P. 1
Operacijske Metode v Logistiki 2011

Operacijske Metode v Logistiki 2011

|Views: 1,103|Likes:
Published by batak_js

More info:

Published by: batak_js on Dec 07, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

12/09/2014

pdf

text

original

Zapišimo sistem m linearnih enačb z n neznankami:

ij(i = 1,2…m,j = 1,2…n)so koeficienti sistema, bi (i = 1,2…m) so prosti členi, xj (i = 1,2…n)
pa so neznanke(m in n sta poljubni naravni števili) Števili m in n sta lahko med seboj enaki
(število enačb je enako številu neznank) ali različni (število enačb je manjše ali večje od
števila neznank). Če sta enaki, sistem imenujemo kvadratni sistem.

Če so vsi prosti členi enaki 0, sistem imenujemo homogeni sistem. Če niso vsi prosti členi
enaki 0, pa sistem imenujemo nehomogeni sistem.

Rešitev sistema so števila x1,x2,….,xn, ki ustrezajo vsem enačbam v sistemu. Rešiti sistem
pomeni poiskati vse rešitve sistema ali dokazati, da sistem nima rešitev. Glede števila rešitev
imamo natanko tri možnosti

•sistem nima nobene rešitve,
•sistem ima eno rešitev,
•sistem ima neskončno rešitev.

Vsak homogeni sistem ima vsaj eno rešitev, in sicer xi = 0;(i = 1,2…n). To rešitev imenujemo
trivialna rešitev.

Sistem, ki ima vsaj eno rešitev, imenujemo rešljiv sistem. Sistem, ki nima nobene rešitve pa
imenujemo nerešljiv sistem.

Sistema, ki imata iste rešitve, imenujemo ekvivalentna sistema.

Vsak sistem linearnih enačb lahko zapišemo kot eno enačbo, in sicer kot matrično enačbo. Za
to pa potrebujemo osnovno matriko sistema. To je matrika, v katero zapišemo koeficiente
sistema.

Neznanke in proste člene zapišemo kot stolpčna vektorja.

Zgornji sistem linearnih enačb lahko zapišemo v obliki matrične enačbe:

Popolno informacijo o sistemu pa vsebuje tudi razširjena matrika sistema. To je matrika, ki jo
dobimo tako,da osnovni matriki sistema dodamo stolpec prostih členov.

Sistem lin. enačb:

Dan je sistem dveh linearnih enačb s tremi neznankami.

Sistem je nehomogen, ker prosta člena nista enaka 0.

Osnovna matrika sistema je

Stolpčna vektorja neznank in prostih členov sta

X =

x

y

z

in B =

Dan sistem je ekvivalenten matrični enačbi:

Razširjena matrika sistema je

Izberimo stolpce S1 =

, S2 =

in S3 =

in preverimo, ali je kateri izmed njih

rešitev danega sistema.

Stolpec S1 =

je rešitev danega sistema, ker je 2⋅0+3⋅1+1⋅(-2) = 1 in 1⋅0+(-1)⋅1+(-2)⋅(-

2) = 3.

Stolpec S2 =

je rešitev danega sistema, ker je 2⋅2+3⋅(-1)+1⋅0 = 1 in 1⋅2+(-1)⋅(-1)+(-

2)⋅0 = 3.

Torej je sistem rešljiv in ima več kot eno rešitev. Iz česar sledi, da ima dani sistem neskončno
rešitev.

Preverimo, ali je tudi npr. stolpec S3 =

rešitev danega sistema: 2 ⋅ (-2) + 3 ⋅ 1 + 1 ⋅ 2 =
1, toda 1 ⋅ (-2) + (-1) ⋅ 1 + (-2) ⋅ 2 = -7≠3, zato stolpec S3 ni rešitev danega sistema.

1.5.1 Reševanje sistemov linearnih enačb

Sistem linearnih enačb lahko rešimo na več različnih načinov. Eden izmed njih je Gauss-
Jordanova eliminacijska metoda. To pomeni, da bomo sistem linearnih enačb pretvorili v
razširjeno matriko, topa bomo pretvorili na zgornje trikotno obliko, iz katere bomo na
preprost način določili rešitve sistema.

