Univerza v Ljubljani

Fakulteta za računalništvo in informatiko Tržaška 25, Ljubljana

EKONOMIKA POSLOVANJA
SKRIPTA
2006 / 2007 (predavatelj prof. dr. Miran Mihelčič)

Goran Arh

Ljubljana, avgust 2007

Andrej Oblak
KAZALO
(predavatelj prof. dr. Miran Mihelčič)....................................................................................................................1

PRED-UVOD ZGODOVINA SKRIPTE: Mihelčič je po mojem mnenju najboljši predavatelj. Vendar pa prehitro govori, da bi lahko od predavanj odnesel solidne zapiske. To kar ti od predavanj ostane v glavi pa tudi pozabiš do izpita. Iz teh razlogov sem si dobodil avdio posnetke iz predavanj (iz leta 2005/2006). To mi je omogočilo dobesedni zapis predavanj. Vendar pa mi je to vzelo ogromno časa. Za zapis ene ure predavanj sem izgubil vsaj 3 ure časa. Nekje pri 55. strani sem zaradi prevelikih frustracij odnehal. Na srečo pa je bil kolega Andrej Oblak pripravljen nadaljevati moje delo. Aprila 2006 je tako izšla prva verzija te skripte: "Zapiski predavanj iz ekonomike poslovanja 2005-2006" (548 KB). To skripto sem naslednje šolsko leto še dopolnil na nekaj predavanjih. Popravil sem tudi nekatere slovnične in vsebinske napake ter dopolnil par manjkajočih stvari. Vsega skupaj je šlo v to skripto cca. 150 ur dela. Skripta je open source. Tako da če zaradi napake v skripti padeš na izpitu, namesto da greš trkati na moja vrata, raje sedi za računalnik in objavi update te skripte. Predvsem bi bila potrebna dopolnitev snovi celotnega 4. poglavja in začetka 5. poglavja, ki v tej skripti manjka (za ta dan nisem dobil avdio posnetkov). Ta manjkajoča snov se obravnava okoli datuma 11.11. OPOMBA AVGUST 2007: //ni iz predavanja ampak iz knjige izdaja 2005 Dodano poglavje 3.6 Poglavje 4.1 (ostalo 4.2 in 4.3 ne pride v poštev) Poglavje 5 (vse do vključno 5.2.3) PREDAVANJA Profesor inskripcije jemlje zelo resno, zato moraš priti na predavanja vsaj 4x. 2x za izbiro datuma vpisa inskripcije in 2x za dejanski vpis. Inskripcijo daje med odmorom, ki je med prvo in drugo uro predavanj. Brez inskripcije ne moreš opravljati izpita. Glede zamujanja na predavanja je Mihelčič skoraj tako strog kot Kodek. Običajno te samo napodi ven, včasih pa te predhodno še nadere. PRIPOROČEN NAČIN UČENJA EKONOMIKE POSLOVANJA: Knjigo se splača uporabljati za gledanje nekaterih računskih nalog, grafov (kateri grafi pridejo v poštev je označeno v tej skripti) in zaradi 16. poglavja. Za slednje lahko odgovore na vprašanja najdeš na: http://www.e-student.si/FRI:VSP:EP:Izpitna_vpra%C5%A1anja -2-

Ostalo se bolj ko ne da preštudirati iz te skripte, rešenih računskih nalog, starih pisnih izpitov in starih ustnih izpitov. Za slednje pride predvsem v poštev 100 ustnih vprašanj z odgovori: http://www.fri-info.net/forum/viewtopic.php?p=105407#105407 Ta skripta vsekakor pride prav na predavanjih. Profesor namreč skoraj dobesedno isto predava kot je napisano v tej skripti. PISNI IZPIT: Na pisnem izpitu je samo 1/2 do 2/3 vprašanj, ki so se že kdaj preje pojavila. Ostala vprašanja so nova. Zato je priporočljivo imeti tudi nekaj splošnega znanja o ekonomiki poslovanja (znati samo odgovore na vprašanja, ki so se pojavila na starih pisnih izpitih zna biti premalo) Na izpitu je vedno 12 nalog: 3 do 5 za odgovoriti (Razlika med maržo in rabatom) 2 do 3 za našteti (Naštej 4 od 5 metod analize, ki jih uporablja analitik) 1 do 3 računske (Izračunaj letni strošek amortizacije za delovno sredstvo v 3. letu delovanja…) 2 do 4 za obkrožiti (Terjatve do kupcev in gotovina so: a) osnovna sredstva, b) finančna sredstva, c) obratna sredstva d) rezervna sredstva (obkrožiš pač C odgovor)) Pred izpitom profesor najprej 10 minut določa sedežni red, pri čemer vsakega študenta posebej posede. Nato 10 minut na tablo kreira razpored ustnih izpitov. Potem pa še 10 minut razlaga pravila igre (kalkulator si lahko sposodiš samo od študenta pred tabo ali študenta za tabo, pisati je treba z dobrim kulijem…). Izpit se piše 60 minut vendar ga brez problema rešiš v 30 minutah. Časa za reševanje je torej več kot dovolj. Mihelčič da cca. 5 različnih testov, tako da prepisovanje od kolegov ni mogoče. Za pozitivno moraš pisati vsaj 43% (visokošolci 38%). Splača se pisati čim več, ker z več točkami iz pisnega izpita lažje narediš ustni izpit. Izpit se da opravljati samo 6x ker Mihelčič ne vrača prijavnic kot to delajo drugi (ARS se baje da pri Kodeku opravljati tudi po 8x ker ti v primeru da šestič padeš vrne prijavnico). Če tudi šestič ne izdelaš Ekonomike Poslovanja, potem ne padeš samo izpita ampak cel faks. Jaz sem že za 2 primera slišal, ki se jima je to zgodilo. (možno tudi, da je vse samo mit in to sploh ni res) USTNI IZPIT Ustni izpit je ponavadi en dan za pisnim izpitom. Razpored ustnih izpitov napiše profesor na tablo pred začetkom pisnega izpita. Ustni izpiti potekajo v njegovem kabinetu (medetaža 3). Rezultat pisnega izpita zveš šele ko prideš na ustni izpit. Notri so vedno po 3 skupaj. Sprašuje samo enega naenkrat. Druga dva tačas gledata svoj izpit. Enega študenta sprašuje 5-10 minut. V zvezi s pisnim izpitom te nikoli nič ne vpraša. Pred odgovarjanjem na vprašanje imaš 30 sekund časa za premislek. Večina tistih, ki pade na ustnem izpitu padejo zaradi neznanja (ne znajo niti tistih 100 ustnih vprašanj z odgovori). Le redki padejo zaradi nesreče (lahko dobiš tudi vprašanje, ki ni med 100 ustnimi vprašanji z odgovorit (standardnih vprašanj je več kot 100)). Za razliko od pisnega izpita, se na ustnem izpitu pojavljajo samo standardna vprašanja. Ustni izpit je zato lažje narediti. V podrobnosti se nikoli ne spušča. Če odgovoriš na vprašanje ti ne bo postavljal podvprašanj v zvezi s tem vprašanjem. Primer: pisal sem 60% dobil 7 (več kot za eno oceno sploh ne moreš dvigniti ocene iz pisnega izpita) (v indeks vpiše samo eno oceno)

Pogoji za ustanovitev pravne osebe, povej 2 (dobil 2 točki) - pravna oseba je ločena od osebkov, ki jo sestavljajo - premoženje pravne osebe je ločeno od premoženja osebkov, ki jo sestavljajo 4 vrste sredstev (dobil 2 točki) -3-

rezervna .1 EKONOMIKA POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. 3) gospodarstvo = ekonomija Ekonomika poslovanja združbe = Je znanost. ki so preverjeno aktualne za pisni in/ali ustni izpit str. Če na vprašanje ne znaš odgovoriti ti profesor da namig. Preučuje gospodarske pojave. = stran v knjigi "Ekonomika poslovanja za inženirje 2003" kjer se nahaja dotična snov // = komentar avtorja --. pri čemer moraš na ustnem izpitu dobiti vsaj 1 točko. Ob vključitvi morajo sprejeti omejitve v svojem delovanju (sploh če je združba trajnejša in bolj formalna). Od pisnega izpita dobiš desetino dobljenih procentov zaokroženo na 0. ki delujejo na področju nepridobitnih (= družbenih) dejavnosti. Če za prva dva vprašanja znaš 100% ti tretjega vprašanja včasih sploh ne postavi (za tretje vprašanje ti da avtomatsko 2 točki).2005 prva ura --1 UVOD (str. Neformalna združba: študenti ob kavi.10.obratna . obsegajo zavode. Primer 1: če pišeš 47% dobiš od tega 4.5 točke. Vsak namig stane 0.finančna To kar je napisano pod odgovori je dobesedno to kar sem rekel (nič več in nič manj (več alinej kot jih zahteva sploh ne moreš povedati. bolj so omejitve trdne in bolj se dajo pravno izterjati. OZNAKE V KNJIGI: PU = Poslovni Učinki * = pomembne stvari. da bi lažje dosegli svoje cilje (v združbi lahko skrijemo svoje slabosti in izpostavimo svoje prednosti). Če za prvo vprašanje znaš 0% ti drugih dveh vprašanj sploh ne postavi ampak direktno padeš. ki je pravno-ekonomsko razmejena od okolja in poizkuša uresničiti določene cilje.5 točk. pri njenih stikih z drugimi združbami ter poslovnimi sistemi in pri njenem vključevanju v celoto dejavnosti v družbi oziroma državi (ali celo širše (v evropski uniji)). družina… Formalna združba: policija. vojska. zavodi… Zavodi = združbe. To so fakultete. Združba = skupina več ljudi (dva ali več) Ljudje se vključujejo v združbe zato. Bolj kot je združba formalna.7. da bi te potem ko mu poveš recimo 4 vrste sredstev v zvezi s tem vprašanjem vprašal še kaj so finančna sredstva. Primer 2: Če pišeš 68% dobiš 7 točk (presežek tega ti na ustnem izpitu nič ne pomaga ker moraš na ustnem izpitu zbrati vsaj 1 točko tudi če že imaš 8 točk od pisnega izpita) Vsako vprašanje na ustnem izpitu je vredno 2 točki. ker te prekine)). posameznike itd. 4 temeljni gospodarski pojavi so: -4- . Za pozitivno oceno moraš zbrati vsaj 8 točk. Nikoli se ne zgodi. Dobiš 3 vprašanja..osnovna . 3) 1. podjetja. bolnišnice… Poslovni sistemi = zaokrožena celota. študenti ob taroku. ki preučuje gospodarske pojave v okviru združbe.5 točke.

na področju proizvodnje . nafta.) Na ravni kupoprodaje se poslovni učinki imenujejo blago. ki nam ga postavijo drugi (če sem samo sam nad sabo navdušen in drugi niso. Uspešni smo takrat.. koristna (kupovanje računalnika)). obrt. zelenjava. vendar.na področju trgovine Združbe si prizadevajo biti učinkovite in uspešne. pri katerih nekdo poizkuša dobiti neko korist.10. ki je predmet kupoprodaje. sem še zmeraj neučinkovit). ko dosežemo cilj. v kateri so ljudje uspešni in učinkoviti. Poslovni učinki = tisto kar ustvarjamo. če so v družbi uspešni ljudje neučinkoviti (igrajo umazano igro). --.storitve (storitev ne moremo prijeti (predavanje. premog) .proizvodnja (v to je vključeno tudi opravljanje storitev (na primer: predavanje. avtomobili. Znanja iz področja ekonomike morajo imeti tisti. Dober posel je tisti.proizvodi (proizvod lahko primemo) \izdelki – to kar naredi industrija. To delimo na dve področji: . posredovanje in prodaja storitev. če mu nihče za to ne plača. pri katerem iz njega dobiš več kot si vanj vložil (pri podjetjih se to imenuje dobiček). To so recimo podjetniki in lastniki. je tak človek neuspešen. Dolgoročno je zelo narobe. gradbeništvo (hiše. Je splet učinkovitosti in prilagodljivosti. pnevmatike. Blago je torej izdelek. Je zunanja značilnost sistema. Ti gospodarski pojavi se pojavljajo znotraj združbe v stiku združbe z drugimi poslovnimi sistemi ali v stiku združbe z celotnim spletom neke države. Je nabava in prodaja blaga. ki uporabljajo funkcije upravljanja (=governance) ravnateljevanja (=manegement). Je notranja značilnost sistema. Dobra družba je tista. Če je človek sposoben delati dvojne salte je zelo učinkovit. mleko. Poslovanje = ustvarjanje in prodajanje določenih poslovnih učinkov.menjava (ena združba dobavlja surovine od druge) . Poslovanje poteka v treh glavnih tipih dejavnosti: . Je upravljanje. * Uspešnost = delati prave stvari na pravi način. (Je proizvajanje in prodajanje proizvodov. Posel = vsaka dejavnost in dejanja.7. prodajanje…)) . meso) \drugi proizvodi (drevesa. striženje)) Pri porodnišnici so poslovni učinki dojenčki.poraba (nekoristna (fiksanje). * Učinkovitost = delati stvari na pravi (=najboljši) način.delitev (znotraj združbe bi to bilo: kdo dobi koliko plače) .na področju opravljanja storitev . druga ura ---5in . svinčniki…) \pridelki – plod kmetijstva (sadje.

odprt sistem (združba je del okolja. Projekt: za razliko od poslovnega sistema ima poleg začetka za cilj tudi svoj konec. Združba kot poslovni sistem je: . tistih ki delajo v podjetju in tistih. ima zelo jasen cilj (kratkoročno: doseganje dobička.) Poslovni sistem vzpostavljamo zato. moramo dejavnosti pravilno porazdeliti. To delajo tisti. gre verjetno za barabijo). izvoz. Lahko pa poteka znotraj poslovnega sistema.gospodarske = pridobitvene . uvoz. da bodo posamezniki lahko skrili svoje slabosti in izpostavili svoje prednosti. danes pa je obratno.dinamičen sistem (sistem se mora stalno prilagajati) . . po katerih je povpraševanje (to se s časom spreminja. zaradi česar moramo biti prilagodljivi). ohranjali svoje delovanje.nedoločen sistem (nikoli nimamo vseh informacij (o samem sebi. se ne bomo vključili v združbo.Dejavnosti: . ampak zato. ki bodo uporabljali poslovne učinke tega poslovnega sistema). industrija) banking industry = bančna panoga (ožji pojem kot dejavnost) industrija = predelovalna dejavnost (obrt. V Jugoslaviji je bilo povpraševanje večje od ponudbe. inflacija mezoekonomika – gospodarski pojavi v okviru neke dejavnosti (turizem. ki imajo funkcijo ravnateljevanja. evropske zveze. -6- . gibanje vrednosti denarne valute.. surovine). Tu se ukvarjamo s problemi kot je: stopnja brezposelnosti. stroji…) .2 POSLOVNOSISTEMSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. da bi se trajno razvijali.psihosociološki sistem (ker nismo mazohisti. Poslovni sistemi niso ustanovljeni samo za en posel (če so. . če bomo pri tem zadovoljevali potrebe drugih (oskrbnikov podjetja. je usmeritev današnjih poslovnih sistemov "Razvojno-tržna". imamo izmenjave z okoljem (iz njega dobivamo novo zaposlene. 4) družbeno-gospodarski vidik – kako se združba umešča v svoje okolje in kakšno je to okolje poslovno-sistemski vidik – opazujemo združbo kot poslovni sistem sistem = zgradba medsebojno povezanih sestavin.sestavljena iz bioloških (ljudje) in tehničnih podsistemov (računalniki. V sistemu bomo lahko zadovoljevali svoje potrebe. da zadovoljimo naše potrebe (razlog za ustanovitev sistema) in potrebe drugih (pogoj. Če je združba formalna (recimo podjetje).sistem porazdeljenih dejavnosti (če hočemo doseči.družbene = nepridobitvene makroekonomika – gospodarski pojavi v okviru celotne države. ki je poslovno opredeljena ter pravno in ekonomsko razmejena od okolja in teži k uresničevanju poslovnih ciljev. bančništvo. Zaradi tega pravila. da bi lažje dosegli cilje. gradbeništvo…) mikroekonomika – gospodarski pojavi znotraj združbe 1. Delati moramo torej take stvari. ki sestavljajo sistem…). dolgoročno: povečevanje svojega bogastva).. da sistem sploh lahko deluje). ki naj bi usklajeno delovali v uresničevanju skupnega cilja poslovni sistem = zgradba teh sestavin. v kateri bi se počutili neprijetno – združba mora zadovoljevati naše predstave o ugodnosti našega življenja) -sistem ciljev (v združbo se vključujemo zato. ki vplivajo na delovanje sistema) . o ljudeh.

ker se je zaradi marčevske revolucije meščanstvo povzdignilo v vodilni razred (1848). Ker smo del razvite družbe. 1965 je bila Z. na koncu pa ugotovimo da so nas prvine stale več. kot ga imamo danes. Po drugi svetovni vojni smo preizkušali sovjetski model. ampak tudi zaposleni) Ekonomika v naše inženirsko (=tehnično) znanje dodaja vrednostno komponento (ni namreč smotrno. Do kapitalizma je prišlo. cilji = določena količinska in kakovostna stanja. Takrat je bil napisan tudi komunistični manifest = teoretične osnove komunistične družbe. ker nismo dovolj bogati. Po določenih reformah je nastal državni socializem (1925). povečati poslovne učinke. če rešimo nek problem. ki poganjajo tehnologijo. moramo pri poslovanju izpolnjevati tudi svoje obveznosti (surovin se ne sme krasti. veliko državno bogastvo pa zagotavlja dobro življenjsko raven vsem državljanom.3 DRUŽBENOGOSPODARSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. Preje smo bili v samoupravnem socializmu. V poslovnem sistemu smo priča toku vložkov (=prvin =input) v poslovni proces.V poslovnih sistemih iščemo informacije o: povpraševanju na trgih in potrebah prebivalstva. iz slednjega pa poizkušamo dobiti poslovne učinke (=izložke =output). ki je najboljši. 1848 je v Sovjetski zvezi nastal komunizem. Ta del okolja je pod velikim vplivom izbranega družbeno-ekonomskega sistema (pri nas je prišlo do spremembe družbeno-ekonomskega sistema pred 15 leti. je dobro za ZDA). ki naj bi jih dosegli v določenem obdobju. Ohrani se tisti sistem. -7- . 1929 je prišlo do velike svetovne krize. Z ponudbo lahko v ljudeh vzbudimo potrebo in s tem povpraševanje (če prvi ponudimo nek poslovni učinek). 1925 se je kapitalizem v Ameriki uveljavil kot svobodno podjetništvo (kar je dobro za podjetje. Ker je Tito hotel biti samostojen. Vsak poslovni sistem ima namen. ker ne izkorišča žensk. moramo postaviti določene cilje (zmanjšati število zaposlenih. vložki = prvine poslovnega procesa (ne samo surovine. Pri tem družbeno-ekonomskem sistemu so načela kapitalistična. Nismo v socialnem kapitalizmu. Da bi povečali svoje bogastvo. so pri nas leta 1988 začeli uvajati družbo enakopravnih vrst lastnine. Za razvijanje poslovnega sistema rabimo podatke o novo nastajajočih tehnologijah. Danes postaja ideal socialni kapitalizem. Avstralija. zato so delavcem naraščale pravice (prej ni bilo dopustov). tehnologija = družbena zaloga znanja proizvajalnih ali ustvarjalnih veščin. tehnika = delovna sredstva (=oprema). ki se je sčasoma razvila v obliko kapitalizma. Čisto vsak družbeno-ekonomski sistem ima 4 prvine sestave in 2 funkcijska mehanizma. da bo tak sistem kot je bil v Sovjetski zvezi prišel tudi k njim. kot bomo dobili za poslovni učinek). zdaj pa smo v malo čudni obliki kapitalizma. Nemčija država blaginje. kot pa samo 1 liter kompota iz 10 kg jabolk). Švedska.. kar dobimo in tem. Muslimanski sistem na primer ne bo nikoli najboljši.). Kanada. Pri tem poizkušamo biti smotrni (bolj smotrno je narediti 10 litrov kompota iz 10 kg jabolk.. Privoščijo si ga lahko le najbogatejše države (Norveška. kar damo Poslovni izid je lahko dobiček (smotrni) ali izguba (če nismo smotrni) 1. Nova Zelandija). Konvergenčna teorija približevanja: Od 1935 naprej so se kapitalisti v zahodno evropskih državah bali. 5) Vsak poslovni sistem je del okolja. Ker ta družbeno-ekonomski sistem ni mogel preživeti bitke s kapitalizmom. za njih rabimo določen denar (=sredstva)) poslovni izid = razlika med tem. je prišlo do poskusa samoupravnega socializma.

družbena. denar.organizacijske oblike (naturalna proizvodnja. v katerem se njihov poslovni sistem nahaja. čas…) ali pa vnaprej naredimo načrt = plan (v Indiji starši že vnaprej načrtujejo poroko))) .4 RAZMERJE MED TEORIJO IN PRAKSO (str. To delajo s pomočjo PEST analize. Praksa pa naj bi uporabljala najboljšo teorijo.družbeni razvoj (ali država zagotavlja izobrazbo širšemu sloju prebivalstva.lastniške oblike (v čigavih rokah so proizvajalna sredstva. ali država zagotavlja zdravstvo samo preko plačevanja) . Kakšne oblike lastnine so dovoljene. Ta sprememba je povečala učinkovitost in zmanjšala socialno varnost. Pri doseganju ciljev mora združba analizirati možnosti in tveganja v okolju. ki je na oblasti ali mešano) . mešana. 9) Teorija črpa iz najboljših praktičnih izkušenj.upravljalska oblika (ali se upravlja na temelju kapitala.motivacijski vzvod (k čemu morajo težiti glavne enote ustvarjanja dobrin (od 1975 do 1990 so pri nas te enote težile k dohodku (plača je bila vnaprej določena).politični razvoj (zastopanost določenih strank v parlamentu in državnem zboru) .*Strukturne prvine = prvine sestave: .) . -8- . dela tistega. S tem pa bo ogrožen dosedanji način gospodarjenja poslovnih učinkov tega podjetja.14. 1. nam pove sistem (zasebna.ekonomski razvoj (ali se država odloča za pospešen gospodarski razvoj ne ozirajoč se na število brezposelnih) . da bodo v primeru prihoda zelene stranke v vlado. zadružna…).tip delovnega procesa = tip procesa ustvarjanja delovnih učinkov (lahko je industrijska ali pa informacijska družba ali delamo z plugom ali pa z roboti…) .10. zmenki. s katerimi onesnažuje okolje. možnosti za onesnaževanje okolja bistveno manjše. državna. mora računati. osebno delo. več imaš))) Naš sistem smo morali spremeniti. blagovna proizvodnja. kako medsebojno vstopamo v stike = kako enote vstopajo v medsebojna razmerja (ali preko trga (flirti. Analiza mora potekati na štirih poljih: . prva ura --Ravnatelji (=nosilci poslovnih odločitev) morajo poznati okolje. da se lahko prilagaja okolju) K tem štirim bi lahko dodali še dva vidika: . --.ekonomsko koordinacijski mehanizem (določa način. je to zelo riskantno. privlačnost. ker prej nismo bili dovolj učinkoviti (v primerjavi z zahodnimi državami). organizacije družbenega dela (te so bile v samoupravnem socializmu) skupinsko delo. danes pa težijo k dobičku (več kot delaš. ki dela proizvode. zavod.tehnološki razvoj (združba mora spremljati novosti na področju tehnologije zato.okoljski vidik (odnos družbe do varstva okolja) Primer: Podjetje. zadruga (sistem določa ali so sindikati dovoljeni ali ne)) *Funkcijska mehanizma: . Mi nimamo več družbene lastnine. Če delamo po novih poteh. podjetje.pravni vidik (kateri novi pravni predpisi se sprejemajo (ob vstopu v evropsko zvezo smo doživeli uveljavitev zakonodaje evropske zveze) .

ko na nas prisotnost drugih ne vpliva (če bi skupaj z nami predavanja poslušalo še dodatnih par ljudi.potratne potrebe (potrebe po ogledu določenih prireditev. če se zgradi cesto do morja. To so potrebe po boljših pogojih za delo. druge pa kot pripadniki družbene skupnosti (družbene potrebe) Imamo 4 vrste potreb: . 5) Študij ekonomike je vezan na razumevanje potreb. Skromen narod je za vlado pravi blagoslov. Prva delitev: . Potrebno je namreč sprejemati odločitve.skupne (vsi pridobimo na tem. da bi ljudem bilo treba kaj narediti (lepo vreme.eksistenčne = nujne (potreba po hrani. s katerimi zadovoljujemo te potrebe. Splošne potrebe zadovoljujejo predstavniki države. kako… Nekateri pa svojih potreb sploh ne bodo morali zadovoljiti. V našem svetu to ni tako. če so drugi ljudje izobraženi in zdravi. Dobrine so redkejše kot potrebe. smo izpostavljeni smrti. ki so na razpolago brez. V javni porabi so tudi še sredstva. DELO (str. kdaj. Če vsi dobro sodelujejo. 1. zato nas sosed ne ogroža)) . ne bi bil noben posameznik oškodovan)) .kulturne potrebe (pismenost. otroške vrtce… Kolektivna poraba = združuje zgornji dve porabi Javna poraba = združuje zgornji dve. Če te potrebe niso zadovoljene. policijo… Skupna poraba = to kar porabimo za šolstvo. katere odločitve se izplačajo. Potrebe so različnih vrst: . šolanja. za koga bodo določene potrebe zadovoljene. po boljši opremi. obleke. Ekonomisti povejo. katere stvari so pravno dovoljene. vojske. s tem da je to širši pojem kot proračunska poraba (proračunska poraba je recimo 65% celotne (= javne) porabe. vojsko. kar imamo in tem. katere stvari je možno narediti. ki so namenjena pokojninam. po lastnini določene obleke ali prebivališča) Nekatere potrebe zadovoljujemo kot posamezniki (osebne potrebe). neogroženosti…) – do srednje šole je to zajamčeno vsakomur. ki so na razpolago. Obseg pojma "eksistenčne potrebe" se s časom spreminja (z zgodovinskim razvojem narašča). tv program (tudi če cela družina hkrati gleda tv))) . občinske organe. ki jih zadovoljujemo kot posamezniki (hrana. kar bi radi imeli Potrebe se zadovoljujejo z dobrinami. gobe v gozdu)) -9- . lahko opazujemo iz več smeri (=zornih kotov).Inženirji povejo. če bi bile potrebe manjše od obsega in raznovrstnosti dobrin. vodi. davčni inšpektorji (zaradi njih sosed ne mora obogateti na lahek način. angleščine…) .splošne (potrebe po varnosti (pravica do stanovanja. zdravstvu… Iste dobrine. potem je poslovni sistem učinkovit. Govorimo o življenjskem minimumu) . ekonomskim zakonitostim in pravnim predpisom. POTREBE.osebne (potrebe. prebivališču. Pravniki povejo. zdravstvo. še bolj pa za družbo.naravne (tiste. Ekonomika sploh ne bi bila potrebna. ki ustreza tehničnim (=inženirskim) znanjem. občine. Predstavniki vseh treh znanosti morajo najti skupno polje. O njih govorimo takrat. potreba = občutek določenega pomanjkanja = razkorak med tem. po bolj izobraženih sodelavcih) Porabe: Splošna poraba = to kar porabimo za državne organe. DOBRINE. ker ga z lahkoto zadovolji. Vsi pridobimo na tem.poslovne =razvojne (pomembno za posameznika. izobraženost (na področju računalništva. policije.5 ČLOVEK.

Do tega denarja naj bi se dokopali z delom.neenakopravno (če vstopimo v sodelovanje brez lastnih proizvajalnih sredstev (recimo kot najemni delavci v neko podjetje)) Dobrine nastajajo v sklopu.. ki zadovoljujejo potrebe posredno (krožnik. ki se združita v skupno odvetniško pisarno) . zato se v teku svojega življenja specializiramo) . se nič kaj hudega ne zgodi)) . s katerimi naredimo določene dobrine (in potem tudi same dobrine) zelo neenakomerno razporejeni med ljudmi. ki jih lahko primemo (gobe. avtomobili…)) . računalnikov…) Ta dva procesa pripomoreta k temu. ki zadovoljujejo potrebe neposredno (kruh) .stvarne (tiste dobrine. Drugi način je dobivanje nepovratne pomoči (=prosjačenje) – s tem zgubiš sposobnost samoupravljanja (izgubiš pravico določanja svojega načina življenja).enakopravno (dva odvetnika.skozi proces tehnične delitve dela (uporaba strojev. S tem. Naša sposobnost zadovoljevanja potreb narašča skozi 2 procesa: . kot ga imamo).take. --. šele potem gremo jest dobrine). da te potrebe zadovoljuje. 11) Naše potrebe naraščajo s tem.skozi proces družbene delitve dela (sami vseh svojih potreb nismo sposobni zadovoljiti. pohištvo.14. televizijska oddaja…)) Tretja delitev: .zavezujoče (sužnji na galeji) Pri teh oblikah sodelovanja imamo dva možna načina sodelovanja: . za katerih nastanek morajo ljudje vložiti določeno energijo (=napor). Lahko pa je tudi obratno (demo igrice ustvarijo potrebo po igranju). Dobrine se lahko pridobivajo z ropanjem (=plenjenjem). da postajamo bolj učinkoviti in s tem lažje zadovoljujemo potrebe.take. da delamo. potem ne bi bilo velikih učinkov. ki mu rečemo gospodarstvo.10. ki jih ne moremo prijeti (predavanje.nematerialne (tiste dobrine. To so na primer dobrine kot je avto. se veča tudi sposobnost človeštva.10 .6 GOSPODARSTVO KOT OBLIKA SODELOVANJA LJUDI PRI USTVARJANJU IN MENJAVI DOBRIN ZA ZADOVOLJITEV POTREB (str.ohlapne (skupinska izdelava seminarske (tistemu. si tudi mi želimo kupiti boljšega. da nam predstavi določeno televizijsko oddajo – ta pa nas zadovolji direktno)) Potrebe in dobrine se medsebojno pogojujejo. Načeloma nastanejo potrebe pred dobrinami (najprej smo lačni. Problem pri zadovoljevanju potreb je med drugim tudi to. Tretji način pa je. druga ura --Če bi samo delali brez sodelovanja. TV (služi samo temu. . Oblike sodelovanja so: . Za zadovoljevanje potreb v blagovnem gospodarstvu moramo v večini primerov imeti denar.gospodarske (tiste. 1. računalnik) Druga delitev: . ko se večajo potrebe. ko se ljudje razvijajo kot družbena liga (ko se na trgu pojavijo boljši mobiteli. ki nič ne dela. da so proizvodnji tvorci.

ki so hoteli zadovoljiti svoje potrebe.vrsta delovnega procesa (indstrijska. različne valute) zato. ki dobro gospodari) iz malega naredi veliko.gospodarstvo = ustvarjanje in menjava dobrin V današnji družbi menjava poteka kot kupoprodaja (eno dobrino prodamo za denar in s tem denarjem kupimo drugo dobrino). Gospodarstvo se je začelo kot naturalno gospodarstvo (tisti. a kljub vsemu prihaja do neenakopravnosti – velikokrat v menjavi eden odnese zelo dobro. ki jih medsebojno ustvarimo. zadružna…) . upravljalske oblike. da bo čim večji del prebivalstva vključen v ustvarjanje dobrin. da izoblikuje tak splet družbenih stikov.7 GOSPODARJENJE IN BLAGOVNO – DENARNO GOSPODARSTVO (str. Pri združbah pa pri poslovanju tudi gospodarimo. S tem je namreč dobrin več in potrebe prebivalstva je lažje zadovoljiti. Trg je še najmanj slaba oblika ekonomskih stikov med ljudmi (je najbolj poštena. v katere se združujemo pri delu so: . Z zgodovinskim razvojem so ljudje postali bolj učinkoviti. kapital v družbi delovnih sredstev. delo je samo način za pridobitev teh). da bi lažje prišlo do želenih dobrin (=človeštvo je gospodarilo). tehnične ovire (premalo zmogljivi procesorji) in družbene ovire (različni jeziki brez prevajalcev. z namenom zadovoljevanja naših potreb po dobrinah je lahko: . * Gospodarjenje = prizadevanje ljudi. Potreba po odpravljanju ovir nastaja z opuščanjem naturalnega gospodarstva in uveljavljanjem blagovnega gospodarstva.lastninske oblike (zasebna. vendar vse več dobrin niso sposobni pridelati sami. Do sredstev za zadovoljevanje potreb prihajamo z delom (dejansko z denarnimi sredstvi. Iz razmerja med tem kar dobimo (=output=izložki=učinki) in tem kar vložimo (=input=vložki) izvira temeljni izvor ekonomike poslovanja. kjer se ljudje povezujejo preko trgov. .organizacijske oblike (naturalna proizvodnja. informacijska družba) .upravljalske oblike (na temelju kapitala ali dela) .bolj učinkovit Na to kako učinkovit bo splet družbenih stikov vplivajo 4 prvine sestave: . organizacijske oblike) in je lahko: . družbena = državna. blagovna proizvodnja) Splet družbenih stikov pomeni tri od štirih prvin sestave (lastninske obleke. kmet) – osebno delo Splet družbenih stikov. drugi pa zelo slabo). so morali dobrine ustvariti sami).družbene (pri ustvarjanju dobrin stopimo v stik z drugimi) – združeno delo .ugoden . 1. zemlja.manj učinkovit .11 .neugoden Naloga države je.zasebne (samostojni odvetnik. Oblike. V družini gospodarimo in ne poslujemo. Z razvojem družbe zato v ospredje prihaja blagovno gospodarstvo. 13) Dober gospodar (=tisti. da s čim manjšo porabo proizvajalnih tvorcev (na ravni makroekonomike so to: delo. Zgodovinsko gledano se je človeštvo trudilo zmanjševati naravne ovire (reka). organizacija) pridemo do določenega obsega dobrin.

zaradi političnega sistema. to povzroča družbeni nemir. Zagotavljanje ekonomske varnosti: Ali boš lahko še neko obdobje dobival denar. da bodo izgubili svojo zaposlitev). Lahko se zgodi. 1. Izoblikujejo pa se tudi enote. Več ali manj lahko ustanavljamo podjetja. Pravična razdelitev dohodka: problem je razdeliti dohodek tako. 15) Vlada mora zagotavljati. ki jo opazujemo (recimo podjetje). mora izvoziti za 5 milijard dobrin (te bi bile na tujem trgu vredne samo 2 milijardi). kar dajo na trg). Ni nobenega uvoza in izvoza. ko delamo prave stvari na pravi način. s katerim lahko kupi dobrino). Ljudje si vse. ki jih želimo (npr. da na delovnem mestu ustvariš 2x več dodane vrednosti. . zaradi podpor. Danes je sicer zaposlenih 30% manj kot jih je bilo. Trdnost cen: huda nihanja (zlasti. mora najprej nekaj ponuditi (da dobi denar.: podjetje za proizvodnjo marihuane ne smemo ustanoviti). za katero dobrino prodaš in ceno vložkov (=vrednost dela) * dohodek = tržno pridobljena dodana vrednost (Primer države Jan Mar: 50 milijonov ljudi ima 1000 dolarjev dodane vrednosti. zaradi subvencij. Dohodek države je potem 50 milijard dolarjev. kar ustvarijo tudi izmenjajo znotraj države (pokupijo vse. če izgubiš službo? Poseganje ustrezne tehnološke učinkovitosti: pri nas je premalo inženirjev. dodana vrednost = razlika med ceno. kot nekdo drug. Kadar dobro gospodarimo to ne koristi samo ekonomski enoti. ker so za to specializirane druge države. pa imaš nižji dohodek kot on (ti dve kategoriji se razlikujeta zaradi slabosti v menjalnem mehanizmu. Potem bi bil dohodek države samo še 47 milijard dolarjev)). Naše potrebe namreč naraščajo. ki so povezani kot posamezniki z opazovano enoto. ampak to koristi tudi državi in vsem. Ekonomska uspešnost: ekonomsko uspešni smo takrat. tem bolj se lahko ljudje specializirajo (Slovenija ne proizvaja banan. Problem polne zaposlenosti: če je veliko ljudi na cesti. dejansko pa temu ni tako. Pri tem se v splošnem izoblikujejo gospodarske enote (=ljudje). ki so zaposleni proizvedejo 30% več stvari.12 . Zato država poizkuša čimveč ljudi zaposliti (čimbolj učinkovito. slabo vplivajo na razpoloženje ljudi.8 EKONOMSKI CILJI DRUŽBE. če nastopajo pri najpomembnejših dobrinah). Če hoče država uvoziti za 2 milijardi dobrin. če se to da). Bolj kot se gospodarstvo širi v trgovanje. da bodo najbolj sposobni zadovoljni in najbolj neusposobljeni ne bodo "umrli od lakote". ko smo bili v Jugoslaviji vendar pa ti. Poenostavljeno je torej dodana vrednost isto kot dohodek. Ekonomska svoboda: blago se lahko v Evropi prosto giba preko državnih mej.2). NOVOUSTVARJENA VREDNOST IN KOSMATI DOMAČI PROIZVOD TER NJEGOVO UGOTAVJANJE (str. Svojim državljanom mora zagotoviti rast in razvoj. ker so zaposleni bolj učinkovito (ker se bolj bojijo. ki so za gojenje banan bolj primerne). zaradi davkov…). da se skupnost ljudi razvija (predvsem v uspešnosti gospodarstva (slovenska gospodarska rast v primerjavi z prejšnjim letom znaša 4.Kdor hoče priti do dobrine na zakonit način (in ne s plenjenjem). ki so usmerjene samo v porabo (taka so na primer gospodinjstva).

pek rabi moko…) dodana vrednost = dobimo jo.kosmati domači proizvod . Dohodkovna metoda – vprašamo se. da se dohodek ustvarja samo v gospodarstvu (=izvirni dohodek). ki dobivajo podporo (nezaposleni. * kosmati nacionalni (=državni) proizvod = proizvod države – vse kar so izdelala podjetja v lasti Slovenskega kapitala (ne glede na to ali so v Sloveniji ali v tujini) Slovenija ima večji kosmati nacionalni proizvod. zgradb…)) * Za ugotavljanje kosmatega domačega proizvoda poznamo 3 metode. policijo. Slovenci imamo 43%. To pri nas uporabljamo. pijača…) . Po evropskem priporočilu naj bi ta kos znašal 40% (izvedeni dohodek). izvirni dohodek pa 60%. da Slovenja več vlaga v tujini. kdo je tisti. mutanti…) 3. To so: . s katerimi pridemo do iste številke: 1. samozaposleni (samostojni podjetniki). tisti. vmesna poraba = to kar proizvajalci rabijo za proizvod. ki dobi dohodke iz kosmatega domačega proizvoda (zaposleni.10. strojev.13 . ki so bili prodani na območju Slovenije. 21. Proizvodna metoda – vprašamo se koliko proizvedemo. nakup avtomobilov v vladnem sektorju.kosmati nacionalni dohodek (=bruto nacionalni dohodek) kosmata vrednost proizvodnje (=bruto vrednost proizvodnje) = vsota vrednosti vseh pridelanih domačih izdelkov in storitev (tudi če so podjetja last tujcev). državni izgubi (če je država v določenem letu več uvozila kot izvozila) * kosmati domači proizvod – šteje se vse kar je izdelano na področju Slovenije. kosmati domači proizvod = če od kosmate vrednosti proizvodnje odštejemo vmesno porabo čisti domači proizvod = če od kosmatega domačega proizvoda odštejemo amortizacijo (= tisto kar je potrebno zbrati za obnovo uporabljenih delovnih sredstev (opreme. ki oddajajo prostore.kosmate naložbe (poleg dela dobička vsebujejo še denar namenjen za vojsko. Del izvirnega dohodka je namenjen tistim. Dva najpomembnejša pojma (=kategorije) na ravni makroekonomike sta: . zdravstvo. kot kosmati domači proizvod. lažje zadovoljimo potrebe prebivalstva.osebna poraba (obleka. lahko rečemo. 2. pa tega ne morejo izdelati sami (frizer rabi škarje. kot tujci vlagajo pri nas (ta razlika je sicer v Sloveniji zelo majhna (0.Če imamo materialistični pristop k ekonomskim pojmom. Izdatkovna metoda – vprašamo se. državna uprava) (=izvedeni dohodek). bolje lahko zadovoljujemo potrebe prebivalstva. Večji kot imamo dohodek. če od kosmate vrednosti proizvodnje odštejemo bruto vrednost proizvodnje večja kot je ta vrednost. To pomeni. tisti. prva ura Cilj do leta 1990 je bil dohodek definiran kot cilj h kateremu morajo težiti organizacije združenega dela.5%)). . za katere stvari posamezniki porabljajo svoje prihodke. ki k njemu prispevajo in niso del gospodarstva (=nepridobitne dejavnosti =tržni sektor) (šolstvo.

koliko je težkih zločinov . lastniki kapitala neradi posojajo takim. Po teh proizvajalnih tvorcih povprašujejo poslovni sistemi (plačujejo delavce. tekstila…) . ki so zlasti pomembni iz vidika zahtev. 21) 2.ekološki vplivi (če se zelena stranka bliža vladi. ki se pokvarijo preden se prodajo.električna oskrba (več kot je dežja. revni pa so vedno bolj revni. se te prodajajo po višji ceni (prebivalci.kupna moč (zlasti tistih kupcev. Ugotavlja se po dohodkovni metodi iz vidika kapitala določene države (bruto nacionalni dohodek). manjša je blaginja . Poslovni sistemi drug od drugega kupujejo proizvajalna sredstva. ki se postavljajo za podjetja = Dejavniki širšega okolja: .več kot je ogljikovega dioksida na prebivalca.denarno posojilna politika = možnost oskrbe s kapitalom (ko se bliža državni udar. pa govorimo o totalni = popolni izgubi (vsa energija vložena v proizvode. Če je nekaterih stvari na trgu premalo.itd. zemljo.) . * Dejavniki. ki imajo v lasti delnice in obveznice)). da se bodo njihovi pogoji poslabšali) lobiranje = ko velika podjetja skušajo prilagoditi zakonodajo države svojim potrebam Lobiranje načeloma ni prepovedano (ni kriminalno dejanje). več jo je) . so zaradi tega nezadovoljni). Totalna izguba se vrti okoli 3% celotnega kosmatega domačega proizvoda. Merila za stopnjo blaginje . manj težav bo to podjetje imelo) – ker bogati bogatijo. manjša je blaginja . Nič namreč ne gre v izgubo.tehnološki razvoj (tega morajo podjetja in zavodi čimveč sprejemati) . večja je blaginja . najemnino za zgradbe.1 OKOLJE DELOVANJA ZDRUŽB (str. kapital (tista gospodinjstva. ki kupujejo poslovne učinke nekega podjetja (višja kot je. več plača). je vržena stran). ponujajo pa poslovni sistemi.itd. Sistem delovanja celotnega gospodarstva je v veliki meri vezan na delovanje trga in obratno (podjetja morajo vedeti. . vsakodnevne dobrine pa vedno manj. Zunanji tok je v bistvu fizikalni tok.razvojna politika (ta lahko gre v smer krepitve težke industrije (metalurgija…) ali lahke industrije (izdelovanje gospodinjskih potrebščin.več kot je razvez na tisoč prebivalcev. morajo podjetja. znanje.Pri plačevanju v skupno blagajno Evrope se upošteva kosmati nacionalni dohodek (več kot ima. 2 ZDRUŽBE IN NJIHOVO OKOLJE (str.14 . ki so na nevarnem področju) . ki onesnažujejo okolje računati.več kot je uporabnikov interneta.koliko ljudi je oropanih na tisoč prebivalcev . je pa politično tvegano. Če pa je nekaterih stvari na trgu preveč. obresti za izposojo kapitala. se luksuzni proizvodi vedno bolje prodajajo. manjša je blaginja .več kot je škrbastih ljudi na tisoč prebivalcev. Na trgu proizvajalnih tvorcev so gospodinjstva (ta ponujajo delovno silo. 21) slika str 22: Najpomembnejši predstavniki ekonomskega okolja so trgi. Če se tokovi med seboj idealno pokrivajo je to super. Merila za stopnjo varnosti .več kot je porok na tisoč prebivalcev. Na trgu blaga povprašujejo gospodinjstva (=državljani). kaj se dogaja v njihovem okolju. da se mu lahko prilagajajo). večja je blaginja . ki so navajeni na neko raven porabe.

ko kosmati domači proizvod od storitev predstavlja več kot 50% celotnega kosmatega domačega proizvoda (=več je kosmatega domačega proizvoda od storitev kot kosmatega domačega proizvoda od izdelkov). Te pogodbe morajo spoštovati ali pa razglasiti stečaj. mehaniki in vojska (ni bilo predstavnikov kapitala in znanstvenikov). 29) . V pravno urejenih kapitalističnih državah (Slovenija še ni čisto pravno urejena) morajo lastniki kapitala skleniti pogodbe z delavci. primarni sektor = tiste dejavnosti.3 PODROČJA IN PANOGE (str. ki bo znal narediti (električar. rudarstvo. gozdarstvo. da so sposobne ali nesposobne pridobiti vse potrebne proizvajalne tvorce. kapital.Prejšnja industrijska družba prehaja v informacijsko družbo. Danes je kapital in znanje veliko več vredno. da v spletu teh proizvajalnih tvorcev (recimo v podjetju) ustvarijo čim večjo vrednost. tem večji je kosmati domači proizvod. ki postajajo vedno bolj pomembni pa so storitve.10. ki jih potrebujejo (zemljo. se pa na tem področju razvija. To se je v Sloveniji zgodilo 1996. Spreminja se tudi pomen določenih poslovnih učinkov (pada pomen proizvodov in narašča pomen storitev). ljudi). Vedno več bo plačan tisti. Na pomembnosti bodo pridobile dejavnosti. bolj je družba učinkovita. ---21. Dolžni so namreč izpolnjevati svoje obveznosti ali pa propadejo (v Jugoslaviji so slaba podjetja dobivala subvencije). Pravna država je pogoj. raziskovanje… Iz stališča pomembnosti sektorjev Slovenija zaostaja 15 let za razvitim delom sveta. 2. zdravstvo. V začetku dvajsetega stoletja so se ljudje začeli premikati iz kmetijstva v industrijo.15 . Simbol Jugoslavije so bili trije poklici: rudarji. vodovodar) kot tisti. Učinki ostalih sektorjev.…) kvintalni sektor = izobraževanje. V proizvajalnih razmerjih se ustvarjajo delitvena razmerja (ljudje na različnih pozicijah dobivajo različno plačo). zavodi…) dokazujejo svojo sposobnost ali pa nesposobnost s tem. tercialni sektor = promet in trgovina kvartarni sektor = finančne združbe (banke. ker so njihovi učinki materialni (=proizvodi).2 IZ INDUSTRIJSKE SAMOUPRAVNE V INFORMACIJSKO TRŽNO – PODJETNIŠKO DRUŽBO(str. kamnoseštvo…). druga ura--2. 26) Da bi lahko gospodinjstva zadovoljevala svoje potrebe. tem večji je nacionalni (=narodni) dohodek. Bolj kot smo smotrni. morajo sodelovati v proizvodnji. lovstvo. Okoli leta 1980 iz industrije v storitve državne uprave. ki so neposredno v stiku z naravo (kmetijstvo. ki se ukvarjajo z zdravljenjem starih ljudi (teh je vedno več). V prehodu iz industrijske v informacijsko družbo se spreminja pomen določenih proizvajalnih tvorcev. sekundarni sektor = sestavlja ga predelovalna dejavnost (industrija. obrt) in gradbeništvo Ta dva sektorja danes izgubljata na pomenu. zavarovalnice. da lahko kapitalisti zaživijo v polni meri. O informacijski družbi govorimo. ki veliko dela (snažilka). Vsaka družba in združbe v njej (podjetja. ki so pri njih zaposleni. Tekom zgodovinskega razvoja se pomikajo deleži posameznih dejavnosti v celotnem družbenem dogajanju. Poleg tega pa morajo biti tudi sposobne spodbuditi lastnike proizvajalnih tvorcev.

lov. Ljubljanska banka občina Osnovna šola Vransko Dom upokojencev poslaništva Panoga je naslednja stopnja delitve dejavnosti. Po standardni klasifikaciji so dejavnosti razdeljene v 17 področij (*na izpitu je treba znati katerekoli 3). Nova panoga – tista. Leta 1996 smo v Sloveniji namesto enotne klasifikacije dejavnosti (kot je bila v Jugoslaviji) uveljavili standardno klasifikacijo dejavnosti (tako kot jo v statistikah uporabljajo združeni narodi). a) kmetijstvo. plinom in vodo > te dejavnosti spadajo v sekundarni sektor f) gradbeništvo -/ g) trgovino. Razdrobljene panoge – če je na trgu veliko delujočih podjetij. Telekom. optični kabli…). pri kateri se pojavljajo nove dobrine (pred desetimi leti je bilo to recimo izdelovanje prenosnih telefonov. Primer je recimo proizvodnja pijač. skupne in osebne storitvene dejavnosti > te dejavnosti spadajo v kvintalni sektor (nekatere od teh spadajo tudi v terciarni in kvartarni sektor) / / p) zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem / q) eksteritorialne združbe in združenja -/ a) b) c) d) e) f) g) h) i) j) k) l) m) n) o) p) q) ribogojnice Rudnik Velenje Sava Kranj. obvezno socialno zavarovanje -\ m) izobraževanje \ n) zdravstveno in socialno varstvo \ o) druge javne. Elektro Ljubljana. Te panoge so v vzponu. najem in poslovne storitve -/ l) javna uprava in obramba. SCT Mercator Ljubljanski potniški promet. Mestni vodovod Gradis. skladiščenje in zveze -/ j) finančno posredništvo -\ ti dve dejavnosti spadata v kvartarni sektor k) poslovanje z nepremičninami. ker povpraševanje po njih narašča. Zrele panoge – konkurenca je hujša kot pri razpršenih panogah . popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe -\ h) gostinstvo > te dejavnosti spadajo v tercialni sektor i) promet. Slovenske železnice. Adria Airways. Peko Ljubljana. gozdarstvo -\ b) ribištvo > te tri spadajo v primarni sektor c) rudarstvo -/ d) predelovalne dejavnosti (industrija in obrt) -\ e) oskrba z elektriko. s katero se določena družba ukvarja.16 . Simobil A banka.Značilnosti gospodarskih pojavov so v veliki meri povezani z dejavnostjo.

zato so švicarska podjetja v prednosti) . se lahko nadeja. otroškem varstvu.Odhajajoče panoge – tu je najhujša konkurenca (proizvodnja pisalnih strojev. sadjarstvo Z dobro strategijo podjetja povečuje svojo gospodarsko moč.narodno gospodarskih cilji (te opredeli državna politika (v prihodnje bo šlo manj denarja za gradnjo avtocest. . kulturi) Večina poslovnih učinkov zavodov so storitve (zelo redko so to proizvodi). 32) 2.tradicija (navezanost na določeno znamko – če je bilo podjetje uspešno v preteklosti. ki delajo v zavodih. poljedelstvo. nalivnih peres…) *Na izpitu bo lahko vprašanje: Naštej 3 panoge iz področja predelovalnih dejavnosti. Podjetje mora samo skrbeti za razvoj.1 PODJETJA IN ZAVODI (str. je odvisno od različnih dejavnikov: . 32) Poslovne združbe so: .navade prebivalstva (lahko se spreminjajo ali pa ne) . Zavodi se nahajajo predvsem na področju negospodarskih dejavnosti (zdravstvu. so privrženi k določenem poklicu (in ne k doseganju določenega cilja).ugled neke države (švicarske ure veljajo za kvalitetne.4 VRSTE ZDRUŽB (str.17 . Ali bodo podjetja z svojo strategijo preživela. da bo uspešno tudi v prihodnosti) 2. Odgovor: živinoreja. Financirajo jih zunanji dejavniki.zavodi – družbene dejavnosti = nepridobitveni sektor = netekmovalni sektor *Na izpitu je potrebno poznati 3 (od skupaj desetih) razlikovalne značilnosti med podjetji in zavodi Glej tabelo str 33 (letnik 2003). izdelovanje računalnikov *naštej panoge področja prometa.4. šolstvu. za zavode pa dokaj trdni (sredstva dobivajo od drugod (recimo iz državnega proračuna). socialnem skrbstvu. zračni promet *razdeli področje kmetijstva na nekaj panog. Odgovor je avtomobilska industrija. zato se bo konkurenca med gradbenimi podjetji povečala)) . Podjetja so gospodarsko pridobitna = težijo k ustvarjanju dobička Zavodi težijo k zadovoljevanju določenih potreb Pogoji za delovanje podjetja so tvegani. Zavodi poizkušajo dobiti sredstva za razvoj od svojega dobavitelja. Odgovor: potniški promet.podjetja – na področju gospodarstva = tekmovalni sektor . Ljudje. morski promet.

kreditne in finančne posle. ki ima denar.hranilnica . cerkev).18 .o. Emisija denarja – (kdo lahko izdaja denar?): . imajo tovrstna pooblastila . lahko pa tudi na trgu. včasih pa gre za obliko. 2.10.banke lahko poslujejo z deviznimi sredstvi. 35) V poslovne skupnosti se praviloma povezujejo podjetja. kot pa imajo denarja) Za hranilnice velja: zbirajo hranilne vloge prebivalstva.zavarovalnica 2. Lahko celo ustanovijo podjetja.5. 35) Banke so finančne združbe.5 OBLIKE POSLOVNEGA ORGANIZIRANJA (str.5. 35) * (na ustnem izpitu je treba našteti 4 od 5) . Včasih gre za časovno omejeno obliko.investicijski skladi . ki praznuje že npr.2 BANKA (str. po letu 1990 tudi pri nas tako kot pri podjetjih.Zavodi večina svojih prihodkov dobivajo po vnaprejšnem dogovoru.banke imajo pravico do sekundarne emisije denarja (imajo pravico. Republika Slovenija je ustanovitelj večine zavodov pri nas. Zavod za podpiranje afriških jezikov bi lahko ustanovil podjetje.. Ustanovi jih lahko kdorkoli. 30 letnico svojega obstoja. 2. Vodijo račune fizičnih oseb.o.tega ne sprašuje Primarna emisija .poslovna skupnost . hranilno-kreditna služba pri določeni kmetijski zadrugi. ki skušajo na daljši rok (npr. ki podpirajo delovanje zavodov. ki bi izdelovalo CD-je z afriškimi narodnimi pesmimi. 36) Hranilnica ni isto kot banka! Razlika je predvsem v naslednjih dveh točkah: ..1 POSLOVNA SKUPNOST (str. Za obveznosti zavodov odgovarjajo ustanovitelji. hranilnica za določeno območje. ki opravljajo depozitne. prva ura--2.banka . ampak mora imeti bistveno več denarja kot za ustanovitev d. Organizirane so na tri načine: poštne hranilnice. pridobivanje dobička. predvsem določenih civilnih pravnih oseb (npr. Cilj lastnikov banke je. Poleg podjetij in zavodov obstajajo še druge organizacijske oblike (delovne skupnosti = strokovne službe = uradi…) ---28. 5 letno obdobje ali celo dlje) uresničiti določen cilj.5.3 HRANILNICA (str. da izdajo več posojil.

prometno.. trenutno je to v Sloveniji Banka Slovenije. Če se npr. da bodo izvajalci v prihodnjih letih naredili in za koliko denarja. V tem primeru se bodo morali tudi bolniki na nek način bolje organizirati. izpadanje las. in sicer imajo poslovne banke pravico. 36) So oblika zbiranja denarnih sredstev in njihovega osredotočenega. ker so včasih tveganja tako velika. Na eni strani so bili uporabniki proizvodov ali storitev.) Terciarna emisija (namesto. V določenih primerih tudi to ni dovolj. Nihče drug kot taka banka nima pravice izdajati denarja (kar se tiče tiskanja itd). Pri nas pričakujemo koncesije v zdravstvu. centraliziranega usmerjanja za določene naložbe. življenjem. če bo do takega neljubega dogodka prišlo.če v tem času denar naberete. za katerega nimate kritja. 2. dobrodelnem področju. Zavarovalnice delujejo na določenem območju. Ustanovitelj je lahko tisti. Na ta način se nadomešča denar) Siva emisija (prepovedana zadeva! če izdate nekrite menice. a to še zdaleč ni tisto.). da se morajo zavarovalnice povezati v zavarovalne službe.) – porazdeljevanje.. Zavarovalnice ne delujejo samo na enem področju (zavarovanje zloma nog.. 37) Tudi zavarovalnica je finančna združba. Po naši zakonodaji je to premoženje vezano predvsem za razne akcije na socialnem. 2. Zavarovalnice se notranje členijo v dveh smereh. kdaj lahko na naših tleh ustanovijo zavarovalnice tuje pravne osebe. se bodo premije prometnega zavarovanja povečale.i. Skupaj so se dogovarjali kaj pričakujejo. šolstvo) in na področju gospodarske infrastrukture (železniški.5. medsebojno kompenzirajo terjatve in obveznosti.).i. Vsaka skupnost se mora pokriti sama (na dolgi rok). kot pa so dobile denarja. zdravjem. stanovanjsko. emisijska banka. Zato. kmetijsko. stanovanjske pa bodo ostale nespremenjene. cerkvenem. Proti plačilu zavarovalne premije nam zavarovalnica jamči da nam bo nadomestila škodo. porazdeljevanje in delitve nevarnosti. to so t.. na drugi strani pa so bili izvajalci. ker se računa. zaporedno nabiranje denarja).. da bodo s denarjem. Ustanove so po zakonu za določen namen vezano premoženje (Nobelova nagrada je ustanova). medtem ko bo kasneje to prešlo na evropsko banko v Frankfurtu.7 ZBORNIČNI SISTEM (str. povečuje število nesreč. Imamo sicer Vzajemno. Tu so neke omejitve..5 ZAVAROVALNICA (str.. industrijsko. pomorski promet).. ampak gre za določen namen vezano premoženje). ki mora biti zbran naenkrat (gre za t. Znotraj sistema zavarovalnice se vendarle posamezne vrste zavarovanja zavarujejo (življenjsko zavarovanje. Druga členitev pa je členitev na rizične skupnosti.5. To je bilo bistvo samoupravnih interesnih skupnostih. torej izdate ček. ki ga imajo. Pri izravnavanju gre za to.6 SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN USTANOVE (str. ki je ustanova (nimajo delničarjev. območne zavarovalnice. Bosch je podjetje. da na podlagi prinesenega denarja v te banke izdajo več posojil. da zavarujejo več istovrstnih tveganj. ki ima dovolj denarja.19 . Njene naloge so zavarovalni posli pred tveganji (tvegamo s svojim premoženjem. 38) Pri nas so se pojavljale na področju družbenih dejavnosti (zdravstvo.4 INVESTICIJSKI (=NALOŽBENI) SKLADI (str. se lahko vse v redu izteče) Črna emisija (kadar ponarejate denar) Pravico do izdaje denarja ima t. 2. 39) . Ena je povsem logična. V zadnjem času se jim večkrat pravimo kar vzajemni skladi. Da bi zavarovalnice obstale. 2.i. Za ustanovitev je potrebna več denarja. ki deluje na gospodarskem področju je Bosch. pa uporabljajo metode izravnavanja. da bi poslovni osebki na trgih plačevali drug drugemu z denarjem.. Najbolj znana ustanova v Nemčiji. kadarkoli zadovoljile interese svojih vlagateljev. kar bi predstavljal pravi interes bolnikov.Sekundarna emisija (popolnoma legalna oblika.

kontrola (ta je sprotna) . računsko sodišče = revizijska združba. plinovodi. Zdaj je pobiranje vseh davkov vključeno v Davčni upravi republike Slovenije.. pa se lotevajo skupnih nalog v zvezi z gospodarsko infrastrukturo (npr. druga ura--Združba ima 3 oblike nadzornega delovanja: . Če je tako računalniško podjetje locirano v Novem mestu je hkrati lahko eden od ustanoviteljev območne gospodarske zbornice za območje Bele krajine. toda tista služba družbenega knjigovodstva je prej pobirala denar samo zasebnikom. Kadar pa se združujejo v območno gospodarsko zbornico podjetja z določenega območja. DAVČNIH IN POSLOVNO-OBVEŠČEVALNIH NALOG V OKOLJU ZDRUŽB (str. da morajo podjetja obvezno biti člani tega sistema in obvezno plačevati članarino.revidiranje. To so: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). izrabe prostora.revidiranje = temeljit pregled poslovanja. Služba družbenega knjigovodstva je prej vso javnost tudi obveščala o poslovanju organizacij združenega dela. Opravljajo ga revizijske združbe. kot bi ga morala. ki lahko revidira poslovanje vseh tistih. da bi pridobila določene ugodnosti pri izvozu. informacijskih funkcij. Ta strokovna združenja. ker ga nobena vlada ne podpre. ki so dobili denar iz proračuna (tudi če bi bilo tega denarja samo par tolarjev.8 NOSILCI PLAČILNIH. GZS je organizirana po kontinentalnem načelu. Kljub temu.). bi predstavniki računskega sodišča smeli priti v našo združbo in preveriti. Obrtna zbornica in Kmetijsko-gozdarska zbornica. 41) Služba družbenega knjigovodstva (SDK) je pomenila nadaljevanje t. kar pomeni.kontrola (preko žiro računov) . da bi lahko vplivala na izobraževanje.i. ki potekajo v podjetjih in zavodih izven združb. Na področju gospodarstva imamo 3 zbornice v načelu na ravni republike.. 2. Inšpiciranje pomeni nekoliko podrobnejši pregled kakšnega problema v okviru sistema. Zastopala naj bi interese gospodarstva. Pri nas zaenkrat vlogo delodajalskega razreda opravlja GZS. npr. Opravljala je določene finančne naloge in pobirala je davke od pravnih oseb. ---28. pri nas pa večinoma izdaja samo mnenja. ki jih je 13 potem ustanovijo GZS. da bi določila določene standarde. davčna služba. da je SDK dobro delovala. se je začela razgradnja SDK-ja. Veliko stvari veže ob vsem tekmovanju na drugi strani v sodelovanje podjetja iste panoge. * Nadzorno delovanje poteka v treh smereh: . NADZORNIH. Kadar ustanavljajo z vidika dejavnosti.inšpiciranje . Rešujejo torej območne probleme. računsko sodišče.20 . cestami.10. da lahko podjetja določene dejavnosti na eni strani in ista podjetja gledana z vidika območja ustanovijo. Preobrazba SDK: revizijske združbe. ki jih je 27 in te območne zbornice. ki je prej pobirala denar (=davke) od organizacij združenega dela. vsa računalniška podjetja ustanovijo strokovno združenje za računalništvo in informatiko.inšpiciranje . . V svetu je računsko sodišče zelo močna inštitucija. odstranjevanje odpadkov. FINANČNIH.Govorimo o zbornicah na področju gospodarstva. V strokovna in splošna združenja se združujejo podjetja s področja iste panoge z namenom. GZS je potem sogovornik vlade in sindikatov v določenih pogovorih. Bistvo zborničnega sistema na področju gospodarstva je. kako je bil ta denar porabljen). banke.. Prišlo je do razgradnje Službe družbenega knjigovodstva. davčna služba – to smo imeli že prej. sistem obveščanja (AJPES).

s katerimi zadovoljujemo potrebe (neodvisno od tega ali smo podjetje ali zavod) . potem verjetno ustvarimo tudi več dobička). da pečejo črni kruh po zamrznjeni nizki ceni. enakost pred zakonom . To je mogoče izvesti tako.efficiency = učinkovitost .ethics = etika .effectiveness = uspešnost . ki ga napečejo.equity = poštenost. Včasih pa lahko pride do konkurence ciljev znotraj določene združbe.finančni vidik – poslovni sistem mora zagotavljati plačilno sposobnost (sposoben mora biti poravnavati sprejete obveznosti) V normalnih gospodarstvih sta naturalni in vrednostni vidik istosmerna (če bolje zadovoljujemo potrebe. bolje in da sledimo tehnološko-tehničnim rešitvam. V računalniškem podjetju bi se recimo odločali.1 GOSPODARSKI SMOTER (=NAMEN) IN CILJI POSLOVNEGA PROCESA (str. 46) Pri poslovanju naj bi težili k sedmimi E-ji: .naturalni vidik – ustvariti moramo določene poslovne učinke. AJPES = Agencija za javno-pravne evidence in storitve zagotavlja nekatere podatke. 45) 3.Stvar. Ljudje. Črn kruh mora predstavljati 20% vsega kruha. Za razvoj te je recimo potrebno 500 k€. konkurenca ciljev – ponavadi morajo cilji podpirati vrednostni vidik poslovanja. Med sabo konkurirajo za denar.21 . . Pri delovanju poslovnega sistema se prepletajo 3 vidiki smisla = smotra = poslanstva: .excallence = odličnost . Doseči moramo določene cilje. Na dolgi rok si moramo zagotoviti gospodarsko moč in razvojno rast. 3 PODJETJE IN POSLOVNI PROCES (str. Leta 1982 so bile nenormalne gospodarske razmere. ker je manjkalo hrane. Šele 2 leti nazaj so poslovne banke dokončno prevzele plačilni promet na svoja ramena. Tako so peki prodajali črni kruh z izgubo. Za razvoj pa podjetje namenja samo 200 k€. 3. 45) Poslovni sistem vzpostavljamo za trajnejše obdobje. so bili plačilni nalogi. ki je najdlje prehajala iz SDK na novo inštitucijo. Da bi država zadovoljila potrebe prebivalstva po hrani so zadolžili peke.2 DEJAVNIKI PRIDOBIVANJA POSLOVNEGA IZIDA V ZDRUŽBAH (str. v katero smer bomo razvijali programsko opremo (imamo recimo 3 razvojne programe). ki so na čelu vsakega razvojnega programa dokazujejo. da bo njihova programska oprema najboljša.economy =smotrnost . da naredimo več.vrednostni vidik – ustvariti moramo najmanj določen znesek (pri podjetjih je ta znesek imenovan dobiček).

ki jih je treba dosegati. kadar ji uspeva usmeriti proizvajalne tvorce (ljudi. ki so bila med seboj različna. revolucije.gospodarjenje s sredstvi – opazujemo ga v dveh smereh: a) iz določene količine materiala hočemo dobiti čimveč b) določeno količino denarja. To razmerje je odvisno od organizacije dela. 47) Združba bo bolj učinkovita in uspešna. je treba usmeriti v prave smeri (za prave programe.širša = makro – odločamo se. boljše je za poslovanje združbe. Vsi gospodarski ukrepi bi morali težiti k tej težnji. Država vodi dobro politiko takrat. kontrarevolucije. Večje kot je to razmerje. najbolje pod zemljo) / varnostni (rafinerij se iz varnosti ne postavlja sredi mesta) . proizvajalni prostori naj bodo v bližini surovin…) prostori). delovna sredstva) na tiste točke v prostoru in v tiste združbe. kar naredimo in številom porabljenih ur. da ga ljudje v tistem kraju ne bi zaradi tega zasovražili) / strateški (ranljive dejavnosti naj bodo daleč od mej. Na ravni združbe imamo 3 dejavnike.prilagajanje dejavnostim družbenim potrebam – bolj kot zadenemo tisto. kjer je veliko ljudi. Če neko podjetje dobi idealno količino proizvajalnih tvorcev. ko postavljamo zgradbo. po čemer povprašuje prebivalstvo. Če podjetje z oblačili zadene barvo. zaposlovanja ljudi za vsako ceno (šef podjetja noče odpuščati ljudi. večjo možnost imamo. Če bi ji to uspelo. Problematika se zato premika iz ravni države k ravni podjetij. v katerem kraju naj bi stali določeni prostori Pri tem vidiku razmestitve imamo 2 skupini dejavnikov: * + gospodarski-geografski / bližina vira surovin (cena transporta je nižja) / bližina vira energije (bolje biti v državah. bi govorili o popolni učinkovitosti (te se v praksi ne da doseči). hkrati pa poceni (božični kamni). delnice…) . Tako je nekdo lahko uspel s prodajo kamnov. denar. ki imajo poceni elektriko) / bližina trga poslovnih učinkov (zlate izdelke ne moremo prodajati v barakarskem naselju) / razpoložljivost delovne sile (včasih rabimo kvalificirane včasih pa nekvalificirane delavce) / kakovost prevoznih poti (za prevoz uparjalnika je potrebno morje in avtocesta) / bližina vladnih in finančnih inštitucij (dostopna je večja količina informacij). kjer bo prišlo do najboljših izidov. da bomo dobro poslovali. Imamo 2 vidika razmestitve: . Potreba za novo leto so poceni in individualna (edinstvena) darila.3 RAZMESTITEV PROIZVAJALNIH IN POSLOVNIH PROSTOROV ZDRUŽBE (str.environment = skrb za okolje Kosmati dobiček države je v veliki meri odvisen od tega ali podjetja v državi uspešno poslujejo. + negospodarski / politični (vprašanje vojne. država ali podjetja. boljše in aktualnejše prostore (trgovinski prostori naj bodo tam. kasneje pa samo razglabljamo ali so se določeni dejavniki izboljšali ali poslabšali. 3. ki ga ima združba.proizvodnja dela .22 . če pravilno razmesti prostore (raje imamo cenejše.proizvodnost = produktivnost = storilnost = razmerje med tistim.. da bi bilo poslovanje čimbolj uspešno: . ki bo tisto obdobje v modi. Odločitev o prostorih poteka takrat. usposobljenosti ljudi… . je od podjetja odvisno ali bo naredilo toliko kot je možno. lahko isto blago prodaja dražje.

Izraba priložnosti 4. ga je treba postaviti v odročno območje) . v katerem delu izbranega kraja bodo stali določeni prostori Odločimo se recimo. 49) Podjetja temeljijo na tem. nihče jih noče. Tveganje 2. / bližina industrijskih con (določene proizvodnje se morajo nahajati blizu ali v industrijskih conah) Razmestitev je najbolj pomembna za proizvajalne. načine zbiranja proizvajalnih tvorcev). ki se lotijo določene dejavnosti (večino brazilskih fantov se loti fuzbala. izdelava svile (za kg svile je potrebno 400 litrov vode))) / možnost gradnje stanovanjskega naselja (včasih je treba pritegniti nove zaposlence. učinke. surovine. Ravnateljevanje 6. Dane možnosti lahko bolje izkoristijo tisti. Podjetnik mora biti inovativen (najde nove izzive. industrija pijače (za liter piva je potrebno 15 litrov pitne vode). 51) . farmacija. kjer je povpraševanje po njih. ki imajo več dobrih zamisli (sprememba javnih skladišč v trgovinski center (BTC) je bila dobra zamisel). da se pride do določenih poslovnih učinkov na čimbolj smotrn način. Zaradi NIMBY je včasih smiselno postavljati čistilne naprave). --. Nekdo mora sprožiti akcijo za ustvarjanje potrebnih dobrin in jih dostaviti na tista mesta. Pravi podjetnik je tisti. potem uspejo samo nekateri izmed njih./ zdravstveni (če objekt izpušča strupene pline. Propade lahko tudi več kot 98% tistih.4 PODJETNIŠTVO (str. ki tvega svoje premoženje (če tvega tuje premoženje je samo poslovni ravnatelj). katerih 8 je on mislil (prve 3 so sigurno pravilne))): 1. vendar jih država mora zagotoviti.ožja = mikro – odločamo se. potem za trgovinske in najmanj za storitvene združbe. ki jih ni v bližini) / možnost odstranjevanja odpadkov (NIMBY = Not In My Back Yard = ne na mojem dvorišču. delovna sredstva…) in imeti sposobnost (včasih je za to potrebna nesramnost in brezobzirnost) in združiti te stvari na tak način. vendar je velika razlika ali to naredimo v centru ali sredi barja. da bomo postavili lokal v Ljubljani. ideje.23 . Podjetje postane bolj uspešno. če oplemeniti svoje poslovne učinke in jih proda po višji ceni sedanjim kupcem ali pa najde nove kupce in si s tem zniža stroške na enoto proizvedenega poslovnega učinka. Za podjetje je značilno tveganje s poslovno odgovornostjo. uspe pa praktično noben ne). Če se v neko dejavnost spravi veliko ljudi. prva ura--3. *Pri tem vidiku razmestitve imamo več tehnološko-topoloških dejavnikov: / kakovost gradbenega zemljišča (na barju je bolj švoh) / možnost razširitve podjetja v prihodnosti (preselitveni stroški so namreč zelo visoki) / bližina pitne in industrijske vode (nekatere industrije lahko delajo le z pitno vodo (živilska industrija. Predvsem rad sliši prve 3 (ne vem. Organizacija Izziv podjetnikov je povezati proizvodnje tvorce (zbrati delovne predmete. proizvode. * Značilnosti podjetništva (znati je treba 4 od 8. načine prodajanja določenih proizvodov. da je potrebno zadovoljevati človeške potrebe. če si uspe zagotoviti cenejše proizvodnje tvorce. Inovativnost 3.4.11. Upravljanje 5.5 PODJETJE (str. 3.

Transakcijski stroški so stroški zagotavljanja sodelovanja lastnikov proizvodnih tvorcev. Deluje na področju gospodarstva (= tekmovalnega sektorja = tržnega sektorja). Podjetje teži k povečevanju svojega bogastva.5. Poleg tega se moraš tudi pravno zapisati v register podjetij. 52) Podjetje ni naravni pojav (= ni nekaj samoumevnega). Podjetje je orodje družbe ali posameznega lastnika za povečevanje posla. pri svojih dobaviteljih in v družbi kot celoti. 3. Je zaokrožena poslovna in pravna celota. Pri obratu gre za gospodarsko tehnično plat. Po tem letu se je odnos do podjetja spremenil.3. Poslovati mora s spoštovanjem ekonomskih zakonov in pravnih predpisov. Če ne bi bilo podjetij. karkoli drugega kot ustvarjanje dobička. Če hoče podjetje preživeti. mora napredovati. gospodinjstva pa ne (žena zastonj naredi kosilo) <= zato gospodinjstva niso obrati. Pri podjetju pa mora biti izpolnjena še finančno pravna plat. šolstvo. Na kratki rok to pomeni.2 ZGODOVINSKI RAZVOJ PODJETJA (str. Podjetje in obrati svoje poslovne učinke prodajajo. po katerih je na trgu povpraševanje). družbe ne bi mogle napredovati. Zagotavlja zaposlitev v podjetju.3 PODJETJE DANES (str.5. da mora podjetje ustvarjati dobiček. ki primerjalno uspe znižati transakcijske stroške. ki ima v lasti vsaj eno podjetje Podjetje (=enterprice) = navpično povezan družbeni mehanizem. ker uspejo bolj znižati stroške. nemoralno družbeno dejanje. Podjetje je ekonomski in pravni individum (je tako ekonomsko kot pravno opredeljeno). zdravstvo…). Podjetje ustvarja dobrine in kupno moč za nakup teh dobrin. potem nekateri ustanovijo podjetje. kot jih lahko znižamo na trgu. Domača žganjekuha je obrat. družba (=company) = družba lastnikov.1 OPREDELITEV PODJETJA (str.Podjetje ne sme neodgovorno onesnaževati okolja . * Odklonilni dejavniki podjetja: . Podjetja obstojijo zato. V pravno urejenih družbah mora tisti. To je privedlo do svetovne gospodarske krize 1929.24 . Poleg tega uspešno podjetje ustvarja dovolj bogastva za svojo nenehno rast. 3. 54) Po 1. s čimer prispeva v družbeno blagajno znanja. morajo podjetja upoštevati tudi druge vidike (motiviranje delavcev s pretepanjem ni dovoljeno) .Zavračanje izključne prednosti gospodarskega napredka v okviru družbenega razvoja. Vrhovni ravnatelj podjetja ukazuje podrejenim (navpična povezava). Krepi družbeno infrastrukturo (ceste. Pojavilo se je v zgodovinskem razvoju. Če so ti stroški manjši za nastanek določene dobrine v podjetju kot na trgu. Poleg ekonomskih vidikov. svetovni vojni v ZDA je bilo zahtevati od podjetja. ki hoče obogateti s podjetjem koristiti tudi drugim ljudem (prinašati mora dobrine. Podjetje je od 1850 glavni motor družbenega napredka. Podjetja so se zaradi tega obnašala neodgovorno. Če gre kaj narobe namreč nisi finančno odgovoren) Pri podjetju moraš imeti finančno sposobnost poravnavanja obveznosti do drugih. To je omogočila osebna svoboda vseh državljanov in varstvo zasebne lastnine. 51) Podjetje je gospodarska združba.5. Gospodari ekonomsko samostojno.

4. 54) * Preden podjetje nastane.Kako bomo ustvarjali dobiček? . Zelo čislana so mondragonska zadružna podjetja v Španiji. da jim je mar tudi za druge vidike (varstvo okolja.11. tudi dobro mnenje o podjetju nekaj šteje (vrednost podjetja se na borzi veča)) --. ki hkrati tudi delajo.Kakšne bodo razmere med upravljalci in ravnatelji? . Ostala podjetja propadejo. Prvotna podjetja so imela za cilj (= poslanstvo) samo dobiček. ki omogoča ustvarjanje teh poslovnih učinkov? (brez tehnologije imunske zaščite. ker je ne morejo plačati)) . Ta so v lasti zadružnikov..ne more iti vsak za košarkarja ali manekena ..Komu bo to prodajal? (morajo obstajati ljudje. podpiranje športa.Kakšne bodo pristojnosti pri nakupih in prodaji? (do kolikšnih zneskov lahko nekdo podpisuje) .Zavračanje kapitalizma kot edine družbene ideologije.Kakšen bo obseg odgovornosti lastnikov? . Najpomembnejša vprašanja v zvezi z določitvijo organizacijske oblike.25 . da ne sme biti podjetje samo ekonomsko orodje. da je vsako podjetje kapitalistično podjetje (lahko je tudi samoupravno).) . pod katero dela podjetje so: . Ni nujno. Kaj bo ustvarjal in prodajal (katere proizvode ali katere storitve)? . Po 1930 pa so si naložila še druge cilje.Ali obstaja tehnologija. podpiranje kulture). zato da ljudje v tistem okolju lahko živijo bolj polno. s katerimi so pokazala. ampak mora biti tudi družbeno odgovorno. se ne moremo iti presajanja srca) .4 NASTAJANJE IN DELOVANJE PODJETJA (str.Kako bosta lastnina in dobiček ovrednotena (razdeljena)? .Komu pripada izid poslovanja? .Zbiranje denarnih in drugih stroškov (Kdo bo dal denar.Ali imamo na voljo potrebne kadre (= zaposlence)? .5.Kdo krije morebitno izgubo v poslovanju? . druga ura --Približno 10% ustanovljenih podjetij živi tudi še čez 10 let. Prišlo je do ugotovitve. mora ustanovitelj odgovoriti na vprašanja: -. Podjetja umirajo preko stečajev = bankrotov. kdo bo dal idejo. znanje in tehnika. 3. ki po teh poslovnih učinkih povprašujejo in so plačilno sposobni (lačnim Afričanom nima smisla prodajati hrane.Kakšne izide bomo imeli? (ni nujno denarne..Kako bo potekal nadzor poslovanja? .

odločilnega pomena je človek (frizerski salon) .druga podjetja . Družba ni isto kot podjetje.5 ODNOS MED DRUŽBO IN PODJETJEM (str.država .Družba je ločena od osebkov ki jo sestavljajo . ne pa izidi gospodarjenja.Premoženje družbe je ločeno od premženja osebkov ki jo sestavljajo 3. 57) . Družba je pravna oblika lastnikov.5.Trgovinska . ki so v lasti družbe (ne pripadajo podjetju ampak lastnikom podjetja).majhna .potrošniki 3. podjetje pa po zakonodaji ne more obstajati brez lastnika (družbe lastnikov ali posamičnega lastnika).Proizvajalna . oprema…) je v lasti družbe. * Razlike med družbo in podjetjem (na ustnem je treba znati 2 od 4) .odločilnega pomena je oprema (jedrska elektrarna) Delitev glede na velikost podjetij: .Trgovinska \na drobno \na veliko Delitev glede na prevladujoči proizvajalni tvorec: . Družba lahko obstaja brez podjetja. denar. vendar pa se jih družba še vedno ne lasti).Storitvena Delitev znotraj dejavnosti: Proizvajalna \proizvodnja hrane \proizvodnja pnevmatik .velika Delitev odjemalcev: . zgradbe.6 VRSTE DRUŽB (KOT LASTNIC PODJETIJ) PRI NAS (str. Podjetje pa tvorijo premoženje in ljudje.srednja . 56) Nosilec podjetništva je lastnik podjetja ali pa družba lastnikov (v slednjem primeru je potrebno določiti ravnatelja (=predsednika uprave)).Poznamo več vrst podjetij: Temeljna delitev: . Vse kar je v podjetju ni v lasti družbe (zaposlenci so dolžni delati.26 .5. ki ima podjetje v svoji lasti. Družbo in podjetje povezuje skupno gospodarjenje. Samo premoženje (delnice.

ampak pospešujejo dejavnost svojih članov. Po potrebi so vsi znani samo sodišču in policiji.Koncerni . Lastnik je dnevno navzoč.O. v kateri imajo lastniki delnice. Predvsem s tem.Delniška družba (D. se vzame tudi delež osebnega premoženja lastnikov. Vsak. ki so ga vnesli v podjetje. Komandistom se namreč njihov vložek v podjetje ne zdi več tako tvegan. ki imajo v lasti podjetja: . .O.združena velika podjetja.D.D. kolikor imamo denarja v delnicah. Zaradi tega se povezujejo ali pa členijo na manjše enote. Tu upnik (v primeru. ki odgovarjajo za obveznosti družbe samo s premoženjem vnesenim v družbo. Včasih jim dajo tudi pravna pooblastila. več pa ne. Če podjetje iz svojega premoženja ne more poravnati vseh obveznosti. .5. ki so v njegovi lasti. da podjetjem. ki so v njegovi lasti. Delničarji odgovarjajo za obveznosti družbe (ta odgovarja za obveznosti podjetja) samo s premoženjem. To zato uživa večje zaupanje na trgu. kot če komplementarjev ne bi bilo. Najhujša je oblika neomejene solidarne odgovornosti. da dolgov ni mogoče poravnati s sredstvi podjetja) pride h kateremu koli lastniku in mu pobere celo premoženje. kako poslovne enote znotraj podjetja delujejo.Komanditna delniška družba (K. ker hočemo imeti čimbolj pravno državo. Potem mora pa ta uveljavljati svojo terjatev do ostalih lastnikov. V podjetju je 10% lenuhov.Holdingi – združena velika podjetja. *. da bi se šli kapitaliste. . Podjetja spremljajo poslovanje vsakega profitnega centra.D.) – vsi lastniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Obravnavali bomo 5 najbolj tipičnih vrst družb. . Vplivajo na dnevni bazi na podjetja. S tem lastniki lažje prepričajo ljudi. Ljudi spodbuja k temu. Lastniki so tudi tu odgovorni samo s premoženjem. Če bi recimo imeli delnice v Krki. da so lastniki bordelov.Družba z omejeno odgovornostjo (D. Potem z menjavo ravnateljev teh v podjetjih. . Če se ti lenuhi organizirajo v organizacijsko enoto.) (priljubljeno vprašanje na izpitu) – Pri tej družbi imamo 2 vrsti lastnikov: \komanditiste – tisti lastniki. 60) Podjetja ne morejo biti izolirana. bo ta enota zelo slabo poslovala in bi jo morale druge organizacijske enote preživljati. da vlagajo v podjetje. je ponavadi obvezan to prodati ostalim lastnikom. Veliko podjetje obvladujejo podjetja. Javna družba je pa tista. Javna podjetja opravljajo javne službe (Elektrogospodarstvo Slovenije. ustanavljajo znotraj podjetja profitne centre (=poslovno izidne enote). To ustvarja videz zanesljivega podjetja.Javno podjetje in javna družba ni eno in isto. kdo lahko podpisuje pogodbe.7 POVEZOVANJE IN ČLENJENJE PODJETIJ (str. Taka podjetja uživajo večje zaupanje na trgu. da so vsi lastniki znani. ki jih ima v lasti dodeljuje denarna sredstva.Družba z neomejeno odgovornostjo (D. S temi delnicami dobijo pravico do upravljanja. To pa zato. \komplementarje – ti odgovarjajo tudi s svojim osebnim premoženjem. Poznamo 3 oblike povezovanja podjetij: .N. To omogoča duhovnikom. ki je v procesu privatizacije prodajala svoje delnice na javnem trgu. Če hoče kdo prodati svoje premoženje. Na dnevni bazi pa ne posega v podjetja. Vpis v register podjetij. ta pa bi naredila genocid in bi bila prisiljena plačati poravnavo. ki se spušča v poslovna razmerja z drugimi mora biti pod nadzorom.) – tu gre ponavadi za manjše število lastnikov. Da bi podjetja imela nadzor nad tem.Gospodarska interesna združenja – Nimajo namena ustvarjati dobiček. do katerih . ki so v njihovi lasti (Mercator). bi mi izgubili največ toliko. V registru je določeno. vnešenim v podjetje.27 .Tiha družba – tu ni nujno.O. Tak je recimo časopis Delničar. komunalno podjetje).) – družba. 3.

da se bo lahko prilagajalo izzivom na trgu. * Da se lahko skupina ljudi združi v pravno osebo morajo biti izpolnjeni 4 pogoji (znati je treba 2): . ki jim prodaja kruh v njegovi okolici (ni potrebe. * Podjetje je optimalne velikosti ko sta čimbolje izpolnjena 2 pogoja: . ki jo sestavljajo . ki je ločeno od premoženja članov . V njih je možno napredovanje. 61) Ko ustanavljamo podjetje. da je njegova prodajna mreža razvejana po celem svetu (za realizacijo . 1999 je bilo pri nas zaposlenih 630 000 ljudi. ker so ljudje. mora imeti svoje lastno premoženje. ki tvori pravno osebo. .8 VELIKOST PODJETIJ (str.Premoženje \velika – več kot 2 000 000 000 1989 je bilo pri nas zaposlenih 930 000 ljudi. 220 000 v velikih podjetjih Sestava zaposlenih ljudi se je bistveno spremenila.Če so v lasti koncernov.28 . Velika podjetja lahko pretakajo veliko denarja na prava mesta. Ti podatki naj bi bili v prihodnosti dostopni vsakomur (do sedaj je lahko do njih prišel le tisti.Pravna oseba mora biti ločena od ljudi. Izrabljajo tehnološko tehnične dosežke.Skupina ljudi.Skupina mora biti pravno umeščena (družba z omejeno odgovornostjo. 500 000 v velikih podjetjih.Majhna . ki je imel do njih upravičen interes). Majhna podjetja so prožna.Velika Kam kakšno podjetje spada lahko določimo z več kriteriji: .Čimhitrejše prilagajanje spremembam na trgu .Ustanovitev neke pravne osebe mora biti omogočena z zakonoma ali statutom. Na najboljšo velikost podjetja vplivajo tržni (v pekarni je dovolj. želimo imeti tako velikost. se štejejo podjetja kot velika (zavarovalnice. Večji del zaposlenih je bilo leta 1999 predvsem v mikropodjetjih (do 10 ljudi). družba z neomejeno odgovornostjo…) 3.zneskov.Čimmanjši stroški na enoto poslovnega učinka Naša zakonodaja loči podjetja v: .Število ljudi \mikro – do 10 ljudi \majhna – do 50 ljudi \srednja – od 50 do 250 ljudi \velika – nad 250 ljudi . če je samo eden zaposlen.Srednja .5. banke) .

b) Trgovinska podjetja delujejo tam. V športnih trgovinah se da kupovati različno športno opremo.te bi bilo potrebnih več zaposlenih))) in tehnični (skupina petih ljudi se ne more iti avtomobilske industrije) dejavniki. da lahko ta naredi par ton čaja. Ko hotelska podjetja oddajo prenočišče je to storitev. . da imajo na razpolago neke zmogljivosti.2. V Jugoslaviji je bilo preveliko število velikih podjetij. kamnoseštvu – primarne = ekstraktivne dejavnosti (delajo neposredno s plodovi zemlje). Tempo narekuje človek. Metalka je posredovala prodajo pločevine drugim podjetjem. gozdarstvu. 3. Podjetja za trgovske storitve pa niso nikoli lastniki blaga.11. čeprav pri nas v tem obdobju ne raste. Kupec mora biti pri trgovini na debelo znan. Od proizvajalnih podjetij se razlikujejo po tem. Delajo po načrtu. poraba pa zahteva enako kakovost. To so tista. Podjetja za trgovske storitve se ločijo od trgovinskih podjetij. Trgovinska podjetja morajo vedno kupiti blago in s tem postati lastnik blaga ter ga prodati naprej. ki jih je treba prodati (če jih ne prodamo ima tako storitveno podjetje izgubo). Izbira velikosti je pomembna za podjetje in za celotno gospodarstvo. RTV) Obstajajo pa tudi storitvena podjetja. Obrtna podjetja delajo v malem obsegu. Za hotel je idealno.11.na drobno – posredujejo med trgovinami na debelo (lahko tudi direktno med proizvajalci) in potrošniki. Tempo narekuje oprema. Ni potrebno. Kuhanje kosila je proizvodnja. Nekatera od storitvenih podjetij opravljajo storitve.na veliko = na debelo – posredujejo med proizvajalci in trgovinami na drobno. prodaja pa zahteva velike količine.6 POSLOVNI PROCES (str. kjer je potreba po dopolnjujočem blagu. Delajo iz glave. posredujejo in prodajajo storitve. a) Posredujejo tako. proizvodnjo in trgovino. d) Delujejo tam. gradbeništvu… predelovalne dejavnosti) Industrijska podjetja delajo v velikem obsegu. kjer je proizvodnja razdrobljena. kmetijstvu. vino letnika 1983 se prodaja bolje kot letošnje vino) razlike. Imamo različne vrste trgovinskih podjetij: . da premoščajo prostorske (uvažanje nafte) in časovne (solato jemo tudi pozimi. katera roba je bolj kvalitetna). kultura. c) Delujejo tam. da je kupec znan (v nekaterih primerih sicer je (zdravila na recept v lekarnah)) .Storitvena V to kategorijo spadajo predvsem zavodi (šolstvo. Slaba jabolka ne moremo prodati trgovini. Prodajanje pijač v baru je trgovina.5. . zdravstvo. --.29 .9 VRSTE PODJETIJ (str. ki prodaja kvalitetna jabolka.4 3. Zelišča proda Drogi.Proizvajalna – tista ki proizvajajo in prodajajo proizvode (srečujemo jih v rudarstvu. ki opravljajo. – to predavanje manjka Izpiski iz knjige – izdaja 2005 do poglavja 5. 69 izdaja 2005) . * Trgovinska podjetja opravljajo tudi svetovalno (v trgovini nam povejo. kjer je pri proizvodnji blago neenake kakovosti. informacijsko (če v eni trgovini nimajo nečesa nam povejo. 63) Najpomembnejša delitev podjetij je na: . Na drevesih so jabolka različnih vrst. kje to lahko dobimo) in kreditno (omogočajo plačevanje na kredit) vlogo. če ima stalno zasedene vse sobe.Trgovinska – posredujejo med proizvodnjo in porabo.

) . 72 izdaja 2005) Oblike poslovnega sodelovanja podjetij: prodajno in nakupno sodelovaje (povezovanje za pridobitev ugodnosti –večja količina) proizvajalno sodelovaje (soproizvajalska ali kooperativna razmerja.Vsaka združba se ukvarja s povsem določeno dejavnostjo. Organizacijske funkcije: . blago).. 71) 4. deleži v podjetjih) Nekatere pojavne oblike trajnejšega poslovnega sodelovanja (poleg: poslovnih skupnosti. Ta dejavnost je v trenutku opredeljena in se lahko širi oz oži.prodajna . na katere je zlasti v procesu prodaje vezano pridobivanje prihodka v njegovem okviru dohodka in dobička združbe.storitve . delitev trga) .funkcijo analiziranja ali preučevanja podatkov …. storitve. * Temeljne poslovne funkcije (delni poslovni procesi) . holdingov): skupna vlaganja (obsežnejše naložbe – raziskave) konzorciji (povezovanje zaradi določene naloge. statistiko arhiviranje.kadrovska .potem preneha obstajat) karteli (med podjetji iste panoge. skupne raziskave in razvoj tehnologij) finančno sodelovaje (oblike dolgoročnega financiranje –finančni najem.delovna sila Poslovni proces združbe opredelimo kot tisti del njenega delovanja.30 .funkcija upravljanja (governance) .funkcijo nadziranja obravnavanja podatkov (revidiranje) . koncernov. ki določa njen poslovni proces.1 OBLIKE POSLOVNEGA SODELOVANJA (str. * Prvine poslovnega procesa (=potrebni proizvajalni tvorci) PPP: .delovna sredstva . da bi bili ob njihovem združevanju ustvarjeni tisti poslovni učinki (izdelki.skupna politika prodaje.tehnična .3 (stran 70 izdaja 2005) Poznamo še: Temeljne informacijske funkcije: .funkcijo obravnavanja podatkov o preteklosti (knjgovodenje.delovni predmeti .finančna Soodvisnosti temeljnih poslovnih funkcij Slika 3. v katerem v blagovno-denarnih in čistih finančnih razmerjih nastopajo prvine poslovnega procesa.funkcijo obravnavanja podatkov o prihodnosti (načrtovanje) .funkcija ravnateljevanja (management) . enotne cene.ustvarjanja poslovnih učinkov ali proizvajalna . pridelki.funkcija izvajanja 4 POSLOVNO SODELOVANJE (str. interesnih združenj.nabavna ali nakupna .

zemljišča . Potroški delovnih sredstev: Fizično obrabljanje (sodelovanje pri proizvodnji določenih proizvodov ali opravljanju storitev – odvisno od intenzivnosti sodelovanja v PP) Fizično staranje (delujejo naravne sile – rjavenje. * Prvine poslovnega procesa opazujemo z vidika nekega obdobja (v obdobju opredeljiv pojem). 77) 5. koliko premoženja ima fakulteta v tem trenutku. naprave.2.1 PRVINE..dolgoletni ali večletni nasadi (vinogradi.zgradbe . Ali pa kot sredstvo. 5. 77) 5.osnovna čreda . orodje.2 POTROŠKI DELOVNIH SREDSTEV (str. potem je bolje kupiti novo delovno sredstvo. (Delovna sredstva.2. inventar.zgolj ustvarjajo okolje potrebno za poslovni proces oprema .oprema . sindikat prevzema prodajo PU --.. če opazujemo.2 DELOVNA SREDSTVA (str. preperevanje…) Obnavljanje DS se splača do ekonomske omejitve. 77) Ločiti je potrebno med prvinami poslovnega procesa in sredstvi.vstopa v poslovni proces kot posrednik med človekom in delovnimi predmeti Za industrijska in obrtna podjetja je najpomembnejša skupina delovnih sredstev oprema (stroji. tehnična zastarelost (na trgu se pojavi se sodobnejše sredstvo od dosedanjega) gospodarska neustreznost (neugodne spremembe pri drugih prvinah poslovnega procesa – zmanjka rude v rudniku) . prva ura--5 GOSPODARJENJE S PRVINAMI POSLOVNEGA PROCESA (str. sredstva oz premoženje pa opazujemo z vidika določenega trenutka (v trenutku opredeljiv pojem). premoženje) Grafoskop lahko nastopa kot prvina poslovnega procesa. ker ga potrebujemo za predavanja.) 5.1 VRSTE DELOVNIH SREDSTEV (str.11.31 .18. sadovnjaki) zgradba .- sindikati (to NISO sindikati delavcev) čvrsta oblika kartelov. SREDSTVA IN DELO (str. * Vrste ekonomske neprilagojenosti delovnih sredstev. kot ena izmed PPP ni enako kot sredstva oz. 78) Vstopajo v poslovni proces le s svojimi lastnosti  v poslovnem procesu ne spremenijo svoje oblike. 77) * Pet temeljnih skupin oz vrst delovnih sredstev (DS): .

Doba trajanja DS (določena z rokom njegovega delovanja) – tehnično primernost nadaljnje uporabe Doba koristnosti ali gospodarne uporabe (določena z rokom koristne uporabe) – ekonomsko primernost nadaljnje uporabe 5.zbiranje denarnih sredstev iz naslova prodanih in že plačani poslovnih učinkov za nakup novih delovnih sredstev (amortizacijska sredstva) Poleg nabavne vrednosti (amortizacijska osnova) moramo poznati še dobo koristnosti in metodo amortiziranja.na podlagi daril .3 ZAGOTAVLANJE DELOVNIH SREDSTEV ZA POSLVONI PROCES IN AMORTIZIRANJE (str.z nakupom (večinoma) Pri nakupu nabavno vrednost delovnega sredstva (amortizacijsko osnovo) sestavljajo: . To so v bistvu samo poudarki.2. ki poteka v treh stopnjah: .Amortizacijska sredstva .5 POPRAVILA IN PREUREDITVE DELOVNIH SREDSTEV (str.v dogovorjenem kombiniranju ali združevanju delovnih sredstev . kadar ni pokvarjeno. Tu se srečujemo z dvema pojmoma: .prenašanje vrednosti delovnih sredstev na poslovne učinke . zakupom . 79) Pridobivanje delovnih sredstev: .Amortizacijski odpisi – zmanjšuje se vrednost delovnega sredstva . (Do tu je bil le pregled prejšnjih predavanj. ki manjkajo.kot prenašanje vrednosti delovnega sredstva na poslovne učinke (stroški amortizacije) .zmanjševanje vrednosti delovnih sredstev (amortizacijski odpis) .Stroški amortizacije .Izbrana metoda amortiziranja .2. ki se na ustnem izpitu sprašujejo) 5.Doba koristnosti delovnega sredstva (včasih se je za to uporabljal izraz "življenjska doba") Obstaja več načinov izračunavanja amortizacije.4 FUNKCIJSKO ALI OBRABNO IN ČASOVNO AMORTIZIRANJE (str.Nabavna vrednost delovnega sredstva = amortizacijska osnova . je to potrebno ponovno usposobiti za delovanje.z najemom oz.stroški dostave delovnega sredstva . Posledica je amortizacija delovnega sredstva.stroški postavitve oz.32 . Konec izpiskov iz knjige – izdaja 2005 * Proces amortiziranja delovnih sredstev lahko opazujemo v treh smereh: . montaže delovnega sredstva Amortiziranje – postopno prenašanje vrednosti delovnih sredstev na poslovne učinke.zbiranje denarnih sredstev za nakup podobnega/boljšega delovnega sredstva 5. 82) Za izračunavanje stroška amortizacije potrebujemo 3 stebre . Ko se zgodi okvara delovnega sredstva.2. 92) Delovno sredstvo je uporabno v okviru delovnega procesa takrat.fakturna cena .z izdelavo v lastni delavnici .

Lažje je namreč prikazati nek izdatek kot strošek (lažje se ga odobri) kot pa naložbo. Naložbe v delovna sredstva razlikujemo po različnih vidikih: .33 .Velika = investicijska popravila = naložbeno vzdrževanje Stroške malih popravil lahko takoj vključimo med stroške določenega obdobja. ki bo proizvajala poslovne učinke. ki jih bomo z lahkoto prodajali doma in v tujini z dobičkom) je taka naložba dobra.. Pri velikih popravilih je vprašanje. obveznice. naložimo denar v zaloge nafte Naložbe v delovna sredstva so izjemnega pomena za sposobnost gospodarstva in države (kaj bo ta s svojimi delovnimi sredstvi sposobna narediti). je denar. da izboljšamo delovno sredstvo (večja funkcionalnost. 92) Pojem naložbe je širši od pojma naložba v delovna sredstva. zato se je treba odločati pametno. bo mogoče kvadratura enaka kot prej. drugače pa kot zelo slaba. potem zbrana sredstva amortizacije ponavadi zadoščajo zato.Mala = tekoča popravila = tekoče vzdrževanje . Tu pa obstaja tudi vmesna stopnja. Če se zmotimo pri naložbi. Tem se ne moremo izogniti. iz katerih sredstev smo zbrali denar zanje (glede na vir sredstev) \kosmate = bruto naložbe (če pretvarjamo zbrana amortizacijska sredstva v obliko delovnih sredstev) \čiste = neto naložbe (kadar zberemo denar za naložbe iz dobička prejšnjih let = del dobička vlagamo v naložbe) . ko kupimo delnice.Glede na to.Popravila . večja hitrost delovanja…) Popravila ločimo na: .Preureditve (adaptacije konstrukcije…) S popravili dosežemo (namen popravil je). Namen preureditev je. da je delovno sredstvo sposobno delovati tako kot pred okvaro. vložiti pa je bilo treba precej denarja – nadomestna neto naložba.2. Če se kupi računalnik (novejši računalniki so bolj sposobni). --.2006 druga ura--5. Če pravilno naložimo denar v delovna sredstva (v pravo opremo. O naložbah govorimo tudi takrat. da se kupi močnejši računalnik (več spomina.Glede na to kakšen vpliv imajo na zmogljivosti delovnih sredstev poslovnega sistema = posledice naložbe \nadomestne (kupimo po zmogljivostih enako delovno sredstvo kot smo ga imeli prej \nove (povečamo zmogljivost delovnih sredstev) Če se podre staro hišo v LJ in se zgradi poslovne prostore. Pri preureditvah moramo namreč povečati vrednost delovnega sredstva (spremeni se amortizacijska osnova) v postopkih krepitve vrednosti delovnega sredstva.11. V praksi poznamo samo mala popravila in preureditve.6 NALOŽBE V DELOVNA SREDSTVA (str. večji diski…) – nova bruto naložba Ponavadi je denarja za naložbe premalo. . ki smo ga vložili "zamrznjen". Stroške tega je potem potrebno prevaliti na druge poslovne učinke.17. če ta ne prehajajo v preureditev. kjer se moramo odločiti za nujne naložbe.

ker je praktično ne moremo natančno predvideti.5. da zavaruje opremo in prostore in vidi da tovarna nima požarnega zidu. kot naložba. Statična metoda je takrat. da zajamemo dohodke iz dobička in amortizacija po vseh letih delovanja delovnega sredstva. Na ta način prevedemo vrednosti iz vseh let na vrednost tekočega leta. Odločimo se za tisto naložbo. 15% študentov je ne zna rešiti) Na sodila lahko gledamo iz gospodarskega vidika (gledam dogodke. To delamo z dinamičnim pogledom na naložbe (metoda. (Izračun vračilnega roka naložbe se lahko pojavi na izpitu (primer take naloge je v knjigi). potem denarja ne bi optimalno vložili. če ne se zavarovalna premija poveča – nujna naložba Če nam po nujnih naložbah ostane še kaj denarja. Naložba prinaša pričakovani donos v obliki dobička in amortizacije 5 let. da se je denar dejansko pojavil iz delovanja določene naložbe). ki se bo čimprej povrnila v obliki dobička. Metoda za izračun vračilnega roka ima dve pomanjkljivosti (ki jih druga metoda odpravlja – količnik razširjene donosnosti nima teh napak).Količnik razširjene donosnosti Prva prednost tega postopka je. postopek za to pa Diskontiranje = razobrestovanje). Naložbe v delovna sredstva imajo poleg vidikov vira sredstev in posledic naložbe tudi vidik povezave z okoljem. Treba je namreč upoštevati vpliv obrestne mere.34 . Vendar pa ni vseeno. do katerega ga je potrebno zgraditi. ki jih v določenih letih pričakujemo. bomo izbrali tisto.5 leta. po katerih presojamo. . ki nam bodo prinašali dobiček in amortizacijo) ali pa iz finančnega vidika (tu gre za tokove denarja – predpostavljamo. da je ta znesek danes vreden samo 87% tistega. potem bo prekinil delo na tej opremi dokler ne bomo zagotoviti potrebnih varoval – naložba v ta varovala je nujna. v katerem je naložba). da moramo preiti iz statične metode na dinamično metodo. . ki deluje 4 leta in ima vračilni rok naložbe 3 leta – če bi delali po prvi metodi. Naložba. Dobimo primerljive denarne vrednosti. Tu se pojavita dve metodi (= sodili).5 in razobrestujemo znesek za obdobje treh let. Ta metoda recimo ne upošteva različne vrednosti denarja tekom let (ne upošteva inflacije).Če strojno tovarno obišče inšpektor za varstvo pri delu in vidi nevarne naprave. bo dal rok. Druga prednost je. kar bomo dobili čez 3 leta. bo dal rok. Za inflacijo predpostavimo da deluje na vse enako (in jo zato lahko zanemarimo). ugotovimo. Če imamo znesek x in je obrestna mera na trgu 1.Vračilni rok naložbe – če imamo 5 možnih naložb. ko vzamemo zneske. je dejansko boljša. ki nam bodo prinesle poslovne učinke. To je najlažja možna naloga. ali dobimo določen znesek čez 3 leta ali čez 5 let. ki deluje 10 let in ima vračilni rok naložbe 3. do katerega je potrebno namestiti čistilno napravo – nujna naložba Če nas obišče predstavnik zavarovalnice. Razmerje med naložbeno vrednostjo je 150 denarnih enot / 100 denarnih enot = 1. ki ima največji količnik. kjer prevajamo vrednost bodočih donosov na sedanjo vrednost (v letu. Seštevke teh primerjamo z nabavno naložbeno vrednostjo delovnega sredstva. katera naložba je bolj ugodna: . ki imajo količnik večji od 1. Če imamo pa dovolj denarja pa vložimo v vse naložbe. Če nas obišče inšpektor za varstvo okolja in vidi škodljive odtoke v reko. ki jo pri tem uporabljamo se imenuje Aktualizacijska metoda. kajti brez te naložbe se nam lahko ustavi celotna proizvajalna linija. se začnemo odločati o naložbah.

Delovna sredstva opravljajo dvoje vlog v poslovnem procesu: . ki bo zmanjšala učinke naše naložbe potem govorimo o substitucijski = tekmovalni soodvisnosti. Naložba v Schellovo črpalko bi znižala donos naložbe v Petrol – tekmovalna odvisnost. plina. Če imamo v okolju naložbo. nafte. Problem je. Če imamo v okolju naložbo. jih kupujemo od predelovalnih dejavnosti. na isti strani ceste. se delovni predmet v obdobju tega časa imenuje lastna nedokončana proizvodnja. kaj se v okolju dogaja z drugimi naložbami. ki delajo z naravo. gozdarstvo. 97) Pri delovnih predmetih lahko porabo točno ugotovimo (pri delovnih sredstvih smo jo lahko samo ocenjevali). ki jih bomo še spremenili. premog) Ko kupujemo delovne predmete od dejavnosti. Po tem pa dobi pravico za postavitev črpalke 500 metrov pred Petrolom.Naravne snovi To so na primer drevesa. Pri delovnih predmetih ni možnosti najema. Recimo da Petrol dobi lokacijo za bencinsko črpalko.3 DELOVNI PREDMETI (str. še Schell. 5. Surovine so torej to kar proizvede kmetijstvo.kupljene surovine Surovinske dejavnosti so tiste. Če delovni predmet v nekem časovnem intervalu ni skladiščljiv. bi to povečalo obisk Petrolove črpalke – dopolnjujoči soodvisnost. Bistvo delovnih predmetov v poslovnem procesu je da se spremenijo. ki se neposredno spopadajo z zemljo. Na Petrolovi črpalki ne bodo prodali toliko bencina. Delovni predmeti se v tem primeru imenujejo reprodukcijski material.35 . . .3. . ki bo povečala učinke naše naložbe potem govorimo o komplementarni = dopolnjujoči soodvisnosti. ki stojijo v gozdu. rude… . Tu končujemo z obravnavo prve prvine poslovnega procesa in prehajamo v obravnavo druge prvine. Primer naravnih snovi je tudi nahajališče vode. Pri delovnih predmetih je ravno obratno. Če bi Mercator za Petrolom zgradil nakupovalno središče.Reprodukcijski material Če kupujemo čipe za računalnike. Primer: Gradnja slovenskih avtocest se bliža koncu. ribištvo… Od surovinskih dejavnosti kupujemo delovne predmete.Kupljena energija (plin. kot bi ga sicer. da je cena enakih delovnih predmetov lahko različna (na primer zaradi prevoza). Tem delovnim predmetom rečemo surovine. *Vrste delovnih predmetov (znati je treba pet od enajstih) .1 VRSTE DELOVNIH PREDMETOV (str.Treba je gledati. lovstvo.Ustvarjajo okolje (to delajo predvsem zemljišča in zgradbe) .Z njimi ljudje s svojo delovno silo delujejo na delovne predmete Dobro je. Čim jih posekamo in pripeljemo na žago so to že surovine. 97) 5. če se značilnosti delovnega sredstva v teku poslovnega procesa ne spreminjajo.Lastna nedokončana proizvodnja Ko procesi potekajo dlje. .

Delovni predmeti so zato načeloma porabne snovi. Nekateri od delovnih predmetov snovno vstopijo v delovne predmete višje predelave (hrast recimo vstopi v hrastovo mizo).2 --.11. Naloga delovnih predmetov (oz. ki ne preide v naslednjo stopnjo predelave. ki ga tovarna proizvaja. ker smo pri izdelavi uporabili tudi druge prvine poslovnega procesa. . * Odpadek je tisti del delovnega predmeta. 98) Pri delovnih predmetih gre za porabo.Sestavni deli Tisti delovni predmeti. to načeloma ne bo vplivalo na kvaliteto izdelka. . ki pa ne vstopajo (pomožni materjal). Izmet povzroča večjo škodo kot odpadek. Tisti. saj potrebujemo za isti produkt več materiala kot konkurenca. da snov delovnega predmeta preide v naslednjo stopnjo predelave s čim manjšo izgubo. ki bodo samo vgrajeni v končni izdelek. Delovne predmete kupimo in jih porabimo. Pametna poraba pomeni. * Izmet so premalo kakovostni izdelki. ko noben na svetu ne zna narediti iste stvari z manj odpadki.2005 druga ura--5.Pridelki V kmetijstvu. Če je papir v pisarnah slabše kvalitete. ki se bodo v prihodnje še spremenili (deska). pa s svojo kakovostjo ne vplivajo na kakovost izdelka.24. Pri tem se dela škoda.Trgovsko blago Tudi to je delovni predmet ker nanj delujemo (ga zavijemo in prodamo kupcu).18. O tehnoloških odpadkih govorimo takrat. tistih ki z njimi delajo) je.36 . da se delovni predmeti ustrezno spremenijo. Isto velja za model odlitka v livarnah (tudi ta ne vstopa v delovni predmet višje stopnje predelave). . Tako kot hočemo. kar je več. Tisti.11.2006 prva ura--- OVREDNOTENJE POTROŠKOV DELOVNIH PREDMETOV (str. Tak je na primer avtomobilski volan. Normativa porabe – koliko odstotkov snovi je potrebno prenesti v naslednjo fazo.3. da bi delovna sredstva čim bolje in čimbolj pogosto sodelovala (zato imamo delo v treh izmenah) tudi hočemo. Če je odpadka 10% je izplena 90%.Rezervni deli . ki se jih da prodati le po bistveno nižji ceni ali pa se jih sploh ne da prodati. Dobre firme imajo večji normativ porabe.Dokončani izdelki V industriji in obrti. --. se imenuje nepotrebni odpadki. nekateri pa ne.V metalurški peči rudi za časa taljenja rečemo lastna nedokončana proizvodnja (če bi jo vzeli iz procesa bi s tem naredili škodo) . koliko nas stane sodelovanje delovnih predmetov pri poslovnih procesih imamo . Pri ugotavljanju. . Pri izgubi govorimo o odpadku in izmetu.Polizdelki Delovni predmeti. Odpadek je nasprotje od izplena. ki vstopajo (=glavni material = glavne surovine) s svojo kakovostjo vplivajo na kakovost izdelka (črviv les -> slaba miza). Tisto. ker se jim po obdelavi vrednost poveča. da bi se delovni predmeti v popolnosti in pametno porabili. Za razliko od delovnih sredstev pri delovnih predmetih nimamo najema.

olajševalno okoliščino. Porabo delovnih sredstev smo samo ocenjevali = domnevali. Pri njih nismo imeli natančnega izračuna koliko se je delovno sredstvo v enem dnevu potrošilo. Pri delovnih predmetih pa točno vemo koliko smo jih porabili. Vendar pa se pri ovrednotenju te porabe srečujemo tudi z določenimi problemi. Delovni predmeti iste vrste, ki jih porabljamo nimajo vedno enake nabavne cene (nabavna cena delovnega predmeta obsega fakturno ceno dobavitelja, stroške transporta in stroške carine). Cene iste vrste delovnih predmetov se razlikujejo od obdobja do obdobja. Če so bili delovni predmeti iste vrste kupljeni po različnih cenah se postavlja vprašanje, po kateri izmed teh dobavnih cen ovrednotiti porabo materiala delovnih predmetov, ki smo jih dali iz skladišča v proizvodnjo. Pojavljajo se 3 domneve s 4 metodami. Domneve: 1. Vsaka enota v zalogi istega materiala v skladišču je povprečen predstavnik te zaloge. Ta domneva vodi k dvema metodama: - metoda drsečih povprečnih cen (primer za to je v knjigi str 98) (Če bo na pisnem izpitu naloga te vrste, bo imela okoli 10% točk, ker je zelo lahka) - metoda stalnih (= planskih = načrtovanih) cen z odmiki V resničnem življenju gre za pomembno razliko med tema dvema metodama. V prvem primeru spremljamo dogajanje na trgu v vseh delih podjetja. V drugem delu pa popolnoma zanemarimo, da se dejanske tržne cene spreminjajo. Vse kalkulacije (izračun cene izdelkov in stroškov izdelkov), ki bodo narejene iz teh delovnih predmetov izhajajo iz tega, da smo dobili izdelke po x denarnih enot. To rešimo tako, da na vsake toliko časa izračunamo odmike, ki so nastali in na ta način dobimo pravilne podatke. Nevarnost uporabe čudnih planskih cen je v tem, da prodajamo izdelke narejene iz teh delovnih predmetov po prenizkih cenah. Informacije, ki jih dobimo s temi izračuni nas lahko napačno usmerjajo v našem delovanju. Zato je uporaba metode stalnih ali načrtovanih cen z odmiki logična samo v primeru, ko smo prepričani, da bo inflacija manjša od 5% (denarna valuta ne sme prevač nihati).

2. domneva: Metoda zaporednih (=tekočih) cen = FIFO = First In First Out Ko prihajajo zaloge delovnih predmetov v skladišče, prihajajo po določenem zaporedju in po določenih cenah. Pri tej domnevi predpostavljamo, da se bodo izdajali v skladišče po istem zaporedju kot bodo šli ven. Cene ki jih dobimo po metodi FIFO se imenujejo zaporedne cene. Delovne predmete, ki pridejo iz skladišča se obračunavajo po isti ceni kot smo delovne predmete iste vrste na zadnje dobili v skladišče. Ta metoda pride v poštev samo takrat, ko to kar dobimo v skladišče, porabimo po prvem tednu ali pa že po prvem dnevu. Izbira metode je pomembna, ker lahko pride tudi do 2% razlike v izkazovanju poslovnega izida. Zaradi tega je treba tudi napisati, katero metodo uporabljamo in se jo celo leto držati, da nas revizijska družba lahko nadzira. (Na izpitu je za izračunati ena metoda. Dodatno vprašanje pa je, da je treba iz izračunanih podatkov tudi napisati, koliko znašajo stroški delovnih predmetov (3/4 študentov ima s tem težave). To dobimo tako, da seštejemo vrednosti vseh delovnih predmetov ki gredo v proizvodnjo. * Vprašanje je lahko: Kako se imenujejo cene pri metodi FIFO? Odgovor: Zaporedne cene. 3. domneva: Metoda povratnih cen = LIFO = Last In First Out - 37

Ta metoda se uporablja pri izrednih dogodkih. Gostilničar ob izrednem dogodku (nogometna tekma) naroči večjo količino piva samo za namen te priložnosti. Končne vrednosti so pri FIFO drugačne kot pri LIFO. Pri računanju stroškov dobimo pa enake vrednosti po obeh metodah. Metode tehtanih povprečnih cen ni v knjigi, zato je tudi na izpitu ne bo. Tudi metod HIFO (High) in NIFO (Next) ne bo na izpitu (tidve metodi sta namreč prepovedani). 5.3.3 ZALOGA DELOVNIH PREDMETOV (str. 102)

Ko so skladišča polna so kupci zadovoljni, proizvajalci in prodajalci pa nezadovoljni. Zaloge delovnih predmetov nas stanejo. Delovni predmeti namreč zavzemajo neko površino in vsak kvadratni meter skladišča nekaj stane. Zato je idealno, če zalog delovnih predmetov nimamo. Tega si seveda ne moremo privoščiti, če nimamo zagotovljene absolutno zanesljive oskrbe z delovnimi predmeti. Če je oskrba lahko motena, si morajo podjetja zagotoviti zaloge, hkrati pa zagotoviti, da so te zaloge čim manjše. Najboljša zaloga delovnih predmetov je tista, ki je ni. To si lahko privoščijo samo velike tovarne, ki imajo svoje majhne dobavitelje tako strenirane, da jim dostavljajo potrebne količine delovnih predmetov ob katerikoli uri. Če se kakšen dobavitelj pregreši ga vržejo ven iz trga. * Obstajajo 4 dejavniki od katerih je odvisna količina zaloge delovnih predmetov (vse 4 je treba znati): - Količina dnevne poraba – Več kot porabimo, več zaloge moramo imeti - Število dni od naročila do prejema – Včasih je dobavitelj sposoben dobaviti delovne predmete v enem dnevu (rečni pesek). Včasih je rok dobave lahko tudi po več mesecev, vendar se s planiranjem v naprej lahko izognemo čakanju. Daljši kot je rok dobave, večjo zalogo si je treba narediti (če nimamo stalnih dobaviteljev). Idealno je, če ni zalog in je dobavitelj en sam. Vendar pa je tu zelo velik riziko (dobavitelju se lahko kaj zgodi). Če imamo več dobaviteljev imamo večje stroške (stroški usklajevanja). V praksi imamo ponavadi vsaj 2 dobavitelja. - Rezervna količina, ki mora zadoščati v primeru motenj. Če ni delovnih predmetov, nastane ogromna škoda. Motnje so: vreme, vojna, stavka carinikov, stavka prevoznikov. - Razmerje med stroški skladiščenja in stroški naročanja. Če se naroči samo en kos, je to izredno drago na en kos. Če pa naročimo 1000 000 kosov, pa je dobava poceni, vendar pa se nam ti kosi potem še dolgo časa zadržujejo v skladišču, kar pa stane. 5.4 STORITVE (str. 103) Storitve se plačajo, usluge so zastonj. Storitve se ne skladiščijo. Nimajo materialne oblike. Ne moremo jih prijeti. Več kot 50% kosmatega domačega proizvoda predstavljajo storitve. --- 25.11.2005 prva ura --* Storitve lahko členimo v treh smereh: 1. SKUPINA - 38

- Tuje – če fakulteta plačuje Telekomu za telefon (storitev opravi enota izven združbe) - Pogojno lastne (še vedno jih moramo plačati) – če znotraj fakultete en laboratorij dela za drug laboratorij. Denar ne gre ven iz družbe. 2. SKUPINA - Kratkoročne – lahko jo uporabimo samo enkrat (let v Ameriko – če ga zamudimo, moramo kupiti novo storitev) - Dolgoročne – lahko jo uporabimo večkrat (patenti, licence, blagovne znamke) 3. SKUPINA - najpomembnejša delitev 1) Storitve, ki so neposredno vključene v izvajanje poslovnega procesa – tiste, brez katerih naš poslovni proces ne more potekati ali pa ne poteka normalno. \Bančništvo \Poštna storitev \Prevozniška storitev 2) Storitve, ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa (dolgoročna storitev) Neposredno pridobivanje znanja pomeni, da ga že drugi dan lahko uporabijo v svoji združbi. Če kupimo licenco za uporabo nekega patenta za določeno število let, lahko znanje iz te licence začnemo praktično takoj uporabljati. Podobno je pri odkupu patenta, kjer pridobimo pravico za avtorjeve iznajdbe. Tako je tudi z izobraževalnimi tečaji (jezikovni, računalniški, šola letenja…). Te storitve bi morali obračunavati takrat, ko jih dejansko uporabljamo. Zaradi poenostavljenega obračunavanja nekatere manj vredne storitve te vrste obračunavamo sproti (jih prikažemo kot stroške obdobja v katerem smo plačali tako storitev). Če se je uslužbenec naučil veščine in bo na Švedskem naš predstavnik 8 let, se bodo stroški tečaja obračunali v tekoče obdobje (v tisto leto, v katerem je potekal tečaj). Za storitve ki so dražje (recimo blagovne znamke, licence in včasih tudi patenti) pa je več možnosti. Če bi recimo hoteli poimenovati izdelek po svetovno znani osebnosti bi imeli naslednje možnosti: #Enkratno plačilo za neomejeno uporabo #Plačilo za neko obdobje (recimo za do 5 let) – to plačilo mi v tem obdobju Amortiziramo #Določena vsota na vsak prodan izdelek * Ugotovitev: Ne amortizirajo se samo delovna sredstva, ampak tudi dolgoročne storitve. 3) Storitve ki vplivajo na vzpostavljanje okoliščin potrebnih pri poslovnem procesu – na ravni družbe kot celote V celotni državi/družbi obstaja veliko dejavnosti, ki so potrebne da združbe (zlasti gospodarske) normalno delujejo. Potrebno je zagotoviti šolanje ljudi (ustanoviti je potrebno zavode, ki to delajo). Potrebno je zagotoviti zdravljenje ljudi (zdravstvene zavode). Potrebno je zagotoviti otroško varstvo – da lahko odrasli prihajajo v službo. Potrebno je skrbeti za red. Potrebno je ljudi predstavljati v tujini (to dela vlada). Tudi te storitve se plačujejo. Direktno sicer iz proračuna, ampak posredno pa to plačujejo davkoplačevalci. Brez teh storitev bi bilo delovanje podjetij moteno ali pa celo onemogočeno. Pri teh storitvah velja Solidarnostno načelo – tisti ki imajo več tudi več plačajo. 4) Storitve, ki omogočajo navzočnost (= prisotnost) sredstev potrebnih pri določenem poslovnem procesu Če nam zmanjkuje lastnega denarja, vidimo pa dobro poslovno priložnost, ki bi se nam odprla z nabavo neke opreme, se pokaže potreba po dodatnem denarju. Ta denar lahko dobimo kot posojilo banke. Za to posojilo plačamo Obresti. Obresti so strošek tovrstne storitve. Tudi zavarovalnina je strošek tovrstne storitve. Cena za storitve je ponavadi določena za enoto storitve. V določenih primerih, pa je cena določena za neko celoto storitev v konkretnem letu. To na primer delajo odvetniške pisarne, ko jih najame kakšna firma. Zahtevajo, da se jim za enoletno pripravljenost vnaprej nakaže recimo 2 000 000 SIT (na tak način si lahko zagotovimo izvajalca) - 39

Fiziološkem smislu – Poraba energije pri določenih gibih živega telesa . Tudi pri nas bo prišlo do tega.Psihološkem smislu – Zavestni napor človeka. Vedno pa nastopata obe obliki dela (razmerje ni nikoli 1:0 oz 0:1).V storitev v ožjem pomenu besede vključujemo praviloma storitve iz prve vrste (tiste storitve. Storitev ansambla sodi v tretjo skupino (ker je v druge 3 ne moremo uvrstiti).Fizikalnem smislu – Premagovanje upora. Obnavljanje delovne sile je obnavljanje telesnih in umskih sposobnosti. da bo potrebno na leto narediti določeno število novih izpitov in na vsake nekaj let bo treba ponovno opravljati stare izpite. 5. V ta namen organizira proslavo v Cankarjevem domu. ker tretja skupina ne sodi v storitev v ožjem pomenu besede.Gospodarskem smislu – Naprej premišljena in ciljna človekova dejavnost v smeri ustvarjanja in pridobivanja poslovnih učinkov . Delovna sila so umske in telesne sposobnosti ljudi. niso pa lastniki te. potrebno pomoč in aktualno delo. skupina). kratkoročna. To je skrb za zdravje. . To je sicer huda izjema. Pri delu včasih prevladuje poraba telesne energije (telesno delo) včasih pa umski napor (umsko delo). Odgovor: tuja. Vprašanje: V kateri dve od teh štirih bi razvrstili storitev najema prostorov in najem ansambla? Odgovor: S tem. ki so neposredno vključene v izvajanje poslovnega procesa) iz druge (storitve. smo omogočili prisotnost sredstev potrebnih pri poslovnem procesu (4. da doseže določen cilj Prvina poslovnega procesa je tudi Delovna sila. 104) V združbah poteka ustvarjanje poslovnih učinkov. Poslovnega učinka ne bi bilo. izpopolnjevanje znanja. Storitve tretje vrste ne uvrščamo v pojem Storitve v ožjem pomenu besede. kljub temu da je ne plačujemo po solidarnostnem načelu. Če pa stalno delamo monotono delo. Če dobimo po sprejetju v službo prave izzive. se bodo čez dve leti zaradi naše razvitosti za nas "tepli" na trgu delovne sile (zaradi naše razvitosti). ampak v našem primeru je to tako. pa bo naše znanje v petih letih zastarelo. ki omogočajo. Naša delovna sila se bo v tem primeru v največji možni meri uveljavila. rekreacija. Z fakultetnim znanjem se lahko v združbi uveljavimo zlasti.5. da ti ljudje lahko opravljajo določene vrste dela. storitev. ki omogočajo navzočnost sredstev potrebnih pri določenem poslovnem procesu). ki smo ga na fakulteti pridobili pisano na delo v združbi. Primer: Podjetje praznuje 50 letnico svojega obstoja. * Delovna sila se v poslovnem procesu uveljavlja in razvija izven njega se pa obnavlja.5 DELOVNA SILA (str. ki delajo v združbi. če je to znanje. ki vpliva na vzpostavljanje okoliščin potrebnih pri poslovnem procesu 5. Delavci = tisti. Vprašanje: Uvrsti dovoljenje za gradnjo za primer ko takoj plačamo.40 .1 VRSTE DELA (str. ki ga usmerjeno telo opravi na določeni poti . Pri organizaciji proslave je podjetje imelo dve storitvi: moralo je najeti dvorano v Cankarjevem domu in moralo je najeti kulturni ansambel. če ne bi bila vsebina poslovnega procesa tudi delo. 104) Delo mi lahko obravnavamo v: . ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa) in večinoma tudi iz četrte (tiste storitve. da smo za določen čas najeli prostor. Zaradi tega bo podjetje po proslavi bolj ponosno.

5.11. Na odnos posameznika do dela vplivajo različne okoliščine: .Pridobljene izkušnje Pri večini ljudeh usposobljenost za delo narašča. Ko človek odide iz združbe. Potroške delovne sile opazujemo v dveh smereh (=so posledica dveh dejavnikov): . razgovori).Zaposlenec se spopada z izzivi. ima lahko pozitiven odnos do enega dela in negativen odnos do drugega dela. ga mora združba opremiti. ki mu jih nalaga poslovni proces. ima verjetno doma slabo ženo. pri drugih pa počasi (nogometaš je po 35. letu že za odpis).3 --.12.Naravna nadarjenost .Dolžine delovnega časa = koliko časa posameznik dela . Tu nas zanima razmerje med zaposlencem in delom. Zagotoviti mu mora prostor.Ekonomske Če nekdo dela v službi dalj časa. Človek. se mora tako on kot združba ravnati po pravilih igre. 105) Ko človek vstopi v združbo (se zaposli). kot je to potrebno. lahko od njega pričakujemo.Psihološke .2005 druga ura --5.2006 prva ura--- POTROŠKI DELOVNE SILE IN DELOVNI DOSEŽKI (str.2 NOSILCI DELOVNE SILE IN POGODBA O ZAPOSLITVI (str. da izvaja določena opravila: . To razmerje opazujemo v dveh smereh: .5. Če nekdo dela v prijetnem okolju ob prijetnih sodelavcih. Kar se tiče stroškov delovanja posameznika je treba vedeti.Fiziološke (zdravje) . udeležbo tečajev (za pridobitev licenc. Če ima rešeno stanovanjsko vprašanje. Združba ima tako stroške s človekom. Pri nekaterih poklicih se to zgodi hitro. 106) Pri vseh prvinah poslovnega procesa smo spremljali potroške teh prvin.1. V ta namen se podpiše pogodbo o zaposlitvi. Ko pride v službo. ji s tem povzroči stroške. ki jih rabi za opravljanje svojega dela). Potem začnejo delovati fiziološki dejavniki in usposobljenost za opravljanje določenega dela pada. Združba mu mora jamčiti za določene pravice. pregled prijav. pri delovnih sredstvih -> amortizacija pri delovnih predmetih –> količinska poraba (porabili smo 75 kg bakra). da že pridobivanje zaposlenca za potrebe združbe nekaj stane (objava oglasa.Odnos do dela Na posameznika vpliva več faktorjev. še preden je ta kaj naredil.Družbene . da bo imel bolj pozitiven odnos do dela. V njej so opisane temeljne pravice in obveznosti obeh strani. --.Usposobljenost .41 . bo imel bolj pozitiven odnos do dela. Tudi pri delovni sili nastajajo potroški. Za večino poklicev je človek od 40-45 leta na vrhuncu.5.25. On ponudi v uporabo svojo delovno silo (zato se govori o trgu delovne sile in ne o trgu dela).Kot sposobnost zaposlenca za opravljanje določenega dela .

ki smo jih dosegli in ne samo na čas. 5. ki jih posameznik dobi. . da se to pomnoži z neko oceno.6 Ovrednotenje potroškov: Pri ostalih prvinah poslovnega procesa smo predpostavili. . . ki jih lahko dobimo v združbi: . 5. ki smo ga vložili. Slovenski računovodski standardi so zato začeli uporabljati za vse vrste zaslužkov (vključno z odpravninami).Osebni dohodki iz naslova uspešnega poslovanja (=dobička) S tem nismo pokrili vsega.Intenzivnosti človeka pri delu Potroški delovne sile so torej plod porabe delovnega časa in intenzivnosti pri delu. V Jugoslaviji so bili delavci plačani tudi od izida poslovanja. Vrste osebnega dohodka.42 . Pri delovni sili (ta je tudi prvina poslovnega procesa) bi bilo to zelo čudno.2 potrošek delovne sile 45 * 1. ki ga lahko zaposlenec pridobi v združbi. ker zaposlenci dobivajo tudi dodatek na delovno dobo.Vrednosti točke Ta je od združbe do združbe in od podjetja do podjetja različna.Količine dela . ki ga dobimo .Časovni obseg (174 ur) . Višina plače mora biti določena tudi glede na dosežke.5.4 VRSTE OSEBNEGA DOHODKA (str.Plača = Osebni dohodek iz opravljenega tekočega dela – to je osnovni del.Osebni dohodki iz naslova dosežkov ustvarjalnih pobud . dolžina dela 45 50 38 intenzivnost dela 1.Dosežene kakovosti dela Vložena količina dela se mora potrditi v doseženi kakovosti dela (dosežki = izidi = učinki = rezultati).Delo v izjemnih časovnih pogojih Če je to prisotno. Zaslužek je širši pojem od osebnega dohodka.5 = 75 38 * 0. Plača je ena izmed oblik osebnega dohodka.5 PLAČA KOT OSEBNI DOHODEK IZ OPRAVLJENEGA DELA (str. potem je plača višja.. 107) Plača je odvisna od: .5 0.2 = 7.Nadomestila plače .Širina delovnega področja zaposlenega V delo vlagamo: .5. 106) Bolj pravilen izraz kot Osebni dohodek bi bil Dohodek iz dela ali Delovni dohodek.6 1.6 = 72 50 * 1.Zahtevnost dela .

Po letu 1990 je bilo razmerje 12 proti 1. Podjetja pa si lahko privoščijo tudi večja razmerja. V izvedbo dobijo delovni program. kot pomivanje oken od pol metra do dveh metrov.25 zahtevnost 3 4 8 zmnožek 1. .… Razmerje med najbolj zahtevnim in najmanj zahtevnim delom določa konvencija. . je bilo razelektritev bakelitnih odlitkov (treba je bilo podrgniti s suho krpo po odlitku). delovnih pogojev).17.43 . nekateri za zdravje ljudi. Bolj kot je delovec obremenjen. ki jih je treba opraviti v določenem času – ta sistem je najbolj pravičen. kakšne razlike v relativnih razmerjih bo dovoljevala. izkušnje. ki ga bomo določili temu posamezniku.Vrsta fizičnega in umskega napora Napor pomivanja oken do pol metra in nad dvema metroma je večji.Količina učinkov opravljenega dela Za ugotavljanje količine učinkov dela obstaja več načinov ugotavljanja: . nekateri za varnost ljudi. Norme so lahko: \skupinske \induvidualne .5 1 2 seštevek zmnožkov = 4. Tako je recimo delo astronavta. ki jih mora nekdo v nekem obdobju opraviti. težek fizični napor. kvaliteta zraka. ki jih uslužbenec porabi za določena opravila. ki je bil za normalne učinke najslabše plačan.13. Delo snažilke v proizvajalnih prostorih je bilo 1. ugotovimo. V teku meseca dni zaposleni opravljajo različne naloge. * Na učinke lahko gledamo iz več vidikov: . * Na to kako zahtevno je delo nekoga v primerjavi z zahtevnostjo dela drugih vplivajo štiri sestavine: . ustrezni delovni predmeti. Delovni program je spisek nalog. specialna znanja (izpit iz letenja)) .Pogoji v katerih zaposlenec dela To so temperatura. ki nastopa pri izvajanju dela (= opravka = opravila) Nekateri so odgovorni za ustrezno uporabo delovnih sredstev. Ko iščemo relativno razmerje.5 0. Najslabše delo. da posameznik v teku tega delovnega programa opravlja dela različne zahtevnosti. Delo snažilke v pisarnah je bilo 1.Potrebna usposobljenost. delež dela 0. Najbolj zahtevno delo je tisto.Z normami = predvidena količina učinkov opravljenega dela. ki je bilo označeno z relativnim razmerjem 1. velika odgovornost. težje je delo.Odgovornost. dodatnih znanjih. napora.25 0. težki pogoji dela. Povprečna zahtevnost dela tega posameznika je seštevek zmnožkov relativnih razmerij in časov. ki jo posameznik mora imeti (izobrazba. kjer je zahteva po visoki usposobljenosti.Količina vloženega dela je ponazorjena z zmnožkom teh dveh kategorij. V socializmu za normalne delovne učinke nihče ni mogel zaslužiti 6x več kot tisti. Vsaka družba se dogovori.5 Za opravljanje dela moramo biti ljudje pripravljeni (usposobljeni) in pri njem smo obremenjeni (vpliv odgovornosti. nekateri za dobre naložbe.

kot jo poslovna politika nekega podjetja določa. Vsak nadrejeni je dolžan poskrbeti. Razrešiti pa moramo še 3 probleme: *1. ki ga nekdo da na razpolago Gasilci niso plačani po številu pogašenih požarov ampak po času ko so na razpolago. Nekako ga moramo stimulirati (= spodbujati).Kakovost učinkov opravljenega dela -Kakovost Naj bi bila taka. da bi se njegov avto stalno kvaril. koliko prodajo in koliko zavarovalnih polic sklenejo. dobimo osnovo za plačo. je bila slika vsakega šoferja. Plačani so po tem.(1 je povprečje) Nek posameznik dosega +10% -20% +5% Število točk. ki je prevozil 300 000 km brez generalnega popravila. daljše je to časovno obdobje. če eno ladjo raztovorijo v dveh dneh namesto v predvidenih treh dnevih. Na višjem položaju kot smo. Pri delavcih so to ure/dnevi. . ko je to v interesu združbe. . da je čas njegovih podrejenih ustrezno porabljen. da avta ne kvari. Tudi kirurgi niso plačani po številu operacij. To se prevede v vrednost točke. bi večino firm.Gospodarnost pri doseganju učinkov opravljenega dela To gospodarnost opazujemo z vseh štirih strani poslovnega procesa. Pristanišče delavce nagradi. Pri nekaterih podjetjih pa je ravno obratno.Pravočasnost Plačuje se takrat. Gospodarnost: 1 . ki se v desetih letih pokvarijo. Plačani so na osnovi opravljenega prometa. . Če bi hladilniki zdržali večno. . Ko vse te stvari upoštevamo.\časovne – neko operacijo je potrebno opraviti v naprej predvidenem času \količinske – določeno število operacij je potrebno opraviti v določenem času . pri direktorjih pa leta. ki je ugotovljena z zmnožkom (ure * povprečno razmerje) se mora korigirati.Z delovnim programom – ta sistem je najbolj razširjen V teku določenega časa je potrebno doseči pričakovane izide. Pri delovnih predmetih: Tu gre za vprašanje izmeta in odpadka. Kako nagrajujemo in kaznujemo odstopanja od predvidenih izidov (to vprašanje je na izpitu odgovorjeno le v 5 %) Recimo da je predvideni izid: Količina: 1. . Primer je recimo raztovarjanje ladij. V času vojne. Pri storitvah: Morajo biti relativno kakovostne in relativno poceni. objavljena na prvi strani Slovenskega poročevalca. ko je bilo malo kamionov. Pri delovnih sredstvih: Primer: Če imamo zaposlenega šoferja si ne želimo. Nekatera podjetja stavijo na absolutno kakovost svojih izdelkov. ki bi proizvajale hladilnike propadlo.Po razpoložljivem času.Na podlagi vrednostno izraženih učinkov Tako so plačani trgovski potniki in zavarovalniški zastopniki. . Zato delajo hladilnike.44 . Kakovost: 1.

kot pri tistih. neto plača = čista plača = (bruto plača – prispevki) Od neto plače moramo odvesti dohodnino. . V Sloveniji ti prispevki predstavljajo 22%. Popoldansko in nočno delo je zato plačano bolje.5. okoli 14. Če nekdo zna programirati v nekem jeziku je to opravek. ne pa tudi njegove družine. To se upošteva preko časovnih pogojev. da popravlja vse vrste avtomobilov in ima dva zaposlena. 14-tih naša sposobnost pade. ki delajo ponoči se ne more pričakovati doseganje enakih izidov. Zajamčena plača je tista. Imamo še dva dejavnika. bo dobil tisti. Nato se malo zniža. ki delajo dopoldne. Opravki so podlaga za delovne naloge.1 . 110) .08 | tu ga kaznujemo do amena Ta pravila morajo biti v naprej določena. ki zna popraviti vse večjo plačo. Če temu dodamo.6 . postane opravek delovna naloga.Časovni pogoji Ni vseeno. Tudi če en mesec pride v popravilo samo tistih 10 vrst avtomobilov. Od bruto plače mora delodajalec odvesti prispevke. Podjetje mora plačati še delojemalske prispevke.45 . ki jih znata oba popraviti. . drugi zna pa popraviti vse vrste avtomobilov. Ta znesek po zakonodaji zadošča za materialno varnost zaposlenca.6 ZAJAMČENA PLAČA KOT OBLIKA OSEBNEGA DOHODKA (str. 1. ki vplivata na plačo. Primer: Če se neka avtomehanična delavnica ponaša s tem.Padajoča (=degresivna) lestvica 1. okoli 12-tih spet naraste. 5.03 . da smo v najboljši pripravljenosti od 8:00 do 10:00. Eden zna popraviti 10 najpogostejših vrst avtomobilov. ki jih je posameznik sposoben izvajati in je za njih združba zainteresirana.05 . 1. Najslabše je med 2:00 do 4:00.7 NADOMESTILA PLAČE KOT DELA OSEBNEGA DOHODKA (str. Računa za računanje točke na izpitu ne bo. ali moramo neko stvar delati dopoldne (6:00 – 14:00).Širina delovnega področja Za razliko od delovnega programa (to je spisek nalog. spisek opravkov. popoldne (14:00 – 22:00) ali ponoči (22:00 – 6:00) Ritem povprečne pripravljenosti ljudi je tak. 0. 0.83 . Ta je od 16% do 50%.8 . ki jih mora posameznik opraviti v določenem obdobju) je delovno področje. 0.15 . ki jo jamči država tudi če gre združbi zelo slabo. 110) Zajamčena plača je manjša (56 000 neto) od minimalne plače (126 000 bruto). 5.Naraščujoča (=progresivna) lestvica 1.Nastopijo 3 možnosti: . ki znašajo 16%.Premosorazmerna lestvica 1. Od ljudi. da mora biti narejeno do nekega časa.5. 1.07 .

110) To so nagrade za inovacije (=inovacijske nagrade) Ustvarjalne pobude so lahko različnih vrst: .Nov način oglaševanja Osebni dohodek od učinkov ustvarjalnih pobud se oblikuje po drugačnem pravilu. za katera mora denar zagotoviti združba .Nov izdelek . Nadomestilo se oblikuje v odvisnosti od naših preteklih delovnih učinkov.46 . *Na izpitu je treba našteti 2 vzroka za nadomestila plače – nadomestilo za čas bolezni. kot če bi zaposlenec delal in bi dosegal normalne delovne učinke.Delavcu se lahko poveča plača. Upošteva se povečani dohodek združbe. Ta vrednost ne sme biti večja. imajo večjo motivacijo za ustvarjanje dobička. ki z enim svojim delom tvori osnovo za nagrado za inovacijo.9 --. ki ga delavec ustvari * plača zaposlenega) Če so delavci soudeleženi pri dobičku podjetja. potem je ta vrednost maksimalna (=100%).11.24.Tista nadomestila. Noben posameznik neposredno ne dobi ničesar. otroško varstvo). Gleda se za obdobje recimo 5 let.12.Nov tehnološki postopek . 5.5.2. kot v prvih dveh primerih. Nadomestila plači se plačujejo za čas bolezni in za čas dopusta.5.Nov organizacijski postopek . za katera zagotovi denar drugi dejavnik Če sodnika sodišče pokliče za porotnika. Tu čas tuhtanja nič ne vpliva. Če je v petih letih dohodek združbe 1 000 000 je nagrada 50% 10 000 000 40% 500 000 000 10% Delovni dohodek delavca = kvadratni koren od (dohodka. . Če je bolezen posledica nesreče pri delu in je kriva združba.Povprečno nadomestilo plače (=osebnega dohodka) je 177 000. 111) Ob določenih izidih v poslovanju podjetja omogočajo zaposlencem da sodelujejo na dobičku na dva načina: a) skupinska udeležba – Podjetje da na razpolago neko vsoto denarja in delavci se odločijo za kaj se bo ta vsota porabila (recimo za delavsko ambulanto. b) individualna = posamična udeležba . nadomestilo za čas dopusta *Iz vidika združbe je najbolj pomembna delitev vseh vrst nadomestil na dve veliki skupini: . prva ura --5. plača sodišče.8 OSEBNI DOHODKI OD UČINKOV USTVARJALNIH POBUD (str.Tista nadomestila. Porodniško plača socialno zavarovanje.2006 druga ura--- OSEBNI DOHODKI IZ USPEŠNEGA POSLOVANJA (str. lahko dobi izplačano vsoto v obliki gotovine ali delnic. --.

zato.c) druge udeležbe delavca na dohodku oz. Ker smo dali denar po tihem to nima veze z ustvarjanjem poslovnih učinkov. Zato ker se zrak trenutno še ne da ovrednotiti. storitve in delovne predmete od drugih). Primer: Smo podjetje Mercator. pa ne. Da bi se prikupili narodu. Majhno nesmotrnost še lahko štejemo kot strošek. ki nastajajo pri smotrnem doseganju poslovnih učinkov. Do tega leta je torej veljalo. da so stroški cenovno. stopenjsko ali kako drugače izražena poraba prvin poslovnega procesa. damo po tihem društvu za mutante 10 000 000 SIT. vrednostno ali denarno izraženi potroški delovnih sredstev. . Stroške v poslovno-tehničnem smislu delimo dalje v dve veliki skupini: .Do leta 1994 je obstajala kategorija (ki je zaposlencem preko tistega dela dohodka. ki jih je potrebno pokriti pred ugotavitvijo poslovnega izida. porabimo 2 kubika lesa. se ti osebni dohodki (plače) niso obravnavali kot stroški. Primer: Pri nastajanju mize. ker je frizer hkrati ustvarjal dodano vrednost na dohodek. Primer: Podjetje dobi kredit pri banki. V tiste. Zanj damo 100 000 000 SIT. delovnih predmetov in storitev v ožjem pomenu besede. ki se šteje kot strošek. Potroški so količinsko. To pa zato. Ali so to stroški? Odgovor: NE. ki je bil namenjen za skupno porabo omogočala: odobritev kreditov za stanovanjsko gradnjo. ker smo vrnili isti znesek. ki so nasprotje dohodka (dohodek je tržno pridobljena dodana vrednost). zdravstvene storitve… Danes tega ni več. 6 STROŠKI (str. * Stroški so cenovno (= denarno = vrednostno) izraženi potroški vseh štirih prvin poslovnega procesa (definicijo je samo do tu treba znati). (davki se ne štejejo) Primer: Imamo visokogorski hotel in vabimo goste: "Pridite in vdihavajte najbolj svež zrak na svetu. Frizer na primer dobi plačo. Plače so del čistega domačega proizvoda. ta znesek NE predstavlja stroška. Ta strošek je nastal zaradi tega. medtem ko je amortizacija delovnih sredstev del kosmatega domačega proizvoda. Ali imamo v zvezi s tem stroške ali ne? Odgovor: Ker se samo zemljišče ne troši. dobičku . STROŠKI IN IZDATKI (str. če je pa popolnoma nesmotrno. Odpremo trgovino v Črni gori. ni bilo smotrno.25 kubika lesa. Če bi dali na glas. Opredelitev stroškov iz družbeno ekonomskega (=družbeno gospodarskega) vidika: (tega ne bo na izpitu) Do leta 1990 je veljalo. ampak.1 POTROŠKI. ker to. da če smo imeli osebne dohodke iz dela. pa bi to bili stroški. za izdelavo katere bi običajno šlo 0. kar smo mi naredili. časovno. Tu uporabljamo poustvarjeno delo drugih (delovna sredstva. . ki so del dohodka. Gre samo za izdatke. 119) 6. ker se zemljišče ne amortizira. 119) Večina stroškov v podjetjih (in drugih združbah) nastaja zaradi ustvarjanja poslovnih učinkov. nakup stanovanja." Ali imamo v zvezi s porabo zraka stroške? Odgovor: NE.47 . To skupino stroškov imamo. Primer: Kupimo zemljišče. Ali sta 2 kubika lesa strošek? Odgovor: NE. Ali pri tem nastajajo stroški ali ne? Odgovor: NE. če ustvarjamo neko novo vrednost. V tiste. izobraževanje. Čez dva meseca ga brez obresti vrne.

Cesta predstavlja infrastrukturne stroške. Drugi. ker jim bomo pobrali veliko časa.Stroški infrastrukture Da lahko pridemo do tovarne je treba zgraditi cesto. . Če nekdo pokloni kliničnemu centru neko napravo vredno 60 000 000 SIT. Izdatki so zmanjšanje denarnih sredstev.Zasebni – stroški. ker ponoči ni veliko prometa in zaprtje enega pasu ne bi bilo problematično. ki jih povzročamo drugim. Primer: Plačevanje računa za kavo je recimo izdatek Med stroški in izdatki obstajajo 3 vrste soodvisnosti: . ki ne temeljijo na izdatkih. S tem uničuje sosednje gozdove. delo strojev. Gradnja ceste je bila torej družbeno koristna. Lahko pa naredimo to v soboto v juliju mesecu in zapre cesto dopoldan od 8:00 do 12:00. da bodo ustvarjali in prodajali mize. .Stroške ustvarjanja (ti prevladujejo) Pri izdelovanju mize porabljamo les. zaradi počasne vožnje bodo porabili več bencina… Stroški se torej delijo na dve skupini: . Če se odločimo za prvo odločitev je treba zaposlencem plačevati nadure. ki popravljamo avtoceste imamo 2 možni odločitvi.48 .Stroški. nočno delo in treba je osvetliti cestišče. Primer: Termoelektrarna pretvarja premog v električno energijo. da zmanjšajo zunanje stroške (na račun zasebnih). -Transakcijski stroški (ko prehaja lastnina od ene enote do druge) Ko se zgovarjamo o tem. Lahko popravimo luknjo v neki noči od 0:00 do 4:00. Država mora prisiliti izvajalce. kdo bo izdeloval mize in komu jih bomo prodajali. To so transakcijski stroški. Poglejmo si primer za drugo delitev: Primer: Recimo. kljub temu. Družbeni stroški so seštevek zasebnih in zunanjih stroškov. Pri tem spušča v zrak žveplov-dioksid. vendar nas bo 60 000 ljudi preklelo. (te stroške so šele pred 13 leti odkrili) Stroški niso izdatki. To so stroški ustvarjanja mize. potem v tem primeru klinični center ne bo imel izdatkov. ki nastanejo pri tistemu. ki izvaja določeno dejavnost. Primer: Če gozdno podjetje zgradi cesto bo to za njih strošek. ki so to cesto uporabljali pa niso imeli stroškov.To je bila prva delitev. Od tega delovnega sredstva pa moramo ravno tako obračunavati stroške amortizacije. ne proizvajamo nobenega poslovnega učinka. Tu bi imeli veliko stroškov. delo človeka. Če smo mi tisti. Nosilec dejavnosti je torej imel zasebne stroške in zasebne koristi. ampak samo zunanje koristi. . S tem drugim povzroča zunanje stroške. Če pa sprejmemo drugo odločitev je manj stroškov. Stroške delimo tudi na 3 skupine: . Imamo pa stroške vzpostavljanja stikov z drugimi ljudmi zato. ne bi bilo pa problemov z varstvo voznikov. da v mesecu aprilu (ko so noči mrzle) na cesti Ljubljana – Koper nastane luknja. da gre včasih za isti znesek. Vendar pa to cesto uporabljajo tudi zasebni lastniki.Zunanji – tisti.

(pogojno) Stroški dajatev družbeni skupnosti (državi) – za storitve.Nekatere stroške je možno uvrščati v več nakazanih vrst Primer: Pokvari se nam neka oprema. bi se nam isti znesek pojavil večkrat. če to naredijo zaposlenci v našem podjetju? Odgovor: Stroški delovnih predmetov (rezervni deli) in stroški delovne sile Primer: Imamo zalogo materiala. 120) Stroške delimo po štirih temeljnih prvinah poslovnega procesa. Kakšne stroške bomo imeli v zvezi s skladiščenjem teh delovnih predmetov? Odgovor: Stroški storitev – če nimamo lastnega skladišča Stroški delovne sile in stroški delovnih sredstev – če imamo lastno skladišče . ki jo je treba takoj plačati. ki so gospodarsko povezani z izdatki (najbolj pogosti) a) nastopijo najprej stroški nato pa izdatki (plačamo kasneje) Kupimo recimo delovne predmete.Stroški. Ima dve hudi slabosti: . stroški pa bi spreminjali nazive: stroški končnega izdelka stroški sestavnega dela stroški polizdelka … Zaradi teh pomanjklivosti v praksi raje uporabljamo izvirne stroške: .Stroški delovnih sredstev . Izdatki bodo pa nastopili šele ko bomo poravnali račun. .Stroški delovne sile . ko kupimo (in seveda tudi plačamo) zemljišče. b) nastopijo stroški in izdatki hkrati (isti dan plačamo in amortiziramo) Parkiramo na plačljivem parkirnem prostoru in ko odpeljemo to plačamo s kartico podjetja. Kakšni stroški bodo nastali v zvezi z popravilom te opreme. ni pa dobra. Isti dan so nastali stroški (ker smo uporabili storitev .Stroški storitev v ožjem pomenu besede . 6. ki nam jih dobavitelj pripelje.Stroški delovnih predmetov . Moramo jo popraviti. pri čemer so nastopili stroški. ki ne vodijo k stroškom Tak primer je.2 NAČELNE (=NARAVNE) VRSTE STROŠKOV (str. Te delovne predmete hočemo nekje skladiščiti. nismo jih pa se plačali.Stroški pri stopenjskem obračunu nastopajo večkrat in nastopajo pod različnimi nazivi Slika za primer stopenjskega obračuna je tudi v knjigi str.Izdatki. Stroške (zaradi amortizacije) s to opremo bomo imeli šele. ki vzpostavljajo okoliščine potrebne pri poslovnem procesu Ta delitev je sicer logična. c) nastopijo najprej izdatki in potem stroški (plačamo predno začetkom amortizacije) Kupimo redko opremo.. 121 Če bi tako zajemali stroške. temu pa še eno dodamo (v bistvu razdelimo stroške storitev na dva dela): . Te stvari smo mi že porabili pri izdelavi izdelkov.uporabo parkirišča) in izdatki (ker smo plačali). ko bo začela oprema delovati (prej jo bomo še skladiščili).49 .

2005 druga ura --V teh skupinah opazujemo izvirne stroške.od tu naprej so stroški. ki so nasprotje dohodka --.do sem so bili stroški. ki vstavi družbo v razmerje do dejavnikov v okolju. če vemo samo kaj so stroški in kakšne vrste stroškov poznamo. katere od teh stroškov uvrščamo med stroške.12. Treba je vedet tudi zakaj in kje stroški nastajajo. stroški denarnih transakcij . Sem dajemo tudi stroške najemnine. 123) Ni dovolj.--. licence) .2006 prva ura --6. ki jih amortiziramo.Stroški materiala . ki so povezane z delovanjem poslovnega procesa. * Stroški nastajajo zaradi izvajanja določenih funkcij (poslovnih.2.(pogojno) stroške odpisov zalog in terjatev – to so odhodki --.Stroški storitev . plače.Stroške financiranja – To so stroški obresti od dobljenih kreditov. .Stroške materiala – tu gre predvsem za stroške delovnih predmetov in tistih delovnih sredstev.Stroške drugega vračunanega dohodka ali dajatev skupnosti (davki in prispevki (stroški registracije motornega vozila)) – Tisto kar dobi družbena skupnost (država ali občina) .Stroške storitev – V to so vključene storitve.8. .Stroški amortizacije Pri ostalih skupinah stroškov gre za delitev novo-ustvarjene vrednosti. ki so del dohodka . .3 VRSTE IZVIRNIH STROŠKOV (str. ki so nasprotje dohodka (tu dejansko porabljamo prvine poslovnega procesa): ..4 STROŠKOVNA MESTA (str. zato je ponudila možnost zajemanja stroškov. materialni stroški (= stroški materiala + stroški storitev)) 6. 120) Stroka se je tega problema zavedla. Poglejmo. organizacijskih in informacijskih) v prostoru in času (vedno lahko opredelimo kje in kdaj so stroški nastali) za doseganje poslovnih učinkov. ki so najbolj znane.Stroške amortizacije – Tu gre za stroške delovnih sredstev in dolgoročnih storitev (patenti.50 .Stroške kosmato kosmatih plač = Stroški dela – sem sodijo tudi stroški odpravnin --. Sem dajemo tudi drobni inventar. Iz tega vidika imamo računovodske rešitve stroškov.12. če si med oceno 5 in 6: . zato so to stroški. ki so del dohodka (financiranja. Tu gre tudi za stroške dela (če kdo dela kot študent je to strošek tuje storitve (ni strošek zaposlenca znotraj družbe)). To te vpraša. * Od 7 alinej jih je treba znati 6 (pogojne ni treba znati).

Ime nabavna služba. Ime služba informacijskega sistema.Organizacijski – Noben strošek v združbi ne sme nastati ne da bi se vedelo. vendar tudi v zavodih). prostorsko in učinkovno (=stvarno) opredeljena mesta v zaokrožena delih (=enotah) združbe. montaža telefonskih naprav Zakaj rabimo stroškovna mesta? Najpomembnejši podatek.Tehnični = Metodični – Tu se nam gre. da se na tem stroškovnem mestu opravljanja informacijska funkcija. koliko nas stane nastajanje nekega poslovnega učinka (storitve ali proizvodnja). v zavodih pa da dosežemo približno ravnotežje med prihodki in odhodki. nam to pove. da je neko stroškovno mesto funkcijsko opredeljeno.Prostorska razpršenost – Če podjetje ne stoji na enem kraju ampak je razpršeno po desetih lokacijah bo število stroškovnih mest večje. kdo je zanj odgovoren. bi jih lahko zamenjali s katero koli prodajalno v slovenskem prostoru. da se do tega podatka dokopljemo. Znotraj prihodkov težimo k pozitivnemu poslovnemu izidu (predvsem v podjetjih. kadar je iz naziva stroškovnega mesta možno razbrati kaj je poslovni učinek. v povezavi s katerimi nastajajo stroški (za nastanek katerih je nekdo odgovoren). za katero funkcijo gre. . nam to pove.Velikost združbe – Večja kot je združba več stroškovnih mest bomo imeli . Stroškovna mesta nam pomagajo.Funkcije . Stroškovno mesto = neka organizacijska enota Če rečemo. da se dokopljemo do pravilnejšega podatka o tem koliko nas določen stroškovni nosilec proizvodnje ali storitve stane. da je namen vzpostavitve stroškovnih mest dvojen: . da je stroškovno mesto prostorsko opredeljeno.Poslovni učinki Pravimo torej. da so stroškovna mesta funkcijsko. potem se mora iz naziva stroškovnega mesta razbrati. da se na tem stroškovnem mestu opravljanja tržna funkcija. O učinkovno (=stvarno) opredeljenih stroškovnih mestih govorimo takrat. kje nastajajo stroški. da ima Gorenje poslovalnico na Dunaju. Primer: Če rečemo. ki ga inženirji in ekonomisti rabijo je.Če poslovne učinke uspemo prodati vodijo k prihodkom. Brez tega podatka ne moremo sprejeti nobenih pomembnih poslovnih odločitev. Prodajaln Mercator je ogromno. je Dunaj kot razlikovalna značilnost. Pravimo. nam to pove. potem rečemo. Koliko stroškovnih mest imamo? Imamo 4 dejavnike stroškovnih mest: .Prostor . Končni cilj podjetja je ustvarjanje dobička. da vemo. Primer: Prodajalna Mercator Ljubljana Tržaška 37. Ime tržna služba. Primer: proizvodnja zračnih rešetk (rešetk za klima naprave). Te stroške je možno razporediti na poslovne učinke (s prodajo PU pokrijemo stroške). . Če trgovine ne bi prostorsko opredelili. ki ga proizvajamo na tem stroškovnem mestu.51 . Stroškovno mesto = neka organizacijska enota K opredelitvi stroškovnih mest nas vodijo pojmi: . Če je iz imena stroškovnega mesta razvidno. da se na tem stroškovnem mestu opravljanja nabavna funkcija.

Kakšne vrste stroškovnih mest poznamo in ksj dr ns njih dogaja? Če gledamo iz stališča industrijskega podjetja potem ločimo: . kot če proizvajamo veliko vrst izdelkov. . informacijski sistem. potem govorimo o teh stroških kot o neposrednih (=direktnih) stroških stroškovnih mestih. koliko stroškov ima z proizvajanjem določene vrste poslovnih učinkov. ne prinašajo pa toliko dobička kot glavne dejavnosti). Podjetje se mora dokopati do podatka. Recimo da imamo v podjetju 10 stroškovnih mest za električno energijo. ker terjatve do kupcev še niso plačane (prodajna funkcija). serijska ali posamična vpliva na število stroškovnih mest. računovodstvo) Na pomožnih dejavnostih proizvajamo začasne stroškovne nosilce (ostajajo v združbi). katero stroškovno mesto ga je povzročilo. Če v tistem trenutku. Na glavnih. stranskih in neindustrijskih dejavnostih proizvajamo končne stroškovne nosilce (zapuščajo združbo). a še zmeraj ne vemo kateremu stroškovnemu mestu bi pripisali določen strošek. ki jih ne moremo enostavno pripisati določenemu stroškovnemu mestu.Način (= vsebina) ustvarjanja poslovnih učinkov – Če proizvajamo eno samo vrsto poslovnega učinka v ogromnih količinah bomo imeli manj stroškovnih mest. Če bi odpotovali z letalom v London.Proizvajalna stroškovna mesta Tista. Oseba. lastna restavracija. Če bi iz službe za trg dobili naročilo 15 kav. bi se nesporno vedelo. . Če tej vrednosti dodamo še želeni dobiček.52 . ki so izven funkcije ustvarjanja poslovnih učinkov (lastna ambulanta. da je nek strošek posreden nam to ne pomaga pri ugotavljanju stroškov za nastanek določenega poslovnega učinka. Ima tudi stranske dejavnosti (te skrbijo za pestrost ponudbe. ki so neposredno povezana z ustvarjanjem poslovnih učinkov. točno vemo. mu rečemo izvirni strošek. Če smo zadovoljni z bolj enostavnim spremljanjem je število stroškovnih mest manjše. To naredimo na 2 načina: -Po sledilih (=ključih = kazalcih =razdelilnikih) za delitev stroškov . ker smo morali nakopičiti zaloge materiala (nabavna funkcija). da je to povzročil nosilec tega stroškovnega mesta.. Strošek je lahko povzročen recimo zato. so obresti strošek finančne funkcije. Ima tudi pomožne dejavnosti. Primer: Neko podjetje ima 2 glavni dejavnosti. katero stroškovno mesto je porabilo koliko električne energije. ali je proizvodnja množinska. To. Če ugotovimo. Nastanejo pa lahko tudi posredni (=indirektni = splošni) stroški. Ko dobimo račun za električno energijo ne vemo. nabava. Proizvodnjo in montažo (Proizvodnja zračnih rešetk. prodaja.Metode obračuna stroškov – Če želimo stroške nadzorovati z različnih zornih kotov je število stroškovnih mest večje. ko nastane. Montaža telefonskih naprav – to so stroškovna mesta glavnih dejavnosti). dobimo prodajno ceno. Ko nek strošek nastane. ki skrbijo za lažje delovanje temeljnih dejavnosti (gorilnica. avtopark). Zato poizkušamo pametno porazdeliti te stroške tako.Neproizvajalna stroškovna mesta Tista. ki je povzročila strošek se vedno ve. bi se vedelo. kdo je ta strošek povzročil. Če finančni ravnatelj podpiše posojilno pogodbo z banko in najame 100 000 000 SIT z letnimi obrestmi 3 000 000. da bomo na koncu vendarle korektno ugotovili koliko nas stane določen izdelek.

Vendar tega stroška ne moremo pripisati določenemu stroškovnemu mestu. da iz kadrovske kartoteke naredi program. niti ga ne moremo porazdeliti med stroškovna mesta (tako kot račun za električno energijo). Postavi se vprašanje. Iz moči svetil in motorjev in časa obratovanja teh (1.Pridelki . Pri strošku električne energije bi na primer vedeli.53 . 128) To so proizvodi in storitve. OBOL=OBLUVIST = Obračunski List Ugotovitve Vseh Izvirnih Stroškov (po stroškovnih mestih).Rečemo recimo. toda nedvomno ga je povzročil ravnatelj stroškovnega mesta 58. da se bolje sodeluje s svojimi sodelavci. vendar še vedno ne vemo. Temu strošku se reče izvedeni (=preneseni = izpeljani = derivativni = sekundarni) strošek. ki služi za razdelitev posrednih stroškov je lahko vrednost delovnih sredstev na posameznem delovnem mestu. da je račun 1 000 000 na mesec.Storitve Želimo ugotoviti. 6.1 VRSTE STROŠKOVNIH NOSILCEV (str. Ta program. bi ga pripisali stroškovnemu mestu 58. ki stane cca. katera stroškovna mesta so povzročila koliko stroškov. Brez tega podatka ne moramo sprejemati pomembnih odločitev.Izdelki .Če imamo možnost pribljižne razdelitve stroška po stroškovnih mestih in lahko korektnost te razdelitve tudi dokazujemo. . Stroške. zato naj bi ključe postavljali pošteni ekonomisti) Z izkušnjami v razvoju združbe pridobimo občutek. Izvirne stroške smo s tem porazdelili. Ta je recimo prebral. 128) . stranske dejavnosti in na neindustrijske dejavnosti.5 STROŠKOVNI NOSILCI (=NOSILCI STROŠKOV) (str. ki izpiše podatke.Za ostale splošne stroške uporabimo dogovorjene podatke. VIST obrazca na strani 125 in stran 126 ni treba znati. Te stroške morajo nositi poslovni učinki. Kljub temu. Strošek najemnine bi lahko razdelili po stroškovnih mestih glede na to koliko m2 imajo (lahko tudi po m3). Imamo 2 možni poti: . Nekatere stroškovne povzročitelje je smiselno zavrniti (ne bomo delali razpisa za storitev.Po dogovorjenih podlagah Če imamo tak strošek.2 ali 3 izmene) približno ugotovimo. da jim je ob teh posebnih dnevih čestital. ki ga je dal izdelati je stal recimo 2000 SIT (v hipu. To je metoda za razdelitev posrednih stroškov po stroškovnih nosilcih. ki so zbrani na stroškovnih mestih je treba pripeljati na stroškovna mesta glavne dejavnosti. kako to pripeljemo. 1 euro). ko je ta strošek nastal. Vemo da glavnino električne energije porabljajo v delavnici. Po pogovoru dobimo dogovorjeni podatek. število zaposlenih na posameznem delovnem mestu… (tu so možne hude napake in zlorabe. Za take stroške se je potrebno dogovoriti. kadar posvečaš pozornost tudi osebnim problemom zaposlencev. kdaj imajo kateri sodelavci ali njegovi družinski člani rojstni dan. da je bila odločitev za posojilo smotrna in v korist vsem zaposlencem. koliko nas stroškovni nosilci stanejo. zato je prosil ravnatelja službe za informacijski sistem. imamo pa probleme kljub temu. je bil to izvirni strošek). 6. koliko nas stane izdelava posameznih izdelkov. kot so obresti od posojil. Na ta način je ravnatelj stroškovnega mesta 58 lahko gojil dobre stike s sodelavci s tem.5. da je sicer strošek nastal na stroškovnem mestu 18. da je nastal na stroškovnem mestu 18. ki jih naša združba ustvarja in prodaja. katera dogovorjena podlaga je bolj korektna. Stroškovni nosilci so: . Možna dogovorjena podlaga. .

. sestavni del. Te dele storitve se plača posebaj.* Stroškovne nosilce delimo v dveh smereh (na to vprašanje (pravilno) odgovori samo 1/3 študentov): . Tak je na primer polizdelek. storitev avtoparka. Primer kjer je stropkovni nosilec del enote: diamanti na volanu od avtomobila (ta jih originalno ni imel). serijo PU. Tisti. ki jih združba ne prodaja navzven.posredni strošek večine stroškovnih mest in zato tudi posredni strošek vseh stroškovnih nosilcev: strošek porabljene pitne in sanitarne vode v združbi kot celoti.12.neposredni strošek stroškovnega mesta in posredni strošek različnih stroškovnih nosilcev: strošek vzdrževalnih del na opremi na tem stroškovnem mestu. 129) Beseda polna lastna cena pomeni. To so proizvodi in storitve.2 STROŠKI PO STROŠKOVNIH NOSILCIH (str.posredni strošek večjega števila stroškovnih mest in neposredni strošek stroškovnega nosilca: strošek oglaševanja na televiziji za nek izdelek. . obresti od kreditov. --.posredni (=splošni) stroški ustvarjanja poslovnih učinkov .Končni stroškovni nosilci – To so tisti. Tudi ti se slej ko prej pripeljejo do končnih stroškovnih nosilcev. V praksi stroškovne nosilce opredelimo kot celotno količino proizvodov in storitev. da bomo skušali pripeljati stroške nekega obdobja na stroškovne nosilce (to pomeni na proizvode ali storitve). ki zapuščajo sistem združbe. ki še ne zapuščajo združbe.posredni (=splošni) stroški izven funkcije ustvarjanja poslovnih učinkov * Pogled na stroške z vidika stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev nam pokaže.neposredni materialni stroški . na katerem izdelujemo več stroškovnih nosilcev. zato predstavljajo svoje stroškovne nosilce. Brez podatka o tem.neposredni stroški stroškovnih mest in neposredni strošek stroškovnih nosilcev: strošek porabljenega kakava za proizvodnjo čokolade. . če na enem stroškovnem mestu delamo več stroškovnih nosilcev).. Informacije o stroških po stroškovnih nosilcih niso samo podlaga za prodajne. temveč tudi za proizvajalne in nakupne odločitve. Zdaj jih moramo pripeljati še na stroškovne nosilce (to zna biti v problematično. 128) Stroške smo že pripeljali na stroškovna mesta.54 . enoto PU ali kot del enote. ki smo jih ustvarili v tem obdobju. koliko nas stane ustvarjanje poslovnega učinka.2005 prva ura --Stroški niso nujno nekaj negativnega! Večji stroški pomenijo večje prihodke in na podlagi tega razmerja se odločimo za določene stroške ali pa ne! 6. tavamo v temi. .5. Pri tem niti en euro ne ostane nerazdeljen.3 OBRAČUN PO POLNI LASTNI CENI (str. na stroškovnem mestu.5. Pri vrednotenju po PLC smo priča novi členitvi stroškov = Sestava PLC: . Pri frizerju je striženje osnovna storitev. da lahko stroške razvrstimo v 3-4 kombinacije: .neposredni stroški plač (=osebnih dohodkov) . popravila. . 6.9.Začasni stroškovni nosilci – To so tisti. ki ga ustvarjamo na večjem številu stroškovnih mest . Pranje in barvanje pa so deli storitve.

Nekateri stroški na stroškovnih mestih se porazdelijo na večje število stroškovnih nosilcev. Ena izpitna naloga je taka. PLC = če vse stroške določenega obdobja razdelimo na ustvarjene učinke v določenem obdobju. za razdelitev stroškov. za kakšen strošek gre v tem primeru. bodisi enega. stroškov določenega projekta.obračunske Dobro obvladovanje stroškovnih povzročiteljev nam zagotavlja nižje stroške.55 . če imamo možnost te odpadke prodati v tem primeru bi bilo nepravilno deliti glavne poslovne učinke z vsemi. Ob glavnih poslovnih učinkih nastajajo tudi stranki.kalkulacije z dodatki Glede na čas izračunavanja delimo kalkulacije na: . kar vedno povzroča težave). vendar.5.delitvene kalkulacije . 133) //sedaj govorimo o stroškovnem mestu in ne o celotni združbi Pri kalkulacijah gre za izračunavanje stroškov. Lahko delamo kalkulacije za nazaj (podatki so na razpolago. Kalkulacije delimo glede na tehniko obračunavanja in glede na čas. določene dejavnosti. ker nam omogočajo natančnejše načrtovanje prihodnosti) . Imamo 3 vrste delitvenih kalkulacij: a) preprost delitveni obračun stroškov učinkov celotni stroški PU / celotna količina PU [stroški/PU] b) delitveni obračun stroškov učinka z enakovrednostnimi števili (ko imamo več vrst PU) (celotni stroški PU / količina v pogojnih enotah) * enakovrednostno število za PU [stroški / pogojno enoto] c) delitveni obračun vezanih učinkov (celotni stroški PU – vrednost stranskih PU) / strošek glavnega PU Glavna dejavnost je recimo izdelovanje pižam. * delitveni obračun vezanih učinkov: v tem primeru imamo nek glavni ali več glavnih poslovnih učinkov. stranska dejavnost pa izdelovanje blazin iz odpadkov pri izdelavi pižam.* Na izpitu dobiš vprašanje. lahko tudi kot odpadki. posredni strošek stroškovnega nosilca. Ali povej primer takega stroška: neposredni strošek SM.predračunske (v praksi so zelo pomembne.4 KALKULACIJE (=DELITVENI OBRAČUNI STROŠKOV POSLOVNEGA UČINKA) (str. večih stroškovnih nosilcev. * Kje to uporabljamo (neposredne velikosti)? .sprotne . Glede na tehniko obračunavanja delimo kalkulacije na: . *Kaj so to neposredne velikosti (izpitno vprašanje)? To so neke vrste kriteriji (=sodila = ključi = merila). kar je seveda lažje) ali za naprej (določene podatke si moramo zamisliti. Uporabljamo določene neposredne velikosti za porazdeljevanje teh splošnih stroškov stroškovnih mest na stroškovne nosilce. 6.

2005 druga ura --- 6. ki so bili vgrajeni v določene stroškovne nosilce . Kadar zajamemo vseh teh 6 vrst stroškov. Ne dobimo pa popolne informacije..9.neposredno št. Tretji način pa je. Če gledamo na kocko iz desne strani.56 . Zakaj jim rečemo neposredni? Zato ker so ti primeri neposredno povezani z določenimi stroškovnimi nosilci. V tem primeru razdelimo stroške na spremenljive in stalne. plač.neposredne plače ljudi.. ki je bila porabljena pri proizvodnji Velikosti pa so: ključi merila.137) * Na izpitu je treba znati sprednjo (iz česa sta sestavljeni PLC in ZLC) ter zgornjo stran kocke (str. V tem primeru smo kocko razdelili med dve vrsti stroškov. če zanemarimo odpise terjatev in zalog materiala. govorimo o vrednotenju po eni izmed različic zožene stroškovne cene. Tu vrednotimo po zožene stroškovne cene funkcije ustvarjanja PU. Torej smo v tem primeru vseh tisoč enot stroškov. ker je nekatere stroške davkov in prispevkov zelo težko razdeliti. *Zakaj to uporabljamo (neposredne velikosti)? Za porazdeljevanje splošnih stroškov na stroškovne nosilce.5.12.i. koliko nas PU stane. *Povejte mi še dva od petih primerov neposrednih velikosti! . . storitev. Ne vključujemo stroškov davkov in prispevkov ter stroškov financiranja. 141) Kadar pri ugotavljanju stroška nekega poslovnega učinka ne zajamemo vseh stroškov. Na stroške lahko gledamo z različnih zornih kotov. ki so delali na določenih stroškovnih nosilcih . Kalkulacije z dodatki: a)obračun s preprostimi dodatki b) obračun z ločenimi dodatki za vsako vrsto stroškov c) obračun z ločenimi dodatki na različne vrste neposrednih velikosti *Primer ki ga je bilo potrebno prepisati. Gre za opazovanje istih stroškov z različnih zornih kotov. amortizacije. Dobimo stroške funkcije ustvarjanja PU in stroške drugih funkcij. sodila. 140) --. Stroški bodo v istem obdobju za isti poslovni učinek manjši.To uporabljamo pri kalkulacijah z dodatki. Upoštevamo samo stroške funkcije ustvarjanja PU.neposredno št. financiranja. da se na ta način izognemo vplivu sestave in obsega dejavnosti.5 OBRAČUN PO ZOŽENI STROŠKOVNI CENI (str. ki nastopajo v nekem podjetju razdelili na poslovne učinke. ur opreme. Prva od zoženih cen je t. zožena lastna cena (ZLC).neposredni stroški materiala. Tudi pri obračunu stroškov učinka z dodatki računamo na preteklih podatkih. V tem primeru vzamemo pri vrednotenju samo 4 stroške pri pogledu od spredaj. od spredaj govorimo o vrednotenju po polni lasni ceni (PLC). delovnih ur v % . Na ta način torej dobimo bolj objektivno razdelitev stroškov.. da pogledamo te stroške od zgoraj navzdol. To delamo zato. dobimo 6 vrst stroškov: stroški materiala. Drug razlog pa je. na izpitu prinaša 15 točk! (str. Kadar pogledamo kocko od spredaj. davkov in prispevkov.

27 . Sedaj pa moramo pa ugotoviti še celotne spremenljive. Celotni stalni strošek.prvi reklamni oglas je bil bolj potreben. 145) STALNE STROŠKE delimo dalje: .neomejeno stalne: te stroški os vedno enaki.sorazmerno spremenljivi: kot celota naraščajo. Mejni so (1580-1555)/(300-285)= 1. ob količini 460 izdelkov. 142) Do teh stroškov smo se dokopali z vprašanjem.1555. 143. Ugotovimo. kako se stroški spreminjajo z obsegom poslovanja..57 . Na enoto poslovanja padajo (ogrevanje v izmenskem delu) SPREMENLJIVE STROŠKE delimo dalje: . 960-810.16. ki znaša po količini 0. stroški obdelave podatkov) --. Za ti dve količini moramo izračunati celotne stroške.7. če se celotni spremenljivi stroški na posameznih odsekih poslovanja obnašajo kot sorazmerno spremenljivi stroški. 1580 Sedaj izračunamo povprečne in mejne stroške. ki jo lahko na izpitu dobimo): Koliko znašajo povprečni in koliko mejni stroški 300-ga izdelka. da je to 810. 144.stalni . V obeh primerih znašajo 720 (450+270) denarnih enot. Za nas so zanimive količine: koliko nas stane proizvodnja 285-tih (300-15) izdelkov in koliko nas stane proizvodnja 300-tih izdelkov. ostala razlika je 150.na enoto poslovanja pa se nižajo (stroški amortiziranja) . Posredni (=splošni) stroški: . ki sta vredni od 12-15 pik na izpitu! (str. ki zadevajo količino 285 denarnih enot. Ker se obnašajo kot sorazmerno spremenljivi lahko uporabljamo tehniko linearne interpolacije. 360-270 Iščemo kolikšen del celotnih spremenljivih stroškov pade na količino 285.148..6. Najprej bomo izračunali celotne stalne stroške. na enoto poslovnega učinka so vedno enaki (neposredni materialni stroški) . 450 denarnih enot ter ob količini 121 izdelkov povečajo za 270 denarnih enot. Dodatne količine so možne po 15 izdelkov. ki so za nas zanimive. pa se povečajo za 180.omejeno stalne: kot celota so enaki. Celotni spremenljivi stroški pri 270-tih kosih 810 znašajo denarnih enot.2005 prva ura --*Na izpitu dobiš recimo: Narišite mi. 149) *Druga naloga (str.150) (ena izmed dveh najtežjih nalog. na določeni točki pa narastejo. => 835 denarnih enot. * Na predavanjih sta se naredili dve nalogi. 1/6. Rešitev: Naredimo novo razpredelnico.stalni . 1580/300 =5.spremenljivi //za ti dve delitvi (predvsem za drugo) nisem čisto ziher da sta pravilni Neposredni stroški: .nazadujoči spremenljivi: ti stroški kot celota naraščajo počasneje kot obseg poslovanja (stroški razvoja.12.. kako se gibljejo omejeno stalni stroški v celoti na enoto in primer enega takih stroškov.napredujoče spremenljivi: kot celota naraščajo nekoliko hitreje kot narašča obseg poslovanja in zato rastejo tudi na enoto poslovnih učinkov (oglaševanje preko TV-ja. kjer nas zanimajo samo tiste količine..6 STALNI IN SPREMENLJIVI STROŠKI (=OBSEG POSLOVANJA IN VRSTE STROŠKOV NA TEJ PODLAGI) (str. Podobno naredimo še za 300 (dobimo 860). K temu moramo prišteti ustrezne stroške.vsak naslednji pa vedno manj) .spremenljivi * Glej knjigo za 5 grafov (str.

80 Koliko je posrednih stroškov: treba je sešteti *Razlikovati moraš med neposrednimi in posrednimi stroški!!! Določanje celovitih količnikov je zakomplicirano. torej poslovni učinki.1 CENA POSLOVNEGA UČUNEK (str. Torej. Ti v običajnem predstavljajo 60%-80% vseh stroškov. opreme). Pri obračunih delamo deduktivno. Imajo svoj stalni in spremenljivi del. ko se enkrat odločimo. Razmišljati moramo induktivno posamičnega k splošnim. ki jih je 198 vrst. da postavimo zgradbo in kupimo opremo. Ta se glasi takole: imamo v glavnem 2 skupini neposrednih stroškov stroškovnih nosilcev: neposredni stroški materiala in neposredni stroški plač. kakšne oblike. potem je predračunavanje teh stroškov zelo zakomplicirano. 151) Spremenljivi stroški = stroški kratkoročnih odločitev = stroški poslovnih učinkov = stroški obdobja. 50 let. 7 PRODAJNE CENE (str.6. pa bomo povezali k tema dvema skupinama.računa se jo s pomočjo kocke na str. kako jih sestavimo. Vse ostale (20%-40%). koliko posrednih ali splošnih stroškov smo dodali na teh 6 denarnih enot? Rešitev: 4. zato se podjetja v večini primerov odločajo za pristop k poenostavljenemu postopku pri predračunavanju. Stalni stroški = stroški dolgoročnih odločitev = stroški zmogljivosti (zmogljivosti zgradbe.58 . pa moramo izhajati iz stroškovnih nosilcev in mest. ampak logika je popolnoma ista. kdo so oblikovalci. Na izpitu se dobi tako nalogo. 140.7 VREDNOTENJE STROŠKOVNIH NOSILCEV PO SPREMENLJIVIH STROŠKIH (str. * Ena naloga k se jo dobi na izpitu. 159) Prodajne cene se lahko razlikujejo za isti poslovni učinek pri proizvajalnem in trgovskem podjetju.12. da bomo na koncu ugotovili koliko bo stroškov kot celoti in koliko nas bodo stali posamezni stroškovni nosilci. kdo so uporabniki.. 153 *Izpitna naloga: Na stroškovnem mestu 172 smo imeli 6 denarnih enot stroškov izdelavnih plač.2005 druga ura --6. Ko delamo predračune za naprej. Posredni ali splošni stroški (plače) povzročajo probleme pri porazdeljevanju. zgradb in opreme. Prodajna cena se praviloma oblikuje na enoto poslovnih učinkov. smo s tem že določili večino stalnih stroškov za obdobje prihodnjih 5. da imamo preko 200 vrst stroškov in da imamo preko 1700 vrst poslovnih učinkov.16. Taka naloga je na str.8 NAČRTOVANJE ALI PREDRAČUNAVANJE STROŠKOV (str. . le da je potrebno izračunati kakšne druge stroške. 159) 7. 151) Obračun po spremenljivih stroških je lahko bistveno hitrejša in natančnejša metoda kot po polni lasni ceni. --. Polna Lastna Cena = Zožana Lastna Cena + stroški davkov in prispevkov + stroški financiranja Stalni stroški = Polna Lastna Cena – spremenljivi stroški *Pri predračunih moramo vedeti: kaj vsebujejo. Odvisni so namreč predvsem od postavljenih delovnih sredstev. le v redkih primerih za neko celotno storitev. Izhajamo iz ugotovljenih stroškov na ravni podjetja kot celote. 10. roke predložitve. Če upoštevamo.

Vsaka enota bi moral pokriti 3 enote stalnih stroškov. stroški amortizacije. ki jo bo zanesljivo dosegel na trgu. izguba če je negativen) = prodajna cena – PLC razširjeni dobiček = prodajna cena – ZLC dobiček = razširjeni dobiček – pripadajoči davki in prispevki ter stroški financiranja. ki jo določi trgovsko podjetje. Če bi v istem obdobju namesto 400 kosov prodali 600 kosov. --. da ceno določi država oz. bi v tem primeru vsaka enoto PU pokrivala 2 enoti stalnih stroškov. ki si jo zamišlja prodajalec. razlika v ceni razlika v ceni (marža ali rabat) = prodajna cena trgovskega blaga – nabavna cena trgovskega blaga dobiček pri enoti trgovskega blaga = razlika v ceni – pripadajoči del splošnih stroškov. * Včasih na izpitu vpraša.59 .23. ki ga pokriva enota poslovnega učinka kosmati dobiček = prodajna cena – stroški funkcije ustvarjanja PU dobiček = kosmati dobiček – pripadajoči del stroškov vseh drugih funkcij. ki jih pokriva enota trgovskega blaga Splošni stroški v trgovskih podjetjih so: stroški dela. dodana vrednost. stroški montiranja.. kosmati dobiček. Marža je razlika med prodajno ceno in nabavno ceno.2005 prava ura --7. Prodajna cena mora pokriti polno lastno ceno.2 SESTAVA PRODAJNE CENE (str. 160) poslovni izid (dobiček če je pozitiven. Pravilna postavitev prodajne cene je najhitrejši in najuspešnejši način. Odgovor: dohodek.. Tržna cena se oblikuje kot izid pritiskov s stani ponudbe in s strani povpraševanja.. Ob takih pogojih proizvajalno podjetje prizna trgovskim podjetjem določen popust. ki jih pokriva enota PU = 4 denarne enote dobička Prodaja 400 kosov PU. v tem primeru bi morala vsaka enota pokriti 6 denarnih enot stalnih stroškov in v tem primeru dobiček nebi več bil 4 denarne enote ampak samo 1 denarno enoto.. razširjeni dobiček. Celotnih stalnih stroškov je bilo torej 1200 denarnih enot. kritje) Spremenljivi stroški: 20 – 13 = 7 denarne enote za kritje stalnih stroškov – 3 pripadajoči del stalnih stroškov. ki jih pokriva enota poslovnega učinka * prodajna cena – spremenljivi stroški = prispevek za kritje stalnih stroškov in oblikovanje dobička (v žargonu: prispevek. Pri rabatu je prodajna cena določena iz strani proizvajalnega podjetja. da se doseže velik dobiček. 7. . Druga možnost pa je.. če bi bilo prodanih samo 200 kosov. ni cena. 164) Cena.3 TRŽNO OBLIKOVANJE CENE (str.Cene se določajo bodisi v tržni tekmi (konkurenca). In seveda obratno. pove kriterij za določanj cene.povejte 4 vrste razširjenih poslovnih izidov.12.

da je cena neodvisna spremenljivka. Ko se ponudnik.price (pravilna izbira cene) . govorimo o oligopolu. zaslužek kupcev).možno je nemoteno preseljevanje vseh proizvajalnih tvorcev (delovne sile. POSLOVNI IZDI IN VRSTE PRIHODKOV (str.60 .imamo opravka s homogenim blagom (blago je popolnoma zamenljivo) . Če je cena relativno nizka z vidika ponudnikov. pričakovano gibanje cen. Imamo več vrst. ker je vsak ponudnik pomemben. bo povpraševanje nizko. * Kako leži črta v pogojih nepopolne konkurence. firma pa prihodke. najpomembnejši dejavnik: proizvajalni stroški. da bo ponudil 50% več. 173) Gospodinjstvo ima dohodke. pokvarljivost blaga. Z dodatno količino ne bo porušil ravnotežja a trgu in s tem spremenil prodajane cene. ODHODKI IN POSLOVNI IZID (str. njune kombinacije (str. Za oblikovanje tržne cene. da se bo na trgu znašlo 15% več blaga. govorimo o monopolu. Leži padajoče. Tu velja obratno: če je cena visoka. Prodajna cena je v pogojih popolne konkurence v bistvu določena oz. Povpraševanje: Tudi tu velja. Če je cena visoka. kar pomeni. * Na ustnem izpitu je treba znati 2 grafa (str. znanja in drugih storitev) * Kadar eden od prejšnjih 4ih pogojev ni izpolnjen. gibanje cen nadomestnega blaga.4 OBNAŠANJE PONUDNIKA PRI POGOJIH POPOLNE IN NEPOPOLNE KONKURENCE (str.12.promotion (pravilna strategija pospeševanja prodajnih dejavnosti .place (pravilna izbira trgov in kupcev) .Sile ponudbe so dejavniki. bo naraščala ponudba tega blaga. kadar je od 3-8 ponudnikov. 166). proizvajalnih sredstev. Črta prodajen cene je vodoravna (se ne spreminja). 167) ni treba znati 7. Na povpraševanje pa vplivajo: objektivni dejavniki (cena. subjektivni dejavniki (potrebe in želje). kadar sta dva kupca o duopsonu in oligospon.product (pravilna izbira poslovnih učinkov) . potem ti ne bodo ponujali velikih količin.23. 168) *Pri popolni konkurenci morajo biti izpolnjeni 4-je pogoji: . prodajalcev. Drugače pa ne pri pogojih nepopolne konkurence. To pa zato. fiksna. Preživetje in razvoj podjetja je odvisna od štirih P-jev: . odgovor utemeljite. s tem bo razmerje med količinami ponudbe in povpraševanjem porušeno.veliko število ponudnikov in veliko število kupcev . Medsebojna odvisnost med količino ponudbe in ceno je neodvisna spremenljivka cena. ki ima 30% delež na trgu določi. kadar je od 3-8 kupcev. Cena bo padla. Kadar sta dva ponudnika govorimo o duopolu. 173) 8. če bo cena nizka.1 POSLOVNI UČINKI. bo povpraševanje naraslo. 165. * Kadar pa vsaj dva pogoja nista izpolnjena pa govorimo o nepopolni konkurenci. pa moramo ti dve krivulji spariti. Na krivuljo ponudbe vpliva: potrebe ponudnika po gotovini.2005 druga ura --8 PRIHODKI. ki delujejo na strani ponudnikov oz. Kadar imamo enega samega kupca govorimo o monopsonu. Kadar je na trgu en sam ponudnik. --. Obnašanje v pogojih popolne konkurence z vidika ponudnika: Vpliv posameznika ponudnika na oblikovanje cene je neznatno. govorimo o prosti konkurenci.obe strani se obnašata smotrno .

količina proizvedenih poslovnih učinkov . imamo najprej prejemke in šele ko bo storitev opravljena oz. se to takoj plača.redni (poslovni. saj nismo prodali poslovnih učinkov. Vrste prihodkov: .prihodki iz dotacij. ki se pri nas pogosto ujema s koledarskim letom. Izdatki so zmanjšanje denarnih sredstev.prihodki iz prodaje PU . Prejemki pa bodo nastopili. Prejemki so zvečanje denarnih sredstev. Šlo je za prihodek in prejemek na isti dan in zato govorimo. V trenutku.prejemki. kompenzacije.prihodki iz skupnega poslovanja (delitev končne prodajne cene) . * Deviza je tuj denar + terjatve do osebe z sedežem v tujini. da sta nastopila sočasno. 175) Temeljna oblika prihodkov so po naši veljavni zakonodaji t. Ali npr.izredni Redni prihodki so prihodki iz rednega poslovanja. premij. je to prejemek.količina plačanih poslovnih učinkov. To je računovodski ugotovljeni poslovni izid.prihodki. ki so vezani na PU . ki se jih lahko ugotavlja na 3 načine glede na: . Plačuje torej za nazaj (najprej dobi blago. plača pa šele potem) . *Vrste rednih prihodkov: (na izpitu je treba našteti 4): . mi lahko to beležimo kot prihodke. Poslovni prihodki so prihodki iz prodaje PU.prihodki. ko bo podjetje blago tudi plačalo. ko on podpiše našo izdajnico. * Valuta je tuj denar. Odnos med prihodki in prejemki (podobno kot med stroški in izdatki): .. ki ne vodijo k prihodkom: če dobimo posojilo banke. Sestavljeni so poslovanja.61 iz temeljnega poslovanja in finančnega . ni pa prihodek. poslovni prihodki. 8. finančni) . regresov. ki so gospodarsko povezani s prejemki: a) nastopijo prejemki pred prihodki: če proizvajamo nekaj za kar so kupci pripravljeni plačati v naprej.* Poslovni izid je razlika presežek vseh prihodkov nad vsemi odhodki. ne pa prihodke.prihodki od delovnih sredstev danih v najem: renta car . če prodamo zgradbo ali opremo. Poslovni izid se dokončno ugotavlja za obdobje poslovnega leta.prihodki iz proračuna (zavodi dobijo v glavnem prihodke iz proračuna) .2 PRIHODKI IN PREJEMKI (str.i. gre to za prejemke. blago dostavljeno bomo beležili tudi prihodke b) nastopita obe kategoriji sočasno: pri opravljeni frizerki storitvi. ki ne temeljijo na prejemkih: ugotovljeni presežki zalog v skladišču . ki se razlikuje od davčno ugotovljenega poslovnega izida. Pri davčno ugotovljenem poslovnem izidu smo lahko deležni raznih olajšav in tako se ta dva poslovna izida ne pokrivata vedno. c) nastopijo prejemki za prihodki: ko prodamo nekemu drugemu podjetju količino naših izdelkov.količina prodanih poslovnih učinkov .

Mi bomo izračunali prihodke.skladno s prodanimi količinami . ZLC. saj so bili del poslovnega izida) V obdobju nastali stroški: stroški v obdobju dokončane proizvodnje = stroški v začetnem stanju nedokončane proizvodnje .prihodki iz franšizinga .06. ki so gospodarsko povezani s stroški: a) nastanejo stroški pred odhodki (to je v proizvajalni podjetjih pravzaprav pravilo. poraba materiala v proizvodnji in šele nato prodaja) b) obe kategoriji nastopita istočasno (striženje: porabi nekaj minut svojega dela. praktično odhodki nastopijo takoj) .3 ODHODKI (str.. še niso odhodki).nastanejo stroški. spremenljivi stroški).182): Izračunati moramo mesec odhodkov po treh načinih vrednotenja stroškovnih nosilcev (PLC.obresti od kupljenih obveznic Izredni prihodki so dveh vrst.obresti od danih posojil .stroški v končni zalogi proizvodov .povečanje sredstev: . Razlika med stroški in odhodki je zlasti pomembna pri proizvajalnih podjetjih. ker se storitev takoj zaračuna.že od trenutka nastanka jih obravnavamo kot odhodke. * Stroški v proizvajalnih podjetjih vstopajo med poslovne odhodke na dva načina: .. ali kakšno nesmotrno ravnanje) ..prihodki iz lizinga Finančni prihodki: . Nastopajo zaradi (str.odhodki.stroški plač niso vstopili v odhodke. npr. odhodke in poslovi izid.stroški v končnem stanju nedokončane proizvodnje redni odhodki = stroški v razdobju prodanih proizvodov = stroški v začetni zalogi proizvodov .2006 prva ura --Odnos med odhodki in stroški (podobno kot je bilo razmerje med prihodki in prejemki): .odhodki.01.stroški ki ne vstopajo med odhodke (bolj zgodovinsko. ki ne temeljijo na stroških (plačilo sodne kazni.62 . * Prihodki = prodana količina * prodajna cena --... *Računska(str. 181) * Odhodki so s prihodki povezani stroški (stroški..dividende iz naslova delnic . ki so v neprodanih zalogah. saj se tu srečujemo z močnim vplivom dinamike v zalogah proizvodov.zmanjšanje virov sredstev 8.178): . žele.

dodana vrednost nikoli ne bo dobila denarne potrditve) .dobiček Dohodek je tržno pridobljena dodana vrednost. ki temeljijo na materialnih stroških (stroški materiala + stroški storitev) in stroških amortizacije. ne uspemo prodati (v takem primeru.redni (poslovni.dohodek . 184) Vrste pozitivnega poslovnega izida: . ki smo jo ustvarili. stroški financiranja. vračunani davki in prispevki iz odhodka) \ dohodek razdeljenim po dnevu izkaza poslovnega izida (osaebni dohodki iz naslova dobička) 8.namenska razdelitev: komu pripada \ lastni dohodek (ta ostaja v združbi) \ dohodek.Vrste odhodkov: .63 . ki pripada drugim (davki in prispevki. da od vseh prihodkov (poslovni.po času: kdaj ga razdelimo (sproti. davkov in prispevkov)) Delitev dohodka lahko opazujemo v dveh smereh: . Dobiček dobimo. odpis neizterljivih terjatev .izredni *Povejte mi primer rednega poslovnega odhodka: stroški materiala v prodanih proizvodih *Primer rednega finančnega odhodka: stroški plačanih obresti za dobljene kredite *Primer izrednega odhodka: odpis neizterljivih terjatev *Vrste izrednih odhodkov: //to se navezuje na zgornje vprašanje . po izkazu uspeha) \ razdeljen med letom (plača.če dodane vrednosti. kadar od vseh prihodkov odštejemo vse odhodke. Dohodek je razširjeni poslovni izid. Dohodek dobimo tako. dividende) . stroški financiranja. dobiček pa je tisti pravi poslovni izid.zmanjšanje določenih vrst sredstev: ugotovljeni primanjkljaj zaloge.povečanje določenih vrst virov sredstev: v naše breme dosojene in že plačane sodne kazni.če dodane vrednosti ne dobimo plačane. Razlogi zakaj se lahko ti dve kategoriji med seboj razlikujeta: . izredni) odštejemo tiste odhodke.razdeljeni \ davek na dobiček (gre državi) \ čisti dobiček (ostane v združbi) Delitev čistega dobička: . finančni.nerazdeljeni ali zadržani dobiček .4 DOHODEK (str. financiranja.zaposlenci ali dividende (lastnikom) . 188) . naknadno ugotovljene obveznosti do dobaviteljev 8. Dohodek lahko ugotavljamo. kadar imamo dobiček ugotovljen takole: dobiček + preostali odhodki (to so tisti. ki temeljijo na stroških vračunanega dohodka (stroški dela.5 DOBIČEK (str. finančni) .

če pada tudi našim tekmecem. Preveliki skoki v prikazanem dobičku niso zaželeni (ob večjem dobičku se poveča apetit.vstopijo skladno s prodanimi količinami . Izbira metode.64 . kapitalske moči podjetja (z akumulacijo raste vrednost delnic. zapravlja.. če pa ne akumuliramo ampak to razdelim med dividende.ostane v združbi (različne vrste rezerv ali rezervacije) . če akumulaciji prištejemo še rezerve.2006 druga ura --8. Že material je bil dražji od prihodkov) 8.PLC: Kadar imajo določena podjetja enakomeren obseg proizvodnje in neenakomeren obseg prodaje.6. pri velčji izgubi pa pride do pretirane panike). prihaja do nesmotrnega razdeljevanja. Poravnavanje izgube v prvih petih letih: . potem delnice ne rastejo) Akumulacija v širšem pomenu besede pa je.Pada prodaja naših poslovnih učinkov (če pada prodaja samo nam. smo že v globoki godlji.ZLC: Za sezonske združbe (neenakomeren obseg proizvodnje in enakomeren obseg prodaje) *Računska naloga: Ugotavljanje poslovnega izida. se je pa očitno celotna panoga znašla v krizi) . * Treba je znati 4 od 6-tih načinov poravnavanja izgub. 193) Izguba je negativni poslovni izid in se jo lahko pokriva samo z neko obliko pozitivnega poslovnega izida. . 190) Naloge na izpitu bodo po PLC ali po spremenljivih stroških *Na katera dva načina vstopajo stroški v proizvajalnih podjetjih med poslovne odhodke: . zato je potrebno upoštevati opozorilne znake. zato je potrebno izbrati tako metodo vrednotenja proizvodov v proizvajalnih podjetjih.189.01.2 PORAVNAVANJE IZGUBE (str.od vsega začetka jih obravnavamo kot poslovne odhodke --. Opozorilni znaki so: .akumulacija v ožjem pomenu besede: krepitev materialne. ki je lahko dobiček ali izguba (str. 192) 8.1 UGOTAVLJANJE IZGUBE (str. Običajno se ta dva dobička razlikujeta. da se izognemo neželenim skokom: . da do izgube sploh ne bi prišlo.Celotna država se znajde v krizi * Zelo poenostavljeno obravnavamo 2 vrsti izgube: . Razlikovati moramo tudi računovodski dobiček od davčnega dobička. da se tem skokom izognemo. 192) Treba je narediti vse.. če imajo združbe sporazum ali pogodbo o medsebojni pomoči te vrste) ..6.Na račun dobljenih dotacij brez obveznosti vračanja (dajo jih predvsem druge združbe v okviru širšega poslovnega sistema.6 IZGUBA (str...izguba zaradi premajhnega dohodka v primerjavi z že razporejenim dohodkom .06.izguba zaradi premajhnega prihodka za oblikovanje dohodka (to je hujši primer.

). se bodo začeli določeni postopki: . 8. Lahko imamo samo finančni neuspeh.Iz rezervnega sklada oziroma z zmanjšanjem nenominiranega kapitala .. je pa slabo poslovanje. ki ima v lasti podjetje. Toda ne glede na finančno sposobnost.sanacija (do tega pride kadar slabo poslujemo) .Iz nerazdeljenega dobička (prejšnjih let) . 198) Prihodke načrtujemo tako.Na račun odpisa obveznosti do tretjih oseb (proračuni. da ne bomo imeli izgube. Ekonomski neuspeh moramo razlikovati od finančnega ali pogodbenega neuspeha. Možno pa je tudi. da smo finančno premožni a smo v Ekonomskem neuspehu in si tako zmanjšujemo kapital. to še ni neuspeh. * Ekonomski neuspeh je.likvidacija (=zaprtja) združbe. Če poslujemo slabše od povprečja. da bomo lahko dosegli želeni izid. ODHODKOV IN POSLOVNEGA IZIDA (str. koliko moramo imeti prihodkov. poslovnega sklada Izgube ne moremo poravnati s sanacijskim kreditom. Recimo: poslujemo uspešno.Iz drugih delov kapitala.65 . ker nam dolžniki niso še plačali. lahko tudi v postopku prisilne poravnave -Na račun (pozitivnega izida) rednega poslovanja v drugih letih petletnega obdobja Poravnavanje izgube po preteku prvih petih let z lastnimi viri sredstev: . da se vprašamo koliko bomo prodali določenih PU in po kakšni prodajni ceni. ki jih potem primerjamo z načrtovanimi prihodki. ki so odpisale svoje terjatve do dane združbe.predsanacija (tega bi se moralo vsako podjetje posluževati vsak dan) . Ob predpostavkah se sprašujemo: Koliko moram ustvariti prihodkov. vendar lahko naprej uspešno posluje) . ki smo jih načrtovali bo v prodanih količinah. če neko podjetje 3 leta posluje negativno. Pogoj za načrtovanje odhodkov so načrtovani stroški.stečaj (=prisilna poravnava) (če stečaj uspe ima podjetje zaradi tega trajnejše posledice. Ko načrtujemo odhodke se vprašamo koliko tistih stroškov. vendar nam v določenem trenutku lahko zmanjka denarja. če se zaradi izgube v poslovanju trajneje zmanjšuje lastni kapital. Tu imamo dva preprosta matematična izračuna: Glej tudi graf v knjigi (str. 200) Če se ukvarjamo z eno samo vrsto poslovnega učinka: P = prihodki od prodaje F = stali stroški V = spremenljivi stroški D = dobiček Q = količina poslovnega učinka pc = prodajna cena P = F+V+D . Kredite je namreč vedno treba tudi vrniti. dobavitelji itn. da bomo dosegeli želeni dobiček. * Finančni neuspeh je če nismo več sposobni poravnavati svojih pogodbenih obveznosti. Pojem uspešnega poslovanja je primerjalne narave. koliko se morajo naši spremenljivi stroški spremeniti proti prodajnim cenam. npr.7 NAČRTOVANJE PRIHODKOV.

da obstaja stalno razmerje med prodajno ceno. To kar imamo v lasti se nahaja v treh skupinah pojavnih oblik: v trdnem (stvari).2006 prva ura --9 SREDSTVA (str. saj računamo v točki preloma. Pri sredstvih se vprašamo. * Glavne skupine sredstev: . Sredstva ne smemo enačiti s pojmom aktiva. seveda če sredstva ne preoblikujemo teh koristi ne bo. na kar je potrebno paziti pri združitvi.obratna sredstva (so v oblikah stvari. licence) . medtem ko sredstva (= premoženje) opazujemo iz določenega trenutka. Združbe potrebujejo sredstva za pridobivanje ekonomske koristi. tekočem (denar) in plinastem stanju (terjatve). *Izpitno vprašanje: Izračunajte kolikšen mora biti znesek prihodkov v točki preloma. denarja in pravic. ki se v teku poslovnega procesa hitro preoblikujejo in se v prvotno pojavno obliko vrnejo v razdobju krajšem od enega leta. Del nad spremenljivimi stroški nad prihodki je 60%.13.75.Q=(F+D)/(pc-v) Če nimamo opravka z enim samim poslovnim učinkom: Predpostavimo. drugih delovnih predmetov.osnovna sredstva (so v oblikah stvari. pravice: patenti. Z aktivnimi časovnimi razmejitvami se lahko lažno zakrije izgubo (ni zakonito. kupljeno zemljišče. delež spremenljivih stroškov v prihodkih pa je 0. (To so: drobni inventar. terjatve: denarna sredstva iz prodanih PU.01.aktivne časovne razmejitve (stroški prihodnjega obdobja (plačamo naročnino za leto 2008 že novembra 2007). s finančnimi v finančnem. (To so: zgradba. med prihodki in spremenljivimi stroški. želi doseči 5 milijonov evrov dobička. . F = 3 milijone D = 5 milijonov V/P = 0.rezervna sredstva . kupljene obveznice. ki v teku poslovnega procesa postopno prenašajo svojo vrednost na PU in se v prvotno pojavno obliko vrnejo v razdobju daljšem od enega leta. * Prvine Poslovnega Procesa opazujemo iz določenega obdobja. denarja in pravic. vse zaloge materiala.75 Tukaj je podatek želenega dobička zavajajoč. denar. ki ga ne potrebujemo) .finančne naložbe (kupljene delnice druge družbe. če vemo da ima podjetje za 3milijone evrov stalnih stroškov. P=(F+D)/(1-V/P) Prag pokritja (=prag donosnosti = prag gospodarnosti = točka preloma): Točka v kateri je obseg prihodkov enak obsegu odhodkov. se pa dogaja).66 . torej namesto dobička vstavimo 0! P = F / (1-V/P) = 12 milijonov --.) Z osnovnimi in obratnimi sredstvi delujemo v rednem poslovanju. kaj ima združba v določenem trenutku v svoji lasti ali posesti. kapital pa je nekaj drugega. pravice: terjatve do kupcev) . 203) Premoženje je sopomenka za sredstva.

10. da mu na izpitu tega ne zna 70% folka). Npr. potem moramo imeti tudi dolgoročne vire sredstev. 10 VIRI SREDSTEV (str. Lahko se zgodi. obratna: terjatve do kupcev neplačane elektrike. da oddajam knjige brez odškodnine. 207) 10.1 POJMOVANJE VIROV SREDSTEV (str.: če sem založba in mi je dobro brani pisatelj zapustil pravico. da so to stalna sredstva. Če bi v preteklosti vse porabili potem zdaj ne bi imeli nič. kar ima družba iz preteklosti je neporabljeni dohodek. terjatve do kupcev hotelu: osnovna: zgradba. vodni filter bolnišnici: osnovna: stavba in oprema.2 FINANČNO POSLOVANJE (str.. Viri sredstev so tako kot sredstva opredeljeni z vidika določenega trenutka. kri.67 . smer: za kakšne roke gre: . Npr. Najbolj znana zavarovalna oblika terjatev. rjuhe. Znotraj pravic imamo t.Primeri osnovnih in obratnih sredstev: vodni elektrarni: osnovna: zidovje. potem govorimo. obratna: pribor Če k osnovnim sredstvom dodamo dolgoročne finančne naložbe (povrnejo se v obdobju daljšem od enega leta). zato se je potrebno pametno zavarovati. turbine. Če k obratnim sredstvom dodamo kratkoročne finančne naložbe (povrnejo se v obdobju krajšem od enega leta). 208) Opazujemo ga v dveh smereh: 1. da so lahko ali pa niso prikazana med sredstvi. terjatve. neporabljeni dobiček (=akumulacija).kratkoročno je potrebno zagotavljati plačilno sposobnost (=likvidnost) . Pravice: Ena izmed vrst sredstev. To je stvar. povoji. toda predstavlja vrednost. da terjatev ne moremo unovčiti.: rodovnik pri psih. Nematerialne ali neoprijemljive naložbe ali naložbe v dobro ime: oblike sredstev ali premoženja so različne. Posebnost teh naložb je. Ni ne stvar ne denar. Od kje imamo kaj? Vse. če gre za sumljivega plačnika je hipoteka na nepremičnine. Dejavnik poslovanja ima vpliv tudi na kategorijo virov sredstev. jih pa skušamo v primeru prodaje podjetja nedvomno unovčiti. * Viri sredstev so izraz pripadnosti ali kritja sredstev (čist je popizdil. Zlato pravilo financiranja: Če mi določena sredstva potrebujemo dolgoročno. obratna: zdravila. 207) Na sestavo sredstev vpliva dejavnost združbe. ki je ne moremo prijeti in jo težko vrednotimo.i. potem govorimo. da so to gibljiva sredstva.

npr: obveznost do dobavitelja se preoblikuje v kratkoročno posojilo pri banki. smer: kakšne stvari dejansko potekajo: .) .3 DOLOGOROČNO FINANCIRANJE POSLOVANJA (str.. PREOBLIKOVANJE VIROV SREDSTEV (str.6 VRSTE VIROV SREDSTEV Viri sredstev so (ob nerazdeljenem dobičku) med drugim: ...zagotavljanje denarja za kritje izgub v poslovanju 2.kratkoročna posojila v enkratnem znesku .68 .13.4 PREOBLIKOVANJE SREDSTEV.kratkoročna posojila (do leta dni) .dolgoročno podpirati poslovanje. financiranje .dolgoročna posojila (nad letom dni) . proračuna.tekoče obveznosti (do dobaviteljev. 209) Združba poravnava obveznosti glede na tip obveznosti: .01.5 ZMANJŠEVANJE VIROV SREDSEV ALI VRAČANJE SREDSTEV (str.preoblikovanje sredstev. ki ga lahko spremlja preoblikovanje virov sredstev . 209) Tudi viri sredstev se preoblikujejo. 10.2006 druga ura --10.nominirani kapital (ustanovitvene vloge) . 10. zaposlencev.vračanje sredstev. v tem primeru se tudi zmanjšujejo viri sredstev 10. financerjev.dolgoročna posojila tekom več let po obrokih --. 208) * Od kje lahko dobimo sredstva? (znati je treba dve od 11-tih) 1) na podlagi akta o ustanovitvi 2) z namenskimi darili ali donacijami 3) s prenosom sredstev drugih na združbo brez obveznosti vračila 4) iz naslova samoprispevkov in solidarnosti 5) iz poslovnega izida 6) z odstopanjem oziroma preusmeritvijo davkov in prispevkov 7) od domačih vlagateljev 8) od tujih vlagateljev 9) na podlagi posojil in depozitov 10) z izdajo vrednostnic 11) na drug način v skladu z zakonom * Notranje financiranje = povečevanje vrednosti lastnega kapitala z akumulacijo dobička.tekoče obveznosti sproti .pridobivanje sredstev z vidika virov sredstev . to pa se preoblikuje v dolgoročno posojilo pri banki.

ki je kratkoročen. zato ga je potrebno imeti pod nadzorom. ko se te delnice prodajajo drugič rečemo. za nekoga drugega pa vir sredstev.i.tuji in lastni (tuje bo potrebno vrniti. da so delnice različnih vrst.trajni in začasni (večino začasnih virov ima določen rok zapadlosti) .69 . Imamo 3 institucije za nadzor.borza (tu prodaja nadzorovano kupo prodajanje) . Pojem sekundarnega trga vrednostnih papirjev obsega kupovanje in prodajanje že izdanih vrednostnih papirjev.. Ter da se zavedate. ki jih lahko razdelimo na: . ki je trajen: nenominirani kapital. do države *lasten vir. do zaposlencev Na vire sredstev lahko gledamo z različnih zornih kotov. Kasneje. 213) 11. lasten kapital 11 VREDNOSTNICE IN VREDNOTENJE PODJETIJ (str. do zaposlencev. lastnih ne bo potrebno vrniti) . * Delnice so lastniški vrednostni papirji. nimajo pravice do upravljanja. 213) Vrednostni papirji so za nekoga sredstva. Če država izgubi vojno. Imajo zajamčen donos. vendar težko dokazljivo. Z njimi dobimo pravico do upravljanja (to velja za navadno delnico). Če ste lastnik Krkinih delnic. potem obveznice te države postanejo ničvredne. ki jo lahko po potrebi lastnik pretvori v obveznico ali obratno.dolgoročni in kratkoročni *Lasten in začasen vir sredstev: rezervni sklad. zadržani dobiček. ampak so to pasivne časovne razmejitve. ki jim rečemo infrastruktura trga vrednostnih papirjev: . takrat še ne moremo govoriti o prihodkih. Trg vrednostnih papirjev je velik trg (obračajo se veliki denarji). bomo ta konto premaknili iz pasivnih časovnih razmejitev med prihodke. S pasivnimi časovnimi razmejitvami pa lahko skrivamo dobiček. z vidika Krke pa vi predstavljate Krki vir sredstev. je to za vas sredstvo ali premoženje. Ko bomo to storitev opravili.1 VREDNOSTNICE (str. Tisti. smo mi dolžniki. tuj in ni kratkoročni kredit: tekoče obveznosti do dobaviteljev. Gre na obeh trgih se gre za isti papir. * Obveznice so dolžniške listine. To je kaznivo. Novo izdane delnice so vse na primarnem trgu. 214) Kadar izdamo vrednostne papirje.2 TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV (str. pridemo z njimi na primarni (=izvirni) trg vrednostnih papirjev. Do tistih ki imajo v rokah našo izdano obveznico. ki imajo v rokah obveznice. da se je delnica premaknila na sekundarni trg. da ne bomo dobili letnega nadomestila in da se nam bo zmanjšala vložena vrednost. pri čemer je zlasti t.agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) . do države. da gre neka stvar k vragu. * Do koga imamo tekoče obveznosti? (to zelo rad vpraša) do dobaviteljev. pasivne časovne razmejitve *vir sredstev. *Potrebno je poznati razliko med navadno delnico in obveznico. Najbolj tipične so obveznice in delnice. 11. Tudi pri obveznicah se lahko zgodi.pasivne časovne razmejitve (če nam nekdo plača za naš PU vnaprej (predujme kupcev).klirinško depotna družba (beleži lastnike) . zato da ne bi bili obdavčeni. pretvorljiva delnica zanimiva. Kot lastnik tvegamo.

ki sta izven računovodstva). C. predračunavanje. 216) * Imamo 3 stopnje vrednotenja podjetij: 1. ki ga moramo absolutno razlikovati od pojma poslovnih financ in pa ocenjevanja vrednosti (to sta dve dejavnosti. odhodkov in poslovnem izidu.i. To se zgodi. številne preglede nad poslovanjem. ker so se podatki spreminjali. obveščanje. Negativna cena za podjetje pomeni. 12. 221) Računovodstvo je širši pojem od knjigovodstva. so poslovne knjige. virov sredstev. stroškov. Na trgu pa velja bančna obrestna mera 5%. Vrednost delnic 4000/0. To so dokazi glede subjektivne vrednosti. Velike afere so nastale. 221) 12. Najpomembnejši razvidi.05 * Zakaj sploh vrednotimo podjetje poleg tega. * Kje se srečujemo s pojmom negativne cene? Pri prodaji podjetja. kakšen je razvoj. ki pri teh prodajah posredujejo pa v splošnem dobro zaslužijo.1 RAČUNOVODSTVO IN KNJIGOVODSTVO (str.. Skoraj 70% takih združitev ne uspeva dobro. prihodkov. 12 RAČUNOVODSTVO (str. Računovodstvo pokriva izdelavo poslovnih knjig. nadzorovanje. .3 VREDNOTENJE PODJETIJ (str. kotacijo vzajemnih skladov in t.2 POSLOVNE KNJIGE (str. Tisti.pri kupo-prodaji podjetja . stopnja: zbiranje dokazov za subjektivno določene vrednosti podjetja: politični vplivi. ki bo zahtevalo dodatna vlaganja za to. da je vredna 5000 SIT. B. 11. Računovodstvo poleg knjigovodstva vključuje še računovodsko načrtovanje oz. Če znamo zagotoviti pravilne podatke lahko s tem preprečimo polome podjetij. kakšno je okolje. koliko denarja imamo? . da bo ta družba prihodnje leto ustvarjala dobiček 10% na kapital. Računovodstvo pošteno in pravilno prikazuje stanje sredstev in virov sredstev. 221) To so različne enotne evidence ali razvidi ob postavkah: sredstev. Prevzemi in nakupi velikokrat niso tako uspešni. s katerimi se to zagotovi. Ocenjujemo. stopnja: subjektivno vrednotenje: Pri vrednotenju nas zanimajo prihodnje koristi. zato se sprašujemo. analiziranje. 3.. Za negativno ceno je značilno doplačilo prodajalca. da bo vzelo podjetje. Na neki delnici piše. da mora prodajalec plačati kupcu. zemljišče) 2. Vse evidence. ki jih . Imamo kotacije A. kot na prvi pogled izgledajo.pri delitvi podjetja * Podjetje je lahko blago in pri tem blagu imamo lahko negativno ceno. ampak samo ocenimo. ki slabo posluje. pri nas pa imamo borzno kotacijo.70 . Hkrati pa pošteno in pravilno izkazuje poslovno-izidni tok. nikoli zapadlo v krizo. ocenimo ugodnost okolja Po vseh treh stopnjah dobimo vrednost podjetja. da se bo podjetje postavilo na noge. prosti trg. kajti to ne moremo prijeti. kakšne poslovne funkcije ima. da želimo vedeti.Pod kotacijo A so na borzi vrednostnice najboljših družb (dolgo časa stabilna podjetja.stopnja: objektivno vrednotenje: opazujemo imetje združbe (zgradbe. ki ga ima. imajo ugledne nadzorne svete). oprema. če gre za slabo podjetje.

* Zabilančno financiranje = povečanje prihodka. desna stran je pasiva. Poleg dvostranskega izkaza stanja. Konto ima za vsebino eno ali več postavk bodisi v bilanci stanja ali pa v izkazu . Na aktivi niso samo sredstva. Zaključna bilanca stanja prejšnjega obdobja je hkrati začetna bilanca stanja novega obdobja. ki ga ne pišemo v bilanco stanja 12. kar veste o bilanci stanja. ki zadevajo letna poročila o poslovanju (lahko so dnevna. Najpomembnejši poročili sta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. Knjigovodstvo je kot črna skrinjica v letalu. Bilanc stanja je več: računovodska. tedenska. dvo in trostropenjske. obravnavanjem in prikazovanjem podatkov o poslovnih dogodkih. V takem primeru uporabimo knjigovodski račun ali konto. Stopenjska bilanca stanja je prikazana navpično. zato da bo lahko pravilno določila davek (lahko sta enaki ali pa ne). ki se delijo v eno.4 KNJIGOVODSTVO (str. *Kako s časovnega vidika opazujemo bilanco stanja? Opredeljena je z vidika določenega obdobja do določenega trenutka. Nekdo dobiva štipendijo. prihodkih in odhodkih). lahko se v določenem trenutku prikaže tudi izguba. letna pa so obvezna). 227) Poslovni dogodek je vsebinsko.1. Včeraj 13.pripravi računovodstvo so razvidi. dobimo t. Če pa iz teh bilanc izključimo medsebojne terjatve in obveznosti. viri sredstvih. Če govorimo o dvostranskem izkazu poslovnega izida. Nekatere postavke so tako pomembne. ki nam služi za boljše razumevanje knjigovodstva imamo tudi stopenjske prikaze poslovnega izida.2006 prva ura --Dvostranski izkaz poslovnega izida: na levi strani imamo odhodke na desni strani pa prihodke. 222) Dvostopenjska bilanca stanje: leva stran je aktiva. * Knjigovodstvo je dejavnost. stopenjsko. Ob koncu leta je ti dve poročili obvezno narediti. Registrira vse dogodke. Dvostranska bilanca stanja je uravnotežen (številke na koncu morajo biti do tolarja enake) prikaz stanja sredstev (leva stran) in virov sredstev (desna stran) s stanjem v določenem trenutku.01.71 . (časovno). davčna . ki se so zgodili v preteklosti in so povzročili vrednostne spremembe na 4-ih temeljnih pojmih ekonomike poslovanja (sredstvih. pa dobimo skupinsko bilanco stanja. urejanjem. potem morata biti obe strani uravnoteženi. 12. *Kaj veste o izkazu poslovnega izida? *Kako je s časovnega vidika opredeljen izkaz poslovnega izida? Opredeljen je z vidika določenega obdobja do določenega trenutka. časovno. Dobivajo v Ljubljani (prostorska opredelitev). krajevno.3 OBRAČUNI ZA KRAJŠA OBDOBJA IN LETNI RAČUNI (str. da jih želimo spremljati vsak dan. Mesečno dobi 1 štipendijo (količinska opredelitev). vrednostno in količinsko opredeljena enota poslovnega procesa. To poročilo se naredi z vidika določenega obdobja. mesečna. Dobiva štipendijo (vsebinsko).i.to zahteva država. * Povejte vse.000 SIT (vrednostno). ki se ukvarja zbiranjem. Dobiva 35. zbirno bilanco stanja. --.14. Če mi pri sistemu Mercatorja prištejemo podrejena podjetja (posamezne trgovine).

potem moramo imeti v določenem obdobju vseh 80 kontov. . + vir sredstev 4. . na desni strani pa vire sredstev... Potrebno je znati 8 pravil: //moje osebno mnenje je. Knjigovodski račun ima dva dela: levi (debet) in desni (kredit).to Mihelčič sam neki komplicira!!! 1. O zapisanem podatku govorimo kot o vknjižbi. nam predstavlja vir) Začetno stanje in povečanje vedno knjižimo na tisti strani. torej debetni strani. Ime knjigovodskega računa je povezano s postavko. Viri sredstev pa so izraz pripadnosti ali kritja sredstev. Ker gre v danem primeru za povečanje te oblike sredstev. da mora biti znesek. Kadar knjižimo na levo stran. To je naša naložba. da knjižimo v debet ali v breme. + viri sredstev *Primer iz knjige str. kadar knjižimo na desno stran.vir sredstev 3. Prvine Poslovnega Procesa so v bistvu sredstva. pravice in denar. . Kdaj knjižimo na levo in kdaj na desno stran? V dvostranski bilanci stanja imamo na levi strani sredstva. torej to je knjigovodski račun sredstev. . . ki je zabeležen na debetno stran. ki jo prikazujemo. Zmanjšanje pa knjižimo na obratno stran. smo knjigovodski račun priznali. se druga postavka sredstev zniža za isti znesek 2. + odhodki. ki nam je dobavil material. Temeljno pravilo pri zapisovanju vknjižb je.vir sredstev 5. Kadar knjižimo na levo stran rečemo. Imamo 4 skupine knjigovodskih računov: a) knjigovodski računi sredstev b) knjigovodski računi virov sredstev c) knjigovodski računi odhodkov d) knjigovodski računi prihodkov Stroški so samo spremenjena oblika Prvin Poslovnega procesa. če imamo v bilanci stanja 80 postavk. .viri sredstev 7. V izkazu poslovnega izida pa imamo na levi strani odhodke na desni strani pa prihodke. V kontih odhodke vedno knjižimo samo na levi strani.72 . 231. 232 *Na katero stran knjigovodskega računa "delnice družbe D" bodo v družbi A knjižili dodaten nakup delnic družbe D v znesku 200 milijonov SIT? Sredstva so stvari. 230. da knjižimo v kredit ali v dobro. Toda kadar prodamo PU. + sredstva. potem so knjigovodski računi stroškov v bistvu knjigovodski računi sredstev. kadar knjižimo na desno stran rečemo. zato je. . na kateri se pojavijo ustrezne postavke v bilanci stanja. enak znesku. + sredstev. ampak mi še nismo plačali. zato bi bila začetna postavka. prihodke pa vedno samo na desni strani! Terjatve do kupcev: sredstva (ker so to pravice) Obveznosti do kupcev: viri sredstev (nekdo.poslovnega izida. + odhodki. ki je zabeležen na kreditno stran. + vir sredstev. je potrebno razveljaviti postavko in tej razveljavitvi rečemo storno (negativno knjiženje).sredstva 8. bomo 200 milijonov tolarjev prav tako knjižili na levo stran. Torej. + sredstva 6. + prihodki. + prihodki. Utemeljen odgovor se torej glasi: Gre za knjigovodski račun sredstev. da tega sploh ne rabiš. Kadar se zmotimo.sredstev.sredstva //ob povečanju neke postavke sredstev. takrat pa se knjigovodski računi sredstev prenesejo med knjigovodske račune odhodkov. da smo konto obremenili. prav tako kot v bilanci stanja knjižena na levi. rečemo. O samem zapisovanju govorimo kot o knjiženju.

v določeni meri že vplivamo na ugotovitve. drugih naložbah in raznaložbovanju (=dezinvestiranju) 13. 236) Poročilo o poslovanju vsebuje: 1) prikaz poslovnega položaja z izbranimi sestavinami poslovnega izida ter različnih vidikov sestave sredstev in virov sredstev 2) račun donosnosti 3) prikaz drugih vidikov poteka poslovanja. 13.1 POJMOVANJE ANALIZE POSLOVANJA (str.4 SVETOVANJE (str.strnjevanja (=sinteze) *Metodološko gledano: Pri predstavitvi ugotovitev se poslužuje štirih skupin kazalnikov. s katero presojamo pravilnost poslovnih procesov. kako dobri ali kako slabi smo in zakaj. torej na levo oz. Ker gre v danem primeru za zmanjšanje obveznosti do dobaviteljev. ki se ukvarja s presojo ugodnosti (=bonitete) poslovnih procesov in stanj. Ko se odločamo za način analiziranja. Nadziranje poslovanja pa je dejavnost. vstevši tudi izrabo zmoglivjosti 4) podatke o kakovosti proizvodnega programa in njegovi obetavnosti 5) kazalce fizičnega obsega poslovanja 6) oceno o verjetnem prihodnjem razvoju poslovanja z obrazložitvijo 7) podatke o dejavnostih na področju raziskovanja in razvoja 8) informacije o odkupu lastnih delnic. arhiviranje.2 METODE ANALIZIRANJA IN KAZALNIKI (str. 233) Preprosto želimo vedeti.osamljenja (=izoliranja) .01. --. * Analiza poslovanja je dejavnost.2006 druga ura --13 ANALIZA POSLOVANJA (str. Ta dva pojma moramo razlikovati od obravnavanja podatkov pri poslovanju. Bilanca stanja ima levo (AKTIVA) in desno (PASIVA) stran. bomo znesek knjižili na nasprotno.izločevanja (=eliminiranja) . V knjigovodskem računu pa imamo levo (DEBET) (dolžnosti do drugih. statistika. zato dobe zaposlenci 75 milijonov tolarjev iz dobička družbe. torej na knjigovodskem na kreditni strani. 238) . Pri dejavnosti analiziranja se ugotovitve predstavlja s kazalniki. izdatki. 13.*V podjetju A. to kar mi plačujemo) in desno (KREDIT) stran. debetno stran.14.analiziranja (=razčlenjevanja) . so v mesecu maju zaposlencem izplačali 75 milijonov tolarjev.komparacije (=primerjanja) . katerega najvidnejši predstavniki so knjigovodenje. Na katero stran knjigovodskega računa "obveznosti do zaposlencev" boste torej v maju knjižili ta znesek.3 POROČILO O POSLOVANJU (str. katerih začetno stanje je v bilanci stanja na desni. Gre za knjigovodski račun virov sredstev.73 . 233) 13. kolikor jim je bila družba dolžna zaradi sklepa skupščine družbe. 234) Kako deluje analiza poslovanja? * Analiziranje poslovanja kot dejavnost uporablja 5 vrst metod: .

eni hodijo na bolniško. 240) Izražamo ga na tehnični ali družbeno ekonomski način.. na tehnične in organizacijske pa lahko vplivamo.Če ste dober poznavalec.) V praksi je to zelo komplicirano. .. če agregiramo podatke na višji ravni in ga primerjamo z drugimi (torej. poslovna sredstva Pri kazalnikih proizvodnosti in gospodarnosti lahko določene variante teh kazalnikov izražamo fizično in vrednostno. privabljajo k sebi svetovalce. 13. stavka zaposlencev.2 PROIZVODNOST (str.1 OPREDELITEV NAČEL (str. Svetovanje je danes nepogrešljiv del poslovanja najboljših združb. 13. pri donosnosti pa samo vrednostno. Vendar to ni res. zaposlencev Ta kazalnik dobi večjo težo. Osnovni kazalnik je: Količina PU/št. pisarnah. izobrazba delavcev) . neugodne vremenske razmere) Na družbene dejavnike težko vplivamo. Ena prevara: Na prvi pogled se ta kazalnik enostavno izračuna. zaposlencev Pravo izrazno moč tega kazalnika bomo dobili. Čim proizvajamo različne PU. dober ravnatelj. ki jih združbe potrebujejo.5. Kazalnik družbeno gospodarske proizvodnosti je: Dohodek/št.74 . ki delajo v proizvajalnih obratih. drugi ne hodijo.proizvodnost (=produktivnosti) -> opredeljen s številom zaposlencev ali izvedenko iz njih (ure) . potem veste. Na proizvodnost vplivajo 3 dejavniki: . je to ena najbolj zapletenih nalog pri podjetniški ekonomiki. Izhaja iz splošnega načela smotrnosti: Izid (=izložek = output) / vložek(=input) S katerimi kazalniki lahko izrazimo to načelo smotrnosti pri ekonomiki poslovanja. delovnih predmetov) . ve da ogromno ne ve. 239) vsebinsko izraženi kazalniki: Kateri kazalnik je tisti.. s katerim drugim (torej da izračunamo indekse).tehnični (kakovost opreme. Zato na šibkih področjih.gospodarnosti (=ekonomičnosti) -> opredeljen s stroški ali izvedenko iz njih (odhodki) . kje ste slabi.organizacijski (informacijski sistem. na katerega se moramo opreti.5. poslovni sklad. Tu se pojavijo 3 načela (=merila = kazalniki): . Ni vsak zaposlenec enak drugemu (upoštevamo samo zaposlence. ki veliko ve. če ga bomo primerjali. Imamo probleme s tako izražanjem PU kot tudi zaposlencev.družbeni (stavka v prometu.donosnosti (=rentabilnosti) -> opredeljen z zneskom kapitala (naloženega) ali izvedenko iz njega (npr.5 NAČELA POSLOVANJA (str. 239) 13. Tisti. da izračunamo indeks).

4 DONOSNOST (str.. potem rečemo. 242) To je skupno ime za več kazalnikov. ampak skušamo doseči podatek. ki jih moramo tako ali tako prikazati v izkazu poslovnega izida.5. 13. 13. Kako vemo ali je dobra ali slaba? Ni splošnega pravila.75 . Če smo se dovolj približali temu podatku. 244) Analiziranje sredstev in njihovih virov je v bistvu analiza bilance stanja. saj sta to postavki.6 ANALIZIRANJE SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV SREDSTEV (str. 244) 13.vsak 20-ti. vendar je v imenovalcu vedno bodisi kapital bodisi povprečno uporabljena poslovna sredstva.6. 241) * Katera sta dva kazalnika gospodarnosti (to zelo rad vpraša. kaj damo v števec. Kosmata dobičkonosnost – dobičkonosnost kapitala: dobiček / lastni kapital 13.13. 245) Obratna sredstva / poslovna sredstva Dobimo neko številko. se spreminja ime tega kazalnika. 245) *Koga? Zaposlencev! . ki ga ima najboljše podjetje v panogi.3 GOSPODARNOST (str. 243) Glavna sprememba v prikazovanju kazalnikov je. Tudi ta kazalnik ni enostavno izračunati pri večjem številu različnih PU. Prevladujoč kazalnik gospodarnosti: prihodki / odhodki Prednost tega kazalnika je. da je tudi naša sestava približno prava.5.6.3 KAZALNIKI OPREMLJENOSTI S SREDSTVI (str.1 ANALIZIRANJE BILANCE STANJA(str. dobi to vprašanje) * Kaj je to gospodarnost (=ekonomičnost)? Tehnično izražen je: količina poslovnih učinkov / stroški Tudi na kazalnik gospodarnosti vplivajo tehnični.6.5 SEZNAM KAZALNIKOV ZA PRIMERJAVO USPEŠNOSTI V RAZVITEM SVETU (str. organizacijski in družbeni dejavniki.2 KAZALNIK SESTAVE SREDSTEV (str. da je lahko izračunljiv. V odvisnosti od tega.. da so kazalniki bolj dolgoročno naravnani. 13. 13.5.

če je pa 0. več zaslužimo. kumulativa popravkov / nabavna vrednost Dobljen rezultat pomeni.7 KRATKOROČNA IN DOLGOROČNA PLAČILNA SPODOBNOST (str. 13.. je razlika.9 pa relativno stara osnovna sredstva.. 13.i.7 POVEZOVANJE KAZALNIKOV PRI ANALIZI POSLOVANJA (str. 248) likvidnost = kratkoročna plačilna sposobnost (za obdobje krajše od enega leta) solventnost = dolgoročna plačilna sposobnost (za obdobje daljše od enega leta) * Kazalnik likvidnosti: razpoložljiva denarna sredstva / zapadle obveznosti Najboljše razmerje je 1 oz. *Računska str.) Osnovna sredstva se obračajo v obdobju daljšem od enega leta.76 .5 KAZALNIKI IZRABE ZMOGLJIVOSTI OSNOVNIH SREDSTEV (str.6. Obratna sredstva se obračajo v obdobju krajšem od enega leta.246 13.1 relativno nova. S povezovanjem kazalnikov dobimo bolj poglobljen pregled nad poslovanjem. 251) Kazalnike lahko opazujemo ločeno ali pa jih povezujemo v t. 245) Ni vseeno ali imamo stara ali nova osnovna sredstva. 13. Če imamo zelo stara..6. potem so ravno na tem.6. malenkost čez 1. . 246) Imamo 3 vrste.6 OBRAČANJE SREDSTEV (str. (Če v enem letu zaslužimo milijon ali dvakrat na leto.Npr.6. sistem medsebojno povezanih kazalnikov.0. 247) Hitrost obračanja je izjemnega pomena!!! Hitreje kot se sredstvo obrne. dva vrednostno izražena kazalnika opremljenosti s sredstvi: Poslovna sredstva / število zaposlencev Osnovna sredstva / število zaposlencev 13. da bodo izdihnila.4 ODPISANOST (=POPRAVEK VREDNOSTI) OSNOVNIH SREDSTEV (str.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful