ZAKON O JAVNEM NAROANJU

NEURADNO PREIENO BESEDILO

(ZJN-2-NPB3)

Zakonodajno-pravna sluba je na podlagi prvega odstavka 153. lena Poslovnika dravnega zbora pripravila neuradno preieno besedilo Zakona o javnem naroanju, ki obsega: - Zakon o javnem naroanju - ZJN-2 (Uradni list RS, t. 128/06 z dne 8.12.2006), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naroanju - ZJN-2A (Uradni list RS, t. 16/08 z dne 15.2.2008), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naroanju - ZJN-2B (Uradni list RS, t. 19/10 z dne 12.3.2010), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naroanju - ZJN-2C (Uradni list RS, t. 18/11 z dne 15.3.2011).

tevilka: 411-08/11-6/1 Datum: 1. 4. 2011 EPA 1735-V

Boo Strle vodja Zakonodajno-pravne slube

Prvi del SKUPNE DOLOBE ZAKONA Prvo poglavje Splone dolobe 1.1. Predmet urejanja zakona 1. len (predmet zakona) (1) Ta zakon doloa obvezna ravnanja naronikov, ponudnikov in podizvajalcev pri javnem naroanju blaga, storitev in gradenj. (2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaata: - Direktiva t. 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naroil gradenj, blaga in storitev (UL L t. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 114), nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta t. 2009/81/ES z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naroil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naroniki na podroju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L t. 216 z dne 20. 8. 2009, str. 76), razen v delu, ki se nanaa na javna naroila na podroju obrambe in varnosti, in - del Direktive Sveta t. 89/665/EGS z dne 21. 12. 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naroil za preskrbo in javnih naroil za gradnje (UL L t. 395 z dne 30. 12. 1989, str. 33), nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta t. 2007/66/ES z dne 11. 12. 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vpraanja izboljanja uinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naroil (UL L t. 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31). (3) e naronik izvaja dejavnost na vodnem, energetskem, transportnem podroju ali podroju potnih storitev, veljajo za naroanje v zvezi s to dejavnostjo dolobe zakona, ki ureja javno naroanje na vodnem, energetskem, transportnem podroju in podroju potnih storitev. 1.2. Definicije pojmov 2. len (pomen v zakonu uporabljenih pojmov) (1) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: 1. Dinamini nabavni sistem je nain izvedbe postopka javnega naroanja v okviru odprtega postopka, ki v celoti poteka na elektronski nain. Uporablja se pri obiajnih nabavah, katerih znailnost je, da v obliki kot so dostopne na trgu, v celoti izpolnjujejo zahteve naronika. Ta postopek je asovno omejen, ves as trajanja omogoa udelebo ponudniku in ponudnici (v nadaljnjem besedilu: ponudnik), ki

izpolnjuje pogoje in je predloil prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo. 2. Elektronska draba je ponavljajoi se postopek, kot del postopka javnega naroanja, ki poteka na elektronski nain, v katerem ponudniki predstavijo nove cene, popuste in/ali izboljanje ponudbe v okviru doloenih elementov. 3. Elektronska sredstva pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vkljuno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se poiljajo ter prejemajo po ici, radiu, mikrovalovnih, optinih ali drugih elektromagnetnih sredstvih. 4. Enotni besednjak javnih naroil (CPV) , sprejet z Uredbo (ES) t. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naroil (CPV) (UL L, t. 340 z dne 16. 12. 2002, str. 3), nazadnje spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) t. 213/2008 z dne 28. novembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) t. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naroil (CPV) in direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naroanja, kar zadeva revizijo CPV (UL L, t. 74 z dne 15. 3. 2008, str. 1), je enakovredna referenna nomenklatura, ki se uporablja pri javnem naroanju. Enotni besednjak javnih naroil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami. V primeru razlinih razlag uporabe tega zakona se zaradi morebitnih razlik med nomenklaturama: - Enotni besednjak javnih naroil in NACE (Splona industrijska klasifikacija ekonomskih aktivnosti v Evropskih skupnostih) iz Seznama dejavnosti na podroju gradenj, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na podroju gradenj), uporablja nomenklatura NACE; - Enotni besednjak javnih naroil in CPC (Osrednja klasifikacija proizvodov in storitev zaasna razliica) iz Seznama storitev, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev), uporablja nomenklatura CPC. 5. Gospodarski subjekt je skupni izraz za dobavitelja blaga, izvajalca storitev in izvajalca gradenj, ki je lahko vsaka pravna ali fizina oseba ali oseba javnega prava ali skupina teh oseb, ki na trgu ponujajo bodisi izvedbo gradenj in/ali gradnjo, blago ali storitve. 6. Industrijski ali poslovni znaaj ima subjekt, ki deluje v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, tako, da izvaja gospodarske aktivnosti, to pomeni industrijske ali druge poslovne aktivnosti, katerih namen je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim subjektom. 7. Javno naroilo gradenj je javno naroilo, katerega predmet je bodisi izvajanje bodisi projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama dejavnosti na podroju gradenj ali gradnja ali izvedba ene od dejavnosti na podroju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih doloi naronik. Gradnja je rezultat dejavnosti iz te toke, ki predstavlja gospodarsko in tehnino funkcionalno celoto. 8. Javno naroilo blaga je javno naroilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na kredit, z monostjo odkupa ali brez te monosti. Javno naroilo, katerega predmet je dobava blaga in vkljuuje storitev namestitve in

intalacije, ki je vezana na to blago oziroma, da se blago lahko uporablja v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot javno naroilo blaga. 9. Javno naroilo storitev je javno naroilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali ve storitev iz Seznama storitev. Javno naroilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev se obravnava kot javno naroilo storitev, e vrednost zadevnih storitev presega vrednost blaga, ki je zajeto v naroilu. Javno naroilo, katerega predmet so storitve iz Seznama storitev in vkljuujejo dejavnosti iz Seznama dejavnosti na podroju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naroila, se obravnava kot javno naroilo storitev. 10. Kandidat je tisti, ki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji ali v konkurennem dialogu na podlagi naronikovega povabila k sodelovanju izkae interes. 11. Naronikove spletne informacije o javnem naroanju so del spletne strani naronika, ki vsebuje informacije o javnih naroilih, ki jih naronik namerava oddati, se izvajajo, so preklicana ali zakljuena, predhodna informativna obvestila, ter vsakrne druge informacije, ki koristijo potencialnim ponudnikom pri pripravi ponudb, kot so kontaktna toka ali kontaktna oseba, njena telefonska tevilka, tevilka telefaksa, potni in e-naslov. 12. Okvirni sporazum je sporazum med enim ali ve naroniki in enim ali ve ponudniki, katerega namen je doloiti pogoje za naroila, ki se bodo oddajala v doloenem obdobju zlasti glede cene in, e je to mogoe, upotevaje koliino. 13. Pisen ali pisno pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali tevilk, ki se lahko prebere, natisne in nato polje. Pomeni tudi informacije, ki se poiljajo in hranijo na elektronski nain. 13.a Obdobje mirovanja je obdobje po odloitvi o oddaji javnega naroila, v katerem naronik ne sme skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom oziroma ponudniki, razen e zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naroanja, ali ta zakon ne doloata drugae. Obdobje mirovanja potee z dnem, ko ponudniku, ki je zadnji prejel naronikovo odloitev o oddaji javnega naroila, potee rok za uveljavitev pravnega varstva v predrevizijskem postopku, ki ga ureja zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naroanja. 14. Pogodba o izvedbi javnega naroila je odplana pogodba med enim ali ve ponudniki ter enim ali ve naroniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobav blaga ali opravljanje storitev v skladu s pomenom iz tega zakona. 15. Ponudnik je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizina oseba in ponuja izvedbo gradenj, storitev oziroma dobavo blaga ter v postopku javnega naroanja izkae interes s tem, da naroniku odda ponudbo. 15.a Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizina oseba in za ponudnika, s katerim je naronik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naroila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naroila.

15.b Odgovorna oseba naronika, ponudnika oziroma podizvajalca je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja prekrke, odgovorna za prekrek, ki je bil storjen z njenim dejanjem ali z opustitvijo dolnega nadzorstva. 16. Popolna ponudba je ponudba, ki je pravoasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. 17. Formalno nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. e je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. 18. Pravoasna ponudba je ponudba, ki jo naronik prejme do izteka roka, doloenega za prejem ponudb. 19. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena oitno sestavljena na nain, ki ni skladen s pravili potene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. lena tega zakona. 20. Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naroila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naronika, doloenim v razpisni dokumentaciji. 21. Nesprejemljiva ponudba je tista ponudba, katere ponudbena cena presega naronikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je vija od cen, ki veljajo za predmet javnega naroila na trgu. 21.a Neobiajno nizka ponudba je ponudba, ki s svojo ceno ali nainom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih trnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnoloko reitvijo in obrazloitvijo, ne more pojasniti. 22. Portal javnih naroil je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za finance, kamor naroniki neposredno poiljajo v objavo obvestila o javnih naroilih in razpisne dokumentacije v skladu s tem zakonom. 23. Odprti postopek je postopek, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt predloi ponudbo. 24. Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je postopek, katerega namen je oddaja javnega naroila, v katerem lahko katerikoli gospodarski subjekt predloi prijavo k sodelovanju, ponudbo pa lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naronik. 25. Postopek s pogajanji pomeni tisti postopek, ki vkljuuje pogajanja z namenom oddaje javnega naroila, v katerem naronik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naroilo. 26. Nateaj je postopek, ki naroniku omogoa, da pridobi, predvsem na podrojih urbanistinega ali prostorskega in krajinskega nartovanja, arhitekture, inenirskih storitev in informacijske tehnologije ali obdelave podatkov, nart ali projekt, ki ga

izbere irija po razpisu nateaja z ali brez podelitve nagrad. 27. Konkurenni dialog je postopek, ki ga naronik uporabi v primerih oddaje posebno zahtevnih javnih naroil, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem naronik opravi dialog s kandidati, ki sodelujejo v postopku, s ciljem oblikovati eno ali ve variant, ki lahko izpolnijo njegove zahteve, in na podlagi katerih naronik izbrane kandidate povabi, da predloijo ponudbo. Za namen uporabe postopka iz te toke se za javno naroilo teje, da je posebno zahtevno, e ni mogoe objektivno: - opredeliti tehninih specifikacij v skladu s toko b), c) ali ) tretjega odstavka 37. lena tega zakona, ki bi lahko zadovoljila naronikove potrebe ali dosegla cilje, in/ali - doloiti pravnih in/ali finannih elementov projekta oziroma predmeta javnega naroila. 28. Postopek oddaje naroila male vrednosti je poenostavljen postopek javnega naroanja, v katerem naronik, z namenom pridobitve ponudb, na portalu javnih naroil objavi obvestilo o naroilu male vrednosti. 29. Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi je postopek javnega naroanja, v katerem predloijo svoje ponudbe ponudniki na podlagi obvestila o javnem naroilu, objavljenega na portalu javnih naroil. 30. Predhodno informativno obvestilo je objava namena oddaje javnih naroil blaga, storitev ali gradenj za naslednjih 12 mesecev. 31. Sklop je del javnega naroila, ki tvori zakljueno celoto in ga je mogoe oddati loeno. 32. Skupni nabavni organ je naronik, ki na podlagi pooblastila drugih naronikov: - naroa blago in/ali storitve, namenjene naronikom, ali - izvede postopek oddaje javnega naroila za gradnje, blago ali storitve, namenjene naronikom. 33. Svetovalni odbor za javna naroila je organ Evropske komisije (v nadaljevanju: Komisija), sestavljen iz predstavnikov in predstavnic (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) drav lanic Evropske unije, ki redno preuuje na predlog Komisije ali drave lanice uporabo ukrepov Sveta v zvezi z javnimi naroili. 34. Datum oddaje naroila je na dan, ko postane odloitev o oddaji javnega naroila pravnomona. (2) Za namene 2. toke prvega odstavka 17. lena in 97. lena tega zakona imajo v tem zakonu uporabljeni pojmi naslednji pomen: 1. Javno telekomunikacijsko omreje pomeni javno telekomunikacijsko infrastrukturo, ki omogoa prenos signalov med doloenimi omrenimi prikljunimi tokami po ici, mikrovalovnih, optinih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih;

2. Omrena prikljuna toka pomeni vse fizine povezave in specifikacijo njihovega tehninega dostopa, ki tvorijo del javnega telekomunikacijskega omreja in so potrebne za dostop do tega javnega omreja in za uinkovito komuniciranje v njem; 3. Javne telekomunikacijske storitve pomenijo telekomunikacijske storitve, katerih upravljanje so drave lanice posebej dodelile enemu ali ve telekomunikacijskim subjektom; 4. Telekomunikacijske storitve pomenijo storitve, katerih izvajanje je v celoti ali delno sestavljeno iz prenosa in/ali usmerjanja signalov po telekomunikacijskem omreju s pomojo telekomunikacijskih procesov, razen storitev radijske radiodifuzije in televizije. 3. len (naroniki) (1) Naroniki po tem zakonu so: - organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, - javni skladi, javne agencije, javni zavodi, - javni gospodarski zavodi in - druge osebe javnega prava. (2) Oseba javnega prava je po tem zakonu vsaka oseba: a) ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki so v splonem interesu in ki nimajo industrijskega ali poslovnega znaaja, b) ki je pravna oseba in c) je v viini ve kot 50% financirana iz sredstev organov Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava ali ti organi opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali ki imajo upravljavski ali nadzorni odbor, katerega ve kakor polovico lanov imenujejo organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge osebe javnega prava. (3) Za naronika se teje tudi zdruenje, ki ga oblikuje eden ali ve naronikov iz prvega odstavka tega lena. (4) Informativni seznam naronikov je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Ministrstvo, pristojno za finance, redno obvea Komisijo o spremembah na seznamu naronikov. (5) V primeru dvoma, ali doloen subjekt izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo naronika po tem zakonu, lahko subjekt, ki izkae pravni interes, pri ministrstvu, pristojnemu za finance, v pisni obliki poda predlog za ugotovitev statusa naronika. e se z odloitvijo ministrstva, pristojnega za finance, subjekt ne strinja, o tem odloi vlada. Pravila in postopek za ugotavljanje statusa naronika doloi vlada z uredbo. 4. len (obravnavanje gospodarskih subjektov) (1) Naronik ne sme zavrniti kandidata oziroma ponudnika z utemeljitvijo, da bi moral

imeti kandidat oziroma ponudnik za opravljanje doloene dejavnosti po slovenski zakonodaji status fizine ali pravne osebe, e sme kandidat oziroma ponudnik isto dejavnost opravljati v dravi lanici, v kateri je ustanovljen. (2) Ne glede na prejnji odstavek pa lahko naronik v primeru javnih naroil storitev, gradenj ter blaga, ki vkljuujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter intalacijska dela, ne glede na to ali so ponudniki pravne ali fizine osebe od le-teh zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naroila. (3) Skupine gospodarskih subjektov lahko predloijo ponudbo ali se prijavijo za kandidate. Naronik od teh skupin ne sme zahtevati, da se poveejo v kakrno koli pravno formalno obliko, vendar lahko za izvedbo naroila od izbrane skupine zahteva predloitev ustreznega akta o skupni izvedbi naroila (na primer pogodbe o sodelovanju), e je to nujno za uspeno izvedbo javnega naroila. (4) Ponudnik, kateremu je bilo oddano naroilo, v razmerju do naronika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naroila. (5) Naronik lahko od ponudnikov zahteva, da v ponudbeni dokumentaciji predloijo tudi sestavo (kalkulacije) ponudbene cene v zvezi z javnim naroilom, zlasti v primeru javnih naroil, ki se izvajajo v sodelovanju s podizvajalci. 1.3. Temeljna naela 5. len (naela, na katerih temelji javno naroanje) Ureditev, razvoj sistema javnega naroanja in njegovo izvajanje mora temeljiti na naelu prostega pretoka blaga, naelu svobode ustanavljanja, naelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, t. 7/04, v nadaljnjem besedilu: PES) in na naelih gospodarnosti, uinkovitosti in uspenosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naroanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.

6. len (naelo gospodarnosti, uinkovitosti in uspenosti) (1) Naronik mora izvesti javno naroanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in uinkovito porabo javnih sredstev in uspeno dosee cilje svojega delovanja, doloene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proraunskih in drugih javnih sredstev. (2) e predmet javnega naroila dopua in e to prispeva k veji gospodarnosti in uinkovitosti izvedbe javnega naroila, mora naronik oblikovati razpisno dokumentacijo tako, da je mogoe ponudbo oddati po sklopih. Pri tem mora zagotovi

nediskriminatorno obravnavo in s tem vejo dostopnost javnega naroila gospodarskim subjektom. 7. len (naelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) (1) Naronik v postopku javnega naroanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati monih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naroanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma prepreevanju omejevanja konkurence. (2) Naronik ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi naroila zaposli doloene podizvajalce, ali da izvede kaken drug posel, kot na primer izvoz doloenega blaga ali storitev, e s posebnim zakonom ali mednarodnim sporazumom ni doloeno drugae. 8. len (naelo transparentnosti javnega naroanja) (1) Ponudnik mora biti izbran na pregleden nain in po predpisanem postopku. (2) Postopki naroanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja z brezplanimi objavami javnih naroil glede na vrednosti iz 12. lena tega zakona tako v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na portalu javnih naroil. 9. len (naelo enakopravne obravnave ponudnikov) (1) Naronik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naroanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upotevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naronika glede na predmet naroila. (2) Naronik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. 10. len (naelo sorazmernosti) Javno naroanje se mora izvajati sorazmerno predmetu javnega naroanja, predvsem glede izbire, doloitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naroila. 1.4. Posebne ali izkljune pravice 11. len (dodelitev posebnih ali izkljunih pravic) e naronik dodeli posebne ali izkljune pravice za opravljanje javne storitve subjektu, ki ni naronik po tem zakonu, mora z aktom, s katerim dodeli to pravico, doloiti, da mora ta subjekt v zvezi z naroili blaga, ki jih odda tretjim osebam, kot del

njegovih dejavnosti za katere ima posebne ali izkljune pravice, upotevati naelo nediskriminacije na podlagi sedea ali dravljanstva. 1.5. Podroje uporabe 12. len (mejne vrednosti za objave) (1) Naronik mora poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti in portalu javnih naroil naroila, katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) enaka ali veja od naslednjih vrednosti: 1. v primeru naroanja blaga: a) 125.000 eurov, e blago naroajo naroniki iz Seznama naronikov, ki so dravni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam naronikov, ki so dravni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti), ki so organi Republike Slovenije in njihovi organi v sestavi in naroniki s podroja obrambe, e je predmet naroila blago iz Seznama blaga, ki ga naroajo naroniki na podroju obrambe, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam blaga), b) 193.000 eurov, e blago naroajo drugi naroniki po tem zakonu, in e naroajo blago naroniki s podroja obrambe, ki ni na Seznamu blaga; 2. v primeru naroanja storitev: a) 125.000 eurov, e storitve naroajo naroniki iz Seznama naronikov, ki so dravni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, ki so organi Republike Slovenije in njihovi organi v sestavi; b) 193.000 eurov: - e storitve naroajo drugi naroniki po tem zakonu; - za javna naroila, ki jih odda kateri koli naronik v zvezi s storitvami kategorije 8 iz Seznama storitev A, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev A), elektronskimi komunikacijskimi storitvami kategorije 5, katerih postavke v nomenklaturi CPV so enakovredne referennim tevilkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali s storitvami iz Seznama storitev B, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev B); 3. 4.845.000 eurov za javna naroila gradenj. (2) Naronik mora poslati v objavo portalu javnih naroil naroila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali veja od naslednjih vrednosti: 1. v primeru naroanja blaga in storitev: 20.000 eurov, 2. v primeru naroanja gradenj: 40.000 eurov. (3) Kadar Komisija objavi spremembe mejnih vrednosti iz tega zakona, ministrstvo, pristojno za finance, v desetih dneh po objavi na svojih spletnih straneh objavi nove evropske mejne vrednosti.

13. len (naroila, ki jih naronik subvencionira ali sofinancira z ve kakor 50% deleem) (1) Ta zakon se uporablja za oddajo: a) naroil gradenj, ki jih naroniki neposredno sofinancirajo z ve kakor 50% deleem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je 4.845.000 eurov ali ve, - e ta naroila vkljuujejo dejavnosti gradbenitva, ki so navedene v Seznamu dejavnosti na podroju gradenj, - e vkljuujejo gradbena dela za bolninice, objekte za port, rekreacijo in prosti as, olske in univerzitetne objekte ter objekte, ki se uporabljajo za upravne namene; b) naroil storitev, ki jih naroniki neposredno sofinancirajo z ve kakor 50% deleem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali veja od 193.000 eurov; c) naroil blaga, ki jih naroniki neposredno sofinancirajo z ve kakor 50% deleem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali veja od 193.000 eurov. (2) Ta zakon se uporablja tudi za oddajo naroil blaga, ki jih naronik drutvom ali zavodom sofinancira z ve kakor 30 % deleem, e je ocenjena vrednost blaga brez DDV enaka ali veja od 40.000 eurov. (3) e v svojem imenu ali v imenu drugega subjekta naroa blago, storitve oziroma gradnje iz prvega ali drugega odstavka tega lena naronik, mora ravnati v skladu s tem zakonom. 14. len (metode za izraun ocenjene vrednosti javnih naroil, okvirnih sporazumov in dinaminih nabavnih sistemov) (1) Naronik mora izraunati ocenjeno vrednost javnega naroila upotevaje celotno skupno vrednost plail brez DDV, vkljuno z monostjo poveanja obsega naroila in katerimkoli poveanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naroanja. Ocenjena vrednost javnega naroila mora vkljuevati tudi vrednost morebitnih nagrad in drugih izplail kandidatom in ponudnikom. Ocenjena vrednost se doloi tako, da je njena viina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naroila, e je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naronika. (2) Nain izrauna ocenjene vrednosti javnega naroila, vkljuno z vsemi koliinskimi in cenovnimi parametri, na podlagi katerih je naronik izraunal ocenjeno vrednost naroila, mora biti razviden iz dokumentacije, ki jo o javnem naroilu vodi naronik. Ocenjena vrednost javnega naroila mora biti veljavna na dan poiljanja obvestila o javnem naroilu v objavo oziroma v primeru, da objava ni potrebna, ko naronik izda sklep o zaetku postopka oddaje naroila. (3) Naronik ne sme doloiti ocenjene vrednosti javnega naroila tako, da bi se zaradi nije ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naroila.

(4) V zvezi z javnimi naroili gradenj mora izraun ocenjene vrednosti javnega naroila gradenj vkljuevati tako stroke gradnje kot tudi skupno ocenjeno vrednost blaga, potrebnega za izvedbo gradenj, ki ga je naronik dal na voljo izvajalcu gradenj. (5) V zvezi z javnimi naroili, ki jih je mono deliti na sklope veljajo naslednja pravila: a) e lahko iz javnega naroila gradnje ali storitev izhaja monost, da se naroilo lahko odda tudi po sklopih, se upoteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov. V primeru, da je skupna vrednost sklopov enaka ali veja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naroilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo dolobe tega zakona, ki veljajo za naroila, katerih vrednost je enaka ali veja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naroilo v Uradnem listu Evropske unije. Naronik pa lahko odstopi od upotevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manja kakor 80.000 eurov za storitve ali 1 milijon eurov za gradnje, e skupna vrednost teh sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov javnega naroila. b) e je na podlagi informacij o nabavah podobnega blaga mogoe zakljuiti, da gre za naroila, ki se lahko oddajajo istoasno v loenih sklopih, se upoteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov, upotevaje mejno vrednost, od katere dalje je potrebno objaviti javno naroilo v Uradnem listu Evropske unije. e je skupna vrednost sklopov enaka ali veja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naroilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo dolobe tega zakona, ki veljajo za naroila, katerih vrednost je enaka ali veja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naroilo v Uradnem listu Evropske unije. Naronik pa lahko odstopi od upotevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manja kakor 80.000 eurov, e skupna vrednost teh sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov. (6) Glede javnih naroil blaga v zvezi z zakupom, najemom ali nakupom na kredit so vrednosti, ki jih je treba uporabiti pri izraunu ocenjene vrednosti naroila, naslednje: a) pri javnih naroilih za doloeno obdobje, e je to obdobje kraje ali enako 12 mesecem, celotna ocenjena vrednost za ves as trajanja naroila ali e je obdobje trajanja javnega naroila dalje od 12 mesecev, celotna vrednost, ki vkljuuje ocenjeno preostalo vrednost; b) v primeru naroil za nedoloeno obdobje ali naroil, za katera obdobja ni mogoe doloiti, njihova mesena vrednost, pomnoena z 48. (7) V primeru javnih naroil za blago ali storitve, ki so dostopne na trgu ali naroil, ki bodo predmet ponovne oddaje v doloenem obdobju, mora izraun ocenjene vrednosti temeljiti na: a) dejanski celotni vrednosti istovrstnih zaporednih naroil, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v koledarskem letu, upotevaje spremembe koliine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naroilu, ali b) celotni ocenjeni vrednosti zaporednih naroil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali med koledarskim letom, e le-to ni dalje od 12 mesecev. (8) Pri javnih naroilih storitev mora izraun ocenjene vrednosti temeljiti: a) pri zavarovalnikih storitvah na viini premije in drugih oblik plail;

b) pri bannih in drugih finannih storitvah na pristojbinah, proviziji, obrestih in drugih oblikah plail; c) pri naroilih idejnih nartov na honorarjih, plaljivih provizijah in drugih oblikah plail; ) pri naroilih storitev brez navedene skupne cene: - v primeru javnih naroil za doloeno obdobje, e je to obdobje 48 mesecev ali manj: skupna vrednost za njihovo celotno trajanje; - v primeru naroil z obdobjem, daljim kakor 48 mesecev: njihova mesena vrednost, pomnoena z 48. (9) Za okvirne sporazume in dinamine nabavne sisteme je vrednost, ki jo je treba upotevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naroil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma ali dinaminega nabavnega sistema. (10) V primeru, da predmet javnega naroila lahko vzdruje, nadgrajuje ali servisira samo za to pooblaena oseba, morajo biti elementi, ki se na to nanaajo, ocenjeni za dobo petih let, vkljueni v izraun ocenjene vrednosti javnega naroila. 1.6. Posebne situacije 15. len (javno naroanje na podroju obrambe) (1) Ta zakon se uporablja za javna naroila, ki jih oddaja naronik s podroja obrambe, upotevaje pri tem pravila iz 296. lena PES. (2) Naronik mora o izvedenih javnih naroilih na podlagi 296. lena PES poroati vladi do konca februarja tekoega leta za preteklo leto. 16. len (javno naroanje in sklepanje okvirnih sporazumov preko skupnih nabavnih organov in/ali na podlagi pooblastila) (1) Naronik lahko naroi izvedbo gradenj in storitev ter nabavo blaga od ali preko skupnega nabavnega organa. Skupni nabavni organ za izvedbo postopka javnega naroanja ne sme zaraunati provizije, razen e ta ali drug zakon ne doloa drugae. (2) V primerih iz prejnjega odstavka za pravilnost izvedbe javnega naroanja odgovarja naronik. teje se, da je naronik ravnal v skladu s tem zakonom, v kolikor je v skladu s tem zakonom ravnal skupni nabavni organ. (3) Naroniki lahko za izvedbo oziroma odloanje v postopkih javnega naroanja pooblastijo le druge naronike iz prilog 3 in 4 Uredbe o seznamih naronikov, seznamih gradenj, storitev, doloenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehninih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naroanje (Uradni list RS, t. 18/07) ali iz prilog 1 do 10 Uredbe o seznamih naronikov, podroni zakonodaji Skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehninih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naroanje (Uradni list RS, t. 18/07). (4) Kadar naronik za svetovanje v postopku ali v zvezi s postopkom javnega

naroanja najame osebo zasebnega prava ali posameznika, mora: a) zahtevati, da ta oseba pred sklenitvijo pogodbe predloi garancijo za dobro izvedbo del; b) v pogodbi za svetovanje, ki jo sklene s to osebo, doloiti, da se plailo po tej pogodbi izvede po zakljuku postopka javnega naroanja. teje se, da je postopek javnega naroanja zakljuen, ko postane odloitev iz: - prvega odstavka 79. lena tega zakona ali - drugega odstavka 80. lena tega zakona ali - tretjega odstavka 80. lena tega zakona pravnomona. 1.7. Izjeme pri javnem naroanju, za katere se zakon ne uporablja 17. len (splone izjeme, ki niso predmet javnega naroanja) (1) Ta zakon se ne uporablja za: 1. javna naroila, ki se oddajajo v skladu z zakonom, ki ureja javno naroanje na vodnem, energetskem in transportnem podroju ter podroju potnih storitev s strani naronikov, ki opravljajo eno ali ve dejavnosti iz 5. do 9. lena Zakona o javnem naroanju na vodnem energetskem, transportnem podroju in podroju potnih storitev (Uradni list RS, t. 128/06; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS), in oddana zaradi izvajanja teh dejavnosti, ali za javna naroila, ki so izkljuena iz podroja uporabe navedenega zakona; 2. javna naroila, ki naronikom, ki delujejo na podroju telekomunikacij, omogoajo, da nudijo ali izkoriajo telekomunikacijska omreja ali nudijo izvajanje ene ali ve telekomunikacijskih storitev, kadar drugi subjekti lahko prosto ponujajo enake storitve na istem geografskem obmoju in pod dejansko enakimi pogoji; 3. javna naroila, s katerimi se razkrivajo podatki z doloeno stopnjo tajnosti, e morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu z zakoni, ali kadar to zahteva zaita temeljnih varnostnih interesov Republike Slovenije in so doloeni s predpisom vlade; naronik mora o izvedenih naroilih poroati vladi do konca februarja tekoega leta za preteklo leto. 4. javna naroila, za katera veljajo drugana postopkovna pravila naroanja in so dodeljena: a) na podlagi mednarodnega sporazuma, sklenjenega v skladu s PES, med Republiko Slovenijo in eno ali ve tretjimi dravami, ter vkljuujejo bodisi blago ali gradnje, namenjene skupnemu izvajanju naroila gradnje ali uporabi gradnje s strani drav podpisnic, bodisi storitve, namenjene skupnemu izvajanju naroila storitev ali uporabi rezultatov projekta s strani drav podpisnic; o vseh sporazumih ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, obvesti Komisijo; b) na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma, ki se nanaa na stacioniranje vojakih enot in zadeva podjetja v Republiki Sloveniji ali tretji dravi; c) na podlagi posebnega postopka mednarodne organizacije; 5. koncesije za storitve; 6. javna naroila storitev, ki jih odda naronik ponudniku, ki je naronik po tem zakonu ali zdruenje naronikov, na podlagi izkljune pravice, ki jo uivajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi;

7. javna naroila opreme, tehnike ter druga javna naroila za zagotovitev osnovnih pogojev za preivetje oziroma ivljenje ob naravni ali drugi nesrei, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesreami, kadar je vrednost naroila nija od vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije; 8. pogodbe, sklenjene med enim ali ve naroniki in enim ali ve gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih imajo ti naroniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naronika. Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji, da: - gospodarski subjekt izvaja preteni del svojih dejavnosti za naronika, - gospodarski subjekt za javno naroilo, ki se odda po tej toki, naroa to blago, storitve ali gradnje, upotevaje dolobe tega zakona, tudi e sam ni naronik, - in je vrednost predmeta naroanja enaka ali nija od cen za ta predmet na trgu; 9. javna naroila, katerih vrednost ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. lena tega zakona, e se predmet javnega naroila vkljuuje v izvajanje dejavnosti dobave blaga, izvajanja gradenj ali storitev, kadar naronik v okviru te dejavnosti nastopa na trgu kot dobavitelj blaga ali izvajalec gradenj ali storitev. (2) Pri naroanju gradenj, katerih vrednost ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. lena tega zakona, lahko naronik, kadar gre za izvajanje dodatnih oziroma ve del, dovoli izvajalcu, ki e izvaja dela na gradbiu, po potrditvi obsega del s strani osebe, ki opravlja nadzor nad gradbenimi deli, zaetek opravljanja teh del istoasno z zaetkom postopka pogajanj, v kolikor bi lahko zaradi zamika izvedbe del zaradi izvedbe postopka prilo do dodatnih strokov pri naroniku, pri tem pa vrednost teh del ne sme presegati 10% osnovne pogodbene vrednosti. 18. len (posebne izjeme, ki niso predmet javnega naroanja) Ta zakon se ne uporablja za javna naroila storitev v zvezi z: 1. nakupom, razvojem, produkcijo ali koprodukcijo programskega materiala s strani radijskih ali televizijskih postaj in zakupom asa oddajanja; 2. storitvami na podroju arbitrae in poravnave; 3. finannimi storitvami glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev ali drugih finannih instrumentov, zlasti glede transakcij naronikov za pridobitev denarja ali kapitala ter storitvami Banke Slovenije; 4. pogodbami o zaposlitvi; 5. raziskovalnimi in razvojnimi storitvami, razen tistih, od katerih ima koristi izkljuno naronik za uporabo pri upravljanju lastnih zadev in pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plaa naronik; 6. pridobitvijo ali najemom zemljia, obstojeih objektov ali drugih nepreminin ali pravic, ki so z njimi povezane, s kakrnimikoli finannimi sredstvi; vendar pa ta izjema ne velja za pogodbe o finannih storitvah, ki so vezane na pogodbe o pridobitvi ali najemu in se v kakrni koli obliki sklenejo istoasno, prej ali pozneje.

1.8. Posebni primeri naroanja 19. len (pridrana naroila) (1) Naronik mora v primeru oddaje pridranega javnega naroila ob izpolnjevanju vseh razpisanih pogojev izbrati ponudnika, ki izkae status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra, v skladu z dolobami Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, t. 100/05 - UPB1, v nadaljnjem besedilu: ZZRZI-UPB1) in katerega ponudbena cena oziroma ekonomsko najugodneja ponudba ni vija kot 5% ponudbene cene najugodnejega ponudnika, ki ni invalidsko podjetje ali zaposlitveni center, pri emer morajo podizvajalci izpolnjevati enake pogoje iz tega lena. (2) e naronik na nain iz prejnjega odstavka nadomestno izpolnjuje kvoto, mora pri tem upotevati tudi dolobe 64. lena ZZRZI-UPB1. (3) Naronik, ki namerava oddati javno naroilo po tem lenu, je to dolan navesti v objavi javnega naroila in v razpisni dokumentaciji. 1.9. Javna naroila storitev 20. len (storitve iz Seznama storitev A in Seznama storitev B) (1) Javna naroila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A, se oddajo v skladu s tem zakonom. (2) Javna naroila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, se oddajo v skladu z dolobami zakona, ki doloajo opredelitev predmeta naroila oziroma tehnine specifikacije. Naronik mora pri naroanju storitev iz Seznama storitev B spotovati pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji naroila. V primeru odstopanja med nomenklaturama CPV in CPC, se uporablja nomenklatura CPC. (3) Javna naroila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A in Seznama storitev B, se oddajo v skladu s tem zakonom, e je vrednost storitev iz Seznama storitev A, veja od vrednosti storitev iz Seznama storitev B. V drugih primerih se naroila oddajo v skladu z dolobami tega zakona, ki doloajo tehnine specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naroila. 1.10. Sporazumi, sklenjeni v okviru Svetovne trgovinske organizacije 21. len (pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije) Pri oddaji javnega naroila morajo biti vsem gospodarskim subjektom iz drav lanic Evropske unije zagotovljeni enaki pogoji, kakrni morajo biti zagotovljeni gospodarskim subjektom iz tretjih drav na podlagi Sporazuma o vladnih nabavah, sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije (GPA).

1.11. Javnost in zaupnost 22. len (varstvo podatkov) (1) Naronik mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na dolobe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske drube, tejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost. Varovanje osebnih podatkov mora zagotoviti tudi organ ali subjekt, ki v skladu z osmim odstavkom 24. lena tega zakona izvaja usposabljanja, izpopolnjevanja in strokovne izpite, in organ, ki vodi evidenco o teh usposabljanjih in izpopolnjevanjih ter o opravljenih izpitih. (2) Ne glede na dolobo prejnjega odstavka so javni podatki koliina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodneje ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. (3) Naronik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak nain, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje s ponudbami in prijavami za sodelovanje. Pri posredovanju tehninih specifikacij ponudnikom in kandidatom zaradi izbire dobaviteljev blaga in izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo naroil lahko naronik zahteva varovanje tajnih podatkov, ki jim jih daje na razpolago. (4) Naronik mora imena ponudnikov in predloene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, doloenega za odpiranje ponudb. (5) Vsi, ki so prejeli podatke, ki so doloeni z zakonom kot tajni, morajo upotevati tajno naravo prejetih podatkov glede na stopnjo tajnosti. (6) Celotna dokumentacija o oddanem javnem naroilu je po datumu oddaje naroila javna, e ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega lena. Pred tem datumom dolobe zakona, ki urejajo dostop do informacij javnega znaaja, ne veljajo. (7) Po sprejemu odloitve o oddaji naroila mora naronik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upotevaje prvi in drugi odstavek tega lena predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Naronik mora organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naroila, v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naronik kril zakon, pa mora vpogled organizirati najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja. e v tem primeru prejme zahtevo za vpogled tiri dni pred potekom obdobja mirovanja ali pozneje, mora naronik zagotoviti vpogled v najkrajem monem asu, in, e okoliine to dopuajo, pred potekom obdobja mirovanja. Naronik mora ponudnika, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, seznaniti s asom in krajem vpogleda in mu tako omogoiti, da je navzo pri vpogledu v njegovo ponudbo ter da ima monost varovati svoje interese. Naronik mora ponudniku, ki opravi vpogled v ponudbe drugih ponudnikov ali dokumentacijo o postopku javnega naroanja, omogoiti prepis, fotokopijo ali elektronski zapis fotokopije ponudbe, dokumentacije

ali njunega dela. Vpogled v zahtevano informacijo je brezplaen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko naronik ponudniku zarauna materialne stroke. 1.12. Jezik 23. len (jezik v postopku javnega naroanja) (1) Postopek javnega naroanja poteka v slovenskem jeziku. Naronik lahko v razpisni dokumentaciji doloi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predloiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaa na tehnine znailnosti, kakovost in tehnino dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnini material in drugo. V izjemnih primerih lahko naronik, kadar obstaja pomanjkanje slovenske terminologije na specifinem tehninem podroju, pripravi razpisno dokumentacijo ali del razpisne dokumentacije v tujem jeziku. e naronik dovoli, da ponudnik predloi del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora naronik navesti v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre. (2) e naronik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predloen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku doloi ustrezni rok. Stroke prevoda nosi ponudnik. (3) Za presojo spornih vpraanj se vedno uporablja ponudba oziroma njen uradni prevod v slovenskem jeziku, v primeru, da je bila razpisna dokumentacija ali del razpisne dokumentacije podan v tujem jeziku, pa tuji jezik. (4) Dolobe tega lena, ki veljajo za slovenski jezik, veljajo na dvojezinih obmojih, v okviru izvajanja posebnih pravic pripadnikov italijanske in madarske skupnosti, smiselno tudi za italijanski oziroma madarski jezik. Drugo poglavje Skupne dolobe za vse postopke javnega naroanja 24. len (vrste postopkov) (1) Naronik izvede javno naroanje po enem izmed naslednjih postopkov: 1. odprti postopek, 2. postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, 3. konkurenni dialog, 4. postopek s pogajanji brez predhodne objave, 5. postopek s pogajanji po predhodni objavi, 6. postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi in 7. postopek oddaje naroila male vrednosti. (2) Naronik izvede javno naroanje: a) e je vrednost predmeta javnega naroila brez DDV:

- v primeru naroanja blaga in storitev enaka ali vija od 20.000 eurov in nija od 40.000 eurov in - v primeru naroanja gradenj enaka ali vija od 40.000 eurov in nija od 80.000 eurov, po postopku oddaje naroila male vrednosti ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 6. toke prejnjega odstavka. b) e je vrednost predmeta javnega naroila brez DDV: - v primeru naroanja blaga in storitev enaka ali vija od 40.000 eurov in nija od 125.000 eurov in - v primeru naroanja gradenj enaka ali vija od 80.000 eurov in nija od 274.000 eurov, po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 5. toke prejnjega odstavka. c) e je vrednost predmeta javnega naroila brez DDV: - v primeru naroanja blaga in storitev enaka ali vija od 125.000 eurov in - v primeru naroanja gradenj enaka ali vija od 274.000 evrov, po postopkih iz 1. do 5. toke prejnjega odstavka. (3) Javno naroanje iz c) toke prejnjega odstavka se izvaja ob uporabi odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. V posebnih razmerah, ki so izrecno doloene v 27. lenu tega zakona, lahko naronik odda svoja javna naroila s pomojo konkurennega dialoga. V posebnih primerih in razmerah, izrecno navedenih v 28. in 29. lenu tega zakona, lahko uporabi postopek s pogajanji z ali brez objave obvestila o naroilu. (4) V primeru, da se kadarkoli v postopku ugotovi, da vrednost javnega naroila presega katero od mejnih vrednosti iz tega zakona, mora naronik javno naroanje v skladu z 80. lenom tega zakona ustaviti oziroma zavrniti vse ponudbe, in, e je to primerno, zaeti nov postopek, skladno dolobam tega zakona. (5) Dolobe tega zakona, razen dolob 105.a do 107. lena tega zakona, se ne uporabljajo za javna naroila, katerih vrednost je nija od 20.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 40.000 eurov brez DDV za gradnje. Naroniki morajo za ta naroila voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naroila. (6) Vlada lahko s predpisom podrobneje doloi posamezne elemente v izvajanju postopkov javnega naroanja. (7) Postopek javnega naroanja iz 1. do 6. toke prvega odstavka tega lena lahko vodi in v njem odloa le oseba, ki ima opravljen strokovni izpit iz javnega naroanja. e sta od opravljanja izpita pretekli dve leti, lahko vodi in odloa v postopku javnega naroanja iz 1. do 6. toke prvega odstavka tega lena oseba, ki se je v zadnjih dveh letih od zaetka postopka javnega naroanja udeleila vsaj enega usposabljanja ali izpopolnjevanja o nacionalni, evropski ali mednarodni zakonodaji, smernicah, priporoilih in dobrih praksah s podroja javnega naroanja v obsegu osem pedagokih ur. (8) Vsebino in nain izvajanja usposabljanj, izpopolnjevanj in strokovnih izpitov, nain vzpostavitve in vodenja evidence o izvedenih usposabljanjih, izpopolnjevanjih

in strokovnih izpitih ter nain, nabor in rok sporoanja teh podatkov doloi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo. Naloge na podroju usposabljanja in izpopolnjevanja ter izvajanja strokovnega izpita iz javnega naroanja opravlja ministrstvo, pristojno za upravo. Na podlagi javnega pooblastila, ki se podeli na podlagi javnega nateaja izvedenega v skladu z zakonom, ki ureja dravno upravo, lahko usposabljanja, izpopolnjevanja in strokovni izpit izvaja tudi druga oseba javnega ali zasebnega prava. Evidenco o opravljenih izpitih in udelebi na usposabljanjih in izpopolnjevanjih vodi ministrstvo, pristojno za upravo. 25. len (oddaja naroila po odprtem postopku) Odprti postopek oddaje javnega naroila je postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naroilo, predloijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej doloenimi zahtevami naronika iz razpisne dokumentacije. 26. len (oddaja naroila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti) Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je postopek, katerega namen je oddaja javnega naroila in v katerem naronik v prvi fazi na podlagi vnaprej predloenih prijav prizna sposobnost ponudnikom in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal sposobnost. 27. len (konkurenni dialog) (1) Konkurenni dialog je postopek, ki se lahko uporablja kadar uporaba odprtega ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti zaradi zahtevnosti javnega naroila ni mogoa in pod pogojem, da je merilo za izbiro najugodnejega ponudnika ekonomsko najugodneja ponudba. (2) Med potekom dialoga je naronik dolan zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. e zlasti naronik ne sme ponujati informacij na diskriminatoren nain, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki dobili prednost pred drugimi. (3) Naronik drugim udeleencem ne sme razkriti predlagane reitve ali drugih zaupnih informacij, posredovanih s strani doloenega kandidata, ki sodeluje v dialogu, brez njegove privolitve. (4) Naroniki zanejo dialog s tistimi kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 41. do 47. lena tega zakona, in so le-ti v naprej doloeni v razpisni dokumentaciji, katerega cilj je ugotoviti in opredeliti sredstva, ki so najbolj primerna za zadovoljitev njihovih potreb. V tem dialogu lahko z izbranimi kandidati razpravljajo o vseh vidikih predmeta naroila. (5) Naronik lahko izvaja dialog vse do pridobitve konne reitve oziroma reitev, ki ustrezajo njegovim potrebam. Pri tem po potrebi med sabo primerja predloene reitve.

(6) Po zakljuku dialoga naronik o tem obvesti udeleence in jih pozove k predloitvi konne ponudbe, na podlagi sprejete reitve oziroma reitev iz zakljuenega dialoga. Ponudbe morajo izpolnjevati vse zahteve iz razpisne dokumentacije. (7) Naronik lahko od ponudnikov zahteva, da predloene konne ponudbe razjasnijo ali podrobno obrazloijo. Navedene razjasnitve ali podrobne obrazloitve oz. dodatne informacije ne smejo vkljuevati sprememb osnovnih elementov iz ponudbe ali iz povabila k oddaji ponudbe, ki bi lahko imele za posledico izkrivljanje konkurence ali diskriminacijski uinek. (8) Naronik oceni ponudbe in izbere najugodnejo ob uporabi merila ekonomsko najugodneje ponudbe, kot je opredeljeno v objavi ali razpisni dokumentaciji. (9) Naronik lahko od izbranega ponudnika zahteva pojasnilo oziroma utemeljitev ponudbe ali potrditev prevzetih obvez danih v ponudbi, vendar to ne sme povzroiti spremembe bistvenih elementov iz ponudbe ali iz povabila k oddaji ponudbe oziroma razpisne dokumentacije, ki bi lahko imele za posledico izkrivljanje konkurence ali diskriminacijo med ponudniki. (10) Naroniki lahko doloijo nagrade ali plaila, ki jih bodo izplaali udeleencem v dialogu, kar morajo opredeliti v razpisni dokumentaciji. 28. len (oddaja javnega naroila po postopku s pogajanji po predhodni objavi) (1) Naronik sme oddati svoje javno naroilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi: 1. e v postopku oddaje naroila male vrednosti, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v konkurennem dialogu ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri emer pa se prvotno doloene zahteve iz razpisne dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. Naroniku pa ni treba objaviti obvestila o javnem naroilu, e v postopek s pogajanji vkljui vse tiste ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 42. do 47. lena tega zakona in so v prejnjem odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali konkurennem dialogu predloili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami, vezanimi na postopek oddaje ponudb; 2. v izjemnih primerih oddaje javnega naroila, ko narava naroila in z naroilom povezana tveganja ne dopuajo naroniku, da bi predhodno v celoti ocenil vrednost naroila; 3. v primeru storitev, med drugim za storitve kategorije 6 iz Seznama storitev A in intelektualnih storitev, kot so na primer storitve, ki vkljuujejo izdelavo nartov za gradnje, e so znailnosti teh storitev take, da predmeta naroila ni mogoe doloiti tako natanno, da bi bilo mogoe naroilo oddati z izbiro najugodnejega ponudnika v skladu s pravili, ki veljajo za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti; 4. v primerih javnih naroil gradenj, za gradnje, ki se izvajajo izkljuno zaradi raziskovanja, preskusov ali razvoja in ne zaradi ustvarjanja dobika iz te gradnje ali povrnitve strokov raziskav in razvoja;

5. v primerih javnih naroil, katerih vrednost je nija od vrednosti iz prvega odstavka 12. lena tega zakona. (2) V primerih iz prejnjega odstavka se naronik pogaja s ponudniki o ponudbah, ki so jih slednji predloili v tem postopku, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je naronik navedel e v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejega ponudnika, ob uporabi vnaprej doloenih meril. V primeru iz 1. toke prejnjega odstavka cena iz ponudbe, predloene v postopku s pogajanji, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predloene v neuspenem prej izvedenem postopku javnega naroanja. (3) Naronik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeleencem pogajanj informacij na diskriminatoren nain, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi. Pred pogajanji mora naronik ponudnike, ki jih namerava povabiti k pogajanjem, seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala. (4) V primerih javnega naroanja na podlagi dolob prvega odstavka tega lena mora naronik pred zaetkom postopka oddaje naroila ministrstvo, pristojno za finance, obvestiti o: - predmetu naroila, - razlogih za uporabo tega postopka, - vrednosti naroila, - obdobju veljavnosti pogodbe. V primeru javnega naroanja na podlagi dolob 1. toke prvega odstavka tega lena mora naronik pred zaetkom postopka s pogajanji po predhodni objavi o izvedbi postopka na podlagi te toke obvestiti tudi vse ponudnike ali kandidate, ki so v prejnjem, neuspeno izvedenem, postopku predloili ponudbe. Kadar naronik v skladu s 1. toko prvega odstavka tega lena ne objavi obvestila o naroilu, mora ministrstvo, pristojno za finance, pred zaetkom postopka oddaje naroila obvestiti o gospodarskih subjektih, s katerimi se bo pogajal. 29. len (oddaja javnega naroila po postopku s pogajanji brez predhodne objave) (1) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naroila gradenj, javna naroila blaga in javna naroila storitev: 1. e v postopku oddaje javnega naroila v postopku oddaje naroila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe oziroma nobene prijave in pod pogojem, da se prvotno doloen predmet javnega naroila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita in pod pogojem, da se Komisiji polje poroilo, e slednja to zahteva; 2. e lahko zaradi tehninih oziroma umetnikih zahtev predmeta javnega naroila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izkljunih pravic, naroilo izpolni le doloen ponudnik. Naronik ne sme uporabiti postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi te toke, e je predmet javnega naroanja izvedba projekta, ki ga je projektant projektiral v predhodnem postopku javnega naroanja, in namerava v

pogajanja vkljuiti le tega projektanta; 3. samo e je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoe predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoe pripisati naronikovemu ravnanju, javno naroilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoe spotovati niti skrajanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi; 4. e vrednost javnega naroila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, e lahko naroilo izpolni vnaprej znano konno tevilo sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike; 5. v primeru, e naronik v e zaetem postopku javnega naroanja zaradi vloenega zahtevka za revizijo ne more pravoasno oddati javnega naroila, izvedba naroila pa je nujna tudi v tem obdobju, pod pogojem, da vrednost naroila ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. lena tega zakona in na podlagi predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za finance. Naronik lahko v takem primeru odda naroilo le za as do sklenitve pogodbe na podlagi e zaetega postopka. (2) Cena iz ponudbe, predloene v postopku s pogajanji v primeru iz 1. toke prejnjega odstavka, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predloene v neuspenem prej izvedenem postopku javnega naroanja. (3) V primerih javnega naroanja na podlagi dolob prvega, etrtega, petega in estega odstavka tega lena mora naronik pred zaetkom postopka oddaje naroila ministrstvo, pristojno za finance, obvestiti o: - predmetu naroila, - razlogih za uporabo tega postopka, - vrednosti naroila, - obdobju veljavnosti pogodbe in - gospodarskih subjektih, s katerimi se bo pogajal. Naronik mora v obvestilu uporabo postopka tudi utemeljiti. V primeru javnega naroanja na podlagi 1. ali 4. toke prvega odstavka ali 1. ali 3. toke etrtega odstavka tega lena mora naronik, e je to primerno, v postopek s pogajanji vkljuiti ve gospodarskih subjektov. V primeru javnega naroanja na podlagi dolob 1. toke prvega odstavka tega lena mora naronik pred zaetkom postopka s pogajanji brez predhodne objave o izvedbi postopka na podlagi te toke obvestiti tudi vse ponudnike ali kandidate, ki so v prejnjem, neuspeno izvedenem postopku predloili ponudbe. (4) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naroila blaga tudi v naslednjih primerih: 1. kadar je predmet javnega naroila blago, ki se izdela izkljuno zaradi raziskovanja, poskusov, tudij ali razvoja; ta doloba ne vkljuuje serijske proizvodnje zaradi preivetja na trgu ali zaradi povrnitve strokov raziskav in razvoja; 2. za dodatne nabave blaga s strani prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo na trgu dostopnega blaga ali postavitev ali kot poveanje obsega obstojeega blaga ali postavitev, e bi zamenjava dobavitelja prisilila naronika, da bi nabavil material, ki ima drugane tehnine lastnosti, to pa bi povzroilo neskladnost ali nesorazmerne tehnine teave med obratovanjem in vzdrevanjem; trajanje teh naroil kot tudi ponovitev naroil praviloma ne sme presegati treh let;

3. za blago, ponujeno in kupljeno na blagovni borzi; 4. za naroanje blaga pod posebno ugodnimi pogoji, bodisi od ponudnika blaga, ki zakljuuje svoje poslovanje, ali v primerih steaja od steajnih ali likvidacijskih upraviteljev, ali na podlagi sporazuma z upniki ali po postopku, opredeljenem v zakonodaji, ki ureja to podroje. (5) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naroila storitev, kadar je naroanje storitev vezano na predhodno izvedeni postopek javnega nateaja in mora biti naroilo v skladu z uporabljenimi pravili v postopku nateaja oddano izbranemu kandidatu ali enemu izmed izbranih kandidatov. e je kandidatov ve morajo biti vsi povabljeni v pogajanja. (6) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naroila gradenj in javna naroila storitev tudi v primeru: 1. za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vkljuene v prvotni projekt ali v prvotno naroilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliin postale potrebne za izvedbo naroila gradenj ali storitev, zajetih v tem projektu ali naroilu, pod pogojem, da se naroilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno naroilo; - e teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoe tehnino ali ekonomsko loiti od prvotnega naroila, ne da bi to naronikom povzroilo resne teave, ali - e so dodatne storitve ali gradnje, eprav bi se lahko loile od izvajanja prvotnega naroila, nujno potrebne za dokonanje tega naroila. Skupna vrednost dodatnih naroil, opredeljenih v tej toki, ne sme presegati 30% zneska prvotnega naroila; 2. za dodatne gradnje ali storitve, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj ali storitev kot so zajete v prvotnem naroilu, pod pogojem, da se oddajo istemu izvajalcu, kateremu je naronik oddal prvotno naroilo, e so te gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom oziroma prvotnim naroilom, oddanim na podlagi odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Monost uporabe taknega postopka mora biti navedena e v postopku oddaje prvotnega javnega naroila in pri izraunu ocenjene vrednosti naroila, upotevaje vrednosti dodatnih gradenj ali storitev. Ta postopek se lahko uporablja samo tri leta po oddaji prvega naroila. 30. len (postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi) (1) Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi lahko naronik izvede na enega od naslednjih nainov, tako, da: a) izmed prejetih ponudb izbere najugodnejo ponudbo ob upotevanju pogojev in meril, doloenih v objavi obvestila o javnem naroilu po postopku zbiranja ponudb ali v razpisni dokumentaciji, ali b) postopek razdeli v dve fazi: - tako, da v prvi fazi na podlagi prejetih prijav ugotovi ali gospodarski subjekti, ki so predloili prijavo za sodelovanje, izpolnjujejo pogoje, opredeljene v objavi obvestila o javnem naroilu po postopku zbiranja ponudb in razpisni dokumentaciji in v drugi fazi te povabi k oddaji ponudbe ali - tako, da v prvi fazi na podlagi prejetih prijav opravi dialog s prijavitelji, z namenom oblikovanja dokonne razpisne dokumentacije in ugotovi, kateri od

njih izpolnjujejo zahtevane pogoje, v drugi fazi pa le-te povabi k oddaji ponudbe na podlagi konne razpisne dokumentacije. c) po zakljuenem pregledu in ocenjevanju ponudb izbere najugodnejo ponudbo ali ponudnike s katerimi bo sklenil okvirni sporazum. (2) Naronik lahko v postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi vkljui tudi pogajanja, e jih je napovedal v objavi obvestila o javnem naroilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali razpisni dokumentaciji. 30.a len (postopek oddaje naroila male vrednosti) (1) Naronik lahko omeji sodelovanje ponudnikov v postopku oddaje naroila male vrednosti zgolj na podlagi vnaprej opredeljenih pogojev. (2) Naronik lahko v postopek oddaje naroila male vrednosti vkljui tudi pogajanja, e je le-to ali monost vkljuitve pogajanj v postopek oddaje naroila male vrednosti napovedal v objavi obvestila o naroilu male vrednosti ali razpisni dokumentaciji. 31. len (posebni naini javnega naroanja in okvirni sporazum) (1) Posebni naini javnega naroanja so: 1. dinamini nabavni sistem, 2. posebna pravila za subvencionirane stanovanjske programe, 3. elektronska draba in 4. skupno javno naroanje. (2) Naronik lahko po izvedenem postopku javnega naroanja sklene okvirni sporazum, pod pogoji, ki jih doloa ta zakon. 32. len (okvirni sporazumi) (1) Za namen sklenitve okvirnega sporazuma naronik upoteva postopkovna pravila tega zakona za vse faze do oddaje naroil na podlagi tega sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma so izbrane ob uporabi meril za izbor v skladu s 48. lenom tega zakona. Naronik mora v razpisni dokumentaciji opredeliti nain izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspenost v okviru posameznih meril. (2) Veljavnost okvirnega sporazuma ne sme biti dalja od tirih let, razen v izjemnih primerih, upravienih predvsem zaradi predmeta okvirnega sporazuma, o emer pa mora naronik pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance. (3) Naronik ne sme uporabljati okvirnih sporazumov neprimerno glede na namen in naravo predmeta naroila ali tako, da bi s tem kril temeljna naela. (4) Okvirni sporazum se sklene na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s

pogajanji po predhodni objavi ali postopka s pogajanji brez predhodne objave ali postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi. Na podlagi okvirnega sporazuma se naroila oddajo v skladu s postopki iz petega, estega in sedmega odstavka tega lena. Ti postopki se izvedejo le med naroniki in ponudniki, s katerimi je sklenjen okvirni sporazum. Pri oddaji naroil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma. (5) e se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se naroila na podlagi tega sporazuma vedno oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma. Kadar v tem okvirnem sporazumu niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se v zvezi z oddajo posameznih naroil naronik lahko v pisni obliki posvetuje s ponudnikom, stranko okvirnega sporazuma, in zahteva, da ta po potrebi predloi ponudbo. (6) Kadar se okvirni sporazum sklene z vejim tevilom ponudnikov in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se mora skleniti z vsaj tremi ponudniki, e je gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, dovolj ali e je dovolj sprejemljivih ponudb. e gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, ni dovolj ali e ni dovolj sprejemljivih ponudb, lahko naronik sklene okvirni sporazum z enim ali dvema ponudnikoma. e je okvirni sporazum sklenjen z ve ponudniki in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, mora naronik posamezna naroila oddati s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma v skladu z naslednjim postopkom: - za vsako posamezno naroilo, ki ga namerava oddati, se naronik v pisni obliki posvetuje z gospodarskimi subjekti, strankami okvirnega sporazuma; - naronik doloi rok, ki je dovolj dolg, da omogoa ponudnikom, strankam okvirnega sporazuma, predloitev ponudb za vsako posamezno naroilo upotevajo dejavnike, kot sta zapletenost predmeta naroila in as, ki je potreben za poiljanje ponudb; - ponudbe se predloijo v pisni obliki, njihova vsebina pa je zaupna do poteka roka, doloenega za oddajo ponudb; - naronik odda posamezno naroilo ponudniku, ki je predloil najugodnejo ponudbo na podlagi meril za izbor iz dolob okvirnega sporazuma; - naronik pisno obvesti ponudnike, ki so oddali ponudbo za posamezno naroilo, o svoji odloitvi o oddaji posameznega naroila. (7) Kadar naronik sklene okvirni sporazum z vejim tevilom ponudnikov in so v njem opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se posamezna naroila oddajo brez ponovnega odpiranja konkurence ob upotevanju dolob okvirnega sporazuma in temeljnih nael javnega naroanja. V tem primeru mora naronik pisno obvestiti ponudnike, stranke okvirnega sporazuma, o svoji odloitvi o oddaji posameznega naroila. (8) O sklenitvi okvirnega sporazuma mora naronik obvestiti ponudnike in jim omogoiti uveljavljanje pravnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naroanja. Ponudnik lahko zahteva dodatno obrazloitev odloitve o sklenitvi okvirnega sporazuma, e so za to izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 79. lena tega zakona. (9) Naronik objavi predhodno informativno obvestilo, e namerava skrajati rok za

oddajo ponudb za sklenitev okvirnega sporazuma. (10) Naronik je dolan objaviti obvestilo o oddaji javnega naroila v vseh primerih sklenitve okvirnih sporazumov, v roku 48 dni po sklenitvi okvirnega sporazuma. Naronik ni dolan objaviti tistih informacij v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, katerih objava bi pomenila nespotovanje predpisov ali bi bila drugae v nasprotju z javnim interesom, e bi kodila bodisi poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov bodisi bi posegala v lojalno konkurenco med njimi. (11) Naronik mora objaviti obvestilo o oddaji posameznih naroil na podlagi okvirnega sporazuma v 48 dneh po oddaji posameznega naroila, razen e objavi obvestilo o oddanih posameznih naroilih za koledarsko leto. V tem primeru mora naronik vsa zbrana obvestila predhodnega leta poslati v objavo najkasneje do 28. februarja tekoega leta. Obvestilo o oddaji posameznih naroil se ne glede na vrednost posameznih naroil in ne glede na vrednost okvirnega sporazuma objavi le na portalu javnih naroil. 33. len (dinamini nabavni sistemi) (1) Pri vzpostavitvi dinaminega nabavnega sistema, naronik upoteva pravila za odprti postopek v vseh fazah do oddaje naroil, ki se bodo oddala v okviru dinaminega nabavnega sistema. Vsi ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev in so predloili prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo, ter vsemi dodatnimi dokumenti se vkljuijo v sistem; prijave se lahko kadar koli popravijo, e so tudi po spremembi skladne z razpisno dokumentacijo. Zaradi vzpostavitve dinaminega nabavnega sistema in oddaje naroil v njegovem okviru naronik uporablja izkljuno elektronska sredstva. (2) Za namene vzpostavitve dinaminega nabavnega sistema naronik: a) objavi obvestilo o javnem naroilu z navedbo, da se uporablja dinamini nabavni sistem; b) v razpisni dokumentaciji navede, med drugimi zadevami, znailnosti nabav, predvidenih v okviru dinaminega nabavnega sistema, kakor tudi vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehninimi pripravami in specifikacijami za povezavo; c) po objavi obvestila in do zakljuka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi nudi neomejeni, neposredni in polni dostop do razpisne dokumentacije in do katerih koli dodatnih dokumentov ter v obvestilu navede internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni. (3) Naronik med celotnim trajanjem dinaminega nabavnega sistema zagotavlja gospodarskim subjektom monost, da oddajo prijavo in da pristopijo sistemu pod pogoji iz prvega odstavka tega lena. Naronik zakljui ocenjevanje najpozneje 15 dni od datuma predloitve prijave. Vendar lahko podalja to ocenjevalno obdobje, e se v tem asu ne objavi nobeno povabilo k oddaji ponudb. Naronik v najkrajem monem asu obvesti ponudnika o njegovi vkljuitvi v dinamini nabavni sistem ali o zavrnitvi prijave. (4) Vsako posamezno naroilo mora biti predmet povabila k oddaji ponudb. Naronik

pred povabilom k oddaji ponudb objavi poenostavljeno obvestilo o naroilu, ki vabi vse zainteresirane gospodarske subjekte, da predloijo prijavo za vkljuitev v dinamini nabavni sistem v roku, ki ne sme biti kraji kakor 15 dni od datuma poiljanja poenostavljenega obvestila. Naronik ne sme nadaljevati s postopkom, dokler ne oceni vseh prijav za vkljuitev v dinamini nabavni sistem, predloenih do tega skrajnega roka. (5) Naronik povabi vse ponudnike, ki so vkljueni v dinamini nabavni sistem, da v roku, ki ga doloi v obvestilu iz 11. toke prvega odstavka 57. lena tega zakona, predloijo ponudbo za vsako posamezno naroilo, ki se oddaja v okviru dinaminega nabavnega sistema. Posamezno naroilo odda ponudniku, ki je predloil najboljo ponudbo na podlagi meril za izbor, navedenih v obvestilu o javnem naroilu v zvezi z vzpostavitvijo dinaminega nabavnega sistema. Ta merila se lahko, e je to primerno, natanneje navedejo v obvestilu iz 11. toke prvega odstavka 57. lena tega zakona. (6) Naronik mora ponudnike, ki so vkljueni v dinamini nabavni sistem in so oddali ponudbo za posamezno naroilo, obvestiti o svoji odloitvi o oddaji posameznega naroila. (7) Dinamini nabavni sistem ne sme trajati dlje kakor tiri leta, razen v upravienih izjemnih primerih, o emer pa mora naronik pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance. (8) Naronik ne sme uporabljati tega sistema tako, da onemogoa, omejuje ali izkrivlja konkurenco. (9) Gospodarskim subjektom naronik ne sme zaraunati nobenih strokov za vkljuitev v dinamini nabavni sistem. (10) Naronik mora objaviti obvestilo o izidu v 48 dneh po oddaji vsakega naroila, lahko pa objavi obvestilo o oddanih javnih naroilih za etrtletje. V tem primeru mora naronik vsa zbrana obvestila poslati v objavo v 48 dneh po koncu etrtine obdobja, za katerega je vzpostavljen dinamini nabavni sistem. 34. len (javna naroila gradenj: posebna pravila za subvencionirane stanovanjske programe) (1) V primeru javnih naroil v zvezi z nartovanjem in gradnjo subvencioniranega stanovanjskega programa, katerega obseg in zapletenost ter ocena trajanja potrebne gradnje zahteva, da je nartovanje od zaetka izvajano v okviru skupine, v kateri sodelujejo predstavniki naronika, drugi strokovnjaki in gradbeni izvajalec, ki je odgovoren za izvedbo gradenj, se lahko sprejme poseben postopek oddaje naroil v zvezi z izbiro gradbenega izvajalca, ki je najprimerneji za vkljuitev v to skupino. (2) Naronik je dolan v obvestilo o javnem naroilu vkljuiti zlasti im bolj natanen opis predvidenih gradenj, da se lahko zainteresirani gradbeni izvajalci natanno seznanijo s projektom. Poleg tega naronik v obvestilu o naroilu v skladu z 41. do 47. lenom tega zakona navede pogoje za osebje, tehnino opremljenost in finanno

stanje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati. (3) e se uporablja poseben postopek, naronik upoteva temelja naela javnega naroanja, dolobe tega zakona v zvezi z objavami, doloanjem rokov, obveanjem kandidatov in ponudnikov, sporoanjem, pripravi poroil o oddaji naroila in pogojih za ugotavljanje sposobnosti. 35. len (uporaba elektronske drabe) (1) Naronik se lahko odloi, da bo v odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v postopku s pogajanji po predhodni objavi naroilo oddal na elektronski drabi, e je takrat e mogoe natanno in nedvoumno doloiti tehnine specifikacije naroila. V enakih okoliinah se lahko elektronska draba izvede po ponovnem odpiranju konkurence med strankami okvirnega sporazuma ter po zaetku odpiranja konkurence za naroila, ki jih je treba oddati v okviru dinaminega nabavnega sistema. Izvede se po prvem popolnem ocenjevanju ponudb in s tem omogoi razvrstitev ponudb z uporabo metod za avtomatsko ocenjevanje. Naroila storitev in naroila gradenj, ki vkljuujejo tudi storitve intelektualne narave, kot je na primer nartovanje gradenj, ne morejo biti predmet elektronskih drab. Elektronska draba mora temeljiti: - le na cenah, e se naroilo odda ponudniku z najnijo ceno, ali - na cenah in/ali novih vrednostnih elementih ponudb, navedenih v razpisni dokumentaciji, e se naroilo odda ekonomsko najugodnejemu ponudniku. (2) Naronik, ki se odloi za izvedbo elektronske drabe, mora to navesti v obvestilu o javnem naroilu. Razpisna dokumentacija mora vsebovati tudi naslednje podatke: a) znailnosti blaga oziroma storitev, katerih vrednost bo predmet elektronske drabe, pod pogojem, da so te znailnosti merljive in se lahko izrazijo v tevilkah ali odstotkih; b) omejitve glede vrednosti, ki se lahko predloijo, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije v zvezi s predmetom naroila; c) informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske drabe, ter, e je mogoe, kdaj jim bodo na voljo; ) informacije v zvezi s postopkom elektronske drabe; d) pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predloili ponudbe, ter, zlasti minimalne razlike, ki bodo, e je to primerno, zahtevane pri ponujanju; e) ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter z modalitetami in tehninimi specifikacijami za povezavo s sistemom, ki bo uporabljen. (3) Pred zaetkom postopka elektronske drabe mora naronik opraviti zaetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom/merili za ocenjevanje in njihovimi ponderji. Vsi ponudniki, ki predloijo sprejemljive ponudbe, morajo biti na elektronski nain istoasno povabljeni, da predloijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo mora vsebovati vse informacije o povezavah vsakega od njih z uporabljeno elektronsko opremo ter datum in as zaetka elektronske drabe. Elektronska draba se lahko izvede v ve zaporednih fazah. Elektronska draba se ne sme zaeti prej kakor dva delovna dneva po datumu odpoiljanja povabil. (4) e se naroilo oddaja na podlagi ekonomsko najugodneje ponudbe, je treba

povabilu dodati izid celotnega ocenjevanja ustreznega ponudnika, ki je opravljeno v skladu z merili iz 48. lena tega zakona. Povabilo mora vsebovati tudi matematino formulo, ki jo je treba uporabiti pri elektronski drabi za doloitev avtomatinih ponovnih razvrstitev na podlagi predloenih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula mora vkljuevati ponderje za vsa merila, ki so predvidena za doloitev ekonomsko najugodneje ponudbe in so navedena v obvestilu o javnem naroilu ali v razpisni dokumentaciji; vendar se morajo za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjati na doloeno vrednost. e so dovoljene variante, se mora za vsako varianto doloiti loena formula. (5) Naronik mora v vsaki fazi elektronske drabe takoj sporoiti vsem ponudnikom vsaj tiste informacije, ki jim omogoijo, da kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporoiti mora tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloenimi cenami ali vrednostmi, e je to navedeno v razpisni dokumentaciji. Lahko tudi kadarkoli objavi tevilo udeleencev v tej fazi drabe. Vendar pa naronik v nobenem primeru in v nobeni fazi elektronske drabe ne sme razkriti imen ponudnikov. (6) Elektronska draba se lahko zakljui na enega ali ve naslednjih nainov, kot sledi: a) v povabilu k sodelovanju pri elektronski drabi mora naronik navesti datum in as zakljuka drabe vnaprej; b) v povabilu k sodelovanju mora naronik navesti, da bo draba zakljuena, ko ne bo ve ponujenih novih cen ali novih vrednosti. V tem primeru mora naronik v povabilu k sodelovanju v elektronski drabi opredeliti rok, po izteku katerega ni ve mogoe predloiti nove ponudbe in pomeni zakljuek elektronske drabe; c) ko se izvede toliko faz drabe, kolikor jih je bilo navedenih v povabilu k sodelovanju na drabi. (7) e se naronik odloi, da bo elektronsko drabo zakljuil v skladu s c) toko prejnjega odstavka, e je mogoe v kombinaciji z nainom, opredeljenim v b) toki prejnjega odstavka, mora biti v povabilu k sodelovanju opredeljen as za vsako fazo drabe. (8) Po zakljuku elektronske drabe mora naronik oddati naroilo na podlagi izidov elektronske drabe, ki so izraunani z uporabo vnaprej objavljenih meril in njihovih ponderjev. Naronik ne sme uporabljati elektronske drabe nepravilno ali na tak nain, da ovira, omejuje ali izkrivlja konkurenco ali spreminja predmet naroila, kot je opredeljen v objavljenem obvestilu o naroilu in v razpisni dokumentaciji. (9) e se elektronska draba izvede na podlagi elektronske oddaje ponudb, mora naronik ponudnike o tem seznaniti e v razpisni dokumentaciji, ponudnikom pa mora biti omogoen vpogled v trenutno razvrstitev na podlagi meril e ob prvi prijavi v informacijski sistem elektronske drabe. (10) V primerih in pod pogoji iz prvega odstavka tega lena mora naronik v postopku javnega naroanja uporabiti elektronsko drabo, e v postopku oddaje javnega naroila ne prejme nobene sprejemljive ponudbe, ker so cene iz prejetih ponudb vije od cen, ki veljajo za predmet javnega naroila na trgu. Vsi ponudniki, ki predloijo nesprejemljive ponudbe, ker so cene iz prejetih ponudb vije od cen, ki

veljajo za predmet javnega naroila na trgu, morajo biti na elektronski nain istoasno povabljeni, da predloijo nove cene in/ali nove vrednosti. e se z izvedeno elektronsko drabo ne dosee znianje cen na raven, ki velja za predmet javnega naroila na trgu, naronik ne glede na dolobe estega, sedmega in osmega odstavka tega lena zakljui postopek kot neuspeen in ne odda javnega naroila na podlagi izidov elektronske drabe. Postopek oddaje javnega naroila lahko v tem primeru naronik nadaljuje s pogajanji v skladu s 1. toko prvega odstavka 28. lena tega zakona. (11) Naronik ni dolan uporabiti elektronske drabe v skladu s prejnjim odstavkom v primerih, ko prejme samo eno ponudbo, ki jo oceni kot nesprejemljivo. 36. len (skupno javno naroanje vlade) (1) Vlada lahko skladno z letnim programom javnih naroil za posamezno skupno javno naroilo neposrednim uporabnikom dravnega prorauna in organom v sestavi odobri skupno naroanje, e na predlog naronikov, utemeljen z analizo, oceni, da skupne nabave poveujejo gospodarnost in uinkovitost porabe proraunskih sredstev in ne zmanjujejo konkurence na trgu. (2) Vlada mora v sklepu o doloitvi skupnega javnega naroila doloiti vrsto blaga ali storitev ter asovno obdobje skupnega javnega naroila, skupni nabavni organ ter odgovorne osebe za pravilno in gospodarno ter uinkovito izvedbo skupnega naroila, okvirni terminski plan izvedbe skupnega javnega naroila in vrsto postopka oddaje skupnega javnega naroila. (3) Upravni organi morajo najkasneje v tridesetih dneh po sprejemu sklepa o doloitvi skupnih javnih naroil iz prvega odstavka tega lena skupnemu nabavnemu organu sporoiti svoje potrebe. (4) V primerih skupnega javnega naroanja, ki se izvaja na podlagi drugih zakonov ali interesa naronikov, se smiselno uporabljajo dolobe, ki veljajo za skupno javno naroanje vlade. Tretje poglavje Splona pravila glede doloitve tehninih in drugih elementov javnega naroanja 37. len (tehnine specifikacije) (1) Tehnine specifikacije iz 1. toke Seznama opisov doloenih tehninih specifikacij, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam opisov doloenih tehninih specifikacij), se navedejo v dokumentaciji javnega naroila, kot npr. v obvestilu o javnem naroilu, razpisni dokumentaciji ali dodatnih dokumentih. Kadarkoli je to mogoe, je potrebno tehnine specifikacije doloiti tako, da upotevajo standarde za dostop za invalidne osebe ali standarde za gradbene objekte, namenjene vsem uporabnikom.

(2) Tehnine specifikacije morajo omogoati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naroil konkurennim gospodarskim subjektom. Tehnine specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naroila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naronika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. (3) Ne glede na tehnina pravila, ki jih kot obvezna doloajo predpisi, se morajo tehnine specifikacije oblikovati: a) s sklicevanjem na tehnine specifikacije iz Seznama opisov doloenih tehninih specifikacij, ter po prednostnem vrstnem redu, na slovenske standarde, ki prenaajo evropske standarde, evropska tehnina soglasja, skupne tehnine specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnine referenne sisteme, ki so jih doloili evropski organi za standardizacijo, ali, e teh ni, na slovenske standarde, slovenska tehnina soglasja ali slovenske tehnine specifikacije, povezane z nartovanjem, izraunom in izvedbo gradenj in uporabo blaga. Pri vsakem sklicevanju se navedejo besede ali enakovredni; ali b) v smislu navedbe storilnostnih ali funkcionalnih zahtev, ki lahko vkljuujejo tudi elemente, ki se nanaajo na varovanje okolja. Vendar morajo biti ti parametri dovolj natanni, da omogoajo ponudniku opredelitev predmeta naroila in da omogoijo naronikom oddajo naroila; ali c) v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz b) toke tega odstavka s sklicevanjem na specifikacije iz a) toke tega odstavka, ki so sredstvo, s katerim se izrazi domneva o skladnosti s temi storilnostnimi ali funkcionalnimi zahtevami; ali ) s sklicevanjem na specifikacije iz a) toke tega odstavka v zvezi z enimi znailnostmi ter s sklicevanjem na navedene storilnostne ali funkcionalne zahteve iz b) toke tega odstavka v zvezi z drugimi znailnostmi. (4) e naronik izkoristi monost sklicevanja na specifikacije iz a) toke prejnjega odstavka, ne sme zavrniti ponudbe z obrazloitvijo, da blago ali storitve, ki so ponujene, niso skladne s specifikacijami, na katere se sklicuje, e ponudnik v svoji ponudbi z ustreznimi sredstvi in na nain, ki ga je naronik opredelil kot sprejemljivega v razpisni dokumentaciji, dokae, da reitve, ki jih predlaga, na enak nain izpolnjujejo zahteve, doloene v tehninih specifikacijah. Ustrezno sredstvo je lahko tehnina dokumentacija proizvajalca ali poroilo o preskusih priznanega organa. (5) e naronik izkoristi monost iz a) toke tretjega odstavka tega lena, da doloi tehnine specifikacije v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, proizvode ali storitve, skladne s slovenskim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehninim soglasjem, skupno tehnino specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehninim referennim sistemom, ki so ga doloili evropski organi za standardizacijo, e se te specifikacije nanaajo na storilnostne ali funkcionalne zahteve, ki jih doloajo. Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na nain, ki je sprejemljiv za naronika, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje storilnostne ali funkcionalne zahteve naronika. Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnina dokumentacija proizvajalca ali poroilo o preskusih priznanega organa. (6) e naronik doloi okoljske znailnosti v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz b) toke tretjega odstavka tega lena, lahko uporabi tudi podrobne

specifikacije ali po potrebi njene dele v skladu z evropskimi ali (ve-) nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli drugim znakom za okolje, pod pogojem, da: a) so navedene specifikacije primerne za opredelitev znailnosti blaga ali storitev, ki so predmet naroila; b) so zahteve za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij; c) so znaki za okolje sprejeti ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potroniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije ter ) da so na voljo vsem zainteresiranim. (7) Naronik lahko navede, da se za blago in storitve z znakom za okolje domneva skladnost s tehninimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije; sprejeti mora vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnina dokumentacija proizvajalca ali poroilo o preskusih priznanega organa. (8) Za namene tega lena se za priznane organe tejejo laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in nadzorni organi, ki so usklajeni z evropskimi standardi. Naronik mora sprejeti potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedeem v drugih dravah lanicah, lahko pa sprejme tudi potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedeem v drugih dravah. (9) e tega ne upraviuje predmet naroila, se tehnine specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, e bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izloeni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih ko drugae ni mogoe opisati predmeta naroila, v skladu s tretjim in etrtim odstavkom tega lena; pri takem sklicevanju se navede besedo ali enakovredni. (10) e so funkcionalne zahteve iz tehninih specifikacij opredeljene kot pogoj, potem je dokazno breme za njihovo izpolnitev na strani ponudnika.

38. len (variantne ponudbe) (1) e je merilo za oddajo ekonomsko najugodneja ponudba, lahko naronik doloi, da bo upoteval variante, ki jih predloijo ponudniki. (2) Naronik mora v obvestilu o javnem naroilu navesti, ali dopua predloitev variant ali ne: v kolikor variantne ponudbe niso dopuene jih naronik ne sme upotevati. (3) Naronik, ki dopusti predloitev variant, mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih je treba upotevati v variantnih ponudbah ter katere koli posebne zahteve za njihovo predstavitev. (4) Obravnavajo se samo variante, ki izpolnjujejo minimalne zahteve naronika. V postopkih za oddajo javnega naroila blaga ali storitev naronik, ki je dopustil

predloitev variant, ne sme zavrniti variante izkljuno iz razloga, da bi, e bi bile uspene, pripeljale bodisi do javnega naroila storitve namesto javnega naroila blaga ali do javnega naroila blaga namesto javnega naroila storitve. 39. len (pogoji, ki vkljuujejo socialne in okoljske vidike) (1) Vlada lahko za posamezne predmete javnega naroanja predpie, da morajo naroniki v postopkih javnega naroanja upotevati socialne in etine ali okoljske vidike ter nain vkljuevanja teh vidikov v predmet naroila, tehnine specifikacije, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, merila za izbor najugodneje ponudbe in doloila pogodbe o izvedbi javnega naroila. (2) Naronik lahko doloi tudi druge pogoje za izvedbo naroila, ki se lahko nanaajo zlasti na socialne in okoljske vidike, e so ti pogoji v skladu s predpisi Evropske skupnosti in so navedeni v obvestilu o javnem naroilu ali v razpisni dokumentaciji. 40. len (obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, dolobami za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo) (1) Naronik lahko v razpisni dokumentaciji navede organ ali organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi ustrezne informacije o obveznostih v zvezi z davki, varovanjem okolja, dolobah za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v Republiki Sloveniji, regiji ali kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve, in veljajo za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se opravljajo med izvedbo naroila. (2) e nudi naronik informacije iz prejnjega odstavka, mora zahtevati od ponudnikov ali kandidatov v postopku javnega naroanja, da navedejo, da so pri pripravi svoje ponudbe upotevali obveznosti v zvezi z dolobami za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve. Navedena zahteva ni v povezavi z dolobo, ki ureja obravnavanje neobiajno nizkih ponudb. etrto poglavje Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in merila za izbor 41. len (preverjanje sposobnosti, izbor udeleencev in oddaja naroil) (1) Naronik mora oddati javno naroilo na podlagi meril, opredeljenih v 48. lenu tega zakona, ob upotevanju dolob 49. lena tega zakona in upotevaje monost ponujanja variant. (2) V odprtem postopku, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in postopku oddaje naroila male vrednosti naronik odda javno naroilo potem, ko: a) razvrsti pravoasne ponudbe glede na merila, b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodneja, popolna.

(3) V postopku s prehodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po prehodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave in konkurennem dialogu naronik odda javno naroilo potem, ko: a) preveri, ali so predloene ponudbe popolne, b) razvrsti popolne ponudbe glede na merila. (4) V primeru okvirnega sporazuma odda naronik javno naroilo v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega lena, odvisno od naina izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma, ki ga je v skladu s prvim odstavkom 32. lena tega zakona predvidel v razpisni dokumentaciji. (5) Preverjanje iz drugega in tretjega odstavka tega lena se nanaa na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 42. do 47. lena tega zakona in na pogoje in merila iz devetega odstavka tega lena. (6) Ne glede na druge dolobe tega zakona ponudniku ni treba predloiti nobenega dokazila o podatku, o katerem dravni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naronik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanaajo. V primeru javnih naroil iz 7. toke prvega odstavka 24. lena tega zakona ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogojev s pisno izjavo, ki je naroniku v skladu s 77. lenom tega zakona ni treba preverjati. (7) Pri preverjanju sposobnosti gospodarskega subjekta lahko naronik upoteva podatke iz uradnih evidenc, ki jih je pridobil oziroma jih je predloil ponudnik ali kandidat v drugih postopkih oddaje javnega naroila, e izpis iz uradne evidence ni stareji od tirih mesecev. (8) Naronik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finannega statusa in tehnine in poklicne sposobnosti. Koliina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naroilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naroila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naronik navesti v obvestilu o javnem naroilu. (9) V postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi in v postopku konkurennega dialoga, lahko naronik tako, da to navede v obvestilu o javnem naroilu ali razpisni dokumentaciji, omeji tevilo primernih kandidatov, ki jih bo povabil, da predloijo ponudbe, da se udeleijo pogajanj ali da sodelujejo v dialogu, e je prijavljenih dovolj primernih kandidatov. Naronik v obvestilu o javnem naroilu navede objektivne in nediskriminatorne pogoje ali pravila, ki jih namerava uporabiti, minimalno tevilo kandidatov, ki jih namerava povabiti, ter, e je to primerno, maksimalno tevilo. V postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti mora naronik povabiti najmanj pet kandidatov. V postopku s pogajanji po predhodni objavi in v konkurennem dialogu mora naronik povabiti najmanj tri kandidate. V vsakem primeru mora biti tevilo povabljenih kandidatov zadostno za zagotovitev konkurence.

(10) Naronik mora povabiti najmanj toliko kandidatov, kolikor jih je vnaprej doloil kot minimalno tevilo. e je tevilo kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in minimalne stopnje sposobnosti, manje od minimalnega tevila, lahko naronik nadaljuje postopek tako, da povabi kandidata oziroma kandidate, ki izpolnjujejo pogoje. Naronik v takem primeru ne sme vkljuiti v postopek drugih gospodarskih subjektov, ki se niso prijavili za sodelovanje, niti kandidatov, ki nimajo zahtevanih sposobnosti. (11) e naronik uporabi monost zmanjanja tevila reitev, o katerih je treba razpravljati, ali ponudb, o katerih se je treba pogajati v primeru uporabe konkurennega dialoga ali postopka s pogajanji po predhodni objavi, mora to storiti ob uporabi razlogov in pravil, ki so navedena v obvestilu o javnem naroilu, razpisni dokumentaciji ali v drugem dokumentu, ki vsebuje podatke o vsebini javnega naroila. V vsakem primeru mora dobiti dovolj reitev ali primernih kandidatov, da je zagotovljena konkurenca. 42. len (osnovna sposobnost kandidata ali ponudnika) (1) Naronik mora iz postopka javnega naroanja izloiti kandidata ali ponudnika, katerega osnovno sposobnost je preverjal, e je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, v kolikor gre za pravno osebo, pravnomono obsojen zaradi naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, t. 55/08, 66/08 - popr. in 39/09, v nadaljnjem besedilu: Kazenski zakonik): - hudodelsko zdruevanje, - sprejemanje podkupnine pri volitvah (velja za fizine osebe), nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril, jemanje podkupnine (za fizine osebe), dajanje podkupnine, sprejemanje daril za nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje, - goljufija, poslovna goljufija, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in zatajitev finannih obveznosti, - pranje denarja. (2) Naronik mora iz postopka javnega naroanja izloiti kandidata ali ponudnika, katerega osnovno sposobnost je preverjal, e je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, v kolikor gre za pravno osebo, pravnomono obsojen zaradi goljufije zoper finanne interese Evropskih skupnosti v smislu 1. lena Konvencije o zaiti finannih interesov Evropskih skupnosti. (3) Naronik mora iz posameznega postopka javnega naroanja izloiti ponudnika ali kandidata, e je le-ta na dan, ko se iztee rok za oddajo ponudb, izloen iz postopkov oddaje javnih naroil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 77.a lena tega zakona oziroma 81.a lena ZJNVETPS. (4) Naronik mora iz postopka javnega naroanja izloiti kandidata ali ponudnika, e:

- je v steajnem postopku; - je bil njegov lan poslovodstva ali nadzornega organa ali zastopnik, kot ga doloa zakon, ki ureja finanno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kadarkoli v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb v postopku javnega naroanja drubenik z lastnikim deleem vejim od 25 odstotkov ali delniar z lastnikim deleem vejim od 25 odstotkov ali lan poslovodstva ali nadzornega organa ali zastopnik subjekta, nad katerim je bil zaet steajni postopek ali postopek prisilne poravnave ali postopek prisilnega prenehanja; - na dan ko se iztee rok za oddajo ponudb ima neplaane, zapadle obveznosti v zvezi s plaili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi dolobami drave, v kateri ima sede, ali dolobami drave naronika; - na dan ko se iztee rok za oddajo ponudb ima neplaane, zapadle obveznosti v zvezi s plaili davkov v skladu z zakonskimi dolobami drave, v kateri ima sede, ali dolobami drave naronika. (5) Ponudnik izkae, da izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega lana z dokazilom iz uradne evidence. V skladu s estim odstavkom prejnjega lena lahko ponudnik namesto dokazila v ponudbi navede, v kateri evidenci in pri katerem dravnem organu, organu lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila lahko naronik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam. e gre za utemeljen dvom o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov iz prvega ali drugega odstavka tega lena, naronik lahko zaprosi pristojne organe, z namenom da bi pridobil vse informacije o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov iz prvega ali drugega odstavka tega lena, za katere menijo, da so potrebni. e gre za kandidata ali ponudnika, ki nima sedea v Republiki Sloveniji, lahko naronik zaprosi za sodelovanje pristojne organe v dravi, v kateri ima kandidat ali ponudnik svoj sede. Informacije, ki jih morajo pridobiti naroniki, se morajo nanaati na pravne oziroma fizine osebe in vse druge osebe, ki so pooblaene za zastopanje, odloanje ali nadzor nad kandidatom ali ponudnikom. (6) Naronik lahko doloi, da bo iz postopka oddaje naroila izloil kandidata ali ponudnika, e: a) je bil podan predlog za zaetek likvidacije ali steajnega postopka ali za zaetek postopka prisilne poravnave ali je v postopku prisilne poravnave ali v postopku prisilnega prenehanja ali kadar z njegovimi posli iz drugih razlogov upravlja sodie ali je opustil poslovno dejavnost ali je v katerem koli podobnem poloaju; b) je bil s pravnomono sodbo v katerikoli dravi obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem; c) mu lahko naronik na kakrni koli upravieni podlagi dokae veliko strokovno napako ali hujo kritev poklicnih pravil; d) je pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu z dolobami 41. do 49. lena tega zakona, v tem ali predhodnih postopkih, namerno podal zavajajoe razlage ali teh informacij ni zagotovil. (7) Kadar namerava ponudnik izvesti javno naroilo s podizvajalcem, mora pogoje iz etrtega odstavka tega lena izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naroila. (8) e drava, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sede, ne izdaja taknih dokumentov, naronik lahko namesto pisnega dokazila sprejme zapriseeno izjavo

pri ali zapriseeno izjavo kandidata oziroma ponudnika. V primerih naroil katerih vrednost je enaka ali presega vrednost iz prvega odstavka 12. lena tega zakona, mora biti ta izjava podana pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v dravi, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sede. (9) Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, oblikovanega na podlagi informacij ministrstva, pristojnega za pravosodje, Davne uprave Republike Slovenije, Carinske uprave Republike Slovenije in drugih organov, pristojnih za vodenje evidenc, obvesti Komisijo, kateri dravni organi in drugi subjekti so pristojni za izdajo dokazil iz prejnjega odstavka. (10) Vlada v skladu z: - Uredbo Sveta (ES, Euratom) t. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finanni uredbi, ki se uporablja za sploni proraun Evropskih skupnosti (UL L t. 248 z dne 16. 9. 2002, str. 1), nazadnje spremenjeno z Uredbo Sveta (ES, Euratom) t. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 o spremembah Uredbe (ES, Euratom) t. 1605/2002 o finanni uredbi, ki se uporablja za sploni proraun Evropskih skupnosti (UL L t. 390 z dne 30. 12. 2006, str. 1), in - Uredbo Komisije (ES, Euratom) t. 1302/2008 z dne 17. decembra 2008 o centralni podatkovni zbirki o izkljuitvah (UL L t. 344 z dne 20. 12. 2008, str. 12) z uredbo doloi nain vzpostavitve podatkovne zbirke o izkljuitvah ponudnikov iz postopkov javnega naroanja in podatke, ki se vodijo v tej zbirki. 43. len (sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti) (1) Naronik lahko od vsakega gospodarskega subjekta, ki eli sodelovati pri javnem naroanju, zahteva, da predloi dokazilo v skladu s predpisi drave lanice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predloi izjavo ali potrdilo. Podatke iz javnih evidenc za ponudnike iz Republike Slovenije mora naronik pridobiti sam. (2) e morajo kandidati ali ponudniki imeti posebno dovoljenje ali morajo biti lani posebne organizacije, da bi lahko v dravi, v kateri imajo svoj sede opravljali storitev, ki je predmet naroila, lahko naronik od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih naroil storitev predloijo dokazila o tem dovoljenju ali lanstvu. 44. len (ekonomska in finanna sposobnost) (1) Naronik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo tudi pogoje iz tega lena. Izpolnjevanje minimalnih pogojev za priznanje sposobnosti za posamezno naroilo mora biti v povezavi in sorazmerno s predmetom naroila. Pogoje za priznanje sposobnosti je naronik dolan navesti v obvestilu o javnem naroilu bodisi opisno bodisi s sklicevanjem na dolobe tega zakona. (2) Naronik lahko od gospodarskega subjekta kot dokaz o finanni in ekonomski sposobnosti gospodarskega subjekta zahteva predloitev enega ali ve od naslednjih dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finanne

in ekonomske sposobnosti, razen tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. lenom tega zakona kot na primer: a) ustrezne banne izpiske, podatke o boniteti poslovanja ali, e je to primerno, dokazilo o kodnem zavarovanju poklicnega tveganja; b) raunovodske izkaze ali izvleke iz raunovodskih izkazov in poslovnih knjig z vsebino, kot jo naronik doloi v razpisni dokumentaciji, e jih zakonodaja drave, v kateri je gospodarski subjekt registriran, zahteva; c) razline oblike izpisov prometa ter, v kolikor je to primerno, prometa na podroju javnega naroila za najve zadnja tri poslovna leta, upotevajo datum ustanovitve podjetja ali zaetka poslovanja gospodarskega subjekta, e so informacije o tem prometu na voljo. (3) Gospodarski subjekt se lahko, kadar je to primerno, za posamezno naroilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naroniku predloiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naroila. Kot dokazilo lahko na primer teje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloi, naronik njegovo ponudbo izloi. (4) Pogoji iz prejnjega odstavka veljajo tudi v primeru, ko nastopa ve gospodarskih subjektov skupaj. Pri tem se lahko sklicuje posamezni subjekt na sposobnosti sodelujoih v skupini ali drugih subjektov. (5) Naronik mora v obvestilu o javnem naroilu ali v povabilu k oddaji ponudb oziroma razpisni dokumentaciji navesti, katero dokazilo ali dokazila iz drugega odstavka je izbral in katera druga dokazila so gospodarski subjekti dolni predloiti. (6) Ponudnik mora v ponudbi predloiti izjavo, da ima plaane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naroanja. (7) e gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predloiti, lahko ekonomsko in finanno sposobnost dokae s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naronik meni, da je primeren. 45. len (tehnina in/ali kadrovska sposobnost) (1) Naronik oceni in preveri tehnino in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega lena. (2) Gospodarski subjekti lahko izkaejo izpolnjevanje tehnine sposobnosti glede na naravo, koliino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, na enega ali ve od naslednjih nainov: a) s seznamom: - gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembneje gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zakljuene in z navedbo podatkov naronika. Naronik lahko doloi, da mu naroniki z njihove strani izdana potrdila o

opravljenem naroilu posredujejo neposredno; - najpomembnejih dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naronikov. Gospodarski subjekt mora predloiti dokazilo o dobavi in storitvah, e je bil naronik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpie pristojni organ, ali v obliki pogodb, raunov, ipd. oziroma e naronik ni bil naronik po tem zakonu, v obliki izjave naronika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naroilom ali raunom ali, e tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta; b) z navedbo tehninega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naroila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, ter v primeru javnih naroil gradenj tistih, od katerih lahko naronik zahteva, da izvedejo gradnjo; c) z opisom tehnine opreme in ukrepov, ki jih dobavitelj ali ponudnik storitev uporabljata za zagotovitev kakovosti, ter opis tudijskih in raziskovalnih zmogljivosti; d) e gre za kompleksne izdelke ali storitve, ali e je predmet naroila namenjen za posebne namene, se lahko opravi tudi ogled. Ogled opravijo predstavniki naronika ali po naronikovem pooblastilu pristojni organ drave, kjer ima ponudnik svoj sede, e ta organ s tem soglaa. Ogled obsega ponudnikove proizvodne ali tehnine zmogljivosti, e je potrebno tudi njegove raziskovalne in tudijske zmogljivosti ter ukrepe za nain ugotavljanja kakovosti; e) z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje; f) e gre za javna naroila gradenj in javna naroila storitev ter samo v ustreznih primerih, z navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo lahko gospodarski subjekt uporabil med izvajanjem naroila; g) z izjavo o povprenem letnem obsegu razpololjive delovne sile in tevilu oseb, odgovornih za vodenje projektov pri ponudniku storitev ali gradbenem izvajalcu za zadnja tri leta; h) z izjavo o orodjih, obratni ali tehnini ali drugi opremi, ki je na voljo ponudniku storitev ali gradbenemu izvajalcu za izvedbo naroila; i) z navedbo dela naroila, ki ga ponudnik storitev morebiti namerava oddati v podizvajanje; j) v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti: - z vzorci, opisi in/ali fotografijami, katerih ustreznost mora biti potrjena, e to zahteva naronik; - s certifikati, ki jih izdajajo uradne pooblaene ustanove ali pristojne agencije za nadzor kakovosti, s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s tehninimi specifikacijami ali veljavnimi standardi. (3) Gospodarski subjekt se lahko, kadar je to primerno, za posamezno naroilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naroniku predloiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naroila. Kot dokazilo lahko na primer teje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloi, naronik njegovo ponudbo izloi.

(4) Pogoji iz prejnjega odstavka veljajo tudi v primeru, ko nastopa ve gospodarskih subjektov skupaj. Pri tem se lahko sklicuje posamezni subjekt na sposobnosti sodelujoih v skupini ali drugih subjektov. (5) V postopkih javnega naroanja, katerih predmet so dobave blaga, ki vkljuujejo namestitev ali vgraditev, opravljanje storitev in/ali izvedbo gradenj, se lahko sposobnost gospodarskih subjektov, da opravijo storitev ali izvedejo namestitvena dela ali gradnjo, oceni zlasti glede na njihove veine, uinkovitost, izkunje in zanesljivost, kot jih je naronik opredelil v razpisni dokumentaciji. (6) Naronik mora v obvestilu o javnem naroilu ali v povabilu k oddaji ponudb navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka tega lena bo tel kot ustrezno. Pri tem naronik obdobja poslovanja ponudnika iz seznama ne more opredeliti kot odloilni kriterij pri zbiranju dokazov o strokovni (tehnini) sposobnosti. 46. len (standardi za zagotovitev kakovosti) e zahteva naronik predloitev sprieval neodvisnih organov, ki potrjujejo usklajenost gospodarskega subjekta z veljavnimi standardi za zagotovitev kakovosti, se mora sklicevati na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s serijo evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil. Naronik mora sprejeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedeem v drugih dravah lanicah. Od gospodarskih subjektov mora naronik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti. 47. len (standardi za okoljsko upravljanje) e naronik v primerih iz f) toke drugega odstavka 45. lena tega zakona zahteva sprievala neodvisnih organov, ki so pooblaeni za ugotavljanje in potrjevanje usklajenosti gospodarskega subjekta z veljavnimi standardi za varstvo okolja, se mora sklicevati na Sistem Skupnosti za okoljsko upravljanje in presojanje (EMAS) ali na standarde za varstvo okolja, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, ki so jih potrdili organi, ki jih priznava Evropska skupnost. Naronik mora sprejeti enakovredna sprievala, ki jih izdajo organi s sedeem v drugih dravah lanicah, prav tako pa tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za varstvo okolja. 48. len (merila za izbiro ponudbe) (1) Naronik lahko odda naroilo: a) na podlagi ekonomsko najugodneje ponudbe z uporabo razlinih meril v povezavi s predmetom naroila, kot so na primer kakovosti, cene, tehninih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, strokov poslovanja, strokovne uinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnine pomoi, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokonanje del ali b) na podlagi najnije cene.

(2) Pri merilih za izbiro ponudbe pri naroanju ivil se prednostno upotevajo ivila, ki so v shemah kakovosti (npr. sezonsko pridelana ivila na integriran nain, sezonsko pridelana ivila na ekoloki nain ipd.) in ivila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti ivil. (3) V kolikor naronik navede merila v obvestilu o javnem naroilu in v razpisni dokumentaciji, morajo le-ta biti enaka. (4) Naronik mora v primeru oddaje naroila na podlagi merila ekonomsko najugodneje ponudbe v obvestilu o javnem naroilu ali v razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurennega dialoga v opisnem dokumentu, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naroila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naroila. Naronik lahko ovrednoti merila z doloitvijo maksimalnega razpona. e po mnenju naronika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoe ovrednotiti, mora naronik v obvestilu o javnem naroilu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurennega dialoga v opisnem dokumentu, navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejega do najmanj pomembnega. (5) Pri ocenjevanju ponudb mora naronik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naroilu ali razpisni dokumentaciji in nain, kot so bila opisana in vrednotena. (6) V primeru dveh ali ve ekonomsko najugodnejih ponudb naronik izbere najugodnejo ponudbo tudi na podlagi vnaprej doloenih socialnih elementov, s katerimi se dosega spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanja teje zaposljivih oseb, boja proti nezaposlenosti in jih doloi v razpisni dokumentaciji. (7) Naronik mora merila oblikovati tako, da sta ponudnik, ki je oddal ponudbo za vse sklope, in ponudnik, ki je oddal ponudbo za en sklop ali del sklopov, v enakovrednem poloaju.

49. len (neobiajno nizka ponudba) (1) e naronik meni, da je pri doloenem naroilu ponudba neobiajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o monosti izpolnitve naroila glede na blago, gradnje ali storitve, mora naronik, preden zavrne takno ponudbo, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev tega naroila, oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb in jih je naronik predhodno doloil in od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji. Te podrobnosti se lahko nanaajo zlasti na: a) ekonominost naina gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve; b) izbrane tehnine reitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi gradnje, dobavi blaga ali opravljanju storitev; c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik; d) skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;

e) monost, da ponudnik pridobi dravno pomo. (2) Naronik mora preveriti te postavke ob posvetovanju s ponudnikom, upotevajo predloena dokazila. V kolikor naronik ugotovi, da je ponudba neobiajno nizka, tako ponudbo izloi. (3) e naronik ugotovi, da je ponudba neobiajno nizka, ker je ponudnik pridobil dravno pomo, lahko zavrne ponudbo le, e se je prej posvetoval s ponudnikom, e slednji v primernem roku, ki ga doloi naronik, ne more dokazati, da je pomo dodeljena zakonito. e naronik zavrne ponudbo v teh okoliinah, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance in Komisijo. Peto poglavje Roki 50. len (roki za prejem prijav in ponudb) (1) Pri doloanju rokov za prejem prijav in ponudb mora naronik upotevati predvsem zapletenost naroila in as, potreben za pripravo ponudb, upotevaje pri tem minimalne roke, doloene s tem zakonom. (2) e je obvestilo o javnem naroilu objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, teje rok za oddajo ponudbe od dneva, ko je naronik odposlal Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti zahtevo za objavo v Uradnem listu Evropske unije. 51. len (rok za prejem ponudb v odprtem postopku) Rok za prejem ponudb v odprtem postopku mora biti najmanj 40 dni od datuma poiljanja obvestila o javnem naroilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije. 52. len (skrajanje rokov v odprtem postopku) (1) V primeru, da naronik objavi predhodno informativno obvestilo, se rok za prejem ponudb, doloen v prejnjem lenu, lahko skraja, vendar ne sme biti kraji od 29 dni. (2) Rok zane tei od dneva poiljanja obvestila o javnem naroilu v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti. (3) Skrajanje rokov na podlagi prvega odstavka tega lena je dovoljeno samo pod pogojem, e je predhodno informativno obvestilo vsebovalo vse informacije, ki jih mora vsebovati objava obvestila o javnem naroilu, kot je opredeljen v Seznamu informacij, ki morajo biti navedene v objavah, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam informacij, ki morajo biti navedene v objavah), v kolikor so te informacije bile na voljo ob objavi in e je predhodno informativno obvestilo bilo

poslano v objavo najmanj 52 dni in najve 12 mesecev pred datumom poiljanja obvestila o javnem naroilu. 53. len (podaljanje rokov) e se zaradi kakrnega koli razloga razpisna dokumentacija ali dodatne informacije, eprav jih je gospodarski subjekt pravoasno zahteval, ne predloijo v rokih, doloenih v tem zakonu, ali e se naknadno ugotovi, da se ponudbe lahko predloijo ele po ogledu lokacije ali po pregledu drugih dokumentov v zvezi s predmetnim javnim naroilom na kraju samem, mora naronik rok za prejem ponudb podaljati, tako da se lahko gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb. Podaljanje roka mora naronik objaviti v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naroil. 54. len (roki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti) (1) Rok za prejem prijav in ponudb v primeru oddaje javnega naroila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, je najmanj: 1. za prejem prijav za sodelovanje 30 dni od datuma poiljanja obvestila o javnem naroilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije; 2. za prejem ponudb v primeru postopkov s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti 35 dni od datuma poiljanja povabila, e je vrednost javnega naroila enaka ali presega vrednost iz prvega odstavka 12. lena tega zakona. (2) V primeru, da naronik objavi predhodno informativno obvestilo, se rok doloen v 2. toki prejnjega odstavka lahko skraja, vendar ne sme biti kraji od 31 dni. (3) Rok iz prvega in drugega odstavka tega lena zane tei od dneva poiljanja povabila k oddaji ponudb v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. (4) Skrajanje rokov na podlagi prvega odstavka tega lena je dovoljeno samo pod pogojem, e je predhodno informativno obvestilo vsebovalo vse informacije, ki jih mora vsebovati obvestilo o javnem naroilu, kot je opredeljeno v Seznamu informacij, ki morajo biti navedene v objavah, v kolikor so te informacije bile na voljo ob objavi in e je predhodno informativno obvestilo bilo poslano v objavo najmanj 52 dni in najve 12 mesecev pred datumom poiljanja obvestila o javnem naroilu. 55. len (rok za prejem prijav v konkurennem dialogu in v postopku s pogajanji po predhodni objavi) Rok za prejem prijav v konkurennem dialogu in v postopku s pogajanji po predhodni objavi je 30 dni od datuma poiljanja obvestila o javnem naroilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije.

56. len (doloanje rokov iz razloga nujnosti v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopku s pogajanji po predhodni objavi) e se iz razloga nujnosti, v primeru oddaje javnega naroila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopku s pogajanji po predhodni objavi, roki za oddajo ponudb ne morejo upotevati, lahko naroniki doloijo: - rok za prejem prijav, ki ne sme biti kraji kakor 15 dni od datuma poiljanja obvestila o javnem naroilu v objavo ali najmanj 10 dni, e je objava poslana na elektronski nain, v skladu z obliko in postopkom za poiljanje iz 2. toke Informacij povezanih z objavljanjem, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Informacije povezane z objavljanjem); - rok za prejem ponudb, ki ne sme biti kraji kakor 10 dni od datuma povabila k oddaji ponudb. esto poglavje Objave 57. len (vrste objav) (1) Vrste objav so: 1. predhodno informativno obvestilo, 2. obvestilo o javnem naroilu, 3. obvestilo o oddaji naroila, 4. obvestilo o javnem naroilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, 5. obvestilo o oddaji naroila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, 6. obvestilo o nateaju, 7. rezultati nateaja, 8. obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokonanem postopku ali popravku, 9. prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, 10. obvestilo o naroilu male vrednosti, 11. poenostavljeno obvestilo o naroilu po dinaminem nabavnem sistemu, 12. obvestilo o oddaji naroila male vrednosti, 13. obvestilo o oddaji posameznih naroil na podlagi okvirnega sporazuma. (2) Naronik vse vrste objav v zvezi z javnimi naroili polje v objavo portalu javnih naroil, upotevaje njihovo vrednost pa predhodno tudi Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti. 58. len (oblika in nain objave obvestil) (1) Objave morajo imeti obliko standardnih obrazcev, ki jih doloa Uredba Komisije (ES) t. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o doloitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naroil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L t. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1). Nabor podatkov, ki jih mora vsebovati obvestilo iz prvega odstavka 57. lena tega

zakona, doloa Uredba o seznamih naronikov, seznamih gradenj, storitev, doloenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehninih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naroanje (Uradni list RS, t. 18/07). Naronik lahko objavi tudi katero koli drugo informacijo, za katero meni, da je koristna. (2) Objave mora naronik poslati na portal javnih naroil na elektronski nain, v obliki in po postopku za poiljanje v skladu z Informacijami povezanimi z objavljanjem. Objave, ki jih naronik polje v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti, se poljejo v elektronski obliki preko portala javnih naroil. (3) Obvestila, ki so sestavljena in odposlana na elektronski nain in so v obliki in glede pravil za poiljanje usklajena s pravili iz 2. toke Informacij povezanih z objavljanjem, morajo biti objavljena najkasneje v roku pet dni po poiljanju v objavo. (4) Obvestilo o javnem naroilu se objavi v celoti v slovenskem jeziku. V drugih uradnih jezikih Evropske skupnosti se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila. (5) Stroki objavljanja objav, ki se objavijo na portalu javnih naroil, se krijejo iz prorauna Republike Slovenije, stroki objavljanja objav, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, pa se krijejo iz prorauna Evropske skupnosti. V organizacijo in kritje strokov objav so vteti tudi prevodi v druge uradne jezike Evropske Unije. 59. len (pravilo zaporednosti objav) (1) Obvestilo, ki ga je potrebno objaviti v Uradnem listu Evropske unije, ne sme biti objavljeno na portalu javnih naroil, preden je bilo odposlano v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti. Vsebina obvestila, objavljenega na portalu javnih naroil, mora biti enaka vsebini obvestila, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije. V obvestilu, objavljenem na portalu javnih naroil, mora biti naveden datum odpoiljanja Komisiji. (2) Portal javnih naroil in Urad za uradne objave Evropskih skupnosti izdata naroniku potrdilo o prejemu obvestila, poslanega v objavo, z navedbo datuma objave. Potrdilo je dokazilo o objavi. Dokazila o datumih odpoiljanja obvestil mora naronik hraniti in jih po potrebi predloiti kot dokaz. 60. len (predhodno informativno obvestilo) (1) Naronik mora objaviti predhodno informativno obvestilo le v primeru, ko pri javnem naroanju namerava skrajati roke za prejem ponudb. Dolobe tega lena ne veljajo za postopek s pogajanji brez predhodne objave. (2) Naronik v primerih iz prejnjega odstavka polje v objavo Komisiji ali portalu za javna naroila predhodno informativno obvestilo, ki vsebuje: 1. v primerih naroil blaga, skupno okvirno vrednost javnih naroil po vrstah blaga, ki jih naronik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, e je skupna ocenjena

vrednost enaka ali veja od 750.000 eurov. Naronik je dolan opredeliti vrste blaga s sklicevanjem na nomenklaturo CPV; 2. v primerih javnih naroil storitev, skupno ocenjeno vrednost javnih naroil za posamezno kategorijo storitev iz Seznama storitev A, ki jih naronik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, e je skupna ocenjena vrednost veja ali enaka od 750.000 eurov; 3. v primerih javnih naroil gradenj mora objaviti bistvene znailnosti javnih naroil, ki jih namerava oddati, e je njihova skupna ocenjena vrednost enaka ali veja od vrednosti opredeljene v prvem odstavku 12. lena tega zakona. (3) Predhodno informativno obvestilo mora naronik na podlagi 1. in 2. toke prejnjega odstavka poslati Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti ali objaviti na portalu javnih naroil im prej po sprejemu prorauna. (4) Predhodno informativno obvestilo mora naronik na podlagi 3. toke drugega odstavka tega lena poslati Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti ali objaviti na portalu javnih naroil im prej po odloitvi, ki vkljuuje nart javnih naroil gradenj. (5) Naronik, ki objavi predhodno informativno obvestilo na portalu javnih naroil, mora v elektronski obliki poslati Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti obvestilo o objavi predhodnega informativnega obvestila na portalu javnih naroil, v obliki in po postopku za poiljanje obvestil iz 2. toke Informacij povezanih z objavljanjem. (6) Naronik lahko objavi predhodno informativno obvestilo na portalu javnih naroil, ko je poslal Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti obvestilo o njegovi objavi v tej obliki. Predhodno informativno obvestilo mora vsebovati datum poiljanja obvestila Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti. 61. len (obvestila o naroilu) (1) Naronik objavi obvestilo o naroilu iz 2. toke prvega odstavka 57. lena tega zakona, kadar oddaja javno naroilo po odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, konkurennem dialogu ali postopku s pogajanji po predhodni objavi. (2) Naroniku ni treba objaviti obvestila iz prejnjega odstavka, e oddaja naroilo na podlagi 1. toke prvega odstavka 28. lena tega zakona in so izpolnjeni pogoji iz navedene toke. (3) Naronik objavi obvestilo o naroilu iz 4. toke prvega odstavka 57. lena tega zakona, kadar oddaja javno naroilo po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, obvestilo iz 10. toke prvega odstavka 57. lena tega zakona pa, kadar oddaja javno naroilo po postopku oddaje naroila male vrednosti. 62. len (obvestilo o oddaji naroila) (1) Naronik mora poslati v objavo obvestilo o oddaji javnega naroila, katerega

vrednost je enaka ali presega vrednosti iz prvega ali drugega odstavka 12. lena tega zakona, v 48 dneh po oddaji naroila. (2) Naronik v obvestilu o oddaji javnega naroila tudi oznai, ali eli podatke, ki jih za potrebe statistike posreduje v skladu z dolobo 107. lena tega zakona, objaviti. (3) V primeru javnega naroila storitev iz Seznama storitev B mora naronik v obvestilu navesti, ali soglaa z objavo vsebine. (4) Naronik ni dolan objaviti tistih informacij v zvezi z javnim naroilom, katerih objava bi ovirala izvajanje zakona, kodila poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali posegala v lojalno konkurenco med njimi. 63. len (obvestilo o oddaji naroila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi) Naronik mora poslati obvestilo o oddaji naroila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v objavo na portal javnih naroil v 48 dneh po oddaji javnega naroila. 63.a len (obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokonanem postopku ali popravku) (1) Naronik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokonanem postopku ali popravku, kadar izvaja postopek javnega naroanja, v katerem objavi obvestilo o naroilu iz 2., 4., 6. ali 10. toke prvega odstavka 57. lena tega zakona, in: - spreminja ali dopolnjuje razpisno dokumentacijo ali - v skladu z 80. lenom tega zakona postopek javnega naroanja ustavi ali zavrne vse ponudbe ali - so vse ponudbe, ki jih je prejel, nepravoasne, nepravilne, neprimerne, nesprejemljive ali formalno nepopolne in niso bile dopolnjene v skladu s prvim odstavkom 78. lena tega zakona. (2) Naronik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokonanem postopku ali popravku, tudi kadar spreminja ali dopolnjuje navedbe v predhodno objavljenem obvestilu iz prvega odstavka 57. lena tega zakona, razen v obvestilu iz 8. toke navedenega odstavka. (3) V primeru iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega lena mora naronik obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokonanem postopku ali popravku poslati v objavo v roku 48 dni od sprejema odloitve iz prvega do tretjega odstavka 80. lena tega zakona, vendar ne pred pravnomonostjo te odloitve. 63.b len (prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost) (1) Naronik mora prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objaviti,

kadar oddaja naroilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave ali po postopku s pogajanji po predhodni objavi, e na portalu javnih naroil in, e je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije ni objavil obvestila o naroilu. Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost se posreduje v objavo isti dan, ko naronik posreduje ponudnikom odloitev iz prvega odstavka 79. lena tega zakona. (2) Naronik lahko v roku iz prejnjega odstavka prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavi tudi v drugih postopkih javnega naroanja in v primeru javnega naroila storitev iz Seznama storitev B. Obvestilo se objavi na portalu javnih naroil in, e je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije. (3) S tem obvestilom se v zvezi z odloitvijo o oddaji naroila e pred njeno pravnomonostjo zagotavlja veja transparentnost v postopkih javnih naroil. 63.c len (obvestilo o oddaji naroila male vrednosti) Naronik mora poslati obvestilo o oddaji naroila male vrednosti v objavo na portal javnih naroil v 48 dneh po oddaji javnega naroila. 63. len (poenostavljeno obvestilo o naroilu po dinaminem nabavnem sistemu) Naronik objavi poenostavljeno obvestilo o naroilu po dinaminem nabavnem sistemu, v primeru iz etrtega odstavka 33. lena tega zakona. 63.d len (nabor podatkov v obvestilih) Vlada z uredbo doloi nabor podatkov, ki jih morajo vsebovati obvestila iz prvega odstavka 57. lena tega zakona.

64. len (neobvezna objava) Naronik lahko v skladu s prejnjima lenoma objavi tudi obvestila o javnih naroilih, ki jih ni dolan objaviti po tem zakonu. Sedmo poglavje Sporoanje 65. len (pravila, ki se uporabljajo za sporoanje) (1) Naronik lahko v postopku javnega naroanja vsa sporoila in informacije poilja po poti, telefaksu, z elektronskimi sredstvi. V primeru poiljanja prijav se lahko

prenaajo sporoila in informacije tudi po telefonu. (2) Naronik mora izbrati tak nain ali naine sporoanja, ki so dostopni vsem gospodarskim subjektom in jih ne smejo omejevati pri vkljuevanju v postopek javnega naroanja. (3) Sporoanje ter izmenjava in shranjevanje informacij se morajo izvesti tako, da se zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje in da naronik pregleda vsebino ponudb in prijav za sodelovanje ele po izteku roka za njihovo predloitev. (4) V primeru sporoanja podatkov na elektronski nain, morajo biti sredstva in tehnine lastnosti take, da je zagotovljena enakopravnost, splona dostopnost in povezljivost z informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi v sploni rabi. (5) Gospodarski subjekti lahko poiljajo prijave za sodelovanje na enega od naslednjih nainov: a) v pisni obliki ali po telefonu; b) v kolikor so bile prijave za sodelovanje posredovane po telefonu je potrebno posredovati pisno potrditev pred iztekom roka za prejem prijav; c) e so prijave za sodelovanje poslane po telefaksu naronik lahko zahteva njihovo pisno potrditev po poti ali na elektronski nain, v kolikor bi bile uporabljene kot listinski dokaz. Take zahteve skupaj z rokom za poiljanje potrditve mora naronik navesti v obvestilu o javnem naroilu. 66. len (elektronsko poiljanje in sprejemanje ponudb) Za sredstva za elektronsko poiljanje in sprejemanje ponudb ter sredstva za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila: a) vse informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, ki so potrebne za elektronsko oddajo ponudb in prijav za sodelovanje, vkljuno s ifro, morajo biti na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom. Poleg tega morajo biti sredstva za elektronsko sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje v skladu z zahtevami iz Zahtev v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijavami za sodelovanje ter narti in projekti v nateajih, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijavami za sodelovanje ter narti in projekti v nateajih); b) ponudniki in kandidati morajo vse dokumente, potrdila in izjave, ki ne obstajajo v elektronski obliki, povezane z izpolnjevanjem pogojev iz 42. do 47. lena tega zakona predloiti v pisni obliki do izteka roka za prejem ponudb ali prijav za sodelovanje. 67. len (ponudba v elektronski obliki) (1) Ponudnik lahko odda ponudbo v elektronski obliki, e to omogoa informacijski sistem, ki ga uporablja naronik. (2) Naronik mora ponudnike o monosti oddaje ponudb v elektronski obliki seznaniti

v razpisni dokumentaciji. Informacijski sistem naronika mora zagotoviti tehnoloko neodvisen sprejem ponudb. (3) Naronikov informacijski sistem mora biti zgrajen tako, da omogoa odpiranje in vpogled v ponudbe ele po izteku roka za prejem ponudb. Informacijski sistem pri naroniku mora o tem voditi elektronski zapis o vseh aktivnostih, ki potekajo na informacijskem sistemu naronika tako, da tega ni mogoe kasneje spremeniti. (4) Ponudba v elektronski obliki mora biti varno elektronsko podpisana in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom. (5) Elektronski ponudbi mora biti dodan asovni ig. (6) V nobenem primeru naronik ne sme z zahtevo po prejemu ponudb v elektronski obliki prepreiti ali drugae omejiti konkurence med ponudniki. Naronikov informacijski sistem mora omogoati poiljanje povratnice o prejemu elektronske ponudbe ponudniku. (7) Naronikov informacijski sistem mora zagotoviti prepreitev zanikanja (nezatajljivost) identitete ponudnika. (8) Naronikov informacijski sistem mora omogoati arhiviranje elektronskih ponudb na nain, kot to doloa ta zakon, zakon, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis in zakon, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivov. 67.a len (elektronsko javno naroanje) (1) Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. mora ob sodelovanju in strokovni pomoi ministrstva, pristojnega za javno upravo, in ministrstva, pristojnega za finance, vzpostaviti sistem za elektronsko javno naroanje, ki omogoa osnovno funkcionalnost elektronskega naroanja. (2) Minister, pristojen za finance, doloi tehnine pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, ki sodelujejo v postopkih javnega naroanja, ki se izvajajo na elektronski nain, zaradi ugotovitve identitete ponudnika in zagotavljanja sledljivosti vnosov z namenom prepreitve morebitnih kritev zakona ter obliko in nain oddaje ponudbe, ki se predloi v takem postopku.

Drugi del RAVNANJA V POSTOPKIH JAVNEGA NAROANJA Prvo poglavje Skupne dolobe 68. len (strokovna komisija) Naronik lahko za vodenje postopka javnega naroanja imenuje strokovno komisijo. Strokovna komisija lahko sodeluje v celotnem ali delu postopka javnega naroanja. 69. len (strokovni dialog) Pred zaetkom postopka javnega naroanja lahko naronik z gospodarskimi subjekti izvede strokovni dialog in v okviru tega zaprosi ali upoteva nasvete, ki jih bo lahko uporabil pri pripravi razpisne dokumentacije, pod pogojem, da taki nasveti oziroma priporoila ne prepreujejo ali omejujejo konkurence. 70. len (faze postopka) (1) Postopek javnega naroanja poteka po naslednjih fazah, razen e ta zakon za posamezno vrsto postopka ne doloa drugae: 1. predhodno informativno obvestilo, e je to primerno, 2. izraun ocenjene vrednosti, 3. sklep o zaetku postopka, 4. priprava razpisne dokumentacije, e je to primerno, 5. objava obvestila o javnem naroilu, 6. predloitev in odpiranje ponudb, 7. pregled in ocenjevanje ponudb, 8. odloitev o oddaji javnega naroila, 9. objava obvestila o oddaji javnega naroila, e je to primerno. (2) V sklepu o zaetku postopka mora naronik navesti vir sredstev za financiranje javnega naroila. 71. len (priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe) (1) Vsebino razpisne dokumentacije lahko sestavljajo, e ta zakon za posamezno vrsto postopka ne doloa drugae, naslednji elementi: 1. povabilo k oddaji ponudbe, 2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, 3. pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o nainu dokazovanja sposobnosti ponudnika, 4. sploni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe,

5. za pripravo predrauna z navodilom o izpolnitvi, 6. morebitna finanna ali druga zavarovanja. (2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so glede na predmet naroila potrebne pri izdelavi ponudbe. Podatki iz razpisne dokumentacije morajo biti enaki podatkom, objavljenim v obvestilu o naroilu. Kot del razpisne dokumentacije se tejejo tudi informacije, ki jih posreduje naronik gospodarskim subjektom, sodelujoim v postopku oddaje javnega naroila. Informacije, ki jih posreduje naronik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naroil, se tejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, e iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali e se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji. (3) Po poteku roka za prejem ponudb naronik ne sme ve spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. (4) Pogodba o izvedbi naroila, ki jo podpieta naronik in izbrani ponudnik, v bistvenih delih ne sme odstopati od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije, razen v primeru, ko je bila v postopku oddaje javnega naroila posamezna doloba osnutka pogodbe predmet pogajanj med naronikom in ponudnikom. (5) Pogodba o izvedbi javnega naroila mora vsebovati: - dejansko vrednost celotnega javnega naroila oziroma - v utemeljenih primerih, kjer le-te ni mogoe doloiti, ocenjeno vrednost javnega naroila in rok veljavnosti pogodbe. (6) Za potrebe tega lena se za podizvajalca ne teje gospodarski subjekt, ki glede na razmerje z izbranim ponudnikom izpolnjuje kriterije za povezano drubo po zakonu, ki ureja gospodarske drube. V tem primeru: - se za potrebe neposrednih plail za podizvajalca teje subjekt, ki je pravna ali fizina oseba in za osebo, povezano z izbranim ponudnikom, dejansko dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naroila; - mora izbrani ponudnik s podizvajalcem iz prejnje alineje skleniti pogodbo, s katero uredi obveznosti in pravice povezane s predmetom javnega naroanja. (7) Kadar namerava ponudnik izvesti javno naroilo s podizvajalci, mora: - ponudnik v pogodbi pooblastiti naronika, da na podlagi potrjenega rauna oziroma situacije neposredno plauje podizvajalcem, - podizvajalec predloiti soglasje, na podlagi katerega naronik namesto ponudnika poravna podizvajalevo terjatev do ponudnika. (8) V primeru iz prejnjega odstavka je obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naroila: - vsaka vrsta del, ki jih bo izvedel, in vsaka vrsta blaga, ki ga bo dobavil, podizvajalec, - podatki o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matina tevilka, davna tevilka in transakcijski raun), - predmet, koliina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del.

Naronik mora v razpisni dokumentaciji navesti, da so podatki iz tega odstavka obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naroila in da so neposredna plaila podizvajalcem v skladu s tem zakonom obvezna. (9) Ponudnik, ki izvaja javno naroilo z enim ali ve podizvajalci, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naronikom ali med njenim izvajanjem, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Podizvajalec mora naroniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naronikom (ponudnikom), v petih dneh od sklenitve te pogodbe. Naronik mora nemudoma po prejemu kopije pogodbe preveriti, ali ima ponudnikovo pooblastilo iz prve alineje sedmega odstavka tega lena in podizvajalevo soglasje iz druge alineje sedmega odstavka tega lena. e pooblastila ali soglasja nima, mora ponudnika ali podizvajalca nemudoma pozvati, da mu ta dokument predloi v roku petih dni od prejema poziva. e ponudnik ali podizvajalec pooblastila ali soglasje naroniku ne predloi v tem roku, mora naronik Dravni revizijski komisiji predlagati, da uvede postopek o prekrku iz 1. toke prvega odstavka 109.a lena ali prvega odstavka 109.b lena tega zakona. (10) Ponudnik mora svojemu raunu oziroma situaciji obvezno priloiti raune oziroma situacije podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil. (11) e se po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naroila zamenja podizvajalec ali e ponudnik sklene pogodbo z novim podizvajalcem, mora ponudnik, ki je sklenil pogodbo z naronikom, le-temu v 5 dneh po spremembi predloiti: - svojo izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu, e je bil le-ta zamenjan, - pooblastilo za plailo opravljenih in prevzetih del oziroma dobav neposredno novemu podizvajalcu in - soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plailu. (12) Vlada z uredbo natanneje doloi pravila in postopke za neposredno izvajanje plail podizvajalcem. (13) Naronik mora v razpisni dokumentaciji navesti, da mu mora na njegov poziv izbrani ponudnik v postopku javnega naroanja ali pri izvajanju javnega naroila posredovati podatke o: - svojih ustanoviteljih, drubenikih, vkljuno s tihimi drubeniki, delniarjih, komanditistih ali drugih lastnikih in podatke o lastnikih deleih navedenih oseb; - gospodarskih subjektih, za katere se glede na dolobe zakona, ki ureja gospodarske drube, teje, da so z njim povezane drube. (14) Izbrani ponudnik mora podatke iz prejnjega odstavka posredovati naroniku v roku osmih dni od prejema poziva. 72. len (objava obvestila o javnem naroilu in razpisne dokumentacije) (1) V primeru postopka iz 1., 2., 3., 5., 6. in 7. toke prvega odstavka 24. lena tega zakona je naronik dolan objaviti obvestilo iz 2., 4. oziroma 10. toke prvega odstavka 57. lena tega zakona in razpisno dokumentacijo, vkljuno z njenimi spremembami in dopolnitvami, na ali prek portala javnih naroil.

(2) Naronik mora omogoiti ponudniku, da prevzame razpisno dokumentacijo v elektronski obliki. Dostop, pregled in prevzem razpisne dokumentacije na spletnih straneh naronika in/ali portalu javnih naroil je brezplaen. Naronik mora zagotoviti vpogled in prevzem tistih delov razpisne dokumentacije, ki iz tehninih razlogov ne more biti dostopna na spletnih straneh naronika ali portalu javnih naroil. 73. len (predloitev ponudbe) (1) Pravoasna predloitev ponudbe pomeni, da mora ponudnik naroniku ponudbo predloiti do roka, doloenega za prejem ponudb. (2) Naronik mora doloiti datum in uro roka za predloitev ponudbe v objavi in razpisni dokumentaciji. (3) e ni bila ponudba predloena v roku, doloenem za prejem ponudb, se teje, da je bila predloena prepozno. Tako ponudbo mora naronik po konanem postopku odpiranja ponudb neodprto vrniti ponudniku, z navedbo, da je prepozna. (4) Ponudnik mora ponudbo predloiti osebno, po poti, po faxu ali z uporabo elektronskih sredstev ali na drug ustrezen nain, skladno z zahtevami naronika. (5) Naronik mora ob prejemu ponudbe oznaiti datum in uro prejema ponudbe in na zahtevo ponudnika izroiti potrdilo o prejemu. 74. len (ponudba za sklope) e je naronik dovolil, da se lahko ponudba predloi za posamezne sklope, mora ponudnik v svoji ponudbi navesti, ali se njegova ponudba nanaa na celotno naroilo ali le na posamezne sklope. Ne glede na to ali ponudnik oddaja ponudbo za vse sklope mora biti njegova ponudba predloena tako, da se lahko ocenjuje po sklopih. Po ocenitvi ponudb po posameznih sklopih in ocenitvi ponudb za vse sklope skupaj naronik sklene pogodbo z enim ali ve ponudniki, z najugodnejo kombinacijo ponudb. 74.a len (umik ponudbe) (1) Ponudnik lahko v postopku javnega naroanja umakne svojo ponudbo. Kadar to stori po poteku roka za oddajo ponudb, mora naronik unoviti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, e je bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in predloena. (2) Naronik mora unoviti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, e je bila leta v predmetnem postopku zahtevana in predloena, tudi v primeru, ko ponudnik, kljub pozivu naronika, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naroila.

75. len (javno odpiranje ponudb) Odpiranje ponudb je javno v primerih javnih naroil, katerih ocenjena vrednost je enaka ali vija od vrednosti iz drugega odstavka 12. lena tega zakona, razen v primerih, ko se naroilo oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave in se naronik pogaja samo z enim ponudnikom. 76. len (odpiranje ponudb) (1) Odpiranje ponudb izvede naronik. Odpiranje ponudb se izvede na kraju in ob asu, ki sta navedena v objavi obvestila o javnem naroilu in v razpisni dokumentaciji. O odpiranju ponudb se vodi zapisnik. Ponudbe se odpirajo po vrstnem redu prejema. (2) V zapisniku o odpiranju ponudb je potrebno navesti: - naziv ponudnika ali ifro, e je bil razpis anonimen, - variantne ponudbe, e so dopustne ali ponudbe z opcijami, - ponudbeno ceno ter morebitne popuste. V zapisnik se lahko vpiejo tudi drugi podatki iz ponudb, e tako odloi naronik. (3) V kolikor naronik ne vroi zapisnika o odpiranju ponudb pooblaenim predstavnikom ponudnikov na odpiranju ponudb, ga mora najkasneje v treh delovnih dneh posredovati vsem ponudnikom. 77. len (preveritev ponudbe) (1) V primeru postopka iz 1. do 6. toke prvega odstavka 24. lena tega zakona, naronik pred sprejetjem odloitve iz 79. lena tega zakona oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naroila preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodneje ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. V primeru postopka iz 7. toke prvega odstavka 24. lena tega zakona mora naronik preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe, kadar dvomi v resninost ponudnikovih izjav. (2) Kadar koli se pri naroniku pojavi utemeljen sum, da je posamezni ponudnik, ne glede na razvrstitev njegove ponudbe, predloil neresnine izjave ali dokazila, mora naronik Dravni revizijski komisiji podati predlog za uvedbo postopka o prekrku iz drugega odstavka 109.a lena tega zakona. 77.a len (evidenca ponudnikov z negativnimi referencami) (1) Organ, ki odloi o prekrku iz drugega odstavka 109.a lena, v treh delovnih dneh po pravnomonosti te odloitve o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance. V obvestilu navede polno ime in matino tevilko ponudnika ter datum, do katerega se ponudnik izloi iz postopkov javnega naroanja.

(2) Ministrstvo, pristojno za finance, vodi evidenco ponudnikov z negativnimi referencami, ki obsega: - polno ime in matino tevilko ponudnika, - datum uvrstitve ponudnika v evidenco in - datum, do katerega je ponudnik izloen iz postopkov oddaje javnih naroil, ter jo objavi na svoji spletni strani. V evidenco se uvrsti ponudnik, ki je storil prekrek iz drugega odstavka 109.a lena tega zakona ali iz drugega odstavka 106.a lena ZJNVETPS. (3) Ministrstvo, pristojno za finance, uvrsti ponudnika v evidenco v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega lena. Zoper uvrstitev v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami pritoba ni dopustna. (4) Ministrstvo, pristojno za finance, iz evidence ponudnikov z negativnimi referencami zbrie ponudnika v treh delovnih dneh po datumu iz tretje alineje drugega odstavka tega lena. 78. len (dopustne dopolnitve ponudbe) (1) V kolikor naronik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogoiti dopolnitev take ponudbe. Naronik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, e doloenega dejstva ne more sam preveriti. e ponudnik v roku, ki ga doloi naronik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naronik tako ponudbo izloiti. (2) Ponudnik ne sme spreminjati: - svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, - tistega dela ponudbe, ki se vee na tehnine specifikacije predmeta javnega naroila, - tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugano razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naronik prejel v postopku javnega naroanja. (3) Na glede na prejnji odstavek sme izkljuno naronik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti oitne raunske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se koliina in cena na enoto ne smeta spreminjati. 79. len (odloitev o oddaji naroila) (1) Naronik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki v primeru javnih naroil iz prvega odstavka 12. lena tega zakona ne sme biti dalji od 60 dni, v primeru drugih javnih naroil pa 45 dni, sprejme odloitev o oddaji naroila. Svojo odloitev mora obrazloiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. V odloitvi mora naronik opozoriti ponudnike o monem pravnem varstvu ter navesti: - kje in v kaknem roku se vloi zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naroanja, in - viino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naroanja,

transakcijski raun, na katerega se le-ta vplaa in sklic, ki se pri tem navede. (2) Naronik mora o svoji odloitvi pisno obvestiti ponudnike. Odloitev se vroi v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. (3) e odloitev o oddaji naroila ne vsebuje: - razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in - prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloi pri naroniku zahtevo za dodatno obrazloitev odloitve o oddaji naroila, v kateri mora jasno navesti, o em mora naronik podati obrazloitev. Zahteva se lahko vloi v treh delovnih dneh po prejemu odloitve naronika. e ponudnik ne vloi zahteve pravoasno ali e je ta nepopolna ali e niso izpolnjeni pogoji za vloitev zahteve za dodatno obrazloitev, jo naronik zavre. Naronik mora poslati ponudniku dodatno obrazloitev odloitve ali odloitev o zavrenju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Ponudnik ne sme uveljavljati pravice do dodatne obrazloitve z namenom pridobitve dodatnega asa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naroanja. (4) Naronik sme zavrniti zahtevo za dodatno obrazloitev odloitve delno ali v celoti, e bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali e bi lahko sporoeni podatki vplivali na poteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleenci v postopku, skladno z doloili tega zakona o varstvu podatkov. Naronik ne sme zavrniti zahteve komisije, pristojne za revizijo postopkov oddaje javnih naroil, glede izroitve vseh podatkov o postopku oddaje naroila. (5) Naronik lahko do pravnomonosti odloitve o oddaji naroila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odloitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odloitev, s katero nadomesti prejnjo. Naronik sprejme novo odloitev upotevaje dolobe tega lena. Naronik lahko spremeni odloitev o oddaji naroila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, e je pred spremembo te odloitve odloil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odloitev o oddaji naroila skladna z odloitvijo o zahtevku za revizijo. (6) Ta len se smiselno uporablja tudi za posamezna naroila iz 32. ali 33. lena tega zakona. 79.a len (obdobje mirovanja) (1) Naronik mora po sprejemu odloitve iz prvega odstavka prejnjega lena upotevati obdobje mirovanja, razen e: - je v postopku javnega naroanja objavil obvestilo o javnem naroilu iz 2., 4., 6. ali 10. toke prvega odstavka 57. lena tega zakona in je prejel le eno pravoasno ponudbo; - naronik izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 5. toke prvega odstavka 29. lena tega zakona; - je v postopek s pogajanji brez predhodne objave vkljuil le en gospodarski subjekt in je objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, pod pogojem, da ne sklene pogodbe o izvedbi naroila ali okvirnega sporazuma pred potekom osmih

delovnih dni od objave tega obvestila; - je v postopek s pogajanji po predhodni objavi, v katerem ni objavil obvestila o javnem naroilu, vkljuil le en gospodarski subjekt in je objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, pod pogojem, da ne sklene pogodbe o izvedbi naroila ali okvirnega sporazuma pred potekom osmih delovnih dni od objave tega obvestila. (2) Obdobja mirovanja ni treba upotevati, e naronik oddaja posamezno naroilo na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinaminem nabavnem sistemu. (3) Kadar ponudnik vloi zahtevo za dodatno obrazloitev odloitve o oddaji naroila iz tretjega odstavka prejnjega lena, tee rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naroanja od dneva prejema odloitve o tej zahtevi. (4) Kadar naronik v skladu s petim odstavkom prejnjega lena sprejme novo odloitev o oddaji naroila, tee rok za uveljavitev pravnega varstva od dneva prejema nove odloitve o oddaji naroila. (5) Odloitev o oddaji naroila postane pravnomona z dnem, ko zoper njo ni mogoe zahtevati pravnega varstva. 80. len (izloitev ponudb, ustavitev postopka, zavrnitev vseh ponudb, odstop od izvedbe javnega naroila) (1) V postopku oddaje javnega naroila mora naronik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. lenom tega zakona in upotevaje drugi in tretji odstavek 41. lena tega zakona izloiti ponudbe, ki niso popolne. V odloitvi, s katero se ponudnika izloi iz postopka oddaje javnega naroila, razen v primeru izloitve iz prvega odstavka 77.a lena tega zakona oziroma prvega odstavka 81.a lena ZJNVETPS, mora naronik izloenega ponudnika opozoriti na monost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. lena tega zakona, vkljuno z razlogi za izloitev. (2) Naronik lahko kadarkoli pred odpiranjem ponudb ustavi postopek javnega naroanja. Kadar izvaja naronik postopek javnega naroanja, v katerem objavi obvestilo o naroilu iz 2., 4., 6. ali 10. toke prvega odstavka 57. lena tega zakona, mora navedeno odloitev objaviti na portalu javnih naroil, in, e je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije. e predloene ponudbe mora naronik neodprte vrniti poiljateljem in jih obvestiti o ustavitvi postopka javnega naroanja in opozoriti na monost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. lena tega zakona. (3) Naronik lahko v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. e je naronik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odloitvi, ali bo zael nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predloili ponudbo, in, razen v primeru postopka iz 7. toke prvega odstavka 24. lena, vlado oziroma svoj nadzorni organ. V odloitvi o zavrnitvi vseh ponudb mora naronik ponudnike opozoriti tudi na monost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz

prvega odstavka 79. lena tega zakona. Kadar izvaja naronik postopek javnega naroanja, v katerem objavi obvestilo o naroilu iz 2., 4., 6. ali 10. toke prvega odstavka 57. lena tega zakona, mora navedeno odloitev objaviti na portalu javnih naroil, in, e je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije. (4) Kadar naronik v skladu s prejnjim odstavkom zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naroanja le, e so se bistveno spremenile okoliine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe. (5) Po sprejemu odloitve o oddaji naroila lahko naronik do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naroila ob predhodnem soglasju svojega nadzornega organa odstopi od izvedbe javnega naroila iz razlogov, da predmeta javnega naroila ne potrebuje ve ali da zanj nima zagotovljenih sredstev ali da se pri naroniku pojavi utemeljen sum, da je bila ali bi lahko bila vsebina pogodbe posledica storjenega kaznivega dejanja ali da so nastale druge izredne okoliine, na katere naronik ni mogel vplivati in jih predvideti ter zaradi katerih je postala izvedba javnega naroila z izbranim ponudnikom nemogoa. e naronik nima nadzornega organa, izda soglasje iz tega odstavka vlada. V primeru, da naronik odstopi od izvedbe javnega naroila, mora o svoji odloitvi in o razlogih, zaradi katerih odstopa od izvedbe javnega naroila, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predloili ponudbo. (6) Naronik odloitev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega lena vroi v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. Drugo poglavje Posebne dolobe v postopkih javnega naroanja 1.1. Posebne dolobe za odprti postopek 81. len (spremembe, dopolnitve in pojasnila razpisne dokumentacije) Naroniki so dolni na ali preko portala javnih naroil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje est dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravoasno. 1.2. Posebne dolobe za postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti 82. len (priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe) (1) Naronik pripravi razpisno dokumentacijo za vsako fazo postopka posebej. Razpisna dokumentacija za prvo fazo vsebuje: 1. povabilo k oddaji prijave, 2. navodila ponudnikom za izdelavo prijave, 3. navedbo tevila kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe, e je to primerno, 4. pogoje, ki so vezani na predmet naroila in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati

ponudnik za izvedbo javnega naroila, 5. navedba meril za izbiro, e je to mogoe, 6. drugo. (2) Razpisna dokumentacija za drugo fazo vsebuje: 1. povabilo k oddaji ponudbe, 2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, 3. splone in posebne pogoje, ki bodo sestavni del pogodbe, 4. elemente za pripravo predrauna z navodilom o izpolnitvi, 5. opis in ovrednotenje meril za izbiro, 6. drugo. 83. len (spremembe, dopolnitve in pojasnila razpisne dokumentacije) Naroniki so dolni na ali preko portala javnih naroil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje tiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravoasno. 84. len (obvestilo o priznanju sposobnosti) Obvestilo o priznanju sposobnosti oziroma o zavrnitvi priznanja sposobnosti mora naronik poslati tistim gospodarskim subjektom, ki so oddali prijavo. 85. len (povabilo k oddaji ponudbe) (1) e se oddaja javno naroilo po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti mora naronik hkrati povabiti vse kandidate k oddaji ponudb. Povabilo mora biti poslano kandidatom v pisni obliki. (2) Povabilo kandidatom mora vsebovati podatek o objavi razpisne dokumentacije. (3) Povabilo kandidatom je enako tudi v primeru, da z razpisno dokumentacijo razpolaga druga oseba in ne naronik, ki je odgovoren za javno naroanje. 1.3. Posebne dolobe za konkurenni dialog 86. len (priprava razpisne dokumentacije) (1) Naronik mora potrebe in zahteve, vezane na predmet javnega naroila, navesti v obvestilu o javnem naroilu in/ali v razpisni dokumentaciji. (2) Naronik lahko doloi, da se ta postopek opravi v zaporednih fazah z namenom, da se izloijo ponujene reitve, ki v manji meri dosegajo doloena in opisana merila, navedena v objavi ali v razpisni dokumentaciji. Navedeno monost je naronik dolan navesti v obvestilu o javnem naroilu ali v razpisni dokumentaciji. (3) Naronik pripravi razpisno dokumentacijo za vsako fazo postopka posebej.

Razpisna dokumentacija za prvo fazo vsebuje: 1. povabilo k oddaji prijave, 2. navodila ponudnikom za izdelavo prijave, 3. navedbo meril, 4. navedbo tevila kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe, 5. opis predmeta naroila ali ciljev, ki jih eli dosei naronik za izvedbo naroila, 6. pogoje za prvo fazo, 7. drugo. (4) Razpisna dokumentacija za ostale faze vsebuje: 1. povabilo k oddaji ponudbe, 2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, 3. razpisno dokumentacijo, pripravljeno na podlagi izvedenega dialoga, 4. elemente za pripravo predrauna z navodilom o izpolnitvi, 5. opis in ovrednotenje meril za izbiro, 6. drugo. 87. len (povabilo k oddaji ponudbe) (1) Naronik povabi kandidate k oddaji ponudbe v skladu s prvim odstavkom 85. lena tega zakona. Povabilo mora v primeru uporabe konkurennega dialoga vsebovati vsaj e: 1. sklicevanje na objavljeno obvestilo o javnem naroilu; 2. navedbo skrajnega roka za prejem ponudb, naslov, na katerega morajo biti poslane, ter jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene; 3. v primeru konkurennega dialoga datum in naslov, ki sta doloena za zaetek dialoga, ter jezik ali jezike, v katerih bo potekal; 4. sklicevanje na vse morebitne priloene dokumente, ki jih je treba oddati bodisi kot dodatek izjavam ponudnika ali kot dodatek informacijam v skladu s pogoji iz 44. in 45. lena tega zakona; 5. relativno pomembnost meril za oddajo naroila ali, e je to potrebno, padajoe zaporedje pomembnosti teh meril, e to ni opredeljeno v objavi obvestila o javnem naroilu ali v razpisni dokumentaciji. (2) V primeru naroil, ki se oddajo v skladu s 27. lenom tega zakona, se informacija iz 2. toke prvega odstavka tega lena ne navede v povabilu k sodelovanju v dialogu, temve v povabilu k oddaji ponudbe. (3) Povabilo kandidatom je enako tudi v primeru, da z razpisno dokumentacijo razpolaga druga oseba in ne naronik, ki je odgovoren za javno naroanje. 1.4. Posebne dolobe za postopek s pogajanji po predhodni objavi 88. len (priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe) (1) Naronik lahko doloi, da se postopek s pogajanji opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjal tevilo reitev, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za izbiro. Naronik mora v obvestilu o javnem naroilu ali v razpisni dokumentaciji doloiti, da

bo tako monost uporabil in na kaken nain. (2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje: 1. povabilo k oddaji ponudbe, 2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, 3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, 4. opis predmeta naroila ali ciljev, ki jih eli dosei naronik z izvedbo naroila, 5. splone pogoje pogodbe, 6. elemente za pripravo predrauna z navodilom o izpolnitvi. 89. len (povabilo k pogajanjem po predhodni objavi) (1) Naronik ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, po pregledu ponudb povabi k pogajanjem v skladu s prvim odstavkom 85. lena tega zakona. Povabilo mora vsebovati vsaj podatke iz prvega odstavka 87. lena tega zakona. (2) Naronik se pogaja s ponudniki o vseh pogojih za izvedbo naroila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predloili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel e v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodneje ponudbe, ob uporabi v naprej doloenih meril. (3) Naronik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeleencem pogajanj informacij na diskriminacijski nain, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi. (4) Naronik po zakljuenih pogajanjih od ponudnikov zahteva predloitev konne ponudbe v skladu z doseenim na pogajanjih. V primeru, da naronik postopek s pogajanji opravi v ve zaporednih fazah, velja navedeno za vsako fazo posebej, razen kadar se naronik pogaja samo z enim ponudnikom. V tem primeru mora ponudnik oddati le ponudbo, o kateri se naronik in ponudnik pogajata v prvi fazi pogajanj, in konno ponudbo, ki jo ponudnik predloi po zakljuku zadnje faze pogajanj. 1.5. Posebne dolobe za postopek s pogajanji brez predhodne objave 89.a len (priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe) Naronik v postopku s pogajanji brez predhodne objave ravna v skladu z 88. lenom tega zakona. 90. len (rok za prejem ponudbe) Naronik doloi rok za prejem ponudbe glede na razloge, iz katerih lahko uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave in glede na predmet naroila.

91. len (povabilo k pogajanjem brez predhodne objave) Naronik v postopku s pogajanji ravna v skladu z 89. lenom tega zakona. 1.6. Posebne dolobe za postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi 92. len (roki za prejem ponudb) (1) Rok za prejem ponudb ali prijav mora biti tak, da omogoa gospodarskemu subjektu pripravo popolne ponudbe. (2) V kolikor naronik sam ali na pobudo gospodarskega subjekta oceni, da je to potrebno, rok za prejem ponudb ustrezno podalja. 1.6. (rtano) 93. len (razpisna dokumentacija) (1) V postopku zbiranja ponudb naronik pripravi razpisno dokumentacijo, predvsem pogoje, ki bodo sestavni del pogodbe o izvedbi naroila, e je to potrebno in v obsegu kot je to primerno, glede na nain izvajanja postopka. (2) Naroniku ni potrebno posebej pripraviti razpisne dokumentacije, v primeru, da so vsi potrebni podatki in podlage za oddajo ponudbe podani v objavi obvestila o javnem naroilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. 94. len (dokumentacija o postopku oddaje naroila) (1) Dokumentacijo o oddaji naroila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki jo mora voditi naronik, sestavljajo: - sklep o zaetku postopka, - objava obvestila o javnem naroilu, - povabilo k oddaji ponudbe in/ali razpisna dokumentacija, e je to primerno, - predloene ponudbe, - odloitev o oddaji naroila, - objava obvestila o oddaji naroila. (2) Dokumentacijo sestavljajo tudi drugi dokumenti glede na nain izvedbe javnega naroanja. 1.7. (rtano) 95. len (rtan)

1.8. Posebne dolobe za postopek oddaje naroila male vrednosti 95.a len (rok za prejem ponudb) Pri doloanju roka za prejem ponudb ali prijav ravna naronik v skladu z 92. lenom tega zakona. 95.b len (razpisna dokumentacija) Pri pripravi razpisne dokumentacije v postopku oddaje naroila male vrednosti ravna naronik v skladu s 93. lenom tega zakona. 95.c len (dokumentacija o postopku oddaje naroila male vrednosti) (1) Dokumentacijo o oddaji naroila male vrednosti, ki jo mora voditi naronik, sestavljajo: - sklep o zaetku postopka, e je to primerno, - povabilo k oddaji ponudbe, - razpisna dokumentacija, e je to primerno, - predloene ponudbe, - odloitev o oddaji naroila. (2) Dokumentacijo lahko sestavljajo tudi drugi dokumenti glede na nain izvedbe javnega naroila. 95. len (odpiranje ponudb v postopku oddaje naroila male vrednosti) Kadar naronik v postopku oddaje naroila male vrednosti pripravi razpisno dokumentacijo, odpre ponudbe po vrstnem redu prejema. Tretji del PRAVILA, KI UREJAJO NATEAJE 95.d len (uporaba zakona pri nateaju) Naronik izvede nateaj v skladu s tem delom zakona in pri tem smiselno uporablja ostale dolobe tega zakona. 96. len (podroje uporabe) (1) Javne nateaje organizirajo: a) naroniki iz Seznama naronikov, ki so dravni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, ki so organi Republike Slovenije in njihovi organi v sestavi, e je vrednost javnega naroila enaka ali veja od 125.000 eurov; b) naroniki, ki niso navedeni v Seznamu naronikov, ki so dravni organi in njihovi

organi v sestavi ter lokalne skupnosti, e je vrednost javnega naroila enaka ali veja od 193.000 eurov; c) vsi naroniki, e je vrednost javnega naroila enaka ali veja od 193.000 eurov, e se javna naroila nanaajo na storitve kategorije 8 iz Seznama storitev A, telekomunikacijske storitve kategorije 5, katerih vrstne tevilke v nomenklaturi CPV so enakovredne referennim tevilkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali na storitve iz Seznama storitev B. (2) Dolobe tega dela zakona se uporabljajo za: a) nateaje, ki se organizirajo kot del postopka za oddajo javnega naroila storitev; b) nateaje s podelitvijo nagrad in/ali plail udeleencem. (3) V primerih iz a) toke prejnjega odstavka se mejna vrednost nanaa na ocenjeno vrednost javnega naroila storitev brez DDV, vkljuno z vsemi morebitnimi nagradami in/ali plaili udeleencem. V primerih iz b) toke prejnjega odstavka se mejna vrednost nanaa na skupni znesek nagrad in plail, vkljuno z ocenjeno vrednostjo javnih naroil storitev brez DDV, ki se lahko pozneje oddajo po petem odstavku 29. lena tega zakona, e naronik v obvestilu o nateaju ne izkljui take oddaje naroila. (4) Vrednost nagrade, podeljene posamezniku, ne sme presegati vrednosti 30.000 eurov, vrednost nagrade, podeljene gospodarskemu subjektu, pa ne sme presegati vrednosti 100.000 eurov. 97. len (izkljuitev iz podroja uporabe) Dolobe tega dela zakona se ne uporabljajo za: a) nateaje v smislu tega zakona, organizirane s strani naronikov, ki opravljajo eno ali ve dejavnosti iz 5. do 9. lena ZJNVETPS, in organizirane zaradi izvajanja teh dejavnosti; ravno tako se ne uporablja za nateaje, ki so izkljueni iz podroja uporabe tega zakona. Vendar se ta zakon e naprej uporablja za nateaje, razpisane s strani naronikov, ki opravljajo eno ali ve dejavnosti iz 8. lena ZJNVETPS, in razpisane zaradi izvajanja teh dejavnosti, e to zahteva podrona zakonodaja; b) nateaje, ki so organizirani v enakih primerih, kot tisti v 2., 3. in 4. toki prvega odstavka 17. lena tega zakona za javna naroila storitev. 98. len (splone dolobe) (1) Pravila za organizacijo in izvedbo nateajev mora naronik sporoiti zainteresiranim za sodelovanje pri nateaju. (2) V nateajih udeleencem pravica do sodelovanja ne sme biti omejena: a) na ozemlje ali del ozemlja drave lanice; b) z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji drave lanice, v kateri nateaj poteka, morali le-ti biti fizine ali pravne osebe.

99. len (objave) (1) V kolikor elijo naroniki izvesti nateaj, morajo le-to objaviti. (2) Naroniki, ki so izvedli nateaj, so dolni objaviti izide nateaja v skladu z dolobami tega zakona. Naronik mora imeti dokazilo o dnevu odpoiljanja v objavo. Naronik ni dolan objaviti informacij o izidih nateaja, e bi njihova objava ovirala izvrevanje zakona, bila v nasprotju z javnim interesom, posegala v legitimne poslovne interese posameznega javnega ali zasebnega podjetja ali bi lahko kodila lojalni konkurenci med ponudniki storitev. (3) Za nateaje se uporablja tudi 64. len tega zakona. 100. len (oblika in nain objave nateajev) (1) Objave iz prejnjega lena morajo vsebovati informacije iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v objavah o nateajih, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam informacij, ki morajo biti navedene v objavah o nateajih), v skladu s standardnimi vzorci obvestil. (2) Objave se opravijo v skladu z dolobami tega zakona. 101. len (sredstva sporoanja) (1) Za vsa sporoila v zvezi z nateaji se uporablja prvi, drugi in etrti odstavek 65. lena tega zakona. (2) Naronik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak nain, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje z vsemi informacijami, ki jih sporoijo udeleenci nateaja. irija ne sme pregledati narte in projekte pred iztekom roka za njihovo oddajo. (3) Vse informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, ki so potrebne za elektronsko predstavitev nartov in projektov, vkljuno s ifro, morajo biti na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom. Poleg tega morajo biti sredstva za elektronsko sprejemanje nartov in projektov v skladu z zahtevami iz Zahtev v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijavami za sodelovanje ter narti in projekti v nateajih. 102. len (sestava irije) irija mora biti sestavljena izkljuno iz fizinih oseb, ki so neodvisne od udeleencev nateaja. irijo sestavljajo predsednik, namestnik in vsaj dva lana. e naronik od udeleencev nateaja zahteva posebna strokovna znanja in izkunje, mora imeti vsaj tretjina lanov irije enaka ali enakovredna strokovna znanja in izkunje.

103. len (izbor tekmecev) e je tevilo udeleencev na nateaju omejeno, morajo naroniki doloiti jasna in nediskriminatorna merila za izbor. V vsakem primeru mora biti tevilo kandidatov, povabljenih k sodelovanju, zadostno za zagotovitev prave konkurence. 104. len (odloitve irije) (1) irija mora biti samostojna pri sprejemanju svojih odloitev ali mnenj. (2) irija mora pregledati narte in projekte, ki jih predloijo kandidati, upotevaje njihovo anonimnost ter izkljuno na podlagi meril iz obvestila o javnem nateaju. (3) irija mora v poroilu, ki ga podpiejo njeni lani, razvrstiti projekte od prvega do zadnjega na podlagi ocene vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in vsemi tokami, ki bi jih bilo treba pojasniti. (4) irija mora spotovati anonimnost udeleencev nateaja do sprejema mnenja ali odloitve. (5) Po potrebi se lahko kandidate povabi k dialogu, da zaradi pojasnitve katerih koli vidikov projektov, odgovorijo na vpraanja, ki jih je irija navedla v poroilu iz tretjega odstavka tega lena. (6) O dialogu med lani irije in kandidati mora irija sestaviti izrpni zapisnik. etrti del POROILA IN STATISTIKA Prvo poglavje Poroila 104.a len (hramba dokumentacije o postopku javnega naroanja) Naronik mora hraniti dokumentacijo o postopku javnega naroanja najmanj deset let po datumu oddaje naroila oziroma najmanj dve leti po preteku garancije za predmet naroila, e garancija velja ve kot deset let. Neizbrane ponudbe mora naronik hraniti najmanj dve leti po datumu oddaje naroila. 105. len (konno poroilo o oddaji naroila) (1) Naronik mora sestaviti pisno poroilo o vsakem oddanem naroilu, razen v primeru postopka oddaje naroila male vrednosti, vsakemu sklenjenemu okvirnemu sporazumu in vzpostavljenemu dinaminemu nabavnemu sistemu, ki mora vsebovati

predvsem naslednje podatke: a) ime in naslov naronika, predmet in vrednost naroila, okvirnega sporazuma ali dinaminega nabavnega sistema; b) imena izbranih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo izbiro ter razvrstitev ponudb tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kaken je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom; c) imena izloenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo izloitev; d) razloge za zavrnitev neobiajno nizkih ponudb; e) ime izbranega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe, ter, v kolikor je to znano, dele naroila ali okvirnega sporazuma, ki ga izbrani ponudnik namerava dati v podizvajanje tretji osebi; f) glede postopkov s pogajanji okoliine iz 28. in 29. lena tega zakona, ki upraviujejo uporabo teh postopkov; g) e gre za konkurenni dialog, okoliine iz 27. lena tega zakona, ki upraviujejo uporabo tega postopka; h) po potrebi razloge, na podlagi katerih se je naronik odloil, da ne odda naroila ali sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinaminega nabavnega sistema. (2) Naroniki morajo sprejeti ustrezne ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naroila, ki se izvajajo na elektronski nain. (3) Poroilo ali njegovi najpomembneji podatki se sporoijo Komisiji, e le-ta to zahteva. Drugo poglavje Statistika 105.a len (sporoanje podatkov o oddanih javnih naroilih v preteklem letu) (1) Podatki o oddanih javnih naroilih, katerih vrednost je enaka ali veja od vrednosti iz drugega odstavka 12. lena tega zakona, se zajemajo neposredno iz obvestil iz 3., 5., 7. in 12. toke prvega odstavka 57. lena tega zakona, ki jih naronik objavi na portalu javnih naroil v skladu s tem zakonom. (2) Podatke o posameznih naroilih, oddanih na podlagi okvirnega sporazuma, naroniki sporoajo na portal javnih naroil do 28. februarja tekoega leta za preteklo leto. (3) Podatke o oddanih javnih naroilih, katerih vrednost je nija od vrednosti iz drugega odstavka 12. lena tega zakona, sporoajo organi Republike Slovenije na portal javnih naroil do 28. februarja tekoega leta za preteklo leto.

106. len (statistino poroilo) (1) Podatke o oddanih javnih naroilih v preteklem letu, ki so jih naroniki sporoili na portal javnih naroil v skladu s prejnjim lenom tega zakona, obdela Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., in jih polje ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. maja tekoega leta. (2) Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., ima za obdelavo podatkov iz prejnjega odstavka tega lena zagotovljen brezplaen dostop do razirjenega nabora podatkov iz baze Poslovnega registra Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, v standardizirani obliki, ki jo Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve po ceniku ponuja tudi ostalim uporabnikom. (3) Ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi podatkov o oddanih javnih naroilih v preteklem letu, najkasneje do 30. septembra tekoega leta pripravi statistino poroilo o oddanih javnih naroilih v Republiki Sloveniji in ga posreduje vladi v potrditev. (4) Ministrstvo, pristojno za finance, posreduje statistino poroilo o oddanih javnih naroilih, pripravljeno v skladu s 107. lenom tega zakona, v katerem so loeno navedena javna naroila blaga, storitev in gradenj, ki so jih oddali naroniki v predhodnem letu, najkasneje do 31. oktobra tekoega leta Komisiji. 107. len (vsebina statistinega poroila) (1) Statistino poroilo mora za vsakega naronika iz Seznama subjektov in kategorij subjektov javnega prava in Seznama naronikov, ki so dravni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, vsebovati vsaj: a) tevilo in vrednost oddanih naroil; b) tevilo in skupno vrednost naroil, oddanih v skladu z omejitvami iz Sporazuma o vladnih nabavah. (2) V kolikor je to mogoe, se podatki iz a) toke prejnjega odstavka razlenijo na: - postopke za oddajo naroila, ki jih je naronik uporabil; - referenne tevilke ali kategorije nomenklature CPV za vse te postopke gradenj iz Seznama dejavnosti na podroju gradenj in blaga ter storitev iz Seznama storitev; - ime, sede ali dravljanstvo gospodarskega subjekta, ki mu je naroilo oddano. (3) e so bila naroila oddana po postopku s pogajanji, se podatki iz a) toke prvega odstavka tega lena razlenijo e na okoliine iz 28. in 29. lena tega zakona, ter navedeta tevilo in vrednost oddanih naroil s strani Republike Slovenije in drave izbranega ponudnika. (4) Statistino poroilo mora za vsako kategorijo naronika, ki ni navedena v Seznamu naronikov, ki so dravni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, vsebovati vsaj: a) tevilo in vrednost oddanih naroil, razlenjenih v skladu z drugim odstavkom tega

lena; b) skupno vrednost naroil, oddanih v skladu z omejitvami iz Sporazuma o vladnih nabavah. (5) Statistino poroilo mora vsebovati vsako statistino informacijo, ki jo zahteva Sporazum o vladnih nabavah. (6) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, izda pravilnik o vrstah in nainu zbiranja podatkov o oddanih javnih naroilih v preteklem letu. Peti del PREKRKOVNI ORGAN 108. len (prekrkovni organ) (1) Organ, pristojen za ugotavljanje prekrkov naronikov, ponudnikov in podizvajalcev je Dravna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naroil (v nadaljnjem besedilu: Dravna revizijska komisija). (2) Postopek o prekrku vodi in o njem odloa pooblaena uradna oseba Dravne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrke in na njegovi podlagi sprejetih predpisih. Pooblaeno uradno osebo doloi predsednik Dravne revizijske komisije v skladu z zakonom, ki ureja prekrke. (3) V primeru, ko Dravna revizijska komisija v skladu s tem zakonom: - ugotavlja pogoje za zaetek postopka o prekrku zoper naronika in odgovorno osebo naronika oziroma - zbira dodatna obvestila in dokaze o morebitnem prekrku naronika in odgovorne osebe naronika, morata naronik in odgovorna oseba naronika Dravni revizijski komisiji najpozneje v treh dneh po prejemu njenega pisnega poziva odstopiti vso dokumentacijo, na odstop katere ju je Dravna revizijska komisija pozvala. esti del KAZENSKE DOLOBE 109. len (kazenske dolobe za naronika) (1) Z globo od 25.000 do 100.000 eurov se za prekrek kaznuje pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske drube, srednja ali velika gospodarska druba in ki kot naronik: 1. izbere nain doloitve vrednosti, da bi se zaradi nije ocenjene vrednosti izognil postopku oddaje javnega naroila (14. len tega zakona); 2. pooblasti za izvedbo ali odloanje v postopku javnega naroanja osebo zasebnega prava (tretji odstavek 16. lena tega zakona);

3. ravna v nasprotju s etrtim odstavkom 16. lena tega zakona; 4. odda naroilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopua (25. do 30.a len tega zakona); 5. zahteva, da dokazilo o podatku, o katerem dravni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco, predloi ponudnik (esti odstavek 41. lena tega zakona); 6. odda javno naroilo ali sklene pogodbo o izvedbi javnega naroila s ponudnikom, ki je bil na dan, ko se je potekel rok za oddajo ponudbe, uvren v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami (tretji odstavek 42. lena tega zakona); 7. doloi merilo ekonomsko najugodneja ponudba in med izvajanjem predmeta javnega naroila spremeni predmet pogodbe o oddaji javnega naroila tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ni ve ekonomsko najugodneja ponudba (48. len tega zakona); 8. ne upoteva rokov za objavo in predloitev ponudb, opredeljenih v tem zakonu (50. do 56., 62. do 63.b len tega zakona); 9. ni objavil obvestila iz 1. do 12. toke prvega odstavka 57. lena tega zakona, eprav ga k temu zavezuje ta zakon; 10. opredeli dolobe pogodbe o oddaji javnega naroila tako, da v bistvenih elementih odstopajo od dolob iz razpisne dokumentacije (etrti odstavek 71. lena tega zakona); 11. ravna v nasprotju z osmim odstavkom 71. lena tega zakona; 12. ravna v nasprotju s trinajstim odstavkom 71. lena tega zakona; 13. ne upoteva obdobja mirovanja, eprav ga k temu zavezuje zakon (prvi odstavek 79.a lena tega zakona); 14. zavrne vse ponudbe in izvede za isti predmet nov postopek javnega naroanja, pri tem pa se niso bistveno spremenile okoliine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe (etrti odstavek 80. lena tega zakona); 15. odstopi od izvedbe javnega naroila v nasprotju s petim odstavkom 80. lena tega zakona; 16. ne sporoi statistinih podatkov oziroma sporoi napane statistine podatke o oddanih javnih naroilih (105.a len tega zakona); 17. ne odstopi dokumentacije Dravni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 108. lena tega zakona). (2) Pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske drube, ni srednja ali velika gospodarska druba in ki kot naronik stori prekrek iz prejnjega odstavka, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov. (3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki kot naronik stori prekrek iz prvega odstavka tega lena, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov. (4) Odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, v dravnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ki kot naronik stori prekrek iz prvega odstavka tega lena, se kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov. (5) Za prekrek iz 1., 4., 7., 13. ali 14. toke prvega odstavka tega lena se odgovorni osebi pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, v dravnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ki je storila ta prekrek, izree tudi stranska sankcija izloitve iz postopkov javnega naroanja, in sicer taka oseba za

dobo treh let ne sme voditi, odloati ali na kateri koli drug nain sodelovati v postopku javnega naroanja. (6) Organ, ki odloi o prekrku iz prejnjega odstavka, posreduje to odloitev naroniku, pri katerem je oseba, ki je storila prekrek, zaposlena in ministrstvu, pristojnemu za finance. Odloitev mora posredovati v treh delovnih dneh od njene pravnomonosti. 109.a len (kazenske dolobe za ponudnika) (1) Z globo od 25.000 do 100.000 eurov se za prekrek kaznuje pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske drube, srednja ali velika gospodarska druba in ki kot ponudnik: 1. ravna v nasprotju s sedmim, osmim, desetim ali enajstim odstavkom 71. lena tega zakona; 2. naroniku v roku ne posreduje podatkov iz trinajstega odstavka 71. lena tega zakona (tirinajsti odstavek 71. lena tega zakona); 3. kljub naronikovemu pozivu in eprav za to niso podani objektivni razlogi, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naroila. teje se, da so objektivni razlogi tisti, na katere ponudnik ni mogel vplivati; 4. v ponudbi vedoma da neresnino izjavo ali dokazilo; 5. uveljavlja pravico do dodatne obrazloitve iz tretjega odstavka 79. lena tega zakona z namenom pridobitve dodatnega asa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naroanja. (2) Pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske drube, ni srednja ali velika gospodarska druba in ki kot ponudnik stori prekrek iz prejnjega odstavka se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov. (3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki kot ponudnik stori prekrek iz prvega odstavka tega lena, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov. (4) Za prekrek iz 3. toke prvega odstavka tega lena se ponudniku izree tudi sankcija izloitve iz postopkov javnega naroanja, in sicer: - e je predmet javnega naroila blago ali storitev, za dobo treh let od pravnomonosti odlobe o prekrku, - e je predmet naroila gradnja, za dobo petih let od pravnomonosti odlobe o prekrku. (5) Odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki kot ponudnik stori prekrek iz prvega odstavka tega lena, se kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov. 109.b len (kazenske dolobe za podizvajalca) (1) Z globo od 25.000 do 100.000 eurov se za prekrek kaznuje pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske drube, srednja ali velika gospodarska

druba in ki kot podizvajalec ne predloi soglasja k neposrednemu plailu (sedmi odstavek 71. lena tega zakona). (2) Pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske drube, ni srednja ali velika gospodarska druba in ki kot podizvajalec stori prekrek iz prejnjega odstavka, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov. (3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki kot podizvajalec stori prekrek iz prvega odstavka tega lena se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov. (4) Odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki kot podizvajalec stori prekrek iz prvega odstavka tega lena, se kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov. 109.c len (sankcioniranje hujih prekrkov) e je narava prekrka iz 1., 4., 11., 12. in 13. toke prvega odstavka 109. lena tega zakona ter 1. in 2. toke prvega odstavka 109.a lena tega zakona posebno huda zaradi viine povzroene kode ali viine protipravno pridobljene premoenjske koristi ali zaradi storilevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, lahko prekrkovni organ izree vekratnik globe iz 109. in 109.a lena tega zakona, vendar izreena globa za: a) pravno osebo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske drube, srednja ali velika gospodarska druba, ne sme presei vrednosti 300.000 eurov; b) pravno osebo, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske drube, ni srednja ali velika gospodarska druba, ne sme presei vrednosti 150.000 eurov; c) samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ne sme presei vrednosti 90.000 eurov; d) odgovorno osebo pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, v dravnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ne sme presei vrednosti 6.000 eurov. 109. len (globe v hitrem postopku) V hitrem postopku lahko prekrkovni organ izree globo v razponu, predpisanem v tem zakonu. Pri odloanju o viini globe se upotevata tea prekrka in z njim povzroena koda. 110. len (rtan)

Zakon o javnem naroanju - ZJN-2 (Uradni list RS, t. 128/06) vsebuje naslednje prehodne in konne dolobe: Sedmi del PREHODNE IN KONNE DOLOBE 111. len (predpisi, ki prenehajo veljati) (1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o javnih naroilih (Uradni list RS, t. 39/00, 102/00, 2/04 in 36/04) in predpisi, izdani na njegovi podlagi: - Pravilnik o vsebini, pogojih in omejitvah za izvedbo elektronske drabe v postopkih oddaje javnih naroil (Uradni list RS, t. 130/04), - Pravilnik o doloitvi tolarskih protivrednosti, nad katerimi so potrebne objave javnih naroil v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti (Uradni list RS, t. 40/04) - Pravilnik o enotnih obrazcih za vse vrste objav, ki jih morajo naroniki objavljati po zakonu o javnih naroilih (Uradni list RS, t. 44/04), - Uredba o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naroil male vrednosti (Uradni list RS, t. 84/04), - Uredba o kategorijah in seznamih naronikov po Zakonu o javnih naroilih (Uradni list RS, t. 73/04), - Pravilnik o vrstah in nainu zbiranja podatkov ter enotnih obrazcih za sporoanje podatkov o oddanih javnih naroilih v preteklem letu (Uradni list RS, t. 41/05), - Pravilnik o ugotovitvi, kdaj teje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, t. 33/04), - Pravilnik o natanneji vsebini sklepa za zaetek postopka oddaje javnega naroila (Uradni list RS, t. 32/04 in 87/04), - Pravilnik o vrstah finannih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naroila (Uradni list RS, t. 25/04 in 87/04), - Navodilo o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, t. 86/01). (2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 20. len Zakona o izvrevanju prorauna Republike Slovenije za leti 2006 in 2007 (Uradni list RS, t. 116/2005). (3) Do prietka uporabe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov se, v kolikor niso z njim v nasprotju, e nadalje uporabljajo predpisi iz prvega in drugega odstavka tega lena. 112. len (zakljuitev postopkov zaetih po prejnjem zakonu) (1) Postopki oddaje javnih naroil za katere so bila obvestila o javnem naroilu objavljena pred zaetkom uporabe tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih. (2) Druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega naroila po postopku s pogajanji se izvede po tem zakonu, e naronik kandidatom e ni izroil razpisne dokumentacije.

113. len (vzpostavitev portala javnih naroil) (1) Poleg objave obvestil v Uradnem listu Evropske unije, glede na mejne vrednosti, se obvestila v zvezi z javnimi naroili do vzpostavitve portala javnih naroil objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije. (2) Ministrstvo, pristojno za finance, zagotovi vzpostavitev portala javnih naroil v roku estih mesecev od uveljavitve tega zakona. 114. len (objave do vzpostavitve portala) (1) Do vzpostavitve portala javnih naroil mora naronik za prejem prijav za sodelovanje in za prejem ponudb upotevati naslednje roke: - v primeru iz 51. lena je rok za prejem ponudb najmanj 52 dni; - v primeru iz prvega odstavka 52. lena in drugega odstavka 54. lena je minimalni rok za prejem ponudb 36 dni; - v primeru iz 1. toke prvega odstavka 54. lena in 55. lena je rok za prejem prijav za sodelovanje 37 dni od datuma poiljanja obvestila o javnem naroilu; - v primeru iz 2. toke prvega odstavka 54. lena je rok za prejem ponudb 40 dni od datuma poiljanja povabila. (2) Do vzpostavitve portala javnih naroil se obvestila, ki se ne poiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za poiljanje iz 2. toke Informacij povezanih z objavljanjem, objavijo najpozneje 12 dni po poiljanju ali v primeru skrajanja rokov iz razloga nujnosti, najpozneje pet dni po poiljanju. (3) Vsebina obvestil, ki se ne poiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopkom za poiljanje iz 2. toke Informacij povezanih z objavljanjem, je omejeno na priblino 650 besed. 115. len (predpisi na podlagi tega zakona) (1) Minister, pristojen za finance izda pravilnik iz 107. lena tega zakona v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega zakona. (2) Vlada izda predpis iz petega odstavka 3. lena in estega odstavka 4. lena tega zakona v roku 3. mesecev po uveljavitvi tega zakona. (3) Vlada izda uredbo iz prvega odstavka 2. lena, etrtega odstavka 3. lena, prvega odstavka 12. lena, etrtega odstavka 16. lena, prvega odstavka 37. lena, tretjega odstavka 52. lena, 56. lena in 66. lena v roku 15 dni po uveljavitvi tega zakona. 116. len (veljavnost zakona) Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,

uporabljati pa se zane v roku 15 dni po njegovi uveljavitvi. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naroanju - ZJN-2A (Uradni list RS, t. 16/08) vsebuje naslednje prehodne in konne dolobe: PREHODNE IN KONNE DOLOBE 17. len Ne glede na 105.a len in 106. len zakona naronik vpie in polje v elektronski obliki podatke o oddanih javnih naroilih v letu 2007 na portal javnih naroil do 28. februarja 2008. 18. len Doloba desetega odstavka 35. lena zakona se zane uporabljati 1. junija 2008. 19. len Osnovni funkcionalni sistem za elektronsko javno naroanje mora Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. vzpostaviti najkasneje do 31. marca 2008, informacijski sistem za izvedbo elektronske drabe pa v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. 20. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naroanju - ZJN-2B (Uradni list RS, t. 19/10) vsebuje naslednje prehodne in konne dolobe: PREHODNE IN KONNE DOLOBE 55. len Vlada izda predpis iz desetega odstavka 71. lena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Vlada izda predpis iz 63.d lena zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. Vlada izda predpis iz osmega odstavka 42. lena v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona. Vlada izda predpis iz sedmega odstavka 24. lena v estih mesecih po uveljavitvi tega zakona. 56. len Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o neposrednih plailih

podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naroanju (Uradni list RS, t. 66/07), uporablja pa se do zaetka uporabe predpisa iz prvega odstavka prejnjega lena. 57. len Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. mora na portalu javnih naroil zagotoviti objavo obvestil iz 9. in 10. toke prvega odstavka 57. lena zakona z dnem uveljavitve zakona. 58. len Postopki oddaje javnih naroil, za katere so bila obvestila iz 2. ali 4. toke prvega odstavka 57. lena zakona objavljena pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih. Postopki s pogajanji brez predhodne objave, ki so jih naroniki zaeli izvajati pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih. Druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega naroila po postopku s pogajanji se izvede po tem zakonu, e naronik pred uveljavitvijo tega zakona kandidatom e ni izroil razpisne dokumentacije. 59. len Ministrstvo, pristojno za finance, zane voditi evidenco iz 77.a lena zakona in jo objavi na svoji spletni strani z dnem uveljavitve tega zakona. Z dnem vzpostavitve evidence iz 77.a lena se preneha voditi evidenca iz drugega odstavka 77. lena Zakona o javnem naroanju (Uradni list RS, t. 128/06 in 16/08). 60. len Doloba desetega odstavka 35. lena zakona se zane uporabljati z dnem vzpostavitve sistema za elektronsko javno naroanje iz 67.a lena zakona. Doloba sedmega odstavka 24. lena zakona se zane uporabljati v 12 mesecih od zaetka izvajanja strokovnega izpita iz javnega naroanja. 61. len Ta zakon zane veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naroanju - ZJN-2C (Uradni list RS, t. 18/11) vsebuje naslednje prehodne in konne dolobe: PREHODNE IN KONNE DOLOBE 37. len Minister, pristojen za finance, izda predpis iz osmega odstavka 24. lena do 30. septembra 2011.

Minister, pristojen za finance, izda predpis iz drugega odstavka 67.a lena zakona v treh mesecih po vzpostavitvi sistema za elektronsko javno naroanje. Minister, pristojen za finance, uskladi predpis iz estega odstavka 107. lena Zakona o javnem naroanju (Uradni list RS, t. 128/06, 16/08 in 19/10) z dolobami 24. lena tega zakona v osmih mesecih po uveljavitvi tega zakona. 38. len Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. mora v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance, na portalu javnih naroil zagotoviti objavo obvestil iz 13. toke prvega odstavka 57. lena zakona do 31. decembra 2011. 39. len Postopki javnega naroanja, za katere so bila obvestila iz 2., 4., 6. ali 10. toke prvega odstavka 57. lena zakona poslana v objavo na portal javnih naroil pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih. Postopki s pogajanji brez predhodne objave in postopki s pogajanji po predhodni objavi, v katerih naronik ne objavi obvestila iz 2. toke prvega odstavka 57. lena zakona, ki so jih naroniki zaeli izvajati pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih. Posamezna naroila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma, se oddajo v skladu z dolobami okvirnega sporazuma. 40. len Zajem in sporoanje statistinih podatkov o javnih naroilih, oddanih v letu 2010, se izvede po dosedanjih predpisih. Doloba prvega stavka sedmega odstavka 24. lena se zane uporabljati 1.1.2013. 41. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.