Z razširjeno matriko smemo izvajati naslednje operacije, ki jih imenujemo tudi elementarne
transformacije:

1.menjamo lahko vrstni red vrstic (ker vrstni red vrstic razširjene matrike sistema
predstavlja vrstni red enačb sistema; vrstni red enačb v sistemu pa ni pomemben),
2.menjamo lahko vrstni red stolpcev, a le v osnovni matriki sistema (ker vrstni red
stolpcev osnovne matrike predstavlja vrstni red neznank sistema; vrstni red neznank v
sistemu pa ni pomemben, zapomniti si moramo le kako se je vrstni red spremenil, da
vemo, katera neznanka pripada kateremu stolpcu),
3.vsako vrstico lahko pomnožimo oz. delimo s poljubnim številom, različnim od 0 (ker
množenje vrstice pomeni množenje enačbe na obeh straneh z istim številom, kar pa ne
vpliva na rešitve enačbe),
4.k poljubni vrstici lahko prištejemo mnogokratnik kake druge vrstice, le-ta pa mora
ostati nespremenjena,
5.vrstico samih ničel lahko izbrišemo (ker vrstica samih ničel pomeni identično enačbo

0 = 0).

Rešitve sistema se s tem ne spremenijo.

S pomočjo zgoraj opisanih operacij razširjeno matriko sistema spremenimo v zgornje trikotno
matriko. Le-tapa ima eno od spodnjih treh oblik, kjer * predstavljajo poljubno realno število.
(Zaradi enostavnosti matrike niso zapisane kot splošne matrike poljubne velikosti, ampak so
podane kar kot matrike konkretno določenih velikosti.)

Prva možna oblika je takšna:

V tem primeru sistem ni rešljiv (saj bi v primeru zapisa zadnje vrstice v obliki enačbe dobili 0
= 1),

Reševanje sistema lin. enačb, ki nima rešitve:

Rešimo sistem treh enačb s tremi neznankami.

Rešitev:

Osnovna matrika sistema je

stolpčni vektor prostih členov pa je

Torej je razširjena matrika sistema takšna:

Razširjeno matriko sistema bomo s pomočjo elementarnih transformacij postopoma
preoblikovali v zgornje trikotno matriko, ki ima na glavni diagonali same enke.

Najprej moramo na prvem mestu prve vrstice ustvariti enko. Torej bomo prvo vrstico delili z
dve.

Prvo vrstico bomo prepisali, v ostalih vrsticah pa bomo na prvih mestih ustvarili ničle. Da
bomo na (2,1)-em mestu (v drugi vrstici v prvem stolpcu) naredili ničlo, moramo prvo vrstico
pomnožiti z -1 in jo prišteti k drugi vrstici.

Da bomo na (3,1)-em mestu (v tretji vrstici v prvem stolpcu) naredili ničlo, pa moramo prvo
vrstico pomnožiti z -4 in jo prišteti k tretji vrstici. Tako dobimo naslednjo matriko:

Element na (2,2)-tem mestu (v drugi vrstici v drugem stolpcu) je že enak ena, zato druge
vrstice ni potrebno spreminjati. Pod elementom na (2,2)-tem mestu moramo ustvariti ničle. To
bomo naredili tako, da bomo prvo in drugo vrstico prepisali, tretjo pa bomo dobili tako, da
bomo drugo vrstico pomnožili z -1 in jo prišteli k tretji.

Dobili smo zgornje trikotno matriko, saj so pod diagonalo le še ničelni elementi. Če zadnjo
vrstico preoblikujemo nazaj v enačbo, dobimo

torej 0 = 2.

To pa je protislovje, torej sistem nima rešitev.

***

Druga možna oblika je takšna:

V tem primeru je sistem rešljiv in ima natanko eno rešitev.

Reševanje sistema lin. enačb z eno rešitvijo:

Rešimo sistem treh enačb s tremi neznankami.

Rešitev:

Osnovna matrika sistema je

stolpčni vektor prostih členov pa je

Torej je razširjena matrika sistema takšna:

Razširjeno matriko sistema bomo s pomočjo elementarnih transformacij postopoma
preoblikovali v zgornje trikotno matriko, ki ima na glavni diagonali same enke.

Na prvem mestu prve vrstice je enka, zato je ni potrebno ustvariti. Ta korak izpustimo.

Prvo vrstico bomo prepisali, v ostalih vrsticah pa bomo na prvih mestih ustvarili ničle. Da
bomo na (2,1)-em mestu naredili ničlo, moramo prvo vrstico pomnožiti z -2 in jo prišteti k
drugi vrstici.

