Univerza v Ljubljani

Fakulteta za računalništvo in informatiko Tržaška 25, Ljubljana

EKONOMIKA POSLOVANJA
SKRIPTA
2006 / 2007 (predavatelj prof. dr. Miran Mihelčič)

Goran Arh

Ljubljana, avgust 2007

Andrej Oblak
KAZALO
(predavatelj prof. dr. Miran Mihelčič)....................................................................................................................1

PRED-UVOD ZGODOVINA SKRIPTE: Mihelčič je po mojem mnenju najboljši predavatelj. Vendar pa prehitro govori, da bi lahko od predavanj odnesel solidne zapiske. To kar ti od predavanj ostane v glavi pa tudi pozabiš do izpita. Iz teh razlogov sem si dobodil avdio posnetke iz predavanj (iz leta 2005/2006). To mi je omogočilo dobesedni zapis predavanj. Vendar pa mi je to vzelo ogromno časa. Za zapis ene ure predavanj sem izgubil vsaj 3 ure časa. Nekje pri 55. strani sem zaradi prevelikih frustracij odnehal. Na srečo pa je bil kolega Andrej Oblak pripravljen nadaljevati moje delo. Aprila 2006 je tako izšla prva verzija te skripte: "Zapiski predavanj iz ekonomike poslovanja 2005-2006" (548 KB). To skripto sem naslednje šolsko leto še dopolnil na nekaj predavanjih. Popravil sem tudi nekatere slovnične in vsebinske napake ter dopolnil par manjkajočih stvari. Vsega skupaj je šlo v to skripto cca. 150 ur dela. Skripta je open source. Tako da če zaradi napake v skripti padeš na izpitu, namesto da greš trkati na moja vrata, raje sedi za računalnik in objavi update te skripte. Predvsem bi bila potrebna dopolnitev snovi celotnega 4. poglavja in začetka 5. poglavja, ki v tej skripti manjka (za ta dan nisem dobil avdio posnetkov). Ta manjkajoča snov se obravnava okoli datuma 11.11. OPOMBA AVGUST 2007: //ni iz predavanja ampak iz knjige izdaja 2005 Dodano poglavje 3.6 Poglavje 4.1 (ostalo 4.2 in 4.3 ne pride v poštev) Poglavje 5 (vse do vključno 5.2.3) PREDAVANJA Profesor inskripcije jemlje zelo resno, zato moraš priti na predavanja vsaj 4x. 2x za izbiro datuma vpisa inskripcije in 2x za dejanski vpis. Inskripcijo daje med odmorom, ki je med prvo in drugo uro predavanj. Brez inskripcije ne moreš opravljati izpita. Glede zamujanja na predavanja je Mihelčič skoraj tako strog kot Kodek. Običajno te samo napodi ven, včasih pa te predhodno še nadere. PRIPOROČEN NAČIN UČENJA EKONOMIKE POSLOVANJA: Knjigo se splača uporabljati za gledanje nekaterih računskih nalog, grafov (kateri grafi pridejo v poštev je označeno v tej skripti) in zaradi 16. poglavja. Za slednje lahko odgovore na vprašanja najdeš na: http://www.e-student.si/FRI:VSP:EP:Izpitna_vpra%C5%A1anja -2-

Ostalo se bolj ko ne da preštudirati iz te skripte, rešenih računskih nalog, starih pisnih izpitov in starih ustnih izpitov. Za slednje pride predvsem v poštev 100 ustnih vprašanj z odgovori: http://www.fri-info.net/forum/viewtopic.php?p=105407#105407 Ta skripta vsekakor pride prav na predavanjih. Profesor namreč skoraj dobesedno isto predava kot je napisano v tej skripti. PISNI IZPIT: Na pisnem izpitu je samo 1/2 do 2/3 vprašanj, ki so se že kdaj preje pojavila. Ostala vprašanja so nova. Zato je priporočljivo imeti tudi nekaj splošnega znanja o ekonomiki poslovanja (znati samo odgovore na vprašanja, ki so se pojavila na starih pisnih izpitih zna biti premalo) Na izpitu je vedno 12 nalog: 3 do 5 za odgovoriti (Razlika med maržo in rabatom) 2 do 3 za našteti (Naštej 4 od 5 metod analize, ki jih uporablja analitik) 1 do 3 računske (Izračunaj letni strošek amortizacije za delovno sredstvo v 3. letu delovanja…) 2 do 4 za obkrožiti (Terjatve do kupcev in gotovina so: a) osnovna sredstva, b) finančna sredstva, c) obratna sredstva d) rezervna sredstva (obkrožiš pač C odgovor)) Pred izpitom profesor najprej 10 minut določa sedežni red, pri čemer vsakega študenta posebej posede. Nato 10 minut na tablo kreira razpored ustnih izpitov. Potem pa še 10 minut razlaga pravila igre (kalkulator si lahko sposodiš samo od študenta pred tabo ali študenta za tabo, pisati je treba z dobrim kulijem…). Izpit se piše 60 minut vendar ga brez problema rešiš v 30 minutah. Časa za reševanje je torej več kot dovolj. Mihelčič da cca. 5 različnih testov, tako da prepisovanje od kolegov ni mogoče. Za pozitivno moraš pisati vsaj 43% (visokošolci 38%). Splača se pisati čim več, ker z več točkami iz pisnega izpita lažje narediš ustni izpit. Izpit se da opravljati samo 6x ker Mihelčič ne vrača prijavnic kot to delajo drugi (ARS se baje da pri Kodeku opravljati tudi po 8x ker ti v primeru da šestič padeš vrne prijavnico). Če tudi šestič ne izdelaš Ekonomike Poslovanja, potem ne padeš samo izpita ampak cel faks. Jaz sem že za 2 primera slišal, ki se jima je to zgodilo. (možno tudi, da je vse samo mit in to sploh ni res) USTNI IZPIT Ustni izpit je ponavadi en dan za pisnim izpitom. Razpored ustnih izpitov napiše profesor na tablo pred začetkom pisnega izpita. Ustni izpiti potekajo v njegovem kabinetu (medetaža 3). Rezultat pisnega izpita zveš šele ko prideš na ustni izpit. Notri so vedno po 3 skupaj. Sprašuje samo enega naenkrat. Druga dva tačas gledata svoj izpit. Enega študenta sprašuje 5-10 minut. V zvezi s pisnim izpitom te nikoli nič ne vpraša. Pred odgovarjanjem na vprašanje imaš 30 sekund časa za premislek. Večina tistih, ki pade na ustnem izpitu padejo zaradi neznanja (ne znajo niti tistih 100 ustnih vprašanj z odgovori). Le redki padejo zaradi nesreče (lahko dobiš tudi vprašanje, ki ni med 100 ustnimi vprašanji z odgovorit (standardnih vprašanj je več kot 100)). Za razliko od pisnega izpita, se na ustnem izpitu pojavljajo samo standardna vprašanja. Ustni izpit je zato lažje narediti. V podrobnosti se nikoli ne spušča. Če odgovoriš na vprašanje ti ne bo postavljal podvprašanj v zvezi s tem vprašanjem. Primer: pisal sem 60% dobil 7 (več kot za eno oceno sploh ne moreš dvigniti ocene iz pisnega izpita) (v indeks vpiše samo eno oceno)

Pogoji za ustanovitev pravne osebe, povej 2 (dobil 2 točki) - pravna oseba je ločena od osebkov, ki jo sestavljajo - premoženje pravne osebe je ločeno od premoženja osebkov, ki jo sestavljajo 4 vrste sredstev (dobil 2 točki) -3-

ki preučuje gospodarske pojave v okviru združbe. obsegajo zavode. To so fakultete.5 točke. Če za prva dva vprašanja znaš 100% ti tretjega vprašanja včasih sploh ne postavi (za tretje vprašanje ti da avtomatsko 2 točki). Bolj kot je združba formalna. vojska.5 točk. zavodi… Zavodi = združbe. Primer 1: če pišeš 47% dobiš od tega 4. Preučuje gospodarske pojave. posameznike itd.5 točke. 4 temeljni gospodarski pojavi so: -4- . 3) gospodarstvo = ekonomija Ekonomika poslovanja združbe = Je znanost. Če za prvo vprašanje znaš 0% ti drugih dveh vprašanj sploh ne postavi ampak direktno padeš. podjetja. = stran v knjigi "Ekonomika poslovanja za inženirje 2003" kjer se nahaja dotična snov // = komentar avtorja --. ki je pravno-ekonomsko razmejena od okolja in poizkuša uresničiti določene cilje. Združba = skupina več ljudi (dva ali več) Ljudje se vključujejo v združbe zato. Ob vključitvi morajo sprejeti omejitve v svojem delovanju (sploh če je združba trajnejša in bolj formalna). pri čemer moraš na ustnem izpitu dobiti vsaj 1 točko.7. ki so preverjeno aktualne za pisni in/ali ustni izpit str. 3) 1.osnovna . OZNAKE V KNJIGI: PU = Poslovni Učinki * = pomembne stvari. Neformalna združba: študenti ob kavi.finančna To kar je napisano pod odgovori je dobesedno to kar sem rekel (nič več in nič manj (več alinej kot jih zahteva sploh ne moreš povedati.rezervna . Nikoli se ne zgodi.2005 prva ura --1 UVOD (str. družina… Formalna združba: policija.1 EKONOMIKA POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. da bi te potem ko mu poveš recimo 4 vrste sredstev v zvezi s tem vprašanjem vprašal še kaj so finančna sredstva. bolnišnice… Poslovni sistemi = zaokrožena celota. ker te prekine)). Če na vprašanje ne znaš odgovoriti ti profesor da namig. Vsak namig stane 0. pri njenih stikih z drugimi združbami ter poslovnimi sistemi in pri njenem vključevanju v celoto dejavnosti v družbi oziroma državi (ali celo širše (v evropski uniji)).obratna . študenti ob taroku.. ki delujejo na področju nepridobitnih (= družbenih) dejavnosti. bolj so omejitve trdne in bolj se dajo pravno izterjati. Dobiš 3 vprašanja. da bi lažje dosegli svoje cilje (v združbi lahko skrijemo svoje slabosti in izpostavimo svoje prednosti). Primer 2: Če pišeš 68% dobiš 7 točk (presežek tega ti na ustnem izpitu nič ne pomaga ker moraš na ustnem izpitu zbrati vsaj 1 točko tudi če že imaš 8 točk od pisnega izpita) Vsako vprašanje na ustnem izpitu je vredno 2 točki. Za pozitivno oceno moraš zbrati vsaj 8 točk. Od pisnega izpita dobiš desetino dobljenih procentov zaokroženo na 0.10.

) Na ravni kupoprodaje se poslovni učinki imenujejo blago.na področju trgovine Združbe si prizadevajo biti učinkovite in uspešne. koristna (kupovanje računalnika)). Blago je torej izdelek. ko dosežemo cilj.proizvodnja (v to je vključeno tudi opravljanje storitev (na primer: predavanje. * Učinkovitost = delati stvari na pravi (=najboljši) način.delitev (znotraj združbe bi to bilo: kdo dobi koliko plače) . ki je predmet kupoprodaje. Poslovanje = ustvarjanje in prodajanje določenih poslovnih učinkov. Posel = vsaka dejavnost in dejanja. premog) . nafta. Uspešni smo takrat.na področju opravljanja storitev . prodajanje…)) . druga ura ---5in . pri katerih nekdo poizkuša dobiti neko korist. (Je proizvajanje in prodajanje proizvodov.storitve (storitev ne moremo prijeti (predavanje. Je notranja značilnost sistema.10. * Uspešnost = delati prave stvari na pravi način. svinčniki…) \pridelki – plod kmetijstva (sadje. Znanja iz področja ekonomike morajo imeti tisti. To delimo na dve področji: . sem še zmeraj neučinkovit). Ti gospodarski pojavi se pojavljajo znotraj združbe v stiku združbe z drugimi poslovnimi sistemi ali v stiku združbe z celotnim spletom neke države. posredovanje in prodaja storitev. Je splet učinkovitosti in prilagodljivosti. obrt. Dober posel je tisti.poraba (nekoristna (fiksanje). ki nam ga postavijo drugi (če sem samo sam nad sabo navdušen in drugi niso. v kateri so ljudje uspešni in učinkoviti. meso) \drugi proizvodi (drevesa. vendar. ki uporabljajo funkcije upravljanja (=governance) ravnateljevanja (=manegement). --.. Poslovanje poteka v treh glavnih tipih dejavnosti: . je tak človek neuspešen.na področju proizvodnje . Če je človek sposoben delati dvojne salte je zelo učinkovit. striženje)) Pri porodnišnici so poslovni učinki dojenčki. Je nabava in prodaja blaga. mleko.7. avtomobili. če so v družbi uspešni ljudje neučinkoviti (igrajo umazano igro). Dolgoročno je zelo narobe. gradbeništvo (hiše. Dobra družba je tista. Je upravljanje.proizvodi (proizvod lahko primemo) \izdelki – to kar naredi industrija.menjava (ena združba dobavlja surovine od druge) . pnevmatike. če mu nihče za to ne plača. To so recimo podjetniki in lastniki. pri katerem iz njega dobiš več kot si vanj vložil (pri podjetjih se to imenuje dobiček). Je zunanja značilnost sistema. Poslovni učinki = tisto kar ustvarjamo. zelenjava.

ki je poslovno opredeljena ter pravno in ekonomsko razmejena od okolja in teži k uresničevanju poslovnih ciljev. tistih ki delajo v podjetju in tistih. To delajo tisti. Delati moramo torej take stvari.2 POSLOVNOSISTEMSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. uvoz.dinamičen sistem (sistem se mora stalno prilagajati) .nedoločen sistem (nikoli nimamo vseh informacij (o samem sebi. ki naj bi usklajeno delovali v uresničevanju skupnega cilja poslovni sistem = zgradba teh sestavin. ampak zato. ohranjali svoje delovanje. je usmeritev današnjih poslovnih sistemov "Razvojno-tržna". ki sestavljajo sistem…).. ki imajo funkcijo ravnateljevanja. o ljudeh.Dejavnosti: . V Jugoslaviji je bilo povpraševanje večje od ponudbe. 4) družbeno-gospodarski vidik – kako se združba umešča v svoje okolje in kakšno je to okolje poslovno-sistemski vidik – opazujemo združbo kot poslovni sistem sistem = zgradba medsebojno povezanih sestavin.sestavljena iz bioloških (ljudje) in tehničnih podsistemov (računalniki. danes pa je obratno. izvoz. po katerih je povpraševanje (to se s časom spreminja. v kateri bi se počutili neprijetno – združba mora zadovoljevati naše predstave o ugodnosti našega življenja) -sistem ciljev (v združbo se vključujemo zato. se ne bomo vključili v združbo. Če je združba formalna (recimo podjetje). da sistem sploh lahko deluje). da bi lažje dosegli cilje. ki bodo uporabljali poslovne učinke tega poslovnega sistema).. gre verjetno za barabijo). . da zadovoljimo naše potrebe (razlog za ustanovitev sistema) in potrebe drugih (pogoj. da bodo posamezniki lahko skrili svoje slabosti in izpostavili svoje prednosti. Projekt: za razliko od poslovnega sistema ima poleg začetka za cilj tudi svoj konec. ki vplivajo na delovanje sistema) . gibanje vrednosti denarne valute. dolgoročno: povečevanje svojega bogastva).sistem porazdeljenih dejavnosti (če hočemo doseči. V sistemu bomo lahko zadovoljevali svoje potrebe.gospodarske = pridobitvene . surovine). industrija) banking industry = bančna panoga (ožji pojem kot dejavnost) industrija = predelovalna dejavnost (obrt. gradbeništvo…) mikroekonomika – gospodarski pojavi znotraj združbe 1. -6- . .družbene = nepridobitvene makroekonomika – gospodarski pojavi v okviru celotne države. moramo dejavnosti pravilno porazdeliti. ima zelo jasen cilj (kratkoročno: doseganje dobička. zaradi česar moramo biti prilagodljivi). inflacija mezoekonomika – gospodarski pojavi v okviru neke dejavnosti (turizem. Poslovni sistemi niso ustanovljeni samo za en posel (če so. imamo izmenjave z okoljem (iz njega dobivamo novo zaposlene. bančništvo. Združba kot poslovni sistem je: . če bomo pri tem zadovoljevali potrebe drugih (oskrbnikov podjetja. evropske zveze. stroji…) . Zaradi tega pravila.psihosociološki sistem (ker nismo mazohisti.) Poslovni sistem vzpostavljamo zato. Tu se ukvarjamo s problemi kot je: stopnja brezposelnosti. Lahko pa poteka znotraj poslovnega sistema.odprt sistem (združba je del okolja. da bi se trajno razvijali.

Pri tem družbeno-ekonomskem sistemu so načela kapitalistična. Ta del okolja je pod velikim vplivom izbranega družbeno-ekonomskega sistema (pri nas je prišlo do spremembe družbeno-ekonomskega sistema pred 15 leti. Do kapitalizma je prišlo. Ohrani se tisti sistem. Z ponudbo lahko v ljudeh vzbudimo potrebo in s tem povpraševanje (če prvi ponudimo nek poslovni učinek).). 1965 je bila Z. Privoščijo si ga lahko le najbogatejše države (Norveška. Ker ta družbeno-ekonomski sistem ni mogel preživeti bitke s kapitalizmom. Avstralija. ker nismo dovolj bogati. Da bi povečali svoje bogastvo. če rešimo nek problem. ker se je zaradi marčevske revolucije meščanstvo povzdignilo v vodilni razred (1848). ker ne izkorišča žensk. iz slednjega pa poizkušamo dobiti poslovne učinke (=izložke =output). Takrat je bil napisan tudi komunistični manifest = teoretične osnove komunistične družbe. povečati poslovne učinke. Nemčija država blaginje. Muslimanski sistem na primer ne bo nikoli najboljši. ki poganjajo tehnologijo. so pri nas leta 1988 začeli uvajati družbo enakopravnih vrst lastnine. V poslovnem sistemu smo priča toku vložkov (=prvin =input) v poslovni proces. Pri tem poizkušamo biti smotrni (bolj smotrno je narediti 10 litrov kompota iz 10 kg jabolk. Kanada. kar dobimo in tem. tehnologija = družbena zaloga znanja proizvajalnih ali ustvarjalnih veščin. je prišlo do poskusa samoupravnega socializma. kar damo Poslovni izid je lahko dobiček (smotrni) ali izguba (če nismo smotrni) 1. Ker je Tito hotel biti samostojen.. ampak tudi zaposleni) Ekonomika v naše inženirsko (=tehnično) znanje dodaja vrednostno komponento (ni namreč smotrno. tehnika = delovna sredstva (=oprema). veliko državno bogastvo pa zagotavlja dobro življenjsko raven vsem državljanom. Nismo v socialnem kapitalizmu. ki se je sčasoma razvila v obliko kapitalizma. zdaj pa smo v malo čudni obliki kapitalizma. Po določenih reformah je nastal državni socializem (1925). Za razvijanje poslovnega sistema rabimo podatke o novo nastajajočih tehnologijah. -7- . je dobro za ZDA). zato so delavcem naraščale pravice (prej ni bilo dopustov). Preje smo bili v samoupravnem socializmu. kot bomo dobili za poslovni učinek). za njih rabimo določen denar (=sredstva)) poslovni izid = razlika med tem. moramo postaviti določene cilje (zmanjšati število zaposlenih.. kot ga imamo danes. 5) Vsak poslovni sistem je del okolja. 1929 je prišlo do velike svetovne krize. kot pa samo 1 liter kompota iz 10 kg jabolk). Po drugi svetovni vojni smo preizkušali sovjetski model.V poslovnih sistemih iščemo informacije o: povpraševanju na trgih in potrebah prebivalstva. 1848 je v Sovjetski zvezi nastal komunizem. Švedska. ki naj bi jih dosegli v določenem obdobju. da bo tak sistem kot je bil v Sovjetski zvezi prišel tudi k njim. na koncu pa ugotovimo da so nas prvine stale več. 1925 se je kapitalizem v Ameriki uveljavil kot svobodno podjetništvo (kar je dobro za podjetje. vložki = prvine poslovnega procesa (ne samo surovine. Vsak poslovni sistem ima namen. ki je najboljši. Čisto vsak družbeno-ekonomski sistem ima 4 prvine sestave in 2 funkcijska mehanizma.3 DRUŽBENOGOSPODARSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. Danes postaja ideal socialni kapitalizem. moramo pri poslovanju izpolnjevati tudi svoje obveznosti (surovin se ne sme krasti. Konvergenčna teorija približevanja: Od 1935 naprej so se kapitalisti v zahodno evropskih državah bali. Nova Zelandija). cilji = določena količinska in kakovostna stanja. Ker smo del razvite družbe.

politični razvoj (zastopanost določenih strank v parlamentu in državnem zboru) . mora računati. nam pove sistem (zasebna. v katerem se njihov poslovni sistem nahaja. ki dela proizvode. Kakšne oblike lastnine so dovoljene. --. danes pa težijo k dobičku (več kot delaš.tehnološki razvoj (združba mora spremljati novosti na področju tehnologije zato.ekonomski razvoj (ali se država odloča za pospešen gospodarski razvoj ne ozirajoč se na število brezposelnih) . zadruga (sistem določa ali so sindikati dovoljeni ali ne)) *Funkcijska mehanizma: . državna. prva ura --Ravnatelji (=nosilci poslovnih odločitev) morajo poznati okolje. kako medsebojno vstopamo v stike = kako enote vstopajo v medsebojna razmerja (ali preko trga (flirti.družbeni razvoj (ali država zagotavlja izobrazbo širšemu sloju prebivalstva. osebno delo.4 RAZMERJE MED TEORIJO IN PRAKSO (str.tip delovnega procesa = tip procesa ustvarjanja delovnih učinkov (lahko je industrijska ali pa informacijska družba ali delamo z plugom ali pa z roboti…) . podjetje. ki je na oblasti ali mešano) . privlačnost.10. Praksa pa naj bi uporabljala najboljšo teorijo. zadružna…). več imaš))) Naš sistem smo morali spremeniti.) .okoljski vidik (odnos družbe do varstva okolja) Primer: Podjetje. 9) Teorija črpa iz najboljših praktičnih izkušenj. -8- . čas…) ali pa vnaprej naredimo načrt = plan (v Indiji starši že vnaprej načrtujejo poroko))) . Pri doseganju ciljev mora združba analizirati možnosti in tveganja v okolju. ker prej nismo bili dovolj učinkoviti (v primerjavi z zahodnimi državami). blagovna proizvodnja. zmenki.organizacijske oblike (naturalna proizvodnja. Analiza mora potekati na štirih poljih: .pravni vidik (kateri novi pravni predpisi se sprejemajo (ob vstopu v evropsko zvezo smo doživeli uveljavitev zakonodaje evropske zveze) .14. Ta sprememba je povečala učinkovitost in zmanjšala socialno varnost. To delajo s pomočjo PEST analize.*Strukturne prvine = prvine sestave: . mešana. zavod. s katerimi onesnažuje okolje. organizacije družbenega dela (te so bile v samoupravnem socializmu) skupinsko delo.motivacijski vzvod (k čemu morajo težiti glavne enote ustvarjanja dobrin (od 1975 do 1990 so pri nas te enote težile k dohodku (plača je bila vnaprej določena). možnosti za onesnaževanje okolja bistveno manjše. 1. da se lahko prilagaja okolju) K tem štirim bi lahko dodali še dva vidika: . da bodo v primeru prihoda zelene stranke v vlado. Če delamo po novih poteh. ali država zagotavlja zdravstvo samo preko plačevanja) . je to zelo riskantno.lastniške oblike (v čigavih rokah so proizvajalna sredstva. denar. družbena.upravljalska oblika (ali se upravlja na temelju kapitala. S tem pa bo ogrožen dosedanji način gospodarjenja poslovnih učinkov tega podjetja. dela tistega.ekonomsko koordinacijski mehanizem (določa način. Mi nimamo več družbene lastnine.

naravne (tiste. s katerimi zadovoljujemo te potrebe. če so drugi ljudje izobraženi in zdravi. prebivališču.osebne (potrebe.Inženirji povejo. Pravniki povejo. Obseg pojma "eksistenčne potrebe" se s časom spreminja (z zgodovinskim razvojem narašča). vojsko. 5) Študij ekonomike je vezan na razumevanje potreb. šolanja. ekonomskim zakonitostim in pravnim predpisom. še bolj pa za družbo. po boljši opremi. V javni porabi so tudi še sredstva. Vsi pridobimo na tem. vodi. katere stvari je možno narediti. neogroženosti…) – do srednje šole je to zajamčeno vsakomur. DOBRINE. zdravstvo. ko na nas prisotnost drugih ne vpliva (če bi skupaj z nami predavanja poslušalo še dodatnih par ljudi. POTREBE. s tem da je to širši pojem kot proračunska poraba (proračunska poraba je recimo 65% celotne (= javne) porabe. Prva delitev: . ne bi bil noben posameznik oškodovan)) . občine. zato nas sosed ne ogroža)) . kar bi radi imeli Potrebe se zadovoljujejo z dobrinami. ki so na razpolago brez. gobe v gozdu)) -9- . angleščine…) . ki ustreza tehničnim (=inženirskim) znanjem. za koga bodo določene potrebe zadovoljene. smo izpostavljeni smrti. vojske. ker ga z lahkoto zadovolji. ki so namenjena pokojninam. lahko opazujemo iz več smeri (=zornih kotov). tv program (tudi če cela družina hkrati gleda tv))) . Potrebe so različnih vrst: . Ekonomisti povejo. Splošne potrebe zadovoljujejo predstavniki države.potratne potrebe (potrebe po ogledu določenih prireditev. da bi ljudem bilo treba kaj narediti (lepo vreme. izobraženost (na področju računalništva. kar imamo in tem. Govorimo o življenjskem minimumu) . davčni inšpektorji (zaradi njih sosed ne mora obogateti na lahek način. O njih govorimo takrat.splošne (potrebe po varnosti (pravica do stanovanja. kako… Nekateri pa svojih potreb sploh ne bodo morali zadovoljiti. Če vsi dobro sodelujejo.skupne (vsi pridobimo na tem. policijo… Skupna poraba = to kar porabimo za šolstvo. ki so na razpolago. katere stvari so pravno dovoljene. To so potrebe po boljših pogojih za delo. obleke. ki jih zadovoljujemo kot posamezniki (hrana.5 ČLOVEK.poslovne =razvojne (pomembno za posameznika. V našem svetu to ni tako. otroške vrtce… Kolektivna poraba = združuje zgornji dve porabi Javna poraba = združuje zgornji dve. katere odločitve se izplačajo. zdravstvu… Iste dobrine. če bi bile potrebe manjše od obsega in raznovrstnosti dobrin. potem je poslovni sistem učinkovit. druge pa kot pripadniki družbene skupnosti (družbene potrebe) Imamo 4 vrste potreb: .eksistenčne = nujne (potreba po hrani. Če te potrebe niso zadovoljene. Predstavniki vseh treh znanosti morajo najti skupno polje. 1. potreba = občutek določenega pomanjkanja = razkorak med tem. DELO (str. Potrebno je namreč sprejemati odločitve. Ekonomika sploh ne bi bila potrebna. Skromen narod je za vlado pravi blagoslov. Dobrine so redkejše kot potrebe. policije. po bolj izobraženih sodelavcih) Porabe: Splošna poraba = to kar porabimo za državne organe.kulturne potrebe (pismenost. če se zgradi cesto do morja. občinske organe. po lastnini določene obleke ali prebivališča) Nekatere potrebe zadovoljujemo kot posamezniki (osebne potrebe). kdaj.

S tem. ko se večajo potrebe.stvarne (tiste dobrine.enakopravno (dva odvetnika. ko se ljudje razvijajo kot družbena liga (ko se na trgu pojavijo boljši mobiteli. druga ura --Če bi samo delali brez sodelovanja. se veča tudi sposobnost človeštva. kot ga imamo). da postajamo bolj učinkoviti in s tem lažje zadovoljujemo potrebe.skozi proces tehnične delitve dela (uporaba strojev. ki jih ne moremo prijeti (predavanje. za katerih nastanek morajo ljudje vložiti določeno energijo (=napor). Naša sposobnost zadovoljevanja potreb narašča skozi 2 procesa: . pohištvo..10. Za zadovoljevanje potreb v blagovnem gospodarstvu moramo v večini primerov imeti denar. Drugi način je dobivanje nepovratne pomoči (=prosjačenje) – s tem zgubiš sposobnost samoupravljanja (izgubiš pravico določanja svojega načina življenja). da nam predstavi določeno televizijsko oddajo – ta pa nas zadovolji direktno)) Potrebe in dobrine se medsebojno pogojujejo. 11) Naše potrebe naraščajo s tem.10 .take. . Problem pri zadovoljevanju potreb je med drugim tudi to. si tudi mi želimo kupiti boljšega. da delamo.neenakopravno (če vstopimo v sodelovanje brez lastnih proizvajalnih sredstev (recimo kot najemni delavci v neko podjetje)) Dobrine nastajajo v sklopu.6 GOSPODARSTVO KOT OBLIKA SODELOVANJA LJUDI PRI USTVARJANJU IN MENJAVI DOBRIN ZA ZADOVOLJITEV POTREB (str. računalnikov…) Ta dva procesa pripomoreta k temu. da so proizvodnji tvorci. ki nič ne dela.14. Lahko pa je tudi obratno (demo igrice ustvarijo potrebo po igranju).zavezujoče (sužnji na galeji) Pri teh oblikah sodelovanja imamo dva možna načina sodelovanja: . ki jih lahko primemo (gobe. Oblike sodelovanja so: . ki zadovoljujejo potrebe neposredno (kruh) . Načeloma nastanejo potrebe pred dobrinami (najprej smo lačni. zato se v teku svojega življenja specializiramo) . računalnik) Druga delitev: .skozi proces družbene delitve dela (sami vseh svojih potreb nismo sposobni zadovoljiti.gospodarske (tiste. Do tega denarja naj bi se dokopali z delom.take. To so na primer dobrine kot je avto. avtomobili…)) .ohlapne (skupinska izdelava seminarske (tistemu. Tretji način pa je. se nič kaj hudega ne zgodi)) . ki se združita v skupno odvetniško pisarno) . --. televizijska oddaja…)) Tretja delitev: . s katerimi naredimo določene dobrine (in potem tudi same dobrine) zelo neenakomerno razporejeni med ljudmi. ki zadovoljujejo potrebe posredno (krožnik. potem ne bi bilo velikih učinkov.nematerialne (tiste dobrine. TV (služi samo temu. ki mu rečemo gospodarstvo. šele potem gremo jest dobrine). Dobrine se lahko pridobivajo z ropanjem (=plenjenjem). da te potrebe zadovoljuje. 1.

kmet) – osebno delo Splet družbenih stikov. kapital v družbi delovnih sredstev. Z razvojem družbe zato v ospredje prihaja blagovno gospodarstvo. so morali dobrine ustvariti sami). Gospodarstvo se je začelo kot naturalno gospodarstvo (tisti.ugoden .manj učinkovit . * Gospodarjenje = prizadevanje ljudi.upravljalske oblike (na temelju kapitala ali dela) . da s čim manjšo porabo proizvajalnih tvorcev (na ravni makroekonomike so to: delo.neugoden Naloga države je. blagovna proizvodnja) Splet družbenih stikov pomeni tri od štirih prvin sestave (lastninske obleke. S tem je namreč dobrin več in potrebe prebivalstva je lažje zadovoljiti.11 . Potreba po odpravljanju ovir nastaja z opuščanjem naturalnega gospodarstva in uveljavljanjem blagovnega gospodarstva. v katere se združujemo pri delu so: . različne valute) zato.bolj učinkovit Na to kako učinkovit bo splet družbenih stikov vplivajo 4 prvine sestave: . da bo čim večji del prebivalstva vključen v ustvarjanje dobrin. V družini gospodarimo in ne poslujemo. delo je samo način za pridobitev teh).organizacijske oblike (naturalna proizvodnja. ki jih medsebojno ustvarimo.vrsta delovnega procesa (indstrijska. Zgodovinsko gledano se je človeštvo trudilo zmanjševati naravne ovire (reka). Oblike.družbene (pri ustvarjanju dobrin stopimo v stik z drugimi) – združeno delo . z namenom zadovoljevanja naših potreb po dobrinah je lahko: . drugi pa zelo slabo). informacijska družba) . ki so hoteli zadovoljiti svoje potrebe. 13) Dober gospodar (=tisti. . da izoblikuje tak splet družbenih stikov.7 GOSPODARJENJE IN BLAGOVNO – DENARNO GOSPODARSTVO (str. da bi lažje prišlo do želenih dobrin (=človeštvo je gospodarilo). Z zgodovinskim razvojem so ljudje postali bolj učinkoviti. Do sredstev za zadovoljevanje potreb prihajamo z delom (dejansko z denarnimi sredstvi. Iz razmerja med tem kar dobimo (=output=izložki=učinki) in tem kar vložimo (=input=vložki) izvira temeljni izvor ekonomike poslovanja. kjer se ljudje povezujejo preko trgov.lastninske oblike (zasebna. ki dobro gospodari) iz malega naredi veliko.gospodarstvo = ustvarjanje in menjava dobrin V današnji družbi menjava poteka kot kupoprodaja (eno dobrino prodamo za denar in s tem denarjem kupimo drugo dobrino). upravljalske oblike. družbena = državna. organizacija) pridemo do določenega obsega dobrin.zasebne (samostojni odvetnik. 1. a kljub vsemu prihaja do neenakopravnosti – velikokrat v menjavi eden odnese zelo dobro. organizacijske oblike) in je lahko: . Trg je še najmanj slaba oblika ekonomskih stikov med ljudmi (je najbolj poštena. zadružna…) . zemlja. tehnične ovire (premalo zmogljivi procesorji) in družbene ovire (različni jeziki brez prevajalcev. Pri združbah pa pri poslovanju tudi gospodarimo. vendar vse več dobrin niso sposobni pridelati sami.

ki so usmerjene samo v porabo (taka so na primer gospodinjstva). če se to da). NOVOUSTVARJENA VREDNOST IN KOSMATI DOMAČI PROIZVOD TER NJEGOVO UGOTAVJANJE (str. Kadar dobro gospodarimo to ne koristi samo ekonomski enoti. da bodo izgubili svojo zaposlitev). ko smo bili v Jugoslaviji vendar pa ti. slabo vplivajo na razpoloženje ljudi. 15) Vlada mora zagotavljati. Pravična razdelitev dohodka: problem je razdeliti dohodek tako. ker so za to specializirane druge države. ki so zaposleni proizvedejo 30% več stvari. zaradi davkov…). mora izvoziti za 5 milijard dobrin (te bi bile na tujem trgu vredne samo 2 milijardi). 1. da na delovnem mestu ustvariš 2x več dodane vrednosti. ampak to koristi tudi državi in vsem. da se skupnost ljudi razvija (predvsem v uspešnosti gospodarstva (slovenska gospodarska rast v primerjavi z prejšnjim letom znaša 4. ki jih želimo (npr. ki so za gojenje banan bolj primerne). kot nekdo drug. dejansko pa temu ni tako. Bolj kot se gospodarstvo širi v trgovanje. Ljudje si vse. Trdnost cen: huda nihanja (zlasti. mora najprej nekaj ponuditi (da dobi denar.8 EKONOMSKI CILJI DRUŽBE. Lahko se zgodi. zaradi političnega sistema. . ki so povezani kot posamezniki z opazovano enoto. kar dajo na trg). dodana vrednost = razlika med ceno. Ni nobenega uvoza in izvoza. ko delamo prave stvari na pravi način. Zato država poizkuša čimveč ljudi zaposliti (čimbolj učinkovito. Danes je sicer zaposlenih 30% manj kot jih je bilo. da bodo najbolj sposobni zadovoljni in najbolj neusposobljeni ne bodo "umrli od lakote". Problem polne zaposlenosti: če je veliko ljudi na cesti. Naše potrebe namreč naraščajo.2). tem bolj se lahko ljudje specializirajo (Slovenija ne proizvaja banan.Kdor hoče priti do dobrine na zakonit način (in ne s plenjenjem). Svojim državljanom mora zagotoviti rast in razvoj. če nastopajo pri najpomembnejših dobrinah). Zagotavljanje ekonomske varnosti: Ali boš lahko še neko obdobje dobival denar. za katero dobrino prodaš in ceno vložkov (=vrednost dela) * dohodek = tržno pridobljena dodana vrednost (Primer države Jan Mar: 50 milijonov ljudi ima 1000 dolarjev dodane vrednosti. Ekonomska uspešnost: ekonomsko uspešni smo takrat. Poenostavljeno je torej dodana vrednost isto kot dohodek. zaradi subvencij. Več ali manj lahko ustanavljamo podjetja. Ekonomska svoboda: blago se lahko v Evropi prosto giba preko državnih mej.12 . kar ustvarijo tudi izmenjajo znotraj države (pokupijo vse. Potem bi bil dohodek države samo še 47 milijard dolarjev)). če izgubiš službo? Poseganje ustrezne tehnološke učinkovitosti: pri nas je premalo inženirjev. to povzroča družbeni nemir. Če hoče država uvoziti za 2 milijardi dobrin.: podjetje za proizvodnjo marihuane ne smemo ustanoviti). Izoblikujejo pa se tudi enote. pa imaš nižji dohodek kot on (ti dve kategoriji se razlikujeta zaradi slabosti v menjalnem mehanizmu. ki jo opazujemo (recimo podjetje). ker so zaposleni bolj učinkovito (ker se bolj bojijo. zaradi podpor. s katerim lahko kupi dobrino). Pri tem se v splošnem izoblikujejo gospodarske enote (=ljudje). Dohodek države je potem 50 milijard dolarjev.

bolje lahko zadovoljujemo potrebe prebivalstva. Dohodkovna metoda – vprašamo se. prva ura Cilj do leta 1990 je bil dohodek definiran kot cilj h kateremu morajo težiti organizacije združenega dela. ki oddajajo prostore. kosmati domači proizvod = če od kosmate vrednosti proizvodnje odštejemo vmesno porabo čisti domači proizvod = če od kosmatega domačega proizvoda odštejemo amortizacijo (= tisto kar je potrebno zbrati za obnovo uporabljenih delovnih sredstev (opreme. Večji kot imamo dohodek.osebna poraba (obleka. Izdatkovna metoda – vprašamo se. To so: . nakup avtomobilov v vladnem sektorju. kot kosmati domači proizvod. Po evropskem priporočilu naj bi ta kos znašal 40% (izvedeni dohodek). Del izvirnega dohodka je namenjen tistim. To pomeni. mutanti…) 3. vmesna poraba = to kar proizvajalci rabijo za proizvod. državna uprava) (=izvedeni dohodek). pijača…) . kdo je tisti.kosmati domači proizvod . lažje zadovoljimo potrebe prebivalstva. tisti. zgradb…)) * Za ugotavljanje kosmatega domačega proizvoda poznamo 3 metode. državni izgubi (če je država v določenem letu več uvozila kot izvozila) * kosmati domači proizvod – šteje se vse kar je izdelano na področju Slovenije. policijo. * kosmati nacionalni (=državni) proizvod = proizvod države – vse kar so izdelala podjetja v lasti Slovenskega kapitala (ne glede na to ali so v Sloveniji ali v tujini) Slovenija ima večji kosmati nacionalni proizvod. To pri nas uporabljamo. 21. Proizvodna metoda – vprašamo se koliko proizvedemo.kosmati nacionalni dohodek (=bruto nacionalni dohodek) kosmata vrednost proizvodnje (=bruto vrednost proizvodnje) = vsota vrednosti vseh pridelanih domačih izdelkov in storitev (tudi če so podjetja last tujcev). izvirni dohodek pa 60%. ki so bili prodani na območju Slovenije. pa tega ne morejo izdelati sami (frizer rabi škarje.5%)). da Slovenja več vlaga v tujini. ki dobi dohodke iz kosmatega domačega proizvoda (zaposleni. če od kosmate vrednosti proizvodnje odštejemo bruto vrednost proizvodnje večja kot je ta vrednost. tisti.13 . pek rabi moko…) dodana vrednost = dobimo jo. za katere stvari posamezniki porabljajo svoje prihodke. Dva najpomembnejša pojma (=kategorije) na ravni makroekonomike sta: . zdravstvo. 2.Če imamo materialistični pristop k ekonomskim pojmom. ki k njemu prispevajo in niso del gospodarstva (=nepridobitne dejavnosti =tržni sektor) (šolstvo. s katerimi pridemo do iste številke: 1. kot tujci vlagajo pri nas (ta razlika je sicer v Sloveniji zelo majhna (0. da se dohodek ustvarja samo v gospodarstvu (=izvirni dohodek). strojev. . Slovenci imamo 43%. lahko rečemo.10. ki dobivajo podporo (nezaposleni. samozaposleni (samostojni podjetniki).kosmate naložbe (poleg dela dobička vsebujejo še denar namenjen za vojsko.

14 . manjša je blaginja . manj težav bo to podjetje imelo) – ker bogati bogatijo.kupna moč (zlasti tistih kupcev. je pa politično tvegano. Zunanji tok je v bistvu fizikalni tok.več kot je uporabnikov interneta. so zaradi tega nezadovoljni). Na trgu blaga povprašujejo gospodinjstva (=državljani). Ugotavlja se po dohodkovni metodi iz vidika kapitala določene države (bruto nacionalni dohodek).razvojna politika (ta lahko gre v smer krepitve težke industrije (metalurgija…) ali lahke industrije (izdelovanje gospodinjskih potrebščin. revni pa so vedno bolj revni. Sistem delovanja celotnega gospodarstva je v veliki meri vezan na delovanje trga in obratno (podjetja morajo vedeti. Poslovni sistemi drug od drugega kupujejo proizvajalna sredstva. večja je blaginja . ki onesnažujejo okolje računati. morajo podjetja. da se bodo njihovi pogoji poslabšali) lobiranje = ko velika podjetja skušajo prilagoditi zakonodajo države svojim potrebam Lobiranje načeloma ni prepovedano (ni kriminalno dejanje). Če pa je nekaterih stvari na trgu preveč. znanje. se te prodajajo po višji ceni (prebivalci. * Dejavniki.več kot je razvez na tisoč prebivalcev.1 OKOLJE DELOVANJA ZDRUŽB (str. ki se postavljajo za podjetja = Dejavniki širšega okolja: .ekološki vplivi (če se zelena stranka bliža vladi.) .denarno posojilna politika = možnost oskrbe s kapitalom (ko se bliža državni udar.več kot je porok na tisoč prebivalcev. Totalna izguba se vrti okoli 3% celotnega kosmatega domačega proizvoda. 21) slika str 22: Najpomembnejši predstavniki ekonomskega okolja so trgi. ki kupujejo poslovne učinke nekega podjetja (višja kot je. vsakodnevne dobrine pa vedno manj.več kot je ogljikovega dioksida na prebivalca. da se mu lahko prilagajajo). več plača). manjša je blaginja . ki so zlasti pomembni iz vidika zahtev. večja je blaginja . obresti za izposojo kapitala.električna oskrba (več kot je dežja. . ki so na nevarnem področju) . ki so navajeni na neko raven porabe. manjša je blaginja .itd. Na trgu proizvajalnih tvorcev so gospodinjstva (ta ponujajo delovno silo. lastniki kapitala neradi posojajo takim. Če se tokovi med seboj idealno pokrivajo je to super.itd. kapital (tista gospodinjstva.tehnološki razvoj (tega morajo podjetja in zavodi čimveč sprejemati) .Pri plačevanju v skupno blagajno Evrope se upošteva kosmati nacionalni dohodek (več kot ima. več jo je) .koliko ljudi je oropanih na tisoč prebivalcev . zemljo. najemnino za zgradbe. 2 ZDRUŽBE IN NJIHOVO OKOLJE (str. ki imajo v lasti delnice in obveznice)). pa govorimo o totalni = popolni izgubi (vsa energija vložena v proizvode. Merila za stopnjo blaginje . 21) 2. Merila za stopnjo varnosti . Nič namreč ne gre v izgubo. tekstila…) . ponujajo pa poslovni sistemi.več kot je škrbastih ljudi na tisoč prebivalcev. se luksuzni proizvodi vedno bolje prodajajo. kaj se dogaja v njihovem okolju. ki se pokvarijo preden se prodajo.koliko je težkih zločinov . je vržena stran). Če je nekaterih stvari na trgu premalo. Po teh proizvajalnih tvorcih povprašujejo poslovni sistemi (plačujejo delavce.

Prejšnja industrijska družba prehaja v informacijsko družbo. raziskovanje… Iz stališča pomembnosti sektorjev Slovenija zaostaja 15 let za razvitim delom sveta. ki jih potrebujejo (zemljo.15 . V začetku dvajsetega stoletja so se ljudje začeli premikati iz kmetijstva v industrijo. lovstvo. se pa na tem področju razvija. ker so njihovi učinki materialni (=proizvodi).…) kvintalni sektor = izobraževanje. tercialni sektor = promet in trgovina kvartarni sektor = finančne združbe (banke. gozdarstvo. Na pomembnosti bodo pridobile dejavnosti. Okoli leta 1980 iz industrije v storitve državne uprave. ki postajajo vedno bolj pomembni pa so storitve. druga ura--2. zavarovalnice. sekundarni sektor = sestavlja ga predelovalna dejavnost (industrija. vodovodar) kot tisti. Tekom zgodovinskega razvoja se pomikajo deleži posameznih dejavnosti v celotnem družbenem dogajanju. ki so pri njih zaposleni. ki se ukvarjajo z zdravljenjem starih ljudi (teh je vedno več). zavodi…) dokazujejo svojo sposobnost ali pa nesposobnost s tem. morajo sodelovati v proizvodnji. Vsaka družba in združbe v njej (podjetja. Danes je kapital in znanje veliko več vredno. bolj je družba učinkovita. ki so neposredno v stiku z naravo (kmetijstvo. tem večji je kosmati domači proizvod. To se je v Sloveniji zgodilo 1996. Dolžni so namreč izpolnjevati svoje obveznosti ali pa propadejo (v Jugoslaviji so slaba podjetja dobivala subvencije). ---21. zdravstvo. mehaniki in vojska (ni bilo predstavnikov kapitala in znanstvenikov). kapital. kamnoseštvo…). Te pogodbe morajo spoštovati ali pa razglasiti stečaj. tem večji je nacionalni (=narodni) dohodek. O informacijski družbi govorimo. Poleg tega pa morajo biti tudi sposobne spodbuditi lastnike proizvajalnih tvorcev. Simbol Jugoslavije so bili trije poklici: rudarji. Bolj kot smo smotrni. ki veliko dela (snažilka). V pravno urejenih kapitalističnih državah (Slovenija še ni čisto pravno urejena) morajo lastniki kapitala skleniti pogodbe z delavci.10.3 PODROČJA IN PANOGE (str. 2. Spreminja se tudi pomen določenih poslovnih učinkov (pada pomen proizvodov in narašča pomen storitev). V proizvajalnih razmerjih se ustvarjajo delitvena razmerja (ljudje na različnih pozicijah dobivajo različno plačo). ki bo znal narediti (električar. V prehodu iz industrijske v informacijsko družbo se spreminja pomen določenih proizvajalnih tvorcev. primarni sektor = tiste dejavnosti.2 IZ INDUSTRIJSKE SAMOUPRAVNE V INFORMACIJSKO TRŽNO – PODJETNIŠKO DRUŽBO(str. 26) Da bi lahko gospodinjstva zadovoljevala svoje potrebe. Pravna država je pogoj. da so sposobne ali nesposobne pridobiti vse potrebne proizvajalne tvorce. obrt) in gradbeništvo Ta dva sektorja danes izgubljata na pomenu. ko kosmati domači proizvod od storitev predstavlja več kot 50% celotnega kosmatega domačega proizvoda (=več je kosmatega domačega proizvoda od storitev kot kosmatega domačega proizvoda od izdelkov). Vedno več bo plačan tisti. Učinki ostalih sektorjev. 29) . ljudi). da lahko kapitalisti zaživijo v polni meri. rudarstvo. da v spletu teh proizvajalnih tvorcev (recimo v podjetju) ustvarijo čim večjo vrednost.

skupne in osebne storitvene dejavnosti > te dejavnosti spadajo v kvintalni sektor (nekatere od teh spadajo tudi v terciarni in kvartarni sektor) / / p) zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem / q) eksteritorialne združbe in združenja -/ a) b) c) d) e) f) g) h) i) j) k) l) m) n) o) p) q) ribogojnice Rudnik Velenje Sava Kranj. optični kabli…). Mestni vodovod Gradis. skladiščenje in zveze -/ j) finančno posredništvo -\ ti dve dejavnosti spadata v kvartarni sektor k) poslovanje z nepremičninami. Po standardni klasifikaciji so dejavnosti razdeljene v 17 področij (*na izpitu je treba znati katerekoli 3). Leta 1996 smo v Sloveniji namesto enotne klasifikacije dejavnosti (kot je bila v Jugoslaviji) uveljavili standardno klasifikacijo dejavnosti (tako kot jo v statistikah uporabljajo združeni narodi).16 . Adria Airways.Značilnosti gospodarskih pojavov so v veliki meri povezani z dejavnostjo. s katero se določena družba ukvarja. Razdrobljene panoge – če je na trgu veliko delujočih podjetij. popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe -\ h) gostinstvo > te dejavnosti spadajo v tercialni sektor i) promet. lov. SCT Mercator Ljubljanski potniški promet. Te panoge so v vzponu. gozdarstvo -\ b) ribištvo > te tri spadajo v primarni sektor c) rudarstvo -/ d) predelovalne dejavnosti (industrija in obrt) -\ e) oskrba z elektriko. Elektro Ljubljana. Telekom. Zrele panoge – konkurenca je hujša kot pri razpršenih panogah . plinom in vodo > te dejavnosti spadajo v sekundarni sektor f) gradbeništvo -/ g) trgovino. pri kateri se pojavljajo nove dobrine (pred desetimi leti je bilo to recimo izdelovanje prenosnih telefonov. Nova panoga – tista. Slovenske železnice. Ljubljanska banka občina Osnovna šola Vransko Dom upokojencev poslaništva Panoga je naslednja stopnja delitve dejavnosti. a) kmetijstvo. obvezno socialno zavarovanje -\ m) izobraževanje \ n) zdravstveno in socialno varstvo \ o) druge javne. Primer je recimo proizvodnja pijač. Simobil A banka. najem in poslovne storitve -/ l) javna uprava in obramba. Peko Ljubljana. ker povpraševanje po njih narašča.

Podjetja so gospodarsko pridobitna = težijo k ustvarjanju dobička Zavodi težijo k zadovoljevanju določenih potreb Pogoji za delovanje podjetja so tvegani. zračni promet *razdeli področje kmetijstva na nekaj panog.narodno gospodarskih cilji (te opredeli državna politika (v prihodnje bo šlo manj denarja za gradnjo avtocest. Ali bodo podjetja z svojo strategijo preživela. Zavodi poizkušajo dobiti sredstva za razvoj od svojega dobavitelja. da bo uspešno tudi v prihodnosti) 2. sadjarstvo Z dobro strategijo podjetja povečuje svojo gospodarsko moč.ugled neke države (švicarske ure veljajo za kvalitetne. morski promet.podjetja – na področju gospodarstva = tekmovalni sektor . Odgovor: živinoreja. Podjetje mora samo skrbeti za razvoj. nalivnih peres…) *Na izpitu bo lahko vprašanje: Naštej 3 panoge iz področja predelovalnih dejavnosti. Zavodi se nahajajo predvsem na področju negospodarskih dejavnosti (zdravstvu. izdelovanje računalnikov *naštej panoge področja prometa.4.17 .1 PODJETJA IN ZAVODI (str. se lahko nadeja. socialnem skrbstvu.zavodi – družbene dejavnosti = nepridobitveni sektor = netekmovalni sektor *Na izpitu je potrebno poznati 3 (od skupaj desetih) razlikovalne značilnosti med podjetji in zavodi Glej tabelo str 33 (letnik 2003). zato se bo konkurenca med gradbenimi podjetji povečala)) .4 VRSTE ZDRUŽB (str. 32) 2. so privrženi k določenem poklicu (in ne k doseganju določenega cilja). šolstvu. poljedelstvo.navade prebivalstva (lahko se spreminjajo ali pa ne) . . otroškem varstvu. kulturi) Večina poslovnih učinkov zavodov so storitve (zelo redko so to proizvodi). za zavode pa dokaj trdni (sredstva dobivajo od drugod (recimo iz državnega proračuna). Odgovor je avtomobilska industrija. je odvisno od različnih dejavnikov: . Odgovor: potniški promet.tradicija (navezanost na določeno znamko – če je bilo podjetje uspešno v preteklosti. zato so švicarska podjetja v prednosti) . ki delajo v zavodih.Odhajajoče panoge – tu je najhujša konkurenca (proizvodnja pisalnih strojev. 32) Poslovne združbe so: . Financirajo jih zunanji dejavniki. Ljudje.

hranilnica .5. ki praznuje že npr. 2.banke lahko poslujejo z deviznimi sredstvi. Organizirane so na tri načine: poštne hranilnice. prva ura--2. kot pa imajo denarja) Za hranilnice velja: zbirajo hranilne vloge prebivalstva. ki bi izdelovalo CD-je z afriškimi narodnimi pesmimi. lahko pa tudi na trgu.tega ne sprašuje Primarna emisija .banka . Včasih gre za časovno omejeno obliko. včasih pa gre za obliko.o. 2. ki skušajo na daljši rok (npr. Lahko celo ustanovijo podjetja.18 . Cilj lastnikov banke je. 5 letno obdobje ali celo dlje) uresničiti določen cilj. ampak mora imeti bistveno več denarja kot za ustanovitev d. 35) V poslovne skupnosti se praviloma povezujejo podjetja.1 POSLOVNA SKUPNOST (str. Emisija denarja – (kdo lahko izdaja denar?): . predvsem določenih civilnih pravnih oseb (npr. da izdajo več posojil. imajo tovrstna pooblastila . ki opravljajo depozitne.zavarovalnica 2. 35) * (na ustnem izpitu je treba našteti 4 od 5) . pridobivanje dobička.Zavodi večina svojih prihodkov dobivajo po vnaprejšnem dogovoru. ki podpirajo delovanje zavodov. Za obveznosti zavodov odgovarjajo ustanovitelji. Poleg podjetij in zavodov obstajajo še druge organizacijske oblike (delovne skupnosti = strokovne službe = uradi…) ---28. Vodijo račune fizičnih oseb.5 OBLIKE POSLOVNEGA ORGANIZIRANJA (str.banke imajo pravico do sekundarne emisije denarja (imajo pravico. kreditne in finančne posle. 30 letnico svojega obstoja.o. Republika Slovenija je ustanovitelj večine zavodov pri nas. hranilnica za določeno območje.5. 35) Banke so finančne združbe.. Ustanovi jih lahko kdorkoli. ki ima denar. 36) Hranilnica ni isto kot banka! Razlika je predvsem v naslednjih dveh točkah: .10.3 HRANILNICA (str. Zavod za podpiranje afriških jezikov bi lahko ustanovil podjetje. cerkev).2 BANKA (str.investicijski skladi . po letu 1990 tudi pri nas tako kot pri podjetjih. hranilno-kreditna služba pri določeni kmetijski zadrugi..5.poslovna skupnost .

kar bi predstavljal pravi interes bolnikov. stanovanjske pa bodo ostale nespremenjene.če v tem času denar naberete. Zavarovalnice se notranje členijo v dveh smereh. 36) So oblika zbiranja denarnih sredstev in njihovega osredotočenega. pa uporabljajo metode izravnavanja. kot pa so dobile denarja. Bosch je podjetje. Zavarovalnice ne delujejo samo na enem področju (zavarovanje zloma nog.i. ki ima dovolj denarja. za katerega nimate kritja... Znotraj sistema zavarovalnice se vendarle posamezne vrste zavarovanja zavarujejo (življenjsko zavarovanje.7 ZBORNIČNI SISTEM (str. da zavarujejo več istovrstnih tveganj.19 . cerkvenem. zaporedno nabiranje denarja). Na eni strani so bili uporabniki proizvodov ali storitev. Pri nas pričakujemo koncesije v zdravstvu.). pomorski promet). ki ga imajo. Če se npr. Po naši zakonodaji je to premoženje vezano predvsem za razne akcije na socialnem. 38) Pri nas so se pojavljale na področju družbenih dejavnosti (zdravstvo. Zavarovalnice delujejo na določenem območju. da bi poslovni osebki na trgih plačevali drug drugemu z denarjem. Da bi zavarovalnice obstale. stanovanjsko.. Tu so neke omejitve. Najbolj znana ustanova v Nemčiji. to so t. Pri izravnavanju gre za to.) Terciarna emisija (namesto. centraliziranega usmerjanja za določene naložbe. medsebojno kompenzirajo terjatve in obveznosti. 2. da na podlagi prinesenega denarja v te banke izdajo več posojil. da se morajo zavarovalnice povezati v zavarovalne službe. 2. če bo do takega neljubega dogodka prišlo. Imamo sicer Vzajemno. kdaj lahko na naših tleh ustanovijo zavarovalnice tuje pravne osebe. ker so včasih tveganja tako velika. povečuje število nesreč. a to še zdaleč ni tisto.i. Ustanove so po zakonu za določen namen vezano premoženje (Nobelova nagrada je ustanova)..5 ZAVAROVALNICA (str.) – porazdeljevanje. emisijska banka. izpadanje las. da bodo s denarjem. To je bilo bistvo samoupravnih interesnih skupnostih.6 SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN USTANOVE (str. 37) Tudi zavarovalnica je finančna združba. torej izdate ček. ki je ustanova (nimajo delničarjev. Zato. Proti plačilu zavarovalne premije nam zavarovalnica jamči da nam bo nadomestila škodo. se lahko vse v redu izteče) Črna emisija (kadar ponarejate denar) Pravico do izdaje denarja ima t. se bodo premije prometnega zavarovanja povečale. območne zavarovalnice. na drugi strani pa so bili izvajalci. 2. ker se računa. V določenih primerih tudi to ni dovolj. ampak gre za določen namen vezano premoženje). življenjem. 2. porazdeljevanje in delitve nevarnosti.. Njene naloge so zavarovalni posli pred tveganji (tvegamo s svojim premoženjem. ki mora biti zbran naenkrat (gre za t.. Vsaka skupnost se mora pokriti sama (na dolgi rok).5. dobrodelnem področju.i.5. prometno.. Ena je povsem logična. Na ta način se nadomešča denar) Siva emisija (prepovedana zadeva! če izdate nekrite menice. Druga členitev pa je členitev na rizične skupnosti. zdravjem. V zadnjem času se jim večkrat pravimo kar vzajemni skladi.4 INVESTICIJSKI (=NALOŽBENI) SKLADI (str.). in sicer imajo poslovne banke pravico. V tem primeru se bodo morali tudi bolniki na nek način bolje organizirati. 39) . da bodo izvajalci v prihodnjih letih naredili in za koliko denarja. kadarkoli zadovoljile interese svojih vlagateljev. ki deluje na gospodarskem področju je Bosch.Sekundarna emisija (popolnoma legalna oblika. Ustanovitelj je lahko tisti. medtem ko bo kasneje to prešlo na evropsko banko v Frankfurtu. Nihče drug kot taka banka nima pravice izdajati denarja (kar se tiče tiskanja itd). trenutno je to v Sloveniji Banka Slovenije.. industrijsko.. Skupaj so se dogovarjali kaj pričakujejo. kmetijsko. šolstvo) in na področju gospodarske infrastrukture (železniški. Za ustanovitev je potrebna več denarja.

Kljub temu. računsko sodišče. da bi lahko vplivala na izobraževanje. 41) Služba družbenega knjigovodstva (SDK) je pomenila nadaljevanje t.10. ker ga nobena vlada ne podpre. vsa računalniška podjetja ustanovijo strokovno združenje za računalništvo in informatiko. ki lahko revidira poslovanje vseh tistih. plinovodi.8 NOSILCI PLAČILNIH. To so: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).inšpiciranje . kako je bil ta denar porabljen). bi predstavniki računskega sodišča smeli priti v našo združbo in preveriti. davčna služba – to smo imeli že prej. cestami.kontrola (ta je sprotna) . Inšpiciranje pomeni nekoliko podrobnejši pregled kakšnega problema v okviru sistema. ki je prej pobirala denar (=davke) od organizacij združenega dela. da lahko podjetja določene dejavnosti na eni strani in ista podjetja gledana z vidika območja ustanovijo. Prišlo je do razgradnje Službe družbenega knjigovodstva. Ta strokovna združenja. ki potekajo v podjetjih in zavodih izven združb. odstranjevanje odpadkov.revidiranje. Kadar ustanavljajo z vidika dejavnosti. Pri nas zaenkrat vlogo delodajalskega razreda opravlja GZS.revidiranje = temeljit pregled poslovanja. sistem obveščanja (AJPES). ki so dobili denar iz proračuna (tudi če bi bilo tega denarja samo par tolarjev.Govorimo o zbornicah na področju gospodarstva.. pa se lotevajo skupnih nalog v zvezi z gospodarsko infrastrukturo (npr. Veliko stvari veže ob vsem tekmovanju na drugi strani v sodelovanje podjetja iste panoge. . V strokovna in splošna združenja se združujejo podjetja s področja iste panoge z namenom. da bi pridobila določene ugodnosti pri izvozu. se je začela razgradnja SDK-ja. Služba družbenega knjigovodstva je prej vso javnost tudi obveščala o poslovanju organizacij združenega dela. kot bi ga morala. Obrtna zbornica in Kmetijsko-gozdarska zbornica. * Nadzorno delovanje poteka v treh smereh: .i. izrabe prostora. 2. Na področju gospodarstva imamo 3 zbornice v načelu na ravni republike. Opravljala je določene finančne naloge in pobirala je davke od pravnih oseb. GZS je potem sogovornik vlade in sindikatov v določenih pogovorih. FINANČNIH. Opravljajo ga revizijske združbe. npr. da morajo podjetja obvezno biti člani tega sistema in obvezno plačevati članarino. banke. informacijskih funkcij. da bi določila določene standarde. da je SDK dobro delovala.. davčna služba. V svetu je računsko sodišče zelo močna inštitucija. kar pomeni. ki jih je 27 in te območne zbornice. DAVČNIH IN POSLOVNO-OBVEŠČEVALNIH NALOG V OKOLJU ZDRUŽB (str. druga ura--Združba ima 3 oblike nadzornega delovanja: . Zastopala naj bi interese gospodarstva. računsko sodišče = revizijska združba. Preobrazba SDK: revizijske združbe. toda tista služba družbenega knjigovodstva je prej pobirala denar samo zasebnikom. GZS je organizirana po kontinentalnem načelu. Če je tako računalniško podjetje locirano v Novem mestu je hkrati lahko eden od ustanoviteljev območne gospodarske zbornice za območje Bele krajine. pri nas pa večinoma izdaja samo mnenja.). ki jih je 13 potem ustanovijo GZS.kontrola (preko žiro računov) .20 . Kadar pa se združujejo v območno gospodarsko zbornico podjetja z določenega območja.inšpiciranje . Bistvo zborničnega sistema na področju gospodarstva je. Zdaj je pobiranje vseh davkov vključeno v Davčni upravi republike Slovenije.. NADZORNIH. ---28. Rešujejo torej območne probleme.

Včasih pa lahko pride do konkurence ciljev znotraj določene združbe. 3 PODJETJE IN POSLOVNI PROCES (str. da naredimo več. V računalniškem podjetju bi se recimo odločali.2 DEJAVNIKI PRIDOBIVANJA POSLOVNEGA IZIDA V ZDRUŽBAH (str. Tako so peki prodajali črni kruh z izgubo. ki je najdlje prehajala iz SDK na novo inštitucijo. potem verjetno ustvarimo tudi več dobička). AJPES = Agencija za javno-pravne evidence in storitve zagotavlja nekatere podatke.effectiveness = uspešnost . Leta 1982 so bile nenormalne gospodarske razmere.finančni vidik – poslovni sistem mora zagotavljati plačilno sposobnost (sposoben mora biti poravnavati sprejete obveznosti) V normalnih gospodarstvih sta naturalni in vrednostni vidik istosmerna (če bolje zadovoljujemo potrebe. Za razvoj te je recimo potrebno 500 k€. Doseči moramo določene cilje. ker je manjkalo hrane. so bili plačilni nalogi. Med sabo konkurirajo za denar. s katerimi zadovoljujemo potrebe (neodvisno od tega ali smo podjetje ali zavod) . v katero smer bomo razvijali programsko opremo (imamo recimo 3 razvojne programe). To je mogoče izvesti tako. Ljudje. enakost pred zakonom .equity = poštenost. 45) 3.1 GOSPODARSKI SMOTER (=NAMEN) IN CILJI POSLOVNEGA PROCESA (str.economy =smotrnost . Na dolgi rok si moramo zagotoviti gospodarsko moč in razvojno rast. ki ga napečejo.excallence = odličnost .ethics = etika . ki so na čelu vsakega razvojnega programa dokazujejo.Stvar. 45) Poslovni sistem vzpostavljamo za trajnejše obdobje.efficiency = učinkovitost . da bo njihova programska oprema najboljša. Črn kruh mora predstavljati 20% vsega kruha. bolje in da sledimo tehnološko-tehničnim rešitvam.naturalni vidik – ustvariti moramo določene poslovne učinke.21 . Za razvoj pa podjetje namenja samo 200 k€.vrednostni vidik – ustvariti moramo najmanj določen znesek (pri podjetjih je ta znesek imenovan dobiček). 46) Pri poslovanju naj bi težili k sedmimi E-ji: . . Da bi država zadovoljila potrebe prebivalstva po hrani so zadolžili peke. da pečejo črni kruh po zamrznjeni nizki ceni. Šele 2 leti nazaj so poslovne banke dokončno prevzele plačilni promet na svoja ramena. konkurenca ciljev – ponavadi morajo cilji podpirati vrednostni vidik poslovanja. 3. Pri delovanju poslovnega sistema se prepletajo 3 vidiki smisla = smotra = poslanstva: .

Če neko podjetje dobi idealno količino proizvajalnih tvorcev.. Država vodi dobro politiko takrat. boljše in aktualnejše prostore (trgovinski prostori naj bodo tam. Večje kot je to razmerje.proizvodnost = produktivnost = storilnost = razmerje med tistim. usposobljenosti ljudi… . ki bo tisto obdobje v modi. 47) Združba bo bolj učinkovita in uspešna. boljše je za poslovanje združbe. je treba usmeriti v prave smeri (za prave programe. kontrarevolucije. proizvajalni prostori naj bodo v bližini surovin…) prostori). denar. ko postavljamo zgradbo. ki jih je treba dosegati.gospodarjenje s sredstvi – opazujemo ga v dveh smereh: a) iz določene količine materiala hočemo dobiti čimveč b) določeno količino denarja. po čemer povprašuje prebivalstvo. 3. najbolje pod zemljo) / varnostni (rafinerij se iz varnosti ne postavlja sredi mesta) . Če podjetje z oblačili zadene barvo. kadar ji uspeva usmeriti proizvajalne tvorce (ljudi. lahko isto blago prodaja dražje. kjer bo prišlo do najboljših izidov. Problematika se zato premika iz ravni države k ravni podjetij. kar naredimo in številom porabljenih ur. kasneje pa samo razglabljamo ali so se določeni dejavniki izboljšali ali poslabšali. ki ga ima združba. Vsi gospodarski ukrepi bi morali težiti k tej težnji. Odločitev o prostorih poteka takrat. Tako je nekdo lahko uspel s prodajo kamnov. delnice…) . v katerem kraju naj bi stali določeni prostori Pri tem vidiku razmestitve imamo 2 skupini dejavnikov: * + gospodarski-geografski / bližina vira surovin (cena transporta je nižja) / bližina vira energije (bolje biti v državah. zaposlovanja ljudi za vsako ceno (šef podjetja noče odpuščati ljudi. revolucije. da bomo dobro poslovali.3 RAZMESTITEV PROIZVAJALNIH IN POSLOVNIH PROSTOROV ZDRUŽBE (str. bi govorili o popolni učinkovitosti (te se v praksi ne da doseči). kjer je veliko ljudi. ki imajo poceni elektriko) / bližina trga poslovnih učinkov (zlate izdelke ne moremo prodajati v barakarskem naselju) / razpoložljivost delovne sile (včasih rabimo kvalificirane včasih pa nekvalificirane delavce) / kakovost prevoznih poti (za prevoz uparjalnika je potrebno morje in avtocesta) / bližina vladnih in finančnih inštitucij (dostopna je večja količina informacij). da ga ljudje v tistem kraju ne bi zaradi tega zasovražili) / strateški (ranljive dejavnosti naj bodo daleč od mej. hkrati pa poceni (božični kamni). + negospodarski / politični (vprašanje vojne. Imamo 2 vidika razmestitve: . če pravilno razmesti prostore (raje imamo cenejše. da bi bilo poslovanje čimbolj uspešno: . delovna sredstva) na tiste točke v prostoru in v tiste združbe. To razmerje je odvisno od organizacije dela. Na ravni združbe imamo 3 dejavnike. večjo možnost imamo.environment = skrb za okolje Kosmati dobiček države je v veliki meri odvisen od tega ali podjetja v državi uspešno poslujejo. Potreba za novo leto so poceni in individualna (edinstvena) darila.prilagajanje dejavnostim družbenim potrebam – bolj kot zadenemo tisto. je od podjetja odvisno ali bo naredilo toliko kot je možno. Če bi ji to uspelo.22 . ki so bila med seboj različna.proizvodnja dela .širša = makro – odločamo se. država ali podjetja.

4.4 PODJETNIŠTVO (str. Propade lahko tudi več kot 98% tistih. ki imajo več dobrih zamisli (sprememba javnih skladišč v trgovinski center (BTC) je bila dobra zamisel). če si uspe zagotoviti cenejše proizvodnje tvorce. --.5 PODJETJE (str. v katerem delu izbranega kraja bodo stali določeni prostori Odločimo se recimo.23 . ki se lotijo določene dejavnosti (večino brazilskih fantov se loti fuzbala. Organizacija Izziv podjetnikov je povezati proizvodnje tvorce (zbrati delovne predmete. 3. farmacija. če oplemeniti svoje poslovne učinke in jih proda po višji ceni sedanjim kupcem ali pa najde nove kupce in si s tem zniža stroške na enoto proizvedenega poslovnega učinka. Podjetnik mora biti inovativen (najde nove izzive. Ravnateljevanje 6. da se pride do določenih poslovnih učinkov na čimbolj smotrn način. nihče jih noče. Upravljanje 5. uspe pa praktično noben ne). Pravi podjetnik je tisti. potem za trgovinske in najmanj za storitvene združbe. / bližina industrijskih con (določene proizvodnje se morajo nahajati blizu ali v industrijskih conah) Razmestitev je najbolj pomembna za proizvajalne. proizvode. 51) . Tveganje 2. vendar je velika razlika ali to naredimo v centru ali sredi barja. Če se v neko dejavnost spravi veliko ljudi. da je potrebno zadovoljevati človeške potrebe./ zdravstveni (če objekt izpušča strupene pline. učinke. ki tvega svoje premoženje (če tvega tuje premoženje je samo poslovni ravnatelj). Podjetje postane bolj uspešno. Zaradi NIMBY je včasih smiselno postavljati čistilne naprave). * Značilnosti podjetništva (znati je treba 4 od 8. Za podjetje je značilno tveganje s poslovno odgovornostjo. delovna sredstva…) in imeti sposobnost (včasih je za to potrebna nesramnost in brezobzirnost) in združiti te stvari na tak način. Inovativnost 3. Dane možnosti lahko bolje izkoristijo tisti. ga je treba postaviti v odročno območje) . ideje. *Pri tem vidiku razmestitve imamo več tehnološko-topoloških dejavnikov: / kakovost gradbenega zemljišča (na barju je bolj švoh) / možnost razširitve podjetja v prihodnosti (preselitveni stroški so namreč zelo visoki) / bližina pitne in industrijske vode (nekatere industrije lahko delajo le z pitno vodo (živilska industrija. da bomo postavili lokal v Ljubljani. načine zbiranja proizvajalnih tvorcev). izdelava svile (za kg svile je potrebno 400 litrov vode))) / možnost gradnje stanovanjskega naselja (včasih je treba pritegniti nove zaposlence. industrija pijače (za liter piva je potrebno 15 litrov pitne vode). 49) Podjetja temeljijo na tem. surovine. potem uspejo samo nekateri izmed njih. kjer je povpraševanje po njih.ožja = mikro – odločamo se. katerih 8 je on mislil (prve 3 so sigurno pravilne))): 1. prva ura--3. ki jih ni v bližini) / možnost odstranjevanja odpadkov (NIMBY = Not In My Back Yard = ne na mojem dvorišču. Predvsem rad sliši prve 3 (ne vem.11. načine prodajanja določenih proizvodov. vendar jih država mora zagotoviti. Nekdo mora sprožiti akcijo za ustvarjanje potrebnih dobrin in jih dostaviti na tista mesta. Izraba priložnosti 4.

To je privedlo do svetovne gospodarske krize 1929. Transakcijski stroški so stroški zagotavljanja sodelovanja lastnikov proizvodnih tvorcev. Podjetje je ekonomski in pravni individum (je tako ekonomsko kot pravno opredeljeno). Če hoče podjetje preživeti. Pri podjetju pa mora biti izpolnjena še finančno pravna plat. Poleg tega uspešno podjetje ustvarja dovolj bogastva za svojo nenehno rast. Poleg ekonomskih vidikov. Poslovati mora s spoštovanjem ekonomskih zakonov in pravnih predpisov. Na kratki rok to pomeni. 52) Podjetje ni naravni pojav (= ni nekaj samoumevnega). Če gre kaj narobe namreč nisi finančno odgovoren) Pri podjetju moraš imeti finančno sposobnost poravnavanja obveznosti do drugih.2 ZGODOVINSKI RAZVOJ PODJETJA (str. družba (=company) = družba lastnikov. Deluje na področju gospodarstva (= tekmovalnega sektorja = tržnega sektorja). gospodinjstva pa ne (žena zastonj naredi kosilo) <= zato gospodinjstva niso obrati. Podjetje ustvarja dobrine in kupno moč za nakup teh dobrin. po katerih je na trgu povpraševanje). Podjetja so se zaradi tega obnašala neodgovorno. Gospodari ekonomsko samostojno. zdravstvo…). družbe ne bi mogle napredovati. 54) Po 1.Podjetje ne sme neodgovorno onesnaževati okolja . ki primerjalno uspe znižati transakcijske stroške. * Odklonilni dejavniki podjetja: . Podjetje in obrati svoje poslovne učinke prodajajo. Pri obratu gre za gospodarsko tehnično plat. pri svojih dobaviteljih in v družbi kot celoti.5. Pojavilo se je v zgodovinskem razvoju. ki ima v lasti vsaj eno podjetje Podjetje (=enterprice) = navpično povezan družbeni mehanizem. Vrhovni ravnatelj podjetja ukazuje podrejenim (navpična povezava). karkoli drugega kot ustvarjanje dobička. Po tem letu se je odnos do podjetja spremenil. Domača žganjekuha je obrat. Če so ti stroški manjši za nastanek določene dobrine v podjetju kot na trgu.5.Zavračanje izključne prednosti gospodarskega napredka v okviru družbenega razvoja. kot jih lahko znižamo na trgu. šolstvo. nemoralno družbeno dejanje. mora napredovati. V pravno urejenih družbah mora tisti. Podjetje je orodje družbe ali posameznega lastnika za povečevanje posla.24 .3 PODJETJE DANES (str.5. Podjetje teži k povečevanju svojega bogastva. ki hoče obogateti s podjetjem koristiti tudi drugim ljudem (prinašati mora dobrine. Poleg tega se moraš tudi pravno zapisati v register podjetij. s čimer prispeva v družbeno blagajno znanja. Krepi družbeno infrastrukturo (ceste. Je zaokrožena poslovna in pravna celota. To je omogočila osebna svoboda vseh državljanov in varstvo zasebne lastnine. Če ne bi bilo podjetij. svetovni vojni v ZDA je bilo zahtevati od podjetja. potem nekateri ustanovijo podjetje.1 OPREDELITEV PODJETJA (str. morajo podjetja upoštevati tudi druge vidike (motiviranje delavcev s pretepanjem ni dovoljeno) . 3. 51) Podjetje je gospodarska združba. da mora podjetje ustvarjati dobiček. Podjetja obstojijo zato. ker uspejo bolj znižati stroške. 3. Podjetje je od 1850 glavni motor družbenega napredka.3. Zagotavlja zaposlitev v podjetju.

tudi dobro mnenje o podjetju nekaj šteje (vrednost podjetja se na borzi veča)) --. da jim je mar tudi za druge vidike (varstvo okolja.Kako bomo ustvarjali dobiček? . da je vsako podjetje kapitalistično podjetje (lahko je tudi samoupravno). s katerimi so pokazala.Komu pripada izid poslovanja? . Zelo čislana so mondragonska zadružna podjetja v Španiji.5. Podjetja umirajo preko stečajev = bankrotov.11.Kako bo potekal nadzor poslovanja? .Zbiranje denarnih in drugih stroškov (Kdo bo dal denar. Najpomembnejša vprašanja v zvezi z določitvijo organizacijske oblike. Po 1930 pa so si naložila še druge cilje.. pod katero dela podjetje so: .ne more iti vsak za košarkarja ali manekena . 3. Ostala podjetja propadejo. podpiranje kulture).. zato da ljudje v tistem okolju lahko živijo bolj polno. Ni nujno. Prvotna podjetja so imela za cilj (= poslanstvo) samo dobiček.Zavračanje kapitalizma kot edine družbene ideologije. Prišlo je do ugotovitve. znanje in tehnika. ki omogoča ustvarjanje teh poslovnih učinkov? (brez tehnologije imunske zaščite. mora ustanovitelj odgovoriti na vprašanja: -.4.4 NASTAJANJE IN DELOVANJE PODJETJA (str.. Ta so v lasti zadružnikov.Kakšen bo obseg odgovornosti lastnikov? .Kakšne izide bomo imeli? (ni nujno denarne. da ne sme biti podjetje samo ekonomsko orodje. se ne moremo iti presajanja srca) .Komu bo to prodajal? (morajo obstajati ljudje.Kako bosta lastnina in dobiček ovrednotena (razdeljena)? .25 . 54) * Preden podjetje nastane.Kakšne bodo pristojnosti pri nakupih in prodaji? (do kolikšnih zneskov lahko nekdo podpisuje) .Ali imamo na voljo potrebne kadre (= zaposlence)? . kdo bo dal idejo. podpiranje športa. Kaj bo ustvarjal in prodajal (katere proizvode ali katere storitve)? .) . ker je ne morejo plačati)) .Ali obstaja tehnologija. ki po teh poslovnih učinkih povprašujejo in so plačilno sposobni (lačnim Afričanom nima smisla prodajati hrane. ki hkrati tudi delajo.Kdo krije morebitno izgubo v poslovanju? . ampak mora biti tudi družbeno odgovorno.Kakšne bodo razmere med upravljalci in ravnatelji? . druga ura --Približno 10% ustanovljenih podjetij živi tudi še čez 10 let.

odločilnega pomena je človek (frizerski salon) . Vse kar je v podjetju ni v lasti družbe (zaposlenci so dolžni delati. Podjetje pa tvorijo premoženje in ljudje.5.26 .Premoženje družbe je ločeno od premženja osebkov ki jo sestavljajo 3. Družbo in podjetje povezuje skupno gospodarjenje.5.Proizvajalna . denar.majhna . Družba je pravna oblika lastnikov. vendar pa se jih družba še vedno ne lasti). 56) Nosilec podjetništva je lastnik podjetja ali pa družba lastnikov (v slednjem primeru je potrebno določiti ravnatelja (=predsednika uprave)). podjetje pa po zakonodaji ne more obstajati brez lastnika (družbe lastnikov ali posamičnega lastnika). * Razlike med družbo in podjetjem (na ustnem je treba znati 2 od 4) .Trgovinska . ki so v lasti družbe (ne pripadajo podjetju ampak lastnikom podjetja).odločilnega pomena je oprema (jedrska elektrarna) Delitev glede na velikost podjetij: .Poznamo več vrst podjetij: Temeljna delitev: .Storitvena Delitev znotraj dejavnosti: Proizvajalna \proizvodnja hrane \proizvodnja pnevmatik . Družba lahko obstaja brez podjetja.srednja .5 ODNOS MED DRUŽBO IN PODJETJEM (str. 57) .velika Delitev odjemalcev: .6 VRSTE DRUŽB (KOT LASTNIC PODJETIJ) PRI NAS (str.Družba je ločena od osebkov ki jo sestavljajo .Trgovinska \na drobno \na veliko Delitev glede na prevladujoči proizvajalni tvorec: .potrošniki 3. Družba ni isto kot podjetje. ki ima podjetje v svoji lasti.druga podjetja . oprema…) je v lasti družbe. ne pa izidi gospodarjenja.država . Samo premoženje (delnice. zgradbe.

ki so v njegovi lasti. da so vsi lastniki znani. S temi delnicami dobijo pravico do upravljanja.5. Lastnik je dnevno navzoč. Po potrebi so vsi znani samo sodišču in policiji. Lastniki so tudi tu odgovorni samo s premoženjem. . Obravnavali bomo 5 najbolj tipičnih vrst družb. ki so v njegovi lasti. Če podjetje iz svojega premoženja ne more poravnati vseh obveznosti. ki imajo v lasti podjetja: . v kateri imajo lastniki delnice. bi mi izgubili največ toliko. kolikor imamo denarja v delnicah. ker hočemo imeti čimbolj pravno državo. ki jih ima v lasti dodeljuje denarna sredstva.N. je ponavadi obvezan to prodati ostalim lastnikom. Veliko podjetje obvladujejo podjetja. Vplivajo na dnevni bazi na podjetja. Včasih jim dajo tudi pravna pooblastila. vnešenim v podjetje. ki je v procesu privatizacije prodajala svoje delnice na javnem trgu. . da bi se šli kapitaliste.D.Komanditna delniška družba (K. To pa zato.Gospodarska interesna združenja – Nimajo namena ustvarjati dobiček.O. bo ta enota zelo slabo poslovala in bi jo morale druge organizacijske enote preživljati. Da bi podjetja imela nadzor nad tem. .) – družba. da podjetjem.7 POVEZOVANJE IN ČLENJENJE PODJETIJ (str. Na dnevni bazi pa ne posega v podjetja. ustanavljajo znotraj podjetja profitne centre (=poslovno izidne enote). Če hoče kdo prodati svoje premoženje. To omogoča duhovnikom. do katerih . Zaradi tega se povezujejo ali pa členijo na manjše enote. da vlagajo v podjetje. ta pa bi naredila genocid in bi bila prisiljena plačati poravnavo.Holdingi – združena velika podjetja. ki se spušča v poslovna razmerja z drugimi mora biti pod nadzorom. Ljudi spodbuja k temu. Taka podjetja uživajo večje zaupanje na trgu. ki odgovarjajo za obveznosti družbe samo s premoženjem vnesenim v družbo. S tem lastniki lažje prepričajo ljudi. da so lastniki bordelov.O. Vsak. Delničarji odgovarjajo za obveznosti družbe (ta odgovarja za obveznosti podjetja) samo s premoženjem. Podjetja spremljajo poslovanje vsakega profitnega centra. ki so ga vnesli v podjetje. Poznamo 3 oblike povezovanja podjetij: . *. Predvsem s tem. V registru je določeno.D. ki so v njihovi lasti (Mercator). . Komandistom se namreč njihov vložek v podjetje ne zdi več tako tvegan.Družba z omejeno odgovornostjo (D. kot če komplementarjev ne bi bilo. več pa ne. Potem z menjavo ravnateljev teh v podjetjih. da dolgov ni mogoče poravnati s sredstvi podjetja) pride h kateremu koli lastniku in mu pobere celo premoženje.Koncerni .27 . kdo lahko podpisuje pogodbe. 60) Podjetja ne morejo biti izolirana.Javno podjetje in javna družba ni eno in isto.Delniška družba (D.O. kako poslovne enote znotraj podjetja delujejo. Tu upnik (v primeru. .D. komunalno podjetje). 3. Vpis v register podjetij. se vzame tudi delež osebnega premoženja lastnikov.združena velika podjetja.) – tu gre ponavadi za manjše število lastnikov. Če bi recimo imeli delnice v Krki. \komplementarje – ti odgovarjajo tudi s svojim osebnim premoženjem. ampak pospešujejo dejavnost svojih članov. To ustvarja videz zanesljivega podjetja.Tiha družba – tu ni nujno. V podjetju je 10% lenuhov.Družba z neomejeno odgovornostjo (D. Najhujša je oblika neomejene solidarne odgovornosti. Tak je recimo časopis Delničar. Javna družba je pa tista. Če se ti lenuhi organizirajo v organizacijsko enoto. To zato uživa večje zaupanje na trgu. Potem mora pa ta uveljavljati svojo terjatev do ostalih lastnikov. Javna podjetja opravljajo javne službe (Elektrogospodarstvo Slovenije.) (priljubljeno vprašanje na izpitu) – Pri tej družbi imamo 2 vrsti lastnikov: \komanditiste – tisti lastniki.) – vsi lastniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.

se štejejo podjetja kot velika (zavarovalnice.28 . 1999 je bilo pri nas zaposlenih 630 000 ljudi. ki jim prodaja kruh v njegovi okolici (ni potrebe. ker so ljudje.Čimhitrejše prilagajanje spremembam na trgu . banke) . ki jo sestavljajo . 500 000 v velikih podjetjih. Majhna podjetja so prožna.zneskov. Ti podatki naj bi bili v prihodnosti dostopni vsakomur (do sedaj je lahko do njih prišel le tisti. * Podjetje je optimalne velikosti ko sta čimbolje izpolnjena 2 pogoja: .8 VELIKOST PODJETIJ (str. Na najboljšo velikost podjetja vplivajo tržni (v pekarni je dovolj.Skupina ljudi. * Da se lahko skupina ljudi združi v pravno osebo morajo biti izpolnjeni 4 pogoji (znati je treba 2): . želimo imeti tako velikost. 220 000 v velikih podjetjih Sestava zaposlenih ljudi se je bistveno spremenila. . ki je imel do njih upravičen interes). družba z neomejeno odgovornostjo…) 3. Izrabljajo tehnološko tehnične dosežke. Večji del zaposlenih je bilo leta 1999 predvsem v mikropodjetjih (do 10 ljudi).Če so v lasti koncernov. V njih je možno napredovanje.Ustanovitev neke pravne osebe mora biti omogočena z zakonoma ali statutom. če je samo eden zaposlen.Velika Kam kakšno podjetje spada lahko določimo z več kriteriji: .5. da se bo lahko prilagajalo izzivom na trgu. ki tvori pravno osebo.Čimmanjši stroški na enoto poslovnega učinka Naša zakonodaja loči podjetja v: . ki je ločeno od premoženja članov .Premoženje \velika – več kot 2 000 000 000 1989 je bilo pri nas zaposlenih 930 000 ljudi. Velika podjetja lahko pretakajo veliko denarja na prava mesta.Majhna . 61) Ko ustanavljamo podjetje.Število ljudi \mikro – do 10 ljudi \majhna – do 50 ljudi \srednja – od 50 do 250 ljudi \velika – nad 250 ljudi .Pravna oseba mora biti ločena od ljudi. mora imeti svoje lastno premoženje.Srednja .Skupina mora biti pravno umeščena (družba z omejeno odgovornostjo. da je njegova prodajna mreža razvejana po celem svetu (za realizacijo .

čeprav pri nas v tem obdobju ne raste. Trgovinska podjetja morajo vedno kupiti blago in s tem postati lastnik blaga ter ga prodati naprej. ki jih je treba prodati (če jih ne prodamo ima tako storitveno podjetje izgubo). V športnih trgovinah se da kupovati različno športno opremo. a) Posredujejo tako. V Jugoslaviji je bilo preveliko število velikih podjetij. kmetijstvu.29 . Ni potrebno. ki opravljajo. * Trgovinska podjetja opravljajo tudi svetovalno (v trgovini nam povejo. zdravstvo. poraba pa zahteva enako kakovost. Izbira velikosti je pomembna za podjetje in za celotno gospodarstvo. če ima stalno zasedene vse sobe.5. Delajo iz glave. Delajo po načrtu.2.11.9 VRSTE PODJETIJ (str. c) Delujejo tam. gradbeništvu… predelovalne dejavnosti) Industrijska podjetja delajo v velikem obsegu. Od proizvajalnih podjetij se razlikujejo po tem. kje to lahko dobimo) in kreditno (omogočajo plačevanje na kredit) vlogo. informacijsko (če v eni trgovini nimajo nečesa nam povejo. Imamo različne vrste trgovinskih podjetij: . Zelišča proda Drogi. da premoščajo prostorske (uvažanje nafte) in časovne (solato jemo tudi pozimi. . posredujejo in prodajajo storitve. 63) Najpomembnejša delitev podjetij je na: .6 POSLOVNI PROCES (str. . Kupec mora biti pri trgovini na debelo znan. --. ki prodaja kvalitetna jabolka. kjer je pri proizvodnji blago neenake kakovosti. Za hotel je idealno. Podjetja za trgovske storitve se ločijo od trgovinskih podjetij. da imajo na razpolago neke zmogljivosti.Trgovinska – posredujejo med proizvodnjo in porabo. prodaja pa zahteva velike količine. vino letnika 1983 se prodaja bolje kot letošnje vino) razlike. kultura. Ko hotelska podjetja oddajo prenočišče je to storitev. da je kupec znan (v nekaterih primerih sicer je (zdravila na recept v lekarnah)) . 69 izdaja 2005) . da lahko ta naredi par ton čaja. Nekatera od storitvenih podjetij opravljajo storitve. proizvodnjo in trgovino. Podjetja za trgovske storitve pa niso nikoli lastniki blaga. – to predavanje manjka Izpiski iz knjige – izdaja 2005 do poglavja 5. katera roba je bolj kvalitetna). gozdarstvu.11. kjer je potreba po dopolnjujočem blagu. 3. Na drevesih so jabolka različnih vrst. Prodajanje pijač v baru je trgovina. Slaba jabolka ne moremo prodati trgovini. kjer je proizvodnja razdrobljena.na drobno – posredujejo med trgovinami na debelo (lahko tudi direktno med proizvajalci) in potrošniki.na veliko = na debelo – posredujejo med proizvajalci in trgovinami na drobno. RTV) Obstajajo pa tudi storitvena podjetja.4 3.Proizvajalna – tista ki proizvajajo in prodajajo proizvode (srečujemo jih v rudarstvu. To so tista. Obrtna podjetja delajo v malem obsegu. d) Delujejo tam. kamnoseštvu – primarne = ekstraktivne dejavnosti (delajo neposredno s plodovi zemlje). Metalka je posredovala prodajo pločevine drugim podjetjem.Storitvena V to kategorijo spadajo predvsem zavodi (šolstvo. Tempo narekuje človek. Tempo narekuje oprema. b) Trgovinska podjetja delujejo tam.te bi bilo potrebnih več zaposlenih))) in tehnični (skupina petih ljudi se ne more iti avtomobilske industrije) dejavniki. Kuhanje kosila je proizvodnja.

Vsaka združba se ukvarja s povsem določeno dejavnostjo. deleži v podjetjih) Nekatere pojavne oblike trajnejšega poslovnega sodelovanja (poleg: poslovnih skupnosti. ki določa njen poslovni proces. koncernov. 71) 4.ustvarjanja poslovnih učinkov ali proizvajalna . da bi bili ob njihovem združevanju ustvarjeni tisti poslovni učinki (izdelki.funkcija izvajanja 4 POSLOVNO SODELOVANJE (str.funkcijo obravnavanja podatkov o prihodnosti (načrtovanje) . * Prvine poslovnega procesa (=potrebni proizvajalni tvorci) PPP: . statistiko arhiviranje.3 (stran 70 izdaja 2005) Poznamo še: Temeljne informacijske funkcije: .funkcijo obravnavanja podatkov o preteklosti (knjgovodenje.skupna politika prodaje. pridelki. Organizacijske funkcije: . * Temeljne poslovne funkcije (delni poslovni procesi) .potem preneha obstajat) karteli (med podjetji iste panoge.delovni predmeti .prodajna . blago). enotne cene.funkcija upravljanja (governance) . interesnih združenj.delovna sredstva . 72 izdaja 2005) Oblike poslovnega sodelovanja podjetij: prodajno in nakupno sodelovaje (povezovanje za pridobitev ugodnosti –večja količina) proizvajalno sodelovaje (soproizvajalska ali kooperativna razmerja.tehnična .funkcija ravnateljevanja (management) .finančna Soodvisnosti temeljnih poslovnih funkcij Slika 3.delovna sila Poslovni proces združbe opredelimo kot tisti del njenega delovanja.funkcijo nadziranja obravnavanja podatkov (revidiranje) . skupne raziskave in razvoj tehnologij) finančno sodelovaje (oblike dolgoročnega financiranje –finančni najem.storitve .) . storitve.nabavna ali nakupna . v katerem v blagovno-denarnih in čistih finančnih razmerjih nastopajo prvine poslovnega procesa.funkcijo analiziranja ali preučevanja podatkov …. Ta dejavnost je v trenutku opredeljena in se lahko širi oz oži.kadrovska .1 OBLIKE POSLOVNEGA SODELOVANJA (str. delitev trga) .30 . na katere je zlasti v procesu prodaje vezano pridobivanje prihodka v njegovem okviru dohodka in dobička združbe. holdingov): skupna vlaganja (obsežnejše naložbe – raziskave) konzorciji (povezovanje zaradi določene naloge..

* Prvine poslovnega procesa opazujemo z vidika nekega obdobja (v obdobju opredeljiv pojem).2. 5.11. preperevanje…) Obnavljanje DS se splača do ekonomske omejitve.dolgoletni ali večletni nasadi (vinogradi. tehnična zastarelost (na trgu se pojavi se sodobnejše sredstvo od dosedanjega) gospodarska neustreznost (neugodne spremembe pri drugih prvinah poslovnega procesa – zmanjka rude v rudniku) .1 PRVINE. inventar.2 POTROŠKI DELOVNIH SREDSTEV (str.zgolj ustvarjajo okolje potrebno za poslovni proces oprema .2.oprema .vstopa v poslovni proces kot posrednik med človekom in delovnimi predmeti Za industrijska in obrtna podjetja je najpomembnejša skupina delovnih sredstev oprema (stroji. 77) 5. SREDSTVA IN DELO (str.2 DELOVNA SREDSTVA (str. Ali pa kot sredstvo.zemljišča ..osnovna čreda . če opazujemo. potem je bolje kupiti novo delovno sredstvo. prva ura--5 GOSPODARJENJE S PRVINAMI POSLOVNEGA PROCESA (str. 77) 5.zgradbe .31 . (Delovna sredstva.- sindikati (to NISO sindikati delavcev) čvrsta oblika kartelov. koliko premoženja ima fakulteta v tem trenutku. 78) Vstopajo v poslovni proces le s svojimi lastnosti  v poslovnem procesu ne spremenijo svoje oblike. ker ga potrebujemo za predavanja. premoženje) Grafoskop lahko nastopa kot prvina poslovnega procesa.. sindikat prevzema prodajo PU --. naprave.18. orodje. * Vrste ekonomske neprilagojenosti delovnih sredstev. sadovnjaki) zgradba .1 VRSTE DELOVNIH SREDSTEV (str. Potroški delovnih sredstev: Fizično obrabljanje (sodelovanje pri proizvodnji določenih proizvodov ali opravljanju storitev – odvisno od intenzivnosti sodelovanja v PP) Fizično staranje (delujejo naravne sile – rjavenje. 77) * Pet temeljnih skupin oz vrst delovnih sredstev (DS): . kot ena izmed PPP ni enako kot sredstva oz.) 5. 77) Ločiti je potrebno med prvinami poslovnega procesa in sredstvi. sredstva oz premoženje pa opazujemo z vidika določenega trenutka (v trenutku opredeljiv pojem).

z nakupom (večinoma) Pri nakupu nabavno vrednost delovnega sredstva (amortizacijsko osnovo) sestavljajo: .Stroški amortizacije .v dogovorjenem kombiniranju ali združevanju delovnih sredstev .prenašanje vrednosti delovnih sredstev na poslovne učinke .Amortizacijska sredstva .zbiranje denarnih sredstev za nakup podobnega/boljšega delovnega sredstva 5. Konec izpiskov iz knjige – izdaja 2005 * Proces amortiziranja delovnih sredstev lahko opazujemo v treh smereh: .2.z izdelavo v lastni delavnici . ki poteka v treh stopnjah: .Amortizacijski odpisi – zmanjšuje se vrednost delovnega sredstva .na podlagi daril .fakturna cena . (Do tu je bil le pregled prejšnjih predavanj.3 ZAGOTAVLANJE DELOVNIH SREDSTEV ZA POSLVONI PROCES IN AMORTIZIRANJE (str. Tu se srečujemo z dvema pojmoma: .5 POPRAVILA IN PREUREDITVE DELOVNIH SREDSTEV (str.zmanjševanje vrednosti delovnih sredstev (amortizacijski odpis) .4 FUNKCIJSKO ALI OBRABNO IN ČASOVNO AMORTIZIRANJE (str. Ko se zgodi okvara delovnega sredstva.32 . Posledica je amortizacija delovnega sredstva.z najemom oz.stroški dostave delovnega sredstva . zakupom .2.Doba trajanja DS (določena z rokom njegovega delovanja) – tehnično primernost nadaljnje uporabe Doba koristnosti ali gospodarne uporabe (določena z rokom koristne uporabe) – ekonomsko primernost nadaljnje uporabe 5.stroški postavitve oz. je to potrebno ponovno usposobiti za delovanje. 82) Za izračunavanje stroška amortizacije potrebujemo 3 stebre . 92) Delovno sredstvo je uporabno v okviru delovnega procesa takrat.zbiranje denarnih sredstev iz naslova prodanih in že plačani poslovnih učinkov za nakup novih delovnih sredstev (amortizacijska sredstva) Poleg nabavne vrednosti (amortizacijska osnova) moramo poznati še dobo koristnosti in metodo amortiziranja. 79) Pridobivanje delovnih sredstev: . montaže delovnega sredstva Amortiziranje – postopno prenašanje vrednosti delovnih sredstev na poslovne učinke.Nabavna vrednost delovnega sredstva = amortizacijska osnova . To so v bistvu samo poudarki.Izbrana metoda amortiziranja . ki manjkajo. kadar ni pokvarjeno.Doba koristnosti delovnega sredstva (včasih se je za to uporabljal izraz "življenjska doba") Obstaja več načinov izračunavanja amortizacije.kot prenašanje vrednosti delovnega sredstva na poslovne učinke (stroški amortizacije) .2. ki se na ustnem izpitu sprašujejo) 5.

33 . zato se je treba odločati pametno. bo mogoče kvadratura enaka kot prej..Glede na to kakšen vpliv imajo na zmogljivosti delovnih sredstev poslovnega sistema = posledice naložbe \nadomestne (kupimo po zmogljivostih enako delovno sredstvo kot smo ga imeli prej \nove (povečamo zmogljivost delovnih sredstev) Če se podre staro hišo v LJ in se zgradi poslovne prostore. --. ko kupimo delnice. Stroške tega je potem potrebno prevaliti na druge poslovne učinke. obveznice. 92) Pojem naložbe je širši od pojma naložba v delovna sredstva.Popravila .Glede na to.11.2006 druga ura--5. Lažje je namreč prikazati nek izdatek kot strošek (lažje se ga odobri) kot pa naložbo. Pri velikih popravilih je vprašanje. če ta ne prehajajo v preureditev.2.Velika = investicijska popravila = naložbeno vzdrževanje Stroške malih popravil lahko takoj vključimo med stroške določenega obdobja.17. Tem se ne moremo izogniti. drugače pa kot zelo slaba. Namen preureditev je. Naložbe v delovna sredstva razlikujemo po različnih vidikih: . vložiti pa je bilo treba precej denarja – nadomestna neto naložba. naložimo denar v zaloge nafte Naložbe v delovna sredstva so izjemnega pomena za sposobnost gospodarstva in države (kaj bo ta s svojimi delovnimi sredstvi sposobna narediti). ki jih bomo z lahkoto prodajali doma in v tujini z dobičkom) je taka naložba dobra. potem zbrana sredstva amortizacije ponavadi zadoščajo zato. ki bo proizvajala poslovne učinke. večja hitrost delovanja…) Popravila ločimo na: . da izboljšamo delovno sredstvo (večja funkcionalnost. O naložbah govorimo tudi takrat. . večji diski…) – nova bruto naložba Ponavadi je denarja za naložbe premalo. da se kupi močnejši računalnik (več spomina. Če pravilno naložimo denar v delovna sredstva (v pravo opremo. V praksi poznamo samo mala popravila in preureditve. da je delovno sredstvo sposobno delovati tako kot pred okvaro. Če se kupi računalnik (novejši računalniki so bolj sposobni).Mala = tekoča popravila = tekoče vzdrževanje . ki smo ga vložili "zamrznjen". je denar.Preureditve (adaptacije konstrukcije…) S popravili dosežemo (namen popravil je). Tu pa obstaja tudi vmesna stopnja.6 NALOŽBE V DELOVNA SREDSTVA (str. iz katerih sredstev smo zbrali denar zanje (glede na vir sredstev) \kosmate = bruto naložbe (če pretvarjamo zbrana amortizacijska sredstva v obliko delovnih sredstev) \čiste = neto naložbe (kadar zberemo denar za naložbe iz dobička prejšnjih let = del dobička vlagamo v naložbe) . Pri preureditvah moramo namreč povečati vrednost delovnega sredstva (spremeni se amortizacijska osnova) v postopkih krepitve vrednosti delovnega sredstva. Če se zmotimo pri naložbi. kjer se moramo odločiti za nujne naložbe.

To delamo z dinamičnim pogledom na naložbe (metoda. ki jih v določenih letih pričakujemo. Tu se pojavita dve metodi (= sodili).34 . bo dal rok. je dejansko boljša.Količnik razširjene donosnosti Prva prednost tega postopka je. Razmerje med naložbeno vrednostjo je 150 denarnih enot / 100 denarnih enot = 1. da se je denar dejansko pojavil iz delovanja določene naložbe). Na ta način prevedemo vrednosti iz vseh let na vrednost tekočega leta. Ta metoda recimo ne upošteva različne vrednosti denarja tekom let (ne upošteva inflacije). postopek za to pa Diskontiranje = razobrestovanje). Metoda za izračun vračilnega roka ima dve pomanjkljivosti (ki jih druga metoda odpravlja – količnik razširjene donosnosti nima teh napak). se začnemo odločati o naložbah. (Izračun vračilnega roka naložbe se lahko pojavi na izpitu (primer take naloge je v knjigi). da moramo preiti iz statične metode na dinamično metodo. da je ta znesek danes vreden samo 87% tistega. Če imamo znesek x in je obrestna mera na trgu 1. . ki imajo količnik večji od 1. Dobimo primerljive denarne vrednosti. 15% študentov je ne zna rešiti) Na sodila lahko gledamo iz gospodarskega vidika (gledam dogodke. da zavaruje opremo in prostore in vidi da tovarna nima požarnega zidu. kjer prevajamo vrednost bodočih donosov na sedanjo vrednost (v letu. ki ima največji količnik. ugotovimo. Če nas obišče inšpektor za varstvo okolja in vidi škodljive odtoke v reko. ki deluje 4 leta in ima vračilni rok naložbe 3 leta – če bi delali po prvi metodi.Če strojno tovarno obišče inšpektor za varstvo pri delu in vidi nevarne naprave. bo dal rok. kar bomo dobili čez 3 leta. Naložba. ki se bo čimprej povrnila v obliki dobička. ker je praktično ne moremo natančno predvideti.5. To je najlažja možna naloga. Statična metoda je takrat. Treba je namreč upoštevati vpliv obrestne mere. po katerih presojamo. potem bo prekinil delo na tej opremi dokler ne bomo zagotoviti potrebnih varoval – naložba v ta varovala je nujna. ki nam bodo prinesle poslovne učinke. ki jo pri tem uporabljamo se imenuje Aktualizacijska metoda. do katerega je potrebno namestiti čistilno napravo – nujna naložba Če nas obišče predstavnik zavarovalnice. ali dobimo določen znesek čez 3 leta ali čez 5 let. potem denarja ne bi optimalno vložili. ki deluje 10 let in ima vračilni rok naložbe 3. ki nam bodo prinašali dobiček in amortizacijo) ali pa iz finančnega vidika (tu gre za tokove denarja – predpostavljamo. kajti brez te naložbe se nam lahko ustavi celotna proizvajalna linija. . v katerem je naložba). katera naložba je bolj ugodna: .5 in razobrestujemo znesek za obdobje treh let.Vračilni rok naložbe – če imamo 5 možnih naložb. bomo izbrali tisto. če ne se zavarovalna premija poveča – nujna naložba Če nam po nujnih naložbah ostane še kaj denarja. Druga prednost je. Naložba prinaša pričakovani donos v obliki dobička in amortizacije 5 let. Vendar pa ni vseeno. Naložbe v delovna sredstva imajo poleg vidikov vira sredstev in posledic naložbe tudi vidik povezave z okoljem. Odločimo se za tisto naložbo. Če imamo pa dovolj denarja pa vložimo v vse naložbe.5 leta. ko vzamemo zneske. da zajamemo dohodke iz dobička in amortizacija po vseh letih delovanja delovnega sredstva. do katerega ga je potrebno zgraditi. Za inflacijo predpostavimo da deluje na vse enako (in jo zato lahko zanemarimo). kot naložba. Seštevke teh primerjamo z nabavno naložbeno vrednostjo delovnega sredstva.

. Če delovni predmet v nekem časovnem intervalu ni skladiščljiv. plina. Problem je. rude… . kaj se v okolju dogaja z drugimi naložbami. ki stojijo v gozdu.Treba je gledati.Z njimi ljudje s svojo delovno silo delujejo na delovne predmete Dobro je. Delovna sredstva opravljajo dvoje vlog v poslovnem procesu: . . na isti strani ceste. bi to povečalo obisk Petrolove črpalke – dopolnjujoči soodvisnost. . ki se neposredno spopadajo z zemljo. 97) Pri delovnih predmetih lahko porabo točno ugotovimo (pri delovnih sredstvih smo jo lahko samo ocenjevali).Ustvarjajo okolje (to delajo predvsem zemljišča in zgradbe) . gozdarstvo. Če imamo v okolju naložbo. jih kupujemo od predelovalnih dejavnosti. še Schell. ki delajo z naravo.Kupljena energija (plin. Na Petrolovi črpalki ne bodo prodali toliko bencina. Po tem pa dobi pravico za postavitev črpalke 500 metrov pred Petrolom. 5.1 VRSTE DELOVNIH PREDMETOV (str.Reprodukcijski material Če kupujemo čipe za računalnike.Lastna nedokončana proizvodnja Ko procesi potekajo dlje.35 . Surovine so torej to kar proizvede kmetijstvo. Pri delovnih predmetih je ravno obratno. Primer naravnih snovi je tudi nahajališče vode. Pri delovnih predmetih ni možnosti najema. ki bo povečala učinke naše naložbe potem govorimo o komplementarni = dopolnjujoči soodvisnosti. Tem delovnim predmetom rečemo surovine. Tu končujemo z obravnavo prve prvine poslovnega procesa in prehajamo v obravnavo druge prvine.Naravne snovi To so na primer drevesa. Če bi Mercator za Petrolom zgradil nakupovalno središče. Če imamo v okolju naložbo. lovstvo. premog) Ko kupujemo delovne predmete od dejavnosti. Delovni predmeti se v tem primeru imenujejo reprodukcijski material. če se značilnosti delovnega sredstva v teku poslovnega procesa ne spreminjajo. nafte. 97) 5. da je cena enakih delovnih predmetov lahko različna (na primer zaradi prevoza). kot bi ga sicer.kupljene surovine Surovinske dejavnosti so tiste. Bistvo delovnih predmetov v poslovnem procesu je da se spremenijo. ribištvo… Od surovinskih dejavnosti kupujemo delovne predmete.3 DELOVNI PREDMETI (str. se delovni predmet v obdobju tega časa imenuje lastna nedokončana proizvodnja. Naložba v Schellovo črpalko bi znižala donos naložbe v Petrol – tekmovalna odvisnost. Primer: Gradnja slovenskih avtocest se bliža koncu. Čim jih posekamo in pripeljemo na žago so to že surovine. Recimo da Petrol dobi lokacijo za bencinsko črpalko. ki bo zmanjšala učinke naše naložbe potem govorimo o substitucijski = tekmovalni soodvisnosti. ki jih bomo še spremenili.3. . *Vrste delovnih predmetov (znati je treba pet od enajstih) .

Izmet povzroča večjo škodo kot odpadek. 98) Pri delovnih predmetih gre za porabo. pa s svojo kakovostjo ne vplivajo na kakovost izdelka. da se delovni predmeti ustrezno spremenijo. Pri ugotavljanju. * Izmet so premalo kakovostni izdelki. Odpadek je nasprotje od izplena.2 --. nekateri pa ne. * Odpadek je tisti del delovnega predmeta. ker smo pri izdelavi uporabili tudi druge prvine poslovnega procesa. ki se bodo v prihodnje še spremenili (deska).Dokončani izdelki V industriji in obrti.Rezervni deli . koliko nas stane sodelovanje delovnih predmetov pri poslovnih procesih imamo . Tako kot hočemo. saj potrebujemo za isti produkt več materiala kot konkurenca. . . O tehnoloških odpadkih govorimo takrat. se imenuje nepotrebni odpadki. Isto velja za model odlitka v livarnah (tudi ta ne vstopa v delovni predmet višje stopnje predelave). Tak je na primer avtomobilski volan.24. Če je papir v pisarnah slabše kvalitete. da snov delovnega predmeta preide v naslednjo stopnjo predelave s čim manjšo izgubo. ker se jim po obdelavi vrednost poveča. Naloga delovnih predmetov (oz. ko noben na svetu ne zna narediti iste stvari z manj odpadki.Polizdelki Delovni predmeti. Pri izgubi govorimo o odpadku in izmetu. ki se jih da prodati le po bistveno nižji ceni ali pa se jih sploh ne da prodati. Pametna poraba pomeni. Tisti.Sestavni deli Tisti delovni predmeti. ki pa ne vstopajo (pomožni materjal). Če je odpadka 10% je izplena 90%.Trgovsko blago Tudi to je delovni predmet ker nanj delujemo (ga zavijemo in prodamo kupcu). Pri tem se dela škoda.36 . da bi se delovni predmeti v popolnosti in pametno porabili.18. Dobre firme imajo večji normativ porabe. ki bodo samo vgrajeni v končni izdelek. .11. ki ga tovarna proizvaja. ki vstopajo (=glavni material = glavne surovine) s svojo kakovostjo vplivajo na kakovost izdelka (črviv les -> slaba miza). Normativa porabe – koliko odstotkov snovi je potrebno prenesti v naslednjo fazo. Delovne predmete kupimo in jih porabimo. da bi delovna sredstva čim bolje in čimbolj pogosto sodelovala (zato imamo delo v treh izmenah) tudi hočemo.Pridelki V kmetijstvu. to načeloma ne bo vplivalo na kvaliteto izdelka. Za razliko od delovnih sredstev pri delovnih predmetih nimamo najema.11.2005 druga ura--5. ki ne preide v naslednjo stopnjo predelave.V metalurški peči rudi za časa taljenja rečemo lastna nedokončana proizvodnja (če bi jo vzeli iz procesa bi s tem naredili škodo) . tistih ki z njimi delajo) je.2006 prva ura--- OVREDNOTENJE POTROŠKOV DELOVNIH PREDMETOV (str. Nekateri od delovnih predmetov snovno vstopijo v delovne predmete višje predelave (hrast recimo vstopi v hrastovo mizo). Delovni predmeti so zato načeloma porabne snovi. Tisto. --. kar je več. Tisti. .3.

olajševalno okoliščino. Porabo delovnih sredstev smo samo ocenjevali = domnevali. Pri njih nismo imeli natančnega izračuna koliko se je delovno sredstvo v enem dnevu potrošilo. Pri delovnih predmetih pa točno vemo koliko smo jih porabili. Vendar pa se pri ovrednotenju te porabe srečujemo tudi z določenimi problemi. Delovni predmeti iste vrste, ki jih porabljamo nimajo vedno enake nabavne cene (nabavna cena delovnega predmeta obsega fakturno ceno dobavitelja, stroške transporta in stroške carine). Cene iste vrste delovnih predmetov se razlikujejo od obdobja do obdobja. Če so bili delovni predmeti iste vrste kupljeni po različnih cenah se postavlja vprašanje, po kateri izmed teh dobavnih cen ovrednotiti porabo materiala delovnih predmetov, ki smo jih dali iz skladišča v proizvodnjo. Pojavljajo se 3 domneve s 4 metodami. Domneve: 1. Vsaka enota v zalogi istega materiala v skladišču je povprečen predstavnik te zaloge. Ta domneva vodi k dvema metodama: - metoda drsečih povprečnih cen (primer za to je v knjigi str 98) (Če bo na pisnem izpitu naloga te vrste, bo imela okoli 10% točk, ker je zelo lahka) - metoda stalnih (= planskih = načrtovanih) cen z odmiki V resničnem življenju gre za pomembno razliko med tema dvema metodama. V prvem primeru spremljamo dogajanje na trgu v vseh delih podjetja. V drugem delu pa popolnoma zanemarimo, da se dejanske tržne cene spreminjajo. Vse kalkulacije (izračun cene izdelkov in stroškov izdelkov), ki bodo narejene iz teh delovnih predmetov izhajajo iz tega, da smo dobili izdelke po x denarnih enot. To rešimo tako, da na vsake toliko časa izračunamo odmike, ki so nastali in na ta način dobimo pravilne podatke. Nevarnost uporabe čudnih planskih cen je v tem, da prodajamo izdelke narejene iz teh delovnih predmetov po prenizkih cenah. Informacije, ki jih dobimo s temi izračuni nas lahko napačno usmerjajo v našem delovanju. Zato je uporaba metode stalnih ali načrtovanih cen z odmiki logična samo v primeru, ko smo prepričani, da bo inflacija manjša od 5% (denarna valuta ne sme prevač nihati).

2. domneva: Metoda zaporednih (=tekočih) cen = FIFO = First In First Out Ko prihajajo zaloge delovnih predmetov v skladišče, prihajajo po določenem zaporedju in po določenih cenah. Pri tej domnevi predpostavljamo, da se bodo izdajali v skladišče po istem zaporedju kot bodo šli ven. Cene ki jih dobimo po metodi FIFO se imenujejo zaporedne cene. Delovne predmete, ki pridejo iz skladišča se obračunavajo po isti ceni kot smo delovne predmete iste vrste na zadnje dobili v skladišče. Ta metoda pride v poštev samo takrat, ko to kar dobimo v skladišče, porabimo po prvem tednu ali pa že po prvem dnevu. Izbira metode je pomembna, ker lahko pride tudi do 2% razlike v izkazovanju poslovnega izida. Zaradi tega je treba tudi napisati, katero metodo uporabljamo in se jo celo leto držati, da nas revizijska družba lahko nadzira. (Na izpitu je za izračunati ena metoda. Dodatno vprašanje pa je, da je treba iz izračunanih podatkov tudi napisati, koliko znašajo stroški delovnih predmetov (3/4 študentov ima s tem težave). To dobimo tako, da seštejemo vrednosti vseh delovnih predmetov ki gredo v proizvodnjo. * Vprašanje je lahko: Kako se imenujejo cene pri metodi FIFO? Odgovor: Zaporedne cene. 3. domneva: Metoda povratnih cen = LIFO = Last In First Out - 37

Ta metoda se uporablja pri izrednih dogodkih. Gostilničar ob izrednem dogodku (nogometna tekma) naroči večjo količino piva samo za namen te priložnosti. Končne vrednosti so pri FIFO drugačne kot pri LIFO. Pri računanju stroškov dobimo pa enake vrednosti po obeh metodah. Metode tehtanih povprečnih cen ni v knjigi, zato je tudi na izpitu ne bo. Tudi metod HIFO (High) in NIFO (Next) ne bo na izpitu (tidve metodi sta namreč prepovedani). 5.3.3 ZALOGA DELOVNIH PREDMETOV (str. 102)

Ko so skladišča polna so kupci zadovoljni, proizvajalci in prodajalci pa nezadovoljni. Zaloge delovnih predmetov nas stanejo. Delovni predmeti namreč zavzemajo neko površino in vsak kvadratni meter skladišča nekaj stane. Zato je idealno, če zalog delovnih predmetov nimamo. Tega si seveda ne moremo privoščiti, če nimamo zagotovljene absolutno zanesljive oskrbe z delovnimi predmeti. Če je oskrba lahko motena, si morajo podjetja zagotoviti zaloge, hkrati pa zagotoviti, da so te zaloge čim manjše. Najboljša zaloga delovnih predmetov je tista, ki je ni. To si lahko privoščijo samo velike tovarne, ki imajo svoje majhne dobavitelje tako strenirane, da jim dostavljajo potrebne količine delovnih predmetov ob katerikoli uri. Če se kakšen dobavitelj pregreši ga vržejo ven iz trga. * Obstajajo 4 dejavniki od katerih je odvisna količina zaloge delovnih predmetov (vse 4 je treba znati): - Količina dnevne poraba – Več kot porabimo, več zaloge moramo imeti - Število dni od naročila do prejema – Včasih je dobavitelj sposoben dobaviti delovne predmete v enem dnevu (rečni pesek). Včasih je rok dobave lahko tudi po več mesecev, vendar se s planiranjem v naprej lahko izognemo čakanju. Daljši kot je rok dobave, večjo zalogo si je treba narediti (če nimamo stalnih dobaviteljev). Idealno je, če ni zalog in je dobavitelj en sam. Vendar pa je tu zelo velik riziko (dobavitelju se lahko kaj zgodi). Če imamo več dobaviteljev imamo večje stroške (stroški usklajevanja). V praksi imamo ponavadi vsaj 2 dobavitelja. - Rezervna količina, ki mora zadoščati v primeru motenj. Če ni delovnih predmetov, nastane ogromna škoda. Motnje so: vreme, vojna, stavka carinikov, stavka prevoznikov. - Razmerje med stroški skladiščenja in stroški naročanja. Če se naroči samo en kos, je to izredno drago na en kos. Če pa naročimo 1000 000 kosov, pa je dobava poceni, vendar pa se nam ti kosi potem še dolgo časa zadržujejo v skladišču, kar pa stane. 5.4 STORITVE (str. 103) Storitve se plačajo, usluge so zastonj. Storitve se ne skladiščijo. Nimajo materialne oblike. Ne moremo jih prijeti. Več kot 50% kosmatega domačega proizvoda predstavljajo storitve. --- 25.11.2005 prva ura --* Storitve lahko členimo v treh smereh: 1. SKUPINA - 38

- Tuje – če fakulteta plačuje Telekomu za telefon (storitev opravi enota izven združbe) - Pogojno lastne (še vedno jih moramo plačati) – če znotraj fakultete en laboratorij dela za drug laboratorij. Denar ne gre ven iz družbe. 2. SKUPINA - Kratkoročne – lahko jo uporabimo samo enkrat (let v Ameriko – če ga zamudimo, moramo kupiti novo storitev) - Dolgoročne – lahko jo uporabimo večkrat (patenti, licence, blagovne znamke) 3. SKUPINA - najpomembnejša delitev 1) Storitve, ki so neposredno vključene v izvajanje poslovnega procesa – tiste, brez katerih naš poslovni proces ne more potekati ali pa ne poteka normalno. \Bančništvo \Poštna storitev \Prevozniška storitev 2) Storitve, ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa (dolgoročna storitev) Neposredno pridobivanje znanja pomeni, da ga že drugi dan lahko uporabijo v svoji združbi. Če kupimo licenco za uporabo nekega patenta za določeno število let, lahko znanje iz te licence začnemo praktično takoj uporabljati. Podobno je pri odkupu patenta, kjer pridobimo pravico za avtorjeve iznajdbe. Tako je tudi z izobraževalnimi tečaji (jezikovni, računalniški, šola letenja…). Te storitve bi morali obračunavati takrat, ko jih dejansko uporabljamo. Zaradi poenostavljenega obračunavanja nekatere manj vredne storitve te vrste obračunavamo sproti (jih prikažemo kot stroške obdobja v katerem smo plačali tako storitev). Če se je uslužbenec naučil veščine in bo na Švedskem naš predstavnik 8 let, se bodo stroški tečaja obračunali v tekoče obdobje (v tisto leto, v katerem je potekal tečaj). Za storitve ki so dražje (recimo blagovne znamke, licence in včasih tudi patenti) pa je več možnosti. Če bi recimo hoteli poimenovati izdelek po svetovno znani osebnosti bi imeli naslednje možnosti: #Enkratno plačilo za neomejeno uporabo #Plačilo za neko obdobje (recimo za do 5 let) – to plačilo mi v tem obdobju Amortiziramo #Določena vsota na vsak prodan izdelek * Ugotovitev: Ne amortizirajo se samo delovna sredstva, ampak tudi dolgoročne storitve. 3) Storitve ki vplivajo na vzpostavljanje okoliščin potrebnih pri poslovnem procesu – na ravni družbe kot celote V celotni državi/družbi obstaja veliko dejavnosti, ki so potrebne da združbe (zlasti gospodarske) normalno delujejo. Potrebno je zagotoviti šolanje ljudi (ustanoviti je potrebno zavode, ki to delajo). Potrebno je zagotoviti zdravljenje ljudi (zdravstvene zavode). Potrebno je zagotoviti otroško varstvo – da lahko odrasli prihajajo v službo. Potrebno je skrbeti za red. Potrebno je ljudi predstavljati v tujini (to dela vlada). Tudi te storitve se plačujejo. Direktno sicer iz proračuna, ampak posredno pa to plačujejo davkoplačevalci. Brez teh storitev bi bilo delovanje podjetij moteno ali pa celo onemogočeno. Pri teh storitvah velja Solidarnostno načelo – tisti ki imajo več tudi več plačajo. 4) Storitve, ki omogočajo navzočnost (= prisotnost) sredstev potrebnih pri določenem poslovnem procesu Če nam zmanjkuje lastnega denarja, vidimo pa dobro poslovno priložnost, ki bi se nam odprla z nabavo neke opreme, se pokaže potreba po dodatnem denarju. Ta denar lahko dobimo kot posojilo banke. Za to posojilo plačamo Obresti. Obresti so strošek tovrstne storitve. Tudi zavarovalnina je strošek tovrstne storitve. Cena za storitve je ponavadi določena za enoto storitve. V določenih primerih, pa je cena določena za neko celoto storitev v konkretnem letu. To na primer delajo odvetniške pisarne, ko jih najame kakšna firma. Zahtevajo, da se jim za enoletno pripravljenost vnaprej nakaže recimo 2 000 000 SIT (na tak način si lahko zagotovimo izvajalca) - 39

V ta namen organizira proslavo v Cankarjevem domu. Odgovor: tuja. Z fakultetnim znanjem se lahko v združbi uveljavimo zlasti.5. Vprašanje: V kateri dve od teh štirih bi razvrstili storitev najema prostorov in najem ansambla? Odgovor: S tem. če je to znanje. se bodo čez dve leti zaradi naše razvitosti za nas "tepli" na trgu delovne sile (zaradi naše razvitosti). kljub temu da je ne plačujemo po solidarnostnem načelu.Gospodarskem smislu – Naprej premišljena in ciljna človekova dejavnost v smeri ustvarjanja in pridobivanja poslovnih učinkov . Pri delu včasih prevladuje poraba telesne energije (telesno delo) včasih pa umski napor (umsko delo). To je sicer huda izjema. kratkoročna.V storitev v ožjem pomenu besede vključujemo praviloma storitve iz prve vrste (tiste storitve. ki so neposredno vključene v izvajanje poslovnega procesa) iz druge (storitve. če ne bi bila vsebina poslovnega procesa tudi delo. ki smo ga na fakulteti pridobili pisano na delo v združbi. da doseže določen cilj Prvina poslovnega procesa je tudi Delovna sila. ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa) in večinoma tudi iz četrte (tiste storitve. Pri organizaciji proslave je podjetje imelo dve storitvi: moralo je najeti dvorano v Cankarjevem domu in moralo je najeti kulturni ansambel. storitev.Psihološkem smislu – Zavestni napor človeka. * Delovna sila se v poslovnem procesu uveljavlja in razvija izven njega se pa obnavlja. ki delajo v združbi. . ker tretja skupina ne sodi v storitev v ožjem pomenu besede.Fizikalnem smislu – Premagovanje upora. izpopolnjevanje znanja. da bo potrebno na leto narediti določeno število novih izpitov in na vsake nekaj let bo treba ponovno opravljati stare izpite.1 VRSTE DELA (str. niso pa lastniki te. ki omogočajo.Fiziološkem smislu – Poraba energije pri določenih gibih živega telesa . 104) Delo mi lahko obravnavamo v: . ki omogočajo navzočnost sredstev potrebnih pri določenem poslovnem procesu). Storitve tretje vrste ne uvrščamo v pojem Storitve v ožjem pomenu besede. 5. rekreacija. Zaradi tega bo podjetje po proslavi bolj ponosno. Če pa stalno delamo monotono delo. Delovna sila so umske in telesne sposobnosti ljudi. Storitev ansambla sodi v tretjo skupino (ker je v druge 3 ne moremo uvrstiti). Primer: Podjetje praznuje 50 letnico svojega obstoja. da smo za določen čas najeli prostor. Če dobimo po sprejetju v službo prave izzive. skupina). da ti ljudje lahko opravljajo določene vrste dela. ki ga usmerjeno telo opravi na določeni poti . ampak v našem primeru je to tako. ki vpliva na vzpostavljanje okoliščin potrebnih pri poslovnem procesu 5.5 DELOVNA SILA (str. smo omogočili prisotnost sredstev potrebnih pri poslovnem procesu (4. Vprašanje: Uvrsti dovoljenje za gradnjo za primer ko takoj plačamo. Poslovnega učinka ne bi bilo. Delavci = tisti. Naša delovna sila se bo v tem primeru v največji možni meri uveljavila.40 . Vedno pa nastopata obe obliki dela (razmerje ni nikoli 1:0 oz 0:1). 104) V združbah poteka ustvarjanje poslovnih učinkov. potrebno pomoč in aktualno delo. To je skrb za zdravje. Obnavljanje delovne sile je obnavljanje telesnih in umskih sposobnosti. Tudi pri nas bo prišlo do tega. pa bo naše znanje v petih letih zastarelo.

2005 druga ura --5. On ponudi v uporabo svojo delovno silo (zato se govori o trgu delovne sile in ne o trgu dela). bo imel bolj pozitiven odnos do dela.Fiziološke (zdravje) .41 . V ta namen se podpiše pogodbo o zaposlitvi.2006 prva ura--- POTROŠKI DELOVNE SILE IN DELOVNI DOSEŽKI (str. Ko pride v službo. ji s tem povzroči stroške. letu že za odpis). razgovori).Kot sposobnost zaposlenca za opravljanje določenega dela . še preden je ta kaj naredil. V njej so opisane temeljne pravice in obveznosti obeh strani. Na odnos posameznika do dela vplivajo različne okoliščine: . Za večino poklicev je človek od 40-45 leta na vrhuncu.Družbene .Odnos do dela Na posameznika vpliva več faktorjev. udeležbo tečajev (za pridobitev licenc. Človek. To razmerje opazujemo v dveh smereh: . ga mora združba opremiti.3 --. Pri nekaterih poklicih se to zgodi hitro. Združba ima tako stroške s človekom. lahko od njega pričakujemo.2 NOSILCI DELOVNE SILE IN POGODBA O ZAPOSLITVI (str. se mora tako on kot združba ravnati po pravilih igre. ki mu jih nalaga poslovni proces.Naravna nadarjenost . da izvaja določena opravila: . --. Tu nas zanima razmerje med zaposlencem in delom. pri drugih pa počasi (nogometaš je po 35. da že pridobivanje zaposlenca za potrebe združbe nekaj stane (objava oglasa.Ekonomske Če nekdo dela v službi dalj časa.Psihološke .Dolžine delovnega časa = koliko časa posameznik dela .25. ki jih rabi za opravljanje svojega dela). pregled prijav. kot je to potrebno. 106) Pri vseh prvinah poslovnega procesa smo spremljali potroške teh prvin. Ko človek odide iz združbe. Potroške delovne sile opazujemo v dveh smereh (=so posledica dveh dejavnikov): .Pridobljene izkušnje Pri večini ljudeh usposobljenost za delo narašča.Zaposlenec se spopada z izzivi. Tudi pri delovni sili nastajajo potroški.5. 5. Če nekdo dela v prijetnem okolju ob prijetnih sodelavcih. ima lahko pozitiven odnos do enega dela in negativen odnos do drugega dela. Če ima rešeno stanovanjsko vprašanje. pri delovnih sredstvih -> amortizacija pri delovnih predmetih –> količinska poraba (porabili smo 75 kg bakra). ima verjetno doma slabo ženo. 105) Ko človek vstopi v združbo (se zaposli). da bo imel bolj pozitiven odnos do dela. Zagotoviti mu mora prostor.11.12.Usposobljenost . Kar se tiče stroškov delovanja posameznika je treba vedeti.5. Potem začnejo delovati fiziološki dejavniki in usposobljenost za opravljanje določenega dela pada.1. Združba mu mora jamčiti za določene pravice.

Zaslužek je širši pojem od osebnega dohodka. ki smo ga vložili.Vrednosti točke Ta je od združbe do združbe in od podjetja do podjetja različna.4 VRSTE OSEBNEGA DOHODKA (str. dolžina dela 45 50 38 intenzivnost dela 1.Dosežene kakovosti dela Vložena količina dela se mora potrditi v doseženi kakovosti dela (dosežki = izidi = učinki = rezultati). ki smo jih dosegli in ne samo na čas. da se to pomnoži z neko oceno.Osebni dohodki iz naslova dosežkov ustvarjalnih pobud .5. Pri delovni sili (ta je tudi prvina poslovnega procesa) bi bilo to zelo čudno.5 0.2 = 7. Višina plače mora biti določena tudi glede na dosežke.42 . 107) Plača je odvisna od: . potem je plača višja. . 5.Osebni dohodki iz naslova uspešnega poslovanja (=dobička) S tem nismo pokrili vsega.5 PLAČA KOT OSEBNI DOHODEK IZ OPRAVLJENEGA DELA (str.Plača = Osebni dohodek iz opravljenega tekočega dela – to je osnovni del. . 5.2 potrošek delovne sile 45 * 1.Delo v izjemnih časovnih pogojih Če je to prisotno. ki jih posameznik dobi. ki ga dobimo ..Nadomestila plače .Zahtevnost dela .Količine dela .6 = 72 50 * 1.Intenzivnosti človeka pri delu Potroški delovne sile so torej plod porabe delovnega časa in intenzivnosti pri delu.6 Ovrednotenje potroškov: Pri ostalih prvinah poslovnega procesa smo predpostavili. ker zaposlenci dobivajo tudi dodatek na delovno dobo.Širina delovnega področja zaposlenega V delo vlagamo: .6 1. Slovenski računovodski standardi so zato začeli uporabljati za vse vrste zaslužkov (vključno z odpravninami). Vrste osebnega dohodka.Časovni obseg (174 ur) . . 106) Bolj pravilen izraz kot Osebni dohodek bi bil Dohodek iz dela ali Delovni dohodek. V Jugoslaviji so bili delavci plačani tudi od izida poslovanja.5. Plača je ena izmed oblik osebnega dohodka. ki jih lahko dobimo v združbi: . ki ga lahko zaposlenec pridobi v združbi.5 = 75 38 * 0.

* Na učinke lahko gledamo iz več vidikov: .13. Najslabše delo. kvaliteta zraka. ki nastopa pri izvajanju dela (= opravka = opravila) Nekateri so odgovorni za ustrezno uporabo delovnih sredstev. ki jih mora nekdo v nekem obdobju opraviti. Bolj kot je delovec obremenjen. dodatnih znanjih. Tako je recimo delo astronavta. Povprečna zahtevnost dela tega posameznika je seštevek zmnožkov relativnih razmerij in časov. nekateri za zdravje ljudi. specialna znanja (izpit iz letenja)) . kot pomivanje oken od pol metra do dveh metrov. velika odgovornost. kjer je zahteva po visoki usposobljenosti. kakšne razlike v relativnih razmerjih bo dovoljevala. da posameznik v teku tega delovnega programa opravlja dela različne zahtevnosti. ki ga bomo določili temu posamezniku. Najbolj zahtevno delo je tisto. . težki pogoji dela. Po letu 1990 je bilo razmerje 12 proti 1. ki jih je treba opraviti v določenem času – ta sistem je najbolj pravičen. * Na to kako zahtevno je delo nekoga v primerjavi z zahtevnostjo dela drugih vplivajo štiri sestavine: .Količina učinkov opravljenega dela Za ugotavljanje količine učinkov dela obstaja več načinov ugotavljanja: . Ko iščemo relativno razmerje. ugotovimo.25 0.Pogoji v katerih zaposlenec dela To so temperatura. ki je bil za normalne učinke najslabše plačan. Podjetja pa si lahko privoščijo tudi večja razmerja. je bilo razelektritev bakelitnih odlitkov (treba je bilo podrgniti s suho krpo po odlitku). nekateri za dobre naložbe.Z normami = predvidena količina učinkov opravljenega dela. Vsaka družba se dogovori. V teku meseca dni zaposleni opravljajo različne naloge.17. nekateri za varnost ljudi. Delovni program je spisek nalog. Norme so lahko: \skupinske \induvidualne .5 1 2 seštevek zmnožkov = 4. napora. ki jo posameznik mora imeti (izobrazba.25 zahtevnost 3 4 8 zmnožek 1. Delo snažilke v pisarnah je bilo 1. ustrezni delovni predmeti. izkušnje.43 . težje je delo. V izvedbo dobijo delovni program. delež dela 0. ki jih uslužbenec porabi za določena opravila. Delo snažilke v proizvajalnih prostorih je bilo 1.Količina vloženega dela je ponazorjena z zmnožkom teh dveh kategorij. delovnih pogojev).5 0.Vrsta fizičnega in umskega napora Napor pomivanja oken do pol metra in nad dvema metroma je večji.5 Za opravljanje dela moramo biti ljudje pripravljeni (usposobljeni) in pri njem smo obremenjeni (vpliv odgovornosti.… Razmerje med najbolj zahtevnim in najmanj zahtevnim delom določa konvencija. . V socializmu za normalne delovne učinke nihče ni mogel zaslužiti 6x več kot tisti.Odgovornost. ki je bilo označeno z relativnim razmerjem 1. težek fizični napor.Potrebna usposobljenost.

da je čas njegovih podrejenih ustrezno porabljen. . ki bi proizvajale hladilnike propadlo. Plačani so na osnovi opravljenega prometa. je bila slika vsakega šoferja. Na višjem položaju kot smo. Kakovost: 1. Zato delajo hladilnike. ki je prevozil 300 000 km brez generalnega popravila. Ko vse te stvari upoštevamo. . pri direktorjih pa leta. Pri delavcih so to ure/dnevi. da bi se njegov avto stalno kvaril.Kakovost učinkov opravljenega dela -Kakovost Naj bi bila taka. Tudi kirurgi niso plačani po številu operacij.44 . Če bi hladilniki zdržali večno. ko je bilo malo kamionov. Pri delovnih sredstvih: Primer: Če imamo zaposlenega šoferja si ne želimo. ki je ugotovljena z zmnožkom (ure * povprečno razmerje) se mora korigirati. koliko prodajo in koliko zavarovalnih polic sklenejo. Primer je recimo raztovarjanje ladij. Nekako ga moramo stimulirati (= spodbujati). Plačani so po tem. ki ga nekdo da na razpolago Gasilci niso plačani po številu pogašenih požarov ampak po času ko so na razpolago. Pri storitvah: Morajo biti relativno kakovostne in relativno poceni. .Pravočasnost Plačuje se takrat. ko je to v interesu združbe. da avta ne kvari. Nekatera podjetja stavijo na absolutno kakovost svojih izdelkov. . Kako nagrajujemo in kaznujemo odstopanja od predvidenih izidov (to vprašanje je na izpitu odgovorjeno le v 5 %) Recimo da je predvideni izid: Količina: 1. bi večino firm. Pri nekaterih podjetjih pa je ravno obratno. Pri delovnih predmetih: Tu gre za vprašanje izmeta in odpadka. Vsak nadrejeni je dolžan poskrbeti.(1 je povprečje) Nek posameznik dosega +10% -20% +5% Število točk. Razrešiti pa moramo še 3 probleme: *1. . Pristanišče delavce nagradi. To se prevede v vrednost točke. če eno ladjo raztovorijo v dveh dneh namesto v predvidenih treh dnevih. ki se v desetih letih pokvarijo.Po razpoložljivem času.Na podlagi vrednostno izraženih učinkov Tako so plačani trgovski potniki in zavarovalniški zastopniki.Z delovnim programom – ta sistem je najbolj razširjen V teku določenega časa je potrebno doseči pričakovane izide. kot jo poslovna politika nekega podjetja določa.\časovne – neko operacijo je potrebno opraviti v naprej predvidenem času \količinske – določeno število operacij je potrebno opraviti v določenem času . dobimo osnovo za plačo. Gospodarnost: 1 . . daljše je to časovno obdobje. V času vojne. objavljena na prvi strani Slovenskega poročevalca.Gospodarnost pri doseganju učinkov opravljenega dela To gospodarnost opazujemo z vseh štirih strani poslovnega procesa.

14-tih naša sposobnost pade.6 ZAJAMČENA PLAČA KOT OBLIKA OSEBNEGA DOHODKA (str. kot pri tistih. Najslabše je med 2:00 do 4:00.5. 110) Zajamčena plača je manjša (56 000 neto) od minimalne plače (126 000 bruto).8 .Širina delovnega področja Za razliko od delovnega programa (to je spisek nalog.5.45 . da smo v najboljši pripravljenosti od 8:00 do 10:00. Če temu dodamo. 0.15 . 0. ki jih je posameznik sposoben izvajati in je za njih združba zainteresirana. ki jo jamči država tudi če gre združbi zelo slabo. ki zna popraviti vse večjo plačo.Nastopijo 3 možnosti: . 1. drugi zna pa popraviti vse vrste avtomobilov. Od ljudi.6 . okoli 14. .1 . Če nekdo zna programirati v nekem jeziku je to opravek. da mora biti narejeno do nekega časa. Imamo še dva dejavnika. ki znašajo 16%. 5. 0. . 110) .Časovni pogoji Ni vseeno.Padajoča (=degresivna) lestvica 1. ki vplivata na plačo.Naraščujoča (=progresivna) lestvica 1. Tudi če en mesec pride v popravilo samo tistih 10 vrst avtomobilov. 1. ki delajo ponoči se ne more pričakovati doseganje enakih izidov.83 . ki jih znata oba popraviti. ali moramo neko stvar delati dopoldne (6:00 – 14:00).Premosorazmerna lestvica 1. Nato se malo zniža. spisek opravkov. 5. Eden zna popraviti 10 najpogostejših vrst avtomobilov. neto plača = čista plača = (bruto plača – prispevki) Od neto plače moramo odvesti dohodnino.05 . popoldne (14:00 – 22:00) ali ponoči (22:00 – 6:00) Ritem povprečne pripravljenosti ljudi je tak. da popravlja vse vrste avtomobilov in ima dva zaposlena. okoli 12-tih spet naraste. Računa za računanje točke na izpitu ne bo. Zajamčena plača je tista. V Sloveniji ti prispevki predstavljajo 22%. ki jih mora posameznik opraviti v določenem obdobju) je delovno področje. ki delajo dopoldne.03 .7 NADOMESTILA PLAČE KOT DELA OSEBNEGA DOHODKA (str. postane opravek delovna naloga. Ta znesek po zakonodaji zadošča za materialno varnost zaposlenca. Ta je od 16% do 50%.08 | tu ga kaznujemo do amena Ta pravila morajo biti v naprej določena. Primer: Če se neka avtomehanična delavnica ponaša s tem. Popoldansko in nočno delo je zato plačano bolje. To se upošteva preko časovnih pogojev. Podjetje mora plačati še delojemalske prispevke.07 . Od bruto plače mora delodajalec odvesti prispevke. ne pa tudi njegove družine. 1. bo dobil tisti. Opravki so podlaga za delovne naloge.

Nov izdelek . plača sodišče. Upošteva se povečani dohodek združbe.46 .11.8 OSEBNI DOHODKI OD UČINKOV USTVARJALNIH POBUD (str. Ta vrednost ne sme biti večja.24. b) individualna = posamična udeležba .5.Nov organizacijski postopek . Gleda se za obdobje recimo 5 let.2. imajo večjo motivacijo za ustvarjanje dobička. 111) Ob določenih izidih v poslovanju podjetja omogočajo zaposlencem da sodelujejo na dobičku na dva načina: a) skupinska udeležba – Podjetje da na razpolago neko vsoto denarja in delavci se odločijo za kaj se bo ta vsota porabila (recimo za delavsko ambulanto.12. Nadomestila plači se plačujejo za čas bolezni in za čas dopusta.Povprečno nadomestilo plače (=osebnega dohodka) je 177 000. Če je v petih letih dohodek združbe 1 000 000 je nagrada 50% 10 000 000 40% 500 000 000 10% Delovni dohodek delavca = kvadratni koren od (dohodka.Nov tehnološki postopek . za katera mora denar zagotoviti združba . nadomestilo za čas dopusta *Iz vidika združbe je najbolj pomembna delitev vseh vrst nadomestil na dve veliki skupini: . --. potem je ta vrednost maksimalna (=100%). ki z enim svojim delom tvori osnovo za nagrado za inovacijo.9 --. Noben posameznik neposredno ne dobi ničesar. 5. otroško varstvo).5. 110) To so nagrade za inovacije (=inovacijske nagrade) Ustvarjalne pobude so lahko različnih vrst: . *Na izpitu je treba našteti 2 vzroka za nadomestila plače – nadomestilo za čas bolezni. kot v prvih dveh primerih. Nadomestilo se oblikuje v odvisnosti od naših preteklih delovnih učinkov. za katera zagotovi denar drugi dejavnik Če sodnika sodišče pokliče za porotnika. Porodniško plača socialno zavarovanje.2006 druga ura--- OSEBNI DOHODKI IZ USPEŠNEGA POSLOVANJA (str. prva ura --5. Tu čas tuhtanja nič ne vpliva.Tista nadomestila. Če je bolezen posledica nesreče pri delu in je kriva združba.Tista nadomestila.Delavcu se lahko poveča plača. kot če bi zaposlenec delal in bi dosegal normalne delovne učinke. ki ga delavec ustvari * plača zaposlenega) Če so delavci soudeleženi pri dobičku podjetja.Nov način oglaševanja Osebni dohodek od učinkov ustvarjalnih pobud se oblikuje po drugačnem pravilu. lahko dobi izplačano vsoto v obliki gotovine ali delnic. .

medtem ko je amortizacija delovnih sredstev del kosmatega domačega proizvoda. ker je frizer hkrati ustvarjal dodano vrednost na dohodek. Ali so to stroški? Odgovor: NE. za izdelavo katere bi običajno šlo 0. To pa zato. storitve in delovne predmete od drugih).1 POTROŠKI. (davki se ne štejejo) Primer: Imamo visokogorski hotel in vabimo goste: "Pridite in vdihavajte najbolj svež zrak na svetu. ki se šteje kot strošek.Do leta 1994 je obstajala kategorija (ki je zaposlencem preko tistega dela dohodka. ki jih je potrebno pokriti pred ugotavitvijo poslovnega izida. Majhno nesmotrnost še lahko štejemo kot strošek. Primer: Pri nastajanju mize. ki so del dohodka. Čez dva meseca ga brez obresti vrne. stopenjsko ali kako drugače izražena poraba prvin poslovnega procesa. se ti osebni dohodki (plače) niso obravnavali kot stroški. časovno. da če smo imeli osebne dohodke iz dela. porabimo 2 kubika lesa. ker smo vrnili isti znesek. ta znesek NE predstavlja stroška. To skupino stroškov imamo. Zanj damo 100 000 000 SIT. nakup stanovanja. Tu uporabljamo poustvarjeno delo drugih (delovna sredstva. 119) 6. Če bi dali na glas. pa ne. Ker smo dali denar po tihem to nima veze z ustvarjanjem poslovnih učinkov. ki nastajajo pri smotrnem doseganju poslovnih učinkov. dobičku . Zato ker se zrak trenutno še ne da ovrednotiti. damo po tihem društvu za mutante 10 000 000 SIT. Frizer na primer dobi plačo. Plače so del čistega domačega proizvoda. ker se zemljišče ne amortizira. Da bi se prikupili narodu. pa bi to bili stroški. Potroški so količinsko. V tiste. kar smo mi naredili. 119) Večina stroškov v podjetjih (in drugih združbah) nastaja zaradi ustvarjanja poslovnih učinkov.47 . če ustvarjamo neko novo vrednost. ampak. vrednostno ali denarno izraženi potroški delovnih sredstev. Ali pri tem nastajajo stroški ali ne? Odgovor: NE." Ali imamo v zvezi s porabo zraka stroške? Odgovor: NE. . Ta strošek je nastal zaradi tega. ki je bil namenjen za skupno porabo omogočala: odobritev kreditov za stanovanjsko gradnjo. ker to. * Stroški so cenovno (= denarno = vrednostno) izraženi potroški vseh štirih prvin poslovnega procesa (definicijo je samo do tu treba znati). Primer: Kupimo zemljišče. Do tega leta je torej veljalo. Ali sta 2 kubika lesa strošek? Odgovor: NE. ni bilo smotrno. Ali imamo v zvezi s tem stroške ali ne? Odgovor: Ker se samo zemljišče ne troši. ki so nasprotje dohodka (dohodek je tržno pridobljena dodana vrednost). . izobraževanje. Gre samo za izdatke. zato. V tiste. če je pa popolnoma nesmotrno. Primer: Podjetje dobi kredit pri banki. Primer: Smo podjetje Mercator. delovnih predmetov in storitev v ožjem pomenu besede. 6 STROŠKI (str.c) druge udeležbe delavca na dohodku oz. zdravstvene storitve… Danes tega ni več. da so stroški cenovno. Opredelitev stroškov iz družbeno ekonomskega (=družbeno gospodarskega) vidika: (tega ne bo na izpitu) Do leta 1990 je veljalo. STROŠKI IN IZDATKI (str. Stroške v poslovno-tehničnem smislu delimo dalje v dve veliki skupini: . Odpremo trgovino v Črni gori.25 kubika lesa.

ki izvaja določeno dejavnost. Izdatki so zmanjšanje denarnih sredstev. Imamo pa stroške vzpostavljanja stikov z drugimi ljudmi zato. Lahko pa naredimo to v soboto v juliju mesecu in zapre cesto dopoldan od 8:00 do 12:00. zaradi počasne vožnje bodo porabili več bencina… Stroški se torej delijo na dve skupini: . kdo bo izdeloval mize in komu jih bomo prodajali. ki so to cesto uporabljali pa niso imeli stroškov. S tem drugim povzroča zunanje stroške. ki popravljamo avtoceste imamo 2 možni odločitvi. Družbeni stroški so seštevek zasebnih in zunanjih stroškov. Poglejmo si primer za drugo delitev: Primer: Recimo. ki jih povzročamo drugim. Če smo mi tisti. Drugi. Če nekdo pokloni kliničnemu centru neko napravo vredno 60 000 000 SIT. S tem uničuje sosednje gozdove. Primer: Termoelektrarna pretvarja premog v električno energijo. da v mesecu aprilu (ko so noči mrzle) na cesti Ljubljana – Koper nastane luknja.To je bila prva delitev. potem v tem primeru klinični center ne bo imel izdatkov. Primer: Če gozdno podjetje zgradi cesto bo to za njih strošek. da gre včasih za isti znesek. vendar nas bo 60 000 ljudi preklelo. . nočno delo in treba je osvetliti cestišče. To so transakcijski stroški. ker ponoči ni veliko prometa in zaprtje enega pasu ne bi bilo problematično. ki ne temeljijo na izdatkih. delo strojev. (te stroške so šele pred 13 leti odkrili) Stroški niso izdatki. Pri tem spušča v zrak žveplov-dioksid. Cesta predstavlja infrastrukturne stroške. Od tega delovnega sredstva pa moramo ravno tako obračunavati stroške amortizacije. Lahko popravimo luknjo v neki noči od 0:00 do 4:00. . Stroške delimo tudi na 3 skupine: . Če se odločimo za prvo odločitev je treba zaposlencem plačevati nadure. To so stroški ustvarjanja mize. Gradnja ceste je bila torej družbeno koristna. Nosilec dejavnosti je torej imel zasebne stroške in zasebne koristi.48 . ker jim bomo pobrali veliko časa. ne bi bilo pa problemov z varstvo voznikov. delo človeka. Vendar pa to cesto uporabljajo tudi zasebni lastniki. Tu bi imeli veliko stroškov. da zmanjšajo zunanje stroške (na račun zasebnih). kljub temu. -Transakcijski stroški (ko prehaja lastnina od ene enote do druge) Ko se zgovarjamo o tem. .Stroški infrastrukture Da lahko pridemo do tovarne je treba zgraditi cesto. Primer: Plačevanje računa za kavo je recimo izdatek Med stroški in izdatki obstajajo 3 vrste soodvisnosti: .Stroške ustvarjanja (ti prevladujejo) Pri izdelovanju mize porabljamo les.Zunanji – tisti. Če pa sprejmemo drugo odločitev je manj stroškov. ampak samo zunanje koristi. Država mora prisiliti izvajalce.Stroški.Zasebni – stroški. ne proizvajamo nobenega poslovnega učinka. da bodo ustvarjali in prodajali mize. ki nastanejo pri tistemu.

Stroški delovnih sredstev .49 . Stroške (zaradi amortizacije) s to opremo bomo imeli šele. temu pa še eno dodamo (v bistvu razdelimo stroške storitev na dva dela): .Stroški.2 NAČELNE (=NARAVNE) VRSTE STROŠKOV (str. Izdatki bodo pa nastopili šele ko bomo poravnali račun. Ima dve hudi slabosti: . ko bo začela oprema delovati (prej jo bomo še skladiščili). če to naredijo zaposlenci v našem podjetju? Odgovor: Stroški delovnih predmetov (rezervni deli) in stroški delovne sile Primer: Imamo zalogo materiala. ki so gospodarsko povezani z izdatki (najbolj pogosti) a) nastopijo najprej stroški nato pa izdatki (plačamo kasneje) Kupimo recimo delovne predmete. ki nam jih dobavitelj pripelje. b) nastopijo stroški in izdatki hkrati (isti dan plačamo in amortiziramo) Parkiramo na plačljivem parkirnem prostoru in ko odpeljemo to plačamo s kartico podjetja. nismo jih pa se plačali.Nekatere stroške je možno uvrščati v več nakazanih vrst Primer: Pokvari se nam neka oprema.Stroški storitev v ožjem pomenu besede .uporabo parkirišča) in izdatki (ker smo plačali).Stroški delovnih predmetov . ki vzpostavljajo okoliščine potrebne pri poslovnem procesu Ta delitev je sicer logična.Izdatki. ni pa dobra..Stroški pri stopenjskem obračunu nastopajo večkrat in nastopajo pod različnimi nazivi Slika za primer stopenjskega obračuna je tudi v knjigi str.Stroški delovne sile . c) nastopijo najprej izdatki in potem stroški (plačamo predno začetkom amortizacije) Kupimo redko opremo. 121 Če bi tako zajemali stroške. Moramo jo popraviti.(pogojno) Stroški dajatev družbeni skupnosti (državi) – za storitve. 6. ko kupimo (in seveda tudi plačamo) zemljišče. 120) Stroške delimo po štirih temeljnih prvinah poslovnega procesa. . stroški pa bi spreminjali nazive: stroški končnega izdelka stroški sestavnega dela stroški polizdelka … Zaradi teh pomanjklivosti v praksi raje uporabljamo izvirne stroške: . Kakšni stroški bodo nastali v zvezi z popravilom te opreme. Te stvari smo mi že porabili pri izdelavi izdelkov. ki jo je treba takoj plačati. Isti dan so nastali stroški (ker smo uporabili storitev . bi se nam isti znesek pojavil večkrat. Te delovne predmete hočemo nekje skladiščiti. Kakšne stroške bomo imeli v zvezi s skladiščenjem teh delovnih predmetov? Odgovor: Stroški storitev – če nimamo lastnega skladišča Stroški delovne sile in stroški delovnih sredstev – če imamo lastno skladišče . ki ne vodijo k stroškom Tak primer je. pri čemer so nastopili stroški.

120) Stroka se je tega problema zavedla. če si med oceno 5 in 6: . Sem dajemo tudi drobni inventar.4 STROŠKOVNA MESTA (str.od tu naprej so stroški. To te vpraša. ki jih amortiziramo. 123) Ni dovolj.12. materialni stroški (= stroški materiala + stroški storitev)) 6. zato so to stroški. Tu gre tudi za stroške dela (če kdo dela kot študent je to strošek tuje storitve (ni strošek zaposlenca znotraj družbe)).Stroške amortizacije – Tu gre za stroške delovnih sredstev in dolgoročnih storitev (patenti. . licence) .(pogojno) stroške odpisov zalog in terjatev – to so odhodki --.50 .Stroški storitev . Iz tega vidika imamo računovodske rešitve stroškov.Stroške financiranja – To so stroški obresti od dobljenih kreditov. katere od teh stroškov uvrščamo med stroške. stroški denarnih transakcij . .Stroške kosmato kosmatih plač = Stroški dela – sem sodijo tudi stroški odpravnin --.Stroške storitev – V to so vključene storitve. * Stroški nastajajo zaradi izvajanja določenih funkcij (poslovnih. ki vstavi družbo v razmerje do dejavnikov v okolju. ki so nasprotje dohodka (tu dejansko porabljamo prvine poslovnega procesa): . .2. če vemo samo kaj so stroški in kakšne vrste stroškov poznamo.2005 druga ura --V teh skupinah opazujemo izvirne stroške. ki so nasprotje dohodka --.Stroški amortizacije Pri ostalih skupinah stroškov gre za delitev novo-ustvarjene vrednosti.3 VRSTE IZVIRNIH STROŠKOV (str.--.Stroški materiala . zato je ponudila možnost zajemanja stroškov.8. organizacijskih in informacijskih) v prostoru in času (vedno lahko opredelimo kje in kdaj so stroški nastali) za doseganje poslovnih učinkov. Treba je vedet tudi zakaj in kje stroški nastajajo. Sem dajemo tudi stroške najemnine. Poglejmo.do sem so bili stroški. * Od 7 alinej jih je treba znati 6 (pogojne ni treba znati).Stroške materiala – tu gre predvsem za stroške delovnih predmetov in tistih delovnih sredstev. ki so del dohodka . ki so najbolj znane. plače.Stroške drugega vračunanega dohodka ali dajatev skupnosti (davki in prispevki (stroški registracije motornega vozila)) – Tisto kar dobi družbena skupnost (država ali občina) . ki so del dohodka (financiranja. ki so povezane z delovanjem poslovnega procesa..12.2006 prva ura --6.

da je stroškovno mesto prostorsko opredeljeno. Te stroške je možno razporediti na poslovne učinke (s prodajo PU pokrijemo stroške). Stroškovno mesto = neka organizacijska enota K opredelitvi stroškovnih mest nas vodijo pojmi: . montaža telefonskih naprav Zakaj rabimo stroškovna mesta? Najpomembnejši podatek. Stroškovna mesta nam pomagajo. Če trgovine ne bi prostorsko opredelili. vendar tudi v zavodih). ki ga proizvajamo na tem stroškovnem mestu. Primer: Če rečemo. Primer: Prodajalna Mercator Ljubljana Tržaška 37. Koliko stroškovnih mest imamo? Imamo 4 dejavnike stroškovnih mest: . da je neko stroškovno mesto funkcijsko opredeljeno. za katero funkcijo gre. prostorsko in učinkovno (=stvarno) opredeljena mesta v zaokrožena delih (=enotah) združbe.Prostorska razpršenost – Če podjetje ne stoji na enem kraju ampak je razpršeno po desetih lokacijah bo število stroškovnih mest večje.51 . nam to pove. da se na tem stroškovnem mestu opravljanja informacijska funkcija.Poslovni učinki Pravimo torej. kadar je iz naziva stroškovnega mesta možno razbrati kaj je poslovni učinek. potem se mora iz naziva stroškovnega mesta razbrati.Prostor . Brez tega podatka ne moremo sprejeti nobenih pomembnih poslovnih odločitev. bi jih lahko zamenjali s katero koli prodajalno v slovenskem prostoru. da se do tega podatka dokopljemo.Velikost združbe – Večja kot je združba več stroškovnih mest bomo imeli . Pravimo.Funkcije .Če poslovne učinke uspemo prodati vodijo k prihodkom. je Dunaj kot razlikovalna značilnost. O učinkovno (=stvarno) opredeljenih stroškovnih mestih govorimo takrat. Ime tržna služba. Prodajaln Mercator je ogromno. da ima Gorenje poslovalnico na Dunaju. . v povezavi s katerimi nastajajo stroški (za nastanek katerih je nekdo odgovoren). . Končni cilj podjetja je ustvarjanje dobička. Če je iz imena stroškovnega mesta razvidno. kje nastajajo stroški. Primer: proizvodnja zračnih rešetk (rešetk za klima naprave). da se na tem stroškovnem mestu opravljanja tržna funkcija. kdo je zanj odgovoren. da so stroškovna mesta funkcijsko. nam to pove. da se dokopljemo do pravilnejšega podatka o tem koliko nas določen stroškovni nosilec proizvodnje ali storitve stane. da se na tem stroškovnem mestu opravljanja nabavna funkcija. Ime služba informacijskega sistema.Organizacijski – Noben strošek v združbi ne sme nastati ne da bi se vedelo. v zavodih pa da dosežemo približno ravnotežje med prihodki in odhodki. da je namen vzpostavitve stroškovnih mest dvojen: . ki ga inženirji in ekonomisti rabijo je. nam to pove. Stroškovno mesto = neka organizacijska enota Če rečemo.Tehnični = Metodični – Tu se nam gre. potem rečemo. Znotraj prihodkov težimo k pozitivnemu poslovnemu izidu (predvsem v podjetjih. da vemo. koliko nas stane nastajanje nekega poslovnega učinka (storitve ali proizvodnja). Ime nabavna služba.

dobimo prodajno ceno. Recimo da imamo v podjetju 10 stroškovnih mest za električno energijo. računovodstvo) Na pomožnih dejavnostih proizvajamo začasne stroškovne nosilce (ostajajo v združbi). ki so izven funkcije ustvarjanja poslovnih učinkov (lastna ambulanta. kot če proizvajamo veliko vrst izdelkov. Če ugotovimo. To naredimo na 2 načina: -Po sledilih (=ključih = kazalcih =razdelilnikih) za delitev stroškov . bi se nesporno vedelo. Če smo zadovoljni z bolj enostavnim spremljanjem je število stroškovnih mest manjše. so obresti strošek finančne funkcije. Če bi iz službe za trg dobili naročilo 15 kav. Oseba.Metode obračuna stroškov – Če želimo stroške nadzorovati z različnih zornih kotov je število stroškovnih mest večje. ki je povzročila strošek se vedno ve. Ko nek strošek nastane. da bomo na koncu vendarle korektno ugotovili koliko nas stane določen izdelek. da je nek strošek posreden nam to ne pomaga pri ugotavljanju stroškov za nastanek določenega poslovnega učinka. ali je proizvodnja množinska. Ko dobimo račun za električno energijo ne vemo. To. lastna restavracija.Proizvajalna stroškovna mesta Tista. Na glavnih. kdo je ta strošek povzročil. koliko stroškov ima z proizvajanjem določene vrste poslovnih učinkov. avtopark). . Strošek je lahko povzročen recimo zato. ker terjatve do kupcev še niso plačane (prodajna funkcija). katero stroškovno mesto ga je povzročilo.Način (= vsebina) ustvarjanja poslovnih učinkov – Če proizvajamo eno samo vrsto poslovnega učinka v ogromnih količinah bomo imeli manj stroškovnih mest. ki jih ne moremo enostavno pripisati določenemu stroškovnemu mestu. ko nastane. Zato poizkušamo pametno porazdeliti te stroške tako. Če bi odpotovali z letalom v London. Če v tistem trenutku. ne prinašajo pa toliko dobička kot glavne dejavnosti). točno vemo. potem govorimo o teh stroških kot o neposrednih (=direktnih) stroških stroškovnih mestih. Ima tudi pomožne dejavnosti. prodaja. Kakšne vrste stroškovnih mest poznamo in ksj dr ns njih dogaja? Če gledamo iz stališča industrijskega podjetja potem ločimo: . Če finančni ravnatelj podpiše posojilno pogodbo z banko in najame 100 000 000 SIT z letnimi obrestmi 3 000 000. Montaža telefonskih naprav – to so stroškovna mesta glavnih dejavnosti). bi se vedelo. Primer: Neko podjetje ima 2 glavni dejavnosti. Proizvodnjo in montažo (Proizvodnja zračnih rešetk. Podjetje se mora dokopati do podatka. ker smo morali nakopičiti zaloge materiala (nabavna funkcija). ki skrbijo za lažje delovanje temeljnih dejavnosti (gorilnica.Neproizvajalna stroškovna mesta Tista. Ima tudi stranske dejavnosti (te skrbijo za pestrost ponudbe. Nastanejo pa lahko tudi posredni (=indirektni = splošni) stroški. informacijski sistem.52 .. stranskih in neindustrijskih dejavnostih proizvajamo končne stroškovne nosilce (zapuščajo združbo). . serijska ali posamična vpliva na število stroškovnih mest. mu rečemo izvirni strošek. nabava. katero stroškovno mesto je porabilo koliko električne energije. a še zmeraj ne vemo kateremu stroškovnemu mestu bi pripisali določen strošek. Če tej vrednosti dodamo še želeni dobiček. da je to povzročil nosilec tega stroškovnega mesta. ki so neposredno povezana z ustvarjanjem poslovnih učinkov.

Ta je recimo prebral. da je bila odločitev za posojilo smotrna in v korist vsem zaposlencem. ki stane cca. niti ga ne moremo porazdeliti med stroškovna mesta (tako kot račun za električno energijo). Kljub temu. vendar še vedno ne vemo. VIST obrazca na strani 125 in stran 126 ni treba znati. 1 euro). kot so obresti od posojil. da iz kadrovske kartoteke naredi program. kadar posvečaš pozornost tudi osebnim problemom zaposlencev. število zaposlenih na posameznem delovnem mestu… (tu so možne hude napake in zlorabe.Po dogovorjenih podlagah Če imamo tak strošek. katera dogovorjena podlaga je bolj korektna. Stroškovni nosilci so: .Če imamo možnost pribljižne razdelitve stroška po stroškovnih mestih in lahko korektnost te razdelitve tudi dokazujemo.Izdelki . Te stroške morajo nositi poslovni učinki.1 VRSTE STROŠKOVNIH NOSILCEV (str. Stroške. Imamo 2 možni poti: .5 STROŠKOVNI NOSILCI (=NOSILCI STROŠKOV) (str.Za ostale splošne stroške uporabimo dogovorjene podatke. imamo pa probleme kljub temu. toda nedvomno ga je povzročil ravnatelj stroškovnega mesta 58. kdaj imajo kateri sodelavci ali njegovi družinski člani rojstni dan. Iz moči svetil in motorjev in časa obratovanja teh (1. katera stroškovna mesta so povzročila koliko stroškov. koliko nas stane izdelava posameznih izdelkov. Ta program. bi ga pripisali stroškovnemu mestu 58. 128) .2 ali 3 izmene) približno ugotovimo. ki ga je dal izdelati je stal recimo 2000 SIT (v hipu. 6. Nekatere stroškovne povzročitelje je smiselno zavrniti (ne bomo delali razpisa za storitev. koliko nas stroškovni nosilci stanejo. kako to pripeljemo. To je metoda za razdelitev posrednih stroškov po stroškovnih nosilcih. zato naj bi ključe postavljali pošteni ekonomisti) Z izkušnjami v razvoju združbe pridobimo občutek. Za take stroške se je potrebno dogovoriti. Temu strošku se reče izvedeni (=preneseni = izpeljani = derivativni = sekundarni) strošek. da je sicer strošek nastal na stroškovnem mestu 18. Vendar tega stroška ne moremo pripisati določenemu stroškovnemu mestu. 128) To so proizvodi in storitve.5.Pridelki . Postavi se vprašanje. ko je ta strošek nastal. ki izpiše podatke. 6. je bil to izvirni strošek). Izvirne stroške smo s tem porazdelili. Po pogovoru dobimo dogovorjeni podatek.Rečemo recimo.53 . ki so zbrani na stroškovnih mestih je treba pripeljati na stroškovna mesta glavne dejavnosti. da se bolje sodeluje s svojimi sodelavci. OBOL=OBLUVIST = Obračunski List Ugotovitve Vseh Izvirnih Stroškov (po stroškovnih mestih). . Pri strošku električne energije bi na primer vedeli. da je nastal na stroškovnem mestu 18. stranske dejavnosti in na neindustrijske dejavnosti. . Možna dogovorjena podlaga. Vemo da glavnino električne energije porabljajo v delavnici. Na ta način je ravnatelj stroškovnega mesta 58 lahko gojil dobre stike s sodelavci s tem. ki jih naša združba ustvarja in prodaja. ki služi za razdelitev posrednih stroškov je lahko vrednost delovnih sredstev na posameznem delovnem mestu. da je račun 1 000 000 na mesec. Strošek najemnine bi lahko razdelili po stroškovnih mestih glede na to koliko m2 imajo (lahko tudi po m3).Storitve Želimo ugotoviti. da jim je ob teh posebnih dnevih čestital. Brez tega podatka ne moramo sprejemati pomembnih odločitev. zato je prosil ravnatelja službe za informacijski sistem.

2005 prva ura --Stroški niso nujno nekaj negativnega! Večji stroški pomenijo večje prihodke in na podlagi tega razmerja se odločimo za določene stroške ali pa ne! 6. enoto PU ali kot del enote. Brez podatka o tem.* Stroškovne nosilce delimo v dveh smereh (na to vprašanje (pravilno) odgovori samo 1/3 študentov): . temveč tudi za proizvajalne in nakupne odločitve. To so proizvodi in storitve. Tak je na primer polizdelek. da lahko stroške razvrstimo v 3-4 kombinacije: . Pranje in barvanje pa so deli storitve. 129) Beseda polna lastna cena pomeni. storitev avtoparka.54 .3 OBRAČUN PO POLNI LASTNI CENI (str.posredni (=splošni) stroški ustvarjanja poslovnih učinkov . 128) Stroške smo že pripeljali na stroškovna mesta.neposredni stroški stroškovnih mest in neposredni strošek stroškovnih nosilcev: strošek porabljenega kakava za proizvodnjo čokolade. 6.neposredni materialni stroški . Primer kjer je stropkovni nosilec del enote: diamanti na volanu od avtomobila (ta jih originalno ni imel).5. ki zapuščajo sistem združbe. ki ga ustvarjamo na večjem številu stroškovnih mest . Pri tem niti en euro ne ostane nerazdeljen. .Končni stroškovni nosilci – To so tisti. Informacije o stroških po stroškovnih nosilcih niso samo podlaga za prodajne. sestavni del.2 STROŠKI PO STROŠKOVNIH NOSILCIH (str. ki smo jih ustvarili v tem obdobju.Začasni stroškovni nosilci – To so tisti.. serijo PU. Zdaj jih moramo pripeljati še na stroškovne nosilce (to zna biti v problematično.neposredni strošek stroškovnega mesta in posredni strošek različnih stroškovnih nosilcev: strošek vzdrževalnih del na opremi na tem stroškovnem mestu.posredni strošek večjega števila stroškovnih mest in neposredni strošek stroškovnega nosilca: strošek oglaševanja na televiziji za nek izdelek. ki še ne zapuščajo združbe. Pri frizerju je striženje osnovna storitev. .posredni (=splošni) stroški izven funkcije ustvarjanja poslovnih učinkov * Pogled na stroške z vidika stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev nam pokaže.12. na katerem izdelujemo več stroškovnih nosilcev. --. Te dele storitve se plača posebaj.. tavamo v temi. če na enem stroškovnem mestu delamo več stroškovnih nosilcev). koliko nas stane ustvarjanje poslovnega učinka. Tisti.5. popravila. zato predstavljajo svoje stroškovne nosilce. Tudi ti se slej ko prej pripeljejo do končnih stroškovnih nosilcev. Pri vrednotenju po PLC smo priča novi členitvi stroškov = Sestava PLC: .neposredni stroški plač (=osebnih dohodkov) . obresti od kreditov. .9. da bomo skušali pripeljati stroške nekega obdobja na stroškovne nosilce (to pomeni na proizvode ali storitve). na stroškovnem mestu.posredni strošek večine stroškovnih mest in zato tudi posredni strošek vseh stroškovnih nosilcev: strošek porabljene pitne in sanitarne vode v združbi kot celoti. . ki jih združba ne prodaja navzven. V praksi stroškovne nosilce opredelimo kot celotno količino proizvodov in storitev.

za razdelitev stroškov. kar vedno povzroča težave).kalkulacije z dodatki Glede na čas izračunavanja delimo kalkulacije na: . *Kaj so to neposredne velikosti (izpitno vprašanje)? To so neke vrste kriteriji (=sodila = ključi = merila). večih stroškovnih nosilcev. kar je seveda lažje) ali za naprej (določene podatke si moramo zamisliti. Ena izpitna naloga je taka. Kalkulacije delimo glede na tehniko obračunavanja in glede na čas. Ob glavnih poslovnih učinkih nastajajo tudi stranki. 133) //sedaj govorimo o stroškovnem mestu in ne o celotni združbi Pri kalkulacijah gre za izračunavanje stroškov. stroškov določenega projekta.predračunske (v praksi so zelo pomembne. vendar. PLC = če vse stroške določenega obdobja razdelimo na ustvarjene učinke v določenem obdobju. * Kje to uporabljamo (neposredne velikosti)? .4 KALKULACIJE (=DELITVENI OBRAČUNI STROŠKOV POSLOVNEGA UČINKA) (str. Imamo 3 vrste delitvenih kalkulacij: a) preprost delitveni obračun stroškov učinkov celotni stroški PU / celotna količina PU [stroški/PU] b) delitveni obračun stroškov učinka z enakovrednostnimi števili (ko imamo več vrst PU) (celotni stroški PU / količina v pogojnih enotah) * enakovrednostno število za PU [stroški / pogojno enoto] c) delitveni obračun vezanih učinkov (celotni stroški PU – vrednost stranskih PU) / strošek glavnega PU Glavna dejavnost je recimo izdelovanje pižam. 6.* Na izpitu dobiš vprašanje.55 .delitvene kalkulacije .5. določene dejavnosti. Nekateri stroški na stroškovnih mestih se porazdelijo na večje število stroškovnih nosilcev.obračunske Dobro obvladovanje stroškovnih povzročiteljev nam zagotavlja nižje stroške. posredni strošek stroškovnega nosilca. Uporabljamo določene neposredne velikosti za porazdeljevanje teh splošnih stroškov stroškovnih mest na stroškovne nosilce. ker nam omogočajo natančnejše načrtovanje prihodnosti) . za kakšen strošek gre v tem primeru. * delitveni obračun vezanih učinkov: v tem primeru imamo nek glavni ali več glavnih poslovnih učinkov. če imamo možnost te odpadke prodati v tem primeru bi bilo nepravilno deliti glavne poslovne učinke z vsemi. Lahko delamo kalkulacije za nazaj (podatki so na razpolago. bodisi enega. lahko tudi kot odpadki. stranska dejavnost pa izdelovanje blazin iz odpadkov pri izdelavi pižam.sprotne . Glede na tehniko obračunavanja delimo kalkulacije na: . Ali povej primer takega stroška: neposredni strošek SM.

davkov in prispevkov. storitev. Če gledamo na kocko iz desne strani. zožena lastna cena (ZLC).5. Ne vključujemo stroškov davkov in prispevkov ter stroškov financiranja. . Upoštevamo samo stroške funkcije ustvarjanja PU. V tem primeru vzamemo pri vrednotenju samo 4 stroške pri pogledu od spredaj... Prva od zoženih cen je t. delovnih ur v % . Kalkulacije z dodatki: a)obračun s preprostimi dodatki b) obračun z ločenimi dodatki za vsako vrsto stroškov c) obračun z ločenimi dodatki na različne vrste neposrednih velikosti *Primer ki ga je bilo potrebno prepisati. Na ta način torej dobimo bolj objektivno razdelitev stroškov. Tu vrednotimo po zožene stroškovne cene funkcije ustvarjanja PU. *Zakaj to uporabljamo (neposredne velikosti)? Za porazdeljevanje splošnih stroškov na stroškovne nosilce.5 OBRAČUN PO ZOŽENI STROŠKOVNI CENI (str. od spredaj govorimo o vrednotenju po polni lasni ceni (PLC). financiranja. sodila. Tretji način pa je. Torej smo v tem primeru vseh tisoč enot stroškov. Dobimo stroške funkcije ustvarjanja PU in stroške drugih funkcij. V tem primeru smo kocko razdelili med dve vrsti stroškov. Tudi pri obračunu stroškov učinka z dodatki računamo na preteklih podatkih. Kadar zajamemo vseh teh 6 vrst stroškov.neposredno št. amortizacije. *Povejte mi še dva od petih primerov neposrednih velikosti! . govorimo o vrednotenju po eni izmed različic zožene stroškovne cene. 140) --. da se na ta način izognemo vplivu sestave in obsega dejavnosti. plač. da pogledamo te stroške od zgoraj navzdol. Na stroške lahko gledamo z različnih zornih kotov. ki so delali na določenih stroškovnih nosilcih .12.2005 druga ura --- 6.neposredni stroški materiala. ker je nekatere stroške davkov in prispevkov zelo težko razdeliti. ur opreme. Kadar pogledamo kocko od spredaj. koliko nas PU stane. ki so bili vgrajeni v določene stroškovne nosilce . na izpitu prinaša 15 točk! (str.neposredno št.137) * Na izpitu je treba znati sprednjo (iz česa sta sestavljeni PLC in ZLC) ter zgornjo stran kocke (str. To delamo zato. ki je bila porabljena pri proizvodnji Velikosti pa so: ključi merila. ki nastopajo v nekem podjetju razdelili na poslovne učinke.To uporabljamo pri kalkulacijah z dodatki.9. Stroški bodo v istem obdobju za isti poslovni učinek manjši. če zanemarimo odpise terjatev in zalog materiala. dobimo 6 vrst stroškov: stroški materiala. 141) Kadar pri ugotavljanju stroška nekega poslovnega učinka ne zajamemo vseh stroškov. Gre za opazovanje istih stroškov z različnih zornih kotov.neposredne plače ljudi. Zakaj jim rečemo neposredni? Zato ker so ti primeri neposredno povezani z določenimi stroškovnimi nosilci. Ne dobimo pa popolne informacije.i..56 . Drug razlog pa je. V tem primeru razdelimo stroške na spremenljive in stalne.

450 denarnih enot ter ob količini 121 izdelkov povečajo za 270 denarnih enot. 145) STALNE STROŠKE delimo dalje: . Za nas so zanimive količine: koliko nas stane proizvodnja 285-tih (300-15) izdelkov in koliko nas stane proizvodnja 300-tih izdelkov. da je to 810. ob količini 460 izdelkov. kjer nas zanimajo samo tiste količine. Celotni stalni strošek. Sedaj pa moramo pa ugotoviti še celotne spremenljive. če se celotni spremenljivi stroški na posameznih odsekih poslovanja obnašajo kot sorazmerno spremenljivi stroški. na določeni točki pa narastejo.prvi reklamni oglas je bil bolj potreben. Na enoto poslovanja padajo (ogrevanje v izmenskem delu) SPREMENLJIVE STROŠKE delimo dalje: . pa se povečajo za 180.6 STALNI IN SPREMENLJIVI STROŠKI (=OBSEG POSLOVANJA IN VRSTE STROŠKOV NA TEJ PODLAGI) (str. ki sta vredni od 12-15 pik na izpitu! (str. Posredni (=splošni) stroški: .omejeno stalne: kot celota so enaki. 1/6..150) (ena izmed dveh najtežjih nalog.6.148.16.vsak naslednji pa vedno manj) . 149) *Druga naloga (str. Dodatne količine so možne po 15 izdelkov. Najprej bomo izračunali celotne stalne stroške. ki znaša po količini 0.sorazmerno spremenljivi: kot celota naraščajo. 1580 Sedaj izračunamo povprečne in mejne stroške.nazadujoči spremenljivi: ti stroški kot celota naraščajo počasneje kot obseg poslovanja (stroški razvoja.7. Ker se obnašajo kot sorazmerno spremenljivi lahko uporabljamo tehniko linearne interpolacije.napredujoče spremenljivi: kot celota naraščajo nekoliko hitreje kot narašča obseg poslovanja in zato rastejo tudi na enoto poslovnih učinkov (oglaševanje preko TV-ja.2005 prva ura --*Na izpitu dobiš recimo: Narišite mi. Mejni so (1580-1555)/(300-285)= 1.spremenljivi //za ti dve delitvi (predvsem za drugo) nisem čisto ziher da sta pravilni Neposredni stroški: . Podobno naredimo še za 300 (dobimo 860).. K temu moramo prišteti ustrezne stroške.27 . 360-270 Iščemo kolikšen del celotnih spremenljivih stroškov pade na količino 285. 144. * Na predavanjih sta se naredili dve nalogi. ki zadevajo količino 285 denarnih enot. Rešitev: Naredimo novo razpredelnico. 142) Do teh stroškov smo se dokopali z vprašanjem.12. 143. => 835 denarnih enot. Celotni spremenljivi stroški pri 270-tih kosih 810 znašajo denarnih enot. Za ti dve količini moramo izračunati celotne stroške.. Ugotovimo..57 .neomejeno stalne: te stroški os vedno enaki. 960-810. kako se gibljejo omejeno stalni stroški v celoti na enoto in primer enega takih stroškov. na enoto poslovnega učinka so vedno enaki (neposredni materialni stroški) .stalni . V obeh primerih znašajo 720 (450+270) denarnih enot.stalni . ki so za nas zanimive.1555.spremenljivi * Glej knjigo za 5 grafov (str.na enoto poslovanja pa se nižajo (stroški amortiziranja) . ki jo lahko na izpitu dobimo): Koliko znašajo povprečni in koliko mejni stroški 300-ga izdelka. stroški obdelave podatkov) --. 1580/300 =5. kako se stroški spreminjajo z obsegom poslovanja. ostala razlika je 150.

Stalni stroški = stroški dolgoročnih odločitev = stroški zmogljivosti (zmogljivosti zgradbe. Izhajamo iz ugotovljenih stroškov na ravni podjetja kot celote. --.7 VREDNOTENJE STROŠKOVNIH NOSILCEV PO SPREMENLJIVIH STROŠKIH (str. Pri obračunih delamo deduktivno. Ti v običajnem predstavljajo 60%-80% vseh stroškov. roke predložitve.80 Koliko je posrednih stroškov: treba je sešteti *Razlikovati moraš med neposrednimi in posrednimi stroški!!! Določanje celovitih količnikov je zakomplicirano. Če upoštevamo. Polna Lastna Cena = Zožana Lastna Cena + stroški davkov in prispevkov + stroški financiranja Stalni stroški = Polna Lastna Cena – spremenljivi stroški *Pri predračunih moramo vedeti: kaj vsebujejo. 7 PRODAJNE CENE (str.2005 druga ura --6.16. Posredni ali splošni stroški (plače) povzročajo probleme pri porazdeljevanju. kdo so uporabniki. opreme). 151) Obračun po spremenljivih stroških je lahko bistveno hitrejša in natančnejša metoda kot po polni lasni ceni. torej poslovni učinki. Taka naloga je na str.12. pa bomo povezali k tema dvema skupinama. ampak logika je popolnoma ista. 159) 7. zato se podjetja v večini primerov odločajo za pristop k poenostavljenemu postopku pri predračunavanju.1 CENA POSLOVNEGA UČUNEK (str. 159) Prodajne cene se lahko razlikujejo za isti poslovni učinek pri proizvajalnem in trgovskem podjetju.. smo s tem že določili večino stalnih stroškov za obdobje prihodnjih 5. le da je potrebno izračunati kakšne druge stroške. da imamo preko 200 vrst stroškov in da imamo preko 1700 vrst poslovnih učinkov. Ko delamo predračune za naprej. 153 *Izpitna naloga: Na stroškovnem mestu 172 smo imeli 6 denarnih enot stroškov izdelavnih plač. Odvisni so namreč predvsem od postavljenih delovnih sredstev. potem je predračunavanje teh stroškov zelo zakomplicirano.8 NAČRTOVANJE ALI PREDRAČUNAVANJE STROŠKOV (str. * Ena naloga k se jo dobi na izpitu. koliko posrednih ali splošnih stroškov smo dodali na teh 6 denarnih enot? Rešitev: 4.58 . . Vse ostale (20%-40%).6. 50 let. ko se enkrat odločimo. pa moramo izhajati iz stroškovnih nosilcev in mest. kako jih sestavimo. Na izpitu se dobi tako nalogo. Prodajna cena se praviloma oblikuje na enoto poslovnih učinkov. da bomo na koncu ugotovili koliko bo stroškov kot celoti in koliko nas bodo stali posamezni stroškovni nosilci. kdo so oblikovalci. da postavimo zgradbo in kupimo opremo. Imajo svoj stalni in spremenljivi del. zgradb in opreme. Razmišljati moramo induktivno posamičnega k splošnim. 10.računa se jo s pomočjo kocke na str. le v redkih primerih za neko celotno storitev. Ta se glasi takole: imamo v glavnem 2 skupini neposrednih stroškov stroškovnih nosilcev: neposredni stroški materiala in neposredni stroški plač. 140. ki jih je 198 vrst. kakšne oblike. Torej. 151) Spremenljivi stroški = stroški kratkoročnih odločitev = stroški poslovnih učinkov = stroški obdobja.

ki jih pokriva enota PU = 4 denarne enote dobička Prodaja 400 kosov PU. ni cena. * Včasih na izpitu vpraša. Marža je razlika med prodajno ceno in nabavno ceno... In seveda obratno. Ob takih pogojih proizvajalno podjetje prizna trgovskim podjetjem določen popust.Cene se določajo bodisi v tržni tekmi (konkurenca). razlika v ceni razlika v ceni (marža ali rabat) = prodajna cena trgovskega blaga – nabavna cena trgovskega blaga dobiček pri enoti trgovskega blaga = razlika v ceni – pripadajoči del splošnih stroškov. ki ga pokriva enota poslovnega učinka kosmati dobiček = prodajna cena – stroški funkcije ustvarjanja PU dobiček = kosmati dobiček – pripadajoči del stroškov vseh drugih funkcij. ki jo bo zanesljivo dosegel na trgu... ki jih pokriva enota poslovnega učinka * prodajna cena – spremenljivi stroški = prispevek za kritje stalnih stroškov in oblikovanje dobička (v žargonu: prispevek. Druga možnost pa je. Prodajna cena mora pokriti polno lastno ceno. Če bi v istem obdobju namesto 400 kosov prodali 600 kosov.23. Pri rabatu je prodajna cena določena iz strani proizvajalnega podjetja. ki jih pokriva enota trgovskega blaga Splošni stroški v trgovskih podjetjih so: stroški dela.12. 7.2005 prava ura --7. ki jo določi trgovsko podjetje. kosmati dobiček.3 TRŽNO OBLIKOVANJE CENE (str. pove kriterij za določanj cene. kritje) Spremenljivi stroški: 20 – 13 = 7 denarne enote za kritje stalnih stroškov – 3 pripadajoči del stalnih stroškov. Celotnih stalnih stroškov je bilo torej 1200 denarnih enot. če bi bilo prodanih samo 200 kosov. ki si jo zamišlja prodajalec. Vsaka enota bi moral pokriti 3 enote stalnih stroškov. bi v tem primeru vsaka enoto PU pokrivala 2 enoti stalnih stroškov.povejte 4 vrste razširjenih poslovnih izidov.. da ceno določi država oz. Odgovor: dohodek. --.2 SESTAVA PRODAJNE CENE (str. da se doseže velik dobiček. 160) poslovni izid (dobiček če je pozitiven. izguba če je negativen) = prodajna cena – PLC razširjeni dobiček = prodajna cena – ZLC dobiček = razširjeni dobiček – pripadajoči davki in prispevki ter stroški financiranja. v tem primeru bi morala vsaka enota pokriti 6 denarnih enot stalnih stroškov in v tem primeru dobiček nebi več bil 4 denarne enote ampak samo 1 denarno enoto. Tržna cena se oblikuje kot izid pritiskov s stani ponudbe in s strani povpraševanja. razširjeni dobiček. stroški montiranja. .59 . stroški amortizacije. 164) Cena. Pravilna postavitev prodajne cene je najhitrejši in najuspešnejši način. dodana vrednost.

subjektivni dejavniki (potrebe in želje). firma pa prihodke. Povpraševanje: Tudi tu velja. fiksna. pričakovano gibanje cen. kadar je od 3-8 kupcev. s tem bo razmerje med količinami ponudbe in povpraševanjem porušeno. bo naraščala ponudba tega blaga. * Kako leži črta v pogojih nepopolne konkurence.23. ki delujejo na strani ponudnikov oz.promotion (pravilna strategija pospeševanja prodajnih dejavnosti . Za oblikovanje tržne cene. 173) 8. Kadar sta dva ponudnika govorimo o duopolu. Če je cena relativno nizka z vidika ponudnikov. da se bo na trgu znašlo 15% več blaga. 167) ni treba znati 7. * Na ustnem izpitu je treba znati 2 grafa (str.place (pravilna izbira trgov in kupcev) . proizvajalnih sredstev. govorimo o prosti konkurenci. 165. najpomembnejši dejavnik: proizvajalni stroški.4 OBNAŠANJE PONUDNIKA PRI POGOJIH POPOLNE IN NEPOPOLNE KONKURENCE (str. ker je vsak ponudnik pomemben. odgovor utemeljite. Na povpraševanje pa vplivajo: objektivni dejavniki (cena. da bo ponudil 50% več. prodajalcev. To pa zato. govorimo o oligopolu. bo povpraševanje nizko.možno je nemoteno preseljevanje vseh proizvajalnih tvorcev (delovne sile. Tu velja obratno: če je cena visoka. da je cena neodvisna spremenljivka. 168) *Pri popolni konkurenci morajo biti izpolnjeni 4-je pogoji: . Preživetje in razvoj podjetja je odvisna od štirih P-jev: . gibanje cen nadomestnega blaga. pokvarljivost blaga. Kadar imamo enega samega kupca govorimo o monopsonu. kadar sta dva kupca o duopsonu in oligospon.veliko število ponudnikov in veliko število kupcev . Ko se ponudnik. njune kombinacije (str. * Kadar pa vsaj dva pogoja nista izpolnjena pa govorimo o nepopolni konkurenci.price (pravilna izbira cene) . potem ti ne bodo ponujali velikih količin. --. znanja in drugih storitev) * Kadar eden od prejšnjih 4ih pogojev ni izpolnjen. pa moramo ti dve krivulji spariti. Imamo več vrst. kadar je od 3-8 ponudnikov.60 .obe strani se obnašata smotrno . bo povpraševanje naraslo. Kadar je na trgu en sam ponudnik. Drugače pa ne pri pogojih nepopolne konkurence. Obnašanje v pogojih popolne konkurence z vidika ponudnika: Vpliv posameznika ponudnika na oblikovanje cene je neznatno. Medsebojna odvisnost med količino ponudbe in ceno je neodvisna spremenljivka cena. Leži padajoče. Cena bo padla. kar pomeni. Črta prodajen cene je vodoravna (se ne spreminja). govorimo o monopolu. ki ima 30% delež na trgu določi.1 POSLOVNI UČINKI. če bo cena nizka. Z dodatno količino ne bo porušil ravnotežja a trgu in s tem spremenil prodajane cene. 166).product (pravilna izbira poslovnih učinkov) .12. 173) Gospodinjstvo ima dohodke.imamo opravka s homogenim blagom (blago je popolnoma zamenljivo) . zaslužek kupcev). ODHODKI IN POSLOVNI IZID (str. Prodajna cena je v pogojih popolne konkurence v bistvu določena oz. Če je cena visoka.Sile ponudbe so dejavniki. POSLOVNI IZDI IN VRSTE PRIHODKOV (str. Na krivuljo ponudbe vpliva: potrebe ponudnika po gotovini.2005 druga ura --8 PRIHODKI.

* Poslovni izid je razlika presežek vseh prihodkov nad vsemi odhodki. ki se pri nas pogosto ujema s koledarskim letom. Poslovni prihodki so prihodki iz prodaje PU.. ki so vezani na PU .količina prodanih poslovnih učinkov . ko bo podjetje blago tudi plačalo. saj nismo prodali poslovnih učinkov. ki ne vodijo k prihodkom: če dobimo posojilo banke. c) nastopijo prejemki za prihodki: ko prodamo nekemu drugemu podjetju količino naših izdelkov. ne pa prihodke. *Vrste rednih prihodkov: (na izpitu je treba našteti 4): . Prejemki so zvečanje denarnih sredstev. Poslovni izid se dokončno ugotavlja za obdobje poslovnega leta. V trenutku. To je računovodski ugotovljeni poslovni izid. Ali npr.prihodki iz proračuna (zavodi dobijo v glavnem prihodke iz proračuna) . regresov. mi lahko to beležimo kot prihodke. Vrste prihodkov: .61 iz temeljnega poslovanja in finančnega .prihodki iz skupnega poslovanja (delitev končne prodajne cene) . premij. finančni) . Prejemki pa bodo nastopili. se to takoj plača. je to prejemek. ki ne temeljijo na prejemkih: ugotovljeni presežki zalog v skladišču .količina plačanih poslovnih učinkov. * Deviza je tuj denar + terjatve do osebe z sedežem v tujini. imamo najprej prejemke in šele ko bo storitev opravljena oz. 8. Plačuje torej za nazaj (najprej dobi blago.prihodki iz dotacij. ki se razlikuje od davčno ugotovljenega poslovnega izida. Sestavljeni so poslovanja.količina proizvedenih poslovnih učinkov . da sta nastopila sočasno. če prodamo zgradbo ali opremo.redni (poslovni.2 PRIHODKI IN PREJEMKI (str.izredni Redni prihodki so prihodki iz rednega poslovanja. blago dostavljeno bomo beležili tudi prihodke b) nastopita obe kategoriji sočasno: pri opravljeni frizerki storitvi. * Valuta je tuj denar. Izdatki so zmanjšanje denarnih sredstev. Pri davčno ugotovljenem poslovnem izidu smo lahko deležni raznih olajšav in tako se ta dva poslovna izida ne pokrivata vedno.prihodki iz prodaje PU . kompenzacije.prihodki. 175) Temeljna oblika prihodkov so po naši veljavni zakonodaji t. ni pa prihodek. ki so gospodarsko povezani s prejemki: a) nastopijo prejemki pred prihodki: če proizvajamo nekaj za kar so kupci pripravljeni plačati v naprej. gre to za prejemke.i. Šlo je za prihodek in prejemek na isti dan in zato govorimo. ko on podpiše našo izdajnico. plača pa šele potem) . Odnos med prihodki in prejemki (podobno kot med stroški in izdatki): . ki se jih lahko ugotavlja na 3 načine glede na: .prihodki od delovnih sredstev danih v najem: renta car .prejemki.prihodki. poslovni prihodki.

stroški ki ne vstopajo med odhodke (bolj zgodovinsko.dividende iz naslova delnic .obresti od danih posojil . * Prihodki = prodana količina * prodajna cena --.. *Računska(str.. poraba materiala v proizvodnji in šele nato prodaja) b) obe kategoriji nastopita istočasno (striženje: porabi nekaj minut svojega dela. * Stroški v proizvajalnih podjetjih vstopajo med poslovne odhodke na dva načina: . Mi bomo izračunali prihodke.62 . Nastopajo zaradi (str.. ker se storitev takoj zaračuna. saj se tu srečujemo z močnim vplivom dinamike v zalogah proizvodov.že od trenutka nastanka jih obravnavamo kot odhodke.178): . ki ne temeljijo na stroških (plačilo sodne kazni.2006 prva ura --Odnos med odhodki in stroški (podobno kot je bilo razmerje med prihodki in prejemki): . praktično odhodki nastopijo takoj) .3 ODHODKI (str.stroški v končni zalogi proizvodov .povečanje sredstev: .. saj so bili del poslovnega izida) V obdobju nastali stroški: stroški v obdobju dokončane proizvodnje = stroški v začetnem stanju nedokončane proizvodnje .obresti od kupljenih obveznic Izredni prihodki so dveh vrst.182): Izračunati moramo mesec odhodkov po treh načinih vrednotenja stroškovnih nosilcev (PLC. ali kakšno nesmotrno ravnanje) . Razlika med stroški in odhodki je zlasti pomembna pri proizvajalnih podjetjih.01.zmanjšanje virov sredstev 8.prihodki iz lizinga Finančni prihodki: .odhodki. spremenljivi stroški).. odhodke in poslovi izid.nastanejo stroški. ZLC.odhodki. 181) * Odhodki so s prihodki povezani stroški (stroški. še niso odhodki).prihodki iz franšizinga .06.skladno s prodanimi količinami . žele.stroški v končnem stanju nedokončane proizvodnje redni odhodki = stroški v razdobju prodanih proizvodov = stroški v začetni zalogi proizvodov .. ki so v neprodanih zalogah.stroški plač niso vstopili v odhodke. ki so gospodarsko povezani s stroški: a) nastanejo stroški pred odhodki (to je v proizvajalni podjetjih pravzaprav pravilo. npr.

ne uspemo prodati (v takem primeru. ki pripada drugim (davki in prispevki. dobiček pa je tisti pravi poslovni izid.redni (poslovni. Dohodek dobimo tako. stroški financiranja. odpis neizterljivih terjatev .zmanjšanje določenih vrst sredstev: ugotovljeni primanjkljaj zaloge. dividende) . 188) .razdeljeni \ davek na dobiček (gre državi) \ čisti dobiček (ostane v združbi) Delitev čistega dobička: . ki smo jo ustvarili. Dohodek je razširjeni poslovni izid. da od vseh prihodkov (poslovni.namenska razdelitev: komu pripada \ lastni dohodek (ta ostaja v združbi) \ dohodek.dobiček Dohodek je tržno pridobljena dodana vrednost. financiranja.5 DOBIČEK (str. stroški financiranja. vračunani davki in prispevki iz odhodka) \ dohodek razdeljenim po dnevu izkaza poslovnega izida (osaebni dohodki iz naslova dobička) 8.63 . Dobiček dobimo. ki temeljijo na materialnih stroških (stroški materiala + stroški storitev) in stroških amortizacije. po izkazu uspeha) \ razdeljen med letom (plača. davkov in prispevkov)) Delitev dohodka lahko opazujemo v dveh smereh: . izredni) odštejemo tiste odhodke. 184) Vrste pozitivnega poslovnega izida: . finančni) .nerazdeljeni ali zadržani dobiček .Vrste odhodkov: . Razlogi zakaj se lahko ti dve kategoriji med seboj razlikujeta: .po času: kdaj ga razdelimo (sproti. finančni.povečanje določenih vrst virov sredstev: v naše breme dosojene in že plačane sodne kazni.4 DOHODEK (str.izredni *Povejte mi primer rednega poslovnega odhodka: stroški materiala v prodanih proizvodih *Primer rednega finančnega odhodka: stroški plačanih obresti za dobljene kredite *Primer izrednega odhodka: odpis neizterljivih terjatev *Vrste izrednih odhodkov: //to se navezuje na zgornje vprašanje . ki temeljijo na stroških vračunanega dohodka (stroški dela.če dodane vrednosti. kadar od vseh prihodkov odštejemo vse odhodke. Dohodek lahko ugotavljamo.dohodek . naknadno ugotovljene obveznosti do dobaviteljev 8. dodana vrednost nikoli ne bo dobila denarne potrditve) .zaposlenci ali dividende (lastnikom) .če dodane vrednosti ne dobimo plačane. kadar imamo dobiček ugotovljen takole: dobiček + preostali odhodki (to so tisti.

.izguba zaradi premajhnega dohodka v primerjavi z že razporejenim dohodkom . Izbira metode.06. Razlikovati moramo tudi računovodski dobiček od davčnega dobička. Poravnavanje izgube v prvih petih letih: .izguba zaradi premajhnega prihodka za oblikovanje dohodka (to je hujši primer. prihaja do nesmotrnega razdeljevanja. če akumulaciji prištejemo še rezerve. da se tem skokom izognemo.01... da do izgube sploh ne bi prišlo.2006 druga ura --8. zato je potrebno izbrati tako metodo vrednotenja proizvodov v proizvajalnih podjetjih.Celotna država se znajde v krizi * Zelo poenostavljeno obravnavamo 2 vrsti izgube: .189. ki je lahko dobiček ali izguba (str. če pa ne akumuliramo ampak to razdelim med dividende. Običajno se ta dva dobička razlikujeta.PLC: Kadar imajo določena podjetja enakomeren obseg proizvodnje in neenakomeren obseg prodaje.vstopijo skladno s prodanimi količinami . 190) Naloge na izpitu bodo po PLC ali po spremenljivih stroških *Na katera dva načina vstopajo stroški v proizvajalnih podjetjih med poslovne odhodke: .6 IZGUBA (str.64 . 192) 8.od vsega začetka jih obravnavamo kot poslovne odhodke --. pri velčji izgubi pa pride do pretirane panike).6. zato je potrebno upoštevati opozorilne znake.akumulacija v ožjem pomenu besede: krepitev materialne.Pada prodaja naših poslovnih učinkov (če pada prodaja samo nam. smo že v globoki godlji. če imajo združbe sporazum ali pogodbo o medsebojni pomoči te vrste) .1 UGOTAVLJANJE IZGUBE (str.2 PORAVNAVANJE IZGUBE (str. če pada tudi našim tekmecem.. Že material je bil dražji od prihodkov) 8. se je pa očitno celotna panoga znašla v krizi) . Opozorilni znaki so: . Preveliki skoki v prikazanem dobičku niso zaželeni (ob večjem dobičku se poveča apetit.. potem delnice ne rastejo) Akumulacija v širšem pomenu besede pa je. zapravlja. kapitalske moči podjetja (z akumulacijo raste vrednost delnic. * Treba je znati 4 od 6-tih načinov poravnavanja izgub.ZLC: Za sezonske združbe (neenakomeren obseg proizvodnje in enakomeren obseg prodaje) *Računska naloga: Ugotavljanje poslovnega izida. 193) Izguba je negativni poslovni izid in se jo lahko pokriva samo z neko obliko pozitivnega poslovnega izida. da se izognemo neželenim skokom: . 192) Treba je narediti vse.Na račun dobljenih dotacij brez obveznosti vračanja (dajo jih predvsem druge združbe v okviru širšega poslovnega sistema.ostane v združbi (različne vrste rezerv ali rezervacije) . .6.

koliko moramo imeti prihodkov.Na račun odpisa obveznosti do tretjih oseb (proračuni.. da ne bomo imeli izgube. Ko načrtujemo odhodke se vprašamo koliko tistih stroškov. ki so odpisale svoje terjatve do dane združbe. je pa slabo poslovanje. Pogoj za načrtovanje odhodkov so načrtovani stroški. 200) Če se ukvarjamo z eno samo vrsto poslovnega učinka: P = prihodki od prodaje F = stali stroški V = spremenljivi stroški D = dobiček Q = količina poslovnega učinka pc = prodajna cena P = F+V+D .Iz drugih delov kapitala. Toda ne glede na finančno sposobnost. se bodo začeli določeni postopki: . ki smo jih načrtovali bo v prodanih količinah.stečaj (=prisilna poravnava) (če stečaj uspe ima podjetje zaradi tega trajnejše posledice. da bomo lahko dosegli želeni izid.7 NAČRTOVANJE PRIHODKOV. dobavitelji itn. * Ekonomski neuspeh je. Tu imamo dva preprosta matematična izračuna: Glej tudi graf v knjigi (str. koliko se morajo naši spremenljivi stroški spremeniti proti prodajnim cenam. ODHODKOV IN POSLOVNEGA IZIDA (str. ki ima v lasti podjetje. * Finančni neuspeh je če nismo več sposobni poravnavati svojih pogodbenih obveznosti. če se zaradi izgube v poslovanju trajneje zmanjšuje lastni kapital. ki jih potem primerjamo z načrtovanimi prihodki. Ekonomski neuspeh moramo razlikovati od finančnega ali pogodbenega neuspeha. da se vprašamo koliko bomo prodali določenih PU in po kakšni prodajni ceni. Možno pa je tudi. 8.). če neko podjetje 3 leta posluje negativno.sanacija (do tega pride kadar slabo poslujemo) . da bomo dosegeli želeni dobiček. poslovnega sklada Izgube ne moremo poravnati s sanacijskim kreditom. Pojem uspešnega poslovanja je primerjalne narave. npr.predsanacija (tega bi se moralo vsako podjetje posluževati vsak dan) . Lahko imamo samo finančni neuspeh.65 . vendar nam v določenem trenutku lahko zmanjka denarja. lahko tudi v postopku prisilne poravnave -Na račun (pozitivnega izida) rednega poslovanja v drugih letih petletnega obdobja Poravnavanje izgube po preteku prvih petih let z lastnimi viri sredstev: . ker nam dolžniki niso še plačali. Ob predpostavkah se sprašujemo: Koliko moram ustvariti prihodkov. Kredite je namreč vedno treba tudi vrniti. 198) Prihodke načrtujemo tako.Iz rezervnega sklada oziroma z zmanjšanjem nenominiranega kapitala . da smo finančno premožni a smo v Ekonomskem neuspehu in si tako zmanjšujemo kapital. vendar lahko naprej uspešno posluje) . Če poslujemo slabše od povprečja. Recimo: poslujemo uspešno. to še ni neuspeh.Iz nerazdeljenega dobička (prejšnjih let) .likvidacija (=zaprtja) združbe.

*Izpitno vprašanje: Izračunajte kolikšen mora biti znesek prihodkov v točki preloma.aktivne časovne razmejitve (stroški prihodnjega obdobja (plačamo naročnino za leto 2008 že novembra 2007). Pri sredstvih se vprašamo.66 .obratna sredstva (so v oblikah stvari. kupljeno zemljišče. kaj ima združba v določenem trenutku v svoji lasti ali posesti. drugih delovnih predmetov. če vemo da ima podjetje za 3milijone evrov stalnih stroškov. ki ga ne potrebujemo) . Del nad spremenljivimi stroški nad prihodki je 60%.2006 prva ura --9 SREDSTVA (str. Združbe potrebujejo sredstva za pridobivanje ekonomske koristi.13.) Z osnovnimi in obratnimi sredstvi delujemo v rednem poslovanju. kapital pa je nekaj drugega. vse zaloge materiala.75. na kar je potrebno paziti pri združitvi. med prihodki in spremenljivimi stroški. medtem ko sredstva (= premoženje) opazujemo iz določenega trenutka.finančne naložbe (kupljene delnice druge družbe. P=(F+D)/(1-V/P) Prag pokritja (=prag donosnosti = prag gospodarnosti = točka preloma): Točka v kateri je obseg prihodkov enak obsegu odhodkov. se pa dogaja). da obstaja stalno razmerje med prodajno ceno. (To so: zgradba.Q=(F+D)/(pc-v) Če nimamo opravka z enim samim poslovnim učinkom: Predpostavimo. ki v teku poslovnega procesa postopno prenašajo svojo vrednost na PU in se v prvotno pojavno obliko vrnejo v razdobju daljšem od enega leta. s finančnimi v finančnem. * Glavne skupine sredstev: . (To so: drobni inventar. Sredstva ne smemo enačiti s pojmom aktiva. 203) Premoženje je sopomenka za sredstva. kupljene obveznice. Z aktivnimi časovnimi razmejitvami se lahko lažno zakrije izgubo (ni zakonito. ki se v teku poslovnega procesa hitro preoblikujejo in se v prvotno pojavno obliko vrnejo v razdobju krajšem od enega leta. saj računamo v točki preloma. . torej namesto dobička vstavimo 0! P = F / (1-V/P) = 12 milijonov --.rezervna sredstva . delež spremenljivih stroškov v prihodkih pa je 0. pravice: patenti.osnovna sredstva (so v oblikah stvari. F = 3 milijone D = 5 milijonov V/P = 0.75 Tukaj je podatek želenega dobička zavajajoč. denar. terjatve: denarna sredstva iz prodanih PU. denarja in pravic. želi doseči 5 milijonov evrov dobička. * Prvine Poslovnega Procesa opazujemo iz določenega obdobja. denarja in pravic.01. To kar imamo v lasti se nahaja v treh skupinah pojavnih oblik: v trdnem (stvari). pravice: terjatve do kupcev) . licence) . seveda če sredstva ne preoblikujemo teh koristi ne bo. tekočem (denar) in plinastem stanju (terjatve).

ki je ne moremo prijeti in jo težko vrednotimo. Od kje imamo kaj? Vse. kri. Viri sredstev so tako kot sredstva opredeljeni z vidika določenega trenutka. Nematerialne ali neoprijemljive naložbe ali naložbe v dobro ime: oblike sredstev ali premoženja so različne. obratna: terjatve do kupcev neplačane elektrike. 10 VIRI SREDSTEV (str. Znotraj pravic imamo t. Zlato pravilo financiranja: Če mi določena sredstva potrebujemo dolgoročno. * Viri sredstev so izraz pripadnosti ali kritja sredstev (čist je popizdil. potem govorimo. Posebnost teh naložb je.Primeri osnovnih in obratnih sredstev: vodni elektrarni: osnovna: zidovje. neporabljeni dobiček (=akumulacija).: rodovnik pri psih. terjatve do kupcev hotelu: osnovna: zgradba. obratna: zdravila. da so to stalna sredstva. 207) Na sestavo sredstev vpliva dejavnost združbe.2 FINANČNO POSLOVANJE (str. potem moramo imeti tudi dolgoročne vire sredstev.: če sem založba in mi je dobro brani pisatelj zapustil pravico. Npr. Lahko se zgodi.. zato se je potrebno pametno zavarovati. obratna: pribor Če k osnovnim sredstvom dodamo dolgoročne finančne naložbe (povrnejo se v obdobju daljšem od enega leta). 208) Opazujemo ga v dveh smereh: 1. da terjatev ne moremo unovčiti. Najbolj znana zavarovalna oblika terjatev. vodni filter bolnišnici: osnovna: stavba in oprema. turbine. smer: za kakšne roke gre: . 207) 10. Dejavnik poslovanja ima vpliv tudi na kategorijo virov sredstev. da mu na izpitu tega ne zna 70% folka). Če bi v preteklosti vse porabili potem zdaj ne bi imeli nič. jih pa skušamo v primeru prodaje podjetja nedvomno unovčiti.67 . toda predstavlja vrednost. da oddajam knjige brez odškodnine.i. kar ima družba iz preteklosti je neporabljeni dohodek. povoji. Če k obratnim sredstvom dodamo kratkoročne finančne naložbe (povrnejo se v obdobju krajšem od enega leta). potem govorimo. Pravice: Ena izmed vrst sredstev. terjatve.1 POJMOVANJE VIROV SREDSTEV (str. rjuhe. 10. To je stvar. da so lahko ali pa niso prikazana med sredstvi. če gre za sumljivega plačnika je hipoteka na nepremičnine. Ni ne stvar ne denar. Npr.kratkoročno je potrebno zagotavljati plačilno sposobnost (=likvidnost) . da so to gibljiva sredstva.

10.zagotavljanje denarja za kritje izgub v poslovanju 2. PREOBLIKOVANJE VIROV SREDSTEV (str.13. smer: kakšne stvari dejansko potekajo: .pridobivanje sredstev z vidika virov sredstev . 209) Tudi viri sredstev se preoblikujejo.6 VRSTE VIROV SREDSTEV Viri sredstev so (ob nerazdeljenem dobičku) med drugim: . financerjev.3 DOLOGOROČNO FINANCIRANJE POSLOVANJA (str.tekoče obveznosti (do dobaviteljev.vračanje sredstev.5 ZMANJŠEVANJE VIROV SREDSEV ALI VRAČANJE SREDSTEV (str. v tem primeru se tudi zmanjšujejo viri sredstev 10..dolgoročna posojila (nad letom dni) . npr: obveznost do dobavitelja se preoblikuje v kratkoročno posojilo pri banki. 209) Združba poravnava obveznosti glede na tip obveznosti: . ki ga lahko spremlja preoblikovanje virov sredstev ..4 PREOBLIKOVANJE SREDSTEV.nominirani kapital (ustanovitvene vloge) . proračuna. zaposlencev.kratkoročna posojila (do leta dni) . to pa se preoblikuje v dolgoročno posojilo pri banki.tekoče obveznosti sproti .01.2006 druga ura --10.) . 10. 208) * Od kje lahko dobimo sredstva? (znati je treba dve od 11-tih) 1) na podlagi akta o ustanovitvi 2) z namenskimi darili ali donacijami 3) s prenosom sredstev drugih na združbo brez obveznosti vračila 4) iz naslova samoprispevkov in solidarnosti 5) iz poslovnega izida 6) z odstopanjem oziroma preusmeritvijo davkov in prispevkov 7) od domačih vlagateljev 8) od tujih vlagateljev 9) na podlagi posojil in depozitov 10) z izdajo vrednostnic 11) na drug način v skladu z zakonom * Notranje financiranje = povečevanje vrednosti lastnega kapitala z akumulacijo dobička.. financiranje .kratkoročna posojila v enkratnem znesku .preoblikovanje sredstev.68 .dolgoročno podpirati poslovanje.dolgoročna posojila tekom več let po obrokih --.

ko se te delnice prodajajo drugič rečemo. 11. zato da ne bi bili obdavčeni. do zaposlencev Na vire sredstev lahko gledamo z različnih zornih kotov. nimajo pravice do upravljanja.tuji in lastni (tuje bo potrebno vrniti. potem obveznice te države postanejo ničvredne.dolgoročni in kratkoročni *Lasten in začasen vir sredstev: rezervni sklad. To je kaznivo. Z njimi dobimo pravico do upravljanja (to velja za navadno delnico). pri čemer je zlasti t. Imamo 3 institucije za nadzor. Kasneje. je to za vas sredstvo ali premoženje. takrat še ne moremo govoriti o prihodkih.pasivne časovne razmejitve (če nam nekdo plača za naš PU vnaprej (predujme kupcev). ki imajo v rokah obveznice. Imajo zajamčen donos. S pasivnimi časovnimi razmejitvami pa lahko skrivamo dobiček.69 . da se je delnica premaknila na sekundarni trg. ki jo lahko po potrebi lastnik pretvori v obveznico ali obratno. Tisti. ki jih lahko razdelimo na: .trajni in začasni (večino začasnih virov ima določen rok zapadlosti) . smo mi dolžniki. 214) Kadar izdamo vrednostne papirje. za nekoga drugega pa vir sredstev. Novo izdane delnice so vse na primarnem trgu. ki jim rečemo infrastruktura trga vrednostnih papirjev: . Trg vrednostnih papirjev je velik trg (obračajo se veliki denarji).i. Najbolj tipične so obveznice in delnice. pasivne časovne razmejitve *vir sredstev.agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) . * Obveznice so dolžniške listine. pretvorljiva delnica zanimiva. Ter da se zavedate. Do tistih ki imajo v rokah našo izdano obveznico. Kot lastnik tvegamo. lasten kapital 11 VREDNOSTNICE IN VREDNOTENJE PODJETIJ (str.1 VREDNOSTNICE (str. da ne bomo dobili letnega nadomestila in da se nam bo zmanjšala vložena vrednost. zato ga je potrebno imeti pod nadzorom. lastnih ne bo potrebno vrniti) . Tudi pri obveznicah se lahko zgodi. Če država izgubi vojno. pridemo z njimi na primarni (=izvirni) trg vrednostnih papirjev. z vidika Krke pa vi predstavljate Krki vir sredstev. tuj in ni kratkoročni kredit: tekoče obveznosti do dobaviteljev. *Potrebno je poznati razliko med navadno delnico in obveznico. ampak so to pasivne časovne razmejitve. do zaposlencev. da gre neka stvar k vragu. * Do koga imamo tekoče obveznosti? (to zelo rad vpraša) do dobaviteljev. Pojem sekundarnega trga vrednostnih papirjev obsega kupovanje in prodajanje že izdanih vrednostnih papirjev.2 TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV (str. 213) 11. 213) Vrednostni papirji so za nekoga sredstva. ki je trajen: nenominirani kapital. Gre na obeh trgih se gre za isti papir. bomo ta konto premaknili iz pasivnih časovnih razmejitev med prihodke. vendar težko dokazljivo. do države *lasten vir.borza (tu prodaja nadzorovano kupo prodajanje) . Če ste lastnik Krkinih delnic. * Delnice so lastniški vrednostni papirji. ki je kratkoročen..klirinško depotna družba (beleži lastnike) . Ko bomo to storitev opravili. zadržani dobiček. da so delnice različnih vrst. do države.

05 * Zakaj sploh vrednotimo podjetje poleg tega. ki ga moramo absolutno razlikovati od pojma poslovnih financ in pa ocenjevanja vrednosti (to sta dve dejavnosti. stopnja: subjektivno vrednotenje: Pri vrednotenju nas zanimajo prihodnje koristi. stopnja: zbiranje dokazov za subjektivno določene vrednosti podjetja: politični vplivi. Ocenjujemo.. stroškov. s katerimi se to zagotovi. B. 11. ampak samo ocenimo. kot na prvi pogled izgledajo. ki pri teh prodajah posredujejo pa v splošnem dobro zaslužijo. Velike afere so nastale. Za negativno ceno je značilno doplačilo prodajalca. Hkrati pa pošteno in pravilno izkazuje poslovno-izidni tok. ki jih . ki bo zahtevalo dodatna vlaganja za to. 216) * Imamo 3 stopnje vrednotenja podjetij: 1. so poslovne knjige. 221) To so različne enotne evidence ali razvidi ob postavkah: sredstev.70 . Prevzemi in nakupi velikokrat niso tako uspešni. Če znamo zagotoviti pravilne podatke lahko s tem preprečimo polome podjetij. obveščanje. prihodkov. ker so se podatki spreminjali. da bo ta družba prihodnje leto ustvarjala dobiček 10% na kapital. kotacijo vzajemnih skladov in t.pri delitvi podjetja * Podjetje je lahko blago in pri tem blagu imamo lahko negativno ceno. da je vredna 5000 SIT.pri kupo-prodaji podjetja . kakšne poslovne funkcije ima. Računovodstvo pošteno in pravilno prikazuje stanje sredstev in virov sredstev.. prosti trg. * Kje se srečujemo s pojmom negativne cene? Pri prodaji podjetja. Tisti.i. nadzorovanje. zato se sprašujemo. koliko denarja imamo? . 221) 12. pri nas pa imamo borzno kotacijo. 221) Računovodstvo je širši pojem od knjigovodstva. To so dokazi glede subjektivne vrednosti. Računovodstvo pokriva izdelavo poslovnih knjig. kakšno je okolje.3 VREDNOTENJE PODJETIJ (str. .stopnja: objektivno vrednotenje: opazujemo imetje združbe (zgradbe. Vse evidence. Najpomembnejši razvidi.2 POSLOVNE KNJIGE (str.Pod kotacijo A so na borzi vrednostnice najboljših družb (dolgo časa stabilna podjetja. številne preglede nad poslovanjem. ki ga ima. C. To se zgodi.1 RAČUNOVODSTVO IN KNJIGOVODSTVO (str. zemljišče) 2. analiziranje. da želimo vedeti. predračunavanje. virov sredstev. Imamo kotacije A. kajti to ne moremo prijeti. če gre za slabo podjetje. kakšen je razvoj. da bo vzelo podjetje. odhodkov in poslovnem izidu. oprema. ki sta izven računovodstva). 12 RAČUNOVODSTVO (str. Negativna cena za podjetje pomeni. 3. da mora prodajalec plačati kupcu. Skoraj 70% takih združitev ne uspeva dobro. Na trgu pa velja bančna obrestna mera 5%. nikoli zapadlo v krizo. Vrednost delnic 4000/0. 12. Na neki delnici piše. imajo ugledne nadzorne svete). da se bo podjetje postavilo na noge. ki slabo posluje. ocenimo ugodnost okolja Po vseh treh stopnjah dobimo vrednost podjetja. Računovodstvo poleg knjigovodstva vključuje še računovodsko načrtovanje oz.

Konto ima za vsebino eno ali več postavk bodisi v bilanci stanja ali pa v izkazu . dvo in trostropenjske.71 . Zaključna bilanca stanja prejšnjega obdobja je hkrati začetna bilanca stanja novega obdobja. Dobiva štipendijo (vsebinsko). Najpomembnejši poročili sta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. tedenska. * Zabilančno financiranje = povečanje prihodka.3 OBRAČUNI ZA KRAJŠA OBDOBJA IN LETNI RAČUNI (str. 227) Poslovni dogodek je vsebinsko. *Kaj veste o izkazu poslovnega izida? *Kako je s časovnega vidika opredeljen izkaz poslovnega izida? Opredeljen je z vidika določenega obdobja do določenega trenutka. 222) Dvostopenjska bilanca stanje: leva stran je aktiva. prihodkih in odhodkih). Če pa iz teh bilanc izključimo medsebojne terjatve in obveznosti. viri sredstvih. letna pa so obvezna). pa dobimo skupinsko bilanco stanja.i.000 SIT (vrednostno). * Povejte vse. ki nam služi za boljše razumevanje knjigovodstva imamo tudi stopenjske prikaze poslovnega izida. kar veste o bilanci stanja.pripravi računovodstvo so razvidi.4 KNJIGOVODSTVO (str. Dobivajo v Ljubljani (prostorska opredelitev). potem morata biti obe strani uravnoteženi. ki se so zgodili v preteklosti in so povzročili vrednostne spremembe na 4-ih temeljnih pojmih ekonomike poslovanja (sredstvih. 12. ki ga ne pišemo v bilanco stanja 12.2006 prva ura --Dvostranski izkaz poslovnega izida: na levi strani imamo odhodke na desni strani pa prihodke. Dvostranska bilanca stanja je uravnotežen (številke na koncu morajo biti do tolarja enake) prikaz stanja sredstev (leva stran) in virov sredstev (desna stran) s stanjem v določenem trenutku. krajevno. Registrira vse dogodke. urejanjem.to zahteva država. da jih želimo spremljati vsak dan. Nekatere postavke so tako pomembne. zato da bo lahko pravilno določila davek (lahko sta enaki ali pa ne). ki se ukvarja zbiranjem. Če mi pri sistemu Mercatorja prištejemo podrejena podjetja (posamezne trgovine). To poročilo se naredi z vidika določenega obdobja. ki se delijo v eno. (časovno). Na aktivi niso samo sredstva. *Kako s časovnega vidika opazujemo bilanco stanja? Opredeljena je z vidika določenega obdobja do določenega trenutka. davčna . Poleg dvostranskega izkaza stanja. Včeraj 13. --. ki zadevajo letna poročila o poslovanju (lahko so dnevna. desna stran je pasiva. Bilanc stanja je več: računovodska. Ob koncu leta je ti dve poročili obvezno narediti. zbirno bilanco stanja. vrednostno in količinsko opredeljena enota poslovnega procesa. stopenjsko. V takem primeru uporabimo knjigovodski račun ali konto. časovno. dobimo t. obravnavanjem in prikazovanjem podatkov o poslovnih dogodkih. Knjigovodstvo je kot črna skrinjica v letalu.1. Nekdo dobiva štipendijo. Dobiva 35.01. lahko se v določenem trenutku prikaže tudi izguba.14. Stopenjska bilanca stanja je prikazana navpično. Če govorimo o dvostranskem izkazu poslovnega izida. * Knjigovodstvo je dejavnost. Mesečno dobi 1 štipendijo (količinska opredelitev). mesečna.

+ vir sredstev 4.to Mihelčič sam neki komplicira!!! 1. takrat pa se knjigovodski računi sredstev prenesejo med knjigovodske račune odhodkov. Torej. pravice in denar. da smo konto obremenili. .poslovnega izida. Viri sredstev pa so izraz pripadnosti ali kritja sredstev. če imamo v bilanci stanja 80 postavk. Imamo 4 skupine knjigovodskih računov: a) knjigovodski računi sredstev b) knjigovodski računi virov sredstev c) knjigovodski računi odhodkov d) knjigovodski računi prihodkov Stroški so samo spremenjena oblika Prvin Poslovnega procesa. + prihodki. bomo 200 milijonov tolarjev prav tako knjižili na levo stran. ampak mi še nismo plačali.viri sredstev 7. potem so knjigovodski računi stroškov v bistvu knjigovodski računi sredstev. .. kadar knjižimo na desno stran. na kateri se pojavijo ustrezne postavke v bilanci stanja. .sredstva 8. Kadar knjižimo na levo stran. smo knjigovodski račun priznali. da knjižimo v debet ali v breme. prihodke pa vedno samo na desni strani! Terjatve do kupcev: sredstva (ker so to pravice) Obveznosti do kupcev: viri sredstev (nekdo. To je naša naložba.sredstev. Kdaj knjižimo na levo in kdaj na desno stran? V dvostranski bilanci stanja imamo na levi strani sredstva. rečemo. ki je zabeležen na debetno stran. Zmanjšanje pa knjižimo na obratno stran. Knjigovodski račun ima dva dela: levi (debet) in desni (kredit). + odhodki. Temeljno pravilo pri zapisovanju vknjižb je. da mora biti znesek. zato bi bila začetna postavka. + vir sredstev. 231. ki je zabeležen na kreditno stran. na desni strani pa vire sredstev. + sredstev. V kontih odhodke vedno knjižimo samo na levi strani. prav tako kot v bilanci stanja knjižena na levi. ki jo prikazujemo. + odhodki.. da knjižimo v kredit ali v dobro. 232 *Na katero stran knjigovodskega računa "delnice družbe D" bodo v družbi A knjižili dodaten nakup delnic družbe D v znesku 200 milijonov SIT? Sredstva so stvari. + sredstva 6.vir sredstev 5. . da tega sploh ne rabiš. ki nam je dobavil material. 230. . Kadar knjižimo na levo stran rečemo. je potrebno razveljaviti postavko in tej razveljavitvi rečemo storno (negativno knjiženje). V izkazu poslovnega izida pa imamo na levi strani odhodke na desni strani pa prihodke. torej debetni strani. Ime knjigovodskega računa je povezano s postavko. kadar knjižimo na desno stran rečemo. Toda kadar prodamo PU.72 . + prihodki. torej to je knjigovodski račun sredstev. enak znesku. O zapisanem podatku govorimo kot o vknjižbi. + sredstva. se druga postavka sredstev zniža za isti znesek 2.sredstva //ob povečanju neke postavke sredstev. potem moramo imeti v določenem obdobju vseh 80 kontov. O samem zapisovanju govorimo kot o knjiženju. Potrebno je znati 8 pravil: //moje osebno mnenje je. . + viri sredstev *Primer iz knjige str. zato je. Ker gre v danem primeru za povečanje te oblike sredstev. . Kadar se zmotimo.vir sredstev 3. nam predstavlja vir) Začetno stanje in povečanje vedno knjižimo na tisti strani. Utemeljen odgovor se torej glasi: Gre za knjigovodski račun sredstev. Prvine Poslovnega Procesa so v bistvu sredstva.

strnjevanja (=sinteze) *Metodološko gledano: Pri predstavitvi ugotovitev se poslužuje štirih skupin kazalnikov.01. Nadziranje poslovanja pa je dejavnost. 233) Preprosto želimo vedeti.osamljenja (=izoliranja) . Pri dejavnosti analiziranja se ugotovitve predstavlja s kazalniki. kolikor jim je bila družba dolžna zaradi sklepa skupščine družbe. torej na levo oz. drugih naložbah in raznaložbovanju (=dezinvestiranju) 13.14. Ta dva pojma moramo razlikovati od obravnavanja podatkov pri poslovanju. zato dobe zaposlenci 75 milijonov tolarjev iz dobička družbe. * Analiza poslovanja je dejavnost. Ker gre v danem primeru za zmanjšanje obveznosti do dobaviteljev. so v mesecu maju zaposlencem izplačali 75 milijonov tolarjev. izdatki. bomo znesek knjižili na nasprotno.73 . Bilanca stanja ima levo (AKTIVA) in desno (PASIVA) stran. katerih začetno stanje je v bilanci stanja na desni. vstevši tudi izrabo zmoglivjosti 4) podatke o kakovosti proizvodnega programa in njegovi obetavnosti 5) kazalce fizičnega obsega poslovanja 6) oceno o verjetnem prihodnjem razvoju poslovanja z obrazložitvijo 7) podatke o dejavnostih na področju raziskovanja in razvoja 8) informacije o odkupu lastnih delnic. 238) .3 POROČILO O POSLOVANJU (str.2006 druga ura --13 ANALIZA POSLOVANJA (str.2 METODE ANALIZIRANJA IN KAZALNIKI (str.4 SVETOVANJE (str. Ko se odločamo za način analiziranja.izločevanja (=eliminiranja) .*V podjetju A. katerega najvidnejši predstavniki so knjigovodenje. V knjigovodskem računu pa imamo levo (DEBET) (dolžnosti do drugih. v določeni meri že vplivamo na ugotovitve. --. 13.analiziranja (=razčlenjevanja) . statistika. torej na knjigovodskem na kreditni strani. s katero presojamo pravilnost poslovnih procesov. arhiviranje. 13. to kar mi plačujemo) in desno (KREDIT) stran. 234) Kako deluje analiza poslovanja? * Analiziranje poslovanja kot dejavnost uporablja 5 vrst metod: . Gre za knjigovodski račun virov sredstev. 233) 13. kako dobri ali kako slabi smo in zakaj.1 POJMOVANJE ANALIZE POSLOVANJA (str. debetno stran.komparacije (=primerjanja) . ki se ukvarja s presojo ugodnosti (=bonitete) poslovnih procesov in stanj. Na katero stran knjigovodskega računa "obveznosti do zaposlencev" boste torej v maju knjižili ta znesek. 236) Poročilo o poslovanju vsebuje: 1) prikaz poslovnega položaja z izbranimi sestavinami poslovnega izida ter različnih vidikov sestave sredstev in virov sredstev 2) račun donosnosti 3) prikaz drugih vidikov poteka poslovanja.

5 NAČELA POSLOVANJA (str.) V praksi je to zelo komplicirano. Na proizvodnost vplivajo 3 dejavniki: . poslovni sklad. izobrazba delavcev) . pri donosnosti pa samo vrednostno. Svetovanje je danes nepogrešljiv del poslovanja najboljših združb. .. Čim proizvajamo različne PU. 13. Ena prevara: Na prvi pogled se ta kazalnik enostavno izračuna.Če ste dober poznavalec. 13. ve da ogromno ne ve. na katerega se moramo opreti.proizvodnost (=produktivnosti) -> opredeljen s številom zaposlencev ali izvedenko iz njih (ure) . s katerim drugim (torej da izračunamo indekse).74 .tehnični (kakovost opreme. ki delajo v proizvajalnih obratih. ki jih združbe potrebujejo. na tehnične in organizacijske pa lahko vplivamo. 239) 13. zaposlencev Ta kazalnik dobi večjo težo. stavka zaposlencev. da izračunamo indeks). kje ste slabi. ki veliko ve. Tisti. pisarnah. privabljajo k sebi svetovalce. če agregiramo podatke na višji ravni in ga primerjamo z drugimi (torej.. Zato na šibkih področjih. dober ravnatelj. eni hodijo na bolniško. zaposlencev Pravo izrazno moč tega kazalnika bomo dobili.2 PROIZVODNOST (str.5. je to ena najbolj zapletenih nalog pri podjetniški ekonomiki. delovnih predmetov) . 240) Izražamo ga na tehnični ali družbeno ekonomski način. 239) vsebinsko izraženi kazalniki: Kateri kazalnik je tisti. Osnovni kazalnik je: Količina PU/št. Vendar to ni res.. Izhaja iz splošnega načela smotrnosti: Izid (=izložek = output) / vložek(=input) S katerimi kazalniki lahko izrazimo to načelo smotrnosti pri ekonomiki poslovanja.donosnosti (=rentabilnosti) -> opredeljen z zneskom kapitala (naloženega) ali izvedenko iz njega (npr.družbeni (stavka v prometu. poslovna sredstva Pri kazalnikih proizvodnosti in gospodarnosti lahko določene variante teh kazalnikov izražamo fizično in vrednostno. če ga bomo primerjali.organizacijski (informacijski sistem.5. neugodne vremenske razmere) Na družbene dejavnike težko vplivamo. Kazalnik družbeno gospodarske proizvodnosti je: Dohodek/št. Ni vsak zaposlenec enak drugemu (upoštevamo samo zaposlence.gospodarnosti (=ekonomičnosti) -> opredeljen s stroški ali izvedenko iz njih (odhodki) . Imamo probleme s tako izražanjem PU kot tudi zaposlencev. potem veste. drugi ne hodijo. Tu se pojavijo 3 načela (=merila = kazalniki): .1 OPREDELITEV NAČEL (str.

Če smo se dovolj približali temu podatku.4 DONOSNOST (str. ampak skušamo doseči podatek.2 KAZALNIK SESTAVE SREDSTEV (str.5..vsak 20-ti. Tudi ta kazalnik ni enostavno izračunati pri večjem številu različnih PU.6.3 GOSPODARNOST (str. 13. ki jih moramo tako ali tako prikazati v izkazu poslovnega izida.3 KAZALNIKI OPREMLJENOSTI S SREDSTVI (str. da je tudi naša sestava približno prava. 13.6.5. dobi to vprašanje) * Kaj je to gospodarnost (=ekonomičnost)? Tehnično izražen je: količina poslovnih učinkov / stroški Tudi na kazalnik gospodarnosti vplivajo tehnični. potem rečemo. Prevladujoč kazalnik gospodarnosti: prihodki / odhodki Prednost tega kazalnika je. organizacijski in družbeni dejavniki. 242) To je skupno ime za več kazalnikov. 13. 13. Kako vemo ali je dobra ali slaba? Ni splošnega pravila. saj sta to postavki. 244) 13.75 . V odvisnosti od tega.13. vendar je v imenovalcu vedno bodisi kapital bodisi povprečno uporabljena poslovna sredstva. 243) Glavna sprememba v prikazovanju kazalnikov je. da so kazalniki bolj dolgoročno naravnani. 244) Analiziranje sredstev in njihovih virov je v bistvu analiza bilance stanja.5. se spreminja ime tega kazalnika. Kosmata dobičkonosnost – dobičkonosnost kapitala: dobiček / lastni kapital 13. 245) *Koga? Zaposlencev! . 241) * Katera sta dva kazalnika gospodarnosti (to zelo rad vpraša.1 ANALIZIRANJE BILANCE STANJA(str.6. da je lahko izračunljiv.6 ANALIZIRANJE SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV SREDSTEV (str. ki ga ima najboljše podjetje v panogi..5 SEZNAM KAZALNIKOV ZA PRIMERJAVO USPEŠNOSTI V RAZVITEM SVETU (str. 245) Obratna sredstva / poslovna sredstva Dobimo neko številko. kaj damo v števec.

več zaslužimo.1 relativno nova.. 246) Imamo 3 vrste. da bodo izdihnila.6. 247) Hitrost obračanja je izjemnega pomena!!! Hitreje kot se sredstvo obrne.246 13. malenkost čez 1.0. potem so ravno na tem. Obratna sredstva se obračajo v obdobju krajšem od enega leta. 245) Ni vseeno ali imamo stara ali nova osnovna sredstva.76 . 13. 248) likvidnost = kratkoročna plačilna sposobnost (za obdobje krajše od enega leta) solventnost = dolgoročna plačilna sposobnost (za obdobje daljše od enega leta) * Kazalnik likvidnosti: razpoložljiva denarna sredstva / zapadle obveznosti Najboljše razmerje je 1 oz.6. dva vrednostno izražena kazalnika opremljenosti s sredstvi: Poslovna sredstva / število zaposlencev Osnovna sredstva / število zaposlencev 13.. Če imamo zelo stara.6..7 POVEZOVANJE KAZALNIKOV PRI ANALIZI POSLOVANJA (str. 251) Kazalnike lahko opazujemo ločeno ali pa jih povezujemo v t. sistem medsebojno povezanih kazalnikov. kumulativa popravkov / nabavna vrednost Dobljen rezultat pomeni.5 KAZALNIKI IZRABE ZMOGLJIVOSTI OSNOVNIH SREDSTEV (str. če je pa 0.Npr.6.9 pa relativno stara osnovna sredstva. 13.4 ODPISANOST (=POPRAVEK VREDNOSTI) OSNOVNIH SREDSTEV (str. *Računska str. (Če v enem letu zaslužimo milijon ali dvakrat na leto.) Osnovna sredstva se obračajo v obdobju daljšem od enega leta.6 OBRAČANJE SREDSTEV (str. je razlika. . 13.i.7 KRATKOROČNA IN DOLGOROČNA PLAČILNA SPODOBNOST (str. S povezovanjem kazalnikov dobimo bolj poglobljen pregled nad poslovanjem.