Univerza v Ljubljani

Fakulteta za računalništvo in informatiko Tržaška 25, Ljubljana

EKONOMIKA POSLOVANJA
SKRIPTA
2006 / 2007 (predavatelj prof. dr. Miran Mihelčič)

Goran Arh

Ljubljana, avgust 2007

Andrej Oblak
KAZALO
(predavatelj prof. dr. Miran Mihelčič)....................................................................................................................1

PRED-UVOD ZGODOVINA SKRIPTE: Mihelčič je po mojem mnenju najboljši predavatelj. Vendar pa prehitro govori, da bi lahko od predavanj odnesel solidne zapiske. To kar ti od predavanj ostane v glavi pa tudi pozabiš do izpita. Iz teh razlogov sem si dobodil avdio posnetke iz predavanj (iz leta 2005/2006). To mi je omogočilo dobesedni zapis predavanj. Vendar pa mi je to vzelo ogromno časa. Za zapis ene ure predavanj sem izgubil vsaj 3 ure časa. Nekje pri 55. strani sem zaradi prevelikih frustracij odnehal. Na srečo pa je bil kolega Andrej Oblak pripravljen nadaljevati moje delo. Aprila 2006 je tako izšla prva verzija te skripte: "Zapiski predavanj iz ekonomike poslovanja 2005-2006" (548 KB). To skripto sem naslednje šolsko leto še dopolnil na nekaj predavanjih. Popravil sem tudi nekatere slovnične in vsebinske napake ter dopolnil par manjkajočih stvari. Vsega skupaj je šlo v to skripto cca. 150 ur dela. Skripta je open source. Tako da če zaradi napake v skripti padeš na izpitu, namesto da greš trkati na moja vrata, raje sedi za računalnik in objavi update te skripte. Predvsem bi bila potrebna dopolnitev snovi celotnega 4. poglavja in začetka 5. poglavja, ki v tej skripti manjka (za ta dan nisem dobil avdio posnetkov). Ta manjkajoča snov se obravnava okoli datuma 11.11. OPOMBA AVGUST 2007: //ni iz predavanja ampak iz knjige izdaja 2005 Dodano poglavje 3.6 Poglavje 4.1 (ostalo 4.2 in 4.3 ne pride v poštev) Poglavje 5 (vse do vključno 5.2.3) PREDAVANJA Profesor inskripcije jemlje zelo resno, zato moraš priti na predavanja vsaj 4x. 2x za izbiro datuma vpisa inskripcije in 2x za dejanski vpis. Inskripcijo daje med odmorom, ki je med prvo in drugo uro predavanj. Brez inskripcije ne moreš opravljati izpita. Glede zamujanja na predavanja je Mihelčič skoraj tako strog kot Kodek. Običajno te samo napodi ven, včasih pa te predhodno še nadere. PRIPOROČEN NAČIN UČENJA EKONOMIKE POSLOVANJA: Knjigo se splača uporabljati za gledanje nekaterih računskih nalog, grafov (kateri grafi pridejo v poštev je označeno v tej skripti) in zaradi 16. poglavja. Za slednje lahko odgovore na vprašanja najdeš na: http://www.e-student.si/FRI:VSP:EP:Izpitna_vpra%C5%A1anja -2-

Ostalo se bolj ko ne da preštudirati iz te skripte, rešenih računskih nalog, starih pisnih izpitov in starih ustnih izpitov. Za slednje pride predvsem v poštev 100 ustnih vprašanj z odgovori: http://www.fri-info.net/forum/viewtopic.php?p=105407#105407 Ta skripta vsekakor pride prav na predavanjih. Profesor namreč skoraj dobesedno isto predava kot je napisano v tej skripti. PISNI IZPIT: Na pisnem izpitu je samo 1/2 do 2/3 vprašanj, ki so se že kdaj preje pojavila. Ostala vprašanja so nova. Zato je priporočljivo imeti tudi nekaj splošnega znanja o ekonomiki poslovanja (znati samo odgovore na vprašanja, ki so se pojavila na starih pisnih izpitih zna biti premalo) Na izpitu je vedno 12 nalog: 3 do 5 za odgovoriti (Razlika med maržo in rabatom) 2 do 3 za našteti (Naštej 4 od 5 metod analize, ki jih uporablja analitik) 1 do 3 računske (Izračunaj letni strošek amortizacije za delovno sredstvo v 3. letu delovanja…) 2 do 4 za obkrožiti (Terjatve do kupcev in gotovina so: a) osnovna sredstva, b) finančna sredstva, c) obratna sredstva d) rezervna sredstva (obkrožiš pač C odgovor)) Pred izpitom profesor najprej 10 minut določa sedežni red, pri čemer vsakega študenta posebej posede. Nato 10 minut na tablo kreira razpored ustnih izpitov. Potem pa še 10 minut razlaga pravila igre (kalkulator si lahko sposodiš samo od študenta pred tabo ali študenta za tabo, pisati je treba z dobrim kulijem…). Izpit se piše 60 minut vendar ga brez problema rešiš v 30 minutah. Časa za reševanje je torej več kot dovolj. Mihelčič da cca. 5 različnih testov, tako da prepisovanje od kolegov ni mogoče. Za pozitivno moraš pisati vsaj 43% (visokošolci 38%). Splača se pisati čim več, ker z več točkami iz pisnega izpita lažje narediš ustni izpit. Izpit se da opravljati samo 6x ker Mihelčič ne vrača prijavnic kot to delajo drugi (ARS se baje da pri Kodeku opravljati tudi po 8x ker ti v primeru da šestič padeš vrne prijavnico). Če tudi šestič ne izdelaš Ekonomike Poslovanja, potem ne padeš samo izpita ampak cel faks. Jaz sem že za 2 primera slišal, ki se jima je to zgodilo. (možno tudi, da je vse samo mit in to sploh ni res) USTNI IZPIT Ustni izpit je ponavadi en dan za pisnim izpitom. Razpored ustnih izpitov napiše profesor na tablo pred začetkom pisnega izpita. Ustni izpiti potekajo v njegovem kabinetu (medetaža 3). Rezultat pisnega izpita zveš šele ko prideš na ustni izpit. Notri so vedno po 3 skupaj. Sprašuje samo enega naenkrat. Druga dva tačas gledata svoj izpit. Enega študenta sprašuje 5-10 minut. V zvezi s pisnim izpitom te nikoli nič ne vpraša. Pred odgovarjanjem na vprašanje imaš 30 sekund časa za premislek. Večina tistih, ki pade na ustnem izpitu padejo zaradi neznanja (ne znajo niti tistih 100 ustnih vprašanj z odgovori). Le redki padejo zaradi nesreče (lahko dobiš tudi vprašanje, ki ni med 100 ustnimi vprašanji z odgovorit (standardnih vprašanj je več kot 100)). Za razliko od pisnega izpita, se na ustnem izpitu pojavljajo samo standardna vprašanja. Ustni izpit je zato lažje narediti. V podrobnosti se nikoli ne spušča. Če odgovoriš na vprašanje ti ne bo postavljal podvprašanj v zvezi s tem vprašanjem. Primer: pisal sem 60% dobil 7 (več kot za eno oceno sploh ne moreš dvigniti ocene iz pisnega izpita) (v indeks vpiše samo eno oceno)

Pogoji za ustanovitev pravne osebe, povej 2 (dobil 2 točki) - pravna oseba je ločena od osebkov, ki jo sestavljajo - premoženje pravne osebe je ločeno od premoženja osebkov, ki jo sestavljajo 4 vrste sredstev (dobil 2 točki) -3-

3) 1. vojska.5 točk. Bolj kot je združba formalna. Dobiš 3 vprašanja.. študenti ob taroku. da bi te potem ko mu poveš recimo 4 vrste sredstev v zvezi s tem vprašanjem vprašal še kaj so finančna sredstva. družina… Formalna združba: policija. ki preučuje gospodarske pojave v okviru združbe. podjetja. Za pozitivno oceno moraš zbrati vsaj 8 točk. zavodi… Zavodi = združbe. OZNAKE V KNJIGI: PU = Poslovni Učinki * = pomembne stvari. Če za prvo vprašanje znaš 0% ti drugih dveh vprašanj sploh ne postavi ampak direktno padeš. Če za prva dva vprašanja znaš 100% ti tretjega vprašanja včasih sploh ne postavi (za tretje vprašanje ti da avtomatsko 2 točki).2005 prva ura --1 UVOD (str.1 EKONOMIKA POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. Primer 1: če pišeš 47% dobiš od tega 4.7. Primer 2: Če pišeš 68% dobiš 7 točk (presežek tega ti na ustnem izpitu nič ne pomaga ker moraš na ustnem izpitu zbrati vsaj 1 točko tudi če že imaš 8 točk od pisnega izpita) Vsako vprašanje na ustnem izpitu je vredno 2 točki. ker te prekine)).10. Združba = skupina več ljudi (dva ali več) Ljudje se vključujejo v združbe zato. Nikoli se ne zgodi. ki so preverjeno aktualne za pisni in/ali ustni izpit str. To so fakultete. da bi lažje dosegli svoje cilje (v združbi lahko skrijemo svoje slabosti in izpostavimo svoje prednosti).finančna To kar je napisano pod odgovori je dobesedno to kar sem rekel (nič več in nič manj (več alinej kot jih zahteva sploh ne moreš povedati. bolnišnice… Poslovni sistemi = zaokrožena celota.obratna . obsegajo zavode. Preučuje gospodarske pojave.5 točke.rezervna . = stran v knjigi "Ekonomika poslovanja za inženirje 2003" kjer se nahaja dotična snov // = komentar avtorja --. ki je pravno-ekonomsko razmejena od okolja in poizkuša uresničiti določene cilje. Od pisnega izpita dobiš desetino dobljenih procentov zaokroženo na 0. pri čemer moraš na ustnem izpitu dobiti vsaj 1 točko. Če na vprašanje ne znaš odgovoriti ti profesor da namig. ki delujejo na področju nepridobitnih (= družbenih) dejavnosti. Neformalna združba: študenti ob kavi. Vsak namig stane 0. bolj so omejitve trdne in bolj se dajo pravno izterjati. posameznike itd.osnovna . pri njenih stikih z drugimi združbami ter poslovnimi sistemi in pri njenem vključevanju v celoto dejavnosti v družbi oziroma državi (ali celo širše (v evropski uniji)). Ob vključitvi morajo sprejeti omejitve v svojem delovanju (sploh če je združba trajnejša in bolj formalna).5 točke. 4 temeljni gospodarski pojavi so: -4- . 3) gospodarstvo = ekonomija Ekonomika poslovanja združbe = Je znanost.

Dobra družba je tista.. druga ura ---5in . meso) \drugi proizvodi (drevesa.delitev (znotraj združbe bi to bilo: kdo dobi koliko plače) .10. * Učinkovitost = delati stvari na pravi (=najboljši) način. Dolgoročno je zelo narobe.na področju trgovine Združbe si prizadevajo biti učinkovite in uspešne. ki je predmet kupoprodaje. vendar. * Uspešnost = delati prave stvari na pravi način. ki uporabljajo funkcije upravljanja (=governance) ravnateljevanja (=manegement). svinčniki…) \pridelki – plod kmetijstva (sadje.proizvodi (proizvod lahko primemo) \izdelki – to kar naredi industrija. prodajanje…)) . (Je proizvajanje in prodajanje proizvodov. Dober posel je tisti. posredovanje in prodaja storitev.proizvodnja (v to je vključeno tudi opravljanje storitev (na primer: predavanje. Je upravljanje. Blago je torej izdelek. Je zunanja značilnost sistema. v kateri so ljudje uspešni in učinkoviti. je tak človek neuspešen. nafta. Uspešni smo takrat.poraba (nekoristna (fiksanje). obrt. mleko. zelenjava. pri katerih nekdo poizkuša dobiti neko korist. avtomobili.) Na ravni kupoprodaje se poslovni učinki imenujejo blago. ko dosežemo cilj. če mu nihče za to ne plača. pnevmatike.menjava (ena združba dobavlja surovine od druge) .7. koristna (kupovanje računalnika)). Če je človek sposoben delati dvojne salte je zelo učinkovit. premog) .na področju proizvodnje . pri katerem iz njega dobiš več kot si vanj vložil (pri podjetjih se to imenuje dobiček).storitve (storitev ne moremo prijeti (predavanje. Je nabava in prodaja blaga.na področju opravljanja storitev . gradbeništvo (hiše. --. Posel = vsaka dejavnost in dejanja. Poslovni učinki = tisto kar ustvarjamo. striženje)) Pri porodnišnici so poslovni učinki dojenčki. To delimo na dve področji: . če so v družbi uspešni ljudje neučinkoviti (igrajo umazano igro). Je notranja značilnost sistema. sem še zmeraj neučinkovit). To so recimo podjetniki in lastniki. Poslovanje poteka v treh glavnih tipih dejavnosti: . ki nam ga postavijo drugi (če sem samo sam nad sabo navdušen in drugi niso. Je splet učinkovitosti in prilagodljivosti. Poslovanje = ustvarjanje in prodajanje določenih poslovnih učinkov. Ti gospodarski pojavi se pojavljajo znotraj združbe v stiku združbe z drugimi poslovnimi sistemi ali v stiku združbe z celotnim spletom neke države. Znanja iz področja ekonomike morajo imeti tisti.

po katerih je povpraševanje (to se s časom spreminja. surovine). zaradi česar moramo biti prilagodljivi). Lahko pa poteka znotraj poslovnega sistema.nedoločen sistem (nikoli nimamo vseh informacij (o samem sebi.2 POSLOVNOSISTEMSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. -6- . stroji…) . ampak zato. ki vplivajo na delovanje sistema) . Tu se ukvarjamo s problemi kot je: stopnja brezposelnosti. ima zelo jasen cilj (kratkoročno: doseganje dobička. ki bodo uporabljali poslovne učinke tega poslovnega sistema). da bi se trajno razvijali. ki imajo funkcijo ravnateljevanja. bančništvo. da zadovoljimo naše potrebe (razlog za ustanovitev sistema) in potrebe drugih (pogoj. v kateri bi se počutili neprijetno – združba mora zadovoljevati naše predstave o ugodnosti našega življenja) -sistem ciljev (v združbo se vključujemo zato. moramo dejavnosti pravilno porazdeliti. gibanje vrednosti denarne valute. dolgoročno: povečevanje svojega bogastva). Če je združba formalna (recimo podjetje).dinamičen sistem (sistem se mora stalno prilagajati) . Poslovni sistemi niso ustanovljeni samo za en posel (če so.. da sistem sploh lahko deluje). inflacija mezoekonomika – gospodarski pojavi v okviru neke dejavnosti (turizem. ohranjali svoje delovanje. izvoz. Zaradi tega pravila. ki naj bi usklajeno delovali v uresničevanju skupnega cilja poslovni sistem = zgradba teh sestavin. ki je poslovno opredeljena ter pravno in ekonomsko razmejena od okolja in teži k uresničevanju poslovnih ciljev. je usmeritev današnjih poslovnih sistemov "Razvojno-tržna". gre verjetno za barabijo).. evropske zveze. se ne bomo vključili v združbo. gradbeništvo…) mikroekonomika – gospodarski pojavi znotraj združbe 1. .gospodarske = pridobitvene . če bomo pri tem zadovoljevali potrebe drugih (oskrbnikov podjetja. uvoz. danes pa je obratno. . 4) družbeno-gospodarski vidik – kako se združba umešča v svoje okolje in kakšno je to okolje poslovno-sistemski vidik – opazujemo združbo kot poslovni sistem sistem = zgradba medsebojno povezanih sestavin. V sistemu bomo lahko zadovoljevali svoje potrebe. ki sestavljajo sistem…).odprt sistem (združba je del okolja. o ljudeh.družbene = nepridobitvene makroekonomika – gospodarski pojavi v okviru celotne države.sistem porazdeljenih dejavnosti (če hočemo doseči. V Jugoslaviji je bilo povpraševanje večje od ponudbe. industrija) banking industry = bančna panoga (ožji pojem kot dejavnost) industrija = predelovalna dejavnost (obrt. da bodo posamezniki lahko skrili svoje slabosti in izpostavili svoje prednosti.sestavljena iz bioloških (ljudje) in tehničnih podsistemov (računalniki. Projekt: za razliko od poslovnega sistema ima poleg začetka za cilj tudi svoj konec. imamo izmenjave z okoljem (iz njega dobivamo novo zaposlene. To delajo tisti. da bi lažje dosegli cilje. tistih ki delajo v podjetju in tistih.psihosociološki sistem (ker nismo mazohisti.) Poslovni sistem vzpostavljamo zato.Dejavnosti: . Delati moramo torej take stvari. Združba kot poslovni sistem je: .

ker se je zaradi marčevske revolucije meščanstvo povzdignilo v vodilni razred (1848). Ta del okolja je pod velikim vplivom izbranega družbeno-ekonomskega sistema (pri nas je prišlo do spremembe družbeno-ekonomskega sistema pred 15 leti. ki se je sčasoma razvila v obliko kapitalizma. 5) Vsak poslovni sistem je del okolja. 1965 je bila Z. Pri tem družbeno-ekonomskem sistemu so načela kapitalistična. Nemčija država blaginje..V poslovnih sistemih iščemo informacije o: povpraševanju na trgih in potrebah prebivalstva. da bo tak sistem kot je bil v Sovjetski zvezi prišel tudi k njim. Da bi povečali svoje bogastvo. 1925 se je kapitalizem v Ameriki uveljavil kot svobodno podjetništvo (kar je dobro za podjetje. je prišlo do poskusa samoupravnega socializma. Konvergenčna teorija približevanja: Od 1935 naprej so se kapitalisti v zahodno evropskih državah bali. Do kapitalizma je prišlo.3 DRUŽBENOGOSPODARSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. ki naj bi jih dosegli v določenem obdobju. tehnologija = družbena zaloga znanja proizvajalnih ali ustvarjalnih veščin. kot bomo dobili za poslovni učinek). ki je najboljši. Švedska. 1929 je prišlo do velike svetovne krize. Ohrani se tisti sistem. moramo pri poslovanju izpolnjevati tudi svoje obveznosti (surovin se ne sme krasti. tehnika = delovna sredstva (=oprema). če rešimo nek problem. Po določenih reformah je nastal državni socializem (1925). kar damo Poslovni izid je lahko dobiček (smotrni) ali izguba (če nismo smotrni) 1. Za razvijanje poslovnega sistema rabimo podatke o novo nastajajočih tehnologijah. kar dobimo in tem. ker ne izkorišča žensk. zdaj pa smo v malo čudni obliki kapitalizma. so pri nas leta 1988 začeli uvajati družbo enakopravnih vrst lastnine. ker nismo dovolj bogati. Po drugi svetovni vojni smo preizkušali sovjetski model. vložki = prvine poslovnega procesa (ne samo surovine. Ker je Tito hotel biti samostojen. Ker ta družbeno-ekonomski sistem ni mogel preživeti bitke s kapitalizmom. na koncu pa ugotovimo da so nas prvine stale več. moramo postaviti določene cilje (zmanjšati število zaposlenih. je dobro za ZDA). Čisto vsak družbeno-ekonomski sistem ima 4 prvine sestave in 2 funkcijska mehanizma.. Nova Zelandija). ki poganjajo tehnologijo. kot pa samo 1 liter kompota iz 10 kg jabolk). cilji = določena količinska in kakovostna stanja. Pri tem poizkušamo biti smotrni (bolj smotrno je narediti 10 litrov kompota iz 10 kg jabolk. Kanada. kot ga imamo danes. V poslovnem sistemu smo priča toku vložkov (=prvin =input) v poslovni proces. Muslimanski sistem na primer ne bo nikoli najboljši. Vsak poslovni sistem ima namen. Preje smo bili v samoupravnem socializmu. Ker smo del razvite družbe. Privoščijo si ga lahko le najbogatejše države (Norveška. veliko državno bogastvo pa zagotavlja dobro življenjsko raven vsem državljanom. zato so delavcem naraščale pravice (prej ni bilo dopustov). 1848 je v Sovjetski zvezi nastal komunizem.). Avstralija. Danes postaja ideal socialni kapitalizem. -7- . za njih rabimo določen denar (=sredstva)) poslovni izid = razlika med tem. Z ponudbo lahko v ljudeh vzbudimo potrebo in s tem povpraševanje (če prvi ponudimo nek poslovni učinek). povečati poslovne učinke. Takrat je bil napisan tudi komunistični manifest = teoretične osnove komunistične družbe. ampak tudi zaposleni) Ekonomika v naše inženirsko (=tehnično) znanje dodaja vrednostno komponento (ni namreč smotrno. Nismo v socialnem kapitalizmu. iz slednjega pa poizkušamo dobiti poslovne učinke (=izložke =output).

družbena. --. mešana.politični razvoj (zastopanost določenih strank v parlamentu in državnem zboru) . možnosti za onesnaževanje okolja bistveno manjše.motivacijski vzvod (k čemu morajo težiti glavne enote ustvarjanja dobrin (od 1975 do 1990 so pri nas te enote težile k dohodku (plača je bila vnaprej določena). da se lahko prilagaja okolju) K tem štirim bi lahko dodali še dva vidika: . državna.14. podjetje. Če delamo po novih poteh. zadružna…). ki je na oblasti ali mešano) .upravljalska oblika (ali se upravlja na temelju kapitala. dela tistega. zmenki. ali država zagotavlja zdravstvo samo preko plačevanja) .organizacijske oblike (naturalna proizvodnja. ker prej nismo bili dovolj učinkoviti (v primerjavi z zahodnimi državami). -8- .okoljski vidik (odnos družbe do varstva okolja) Primer: Podjetje.4 RAZMERJE MED TEORIJO IN PRAKSO (str. S tem pa bo ogrožen dosedanji način gospodarjenja poslovnih učinkov tega podjetja. Analiza mora potekati na štirih poljih: . zadruga (sistem določa ali so sindikati dovoljeni ali ne)) *Funkcijska mehanizma: . osebno delo.tehnološki razvoj (združba mora spremljati novosti na področju tehnologije zato. 1. To delajo s pomočjo PEST analize. Kakšne oblike lastnine so dovoljene. čas…) ali pa vnaprej naredimo načrt = plan (v Indiji starši že vnaprej načrtujejo poroko))) . da bodo v primeru prihoda zelene stranke v vlado.*Strukturne prvine = prvine sestave: . s katerimi onesnažuje okolje. je to zelo riskantno. ki dela proizvode.tip delovnega procesa = tip procesa ustvarjanja delovnih učinkov (lahko je industrijska ali pa informacijska družba ali delamo z plugom ali pa z roboti…) . nam pove sistem (zasebna. zavod. Mi nimamo več družbene lastnine. kako medsebojno vstopamo v stike = kako enote vstopajo v medsebojna razmerja (ali preko trga (flirti. 9) Teorija črpa iz najboljših praktičnih izkušenj. mora računati. prva ura --Ravnatelji (=nosilci poslovnih odločitev) morajo poznati okolje. privlačnost. v katerem se njihov poslovni sistem nahaja. denar.družbeni razvoj (ali država zagotavlja izobrazbo širšemu sloju prebivalstva. več imaš))) Naš sistem smo morali spremeniti.pravni vidik (kateri novi pravni predpisi se sprejemajo (ob vstopu v evropsko zvezo smo doživeli uveljavitev zakonodaje evropske zveze) . Pri doseganju ciljev mora združba analizirati možnosti in tveganja v okolju.) . Praksa pa naj bi uporabljala najboljšo teorijo. organizacije družbenega dela (te so bile v samoupravnem socializmu) skupinsko delo.ekonomski razvoj (ali se država odloča za pospešen gospodarski razvoj ne ozirajoč se na število brezposelnih) .ekonomsko koordinacijski mehanizem (določa način. danes pa težijo k dobičku (več kot delaš. blagovna proizvodnja. Ta sprememba je povečala učinkovitost in zmanjšala socialno varnost.lastniške oblike (v čigavih rokah so proizvajalna sredstva.10.

po lastnini določene obleke ali prebivališča) Nekatere potrebe zadovoljujemo kot posamezniki (osebne potrebe). prebivališču. Pravniki povejo. Ekonomisti povejo. še bolj pa za družbo. vojske. potreba = občutek določenega pomanjkanja = razkorak med tem. Ekonomika sploh ne bi bila potrebna.kulturne potrebe (pismenost. davčni inšpektorji (zaradi njih sosed ne mora obogateti na lahek način. tv program (tudi če cela družina hkrati gleda tv))) . vojsko. zdravstvo. ekonomskim zakonitostim in pravnim predpisom. občine. 1. če bi bile potrebe manjše od obsega in raznovrstnosti dobrin. To so potrebe po boljših pogojih za delo.eksistenčne = nujne (potreba po hrani. če so drugi ljudje izobraženi in zdravi. po bolj izobraženih sodelavcih) Porabe: Splošna poraba = to kar porabimo za državne organe. šolanja. O njih govorimo takrat. otroške vrtce… Kolektivna poraba = združuje zgornji dve porabi Javna poraba = združuje zgornji dve. potem je poslovni sistem učinkovit. kako… Nekateri pa svojih potreb sploh ne bodo morali zadovoljiti. policije.potratne potrebe (potrebe po ogledu določenih prireditev. neogroženosti…) – do srednje šole je to zajamčeno vsakomur. Potrebe so različnih vrst: . katere stvari je možno narediti. če se zgradi cesto do morja. gobe v gozdu)) -9- . kar bi radi imeli Potrebe se zadovoljujejo z dobrinami. Če vsi dobro sodelujejo. Dobrine so redkejše kot potrebe. Splošne potrebe zadovoljujejo predstavniki države. zdravstvu… Iste dobrine. V javni porabi so tudi še sredstva. ki jih zadovoljujemo kot posamezniki (hrana. ne bi bil noben posameznik oškodovan)) . Vsi pridobimo na tem. izobraženost (na področju računalništva.osebne (potrebe. katere stvari so pravno dovoljene. obleke. druge pa kot pripadniki družbene skupnosti (družbene potrebe) Imamo 4 vrste potreb: .poslovne =razvojne (pomembno za posameznika. ker ga z lahkoto zadovolji. DELO (str. vodi. Potrebno je namreč sprejemati odločitve. kdaj. s tem da je to širši pojem kot proračunska poraba (proračunska poraba je recimo 65% celotne (= javne) porabe. smo izpostavljeni smrti. DOBRINE. policijo… Skupna poraba = to kar porabimo za šolstvo.splošne (potrebe po varnosti (pravica do stanovanja. za koga bodo določene potrebe zadovoljene. ki ustreza tehničnim (=inženirskim) znanjem. Govorimo o življenjskem minimumu) . s katerimi zadovoljujemo te potrebe. lahko opazujemo iz več smeri (=zornih kotov). ki so na razpolago brez. V našem svetu to ni tako. 5) Študij ekonomike je vezan na razumevanje potreb. Skromen narod je za vlado pravi blagoslov. po boljši opremi. Predstavniki vseh treh znanosti morajo najti skupno polje. ki so na razpolago. zato nas sosed ne ogroža)) .skupne (vsi pridobimo na tem. POTREBE. da bi ljudem bilo treba kaj narediti (lepo vreme. angleščine…) . Če te potrebe niso zadovoljene. ko na nas prisotnost drugih ne vpliva (če bi skupaj z nami predavanja poslušalo še dodatnih par ljudi. ki so namenjena pokojninam.5 ČLOVEK.Inženirji povejo. kar imamo in tem. katere odločitve se izplačajo. Obseg pojma "eksistenčne potrebe" se s časom spreminja (z zgodovinskim razvojem narašča).naravne (tiste. Prva delitev: . občinske organe.

da postajamo bolj učinkoviti in s tem lažje zadovoljujemo potrebe. da nam predstavi določeno televizijsko oddajo – ta pa nas zadovolji direktno)) Potrebe in dobrine se medsebojno pogojujejo.. ki zadovoljujejo potrebe neposredno (kruh) . --. ki mu rečemo gospodarstvo.14. 1.enakopravno (dva odvetnika. potem ne bi bilo velikih učinkov. ki jih lahko primemo (gobe. ko se ljudje razvijajo kot družbena liga (ko se na trgu pojavijo boljši mobiteli.ohlapne (skupinska izdelava seminarske (tistemu. ki zadovoljujejo potrebe posredno (krožnik. ki nič ne dela. druga ura --Če bi samo delali brez sodelovanja. Načeloma nastanejo potrebe pred dobrinami (najprej smo lačni. računalnik) Druga delitev: . Do tega denarja naj bi se dokopali z delom. računalnikov…) Ta dva procesa pripomoreta k temu. S tem.10. se veča tudi sposobnost človeštva.skozi proces družbene delitve dela (sami vseh svojih potreb nismo sposobni zadovoljiti. . pohištvo. Lahko pa je tudi obratno (demo igrice ustvarijo potrebo po igranju).nematerialne (tiste dobrine. Dobrine se lahko pridobivajo z ropanjem (=plenjenjem). TV (služi samo temu. To so na primer dobrine kot je avto. ki jih ne moremo prijeti (predavanje. televizijska oddaja…)) Tretja delitev: . Za zadovoljevanje potreb v blagovnem gospodarstvu moramo v večini primerov imeti denar. za katerih nastanek morajo ljudje vložiti določeno energijo (=napor).take. Naša sposobnost zadovoljevanja potreb narašča skozi 2 procesa: .gospodarske (tiste. kot ga imamo). zato se v teku svojega življenja specializiramo) . se nič kaj hudega ne zgodi)) . ki se združita v skupno odvetniško pisarno) . da so proizvodnji tvorci.6 GOSPODARSTVO KOT OBLIKA SODELOVANJA LJUDI PRI USTVARJANJU IN MENJAVI DOBRIN ZA ZADOVOLJITEV POTREB (str. Drugi način je dobivanje nepovratne pomoči (=prosjačenje) – s tem zgubiš sposobnost samoupravljanja (izgubiš pravico določanja svojega načina življenja).take.stvarne (tiste dobrine. Tretji način pa je. s katerimi naredimo določene dobrine (in potem tudi same dobrine) zelo neenakomerno razporejeni med ljudmi. 11) Naše potrebe naraščajo s tem.skozi proces tehnične delitve dela (uporaba strojev. da te potrebe zadovoljuje.neenakopravno (če vstopimo v sodelovanje brez lastnih proizvajalnih sredstev (recimo kot najemni delavci v neko podjetje)) Dobrine nastajajo v sklopu. Oblike sodelovanja so: . Problem pri zadovoljevanju potreb je med drugim tudi to.10 . avtomobili…)) . si tudi mi želimo kupiti boljšega. ko se večajo potrebe.zavezujoče (sužnji na galeji) Pri teh oblikah sodelovanja imamo dva možna načina sodelovanja: . šele potem gremo jest dobrine). da delamo.

blagovna proizvodnja) Splet družbenih stikov pomeni tri od štirih prvin sestave (lastninske obleke. drugi pa zelo slabo). informacijska družba) . Oblike. tehnične ovire (premalo zmogljivi procesorji) in družbene ovire (različni jeziki brez prevajalcev. v katere se združujemo pri delu so: . Gospodarstvo se je začelo kot naturalno gospodarstvo (tisti. Zgodovinsko gledano se je človeštvo trudilo zmanjševati naravne ovire (reka). družbena = državna. Z razvojem družbe zato v ospredje prihaja blagovno gospodarstvo. kmet) – osebno delo Splet družbenih stikov. organizacija) pridemo do določenega obsega dobrin. da s čim manjšo porabo proizvajalnih tvorcev (na ravni makroekonomike so to: delo. Iz razmerja med tem kar dobimo (=output=izložki=učinki) in tem kar vložimo (=input=vložki) izvira temeljni izvor ekonomike poslovanja. ki so hoteli zadovoljiti svoje potrebe. delo je samo način za pridobitev teh).gospodarstvo = ustvarjanje in menjava dobrin V današnji družbi menjava poteka kot kupoprodaja (eno dobrino prodamo za denar in s tem denarjem kupimo drugo dobrino).7 GOSPODARJENJE IN BLAGOVNO – DENARNO GOSPODARSTVO (str. različne valute) zato.manj učinkovit . Potreba po odpravljanju ovir nastaja z opuščanjem naturalnega gospodarstva in uveljavljanjem blagovnega gospodarstva. zemlja. z namenom zadovoljevanja naših potreb po dobrinah je lahko: . vendar vse več dobrin niso sposobni pridelati sami.neugoden Naloga države je. organizacijske oblike) in je lahko: . 13) Dober gospodar (=tisti. da bo čim večji del prebivalstva vključen v ustvarjanje dobrin. zadružna…) . kjer se ljudje povezujejo preko trgov.zasebne (samostojni odvetnik.vrsta delovnega procesa (indstrijska.upravljalske oblike (na temelju kapitala ali dela) . 1. S tem je namreč dobrin več in potrebe prebivalstva je lažje zadovoljiti. Do sredstev za zadovoljevanje potreb prihajamo z delom (dejansko z denarnimi sredstvi. ki dobro gospodari) iz malega naredi veliko. a kljub vsemu prihaja do neenakopravnosti – velikokrat v menjavi eden odnese zelo dobro. Z zgodovinskim razvojem so ljudje postali bolj učinkoviti. * Gospodarjenje = prizadevanje ljudi.ugoden . da izoblikuje tak splet družbenih stikov. Pri združbah pa pri poslovanju tudi gospodarimo. upravljalske oblike. Trg je še najmanj slaba oblika ekonomskih stikov med ljudmi (je najbolj poštena. V družini gospodarimo in ne poslujemo.družbene (pri ustvarjanju dobrin stopimo v stik z drugimi) – združeno delo . da bi lažje prišlo do želenih dobrin (=človeštvo je gospodarilo).11 .bolj učinkovit Na to kako učinkovit bo splet družbenih stikov vplivajo 4 prvine sestave: . ki jih medsebojno ustvarimo. so morali dobrine ustvariti sami).organizacijske oblike (naturalna proizvodnja. .lastninske oblike (zasebna. kapital v družbi delovnih sredstev.

zaradi podpor. 1. da na delovnem mestu ustvariš 2x več dodane vrednosti. Če hoče država uvoziti za 2 milijardi dobrin. če nastopajo pri najpomembnejših dobrinah). če izgubiš službo? Poseganje ustrezne tehnološke učinkovitosti: pri nas je premalo inženirjev. Več ali manj lahko ustanavljamo podjetja. ki so usmerjene samo v porabo (taka so na primer gospodinjstva). Ekonomska uspešnost: ekonomsko uspešni smo takrat. ki so za gojenje banan bolj primerne). Svojim državljanom mora zagotoviti rast in razvoj. Kadar dobro gospodarimo to ne koristi samo ekonomski enoti.8 EKONOMSKI CILJI DRUŽBE.Kdor hoče priti do dobrine na zakonit način (in ne s plenjenjem). dejansko pa temu ni tako. Pravična razdelitev dohodka: problem je razdeliti dohodek tako. pa imaš nižji dohodek kot on (ti dve kategoriji se razlikujeta zaradi slabosti v menjalnem mehanizmu. ki so zaposleni proizvedejo 30% več stvari. Zato država poizkuša čimveč ljudi zaposliti (čimbolj učinkovito. ker so za to specializirane druge države. tem bolj se lahko ljudje specializirajo (Slovenija ne proizvaja banan. zaradi političnega sistema.12 . Lahko se zgodi. da se skupnost ljudi razvija (predvsem v uspešnosti gospodarstva (slovenska gospodarska rast v primerjavi z prejšnjim letom znaša 4. ki jih želimo (npr.2). ko delamo prave stvari na pravi način. to povzroča družbeni nemir. . Ekonomska svoboda: blago se lahko v Evropi prosto giba preko državnih mej. Danes je sicer zaposlenih 30% manj kot jih je bilo. ki so povezani kot posamezniki z opazovano enoto. da bodo najbolj sposobni zadovoljni in najbolj neusposobljeni ne bodo "umrli od lakote". Ljudje si vse. 15) Vlada mora zagotavljati. Potem bi bil dohodek države samo še 47 milijard dolarjev)). Izoblikujejo pa se tudi enote. če se to da). Pri tem se v splošnem izoblikujejo gospodarske enote (=ljudje). ki jo opazujemo (recimo podjetje). slabo vplivajo na razpoloženje ljudi. dodana vrednost = razlika med ceno. mora najprej nekaj ponuditi (da dobi denar. Zagotavljanje ekonomske varnosti: Ali boš lahko še neko obdobje dobival denar. zaradi subvencij. ker so zaposleni bolj učinkovito (ker se bolj bojijo. kar dajo na trg). mora izvoziti za 5 milijard dobrin (te bi bile na tujem trgu vredne samo 2 milijardi). s katerim lahko kupi dobrino). kar ustvarijo tudi izmenjajo znotraj države (pokupijo vse. kot nekdo drug. Trdnost cen: huda nihanja (zlasti. Problem polne zaposlenosti: če je veliko ljudi na cesti. za katero dobrino prodaš in ceno vložkov (=vrednost dela) * dohodek = tržno pridobljena dodana vrednost (Primer države Jan Mar: 50 milijonov ljudi ima 1000 dolarjev dodane vrednosti. Poenostavljeno je torej dodana vrednost isto kot dohodek. Bolj kot se gospodarstvo širi v trgovanje.: podjetje za proizvodnjo marihuane ne smemo ustanoviti). ampak to koristi tudi državi in vsem. Dohodek države je potem 50 milijard dolarjev. da bodo izgubili svojo zaposlitev). Ni nobenega uvoza in izvoza. zaradi davkov…). ko smo bili v Jugoslaviji vendar pa ti. NOVOUSTVARJENA VREDNOST IN KOSMATI DOMAČI PROIZVOD TER NJEGOVO UGOTAVJANJE (str. Naše potrebe namreč naraščajo.

lažje zadovoljimo potrebe prebivalstva. ki dobi dohodke iz kosmatega domačega proizvoda (zaposleni.10. državna uprava) (=izvedeni dohodek). ki k njemu prispevajo in niso del gospodarstva (=nepridobitne dejavnosti =tržni sektor) (šolstvo. da Slovenja več vlaga v tujini.kosmati domači proizvod . * kosmati nacionalni (=državni) proizvod = proizvod države – vse kar so izdelala podjetja v lasti Slovenskega kapitala (ne glede na to ali so v Sloveniji ali v tujini) Slovenija ima večji kosmati nacionalni proizvod. ki oddajajo prostore. mutanti…) 3.13 . pa tega ne morejo izdelati sami (frizer rabi škarje. Proizvodna metoda – vprašamo se koliko proizvedemo. kosmati domači proizvod = če od kosmate vrednosti proizvodnje odštejemo vmesno porabo čisti domači proizvod = če od kosmatega domačega proizvoda odštejemo amortizacijo (= tisto kar je potrebno zbrati za obnovo uporabljenih delovnih sredstev (opreme. To pomeni. strojev. lahko rečemo. ki dobivajo podporo (nezaposleni.kosmate naložbe (poleg dela dobička vsebujejo še denar namenjen za vojsko. Slovenci imamo 43%. kot tujci vlagajo pri nas (ta razlika je sicer v Sloveniji zelo majhna (0. kdo je tisti. nakup avtomobilov v vladnem sektorju.Če imamo materialistični pristop k ekonomskim pojmom.osebna poraba (obleka. tisti. Del izvirnega dohodka je namenjen tistim. bolje lahko zadovoljujemo potrebe prebivalstva. tisti. 2. To pri nas uporabljamo. prva ura Cilj do leta 1990 je bil dohodek definiran kot cilj h kateremu morajo težiti organizacije združenega dela. 21. Dohodkovna metoda – vprašamo se. policijo. To so: . za katere stvari posamezniki porabljajo svoje prihodke. če od kosmate vrednosti proizvodnje odštejemo bruto vrednost proizvodnje večja kot je ta vrednost. ki so bili prodani na območju Slovenije. . zdravstvo. zgradb…)) * Za ugotavljanje kosmatega domačega proizvoda poznamo 3 metode. s katerimi pridemo do iste številke: 1. samozaposleni (samostojni podjetniki). Izdatkovna metoda – vprašamo se.kosmati nacionalni dohodek (=bruto nacionalni dohodek) kosmata vrednost proizvodnje (=bruto vrednost proizvodnje) = vsota vrednosti vseh pridelanih domačih izdelkov in storitev (tudi če so podjetja last tujcev). pek rabi moko…) dodana vrednost = dobimo jo. Dva najpomembnejša pojma (=kategorije) na ravni makroekonomike sta: .5%)). državni izgubi (če je država v določenem letu več uvozila kot izvozila) * kosmati domači proizvod – šteje se vse kar je izdelano na področju Slovenije. da se dohodek ustvarja samo v gospodarstvu (=izvirni dohodek). Večji kot imamo dohodek. pijača…) . Po evropskem priporočilu naj bi ta kos znašal 40% (izvedeni dohodek). vmesna poraba = to kar proizvajalci rabijo za proizvod. kot kosmati domači proizvod. izvirni dohodek pa 60%.

morajo podjetja. Poslovni sistemi drug od drugega kupujejo proizvajalna sredstva. je vržena stran). 21) slika str 22: Najpomembnejši predstavniki ekonomskega okolja so trgi. manjša je blaginja .14 . Po teh proizvajalnih tvorcih povprašujejo poslovni sistemi (plačujejo delavce.itd. Na trgu proizvajalnih tvorcev so gospodinjstva (ta ponujajo delovno silo.razvojna politika (ta lahko gre v smer krepitve težke industrije (metalurgija…) ali lahke industrije (izdelovanje gospodinjskih potrebščin.več kot je uporabnikov interneta. Če se tokovi med seboj idealno pokrivajo je to super. se luksuzni proizvodi vedno bolje prodajajo. 21) 2. večja je blaginja . kapital (tista gospodinjstva. ponujajo pa poslovni sistemi. Merila za stopnjo varnosti .Pri plačevanju v skupno blagajno Evrope se upošteva kosmati nacionalni dohodek (več kot ima. ki imajo v lasti delnice in obveznice)). . večja je blaginja .tehnološki razvoj (tega morajo podjetja in zavodi čimveč sprejemati) . več jo je) . ki so zlasti pomembni iz vidika zahtev.) . Zunanji tok je v bistvu fizikalni tok.več kot je ogljikovega dioksida na prebivalca.itd. Če je nekaterih stvari na trgu premalo. manj težav bo to podjetje imelo) – ker bogati bogatijo. da se mu lahko prilagajajo). * Dejavniki.več kot je škrbastih ljudi na tisoč prebivalcev. ki so na nevarnem področju) . vsakodnevne dobrine pa vedno manj. ki kupujejo poslovne učinke nekega podjetja (višja kot je.več kot je porok na tisoč prebivalcev. ki so navajeni na neko raven porabe.koliko ljudi je oropanih na tisoč prebivalcev . obresti za izposojo kapitala. kaj se dogaja v njihovem okolju.koliko je težkih zločinov . znanje. Totalna izguba se vrti okoli 3% celotnega kosmatega domačega proizvoda. Sistem delovanja celotnega gospodarstva je v veliki meri vezan na delovanje trga in obratno (podjetja morajo vedeti.1 OKOLJE DELOVANJA ZDRUŽB (str. so zaradi tega nezadovoljni). Nič namreč ne gre v izgubo.več kot je razvez na tisoč prebivalcev. pa govorimo o totalni = popolni izgubi (vsa energija vložena v proizvode.ekološki vplivi (če se zelena stranka bliža vladi. lastniki kapitala neradi posojajo takim.kupna moč (zlasti tistih kupcev. 2 ZDRUŽBE IN NJIHOVO OKOLJE (str. Če pa je nekaterih stvari na trgu preveč. tekstila…) . zemljo. najemnino za zgradbe. se te prodajajo po višji ceni (prebivalci. da se bodo njihovi pogoji poslabšali) lobiranje = ko velika podjetja skušajo prilagoditi zakonodajo države svojim potrebam Lobiranje načeloma ni prepovedano (ni kriminalno dejanje). ki se pokvarijo preden se prodajo.denarno posojilna politika = možnost oskrbe s kapitalom (ko se bliža državni udar. ki se postavljajo za podjetja = Dejavniki širšega okolja: .električna oskrba (več kot je dežja. Merila za stopnjo blaginje . manjša je blaginja . revni pa so vedno bolj revni. Ugotavlja se po dohodkovni metodi iz vidika kapitala določene države (bruto nacionalni dohodek). ki onesnažujejo okolje računati. je pa politično tvegano. Na trgu blaga povprašujejo gospodinjstva (=državljani). več plača). manjša je blaginja .

…) kvintalni sektor = izobraževanje. Dolžni so namreč izpolnjevati svoje obveznosti ali pa propadejo (v Jugoslaviji so slaba podjetja dobivala subvencije). Poleg tega pa morajo biti tudi sposobne spodbuditi lastnike proizvajalnih tvorcev. 29) . ki postajajo vedno bolj pomembni pa so storitve. Pravna država je pogoj. Na pomembnosti bodo pridobile dejavnosti. tem večji je nacionalni (=narodni) dohodek.Prejšnja industrijska družba prehaja v informacijsko družbo. V prehodu iz industrijske v informacijsko družbo se spreminja pomen določenih proizvajalnih tvorcev. tem večji je kosmati domači proizvod. vodovodar) kot tisti. ki so neposredno v stiku z naravo (kmetijstvo. Okoli leta 1980 iz industrije v storitve državne uprave. V začetku dvajsetega stoletja so se ljudje začeli premikati iz kmetijstva v industrijo. lovstvo. 26) Da bi lahko gospodinjstva zadovoljevala svoje potrebe. ker so njihovi učinki materialni (=proizvodi). se pa na tem področju razvija. ko kosmati domači proizvod od storitev predstavlja več kot 50% celotnega kosmatega domačega proizvoda (=več je kosmatega domačega proizvoda od storitev kot kosmatega domačega proizvoda od izdelkov). zdravstvo. Simbol Jugoslavije so bili trije poklici: rudarji. Bolj kot smo smotrni. ki veliko dela (snažilka). kapital. tercialni sektor = promet in trgovina kvartarni sektor = finančne združbe (banke. zavarovalnice. bolj je družba učinkovita. Spreminja se tudi pomen določenih poslovnih učinkov (pada pomen proizvodov in narašča pomen storitev). da lahko kapitalisti zaživijo v polni meri. obrt) in gradbeništvo Ta dva sektorja danes izgubljata na pomenu. O informacijski družbi govorimo.15 . raziskovanje… Iz stališča pomembnosti sektorjev Slovenija zaostaja 15 let za razvitim delom sveta. V pravno urejenih kapitalističnih državah (Slovenija še ni čisto pravno urejena) morajo lastniki kapitala skleniti pogodbe z delavci.10. zavodi…) dokazujejo svojo sposobnost ali pa nesposobnost s tem. Vedno več bo plačan tisti. 2. V proizvajalnih razmerjih se ustvarjajo delitvena razmerja (ljudje na različnih pozicijah dobivajo različno plačo). ljudi). Tekom zgodovinskega razvoja se pomikajo deleži posameznih dejavnosti v celotnem družbenem dogajanju. Učinki ostalih sektorjev. Danes je kapital in znanje veliko več vredno. To se je v Sloveniji zgodilo 1996. da so sposobne ali nesposobne pridobiti vse potrebne proizvajalne tvorce. sekundarni sektor = sestavlja ga predelovalna dejavnost (industrija. Te pogodbe morajo spoštovati ali pa razglasiti stečaj. ---21. kamnoseštvo…).3 PODROČJA IN PANOGE (str. da v spletu teh proizvajalnih tvorcev (recimo v podjetju) ustvarijo čim večjo vrednost. ki jih potrebujejo (zemljo. ki bo znal narediti (električar. morajo sodelovati v proizvodnji. rudarstvo. ki se ukvarjajo z zdravljenjem starih ljudi (teh je vedno več). Vsaka družba in združbe v njej (podjetja.2 IZ INDUSTRIJSKE SAMOUPRAVNE V INFORMACIJSKO TRŽNO – PODJETNIŠKO DRUŽBO(str. ki so pri njih zaposleni. druga ura--2. mehaniki in vojska (ni bilo predstavnikov kapitala in znanstvenikov). primarni sektor = tiste dejavnosti. gozdarstvo.

ker povpraševanje po njih narašča. Te panoge so v vzponu. plinom in vodo > te dejavnosti spadajo v sekundarni sektor f) gradbeništvo -/ g) trgovino. Razdrobljene panoge – če je na trgu veliko delujočih podjetij. Zrele panoge – konkurenca je hujša kot pri razpršenih panogah . obvezno socialno zavarovanje -\ m) izobraževanje \ n) zdravstveno in socialno varstvo \ o) druge javne.16 .Značilnosti gospodarskih pojavov so v veliki meri povezani z dejavnostjo. optični kabli…). Simobil A banka. pri kateri se pojavljajo nove dobrine (pred desetimi leti je bilo to recimo izdelovanje prenosnih telefonov. s katero se določena družba ukvarja. Nova panoga – tista. popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe -\ h) gostinstvo > te dejavnosti spadajo v tercialni sektor i) promet. Ljubljanska banka občina Osnovna šola Vransko Dom upokojencev poslaništva Panoga je naslednja stopnja delitve dejavnosti. Primer je recimo proizvodnja pijač. Po standardni klasifikaciji so dejavnosti razdeljene v 17 področij (*na izpitu je treba znati katerekoli 3). Slovenske železnice. Leta 1996 smo v Sloveniji namesto enotne klasifikacije dejavnosti (kot je bila v Jugoslaviji) uveljavili standardno klasifikacijo dejavnosti (tako kot jo v statistikah uporabljajo združeni narodi). skupne in osebne storitvene dejavnosti > te dejavnosti spadajo v kvintalni sektor (nekatere od teh spadajo tudi v terciarni in kvartarni sektor) / / p) zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem / q) eksteritorialne združbe in združenja -/ a) b) c) d) e) f) g) h) i) j) k) l) m) n) o) p) q) ribogojnice Rudnik Velenje Sava Kranj. Adria Airways. Telekom. SCT Mercator Ljubljanski potniški promet. gozdarstvo -\ b) ribištvo > te tri spadajo v primarni sektor c) rudarstvo -/ d) predelovalne dejavnosti (industrija in obrt) -\ e) oskrba z elektriko. Mestni vodovod Gradis. skladiščenje in zveze -/ j) finančno posredništvo -\ ti dve dejavnosti spadata v kvartarni sektor k) poslovanje z nepremičninami. Elektro Ljubljana. najem in poslovne storitve -/ l) javna uprava in obramba. a) kmetijstvo. lov. Peko Ljubljana.

32) Poslovne združbe so: . morski promet. 32) 2.4. Ali bodo podjetja z svojo strategijo preživela. ki delajo v zavodih. se lahko nadeja. poljedelstvo. Podjetja so gospodarsko pridobitna = težijo k ustvarjanju dobička Zavodi težijo k zadovoljevanju določenih potreb Pogoji za delovanje podjetja so tvegani. Zavodi se nahajajo predvsem na področju negospodarskih dejavnosti (zdravstvu.4 VRSTE ZDRUŽB (str.1 PODJETJA IN ZAVODI (str. da bo uspešno tudi v prihodnosti) 2.17 . Odgovor: živinoreja.ugled neke države (švicarske ure veljajo za kvalitetne. zato so švicarska podjetja v prednosti) . Zavodi poizkušajo dobiti sredstva za razvoj od svojega dobavitelja. nalivnih peres…) *Na izpitu bo lahko vprašanje: Naštej 3 panoge iz področja predelovalnih dejavnosti.zavodi – družbene dejavnosti = nepridobitveni sektor = netekmovalni sektor *Na izpitu je potrebno poznati 3 (od skupaj desetih) razlikovalne značilnosti med podjetji in zavodi Glej tabelo str 33 (letnik 2003). zračni promet *razdeli področje kmetijstva na nekaj panog. kulturi) Večina poslovnih učinkov zavodov so storitve (zelo redko so to proizvodi). Ljudje. Financirajo jih zunanji dejavniki.podjetja – na področju gospodarstva = tekmovalni sektor .Odhajajoče panoge – tu je najhujša konkurenca (proizvodnja pisalnih strojev. je odvisno od različnih dejavnikov: . zato se bo konkurenca med gradbenimi podjetji povečala)) . so privrženi k določenem poklicu (in ne k doseganju določenega cilja).narodno gospodarskih cilji (te opredeli državna politika (v prihodnje bo šlo manj denarja za gradnjo avtocest.navade prebivalstva (lahko se spreminjajo ali pa ne) . Podjetje mora samo skrbeti za razvoj. za zavode pa dokaj trdni (sredstva dobivajo od drugod (recimo iz državnega proračuna). Odgovor je avtomobilska industrija. .tradicija (navezanost na določeno znamko – če je bilo podjetje uspešno v preteklosti. socialnem skrbstvu. otroškem varstvu. sadjarstvo Z dobro strategijo podjetja povečuje svojo gospodarsko moč. šolstvu. izdelovanje računalnikov *naštej panoge področja prometa. Odgovor: potniški promet.

banke imajo pravico do sekundarne emisije denarja (imajo pravico.1 POSLOVNA SKUPNOST (str. ki praznuje že npr.banka . Emisija denarja – (kdo lahko izdaja denar?): .18 . 30 letnico svojega obstoja. ki skušajo na daljši rok (npr.. imajo tovrstna pooblastila . Poleg podjetij in zavodov obstajajo še druge organizacijske oblike (delovne skupnosti = strokovne službe = uradi…) ---28.5 OBLIKE POSLOVNEGA ORGANIZIRANJA (str.Zavodi večina svojih prihodkov dobivajo po vnaprejšnem dogovoru. Organizirane so na tri načine: poštne hranilnice. hranilno-kreditna služba pri določeni kmetijski zadrugi. Lahko celo ustanovijo podjetja. ampak mora imeti bistveno več denarja kot za ustanovitev d.o.. 2. hranilnica za določeno območje. 2. Za obveznosti zavodov odgovarjajo ustanovitelji. 35) Banke so finančne združbe.3 HRANILNICA (str. 5 letno obdobje ali celo dlje) uresničiti določen cilj. po letu 1990 tudi pri nas tako kot pri podjetjih. ki ima denar. Vodijo račune fizičnih oseb. Včasih gre za časovno omejeno obliko.5. pridobivanje dobička. da izdajo več posojil.zavarovalnica 2.2 BANKA (str. kreditne in finančne posle. včasih pa gre za obliko. 36) Hranilnica ni isto kot banka! Razlika je predvsem v naslednjih dveh točkah: . lahko pa tudi na trgu. ki opravljajo depozitne.o. Cilj lastnikov banke je.tega ne sprašuje Primarna emisija . 35) V poslovne skupnosti se praviloma povezujejo podjetja. Ustanovi jih lahko kdorkoli.poslovna skupnost .hranilnica .5. prva ura--2.banke lahko poslujejo z deviznimi sredstvi. Republika Slovenija je ustanovitelj večine zavodov pri nas.investicijski skladi . kot pa imajo denarja) Za hranilnice velja: zbirajo hranilne vloge prebivalstva. ki bi izdelovalo CD-je z afriškimi narodnimi pesmimi. predvsem določenih civilnih pravnih oseb (npr.5. cerkev).10. 35) * (na ustnem izpitu je treba našteti 4 od 5) . Zavod za podpiranje afriških jezikov bi lahko ustanovil podjetje. ki podpirajo delovanje zavodov.

Imamo sicer Vzajemno. če bo do takega neljubega dogodka prišlo. 2. 38) Pri nas so se pojavljale na področju družbenih dejavnosti (zdravstvo. izpadanje las. V tem primeru se bodo morali tudi bolniki na nek način bolje organizirati. Znotraj sistema zavarovalnice se vendarle posamezne vrste zavarovanja zavarujejo (življenjsko zavarovanje.Sekundarna emisija (popolnoma legalna oblika. Ustanovitelj je lahko tisti.). Proti plačilu zavarovalne premije nam zavarovalnica jamči da nam bo nadomestila škodo. medsebojno kompenzirajo terjatve in obveznosti. prometno. kar bi predstavljal pravi interes bolnikov. Pri izravnavanju gre za to. zdravjem. To je bilo bistvo samoupravnih interesnih skupnostih. območne zavarovalnice. pomorski promet). na drugi strani pa so bili izvajalci. da bodo izvajalci v prihodnjih letih naredili in za koliko denarja. porazdeljevanje in delitve nevarnosti. se bodo premije prometnega zavarovanja povečale. kmetijsko.5.. Skupaj so se dogovarjali kaj pričakujejo. kot pa so dobile denarja. torej izdate ček.4 INVESTICIJSKI (=NALOŽBENI) SKLADI (str. povečuje število nesreč. da bi poslovni osebki na trgih plačevali drug drugemu z denarjem. 2. emisijska banka.. Zavarovalnice se notranje členijo v dveh smereh. Pri nas pričakujemo koncesije v zdravstvu. kdaj lahko na naših tleh ustanovijo zavarovalnice tuje pravne osebe.) – porazdeljevanje.5 ZAVAROVALNICA (str. življenjem. Tu so neke omejitve. stanovanjske pa bodo ostale nespremenjene. Če se npr... trenutno je to v Sloveniji Banka Slovenije. ker se računa.6 SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN USTANOVE (str.5. industrijsko. kadarkoli zadovoljile interese svojih vlagateljev.. da na podlagi prinesenega denarja v te banke izdajo več posojil. stanovanjsko. Zavarovalnice delujejo na določenem območju. da bodo s denarjem.19 . Vsaka skupnost se mora pokriti sama (na dolgi rok). Da bi zavarovalnice obstale. ki ima dovolj denarja. Za ustanovitev je potrebna več denarja. 2. šolstvo) in na področju gospodarske infrastrukture (železniški. Zavarovalnice ne delujejo samo na enem področju (zavarovanje zloma nog. Po naši zakonodaji je to premoženje vezano predvsem za razne akcije na socialnem..i.7 ZBORNIČNI SISTEM (str. zaporedno nabiranje denarja).. 36) So oblika zbiranja denarnih sredstev in njihovega osredotočenega. Najbolj znana ustanova v Nemčiji. ki deluje na gospodarskem področju je Bosch.i. pa uporabljajo metode izravnavanja. V zadnjem času se jim večkrat pravimo kar vzajemni skladi. ker so včasih tveganja tako velika. da zavarujejo več istovrstnih tveganj. centraliziranega usmerjanja za določene naložbe. to so t. Ustanove so po zakonu za določen namen vezano premoženje (Nobelova nagrada je ustanova). 37) Tudi zavarovalnica je finančna združba. V določenih primerih tudi to ni dovolj.če v tem času denar naberete. 39) . in sicer imajo poslovne banke pravico. 2. Bosch je podjetje. Druga členitev pa je členitev na rizične skupnosti. Ena je povsem logična. dobrodelnem področju. Na eni strani so bili uporabniki proizvodov ali storitev. ki ga imajo. Zato. a to še zdaleč ni tisto. da se morajo zavarovalnice povezati v zavarovalne službe. se lahko vse v redu izteče) Črna emisija (kadar ponarejate denar) Pravico do izdaje denarja ima t. ampak gre za določen namen vezano premoženje). ki je ustanova (nimajo delničarjev. Nihče drug kot taka banka nima pravice izdajati denarja (kar se tiče tiskanja itd). cerkvenem.i.) Terciarna emisija (namesto.). ki mora biti zbran naenkrat (gre za t... Na ta način se nadomešča denar) Siva emisija (prepovedana zadeva! če izdate nekrite menice. Njene naloge so zavarovalni posli pred tveganji (tvegamo s svojim premoženjem. medtem ko bo kasneje to prešlo na evropsko banko v Frankfurtu. za katerega nimate kritja.

Bistvo zborničnega sistema na področju gospodarstva je.i. plinovodi. ---28. ker ga nobena vlada ne podpre. banke. toda tista služba družbenega knjigovodstva je prej pobirala denar samo zasebnikom. Kadar ustanavljajo z vidika dejavnosti.kontrola (preko žiro računov) . Rešujejo torej območne probleme.revidiranje = temeljit pregled poslovanja. V strokovna in splošna združenja se združujejo podjetja s področja iste panoge z namenom. ki lahko revidira poslovanje vseh tistih. sistem obveščanja (AJPES). GZS je organizirana po kontinentalnem načelu. da bi določila določene standarde. da morajo podjetja obvezno biti člani tega sistema in obvezno plačevati članarino.revidiranje. bi predstavniki računskega sodišča smeli priti v našo združbo in preveriti. Veliko stvari veže ob vsem tekmovanju na drugi strani v sodelovanje podjetja iste panoge.8 NOSILCI PLAČILNIH. ki je prej pobirala denar (=davke) od organizacij združenega dela. Opravljajo ga revizijske združbe. računsko sodišče = revizijska združba. odstranjevanje odpadkov. vsa računalniška podjetja ustanovijo strokovno združenje za računalništvo in informatiko. Ta strokovna združenja. da bi pridobila določene ugodnosti pri izvozu. . cestami. V svetu je računsko sodišče zelo močna inštitucija. Prišlo je do razgradnje Službe družbenega knjigovodstva. 2.inšpiciranje . GZS je potem sogovornik vlade in sindikatov v določenih pogovorih. Služba družbenega knjigovodstva je prej vso javnost tudi obveščala o poslovanju organizacij združenega dela.).10. 41) Služba družbenega knjigovodstva (SDK) je pomenila nadaljevanje t.kontrola (ta je sprotna) . kar pomeni. da bi lahko vplivala na izobraževanje. kako je bil ta denar porabljen). Kljub temu. računsko sodišče. ki jih je 27 in te območne zbornice.20 . Preobrazba SDK: revizijske združbe. ki jih je 13 potem ustanovijo GZS. Obrtna zbornica in Kmetijsko-gozdarska zbornica. * Nadzorno delovanje poteka v treh smereh: . davčna služba – to smo imeli že prej. Pri nas zaenkrat vlogo delodajalskega razreda opravlja GZS. kot bi ga morala.. Če je tako računalniško podjetje locirano v Novem mestu je hkrati lahko eden od ustanoviteljev območne gospodarske zbornice za območje Bele krajine. NADZORNIH. da lahko podjetja določene dejavnosti na eni strani in ista podjetja gledana z vidika območja ustanovijo. Zastopala naj bi interese gospodarstva. da je SDK dobro delovala. DAVČNIH IN POSLOVNO-OBVEŠČEVALNIH NALOG V OKOLJU ZDRUŽB (str. druga ura--Združba ima 3 oblike nadzornega delovanja: . pri nas pa večinoma izdaja samo mnenja. To so: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Zdaj je pobiranje vseh davkov vključeno v Davčni upravi republike Slovenije. informacijskih funkcij. izrabe prostora. ki potekajo v podjetjih in zavodih izven združb. pa se lotevajo skupnih nalog v zvezi z gospodarsko infrastrukturo (npr. se je začela razgradnja SDK-ja.inšpiciranje .. Inšpiciranje pomeni nekoliko podrobnejši pregled kakšnega problema v okviru sistema. npr. Na področju gospodarstva imamo 3 zbornice v načelu na ravni republike. davčna služba.Govorimo o zbornicah na področju gospodarstva. Kadar pa se združujejo v območno gospodarsko zbornico podjetja z določenega območja. Opravljala je določene finančne naloge in pobirala je davke od pravnih oseb. FINANČNIH.. ki so dobili denar iz proračuna (tudi če bi bilo tega denarja samo par tolarjev.

efficiency = učinkovitost . AJPES = Agencija za javno-pravne evidence in storitve zagotavlja nekatere podatke. so bili plačilni nalogi. Tako so peki prodajali črni kruh z izgubo. ki je najdlje prehajala iz SDK na novo inštitucijo. 45) Poslovni sistem vzpostavljamo za trajnejše obdobje.finančni vidik – poslovni sistem mora zagotavljati plačilno sposobnost (sposoben mora biti poravnavati sprejete obveznosti) V normalnih gospodarstvih sta naturalni in vrednostni vidik istosmerna (če bolje zadovoljujemo potrebe. s katerimi zadovoljujemo potrebe (neodvisno od tega ali smo podjetje ali zavod) . Med sabo konkurirajo za denar. ki ga napečejo.1 GOSPODARSKI SMOTER (=NAMEN) IN CILJI POSLOVNEGA PROCESA (str. potem verjetno ustvarimo tudi več dobička). 46) Pri poslovanju naj bi težili k sedmimi E-ji: . konkurenca ciljev – ponavadi morajo cilji podpirati vrednostni vidik poslovanja.naturalni vidik – ustvariti moramo določene poslovne učinke. enakost pred zakonom . Šele 2 leti nazaj so poslovne banke dokončno prevzele plačilni promet na svoja ramena.21 . 3. . 45) 3.ethics = etika . Črn kruh mora predstavljati 20% vsega kruha. Na dolgi rok si moramo zagotoviti gospodarsko moč in razvojno rast. da naredimo več. Za razvoj te je recimo potrebno 500 k€. ker je manjkalo hrane.effectiveness = uspešnost .excallence = odličnost . da pečejo črni kruh po zamrznjeni nizki ceni. Pri delovanju poslovnega sistema se prepletajo 3 vidiki smisla = smotra = poslanstva: . Leta 1982 so bile nenormalne gospodarske razmere. v katero smer bomo razvijali programsko opremo (imamo recimo 3 razvojne programe).equity = poštenost. Ljudje. To je mogoče izvesti tako. Doseči moramo določene cilje.Stvar. V računalniškem podjetju bi se recimo odločali.2 DEJAVNIKI PRIDOBIVANJA POSLOVNEGA IZIDA V ZDRUŽBAH (str. ki so na čelu vsakega razvojnega programa dokazujejo. bolje in da sledimo tehnološko-tehničnim rešitvam.economy =smotrnost .vrednostni vidik – ustvariti moramo najmanj določen znesek (pri podjetjih je ta znesek imenovan dobiček). Za razvoj pa podjetje namenja samo 200 k€. da bo njihova programska oprema najboljša. Včasih pa lahko pride do konkurence ciljev znotraj določene združbe. 3 PODJETJE IN POSLOVNI PROCES (str. Da bi država zadovoljila potrebe prebivalstva po hrani so zadolžili peke.

je od podjetja odvisno ali bo naredilo toliko kot je možno.3 RAZMESTITEV PROIZVAJALNIH IN POSLOVNIH PROSTOROV ZDRUŽBE (str. ki imajo poceni elektriko) / bližina trga poslovnih učinkov (zlate izdelke ne moremo prodajati v barakarskem naselju) / razpoložljivost delovne sile (včasih rabimo kvalificirane včasih pa nekvalificirane delavce) / kakovost prevoznih poti (za prevoz uparjalnika je potrebno morje in avtocesta) / bližina vladnih in finančnih inštitucij (dostopna je večja količina informacij). večjo možnost imamo. ki ga ima združba. To razmerje je odvisno od organizacije dela. denar. ko postavljamo zgradbo. Odločitev o prostorih poteka takrat. delnice…) .gospodarjenje s sredstvi – opazujemo ga v dveh smereh: a) iz določene količine materiala hočemo dobiti čimveč b) določeno količino denarja. Če neko podjetje dobi idealno količino proizvajalnih tvorcev.prilagajanje dejavnostim družbenim potrebam – bolj kot zadenemo tisto.22 . boljše je za poslovanje združbe. usposobljenosti ljudi… . 3. 47) Združba bo bolj učinkovita in uspešna.širša = makro – odločamo se. kadar ji uspeva usmeriti proizvajalne tvorce (ljudi. lahko isto blago prodaja dražje. Država vodi dobro politiko takrat. Vsi gospodarski ukrepi bi morali težiti k tej težnji. kontrarevolucije.. Večje kot je to razmerje. kjer je veliko ljudi. po čemer povprašuje prebivalstvo.environment = skrb za okolje Kosmati dobiček države je v veliki meri odvisen od tega ali podjetja v državi uspešno poslujejo. kasneje pa samo razglabljamo ali so se določeni dejavniki izboljšali ali poslabšali. revolucije. Tako je nekdo lahko uspel s prodajo kamnov. proizvajalni prostori naj bodo v bližini surovin…) prostori). Če bi ji to uspelo. Imamo 2 vidika razmestitve: . če pravilno razmesti prostore (raje imamo cenejše. boljše in aktualnejše prostore (trgovinski prostori naj bodo tam. + negospodarski / politični (vprašanje vojne. Potreba za novo leto so poceni in individualna (edinstvena) darila. da bi bilo poslovanje čimbolj uspešno: . da bomo dobro poslovali. najbolje pod zemljo) / varnostni (rafinerij se iz varnosti ne postavlja sredi mesta) . da ga ljudje v tistem kraju ne bi zaradi tega zasovražili) / strateški (ranljive dejavnosti naj bodo daleč od mej. ki bo tisto obdobje v modi. Problematika se zato premika iz ravni države k ravni podjetij. zaposlovanja ljudi za vsako ceno (šef podjetja noče odpuščati ljudi. je treba usmeriti v prave smeri (za prave programe. država ali podjetja. ki jih je treba dosegati.proizvodnost = produktivnost = storilnost = razmerje med tistim. bi govorili o popolni učinkovitosti (te se v praksi ne da doseči). kar naredimo in številom porabljenih ur. v katerem kraju naj bi stali določeni prostori Pri tem vidiku razmestitve imamo 2 skupini dejavnikov: * + gospodarski-geografski / bližina vira surovin (cena transporta je nižja) / bližina vira energije (bolje biti v državah. Na ravni združbe imamo 3 dejavnike. hkrati pa poceni (božični kamni). delovna sredstva) na tiste točke v prostoru in v tiste združbe.proizvodnja dela . Če podjetje z oblačili zadene barvo. ki so bila med seboj različna. kjer bo prišlo do najboljših izidov.

3. --. če si uspe zagotoviti cenejše proizvodnje tvorce. katerih 8 je on mislil (prve 3 so sigurno pravilne))): 1.4. kjer je povpraševanje po njih. 49) Podjetja temeljijo na tem. Inovativnost 3. * Značilnosti podjetništva (znati je treba 4 od 8.4 PODJETNIŠTVO (str. / bližina industrijskih con (določene proizvodnje se morajo nahajati blizu ali v industrijskih conah) Razmestitev je najbolj pomembna za proizvajalne. ga je treba postaviti v odročno območje) . ideje. Propade lahko tudi več kot 98% tistih.5 PODJETJE (str. prva ura--3. Organizacija Izziv podjetnikov je povezati proizvodnje tvorce (zbrati delovne predmete. Če se v neko dejavnost spravi veliko ljudi. vendar je velika razlika ali to naredimo v centru ali sredi barja. če oplemeniti svoje poslovne učinke in jih proda po višji ceni sedanjim kupcem ali pa najde nove kupce in si s tem zniža stroške na enoto proizvedenega poslovnega učinka.23 . Podjetje postane bolj uspešno. izdelava svile (za kg svile je potrebno 400 litrov vode))) / možnost gradnje stanovanjskega naselja (včasih je treba pritegniti nove zaposlence. Podjetnik mora biti inovativen (najde nove izzive./ zdravstveni (če objekt izpušča strupene pline. nihče jih noče. da je potrebno zadovoljevati človeške potrebe. potem uspejo samo nekateri izmed njih. proizvode. *Pri tem vidiku razmestitve imamo več tehnološko-topoloških dejavnikov: / kakovost gradbenega zemljišča (na barju je bolj švoh) / možnost razširitve podjetja v prihodnosti (preselitveni stroški so namreč zelo visoki) / bližina pitne in industrijske vode (nekatere industrije lahko delajo le z pitno vodo (živilska industrija. ki se lotijo določene dejavnosti (večino brazilskih fantov se loti fuzbala. 51) . uspe pa praktično noben ne). Zaradi NIMBY je včasih smiselno postavljati čistilne naprave). Dane možnosti lahko bolje izkoristijo tisti. Predvsem rad sliši prve 3 (ne vem. Za podjetje je značilno tveganje s poslovno odgovornostjo.11. ki tvega svoje premoženje (če tvega tuje premoženje je samo poslovni ravnatelj). Nekdo mora sprožiti akcijo za ustvarjanje potrebnih dobrin in jih dostaviti na tista mesta. farmacija. da bomo postavili lokal v Ljubljani. ki jih ni v bližini) / možnost odstranjevanja odpadkov (NIMBY = Not In My Back Yard = ne na mojem dvorišču. Upravljanje 5. da se pride do določenih poslovnih učinkov na čimbolj smotrn način. ki imajo več dobrih zamisli (sprememba javnih skladišč v trgovinski center (BTC) je bila dobra zamisel). načine zbiranja proizvajalnih tvorcev). delovna sredstva…) in imeti sposobnost (včasih je za to potrebna nesramnost in brezobzirnost) in združiti te stvari na tak način. industrija pijače (za liter piva je potrebno 15 litrov pitne vode). v katerem delu izbranega kraja bodo stali določeni prostori Odločimo se recimo. potem za trgovinske in najmanj za storitvene združbe. Ravnateljevanje 6. učinke. Izraba priložnosti 4. vendar jih država mora zagotoviti. Pravi podjetnik je tisti. Tveganje 2.ožja = mikro – odločamo se. surovine. načine prodajanja določenih proizvodov.

družba (=company) = družba lastnikov. * Odklonilni dejavniki podjetja: . Poleg ekonomskih vidikov.Zavračanje izključne prednosti gospodarskega napredka v okviru družbenega razvoja. 54) Po 1.3 PODJETJE DANES (str. morajo podjetja upoštevati tudi druge vidike (motiviranje delavcev s pretepanjem ni dovoljeno) . Če ne bi bilo podjetij. Na kratki rok to pomeni. Pojavilo se je v zgodovinskem razvoju. šolstvo. Deluje na področju gospodarstva (= tekmovalnega sektorja = tržnega sektorja). kot jih lahko znižamo na trgu. pri svojih dobaviteljih in v družbi kot celoti. 3. potem nekateri ustanovijo podjetje. Podjetje je od 1850 glavni motor družbenega napredka. Poleg tega uspešno podjetje ustvarja dovolj bogastva za svojo nenehno rast. Pri obratu gre za gospodarsko tehnično plat. Poleg tega se moraš tudi pravno zapisati v register podjetij. To je privedlo do svetovne gospodarske krize 1929. mora napredovati.3. Podjetje ustvarja dobrine in kupno moč za nakup teh dobrin. s čimer prispeva v družbeno blagajno znanja. Podjetje in obrati svoje poslovne učinke prodajajo. 3. Pri podjetju pa mora biti izpolnjena še finančno pravna plat. Podjetje je orodje družbe ali posameznega lastnika za povečevanje posla. gospodinjstva pa ne (žena zastonj naredi kosilo) <= zato gospodinjstva niso obrati. Je zaokrožena poslovna in pravna celota.24 . Vrhovni ravnatelj podjetja ukazuje podrejenim (navpična povezava). Podjetja so se zaradi tega obnašala neodgovorno.Podjetje ne sme neodgovorno onesnaževati okolja .2 ZGODOVINSKI RAZVOJ PODJETJA (str. Krepi družbeno infrastrukturo (ceste. Transakcijski stroški so stroški zagotavljanja sodelovanja lastnikov proizvodnih tvorcev. zdravstvo…). 51) Podjetje je gospodarska združba. ki primerjalno uspe znižati transakcijske stroške. Po tem letu se je odnos do podjetja spremenil. Zagotavlja zaposlitev v podjetju. Če gre kaj narobe namreč nisi finančno odgovoren) Pri podjetju moraš imeti finančno sposobnost poravnavanja obveznosti do drugih.5. Domača žganjekuha je obrat.5.1 OPREDELITEV PODJETJA (str. Podjetja obstojijo zato.5. karkoli drugega kot ustvarjanje dobička. ki hoče obogateti s podjetjem koristiti tudi drugim ljudem (prinašati mora dobrine. 52) Podjetje ni naravni pojav (= ni nekaj samoumevnega). po katerih je na trgu povpraševanje). ker uspejo bolj znižati stroške. Če hoče podjetje preživeti. Gospodari ekonomsko samostojno. svetovni vojni v ZDA je bilo zahtevati od podjetja. Poslovati mora s spoštovanjem ekonomskih zakonov in pravnih predpisov. družbe ne bi mogle napredovati. Podjetje teži k povečevanju svojega bogastva. Podjetje je ekonomski in pravni individum (je tako ekonomsko kot pravno opredeljeno). To je omogočila osebna svoboda vseh državljanov in varstvo zasebne lastnine. Če so ti stroški manjši za nastanek določene dobrine v podjetju kot na trgu. nemoralno družbeno dejanje. V pravno urejenih družbah mora tisti. ki ima v lasti vsaj eno podjetje Podjetje (=enterprice) = navpično povezan družbeni mehanizem. da mora podjetje ustvarjati dobiček.

da jim je mar tudi za druge vidike (varstvo okolja. se ne moremo iti presajanja srca) . ampak mora biti tudi družbeno odgovorno.Kakšne bodo razmere med upravljalci in ravnatelji? .Kako bomo ustvarjali dobiček? .Zavračanje kapitalizma kot edine družbene ideologije. 3. pod katero dela podjetje so: . ker je ne morejo plačati)) . druga ura --Približno 10% ustanovljenih podjetij živi tudi še čez 10 let.Ali obstaja tehnologija.Kakšen bo obseg odgovornosti lastnikov? .4. Najpomembnejša vprašanja v zvezi z določitvijo organizacijske oblike.Kdo krije morebitno izgubo v poslovanju? .Kako bosta lastnina in dobiček ovrednotena (razdeljena)? .Kakšne izide bomo imeli? (ni nujno denarne. Podjetja umirajo preko stečajev = bankrotov. da je vsako podjetje kapitalistično podjetje (lahko je tudi samoupravno). kdo bo dal idejo. Prišlo je do ugotovitve.. podpiranje športa.Komu bo to prodajal? (morajo obstajati ljudje. mora ustanovitelj odgovoriti na vprašanja: -. da ne sme biti podjetje samo ekonomsko orodje. Zelo čislana so mondragonska zadružna podjetja v Španiji. znanje in tehnika. Ostala podjetja propadejo. Ta so v lasti zadružnikov. Kaj bo ustvarjal in prodajal (katere proizvode ali katere storitve)? . Prvotna podjetja so imela za cilj (= poslanstvo) samo dobiček. s katerimi so pokazala.Kako bo potekal nadzor poslovanja? .Zbiranje denarnih in drugih stroškov (Kdo bo dal denar.ne more iti vsak za košarkarja ali manekena .Komu pripada izid poslovanja? .5. tudi dobro mnenje o podjetju nekaj šteje (vrednost podjetja se na borzi veča)) --. Po 1930 pa so si naložila še druge cilje.Ali imamo na voljo potrebne kadre (= zaposlence)? .11.Kakšne bodo pristojnosti pri nakupih in prodaji? (do kolikšnih zneskov lahko nekdo podpisuje) . 54) * Preden podjetje nastane. ki po teh poslovnih učinkih povprašujejo in so plačilno sposobni (lačnim Afričanom nima smisla prodajati hrane. ki omogoča ustvarjanje teh poslovnih učinkov? (brez tehnologije imunske zaščite.) ..25 . Ni nujno..4 NASTAJANJE IN DELOVANJE PODJETJA (str. ki hkrati tudi delajo. zato da ljudje v tistem okolju lahko živijo bolj polno. podpiranje kulture).

56) Nosilec podjetništva je lastnik podjetja ali pa družba lastnikov (v slednjem primeru je potrebno določiti ravnatelja (=predsednika uprave)).Premoženje družbe je ločeno od premženja osebkov ki jo sestavljajo 3. podjetje pa po zakonodaji ne more obstajati brez lastnika (družbe lastnikov ali posamičnega lastnika).5 ODNOS MED DRUŽBO IN PODJETJEM (str. ki so v lasti družbe (ne pripadajo podjetju ampak lastnikom podjetja).srednja . zgradbe.država .Proizvajalna . vendar pa se jih družba še vedno ne lasti). Podjetje pa tvorijo premoženje in ljudje.potrošniki 3. denar. oprema…) je v lasti družbe.Trgovinska .26 . Vse kar je v podjetju ni v lasti družbe (zaposlenci so dolžni delati. Družba je pravna oblika lastnikov.5.6 VRSTE DRUŽB (KOT LASTNIC PODJETIJ) PRI NAS (str.odločilnega pomena je človek (frizerski salon) . ki ima podjetje v svoji lasti. Samo premoženje (delnice. Družba lahko obstaja brez podjetja.Trgovinska \na drobno \na veliko Delitev glede na prevladujoči proizvajalni tvorec: .odločilnega pomena je oprema (jedrska elektrarna) Delitev glede na velikost podjetij: . ne pa izidi gospodarjenja. * Razlike med družbo in podjetjem (na ustnem je treba znati 2 od 4) .majhna .velika Delitev odjemalcev: . Družbo in podjetje povezuje skupno gospodarjenje. 57) .druga podjetja . Družba ni isto kot podjetje.5.Storitvena Delitev znotraj dejavnosti: Proizvajalna \proizvodnja hrane \proizvodnja pnevmatik .Družba je ločena od osebkov ki jo sestavljajo .Poznamo več vrst podjetij: Temeljna delitev: .

bo ta enota zelo slabo poslovala in bi jo morale druge organizacijske enote preživljati. ki je v procesu privatizacije prodajala svoje delnice na javnem trgu.Gospodarska interesna združenja – Nimajo namena ustvarjati dobiček. kolikor imamo denarja v delnicah. . Potem mora pa ta uveljavljati svojo terjatev do ostalih lastnikov. Da bi podjetja imela nadzor nad tem. da bi se šli kapitaliste. Delničarji odgovarjajo za obveznosti družbe (ta odgovarja za obveznosti podjetja) samo s premoženjem. ki se spušča v poslovna razmerja z drugimi mora biti pod nadzorom. Včasih jim dajo tudi pravna pooblastila.Javno podjetje in javna družba ni eno in isto. Najhujša je oblika neomejene solidarne odgovornosti. da vlagajo v podjetje.združena velika podjetja.D.Družba z neomejeno odgovornostjo (D. do katerih . ki jih ima v lasti dodeljuje denarna sredstva. 60) Podjetja ne morejo biti izolirana. Vsak.D. Če bi recimo imeli delnice v Krki.D. ampak pospešujejo dejavnost svojih članov. . *. . ki odgovarjajo za obveznosti družbe samo s premoženjem vnesenim v družbo.Holdingi – združena velika podjetja. Na dnevni bazi pa ne posega v podjetja. \komplementarje – ti odgovarjajo tudi s svojim osebnim premoženjem. ki so v njegovi lasti. ustanavljajo znotraj podjetja profitne centre (=poslovno izidne enote). . več pa ne.Delniška družba (D. Tu upnik (v primeru. Podjetja spremljajo poslovanje vsakega profitnega centra. Predvsem s tem.) (priljubljeno vprašanje na izpitu) – Pri tej družbi imamo 2 vrsti lastnikov: \komanditiste – tisti lastniki. Veliko podjetje obvladujejo podjetja. se vzame tudi delež osebnega premoženja lastnikov.O.Komanditna delniška družba (K. vnešenim v podjetje. Lastniki so tudi tu odgovorni samo s premoženjem.Družba z omejeno odgovornostjo (D. da so vsi lastniki znani. Javna družba je pa tista. bi mi izgubili največ toliko. V registru je določeno. Javna podjetja opravljajo javne službe (Elektrogospodarstvo Slovenije.5. komunalno podjetje). ki so v njihovi lasti (Mercator). Tak je recimo časopis Delničar. je ponavadi obvezan to prodati ostalim lastnikom. Poznamo 3 oblike povezovanja podjetij: .N. 3.27 . V podjetju je 10% lenuhov. ki so v njegovi lasti. ki imajo v lasti podjetja: .O. S temi delnicami dobijo pravico do upravljanja.Koncerni .O. Vplivajo na dnevni bazi na podjetja. To zato uživa večje zaupanje na trgu. da so lastniki bordelov. Ljudi spodbuja k temu. Če se ti lenuhi organizirajo v organizacijsko enoto. Če hoče kdo prodati svoje premoženje.7 POVEZOVANJE IN ČLENJENJE PODJETIJ (str. ki so ga vnesli v podjetje. . Lastnik je dnevno navzoč.) – družba. Zaradi tega se povezujejo ali pa členijo na manjše enote. ta pa bi naredila genocid in bi bila prisiljena plačati poravnavo. kot če komplementarjev ne bi bilo. kako poslovne enote znotraj podjetja delujejo. To ustvarja videz zanesljivega podjetja. da dolgov ni mogoče poravnati s sredstvi podjetja) pride h kateremu koli lastniku in mu pobere celo premoženje. Potem z menjavo ravnateljev teh v podjetjih. v kateri imajo lastniki delnice. S tem lastniki lažje prepričajo ljudi.) – tu gre ponavadi za manjše število lastnikov. Po potrebi so vsi znani samo sodišču in policiji. Taka podjetja uživajo večje zaupanje na trgu. ker hočemo imeti čimbolj pravno državo. To omogoča duhovnikom. Obravnavali bomo 5 najbolj tipičnih vrst družb. To pa zato. Komandistom se namreč njihov vložek v podjetje ne zdi več tako tvegan. Vpis v register podjetij.) – vsi lastniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. da podjetjem. Če podjetje iz svojega premoženja ne more poravnati vseh obveznosti.Tiha družba – tu ni nujno. kdo lahko podpisuje pogodbe.

ki jim prodaja kruh v njegovi okolici (ni potrebe. mora imeti svoje lastno premoženje.Število ljudi \mikro – do 10 ljudi \majhna – do 50 ljudi \srednja – od 50 do 250 ljudi \velika – nad 250 ljudi . ker so ljudje. Ti podatki naj bi bili v prihodnosti dostopni vsakomur (do sedaj je lahko do njih prišel le tisti.Skupina mora biti pravno umeščena (družba z omejeno odgovornostjo. da se bo lahko prilagajalo izzivom na trgu.8 VELIKOST PODJETIJ (str. * Podjetje je optimalne velikosti ko sta čimbolje izpolnjena 2 pogoja: .Ustanovitev neke pravne osebe mora biti omogočena z zakonoma ali statutom. da je njegova prodajna mreža razvejana po celem svetu (za realizacijo .Pravna oseba mora biti ločena od ljudi. 220 000 v velikih podjetjih Sestava zaposlenih ljudi se je bistveno spremenila.28 . . ki jo sestavljajo .Čimmanjši stroški na enoto poslovnega učinka Naša zakonodaja loči podjetja v: . V njih je možno napredovanje.Premoženje \velika – več kot 2 000 000 000 1989 je bilo pri nas zaposlenih 930 000 ljudi. Majhna podjetja so prožna.Skupina ljudi. ki tvori pravno osebo. * Da se lahko skupina ljudi združi v pravno osebo morajo biti izpolnjeni 4 pogoji (znati je treba 2): .5. ki je imel do njih upravičen interes). 500 000 v velikih podjetjih.Majhna . družba z neomejeno odgovornostjo…) 3. 1999 je bilo pri nas zaposlenih 630 000 ljudi. Izrabljajo tehnološko tehnične dosežke. 61) Ko ustanavljamo podjetje.Velika Kam kakšno podjetje spada lahko določimo z več kriteriji: .zneskov. se štejejo podjetja kot velika (zavarovalnice. Na najboljšo velikost podjetja vplivajo tržni (v pekarni je dovolj.Srednja . če je samo eden zaposlen. želimo imeti tako velikost.Če so v lasti koncernov. Večji del zaposlenih je bilo leta 1999 predvsem v mikropodjetjih (do 10 ljudi). ki je ločeno od premoženja članov . Velika podjetja lahko pretakajo veliko denarja na prava mesta.Čimhitrejše prilagajanje spremembam na trgu . banke) .

29 .na drobno – posredujejo med trgovinami na debelo (lahko tudi direktno med proizvajalci) in potrošniki. V Jugoslaviji je bilo preveliko število velikih podjetij.te bi bilo potrebnih več zaposlenih))) in tehnični (skupina petih ljudi se ne more iti avtomobilske industrije) dejavniki. kje to lahko dobimo) in kreditno (omogočajo plačevanje na kredit) vlogo.na veliko = na debelo – posredujejo med proizvajalci in trgovinami na drobno. 63) Najpomembnejša delitev podjetij je na: . Kuhanje kosila je proizvodnja. Metalka je posredovala prodajo pločevine drugim podjetjem. če ima stalno zasedene vse sobe.4 3. Podjetja za trgovske storitve se ločijo od trgovinskih podjetij. 3. gradbeništvu… predelovalne dejavnosti) Industrijska podjetja delajo v velikem obsegu. posredujejo in prodajajo storitve. a) Posredujejo tako. * Trgovinska podjetja opravljajo tudi svetovalno (v trgovini nam povejo. kultura. Od proizvajalnih podjetij se razlikujejo po tem.11. kjer je proizvodnja razdrobljena. – to predavanje manjka Izpiski iz knjige – izdaja 2005 do poglavja 5. prodaja pa zahteva velike količine. gozdarstvu. ki jih je treba prodati (če jih ne prodamo ima tako storitveno podjetje izgubo). ki prodaja kvalitetna jabolka. c) Delujejo tam. kjer je potreba po dopolnjujočem blagu. poraba pa zahteva enako kakovost. da imajo na razpolago neke zmogljivosti. . čeprav pri nas v tem obdobju ne raste. Prodajanje pijač v baru je trgovina. kamnoseštvu – primarne = ekstraktivne dejavnosti (delajo neposredno s plodovi zemlje). ki opravljajo. kmetijstvu. katera roba je bolj kvalitetna). vino letnika 1983 se prodaja bolje kot letošnje vino) razlike. Delajo po načrtu. Tempo narekuje oprema.6 POSLOVNI PROCES (str. --. Ni potrebno. . Delajo iz glave. da premoščajo prostorske (uvažanje nafte) in časovne (solato jemo tudi pozimi. Izbira velikosti je pomembna za podjetje in za celotno gospodarstvo. RTV) Obstajajo pa tudi storitvena podjetja. Na drevesih so jabolka različnih vrst. Obrtna podjetja delajo v malem obsegu. b) Trgovinska podjetja delujejo tam.Trgovinska – posredujejo med proizvodnjo in porabo. Podjetja za trgovske storitve pa niso nikoli lastniki blaga.5. Kupec mora biti pri trgovini na debelo znan.Proizvajalna – tista ki proizvajajo in prodajajo proizvode (srečujemo jih v rudarstvu.Storitvena V to kategorijo spadajo predvsem zavodi (šolstvo. kjer je pri proizvodnji blago neenake kakovosti. Tempo narekuje človek. Trgovinska podjetja morajo vedno kupiti blago in s tem postati lastnik blaga ter ga prodati naprej.11. da lahko ta naredi par ton čaja. informacijsko (če v eni trgovini nimajo nečesa nam povejo. To so tista. d) Delujejo tam. V športnih trgovinah se da kupovati različno športno opremo. da je kupec znan (v nekaterih primerih sicer je (zdravila na recept v lekarnah)) . Ko hotelska podjetja oddajo prenočišče je to storitev. 69 izdaja 2005) . proizvodnjo in trgovino. Imamo različne vrste trgovinskih podjetij: . Zelišča proda Drogi. Nekatera od storitvenih podjetij opravljajo storitve. zdravstvo.2. Za hotel je idealno. Slaba jabolka ne moremo prodati trgovini.9 VRSTE PODJETIJ (str.

skupna politika prodaje.funkcija ravnateljevanja (management) . koncernov. delitev trga) .storitve .potem preneha obstajat) karteli (med podjetji iste panoge. blago). statistiko arhiviranje. deleži v podjetjih) Nekatere pojavne oblike trajnejšega poslovnega sodelovanja (poleg: poslovnih skupnosti.3 (stran 70 izdaja 2005) Poznamo še: Temeljne informacijske funkcije: . ki določa njen poslovni proces.funkcijo obravnavanja podatkov o prihodnosti (načrtovanje) .funkcija upravljanja (governance) .delovni predmeti . * Temeljne poslovne funkcije (delni poslovni procesi) . 71) 4.delovna sredstva . Ta dejavnost je v trenutku opredeljena in se lahko širi oz oži. interesnih združenj. na katere je zlasti v procesu prodaje vezano pridobivanje prihodka v njegovem okviru dohodka in dobička združbe. * Prvine poslovnega procesa (=potrebni proizvajalni tvorci) PPP: .funkcijo analiziranja ali preučevanja podatkov …. holdingov): skupna vlaganja (obsežnejše naložbe – raziskave) konzorciji (povezovanje zaradi določene naloge.nabavna ali nakupna .finančna Soodvisnosti temeljnih poslovnih funkcij Slika 3.prodajna .Vsaka združba se ukvarja s povsem določeno dejavnostjo. Organizacijske funkcije: .delovna sila Poslovni proces združbe opredelimo kot tisti del njenega delovanja.30 .funkcijo obravnavanja podatkov o preteklosti (knjgovodenje.funkcijo nadziranja obravnavanja podatkov (revidiranje) . enotne cene. v katerem v blagovno-denarnih in čistih finančnih razmerjih nastopajo prvine poslovnega procesa. storitve.tehnična . pridelki.funkcija izvajanja 4 POSLOVNO SODELOVANJE (str. skupne raziskave in razvoj tehnologij) finančno sodelovaje (oblike dolgoročnega financiranje –finančni najem.1 OBLIKE POSLOVNEGA SODELOVANJA (str.. da bi bili ob njihovem združevanju ustvarjeni tisti poslovni učinki (izdelki.kadrovska . 72 izdaja 2005) Oblike poslovnega sodelovanja podjetij: prodajno in nakupno sodelovaje (povezovanje za pridobitev ugodnosti –večja količina) proizvajalno sodelovaje (soproizvajalska ali kooperativna razmerja.ustvarjanja poslovnih učinkov ali proizvajalna .) .

18. potem je bolje kupiti novo delovno sredstvo.oprema . sadovnjaki) zgradba .1 VRSTE DELOVNIH SREDSTEV (str. preperevanje…) Obnavljanje DS se splača do ekonomske omejitve.osnovna čreda .zgradbe .- sindikati (to NISO sindikati delavcev) čvrsta oblika kartelov.1 PRVINE. * Vrste ekonomske neprilagojenosti delovnih sredstev. premoženje) Grafoskop lahko nastopa kot prvina poslovnega procesa.zgolj ustvarjajo okolje potrebno za poslovni proces oprema .11. 77) 5. 77) 5. koliko premoženja ima fakulteta v tem trenutku.. SREDSTVA IN DELO (str. Potroški delovnih sredstev: Fizično obrabljanje (sodelovanje pri proizvodnji določenih proizvodov ali opravljanju storitev – odvisno od intenzivnosti sodelovanja v PP) Fizično staranje (delujejo naravne sile – rjavenje. sindikat prevzema prodajo PU --. inventar. ker ga potrebujemo za predavanja.. naprave. kot ena izmed PPP ni enako kot sredstva oz. orodje.vstopa v poslovni proces kot posrednik med človekom in delovnimi predmeti Za industrijska in obrtna podjetja je najpomembnejša skupina delovnih sredstev oprema (stroji. tehnična zastarelost (na trgu se pojavi se sodobnejše sredstvo od dosedanjega) gospodarska neustreznost (neugodne spremembe pri drugih prvinah poslovnega procesa – zmanjka rude v rudniku) . 5.2 POTROŠKI DELOVNIH SREDSTEV (str. če opazujemo. sredstva oz premoženje pa opazujemo z vidika določenega trenutka (v trenutku opredeljiv pojem). Ali pa kot sredstvo. prva ura--5 GOSPODARJENJE S PRVINAMI POSLOVNEGA PROCESA (str. 78) Vstopajo v poslovni proces le s svojimi lastnosti  v poslovnem procesu ne spremenijo svoje oblike.2.2. * Prvine poslovnega procesa opazujemo z vidika nekega obdobja (v obdobju opredeljiv pojem).31 . (Delovna sredstva.2 DELOVNA SREDSTVA (str.) 5.zemljišča . 77) Ločiti je potrebno med prvinami poslovnega procesa in sredstvi.dolgoletni ali večletni nasadi (vinogradi. 77) * Pet temeljnih skupin oz vrst delovnih sredstev (DS): .

Tu se srečujemo z dvema pojmoma: .fakturna cena .2.z nakupom (večinoma) Pri nakupu nabavno vrednost delovnega sredstva (amortizacijsko osnovo) sestavljajo: .3 ZAGOTAVLANJE DELOVNIH SREDSTEV ZA POSLVONI PROCES IN AMORTIZIRANJE (str.zbiranje denarnih sredstev iz naslova prodanih in že plačani poslovnih učinkov za nakup novih delovnih sredstev (amortizacijska sredstva) Poleg nabavne vrednosti (amortizacijska osnova) moramo poznati še dobo koristnosti in metodo amortiziranja.2. Posledica je amortizacija delovnega sredstva. ki se na ustnem izpitu sprašujejo) 5.32 .Izbrana metoda amortiziranja .na podlagi daril .Doba koristnosti delovnega sredstva (včasih se je za to uporabljal izraz "življenjska doba") Obstaja več načinov izračunavanja amortizacije.4 FUNKCIJSKO ALI OBRABNO IN ČASOVNO AMORTIZIRANJE (str.prenašanje vrednosti delovnih sredstev na poslovne učinke . Konec izpiskov iz knjige – izdaja 2005 * Proces amortiziranja delovnih sredstev lahko opazujemo v treh smereh: .2.5 POPRAVILA IN PREUREDITVE DELOVNIH SREDSTEV (str. ki manjkajo.stroški postavitve oz. ki poteka v treh stopnjah: .Amortizacijska sredstva . 92) Delovno sredstvo je uporabno v okviru delovnega procesa takrat. 79) Pridobivanje delovnih sredstev: .v dogovorjenem kombiniranju ali združevanju delovnih sredstev . zakupom .Doba trajanja DS (določena z rokom njegovega delovanja) – tehnično primernost nadaljnje uporabe Doba koristnosti ali gospodarne uporabe (določena z rokom koristne uporabe) – ekonomsko primernost nadaljnje uporabe 5.z najemom oz.zbiranje denarnih sredstev za nakup podobnega/boljšega delovnega sredstva 5. je to potrebno ponovno usposobiti za delovanje.kot prenašanje vrednosti delovnega sredstva na poslovne učinke (stroški amortizacije) . montaže delovnega sredstva Amortiziranje – postopno prenašanje vrednosti delovnih sredstev na poslovne učinke. (Do tu je bil le pregled prejšnjih predavanj. kadar ni pokvarjeno.Nabavna vrednost delovnega sredstva = amortizacijska osnova . To so v bistvu samo poudarki.zmanjševanje vrednosti delovnih sredstev (amortizacijski odpis) .stroški dostave delovnega sredstva .z izdelavo v lastni delavnici .Amortizacijski odpisi – zmanjšuje se vrednost delovnega sredstva . Ko se zgodi okvara delovnega sredstva.Stroški amortizacije . 82) Za izračunavanje stroška amortizacije potrebujemo 3 stebre .

obveznice.11. potem zbrana sredstva amortizacije ponavadi zadoščajo zato. 92) Pojem naložbe je širši od pojma naložba v delovna sredstva. ko kupimo delnice.Mala = tekoča popravila = tekoče vzdrževanje . večji diski…) – nova bruto naložba Ponavadi je denarja za naložbe premalo.33 . če ta ne prehajajo v preureditev. ki bo proizvajala poslovne učinke. V praksi poznamo samo mala popravila in preureditve. Namen preureditev je.Glede na to. naložimo denar v zaloge nafte Naložbe v delovna sredstva so izjemnega pomena za sposobnost gospodarstva in države (kaj bo ta s svojimi delovnimi sredstvi sposobna narediti). Naložbe v delovna sredstva razlikujemo po različnih vidikih: . je denar. Pri preureditvah moramo namreč povečati vrednost delovnega sredstva (spremeni se amortizacijska osnova) v postopkih krepitve vrednosti delovnega sredstva. --. zato se je treba odločati pametno.Glede na to kakšen vpliv imajo na zmogljivosti delovnih sredstev poslovnega sistema = posledice naložbe \nadomestne (kupimo po zmogljivostih enako delovno sredstvo kot smo ga imeli prej \nove (povečamo zmogljivost delovnih sredstev) Če se podre staro hišo v LJ in se zgradi poslovne prostore. Če se zmotimo pri naložbi. bo mogoče kvadratura enaka kot prej.Velika = investicijska popravila = naložbeno vzdrževanje Stroške malih popravil lahko takoj vključimo med stroške določenega obdobja. ki smo ga vložili "zamrznjen".Preureditve (adaptacije konstrukcije…) S popravili dosežemo (namen popravil je). Če pravilno naložimo denar v delovna sredstva (v pravo opremo. drugače pa kot zelo slaba. kjer se moramo odločiti za nujne naložbe. da je delovno sredstvo sposobno delovati tako kot pred okvaro. Tem se ne moremo izogniti. ki jih bomo z lahkoto prodajali doma in v tujini z dobičkom) je taka naložba dobra.6 NALOŽBE V DELOVNA SREDSTVA (str. . da se kupi močnejši računalnik (več spomina. da izboljšamo delovno sredstvo (večja funkcionalnost. Tu pa obstaja tudi vmesna stopnja. vložiti pa je bilo treba precej denarja – nadomestna neto naložba. Pri velikih popravilih je vprašanje.2006 druga ura--5. O naložbah govorimo tudi takrat. iz katerih sredstev smo zbrali denar zanje (glede na vir sredstev) \kosmate = bruto naložbe (če pretvarjamo zbrana amortizacijska sredstva v obliko delovnih sredstev) \čiste = neto naložbe (kadar zberemo denar za naložbe iz dobička prejšnjih let = del dobička vlagamo v naložbe) . Lažje je namreč prikazati nek izdatek kot strošek (lažje se ga odobri) kot pa naložbo.Popravila . Stroške tega je potem potrebno prevaliti na druge poslovne učinke. Če se kupi računalnik (novejši računalniki so bolj sposobni).17.. večja hitrost delovanja…) Popravila ločimo na: .2.

Če nas obišče inšpektor za varstvo okolja in vidi škodljive odtoke v reko. Naložba. do katerega ga je potrebno zgraditi. Seštevke teh primerjamo z nabavno naložbeno vrednostjo delovnega sredstva. ker je praktično ne moremo natančno predvideti. Vendar pa ni vseeno. je dejansko boljša. do katerega je potrebno namestiti čistilno napravo – nujna naložba Če nas obišče predstavnik zavarovalnice. da moramo preiti iz statične metode na dinamično metodo. Če imamo pa dovolj denarja pa vložimo v vse naložbe. potem bo prekinil delo na tej opremi dokler ne bomo zagotoviti potrebnih varoval – naložba v ta varovala je nujna. kajti brez te naložbe se nam lahko ustavi celotna proizvajalna linija. da zajamemo dohodke iz dobička in amortizacija po vseh letih delovanja delovnega sredstva. To je najlažja možna naloga. kar bomo dobili čez 3 leta. ki jih v določenih letih pričakujemo. v katerem je naložba). Druga prednost je. Dobimo primerljive denarne vrednosti. ki deluje 4 leta in ima vračilni rok naložbe 3 leta – če bi delali po prvi metodi. da zavaruje opremo in prostore in vidi da tovarna nima požarnega zidu. Metoda za izračun vračilnega roka ima dve pomanjkljivosti (ki jih druga metoda odpravlja – količnik razširjene donosnosti nima teh napak). ki nam bodo prinašali dobiček in amortizacijo) ali pa iz finančnega vidika (tu gre za tokove denarja – predpostavljamo.5 leta. Če imamo znesek x in je obrestna mera na trgu 1. kot naložba.5 in razobrestujemo znesek za obdobje treh let. Na ta način prevedemo vrednosti iz vseh let na vrednost tekočega leta. če ne se zavarovalna premija poveča – nujna naložba Če nam po nujnih naložbah ostane še kaj denarja. potem denarja ne bi optimalno vložili.Če strojno tovarno obišče inšpektor za varstvo pri delu in vidi nevarne naprave. ali dobimo določen znesek čez 3 leta ali čez 5 let.34 . . Tu se pojavita dve metodi (= sodili). 15% študentov je ne zna rešiti) Na sodila lahko gledamo iz gospodarskega vidika (gledam dogodke. Odločimo se za tisto naložbo. To delamo z dinamičnim pogledom na naložbe (metoda. ki deluje 10 let in ima vračilni rok naložbe 3. bo dal rok. Treba je namreč upoštevati vpliv obrestne mere. ki jo pri tem uporabljamo se imenuje Aktualizacijska metoda.Vračilni rok naložbe – če imamo 5 možnih naložb. bomo izbrali tisto.5. Naložba prinaša pričakovani donos v obliki dobička in amortizacije 5 let. Statična metoda je takrat. da je ta znesek danes vreden samo 87% tistega. bo dal rok. (Izračun vračilnega roka naložbe se lahko pojavi na izpitu (primer take naloge je v knjigi). ki se bo čimprej povrnila v obliki dobička. da se je denar dejansko pojavil iz delovanja določene naložbe). . ugotovimo. kjer prevajamo vrednost bodočih donosov na sedanjo vrednost (v letu. ko vzamemo zneske. ki nam bodo prinesle poslovne učinke. Razmerje med naložbeno vrednostjo je 150 denarnih enot / 100 denarnih enot = 1. ki imajo količnik večji od 1.Količnik razširjene donosnosti Prva prednost tega postopka je. postopek za to pa Diskontiranje = razobrestovanje). po katerih presojamo. Za inflacijo predpostavimo da deluje na vse enako (in jo zato lahko zanemarimo). ki ima največji količnik. se začnemo odločati o naložbah. Naložbe v delovna sredstva imajo poleg vidikov vira sredstev in posledic naložbe tudi vidik povezave z okoljem. Ta metoda recimo ne upošteva različne vrednosti denarja tekom let (ne upošteva inflacije). katera naložba je bolj ugodna: .

kupljene surovine Surovinske dejavnosti so tiste. bi to povečalo obisk Petrolove črpalke – dopolnjujoči soodvisnost.Reprodukcijski material Če kupujemo čipe za računalnike. 97) Pri delovnih predmetih lahko porabo točno ugotovimo (pri delovnih sredstvih smo jo lahko samo ocenjevali). Primer: Gradnja slovenskih avtocest se bliža koncu.Lastna nedokončana proizvodnja Ko procesi potekajo dlje. ki bo zmanjšala učinke naše naložbe potem govorimo o substitucijski = tekmovalni soodvisnosti. Tem delovnim predmetom rečemo surovine. 97) 5. premog) Ko kupujemo delovne predmete od dejavnosti. ki delajo z naravo. Če delovni predmet v nekem časovnem intervalu ni skladiščljiv. . Surovine so torej to kar proizvede kmetijstvo. Če imamo v okolju naložbo. se delovni predmet v obdobju tega časa imenuje lastna nedokončana proizvodnja. . rude… . Čim jih posekamo in pripeljemo na žago so to že surovine. Naložba v Schellovo črpalko bi znižala donos naložbe v Petrol – tekmovalna odvisnost.1 VRSTE DELOVNIH PREDMETOV (str. Če imamo v okolju naložbo. Problem je. Pri delovnih predmetih ni možnosti najema. ki stojijo v gozdu. Tu končujemo z obravnavo prve prvine poslovnega procesa in prehajamo v obravnavo druge prvine. lovstvo. Bistvo delovnih predmetov v poslovnem procesu je da se spremenijo. 5. da je cena enakih delovnih predmetov lahko različna (na primer zaradi prevoza). plina. ribištvo… Od surovinskih dejavnosti kupujemo delovne predmete. Po tem pa dobi pravico za postavitev črpalke 500 metrov pred Petrolom. Recimo da Petrol dobi lokacijo za bencinsko črpalko. . ki jih bomo še spremenili.Naravne snovi To so na primer drevesa. na isti strani ceste.Kupljena energija (plin. *Vrste delovnih predmetov (znati je treba pet od enajstih) .Ustvarjajo okolje (to delajo predvsem zemljišča in zgradbe) . Na Petrolovi črpalki ne bodo prodali toliko bencina. Delovni predmeti se v tem primeru imenujejo reprodukcijski material. kaj se v okolju dogaja z drugimi naložbami. Če bi Mercator za Petrolom zgradil nakupovalno središče.Treba je gledati. Pri delovnih predmetih je ravno obratno. Primer naravnih snovi je tudi nahajališče vode. kot bi ga sicer. gozdarstvo. ki se neposredno spopadajo z zemljo. . ki bo povečala učinke naše naložbe potem govorimo o komplementarni = dopolnjujoči soodvisnosti.3 DELOVNI PREDMETI (str.35 . še Schell.3. jih kupujemo od predelovalnih dejavnosti. nafte.Z njimi ljudje s svojo delovno silo delujejo na delovne predmete Dobro je. če se značilnosti delovnega sredstva v teku poslovnega procesa ne spreminjajo. Delovna sredstva opravljajo dvoje vlog v poslovnem procesu: .

Tisti. to načeloma ne bo vplivalo na kvaliteto izdelka. Pametna poraba pomeni. Tak je na primer avtomobilski volan. da bi se delovni predmeti v popolnosti in pametno porabili. ki se jih da prodati le po bistveno nižji ceni ali pa se jih sploh ne da prodati. ki bodo samo vgrajeni v končni izdelek. Delovni predmeti so zato načeloma porabne snovi. se imenuje nepotrebni odpadki. * Odpadek je tisti del delovnega predmeta. ki se bodo v prihodnje še spremenili (deska). Če je odpadka 10% je izplena 90%. Tisto. pa s svojo kakovostjo ne vplivajo na kakovost izdelka. --. .24.Polizdelki Delovni predmeti. ki vstopajo (=glavni material = glavne surovine) s svojo kakovostjo vplivajo na kakovost izdelka (črviv les -> slaba miza). nekateri pa ne.Pridelki V kmetijstvu.2 --. da bi delovna sredstva čim bolje in čimbolj pogosto sodelovala (zato imamo delo v treh izmenah) tudi hočemo.11.18. . Pri izgubi govorimo o odpadku in izmetu. Pri tem se dela škoda.36 . Isto velja za model odlitka v livarnah (tudi ta ne vstopa v delovni predmet višje stopnje predelave). koliko nas stane sodelovanje delovnih predmetov pri poslovnih procesih imamo . ki ne preide v naslednjo stopnjo predelave. ki pa ne vstopajo (pomožni materjal). Pri ugotavljanju.Sestavni deli Tisti delovni predmeti. ker se jim po obdelavi vrednost poveča. Tako kot hočemo.11.V metalurški peči rudi za časa taljenja rečemo lastna nedokončana proizvodnja (če bi jo vzeli iz procesa bi s tem naredili škodo) . kar je več.Trgovsko blago Tudi to je delovni predmet ker nanj delujemo (ga zavijemo in prodamo kupcu). Normativa porabe – koliko odstotkov snovi je potrebno prenesti v naslednjo fazo. Tisti. tistih ki z njimi delajo) je. Če je papir v pisarnah slabše kvalitete. Delovne predmete kupimo in jih porabimo. O tehnoloških odpadkih govorimo takrat. Odpadek je nasprotje od izplena. . saj potrebujemo za isti produkt več materiala kot konkurenca. Nekateri od delovnih predmetov snovno vstopijo v delovne predmete višje predelave (hrast recimo vstopi v hrastovo mizo). da se delovni predmeti ustrezno spremenijo.2006 prva ura--- OVREDNOTENJE POTROŠKOV DELOVNIH PREDMETOV (str. Izmet povzroča večjo škodo kot odpadek. Dobre firme imajo večji normativ porabe. ker smo pri izdelavi uporabili tudi druge prvine poslovnega procesa. * Izmet so premalo kakovostni izdelki.Rezervni deli .Dokončani izdelki V industriji in obrti. da snov delovnega predmeta preide v naslednjo stopnjo predelave s čim manjšo izgubo. Naloga delovnih predmetov (oz. Za razliko od delovnih sredstev pri delovnih predmetih nimamo najema. ki ga tovarna proizvaja. 98) Pri delovnih predmetih gre za porabo. . ko noben na svetu ne zna narediti iste stvari z manj odpadki.2005 druga ura--5.3.

olajševalno okoliščino. Porabo delovnih sredstev smo samo ocenjevali = domnevali. Pri njih nismo imeli natančnega izračuna koliko se je delovno sredstvo v enem dnevu potrošilo. Pri delovnih predmetih pa točno vemo koliko smo jih porabili. Vendar pa se pri ovrednotenju te porabe srečujemo tudi z določenimi problemi. Delovni predmeti iste vrste, ki jih porabljamo nimajo vedno enake nabavne cene (nabavna cena delovnega predmeta obsega fakturno ceno dobavitelja, stroške transporta in stroške carine). Cene iste vrste delovnih predmetov se razlikujejo od obdobja do obdobja. Če so bili delovni predmeti iste vrste kupljeni po različnih cenah se postavlja vprašanje, po kateri izmed teh dobavnih cen ovrednotiti porabo materiala delovnih predmetov, ki smo jih dali iz skladišča v proizvodnjo. Pojavljajo se 3 domneve s 4 metodami. Domneve: 1. Vsaka enota v zalogi istega materiala v skladišču je povprečen predstavnik te zaloge. Ta domneva vodi k dvema metodama: - metoda drsečih povprečnih cen (primer za to je v knjigi str 98) (Če bo na pisnem izpitu naloga te vrste, bo imela okoli 10% točk, ker je zelo lahka) - metoda stalnih (= planskih = načrtovanih) cen z odmiki V resničnem življenju gre za pomembno razliko med tema dvema metodama. V prvem primeru spremljamo dogajanje na trgu v vseh delih podjetja. V drugem delu pa popolnoma zanemarimo, da se dejanske tržne cene spreminjajo. Vse kalkulacije (izračun cene izdelkov in stroškov izdelkov), ki bodo narejene iz teh delovnih predmetov izhajajo iz tega, da smo dobili izdelke po x denarnih enot. To rešimo tako, da na vsake toliko časa izračunamo odmike, ki so nastali in na ta način dobimo pravilne podatke. Nevarnost uporabe čudnih planskih cen je v tem, da prodajamo izdelke narejene iz teh delovnih predmetov po prenizkih cenah. Informacije, ki jih dobimo s temi izračuni nas lahko napačno usmerjajo v našem delovanju. Zato je uporaba metode stalnih ali načrtovanih cen z odmiki logična samo v primeru, ko smo prepričani, da bo inflacija manjša od 5% (denarna valuta ne sme prevač nihati).

2. domneva: Metoda zaporednih (=tekočih) cen = FIFO = First In First Out Ko prihajajo zaloge delovnih predmetov v skladišče, prihajajo po določenem zaporedju in po določenih cenah. Pri tej domnevi predpostavljamo, da se bodo izdajali v skladišče po istem zaporedju kot bodo šli ven. Cene ki jih dobimo po metodi FIFO se imenujejo zaporedne cene. Delovne predmete, ki pridejo iz skladišča se obračunavajo po isti ceni kot smo delovne predmete iste vrste na zadnje dobili v skladišče. Ta metoda pride v poštev samo takrat, ko to kar dobimo v skladišče, porabimo po prvem tednu ali pa že po prvem dnevu. Izbira metode je pomembna, ker lahko pride tudi do 2% razlike v izkazovanju poslovnega izida. Zaradi tega je treba tudi napisati, katero metodo uporabljamo in se jo celo leto držati, da nas revizijska družba lahko nadzira. (Na izpitu je za izračunati ena metoda. Dodatno vprašanje pa je, da je treba iz izračunanih podatkov tudi napisati, koliko znašajo stroški delovnih predmetov (3/4 študentov ima s tem težave). To dobimo tako, da seštejemo vrednosti vseh delovnih predmetov ki gredo v proizvodnjo. * Vprašanje je lahko: Kako se imenujejo cene pri metodi FIFO? Odgovor: Zaporedne cene. 3. domneva: Metoda povratnih cen = LIFO = Last In First Out - 37

Ta metoda se uporablja pri izrednih dogodkih. Gostilničar ob izrednem dogodku (nogometna tekma) naroči večjo količino piva samo za namen te priložnosti. Končne vrednosti so pri FIFO drugačne kot pri LIFO. Pri računanju stroškov dobimo pa enake vrednosti po obeh metodah. Metode tehtanih povprečnih cen ni v knjigi, zato je tudi na izpitu ne bo. Tudi metod HIFO (High) in NIFO (Next) ne bo na izpitu (tidve metodi sta namreč prepovedani). 5.3.3 ZALOGA DELOVNIH PREDMETOV (str. 102)

Ko so skladišča polna so kupci zadovoljni, proizvajalci in prodajalci pa nezadovoljni. Zaloge delovnih predmetov nas stanejo. Delovni predmeti namreč zavzemajo neko površino in vsak kvadratni meter skladišča nekaj stane. Zato je idealno, če zalog delovnih predmetov nimamo. Tega si seveda ne moremo privoščiti, če nimamo zagotovljene absolutno zanesljive oskrbe z delovnimi predmeti. Če je oskrba lahko motena, si morajo podjetja zagotoviti zaloge, hkrati pa zagotoviti, da so te zaloge čim manjše. Najboljša zaloga delovnih predmetov je tista, ki je ni. To si lahko privoščijo samo velike tovarne, ki imajo svoje majhne dobavitelje tako strenirane, da jim dostavljajo potrebne količine delovnih predmetov ob katerikoli uri. Če se kakšen dobavitelj pregreši ga vržejo ven iz trga. * Obstajajo 4 dejavniki od katerih je odvisna količina zaloge delovnih predmetov (vse 4 je treba znati): - Količina dnevne poraba – Več kot porabimo, več zaloge moramo imeti - Število dni od naročila do prejema – Včasih je dobavitelj sposoben dobaviti delovne predmete v enem dnevu (rečni pesek). Včasih je rok dobave lahko tudi po več mesecev, vendar se s planiranjem v naprej lahko izognemo čakanju. Daljši kot je rok dobave, večjo zalogo si je treba narediti (če nimamo stalnih dobaviteljev). Idealno je, če ni zalog in je dobavitelj en sam. Vendar pa je tu zelo velik riziko (dobavitelju se lahko kaj zgodi). Če imamo več dobaviteljev imamo večje stroške (stroški usklajevanja). V praksi imamo ponavadi vsaj 2 dobavitelja. - Rezervna količina, ki mora zadoščati v primeru motenj. Če ni delovnih predmetov, nastane ogromna škoda. Motnje so: vreme, vojna, stavka carinikov, stavka prevoznikov. - Razmerje med stroški skladiščenja in stroški naročanja. Če se naroči samo en kos, je to izredno drago na en kos. Če pa naročimo 1000 000 kosov, pa je dobava poceni, vendar pa se nam ti kosi potem še dolgo časa zadržujejo v skladišču, kar pa stane. 5.4 STORITVE (str. 103) Storitve se plačajo, usluge so zastonj. Storitve se ne skladiščijo. Nimajo materialne oblike. Ne moremo jih prijeti. Več kot 50% kosmatega domačega proizvoda predstavljajo storitve. --- 25.11.2005 prva ura --* Storitve lahko členimo v treh smereh: 1. SKUPINA - 38

- Tuje – če fakulteta plačuje Telekomu za telefon (storitev opravi enota izven združbe) - Pogojno lastne (še vedno jih moramo plačati) – če znotraj fakultete en laboratorij dela za drug laboratorij. Denar ne gre ven iz družbe. 2. SKUPINA - Kratkoročne – lahko jo uporabimo samo enkrat (let v Ameriko – če ga zamudimo, moramo kupiti novo storitev) - Dolgoročne – lahko jo uporabimo večkrat (patenti, licence, blagovne znamke) 3. SKUPINA - najpomembnejša delitev 1) Storitve, ki so neposredno vključene v izvajanje poslovnega procesa – tiste, brez katerih naš poslovni proces ne more potekati ali pa ne poteka normalno. \Bančništvo \Poštna storitev \Prevozniška storitev 2) Storitve, ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa (dolgoročna storitev) Neposredno pridobivanje znanja pomeni, da ga že drugi dan lahko uporabijo v svoji združbi. Če kupimo licenco za uporabo nekega patenta za določeno število let, lahko znanje iz te licence začnemo praktično takoj uporabljati. Podobno je pri odkupu patenta, kjer pridobimo pravico za avtorjeve iznajdbe. Tako je tudi z izobraževalnimi tečaji (jezikovni, računalniški, šola letenja…). Te storitve bi morali obračunavati takrat, ko jih dejansko uporabljamo. Zaradi poenostavljenega obračunavanja nekatere manj vredne storitve te vrste obračunavamo sproti (jih prikažemo kot stroške obdobja v katerem smo plačali tako storitev). Če se je uslužbenec naučil veščine in bo na Švedskem naš predstavnik 8 let, se bodo stroški tečaja obračunali v tekoče obdobje (v tisto leto, v katerem je potekal tečaj). Za storitve ki so dražje (recimo blagovne znamke, licence in včasih tudi patenti) pa je več možnosti. Če bi recimo hoteli poimenovati izdelek po svetovno znani osebnosti bi imeli naslednje možnosti: #Enkratno plačilo za neomejeno uporabo #Plačilo za neko obdobje (recimo za do 5 let) – to plačilo mi v tem obdobju Amortiziramo #Določena vsota na vsak prodan izdelek * Ugotovitev: Ne amortizirajo se samo delovna sredstva, ampak tudi dolgoročne storitve. 3) Storitve ki vplivajo na vzpostavljanje okoliščin potrebnih pri poslovnem procesu – na ravni družbe kot celote V celotni državi/družbi obstaja veliko dejavnosti, ki so potrebne da združbe (zlasti gospodarske) normalno delujejo. Potrebno je zagotoviti šolanje ljudi (ustanoviti je potrebno zavode, ki to delajo). Potrebno je zagotoviti zdravljenje ljudi (zdravstvene zavode). Potrebno je zagotoviti otroško varstvo – da lahko odrasli prihajajo v službo. Potrebno je skrbeti za red. Potrebno je ljudi predstavljati v tujini (to dela vlada). Tudi te storitve se plačujejo. Direktno sicer iz proračuna, ampak posredno pa to plačujejo davkoplačevalci. Brez teh storitev bi bilo delovanje podjetij moteno ali pa celo onemogočeno. Pri teh storitvah velja Solidarnostno načelo – tisti ki imajo več tudi več plačajo. 4) Storitve, ki omogočajo navzočnost (= prisotnost) sredstev potrebnih pri določenem poslovnem procesu Če nam zmanjkuje lastnega denarja, vidimo pa dobro poslovno priložnost, ki bi se nam odprla z nabavo neke opreme, se pokaže potreba po dodatnem denarju. Ta denar lahko dobimo kot posojilo banke. Za to posojilo plačamo Obresti. Obresti so strošek tovrstne storitve. Tudi zavarovalnina je strošek tovrstne storitve. Cena za storitve je ponavadi določena za enoto storitve. V določenih primerih, pa je cena določena za neko celoto storitev v konkretnem letu. To na primer delajo odvetniške pisarne, ko jih najame kakšna firma. Zahtevajo, da se jim za enoletno pripravljenost vnaprej nakaže recimo 2 000 000 SIT (na tak način si lahko zagotovimo izvajalca) - 39

5.Gospodarskem smislu – Naprej premišljena in ciljna človekova dejavnost v smeri ustvarjanja in pridobivanja poslovnih učinkov . Pri organizaciji proslave je podjetje imelo dve storitvi: moralo je najeti dvorano v Cankarjevem domu in moralo je najeti kulturni ansambel. da bo potrebno na leto narediti določeno število novih izpitov in na vsake nekaj let bo treba ponovno opravljati stare izpite. rekreacija.Psihološkem smislu – Zavestni napor človeka.Fiziološkem smislu – Poraba energije pri določenih gibih živega telesa . storitev. ki omogočajo.1 VRSTE DELA (str. izpopolnjevanje znanja. ki vpliva na vzpostavljanje okoliščin potrebnih pri poslovnem procesu 5. 104) V združbah poteka ustvarjanje poslovnih učinkov. . ampak v našem primeru je to tako. Odgovor: tuja. Zaradi tega bo podjetje po proslavi bolj ponosno. 104) Delo mi lahko obravnavamo v: . Če dobimo po sprejetju v službo prave izzive.40 . niso pa lastniki te. Poslovnega učinka ne bi bilo. Vedno pa nastopata obe obliki dela (razmerje ni nikoli 1:0 oz 0:1). da smo za določen čas najeli prostor. pa bo naše znanje v petih letih zastarelo. se bodo čez dve leti zaradi naše razvitosti za nas "tepli" na trgu delovne sile (zaradi naše razvitosti). Obnavljanje delovne sile je obnavljanje telesnih in umskih sposobnosti. Naša delovna sila se bo v tem primeru v največji možni meri uveljavila. če je to znanje. Primer: Podjetje praznuje 50 letnico svojega obstoja.Fizikalnem smislu – Premagovanje upora. Če pa stalno delamo monotono delo. * Delovna sila se v poslovnem procesu uveljavlja in razvija izven njega se pa obnavlja. da ti ljudje lahko opravljajo določene vrste dela. če ne bi bila vsebina poslovnega procesa tudi delo.V storitev v ožjem pomenu besede vključujemo praviloma storitve iz prve vrste (tiste storitve. kljub temu da je ne plačujemo po solidarnostnem načelu. Tudi pri nas bo prišlo do tega. Vprašanje: Uvrsti dovoljenje za gradnjo za primer ko takoj plačamo. potrebno pomoč in aktualno delo. da doseže določen cilj Prvina poslovnega procesa je tudi Delovna sila.5 DELOVNA SILA (str. V ta namen organizira proslavo v Cankarjevem domu. ki so neposredno vključene v izvajanje poslovnega procesa) iz druge (storitve. skupina). kratkoročna. ki delajo v združbi. ki smo ga na fakulteti pridobili pisano na delo v združbi. Storitve tretje vrste ne uvrščamo v pojem Storitve v ožjem pomenu besede. To je skrb za zdravje. Delovna sila so umske in telesne sposobnosti ljudi. ki ga usmerjeno telo opravi na določeni poti . Storitev ansambla sodi v tretjo skupino (ker je v druge 3 ne moremo uvrstiti). Vprašanje: V kateri dve od teh štirih bi razvrstili storitev najema prostorov in najem ansambla? Odgovor: S tem. ker tretja skupina ne sodi v storitev v ožjem pomenu besede. Pri delu včasih prevladuje poraba telesne energije (telesno delo) včasih pa umski napor (umsko delo). Delavci = tisti. smo omogočili prisotnost sredstev potrebnih pri poslovnem procesu (4. ki omogočajo navzočnost sredstev potrebnih pri določenem poslovnem procesu). ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa) in večinoma tudi iz četrte (tiste storitve. To je sicer huda izjema. 5. Z fakultetnim znanjem se lahko v združbi uveljavimo zlasti.

1. razgovori). Pri nekaterih poklicih se to zgodi hitro.Ekonomske Če nekdo dela v službi dalj časa.Odnos do dela Na posameznika vpliva več faktorjev. da bo imel bolj pozitiven odnos do dela. se mora tako on kot združba ravnati po pravilih igre. kot je to potrebno.Psihološke . Ko človek odide iz združbe. da že pridobivanje zaposlenca za potrebe združbe nekaj stane (objava oglasa.Usposobljenost .2 NOSILCI DELOVNE SILE IN POGODBA O ZAPOSLITVI (str. On ponudi v uporabo svojo delovno silo (zato se govori o trgu delovne sile in ne o trgu dela).41 . ga mora združba opremiti. Potem začnejo delovati fiziološki dejavniki in usposobljenost za opravljanje določenega dela pada. V ta namen se podpiše pogodbo o zaposlitvi. Ko pride v službo.5. še preden je ta kaj naredil. Potroške delovne sile opazujemo v dveh smereh (=so posledica dveh dejavnikov): . Združba mu mora jamčiti za določene pravice. lahko od njega pričakujemo.5.Zaposlenec se spopada z izzivi.25. Človek. V njej so opisane temeljne pravice in obveznosti obeh strani. Tudi pri delovni sili nastajajo potroški. da izvaja določena opravila: . pri delovnih sredstvih -> amortizacija pri delovnih predmetih –> količinska poraba (porabili smo 75 kg bakra). ima lahko pozitiven odnos do enega dela in negativen odnos do drugega dela.3 --.Kot sposobnost zaposlenca za opravljanje določenega dela . --. Združba ima tako stroške s človekom.Dolžine delovnega časa = koliko časa posameznik dela .Naravna nadarjenost . ji s tem povzroči stroške. udeležbo tečajev (za pridobitev licenc. letu že za odpis).Pridobljene izkušnje Pri večini ljudeh usposobljenost za delo narašča. ki jih rabi za opravljanje svojega dela). pri drugih pa počasi (nogometaš je po 35.Fiziološke (zdravje) .Družbene . Tu nas zanima razmerje med zaposlencem in delom. pregled prijav. Za večino poklicev je človek od 40-45 leta na vrhuncu. Zagotoviti mu mora prostor. bo imel bolj pozitiven odnos do dela. ima verjetno doma slabo ženo.12. To razmerje opazujemo v dveh smereh: . Na odnos posameznika do dela vplivajo različne okoliščine: . 105) Ko človek vstopi v združbo (se zaposli).2005 druga ura --5.11. ki mu jih nalaga poslovni proces. Če ima rešeno stanovanjsko vprašanje. 5. Kar se tiče stroškov delovanja posameznika je treba vedeti. Če nekdo dela v prijetnem okolju ob prijetnih sodelavcih.2006 prva ura--- POTROŠKI DELOVNE SILE IN DELOVNI DOSEŽKI (str. 106) Pri vseh prvinah poslovnega procesa smo spremljali potroške teh prvin.

Osebni dohodki iz naslova uspešnega poslovanja (=dobička) S tem nismo pokrili vsega. potem je plača višja.Osebni dohodki iz naslova dosežkov ustvarjalnih pobud . V Jugoslaviji so bili delavci plačani tudi od izida poslovanja.Vrednosti točke Ta je od združbe do združbe in od podjetja do podjetja različna. ki jih lahko dobimo v združbi: . Slovenski računovodski standardi so zato začeli uporabljati za vse vrste zaslužkov (vključno z odpravninami).5 0.Dosežene kakovosti dela Vložena količina dela se mora potrditi v doseženi kakovosti dela (dosežki = izidi = učinki = rezultati).Širina delovnega področja zaposlenega V delo vlagamo: . .Intenzivnosti človeka pri delu Potroški delovne sile so torej plod porabe delovnega časa in intenzivnosti pri delu. dolžina dela 45 50 38 intenzivnost dela 1. .5 = 75 38 * 0.42 . Zaslužek je širši pojem od osebnega dohodka.Nadomestila plače . Pri delovni sili (ta je tudi prvina poslovnega procesa) bi bilo to zelo čudno.Časovni obseg (174 ur) . ki ga dobimo .5 PLAČA KOT OSEBNI DOHODEK IZ OPRAVLJENEGA DELA (str.Delo v izjemnih časovnih pogojih Če je to prisotno.Plača = Osebni dohodek iz opravljenega tekočega dela – to je osnovni del. Višina plače mora biti določena tudi glede na dosežke.6 1.. 106) Bolj pravilen izraz kot Osebni dohodek bi bil Dohodek iz dela ali Delovni dohodek.Zahtevnost dela . da se to pomnoži z neko oceno. 5. .4 VRSTE OSEBNEGA DOHODKA (str.5. ki jih posameznik dobi. ker zaposlenci dobivajo tudi dodatek na delovno dobo.6 = 72 50 * 1.6 Ovrednotenje potroškov: Pri ostalih prvinah poslovnega procesa smo predpostavili.5. ki smo jih dosegli in ne samo na čas.2 potrošek delovne sile 45 * 1. Plača je ena izmed oblik osebnega dohodka. ki ga lahko zaposlenec pridobi v združbi. 107) Plača je odvisna od: . ki smo ga vložili.2 = 7. 5. Vrste osebnega dohodka.Količine dela .

Odgovornost.Z normami = predvidena količina učinkov opravljenega dela. ustrezni delovni predmeti. dodatnih znanjih. delež dela 0. izkušnje. Podjetja pa si lahko privoščijo tudi večja razmerja. Ko iščemo relativno razmerje.Količina učinkov opravljenega dela Za ugotavljanje količine učinkov dela obstaja več načinov ugotavljanja: . kakšne razlike v relativnih razmerjih bo dovoljevala. ki jih uslužbenec porabi za določena opravila. Po letu 1990 je bilo razmerje 12 proti 1.5 Za opravljanje dela moramo biti ljudje pripravljeni (usposobljeni) in pri njem smo obremenjeni (vpliv odgovornosti. delovnih pogojev).Vrsta fizičnega in umskega napora Napor pomivanja oken do pol metra in nad dvema metroma je večji. ki jih je treba opraviti v določenem času – ta sistem je najbolj pravičen. ki jih mora nekdo v nekem obdobju opraviti. ki nastopa pri izvajanju dela (= opravka = opravila) Nekateri so odgovorni za ustrezno uporabo delovnih sredstev. težek fizični napor.5 1 2 seštevek zmnožkov = 4. Delo snažilke v proizvajalnih prostorih je bilo 1.Pogoji v katerih zaposlenec dela To so temperatura. težje je delo. je bilo razelektritev bakelitnih odlitkov (treba je bilo podrgniti s suho krpo po odlitku). V izvedbo dobijo delovni program. * Na učinke lahko gledamo iz več vidikov: . Delovni program je spisek nalog. ki jo posameznik mora imeti (izobrazba. Bolj kot je delovec obremenjen.43 .… Razmerje med najbolj zahtevnim in najmanj zahtevnim delom določa konvencija. V teku meseca dni zaposleni opravljajo različne naloge. Norme so lahko: \skupinske \induvidualne . . nekateri za dobre naložbe. Vsaka družba se dogovori.5 0. ki je bilo označeno z relativnim razmerjem 1.Količina vloženega dela je ponazorjena z zmnožkom teh dveh kategorij. kvaliteta zraka. velika odgovornost.25 0. Povprečna zahtevnost dela tega posameznika je seštevek zmnožkov relativnih razmerij in časov.25 zahtevnost 3 4 8 zmnožek 1. nekateri za varnost ljudi.13. težki pogoji dela. Tako je recimo delo astronavta. nekateri za zdravje ljudi. * Na to kako zahtevno je delo nekoga v primerjavi z zahtevnostjo dela drugih vplivajo štiri sestavine: . Najslabše delo. Delo snažilke v pisarnah je bilo 1. specialna znanja (izpit iz letenja)) . V socializmu za normalne delovne učinke nihče ni mogel zaslužiti 6x več kot tisti. . napora.Potrebna usposobljenost. kjer je zahteva po visoki usposobljenosti. ki je bil za normalne učinke najslabše plačan. kot pomivanje oken od pol metra do dveh metrov. da posameznik v teku tega delovnega programa opravlja dela različne zahtevnosti. Najbolj zahtevno delo je tisto.17. ugotovimo. ki ga bomo določili temu posamezniku.

če eno ladjo raztovorijo v dveh dneh namesto v predvidenih treh dnevih. daljše je to časovno obdobje.Z delovnim programom – ta sistem je najbolj razširjen V teku določenega časa je potrebno doseči pričakovane izide. . Nekatera podjetja stavijo na absolutno kakovost svojih izdelkov. pri direktorjih pa leta. ko je to v interesu združbe. V času vojne.Pravočasnost Plačuje se takrat.\časovne – neko operacijo je potrebno opraviti v naprej predvidenem času \količinske – določeno število operacij je potrebno opraviti v določenem času . . da avta ne kvari. Pri nekaterih podjetjih pa je ravno obratno. bi večino firm. ki je ugotovljena z zmnožkom (ure * povprečno razmerje) se mora korigirati. Primer je recimo raztovarjanje ladij.Kakovost učinkov opravljenega dela -Kakovost Naj bi bila taka. Pristanišče delavce nagradi. ki ga nekdo da na razpolago Gasilci niso plačani po številu pogašenih požarov ampak po času ko so na razpolago. . Zato delajo hladilnike. Tudi kirurgi niso plačani po številu operacij.Po razpoložljivem času.Na podlagi vrednostno izraženih učinkov Tako so plačani trgovski potniki in zavarovalniški zastopniki. . ko je bilo malo kamionov. Razrešiti pa moramo še 3 probleme: *1. kot jo poslovna politika nekega podjetja določa. . . Pri delavcih so to ure/dnevi. dobimo osnovo za plačo. Pri delovnih predmetih: Tu gre za vprašanje izmeta in odpadka. Nekako ga moramo stimulirati (= spodbujati). Ko vse te stvari upoštevamo. Pri delovnih sredstvih: Primer: Če imamo zaposlenega šoferja si ne želimo. Kako nagrajujemo in kaznujemo odstopanja od predvidenih izidov (to vprašanje je na izpitu odgovorjeno le v 5 %) Recimo da je predvideni izid: Količina: 1. da je čas njegovih podrejenih ustrezno porabljen. ki se v desetih letih pokvarijo. Vsak nadrejeni je dolžan poskrbeti. To se prevede v vrednost točke. da bi se njegov avto stalno kvaril. je bila slika vsakega šoferja. Kakovost: 1. koliko prodajo in koliko zavarovalnih polic sklenejo. ki bi proizvajale hladilnike propadlo. Plačani so po tem.Gospodarnost pri doseganju učinkov opravljenega dela To gospodarnost opazujemo z vseh štirih strani poslovnega procesa. ki je prevozil 300 000 km brez generalnega popravila. Pri storitvah: Morajo biti relativno kakovostne in relativno poceni.44 . Gospodarnost: 1 . Na višjem položaju kot smo. Če bi hladilniki zdržali večno. objavljena na prvi strani Slovenskega poročevalca.(1 je povprečje) Nek posameznik dosega +10% -20% +5% Število točk. Plačani so na osnovi opravljenega prometa.

ki delajo dopoldne. da smo v najboljši pripravljenosti od 8:00 do 10:00.05 . 5. Eden zna popraviti 10 najpogostejših vrst avtomobilov.Padajoča (=degresivna) lestvica 1.07 . okoli 14. Nato se malo zniža. popoldne (14:00 – 22:00) ali ponoči (22:00 – 6:00) Ritem povprečne pripravljenosti ljudi je tak. Najslabše je med 2:00 do 4:00. ki zna popraviti vse večjo plačo. . Če temu dodamo.6 ZAJAMČENA PLAČA KOT OBLIKA OSEBNEGA DOHODKA (str. ne pa tudi njegove družine. 110) .Premosorazmerna lestvica 1.Nastopijo 3 možnosti: .7 NADOMESTILA PLAČE KOT DELA OSEBNEGA DOHODKA (str. ki znašajo 16%. Če nekdo zna programirati v nekem jeziku je to opravek.45 . To se upošteva preko časovnih pogojev.15 . Opravki so podlaga za delovne naloge.1 . drugi zna pa popraviti vse vrste avtomobilov. neto plača = čista plača = (bruto plača – prispevki) Od neto plače moramo odvesti dohodnino. ali moramo neko stvar delati dopoldne (6:00 – 14:00).5. 110) Zajamčena plača je manjša (56 000 neto) od minimalne plače (126 000 bruto).08 | tu ga kaznujemo do amena Ta pravila morajo biti v naprej določena. Primer: Če se neka avtomehanična delavnica ponaša s tem. 1. ki jih znata oba popraviti. Ta znesek po zakonodaji zadošča za materialno varnost zaposlenca. Popoldansko in nočno delo je zato plačano bolje.03 . Tudi če en mesec pride v popravilo samo tistih 10 vrst avtomobilov. ki jo jamči država tudi če gre združbi zelo slabo. V Sloveniji ti prispevki predstavljajo 22%. 1.Naraščujoča (=progresivna) lestvica 1. spisek opravkov. 0. Ta je od 16% do 50%. da popravlja vse vrste avtomobilov in ima dva zaposlena. da mora biti narejeno do nekega časa.8 . . ki jih je posameznik sposoben izvajati in je za njih združba zainteresirana. 0. 14-tih naša sposobnost pade. ki vplivata na plačo. Računa za računanje točke na izpitu ne bo. 0. kot pri tistih. ki delajo ponoči se ne more pričakovati doseganje enakih izidov. Od ljudi.Časovni pogoji Ni vseeno.Širina delovnega področja Za razliko od delovnega programa (to je spisek nalog.83 . Podjetje mora plačati še delojemalske prispevke.6 .5. 1. postane opravek delovna naloga. ki jih mora posameznik opraviti v določenem obdobju) je delovno področje. okoli 12-tih spet naraste. Imamo še dva dejavnika. Od bruto plače mora delodajalec odvesti prispevke. bo dobil tisti. Zajamčena plača je tista. 5.

Tu čas tuhtanja nič ne vpliva. Gleda se za obdobje recimo 5 let. potem je ta vrednost maksimalna (=100%). 110) To so nagrade za inovacije (=inovacijske nagrade) Ustvarjalne pobude so lahko različnih vrst: . b) individualna = posamična udeležba . Nadomestilo se oblikuje v odvisnosti od naših preteklih delovnih učinkov. Če je v petih letih dohodek združbe 1 000 000 je nagrada 50% 10 000 000 40% 500 000 000 10% Delovni dohodek delavca = kvadratni koren od (dohodka.2006 druga ura--- OSEBNI DOHODKI IZ USPEŠNEGA POSLOVANJA (str. Nadomestila plači se plačujejo za čas bolezni in za čas dopusta. --. kot če bi zaposlenec delal in bi dosegal normalne delovne učinke. Če je bolezen posledica nesreče pri delu in je kriva združba. za katera zagotovi denar drugi dejavnik Če sodnika sodišče pokliče za porotnika.24.11.Tista nadomestila. Porodniško plača socialno zavarovanje.Nov tehnološki postopek . 111) Ob določenih izidih v poslovanju podjetja omogočajo zaposlencem da sodelujejo na dobičku na dva načina: a) skupinska udeležba – Podjetje da na razpolago neko vsoto denarja in delavci se odločijo za kaj se bo ta vsota porabila (recimo za delavsko ambulanto. ki z enim svojim delom tvori osnovo za nagrado za inovacijo. kot v prvih dveh primerih. prva ura --5.Nov organizacijski postopek . nadomestilo za čas dopusta *Iz vidika združbe je najbolj pomembna delitev vseh vrst nadomestil na dve veliki skupini: .Nov izdelek . 5.Tista nadomestila. .2.5. plača sodišče.12. imajo večjo motivacijo za ustvarjanje dobička. lahko dobi izplačano vsoto v obliki gotovine ali delnic.Nov način oglaševanja Osebni dohodek od učinkov ustvarjalnih pobud se oblikuje po drugačnem pravilu. Noben posameznik neposredno ne dobi ničesar. za katera mora denar zagotoviti združba . ki ga delavec ustvari * plača zaposlenega) Če so delavci soudeleženi pri dobičku podjetja.5. Upošteva se povečani dohodek združbe. Ta vrednost ne sme biti večja.46 .8 OSEBNI DOHODKI OD UČINKOV USTVARJALNIH POBUD (str. otroško varstvo).9 --. *Na izpitu je treba našteti 2 vzroka za nadomestila plače – nadomestilo za čas bolezni.Povprečno nadomestilo plače (=osebnega dohodka) je 177 000.Delavcu se lahko poveča plača.

Primer: Pri nastajanju mize. 6 STROŠKI (str. Ali imamo v zvezi s tem stroške ali ne? Odgovor: Ker se samo zemljišče ne troši. Frizer na primer dobi plačo. ki so nasprotje dohodka (dohodek je tržno pridobljena dodana vrednost). Odpremo trgovino v Črni gori. Gre samo za izdatke. (davki se ne štejejo) Primer: Imamo visokogorski hotel in vabimo goste: "Pridite in vdihavajte najbolj svež zrak na svetu. porabimo 2 kubika lesa. Če bi dali na glas. V tiste. ker je frizer hkrati ustvarjal dodano vrednost na dohodek. pa bi to bili stroški. .Do leta 1994 je obstajala kategorija (ki je zaposlencem preko tistega dela dohodka. da če smo imeli osebne dohodke iz dela. izobraževanje. za izdelavo katere bi običajno šlo 0. ki je bil namenjen za skupno porabo omogočala: odobritev kreditov za stanovanjsko gradnjo. Ali so to stroški? Odgovor: NE. Stroške v poslovno-tehničnem smislu delimo dalje v dve veliki skupini: . ki so del dohodka. ki nastajajo pri smotrnem doseganju poslovnih učinkov. ker smo vrnili isti znesek. medtem ko je amortizacija delovnih sredstev del kosmatega domačega proizvoda. STROŠKI IN IZDATKI (str. Ali pri tem nastajajo stroški ali ne? Odgovor: NE. če ustvarjamo neko novo vrednost. če je pa popolnoma nesmotrno. damo po tihem društvu za mutante 10 000 000 SIT. delovnih predmetov in storitev v ožjem pomenu besede. ta znesek NE predstavlja stroška. Potroški so količinsko.c) druge udeležbe delavca na dohodku oz. V tiste. zato. 119) 6. kar smo mi naredili. Tu uporabljamo poustvarjeno delo drugih (delovna sredstva. dobičku . Do tega leta je torej veljalo. Primer: Smo podjetje Mercator. vrednostno ali denarno izraženi potroški delovnih sredstev. To skupino stroškov imamo. To pa zato. Ta strošek je nastal zaradi tega. ker se zemljišče ne amortizira. ker to. se ti osebni dohodki (plače) niso obravnavali kot stroški. da so stroški cenovno. stopenjsko ali kako drugače izražena poraba prvin poslovnega procesa." Ali imamo v zvezi s porabo zraka stroške? Odgovor: NE. Zato ker se zrak trenutno še ne da ovrednotiti. .25 kubika lesa.1 POTROŠKI. Zanj damo 100 000 000 SIT. Da bi se prikupili narodu. ki se šteje kot strošek. Ali sta 2 kubika lesa strošek? Odgovor: NE. storitve in delovne predmete od drugih). zdravstvene storitve… Danes tega ni več. časovno. Plače so del čistega domačega proizvoda. Primer: Podjetje dobi kredit pri banki. nakup stanovanja. * Stroški so cenovno (= denarno = vrednostno) izraženi potroški vseh štirih prvin poslovnega procesa (definicijo je samo do tu treba znati). ampak. ni bilo smotrno. Majhno nesmotrnost še lahko štejemo kot strošek. Ker smo dali denar po tihem to nima veze z ustvarjanjem poslovnih učinkov.47 . Opredelitev stroškov iz družbeno ekonomskega (=družbeno gospodarskega) vidika: (tega ne bo na izpitu) Do leta 1990 je veljalo. Čez dva meseca ga brez obresti vrne. 119) Večina stroškov v podjetjih (in drugih združbah) nastaja zaradi ustvarjanja poslovnih učinkov. Primer: Kupimo zemljišče. ki jih je potrebno pokriti pred ugotavitvijo poslovnega izida. pa ne.

Stroški infrastrukture Da lahko pridemo do tovarne je treba zgraditi cesto. To so transakcijski stroški. delo strojev. Stroške delimo tudi na 3 skupine: . (te stroške so šele pred 13 leti odkrili) Stroški niso izdatki.48 . kdo bo izdeloval mize in komu jih bomo prodajali. ampak samo zunanje koristi. Primer: Termoelektrarna pretvarja premog v električno energijo. Država mora prisiliti izvajalce.Zunanji – tisti. Če pa sprejmemo drugo odločitev je manj stroškov. Od tega delovnega sredstva pa moramo ravno tako obračunavati stroške amortizacije.To je bila prva delitev. ki popravljamo avtoceste imamo 2 možni odločitvi.Zasebni – stroški.Stroške ustvarjanja (ti prevladujejo) Pri izdelovanju mize porabljamo les. nočno delo in treba je osvetliti cestišče. Če smo mi tisti. ker ponoči ni veliko prometa in zaprtje enega pasu ne bi bilo problematično. da zmanjšajo zunanje stroške (na račun zasebnih). zaradi počasne vožnje bodo porabili več bencina… Stroški se torej delijo na dve skupini: . Imamo pa stroške vzpostavljanja stikov z drugimi ljudmi zato. . Če nekdo pokloni kliničnemu centru neko napravo vredno 60 000 000 SIT. ki izvaja določeno dejavnost. Družbeni stroški so seštevek zasebnih in zunanjih stroškov. . Lahko popravimo luknjo v neki noči od 0:00 do 4:00. Izdatki so zmanjšanje denarnih sredstev. Če se odločimo za prvo odločitev je treba zaposlencem plačevati nadure. ki ne temeljijo na izdatkih. ne proizvajamo nobenega poslovnega učinka. da bodo ustvarjali in prodajali mize. ki nastanejo pri tistemu. ki jih povzročamo drugim. potem v tem primeru klinični center ne bo imel izdatkov. Tu bi imeli veliko stroškov. -Transakcijski stroški (ko prehaja lastnina od ene enote do druge) Ko se zgovarjamo o tem. Drugi. Vendar pa to cesto uporabljajo tudi zasebni lastniki. Nosilec dejavnosti je torej imel zasebne stroške in zasebne koristi. da v mesecu aprilu (ko so noči mrzle) na cesti Ljubljana – Koper nastane luknja. ki so to cesto uporabljali pa niso imeli stroškov. ker jim bomo pobrali veliko časa.Stroški. Poglejmo si primer za drugo delitev: Primer: Recimo. Cesta predstavlja infrastrukturne stroške. vendar nas bo 60 000 ljudi preklelo. da gre včasih za isti znesek. delo človeka. S tem drugim povzroča zunanje stroške. To so stroški ustvarjanja mize. ne bi bilo pa problemov z varstvo voznikov. Primer: Plačevanje računa za kavo je recimo izdatek Med stroški in izdatki obstajajo 3 vrste soodvisnosti: . . Gradnja ceste je bila torej družbeno koristna. kljub temu. Primer: Če gozdno podjetje zgradi cesto bo to za njih strošek. S tem uničuje sosednje gozdove. Lahko pa naredimo to v soboto v juliju mesecu in zapre cesto dopoldan od 8:00 do 12:00. Pri tem spušča v zrak žveplov-dioksid.

. Moramo jo popraviti. ki ne vodijo k stroškom Tak primer je.uporabo parkirišča) in izdatki (ker smo plačali).Stroški delovne sile .Nekatere stroške je možno uvrščati v več nakazanih vrst Primer: Pokvari se nam neka oprema. če to naredijo zaposlenci v našem podjetju? Odgovor: Stroški delovnih predmetov (rezervni deli) in stroški delovne sile Primer: Imamo zalogo materiala.Stroški delovnih sredstev . Ima dve hudi slabosti: .(pogojno) Stroški dajatev družbeni skupnosti (državi) – za storitve.Izdatki. pri čemer so nastopili stroški. Stroške (zaradi amortizacije) s to opremo bomo imeli šele. b) nastopijo stroški in izdatki hkrati (isti dan plačamo in amortiziramo) Parkiramo na plačljivem parkirnem prostoru in ko odpeljemo to plačamo s kartico podjetja. 120) Stroške delimo po štirih temeljnih prvinah poslovnega procesa. 6.Stroški storitev v ožjem pomenu besede . ki jo je treba takoj plačati. 121 Če bi tako zajemali stroške. Kakšni stroški bodo nastali v zvezi z popravilom te opreme. c) nastopijo najprej izdatki in potem stroški (plačamo predno začetkom amortizacije) Kupimo redko opremo.2 NAČELNE (=NARAVNE) VRSTE STROŠKOV (str. ki vzpostavljajo okoliščine potrebne pri poslovnem procesu Ta delitev je sicer logična. ni pa dobra. stroški pa bi spreminjali nazive: stroški končnega izdelka stroški sestavnega dela stroški polizdelka … Zaradi teh pomanjklivosti v praksi raje uporabljamo izvirne stroške: . .49 .Stroški pri stopenjskem obračunu nastopajo večkrat in nastopajo pod različnimi nazivi Slika za primer stopenjskega obračuna je tudi v knjigi str. bi se nam isti znesek pojavil večkrat. Kakšne stroške bomo imeli v zvezi s skladiščenjem teh delovnih predmetov? Odgovor: Stroški storitev – če nimamo lastnega skladišča Stroški delovne sile in stroški delovnih sredstev – če imamo lastno skladišče . ki so gospodarsko povezani z izdatki (najbolj pogosti) a) nastopijo najprej stroški nato pa izdatki (plačamo kasneje) Kupimo recimo delovne predmete. temu pa še eno dodamo (v bistvu razdelimo stroške storitev na dva dela): . ko bo začela oprema delovati (prej jo bomo še skladiščili). nismo jih pa se plačali. Te stvari smo mi že porabili pri izdelavi izdelkov.Stroški delovnih predmetov . Isti dan so nastali stroški (ker smo uporabili storitev . Te delovne predmete hočemo nekje skladiščiti. ki nam jih dobavitelj pripelje. Izdatki bodo pa nastopili šele ko bomo poravnali račun.Stroški. ko kupimo (in seveda tudi plačamo) zemljišče.

120) Stroka se je tega problema zavedla. Treba je vedet tudi zakaj in kje stroški nastajajo. ki so najbolj znane. Sem dajemo tudi drobni inventar. . zato so to stroški.3 VRSTE IZVIRNIH STROŠKOV (str.do sem so bili stroški. licence) .Stroški storitev .Stroške financiranja – To so stroški obresti od dobljenih kreditov.50 . katere od teh stroškov uvrščamo med stroške. * Od 7 alinej jih je treba znati 6 (pogojne ni treba znati). ki so del dohodka (financiranja. .Stroške kosmato kosmatih plač = Stroški dela – sem sodijo tudi stroški odpravnin --.Stroški materiala . ki so nasprotje dohodka --. * Stroški nastajajo zaradi izvajanja določenih funkcij (poslovnih. materialni stroški (= stroški materiala + stroški storitev)) 6. organizacijskih in informacijskih) v prostoru in času (vedno lahko opredelimo kje in kdaj so stroški nastali) za doseganje poslovnih učinkov.Stroški amortizacije Pri ostalih skupinah stroškov gre za delitev novo-ustvarjene vrednosti.Stroške materiala – tu gre predvsem za stroške delovnih predmetov in tistih delovnih sredstev. ki so del dohodka .12.(pogojno) stroške odpisov zalog in terjatev – to so odhodki --. To te vpraša.2006 prva ura --6.--. Sem dajemo tudi stroške najemnine.12. ki so nasprotje dohodka (tu dejansko porabljamo prvine poslovnega procesa): .Stroške drugega vračunanega dohodka ali dajatev skupnosti (davki in prispevki (stroški registracije motornega vozila)) – Tisto kar dobi družbena skupnost (država ali občina) . Iz tega vidika imamo računovodske rešitve stroškov. Poglejmo. .Stroške storitev – V to so vključene storitve. če vemo samo kaj so stroški in kakšne vrste stroškov poznamo.2005 druga ura --V teh skupinah opazujemo izvirne stroške.8. ki vstavi družbo v razmerje do dejavnikov v okolju. ki so povezane z delovanjem poslovnega procesa. Tu gre tudi za stroške dela (če kdo dela kot študent je to strošek tuje storitve (ni strošek zaposlenca znotraj družbe)).2. plače. če si med oceno 5 in 6: . zato je ponudila možnost zajemanja stroškov. 123) Ni dovolj. stroški denarnih transakcij . ki jih amortiziramo.4 STROŠKOVNA MESTA (str.od tu naprej so stroški.Stroške amortizacije – Tu gre za stroške delovnih sredstev in dolgoročnih storitev (patenti..

Znotraj prihodkov težimo k pozitivnemu poslovnemu izidu (predvsem v podjetjih. da se na tem stroškovnem mestu opravljanja informacijska funkcija. ki ga inženirji in ekonomisti rabijo je. ki ga proizvajamo na tem stroškovnem mestu. v povezavi s katerimi nastajajo stroški (za nastanek katerih je nekdo odgovoren). Ime služba informacijskega sistema. Ime tržna služba. kadar je iz naziva stroškovnega mesta možno razbrati kaj je poslovni učinek. Primer: Če rečemo. Te stroške je možno razporediti na poslovne učinke (s prodajo PU pokrijemo stroške). da je stroškovno mesto prostorsko opredeljeno. potem rečemo.Prostorska razpršenost – Če podjetje ne stoji na enem kraju ampak je razpršeno po desetih lokacijah bo število stroškovnih mest večje. da se na tem stroškovnem mestu opravljanja tržna funkcija. Primer: Prodajalna Mercator Ljubljana Tržaška 37. Če je iz imena stroškovnega mesta razvidno. nam to pove. kje nastajajo stroški. Stroškovno mesto = neka organizacijska enota K opredelitvi stroškovnih mest nas vodijo pojmi: . da se dokopljemo do pravilnejšega podatka o tem koliko nas določen stroškovni nosilec proizvodnje ali storitve stane. da ima Gorenje poslovalnico na Dunaju. nam to pove. da se do tega podatka dokopljemo. bi jih lahko zamenjali s katero koli prodajalno v slovenskem prostoru. .Funkcije . Stroškovna mesta nam pomagajo. da se na tem stroškovnem mestu opravljanja nabavna funkcija.Tehnični = Metodični – Tu se nam gre. Če trgovine ne bi prostorsko opredelili. nam to pove. . Končni cilj podjetja je ustvarjanje dobička. Pravimo. Primer: proizvodnja zračnih rešetk (rešetk za klima naprave). prostorsko in učinkovno (=stvarno) opredeljena mesta v zaokrožena delih (=enotah) združbe. koliko nas stane nastajanje nekega poslovnega učinka (storitve ali proizvodnja). Prodajaln Mercator je ogromno. Koliko stroškovnih mest imamo? Imamo 4 dejavnike stroškovnih mest: . potem se mora iz naziva stroškovnega mesta razbrati. za katero funkcijo gre. O učinkovno (=stvarno) opredeljenih stroškovnih mestih govorimo takrat. da vemo. da je namen vzpostavitve stroškovnih mest dvojen: .Poslovni učinki Pravimo torej. da je neko stroškovno mesto funkcijsko opredeljeno.Prostor . kdo je zanj odgovoren. Stroškovno mesto = neka organizacijska enota Če rečemo. vendar tudi v zavodih).Organizacijski – Noben strošek v združbi ne sme nastati ne da bi se vedelo.51 . Brez tega podatka ne moremo sprejeti nobenih pomembnih poslovnih odločitev. da so stroškovna mesta funkcijsko.Če poslovne učinke uspemo prodati vodijo k prihodkom. v zavodih pa da dosežemo približno ravnotežje med prihodki in odhodki. Ime nabavna služba. je Dunaj kot razlikovalna značilnost. montaža telefonskih naprav Zakaj rabimo stroškovna mesta? Najpomembnejši podatek.Velikost združbe – Večja kot je združba več stroškovnih mest bomo imeli .

bi se vedelo. ker terjatve do kupcev še niso plačane (prodajna funkcija). da bomo na koncu vendarle korektno ugotovili koliko nas stane določen izdelek.Način (= vsebina) ustvarjanja poslovnih učinkov – Če proizvajamo eno samo vrsto poslovnega učinka v ogromnih količinah bomo imeli manj stroškovnih mest. Ko dobimo račun za električno energijo ne vemo. ki so neposredno povezana z ustvarjanjem poslovnih učinkov. Če smo zadovoljni z bolj enostavnim spremljanjem je število stroškovnih mest manjše.Metode obračuna stroškov – Če želimo stroške nadzorovati z različnih zornih kotov je število stroškovnih mest večje. da je nek strošek posreden nam to ne pomaga pri ugotavljanju stroškov za nastanek določenega poslovnega učinka. ki jih ne moremo enostavno pripisati določenemu stroškovnemu mestu. a še zmeraj ne vemo kateremu stroškovnemu mestu bi pripisali določen strošek. Oseba. Če bi odpotovali z letalom v London. Primer: Neko podjetje ima 2 glavni dejavnosti. kdo je ta strošek povzročil. Ko nek strošek nastane. Na glavnih. točno vemo. Če v tistem trenutku. računovodstvo) Na pomožnih dejavnostih proizvajamo začasne stroškovne nosilce (ostajajo v združbi).Neproizvajalna stroškovna mesta Tista. Proizvodnjo in montažo (Proizvodnja zračnih rešetk. kot če proizvajamo veliko vrst izdelkov.. Če finančni ravnatelj podpiše posojilno pogodbo z banko in najame 100 000 000 SIT z letnimi obrestmi 3 000 000. ko nastane. To naredimo na 2 načina: -Po sledilih (=ključih = kazalcih =razdelilnikih) za delitev stroškov . mu rečemo izvirni strošek. Zato poizkušamo pametno porazdeliti te stroške tako. Ima tudi stranske dejavnosti (te skrbijo za pestrost ponudbe. Ima tudi pomožne dejavnosti. ki je povzročila strošek se vedno ve. ki skrbijo za lažje delovanje temeljnih dejavnosti (gorilnica. katero stroškovno mesto je porabilo koliko električne energije. ne prinašajo pa toliko dobička kot glavne dejavnosti).Proizvajalna stroškovna mesta Tista. Strošek je lahko povzročen recimo zato. nabava. potem govorimo o teh stroških kot o neposrednih (=direktnih) stroških stroškovnih mestih. Če ugotovimo. Če bi iz službe za trg dobili naročilo 15 kav. serijska ali posamična vpliva na število stroškovnih mest. informacijski sistem. Recimo da imamo v podjetju 10 stroškovnih mest za električno energijo. prodaja. Kakšne vrste stroškovnih mest poznamo in ksj dr ns njih dogaja? Če gledamo iz stališča industrijskega podjetja potem ločimo: . ki so izven funkcije ustvarjanja poslovnih učinkov (lastna ambulanta. To. dobimo prodajno ceno. koliko stroškov ima z proizvajanjem določene vrste poslovnih učinkov. Če tej vrednosti dodamo še želeni dobiček. Podjetje se mora dokopati do podatka. so obresti strošek finančne funkcije. stranskih in neindustrijskih dejavnostih proizvajamo končne stroškovne nosilce (zapuščajo združbo). da je to povzročil nosilec tega stroškovnega mesta. katero stroškovno mesto ga je povzročilo. Nastanejo pa lahko tudi posredni (=indirektni = splošni) stroški. . ali je proizvodnja množinska. . avtopark). lastna restavracija. bi se nesporno vedelo.52 . ker smo morali nakopičiti zaloge materiala (nabavna funkcija). Montaža telefonskih naprav – to so stroškovna mesta glavnih dejavnosti).

Imamo 2 možni poti: . Pri strošku električne energije bi na primer vedeli. Možna dogovorjena podlaga. katera stroškovna mesta so povzročila koliko stroškov. Vendar tega stroška ne moremo pripisati določenemu stroškovnemu mestu.Če imamo možnost pribljižne razdelitve stroška po stroškovnih mestih in lahko korektnost te razdelitve tudi dokazujemo. zato naj bi ključe postavljali pošteni ekonomisti) Z izkušnjami v razvoju združbe pridobimo občutek.5 STROŠKOVNI NOSILCI (=NOSILCI STROŠKOV) (str. kadar posvečaš pozornost tudi osebnim problemom zaposlencev. ki so zbrani na stroškovnih mestih je treba pripeljati na stroškovna mesta glavne dejavnosti.Za ostale splošne stroške uporabimo dogovorjene podatke. Strošek najemnine bi lahko razdelili po stroškovnih mestih glede na to koliko m2 imajo (lahko tudi po m3). Stroškovni nosilci so: . 6. kot so obresti od posojil. Postavi se vprašanje.Storitve Želimo ugotoviti. da je bila odločitev za posojilo smotrna in v korist vsem zaposlencem. da jim je ob teh posebnih dnevih čestital. Kljub temu.Rečemo recimo. da je račun 1 000 000 na mesec. ki jih naša združba ustvarja in prodaja. 6. ki ga je dal izdelati je stal recimo 2000 SIT (v hipu. ki stane cca.Pridelki .Po dogovorjenih podlagah Če imamo tak strošek. 1 euro).1 VRSTE STROŠKOVNIH NOSILCEV (str. katera dogovorjena podlaga je bolj korektna. imamo pa probleme kljub temu. stranske dejavnosti in na neindustrijske dejavnosti. Te stroške morajo nositi poslovni učinki. vendar še vedno ne vemo. To je metoda za razdelitev posrednih stroškov po stroškovnih nosilcih. ki služi za razdelitev posrednih stroškov je lahko vrednost delovnih sredstev na posameznem delovnem mestu. kdaj imajo kateri sodelavci ali njegovi družinski člani rojstni dan. da iz kadrovske kartoteke naredi program. Po pogovoru dobimo dogovorjeni podatek. ki izpiše podatke.5. 128) To so proizvodi in storitve. . Na ta način je ravnatelj stroškovnega mesta 58 lahko gojil dobre stike s sodelavci s tem. zato je prosil ravnatelja službe za informacijski sistem. kako to pripeljemo.Izdelki . Vemo da glavnino električne energije porabljajo v delavnici. OBOL=OBLUVIST = Obračunski List Ugotovitve Vseh Izvirnih Stroškov (po stroškovnih mestih). niti ga ne moremo porazdeliti med stroškovna mesta (tako kot račun za električno energijo). koliko nas stane izdelava posameznih izdelkov. Nekatere stroškovne povzročitelje je smiselno zavrniti (ne bomo delali razpisa za storitev.53 . Temu strošku se reče izvedeni (=preneseni = izpeljani = derivativni = sekundarni) strošek. Iz moči svetil in motorjev in časa obratovanja teh (1. ko je ta strošek nastal. . toda nedvomno ga je povzročil ravnatelj stroškovnega mesta 58. da se bolje sodeluje s svojimi sodelavci. Brez tega podatka ne moramo sprejemati pomembnih odločitev. je bil to izvirni strošek). Za take stroške se je potrebno dogovoriti. Ta program. Ta je recimo prebral. število zaposlenih na posameznem delovnem mestu… (tu so možne hude napake in zlorabe. 128) . da je sicer strošek nastal na stroškovnem mestu 18. VIST obrazca na strani 125 in stran 126 ni treba znati. da je nastal na stroškovnem mestu 18. Stroške. bi ga pripisali stroškovnemu mestu 58. koliko nas stroškovni nosilci stanejo.2 ali 3 izmene) približno ugotovimo. Izvirne stroške smo s tem porazdelili.

. ki zapuščajo sistem združbe. da bomo skušali pripeljati stroške nekega obdobja na stroškovne nosilce (to pomeni na proizvode ali storitve). zato predstavljajo svoje stroškovne nosilce.9. če na enem stroškovnem mestu delamo več stroškovnih nosilcev). sestavni del. serijo PU.54 . Tisti. Tudi ti se slej ko prej pripeljejo do končnih stroškovnih nosilcev.3 OBRAČUN PO POLNI LASTNI CENI (str. ki ga ustvarjamo na večjem številu stroškovnih mest . popravila.posredni strošek večine stroškovnih mest in zato tudi posredni strošek vseh stroškovnih nosilcev: strošek porabljene pitne in sanitarne vode v združbi kot celoti.neposredni strošek stroškovnega mesta in posredni strošek različnih stroškovnih nosilcev: strošek vzdrževalnih del na opremi na tem stroškovnem mestu. Pri tem niti en euro ne ostane nerazdeljen.12.neposredni materialni stroški .5.2 STROŠKI PO STROŠKOVNIH NOSILCIH (str. koliko nas stane ustvarjanje poslovnega učinka. 128) Stroške smo že pripeljali na stroškovna mesta. enoto PU ali kot del enote. Zdaj jih moramo pripeljati še na stroškovne nosilce (to zna biti v problematično.posredni (=splošni) stroški izven funkcije ustvarjanja poslovnih učinkov * Pogled na stroške z vidika stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev nam pokaže. obresti od kreditov. na katerem izdelujemo več stroškovnih nosilcev. storitev avtoparka. tavamo v temi. V praksi stroškovne nosilce opredelimo kot celotno količino proizvodov in storitev. ki jih združba ne prodaja navzven. Brez podatka o tem. .neposredni stroški plač (=osebnih dohodkov) . .posredni (=splošni) stroški ustvarjanja poslovnih učinkov . Pri frizerju je striženje osnovna storitev. To so proizvodi in storitve. temveč tudi za proizvajalne in nakupne odločitve. 129) Beseda polna lastna cena pomeni.2005 prva ura --Stroški niso nujno nekaj negativnega! Večji stroški pomenijo večje prihodke in na podlagi tega razmerja se odločimo za določene stroške ali pa ne! 6. 6. Informacije o stroških po stroškovnih nosilcih niso samo podlaga za prodajne. .5.Končni stroškovni nosilci – To so tisti. .Začasni stroškovni nosilci – To so tisti. Te dele storitve se plača posebaj. Pri vrednotenju po PLC smo priča novi členitvi stroškov = Sestava PLC: . da lahko stroške razvrstimo v 3-4 kombinacije: . --. Pranje in barvanje pa so deli storitve. Tak je na primer polizdelek.* Stroškovne nosilce delimo v dveh smereh (na to vprašanje (pravilno) odgovori samo 1/3 študentov): . na stroškovnem mestu.posredni strošek večjega števila stroškovnih mest in neposredni strošek stroškovnega nosilca: strošek oglaševanja na televiziji za nek izdelek. ki še ne zapuščajo združbe. Primer kjer je stropkovni nosilec del enote: diamanti na volanu od avtomobila (ta jih originalno ni imel)..neposredni stroški stroškovnih mest in neposredni strošek stroškovnih nosilcev: strošek porabljenega kakava za proizvodnjo čokolade. ki smo jih ustvarili v tem obdobju.

za razdelitev stroškov. Nekateri stroški na stroškovnih mestih se porazdelijo na večje število stroškovnih nosilcev. vendar. določene dejavnosti.delitvene kalkulacije .4 KALKULACIJE (=DELITVENI OBRAČUNI STROŠKOV POSLOVNEGA UČINKA) (str. posredni strošek stroškovnega nosilca. če imamo možnost te odpadke prodati v tem primeru bi bilo nepravilno deliti glavne poslovne učinke z vsemi. ker nam omogočajo natančnejše načrtovanje prihodnosti) . 133) //sedaj govorimo o stroškovnem mestu in ne o celotni združbi Pri kalkulacijah gre za izračunavanje stroškov. Glede na tehniko obračunavanja delimo kalkulacije na: . kar je seveda lažje) ali za naprej (določene podatke si moramo zamisliti. za kakšen strošek gre v tem primeru. večih stroškovnih nosilcev.* Na izpitu dobiš vprašanje. Ena izpitna naloga je taka. *Kaj so to neposredne velikosti (izpitno vprašanje)? To so neke vrste kriteriji (=sodila = ključi = merila).obračunske Dobro obvladovanje stroškovnih povzročiteljev nam zagotavlja nižje stroške. Uporabljamo določene neposredne velikosti za porazdeljevanje teh splošnih stroškov stroškovnih mest na stroškovne nosilce. PLC = če vse stroške določenega obdobja razdelimo na ustvarjene učinke v določenem obdobju. lahko tudi kot odpadki. Kalkulacije delimo glede na tehniko obračunavanja in glede na čas.55 . Ob glavnih poslovnih učinkih nastajajo tudi stranki. Lahko delamo kalkulacije za nazaj (podatki so na razpolago. 6. stranska dejavnost pa izdelovanje blazin iz odpadkov pri izdelavi pižam. * delitveni obračun vezanih učinkov: v tem primeru imamo nek glavni ali več glavnih poslovnih učinkov.kalkulacije z dodatki Glede na čas izračunavanja delimo kalkulacije na: . stroškov določenega projekta.sprotne . Ali povej primer takega stroška: neposredni strošek SM.predračunske (v praksi so zelo pomembne. bodisi enega. * Kje to uporabljamo (neposredne velikosti)? .5. Imamo 3 vrste delitvenih kalkulacij: a) preprost delitveni obračun stroškov učinkov celotni stroški PU / celotna količina PU [stroški/PU] b) delitveni obračun stroškov učinka z enakovrednostnimi števili (ko imamo več vrst PU) (celotni stroški PU / količina v pogojnih enotah) * enakovrednostno število za PU [stroški / pogojno enoto] c) delitveni obračun vezanih učinkov (celotni stroški PU – vrednost stranskih PU) / strošek glavnega PU Glavna dejavnost je recimo izdelovanje pižam. kar vedno povzroča težave).

V tem primeru smo kocko razdelili med dve vrsti stroškov.. To delamo zato. delovnih ur v % . Tretji način pa je. Tudi pri obračunu stroškov učinka z dodatki računamo na preteklih podatkih. V tem primeru razdelimo stroške na spremenljive in stalne. ki nastopajo v nekem podjetju razdelili na poslovne učinke.. Ne vključujemo stroškov davkov in prispevkov ter stroškov financiranja. Kadar pogledamo kocko od spredaj. na izpitu prinaša 15 točk! (str. 140) --. V tem primeru vzamemo pri vrednotenju samo 4 stroške pri pogledu od spredaj. amortizacije. Gre za opazovanje istih stroškov z različnih zornih kotov. Drug razlog pa je. Zakaj jim rečemo neposredni? Zato ker so ti primeri neposredno povezani z določenimi stroškovnimi nosilci. zožena lastna cena (ZLC).56 .5. ki je bila porabljena pri proizvodnji Velikosti pa so: ključi merila.neposredni stroški materiala.i.neposredno št.5 OBRAČUN PO ZOŽENI STROŠKOVNI CENI (str. Ne dobimo pa popolne informacije. Če gledamo na kocko iz desne strani. storitev. Na ta način torej dobimo bolj objektivno razdelitev stroškov.137) * Na izpitu je treba znati sprednjo (iz česa sta sestavljeni PLC in ZLC) ter zgornjo stran kocke (str. ur opreme.neposredno št. Torej smo v tem primeru vseh tisoč enot stroškov. ki so bili vgrajeni v določene stroškovne nosilce . .2005 druga ura --- 6. *Zakaj to uporabljamo (neposredne velikosti)? Za porazdeljevanje splošnih stroškov na stroškovne nosilce. da pogledamo te stroške od zgoraj navzdol. govorimo o vrednotenju po eni izmed različic zožene stroškovne cene. financiranja. Na stroške lahko gledamo z različnih zornih kotov.12. koliko nas PU stane. davkov in prispevkov. da se na ta način izognemo vplivu sestave in obsega dejavnosti. Tu vrednotimo po zožene stroškovne cene funkcije ustvarjanja PU. če zanemarimo odpise terjatev in zalog materiala.. Stroški bodo v istem obdobju za isti poslovni učinek manjši. *Povejte mi še dva od petih primerov neposrednih velikosti! . 141) Kadar pri ugotavljanju stroška nekega poslovnega učinka ne zajamemo vseh stroškov. Prva od zoženih cen je t. dobimo 6 vrst stroškov: stroški materiala. Upoštevamo samo stroške funkcije ustvarjanja PU. sodila. ki so delali na določenih stroškovnih nosilcih .To uporabljamo pri kalkulacijah z dodatki. Kadar zajamemo vseh teh 6 vrst stroškov. od spredaj govorimo o vrednotenju po polni lasni ceni (PLC).neposredne plače ljudi. Kalkulacije z dodatki: a)obračun s preprostimi dodatki b) obračun z ločenimi dodatki za vsako vrsto stroškov c) obračun z ločenimi dodatki na različne vrste neposrednih velikosti *Primer ki ga je bilo potrebno prepisati. ker je nekatere stroške davkov in prispevkov zelo težko razdeliti. Dobimo stroške funkcije ustvarjanja PU in stroške drugih funkcij. plač.9.

Posredni (=splošni) stroški: . na enoto poslovnega učinka so vedno enaki (neposredni materialni stroški) .12. * Na predavanjih sta se naredili dve nalogi. Sedaj pa moramo pa ugotoviti še celotne spremenljive. 360-270 Iščemo kolikšen del celotnih spremenljivih stroškov pade na količino 285. da je to 810. pa se povečajo za 180.vsak naslednji pa vedno manj) .spremenljivi //za ti dve delitvi (predvsem za drugo) nisem čisto ziher da sta pravilni Neposredni stroški: . 143.prvi reklamni oglas je bil bolj potreben. kako se stroški spreminjajo z obsegom poslovanja. 144.6. 1580/300 =5.1555.2005 prva ura --*Na izpitu dobiš recimo: Narišite mi. ki jo lahko na izpitu dobimo): Koliko znašajo povprečni in koliko mejni stroški 300-ga izdelka. ostala razlika je 150. => 835 denarnih enot. Ker se obnašajo kot sorazmerno spremenljivi lahko uporabljamo tehniko linearne interpolacije. stroški obdelave podatkov) --. kjer nas zanimajo samo tiste količine.spremenljivi * Glej knjigo za 5 grafov (str.6 STALNI IN SPREMENLJIVI STROŠKI (=OBSEG POSLOVANJA IN VRSTE STROŠKOV NA TEJ PODLAGI) (str.7. 142) Do teh stroškov smo se dokopali z vprašanjem. Mejni so (1580-1555)/(300-285)= 1. Na enoto poslovanja padajo (ogrevanje v izmenskem delu) SPREMENLJIVE STROŠKE delimo dalje: .150) (ena izmed dveh najtežjih nalog.omejeno stalne: kot celota so enaki.neomejeno stalne: te stroški os vedno enaki.. Podobno naredimo še za 300 (dobimo 860).na enoto poslovanja pa se nižajo (stroški amortiziranja) . ob količini 460 izdelkov. ki znaša po količini 0.sorazmerno spremenljivi: kot celota naraščajo. 145) STALNE STROŠKE delimo dalje: .stalni .148. na določeni točki pa narastejo. kako se gibljejo omejeno stalni stroški v celoti na enoto in primer enega takih stroškov. če se celotni spremenljivi stroški na posameznih odsekih poslovanja obnašajo kot sorazmerno spremenljivi stroški.nazadujoči spremenljivi: ti stroški kot celota naraščajo počasneje kot obseg poslovanja (stroški razvoja.napredujoče spremenljivi: kot celota naraščajo nekoliko hitreje kot narašča obseg poslovanja in zato rastejo tudi na enoto poslovnih učinkov (oglaševanje preko TV-ja..stalni . K temu moramo prišteti ustrezne stroške. 450 denarnih enot ter ob količini 121 izdelkov povečajo za 270 denarnih enot.57 . 960-810. Celotni stalni strošek.. Dodatne količine so možne po 15 izdelkov. 1/6. ki zadevajo količino 285 denarnih enot. ki sta vredni od 12-15 pik na izpitu! (str. Za ti dve količini moramo izračunati celotne stroške. Celotni spremenljivi stroški pri 270-tih kosih 810 znašajo denarnih enot. Rešitev: Naredimo novo razpredelnico. Za nas so zanimive količine: koliko nas stane proizvodnja 285-tih (300-15) izdelkov in koliko nas stane proizvodnja 300-tih izdelkov.16.. 149) *Druga naloga (str. ki so za nas zanimive. V obeh primerih znašajo 720 (450+270) denarnih enot. Najprej bomo izračunali celotne stalne stroške. 1580 Sedaj izračunamo povprečne in mejne stroške. Ugotovimo.27 .

zgradb in opreme. Polna Lastna Cena = Zožana Lastna Cena + stroški davkov in prispevkov + stroški financiranja Stalni stroški = Polna Lastna Cena – spremenljivi stroški *Pri predračunih moramo vedeti: kaj vsebujejo. 50 let. 7 PRODAJNE CENE (str. * Ena naloga k se jo dobi na izpitu. smo s tem že določili večino stalnih stroškov za obdobje prihodnjih 5. potem je predračunavanje teh stroškov zelo zakomplicirano. zato se podjetja v večini primerov odločajo za pristop k poenostavljenemu postopku pri predračunavanju.7 VREDNOTENJE STROŠKOVNIH NOSILCEV PO SPREMENLJIVIH STROŠKIH (str. kakšne oblike. kdo so uporabniki. Imajo svoj stalni in spremenljivi del. 140. ki jih je 198 vrst. Odvisni so namreč predvsem od postavljenih delovnih sredstev. Taka naloga je na str. kako jih sestavimo. da imamo preko 200 vrst stroškov in da imamo preko 1700 vrst poslovnih učinkov. Ko delamo predračune za naprej. 159) 7. Na izpitu se dobi tako nalogo.1 CENA POSLOVNEGA UČUNEK (str. koliko posrednih ali splošnih stroškov smo dodali na teh 6 denarnih enot? Rešitev: 4. pa bomo povezali k tema dvema skupinama.16. 10. . ampak logika je popolnoma ista. Stalni stroški = stroški dolgoročnih odločitev = stroški zmogljivosti (zmogljivosti zgradbe.8 NAČRTOVANJE ALI PREDRAČUNAVANJE STROŠKOV (str. ko se enkrat odločimo. Prodajna cena se praviloma oblikuje na enoto poslovnih učinkov. 153 *Izpitna naloga: Na stroškovnem mestu 172 smo imeli 6 denarnih enot stroškov izdelavnih plač. da postavimo zgradbo in kupimo opremo. 151) Obračun po spremenljivih stroških je lahko bistveno hitrejša in natančnejša metoda kot po polni lasni ceni. Če upoštevamo.računa se jo s pomočjo kocke na str. le v redkih primerih za neko celotno storitev.58 .. roke predložitve. Ta se glasi takole: imamo v glavnem 2 skupini neposrednih stroškov stroškovnih nosilcev: neposredni stroški materiala in neposredni stroški plač. Torej.12. torej poslovni učinki. da bomo na koncu ugotovili koliko bo stroškov kot celoti in koliko nas bodo stali posamezni stroškovni nosilci.2005 druga ura --6. --.80 Koliko je posrednih stroškov: treba je sešteti *Razlikovati moraš med neposrednimi in posrednimi stroški!!! Določanje celovitih količnikov je zakomplicirano. kdo so oblikovalci. Izhajamo iz ugotovljenih stroškov na ravni podjetja kot celote. 151) Spremenljivi stroški = stroški kratkoročnih odločitev = stroški poslovnih učinkov = stroški obdobja. Pri obračunih delamo deduktivno. Vse ostale (20%-40%). opreme). pa moramo izhajati iz stroškovnih nosilcev in mest. Ti v običajnem predstavljajo 60%-80% vseh stroškov. 159) Prodajne cene se lahko razlikujejo za isti poslovni učinek pri proizvajalnem in trgovskem podjetju. Posredni ali splošni stroški (plače) povzročajo probleme pri porazdeljevanju.6. le da je potrebno izračunati kakšne druge stroške. Razmišljati moramo induktivno posamičnega k splošnim.

povejte 4 vrste razširjenih poslovnih izidov..12. Odgovor: dohodek. Tržna cena se oblikuje kot izid pritiskov s stani ponudbe in s strani povpraševanja. Pri rabatu je prodajna cena določena iz strani proizvajalnega podjetja. Prodajna cena mora pokriti polno lastno ceno. bi v tem primeru vsaka enoto PU pokrivala 2 enoti stalnih stroškov. ki ga pokriva enota poslovnega učinka kosmati dobiček = prodajna cena – stroški funkcije ustvarjanja PU dobiček = kosmati dobiček – pripadajoči del stroškov vseh drugih funkcij. Celotnih stalnih stroškov je bilo torej 1200 denarnih enot. Druga možnost pa je.2 SESTAVA PRODAJNE CENE (str. Če bi v istem obdobju namesto 400 kosov prodali 600 kosov. 164) Cena. Marža je razlika med prodajno ceno in nabavno ceno. da ceno določi država oz.Cene se določajo bodisi v tržni tekmi (konkurenca). kritje) Spremenljivi stroški: 20 – 13 = 7 denarne enote za kritje stalnih stroškov – 3 pripadajoči del stalnih stroškov.59 . . stroški montiranja.2005 prava ura --7. * Včasih na izpitu vpraša. 7. ki jih pokriva enota poslovnega učinka * prodajna cena – spremenljivi stroški = prispevek za kritje stalnih stroškov in oblikovanje dobička (v žargonu: prispevek. ki jih pokriva enota PU = 4 denarne enote dobička Prodaja 400 kosov PU. če bi bilo prodanih samo 200 kosov. razširjeni dobiček. ki jo bo zanesljivo dosegel na trgu. 160) poslovni izid (dobiček če je pozitiven. ki jo določi trgovsko podjetje.. In seveda obratno. dodana vrednost.. --. ki si jo zamišlja prodajalec.23. pove kriterij za določanj cene. Pravilna postavitev prodajne cene je najhitrejši in najuspešnejši način. stroški amortizacije. Vsaka enota bi moral pokriti 3 enote stalnih stroškov. Ob takih pogojih proizvajalno podjetje prizna trgovskim podjetjem določen popust.3 TRŽNO OBLIKOVANJE CENE (str. izguba če je negativen) = prodajna cena – PLC razširjeni dobiček = prodajna cena – ZLC dobiček = razširjeni dobiček – pripadajoči davki in prispevki ter stroški financiranja. kosmati dobiček. ki jih pokriva enota trgovskega blaga Splošni stroški v trgovskih podjetjih so: stroški dela. ni cena.. razlika v ceni razlika v ceni (marža ali rabat) = prodajna cena trgovskega blaga – nabavna cena trgovskega blaga dobiček pri enoti trgovskega blaga = razlika v ceni – pripadajoči del splošnih stroškov. v tem primeru bi morala vsaka enota pokriti 6 denarnih enot stalnih stroškov in v tem primeru dobiček nebi več bil 4 denarne enote ampak samo 1 denarno enoto.. da se doseže velik dobiček.

Če je cena relativno nizka z vidika ponudnikov. * Kako leži črta v pogojih nepopolne konkurence. s tem bo razmerje med količinami ponudbe in povpraševanjem porušeno. govorimo o monopolu. ODHODKI IN POSLOVNI IZID (str.price (pravilna izbira cene) . ki delujejo na strani ponudnikov oz. kadar je od 3-8 ponudnikov. Preživetje in razvoj podjetja je odvisna od štirih P-jev: . Povpraševanje: Tudi tu velja. Z dodatno količino ne bo porušil ravnotežja a trgu in s tem spremenil prodajane cene.23. Če je cena visoka. ki ima 30% delež na trgu določi. 167) ni treba znati 7. Črta prodajen cene je vodoravna (se ne spreminja). govorimo o prosti konkurenci. da je cena neodvisna spremenljivka. Imamo več vrst. njune kombinacije (str. Ko se ponudnik. Drugače pa ne pri pogojih nepopolne konkurence. Cena bo padla. Obnašanje v pogojih popolne konkurence z vidika ponudnika: Vpliv posameznika ponudnika na oblikovanje cene je neznatno. da se bo na trgu znašlo 15% več blaga. 173) 8. bo povpraševanje nizko. 173) Gospodinjstvo ima dohodke. 166). govorimo o oligopolu. znanja in drugih storitev) * Kadar eden od prejšnjih 4ih pogojev ni izpolnjen. bo povpraševanje naraslo. prodajalcev. kar pomeni. odgovor utemeljite. POSLOVNI IZDI IN VRSTE PRIHODKOV (str.imamo opravka s homogenim blagom (blago je popolnoma zamenljivo) . kadar sta dva kupca o duopsonu in oligospon. Kadar sta dva ponudnika govorimo o duopolu.možno je nemoteno preseljevanje vseh proizvajalnih tvorcev (delovne sile. Leži padajoče. Na povpraševanje pa vplivajo: objektivni dejavniki (cena. 168) *Pri popolni konkurenci morajo biti izpolnjeni 4-je pogoji: . najpomembnejši dejavnik: proizvajalni stroški.veliko število ponudnikov in veliko število kupcev . proizvajalnih sredstev. Kadar imamo enega samega kupca govorimo o monopsonu.Sile ponudbe so dejavniki. Kadar je na trgu en sam ponudnik. zaslužek kupcev).60 . * Kadar pa vsaj dva pogoja nista izpolnjena pa govorimo o nepopolni konkurenci.promotion (pravilna strategija pospeševanja prodajnih dejavnosti . pokvarljivost blaga. pričakovano gibanje cen.2005 druga ura --8 PRIHODKI. Medsebojna odvisnost med količino ponudbe in ceno je neodvisna spremenljivka cena. Prodajna cena je v pogojih popolne konkurence v bistvu določena oz. 165. subjektivni dejavniki (potrebe in želje).1 POSLOVNI UČINKI. Tu velja obratno: če je cena visoka. če bo cena nizka. fiksna. ker je vsak ponudnik pomemben. bo naraščala ponudba tega blaga.4 OBNAŠANJE PONUDNIKA PRI POGOJIH POPOLNE IN NEPOPOLNE KONKURENCE (str. kadar je od 3-8 kupcev. --.12. To pa zato. potem ti ne bodo ponujali velikih količin.product (pravilna izbira poslovnih učinkov) .obe strani se obnašata smotrno . Za oblikovanje tržne cene. Na krivuljo ponudbe vpliva: potrebe ponudnika po gotovini. * Na ustnem izpitu je treba znati 2 grafa (str. pa moramo ti dve krivulji spariti. firma pa prihodke. da bo ponudil 50% več.place (pravilna izbira trgov in kupcev) . gibanje cen nadomestnega blaga.

* Deviza je tuj denar + terjatve do osebe z sedežem v tujini. ki ne vodijo k prihodkom: če dobimo posojilo banke.redni (poslovni. imamo najprej prejemke in šele ko bo storitev opravljena oz.* Poslovni izid je razlika presežek vseh prihodkov nad vsemi odhodki. Vrste prihodkov: .i. ki so vezani na PU . gre to za prejemke.prihodki. kompenzacije.količina proizvedenih poslovnih učinkov ..količina prodanih poslovnih učinkov . ki ne temeljijo na prejemkih: ugotovljeni presežki zalog v skladišču . To je računovodski ugotovljeni poslovni izid.2 PRIHODKI IN PREJEMKI (str. c) nastopijo prejemki za prihodki: ko prodamo nekemu drugemu podjetju količino naših izdelkov. * Valuta je tuj denar. premij. saj nismo prodali poslovnih učinkov. ko on podpiše našo izdajnico. Sestavljeni so poslovanja. ki so gospodarsko povezani s prejemki: a) nastopijo prejemki pred prihodki: če proizvajamo nekaj za kar so kupci pripravljeni plačati v naprej. poslovni prihodki. Plačuje torej za nazaj (najprej dobi blago. da sta nastopila sočasno. Pri davčno ugotovljenem poslovnem izidu smo lahko deležni raznih olajšav in tako se ta dva poslovna izida ne pokrivata vedno. Odnos med prihodki in prejemki (podobno kot med stroški in izdatki): . Šlo je za prihodek in prejemek na isti dan in zato govorimo.prihodki iz proračuna (zavodi dobijo v glavnem prihodke iz proračuna) . blago dostavljeno bomo beležili tudi prihodke b) nastopita obe kategoriji sočasno: pri opravljeni frizerki storitvi. se to takoj plača. Poslovni prihodki so prihodki iz prodaje PU. Prejemki so zvečanje denarnih sredstev. *Vrste rednih prihodkov: (na izpitu je treba našteti 4): . je to prejemek. ne pa prihodke.izredni Redni prihodki so prihodki iz rednega poslovanja.prihodki. V trenutku.prihodki od delovnih sredstev danih v najem: renta car . ni pa prihodek. regresov.61 iz temeljnega poslovanja in finančnega . Prejemki pa bodo nastopili.prihodki iz skupnega poslovanja (delitev končne prodajne cene) . mi lahko to beležimo kot prihodke. ki se pri nas pogosto ujema s koledarskim letom. če prodamo zgradbo ali opremo. Ali npr. ko bo podjetje blago tudi plačalo. ki se razlikuje od davčno ugotovljenega poslovnega izida.prihodki iz prodaje PU .prihodki iz dotacij. 8. ki se jih lahko ugotavlja na 3 načine glede na: .prejemki. finančni) . 175) Temeljna oblika prihodkov so po naši veljavni zakonodaji t. Poslovni izid se dokončno ugotavlja za obdobje poslovnega leta. plača pa šele potem) . Izdatki so zmanjšanje denarnih sredstev.količina plačanih poslovnih učinkov.

praktično odhodki nastopijo takoj) . odhodke in poslovi izid.stroški plač niso vstopili v odhodke. spremenljivi stroški).01. ali kakšno nesmotrno ravnanje) . ZLC. ker se storitev takoj zaračuna.prihodki iz franšizinga .obresti od kupljenih obveznic Izredni prihodki so dveh vrst.zmanjšanje virov sredstev 8. saj se tu srečujemo z močnim vplivom dinamike v zalogah proizvodov. poraba materiala v proizvodnji in šele nato prodaja) b) obe kategoriji nastopita istočasno (striženje: porabi nekaj minut svojega dela. * Stroški v proizvajalnih podjetjih vstopajo med poslovne odhodke na dva načina: .2006 prva ura --Odnos med odhodki in stroški (podobno kot je bilo razmerje med prihodki in prejemki): . Razlika med stroški in odhodki je zlasti pomembna pri proizvajalnih podjetjih..odhodki.že od trenutka nastanka jih obravnavamo kot odhodke..62 . ki so v neprodanih zalogah.odhodki. ki ne temeljijo na stroških (plačilo sodne kazni.skladno s prodanimi količinami .stroški v končnem stanju nedokončane proizvodnje redni odhodki = stroški v razdobju prodanih proizvodov = stroški v začetni zalogi proizvodov . *Računska(str. ki so gospodarsko povezani s stroški: a) nastanejo stroški pred odhodki (to je v proizvajalni podjetjih pravzaprav pravilo...obresti od danih posojil . * Prihodki = prodana količina * prodajna cena --. Mi bomo izračunali prihodke.stroški ki ne vstopajo med odhodke (bolj zgodovinsko. 181) * Odhodki so s prihodki povezani stroški (stroški.povečanje sredstev: . npr.dividende iz naslova delnic .prihodki iz lizinga Finančni prihodki: .3 ODHODKI (str..nastanejo stroški. Nastopajo zaradi (str. saj so bili del poslovnega izida) V obdobju nastali stroški: stroški v obdobju dokončane proizvodnje = stroški v začetnem stanju nedokončane proizvodnje . žele.stroški v končni zalogi proizvodov ..06. še niso odhodki).178): .182): Izračunati moramo mesec odhodkov po treh načinih vrednotenja stroškovnih nosilcev (PLC.

po času: kdaj ga razdelimo (sproti.4 DOHODEK (str.63 .povečanje določenih vrst virov sredstev: v naše breme dosojene in že plačane sodne kazni. dividende) . Dohodek lahko ugotavljamo. da od vseh prihodkov (poslovni. finančni. dobiček pa je tisti pravi poslovni izid.dohodek . kadar od vseh prihodkov odštejemo vse odhodke. dodana vrednost nikoli ne bo dobila denarne potrditve) .nerazdeljeni ali zadržani dobiček .Vrste odhodkov: . kadar imamo dobiček ugotovljen takole: dobiček + preostali odhodki (to so tisti. ki temeljijo na stroških vračunanega dohodka (stroški dela. stroški financiranja.namenska razdelitev: komu pripada \ lastni dohodek (ta ostaja v združbi) \ dohodek.dobiček Dohodek je tržno pridobljena dodana vrednost. Dohodek je razširjeni poslovni izid. Dohodek dobimo tako. financiranja. ki temeljijo na materialnih stroških (stroški materiala + stroški storitev) in stroških amortizacije.razdeljeni \ davek na dobiček (gre državi) \ čisti dobiček (ostane v združbi) Delitev čistega dobička: .zaposlenci ali dividende (lastnikom) .zmanjšanje določenih vrst sredstev: ugotovljeni primanjkljaj zaloge. odpis neizterljivih terjatev . Razlogi zakaj se lahko ti dve kategoriji med seboj razlikujeta: . ne uspemo prodati (v takem primeru.če dodane vrednosti ne dobimo plačane.5 DOBIČEK (str. 184) Vrste pozitivnega poslovnega izida: .redni (poslovni. Dobiček dobimo. stroški financiranja. 188) . po izkazu uspeha) \ razdeljen med letom (plača. finančni) . izredni) odštejemo tiste odhodke. ki pripada drugim (davki in prispevki.izredni *Povejte mi primer rednega poslovnega odhodka: stroški materiala v prodanih proizvodih *Primer rednega finančnega odhodka: stroški plačanih obresti za dobljene kredite *Primer izrednega odhodka: odpis neizterljivih terjatev *Vrste izrednih odhodkov: //to se navezuje na zgornje vprašanje .če dodane vrednosti. davkov in prispevkov)) Delitev dohodka lahko opazujemo v dveh smereh: . vračunani davki in prispevki iz odhodka) \ dohodek razdeljenim po dnevu izkaza poslovnega izida (osaebni dohodki iz naslova dobička) 8. ki smo jo ustvarili. naknadno ugotovljene obveznosti do dobaviteljev 8.

6. zato je potrebno izbrati tako metodo vrednotenja proizvodov v proizvajalnih podjetjih. če imajo združbe sporazum ali pogodbo o medsebojni pomoči te vrste) ..64 . .. Običajno se ta dva dobička razlikujeta. * Treba je znati 4 od 6-tih načinov poravnavanja izgub.01. zato je potrebno upoštevati opozorilne znake.189. pri velčji izgubi pa pride do pretirane panike).2 PORAVNAVANJE IZGUBE (str. če pa ne akumuliramo ampak to razdelim med dividende.ZLC: Za sezonske združbe (neenakomeren obseg proizvodnje in enakomeren obseg prodaje) *Računska naloga: Ugotavljanje poslovnega izida.Na račun dobljenih dotacij brez obveznosti vračanja (dajo jih predvsem druge združbe v okviru širšega poslovnega sistema.06.1 UGOTAVLJANJE IZGUBE (str..Pada prodaja naših poslovnih učinkov (če pada prodaja samo nam. 190) Naloge na izpitu bodo po PLC ali po spremenljivih stroških *Na katera dva načina vstopajo stroški v proizvajalnih podjetjih med poslovne odhodke: . Preveliki skoki v prikazanem dobičku niso zaželeni (ob večjem dobičku se poveča apetit. 192) 8. 192) Treba je narediti vse.izguba zaradi premajhnega prihodka za oblikovanje dohodka (to je hujši primer. če akumulaciji prištejemo še rezerve. prihaja do nesmotrnega razdeljevanja.od vsega začetka jih obravnavamo kot poslovne odhodke --. Opozorilni znaki so: .2006 druga ura --8. potem delnice ne rastejo) Akumulacija v širšem pomenu besede pa je. 193) Izguba je negativni poslovni izid in se jo lahko pokriva samo z neko obliko pozitivnega poslovnega izida. Že material je bil dražji od prihodkov) 8.. Izbira metode. da do izgube sploh ne bi prišlo. se je pa očitno celotna panoga znašla v krizi) .PLC: Kadar imajo določena podjetja enakomeren obseg proizvodnje in neenakomeren obseg prodaje. če pada tudi našim tekmecem. da se tem skokom izognemo. kapitalske moči podjetja (z akumulacijo raste vrednost delnic.izguba zaradi premajhnega dohodka v primerjavi z že razporejenim dohodkom .akumulacija v ožjem pomenu besede: krepitev materialne. smo že v globoki godlji. da se izognemo neželenim skokom: . Razlikovati moramo tudi računovodski dobiček od davčnega dobička.Celotna država se znajde v krizi * Zelo poenostavljeno obravnavamo 2 vrsti izgube: . Poravnavanje izgube v prvih petih letih: .6. ki je lahko dobiček ali izguba (str..6 IZGUBA (str. zapravlja.ostane v združbi (različne vrste rezerv ali rezervacije) .vstopijo skladno s prodanimi količinami .

200) Če se ukvarjamo z eno samo vrsto poslovnega učinka: P = prihodki od prodaje F = stali stroški V = spremenljivi stroški D = dobiček Q = količina poslovnega učinka pc = prodajna cena P = F+V+D . Če poslujemo slabše od povprečja.Iz rezervnega sklada oziroma z zmanjšanjem nenominiranega kapitala . Tu imamo dva preprosta matematična izračuna: Glej tudi graf v knjigi (str. Kredite je namreč vedno treba tudi vrniti. je pa slabo poslovanje.likvidacija (=zaprtja) združbe. če se zaradi izgube v poslovanju trajneje zmanjšuje lastni kapital. to še ni neuspeh. da smo finančno premožni a smo v Ekonomskem neuspehu in si tako zmanjšujemo kapital. ki so odpisale svoje terjatve do dane združbe. vendar nam v določenem trenutku lahko zmanjka denarja. lahko tudi v postopku prisilne poravnave -Na račun (pozitivnega izida) rednega poslovanja v drugih letih petletnega obdobja Poravnavanje izgube po preteku prvih petih let z lastnimi viri sredstev: . da ne bomo imeli izgube. * Ekonomski neuspeh je.Na račun odpisa obveznosti do tretjih oseb (proračuni. koliko se morajo naši spremenljivi stroški spremeniti proti prodajnim cenam.predsanacija (tega bi se moralo vsako podjetje posluževati vsak dan) . dobavitelji itn. 8. da bomo lahko dosegli želeni izid.. Ob predpostavkah se sprašujemo: Koliko moram ustvariti prihodkov. Pogoj za načrtovanje odhodkov so načrtovani stroški.Iz drugih delov kapitala. Ekonomski neuspeh moramo razlikovati od finančnega ali pogodbenega neuspeha. 198) Prihodke načrtujemo tako.stečaj (=prisilna poravnava) (če stečaj uspe ima podjetje zaradi tega trajnejše posledice. Recimo: poslujemo uspešno. ki ima v lasti podjetje. Ko načrtujemo odhodke se vprašamo koliko tistih stroškov. * Finančni neuspeh je če nismo več sposobni poravnavati svojih pogodbenih obveznosti. da bomo dosegeli želeni dobiček. da se vprašamo koliko bomo prodali določenih PU in po kakšni prodajni ceni.sanacija (do tega pride kadar slabo poslujemo) . Pojem uspešnega poslovanja je primerjalne narave. če neko podjetje 3 leta posluje negativno. Toda ne glede na finančno sposobnost. ker nam dolžniki niso še plačali. koliko moramo imeti prihodkov. Lahko imamo samo finančni neuspeh. ODHODKOV IN POSLOVNEGA IZIDA (str.65 . ki smo jih načrtovali bo v prodanih količinah. npr. se bodo začeli določeni postopki: . ki jih potem primerjamo z načrtovanimi prihodki. vendar lahko naprej uspešno posluje) .7 NAČRTOVANJE PRIHODKOV. poslovnega sklada Izgube ne moremo poravnati s sanacijskim kreditom.). Možno pa je tudi.Iz nerazdeljenega dobička (prejšnjih let) .

se pa dogaja).rezervna sredstva . saj računamo v točki preloma. kaj ima združba v določenem trenutku v svoji lasti ali posesti. pravice: patenti. denarja in pravic. če vemo da ima podjetje za 3milijone evrov stalnih stroškov. medtem ko sredstva (= premoženje) opazujemo iz določenega trenutka. Sredstva ne smemo enačiti s pojmom aktiva. ki v teku poslovnega procesa postopno prenašajo svojo vrednost na PU in se v prvotno pojavno obliko vrnejo v razdobju daljšem od enega leta.aktivne časovne razmejitve (stroški prihodnjega obdobja (plačamo naročnino za leto 2008 že novembra 2007). ki se v teku poslovnega procesa hitro preoblikujejo in se v prvotno pojavno obliko vrnejo v razdobju krajšem od enega leta. F = 3 milijone D = 5 milijonov V/P = 0.finančne naložbe (kupljene delnice druge družbe. kupljeno zemljišče. torej namesto dobička vstavimo 0! P = F / (1-V/P) = 12 milijonov --. 203) Premoženje je sopomenka za sredstva. Z aktivnimi časovnimi razmejitvami se lahko lažno zakrije izgubo (ni zakonito. (To so: drobni inventar. denarja in pravic.75 Tukaj je podatek želenega dobička zavajajoč.obratna sredstva (so v oblikah stvari. Pri sredstvih se vprašamo. P=(F+D)/(1-V/P) Prag pokritja (=prag donosnosti = prag gospodarnosti = točka preloma): Točka v kateri je obseg prihodkov enak obsegu odhodkov. vse zaloge materiala. Del nad spremenljivimi stroški nad prihodki je 60%. *Izpitno vprašanje: Izračunajte kolikšen mora biti znesek prihodkov v točki preloma. .66 . kupljene obveznice. (To so: zgradba. na kar je potrebno paziti pri združitvi. * Prvine Poslovnega Procesa opazujemo iz določenega obdobja. kapital pa je nekaj drugega.01. želi doseči 5 milijonov evrov dobička. seveda če sredstva ne preoblikujemo teh koristi ne bo.75. Združbe potrebujejo sredstva za pridobivanje ekonomske koristi. pravice: terjatve do kupcev) . tekočem (denar) in plinastem stanju (terjatve). med prihodki in spremenljivimi stroški. licence) .) Z osnovnimi in obratnimi sredstvi delujemo v rednem poslovanju. da obstaja stalno razmerje med prodajno ceno.13. terjatve: denarna sredstva iz prodanih PU.2006 prva ura --9 SREDSTVA (str. s finančnimi v finančnem.osnovna sredstva (so v oblikah stvari. delež spremenljivih stroškov v prihodkih pa je 0. * Glavne skupine sredstev: . drugih delovnih predmetov.Q=(F+D)/(pc-v) Če nimamo opravka z enim samim poslovnim učinkom: Predpostavimo. ki ga ne potrebujemo) . To kar imamo v lasti se nahaja v treh skupinah pojavnih oblik: v trdnem (stvari). denar.

Pravice: Ena izmed vrst sredstev. če gre za sumljivega plačnika je hipoteka na nepremičnine. povoji.67 . Od kje imamo kaj? Vse. 10.Primeri osnovnih in obratnih sredstev: vodni elektrarni: osnovna: zidovje.1 POJMOVANJE VIROV SREDSTEV (str. zato se je potrebno pametno zavarovati. vodni filter bolnišnici: osnovna: stavba in oprema. da so to gibljiva sredstva. Če k obratnim sredstvom dodamo kratkoročne finančne naložbe (povrnejo se v obdobju krajšem od enega leta). * Viri sredstev so izraz pripadnosti ali kritja sredstev (čist je popizdil. smer: za kakšne roke gre: . 207) 10. Nematerialne ali neoprijemljive naložbe ali naložbe v dobro ime: oblike sredstev ali premoženja so različne. Ni ne stvar ne denar. Znotraj pravic imamo t.2 FINANČNO POSLOVANJE (str. Zlato pravilo financiranja: Če mi določena sredstva potrebujemo dolgoročno. rjuhe. Najbolj znana zavarovalna oblika terjatev. obratna: zdravila. kri. obratna: terjatve do kupcev neplačane elektrike. Posebnost teh naložb je. 10 VIRI SREDSTEV (str. ki je ne moremo prijeti in jo težko vrednotimo. da oddajam knjige brez odškodnine.: če sem založba in mi je dobro brani pisatelj zapustil pravico. To je stvar. potem moramo imeti tudi dolgoročne vire sredstev. Npr.i. turbine. obratna: pribor Če k osnovnim sredstvom dodamo dolgoročne finančne naložbe (povrnejo se v obdobju daljšem od enega leta).: rodovnik pri psih. Lahko se zgodi. neporabljeni dobiček (=akumulacija). 208) Opazujemo ga v dveh smereh: 1. terjatve do kupcev hotelu: osnovna: zgradba. da terjatev ne moremo unovčiti. da so to stalna sredstva. da so lahko ali pa niso prikazana med sredstvi. 207) Na sestavo sredstev vpliva dejavnost združbe. Če bi v preteklosti vse porabili potem zdaj ne bi imeli nič.kratkoročno je potrebno zagotavljati plačilno sposobnost (=likvidnost) . kar ima družba iz preteklosti je neporabljeni dohodek.. toda predstavlja vrednost. terjatve. Viri sredstev so tako kot sredstva opredeljeni z vidika določenega trenutka. Npr. Dejavnik poslovanja ima vpliv tudi na kategorijo virov sredstev. potem govorimo. potem govorimo. da mu na izpitu tega ne zna 70% folka). jih pa skušamo v primeru prodaje podjetja nedvomno unovčiti.

68 .kratkoročna posojila v enkratnem znesku . zaposlencev.dolgoročno podpirati poslovanje.4 PREOBLIKOVANJE SREDSTEV.preoblikovanje sredstev. 209) Združba poravnava obveznosti glede na tip obveznosti: .pridobivanje sredstev z vidika virov sredstev .5 ZMANJŠEVANJE VIROV SREDSEV ALI VRAČANJE SREDSTEV (str.3 DOLOGOROČNO FINANCIRANJE POSLOVANJA (str.dolgoročna posojila tekom več let po obrokih --. 10.vračanje sredstev. smer: kakšne stvari dejansko potekajo: .13. npr: obveznost do dobavitelja se preoblikuje v kratkoročno posojilo pri banki. 208) * Od kje lahko dobimo sredstva? (znati je treba dve od 11-tih) 1) na podlagi akta o ustanovitvi 2) z namenskimi darili ali donacijami 3) s prenosom sredstev drugih na združbo brez obveznosti vračila 4) iz naslova samoprispevkov in solidarnosti 5) iz poslovnega izida 6) z odstopanjem oziroma preusmeritvijo davkov in prispevkov 7) od domačih vlagateljev 8) od tujih vlagateljev 9) na podlagi posojil in depozitov 10) z izdajo vrednostnic 11) na drug način v skladu z zakonom * Notranje financiranje = povečevanje vrednosti lastnega kapitala z akumulacijo dobička. financerjev.. v tem primeru se tudi zmanjšujejo viri sredstev 10. financiranje . ki ga lahko spremlja preoblikovanje virov sredstev .. to pa se preoblikuje v dolgoročno posojilo pri banki.tekoče obveznosti (do dobaviteljev. PREOBLIKOVANJE VIROV SREDSTEV (str.nominirani kapital (ustanovitvene vloge) .01.zagotavljanje denarja za kritje izgub v poslovanju 2.) .dolgoročna posojila (nad letom dni) . proračuna.6 VRSTE VIROV SREDSTEV Viri sredstev so (ob nerazdeljenem dobičku) med drugim: .. 209) Tudi viri sredstev se preoblikujejo. 10.2006 druga ura --10.tekoče obveznosti sproti .kratkoročna posojila (do leta dni) .

Če država izgubi vojno. ampak so to pasivne časovne razmejitve. takrat še ne moremo govoriti o prihodkih.tuji in lastni (tuje bo potrebno vrniti.2 TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV (str. Gre na obeh trgih se gre za isti papir. ki jo lahko po potrebi lastnik pretvori v obveznico ali obratno.trajni in začasni (večino začasnih virov ima določen rok zapadlosti) .i. 11. da ne bomo dobili letnega nadomestila in da se nam bo zmanjšala vložena vrednost. do države *lasten vir.agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) . da gre neka stvar k vragu. lastnih ne bo potrebno vrniti) . za nekoga drugega pa vir sredstev. Tisti. zadržani dobiček. zato ga je potrebno imeti pod nadzorom. Če ste lastnik Krkinih delnic.borza (tu prodaja nadzorovano kupo prodajanje) . pretvorljiva delnica zanimiva. Pojem sekundarnega trga vrednostnih papirjev obsega kupovanje in prodajanje že izdanih vrednostnih papirjev. ki imajo v rokah obveznice..1 VREDNOSTNICE (str. pridemo z njimi na primarni (=izvirni) trg vrednostnih papirjev. Kot lastnik tvegamo. * Delnice so lastniški vrednostni papirji. ki je trajen: nenominirani kapital. Imajo zajamčen donos. pasivne časovne razmejitve *vir sredstev. Do tistih ki imajo v rokah našo izdano obveznico. je to za vas sredstvo ali premoženje.dolgoročni in kratkoročni *Lasten in začasen vir sredstev: rezervni sklad. Novo izdane delnice so vse na primarnem trgu. tuj in ni kratkoročni kredit: tekoče obveznosti do dobaviteljev. da so delnice različnih vrst. do zaposlencev Na vire sredstev lahko gledamo z različnih zornih kotov. pri čemer je zlasti t. Kasneje. bomo ta konto premaknili iz pasivnih časovnih razmejitev med prihodke. Z njimi dobimo pravico do upravljanja (to velja za navadno delnico). smo mi dolžniki. ki jih lahko razdelimo na: . lasten kapital 11 VREDNOSTNICE IN VREDNOTENJE PODJETIJ (str. S pasivnimi časovnimi razmejitvami pa lahko skrivamo dobiček. Tudi pri obveznicah se lahko zgodi. *Potrebno je poznati razliko med navadno delnico in obveznico.pasivne časovne razmejitve (če nam nekdo plača za naš PU vnaprej (predujme kupcev). * Do koga imamo tekoče obveznosti? (to zelo rad vpraša) do dobaviteljev. * Obveznice so dolžniške listine. ki jim rečemo infrastruktura trga vrednostnih papirjev: . ko se te delnice prodajajo drugič rečemo. nimajo pravice do upravljanja. zato da ne bi bili obdavčeni. Najbolj tipične so obveznice in delnice. Trg vrednostnih papirjev je velik trg (obračajo se veliki denarji).klirinško depotna družba (beleži lastnike) . Ter da se zavedate. z vidika Krke pa vi predstavljate Krki vir sredstev. Ko bomo to storitev opravili. 214) Kadar izdamo vrednostne papirje. ki je kratkoročen. Imamo 3 institucije za nadzor.69 . vendar težko dokazljivo. do zaposlencev. 213) 11. da se je delnica premaknila na sekundarni trg. 213) Vrednostni papirji so za nekoga sredstva. To je kaznivo. potem obveznice te države postanejo ničvredne. do države.

ki bo zahtevalo dodatna vlaganja za to. da želimo vedeti. 12 RAČUNOVODSTVO (str. 12. da mora prodajalec plačati kupcu. oprema.3 VREDNOTENJE PODJETIJ (str. Vrednost delnic 4000/0. kot na prvi pogled izgledajo. pri nas pa imamo borzno kotacijo. Prevzemi in nakupi velikokrat niso tako uspešni. nikoli zapadlo v krizo. Vse evidence. ki slabo posluje. Imamo kotacije A.Pod kotacijo A so na borzi vrednostnice najboljših družb (dolgo časa stabilna podjetja. analiziranje. da bo vzelo podjetje. Računovodstvo poleg knjigovodstva vključuje še računovodsko načrtovanje oz. Računovodstvo pošteno in pravilno prikazuje stanje sredstev in virov sredstev. številne preglede nad poslovanjem.pri kupo-prodaji podjetja . so poslovne knjige. obveščanje. kakšen je razvoj. kajti to ne moremo prijeti.05 * Zakaj sploh vrednotimo podjetje poleg tega. Na neki delnici piše. B. da se bo podjetje postavilo na noge. predračunavanje. kakšne poslovne funkcije ima. To so dokazi glede subjektivne vrednosti..70 . prihodkov. . 216) * Imamo 3 stopnje vrednotenja podjetij: 1. imajo ugledne nadzorne svete). Za negativno ceno je značilno doplačilo prodajalca. da bo ta družba prihodnje leto ustvarjala dobiček 10% na kapital. zato se sprašujemo. kakšno je okolje. 3.. 221) To so različne enotne evidence ali razvidi ob postavkah: sredstev.2 POSLOVNE KNJIGE (str. Tisti. To se zgodi. ampak samo ocenimo.i. C. prosti trg. stroškov. s katerimi se to zagotovi. Velike afere so nastale. kotacijo vzajemnih skladov in t.1 RAČUNOVODSTVO IN KNJIGOVODSTVO (str. 11. ker so se podatki spreminjali. Če znamo zagotoviti pravilne podatke lahko s tem preprečimo polome podjetij. ki pri teh prodajah posredujejo pa v splošnem dobro zaslužijo. 221) Računovodstvo je širši pojem od knjigovodstva. * Kje se srečujemo s pojmom negativne cene? Pri prodaji podjetja. zemljišče) 2. da je vredna 5000 SIT. ocenimo ugodnost okolja Po vseh treh stopnjah dobimo vrednost podjetja. stopnja: zbiranje dokazov za subjektivno določene vrednosti podjetja: politični vplivi. virov sredstev. Skoraj 70% takih združitev ne uspeva dobro. Ocenjujemo. Računovodstvo pokriva izdelavo poslovnih knjig. ki ga ima. stopnja: subjektivno vrednotenje: Pri vrednotenju nas zanimajo prihodnje koristi. ki sta izven računovodstva). ki jih . Najpomembnejši razvidi.pri delitvi podjetja * Podjetje je lahko blago in pri tem blagu imamo lahko negativno ceno. Negativna cena za podjetje pomeni. 221) 12. koliko denarja imamo? . ki ga moramo absolutno razlikovati od pojma poslovnih financ in pa ocenjevanja vrednosti (to sta dve dejavnosti. Na trgu pa velja bančna obrestna mera 5%. odhodkov in poslovnem izidu. Hkrati pa pošteno in pravilno izkazuje poslovno-izidni tok.stopnja: objektivno vrednotenje: opazujemo imetje združbe (zgradbe. nadzorovanje. če gre za slabo podjetje.

ki ga ne pišemo v bilanco stanja 12. V takem primeru uporabimo knjigovodski račun ali konto. Dobivajo v Ljubljani (prostorska opredelitev). Dobiva 35.000 SIT (vrednostno). desna stran je pasiva. Včeraj 13.to zahteva država.14.i. mesečna. ki se delijo v eno. tedenska.1. dobimo t. lahko se v določenem trenutku prikaže tudi izguba. dvo in trostropenjske. Konto ima za vsebino eno ali več postavk bodisi v bilanci stanja ali pa v izkazu . * Knjigovodstvo je dejavnost. Najpomembnejši poročili sta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. krajevno. davčna . ki zadevajo letna poročila o poslovanju (lahko so dnevna. Dvostranska bilanca stanja je uravnotežen (številke na koncu morajo biti do tolarja enake) prikaz stanja sredstev (leva stran) in virov sredstev (desna stran) s stanjem v določenem trenutku. ki nam služi za boljše razumevanje knjigovodstva imamo tudi stopenjske prikaze poslovnega izida. ki se so zgodili v preteklosti in so povzročili vrednostne spremembe na 4-ih temeljnih pojmih ekonomike poslovanja (sredstvih. Ob koncu leta je ti dve poročili obvezno narediti. stopenjsko. 222) Dvostopenjska bilanca stanje: leva stran je aktiva. *Kako s časovnega vidika opazujemo bilanco stanja? Opredeljena je z vidika določenega obdobja do določenega trenutka. prihodkih in odhodkih). * Povejte vse. Nekatere postavke so tako pomembne. obravnavanjem in prikazovanjem podatkov o poslovnih dogodkih.01. vrednostno in količinsko opredeljena enota poslovnega procesa.pripravi računovodstvo so razvidi. --. Zaključna bilanca stanja prejšnjega obdobja je hkrati začetna bilanca stanja novega obdobja. (časovno). zato da bo lahko pravilno določila davek (lahko sta enaki ali pa ne). urejanjem. viri sredstvih. Če pa iz teh bilanc izključimo medsebojne terjatve in obveznosti. časovno. potem morata biti obe strani uravnoteženi. Na aktivi niso samo sredstva. pa dobimo skupinsko bilanco stanja. 227) Poslovni dogodek je vsebinsko. kar veste o bilanci stanja. Dobiva štipendijo (vsebinsko). Nekdo dobiva štipendijo. Stopenjska bilanca stanja je prikazana navpično. Poleg dvostranskega izkaza stanja.3 OBRAČUNI ZA KRAJŠA OBDOBJA IN LETNI RAČUNI (str. * Zabilančno financiranje = povečanje prihodka. Če govorimo o dvostranskem izkazu poslovnega izida. To poročilo se naredi z vidika določenega obdobja.71 . Mesečno dobi 1 štipendijo (količinska opredelitev). Knjigovodstvo je kot črna skrinjica v letalu. ki se ukvarja zbiranjem. Registrira vse dogodke. Bilanc stanja je več: računovodska. Če mi pri sistemu Mercatorja prištejemo podrejena podjetja (posamezne trgovine). *Kaj veste o izkazu poslovnega izida? *Kako je s časovnega vidika opredeljen izkaz poslovnega izida? Opredeljen je z vidika določenega obdobja do določenega trenutka.4 KNJIGOVODSTVO (str. letna pa so obvezna). da jih želimo spremljati vsak dan. zbirno bilanco stanja. 12.2006 prva ura --Dvostranski izkaz poslovnega izida: na levi strani imamo odhodke na desni strani pa prihodke.

Toda kadar prodamo PU. se druga postavka sredstev zniža za isti znesek 2. prihodke pa vedno samo na desni strani! Terjatve do kupcev: sredstva (ker so to pravice) Obveznosti do kupcev: viri sredstev (nekdo. + sredstev. kadar knjižimo na desno stran rečemo. takrat pa se knjigovodski računi sredstev prenesejo med knjigovodske račune odhodkov. Ime knjigovodskega računa je povezano s postavko. + odhodki. + viri sredstev *Primer iz knjige str.viri sredstev 7. Imamo 4 skupine knjigovodskih računov: a) knjigovodski računi sredstev b) knjigovodski računi virov sredstev c) knjigovodski računi odhodkov d) knjigovodski računi prihodkov Stroški so samo spremenjena oblika Prvin Poslovnega procesa. To je naša naložba. da mora biti znesek. če imamo v bilanci stanja 80 postavk. enak znesku. smo knjigovodski račun priznali. ki je zabeležen na debetno stran. V kontih odhodke vedno knjižimo samo na levi strani. + vir sredstev 4. . potem so knjigovodski računi stroškov v bistvu knjigovodski računi sredstev. Kadar knjižimo na levo stran rečemo. 231. 230. pravice in denar. ki nam je dobavil material.. Prvine Poslovnega Procesa so v bistvu sredstva. nam predstavlja vir) Začetno stanje in povečanje vedno knjižimo na tisti strani. .sredstev. bomo 200 milijonov tolarjev prav tako knjižili na levo stran. potem moramo imeti v določenem obdobju vseh 80 kontov. .poslovnega izida. . . Potrebno je znati 8 pravil: //moje osebno mnenje je. da knjižimo v kredit ali v dobro. da tega sploh ne rabiš. rečemo. na desni strani pa vire sredstev. . ki je zabeležen na kreditno stran. + odhodki. zato je. zato bi bila začetna postavka. je potrebno razveljaviti postavko in tej razveljavitvi rečemo storno (negativno knjiženje). torej debetni strani. Torej.sredstva 8. O zapisanem podatku govorimo kot o vknjižbi. ki jo prikazujemo. Ker gre v danem primeru za povečanje te oblike sredstev. Kdaj knjižimo na levo in kdaj na desno stran? V dvostranski bilanci stanja imamo na levi strani sredstva. Knjigovodski račun ima dva dela: levi (debet) in desni (kredit). O samem zapisovanju govorimo kot o knjiženju. Zmanjšanje pa knjižimo na obratno stran.vir sredstev 3. V izkazu poslovnega izida pa imamo na levi strani odhodke na desni strani pa prihodke.vir sredstev 5. torej to je knjigovodski račun sredstev. kadar knjižimo na desno stran. Utemeljen odgovor se torej glasi: Gre za knjigovodski račun sredstev. prav tako kot v bilanci stanja knjižena na levi. ampak mi še nismo plačali. da knjižimo v debet ali v breme. + prihodki. + sredstva. + prihodki. Viri sredstev pa so izraz pripadnosti ali kritja sredstev. na kateri se pojavijo ustrezne postavke v bilanci stanja. + sredstva 6. Temeljno pravilo pri zapisovanju vknjižb je. 232 *Na katero stran knjigovodskega računa "delnice družbe D" bodo v družbi A knjižili dodaten nakup delnic družbe D v znesku 200 milijonov SIT? Sredstva so stvari.. . da smo konto obremenili.72 . Kadar se zmotimo.to Mihelčič sam neki komplicira!!! 1. Kadar knjižimo na levo stran. + vir sredstev.sredstva //ob povečanju neke postavke sredstev.

bomo znesek knjižili na nasprotno. 238) . katerih začetno stanje je v bilanci stanja na desni. --. V knjigovodskem računu pa imamo levo (DEBET) (dolžnosti do drugih. so v mesecu maju zaposlencem izplačali 75 milijonov tolarjev. vstevši tudi izrabo zmoglivjosti 4) podatke o kakovosti proizvodnega programa in njegovi obetavnosti 5) kazalce fizičnega obsega poslovanja 6) oceno o verjetnem prihodnjem razvoju poslovanja z obrazložitvijo 7) podatke o dejavnostih na področju raziskovanja in razvoja 8) informacije o odkupu lastnih delnic. statistika. torej na levo oz.4 SVETOVANJE (str. torej na knjigovodskem na kreditni strani. kolikor jim je bila družba dolžna zaradi sklepa skupščine družbe.1 POJMOVANJE ANALIZE POSLOVANJA (str. * Analiza poslovanja je dejavnost.osamljenja (=izoliranja) . ki se ukvarja s presojo ugodnosti (=bonitete) poslovnih procesov in stanj. Bilanca stanja ima levo (AKTIVA) in desno (PASIVA) stran. Ker gre v danem primeru za zmanjšanje obveznosti do dobaviteljev.analiziranja (=razčlenjevanja) . zato dobe zaposlenci 75 milijonov tolarjev iz dobička družbe. arhiviranje. v določeni meri že vplivamo na ugotovitve. kako dobri ali kako slabi smo in zakaj.strnjevanja (=sinteze) *Metodološko gledano: Pri predstavitvi ugotovitev se poslužuje štirih skupin kazalnikov. Na katero stran knjigovodskega računa "obveznosti do zaposlencev" boste torej v maju knjižili ta znesek.2 METODE ANALIZIRANJA IN KAZALNIKI (str. Ko se odločamo za način analiziranja. to kar mi plačujemo) in desno (KREDIT) stran. katerega najvidnejši predstavniki so knjigovodenje. Gre za knjigovodski račun virov sredstev.3 POROČILO O POSLOVANJU (str. debetno stran. Pri dejavnosti analiziranja se ugotovitve predstavlja s kazalniki. 234) Kako deluje analiza poslovanja? * Analiziranje poslovanja kot dejavnost uporablja 5 vrst metod: .73 . 13.izločevanja (=eliminiranja) . izdatki.01.2006 druga ura --13 ANALIZA POSLOVANJA (str. 236) Poročilo o poslovanju vsebuje: 1) prikaz poslovnega položaja z izbranimi sestavinami poslovnega izida ter različnih vidikov sestave sredstev in virov sredstev 2) račun donosnosti 3) prikaz drugih vidikov poteka poslovanja. 233) Preprosto želimo vedeti. s katero presojamo pravilnost poslovnih procesov.*V podjetju A. 233) 13.komparacije (=primerjanja) . 13.14. Nadziranje poslovanja pa je dejavnost. drugih naložbah in raznaložbovanju (=dezinvestiranju) 13. Ta dva pojma moramo razlikovati od obravnavanja podatkov pri poslovanju.

Tu se pojavijo 3 načela (=merila = kazalniki): .organizacijski (informacijski sistem. ki veliko ve..Če ste dober poznavalec. s katerim drugim (torej da izračunamo indekse). Vendar to ni res.. izobrazba delavcev) .5. dober ravnatelj. kje ste slabi. na tehnične in organizacijske pa lahko vplivamo. drugi ne hodijo. Izhaja iz splošnega načela smotrnosti: Izid (=izložek = output) / vložek(=input) S katerimi kazalniki lahko izrazimo to načelo smotrnosti pri ekonomiki poslovanja. 239) vsebinsko izraženi kazalniki: Kateri kazalnik je tisti. neugodne vremenske razmere) Na družbene dejavnike težko vplivamo. da izračunamo indeks).) V praksi je to zelo komplicirano. 239) 13. 240) Izražamo ga na tehnični ali družbeno ekonomski način. potem veste. delovnih predmetov) .družbeni (stavka v prometu. ki delajo v proizvajalnih obratih.5. 13. poslovni sklad.gospodarnosti (=ekonomičnosti) -> opredeljen s stroški ali izvedenko iz njih (odhodki) .donosnosti (=rentabilnosti) -> opredeljen z zneskom kapitala (naloženega) ali izvedenko iz njega (npr. ki jih združbe potrebujejo. Kazalnik družbeno gospodarske proizvodnosti je: Dohodek/št. privabljajo k sebi svetovalce. na katerega se moramo opreti. če ga bomo primerjali.2 PROIZVODNOST (str. Imamo probleme s tako izražanjem PU kot tudi zaposlencev. pri donosnosti pa samo vrednostno. eni hodijo na bolniško. Svetovanje je danes nepogrešljiv del poslovanja najboljših združb.proizvodnost (=produktivnosti) -> opredeljen s številom zaposlencev ali izvedenko iz njih (ure) .tehnični (kakovost opreme. Osnovni kazalnik je: Količina PU/št. ve da ogromno ne ve. zaposlencev Pravo izrazno moč tega kazalnika bomo dobili. je to ena najbolj zapletenih nalog pri podjetniški ekonomiki. Čim proizvajamo različne PU. če agregiramo podatke na višji ravni in ga primerjamo z drugimi (torej. 13. Na proizvodnost vplivajo 3 dejavniki: . pisarnah.. zaposlencev Ta kazalnik dobi večjo težo. stavka zaposlencev.1 OPREDELITEV NAČEL (str. Ena prevara: Na prvi pogled se ta kazalnik enostavno izračuna. Tisti. . Zato na šibkih področjih. poslovna sredstva Pri kazalnikih proizvodnosti in gospodarnosti lahko določene variante teh kazalnikov izražamo fizično in vrednostno.5 NAČELA POSLOVANJA (str. Ni vsak zaposlenec enak drugemu (upoštevamo samo zaposlence.74 .

244) Analiziranje sredstev in njihovih virov je v bistvu analiza bilance stanja.5. 13. dobi to vprašanje) * Kaj je to gospodarnost (=ekonomičnost)? Tehnično izražen je: količina poslovnih učinkov / stroški Tudi na kazalnik gospodarnosti vplivajo tehnični. organizacijski in družbeni dejavniki. potem rečemo.. Kosmata dobičkonosnost – dobičkonosnost kapitala: dobiček / lastni kapital 13.vsak 20-ti. se spreminja ime tega kazalnika. 244) 13.5 SEZNAM KAZALNIKOV ZA PRIMERJAVO USPEŠNOSTI V RAZVITEM SVETU (str.6 ANALIZIRANJE SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV SREDSTEV (str.6. vendar je v imenovalcu vedno bodisi kapital bodisi povprečno uporabljena poslovna sredstva.6..1 ANALIZIRANJE BILANCE STANJA(str. 245) *Koga? Zaposlencev! .5. 243) Glavna sprememba v prikazovanju kazalnikov je. ampak skušamo doseči podatek.2 KAZALNIK SESTAVE SREDSTEV (str. Kako vemo ali je dobra ali slaba? Ni splošnega pravila. da je lahko izračunljiv. V odvisnosti od tega.3 KAZALNIKI OPREMLJENOSTI S SREDSTVI (str. Tudi ta kazalnik ni enostavno izračunati pri večjem številu različnih PU. ki ga ima najboljše podjetje v panogi. 13.3 GOSPODARNOST (str. 242) To je skupno ime za več kazalnikov. ki jih moramo tako ali tako prikazati v izkazu poslovnega izida. 13. Prevladujoč kazalnik gospodarnosti: prihodki / odhodki Prednost tega kazalnika je.13. da je tudi naša sestava približno prava. saj sta to postavki.75 . Če smo se dovolj približali temu podatku. 241) * Katera sta dva kazalnika gospodarnosti (to zelo rad vpraša. 13. kaj damo v števec.6. da so kazalniki bolj dolgoročno naravnani.5.4 DONOSNOST (str. 245) Obratna sredstva / poslovna sredstva Dobimo neko številko.

7 POVEZOVANJE KAZALNIKOV PRI ANALIZI POSLOVANJA (str. potem so ravno na tem. 248) likvidnost = kratkoročna plačilna sposobnost (za obdobje krajše od enega leta) solventnost = dolgoročna plačilna sposobnost (za obdobje daljše od enega leta) * Kazalnik likvidnosti: razpoložljiva denarna sredstva / zapadle obveznosti Najboljše razmerje je 1 oz. da bodo izdihnila. če je pa 0.. Če imamo zelo stara. 13.6.. sistem medsebojno povezanih kazalnikov.6 OBRAČANJE SREDSTEV (str. 13. 247) Hitrost obračanja je izjemnega pomena!!! Hitreje kot se sredstvo obrne. *Računska str. (Če v enem letu zaslužimo milijon ali dvakrat na leto.76 . kumulativa popravkov / nabavna vrednost Dobljen rezultat pomeni.9 pa relativno stara osnovna sredstva. 246) Imamo 3 vrste.0. 13. Obratna sredstva se obračajo v obdobju krajšem od enega leta. dva vrednostno izražena kazalnika opremljenosti s sredstvi: Poslovna sredstva / število zaposlencev Osnovna sredstva / število zaposlencev 13. več zaslužimo.i. malenkost čez 1..6. 245) Ni vseeno ali imamo stara ali nova osnovna sredstva.246 13. S povezovanjem kazalnikov dobimo bolj poglobljen pregled nad poslovanjem.) Osnovna sredstva se obračajo v obdobju daljšem od enega leta.4 ODPISANOST (=POPRAVEK VREDNOSTI) OSNOVNIH SREDSTEV (str. .6. 251) Kazalnike lahko opazujemo ločeno ali pa jih povezujemo v t. je razlika.6.7 KRATKOROČNA IN DOLGOROČNA PLAČILNA SPODOBNOST (str.5 KAZALNIKI IZRABE ZMOGLJIVOSTI OSNOVNIH SREDSTEV (str.1 relativno nova.Npr.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful