Univerza v Ljubljani

Fakulteta za računalništvo in informatiko Tržaška 25, Ljubljana

EKONOMIKA POSLOVANJA
SKRIPTA
2006 / 2007 (predavatelj prof. dr. Miran Mihelčič)

Goran Arh

Ljubljana, avgust 2007

Andrej Oblak
KAZALO
(predavatelj prof. dr. Miran Mihelčič)....................................................................................................................1

PRED-UVOD ZGODOVINA SKRIPTE: Mihelčič je po mojem mnenju najboljši predavatelj. Vendar pa prehitro govori, da bi lahko od predavanj odnesel solidne zapiske. To kar ti od predavanj ostane v glavi pa tudi pozabiš do izpita. Iz teh razlogov sem si dobodil avdio posnetke iz predavanj (iz leta 2005/2006). To mi je omogočilo dobesedni zapis predavanj. Vendar pa mi je to vzelo ogromno časa. Za zapis ene ure predavanj sem izgubil vsaj 3 ure časa. Nekje pri 55. strani sem zaradi prevelikih frustracij odnehal. Na srečo pa je bil kolega Andrej Oblak pripravljen nadaljevati moje delo. Aprila 2006 je tako izšla prva verzija te skripte: "Zapiski predavanj iz ekonomike poslovanja 2005-2006" (548 KB). To skripto sem naslednje šolsko leto še dopolnil na nekaj predavanjih. Popravil sem tudi nekatere slovnične in vsebinske napake ter dopolnil par manjkajočih stvari. Vsega skupaj je šlo v to skripto cca. 150 ur dela. Skripta je open source. Tako da če zaradi napake v skripti padeš na izpitu, namesto da greš trkati na moja vrata, raje sedi za računalnik in objavi update te skripte. Predvsem bi bila potrebna dopolnitev snovi celotnega 4. poglavja in začetka 5. poglavja, ki v tej skripti manjka (za ta dan nisem dobil avdio posnetkov). Ta manjkajoča snov se obravnava okoli datuma 11.11. OPOMBA AVGUST 2007: //ni iz predavanja ampak iz knjige izdaja 2005 Dodano poglavje 3.6 Poglavje 4.1 (ostalo 4.2 in 4.3 ne pride v poštev) Poglavje 5 (vse do vključno 5.2.3) PREDAVANJA Profesor inskripcije jemlje zelo resno, zato moraš priti na predavanja vsaj 4x. 2x za izbiro datuma vpisa inskripcije in 2x za dejanski vpis. Inskripcijo daje med odmorom, ki je med prvo in drugo uro predavanj. Brez inskripcije ne moreš opravljati izpita. Glede zamujanja na predavanja je Mihelčič skoraj tako strog kot Kodek. Običajno te samo napodi ven, včasih pa te predhodno še nadere. PRIPOROČEN NAČIN UČENJA EKONOMIKE POSLOVANJA: Knjigo se splača uporabljati za gledanje nekaterih računskih nalog, grafov (kateri grafi pridejo v poštev je označeno v tej skripti) in zaradi 16. poglavja. Za slednje lahko odgovore na vprašanja najdeš na: http://www.e-student.si/FRI:VSP:EP:Izpitna_vpra%C5%A1anja -2-

Ostalo se bolj ko ne da preštudirati iz te skripte, rešenih računskih nalog, starih pisnih izpitov in starih ustnih izpitov. Za slednje pride predvsem v poštev 100 ustnih vprašanj z odgovori: http://www.fri-info.net/forum/viewtopic.php?p=105407#105407 Ta skripta vsekakor pride prav na predavanjih. Profesor namreč skoraj dobesedno isto predava kot je napisano v tej skripti. PISNI IZPIT: Na pisnem izpitu je samo 1/2 do 2/3 vprašanj, ki so se že kdaj preje pojavila. Ostala vprašanja so nova. Zato je priporočljivo imeti tudi nekaj splošnega znanja o ekonomiki poslovanja (znati samo odgovore na vprašanja, ki so se pojavila na starih pisnih izpitih zna biti premalo) Na izpitu je vedno 12 nalog: 3 do 5 za odgovoriti (Razlika med maržo in rabatom) 2 do 3 za našteti (Naštej 4 od 5 metod analize, ki jih uporablja analitik) 1 do 3 računske (Izračunaj letni strošek amortizacije za delovno sredstvo v 3. letu delovanja…) 2 do 4 za obkrožiti (Terjatve do kupcev in gotovina so: a) osnovna sredstva, b) finančna sredstva, c) obratna sredstva d) rezervna sredstva (obkrožiš pač C odgovor)) Pred izpitom profesor najprej 10 minut določa sedežni red, pri čemer vsakega študenta posebej posede. Nato 10 minut na tablo kreira razpored ustnih izpitov. Potem pa še 10 minut razlaga pravila igre (kalkulator si lahko sposodiš samo od študenta pred tabo ali študenta za tabo, pisati je treba z dobrim kulijem…). Izpit se piše 60 minut vendar ga brez problema rešiš v 30 minutah. Časa za reševanje je torej več kot dovolj. Mihelčič da cca. 5 različnih testov, tako da prepisovanje od kolegov ni mogoče. Za pozitivno moraš pisati vsaj 43% (visokošolci 38%). Splača se pisati čim več, ker z več točkami iz pisnega izpita lažje narediš ustni izpit. Izpit se da opravljati samo 6x ker Mihelčič ne vrača prijavnic kot to delajo drugi (ARS se baje da pri Kodeku opravljati tudi po 8x ker ti v primeru da šestič padeš vrne prijavnico). Če tudi šestič ne izdelaš Ekonomike Poslovanja, potem ne padeš samo izpita ampak cel faks. Jaz sem že za 2 primera slišal, ki se jima je to zgodilo. (možno tudi, da je vse samo mit in to sploh ni res) USTNI IZPIT Ustni izpit je ponavadi en dan za pisnim izpitom. Razpored ustnih izpitov napiše profesor na tablo pred začetkom pisnega izpita. Ustni izpiti potekajo v njegovem kabinetu (medetaža 3). Rezultat pisnega izpita zveš šele ko prideš na ustni izpit. Notri so vedno po 3 skupaj. Sprašuje samo enega naenkrat. Druga dva tačas gledata svoj izpit. Enega študenta sprašuje 5-10 minut. V zvezi s pisnim izpitom te nikoli nič ne vpraša. Pred odgovarjanjem na vprašanje imaš 30 sekund časa za premislek. Večina tistih, ki pade na ustnem izpitu padejo zaradi neznanja (ne znajo niti tistih 100 ustnih vprašanj z odgovori). Le redki padejo zaradi nesreče (lahko dobiš tudi vprašanje, ki ni med 100 ustnimi vprašanji z odgovorit (standardnih vprašanj je več kot 100)). Za razliko od pisnega izpita, se na ustnem izpitu pojavljajo samo standardna vprašanja. Ustni izpit je zato lažje narediti. V podrobnosti se nikoli ne spušča. Če odgovoriš na vprašanje ti ne bo postavljal podvprašanj v zvezi s tem vprašanjem. Primer: pisal sem 60% dobil 7 (več kot za eno oceno sploh ne moreš dvigniti ocene iz pisnega izpita) (v indeks vpiše samo eno oceno)

Pogoji za ustanovitev pravne osebe, povej 2 (dobil 2 točki) - pravna oseba je ločena od osebkov, ki jo sestavljajo - premoženje pravne osebe je ločeno od premoženja osebkov, ki jo sestavljajo 4 vrste sredstev (dobil 2 točki) -3-

OZNAKE V KNJIGI: PU = Poslovni Učinki * = pomembne stvari. Neformalna združba: študenti ob kavi.10.2005 prva ura --1 UVOD (str. da bi te potem ko mu poveš recimo 4 vrste sredstev v zvezi s tem vprašanjem vprašal še kaj so finančna sredstva. Od pisnega izpita dobiš desetino dobljenih procentov zaokroženo na 0. Združba = skupina več ljudi (dva ali več) Ljudje se vključujejo v združbe zato. To so fakultete. Ob vključitvi morajo sprejeti omejitve v svojem delovanju (sploh če je združba trajnejša in bolj formalna). da bi lažje dosegli svoje cilje (v združbi lahko skrijemo svoje slabosti in izpostavimo svoje prednosti). Vsak namig stane 0. 4 temeljni gospodarski pojavi so: -4- . Če na vprašanje ne znaš odgovoriti ti profesor da namig.1 EKONOMIKA POSLOVANJA ZDRUŽBE (str.5 točk. Če za prva dva vprašanja znaš 100% ti tretjega vprašanja včasih sploh ne postavi (za tretje vprašanje ti da avtomatsko 2 točki). 3) 1. zavodi… Zavodi = združbe.5 točke. ki je pravno-ekonomsko razmejena od okolja in poizkuša uresničiti določene cilje.. pri njenih stikih z drugimi združbami ter poslovnimi sistemi in pri njenem vključevanju v celoto dejavnosti v družbi oziroma državi (ali celo širše (v evropski uniji)). družina… Formalna združba: policija. ki preučuje gospodarske pojave v okviru združbe.7. bolj so omejitve trdne in bolj se dajo pravno izterjati. 3) gospodarstvo = ekonomija Ekonomika poslovanja združbe = Je znanost. Za pozitivno oceno moraš zbrati vsaj 8 točk. ki delujejo na področju nepridobitnih (= družbenih) dejavnosti. bolnišnice… Poslovni sistemi = zaokrožena celota. Če za prvo vprašanje znaš 0% ti drugih dveh vprašanj sploh ne postavi ampak direktno padeš. = stran v knjigi "Ekonomika poslovanja za inženirje 2003" kjer se nahaja dotična snov // = komentar avtorja --. Nikoli se ne zgodi. Primer 2: Če pišeš 68% dobiš 7 točk (presežek tega ti na ustnem izpitu nič ne pomaga ker moraš na ustnem izpitu zbrati vsaj 1 točko tudi če že imaš 8 točk od pisnega izpita) Vsako vprašanje na ustnem izpitu je vredno 2 točki. vojska. ker te prekine)).finančna To kar je napisano pod odgovori je dobesedno to kar sem rekel (nič več in nič manj (več alinej kot jih zahteva sploh ne moreš povedati.osnovna . Preučuje gospodarske pojave. pri čemer moraš na ustnem izpitu dobiti vsaj 1 točko. Bolj kot je združba formalna. študenti ob taroku.obratna . Dobiš 3 vprašanja. posameznike itd.5 točke.rezervna . obsegajo zavode. ki so preverjeno aktualne za pisni in/ali ustni izpit str. Primer 1: če pišeš 47% dobiš od tega 4. podjetja.

To so recimo podjetniki in lastniki. Dobra družba je tista. obrt.) Na ravni kupoprodaje se poslovni učinki imenujejo blago.. ki nam ga postavijo drugi (če sem samo sam nad sabo navdušen in drugi niso.menjava (ena združba dobavlja surovine od druge) . premog) . če mu nihče za to ne plača. --.poraba (nekoristna (fiksanje). Je upravljanje.7. je tak človek neuspešen. striženje)) Pri porodnišnici so poslovni učinki dojenčki. ki uporabljajo funkcije upravljanja (=governance) ravnateljevanja (=manegement). Posel = vsaka dejavnost in dejanja. Blago je torej izdelek. Če je človek sposoben delati dvojne salte je zelo učinkovit. mleko. Znanja iz področja ekonomike morajo imeti tisti. ko dosežemo cilj.na področju opravljanja storitev . pnevmatike. v kateri so ljudje uspešni in učinkoviti. * Učinkovitost = delati stvari na pravi (=najboljši) način. Je notranja značilnost sistema. koristna (kupovanje računalnika)). pri katerih nekdo poizkuša dobiti neko korist. Uspešni smo takrat. * Uspešnost = delati prave stvari na pravi način. pri katerem iz njega dobiš več kot si vanj vložil (pri podjetjih se to imenuje dobiček). meso) \drugi proizvodi (drevesa. sem še zmeraj neučinkovit).10. Je zunanja značilnost sistema. Poslovanje poteka v treh glavnih tipih dejavnosti: . Poslovni učinki = tisto kar ustvarjamo.delitev (znotraj združbe bi to bilo: kdo dobi koliko plače) . posredovanje in prodaja storitev. gradbeništvo (hiše. vendar. To delimo na dve področji: . avtomobili. zelenjava. Poslovanje = ustvarjanje in prodajanje določenih poslovnih učinkov. Je splet učinkovitosti in prilagodljivosti. nafta. Ti gospodarski pojavi se pojavljajo znotraj združbe v stiku združbe z drugimi poslovnimi sistemi ali v stiku združbe z celotnim spletom neke države. Je nabava in prodaja blaga.na področju proizvodnje . Dolgoročno je zelo narobe. ki je predmet kupoprodaje.proizvodnja (v to je vključeno tudi opravljanje storitev (na primer: predavanje. svinčniki…) \pridelki – plod kmetijstva (sadje.na področju trgovine Združbe si prizadevajo biti učinkovite in uspešne. druga ura ---5in . če so v družbi uspešni ljudje neučinkoviti (igrajo umazano igro). prodajanje…)) . Dober posel je tisti.storitve (storitev ne moremo prijeti (predavanje. (Je proizvajanje in prodajanje proizvodov.proizvodi (proizvod lahko primemo) \izdelki – to kar naredi industrija.

danes pa je obratno. se ne bomo vključili v združbo. po katerih je povpraševanje (to se s časom spreminja. ki vplivajo na delovanje sistema) . evropske zveze. Tu se ukvarjamo s problemi kot je: stopnja brezposelnosti.gospodarske = pridobitvene . gradbeništvo…) mikroekonomika – gospodarski pojavi znotraj združbe 1. Združba kot poslovni sistem je: .družbene = nepridobitvene makroekonomika – gospodarski pojavi v okviru celotne države. da bi lažje dosegli cilje. industrija) banking industry = bančna panoga (ožji pojem kot dejavnost) industrija = predelovalna dejavnost (obrt. je usmeritev današnjih poslovnih sistemov "Razvojno-tržna". Projekt: za razliko od poslovnega sistema ima poleg začetka za cilj tudi svoj konec. zaradi česar moramo biti prilagodljivi). izvoz. ki naj bi usklajeno delovali v uresničevanju skupnega cilja poslovni sistem = zgradba teh sestavin. uvoz. Delati moramo torej take stvari.. stroji…) . ki sestavljajo sistem…).nedoločen sistem (nikoli nimamo vseh informacij (o samem sebi. v kateri bi se počutili neprijetno – združba mora zadovoljevati naše predstave o ugodnosti našega življenja) -sistem ciljev (v združbo se vključujemo zato. Lahko pa poteka znotraj poslovnega sistema.) Poslovni sistem vzpostavljamo zato. surovine). moramo dejavnosti pravilno porazdeliti. To delajo tisti. če bomo pri tem zadovoljevali potrebe drugih (oskrbnikov podjetja. Če je združba formalna (recimo podjetje). dolgoročno: povečevanje svojega bogastva). ampak zato. -6- .dinamičen sistem (sistem se mora stalno prilagajati) . Poslovni sistemi niso ustanovljeni samo za en posel (če so. 4) družbeno-gospodarski vidik – kako se združba umešča v svoje okolje in kakšno je to okolje poslovno-sistemski vidik – opazujemo združbo kot poslovni sistem sistem = zgradba medsebojno povezanih sestavin. . V Jugoslaviji je bilo povpraševanje večje od ponudbe.sistem porazdeljenih dejavnosti (če hočemo doseči. da bodo posamezniki lahko skrili svoje slabosti in izpostavili svoje prednosti.psihosociološki sistem (ker nismo mazohisti. Zaradi tega pravila.Dejavnosti: . inflacija mezoekonomika – gospodarski pojavi v okviru neke dejavnosti (turizem. o ljudeh. gre verjetno za barabijo). ki bodo uporabljali poslovne učinke tega poslovnega sistema). bančništvo. ki imajo funkcijo ravnateljevanja. ohranjali svoje delovanje. . da bi se trajno razvijali.odprt sistem (združba je del okolja. gibanje vrednosti denarne valute.2 POSLOVNOSISTEMSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. ki je poslovno opredeljena ter pravno in ekonomsko razmejena od okolja in teži k uresničevanju poslovnih ciljev. V sistemu bomo lahko zadovoljevali svoje potrebe. da zadovoljimo naše potrebe (razlog za ustanovitev sistema) in potrebe drugih (pogoj. imamo izmenjave z okoljem (iz njega dobivamo novo zaposlene.. ima zelo jasen cilj (kratkoročno: doseganje dobička. tistih ki delajo v podjetju in tistih. da sistem sploh lahko deluje).sestavljena iz bioloških (ljudje) in tehničnih podsistemov (računalniki.

V poslovnem sistemu smo priča toku vložkov (=prvin =input) v poslovni proces. tehnika = delovna sredstva (=oprema). Da bi povečali svoje bogastvo. zdaj pa smo v malo čudni obliki kapitalizma. cilji = določena količinska in kakovostna stanja. 1925 se je kapitalizem v Ameriki uveljavil kot svobodno podjetništvo (kar je dobro za podjetje.. Za razvijanje poslovnega sistema rabimo podatke o novo nastajajočih tehnologijah. da bo tak sistem kot je bil v Sovjetski zvezi prišel tudi k njim. Ker smo del razvite družbe. veliko državno bogastvo pa zagotavlja dobro življenjsko raven vsem državljanom. je dobro za ZDA). ki je najboljši.). Nemčija država blaginje. Ta del okolja je pod velikim vplivom izbranega družbeno-ekonomskega sistema (pri nas je prišlo do spremembe družbeno-ekonomskega sistema pred 15 leti. 1848 je v Sovjetski zvezi nastal komunizem. je prišlo do poskusa samoupravnega socializma. ker nismo dovolj bogati. Muslimanski sistem na primer ne bo nikoli najboljši. iz slednjega pa poizkušamo dobiti poslovne učinke (=izložke =output). kar dobimo in tem. Ker ta družbeno-ekonomski sistem ni mogel preživeti bitke s kapitalizmom. Danes postaja ideal socialni kapitalizem.. so pri nas leta 1988 začeli uvajati družbo enakopravnih vrst lastnine. kot ga imamo danes. Konvergenčna teorija približevanja: Od 1935 naprej so se kapitalisti v zahodno evropskih državah bali.V poslovnih sistemih iščemo informacije o: povpraševanju na trgih in potrebah prebivalstva. ki poganjajo tehnologijo. vložki = prvine poslovnega procesa (ne samo surovine. moramo postaviti določene cilje (zmanjšati število zaposlenih. Preje smo bili v samoupravnem socializmu. ker ne izkorišča žensk. Do kapitalizma je prišlo. ki naj bi jih dosegli v določenem obdobju. Avstralija. Po določenih reformah je nastal državni socializem (1925). Kanada. kot bomo dobili za poslovni učinek). Pri tem družbeno-ekonomskem sistemu so načela kapitalistična. kot pa samo 1 liter kompota iz 10 kg jabolk). kar damo Poslovni izid je lahko dobiček (smotrni) ali izguba (če nismo smotrni) 1. Čisto vsak družbeno-ekonomski sistem ima 4 prvine sestave in 2 funkcijska mehanizma. ker se je zaradi marčevske revolucije meščanstvo povzdignilo v vodilni razred (1848). Privoščijo si ga lahko le najbogatejše države (Norveška. Pri tem poizkušamo biti smotrni (bolj smotrno je narediti 10 litrov kompota iz 10 kg jabolk. moramo pri poslovanju izpolnjevati tudi svoje obveznosti (surovin se ne sme krasti. Švedska.3 DRUŽBENOGOSPODARSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. ampak tudi zaposleni) Ekonomika v naše inženirsko (=tehnično) znanje dodaja vrednostno komponento (ni namreč smotrno. za njih rabimo določen denar (=sredstva)) poslovni izid = razlika med tem. Nismo v socialnem kapitalizmu. Po drugi svetovni vojni smo preizkušali sovjetski model. na koncu pa ugotovimo da so nas prvine stale več. če rešimo nek problem. tehnologija = družbena zaloga znanja proizvajalnih ali ustvarjalnih veščin. povečati poslovne učinke. Nova Zelandija). -7- . 1965 je bila Z. 1929 je prišlo do velike svetovne krize. zato so delavcem naraščale pravice (prej ni bilo dopustov). ki se je sčasoma razvila v obliko kapitalizma. Ker je Tito hotel biti samostojen. 5) Vsak poslovni sistem je del okolja. Ohrani se tisti sistem. Z ponudbo lahko v ljudeh vzbudimo potrebo in s tem povpraševanje (če prvi ponudimo nek poslovni učinek). Vsak poslovni sistem ima namen. Takrat je bil napisan tudi komunistični manifest = teoretične osnove komunistične družbe.

denar.ekonomski razvoj (ali se država odloča za pospešen gospodarski razvoj ne ozirajoč se na število brezposelnih) .tip delovnega procesa = tip procesa ustvarjanja delovnih učinkov (lahko je industrijska ali pa informacijska družba ali delamo z plugom ali pa z roboti…) . Praksa pa naj bi uporabljala najboljšo teorijo. blagovna proizvodnja. Pri doseganju ciljev mora združba analizirati možnosti in tveganja v okolju. kako medsebojno vstopamo v stike = kako enote vstopajo v medsebojna razmerja (ali preko trga (flirti.4 RAZMERJE MED TEORIJO IN PRAKSO (str.tehnološki razvoj (združba mora spremljati novosti na področju tehnologije zato. privlačnost. S tem pa bo ogrožen dosedanji način gospodarjenja poslovnih učinkov tega podjetja. To delajo s pomočjo PEST analize.motivacijski vzvod (k čemu morajo težiti glavne enote ustvarjanja dobrin (od 1975 do 1990 so pri nas te enote težile k dohodku (plača je bila vnaprej določena).14. mešana. ki dela proizvode. danes pa težijo k dobičku (več kot delaš. več imaš))) Naš sistem smo morali spremeniti. družbena. organizacije družbenega dela (te so bile v samoupravnem socializmu) skupinsko delo. zmenki. ali država zagotavlja zdravstvo samo preko plačevanja) . zadružna…). s katerimi onesnažuje okolje. državna.pravni vidik (kateri novi pravni predpisi se sprejemajo (ob vstopu v evropsko zvezo smo doživeli uveljavitev zakonodaje evropske zveze) .ekonomsko koordinacijski mehanizem (določa način.lastniške oblike (v čigavih rokah so proizvajalna sredstva. Če delamo po novih poteh.10. možnosti za onesnaževanje okolja bistveno manjše. 9) Teorija črpa iz najboljših praktičnih izkušenj. osebno delo. mora računati. ker prej nismo bili dovolj učinkoviti (v primerjavi z zahodnimi državami). čas…) ali pa vnaprej naredimo načrt = plan (v Indiji starši že vnaprej načrtujejo poroko))) . da bodo v primeru prihoda zelene stranke v vlado. -8- . dela tistega. ki je na oblasti ali mešano) . podjetje. Ta sprememba je povečala učinkovitost in zmanjšala socialno varnost. prva ura --Ravnatelji (=nosilci poslovnih odločitev) morajo poznati okolje. je to zelo riskantno. --. Kakšne oblike lastnine so dovoljene.družbeni razvoj (ali država zagotavlja izobrazbo širšemu sloju prebivalstva.*Strukturne prvine = prvine sestave: . da se lahko prilagaja okolju) K tem štirim bi lahko dodali še dva vidika: . v katerem se njihov poslovni sistem nahaja. zavod.okoljski vidik (odnos družbe do varstva okolja) Primer: Podjetje. 1. zadruga (sistem določa ali so sindikati dovoljeni ali ne)) *Funkcijska mehanizma: . Mi nimamo več družbene lastnine. Analiza mora potekati na štirih poljih: .organizacijske oblike (naturalna proizvodnja. nam pove sistem (zasebna.upravljalska oblika (ali se upravlja na temelju kapitala.) .politični razvoj (zastopanost določenih strank v parlamentu in državnem zboru) .

potratne potrebe (potrebe po ogledu določenih prireditev. po lastnini določene obleke ali prebivališča) Nekatere potrebe zadovoljujemo kot posamezniki (osebne potrebe). ne bi bil noben posameznik oškodovan)) . kar bi radi imeli Potrebe se zadovoljujejo z dobrinami. vojske. Prva delitev: . Obseg pojma "eksistenčne potrebe" se s časom spreminja (z zgodovinskim razvojem narašča). zdravstvo. DOBRINE.skupne (vsi pridobimo na tem. Ekonomika sploh ne bi bila potrebna. ki so na razpolago brez. šolanja. tv program (tudi če cela družina hkrati gleda tv))) . kako… Nekateri pa svojih potreb sploh ne bodo morali zadovoljiti. potem je poslovni sistem učinkovit. izobraženost (na področju računalništva. po bolj izobraženih sodelavcih) Porabe: Splošna poraba = to kar porabimo za državne organe. še bolj pa za družbo. DELO (str. Če te potrebe niso zadovoljene. otroške vrtce… Kolektivna poraba = združuje zgornji dve porabi Javna poraba = združuje zgornji dve. druge pa kot pripadniki družbene skupnosti (družbene potrebe) Imamo 4 vrste potreb: . prebivališču. zdravstvu… Iste dobrine. potreba = občutek določenega pomanjkanja = razkorak med tem. Če vsi dobro sodelujejo. ki so na razpolago. 1. katere stvari so pravno dovoljene. Pravniki povejo. V našem svetu to ni tako.poslovne =razvojne (pomembno za posameznika. V javni porabi so tudi še sredstva.naravne (tiste. Splošne potrebe zadovoljujejo predstavniki države. katere stvari je možno narediti. Predstavniki vseh treh znanosti morajo najti skupno polje. s katerimi zadovoljujemo te potrebe.kulturne potrebe (pismenost. če se zgradi cesto do morja. Dobrine so redkejše kot potrebe. ki so namenjena pokojninam. da bi ljudem bilo treba kaj narediti (lepo vreme. Potrebno je namreč sprejemati odločitve.eksistenčne = nujne (potreba po hrani.osebne (potrebe. angleščine…) . če bi bile potrebe manjše od obsega in raznovrstnosti dobrin. policijo… Skupna poraba = to kar porabimo za šolstvo. s tem da je to širši pojem kot proračunska poraba (proračunska poraba je recimo 65% celotne (= javne) porabe. Skromen narod je za vlado pravi blagoslov. ki jih zadovoljujemo kot posamezniki (hrana. ekonomskim zakonitostim in pravnim predpisom. lahko opazujemo iz več smeri (=zornih kotov). po boljši opremi.5 ČLOVEK. občine. Ekonomisti povejo. katere odločitve se izplačajo. kar imamo in tem.splošne (potrebe po varnosti (pravica do stanovanja. Govorimo o življenjskem minimumu) . O njih govorimo takrat. ker ga z lahkoto zadovolji. gobe v gozdu)) -9- . obleke. 5) Študij ekonomike je vezan na razumevanje potreb.Inženirji povejo. vodi. občinske organe. davčni inšpektorji (zaradi njih sosed ne mora obogateti na lahek način. vojsko. če so drugi ljudje izobraženi in zdravi. Vsi pridobimo na tem. POTREBE. ko na nas prisotnost drugih ne vpliva (če bi skupaj z nami predavanja poslušalo še dodatnih par ljudi. neogroženosti…) – do srednje šole je to zajamčeno vsakomur. za koga bodo določene potrebe zadovoljene. smo izpostavljeni smrti. Potrebe so različnih vrst: . To so potrebe po boljših pogojih za delo. zato nas sosed ne ogroža)) . policije. ki ustreza tehničnim (=inženirskim) znanjem. kdaj.

zato se v teku svojega življenja specializiramo) .skozi proces tehnične delitve dela (uporaba strojev. da postajamo bolj učinkoviti in s tem lažje zadovoljujemo potrebe. ki jih lahko primemo (gobe. potem ne bi bilo velikih učinkov. šele potem gremo jest dobrine). .6 GOSPODARSTVO KOT OBLIKA SODELOVANJA LJUDI PRI USTVARJANJU IN MENJAVI DOBRIN ZA ZADOVOLJITEV POTREB (str. druga ura --Če bi samo delali brez sodelovanja. Za zadovoljevanje potreb v blagovnem gospodarstvu moramo v večini primerov imeti denar. da so proizvodnji tvorci. za katerih nastanek morajo ljudje vložiti določeno energijo (=napor). Lahko pa je tudi obratno (demo igrice ustvarijo potrebo po igranju).zavezujoče (sužnji na galeji) Pri teh oblikah sodelovanja imamo dva možna načina sodelovanja: . pohištvo. ki zadovoljujejo potrebe posredno (krožnik. avtomobili…)) . ki se združita v skupno odvetniško pisarno) . Tretji način pa je. Načeloma nastanejo potrebe pred dobrinami (najprej smo lačni. ki zadovoljujejo potrebe neposredno (kruh) . ko se večajo potrebe. si tudi mi želimo kupiti boljšega. Do tega denarja naj bi se dokopali z delom. kot ga imamo).. ko se ljudje razvijajo kot družbena liga (ko se na trgu pojavijo boljši mobiteli.enakopravno (dva odvetnika. S tem. --.10 . računalnikov…) Ta dva procesa pripomoreta k temu. da nam predstavi določeno televizijsko oddajo – ta pa nas zadovolji direktno)) Potrebe in dobrine se medsebojno pogojujejo. ki mu rečemo gospodarstvo. ki nič ne dela.skozi proces družbene delitve dela (sami vseh svojih potreb nismo sposobni zadovoljiti.take. 1. televizijska oddaja…)) Tretja delitev: . ki jih ne moremo prijeti (predavanje. 11) Naše potrebe naraščajo s tem. Naša sposobnost zadovoljevanja potreb narašča skozi 2 procesa: . se veča tudi sposobnost človeštva. Oblike sodelovanja so: .14.stvarne (tiste dobrine.nematerialne (tiste dobrine.take. da te potrebe zadovoljuje. Dobrine se lahko pridobivajo z ropanjem (=plenjenjem). Drugi način je dobivanje nepovratne pomoči (=prosjačenje) – s tem zgubiš sposobnost samoupravljanja (izgubiš pravico določanja svojega načina življenja).10.gospodarske (tiste. računalnik) Druga delitev: . se nič kaj hudega ne zgodi)) .neenakopravno (če vstopimo v sodelovanje brez lastnih proizvajalnih sredstev (recimo kot najemni delavci v neko podjetje)) Dobrine nastajajo v sklopu.ohlapne (skupinska izdelava seminarske (tistemu. To so na primer dobrine kot je avto. s katerimi naredimo določene dobrine (in potem tudi same dobrine) zelo neenakomerno razporejeni med ljudmi. TV (služi samo temu. Problem pri zadovoljevanju potreb je med drugim tudi to. da delamo.

družbena = državna. V družini gospodarimo in ne poslujemo. kmet) – osebno delo Splet družbenih stikov.neugoden Naloga države je.ugoden . drugi pa zelo slabo). Oblike. da s čim manjšo porabo proizvajalnih tvorcev (na ravni makroekonomike so to: delo.bolj učinkovit Na to kako učinkovit bo splet družbenih stikov vplivajo 4 prvine sestave: . organizacija) pridemo do določenega obsega dobrin.manj učinkovit . Trg je še najmanj slaba oblika ekonomskih stikov med ljudmi (je najbolj poštena. v katere se združujemo pri delu so: . različne valute) zato. a kljub vsemu prihaja do neenakopravnosti – velikokrat v menjavi eden odnese zelo dobro. upravljalske oblike.vrsta delovnega procesa (indstrijska. kjer se ljudje povezujejo preko trgov. vendar vse več dobrin niso sposobni pridelati sami. da izoblikuje tak splet družbenih stikov. Gospodarstvo se je začelo kot naturalno gospodarstvo (tisti. ki jih medsebojno ustvarimo. kapital v družbi delovnih sredstev.zasebne (samostojni odvetnik. 13) Dober gospodar (=tisti. da bi lažje prišlo do želenih dobrin (=človeštvo je gospodarilo). blagovna proizvodnja) Splet družbenih stikov pomeni tri od štirih prvin sestave (lastninske obleke. z namenom zadovoljevanja naših potreb po dobrinah je lahko: . ki so hoteli zadovoljiti svoje potrebe. organizacijske oblike) in je lahko: .organizacijske oblike (naturalna proizvodnja. zadružna…) . tehnične ovire (premalo zmogljivi procesorji) in družbene ovire (različni jeziki brez prevajalcev.upravljalske oblike (na temelju kapitala ali dela) .družbene (pri ustvarjanju dobrin stopimo v stik z drugimi) – združeno delo . Pri združbah pa pri poslovanju tudi gospodarimo. zemlja. Zgodovinsko gledano se je človeštvo trudilo zmanjševati naravne ovire (reka). * Gospodarjenje = prizadevanje ljudi. informacijska družba) . S tem je namreč dobrin več in potrebe prebivalstva je lažje zadovoljiti. ki dobro gospodari) iz malega naredi veliko. da bo čim večji del prebivalstva vključen v ustvarjanje dobrin.lastninske oblike (zasebna. Z razvojem družbe zato v ospredje prihaja blagovno gospodarstvo. 1. Do sredstev za zadovoljevanje potreb prihajamo z delom (dejansko z denarnimi sredstvi.gospodarstvo = ustvarjanje in menjava dobrin V današnji družbi menjava poteka kot kupoprodaja (eno dobrino prodamo za denar in s tem denarjem kupimo drugo dobrino).11 . delo je samo način za pridobitev teh). Potreba po odpravljanju ovir nastaja z opuščanjem naturalnega gospodarstva in uveljavljanjem blagovnega gospodarstva. so morali dobrine ustvariti sami).7 GOSPODARJENJE IN BLAGOVNO – DENARNO GOSPODARSTVO (str. Iz razmerja med tem kar dobimo (=output=izložki=učinki) in tem kar vložimo (=input=vložki) izvira temeljni izvor ekonomike poslovanja. Z zgodovinskim razvojem so ljudje postali bolj učinkoviti. .

Dohodek države je potem 50 milijard dolarjev. da na delovnem mestu ustvariš 2x več dodane vrednosti.Kdor hoče priti do dobrine na zakonit način (in ne s plenjenjem). pa imaš nižji dohodek kot on (ti dve kategoriji se razlikujeta zaradi slabosti v menjalnem mehanizmu. zaradi podpor. Poenostavljeno je torej dodana vrednost isto kot dohodek. Ekonomska uspešnost: ekonomsko uspešni smo takrat. dejansko pa temu ni tako. Trdnost cen: huda nihanja (zlasti. kot nekdo drug. da bodo najbolj sposobni zadovoljni in najbolj neusposobljeni ne bodo "umrli od lakote". 1. Naše potrebe namreč naraščajo. NOVOUSTVARJENA VREDNOST IN KOSMATI DOMAČI PROIZVOD TER NJEGOVO UGOTAVJANJE (str.12 . ker so zaposleni bolj učinkovito (ker se bolj bojijo. tem bolj se lahko ljudje specializirajo (Slovenija ne proizvaja banan. ki so za gojenje banan bolj primerne). Potem bi bil dohodek države samo še 47 milijard dolarjev)). če se to da). Bolj kot se gospodarstvo širi v trgovanje. Zagotavljanje ekonomske varnosti: Ali boš lahko še neko obdobje dobival denar. Če hoče država uvoziti za 2 milijardi dobrin. ko smo bili v Jugoslaviji vendar pa ti. zaradi subvencij. ki jo opazujemo (recimo podjetje). Izoblikujejo pa se tudi enote. Svojim državljanom mora zagotoviti rast in razvoj. ki so usmerjene samo v porabo (taka so na primer gospodinjstva). če nastopajo pri najpomembnejših dobrinah). Lahko se zgodi. če izgubiš službo? Poseganje ustrezne tehnološke učinkovitosti: pri nas je premalo inženirjev. ki so povezani kot posamezniki z opazovano enoto. ampak to koristi tudi državi in vsem. kar ustvarijo tudi izmenjajo znotraj države (pokupijo vse. Pravična razdelitev dohodka: problem je razdeliti dohodek tako. Ni nobenega uvoza in izvoza. Pri tem se v splošnem izoblikujejo gospodarske enote (=ljudje). kar dajo na trg). 15) Vlada mora zagotavljati. zaradi političnega sistema. ki so zaposleni proizvedejo 30% več stvari. za katero dobrino prodaš in ceno vložkov (=vrednost dela) * dohodek = tržno pridobljena dodana vrednost (Primer države Jan Mar: 50 milijonov ljudi ima 1000 dolarjev dodane vrednosti. Ekonomska svoboda: blago se lahko v Evropi prosto giba preko državnih mej. . slabo vplivajo na razpoloženje ljudi. Kadar dobro gospodarimo to ne koristi samo ekonomski enoti. Problem polne zaposlenosti: če je veliko ljudi na cesti. da bodo izgubili svojo zaposlitev). mora izvoziti za 5 milijard dobrin (te bi bile na tujem trgu vredne samo 2 milijardi).: podjetje za proizvodnjo marihuane ne smemo ustanoviti). Danes je sicer zaposlenih 30% manj kot jih je bilo.8 EKONOMSKI CILJI DRUŽBE. ker so za to specializirane druge države. dodana vrednost = razlika med ceno. Več ali manj lahko ustanavljamo podjetja. da se skupnost ljudi razvija (predvsem v uspešnosti gospodarstva (slovenska gospodarska rast v primerjavi z prejšnjim letom znaša 4. mora najprej nekaj ponuditi (da dobi denar. s katerim lahko kupi dobrino). ki jih želimo (npr. to povzroča družbeni nemir. zaradi davkov…).2). Zato država poizkuša čimveč ljudi zaposliti (čimbolj učinkovito. ko delamo prave stvari na pravi način. Ljudje si vse.

kosmati nacionalni dohodek (=bruto nacionalni dohodek) kosmata vrednost proizvodnje (=bruto vrednost proizvodnje) = vsota vrednosti vseh pridelanih domačih izdelkov in storitev (tudi če so podjetja last tujcev).osebna poraba (obleka. ki dobivajo podporo (nezaposleni. strojev. Po evropskem priporočilu naj bi ta kos znašal 40% (izvedeni dohodek).5%)). da se dohodek ustvarja samo v gospodarstvu (=izvirni dohodek). tisti. samozaposleni (samostojni podjetniki). ki so bili prodani na območju Slovenije.kosmati domači proizvod . lahko rečemo. Slovenci imamo 43%.13 . Proizvodna metoda – vprašamo se koliko proizvedemo.Če imamo materialistični pristop k ekonomskim pojmom. Dohodkovna metoda – vprašamo se. bolje lahko zadovoljujemo potrebe prebivalstva. ki k njemu prispevajo in niso del gospodarstva (=nepridobitne dejavnosti =tržni sektor) (šolstvo. Izdatkovna metoda – vprašamo se. zgradb…)) * Za ugotavljanje kosmatega domačega proizvoda poznamo 3 metode. zdravstvo. da Slovenja več vlaga v tujini. ki dobi dohodke iz kosmatega domačega proizvoda (zaposleni. nakup avtomobilov v vladnem sektorju. tisti. kosmati domači proizvod = če od kosmate vrednosti proizvodnje odštejemo vmesno porabo čisti domači proizvod = če od kosmatega domačega proizvoda odštejemo amortizacijo (= tisto kar je potrebno zbrati za obnovo uporabljenih delovnih sredstev (opreme. kot tujci vlagajo pri nas (ta razlika je sicer v Sloveniji zelo majhna (0. To so: . * kosmati nacionalni (=državni) proizvod = proizvod države – vse kar so izdelala podjetja v lasti Slovenskega kapitala (ne glede na to ali so v Sloveniji ali v tujini) Slovenija ima večji kosmati nacionalni proizvod. državna uprava) (=izvedeni dohodek). ki oddajajo prostore. pijača…) . za katere stvari posamezniki porabljajo svoje prihodke. lažje zadovoljimo potrebe prebivalstva. Večji kot imamo dohodek. 2. pa tega ne morejo izdelati sami (frizer rabi škarje. Del izvirnega dohodka je namenjen tistim. Dva najpomembnejša pojma (=kategorije) na ravni makroekonomike sta: . državni izgubi (če je država v določenem letu več uvozila kot izvozila) * kosmati domači proizvod – šteje se vse kar je izdelano na področju Slovenije. s katerimi pridemo do iste številke: 1. prva ura Cilj do leta 1990 je bil dohodek definiran kot cilj h kateremu morajo težiti organizacije združenega dela. . kdo je tisti.10. če od kosmate vrednosti proizvodnje odštejemo bruto vrednost proizvodnje večja kot je ta vrednost. 21. kot kosmati domači proizvod. pek rabi moko…) dodana vrednost = dobimo jo. policijo. To pri nas uporabljamo. vmesna poraba = to kar proizvajalci rabijo za proizvod. izvirni dohodek pa 60%. To pomeni. mutanti…) 3.kosmate naložbe (poleg dela dobička vsebujejo še denar namenjen za vojsko.

denarno posojilna politika = možnost oskrbe s kapitalom (ko se bliža državni udar.1 OKOLJE DELOVANJA ZDRUŽB (str.več kot je škrbastih ljudi na tisoč prebivalcev. da se mu lahko prilagajajo). Ugotavlja se po dohodkovni metodi iz vidika kapitala določene države (bruto nacionalni dohodek). je vržena stran). manj težav bo to podjetje imelo) – ker bogati bogatijo. kapital (tista gospodinjstva. zemljo.) . večja je blaginja .Pri plačevanju v skupno blagajno Evrope se upošteva kosmati nacionalni dohodek (več kot ima.14 . ki kupujejo poslovne učinke nekega podjetja (višja kot je. ki onesnažujejo okolje računati. Zunanji tok je v bistvu fizikalni tok.razvojna politika (ta lahko gre v smer krepitve težke industrije (metalurgija…) ali lahke industrije (izdelovanje gospodinjskih potrebščin. * Dejavniki. kaj se dogaja v njihovem okolju. pa govorimo o totalni = popolni izgubi (vsa energija vložena v proizvode. ki se postavljajo za podjetja = Dejavniki širšega okolja: . več jo je) .itd. se luksuzni proizvodi vedno bolje prodajajo. Poslovni sistemi drug od drugega kupujejo proizvajalna sredstva. ki so navajeni na neko raven porabe.več kot je porok na tisoč prebivalcev.kupna moč (zlasti tistih kupcev.več kot je ogljikovega dioksida na prebivalca. manjša je blaginja .električna oskrba (več kot je dežja.ekološki vplivi (če se zelena stranka bliža vladi. obresti za izposojo kapitala. Merila za stopnjo varnosti .itd.več kot je uporabnikov interneta. 2 ZDRUŽBE IN NJIHOVO OKOLJE (str. manjša je blaginja . Nič namreč ne gre v izgubo. 21) slika str 22: Najpomembnejši predstavniki ekonomskega okolja so trgi. 21) 2. ki se pokvarijo preden se prodajo. je pa politično tvegano. so zaradi tega nezadovoljni). Na trgu proizvajalnih tvorcev so gospodinjstva (ta ponujajo delovno silo. revni pa so vedno bolj revni. najemnino za zgradbe. se te prodajajo po višji ceni (prebivalci.koliko je težkih zločinov .tehnološki razvoj (tega morajo podjetja in zavodi čimveč sprejemati) . ki imajo v lasti delnice in obveznice)). več plača). Če se tokovi med seboj idealno pokrivajo je to super. lastniki kapitala neradi posojajo takim. vsakodnevne dobrine pa vedno manj. ki so zlasti pomembni iz vidika zahtev.več kot je razvez na tisoč prebivalcev. Na trgu blaga povprašujejo gospodinjstva (=državljani). znanje. Totalna izguba se vrti okoli 3% celotnega kosmatega domačega proizvoda. da se bodo njihovi pogoji poslabšali) lobiranje = ko velika podjetja skušajo prilagoditi zakonodajo države svojim potrebam Lobiranje načeloma ni prepovedano (ni kriminalno dejanje). Sistem delovanja celotnega gospodarstva je v veliki meri vezan na delovanje trga in obratno (podjetja morajo vedeti. tekstila…) . morajo podjetja. Po teh proizvajalnih tvorcih povprašujejo poslovni sistemi (plačujejo delavce. ponujajo pa poslovni sistemi. . Če je nekaterih stvari na trgu premalo. večja je blaginja . Če pa je nekaterih stvari na trgu preveč. Merila za stopnjo blaginje . ki so na nevarnem področju) . manjša je blaginja .koliko ljudi je oropanih na tisoč prebivalcev .

Okoli leta 1980 iz industrije v storitve državne uprave. ki so neposredno v stiku z naravo (kmetijstvo. To se je v Sloveniji zgodilo 1996. V prehodu iz industrijske v informacijsko družbo se spreminja pomen določenih proizvajalnih tvorcev. Učinki ostalih sektorjev. zdravstvo. Poleg tega pa morajo biti tudi sposobne spodbuditi lastnike proizvajalnih tvorcev. primarni sektor = tiste dejavnosti. Vedno več bo plačan tisti. zavodi…) dokazujejo svojo sposobnost ali pa nesposobnost s tem. kamnoseštvo…). ki postajajo vedno bolj pomembni pa so storitve.15 . tercialni sektor = promet in trgovina kvartarni sektor = finančne združbe (banke. ker so njihovi učinki materialni (=proizvodi). gozdarstvo. druga ura--2. Te pogodbe morajo spoštovati ali pa razglasiti stečaj. 26) Da bi lahko gospodinjstva zadovoljevala svoje potrebe. V proizvajalnih razmerjih se ustvarjajo delitvena razmerja (ljudje na različnih pozicijah dobivajo različno plačo).Prejšnja industrijska družba prehaja v informacijsko družbo.3 PODROČJA IN PANOGE (str. Spreminja se tudi pomen določenih poslovnih učinkov (pada pomen proizvodov in narašča pomen storitev). Danes je kapital in znanje veliko več vredno. morajo sodelovati v proizvodnji. ---21. bolj je družba učinkovita. Pravna država je pogoj. 29) . ki se ukvarjajo z zdravljenjem starih ljudi (teh je vedno več). raziskovanje… Iz stališča pomembnosti sektorjev Slovenija zaostaja 15 let za razvitim delom sveta. Na pomembnosti bodo pridobile dejavnosti. Simbol Jugoslavije so bili trije poklici: rudarji. zavarovalnice. obrt) in gradbeništvo Ta dva sektorja danes izgubljata na pomenu. V začetku dvajsetega stoletja so se ljudje začeli premikati iz kmetijstva v industrijo.10. vodovodar) kot tisti. da v spletu teh proizvajalnih tvorcev (recimo v podjetju) ustvarijo čim večjo vrednost. ki bo znal narediti (električar. ko kosmati domači proizvod od storitev predstavlja več kot 50% celotnega kosmatega domačega proizvoda (=več je kosmatega domačega proizvoda od storitev kot kosmatega domačega proizvoda od izdelkov). lovstvo. kapital.2 IZ INDUSTRIJSKE SAMOUPRAVNE V INFORMACIJSKO TRŽNO – PODJETNIŠKO DRUŽBO(str. O informacijski družbi govorimo. da lahko kapitalisti zaživijo v polni meri. Bolj kot smo smotrni. V pravno urejenih kapitalističnih državah (Slovenija še ni čisto pravno urejena) morajo lastniki kapitala skleniti pogodbe z delavci. da so sposobne ali nesposobne pridobiti vse potrebne proizvajalne tvorce. se pa na tem področju razvija. rudarstvo. Tekom zgodovinskega razvoja se pomikajo deleži posameznih dejavnosti v celotnem družbenem dogajanju.…) kvintalni sektor = izobraževanje. ki veliko dela (snažilka). Vsaka družba in združbe v njej (podjetja. tem večji je kosmati domači proizvod. ki jih potrebujejo (zemljo. ki so pri njih zaposleni. 2. tem večji je nacionalni (=narodni) dohodek. mehaniki in vojska (ni bilo predstavnikov kapitala in znanstvenikov). Dolžni so namreč izpolnjevati svoje obveznosti ali pa propadejo (v Jugoslaviji so slaba podjetja dobivala subvencije). sekundarni sektor = sestavlja ga predelovalna dejavnost (industrija. ljudi).

skupne in osebne storitvene dejavnosti > te dejavnosti spadajo v kvintalni sektor (nekatere od teh spadajo tudi v terciarni in kvartarni sektor) / / p) zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem / q) eksteritorialne združbe in združenja -/ a) b) c) d) e) f) g) h) i) j) k) l) m) n) o) p) q) ribogojnice Rudnik Velenje Sava Kranj. lov. Zrele panoge – konkurenca je hujša kot pri razpršenih panogah . SCT Mercator Ljubljanski potniški promet. Te panoge so v vzponu. a) kmetijstvo. Peko Ljubljana. Ljubljanska banka občina Osnovna šola Vransko Dom upokojencev poslaništva Panoga je naslednja stopnja delitve dejavnosti. plinom in vodo > te dejavnosti spadajo v sekundarni sektor f) gradbeništvo -/ g) trgovino. Slovenske železnice. pri kateri se pojavljajo nove dobrine (pred desetimi leti je bilo to recimo izdelovanje prenosnih telefonov. skladiščenje in zveze -/ j) finančno posredništvo -\ ti dve dejavnosti spadata v kvartarni sektor k) poslovanje z nepremičninami. Leta 1996 smo v Sloveniji namesto enotne klasifikacije dejavnosti (kot je bila v Jugoslaviji) uveljavili standardno klasifikacijo dejavnosti (tako kot jo v statistikah uporabljajo združeni narodi). Mestni vodovod Gradis. optični kabli…). Simobil A banka. Telekom. najem in poslovne storitve -/ l) javna uprava in obramba. ker povpraševanje po njih narašča. Razdrobljene panoge – če je na trgu veliko delujočih podjetij. popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe -\ h) gostinstvo > te dejavnosti spadajo v tercialni sektor i) promet. obvezno socialno zavarovanje -\ m) izobraževanje \ n) zdravstveno in socialno varstvo \ o) druge javne. Adria Airways. Elektro Ljubljana.Značilnosti gospodarskih pojavov so v veliki meri povezani z dejavnostjo. Po standardni klasifikaciji so dejavnosti razdeljene v 17 področij (*na izpitu je treba znati katerekoli 3). Nova panoga – tista. gozdarstvo -\ b) ribištvo > te tri spadajo v primarni sektor c) rudarstvo -/ d) predelovalne dejavnosti (industrija in obrt) -\ e) oskrba z elektriko. Primer je recimo proizvodnja pijač. s katero se določena družba ukvarja.16 .

navade prebivalstva (lahko se spreminjajo ali pa ne) . da bo uspešno tudi v prihodnosti) 2. poljedelstvo. Financirajo jih zunanji dejavniki. morski promet. sadjarstvo Z dobro strategijo podjetja povečuje svojo gospodarsko moč.1 PODJETJA IN ZAVODI (str.4 VRSTE ZDRUŽB (str.narodno gospodarskih cilji (te opredeli državna politika (v prihodnje bo šlo manj denarja za gradnjo avtocest.podjetja – na področju gospodarstva = tekmovalni sektor .ugled neke države (švicarske ure veljajo za kvalitetne. Odgovor: potniški promet. izdelovanje računalnikov *naštej panoge področja prometa. je odvisno od različnih dejavnikov: . Ali bodo podjetja z svojo strategijo preživela.zavodi – družbene dejavnosti = nepridobitveni sektor = netekmovalni sektor *Na izpitu je potrebno poznati 3 (od skupaj desetih) razlikovalne značilnosti med podjetji in zavodi Glej tabelo str 33 (letnik 2003). . zračni promet *razdeli področje kmetijstva na nekaj panog.17 . se lahko nadeja. zato se bo konkurenca med gradbenimi podjetji povečala)) . Odgovor je avtomobilska industrija. Podjetja so gospodarsko pridobitna = težijo k ustvarjanju dobička Zavodi težijo k zadovoljevanju določenih potreb Pogoji za delovanje podjetja so tvegani.4. socialnem skrbstvu.Odhajajoče panoge – tu je najhujša konkurenca (proizvodnja pisalnih strojev. kulturi) Večina poslovnih učinkov zavodov so storitve (zelo redko so to proizvodi). Ljudje. Zavodi poizkušajo dobiti sredstva za razvoj od svojega dobavitelja. zato so švicarska podjetja v prednosti) . Odgovor: živinoreja. so privrženi k določenem poklicu (in ne k doseganju določenega cilja). Zavodi se nahajajo predvsem na področju negospodarskih dejavnosti (zdravstvu. otroškem varstvu. za zavode pa dokaj trdni (sredstva dobivajo od drugod (recimo iz državnega proračuna). ki delajo v zavodih. Podjetje mora samo skrbeti za razvoj. nalivnih peres…) *Na izpitu bo lahko vprašanje: Naštej 3 panoge iz področja predelovalnih dejavnosti. šolstvu.tradicija (navezanost na določeno znamko – če je bilo podjetje uspešno v preteklosti. 32) 2. 32) Poslovne združbe so: .

36) Hranilnica ni isto kot banka! Razlika je predvsem v naslednjih dveh točkah: . po letu 1990 tudi pri nas tako kot pri podjetjih. Zavod za podpiranje afriških jezikov bi lahko ustanovil podjetje. ki bi izdelovalo CD-je z afriškimi narodnimi pesmimi..o.banka . kreditne in finančne posle.hranilnica . Poleg podjetij in zavodov obstajajo še druge organizacijske oblike (delovne skupnosti = strokovne službe = uradi…) ---28.1 POSLOVNA SKUPNOST (str. 35) Banke so finančne združbe.banke imajo pravico do sekundarne emisije denarja (imajo pravico.zavarovalnica 2.tega ne sprašuje Primarna emisija . Emisija denarja – (kdo lahko izdaja denar?): . predvsem določenih civilnih pravnih oseb (npr. kot pa imajo denarja) Za hranilnice velja: zbirajo hranilne vloge prebivalstva.3 HRANILNICA (str. 35) V poslovne skupnosti se praviloma povezujejo podjetja..o. 35) * (na ustnem izpitu je treba našteti 4 od 5) .10. hranilnica za določeno območje. Lahko celo ustanovijo podjetja. ki opravljajo depozitne. Cilj lastnikov banke je. pridobivanje dobička. 2.poslovna skupnost . Republika Slovenija je ustanovitelj večine zavodov pri nas.5. ki ima denar. Včasih gre za časovno omejeno obliko. cerkev). lahko pa tudi na trgu. 2. včasih pa gre za obliko. prva ura--2. 5 letno obdobje ali celo dlje) uresničiti določen cilj.18 . ki praznuje že npr. ki podpirajo delovanje zavodov. hranilno-kreditna služba pri določeni kmetijski zadrugi.Zavodi večina svojih prihodkov dobivajo po vnaprejšnem dogovoru.5 OBLIKE POSLOVNEGA ORGANIZIRANJA (str. ki skušajo na daljši rok (npr. da izdajo več posojil. Vodijo račune fizičnih oseb.banke lahko poslujejo z deviznimi sredstvi.investicijski skladi .5.2 BANKA (str. Ustanovi jih lahko kdorkoli. imajo tovrstna pooblastila . Za obveznosti zavodov odgovarjajo ustanovitelji.5. ampak mora imeti bistveno več denarja kot za ustanovitev d. 30 letnico svojega obstoja. Organizirane so na tri načine: poštne hranilnice.

šolstvo) in na področju gospodarske infrastrukture (železniški.. Njene naloge so zavarovalni posli pred tveganji (tvegamo s svojim premoženjem. 38) Pri nas so se pojavljale na področju družbenih dejavnosti (zdravstvo. To je bilo bistvo samoupravnih interesnih skupnostih. kadarkoli zadovoljile interese svojih vlagateljev. stanovanjsko. 2. Druga členitev pa je členitev na rizične skupnosti.i. Tu so neke omejitve. ki mora biti zbran naenkrat (gre za t.) – porazdeljevanje.5. Na eni strani so bili uporabniki proizvodov ali storitev.5 ZAVAROVALNICA (str. Znotraj sistema zavarovalnice se vendarle posamezne vrste zavarovanja zavarujejo (življenjsko zavarovanje. 36) So oblika zbiranja denarnih sredstev in njihovega osredotočenega. Imamo sicer Vzajemno. ki ima dovolj denarja. da na podlagi prinesenega denarja v te banke izdajo več posojil.če v tem času denar naberete. dobrodelnem področju. V določenih primerih tudi to ni dovolj. da se morajo zavarovalnice povezati v zavarovalne službe.Sekundarna emisija (popolnoma legalna oblika. Po naši zakonodaji je to premoženje vezano predvsem za razne akcije na socialnem. ker se računa. Zavarovalnice se notranje členijo v dveh smereh. zdravjem. življenjem. kmetijsko. 37) Tudi zavarovalnica je finančna združba. medsebojno kompenzirajo terjatve in obveznosti. Skupaj so se dogovarjali kaj pričakujejo. trenutno je to v Sloveniji Banka Slovenije. 2. Ustanove so po zakonu za določen namen vezano premoženje (Nobelova nagrada je ustanova). da bodo izvajalci v prihodnjih letih naredili in za koliko denarja. 2. Pri nas pričakujemo koncesije v zdravstvu. na drugi strani pa so bili izvajalci. ki je ustanova (nimajo delničarjev.).. ki ga imajo.i.. kdaj lahko na naših tleh ustanovijo zavarovalnice tuje pravne osebe. Da bi zavarovalnice obstale.) Terciarna emisija (namesto. porazdeljevanje in delitve nevarnosti. Pri izravnavanju gre za to... a to še zdaleč ni tisto. ki deluje na gospodarskem področju je Bosch.. 2.. Na ta način se nadomešča denar) Siva emisija (prepovedana zadeva! če izdate nekrite menice. medtem ko bo kasneje to prešlo na evropsko banko v Frankfurtu. za katerega nimate kritja. Če se npr. se bodo premije prometnega zavarovanja povečale. Zavarovalnice ne delujejo samo na enem področju (zavarovanje zloma nog. povečuje število nesreč. Ustanovitelj je lahko tisti. pa uporabljajo metode izravnavanja.19 . ampak gre za določen namen vezano premoženje). torej izdate ček.). cerkvenem. Proti plačilu zavarovalne premije nam zavarovalnica jamči da nam bo nadomestila škodo. Ena je povsem logična. če bo do takega neljubega dogodka prišlo. in sicer imajo poslovne banke pravico. V tem primeru se bodo morali tudi bolniki na nek način bolje organizirati.i. Zato. prometno. zaporedno nabiranje denarja). pomorski promet). Za ustanovitev je potrebna več denarja. V zadnjem času se jim večkrat pravimo kar vzajemni skladi. centraliziranega usmerjanja za določene naložbe. kot pa so dobile denarja..4 INVESTICIJSKI (=NALOŽBENI) SKLADI (str. izpadanje las. Vsaka skupnost se mora pokriti sama (na dolgi rok). ker so včasih tveganja tako velika. to so t.5. kar bi predstavljal pravi interes bolnikov. Bosch je podjetje.. da zavarujejo več istovrstnih tveganj.7 ZBORNIČNI SISTEM (str. 39) . se lahko vse v redu izteče) Črna emisija (kadar ponarejate denar) Pravico do izdaje denarja ima t. Zavarovalnice delujejo na določenem območju.6 SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN USTANOVE (str. da bi poslovni osebki na trgih plačevali drug drugemu z denarjem. da bodo s denarjem. Najbolj znana ustanova v Nemčiji. stanovanjske pa bodo ostale nespremenjene. Nihče drug kot taka banka nima pravice izdajati denarja (kar se tiče tiskanja itd). območne zavarovalnice. industrijsko. emisijska banka.

ki potekajo v podjetjih in zavodih izven združb. V strokovna in splošna združenja se združujejo podjetja s področja iste panoge z namenom. ---28. da bi določila določene standarde.. * Nadzorno delovanje poteka v treh smereh: . računsko sodišče. kot bi ga morala.. DAVČNIH IN POSLOVNO-OBVEŠČEVALNIH NALOG V OKOLJU ZDRUŽB (str. GZS je potem sogovornik vlade in sindikatov v določenih pogovorih. Zdaj je pobiranje vseh davkov vključeno v Davčni upravi republike Slovenije.i. da je SDK dobro delovala. toda tista služba družbenega knjigovodstva je prej pobirala denar samo zasebnikom. vsa računalniška podjetja ustanovijo strokovno združenje za računalništvo in informatiko. odstranjevanje odpadkov. banke. Opravljajo ga revizijske združbe. Rešujejo torej območne probleme. 2. GZS je organizirana po kontinentalnem načelu. davčna služba. Kadar pa se združujejo v območno gospodarsko zbornico podjetja z določenega območja. informacijskih funkcij. plinovodi. Zastopala naj bi interese gospodarstva.revidiranje = temeljit pregled poslovanja. kar pomeni. To so: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). da morajo podjetja obvezno biti člani tega sistema in obvezno plačevati članarino. izrabe prostora. Kadar ustanavljajo z vidika dejavnosti. pa se lotevajo skupnih nalog v zvezi z gospodarsko infrastrukturo (npr. 41) Služba družbenega knjigovodstva (SDK) je pomenila nadaljevanje t.inšpiciranje . da lahko podjetja določene dejavnosti na eni strani in ista podjetja gledana z vidika območja ustanovijo. se je začela razgradnja SDK-ja. Obrtna zbornica in Kmetijsko-gozdarska zbornica. cestami.inšpiciranje . da bi lahko vplivala na izobraževanje. Preobrazba SDK: revizijske združbe. FINANČNIH. Pri nas zaenkrat vlogo delodajalskega razreda opravlja GZS. ki jih je 13 potem ustanovijo GZS.kontrola (ta je sprotna) . Opravljala je določene finančne naloge in pobirala je davke od pravnih oseb. ki jih je 27 in te območne zbornice. računsko sodišče = revizijska združba.Govorimo o zbornicah na področju gospodarstva. ker ga nobena vlada ne podpre. Prišlo je do razgradnje Službe družbenega knjigovodstva.. NADZORNIH. kako je bil ta denar porabljen). . Na področju gospodarstva imamo 3 zbornice v načelu na ravni republike.20 . Inšpiciranje pomeni nekoliko podrobnejši pregled kakšnega problema v okviru sistema. ki so dobili denar iz proračuna (tudi če bi bilo tega denarja samo par tolarjev.kontrola (preko žiro računov) . Bistvo zborničnega sistema na področju gospodarstva je. V svetu je računsko sodišče zelo močna inštitucija. da bi pridobila določene ugodnosti pri izvozu. druga ura--Združba ima 3 oblike nadzornega delovanja: . pri nas pa večinoma izdaja samo mnenja. Veliko stvari veže ob vsem tekmovanju na drugi strani v sodelovanje podjetja iste panoge.revidiranje. sistem obveščanja (AJPES). Če je tako računalniško podjetje locirano v Novem mestu je hkrati lahko eden od ustanoviteljev območne gospodarske zbornice za območje Bele krajine. npr. bi predstavniki računskega sodišča smeli priti v našo združbo in preveriti. Ta strokovna združenja.8 NOSILCI PLAČILNIH. Kljub temu. ki je prej pobirala denar (=davke) od organizacij združenega dela.). ki lahko revidira poslovanje vseh tistih.10. Služba družbenega knjigovodstva je prej vso javnost tudi obveščala o poslovanju organizacij združenega dela. davčna služba – to smo imeli že prej.

konkurenca ciljev – ponavadi morajo cilji podpirati vrednostni vidik poslovanja. enakost pred zakonom . Šele 2 leti nazaj so poslovne banke dokončno prevzele plačilni promet na svoja ramena.naturalni vidik – ustvariti moramo določene poslovne učinke. 45) 3. ki so na čelu vsakega razvojnega programa dokazujejo. Včasih pa lahko pride do konkurence ciljev znotraj določene združbe.efficiency = učinkovitost .Stvar. Črn kruh mora predstavljati 20% vsega kruha. To je mogoče izvesti tako. 3. V računalniškem podjetju bi se recimo odločali. ki je najdlje prehajala iz SDK na novo inštitucijo. so bili plačilni nalogi. 45) Poslovni sistem vzpostavljamo za trajnejše obdobje. Da bi država zadovoljila potrebe prebivalstva po hrani so zadolžili peke. da pečejo črni kruh po zamrznjeni nizki ceni. potem verjetno ustvarimo tudi več dobička). Med sabo konkurirajo za denar.equity = poštenost. ki ga napečejo.vrednostni vidik – ustvariti moramo najmanj določen znesek (pri podjetjih je ta znesek imenovan dobiček). s katerimi zadovoljujemo potrebe (neodvisno od tega ali smo podjetje ali zavod) . Pri delovanju poslovnega sistema se prepletajo 3 vidiki smisla = smotra = poslanstva: .ethics = etika . Tako so peki prodajali črni kruh z izgubo.21 . da bo njihova programska oprema najboljša. Doseči moramo določene cilje.excallence = odličnost .effectiveness = uspešnost . v katero smer bomo razvijali programsko opremo (imamo recimo 3 razvojne programe). Za razvoj te je recimo potrebno 500 k€. Na dolgi rok si moramo zagotoviti gospodarsko moč in razvojno rast. 46) Pri poslovanju naj bi težili k sedmimi E-ji: .1 GOSPODARSKI SMOTER (=NAMEN) IN CILJI POSLOVNEGA PROCESA (str. ker je manjkalo hrane. .economy =smotrnost . Za razvoj pa podjetje namenja samo 200 k€. Ljudje.2 DEJAVNIKI PRIDOBIVANJA POSLOVNEGA IZIDA V ZDRUŽBAH (str. da naredimo več. 3 PODJETJE IN POSLOVNI PROCES (str. Leta 1982 so bile nenormalne gospodarske razmere. bolje in da sledimo tehnološko-tehničnim rešitvam.finančni vidik – poslovni sistem mora zagotavljati plačilno sposobnost (sposoben mora biti poravnavati sprejete obveznosti) V normalnih gospodarstvih sta naturalni in vrednostni vidik istosmerna (če bolje zadovoljujemo potrebe. AJPES = Agencija za javno-pravne evidence in storitve zagotavlja nekatere podatke.

gospodarjenje s sredstvi – opazujemo ga v dveh smereh: a) iz določene količine materiala hočemo dobiti čimveč b) določeno količino denarja.prilagajanje dejavnostim družbenim potrebam – bolj kot zadenemo tisto. boljše je za poslovanje združbe. bi govorili o popolni učinkovitosti (te se v praksi ne da doseči). država ali podjetja.proizvodnja dela .environment = skrb za okolje Kosmati dobiček države je v veliki meri odvisen od tega ali podjetja v državi uspešno poslujejo. v katerem kraju naj bi stali določeni prostori Pri tem vidiku razmestitve imamo 2 skupini dejavnikov: * + gospodarski-geografski / bližina vira surovin (cena transporta je nižja) / bližina vira energije (bolje biti v državah.širša = makro – odločamo se. ki imajo poceni elektriko) / bližina trga poslovnih učinkov (zlate izdelke ne moremo prodajati v barakarskem naselju) / razpoložljivost delovne sile (včasih rabimo kvalificirane včasih pa nekvalificirane delavce) / kakovost prevoznih poti (za prevoz uparjalnika je potrebno morje in avtocesta) / bližina vladnih in finančnih inštitucij (dostopna je večja količina informacij). Odločitev o prostorih poteka takrat. Država vodi dobro politiko takrat. Tako je nekdo lahko uspel s prodajo kamnov. je treba usmeriti v prave smeri (za prave programe.22 . Problematika se zato premika iz ravni države k ravni podjetij. Če podjetje z oblačili zadene barvo. Potreba za novo leto so poceni in individualna (edinstvena) darila. revolucije. hkrati pa poceni (božični kamni). ki jih je treba dosegati. da bomo dobro poslovali. 47) Združba bo bolj učinkovita in uspešna. po čemer povprašuje prebivalstvo.. Če bi ji to uspelo. najbolje pod zemljo) / varnostni (rafinerij se iz varnosti ne postavlja sredi mesta) . ki bo tisto obdobje v modi. Večje kot je to razmerje. + negospodarski / politični (vprašanje vojne. je od podjetja odvisno ali bo naredilo toliko kot je možno. lahko isto blago prodaja dražje. kjer je veliko ljudi. da bi bilo poslovanje čimbolj uspešno: . Imamo 2 vidika razmestitve: . če pravilno razmesti prostore (raje imamo cenejše. Vsi gospodarski ukrepi bi morali težiti k tej težnji. boljše in aktualnejše prostore (trgovinski prostori naj bodo tam. 3. delovna sredstva) na tiste točke v prostoru in v tiste združbe. delnice…) .proizvodnost = produktivnost = storilnost = razmerje med tistim. denar. ki ga ima združba. kontrarevolucije. ki so bila med seboj različna. večjo možnost imamo. proizvajalni prostori naj bodo v bližini surovin…) prostori). Če neko podjetje dobi idealno količino proizvajalnih tvorcev.3 RAZMESTITEV PROIZVAJALNIH IN POSLOVNIH PROSTOROV ZDRUŽBE (str. da ga ljudje v tistem kraju ne bi zaradi tega zasovražili) / strateški (ranljive dejavnosti naj bodo daleč od mej. ko postavljamo zgradbo. kasneje pa samo razglabljamo ali so se določeni dejavniki izboljšali ali poslabšali. zaposlovanja ljudi za vsako ceno (šef podjetja noče odpuščati ljudi. kadar ji uspeva usmeriti proizvajalne tvorce (ljudi. Na ravni združbe imamo 3 dejavnike. usposobljenosti ljudi… . To razmerje je odvisno od organizacije dela. kar naredimo in številom porabljenih ur. kjer bo prišlo do najboljših izidov.

vendar jih država mora zagotoviti. učinke.23 . izdelava svile (za kg svile je potrebno 400 litrov vode))) / možnost gradnje stanovanjskega naselja (včasih je treba pritegniti nove zaposlence. Ravnateljevanje 6. ki se lotijo določene dejavnosti (večino brazilskih fantov se loti fuzbala. ki imajo več dobrih zamisli (sprememba javnih skladišč v trgovinski center (BTC) je bila dobra zamisel). potem uspejo samo nekateri izmed njih. v katerem delu izbranega kraja bodo stali določeni prostori Odločimo se recimo. da je potrebno zadovoljevati človeške potrebe. ga je treba postaviti v odročno območje) . potem za trgovinske in najmanj za storitvene združbe. kjer je povpraševanje po njih.5 PODJETJE (str. načine prodajanja določenih proizvodov. surovine. da bomo postavili lokal v Ljubljani. Pravi podjetnik je tisti. Izraba priložnosti 4. Podjetnik mora biti inovativen (najde nove izzive. 3.ožja = mikro – odločamo se. Organizacija Izziv podjetnikov je povezati proizvodnje tvorce (zbrati delovne predmete.4 PODJETNIŠTVO (str. ki jih ni v bližini) / možnost odstranjevanja odpadkov (NIMBY = Not In My Back Yard = ne na mojem dvorišču. Upravljanje 5.11. da se pride do določenih poslovnih učinkov na čimbolj smotrn način. Za podjetje je značilno tveganje s poslovno odgovornostjo. * Značilnosti podjetništva (znati je treba 4 od 8. prva ura--3. 49) Podjetja temeljijo na tem. katerih 8 je on mislil (prve 3 so sigurno pravilne))): 1. Tveganje 2. Če se v neko dejavnost spravi veliko ljudi. Dane možnosti lahko bolje izkoristijo tisti. nihče jih noče. *Pri tem vidiku razmestitve imamo več tehnološko-topoloških dejavnikov: / kakovost gradbenega zemljišča (na barju je bolj švoh) / možnost razširitve podjetja v prihodnosti (preselitveni stroški so namreč zelo visoki) / bližina pitne in industrijske vode (nekatere industrije lahko delajo le z pitno vodo (živilska industrija./ zdravstveni (če objekt izpušča strupene pline. uspe pa praktično noben ne). Propade lahko tudi več kot 98% tistih. --. vendar je velika razlika ali to naredimo v centru ali sredi barja. načine zbiranja proizvajalnih tvorcev). ki tvega svoje premoženje (če tvega tuje premoženje je samo poslovni ravnatelj).4. Inovativnost 3. industrija pijače (za liter piva je potrebno 15 litrov pitne vode). 51) . proizvode. Podjetje postane bolj uspešno. Predvsem rad sliši prve 3 (ne vem. farmacija. ideje. če oplemeniti svoje poslovne učinke in jih proda po višji ceni sedanjim kupcem ali pa najde nove kupce in si s tem zniža stroške na enoto proizvedenega poslovnega učinka. Zaradi NIMBY je včasih smiselno postavljati čistilne naprave). delovna sredstva…) in imeti sposobnost (včasih je za to potrebna nesramnost in brezobzirnost) in združiti te stvari na tak način. / bližina industrijskih con (določene proizvodnje se morajo nahajati blizu ali v industrijskih conah) Razmestitev je najbolj pomembna za proizvajalne. če si uspe zagotoviti cenejše proizvodnje tvorce. Nekdo mora sprožiti akcijo za ustvarjanje potrebnih dobrin in jih dostaviti na tista mesta.

ki hoče obogateti s podjetjem koristiti tudi drugim ljudem (prinašati mora dobrine.Zavračanje izključne prednosti gospodarskega napredka v okviru družbenega razvoja. Če hoče podjetje preživeti. Po tem letu se je odnos do podjetja spremenil.Podjetje ne sme neodgovorno onesnaževati okolja . Podjetje ustvarja dobrine in kupno moč za nakup teh dobrin. Na kratki rok to pomeni. Če ne bi bilo podjetij. Podjetje je ekonomski in pravni individum (je tako ekonomsko kot pravno opredeljeno). * Odklonilni dejavniki podjetja: . Pojavilo se je v zgodovinskem razvoju. pri svojih dobaviteljih in v družbi kot celoti. s čimer prispeva v družbeno blagajno znanja. Deluje na področju gospodarstva (= tekmovalnega sektorja = tržnega sektorja). Poslovati mora s spoštovanjem ekonomskih zakonov in pravnih predpisov. Podjetja obstojijo zato.24 . da mora podjetje ustvarjati dobiček. šolstvo. ki ima v lasti vsaj eno podjetje Podjetje (=enterprice) = navpično povezan družbeni mehanizem. družbe ne bi mogle napredovati. Podjetje teži k povečevanju svojega bogastva. nemoralno družbeno dejanje.2 ZGODOVINSKI RAZVOJ PODJETJA (str. po katerih je na trgu povpraševanje).5.5. Če gre kaj narobe namreč nisi finančno odgovoren) Pri podjetju moraš imeti finančno sposobnost poravnavanja obveznosti do drugih. Pri obratu gre za gospodarsko tehnično plat. Podjetja so se zaradi tega obnašala neodgovorno. svetovni vojni v ZDA je bilo zahtevati od podjetja. 54) Po 1. 51) Podjetje je gospodarska združba. Gospodari ekonomsko samostojno. Podjetje je od 1850 glavni motor družbenega napredka. ki primerjalno uspe znižati transakcijske stroške. Vrhovni ravnatelj podjetja ukazuje podrejenim (navpična povezava). Če so ti stroški manjši za nastanek določene dobrine v podjetju kot na trgu. 52) Podjetje ni naravni pojav (= ni nekaj samoumevnega). mora napredovati. Domača žganjekuha je obrat.3 PODJETJE DANES (str.5. Poleg tega se moraš tudi pravno zapisati v register podjetij. 3. To je privedlo do svetovne gospodarske krize 1929. Transakcijski stroški so stroški zagotavljanja sodelovanja lastnikov proizvodnih tvorcev. Je zaokrožena poslovna in pravna celota. 3. Podjetje je orodje družbe ali posameznega lastnika za povečevanje posla. To je omogočila osebna svoboda vseh državljanov in varstvo zasebne lastnine. karkoli drugega kot ustvarjanje dobička. Podjetje in obrati svoje poslovne učinke prodajajo. potem nekateri ustanovijo podjetje. Pri podjetju pa mora biti izpolnjena še finančno pravna plat. Zagotavlja zaposlitev v podjetju. družba (=company) = družba lastnikov. gospodinjstva pa ne (žena zastonj naredi kosilo) <= zato gospodinjstva niso obrati. V pravno urejenih družbah mora tisti. kot jih lahko znižamo na trgu.1 OPREDELITEV PODJETJA (str.3. zdravstvo…). Poleg ekonomskih vidikov. morajo podjetja upoštevati tudi druge vidike (motiviranje delavcev s pretepanjem ni dovoljeno) . ker uspejo bolj znižati stroške. Krepi družbeno infrastrukturo (ceste. Poleg tega uspešno podjetje ustvarja dovolj bogastva za svojo nenehno rast.

da ne sme biti podjetje samo ekonomsko orodje.Kako bosta lastnina in dobiček ovrednotena (razdeljena)? . da je vsako podjetje kapitalistično podjetje (lahko je tudi samoupravno). pod katero dela podjetje so: .5. Kaj bo ustvarjal in prodajal (katere proizvode ali katere storitve)? .4. kdo bo dal idejo.Kakšne izide bomo imeli? (ni nujno denarne. ki po teh poslovnih učinkih povprašujejo in so plačilno sposobni (lačnim Afričanom nima smisla prodajati hrane.4 NASTAJANJE IN DELOVANJE PODJETJA (str.11. se ne moremo iti presajanja srca) .Kako bo potekal nadzor poslovanja? .Kako bomo ustvarjali dobiček? . Najpomembnejša vprašanja v zvezi z določitvijo organizacijske oblike. tudi dobro mnenje o podjetju nekaj šteje (vrednost podjetja se na borzi veča)) --.Kakšen bo obseg odgovornosti lastnikov? . ki hkrati tudi delajo. 3. ker je ne morejo plačati)) .25 . mora ustanovitelj odgovoriti na vprašanja: -.ne more iti vsak za košarkarja ali manekena .Kakšne bodo razmere med upravljalci in ravnatelji? . ampak mora biti tudi družbeno odgovorno. ki omogoča ustvarjanje teh poslovnih učinkov? (brez tehnologije imunske zaščite. da jim je mar tudi za druge vidike (varstvo okolja.Kakšne bodo pristojnosti pri nakupih in prodaji? (do kolikšnih zneskov lahko nekdo podpisuje) .Komu pripada izid poslovanja? .) .. podpiranje športa. Prvotna podjetja so imela za cilj (= poslanstvo) samo dobiček. zato da ljudje v tistem okolju lahko živijo bolj polno.Zbiranje denarnih in drugih stroškov (Kdo bo dal denar. znanje in tehnika.. Ta so v lasti zadružnikov. Ostala podjetja propadejo. Prišlo je do ugotovitve. 54) * Preden podjetje nastane.Kdo krije morebitno izgubo v poslovanju? . Po 1930 pa so si naložila še druge cilje. Podjetja umirajo preko stečajev = bankrotov. Ni nujno.Zavračanje kapitalizma kot edine družbene ideologije.. Zelo čislana so mondragonska zadružna podjetja v Španiji. s katerimi so pokazala. druga ura --Približno 10% ustanovljenih podjetij živi tudi še čez 10 let. podpiranje kulture).Ali imamo na voljo potrebne kadre (= zaposlence)? .Komu bo to prodajal? (morajo obstajati ljudje.Ali obstaja tehnologija.

država .Premoženje družbe je ločeno od premženja osebkov ki jo sestavljajo 3.potrošniki 3. 56) Nosilec podjetništva je lastnik podjetja ali pa družba lastnikov (v slednjem primeru je potrebno določiti ravnatelja (=predsednika uprave)). * Razlike med družbo in podjetjem (na ustnem je treba znati 2 od 4) . ki ima podjetje v svoji lasti.Družba je ločena od osebkov ki jo sestavljajo . vendar pa se jih družba še vedno ne lasti). zgradbe.odločilnega pomena je oprema (jedrska elektrarna) Delitev glede na velikost podjetij: . Družba je pravna oblika lastnikov. denar.odločilnega pomena je človek (frizerski salon) .Poznamo več vrst podjetij: Temeljna delitev: .srednja .velika Delitev odjemalcev: . Podjetje pa tvorijo premoženje in ljudje.Trgovinska .5.26 . 57) . ki so v lasti družbe (ne pripadajo podjetju ampak lastnikom podjetja). podjetje pa po zakonodaji ne more obstajati brez lastnika (družbe lastnikov ali posamičnega lastnika). Družba ni isto kot podjetje.6 VRSTE DRUŽB (KOT LASTNIC PODJETIJ) PRI NAS (str.5 ODNOS MED DRUŽBO IN PODJETJEM (str.druga podjetja .Proizvajalna . Družbo in podjetje povezuje skupno gospodarjenje.Storitvena Delitev znotraj dejavnosti: Proizvajalna \proizvodnja hrane \proizvodnja pnevmatik .majhna .Trgovinska \na drobno \na veliko Delitev glede na prevladujoči proizvajalni tvorec: . Družba lahko obstaja brez podjetja. Samo premoženje (delnice. ne pa izidi gospodarjenja. Vse kar je v podjetju ni v lasti družbe (zaposlenci so dolžni delati.5. oprema…) je v lasti družbe.

Komanditna delniška družba (K.Delniška družba (D.O.Tiha družba – tu ni nujno. Če bi recimo imeli delnice v Krki. ta pa bi naredila genocid in bi bila prisiljena plačati poravnavo. To omogoča duhovnikom. da dolgov ni mogoče poravnati s sredstvi podjetja) pride h kateremu koli lastniku in mu pobere celo premoženje. ki odgovarjajo za obveznosti družbe samo s premoženjem vnesenim v družbo. Če hoče kdo prodati svoje premoženje. 60) Podjetja ne morejo biti izolirana. *. ki jih ima v lasti dodeljuje denarna sredstva. je ponavadi obvezan to prodati ostalim lastnikom.5. Potem z menjavo ravnateljev teh v podjetjih. Poznamo 3 oblike povezovanja podjetij: . ki so v njegovi lasti. To ustvarja videz zanesljivega podjetja.D. Po potrebi so vsi znani samo sodišču in policiji. S tem lastniki lažje prepričajo ljudi.Gospodarska interesna združenja – Nimajo namena ustvarjati dobiček. ki so ga vnesli v podjetje. Javna podjetja opravljajo javne službe (Elektrogospodarstvo Slovenije. V registru je določeno.združena velika podjetja. bi mi izgubili največ toliko. Tak je recimo časopis Delničar. . komunalno podjetje).O. Vsak. Tu upnik (v primeru. ki je v procesu privatizacije prodajala svoje delnice na javnem trgu. ustanavljajo znotraj podjetja profitne centre (=poslovno izidne enote). Javna družba je pa tista.D.) – tu gre ponavadi za manjše število lastnikov.Holdingi – združena velika podjetja. da so vsi lastniki znani. Najhujša je oblika neomejene solidarne odgovornosti. .) – družba. ki so v njegovi lasti.N. Da bi podjetja imela nadzor nad tem. ki so v njihovi lasti (Mercator). Če podjetje iz svojega premoženja ne more poravnati vseh obveznosti. Obravnavali bomo 5 najbolj tipičnih vrst družb. Včasih jim dajo tudi pravna pooblastila. da podjetjem. S temi delnicami dobijo pravico do upravljanja. Na dnevni bazi pa ne posega v podjetja. V podjetju je 10% lenuhov. ampak pospešujejo dejavnost svojih članov.Družba z omejeno odgovornostjo (D. ki se spušča v poslovna razmerja z drugimi mora biti pod nadzorom. .Družba z neomejeno odgovornostjo (D.) (priljubljeno vprašanje na izpitu) – Pri tej družbi imamo 2 vrsti lastnikov: \komanditiste – tisti lastniki. kolikor imamo denarja v delnicah.O. več pa ne. Zaradi tega se povezujejo ali pa členijo na manjše enote. kako poslovne enote znotraj podjetja delujejo. . do katerih . .27 . Lastniki so tudi tu odgovorni samo s premoženjem. v kateri imajo lastniki delnice. ki imajo v lasti podjetja: . ker hočemo imeti čimbolj pravno državo. kdo lahko podpisuje pogodbe. 3. Ljudi spodbuja k temu. Če se ti lenuhi organizirajo v organizacijsko enoto. da vlagajo v podjetje. Lastnik je dnevno navzoč. bo ta enota zelo slabo poslovala in bi jo morale druge organizacijske enote preživljati. da so lastniki bordelov. Potem mora pa ta uveljavljati svojo terjatev do ostalih lastnikov. Komandistom se namreč njihov vložek v podjetje ne zdi več tako tvegan. Vplivajo na dnevni bazi na podjetja. To zato uživa večje zaupanje na trgu. Predvsem s tem. vnešenim v podjetje.7 POVEZOVANJE IN ČLENJENJE PODJETIJ (str. kot če komplementarjev ne bi bilo. Vpis v register podjetij. se vzame tudi delež osebnega premoženja lastnikov. Veliko podjetje obvladujejo podjetja. Taka podjetja uživajo večje zaupanje na trgu. \komplementarje – ti odgovarjajo tudi s svojim osebnim premoženjem. To pa zato.Koncerni . da bi se šli kapitaliste.D. Delničarji odgovarjajo za obveznosti družbe (ta odgovarja za obveznosti podjetja) samo s premoženjem. Podjetja spremljajo poslovanje vsakega profitnega centra.Javno podjetje in javna družba ni eno in isto.) – vsi lastniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.

Premoženje \velika – več kot 2 000 000 000 1989 je bilo pri nas zaposlenih 930 000 ljudi. 500 000 v velikih podjetjih.Srednja . ki jim prodaja kruh v njegovi okolici (ni potrebe. mora imeti svoje lastno premoženje.Skupina ljudi.Skupina mora biti pravno umeščena (družba z omejeno odgovornostjo.Ustanovitev neke pravne osebe mora biti omogočena z zakonoma ali statutom. Na najboljšo velikost podjetja vplivajo tržni (v pekarni je dovolj. ker so ljudje. ki je ločeno od premoženja članov . Izrabljajo tehnološko tehnične dosežke. družba z neomejeno odgovornostjo…) 3. Ti podatki naj bi bili v prihodnosti dostopni vsakomur (do sedaj je lahko do njih prišel le tisti.28 . ki tvori pravno osebo.Velika Kam kakšno podjetje spada lahko določimo z več kriteriji: . ki jo sestavljajo .Čimhitrejše prilagajanje spremembam na trgu .Čimmanjši stroški na enoto poslovnega učinka Naša zakonodaja loči podjetja v: . Majhna podjetja so prožna.Majhna . Velika podjetja lahko pretakajo veliko denarja na prava mesta.Število ljudi \mikro – do 10 ljudi \majhna – do 50 ljudi \srednja – od 50 do 250 ljudi \velika – nad 250 ljudi .5. * Da se lahko skupina ljudi združi v pravno osebo morajo biti izpolnjeni 4 pogoji (znati je treba 2): . da je njegova prodajna mreža razvejana po celem svetu (za realizacijo .zneskov. 61) Ko ustanavljamo podjetje. se štejejo podjetja kot velika (zavarovalnice.Če so v lasti koncernov. 1999 je bilo pri nas zaposlenih 630 000 ljudi.8 VELIKOST PODJETIJ (str. želimo imeti tako velikost.Pravna oseba mora biti ločena od ljudi. ki je imel do njih upravičen interes). 220 000 v velikih podjetjih Sestava zaposlenih ljudi se je bistveno spremenila. če je samo eden zaposlen. V njih je možno napredovanje. banke) . . da se bo lahko prilagajalo izzivom na trgu. Večji del zaposlenih je bilo leta 1999 predvsem v mikropodjetjih (do 10 ljudi). * Podjetje je optimalne velikosti ko sta čimbolje izpolnjena 2 pogoja: .

kamnoseštvu – primarne = ekstraktivne dejavnosti (delajo neposredno s plodovi zemlje). 69 izdaja 2005) . . kje to lahko dobimo) in kreditno (omogočajo plačevanje na kredit) vlogo. 3.11. kjer je pri proizvodnji blago neenake kakovosti. Metalka je posredovala prodajo pločevine drugim podjetjem. če ima stalno zasedene vse sobe. * Trgovinska podjetja opravljajo tudi svetovalno (v trgovini nam povejo. čeprav pri nas v tem obdobju ne raste. da premoščajo prostorske (uvažanje nafte) in časovne (solato jemo tudi pozimi. kjer je potreba po dopolnjujočem blagu. kjer je proizvodnja razdrobljena.Storitvena V to kategorijo spadajo predvsem zavodi (šolstvo. Kupec mora biti pri trgovini na debelo znan. – to predavanje manjka Izpiski iz knjige – izdaja 2005 do poglavja 5. Ko hotelska podjetja oddajo prenočišče je to storitev. zdravstvo. prodaja pa zahteva velike količine. ki prodaja kvalitetna jabolka. Izbira velikosti je pomembna za podjetje in za celotno gospodarstvo. V Jugoslaviji je bilo preveliko število velikih podjetij.na veliko = na debelo – posredujejo med proizvajalci in trgovinami na drobno. V športnih trgovinah se da kupovati različno športno opremo. Prodajanje pijač v baru je trgovina. proizvodnjo in trgovino.te bi bilo potrebnih več zaposlenih))) in tehnični (skupina petih ljudi se ne more iti avtomobilske industrije) dejavniki. d) Delujejo tam.2. Od proizvajalnih podjetij se razlikujejo po tem. Ni potrebno. Tempo narekuje človek. To so tista. Na drevesih so jabolka različnih vrst. 63) Najpomembnejša delitev podjetij je na: .29 . Slaba jabolka ne moremo prodati trgovini. a) Posredujejo tako. c) Delujejo tam. Obrtna podjetja delajo v malem obsegu. Podjetja za trgovske storitve se ločijo od trgovinskih podjetij. informacijsko (če v eni trgovini nimajo nečesa nam povejo. RTV) Obstajajo pa tudi storitvena podjetja. vino letnika 1983 se prodaja bolje kot letošnje vino) razlike. da lahko ta naredi par ton čaja. Tempo narekuje oprema. Delajo iz glave. Zelišča proda Drogi. Za hotel je idealno. Imamo različne vrste trgovinskih podjetij: .Proizvajalna – tista ki proizvajajo in prodajajo proizvode (srečujemo jih v rudarstvu. ki jih je treba prodati (če jih ne prodamo ima tako storitveno podjetje izgubo).4 3. . poraba pa zahteva enako kakovost. da imajo na razpolago neke zmogljivosti. Delajo po načrtu. Podjetja za trgovske storitve pa niso nikoli lastniki blaga.6 POSLOVNI PROCES (str. kmetijstvu.na drobno – posredujejo med trgovinami na debelo (lahko tudi direktno med proizvajalci) in potrošniki. Trgovinska podjetja morajo vedno kupiti blago in s tem postati lastnik blaga ter ga prodati naprej. da je kupec znan (v nekaterih primerih sicer je (zdravila na recept v lekarnah)) . Kuhanje kosila je proizvodnja.11. Nekatera od storitvenih podjetij opravljajo storitve. ki opravljajo. --. katera roba je bolj kvalitetna). kultura. gradbeništvu… predelovalne dejavnosti) Industrijska podjetja delajo v velikem obsegu.Trgovinska – posredujejo med proizvodnjo in porabo.5.9 VRSTE PODJETIJ (str. gozdarstvu. b) Trgovinska podjetja delujejo tam. posredujejo in prodajajo storitve.

1 OBLIKE POSLOVNEGA SODELOVANJA (str.Vsaka združba se ukvarja s povsem določeno dejavnostjo. skupne raziskave in razvoj tehnologij) finančno sodelovaje (oblike dolgoročnega financiranje –finančni najem. * Temeljne poslovne funkcije (delni poslovni procesi) .prodajna .funkcijo nadziranja obravnavanja podatkov (revidiranje) .funkcija upravljanja (governance) .3 (stran 70 izdaja 2005) Poznamo še: Temeljne informacijske funkcije: .funkcijo obravnavanja podatkov o preteklosti (knjgovodenje.tehnična . 71) 4. v katerem v blagovno-denarnih in čistih finančnih razmerjih nastopajo prvine poslovnega procesa. 72 izdaja 2005) Oblike poslovnega sodelovanja podjetij: prodajno in nakupno sodelovaje (povezovanje za pridobitev ugodnosti –večja količina) proizvajalno sodelovaje (soproizvajalska ali kooperativna razmerja.) .delovna sila Poslovni proces združbe opredelimo kot tisti del njenega delovanja.. ki določa njen poslovni proces.funkcijo obravnavanja podatkov o prihodnosti (načrtovanje) .kadrovska . koncernov. statistiko arhiviranje.ustvarjanja poslovnih učinkov ali proizvajalna .skupna politika prodaje.funkcija izvajanja 4 POSLOVNO SODELOVANJE (str. * Prvine poslovnega procesa (=potrebni proizvajalni tvorci) PPP: . Organizacijske funkcije: . delitev trga) . holdingov): skupna vlaganja (obsežnejše naložbe – raziskave) konzorciji (povezovanje zaradi določene naloge. pridelki. storitve. interesnih združenj.delovni predmeti .finančna Soodvisnosti temeljnih poslovnih funkcij Slika 3.delovna sredstva .nabavna ali nakupna . enotne cene. deleži v podjetjih) Nekatere pojavne oblike trajnejšega poslovnega sodelovanja (poleg: poslovnih skupnosti.storitve . na katere je zlasti v procesu prodaje vezano pridobivanje prihodka v njegovem okviru dohodka in dobička združbe.30 .funkcijo analiziranja ali preučevanja podatkov ….potem preneha obstajat) karteli (med podjetji iste panoge. blago).funkcija ravnateljevanja (management) . Ta dejavnost je v trenutku opredeljena in se lahko širi oz oži. da bi bili ob njihovem združevanju ustvarjeni tisti poslovni učinki (izdelki.

osnovna čreda .2. inventar. koliko premoženja ima fakulteta v tem trenutku. Ali pa kot sredstvo.oprema .2 DELOVNA SREDSTVA (str.dolgoletni ali večletni nasadi (vinogradi.1 PRVINE. naprave. 78) Vstopajo v poslovni proces le s svojimi lastnosti  v poslovnem procesu ne spremenijo svoje oblike. kot ena izmed PPP ni enako kot sredstva oz. ker ga potrebujemo za predavanja. 77) 5. 77) * Pet temeljnih skupin oz vrst delovnih sredstev (DS): .18.1 VRSTE DELOVNIH SREDSTEV (str.31 . potem je bolje kupiti novo delovno sredstvo. (Delovna sredstva. sadovnjaki) zgradba .) 5. če opazujemo. orodje. SREDSTVA IN DELO (str. tehnična zastarelost (na trgu se pojavi se sodobnejše sredstvo od dosedanjega) gospodarska neustreznost (neugodne spremembe pri drugih prvinah poslovnega procesa – zmanjka rude v rudniku) . sredstva oz premoženje pa opazujemo z vidika določenega trenutka (v trenutku opredeljiv pojem).zgolj ustvarjajo okolje potrebno za poslovni proces oprema ..vstopa v poslovni proces kot posrednik med človekom in delovnimi predmeti Za industrijska in obrtna podjetja je najpomembnejša skupina delovnih sredstev oprema (stroji. * Vrste ekonomske neprilagojenosti delovnih sredstev.11.zemljišča . * Prvine poslovnega procesa opazujemo z vidika nekega obdobja (v obdobju opredeljiv pojem).2. premoženje) Grafoskop lahko nastopa kot prvina poslovnega procesa. Potroški delovnih sredstev: Fizično obrabljanje (sodelovanje pri proizvodnji določenih proizvodov ali opravljanju storitev – odvisno od intenzivnosti sodelovanja v PP) Fizično staranje (delujejo naravne sile – rjavenje. prva ura--5 GOSPODARJENJE S PRVINAMI POSLOVNEGA PROCESA (str. preperevanje…) Obnavljanje DS se splača do ekonomske omejitve.- sindikati (to NISO sindikati delavcev) čvrsta oblika kartelov. 5. 77) 5.zgradbe .. 77) Ločiti je potrebno med prvinami poslovnega procesa in sredstvi.2 POTROŠKI DELOVNIH SREDSTEV (str. sindikat prevzema prodajo PU --.

Tu se srečujemo z dvema pojmoma: . Posledica je amortizacija delovnega sredstva.Amortizacijska sredstva .stroški dostave delovnega sredstva .5 POPRAVILA IN PREUREDITVE DELOVNIH SREDSTEV (str.Doba trajanja DS (določena z rokom njegovega delovanja) – tehnično primernost nadaljnje uporabe Doba koristnosti ali gospodarne uporabe (določena z rokom koristne uporabe) – ekonomsko primernost nadaljnje uporabe 5.2. Konec izpiskov iz knjige – izdaja 2005 * Proces amortiziranja delovnih sredstev lahko opazujemo v treh smereh: .2. (Do tu je bil le pregled prejšnjih predavanj. To so v bistvu samo poudarki.3 ZAGOTAVLANJE DELOVNIH SREDSTEV ZA POSLVONI PROCES IN AMORTIZIRANJE (str.Doba koristnosti delovnega sredstva (včasih se je za to uporabljal izraz "življenjska doba") Obstaja več načinov izračunavanja amortizacije.z izdelavo v lastni delavnici .Stroški amortizacije . zakupom .zbiranje denarnih sredstev iz naslova prodanih in že plačani poslovnih učinkov za nakup novih delovnih sredstev (amortizacijska sredstva) Poleg nabavne vrednosti (amortizacijska osnova) moramo poznati še dobo koristnosti in metodo amortiziranja.zbiranje denarnih sredstev za nakup podobnega/boljšega delovnega sredstva 5. je to potrebno ponovno usposobiti za delovanje.z najemom oz. kadar ni pokvarjeno.prenašanje vrednosti delovnih sredstev na poslovne učinke .Nabavna vrednost delovnega sredstva = amortizacijska osnova .32 .z nakupom (večinoma) Pri nakupu nabavno vrednost delovnega sredstva (amortizacijsko osnovo) sestavljajo: .zmanjševanje vrednosti delovnih sredstev (amortizacijski odpis) . ki manjkajo.kot prenašanje vrednosti delovnega sredstva na poslovne učinke (stroški amortizacije) . montaže delovnega sredstva Amortiziranje – postopno prenašanje vrednosti delovnih sredstev na poslovne učinke.Izbrana metoda amortiziranja .Amortizacijski odpisi – zmanjšuje se vrednost delovnega sredstva .na podlagi daril . 79) Pridobivanje delovnih sredstev: . Ko se zgodi okvara delovnega sredstva. ki poteka v treh stopnjah: . ki se na ustnem izpitu sprašujejo) 5.2. 92) Delovno sredstvo je uporabno v okviru delovnega procesa takrat. 82) Za izračunavanje stroška amortizacije potrebujemo 3 stebre .v dogovorjenem kombiniranju ali združevanju delovnih sredstev .stroški postavitve oz.4 FUNKCIJSKO ALI OBRABNO IN ČASOVNO AMORTIZIRANJE (str.fakturna cena .

11. Pri preureditvah moramo namreč povečati vrednost delovnega sredstva (spremeni se amortizacijska osnova) v postopkih krepitve vrednosti delovnega sredstva. V praksi poznamo samo mala popravila in preureditve. da izboljšamo delovno sredstvo (večja funkcionalnost. Naložbe v delovna sredstva razlikujemo po različnih vidikih: . večji diski…) – nova bruto naložba Ponavadi je denarja za naložbe premalo. iz katerih sredstev smo zbrali denar zanje (glede na vir sredstev) \kosmate = bruto naložbe (če pretvarjamo zbrana amortizacijska sredstva v obliko delovnih sredstev) \čiste = neto naložbe (kadar zberemo denar za naložbe iz dobička prejšnjih let = del dobička vlagamo v naložbe) . --. da je delovno sredstvo sposobno delovati tako kot pred okvaro. vložiti pa je bilo treba precej denarja – nadomestna neto naložba. ko kupimo delnice.6 NALOŽBE V DELOVNA SREDSTVA (str. bo mogoče kvadratura enaka kot prej. potem zbrana sredstva amortizacije ponavadi zadoščajo zato. Pri velikih popravilih je vprašanje. Tu pa obstaja tudi vmesna stopnja. naložimo denar v zaloge nafte Naložbe v delovna sredstva so izjemnega pomena za sposobnost gospodarstva in države (kaj bo ta s svojimi delovnimi sredstvi sposobna narediti). ki jih bomo z lahkoto prodajali doma in v tujini z dobičkom) je taka naložba dobra.Popravila . Tem se ne moremo izogniti. ki bo proizvajala poslovne učinke.Velika = investicijska popravila = naložbeno vzdrževanje Stroške malih popravil lahko takoj vključimo med stroške določenega obdobja. Če pravilno naložimo denar v delovna sredstva (v pravo opremo.Preureditve (adaptacije konstrukcije…) S popravili dosežemo (namen popravil je). drugače pa kot zelo slaba.33 . je denar. da se kupi močnejši računalnik (več spomina. Namen preureditev je. kjer se moramo odločiti za nujne naložbe.Mala = tekoča popravila = tekoče vzdrževanje . obveznice.2. Če se zmotimo pri naložbi. Stroške tega je potem potrebno prevaliti na druge poslovne učinke. če ta ne prehajajo v preureditev.17. 92) Pojem naložbe je širši od pojma naložba v delovna sredstva. Lažje je namreč prikazati nek izdatek kot strošek (lažje se ga odobri) kot pa naložbo. . Če se kupi računalnik (novejši računalniki so bolj sposobni). O naložbah govorimo tudi takrat. zato se je treba odločati pametno.Glede na to kakšen vpliv imajo na zmogljivosti delovnih sredstev poslovnega sistema = posledice naložbe \nadomestne (kupimo po zmogljivostih enako delovno sredstvo kot smo ga imeli prej \nove (povečamo zmogljivost delovnih sredstev) Če se podre staro hišo v LJ in se zgradi poslovne prostore.Glede na to.. večja hitrost delovanja…) Popravila ločimo na: . ki smo ga vložili "zamrznjen".2006 druga ura--5.

Ta metoda recimo ne upošteva različne vrednosti denarja tekom let (ne upošteva inflacije). Na ta način prevedemo vrednosti iz vseh let na vrednost tekočega leta. Metoda za izračun vračilnega roka ima dve pomanjkljivosti (ki jih druga metoda odpravlja – količnik razširjene donosnosti nima teh napak). bomo izbrali tisto. postopek za to pa Diskontiranje = razobrestovanje). . ki imajo količnik večji od 1. Tu se pojavita dve metodi (= sodili). ker je praktično ne moremo natančno predvideti. ki jih v določenih letih pričakujemo. ki se bo čimprej povrnila v obliki dobička. . katera naložba je bolj ugodna: . ki ima največji količnik. v katerem je naložba). To je najlažja možna naloga. 15% študentov je ne zna rešiti) Na sodila lahko gledamo iz gospodarskega vidika (gledam dogodke. Naložbe v delovna sredstva imajo poleg vidikov vira sredstev in posledic naložbe tudi vidik povezave z okoljem.Količnik razširjene donosnosti Prva prednost tega postopka je. do katerega ga je potrebno zgraditi. ki deluje 4 leta in ima vračilni rok naložbe 3 leta – če bi delali po prvi metodi. če ne se zavarovalna premija poveča – nujna naložba Če nam po nujnih naložbah ostane še kaj denarja. ki deluje 10 let in ima vračilni rok naložbe 3. Naložba. ko vzamemo zneske. Naložba prinaša pričakovani donos v obliki dobička in amortizacije 5 let.5. bo dal rok. kar bomo dobili čez 3 leta. potem denarja ne bi optimalno vložili. da zajamemo dohodke iz dobička in amortizacija po vseh letih delovanja delovnega sredstva. Odločimo se za tisto naložbo. Vendar pa ni vseeno.5 in razobrestujemo znesek za obdobje treh let. (Izračun vračilnega roka naložbe se lahko pojavi na izpitu (primer take naloge je v knjigi). potem bo prekinil delo na tej opremi dokler ne bomo zagotoviti potrebnih varoval – naložba v ta varovala je nujna. kajti brez te naložbe se nam lahko ustavi celotna proizvajalna linija. kjer prevajamo vrednost bodočih donosov na sedanjo vrednost (v letu. se začnemo odločati o naložbah. Dobimo primerljive denarne vrednosti. da je ta znesek danes vreden samo 87% tistega. da se je denar dejansko pojavil iz delovanja določene naložbe). da moramo preiti iz statične metode na dinamično metodo. Razmerje med naložbeno vrednostjo je 150 denarnih enot / 100 denarnih enot = 1.34 . To delamo z dinamičnim pogledom na naložbe (metoda. Seštevke teh primerjamo z nabavno naložbeno vrednostjo delovnega sredstva. ki nam bodo prinesle poslovne učinke. ali dobimo določen znesek čez 3 leta ali čez 5 let. da zavaruje opremo in prostore in vidi da tovarna nima požarnega zidu. ugotovimo.5 leta. Če imamo pa dovolj denarja pa vložimo v vse naložbe. ki nam bodo prinašali dobiček in amortizacijo) ali pa iz finančnega vidika (tu gre za tokove denarja – predpostavljamo. bo dal rok.Vračilni rok naložbe – če imamo 5 možnih naložb. ki jo pri tem uporabljamo se imenuje Aktualizacijska metoda. Treba je namreč upoštevati vpliv obrestne mere. Če nas obišče inšpektor za varstvo okolja in vidi škodljive odtoke v reko. Statična metoda je takrat. po katerih presojamo. Druga prednost je. Če imamo znesek x in je obrestna mera na trgu 1. kot naložba. Za inflacijo predpostavimo da deluje na vse enako (in jo zato lahko zanemarimo). je dejansko boljša. do katerega je potrebno namestiti čistilno napravo – nujna naložba Če nas obišče predstavnik zavarovalnice.Če strojno tovarno obišče inšpektor za varstvo pri delu in vidi nevarne naprave.

Primer naravnih snovi je tudi nahajališče vode. Recimo da Petrol dobi lokacijo za bencinsko črpalko. ki se neposredno spopadajo z zemljo.Treba je gledati.Naravne snovi To so na primer drevesa. 97) 5. Pri delovnih predmetih ni možnosti najema. lovstvo. gozdarstvo.3. Tu končujemo z obravnavo prve prvine poslovnega procesa in prehajamo v obravnavo druge prvine. Čim jih posekamo in pripeljemo na žago so to že surovine. jih kupujemo od predelovalnih dejavnosti. Če bi Mercator za Petrolom zgradil nakupovalno središče. ki delajo z naravo. Surovine so torej to kar proizvede kmetijstvo. ki bo zmanjšala učinke naše naložbe potem govorimo o substitucijski = tekmovalni soodvisnosti. . Problem je.kupljene surovine Surovinske dejavnosti so tiste. če se značilnosti delovnega sredstva v teku poslovnega procesa ne spreminjajo. Naložba v Schellovo črpalko bi znižala donos naložbe v Petrol – tekmovalna odvisnost. Bistvo delovnih predmetov v poslovnem procesu je da se spremenijo. da je cena enakih delovnih predmetov lahko različna (na primer zaradi prevoza). ki jih bomo še spremenili. kot bi ga sicer. na isti strani ceste. ribištvo… Od surovinskih dejavnosti kupujemo delovne predmete.Lastna nedokončana proizvodnja Ko procesi potekajo dlje. Če imamo v okolju naložbo. premog) Ko kupujemo delovne predmete od dejavnosti. kaj se v okolju dogaja z drugimi naložbami. . Po tem pa dobi pravico za postavitev črpalke 500 metrov pred Petrolom. Na Petrolovi črpalki ne bodo prodali toliko bencina. nafte. Če delovni predmet v nekem časovnem intervalu ni skladiščljiv. Tem delovnim predmetom rečemo surovine. 5.35 . ki stojijo v gozdu. ki bo povečala učinke naše naložbe potem govorimo o komplementarni = dopolnjujoči soodvisnosti.Reprodukcijski material Če kupujemo čipe za računalnike.Z njimi ljudje s svojo delovno silo delujejo na delovne predmete Dobro je.Kupljena energija (plin. Delovna sredstva opravljajo dvoje vlog v poslovnem procesu: . Primer: Gradnja slovenskih avtocest se bliža koncu.Ustvarjajo okolje (to delajo predvsem zemljišča in zgradbe) . . Pri delovnih predmetih je ravno obratno. plina.1 VRSTE DELOVNIH PREDMETOV (str. . Če imamo v okolju naložbo. 97) Pri delovnih predmetih lahko porabo točno ugotovimo (pri delovnih sredstvih smo jo lahko samo ocenjevali). bi to povečalo obisk Petrolove črpalke – dopolnjujoči soodvisnost. se delovni predmet v obdobju tega časa imenuje lastna nedokončana proizvodnja. še Schell. *Vrste delovnih predmetov (znati je treba pet od enajstih) .3 DELOVNI PREDMETI (str. rude… . Delovni predmeti se v tem primeru imenujejo reprodukcijski material.

* Izmet so premalo kakovostni izdelki. Isto velja za model odlitka v livarnah (tudi ta ne vstopa v delovni predmet višje stopnje predelave).18.V metalurški peči rudi za časa taljenja rečemo lastna nedokončana proizvodnja (če bi jo vzeli iz procesa bi s tem naredili škodo) . saj potrebujemo za isti produkt več materiala kot konkurenca.11. Pametna poraba pomeni. koliko nas stane sodelovanje delovnih predmetov pri poslovnih procesih imamo .2006 prva ura--- OVREDNOTENJE POTROŠKOV DELOVNIH PREDMETOV (str. Za razliko od delovnih sredstev pri delovnih predmetih nimamo najema. Tak je na primer avtomobilski volan. se imenuje nepotrebni odpadki. Pri izgubi govorimo o odpadku in izmetu.Sestavni deli Tisti delovni predmeti.Pridelki V kmetijstvu. nekateri pa ne. pa s svojo kakovostjo ne vplivajo na kakovost izdelka. ker smo pri izdelavi uporabili tudi druge prvine poslovnega procesa. . ki bodo samo vgrajeni v končni izdelek. Tisto.Polizdelki Delovni predmeti. . * Odpadek je tisti del delovnega predmeta. . Normativa porabe – koliko odstotkov snovi je potrebno prenesti v naslednjo fazo. ki ne preide v naslednjo stopnjo predelave.3. da se delovni predmeti ustrezno spremenijo. ki se jih da prodati le po bistveno nižji ceni ali pa se jih sploh ne da prodati. Tisti. ki se bodo v prihodnje še spremenili (deska).36 . Odpadek je nasprotje od izplena. Naloga delovnih predmetov (oz. tistih ki z njimi delajo) je. Tako kot hočemo.11. ki pa ne vstopajo (pomožni materjal).2 --.Trgovsko blago Tudi to je delovni predmet ker nanj delujemo (ga zavijemo in prodamo kupcu). to načeloma ne bo vplivalo na kvaliteto izdelka. Dobre firme imajo večji normativ porabe. 98) Pri delovnih predmetih gre za porabo. Če je odpadka 10% je izplena 90%. Nekateri od delovnih predmetov snovno vstopijo v delovne predmete višje predelave (hrast recimo vstopi v hrastovo mizo).2005 druga ura--5. Če je papir v pisarnah slabše kvalitete. . Tisti.Rezervni deli . kar je več. ki vstopajo (=glavni material = glavne surovine) s svojo kakovostjo vplivajo na kakovost izdelka (črviv les -> slaba miza). O tehnoloških odpadkih govorimo takrat. ki ga tovarna proizvaja. da snov delovnega predmeta preide v naslednjo stopnjo predelave s čim manjšo izgubo. Pri tem se dela škoda. da bi se delovni predmeti v popolnosti in pametno porabili. ko noben na svetu ne zna narediti iste stvari z manj odpadki. Delovne predmete kupimo in jih porabimo.Dokončani izdelki V industriji in obrti. da bi delovna sredstva čim bolje in čimbolj pogosto sodelovala (zato imamo delo v treh izmenah) tudi hočemo. ker se jim po obdelavi vrednost poveča. --.24. Izmet povzroča večjo škodo kot odpadek. Delovni predmeti so zato načeloma porabne snovi. Pri ugotavljanju.

olajševalno okoliščino. Porabo delovnih sredstev smo samo ocenjevali = domnevali. Pri njih nismo imeli natančnega izračuna koliko se je delovno sredstvo v enem dnevu potrošilo. Pri delovnih predmetih pa točno vemo koliko smo jih porabili. Vendar pa se pri ovrednotenju te porabe srečujemo tudi z določenimi problemi. Delovni predmeti iste vrste, ki jih porabljamo nimajo vedno enake nabavne cene (nabavna cena delovnega predmeta obsega fakturno ceno dobavitelja, stroške transporta in stroške carine). Cene iste vrste delovnih predmetov se razlikujejo od obdobja do obdobja. Če so bili delovni predmeti iste vrste kupljeni po različnih cenah se postavlja vprašanje, po kateri izmed teh dobavnih cen ovrednotiti porabo materiala delovnih predmetov, ki smo jih dali iz skladišča v proizvodnjo. Pojavljajo se 3 domneve s 4 metodami. Domneve: 1. Vsaka enota v zalogi istega materiala v skladišču je povprečen predstavnik te zaloge. Ta domneva vodi k dvema metodama: - metoda drsečih povprečnih cen (primer za to je v knjigi str 98) (Če bo na pisnem izpitu naloga te vrste, bo imela okoli 10% točk, ker je zelo lahka) - metoda stalnih (= planskih = načrtovanih) cen z odmiki V resničnem življenju gre za pomembno razliko med tema dvema metodama. V prvem primeru spremljamo dogajanje na trgu v vseh delih podjetja. V drugem delu pa popolnoma zanemarimo, da se dejanske tržne cene spreminjajo. Vse kalkulacije (izračun cene izdelkov in stroškov izdelkov), ki bodo narejene iz teh delovnih predmetov izhajajo iz tega, da smo dobili izdelke po x denarnih enot. To rešimo tako, da na vsake toliko časa izračunamo odmike, ki so nastali in na ta način dobimo pravilne podatke. Nevarnost uporabe čudnih planskih cen je v tem, da prodajamo izdelke narejene iz teh delovnih predmetov po prenizkih cenah. Informacije, ki jih dobimo s temi izračuni nas lahko napačno usmerjajo v našem delovanju. Zato je uporaba metode stalnih ali načrtovanih cen z odmiki logična samo v primeru, ko smo prepričani, da bo inflacija manjša od 5% (denarna valuta ne sme prevač nihati).

2. domneva: Metoda zaporednih (=tekočih) cen = FIFO = First In First Out Ko prihajajo zaloge delovnih predmetov v skladišče, prihajajo po določenem zaporedju in po določenih cenah. Pri tej domnevi predpostavljamo, da se bodo izdajali v skladišče po istem zaporedju kot bodo šli ven. Cene ki jih dobimo po metodi FIFO se imenujejo zaporedne cene. Delovne predmete, ki pridejo iz skladišča se obračunavajo po isti ceni kot smo delovne predmete iste vrste na zadnje dobili v skladišče. Ta metoda pride v poštev samo takrat, ko to kar dobimo v skladišče, porabimo po prvem tednu ali pa že po prvem dnevu. Izbira metode je pomembna, ker lahko pride tudi do 2% razlike v izkazovanju poslovnega izida. Zaradi tega je treba tudi napisati, katero metodo uporabljamo in se jo celo leto držati, da nas revizijska družba lahko nadzira. (Na izpitu je za izračunati ena metoda. Dodatno vprašanje pa je, da je treba iz izračunanih podatkov tudi napisati, koliko znašajo stroški delovnih predmetov (3/4 študentov ima s tem težave). To dobimo tako, da seštejemo vrednosti vseh delovnih predmetov ki gredo v proizvodnjo. * Vprašanje je lahko: Kako se imenujejo cene pri metodi FIFO? Odgovor: Zaporedne cene. 3. domneva: Metoda povratnih cen = LIFO = Last In First Out - 37

Ta metoda se uporablja pri izrednih dogodkih. Gostilničar ob izrednem dogodku (nogometna tekma) naroči večjo količino piva samo za namen te priložnosti. Končne vrednosti so pri FIFO drugačne kot pri LIFO. Pri računanju stroškov dobimo pa enake vrednosti po obeh metodah. Metode tehtanih povprečnih cen ni v knjigi, zato je tudi na izpitu ne bo. Tudi metod HIFO (High) in NIFO (Next) ne bo na izpitu (tidve metodi sta namreč prepovedani). 5.3.3 ZALOGA DELOVNIH PREDMETOV (str. 102)

Ko so skladišča polna so kupci zadovoljni, proizvajalci in prodajalci pa nezadovoljni. Zaloge delovnih predmetov nas stanejo. Delovni predmeti namreč zavzemajo neko površino in vsak kvadratni meter skladišča nekaj stane. Zato je idealno, če zalog delovnih predmetov nimamo. Tega si seveda ne moremo privoščiti, če nimamo zagotovljene absolutno zanesljive oskrbe z delovnimi predmeti. Če je oskrba lahko motena, si morajo podjetja zagotoviti zaloge, hkrati pa zagotoviti, da so te zaloge čim manjše. Najboljša zaloga delovnih predmetov je tista, ki je ni. To si lahko privoščijo samo velike tovarne, ki imajo svoje majhne dobavitelje tako strenirane, da jim dostavljajo potrebne količine delovnih predmetov ob katerikoli uri. Če se kakšen dobavitelj pregreši ga vržejo ven iz trga. * Obstajajo 4 dejavniki od katerih je odvisna količina zaloge delovnih predmetov (vse 4 je treba znati): - Količina dnevne poraba – Več kot porabimo, več zaloge moramo imeti - Število dni od naročila do prejema – Včasih je dobavitelj sposoben dobaviti delovne predmete v enem dnevu (rečni pesek). Včasih je rok dobave lahko tudi po več mesecev, vendar se s planiranjem v naprej lahko izognemo čakanju. Daljši kot je rok dobave, večjo zalogo si je treba narediti (če nimamo stalnih dobaviteljev). Idealno je, če ni zalog in je dobavitelj en sam. Vendar pa je tu zelo velik riziko (dobavitelju se lahko kaj zgodi). Če imamo več dobaviteljev imamo večje stroške (stroški usklajevanja). V praksi imamo ponavadi vsaj 2 dobavitelja. - Rezervna količina, ki mora zadoščati v primeru motenj. Če ni delovnih predmetov, nastane ogromna škoda. Motnje so: vreme, vojna, stavka carinikov, stavka prevoznikov. - Razmerje med stroški skladiščenja in stroški naročanja. Če se naroči samo en kos, je to izredno drago na en kos. Če pa naročimo 1000 000 kosov, pa je dobava poceni, vendar pa se nam ti kosi potem še dolgo časa zadržujejo v skladišču, kar pa stane. 5.4 STORITVE (str. 103) Storitve se plačajo, usluge so zastonj. Storitve se ne skladiščijo. Nimajo materialne oblike. Ne moremo jih prijeti. Več kot 50% kosmatega domačega proizvoda predstavljajo storitve. --- 25.11.2005 prva ura --* Storitve lahko členimo v treh smereh: 1. SKUPINA - 38

- Tuje – če fakulteta plačuje Telekomu za telefon (storitev opravi enota izven združbe) - Pogojno lastne (še vedno jih moramo plačati) – če znotraj fakultete en laboratorij dela za drug laboratorij. Denar ne gre ven iz družbe. 2. SKUPINA - Kratkoročne – lahko jo uporabimo samo enkrat (let v Ameriko – če ga zamudimo, moramo kupiti novo storitev) - Dolgoročne – lahko jo uporabimo večkrat (patenti, licence, blagovne znamke) 3. SKUPINA - najpomembnejša delitev 1) Storitve, ki so neposredno vključene v izvajanje poslovnega procesa – tiste, brez katerih naš poslovni proces ne more potekati ali pa ne poteka normalno. \Bančništvo \Poštna storitev \Prevozniška storitev 2) Storitve, ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa (dolgoročna storitev) Neposredno pridobivanje znanja pomeni, da ga že drugi dan lahko uporabijo v svoji združbi. Če kupimo licenco za uporabo nekega patenta za določeno število let, lahko znanje iz te licence začnemo praktično takoj uporabljati. Podobno je pri odkupu patenta, kjer pridobimo pravico za avtorjeve iznajdbe. Tako je tudi z izobraževalnimi tečaji (jezikovni, računalniški, šola letenja…). Te storitve bi morali obračunavati takrat, ko jih dejansko uporabljamo. Zaradi poenostavljenega obračunavanja nekatere manj vredne storitve te vrste obračunavamo sproti (jih prikažemo kot stroške obdobja v katerem smo plačali tako storitev). Če se je uslužbenec naučil veščine in bo na Švedskem naš predstavnik 8 let, se bodo stroški tečaja obračunali v tekoče obdobje (v tisto leto, v katerem je potekal tečaj). Za storitve ki so dražje (recimo blagovne znamke, licence in včasih tudi patenti) pa je več možnosti. Če bi recimo hoteli poimenovati izdelek po svetovno znani osebnosti bi imeli naslednje možnosti: #Enkratno plačilo za neomejeno uporabo #Plačilo za neko obdobje (recimo za do 5 let) – to plačilo mi v tem obdobju Amortiziramo #Določena vsota na vsak prodan izdelek * Ugotovitev: Ne amortizirajo se samo delovna sredstva, ampak tudi dolgoročne storitve. 3) Storitve ki vplivajo na vzpostavljanje okoliščin potrebnih pri poslovnem procesu – na ravni družbe kot celote V celotni državi/družbi obstaja veliko dejavnosti, ki so potrebne da združbe (zlasti gospodarske) normalno delujejo. Potrebno je zagotoviti šolanje ljudi (ustanoviti je potrebno zavode, ki to delajo). Potrebno je zagotoviti zdravljenje ljudi (zdravstvene zavode). Potrebno je zagotoviti otroško varstvo – da lahko odrasli prihajajo v službo. Potrebno je skrbeti za red. Potrebno je ljudi predstavljati v tujini (to dela vlada). Tudi te storitve se plačujejo. Direktno sicer iz proračuna, ampak posredno pa to plačujejo davkoplačevalci. Brez teh storitev bi bilo delovanje podjetij moteno ali pa celo onemogočeno. Pri teh storitvah velja Solidarnostno načelo – tisti ki imajo več tudi več plačajo. 4) Storitve, ki omogočajo navzočnost (= prisotnost) sredstev potrebnih pri določenem poslovnem procesu Če nam zmanjkuje lastnega denarja, vidimo pa dobro poslovno priložnost, ki bi se nam odprla z nabavo neke opreme, se pokaže potreba po dodatnem denarju. Ta denar lahko dobimo kot posojilo banke. Za to posojilo plačamo Obresti. Obresti so strošek tovrstne storitve. Tudi zavarovalnina je strošek tovrstne storitve. Cena za storitve je ponavadi določena za enoto storitve. V določenih primerih, pa je cena določena za neko celoto storitev v konkretnem letu. To na primer delajo odvetniške pisarne, ko jih najame kakšna firma. Zahtevajo, da se jim za enoletno pripravljenost vnaprej nakaže recimo 2 000 000 SIT (na tak način si lahko zagotovimo izvajalca) - 39

Tudi pri nas bo prišlo do tega. se bodo čez dve leti zaradi naše razvitosti za nas "tepli" na trgu delovne sile (zaradi naše razvitosti). Obnavljanje delovne sile je obnavljanje telesnih in umskih sposobnosti. če je to znanje. Pri organizaciji proslave je podjetje imelo dve storitvi: moralo je najeti dvorano v Cankarjevem domu in moralo je najeti kulturni ansambel. da doseže določen cilj Prvina poslovnega procesa je tudi Delovna sila. izpopolnjevanje znanja. Storitve tretje vrste ne uvrščamo v pojem Storitve v ožjem pomenu besede. ki ga usmerjeno telo opravi na določeni poti . Primer: Podjetje praznuje 50 letnico svojega obstoja. Vprašanje: V kateri dve od teh štirih bi razvrstili storitev najema prostorov in najem ansambla? Odgovor: S tem. ki delajo v združbi. Če pa stalno delamo monotono delo. ki so neposredno vključene v izvajanje poslovnega procesa) iz druge (storitve. 104) Delo mi lahko obravnavamo v: . ki omogočajo.5 DELOVNA SILA (str. To je sicer huda izjema. .Fizikalnem smislu – Premagovanje upora. V ta namen organizira proslavo v Cankarjevem domu. skupina). Zaradi tega bo podjetje po proslavi bolj ponosno. * Delovna sila se v poslovnem procesu uveljavlja in razvija izven njega se pa obnavlja. Naša delovna sila se bo v tem primeru v največji možni meri uveljavila.V storitev v ožjem pomenu besede vključujemo praviloma storitve iz prve vrste (tiste storitve. ki vpliva na vzpostavljanje okoliščin potrebnih pri poslovnem procesu 5. kratkoročna. Če dobimo po sprejetju v službo prave izzive.1 VRSTE DELA (str. niso pa lastniki te. Odgovor: tuja. Vprašanje: Uvrsti dovoljenje za gradnjo za primer ko takoj plačamo. ampak v našem primeru je to tako. Storitev ansambla sodi v tretjo skupino (ker je v druge 3 ne moremo uvrstiti). smo omogočili prisotnost sredstev potrebnih pri poslovnem procesu (4.Fiziološkem smislu – Poraba energije pri določenih gibih živega telesa . Z fakultetnim znanjem se lahko v združbi uveljavimo zlasti.Psihološkem smislu – Zavestni napor človeka. Vedno pa nastopata obe obliki dela (razmerje ni nikoli 1:0 oz 0:1).40 . da bo potrebno na leto narediti določeno število novih izpitov in na vsake nekaj let bo treba ponovno opravljati stare izpite.Gospodarskem smislu – Naprej premišljena in ciljna človekova dejavnost v smeri ustvarjanja in pridobivanja poslovnih učinkov . Poslovnega učinka ne bi bilo. da ti ljudje lahko opravljajo določene vrste dela. 104) V združbah poteka ustvarjanje poslovnih učinkov. Pri delu včasih prevladuje poraba telesne energije (telesno delo) včasih pa umski napor (umsko delo). da smo za določen čas najeli prostor. ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa) in večinoma tudi iz četrte (tiste storitve. potrebno pomoč in aktualno delo. 5. pa bo naše znanje v petih letih zastarelo. ki omogočajo navzočnost sredstev potrebnih pri določenem poslovnem procesu). ker tretja skupina ne sodi v storitev v ožjem pomenu besede. storitev. če ne bi bila vsebina poslovnega procesa tudi delo.5. rekreacija. Delavci = tisti. ki smo ga na fakulteti pridobili pisano na delo v združbi. To je skrb za zdravje. Delovna sila so umske in telesne sposobnosti ljudi. kljub temu da je ne plačujemo po solidarnostnem načelu.

Dolžine delovnega časa = koliko časa posameznik dela . 5. Če ima rešeno stanovanjsko vprašanje. 106) Pri vseh prvinah poslovnega procesa smo spremljali potroške teh prvin. ima lahko pozitiven odnos do enega dela in negativen odnos do drugega dela. Združba mu mora jamčiti za določene pravice. da bo imel bolj pozitiven odnos do dela. To razmerje opazujemo v dveh smereh: . ki mu jih nalaga poslovni proces.2005 druga ura --5.Družbene .Zaposlenec se spopada z izzivi. Ko pride v službo. lahko od njega pričakujemo. da že pridobivanje zaposlenca za potrebe združbe nekaj stane (objava oglasa.3 --. udeležbo tečajev (za pridobitev licenc. razgovori). se mora tako on kot združba ravnati po pravilih igre. --. On ponudi v uporabo svojo delovno silo (zato se govori o trgu delovne sile in ne o trgu dela). Združba ima tako stroške s človekom.Naravna nadarjenost . še preden je ta kaj naredil.41 .Ekonomske Če nekdo dela v službi dalj časa. Če nekdo dela v prijetnem okolju ob prijetnih sodelavcih. letu že za odpis). Pri nekaterih poklicih se to zgodi hitro.Kot sposobnost zaposlenca za opravljanje določenega dela . Človek. bo imel bolj pozitiven odnos do dela. Tudi pri delovni sili nastajajo potroški. da izvaja določena opravila: .Psihološke .2 NOSILCI DELOVNE SILE IN POGODBA O ZAPOSLITVI (str. Za večino poklicev je človek od 40-45 leta na vrhuncu. Na odnos posameznika do dela vplivajo različne okoliščine: . Kar se tiče stroškov delovanja posameznika je treba vedeti. ki jih rabi za opravljanje svojega dela). pri delovnih sredstvih -> amortizacija pri delovnih predmetih –> količinska poraba (porabili smo 75 kg bakra). pri drugih pa počasi (nogometaš je po 35. Potroške delovne sile opazujemo v dveh smereh (=so posledica dveh dejavnikov): . V njej so opisane temeljne pravice in obveznosti obeh strani. Tu nas zanima razmerje med zaposlencem in delom.2006 prva ura--- POTROŠKI DELOVNE SILE IN DELOVNI DOSEŽKI (str.12.Usposobljenost . Zagotoviti mu mora prostor.Pridobljene izkušnje Pri večini ljudeh usposobljenost za delo narašča. 105) Ko človek vstopi v združbo (se zaposli). ga mora združba opremiti.25.5. ima verjetno doma slabo ženo.11. Ko človek odide iz združbe. kot je to potrebno. pregled prijav. Potem začnejo delovati fiziološki dejavniki in usposobljenost za opravljanje določenega dela pada.Odnos do dela Na posameznika vpliva več faktorjev.1.Fiziološke (zdravje) .5. ji s tem povzroči stroške. V ta namen se podpiše pogodbo o zaposlitvi.

Slovenski računovodski standardi so zato začeli uporabljati za vse vrste zaslužkov (vključno z odpravninami). Zaslužek je širši pojem od osebnega dohodka.Nadomestila plače .Širina delovnega področja zaposlenega V delo vlagamo: . ki ga dobimo . V Jugoslaviji so bili delavci plačani tudi od izida poslovanja.5 = 75 38 * 0.6 = 72 50 * 1. ki ga lahko zaposlenec pridobi v združbi.6 Ovrednotenje potroškov: Pri ostalih prvinah poslovnega procesa smo predpostavili.Delo v izjemnih časovnih pogojih Če je to prisotno. Pri delovni sili (ta je tudi prvina poslovnega procesa) bi bilo to zelo čudno. 107) Plača je odvisna od: .5.5 0. 5.Časovni obseg (174 ur) .Plača = Osebni dohodek iz opravljenega tekočega dela – to je osnovni del. ki jih lahko dobimo v združbi: .2 potrošek delovne sile 45 * 1. ki jih posameznik dobi. ki smo ga vložili.Dosežene kakovosti dela Vložena količina dela se mora potrditi v doseženi kakovosti dela (dosežki = izidi = učinki = rezultati). ki smo jih dosegli in ne samo na čas.Vrednosti točke Ta je od združbe do združbe in od podjetja do podjetja različna.Osebni dohodki iz naslova uspešnega poslovanja (=dobička) S tem nismo pokrili vsega.Intenzivnosti človeka pri delu Potroški delovne sile so torej plod porabe delovnega časa in intenzivnosti pri delu. Višina plače mora biti določena tudi glede na dosežke.Zahtevnost dela .42 . potem je plača višja.5. . .Osebni dohodki iz naslova dosežkov ustvarjalnih pobud . dolžina dela 45 50 38 intenzivnost dela 1.Količine dela . . Plača je ena izmed oblik osebnega dohodka.5 PLAČA KOT OSEBNI DOHODEK IZ OPRAVLJENEGA DELA (str. da se to pomnoži z neko oceno. ker zaposlenci dobivajo tudi dodatek na delovno dobo.2 = 7. 5. 106) Bolj pravilen izraz kot Osebni dohodek bi bil Dohodek iz dela ali Delovni dohodek. Vrste osebnega dohodka.6 1.4 VRSTE OSEBNEGA DOHODKA (str..

ki jih uslužbenec porabi za določena opravila. . ugotovimo. kvaliteta zraka. ki jih mora nekdo v nekem obdobju opraviti.Količina učinkov opravljenega dela Za ugotavljanje količine učinkov dela obstaja več načinov ugotavljanja: .Količina vloženega dela je ponazorjena z zmnožkom teh dveh kategorij.43 .Odgovornost.17. nekateri za zdravje ljudi. Tako je recimo delo astronavta. Podjetja pa si lahko privoščijo tudi večja razmerja.5 Za opravljanje dela moramo biti ljudje pripravljeni (usposobljeni) in pri njem smo obremenjeni (vpliv odgovornosti.5 1 2 seštevek zmnožkov = 4. ki jo posameznik mora imeti (izobrazba. je bilo razelektritev bakelitnih odlitkov (treba je bilo podrgniti s suho krpo po odlitku). ustrezni delovni predmeti. napora. * Na to kako zahtevno je delo nekoga v primerjavi z zahtevnostjo dela drugih vplivajo štiri sestavine: . ki je bil za normalne učinke najslabše plačan. delež dela 0. da posameznik v teku tega delovnega programa opravlja dela različne zahtevnosti.13. težek fizični napor. dodatnih znanjih. Delo snažilke v pisarnah je bilo 1. V izvedbo dobijo delovni program. ki ga bomo določili temu posamezniku. V teku meseca dni zaposleni opravljajo različne naloge.Pogoji v katerih zaposlenec dela To so temperatura. nekateri za dobre naložbe. Norme so lahko: \skupinske \induvidualne . Bolj kot je delovec obremenjen. težki pogoji dela. izkušnje.… Razmerje med najbolj zahtevnim in najmanj zahtevnim delom določa konvencija.5 0. velika odgovornost. ki je bilo označeno z relativnim razmerjem 1. Delo snažilke v proizvajalnih prostorih je bilo 1. Ko iščemo relativno razmerje. delovnih pogojev). Po letu 1990 je bilo razmerje 12 proti 1. Povprečna zahtevnost dela tega posameznika je seštevek zmnožkov relativnih razmerij in časov. .Z normami = predvidena količina učinkov opravljenega dela. * Na učinke lahko gledamo iz več vidikov: . ki nastopa pri izvajanju dela (= opravka = opravila) Nekateri so odgovorni za ustrezno uporabo delovnih sredstev. specialna znanja (izpit iz letenja)) . kot pomivanje oken od pol metra do dveh metrov. Najslabše delo. kakšne razlike v relativnih razmerjih bo dovoljevala.25 zahtevnost 3 4 8 zmnožek 1. nekateri za varnost ljudi. V socializmu za normalne delovne učinke nihče ni mogel zaslužiti 6x več kot tisti. ki jih je treba opraviti v določenem času – ta sistem je najbolj pravičen.25 0. Delovni program je spisek nalog. kjer je zahteva po visoki usposobljenosti. Najbolj zahtevno delo je tisto. težje je delo. Vsaka družba se dogovori.Vrsta fizičnega in umskega napora Napor pomivanja oken do pol metra in nad dvema metroma je večji.Potrebna usposobljenost.

Razrešiti pa moramo še 3 probleme: *1. dobimo osnovo za plačo. V času vojne. .Po razpoložljivem času. da avta ne kvari. objavljena na prvi strani Slovenskega poročevalca. kot jo poslovna politika nekega podjetja določa. Primer je recimo raztovarjanje ladij. Plačani so po tem. Pri delovnih sredstvih: Primer: Če imamo zaposlenega šoferja si ne želimo. . Ko vse te stvari upoštevamo. Plačani so na osnovi opravljenega prometa. Gospodarnost: 1 . je bila slika vsakega šoferja. da je čas njegovih podrejenih ustrezno porabljen. bi večino firm. . ki je prevozil 300 000 km brez generalnega popravila.Pravočasnost Plačuje se takrat. .Kakovost učinkov opravljenega dela -Kakovost Naj bi bila taka. Kakovost: 1. Vsak nadrejeni je dolžan poskrbeti. ko je bilo malo kamionov. Nekako ga moramo stimulirati (= spodbujati).(1 je povprečje) Nek posameznik dosega +10% -20% +5% Število točk. . pri direktorjih pa leta. Pri delovnih predmetih: Tu gre za vprašanje izmeta in odpadka. če eno ladjo raztovorijo v dveh dneh namesto v predvidenih treh dnevih. ki je ugotovljena z zmnožkom (ure * povprečno razmerje) se mora korigirati. Kako nagrajujemo in kaznujemo odstopanja od predvidenih izidov (to vprašanje je na izpitu odgovorjeno le v 5 %) Recimo da je predvideni izid: Količina: 1. da bi se njegov avto stalno kvaril. Tudi kirurgi niso plačani po številu operacij. Nekatera podjetja stavijo na absolutno kakovost svojih izdelkov. Pri delavcih so to ure/dnevi. Zato delajo hladilnike. .Gospodarnost pri doseganju učinkov opravljenega dela To gospodarnost opazujemo z vseh štirih strani poslovnega procesa. daljše je to časovno obdobje. ko je to v interesu združbe. Če bi hladilniki zdržali večno. Pri nekaterih podjetjih pa je ravno obratno.Na podlagi vrednostno izraženih učinkov Tako so plačani trgovski potniki in zavarovalniški zastopniki.Z delovnim programom – ta sistem je najbolj razširjen V teku določenega časa je potrebno doseči pričakovane izide. koliko prodajo in koliko zavarovalnih polic sklenejo. Na višjem položaju kot smo. To se prevede v vrednost točke. Pristanišče delavce nagradi. ki bi proizvajale hladilnike propadlo. ki ga nekdo da na razpolago Gasilci niso plačani po številu pogašenih požarov ampak po času ko so na razpolago.44 . ki se v desetih letih pokvarijo.\časovne – neko operacijo je potrebno opraviti v naprej predvidenem času \količinske – določeno število operacij je potrebno opraviti v določenem času . Pri storitvah: Morajo biti relativno kakovostne in relativno poceni.

0.6 ZAJAMČENA PLAČA KOT OBLIKA OSEBNEGA DOHODKA (str.83 . To se upošteva preko časovnih pogojev. okoli 12-tih spet naraste. Če nekdo zna programirati v nekem jeziku je to opravek. ne pa tudi njegove družine. 0. 5.Časovni pogoji Ni vseeno. Računa za računanje točke na izpitu ne bo. ki jih mora posameznik opraviti v določenem obdobju) je delovno področje.Širina delovnega področja Za razliko od delovnega programa (to je spisek nalog. Od bruto plače mora delodajalec odvesti prispevke.05 .07 . ki znašajo 16%. 110) Zajamčena plača je manjša (56 000 neto) od minimalne plače (126 000 bruto). 1. bo dobil tisti. Eden zna popraviti 10 najpogostejših vrst avtomobilov.08 | tu ga kaznujemo do amena Ta pravila morajo biti v naprej določena. ki jih je posameznik sposoben izvajati in je za njih združba zainteresirana.5.Premosorazmerna lestvica 1. Imamo še dva dejavnika. Nato se malo zniža. okoli 14. neto plača = čista plača = (bruto plača – prispevki) Od neto plače moramo odvesti dohodnino.15 .45 . 5.6 . Od ljudi.1 . 110) . da smo v najboljši pripravljenosti od 8:00 do 10:00. drugi zna pa popraviti vse vrste avtomobilov. Zajamčena plača je tista. Najslabše je med 2:00 do 4:00.Nastopijo 3 možnosti: . Podjetje mora plačati še delojemalske prispevke. . Opravki so podlaga za delovne naloge. ali moramo neko stvar delati dopoldne (6:00 – 14:00). Ta je od 16% do 50%. ki delajo dopoldne. spisek opravkov. . V Sloveniji ti prispevki predstavljajo 22%. Ta znesek po zakonodaji zadošča za materialno varnost zaposlenca. Tudi če en mesec pride v popravilo samo tistih 10 vrst avtomobilov. Popoldansko in nočno delo je zato plačano bolje. postane opravek delovna naloga. popoldne (14:00 – 22:00) ali ponoči (22:00 – 6:00) Ritem povprečne pripravljenosti ljudi je tak. da mora biti narejeno do nekega časa. Če temu dodamo.5. ki vplivata na plačo. 14-tih naša sposobnost pade. ki zna popraviti vse večjo plačo.8 .03 . 1. 1.7 NADOMESTILA PLAČE KOT DELA OSEBNEGA DOHODKA (str.Naraščujoča (=progresivna) lestvica 1. Primer: Če se neka avtomehanična delavnica ponaša s tem. ki delajo ponoči se ne more pričakovati doseganje enakih izidov. ki jo jamči država tudi če gre združbi zelo slabo. 0. ki jih znata oba popraviti. kot pri tistih.Padajoča (=degresivna) lestvica 1. da popravlja vse vrste avtomobilov in ima dva zaposlena.

--.9 --. Če je bolezen posledica nesreče pri delu in je kriva združba.5. 5. plača sodišče. ki ga delavec ustvari * plača zaposlenega) Če so delavci soudeleženi pri dobičku podjetja. Nadomestila plači se plačujejo za čas bolezni in za čas dopusta. ki z enim svojim delom tvori osnovo za nagrado za inovacijo. nadomestilo za čas dopusta *Iz vidika združbe je najbolj pomembna delitev vseh vrst nadomestil na dve veliki skupini: .Nov organizacijski postopek . kot v prvih dveh primerih. Če je v petih letih dohodek združbe 1 000 000 je nagrada 50% 10 000 000 40% 500 000 000 10% Delovni dohodek delavca = kvadratni koren od (dohodka. za katera mora denar zagotoviti združba . Ta vrednost ne sme biti večja. Porodniško plača socialno zavarovanje.2.5. imajo večjo motivacijo za ustvarjanje dobička. Gleda se za obdobje recimo 5 let. .8 OSEBNI DOHODKI OD UČINKOV USTVARJALNIH POBUD (str.Povprečno nadomestilo plače (=osebnega dohodka) je 177 000.46 .Nov tehnološki postopek . Nadomestilo se oblikuje v odvisnosti od naših preteklih delovnih učinkov.Delavcu se lahko poveča plača.24.2006 druga ura--- OSEBNI DOHODKI IZ USPEŠNEGA POSLOVANJA (str. b) individualna = posamična udeležba . prva ura --5. lahko dobi izplačano vsoto v obliki gotovine ali delnic.Tista nadomestila. *Na izpitu je treba našteti 2 vzroka za nadomestila plače – nadomestilo za čas bolezni.Nov izdelek . 111) Ob določenih izidih v poslovanju podjetja omogočajo zaposlencem da sodelujejo na dobičku na dva načina: a) skupinska udeležba – Podjetje da na razpolago neko vsoto denarja in delavci se odločijo za kaj se bo ta vsota porabila (recimo za delavsko ambulanto. Upošteva se povečani dohodek združbe. 110) To so nagrade za inovacije (=inovacijske nagrade) Ustvarjalne pobude so lahko različnih vrst: .Nov način oglaševanja Osebni dohodek od učinkov ustvarjalnih pobud se oblikuje po drugačnem pravilu.11.Tista nadomestila. otroško varstvo). potem je ta vrednost maksimalna (=100%). Noben posameznik neposredno ne dobi ničesar. Tu čas tuhtanja nič ne vpliva. kot če bi zaposlenec delal in bi dosegal normalne delovne učinke.12. za katera zagotovi denar drugi dejavnik Če sodnika sodišče pokliče za porotnika.

Če bi dali na glas. To skupino stroškov imamo. pa bi to bili stroški. Primer: Podjetje dobi kredit pri banki. kar smo mi naredili. dobičku . Ta strošek je nastal zaradi tega. ni bilo smotrno. ki jih je potrebno pokriti pred ugotavitvijo poslovnega izida.25 kubika lesa. Plače so del čistega domačega proizvoda. porabimo 2 kubika lesa. V tiste." Ali imamo v zvezi s porabo zraka stroške? Odgovor: NE. Zato ker se zrak trenutno še ne da ovrednotiti. delovnih predmetov in storitev v ožjem pomenu besede. ki nastajajo pri smotrnem doseganju poslovnih učinkov. časovno. za izdelavo katere bi običajno šlo 0. Ali imamo v zvezi s tem stroške ali ne? Odgovor: Ker se samo zemljišče ne troši. Odpremo trgovino v Črni gori. nakup stanovanja. Primer: Pri nastajanju mize. ker to. Gre samo za izdatke. ta znesek NE predstavlja stroška. . ker smo vrnili isti znesek. Ker smo dali denar po tihem to nima veze z ustvarjanjem poslovnih učinkov. To pa zato. storitve in delovne predmete od drugih). Majhno nesmotrnost še lahko štejemo kot strošek. 119) Večina stroškov v podjetjih (in drugih združbah) nastaja zaradi ustvarjanja poslovnih učinkov. se ti osebni dohodki (plače) niso obravnavali kot stroški. Ali so to stroški? Odgovor: NE. da če smo imeli osebne dohodke iz dela. Primer: Smo podjetje Mercator. Primer: Kupimo zemljišče. ker se zemljišče ne amortizira. damo po tihem društvu za mutante 10 000 000 SIT. če je pa popolnoma nesmotrno.1 POTROŠKI. Zanj damo 100 000 000 SIT. V tiste. * Stroški so cenovno (= denarno = vrednostno) izraženi potroški vseh štirih prvin poslovnega procesa (definicijo je samo do tu treba znati). (davki se ne štejejo) Primer: Imamo visokogorski hotel in vabimo goste: "Pridite in vdihavajte najbolj svež zrak na svetu. 119) 6. 6 STROŠKI (str. Ali sta 2 kubika lesa strošek? Odgovor: NE. zdravstvene storitve… Danes tega ni več. Ali pri tem nastajajo stroški ali ne? Odgovor: NE. Do tega leta je torej veljalo. izobraževanje. zato. pa ne. ker je frizer hkrati ustvarjal dodano vrednost na dohodek. ki je bil namenjen za skupno porabo omogočala: odobritev kreditov za stanovanjsko gradnjo.47 . stopenjsko ali kako drugače izražena poraba prvin poslovnega procesa. da so stroški cenovno.c) druge udeležbe delavca na dohodku oz. Potroški so količinsko. Opredelitev stroškov iz družbeno ekonomskega (=družbeno gospodarskega) vidika: (tega ne bo na izpitu) Do leta 1990 je veljalo. Da bi se prikupili narodu.Do leta 1994 je obstajala kategorija (ki je zaposlencem preko tistega dela dohodka. medtem ko je amortizacija delovnih sredstev del kosmatega domačega proizvoda. Tu uporabljamo poustvarjeno delo drugih (delovna sredstva. vrednostno ali denarno izraženi potroški delovnih sredstev. Frizer na primer dobi plačo. ki se šteje kot strošek. Čez dva meseca ga brez obresti vrne. ki so del dohodka. če ustvarjamo neko novo vrednost. ki so nasprotje dohodka (dohodek je tržno pridobljena dodana vrednost). . ampak. STROŠKI IN IZDATKI (str. Stroške v poslovno-tehničnem smislu delimo dalje v dve veliki skupini: .

Tu bi imeli veliko stroškov. Lahko pa naredimo to v soboto v juliju mesecu in zapre cesto dopoldan od 8:00 do 12:00. ki so to cesto uporabljali pa niso imeli stroškov. To so transakcijski stroški. nočno delo in treba je osvetliti cestišče. da gre včasih za isti znesek. da v mesecu aprilu (ko so noči mrzle) na cesti Ljubljana – Koper nastane luknja.Zunanji – tisti. zaradi počasne vožnje bodo porabili več bencina… Stroški se torej delijo na dve skupini: . kdo bo izdeloval mize in komu jih bomo prodajali. ker ponoči ni veliko prometa in zaprtje enega pasu ne bi bilo problematično.Stroški infrastrukture Da lahko pridemo do tovarne je treba zgraditi cesto. Imamo pa stroške vzpostavljanja stikov z drugimi ljudmi zato. Drugi.48 . ampak samo zunanje koristi. Družbeni stroški so seštevek zasebnih in zunanjih stroškov. da bodo ustvarjali in prodajali mize.Zasebni – stroški. Primer: Termoelektrarna pretvarja premog v električno energijo. ki nastanejo pri tistemu. Poglejmo si primer za drugo delitev: Primer: Recimo. Če se odločimo za prvo odločitev je treba zaposlencem plačevati nadure. Lahko popravimo luknjo v neki noči od 0:00 do 4:00.Stroške ustvarjanja (ti prevladujejo) Pri izdelovanju mize porabljamo les. delo strojev. . Če smo mi tisti. Od tega delovnega sredstva pa moramo ravno tako obračunavati stroške amortizacije. S tem drugim povzroča zunanje stroške. . S tem uničuje sosednje gozdove. ki jih povzročamo drugim. kljub temu. Nosilec dejavnosti je torej imel zasebne stroške in zasebne koristi. Gradnja ceste je bila torej družbeno koristna. Pri tem spušča v zrak žveplov-dioksid. Vendar pa to cesto uporabljajo tudi zasebni lastniki. ker jim bomo pobrali veliko časa. ne proizvajamo nobenega poslovnega učinka. Primer: Plačevanje računa za kavo je recimo izdatek Med stroški in izdatki obstajajo 3 vrste soodvisnosti: . ki popravljamo avtoceste imamo 2 možni odločitvi. . Stroške delimo tudi na 3 skupine: . da zmanjšajo zunanje stroške (na račun zasebnih). Primer: Če gozdno podjetje zgradi cesto bo to za njih strošek. ki izvaja določeno dejavnost. (te stroške so šele pred 13 leti odkrili) Stroški niso izdatki.Stroški. ki ne temeljijo na izdatkih. Cesta predstavlja infrastrukturne stroške. delo človeka. -Transakcijski stroški (ko prehaja lastnina od ene enote do druge) Ko se zgovarjamo o tem. ne bi bilo pa problemov z varstvo voznikov. Če nekdo pokloni kliničnemu centru neko napravo vredno 60 000 000 SIT. potem v tem primeru klinični center ne bo imel izdatkov. vendar nas bo 60 000 ljudi preklelo. To so stroški ustvarjanja mize. Izdatki so zmanjšanje denarnih sredstev. Če pa sprejmemo drugo odločitev je manj stroškov. Država mora prisiliti izvajalce.To je bila prva delitev.

Izdatki bodo pa nastopili šele ko bomo poravnali račun. Moramo jo popraviti.(pogojno) Stroški dajatev družbeni skupnosti (državi) – za storitve. Te delovne predmete hočemo nekje skladiščiti. temu pa še eno dodamo (v bistvu razdelimo stroške storitev na dva dela): . ki ne vodijo k stroškom Tak primer je.Stroški delovnih sredstev . c) nastopijo najprej izdatki in potem stroški (plačamo predno začetkom amortizacije) Kupimo redko opremo. ni pa dobra. Stroške (zaradi amortizacije) s to opremo bomo imeli šele.Stroški pri stopenjskem obračunu nastopajo večkrat in nastopajo pod različnimi nazivi Slika za primer stopenjskega obračuna je tudi v knjigi str. ki nam jih dobavitelj pripelje. Ima dve hudi slabosti: . ki jo je treba takoj plačati. Isti dan so nastali stroški (ker smo uporabili storitev . ki so gospodarsko povezani z izdatki (najbolj pogosti) a) nastopijo najprej stroški nato pa izdatki (plačamo kasneje) Kupimo recimo delovne predmete.Stroški storitev v ožjem pomenu besede . b) nastopijo stroški in izdatki hkrati (isti dan plačamo in amortiziramo) Parkiramo na plačljivem parkirnem prostoru in ko odpeljemo to plačamo s kartico podjetja. 120) Stroške delimo po štirih temeljnih prvinah poslovnega procesa. Kakšni stroški bodo nastali v zvezi z popravilom te opreme. stroški pa bi spreminjali nazive: stroški končnega izdelka stroški sestavnega dela stroški polizdelka … Zaradi teh pomanjklivosti v praksi raje uporabljamo izvirne stroške: .Izdatki. bi se nam isti znesek pojavil večkrat.uporabo parkirišča) in izdatki (ker smo plačali).Nekatere stroške je možno uvrščati v več nakazanih vrst Primer: Pokvari se nam neka oprema. 121 Če bi tako zajemali stroške. če to naredijo zaposlenci v našem podjetju? Odgovor: Stroški delovnih predmetov (rezervni deli) in stroški delovne sile Primer: Imamo zalogo materiala. ko bo začela oprema delovati (prej jo bomo še skladiščili).49 . ko kupimo (in seveda tudi plačamo) zemljišče.. ki vzpostavljajo okoliščine potrebne pri poslovnem procesu Ta delitev je sicer logična. pri čemer so nastopili stroški.Stroški delovne sile . nismo jih pa se plačali. 6.2 NAČELNE (=NARAVNE) VRSTE STROŠKOV (str.Stroški. .Stroški delovnih predmetov . Te stvari smo mi že porabili pri izdelavi izdelkov. Kakšne stroške bomo imeli v zvezi s skladiščenjem teh delovnih predmetov? Odgovor: Stroški storitev – če nimamo lastnega skladišča Stroški delovne sile in stroški delovnih sredstev – če imamo lastno skladišče .

Sem dajemo tudi stroške najemnine.Stroški amortizacije Pri ostalih skupinah stroškov gre za delitev novo-ustvarjene vrednosti. Sem dajemo tudi drobni inventar.Stroške kosmato kosmatih plač = Stroški dela – sem sodijo tudi stroški odpravnin --.2006 prva ura --6.do sem so bili stroški. 120) Stroka se je tega problema zavedla. katere od teh stroškov uvrščamo med stroške.50 . .. organizacijskih in informacijskih) v prostoru in času (vedno lahko opredelimo kje in kdaj so stroški nastali) za doseganje poslovnih učinkov. če si med oceno 5 in 6: . * Stroški nastajajo zaradi izvajanja določenih funkcij (poslovnih.3 VRSTE IZVIRNIH STROŠKOV (str. ki so nasprotje dohodka (tu dejansko porabljamo prvine poslovnega procesa): . ki vstavi družbo v razmerje do dejavnikov v okolju. ki so del dohodka (financiranja. Tu gre tudi za stroške dela (če kdo dela kot študent je to strošek tuje storitve (ni strošek zaposlenca znotraj družbe)). stroški denarnih transakcij . ki so povezane z delovanjem poslovnega procesa.2. ki so nasprotje dohodka --.Stroški materiala . Iz tega vidika imamo računovodske rešitve stroškov. če vemo samo kaj so stroški in kakšne vrste stroškov poznamo.Stroške financiranja – To so stroški obresti od dobljenih kreditov.Stroški storitev . . ki so najbolj znane. ki so del dohodka .od tu naprej so stroški.4 STROŠKOVNA MESTA (str.2005 druga ura --V teh skupinah opazujemo izvirne stroške. .8.Stroške materiala – tu gre predvsem za stroške delovnih predmetov in tistih delovnih sredstev.12. zato so to stroški. 123) Ni dovolj. Treba je vedet tudi zakaj in kje stroški nastajajo.Stroške storitev – V to so vključene storitve. * Od 7 alinej jih je treba znati 6 (pogojne ni treba znati). materialni stroški (= stroški materiala + stroški storitev)) 6. ki jih amortiziramo.Stroške amortizacije – Tu gre za stroške delovnih sredstev in dolgoročnih storitev (patenti. Poglejmo. plače. zato je ponudila možnost zajemanja stroškov.12.(pogojno) stroške odpisov zalog in terjatev – to so odhodki --. licence) .--. To te vpraša.Stroške drugega vračunanega dohodka ali dajatev skupnosti (davki in prispevki (stroški registracije motornega vozila)) – Tisto kar dobi družbena skupnost (država ali občina) .

da je neko stroškovno mesto funkcijsko opredeljeno. da vemo. v povezavi s katerimi nastajajo stroški (za nastanek katerih je nekdo odgovoren). v zavodih pa da dosežemo približno ravnotežje med prihodki in odhodki. da ima Gorenje poslovalnico na Dunaju. Stroškovno mesto = neka organizacijska enota Če rečemo. Končni cilj podjetja je ustvarjanje dobička. kje nastajajo stroški.Prostorska razpršenost – Če podjetje ne stoji na enem kraju ampak je razpršeno po desetih lokacijah bo število stroškovnih mest večje. Ime tržna služba. da je stroškovno mesto prostorsko opredeljeno. kadar je iz naziva stroškovnega mesta možno razbrati kaj je poslovni učinek. Znotraj prihodkov težimo k pozitivnemu poslovnemu izidu (predvsem v podjetjih.Poslovni učinki Pravimo torej. O učinkovno (=stvarno) opredeljenih stroškovnih mestih govorimo takrat. . Brez tega podatka ne moremo sprejeti nobenih pomembnih poslovnih odločitev. da se na tem stroškovnem mestu opravljanja tržna funkcija. prostorsko in učinkovno (=stvarno) opredeljena mesta v zaokrožena delih (=enotah) združbe. vendar tudi v zavodih). koliko nas stane nastajanje nekega poslovnega učinka (storitve ali proizvodnja). Če trgovine ne bi prostorsko opredelili. Ime služba informacijskega sistema. Prodajaln Mercator je ogromno. potem se mora iz naziva stroškovnega mesta razbrati. Primer: proizvodnja zračnih rešetk (rešetk za klima naprave). da se na tem stroškovnem mestu opravljanja informacijska funkcija.Organizacijski – Noben strošek v združbi ne sme nastati ne da bi se vedelo.51 . nam to pove. ki ga inženirji in ekonomisti rabijo je. za katero funkcijo gre. Stroškovno mesto = neka organizacijska enota K opredelitvi stroškovnih mest nas vodijo pojmi: . ki ga proizvajamo na tem stroškovnem mestu. Ime nabavna služba. . Te stroške je možno razporediti na poslovne učinke (s prodajo PU pokrijemo stroške). Če je iz imena stroškovnega mesta razvidno. da je namen vzpostavitve stroškovnih mest dvojen: . bi jih lahko zamenjali s katero koli prodajalno v slovenskem prostoru. da so stroškovna mesta funkcijsko. Koliko stroškovnih mest imamo? Imamo 4 dejavnike stroškovnih mest: .Funkcije . montaža telefonskih naprav Zakaj rabimo stroškovna mesta? Najpomembnejši podatek.Če poslovne učinke uspemo prodati vodijo k prihodkom.Velikost združbe – Večja kot je združba več stroškovnih mest bomo imeli . da se na tem stroškovnem mestu opravljanja nabavna funkcija. je Dunaj kot razlikovalna značilnost. da se do tega podatka dokopljemo.Prostor . Stroškovna mesta nam pomagajo.Tehnični = Metodični – Tu se nam gre. nam to pove. Primer: Če rečemo. Pravimo. kdo je zanj odgovoren. da se dokopljemo do pravilnejšega podatka o tem koliko nas določen stroškovni nosilec proizvodnje ali storitve stane. nam to pove. potem rečemo. Primer: Prodajalna Mercator Ljubljana Tržaška 37.

. Strošek je lahko povzročen recimo zato. koliko stroškov ima z proizvajanjem določene vrste poslovnih učinkov. potem govorimo o teh stroških kot o neposrednih (=direktnih) stroških stroškovnih mestih. ki skrbijo za lažje delovanje temeljnih dejavnosti (gorilnica. Ima tudi stranske dejavnosti (te skrbijo za pestrost ponudbe. prodaja. Montaža telefonskih naprav – to so stroškovna mesta glavnih dejavnosti). točno vemo.Način (= vsebina) ustvarjanja poslovnih učinkov – Če proizvajamo eno samo vrsto poslovnega učinka v ogromnih količinah bomo imeli manj stroškovnih mest. Če tej vrednosti dodamo še želeni dobiček. Če finančni ravnatelj podpiše posojilno pogodbo z banko in najame 100 000 000 SIT z letnimi obrestmi 3 000 000. stranskih in neindustrijskih dejavnostih proizvajamo končne stroškovne nosilce (zapuščajo združbo). Ko dobimo račun za električno energijo ne vemo. Če bi iz službe za trg dobili naročilo 15 kav. ki so izven funkcije ustvarjanja poslovnih učinkov (lastna ambulanta. da bomo na koncu vendarle korektno ugotovili koliko nas stane določen izdelek. a še zmeraj ne vemo kateremu stroškovnemu mestu bi pripisali določen strošek. nabava. serijska ali posamična vpliva na število stroškovnih mest. Kakšne vrste stroškovnih mest poznamo in ksj dr ns njih dogaja? Če gledamo iz stališča industrijskega podjetja potem ločimo: . To. kdo je ta strošek povzročil. Ima tudi pomožne dejavnosti. lastna restavracija. ker smo morali nakopičiti zaloge materiala (nabavna funkcija). računovodstvo) Na pomožnih dejavnostih proizvajamo začasne stroškovne nosilce (ostajajo v združbi). Zato poizkušamo pametno porazdeliti te stroške tako. Nastanejo pa lahko tudi posredni (=indirektni = splošni) stroški. avtopark). Podjetje se mora dokopati do podatka. mu rečemo izvirni strošek. bi se vedelo. ne prinašajo pa toliko dobička kot glavne dejavnosti). da je to povzročil nosilec tega stroškovnega mesta.Proizvajalna stroškovna mesta Tista. informacijski sistem. . Če v tistem trenutku. Če bi odpotovali z letalom v London. Recimo da imamo v podjetju 10 stroškovnih mest za električno energijo. ali je proizvodnja množinska. dobimo prodajno ceno. so obresti strošek finančne funkcije.Neproizvajalna stroškovna mesta Tista. Če ugotovimo. ki so neposredno povezana z ustvarjanjem poslovnih učinkov. To naredimo na 2 načina: -Po sledilih (=ključih = kazalcih =razdelilnikih) za delitev stroškov .. Primer: Neko podjetje ima 2 glavni dejavnosti. Na glavnih.Metode obračuna stroškov – Če želimo stroške nadzorovati z različnih zornih kotov je število stroškovnih mest večje. ker terjatve do kupcev še niso plačane (prodajna funkcija). ki je povzročila strošek se vedno ve. katero stroškovno mesto ga je povzročilo. bi se nesporno vedelo. Če smo zadovoljni z bolj enostavnim spremljanjem je število stroškovnih mest manjše. Proizvodnjo in montažo (Proizvodnja zračnih rešetk. da je nek strošek posreden nam to ne pomaga pri ugotavljanju stroškov za nastanek določenega poslovnega učinka. katero stroškovno mesto je porabilo koliko električne energije.52 . Ko nek strošek nastane. ko nastane. kot če proizvajamo veliko vrst izdelkov. ki jih ne moremo enostavno pripisati določenemu stroškovnemu mestu. Oseba.

imamo pa probleme kljub temu. ki jih naša združba ustvarja in prodaja. da je nastal na stroškovnem mestu 18. . Imamo 2 možni poti: . 1 euro). Na ta način je ravnatelj stroškovnega mesta 58 lahko gojil dobre stike s sodelavci s tem. da je sicer strošek nastal na stroškovnem mestu 18.2 ali 3 izmene) približno ugotovimo. katera dogovorjena podlaga je bolj korektna. 6. Vemo da glavnino električne energije porabljajo v delavnici. . Po pogovoru dobimo dogovorjeni podatek. Postavi se vprašanje. ki so zbrani na stroškovnih mestih je treba pripeljati na stroškovna mesta glavne dejavnosti. koliko nas stane izdelava posameznih izdelkov. zato je prosil ravnatelja službe za informacijski sistem. Brez tega podatka ne moramo sprejemati pomembnih odločitev. da je račun 1 000 000 na mesec. 6. toda nedvomno ga je povzročil ravnatelj stroškovnega mesta 58. vendar še vedno ne vemo. kot so obresti od posojil. Stroške. da iz kadrovske kartoteke naredi program. bi ga pripisali stroškovnemu mestu 58. 128) . ki stane cca. da jim je ob teh posebnih dnevih čestital.Po dogovorjenih podlagah Če imamo tak strošek. Pri strošku električne energije bi na primer vedeli. število zaposlenih na posameznem delovnem mestu… (tu so možne hude napake in zlorabe. ki ga je dal izdelati je stal recimo 2000 SIT (v hipu. 128) To so proizvodi in storitve.5. To je metoda za razdelitev posrednih stroškov po stroškovnih nosilcih. da je bila odločitev za posojilo smotrna in v korist vsem zaposlencem.1 VRSTE STROŠKOVNIH NOSILCEV (str.Storitve Želimo ugotoviti.Pridelki . Za take stroške se je potrebno dogovoriti. da se bolje sodeluje s svojimi sodelavci. Vendar tega stroška ne moremo pripisati določenemu stroškovnemu mestu. ki služi za razdelitev posrednih stroškov je lahko vrednost delovnih sredstev na posameznem delovnem mestu. kadar posvečaš pozornost tudi osebnim problemom zaposlencev. ko je ta strošek nastal. ki izpiše podatke. niti ga ne moremo porazdeliti med stroškovna mesta (tako kot račun za električno energijo). OBOL=OBLUVIST = Obračunski List Ugotovitve Vseh Izvirnih Stroškov (po stroškovnih mestih).Izdelki .Rečemo recimo. Te stroške morajo nositi poslovni učinki. kdaj imajo kateri sodelavci ali njegovi družinski člani rojstni dan. stranske dejavnosti in na neindustrijske dejavnosti.5 STROŠKOVNI NOSILCI (=NOSILCI STROŠKOV) (str.Za ostale splošne stroške uporabimo dogovorjene podatke. Iz moči svetil in motorjev in časa obratovanja teh (1.Če imamo možnost pribljižne razdelitve stroška po stroškovnih mestih in lahko korektnost te razdelitve tudi dokazujemo. Izvirne stroške smo s tem porazdelili. Kljub temu. Stroškovni nosilci so: . zato naj bi ključe postavljali pošteni ekonomisti) Z izkušnjami v razvoju združbe pridobimo občutek. katera stroškovna mesta so povzročila koliko stroškov. Ta je recimo prebral. VIST obrazca na strani 125 in stran 126 ni treba znati. Nekatere stroškovne povzročitelje je smiselno zavrniti (ne bomo delali razpisa za storitev. Ta program. Strošek najemnine bi lahko razdelili po stroškovnih mestih glede na to koliko m2 imajo (lahko tudi po m3). koliko nas stroškovni nosilci stanejo. Temu strošku se reče izvedeni (=preneseni = izpeljani = derivativni = sekundarni) strošek. kako to pripeljemo. Možna dogovorjena podlaga. je bil to izvirni strošek).53 .

neposredni stroški stroškovnih mest in neposredni strošek stroškovnih nosilcev: strošek porabljenega kakava za proizvodnjo čokolade. če na enem stroškovnem mestu delamo več stroškovnih nosilcev). popravila. 128) Stroške smo že pripeljali na stroškovna mesta. Zdaj jih moramo pripeljati še na stroškovne nosilce (to zna biti v problematično. obresti od kreditov.posredni strošek večjega števila stroškovnih mest in neposredni strošek stroškovnega nosilca: strošek oglaševanja na televiziji za nek izdelek. Te dele storitve se plača posebaj. serijo PU.. 129) Beseda polna lastna cena pomeni. na stroškovnem mestu. ki zapuščajo sistem združbe.12.neposredni stroški plač (=osebnih dohodkov) . zato predstavljajo svoje stroškovne nosilce. Informacije o stroških po stroškovnih nosilcih niso samo podlaga za prodajne.9. --.54 .* Stroškovne nosilce delimo v dveh smereh (na to vprašanje (pravilno) odgovori samo 1/3 študentov): . da lahko stroške razvrstimo v 3-4 kombinacije: . Pri frizerju je striženje osnovna storitev.neposredni materialni stroški .Končni stroškovni nosilci – To so tisti. koliko nas stane ustvarjanje poslovnega učinka. tavamo v temi.posredni (=splošni) stroški ustvarjanja poslovnih učinkov .Začasni stroškovni nosilci – To so tisti. Tudi ti se slej ko prej pripeljejo do končnih stroškovnih nosilcev. Pri vrednotenju po PLC smo priča novi členitvi stroškov = Sestava PLC: . V praksi stroškovne nosilce opredelimo kot celotno količino proizvodov in storitev. Pri tem niti en euro ne ostane nerazdeljen. temveč tudi za proizvajalne in nakupne odločitve. .2005 prva ura --Stroški niso nujno nekaj negativnega! Večji stroški pomenijo večje prihodke in na podlagi tega razmerja se odločimo za določene stroške ali pa ne! 6.posredni strošek večine stroškovnih mest in zato tudi posredni strošek vseh stroškovnih nosilcev: strošek porabljene pitne in sanitarne vode v združbi kot celoti. Tak je na primer polizdelek. sestavni del. ki še ne zapuščajo združbe. Pranje in barvanje pa so deli storitve. Tisti. na katerem izdelujemo več stroškovnih nosilcev. ki ga ustvarjamo na večjem številu stroškovnih mest . . ki jih združba ne prodaja navzven. . Primer kjer je stropkovni nosilec del enote: diamanti na volanu od avtomobila (ta jih originalno ni imel).5. da bomo skušali pripeljati stroške nekega obdobja na stroškovne nosilce (to pomeni na proizvode ali storitve). To so proizvodi in storitve.2 STROŠKI PO STROŠKOVNIH NOSILCIH (str.. ki smo jih ustvarili v tem obdobju.5.3 OBRAČUN PO POLNI LASTNI CENI (str.neposredni strošek stroškovnega mesta in posredni strošek različnih stroškovnih nosilcev: strošek vzdrževalnih del na opremi na tem stroškovnem mestu. Brez podatka o tem. 6. . enoto PU ali kot del enote.posredni (=splošni) stroški izven funkcije ustvarjanja poslovnih učinkov * Pogled na stroške z vidika stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev nam pokaže. storitev avtoparka.

Imamo 3 vrste delitvenih kalkulacij: a) preprost delitveni obračun stroškov učinkov celotni stroški PU / celotna količina PU [stroški/PU] b) delitveni obračun stroškov učinka z enakovrednostnimi števili (ko imamo več vrst PU) (celotni stroški PU / količina v pogojnih enotah) * enakovrednostno število za PU [stroški / pogojno enoto] c) delitveni obračun vezanih učinkov (celotni stroški PU – vrednost stranskih PU) / strošek glavnega PU Glavna dejavnost je recimo izdelovanje pižam. * delitveni obračun vezanih učinkov: v tem primeru imamo nek glavni ali več glavnih poslovnih učinkov. PLC = če vse stroške določenega obdobja razdelimo na ustvarjene učinke v določenem obdobju. Uporabljamo določene neposredne velikosti za porazdeljevanje teh splošnih stroškov stroškovnih mest na stroškovne nosilce. za kakšen strošek gre v tem primeru. kar vedno povzroča težave). Glede na tehniko obračunavanja delimo kalkulacije na: . Lahko delamo kalkulacije za nazaj (podatki so na razpolago. večih stroškovnih nosilcev. Ob glavnih poslovnih učinkih nastajajo tudi stranki. če imamo možnost te odpadke prodati v tem primeru bi bilo nepravilno deliti glavne poslovne učinke z vsemi. posredni strošek stroškovnega nosilca. *Kaj so to neposredne velikosti (izpitno vprašanje)? To so neke vrste kriteriji (=sodila = ključi = merila). kar je seveda lažje) ali za naprej (določene podatke si moramo zamisliti.predračunske (v praksi so zelo pomembne. 133) //sedaj govorimo o stroškovnem mestu in ne o celotni združbi Pri kalkulacijah gre za izračunavanje stroškov. ker nam omogočajo natančnejše načrtovanje prihodnosti) .5. 6.kalkulacije z dodatki Glede na čas izračunavanja delimo kalkulacije na: . za razdelitev stroškov. stroškov določenega projekta. bodisi enega. Ena izpitna naloga je taka. vendar.obračunske Dobro obvladovanje stroškovnih povzročiteljev nam zagotavlja nižje stroške. Kalkulacije delimo glede na tehniko obračunavanja in glede na čas.* Na izpitu dobiš vprašanje. * Kje to uporabljamo (neposredne velikosti)? .55 .delitvene kalkulacije .sprotne . Ali povej primer takega stroška: neposredni strošek SM. Nekateri stroški na stroškovnih mestih se porazdelijo na večje število stroškovnih nosilcev. določene dejavnosti. stranska dejavnost pa izdelovanje blazin iz odpadkov pri izdelavi pižam. lahko tudi kot odpadki.4 KALKULACIJE (=DELITVENI OBRAČUNI STROŠKOV POSLOVNEGA UČINKA) (str.

Če gledamo na kocko iz desne strani. Torej smo v tem primeru vseh tisoč enot stroškov..9. Upoštevamo samo stroške funkcije ustvarjanja PU. . plač. financiranja. Kadar zajamemo vseh teh 6 vrst stroškov. *Zakaj to uporabljamo (neposredne velikosti)? Za porazdeljevanje splošnih stroškov na stroškovne nosilce. če zanemarimo odpise terjatev in zalog materiala. Ne dobimo pa popolne informacije. To delamo zato. 140) --. ki so bili vgrajeni v določene stroškovne nosilce . sodila. Ne vključujemo stroškov davkov in prispevkov ter stroškov financiranja. ki so delali na določenih stroškovnih nosilcih . amortizacije.56 . zožena lastna cena (ZLC). koliko nas PU stane. ki je bila porabljena pri proizvodnji Velikosti pa so: ključi merila. *Povejte mi še dva od petih primerov neposrednih velikosti! ..neposredno št. da pogledamo te stroške od zgoraj navzdol. Kadar pogledamo kocko od spredaj. Prva od zoženih cen je t.neposredno št. V tem primeru smo kocko razdelili med dve vrsti stroškov.12. Stroški bodo v istem obdobju za isti poslovni učinek manjši.5 OBRAČUN PO ZOŽENI STROŠKOVNI CENI (str.To uporabljamo pri kalkulacijah z dodatki.neposredni stroški materiala.. Na stroške lahko gledamo z različnih zornih kotov. V tem primeru vzamemo pri vrednotenju samo 4 stroške pri pogledu od spredaj. delovnih ur v % .137) * Na izpitu je treba znati sprednjo (iz česa sta sestavljeni PLC in ZLC) ter zgornjo stran kocke (str. Tu vrednotimo po zožene stroškovne cene funkcije ustvarjanja PU. ur opreme.2005 druga ura --- 6. dobimo 6 vrst stroškov: stroški materiala. Dobimo stroške funkcije ustvarjanja PU in stroške drugih funkcij. davkov in prispevkov. na izpitu prinaša 15 točk! (str. storitev. govorimo o vrednotenju po eni izmed različic zožene stroškovne cene. ker je nekatere stroške davkov in prispevkov zelo težko razdeliti.5. da se na ta način izognemo vplivu sestave in obsega dejavnosti. 141) Kadar pri ugotavljanju stroška nekega poslovnega učinka ne zajamemo vseh stroškov.neposredne plače ljudi. Tudi pri obračunu stroškov učinka z dodatki računamo na preteklih podatkih. Na ta način torej dobimo bolj objektivno razdelitev stroškov. ki nastopajo v nekem podjetju razdelili na poslovne učinke. Drug razlog pa je.i. Gre za opazovanje istih stroškov z različnih zornih kotov. Zakaj jim rečemo neposredni? Zato ker so ti primeri neposredno povezani z določenimi stroškovnimi nosilci. Tretji način pa je. Kalkulacije z dodatki: a)obračun s preprostimi dodatki b) obračun z ločenimi dodatki za vsako vrsto stroškov c) obračun z ločenimi dodatki na različne vrste neposrednih velikosti *Primer ki ga je bilo potrebno prepisati. od spredaj govorimo o vrednotenju po polni lasni ceni (PLC). V tem primeru razdelimo stroške na spremenljive in stalne.

spremenljivi * Glej knjigo za 5 grafov (str.sorazmerno spremenljivi: kot celota naraščajo. 1580/300 =5. 960-810. če se celotni spremenljivi stroški na posameznih odsekih poslovanja obnašajo kot sorazmerno spremenljivi stroški. ostala razlika je 150. Posredni (=splošni) stroški: .nazadujoči spremenljivi: ti stroški kot celota naraščajo počasneje kot obseg poslovanja (stroški razvoja.1555.vsak naslednji pa vedno manj) . Dodatne količine so možne po 15 izdelkov.neomejeno stalne: te stroški os vedno enaki.6. 1/6.12. 143.. Rešitev: Naredimo novo razpredelnico.57 . Podobno naredimo še za 300 (dobimo 860).. K temu moramo prišteti ustrezne stroške. V obeh primerih znašajo 720 (450+270) denarnih enot. 360-270 Iščemo kolikšen del celotnih spremenljivih stroškov pade na količino 285. 142) Do teh stroškov smo se dokopali z vprašanjem. Ker se obnašajo kot sorazmerno spremenljivi lahko uporabljamo tehniko linearne interpolacije. na enoto poslovnega učinka so vedno enaki (neposredni materialni stroški) . na določeni točki pa narastejo. stroški obdelave podatkov) --. ob količini 460 izdelkov. Sedaj pa moramo pa ugotoviti še celotne spremenljive.na enoto poslovanja pa se nižajo (stroški amortiziranja) .27 . kako se stroški spreminjajo z obsegom poslovanja. 450 denarnih enot ter ob količini 121 izdelkov povečajo za 270 denarnih enot.napredujoče spremenljivi: kot celota naraščajo nekoliko hitreje kot narašča obseg poslovanja in zato rastejo tudi na enoto poslovnih učinkov (oglaševanje preko TV-ja. da je to 810.150) (ena izmed dveh najtežjih nalog. 144. ki so za nas zanimive. Celotni stalni strošek. => 835 denarnih enot.16.stalni ..prvi reklamni oglas je bil bolj potreben.148. ki jo lahko na izpitu dobimo): Koliko znašajo povprečni in koliko mejni stroški 300-ga izdelka.omejeno stalne: kot celota so enaki. 149) *Druga naloga (str. Ugotovimo.7. * Na predavanjih sta se naredili dve nalogi.2005 prva ura --*Na izpitu dobiš recimo: Narišite mi. Za ti dve količini moramo izračunati celotne stroške.spremenljivi //za ti dve delitvi (predvsem za drugo) nisem čisto ziher da sta pravilni Neposredni stroški: . 145) STALNE STROŠKE delimo dalje: . Najprej bomo izračunali celotne stalne stroške. ki znaša po količini 0. 1580 Sedaj izračunamo povprečne in mejne stroške. pa se povečajo za 180. Celotni spremenljivi stroški pri 270-tih kosih 810 znašajo denarnih enot. Na enoto poslovanja padajo (ogrevanje v izmenskem delu) SPREMENLJIVE STROŠKE delimo dalje: ..6 STALNI IN SPREMENLJIVI STROŠKI (=OBSEG POSLOVANJA IN VRSTE STROŠKOV NA TEJ PODLAGI) (str. Za nas so zanimive količine: koliko nas stane proizvodnja 285-tih (300-15) izdelkov in koliko nas stane proizvodnja 300-tih izdelkov.stalni . Mejni so (1580-1555)/(300-285)= 1. kako se gibljejo omejeno stalni stroški v celoti na enoto in primer enega takih stroškov. ki zadevajo količino 285 denarnih enot. kjer nas zanimajo samo tiste količine. ki sta vredni od 12-15 pik na izpitu! (str.

Na izpitu se dobi tako nalogo. zgradb in opreme. 140. koliko posrednih ali splošnih stroškov smo dodali na teh 6 denarnih enot? Rešitev: 4.1 CENA POSLOVNEGA UČUNEK (str. Vse ostale (20%-40%). opreme). smo s tem že določili večino stalnih stroškov za obdobje prihodnjih 5.58 .16.računa se jo s pomočjo kocke na str. torej poslovni učinki. da bomo na koncu ugotovili koliko bo stroškov kot celoti in koliko nas bodo stali posamezni stroškovni nosilci. 151) Spremenljivi stroški = stroški kratkoročnih odločitev = stroški poslovnih učinkov = stroški obdobja. ko se enkrat odločimo. 10. pa bomo povezali k tema dvema skupinama. kako jih sestavimo. roke predložitve. Izhajamo iz ugotovljenih stroškov na ravni podjetja kot celote. --. kakšne oblike. Stalni stroški = stroški dolgoročnih odločitev = stroški zmogljivosti (zmogljivosti zgradbe. Če upoštevamo. Ti v običajnem predstavljajo 60%-80% vseh stroškov. da imamo preko 200 vrst stroškov in da imamo preko 1700 vrst poslovnih učinkov. . pa moramo izhajati iz stroškovnih nosilcev in mest. Ta se glasi takole: imamo v glavnem 2 skupini neposrednih stroškov stroškovnih nosilcev: neposredni stroški materiala in neposredni stroški plač. Torej. Razmišljati moramo induktivno posamičnega k splošnim.12. 50 let. Ko delamo predračune za naprej. Imajo svoj stalni in spremenljivi del. Pri obračunih delamo deduktivno. le v redkih primerih za neko celotno storitev. Polna Lastna Cena = Zožana Lastna Cena + stroški davkov in prispevkov + stroški financiranja Stalni stroški = Polna Lastna Cena – spremenljivi stroški *Pri predračunih moramo vedeti: kaj vsebujejo.7 VREDNOTENJE STROŠKOVNIH NOSILCEV PO SPREMENLJIVIH STROŠKIH (str. Odvisni so namreč predvsem od postavljenih delovnih sredstev. Posredni ali splošni stroški (plače) povzročajo probleme pri porazdeljevanju. * Ena naloga k se jo dobi na izpitu. 159) Prodajne cene se lahko razlikujejo za isti poslovni učinek pri proizvajalnem in trgovskem podjetju. ampak logika je popolnoma ista.80 Koliko je posrednih stroškov: treba je sešteti *Razlikovati moraš med neposrednimi in posrednimi stroški!!! Določanje celovitih količnikov je zakomplicirano. kdo so oblikovalci.2005 druga ura --6.6. 151) Obračun po spremenljivih stroških je lahko bistveno hitrejša in natančnejša metoda kot po polni lasni ceni. 153 *Izpitna naloga: Na stroškovnem mestu 172 smo imeli 6 denarnih enot stroškov izdelavnih plač. potem je predračunavanje teh stroškov zelo zakomplicirano. da postavimo zgradbo in kupimo opremo. Prodajna cena se praviloma oblikuje na enoto poslovnih učinkov.. kdo so uporabniki.8 NAČRTOVANJE ALI PREDRAČUNAVANJE STROŠKOV (str. 7 PRODAJNE CENE (str. 159) 7. Taka naloga je na str. ki jih je 198 vrst. le da je potrebno izračunati kakšne druge stroške. zato se podjetja v večini primerov odločajo za pristop k poenostavljenemu postopku pri predračunavanju.

kritje) Spremenljivi stroški: 20 – 13 = 7 denarne enote za kritje stalnih stroškov – 3 pripadajoči del stalnih stroškov. * Včasih na izpitu vpraša.. Tržna cena se oblikuje kot izid pritiskov s stani ponudbe in s strani povpraševanja. Odgovor: dohodek.23. izguba če je negativen) = prodajna cena – PLC razširjeni dobiček = prodajna cena – ZLC dobiček = razširjeni dobiček – pripadajoči davki in prispevki ter stroški financiranja.12.2005 prava ura --7. ni cena. 160) poslovni izid (dobiček če je pozitiven. Pri rabatu je prodajna cena določena iz strani proizvajalnega podjetja. stroški montiranja. Če bi v istem obdobju namesto 400 kosov prodali 600 kosov... v tem primeru bi morala vsaka enota pokriti 6 denarnih enot stalnih stroškov in v tem primeru dobiček nebi več bil 4 denarne enote ampak samo 1 denarno enoto. da ceno določi država oz. kosmati dobiček. ki jih pokriva enota PU = 4 denarne enote dobička Prodaja 400 kosov PU.Cene se določajo bodisi v tržni tekmi (konkurenca). ki jih pokriva enota trgovskega blaga Splošni stroški v trgovskih podjetjih so: stroški dela. da se doseže velik dobiček. ki si jo zamišlja prodajalec. Vsaka enota bi moral pokriti 3 enote stalnih stroškov. 7. razlika v ceni razlika v ceni (marža ali rabat) = prodajna cena trgovskega blaga – nabavna cena trgovskega blaga dobiček pri enoti trgovskega blaga = razlika v ceni – pripadajoči del splošnih stroškov. dodana vrednost.2 SESTAVA PRODAJNE CENE (str.59 . Pravilna postavitev prodajne cene je najhitrejši in najuspešnejši način. Marža je razlika med prodajno ceno in nabavno ceno. pove kriterij za določanj cene. In seveda obratno. . --. ki ga pokriva enota poslovnega učinka kosmati dobiček = prodajna cena – stroški funkcije ustvarjanja PU dobiček = kosmati dobiček – pripadajoči del stroškov vseh drugih funkcij. bi v tem primeru vsaka enoto PU pokrivala 2 enoti stalnih stroškov. Druga možnost pa je. Celotnih stalnih stroškov je bilo torej 1200 denarnih enot. ki jih pokriva enota poslovnega učinka * prodajna cena – spremenljivi stroški = prispevek za kritje stalnih stroškov in oblikovanje dobička (v žargonu: prispevek. ki jo bo zanesljivo dosegel na trgu. Prodajna cena mora pokriti polno lastno ceno. stroški amortizacije... ki jo določi trgovsko podjetje. če bi bilo prodanih samo 200 kosov. Ob takih pogojih proizvajalno podjetje prizna trgovskim podjetjem določen popust. 164) Cena. razširjeni dobiček.3 TRŽNO OBLIKOVANJE CENE (str.povejte 4 vrste razširjenih poslovnih izidov.

Sile ponudbe so dejavniki. Če je cena relativno nizka z vidika ponudnikov. pokvarljivost blaga. ker je vsak ponudnik pomemben. Imamo več vrst. Drugače pa ne pri pogojih nepopolne konkurence. Medsebojna odvisnost med količino ponudbe in ceno je neodvisna spremenljivka cena. 173) 8. kadar je od 3-8 kupcev.product (pravilna izbira poslovnih učinkov) . 166).4 OBNAŠANJE PONUDNIKA PRI POGOJIH POPOLNE IN NEPOPOLNE KONKURENCE (str. kadar sta dva kupca o duopsonu in oligospon.promotion (pravilna strategija pospeševanja prodajnih dejavnosti . da se bo na trgu znašlo 15% več blaga. 165. ki delujejo na strani ponudnikov oz. ODHODKI IN POSLOVNI IZID (str. bo naraščala ponudba tega blaga. Tu velja obratno: če je cena visoka. * Na ustnem izpitu je treba znati 2 grafa (str. potem ti ne bodo ponujali velikih količin. 168) *Pri popolni konkurenci morajo biti izpolnjeni 4-je pogoji: . subjektivni dejavniki (potrebe in želje). * Kadar pa vsaj dva pogoja nista izpolnjena pa govorimo o nepopolni konkurenci. kar pomeni. da bo ponudil 50% več. 173) Gospodinjstvo ima dohodke. odgovor utemeljite. pričakovano gibanje cen. Kadar je na trgu en sam ponudnik. Leži padajoče. Preživetje in razvoj podjetja je odvisna od štirih P-jev: . zaslužek kupcev). s tem bo razmerje med količinami ponudbe in povpraševanjem porušeno. --. prodajalcev. Kadar sta dva ponudnika govorimo o duopolu. Ko se ponudnik. 167) ni treba znati 7. * Kako leži črta v pogojih nepopolne konkurence. fiksna.obe strani se obnašata smotrno .12. Obnašanje v pogojih popolne konkurence z vidika ponudnika: Vpliv posameznika ponudnika na oblikovanje cene je neznatno. govorimo o oligopolu. To pa zato. bo povpraševanje nizko. ki ima 30% delež na trgu določi. Na krivuljo ponudbe vpliva: potrebe ponudnika po gotovini.2005 druga ura --8 PRIHODKI. Črta prodajen cene je vodoravna (se ne spreminja). najpomembnejši dejavnik: proizvajalni stroški.23. gibanje cen nadomestnega blaga. pa moramo ti dve krivulji spariti. Kadar imamo enega samega kupca govorimo o monopsonu. proizvajalnih sredstev. POSLOVNI IZDI IN VRSTE PRIHODKOV (str. da je cena neodvisna spremenljivka. Če je cena visoka.price (pravilna izbira cene) . govorimo o monopolu. firma pa prihodke.možno je nemoteno preseljevanje vseh proizvajalnih tvorcev (delovne sile. Za oblikovanje tržne cene. Na povpraševanje pa vplivajo: objektivni dejavniki (cena. kadar je od 3-8 ponudnikov. če bo cena nizka.place (pravilna izbira trgov in kupcev) . znanja in drugih storitev) * Kadar eden od prejšnjih 4ih pogojev ni izpolnjen. njune kombinacije (str. Povpraševanje: Tudi tu velja.veliko število ponudnikov in veliko število kupcev .60 . Z dodatno količino ne bo porušil ravnotežja a trgu in s tem spremenil prodajane cene.imamo opravka s homogenim blagom (blago je popolnoma zamenljivo) . Prodajna cena je v pogojih popolne konkurence v bistvu določena oz. Cena bo padla.1 POSLOVNI UČINKI. govorimo o prosti konkurenci. bo povpraševanje naraslo.

prihodki iz dotacij.količina plačanih poslovnih učinkov. kompenzacije. Izdatki so zmanjšanje denarnih sredstev. ko on podpiše našo izdajnico.. imamo najprej prejemke in šele ko bo storitev opravljena oz. ki ne temeljijo na prejemkih: ugotovljeni presežki zalog v skladišču . 175) Temeljna oblika prihodkov so po naši veljavni zakonodaji t. ki so gospodarsko povezani s prejemki: a) nastopijo prejemki pred prihodki: če proizvajamo nekaj za kar so kupci pripravljeni plačati v naprej. Sestavljeni so poslovanja.količina prodanih poslovnih učinkov .* Poslovni izid je razlika presežek vseh prihodkov nad vsemi odhodki. mi lahko to beležimo kot prihodke. To je računovodski ugotovljeni poslovni izid. * Valuta je tuj denar. ki se razlikuje od davčno ugotovljenega poslovnega izida. poslovni prihodki. je to prejemek. če prodamo zgradbo ali opremo. Plačuje torej za nazaj (najprej dobi blago. blago dostavljeno bomo beležili tudi prihodke b) nastopita obe kategoriji sočasno: pri opravljeni frizerki storitvi. saj nismo prodali poslovnih učinkov. V trenutku.i. ko bo podjetje blago tudi plačalo. ni pa prihodek. ki se pri nas pogosto ujema s koledarskim letom. * Deviza je tuj denar + terjatve do osebe z sedežem v tujini. ne pa prihodke.prihodki od delovnih sredstev danih v najem: renta car .redni (poslovni.prihodki iz proračuna (zavodi dobijo v glavnem prihodke iz proračuna) . se to takoj plača.količina proizvedenih poslovnih učinkov . ki se jih lahko ugotavlja na 3 načine glede na: . regresov. da sta nastopila sočasno. Ali npr. ki ne vodijo k prihodkom: če dobimo posojilo banke.prejemki. Prejemki so zvečanje denarnih sredstev.61 iz temeljnega poslovanja in finančnega . *Vrste rednih prihodkov: (na izpitu je treba našteti 4): .2 PRIHODKI IN PREJEMKI (str. premij. finančni) .prihodki iz prodaje PU . Šlo je za prihodek in prejemek na isti dan in zato govorimo. Odnos med prihodki in prejemki (podobno kot med stroški in izdatki): .prihodki. gre to za prejemke. Vrste prihodkov: . 8. ki so vezani na PU . Poslovni prihodki so prihodki iz prodaje PU. Poslovni izid se dokončno ugotavlja za obdobje poslovnega leta. Prejemki pa bodo nastopili. plača pa šele potem) .prihodki iz skupnega poslovanja (delitev končne prodajne cene) . Pri davčno ugotovljenem poslovnem izidu smo lahko deležni raznih olajšav in tako se ta dva poslovna izida ne pokrivata vedno.izredni Redni prihodki so prihodki iz rednega poslovanja. c) nastopijo prejemki za prihodki: ko prodamo nekemu drugemu podjetju količino naših izdelkov.prihodki.

stroški v končni zalogi proizvodov .obresti od kupljenih obveznic Izredni prihodki so dveh vrst.prihodki iz lizinga Finančni prihodki: . še niso odhodki). Nastopajo zaradi (str.stroški v končnem stanju nedokončane proizvodnje redni odhodki = stroški v razdobju prodanih proizvodov = stroški v začetni zalogi proizvodov . Mi bomo izračunali prihodke.povečanje sredstev: .. npr. žele.odhodki.178): .stroški plač niso vstopili v odhodke. ki so gospodarsko povezani s stroški: a) nastanejo stroški pred odhodki (to je v proizvajalni podjetjih pravzaprav pravilo. 181) * Odhodki so s prihodki povezani stroški (stroški.06. ki so v neprodanih zalogah.dividende iz naslova delnic .3 ODHODKI (str.skladno s prodanimi količinami . ZLC. * Prihodki = prodana količina * prodajna cena --. saj se tu srečujemo z močnim vplivom dinamike v zalogah proizvodov.62 .zmanjšanje virov sredstev 8.. * Stroški v proizvajalnih podjetjih vstopajo med poslovne odhodke na dva načina: .nastanejo stroški. spremenljivi stroški).. odhodke in poslovi izid.. Razlika med stroški in odhodki je zlasti pomembna pri proizvajalnih podjetjih. praktično odhodki nastopijo takoj) .. saj so bili del poslovnega izida) V obdobju nastali stroški: stroški v obdobju dokončane proizvodnje = stroški v začetnem stanju nedokončane proizvodnje .182): Izračunati moramo mesec odhodkov po treh načinih vrednotenja stroškovnih nosilcev (PLC.že od trenutka nastanka jih obravnavamo kot odhodke.obresti od danih posojil . ker se storitev takoj zaračuna.odhodki. poraba materiala v proizvodnji in šele nato prodaja) b) obe kategoriji nastopita istočasno (striženje: porabi nekaj minut svojega dela.2006 prva ura --Odnos med odhodki in stroški (podobno kot je bilo razmerje med prihodki in prejemki): .01. *Računska(str.stroški ki ne vstopajo med odhodke (bolj zgodovinsko. ali kakšno nesmotrno ravnanje) .prihodki iz franšizinga .. ki ne temeljijo na stroških (plačilo sodne kazni.

Dohodek lahko ugotavljamo. vračunani davki in prispevki iz odhodka) \ dohodek razdeljenim po dnevu izkaza poslovnega izida (osaebni dohodki iz naslova dobička) 8.dohodek . ne uspemo prodati (v takem primeru.če dodane vrednosti ne dobimo plačane. Razlogi zakaj se lahko ti dve kategoriji med seboj razlikujeta: . Dobiček dobimo.izredni *Povejte mi primer rednega poslovnega odhodka: stroški materiala v prodanih proizvodih *Primer rednega finančnega odhodka: stroški plačanih obresti za dobljene kredite *Primer izrednega odhodka: odpis neizterljivih terjatev *Vrste izrednih odhodkov: //to se navezuje na zgornje vprašanje . dodana vrednost nikoli ne bo dobila denarne potrditve) .po času: kdaj ga razdelimo (sproti. ki temeljijo na materialnih stroških (stroški materiala + stroški storitev) in stroških amortizacije. davkov in prispevkov)) Delitev dohodka lahko opazujemo v dveh smereh: . odpis neizterljivih terjatev . naknadno ugotovljene obveznosti do dobaviteljev 8.zaposlenci ali dividende (lastnikom) . kadar imamo dobiček ugotovljen takole: dobiček + preostali odhodki (to so tisti. dobiček pa je tisti pravi poslovni izid. 188) . financiranja. da od vseh prihodkov (poslovni. stroški financiranja. dividende) .4 DOHODEK (str. izredni) odštejemo tiste odhodke.Vrste odhodkov: . kadar od vseh prihodkov odštejemo vse odhodke. ki smo jo ustvarili.nerazdeljeni ali zadržani dobiček .dobiček Dohodek je tržno pridobljena dodana vrednost.če dodane vrednosti. Dohodek je razširjeni poslovni izid. Dohodek dobimo tako. finančni. finančni) . stroški financiranja.zmanjšanje določenih vrst sredstev: ugotovljeni primanjkljaj zaloge.5 DOBIČEK (str.namenska razdelitev: komu pripada \ lastni dohodek (ta ostaja v združbi) \ dohodek.redni (poslovni. 184) Vrste pozitivnega poslovnega izida: . ki pripada drugim (davki in prispevki.povečanje določenih vrst virov sredstev: v naše breme dosojene in že plačane sodne kazni.63 . ki temeljijo na stroških vračunanega dohodka (stroški dela.razdeljeni \ davek na dobiček (gre državi) \ čisti dobiček (ostane v združbi) Delitev čistega dobička: . po izkazu uspeha) \ razdeljen med letom (plača.

izguba zaradi premajhnega dohodka v primerjavi z že razporejenim dohodkom .ZLC: Za sezonske združbe (neenakomeren obseg proizvodnje in enakomeren obseg prodaje) *Računska naloga: Ugotavljanje poslovnega izida. 192) Treba je narediti vse. potem delnice ne rastejo) Akumulacija v širšem pomenu besede pa je.Pada prodaja naših poslovnih učinkov (če pada prodaja samo nam. Poravnavanje izgube v prvih petih letih: . če pada tudi našim tekmecem. da se izognemo neželenim skokom: .01. Razlikovati moramo tudi računovodski dobiček od davčnega dobička.od vsega začetka jih obravnavamo kot poslovne odhodke --.6.189.Na račun dobljenih dotacij brez obveznosti vračanja (dajo jih predvsem druge združbe v okviru širšega poslovnega sistema. * Treba je znati 4 od 6-tih načinov poravnavanja izgub.vstopijo skladno s prodanimi količinami . 190) Naloge na izpitu bodo po PLC ali po spremenljivih stroških *Na katera dva načina vstopajo stroški v proizvajalnih podjetjih med poslovne odhodke: . če imajo združbe sporazum ali pogodbo o medsebojni pomoči te vrste) . če pa ne akumuliramo ampak to razdelim med dividende.izguba zaradi premajhnega prihodka za oblikovanje dohodka (to je hujši primer. Že material je bil dražji od prihodkov) 8. se je pa očitno celotna panoga znašla v krizi) . Izbira metode.1 UGOTAVLJANJE IZGUBE (str.. . zato je potrebno izbrati tako metodo vrednotenja proizvodov v proizvajalnih podjetjih.6 IZGUBA (str. da se tem skokom izognemo. kapitalske moči podjetja (z akumulacijo raste vrednost delnic. zato je potrebno upoštevati opozorilne znake. pri velčji izgubi pa pride do pretirane panike).6.akumulacija v ožjem pomenu besede: krepitev materialne.PLC: Kadar imajo določena podjetja enakomeren obseg proizvodnje in neenakomeren obseg prodaje. zapravlja. prihaja do nesmotrnega razdeljevanja. ki je lahko dobiček ali izguba (str..ostane v združbi (različne vrste rezerv ali rezervacije) .. smo že v globoki godlji.64 . Opozorilni znaki so: .. Preveliki skoki v prikazanem dobičku niso zaželeni (ob večjem dobičku se poveča apetit.06.Celotna država se znajde v krizi * Zelo poenostavljeno obravnavamo 2 vrsti izgube: .2 PORAVNAVANJE IZGUBE (str.2006 druga ura --8. Običajno se ta dva dobička razlikujeta. 192) 8.. 193) Izguba je negativni poslovni izid in se jo lahko pokriva samo z neko obliko pozitivnega poslovnega izida. če akumulaciji prištejemo še rezerve. da do izgube sploh ne bi prišlo.

če se zaradi izgube v poslovanju trajneje zmanjšuje lastni kapital. ki smo jih načrtovali bo v prodanih količinah.Na račun odpisa obveznosti do tretjih oseb (proračuni. da bomo lahko dosegli želeni izid. Pogoj za načrtovanje odhodkov so načrtovani stroški. je pa slabo poslovanje. da ne bomo imeli izgube. Kredite je namreč vedno treba tudi vrniti. Toda ne glede na finančno sposobnost. ki jih potem primerjamo z načrtovanimi prihodki. poslovnega sklada Izgube ne moremo poravnati s sanacijskim kreditom. 8.sanacija (do tega pride kadar slabo poslujemo) . ODHODKOV IN POSLOVNEGA IZIDA (str. Ob predpostavkah se sprašujemo: Koliko moram ustvariti prihodkov. ki so odpisale svoje terjatve do dane združbe. to še ni neuspeh. ker nam dolžniki niso še plačali.7 NAČRTOVANJE PRIHODKOV.65 . Ekonomski neuspeh moramo razlikovati od finančnega ali pogodbenega neuspeha.). dobavitelji itn. npr. 200) Če se ukvarjamo z eno samo vrsto poslovnega učinka: P = prihodki od prodaje F = stali stroški V = spremenljivi stroški D = dobiček Q = količina poslovnega učinka pc = prodajna cena P = F+V+D . Ko načrtujemo odhodke se vprašamo koliko tistih stroškov.stečaj (=prisilna poravnava) (če stečaj uspe ima podjetje zaradi tega trajnejše posledice.predsanacija (tega bi se moralo vsako podjetje posluževati vsak dan) .. se bodo začeli določeni postopki: .likvidacija (=zaprtja) združbe.Iz drugih delov kapitala. vendar lahko naprej uspešno posluje) . da se vprašamo koliko bomo prodali določenih PU in po kakšni prodajni ceni. lahko tudi v postopku prisilne poravnave -Na račun (pozitivnega izida) rednega poslovanja v drugih letih petletnega obdobja Poravnavanje izgube po preteku prvih petih let z lastnimi viri sredstev: . vendar nam v določenem trenutku lahko zmanjka denarja. Tu imamo dva preprosta matematična izračuna: Glej tudi graf v knjigi (str.Iz rezervnega sklada oziroma z zmanjšanjem nenominiranega kapitala .Iz nerazdeljenega dobička (prejšnjih let) . * Finančni neuspeh je če nismo več sposobni poravnavati svojih pogodbenih obveznosti. Možno pa je tudi. koliko moramo imeti prihodkov. 198) Prihodke načrtujemo tako. Če poslujemo slabše od povprečja. koliko se morajo naši spremenljivi stroški spremeniti proti prodajnim cenam. ki ima v lasti podjetje. če neko podjetje 3 leta posluje negativno. Pojem uspešnega poslovanja je primerjalne narave. * Ekonomski neuspeh je. da smo finančno premožni a smo v Ekonomskem neuspehu in si tako zmanjšujemo kapital. da bomo dosegeli želeni dobiček. Recimo: poslujemo uspešno. Lahko imamo samo finančni neuspeh.

tekočem (denar) in plinastem stanju (terjatve).13.) Z osnovnimi in obratnimi sredstvi delujemo v rednem poslovanju. Del nad spremenljivimi stroški nad prihodki je 60%.osnovna sredstva (so v oblikah stvari. F = 3 milijone D = 5 milijonov V/P = 0. kupljene obveznice. seveda če sredstva ne preoblikujemo teh koristi ne bo.75. *Izpitno vprašanje: Izračunajte kolikšen mora biti znesek prihodkov v točki preloma. na kar je potrebno paziti pri združitvi. * Prvine Poslovnega Procesa opazujemo iz določenega obdobja. terjatve: denarna sredstva iz prodanih PU. pravice: patenti. torej namesto dobička vstavimo 0! P = F / (1-V/P) = 12 milijonov --. denarja in pravic. P=(F+D)/(1-V/P) Prag pokritja (=prag donosnosti = prag gospodarnosti = točka preloma): Točka v kateri je obseg prihodkov enak obsegu odhodkov. . 203) Premoženje je sopomenka za sredstva. kapital pa je nekaj drugega.finančne naložbe (kupljene delnice druge družbe. Z aktivnimi časovnimi razmejitvami se lahko lažno zakrije izgubo (ni zakonito.01. če vemo da ima podjetje za 3milijone evrov stalnih stroškov. saj računamo v točki preloma. kaj ima združba v določenem trenutku v svoji lasti ali posesti. želi doseči 5 milijonov evrov dobička. medtem ko sredstva (= premoženje) opazujemo iz določenega trenutka.rezervna sredstva . se pa dogaja). med prihodki in spremenljivimi stroški. licence) .75 Tukaj je podatek želenega dobička zavajajoč. ki ga ne potrebujemo) . To kar imamo v lasti se nahaja v treh skupinah pojavnih oblik: v trdnem (stvari). * Glavne skupine sredstev: .obratna sredstva (so v oblikah stvari. kupljeno zemljišče. s finančnimi v finančnem.2006 prva ura --9 SREDSTVA (str.Q=(F+D)/(pc-v) Če nimamo opravka z enim samim poslovnim učinkom: Predpostavimo. Sredstva ne smemo enačiti s pojmom aktiva. drugih delovnih predmetov. da obstaja stalno razmerje med prodajno ceno. vse zaloge materiala. (To so: zgradba. denarja in pravic. Pri sredstvih se vprašamo. ki v teku poslovnega procesa postopno prenašajo svojo vrednost na PU in se v prvotno pojavno obliko vrnejo v razdobju daljšem od enega leta. delež spremenljivih stroškov v prihodkih pa je 0. pravice: terjatve do kupcev) .66 . ki se v teku poslovnega procesa hitro preoblikujejo in se v prvotno pojavno obliko vrnejo v razdobju krajšem od enega leta. denar. Združbe potrebujejo sredstva za pridobivanje ekonomske koristi.aktivne časovne razmejitve (stroški prihodnjega obdobja (plačamo naročnino za leto 2008 že novembra 2007). (To so: drobni inventar.

obratna: terjatve do kupcev neplačane elektrike. 207) Na sestavo sredstev vpliva dejavnost združbe.1 POJMOVANJE VIROV SREDSTEV (str. zato se je potrebno pametno zavarovati. kri. da so lahko ali pa niso prikazana med sredstvi. terjatve do kupcev hotelu: osnovna: zgradba. Zlato pravilo financiranja: Če mi določena sredstva potrebujemo dolgoročno. Če k obratnim sredstvom dodamo kratkoročne finančne naložbe (povrnejo se v obdobju krajšem od enega leta). da oddajam knjige brez odškodnine. Dejavnik poslovanja ima vpliv tudi na kategorijo virov sredstev.: rodovnik pri psih. Od kje imamo kaj? Vse. 10 VIRI SREDSTEV (str. da mu na izpitu tega ne zna 70% folka). smer: za kakšne roke gre: . Nematerialne ali neoprijemljive naložbe ali naložbe v dobro ime: oblike sredstev ali premoženja so različne. 207) 10. če gre za sumljivega plačnika je hipoteka na nepremičnine. neporabljeni dobiček (=akumulacija). To je stvar. povoji. da so to stalna sredstva. Posebnost teh naložb je.: če sem založba in mi je dobro brani pisatelj zapustil pravico. Če bi v preteklosti vse porabili potem zdaj ne bi imeli nič. Npr. 208) Opazujemo ga v dveh smereh: 1. potem govorimo. Znotraj pravic imamo t.. * Viri sredstev so izraz pripadnosti ali kritja sredstev (čist je popizdil. Ni ne stvar ne denar.67 . da terjatev ne moremo unovčiti. vodni filter bolnišnici: osnovna: stavba in oprema. turbine. terjatve.Primeri osnovnih in obratnih sredstev: vodni elektrarni: osnovna: zidovje.kratkoročno je potrebno zagotavljati plačilno sposobnost (=likvidnost) . Najbolj znana zavarovalna oblika terjatev. 10. kar ima družba iz preteklosti je neporabljeni dohodek. ki je ne moremo prijeti in jo težko vrednotimo. rjuhe.2 FINANČNO POSLOVANJE (str. jih pa skušamo v primeru prodaje podjetja nedvomno unovčiti. Pravice: Ena izmed vrst sredstev. obratna: pribor Če k osnovnim sredstvom dodamo dolgoročne finančne naložbe (povrnejo se v obdobju daljšem od enega leta).i. Viri sredstev so tako kot sredstva opredeljeni z vidika določenega trenutka. potem govorimo. da so to gibljiva sredstva. Npr. Lahko se zgodi. obratna: zdravila. potem moramo imeti tudi dolgoročne vire sredstev. toda predstavlja vrednost.

proračuna. v tem primeru se tudi zmanjšujejo viri sredstev 10.. npr: obveznost do dobavitelja se preoblikuje v kratkoročno posojilo pri banki.tekoče obveznosti (do dobaviteljev. smer: kakšne stvari dejansko potekajo: .vračanje sredstev.tekoče obveznosti sproti . to pa se preoblikuje v dolgoročno posojilo pri banki.preoblikovanje sredstev. 208) * Od kje lahko dobimo sredstva? (znati je treba dve od 11-tih) 1) na podlagi akta o ustanovitvi 2) z namenskimi darili ali donacijami 3) s prenosom sredstev drugih na združbo brez obveznosti vračila 4) iz naslova samoprispevkov in solidarnosti 5) iz poslovnega izida 6) z odstopanjem oziroma preusmeritvijo davkov in prispevkov 7) od domačih vlagateljev 8) od tujih vlagateljev 9) na podlagi posojil in depozitov 10) z izdajo vrednostnic 11) na drug način v skladu z zakonom * Notranje financiranje = povečevanje vrednosti lastnega kapitala z akumulacijo dobička..) .5 ZMANJŠEVANJE VIROV SREDSEV ALI VRAČANJE SREDSTEV (str.6 VRSTE VIROV SREDSTEV Viri sredstev so (ob nerazdeljenem dobičku) med drugim: . financiranje .dolgoročna posojila tekom več let po obrokih --. PREOBLIKOVANJE VIROV SREDSTEV (str.. 209) Tudi viri sredstev se preoblikujejo.nominirani kapital (ustanovitvene vloge) .3 DOLOGOROČNO FINANCIRANJE POSLOVANJA (str.13. 10. financerjev.zagotavljanje denarja za kritje izgub v poslovanju 2.4 PREOBLIKOVANJE SREDSTEV. 209) Združba poravnava obveznosti glede na tip obveznosti: .dolgoročna posojila (nad letom dni) . zaposlencev.2006 druga ura --10.kratkoročna posojila v enkratnem znesku .kratkoročna posojila (do leta dni) .68 .01.dolgoročno podpirati poslovanje.pridobivanje sredstev z vidika virov sredstev . 10. ki ga lahko spremlja preoblikovanje virov sredstev .

pasivne časovne razmejitve (če nam nekdo plača za naš PU vnaprej (predujme kupcev). 11. 214) Kadar izdamo vrednostne papirje. Gre na obeh trgih se gre za isti papir. S pasivnimi časovnimi razmejitvami pa lahko skrivamo dobiček.agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) . ki imajo v rokah obveznice. takrat še ne moremo govoriti o prihodkih. ki jim rečemo infrastruktura trga vrednostnih papirjev: . z vidika Krke pa vi predstavljate Krki vir sredstev.dolgoročni in kratkoročni *Lasten in začasen vir sredstev: rezervni sklad. Če ste lastnik Krkinih delnic. do zaposlencev. da so delnice različnih vrst.. pasivne časovne razmejitve *vir sredstev. nimajo pravice do upravljanja. Trg vrednostnih papirjev je velik trg (obračajo se veliki denarji). ki jih lahko razdelimo na: . da gre neka stvar k vragu.trajni in začasni (večino začasnih virov ima določen rok zapadlosti) . lastnih ne bo potrebno vrniti) . Če država izgubi vojno. To je kaznivo. pridemo z njimi na primarni (=izvirni) trg vrednostnih papirjev. ampak so to pasivne časovne razmejitve. Novo izdane delnice so vse na primarnem trgu. za nekoga drugega pa vir sredstev. Pojem sekundarnega trga vrednostnih papirjev obsega kupovanje in prodajanje že izdanih vrednostnih papirjev. smo mi dolžniki. * Delnice so lastniški vrednostni papirji. do države. ki je trajen: nenominirani kapital. zadržani dobiček.1 VREDNOSTNICE (str. do države *lasten vir. zato ga je potrebno imeti pod nadzorom. Imamo 3 institucije za nadzor. pretvorljiva delnica zanimiva. Do tistih ki imajo v rokah našo izdano obveznico. je to za vas sredstvo ali premoženje. Z njimi dobimo pravico do upravljanja (to velja za navadno delnico). vendar težko dokazljivo. lasten kapital 11 VREDNOSTNICE IN VREDNOTENJE PODJETIJ (str. Kot lastnik tvegamo.tuji in lastni (tuje bo potrebno vrniti. Kasneje.borza (tu prodaja nadzorovano kupo prodajanje) . tuj in ni kratkoročni kredit: tekoče obveznosti do dobaviteljev. ko se te delnice prodajajo drugič rečemo. Ko bomo to storitev opravili. 213) Vrednostni papirji so za nekoga sredstva.i.klirinško depotna družba (beleži lastnike) . Ter da se zavedate.69 . * Obveznice so dolžniške listine. Imajo zajamčen donos. 213) 11. Najbolj tipične so obveznice in delnice. bomo ta konto premaknili iz pasivnih časovnih razmejitev med prihodke. potem obveznice te države postanejo ničvredne. * Do koga imamo tekoče obveznosti? (to zelo rad vpraša) do dobaviteljev. *Potrebno je poznati razliko med navadno delnico in obveznico. da ne bomo dobili letnega nadomestila in da se nam bo zmanjšala vložena vrednost. da se je delnica premaknila na sekundarni trg. ki je kratkoročen.2 TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV (str. Tudi pri obveznicah se lahko zgodi. pri čemer je zlasti t. zato da ne bi bili obdavčeni. ki jo lahko po potrebi lastnik pretvori v obveznico ali obratno. Tisti. do zaposlencev Na vire sredstev lahko gledamo z različnih zornih kotov.

Na neki delnici piše. virov sredstev. 221) Računovodstvo je širši pojem od knjigovodstva. obveščanje.pri delitvi podjetja * Podjetje je lahko blago in pri tem blagu imamo lahko negativno ceno. Hkrati pa pošteno in pravilno izkazuje poslovno-izidni tok. Skoraj 70% takih združitev ne uspeva dobro. kajti to ne moremo prijeti. kakšen je razvoj. koliko denarja imamo? . ki slabo posluje. Računovodstvo pošteno in pravilno prikazuje stanje sredstev in virov sredstev.stopnja: objektivno vrednotenje: opazujemo imetje združbe (zgradbe. nadzorovanje. 12 RAČUNOVODSTVO (str. kotacijo vzajemnih skladov in t. nikoli zapadlo v krizo.2 POSLOVNE KNJIGE (str. prosti trg.05 * Zakaj sploh vrednotimo podjetje poleg tega. 216) * Imamo 3 stopnje vrednotenja podjetij: 1. da bo ta družba prihodnje leto ustvarjala dobiček 10% na kapital. ampak samo ocenimo. prihodkov. Za negativno ceno je značilno doplačilo prodajalca. da se bo podjetje postavilo na noge.3 VREDNOTENJE PODJETIJ (str. s katerimi se to zagotovi. stroškov. zemljišče) 2. Najpomembnejši razvidi.pri kupo-prodaji podjetja . številne preglede nad poslovanjem.. ki sta izven računovodstva). Prevzemi in nakupi velikokrat niso tako uspešni. stopnja: zbiranje dokazov za subjektivno določene vrednosti podjetja: politični vplivi. . 221) 12. da želimo vedeti.70 . ocenimo ugodnost okolja Po vseh treh stopnjah dobimo vrednost podjetja. Imamo kotacije A. stopnja: subjektivno vrednotenje: Pri vrednotenju nas zanimajo prihodnje koristi. ki ga moramo absolutno razlikovati od pojma poslovnih financ in pa ocenjevanja vrednosti (to sta dve dejavnosti. C. Ocenjujemo. da bo vzelo podjetje.1 RAČUNOVODSTVO IN KNJIGOVODSTVO (str. imajo ugledne nadzorne svete). ker so se podatki spreminjali. ki pri teh prodajah posredujejo pa v splošnem dobro zaslužijo. 221) To so različne enotne evidence ali razvidi ob postavkah: sredstev. zato se sprašujemo. ki bo zahtevalo dodatna vlaganja za to. da mora prodajalec plačati kupcu. da je vredna 5000 SIT. kakšne poslovne funkcije ima. Računovodstvo poleg knjigovodstva vključuje še računovodsko načrtovanje oz. 3. 11. analiziranje. če gre za slabo podjetje. kot na prvi pogled izgledajo.. Če znamo zagotoviti pravilne podatke lahko s tem preprečimo polome podjetij. ki ga ima. kakšno je okolje. To so dokazi glede subjektivne vrednosti. Računovodstvo pokriva izdelavo poslovnih knjig. Vrednost delnic 4000/0. 12. odhodkov in poslovnem izidu.i. Negativna cena za podjetje pomeni. predračunavanje. oprema. ki jih . * Kje se srečujemo s pojmom negativne cene? Pri prodaji podjetja. so poslovne knjige. To se zgodi. Na trgu pa velja bančna obrestna mera 5%.Pod kotacijo A so na borzi vrednostnice najboljših družb (dolgo časa stabilna podjetja. Vse evidence. pri nas pa imamo borzno kotacijo. B. Velike afere so nastale. Tisti.

Mesečno dobi 1 štipendijo (količinska opredelitev). Konto ima za vsebino eno ali več postavk bodisi v bilanci stanja ali pa v izkazu . viri sredstvih. Dobiva štipendijo (vsebinsko). * Zabilančno financiranje = povečanje prihodka. ki nam služi za boljše razumevanje knjigovodstva imamo tudi stopenjske prikaze poslovnega izida. dvo in trostropenjske. Dvostranska bilanca stanja je uravnotežen (številke na koncu morajo biti do tolarja enake) prikaz stanja sredstev (leva stran) in virov sredstev (desna stran) s stanjem v določenem trenutku. časovno. To poročilo se naredi z vidika določenega obdobja. lahko se v določenem trenutku prikaže tudi izguba.1. mesečna. Najpomembnejši poročili sta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. Nekatere postavke so tako pomembne. 222) Dvostopenjska bilanca stanje: leva stran je aktiva. *Kako s časovnega vidika opazujemo bilanco stanja? Opredeljena je z vidika določenega obdobja do določenega trenutka. Na aktivi niso samo sredstva. (časovno). ki se so zgodili v preteklosti in so povzročili vrednostne spremembe na 4-ih temeljnih pojmih ekonomike poslovanja (sredstvih.2006 prva ura --Dvostranski izkaz poslovnega izida: na levi strani imamo odhodke na desni strani pa prihodke. ki ga ne pišemo v bilanco stanja 12. dobimo t. davčna . Dobivajo v Ljubljani (prostorska opredelitev).3 OBRAČUNI ZA KRAJŠA OBDOBJA IN LETNI RAČUNI (str. vrednostno in količinsko opredeljena enota poslovnega procesa.4 KNJIGOVODSTVO (str. tedenska.01. ki se delijo v eno. zato da bo lahko pravilno določila davek (lahko sta enaki ali pa ne). Ob koncu leta je ti dve poročili obvezno narediti. ki zadevajo letna poročila o poslovanju (lahko so dnevna. stopenjsko. obravnavanjem in prikazovanjem podatkov o poslovnih dogodkih. da jih želimo spremljati vsak dan. letna pa so obvezna).71 . Registrira vse dogodke. urejanjem. pa dobimo skupinsko bilanco stanja. prihodkih in odhodkih).000 SIT (vrednostno). * Povejte vse. * Knjigovodstvo je dejavnost. ki se ukvarja zbiranjem.14. Če pa iz teh bilanc izključimo medsebojne terjatve in obveznosti. Če govorimo o dvostranskem izkazu poslovnega izida.to zahteva država. *Kaj veste o izkazu poslovnega izida? *Kako je s časovnega vidika opredeljen izkaz poslovnega izida? Opredeljen je z vidika določenega obdobja do določenega trenutka. kar veste o bilanci stanja. desna stran je pasiva. 227) Poslovni dogodek je vsebinsko. Bilanc stanja je več: računovodska. Včeraj 13. Dobiva 35. Stopenjska bilanca stanja je prikazana navpično. --. V takem primeru uporabimo knjigovodski račun ali konto. potem morata biti obe strani uravnoteženi. krajevno. zbirno bilanco stanja. Poleg dvostranskega izkaza stanja. Knjigovodstvo je kot črna skrinjica v letalu.i. Zaključna bilanca stanja prejšnjega obdobja je hkrati začetna bilanca stanja novega obdobja. 12.pripravi računovodstvo so razvidi. Nekdo dobiva štipendijo. Če mi pri sistemu Mercatorja prištejemo podrejena podjetja (posamezne trgovine).

Imamo 4 skupine knjigovodskih računov: a) knjigovodski računi sredstev b) knjigovodski računi virov sredstev c) knjigovodski računi odhodkov d) knjigovodski računi prihodkov Stroški so samo spremenjena oblika Prvin Poslovnega procesa. smo knjigovodski račun priznali. da knjižimo v debet ali v breme. Toda kadar prodamo PU. Kadar se zmotimo. enak znesku. + odhodki. ki jo prikazujemo. rečemo. 232 *Na katero stran knjigovodskega računa "delnice družbe D" bodo v družbi A knjižili dodaten nakup delnic družbe D v znesku 200 milijonov SIT? Sredstva so stvari.sredstva 8. Ker gre v danem primeru za povečanje te oblike sredstev. ki nam je dobavil material.. Temeljno pravilo pri zapisovanju vknjižb je.vir sredstev 5. + sredstva. takrat pa se knjigovodski računi sredstev prenesejo med knjigovodske račune odhodkov. . + prihodki. zato je. Potrebno je znati 8 pravil: //moje osebno mnenje je.poslovnega izida. Kdaj knjižimo na levo in kdaj na desno stran? V dvostranski bilanci stanja imamo na levi strani sredstva. Zmanjšanje pa knjižimo na obratno stran. kadar knjižimo na desno stran. ki je zabeležen na debetno stran. + vir sredstev. Utemeljen odgovor se torej glasi: Gre za knjigovodski račun sredstev. Kadar knjižimo na levo stran. + vir sredstev 4. + sredstev. + viri sredstev *Primer iz knjige str. .to Mihelčič sam neki komplicira!!! 1. bomo 200 milijonov tolarjev prav tako knjižili na levo stran. 230. kadar knjižimo na desno stran rečemo. . V kontih odhodke vedno knjižimo samo na levi strani. . To je naša naložba. da smo konto obremenili.72 . + prihodki. Kadar knjižimo na levo stran rečemo. Prvine Poslovnega Procesa so v bistvu sredstva. ki je zabeležen na kreditno stran. torej to je knjigovodski račun sredstev. na desni strani pa vire sredstev. se druga postavka sredstev zniža za isti znesek 2. ampak mi še nismo plačali. 231.vir sredstev 3. potem so knjigovodski računi stroškov v bistvu knjigovodski računi sredstev. O zapisanem podatku govorimo kot o vknjižbi. . Viri sredstev pa so izraz pripadnosti ali kritja sredstev. + odhodki. + sredstva 6. Ime knjigovodskega računa je povezano s postavko. prihodke pa vedno samo na desni strani! Terjatve do kupcev: sredstva (ker so to pravice) Obveznosti do kupcev: viri sredstev (nekdo. . da knjižimo v kredit ali v dobro. torej debetni strani. . da mora biti znesek. O samem zapisovanju govorimo kot o knjiženju. je potrebno razveljaviti postavko in tej razveljavitvi rečemo storno (negativno knjiženje).sredstev. na kateri se pojavijo ustrezne postavke v bilanci stanja.sredstva //ob povečanju neke postavke sredstev. če imamo v bilanci stanja 80 postavk. Knjigovodski račun ima dva dela: levi (debet) in desni (kredit). pravice in denar. prav tako kot v bilanci stanja knjižena na levi. zato bi bila začetna postavka. da tega sploh ne rabiš.. nam predstavlja vir) Začetno stanje in povečanje vedno knjižimo na tisti strani. V izkazu poslovnega izida pa imamo na levi strani odhodke na desni strani pa prihodke.viri sredstev 7. potem moramo imeti v določenem obdobju vseh 80 kontov. Torej.

13.73 . katerega najvidnejši predstavniki so knjigovodenje. v določeni meri že vplivamo na ugotovitve. --. Nadziranje poslovanja pa je dejavnost. to kar mi plačujemo) in desno (KREDIT) stran. 236) Poročilo o poslovanju vsebuje: 1) prikaz poslovnega položaja z izbranimi sestavinami poslovnega izida ter različnih vidikov sestave sredstev in virov sredstev 2) račun donosnosti 3) prikaz drugih vidikov poteka poslovanja.3 POROČILO O POSLOVANJU (str.01. Na katero stran knjigovodskega računa "obveznosti do zaposlencev" boste torej v maju knjižili ta znesek.4 SVETOVANJE (str. 234) Kako deluje analiza poslovanja? * Analiziranje poslovanja kot dejavnost uporablja 5 vrst metod: . 233) Preprosto želimo vedeti. izdatki. Ta dva pojma moramo razlikovati od obravnavanja podatkov pri poslovanju.2 METODE ANALIZIRANJA IN KAZALNIKI (str.analiziranja (=razčlenjevanja) . Gre za knjigovodski račun virov sredstev.strnjevanja (=sinteze) *Metodološko gledano: Pri predstavitvi ugotovitev se poslužuje štirih skupin kazalnikov. bomo znesek knjižili na nasprotno. Ker gre v danem primeru za zmanjšanje obveznosti do dobaviteljev. Ko se odločamo za način analiziranja. V knjigovodskem računu pa imamo levo (DEBET) (dolžnosti do drugih. 238) . ki se ukvarja s presojo ugodnosti (=bonitete) poslovnih procesov in stanj.izločevanja (=eliminiranja) .komparacije (=primerjanja) . torej na knjigovodskem na kreditni strani. kolikor jim je bila družba dolžna zaradi sklepa skupščine družbe. statistika. vstevši tudi izrabo zmoglivjosti 4) podatke o kakovosti proizvodnega programa in njegovi obetavnosti 5) kazalce fizičnega obsega poslovanja 6) oceno o verjetnem prihodnjem razvoju poslovanja z obrazložitvijo 7) podatke o dejavnostih na področju raziskovanja in razvoja 8) informacije o odkupu lastnih delnic. Bilanca stanja ima levo (AKTIVA) in desno (PASIVA) stran.14.*V podjetju A. kako dobri ali kako slabi smo in zakaj. katerih začetno stanje je v bilanci stanja na desni. arhiviranje. 233) 13.2006 druga ura --13 ANALIZA POSLOVANJA (str. 13. zato dobe zaposlenci 75 milijonov tolarjev iz dobička družbe. torej na levo oz. s katero presojamo pravilnost poslovnih procesov.osamljenja (=izoliranja) . * Analiza poslovanja je dejavnost. debetno stran. drugih naložbah in raznaložbovanju (=dezinvestiranju) 13. Pri dejavnosti analiziranja se ugotovitve predstavlja s kazalniki.1 POJMOVANJE ANALIZE POSLOVANJA (str. so v mesecu maju zaposlencem izplačali 75 milijonov tolarjev.

Če ste dober poznavalec. Osnovni kazalnik je: Količina PU/št. privabljajo k sebi svetovalce. poslovna sredstva Pri kazalnikih proizvodnosti in gospodarnosti lahko določene variante teh kazalnikov izražamo fizično in vrednostno. Ni vsak zaposlenec enak drugemu (upoštevamo samo zaposlence.5 NAČELA POSLOVANJA (str. zaposlencev Ta kazalnik dobi večjo težo. če ga bomo primerjali. če agregiramo podatke na višji ravni in ga primerjamo z drugimi (torej..donosnosti (=rentabilnosti) -> opredeljen z zneskom kapitala (naloženega) ali izvedenko iz njega (npr. Svetovanje je danes nepogrešljiv del poslovanja najboljših združb.družbeni (stavka v prometu.proizvodnost (=produktivnosti) -> opredeljen s številom zaposlencev ali izvedenko iz njih (ure) .. Zato na šibkih področjih.gospodarnosti (=ekonomičnosti) -> opredeljen s stroški ali izvedenko iz njih (odhodki) .. izobrazba delavcev) . Vendar to ni res. Izhaja iz splošnega načela smotrnosti: Izid (=izložek = output) / vložek(=input) S katerimi kazalniki lahko izrazimo to načelo smotrnosti pri ekonomiki poslovanja. stavka zaposlencev. na tehnične in organizacijske pa lahko vplivamo. pisarnah. zaposlencev Pravo izrazno moč tega kazalnika bomo dobili. dober ravnatelj. 13. . na katerega se moramo opreti. Čim proizvajamo različne PU. potem veste. da izračunamo indeks).5. je to ena najbolj zapletenih nalog pri podjetniški ekonomiki. Kazalnik družbeno gospodarske proizvodnosti je: Dohodek/št. kje ste slabi. ki delajo v proizvajalnih obratih. Ena prevara: Na prvi pogled se ta kazalnik enostavno izračuna. ve da ogromno ne ve. Tu se pojavijo 3 načela (=merila = kazalniki): . s katerim drugim (torej da izračunamo indekse). ki veliko ve.1 OPREDELITEV NAČEL (str. Na proizvodnost vplivajo 3 dejavniki: .tehnični (kakovost opreme.organizacijski (informacijski sistem. poslovni sklad.74 . 239) 13. drugi ne hodijo. pri donosnosti pa samo vrednostno.5. 239) vsebinsko izraženi kazalniki: Kateri kazalnik je tisti.2 PROIZVODNOST (str.) V praksi je to zelo komplicirano. Imamo probleme s tako izražanjem PU kot tudi zaposlencev. delovnih predmetov) . neugodne vremenske razmere) Na družbene dejavnike težko vplivamo. 13. 240) Izražamo ga na tehnični ali družbeno ekonomski način. Tisti. eni hodijo na bolniško. ki jih združbe potrebujejo.

6.4 DONOSNOST (str.5. da je tudi naša sestava približno prava.3 KAZALNIKI OPREMLJENOSTI S SREDSTVI (str. 13. vendar je v imenovalcu vedno bodisi kapital bodisi povprečno uporabljena poslovna sredstva.2 KAZALNIK SESTAVE SREDSTEV (str.75 .. Prevladujoč kazalnik gospodarnosti: prihodki / odhodki Prednost tega kazalnika je. saj sta to postavki.1 ANALIZIRANJE BILANCE STANJA(str. 245) *Koga? Zaposlencev! . 244) Analiziranje sredstev in njihovih virov je v bistvu analiza bilance stanja. 13.6.3 GOSPODARNOST (str. 13.vsak 20-ti. ki ga ima najboljše podjetje v panogi. 13. dobi to vprašanje) * Kaj je to gospodarnost (=ekonomičnost)? Tehnično izražen je: količina poslovnih učinkov / stroški Tudi na kazalnik gospodarnosti vplivajo tehnični.5. 242) To je skupno ime za več kazalnikov. kaj damo v števec. V odvisnosti od tega. 241) * Katera sta dva kazalnika gospodarnosti (to zelo rad vpraša. 243) Glavna sprememba v prikazovanju kazalnikov je.5.6. Kosmata dobičkonosnost – dobičkonosnost kapitala: dobiček / lastni kapital 13. 244) 13. 245) Obratna sredstva / poslovna sredstva Dobimo neko številko. ampak skušamo doseči podatek. Če smo se dovolj približali temu podatku. da je lahko izračunljiv. se spreminja ime tega kazalnika.. potem rečemo. ki jih moramo tako ali tako prikazati v izkazu poslovnega izida.13. Tudi ta kazalnik ni enostavno izračunati pri večjem številu različnih PU. organizacijski in družbeni dejavniki. da so kazalniki bolj dolgoročno naravnani.5 SEZNAM KAZALNIKOV ZA PRIMERJAVO USPEŠNOSTI V RAZVITEM SVETU (str. Kako vemo ali je dobra ali slaba? Ni splošnega pravila.6 ANALIZIRANJE SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV SREDSTEV (str.

6. 247) Hitrost obračanja je izjemnega pomena!!! Hitreje kot se sredstvo obrne. 13.. 248) likvidnost = kratkoročna plačilna sposobnost (za obdobje krajše od enega leta) solventnost = dolgoročna plačilna sposobnost (za obdobje daljše od enega leta) * Kazalnik likvidnosti: razpoložljiva denarna sredstva / zapadle obveznosti Najboljše razmerje je 1 oz. 251) Kazalnike lahko opazujemo ločeno ali pa jih povezujemo v t.76 .9 pa relativno stara osnovna sredstva. če je pa 0. potem so ravno na tem.6. je razlika. 245) Ni vseeno ali imamo stara ali nova osnovna sredstva.. da bodo izdihnila. S povezovanjem kazalnikov dobimo bolj poglobljen pregled nad poslovanjem.246 13. 13. 246) Imamo 3 vrste. sistem medsebojno povezanih kazalnikov.0. ..Npr.i.7 POVEZOVANJE KAZALNIKOV PRI ANALIZI POSLOVANJA (str. več zaslužimo. dva vrednostno izražena kazalnika opremljenosti s sredstvi: Poslovna sredstva / število zaposlencev Osnovna sredstva / število zaposlencev 13. kumulativa popravkov / nabavna vrednost Dobljen rezultat pomeni.5 KAZALNIKI IZRABE ZMOGLJIVOSTI OSNOVNIH SREDSTEV (str.6. *Računska str.6. (Če v enem letu zaslužimo milijon ali dvakrat na leto. Če imamo zelo stara.7 KRATKOROČNA IN DOLGOROČNA PLAČILNA SPODOBNOST (str.) Osnovna sredstva se obračajo v obdobju daljšem od enega leta.4 ODPISANOST (=POPRAVEK VREDNOSTI) OSNOVNIH SREDSTEV (str.6 OBRAČANJE SREDSTEV (str. 13. Obratna sredstva se obračajo v obdobju krajšem od enega leta.1 relativno nova. malenkost čez 1.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful