Univerza v Ljubljani

Fakulteta za računalništvo in informatiko Tržaška 25, Ljubljana

EKONOMIKA POSLOVANJA
SKRIPTA
2006 / 2007 (predavatelj prof. dr. Miran Mihelčič)

Goran Arh

Ljubljana, avgust 2007

Andrej Oblak
KAZALO
(predavatelj prof. dr. Miran Mihelčič)....................................................................................................................1

PRED-UVOD ZGODOVINA SKRIPTE: Mihelčič je po mojem mnenju najboljši predavatelj. Vendar pa prehitro govori, da bi lahko od predavanj odnesel solidne zapiske. To kar ti od predavanj ostane v glavi pa tudi pozabiš do izpita. Iz teh razlogov sem si dobodil avdio posnetke iz predavanj (iz leta 2005/2006). To mi je omogočilo dobesedni zapis predavanj. Vendar pa mi je to vzelo ogromno časa. Za zapis ene ure predavanj sem izgubil vsaj 3 ure časa. Nekje pri 55. strani sem zaradi prevelikih frustracij odnehal. Na srečo pa je bil kolega Andrej Oblak pripravljen nadaljevati moje delo. Aprila 2006 je tako izšla prva verzija te skripte: "Zapiski predavanj iz ekonomike poslovanja 2005-2006" (548 KB). To skripto sem naslednje šolsko leto še dopolnil na nekaj predavanjih. Popravil sem tudi nekatere slovnične in vsebinske napake ter dopolnil par manjkajočih stvari. Vsega skupaj je šlo v to skripto cca. 150 ur dela. Skripta je open source. Tako da če zaradi napake v skripti padeš na izpitu, namesto da greš trkati na moja vrata, raje sedi za računalnik in objavi update te skripte. Predvsem bi bila potrebna dopolnitev snovi celotnega 4. poglavja in začetka 5. poglavja, ki v tej skripti manjka (za ta dan nisem dobil avdio posnetkov). Ta manjkajoča snov se obravnava okoli datuma 11.11. OPOMBA AVGUST 2007: //ni iz predavanja ampak iz knjige izdaja 2005 Dodano poglavje 3.6 Poglavje 4.1 (ostalo 4.2 in 4.3 ne pride v poštev) Poglavje 5 (vse do vključno 5.2.3) PREDAVANJA Profesor inskripcije jemlje zelo resno, zato moraš priti na predavanja vsaj 4x. 2x za izbiro datuma vpisa inskripcije in 2x za dejanski vpis. Inskripcijo daje med odmorom, ki je med prvo in drugo uro predavanj. Brez inskripcije ne moreš opravljati izpita. Glede zamujanja na predavanja je Mihelčič skoraj tako strog kot Kodek. Običajno te samo napodi ven, včasih pa te predhodno še nadere. PRIPOROČEN NAČIN UČENJA EKONOMIKE POSLOVANJA: Knjigo se splača uporabljati za gledanje nekaterih računskih nalog, grafov (kateri grafi pridejo v poštev je označeno v tej skripti) in zaradi 16. poglavja. Za slednje lahko odgovore na vprašanja najdeš na: http://www.e-student.si/FRI:VSP:EP:Izpitna_vpra%C5%A1anja -2-

Ostalo se bolj ko ne da preštudirati iz te skripte, rešenih računskih nalog, starih pisnih izpitov in starih ustnih izpitov. Za slednje pride predvsem v poštev 100 ustnih vprašanj z odgovori: http://www.fri-info.net/forum/viewtopic.php?p=105407#105407 Ta skripta vsekakor pride prav na predavanjih. Profesor namreč skoraj dobesedno isto predava kot je napisano v tej skripti. PISNI IZPIT: Na pisnem izpitu je samo 1/2 do 2/3 vprašanj, ki so se že kdaj preje pojavila. Ostala vprašanja so nova. Zato je priporočljivo imeti tudi nekaj splošnega znanja o ekonomiki poslovanja (znati samo odgovore na vprašanja, ki so se pojavila na starih pisnih izpitih zna biti premalo) Na izpitu je vedno 12 nalog: 3 do 5 za odgovoriti (Razlika med maržo in rabatom) 2 do 3 za našteti (Naštej 4 od 5 metod analize, ki jih uporablja analitik) 1 do 3 računske (Izračunaj letni strošek amortizacije za delovno sredstvo v 3. letu delovanja…) 2 do 4 za obkrožiti (Terjatve do kupcev in gotovina so: a) osnovna sredstva, b) finančna sredstva, c) obratna sredstva d) rezervna sredstva (obkrožiš pač C odgovor)) Pred izpitom profesor najprej 10 minut določa sedežni red, pri čemer vsakega študenta posebej posede. Nato 10 minut na tablo kreira razpored ustnih izpitov. Potem pa še 10 minut razlaga pravila igre (kalkulator si lahko sposodiš samo od študenta pred tabo ali študenta za tabo, pisati je treba z dobrim kulijem…). Izpit se piše 60 minut vendar ga brez problema rešiš v 30 minutah. Časa za reševanje je torej več kot dovolj. Mihelčič da cca. 5 različnih testov, tako da prepisovanje od kolegov ni mogoče. Za pozitivno moraš pisati vsaj 43% (visokošolci 38%). Splača se pisati čim več, ker z več točkami iz pisnega izpita lažje narediš ustni izpit. Izpit se da opravljati samo 6x ker Mihelčič ne vrača prijavnic kot to delajo drugi (ARS se baje da pri Kodeku opravljati tudi po 8x ker ti v primeru da šestič padeš vrne prijavnico). Če tudi šestič ne izdelaš Ekonomike Poslovanja, potem ne padeš samo izpita ampak cel faks. Jaz sem že za 2 primera slišal, ki se jima je to zgodilo. (možno tudi, da je vse samo mit in to sploh ni res) USTNI IZPIT Ustni izpit je ponavadi en dan za pisnim izpitom. Razpored ustnih izpitov napiše profesor na tablo pred začetkom pisnega izpita. Ustni izpiti potekajo v njegovem kabinetu (medetaža 3). Rezultat pisnega izpita zveš šele ko prideš na ustni izpit. Notri so vedno po 3 skupaj. Sprašuje samo enega naenkrat. Druga dva tačas gledata svoj izpit. Enega študenta sprašuje 5-10 minut. V zvezi s pisnim izpitom te nikoli nič ne vpraša. Pred odgovarjanjem na vprašanje imaš 30 sekund časa za premislek. Večina tistih, ki pade na ustnem izpitu padejo zaradi neznanja (ne znajo niti tistih 100 ustnih vprašanj z odgovori). Le redki padejo zaradi nesreče (lahko dobiš tudi vprašanje, ki ni med 100 ustnimi vprašanji z odgovorit (standardnih vprašanj je več kot 100)). Za razliko od pisnega izpita, se na ustnem izpitu pojavljajo samo standardna vprašanja. Ustni izpit je zato lažje narediti. V podrobnosti se nikoli ne spušča. Če odgovoriš na vprašanje ti ne bo postavljal podvprašanj v zvezi s tem vprašanjem. Primer: pisal sem 60% dobil 7 (več kot za eno oceno sploh ne moreš dvigniti ocene iz pisnega izpita) (v indeks vpiše samo eno oceno)

Pogoji za ustanovitev pravne osebe, povej 2 (dobil 2 točki) - pravna oseba je ločena od osebkov, ki jo sestavljajo - premoženje pravne osebe je ločeno od premoženja osebkov, ki jo sestavljajo 4 vrste sredstev (dobil 2 točki) -3-

pri čemer moraš na ustnem izpitu dobiti vsaj 1 točko. ki delujejo na področju nepridobitnih (= družbenih) dejavnosti. družina… Formalna združba: policija. pri njenih stikih z drugimi združbami ter poslovnimi sistemi in pri njenem vključevanju v celoto dejavnosti v družbi oziroma državi (ali celo širše (v evropski uniji)). bolnišnice… Poslovni sistemi = zaokrožena celota.rezervna . ker te prekine)). Če za prva dva vprašanja znaš 100% ti tretjega vprašanja včasih sploh ne postavi (za tretje vprašanje ti da avtomatsko 2 točki). Če za prvo vprašanje znaš 0% ti drugih dveh vprašanj sploh ne postavi ampak direktno padeš. Primer 1: če pišeš 47% dobiš od tega 4. = stran v knjigi "Ekonomika poslovanja za inženirje 2003" kjer se nahaja dotična snov // = komentar avtorja --.. ki je pravno-ekonomsko razmejena od okolja in poizkuša uresničiti določene cilje.obratna .2005 prva ura --1 UVOD (str. Dobiš 3 vprašanja. vojska.10.5 točk. ki preučuje gospodarske pojave v okviru združbe. Združba = skupina več ljudi (dva ali več) Ljudje se vključujejo v združbe zato. študenti ob taroku. Neformalna združba: študenti ob kavi. posameznike itd.osnovna .5 točke. Če na vprašanje ne znaš odgovoriti ti profesor da namig. bolj so omejitve trdne in bolj se dajo pravno izterjati. Bolj kot je združba formalna. ki so preverjeno aktualne za pisni in/ali ustni izpit str. obsegajo zavode. zavodi… Zavodi = združbe. da bi lažje dosegli svoje cilje (v združbi lahko skrijemo svoje slabosti in izpostavimo svoje prednosti).7. 4 temeljni gospodarski pojavi so: -4- . Za pozitivno oceno moraš zbrati vsaj 8 točk. Preučuje gospodarske pojave. OZNAKE V KNJIGI: PU = Poslovni Učinki * = pomembne stvari. Vsak namig stane 0.1 EKONOMIKA POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. 3) 1. Ob vključitvi morajo sprejeti omejitve v svojem delovanju (sploh če je združba trajnejša in bolj formalna). podjetja.finančna To kar je napisano pod odgovori je dobesedno to kar sem rekel (nič več in nič manj (več alinej kot jih zahteva sploh ne moreš povedati. 3) gospodarstvo = ekonomija Ekonomika poslovanja združbe = Je znanost. Od pisnega izpita dobiš desetino dobljenih procentov zaokroženo na 0. To so fakultete.5 točke. da bi te potem ko mu poveš recimo 4 vrste sredstev v zvezi s tem vprašanjem vprašal še kaj so finančna sredstva. Primer 2: Če pišeš 68% dobiš 7 točk (presežek tega ti na ustnem izpitu nič ne pomaga ker moraš na ustnem izpitu zbrati vsaj 1 točko tudi če že imaš 8 točk od pisnega izpita) Vsako vprašanje na ustnem izpitu je vredno 2 točki. Nikoli se ne zgodi.

obrt. striženje)) Pri porodnišnici so poslovni učinki dojenčki. Uspešni smo takrat. pri katerem iz njega dobiš več kot si vanj vložil (pri podjetjih se to imenuje dobiček). zelenjava. To delimo na dve področji: . Če je človek sposoben delati dvojne salte je zelo učinkovit. je tak človek neuspešen. Znanja iz področja ekonomike morajo imeti tisti.poraba (nekoristna (fiksanje).storitve (storitev ne moremo prijeti (predavanje. če so v družbi uspešni ljudje neučinkoviti (igrajo umazano igro). ko dosežemo cilj. Ti gospodarski pojavi se pojavljajo znotraj združbe v stiku združbe z drugimi poslovnimi sistemi ali v stiku združbe z celotnim spletom neke države. ki nam ga postavijo drugi (če sem samo sam nad sabo navdušen in drugi niso. mleko.7.na področju opravljanja storitev . Je notranja značilnost sistema. * Uspešnost = delati prave stvari na pravi način. Dober posel je tisti. Je nabava in prodaja blaga.proizvodi (proizvod lahko primemo) \izdelki – to kar naredi industrija. meso) \drugi proizvodi (drevesa. Je zunanja značilnost sistema. Blago je torej izdelek. Je splet učinkovitosti in prilagodljivosti. Dobra družba je tista. v kateri so ljudje uspešni in učinkoviti. druga ura ---5in . premog) . Posel = vsaka dejavnost in dejanja. svinčniki…) \pridelki – plod kmetijstva (sadje. Je upravljanje. Poslovni učinki = tisto kar ustvarjamo. ki uporabljajo funkcije upravljanja (=governance) ravnateljevanja (=manegement). Poslovanje poteka v treh glavnih tipih dejavnosti: . ki je predmet kupoprodaje. pnevmatike. To so recimo podjetniki in lastniki. --. gradbeništvo (hiše.) Na ravni kupoprodaje se poslovni učinki imenujejo blago.na področju trgovine Združbe si prizadevajo biti učinkovite in uspešne. Poslovanje = ustvarjanje in prodajanje določenih poslovnih učinkov. nafta. koristna (kupovanje računalnika)).. pri katerih nekdo poizkuša dobiti neko korist. (Je proizvajanje in prodajanje proizvodov.na področju proizvodnje . vendar. posredovanje in prodaja storitev.menjava (ena združba dobavlja surovine od druge) .10. prodajanje…)) . če mu nihče za to ne plača.delitev (znotraj združbe bi to bilo: kdo dobi koliko plače) . avtomobili.proizvodnja (v to je vključeno tudi opravljanje storitev (na primer: predavanje. * Učinkovitost = delati stvari na pravi (=najboljši) način. Dolgoročno je zelo narobe. sem še zmeraj neučinkovit).

Zaradi tega pravila.dinamičen sistem (sistem se mora stalno prilagajati) . če bomo pri tem zadovoljevali potrebe drugih (oskrbnikov podjetja. Združba kot poslovni sistem je: . o ljudeh. Tu se ukvarjamo s problemi kot je: stopnja brezposelnosti. ima zelo jasen cilj (kratkoročno: doseganje dobička.nedoločen sistem (nikoli nimamo vseh informacij (o samem sebi. po katerih je povpraševanje (to se s časom spreminja.sistem porazdeljenih dejavnosti (če hočemo doseči. surovine). stroji…) . se ne bomo vključili v združbo. ki imajo funkcijo ravnateljevanja. industrija) banking industry = bančna panoga (ožji pojem kot dejavnost) industrija = predelovalna dejavnost (obrt. 4) družbeno-gospodarski vidik – kako se združba umešča v svoje okolje in kakšno je to okolje poslovno-sistemski vidik – opazujemo združbo kot poslovni sistem sistem = zgradba medsebojno povezanih sestavin. ki naj bi usklajeno delovali v uresničevanju skupnega cilja poslovni sistem = zgradba teh sestavin.družbene = nepridobitvene makroekonomika – gospodarski pojavi v okviru celotne države. .odprt sistem (združba je del okolja.sestavljena iz bioloških (ljudje) in tehničnih podsistemov (računalniki. je usmeritev današnjih poslovnih sistemov "Razvojno-tržna". moramo dejavnosti pravilno porazdeliti. Delati moramo torej take stvari. Projekt: za razliko od poslovnega sistema ima poleg začetka za cilj tudi svoj konec. ki bodo uporabljali poslovne učinke tega poslovnega sistema). Poslovni sistemi niso ustanovljeni samo za en posel (če so. . ki sestavljajo sistem…).gospodarske = pridobitvene . -6- . dolgoročno: povečevanje svojega bogastva). bančništvo. tistih ki delajo v podjetju in tistih. da bi se trajno razvijali. gibanje vrednosti denarne valute. imamo izmenjave z okoljem (iz njega dobivamo novo zaposlene. inflacija mezoekonomika – gospodarski pojavi v okviru neke dejavnosti (turizem.) Poslovni sistem vzpostavljamo zato.Dejavnosti: . ampak zato. V sistemu bomo lahko zadovoljevali svoje potrebe. zaradi česar moramo biti prilagodljivi). danes pa je obratno.. gradbeništvo…) mikroekonomika – gospodarski pojavi znotraj združbe 1. da zadovoljimo naše potrebe (razlog za ustanovitev sistema) in potrebe drugih (pogoj. gre verjetno za barabijo). da bodo posamezniki lahko skrili svoje slabosti in izpostavili svoje prednosti. da sistem sploh lahko deluje). evropske zveze. ki vplivajo na delovanje sistema) . da bi lažje dosegli cilje. V Jugoslaviji je bilo povpraševanje večje od ponudbe. ohranjali svoje delovanje. v kateri bi se počutili neprijetno – združba mora zadovoljevati naše predstave o ugodnosti našega življenja) -sistem ciljev (v združbo se vključujemo zato. Če je združba formalna (recimo podjetje).. ki je poslovno opredeljena ter pravno in ekonomsko razmejena od okolja in teži k uresničevanju poslovnih ciljev.2 POSLOVNOSISTEMSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. izvoz. Lahko pa poteka znotraj poslovnega sistema. uvoz. To delajo tisti.psihosociološki sistem (ker nismo mazohisti.

Ker je Tito hotel biti samostojen. Konvergenčna teorija približevanja: Od 1935 naprej so se kapitalisti v zahodno evropskih državah bali. kar dobimo in tem. ker nismo dovolj bogati.). ampak tudi zaposleni) Ekonomika v naše inženirsko (=tehnično) znanje dodaja vrednostno komponento (ni namreč smotrno. zato so delavcem naraščale pravice (prej ni bilo dopustov). -7- . Da bi povečali svoje bogastvo. Takrat je bil napisan tudi komunistični manifest = teoretične osnove komunistične družbe. Švedska. 1848 je v Sovjetski zvezi nastal komunizem. če rešimo nek problem. ki se je sčasoma razvila v obliko kapitalizma. Z ponudbo lahko v ljudeh vzbudimo potrebo in s tem povpraševanje (če prvi ponudimo nek poslovni učinek). povečati poslovne učinke. moramo postaviti določene cilje (zmanjšati število zaposlenih. Nismo v socialnem kapitalizmu. iz slednjega pa poizkušamo dobiti poslovne učinke (=izložke =output).. Ker smo del razvite družbe. Nova Zelandija). Nemčija država blaginje. tehnologija = družbena zaloga znanja proizvajalnih ali ustvarjalnih veščin. Ta del okolja je pod velikim vplivom izbranega družbeno-ekonomskega sistema (pri nas je prišlo do spremembe družbeno-ekonomskega sistema pred 15 leti.3 DRUŽBENOGOSPODARSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. kot pa samo 1 liter kompota iz 10 kg jabolk). kar damo Poslovni izid je lahko dobiček (smotrni) ali izguba (če nismo smotrni) 1. 5) Vsak poslovni sistem je del okolja. ki poganjajo tehnologijo. kot ga imamo danes. vložki = prvine poslovnega procesa (ne samo surovine. Do kapitalizma je prišlo. je dobro za ZDA). Preje smo bili v samoupravnem socializmu. da bo tak sistem kot je bil v Sovjetski zvezi prišel tudi k njim. 1965 je bila Z. 1929 je prišlo do velike svetovne krize. za njih rabimo določen denar (=sredstva)) poslovni izid = razlika med tem.V poslovnih sistemih iščemo informacije o: povpraševanju na trgih in potrebah prebivalstva. ki naj bi jih dosegli v določenem obdobju. Pri tem družbeno-ekonomskem sistemu so načela kapitalistična. tehnika = delovna sredstva (=oprema). Po določenih reformah je nastal državni socializem (1925). Danes postaja ideal socialni kapitalizem. veliko državno bogastvo pa zagotavlja dobro življenjsko raven vsem državljanom. cilji = določena količinska in kakovostna stanja. Čisto vsak družbeno-ekonomski sistem ima 4 prvine sestave in 2 funkcijska mehanizma.. Privoščijo si ga lahko le najbogatejše države (Norveška. 1925 se je kapitalizem v Ameriki uveljavil kot svobodno podjetništvo (kar je dobro za podjetje. Za razvijanje poslovnega sistema rabimo podatke o novo nastajajočih tehnologijah. kot bomo dobili za poslovni učinek). ki je najboljši. moramo pri poslovanju izpolnjevati tudi svoje obveznosti (surovin se ne sme krasti. Ohrani se tisti sistem. so pri nas leta 1988 začeli uvajati družbo enakopravnih vrst lastnine. je prišlo do poskusa samoupravnega socializma. Avstralija. Po drugi svetovni vojni smo preizkušali sovjetski model. Pri tem poizkušamo biti smotrni (bolj smotrno je narediti 10 litrov kompota iz 10 kg jabolk. V poslovnem sistemu smo priča toku vložkov (=prvin =input) v poslovni proces. Ker ta družbeno-ekonomski sistem ni mogel preživeti bitke s kapitalizmom. zdaj pa smo v malo čudni obliki kapitalizma. na koncu pa ugotovimo da so nas prvine stale več. ker se je zaradi marčevske revolucije meščanstvo povzdignilo v vodilni razred (1848). ker ne izkorišča žensk. Muslimanski sistem na primer ne bo nikoli najboljši. Kanada. Vsak poslovni sistem ima namen.

mora računati. s katerimi onesnažuje okolje. družbena.ekonomsko koordinacijski mehanizem (določa način. zadruga (sistem določa ali so sindikati dovoljeni ali ne)) *Funkcijska mehanizma: .14. blagovna proizvodnja. ker prej nismo bili dovolj učinkoviti (v primerjavi z zahodnimi državami). kako medsebojno vstopamo v stike = kako enote vstopajo v medsebojna razmerja (ali preko trga (flirti. je to zelo riskantno. več imaš))) Naš sistem smo morali spremeniti.okoljski vidik (odnos družbe do varstva okolja) Primer: Podjetje. To delajo s pomočjo PEST analize. da se lahko prilagaja okolju) K tem štirim bi lahko dodali še dva vidika: .) . državna. zadružna…). ki dela proizvode. Mi nimamo več družbene lastnine.motivacijski vzvod (k čemu morajo težiti glavne enote ustvarjanja dobrin (od 1975 do 1990 so pri nas te enote težile k dohodku (plača je bila vnaprej določena). dela tistega.organizacijske oblike (naturalna proizvodnja. denar.družbeni razvoj (ali država zagotavlja izobrazbo širšemu sloju prebivalstva.lastniške oblike (v čigavih rokah so proizvajalna sredstva. Če delamo po novih poteh.tehnološki razvoj (združba mora spremljati novosti na področju tehnologije zato. S tem pa bo ogrožen dosedanji način gospodarjenja poslovnih učinkov tega podjetja. ki je na oblasti ali mešano) . prva ura --Ravnatelji (=nosilci poslovnih odločitev) morajo poznati okolje. danes pa težijo k dobičku (več kot delaš.ekonomski razvoj (ali se država odloča za pospešen gospodarski razvoj ne ozirajoč se na število brezposelnih) . zmenki. Analiza mora potekati na štirih poljih: .*Strukturne prvine = prvine sestave: . -8- .upravljalska oblika (ali se upravlja na temelju kapitala. 9) Teorija črpa iz najboljših praktičnih izkušenj. Kakšne oblike lastnine so dovoljene. nam pove sistem (zasebna.pravni vidik (kateri novi pravni predpisi se sprejemajo (ob vstopu v evropsko zvezo smo doživeli uveljavitev zakonodaje evropske zveze) . Ta sprememba je povečala učinkovitost in zmanjšala socialno varnost.tip delovnega procesa = tip procesa ustvarjanja delovnih učinkov (lahko je industrijska ali pa informacijska družba ali delamo z plugom ali pa z roboti…) . ali država zagotavlja zdravstvo samo preko plačevanja) . čas…) ali pa vnaprej naredimo načrt = plan (v Indiji starši že vnaprej načrtujejo poroko))) .politični razvoj (zastopanost določenih strank v parlamentu in državnem zboru) . 1. podjetje. v katerem se njihov poslovni sistem nahaja. da bodo v primeru prihoda zelene stranke v vlado.4 RAZMERJE MED TEORIJO IN PRAKSO (str. osebno delo. možnosti za onesnaževanje okolja bistveno manjše. --. Praksa pa naj bi uporabljala najboljšo teorijo.10. mešana. zavod. organizacije družbenega dela (te so bile v samoupravnem socializmu) skupinsko delo. Pri doseganju ciljev mora združba analizirati možnosti in tveganja v okolju. privlačnost.

otroške vrtce… Kolektivna poraba = združuje zgornji dve porabi Javna poraba = združuje zgornji dve. če se zgradi cesto do morja. To so potrebe po boljših pogojih za delo. policijo… Skupna poraba = to kar porabimo za šolstvo. Dobrine so redkejše kot potrebe. policije. obleke. Vsi pridobimo na tem.poslovne =razvojne (pomembno za posameznika. katere stvari je možno narediti.eksistenčne = nujne (potreba po hrani. izobraženost (na področju računalništva. da bi ljudem bilo treba kaj narediti (lepo vreme. zdravstvo. POTREBE. po bolj izobraženih sodelavcih) Porabe: Splošna poraba = to kar porabimo za državne organe.5 ČLOVEK. neogroženosti…) – do srednje šole je to zajamčeno vsakomur. občine. angleščine…) . davčni inšpektorji (zaradi njih sosed ne mora obogateti na lahek način. katere stvari so pravno dovoljene. zato nas sosed ne ogroža)) . Ekonomika sploh ne bi bila potrebna. Skromen narod je za vlado pravi blagoslov. še bolj pa za družbo. Prva delitev: . V našem svetu to ni tako. Obseg pojma "eksistenčne potrebe" se s časom spreminja (z zgodovinskim razvojem narašča). ker ga z lahkoto zadovolji. kar imamo in tem. po boljši opremi. Če vsi dobro sodelujejo. ki so na razpolago brez. zdravstvu… Iste dobrine. 5) Študij ekonomike je vezan na razumevanje potreb. 1. po lastnini določene obleke ali prebivališča) Nekatere potrebe zadovoljujemo kot posamezniki (osebne potrebe). V javni porabi so tudi še sredstva. Potrebe so različnih vrst: . ki jih zadovoljujemo kot posamezniki (hrana. ekonomskim zakonitostim in pravnim predpisom. druge pa kot pripadniki družbene skupnosti (družbene potrebe) Imamo 4 vrste potreb: . ne bi bil noben posameznik oškodovan)) . če bi bile potrebe manjše od obsega in raznovrstnosti dobrin. DOBRINE. gobe v gozdu)) -9- . Potrebno je namreč sprejemati odločitve. tv program (tudi če cela družina hkrati gleda tv))) . ki so na razpolago. šolanja.Inženirji povejo. kdaj. O njih govorimo takrat. vojske. ki so namenjena pokojninam. za koga bodo določene potrebe zadovoljene.kulturne potrebe (pismenost.splošne (potrebe po varnosti (pravica do stanovanja. Ekonomisti povejo. lahko opazujemo iz več smeri (=zornih kotov). potem je poslovni sistem učinkovit. Pravniki povejo. DELO (str. katere odločitve se izplačajo. kar bi radi imeli Potrebe se zadovoljujejo z dobrinami. občinske organe.potratne potrebe (potrebe po ogledu določenih prireditev. vojsko. ki ustreza tehničnim (=inženirskim) znanjem. s tem da je to širši pojem kot proračunska poraba (proračunska poraba je recimo 65% celotne (= javne) porabe. če so drugi ljudje izobraženi in zdravi. ko na nas prisotnost drugih ne vpliva (če bi skupaj z nami predavanja poslušalo še dodatnih par ljudi. prebivališču. vodi. Če te potrebe niso zadovoljene.osebne (potrebe. Govorimo o življenjskem minimumu) . potreba = občutek določenega pomanjkanja = razkorak med tem.skupne (vsi pridobimo na tem.naravne (tiste. s katerimi zadovoljujemo te potrebe. Splošne potrebe zadovoljujejo predstavniki države. kako… Nekateri pa svojih potreb sploh ne bodo morali zadovoljiti. Predstavniki vseh treh znanosti morajo najti skupno polje. smo izpostavljeni smrti.

ki jih ne moremo prijeti (predavanje. računalnikov…) Ta dva procesa pripomoreta k temu.stvarne (tiste dobrine. Naša sposobnost zadovoljevanja potreb narašča skozi 2 procesa: .neenakopravno (če vstopimo v sodelovanje brez lastnih proizvajalnih sredstev (recimo kot najemni delavci v neko podjetje)) Dobrine nastajajo v sklopu. šele potem gremo jest dobrine). ki se združita v skupno odvetniško pisarno) . računalnik) Druga delitev: . ki nič ne dela. S tem. 11) Naše potrebe naraščajo s tem. televizijska oddaja…)) Tretja delitev: . ki zadovoljujejo potrebe posredno (krožnik. zato se v teku svojega življenja specializiramo) . se nič kaj hudega ne zgodi)) .10.enakopravno (dva odvetnika. s katerimi naredimo določene dobrine (in potem tudi same dobrine) zelo neenakomerno razporejeni med ljudmi. ko se ljudje razvijajo kot družbena liga (ko se na trgu pojavijo boljši mobiteli. da postajamo bolj učinkoviti in s tem lažje zadovoljujemo potrebe.take. si tudi mi želimo kupiti boljšega.14. Do tega denarja naj bi se dokopali z delom. da nam predstavi določeno televizijsko oddajo – ta pa nas zadovolji direktno)) Potrebe in dobrine se medsebojno pogojujejo.10 . da so proizvodnji tvorci. ki mu rečemo gospodarstvo.gospodarske (tiste. potem ne bi bilo velikih učinkov. Problem pri zadovoljevanju potreb je med drugim tudi to. da te potrebe zadovoljuje. da delamo. --. Tretji način pa je. se veča tudi sposobnost človeštva. ko se večajo potrebe. Za zadovoljevanje potreb v blagovnem gospodarstvu moramo v večini primerov imeti denar. pohištvo.skozi proces tehnične delitve dela (uporaba strojev.6 GOSPODARSTVO KOT OBLIKA SODELOVANJA LJUDI PRI USTVARJANJU IN MENJAVI DOBRIN ZA ZADOVOLJITEV POTREB (str. ki jih lahko primemo (gobe. Načeloma nastanejo potrebe pred dobrinami (najprej smo lačni.skozi proces družbene delitve dela (sami vseh svojih potreb nismo sposobni zadovoljiti. za katerih nastanek morajo ljudje vložiti določeno energijo (=napor). ki zadovoljujejo potrebe neposredno (kruh) .nematerialne (tiste dobrine. TV (služi samo temu. 1. druga ura --Če bi samo delali brez sodelovanja. Dobrine se lahko pridobivajo z ropanjem (=plenjenjem). kot ga imamo).zavezujoče (sužnji na galeji) Pri teh oblikah sodelovanja imamo dva možna načina sodelovanja: .. To so na primer dobrine kot je avto. avtomobili…)) . Oblike sodelovanja so: . Lahko pa je tudi obratno (demo igrice ustvarijo potrebo po igranju). Drugi način je dobivanje nepovratne pomoči (=prosjačenje) – s tem zgubiš sposobnost samoupravljanja (izgubiš pravico določanja svojega načina življenja). .ohlapne (skupinska izdelava seminarske (tistemu.take.

11 . organizacija) pridemo do določenega obsega dobrin. . zadružna…) . ki jih medsebojno ustvarimo. različne valute) zato. 1. * Gospodarjenje = prizadevanje ljudi. z namenom zadovoljevanja naših potreb po dobrinah je lahko: . kjer se ljudje povezujejo preko trgov. organizacijske oblike) in je lahko: . da bo čim večji del prebivalstva vključen v ustvarjanje dobrin. a kljub vsemu prihaja do neenakopravnosti – velikokrat v menjavi eden odnese zelo dobro.7 GOSPODARJENJE IN BLAGOVNO – DENARNO GOSPODARSTVO (str. vendar vse več dobrin niso sposobni pridelati sami.gospodarstvo = ustvarjanje in menjava dobrin V današnji družbi menjava poteka kot kupoprodaja (eno dobrino prodamo za denar in s tem denarjem kupimo drugo dobrino). družbena = državna.manj učinkovit . zemlja. so morali dobrine ustvariti sami). drugi pa zelo slabo).vrsta delovnega procesa (indstrijska.družbene (pri ustvarjanju dobrin stopimo v stik z drugimi) – združeno delo . Zgodovinsko gledano se je človeštvo trudilo zmanjševati naravne ovire (reka). Trg je še najmanj slaba oblika ekonomskih stikov med ljudmi (je najbolj poštena. V družini gospodarimo in ne poslujemo. tehnične ovire (premalo zmogljivi procesorji) in družbene ovire (različni jeziki brez prevajalcev. Iz razmerja med tem kar dobimo (=output=izložki=učinki) in tem kar vložimo (=input=vložki) izvira temeljni izvor ekonomike poslovanja. da izoblikuje tak splet družbenih stikov. upravljalske oblike. Do sredstev za zadovoljevanje potreb prihajamo z delom (dejansko z denarnimi sredstvi. Pri združbah pa pri poslovanju tudi gospodarimo. ki dobro gospodari) iz malega naredi veliko. Z razvojem družbe zato v ospredje prihaja blagovno gospodarstvo.upravljalske oblike (na temelju kapitala ali dela) . Gospodarstvo se je začelo kot naturalno gospodarstvo (tisti. delo je samo način za pridobitev teh). kmet) – osebno delo Splet družbenih stikov.lastninske oblike (zasebna.zasebne (samostojni odvetnik. Potreba po odpravljanju ovir nastaja z opuščanjem naturalnega gospodarstva in uveljavljanjem blagovnega gospodarstva. kapital v družbi delovnih sredstev. v katere se združujemo pri delu so: .bolj učinkovit Na to kako učinkovit bo splet družbenih stikov vplivajo 4 prvine sestave: .organizacijske oblike (naturalna proizvodnja. blagovna proizvodnja) Splet družbenih stikov pomeni tri od štirih prvin sestave (lastninske obleke. da bi lažje prišlo do želenih dobrin (=človeštvo je gospodarilo). 13) Dober gospodar (=tisti. Z zgodovinskim razvojem so ljudje postali bolj učinkoviti. Oblike.neugoden Naloga države je.ugoden . da s čim manjšo porabo proizvajalnih tvorcev (na ravni makroekonomike so to: delo. informacijska družba) . S tem je namreč dobrin več in potrebe prebivalstva je lažje zadovoljiti. ki so hoteli zadovoljiti svoje potrebe.

Več ali manj lahko ustanavljamo podjetja. Ekonomska svoboda: blago se lahko v Evropi prosto giba preko državnih mej. Pri tem se v splošnem izoblikujejo gospodarske enote (=ljudje). za katero dobrino prodaš in ceno vložkov (=vrednost dela) * dohodek = tržno pridobljena dodana vrednost (Primer države Jan Mar: 50 milijonov ljudi ima 1000 dolarjev dodane vrednosti. 15) Vlada mora zagotavljati. zaradi subvencij.2). ki jo opazujemo (recimo podjetje). da na delovnem mestu ustvariš 2x več dodane vrednosti. Zato država poizkuša čimveč ljudi zaposliti (čimbolj učinkovito. mora najprej nekaj ponuditi (da dobi denar. Poenostavljeno je torej dodana vrednost isto kot dohodek. ki so povezani kot posamezniki z opazovano enoto. ki so usmerjene samo v porabo (taka so na primer gospodinjstva).: podjetje za proizvodnjo marihuane ne smemo ustanoviti). Lahko se zgodi. zaradi podpor. ker so za to specializirane druge države. ki jih želimo (npr. Svojim državljanom mora zagotoviti rast in razvoj. Problem polne zaposlenosti: če je veliko ljudi na cesti. kot nekdo drug. tem bolj se lahko ljudje specializirajo (Slovenija ne proizvaja banan. Zagotavljanje ekonomske varnosti: Ali boš lahko še neko obdobje dobival denar.8 EKONOMSKI CILJI DRUŽBE. kar ustvarijo tudi izmenjajo znotraj države (pokupijo vse. ko delamo prave stvari na pravi način. Ni nobenega uvoza in izvoza. Kadar dobro gospodarimo to ne koristi samo ekonomski enoti. 1. Trdnost cen: huda nihanja (zlasti. zaradi političnega sistema. zaradi davkov…). Ljudje si vse. Pravična razdelitev dohodka: problem je razdeliti dohodek tako. da bodo najbolj sposobni zadovoljni in najbolj neusposobljeni ne bodo "umrli od lakote". če izgubiš službo? Poseganje ustrezne tehnološke učinkovitosti: pri nas je premalo inženirjev. Izoblikujejo pa se tudi enote. Če hoče država uvoziti za 2 milijardi dobrin. ki so zaposleni proizvedejo 30% več stvari.Kdor hoče priti do dobrine na zakonit način (in ne s plenjenjem). kar dajo na trg). ampak to koristi tudi državi in vsem. če nastopajo pri najpomembnejših dobrinah). NOVOUSTVARJENA VREDNOST IN KOSMATI DOMAČI PROIZVOD TER NJEGOVO UGOTAVJANJE (str. to povzroča družbeni nemir. Naše potrebe namreč naraščajo. ko smo bili v Jugoslaviji vendar pa ti. Dohodek države je potem 50 milijard dolarjev. ki so za gojenje banan bolj primerne). mora izvoziti za 5 milijard dobrin (te bi bile na tujem trgu vredne samo 2 milijardi). Potem bi bil dohodek države samo še 47 milijard dolarjev)). ker so zaposleni bolj učinkovito (ker se bolj bojijo. dodana vrednost = razlika med ceno. da bodo izgubili svojo zaposlitev). Danes je sicer zaposlenih 30% manj kot jih je bilo. s katerim lahko kupi dobrino).12 . pa imaš nižji dohodek kot on (ti dve kategoriji se razlikujeta zaradi slabosti v menjalnem mehanizmu. . slabo vplivajo na razpoloženje ljudi. če se to da). Bolj kot se gospodarstvo širi v trgovanje. dejansko pa temu ni tako. Ekonomska uspešnost: ekonomsko uspešni smo takrat. da se skupnost ljudi razvija (predvsem v uspešnosti gospodarstva (slovenska gospodarska rast v primerjavi z prejšnjim letom znaša 4.

kdo je tisti. državni izgubi (če je država v določenem letu več uvozila kot izvozila) * kosmati domači proizvod – šteje se vse kar je izdelano na področju Slovenije. Dohodkovna metoda – vprašamo se. mutanti…) 3.osebna poraba (obleka. državna uprava) (=izvedeni dohodek). pa tega ne morejo izdelati sami (frizer rabi škarje. strojev. nakup avtomobilov v vladnem sektorju. ki oddajajo prostore.13 . policijo. 2. ki k njemu prispevajo in niso del gospodarstva (=nepridobitne dejavnosti =tržni sektor) (šolstvo.Če imamo materialistični pristop k ekonomskim pojmom. vmesna poraba = to kar proizvajalci rabijo za proizvod. samozaposleni (samostojni podjetniki). bolje lahko zadovoljujemo potrebe prebivalstva. Večji kot imamo dohodek.kosmati domači proizvod . ki so bili prodani na območju Slovenije. tisti. pijača…) . kosmati domači proizvod = če od kosmate vrednosti proizvodnje odštejemo vmesno porabo čisti domači proizvod = če od kosmatega domačega proizvoda odštejemo amortizacijo (= tisto kar je potrebno zbrati za obnovo uporabljenih delovnih sredstev (opreme.5%)).10. . za katere stvari posamezniki porabljajo svoje prihodke. zgradb…)) * Za ugotavljanje kosmatega domačega proizvoda poznamo 3 metode. Proizvodna metoda – vprašamo se koliko proizvedemo. kot kosmati domači proizvod. izvirni dohodek pa 60%. ki dobivajo podporo (nezaposleni. Po evropskem priporočilu naj bi ta kos znašal 40% (izvedeni dohodek). zdravstvo. Izdatkovna metoda – vprašamo se. kot tujci vlagajo pri nas (ta razlika je sicer v Sloveniji zelo majhna (0. če od kosmate vrednosti proizvodnje odštejemo bruto vrednost proizvodnje večja kot je ta vrednost. 21.kosmate naložbe (poleg dela dobička vsebujejo še denar namenjen za vojsko. lahko rečemo. * kosmati nacionalni (=državni) proizvod = proizvod države – vse kar so izdelala podjetja v lasti Slovenskega kapitala (ne glede na to ali so v Sloveniji ali v tujini) Slovenija ima večji kosmati nacionalni proizvod. prva ura Cilj do leta 1990 je bil dohodek definiran kot cilj h kateremu morajo težiti organizacije združenega dela. lažje zadovoljimo potrebe prebivalstva. To pri nas uporabljamo. da se dohodek ustvarja samo v gospodarstvu (=izvirni dohodek). To so: . s katerimi pridemo do iste številke: 1. Slovenci imamo 43%. Del izvirnega dohodka je namenjen tistim. ki dobi dohodke iz kosmatega domačega proizvoda (zaposleni. tisti. Dva najpomembnejša pojma (=kategorije) na ravni makroekonomike sta: . da Slovenja več vlaga v tujini. To pomeni.kosmati nacionalni dohodek (=bruto nacionalni dohodek) kosmata vrednost proizvodnje (=bruto vrednost proizvodnje) = vsota vrednosti vseh pridelanih domačih izdelkov in storitev (tudi če so podjetja last tujcev). pek rabi moko…) dodana vrednost = dobimo jo.

Na trgu blaga povprašujejo gospodinjstva (=državljani). več plača). Če je nekaterih stvari na trgu premalo. obresti za izposojo kapitala. manjša je blaginja . Totalna izguba se vrti okoli 3% celotnega kosmatega domačega proizvoda. revni pa so vedno bolj revni. Merila za stopnjo varnosti . ponujajo pa poslovni sistemi.kupna moč (zlasti tistih kupcev.denarno posojilna politika = možnost oskrbe s kapitalom (ko se bliža državni udar. ki se postavljajo za podjetja = Dejavniki širšega okolja: . morajo podjetja. Če se tokovi med seboj idealno pokrivajo je to super. ki so na nevarnem področju) . kapital (tista gospodinjstva. so zaradi tega nezadovoljni). da se mu lahko prilagajajo). Zunanji tok je v bistvu fizikalni tok. Ugotavlja se po dohodkovni metodi iz vidika kapitala določene države (bruto nacionalni dohodek). Na trgu proizvajalnih tvorcev so gospodinjstva (ta ponujajo delovno silo. je vržena stran). manjša je blaginja . 21) 2. najemnino za zgradbe. .ekološki vplivi (če se zelena stranka bliža vladi.več kot je razvez na tisoč prebivalcev.več kot je škrbastih ljudi na tisoč prebivalcev.koliko je težkih zločinov .koliko ljudi je oropanih na tisoč prebivalcev . pa govorimo o totalni = popolni izgubi (vsa energija vložena v proizvode.Pri plačevanju v skupno blagajno Evrope se upošteva kosmati nacionalni dohodek (več kot ima. 21) slika str 22: Najpomembnejši predstavniki ekonomskega okolja so trgi. večja je blaginja . se te prodajajo po višji ceni (prebivalci. ki so navajeni na neko raven porabe. lastniki kapitala neradi posojajo takim. ki se pokvarijo preden se prodajo.itd. vsakodnevne dobrine pa vedno manj. Če pa je nekaterih stvari na trgu preveč. ki onesnažujejo okolje računati. manjša je blaginja .razvojna politika (ta lahko gre v smer krepitve težke industrije (metalurgija…) ali lahke industrije (izdelovanje gospodinjskih potrebščin. Sistem delovanja celotnega gospodarstva je v veliki meri vezan na delovanje trga in obratno (podjetja morajo vedeti.več kot je uporabnikov interneta. tekstila…) .) . ki kupujejo poslovne učinke nekega podjetja (višja kot je. se luksuzni proizvodi vedno bolje prodajajo. da se bodo njihovi pogoji poslabšali) lobiranje = ko velika podjetja skušajo prilagoditi zakonodajo države svojim potrebam Lobiranje načeloma ni prepovedano (ni kriminalno dejanje). zemljo. Merila za stopnjo blaginje .električna oskrba (več kot je dežja. večja je blaginja . več jo je) . kaj se dogaja v njihovem okolju. ki so zlasti pomembni iz vidika zahtev.itd. ki imajo v lasti delnice in obveznice)). 2 ZDRUŽBE IN NJIHOVO OKOLJE (str. * Dejavniki.več kot je ogljikovega dioksida na prebivalca. je pa politično tvegano.več kot je porok na tisoč prebivalcev. Po teh proizvajalnih tvorcih povprašujejo poslovni sistemi (plačujejo delavce. manj težav bo to podjetje imelo) – ker bogati bogatijo.14 .1 OKOLJE DELOVANJA ZDRUŽB (str.tehnološki razvoj (tega morajo podjetja in zavodi čimveč sprejemati) . znanje. Poslovni sistemi drug od drugega kupujejo proizvajalna sredstva. Nič namreč ne gre v izgubo.

da lahko kapitalisti zaživijo v polni meri. rudarstvo.…) kvintalni sektor = izobraževanje. ko kosmati domači proizvod od storitev predstavlja več kot 50% celotnega kosmatega domačega proizvoda (=več je kosmatega domačega proizvoda od storitev kot kosmatega domačega proizvoda od izdelkov). vodovodar) kot tisti. Tekom zgodovinskega razvoja se pomikajo deleži posameznih dejavnosti v celotnem družbenem dogajanju. tem večji je nacionalni (=narodni) dohodek. Na pomembnosti bodo pridobile dejavnosti. obrt) in gradbeništvo Ta dva sektorja danes izgubljata na pomenu. ki so pri njih zaposleni. tercialni sektor = promet in trgovina kvartarni sektor = finančne združbe (banke.2 IZ INDUSTRIJSKE SAMOUPRAVNE V INFORMACIJSKO TRŽNO – PODJETNIŠKO DRUŽBO(str. Danes je kapital in znanje veliko več vredno. se pa na tem področju razvija. lovstvo.10. 2. Pravna država je pogoj. 26) Da bi lahko gospodinjstva zadovoljevala svoje potrebe. Učinki ostalih sektorjev. Dolžni so namreč izpolnjevati svoje obveznosti ali pa propadejo (v Jugoslaviji so slaba podjetja dobivala subvencije). druga ura--2. O informacijski družbi govorimo. ker so njihovi učinki materialni (=proizvodi). To se je v Sloveniji zgodilo 1996. morajo sodelovati v proizvodnji.3 PODROČJA IN PANOGE (str. zdravstvo. Te pogodbe morajo spoštovati ali pa razglasiti stečaj. zavarovalnice. primarni sektor = tiste dejavnosti. V prehodu iz industrijske v informacijsko družbo se spreminja pomen določenih proizvajalnih tvorcev. da so sposobne ali nesposobne pridobiti vse potrebne proizvajalne tvorce. mehaniki in vojska (ni bilo predstavnikov kapitala in znanstvenikov). da v spletu teh proizvajalnih tvorcev (recimo v podjetju) ustvarijo čim večjo vrednost. sekundarni sektor = sestavlja ga predelovalna dejavnost (industrija. tem večji je kosmati domači proizvod. gozdarstvo. bolj je družba učinkovita. Okoli leta 1980 iz industrije v storitve državne uprave. Bolj kot smo smotrni. V začetku dvajsetega stoletja so se ljudje začeli premikati iz kmetijstva v industrijo. V pravno urejenih kapitalističnih državah (Slovenija še ni čisto pravno urejena) morajo lastniki kapitala skleniti pogodbe z delavci. 29) . Spreminja se tudi pomen določenih poslovnih učinkov (pada pomen proizvodov in narašča pomen storitev). Vsaka družba in združbe v njej (podjetja. Vedno več bo plačan tisti. Poleg tega pa morajo biti tudi sposobne spodbuditi lastnike proizvajalnih tvorcev. ki postajajo vedno bolj pomembni pa so storitve. Simbol Jugoslavije so bili trije poklici: rudarji. ki bo znal narediti (električar. ki so neposredno v stiku z naravo (kmetijstvo. raziskovanje… Iz stališča pomembnosti sektorjev Slovenija zaostaja 15 let za razvitim delom sveta. ki veliko dela (snažilka).15 . kamnoseštvo…). ---21. V proizvajalnih razmerjih se ustvarjajo delitvena razmerja (ljudje na različnih pozicijah dobivajo različno plačo).Prejšnja industrijska družba prehaja v informacijsko družbo. zavodi…) dokazujejo svojo sposobnost ali pa nesposobnost s tem. ljudi). kapital. ki jih potrebujejo (zemljo. ki se ukvarjajo z zdravljenjem starih ljudi (teh je vedno več).

Nova panoga – tista. Simobil A banka. Po standardni klasifikaciji so dejavnosti razdeljene v 17 področij (*na izpitu je treba znati katerekoli 3). ker povpraševanje po njih narašča. Te panoge so v vzponu. SCT Mercator Ljubljanski potniški promet. Razdrobljene panoge – če je na trgu veliko delujočih podjetij. Ljubljanska banka občina Osnovna šola Vransko Dom upokojencev poslaništva Panoga je naslednja stopnja delitve dejavnosti. Zrele panoge – konkurenca je hujša kot pri razpršenih panogah . plinom in vodo > te dejavnosti spadajo v sekundarni sektor f) gradbeništvo -/ g) trgovino. Primer je recimo proizvodnja pijač. skladiščenje in zveze -/ j) finančno posredništvo -\ ti dve dejavnosti spadata v kvartarni sektor k) poslovanje z nepremičninami. najem in poslovne storitve -/ l) javna uprava in obramba. Peko Ljubljana. Elektro Ljubljana. Adria Airways. pri kateri se pojavljajo nove dobrine (pred desetimi leti je bilo to recimo izdelovanje prenosnih telefonov. Telekom. Mestni vodovod Gradis. lov. Slovenske železnice. s katero se določena družba ukvarja. optični kabli…). Leta 1996 smo v Sloveniji namesto enotne klasifikacije dejavnosti (kot je bila v Jugoslaviji) uveljavili standardno klasifikacijo dejavnosti (tako kot jo v statistikah uporabljajo združeni narodi).Značilnosti gospodarskih pojavov so v veliki meri povezani z dejavnostjo.16 . popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe -\ h) gostinstvo > te dejavnosti spadajo v tercialni sektor i) promet. a) kmetijstvo. skupne in osebne storitvene dejavnosti > te dejavnosti spadajo v kvintalni sektor (nekatere od teh spadajo tudi v terciarni in kvartarni sektor) / / p) zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem / q) eksteritorialne združbe in združenja -/ a) b) c) d) e) f) g) h) i) j) k) l) m) n) o) p) q) ribogojnice Rudnik Velenje Sava Kranj. gozdarstvo -\ b) ribištvo > te tri spadajo v primarni sektor c) rudarstvo -/ d) predelovalne dejavnosti (industrija in obrt) -\ e) oskrba z elektriko. obvezno socialno zavarovanje -\ m) izobraževanje \ n) zdravstveno in socialno varstvo \ o) druge javne.

Odhajajoče panoge – tu je najhujša konkurenca (proizvodnja pisalnih strojev. 32) Poslovne združbe so: . so privrženi k določenem poklicu (in ne k doseganju določenega cilja). Zavodi poizkušajo dobiti sredstva za razvoj od svojega dobavitelja. Zavodi se nahajajo predvsem na področju negospodarskih dejavnosti (zdravstvu. je odvisno od različnih dejavnikov: . Podjetje mora samo skrbeti za razvoj. otroškem varstvu. zato se bo konkurenca med gradbenimi podjetji povečala)) . zato so švicarska podjetja v prednosti) .zavodi – družbene dejavnosti = nepridobitveni sektor = netekmovalni sektor *Na izpitu je potrebno poznati 3 (od skupaj desetih) razlikovalne značilnosti med podjetji in zavodi Glej tabelo str 33 (letnik 2003). Odgovor: potniški promet.tradicija (navezanost na določeno znamko – če je bilo podjetje uspešno v preteklosti. Ali bodo podjetja z svojo strategijo preživela.podjetja – na področju gospodarstva = tekmovalni sektor . Podjetja so gospodarsko pridobitna = težijo k ustvarjanju dobička Zavodi težijo k zadovoljevanju določenih potreb Pogoji za delovanje podjetja so tvegani. socialnem skrbstvu. da bo uspešno tudi v prihodnosti) 2.ugled neke države (švicarske ure veljajo za kvalitetne.1 PODJETJA IN ZAVODI (str.4 VRSTE ZDRUŽB (str. sadjarstvo Z dobro strategijo podjetja povečuje svojo gospodarsko moč. 32) 2. morski promet. Odgovor je avtomobilska industrija. kulturi) Večina poslovnih učinkov zavodov so storitve (zelo redko so to proizvodi). za zavode pa dokaj trdni (sredstva dobivajo od drugod (recimo iz državnega proračuna). nalivnih peres…) *Na izpitu bo lahko vprašanje: Naštej 3 panoge iz področja predelovalnih dejavnosti.navade prebivalstva (lahko se spreminjajo ali pa ne) . izdelovanje računalnikov *naštej panoge področja prometa.narodno gospodarskih cilji (te opredeli državna politika (v prihodnje bo šlo manj denarja za gradnjo avtocest.4. šolstvu. . Ljudje. Odgovor: živinoreja. poljedelstvo. zračni promet *razdeli področje kmetijstva na nekaj panog. se lahko nadeja.17 . Financirajo jih zunanji dejavniki. ki delajo v zavodih.

18 .investicijski skladi . Cilj lastnikov banke je.banke lahko poslujejo z deviznimi sredstvi. Emisija denarja – (kdo lahko izdaja denar?): . 2. Zavod za podpiranje afriških jezikov bi lahko ustanovil podjetje. Republika Slovenija je ustanovitelj večine zavodov pri nas.poslovna skupnost .5 OBLIKE POSLOVNEGA ORGANIZIRANJA (str. ki bi izdelovalo CD-je z afriškimi narodnimi pesmimi. Ustanovi jih lahko kdorkoli.hranilnica . 30 letnico svojega obstoja.o. včasih pa gre za obliko. predvsem določenih civilnih pravnih oseb (npr. ampak mora imeti bistveno več denarja kot za ustanovitev d. prva ura--2. 36) Hranilnica ni isto kot banka! Razlika je predvsem v naslednjih dveh točkah: . pridobivanje dobička. ki praznuje že npr. cerkev).banka . kot pa imajo denarja) Za hranilnice velja: zbirajo hranilne vloge prebivalstva.3 HRANILNICA (str.1 POSLOVNA SKUPNOST (str.5. 5 letno obdobje ali celo dlje) uresničiti določen cilj. Za obveznosti zavodov odgovarjajo ustanovitelji. po letu 1990 tudi pri nas tako kot pri podjetjih. 35) Banke so finančne združbe. hranilnica za določeno območje. ki ima denar. 2. 35) * (na ustnem izpitu je treba našteti 4 od 5) .. imajo tovrstna pooblastila .Zavodi večina svojih prihodkov dobivajo po vnaprejšnem dogovoru.zavarovalnica 2. ki podpirajo delovanje zavodov. da izdajo več posojil.5.10. Vodijo račune fizičnih oseb.tega ne sprašuje Primarna emisija . kreditne in finančne posle. ki opravljajo depozitne.2 BANKA (str. Včasih gre za časovno omejeno obliko.5. hranilno-kreditna služba pri določeni kmetijski zadrugi. lahko pa tudi na trgu. 35) V poslovne skupnosti se praviloma povezujejo podjetja. ki skušajo na daljši rok (npr. Organizirane so na tri načine: poštne hranilnice.. Poleg podjetij in zavodov obstajajo še druge organizacijske oblike (delovne skupnosti = strokovne službe = uradi…) ---28.banke imajo pravico do sekundarne emisije denarja (imajo pravico.o. Lahko celo ustanovijo podjetja.

Zavarovalnice se notranje členijo v dveh smereh..7 ZBORNIČNI SISTEM (str. trenutno je to v Sloveniji Banka Slovenije. območne zavarovalnice. če bo do takega neljubega dogodka prišlo. ki ima dovolj denarja. Po naši zakonodaji je to premoženje vezano predvsem za razne akcije na socialnem. Nihče drug kot taka banka nima pravice izdajati denarja (kar se tiče tiskanja itd). centraliziranega usmerjanja za določene naložbe. V določenih primerih tudi to ni dovolj. Pri nas pričakujemo koncesije v zdravstvu.) – porazdeljevanje. da na podlagi prinesenega denarja v te banke izdajo več posojil.5.i. za katerega nimate kritja. Tu so neke omejitve. stanovanjske pa bodo ostale nespremenjene. emisijska banka. 2. kadarkoli zadovoljile interese svojih vlagateljev. V zadnjem času se jim večkrat pravimo kar vzajemni skladi. medtem ko bo kasneje to prešlo na evropsko banko v Frankfurtu. Ena je povsem logična. prometno..19 .i.5 ZAVAROVALNICA (str.). da bodo s denarjem. stanovanjsko. se bodo premije prometnega zavarovanja povečale. Za ustanovitev je potrebna več denarja. 2.i.4 INVESTICIJSKI (=NALOŽBENI) SKLADI (str. Proti plačilu zavarovalne premije nam zavarovalnica jamči da nam bo nadomestila škodo. V tem primeru se bodo morali tudi bolniki na nek način bolje organizirati. kar bi predstavljal pravi interes bolnikov.) Terciarna emisija (namesto. Pri izravnavanju gre za to. izpadanje las. medsebojno kompenzirajo terjatve in obveznosti.. 38) Pri nas so se pojavljale na področju družbenih dejavnosti (zdravstvo. in sicer imajo poslovne banke pravico. zaporedno nabiranje denarja). da bodo izvajalci v prihodnjih letih naredili in za koliko denarja. ki mora biti zbran naenkrat (gre za t.če v tem času denar naberete.. Vsaka skupnost se mora pokriti sama (na dolgi rok).. Druga členitev pa je členitev na rizične skupnosti. ki je ustanova (nimajo delničarjev. Na ta način se nadomešča denar) Siva emisija (prepovedana zadeva! če izdate nekrite menice. Zato.. zdravjem. pomorski promet). Zavarovalnice ne delujejo samo na enem področju (zavarovanje zloma nog. Zavarovalnice delujejo na določenem območju. Da bi zavarovalnice obstale. dobrodelnem področju. a to še zdaleč ni tisto. porazdeljevanje in delitve nevarnosti. Najbolj znana ustanova v Nemčiji. da zavarujejo več istovrstnih tveganj.). cerkvenem. kmetijsko. ki ga imajo. Ustanovitelj je lahko tisti. da se morajo zavarovalnice povezati v zavarovalne službe. Imamo sicer Vzajemno. ampak gre za določen namen vezano premoženje). 36) So oblika zbiranja denarnih sredstev in njihovega osredotočenega. kdaj lahko na naših tleh ustanovijo zavarovalnice tuje pravne osebe. To je bilo bistvo samoupravnih interesnih skupnostih.. povečuje število nesreč. šolstvo) in na področju gospodarske infrastrukture (železniški. Ustanove so po zakonu za določen namen vezano premoženje (Nobelova nagrada je ustanova).6 SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN USTANOVE (str. Če se npr. 37) Tudi zavarovalnica je finančna združba. ker so včasih tveganja tako velika. industrijsko. pa uporabljajo metode izravnavanja.5. 39) . to so t. 2..Sekundarna emisija (popolnoma legalna oblika. torej izdate ček. ker se računa. življenjem. kot pa so dobile denarja. Njene naloge so zavarovalni posli pred tveganji (tvegamo s svojim premoženjem. Skupaj so se dogovarjali kaj pričakujejo. Bosch je podjetje. Znotraj sistema zavarovalnice se vendarle posamezne vrste zavarovanja zavarujejo (življenjsko zavarovanje.. ki deluje na gospodarskem področju je Bosch. 2. se lahko vse v redu izteče) Črna emisija (kadar ponarejate denar) Pravico do izdaje denarja ima t. na drugi strani pa so bili izvajalci. Na eni strani so bili uporabniki proizvodov ali storitev. da bi poslovni osebki na trgih plačevali drug drugemu z denarjem.

* Nadzorno delovanje poteka v treh smereh: . vsa računalniška podjetja ustanovijo strokovno združenje za računalništvo in informatiko. cestami. pa se lotevajo skupnih nalog v zvezi z gospodarsko infrastrukturo (npr.. ki jih je 13 potem ustanovijo GZS.Govorimo o zbornicah na področju gospodarstva.inšpiciranje . Kadar pa se združujejo v območno gospodarsko zbornico podjetja z določenega območja. računsko sodišče = revizijska združba.kontrola (ta je sprotna) . Obrtna zbornica in Kmetijsko-gozdarska zbornica. V svetu je računsko sodišče zelo močna inštitucija.). 2.kontrola (preko žiro računov) . kako je bil ta denar porabljen). V strokovna in splošna združenja se združujejo podjetja s področja iste panoge z namenom. Kljub temu. Na področju gospodarstva imamo 3 zbornice v načelu na ravni republike. Veliko stvari veže ob vsem tekmovanju na drugi strani v sodelovanje podjetja iste panoge.20 . ki so dobili denar iz proračuna (tudi če bi bilo tega denarja samo par tolarjev. NADZORNIH. informacijskih funkcij. Pri nas zaenkrat vlogo delodajalskega razreda opravlja GZS. toda tista služba družbenega knjigovodstva je prej pobirala denar samo zasebnikom. Opravljajo ga revizijske združbe. sistem obveščanja (AJPES). ker ga nobena vlada ne podpre. da bi določila določene standarde. npr.i. Če je tako računalniško podjetje locirano v Novem mestu je hkrati lahko eden od ustanoviteljev območne gospodarske zbornice za območje Bele krajine. računsko sodišče. GZS je organizirana po kontinentalnem načelu. ---28. da morajo podjetja obvezno biti člani tega sistema in obvezno plačevati članarino. GZS je potem sogovornik vlade in sindikatov v določenih pogovorih. banke.revidiranje. davčna služba – to smo imeli že prej. Služba družbenega knjigovodstva je prej vso javnost tudi obveščala o poslovanju organizacij združenega dela. izrabe prostora. Bistvo zborničnega sistema na področju gospodarstva je. To so: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Rešujejo torej območne probleme. 41) Služba družbenega knjigovodstva (SDK) je pomenila nadaljevanje t. ki je prej pobirala denar (=davke) od organizacij združenega dela. druga ura--Združba ima 3 oblike nadzornega delovanja: . Ta strokovna združenja. bi predstavniki računskega sodišča smeli priti v našo združbo in preveriti. da je SDK dobro delovala. plinovodi. . DAVČNIH IN POSLOVNO-OBVEŠČEVALNIH NALOG V OKOLJU ZDRUŽB (str. Zdaj je pobiranje vseh davkov vključeno v Davčni upravi republike Slovenije. Opravljala je določene finančne naloge in pobirala je davke od pravnih oseb. da lahko podjetja določene dejavnosti na eni strani in ista podjetja gledana z vidika območja ustanovijo. Kadar ustanavljajo z vidika dejavnosti. Zastopala naj bi interese gospodarstva.inšpiciranje . davčna služba.10. Prišlo je do razgradnje Službe družbenega knjigovodstva. Preobrazba SDK: revizijske združbe. pri nas pa večinoma izdaja samo mnenja. da bi lahko vplivala na izobraževanje.8 NOSILCI PLAČILNIH.revidiranje = temeljit pregled poslovanja. da bi pridobila določene ugodnosti pri izvozu. FINANČNIH. odstranjevanje odpadkov. kar pomeni. Inšpiciranje pomeni nekoliko podrobnejši pregled kakšnega problema v okviru sistema. se je začela razgradnja SDK-ja. ki jih je 27 in te območne zbornice. kot bi ga morala.. ki potekajo v podjetjih in zavodih izven združb. ki lahko revidira poslovanje vseh tistih..

equity = poštenost. bolje in da sledimo tehnološko-tehničnim rešitvam. Tako so peki prodajali črni kruh z izgubo.economy =smotrnost . ki so na čelu vsakega razvojnega programa dokazujejo.21 . enakost pred zakonom . konkurenca ciljev – ponavadi morajo cilji podpirati vrednostni vidik poslovanja. ki je najdlje prehajala iz SDK na novo inštitucijo. 45) Poslovni sistem vzpostavljamo za trajnejše obdobje.effectiveness = uspešnost . Črn kruh mora predstavljati 20% vsega kruha. V računalniškem podjetju bi se recimo odločali. AJPES = Agencija za javno-pravne evidence in storitve zagotavlja nekatere podatke. Za razvoj te je recimo potrebno 500 k€. Včasih pa lahko pride do konkurence ciljev znotraj določene združbe. 3 PODJETJE IN POSLOVNI PROCES (str.ethics = etika . Pri delovanju poslovnega sistema se prepletajo 3 vidiki smisla = smotra = poslanstva: . da pečejo črni kruh po zamrznjeni nizki ceni. s katerimi zadovoljujemo potrebe (neodvisno od tega ali smo podjetje ali zavod) .2 DEJAVNIKI PRIDOBIVANJA POSLOVNEGA IZIDA V ZDRUŽBAH (str. da bo njihova programska oprema najboljša. 45) 3. so bili plačilni nalogi. Da bi država zadovoljila potrebe prebivalstva po hrani so zadolžili peke. Na dolgi rok si moramo zagotoviti gospodarsko moč in razvojno rast. 46) Pri poslovanju naj bi težili k sedmimi E-ji: . ki ga napečejo. To je mogoče izvesti tako.finančni vidik – poslovni sistem mora zagotavljati plačilno sposobnost (sposoben mora biti poravnavati sprejete obveznosti) V normalnih gospodarstvih sta naturalni in vrednostni vidik istosmerna (če bolje zadovoljujemo potrebe. . Leta 1982 so bile nenormalne gospodarske razmere. Šele 2 leti nazaj so poslovne banke dokončno prevzele plačilni promet na svoja ramena. Med sabo konkurirajo za denar. Za razvoj pa podjetje namenja samo 200 k€.vrednostni vidik – ustvariti moramo najmanj določen znesek (pri podjetjih je ta znesek imenovan dobiček).excallence = odličnost .efficiency = učinkovitost . Ljudje. 3. da naredimo več.1 GOSPODARSKI SMOTER (=NAMEN) IN CILJI POSLOVNEGA PROCESA (str. ker je manjkalo hrane. v katero smer bomo razvijali programsko opremo (imamo recimo 3 razvojne programe). Doseči moramo določene cilje.Stvar.naturalni vidik – ustvariti moramo določene poslovne učinke. potem verjetno ustvarimo tudi več dobička).

47) Združba bo bolj učinkovita in uspešna. proizvajalni prostori naj bodo v bližini surovin…) prostori). boljše in aktualnejše prostore (trgovinski prostori naj bodo tam. po čemer povprašuje prebivalstvo.proizvodnost = produktivnost = storilnost = razmerje med tistim. bi govorili o popolni učinkovitosti (te se v praksi ne da doseči). je treba usmeriti v prave smeri (za prave programe. država ali podjetja. Vsi gospodarski ukrepi bi morali težiti k tej težnji. najbolje pod zemljo) / varnostni (rafinerij se iz varnosti ne postavlja sredi mesta) . 3. revolucije. ki so bila med seboj različna. da ga ljudje v tistem kraju ne bi zaradi tega zasovražili) / strateški (ranljive dejavnosti naj bodo daleč od mej. kasneje pa samo razglabljamo ali so se določeni dejavniki izboljšali ali poslabšali. kjer bo prišlo do najboljših izidov.environment = skrb za okolje Kosmati dobiček države je v veliki meri odvisen od tega ali podjetja v državi uspešno poslujejo.3 RAZMESTITEV PROIZVAJALNIH IN POSLOVNIH PROSTOROV ZDRUŽBE (str. delnice…) . ki imajo poceni elektriko) / bližina trga poslovnih učinkov (zlate izdelke ne moremo prodajati v barakarskem naselju) / razpoložljivost delovne sile (včasih rabimo kvalificirane včasih pa nekvalificirane delavce) / kakovost prevoznih poti (za prevoz uparjalnika je potrebno morje in avtocesta) / bližina vladnih in finančnih inštitucij (dostopna je večja količina informacij). ki bo tisto obdobje v modi. denar. Če bi ji to uspelo. delovna sredstva) na tiste točke v prostoru in v tiste združbe.22 . v katerem kraju naj bi stali določeni prostori Pri tem vidiku razmestitve imamo 2 skupini dejavnikov: * + gospodarski-geografski / bližina vira surovin (cena transporta je nižja) / bližina vira energije (bolje biti v državah.širša = makro – odločamo se. Država vodi dobro politiko takrat. Imamo 2 vidika razmestitve: . boljše je za poslovanje združbe. Na ravni združbe imamo 3 dejavnike. hkrati pa poceni (božični kamni). Če neko podjetje dobi idealno količino proizvajalnih tvorcev. Če podjetje z oblačili zadene barvo. kjer je veliko ljudi. večjo možnost imamo. lahko isto blago prodaja dražje. usposobljenosti ljudi… .proizvodnja dela . da bi bilo poslovanje čimbolj uspešno: . Tako je nekdo lahko uspel s prodajo kamnov. ko postavljamo zgradbo. Potreba za novo leto so poceni in individualna (edinstvena) darila.gospodarjenje s sredstvi – opazujemo ga v dveh smereh: a) iz določene količine materiala hočemo dobiti čimveč b) določeno količino denarja. zaposlovanja ljudi za vsako ceno (šef podjetja noče odpuščati ljudi. + negospodarski / politični (vprašanje vojne. Večje kot je to razmerje. kadar ji uspeva usmeriti proizvajalne tvorce (ljudi. če pravilno razmesti prostore (raje imamo cenejše. je od podjetja odvisno ali bo naredilo toliko kot je možno. To razmerje je odvisno od organizacije dela. Problematika se zato premika iz ravni države k ravni podjetij. ki ga ima združba. da bomo dobro poslovali.. Odločitev o prostorih poteka takrat.prilagajanje dejavnostim družbenim potrebam – bolj kot zadenemo tisto. ki jih je treba dosegati. kar naredimo in številom porabljenih ur. kontrarevolucije.

4. ki imajo več dobrih zamisli (sprememba javnih skladišč v trgovinski center (BTC) je bila dobra zamisel). ki tvega svoje premoženje (če tvega tuje premoženje je samo poslovni ravnatelj). Pravi podjetnik je tisti. Zaradi NIMBY je včasih smiselno postavljati čistilne naprave). vendar jih država mora zagotoviti. katerih 8 je on mislil (prve 3 so sigurno pravilne))): 1. *Pri tem vidiku razmestitve imamo več tehnološko-topoloških dejavnikov: / kakovost gradbenega zemljišča (na barju je bolj švoh) / možnost razširitve podjetja v prihodnosti (preselitveni stroški so namreč zelo visoki) / bližina pitne in industrijske vode (nekatere industrije lahko delajo le z pitno vodo (živilska industrija. Organizacija Izziv podjetnikov je povezati proizvodnje tvorce (zbrati delovne predmete. izdelava svile (za kg svile je potrebno 400 litrov vode))) / možnost gradnje stanovanjskega naselja (včasih je treba pritegniti nove zaposlence. Nekdo mora sprožiti akcijo za ustvarjanje potrebnih dobrin in jih dostaviti na tista mesta. Izraba priložnosti 4. učinke. Za podjetje je značilno tveganje s poslovno odgovornostjo. prva ura--3. 51) . Inovativnost 3. načine prodajanja določenih proizvodov. industrija pijače (za liter piva je potrebno 15 litrov pitne vode). Tveganje 2./ zdravstveni (če objekt izpušča strupene pline. ki jih ni v bližini) / možnost odstranjevanja odpadkov (NIMBY = Not In My Back Yard = ne na mojem dvorišču. če si uspe zagotoviti cenejše proizvodnje tvorce. farmacija. če oplemeniti svoje poslovne učinke in jih proda po višji ceni sedanjim kupcem ali pa najde nove kupce in si s tem zniža stroške na enoto proizvedenega poslovnega učinka.ožja = mikro – odločamo se. da je potrebno zadovoljevati človeške potrebe.5 PODJETJE (str. Če se v neko dejavnost spravi veliko ljudi. 3. da se pride do določenih poslovnih učinkov na čimbolj smotrn način. načine zbiranja proizvajalnih tvorcev). * Značilnosti podjetništva (znati je treba 4 od 8. Ravnateljevanje 6. vendar je velika razlika ali to naredimo v centru ali sredi barja. Propade lahko tudi več kot 98% tistih. Predvsem rad sliši prve 3 (ne vem. uspe pa praktično noben ne). nihče jih noče. ideje. 49) Podjetja temeljijo na tem. potem uspejo samo nekateri izmed njih. Podjetnik mora biti inovativen (najde nove izzive. surovine. v katerem delu izbranega kraja bodo stali določeni prostori Odločimo se recimo. ki se lotijo določene dejavnosti (večino brazilskih fantov se loti fuzbala. --. Podjetje postane bolj uspešno.23 . kjer je povpraševanje po njih.11. Dane možnosti lahko bolje izkoristijo tisti. Upravljanje 5. potem za trgovinske in najmanj za storitvene združbe. proizvode. ga je treba postaviti v odročno območje) .4 PODJETNIŠTVO (str. / bližina industrijskih con (določene proizvodnje se morajo nahajati blizu ali v industrijskih conah) Razmestitev je najbolj pomembna za proizvajalne. da bomo postavili lokal v Ljubljani. delovna sredstva…) in imeti sposobnost (včasih je za to potrebna nesramnost in brezobzirnost) in združiti te stvari na tak način.

3. 54) Po 1. gospodinjstva pa ne (žena zastonj naredi kosilo) <= zato gospodinjstva niso obrati. karkoli drugega kot ustvarjanje dobička. Podjetje je orodje družbe ali posameznega lastnika za povečevanje posla.5. Je zaokrožena poslovna in pravna celota. šolstvo. mora napredovati. Poleg ekonomskih vidikov. Gospodari ekonomsko samostojno. Podjetja so se zaradi tega obnašala neodgovorno. 3.Podjetje ne sme neodgovorno onesnaževati okolja . ki primerjalno uspe znižati transakcijske stroške. Poslovati mora s spoštovanjem ekonomskih zakonov in pravnih predpisov. Podjetje ustvarja dobrine in kupno moč za nakup teh dobrin. po katerih je na trgu povpraševanje). Poleg tega uspešno podjetje ustvarja dovolj bogastva za svojo nenehno rast. 3. To je privedlo do svetovne gospodarske krize 1929. Če ne bi bilo podjetij. ki hoče obogateti s podjetjem koristiti tudi drugim ljudem (prinašati mora dobrine. da mora podjetje ustvarjati dobiček. s čimer prispeva v družbeno blagajno znanja. Podjetje teži k povečevanju svojega bogastva. Če so ti stroški manjši za nastanek določene dobrine v podjetju kot na trgu.3 PODJETJE DANES (str. Podjetje je od 1850 glavni motor družbenega napredka.24 . Podjetje je ekonomski in pravni individum (je tako ekonomsko kot pravno opredeljeno). Poleg tega se moraš tudi pravno zapisati v register podjetij. ki ima v lasti vsaj eno podjetje Podjetje (=enterprice) = navpično povezan družbeni mehanizem. Zagotavlja zaposlitev v podjetju. Po tem letu se je odnos do podjetja spremenil. Če gre kaj narobe namreč nisi finančno odgovoren) Pri podjetju moraš imeti finančno sposobnost poravnavanja obveznosti do drugih. zdravstvo…). Podjetja obstojijo zato. Krepi družbeno infrastrukturo (ceste. 51) Podjetje je gospodarska združba. Vrhovni ravnatelj podjetja ukazuje podrejenim (navpična povezava). družbe ne bi mogle napredovati. To je omogočila osebna svoboda vseh državljanov in varstvo zasebne lastnine. Pri podjetju pa mora biti izpolnjena še finančno pravna plat.5. ker uspejo bolj znižati stroške. morajo podjetja upoštevati tudi druge vidike (motiviranje delavcev s pretepanjem ni dovoljeno) . svetovni vojni v ZDA je bilo zahtevati od podjetja. nemoralno družbeno dejanje. Pri obratu gre za gospodarsko tehnično plat. Na kratki rok to pomeni. kot jih lahko znižamo na trgu. Transakcijski stroški so stroški zagotavljanja sodelovanja lastnikov proizvodnih tvorcev. V pravno urejenih družbah mora tisti. pri svojih dobaviteljih in v družbi kot celoti. Podjetje in obrati svoje poslovne učinke prodajajo.Zavračanje izključne prednosti gospodarskega napredka v okviru družbenega razvoja. Domača žganjekuha je obrat. * Odklonilni dejavniki podjetja: . Deluje na področju gospodarstva (= tekmovalnega sektorja = tržnega sektorja).1 OPREDELITEV PODJETJA (str.2 ZGODOVINSKI RAZVOJ PODJETJA (str.5. Pojavilo se je v zgodovinskem razvoju. 52) Podjetje ni naravni pojav (= ni nekaj samoumevnega). potem nekateri ustanovijo podjetje. družba (=company) = družba lastnikov. Če hoče podjetje preživeti.

Kakšne izide bomo imeli? (ni nujno denarne..Kakšne bodo pristojnosti pri nakupih in prodaji? (do kolikšnih zneskov lahko nekdo podpisuje) .Komu pripada izid poslovanja? . 3. pod katero dela podjetje so: . s katerimi so pokazala. znanje in tehnika.Zbiranje denarnih in drugih stroškov (Kdo bo dal denar..Komu bo to prodajal? (morajo obstajati ljudje. Prišlo je do ugotovitve. podpiranje kulture). 54) * Preden podjetje nastane.Zavračanje kapitalizma kot edine družbene ideologije. Zelo čislana so mondragonska zadružna podjetja v Španiji.) . tudi dobro mnenje o podjetju nekaj šteje (vrednost podjetja se na borzi veča)) --. Ostala podjetja propadejo. mora ustanovitelj odgovoriti na vprašanja: -. da jim je mar tudi za druge vidike (varstvo okolja. Ta so v lasti zadružnikov.Kako bomo ustvarjali dobiček? .Ali imamo na voljo potrebne kadre (= zaposlence)? . Podjetja umirajo preko stečajev = bankrotov. ker je ne morejo plačati)) .11.Kako bosta lastnina in dobiček ovrednotena (razdeljena)? . da je vsako podjetje kapitalistično podjetje (lahko je tudi samoupravno). Prvotna podjetja so imela za cilj (= poslanstvo) samo dobiček. Najpomembnejša vprašanja v zvezi z določitvijo organizacijske oblike.Kakšen bo obseg odgovornosti lastnikov? .Kako bo potekal nadzor poslovanja? .Ali obstaja tehnologija.. zato da ljudje v tistem okolju lahko živijo bolj polno. Ni nujno. se ne moremo iti presajanja srca) . Kaj bo ustvarjal in prodajal (katere proizvode ali katere storitve)? . podpiranje športa. kdo bo dal idejo.4 NASTAJANJE IN DELOVANJE PODJETJA (str. Po 1930 pa so si naložila še druge cilje. ki omogoča ustvarjanje teh poslovnih učinkov? (brez tehnologije imunske zaščite.Kakšne bodo razmere med upravljalci in ravnatelji? . druga ura --Približno 10% ustanovljenih podjetij živi tudi še čez 10 let. ampak mora biti tudi družbeno odgovorno. ki po teh poslovnih učinkih povprašujejo in so plačilno sposobni (lačnim Afričanom nima smisla prodajati hrane.ne more iti vsak za košarkarja ali manekena .25 . ki hkrati tudi delajo.4.5.Kdo krije morebitno izgubo v poslovanju? . da ne sme biti podjetje samo ekonomsko orodje.

potrošniki 3. Vse kar je v podjetju ni v lasti družbe (zaposlenci so dolžni delati.5.Trgovinska . * Razlike med družbo in podjetjem (na ustnem je treba znati 2 od 4) .majhna .Družba je ločena od osebkov ki jo sestavljajo . Družbo in podjetje povezuje skupno gospodarjenje. oprema…) je v lasti družbe. Samo premoženje (delnice. ki so v lasti družbe (ne pripadajo podjetju ampak lastnikom podjetja). Družba lahko obstaja brez podjetja. Družba je pravna oblika lastnikov.5.Proizvajalna . podjetje pa po zakonodaji ne more obstajati brez lastnika (družbe lastnikov ali posamičnega lastnika). 57) . Družba ni isto kot podjetje.država . zgradbe. ki ima podjetje v svoji lasti.odločilnega pomena je oprema (jedrska elektrarna) Delitev glede na velikost podjetij: .26 .srednja . denar. ne pa izidi gospodarjenja.Poznamo več vrst podjetij: Temeljna delitev: . Podjetje pa tvorijo premoženje in ljudje.5 ODNOS MED DRUŽBO IN PODJETJEM (str.odločilnega pomena je človek (frizerski salon) .Storitvena Delitev znotraj dejavnosti: Proizvajalna \proizvodnja hrane \proizvodnja pnevmatik .druga podjetja .velika Delitev odjemalcev: .Trgovinska \na drobno \na veliko Delitev glede na prevladujoči proizvajalni tvorec: . vendar pa se jih družba še vedno ne lasti).6 VRSTE DRUŽB (KOT LASTNIC PODJETIJ) PRI NAS (str.Premoženje družbe je ločeno od premženja osebkov ki jo sestavljajo 3. 56) Nosilec podjetništva je lastnik podjetja ali pa družba lastnikov (v slednjem primeru je potrebno določiti ravnatelja (=predsednika uprave)).

To zato uživa večje zaupanje na trgu. To ustvarja videz zanesljivega podjetja. Če hoče kdo prodati svoje premoženje. ki imajo v lasti podjetja: . Podjetja spremljajo poslovanje vsakega profitnega centra. vnešenim v podjetje. Lastnik je dnevno navzoč. S tem lastniki lažje prepričajo ljudi. Če se ti lenuhi organizirajo v organizacijsko enoto. Če bi recimo imeli delnice v Krki. Javna družba je pa tista. da so lastniki bordelov. Obravnavali bomo 5 najbolj tipičnih vrst družb. ki so v njegovi lasti. da vlagajo v podjetje. ustanavljajo znotraj podjetja profitne centre (=poslovno izidne enote). V podjetju je 10% lenuhov. Potem z menjavo ravnateljev teh v podjetjih. več pa ne. .5.27 .) (priljubljeno vprašanje na izpitu) – Pri tej družbi imamo 2 vrsti lastnikov: \komanditiste – tisti lastniki.O.N. . Komandistom se namreč njihov vložek v podjetje ne zdi več tako tvegan. da dolgov ni mogoče poravnati s sredstvi podjetja) pride h kateremu koli lastniku in mu pobere celo premoženje.7 POVEZOVANJE IN ČLENJENJE PODJETIJ (str. da so vsi lastniki znani. Potem mora pa ta uveljavljati svojo terjatev do ostalih lastnikov. Tu upnik (v primeru.) – vsi lastniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Včasih jim dajo tudi pravna pooblastila.združena velika podjetja.Družba z omejeno odgovornostjo (D. ki so v njegovi lasti. ki je v procesu privatizacije prodajala svoje delnice na javnem trgu. je ponavadi obvezan to prodati ostalim lastnikom. Vplivajo na dnevni bazi na podjetja. ta pa bi naredila genocid in bi bila prisiljena plačati poravnavo. komunalno podjetje). Če podjetje iz svojega premoženja ne more poravnati vseh obveznosti. Ljudi spodbuja k temu. bi mi izgubili največ toliko. Javna podjetja opravljajo javne službe (Elektrogospodarstvo Slovenije. ampak pospešujejo dejavnost svojih članov. Taka podjetja uživajo večje zaupanje na trgu.Komanditna delniška družba (K. V registru je določeno. Vpis v register podjetij.Tiha družba – tu ni nujno. da bi se šli kapitaliste. kot če komplementarjev ne bi bilo. Delničarji odgovarjajo za obveznosti družbe (ta odgovarja za obveznosti podjetja) samo s premoženjem. S temi delnicami dobijo pravico do upravljanja.Družba z neomejeno odgovornostjo (D. . ki so v njihovi lasti (Mercator). To pa zato. Na dnevni bazi pa ne posega v podjetja.) – tu gre ponavadi za manjše število lastnikov. \komplementarje – ti odgovarjajo tudi s svojim osebnim premoženjem. Vsak. Da bi podjetja imela nadzor nad tem.) – družba. bo ta enota zelo slabo poslovala in bi jo morale druge organizacijske enote preživljati.Koncerni . Lastniki so tudi tu odgovorni samo s premoženjem.Javno podjetje in javna družba ni eno in isto.Holdingi – združena velika podjetja.Delniška družba (D. Veliko podjetje obvladujejo podjetja. se vzame tudi delež osebnega premoženja lastnikov.Gospodarska interesna združenja – Nimajo namena ustvarjati dobiček. Tak je recimo časopis Delničar. Najhujša je oblika neomejene solidarne odgovornosti.D. 60) Podjetja ne morejo biti izolirana. ker hočemo imeti čimbolj pravno državo. . Predvsem s tem.O. Zaradi tega se povezujejo ali pa členijo na manjše enote. kako poslovne enote znotraj podjetja delujejo. . ki odgovarjajo za obveznosti družbe samo s premoženjem vnesenim v družbo. kolikor imamo denarja v delnicah. ki se spušča v poslovna razmerja z drugimi mora biti pod nadzorom.O. 3. v kateri imajo lastniki delnice. Po potrebi so vsi znani samo sodišču in policiji. ki so ga vnesli v podjetje. *. Poznamo 3 oblike povezovanja podjetij: . ki jih ima v lasti dodeljuje denarna sredstva.D. da podjetjem. kdo lahko podpisuje pogodbe. do katerih . To omogoča duhovnikom.D.

zneskov. Na najboljšo velikost podjetja vplivajo tržni (v pekarni je dovolj. banke) .Pravna oseba mora biti ločena od ljudi. da je njegova prodajna mreža razvejana po celem svetu (za realizacijo . ki je imel do njih upravičen interes). Velika podjetja lahko pretakajo veliko denarja na prava mesta. da se bo lahko prilagajalo izzivom na trgu. mora imeti svoje lastno premoženje. 220 000 v velikih podjetjih Sestava zaposlenih ljudi se je bistveno spremenila.8 VELIKOST PODJETIJ (str.Ustanovitev neke pravne osebe mora biti omogočena z zakonoma ali statutom. * Podjetje je optimalne velikosti ko sta čimbolje izpolnjena 2 pogoja: .Srednja .Število ljudi \mikro – do 10 ljudi \majhna – do 50 ljudi \srednja – od 50 do 250 ljudi \velika – nad 250 ljudi . Izrabljajo tehnološko tehnične dosežke.Skupina ljudi. * Da se lahko skupina ljudi združi v pravno osebo morajo biti izpolnjeni 4 pogoji (znati je treba 2): . 1999 je bilo pri nas zaposlenih 630 000 ljudi.28 . Večji del zaposlenih je bilo leta 1999 predvsem v mikropodjetjih (do 10 ljudi). Majhna podjetja so prožna.Čimhitrejše prilagajanje spremembam na trgu . ki jo sestavljajo . 61) Ko ustanavljamo podjetje.5. 500 000 v velikih podjetjih. . ki je ločeno od premoženja članov . družba z neomejeno odgovornostjo…) 3. se štejejo podjetja kot velika (zavarovalnice. želimo imeti tako velikost. ki jim prodaja kruh v njegovi okolici (ni potrebe. ker so ljudje. V njih je možno napredovanje.Če so v lasti koncernov.Majhna .Premoženje \velika – več kot 2 000 000 000 1989 je bilo pri nas zaposlenih 930 000 ljudi. ki tvori pravno osebo. Ti podatki naj bi bili v prihodnosti dostopni vsakomur (do sedaj je lahko do njih prišel le tisti. če je samo eden zaposlen.Velika Kam kakšno podjetje spada lahko določimo z več kriteriji: .Čimmanjši stroški na enoto poslovnega učinka Naša zakonodaja loči podjetja v: .Skupina mora biti pravno umeščena (družba z omejeno odgovornostjo.

proizvodnjo in trgovino. da lahko ta naredi par ton čaja. Tempo narekuje oprema. da je kupec znan (v nekaterih primerih sicer je (zdravila na recept v lekarnah)) .te bi bilo potrebnih več zaposlenih))) in tehnični (skupina petih ljudi se ne more iti avtomobilske industrije) dejavniki. Obrtna podjetja delajo v malem obsegu. Podjetja za trgovske storitve pa niso nikoli lastniki blaga. zdravstvo. --.Storitvena V to kategorijo spadajo predvsem zavodi (šolstvo. – to predavanje manjka Izpiski iz knjige – izdaja 2005 do poglavja 5. katera roba je bolj kvalitetna).6 POSLOVNI PROCES (str.29 . prodaja pa zahteva velike količine. da imajo na razpolago neke zmogljivosti. gradbeništvu… predelovalne dejavnosti) Industrijska podjetja delajo v velikem obsegu. Delajo iz glave. posredujejo in prodajajo storitve. Tempo narekuje človek. Na drevesih so jabolka različnih vrst. čeprav pri nas v tem obdobju ne raste. Nekatera od storitvenih podjetij opravljajo storitve. c) Delujejo tam. kmetijstvu. Podjetja za trgovske storitve se ločijo od trgovinskih podjetij. a) Posredujejo tako. Od proizvajalnih podjetij se razlikujejo po tem. Slaba jabolka ne moremo prodati trgovini. To so tista.2. gozdarstvu. . če ima stalno zasedene vse sobe. Delajo po načrtu. Zelišča proda Drogi. V športnih trgovinah se da kupovati različno športno opremo. d) Delujejo tam. kamnoseštvu – primarne = ekstraktivne dejavnosti (delajo neposredno s plodovi zemlje). b) Trgovinska podjetja delujejo tam. kultura. kjer je potreba po dopolnjujočem blagu. Imamo različne vrste trgovinskih podjetij: . ki jih je treba prodati (če jih ne prodamo ima tako storitveno podjetje izgubo). ki opravljajo.4 3.na drobno – posredujejo med trgovinami na debelo (lahko tudi direktno med proizvajalci) in potrošniki. 63) Najpomembnejša delitev podjetij je na: . Metalka je posredovala prodajo pločevine drugim podjetjem. da premoščajo prostorske (uvažanje nafte) in časovne (solato jemo tudi pozimi.na veliko = na debelo – posredujejo med proizvajalci in trgovinami na drobno. kjer je proizvodnja razdrobljena. RTV) Obstajajo pa tudi storitvena podjetja. Izbira velikosti je pomembna za podjetje in za celotno gospodarstvo. ki prodaja kvalitetna jabolka. poraba pa zahteva enako kakovost.11. 3.11. Ko hotelska podjetja oddajo prenočišče je to storitev. V Jugoslaviji je bilo preveliko število velikih podjetij. kjer je pri proizvodnji blago neenake kakovosti. Ni potrebno.5. kje to lahko dobimo) in kreditno (omogočajo plačevanje na kredit) vlogo. informacijsko (če v eni trgovini nimajo nečesa nam povejo. 69 izdaja 2005) .9 VRSTE PODJETIJ (str.Trgovinska – posredujejo med proizvodnjo in porabo. Prodajanje pijač v baru je trgovina. Kuhanje kosila je proizvodnja. . * Trgovinska podjetja opravljajo tudi svetovalno (v trgovini nam povejo. Kupec mora biti pri trgovini na debelo znan.Proizvajalna – tista ki proizvajajo in prodajajo proizvode (srečujemo jih v rudarstvu. vino letnika 1983 se prodaja bolje kot letošnje vino) razlike. Trgovinska podjetja morajo vedno kupiti blago in s tem postati lastnik blaga ter ga prodati naprej. Za hotel je idealno.

skupne raziskave in razvoj tehnologij) finančno sodelovaje (oblike dolgoročnega financiranje –finančni najem. ki določa njen poslovni proces.30 . Organizacijske funkcije: .funkcijo obravnavanja podatkov o preteklosti (knjgovodenje.funkcijo obravnavanja podatkov o prihodnosti (načrtovanje) .funkcijo nadziranja obravnavanja podatkov (revidiranje) .tehnična .1 OBLIKE POSLOVNEGA SODELOVANJA (str. enotne cene.funkcija ravnateljevanja (management) . storitve.funkcija upravljanja (governance) . 71) 4.nabavna ali nakupna .Vsaka združba se ukvarja s povsem določeno dejavnostjo.ustvarjanja poslovnih učinkov ali proizvajalna . interesnih združenj.funkcija izvajanja 4 POSLOVNO SODELOVANJE (str. * Temeljne poslovne funkcije (delni poslovni procesi) .prodajna . pridelki. v katerem v blagovno-denarnih in čistih finančnih razmerjih nastopajo prvine poslovnega procesa.skupna politika prodaje. deleži v podjetjih) Nekatere pojavne oblike trajnejšega poslovnega sodelovanja (poleg: poslovnih skupnosti. koncernov. Ta dejavnost je v trenutku opredeljena in se lahko širi oz oži.funkcijo analiziranja ali preučevanja podatkov ….storitve . * Prvine poslovnega procesa (=potrebni proizvajalni tvorci) PPP: .potem preneha obstajat) karteli (med podjetji iste panoge.) .kadrovska . da bi bili ob njihovem združevanju ustvarjeni tisti poslovni učinki (izdelki.3 (stran 70 izdaja 2005) Poznamo še: Temeljne informacijske funkcije: .delovna sila Poslovni proces združbe opredelimo kot tisti del njenega delovanja. na katere je zlasti v procesu prodaje vezano pridobivanje prihodka v njegovem okviru dohodka in dobička združbe. delitev trga) .delovna sredstva .delovni predmeti . blago). statistiko arhiviranje.finančna Soodvisnosti temeljnih poslovnih funkcij Slika 3. holdingov): skupna vlaganja (obsežnejše naložbe – raziskave) konzorciji (povezovanje zaradi določene naloge.. 72 izdaja 2005) Oblike poslovnega sodelovanja podjetij: prodajno in nakupno sodelovaje (povezovanje za pridobitev ugodnosti –večja količina) proizvajalno sodelovaje (soproizvajalska ali kooperativna razmerja.

preperevanje…) Obnavljanje DS se splača do ekonomske omejitve.31 . Potroški delovnih sredstev: Fizično obrabljanje (sodelovanje pri proizvodnji določenih proizvodov ali opravljanju storitev – odvisno od intenzivnosti sodelovanja v PP) Fizično staranje (delujejo naravne sile – rjavenje. * Vrste ekonomske neprilagojenosti delovnih sredstev.) 5. ker ga potrebujemo za predavanja. 77) 5. 77) * Pet temeljnih skupin oz vrst delovnih sredstev (DS): .oprema ..zgradbe . 77) Ločiti je potrebno med prvinami poslovnega procesa in sredstvi.2 POTROŠKI DELOVNIH SREDSTEV (str. 5. naprave.. Ali pa kot sredstvo. * Prvine poslovnega procesa opazujemo z vidika nekega obdobja (v obdobju opredeljiv pojem).1 VRSTE DELOVNIH SREDSTEV (str. kot ena izmed PPP ni enako kot sredstva oz.2. potem je bolje kupiti novo delovno sredstvo. 77) 5. (Delovna sredstva. če opazujemo.11.- sindikati (to NISO sindikati delavcev) čvrsta oblika kartelov. tehnična zastarelost (na trgu se pojavi se sodobnejše sredstvo od dosedanjega) gospodarska neustreznost (neugodne spremembe pri drugih prvinah poslovnega procesa – zmanjka rude v rudniku) . prva ura--5 GOSPODARJENJE S PRVINAMI POSLOVNEGA PROCESA (str. SREDSTVA IN DELO (str. premoženje) Grafoskop lahko nastopa kot prvina poslovnega procesa. orodje. koliko premoženja ima fakulteta v tem trenutku.1 PRVINE.dolgoletni ali večletni nasadi (vinogradi.vstopa v poslovni proces kot posrednik med človekom in delovnimi predmeti Za industrijska in obrtna podjetja je najpomembnejša skupina delovnih sredstev oprema (stroji.2 DELOVNA SREDSTVA (str.zemljišča .osnovna čreda . sindikat prevzema prodajo PU --.zgolj ustvarjajo okolje potrebno za poslovni proces oprema . 78) Vstopajo v poslovni proces le s svojimi lastnosti  v poslovnem procesu ne spremenijo svoje oblike.18. sadovnjaki) zgradba .2. inventar. sredstva oz premoženje pa opazujemo z vidika določenega trenutka (v trenutku opredeljiv pojem).

Amortizacijski odpisi – zmanjšuje se vrednost delovnega sredstva .stroški postavitve oz.5 POPRAVILA IN PREUREDITVE DELOVNIH SREDSTEV (str. zakupom .prenašanje vrednosti delovnih sredstev na poslovne učinke .Doba trajanja DS (določena z rokom njegovega delovanja) – tehnično primernost nadaljnje uporabe Doba koristnosti ali gospodarne uporabe (določena z rokom koristne uporabe) – ekonomsko primernost nadaljnje uporabe 5.Nabavna vrednost delovnega sredstva = amortizacijska osnova .3 ZAGOTAVLANJE DELOVNIH SREDSTEV ZA POSLVONI PROCES IN AMORTIZIRANJE (str. Tu se srečujemo z dvema pojmoma: .zbiranje denarnih sredstev iz naslova prodanih in že plačani poslovnih učinkov za nakup novih delovnih sredstev (amortizacijska sredstva) Poleg nabavne vrednosti (amortizacijska osnova) moramo poznati še dobo koristnosti in metodo amortiziranja. ki se na ustnem izpitu sprašujejo) 5. 79) Pridobivanje delovnih sredstev: . 82) Za izračunavanje stroška amortizacije potrebujemo 3 stebre .2. kadar ni pokvarjeno. montaže delovnega sredstva Amortiziranje – postopno prenašanje vrednosti delovnih sredstev na poslovne učinke. ki manjkajo. Konec izpiskov iz knjige – izdaja 2005 * Proces amortiziranja delovnih sredstev lahko opazujemo v treh smereh: .zbiranje denarnih sredstev za nakup podobnega/boljšega delovnega sredstva 5.v dogovorjenem kombiniranju ali združevanju delovnih sredstev .z izdelavo v lastni delavnici .z najemom oz.kot prenašanje vrednosti delovnega sredstva na poslovne učinke (stroški amortizacije) . je to potrebno ponovno usposobiti za delovanje.32 . Ko se zgodi okvara delovnega sredstva.4 FUNKCIJSKO ALI OBRABNO IN ČASOVNO AMORTIZIRANJE (str. 92) Delovno sredstvo je uporabno v okviru delovnega procesa takrat. (Do tu je bil le pregled prejšnjih predavanj.Amortizacijska sredstva .zmanjševanje vrednosti delovnih sredstev (amortizacijski odpis) . To so v bistvu samo poudarki.stroški dostave delovnega sredstva .2. Posledica je amortizacija delovnega sredstva.Stroški amortizacije . ki poteka v treh stopnjah: .fakturna cena .Izbrana metoda amortiziranja .Doba koristnosti delovnega sredstva (včasih se je za to uporabljal izraz "življenjska doba") Obstaja več načinov izračunavanja amortizacije.z nakupom (večinoma) Pri nakupu nabavno vrednost delovnega sredstva (amortizacijsko osnovo) sestavljajo: .2.na podlagi daril .

da se kupi močnejši računalnik (več spomina.11. če ta ne prehajajo v preureditev. da je delovno sredstvo sposobno delovati tako kot pred okvaro. da izboljšamo delovno sredstvo (večja funkcionalnost. ki jih bomo z lahkoto prodajali doma in v tujini z dobičkom) je taka naložba dobra. bo mogoče kvadratura enaka kot prej. Če pravilno naložimo denar v delovna sredstva (v pravo opremo.6 NALOŽBE V DELOVNA SREDSTVA (str.Mala = tekoča popravila = tekoče vzdrževanje . ki smo ga vložili "zamrznjen". Pri velikih popravilih je vprašanje.2. drugače pa kot zelo slaba.Velika = investicijska popravila = naložbeno vzdrževanje Stroške malih popravil lahko takoj vključimo med stroške določenega obdobja.Popravila .Glede na to kakšen vpliv imajo na zmogljivosti delovnih sredstev poslovnega sistema = posledice naložbe \nadomestne (kupimo po zmogljivostih enako delovno sredstvo kot smo ga imeli prej \nove (povečamo zmogljivost delovnih sredstev) Če se podre staro hišo v LJ in se zgradi poslovne prostore. V praksi poznamo samo mala popravila in preureditve. zato se je treba odločati pametno. Če se kupi računalnik (novejši računalniki so bolj sposobni). vložiti pa je bilo treba precej denarja – nadomestna neto naložba.Preureditve (adaptacije konstrukcije…) S popravili dosežemo (namen popravil je). večji diski…) – nova bruto naložba Ponavadi je denarja za naložbe premalo. ki bo proizvajala poslovne učinke. naložimo denar v zaloge nafte Naložbe v delovna sredstva so izjemnega pomena za sposobnost gospodarstva in države (kaj bo ta s svojimi delovnimi sredstvi sposobna narediti). O naložbah govorimo tudi takrat. ko kupimo delnice. --.17. Stroške tega je potem potrebno prevaliti na druge poslovne učinke. večja hitrost delovanja…) Popravila ločimo na: .2006 druga ura--5.33 . 92) Pojem naložbe je širši od pojma naložba v delovna sredstva. . kjer se moramo odločiti za nujne naložbe. Tu pa obstaja tudi vmesna stopnja. potem zbrana sredstva amortizacije ponavadi zadoščajo zato. je denar. Naložbe v delovna sredstva razlikujemo po različnih vidikih: . Namen preureditev je. Pri preureditvah moramo namreč povečati vrednost delovnega sredstva (spremeni se amortizacijska osnova) v postopkih krepitve vrednosti delovnega sredstva. Če se zmotimo pri naložbi.. Tem se ne moremo izogniti.Glede na to. obveznice. Lažje je namreč prikazati nek izdatek kot strošek (lažje se ga odobri) kot pa naložbo. iz katerih sredstev smo zbrali denar zanje (glede na vir sredstev) \kosmate = bruto naložbe (če pretvarjamo zbrana amortizacijska sredstva v obliko delovnih sredstev) \čiste = neto naložbe (kadar zberemo denar za naložbe iz dobička prejšnjih let = del dobička vlagamo v naložbe) .

Za inflacijo predpostavimo da deluje na vse enako (in jo zato lahko zanemarimo). Metoda za izračun vračilnega roka ima dve pomanjkljivosti (ki jih druga metoda odpravlja – količnik razširjene donosnosti nima teh napak). Naložba prinaša pričakovani donos v obliki dobička in amortizacije 5 let. se začnemo odločati o naložbah. ki imajo količnik večji od 1. To je najlažja možna naloga. ki jih v določenih letih pričakujemo. . kjer prevajamo vrednost bodočih donosov na sedanjo vrednost (v letu. da je ta znesek danes vreden samo 87% tistega. v katerem je naložba). kot naložba. Če imamo pa dovolj denarja pa vložimo v vse naložbe. . Statična metoda je takrat. Na ta način prevedemo vrednosti iz vseh let na vrednost tekočega leta. Če nas obišče inšpektor za varstvo okolja in vidi škodljive odtoke v reko. Naložbe v delovna sredstva imajo poleg vidikov vira sredstev in posledic naložbe tudi vidik povezave z okoljem. ki nam bodo prinašali dobiček in amortizacijo) ali pa iz finančnega vidika (tu gre za tokove denarja – predpostavljamo. Ta metoda recimo ne upošteva različne vrednosti denarja tekom let (ne upošteva inflacije). ugotovimo. kar bomo dobili čez 3 leta. bo dal rok. Seštevke teh primerjamo z nabavno naložbeno vrednostjo delovnega sredstva. Naložba. je dejansko boljša. kajti brez te naložbe se nam lahko ustavi celotna proizvajalna linija. postopek za to pa Diskontiranje = razobrestovanje).5. bomo izbrali tisto. ko vzamemo zneske. To delamo z dinamičnim pogledom na naložbe (metoda. ki deluje 4 leta in ima vračilni rok naložbe 3 leta – če bi delali po prvi metodi. ki jo pri tem uporabljamo se imenuje Aktualizacijska metoda. Razmerje med naložbeno vrednostjo je 150 denarnih enot / 100 denarnih enot = 1.5 in razobrestujemo znesek za obdobje treh let. da se je denar dejansko pojavil iz delovanja določene naložbe).Vračilni rok naložbe – če imamo 5 možnih naložb. 15% študentov je ne zna rešiti) Na sodila lahko gledamo iz gospodarskega vidika (gledam dogodke. potem denarja ne bi optimalno vložili. ali dobimo določen znesek čez 3 leta ali čez 5 let.Če strojno tovarno obišče inšpektor za varstvo pri delu in vidi nevarne naprave. Če imamo znesek x in je obrestna mera na trgu 1. da zajamemo dohodke iz dobička in amortizacija po vseh letih delovanja delovnega sredstva. ki nam bodo prinesle poslovne učinke. bo dal rok. Dobimo primerljive denarne vrednosti. ki se bo čimprej povrnila v obliki dobička. ker je praktično ne moremo natančno predvideti. Vendar pa ni vseeno.34 . Druga prednost je. Tu se pojavita dve metodi (= sodili). da zavaruje opremo in prostore in vidi da tovarna nima požarnega zidu. ki deluje 10 let in ima vračilni rok naložbe 3.5 leta. potem bo prekinil delo na tej opremi dokler ne bomo zagotoviti potrebnih varoval – naložba v ta varovala je nujna.Količnik razširjene donosnosti Prva prednost tega postopka je. če ne se zavarovalna premija poveča – nujna naložba Če nam po nujnih naložbah ostane še kaj denarja. do katerega ga je potrebno zgraditi. do katerega je potrebno namestiti čistilno napravo – nujna naložba Če nas obišče predstavnik zavarovalnice. katera naložba je bolj ugodna: . po katerih presojamo. da moramo preiti iz statične metode na dinamično metodo. Treba je namreč upoštevati vpliv obrestne mere. (Izračun vračilnega roka naložbe se lahko pojavi na izpitu (primer take naloge je v knjigi). Odločimo se za tisto naložbo. ki ima največji količnik.

Reprodukcijski material Če kupujemo čipe za računalnike.3. Surovine so torej to kar proizvede kmetijstvo. ki se neposredno spopadajo z zemljo. *Vrste delovnih predmetov (znati je treba pet od enajstih) . Delovni predmeti se v tem primeru imenujejo reprodukcijski material. Tu končujemo z obravnavo prve prvine poslovnega procesa in prehajamo v obravnavo druge prvine. Naložba v Schellovo črpalko bi znižala donos naložbe v Petrol – tekmovalna odvisnost. da je cena enakih delovnih predmetov lahko različna (na primer zaradi prevoza). 5. jih kupujemo od predelovalnih dejavnosti. Če imamo v okolju naložbo.Ustvarjajo okolje (to delajo predvsem zemljišča in zgradbe) . bi to povečalo obisk Petrolove črpalke – dopolnjujoči soodvisnost.Treba je gledati. . Čim jih posekamo in pripeljemo na žago so to že surovine. še Schell. . Po tem pa dobi pravico za postavitev črpalke 500 metrov pred Petrolom.Lastna nedokončana proizvodnja Ko procesi potekajo dlje. rude… . Primer: Gradnja slovenskih avtocest se bliža koncu. Recimo da Petrol dobi lokacijo za bencinsko črpalko.3 DELOVNI PREDMETI (str. Tem delovnim predmetom rečemo surovine. Primer naravnih snovi je tudi nahajališče vode. se delovni predmet v obdobju tega časa imenuje lastna nedokončana proizvodnja.1 VRSTE DELOVNIH PREDMETOV (str.Kupljena energija (plin. Pri delovnih predmetih ni možnosti najema. Če imamo v okolju naložbo. ribištvo… Od surovinskih dejavnosti kupujemo delovne predmete.35 . . 97) 5. kaj se v okolju dogaja z drugimi naložbami. Problem je.Naravne snovi To so na primer drevesa. ki bo zmanjšala učinke naše naložbe potem govorimo o substitucijski = tekmovalni soodvisnosti. Na Petrolovi črpalki ne bodo prodali toliko bencina. Če bi Mercator za Petrolom zgradil nakupovalno središče. premog) Ko kupujemo delovne predmete od dejavnosti. nafte. Delovna sredstva opravljajo dvoje vlog v poslovnem procesu: .Z njimi ljudje s svojo delovno silo delujejo na delovne predmete Dobro je. ki delajo z naravo.kupljene surovine Surovinske dejavnosti so tiste. lovstvo. če se značilnosti delovnega sredstva v teku poslovnega procesa ne spreminjajo. ki jih bomo še spremenili. na isti strani ceste. plina. gozdarstvo. ki bo povečala učinke naše naložbe potem govorimo o komplementarni = dopolnjujoči soodvisnosti. ki stojijo v gozdu. Bistvo delovnih predmetov v poslovnem procesu je da se spremenijo. kot bi ga sicer. . Če delovni predmet v nekem časovnem intervalu ni skladiščljiv. Pri delovnih predmetih je ravno obratno. 97) Pri delovnih predmetih lahko porabo točno ugotovimo (pri delovnih sredstvih smo jo lahko samo ocenjevali).

18. da snov delovnega predmeta preide v naslednjo stopnjo predelave s čim manjšo izgubo. pa s svojo kakovostjo ne vplivajo na kakovost izdelka. kar je več. ko noben na svetu ne zna narediti iste stvari z manj odpadki.3. Normativa porabe – koliko odstotkov snovi je potrebno prenesti v naslednjo fazo. ki ne preide v naslednjo stopnjo predelave. Naloga delovnih predmetov (oz. Pri tem se dela škoda.Pridelki V kmetijstvu. Dobre firme imajo večji normativ porabe. Pri izgubi govorimo o odpadku in izmetu. Pri ugotavljanju. nekateri pa ne. * Odpadek je tisti del delovnega predmeta. tistih ki z njimi delajo) je. to načeloma ne bo vplivalo na kvaliteto izdelka. Za razliko od delovnih sredstev pri delovnih predmetih nimamo najema. ki ga tovarna proizvaja. Tisti. O tehnoloških odpadkih govorimo takrat. ki pa ne vstopajo (pomožni materjal). da bi delovna sredstva čim bolje in čimbolj pogosto sodelovala (zato imamo delo v treh izmenah) tudi hočemo. ki bodo samo vgrajeni v končni izdelek.Trgovsko blago Tudi to je delovni predmet ker nanj delujemo (ga zavijemo in prodamo kupcu). saj potrebujemo za isti produkt več materiala kot konkurenca. Odpadek je nasprotje od izplena. se imenuje nepotrebni odpadki.24. 98) Pri delovnih predmetih gre za porabo. Nekateri od delovnih predmetov snovno vstopijo v delovne predmete višje predelave (hrast recimo vstopi v hrastovo mizo). . Pametna poraba pomeni. Tisti.2006 prva ura--- OVREDNOTENJE POTROŠKOV DELOVNIH PREDMETOV (str. Izmet povzroča večjo škodo kot odpadek. da bi se delovni predmeti v popolnosti in pametno porabili. . ker se jim po obdelavi vrednost poveča. ki se jih da prodati le po bistveno nižji ceni ali pa se jih sploh ne da prodati.Polizdelki Delovni predmeti. Tak je na primer avtomobilski volan.Sestavni deli Tisti delovni predmeti. Isto velja za model odlitka v livarnah (tudi ta ne vstopa v delovni predmet višje stopnje predelave). da se delovni predmeti ustrezno spremenijo. * Izmet so premalo kakovostni izdelki.2005 druga ura--5. Delovne predmete kupimo in jih porabimo. Tako kot hočemo.Rezervni deli . . ker smo pri izdelavi uporabili tudi druge prvine poslovnega procesa. --.11. Delovni predmeti so zato načeloma porabne snovi. . ki vstopajo (=glavni material = glavne surovine) s svojo kakovostjo vplivajo na kakovost izdelka (črviv les -> slaba miza). Če je odpadka 10% je izplena 90%. ki se bodo v prihodnje še spremenili (deska).V metalurški peči rudi za časa taljenja rečemo lastna nedokončana proizvodnja (če bi jo vzeli iz procesa bi s tem naredili škodo) . Če je papir v pisarnah slabše kvalitete. Tisto.11.2 --.Dokončani izdelki V industriji in obrti. koliko nas stane sodelovanje delovnih predmetov pri poslovnih procesih imamo .36 .

olajševalno okoliščino. Porabo delovnih sredstev smo samo ocenjevali = domnevali. Pri njih nismo imeli natančnega izračuna koliko se je delovno sredstvo v enem dnevu potrošilo. Pri delovnih predmetih pa točno vemo koliko smo jih porabili. Vendar pa se pri ovrednotenju te porabe srečujemo tudi z določenimi problemi. Delovni predmeti iste vrste, ki jih porabljamo nimajo vedno enake nabavne cene (nabavna cena delovnega predmeta obsega fakturno ceno dobavitelja, stroške transporta in stroške carine). Cene iste vrste delovnih predmetov se razlikujejo od obdobja do obdobja. Če so bili delovni predmeti iste vrste kupljeni po različnih cenah se postavlja vprašanje, po kateri izmed teh dobavnih cen ovrednotiti porabo materiala delovnih predmetov, ki smo jih dali iz skladišča v proizvodnjo. Pojavljajo se 3 domneve s 4 metodami. Domneve: 1. Vsaka enota v zalogi istega materiala v skladišču je povprečen predstavnik te zaloge. Ta domneva vodi k dvema metodama: - metoda drsečih povprečnih cen (primer za to je v knjigi str 98) (Če bo na pisnem izpitu naloga te vrste, bo imela okoli 10% točk, ker je zelo lahka) - metoda stalnih (= planskih = načrtovanih) cen z odmiki V resničnem življenju gre za pomembno razliko med tema dvema metodama. V prvem primeru spremljamo dogajanje na trgu v vseh delih podjetja. V drugem delu pa popolnoma zanemarimo, da se dejanske tržne cene spreminjajo. Vse kalkulacije (izračun cene izdelkov in stroškov izdelkov), ki bodo narejene iz teh delovnih predmetov izhajajo iz tega, da smo dobili izdelke po x denarnih enot. To rešimo tako, da na vsake toliko časa izračunamo odmike, ki so nastali in na ta način dobimo pravilne podatke. Nevarnost uporabe čudnih planskih cen je v tem, da prodajamo izdelke narejene iz teh delovnih predmetov po prenizkih cenah. Informacije, ki jih dobimo s temi izračuni nas lahko napačno usmerjajo v našem delovanju. Zato je uporaba metode stalnih ali načrtovanih cen z odmiki logična samo v primeru, ko smo prepričani, da bo inflacija manjša od 5% (denarna valuta ne sme prevač nihati).

2. domneva: Metoda zaporednih (=tekočih) cen = FIFO = First In First Out Ko prihajajo zaloge delovnih predmetov v skladišče, prihajajo po določenem zaporedju in po določenih cenah. Pri tej domnevi predpostavljamo, da se bodo izdajali v skladišče po istem zaporedju kot bodo šli ven. Cene ki jih dobimo po metodi FIFO se imenujejo zaporedne cene. Delovne predmete, ki pridejo iz skladišča se obračunavajo po isti ceni kot smo delovne predmete iste vrste na zadnje dobili v skladišče. Ta metoda pride v poštev samo takrat, ko to kar dobimo v skladišče, porabimo po prvem tednu ali pa že po prvem dnevu. Izbira metode je pomembna, ker lahko pride tudi do 2% razlike v izkazovanju poslovnega izida. Zaradi tega je treba tudi napisati, katero metodo uporabljamo in se jo celo leto držati, da nas revizijska družba lahko nadzira. (Na izpitu je za izračunati ena metoda. Dodatno vprašanje pa je, da je treba iz izračunanih podatkov tudi napisati, koliko znašajo stroški delovnih predmetov (3/4 študentov ima s tem težave). To dobimo tako, da seštejemo vrednosti vseh delovnih predmetov ki gredo v proizvodnjo. * Vprašanje je lahko: Kako se imenujejo cene pri metodi FIFO? Odgovor: Zaporedne cene. 3. domneva: Metoda povratnih cen = LIFO = Last In First Out - 37

Ta metoda se uporablja pri izrednih dogodkih. Gostilničar ob izrednem dogodku (nogometna tekma) naroči večjo količino piva samo za namen te priložnosti. Končne vrednosti so pri FIFO drugačne kot pri LIFO. Pri računanju stroškov dobimo pa enake vrednosti po obeh metodah. Metode tehtanih povprečnih cen ni v knjigi, zato je tudi na izpitu ne bo. Tudi metod HIFO (High) in NIFO (Next) ne bo na izpitu (tidve metodi sta namreč prepovedani). 5.3.3 ZALOGA DELOVNIH PREDMETOV (str. 102)

Ko so skladišča polna so kupci zadovoljni, proizvajalci in prodajalci pa nezadovoljni. Zaloge delovnih predmetov nas stanejo. Delovni predmeti namreč zavzemajo neko površino in vsak kvadratni meter skladišča nekaj stane. Zato je idealno, če zalog delovnih predmetov nimamo. Tega si seveda ne moremo privoščiti, če nimamo zagotovljene absolutno zanesljive oskrbe z delovnimi predmeti. Če je oskrba lahko motena, si morajo podjetja zagotoviti zaloge, hkrati pa zagotoviti, da so te zaloge čim manjše. Najboljša zaloga delovnih predmetov je tista, ki je ni. To si lahko privoščijo samo velike tovarne, ki imajo svoje majhne dobavitelje tako strenirane, da jim dostavljajo potrebne količine delovnih predmetov ob katerikoli uri. Če se kakšen dobavitelj pregreši ga vržejo ven iz trga. * Obstajajo 4 dejavniki od katerih je odvisna količina zaloge delovnih predmetov (vse 4 je treba znati): - Količina dnevne poraba – Več kot porabimo, več zaloge moramo imeti - Število dni od naročila do prejema – Včasih je dobavitelj sposoben dobaviti delovne predmete v enem dnevu (rečni pesek). Včasih je rok dobave lahko tudi po več mesecev, vendar se s planiranjem v naprej lahko izognemo čakanju. Daljši kot je rok dobave, večjo zalogo si je treba narediti (če nimamo stalnih dobaviteljev). Idealno je, če ni zalog in je dobavitelj en sam. Vendar pa je tu zelo velik riziko (dobavitelju se lahko kaj zgodi). Če imamo več dobaviteljev imamo večje stroške (stroški usklajevanja). V praksi imamo ponavadi vsaj 2 dobavitelja. - Rezervna količina, ki mora zadoščati v primeru motenj. Če ni delovnih predmetov, nastane ogromna škoda. Motnje so: vreme, vojna, stavka carinikov, stavka prevoznikov. - Razmerje med stroški skladiščenja in stroški naročanja. Če se naroči samo en kos, je to izredno drago na en kos. Če pa naročimo 1000 000 kosov, pa je dobava poceni, vendar pa se nam ti kosi potem še dolgo časa zadržujejo v skladišču, kar pa stane. 5.4 STORITVE (str. 103) Storitve se plačajo, usluge so zastonj. Storitve se ne skladiščijo. Nimajo materialne oblike. Ne moremo jih prijeti. Več kot 50% kosmatega domačega proizvoda predstavljajo storitve. --- 25.11.2005 prva ura --* Storitve lahko členimo v treh smereh: 1. SKUPINA - 38

- Tuje – če fakulteta plačuje Telekomu za telefon (storitev opravi enota izven združbe) - Pogojno lastne (še vedno jih moramo plačati) – če znotraj fakultete en laboratorij dela za drug laboratorij. Denar ne gre ven iz družbe. 2. SKUPINA - Kratkoročne – lahko jo uporabimo samo enkrat (let v Ameriko – če ga zamudimo, moramo kupiti novo storitev) - Dolgoročne – lahko jo uporabimo večkrat (patenti, licence, blagovne znamke) 3. SKUPINA - najpomembnejša delitev 1) Storitve, ki so neposredno vključene v izvajanje poslovnega procesa – tiste, brez katerih naš poslovni proces ne more potekati ali pa ne poteka normalno. \Bančništvo \Poštna storitev \Prevozniška storitev 2) Storitve, ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa (dolgoročna storitev) Neposredno pridobivanje znanja pomeni, da ga že drugi dan lahko uporabijo v svoji združbi. Če kupimo licenco za uporabo nekega patenta za določeno število let, lahko znanje iz te licence začnemo praktično takoj uporabljati. Podobno je pri odkupu patenta, kjer pridobimo pravico za avtorjeve iznajdbe. Tako je tudi z izobraževalnimi tečaji (jezikovni, računalniški, šola letenja…). Te storitve bi morali obračunavati takrat, ko jih dejansko uporabljamo. Zaradi poenostavljenega obračunavanja nekatere manj vredne storitve te vrste obračunavamo sproti (jih prikažemo kot stroške obdobja v katerem smo plačali tako storitev). Če se je uslužbenec naučil veščine in bo na Švedskem naš predstavnik 8 let, se bodo stroški tečaja obračunali v tekoče obdobje (v tisto leto, v katerem je potekal tečaj). Za storitve ki so dražje (recimo blagovne znamke, licence in včasih tudi patenti) pa je več možnosti. Če bi recimo hoteli poimenovati izdelek po svetovno znani osebnosti bi imeli naslednje možnosti: #Enkratno plačilo za neomejeno uporabo #Plačilo za neko obdobje (recimo za do 5 let) – to plačilo mi v tem obdobju Amortiziramo #Določena vsota na vsak prodan izdelek * Ugotovitev: Ne amortizirajo se samo delovna sredstva, ampak tudi dolgoročne storitve. 3) Storitve ki vplivajo na vzpostavljanje okoliščin potrebnih pri poslovnem procesu – na ravni družbe kot celote V celotni državi/družbi obstaja veliko dejavnosti, ki so potrebne da združbe (zlasti gospodarske) normalno delujejo. Potrebno je zagotoviti šolanje ljudi (ustanoviti je potrebno zavode, ki to delajo). Potrebno je zagotoviti zdravljenje ljudi (zdravstvene zavode). Potrebno je zagotoviti otroško varstvo – da lahko odrasli prihajajo v službo. Potrebno je skrbeti za red. Potrebno je ljudi predstavljati v tujini (to dela vlada). Tudi te storitve se plačujejo. Direktno sicer iz proračuna, ampak posredno pa to plačujejo davkoplačevalci. Brez teh storitev bi bilo delovanje podjetij moteno ali pa celo onemogočeno. Pri teh storitvah velja Solidarnostno načelo – tisti ki imajo več tudi več plačajo. 4) Storitve, ki omogočajo navzočnost (= prisotnost) sredstev potrebnih pri določenem poslovnem procesu Če nam zmanjkuje lastnega denarja, vidimo pa dobro poslovno priložnost, ki bi se nam odprla z nabavo neke opreme, se pokaže potreba po dodatnem denarju. Ta denar lahko dobimo kot posojilo banke. Za to posojilo plačamo Obresti. Obresti so strošek tovrstne storitve. Tudi zavarovalnina je strošek tovrstne storitve. Cena za storitve je ponavadi določena za enoto storitve. V določenih primerih, pa je cena določena za neko celoto storitev v konkretnem letu. To na primer delajo odvetniške pisarne, ko jih najame kakšna firma. Zahtevajo, da se jim za enoletno pripravljenost vnaprej nakaže recimo 2 000 000 SIT (na tak način si lahko zagotovimo izvajalca) - 39

Če pa stalno delamo monotono delo. če ne bi bila vsebina poslovnega procesa tudi delo. Pri organizaciji proslave je podjetje imelo dve storitvi: moralo je najeti dvorano v Cankarjevem domu in moralo je najeti kulturni ansambel. * Delovna sila se v poslovnem procesu uveljavlja in razvija izven njega se pa obnavlja. Odgovor: tuja. Vprašanje: Uvrsti dovoljenje za gradnjo za primer ko takoj plačamo. Delovna sila so umske in telesne sposobnosti ljudi. To je skrb za zdravje. da smo za določen čas najeli prostor. da doseže določen cilj Prvina poslovnega procesa je tudi Delovna sila.Fizikalnem smislu – Premagovanje upora.V storitev v ožjem pomenu besede vključujemo praviloma storitve iz prve vrste (tiste storitve. kratkoročna.Gospodarskem smislu – Naprej premišljena in ciljna človekova dejavnost v smeri ustvarjanja in pridobivanja poslovnih učinkov . ker tretja skupina ne sodi v storitev v ožjem pomenu besede. 104) V združbah poteka ustvarjanje poslovnih učinkov. Vprašanje: V kateri dve od teh štirih bi razvrstili storitev najema prostorov in najem ansambla? Odgovor: S tem. Naša delovna sila se bo v tem primeru v največji možni meri uveljavila. 5.1 VRSTE DELA (str. V ta namen organizira proslavo v Cankarjevem domu. Obnavljanje delovne sile je obnavljanje telesnih in umskih sposobnosti. Z fakultetnim znanjem se lahko v združbi uveljavimo zlasti. ki ga usmerjeno telo opravi na določeni poti .40 . kljub temu da je ne plačujemo po solidarnostnem načelu. . Vedno pa nastopata obe obliki dela (razmerje ni nikoli 1:0 oz 0:1). izpopolnjevanje znanja. da bo potrebno na leto narediti določeno število novih izpitov in na vsake nekaj let bo treba ponovno opravljati stare izpite. To je sicer huda izjema. storitev. Če dobimo po sprejetju v službo prave izzive. da ti ljudje lahko opravljajo določene vrste dela.5 DELOVNA SILA (str. se bodo čez dve leti zaradi naše razvitosti za nas "tepli" na trgu delovne sile (zaradi naše razvitosti). ki smo ga na fakulteti pridobili pisano na delo v združbi. niso pa lastniki te. ki delajo v združbi. ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa) in večinoma tudi iz četrte (tiste storitve. ki so neposredno vključene v izvajanje poslovnega procesa) iz druge (storitve.5. Delavci = tisti. Poslovnega učinka ne bi bilo. skupina). Zaradi tega bo podjetje po proslavi bolj ponosno. če je to znanje. Tudi pri nas bo prišlo do tega. ki vpliva na vzpostavljanje okoliščin potrebnih pri poslovnem procesu 5. Storitev ansambla sodi v tretjo skupino (ker je v druge 3 ne moremo uvrstiti). ampak v našem primeru je to tako. pa bo naše znanje v petih letih zastarelo.Psihološkem smislu – Zavestni napor človeka. ki omogočajo. Pri delu včasih prevladuje poraba telesne energije (telesno delo) včasih pa umski napor (umsko delo). Storitve tretje vrste ne uvrščamo v pojem Storitve v ožjem pomenu besede. smo omogočili prisotnost sredstev potrebnih pri poslovnem procesu (4. ki omogočajo navzočnost sredstev potrebnih pri določenem poslovnem procesu). potrebno pomoč in aktualno delo. Primer: Podjetje praznuje 50 letnico svojega obstoja.Fiziološkem smislu – Poraba energije pri določenih gibih živega telesa . 104) Delo mi lahko obravnavamo v: . rekreacija.

106) Pri vseh prvinah poslovnega procesa smo spremljali potroške teh prvin. udeležbo tečajev (za pridobitev licenc.Družbene . bo imel bolj pozitiven odnos do dela.11. --. ji s tem povzroči stroške.2005 druga ura --5. Na odnos posameznika do dela vplivajo različne okoliščine: .5.Dolžine delovnega časa = koliko časa posameznik dela .Kot sposobnost zaposlenca za opravljanje določenega dela . da bo imel bolj pozitiven odnos do dela. ima lahko pozitiven odnos do enega dela in negativen odnos do drugega dela. letu že za odpis). da izvaja določena opravila: .Ekonomske Če nekdo dela v službi dalj časa. Tudi pri delovni sili nastajajo potroški.Naravna nadarjenost . lahko od njega pričakujemo. To razmerje opazujemo v dveh smereh: . Ko pride v službo. pri delovnih sredstvih -> amortizacija pri delovnih predmetih –> količinska poraba (porabili smo 75 kg bakra). ga mora združba opremiti.Odnos do dela Na posameznika vpliva več faktorjev.Zaposlenec se spopada z izzivi. Človek.2 NOSILCI DELOVNE SILE IN POGODBA O ZAPOSLITVI (str.2006 prva ura--- POTROŠKI DELOVNE SILE IN DELOVNI DOSEŽKI (str. Potroške delovne sile opazujemo v dveh smereh (=so posledica dveh dejavnikov): . V njej so opisane temeljne pravice in obveznosti obeh strani. Pri nekaterih poklicih se to zgodi hitro. Tu nas zanima razmerje med zaposlencem in delom.Psihološke .Fiziološke (zdravje) . se mora tako on kot združba ravnati po pravilih igre.25.1.3 --. Potem začnejo delovati fiziološki dejavniki in usposobljenost za opravljanje določenega dela pada. Zagotoviti mu mora prostor.5. razgovori). ki mu jih nalaga poslovni proces. 105) Ko človek vstopi v združbo (se zaposli). še preden je ta kaj naredil. pri drugih pa počasi (nogometaš je po 35. ki jih rabi za opravljanje svojega dela). 5. da že pridobivanje zaposlenca za potrebe združbe nekaj stane (objava oglasa. V ta namen se podpiše pogodbo o zaposlitvi. ima verjetno doma slabo ženo. Če nekdo dela v prijetnem okolju ob prijetnih sodelavcih.Pridobljene izkušnje Pri večini ljudeh usposobljenost za delo narašča.41 . kot je to potrebno. Če ima rešeno stanovanjsko vprašanje. Za večino poklicev je človek od 40-45 leta na vrhuncu. Združba mu mora jamčiti za določene pravice. Združba ima tako stroške s človekom.Usposobljenost . pregled prijav. On ponudi v uporabo svojo delovno silo (zato se govori o trgu delovne sile in ne o trgu dela). Ko človek odide iz združbe. Kar se tiče stroškov delovanja posameznika je treba vedeti.12.

Zahtevnost dela . Vrste osebnega dohodka.Plača = Osebni dohodek iz opravljenega tekočega dela – to je osnovni del.6 Ovrednotenje potroškov: Pri ostalih prvinah poslovnega procesa smo predpostavili. V Jugoslaviji so bili delavci plačani tudi od izida poslovanja.Osebni dohodki iz naslova uspešnega poslovanja (=dobička) S tem nismo pokrili vsega. ki smo jih dosegli in ne samo na čas. ki jih posameznik dobi.4 VRSTE OSEBNEGA DOHODKA (str.Časovni obseg (174 ur) . ki ga dobimo .Nadomestila plače .6 1.Delo v izjemnih časovnih pogojih Če je to prisotno.Širina delovnega področja zaposlenega V delo vlagamo: . . 5. Zaslužek je širši pojem od osebnega dohodka. ker zaposlenci dobivajo tudi dodatek na delovno dobo. da se to pomnoži z neko oceno. Slovenski računovodski standardi so zato začeli uporabljati za vse vrste zaslužkov (vključno z odpravninami).5 PLAČA KOT OSEBNI DOHODEK IZ OPRAVLJENEGA DELA (str.6 = 72 50 * 1. .5 = 75 38 * 0.5 0. 107) Plača je odvisna od: ..Vrednosti točke Ta je od združbe do združbe in od podjetja do podjetja različna.Dosežene kakovosti dela Vložena količina dela se mora potrditi v doseženi kakovosti dela (dosežki = izidi = učinki = rezultati).2 potrošek delovne sile 45 * 1. . 106) Bolj pravilen izraz kot Osebni dohodek bi bil Dohodek iz dela ali Delovni dohodek.5.Količine dela . 5.2 = 7. ki ga lahko zaposlenec pridobi v združbi.5. ki jih lahko dobimo v združbi: . Višina plače mora biti določena tudi glede na dosežke. potem je plača višja.Osebni dohodki iz naslova dosežkov ustvarjalnih pobud . Plača je ena izmed oblik osebnega dohodka. ki smo ga vložili.Intenzivnosti človeka pri delu Potroški delovne sile so torej plod porabe delovnega časa in intenzivnosti pri delu. Pri delovni sili (ta je tudi prvina poslovnega procesa) bi bilo to zelo čudno.42 . dolžina dela 45 50 38 intenzivnost dela 1.

delovnih pogojev). ki je bilo označeno z relativnim razmerjem 1.Količina učinkov opravljenega dela Za ugotavljanje količine učinkov dela obstaja več načinov ugotavljanja: . napora. * Na učinke lahko gledamo iz več vidikov: .Z normami = predvidena količina učinkov opravljenega dela. V teku meseca dni zaposleni opravljajo različne naloge. Delo snažilke v proizvajalnih prostorih je bilo 1. * Na to kako zahtevno je delo nekoga v primerjavi z zahtevnostjo dela drugih vplivajo štiri sestavine: . izkušnje. ustrezni delovni predmeti. težek fizični napor. Povprečna zahtevnost dela tega posameznika je seštevek zmnožkov relativnih razmerij in časov. velika odgovornost.… Razmerje med najbolj zahtevnim in najmanj zahtevnim delom določa konvencija. ugotovimo. ki je bil za normalne učinke najslabše plačan. Vsaka družba se dogovori. dodatnih znanjih. . ki jih mora nekdo v nekem obdobju opraviti.5 1 2 seštevek zmnožkov = 4. težje je delo.Potrebna usposobljenost. je bilo razelektritev bakelitnih odlitkov (treba je bilo podrgniti s suho krpo po odlitku). kvaliteta zraka.5 Za opravljanje dela moramo biti ljudje pripravljeni (usposobljeni) in pri njem smo obremenjeni (vpliv odgovornosti. ki jih je treba opraviti v določenem času – ta sistem je najbolj pravičen.43 . Ko iščemo relativno razmerje. V socializmu za normalne delovne učinke nihče ni mogel zaslužiti 6x več kot tisti. Najslabše delo. Norme so lahko: \skupinske \induvidualne .25 zahtevnost 3 4 8 zmnožek 1. ki jo posameznik mora imeti (izobrazba. Najbolj zahtevno delo je tisto. . Delovni program je spisek nalog.13. nekateri za dobre naložbe. specialna znanja (izpit iz letenja)) . kakšne razlike v relativnih razmerjih bo dovoljevala. V izvedbo dobijo delovni program. nekateri za zdravje ljudi.Vrsta fizičnega in umskega napora Napor pomivanja oken do pol metra in nad dvema metroma je večji. ki nastopa pri izvajanju dela (= opravka = opravila) Nekateri so odgovorni za ustrezno uporabo delovnih sredstev. Tako je recimo delo astronavta. kot pomivanje oken od pol metra do dveh metrov.5 0. da posameznik v teku tega delovnega programa opravlja dela različne zahtevnosti.25 0.Pogoji v katerih zaposlenec dela To so temperatura. nekateri za varnost ljudi. ki jih uslužbenec porabi za določena opravila. kjer je zahteva po visoki usposobljenosti. Podjetja pa si lahko privoščijo tudi večja razmerja. težki pogoji dela. ki ga bomo določili temu posamezniku.17.Odgovornost. Delo snažilke v pisarnah je bilo 1. Po letu 1990 je bilo razmerje 12 proti 1.Količina vloženega dela je ponazorjena z zmnožkom teh dveh kategorij. delež dela 0. Bolj kot je delovec obremenjen.

ki je ugotovljena z zmnožkom (ure * povprečno razmerje) se mora korigirati. Ko vse te stvari upoštevamo. Gospodarnost: 1 . ki je prevozil 300 000 km brez generalnega popravila.Gospodarnost pri doseganju učinkov opravljenega dela To gospodarnost opazujemo z vseh štirih strani poslovnega procesa. bi večino firm.\časovne – neko operacijo je potrebno opraviti v naprej predvidenem času \količinske – določeno število operacij je potrebno opraviti v določenem času . Pri delovnih predmetih: Tu gre za vprašanje izmeta in odpadka. Če bi hladilniki zdržali večno. ki ga nekdo da na razpolago Gasilci niso plačani po številu pogašenih požarov ampak po času ko so na razpolago.(1 je povprečje) Nek posameznik dosega +10% -20% +5% Število točk. je bila slika vsakega šoferja. Nekako ga moramo stimulirati (= spodbujati). Plačani so na osnovi opravljenega prometa. Pristanišče delavce nagradi. . Kako nagrajujemo in kaznujemo odstopanja od predvidenih izidov (to vprašanje je na izpitu odgovorjeno le v 5 %) Recimo da je predvideni izid: Količina: 1. Pri storitvah: Morajo biti relativno kakovostne in relativno poceni. dobimo osnovo za plačo.Kakovost učinkov opravljenega dela -Kakovost Naj bi bila taka. če eno ladjo raztovorijo v dveh dneh namesto v predvidenih treh dnevih. koliko prodajo in koliko zavarovalnih polic sklenejo. pri direktorjih pa leta.44 .Z delovnim programom – ta sistem je najbolj razširjen V teku določenega časa je potrebno doseči pričakovane izide. Kakovost: 1. Na višjem položaju kot smo. . kot jo poslovna politika nekega podjetja določa. Pri delavcih so to ure/dnevi. Zato delajo hladilnike. . Pri delovnih sredstvih: Primer: Če imamo zaposlenega šoferja si ne želimo. da avta ne kvari. .Po razpoložljivem času. Pri nekaterih podjetjih pa je ravno obratno. . daljše je to časovno obdobje. Razrešiti pa moramo še 3 probleme: *1. ki se v desetih letih pokvarijo. Tudi kirurgi niso plačani po številu operacij. . Nekatera podjetja stavijo na absolutno kakovost svojih izdelkov. ko je bilo malo kamionov.Na podlagi vrednostno izraženih učinkov Tako so plačani trgovski potniki in zavarovalniški zastopniki. Plačani so po tem. da je čas njegovih podrejenih ustrezno porabljen. Primer je recimo raztovarjanje ladij. ko je to v interesu združbe. Vsak nadrejeni je dolžan poskrbeti. objavljena na prvi strani Slovenskega poročevalca. V času vojne. da bi se njegov avto stalno kvaril. ki bi proizvajale hladilnike propadlo. To se prevede v vrednost točke.Pravočasnost Plačuje se takrat.

ki vplivata na plačo. 14-tih naša sposobnost pade.15 . 1. Računa za računanje točke na izpitu ne bo. Če temu dodamo. 0. okoli 12-tih spet naraste. 1. Ta je od 16% do 50%. ki delajo ponoči se ne more pričakovati doseganje enakih izidov.83 . kot pri tistih. 5. Primer: Če se neka avtomehanična delavnica ponaša s tem.08 | tu ga kaznujemo do amena Ta pravila morajo biti v naprej določena. bo dobil tisti. spisek opravkov. 0.6 . da mora biti narejeno do nekega časa. ki jih znata oba popraviti. ki delajo dopoldne.5. V Sloveniji ti prispevki predstavljajo 22%. Nato se malo zniža. Ta znesek po zakonodaji zadošča za materialno varnost zaposlenca. da popravlja vse vrste avtomobilov in ima dva zaposlena.Padajoča (=degresivna) lestvica 1. postane opravek delovna naloga. . Zajamčena plača je tista.03 . Tudi če en mesec pride v popravilo samo tistih 10 vrst avtomobilov.8 .07 . 110) . Eden zna popraviti 10 najpogostejših vrst avtomobilov. Opravki so podlaga za delovne naloge. ki znašajo 16%. ki zna popraviti vse večjo plačo. Podjetje mora plačati še delojemalske prispevke. drugi zna pa popraviti vse vrste avtomobilov.6 ZAJAMČENA PLAČA KOT OBLIKA OSEBNEGA DOHODKA (str. To se upošteva preko časovnih pogojev. neto plača = čista plača = (bruto plača – prispevki) Od neto plače moramo odvesti dohodnino. Od bruto plače mora delodajalec odvesti prispevke. Najslabše je med 2:00 do 4:00. popoldne (14:00 – 22:00) ali ponoči (22:00 – 6:00) Ritem povprečne pripravljenosti ljudi je tak. ki jih je posameznik sposoben izvajati in je za njih združba zainteresirana.45 . 0. ki jo jamči država tudi če gre združbi zelo slabo.7 NADOMESTILA PLAČE KOT DELA OSEBNEGA DOHODKA (str.Premosorazmerna lestvica 1.5. Od ljudi.Časovni pogoji Ni vseeno. ki jih mora posameznik opraviti v določenem obdobju) je delovno področje.Širina delovnega področja Za razliko od delovnega programa (to je spisek nalog. ne pa tudi njegove družine. 5.Nastopijo 3 možnosti: . da smo v najboljši pripravljenosti od 8:00 do 10:00.05 .Naraščujoča (=progresivna) lestvica 1. Imamo še dva dejavnika. . ali moramo neko stvar delati dopoldne (6:00 – 14:00). 1. 110) Zajamčena plača je manjša (56 000 neto) od minimalne plače (126 000 bruto).1 . okoli 14. Popoldansko in nočno delo je zato plačano bolje. Če nekdo zna programirati v nekem jeziku je to opravek.

za katera zagotovi denar drugi dejavnik Če sodnika sodišče pokliče za porotnika.2006 druga ura--- OSEBNI DOHODKI IZ USPEŠNEGA POSLOVANJA (str.Nov izdelek . Če je v petih letih dohodek združbe 1 000 000 je nagrada 50% 10 000 000 40% 500 000 000 10% Delovni dohodek delavca = kvadratni koren od (dohodka. Porodniško plača socialno zavarovanje. potem je ta vrednost maksimalna (=100%).Povprečno nadomestilo plače (=osebnega dohodka) je 177 000.2. Če je bolezen posledica nesreče pri delu in je kriva združba.8 OSEBNI DOHODKI OD UČINKOV USTVARJALNIH POBUD (str.5. Tu čas tuhtanja nič ne vpliva. za katera mora denar zagotoviti združba . . Nadomestilo se oblikuje v odvisnosti od naših preteklih delovnih učinkov.Tista nadomestila. ki z enim svojim delom tvori osnovo za nagrado za inovacijo. kot če bi zaposlenec delal in bi dosegal normalne delovne učinke.9 --. 111) Ob določenih izidih v poslovanju podjetja omogočajo zaposlencem da sodelujejo na dobičku na dva načina: a) skupinska udeležba – Podjetje da na razpolago neko vsoto denarja in delavci se odločijo za kaj se bo ta vsota porabila (recimo za delavsko ambulanto.Delavcu se lahko poveča plača.24. 110) To so nagrade za inovacije (=inovacijske nagrade) Ustvarjalne pobude so lahko različnih vrst: . kot v prvih dveh primerih. b) individualna = posamična udeležba . 5.12.Nov način oglaševanja Osebni dohodek od učinkov ustvarjalnih pobud se oblikuje po drugačnem pravilu.5.Nov organizacijski postopek .Tista nadomestila.11. Nadomestila plači se plačujejo za čas bolezni in za čas dopusta. --. lahko dobi izplačano vsoto v obliki gotovine ali delnic. Ta vrednost ne sme biti večja. Noben posameznik neposredno ne dobi ničesar. prva ura --5. otroško varstvo). nadomestilo za čas dopusta *Iz vidika združbe je najbolj pomembna delitev vseh vrst nadomestil na dve veliki skupini: . plača sodišče. ki ga delavec ustvari * plača zaposlenega) Če so delavci soudeleženi pri dobičku podjetja.46 . *Na izpitu je treba našteti 2 vzroka za nadomestila plače – nadomestilo za čas bolezni. Upošteva se povečani dohodek združbe.Nov tehnološki postopek . Gleda se za obdobje recimo 5 let. imajo večjo motivacijo za ustvarjanje dobička.

porabimo 2 kubika lesa. Opredelitev stroškov iz družbeno ekonomskega (=družbeno gospodarskega) vidika: (tega ne bo na izpitu) Do leta 1990 je veljalo. vrednostno ali denarno izraženi potroški delovnih sredstev. ker to. se ti osebni dohodki (plače) niso obravnavali kot stroški. če ustvarjamo neko novo vrednost. da so stroški cenovno. pa ne. 6 STROŠKI (str. Do tega leta je torej veljalo. zdravstvene storitve… Danes tega ni več. ker smo vrnili isti znesek. Ali sta 2 kubika lesa strošek? Odgovor: NE. Stroške v poslovno-tehničnem smislu delimo dalje v dve veliki skupini: . To skupino stroškov imamo.1 POTROŠKI. Če bi dali na glas. Primer: Podjetje dobi kredit pri banki. da če smo imeli osebne dohodke iz dela. Potroški so količinsko. izobraževanje. delovnih predmetov in storitev v ožjem pomenu besede. To pa zato.Do leta 1994 je obstajala kategorija (ki je zaposlencem preko tistega dela dohodka. pa bi to bili stroški. Primer: Kupimo zemljišče. Tu uporabljamo poustvarjeno delo drugih (delovna sredstva. V tiste. ker se zemljišče ne amortizira. stopenjsko ali kako drugače izražena poraba prvin poslovnega procesa. Zanj damo 100 000 000 SIT. Frizer na primer dobi plačo. ki nastajajo pri smotrnem doseganju poslovnih učinkov. (davki se ne štejejo) Primer: Imamo visokogorski hotel in vabimo goste: "Pridite in vdihavajte najbolj svež zrak na svetu.25 kubika lesa. ki so del dohodka. ki so nasprotje dohodka (dohodek je tržno pridobljena dodana vrednost). Zato ker se zrak trenutno še ne da ovrednotiti.47 . ni bilo smotrno. Ali so to stroški? Odgovor: NE. Gre samo za izdatke. časovno. Majhno nesmotrnost še lahko štejemo kot strošek. kar smo mi naredili. Da bi se prikupili narodu. ta znesek NE predstavlja stroška. zato. 119) 6. Plače so del čistega domačega proizvoda. Primer: Pri nastajanju mize. ki jih je potrebno pokriti pred ugotavitvijo poslovnega izida. Ali imamo v zvezi s tem stroške ali ne? Odgovor: Ker se samo zemljišče ne troši. ki je bil namenjen za skupno porabo omogočala: odobritev kreditov za stanovanjsko gradnjo. Ali pri tem nastajajo stroški ali ne? Odgovor: NE. damo po tihem društvu za mutante 10 000 000 SIT. storitve in delovne predmete od drugih). Odpremo trgovino v Črni gori. Primer: Smo podjetje Mercator. medtem ko je amortizacija delovnih sredstev del kosmatega domačega proizvoda. če je pa popolnoma nesmotrno. Čez dva meseca ga brez obresti vrne. . dobičku . V tiste. ki se šteje kot strošek. Ker smo dali denar po tihem to nima veze z ustvarjanjem poslovnih učinkov. nakup stanovanja.c) druge udeležbe delavca na dohodku oz. Ta strošek je nastal zaradi tega. * Stroški so cenovno (= denarno = vrednostno) izraženi potroški vseh štirih prvin poslovnega procesa (definicijo je samo do tu treba znati). ker je frizer hkrati ustvarjal dodano vrednost na dohodek. 119) Večina stroškov v podjetjih (in drugih združbah) nastaja zaradi ustvarjanja poslovnih učinkov." Ali imamo v zvezi s porabo zraka stroške? Odgovor: NE. STROŠKI IN IZDATKI (str. za izdelavo katere bi običajno šlo 0. ampak. .

Tu bi imeli veliko stroškov. vendar nas bo 60 000 ljudi preklelo. . kljub temu.Zunanji – tisti.Stroški infrastrukture Da lahko pridemo do tovarne je treba zgraditi cesto. To so transakcijski stroški. da v mesecu aprilu (ko so noči mrzle) na cesti Ljubljana – Koper nastane luknja. ne proizvajamo nobenega poslovnega učinka. . Primer: Če gozdno podjetje zgradi cesto bo to za njih strošek. kdo bo izdeloval mize in komu jih bomo prodajali. delo človeka. ampak samo zunanje koristi. ki izvaja določeno dejavnost. S tem drugim povzroča zunanje stroške.Zasebni – stroški. Primer: Plačevanje računa za kavo je recimo izdatek Med stroški in izdatki obstajajo 3 vrste soodvisnosti: . ker ponoči ni veliko prometa in zaprtje enega pasu ne bi bilo problematično. Gradnja ceste je bila torej družbeno koristna. Če smo mi tisti. Drugi.To je bila prva delitev. da bodo ustvarjali in prodajali mize. Od tega delovnega sredstva pa moramo ravno tako obračunavati stroške amortizacije.Stroški. Poglejmo si primer za drugo delitev: Primer: Recimo. Če se odločimo za prvo odločitev je treba zaposlencem plačevati nadure. da zmanjšajo zunanje stroške (na račun zasebnih). potem v tem primeru klinični center ne bo imel izdatkov.Stroške ustvarjanja (ti prevladujejo) Pri izdelovanju mize porabljamo les. ki so to cesto uporabljali pa niso imeli stroškov. Lahko pa naredimo to v soboto v juliju mesecu in zapre cesto dopoldan od 8:00 do 12:00. . Izdatki so zmanjšanje denarnih sredstev. Nosilec dejavnosti je torej imel zasebne stroške in zasebne koristi. S tem uničuje sosednje gozdove. Stroške delimo tudi na 3 skupine: . Če nekdo pokloni kliničnemu centru neko napravo vredno 60 000 000 SIT. ki jih povzročamo drugim. Vendar pa to cesto uporabljajo tudi zasebni lastniki. Cesta predstavlja infrastrukturne stroške. nočno delo in treba je osvetliti cestišče. delo strojev. Če pa sprejmemo drugo odločitev je manj stroškov. ki ne temeljijo na izdatkih. (te stroške so šele pred 13 leti odkrili) Stroški niso izdatki. Primer: Termoelektrarna pretvarja premog v električno energijo. Lahko popravimo luknjo v neki noči od 0:00 do 4:00. Država mora prisiliti izvajalce. Imamo pa stroške vzpostavljanja stikov z drugimi ljudmi zato. Pri tem spušča v zrak žveplov-dioksid. To so stroški ustvarjanja mize. zaradi počasne vožnje bodo porabili več bencina… Stroški se torej delijo na dve skupini: . ki nastanejo pri tistemu. da gre včasih za isti znesek. ne bi bilo pa problemov z varstvo voznikov. ki popravljamo avtoceste imamo 2 možni odločitvi. ker jim bomo pobrali veliko časa.48 . -Transakcijski stroški (ko prehaja lastnina od ene enote do druge) Ko se zgovarjamo o tem. Družbeni stroški so seštevek zasebnih in zunanjih stroškov.

ki jo je treba takoj plačati. ki vzpostavljajo okoliščine potrebne pri poslovnem procesu Ta delitev je sicer logična. 121 Če bi tako zajemali stroške.Stroški delovnih predmetov . ko bo začela oprema delovati (prej jo bomo še skladiščili).Stroški storitev v ožjem pomenu besede . Ima dve hudi slabosti: .Izdatki.49 . c) nastopijo najprej izdatki in potem stroški (plačamo predno začetkom amortizacije) Kupimo redko opremo. Stroške (zaradi amortizacije) s to opremo bomo imeli šele. ki nam jih dobavitelj pripelje.Stroški delovne sile . če to naredijo zaposlenci v našem podjetju? Odgovor: Stroški delovnih predmetov (rezervni deli) in stroški delovne sile Primer: Imamo zalogo materiala. ni pa dobra. Isti dan so nastali stroški (ker smo uporabili storitev . Kakšni stroški bodo nastali v zvezi z popravilom te opreme.uporabo parkirišča) in izdatki (ker smo plačali). Te delovne predmete hočemo nekje skladiščiti.2 NAČELNE (=NARAVNE) VRSTE STROŠKOV (str.. nismo jih pa se plačali. bi se nam isti znesek pojavil večkrat. Te stvari smo mi že porabili pri izdelavi izdelkov. .Nekatere stroške je možno uvrščati v več nakazanih vrst Primer: Pokvari se nam neka oprema.(pogojno) Stroški dajatev družbeni skupnosti (državi) – za storitve.Stroški delovnih sredstev . stroški pa bi spreminjali nazive: stroški končnega izdelka stroški sestavnega dela stroški polizdelka … Zaradi teh pomanjklivosti v praksi raje uporabljamo izvirne stroške: . temu pa še eno dodamo (v bistvu razdelimo stroške storitev na dva dela): . Izdatki bodo pa nastopili šele ko bomo poravnali račun. pri čemer so nastopili stroški. b) nastopijo stroški in izdatki hkrati (isti dan plačamo in amortiziramo) Parkiramo na plačljivem parkirnem prostoru in ko odpeljemo to plačamo s kartico podjetja.Stroški pri stopenjskem obračunu nastopajo večkrat in nastopajo pod različnimi nazivi Slika za primer stopenjskega obračuna je tudi v knjigi str. ki so gospodarsko povezani z izdatki (najbolj pogosti) a) nastopijo najprej stroški nato pa izdatki (plačamo kasneje) Kupimo recimo delovne predmete. Kakšne stroške bomo imeli v zvezi s skladiščenjem teh delovnih predmetov? Odgovor: Stroški storitev – če nimamo lastnega skladišča Stroški delovne sile in stroški delovnih sredstev – če imamo lastno skladišče . ki ne vodijo k stroškom Tak primer je. 120) Stroške delimo po štirih temeljnih prvinah poslovnega procesa. 6.Stroški. Moramo jo popraviti. ko kupimo (in seveda tudi plačamo) zemljišče.

ki so del dohodka .od tu naprej so stroški. stroški denarnih transakcij . licence) . 120) Stroka se je tega problema zavedla.3 VRSTE IZVIRNIH STROŠKOV (str.Stroške drugega vračunanega dohodka ali dajatev skupnosti (davki in prispevki (stroški registracije motornega vozila)) – Tisto kar dobi družbena skupnost (država ali občina) .Stroške financiranja – To so stroški obresti od dobljenih kreditov. ki jih amortiziramo. ki so nasprotje dohodka (tu dejansko porabljamo prvine poslovnega procesa): . Iz tega vidika imamo računovodske rešitve stroškov.do sem so bili stroški.Stroške kosmato kosmatih plač = Stroški dela – sem sodijo tudi stroški odpravnin --. če vemo samo kaj so stroški in kakšne vrste stroškov poznamo.50 . Poglejmo. katere od teh stroškov uvrščamo med stroške. če si med oceno 5 in 6: . zato je ponudila možnost zajemanja stroškov.2006 prva ura --6. .Stroške materiala – tu gre predvsem za stroške delovnih predmetov in tistih delovnih sredstev. Tu gre tudi za stroške dela (če kdo dela kot študent je to strošek tuje storitve (ni strošek zaposlenca znotraj družbe)). materialni stroški (= stroški materiala + stroški storitev)) 6. ki vstavi družbo v razmerje do dejavnikov v okolju.4 STROŠKOVNA MESTA (str.12. Sem dajemo tudi stroške najemnine. zato so to stroški. .. 123) Ni dovolj. Sem dajemo tudi drobni inventar. organizacijskih in informacijskih) v prostoru in času (vedno lahko opredelimo kje in kdaj so stroški nastali) za doseganje poslovnih učinkov. To te vpraša. ki so povezane z delovanjem poslovnega procesa. plače. ki so najbolj znane. . ki so nasprotje dohodka --.8. Treba je vedet tudi zakaj in kje stroški nastajajo.(pogojno) stroške odpisov zalog in terjatev – to so odhodki --.Stroške amortizacije – Tu gre za stroške delovnih sredstev in dolgoročnih storitev (patenti.Stroške storitev – V to so vključene storitve. * Stroški nastajajo zaradi izvajanja določenih funkcij (poslovnih.12.2.Stroški amortizacije Pri ostalih skupinah stroškov gre za delitev novo-ustvarjene vrednosti.--.Stroški storitev . ki so del dohodka (financiranja. * Od 7 alinej jih je treba znati 6 (pogojne ni treba znati).2005 druga ura --V teh skupinah opazujemo izvirne stroške.Stroški materiala .

Primer: Če rečemo. kadar je iz naziva stroškovnega mesta možno razbrati kaj je poslovni učinek. ki ga proizvajamo na tem stroškovnem mestu.Če poslovne učinke uspemo prodati vodijo k prihodkom. Pravimo. nam to pove. Če trgovine ne bi prostorsko opredelili.Organizacijski – Noben strošek v združbi ne sme nastati ne da bi se vedelo. za katero funkcijo gre. da se na tem stroškovnem mestu opravljanja tržna funkcija. da ima Gorenje poslovalnico na Dunaju.Tehnični = Metodični – Tu se nam gre. da je namen vzpostavitve stroškovnih mest dvojen: . Prodajaln Mercator je ogromno.Poslovni učinki Pravimo torej. Ime tržna služba. potem rečemo.Prostor . Ime nabavna služba. Končni cilj podjetja je ustvarjanje dobička. Če je iz imena stroškovnega mesta razvidno. Te stroške je možno razporediti na poslovne učinke (s prodajo PU pokrijemo stroške). vendar tudi v zavodih).51 . O učinkovno (=stvarno) opredeljenih stroškovnih mestih govorimo takrat. da vemo. koliko nas stane nastajanje nekega poslovnega učinka (storitve ali proizvodnja). je Dunaj kot razlikovalna značilnost. Znotraj prihodkov težimo k pozitivnemu poslovnemu izidu (predvsem v podjetjih. nam to pove. v zavodih pa da dosežemo približno ravnotežje med prihodki in odhodki. potem se mora iz naziva stroškovnega mesta razbrati. da se dokopljemo do pravilnejšega podatka o tem koliko nas določen stroškovni nosilec proizvodnje ali storitve stane. bi jih lahko zamenjali s katero koli prodajalno v slovenskem prostoru. da so stroškovna mesta funkcijsko. da je stroškovno mesto prostorsko opredeljeno. Brez tega podatka ne moremo sprejeti nobenih pomembnih poslovnih odločitev. kdo je zanj odgovoren. da se do tega podatka dokopljemo.Prostorska razpršenost – Če podjetje ne stoji na enem kraju ampak je razpršeno po desetih lokacijah bo število stroškovnih mest večje. ki ga inženirji in ekonomisti rabijo je. prostorsko in učinkovno (=stvarno) opredeljena mesta v zaokrožena delih (=enotah) združbe. Ime služba informacijskega sistema. kje nastajajo stroški. da se na tem stroškovnem mestu opravljanja nabavna funkcija. da je neko stroškovno mesto funkcijsko opredeljeno.Velikost združbe – Večja kot je združba več stroškovnih mest bomo imeli . . da se na tem stroškovnem mestu opravljanja informacijska funkcija. v povezavi s katerimi nastajajo stroški (za nastanek katerih je nekdo odgovoren).Funkcije . montaža telefonskih naprav Zakaj rabimo stroškovna mesta? Najpomembnejši podatek. Koliko stroškovnih mest imamo? Imamo 4 dejavnike stroškovnih mest: . Primer: proizvodnja zračnih rešetk (rešetk za klima naprave). Stroškovno mesto = neka organizacijska enota Če rečemo. . nam to pove. Stroškovno mesto = neka organizacijska enota K opredelitvi stroškovnih mest nas vodijo pojmi: . Primer: Prodajalna Mercator Ljubljana Tržaška 37. Stroškovna mesta nam pomagajo.

To. ki je povzročila strošek se vedno ve. ali je proizvodnja množinska. stranskih in neindustrijskih dejavnostih proizvajamo končne stroškovne nosilce (zapuščajo združbo). katero stroškovno mesto ga je povzročilo. Na glavnih. ki jih ne moremo enostavno pripisati določenemu stroškovnemu mestu. računovodstvo) Na pomožnih dejavnostih proizvajamo začasne stroškovne nosilce (ostajajo v združbi). koliko stroškov ima z proizvajanjem določene vrste poslovnih učinkov.Način (= vsebina) ustvarjanja poslovnih učinkov – Če proizvajamo eno samo vrsto poslovnega učinka v ogromnih količinah bomo imeli manj stroškovnih mest. Oseba. Ima tudi pomožne dejavnosti.. ki skrbijo za lažje delovanje temeljnih dejavnosti (gorilnica. da bomo na koncu vendarle korektno ugotovili koliko nas stane določen izdelek. Če finančni ravnatelj podpiše posojilno pogodbo z banko in najame 100 000 000 SIT z letnimi obrestmi 3 000 000. Kakšne vrste stroškovnih mest poznamo in ksj dr ns njih dogaja? Če gledamo iz stališča industrijskega podjetja potem ločimo: . dobimo prodajno ceno. Primer: Neko podjetje ima 2 glavni dejavnosti. Ko dobimo račun za električno energijo ne vemo. lastna restavracija. točno vemo. ker terjatve do kupcev še niso plačane (prodajna funkcija). katero stroškovno mesto je porabilo koliko električne energije. Če bi odpotovali z letalom v London. Ima tudi stranske dejavnosti (te skrbijo za pestrost ponudbe. Proizvodnjo in montažo (Proizvodnja zračnih rešetk. Strošek je lahko povzročen recimo zato. . da je to povzročil nosilec tega stroškovnega mesta. Če bi iz službe za trg dobili naročilo 15 kav. Zato poizkušamo pametno porazdeliti te stroške tako. kdo je ta strošek povzročil. nabava. informacijski sistem. Ko nek strošek nastane. avtopark). .Neproizvajalna stroškovna mesta Tista. prodaja. a še zmeraj ne vemo kateremu stroškovnemu mestu bi pripisali določen strošek. ko nastane. bi se vedelo. bi se nesporno vedelo.52 .Metode obračuna stroškov – Če želimo stroške nadzorovati z različnih zornih kotov je število stroškovnih mest večje. ki so izven funkcije ustvarjanja poslovnih učinkov (lastna ambulanta. Podjetje se mora dokopati do podatka. ki so neposredno povezana z ustvarjanjem poslovnih učinkov. kot če proizvajamo veliko vrst izdelkov. so obresti strošek finančne funkcije. da je nek strošek posreden nam to ne pomaga pri ugotavljanju stroškov za nastanek določenega poslovnega učinka. serijska ali posamična vpliva na število stroškovnih mest. Recimo da imamo v podjetju 10 stroškovnih mest za električno energijo. Če v tistem trenutku. Če ugotovimo. Če tej vrednosti dodamo še želeni dobiček. Če smo zadovoljni z bolj enostavnim spremljanjem je število stroškovnih mest manjše. potem govorimo o teh stroških kot o neposrednih (=direktnih) stroških stroškovnih mestih. To naredimo na 2 načina: -Po sledilih (=ključih = kazalcih =razdelilnikih) za delitev stroškov . mu rečemo izvirni strošek. ker smo morali nakopičiti zaloge materiala (nabavna funkcija). ne prinašajo pa toliko dobička kot glavne dejavnosti). Nastanejo pa lahko tudi posredni (=indirektni = splošni) stroški. Montaža telefonskih naprav – to so stroškovna mesta glavnih dejavnosti).Proizvajalna stroškovna mesta Tista.

bi ga pripisali stroškovnemu mestu 58. niti ga ne moremo porazdeliti med stroškovna mesta (tako kot račun za električno energijo). kot so obresti od posojil. Na ta način je ravnatelj stroškovnega mesta 58 lahko gojil dobre stike s sodelavci s tem. Nekatere stroškovne povzročitelje je smiselno zavrniti (ne bomo delali razpisa za storitev.1 VRSTE STROŠKOVNIH NOSILCEV (str. Za take stroške se je potrebno dogovoriti. da je nastal na stroškovnem mestu 18. Postavi se vprašanje. kako to pripeljemo. Brez tega podatka ne moramo sprejemati pomembnih odločitev. Pri strošku električne energije bi na primer vedeli. Vendar tega stroška ne moremo pripisati določenemu stroškovnemu mestu. Stroške. zato naj bi ključe postavljali pošteni ekonomisti) Z izkušnjami v razvoju združbe pridobimo občutek. ki izpiše podatke. . Strošek najemnine bi lahko razdelili po stroškovnih mestih glede na to koliko m2 imajo (lahko tudi po m3). katera stroškovna mesta so povzročila koliko stroškov.Če imamo možnost pribljižne razdelitve stroška po stroškovnih mestih in lahko korektnost te razdelitve tudi dokazujemo. 6. Možna dogovorjena podlaga. je bil to izvirni strošek).Pridelki . kadar posvečaš pozornost tudi osebnim problemom zaposlencev. Imamo 2 možni poti: .53 . koliko nas stane izdelava posameznih izdelkov. da je bila odločitev za posojilo smotrna in v korist vsem zaposlencem.Storitve Želimo ugotoviti.2 ali 3 izmene) približno ugotovimo. 6.5. Po pogovoru dobimo dogovorjeni podatek. da se bolje sodeluje s svojimi sodelavci. število zaposlenih na posameznem delovnem mestu… (tu so možne hude napake in zlorabe. Izvirne stroške smo s tem porazdelili. kdaj imajo kateri sodelavci ali njegovi družinski člani rojstni dan. vendar še vedno ne vemo. . 1 euro). toda nedvomno ga je povzročil ravnatelj stroškovnega mesta 58. To je metoda za razdelitev posrednih stroškov po stroškovnih nosilcih.5 STROŠKOVNI NOSILCI (=NOSILCI STROŠKOV) (str. ki jih naša združba ustvarja in prodaja. Vemo da glavnino električne energije porabljajo v delavnici. katera dogovorjena podlaga je bolj korektna. Ta je recimo prebral.Izdelki . OBOL=OBLUVIST = Obračunski List Ugotovitve Vseh Izvirnih Stroškov (po stroškovnih mestih).Za ostale splošne stroške uporabimo dogovorjene podatke. da je račun 1 000 000 na mesec. da je sicer strošek nastal na stroškovnem mestu 18. Kljub temu. ki ga je dal izdelati je stal recimo 2000 SIT (v hipu. da iz kadrovske kartoteke naredi program. Iz moči svetil in motorjev in časa obratovanja teh (1. ki so zbrani na stroškovnih mestih je treba pripeljati na stroškovna mesta glavne dejavnosti. Stroškovni nosilci so: .Rečemo recimo. Te stroške morajo nositi poslovni učinki. Ta program. 128) To so proizvodi in storitve. da jim je ob teh posebnih dnevih čestital. ki služi za razdelitev posrednih stroškov je lahko vrednost delovnih sredstev na posameznem delovnem mestu. ki stane cca. VIST obrazca na strani 125 in stran 126 ni treba znati. ko je ta strošek nastal. 128) . koliko nas stroškovni nosilci stanejo. zato je prosil ravnatelja službe za informacijski sistem. imamo pa probleme kljub temu. stranske dejavnosti in na neindustrijske dejavnosti.Po dogovorjenih podlagah Če imamo tak strošek. Temu strošku se reče izvedeni (=preneseni = izpeljani = derivativni = sekundarni) strošek.

ki smo jih ustvarili v tem obdobju.* Stroškovne nosilce delimo v dveh smereh (na to vprašanje (pravilno) odgovori samo 1/3 študentov): . koliko nas stane ustvarjanje poslovnega učinka. Primer kjer je stropkovni nosilec del enote: diamanti na volanu od avtomobila (ta jih originalno ni imel).Začasni stroškovni nosilci – To so tisti.2005 prva ura --Stroški niso nujno nekaj negativnega! Večji stroški pomenijo večje prihodke in na podlagi tega razmerja se odločimo za določene stroške ali pa ne! 6.posredni (=splošni) stroški ustvarjanja poslovnih učinkov .. serijo PU. ki ga ustvarjamo na večjem številu stroškovnih mest . obresti od kreditov. enoto PU ali kot del enote.posredni (=splošni) stroški izven funkcije ustvarjanja poslovnih učinkov * Pogled na stroške z vidika stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev nam pokaže. . To so proizvodi in storitve. Tisti. 128) Stroške smo že pripeljali na stroškovna mesta. Zdaj jih moramo pripeljati še na stroškovne nosilce (to zna biti v problematično. na stroškovnem mestu. Te dele storitve se plača posebaj. zato predstavljajo svoje stroškovne nosilce. Pri vrednotenju po PLC smo priča novi členitvi stroškov = Sestava PLC: . na katerem izdelujemo več stroškovnih nosilcev. da bomo skušali pripeljati stroške nekega obdobja na stroškovne nosilce (to pomeni na proizvode ali storitve). Informacije o stroških po stroškovnih nosilcih niso samo podlaga za prodajne..posredni strošek večine stroškovnih mest in zato tudi posredni strošek vseh stroškovnih nosilcev: strošek porabljene pitne in sanitarne vode v združbi kot celoti.neposredni materialni stroški . V praksi stroškovne nosilce opredelimo kot celotno količino proizvodov in storitev.5. storitev avtoparka. 6.9.neposredni stroški stroškovnih mest in neposredni strošek stroškovnih nosilcev: strošek porabljenega kakava za proizvodnjo čokolade. Pri tem niti en euro ne ostane nerazdeljen. 129) Beseda polna lastna cena pomeni. . če na enem stroškovnem mestu delamo več stroškovnih nosilcev). .5.posredni strošek večjega števila stroškovnih mest in neposredni strošek stroškovnega nosilca: strošek oglaševanja na televiziji za nek izdelek.neposredni stroški plač (=osebnih dohodkov) . ki zapuščajo sistem združbe. Pri frizerju je striženje osnovna storitev.12. ki jih združba ne prodaja navzven. temveč tudi za proizvajalne in nakupne odločitve.3 OBRAČUN PO POLNI LASTNI CENI (str.Končni stroškovni nosilci – To so tisti. popravila. da lahko stroške razvrstimo v 3-4 kombinacije: .neposredni strošek stroškovnega mesta in posredni strošek različnih stroškovnih nosilcev: strošek vzdrževalnih del na opremi na tem stroškovnem mestu. Pranje in barvanje pa so deli storitve. sestavni del. Tudi ti se slej ko prej pripeljejo do končnih stroškovnih nosilcev. tavamo v temi. . ki še ne zapuščajo združbe. Brez podatka o tem.54 . Tak je na primer polizdelek. --.2 STROŠKI PO STROŠKOVNIH NOSILCIH (str.

5. *Kaj so to neposredne velikosti (izpitno vprašanje)? To so neke vrste kriteriji (=sodila = ključi = merila). za razdelitev stroškov. posredni strošek stroškovnega nosilca. bodisi enega. Nekateri stroški na stroškovnih mestih se porazdelijo na večje število stroškovnih nosilcev. večih stroškovnih nosilcev.55 . določene dejavnosti. če imamo možnost te odpadke prodati v tem primeru bi bilo nepravilno deliti glavne poslovne učinke z vsemi. stranska dejavnost pa izdelovanje blazin iz odpadkov pri izdelavi pižam. Kalkulacije delimo glede na tehniko obračunavanja in glede na čas.delitvene kalkulacije . 6. vendar. 133) //sedaj govorimo o stroškovnem mestu in ne o celotni združbi Pri kalkulacijah gre za izračunavanje stroškov. Ali povej primer takega stroška: neposredni strošek SM. Glede na tehniko obračunavanja delimo kalkulacije na: . * delitveni obračun vezanih učinkov: v tem primeru imamo nek glavni ali več glavnih poslovnih učinkov. PLC = če vse stroške določenega obdobja razdelimo na ustvarjene učinke v določenem obdobju. Lahko delamo kalkulacije za nazaj (podatki so na razpolago. kar vedno povzroča težave).obračunske Dobro obvladovanje stroškovnih povzročiteljev nam zagotavlja nižje stroške. Uporabljamo določene neposredne velikosti za porazdeljevanje teh splošnih stroškov stroškovnih mest na stroškovne nosilce. Ob glavnih poslovnih učinkih nastajajo tudi stranki. kar je seveda lažje) ali za naprej (določene podatke si moramo zamisliti. * Kje to uporabljamo (neposredne velikosti)? .4 KALKULACIJE (=DELITVENI OBRAČUNI STROŠKOV POSLOVNEGA UČINKA) (str. Ena izpitna naloga je taka. za kakšen strošek gre v tem primeru. stroškov določenega projekta.kalkulacije z dodatki Glede na čas izračunavanja delimo kalkulacije na: . Imamo 3 vrste delitvenih kalkulacij: a) preprost delitveni obračun stroškov učinkov celotni stroški PU / celotna količina PU [stroški/PU] b) delitveni obračun stroškov učinka z enakovrednostnimi števili (ko imamo več vrst PU) (celotni stroški PU / količina v pogojnih enotah) * enakovrednostno število za PU [stroški / pogojno enoto] c) delitveni obračun vezanih učinkov (celotni stroški PU – vrednost stranskih PU) / strošek glavnega PU Glavna dejavnost je recimo izdelovanje pižam.predračunske (v praksi so zelo pomembne.sprotne .* Na izpitu dobiš vprašanje. lahko tudi kot odpadki. ker nam omogočajo natančnejše načrtovanje prihodnosti) .

Upoštevamo samo stroške funkcije ustvarjanja PU. govorimo o vrednotenju po eni izmed različic zožene stroškovne cene. Zakaj jim rečemo neposredni? Zato ker so ti primeri neposredno povezani z določenimi stroškovnimi nosilci.neposredno št. Ne dobimo pa popolne informacije..56 . dobimo 6 vrst stroškov: stroški materiala. Kadar zajamemo vseh teh 6 vrst stroškov. amortizacije.. ur opreme.137) * Na izpitu je treba znati sprednjo (iz česa sta sestavljeni PLC in ZLC) ter zgornjo stran kocke (str. Na ta način torej dobimo bolj objektivno razdelitev stroškov.12. V tem primeru smo kocko razdelili med dve vrsti stroškov. na izpitu prinaša 15 točk! (str. *Zakaj to uporabljamo (neposredne velikosti)? Za porazdeljevanje splošnih stroškov na stroškovne nosilce. Ne vključujemo stroškov davkov in prispevkov ter stroškov financiranja. ki nastopajo v nekem podjetju razdelili na poslovne učinke. V tem primeru razdelimo stroške na spremenljive in stalne. Tudi pri obračunu stroškov učinka z dodatki računamo na preteklih podatkih.. Kalkulacije z dodatki: a)obračun s preprostimi dodatki b) obračun z ločenimi dodatki za vsako vrsto stroškov c) obračun z ločenimi dodatki na različne vrste neposrednih velikosti *Primer ki ga je bilo potrebno prepisati. Na stroške lahko gledamo z različnih zornih kotov. Če gledamo na kocko iz desne strani. Tretji način pa je. *Povejte mi še dva od petih primerov neposrednih velikosti! .2005 druga ura --- 6. Dobimo stroške funkcije ustvarjanja PU in stroške drugih funkcij. da pogledamo te stroške od zgoraj navzdol. koliko nas PU stane. od spredaj govorimo o vrednotenju po polni lasni ceni (PLC). Kadar pogledamo kocko od spredaj.neposredno št. To delamo zato. Prva od zoženih cen je t. 140) --. V tem primeru vzamemo pri vrednotenju samo 4 stroške pri pogledu od spredaj. ki je bila porabljena pri proizvodnji Velikosti pa so: ključi merila.To uporabljamo pri kalkulacijah z dodatki. Gre za opazovanje istih stroškov z različnih zornih kotov. financiranja. ki so bili vgrajeni v določene stroškovne nosilce . ker je nekatere stroške davkov in prispevkov zelo težko razdeliti.neposredne plače ljudi. plač. storitev. delovnih ur v % .neposredni stroški materiala. ki so delali na določenih stroškovnih nosilcih . Drug razlog pa je. Torej smo v tem primeru vseh tisoč enot stroškov. Stroški bodo v istem obdobju za isti poslovni učinek manjši.5. davkov in prispevkov.5 OBRAČUN PO ZOŽENI STROŠKOVNI CENI (str. če zanemarimo odpise terjatev in zalog materiala. .i. Tu vrednotimo po zožene stroškovne cene funkcije ustvarjanja PU. da se na ta način izognemo vplivu sestave in obsega dejavnosti. 141) Kadar pri ugotavljanju stroška nekega poslovnega učinka ne zajamemo vseh stroškov. sodila. zožena lastna cena (ZLC).9.

neomejeno stalne: te stroški os vedno enaki.16.6 STALNI IN SPREMENLJIVI STROŠKI (=OBSEG POSLOVANJA IN VRSTE STROŠKOV NA TEJ PODLAGI) (str. stroški obdelave podatkov) --.6. 145) STALNE STROŠKE delimo dalje: . 450 denarnih enot ter ob količini 121 izdelkov povečajo za 270 denarnih enot.. da je to 810. Najprej bomo izračunali celotne stalne stroške. Mejni so (1580-1555)/(300-285)= 1. ki zadevajo količino 285 denarnih enot.prvi reklamni oglas je bil bolj potreben.27 . Podobno naredimo še za 300 (dobimo 860). V obeh primerih znašajo 720 (450+270) denarnih enot. => 835 denarnih enot.nazadujoči spremenljivi: ti stroški kot celota naraščajo počasneje kot obseg poslovanja (stroški razvoja.. Celotni spremenljivi stroški pri 270-tih kosih 810 znašajo denarnih enot. Dodatne količine so možne po 15 izdelkov.na enoto poslovanja pa se nižajo (stroški amortiziranja) . 1580 Sedaj izračunamo povprečne in mejne stroške. kako se gibljejo omejeno stalni stroški v celoti na enoto in primer enega takih stroškov. ostala razlika je 150. Za nas so zanimive količine: koliko nas stane proizvodnja 285-tih (300-15) izdelkov in koliko nas stane proizvodnja 300-tih izdelkov. Sedaj pa moramo pa ugotoviti še celotne spremenljive. * Na predavanjih sta se naredili dve nalogi.148. kjer nas zanimajo samo tiste količine. 143.spremenljivi //za ti dve delitvi (predvsem za drugo) nisem čisto ziher da sta pravilni Neposredni stroški: .57 . na enoto poslovnega učinka so vedno enaki (neposredni materialni stroški) . ki znaša po količini 0.12.vsak naslednji pa vedno manj) .1555. ki so za nas zanimive.napredujoče spremenljivi: kot celota naraščajo nekoliko hitreje kot narašča obseg poslovanja in zato rastejo tudi na enoto poslovnih učinkov (oglaševanje preko TV-ja.7.2005 prva ura --*Na izpitu dobiš recimo: Narišite mi. ob količini 460 izdelkov. 360-270 Iščemo kolikšen del celotnih spremenljivih stroškov pade na količino 285. 1580/300 =5. Posredni (=splošni) stroški: . pa se povečajo za 180. če se celotni spremenljivi stroški na posameznih odsekih poslovanja obnašajo kot sorazmerno spremenljivi stroški. Celotni stalni strošek..150) (ena izmed dveh najtežjih nalog.spremenljivi * Glej knjigo za 5 grafov (str. ki sta vredni od 12-15 pik na izpitu! (str. K temu moramo prišteti ustrezne stroške. 142) Do teh stroškov smo se dokopali z vprašanjem. 144. ki jo lahko na izpitu dobimo): Koliko znašajo povprečni in koliko mejni stroški 300-ga izdelka.stalni . 1/6. Na enoto poslovanja padajo (ogrevanje v izmenskem delu) SPREMENLJIVE STROŠKE delimo dalje: .omejeno stalne: kot celota so enaki. Ker se obnašajo kot sorazmerno spremenljivi lahko uporabljamo tehniko linearne interpolacije.sorazmerno spremenljivi: kot celota naraščajo. 960-810. Za ti dve količini moramo izračunati celotne stroške. na določeni točki pa narastejo. Rešitev: Naredimo novo razpredelnico.stalni . Ugotovimo. kako se stroški spreminjajo z obsegom poslovanja. 149) *Druga naloga (str..

kakšne oblike. * Ena naloga k se jo dobi na izpitu. da imamo preko 200 vrst stroškov in da imamo preko 1700 vrst poslovnih učinkov. Imajo svoj stalni in spremenljivi del.7 VREDNOTENJE STROŠKOVNIH NOSILCEV PO SPREMENLJIVIH STROŠKIH (str. 159) 7.16. opreme). 10. zgradb in opreme. da bomo na koncu ugotovili koliko bo stroškov kot celoti in koliko nas bodo stali posamezni stroškovni nosilci.1 CENA POSLOVNEGA UČUNEK (str. Izhajamo iz ugotovljenih stroškov na ravni podjetja kot celote. potem je predračunavanje teh stroškov zelo zakomplicirano. Pri obračunih delamo deduktivno. Prodajna cena se praviloma oblikuje na enoto poslovnih učinkov. le v redkih primerih za neko celotno storitev. ko se enkrat odločimo. --.80 Koliko je posrednih stroškov: treba je sešteti *Razlikovati moraš med neposrednimi in posrednimi stroški!!! Določanje celovitih količnikov je zakomplicirano. 7 PRODAJNE CENE (str. Vse ostale (20%-40%). Torej. Ta se glasi takole: imamo v glavnem 2 skupini neposrednih stroškov stroškovnih nosilcev: neposredni stroški materiala in neposredni stroški plač. zato se podjetja v večini primerov odločajo za pristop k poenostavljenemu postopku pri predračunavanju. smo s tem že določili večino stalnih stroškov za obdobje prihodnjih 5. 151) Obračun po spremenljivih stroških je lahko bistveno hitrejša in natančnejša metoda kot po polni lasni ceni. pa bomo povezali k tema dvema skupinama. koliko posrednih ali splošnih stroškov smo dodali na teh 6 denarnih enot? Rešitev: 4. Razmišljati moramo induktivno posamičnega k splošnim. roke predložitve. 50 let. Ti v običajnem predstavljajo 60%-80% vseh stroškov. .58 . Odvisni so namreč predvsem od postavljenih delovnih sredstev. Če upoštevamo.računa se jo s pomočjo kocke na str. ki jih je 198 vrst.12. Stalni stroški = stroški dolgoročnih odločitev = stroški zmogljivosti (zmogljivosti zgradbe. 151) Spremenljivi stroški = stroški kratkoročnih odločitev = stroški poslovnih učinkov = stroški obdobja. Posredni ali splošni stroški (plače) povzročajo probleme pri porazdeljevanju.6. Taka naloga je na str. 153 *Izpitna naloga: Na stroškovnem mestu 172 smo imeli 6 denarnih enot stroškov izdelavnih plač.2005 druga ura --6. torej poslovni učinki. kdo so uporabniki.8 NAČRTOVANJE ALI PREDRAČUNAVANJE STROŠKOV (str. 140. Na izpitu se dobi tako nalogo. ampak logika je popolnoma ista. kako jih sestavimo.. 159) Prodajne cene se lahko razlikujejo za isti poslovni učinek pri proizvajalnem in trgovskem podjetju. Polna Lastna Cena = Zožana Lastna Cena + stroški davkov in prispevkov + stroški financiranja Stalni stroški = Polna Lastna Cena – spremenljivi stroški *Pri predračunih moramo vedeti: kaj vsebujejo. Ko delamo predračune za naprej. pa moramo izhajati iz stroškovnih nosilcev in mest. da postavimo zgradbo in kupimo opremo. le da je potrebno izračunati kakšne druge stroške. kdo so oblikovalci.

Celotnih stalnih stroškov je bilo torej 1200 denarnih enot. 160) poslovni izid (dobiček če je pozitiven. da se doseže velik dobiček. 164) Cena.povejte 4 vrste razširjenih poslovnih izidov..2005 prava ura --7. pove kriterij za določanj cene. Marža je razlika med prodajno ceno in nabavno ceno. Tržna cena se oblikuje kot izid pritiskov s stani ponudbe in s strani povpraševanja. Vsaka enota bi moral pokriti 3 enote stalnih stroškov....2 SESTAVA PRODAJNE CENE (str. ki jo določi trgovsko podjetje.23. bi v tem primeru vsaka enoto PU pokrivala 2 enoti stalnih stroškov. * Včasih na izpitu vpraša. Pravilna postavitev prodajne cene je najhitrejši in najuspešnejši način. Prodajna cena mora pokriti polno lastno ceno. ki jo bo zanesljivo dosegel na trgu. ki si jo zamišlja prodajalec. Če bi v istem obdobju namesto 400 kosov prodali 600 kosov. --. Druga možnost pa je. In seveda obratno. kosmati dobiček. razlika v ceni razlika v ceni (marža ali rabat) = prodajna cena trgovskega blaga – nabavna cena trgovskega blaga dobiček pri enoti trgovskega blaga = razlika v ceni – pripadajoči del splošnih stroškov. ki ga pokriva enota poslovnega učinka kosmati dobiček = prodajna cena – stroški funkcije ustvarjanja PU dobiček = kosmati dobiček – pripadajoči del stroškov vseh drugih funkcij.3 TRŽNO OBLIKOVANJE CENE (str.12. Ob takih pogojih proizvajalno podjetje prizna trgovskim podjetjem določen popust. če bi bilo prodanih samo 200 kosov..59 . .Cene se določajo bodisi v tržni tekmi (konkurenca). Odgovor: dohodek. stroški montiranja. ki jih pokriva enota trgovskega blaga Splošni stroški v trgovskih podjetjih so: stroški dela. dodana vrednost. izguba če je negativen) = prodajna cena – PLC razširjeni dobiček = prodajna cena – ZLC dobiček = razširjeni dobiček – pripadajoči davki in prispevki ter stroški financiranja. ki jih pokriva enota poslovnega učinka * prodajna cena – spremenljivi stroški = prispevek za kritje stalnih stroškov in oblikovanje dobička (v žargonu: prispevek. kritje) Spremenljivi stroški: 20 – 13 = 7 denarne enote za kritje stalnih stroškov – 3 pripadajoči del stalnih stroškov. da ceno določi država oz. 7. stroški amortizacije. Pri rabatu je prodajna cena določena iz strani proizvajalnega podjetja. ki jih pokriva enota PU = 4 denarne enote dobička Prodaja 400 kosov PU. razširjeni dobiček. ni cena. v tem primeru bi morala vsaka enota pokriti 6 denarnih enot stalnih stroškov in v tem primeru dobiček nebi več bil 4 denarne enote ampak samo 1 denarno enoto.

Prodajna cena je v pogojih popolne konkurence v bistvu določena oz. kadar je od 3-8 kupcev. 168) *Pri popolni konkurenci morajo biti izpolnjeni 4-je pogoji: . prodajalcev. To pa zato. njune kombinacije (str. bo povpraševanje nizko.veliko število ponudnikov in veliko število kupcev . ki delujejo na strani ponudnikov oz.12. najpomembnejši dejavnik: proizvajalni stroški.place (pravilna izbira trgov in kupcev) .Sile ponudbe so dejavniki. Preživetje in razvoj podjetja je odvisna od štirih P-jev: . Obnašanje v pogojih popolne konkurence z vidika ponudnika: Vpliv posameznika ponudnika na oblikovanje cene je neznatno. Za oblikovanje tržne cene. * Kadar pa vsaj dva pogoja nista izpolnjena pa govorimo o nepopolni konkurenci. POSLOVNI IZDI IN VRSTE PRIHODKOV (str. Imamo več vrst. * Kako leži črta v pogojih nepopolne konkurence.60 . bo naraščala ponudba tega blaga. Na povpraševanje pa vplivajo: objektivni dejavniki (cena. pokvarljivost blaga. znanja in drugih storitev) * Kadar eden od prejšnjih 4ih pogojev ni izpolnjen. firma pa prihodke.product (pravilna izbira poslovnih učinkov) . fiksna. kar pomeni. 165.1 POSLOVNI UČINKI. pa moramo ti dve krivulji spariti. subjektivni dejavniki (potrebe in želje). Na krivuljo ponudbe vpliva: potrebe ponudnika po gotovini.2005 druga ura --8 PRIHODKI. bo povpraševanje naraslo. da se bo na trgu znašlo 15% več blaga. kadar je od 3-8 ponudnikov. s tem bo razmerje med količinami ponudbe in povpraševanjem porušeno. Kadar je na trgu en sam ponudnik. ki ima 30% delež na trgu določi. potem ti ne bodo ponujali velikih količin. Povpraševanje: Tudi tu velja. Kadar imamo enega samega kupca govorimo o monopsonu. ker je vsak ponudnik pomemben.price (pravilna izbira cene) . če bo cena nizka. govorimo o prosti konkurenci. da bo ponudil 50% več. Cena bo padla. proizvajalnih sredstev. Drugače pa ne pri pogojih nepopolne konkurence.obe strani se obnašata smotrno . --. Črta prodajen cene je vodoravna (se ne spreminja). kadar sta dva kupca o duopsonu in oligospon. 173) Gospodinjstvo ima dohodke. da je cena neodvisna spremenljivka.promotion (pravilna strategija pospeševanja prodajnih dejavnosti .imamo opravka s homogenim blagom (blago je popolnoma zamenljivo) . odgovor utemeljite. 167) ni treba znati 7. govorimo o monopolu. govorimo o oligopolu.4 OBNAŠANJE PONUDNIKA PRI POGOJIH POPOLNE IN NEPOPOLNE KONKURENCE (str. ODHODKI IN POSLOVNI IZID (str. gibanje cen nadomestnega blaga. Medsebojna odvisnost med količino ponudbe in ceno je neodvisna spremenljivka cena. Ko se ponudnik.možno je nemoteno preseljevanje vseh proizvajalnih tvorcev (delovne sile. Če je cena visoka. Če je cena relativno nizka z vidika ponudnikov.23. pričakovano gibanje cen. zaslužek kupcev). Kadar sta dva ponudnika govorimo o duopolu. Tu velja obratno: če je cena visoka. 166). 173) 8. Z dodatno količino ne bo porušil ravnotežja a trgu in s tem spremenil prodajane cene. Leži padajoče. * Na ustnem izpitu je treba znati 2 grafa (str.

prihodki iz dotacij.61 iz temeljnega poslovanja in finančnega . je to prejemek. ne pa prihodke. Sestavljeni so poslovanja. Prejemki pa bodo nastopili. Pri davčno ugotovljenem poslovnem izidu smo lahko deležni raznih olajšav in tako se ta dva poslovna izida ne pokrivata vedno. finančni) . da sta nastopila sočasno. * Valuta je tuj denar.prihodki od delovnih sredstev danih v najem: renta car .izredni Redni prihodki so prihodki iz rednega poslovanja. Šlo je za prihodek in prejemek na isti dan in zato govorimo. Odnos med prihodki in prejemki (podobno kot med stroški in izdatki): .2 PRIHODKI IN PREJEMKI (str. V trenutku.i. Plačuje torej za nazaj (najprej dobi blago. ni pa prihodek. saj nismo prodali poslovnih učinkov. mi lahko to beležimo kot prihodke.količina prodanih poslovnih učinkov .prihodki. Poslovni izid se dokončno ugotavlja za obdobje poslovnega leta. Vrste prihodkov: . ko bo podjetje blago tudi plačalo. ki so gospodarsko povezani s prejemki: a) nastopijo prejemki pred prihodki: če proizvajamo nekaj za kar so kupci pripravljeni plačati v naprej. ko on podpiše našo izdajnico. * Deviza je tuj denar + terjatve do osebe z sedežem v tujini.redni (poslovni. se to takoj plača. imamo najprej prejemke in šele ko bo storitev opravljena oz. Ali npr.prihodki iz prodaje PU .prejemki.prihodki iz proračuna (zavodi dobijo v glavnem prihodke iz proračuna) .prihodki. 175) Temeljna oblika prihodkov so po naši veljavni zakonodaji t. ki so vezani na PU . plača pa šele potem) . poslovni prihodki. ki se pri nas pogosto ujema s koledarskim letom. blago dostavljeno bomo beležili tudi prihodke b) nastopita obe kategoriji sočasno: pri opravljeni frizerki storitvi. c) nastopijo prejemki za prihodki: ko prodamo nekemu drugemu podjetju količino naših izdelkov. *Vrste rednih prihodkov: (na izpitu je treba našteti 4): . Prejemki so zvečanje denarnih sredstev.* Poslovni izid je razlika presežek vseh prihodkov nad vsemi odhodki. Poslovni prihodki so prihodki iz prodaje PU. 8. ki se jih lahko ugotavlja na 3 načine glede na: . če prodamo zgradbo ali opremo.količina plačanih poslovnih učinkov. Izdatki so zmanjšanje denarnih sredstev. kompenzacije. premij.prihodki iz skupnega poslovanja (delitev končne prodajne cene) . To je računovodski ugotovljeni poslovni izid.. ki ne vodijo k prihodkom: če dobimo posojilo banke.količina proizvedenih poslovnih učinkov . gre to za prejemke. ki se razlikuje od davčno ugotovljenega poslovnega izida. ki ne temeljijo na prejemkih: ugotovljeni presežki zalog v skladišču . regresov.

saj se tu srečujemo z močnim vplivom dinamike v zalogah proizvodov. Nastopajo zaradi (str.62 .prihodki iz franšizinga . ki so gospodarsko povezani s stroški: a) nastanejo stroški pred odhodki (to je v proizvajalni podjetjih pravzaprav pravilo. ZLC.stroški v končni zalogi proizvodov . poraba materiala v proizvodnji in šele nato prodaja) b) obe kategoriji nastopita istočasno (striženje: porabi nekaj minut svojega dela.dividende iz naslova delnic . * Stroški v proizvajalnih podjetjih vstopajo med poslovne odhodke na dva načina: ..odhodki.3 ODHODKI (str. praktično odhodki nastopijo takoj) .zmanjšanje virov sredstev 8..nastanejo stroški.obresti od danih posojil .01.2006 prva ura --Odnos med odhodki in stroški (podobno kot je bilo razmerje med prihodki in prejemki): . ki ne temeljijo na stroških (plačilo sodne kazni.stroški ki ne vstopajo med odhodke (bolj zgodovinsko...182): Izračunati moramo mesec odhodkov po treh načinih vrednotenja stroškovnih nosilcev (PLC.obresti od kupljenih obveznic Izredni prihodki so dveh vrst. * Prihodki = prodana količina * prodajna cena --. ki so v neprodanih zalogah.povečanje sredstev: . še niso odhodki).stroški plač niso vstopili v odhodke. Razlika med stroški in odhodki je zlasti pomembna pri proizvajalnih podjetjih. npr. 181) * Odhodki so s prihodki povezani stroški (stroški.odhodki. saj so bili del poslovnega izida) V obdobju nastali stroški: stroški v obdobju dokončane proizvodnje = stroški v začetnem stanju nedokončane proizvodnje .stroški v končnem stanju nedokončane proizvodnje redni odhodki = stroški v razdobju prodanih proizvodov = stroški v začetni zalogi proizvodov .skladno s prodanimi količinami . žele.. odhodke in poslovi izid. ker se storitev takoj zaračuna.že od trenutka nastanka jih obravnavamo kot odhodke.. *Računska(str.178): .06. ali kakšno nesmotrno ravnanje) .prihodki iz lizinga Finančni prihodki: . Mi bomo izračunali prihodke. spremenljivi stroški).

dodana vrednost nikoli ne bo dobila denarne potrditve) .razdeljeni \ davek na dobiček (gre državi) \ čisti dobiček (ostane v združbi) Delitev čistega dobička: .63 .po času: kdaj ga razdelimo (sproti. dobiček pa je tisti pravi poslovni izid.nerazdeljeni ali zadržani dobiček .redni (poslovni. Razlogi zakaj se lahko ti dve kategoriji med seboj razlikujeta: . dividende) . finančni.povečanje določenih vrst virov sredstev: v naše breme dosojene in že plačane sodne kazni. ki temeljijo na materialnih stroških (stroški materiala + stroški storitev) in stroških amortizacije.dohodek . 184) Vrste pozitivnega poslovnega izida: . kadar imamo dobiček ugotovljen takole: dobiček + preostali odhodki (to so tisti.če dodane vrednosti.če dodane vrednosti ne dobimo plačane.zmanjšanje določenih vrst sredstev: ugotovljeni primanjkljaj zaloge. vračunani davki in prispevki iz odhodka) \ dohodek razdeljenim po dnevu izkaza poslovnega izida (osaebni dohodki iz naslova dobička) 8. ki temeljijo na stroških vračunanega dohodka (stroški dela. odpis neizterljivih terjatev . davkov in prispevkov)) Delitev dohodka lahko opazujemo v dveh smereh: . financiranja. ki pripada drugim (davki in prispevki. izredni) odštejemo tiste odhodke. ki smo jo ustvarili.4 DOHODEK (str.zaposlenci ali dividende (lastnikom) . Dohodek je razširjeni poslovni izid.namenska razdelitev: komu pripada \ lastni dohodek (ta ostaja v združbi) \ dohodek. Dohodek lahko ugotavljamo. ne uspemo prodati (v takem primeru. stroški financiranja. finančni) .izredni *Povejte mi primer rednega poslovnega odhodka: stroški materiala v prodanih proizvodih *Primer rednega finančnega odhodka: stroški plačanih obresti za dobljene kredite *Primer izrednega odhodka: odpis neizterljivih terjatev *Vrste izrednih odhodkov: //to se navezuje na zgornje vprašanje . da od vseh prihodkov (poslovni.5 DOBIČEK (str.Vrste odhodkov: .dobiček Dohodek je tržno pridobljena dodana vrednost. 188) . naknadno ugotovljene obveznosti do dobaviteljev 8. kadar od vseh prihodkov odštejemo vse odhodke. Dobiček dobimo. Dohodek dobimo tako. po izkazu uspeha) \ razdeljen med letom (plača. stroški financiranja.

Razlikovati moramo tudi računovodski dobiček od davčnega dobička. smo že v globoki godlji. če akumulaciji prištejemo še rezerve.06. 192) 8.PLC: Kadar imajo določena podjetja enakomeren obseg proizvodnje in neenakomeren obseg prodaje.. zapravlja. 193) Izguba je negativni poslovni izid in se jo lahko pokriva samo z neko obliko pozitivnega poslovnega izida.2006 druga ura --8.6.ZLC: Za sezonske združbe (neenakomeren obseg proizvodnje in enakomeren obseg prodaje) *Računska naloga: Ugotavljanje poslovnega izida. zato je potrebno izbrati tako metodo vrednotenja proizvodov v proizvajalnih podjetjih... Izbira metode. 192) Treba je narediti vse.2 PORAVNAVANJE IZGUBE (str. Preveliki skoki v prikazanem dobičku niso zaželeni (ob večjem dobičku se poveča apetit. da do izgube sploh ne bi prišlo..vstopijo skladno s prodanimi količinami . da se tem skokom izognemo. da se izognemo neželenim skokom: . se je pa očitno celotna panoga znašla v krizi) . * Treba je znati 4 od 6-tih načinov poravnavanja izgub.Pada prodaja naših poslovnih učinkov (če pada prodaja samo nam.64 .1 UGOTAVLJANJE IZGUBE (str.6. kapitalske moči podjetja (z akumulacijo raste vrednost delnic.01. če pa ne akumuliramo ampak to razdelim med dividende. če imajo združbe sporazum ali pogodbo o medsebojni pomoči te vrste) .izguba zaradi premajhnega prihodka za oblikovanje dohodka (to je hujši primer.Na račun dobljenih dotacij brez obveznosti vračanja (dajo jih predvsem druge združbe v okviru širšega poslovnega sistema. potem delnice ne rastejo) Akumulacija v širšem pomenu besede pa je.izguba zaradi premajhnega dohodka v primerjavi z že razporejenim dohodkom . 190) Naloge na izpitu bodo po PLC ali po spremenljivih stroških *Na katera dva načina vstopajo stroški v proizvajalnih podjetjih med poslovne odhodke: .. Opozorilni znaki so: .ostane v združbi (različne vrste rezerv ali rezervacije) . Poravnavanje izgube v prvih petih letih: .akumulacija v ožjem pomenu besede: krepitev materialne. zato je potrebno upoštevati opozorilne znake. če pada tudi našim tekmecem. ki je lahko dobiček ali izguba (str.6 IZGUBA (str. Že material je bil dražji od prihodkov) 8. Običajno se ta dva dobička razlikujeta.189. prihaja do nesmotrnega razdeljevanja.Celotna država se znajde v krizi * Zelo poenostavljeno obravnavamo 2 vrsti izgube: . pri velčji izgubi pa pride do pretirane panike).od vsega začetka jih obravnavamo kot poslovne odhodke --. .

* Ekonomski neuspeh je.65 .Iz rezervnega sklada oziroma z zmanjšanjem nenominiranega kapitala .Na račun odpisa obveznosti do tretjih oseb (proračuni. 8. je pa slabo poslovanje. 198) Prihodke načrtujemo tako.). 200) Če se ukvarjamo z eno samo vrsto poslovnega učinka: P = prihodki od prodaje F = stali stroški V = spremenljivi stroški D = dobiček Q = količina poslovnega učinka pc = prodajna cena P = F+V+D . Ob predpostavkah se sprašujemo: Koliko moram ustvariti prihodkov. lahko tudi v postopku prisilne poravnave -Na račun (pozitivnega izida) rednega poslovanja v drugih letih petletnega obdobja Poravnavanje izgube po preteku prvih petih let z lastnimi viri sredstev: . ker nam dolžniki niso še plačali. Ekonomski neuspeh moramo razlikovati od finančnega ali pogodbenega neuspeha. Možno pa je tudi. ODHODKOV IN POSLOVNEGA IZIDA (str. vendar lahko naprej uspešno posluje) . da bomo lahko dosegli želeni izid. vendar nam v določenem trenutku lahko zmanjka denarja. Tu imamo dva preprosta matematična izračuna: Glej tudi graf v knjigi (str. da ne bomo imeli izgube.sanacija (do tega pride kadar slabo poslujemo) . da bomo dosegeli želeni dobiček. ki smo jih načrtovali bo v prodanih količinah. ki ima v lasti podjetje. Pogoj za načrtovanje odhodkov so načrtovani stroški. * Finančni neuspeh je če nismo več sposobni poravnavati svojih pogodbenih obveznosti.Iz drugih delov kapitala. da smo finančno premožni a smo v Ekonomskem neuspehu in si tako zmanjšujemo kapital. Ko načrtujemo odhodke se vprašamo koliko tistih stroškov. to še ni neuspeh. Če poslujemo slabše od povprečja. dobavitelji itn.7 NAČRTOVANJE PRIHODKOV.likvidacija (=zaprtja) združbe. Toda ne glede na finančno sposobnost. da se vprašamo koliko bomo prodali določenih PU in po kakšni prodajni ceni. npr. Kredite je namreč vedno treba tudi vrniti. se bodo začeli določeni postopki: .predsanacija (tega bi se moralo vsako podjetje posluževati vsak dan) .stečaj (=prisilna poravnava) (če stečaj uspe ima podjetje zaradi tega trajnejše posledice. ki jih potem primerjamo z načrtovanimi prihodki. če se zaradi izgube v poslovanju trajneje zmanjšuje lastni kapital. koliko se morajo naši spremenljivi stroški spremeniti proti prodajnim cenam. koliko moramo imeti prihodkov. Lahko imamo samo finančni neuspeh. ki so odpisale svoje terjatve do dane združbe. poslovnega sklada Izgube ne moremo poravnati s sanacijskim kreditom.Iz nerazdeljenega dobička (prejšnjih let) . Recimo: poslujemo uspešno.. Pojem uspešnega poslovanja je primerjalne narave. če neko podjetje 3 leta posluje negativno.

na kar je potrebno paziti pri združitvi.Q=(F+D)/(pc-v) Če nimamo opravka z enim samim poslovnim učinkom: Predpostavimo. *Izpitno vprašanje: Izračunajte kolikšen mora biti znesek prihodkov v točki preloma. kaj ima združba v določenem trenutku v svoji lasti ali posesti. * Prvine Poslovnega Procesa opazujemo iz določenega obdobja. torej namesto dobička vstavimo 0! P = F / (1-V/P) = 12 milijonov --. F = 3 milijone D = 5 milijonov V/P = 0. licence) . * Glavne skupine sredstev: . (To so: drobni inventar.75. ki ga ne potrebujemo) . se pa dogaja). terjatve: denarna sredstva iz prodanih PU. želi doseči 5 milijonov evrov dobička. kupljeno zemljišče. če vemo da ima podjetje za 3milijone evrov stalnih stroškov. ki v teku poslovnega procesa postopno prenašajo svojo vrednost na PU in se v prvotno pojavno obliko vrnejo v razdobju daljšem od enega leta. vse zaloge materiala. kapital pa je nekaj drugega. saj računamo v točki preloma.) Z osnovnimi in obratnimi sredstvi delujemo v rednem poslovanju.01. Del nad spremenljivimi stroški nad prihodki je 60%. da obstaja stalno razmerje med prodajno ceno. medtem ko sredstva (= premoženje) opazujemo iz določenega trenutka. Pri sredstvih se vprašamo. seveda če sredstva ne preoblikujemo teh koristi ne bo.66 . 203) Premoženje je sopomenka za sredstva. Združbe potrebujejo sredstva za pridobivanje ekonomske koristi.finančne naložbe (kupljene delnice druge družbe. Sredstva ne smemo enačiti s pojmom aktiva. drugih delovnih predmetov. P=(F+D)/(1-V/P) Prag pokritja (=prag donosnosti = prag gospodarnosti = točka preloma): Točka v kateri je obseg prihodkov enak obsegu odhodkov.75 Tukaj je podatek želenega dobička zavajajoč. pravice: patenti. pravice: terjatve do kupcev) . . kupljene obveznice.rezervna sredstva .13.obratna sredstva (so v oblikah stvari. (To so: zgradba. ki se v teku poslovnega procesa hitro preoblikujejo in se v prvotno pojavno obliko vrnejo v razdobju krajšem od enega leta. Z aktivnimi časovnimi razmejitvami se lahko lažno zakrije izgubo (ni zakonito. denarja in pravic.aktivne časovne razmejitve (stroški prihodnjega obdobja (plačamo naročnino za leto 2008 že novembra 2007). To kar imamo v lasti se nahaja v treh skupinah pojavnih oblik: v trdnem (stvari). tekočem (denar) in plinastem stanju (terjatve). denar. denarja in pravic. s finančnimi v finančnem. med prihodki in spremenljivimi stroški.2006 prva ura --9 SREDSTVA (str. delež spremenljivih stroškov v prihodkih pa je 0.osnovna sredstva (so v oblikah stvari.

Nematerialne ali neoprijemljive naložbe ali naložbe v dobro ime: oblike sredstev ali premoženja so različne. Posebnost teh naložb je. Viri sredstev so tako kot sredstva opredeljeni z vidika določenega trenutka.: rodovnik pri psih. 207) 10.1 POJMOVANJE VIROV SREDSTEV (str. Ni ne stvar ne denar. Zlato pravilo financiranja: Če mi določena sredstva potrebujemo dolgoročno.Primeri osnovnih in obratnih sredstev: vodni elektrarni: osnovna: zidovje. Če k obratnim sredstvom dodamo kratkoročne finančne naložbe (povrnejo se v obdobju krajšem od enega leta). * Viri sredstev so izraz pripadnosti ali kritja sredstev (čist je popizdil. vodni filter bolnišnici: osnovna: stavba in oprema. obratna: terjatve do kupcev neplačane elektrike. Najbolj znana zavarovalna oblika terjatev. Znotraj pravic imamo t. 207) Na sestavo sredstev vpliva dejavnost združbe. ki je ne moremo prijeti in jo težko vrednotimo. 208) Opazujemo ga v dveh smereh: 1. smer: za kakšne roke gre: . Npr. 10 VIRI SREDSTEV (str.2 FINANČNO POSLOVANJE (str.kratkoročno je potrebno zagotavljati plačilno sposobnost (=likvidnost) .: če sem založba in mi je dobro brani pisatelj zapustil pravico. terjatve do kupcev hotelu: osnovna: zgradba. Od kje imamo kaj? Vse. če gre za sumljivega plačnika je hipoteka na nepremičnine. da so lahko ali pa niso prikazana med sredstvi. Lahko se zgodi..i. Dejavnik poslovanja ima vpliv tudi na kategorijo virov sredstev. povoji. da mu na izpitu tega ne zna 70% folka). Npr. potem govorimo. turbine. 10. obratna: zdravila. da so to gibljiva sredstva. kri. toda predstavlja vrednost. obratna: pribor Če k osnovnim sredstvom dodamo dolgoročne finančne naložbe (povrnejo se v obdobju daljšem od enega leta). neporabljeni dobiček (=akumulacija). terjatve. da oddajam knjige brez odškodnine. Če bi v preteklosti vse porabili potem zdaj ne bi imeli nič. Pravice: Ena izmed vrst sredstev. da terjatev ne moremo unovčiti. zato se je potrebno pametno zavarovati. rjuhe. da so to stalna sredstva. potem moramo imeti tudi dolgoročne vire sredstev. jih pa skušamo v primeru prodaje podjetja nedvomno unovčiti. kar ima družba iz preteklosti je neporabljeni dohodek. potem govorimo.67 . To je stvar.

to pa se preoblikuje v dolgoročno posojilo pri banki.4 PREOBLIKOVANJE SREDSTEV.nominirani kapital (ustanovitvene vloge) .01. 208) * Od kje lahko dobimo sredstva? (znati je treba dve od 11-tih) 1) na podlagi akta o ustanovitvi 2) z namenskimi darili ali donacijami 3) s prenosom sredstev drugih na združbo brez obveznosti vračila 4) iz naslova samoprispevkov in solidarnosti 5) iz poslovnega izida 6) z odstopanjem oziroma preusmeritvijo davkov in prispevkov 7) od domačih vlagateljev 8) od tujih vlagateljev 9) na podlagi posojil in depozitov 10) z izdajo vrednostnic 11) na drug način v skladu z zakonom * Notranje financiranje = povečevanje vrednosti lastnega kapitala z akumulacijo dobička. v tem primeru se tudi zmanjšujejo viri sredstev 10.3 DOLOGOROČNO FINANCIRANJE POSLOVANJA (str.tekoče obveznosti (do dobaviteljev.dolgoročno podpirati poslovanje.dolgoročna posojila (nad letom dni) . financerjev.6 VRSTE VIROV SREDSTEV Viri sredstev so (ob nerazdeljenem dobičku) med drugim: .5 ZMANJŠEVANJE VIROV SREDSEV ALI VRAČANJE SREDSTEV (str. npr: obveznost do dobavitelja se preoblikuje v kratkoročno posojilo pri banki.2006 druga ura --10.preoblikovanje sredstev.pridobivanje sredstev z vidika virov sredstev .kratkoročna posojila (do leta dni) ..13.dolgoročna posojila tekom več let po obrokih --. proračuna. 10. financiranje . smer: kakšne stvari dejansko potekajo: . zaposlencev.tekoče obveznosti sproti . 209) Združba poravnava obveznosti glede na tip obveznosti: .68 .kratkoročna posojila v enkratnem znesku ..zagotavljanje denarja za kritje izgub v poslovanju 2. 209) Tudi viri sredstev se preoblikujejo. 10..vračanje sredstev. ki ga lahko spremlja preoblikovanje virov sredstev . PREOBLIKOVANJE VIROV SREDSTEV (str.) .

Če ste lastnik Krkinih delnic. ki imajo v rokah obveznice. potem obveznice te države postanejo ničvredne. zato da ne bi bili obdavčeni. Do tistih ki imajo v rokah našo izdano obveznico. Trg vrednostnih papirjev je velik trg (obračajo se veliki denarji). ki jih lahko razdelimo na: . smo mi dolžniki. To je kaznivo.. da ne bomo dobili letnega nadomestila in da se nam bo zmanjšala vložena vrednost. Novo izdane delnice so vse na primarnem trgu. ki je kratkoročen. do zaposlencev. ampak so to pasivne časovne razmejitve. Gre na obeh trgih se gre za isti papir.69 . zato ga je potrebno imeti pod nadzorom. Z njimi dobimo pravico do upravljanja (to velja za navadno delnico).pasivne časovne razmejitve (če nam nekdo plača za naš PU vnaprej (predujme kupcev). Kot lastnik tvegamo. * Obveznice so dolžniške listine. ki je trajen: nenominirani kapital. zadržani dobiček. ki jo lahko po potrebi lastnik pretvori v obveznico ali obratno. * Do koga imamo tekoče obveznosti? (to zelo rad vpraša) do dobaviteljev. Če država izgubi vojno.trajni in začasni (večino začasnih virov ima določen rok zapadlosti) . 214) Kadar izdamo vrednostne papirje. 213) 11. * Delnice so lastniški vrednostni papirji.dolgoročni in kratkoročni *Lasten in začasen vir sredstev: rezervni sklad.klirinško depotna družba (beleži lastnike) . vendar težko dokazljivo. Najbolj tipične so obveznice in delnice.i. do države. bomo ta konto premaknili iz pasivnih časovnih razmejitev med prihodke. pridemo z njimi na primarni (=izvirni) trg vrednostnih papirjev. Imajo zajamčen donos. Tisti. pasivne časovne razmejitve *vir sredstev. z vidika Krke pa vi predstavljate Krki vir sredstev. takrat še ne moremo govoriti o prihodkih. do države *lasten vir.borza (tu prodaja nadzorovano kupo prodajanje) . 11. S pasivnimi časovnimi razmejitvami pa lahko skrivamo dobiček. lastnih ne bo potrebno vrniti) . da so delnice različnih vrst. da se je delnica premaknila na sekundarni trg. Pojem sekundarnega trga vrednostnih papirjev obsega kupovanje in prodajanje že izdanih vrednostnih papirjev. do zaposlencev Na vire sredstev lahko gledamo z različnih zornih kotov. *Potrebno je poznati razliko med navadno delnico in obveznico. Ter da se zavedate. da gre neka stvar k vragu. za nekoga drugega pa vir sredstev. nimajo pravice do upravljanja. ki jim rečemo infrastruktura trga vrednostnih papirjev: . lasten kapital 11 VREDNOSTNICE IN VREDNOTENJE PODJETIJ (str. tuj in ni kratkoročni kredit: tekoče obveznosti do dobaviteljev. pri čemer je zlasti t. Ko bomo to storitev opravili.agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) . Tudi pri obveznicah se lahko zgodi. ko se te delnice prodajajo drugič rečemo. pretvorljiva delnica zanimiva.1 VREDNOSTNICE (str. Kasneje. 213) Vrednostni papirji so za nekoga sredstva.2 TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV (str. Imamo 3 institucije za nadzor. je to za vas sredstvo ali premoženje.tuji in lastni (tuje bo potrebno vrniti.

Ocenjujemo. analiziranje. C. pri nas pa imamo borzno kotacijo.2 POSLOVNE KNJIGE (str. Na trgu pa velja bančna obrestna mera 5%. ki pri teh prodajah posredujejo pa v splošnem dobro zaslužijo. prihodkov. Imamo kotacije A.05 * Zakaj sploh vrednotimo podjetje poleg tega.stopnja: objektivno vrednotenje: opazujemo imetje združbe (zgradbe. s katerimi se to zagotovi.Pod kotacijo A so na borzi vrednostnice najboljših družb (dolgo časa stabilna podjetja.. Za negativno ceno je značilno doplačilo prodajalca. 221) To so različne enotne evidence ali razvidi ob postavkah: sredstev. so poslovne knjige. kotacijo vzajemnih skladov in t. To se zgodi. kakšno je okolje. 221) Računovodstvo je širši pojem od knjigovodstva. številne preglede nad poslovanjem. ki ga moramo absolutno razlikovati od pojma poslovnih financ in pa ocenjevanja vrednosti (to sta dve dejavnosti. stopnja: zbiranje dokazov za subjektivno določene vrednosti podjetja: politični vplivi. Na neki delnici piše. Hkrati pa pošteno in pravilno izkazuje poslovno-izidni tok. Negativna cena za podjetje pomeni. kakšne poslovne funkcije ima. virov sredstev. Prevzemi in nakupi velikokrat niso tako uspešni. obveščanje. ki jih . da je vredna 5000 SIT. 12 RAČUNOVODSTVO (str.70 . ki ga ima. ki slabo posluje. zemljišče) 2. To so dokazi glede subjektivne vrednosti. kot na prvi pogled izgledajo. koliko denarja imamo? .i. stroškov. nikoli zapadlo v krizo.pri delitvi podjetja * Podjetje je lahko blago in pri tem blagu imamo lahko negativno ceno. imajo ugledne nadzorne svete). 11. B. ampak samo ocenimo. da mora prodajalec plačati kupcu. da se bo podjetje postavilo na noge.1 RAČUNOVODSTVO IN KNJIGOVODSTVO (str. . nadzorovanje. Računovodstvo pošteno in pravilno prikazuje stanje sredstev in virov sredstev.pri kupo-prodaji podjetja . 3. Vse evidence. kakšen je razvoj. ki bo zahtevalo dodatna vlaganja za to. ker so se podatki spreminjali. Skoraj 70% takih združitev ne uspeva dobro. * Kje se srečujemo s pojmom negativne cene? Pri prodaji podjetja. stopnja: subjektivno vrednotenje: Pri vrednotenju nas zanimajo prihodnje koristi. odhodkov in poslovnem izidu. Velike afere so nastale. 12. kajti to ne moremo prijeti. če gre za slabo podjetje. Najpomembnejši razvidi. da bo vzelo podjetje. 221) 12. ki sta izven računovodstva). Tisti. Računovodstvo poleg knjigovodstva vključuje še računovodsko načrtovanje oz. zato se sprašujemo. da bo ta družba prihodnje leto ustvarjala dobiček 10% na kapital.. Vrednost delnic 4000/0. Računovodstvo pokriva izdelavo poslovnih knjig. Če znamo zagotoviti pravilne podatke lahko s tem preprečimo polome podjetij. ocenimo ugodnost okolja Po vseh treh stopnjah dobimo vrednost podjetja. 216) * Imamo 3 stopnje vrednotenja podjetij: 1. oprema. prosti trg. da želimo vedeti.3 VREDNOTENJE PODJETIJ (str. predračunavanje.

ki se ukvarja zbiranjem. dvo in trostropenjske. To poročilo se naredi z vidika določenega obdobja. letna pa so obvezna). Knjigovodstvo je kot črna skrinjica v letalu. Nekatere postavke so tako pomembne.4 KNJIGOVODSTVO (str. Dvostranska bilanca stanja je uravnotežen (številke na koncu morajo biti do tolarja enake) prikaz stanja sredstev (leva stran) in virov sredstev (desna stran) s stanjem v določenem trenutku. Konto ima za vsebino eno ali več postavk bodisi v bilanci stanja ali pa v izkazu . urejanjem. * Povejte vse. viri sredstvih. Na aktivi niso samo sredstva. *Kako s časovnega vidika opazujemo bilanco stanja? Opredeljena je z vidika določenega obdobja do določenega trenutka. --.01. Dobivajo v Ljubljani (prostorska opredelitev).pripravi računovodstvo so razvidi.2006 prva ura --Dvostranski izkaz poslovnega izida: na levi strani imamo odhodke na desni strani pa prihodke. krajevno. Zaključna bilanca stanja prejšnjega obdobja je hkrati začetna bilanca stanja novega obdobja. 12. kar veste o bilanci stanja. potem morata biti obe strani uravnoteženi. Poleg dvostranskega izkaza stanja. časovno. 227) Poslovni dogodek je vsebinsko. Če mi pri sistemu Mercatorja prištejemo podrejena podjetja (posamezne trgovine). zbirno bilanco stanja. ki zadevajo letna poročila o poslovanju (lahko so dnevna.3 OBRAČUNI ZA KRAJŠA OBDOBJA IN LETNI RAČUNI (str. V takem primeru uporabimo knjigovodski račun ali konto. Dobiva 35. Če pa iz teh bilanc izključimo medsebojne terjatve in obveznosti. Bilanc stanja je več: računovodska. pa dobimo skupinsko bilanco stanja. ki se so zgodili v preteklosti in so povzročili vrednostne spremembe na 4-ih temeljnih pojmih ekonomike poslovanja (sredstvih.71 .i. tedenska. (časovno).to zahteva država. lahko se v določenem trenutku prikaže tudi izguba. ki se delijo v eno. zato da bo lahko pravilno določila davek (lahko sta enaki ali pa ne). dobimo t. ki nam služi za boljše razumevanje knjigovodstva imamo tudi stopenjske prikaze poslovnega izida. Registrira vse dogodke. Če govorimo o dvostranskem izkazu poslovnega izida. Najpomembnejši poročili sta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. vrednostno in količinsko opredeljena enota poslovnega procesa. *Kaj veste o izkazu poslovnega izida? *Kako je s časovnega vidika opredeljen izkaz poslovnega izida? Opredeljen je z vidika določenega obdobja do določenega trenutka. Nekdo dobiva štipendijo. davčna . da jih želimo spremljati vsak dan. Stopenjska bilanca stanja je prikazana navpično. obravnavanjem in prikazovanjem podatkov o poslovnih dogodkih. * Knjigovodstvo je dejavnost. Včeraj 13. 222) Dvostopenjska bilanca stanje: leva stran je aktiva. * Zabilančno financiranje = povečanje prihodka.14. prihodkih in odhodkih). ki ga ne pišemo v bilanco stanja 12. stopenjsko. mesečna.000 SIT (vrednostno).1. Ob koncu leta je ti dve poročili obvezno narediti. Mesečno dobi 1 štipendijo (količinska opredelitev). Dobiva štipendijo (vsebinsko). desna stran je pasiva.

smo knjigovodski račun priznali. torej debetni strani. ki jo prikazujemo. . če imamo v bilanci stanja 80 postavk. + prihodki. da knjižimo v debet ali v breme. Zmanjšanje pa knjižimo na obratno stran. + sredstva. da knjižimo v kredit ali v dobro.. . + vir sredstev. Knjigovodski račun ima dva dela: levi (debet) in desni (kredit). 231. pravice in denar. da smo konto obremenili. ampak mi še nismo plačali. . V kontih odhodke vedno knjižimo samo na levi strani. se druga postavka sredstev zniža za isti znesek 2. Torej. torej to je knjigovodski račun sredstev. + odhodki.sredstva 8. + prihodki. + sredstva 6. prav tako kot v bilanci stanja knjižena na levi. Kadar se zmotimo. potem moramo imeti v določenem obdobju vseh 80 kontov. bomo 200 milijonov tolarjev prav tako knjižili na levo stran.to Mihelčič sam neki komplicira!!! 1. + sredstev. prihodke pa vedno samo na desni strani! Terjatve do kupcev: sredstva (ker so to pravice) Obveznosti do kupcev: viri sredstev (nekdo. zato je. + vir sredstev 4. je potrebno razveljaviti postavko in tej razveljavitvi rečemo storno (negativno knjiženje). Ime knjigovodskega računa je povezano s postavko. O zapisanem podatku govorimo kot o vknjižbi. kadar knjižimo na desno stran rečemo. 232 *Na katero stran knjigovodskega računa "delnice družbe D" bodo v družbi A knjižili dodaten nakup delnic družbe D v znesku 200 milijonov SIT? Sredstva so stvari. enak znesku. + viri sredstev *Primer iz knjige str. ki nam je dobavil material. Utemeljen odgovor se torej glasi: Gre za knjigovodski račun sredstev. na kateri se pojavijo ustrezne postavke v bilanci stanja. Potrebno je znati 8 pravil: //moje osebno mnenje je. Viri sredstev pa so izraz pripadnosti ali kritja sredstev. Toda kadar prodamo PU. ki je zabeležen na kreditno stran. . To je naša naložba.vir sredstev 3. . da mora biti znesek. ki je zabeležen na debetno stran. 230. rečemo. Temeljno pravilo pri zapisovanju vknjižb je. . Ker gre v danem primeru za povečanje te oblike sredstev.poslovnega izida. Imamo 4 skupine knjigovodskih računov: a) knjigovodski računi sredstev b) knjigovodski računi virov sredstev c) knjigovodski računi odhodkov d) knjigovodski računi prihodkov Stroški so samo spremenjena oblika Prvin Poslovnega procesa. . Kadar knjižimo na levo stran rečemo. nam predstavlja vir) Začetno stanje in povečanje vedno knjižimo na tisti strani. da tega sploh ne rabiš.sredstva //ob povečanju neke postavke sredstev. kadar knjižimo na desno stran. potem so knjigovodski računi stroškov v bistvu knjigovodski računi sredstev.vir sredstev 5. Kadar knjižimo na levo stran.72 . O samem zapisovanju govorimo kot o knjiženju..viri sredstev 7. takrat pa se knjigovodski računi sredstev prenesejo med knjigovodske račune odhodkov.sredstev. Kdaj knjižimo na levo in kdaj na desno stran? V dvostranski bilanci stanja imamo na levi strani sredstva. Prvine Poslovnega Procesa so v bistvu sredstva. zato bi bila začetna postavka. V izkazu poslovnega izida pa imamo na levi strani odhodke na desni strani pa prihodke. na desni strani pa vire sredstev. + odhodki.

*V podjetju A. Ko se odločamo za način analiziranja. drugih naložbah in raznaložbovanju (=dezinvestiranju) 13. 236) Poročilo o poslovanju vsebuje: 1) prikaz poslovnega položaja z izbranimi sestavinami poslovnega izida ter različnih vidikov sestave sredstev in virov sredstev 2) račun donosnosti 3) prikaz drugih vidikov poteka poslovanja. s katero presojamo pravilnost poslovnih procesov. ki se ukvarja s presojo ugodnosti (=bonitete) poslovnih procesov in stanj. statistika. debetno stran.2 METODE ANALIZIRANJA IN KAZALNIKI (str. arhiviranje.73 . v določeni meri že vplivamo na ugotovitve. Nadziranje poslovanja pa je dejavnost.1 POJMOVANJE ANALIZE POSLOVANJA (str. 13. izdatki. --. zato dobe zaposlenci 75 milijonov tolarjev iz dobička družbe.01. Bilanca stanja ima levo (AKTIVA) in desno (PASIVA) stran. vstevši tudi izrabo zmoglivjosti 4) podatke o kakovosti proizvodnega programa in njegovi obetavnosti 5) kazalce fizičnega obsega poslovanja 6) oceno o verjetnem prihodnjem razvoju poslovanja z obrazložitvijo 7) podatke o dejavnostih na področju raziskovanja in razvoja 8) informacije o odkupu lastnih delnic.izločevanja (=eliminiranja) . Ta dva pojma moramo razlikovati od obravnavanja podatkov pri poslovanju. Na katero stran knjigovodskega računa "obveznosti do zaposlencev" boste torej v maju knjižili ta znesek. * Analiza poslovanja je dejavnost. katerega najvidnejši predstavniki so knjigovodenje. 234) Kako deluje analiza poslovanja? * Analiziranje poslovanja kot dejavnost uporablja 5 vrst metod: . Ker gre v danem primeru za zmanjšanje obveznosti do dobaviteljev. kolikor jim je bila družba dolžna zaradi sklepa skupščine družbe.3 POROČILO O POSLOVANJU (str. Gre za knjigovodski račun virov sredstev.strnjevanja (=sinteze) *Metodološko gledano: Pri predstavitvi ugotovitev se poslužuje štirih skupin kazalnikov.analiziranja (=razčlenjevanja) .osamljenja (=izoliranja) . torej na knjigovodskem na kreditni strani.2006 druga ura --13 ANALIZA POSLOVANJA (str. so v mesecu maju zaposlencem izplačali 75 milijonov tolarjev. 233) Preprosto želimo vedeti. torej na levo oz. kako dobri ali kako slabi smo in zakaj. katerih začetno stanje je v bilanci stanja na desni. V knjigovodskem računu pa imamo levo (DEBET) (dolžnosti do drugih.4 SVETOVANJE (str.14. Pri dejavnosti analiziranja se ugotovitve predstavlja s kazalniki. 13. to kar mi plačujemo) in desno (KREDIT) stran. 238) . bomo znesek knjižili na nasprotno. 233) 13.komparacije (=primerjanja) .

drugi ne hodijo.1 OPREDELITEV NAČEL (str. dober ravnatelj. ki veliko ve. Tu se pojavijo 3 načela (=merila = kazalniki): . ki jih združbe potrebujejo. Tisti. 239) vsebinsko izraženi kazalniki: Kateri kazalnik je tisti.tehnični (kakovost opreme. pisarnah. neugodne vremenske razmere) Na družbene dejavnike težko vplivamo. potem veste. ki delajo v proizvajalnih obratih. da izračunamo indeks). Imamo probleme s tako izražanjem PU kot tudi zaposlencev. Osnovni kazalnik je: Količina PU/št. eni hodijo na bolniško. na tehnične in organizacijske pa lahko vplivamo. če ga bomo primerjali. Ni vsak zaposlenec enak drugemu (upoštevamo samo zaposlence. izobrazba delavcev) . 13.proizvodnost (=produktivnosti) -> opredeljen s številom zaposlencev ali izvedenko iz njih (ure) .) V praksi je to zelo komplicirano.gospodarnosti (=ekonomičnosti) -> opredeljen s stroški ali izvedenko iz njih (odhodki) . stavka zaposlencev. Zato na šibkih področjih. 13.74 .Če ste dober poznavalec. kje ste slabi. Svetovanje je danes nepogrešljiv del poslovanja najboljših združb. Čim proizvajamo različne PU. delovnih predmetov) . Na proizvodnost vplivajo 3 dejavniki: . poslovni sklad.5.2 PROIZVODNOST (str. Vendar to ni res. je to ena najbolj zapletenih nalog pri podjetniški ekonomiki. zaposlencev Ta kazalnik dobi večjo težo. če agregiramo podatke na višji ravni in ga primerjamo z drugimi (torej.donosnosti (=rentabilnosti) -> opredeljen z zneskom kapitala (naloženega) ali izvedenko iz njega (npr. Izhaja iz splošnega načela smotrnosti: Izid (=izložek = output) / vložek(=input) S katerimi kazalniki lahko izrazimo to načelo smotrnosti pri ekonomiki poslovanja. Kazalnik družbeno gospodarske proizvodnosti je: Dohodek/št. ve da ogromno ne ve. pri donosnosti pa samo vrednostno. privabljajo k sebi svetovalce.5 NAČELA POSLOVANJA (str.družbeni (stavka v prometu. na katerega se moramo opreti. Ena prevara: Na prvi pogled se ta kazalnik enostavno izračuna.organizacijski (informacijski sistem.. 240) Izražamo ga na tehnični ali družbeno ekonomski način. s katerim drugim (torej da izračunamo indekse). .5. poslovna sredstva Pri kazalnikih proizvodnosti in gospodarnosti lahko določene variante teh kazalnikov izražamo fizično in vrednostno. zaposlencev Pravo izrazno moč tega kazalnika bomo dobili. 239) 13...

13. 13. ki ga ima najboljše podjetje v panogi.5.5 SEZNAM KAZALNIKOV ZA PRIMERJAVO USPEŠNOSTI V RAZVITEM SVETU (str.2 KAZALNIK SESTAVE SREDSTEV (str. potem rečemo.6..1 ANALIZIRANJE BILANCE STANJA(str. kaj damo v števec. Prevladujoč kazalnik gospodarnosti: prihodki / odhodki Prednost tega kazalnika je. 245) Obratna sredstva / poslovna sredstva Dobimo neko številko. 244) Analiziranje sredstev in njihovih virov je v bistvu analiza bilance stanja. 13. saj sta to postavki.13. da so kazalniki bolj dolgoročno naravnani.6.5.75 . da je lahko izračunljiv. 242) To je skupno ime za več kazalnikov. Tudi ta kazalnik ni enostavno izračunati pri večjem številu različnih PU.4 DONOSNOST (str. Če smo se dovolj približali temu podatku. ki jih moramo tako ali tako prikazati v izkazu poslovnega izida. V odvisnosti od tega. ampak skušamo doseči podatek. vendar je v imenovalcu vedno bodisi kapital bodisi povprečno uporabljena poslovna sredstva.5..6 ANALIZIRANJE SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV SREDSTEV (str. 241) * Katera sta dva kazalnika gospodarnosti (to zelo rad vpraša. dobi to vprašanje) * Kaj je to gospodarnost (=ekonomičnost)? Tehnično izražen je: količina poslovnih učinkov / stroški Tudi na kazalnik gospodarnosti vplivajo tehnični. 13. 243) Glavna sprememba v prikazovanju kazalnikov je. Kosmata dobičkonosnost – dobičkonosnost kapitala: dobiček / lastni kapital 13. se spreminja ime tega kazalnika.3 KAZALNIKI OPREMLJENOSTI S SREDSTVI (str.3 GOSPODARNOST (str. 244) 13. Kako vemo ali je dobra ali slaba? Ni splošnega pravila. da je tudi naša sestava približno prava.vsak 20-ti. organizacijski in družbeni dejavniki.6. 245) *Koga? Zaposlencev! .

13.7 KRATKOROČNA IN DOLGOROČNA PLAČILNA SPODOBNOST (str. kumulativa popravkov / nabavna vrednost Dobljen rezultat pomeni. je razlika. dva vrednostno izražena kazalnika opremljenosti s sredstvi: Poslovna sredstva / število zaposlencev Osnovna sredstva / število zaposlencev 13. .4 ODPISANOST (=POPRAVEK VREDNOSTI) OSNOVNIH SREDSTEV (str.. sistem medsebojno povezanih kazalnikov.) Osnovna sredstva se obračajo v obdobju daljšem od enega leta. 13.7 POVEZOVANJE KAZALNIKOV PRI ANALIZI POSLOVANJA (str. malenkost čez 1.6.9 pa relativno stara osnovna sredstva.. 246) Imamo 3 vrste. da bodo izdihnila.6.6 OBRAČANJE SREDSTEV (str.76 .6. S povezovanjem kazalnikov dobimo bolj poglobljen pregled nad poslovanjem. 13.246 13. 245) Ni vseeno ali imamo stara ali nova osnovna sredstva.i.0. *Računska str.1 relativno nova. če je pa 0.6. 248) likvidnost = kratkoročna plačilna sposobnost (za obdobje krajše od enega leta) solventnost = dolgoročna plačilna sposobnost (za obdobje daljše od enega leta) * Kazalnik likvidnosti: razpoložljiva denarna sredstva / zapadle obveznosti Najboljše razmerje je 1 oz. več zaslužimo. potem so ravno na tem. Če imamo zelo stara. 247) Hitrost obračanja je izjemnega pomena!!! Hitreje kot se sredstvo obrne..Npr. Obratna sredstva se obračajo v obdobju krajšem od enega leta. (Če v enem letu zaslužimo milijon ali dvakrat na leto.5 KAZALNIKI IZRABE ZMOGLJIVOSTI OSNOVNIH SREDSTEV (str. 251) Kazalnike lahko opazujemo ločeno ali pa jih povezujemo v t.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful