kniga, o~igledno be{e deka Georgievski i negovite drugari mo`ea da padnat vo isku{enie povtorno da go iskoristat antialbanskoto raspolo`enie i da zapo~nat u{te edna runda borbi, duri i ako nema garancii deka Zapadot po vtorpat }e intervenira za da go spre~i poni`uva~kiot poraz na Makedonskata armija od strana na ONA ili od nejzinoto fidan~e ANA. iako Makedoncite-Sloveni na Ohridskiot dogovor gledaa kako na golema koncesija, vo gra|anskoto op{testvo i na kulturno pole, na etni~kite Albanci, toj verojatno go razni{a voeniot balans vo korist na etni~kite Makedonci, za{to s$ do 2003 godina od strana na NATO nema{e obidi za razoru`uvawe na paravoenite grupi ili na pripadnici od etni~ko makedonskoto naselenie, koe{to ima{e dobieno oru`je od policijata ili od drugo mesto za vreme na konfliktot. Operacijata za sobirawe na oru`jeto organizirana od Vladata, vo sorabotka so silite na EU vo tekot na esenta 2003, be{e dobrovolna i ima{e ograni~en odziv. Vlastite bea kritikuvani od nekoi nabquduva~i, za{to na Makedoncite koi go predavaa oru`jeto im se davaa lotariski lozovi, kade {to premijata be{e nov avtomobil. Kriti~arite ova go tolkuvaa kako nagraduvawe na ubijcite za koristewe oru`je. Kako {to vidovme, nacionalistite koi bea na vlast vo 2001 ne bea lu|e na Gligorov i, duri i pred borbite, tie se obiduvaa da vladeat pod razli~ni pritisoci, otkako invazijata na Kosovo od strana na NATO go promeni politi~kiot pejza` na regionot. Toga{ Makedonija gi poka`uva{e site karakteristiki na oblast koja{to ruskite istori~arki Nina Smirnova i Ala Ja{kova ja narekuvaa lak

1 74 - MA KEDONi JA

na nestabilnosta na teritorijata na porane{na Jugoslavija i vo ju`nite regioni na porane{niot Sovetski Sojuz, kako rezultat na me|uetni~kiot konflikt.6

Makedonija i Kosovo
S$ dodeka idninata na Kosovo ostanuva nere{ena, Makedonija prodol`uva da bide podlo`na na rizici od natamo{ni subverzivni voeni aktivnosti, sponzorirani od komandantite na porane{nata Osloboditelna vojska na Kosovo, koi od pokrainata pomognaa vo planiraweto i upravuvaweto so ONA. Vo svoite soop{tenija do javnosta, ONA sekoga{ tvrde{e deka taa e celosno doma{na sila i insistira{e na toa deka nema nikakvi nameri za menuvawe na granicite na Makedonija. Ova tvrdewe go povtoruvaa i me|unarodnite mediumi, iako be{e jasno deka edna od neposrednite pri~ini za konfliktot be{e i spogodbata me|u Srbija i Makedonija, so koja na Skopje mu be{e dadena edna mala ~uvstvitelna teritorija od Kosovo, vo oblasta kade {to prethodno Albancite i drugite kriminalni bandi nekazneto i na golemo {vercuva oru`je, droga i lu|e. Vo tekot na vostanieto na Albancite, makedonskite tvrdolinija{i, kako Bo{kovski i negoviot politi~ki gospodar Georgievski, insistiraa na toa deka krizata e celosno uvezena. Kaj zapadnite razuznava~i ne postoi somnevawe vo pogled na toa deka stratezite od Kosovskiot za{titen korpus, odnosno porane{nata OVK, odigrale klu~na uloga vo razvivaweto na albanskoto vostanie vo Makedonija. Krajot na Slobodan Milo{evi} gi ohrabri da ja prezemat ovaa avantura, znaej}i deka najverojatno }e ima slaba reakcija od strana na Srbite. Dokolku Milo{evi} s$ u{te be{e na vlast, Jugoslovenskata armija brgu }e im se pridru`e{e na Makedoncite vo naporite za zadu{uvawe na vostanieto, so mo`ni izgledi za reasimilirawe na Makedonija vo Jugoslavija. Vo juli 2001, me|unarodnite vlasti {to upravuvaa so Kosovo, suspendiraa petmina komandanti od vrvot na KZK, otkako tie se pojavija na crnata lista na SAD, zatoa {to, kako {to be{e objasneto vo izvr{nata naredba od Belata ku}a, potpi{ana od Xorx Bu{, se obiduvale da go destabiliziraat Balkanot preku promovirawe na vostanieto na etni~kite Albanci vo Makedonija. Dvajca od suspendiranite bea regionalni komandanti na KZK, dodeka drugite trojca imaa povisoki pozicii vo hierarhijata na Korpusot.7 Me|utoa, protiv niv ne se prezemeni nikakvi natamo{ni akcii. SAD ne bea raspolo`eni da prezemat postrogi merki protiv KZK i toa be{e pri~ina za somne`ot {to se javi kaj nacionalistite vo Makedonija vo NATO, na koj{to Makedoncite otsekoga{ gledale kako na proalbanski,

K A KV i Op Ci i Z A MA KEDON i JA ? - 175

poradi bombardiraweto na Jugoslavija za vreme na kosovskata kriza. Eden od najpodmolnite efekti na albanskata propaganda za vreme na konfliktot be{e idninata na Makedonija da se pretstavi kako bitka na dve strani. Ova e zemja so sedum ili osum etni~ki grupi, vklu~itelno i Goranite, Turcite, Srbite i Romite, kako i Makedoncite i Albancite, komentira{e eden nabquduva~, veteran vo Skopje. Taa otsekoga{ bila ~isto multietni~ka zemja. Albancite rabotat vo nasoka na uprostuvawe na rabotite. Makedoncite uka`uvaa deka nikoga{ nemale seriozni problemi so drugite etni~ki grupi vo zemjata (a nekoi od niv, kako Turcite, vo erata na Gligorov dobija privilegii kako kontrate`a na Albancite). Ni Albancite nemaa ~isto dosie za tretmanot na nealbancite koi{to `iveat vo nivnite teritorijalni bazi. Dokaz za toa e te{kata situacija na srpskoto malcinstvo na Kosovo. Mnogu Turci i Bo{waci vo zapadna Makedonija, kade {to dominiraat etni~ki Albanci, ~uvstvuvaat deka se nepravedno tretirani od strana na tamo{nite Albanci. Apologetite na etni~kite Albanci naglasuvaat deka i tie napravile otstapki vo Ohrid, ne samo so toa {to se soglasile na edinstvenoto razoru`uvawe, tuku i zatoa {to ne insistirale kaj me|unarodnata zaednica da gi za{titi etni~kite Albanci i muslimani vo gradovite kako {to se prilep i Bitola, kade {to istite bile podlo`eni na etni~ko ~istewe, a nivnite istoriski xamii bile o{teteni ili zapaleni. Me|utoa, te{ko e da se izbegne zaklu~okot deka radikalnite etni~ki albanski lideri vo Makedonija sakaat pove}e od ramnopravnost so etni~kite Makedonci. Tie sakaat protekcija, verojatno kako voved vo oddeluvaweto na zapadna i severna Makedonija i nivnoto pripojuvawe kon Kosovo, ako toa im pojde od raka. Ne e jasno kolkav e stepenot na op{tata poddr{ka na ovaa cel me|u albanskoto naselenie. Mo`ebi sega toa e poprifateno, otkolku pred konfliktot, duri i po cena na razo~aruvawe na mnogu obi~ni etni~ki Albanci od raselenite `ivoti, zagubenite domovi i civilnite `rtvi za vreme na borbite. Koga na{iot doma}in vo \ermo poka`a kon podot na negovata ov~arska koliba i re~e Ova e Kosovo, toj go izrazi op{tiot sentiment vo Tetovo i vo negovata okolina. Mnogu etni~ki Albanci go ~uvstvuvaat ova poradi povisokata stapka na ra|awe vo odnos na stapkata kaj Makedoncite-Sloveni, taka {to e pra{awe na vreme, mo`ebi i za pomalku od deset godini, koga }e stanat brojno mnozinstvo vo Makedonija i koga }e bide polesno da se postigne eden vid unija so Kosovo. Kako {to zabele`a Kristofer Hil, konfliktot vo Makedonija e organski povrzan so nere{enite pra{awa na Kosovo. Sigurno e

1 76 - MA KEDONi JA

deka se saka etni~kite Albanci da se fokusiraat na zavr{uvaweto na zada~ata na Kosovo, za koja{to uslovi obezbedija NATO i ON.8 Mnogumina od ONA, re~e toj, ... bea anga`irani vo obidot za sozdavawe na albanskite dr`avni strukturi vo ona {to go smetaa za albanska zemja, definirana vo nekakva etnografska mapa od 19 vek. Nakuso, kaj ovie lu|e nema ni{to inspirativno. Ovde ne se raboti za ~ovekovi prava od 20 ili od 21 vek. Ovde se raboti za etni~ki ise~oci od 19 vek... Ova e problem na kontinuirana me~ta da se stokmat dr`avnite strukturi vo zemja koja{to e etni~ki definirana i ja pothranuva krizata celi 100 godini. predizvikot, dodava Hil, e: Da se sozdade ~uvstvo na dr`avna pripadnost. Na Balkanot, na dr`avnite strukturi se gleda kako na izvr{na raka na nacionalisti~kata agenda. S$ dodeka ne se otstrani ova i s$ dodeka na dr`avnite strukturi ne se gleda kako na dostojni za da go za{titat gra|anskoto op{testvo, nie i natamu }e imame problemi... Jasno e, isto taka, deka Balkanot mora da se integrira vo evropskite tekovi... Ne mo`e da se zboruva za Evropa koja{to e celosna, slobodna i `ivee vo mir, ako Balkanot e izostaven od nea i ako e ostaven vo konflikt. Spogodbata za granicata postignata me|u Makedonija i Jugoslavija vo 2001 i natamu prodol`i da bide glaven izvor na tenzii me|u Skopje i novoizbranata Vlada na Kosovo. Vo mart 2002, novoizbraniot premier na Kosovo, Bajram Rexepi, re~e: Kosovskite institucii ne ja priznavaat spogodbata za demarkacija na granicata potpi{ana me|u Belgrad i Skopje, vrz osnova na koja se zemeni okolu 2.500 hektari od Kosovo i & se dodeleni na Makedonija. Rexepi re~e deka pra{aweto ne mo`e da se ignorira s$ dodeka lu|eto ne mo`at da si ja obrabotuvaat zemjata poradi prisustvoto na granicata. Makedonskiot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, nepriznavaweto na granicata od strana na Kosovo go nare~e krajno opasno. Unilateralnata revizija na granicite bez neophodnite mehanizmi za spogodba zna~i objavuvawe vojna koja{to gi trese temelite na Evropa. Rexepi podocna gi povle~e zakanite deka pra{aweto }e go odnese do Sovetot za bezbednost na ON i re~e deka toa nema da se slu~i s$ dodeka Kosovo ne stane nezavisno. pra{aweto povtorno izbi na povr{ina vo maj 2002, koga Kosovskiot parlament tvrde{e deka dogovorenite granici ne se validni, zatoa

K A KV i Op Ci i Z A MA KEDON i JA ? - 177

{to ne bile konsultirani pretstavnicite na Albancite od Kosovo i deka tie ja zagrozuvaat teritorijalnata celina na Kosovo. Administracijata na ON ja odlo`i rezolucijata i go cenzurira{e parlamentot, no mete`ot predizvika zna~itelna trevoga vo Skopje. Me|u Albancite na Kosovo, vklu~itelno i onie umerenite, postoi konsenzus deka koe bilo dolgoro~no re{enie {to ne obezbeduva otcepuvawe na Kosovo od Srbija e neprifatlivo. Vostanieto na ONA be{e mnogu popularno na Kosovo i dobi poddr{ka i od DlK na Rugova, kako i od porane{nite partii na OVK na Ha{im Ta~i (Demokratska partija na Kosovo) i na Ramu{ Haradinaj (Alijansa za idninata na Kosovo). Konfliktot vo Makedonija go namali pritisokot na KFOR vrz porane{nite voda~i na OVK, a vo javnosta na ONA se gleda{e kako na podobrena OVK, koja gi izbegnuva svoite voeni gre{ki i mnogu pove{to gi koristi mediumite za da go pretstavi svojot slu~aj. Konfliktot be{e seriozna pre~ka za Srbija, za{to toj na kosovskite albanski lideri im dozvoluva{e da odat napred po patot kon nezavisnosta. Kako {to zabele`a Xejms petifer: Na Kosovo, konfliktot go poka`a osnovniot i silen ostatok od politi~kata tradicija na OVK i raste~kata policentri~na priroda na sovremeniot albanski nacionalizam.9 Nekoi Kosovari sakaa pove}e od nezavisnost. Dolgoro~na cel na nekoi kosovski politi~ari, kako Rexep ]osja, nacionalisti~ki pisatel i blagorodnik na kosovskata politika, e Unijata me|u Kosovo i Albanija. Me|utoa, iskustvoto na 500.000 Albanci od Kosovo, koi za vreme na kosovskata vojna se zasolnija vo Albanija, vlijae{e vrz niv vo odnos na prifa}aweto na celta za obedinuvawe na site zemji naseleni so Albanci vo edna Golema Albanija. Samo mal broj lu|e od Kosovo pred vojnata bile vo Albanija. iskustvoto na kosovskite begalci eksplodira vo mitovite za Majka Albanija Kosovarite go cenea do~ekot {to im be{e prireden, no bea {okirani od siroma{tijata i od korupcijata vo zemjata koja{to ja idealizirale dodeka rastele. isto taka, ima{e ogor~enost koga mnogu od begalcite bea ograbeni. S$ pove}e, na nezavisnosta se gleda{e kako na cel sama po sebe, otkolku kako na privremen zastoj na patot kon obedinuvaweto na site Albanci vo edna dr`ava. pred konfliktot, zapadnoto percipirawe na Kosovo, osobeno vo Britanija, se zasnova{e na pretpostavkata deka partiite na porane{nata OVK bi skr{nale od pritisokot za nezavisnost, nastojuvaj}i da go odr`at mirot i vklu~uvaj}i gi i psiholo{kite operacii za da se spre~at voenite avanturi na Kosovskiot za{titen korpus. Zapad pretpazlivo ja poddr`uva{e Demokratskata liga na Kosovo na Rugova, veruvaj}i deka bi mo`ele da zapo~nat razgovori so Srbija za da se razgleda planot za vra}awe na Kosovo vo umerenata

1 78 - MA KEDONi JA

i demokratska Jugoslavija. podocna, me|unarodnata zaednica sfati deka takvata opcija, najverojatno, ne e realna. S$ pove}e britanski komentatori sega & se pridru`uvaat na amerikanskata visoka politika, koja{to dolgo spore{e za nezavisnosta na Kosovo. ^er~er, na primer, zaklu~uva deka albanskiot nacionalizam vo pokrainata e nezapirliv: Krahot na Otomanskata i na Avstro-Ungarskata imperija, prosledeni so krahot na Jugoslavija, rezultiraa vo toa {to Albancite ju`niot Balkan (a mo`ebi i Rusite) go smetaat kako razmno`uvawe na slovenskite dr`avi. Vnimatelno izbegnuvaj}i gi frazite kako Golema Albanija ili Golemo Kosovo, Albancite po~naa da zboruvaat za razmno`uvawe na albanskite dr`avi (a mo`ebi i za Soedineti Albanski Dr`avi). Efektivniot odgovor be{e brzo re{enie na problemot so statusot na Kosovo i uslovna nezavisnost, kako vratka za spogodbata {to }e gi odr`i granicite nepromeneti, i vlada na kosovski Albanci, odgovorna za odr`uvawe na mirot i za borbata so organiziraniot kriminal, pod zakana deka nema da dobijat finalen status n nezavisnost dokolku ne uspee vo ova.10 Od prakti~ni pri~ini, po povlekuvaweto na Srbite, funkcionerite od Misijata na ON na Kosovo (UNMiK) na pokrainata & davaat mnogu atributi na dr`avnost. po zaminuvaweto na seta jugoslovenska vlast, ON vospostavija carini na granicite kon Makedonija i Albanija, a prihodite gi koriste{e za finansirawe na svojata administracija na Kosovo. Be{e ukinat jugoslovenskiot dinar i be{e vovedena markata, a potoa i evroto, za{to ve}e nema{e srpski banki. ON po~naa da izdavaat li~ni karti i patni~ki dokumenti, kako i registarski tabli~ki. Od druga strana, pak, politikata na Britanija i na EU e strogo protiv osnovawe na u{te mini-dr`avi na Balkanot. Kako {to veli Tim Xuda vo negovata studija za pokrainata: Vo po~etokot na mileniumot se ~ine{e deka Kosovo zazema pravilen kurs vo pogled na nezavisnosta, no nema{e nikakvi uka`uvawa za toa kolku }e trae ovoj proces ili kako }e izleze seto toa.11 Dolgoro~no dodava toj Kosovo mo`e da ostane unikaten i skap protektorat, dokolku negovite garanti NATO i ON se nadevaat deka nema da bidat celi na albanskiot gnev. Od svoja strana, pak, se ~ini deka amerikanskata vojska }e ostane vo regionot i vo slednite generacii. Vo blizina na kosovskiot grad Uro{evac, taa go izgradi svojot kamp Bondstil, najgolemata

K A KV i Op Ci i Z A MA KEDON i JA ? - 179

amerikanska baza izgradena po vojnata vo Vietnam, so heliodrom i tvrdi gradbi za smestuvawe na 5.000 vojnici. Nasproti ovaa situacija, destabilizacijata na Makedonija kako na~in da se izvr{i pritisok vrz me|unarodnata zaednica za da go zabrza procesot na dobivawe nezavisnost na Kosovo e opcija po koja{to povtorno bi posegnale albanskite lideri od pokrainata. Kako {to napi{a Bernt Fi{er: Od postkomunisti~kite demokratski sili vo Albanija zavisi odlukata dali nacionalizmot izgraden vrz temelite na Zog (albanskiot kral), a potoa inspiriran od Hoxa, kako direkten rezultat od iskustvata na Albanija vo vojnata }e bide pozitivna ili negativna sila vo Balkanskiot region. 12

Makedonija, EU i Zapadot
Dali Zapadot }e reagira{e porano za da go spre~i krvoprolevaweto vo Makedonija dokolku ima{e pomalku prejudicirani idei me|u visokite politi~ari za ~ovekovite prava na Albancite ili ako na zapadnite politi~ari i na zapadnata javnost im be{e podobro poznata turbulentnata istorija na Makedonija? priznavaweto na ~uvstvitelnosta na Makedonija od strana na me|unarodnata zaednica se protega do 1993, koga SAD ispratija mirovni trupi na Balkanot, i toa ne vo konfliktnite zoni kade {to civilite bea opkoluvani i ubivani, tuku na severnata granica na Makedonija. Se ~ini deka vo taa faza SAD bea pove}e zagri`eni za toa konfliktot da ne se pro{iri vo Makedonija i na Kosovo, otkolku za posledicite od borbite vo opkolenata Bosna. Suzan Vudvord napi{a: S$ u{te nema{e pri~ina za odbrana na bosankite granici so voena sila, no ako vojnata se slu~e{e na Kosovo ili vo Makedonija, taa }e ima{e me|unarodni implikacii. Vojnata vo tie oblasti }e be{e zakana od involvirawe na Albanija, Bugarija, Grcija, a mo`ebi i na Turcija, i }e bara{e odgovor od NATO, vklu~itelno i intervencijata me|u dvete ~lenki na NATO.13 Ograni~enata politika kon Makedonija, koja{to dovede do rasporeduvawe na nabquduva~i, ne se odnesuva{e na raste~kata vnatre{na nestabilnost na Makedonija, vlo{ena poradi pritisocite od strana na site ~etiri sosedi, osobeno od strana na Grcija. Na 9 dekemvri 1992, Generalniot sekretar na ON vrz osnova na baraweto na makedonskata Vlada od 11 noemvri i izve{tajot na timot za procenka ispraten na 28 noemvri prepora~a ovlastuvawe za prisustvoto na Silite za preventivno rasporeduvawe na ON

1 80 - MA KEDONi JA

(UNpREDEp) na granicata na Makedonija so Srbija i so Albanija, zaradi monitorirawe na uslovite i izvestuvawe za kakvi bilo zakanuva~ki dvi`ewa. Vo juni 1993 bea isprateni 700 vojnici, na koi im se pridru`ija i 300 amerikanski vojnici. Stravuvawata od razgranuvaweto na vojnata vo Makedonija, kako {to vidovme, ostanuvaat do dene{ni dni. Mandatot na silite na ON zavr{i vo 1999, otkako Skopje go prizna Tajvan, a Kina gi raskina diplomatskite odnosi so Makedonija i stavi veto za prodol`uvawe na mandatot na Silite na ON vo Sovetot za bezbednost. Toa be{e periodot pred kosovskata vojna, koga silite na NATO ve}e se rasporeduvaa vo Makedonija, a trupite na ON, glavno sostaveni od silite na opskurni i pomali nacii, stanaa neefektivni, pri {to mnogu grani~ni pozicii bea nepokrieni. Rasporeduvaweto na silite na ON vo po~etokot na 90-tite be{e izraz na serioznata posvetenost na me|unarodnata zaednica kon stabilnosta na Makedonija. No, so zanemaruvaweto na odbranbenite kapaciteti na Makedonija, na krajot verojatno pridonese za krizata i za nesposobnosta na Makedonskata armija da ja porazi Osloboditelnata nacionalna armija. Me|utoa, na krajot na minatiot milenium, Crna Gora so svoite 600.000 `iteli, za razlika od Makedonija koja{to ima dva miliona `iteli, za mnogu nabquduva~i se ~ine{e kako poneposreden rizik za krevkiot mir na Balkanot od Makedonija. Sega{niot avtor ja stava svojata reputacija na kocka... za izbuvnuvawe na diverzantska vojna vo Crna Gora esenta 2000-tata, komentira{e Brendan Sims, i vo svetlinata na neodamne{nite nastani mo`e da se ka`e deka toj bil premnogu golem optimist vo vrska so Makedonija.14 Efikasnosta na zapadnata politika vo ubeduvaweto na crnogorskiot pretsedatel Milo \ukanovi} da se povle~e od inicijativata za nezavisnost od Belgrad, vo Brisel be{e proglasena za u{te eden politi~ki uspeh na EU na Balkanot, {to go zasili mirovniot proces vo Makedonija. Strate{kite regionalni zna~ewa na Crna Gora i na Makedonija se isprepleteni. Ako \ukanovi} prodol`e{e so svojata prethodna politika za sozdavawe dr`ava celosno nezavisna od Srbija, toa mnogu }e gi ohrabre{e kosovskite Albanci, koi }e sakaa da go storat istoto, i }e gi potpale{e ambiciite na KZK za Makedonija. Namesto toa, \ukanovi} se soglasi da ostane vo federacija so Srbite, vo ramkite na novata Unija na Srbija i Crna Gora, koja{to go isprati vo istorijata imeto Jugoslavija. Be{e pove}e od jasno deka crnogorskiot separatizam kako politi~ka sila e mrtov, no nastanite vo Makedonija mu pomognaa na \ukanovi} da si gi potkastri svoite ambicii.

K A KV i Op Ci i Z A MA KEDON i JA ? - 181

Zagri`enosta za Crna Gora, najverojatno, gi spre~i onie od visokata politika da se fokusiraat pojasno na Makedonija, no koga EU i NATO mu dadoa poddr{ka na mirovniot plan na pretsedatelot Trajkovski, naporite na Zapadot za posreduvawe prodol`ija so vrtoglava brzina. Bidej}i Georgievski i drugite nacionalisti~ki lideri prodol`ija so prigovorite na Ohridskiot miroven dogovor s$ do po~etokot na avgust 2001, te{ko e da se zamisli kako mo`ea mirovnite sili da bidat rasporedeni pobrzo. Soo~uvaj}i se so kontinuirana neizvesnost vo vrska so idninata na Balkanot, Makedoncite bea sosema svesni deka samo ~udo mo`e da go spre~i nivniot istrel pri formiraweto nezavisna dr`ava, koja{to e proceneta kako pogolema gre{ka od krajot na crnogorskite aspiracii da & se vratat na nezavisnosta. Ovde ne mo`ete da zboruvate za krizata vo minato vreme veli eden diplomat. Ovde ne se re{eni fundamentalnite problemi. Makedoncite ne mo`at da poveruvaat kolku se padnati dolu vo ligata za aplicirawe za priem vo NATO i vo Evropa, veli toj.15 Tie bea osobeno navredeni koga kako aplikanti za NATO bea staveni vo ist ko{ so Albanija, dodeka edna zemja kako {to e Bugarija, koja{to ja smetaa za necivilizirana, e pred niv. Sega Bugarite mo`at bez viza da vleguvaat vo zemjite od [engen. Toa gi boli mnogu, za{to Bugarite gi smetaa za primitivni divjaci. Toa e ista situacija kako onaa so libancite, Sirijcite i Egip}anite, koga sfa}aat deka treba da rabotat za Saudijcite, iako gi smetaat za poniska forma na `ivot. postojano se navra}aat na vremiwata koga kako Jugosloveni mo`ele da patuvaat po svetot i koga imale pari za seto toa. Ednostavno, ne mo`at da poveruvaat kolku se vlo{ile rabotite. Nikoj ne im sugerira seriozno deka ne mo`at da storat ni{to drugo osven da zastanat vo redot. ili }e im se pridru`at na instituciite na EU ili postoi u{te edna gangsterska solucija, a toa e da gnie{ vo sopstvenata gnasotija. Nitu eden politi~ar nema da zastane i da go predlo`i toa, no mo`ebi toa }e gi okon~a slu~uvawata. Makedonija e nattr~ana od pogolemiot del na zemjite od isto~na Evropa. Vladata veli deka se dvi`at kon NATO i kon Evropa, no vsu{nost tie se oddale~ija.

1 82 - MA KEDONi JA

Imixot na NATO vo Makedonija


Neprijatelstvoto na narodot kon NATO e u{te edna bariera vo izbegnuvaweto na natamo{nite etni~ki nasilstva vo idnina. Diplomatot zabele`uva: politi~arite velat deka sakaat da se dvi`at kon ~lenstvoto vo NATO, no kako {to re~e Georgievski, elektoratot go mrazi NATO. Spored misleweto na Makedoncite, tie bile napadnati od protektorat na NATO i bile prinudeni na katastrofalen miroven dogovor {to go nagraduva etni~koto nasilstvo. pove}eto Makedonci se uvereni deka ni{to ne mo`e da gi zapre Albancite da se vratat i da baraat pove}e. Ako ne vidat barem edna seriozna akcija na me|unarodnata zaednica protiv Albancite, na pr. Albanci vo Ha{kiot tribunal za voeni zlostorstva ili uapseni Albanci, tie nema da veruvaat deka Zapadot e na nivna strana. Kako {to e slu~ajot na srpskata demokratija vo povoi, eden od najgolemite heroi na etni~kite Makedonci e Ratko Mladi}, porane{niot komandant na bosanskite Srbi, obvinet za ubistvo na 8.000 ma`i i mom~iwa muslimani vo 1995 vo Srebrenica, vo eden od najgolemite povoeni masakri vo Evropa. izvesen broj Makedonci za vreme na vojnata vo Hrvatska se borea vo Vukovar zaedno so Srbite. Tie, isto taka, veruvaat deka Mladi} bil instrument vo obezbeduvaweto JNA mirno da se povle~e od Makedonija vo vremeto na nezavisnosta. Retorikata na Bo{kovski koga go kritikuva Ha{kiot tribunal, potsetuva na retorikata na tvrdite srpski nacionalisti koi gi obo`avaat Mladi} i Karaxi}. poslednata vojna na Evropa be{e vodena vo balkanskiot nevrat {to denes e mnogu nepoznata teritorija, duri i za najinformiranite zapadni Evropejci. Za razlika od toa, pred eden vek, britanskata obrazovana javnost be{e dobro informirana za nastanite vo Makedonija, Bugarija i vo Srbija. Vesnicite gi u`ivaa uslugite na rasni, celosno posveteni novinari, kako Bur~er, koj be{e li~en prijatel so bugarskiot princ Ferdinand. Najnoviot trud na srpskiot istori~ar Markovi} frla pogolema svetlina na ogromnoto vlijanie na lu|eto kako Bur~er vo predve~erieto na prvata svetska vojna.16 i denes, po eden vek, s$ u{te postoi tendencija za podelba na naselenieto na Balkanot na dobri i lo{i mom~iwa, veli toj. Nie Srbite s$ do neodamna bevme lo{ite mom~iwa, a Albancite bea dobrite mom~iwa. Sega, se ~ini, e obratno.

K A KV i Op Ci i Z A MA KEDON i JA ? - 183

Kako i da e, nesomneno latentnata simpatija za kauzata na etni~kite Albanci vo Makedonija, {to vo po~etokot postoe{e kaj me|unarodnata zaednica i vo novinarskiot korpus, opadna koga etni~kite albanski gerilci otvorija neobmislen artileriski ogan vrz albanski civili i novinari. Albanskite borci zaprea nakratko poradi o~iglednite ekscesi na makedonskite bezbednosni sili vo Quboten i na drugi mesta, no vo izve{taite nagolemo se veruva{e deka makedonskite vojnici i policajci se uni{teni od strana na ONA i takvite navodi zaslu`uvaat istraga. Makedonskite vlasti, od svoja strana, go osudija ona {to go smetaa za zloupotreba na albanski civili od strana na teroristite, koga istite gi koristea kako ~ove~ki {tit, obvinenie {to be{e potvrdeno so scenata vo podrumite vo Selce i vo Kumanovskata okolija. No, kako {to vidovme, pripadnicite na nivnata armija, isto taka, pukaa vo civilite za vreme na pretpostaveniot prekin na ognot. Vo Makedonija ima nedostig od potencijalno dobri mom~iwa. EU i NATO svesno re{ija da go spre~at padot na Vladata vo Skopje, no pravej}i go toa ostanaa slepi za mnogu poneprivle~ni aspekti na nejzinite politi~ari i nejzinite bezbednosni sili. Za razlika od iskustvoto vo bosanskata vojna, koga britanskite oficeri {to slu`ea vo ON ~esto bea prosrpski nastroeni, se ~ine{e deka mnogu vojnici od padobranskata regimenta, anga`irani vo operacijata za razoru`uvawe, pove}e ja simpatiziraat ONA otkolku makedonskite bezbednosni sili, priznavaj}i privatno deka etni~kite albanski borci bile poostri edinici ili pak deka tie bile podisciplinirana armija. Nasproti opstojnite negirawa od strana na Ministerstvoto za odbrana vo Skopje, kako {to vidovme postojat silni pri~ini za pretpostavka deka Makedonskata armija e odgovorna za smrtta na Kerem loton, novinar na britanskata APTV, koj be{e ubien na Kosovo. Ona {to be{e, namerno ili nenamerno, mnogu direktno i efikasno zapla{uvawe na stranskite mediumi, prodol`i so krevaweto vo vozduh na lendroverot na Bi-Bi-Si vo blizina na Kumanovo, pukaweto vo reporterot na AFP, apseweto na dopisnikot na londonski Tajms i na drugi novinari, kako i drugi neprijatni incidenti. To~nata uloga na Bo{kovski vo ubistvoto na etni~kite albanski civili vo Quboten ostanuva neobjasneta. Vo april 2002, Me|unarodniot tribunal za voeni zlostorstva vo porane{na Jugoslavija, ja nadgleduva{e ekshumacijata na telata vo Quboten, so cel da se ispitaat od ve{tite lica za sudska medicina. Antinatovskata retorika na Bo{kovski i na Georgievski ja postavi scenata za ubistvoto na in`enerecot Kolins. poddr`uvaweto

1 84 - MA KEDONi JA

na ovie politi~ari na op{tite izbori vo Makedonija bi mo`elo da se protolkuva kako hipokrizija na Zapadot.

Paravoena zakana?
Bo{kovski, isto taka, im be{e glaven sponzor na Lavovite i na nivnite drugari od Paravojska 2000, koja go pottikna etni~koto ~istewe vo Bitola i vo Skopje. Naporite na NATO za rasformirawe na Lavovite vo po~etokot bea neuspe{ni. A tie, kako {to vidovme, bea blagosloveni od Makedonskata pravoslavna crkva. Me|utoa, vo po~etokot od 2003 novata socijaldemokratska Vlada kone~no ja rasformira edinicata. Ova be{e golemo postignuvawe vo konsolidacijata na mirovniot proces. Vo april 2002, Bo{kovski gi poddr`a obidite na Lavovite za prezemawe na edna kasarna. pretsedatelot Trajkovski se sprotivstavi na planot, no nabquduva~ite bea uvereni deka Lavovite i drugite sili pod komanda na Bo{kovski s$ pove}e bea protiv Armijata, najverojatno kako del od podgotovkite na Bo{kovski da se kandidira za pretsedatel. Eden povisok pomo{nik na pretsedatelot Trajkovski be{e uveren deka Lavovite pretstavuvaat zakana za makedonskata demokratija. Toj mi go ka`a slednovo: Jas sum cvrsto ubeden deka strukturata nare~ena Lavovi e najlo{ata rabota {to & se slu~ila na Makedonija vo poslednive 10 godini. Vo minatiot juni bea regrutirani pove}e od 1.500 lu|e i toa samo vrz osnova na eden edinstven kriterium ~lenstvoto vo VMRO. pove}eto od niv pred da vlezat vo policija bea lu|e so kriminalno dosie. Bez re~isi nikakva obuka, za samo dva i pol meseca, tie stanaa majori, polkovnici, pa duri i generali. Tie ne bea anga`irani vo nitu edna vistinska bitka, pukaa koj kako }e stigne, gi zapla{uvaa selanite, bea kompletno korumpirani i baraa mito. Tie, ednostavno, bea sram za na{ata zemja. Sega del od taa edinica e ozakoneta i formalno e vrabotena vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Toa e pri~ina za zagri`enost na sekoj koj saka demokratija namesto evropska Kolumbija. Ovaa kniga se obide da objasni {to trgna naopaku vo porane{nata jugoslovenska republika, ~ija{to sofisticirana slavjanska politi~ka klasa, se ~ini, gi iskombinirala svoite najdobri srpski i bugarski

K A KV i Op Ci i Z A MA KEDON i JA ? - 185

koreni, za da se otcepi od Belgrad po miren pat i da gi izbegne krvavite konflikti {to se slu~ija vo Hrvatska, Bosna i na Kosovo. Vo sredinata na 2001, zakanata od gra|anska vojna izvr{i etni~ka podelba, kakva {to be{e predvidena vo planot na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, privle~na za nacionalistite kako vo albanskiot, taka i vo makedonskiot kampus. Nekoi od tie podelbi se slu~ija neformalno, kako {to e bavnoto vra}awe na makedonskite begalci vo Zapadna Makedonija, za razlika od rapidnoto vra}awe na etni~kite Albanci vo taa oblast. Obratnata strana na ova e {to dodeka UNCHR prave{e zna~itelni napori da gi vrati Slavjanite vo Tetovo i okolinata, istiot prioritet ne be{e primenet za pomo{ na Albancite koi treba{e da se vratat vo gradovite kako prilep i Bitola, od kade {to bea proterani od slavjanskite paravojski. petifer bele`i deka ima navistina mnogu skromen napredok vo promenite na etni~koto ~istewe od konfliktniot period vo 2001. Kako i nasekade vo porane{na Jugoslavija, od Saraevo do Slavonija, naselenieto prodol`i da se seli od mestata kade {to be{e malcinstvo preku dobrovolna razmena na ku}i i zemji{te, bez neminovna prinuda. Albanskoto naselenie na istok i brojot na Slavomakedoncite na zapad postepeno opa|a{e. Ova pridonese nekoi komentatori da raspravaat za toa deka mo`ebi idninata na Makedonija }e bide najdobro osigurana so kantonizacija spored {vajcarskiot model. Se razbira, ne mo`e da se odre~e deka ima{e vpe~atlivi postignuvawa vo mirovniot proces {to zapo~na vo Ohrid. prvite 11-mina gerilci {to treba{e da bidat amnestirani od pretsedatelot Trajkovski, spored Spogodbata za amnestija, bea oslobodeni od tmurniot skopski zatvor vo [utka na 5 dekemvri 2002 godina. Vo fevruari 2003, Makedonskiot parlament kone~no ja ratifikuva{e vetenata amnestija, a za vozvrat ONA treba{e da go predade svoeto oru`je. No, tenzijata na terenot i na oficijalno nivo s$ u{te be{e visoka, zatoa {to nacionalistite kako Bo{kovski i Georgievski predviduvaa deka so vreme ONA povtorno }e se fati za preostanatoto oru`je. Vsu{nost, radikalniot etni~ki albanski nacionalizam be{e seriozno obeshrabren od teroristi~kite napadi vo SAD na 11 septemvri 2001, koga liderite na ONA sfatija deka mo`at da o~ekuvaat malku simpatii od svoite amerikanski sojuznici za natamo{ni voeni avanturi. No, vo eksplozivniot region na Tetovo vo tekot na cela 2002 i vo prvata polovina na 2003 s$ u{te ima{e povremeni sudiri. porane{nite vostanici odbivaa da ja predadat kontrolata vo severozapadnite sela {to gi dr`ea duri i koga zakonodavcite ja sprovedoa amnestijata za niv. Buntovnicite baraa otstranuvawe na policiskite kontrolni punktovi i vrabotuvawe na pogolem broj Albanci vo policijata.

1 86 - MA KEDONi JA

po oficijalnoto rasformirawe na ONA, se pojavija frakcii od istata. Ednata be{e Albanskata nacionalna armija (ili Armada), koja{to ja prezede odgovornosta za nekolku napadi vrz makedonskite bezbednosni sili. Drugata grupa be{e Vistinskata nacionalna osloboditelna armija, predvodena od ma` {to se narekuva{e laraska, {to na albanski zna~i gavran. Na{ata po~etna misija ne e zavr{ena, re~e toj, ne sme zadovolni od implementacijata na mirovniot dogovor i ustavnite amandmani, a mirovniot dogovor pretrpe ogromni promeni. Toj tvrde{e deka negovata frakcija ja ima poddr{kata od pove}eto porane{ni komandanti i borci na ONA, koi gi spodeluvale negovite uveruvawa deka politi~kiot lider na ONA ja napu{til kauzata i prerano prestanal so borbata. Makedonija prodol`i da bide raskinuvana od frustracii i bes. Na 16 fevruari 2002 godina stotici lu|e mar{iraa vo jugozapadniot grad Struga, baraj}i Vladata da gi oslobodi {estemina obvineti za pomagawe na buntovnicite vo tekot na prethodnata godina. lu|eto bea vo zatvor bez da bidat obvineti. Xaferi, porano eden od najrespektiranite etni~ki albanski lideri, pod s$ pogolem pritisok poradi naru{enoto zdravje, re~e deka akcijata na makedonskata Vlada ili neaktivnosta }e go re{i sledniot ~ekor na buntovni~kite frakcii. Nepostoeweto na dr`avna vlast i nedostigot od zakon i poredok vo regionite prethodno kontrolirani od buntovnicite, mo`e da predizvika nevolji naprolet re~e Xaferi.17 Vo fevruari 2002 se pi{uva{e deka albanskite buntovnici kupuvaat oru`je vo vrednost od milioni funti dobieni od {verc so droga od Avganistan.18 Vo mart 2002 bea ubieni petmina, koga ANA go napadna porane{niot {tab na ONA vo okolinata na Tetovo, {to be{e najserioznoto kr{ewe na mirovniot dogovor po ubistvoto na trojcata policiski komandosi vo noemvri 2001. No, osven ovie incidenti, direktnite predviduvawa na nacionalistite deka naprolet 2002 }e ima nova runda borbi, se poka`aa kako neosnovani. Dali Makedonija }e im go zavrti grbot na `estokite vnatre{ni borbi, vo mnogu zavise{e od ishodot na parlamentarnite izbori vo 2002, vo koi{to Vladata ne mo`e{e da bide premnogu meka kon etni~koto albansko malcinstvo ili premnogu servilna kon NATO. Vo slu~ajov, na op{to zadovolstvo na zapadnite nabquduva~i, zagubi te{ko vo korist na dokazot za impresivniot kapacitet na Makedonija da se povle~e od rabot na konfrontacijata. Koalicijata Zaedno za Makedonija, predvodena od opozicioniot Socijaldemokratski sojuz (SDSM), dobi okolu 40 nasto od glasovite, mnogu pove}e od VMRO na Georgievski, koja dobi 24 nasto od

K A KV i Op Ci i Z A MA KEDON i JA ? - 187

glasovite. Demokratskata unija za integracija (DUi), politi~kata reinkarnacija na Osloboditelnata nacionalna armija, dobi 12 nasto od nacionalnite glasovi, dobivaj}i ja poddr{kata na pove}e od polovinata albanski glasa~i. Glasa~ite se odzvaa na kampawata na SDSM, obvinuvaj}i ja Vladata na Georgievski za rasprostranetata korupcija, lo{o vodenata ekonomija i za vlo{uvaweto na krizata od 2001.

Makedonija i Bugarija
Bugarskoto vlijanie vo Makedonija se razbranuva{e za vreme na `estokite borbi vo 2001, koga Sofija ja snabdi Makedonskata armija {to se nao|a{e vo nevolja so municija i so lesno oru`je. partijata na Georgievski tradicionalno ima{e bliski odnosi so Bugarija, a negovite oponenti go obvinuvaa deka Bugarija saka da ja vidi Makedonija podelena, a slovenskoto naselenie da bide pod labava kontrola na Sofija, mo`ebi spored modelot na Republika Srpska i Belgrad. Bugarija e, isto taka, edinstvenata isto~noevropska slavjanska zemja koja{to ima{e dobri odnosi so etni~kite albanski lideri vo Zapadna Makedonija, a trgovijata so hrana i stoka me|u Bugarija i Kosovo cute{e. Bugarija zaedno rabote{e na moderniziraweto na pati{tata i na `elezni~kite vrski so Skopje, {irej}i go vlijanieto na bugarskite mediumi vo Makedonija i odobruvaj}i gi voenite vrski so establi{mentot na makedonskata bezbednost. isto taka, vo fevruari 2002, Sofija postigna istoriska spogodba so Skopje za delikatnoto pra{awe na jazikot i se soglasi za obuka na makedonskata policija vo Bugarija. Sega odnosite me|u Bugarija i Makedonija se pobliski za razlika od porano. Zgolemenoto vlijanie vo Skopje e korisno za porane{niot bugarski kral Simeon Vtori, za ispolnuvaweto na vetuvawata {to go katapultiraa vo sferite na slavata vo 2001, kako premier na Bugarija i prv porane{en monarh vo isto~na Evropa koj do{ol na vlast. Mnogu Makedonci ne se zadovolni od perspektivata da bidat marionetska dr`ava na Bugarija, kako {to privatno bi sakale nacionalistite i {irokiot spektar od elitata vo Sofija. No, nekoi eksperti sporat deka mo`ebi bijat posmrtnite kambani za poekstremnite aspekti na povoenata oddelena slavomakedonska kultura. Sofiskite intelektualci imaat sekakvo pravo da o~ekuvaat deka kako {to }e blednee ve{ta~kiot makedonski identitet od titoisti~kiot period i totalitarnata jazi~na reforma diktirana od komunizmot, vo Makedonija }e se zacvrstat elementite na tradicionalnata bugarska kultura.19

1 88 - MA KEDONi JA

Makedonija i Srbija
Regionalnata nadvore{na politika na Srbija po ostavkata na Milo{evi}, be{e odredena od potrebata za restavrirawe na dominacijata na Balkanot, zaedno so Grcija. Re{avaweto na konfliktot so OVpMB vo pre{evo vo januari 2001 i povtornata okupacija na tampon-zonata so Kosovo od strana na Jugoslovenskata vojska, bea ohrabruva~ki znaci za Vladata na pokojniot premier Zoran \in|i} vo Belgrad, koj{to nastanite vo ju`na Srbija gi nare~e na{ata prva pobeda po deset godini. \in|i} be{e ubien vo mart 2003 od pripadnicite za srpskite elitni Crveni beretki, specijalni policiski edinici, ~ii{to komandanti bea involvirani vo obukata na Lavovite vo Makedonija vo 2001, a mo`ebi bile i aktivni vo operaciite za vreme na konfliktot. Belgrad, isto taka, postigna soglasnost so Britanija da gi spodeluva razuznava~kite podatoci za vostanieto na etni~kite Albanci so Makedonija, a priznavaweto na granicata me|u Makedonija i Srbija be{e u{te edno va`no diplomatsko postignuvawe. Na Makedonija se gleda{e kako na va`na alka vo sinxirot so Grcija, a odnosite me|u makedonskiot pretsedatel Trajkovski i negoviot jugoslovenski kolega Voislav Ko{tunica bea srde~ni. Albancite na Kosovo i vo Makedonija, vo Srbija i Grcija gledaa tradicionalni neprijateli i eden od dopolnitelnite motivi za porane{nite voda~i na OVK da ja sponzoriraat agitacijata na etni~kite Albanci vo Makedonija, be{e ovie dve zemji da gi dr`at razdeleni. Srbija be{e zaslabnata od konfliktot zaradi destabilizacija na nejzinata ju`na granica i site nade`i za povtorno vra}awe na kontrolata nad Kosovo bea uni{teni so podemot na albanskoto vlijanie. Za vreme na krizata Belgrad mu obezbedi na Skopje ograni~ena voena pomo{, no Makedonija dobi pove}e pomo{ od Bugarija, koja{to go zgolemi svoeto vlijanie na smetka na Srbija, i od Ukraina. Gubeweto na vlijanieto zna~e{e deka reformatorite od Demokratskata opozicija na Srbija (DOS) koi{to bea na vlast vo Belgrad, ne bea vo mo`nost da vlijaat na ohridskiot miroven proces i da gi za{titat pravata na 40-te iljadi Srbi vo Makedonija. Srbite ne se involviraa vo borbite vo Kumanovskiot region kade {to se najmnogu koncentrirani, no Belgrad gi izgubi {ansite da gi pokrene nivnite problemi vo tekot na ohridskite pregovori, osobeno problemite na Srpskata pravoslavna crkva vo Makedonija. Srpskoto vlijanie vo Makedonija najverojatno }e `ivne vo septemvri 2002 po porazot na VMRO od strana na SDSM, partija koja{to tradicionalno bila povrzana so Belgrad. pobedata na Socijaldemokratite mo`e da ja voskresne borbata za vlast me|u

K A KV i Op Ci i Z A MA KEDON i JA ? - 189

prosrpskite i probugarskite funkcioneri vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i Ministerstvoto za odbrana.

Makedonija i Albanija
politi~koto otka~uvawe od krizata vo Makedonija, go poka`a stepenot do koj politi~kiot establi{ment vo Tirana be{e nadvor od tekovite na raste~koto nacionalisti~ko vlijanie vo Makedonija i na ju`niot Balkan. Socijalisti~kata vlada na ilir Meta pretpostavuva{e deka ONA }e bide skr{ena mo{ne brgu od strana na makedonskite sili za bezbednost i celosno sorabotuva{e so NATO za zapirawe na konfliktot. po~etokot na borbite vo Tetovo se sovpadna so albanskata nacionalna izborna kampawa i desnata Unija za pobeda, predvodena od Sali Beri{a, vedna{ se ka~i na povisoko mesto, iako toa ne be{e dovolno za pobeda. Vladata na Meta be{e kritikuvana zatoa {to ne go predvidela konfliktot i ne storila ni{to za da im pomogne na begalcite, spre~uvaj}i go etni~koto ~istewe na Albancite vo Bitola i vo oblastite vo blizina na albanskata granica, na krajot od april 2001 godina. Vladata duri mu dozvoli na NATO nekoi kontravostani~ki aktivnosti protiv ONA vo sama Albanija. Albancite antikomunisti od Makedonija, imaa malku kontakti so politi~kite krugovi vo Tirana, a nekoi politi~ari socijalisti, kako albanskiot minister za nadvore{ni raboti paskal Miqo, imaa pobliski odnosi so porane{nite komunisti vo Vladata vo Skopje. politikata na albanskata Vlada, najverojatno mudra, be{e da go spre~i involviraweto vo krizata, za taa da ne se pro{iri i vo Albanija. Na slavjansko-albanskiot konflikt Tirana tradicionalno gleda{e kako na potencijalno podestabilizira~ki od konfliktot na Kosovo. poradi toa, kako i poradi nepogodnosta na terenot na jug, vo odnos na planinite okolu Tetovo, vo maj 2001 ONA re{i da ne otvora vtor front vo ju`na Makedonija, prosuduvaj}i pravilno deka za toa }e & bide potrebna poddr{ka od Tirana. Nekoi nacionalisti vo Tirana ja pritiskaa Vladata da isprati vojska vo Makedonija, za da gi za{titi Albancite vo Bitola od odmazdni~kite napadi na paravojskata, no socijalistite procenija deka toa bi dovelo do nekontrolirano pro{iruvawe na krizata. Kritikite za neaktivnost vo makedonskata kriza dovedoa do toa Meta da ja izgubi premierskata funkcija vo borbata za vlast so socijalistite po izborite, a Miqo be{e smenet od funkcijata minister za nadvore{ni raboti.

Makedonija i Grcija
Senzitivnosta na Makedonija vo odnos na regionalnata stabilnost

1 90 - MA KEDONi JA

be{e istaknata vo maj 2002, koga planovite za prezemawe na operacijata Kilibarna lisica, vo EU bea staveni pod somnevawe od strana na gr~ko-turskiot spor za uslovite na misijata. Be{e predvideno prezemaweto da se slu~i esenta, vrz baza na aran`manot Berlin plus, {to zna~i detalno objasnuvawe na toa kako EU obezbeduva pristap do planovite, sredstvata i osposobenosta na NATO. Grcija ja odlo`i soglasnosta so berlinskiot plan, insistiraj}i vo nego da bide vklu~en i op{t kodeks na odnesuvawe. Grcija gi bara{e istite uslovi koi{to & bea dadeni na Turcija, koja gi otstrani svoite zabele{ki na planot Berlin plus, otkako dobi uveruvawe deka EU nema da gi koristi sredstvata na NATO za da gi potkopa nacionalnite, bezbednosnite i geografskite interesi na Turcija. pra{aweto be{e pokrenato od strana na gr~kata opozicija pred noemvriskite op{tinski izbori vo 2002 i mu sozdade problemi na gr~kiot premier Konstantin Simitis za kompromis so EU. Nie ne sme protiv evropskata odbranbena i bezbednosna politika, re~e ministerot za nadvore{ni raboti na Grcija, Jorgos papandreu, no poradi istoriskite problemi vo regionot bi bilo dobro da se ima kodeks na odnesuvawe.20 Grcija spore{e deka Turcija, ~lenka na NATO, no ne i na EU, ne treba da ima pravo na glas vo odbranbenata politika vo blokot od 15 nacii. Makedonskata kriza go {okira{e javnoto mislewe vo Grcija i gi prekina va`nite trgovski pati{ta na Grcija na sever, kon Srbija, kako i turisti~kata mar{ruta na Srbija na jug, t.e. kon Grcija. Borbite zna~ea deka gr~kata Vlada ne e vo sostojba da go odr`i svoeto vetuvawe dadeno na javnosta, deka gr~koto vlijanie vo tradicionalniot sojuz so Srbija na ju`niot Balkan }e bide restavrirano na nivoto od pred 1990, po padot na Milo{evi}. Grcija, zaedno so Britanija, be{e dlaboko involvirana vo podgotovkite za isfrlawe od vlast na Milo{evi} i mu dava{e silna poddr{ka na pretsedatelot Voislav Ko{tunica vo Belgrad. Sfati deka prethodnata gr~ka politika na blokirawe na Makedonija bila kusogleda, so toa {to go destabilizira{e slavjanskoto malcinstvo i go spre~i porano da se zanimava so problemot na etni~kite Albanci. Gr~kite ekonomski interesi vo Makedonija se silni. po 1995, Grcija stana najgolemiot stranski investitor vo Makedonija i poseduva rafinerija za nafta severno od Skopje, edna pivarnica, fabrika za cement i sinxir supermarketi. Makedonija zavisi od naftata od Solun i noviot gr~ki plan za elektri~na centrala, predlo`en vo 2002, opfa}a izgradba na novi elektri~ni centrali {to }e koristat isklu~ivo gr~ki lignit. Me|utoa, vo Makedonija s$ u{te postoi zna~itelno popularno antigr~ko ~uvstvo, a krizata go potpali antialbanskoto ~uvstvo

K A KV i Op Ci i Z A MA KEDON i JA ? - 191

vo Grcija. Grcija sorabotuva{e so makedonskoto Ministerstvo za odbrana, dozvoluvaj}i tenkovite i te{koto vooru`uvawe da bidat dostavuvani vo Makedonija preku Grcija. No, ova predizvika stravuvawe deka Atina stanuva premnogu privrzana kon poddr{kata na represivniot nacionalisti~ki re`im vo Skopje. Gr~kata vojska mora{e da gi relocira resursite na severnata granica, a Vladata be{e obvrzana da se spravi so stravuvawata od nov bran begalci i od {irewe na konfliktot. Javnoto mislewe vo Atina se pra{uva{e dali Grcija ekonomski premnogu se anga`irala vo Makedonija i do koj stepen tie ekonomski interesi se zagrozeni.

Interesite na supersilite vo Makedonija


posreduvaweto vo konfliktot predvodeno od EU ja zasili pozicijata na Brisel, kako va`na sila vo Makedonija. SAD prodol`uvaat da mu davaat neophodna voena pomo{ na Skopje, na primer so pla}awe na obukata na Makedonskata armija od MPRI (Me|unarodni profesionalni voeni resursi). No, makedonskite nacionalisti i natamu so nedoverba gledaat na Va{ington, poradi sfa}aweto na VMRO deka Amerika kontinuirano go sponzorira albanskiot nacionalizam na Kosovo. idnite odnosi me|u Makedonija i SAD najverojatno }e zavisat od stepenot na napreduvawe na Va{ington vo pokrovitelstvoto na negoviot proekt za trans-balkanskiot naftovod niz Makedonija, {to }e ovozmo`i prenos na nafta od Kaspisko More. Menaxerot na proektot Edvard Ferguson, pretsedatel i izvr{en direktor na albanskata, makedonskata i bugarskata naftena korporacija (AMBO), koj rakovodi so proektot, na 15 fevruari 2002 re~e deka koncernot e vo redovni diskusii so korporaciite [evron Teksako i EksonMobil, za izgradba na naftovod vreden 1,13 milijardi dolari. AMBO, registriran vo SAD, gi ima pismata na prifa}awe od vladite na trite balkanski zemji za 898-kilometarskiot (560 milji) podzemen naftovod. Glavni konsumenti na naftata {to }e se sproveduva preku transbalkanskiot naftovod pove}e bi bile zemjite od severozapadna Evropa i SAD, a ne zemjite od Mediteranskiot region. 50% . ^ 2010 . 607 , , , ~ . Svoeto vlijanie vo Makedonija Rusija go vospostavi vo maj 1992, so toa {to stana edna od prvite zemji koja celosno diplomatski go prizna Skopje. Moskva odblisku go nabquduva{e podemot na zapadnoto

1 92 - MA KEDONi JA

vlijanie vo Makedonija i }e gi intenzivira svoite kontakti so Skopje preku Ukraina, glavniot snabduva~ na Vladata so oru`je, koja mu be{e doma}in na pretsedatelot Trajkovski vo septemvri 2001 vo Kiev, na proslavata na 10-godi{ninata od nezavisnosta na Ukraina, ceremonija na koja{to u~estvuva{e i ruskiot pretsedatel Vladimir putin. Rusija se po`ali {to ne bila konsultirana vo prvata faza od intervencijata na NATO vo Makedonija. Malkumina nabquduva~i o~ekuvaat Rusija da go obnovi vlijanieto {to go ima{e na Balkanot vo 19 vek. Me|utoa, Moskva najverojatno }e postavi golem blok za da se spre~i kakov bilo obid za sozdavawe na nezavisno Kosovo. Takvata dr`ava treba da bide odobrena od Sovetot za bezbednost na ON, kade {to Rusija najverojatno }e upotrebi veto, za da go izbegne presedanot za nezavisna ^e~enija i re~isi sigurno }e bide poddr`ana od vetoto na Kina, koja{to se pla{i od nezavisnosta na Tibet.

Po Ohrid
Zapadnoto posredni{tvo (vo forma na pove}e poseti od Havier Solana i lord Robertson i rabotata na specijalnite pratenici na EU i na SAD, Fransoa leotar i Xejms perdju) zaedno so operacijata za razoru`uvawe, dovede do zapirawe na konfliktot. Naslednikot na leotar, Alen le Roa, be{e pofalen za rabotata na implementiraweto na Ohridskiot dogovor, iako kako {to }e vidime toa be{e neramnomerno. Na krajot na dekemvri 2001, se ~ine{e deka politi~kite problemi na Makedonija ne bea nejzina glavna gri`a, za{to porane{nata jugoslovenska republika se bore{e so najostrata zima vo poslednite decenii. Okolu 500 policajci od elitnite edinici Lavovi i Tigri bea rasporedeni po gradovite vo celata zemja, za ras~istuvawe na ulicite blokirani od snegot, ~ija{to debelina iznesuva{e okolu 1 metar. Na{eto oru`je se lopatite, re~e eden oficer od Lavovite, otstranuvaj}i go snegot od natrupanite uli~ki {to vodat do eden bulevar vo Skopje. Ne sum obu~uvan za ova, no i toa e rabota.21 No, makedonskite demokratski procesi ostanuvaat krajno krevki. Makedonija e s$ u{te daleku od toa da bide otvoreno op{testvo. pove}eto mediumi se kontrolirani od strana na dr`avata, a nezavisnite novinari se podlo`eni na maltretirawe i zakani od strana na vlasta. Zgora na s$, navikite od komunisti~kiot period da se nadgleduvaat opozicionite politi~ari s$ u{te ne se izumreni. Telefonskiot razgovor me|u Crvenkovski i Xaferi, lideri na opozicioniot Socijaldemokratski sojuz (SDSM) i na Demokratskata partija na Albancite (DpA) po mirovniot dogovor, dojde do edna televiziska stanica, koja{to gi obvini za zagovor protiv nacionalnite interesi.

K A KV i Op Ci i Z A MA KEDON i JA ? - 193

Vo januari 2001, socijaldemokratite prezentiraa dokazi za nezakonsko prislu{uvawe na 150 telefonski razgovori na istaknati politi~ari, novinari i stranski ambasadi vo periodot septemvri noemvri 2000 godina. po zapiraweto na parlamentarnata istraga za locirawe na odgovornosta, ministerkata za vnatre{ni raboti Dosta Dimovska podnese ostavka. Skandalot so prislu{uvaweto povtorno izleze na povr{ina vo 2003, koga pretsedatelot Trajkovski be{e staven pred te`ok mediumski ogan zaradi poddr{kata na g-|a Dimovska. Ogromnata slabost vo filozofijata na Ohridskiot dogovor be{e zasnovana na hipotezata deka postoi efikasna dr`ava {to mo`e da za`ivee kako demokratska ramka za sekojdnevniot `ivot. Najva`no od s$, Ohrid ne go doveduva vo pra{awe i ne se odnesuva konkretno na opstanokot na modus operandi od komunisti~kiot period vo ministerstvata za odbrana i za vnatre{ni raboti. Bazata na mo}ta na slavomakedonskiot ekstremizam ostanuva celosno negibnata.22 Kako {to se nabli`uvaa izborite, Bo{kovski i Georgievski ne poka`uvaa nikakvi znaci deka imaat namera da gi rasformiraat paravojskite, od koi{to glavno se o~ekuva{e da gi zapla{uvaat politi~kite protivnici na VMRO. Sovetnikot na pretsedatelot Trajkovski ni objasni deka: politi~ki mentor na edinicata Lavovi e premierot. Bo{kovski e samo negova operativna raka. Tie koristat patriotska retorika i razgoruvaat antialbanski ~uvstva, iako se na vlast zaedno so DpA. Sekoj poteg na Bo{kovski e odobren od Georgievski. Toj e eden vid despotski lider, koj ~esto go menuva sostavot na Vladata. Sekoj {to e seriozna konkurencija za liderstvo vo partijata ednostavno se otstranuva. Ova e mo`ebi najkorumpiranata vlada vo Evropa. letoto 2002 godina najgolemite i najmo}nite biznismeni od Makedonija bea pritisnati od VMRO da dadat pridonesi za kampawata, a dokolku ne sakaa da go storat toa bea soo~eni so zapla{uvawa. Me|utoa, na krajot nacionalistite do`iveaja te`ok poraz na izborite. pretsedatelot Trajkovski se obide da ja zgolemi javnata svest za zakanite po demokratijata, na primer so podolgiot govor vo mart 2002, vo koj gi osudi korupcijata i organiziraniot kriminal. Vladinite funkcioneri odgovorija so obvinuvawa za kriminal protiv Antalo Ta~i, pretsedatelski sovetnik, za negovite napisi objaveni vo dnevniot vesnik Dnevnik. Toa be{e jasna i direktna poraka do pretsedatelot, re~e negoviot sovetnik.

1 94 - MA KEDONi JA

Me|unarodna pomo{
Vo dekemvri 2001 godina, agenciite na ON vo Makedonija apeliraa do donatorite za prilozi vo visina od 41 milion dolari, nameneti za operaciite po konfliktot vo ovaa mala balkanska republika. Amin Avad, humanitarniot koordinator na ON za Makedonija, re~e deka parite glavno }e bidat upotrebeni za pomo{ na okolu 100.000 raseleni lica i drugi koi bile zafateni od konfliktot. Vo eden izve{taj na agenciite se veli deka osven raselenite lica, indirektna korist od aktivnostite za stabilizirawe i gradewe doverba me|u zaednicite }e imaat okolu 260.000 lica. Od sredstvata, 400.000 dolari bea potrebni za hrana, 8,4 milioni dolari za zemjodelieto, 4,86 milioni dolari za zdravstvoto, 3,85 milioni dolari za semejni zasolni{ta i 3,5 milioni dolari za obrazovanieto. Makedonskata Vlada proceni deka vo 2001 bruto-doma{niot proizvod padnal na 18 %, kako rezultat na te{kite zagubi vo ekonomijata poradi konfliktot. Me|unarodnata zaednica ve{to ja koriste{e svojata kontrola na finansiite za da gi smiri nacionalisti~kite ekscesi, na primer so odlo`uvawe na donatorskata konferencija za Makedonija, zaka`ana za esenta 2001, s$ dodeka ne be{e ratifikuvan Ohridskiot dogovor. Vo praktikata toa zna~e{e deka Makedonija, kako nikoga{ dosega, de fakto stanala protektorat, voden od NATO i od stranskata finansiska pomo{. Baranite pari bea veteni samo na donatorskata konferencija na EU, {to kone~no se odr`a vo mart 2002. Me|unarodnite donatori gi nadminaa o~ekuvawata na Skopje, vetuvaj}i 515 milioni dolari (592 milioni evra). Sredstvata odobreni od Svetska banka, Evropskata komisija i 40 zemji bea raspredeleni na sledniov na~in: 241 milion dolari za op{t ekonomski razvoj i 247 milioni dolari za finansirawe na buxetot i za rekonstrukcija.23 Me|utoa, ostanuva da se vidi do koj stepen ovaa pomo{ }e odigra uloga vo zazdravuvaweto na luznite od konfliktot preku rekonstrukcija i zalet na od vojna uni{tenata ekonomija, koja{to ve}e be{e te{ko pogodena od embargata nametnati od Grcija i od embargoto nad Srbija, nametnato od Zapadot. Eden zapaden diplomat vo Skopje komentira{e vaka: pogolemiot del od ovaa pomo{ e za zatvorawe na dupkite, a ne za gradewe na ne{to novo. pove}eto od ovie sredstva }e bidat upotrebeni za popolnuvawe na dupkite vo buxetot predizvikani od rashodite vo tekot na minatata godina. Nim im se potrebni lu|e koi ovde }e otvorat fabriki. No, stranskite investicii tamu ne se dolgoro~ni.

K A KV i Op Ci i Z A MA KEDON i JA ? - 195

Na Makedonija & e neophodna bezbednosna pomo{. NATO }e prodol`i da gi zasiluva kontrolite na granicata so Kosovo, no se ~ini deka ne mo`e da go spre~i prilivot na oru`je, droga i lu|e {to se {vercuvaat od pokrainata. SAD vetija poddr{ka na reformite vo makedonskata policija, obukata na policajcite etni~ki Albanci, vra}awe na begalcite i nov Jugoisto~en evropski univerzitet vo Tetovo, za da se obezbedi visoko obrazovanie na albanski jazik. No, i natamu ostanuva neizvesno dali ovie merki i site aktivnosti na OBSE i 180-te nabquduva~i na Evropskata unija }e bidat dovolni za nadminuvawe na tenziite me|u dvete zaednici. Vsu{nost, prisustvoto na nabquduva~ite vo Zapadna Makedonija, kade {to makedonskite begalci se vra}aat bavno, donekade dovede do fakti~ka podelba me|u dvete zaednici do stepen {to be{e nepoznat vo periodot pred konfliktot. Mo`noto vremetraewe na Ohridskiot miroven dogovor be{e mnogu sporno. Maliot obem na NATO silite predvodeni od Germancite, po zavr{uvaweto na operacijata za sobirawe oru`je be{e prenapregnat i vsu{nost be{e prodol`enie na operacijata na Germancite koi bea smesteni vo Tetovo, nekolku godini po kosovskata vojna. Vo juni Germancite mu go predadoa vodstvoto na holandskiot kontingent sostaven od 350 vojnici, taka {to vkupniot broj vojnici be{e namalen od 1.000 na 700. NATO potoa ovie zada~i im gi predade na malite edinici na Evropskata unija. Nedostatokot od sila go otvora pra{aweto dali NATO i me|unarodnata zaednica }e mo`at da go nametnat mirot dokolku odnosite na zaednicite se vlo{at rapidno i neo~ekuvano. iskustvoto so Srebrenica vo Bosna, kade {to holandskite mirovnici ne bea vo sostojba da go spre~at masakrot na 8.000 muslimanski ma`i i mom~iwa od strana na silite na bosanskite Srbi, go poka`a rizikot od rasporeduvawe na nesoodvetna sila za odr`uvawe na mirot na Balkanot. po Ohrid, Slavomakedoncite stanaa najvooru`enoto civilno naselenie na Balkanot. Vo juni 2002, liderot na Osloboditelnata nacionalna armija Ali Ahmeti ja osnova novata partija Demokratska unija za integracija, so namera da ja dobie poddr{kata od strana na onie {to gi poddr`uvale postoe~kite dve partii na etni~kite Albanci. Voodu{eveniot priem na negovoto politi~ko debi ja reflektira zagri`enosta na etni~kite Albanci deka samo Ahmeti mo`e da organizira samoodbrana na zaednicata dokolku ne uspee Ohridskiot dogovor. Zapadot ne mo`e da si dozvoli da bide samozadovolen vo vrska so Makedonija.

1 96 - MA KEDONi JA

11

implementacija na Ohridskiot dogovor

Nema nikakov }ar, nitu pak, zaguba od porazot ili od pobedata. Za{to, koj ostanal pri zdrava pamet po pobedata? I koj, voop{to, se zdobil so nekakvo iskustvo od porazot? Me{a Selimovi}, Tvrdina vo april 2002, se vrativ vo Makedonija za da izvestuvam za Ohridskiot miroven dogovor. Od obikolkata na Tetovo i okolnite sela be{e jasno deka porane{nite vooru`ani borci na ONA, etni~ki Albanci, delumno se razoru`ale i kontroliraat eden del od teritorijata vo taa oblast i, kako {to navedoa diplomatski izvori, drugi delovi okolu Gostivar i Kumanovo. Sledeweto na planot za etni~ki me{ani makedonski i albanski policiski edinici povtorno da vlezat vo tie oblasti ode{e te{ko, no sepak napreduva{e. Vo april, stotina etni~ki Albanci gi blokiraa pati{tata vo selata okolu Tetovo za da go spre~at vleguvaweto na policiskite patroli, vo znak na protest poradi odbivaweto na makedonskite vlasti da gi pu{tat od zatvor dvajcata pripadnici na ONA obvineti za grabnuvawe i seksualno maltretirawe na grupa grade`ni rabotnici Makedonci, vo ekot na borbite. Takvite protesti bea organizirani od Koordinativniot sovet na uapseni porane{ni pripadnici na ONA, koi smetaa deka ne treba da ima isklu~oci vo Zakonot za amnestija, iako toj vsu{nost ne se odnesuva{e na zatvorenicite obvineti za voeni zlostorstva. Deneska go zaprevme rasporeduvaweto na policijata vo site sela, re~e pretsedatelot na Sovetot Xevad Abdulakin, staromoden marksisti~ki militant koj tvrde{e deka:

i M p l EMENTA Ci JA NA OHRi DSKi OT DOG OVOR - 197

Uapsija dvajca na{i lu|e Fadir Faraxi i [kodren Drieji i gi dr`at zatvoreni {est meseci bez obvinenie. Me|unarodniot sud za voeni zlostorstva ne e zainteresiran za ovie dvajca, no istiot sud e mnogu zainteresiran za Quboten i za Bo{kovski. Apeliravme do naselenieto da go spre~i rasporeduvaweto. ]e prodol`ime so protestite s$ dodeka ovie dvajca ne bidat oslobodeni ili s$ dodeka ne ni bide objasneto zo{to se vo zatvor. Bez evropski standardi na pravda ne mo`e da ima demokratski napredok. Niedni pari od stranstvo ne mo`at da ja zamenat slobodata. Vakvite kr{ewa na Ohridskiot dogovor mo`e da n$ dovedat do nova vojna. Vo [em{evo, selo na zemjodelci, {to se nao|a na 25 km severozapadno od Tetovo, `itelite {to pieja tursko kafe vo lokalnata kafeana odbija da odgovorat na pra{awata na reporterot za toa zo{to ne se slu~i planiranoto rasporeduvawe na policijata. O~ite na selanite bea {irum otvoreni od strav, a nadvor mali mom~iwa teraa maski po kalliviot selski pat, kade {to na eden telefonski stolb se vee{e crno-crvenoto zname na Albanija. Nabquduva~ite na OBSE objasnija deka vooru`eni lica Albanci vo [em{evo go kidnapirale i go pretepale makedonskiot policaec - rezervist Du{ko Simovski. Se obidele da go nateraat da potpi{e izjava deka imal namera da se pribli`i kon ku}ata na porane{niot komandant na bataljon na ONA, isar Samiju, i deka sakal da go ubie, re~e Ajtekin Akta{, {ef na stanicata na OBSE vo Tetovo, miren i efikasen Tur~in. policijata saka da odi vo seloto i da gi uapsi tie lu|e. Albancite se protiv toa. Se obiduvame da razgovarame so naselenieto i da im objasnime na lu|eto deka policijata treba da vleze i da sprovede istraga. Spored nego, vakvite incidenti bea tipi~ni problemi pri primenata na Ohridskiot dogovor. ponekoga{ po ~etiri-pet ~asa razgovarame so albanskite lideri, ubeduvaj}i gi da ja pu{tat policijata vo seloto. i na krajot tie velat ne. Situacijata se poprava{e, no sepak be{e mnogu krevka, dodade toj. Albanskoto naselenie znae deka tie ja kontroliraat teritorijata i sekoga{ imaat novi barawa, kako na primer, policijata da nosi ko{uli so natpisi na albanski jazik. Makedonskoto naselenie e navistina voznemireno i vo slu~aj na potencijalen konflikt }e ja napu{ti ovaa oblast, dopolni toj. Ovde ima mnogu oru`je. Se ~ini deka razoru`uvaweto ne bilo uspe{no ili deka e potrebna vtora runda na operacijata za sobirawe na oru`jeto. Vo dekemvri 2001, eden policaec ubi eden zemjodelec Albanec vo blizina na [em{evo. Lavovite bea glavnite osomni~eni za ubistvoto i bea trgnati od toj punkt, re~e pretstavnikot na OBSE.

1 98 - MA KEDONi JA

Vo petokot vidov dve slu`beni vozila prepolni so Lavovi kako se dvi`at naokolu. Na policijata & treba vreme da poveruva deka nema da ima obnovuvawe na konfliktot. Krejg Xenes, ambasador vo misijata na OBSE vo Skopje, priznava deka postoi op{t nedostig na doverba me|u dvete zaednici. Albanskata zaednica gi gleda (policijata) kako instrument protiv koj se borea za vreme na vojnata. Zatoa }e mine mnogu vreme pred da po~nat da gi tretiraat kako nivni.1 Xenes re~e deka premestuvaweto na Ahmeti vo etabliranata politika ostavi praznina vo vodstvoto na Osloboditelnata nacionalna armija, vo koe{to stapija potvrdolinija{ki komandanti. No Xenes, isto taka, re~e deka takvite grupi ne se mnogu silni za da go naru{at mirovniot proces. pogolemiot del od narodot e izmoren od borbi i saka da prodol`i da si go `ivee `ivotot. posledicite od raseluvaweto na naselenieto za vreme na konfliktot se u{te edna golema pre~ka za normalizirawe na `ivotot. Momentalnite trendovi me|u naselenieto go nametnuvaat pra{aweto dali na Makedonija naskoro }e & bide potrebna zelena linija, kako na Kipar, vo nasoka na odr`uvawe na mirot. Od Tetovo i od drugite etni~ki me{ani regioni vo Skopje izbegaa okolu 70.000 makedonski civili. UNCHR se obiduva da gi ubedi da se vratat i gi rekonstruira nivnite domovi, gi poprava u~ili{tata i obezbeduva avtobuski prevoz. isto taka, na Kosovo izbegaa 70.000 albanski civili. Se vratija samo 7.000 etni~ki Albanci, no najmalku 19.000 Makedonci ne se vratija, ni re~e Senni Bulbul, pretstavnik na UNCHR vo Tetovo, isto taka Tur~in. Ne e realno da se o~ekuva deka }e se vratat site, zaklu~uva toj. Nekoi od niv nema nikoga{ da se vratat. Za nekoi tuka ne postoi ni{to za {to bi se vratile. Fabrikata Jugohrom vo mestoto Jegunovce, na primer, be{e zatvorena po privatizacijata i iljadnici rabotnici bea otpu{teni. Na mnogu Makedonci im be{e podobro vo begalskite centri vo Skopje, kade {to dobivaa po tri obroka dnevno. Drugite {to imaat deca, ne ni pomisluvaa da se vratat dodeka ne zavr{i u~ebnata godina. Go posetivme Nepro{teno, etni~ki me{ano selo od 1.200 `iteli, na 25 km severno od Tetovo. Nekoi selani, pravej}i si igra so zborovi, go vikaat neprosteno, {to na makedonski zna~i neprostliv. Za vreme na konfliktot odovde zaminaa okolu 200 makedonski semejstva, a se vratija samo 40. Ovde ima{e borbi i 28 makedonski ku}i bea uni{teni od granatiraweto, re~e eden postar Makedonec vo zapu{tenata selska prodavnica, vo koja{to nema{e ni{to drugo osven ~okoladi i slivova rakija. Selanecot odbi da si go ka`e imeto.

i M p l EMENTA Ci JA NA OHRi DSKi OT DOG OVOR - 199

Zagubivme 58 koli, site na{i traktori i televizori. Jas se vrativ ovde na 5 januari. Od avgust dosega bev vo Skopje. Esenta dojdovme ovde vo konvoj za da sobereme nekoi na{i raboti. Ostanavme samo dewe. pove}eto od onie {to se vo Skopje, doa|aat ovde samo za vikendite. Albancite imaat premnogu oru`je. Mo`at da ve ubijat duri i maloletni deca od zabava. NATO se dvi`i mnogu bavno. Mo`ebi s$ }e bide vo red po 15 godini. Dali Vladata pravi dovolno za da im pomogne? Gi kolneme, re~e eden drug Makedonec, a negoviot prijatel kimna so glavata vo znak na soglasuvawe. Ako zavise{e od Vladata, nema{e da se slu~i ni{to. Znaeme deka zavisime od pomo{ta od Evropa. Dali }e glasaat na izborite? ]e razmislime za toa, za{to nikoj od Skopje ne ni pomogna. politi~arite nikoga{ ne dojdoa da n$ vidat. Na prethodnite izbori ne bev pokanet na glasawe, no otidov na glasa~koto mesto i tamu mi rekoa deka nema potreba da glasam za{to s$ bilo sredeno za VMRO. Nikoj ne e zainteresiran za siroma{nite. Vladata i pratenicite vo parlamentot mislat samo na sebe. prethodnoto leto, vooru`eni pripadnici na ONA kidnapiraa trojca Makedonci od seloto, koi s$ u{te ne se pronajdeni, ni raska`aa selanite. ^etvrtiot be{e pronajden zastrelan vo zadniot dvor na negovata ku}a. Trojcata ma`i: Krsto \orgovski (68) i Cvetko (54) i Vasko Mihailovski (35), bea me|u dvanaesettemina Makedonci koi is~eznaa i za koi se veruva{e deka bile kidnapirani od ONA, slu~aj {to predizvika nacionalen gnev kako onoj so siluvanite grade`ni rabotnici. ^etvrtiot {to be{e pronajden mrtov be{e Stojan Mihailovski, bratu~ed na Vasko. Makedonskata specijalna policija postavi vre}i pesok i zazede pozicii vo poliwata okolu Nepro{teno. Na albanskata strana od seloto, koe{to e podeleno na etni~ki oblasti so eden potok, zemjodelecot Vebi Zulbehar (48) se `ale{e deka prisustvoto na policijata zna~i deka ne mo`at da ja soberat letninata od p~enkata, kompirot i tutunot. Go obrabotuvavme poleto minatata godina, no godinava policijata privede eden od nas, re~e toj. Go blokiravme patot i tie go oslobodija. Mnogu od policajcite na terenot bea makedonski zemjodelci, povikani kako rezervisti. Drugite bea pripadnici na Lavovite, rekoa izvori od OBSE.

2 00 - MA KEDONi JA

[vedskiot reporter Hans-Henrik Ronu i jas se vozevme po planinskiot pat nad Tetovo kon [ipkovica, porane{niot {tab na ONA, kade {to Ali Ahmeti se podgotvuva{e da ja lansira svojata politi~ka kariera kako heroj od vojnata, na izborite zaka`ani za septemvri. Vozeweto n$ potseti na nekoi potresni spomeni od bitkata za Tetovo minatata godina. Otkako go pokrivav konfliktot, zapadnav vo dlaboka depresija. So nedeli ne mo`ev da sklopam re~enica. Do`ivuvawata od prethodnata godina bea intenzivni, no Makedonija is~ezna od fokusot na vnimanieto na zapadnite mediumi, me|u drugoto poradi nastanite od 11 septemvri i Avganistan. Ne bev edinstven so takva du{evna sostojba. Duri i novinarite koi pre`iveale golem broj rizi~ni zada~i, fizi~ki bea skloni kon iscrpenost od bitka, dodeka se obiduvaa da se spravat so realnosta na mirot. Huan Karlos Gumusio, blizok prijatel od Rim i od liban, mnogu se razo~ara od ona {to go smeta{e za neblagorodni tendencii na modernoto novinarstvo, otkako be{e otpu{ten od negoviot dneven vesnik poradi neposlu{nost. Toj se zastrela vo rodnata Bolivija. Bil Frost, u{te eden prijatel so koj rabotevme vo Vukovar, Hrvatska, i vo Bosna, umre pred 18 meseci, koga ja zagubi bitkata protiv kokainot i heroinot. Vo [ipkovica ja snema mojata namurtenost. Za toa mnogu mi pomogna veseloto drugaruvawe so Hans-Henrik i negoviot voza~ Deni, bestra{en etni~ki Makedonec. Sretnavme dvajca oficeri za vrska od Task Force Fox mirovni~ka edinica na NATO vo Makedonija, sostavena od 900 vojnici. Tie bea rasporedeni vo edna albanska ku}a vo seloto i treba{e da se obidat da gi spre~at natamo{nite sudiri, kako na primer borbite me|u ANA i porane{nite borci na ONA so te{ki pu{komitralezi i raketni granati koi{to ubija ~etvorica vo sosednoto selo Mala Re~ica. Edniot od niv, Frank Ohden, prizna deka veteranite na ONA vo [ipkovica bile mnogu vooru`ani. ANA }e padne vo osino gnezdo, dokolku ovde zapo~ne ne{to. Se diskutira{e za u{te edna `etva na nasobranoto oru`je pred izborite, no se potencira{e deka taa ne treba da se svede samo na albanskata zaednica. Toa bi mo`elo da ni vozvrati, no bi bilo dobro oru`jeto da ne se koristi kako del od izborniot proces. @etvata e potrebna za makedonskata zaednica. Tie im dadoa oru`je na site. Negoviot drugar bil vo Skopje vo 1999 godina. Antinatovskite ~uvstva se namalile vo sporedba so nivoto na animozitet za vreme na kosovskata kriza. Vo 1999 tie so kamewa frlaa po vozilata na NATO. Sega nema takvo ne{to.

i M p l EMENTA Ci JA NA OHRi DSKi OT DOG OVOR - 201

Mirovniot proces se odviva poleka, no pristignuva i ovde. ima{e po~etni problemi so Zakonot za amnestija. Mnogumina se amnestirani, a nekoi ne se. A ako rezoniraweto e malku matno, sekoga{ }e imate problemi. lu|eto sakaat da znaat zo{to nivniot brat ne e amnestiran. policijata povtorno vleze vo [ipkovica na 1 april. Ottoga{ taa funkcionira. ima{e nekoi pomali negoduvawa, no i tie se sredeni. Selanite otprvin bea malku somni~avi. Ona {to ne im treba se lu|e {to se dvi`at naokolu so poluavtomatsko oru`je. Makedonskata armija be{e rasporedena na Kaleto, porane{noto utvrduvawe na ONA. Armijata be{e smestena na popova [apka, nekoga{ najva`niot ski- centar na Makedonija. lu|eto {to imaat vikendi~ki se voznemireni. italijanskiot armiski kapetan, pripadnik na edinicite za deminirawe na TFF, Stefano Ruge, zagina po eden mesec, koga voziloto vo koe{to se nao|al naletalo na antitenkovska mina vo blizina na popova [apka. Vesta za smrtta na Ruge (28) se najde na site naslovni stranici vo italija. Kapetanot be{e od le~e, prekrasen grad poznat kako Firenca na jugot. pove}eto italijanski mirovnici poteknuvaat od relativno osiroma{eniot region Mecoxorno. Ruge, pripadnik na Desetata regimenta na Xenio Guastatori (in`enerci), so baza vo Kremona, i eden od italijanskite vojnici vo TFF, na 25 maj treba{e da se o`eni so svojata svr{eni~ka lu~ija. Germanskiot oficer vo voziloto be{e ranet. incidentot se slu~il koga konvojot na TFF sostaven od tri vozila germanski vol~jak i edno ambulantno vozilo, vr{el izviduva~ka misija vo oblasta, istata oblast vo koja vo 2001 od mina zaginaa dvajca evropski nabquduva~i eden Norve`anec i eden Slovak. Ruge vr{el navigacija vo vode~koto vozilo, zaedno so germanskiot vojnik. Go tretiral eden gr~ki lekar koj bil vo ambulantnoto vozilo i uspeal da stigne do nego, i pokraj mo`nosta od postoewe na drugi mini, no bilo nevozmo`no da go spasi. Zaradi terenot i malata vidlivost, teloto na Ruge uspeale da go najdat 16 ~asa po eksplozijata. Mesaxero od Rim pi{uva{e deka Makedonija e zemja koja{to s$ u{te minuva niz te{ka situacija. Vladata od Skopje saka da mu se pridru`i na NATO, no istovremeno nejzinata armija kupuva ogromni koli~estva oru`je od zemjite na porane{niot Var{avski pakt, za da go koristi vo sudirite so albanskite gerilci. Ruge, oficer so kariera, be{e na vtorata runda zada~i na Balkanot, za{to prethodno slu`e{e vo Bosna. Toj be{e 17-i po red italijanski vojnik {to zagina vo balkanskite mirovni~ki misii.

2 02 - MA KEDONi JA

Vra}aj}i se kon Tetovo, se razminavme so edna me{ana policiska patrola koja {to be{e upatena kon [ipkovica. Nivnoto vozilo be{e pridru`uvano od lendroverot na TFF i od u{te edno vozilo so nabquduva~i od OBSE. Mo`ebi nivnoto prisustvo be{e simboli~no, no be{e i uverlivo. Me|utoa, vo slu~aj na seriozno izbuvnuvawe na nasilstvo, be{e nejasno koi pravila na anga`man }e se primenat za vakvite patroli i za nivnite pridru`nici. iako policiskiot ~as be{e ukinat u{te vo mart, vo Tetovo redovno ima prestrelki. Makedonskata policija ostanuva zbiena vo svoite kasarni. ^uvstvoto deka Makedoncite se nabquduva~i na borbite vo sopstvenite gradovi, dlaboko go nagriza javniot duh. posledniot incident se slu~i vo kafuleto Dora, {tabot na Menduh Ta~i, zamenik-liderot na DpA, so reputacija na brutalen reketar i kontrolor na {vercot od Kosovo. Se znae deka Ta~i se nadeva da dobie parlamentaren imunitet za svoite biznis- interesi i deka pove}eto prestrelki me|u Albancite se povrzani so negovite obidi da ja odr`i hegemonijata vo ilegalniot {verc. Ahmeti se sprotivstavi Ta~i da dobie vlast, so obrazlo`enie deka na Albancite im se potrebni sve`i lica. Toa e surova bitka vo koja{to pak }e se koristat avtomatski pu{ki i raketni lanseri, re~e eden visok makedonski funkcioner. Vo Tetovo, isto taka, be{e aktiven i Kastriot Haxi Rexa, lider na edna esktremna etni~ki albanska politi~ka partija, koja{to tvrde{e deka Makedonija treba da se transformira vo dvonacionalna dr`ava po pat na federalizacija. Na avtopatot kon Skopje, minavme pokraj ostatocite od nekoga{niot motel vo ^elopek, krenat vo vozduh zaedno so dvajca vraboteni Makedonci, vrzani za eden od stolbovite. Betonskite urnatini se silen potsetnik na nasilstvoto {to se slu~uva{e toa leto. Vo prestolninata ja o~ekuvaa Karla Del ponte i se {pekulira{e deka taa }e gi objavi obvinenijata za ubistvata vo Quboten, kade {to se podgotvuva{e ekshumacija na telata, pod pokrovitelstvo na Me|unarodniot sud za voeni zlostorstva. Glavnite politi~ki partii ve}e go bea zapo~nale zagrevaweto za op{tite izbori vo septemvri. partijata na toga{niot premier Qub~o Georgievski VMRO, ja zapo~na kampawata vrz nacionalisti~ka platforma. ispituvawata na javnoto mnenie korektno predvidoa lesna pobeda na opozicionata Socijaldemokratska partija (SDSM), najmnogu poradi narodnoto nezadovolstvo od korupcijata. Za da doznaam ne{to pove}e za politi~kata situacija, go posetiv Zoran Ja~ev, izvr{niot direktor na vlijatelnata NVO Forum, sponzorirana od Fondacijata Soros, zaedno so vesnikot so isto ime Forum. Zoran izrazi stravuvawe deka VMRO mo`e da go

i M p l EMENTA Ci JA NA OHRi DSKi OT DOG OVOR - 203

iskoristi najnovoto nasilstvo me|u samite Albanci kako izgovor za pro{irenoto zapla{uvawe na izbira~ite od strana na paravojskite. Toj re~e deka: ANA mo`e da bide as vo rakavot na Georgievski i na Bo{kovski za povtorno zapo~nuvawe na konfliktot i aktivirawe na ludite Lavovi. Se pla{am deka }e imame libanizacija na Makedonija. Vo slu~aj na najlo{o scenario, }e imame dr`ava na hartija, a vistinskata vlast }e bide vo racete na paravojskata. Zoran be{e ubeden deka zemjata mo`e da ja spasi samo edna makedonska verzija na OTpOR, popularnoto studentsko opoziciono dvi`ewe, koe{to be{e instrument vo simnuvaweto od vlast na Milo{evi}. Osum meseci po Ohrid, Makedoncite bea mnogu somni~avi kon namerite na NATO. Delot od mirovniot dogovor {to be{e najbolen za Makedoncite be{e amnestijata na gerilcite na ONA, re~e eden zapaden pratenik so sedi{te vo Skopje. Tie ne mo`at da sfatat zo{to bea prinudeni da ja dadat. patriotskata propaganda na VMRO tvrdi deka samo Lavovite, a ne NATO trupite, ja spre~ija ONA da ne ja uni{ti zemjata. ironi~no e, no vo toa vreme se ~ine{e deka nacionalistite iskreno se nadevaa deka }e pobedat na izborite dokolku g. Bo{kovski bide obvinet od strana na Me|unarodniot sud za voeni zlostorstva. Ako se obvini barem eden Makedonec koj }e odi vo Hag, a ne se obvini nitu eden Albanec, toa }e gi potvrdi site stravuvawa na Makedoncite deka me|unarodnata zaednica saka da gi uni{ti, re~e diplomatot. Zagri`enosta na diplomatskata zaednica za taktikata na Bo{kovski se zgolemi vo mart 2002. policijata re~e deka pukala i ubila sedummina ma`i, koi makedonskata Vlada gi opi{a kako ~lenovi na edna teroristi~ka }elija koja{to planirala da gi napadne Amerikanskata, Britanskata i Germanskata ambasada vo Skopje. policijata re~e deka najmalku petmina od niv bile pakistanci ili deka bile od Bliskiot istok. Vlastite gi sledele ovie lu|e po fa}aweto na dvajca Jordanci i Bosanci vo fevruari i zaplenuvaweto na nivnite kompjuterskite diskovi so informacii za ambasadite i za vladinite instalacii vo Makedonija, tvrdea funkcionerite. Bo{kovski re~e deka tie planirale napadi na va`ni zgradi, stranski diplomati, najverojatno od SAD, Germanija i V. Britanija, odnosno na onie koi{to bea involvirani vo borbata protiv globalniot terorizam.2 Vlastite rekoa deka lu|eto bile ubieni severno od Skopje, otkako policijata se obidela da gi uapsi. Koga policijata pukala vo znak

2 04 - MA KEDONi JA

na predupreduvawe, tie vozvratile so ogan, {to dovelo do nivno zastreluvawe. Ova be{e vtorpat po 11 septemvri, vlastite da ka`at deka spre~ile napad vrz objekt na SAD na Balkanot, kade {to ima iljadnici amerikanski vojnici kako mirovnici. Amerikanskite sili i bosanskata policija uapsija izvesen broj ma`i od Severna Afrika i od Bliskiot istok vo Saraevo, koi{to navodno za cel ja imale ambasadata na SAD vo Bosna i planirale napadi vrz voeni lica od SAD, rekoa oficijalnite vlasti. Me|utoa, vo nedelite po ubivaweto na sedumtemina vo Skopje, se pojavija seriozni somne`i vo toa deka ovie lica bile teroristi. policijata re~e deka zaplenila avtomatsko oru`je, pi{toli, kineski ra~ni granati i raketni lanseri na granati so municija. isto taka, be{e re~eno deka na{le cela duzina novi uniformi so oznaki na etni~ki albanskata ONA. Oficijalnite pretstavnici rekoa deka ubienite bile oble~eni vo civilni ali{ta. Diplomatite se somnevaat deka ubienite, vo najlo{ slu~aj, bile vme{ani vo {verc so oru`je. Uniformite bile podmetnati vo kamionot. ONA negira{e sekakva vrska so ovie lu|e. izlegoa dokazi deka najmalku eden e pakistanski emigrant na pat kon Grcija, kade {to se nadeval da mu se pridr`i na brata si i da najde rabota. Oficijalnata verzija za incidentot gi voodu{evi drugite nabquduva~i, kako Hju pulton, koj komentira{e vaka: Dokazite podmetnati od strana na makedonskite vlasti bea mnogu somnitelni i grupite za ~ovekovite prava, kako {to e Amnesti interne{nal (isto kako i stranskite diplomati) se somnevaat deka se raboti za egzekucija bez sudewe.3 Na{ite povtoreni barawa za intervju so Bo{kovski bea odbieni od negoviot kabinet, potvrduvaj}i go negoviot me|unaroden imix na neprijaten ili ramnodu{en kon mediumite. Mesto toa, bev srde~no pre~ekan od Stevo pendarovski, toga{en sovetnik za nacionalna bezbednost na pretsedatelot Trajkovski. Drugite {efovi na balkanskite dr`avi se smesteni vo grandiozni zgradi. Na primer, pretsedatelot Tu|man ja opkoli svojata prostrana palata vo Zagreb so sjajna garda vo liliputanski stil i vo {areni uniformi. No, pretsedatelot Trajkovski i negoviot kabinet rabotea vo bezli~ni kancelarii, na zadnata strana od Makedonskiot parlament, skromna sredina za koja{to nekoi bi rekle deka go odrazuva nedostigot od vistinska vlast. pendarovski procenuva deka za vreme na konfliktot nekade okolu 17% od makedonska teritorija, ili okolu 120 sela, bile vo racete na ONA. patroliraweto zapo~nalo vo 100 sela i toa samo po dva ~asa vo sekoe mesto, no postepeno }e se zgolemuva, vo soglasnost so planot za

i M p l EMENTA Ci JA NA OHRi DSKi OT DOG OVOR - 205

povtorno vleguvawe. prisustvoto na policiskite sili ne e dovolno za da se kontrolira teritorijata, dopolni toj. Nivnata zada~a e sosema poinakva. Tie treba da kontaktiraat so selanite, da gi pra{uvaat za nivnite problemi i da se spravat so lokalniot kriminal. Ako sakavme da ja kontrolirame taa teritorija, }e bea upotrebeni antiteroristi~kite edinici. Dosega ne sme upotrebile nikakva antiteroristi~ka policija, za{to situacijata e mnogu krevka. Vo nekoi oblasti, rasporeduvaweto na policijata be{e blokirano, za{to selanite sakaa u~estvo na pove}e lokalni Albanci vo policiskite sili. Dosega imame 500 Albanci vo policijata. idnata godina taa brojka }e iznesuva 1.000. Svesni sme deka ova ne e zna~ajna kontrola. No, pred deset meseci ne mo`evme da se ~uvstvuvame sigurni vo okolinata na Skopje, a kamoli vo [ipkovica. Sekoj e svesen deka ni pretstoi dolg proces na zakrepnuvawe. Ne mo`eme samo da gi prikrieme ranite i da ka`eme deka ne se slu~ilo ni{to. Nasproti borbite me|u Albancite, toj be{e optimist deka nema opasnost od pogolemo rasplamtuvawe. pove}eto Albanci o~ekuvaat parlamentot da gi prifati tie osum-devet zakoni predvideni so Ohridskiot dogovor, kako {to se pra{awata za upotrebata na albanskiot jazik, pravata na malcinstvata vo li~nite dokumenti i gra|anskite prava. Tie se vo procedura za podobruvawe na svoite prava i nemaat nikakva pri~ina za zapo~nuvawe borba. poradi izbornata kampawa, Vladata ja odolgovlekuva{e implementacijata na zakonite predvideni so Ohridskiot dogovor. Kabinetot na pretsedatelot o~ekuva{e deka samo pritisokot od NATO, EU i od OBSE }e pridonese za izglasuvawe na zakonite. Ako ne se izglasaat, Makedonija rizikuva da ja izgubi pomo{ta od MMF i od Svetska Banka. 309-te milioni evra, dodeleni od EU, isto taka zavisea od implementiraweto na Ohridskiot dogovor. Stranskata pomo{ e mnogu potrebna za restartirawe na zabolenata ekonomija. Momentalno, nevraboteni se pove}e od 30 nasto od mladite Makedonci, koi se obiduvaat da emigriraat, mnogu od niv vo novi destinacii kako Nov Zeland ili Manitoba, vo Severna Kanada, i pokraj nejzinata surova klima. Vo juni 2002 pritisokot za pristap do pomo{ta vrodi so plod, koga Makedonskiot parlament izglasa devet novi zakoni, so koi

2 06 - MA KEDONi JA

albanskiot jazik stana oficijalen jazik, kako {to be{e predvideno so Ohridskiot dogovor. Zakonite ovozmo`uvaa upotreba na jazikot vo site vladini raboti. pratenicite glasaa za sekoj zakon posebno, no paketot so centralniot zakon, koj se odnesuva{e na upotrebata na albanskiot jazik vo dr`avnite institucii, be{e izglasan so 88 glasa za i 3 protiv, dodeka drugite pratenici bea vozdr`ani.4 parlamentot, sostaven od 120 pratenici, so nedeli diskutira{e za paketot zakoni. Zakonite, isto taka, opfa}aa i poseben propis za upotreba na obata jazika vo popisot {to treba{e da se odr`i vo noemvri. Ogor~enosta {to s$ u{te vladee{e vo zemjata kulminira{e koga edna rabotilnica za suzbivawe na nasilstvoto vo fudbalot vo Makedonija, odr`ana vo juni 2002, zavr{i so boksovi, pukawe od ogneno oru`je i so apsewe na 30-mina u~esnici. S$ ode{e dobro so inicijativata sponzorirana od vlasta, koja{to be{e predvidena da se sovpadne so Svetskiot kup. Na ohridskoto krajbre`je se sobraa golem broj naviva~i na {este timovi za zavr{nata ve~era. Organizatorite na nastanot {to se vika{e Stop za nasilstvoto samo {to ne objavija deka ovoj nastan bil zabele`itelno uspe{en. A potoa po~naa da letaat tupanici i da se slu{aat istreli. Za sre}a, nikoj ne be{e seriozno povreden. Tepa~kata, o~igledno, izbila za toa koj od timovite ima podobri igra~i. Vo mart be{e zastrelan i seriozno ranet eden policaec vo Skopje, po celodnevna tepa~ka me|u soperni~kite naviva~i. No nasilstvoto kolku {to be{e etni~ko, tolku be{e i fudbalsko. Tepa~kata izbi me|u etni~ki makedonski i etni~ki albanski naviva~i. Natprevarot se igra{e me|u dva lokalni tima: Vardar, za kogo glavno navivaat etni~kite Makedonci, i Sloga, za koja glavno navivaat etni~kite Albanci. Za razlika od Ja~ev i negovite kolegi-idealisti vo Forum, personalot od Kabinetot na pretsedatelot mnogu malku se nadeva{e vo toa deka }e se pojavi na treta sila vo Makedonija, od tipot na OTpOR. Nemame dovolno nekorumpirani lu|e, a za toa se potrebni iljadnici i iljadnici lu|e. imame pove}e od 50 partii, no nemame dovolno sposobni lu|e. Makedoncite so zavist ja gledaa situacijata vo Bugarija, kade {to progonetiot kral Simeon Vtori se vrati doma i osnova nova partija, koja go transformira{e politi~kiot pejza`. Nemame dovolno dobar ~ove~ki materijal za da padne eden takov meteor i vo Makedonija, re~e pendarovski. izlezot od Gordieviot jazol bi mo`el da bide promenata na postojnata elita vo dvete glavni partii. Treba da imame dobri izvr{ni, administrativni i kazneni zakoni. Toa bi bilo dovolno ako se primenuvaat propisno. pendarovski ubedlivo

i M p l EMENTA Ci JA NA OHRi DSKi OT DOG OVOR - 207

rasprava deka istekuva vremeto za Makedonija. Stanuvame zemja bez perspektivi, re~e toj. Nekoi velat deka ovie izbori se poslednata {ansa za demokratskiot proces vo Makedonija. Vo Forum go sretnav Sa{o Ordanoski, glaven urednik na magazinot. Nasproti kavgite so Bo{kovski i so Vladata, toj be{e optimist vo vrska so makedonskata demokratija, barem pove}e od negoviot kolegaanaliti~ar Zoran. Ne smetam deka toa {to go ka`uva Bo{kovski e posebno zapla{uvawe na pe~atot, se nasmea vozdr`ano. Toj ne me zapla{uva mene kako novinar, ednostavno takov mu e stilot. Kako novinar, smetam deka mi e dol`nost da izvestuvam za zakanite na Bo{kovski, bez da re{avam dali e toj lud ili e samo neuramnote`en. S$ na s$, tie ne se vo sostojba da go zapla{uvaat pe~atot, a 80 nasto od pe~atot e protiv Vladata. Tretmanot na pe~atot e samo del od eden pogolem problem, prodol`i toj. Ne se raboti samo za pe~atot, tuku za javnosta koja{to se obiduvaat da ja manipuliraat. Tie se pla{at od javnosta, za{to rakovodat so zemjata kako da e nivna kompanija. Bizarniot stil na toga{niot premier be{e osnovna pri~ina za bole{tinite na sovremena Makedonija, dodade toj. Na tri od vkupno pet pres-konferencii koi{to gi odr`uva, Georgievski mnogu se kara so novinarite. Toj e frustriran i ne znae kako da komunicira. Vsu{nost, toj i Bo{kovski nas od Forum n$ smetaat za pripadnici na CiA. Toa e metafora: mislat deka sme oru`je na Zapadot. Toa e strav od ne{to {to ne mo`at da go kontroliraat. Ne se pla{at od opozicionite mediumi, za{to koga }e sklu~at zdelka so opozicijata, }e mo`at da sklu~at zdelka i so nejziniot pe~at. Za razlika od Zoran, urednikot be{e protiv raspu{taweto na Lavovite, obrazlo`uvaj}i deka toa bi gi napravilo u{te ponepresmetlivi. Toa {to napravivme so Albancite be{e da gi rehabilitirame kriminalcite od ONA. A sega ako gi raspu{time Lavovite, }e go storime tokmu sprotivnoto, }e imame 500 do 800 vooru`eni lu|e koi{to }e bidat partiska milicija na VMRO. Sega zasega tie nosat uniformi i imaat nekakva sinxiresta komanda i mo`at da se povikuvaat na odgovornost. Ako ubijat nekogo vo restoran, znaeme deka se toa Lavovite. Lavovite bea nu`no zlo, objasnuva{e toj, i podobro be{e da se koristat kriminalcite kako pre~ka protiv idnite avanturi na

2 08 - MA KEDONi JA

etni~kite Albanci, otkolku da se koristat nevini regruti. Zo{to da se ispra}aat 19-godi{ni regruti da se borat so kriminalcite na granicata, koga si imame svoi kriminalci? Kako i mnogu drugi nabquduva~i, i toj se soglasuva deka ona {to se slu~uva na Kosovo e golema nepoznata za idninata na Makedonija. Nie ovde imame nekoi demokratski postignuvawa. Ako situacijata vo regionot bide podobra, toga{ sme na vistinskiot pat. ]e bideme na vistinskiot pat ako nema destabilizacija na Kosovo, ju`na Srbija ili Albanija. pretsedatelot na skopskiot ogranok na Helsin{kiot komitet za ~ovekovite prava Mirjana Naj~evska, koja od Bo{kovski be{e nare~ena Neprijatel na dr`avata br.1 ima popesimisti~ki pogledi: Sega glavna zloupotreba e kr{eweto na pravoto na `ivot, za{to ima mnogu lu|e koi nemaat mo`nosti da pre`iveat. So 2 miliona lu|e Makedonija ima 450.000 nevraboteni. postoi mo`nost za ogromna manipulacija. lu|eto ne veruvaat vo demokratijata ili vo pravnata dr`ava, za{to nikoga{ ne videle demokratija ili pravna dr`ava. S$ u{te postoi govorot na omrazata. S$ u{te ima zloupotrebi od strana na policiskite rezervisti. Taa rabotela na slu~ajot na dvajca makedonski muslimani (ne etni~ki Albanci) koi bile pretepani vo selo Oktisi, vo blizina na Struga, samo zatoa {to bile muslimani. Ova e mnogu ~uden slu~aj, za{to makedonskite muslimani se mnogu mirni lu|e. Se pla{ea da odat na sud. ima mnogu vakvi slu~ai. Zaednicite ostanuvaat oddale~eni. Sega e re~isi nevozmo`no da nema efikasno etni~ko ~istewe vo mnogu delovi od Makedonija. Toa e vistinska {teta. So vekovi ova bilo multikulturno op{testvo. lu|eto `iveeja zaedno, a sega toa e re~isi nevozmo`no. Nasproti vakviot pesimizam, pretsedatelot Trajkovski, vo slednite dve godini pretsedatelstvuva{e trpelivo, so implementacija na koncesiite kon etni~kite Albanci vo soglasnost so Ohridskiot dogovor. No, preranata smrt na liberalniot dr`avnik vo avionskata nesre}a vo Bosna, dodeka zaedno so svoite pomo{nici patuva{e na edna me|unarodna konferencija vo Mostar na 26 fevruari 2004, se ~ine{e deka mo`e da ja o`ivee nestabilnosta vo Makedonija. Vo toa vreme, edno nacionalisti~ko vostanie vo Srbija gi razbudi stravuvawata deka etni~kite albanski militanti na Kosovo bi mo`ele povtorno da predizvikaat nezadovolstvo vo Makedonija, kako na~in na pritisok vrz me|unarodnata zaednica Kosovo da bide nezavisno od Belgrad. Ovie stravuvawa kulminiraa vo mart 2004, koga na Kosovo izbi najlo{oto etni~ko nasilstvo vo poslednite ~etiri godini, koga

i M p l EMENTA Ci JA NA OHRi DSKi OT DOG OVOR - 209

zaginaa najmalku 31 etni~ki Albanec i Srbin, dodeka besneeja `estoki borbi vo podeleniot grad Kosovska Mitrovica. Etni~kite Albanci gi zapalija srpskite crkvi po celata pokraina, a srpskite demonstranti vo Srbija odgovorija soodvetno, so napadi vrz xamiite vo Belgrad i vo Ni{. Vo pokrainata bea rasporedeni u{te iljadnici mirovnici, a Makedonija gi zatvori svoite granici kon Kosovo. posledniot slu`ben akt {to go potpi{a pretsedatelot Trajkovski pred da se ka~i na letot za Mostar be{e aplikacijata na Makedonija za priem vo Evropskata unija. Duri i pred da se odr`i negoviot dr`aven pogreb vo Skopje, etni~kite makedonski nacionalisti tvrdolinija{i vo mediumite po~naa da isturaat otrovi vrz zapadnoto cenewe na mrtviot pretsedatel, tvrdej}i deka toj dobil poddr{ka od Zapadot glavno zatoa {to bil vazal na Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Dramati~nite okolnosti na nesre}ata, vo koja sudbinata na Trajkovski be{e nepoznata celi dva dena, koga timovite na mirovnite sili na NATO se borea preku minski poliwa da stignat do nepristapnata oblast kade {to padna maliot avion, star 26 godini, se ~ine{e deka gi simboliziraat te{kotiite {to gi pogoduvaat vistinskite mirotvorci na Balkanot, duri i toga{ koga smrtta }e gi dopre po ramoto. Vo toj moment zapadnite nabquduva~i bea svesni deka mo`e da se ka`e deka vo 2001 Trajkovski, so svojata hrabrost i sila na karakterot, ja obezglavi pettata Balkanska vojna. Sega povtorno }e bide testirana zrelosta na obi~nite Makedonci, za{to tie se povikani da izberat naslednik {to }e bide sposoben da ja odbrani zemjata od gospodarite na vojnata i od buntovnicite, na patot kon stabilnosta i ekonomskiot prosperitet.

2 10 - MA KEDONi JA

Hronologija

Klu~ni datumi 1893 Osnovana e Vnatre{nata makedonskata revolucionerna organizacija (VMRO), so cel da se osnova avtonomna Makedonija ilindenskoto vostanie proglasuva makedonska republika vo Kru{evo so kratok vek Makedonija e oslobodena od Turcite, no podelena me|u Srbija (Vardarska Makedonija), Bugarija (pirinska Makedonija) i Grcija (Egejska Makedonija) Bugarija ja okupira i ja prisvojuva Makedonija, koja prethodno bila kontrolirana od strana na Srbija Makedonija stanuva edna od {este federalni narodni republiki na Jugoslavija Krvava gra|anska vojna vo Gr~ka Makedonija, kade {to komunisti~kite sili se poddr`ani od Jugoslavija Vo Makedonija e sproveden referendum za nezavisnost proglasuvawe na nezavisnosta Osnovana e Armijata na Republika Makedonija (ARM)

avgust 1903 avgust 1912

19411945

noemvri 1945 19451949

septemvri 1991 januari 1992 april 1992

H RONOlOGi JA - 21 1

april 1993

Obedinetite nacii ja primaat Makedonija pod imeto porane{na jugoslovenska Republika Makedonija (pJRM) Sojuzot za Makedonija na pretsedatelot Gligorov gi dobiva parlamentarnite izbori Grcija go otstranuva embargoto, Makedonija e primena vo OBSE, Sovetot na Evropa Sojuznata Republika Jugoslavija ja priznava pJRM. istekuva mandatot na mirovnicite na UNpREDEp na makedonskite granici. potpi{an e dogovorot za voena sorabotka so NATO Nacionalisti~kata VMRO-DpMNE pobeduva na izborite i formira koaliciona vlada Novata vlada go odobruva preraspredeluvaweto na NATO-trupite za da se sprovede spogodbata za Kosovo Makedonija go priznava Tajvan, Kina gi prekinuva diplomatskite odnosi so Skopje, stava veto na prodol`uvaweto na mandatot na UNpREDEp. Makedonija i Bugarija potpi{uvaat spogodba za normalizacija. Zavr{uva mandatot na UNpREDEp. Masoven priliv na kosovski begalci koga NATO gi zapo~nuva vozdu{nite napadi vrz SRJ. Grani~nata patrola na Armijata na SAD e zarobena od strana na srpskite sili Makedonija se soglasuva so rasporeduvaweto na dopolnitelni 14.000 NATO trupi. Trupite na KFOR se rasporedeni vo Makedonija pretsedatelot na SAD, Bil Klinton, ja poseti Makedonija Makedonija i Grcija potpi{uvaat spogodbi za odbrana i pomo{ Makedonskata armija go podignuva stepenot na bezbednosta na granicata so Kosovo

1994 1995 1996

1998 januarifevruari 1999 fevruari

mart martmaj mart juni

noemvri dekemvri fevruarijuni 2000

2 12 - MA KEDONi JA

oktomvri 22 januari 2001

Sklu~uvawe na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija so EU Eden policaec e ubien vo napad so granata vrz makedonskata policiska stanica vo seloto Tearce, prete`no naseleno so etni~ki Albanci prvite sudiri me|u vladinite sili i etni~ki albanskite buntovnici na samoproglasenata Osloboditelna narodna armija, vo blizina na Tanu{evci Makedonija i SRJ potpi{uvaat grani~na spogodba Trojca makedonski vojnici se ubieni vo prestrelka vo blizina na severnata granica Buntovnicite go napa|aat vladiniot konvoj, ubivaj}i go {oferot. NATO dozvoluva vra}awe na jugoslovenskite sili vo delot na buferzonata okolu Kosovo. Buntovnicite ja napa|aat policijata vo Tetovo. povredeni se 10 civili. Buntovnicite se pribli`uvaat na 12 milji od glavniot grad, Skopje. Buntovnicite davaat ultimatum, so koj se baraat pregovori za transformirawe na zemjata vo konfederacija. Buntovnicite objavuvaat deka }e go zaprat ognot po vladiniot ultimatum. pretsedatelot Boris Trajkovski objavuva odlu~na akcija protiv buntovnicite. Bezbednosnite sili lansiraat ofanziva vo blizina na Tetovo, so mal uspeh. Vo zaseda na buntovnicite se ubieni osum vojnici i eden policaec. Vladinata ofanziva vo Kumanovo povtorno neuspe{na.

17 fevruari

23 fevruari 4 mart 8 mart

14 mart 15 mart 20 mart

21 mart 22 mart

28 april 3 maj

H RONOlOGi JA - 21 3

13 maj

Se formira Vlada na nacionalno edinstvo, koja gi vklu~uva dvete najgolemi albanski partii. Zapo~nuvaat politi~kite prepukuvawa. Buntovnicite ja prezemaat kontrolata vrz Ara~inovo, koe se nao|a nadvor od Skopje. propa|aat pregovorite me|u makedonskata Vlada i albanskata Vlada po dopolnitelni borbi, {efot za bezbednost na EU, Havier Solana, uspeva da izdejstvuva prekin na ognot. NATO gi evakuira buntovnicite od Ara~inovo, bez da gi razoru`a. EU go nazna~uva Fransoa leotar za pratenik vo Makedonija. Toj mu se priklu~uva na pratenikot na SAD Xejms perdju vo mirovnite pregovori. U{te eden prekin na ognot pod pokrovitelstvo na ON, no prestrelkite prodol`uvaat vo blizina na Tetovo. Albanskite partii gi suspendiraat pregovorite. Dvajca monitori na EU i eden preveduva~ se ubieni od eksplozija na mina. @estoki prestrelki okolu Tetovo. Vladata go obvinuva NATO za naklonetost kon buntovnicite; napadnati se stranskite ambasadi vo Skopje Vo Ohrid prodol`uvaat mirovnite pregovori. po dogovorot albanskiot jazik da stane vtor slu`ben jazik vo oblastite so dominantno etni~ko albansko naselenie, rivalskite frakcii se soglasuvaat i za reformi vo policijata. Buntovnicite kontroliraat pogolema teritorija so povrzanite pati{ta. Makedonskata policija ubiva petmina etni~ki Albanci obvineti za planirawe teroristi~ki akcii vo Skopje. Deset makedonski vojnici se ubieni od zaseda na izlezot od Skopje. partiite se soglasuvaat da go potpi{at dogovorot na sve~ena ceremonija.

8 juni 1520 juni 24 juni

28 juni

5 juli

19 juli

2224 juli

28 juli 5 avgust

7 avgust

8 avgust

2 14 - MA KEDONi JA

10 avgust 1112 avgust 13 avgust 15 avgust 17 avgust 22 avgust

Armiski kamion nagazuva na mina severno od Skopje, pri {to umiraat osum vojnici. Rasprskani prestrelki me|u buntovnicite i vladinite sili. Rivalskite strani go potpi{uvaat mirovniot dogovor. NATO go odobruva delumnoto rasporeduvawe na specijalnite sili. prvite francuski i britanski napredni NATO trupi pristignuvaat vo Makedonija NATO odobruva celosno rasporeduvawe na 3.500 vojnici, za da se sobere i da se uni{ti oru`jeto na buntovnicite. parlamentot gi odobruva reformite od Ohrid. Novoosnovanite multietni~ki policiski sili po~nuvaat da se rasporeduvaat vo regionite koi prethodno ili s$ u{te se pod kontrola na buntovnicite. Makedonskata vlada bara od NATO da ja prodol`i svojata misija do oktomvri, sega pod imeto Kilibarna lisica, ~ij{to mandat istekuva na 26 mart. NATO se soglasuva vo svetlinata na zakanite od strana na albanskite podzemni dvi`ewa. Makedonskite armiski sili ja prodol`uvaat reformskata programa vo vrednost od 152 milioni USD. Makedonija potpi{uva dogovori za slobodna trgovija so Albanija i gi zavr{uva pregovorite za pristapuvawe so Svetskata trgovska organizacija. Nacionalisti~kata VMRO pretrpuva te`ok poraz na parlamentarnite izbori od Socijaldemokratite, koi ja formiraat novata Vlada.

dekemvri

januari 2002

mart

septemvri

H RONOlOGi JA - 21 5

mart 2003

Operacijata Kilibarna lisica e prefrlena od NATO pod komanda na EU, kako prv test od vakov vid, i e preimenuva vo Operacija konkordija. Makedonija im dozvoluva na SAD preletuvawe preku nejzinata teritorija za nivnata ira~ka kampawa i koristewe na vozdu{nata baza petrovec vo blizina na Skopje, kako i na prostorot za obuka. NATO ja pokanuva Makedonija da im se priklu~i na Albanija i na Hrvatska vo noviot Jadranski pakt, namenet za promocija na idnoto ~lenstvo na trite zemji vo NATO. Makedonija se soglasuva da gi izzeme gra|anite na SAD od obvinenie od strana na Me|unarodniot krivi~en sud, so {to ja otstranuva opasnosta Skopje da ja izgubi armiskata pomo{ na SAD. Ministrite za odbrana na Albanija, Grcija i na Makedonija se sretnuvaat vo Kastora, grad vo severozapadniot del na Grcija, i se obvrzuvaat da ja zabrzaat armiskata sorabotka za da se re{at zaedni~kite zakani, vklu~uvaj}i go i me|ugrani~niot terorizam za vreme na letnata olimpijada vo Atina vo 2004 godina. po~nuva operacijata za dobrovolno predavawe na ognenoto oru`je, sponzorirana od makedonskata Vlada, nameneta za proceneti 170.000 gra|ani koi poseduvaat neprijaveno oru`je. Ubien e makedonskiot pretsedatel Boris Trajkovski, koga avionot koj go prenesuval do investiciskata konferencija vo Mostar, Bosna, se urnal vo bosanskite planini. Zaka`ani se novite pretsedatelski izbori.

maj

oktomvri

10 noemvri

15 noemvri

26 fevruari 2004

april

2 16 - MA KEDONi JA

poimnik na kratenki
ANA DOS DpA SRJ pJRM GpS MKTJ OVK KFOR KZK DlK NDOK NDK MUp ONA DpK pDp SDSM SpS OVpMB UNMiK UNpREDEp VJ VMRO Albanska narodna armija Demokratska opozicija na Srbija Demokratska partija na Albancite Sojuzna Republika Jugoslavija porane{na jugoslovenska Republika Makedonija Globalen sistem za pozicionirawe Me|unaroden tribunal za voeni zlostorstva za porane{na Jugoslavija Osloboditelna vojska na Kosovo Multinacionalna mirovni~ka sila na Kosovo vodena od ON Kosovski za{titen korpus Demokratska liga na Kosovo Nacionalno dvi`ewe za osloboduvawe na Kosovo Narodno dvi`ewe za Kosovo Ministerstvo za nadvore{ni raboti Osloboditelna nacionalna armija Demokratska partija na Kosovo partija za demokratski prosperitet Socijaldemokratski sojuz na Makedonija Socijalisti~ka partija na Srbija Osloboditelna vojska na pre{evo, Medve|e, Bujanovac Misija na Obedinetite nacii na Kosovo preventivni rasporedeni sili na Obedinetite nacii Jugoslovenska armija Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija

Fusnoti
Poglavje 1
1 2 Visar Saliu. Peter Beaumont, Ed Vulliamy and Paul Beaver CIAs bastard army ran riot in Balkans, The Observer, 11 mart 2001 godina. izve{tajot citira visoki evropski funkcioneri koi slu`ele vo me|unarodnite mirovni sili na Kosovo, kako i vode~ki makedonski i izvori na SAD koi velat deka: CiA gi ohrabrila porane{nite borci na Osloboditelna vojska na Kosovo da zapo~nat buna vo ju`na Srbija, vo obid da se potkopa vlasta na toga{niot jugoslovenski pretsedatel Slobodan Milo{evi}. Eden komandant na evropski bataljon na KFOR re~e: Na CiA & be{e dozvoleno da organizira bunt na Kosovo so privatna armija, namenet za simnuvawe od vlasta na Milo{evi}. Sega koga nego go nema, Stejt departmentot na SAD se ~ini nesposoben za kontrola na sopstvenata bastardna vojska... politikata na SAD be{e i s$ u{te e neusoglasena so onaa na drugite NATO sojuznici. Citiran e i visok makedonski funkcioner, koj veli: Ona {to se slu~uva{e so Osloboditelnata nacionalna armija i so OVpBM e mnogu sli~no na ona {to se slu~i koga vo 19951996 be{e lansirana OVK... Ovde, razuznava~kite agencii na SAD ne bea ~esni. Funkcioner vo Stejt departmentot na SAD ja obvini prethodnata administracija. Sega ima{e smena na fokusot. Vidi Antony Loyd, A Very Dirty Little War, The Times, 14 maj 2002 godina, Times 2, str 4. Ejupi be{e eden od ~etirite Albanci uapseni pod obvinenie za krevawe vo vozduh na ekspresen avtobus od Ni{, Srbija, do Kosovo, pri {to zaginaa 11 Srbi, vklu~uvaj}i go i dvegodi{noto mom~e Danilo Coki}. istragata za bombardiraweto be{e blokirana vo sekoja faza i site ~etvorica osomni~eni sega se slobodni. Slu`benicite na UNMiK tvrdat deka Ejupi bil {pion na razuznavaweto na SAD. Tie smetaat deka Ejupi bil osloboden od kampot Bondstil ili bidej}i razuznava~kite agencii na SAD ne sakale da bidat implicirani preku nivno povrzuvawe so bombardiraweto na Ni{ Ekspres, ili bidej}i sakale da gi utvrdat identitetite na licata koi go ovlastile bomba{kiot napad za da gi koristat za sopstveni celi, veli lojd. Visok funkcioner na UNMiK veli, Navistina ne znaeme {to se slu~i so Ejupi. Mo`no e toj da bil osloboden, no ako e taka, toga{ toa

2 18 - MA KEDONi JA

bilo ~in na agencijata koja{to dejstvuvala bez odobruvawe od Stejt departmentot ili od pentagon. 4 Bob Churcher, Kosovo Lindore/Preshevo 1992-2000 and the FYROM Conflict, Conflict Studies Research Centre, Ministry of Defence, UK, mart 2002 godina, str. 6). 5 Tim Judah, Kosovo: War and Revenge (Yale University Press, 2000), str. 168. 6 Ibid. str. 103. 7 identitetot na Abaz Xuka kako Ali Ahmeti be{e otkrien vo prviot tom od voenite memoari na kosovskiot politi~ar Ramu{ Haradinaj. 8 Sostanokot so i drugi biografski detali se dadeni vo profilot na Ahmeti od belgradskata nezavisna agencija Beta, 2 avgust 2001 godina. 9 Medve|e sega ima mnozinsko srpsko naselenie. 10 Vo negoviot napis, ^er~er veli deka vo napadot vrz Tanu{evci bile koristeni elitnite makedonski specijalni sili Volci, no potoa gi opi{uva kako edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. intervju so avtorot, noemvri 2002 godina. 11 Bob Churcher, Kosovo Lindore/Preshevo 1992-2000 and the FYROM Conflict, str. 18, 21. 12 Milcho Manchevski, NATO gave us this ethnic cleansing, The Guardian, 15 avgust 2001 godina.

Poglavje 2
1 Stefan Troebst, IMRO + 100 = FYROM? The Politics of Macedonian Historiography, kaj James Pettifer (ed.), The New Macedonian Question (Palgrave, 2001). Nacionalisti~koto makedonsko gledi{te, Troebst go okarakterizira kako formula, VMRO + 100 = pjRM (porane{na jugoslovenska Republika Makedonija). 2 Za Albancite, Bitola e Monastir. 3 RJ Crampton, The Balkans Since the Second World War (Pearson Education, 2002), str. 293. 4 Kyril Drezov, Macedonian Identity: An Overview of the Major Claims kaj Pettifer (ed.), The New Macedonian Question, str. 49. 5 preraska`ano kaj Elizabeth Barker, Macedonia: Its Place in Balkan Power Politics (London, Royal Institute of International Affairs, 1950); reproducirano kaj Pettifer (ed.), The New Macedonian Question. 6 LS Stavrianos, The Balkans Since 1453 (New York University Press, 2001), str.157. 7 Stevan K Pavlowitch, A History of the Balkans, 1804-1945 (Longman, 1999), str. 196. 8 Mark Mazower, The Balkans (Weidenfeld and Nicolson, 2001), str. 93. 9 Noel Malcom, Kosovo: A Short History (Papermac, 1998), str. 231. 10 Robert D Kaplan, Balkan Ghosts (Vintage Books, 1996), str. 56.

FU SNOTA - 2 19

11 Hugh Poulton, WhoAre the Macedonians? (Indiana University Press, 2000), str. 54. 12 Misha Glenny, The Balkans, 1804-1999: Nationalism, War and the Great Powers (Granta Books, 1999), str. 172. 13 Spored oficijalnata statistika od Bugarija, vo 1900 godina vo Makedonija imalo 785 bugarski u~ili{ta. Srbite stignale podocna, no do 1899 godina imale 178 srpski u~ili{ta vo vilaetite na Skopje, Monastir i vo Solun. Vo 1901 godina, Grcite imale 927 gr~ki u~ili{ta vo vilaetite na Solun i Monastir. O~igledno e deka na po~etokot na 20 vek glavnata borba za kulturno i obrazovno vlijanie vo Makedonija se vodela me|u Bugarite i Grcite, napi{al Slobodan Markovi}; brojki dadeni kaj Slobodan Markovic, British Perceptions of Serbia and the Balkans, 1903-1906 (Dialogue, 2000). 14 Nekoi bea visokodisciplinirani, hrabri i asketski ma`i, koi ~esto doa|aa od dobri semejstva od oslobodenite slovenski zemji i koi gi napa|aa turskite trupi, osobeno onie isprateni da gi kaznuvaat hristijanskite sela i onie koi organiziraa neoficijalni sudovi za da go korigiraat kolapsot na pravniot sistem vo turskite provincii. Drugite bea fanatici koi bea sre}ni koga gi masakriraat Turcite, no u{te posre}ni koga go pro~istuvaat dvi`eweto od navodnite predavnici. Rebecca West, Black Lamb and Gray Falcon: A Journey Through Yugoslavia, (Penguin, 1994), str. 641. 15 Glenny, The Balkans, str. 190. 16 postojat dobri pri~ini za somnevawe vo toa do koj stepen ova tolkuvawe - vo golema mera e mit, pokraj ona tolkuvawe deka toj bi bil mo}en po osnovaweto na posebna makedonska republika, kako del od Jugoslavija po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna. Stefan Troebst ubeduva~ki argumentira deka vo toa vreme terminot avtonomija pro-bugarskite grupi vo makedonskiot spektrum go smetale za nesre}na, no potrebna preliminarna faza za unifikacija so Bugarija. Troebst, IMRO + 100 = FYROM?, str. 68. 17 Citirano kaj Kaplan, Balkan Ghosts, str. 59. 18 Markovic, British Perceptions of Serbia and the Balkans, str. 53. 19 Pavlowitch, A History of the Balkans, str. 199. 20 Nema somnevawe deka tie se Ju`ni Sloveni. Tie imaat jazik ili grupa razli~ni dijalekti, koj e gramati~ki sli~en na bugarskiot, no fonetski vo odredeni aspekti nalikuva na srpskiot, i koj ima odredeni karakteristiki {to go izdvojuvaat kako poseben. se veli deka Slavomakedoncite odr`ale eden obi~aj {to obi~no se smeta za srpski slavata ili semejnata proslava na denot koga nivnite semejni predci bile preobrazeni vo hristijanstvoto... Slobodno mo`e da se ka`e deka vo tekot na poslednite 80 godini mnogu pove}e SlavoMakedonci sebesi se smetaat za Bugari ili smetaat deka se tesno povrzani so Bugarija, otkolku {to se smetaat za Srbi ili za tesno povrzani so Srbija (ili so Jugoslavija). Samo lu|eto od Skopskiot

2 20 - MA KEDONi JA

region sebesi se smetaat za Srbi. ^uvstvoto da se bide Makedonec, i ni{to drugo osven Makedonec, se ~ini po~nalo da se razviva neodamna , i toa ne e dlaboko vkoreneto duri ni denes. Barker, Macedonia str. 8. 21 John R Lampe, Yugoslavia as History: Twice There Was a Country (Cambridge University Press, 2000), str. 117. 22 John Gunther, Inside Europe (New York: Harper and Brothers, 1938). 23 Stavrianos, The Balkans Since 1453, str. 768.

Poglavje 3
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Poulton, Who Are the Macedonians?, str. 95. Ibid. str. 98. Citirano kaj JA Cuddon, The Companion Guide to Jugoslavia, (London: Collins, 1986), str. 227. Milovan Djilas, Wartime (Harcourt Brace Jovanovich, 1977). Citirano kaj Josip Krulic, Historie de la Yugoslavie de 1945 a nos jours, italijansko izdanie (Milan: Bompiani, 1997) str. 35. Citirano kaj Crampton, The Balkans Since the Second World War, str. 35. Vidi Susan L Woodward, Balkan Tragedy (Brookings Institution, 1995), str. 240. Djilas, Wartime, str. 283. Daily Telegraph, nekrolozi, 11 oktomvri 2002, str. 29. Poulton, Who Are the Macedonians?, str. 116. Ibid. str. 108. informaciite od ovoj i sledniot paragraf, ibid., str. 116-7. Drezov, Macedonian Identity, str. 51. Trevor Beeson, Discretion and Valour: Religious Conditions in Russia and Eastern Europe (Collins, 1982), str. 308. Ibid. Ibid. informaciite za Bogdanovski i od sledniot paragraf se zemeni od Poulton, Who Are the Macedonians?, str. 121. Vidi Pettifer, The Albanians in Western Macedonia, vo The New Macedonian Question. West, Black Lamb and Grey Falcon, str. 634. Brojkite se citirani kaj Poulton, Who Are the Macedonians?, str. 125. Ibid. str. 128. Ibid. str. 133.

Poglavje 4
1 2 Obete pesni se citirani kaj Troebst, IMRO+ +100 = FYROM, str. 71. Citirano kaj Takis Michas, Unholy Alliance: Greece and Milosevics Serbia (A & M University Press, 2002), str. 51.

FU SNOTA - 2 21

3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33

Crampton, The Balkans Since the Second World War, str. 255. Citirano kaj Poulton, Who Are the Macedonians?, str. 176. Brojkite citirani kaj Jean-Ives Potel, Les 100 Portes de lEurope Centrale et Orentale (Les Editions de lAtelier, 1988). Michas, Unholy Alliance, str. 51. Citirano kaj Woodward, Balkan Tragedy. Pettifer, The Albanians in Western Macedonia, str. 22. Michas, Unholy Alliance, str. 42. David Owen, Balkan Odyssey (Harcourt Brace, 1995), str. 80. Michas, Unholy Alliance, str. 44. Ibid. str. 48. Poulton, Who Are the Macedonians?, str. 177. Evangelos Kofos, The Vision of Greater Macedonia: zabele{ki za novite u~ebnici na pjRM, predavawe odr`ano vo solunskata stopanska i industriska komora, 23 mart 1994 godina, (Solun, 1994). Poulton, Who Are the Macedonians?, str. 187. Michas, Unholy Alliance, str. 55. Kina, Makedonija gi obnovuva odnosite, informacija na Rojters od peking, 20 juni 2001 godina. Macedonia: Taiwans lost gambit, Asia Times, 11 juli 2001 godina. Mark Almond and John Laughland, izve{taj na British Helsinki Human Rights Group, 27 juni 2001 godina. Vidi Pettifer, Former Yugoslav Republic of Macedonia: The Shades of Nights?, Conflict Studies Research Centre, juli 2001 godina, str. 10. Richard Tomlison, The Big Breach: Inside the Secret World of MI6 (2001), str. 143-8. Woodward, Balkan Tragedy, str. 507. Korespondencija so avtorot, 2003 godina. intervju so avtorot, 2002 godina. Owen, Balkan Odyssey, str. 355. Eleanor Prichard, A university of their own, Central Europe Review, tom 2, br. 24, 19 juni 2000 godina. Glenny, Heading off War in the Southern Balkans, Foreign Affairs, maj/juni 1995, tom. 74, br. 3. Arben Xaferi, Kariera, citirano od novinskata agencija Beta, Belgrad, 29 mart 2001 godina. Judah, Kosovo: War and Revenge, str. 240. Milosevic and Operation Horseshoe, The Observer, 18 juli 1999 godina. Judah, Kosovo: War and Revenge, str. 241. Ibid. str. 241. John Goetz and Tom Walker, Serbian ethnic cleansing scare was a fake, says general, Sunday Times, 2 april 2000 godina.

2 22 - MA KEDONi JA

34 Brojki citirani vo Le Monde, Bilan du Monde, Lanalyse de 174 pays et des 26 regions francaises, Edition 2000, str. 52. 35 Poulton, Who Are the Macedonians?, str. 200. 36 Judah, Kosovo: War and Revenge, str. 252. 37 intervju na Hil za Radio Slobodna Evropa, 19 april 1999 godina. Hil ponatamu veli: Mislam deka Makedoncite se zagri`eni zatoa {to etni~kiot miks }e bide zna~itelno izmenet i deka toa }e se predizvika politi~ki promeni, pa duri i zalo`bi za promena na Ustavot... Makedonskata zagri`enost e deka humanitarna kriza na Kosovo bi mo`ela da predizvika.... golemo politi~ko previrawe. Tie se zagri`eni i za toa deka dodeka nie bevme preokupirani so spre~uvaweto na Golema Srbija, ne bevme dovolno zagri`eni vo odnos na spre~uvaweto na Golema Albanija... Nie ne sakame ni{to Golemo, nie sakame podobar Balkan, a ne Balkan kade {to nekoja etni~ka zaednica se stremi kon zgolemuvawe na svojata brojnost na {teta na drugite. 38 Brojkite vo ovoj del se od Le Monde, op. cit., str. 52. 39 Vidi Under Orders: War Crimes in Kosovo, izve{taj na Human Rights Watch, Wujork 2001 godina, str. 18. 40 intervju za Radio Slobodna Evropa, 19 april 1999 godina. 41 Pettifer, FYROM after Ochrid, Conflict Studies Research Centre, Royal Military Academy, Sandhurst, mart 2002 godina, str. 13. 42 Woodward, Balkan Tragedy, str. 350. 43 Razgovor so avtorot, 2002 godina.

Poglavje 5
1 2 izve{taj na Dr`avniot zavod za statistika, citiran vo Southeast European Times, 15 dekemvri 2003 godina. Vo 2003 godina, Jugoslavija }e bide ispratena vo istorijata i zameneta so slaba federacija, Sojuz na Srbija i Crna Gora.

Poglavje 6
1 piter be{e edinstveniot britanski fotograf koj go zabele`a celiot nastan na film. Celiot incident se slu~i vo 30 sekundi, se se}ava toj podocna. Ne bev upla{en bidej}i s$ se slu~i tolku brgu. postoi element na distancirawe od situacijata, bidej}i jas gledav niz objektivot i toga{ ne ja registrirate atmosferata i konfuzijata {to se odviva okolu vas. Edna ve~er po nastanot, se vrativ vo hotelot, legnav na grb, zjapav vo tavanot i razmisluvav za ona {to se slu~i, se potsetuva toj podocna. Razmisluvav za na~inot na koj ja prifativ zada~ata i se pra{uvav dali brzinata na aperturata i blendata na aparatot bea dobri. Site ovie raboti mi se vrtea vo umot. Razmisluvav za liceto {to umre pred moi o~i, za toa kolku bea sre}ni vojnicite i kolku sme sre}ni {to granatata ne eksplodira{e. prevod na kominiketo na ONA, objaveno vo The Guradian, 21 mart 2002 godina.

FU SNOTA - 2 23

Marko Georgiev, [rapneli, fotoesej pridru`en so izlo`ba na negovite dela od vremeto na konfliktot vo CiS galerijata vo Skopje, mart 2002 godina. Dostapno i na veb-sajtot www.realitymacedonia.org. mk. 4 Glenny, The Fall of Yugoslavia: The Third Balkan War (London: Penguin, 1992). 5 Richard Beeston, Macedonia retaliates to seize rebel stronghold, The Times, 26 mart 2001 godina. 6 Wall St. Journal Europe, intervju so Hil (toga{en ambasador na SAD vo Var{ava), 11 april 2001 godina. 7 Macedonian Army lacking strength, Janes Defence Weekly, 3 april 2001 godina. 8 Pettifer, Former Yugoslav Macedonia, str. 8. 9 Churcher, Kosovo Lindore/Preshevo 1999-2002 and the FYROM Conflict. 10 Ali Ahmeti, politician or terrorist, novinska agencija Beta, Belgrad, 2 avgust 2001 godina. 11 Poulton, Who Are the Macedonians?, str. 191, 217; i Nova Makedonija, Skopje, 19 maj 1992 godina.

Poglavje 7
Korespondencija so avtorot, maj 2002 godina. Zoran Kusovac, Macedonian army lacking strength, Janes Defence Weekly, 3 april 2001 godina. 3 Korespondencija so avtorot, maj 2003 godina. 4 Citirano vo Newsman killed in Kosovo shelling, The Guardian, 29 mart 2001 godina. 5 Ibid. 6 Ibid. 7 Richard Beeston, Once more, men disappear in Balkans, The Times, 30 maj 2001 godina. 8 Citirano vo Two friends stand against forces dividing Macedonia, Washington Post, 15 maj 2001 godina. 9 Washington Post, 10 juni 2001 godina. 10 64-godi{niot Zini K. bil vo svojot restoran koga tolpa etni~ki Makedonci napadnale. Vlegoa vnatre, go uni{tija lokalot i go zapalija. potoa otidoa vo sledniot i nego go zapalija. Jas imav motorcikl koj go vnesoa vnatre i nego go zapalija. Zini K. uspeal da go izgasne ognot, no koga se vratil go videl svojot restoran ograben i izgoren do temel. Otkako zaminav, tie se vratile vo restoranot i povtorno go zapalile. Sega toj e kompletno izgoren. S$ be{e ograbeno kujnskiot pribor, masite, ~iniite, radioto, telefonot ni{to ne ostana. Zini K. potoa zaminal doma, na ul. Car Samoil i povtorno bil soo~en so golema tolpa po 10 ~asot nave~er. po uni{tuvaweto na edna xamija na krajot na negovata ulica, tie prodol`ile da izbiraat 1 2

2 24 - MA KEDONi JA

albanski domovi i da gi palat. Go izgorea domot na mojot vnuk i na u{te eden rodnina. Na{ata ~eli~na vrata be{e zaklu~ena. Ja urnaa i po~naa da vreskaat: Kade si, [iptar? Jas se povlekov vnatre, a koga me vidoa po~naa da frlaat zapaleni predmeti na ku}ata. Hamid S. (42) bil doma na istata ulica so svojata `ena i so decata koga tolpata se pribli`ila: Okolu 10 i 20 nave~er, svetlata na ku}ite odedna{ se izgasnaa. potoa slu{navme silna vreva. prvo slu{navme istreli. & rekov na `ena mi deka najverojatno po~nale da go palat ku}ite. Koga izlegov, vidov deka ku}ata na ~i~ko mi gori. Gi zedov decata, prvo mojata edinaesetgodi{na }erka. Vo toj moment be{e frlen prviot (Molotov) koktel, a jas im rekov na `enata i na mom~iwata da begaat. Eden svedok videl kako gi tepaat 50-godi{niot porane{en lokalen lider na Demokratskata partija na Albancite (DpA) i negovata 47godi{na `ena: Ja skr{ija ogradata i vlegoa vnatre. prvite petmina vlegoa vo ku}ata. Gi kr{ea masite, gi kinea dokumentite i isturaa ne{to od {i{e. Eden go zapali domot. Ma` i `ena bea na gorniot kat od ku}ata koga taa po~na da gori. Niv gi izvedoa od ku}ata. Gi odnesoa vo podrumot i potoa ve}e ne mo`ev ve}e da gi vidam. po 1520 minuti, se vratija nazad. Bea celite krvavi. Makedoncite gi udirale po licata. Citirano vo izve{tajot na Human Rights Watch: Macedonia: rioters burn Albanian homes in Bitola, Wujork, 8 juni 2001 godina. 11 Macedonia: Albanian rebel abuses of Serb civilians, izve{taj na Human Rights Watch, 7 juni 2001 godina.

Poglavje 8
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Pettifer, The Albanians in Western Macedonia, str. 141. Washington Post, 25 maj 2001 godina. Richard Holbrooke, To End a War (Modern Library, 1999), str. 341. Citirano vo Central European Review, tom 3, broj 17, 14 maj 2001 godina. Ibid. Ovoj i slednite citati se od intervjuto so avtorot, 7 maj 2003 godina. Washington Post, 14 juni 2001 godina. Vladimir Jovanovski, The Macedonian Hawk, izve{taj za krizata na Balkanot, br. 255, 13 juni 2001 godina. Storm Over Macedonian Partition Plan, izve{taj za krizata na Balkanot, 7 juni 2001 godina. intervju so Beeston, The Times, 30 juni, 2001 godina. pove}e detali za karierata na leotar, poglednete kaj John Lichfield, The nearly man of French politics put into Balkan hotseat, Ther Independent, 26 juni 2001 godina. Minatoto na perdju, citirano kaj Holbrooke, To End a War, str. 83. Citirano kaj R. Jeffrey Smith, Ethnicity distorts Truth in Macedonia, Washington Post, 2 juli 2001 godina.

FU SNOTA - 2 25

14 Paddy Ashdown, The West must act now, or face the risk of a wider war in the Balkans, The Independent, 3 juli 2001 godina. 15 Korespondencija so avtorot. 16 Citirano vo Macedonians attack US Embassy, Washington Post, 25 juli 2001 godina. 17 Masakar vo skopskata naselba Gazi Baba, Fakti, 7 avgust 2001 godina. 18 New York Times, 14 avgust 2001 godina. 19 Macedonia: war on hold, brifing za dr`avite na Balkanot, Me|unarodna krizna grupa, 15 avgust 2001 godina.

Poglavje 9
1 2 3 4 Macedonia Fighting Intensifies, Washington Post, 11 avgust 2001 godina. Ibid. Citirano vo Skopje minister in revenge-raid village, The Times, 6 septemvri 2001 godina. Citirano kaj Jessica Berry, Massacre report names Macedonia interior minister, Daily Telegraph, 26 avgust 2001 godina. Bezbednosnite sili bez da pravat razlika go granatiraa seloto, ubivaj}i edno {estgodi{no mom~e i eden 66-godi{en starec, i pridonesoa za smrtta na drug ma`, koj umre od {ok otkako edna granata go pogodi negoviot dom. Fazli, 25 godini, farmer, veli: Decata si igraa na ulicata. Odedna{ granata pogodi edno od niv. Mom~eto odleta vo vozduh i nasekade ima{e ~ad i krv. Site izbegaa. Koga se obidel da izbega stignal do punktot za proverka kade {to, veli toj, imalo mnogu policajci, nekoi od niv so volneni ka~ulki na glavata, i duzina civili so pu{ki, sekiri i stapovi. potoa bil odnesen vo bliskata policiska stanica kade {to toj i u{te eden ma` bile pretepani od maskirani policajci. Tepihot be{e pokrien so krv, veli toj. Fazli slu{nal razgnevena masa nadvor koja izvikuvala Dozvolete ni da gi ubieme. Gasna komora za [iptarite! Elmaz, 55 godini, paraplegi~ar, veli kako go gledal svojot 33-godi{en sin Rami Jusuf kako umira vo agonija. Nesposoben da se dvi`i, toj ne mo`el da mu pomogne. Ja bombardiraa mojata porta, a potoa vlegoa i vo mojata ku}a. Vo dvorot ima{e 20 policajci. pred vleznata vrata se slu{na eksplozija. potoa sleduva{e strelba od pu{komitralez. Toj veli deka negoviot sin bil pogoden od strana i vo stomakot. Umira{e bavno, veli Elmaz. Mu trebaa dva ~asa. Aziz Barami veli deka i toj go gledal svojot sin, Sulejman, kako bil ubien otkako im bilo naredeno da izlezat od vizbata kade {to se kriele so drugite selani. N$ iznesoa niz mala porta kade {to ima{e osummina legnati so licata na pod i so racete nad glava. i nam ni be{e re~eno legneme. Eden policaec go klocna Sulejman vo glavata. Toj po~uvstvuva bolka i se ispravi, a potoa policaecot go zastrela i site po~naa da pukaat. Slu{nav kako nekoj vika Sviwata u{te mrda.

2 26 - MA KEDONi JA

5 6

7 8

potoa ima{e u{te eden istrel. Sulejman se obide da izbega i toga{ go zastrelaa vo glavata. Citirano kaj Giles Tremlett and Nick Wood, Macedonians accused of war crimes, The Guardian, 6 oktomvri 2001 godina. Decata spieja na terasata poradi `e{tinata, moite tri i sinot na brat mi, veli Sabir. @ena mi, brat mi i jas bevme gore. Okolu 11 i pol, slu{navme kako laat ku~iwa i poglednavme nadvor za da vidime koj doa|a. Tie ednostavno po~naa da pukaat. legnavme na podot, no koga Tafil se razbudi, toj avtomatski se ispravi da vidi {to e taa vreva. Be{e pogoden vo stomakot. ima{e mnogu rani od kur{umi. Citirano vo Macedonias ethnic cleansers claim first victims, The Independent, 12 avgust 2001 godina. Michael Evans, The Times, 16 avgust 2001 godina, str. 10. Why are we in Macedonia? Special Report, The Guardian, 23 avgust 2001 godina. Norton-Tajlor prodol`uva: NATO vo doverba ni re~e deka misijata }e trae samo 30 dena. No, {to }e se slu~i po istekot na toj period? Dali vladite na NATO }e gi povle~at svoite vojnici, ostavaj}i gi silno vooru`enite makedonski bezbednosni sili i s$ u{te nesoodvetno vooru`enite Albanci da prodol`at onamu kade {to zastanaa? Slikata na britanskite vojnici kako prezemaat vodstvo vo u{te edna misija na NATO na Balkanot e prijatna za Forin ofisot i za Ministerstvoto za odbrana... Dobro e, velat tie, za imixot na Britanija. No, {to stanuva so dlaboko vsadenite problemi doma? Ubavo e da ima{ reputacija na voinstvena nacija, no {to stanuva so kvalitetot na gra|anskoto op{testvo vo Britanija? Frederick Bonnart, Macedonia is crucial, and NATO should get ready to react, International Herald Tribunes, 6 septemvri 2001 godina, str. 4. Samiot Gardijan, vo poseben uredni~ki napis od istiot den, be{e pooptimisti~ki. intervencijata na NATO vo Makedonija... stana isklu~itelno mazna i nesporna rabota. Edna pri~ina e toa {to mandatot na misijata e tesen i vnimatelno dogovoren so sprotivstavenite strani, makedonskata Vlada i etni~kite albanski gerilci. Trupite ne se mirovni vo voobi~aenata smisla na zborot. Modelot ne be{e ulogata na NATO na Kosovo i vo Bosna, tuku od prethodnite nastani vo pre{evskata dolina vo Ju`na Srbija. Tamu NATO izdejstvuva miroven dogovor so Vladata vo Belgrad, so cel etni~kite albanski gerilci da se rasformiraat, a za vozvrat da se dobijat politi~ki koncesii i amnestija za teroristite. Takvata sporedba se ~ine{e premnogu optimisti~ka. Razoru`uvaweto na OVpBM vo ju`na Srbija be{e uspe{no delumno poradi toa {to albanskite gerilci ne sakaa da rizikuvaat seriozna konfrontacija so visoko profesionalnata Jugoslovenska armija, {to nikako ne mo`at da ja dobijat. Makedonskite voeni sili se pomeka cel za ONA.

FU SNOTA - 2 27

10 11 12 13 14 15 16 17

18 19

Vtorata pri~ina za re~isi relaksiraniot priod na NATO, pi{uva vesnikot, be{e taa deka toj za prvpat vo svojata istorija dejstvuva{e kako koalicija na volnite. Ne u~estvuvaat site dr`avi-~lenki, a od onie koi se somnevaat ne se bara{e da pridonesat. Ova e va`en presedan, najfrapantno simboliziran so otsustvoto na amerikanskite pe{adiski trupi... Raspravijata me|u Va{ington i Evropejcite ja odlo`i akcijata vo Bosna i na Kosovo. Ovojpat, kone~no, ja nau~ija lekcijata za neslogata i odlo`uvaweto. Russia and Ucraine secretly fly arms to Macedonian forces, The Times, 22 avgust 2001 godina. informacija na Rojters ispratena od Skopje, 4 oktomvri 2001 godina. A Para officer on duty in Macedonia, Independent on Sunday, 2 septemvri 2001 godina. The Times, 28 avgust 2001 godina, str. 4. Citirano vo International Herald Tribune, 30 avgust 2001 godina, str. 5. The Independent, 1 septemvri 2001 godina Citirano vo informacijata ispratena od Rojters, 4 oktomvri 2001 godina. Jovanovski, Macedonia: Church enrages Albanians, IWPR izve{taj za balkanskata kriza, br. 309, 17 januari 2002 godina. Albanskata nacionalna armija, tajna organizacija nasledni~ka na sega rasformiranata ONA, odgovori na vklu~enosta na crkvata vo ceremonijata, zakanuvaj}i se za obnovuvawe na nemirite. Blagoslovuvaweto na paravoenite edinici od strana na poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva i kupuvaweto novo oru`je od Ukraina, Rusija i od Hrvatska n$ prinudi da odgovorime, se veli vo Kominiketo na ANA. Sa{o Ordanovski, Vo koja nasoka odi makedonskata policija? Forum, 29 januari 2002 godina. Macedonian official wounds four, informacija ispratena od Ap, 15 maj 2002 godina.

Poglavje 10
1 izvorite na makedonskoto Ministerstvo za odbrana naveduvaat deka brojot na zaginatite pripadnici na bezbednosnite sili e 95. procenkite na mediumite za vkupniot broj zaginati lica e pove}e od 150, od skopskiot dneven vesnik Dnevnik, na pomalku od 100 spored lokalec od personalot na novinskata agencija Rojters. Agron Buxaku, portparol na Ali Ahmeti, vo Tetovo vo septemvri 2002 godina mi re~e deka vkupniot broj zaginati vo konfliktot iznesuva okolu 200. Me|unarodniot komitet na Crveniot krst veli deka vo makedonskite bolnici vo tekot na konfliktot bile lekuvani vkupno 650 raneti. Brendan Simms od Univerzitetot Kembrix, vo svojata uni{tuva~ka kritika na britanskata politika vo Bosna, ponudi retko odobruvawe na spravuvaweto so makedonskata kriza od strana na britanskata

2 28 - MA KEDONi JA

3 4 5 6

7 8 9 10 11 12 13

laburisti~ka vlada, velej}i deka ispra}aweto na britanskite trupi bilo od su{tinsko zna~ewe za spre~uvaweto na etni~kite albanski buntovnici. Vakva ekspeditivna reakcija e sprotivna na britanskoto nesre}no dosie vo bosanskata vojna, obele`ano so prosrpska naklonetost, argumentira toj. [porane{niot konzervativen premier] Xon Mejxor, [porane{niot sekretar za nadvore{ni raboti] Daglas Herd i [porane{niot sekretar za odbrana] Malkom Rifkind, bez somnenie, bi vovele embargo za oru`je za site strani, re~e Vladata vo Skopje, so cel da go sklu~at najdobriot mo`en dogovor so buntovnicite i generalno ne sakaj}i im signalizira{e na svoite sosedi da si pomognat samite sebesi. Brendan Simms, Unfines Hour: Britain and the Destruction of Bosnia (Allen Lane, 2001), str. 245. prodol`uva na{ata golema balkanska avantura, napi{a Xefri Vitkroft vo The Guardian, na primer, no s$ ne odi tolku dobro, The Guardian, lider, 7 septemvri 2001 godina. Pettifer, FYROM after Ochrid, Conflict Studies Research Centre, UK Ministry of Defence, mart 2002 godina, str. 1. Razgovor so avtorot, 2002 godina. Nina Smirnova and Alla A Yaskova, The Balkans and the Medditerranean policy of Russia, kaj Pettifer (ed.), The New Macedonian Question, str. 274. Tie dodavaat deka: Vlijanieto na psevdopatriotskite partii i dvi`ewa vo doma{nata i vo nadvore{nata politika na nekoi novosozdadeni dr`avi stanuva evidentno vo uslovi na ekonomskata kriza {to se prodlabo~uva. iskustvata poka`uvaat deka nacionalisti~kite idei i apeli vovedeni vo masovnata svest se dovolni vo takvi uslovi da se predizvikaat krvavi konflikti... po zavr{uvaweto na Studenata vojna, nacionalizmot stana glavna opasnost vo postkomunisti~kite regioni na Evropa. Beth Potter, Kosovo corps officials on U.S. blacjklist suspended, informacija ispratena od Rojters, 6 juli 2001 godina. intervju na Hil vo European Wall St. Journal, 11 april 2001 godina. Pettifer, FYROM after Ochrid, str. 8. Churcher, Kosovo Lindore/Preshevo 1999 -2002 and the FYROM Conflict, str. 21. Judah, Kosovo: War and Revenge, str. 301. Bernd J Fisher, Albania at War 1939-1945 (C. Hurst, 1999), str. 274. Woodward, Balkan Tragedy, str. 295. Taa dodava deka sudbinata na Bosna be{e posledica na nejzinata vnatre{na lokacija vo geopoliti~koto i kulturnoto srce na porane{na Jugoslavija otse~eno od Evropa so republikite Hrvatska i Srbija, bez nadvore{na granica, osven maliot izlez na Jadransko More, vo klasterot na ribarski kolibi, turisti~ki prestojuvali{ta i vili za saraevskite politi~ari nare~eno Neum pa taka nejzinata vojna ne mo`e{e da se prefrli preku zapadnite granici... Golemata i razbirliva gri`a za toa dali vojnata vo Bosna i Hercegovina }e se pro{iri ne mo`e{e da se re{i bez da se

FU SNOTA - 2 29

14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

otkrijat pri~inite za vojnata i konkretnata politi~ka dinamika na neprovereniot nacionalizam. Simms, Unfinished Hour, str. 342. Diskusija so avtorot, april 2003 godina. Markovic, British Perceptions of Serbia and the Balkans. Vidi isto John Philips, Intrepid man from The Times kept Victorian Britain in Touch, The Times, 17 mart 2001 godina. Citirano kaj Ermira Mehmeti, Mirovniot napor vo Makedonija stagnira, Aso{ieted pres, 16 fevruari 2002 godina. Rebels spend drug millions on guns, Daily Telegraph, 16 fevruari 2002 godina. Pettifer, FYROM after Ochrid, str. 4. Citirano vo EU Military operation in doubt, Financial Times, 15 maj 2002 godina. Citirano vo informacija ispratena od Ap, 18 dekemvri 2001 godina. Pettifer, FYROM after Ochrid, str. 4. Brojkite citirani vo Donors pledge aid for Macedonia reconstruction, Financial Times, 14 april 2002 godina.

Poglavje 11
1 2 3 4 Citirano kaj Nicholas Wood, Violence stirs fear of wider conflict in Macedonia, Washington Post, 26 april 2002 godina. Macedonian police kill 7 in suspected terror cell,Washington Post, 3 mart 2002 godina. Korespondencija so avtorot, 2003 godina. Albanskiot jazik stana slu`ben vo Makedonija, Ap, 20 juni 2002 godina.

2 30 - MA KEDONi JA

izbrana bibliografija

Andric, Ivo, the Bridge on the Drina (Chicago: University of Chicago Press, 1999) (Andri}, ivo, Mostot na Drina) Barker, Elizabeth, Macedonia: Its Place in Balkan Power Politics (London and New York: Royal Institute for International Affairs, 1950) (Barker, Elizabet, Makedonija: nejzinoto mesto vo mo}nata politika na Balkanot) Beeson, Trevor, Discretion and Valour: Religious Conditions in Russia and Eastern Europe (Glasgow: Collins, 1982) (Bison, Trevor, Diskrecija i hrabrost: religioznite sostojbi vo Rusija i vo Isto~na Evropa) Churcher, Bob, Kosovo Lindore/Preshevo 1999-2002 and the FYROM Conflict, Conflict Studies Research Centre, Ministry of Defence, UK, March 2002 (^er~er, Bob, Isto~no Kosovo/Pre{evo 19992002 i konfliktot vo pjRM ) Clark, Victoria, Why Angels Fall: A Journey Through Orthodox Europe from Byzantium to Kosovo (London: Picador, 2001) (Klark, Viktorija, Zo{to angelite pa|aat: patuvawe niz pravoslavna Evropa od Vizantija do Kosovo) Clogg, Richard, A Concise History of Greece (Cambridge: Cambridge University Press, 1992) (Klog, Ri~ard, Koncizna istorija na Grcija) Crampton, RJ, The Balkans Since the Second World War (London: Pearson Education, 2002) (Kremton, RX, Balkanot od Vtorata svetska vojna) Cuddon, JA, The Companion Guide to Jugoslavia (London: Collins, 1986) (Kudon, XA, Prakti~en prira~nik za Jugoslavija) Cvijic, Jovan, Le Peninsule Balkanique (Paris: Armand Colin, 1918) (Cviji}, Jovan, Balkanskiot Poluostrov) _____, Questions Balkaniques (Paris: Attinger Freres, 1917) (______, Balkanskite pra{awa) Djilas, Milovan, Wartime (New York: Harcourt Brace Jovanovich, 1977) (\ilas, Milovan, Voeni vremiwa) Fisher, Bernd J, Albania at War, 1939-1945 (London: Hurst and Company, 1999) (Fi{er, Bernd, Albanija vo vojna ) Glenny, Misha, The Balkans, 1804-1999: Nationalism, War and the Great Powers (London: Granta Books, 1999) (Gleni, Mi{a, Balkanot 18041999: nacionalizmot, vojnata i golemite sili)

i Z BRA NA Bi Bli OGRA Fi JA - 231

______, The Fall of Yugoslavia: The Third Balkan War (London: Penguin, 1992) (______, Padot na Jugoslavija: Treta balkanska vojna) ______, Heading off War in the Southern Balkans, Foreign Affairs, May/June 1995, Vol. 74, No. 3 (_____, Vojna za napreduvawe na ju`niot Balkan) Gunther, John, Inside Europe (New York: Harper and Brothers, 1938) (Ganter, Xon, Vo Evropa) Hammett, Dashiell, This King Business, in The Big Knockover and Other Stories (London: Penguin, 1969) (Hamet, Da{iel, Rabotata na ovoj kral, Golemiot udar i drugi prikazni) Holbrooke, Richard, To End a War (New York: Modern Library, 1999) (Holbruk, Ri~ard, Da se stavi kraj na edna vojna) Judah, Tim, Kosovo: War and Revenge (New Haven: Yale University Press, 2000) (Juda, Tim, Kosovo: vojna i odmazda) ______, Serbs: History, Myth and the Destruction of Yugoslavia (New Haven, CT and London: Yale University Press, 1997) (Srbite: istorija, mit i uni{tuvaweto na Jugoslavija) ______, Great Albania?, New York Review of Books, 17 May 2001 (Golema Albanija?) Kofos, Evangelos, The Vision of Great Macedonia: Remarks on FYROMs new school textbooks, lecture given at the Thessaloniki Chamber of Commerce and Industry Hall, 23 March 1994 (Thessaloniki, 1994) (Kofos, Evangelos, Vizijata za Golema Makedonija) Krulic, Josep, Historie de la Yugoslavie de 1945 a nos jours, Italian edition (Milan: Bompiani, 1997) (Kruli}, Jozef, Istorija na Jugoslavija od 1945 do denes) Lampe, John R, Yugoslavia as History: Twice There Was a Country (Cambridge: Cambridge University Press, 2000) (lamp, Xon R, Jugoslavija kako istorija, si be{e edna zemja dva pati) MacDermott, Marcia, Freedom or Death: The Life of Gotse Delchev (London and West Nyack, New York: Journeyman Press, 1978) (MekDermot, Mar{a, Sloboda ili smrt: `ivotot na Goce Del~ev) Malcom, Noel, Kosovo: A Short History (London: Papermac, 1998) (Malkom, Noel, Kosovo: kratka istorija) Markovic, Slobodan, British Perceptions of Serbia and the Balkans, 1903-1906 (Paris: Dialogue, 2000) (Markovi}, Slobodan, Britanskite percepcii za Srbija i za Balkanot) Mazower, Mark, The Balkans (London: Weidenfeld and Nicolson, 2001) (Mazover, Mark, Balkanot) Michas, Takis, Unholy Alliance: Greece and Milosevics Serbia (Texas: A & M University Press, 2002) (Mikas, Takis, Nepriroden sojuz) Owen, David, Balkan Odyssey (London: Harcourt Brace, 1995) (Oven, Dejvid, Balkanska odiseja) Pavlowitch, Stevan K, A History of the Balkans, 1804-1945 (New York: Longman, 1999) (pavlovi}, Stevan K, Istorija na Balkanot) Pettifer, James (ed.), The New Macedonian Question (Basingstoke: Palgrave, 2001) (petifer, Xejms, (ur.) Novoto makedonsko pra{awe)

2 32 - MA KEDONi JA

_____, FYROM after Ochrid, Conflict Studies Research Centre, Royal Military Academy, Sandhurst, March 2002 (available, together with many other useful papers on the region, on the Centres website, www.csrc.ac.uk) (_________, pjRM po Ohrid) Potel, Jean-Yves, Les 100 Potres de lEurope Centrale et Orientale (Paris: Les Editions de lAtelier, 1998) Poulton, Hugh, Who Are the Macedonians? (Bloomington and Indiana: Indiana University Press, 2000) (polton, Hju, Koi se Makedoncite?) Silber, Laura, and Allan Little, The Death of Yugoslavia (London: Penguin Books/ BBC Books, 1996) (Siber, lara i Alan litl, Smrtta na Jugoslavija) Simms, Brendan, Unfinest Hour: Britain and the Destruction of Bosnia (London: Allen Lane, 2001) (Sims Brendan, Nezgoden ~as: Britanija i destrukcijata na Bosna) Stavrianos, LS, The Balkans since 1453 (New York: New York University Press, 2001) (Stavrijanos, LS, Balkanot od 1453 godina) Tomlinson, Richard, The Big Breach: Inside the Secret World of MI6 (Edinburgh: Mainstream, 2001) (Tomlison, Ri~ard, Golemiot prekr{ok, vo tajniot svet na MI6) Ugresic, Dubravka, the Museum of Unconditional Surrender (London: Phoenix, 1998) (Ugre{i}, Dubravka, Muzejot na neuslovenoto predavawe) Velmar-Jankovic, Svetlana, Dungeon (Belgrade: Dereta, 2002) (Velmar-Jankovi}, Svetlana, Lagum) Vesovic, Marko, Chiedo scusa se vi parlo di Saraevo (Milano: Sperling & Kupfer Editori, 1996) (Vesovi}, Marko, Se izvinuvam {to zboruvam za Saraevo) Vukmanovic, Tempo, Svetozar Struggle for the Balkans, trans. Charles Bartlett (London: Merlin Press, 1990) (Vukmanovi}, Tempo Svetozar, Borbata za Balkanot) West, Rebecca, Black Lamb and Grey Falkon, A Journey Through Yugoslavia (London: Penguin, 1994) (Vest, Rebeka, Crno jagne i siv sokol: patuvawe niz Jugoslavija) Woodward, Susan L, Balkan Tragedy (Washington, Brookings Institution, 1995) (Vudvard, Suzan l, Balkanska tragedija) Zametica, Jovan, The Maceodonian Question among British Contemporaries: Serbophiles and Bugarophiles (1897-1920) in Europe and the Eastern Question (1878-1923): Political and Civilizational Challenges (Belgrade: Historical Institute of the Serbian Academy, 2001) pp. 321-335 (Zametica, Jovan, Makedonskoto pra{awe me|u britanskite sovremenici: srbofili i bugarofili (18971920).

indeks

Abdulhamid II, Sultan 30, 31 Axi}, Blagoje Egejska Makedonija (Grcija) 22 Ahmeti, Ali (Alija isam ili Abaz Xuka) 9, 10, 85, 124, 125, 127, 131, 143, 153-154, 195, 198, 200, 202 Akta{, Ajtekin 197 Albanija 4, 9,; Golema Albanija 8, 16, 22, 74, 86, 100, 138, 165, 177; nezavisnost (191213) 31; nestabilnost 71-72; i Kosovo 74, 177-178; i ONA 189; i predlo`ena razmena na teritorii 128-129; odnosi so Makedonija 18, 31, 65, 68, 71-72, 77-78, 85, 183 Albanski nacionalizam 7, 13, 17, 31, 45, 47-48, 74, 170-171, 177-178, 185, 191 Albanski revolucionerni komiteti 31 Albansko vostanie (Makedonija) 15; i Ara~inovo 127, 131; gra|anska vojna 86-128, 168; Kumanovski region 168, 188; mirovni pregovori (Ohridski dogovor) 128-136, 156-158, 200; Taen miroven dogovor so ONA 123; Tetovo, vidi isto ONA Albanci: i Srbija 7-10, 16-21; tretmanot na ne-albancite 175

Albancite na Kosovo 27, 33, 47, 52, 68; kako begalci vo Makedonija 76-87, 170 Albanci, vo Makedonija 8-16, 31, 46, 68-71, 79, 101, 169-170; zagovor za oru`je 71; pogolemi prava za (Ohridski dogovor) 162-164; raste~ka tenzija (1990te) 72; i kosovskata kriza 79, 83, 170; i dvi`eweto za nezavisnost na Kosovo 8, 10, 66, 177-179; i nezavisnosta na Makedonija 5155, 63; i predlo`enata podelba 128; vo Tetovo 91-92; pod Tito 46-49; vidi isto albansko vostanie; ONA Aleksandar, kral na Jugoslavija, atentat 16, 33 Aleksandar III, (Veliki) 17-18, Almond, Mark 67 AMBO (Albansko- makedonskobugarska naftena korporacija) 67, 191 Amnesti interne{nl 45, 204 ANA (Albanska nacionalna armija) 164, 173, 186, 200, 203, Andov, Stojan 129, 140 Andrevski, general Jovan 121 Andri}, ivo 90 Antonov ^ento, Metodije 39, 43

2 34 - MA KEDONi JA

Apostolski, Mihajlo 39 Ara~inovo 115, 119, 121, 127, 130-3, 135, 137-8 Arkan 58, 105 Arsovski, general Mitre 64, 104 E{daun, pedi, lord 138 ASNOM (Antifa{isti~ko sobranie za nacionalno osloboduvawe na Makedonija) 38-9, 49 Avstro-Ungarija 22-3, 29-30, 32 AVNOJ (Antifa{isti~ki sovet za nacionalno osloboduvawe na Jugoslavija) 37, 49 Avad, Amin 194 Bahtijar pa{a 28 Badinter, Robert, Komisija 54 Bakari}, Vladimir 49 Balkanski vojni 17, 22, 30, 36 Dr`avi na Balkanot: nacionalizam vo 22; naftovod 62, 65-7 Ba{ibozuci (albanski kriminalci) 29 Batersbi, Bob 42 Biston, Ri~ard 102, 117, 134 Bekte{i, Zehir 162 Beri{a, Sali 189 Berlin, Kongres vo 22 Bili, Xef 111, 139 Bit-pazar, nemiri 69, 137 Bitola (Monastir) 8, 27, 28, 31; etni~ko ~istewe150, 175, 184-5; nasilstvo118, 120, 143, 165, 189 Crna raka, srpsko podzemno dru{tvo 30, 109 Bled, dogovor 40 Bogdanovski, Dragan 45 Bonart, Frederik 152 Boris III, kral na Bugarija 19, 33-4 Bo{kovski, Qube 13; i Human Rights Watch 145; i paravoenite lavovi 164-65, 167, 184; terorizam 203

Bosna i Hercegovina 20, 22, 24, 30, 82, 89 Bosanska vojna 183 Bukart, piter 141, 147 Bur~ier, Xejms 29 Bo`inovski, igor 151 Britanski voeni sili, operacija Su{tinska `etva 145, 151 Brki}, Aleks 4, 6 Bukure{t, Dogovor od 32 Bu~kovski, Vlado 145 Bujanovac 1-2, 4-6, 11 Bulbul, Seni 198 Bugarija 20, 30, 32, 34; nabavka na oprema 116; Golema Bugarija 22, 33; nezavisnost (1908) 30; i Makedonija 16, 25-27, 32, 83, 172, 187; osvojuvawe na makedonska teritorija (1878) 25-29; priznavawe na Makedonija 62, 83; i Srbija 25, 29-30, 32; i Jugoslavija 39-43 Bugari vo Makedonija 68 Bu{, Xorx V, pretsedatel na SAD 174 Karitas interne{nal 101 Kerol, Rori 99 Kaspisko More 191 ^a{ule, Slobodan 141, 176 Ceki}, Du{an 36 Centralnoevropska incijativa 60 ^epman, potpolkovnik ^ip 152, 160 ^katrov, Jordan i Dimitar 43 Kina 64, 65, 180 [irak, @ak 127 Hristijanstvo 19, 20, 44, vidi isto islam; pravoslavna crkva ^er~er, Bob 3, CiA (Centralna razuznava~ka agencija) (SAD) 2, 3, 63, 70, 207 Kolins, Saper Jan 156-159, 183

i NDEKSi - 2 35

Komunizam 17 istra`uva~ki centar za studii na konflikt, Sendherst 3, 171 Kuk, Robin 78 ^ovi}, Neboj{a 5 Kremton, R.X. 18, 52 Hrvatska 32, 36, 52 Crvenkovski, Branko 129 Crvenkovski, Krste 49 DA (Demokratska alternativa), partija 64 Del ponte, Karla 149, 202 Del~ev, Goce 26 Demokratska partija na Kosovo 10 Dervi{o, Feriz 118 Dikenson, Mark 99 Dimitrov, \orgi 40, 41 Dimitrov, Nikola 127 Dimov, Angel 43 Dimovska, Dosta 82, 193 \ilas, Milovan 38 \in|i}, Zoran 188 \ukanovi}, Milo 180 Dnevnik, vesnik 134, 137-8, 193 DOS (Demokratska opozicija na Srbija) 188 DpA (Demokratska partija na Albancite) 9, 14, 72-3, 75, 83; Georgievski i 128; ulogata vo Vladata 170; i SDSM 192; i Tetovo 103; vidi isto Xaferi, Arben Drenovec 93, 95 Drezov, Kiril 44 DUi (Demokratska unija za integracija) 187 Dulovi, lirim 141 Dankan, Smit, Jan 158 Darel, lorens 1, 108 ESHAS (Evropski sovet za humanitarnost, akcija i sorabotka) 149

Efremov, \orgi 128, 130 Eif, Hans-Jorg 127 Elmazi, Refer 13 Emini, Mixat 71 Evropska komisija 194 Evropska unija: i albanskoto vostanie 124, 136, 154; ~lenstvoto na Grcija vo 190; intervencionalizam 123; i Makedonija 72, 195, 209; i NATO 181 Evans, Majkl 160 Nadvore{na organizacija (Makedonija), vidi isto VMRO 27 Fakti vesnik 126, 137 Feit, piter 6, 7, 131, 136, 143 Ferdinand, Kral na Bugarija 27, 30, 182 Ferguson, Edvard 66, 191 Filipovi}, Filip 36 Fi{er, Jo{ka 77 Forum magazin 98-99, 128, 135, 140, 166-167, 202, 206, 207 Frankel, Eran 138 Francija, i mirovni pregovori 136, 152 Fre`r, Robert 71 Frovik, Robert H 63, 124 Fraj, brigadir Robert 10 pJRM (porane{na jugoslovenska Republika Makedonija), vremeno ime 59, 61 Gajre 100, 102 Galevski, Risto 165 Gazi Baba 121, 141 Gemixii, anarhisti~ka grupa 28, 140 @eneva, Bugarsko-makedonski kongres 27 Georgiev, Marko 93, 96, 98, 128 Georgiev, Vlado 33

2 36 - MA KEDONi JA

Georgievski, Qub~o 45, 64, 76, 8082, 84-85 181; i albanskiot bunt 98, 128-130, 136; i Bo{kovski 166, 185; i kosovskata kriza 80; nacionalizmot na 172, 202 Georgievska, Sne`ana 45 Germanija 54, 152; NATO trupi 97, 203 Germo 95 Georgiev, polkovnik Kimon 33 Gledston, W.E. 25 Gleni, Mi{a 76 Gligorov, Kiro 14, 49, 54, 81; i armijata 104; i etni~kite malcinstva 69; problemite na 64, 169; i odnosite so Grcija 56-8; i Srbija 63-4 Gorna Xumaja 40 Gostivar 75 Velika Britanija: i albanskoto vostanie 93, 152; i Kosovo 10; i Makedonija 11, 70, 98; politikata vo dr`avite na Balkanot 11, 40, 120 Grcija 22, 29, 31, 41, 54; i EU 57, 190; i Makedonija 18, 22, 29, 31, 190; odnosi so nezavisna Makedonija 54-59; Titoviot dizajn na 38-41 Gruba~i}, Braca 78 Gruev, Damjan 25 \uzelov, Dimitar 43 Cigani (Romi) 48, 56, 68, 85 Haxinikolov, ivan 25 Hekerap, Hans 113 Halili, Nevzat 72 Haliti, Abdurman 72 Hamilton, Daglas 110 Hemet, De{iel 16 Habsbur{kata imperija 22 Haradinaj, Ramu{ 124, 177 Ha{ek, Jaroslav 168

Haskaj, Husein 71 Hil, Kristofer 70-71, 78, 103, 125, 137, 170, 175-76 Holbruk, Ri~ard 10, 70, 124, 137 Hoxa, Enver 8 Human Rights Watch 118, 120, 141, 146-149 Herd, Daglas 69

ICTY 164, 172, 183 ilindensko, (ilinden) vostanie (1903) 27, 29 imeri, imer 165 VMRO (Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija) 16-17, 25; vo Bugarija 27; me|uvoeni sojuzi 32 Me|unarodna krizna grupa 142 islam: vo dr`avite na Balkanot 20; vo Makedonija 45-46, 48 italija 32, 201 ivanov, Mirko 160 Ja~ev, Zoran 202-203, 207 Xekson, general Majkl 80 Jandesek, Aksel-Bernd 113 Jankov, poru~nik Anastas 28 Xens, Krejg 198 JNA (Jugoslovenska narodna armija) 52, 54, 182 Josifovski, ilija 49 Jovanovski, Meto 166 Jovanovski, Vladimir 128 Juda, Tim 178 Karaxi}, Radovan 167 Karaxijanis, lefteris 58 Kardeq, Edvard 40 Kits, Majkl 13 KFOR 6, 98, 111, 156; vo Tanu{evci 12; i Jugoslovenskata armija (VJ) 11

i NDEKSi - 2 37

OVK (Osloboditelna vojska na Kosovo) 2, 7-9, 174, 177; i albanskite prava 9, 10, 85; i albanskoto vostanie 138 Kitanovski, Qup~e 97 Kofos, Evangelos 59 Koleka, Benet 110 Koltuk 96, 98 Komitaxii (komitaxija) 27 Kon~uq 1, 2, 6 Kosovo 1, 2, 21; Albanska dominacija na 21, 46; albansko vostanie (1912) 31; granica so Makedonija 3, 12, 173; efektite od vojnata vo Makedonija 7480, 168; i Makedonija 170-175; NATO bombardirawe na 2, 7, 80; i Tetovskoto vostanie 95; administracijata na ON 9, 173, vidi isto OVK Ko{tunica, Voislav 11, 86, 188-190 Kova~evski, Slobodan 118 KZK (Kosovski za{titen korpus) 4, 7, 174, 180 Krivenik 111 Kru{evo 28-29 Kumanovski region 43, 55; bunt na ONA vo 109, 115, 183; Kusovac, Zoran 103 lejti, Mark 126 lamp, Xon 33 lanx, major general Gunar 151 Qatifi, Qatif 100 Qatifi, Veton 130 loton, Kerem 139, 183 JSK (Jugoslovenski sojuz na komunistite) 52 le Roa, Alen 192 leotar, Fransoa 136, 192 le{ok 154-155 lavovi paravoena grupa 164-67, 184, 188, 192-93, 197, 199, 203, 207

lipkovo 108-110, 115, 119 Quboten 69, 144-150, 167, 169, 183, 197, 202 london, Dogovorot od (1912) 31 lojd, Entoni 102 NDOK (Nacionalno dvi`ewe za osloboduvawe na Kosovo) 12 NDK (Narodno dvi`ewe za Kosovo) 12 lukan 4, 5, 6 luki}, general Sreten 77 Makedonija 17, 21-2, 28, 31, 41-3; i Albanija 15, 31, 68-73, 85, 186; albanskiot zagovor za oru`je 68-73; Britanija i 11, 42, 69, 78; i Bugarija 24-27, 32, 182; i bugarskiot iredentizam 44; ekonomija 65, 79, 191; obrazovanieto vo 43, 59, 75; izbori (2002) 18687; etni~ki miks 16, 23, 84, 175, 208; i EU 179-182, 205; Evropskiot interes za 27, 182; Vlada na {iroka koalicija za nacionalno edinstvo 123; i Grcija 16, 22-23, 32, 56-61, 189191; nezavisnost (1991) 51-55, 169; dvi`ewe za nezavisnost 16, 17, 25-26; me|unarodna pomo{ 194-96; i Kosovo 7278, 170, 174-179; malcinski prava (Ustavot od 1991 godina) 68; poteklo na religiozniot konflikt 21; pravoslavnata crkva vo 19-20; naselenie 68, 84, 168; predlo`ena podelba 128-129, 181; izgledite na 19194; priznavaweto na Tajvan 64, 180; i Rusija 191-92; i Vtorata balkanska vojna 32; i Srbija 11, 24, 52, 55, 86-87, 188-89; slovenskiot etnicitet vo 23, 32, 57, 83, 185; vojnata na mapite 59-62; kako avtonomna dr`ava na Jugoslavija 38-45; vidi isto

2 38 - MA KEDONi JA

Albansko vostanie; Albanci; vo Makedonija; VMRO; ONA; pirinska Makedonija; Vardarska Makedonija Makedonskata armija (ARM): metodi na pritvorawe 115; oprema 105; nesoodvetnost na 101-104, 168, 183; Kumanovski region 108-115; i incidentot vo Quboten 144-45; vo Tetovo 90-107 Makedonski etnicitet 16, 22, 44 Makedonski jazik 24, 38, 43, 88 Makedonski nacionalizam 22-27, 59; i idnite izgledi 172-174 Malkom, Noel 24 Man~evski, Mil~o 14 Markovi}, Slobodan 29 Markovski, Slobodan 155 Matej~e 117 Mazover, Mark 24 Mehmeti, Kim 142 Meta, ilir 189 Mi6, vidi Tajna razuznava~ka slu`ba Mikas, Takis 55, 57 Mihailov, ivan (Van~e) 33 Miqo, paskal 181 Milo{evi}, Slobodan 2-7, 11, 77, 169, 172; i Gligorov 63; i nezavisnosta na Makedonija 52, 169; i makedonskiot problem 57, 87; opozicija na 5, 10 Milo{oski, Antonio 140, 144, 148 Micotakis, Konstantin 57 Mladi}, Ratko 55, 182 Monastir (Bitola), Makedonija, kako predlo`en glaven grad na Albanija 31 Crna Gora 8, 22, 30, 180 Ofanzivata na planinata [ara 102-104 MpRi (Me|unarodni

profesionalni voeni resursi) 105-6, 116 Spogodbata od Mircteg 29 Muslimansko-slovenski konflikti 29 Muslimani, vo Otomanskata imperija 20 Musliu, [efket 2, 6 Musolini, Benito 33 NATO 78, 85, 122; i Ara~inovo 131, 138; bombardiraweto na Kosovo 2, 7, 80; Britanskite trupi 116, 151; istraga za smrtta na loton 111; i EU 181; makedonskiot stav za 173-174, 200-201; i ONA 126, 132; operacija Neophodna `etva 151-164; i Tetovo 98, 101; SEl (Specijalna edinica lisici) 200; povlekuvawe od Makedonija 195 Naj~eska, Mirjana 208 Nepro{teno 198 Nexipi, Muharem 127 NVO Forum 202 ONA (Osloboditelna nacionalna armija) (Makedonija) 7, 9, 12, 100, 111; i albanskata Vlada 186; Ara~inovo 115, 119-122; napadot na Tetovo 90-100; razoru`uvawe 151-153, 157, 164; rasformirawe 185; zloupotreba na ~ovekovite prava 115; i Kosovo 171; mirovni pregovori so 128, 142, 160; vo Radu{a 151; taen dogovor so etni~kite Albanci 123 Nova Makedonija 129 Nova Makedonija, mapa 60-61 Ohden, Frank 200 Ohrid 19, 107, 126, 140, Ohridski dogovor 143, 166, 192; i pravata na Albancite 164, 171;

i NDEKSi - 2 39

amnestija za borcite na ONA 185, 196; sproveduvawe 192-196, 205208; Nafta 65-67, 190 Oktisi 208 Operacija Kilibarna lisica 190 Operacija Neophodna `etva 151164 Operacija potkovica 76-77 Ordanoski, Sa{o 135, 166, 207 pravoslavna crkva 17; vo Makedonija 17, 19, 43, 184 OBSE, Misija vo Makedonija 63, 195 Ostreni, Gzim 95 Otomanska imperija 21-22, 30-31, 34; vidi isto Turcija Oven, Dejvid 57, 73 papandreu, Andreas 58 papandreu, Jorgos 127, 190 paravoeni grupi 165, 171, 173 perdju, Xejms 137, 140, 192 paten, Kris 163 pavlovi}, Stevan K 23, 32 pDp (partija za demokratski prosperitet) 14, 68, 97; i albanskiot zagovor za oru`je 71 pej~inovi}, Kiril 155 pendarovski, Stevo 13, 107, 204 petkovski, Tito 81 petkovski, general Jovan 121 petrov, \ 26 petrovi}, Dragan 13 petrovski, Filip 164 petrovski, general pande 145 petifer, Xejms 46, 56, 177, 185 Filip V Makedonski 18, 45 pirinska Makedonija (Bugarija) 22, 60 pirinski region 39-40 pomaci, vo Makedonija 68 popa, ili 129

popova [apka 201 popovski, Vlado 64 polton, Hju 37, 43, 49 pre{evo 1-2, 5, 11 prilep 144 pri~ard, Eleonor 74 prizren, liga na 31 ]osa, Rexep 177 Ra~ak, Kosovo 148 Radu{a 150-151, 161 Ramadani, Elida 111 Rankovi}, Aleksandar 42 Ra{tan 150 Crveni beretki, paravoena grupa 165, 188 Rexa, Kastriot Haxi 202 Rexepi, Bajram 176 Ri~ardson, Bil 66 Ristovski, Bla`e 128 VONA (Vistinska osloboditelna narodna armija) 186 Robertson od port Elen, lord 103, 112, 114, 154; i razoru`uvaweto na ONA 159, 192 Romi (Cigani), vo Makedonija 68, 85 Ronou, Hans-Henrik 200 Rug, Stefano 201 Rugova, ibrahim 10, 124, 177 Rusija 29, 155; i dr`avite na Balkanot 17, 22, 24, 191; i Bugarija 25; trupite na KFOR 1, vidi isto Sovetski Sojuz ilindensko vostanie 27-30 Salonika, baraweto na Tito 35, 37-40, 56 Samaras, Antonio 57 Samoilova-Cvetanovska, Ganka 155 Samiju, isar 197

2 40 - MA KEDONi JA

San Stefano, Spogodba od 26 Sari}-Todorovska, Rosana 51 [arping, Rudolf 98, 159 U~ili{ta: albanski 47; makedonski 40 [ork, Kurt 110 [reder, Gerhart 159 SDSM (Socijaldemokratski sojuz na Makedonija) 67, 72, 83, 186-188, 192, 202 Search for Common Ground 138 Vtora svetska vojna 35, 41-42, 46 Tajna razuznava~ka slu`ba (TRS) 69 Sejdiu, pleurat 8 Selce 99 Selimovi}, Me{a 196 [em{evo 197 Srbija 20, 22, 29; i Albanija 31; i Bugarija 25, 29, 30; i kontrolata na Kosovo 3, 85, 170; i Makedonija 11, 16, 23, 52, 55, 87, 180; i nezavisnosta na Makedonija 52, 86; policiski sili na MVR 2, 4; i jugoslovenska Makedonija 39; vidi isto Kosovo; Jugoslovenska armija Srbi 31, 85, 169; vo Makedonija 55, 58, 68 [e{eq, Voislav 55 [apardanov, Kristofer 80 [ehi, Tritan 125 Siljanovski, Blagoja 107 Simeon II, porane{en kral na Bugarija 89, 187 Simitis, Konstantin 190 Sims, Brendan 180 Simon~ini, Elvira 101 [ipkovica 100, 154, 163, 200-202, 205, Skopje 11-14, 30, 31; nemiri 133; Sloveni 28, 55; vo Makedonija 17, 109 Slovenija 52

Slup~ane 108, 109 Sokoli 114 Solana, Havier 103, 122, ; vo Ara~inovo 130, 136, 163, 192 Soros fondacija 202 Sovetski Sojuz 39 Spozito, Majk 114 Stalin, Jozef 39-41 Stamboliski, general Metodij 145 Stambolov, Stefan 25, 27 Stam, Fransoa 115 Yvezdata na Vergina, koristewe na 46, 56 Stavrijanos, Vladimir 23, 34 Stojkov, Goran 166 Sulejmani, d-r Fadil 73 Sandelski, Bela 110, 115 Ta~i, Anatol 193 Tajvan 64, 180 Tanu{evci 11-14, 165; predadeno na Makedonija 11 Tarkas, Aleksandros 57 Tetovo 11, 13, 15, 46, 73, 147; albanski univerzitet vo 56, 68; bitka za (2001) 90-97; prodol`ena tenzija 189, 195 Ta~i, Ha{im 10, 177 Ta~i, Menduh 72, 202 Solun 56-59 Tigri paravoena grupa 164-165 Tito (Josip Broz) 34-35, 37-40; i Grcija 41; politikata kon Makedonija 35-36, 38 VMRO (Tajna makedonska revolucionerna organizacija) 53, 59 Koalicija Zaedno za Makedonija 186 Tomlison, Ri~ard 69, 117 Trajkovski, Boris 65, 78, 81-83, 85, 93, 204; i amnestijata za borcite 126, 181; vo Ara~inovo 127; i

i NDEKSi - 2 41

Bo{kovski 184; i dogovorot na Frovik 124; i Ko{tunica 188; liderstvoto na 164, 166, 185, 204; i Ohridskiot dogovor 139; mirovni pregovori 123-124, 140, 144, 171 Trendafilov, \orgi 102, 113 Tupurkovski, Vasil 64, 76 Turcija 18, 30, 88, 190 Turci, vo Makedonija 48, 56, 68, 85 U^pMB (Osloboditelna armija na pre{evo, Medve|e i Bujanovac) 1-7, 11, 188 Ugre{i}, Dubravka 35 Ukraina, voeni nabavki za Makedonija 116, 151-152, 156, 169, 192 Ungari, Karlo 148 UNHCR 78, 97, 185, 198 Obedineti nacii 59; pomo{ za Makedonija 192; Tribunal za voeni zlostorstva 149; vidi isti UNHCR, UNMiK, UNpREDEp Soedinetite Dr`avi 60-63, 66, 70, 75; i Ara~inovo 135; intervencionalizam 125; i Kosovo 10, 174; vo Makedonija 111, 116, 179, 191; voena pomo{ 105; i ONA, vidi isto CiA UNMiK, Administracijata na ON na Kosovo 10, 178 UNpREDEp 64, 180 Armijata na SAD 152, trupite na KFOR 11, 12 Ushtima e Maleve 4 Vaksince 108, 119 Vens, Sajrus 60 Vardarska Makedonija 22, 38, 40, 44 Vikentie, srpski patrijarh 44 Vlasi, vo Makedonija 68 Vlahov, Dimitar 36

VMRO-DpMNE 53, 59, 67-70, 83; komiteti za odbrana 107; dominantnosta na 166; makedonski nacionalizam 84, 87, 140, 202; i predlo`enata podelba 128, 186; vidi isto VMRO Vukmanovi}, Svetozar 37, 38 Voker, Vilijam 148 Vajt-Spuner, brigadir Barni 151 Vud, Nik 109, 115 Vudvard, Suzan 73, 179 Svetska banka 194 Xaferi, Arben 9, 72; i DpA 170; i idninata 186; i DpA 124; i Ohridskiot dogovor 142 Mladoturskata revolucija 30 Jugoslovenska vojska (VJ) 11; na Kosovo 3, 5, 11 Jugoslavija 17, 32-33, 35-41, 45-47, 49 Zadar 113 Zafirovska, Aleksandra 149 Zeka, Haxi Mula 31 @elev, @equ 63, 88 Zmejkovski, Boris 128

Xon Filips mnogu jasno i objektivno gi odgatnuva kompleksnite aspekti na makedonskata vojna, preku konkretni rafinirani prikazni na svedocite na haosot {to ja zafati kopnenata ju`na balkanska republika. Negovata kniga }e stane neophodno ~etivo za site diplomati, mirovnici i idni izu~uva~i na konfliktot. Mnogu lovoriki. Xejms Petifer, avtor na Novoto makedonsko pra{awe Ova e ubedliv i promislen novinarski izve{taj pogoden za laici, a se odnesuva na eden va`en, o~ajno nedovolno-skrien konflikt. Filips mnogu dobro ja dolovuva politi~kata, moralnata i zaedni~kata kompleksnost na razli~nite strani. Toj ne se obiduva da ja napravi premnogu ednostavna nitu podlosta na negativcite, nitu doblesta na dobrite momci. Strob Talbot, Brukings institut Vetuva~ka i vo pravo vreme... studija {to se bazira na istoriskata svest i na sovremenite opservacii... su{tinska. Brendan Sims, Peterhaus, Kembrix Ovaa kniga e unikatna poradi oslobodenosta od predrasudi tendencijata da se naviva za edna ili za druga strana, {to e kletva na tolku mnogu knigi za neodamne{nite konflikti vo regionot, i tokmu so toa e golem i redok blagoslov me|u delata za Balkanot. Markus Taner, porane{en korespondent za Balkanot na Independent

Photograph: The battle for Tetovo Peter Nicholls

ISBN 978 - 9989 - 185 - 85 - 4

You might also like