Univerza v Ljubljani

Fakulteta za raunalnitvo in informatiko Traka 25, Ljubljana

EKONOMIKA POSLOVANJA
SKRIPTA
2006 / 2007 (predavatelj prof. dr. Miran Miheli)

Goran Arh

Ljubljana, avgust 2007

Andrej Oblak
KAZALO
(predavatelj prof. dr. Miran Miheli)....................................................................................................................1

PRED-UVOD ZGODOVINA SKRIPTE: Miheli je po mojem mnenju najbolji predavatelj. Vendar pa prehitro govori, da bi lahko od predavanj odnesel solidne zapiske. To kar ti od predavanj ostane v glavi pa tudi pozabi do izpita. Iz teh razlogov sem si dobodil avdio posnetke iz predavanj (iz leta 2005/2006). To mi je omogoilo dobesedni zapis predavanj. Vendar pa mi je to vzelo ogromno asa. Za zapis ene ure predavanj sem izgubil vsaj 3 ure asa. Nekje pri 55. strani sem zaradi prevelikih frustracij odnehal. Na sreo pa je bil kolega Andrej Oblak pripravljen nadaljevati moje delo. Aprila 2006 je tako izla prva verzija te skripte: "Zapiski predavanj iz ekonomike poslovanja 2005-2006" (548 KB). To skripto sem naslednje olsko leto e dopolnil na nekaj predavanjih. Popravil sem tudi nekatere slovnine in vsebinske napake ter dopolnil par manjkajoih stvari. Vsega skupaj je lo v to skripto cca. 150 ur dela. Skripta je open source. Tako da e zaradi napake v skripti pade na izpitu, namesto da gre trkati na moja vrata, raje sedi za raunalnik in objavi update te skripte. Predvsem bi bila potrebna dopolnitev snovi celotnega 4. poglavja in zaetka 5. poglavja, ki v tej skripti manjka (za ta dan nisem dobil avdio posnetkov). Ta manjkajoa snov se obravnava okoli datuma 11.11. OPOMBA AVGUST 2007: //ni iz predavanja ampak iz knjige izdaja 2005 Dodano poglavje 3.6 Poglavje 4.1 (ostalo 4.2 in 4.3 ne pride v potev) Poglavje 5 (vse do vkljuno 5.2.3) PREDAVANJA Profesor inskripcije jemlje zelo resno, zato mora priti na predavanja vsaj 4x. 2x za izbiro datuma vpisa inskripcije in 2x za dejanski vpis. Inskripcijo daje med odmorom, ki je med prvo in drugo uro predavanj. Brez inskripcije ne more opravljati izpita. Glede zamujanja na predavanja je Miheli skoraj tako strog kot Kodek. Obiajno te samo napodi ven, vasih pa te predhodno e nadere. PRIPOROEN NAIN UENJA EKONOMIKE POSLOVANJA: Knjigo se splaa uporabljati za gledanje nekaterih raunskih nalog, grafov (kateri grafi pridejo v potev je oznaeno v tej skripti) in zaradi 16. poglavja. Za slednje lahko odgovore na vpraanja najde na: http://www.e-student.si/FRI:VSP:EP:Izpitna_vpra%C5%A1anja -2-

Ostalo se bolj ko ne da pretudirati iz te skripte, reenih raunskih nalog, starih pisnih izpitov in starih ustnih izpitov. Za slednje pride predvsem v potev 100 ustnih vpraanj z odgovori: http://www.fri-info.net/forum/viewtopic.php?p=105407#105407 Ta skripta vsekakor pride prav na predavanjih. Profesor namre skoraj dobesedno isto predava kot je napisano v tej skripti. PISNI IZPIT: Na pisnem izpitu je samo 1/2 do 2/3 vpraanj, ki so se e kdaj preje pojavila. Ostala vpraanja so nova. Zato je priporoljivo imeti tudi nekaj splonega znanja o ekonomiki poslovanja (znati samo odgovore na vpraanja, ki so se pojavila na starih pisnih izpitih zna biti premalo) Na izpitu je vedno 12 nalog: 3 do 5 za odgovoriti (Razlika med maro in rabatom) 2 do 3 za nateti (Natej 4 od 5 metod analize, ki jih uporablja analitik) 1 do 3 raunske (Izraunaj letni stroek amortizacije za delovno sredstvo v 3. letu delovanja) 2 do 4 za obkroiti (Terjatve do kupcev in gotovina so: a) osnovna sredstva, b) finanna sredstva, c) obratna sredstva d) rezervna sredstva (obkroi pa C odgovor)) Pred izpitom profesor najprej 10 minut doloa sedeni red, pri emer vsakega tudenta posebej posede. Nato 10 minut na tablo kreira razpored ustnih izpitov. Potem pa e 10 minut razlaga pravila igre (kalkulator si lahko sposodi samo od tudenta pred tabo ali tudenta za tabo, pisati je treba z dobrim kulijem). Izpit se pie 60 minut vendar ga brez problema rei v 30 minutah. asa za reevanje je torej ve kot dovolj. Miheli da cca. 5 razlinih testov, tako da prepisovanje od kolegov ni mogoe. Za pozitivno mora pisati vsaj 43% (visokoolci 38%). Splaa se pisati im ve, ker z ve tokami iz pisnega izpita laje naredi ustni izpit. Izpit se da opravljati samo 6x ker Miheli ne vraa prijavnic kot to delajo drugi (ARS se baje da pri Kodeku opravljati tudi po 8x ker ti v primeru da esti pade vrne prijavnico). e tudi esti ne izdela Ekonomike Poslovanja, potem ne pade samo izpita ampak cel faks. Jaz sem e za 2 primera slial, ki se jima je to zgodilo. (mono tudi, da je vse samo mit in to sploh ni res) USTNI IZPIT Ustni izpit je ponavadi en dan za pisnim izpitom. Razpored ustnih izpitov napie profesor na tablo pred zaetkom pisnega izpita. Ustni izpiti potekajo v njegovem kabinetu (medetaa 3). Rezultat pisnega izpita zve ele ko pride na ustni izpit. Notri so vedno po 3 skupaj. Sprauje samo enega naenkrat. Druga dva taas gledata svoj izpit. Enega tudenta sprauje 5-10 minut. V zvezi s pisnim izpitom te nikoli ni ne vpraa. Pred odgovarjanjem na vpraanje ima 30 sekund asa za premislek. Veina tistih, ki pade na ustnem izpitu padejo zaradi neznanja (ne znajo niti tistih 100 ustnih vpraanj z odgovori). Le redki padejo zaradi nesree (lahko dobi tudi vpraanje, ki ni med 100 ustnimi vpraanji z odgovorit (standardnih vpraanj je ve kot 100)). Za razliko od pisnega izpita, se na ustnem izpitu pojavljajo samo standardna vpraanja. Ustni izpit je zato laje narediti. V podrobnosti se nikoli ne spua. e odgovori na vpraanje ti ne bo postavljal podvpraanj v zvezi s tem vpraanjem. Primer: pisal sem 60% dobil 7 (ve kot za eno oceno sploh ne more dvigniti ocene iz pisnega izpita) (v indeks vpie samo eno oceno)

Pogoji za ustanovitev pravne osebe, povej 2 (dobil 2 toki) - pravna oseba je loena od osebkov, ki jo sestavljajo - premoenje pravne osebe je loeno od premoenja osebkov, ki jo sestavljajo 4 vrste sredstev (dobil 2 toki) -3-

- obratna - osnovna - rezervna - finanna To kar je napisano pod odgovori je dobesedno to kar sem rekel (ni ve in ni manj (ve alinej kot jih zahteva sploh ne more povedati, ker te prekine)). Nikoli se ne zgodi, da bi te potem ko mu pove recimo 4 vrste sredstev v zvezi s tem vpraanjem vpraal e kaj so finanna sredstva. Za pozitivno oceno mora zbrati vsaj 8 tok, pri emer mora na ustnem izpitu dobiti vsaj 1 toko. Od pisnega izpita dobi desetino dobljenih procentov zaokroeno na 0,5 toke. Primer 1: e pie 47% dobi od tega 4,5 tok. Primer 2: e pie 68% dobi 7 tok (preseek tega ti na ustnem izpitu ni ne pomaga ker mora na ustnem izpitu zbrati vsaj 1 toko tudi e e ima 8 tok od pisnega izpita) Vsako vpraanje na ustnem izpitu je vredno 2 toki. Dobi 3 vpraanja. e na vpraanje ne zna odgovoriti ti profesor da namig. Vsak namig stane 0,5 toke. e za prva dva vpraanja zna 100% ti tretjega vpraanja vasih sploh ne postavi (za tretje vpraanje ti da avtomatsko 2 toki). e za prvo vpraanje zna 0% ti drugih dveh vpraanj sploh ne postavi ampak direktno pade. OZNAKE V KNJIGI: PU = Poslovni Uinki * = pomembne stvari, ki so preverjeno aktualne za pisni in/ali ustni izpit str. = stran v knjigi "Ekonomika poslovanja za inenirje 2003" kjer se nahaja dotina snov // = komentar avtorja --- 7.10.2005 prva ura --1 UVOD (str. 3)

1.1 EKONOMIKA POSLOVANJA ZDRUBE (str. 3) gospodarstvo = ekonomija Ekonomika poslovanja zdrube = Je znanost, ki preuuje gospodarske pojave v okviru zdrube, pri njenih stikih z drugimi zdrubami ter poslovnimi sistemi in pri njenem vkljuevanju v celoto dejavnosti v drubi oziroma dravi (ali celo ire (v evropski uniji)). Zdruba = skupina ve ljudi (dva ali ve) Ljudje se vkljuujejo v zdrube zato, da bi laje dosegli svoje cilje (v zdrubi lahko skrijemo svoje slabosti in izpostavimo svoje prednosti). Ob vkljuitvi morajo sprejeti omejitve v svojem delovanju (sploh e je zdruba trajneja in bolj formalna). Bolj kot je zdruba formalna, bolj so omejitve trdne in bolj se dajo pravno izterjati. Neformalna zdruba: tudenti ob kavi, tudenti ob taroku, druina Formalna zdruba: policija, vojska, zavodi Zavodi = zdrube, ki delujejo na podroju nepridobitnih (= drubenih) dejavnosti. To so fakultete, bolninice Poslovni sistemi = zaokroena celota, ki je pravno-ekonomsko razmejena od okolja in poizkua uresniiti doloene cilje, obsegajo zavode, podjetja, posameznike itd. Preuuje gospodarske pojave. 4 temeljni gospodarski pojavi so: -4-

- proizvodnja (v to je vkljueno tudi opravljanje storitev (na primer: predavanje, prodajanje)) - delitev (znotraj zdrube bi to bilo: kdo dobi koliko plae) - menjava (ena zdruba dobavlja surovine od druge) - poraba (nekoristna (fiksanje), koristna (kupovanje raunalnika)). Ti gospodarski pojavi se pojavljajo znotraj zdrube v stiku zdrube z drugimi poslovnimi sistemi ali v stiku zdrube z celotnim spletom neke drave. Posel = vsaka dejavnost in dejanja, pri katerih nekdo poizkua dobiti neko korist. Dober posel je tisti, pri katerem iz njega dobi ve kot si vanj vloil (pri podjetjih se to imenuje dobiek). Poslovanje = ustvarjanje in prodajanje doloenih poslovnih uinkov. (Je proizvajanje in prodajanje proizvodov. Je nabava in prodaja blaga. Je upravljanje, posredovanje in prodaja storitev.) Na ravni kupoprodaje se poslovni uinki imenujejo blago. Blago je torej izdelek, ki je predmet kupoprodaje. Poslovni uinki = tisto kar ustvarjamo. To delimo na dve podroji: - proizvodi (proizvod lahko primemo) \izdelki to kar naredi industrija, obrt, gradbenitvo (hie, avtomobili, pnevmatike, svinniki) \pridelki plod kmetijstva (sadje, zelenjava, mleko, meso) \drugi proizvodi (drevesa, nafta, premog) - storitve (storitev ne moremo prijeti (predavanje, strienje)) Pri porodninici so poslovni uinki dojenki. Poslovanje poteka v treh glavnih tipih dejavnosti: - na podroju proizvodnje - na podroju opravljanja storitev - na podroju trgovine Zdrube si prizadevajo biti uinkovite in uspene. * Uinkovitost = delati stvari na pravi (=najbolji) nain. Je notranja znailnost sistema. * Uspenost = delati prave stvari na pravi nain. Je zunanja znailnost sistema. Uspeni smo takrat, ko doseemo cilj, ki nam ga postavijo drugi (e sem samo sam nad sabo navduen in drugi niso, sem e zmeraj neuinkovit). Je splet uinkovitosti in prilagodljivosti. e je lovek sposoben delati dvojne salte je zelo uinkovit, vendar, e mu nihe za to ne plaa, je tak lovek neuspeen. Dobra druba je tista, v kateri so ljudje uspeni in uinkoviti. Dolgorono je zelo narobe, e so v drubi uspeni ljudje neuinkoviti (igrajo umazano igro). Znanja iz podroja ekonomike morajo imeti tisti, ki uporabljajo funkcije upravljanja (=governance) ravnateljevanja (=manegement). To so recimo podjetniki in lastniki. --- 7.10. druga ura ---5in

Dejavnosti: - gospodarske = pridobitvene - drubene = nepridobitvene makroekonomika gospodarski pojavi v okviru celotne drave, evropske zveze... Tu se ukvarjamo s problemi kot je: stopnja brezposelnosti, gibanje vrednosti denarne valute, uvoz, izvoz, inflacija mezoekonomika gospodarski pojavi v okviru neke dejavnosti (turizem, bannitvo, industrija) banking industry = banna panoga (oji pojem kot dejavnost) industrija = predelovalna dejavnost (obrt, gradbenitvo) mikroekonomika gospodarski pojavi znotraj zdrube 1.2 POSLOVNOSISTEMSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUBE (str. 4) drubeno-gospodarski vidik kako se zdruba umea v svoje okolje in kakno je to okolje poslovno-sistemski vidik opazujemo zdrubo kot poslovni sistem sistem = zgradba medsebojno povezanih sestavin, ki naj bi usklajeno delovali v uresnievanju skupnega cilja poslovni sistem = zgradba teh sestavin, ki je poslovno opredeljena ter pravno in ekonomsko razmejena od okolja in tei k uresnievanju poslovnih ciljev. Zdruba kot poslovni sistem je: - sestavljena iz biolokih (ljudje) in tehninih podsistemov (raunalniki, stroji) - nedoloen sistem (nikoli nimamo vseh informacij (o samem sebi, o ljudeh, ki sestavljajo sistem), ki vplivajo na delovanje sistema) - odprt sistem (zdruba je del okolja, imamo izmenjave z okoljem (iz njega dobivamo novo zaposlene, surovine). - dinamien sistem (sistem se mora stalno prilagajati) - psihosocioloki sistem (ker nismo mazohisti, se ne bomo vkljuili v zdrubo, v kateri bi se poutili neprijetno zdruba mora zadovoljevati nae predstave o ugodnosti naega ivljenja) -sistem ciljev (v zdrubo se vkljuujemo zato, da bi laje dosegli cilje. e je zdruba formalna (recimo podjetje), ima zelo jasen cilj (kratkorono: doseganje dobika, dolgorono: poveevanje svojega bogastva). - sistem porazdeljenih dejavnosti (e hoemo dosei, da bodo posamezniki lahko skrili svoje slabosti in izpostavili svoje prednosti, moramo dejavnosti pravilno porazdeliti. To delajo tisti, ki imajo funkcijo ravnateljevanja.) Poslovni sistem vzpostavljamo zato, da zadovoljimo nae potrebe (razlog za ustanovitev sistema) in potrebe drugih (pogoj, da sistem sploh lahko deluje). V sistemu bomo lahko zadovoljevali svoje potrebe, e bomo pri tem zadovoljevali potrebe drugih (oskrbnikov podjetja, tistih ki delajo v podjetju in tistih, ki bodo uporabljali poslovne uinke tega poslovnega sistema). Zaradi tega pravila, je usmeritev dananjih poslovnih sistemov "Razvojno-trna". Delati moramo torej take stvari, po katerih je povpraevanje (to se s asom spreminja, zaradi esar moramo biti prilagodljivi). V Jugoslaviji je bilo povpraevanje veje od ponudbe, danes pa je obratno. Poslovni sistemi niso ustanovljeni samo za en posel (e so, gre verjetno za barabijo), ampak zato, da bi se trajno razvijali, ohranjali svoje delovanje. Projekt: za razliko od poslovnega sistema ima poleg zaetka za cilj tudi svoj konec. Lahko pa poteka znotraj poslovnega sistema. -6-

V poslovnih sistemih iemo informacije o: povpraevanju na trgih in potrebah prebivalstva. Z ponudbo lahko v ljudeh vzbudimo potrebo in s tem povpraevanje (e prvi ponudimo nek poslovni uinek). Za razvijanje poslovnega sistema rabimo podatke o novo nastajajoih tehnologijah. tehnologija = drubena zaloga znanja proizvajalnih ali ustvarjalnih vein. tehnika = delovna sredstva (=oprema), ki poganjajo tehnologijo. Vsak poslovni sistem ima namen. Da bi poveali svoje bogastvo, moramo postaviti doloene cilje (zmanjati tevilo zaposlenih, poveati poslovne uinke...). cilji = doloena koliinska in kakovostna stanja, ki naj bi jih dosegli v doloenem obdobju. V poslovnem sistemu smo pria toku vlokov (=prvin =input) v poslovni proces, iz slednjega pa poizkuamo dobiti poslovne uinke (=izloke =output). Pri tem poizkuamo biti smotrni (bolj smotrno je narediti 10 litrov kompota iz 10 kg jabolk, kot pa samo 1 liter kompota iz 10 kg jabolk). vloki = prvine poslovnega procesa (ne samo surovine, ampak tudi zaposleni) Ekonomika v nae inenirsko (=tehnino) znanje dodaja vrednostno komponento (ni namre smotrno, e reimo nek problem, na koncu pa ugotovimo da so nas prvine stale ve, kot bomo dobili za poslovni uinek). Ker smo del razvite drube, moramo pri poslovanju izpolnjevati tudi svoje obveznosti (surovin se ne sme krasti, za njih rabimo doloen denar (=sredstva)) poslovni izid = razlika med tem, kar dobimo in tem, kar damo Poslovni izid je lahko dobiek (smotrni) ali izguba (e nismo smotrni) 1.3 DRUBENOGOSPODARSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUBE (str. 5) Vsak poslovni sistem je del okolja. Ta del okolja je pod velikim vplivom izbranega drubeno-ekonomskega sistema (pri nas je prilo do spremembe drubeno-ekonomskega sistema pred 15 leti. Preje smo bili v samoupravnem socializmu, zdaj pa smo v malo udni obliki kapitalizma. Nismo v socialnem kapitalizmu, ker nismo dovolj bogati. Do kapitalizma je prilo, ker se je zaradi marevske revolucije meanstvo povzdignilo v vodilni razred (1848). Takrat je bil napisan tudi komunistini manifest = teoretine osnove komunistine drube. 1925 se je kapitalizem v Ameriki uveljavil kot svobodno podjetnitvo (kar je dobro za podjetje, je dobro za ZDA). 1929 je prilo do velike svetovne krize. 1965 je bila Z. Nemija drava blaginje. Danes postaja ideal socialni kapitalizem. Privoijo si ga lahko le najbogateje drave (Norveka, vedska, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija). Pri tem drubeno-ekonomskem sistemu so naela kapitalistina, veliko dravno bogastvo pa zagotavlja dobro ivljenjsko raven vsem dravljanom. 1848 je v Sovjetski zvezi nastal komunizem. Po doloenih reformah je nastal dravni socializem (1925). Po drugi svetovni vojni smo preizkuali sovjetski model. Ker je Tito hotel biti samostojen, je prilo do poskusa samoupravnega socializma. Ker ta drubeno-ekonomski sistem ni mogel preiveti bitke s kapitalizmom, so pri nas leta 1988 zaeli uvajati drubo enakopravnih vrst lastnine, ki se je sasoma razvila v obliko kapitalizma, kot ga imamo danes. Konvergenna teorija priblievanja: Od 1935 naprej so se kapitalisti v zahodno evropskih dravah bali, da bo tak sistem kot je bil v Sovjetski zvezi priel tudi k njim, zato so delavcem naraale pravice (prej ni bilo dopustov). Ohrani se tisti sistem, ki je najbolji. Muslimanski sistem na primer ne bo nikoli najbolji, ker ne izkoria ensk. isto vsak drubeno-ekonomski sistem ima 4 prvine sestave in 2 funkcijska mehanizma. -7-

*Strukturne prvine = prvine sestave: - tip delovnega procesa = tip procesa ustvarjanja delovnih uinkov (lahko je industrijska ali pa informacijska druba ali delamo z plugom ali pa z roboti) - lastnike oblike (v igavih rokah so proizvajalna sredstva. Kakne oblike lastnine so dovoljene, nam pove sistem (zasebna, dravna, meana, drubena, zadruna). Mi nimamo ve drubene lastnine.) - upravljalska oblika (ali se upravlja na temelju kapitala, dela tistega, ki je na oblasti ali meano) - organizacijske oblike (naturalna proizvodnja, blagovna proizvodnja, osebno delo, organizacije drubenega dela (te so bile v samoupravnem socializmu) skupinsko delo, podjetje, zavod, zadruga (sistem doloa ali so sindikati dovoljeni ali ne)) *Funkcijska mehanizma: - ekonomsko koordinacijski mehanizem (doloa nain, kako medsebojno vstopamo v stike = kako enote vstopajo v medsebojna razmerja (ali preko trga (flirti, zmenki, privlanost, denar, as) ali pa vnaprej naredimo nart = plan (v Indiji stari e vnaprej nartujejo poroko))) - motivacijski vzvod (k emu morajo teiti glavne enote ustvarjanja dobrin (od 1975 do 1990 so pri nas te enote teile k dohodku (plaa je bila vnaprej doloena), danes pa teijo k dobiku (ve kot dela, ve ima))) Na sistem smo morali spremeniti, ker prej nismo bili dovolj uinkoviti (v primerjavi z zahodnimi dravami). Ta sprememba je poveala uinkovitost in zmanjala socialno varnost. --- 14.10. prva ura --Ravnatelji (=nosilci poslovnih odloitev) morajo poznati okolje, v katerem se njihov poslovni sistem nahaja. To delajo s pomojo PEST analize. Pri doseganju ciljev mora zdruba analizirati monosti in tveganja v okolju. Analiza mora potekati na tirih poljih: - politini razvoj (zastopanost doloenih strank v parlamentu in dravnem zboru) - ekonomski razvoj (ali se drava odloa za pospeen gospodarski razvoj ne ozirajo se na tevilo brezposelnih) - drubeni razvoj (ali drava zagotavlja izobrazbo iremu sloju prebivalstva, ali drava zagotavlja zdravstvo samo preko plaevanja) - tehnoloki razvoj (zdruba mora spremljati novosti na podroju tehnologije zato, da se lahko prilagaja okolju) K tem tirim bi lahko dodali e dva vidika: - pravni vidik (kateri novi pravni predpisi se sprejemajo (ob vstopu v evropsko zvezo smo doiveli uveljavitev zakonodaje evropske zveze) - okoljski vidik (odnos drube do varstva okolja) Primer: Podjetje, ki dela proizvode, s katerimi onesnauje okolje, mora raunati, da bodo v primeru prihoda zelene stranke v vlado, monosti za onesnaevanje okolja bistveno manje. S tem pa bo ogroen dosedanji nain gospodarjenja poslovnih uinkov tega podjetja. 1.4 RAZMERJE MED TEORIJO IN PRAKSO (str. 9) Teorija rpa iz najboljih praktinih izkuenj. Praksa pa naj bi uporabljala najboljo teorijo. e delamo po novih poteh, je to zelo riskantno. -8-

Inenirji povejo, katere stvari je mono narediti. Ekonomisti povejo, katere odloitve se izplaajo. Pravniki povejo, katere stvari so pravno dovoljene. Predstavniki vseh treh znanosti morajo najti skupno polje, ki ustreza tehninim (=inenirskim) znanjem, ekonomskim zakonitostim in pravnim predpisom. e vsi dobro sodelujejo, potem je poslovni sistem uinkovit. 1.5 LOVEK, POTREBE, DOBRINE, DELO (str. 5) tudij ekonomike je vezan na razumevanje potreb. Ekonomika sploh ne bi bila potrebna, e bi bile potrebe manje od obsega in raznovrstnosti dobrin, ki so na razpolago. V naem svetu to ni tako. Potrebno je namre sprejemati odloitve, za koga bodo doloene potrebe zadovoljene, kdaj, kako Nekateri pa svojih potreb sploh ne bodo morali zadovoljiti. Skromen narod je za vlado pravi blagoslov, ker ga z lahkoto zadovolji. potreba = obutek doloenega pomanjkanja = razkorak med tem, kar imamo in tem, kar bi radi imeli Potrebe se zadovoljujejo z dobrinami. Dobrine so redkeje kot potrebe. Potrebe so razlinih vrst: - eksistenne = nujne (potreba po hrani, vodi, prebivaliu. e te potrebe niso zadovoljene, smo izpostavljeni smrti. Obseg pojma "eksistenne potrebe" se s asom spreminja (z zgodovinskim razvojem naraa). Govorimo o ivljenjskem minimumu) - kulturne potrebe (pismenost, izobraenost (na podroju raunalnitva, angleine) - potratne potrebe (potrebe po ogledu doloenih prireditev, po lastnini doloene obleke ali prebivalia) Nekatere potrebe zadovoljujemo kot posamezniki (osebne potrebe), druge pa kot pripadniki drubene skupnosti (drubene potrebe) Imamo 4 vrste potreb: - osebne (potrebe, ki jih zadovoljujemo kot posamezniki (hrana, obleke, tv program (tudi e cela druina hkrati gleda tv))) - splone (potrebe po varnosti (pravica do stanovanja, olanja, neogroenosti) do srednje ole je to zajameno vsakomur. Splone potrebe zadovoljujejo predstavniki drave, obine, policije, vojske, davni inpektorji (zaradi njih sosed ne mora obogateti na lahek nain, zato nas sosed ne ogroa)) - skupne (vsi pridobimo na tem, e so drugi ljudje izobraeni in zdravi. Vsi pridobimo na tem, e se zgradi cesto do morja. O njih govorimo takrat, ko na nas prisotnost drugih ne vpliva (e bi skupaj z nami predavanja poslualo e dodatnih par ljudi, ne bi bil noben posameznik okodovan)) - poslovne =razvojne (pomembno za posameznika, e bolj pa za drubo. To so potrebe po boljih pogojih za delo, po bolji opremi, po bolj izobraenih sodelavcih) Porabe: Splona poraba = to kar porabimo za dravne organe, obinske organe, vojsko, policijo Skupna poraba = to kar porabimo za olstvo, zdravstvo, otroke vrtce Kolektivna poraba = zdruuje zgornji dve porabi Javna poraba = zdruuje zgornji dve, s tem da je to iri pojem kot proraunska poraba (proraunska poraba je recimo 65% celotne (= javne) porabe. V javni porabi so tudi e sredstva, ki so namenjena pokojninam, zdravstvu Iste dobrine, s katerimi zadovoljujemo te potrebe, lahko opazujemo iz ve smeri (=zornih kotov). Prva delitev: - naravne (tiste, ki so na razpolago brez, da bi ljudem bilo treba kaj narediti (lepo vreme, gobe v gozdu)) -9-

- gospodarske (tiste, za katerih nastanek morajo ljudje vloiti doloeno energijo (=napor). To so na primer dobrine kot je avto, pohitvo, raunalnik) Druga delitev: - stvarne (tiste dobrine, ki jih lahko primemo (gobe, avtomobili)) - nematerialne (tiste dobrine, ki jih ne moremo prijeti (predavanje, televizijska oddaja)) Tretja delitev: - take, ki zadovoljujejo potrebe neposredno (kruh) - take, ki zadovoljujejo potrebe posredno (kronik, TV (slui samo temu, da nam predstavi doloeno televizijsko oddajo ta pa nas zadovolji direktno)) Potrebe in dobrine se medsebojno pogojujejo. Naeloma nastanejo potrebe pred dobrinami (najprej smo lani, ele potem gremo jest dobrine). Lahko pa je tudi obratno (demo igrice ustvarijo potrebo po igranju). Za zadovoljevanje potreb v blagovnem gospodarstvu moramo v veini primerov imeti denar. Do tega denarja naj bi se dokopali z delom. 1.6 GOSPODARSTVO KOT OBLIKA SODELOVANJA LJUDI PRI USTVARJANJU IN MENJAVI DOBRIN ZA ZADOVOLJITEV POTREB (str. 11) Nae potrebe naraajo s tem, ko se ljudje razvijajo kot drubena liga (ko se na trgu pojavijo bolji mobiteli, si tudi mi elimo kupiti boljega, kot ga imamo). S tem, ko se veajo potrebe, se vea tudi sposobnost lovetva, da te potrebe zadovoljuje. Problem pri zadovoljevanju potreb je med drugim tudi to, da so proizvodnji tvorci, s katerimi naredimo doloene dobrine (in potem tudi same dobrine) zelo neenakomerno razporejeni med ljudmi. Dobrine se lahko pridobivajo z ropanjem (=plenjenjem). Drugi nain je dobivanje nepovratne pomoi (=prosjaenje) s tem zgubi sposobnost samoupravljanja (izgubi pravico doloanja svojega naina ivljenja). Tretji nain pa je, da delamo. Naa sposobnost zadovoljevanja potreb naraa skozi 2 procesa: - skozi proces drubene delitve dela (sami vseh svojih potreb nismo sposobni zadovoljiti, zato se v teku svojega ivljenja specializiramo) - skozi proces tehnine delitve dela (uporaba strojev, raunalnikov) Ta dva procesa pripomoreta k temu, da postajamo bolj uinkoviti in s tem laje zadovoljujemo potrebe. --- 14.10. druga ura --e bi samo delali brez sodelovanja, potem ne bi bilo velikih uinkov. Oblike sodelovanja so: - ohlapne (skupinska izdelava seminarske (tistemu, ki ni ne dela, se ni kaj hudega ne zgodi)) - zavezujoe (sunji na galeji) Pri teh oblikah sodelovanja imamo dva mona naina sodelovanja: - enakopravno (dva odvetnika, ki se zdruita v skupno odvetniko pisarno) - neenakopravno (e vstopimo v sodelovanje brez lastnih proizvajalnih sredstev (recimo kot najemni delavci v neko podjetje)) Dobrine nastajajo v sklopu, ki mu reemo gospodarstvo. - 10

gospodarstvo = ustvarjanje in menjava dobrin V dananji drubi menjava poteka kot kupoprodaja (eno dobrino prodamo za denar in s tem denarjem kupimo drugo dobrino). Gospodarstvo se je zaelo kot naturalno gospodarstvo (tisti, ki so hoteli zadovoljiti svoje potrebe, so morali dobrine ustvariti sami). Z zgodovinskim razvojem so ljudje postali bolj uinkoviti, vendar vse ve dobrin niso sposobni pridelati sami. Z razvojem drube zato v ospredje prihaja blagovno gospodarstvo, kjer se ljudje povezujejo preko trgov. Trg je e najmanj slaba oblika ekonomskih stikov med ljudmi (je najbolj potena, a kljub vsemu prihaja do neenakopravnosti velikokrat v menjavi eden odnese zelo dobro, drugi pa zelo slabo). Do sredstev za zadovoljevanje potreb prihajamo z delom (dejansko z denarnimi sredstvi, delo je samo nain za pridobitev teh). Oblike, v katere se zdruujemo pri delu so: - drubene (pri ustvarjanju dobrin stopimo v stik z drugimi) zdrueno delo - zasebne (samostojni odvetnik, kmet) osebno delo Splet drubenih stikov, ki jih medsebojno ustvarimo, z namenom zadovoljevanja naih potreb po dobrinah je lahko: - manj uinkovit - bolj uinkovit Na to kako uinkovit bo splet drubenih stikov vplivajo 4 prvine sestave: - vrsta delovnega procesa (indstrijska, informacijska druba) - lastninske oblike (zasebna, drubena = dravna, zadruna) - upravljalske oblike (na temelju kapitala ali dela) - organizacijske oblike (naturalna proizvodnja, blagovna proizvodnja) Splet drubenih stikov pomeni tri od tirih prvin sestave (lastninske obleke, upravljalske oblike, organizacijske oblike) in je lahko: - ugoden - neugoden Naloga drave je, da izoblikuje tak splet drubenih stikov, da bo im veji del prebivalstva vkljuen v ustvarjanje dobrin. S tem je namre dobrin ve in potrebe prebivalstva je laje zadovoljiti. 1.7 GOSPODARJENJE IN BLAGOVNO DENARNO GOSPODARSTVO (str. 13) Dober gospodar (=tisti, ki dobro gospodari) iz malega naredi veliko. * Gospodarjenje = prizadevanje ljudi, da s im manjo porabo proizvajalnih tvorcev (na ravni makroekonomike so to: delo, kapital v drubi delovnih sredstev, zemlja, organizacija) pridemo do doloenega obsega dobrin. Iz razmerja med tem kar dobimo (=output=izloki=uinki) in tem kar vloimo (=input=vloki) izvira temeljni izvor ekonomike poslovanja. V druini gospodarimo in ne poslujemo. Pri zdrubah pa pri poslovanju tudi gospodarimo. Zgodovinsko gledano se je lovetvo trudilo zmanjevati naravne ovire (reka), tehnine ovire (premalo zmogljivi procesorji) in drubene ovire (razlini jeziki brez prevajalcev, razline valute) zato, da bi laje prilo do elenih dobrin (=lovetvo je gospodarilo). Potreba po odpravljanju ovir nastaja z opuanjem naturalnega gospodarstva in uveljavljanjem blagovnega gospodarstva. - 11

Kdor hoe priti do dobrine na zakonit nain (in ne s plenjenjem), mora najprej nekaj ponuditi (da dobi denar, s katerim lahko kupi dobrino). Pri tem se v splonem izoblikujejo gospodarske enote (=ljudje). Izoblikujejo pa se tudi enote, ki so usmerjene samo v porabo (taka so na primer gospodinjstva). Bolj kot se gospodarstvo iri v trgovanje, tem bolj se lahko ljudje specializirajo (Slovenija ne proizvaja banan, ker so za to specializirane druge drave, ki so za gojenje banan bolj primerne). Kadar dobro gospodarimo to ne koristi samo ekonomski enoti, ki jo opazujemo (recimo podjetje), ampak to koristi tudi dravi in vsem, ki so povezani kot posamezniki z opazovano enoto. 1.8 EKONOMSKI CILJI DRUBE, NOVOUSTVARJENA VREDNOST IN KOSMATI DOMAI PROIZVOD TER NJEGOVO UGOTAVJANJE (str. 15) Vlada mora zagotavljati, da se skupnost ljudi razvija (predvsem v uspenosti gospodarstva (slovenska gospodarska rast v primerjavi z prejnjim letom znaa 4,2). Svojim dravljanom mora zagotoviti rast in razvoj. Nae potrebe namre naraajo. Problem polne zaposlenosti: e je veliko ljudi na cesti, to povzroa drubeni nemir. Zato drava poizkua imve ljudi zaposliti (imbolj uinkovito, e se to da). Danes je sicer zaposlenih 30% manj kot jih je bilo, ko smo bili v Jugoslaviji vendar pa ti, ki so zaposleni proizvedejo 30% ve stvari, ker so zaposleni bolj uinkovito (ker se bolj bojijo, da bodo izgubili svojo zaposlitev). Trdnost cen: huda nihanja (zlasti, e nastopajo pri najpomembnejih dobrinah), slabo vplivajo na razpoloenje ljudi. Ekonomska svoboda: blago se lahko v Evropi prosto giba preko dravnih mej. Ve ali manj lahko ustanavljamo podjetja, ki jih elimo (npr.: podjetje za proizvodnjo marihuane ne smemo ustanoviti). Pravina razdelitev dohodka: problem je razdeliti dohodek tako, da bodo najbolj sposobni zadovoljni in najbolj neusposobljeni ne bodo "umrli od lakote". Zagotavljanje ekonomske varnosti: Ali bo lahko e neko obdobje dobival denar, e izgubi slubo? Poseganje ustrezne tehnoloke uinkovitosti: pri nas je premalo inenirjev. Ekonomska uspenost: ekonomsko uspeni smo takrat, ko delamo prave stvari na pravi nain. dodana vrednost = razlika med ceno, za katero dobrino proda in ceno vlokov (=vrednost dela) * dohodek = trno pridobljena dodana vrednost (Primer drave Jan Mar: 50 milijonov ljudi ima 1000 dolarjev dodane vrednosti. Ni nobenega uvoza in izvoza. Ljudje si vse, kar ustvarijo tudi izmenjajo znotraj drave (pokupijo vse, kar dajo na trg). Dohodek drave je potem 50 milijard dolarjev. e hoe drava uvoziti za 2 milijardi dobrin, mora izvoziti za 5 milijard dobrin (te bi bile na tujem trgu vredne samo 2 milijardi). Potem bi bil dohodek drave samo e 47 milijard dolarjev)). Poenostavljeno je torej dodana vrednost isto kot dohodek, dejansko pa temu ni tako. Lahko se zgodi, da na delovnem mestu ustvari 2x ve dodane vrednosti, kot nekdo drug, pa ima niji dohodek kot on (ti dve kategoriji se razlikujeta zaradi slabosti v menjalnem mehanizmu, zaradi politinega sistema, zaradi subvencij, zaradi podpor, zaradi davkov). - 12

e imamo materialistini pristop k ekonomskim pojmom, lahko reemo, da se dohodek ustvarja samo v gospodarstvu (=izvirni dohodek). Del izvirnega dohodka je namenjen tistim, ki k njemu prispevajo in niso del gospodarstva (=nepridobitne dejavnosti =trni sektor) (olstvo, zdravstvo, dravna uprava) (=izvedeni dohodek). Po evropskem priporoilu naj bi ta kos znaal 40% (izvedeni dohodek), izvirni dohodek pa 60%. Slovenci imamo 43%. 21.10. prva ura Cilj do leta 1990 je bil dohodek definiran kot cilj h kateremu morajo teiti organizacije zdruenega dela. Veji kot imamo dohodek, bolje lahko zadovoljujemo potrebe prebivalstva. Dva najpomembneja pojma (=kategorije) na ravni makroekonomike sta: - kosmati domai proizvod - kosmati nacionalni dohodek (=bruto nacionalni dohodek) kosmata vrednost proizvodnje (=bruto vrednost proizvodnje) = vsota vrednosti vseh pridelanih domaih izdelkov in storitev (tudi e so podjetja last tujcev), ki so bili prodani na obmoju Slovenije. vmesna poraba = to kar proizvajalci rabijo za proizvod, pa tega ne morejo izdelati sami (frizer rabi karje, pek rabi moko) dodana vrednost = dobimo jo, e od kosmate vrednosti proizvodnje odtejemo bruto vrednost proizvodnje veja kot je ta vrednost, laje zadovoljimo potrebe prebivalstva. kosmati domai proizvod = e od kosmate vrednosti proizvodnje odtejemo vmesno porabo isti domai proizvod = e od kosmatega domaega proizvoda odtejemo amortizacijo (= tisto kar je potrebno zbrati za obnovo uporabljenih delovnih sredstev (opreme, strojev, zgradb)) * Za ugotavljanje kosmatega domaega proizvoda poznamo 3 metode, s katerimi pridemo do iste tevilke: 1. Proizvodna metoda vpraamo se koliko proizvedemo. To pri nas uporabljamo. 2. Dohodkovna metoda vpraamo se, kdo je tisti, ki dobi dohodke iz kosmatega domaega proizvoda (zaposleni, samozaposleni (samostojni podjetniki), tisti, ki oddajajo prostore, tisti, ki dobivajo podporo (nezaposleni, mutanti) 3. Izdatkovna metoda vpraamo se, za katere stvari posamezniki porabljajo svoje prihodke. To so: - osebna poraba (obleka, pijaa) - kosmate nalobe (poleg dela dobika vsebujejo e denar namenjen za vojsko, policijo, nakup avtomobilov v vladnem sektorju, dravni izgubi (e je drava v doloenem letu ve uvozila kot izvozila) * kosmati domai proizvod teje se vse kar je izdelano na podroju Slovenije. * kosmati nacionalni (=dravni) proizvod = proizvod drave vse kar so izdelala podjetja v lasti Slovenskega kapitala (ne glede na to ali so v Sloveniji ali v tujini) Slovenija ima veji kosmati nacionalni proizvod, kot kosmati domai proizvod. To pomeni, da Slovenja ve vlaga v tujini, kot tujci vlagajo pri nas (ta razlika je sicer v Sloveniji zelo majhna (0,5%)). - 13

Pri plaevanju v skupno blagajno Evrope se upoteva kosmati nacionalni dohodek (ve kot ima, ve plaa). Ugotavlja se po dohodkovni metodi iz vidika kapitala doloene drave (bruto nacionalni dohodek). Merila za stopnjo blaginje - ve kot je porok na tiso prebivalcev, veja je blaginja - ve kot je razvez na tiso prebivalcev, manja je blaginja - ve kot je ogljikovega dioksida na prebivalca, manja je blaginja - ve kot je uporabnikov interneta, veja je blaginja - ve kot je krbastih ljudi na tiso prebivalcev, manja je blaginja - itd. Merila za stopnjo varnosti - koliko je tekih zloinov - koliko ljudi je oropanih na tiso prebivalcev - itd. 2 ZDRUBE IN NJIHOVO OKOLJE (str. 21)

2.1 OKOLJE DELOVANJA ZDRUB (str. 21) slika str 22: Najpomembneji predstavniki ekonomskega okolja so trgi. Na trgu blaga povpraujejo gospodinjstva (=dravljani), ponujajo pa poslovni sistemi. Na trgu proizvajalnih tvorcev so gospodinjstva (ta ponujajo delovno silo, znanje, zemljo, kapital (tista gospodinjstva, ki imajo v lasti delnice in obveznice)). Po teh proizvajalnih tvorcih povpraujejo poslovni sistemi (plaujejo delavce, najemnino za zgradbe, obresti za izposojo kapitala. Zunanji tok je v bistvu fizikalni tok. Poslovni sistemi drug od drugega kupujejo proizvajalna sredstva. e se tokovi med seboj idealno pokrivajo je to super. Ni namre ne gre v izgubo. e je nekaterih stvari na trgu premalo, se te prodajajo po viji ceni (prebivalci, ki so navajeni na neko raven porabe, so zaradi tega nezadovoljni). e pa je nekaterih stvari na trgu preve, pa govorimo o totalni = popolni izgubi (vsa energija vloena v proizvode, ki se pokvarijo preden se prodajo, je vrena stran). Totalna izguba se vrti okoli 3% celotnega kosmatega domaega proizvoda. Sistem delovanja celotnega gospodarstva je v veliki meri vezan na delovanje trga in obratno (podjetja morajo vedeti, kaj se dogaja v njihovem okolju, da se mu lahko prilagajajo). * Dejavniki, ki so zlasti pomembni iz vidika zahtev, ki se postavljajo za podjetja = Dejavniki irega okolja: - tehnoloki razvoj (tega morajo podjetja in zavodi imve sprejemati) - kupna mo (zlasti tistih kupcev, ki kupujejo poslovne uinke nekega podjetja (vija kot je, manj teav bo to podjetje imelo) ker bogati bogatijo, revni pa so vedno bolj revni, se luksuzni proizvodi vedno bolje prodajajo, vsakodnevne dobrine pa vedno manj.) - razvojna politika (ta lahko gre v smer krepitve teke industrije (metalurgija) ali lahke industrije (izdelovanje gospodinjskih potrebin, tekstila) - denarno posojilna politika = monost oskrbe s kapitalom (ko se blia dravni udar, lastniki kapitala neradi posojajo takim, ki so na nevarnem podroju) - elektrina oskrba (ve kot je deja, ve jo je) - ekoloki vplivi (e se zelena stranka blia vladi, morajo podjetja, ki onesnaujejo okolje raunati, da se bodo njihovi pogoji poslabali) lobiranje = ko velika podjetja skuajo prilagoditi zakonodajo drave svojim potrebam Lobiranje naeloma ni prepovedano (ni kriminalno dejanje), je pa politino tvegano. - 14

Prejnja industrijska druba prehaja v informacijsko drubo. O informacijski drubi govorimo, ko kosmati domai proizvod od storitev predstavlja ve kot 50% celotnega kosmatega domaega proizvoda (=ve je kosmatega domaega proizvoda od storitev kot kosmatega domaega proizvoda od izdelkov). To se je v Sloveniji zgodilo 1996. Tekom zgodovinskega razvoja se pomikajo delei posameznih dejavnosti v celotnem drubenem dogajanju. primarni sektor = tiste dejavnosti, ki so neposredno v stiku z naravo (kmetijstvo, rudarstvo, gozdarstvo, lovstvo, kamnosetvo). sekundarni sektor = sestavlja ga predelovalna dejavnost (industrija, obrt) in gradbenitvo Ta dva sektorja danes izgubljata na pomenu, ker so njihovi uinki materialni (=proizvodi). Uinki ostalih sektorjev, ki postajajo vedno bolj pomembni pa so storitve. tercialni sektor = promet in trgovina kvartarni sektor = finanne zdrube (banke, zavarovalnice,) kvintalni sektor = izobraevanje, zdravstvo, raziskovanje Iz stalia pomembnosti sektorjev Slovenija zaostaja 15 let za razvitim delom sveta, se pa na tem podroju razvija. Vedno ve bo plaan tisti, ki bo znal narediti (elektriar, vodovodar) kot tisti, ki veliko dela (snailka). V zaetku dvajsetega stoletja so se ljudje zaeli premikati iz kmetijstva v industrijo. Okoli leta 1980 iz industrije v storitve dravne uprave. Na pomembnosti bodo pridobile dejavnosti, ki se ukvarjajo z zdravljenjem starih ljudi (teh je vedno ve). ---21.10. druga ura--2.2 IZ INDUSTRIJSKE SAMOUPRAVNE V INFORMACIJSKO TRNO PODJETNIKO DRUBO(str. 26) Da bi lahko gospodinjstva zadovoljevala svoje potrebe, morajo sodelovati v proizvodnji. V proizvajalnih razmerjih se ustvarjajo delitvena razmerja (ljudje na razlinih pozicijah dobivajo razlino plao). Bolj kot smo smotrni, bolj je druba uinkovita, tem veji je kosmati domai proizvod, tem veji je nacionalni (=narodni) dohodek. Vsaka druba in zdrube v njej (podjetja, zavodi) dokazujejo svojo sposobnost ali pa nesposobnost s tem, da so sposobne ali nesposobne pridobiti vse potrebne proizvajalne tvorce, ki jih potrebujejo (zemljo, kapital, ljudi). Poleg tega pa morajo biti tudi sposobne spodbuditi lastnike proizvajalnih tvorcev, da v spletu teh proizvajalnih tvorcev (recimo v podjetju) ustvarijo im vejo vrednost. V prehodu iz industrijske v informacijsko drubo se spreminja pomen doloenih proizvajalnih tvorcev. Simbol Jugoslavije so bili trije poklici: rudarji, mehaniki in vojska (ni bilo predstavnikov kapitala in znanstvenikov). Danes je kapital in znanje veliko ve vredno. Spreminja se tudi pomen doloenih poslovnih uinkov (pada pomen proizvodov in naraa pomen storitev). V pravno urejenih kapitalistinih dravah (Slovenija e ni isto pravno urejena) morajo lastniki kapitala skleniti pogodbe z delavci, ki so pri njih zaposleni. Te pogodbe morajo spotovati ali pa razglasiti steaj. Pravna drava je pogoj, da lahko kapitalisti zaivijo v polni meri. Dolni so namre izpolnjevati svoje obveznosti ali pa propadejo (v Jugoslaviji so slaba podjetja dobivala subvencije). 2.3 PODROJA IN PANOGE (str. 29) - 15

Znailnosti gospodarskih pojavov so v veliki meri povezani z dejavnostjo, s katero se doloena druba ukvarja. Leta 1996 smo v Sloveniji namesto enotne klasifikacije dejavnosti (kot je bila v Jugoslaviji) uveljavili standardno klasifikacijo dejavnosti (tako kot jo v statistikah uporabljajo zdrueni narodi). Po standardni klasifikaciji so dejavnosti razdeljene v 17 podroij (*na izpitu je treba znati katerekoli 3). a) kmetijstvo, lov, gozdarstvo -\ b) ribitvo > te tri spadajo v primarni sektor c) rudarstvo -/ d) predelovalne dejavnosti (industrija in obrt) -\ e) oskrba z elektriko, plinom in vodo > te dejavnosti spadajo v sekundarni sektor f) gradbenitvo -/ g) trgovino, popravila motornih vozil in izdelkov iroke porabe -\ h) gostinstvo > te dejavnosti spadajo v tercialni sektor i) promet, skladienje in zveze -/ j) finanno posrednitvo -\ ti dve dejavnosti spadata v kvartarni sektor k) poslovanje z nepremininami, najem in poslovne storitve -/ l) javna uprava in obramba, obvezno socialno zavarovanje -\ m) izobraevanje \ n) zdravstveno in socialno varstvo \ o) druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti > te dejavnosti spadajo v kvintalni sektor (nekatere od teh spadajo tudi v terciarni in kvartarni sektor) / / p) zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem / q) eksteritorialne zdrube in zdruenja -/ a) b) c) d) e) f) g) h) i) j) k) l) m) n) o) p) q)

ribogojnice Rudnik Velenje Sava Kranj, Peko Ljubljana, Elektro Ljubljana, Mestni vodovod Gradis, SCT Mercator Ljubljanski potniki promet, Adria Airways, Slovenske eleznice, Telekom, Simobil A banka, Ljubljanska banka obina Osnovna ola Vransko Dom upokojencev poslanitva

Panoga je naslednja stopnja delitve dejavnosti. Razdrobljene panoge e je na trgu veliko delujoih podjetij. Primer je recimo proizvodnja pija. Nova panoga tista, pri kateri se pojavljajo nove dobrine (pred desetimi leti je bilo to recimo izdelovanje prenosnih telefonov, optini kabli). Te panoge so v vzponu, ker povpraevanje po njih naraa. Zrele panoge konkurenca je huja kot pri razprenih panogah - 16

Odhajajoe panoge tu je najhuja konkurenca (proizvodnja pisalnih strojev, nalivnih peres) *Na izpitu bo lahko vpraanje: Natej 3 panoge iz podroja predelovalnih dejavnosti. Odgovor je avtomobilska industrija, izdelovanje raunalnikov *natej panoge podroja prometa. Odgovor: potniki promet, morski promet, zrani promet *razdeli podroje kmetijstva na nekaj panog. Odgovor: ivinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo Z dobro strategijo podjetja poveuje svojo gospodarsko mo. Ali bodo podjetja z svojo strategijo preivela, je odvisno od razlinih dejavnikov: - narodno gospodarskih cilji (te opredeli dravna politika (v prihodnje bo lo manj denarja za gradnjo avtocest, zato se bo konkurenca med gradbenimi podjetji poveala)) - ugled neke drave (vicarske ure veljajo za kvalitetne, zato so vicarska podjetja v prednosti) - navade prebivalstva (lahko se spreminjajo ali pa ne) - tradicija (navezanost na doloeno znamko e je bilo podjetje uspeno v preteklosti, se lahko nadeja, da bo uspeno tudi v prihodnosti) 2.4 VRSTE ZDRUB (str. 32) 2.4.1 PODJETJA IN ZAVODI (str. 32)

Poslovne zdrube so: - podjetja na podroju gospodarstva = tekmovalni sektor - zavodi drubene dejavnosti = nepridobitveni sektor = netekmovalni sektor *Na izpitu je potrebno poznati 3 (od skupaj desetih) razlikovalne znailnosti med podjetji in zavodi Glej tabelo str 33 (letnik 2003). Podjetja so gospodarsko pridobitna = teijo k ustvarjanju dobika Zavodi teijo k zadovoljevanju doloenih potreb Pogoji za delovanje podjetja so tvegani, za zavode pa dokaj trdni (sredstva dobivajo od drugod (recimo iz dravnega prorauna). Podjetje mora samo skrbeti za razvoj. Zavodi poizkuajo dobiti sredstva za razvoj od svojega dobavitelja. Zavodi se nahajajo predvsem na podroju negospodarskih dejavnosti (zdravstvu, olstvu, otrokem varstvu, socialnem skrbstvu, kulturi) Veina poslovnih uinkov zavodov so storitve (zelo redko so to proizvodi). Financirajo jih zunanji dejavniki. Ljudje, ki delajo v zavodih, so privreni k doloenem poklicu (in ne k doseganju doloenega cilja). - 17

Zavodi veina svojih prihodkov dobivajo po vnaprejnem dogovoru, lahko pa tudi na trgu. Lahko celo ustanovijo podjetja, ki podpirajo delovanje zavodov. Zavod za podpiranje afrikih jezikov bi lahko ustanovil podjetje, ki bi izdelovalo CD-je z afrikimi narodnimi pesmimi. Za obveznosti zavodov odgovarjajo ustanovitelji. Republika Slovenija je ustanovitelj veine zavodov pri nas. Poleg podjetij in zavodov obstajajo e druge organizacijske oblike (delovne skupnosti = strokovne slube = uradi) ---28.10. prva ura--2.5 OBLIKE POSLOVNEGA ORGANIZIRANJA (str. 35) * (na ustnem izpitu je treba nateti 4 od 5) - poslovna skupnost - banka - hranilnica - investicijski skladi - zavarovalnica

2.5.1

POSLOVNA SKUPNOST (str. 35)

V poslovne skupnosti se praviloma povezujejo podjetja, ki skuajo na dalji rok (npr. 5 letno obdobje ali celo dlje) uresniiti doloen cilj. Vasih gre za asovno omejeno obliko, vasih pa gre za obliko, ki praznuje e npr. 30 letnico svojega obstoja. 2.5.2 BANKA (str. 35)

Banke so finanne zdrube, ki opravljajo depozitne, kreditne in finanne posle. Ustanovi jih lahko kdorkoli, ki ima denar, ampak mora imeti bistveno ve denarja kot za ustanovitev d.o.o. Cilj lastnikov banke je, po letu 1990 tudi pri nas tako kot pri podjetjih, pridobivanje dobika. 2.5.3 HRANILNICA (str. 36)

Hranilnica ni isto kot banka! Razlika je predvsem v naslednjih dveh tokah: - banke lahko poslujejo z deviznimi sredstvi, imajo tovrstna pooblastila - banke imajo pravico do sekundarne emisije denarja (imajo pravico, da izdajo ve posojil, kot pa imajo denarja) Za hranilnice velja: zbirajo hranilne vloge prebivalstva, predvsem doloenih civilnih pravnih oseb (npr. cerkev). Vodijo raune fizinih oseb... Organizirane so na tri naine: potne hranilnice; hranilnica za doloeno obmoje; hranilno-kreditna sluba pri doloeni kmetijski zadrugi. Emisija denarja (kdo lahko izdaja denar?): - tega ne sprauje Primarna emisija

- 18

Sekundarna emisija (popolnoma legalna oblika, in sicer imajo poslovne banke pravico, da na podlagi prinesenega denarja v te banke izdajo ve posojil, kot pa so dobile denarja. Zato, ker se rauna, da bodo s denarjem, ki ga imajo, kadarkoli zadovoljile interese svojih vlagateljev.) Terciarna emisija (namesto, da bi poslovni osebki na trgih plaevali drug drugemu z denarjem, medsebojno kompenzirajo terjatve in obveznosti. Na ta nain se nadomea denar) Siva emisija (prepovedana zadeva! e izdate nekrite menice, torej izdate ek, za katerega nimate kritja...e v tem asu denar naberete, se lahko vse v redu iztee) rna emisija (kadar ponarejate denar) Pravico do izdaje denarja ima t.i. emisijska banka, trenutno je to v Sloveniji Banka Slovenije, medtem ko bo kasneje to prelo na evropsko banko v Frankfurtu. Nihe drug kot taka banka nima pravice izdajati denarja (kar se tie tiskanja itd). 2.5.4 INVESTICIJSKI (=NALOBENI) SKLADI (str. 36)

So oblika zbiranja denarnih sredstev in njihovega osredotoenega, centraliziranega usmerjanja za doloene nalobe. V zadnjem asu se jim vekrat pravimo kar vzajemni skladi. 2.5.5 ZAVAROVALNICA (str. 37)

Tudi zavarovalnica je finanna zdruba. Njene naloge so zavarovalni posli pred tveganji (tvegamo s svojim premoenjem, zdravjem, ivljenjem,...). Proti plailu zavarovalne premije nam zavarovalnica jami da nam bo nadomestila kodo, e bo do takega neljubega dogodka prilo. Za ustanovitev je potrebna ve denarja, ki mora biti zbran naenkrat (gre za t.i. zaporedno nabiranje denarja). Da bi zavarovalnice obstale, pa uporabljajo metode izravnavanja, porazdeljevanje in delitve nevarnosti. Pri izravnavanju gre za to, da zavarujejo ve istovrstnih tveganj. Zavarovalnice ne delujejo samo na enem podroju (zavarovanje zloma nog, izpadanje las,..) porazdeljevanje. V doloenih primerih tudi to ni dovolj, ker so vasih tveganja tako velika, da se morajo zavarovalnice povezati v zavarovalne slube. Ustanovitelj je lahko tisti, ki ima dovolj denarja. Tu so neke omejitve, kdaj lahko na naih tleh ustanovijo zavarovalnice tuje pravne osebe. Zavarovalnice se notranje lenijo v dveh smereh. Ena je povsem logina, to so t.i. obmone zavarovalnice. Zavarovalnice delujejo na doloenem obmoju. Druga lenitev pa je lenitev na rizine skupnosti. Znotraj sistema zavarovalnice se vendarle posamezne vrste zavarovanja zavarujejo (ivljenjsko zavarovanje, prometno, stanovanjsko, industrijsko, kmetijsko,..). e se npr. poveuje tevilo nesre, se bodo premije prometnega zavarovanja poveale, stanovanjske pa bodo ostale nespremenjene. Vsaka skupnost se mora pokriti sama (na dolgi rok). 2.6 SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN USTANOVE (str. 38) Pri nas so se pojavljale na podroju drubenih dejavnosti (zdravstvo, olstvo) in na podroju gospodarske infrastrukture (elezniki, pomorski promet). Na eni strani so bili uporabniki proizvodov ali storitev, na drugi strani pa so bili izvajalci. Skupaj so se dogovarjali kaj priakujejo, da bodo izvajalci v prihodnjih letih naredili in za koliko denarja. To je bilo bistvo samoupravnih interesnih skupnostih. Pri nas priakujemo koncesije v zdravstvu. V tem primeru se bodo morali tudi bolniki na nek nain bolje organizirati. Imamo sicer Vzajemno, a to e zdale ni tisto, kar bi predstavljal pravi interes bolnikov. Ustanove so po zakonu za doloen namen vezano premoenje (Nobelova nagrada je ustanova). Po nai zakonodaji je to premoenje vezano predvsem za razne akcije na socialnem, cerkvenem, dobrodelnem podroju. Najbolj znana ustanova v Nemiji, ki deluje na gospodarskem podroju je Bosch. Bosch je podjetje, ki je ustanova (nimajo delniarjev, ampak gre za doloen namen vezano premoenje). 2.7 ZBORNINI SISTEM (str. 39) - 19

Govorimo o zbornicah na podroju gospodarstva. Na podroju gospodarstva imamo 3 zbornice v naelu na ravni republike. To so: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtna zbornica in Kmetijsko-gozdarska zbornica. Bistvo zborninega sistema na podroju gospodarstva je, da lahko podjetja doloene dejavnosti na eni strani in ista podjetja gledana z vidika obmoja ustanovijo. Kadar ustanavljajo z vidika dejavnosti, npr. vsa raunalnika podjetja ustanovijo strokovno zdruenje za raunalnitvo in informatiko. e je tako raunalniko podjetje locirano v Novem mestu je hkrati lahko eden od ustanoviteljev obmone gospodarske zbornice za obmoje Bele krajine. V strokovna in splona zdruenja se zdruujejo podjetja s podroja iste panoge z namenom, da bi pridobila doloene ugodnosti pri izvozu, da bi lahko vplivala na izobraevanje, da bi doloila doloene standarde. Veliko stvari vee ob vsem tekmovanju na drugi strani v sodelovanje podjetja iste panoge. Kadar pa se zdruujejo v obmono gospodarsko zbornico podjetja z doloenega obmoja, pa se lotevajo skupnih nalog v zvezi z gospodarsko infrastrukturo (npr. plinovodi, cestami, izrabe prostora, odstranjevanje odpadkov....). Reujejo torej obmone probleme. Ta strokovna zdruenja, ki jih je 27 in te obmone zbornice, ki jih je 13 potem ustanovijo GZS. GZS je potem sogovornik vlade in sindikatov v doloenih pogovorih. Zastopala naj bi interese gospodarstva. GZS je organizirana po kontinentalnem naelu, kar pomeni, da morajo podjetja obvezno biti lani tega sistema in obvezno plaevati lanarino. Pri nas zaenkrat vlogo delodajalskega razreda opravlja GZS. 2.8 NOSILCI PLAILNIH, FINANNIH, NADZORNIH, DAVNIH IN POSLOVNO-OBVEEVALNIH NALOG V OKOLJU ZDRUB (str. 41) Sluba drubenega knjigovodstva (SDK) je pomenila nadaljevanje t.i. informacijskih funkcij, ki potekajo v podjetjih in zavodih izven zdrub. Opravljala je doloene finanne naloge in pobirala je davke od pravnih oseb. Kljub temu, da je SDK dobro delovala, se je zaela razgradnja SDK-ja. Preobrazba SDK: revizijske zdrube; raunsko sodie; davna sluba; sistem obveanja (AJPES); banke. * Nadzorno delovanje poteka v treh smereh: - kontrola (preko iro raunov) - inpiciranje - revidiranje. Inpiciranje pomeni nekoliko podrobneji pregled kaknega problema v okviru sistema. ---28.10. druga ura--Zdruba ima 3 oblike nadzornega delovanja: - kontrola (ta je sprotna) - inpiciranje - revidiranje = temeljit pregled poslovanja. Opravljajo ga revizijske zdrube. raunsko sodie = revizijska zdruba, ki lahko revidira poslovanje vseh tistih, ki so dobili denar iz prorauna (tudi e bi bilo tega denarja samo par tolarjev, bi predstavniki raunskega sodia smeli priti v nao zdrubo in preveriti, kako je bil ta denar porabljen). V svetu je raunsko sodie zelo mona intitucija, pri nas pa veinoma izdaja samo mnenja, ker ga nobena vlada ne podpre, kot bi ga morala. davna sluba to smo imeli e prej, toda tista sluba drubenega knjigovodstva je prej pobirala denar samo zasebnikom. Prilo je do razgradnje Slube drubenega knjigovodstva, ki je prej pobirala denar (=davke) od organizacij zdruenega dela. Zdaj je pobiranje vseh davkov vkljueno v Davni upravi republike Slovenije. Sluba drubenega knjigovodstva je prej vso javnost tudi obveala o poslovanju organizacij zdruenega dela. - 20

Stvar, ki je najdlje prehajala iz SDK na novo intitucijo, so bili plailni nalogi. ele 2 leti nazaj so poslovne banke dokonno prevzele plailni promet na svoja ramena. AJPES = Agencija za javno-pravne evidence in storitve zagotavlja nekatere podatke. 3 PODJETJE IN POSLOVNI PROCES (str. 45)

3.1 GOSPODARSKI SMOTER (=NAMEN) IN CILJI POSLOVNEGA PROCESA (str. 45) Poslovni sistem vzpostavljamo za trajneje obdobje. Pri delovanju poslovnega sistema se prepletajo 3 vidiki smisla = smotra = poslanstva: - naturalni vidik ustvariti moramo doloene poslovne uinke, s katerimi zadovoljujemo potrebe (neodvisno od tega ali smo podjetje ali zavod) - vrednostni vidik ustvariti moramo najmanj doloen znesek (pri podjetjih je ta znesek imenovan dobiek). Dosei moramo doloene cilje. Na dolgi rok si moramo zagotoviti gospodarsko mo in razvojno rast. To je mogoe izvesti tako, da naredimo ve, bolje in da sledimo tehnoloko-tehninim reitvam. - finanni vidik poslovni sistem mora zagotavljati plailno sposobnost (sposoben mora biti poravnavati sprejete obveznosti) V normalnih gospodarstvih sta naturalni in vrednostni vidik istosmerna (e bolje zadovoljujemo potrebe, potem verjetno ustvarimo tudi ve dobika). Leta 1982 so bile nenormalne gospodarske razmere, ker je manjkalo hrane. Da bi drava zadovoljila potrebe prebivalstva po hrani so zadolili peke, da peejo rni kruh po zamrznjeni nizki ceni. rn kruh mora predstavljati 20% vsega kruha, ki ga napeejo. Tako so peki prodajali rni kruh z izgubo. konkurenca ciljev ponavadi morajo cilji podpirati vrednostni vidik poslovanja. Vasih pa lahko pride do konkurence ciljev znotraj doloene zdrube. V raunalnikem podjetju bi se recimo odloali, v katero smer bomo razvijali programsko opremo (imamo recimo 3 razvojne programe). Za razvoj te je recimo potrebno 500 k. Za razvoj pa podjetje namenja samo 200 k. Ljudje, ki so na elu vsakega razvojnega programa dokazujejo, da bo njihova programska oprema najbolja. Med sabo konkurirajo za denar. 3.2 DEJAVNIKI PRIDOBIVANJA POSLOVNEGA IZIDA V ZDRUBAH (str. 46) Pri poslovanju naj bi teili k sedmimi E-ji: - efficiency = uinkovitost - economy =smotrnost - effectiveness = uspenost - excallence = odlinost - equity = potenost, enakost pred zakonom - ethics = etika - 21

- environment = skrb za okolje Kosmati dobiek drave je v veliki meri odvisen od tega ali podjetja v dravi uspeno poslujejo. Problematika se zato premika iz ravni drave k ravni podjetij. Drava vodi dobro politiko takrat, kadar ji uspeva usmeriti proizvajalne tvorce (ljudi, denar, delovna sredstva) na tiste toke v prostoru in v tiste zdrube, kjer bo prilo do najboljih izidov. e bi ji to uspelo, bi govorili o popolni uinkovitosti (te se v praksi ne da dosei). Vsi gospodarski ukrepi bi morali teiti k tej tenji. e neko podjetje dobi idealno koliino proizvajalnih tvorcev, je od podjetja odvisno ali bo naredilo toliko kot je mono. Na ravni zdrube imamo 3 dejavnike, ki jih je treba dosegati, da bi bilo poslovanje imbolj uspeno: - proizvodnja dela - proizvodnost = produktivnost = storilnost = razmerje med tistim, kar naredimo in tevilom porabljenih ur. Veje kot je to razmerje, bolje je za poslovanje zdrube. To razmerje je odvisno od organizacije dela, usposobljenosti ljudi - gospodarjenje s sredstvi opazujemo ga v dveh smereh: a) iz doloene koliine materiala hoemo dobiti imve b) doloeno koliino denarja, ki ga ima zdruba, je treba usmeriti v prave smeri (za prave programe, delnice) - prilagajanje dejavnostim drubenim potrebam bolj kot zadenemo tisto, po emer povprauje prebivalstvo, drava ali podjetja, vejo monost imamo, da bomo dobro poslovali. Potreba za novo leto so poceni in individualna (edinstvena) darila. Tako je nekdo lahko uspel s prodajo kamnov, ki so bila med seboj razlina, hkrati pa poceni (boini kamni). e podjetje z oblaili zadene barvo, ki bo tisto obdobje v modi, lahko isto blago prodaja draje. 3.3 RAZMESTITEV PROIZVAJALNIH IN POSLOVNIH PROSTOROV ZDRUBE (str. 47) Zdruba bo bolj uinkovita in uspena, e pravilno razmesti prostore (raje imamo ceneje, bolje in aktualneje prostore (trgovinski prostori naj bodo tam, kjer je veliko ljudi, proizvajalni prostori naj bodo v bliini surovin) prostori). Odloitev o prostorih poteka takrat, ko postavljamo zgradbo, kasneje pa samo razglabljamo ali so se doloeni dejavniki izboljali ali poslabali. Imamo 2 vidika razmestitve: - ira = makro odloamo se, v katerem kraju naj bi stali doloeni prostori Pri tem vidiku razmestitve imamo 2 skupini dejavnikov: * + gospodarski-geografski / bliina vira surovin (cena transporta je nija) / bliina vira energije (bolje biti v dravah, ki imajo poceni elektriko) / bliina trga poslovnih uinkov (zlate izdelke ne moremo prodajati v barakarskem naselju) / razpololjivost delovne sile (vasih rabimo kvalificirane vasih pa nekvalificirane delavce) / kakovost prevoznih poti (za prevoz uparjalnika je potrebno morje in avtocesta) / bliina vladnih in finannih intitucij (dostopna je veja koliina informacij). + negospodarski / politini (vpraanje vojne, revolucije, kontrarevolucije, zaposlovanja ljudi za vsako ceno (ef podjetja noe odpuati ljudi, da ga ljudje v tistem kraju ne bi zaradi tega zasovraili) / strateki (ranljive dejavnosti naj bodo dale od mej, najbolje pod zemljo) / varnostni (rafinerij se iz varnosti ne postavlja sredi mesta) - 22

/ zdravstveni (e objekt izpua strupene pline, ga je treba postaviti v odrono obmoje) - oja = mikro odloamo se, v katerem delu izbranega kraja bodo stali doloeni prostori Odloimo se recimo, da bomo postavili lokal v Ljubljani, vendar je velika razlika ali to naredimo v centru ali sredi barja. *Pri tem vidiku razmestitve imamo ve tehnoloko-topolokih dejavnikov: / kakovost gradbenega zemljia (na barju je bolj voh) / monost raziritve podjetja v prihodnosti (preselitveni stroki so namre zelo visoki) / bliina pitne in industrijske vode (nekatere industrije lahko delajo le z pitno vodo (ivilska industrija, farmacija, industrija pijae (za liter piva je potrebno 15 litrov pitne vode), izdelava svile (za kg svile je potrebno 400 litrov vode))) / monost gradnje stanovanjskega naselja (vasih je treba pritegniti nove zaposlence, ki jih ni v bliini) / monost odstranjevanja odpadkov (NIMBY = Not In My Back Yard = ne na mojem dvoriu, nihe jih noe, vendar jih drava mora zagotoviti. Zaradi NIMBY je vasih smiselno postavljati istilne naprave). / bliina industrijskih con (doloene proizvodnje se morajo nahajati blizu ali v industrijskih conah) Razmestitev je najbolj pomembna za proizvajalne, potem za trgovinske in najmanj za storitvene zdrube. --- 4.11. prva ura--3.4 PODJETNITVO (str. 49) Podjetja temeljijo na tem, da je potrebno zadovoljevati loveke potrebe. Nekdo mora sproiti akcijo za ustvarjanje potrebnih dobrin in jih dostaviti na tista mesta, kjer je povpraevanje po njih. * Znailnosti podjetnitva (znati je treba 4 od 8. Predvsem rad slii prve 3 (ne vem, katerih 8 je on mislil (prve 3 so sigurno pravilne))): 1. Tveganje 2. Inovativnost 3. Izraba prilonosti 4. Upravljanje 5. Ravnateljevanje 6. Organizacija Izziv podjetnikov je povezati proizvodnje tvorce (zbrati delovne predmete, surovine, delovna sredstva) in imeti sposobnost (vasih je za to potrebna nesramnost in brezobzirnost) in zdruiti te stvari na tak nain, da se pride do doloenih poslovnih uinkov na imbolj smotrn nain. e se v neko dejavnost spravi veliko ljudi, potem uspejo samo nekateri izmed njih. Propade lahko tudi ve kot 98% tistih, ki se lotijo doloene dejavnosti (veino brazilskih fantov se loti fuzbala, uspe pa praktino noben ne). Za podjetje je znailno tveganje s poslovno odgovornostjo. Pravi podjetnik je tisti, ki tvega svoje premoenje (e tvega tuje premoenje je samo poslovni ravnatelj). Dane monosti lahko bolje izkoristijo tisti, ki imajo ve dobrih zamisli (sprememba javnih skladi v trgovinski center (BTC) je bila dobra zamisel). Podjetnik mora biti inovativen (najde nove izzive, ideje, proizvode, uinke, naine prodajanja doloenih proizvodov, naine zbiranja proizvajalnih tvorcev). Podjetje postane bolj uspeno, e si uspe zagotoviti ceneje proizvodnje tvorce, e oplemeniti svoje poslovne uinke in jih proda po viji ceni sedanjim kupcem ali pa najde nove kupce in si s tem znia stroke na enoto proizvedenega poslovnega uinka. 3.5 PODJETJE (str. 51) - 23

3.5.1

OPREDELITEV PODJETJA (str. 51)

Podjetje je gospodarska zdruba. Deluje na podroju gospodarstva (= tekmovalnega sektorja = trnega sektorja). Podjetje je ekonomski in pravni individum (je tako ekonomsko kot pravno opredeljeno). Je zaokroena poslovna in pravna celota. Gospodari ekonomsko samostojno. Poslovati mora s spotovanjem ekonomskih zakonov in pravnih predpisov. Podjetje tei k poveevanju svojega bogastva. Na kratki rok to pomeni, da mora podjetje ustvarjati dobiek. druba (=company) = druba lastnikov, ki ima v lasti vsaj eno podjetje Podjetje (=enterprice) = navpino povezan drubeni mehanizem, ki primerjalno uspe zniati transakcijske stroke. Vrhovni ravnatelj podjetja ukazuje podrejenim (navpina povezava). Podjetja obstojijo zato, ker uspejo bolj zniati stroke, kot jih lahko zniamo na trgu. Transakcijski stroki so stroki zagotavljanja sodelovanja lastnikov proizvodnih tvorcev. e so ti stroki manji za nastanek doloene dobrine v podjetju kot na trgu, potem nekateri ustanovijo podjetje. Podjetje je orodje drube ali posameznega lastnika za poveevanje posla. Pri obratu gre za gospodarsko tehnino plat. Pri podjetju pa mora biti izpolnjena e finanno pravna plat. Domaa ganjekuha je obrat. e gre kaj narobe namre nisi finanno odgovoren) Pri podjetju mora imeti finanno sposobnost poravnavanja obveznosti do drugih. Poleg tega se mora tudi pravno zapisati v register podjetij. Podjetje in obrati svoje poslovne uinke prodajajo, gospodinjstva pa ne (ena zastonj naredi kosilo) <= zato gospodinjstva niso obrati. 3.5.2 ZGODOVINSKI RAZVOJ PODJETJA (str. 52)

Podjetje ni naravni pojav (= ni nekaj samoumevnega). Pojavilo se je v zgodovinskem razvoju. Podjetje je od 1850 glavni motor drubenega napredka. To je omogoila osebna svoboda vseh dravljanov in varstvo zasebne lastnine. V pravno urejenih drubah mora tisti, ki hoe obogateti s podjetjem koristiti tudi drugim ljudem (prinaati mora dobrine, po katerih je na trgu povpraevanje). Podjetje ustvarja dobrine in kupno mo za nakup teh dobrin. Krepi drubeno infrastrukturo (ceste, olstvo, zdravstvo). Zagotavlja zaposlitev v podjetju, pri svojih dobaviteljih in v drubi kot celoti. e hoe podjetje preiveti, mora napredovati, s imer prispeva v drubeno blagajno znanja. Poleg tega uspeno podjetje ustvarja dovolj bogastva za svojo nenehno rast. e ne bi bilo podjetij, drube ne bi mogle napredovati. 3.5.3 PODJETJE DANES (str. 54)

Po 1. svetovni vojni v ZDA je bilo zahtevati od podjetja, karkoli drugega kot ustvarjanje dobika, nemoralno drubeno dejanje. Podjetja so se zaradi tega obnaala neodgovorno. To je privedlo do svetovne gospodarske krize 1929. Po tem letu se je odnos do podjetja spremenil. * Odklonilni dejavniki podjetja: - Podjetje ne sme neodgovorno onesnaevati okolja - Zavraanje izkljune prednosti gospodarskega napredka v okviru drubenega razvoja. Poleg ekonomskih vidikov, morajo podjetja upotevati tudi druge vidike (motiviranje delavcev s pretepanjem ni dovoljeno) - 24

- Zavraanje kapitalizma kot edine drubene ideologije. Ni nujno, da je vsako podjetje kapitalistino podjetje (lahko je tudi samoupravno). Zelo islana so mondragonska zadruna podjetja v paniji. Ta so v lasti zadrunikov, ki hkrati tudi delajo. Prilo je do ugotovitve, da ne sme biti podjetje samo ekonomsko orodje, ampak mora biti tudi drubeno odgovorno. Prvotna podjetja so imela za cilj (= poslanstvo) samo dobiek. Po 1930 pa so si naloila e druge cilje, s katerimi so pokazala, da jim je mar tudi za druge vidike (varstvo okolja, podpiranje porta, podpiranje kulture), zato da ljudje v tistem okolju lahko ivijo bolj polno. 3.5.4 NASTAJANJE IN DELOVANJE PODJETJA (str. 54)

* Preden podjetje nastane, mora ustanovitelj odgovoriti na vpraanja: -. Kaj bo ustvarjal in prodajal (katere proizvode ali katere storitve)? - Komu bo to prodajal? (morajo obstajati ljudje, ki po teh poslovnih uinkih povpraujejo in so plailno sposobni (lanim Afrianom nima smisla prodajati hrane, ker je ne morejo plaati)) - Ali obstaja tehnologija, znanje in tehnika, ki omogoa ustvarjanje teh poslovnih uinkov? (brez tehnologije imunske zaite, se ne moremo iti presajanja srca) - Ali imamo na voljo potrebne kadre (= zaposlence)? - ne more iti vsak za koarkarja ali manekena - Zbiranje denarnih in drugih strokov (Kdo bo dal denar, kdo bo dal idejo...) - Kako bosta lastnina in dobiek ovrednotena (razdeljena)? - Kako bomo ustvarjali dobiek? - Kakne izide bomo imeli? (ni nujno denarne, tudi dobro mnenje o podjetju nekaj teje (vrednost podjetja se na borzi vea)) --- 4.11. druga ura --Priblino 10% ustanovljenih podjetij ivi tudi e ez 10 let. Ostala podjetja propadejo. Podjetja umirajo preko steajev = bankrotov. Najpomembneja vpraanja v zvezi z doloitvijo organizacijske oblike, pod katero dela podjetje so: - Kako bo potekal nadzor poslovanja? - Kakne bodo razmere med upravljalci in ravnatelji? - Kakne bodo pristojnosti pri nakupih in prodaji? (do koliknih zneskov lahko nekdo podpisuje) - Kaken bo obseg odgovornosti lastnikov? - Komu pripada izid poslovanja? - Kdo krije morebitno izgubo v poslovanju? - 25

Poznamo ve vrst podjetij: Temeljna delitev: - Proizvajalna - Trgovinska - Storitvena Delitev znotraj dejavnosti: Proizvajalna \proizvodnja hrane \proizvodnja pnevmatik - Trgovinska \na drobno \na veliko Delitev glede na prevladujoi proizvajalni tvorec: - odloilnega pomena je lovek (frizerski salon) - odloilnega pomena je oprema (jedrska elektrarna) Delitev glede na velikost podjetij: - majhna - srednja - velika Delitev odjemalcev: - druga podjetja - drava - potroniki 3.5.5 ODNOS MED DRUBO IN PODJETJEM (str. 56)

Nosilec podjetnitva je lastnik podjetja ali pa druba lastnikov (v slednjem primeru je potrebno doloiti ravnatelja (=predsednika uprave)). Druba ni isto kot podjetje. Vse kar je v podjetju ni v lasti drube (zaposlenci so dolni delati, vendar pa se jih druba e vedno ne lasti). Samo premoenje (delnice, denar, zgradbe, oprema) je v lasti drube. Podjetje pa tvorijo premoenje in ljudje. Druba je pravna oblika lastnikov, ki ima podjetje v svoji lasti. Drubo in podjetje povezuje skupno gospodarjenje, ne pa izidi gospodarjenja, ki so v lasti drube (ne pripadajo podjetju ampak lastnikom podjetja). Druba lahko obstaja brez podjetja, podjetje pa po zakonodaji ne more obstajati brez lastnika (drube lastnikov ali posaminega lastnika). * Razlike med drubo in podjetjem (na ustnem je treba znati 2 od 4) - Druba je loena od osebkov ki jo sestavljajo - Premoenje drube je loeno od premenja osebkov ki jo sestavljajo 3.5.6 VRSTE DRUB (KOT LASTNIC PODJETIJ) PRI NAS (str. 57)

- 26

Javno podjetje in javna druba ni eno in isto. Javna podjetja opravljajo javne slube (Elektrogospodarstvo Slovenije, komunalno podjetje). Javna druba je pa tista, ki je v procesu privatizacije prodajala svoje delnice na javnem trgu. Obravnavali bomo 5 najbolj tipinih vrst drub, ki imajo v lasti podjetja: - Delnika druba (D.D.) druba, v kateri imajo lastniki delnice. S temi delnicami dobijo pravico do upravljanja. Delniarji odgovarjajo za obveznosti drube (ta odgovarja za obveznosti podjetja) samo s premoenjem, vneenim v podjetje. e bi recimo imeli delnice v Krki, ta pa bi naredila genocid in bi bila prisiljena plaati poravnavo, bi mi izgubili najve toliko, kolikor imamo denarja v delnicah, ve pa ne. - Druba z omejeno odgovornostjo (D.O.O.) tu gre ponavadi za manje tevilo lastnikov. e hoe kdo prodati svoje premoenje, je ponavadi obvezan to prodati ostalim lastnikom. Lastniki so tudi tu odgovorni samo s premoenjem, ki so ga vnesli v podjetje. *- Komanditna delnika druba (K.D.D.) (priljubljeno vpraanje na izpitu) Pri tej drubi imamo 2 vrsti lastnikov: \komanditiste tisti lastniki, ki odgovarjajo za obveznosti drube samo s premoenjem vnesenim v drubo. \komplementarje ti odgovarjajo tudi s svojim osebnim premoenjem. e podjetje iz svojega premoenja ne more poravnati vseh obveznosti, se vzame tudi dele osebnega premoenja lastnikov. S tem lastniki laje prepriajo ljudi, da vlagajo v podjetje. Komandistom se namre njihov vloek v podjetje ne zdi ve tako tvegan, kot e komplementarjev ne bi bilo. Taka podjetja uivajo veje zaupanje na trgu. - Druba z neomejeno odgovornostjo (D.N.O.) vsi lastniki odgovarjajo z vsem svojim premoenjem. Najhuja je oblika neomejene solidarne odgovornosti. Tu upnik (v primeru, da dolgov ni mogoe poravnati s sredstvi podjetja) pride h kateremu koli lastniku in mu pobere celo premoenje. Potem mora pa ta uveljavljati svojo terjatev do ostalih lastnikov. To ustvarja videz zanesljivega podjetja. To zato uiva veje zaupanje na trgu. - Tiha druba tu ni nujno, da so vsi lastniki znani. Po potrebi so vsi znani samo sodiu in policiji. To omogoa duhovnikom, da so lastniki bordelov. 3.5.7 POVEZOVANJE IN LENJENJE PODJETIJ (str. 60)

Podjetja ne morejo biti izolirana. Zaradi tega se povezujejo ali pa lenijo na manje enote. Poznamo 3 oblike povezovanja podjetij: - Koncerni - zdruena velika podjetja. Vplivajo na dnevni bazi na podjetja, ki so v njihovi lasti (Mercator). Lastnik je dnevno navzo. - Holdingi zdruena velika podjetja. Veliko podjetje obvladujejo podjetja, ki so v njegovi lasti. Predvsem s tem, da podjetjem, ki jih ima v lasti dodeljuje denarna sredstva. Potem z menjavo ravnateljev teh v podjetjih. Na dnevni bazi pa ne posega v podjetja, ki so v njegovi lasti. - Gospodarska interesna zdruenja Nimajo namena ustvarjati dobiek, ampak pospeujejo dejavnost svojih lanov. Tak je recimo asopis Delniar. Ljudi spodbuja k temu, da bi se li kapitaliste. V podjetju je 10% lenuhov. e se ti lenuhi organizirajo v organizacijsko enoto, bo ta enota zelo slabo poslovala in bi jo morale druge organizacijske enote preivljati. Da bi podjetja imela nadzor nad tem, kako poslovne enote znotraj podjetja delujejo, ustanavljajo znotraj podjetja profitne centre (=poslovno izidne enote). Podjetja spremljajo poslovanje vsakega profitnega centra. Vasih jim dajo tudi pravna pooblastila. Vpis v register podjetij. Vsak, ki se spua v poslovna razmerja z drugimi mora biti pod nadzorom. To pa zato, ker hoemo imeti imbolj pravno dravo. V registru je doloeno, kdo lahko podpisuje pogodbe, do katerih - 27

zneskov. Ti podatki naj bi bili v prihodnosti dostopni vsakomur (do sedaj je lahko do njih priel le tisti, ki je imel do njih upravien interes). * Da se lahko skupina ljudi zdrui v pravno osebo morajo biti izpolnjeni 4 pogoji (znati je treba 2): - Ustanovitev neke pravne osebe mora biti omogoena z zakonoma ali statutom. - Pravna oseba mora biti loena od ljudi, ki jo sestavljajo - Skupina ljudi, ki tvori pravno osebo, mora imeti svoje lastno premoenje, ki je loeno od premoenja lanov - Skupina mora biti pravno umeena (druba z omejeno odgovornostjo, druba z neomejeno odgovornostjo) 3.5.8 VELIKOST PODJETIJ (str. 61)

Ko ustanavljamo podjetje, elimo imeti tako velikost, da se bo lahko prilagajalo izzivom na trgu. Majhna podjetja so prona. Velika podjetja lahko pretakajo veliko denarja na prava mesta. V njih je mono napredovanje. Izrabljajo tehnoloko tehnine doseke. * Podjetje je optimalne velikosti ko sta imbolje izpolnjena 2 pogoja: - imhitreje prilagajanje spremembam na trgu - immanji stroki na enoto poslovnega uinka

Naa zakonodaja loi podjetja v: - Majhna - Srednja - Velika Kam kakno podjetje spada lahko doloimo z ve kriteriji: - tevilo ljudi \mikro do 10 ljudi \majhna do 50 ljudi \srednja od 50 do 250 ljudi \velika nad 250 ljudi - e so v lasti koncernov, se tejejo podjetja kot velika (zavarovalnice, banke) - Premoenje \velika ve kot 2 000 000 000 1989 je bilo pri nas zaposlenih 930 000 ljudi. 500 000 v velikih podjetjih. 1999 je bilo pri nas zaposlenih 630 000 ljudi. 220 000 v velikih podjetjih Sestava zaposlenih ljudi se je bistveno spremenila. Veji del zaposlenih je bilo leta 1999 predvsem v mikropodjetjih (do 10 ljudi). Na najboljo velikost podjetja vplivajo trni (v pekarni je dovolj, e je samo eden zaposlen, ker so ljudje, ki jim prodaja kruh v njegovi okolici (ni potrebe, da je njegova prodajna mrea razvejana po celem svetu (za realizacijo - 28

te bi bilo potrebnih ve zaposlenih))) in tehnini (skupina petih ljudi se ne more iti avtomobilske industrije) dejavniki. Izbira velikosti je pomembna za podjetje in za celotno gospodarstvo. V Jugoslaviji je bilo preveliko tevilo velikih podjetij. 3.5.9 VRSTE PODJETIJ (str. 63)

Najpomembneja delitev podjetij je na: - Proizvajalna tista ki proizvajajo in prodajajo proizvode (sreujemo jih v rudarstvu, kmetijstvu, gozdarstvu, kamnosetvu primarne = ekstraktivne dejavnosti (delajo neposredno s plodovi zemlje), gradbenitvu predelovalne dejavnosti) Industrijska podjetja delajo v velikem obsegu. Delajo po nartu. Tempo narekuje oprema. Obrtna podjetja delajo v malem obsegu. Delajo iz glave. Tempo narekuje lovek. - Trgovinska posredujejo med proizvodnjo in porabo. a) Posredujejo tako, da premoajo prostorske (uvaanje nafte) in asovne (solato jemo tudi pozimi, eprav pri nas v tem obdobju ne raste, vino letnika 1983 se prodaja bolje kot letonje vino) razlike. b) Trgovinska podjetja delujejo tam, kjer je proizvodnja razdrobljena, prodaja pa zahteva velike koliine. Zelia proda Drogi, da lahko ta naredi par ton aja. c) Delujejo tam, kjer je pri proizvodnji blago neenake kakovosti, poraba pa zahteva enako kakovost. Na drevesih so jabolka razlinih vrst. Slaba jabolka ne moremo prodati trgovini, ki prodaja kvalitetna jabolka. d) Delujejo tam, kjer je potreba po dopolnjujoem blagu. V portnih trgovinah se da kupovati razlino portno opremo. * Trgovinska podjetja opravljajo tudi svetovalno (v trgovini nam povejo, katera roba je bolj kvalitetna), informacijsko (e v eni trgovini nimajo neesa nam povejo, kje to lahko dobimo) in kreditno (omogoajo plaevanje na kredit) vlogo. Imamo razline vrste trgovinskih podjetij: - na veliko = na debelo posredujejo med proizvajalci in trgovinami na drobno. Metalka je posredovala prodajo ploevine drugim podjetjem. Kupec mora biti pri trgovini na debelo znan. - na drobno posredujejo med trgovinami na debelo (lahko tudi direktno med proizvajalci) in potroniki. Ni potrebno, da je kupec znan (v nekaterih primerih sicer je (zdravila na recept v lekarnah)) - Storitvena V to kategorijo spadajo predvsem zavodi (olstvo, kultura, zdravstvo, RTV) Obstajajo pa tudi storitvena podjetja. To so tista, ki opravljajo, posredujejo in prodajajo storitve. Od proizvajalnih podjetij se razlikujejo po tem, da imajo na razpolago neke zmogljivosti, ki jih je treba prodati (e jih ne prodamo ima tako storitveno podjetje izgubo). Za hotel je idealno, e ima stalno zasedene vse sobe. Nekatera od storitvenih podjetij opravljajo storitve, proizvodnjo in trgovino. Ko hotelska podjetja oddajo prenoie je to storitev. Kuhanje kosila je proizvodnja. Prodajanje pija v baru je trgovina. Podjetja za trgovske storitve se loijo od trgovinskih podjetij. Trgovinska podjetja morajo vedno kupiti blago in s tem postati lastnik blaga ter ga prodati naprej. Podjetja za trgovske storitve pa niso nikoli lastniki blaga. --- 11.11. to predavanje manjka Izpiski iz knjige izdaja 2005 do poglavja 5.2.4 3.6 POSLOVNI PROCES (str. 69 izdaja 2005) - 29

Vsaka zdruba se ukvarja s povsem doloeno dejavnostjo, ki doloa njen poslovni proces. Ta dejavnost je v trenutku opredeljena in se lahko iri oz oi. * Prvine poslovnega procesa (=potrebni proizvajalni tvorci) PPP: - delovna sredstva - delovni predmeti - storitve - delovna sila Poslovni proces zdrube opredelimo kot tisti del njenega delovanja, v katerem v blagovno-denarnih in istih finannih razmerjih nastopajo prvine poslovnega procesa, da bi bili ob njihovem zdruevanju ustvarjeni tisti poslovni uinki (izdelki, pridelki, storitve, blago), na katere je zlasti v procesu prodaje vezano pridobivanje prihodka v njegovem okviru dohodka in dobika zdrube. * Temeljne poslovne funkcije (delni poslovni procesi) - kadrovska - tehnina - nabavna ali nakupna - ustvarjanja poslovnih uinkov ali proizvajalna - prodajna - finanna Soodvisnosti temeljnih poslovnih funkcij Slika 3.3 (stran 70 izdaja 2005) Poznamo e: Temeljne informacijske funkcije: - funkcijo obravnavanja podatkov o preteklosti (knjgovodenje, statistiko arhiviranje..) - funkcijo obravnavanja podatkov o prihodnosti (nartovanje) - funkcijo nadziranja obravnavanja podatkov (revidiranje) - funkcijo analiziranja ali preuevanja podatkov . Organizacijske funkcije: - funkcija upravljanja (governance) - funkcija ravnateljevanja (management) - funkcija izvajanja 4 POSLOVNO SODELOVANJE (str. 71)

4.1 OBLIKE POSLOVNEGA SODELOVANJA (str. 72 izdaja 2005) Oblike poslovnega sodelovanja podjetij: prodajno in nakupno sodelovaje (povezovanje za pridobitev ugodnosti veja koliina) proizvajalno sodelovaje (soproizvajalska ali kooperativna razmerja, skupne raziskave in razvoj tehnologij) finanno sodelovaje (oblike dolgoronega financiranje finanni najem, delei v podjetjih) Nekatere pojavne oblike trajnejega poslovnega sodelovanja (poleg: poslovnih skupnosti, interesnih zdruenj, koncernov, holdingov): skupna vlaganja (obseneje nalobe raziskave) konzorciji (povezovanje zaradi doloene naloge,potem preneha obstajat) karteli (med podjetji iste panoge- skupna politika prodaje, enotne cene, delitev trga) - 30

sindikati (to NISO sindikati delavcev) vrsta oblika kartelov, sindikat prevzema prodajo PU

--- 18.11. prva ura--5 GOSPODARJENJE S PRVINAMI POSLOVNEGA PROCESA (str. 77)

5.1 PRVINE, SREDSTVA IN DELO (str. 77) Loiti je potrebno med prvinami poslovnega procesa in sredstvi. * Prvine poslovnega procesa opazujemo z vidika nekega obdobja (v obdobju opredeljiv pojem), sredstva oz premoenje pa opazujemo z vidika doloenega trenutka (v trenutku opredeljiv pojem). (Delovna sredstva, kot ena izmed PPP ni enako kot sredstva oz. premoenje) Grafoskop lahko nastopa kot prvina poslovnega procesa, ker ga potrebujemo za predavanja. Ali pa kot sredstvo, e opazujemo, koliko premoenja ima fakulteta v tem trenutku. 5.2 DELOVNA SREDSTVA (str. 77) 5.2.1 VRSTE DELOVNIH SREDSTEV (str. 77)

* Pet temeljnih skupin oz vrst delovnih sredstev (DS): - zemljia - zgradbe - oprema - osnovna reda - dolgoletni ali veletni nasadi (vinogradi, sadovnjaki) zgradba - zgolj ustvarjajo okolje potrebno za poslovni proces oprema - vstopa v poslovni proces kot posrednik med lovekom in delovnimi predmeti Za industrijska in obrtna podjetja je najpomembneja skupina delovnih sredstev oprema (stroji, naprave, orodje, inventar...) 5.2.2 POTROKI DELOVNIH SREDSTEV (str. 78) Vstopajo v poslovni proces le s svojimi lastnosti v poslovnem procesu ne spremenijo svoje oblike. Potroki delovnih sredstev: Fizino obrabljanje (sodelovanje pri proizvodnji doloenih proizvodov ali opravljanju storitev odvisno od intenzivnosti sodelovanja v PP) Fizino staranje (delujejo naravne sile rjavenje, preperevanje) Obnavljanje DS se splaa do ekonomske omejitve, potem je bolje kupiti novo delovno sredstvo. * Vrste ekonomske neprilagojenosti delovnih sredstev; tehnina zastarelost (na trgu se pojavi se sodobneje sredstvo od dosedanjega) gospodarska neustreznost (neugodne spremembe pri drugih prvinah poslovnega procesa zmanjka rude v rudniku) - 31

Doba trajanja DS (doloena z rokom njegovega delovanja) tehnino primernost nadaljnje uporabe Doba koristnosti ali gospodarne uporabe (doloena z rokom koristne uporabe) ekonomsko primernost nadaljnje uporabe 5.2.3 ZAGOTAVLANJE DELOVNIH SREDSTEV ZA POSLVONI PROCES IN AMORTIZIRANJE (str. 79)

Pridobivanje delovnih sredstev: - na podlagi daril - v dogovorjenem kombiniranju ali zdruevanju delovnih sredstev - z izdelavo v lastni delavnici - z najemom oz. zakupom - z nakupom (veinoma) Pri nakupu nabavno vrednost delovnega sredstva (amortizacijsko osnovo) sestavljajo: - fakturna cena - stroki dostave delovnega sredstva - stroki postavitve oz. montae delovnega sredstva Amortiziranje postopno prenaanje vrednosti delovnih sredstev na poslovne uinke. Posledica je amortizacija delovnega sredstva, ki poteka v treh stopnjah: - zmanjevanje vrednosti delovnih sredstev (amortizacijski odpis) - kot prenaanje vrednosti delovnega sredstva na poslovne uinke (stroki amortizacije) - zbiranje denarnih sredstev iz naslova prodanih in e plaani poslovnih uinkov za nakup novih delovnih sredstev (amortizacijska sredstva) Poleg nabavne vrednosti (amortizacijska osnova) moramo poznati e dobo koristnosti in metodo amortiziranja. Konec izpiskov iz knjige izdaja 2005 * Proces amortiziranja delovnih sredstev lahko opazujemo v treh smereh: - Amortizacijski odpisi zmanjuje se vrednost delovnega sredstva - Stroki amortizacije - prenaanje vrednosti delovnih sredstev na poslovne uinke - Amortizacijska sredstva - zbiranje denarnih sredstev za nakup podobnega/boljega delovnega sredstva 5.2.4 FUNKCIJSKO ALI OBRABNO IN ASOVNO AMORTIZIRANJE (str. 82)

Za izraunavanje stroka amortizacije potrebujemo 3 stebre - Nabavna vrednost delovnega sredstva = amortizacijska osnova - Izbrana metoda amortiziranja - Doba koristnosti delovnega sredstva (vasih se je za to uporabljal izraz "ivljenjska doba") Obstaja ve nainov izraunavanja amortizacije. (Do tu je bil le pregled prejnjih predavanj, ki manjkajo. To so v bistvu samo poudarki, ki se na ustnem izpitu spraujejo) 5.2.5 POPRAVILA IN PREUREDITVE DELOVNIH SREDSTEV (str. 92)

Delovno sredstvo je uporabno v okviru delovnega procesa takrat, kadar ni pokvarjeno. Ko se zgodi okvara delovnega sredstva, je to potrebno ponovno usposobiti za delovanje. Tu se sreujemo z dvema pojmoma: - 32

- Popravila - Preureditve (adaptacije konstrukcije) S popravili doseemo (namen popravil je), da je delovno sredstvo sposobno delovati tako kot pred okvaro. Namen preureditev je, da izboljamo delovno sredstvo (veja funkcionalnost, veja hitrost delovanja) Popravila loimo na: - Mala = tekoa popravila = tekoe vzdrevanje - Velika = investicijska popravila = nalobeno vzdrevanje Stroke malih popravil lahko takoj vkljuimo med stroke doloenega obdobja. Pri velikih popravilih je vpraanje, e ta ne prehajajo v preureditev. Pri preureditvah moramo namre poveati vrednost delovnega sredstva (spremeni se amortizacijska osnova) v postopkih krepitve vrednosti delovnega sredstva. V praksi poznamo samo mala popravila in preureditve. Laje je namre prikazati nek izdatek kot stroek (laje se ga odobri) kot pa nalobo. --- 17.11.2006 druga ura--5.2.6 NALOBE V DELOVNA SREDSTVA (str. 92)

Pojem nalobe je iri od pojma naloba v delovna sredstva. O nalobah govorimo tudi takrat, ko kupimo delnice, obveznice, naloimo denar v zaloge nafte Nalobe v delovna sredstva so izjemnega pomena za sposobnost gospodarstva in drave (kaj bo ta s svojimi delovnimi sredstvi sposobna narediti). e pravilno naloimo denar v delovna sredstva (v pravo opremo, ki bo proizvajala poslovne uinke, ki jih bomo z lahkoto prodajali doma in v tujini z dobikom) je taka naloba dobra, drugae pa kot zelo slaba. e se zmotimo pri nalobi, je denar, ki smo ga vloili "zamrznjen". Stroke tega je potem potrebno prevaliti na druge poslovne uinke. Nalobe v delovna sredstva razlikujemo po razlinih vidikih: - Glede na to, iz katerih sredstev smo zbrali denar zanje (glede na vir sredstev) \kosmate = bruto nalobe (e pretvarjamo zbrana amortizacijska sredstva v obliko delovnih sredstev) \iste = neto nalobe (kadar zberemo denar za nalobe iz dobika prejnjih let = del dobika vlagamo v nalobe) - Glede na to kaken vpliv imajo na zmogljivosti delovnih sredstev poslovnega sistema = posledice nalobe \nadomestne (kupimo po zmogljivostih enako delovno sredstvo kot smo ga imeli prej \nove (poveamo zmogljivost delovnih sredstev) e se podre staro hio v LJ in se zgradi poslovne prostore, bo mogoe kvadratura enaka kot prej, vloiti pa je bilo treba precej denarja nadomestna neto naloba. e se kupi raunalnik (noveji raunalniki so bolj sposobni), potem zbrana sredstva amortizacije ponavadi zadoajo zato, da se kupi moneji raunalnik (ve spomina, veji diski) nova bruto naloba Ponavadi je denarja za nalobe premalo, zato se je treba odloati pametno. Tu pa obstaja tudi vmesna stopnja, kjer se moramo odloiti za nujne nalobe. Tem se ne moremo izogniti.

- 33

e strojno tovarno obie inpektor za varstvo pri delu in vidi nevarne naprave, potem bo prekinil delo na tej opremi dokler ne bomo zagotoviti potrebnih varoval naloba v ta varovala je nujna, kajti brez te nalobe se nam lahko ustavi celotna proizvajalna linija. e nas obie inpektor za varstvo okolja in vidi kodljive odtoke v reko, bo dal rok, do katerega je potrebno namestiti istilno napravo nujna naloba e nas obie predstavnik zavarovalnice, da zavaruje opremo in prostore in vidi da tovarna nima poarnega zidu, bo dal rok, do katerega ga je potrebno zgraditi, e ne se zavarovalna premija povea nujna naloba e nam po nujnih nalobah ostane e kaj denarja, se zanemo odloati o nalobah, ki nam bodo prinesle poslovne uinke. Tu se pojavita dve metodi (= sodili), po katerih presojamo, katera naloba je bolj ugodna: - Vrailni rok nalobe e imamo 5 monih nalob, bomo izbrali tisto, ki se bo imprej povrnila v obliki dobika. (Izraun vrailnega roka nalobe se lahko pojavi na izpitu (primer take naloge je v knjigi). To je najlaja mona naloga. 15% tudentov je ne zna reiti) Na sodila lahko gledamo iz gospodarskega vidika (gledam dogodke, ki nam bodo prinaali dobiek in amortizacijo) ali pa iz finannega vidika (tu gre za tokove denarja predpostavljamo, da se je denar dejansko pojavil iz delovanja doloene nalobe). Metoda za izraun vrailnega roka ima dve pomanjkljivosti (ki jih druga metoda odpravlja kolinik razirjene donosnosti nima teh napak). Ta metoda recimo ne upoteva razline vrednosti denarja tekom let (ne upoteva inflacije). Naloba, ki deluje 10 let in ima vrailni rok nalobe 3,5 leta, je dejansko bolja, kot naloba, ki deluje 4 leta in ima vrailni rok nalobe 3 leta e bi delali po prvi metodi, potem denarja ne bi optimalno vloili. - Kolinik razirjene donosnosti Prva prednost tega postopka je, da zajamemo dohodke iz dobika in amortizacija po vseh letih delovanja delovnega sredstva. Setevke teh primerjamo z nabavno nalobeno vrednostjo delovnega sredstva. Naloba prinaa priakovani donos v obliki dobika in amortizacije 5 let. Razmerje med nalobeno vrednostjo je 150 denarnih enot / 100 denarnih enot = 1,5. Za inflacijo predpostavimo da deluje na vse enako (in jo zato lahko zanemarimo), ker je praktino ne moremo natanno predvideti. Druga prednost je, da moramo preiti iz statine metode na dinamino metodo. Statina metoda je takrat, ko vzamemo zneske, ki jih v doloenih letih priakujemo. Vendar pa ni vseeno, ali dobimo doloen znesek ez 3 leta ali ez 5 let. Treba je namre upotevati vpliv obrestne mere. To delamo z dinaminim pogledom na nalobe (metoda, ki jo pri tem uporabljamo se imenuje Aktualizacijska metoda, postopek za to pa Diskontiranje = razobrestovanje), kjer prevajamo vrednost bodoih donosov na sedanjo vrednost (v letu, v katerem je naloba). e imamo znesek x in je obrestna mera na trgu 1,5 in razobrestujemo znesek za obdobje treh let, ugotovimo, da je ta znesek danes vreden samo 87% tistega, kar bomo dobili ez 3 leta. Na ta nain prevedemo vrednosti iz vseh let na vrednost tekoega leta. Dobimo primerljive denarne vrednosti. Odloimo se za tisto nalobo, ki ima najveji kolinik. e imamo pa dovolj denarja pa vloimo v vse nalobe, ki imajo kolinik veji od 1. Nalobe v delovna sredstva imajo poleg vidikov vira sredstev in posledic nalobe tudi vidik povezave z okoljem. - 34

Treba je gledati, kaj se v okolju dogaja z drugimi nalobami. e imamo v okolju nalobo, ki bo zmanjala uinke nae nalobe potem govorimo o substitucijski = tekmovalni soodvisnosti. e imamo v okolju nalobo, ki bo poveala uinke nae nalobe potem govorimo o komplementarni = dopolnjujoi soodvisnosti. Primer: Gradnja slovenskih avtocest se blia koncu. Recimo da Petrol dobi lokacijo za bencinsko rpalko. Po tem pa dobi pravico za postavitev rpalke 500 metrov pred Petrolom, na isti strani ceste, e Schell. Na Petrolovi rpalki ne bodo prodali toliko bencina, kot bi ga sicer. Naloba v Schellovo rpalko bi zniala donos nalobe v Petrol tekmovalna odvisnost. e bi Mercator za Petrolom zgradil nakupovalno sredie, bi to povealo obisk Petrolove rpalke dopolnjujoi soodvisnost. Tu konujemo z obravnavo prve prvine poslovnega procesa in prehajamo v obravnavo druge prvine. 5.3 DELOVNI PREDMETI (str. 97) 5.3.1 VRSTE DELOVNIH PREDMETOV (str. 97)

Pri delovnih predmetih lahko porabo tono ugotovimo (pri delovnih sredstvih smo jo lahko samo ocenjevali). Problem je, da je cena enakih delovnih predmetov lahko razlina (na primer zaradi prevoza). Pri delovnih predmetih ni monosti najema. Delovna sredstva opravljajo dvoje vlog v poslovnem procesu: - Ustvarjajo okolje (to delajo predvsem zemljia in zgradbe) - Z njimi ljudje s svojo delovno silo delujejo na delovne predmete Dobro je, e se znailnosti delovnega sredstva v teku poslovnega procesa ne spreminjajo. Pri delovnih predmetih je ravno obratno. Bistvo delovnih predmetov v poslovnem procesu je da se spremenijo. *Vrste delovnih predmetov (znati je treba pet od enajstih) - kupljene surovine Surovinske dejavnosti so tiste, ki delajo z naravo. Surovine so torej to kar proizvede kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo, ribitvo Od surovinskih dejavnosti kupujemo delovne predmete, ki jih bomo e spremenili. Tem delovnim predmetom reemo surovine. - Reprodukcijski material e kupujemo ipe za raunalnike, jih kupujemo od predelovalnih dejavnosti. Delovni predmeti se v tem primeru imenujejo reprodukcijski material. - Kupljena energija (plin, premog) Ko kupujemo delovne predmete od dejavnosti, ki se neposredno spopadajo z zemljo. - Naravne snovi To so na primer drevesa, ki stojijo v gozdu. im jih posekamo in pripeljemo na ago so to e surovine. Primer naravnih snovi je tudi nahajalie vode, nafte, plina, rude - Lastna nedokonana proizvodnja Ko procesi potekajo dlje. e delovni predmet v nekem asovnem intervalu ni skladiljiv, se delovni predmet v obdobju tega asa imenuje lastna nedokonana proizvodnja. - 35

V metalurki pei rudi za asa taljenja reemo lastna nedokonana proizvodnja (e bi jo vzeli iz procesa bi s tem naredili kodo) - Polizdelki Delovni predmeti, ki se bodo v prihodnje e spremenili (deska). - Sestavni deli Tisti delovni predmeti, ki bodo samo vgrajeni v konni izdelek. Tak je na primer avtomobilski volan. - Rezervni deli - Dokonani izdelki V industriji in obrti. - Pridelki V kmetijstvu. - Trgovsko blago Tudi to je delovni predmet ker nanj delujemo (ga zavijemo in prodamo kupcu). Naloga delovnih predmetov (oz. tistih ki z njimi delajo) je, da se delovni predmeti ustrezno spremenijo. Delovni predmeti so zato naeloma porabne snovi, ker se jim po obdelavi vrednost povea. Nekateri od delovnih predmetov snovno vstopijo v delovne predmete vije predelave (hrast recimo vstopi v hrastovo mizo), nekateri pa ne. Tisti, ki vstopajo (=glavni material = glavne surovine) s svojo kakovostjo vplivajo na kakovost izdelka (rviv les -> slaba miza). Tisti, ki pa ne vstopajo (pomoni materjal), pa s svojo kakovostjo ne vplivajo na kakovost izdelka. e je papir v pisarnah slabe kvalitete, to naeloma ne bo vplivalo na kvaliteto izdelka, ki ga tovarna proizvaja. Isto velja za model odlitka v livarnah (tudi ta ne vstopa v delovni predmet vije stopnje predelave). Tako kot hoemo, da bi delovna sredstva im bolje in imbolj pogosto sodelovala (zato imamo delo v treh izmenah) tudi hoemo, da bi se delovni predmeti v popolnosti in pametno porabili. Pametna poraba pomeni, da snov delovnega predmeta preide v naslednjo stopnjo predelave s im manjo izgubo. Pri izgubi govorimo o odpadku in izmetu. * Odpadek je tisti del delovnega predmeta, ki ne preide v naslednjo stopnjo predelave. O tehnolokih odpadkih govorimo takrat, ko noben na svetu ne zna narediti iste stvari z manj odpadki. Tisto, kar je ve, se imenuje nepotrebni odpadki. Pri tem se dela koda, saj potrebujemo za isti produkt ve materiala kot konkurenca. * Izmet so premalo kakovostni izdelki, ki se jih da prodati le po bistveno niji ceni ali pa se jih sploh ne da prodati. Izmet povzroa vejo kodo kot odpadek, ker smo pri izdelavi uporabili tudi druge prvine poslovnega procesa. Odpadek je nasprotje od izplena. e je odpadka 10% je izplena 90%. Normativa porabe koliko odstotkov snovi je potrebno prenesti v naslednjo fazo. Dobre firme imajo veji normativ porabe. --- 18.11.2005 druga ura--5.3.2 --- 24.11.2006 prva ura---

OVREDNOTENJE POTROKOV DELOVNIH PREDMETOV (str. 98)

Pri delovnih predmetih gre za porabo. Za razliko od delovnih sredstev pri delovnih predmetih nimamo najema. Delovne predmete kupimo in jih porabimo. Pri ugotavljanju, koliko nas stane sodelovanje delovnih predmetov pri poslovnih procesih imamo - 36

olajevalno okoliino. Porabo delovnih sredstev smo samo ocenjevali = domnevali. Pri njih nismo imeli natannega izrauna koliko se je delovno sredstvo v enem dnevu potroilo. Pri delovnih predmetih pa tono vemo koliko smo jih porabili. Vendar pa se pri ovrednotenju te porabe sreujemo tudi z doloenimi problemi. Delovni predmeti iste vrste, ki jih porabljamo nimajo vedno enake nabavne cene (nabavna cena delovnega predmeta obsega fakturno ceno dobavitelja, stroke transporta in stroke carine). Cene iste vrste delovnih predmetov se razlikujejo od obdobja do obdobja. e so bili delovni predmeti iste vrste kupljeni po razlinih cenah se postavlja vpraanje, po kateri izmed teh dobavnih cen ovrednotiti porabo materiala delovnih predmetov, ki smo jih dali iz skladia v proizvodnjo. Pojavljajo se 3 domneve s 4 metodami. Domneve: 1. Vsaka enota v zalogi istega materiala v skladiu je povpreen predstavnik te zaloge. Ta domneva vodi k dvema metodama: - metoda drseih povprenih cen (primer za to je v knjigi str 98) (e bo na pisnem izpitu naloga te vrste, bo imela okoli 10% tok, ker je zelo lahka) - metoda stalnih (= planskih = nartovanih) cen z odmiki V resninem ivljenju gre za pomembno razliko med tema dvema metodama. V prvem primeru spremljamo dogajanje na trgu v vseh delih podjetja. V drugem delu pa popolnoma zanemarimo, da se dejanske trne cene spreminjajo. Vse kalkulacije (izraun cene izdelkov in strokov izdelkov), ki bodo narejene iz teh delovnih predmetov izhajajo iz tega, da smo dobili izdelke po x denarnih enot. To reimo tako, da na vsake toliko asa izraunamo odmike, ki so nastali in na ta nain dobimo pravilne podatke. Nevarnost uporabe udnih planskih cen je v tem, da prodajamo izdelke narejene iz teh delovnih predmetov po prenizkih cenah. Informacije, ki jih dobimo s temi izrauni nas lahko napano usmerjajo v naem delovanju. Zato je uporaba metode stalnih ali nartovanih cen z odmiki logina samo v primeru, ko smo prepriani, da bo inflacija manja od 5% (denarna valuta ne sme preva nihati).

2. domneva: Metoda zaporednih (=tekoih) cen = FIFO = First In First Out Ko prihajajo zaloge delovnih predmetov v skladie, prihajajo po doloenem zaporedju in po doloenih cenah. Pri tej domnevi predpostavljamo, da se bodo izdajali v skladie po istem zaporedju kot bodo li ven. Cene ki jih dobimo po metodi FIFO se imenujejo zaporedne cene. Delovne predmete, ki pridejo iz skladia se obraunavajo po isti ceni kot smo delovne predmete iste vrste na zadnje dobili v skladie. Ta metoda pride v potev samo takrat, ko to kar dobimo v skladie, porabimo po prvem tednu ali pa e po prvem dnevu. Izbira metode je pomembna, ker lahko pride tudi do 2% razlike v izkazovanju poslovnega izida. Zaradi tega je treba tudi napisati, katero metodo uporabljamo in se jo celo leto drati, da nas revizijska druba lahko nadzira. (Na izpitu je za izraunati ena metoda. Dodatno vpraanje pa je, da je treba iz izraunanih podatkov tudi napisati, koliko znaajo stroki delovnih predmetov (3/4 tudentov ima s tem teave). To dobimo tako, da setejemo vrednosti vseh delovnih predmetov ki gredo v proizvodnjo. * Vpraanje je lahko: Kako se imenujejo cene pri metodi FIFO? Odgovor: Zaporedne cene. 3. domneva: Metoda povratnih cen = LIFO = Last In First Out - 37

Ta metoda se uporablja pri izrednih dogodkih. Gostilniar ob izrednem dogodku (nogometna tekma) naroi vejo koliino piva samo za namen te prilonosti. Konne vrednosti so pri FIFO drugane kot pri LIFO. Pri raunanju strokov dobimo pa enake vrednosti po obeh metodah. Metode tehtanih povprenih cen ni v knjigi, zato je tudi na izpitu ne bo. Tudi metod HIFO (High) in NIFO (Next) ne bo na izpitu (tidve metodi sta namre prepovedani). 5.3.3 ZALOGA DELOVNIH PREDMETOV (str. 102)

Ko so skladia polna so kupci zadovoljni, proizvajalci in prodajalci pa nezadovoljni. Zaloge delovnih predmetov nas stanejo. Delovni predmeti namre zavzemajo neko povrino in vsak kvadratni meter skladia nekaj stane. Zato je idealno, e zalog delovnih predmetov nimamo. Tega si seveda ne moremo privoiti, e nimamo zagotovljene absolutno zanesljive oskrbe z delovnimi predmeti. e je oskrba lahko motena, si morajo podjetja zagotoviti zaloge, hkrati pa zagotoviti, da so te zaloge im manje. Najbolja zaloga delovnih predmetov je tista, ki je ni. To si lahko privoijo samo velike tovarne, ki imajo svoje majhne dobavitelje tako strenirane, da jim dostavljajo potrebne koliine delovnih predmetov ob katerikoli uri. e se kaken dobavitelj pregrei ga vrejo ven iz trga. * Obstajajo 4 dejavniki od katerih je odvisna koliina zaloge delovnih predmetov (vse 4 je treba znati): - Koliina dnevne poraba Ve kot porabimo, ve zaloge moramo imeti - tevilo dni od naroila do prejema Vasih je dobavitelj sposoben dobaviti delovne predmete v enem dnevu (reni pesek). Vasih je rok dobave lahko tudi po ve mesecev, vendar se s planiranjem v naprej lahko izognemo akanju. Dalji kot je rok dobave, vejo zalogo si je treba narediti (e nimamo stalnih dobaviteljev). Idealno je, e ni zalog in je dobavitelj en sam. Vendar pa je tu zelo velik riziko (dobavitelju se lahko kaj zgodi). e imamo ve dobaviteljev imamo veje stroke (stroki usklajevanja). V praksi imamo ponavadi vsaj 2 dobavitelja. - Rezervna koliina, ki mora zadoati v primeru motenj. e ni delovnih predmetov, nastane ogromna koda. Motnje so: vreme, vojna, stavka carinikov, stavka prevoznikov. - Razmerje med stroki skladienja in stroki naroanja. e se naroi samo en kos, je to izredno drago na en kos. e pa naroimo 1000 000 kosov, pa je dobava poceni, vendar pa se nam ti kosi potem e dolgo asa zadrujejo v skladiu, kar pa stane. 5.4 STORITVE (str. 103) Storitve se plaajo, usluge so zastonj. Storitve se ne skladiijo. Nimajo materialne oblike. Ne moremo jih prijeti. Ve kot 50% kosmatega domaega proizvoda predstavljajo storitve. --- 25.11.2005 prva ura --* Storitve lahko lenimo v treh smereh: 1. SKUPINA - 38

- Tuje e fakulteta plauje Telekomu za telefon (storitev opravi enota izven zdrube) - Pogojno lastne (e vedno jih moramo plaati) e znotraj fakultete en laboratorij dela za drug laboratorij. Denar ne gre ven iz drube. 2. SKUPINA - Kratkorone lahko jo uporabimo samo enkrat (let v Ameriko e ga zamudimo, moramo kupiti novo storitev) - Dolgorone lahko jo uporabimo vekrat (patenti, licence, blagovne znamke) 3. SKUPINA - najpomembneja delitev 1) Storitve, ki so neposredno vkljuene v izvajanje poslovnega procesa tiste, brez katerih na poslovni proces ne more potekati ali pa ne poteka normalno. \Bannitvo \Potna storitev \Prevoznika storitev 2) Storitve, ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa (dolgorona storitev) Neposredno pridobivanje znanja pomeni, da ga e drugi dan lahko uporabijo v svoji zdrubi. e kupimo licenco za uporabo nekega patenta za doloeno tevilo let, lahko znanje iz te licence zanemo praktino takoj uporabljati. Podobno je pri odkupu patenta, kjer pridobimo pravico za avtorjeve iznajdbe. Tako je tudi z izobraevalnimi teaji (jezikovni, raunalniki, ola letenja). Te storitve bi morali obraunavati takrat, ko jih dejansko uporabljamo. Zaradi poenostavljenega obraunavanja nekatere manj vredne storitve te vrste obraunavamo sproti (jih prikaemo kot stroke obdobja v katerem smo plaali tako storitev). e se je uslubenec nauil veine in bo na vedskem na predstavnik 8 let, se bodo stroki teaja obraunali v tekoe obdobje (v tisto leto, v katerem je potekal teaj). Za storitve ki so draje (recimo blagovne znamke, licence in vasih tudi patenti) pa je ve monosti. e bi recimo hoteli poimenovati izdelek po svetovno znani osebnosti bi imeli naslednje monosti: #Enkratno plailo za neomejeno uporabo #Plailo za neko obdobje (recimo za do 5 let) to plailo mi v tem obdobju Amortiziramo #Doloena vsota na vsak prodan izdelek * Ugotovitev: Ne amortizirajo se samo delovna sredstva, ampak tudi dolgorone storitve. 3) Storitve ki vplivajo na vzpostavljanje okoliin potrebnih pri poslovnem procesu na ravni drube kot celote V celotni dravi/drubi obstaja veliko dejavnosti, ki so potrebne da zdrube (zlasti gospodarske) normalno delujejo. Potrebno je zagotoviti olanje ljudi (ustanoviti je potrebno zavode, ki to delajo). Potrebno je zagotoviti zdravljenje ljudi (zdravstvene zavode). Potrebno je zagotoviti otroko varstvo da lahko odrasli prihajajo v slubo. Potrebno je skrbeti za red. Potrebno je ljudi predstavljati v tujini (to dela vlada). Tudi te storitve se plaujejo. Direktno sicer iz prorauna, ampak posredno pa to plaujejo davkoplaevalci. Brez teh storitev bi bilo delovanje podjetij moteno ali pa celo onemogoeno. Pri teh storitvah velja Solidarnostno naelo tisti ki imajo ve tudi ve plaajo. 4) Storitve, ki omogoajo navzonost (= prisotnost) sredstev potrebnih pri doloenem poslovnem procesu e nam zmanjkuje lastnega denarja, vidimo pa dobro poslovno prilonost, ki bi se nam odprla z nabavo neke opreme, se pokae potreba po dodatnem denarju. Ta denar lahko dobimo kot posojilo banke. Za to posojilo plaamo Obresti. Obresti so stroek tovrstne storitve. Tudi zavarovalnina je stroek tovrstne storitve. Cena za storitve je ponavadi doloena za enoto storitve. V doloenih primerih, pa je cena doloena za neko celoto storitev v konkretnem letu. To na primer delajo odvetnike pisarne, ko jih najame kakna firma. Zahtevajo, da se jim za enoletno pripravljenost vnaprej nakae recimo 2 000 000 SIT (na tak nain si lahko zagotovimo izvajalca) - 39

V storitev v ojem pomenu besede vkljuujemo praviloma storitve iz prve vrste (tiste storitve, ki so neposredno vkljuene v izvajanje poslovnega procesa) iz druge (storitve, ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa) in veinoma tudi iz etrte (tiste storitve, ki omogoajo navzonost sredstev potrebnih pri doloenem poslovnem procesu). Storitve tretje vrste ne uvramo v pojem Storitve v ojem pomenu besede. Primer: Podjetje praznuje 50 letnico svojega obstoja. V ta namen organizira proslavo v Cankarjevem domu. Pri organizaciji proslave je podjetje imelo dve storitvi: moralo je najeti dvorano v Cankarjevem domu in moralo je najeti kulturni ansambel. Vpraanje: V kateri dve od teh tirih bi razvrstili storitev najema prostorov in najem ansambla? Odgovor: S tem, da smo za doloen as najeli prostor, smo omogoili prisotnost sredstev potrebnih pri poslovnem procesu (4. skupina). Storitev ansambla sodi v tretjo skupino (ker je v druge 3 ne moremo uvrstiti). To je sicer huda izjema, ker tretja skupina ne sodi v storitev v ojem pomenu besede, ampak v naem primeru je to tako, kljub temu da je ne plaujemo po solidarnostnem naelu. Zaradi tega bo podjetje po proslavi bolj ponosno. Vpraanje: Uvrsti dovoljenje za gradnjo za primer ko takoj plaamo. Odgovor: tuja; kratkorona; storitev, ki vpliva na vzpostavljanje okoliin potrebnih pri poslovnem procesu 5.5 DELOVNA SILA (str. 104) V zdrubah poteka ustvarjanje poslovnih uinkov. Poslovnega uinka ne bi bilo, e ne bi bila vsebina poslovnega procesa tudi delo. Delavci = tisti, ki delajo v zdrubi, niso pa lastniki te.

5.5.1

VRSTE DELA (str. 104)

Delo mi lahko obravnavamo v: - Gospodarskem smislu Naprej premiljena in ciljna lovekova dejavnost v smeri ustvarjanja in pridobivanja poslovnih uinkov - Fizikalnem smislu Premagovanje upora, ki ga usmerjeno telo opravi na doloeni poti - Fiziolokem smislu Poraba energije pri doloenih gibih ivega telesa - Psiholokem smislu Zavestni napor loveka, da dosee doloen cilj Prvina poslovnega procesa je tudi Delovna sila. Delovna sila so umske in telesne sposobnosti ljudi, ki omogoajo, da ti ljudje lahko opravljajo doloene vrste dela. Pri delu vasih prevladuje poraba telesne energije (telesno delo) vasih pa umski napor (umsko delo). Vedno pa nastopata obe obliki dela (razmerje ni nikoli 1:0 oz 0:1). * Delovna sila se v poslovnem procesu uveljavlja in razvija izven njega se pa obnavlja. Z fakultetnim znanjem se lahko v zdrubi uveljavimo zlasti, e je to znanje, ki smo ga na fakulteti pridobili pisano na delo v zdrubi. Naa delovna sila se bo v tem primeru v najveji moni meri uveljavila. e dobimo po sprejetju v slubo prave izzive, potrebno pomo in aktualno delo, se bodo ez dve leti zaradi nae razvitosti za nas "tepli" na trgu delovne sile (zaradi nae razvitosti). e pa stalno delamo monotono delo, pa bo nae znanje v petih letih zastarelo. Obnavljanje delovne sile je obnavljanje telesnih in umskih sposobnosti. To je skrb za zdravje, rekreacija, izpopolnjevanje znanja. Tudi pri nas bo prilo do tega, da bo potrebno na leto narediti doloeno tevilo novih izpitov in na vsake nekaj let bo treba ponovno opravljati stare izpite. - 40

Zaposlenec se spopada z izzivi, ki mu jih nalaga poslovni proces. Tu nas zanima razmerje med zaposlencem in delom. To razmerje opazujemo v dveh smereh: - Kot sposobnost zaposlenca za opravljanje doloenega dela - Odnos do dela Na posameznika vpliva ve faktorjev, da izvaja doloena opravila: - Usposobljenost - Naravna nadarjenost - Pridobljene izkunje Pri veini ljudeh usposobljenost za delo naraa. Za veino poklicev je lovek od 40-45 leta na vrhuncu. Potem zanejo delovati fizioloki dejavniki in usposobljenost za opravljanje doloenega dela pada. Pri nekaterih poklicih se to zgodi hitro, pri drugih pa poasi (nogometa je po 35. letu e za odpis). Na odnos posameznika do dela vplivajo razline okoliine: - Fizioloke (zdravje) - Psiholoke - Drubene - Ekonomske e nekdo dela v slubi dalj asa, kot je to potrebno, ima verjetno doma slabo eno. e nekdo dela v prijetnem okolju ob prijetnih sodelavcih, lahko od njega priakujemo, da bo imel bolj pozitiven odnos do dela. e ima reeno stanovanjsko vpraanje, bo imel bolj pozitiven odnos do dela. lovek, ima lahko pozitiven odnos do enega dela in negativen odnos do drugega dela.

5.5.2

NOSILCI DELOVNE SILE IN POGODBA O ZAPOSLITVI (str. 105)

Ko lovek vstopi v zdrubo (se zaposli), se mora tako on kot zdruba ravnati po pravilih igre. On ponudi v uporabo svojo delovno silo (zato se govori o trgu delovne sile in ne o trgu dela). Zdruba mu mora jamiti za doloene pravice. V ta namen se podpie pogodbo o zaposlitvi. V njej so opisane temeljne pravice in obveznosti obeh strani. Kar se tie strokov delovanja posameznika je treba vedeti, da e pridobivanje zaposlenca za potrebe zdrube nekaj stane (objava oglasa, pregled prijav, razgovori). Zdruba ima tako stroke s lovekom, e preden je ta kaj naredil. Ko pride v slubo, ga mora zdruba opremiti. Zagotoviti mu mora prostor, udelebo teajev (za pridobitev licenc, ki jih rabi za opravljanje svojega dela). Ko lovek odide iz zdrube, ji s tem povzroi stroke. --- 25.11.2005 druga ura --5.5.3 --- 1.12.2006 prva ura---

POTROKI DELOVNE SILE IN DELOVNI DOSEKI (str. 106)

Pri vseh prvinah poslovnega procesa smo spremljali potroke teh prvin. pri delovnih sredstvih -> amortizacija pri delovnih predmetih > koliinska poraba (porabili smo 75 kg bakra). Tudi pri delovni sili nastajajo potroki. Potroke delovne sile opazujemo v dveh smereh (=so posledica dveh dejavnikov): - Doline delovnega asa = koliko asa posameznik dela - 41

- Intenzivnosti loveka pri delu Potroki delovne sile so torej plod porabe delovnega asa in intenzivnosti pri delu. dolina dela 45 50 38 intenzivnost dela 1,6 1,5 0,2 potroek delovne sile 45 * 1,6 = 72 50 * 1,5 = 75 38 * 0,2 = 7,6

Ovrednotenje potrokov: Pri ostalih prvinah poslovnega procesa smo predpostavili, da se to pomnoi z neko oceno. Pri delovni sili (ta je tudi prvina poslovnega procesa) bi bilo to zelo udno. Viina plae mora biti doloena tudi glede na doseke, ki smo jih dosegli in ne samo na as, ki smo ga vloili. V Jugoslaviji so bili delavci plaani tudi od izida poslovanja. 5.5.4 VRSTE OSEBNEGA DOHODKA (str. 106)

Bolj pravilen izraz kot Osebni dohodek bi bil Dohodek iz dela ali Delovni dohodek. Plaa je ena izmed oblik osebnega dohodka, ki ga lahko zaposlenec pridobi v zdrubi. Vrste osebnega dohodka, ki jih lahko dobimo v zdrubi: - Plaa = Osebni dohodek iz opravljenega tekoega dela to je osnovni del, ki ga dobimo - Nadomestila plae - Osebni dohodki iz naslova dosekov ustvarjalnih pobud - Osebni dohodki iz naslova uspenega poslovanja (=dobika) S tem nismo pokrili vsega, ker zaposlenci dobivajo tudi dodatek na delovno dobo. Slovenski raunovodski standardi so zato zaeli uporabljati za vse vrste zaslukov (vkljuno z odpravninami), ki jih posameznik dobi. Zasluek je iri pojem od osebnega dohodka. 5.5.5 PLAA KOT OSEBNI DOHODEK IZ OPRAVLJENEGA DELA (str. 107)

Plaa je odvisna od: - Koliine dela - Doseene kakovosti dela Vloena koliina dela se mora potrditi v doseeni kakovosti dela (doseki = izidi = uinki = rezultati). - Vrednosti toke Ta je od zdrube do zdrube in od podjetja do podjetja razlina. - Delo v izjemnih asovnih pogojih e je to prisotno, potem je plaa vija. - irina delovnega podroja zaposlenega

V delo vlagamo: - asovni obseg (174 ur) - Zahtevnost dela - 42

Koliina vloenega dela je ponazorjena z zmnokom teh dveh kategorij. Bolj kot je delovec obremenjen, teje je delo. * Na to kako zahtevno je delo nekoga v primerjavi z zahtevnostjo dela drugih vplivajo tiri sestavine: - Potrebna usposobljenost, ki jo posameznik mora imeti (izobrazba, izkunje, specialna znanja (izpit iz letenja)) - Odgovornost, ki nastopa pri izvajanju dela (= opravka = opravila) Nekateri so odgovorni za ustrezno uporabo delovnih sredstev, nekateri za zdravje ljudi, nekateri za varnost ljudi, nekateri za dobre nalobe. - Vrsta fizinega in umskega napora Napor pomivanja oken do pol metra in nad dvema metroma je veji, kot pomivanje oken od pol metra do dveh metrov. - Pogoji v katerih zaposlenec dela To so temperatura, kvaliteta zraka, ustrezni delovni predmeti, Razmerje med najbolj zahtevnim in najmanj zahtevnim delom doloa konvencija. Vsaka druba se dogovori, kakne razlike v relativnih razmerjih bo dovoljevala. V socializmu za normalne delovne uinke nihe ni mogel zasluiti 6x ve kot tisti, ki je bil za normalne uinke najslabe plaan. Najslabe delo, ki je bilo oznaeno z relativnim razmerjem 1, je bilo razelektritev bakelitnih odlitkov (treba je bilo podrgniti s suho krpo po odlitku). Delo snailke v pisarnah je bilo 1,13. Delo snailke v proizvajalnih prostorih je bilo 1,17. Po letu 1990 je bilo razmerje 12 proti 1. Podjetja pa si lahko privoijo tudi veja razmerja. Najbolj zahtevno delo je tisto, kjer je zahteva po visoki usposobljenosti, dodatnih znanjih, velika odgovornost, teek fizini napor, teki pogoji dela. Tako je recimo delo astronavta. V teku meseca dni zaposleni opravljajo razline naloge. V izvedbo dobijo delovni program. Delovni program je spisek nalog, ki jih mora nekdo v nekem obdobju opraviti. Ko iemo relativno razmerje, ki ga bomo doloili temu posamezniku, ugotovimo, da posameznik v teku tega delovnega programa opravlja dela razline zahtevnosti. Povprena zahtevnost dela tega posameznika je setevek zmnokov relativnih razmerij in asov, ki jih uslubenec porabi za doloena opravila. dele dela 0,5 0,25 0,25 zahtevnost 3 4 8 zmnoek 1,5 1 2 setevek zmnokov = 4,5

Za opravljanje dela moramo biti ljudje pripravljeni (usposobljeni) in pri njem smo obremenjeni (vpliv odgovornosti, napora, delovnih pogojev). * Na uinke lahko gledamo iz ve vidikov: - Koliina uinkov opravljenega dela Za ugotavljanje koliine uinkov dela obstaja ve nainov ugotavljanja: - Z normami = predvidena koliina uinkov opravljenega dela, ki jih je treba opraviti v doloenem asu ta sistem je najbolj pravien. Norme so lahko: \skupinske \induvidualne - 43

\asovne neko operacijo je potrebno opraviti v naprej predvidenem asu \koliinske doloeno tevilo operacij je potrebno opraviti v doloenem asu - Z delovnim programom ta sistem je najbolj razirjen V teku doloenega asa je potrebno dosei priakovane izide. Na vijem poloaju kot smo, dalje je to asovno obdobje. Pri delavcih so to ure/dnevi, pri direktorjih pa leta. - Po razpololjivem asu, ki ga nekdo da na razpolago Gasilci niso plaani po tevilu pogaenih poarov ampak po asu ko so na razpolago. Tudi kirurgi niso plaani po tevilu operacij. - Na podlagi vrednostno izraenih uinkov Tako so plaani trgovski potniki in zavarovalniki zastopniki. Plaani so po tem, koliko prodajo in koliko zavarovalnih polic sklenejo. To se prevede v vrednost toke. Plaani so na osnovi opravljenega prometa. - Kakovost uinkov opravljenega dela -Kakovost Naj bi bila taka, kot jo poslovna politika nekega podjetja doloa. Nekatera podjetja stavijo na absolutno kakovost svojih izdelkov. Pri nekaterih podjetjih pa je ravno obratno. e bi hladilniki zdrali veno, bi veino firm, ki bi proizvajale hladilnike propadlo. Zato delajo hladilnike, ki se v desetih letih pokvarijo. - Pravoasnost Plauje se takrat, ko je to v interesu zdrube. Primer je recimo raztovarjanje ladij. Pristanie delavce nagradi, e eno ladjo raztovorijo v dveh dneh namesto v predvidenih treh dnevih. - Gospodarnost pri doseganju uinkov opravljenega dela To gospodarnost opazujemo z vseh tirih strani poslovnega procesa. Pri delovnih sredstvih: Primer: e imamo zaposlenega oferja si ne elimo, da bi se njegov avto stalno kvaril. Nekako ga moramo stimulirati (= spodbujati), da avta ne kvari. V asu vojne, ko je bilo malo kamionov, je bila slika vsakega oferja, ki je prevozil 300 000 km brez generalnega popravila, objavljena na prvi strani Slovenskega poroevalca. Pri delovnih predmetih: Tu gre za vpraanje izmeta in odpadka. Pri storitvah: Morajo biti relativno kakovostne in relativno poceni. Vsak nadrejeni je dolan poskrbeti, da je as njegovih podrejenih ustrezno porabljen. Ko vse te stvari upotevamo, dobimo osnovo za plao. Razreiti pa moramo e 3 probleme: *1. Kako nagrajujemo in kaznujemo odstopanja od predvidenih izidov (to vpraanje je na izpitu odgovorjeno le v 5 %) Recimo da je predvideni izid: Koliina: 1, Kakovost: 1, Gospodarnost: 1 - (1 je povpreje) Nek posameznik dosega +10% -20% +5% tevilo tok, ki je ugotovljena z zmnokom (ure * povpreno razmerje) se mora korigirati. - 44

Nastopijo 3 monosti: - Premosorazmerna lestvica 1.1 , 0.8 , 1.05 - Padajoa (=degresivna) lestvica 1.07 , 0.83 , 1.03 - Naraujoa (=progresivna) lestvica 1.15 , 0.6 , 1.08 | tu ga kaznujemo do amena Ta pravila morajo biti v naprej doloena. Imamo e dva dejavnika, ki vplivata na plao. - asovni pogoji Ni vseeno, ali moramo neko stvar delati dopoldne (6:00 14:00), popoldne (14:00 22:00) ali ponoi (22:00 6:00) Ritem povprene pripravljenosti ljudi je tak, da smo v najbolji pripravljenosti od 8:00 do 10:00. Nato se malo znia, okoli 12-tih spet naraste, okoli 14, 14-tih naa sposobnost pade. Najslabe je med 2:00 do 4:00. Od ljudi, ki delajo ponoi se ne more priakovati doseganje enakih izidov, kot pri tistih, ki delajo dopoldne. To se upoteva preko asovnih pogojev. Popoldansko in nono delo je zato plaano bolje. - irina delovnega podroja Za razliko od delovnega programa (to je spisek nalog, ki jih mora posameznik opraviti v doloenem obdobju) je delovno podroje, spisek opravkov, ki jih je posameznik sposoben izvajati in je za njih zdruba zainteresirana. Opravki so podlaga za delovne naloge. e nekdo zna programirati v nekem jeziku je to opravek. e temu dodamo, da mora biti narejeno do nekega asa, postane opravek delovna naloga. Primer: e se neka avtomehanina delavnica ponaa s tem, da popravlja vse vrste avtomobilov in ima dva zaposlena. Eden zna popraviti 10 najpogostejih vrst avtomobilov, drugi zna pa popraviti vse vrste avtomobilov. Tudi e en mesec pride v popravilo samo tistih 10 vrst avtomobilov, ki jih znata oba popraviti, bo dobil tisti, ki zna popraviti vse vejo plao. Rauna za raunanje toke na izpitu ne bo. Od bruto plae mora delodajalec odvesti prispevke. V Sloveniji ti prispevki predstavljajo 22%. neto plaa = ista plaa = (bruto plaa prispevki) Od neto plae moramo odvesti dohodnino. Ta je od 16% do 50%. Podjetje mora plaati e delojemalske prispevke, ki znaajo 16%. 5.5.6 ZAJAMENA PLAA KOT OBLIKA OSEBNEGA DOHODKA (str. 110)

Zajamena plaa je manja (56 000 neto) od minimalne plae (126 000 bruto). Zajamena plaa je tista, ki jo jami drava tudi e gre zdrubi zelo slabo. Ta znesek po zakonodaji zadoa za materialno varnost zaposlenca, ne pa tudi njegove druine. 5.5.7 NADOMESTILA PLAE KOT DELA OSEBNEGA DOHODKA (str. 110) - 45

Povpreno nadomestilo plae (=osebnega dohodka) je 177 000. Nadomestila plai se plaujejo za as bolezni in za as dopusta. Nadomestilo se oblikuje v odvisnosti od naih preteklih delovnih uinkov. Ta vrednost ne sme biti veja, kot e bi zaposlenec delal in bi dosegal normalne delovne uinke. e je bolezen posledica nesree pri delu in je kriva zdruba, potem je ta vrednost maksimalna (=100%). *Na izpitu je treba nateti 2 vzroka za nadomestila plae nadomestilo za as bolezni, nadomestilo za as dopusta *Iz vidika zdrube je najbolj pomembna delitev vseh vrst nadomestil na dve veliki skupini: - Tista nadomestila, za katera mora denar zagotoviti zdruba - Tista nadomestila, za katera zagotovi denar drugi dejavnik e sodnika sodie poklie za porotnika, plaa sodie. Porodniko plaa socialno zavarovanje. 5.5.8 OSEBNI DOHODKI OD UINKOV USTVARJALNIH POBUD (str. 110) To so nagrade za inovacije (=inovacijske nagrade) Ustvarjalne pobude so lahko razlinih vrst: - Nov izdelek - Nov tehnoloki postopek - Nov organizacijski postopek - Nov nain oglaevanja Osebni dohodek od uinkov ustvarjalnih pobud se oblikuje po druganem pravilu, kot v prvih dveh primerih. Tu as tuhtanja ni ne vpliva. Upoteva se poveani dohodek zdrube, ki z enim svojim delom tvori osnovo za nagrado za inovacijo. Gleda se za obdobje recimo 5 let. e je v petih letih dohodek zdrube 1 000 000 je nagrada 50% 10 000 000 40% 500 000 000 10% Delovni dohodek delavca = kvadratni koren od (dohodka, ki ga delavec ustvari * plaa zaposlenega) e so delavci soudeleeni pri dobiku podjetja, imajo vejo motivacijo za ustvarjanje dobika. --- 2.12. prva ura --5.5.9 --- 24.11.2006 druga ura---

OSEBNI DOHODKI IZ USPENEGA POSLOVANJA (str. 111)

Ob doloenih izidih v poslovanju podjetja omogoajo zaposlencem da sodelujejo na dobiku na dva naina: a) skupinska udeleba Podjetje da na razpolago neko vsoto denarja in delavci se odloijo za kaj se bo ta vsota porabila (recimo za delavsko ambulanto, otroko varstvo). Noben posameznik neposredno ne dobi niesar. b) individualna = posamina udeleba - Delavcu se lahko povea plaa, lahko dobi izplaano vsoto v obliki gotovine ali delnic.

- 46

c) druge udelebe delavca na dohodku oz. dobiku - Do leta 1994 je obstajala kategorija (ki je zaposlencem preko tistega dela dohodka, ki je bil namenjen za skupno porabo omogoala: odobritev kreditov za stanovanjsko gradnjo, izobraevanje, nakup stanovanja, zdravstvene storitve Danes tega ni ve. 6 STROKI (str. 119)

6.1 POTROKI, STROKI IN IZDATKI (str. 119) Veina strokov v podjetjih (in drugih zdrubah) nastaja zaradi ustvarjanja poslovnih uinkov. Potroki so koliinsko, asovno, stopenjsko ali kako drugae izraena poraba prvin poslovnega procesa. Primer: Podjetje dobi kredit pri banki. ez dva meseca ga brez obresti vrne. Ali pri tem nastajajo stroki ali ne? Odgovor: NE, ker smo vrnili isti znesek. Gre samo za izdatke. Opredelitev strokov iz drubeno ekonomskega (=drubeno gospodarskega) vidika: (tega ne bo na izpitu) Do leta 1990 je veljalo, da so stroki cenovno, vrednostno ali denarno izraeni potroki delovnih sredstev, delovnih predmetov in storitev v ojem pomenu besede. Do tega leta je torej veljalo, da e smo imeli osebne dohodke iz dela, se ti osebni dohodki (plae) niso obravnavali kot stroki. * Stroki so cenovno (= denarno = vrednostno) izraeni potroki vseh tirih prvin poslovnega procesa (definicijo je samo do tu treba znati), ki nastajajo pri smotrnem doseganju poslovnih uinkov, ki jih je potrebno pokriti pred ugotavitvijo poslovnega izida. Primer: Kupimo zemljie. Zanj damo 100 000 000 SIT. Ali imamo v zvezi s tem stroke ali ne? Odgovor: Ker se samo zemljie ne troi, ta znesek NE predstavlja stroka. To pa zato, ker se zemljie ne amortizira. (davki se ne tejejo) Primer: Imamo visokogorski hotel in vabimo goste: "Pridite in vdihavajte najbolj sve zrak na svetu." Ali imamo v zvezi s porabo zraka stroke? Odgovor: NE. Zato ker se zrak trenutno e ne da ovrednotiti. Primer: Smo podjetje Mercator. Odpremo trgovino v rni gori. Da bi se prikupili narodu, damo po tihem drutvu za mutante 10 000 000 SIT. Ali so to stroki? Odgovor: NE. Ker smo dali denar po tihem to nima veze z ustvarjanjem poslovnih uinkov. e bi dali na glas. pa bi to bili stroki. Primer: Pri nastajanju mize, za izdelavo katere bi obiajno lo 0,25 kubika lesa, porabimo 2 kubika lesa. Ali sta 2 kubika lesa stroek? Odgovor: NE, zato, ker to, kar smo mi naredili, ni bilo smotrno. Majhno nesmotrnost e lahko tejemo kot stroek, ampak, e je pa popolnoma nesmotrno, pa ne. Stroke v poslovno-tehninem smislu delimo dalje v dve veliki skupini: . V tiste, ki so nasprotje dohodka (dohodek je trno pridobljena dodana vrednost). Tu uporabljamo poustvarjeno delo drugih (delovna sredstva, storitve in delovne predmete od drugih). . V tiste, ki so del dohodka. To skupino strokov imamo, e ustvarjamo neko novo vrednost. Frizer na primer dobi plao, ki se teje kot stroek. Ta stroek je nastal zaradi tega, ker je frizer hkrati ustvarjal dodano vrednost na dohodek. Plae so del istega domaega proizvoda, medtem ko je amortizacija delovnih sredstev del kosmatega domaega proizvoda. - 47

To je bila prva delitev. Poglejmo si primer za drugo delitev: Primer: Recimo, da v mesecu aprilu (ko so noi mrzle) na cesti Ljubljana Koper nastane luknja. e smo mi tisti, ki popravljamo avtoceste imamo 2 moni odloitvi. Lahko popravimo luknjo v neki noi od 0:00 do 4:00. Lahko pa naredimo to v soboto v juliju mesecu in zapre cesto dopoldan od 8:00 do 12:00. e se odloimo za prvo odloitev je treba zaposlencem plaevati nadure, nono delo in treba je osvetliti cestie. Tu bi imeli veliko strokov, ne bi bilo pa problemov z varstvo voznikov, ker ponoi ni veliko prometa in zaprtje enega pasu ne bi bilo problematino. e pa sprejmemo drugo odloitev je manj strokov, vendar nas bo 60 000 ljudi preklelo, ker jim bomo pobrali veliko asa, zaradi poasne vonje bodo porabili ve bencina Stroki se torej delijo na dve skupini: - Zasebni stroki, ki nastanejo pri tistemu, ki izvaja doloeno dejavnost. - Zunanji tisti, ki jih povzroamo drugim. Drubeni stroki so setevek zasebnih in zunanjih strokov. Drava mora prisiliti izvajalce, da zmanjajo zunanje stroke (na raun zasebnih). Primer: e gozdno podjetje zgradi cesto bo to za njih stroek. Vendar pa to cesto uporabljajo tudi zasebni lastniki. Nosilec dejavnosti je torej imel zasebne stroke in zasebne koristi. Drugi, ki so to cesto uporabljali pa niso imeli strokov, ampak samo zunanje koristi. Gradnja ceste je bila torej drubeno koristna. Primer: Termoelektrarna pretvarja premog v elektrino energijo. Pri tem spua v zrak veplov-dioksid. S tem uniuje sosednje gozdove. S tem drugim povzroa zunanje stroke.

Stroke delimo tudi na 3 skupine: - Stroke ustvarjanja (ti prevladujejo) Pri izdelovanju mize porabljamo les, delo strojev, delo loveka. To so stroki ustvarjanja mize. - Stroki infrastrukture Da lahko pridemo do tovarne je treba zgraditi cesto. Cesta predstavlja infrastrukturne stroke. -Transakcijski stroki (ko prehaja lastnina od ene enote do druge) Ko se zgovarjamo o tem, kdo bo izdeloval mize in komu jih bomo prodajali, ne proizvajamo nobenega poslovnega uinka. Imamo pa stroke vzpostavljanja stikov z drugimi ljudmi zato, da bodo ustvarjali in prodajali mize. To so transakcijski stroki. (te stroke so ele pred 13 leti odkrili) Stroki niso izdatki, kljub temu, da gre vasih za isti znesek. Izdatki so zmanjanje denarnih sredstev. Primer: Plaevanje rauna za kavo je recimo izdatek Med stroki in izdatki obstajajo 3 vrste soodvisnosti: - Stroki, ki ne temeljijo na izdatkih. e nekdo pokloni klininemu centru neko napravo vredno 60 000 000 SIT, potem v tem primeru klinini center ne bo imel izdatkov. Od tega delovnega sredstva pa moramo ravno tako obraunavati stroke amortizacije. - 48

- Stroki, ki so gospodarsko povezani z izdatki (najbolj pogosti) a) nastopijo najprej stroki nato pa izdatki (plaamo kasneje) Kupimo recimo delovne predmete, ki nam jih dobavitelj pripelje, nismo jih pa se plaali. Te stvari smo mi e porabili pri izdelavi izdelkov, pri emer so nastopili stroki. Izdatki bodo pa nastopili ele ko bomo poravnali raun. b) nastopijo stroki in izdatki hkrati (isti dan plaamo in amortiziramo) Parkiramo na plaljivem parkirnem prostoru in ko odpeljemo to plaamo s kartico podjetja. Isti dan so nastali stroki (ker smo uporabili storitev - uporabo parkiria) in izdatki (ker smo plaali). c) nastopijo najprej izdatki in potem stroki (plaamo predno zaetkom amortizacije) Kupimo redko opremo, ki jo je treba takoj plaati. Stroke (zaradi amortizacije) s to opremo bomo imeli ele, ko bo zaela oprema delovati (prej jo bomo e skladiili). - Izdatki, ki ne vodijo k strokom Tak primer je, ko kupimo (in seveda tudi plaamo) zemljie. 6.2 NAELNE (=NARAVNE) VRSTE STROKOV (str. 120) Stroke delimo po tirih temeljnih prvinah poslovnega procesa, temu pa e eno dodamo (v bistvu razdelimo stroke storitev na dva dela): - Stroki delovnih sredstev - Stroki delovnih predmetov - Stroki storitev v ojem pomenu besede - Stroki delovne sile - (pogojno) Stroki dajatev drubeni skupnosti (dravi) za storitve, ki vzpostavljajo okoliine potrebne pri poslovnem procesu Ta delitev je sicer logina, ni pa dobra. Ima dve hudi slabosti: - Nekatere stroke je mono uvrati v ve nakazanih vrst Primer: Pokvari se nam neka oprema. Moramo jo popraviti. Kakni stroki bodo nastali v zvezi z popravilom te opreme, e to naredijo zaposlenci v naem podjetju? Odgovor: Stroki delovnih predmetov (rezervni deli) in stroki delovne sile Primer: Imamo zalogo materiala. Te delovne predmete hoemo nekje skladiiti. Kakne stroke bomo imeli v zvezi s skladienjem teh delovnih predmetov? Odgovor: Stroki storitev e nimamo lastnega skladia Stroki delovne sile in stroki delovnih sredstev e imamo lastno skladie - Stroki pri stopenjskem obraunu nastopajo vekrat in nastopajo pod razlinimi nazivi Slika za primer stopenjskega obrauna je tudi v knjigi str. 121 e bi tako zajemali stroke, bi se nam isti znesek pojavil vekrat, stroki pa bi spreminjali nazive: stroki konnega izdelka stroki sestavnega dela stroki polizdelka Zaradi teh pomanjklivosti v praksi raje uporabljamo izvirne stroke: - 49

--- 8.12..2006 prva ura --6.3 VRSTE IZVIRNIH STROKOV (str. 120) Stroka se je tega problema zavedla, zato je ponudila monost zajemanja strokov, ki vstavi drubo v razmerje do dejavnikov v okolju. Iz tega vidika imamo raunovodske reitve strokov, ki so najbolj znane. * Od 7 alinej jih je treba znati 6 (pogojne ni treba znati). To te vpraa, e si med oceno 5 in 6: - Stroke materiala tu gre predvsem za stroke delovnih predmetov in tistih delovnih sredstev, ki jih amortiziramo. Sem dajemo tudi drobni inventar. - Stroke storitev V to so vkljuene storitve, ki so povezane z delovanjem poslovnega procesa. Tu gre tudi za stroke dela (e kdo dela kot tudent je to stroek tuje storitve (ni stroek zaposlenca znotraj drube)). Sem dajemo tudi stroke najemnine. - Stroke amortizacije Tu gre za stroke delovnih sredstev in dolgoronih storitev (patenti, licence) - (pogojno) stroke odpisov zalog in terjatev to so odhodki --- do sem so bili stroki, ki so nasprotje dohodka --- od tu naprej so stroki, ki so del dohodka - Stroke financiranja To so stroki obresti od dobljenih kreditov, stroki denarnih transakcij - Stroke drugega vraunanega dohodka ali dajatev skupnosti (davki in prispevki (stroki registracije motornega vozila)) Tisto kar dobi drubena skupnost (drava ali obina) - Stroke kosmato kosmatih pla = Stroki dela sem sodijo tudi stroki odpravnin --- 2.12.2005 druga ura --V teh skupinah opazujemo izvirne stroke. Poglejmo, katere od teh strokov uvramo med stroke, ki so nasprotje dohodka (tu dejansko porabljamo prvine poslovnega procesa): - Stroki materiala - Stroki storitev - Stroki amortizacije Pri ostalih skupinah strokov gre za delitev novo-ustvarjene vrednosti, zato so to stroki, ki so del dohodka (financiranja, plae, materialni stroki (= stroki materiala + stroki storitev)) 6.4 STROKOVNA MESTA (str. 123) Ni dovolj, e vemo samo kaj so stroki in kakne vrste strokov poznamo. Treba je vedet tudi zakaj in kje stroki nastajajo. * Stroki nastajajo zaradi izvajanja doloenih funkcij (poslovnih, organizacijskih in informacijskih) v prostoru in asu (vedno lahko opredelimo kje in kdaj so stroki nastali) za doseganje poslovnih uinkov. - 50

e poslovne uinke uspemo prodati vodijo k prihodkom. Znotraj prihodkov teimo k pozitivnemu poslovnemu izidu (predvsem v podjetjih, vendar tudi v zavodih). Konni cilj podjetja je ustvarjanje dobika, v zavodih pa da doseemo priblino ravnoteje med prihodki in odhodki. Strokovno mesto = neka organizacijska enota K opredelitvi strokovnih mest nas vodijo pojmi: - Funkcije - Prostor - Poslovni uinki Pravimo torej, da so strokovna mesta funkcijsko, prostorsko in uinkovno (=stvarno) opredeljena mesta v zaokroena delih (=enotah) zdrube, v povezavi s katerimi nastajajo stroki (za nastanek katerih je nekdo odgovoren). Te stroke je mono razporediti na poslovne uinke (s prodajo PU pokrijemo stroke). Strokovno mesto = neka organizacijska enota e reemo, da je neko strokovno mesto funkcijsko opredeljeno, potem se mora iz naziva strokovnega mesta razbrati, za katero funkcijo gre. Ime nabavna sluba, nam to pove, da se na tem strokovnem mestu opravljanja nabavna funkcija. Ime trna sluba, nam to pove, da se na tem strokovnem mestu opravljanja trna funkcija. Ime sluba informacijskega sistema, nam to pove, da se na tem strokovnem mestu opravljanja informacijska funkcija. e je iz imena strokovnega mesta razvidno, kje nastajajo stroki, potem reemo, da je strokovno mesto prostorsko opredeljeno. Primer: Prodajalna Mercator Ljubljana Traka 37. Prodajaln Mercator je ogromno. e trgovine ne bi prostorsko opredelili, bi jih lahko zamenjali s katero koli prodajalno v slovenskem prostoru. Primer: e reemo, da ima Gorenje poslovalnico na Dunaju, je Dunaj kot razlikovalna znailnost. O uinkovno (=stvarno) opredeljenih strokovnih mestih govorimo takrat, kadar je iz naziva strokovnega mesta mono razbrati kaj je poslovni uinek, ki ga proizvajamo na tem strokovnem mestu. Primer: proizvodnja zranih reetk (reetk za klima naprave), montaa telefonskih naprav Zakaj rabimo strokovna mesta? Najpomembneji podatek, ki ga inenirji in ekonomisti rabijo je, da vemo, koliko nas stane nastajanje nekega poslovnega uinka (storitve ali proizvodnja). Brez tega podatka ne moremo sprejeti nobenih pomembnih poslovnih odloitev. Strokovna mesta nam pomagajo, da se do tega podatka dokopljemo. Pravimo, da je namen vzpostavitve strokovnih mest dvojen: - Tehnini = Metodini Tu se nam gre, da se dokopljemo do pravilnejega podatka o tem koliko nas doloen strokovni nosilec proizvodnje ali storitve stane. - Organizacijski Noben stroek v zdrubi ne sme nastati ne da bi se vedelo, kdo je zanj odgovoren. Koliko strokovnih mest imamo? Imamo 4 dejavnike strokovnih mest: - Velikost zdrube Veja kot je zdruba ve strokovnih mest bomo imeli - Prostorska razprenost e podjetje ne stoji na enem kraju ampak je razpreno po desetih lokacijah bo tevilo strokovnih mest veje. - 51

- Nain (= vsebina) ustvarjanja poslovnih uinkov e proizvajamo eno samo vrsto poslovnega uinka v ogromnih koliinah bomo imeli manj strokovnih mest, kot e proizvajamo veliko vrst izdelkov. To, ali je proizvodnja mnoinska, serijska ali posamina vpliva na tevilo strokovnih mest. - Metode obrauna strokov e elimo stroke nadzorovati z razlinih zornih kotov je tevilo strokovnih mest veje. e smo zadovoljni z bolj enostavnim spremljanjem je tevilo strokovnih mest manje. Kakne vrste strokovnih mest poznamo in ksj dr ns njih dogaja? e gledamo iz stalia industrijskega podjetja potem loimo: - Proizvajalna strokovna mesta Tista, ki so neposredno povezana z ustvarjanjem poslovnih uinkov. Primer: Neko podjetje ima 2 glavni dejavnosti. Proizvodnjo in montao (Proizvodnja zranih reetk, Montaa telefonskih naprav to so strokovna mesta glavnih dejavnosti). Ima tudi stranske dejavnosti (te skrbijo za pestrost ponudbe, ne prinaajo pa toliko dobika kot glavne dejavnosti). Ima tudi pomone dejavnosti, ki skrbijo za laje delovanje temeljnih dejavnosti (gorilnica, avtopark). - Neproizvajalna strokovna mesta Tista, ki so izven funkcije ustvarjanja poslovnih uinkov (lastna ambulanta, lastna restavracija, nabava, prodaja, informacijski sistem, raunovodstvo) Na pomonih dejavnostih proizvajamo zaasne strokovne nosilce (ostajajo v zdrubi). Na glavnih, stranskih in neindustrijskih dejavnostih proizvajamo konne strokovne nosilce (zapuajo zdrubo). Podjetje se mora dokopati do podatka, koliko strokov ima z proizvajanjem doloene vrste poslovnih uinkov. e tej vrednosti dodamo e eleni dobiek, dobimo prodajno ceno. Ko nek stroek nastane, mu reemo izvirni stroek. e v tistem trenutku, ko nastane, tono vemo, katero strokovno mesto ga je povzroilo, potem govorimo o teh strokih kot o neposrednih (=direktnih) strokih strokovnih mestih. e bi iz slube za trg dobili naroilo 15 kav, bi se vedelo, da je to povzroil nosilec tega strokovnega mesta. e bi odpotovali z letalom v London, bi se nesporno vedelo, kdo je ta stroek povzroil. Nastanejo pa lahko tudi posredni (=indirektni = sploni) stroki, ki jih ne moremo enostavno pripisati doloenemu strokovnemu mestu. Oseba, ki je povzroila stroek se vedno ve, a e zmeraj ne vemo kateremu strokovnemu mestu bi pripisali doloen stroek. e finanni ravnatelj podpie posojilno pogodbo z banko in najame 100 000 000 SIT z letnimi obrestmi 3 000 000, so obresti stroek finanne funkcije. Stroek je lahko povzroen recimo zato, ker terjatve do kupcev e niso plaane (prodajna funkcija), ker smo morali nakopiiti zaloge materiala (nabavna funkcija). Recimo da imamo v podjetju 10 strokovnih mest za elektrino energijo. Ko dobimo raun za elektrino energijo ne vemo, katero strokovno mesto je porabilo koliko elektrine energije. e ugotovimo, da je nek stroek posreden nam to ne pomaga pri ugotavljanju strokov za nastanek doloenega poslovnega uinka. Zato poizkuamo pametno porazdeliti te stroke tako, da bomo na koncu vendarle korektno ugotovili koliko nas stane doloen izdelek. To naredimo na 2 naina: -Po sledilih (=kljuih = kazalcih =razdelilnikih) za delitev strokov - 52

e imamo monost pribljine razdelitve stroka po strokovnih mestih in lahko korektnost te razdelitve tudi dokazujemo. Pri stroku elektrine energije bi na primer vedeli, da je raun 1 000 000 na mesec. Vemo da glavnino elektrine energije porabljajo v delavnici. Iz moi svetil in motorjev in asa obratovanja teh (1,2 ali 3 izmene) priblino ugotovimo, katera strokovna mesta so povzroila koliko strokov. Stroek najemnine bi lahko razdelili po strokovnih mestih glede na to koliko m2 imajo (lahko tudi po m3). - Po dogovorjenih podlagah e imamo tak stroek, kot so obresti od posojil, imamo pa probleme kljub temu, da je bila odloitev za posojilo smotrna in v korist vsem zaposlencem. Vendar tega stroka ne moremo pripisati doloenemu strokovnemu mestu, niti ga ne moremo porazdeliti med strokovna mesta (tako kot raun za elektrino energijo). Za take stroke se je potrebno dogovoriti. Po pogovoru dobimo dogovorjeni podatek. Mona dogovorjena podlaga, ki slui za razdelitev posrednih strokov je lahko vrednost delovnih sredstev na posameznem delovnem mestu, tevilo zaposlenih na posameznem delovnem mestu (tu so mone hude napake in zlorabe, zato naj bi kljue postavljali poteni ekonomisti) Z izkunjami v razvoju zdrube pridobimo obutek, katera dogovorjena podlaga je bolj korektna. Izvirne stroke smo s tem porazdelili, vendar e vedno ne vemo, koliko nas stane izdelava posameznih izdelkov. Stroke, ki so zbrani na strokovnih mestih je treba pripeljati na strokovna mesta glavne dejavnosti, stranske dejavnosti in na neindustrijske dejavnosti. Postavi se vpraanje, kako to pripeljemo. Imamo 2 moni poti: - Reemo recimo, da je sicer stroek nastal na strokovnem mestu 18, toda nedvomno ga je povzroil ravnatelj strokovnega mesta 58. Ta je recimo prebral, da se bolje sodeluje s svojimi sodelavci, kadar posvea pozornost tudi osebnim problemom zaposlencev, zato je prosil ravnatelja slube za informacijski sistem, da iz kadrovske kartoteke naredi program, ki izpie podatke, kdaj imajo kateri sodelavci ali njegovi druinski lani rojstni dan. Na ta nain je ravnatelj strokovnega mesta 58 lahko gojil dobre stike s sodelavci s tem, da jim je ob teh posebnih dnevih estital. Ta program, ki ga je dal izdelati je stal recimo 2000 SIT (v hipu, ko je ta stroek nastal, je bil to izvirni stroek). Kljub temu, da je nastal na strokovnem mestu 18, bi ga pripisali strokovnemu mestu 58. Temu stroku se ree izvedeni (=preneseni = izpeljani = derivativni = sekundarni) stroek. - Za ostale splone stroke uporabimo dogovorjene podatke. VIST obrazca na strani 125 in stran 126 ni treba znati. OBOL=OBLUVIST = Obraunski List Ugotovitve Vseh Izvirnih Strokov (po strokovnih mestih). To je metoda za razdelitev posrednih strokov po strokovnih nosilcih. Nekatere strokovne povzroitelje je smiselno zavrniti (ne bomo delali razpisa za storitev, ki stane cca. 1 euro). 6.5 STROKOVNI NOSILCI (=NOSILCI STROKOV) (str. 128) To so proizvodi in storitve, ki jih naa zdruba ustvarja in prodaja. Te stroke morajo nositi poslovni uinki. Strokovni nosilci so: - Pridelki - Izdelki - Storitve elimo ugotoviti, koliko nas strokovni nosilci stanejo. Brez tega podatka ne moramo sprejemati pomembnih odloitev. 6.5.1 VRSTE STROKOVNIH NOSILCEV (str. 128) - 53

* Strokovne nosilce delimo v dveh smereh (na to vpraanje (pravilno) odgovori samo 1/3 tudentov): - Zaasni strokovni nosilci To so tisti, ki e ne zapuajo zdrube. Tisti, ki jih zdruba ne prodaja navzven. Tak je na primer polizdelek, sestavni del, storitev avtoparka... Tudi ti se slej ko prej pripeljejo do konnih strokovnih nosilcev. - Konni strokovni nosilci To so tisti, ki zapuajo sistem zdrube. To so proizvodi in storitve. Informacije o strokih po strokovnih nosilcih niso samo podlaga za prodajne, temve tudi za proizvajalne in nakupne odloitve. Brez podatka o tem, koliko nas stane ustvarjanje poslovnega uinka, tavamo v temi. V praksi strokovne nosilce opredelimo kot celotno koliino proizvodov in storitev, serijo PU, enoto PU ali kot del enote. Pri frizerju je strienje osnovna storitev. Pranje in barvanje pa so deli storitve. Te dele storitve se plaa posebaj, zato predstavljajo svoje strokovne nosilce. Primer kjer je stropkovni nosilec del enote: diamanti na volanu od avtomobila (ta jih originalno ni imel). --- 9.12.2005 prva ura --Stroki niso nujno nekaj negativnega! Veji stroki pomenijo veje prihodke in na podlagi tega razmerja se odloimo za doloene stroke ali pa ne! 6.5.2 STROKI PO STROKOVNIH NOSILCIH (str. 128) Stroke smo e pripeljali na strokovna mesta. Zdaj jih moramo pripeljati e na strokovne nosilce (to zna biti v problematino, e na enem strokovnem mestu delamo ve strokovnih nosilcev).

6.5.3 OBRAUN PO POLNI LASTNI CENI (str. 129) Beseda polna lastna cena pomeni, da bomo skuali pripeljati stroke nekega obdobja na strokovne nosilce (to pomeni na proizvode ali storitve), ki smo jih ustvarili v tem obdobju. Pri tem niti en euro ne ostane nerazdeljen. Pri vrednotenju po PLC smo pria novi lenitvi strokov = Sestava PLC: - neposredni materialni stroki - neposredni stroki pla (=osebnih dohodkov) - posredni (=sploni) stroki ustvarjanja poslovnih uinkov - posredni (=sploni) stroki izven funkcije ustvarjanja poslovnih uinkov * Pogled na stroke z vidika strokovnih mest in strokovnih nosilcev nam pokae, da lahko stroke razvrstimo v 3-4 kombinacije: - neposredni stroki strokovnih mest in neposredni stroek strokovnih nosilcev: stroek porabljenega kakava za proizvodnjo okolade. - neposredni stroek strokovnega mesta in posredni stroek razlinih strokovnih nosilcev: stroek vzdrevalnih del na opremi na tem strokovnem mestu; popravila, na strokovnem mestu, na katerem izdelujemo ve strokovnih nosilcev. - posredni stroek veine strokovnih mest in zato tudi posredni stroek vseh strokovnih nosilcev: stroek porabljene pitne in sanitarne vode v zdrubi kot celoti; obresti od kreditov. - posredni stroek vejega tevila strokovnih mest in neposredni stroek strokovnega nosilca: stroek oglaevanja na televiziji za nek izdelek, ki ga ustvarjamo na vejem tevilu strokovnih mest - 54

* Na izpitu dobi vpraanje, za kaken stroek gre v tem primeru. Ali povej primer takega stroka: neposredni stroek SM, posredni stroek strokovnega nosilca. 6.5.4 KALKULACIJE (=DELITVENI OBRAUNI STROKOV POSLOVNEGA UINKA) (str. 133) //sedaj govorimo o strokovnem mestu in ne o celotni zdrubi Pri kalkulacijah gre za izraunavanje strokov, bodisi enega, veih strokovnih nosilcev, strokov doloenega projekta, doloene dejavnosti. Kalkulacije delimo glede na tehniko obraunavanja in glede na as. Glede na tehniko obraunavanja delimo kalkulacije na: - delitvene kalkulacije - kalkulacije z dodatki Glede na as izraunavanja delimo kalkulacije na: - predraunske (v praksi so zelo pomembne, ker nam omogoajo natanneje nartovanje prihodnosti) - sprotne - obraunske Dobro obvladovanje strokovnih povzroiteljev nam zagotavlja nije stroke. PLC = e vse stroke doloenega obdobja razdelimo na ustvarjene uinke v doloenem obdobju. Lahko delamo kalkulacije za nazaj (podatki so na razpolago, kar je seveda laje) ali za naprej (doloene podatke si moramo zamisliti, kar vedno povzroa teave).

Imamo 3 vrste delitvenih kalkulacij: a) preprost delitveni obraun strokov uinkov celotni stroki PU / celotna koliina PU [stroki/PU] b) delitveni obraun strokov uinka z enakovrednostnimi tevili (ko imamo ve vrst PU) (celotni stroki PU / koliina v pogojnih enotah) * enakovrednostno tevilo za PU [stroki / pogojno enoto] c) delitveni obraun vezanih uinkov (celotni stroki PU vrednost stranskih PU) / stroek glavnega PU Glavna dejavnost je recimo izdelovanje piam, stranska dejavnost pa izdelovanje blazin iz odpadkov pri izdelavi piam. * delitveni obraun vezanih uinkov: v tem primeru imamo nek glavni ali ve glavnih poslovnih uinkov. Ena izpitna naloga je taka. Ob glavnih poslovnih uinkih nastajajo tudi stranki, lahko tudi kot odpadki, vendar, e imamo monost te odpadke prodati v tem primeru bi bilo nepravilno deliti glavne poslovne uinke z vsemi. *Kaj so to neposredne velikosti (izpitno vpraanje)? To so neke vrste kriteriji (=sodila = kljui = merila), za razdelitev strokov. Nekateri stroki na strokovnih mestih se porazdelijo na veje tevilo strokovnih nosilcev. Uporabljamo doloene neposredne velikosti za porazdeljevanje teh splonih strokov strokovnih mest na strokovne nosilce. * Kje to uporabljamo (neposredne velikosti)? - 55

To uporabljamo pri kalkulacijah z dodatki. *Zakaj to uporabljamo (neposredne velikosti)? Za porazdeljevanje splonih strokov na strokovne nosilce. *Povejte mi e dva od petih primerov neposrednih velikosti! - neposredne plae ljudi, ki so delali na doloenih strokovnih nosilcih - neposredni stroki materiala, ki so bili vgrajeni v doloene strokovne nosilce - neposredno t. delovnih ur v % - neposredno t. ur opreme, ki je bila porabljena pri proizvodnji Velikosti pa so: kljui merila, sodila.... Zakaj jim reemo neposredni? Zato ker so ti primeri neposredno povezani z doloenimi strokovnimi nosilci. Tudi pri obraunu strokov uinka z dodatki raunamo na preteklih podatkih. Kalkulacije z dodatki: a)obraun s preprostimi dodatki b) obraun z loenimi dodatki za vsako vrsto strokov c) obraun z loenimi dodatki na razline vrste neposrednih velikosti *Primer ki ga je bilo potrebno prepisati, na izpitu prinaa 15 tok! (str.137) * Na izpitu je treba znati sprednjo (iz esa sta sestavljeni PLC in ZLC) ter zgornjo stran kocke (str. 140) --- 9.12.2005 druga ura ---

6.5.5

OBRAUN PO ZOENI STROKOVNI CENI (str. 141)

Kadar pri ugotavljanju stroka nekega poslovnega uinka ne zajamemo vseh strokov, govorimo o vrednotenju po eni izmed razliic zoene strokovne cene. Na stroke lahko gledamo z razlinih zornih kotov. Gre za opazovanje istih strokov z razlinih zornih kotov. Kadar pogledamo kocko od spredaj, dobimo 6 vrst strokov: stroki materiala, storitev, pla, amortizacije, financiranja, davkov in prispevkov. Kadar zajamemo vseh teh 6 vrst strokov, e zanemarimo odpise terjatev in zalog materiala, od spredaj govorimo o vrednotenju po polni lasni ceni (PLC). Torej smo v tem primeru vseh tiso enot strokov, ki nastopajo v nekem podjetju razdelili na poslovne uinke. Prva od zoenih cen je t.i. zoena lastna cena (ZLC). V tem primeru vzamemo pri vrednotenju samo 4 stroke pri pogledu od spredaj. Ne vkljuujemo strokov davkov in prispevkov ter strokov financiranja. Stroki bodo v istem obdobju za isti poslovni uinek manji. To delamo zato, ker je nekatere stroke davkov in prispevkov zelo teko razdeliti. Drug razlog pa je, da se na ta nain izognemo vplivu sestave in obsega dejavnosti. Na ta nain torej dobimo bolj objektivno razdelitev strokov. Ne dobimo pa popolne informacije, koliko nas PU stane. e gledamo na kocko iz desne strani. V tem primeru smo kocko razdelili med dve vrsti strokov. Dobimo stroke funkcije ustvarjanja PU in stroke drugih funkcij. Tu vrednotimo po zoene strokovne cene funkcije ustvarjanja PU. Upotevamo samo stroke funkcije ustvarjanja PU. Tretji nain pa je, da pogledamo te stroke od zgoraj navzdol. V tem primeru razdelimo stroke na spremenljive in stalne.

- 56

6.6 STALNI IN SPREMENLJIVI STROKI (=OBSEG POSLOVANJA IN VRSTE STROKOV NA TEJ PODLAGI) (str. 142) Do teh strokov smo se dokopali z vpraanjem, kako se stroki spreminjajo z obsegom poslovanja. Posredni (=sploni) stroki: - stalni - spremenljivi //za ti dve delitvi (predvsem za drugo) nisem isto ziher da sta pravilni Neposredni stroki: - stalni - spremenljivi * Glej knjigo za 5 grafov (str. 143, 144, 145) STALNE STROKE delimo dalje: - neomejeno stalne: te stroki os vedno enaki.na enoto poslovanja pa se niajo (stroki amortiziranja) - omejeno stalne: kot celota so enaki, na doloeni toki pa narastejo. Na enoto poslovanja padajo (ogrevanje v izmenskem delu) SPREMENLJIVE STROKE delimo dalje: - sorazmerno spremenljivi: kot celota naraajo, na enoto poslovnega uinka so vedno enaki (neposredni materialni stroki) - napredujoe spremenljivi: kot celota naraajo nekoliko hitreje kot naraa obseg poslovanja in zato rastejo tudi na enoto poslovnih uinkov (oglaevanje preko TV-ja...prvi reklamni oglas je bil bolj potreben...vsak naslednji pa vedno manj) - nazadujoi spremenljivi: ti stroki kot celota naraajo poasneje kot obseg poslovanja (stroki razvoja, stroki obdelave podatkov) --- 16.12.2005 prva ura --*Na izpitu dobi recimo: Nariite mi, kako se gibljejo omejeno stalni stroki v celoti na enoto in primer enega takih strokov. * Na predavanjih sta se naredili dve nalogi, ki sta vredni od 12-15 pik na izpitu! (str.148, 149) *Druga naloga (str.150) (ena izmed dveh najtejih nalog, ki jo lahko na izpitu dobimo): Koliko znaajo povpreni in koliko mejni stroki 300-ga izdelka, e se celotni spremenljivi stroki na posameznih odsekih poslovanja obnaajo kot sorazmerno spremenljivi stroki. Celotni stalni stroek, ki znaa po koliini 0, 450 denarnih enot ter ob koliini 121 izdelkov poveajo za 270 denarnih enot, ob koliini 460 izdelkov, pa se poveajo za 180. Dodatne koliine so mone po 15 izdelkov. Reitev: Naredimo novo razpredelnico, kjer nas zanimajo samo tiste koliine, ki so za nas zanimive. Za nas so zanimive koliine: koliko nas stane proizvodnja 285-tih (300-15) izdelkov in koliko nas stane proizvodnja 300-tih izdelkov. Za ti dve koliini moramo izraunati celotne stroke. Najprej bomo izraunali celotne stalne stroke. V obeh primerih znaajo 720 (450+270) denarnih enot. Sedaj pa moramo pa ugotoviti e celotne spremenljive. Ker se obnaajo kot sorazmerno spremenljivi lahko uporabljamo tehniko linearne interpolacije. Celotni spremenljivi stroki pri 270-tih kosih 810 znaajo denarnih enot. K temu moramo priteti ustrezne stroke, ki zadevajo koliino 285 denarnih enot. 960-810. 360-270 Iemo koliken del celotnih spremenljivih strokov pade na koliino 285. Ugotovimo, da je to 810, ostala razlika je 150. 1/6. => 835 denarnih enot. Podobno naredimo e za 300 (dobimo 860).1555, 1580 Sedaj izraunamo povprene in mejne stroke. Mejni so (1580-1555)/(300-285)= 1,7; 1580/300 =5,27 - 57

6.7 VREDNOTENJE STROKOVNIH NOSILCEV PO SPREMENLJIVIH STROKIH (str. 151) Spremenljivi stroki = stroki kratkoronih odloitev = stroki poslovnih uinkov = stroki obdobja. Stalni stroki = stroki dolgoronih odloitev = stroki zmogljivosti (zmogljivosti zgradbe, opreme), Odvisni so namre predvsem od postavljenih delovnih sredstev, zgradb in opreme. Torej, ko se enkrat odloimo, da postavimo zgradbo in kupimo opremo, smo s tem e doloili veino stalnih strokov za obdobje prihodnjih 5, 10, 50 let. --- 16.12.2005 druga ura --6.8 NARTOVANJE ALI PREDRAUNAVANJE STROKOV (str. 151) Obraun po spremenljivih strokih je lahko bistveno hitreja in natanneja metoda kot po polni lasni ceni. * Ena naloga k se jo dobi na izpitu..rauna se jo s pomojo kocke na str. 140. Na izpitu se dobi tako nalogo, le da je potrebno izraunati kakne druge stroke, ampak logika je popolnoma ista. Polna Lastna Cena = Zoana Lastna Cena + stroki davkov in prispevkov + stroki financiranja Stalni stroki = Polna Lastna Cena spremenljivi stroki *Pri predraunih moramo vedeti: kaj vsebujejo, kakne oblike, kako jih sestavimo, roke predloitve, kdo so uporabniki, kdo so oblikovalci. Pri obraunih delamo deduktivno. Izhajamo iz ugotovljenih strokov na ravni podjetja kot celote. Ko delamo predraune za naprej, pa moramo izhajati iz strokovnih nosilcev in mest, da bomo na koncu ugotovili koliko bo strokov kot celoti in koliko nas bodo stali posamezni strokovni nosilci, torej poslovni uinki. Razmiljati moramo induktivno posaminega k splonim. Posredni ali sploni stroki (plae) povzroajo probleme pri porazdeljevanju. Imajo svoj stalni in spremenljivi del. e upotevamo, da imamo preko 200 vrst strokov in da imamo preko 1700 vrst poslovnih uinkov, potem je predraunavanje teh strokov zelo zakomplicirano, zato se podjetja v veini primerov odloajo za pristop k poenostavljenemu postopku pri predraunavanju. Ta se glasi takole: imamo v glavnem 2 skupini neposrednih strokov strokovnih nosilcev: neposredni stroki materiala in neposredni stroki pla. Ti v obiajnem predstavljajo 60%-80% vseh strokov. Vse ostale (20%-40%), ki jih je 198 vrst, pa bomo povezali k tema dvema skupinama. Taka naloga je na str. 153 *Izpitna naloga: Na strokovnem mestu 172 smo imeli 6 denarnih enot strokov izdelavnih pla, koliko posrednih ali splonih strokov smo dodali na teh 6 denarnih enot? Reitev: 4,80 Koliko je posrednih strokov: treba je seteti *Razlikovati mora med neposrednimi in posrednimi stroki!!! Doloanje celovitih kolinikov je zakomplicirano. 7 PRODAJNE CENE (str. 159)

7.1 CENA POSLOVNEGA UUNEK (str. 159) Prodajne cene se lahko razlikujejo za isti poslovni uinek pri proizvajalnem in trgovskem podjetju. Prodajna cena se praviloma oblikuje na enoto poslovnih uinkov, le v redkih primerih za neko celotno storitev. - 58

Cene se doloajo bodisi v trni tekmi (konkurenca). Druga monost pa je, da ceno doloi drava oz. pove kriterij za doloanj cene. Pravilna postavitev prodajne cene je najhitreji in najuspeneji nain, da se dosee velik dobiek. Prodajna cena mora pokriti polno lastno ceno. --- 23.12.2005 prava ura --7.2 SESTAVA PRODAJNE CENE (str. 160) poslovni izid (dobiek e je pozitiven, izguba e je negativen) = prodajna cena PLC razirjeni dobiek = prodajna cena ZLC dobiek = razirjeni dobiek pripadajoi davki in prispevki ter stroki financiranja, ki ga pokriva enota poslovnega uinka kosmati dobiek = prodajna cena stroki funkcije ustvarjanja PU dobiek = kosmati dobiek pripadajoi del strokov vseh drugih funkcij, ki jih pokriva enota poslovnega uinka * prodajna cena spremenljivi stroki = prispevek za kritje stalnih strokov in oblikovanje dobika (v argonu: prispevek, kritje) Spremenljivi stroki: 20 13 = 7 denarne enote za kritje stalnih strokov 3 pripadajoi del stalnih strokov, ki jih pokriva enota PU = 4 denarne enote dobika Prodaja 400 kosov PU. Vsaka enota bi moral pokriti 3 enote stalnih strokov. Celotnih stalnih strokov je bilo torej 1200 denarnih enot. e bi v istem obdobju namesto 400 kosov prodali 600 kosov, bi v tem primeru vsaka enoto PU pokrivala 2 enoti stalnih strokov. In seveda obratno, e bi bilo prodanih samo 200 kosov, v tem primeru bi morala vsaka enota pokriti 6 denarnih enot stalnih strokov in v tem primeru dobiek nebi ve bil 4 denarne enote ampak samo 1 denarno enoto. * Vasih na izpitu vpraa...povejte 4 vrste razirjenih poslovnih izidov. Odgovor: dohodek, dodana vrednost, razirjeni dobiek, kosmati dobiek, razlika v ceni razlika v ceni (mara ali rabat) = prodajna cena trgovskega blaga nabavna cena trgovskega blaga dobiek pri enoti trgovskega blaga = razlika v ceni pripadajoi del splonih strokov, ki jih pokriva enota trgovskega blaga Sploni stroki v trgovskih podjetjih so: stroki dela, stroki amortizacije, stroki montiranja.... Mara je razlika med prodajno ceno in nabavno ceno, ki jo doloi trgovsko podjetje. Pri rabatu je prodajna cena doloena iz strani proizvajalnega podjetja. Ob takih pogojih proizvajalno podjetje prizna trgovskim podjetjem doloen popust. 7.3 TRNO OBLIKOVANJE CENE (str. 164) Cena, ki si jo zamilja prodajalec, ni cena, ki jo bo zanesljivo dosegel na trgu. Trna cena se oblikuje kot izid pritiskov s stani ponudbe in s strani povpraevanja. - 59

Sile ponudbe so dejavniki, ki delujejo na strani ponudnikov oz. prodajalcev. Medsebojna odvisnost med koliino ponudbe in ceno je neodvisna spremenljivka cena. e je cena relativno nizka z vidika ponudnikov, potem ti ne bodo ponujali velikih koliin. e je cena visoka, bo naraala ponudba tega blaga. Na krivuljo ponudbe vpliva: potrebe ponudnika po gotovini, pokvarljivost blaga, gibanje cen nadomestnega blaga, priakovano gibanje cen, najpomembneji dejavnik: proizvajalni stroki. Povpraevanje: Tudi tu velja, da je cena neodvisna spremenljivka. Tu velja obratno: e je cena visoka, bo povpraevanje nizko, e bo cena nizka, bo povpraevanje naraslo. Na povpraevanje pa vplivajo: objektivni dejavniki (cena, zasluek kupcev), subjektivni dejavniki (potrebe in elje). Za oblikovanje trne cene, pa moramo ti dve krivulji spariti. * Na ustnem izpitu je treba znati 2 grafa (str. 165, 166), njune kombinacije (str. 167) ni treba znati 7.4 OBNAANJE PONUDNIKA PRI POGOJIH POPOLNE IN NEPOPOLNE KONKURENCE (str. 168) *Pri popolni konkurenci morajo biti izpolnjeni 4-je pogoji: - imamo opravka s homogenim blagom (blago je popolnoma zamenljivo) - veliko tevilo ponudnikov in veliko tevilo kupcev - obe strani se obnaata smotrno - mono je nemoteno preseljevanje vseh proizvajalnih tvorcev (delovne sile, proizvajalnih sredstev, znanja in drugih storitev) * Kadar eden od prejnjih 4ih pogojev ni izpolnjen, govorimo o prosti konkurenci. * Kadar pa vsaj dva pogoja nista izpolnjena pa govorimo o nepopolni konkurenci. Obnaanje v pogojih popolne konkurence z vidika ponudnika: Vpliv posameznika ponudnika na oblikovanje cene je neznatno. Prodajna cena je v pogojih popolne konkurence v bistvu doloena oz. fiksna. Z dodatno koliino ne bo poruil ravnoteja a trgu in s tem spremenil prodajane cene. rta prodajen cene je vodoravna (se ne spreminja). Drugae pa ne pri pogojih nepopolne konkurence. Imamo ve vrst. Kadar je na trgu en sam ponudnik, govorimo o monopolu. Kadar sta dva ponudnika govorimo o duopolu, kadar je od 3-8 ponudnikov, govorimo o oligopolu. Kadar imamo enega samega kupca govorimo o monopsonu, kadar sta dva kupca o duopsonu in oligospon, kadar je od 3-8 kupcev. * Kako lei rta v pogojih nepopolne konkurence, odgovor utemeljite. Lei padajoe. To pa zato, ker je vsak ponudnik pomemben. Ko se ponudnik, ki ima 30% dele na trgu doloi, da bo ponudil 50% ve, kar pomeni, da se bo na trgu znalo 15% ve blaga, s tem bo razmerje med koliinami ponudbe in povpraevanjem porueno. Cena bo padla. --- 23.12.2005 druga ura --8 PRIHODKI, ODHODKI IN POSLOVNI IZID (str. 173)

8.1 POSLOVNI UINKI, POSLOVNI IZDI IN VRSTE PRIHODKOV (str. 173) Gospodinjstvo ima dohodke, firma pa prihodke. Preivetje in razvoj podjetja je odvisna od tirih P-jev: - product (pravilna izbira poslovnih uinkov) - place (pravilna izbira trgov in kupcev) - price (pravilna izbira cene) - promotion (pravilna strategija pospeevanja prodajnih dejavnosti - 60

* Poslovni izid je razlika preseek vseh prihodkov nad vsemi odhodki. To je raunovodski ugotovljeni poslovni izid, ki se razlikuje od davno ugotovljenega poslovnega izida. Pri davno ugotovljenem poslovnem izidu smo lahko deleni raznih olajav in tako se ta dva poslovna izida ne pokrivata vedno. Poslovni izid se dokonno ugotavlja za obdobje poslovnega leta, ki se pri nas pogosto ujema s koledarskim letom. 8.2 PRIHODKI IN PREJEMKI (str. 175) Temeljna oblika prihodkov so po nai veljavni zakonodaji t.i. poslovni prihodki, ki se jih lahko ugotavlja na 3 naine glede na: - koliina prodanih poslovnih uinkov - koliina proizvedenih poslovnih uinkov - koliina plaanih poslovnih uinkov. Izdatki so zmanjanje denarnih sredstev. Prejemki so zveanje denarnih sredstev. Odnos med prihodki in prejemki (podobno kot med stroki in izdatki): - prihodki, ki ne temeljijo na prejemkih: ugotovljeni preseki zalog v skladiu - prihodki, ki so gospodarsko povezani s prejemki: a) nastopijo prejemki pred prihodki: e proizvajamo nekaj za kar so kupci pripravljeni plaati v naprej, imamo najprej prejemke in ele ko bo storitev opravljena oz. blago dostavljeno bomo beleili tudi prihodke b) nastopita obe kategoriji soasno: pri opravljeni frizerki storitvi, se to takoj plaa. lo je za prihodek in prejemek na isti dan in zato govorimo, da sta nastopila soasno. c) nastopijo prejemki za prihodki: ko prodamo nekemu drugemu podjetju koliino naih izdelkov. V trenutku, ko on podpie nao izdajnico, mi lahko to beleimo kot prihodke. Prejemki pa bodo nastopili, ko bo podjetje blago tudi plaalo. Plauje torej za nazaj (najprej dobi blago, plaa pa ele potem) - prejemki, ki ne vodijo k prihodkom: e dobimo posojilo banke, je to prejemek, ni pa prihodek; Ali npr., e prodamo zgradbo ali opremo, gre to za prejemke, ne pa prihodke, saj nismo prodali poslovnih uinkov. Vrste prihodkov: - redni (poslovni, finanni) - izredni Redni prihodki so prihodki iz rednega poslovanja. Sestavljeni so poslovanja. Poslovni prihodki so prihodki iz prodaje PU. * Valuta je tuj denar, * Deviza je tuj denar + terjatve do osebe z sedeem v tujini. *Vrste rednih prihodkov: (na izpitu je treba nateti 4): - prihodki iz prodaje PU - prihodki iz skupnega poslovanja (delitev konne prodajne cene) - prihodki iz prorauna (zavodi dobijo v glavnem prihodke iz prorauna) - prihodki iz dotacij, premij, kompenzacije, regresov, ki so vezani na PU - prihodki od delovnih sredstev danih v najem: renta car - 61 iz temeljnega poslovanja in finannega

- prihodki iz franizinga - prihodki iz lizinga Finanni prihodki: - dividende iz naslova delnic - obresti od danih posojil - obresti od kupljenih obveznic Izredni prihodki so dveh vrst. Nastopajo zaradi (str.178): - poveanje sredstev: - zmanjanje virov sredstev 8.3 ODHODKI (str. 181) * Odhodki so s prihodki povezani stroki (stroki, ki so v neprodanih zalogah, e niso odhodki). Razlika med stroki in odhodki je zlasti pomembna pri proizvajalnih podjetjih, saj se tu sreujemo z monim vplivom dinamike v zalogah proizvodov. * Stroki v proizvajalnih podjetjih vstopajo med poslovne odhodke na dva naina: - skladno s prodanimi koliinami - e od trenutka nastanka jih obravnavamo kot odhodke. *Raunska(str.182): Izraunati moramo mesec odhodkov po treh nainih vrednotenja strokovnih nosilcev (PLC, ZLC, spremenljivi stroki). Mi bomo izraunali prihodke, odhodke in poslovi izid. * Prihodki = prodana koliina * prodajna cena

--- 06.01.2006 prva ura --Odnos med odhodki in stroki (podobno kot je bilo razmerje med prihodki in prejemki): - odhodki, ki ne temeljijo na strokih (plailo sodne kazni, ali kakno nesmotrno ravnanje) - odhodki, ki so gospodarsko povezani s stroki: a) nastanejo stroki pred odhodki (to je v proizvajalni podjetjih pravzaprav pravilo, npr. poraba materiala v proizvodnji in ele nato prodaja) b) obe kategoriji nastopita istoasno (strienje: porabi nekaj minut svojega dela, ele,...nastanejo stroki, ker se storitev takoj zarauna, praktino odhodki nastopijo takoj) - stroki ki ne vstopajo med odhodke (bolj zgodovinsko...stroki pla niso vstopili v odhodke, saj so bili del poslovnega izida) V obdobju nastali stroki: stroki v obdobju dokonane proizvodnje = stroki v zaetnem stanju nedokonane proizvodnje - stroki v konnem stanju nedokonane proizvodnje redni odhodki = stroki v razdobju prodanih proizvodov = stroki v zaetni zalogi proizvodov - stroki v konni zalogi proizvodov - 62

Vrste odhodkov: - redni (poslovni, finanni) - izredni *Povejte mi primer rednega poslovnega odhodka: stroki materiala v prodanih proizvodih *Primer rednega finannega odhodka: stroki plaanih obresti za dobljene kredite *Primer izrednega odhodka: odpis neizterljivih terjatev *Vrste izrednih odhodkov: //to se navezuje na zgornje vpraanje - zmanjanje doloenih vrst sredstev: ugotovljeni primanjkljaj zaloge, odpis neizterljivih terjatev - poveanje doloenih vrst virov sredstev: v nae breme dosojene in e plaane sodne kazni, naknadno ugotovljene obveznosti do dobaviteljev 8.4 DOHODEK (str. 184) Vrste pozitivnega poslovnega izida: - dohodek - dobiek Dohodek je trno pridobljena dodana vrednost. Razlogi zakaj se lahko ti dve kategoriji med seboj razlikujeta: - e dodane vrednosti, ki smo jo ustvarili, ne uspemo prodati (v takem primeru, dodana vrednost nikoli ne bo dobila denarne potrditve) - e dodane vrednosti ne dobimo plaane. Dohodek dobimo tako, da od vseh prihodkov (poslovni, finanni, izredni) odtejemo tiste odhodke, ki temeljijo na materialnih strokih (stroki materiala + stroki storitev) in strokih amortizacije. Dohodek je razirjeni poslovni izid, dobiek pa je tisti pravi poslovni izid. Dobiek dobimo, kadar od vseh prihodkov odtejemo vse odhodke. Dohodek lahko ugotavljamo, kadar imamo dobiek ugotovljen takole: dobiek + preostali odhodki (to so tisti, ki temeljijo na strokih vraunanega dohodka (stroki dela, financiranja, davkov in prispevkov)) Delitev dohodka lahko opazujemo v dveh smereh: - namenska razdelitev: komu pripada \ lastni dohodek (ta ostaja v zdrubi) \ dohodek, ki pripada drugim (davki in prispevki, stroki financiranja, dividende) - po asu: kdaj ga razdelimo (sproti, po izkazu uspeha) \ razdeljen med letom (plaa, stroki financiranja, vraunani davki in prispevki iz odhodka) \ dohodek razdeljenim po dnevu izkaza poslovnega izida (osaebni dohodki iz naslova dobika) 8.5 DOBIEK (str. 188) - nerazdeljeni ali zadrani dobiek - razdeljeni \ davek na dobiek (gre dravi) \ isti dobiek (ostane v zdrubi) Delitev istega dobika: - zaposlenci ali dividende (lastnikom) - 63

- ostane v zdrubi (razline vrste rezerv ali rezervacije) - akumulacija v ojem pomenu besede: krepitev materialne, kapitalske moi podjetja (z akumulacijo raste vrednost delnic, e pa ne akumuliramo ampak to razdelim med dividende, potem delnice ne rastejo) Akumulacija v irem pomenu besede pa je, e akumulaciji pritejemo e rezerve. Razlikovati moramo tudi raunovodski dobiek od davnega dobika. Obiajno se ta dva dobika razlikujeta. Preveliki skoki v prikazanem dobiku niso zaeleni (ob vejem dobiku se povea apetit, prihaja do nesmotrnega razdeljevanja, zapravlja,.... pri velji izgubi pa pride do pretirane panike), zato je potrebno izbrati tako metodo vrednotenja proizvodov v proizvajalnih podjetjih, da se tem skokom izognemo. Izbira metode, da se izognemo neelenim skokom: - PLC: Kadar imajo doloena podjetja enakomeren obseg proizvodnje in neenakomeren obseg prodaje. - ZLC: Za sezonske zdrube (neenakomeren obseg proizvodnje in enakomeren obseg prodaje) *Raunska naloga: Ugotavljanje poslovnega izida, ki je lahko dobiek ali izguba (str.189, 190) Naloge na izpitu bodo po PLC ali po spremenljivih strokih *Na katera dva naina vstopajo stroki v proizvajalnih podjetjih med poslovne odhodke: - vstopijo skladno s prodanimi koliinami - od vsega zaetka jih obravnavamo kot poslovne odhodke --- 06.01.2006 druga ura --8.6 IZGUBA (str. 192) 8.6.1 UGOTAVLJANJE IZGUBE (str. 192)

Treba je narediti vse, da do izgube sploh ne bi prilo, zato je potrebno upotevati opozorilne znake. Opozorilni znaki so: - Pada prodaja naih poslovnih uinkov (e pada prodaja samo nam, smo e v globoki godlji, e pada tudi naim tekmecem, se je pa oitno celotna panoga znala v krizi) - Celotna drava se znajde v krizi * Zelo poenostavljeno obravnavamo 2 vrsti izgube: - izguba zaradi premajhnega dohodka v primerjavi z e razporejenim dohodkom - izguba zaradi premajhnega prihodka za oblikovanje dohodka (to je huji primer. e material je bil draji od prihodkov) 8.6.2 PORAVNAVANJE IZGUBE (str. 193)

Izguba je negativni poslovni izid in se jo lahko pokriva samo z neko obliko pozitivnega poslovnega izida. * Treba je znati 4 od 6-tih nainov poravnavanja izgub. Poravnavanje izgube v prvih petih letih: - Na raun dobljenih dotacij brez obveznosti vraanja (dajo jih predvsem druge zdrube v okviru irega poslovnega sistema, e imajo zdrube sporazum ali pogodbo o medsebojni pomoi te vrste) - 64

- Na raun odpisa obveznosti do tretjih oseb (prorauni, dobavitelji itn.), ki so odpisale svoje terjatve do dane zdrube, lahko tudi v postopku prisilne poravnave -Na raun (pozitivnega izida) rednega poslovanja v drugih letih petletnega obdobja Poravnavanje izgube po preteku prvih petih let z lastnimi viri sredstev: - Iz rezervnega sklada oziroma z zmanjanjem nenominiranega kapitala - Iz nerazdeljenega dobika (prejnjih let) - Iz drugih delov kapitala, npr. poslovnega sklada Izgube ne moremo poravnati s sanacijskim kreditom. Kredite je namre vedno treba tudi vrniti. Pojem uspenega poslovanja je primerjalne narave. e poslujemo slabe od povpreja, to e ni neuspeh, je pa slabo poslovanje. * Ekonomski neuspeh je, e se zaradi izgube v poslovanju trajneje zmanjuje lastni kapital. Ekonomski neuspeh moramo razlikovati od finannega ali pogodbenega neuspeha. * Finanni neuspeh je e nismo ve sposobni poravnavati svojih pogodbenih obveznosti. Lahko imamo samo finanni neuspeh. Recimo: poslujemo uspeno, vendar nam v doloenem trenutku lahko zmanjka denarja, ker nam dolniki niso e plaali. Mono pa je tudi, da smo finanno premoni a smo v Ekonomskem neuspehu in si tako zmanjujemo kapital. Toda ne glede na finanno sposobnost, e neko podjetje 3 leta posluje negativno, se bodo zaeli doloeni postopki: - predsanacija (tega bi se moralo vsako podjetje posluevati vsak dan) - sanacija (do tega pride kadar slabo poslujemo) - steaj (=prisilna poravnava) (e steaj uspe ima podjetje zaradi tega trajneje posledice, vendar lahko naprej uspeno posluje) - likvidacija (=zaprtja) zdrube, ki ima v lasti podjetje. 8.7 NARTOVANJE PRIHODKOV, ODHODKOV IN POSLOVNEGA IZIDA (str. 198) Prihodke nartujemo tako, da se vpraamo koliko bomo prodali doloenih PU in po kakni prodajni ceni. Ko nartujemo odhodke se vpraamo koliko tistih strokov, ki smo jih nartovali bo v prodanih koliinah. Pogoj za nartovanje odhodkov so nartovani stroki, ki jih potem primerjamo z nartovanimi prihodki. Ob predpostavkah se spraujemo: Koliko moram ustvariti prihodkov, da ne bomo imeli izgube, koliko moramo imeti prihodkov, da bomo dosegeli eleni dobiek, koliko se morajo nai spremenljivi stroki spremeniti proti prodajnim cenam, da bomo lahko dosegli eleni izid. Tu imamo dva preprosta matematina izrauna: Glej tudi graf v knjigi (str. 200) e se ukvarjamo z eno samo vrsto poslovnega uinka: P = prihodki od prodaje F = stali stroki V = spremenljivi stroki D = dobiek Q = koliina poslovnega uinka pc = prodajna cena P = F+V+D - 65

Q=(F+D)/(pc-v) e nimamo opravka z enim samim poslovnim uinkom: Predpostavimo, da obstaja stalno razmerje med prodajno ceno, med prihodki in spremenljivimi stroki. Del nad spremenljivimi stroki nad prihodki je 60%. P=(F+D)/(1-V/P) Prag pokritja (=prag donosnosti = prag gospodarnosti = toka preloma): Toka v kateri je obseg prihodkov enak obsegu odhodkov. *Izpitno vpraanje: Izraunajte koliken mora biti znesek prihodkov v toki preloma, e vemo da ima podjetje za 3milijone evrov stalnih strokov, eli dosei 5 milijonov evrov dobika, dele spremenljivih strokov v prihodkih pa je 0,75. F = 3 milijone D = 5 milijonov V/P = 0,75 Tukaj je podatek elenega dobika zavajajo, saj raunamo v toki preloma, torej namesto dobika vstavimo 0! P = F / (1-V/P) = 12 milijonov --- 13.01.2006 prva ura --9 SREDSTVA (str. 203)

Premoenje je sopomenka za sredstva, kapital pa je nekaj drugega. * Prvine Poslovnega Procesa opazujemo iz doloenega obdobja, medtem ko sredstva (= premoenje) opazujemo iz doloenega trenutka. Pri sredstvih se vpraamo, kaj ima zdruba v doloenem trenutku v svoji lasti ali posesti. To kar imamo v lasti se nahaja v treh skupinah pojavnih oblik: v trdnem (stvari), tekoem (denar) in plinastem stanju (terjatve). Zdrube potrebujejo sredstva za pridobivanje ekonomske koristi, seveda e sredstva ne preoblikujemo teh koristi ne bo. Sredstva ne smemo enaiti s pojmom aktiva. * Glavne skupine sredstev: - osnovna sredstva (so v oblikah stvari, denarja in pravic, ki v teku poslovnega procesa postopno prenaajo svojo vrednost na PU in se v prvotno pojavno obliko vrnejo v razdobju daljem od enega leta. (To so: zgradba; denar; pravice: patenti, licence) - obratna sredstva (so v oblikah stvari, denarja in pravic, ki se v teku poslovnega procesa hitro preoblikujejo in se v prvotno pojavno obliko vrnejo v razdobju krajem od enega leta. (To so: drobni inventar, vse zaloge materiala, drugih delovnih predmetov; terjatve: denarna sredstva iz prodanih PU; pravice: terjatve do kupcev) - finanne nalobe (kupljene delnice druge drube, kupljene obveznice, kupljeno zemljie, ki ga ne potrebujemo) - rezervna sredstva - aktivne asovne razmejitve (stroki prihodnjega obdobja (plaamo naronino za leto 2008 e novembra 2007). Z aktivnimi asovnimi razmejitvami se lahko lano zakrije izgubo (ni zakonito, se pa dogaja), na kar je potrebno paziti pri zdruitvi.) Z osnovnimi in obratnimi sredstvi delujemo v rednem poslovanju, s finannimi v finannem. - 66

Primeri osnovnih in obratnih sredstev: vodni elektrarni: osnovna: zidovje, turbine; obratna: terjatve do kupcev neplaane elektrike, vodni filter bolninici: osnovna: stavba in oprema; obratna: zdravila, kri, povoji, rjuhe, terjatve do kupcev hotelu: osnovna: zgradba; obratna: pribor e k osnovnim sredstvom dodamo dolgorone finanne nalobe (povrnejo se v obdobju daljem od enega leta), potem govorimo, da so to stalna sredstva. e k obratnim sredstvom dodamo kratkorone finanne nalobe (povrnejo se v obdobju krajem od enega leta), potem govorimo, da so to gibljiva sredstva. Nematerialne ali neoprijemljive nalobe ali nalobe v dobro ime: oblike sredstev ali premoenja so razline. Npr.: e sem zaloba in mi je dobro brani pisatelj zapustil pravico, da oddajam knjige brez odkodnine. To je stvar, ki je ne moremo prijeti in jo teko vrednotimo, toda predstavlja vrednost. Npr.: rodovnik pri psih. Posebnost teh nalob je, da so lahko ali pa niso prikazana med sredstvi, jih pa skuamo v primeru prodaje podjetja nedvomno unoviti. Pravice: Ena izmed vrst sredstev. Ni ne stvar ne denar. Znotraj pravic imamo t.i. terjatve. Lahko se zgodi, da terjatev ne moremo unoviti, zato se je potrebno pametno zavarovati. Najbolj znana zavarovalna oblika terjatev, e gre za sumljivega planika je hipoteka na nepreminine.

10 VIRI SREDSTEV (str. 207) 10.1 POJMOVANJE VIROV SREDSTEV (str. 207)

Na sestavo sredstev vpliva dejavnost zdrube. Dejavnik poslovanja ima vpliv tudi na kategorijo virov sredstev. * Viri sredstev so izraz pripadnosti ali kritja sredstev (ist je popizdil, da mu na izpitu tega ne zna 70% folka). Od kje imamo kaj? Vse, kar ima druba iz preteklosti je neporabljeni dohodek., neporabljeni dobiek (=akumulacija). e bi v preteklosti vse porabili potem zdaj ne bi imeli ni. Viri sredstev so tako kot sredstva opredeljeni z vidika doloenega trenutka. Zlato pravilo financiranja: e mi doloena sredstva potrebujemo dolgorono, potem moramo imeti tudi dolgorone vire sredstev. 10.2 FINANNO POSLOVANJE (str. 208)

Opazujemo ga v dveh smereh: 1. smer: za kakne roke gre: - kratkorono je potrebno zagotavljati plailno sposobnost (=likvidnost) - 67

- dolgorono podpirati poslovanje; financiranje - zagotavljanje denarja za kritje izgub v poslovanju 2. smer: kakne stvari dejansko potekajo: - pridobivanje sredstev z vidika virov sredstev - preoblikovanje sredstev, ki ga lahko spremlja preoblikovanje virov sredstev - vraanje sredstev, v tem primeru se tudi zmanjujejo viri sredstev 10.3 DOLOGORONO FINANCIRANJE POSLOVANJA (str. 208)

* Od kje lahko dobimo sredstva? (znati je treba dve od 11-tih) 1) na podlagi akta o ustanovitvi 2) z namenskimi darili ali donacijami 3) s prenosom sredstev drugih na zdrubo brez obveznosti vraila 4) iz naslova samoprispevkov in solidarnosti 5) iz poslovnega izida 6) z odstopanjem oziroma preusmeritvijo davkov in prispevkov 7) od domaih vlagateljev 8) od tujih vlagateljev 9) na podlagi posojil in depozitov 10) z izdajo vrednostnic 11) na drug nain v skladu z zakonom * Notranje financiranje = poveevanje vrednosti lastnega kapitala z akumulacijo dobika.

10.4

PREOBLIKOVANJE SREDSTEV, PREOBLIKOVANJE VIROV SREDSTEV (str. 209)

Tudi viri sredstev se preoblikujejo, npr: obveznost do dobavitelja se preoblikuje v kratkorono posojilo pri banki, to pa se preoblikuje v dolgorono posojilo pri banki. 10.5 ZMANJEVANJE VIROV SREDSEV ALI VRAANJE SREDSTEV (str. 209)

Zdruba poravnava obveznosti glede na tip obveznosti: - tekoe obveznosti sproti - kratkorona posojila v enkratnem znesku - dolgorona posojila tekom ve let po obrokih --- 13.01.2006 druga ura --10.6 VRSTE VIROV SREDSTEV

Viri sredstev so (ob nerazdeljenem dobiku) med drugim: - nominirani kapital (ustanovitvene vloge) - kratkorona posojila (do leta dni) - dolgorona posojila (nad letom dni) - tekoe obveznosti (do dobaviteljev, prorauna, zaposlencev, financerjev,..) - 68

- pasivne asovne razmejitve (e nam nekdo plaa za na PU vnaprej (predujme kupcev), takrat e ne moremo govoriti o prihodkih, ampak so to pasivne asovne razmejitve. Ko bomo to storitev opravili, bomo ta konto premaknili iz pasivnih asovnih razmejitev med prihodke. S pasivnimi asovnimi razmejitvami pa lahko skrivamo dobiek, zato da ne bi bili obdaveni. To je kaznivo, vendar teko dokazljivo. * Do koga imamo tekoe obveznosti? (to zelo rad vpraa) do dobaviteljev, do drave, do zaposlencev Na vire sredstev lahko gledamo z razlinih zornih kotov, ki jih lahko razdelimo na: - trajni in zaasni (veino zaasnih virov ima doloen rok zapadlosti) - tuji in lastni (tuje bo potrebno vrniti, lastnih ne bo potrebno vrniti) - dolgoroni in kratkoroni *Lasten in zaasen vir sredstev: rezervni sklad, zadrani dobiek, pasivne asovne razmejitve *vir sredstev, ki je kratkoroen, tuj in ni kratkoroni kredit: tekoe obveznosti do dobaviteljev, do zaposlencev, do drave *lasten vir, ki je trajen: nenominirani kapital, lasten kapital 11 VREDNOSTNICE IN VREDNOTENJE PODJETIJ (str. 213) 11.1 VREDNOSTNICE (str. 213)

Vrednostni papirji so za nekoga sredstva, za nekoga drugega pa vir sredstev. e ste lastnik Krkinih delnic, je to za vas sredstvo ali premoenje, z vidika Krke pa vi predstavljate Krki vir sredstev. Najbolj tipine so obveznice in delnice. * Delnice so lastniki vrednostni papirji. Z njimi dobimo pravico do upravljanja (to velja za navadno delnico). Kot lastnik tvegamo, da ne bomo dobili letnega nadomestila in da se nam bo zmanjala vloena vrednost. * Obveznice so dolnike listine. Do tistih ki imajo v rokah nao izdano obveznico, smo mi dolniki. Tisti, ki imajo v rokah obveznice, nimajo pravice do upravljanja. Imajo zajamen donos. Tudi pri obveznicah se lahko zgodi, da gre neka stvar k vragu. e drava izgubi vojno, potem obveznice te drave postanejo nivredne. *Potrebno je poznati razliko med navadno delnico in obveznico. Ter da se zavedate, da so delnice razlinih vrst, pri emer je zlasti t.i. pretvorljiva delnica zanimiva, ki jo lahko po potrebi lastnik pretvori v obveznico ali obratno. 11.2 TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV (str. 214)

Kadar izdamo vrednostne papirje, pridemo z njimi na primarni (=izvirni) trg vrednostnih papirjev. Novo izdane delnice so vse na primarnem trgu. Kasneje, ko se te delnice prodajajo drugi reemo, da se je delnica premaknila na sekundarni trg. Gre na obeh trgih se gre za isti papir. Pojem sekundarnega trga vrednostnih papirjev obsega kupovanje in prodajanje e izdanih vrednostnih papirjev. Trg vrednostnih papirjev je velik trg (obraajo se veliki denarji), zato ga je potrebno imeti pod nadzorom. Imamo 3 institucije za nadzor, ki jim reemo infrastruktura trga vrednostnih papirjev: - borza (tu prodaja nadzorovano kupo prodajanje) - klirinko depotna druba (belei lastnike) - agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) - 69

Pod kotacijo A so na borzi vrednostnice najboljih drub (dolgo asa stabilna podjetja, tevilne preglede nad poslovanjem, nikoli zapadlo v krizo, imajo ugledne nadzorne svete). Imamo kotacije A, B, C, ... pri nas pa imamo borzno kotacijo, kotacijo vzajemnih skladov in t.i. prosti trg. 11.3 VREDNOTENJE PODJETIJ (str. 216)

* Imamo 3 stopnje vrednotenja podjetij: 1.stopnja: objektivno vrednotenje: opazujemo imetje zdrube (zgradbe, oprema, zemljie) 2. stopnja: subjektivno vrednotenje: Pri vrednotenju nas zanimajo prihodnje koristi, zato se spraujemo, kakne poslovne funkcije ima, kaken je razvoj, kakno je okolje. To so dokazi glede subjektivne vrednosti, kajti to ne moremo prijeti, ampak samo ocenimo. 3. stopnja: zbiranje dokazov za subjektivno doloene vrednosti podjetja: politini vplivi; ocenimo ugodnost okolja Po vseh treh stopnjah dobimo vrednost podjetja. Na neki delnici pie, da je vredna 5000 SIT. Ocenjujemo, da bo ta druba prihodnje leto ustvarjala dobiek 10% na kapital, ki ga ima. Na trgu pa velja banna obrestna mera 5%. Vrednost delnic 4000/0.05 * Zakaj sploh vrednotimo podjetje poleg tega, da elimo vedeti, koliko denarja imamo? - pri kupo-prodaji podjetja - pri delitvi podjetja * Podjetje je lahko blago in pri tem blagu imamo lahko negativno ceno. Negativna cena za podjetje pomeni, da mora prodajalec plaati kupcu, da bo vzelo podjetje. To se zgodi, e gre za slabo podjetje, ki bo zahtevalo dodatna vlaganja za to, da se bo podjetje postavilo na noge. * Kje se sreujemo s pojmom negativne cene? Pri prodaji podjetja, ki slabo posluje. Za negativno ceno je znailno doplailo prodajalca. Prevzemi in nakupi velikokrat niso tako uspeni, kot na prvi pogled izgledajo. Skoraj 70% takih zdruitev ne uspeva dobro. Tisti, ki pri teh prodajah posredujejo pa v splonem dobro zasluijo. 12 RAUNOVODSTVO (str. 221) 12.1 RAUNOVODSTVO IN KNJIGOVODSTVO (str. 221)

Raunovodstvo je iri pojem od knjigovodstva, ki ga moramo absolutno razlikovati od pojma poslovnih financ in pa ocenjevanja vrednosti (to sta dve dejavnosti, ki sta izven raunovodstva). Raunovodstvo poleg knjigovodstva vkljuuje e raunovodsko nartovanje oz. predraunavanje, analiziranje, nadzorovanje, obveanje. e znamo zagotoviti pravilne podatke lahko s tem prepreimo polome podjetij. Velike afere so nastale, ker so se podatki spreminjali. Raunovodstvo poteno in pravilno prikazuje stanje sredstev in virov sredstev. Hkrati pa poteno in pravilno izkazuje poslovno-izidni tok. Raunovodstvo pokriva izdelavo poslovnih knjig. 12.2 POSLOVNE KNJIGE (str. 221) To so razline enotne evidence ali razvidi ob postavkah: sredstev, virov sredstev, prihodkov, strokov, odhodkov in poslovnem izidu. Vse evidence, s katerimi se to zagotovi, so poslovne knjige. Najpomembneji razvidi, ki jih - 70

pripravi raunovodstvo so razvidi, ki zadevajo letna poroila o poslovanju (lahko so dnevna, tedenska, mesena, letna pa so obvezna). Najpomembneji poroili sta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. Ob koncu leta je ti dve poroili obvezno narediti. 12.3 OBRAUNI ZA KRAJA OBDOBJA IN LETNI RAUNI (str. 222)

Dvostopenjska bilanca stanje: leva stran je aktiva, desna stran je pasiva. Na aktivi niso samo sredstva, lahko se v doloenem trenutku prikae tudi izguba. Dvostranska bilanca stanja je uravnoteen (tevilke na koncu morajo biti do tolarja enake) prikaz stanja sredstev (leva stran) in virov sredstev (desna stran) s stanjem v doloenem trenutku. *Kako s asovnega vidika opazujemo bilanco stanja? Opredeljena je z vidika doloenega obdobja do doloenega trenutka. Bilanc stanja je ve: raunovodska, davna - to zahteva drava, zato da bo lahko pravilno doloila davek (lahko sta enaki ali pa ne). e mi pri sistemu Mercatorja pritejemo podrejena podjetja (posamezne trgovine), dobimo t.i. zbirno bilanco stanja. e pa iz teh bilanc izkljuimo medsebojne terjatve in obveznosti, pa dobimo skupinsko bilanco stanja. Stopenjska bilanca stanja je prikazana navpino, stopenjsko. * Povejte vse, kar veste o bilanci stanja. --- 14.01.2006 prva ura --Dvostranski izkaz poslovnega izida: na levi strani imamo odhodke na desni strani pa prihodke. To poroilo se naredi z vidika doloenega obdobja. e govorimo o dvostranskem izkazu poslovnega izida, potem morata biti obe strani uravnoteeni. Poleg dvostranskega izkaza stanja, ki nam slui za bolje razumevanje knjigovodstva imamo tudi stopenjske prikaze poslovnega izida, ki se delijo v eno, dvo in trostropenjske. *Kaj veste o izkazu poslovnega izida? *Kako je s asovnega vidika opredeljen izkaz poslovnega izida? Opredeljen je z vidika doloenega obdobja do doloenega trenutka. * Zabilanno financiranje = poveanje prihodka, ki ga ne piemo v bilanco stanja 12.4 KNJIGOVODSTVO (str. 227)

Poslovni dogodek je vsebinsko, asovno, krajevno, vrednostno in koliinsko opredeljena enota poslovnega procesa. Nekdo dobiva tipendijo. Dobivajo v Ljubljani (prostorska opredelitev). Dobiva 35.000 SIT (vrednostno). Meseno dobi 1 tipendijo (koliinska opredelitev). Veraj 13.1. (asovno). Dobiva tipendijo (vsebinsko). * Knjigovodstvo je dejavnost, ki se ukvarja zbiranjem, urejanjem, obravnavanjem in prikazovanjem podatkov o poslovnih dogodkih, ki se so zgodili v preteklosti in so povzroili vrednostne spremembe na 4-ih temeljnih pojmih ekonomike poslovanja (sredstvih, viri sredstvih, prihodkih in odhodkih). Knjigovodstvo je kot rna skrinjica v letalu. Registrira vse dogodke. Zakljuna bilanca stanja prejnjega obdobja je hkrati zaetna bilanca stanja novega obdobja. Nekatere postavke so tako pomembne, da jih elimo spremljati vsak dan. V takem primeru uporabimo knjigovodski raun ali konto. Konto ima za vsebino eno ali ve postavk bodisi v bilanci stanja ali pa v izkazu - 71

poslovnega izida. Torej, e imamo v bilanci stanja 80 postavk, potem moramo imeti v doloenem obdobju vseh 80 kontov. Knjigovodski raun ima dva dela: levi (debet) in desni (kredit). Ime knjigovodskega rauna je povezano s postavko, ki jo prikazujemo. O zapisanem podatku govorimo kot o vknjibi. O samem zapisovanju govorimo kot o knjienju. Kadar knjiimo na levo stran, reemo, da knjiimo v debet ali v breme, kadar knjiimo na desno stran reemo, da knjiimo v kredit ali v dobro. Kadar knjiimo na levo stran reemo, da smo konto obremenili, kadar knjiimo na desno stran, smo knjigovodski raun priznali. Kadar se zmotimo, je potrebno razveljaviti postavko in tej razveljavitvi reemo storno (negativno knjienje). Imamo 4 skupine knjigovodskih raunov: a) knjigovodski rauni sredstev b) knjigovodski rauni virov sredstev c) knjigovodski rauni odhodkov d) knjigovodski rauni prihodkov Stroki so samo spremenjena oblika Prvin Poslovnega procesa. Prvine Poslovnega Procesa so v bistvu sredstva, potem so knjigovodski rauni strokov v bistvu knjigovodski rauni sredstev. Toda kadar prodamo PU, takrat pa se knjigovodski rauni sredstev prenesejo med knjigovodske raune odhodkov. Temeljno pravilo pri zapisovanju vknjib je, da mora biti znesek, ki je zabeleen na debetno stran, enak znesku, ki je zabeleen na kreditno stran. Kdaj knjiimo na levo in kdaj na desno stran? V dvostranski bilanci stanja imamo na levi strani sredstva, na desni strani pa vire sredstev. V izkazu poslovnega izida pa imamo na levi strani odhodke na desni strani pa prihodke. V kontih odhodke vedno knjiimo samo na levi strani, prihodke pa vedno samo na desni strani! Terjatve do kupcev: sredstva (ker so to pravice) Obveznosti do kupcev: viri sredstev (nekdo, ki nam je dobavil material, ampak mi e nismo plaali, nam predstavlja vir) Zaetno stanje in poveanje vedno knjiimo na tisti strani, na kateri se pojavijo ustrezne postavke v bilanci stanja. Zmanjanje pa knjiimo na obratno stran. Potrebno je znati 8 pravil: //moje osebno mnenje je, da tega sploh ne rabi...to Miheli sam neki komplicira!!! 1. + sredstva; - sredstva //ob poveanju neke postavke sredstev, se druga postavka sredstev znia za isti znesek 2. + vir sredstev; - vir sredstev 3. + sredstev; + vir sredstev 4. - sredstev; - vir sredstev 5. + prihodki; + sredstva 6. + prihodki; - viri sredstev 7. + odhodki; - sredstva 8. + odhodki; + viri sredstev *Primer iz knjige str. 230, 231, 232 *Na katero stran knjigovodskega rauna "delnice drube D" bodo v drubi A knjiili dodaten nakup delnic drube D v znesku 200 milijonov SIT? Sredstva so stvari, pravice in denar. Viri sredstev pa so izraz pripadnosti ali kritja sredstev. To je naa naloba, zato je, torej to je knjigovodski raun sredstev. Utemeljen odgovor se torej glasi: Gre za knjigovodski raun sredstev, zato bi bila zaetna postavka, prav tako kot v bilanci stanja knjiena na levi, torej debetni strani. Ker gre v danem primeru za poveanje te oblike sredstev, bomo 200 milijonov tolarjev prav tako knjiili na levo stran.

- 72

*V podjetju A, so v mesecu maju zaposlencem izplaali 75 milijonov tolarjev, kolikor jim je bila druba dolna zaradi sklepa skupine drube, zato dobe zaposlenci 75 milijonov tolarjev iz dobika drube. Na katero stran knjigovodskega rauna "obveznosti do zaposlencev" boste torej v maju knjiili ta znesek. Bilanca stanja ima levo (AKTIVA) in desno (PASIVA) stran. V knjigovodskem raunu pa imamo levo (DEBET) (dolnosti do drugih, izdatki, to kar mi plaujemo) in desno (KREDIT) stran. Gre za knjigovodski raun virov sredstev, katerih zaetno stanje je v bilanci stanja na desni, torej na knjigovodskem na kreditni strani. Ker gre v danem primeru za zmanjanje obveznosti do dobaviteljev, bomo znesek knjiili na nasprotno, torej na levo oz. debetno stran. --- 14.01.2006 druga ura --13 ANALIZA POSLOVANJA (str. 233) 13.1 POJMOVANJE ANALIZE POSLOVANJA (str. 233)

Preprosto elimo vedeti, kako dobri ali kako slabi smo in zakaj. * Analiza poslovanja je dejavnost, ki se ukvarja s presojo ugodnosti (=bonitete) poslovnih procesov in stanj. Nadziranje poslovanja pa je dejavnost, s katero presojamo pravilnost poslovnih procesov. Ta dva pojma moramo razlikovati od obravnavanja podatkov pri poslovanju, katerega najvidneji predstavniki so knjigovodenje, arhiviranje, statistika. Ko se odloamo za nain analiziranja, v doloeni meri e vplivamo na ugotovitve. Pri dejavnosti analiziranja se ugotovitve predstavlja s kazalniki. 13.2 METODE ANALIZIRANJA IN KAZALNIKI (str. 234)

Kako deluje analiza poslovanja? * Analiziranje poslovanja kot dejavnost uporablja 5 vrst metod: - analiziranja (=razlenjevanja) - komparacije (=primerjanja) - izloevanja (=eliminiranja) - osamljenja (=izoliranja) - strnjevanja (=sinteze) *Metodoloko gledano: Pri predstavitvi ugotovitev se posluuje tirih skupin kazalnikov. 13.3 POROILO O POSLOVANJU (str. 236)

Poroilo o poslovanju vsebuje: 1) prikaz poslovnega poloaja z izbranimi sestavinami poslovnega izida ter razlinih vidikov sestave sredstev in virov sredstev 2) raun donosnosti 3) prikaz drugih vidikov poteka poslovanja, vstevi tudi izrabo zmoglivjosti 4) podatke o kakovosti proizvodnega programa in njegovi obetavnosti 5) kazalce fizinega obsega poslovanja 6) oceno o verjetnem prihodnjem razvoju poslovanja z obrazloitvijo 7) podatke o dejavnostih na podroju raziskovanja in razvoja 8) informacije o odkupu lastnih delnic, drugih nalobah in raznalobovanju (=dezinvestiranju) 13.4 SVETOVANJE (str. 238) - 73

e ste dober poznavalec, dober ravnatelj, potem veste, kje ste slabi. Tisti, ki veliko ve, ve da ogromno ne ve. Zato na ibkih podrojih, ki jih zdrube potrebujejo, privabljajo k sebi svetovalce. Svetovanje je danes nepogreljiv del poslovanja najboljih zdrub. 13.5 NAELA POSLOVANJA (str. 239)

13.5.1 OPREDELITEV NAEL (str. 239) vsebinsko izraeni kazalniki: Kateri kazalnik je tisti, na katerega se moramo opreti. Izhaja iz splonega naela smotrnosti: Izid (=izloek = output) / vloek(=input) S katerimi kazalniki lahko izrazimo to naelo smotrnosti pri ekonomiki poslovanja. Tu se pojavijo 3 naela (=merila = kazalniki): - proizvodnost (=produktivnosti) -> opredeljen s tevilom zaposlencev ali izvedenko iz njih (ure) - gospodarnosti (=ekonominosti) -> opredeljen s stroki ali izvedenko iz njih (odhodki) - donosnosti (=rentabilnosti) -> opredeljen z zneskom kapitala (naloenega) ali izvedenko iz njega (npr. poslovni sklad, poslovna sredstva Pri kazalnikih proizvodnosti in gospodarnosti lahko doloene variante teh kazalnikov izraamo fizino in vrednostno, pri donosnosti pa samo vrednostno. 13.5.2 PROIZVODNOST (str. 240) Izraamo ga na tehnini ali drubeno ekonomski nain. Osnovni kazalnik je: Koliina PU/t. zaposlencev Pravo izrazno mo tega kazalnika bomo dobili, e ga bomo primerjali, s katerim drugim (torej da izraunamo indekse). Na proizvodnost vplivajo 3 dejavniki: - tehnini (kakovost opreme, delovnih predmetov) - organizacijski (informacijski sistem, izobrazba delavcev) - drubeni (stavka v prometu, stavka zaposlencev, neugodne vremenske razmere) Na drubene dejavnike teko vplivamo, na tehnine in organizacijske pa lahko vplivamo. Kazalnik drubeno gospodarske proizvodnosti je: Dohodek/t. zaposlencev Ta kazalnik dobi vejo teo, e agregiramo podatke na viji ravni in ga primerjamo z drugimi (torej, da izraunamo indeks). Ena prevara: Na prvi pogled se ta kazalnik enostavno izrauna. Vendar to ni res. im proizvajamo razline PU, je to ena najbolj zapletenih nalog pri podjetniki ekonomiki. Imamo probleme s tako izraanjem PU kot tudi zaposlencev. Ni vsak zaposlenec enak drugemu (upotevamo samo zaposlence, ki delajo v proizvajalnih obratih, pisarnah; eni hodijo na bolniko, drugi ne hodijo,...) V praksi je to zelo komplicirano.

- 74

13.5.3 GOSPODARNOST (str. 241) * Katera sta dva kazalnika gospodarnosti (to zelo rad vpraa...vsak 20-ti, dobi to vpraanje) * Kaj je to gospodarnost (=ekonominost)? Tehnino izraen je: koliina poslovnih uinkov / stroki Tudi na kazalnik gospodarnosti vplivajo tehnini, organizacijski in drubeni dejavniki. Tudi ta kazalnik ni enostavno izraunati pri vejem tevilu razlinih PU. Prevladujo kazalnik gospodarnosti: prihodki / odhodki Prednost tega kazalnika je, da je lahko izraunljiv, saj sta to postavki, ki jih moramo tako ali tako prikazati v izkazu poslovnega izida. 13.5.4 DONOSNOST (str. 242) To je skupno ime za ve kazalnikov, vendar je v imenovalcu vedno bodisi kapital bodisi povpreno uporabljena poslovna sredstva. V odvisnosti od tega, kaj damo v tevec, se spreminja ime tega kazalnika. Kosmata dobikonosnost dobikonosnost kapitala: dobiek / lastni kapital 13.5.5 SEZNAM KAZALNIKOV ZA PRIMERJAVO USPENOSTI V RAZVITEM SVETU (str. 243) Glavna sprememba v prikazovanju kazalnikov je, da so kazalniki bolj dolgorono naravnani. 13.6 ANALIZIRANJE SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV SREDSTEV (str. 244)

13.6.1 ANALIZIRANJE BILANCE STANJA(str. 244) Analiziranje sredstev in njihovih virov je v bistvu analiza bilance stanja. 13.6.2 KAZALNIK SESTAVE SREDSTEV (str. 245) Obratna sredstva / poslovna sredstva Dobimo neko tevilko. Kako vemo ali je dobra ali slaba? Ni splonega pravila, ampak skuamo dosei podatek, ki ga ima najbolje podjetje v panogi. e smo se dovolj pribliali temu podatku, potem reemo, da je tudi naa sestava priblino prava. 13.6.3 KAZALNIKI OPREMLJENOSTI S SREDSTVI (str. 245) *Koga? Zaposlencev! - 75

Npr., dva vrednostno izraena kazalnika opremljenosti s sredstvi: Poslovna sredstva / tevilo zaposlencev Osnovna sredstva / tevilo zaposlencev 13.6.4 ODPISANOST (=POPRAVEK VREDNOSTI) OSNOVNIH SREDSTEV (str. 245) Ni vseeno ali imamo stara ali nova osnovna sredstva. e imamo zelo stara, potem so ravno na tem, da bodo izdihnila. kumulativa popravkov / nabavna vrednost Dobljen rezultat pomeni...0.1 relativno nova, e je pa 0.9 pa relativno stara osnovna sredstva. 13.6.5 KAZALNIKI IZRABE ZMOGLJIVOSTI OSNOVNIH SREDSTEV (str. 246) Imamo 3 vrste. *Raunska str.246 13.6.6 OBRAANJE SREDSTEV (str. 247) Hitrost obraanja je izjemnega pomena!!! Hitreje kot se sredstvo obrne, ve zasluimo. (e v enem letu zasluimo milijon ali dvakrat na leto, je razlika.) Osnovna sredstva se obraajo v obdobju daljem od enega leta. Obratna sredstva se obraajo v obdobju krajem od enega leta. 13.6.7 KRATKORONA IN DOLGORONA PLAILNA SPODOBNOST (str. 248) likvidnost = kratkorona plailna sposobnost (za obdobje kraje od enega leta) solventnost = dolgorona plailna sposobnost (za obdobje dalje od enega leta) * Kazalnik likvidnosti: razpololjiva denarna sredstva / zapadle obveznosti Najbolje razmerje je 1 oz. malenkost ez 1. 13.7 POVEZOVANJE KAZALNIKOV PRI ANALIZI POSLOVANJA (str. 251)

Kazalnike lahko opazujemo loeno ali pa jih povezujemo v t.i. sistem medsebojno povezanih kazalnikov. S povezovanjem kazalnikov dobimo bolj poglobljen pregled nad poslovanjem.

- 76