Da bomo na (3,1)-em mestu naredili ničlo, pa moramo prvo vrstico pomnožiti s 3 in jo prišteti
k tretjivrstici. Tako dobimo naslednjo matriko:

Na (2,2)-tem mestu moramo ustvariti enko. Torej moramo drugo vrstico deliti z -1.

Pod elementom na glavni diagonali v drugi vrstici moramo ustvariti ničlo. To bomo naredili
tako, da bomo prvo in drugo vrstico prepisali, tretjo pa bomo dobili tako, da bomo drugo
vrstico pomnožili z -4 in jo prišteli k tretji.

V zadnji vrstici moramo diagonalni element pretvoriti v enko. Torej moramo celotno vrstico
deliti z -11.

Dobili smo zgornje trikotno matriko, saj so pod diagonalo le še ničelni elementi. Rešitev
sistema dobimo tako,da najprej zadnjo vrstico preoblikujemo nazaj v enačbo:

1z = -3, torej z = -3

Nato preoblikujemo v enačbo predzadnjo vrstico in vstavimo dobljeni z:

1y + 4z = -10 torej y = -4z - 10 = -4(-3) - 10 = 2

Nato pa preoblikujemo v enačbo še prvo vrstico in vstavimo dobljena y in z:

1x + 1y + 1z = 0 torej x = -y - z = -2 - (-3) = 1

Sistem ima torej natanko eno rešitev: x = 1, y = 2, z = -3.

***

Tretja možna oblika je takšna:

V tem primeru je sistem rešljiv in ima neskončno rešitev.

Reševanje sistema lin. enačb z neskončno rešitvami

Rešimo sistem treh enačb s tremi neznankami.

Rešitev:

Osnovna matrika sistema je

stolpčni vektor prostih členov pa je

Torej je razširjena matrika sistema takšna:

Razširjeno matriko sistema bomo s pomočjo elementarnih transformacij postopoma
preoblikovali v zgornje trikotno matriko, ki ima na glavni diagonali same enke.

Na prvem mestu prve vrstice je enka, zato je ni potrebno ustvariti. Ta korak izpustimo.

Prvo vrstico bomo prepisali, v ostalih vrsticah pa bomo na prvih mestih ustvarili ničle. Da
bomo na (2,1)-em mestu naredili ničlo, moramo prvo vrstico pomnožiti s 3 in jo prišteti k
drugi vrstici.

Da bomo na (3,1)-em mestu naredili ničlo, pa moramo prvo vrstico pomnožiti s 3 in jo prišteti
k tretji vrstici. Tako dobimo naslednjo matriko:

Na (2,2)-tem mestu moramo ustvariti enko. Torej moramo drugo vrstico deliti z 2.

Pod elementom na glavni diagonali v drugi vrstici moramo ustvariti ničlo. To bomo naredili
tako, da bomo prvo in drugo vrstico prepisali, tretjo pa bomo dobili tako, da bomo drugo
vrstico pomnožili z -1 in jo prišteli k tretji.

V zadnji vrstici so same ničle, zato jo lahko izbrišemo.

Dobili smo zgornje trikotno matriko, saj so pod glavno diagonalo le še ničelni elementi.
Rešitev sistema dobimo tako, da najprej zadnjo vrstico preoblikujemo nazaj v enačbo:

1y - 1z = -4 torej y = z - 4

Nato preoblikujemo v enačbo prvo vrstico in vstavimo dobljeni y:

1x + 3y - z = 0 torej x = -3y + z = (z - 4) + z = 2z - 4

Sistem ima torej neskončno rešitev: x = 2z-4, y = z–4, kjer je z poljubno realno število. (Npr.
če je z = 0, jex = -4 in y = -4; če jez = 2, je x = 0 in y = -2 …)

Reševanje sistema lin. enačb, ki ni kvadraten:

Zdaj pa rešimo še en malo večji sistem, ki ni kvadraten.

Rešitev:

Osnovna matrika sistema je

stolpčni vektor prostih členov pa je

Torej je razširjena matrika sistema takšna:

Razširjeno matriko sistema bomo s pomočjo elementarnih transformacij postopoma
preoblikovali v zgornje trikotno matriko, ki ima na glavni diagonali same enke.

Na prvem mestu prve vrstice moramo ustvariti enko. Torej bomo prvo vrstico delili z (-2),
ostale vrstice pa bomo prepisali.

Prvo vrstico bomo prepisali, v ostalih vrsticah pa bomo na prvih mestih ustvarili ničle. Da
bomo na (2,1)-em mestu naredili ničlo, moramo prvo vrstico pomnožiti z 2 in jo prišteti k
drugi vrstici. Da bomo na(3,1)-em mestu naredili ničlo, moramo prvo vrstico prišteti k tretji
vrstici. Da bomo na (4,1)-em mestu naredili ničlo,moramo prvo vrstico pomnožiti s (-4) in jo
prišteti k četrti vrstici. Da bomo na (5,1)-em mestu naredili ničlo, pa moramo prvo vrstico
pomnožiti z (-3) in jo prišteti k peti vrstici. Tako dobimo naslednjo matriko:

Na (2,2)-tem mestu moramo ustvariti enko. V našem primeru je na tem mestu že enka, torej ta
korak izpustimo.

Pod elementom na glavni diagonali v drugi vrstici moramo ustvariti ničle. Prvo in drugo
vrstico bomo prepisali. Da bomo na (3,2)-em mestu ustvarili ničlo, moramo drugo vrstico
pomnožiti z (-6) in jo prišteti k tretji vrstici. Da bomo na (4,2)-em mestu naredili ničlo,
moramo drugo vrstico prišteti k četrti vrstici. Da bomo na (5,2)-em mestu naredili ničlo,
moramo drugo vrstico prišteti k peti vrstici.

Na (3,3)-jem mestu moramo ustvariti enko. V našem primeru je na tem mestu že enka, torej ta
korak izpustimo.

Pod elementom na glavni diagonali v tretji vrstici moramo ustvariti ničle. Prvo, drugo in tretjo
vrstico bomo prepisali. Da bomo na (4,3)-jem mestu ustvarili ničlo, moramo tretjo vrstico
pomnožiti z (-1) in jo prišteti k četrti vrstici. Na (5,3)-jem mestu je že ničla, zato je tam ne
rabimo ustvariti. Torej peto vrstico kar prepišemo.

Na (4,4)-em mestu moramo ustvariti enko. V našem primeru je na tem mestu že enka, torej ta
korak izpustimo.

Pod elementom na glavni diagonali v četrti vrstici moramo ustvariti ničlo. Prvo, drugo, tretjo
in četrto vrstico bomo prepisali. Da bomo na (5,4)-em mestu ustvarili ničlo, moramo četrto
vrstico pomnožiti z (-1) in jo prišteti k peti vrstici.

Dobili smo zgornje trikotno matriko, saj so pod glavno diagonalo le še ničelni elementi.
Rešitev sistema dobimo tako, da najprej zadnjo vrstico preoblikujemo nazaj v enačbo:

1x5 + 8x6 = 15, torej x5 = -8x6 + 15.

Nato preoblikujemo v enačbo predzadnjo vrstico in vstavimo dobljeni x5:

1x4–2x5 + 3x6 = 5, torejx4 = 2x5 - 3x6 + 5 = 2(-8x6 + 15) - 3x6 + 5 = -19x6 + 35.

Tretjo vrstico preoblikujmo v enačbo in iz nje izrazimo x3:

1x3 - 1x4 + 1x5 - 1x6 = -22, torej x3 = x4 - x5 + x6–22 = (-19x6 + 35)–(-8x6 + 15) + x6–22 =
-10x6–2.

Drugo vrstico preoblikujmo v enačbo in iz nje izrazimo x2:

x2 - 2x3 + 3x4 - 4x5 + 5x6 = -9, torej x2 = 2x3 - 3x4 + 4x5 - 5x6–9 = 2(-10x6–2) - 3(-19x6 +
35) + 4(-8x6 + 15) - 5x6–9 = -58.

Prvo vrstico preoblikujmo v enačbo in iz nje izrazimo x1:

x1 - 2x2 + 3x3 - 4x4 + 5x5 - 6x6 = -11, torej x1 = 2x2 - 3x3 + 4x4 - 5x5 + 6x6–11 = 2(-58)–
3(-10x6–2) + 4(-19x6 + 35)–5(-8x6 + 15) + 6x6–11 = -56.

Sistem ima torej neskončno rešitev: x1 = -56, x2 = -58, x3 = -10x6–2, x4 = -19x6 + 35, x5 = -8x6
+ 15,kjer je x6 poljubno realno število. (Npr. če je x6 = 0, je x1 = -56, x2 = -58, x3 = –2, x4 = 35
in x5 = 15.)

S pomočjo pravkar opisanega postopka lahko izračunamo inverzno matriko poljubne
obrnljive matrike.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->