P. 1
Skripta Za Ekonomiko Poslovanja 2006-2007

Skripta Za Ekonomiko Poslovanja 2006-2007

|Views: 126|Likes:
Published by Ernest Ivnik

More info:

Published by: Ernest Ivnik on Jan 02, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

01/02/2012

pdf

text

original

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za računalništvo in informatiko Tržaška 25, Ljubljana

EKONOMIKA POSLOVANJA
SKRIPTA
2006 / 2007 (predavatelj prof. dr. Miran Mihelčič)

Goran Arh

Ljubljana, avgust 2007

Andrej Oblak
KAZALO
(predavatelj prof. dr. Miran Mihelčič)....................................................................................................................1

PRED-UVOD ZGODOVINA SKRIPTE: Mihelčič je po mojem mnenju najboljši predavatelj. Vendar pa prehitro govori, da bi lahko od predavanj odnesel solidne zapiske. To kar ti od predavanj ostane v glavi pa tudi pozabiš do izpita. Iz teh razlogov sem si dobodil avdio posnetke iz predavanj (iz leta 2005/2006). To mi je omogočilo dobesedni zapis predavanj. Vendar pa mi je to vzelo ogromno časa. Za zapis ene ure predavanj sem izgubil vsaj 3 ure časa. Nekje pri 55. strani sem zaradi prevelikih frustracij odnehal. Na srečo pa je bil kolega Andrej Oblak pripravljen nadaljevati moje delo. Aprila 2006 je tako izšla prva verzija te skripte: "Zapiski predavanj iz ekonomike poslovanja 2005-2006" (548 KB). To skripto sem naslednje šolsko leto še dopolnil na nekaj predavanjih. Popravil sem tudi nekatere slovnične in vsebinske napake ter dopolnil par manjkajočih stvari. Vsega skupaj je šlo v to skripto cca. 150 ur dela. Skripta je open source. Tako da če zaradi napake v skripti padeš na izpitu, namesto da greš trkati na moja vrata, raje sedi za računalnik in objavi update te skripte. Predvsem bi bila potrebna dopolnitev snovi celotnega 4. poglavja in začetka 5. poglavja, ki v tej skripti manjka (za ta dan nisem dobil avdio posnetkov). Ta manjkajoča snov se obravnava okoli datuma 11.11. OPOMBA AVGUST 2007: //ni iz predavanja ampak iz knjige izdaja 2005 Dodano poglavje 3.6 Poglavje 4.1 (ostalo 4.2 in 4.3 ne pride v poštev) Poglavje 5 (vse do vključno 5.2.3) PREDAVANJA Profesor inskripcije jemlje zelo resno, zato moraš priti na predavanja vsaj 4x. 2x za izbiro datuma vpisa inskripcije in 2x za dejanski vpis. Inskripcijo daje med odmorom, ki je med prvo in drugo uro predavanj. Brez inskripcije ne moreš opravljati izpita. Glede zamujanja na predavanja je Mihelčič skoraj tako strog kot Kodek. Običajno te samo napodi ven, včasih pa te predhodno še nadere. PRIPOROČEN NAČIN UČENJA EKONOMIKE POSLOVANJA: Knjigo se splača uporabljati za gledanje nekaterih računskih nalog, grafov (kateri grafi pridejo v poštev je označeno v tej skripti) in zaradi 16. poglavja. Za slednje lahko odgovore na vprašanja najdeš na: http://www.e-student.si/FRI:VSP:EP:Izpitna_vpra%C5%A1anja -2-

Ostalo se bolj ko ne da preštudirati iz te skripte, rešenih računskih nalog, starih pisnih izpitov in starih ustnih izpitov. Za slednje pride predvsem v poštev 100 ustnih vprašanj z odgovori: http://www.fri-info.net/forum/viewtopic.php?p=105407#105407 Ta skripta vsekakor pride prav na predavanjih. Profesor namreč skoraj dobesedno isto predava kot je napisano v tej skripti. PISNI IZPIT: Na pisnem izpitu je samo 1/2 do 2/3 vprašanj, ki so se že kdaj preje pojavila. Ostala vprašanja so nova. Zato je priporočljivo imeti tudi nekaj splošnega znanja o ekonomiki poslovanja (znati samo odgovore na vprašanja, ki so se pojavila na starih pisnih izpitih zna biti premalo) Na izpitu je vedno 12 nalog: 3 do 5 za odgovoriti (Razlika med maržo in rabatom) 2 do 3 za našteti (Naštej 4 od 5 metod analize, ki jih uporablja analitik) 1 do 3 računske (Izračunaj letni strošek amortizacije za delovno sredstvo v 3. letu delovanja…) 2 do 4 za obkrožiti (Terjatve do kupcev in gotovina so: a) osnovna sredstva, b) finančna sredstva, c) obratna sredstva d) rezervna sredstva (obkrožiš pač C odgovor)) Pred izpitom profesor najprej 10 minut določa sedežni red, pri čemer vsakega študenta posebej posede. Nato 10 minut na tablo kreira razpored ustnih izpitov. Potem pa še 10 minut razlaga pravila igre (kalkulator si lahko sposodiš samo od študenta pred tabo ali študenta za tabo, pisati je treba z dobrim kulijem…). Izpit se piše 60 minut vendar ga brez problema rešiš v 30 minutah. Časa za reševanje je torej več kot dovolj. Mihelčič da cca. 5 različnih testov, tako da prepisovanje od kolegov ni mogoče. Za pozitivno moraš pisati vsaj 43% (visokošolci 38%). Splača se pisati čim več, ker z več točkami iz pisnega izpita lažje narediš ustni izpit. Izpit se da opravljati samo 6x ker Mihelčič ne vrača prijavnic kot to delajo drugi (ARS se baje da pri Kodeku opravljati tudi po 8x ker ti v primeru da šestič padeš vrne prijavnico). Če tudi šestič ne izdelaš Ekonomike Poslovanja, potem ne padeš samo izpita ampak cel faks. Jaz sem že za 2 primera slišal, ki se jima je to zgodilo. (možno tudi, da je vse samo mit in to sploh ni res) USTNI IZPIT Ustni izpit je ponavadi en dan za pisnim izpitom. Razpored ustnih izpitov napiše profesor na tablo pred začetkom pisnega izpita. Ustni izpiti potekajo v njegovem kabinetu (medetaža 3). Rezultat pisnega izpita zveš šele ko prideš na ustni izpit. Notri so vedno po 3 skupaj. Sprašuje samo enega naenkrat. Druga dva tačas gledata svoj izpit. Enega študenta sprašuje 5-10 minut. V zvezi s pisnim izpitom te nikoli nič ne vpraša. Pred odgovarjanjem na vprašanje imaš 30 sekund časa za premislek. Večina tistih, ki pade na ustnem izpitu padejo zaradi neznanja (ne znajo niti tistih 100 ustnih vprašanj z odgovori). Le redki padejo zaradi nesreče (lahko dobiš tudi vprašanje, ki ni med 100 ustnimi vprašanji z odgovorit (standardnih vprašanj je več kot 100)). Za razliko od pisnega izpita, se na ustnem izpitu pojavljajo samo standardna vprašanja. Ustni izpit je zato lažje narediti. V podrobnosti se nikoli ne spušča. Če odgovoriš na vprašanje ti ne bo postavljal podvprašanj v zvezi s tem vprašanjem. Primer: pisal sem 60% dobil 7 (več kot za eno oceno sploh ne moreš dvigniti ocene iz pisnega izpita) (v indeks vpiše samo eno oceno)

Pogoji za ustanovitev pravne osebe, povej 2 (dobil 2 točki) - pravna oseba je ločena od osebkov, ki jo sestavljajo - premoženje pravne osebe je ločeno od premoženja osebkov, ki jo sestavljajo 4 vrste sredstev (dobil 2 točki) -3-

bolj so omejitve trdne in bolj se dajo pravno izterjati.7. Nikoli se ne zgodi. ki so preverjeno aktualne za pisni in/ali ustni izpit str. Ob vključitvi morajo sprejeti omejitve v svojem delovanju (sploh če je združba trajnejša in bolj formalna). Preučuje gospodarske pojave. OZNAKE V KNJIGI: PU = Poslovni Učinki * = pomembne stvari. da bi te potem ko mu poveš recimo 4 vrste sredstev v zvezi s tem vprašanjem vprašal še kaj so finančna sredstva. vojska. 4 temeljni gospodarski pojavi so: -4- .obratna . študenti ob taroku.finančna To kar je napisano pod odgovori je dobesedno to kar sem rekel (nič več in nič manj (več alinej kot jih zahteva sploh ne moreš povedati. To so fakultete. ki delujejo na področju nepridobitnih (= družbenih) dejavnosti. zavodi… Zavodi = združbe.2005 prva ura --1 UVOD (str. Neformalna združba: študenti ob kavi. Za pozitivno oceno moraš zbrati vsaj 8 točk.osnovna .1 EKONOMIKA POSLOVANJA ZDRUŽBE (str.. podjetja.5 točk. Dobiš 3 vprašanja.5 točke. Združba = skupina več ljudi (dva ali več) Ljudje se vključujejo v združbe zato. Če za prva dva vprašanja znaš 100% ti tretjega vprašanja včasih sploh ne postavi (za tretje vprašanje ti da avtomatsko 2 točki). 3) gospodarstvo = ekonomija Ekonomika poslovanja združbe = Je znanost. obsegajo zavode. bolnišnice… Poslovni sistemi = zaokrožena celota.5 točke. da bi lažje dosegli svoje cilje (v združbi lahko skrijemo svoje slabosti in izpostavimo svoje prednosti). Primer 2: Če pišeš 68% dobiš 7 točk (presežek tega ti na ustnem izpitu nič ne pomaga ker moraš na ustnem izpitu zbrati vsaj 1 točko tudi če že imaš 8 točk od pisnega izpita) Vsako vprašanje na ustnem izpitu je vredno 2 točki. ki preučuje gospodarske pojave v okviru združbe. posameznike itd. = stran v knjigi "Ekonomika poslovanja za inženirje 2003" kjer se nahaja dotična snov // = komentar avtorja --. 3) 1. pri čemer moraš na ustnem izpitu dobiti vsaj 1 točko.10. Če za prvo vprašanje znaš 0% ti drugih dveh vprašanj sploh ne postavi ampak direktno padeš. družina… Formalna združba: policija. ki je pravno-ekonomsko razmejena od okolja in poizkuša uresničiti določene cilje. Bolj kot je združba formalna. Od pisnega izpita dobiš desetino dobljenih procentov zaokroženo na 0. ker te prekine)).rezervna . Primer 1: če pišeš 47% dobiš od tega 4. Če na vprašanje ne znaš odgovoriti ti profesor da namig. Vsak namig stane 0. pri njenih stikih z drugimi združbami ter poslovnimi sistemi in pri njenem vključevanju v celoto dejavnosti v družbi oziroma državi (ali celo širše (v evropski uniji)).

striženje)) Pri porodnišnici so poslovni učinki dojenčki. Je notranja značilnost sistema. pnevmatike. Je upravljanje. sem še zmeraj neučinkovit). Je zunanja značilnost sistema. Dolgoročno je zelo narobe. Če je človek sposoben delati dvojne salte je zelo učinkovit. Poslovanje poteka v treh glavnih tipih dejavnosti: . pri katerih nekdo poizkuša dobiti neko korist.delitev (znotraj združbe bi to bilo: kdo dobi koliko plače) .) Na ravni kupoprodaje se poslovni učinki imenujejo blago.na področju proizvodnje . * Uspešnost = delati prave stvari na pravi način. ki uporabljajo funkcije upravljanja (=governance) ravnateljevanja (=manegement).proizvodnja (v to je vključeno tudi opravljanje storitev (na primer: predavanje. ko dosežemo cilj. Dobra družba je tista. To delimo na dve področji: . --. koristna (kupovanje računalnika)). Ti gospodarski pojavi se pojavljajo znotraj združbe v stiku združbe z drugimi poslovnimi sistemi ali v stiku združbe z celotnim spletom neke države. meso) \drugi proizvodi (drevesa. pri katerem iz njega dobiš več kot si vanj vložil (pri podjetjih se to imenuje dobiček). (Je proizvajanje in prodajanje proizvodov. mleko. Je nabava in prodaja blaga. nafta. ki je predmet kupoprodaje. * Učinkovitost = delati stvari na pravi (=najboljši) način. Blago je torej izdelek. Uspešni smo takrat.7. Je splet učinkovitosti in prilagodljivosti. Znanja iz področja ekonomike morajo imeti tisti. posredovanje in prodaja storitev. vendar.menjava (ena združba dobavlja surovine od druge) . To so recimo podjetniki in lastniki. zelenjava. ki nam ga postavijo drugi (če sem samo sam nad sabo navdušen in drugi niso. če so v družbi uspešni ljudje neučinkoviti (igrajo umazano igro). obrt. Dober posel je tisti. Poslovanje = ustvarjanje in prodajanje določenih poslovnih učinkov.proizvodi (proizvod lahko primemo) \izdelki – to kar naredi industrija. je tak človek neuspešen.na področju trgovine Združbe si prizadevajo biti učinkovite in uspešne. če mu nihče za to ne plača.poraba (nekoristna (fiksanje). Posel = vsaka dejavnost in dejanja. gradbeništvo (hiše.storitve (storitev ne moremo prijeti (predavanje.10. druga ura ---5in .. premog) .na področju opravljanja storitev . Poslovni učinki = tisto kar ustvarjamo. svinčniki…) \pridelki – plod kmetijstva (sadje. v kateri so ljudje uspešni in učinkoviti. prodajanje…)) . avtomobili.

ki imajo funkcijo ravnateljevanja. v kateri bi se počutili neprijetno – združba mora zadovoljevati naše predstave o ugodnosti našega življenja) -sistem ciljev (v združbo se vključujemo zato. uvoz. V sistemu bomo lahko zadovoljevali svoje potrebe. da sistem sploh lahko deluje). 4) družbeno-gospodarski vidik – kako se združba umešča v svoje okolje in kakšno je to okolje poslovno-sistemski vidik – opazujemo združbo kot poslovni sistem sistem = zgradba medsebojno povezanih sestavin. da zadovoljimo naše potrebe (razlog za ustanovitev sistema) in potrebe drugih (pogoj. ki vplivajo na delovanje sistema) .gospodarske = pridobitvene . ampak zato.sestavljena iz bioloških (ljudje) in tehničnih podsistemov (računalniki. dolgoročno: povečevanje svojega bogastva).dinamičen sistem (sistem se mora stalno prilagajati) .psihosociološki sistem (ker nismo mazohisti. ki sestavljajo sistem…). Združba kot poslovni sistem je: . V Jugoslaviji je bilo povpraševanje večje od ponudbe.sistem porazdeljenih dejavnosti (če hočemo doseči. gre verjetno za barabijo). ima zelo jasen cilj (kratkoročno: doseganje dobička.) Poslovni sistem vzpostavljamo zato. . bančništvo.Dejavnosti: . ohranjali svoje delovanje. evropske zveze. industrija) banking industry = bančna panoga (ožji pojem kot dejavnost) industrija = predelovalna dejavnost (obrt. Zaradi tega pravila. Če je združba formalna (recimo podjetje). gibanje vrednosti denarne valute. Lahko pa poteka znotraj poslovnega sistema.odprt sistem (združba je del okolja. -6- . je usmeritev današnjih poslovnih sistemov "Razvojno-tržna". surovine). To delajo tisti. zaradi česar moramo biti prilagodljivi).2 POSLOVNOSISTEMSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. da bodo posamezniki lahko skrili svoje slabosti in izpostavili svoje prednosti. danes pa je obratno. gradbeništvo…) mikroekonomika – gospodarski pojavi znotraj združbe 1. da bi lažje dosegli cilje. Poslovni sistemi niso ustanovljeni samo za en posel (če so. moramo dejavnosti pravilno porazdeliti. ki je poslovno opredeljena ter pravno in ekonomsko razmejena od okolja in teži k uresničevanju poslovnih ciljev. izvoz. po katerih je povpraševanje (to se s časom spreminja. stroji…) .. se ne bomo vključili v združbo. inflacija mezoekonomika – gospodarski pojavi v okviru neke dejavnosti (turizem. Delati moramo torej take stvari. da bi se trajno razvijali. ki bodo uporabljali poslovne učinke tega poslovnega sistema). ki naj bi usklajeno delovali v uresničevanju skupnega cilja poslovni sistem = zgradba teh sestavin. tistih ki delajo v podjetju in tistih. Projekt: za razliko od poslovnega sistema ima poleg začetka za cilj tudi svoj konec.družbene = nepridobitvene makroekonomika – gospodarski pojavi v okviru celotne države.. imamo izmenjave z okoljem (iz njega dobivamo novo zaposlene. . o ljudeh.nedoločen sistem (nikoli nimamo vseh informacij (o samem sebi. če bomo pri tem zadovoljevali potrebe drugih (oskrbnikov podjetja. Tu se ukvarjamo s problemi kot je: stopnja brezposelnosti.

Da bi povečali svoje bogastvo. Ohrani se tisti sistem. je dobro za ZDA). Za razvijanje poslovnega sistema rabimo podatke o novo nastajajočih tehnologijah. zdaj pa smo v malo čudni obliki kapitalizma. Ta del okolja je pod velikim vplivom izbranega družbeno-ekonomskega sistema (pri nas je prišlo do spremembe družbeno-ekonomskega sistema pred 15 leti. Po določenih reformah je nastal državni socializem (1925). moramo pri poslovanju izpolnjevati tudi svoje obveznosti (surovin se ne sme krasti. Po drugi svetovni vojni smo preizkušali sovjetski model. ki je najboljši. Do kapitalizma je prišlo. kot pa samo 1 liter kompota iz 10 kg jabolk). Pri tem družbeno-ekonomskem sistemu so načela kapitalistična. Preje smo bili v samoupravnem socializmu.. ampak tudi zaposleni) Ekonomika v naše inženirsko (=tehnično) znanje dodaja vrednostno komponento (ni namreč smotrno. Vsak poslovni sistem ima namen. povečati poslovne učinke. Ker ta družbeno-ekonomski sistem ni mogel preživeti bitke s kapitalizmom. 1848 je v Sovjetski zvezi nastal komunizem. Ker je Tito hotel biti samostojen. tehnologija = družbena zaloga znanja proizvajalnih ali ustvarjalnih veščin. 1929 je prišlo do velike svetovne krize. ki naj bi jih dosegli v določenem obdobju. veliko državno bogastvo pa zagotavlja dobro življenjsko raven vsem državljanom. iz slednjega pa poizkušamo dobiti poslovne učinke (=izložke =output). Privoščijo si ga lahko le najbogatejše države (Norveška. Kanada. ker se je zaradi marčevske revolucije meščanstvo povzdignilo v vodilni razred (1848). ki se je sčasoma razvila v obliko kapitalizma.. 1925 se je kapitalizem v Ameriki uveljavil kot svobodno podjetništvo (kar je dobro za podjetje. zato so delavcem naraščale pravice (prej ni bilo dopustov). kar dobimo in tem. kar damo Poslovni izid je lahko dobiček (smotrni) ali izguba (če nismo smotrni) 1.3 DRUŽBENOGOSPODARSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. na koncu pa ugotovimo da so nas prvine stale več. Muslimanski sistem na primer ne bo nikoli najboljši. Nemčija država blaginje. vložki = prvine poslovnega procesa (ne samo surovine. Konvergenčna teorija približevanja: Od 1935 naprej so se kapitalisti v zahodno evropskih državah bali. Ker smo del razvite družbe. so pri nas leta 1988 začeli uvajati družbo enakopravnih vrst lastnine. ker ne izkorišča žensk.). Takrat je bil napisan tudi komunistični manifest = teoretične osnove komunistične družbe. Pri tem poizkušamo biti smotrni (bolj smotrno je narediti 10 litrov kompota iz 10 kg jabolk. Z ponudbo lahko v ljudeh vzbudimo potrebo in s tem povpraševanje (če prvi ponudimo nek poslovni učinek). -7- . Čisto vsak družbeno-ekonomski sistem ima 4 prvine sestave in 2 funkcijska mehanizma. 5) Vsak poslovni sistem je del okolja. Nismo v socialnem kapitalizmu. ker nismo dovolj bogati. kot bomo dobili za poslovni učinek). tehnika = delovna sredstva (=oprema). je prišlo do poskusa samoupravnega socializma. Švedska. ki poganjajo tehnologijo. moramo postaviti določene cilje (zmanjšati število zaposlenih. 1965 je bila Z. za njih rabimo določen denar (=sredstva)) poslovni izid = razlika med tem. Danes postaja ideal socialni kapitalizem. če rešimo nek problem.V poslovnih sistemih iščemo informacije o: povpraševanju na trgih in potrebah prebivalstva. Nova Zelandija). cilji = določena količinska in kakovostna stanja. da bo tak sistem kot je bil v Sovjetski zvezi prišel tudi k njim. kot ga imamo danes. Avstralija. V poslovnem sistemu smo priča toku vložkov (=prvin =input) v poslovni proces.

denar. ki dela proizvode. da se lahko prilagaja okolju) K tem štirim bi lahko dodali še dva vidika: .tehnološki razvoj (združba mora spremljati novosti na področju tehnologije zato. S tem pa bo ogrožen dosedanji način gospodarjenja poslovnih učinkov tega podjetja.lastniške oblike (v čigavih rokah so proizvajalna sredstva.motivacijski vzvod (k čemu morajo težiti glavne enote ustvarjanja dobrin (od 1975 do 1990 so pri nas te enote težile k dohodku (plača je bila vnaprej določena). ker prej nismo bili dovolj učinkoviti (v primerjavi z zahodnimi državami). privlačnost. ki je na oblasti ali mešano) . da bodo v primeru prihoda zelene stranke v vlado. organizacije družbenega dela (te so bile v samoupravnem socializmu) skupinsko delo. mora računati. Če delamo po novih poteh. podjetje. prva ura --Ravnatelji (=nosilci poslovnih odločitev) morajo poznati okolje. več imaš))) Naš sistem smo morali spremeniti. zadruga (sistem določa ali so sindikati dovoljeni ali ne)) *Funkcijska mehanizma: . Analiza mora potekati na štirih poljih: . možnosti za onesnaževanje okolja bistveno manjše. državna. zavod. kako medsebojno vstopamo v stike = kako enote vstopajo v medsebojna razmerja (ali preko trga (flirti. -8- .ekonomsko koordinacijski mehanizem (določa način. zadružna…).10.upravljalska oblika (ali se upravlja na temelju kapitala. družbena.*Strukturne prvine = prvine sestave: . s katerimi onesnažuje okolje. Kakšne oblike lastnine so dovoljene.ekonomski razvoj (ali se država odloča za pospešen gospodarski razvoj ne ozirajoč se na število brezposelnih) .politični razvoj (zastopanost določenih strank v parlamentu in državnem zboru) . mešana. Pri doseganju ciljev mora združba analizirati možnosti in tveganja v okolju. v katerem se njihov poslovni sistem nahaja.organizacijske oblike (naturalna proizvodnja.tip delovnega procesa = tip procesa ustvarjanja delovnih učinkov (lahko je industrijska ali pa informacijska družba ali delamo z plugom ali pa z roboti…) . Praksa pa naj bi uporabljala najboljšo teorijo. danes pa težijo k dobičku (več kot delaš.okoljski vidik (odnos družbe do varstva okolja) Primer: Podjetje. osebno delo.pravni vidik (kateri novi pravni predpisi se sprejemajo (ob vstopu v evropsko zvezo smo doživeli uveljavitev zakonodaje evropske zveze) .) .4 RAZMERJE MED TEORIJO IN PRAKSO (str. --.družbeni razvoj (ali država zagotavlja izobrazbo širšemu sloju prebivalstva. čas…) ali pa vnaprej naredimo načrt = plan (v Indiji starši že vnaprej načrtujejo poroko))) . 1.14. dela tistega. nam pove sistem (zasebna. Mi nimamo več družbene lastnine. 9) Teorija črpa iz najboljših praktičnih izkušenj. To delajo s pomočjo PEST analize. Ta sprememba je povečala učinkovitost in zmanjšala socialno varnost. zmenki. je to zelo riskantno. blagovna proizvodnja. ali država zagotavlja zdravstvo samo preko plačevanja) .

ekonomskim zakonitostim in pravnim predpisom. obleke. tv program (tudi če cela družina hkrati gleda tv))) . 5) Študij ekonomike je vezan na razumevanje potreb. za koga bodo določene potrebe zadovoljene.5 ČLOVEK. neogroženosti…) – do srednje šole je to zajamčeno vsakomur. ne bi bil noben posameznik oškodovan)) . potem je poslovni sistem učinkovit.Inženirji povejo. 1. druge pa kot pripadniki družbene skupnosti (družbene potrebe) Imamo 4 vrste potreb: . DOBRINE. Obseg pojma "eksistenčne potrebe" se s časom spreminja (z zgodovinskim razvojem narašča). Potrebe so različnih vrst: . ki so namenjena pokojninam. izobraženost (na področju računalništva. Ekonomisti povejo. občine. ki jih zadovoljujemo kot posamezniki (hrana.eksistenčne = nujne (potreba po hrani. kar bi radi imeli Potrebe se zadovoljujejo z dobrinami. policije.osebne (potrebe. šolanja. gobe v gozdu)) -9- . s katerimi zadovoljujemo te potrebe. ki so na razpolago brez. O njih govorimo takrat. vojsko. angleščine…) . vojske. V javni porabi so tudi še sredstva. otroške vrtce… Kolektivna poraba = združuje zgornji dve porabi Javna poraba = združuje zgornji dve. kar imamo in tem. Splošne potrebe zadovoljujejo predstavniki države. še bolj pa za družbo. To so potrebe po boljših pogojih za delo. katere stvari je možno narediti. kako… Nekateri pa svojih potreb sploh ne bodo morali zadovoljiti.splošne (potrebe po varnosti (pravica do stanovanja. s tem da je to širši pojem kot proračunska poraba (proračunska poraba je recimo 65% celotne (= javne) porabe.kulturne potrebe (pismenost. Potrebno je namreč sprejemati odločitve. Dobrine so redkejše kot potrebe. policijo… Skupna poraba = to kar porabimo za šolstvo. če bi bile potrebe manjše od obsega in raznovrstnosti dobrin.skupne (vsi pridobimo na tem. katere odločitve se izplačajo. po boljši opremi. da bi ljudem bilo treba kaj narediti (lepo vreme. prebivališču. po bolj izobraženih sodelavcih) Porabe: Splošna poraba = to kar porabimo za državne organe. ko na nas prisotnost drugih ne vpliva (če bi skupaj z nami predavanja poslušalo še dodatnih par ljudi.poslovne =razvojne (pomembno za posameznika. ki ustreza tehničnim (=inženirskim) znanjem. če se zgradi cesto do morja. POTREBE. zdravstvo. Če vsi dobro sodelujejo. ker ga z lahkoto zadovolji. vodi. Govorimo o življenjskem minimumu) . V našem svetu to ni tako. Ekonomika sploh ne bi bila potrebna. Pravniki povejo. Predstavniki vseh treh znanosti morajo najti skupno polje. zdravstvu… Iste dobrine. Vsi pridobimo na tem. zato nas sosed ne ogroža)) . katere stvari so pravno dovoljene. Skromen narod je za vlado pravi blagoslov. Prva delitev: . kdaj. lahko opazujemo iz več smeri (=zornih kotov). davčni inšpektorji (zaradi njih sosed ne mora obogateti na lahek način. smo izpostavljeni smrti. po lastnini določene obleke ali prebivališča) Nekatere potrebe zadovoljujemo kot posamezniki (osebne potrebe). DELO (str.potratne potrebe (potrebe po ogledu določenih prireditev. če so drugi ljudje izobraženi in zdravi.naravne (tiste. Če te potrebe niso zadovoljene. občinske organe. potreba = občutek določenega pomanjkanja = razkorak med tem. ki so na razpolago.

Problem pri zadovoljevanju potreb je med drugim tudi to. ki mu rečemo gospodarstvo.enakopravno (dva odvetnika.skozi proces družbene delitve dela (sami vseh svojih potreb nismo sposobni zadovoljiti. se veča tudi sposobnost človeštva.nematerialne (tiste dobrine. televizijska oddaja…)) Tretja delitev: . kot ga imamo).10. ki jih ne moremo prijeti (predavanje. Naša sposobnost zadovoljevanja potreb narašča skozi 2 procesa: .. ki zadovoljujejo potrebe posredno (krožnik. avtomobili…)) . pohištvo. TV (služi samo temu. zato se v teku svojega življenja specializiramo) . ki zadovoljujejo potrebe neposredno (kruh) . Tretji način pa je. --.skozi proces tehnične delitve dela (uporaba strojev. ko se večajo potrebe. da te potrebe zadovoljuje. ki se združita v skupno odvetniško pisarno) . ko se ljudje razvijajo kot družbena liga (ko se na trgu pojavijo boljši mobiteli. za katerih nastanek morajo ljudje vložiti določeno energijo (=napor). ki jih lahko primemo (gobe. ki nič ne dela. Načeloma nastanejo potrebe pred dobrinami (najprej smo lačni. S tem. 1. da so proizvodnji tvorci.gospodarske (tiste. potem ne bi bilo velikih učinkov. se nič kaj hudega ne zgodi)) .zavezujoče (sužnji na galeji) Pri teh oblikah sodelovanja imamo dva možna načina sodelovanja: . računalnikov…) Ta dva procesa pripomoreta k temu. druga ura --Če bi samo delali brez sodelovanja. da nam predstavi določeno televizijsko oddajo – ta pa nas zadovolji direktno)) Potrebe in dobrine se medsebojno pogojujejo. šele potem gremo jest dobrine). To so na primer dobrine kot je avto. Drugi način je dobivanje nepovratne pomoči (=prosjačenje) – s tem zgubiš sposobnost samoupravljanja (izgubiš pravico določanja svojega načina življenja). Oblike sodelovanja so: . da delamo. .neenakopravno (če vstopimo v sodelovanje brez lastnih proizvajalnih sredstev (recimo kot najemni delavci v neko podjetje)) Dobrine nastajajo v sklopu.take.take. Za zadovoljevanje potreb v blagovnem gospodarstvu moramo v večini primerov imeti denar. 11) Naše potrebe naraščajo s tem.stvarne (tiste dobrine. Do tega denarja naj bi se dokopali z delom.6 GOSPODARSTVO KOT OBLIKA SODELOVANJA LJUDI PRI USTVARJANJU IN MENJAVI DOBRIN ZA ZADOVOLJITEV POTREB (str. da postajamo bolj učinkoviti in s tem lažje zadovoljujemo potrebe. si tudi mi želimo kupiti boljšega.14. računalnik) Druga delitev: . Lahko pa je tudi obratno (demo igrice ustvarijo potrebo po igranju). s katerimi naredimo določene dobrine (in potem tudi same dobrine) zelo neenakomerno razporejeni med ljudmi.ohlapne (skupinska izdelava seminarske (tistemu.10 . Dobrine se lahko pridobivajo z ropanjem (=plenjenjem).

a kljub vsemu prihaja do neenakopravnosti – velikokrat v menjavi eden odnese zelo dobro. informacijska družba) .manj učinkovit .neugoden Naloga države je.11 .ugoden . 13) Dober gospodar (=tisti. ki jih medsebojno ustvarimo. delo je samo način za pridobitev teh).upravljalske oblike (na temelju kapitala ali dela) . organizacijske oblike) in je lahko: . da s čim manjšo porabo proizvajalnih tvorcev (na ravni makroekonomike so to: delo. z namenom zadovoljevanja naših potreb po dobrinah je lahko: . da izoblikuje tak splet družbenih stikov. družbena = državna. Gospodarstvo se je začelo kot naturalno gospodarstvo (tisti. ki so hoteli zadovoljiti svoje potrebe. ki dobro gospodari) iz malega naredi veliko. blagovna proizvodnja) Splet družbenih stikov pomeni tri od štirih prvin sestave (lastninske obleke.gospodarstvo = ustvarjanje in menjava dobrin V današnji družbi menjava poteka kot kupoprodaja (eno dobrino prodamo za denar in s tem denarjem kupimo drugo dobrino). 1. Potreba po odpravljanju ovir nastaja z opuščanjem naturalnega gospodarstva in uveljavljanjem blagovnega gospodarstva.lastninske oblike (zasebna.bolj učinkovit Na to kako učinkovit bo splet družbenih stikov vplivajo 4 prvine sestave: . zadružna…) . Z razvojem družbe zato v ospredje prihaja blagovno gospodarstvo. drugi pa zelo slabo).organizacijske oblike (naturalna proizvodnja. so morali dobrine ustvariti sami). Iz razmerja med tem kar dobimo (=output=izložki=učinki) in tem kar vložimo (=input=vložki) izvira temeljni izvor ekonomike poslovanja. da bo čim večji del prebivalstva vključen v ustvarjanje dobrin. kjer se ljudje povezujejo preko trgov. . Oblike. v katere se združujemo pri delu so: . različne valute) zato. * Gospodarjenje = prizadevanje ljudi. vendar vse več dobrin niso sposobni pridelati sami. Zgodovinsko gledano se je človeštvo trudilo zmanjševati naravne ovire (reka). kapital v družbi delovnih sredstev.7 GOSPODARJENJE IN BLAGOVNO – DENARNO GOSPODARSTVO (str. upravljalske oblike.družbene (pri ustvarjanju dobrin stopimo v stik z drugimi) – združeno delo . Pri združbah pa pri poslovanju tudi gospodarimo.vrsta delovnega procesa (indstrijska. Z zgodovinskim razvojem so ljudje postali bolj učinkoviti. organizacija) pridemo do določenega obsega dobrin. S tem je namreč dobrin več in potrebe prebivalstva je lažje zadovoljiti. tehnične ovire (premalo zmogljivi procesorji) in družbene ovire (različni jeziki brez prevajalcev. da bi lažje prišlo do želenih dobrin (=človeštvo je gospodarilo). kmet) – osebno delo Splet družbenih stikov. V družini gospodarimo in ne poslujemo. Do sredstev za zadovoljevanje potreb prihajamo z delom (dejansko z denarnimi sredstvi. zemlja. Trg je še najmanj slaba oblika ekonomskih stikov med ljudmi (je najbolj poštena.zasebne (samostojni odvetnik.

1. Bolj kot se gospodarstvo širi v trgovanje. mora izvoziti za 5 milijard dobrin (te bi bile na tujem trgu vredne samo 2 milijardi). Dohodek države je potem 50 milijard dolarjev. Poenostavljeno je torej dodana vrednost isto kot dohodek. da na delovnem mestu ustvariš 2x več dodane vrednosti. tem bolj se lahko ljudje specializirajo (Slovenija ne proizvaja banan. ker so za to specializirane druge države.2). za katero dobrino prodaš in ceno vložkov (=vrednost dela) * dohodek = tržno pridobljena dodana vrednost (Primer države Jan Mar: 50 milijonov ljudi ima 1000 dolarjev dodane vrednosti. če se to da). Izoblikujejo pa se tudi enote. Danes je sicer zaposlenih 30% manj kot jih je bilo. ki so povezani kot posamezniki z opazovano enoto. Pravična razdelitev dohodka: problem je razdeliti dohodek tako. s katerim lahko kupi dobrino). ki so usmerjene samo v porabo (taka so na primer gospodinjstva). zaradi političnega sistema. 15) Vlada mora zagotavljati. Če hoče država uvoziti za 2 milijardi dobrin.Kdor hoče priti do dobrine na zakonit način (in ne s plenjenjem). ki so zaposleni proizvedejo 30% več stvari. Ljudje si vse. zaradi podpor. mora najprej nekaj ponuditi (da dobi denar. ki so za gojenje banan bolj primerne). Svojim državljanom mora zagotoviti rast in razvoj.: podjetje za proizvodnjo marihuane ne smemo ustanoviti). slabo vplivajo na razpoloženje ljudi. kot nekdo drug. Zagotavljanje ekonomske varnosti: Ali boš lahko še neko obdobje dobival denar. dodana vrednost = razlika med ceno. pa imaš nižji dohodek kot on (ti dve kategoriji se razlikujeta zaradi slabosti v menjalnem mehanizmu. zaradi davkov…). Ekonomska svoboda: blago se lahko v Evropi prosto giba preko državnih mej.12 . če izgubiš službo? Poseganje ustrezne tehnološke učinkovitosti: pri nas je premalo inženirjev. Ni nobenega uvoza in izvoza. da se skupnost ljudi razvija (predvsem v uspešnosti gospodarstva (slovenska gospodarska rast v primerjavi z prejšnjim letom znaša 4. NOVOUSTVARJENA VREDNOST IN KOSMATI DOMAČI PROIZVOD TER NJEGOVO UGOTAVJANJE (str. ko delamo prave stvari na pravi način. dejansko pa temu ni tako. zaradi subvencij. kar dajo na trg). . Naše potrebe namreč naraščajo. Pri tem se v splošnem izoblikujejo gospodarske enote (=ljudje). kar ustvarijo tudi izmenjajo znotraj države (pokupijo vse. Lahko se zgodi. Več ali manj lahko ustanavljamo podjetja. ampak to koristi tudi državi in vsem. ker so zaposleni bolj učinkovito (ker se bolj bojijo. Trdnost cen: huda nihanja (zlasti. če nastopajo pri najpomembnejših dobrinah). ko smo bili v Jugoslaviji vendar pa ti. Problem polne zaposlenosti: če je veliko ljudi na cesti. da bodo najbolj sposobni zadovoljni in najbolj neusposobljeni ne bodo "umrli od lakote". Zato država poizkuša čimveč ljudi zaposliti (čimbolj učinkovito. da bodo izgubili svojo zaposlitev). Potem bi bil dohodek države samo še 47 milijard dolarjev)). to povzroča družbeni nemir. Ekonomska uspešnost: ekonomsko uspešni smo takrat.8 EKONOMSKI CILJI DRUŽBE. Kadar dobro gospodarimo to ne koristi samo ekonomski enoti. ki jih želimo (npr. ki jo opazujemo (recimo podjetje).

Večji kot imamo dohodek.Če imamo materialistični pristop k ekonomskim pojmom. ki k njemu prispevajo in niso del gospodarstva (=nepridobitne dejavnosti =tržni sektor) (šolstvo. pa tega ne morejo izdelati sami (frizer rabi škarje. tisti. da se dohodek ustvarja samo v gospodarstvu (=izvirni dohodek). To pomeni. mutanti…) 3. zgradb…)) * Za ugotavljanje kosmatega domačega proizvoda poznamo 3 metode. 2. kot tujci vlagajo pri nas (ta razlika je sicer v Sloveniji zelo majhna (0. ki oddajajo prostore. za katere stvari posamezniki porabljajo svoje prihodke.5%)).kosmate naložbe (poleg dela dobička vsebujejo še denar namenjen za vojsko. kdo je tisti. Dohodkovna metoda – vprašamo se. kosmati domači proizvod = če od kosmate vrednosti proizvodnje odštejemo vmesno porabo čisti domači proizvod = če od kosmatega domačega proizvoda odštejemo amortizacijo (= tisto kar je potrebno zbrati za obnovo uporabljenih delovnih sredstev (opreme.10.osebna poraba (obleka. pek rabi moko…) dodana vrednost = dobimo jo. s katerimi pridemo do iste številke: 1. če od kosmate vrednosti proizvodnje odštejemo bruto vrednost proizvodnje večja kot je ta vrednost. samozaposleni (samostojni podjetniki).kosmati domači proizvod . strojev. ki dobi dohodke iz kosmatega domačega proizvoda (zaposleni. prva ura Cilj do leta 1990 je bil dohodek definiran kot cilj h kateremu morajo težiti organizacije združenega dela. To so: .13 . Dva najpomembnejša pojma (=kategorije) na ravni makroekonomike sta: . * kosmati nacionalni (=državni) proizvod = proizvod države – vse kar so izdelala podjetja v lasti Slovenskega kapitala (ne glede na to ali so v Sloveniji ali v tujini) Slovenija ima večji kosmati nacionalni proizvod. izvirni dohodek pa 60%. Slovenci imamo 43%. državni izgubi (če je država v določenem letu več uvozila kot izvozila) * kosmati domači proizvod – šteje se vse kar je izdelano na področju Slovenije. To pri nas uporabljamo. bolje lahko zadovoljujemo potrebe prebivalstva. policijo. ki so bili prodani na območju Slovenije. kot kosmati domači proizvod.kosmati nacionalni dohodek (=bruto nacionalni dohodek) kosmata vrednost proizvodnje (=bruto vrednost proizvodnje) = vsota vrednosti vseh pridelanih domačih izdelkov in storitev (tudi če so podjetja last tujcev). . lahko rečemo. zdravstvo. državna uprava) (=izvedeni dohodek). da Slovenja več vlaga v tujini. nakup avtomobilov v vladnem sektorju. Izdatkovna metoda – vprašamo se. Del izvirnega dohodka je namenjen tistim. pijača…) . tisti. Po evropskem priporočilu naj bi ta kos znašal 40% (izvedeni dohodek). Proizvodna metoda – vprašamo se koliko proizvedemo. vmesna poraba = to kar proizvajalci rabijo za proizvod. lažje zadovoljimo potrebe prebivalstva. ki dobivajo podporo (nezaposleni. 21.

ki so navajeni na neko raven porabe. lastniki kapitala neradi posojajo takim. Če pa je nekaterih stvari na trgu preveč. znanje. ponujajo pa poslovni sistemi. Če je nekaterih stvari na trgu premalo. obresti za izposojo kapitala. zemljo. je pa politično tvegano. Na trgu proizvajalnih tvorcev so gospodinjstva (ta ponujajo delovno silo. je vržena stran). Sistem delovanja celotnega gospodarstva je v veliki meri vezan na delovanje trga in obratno (podjetja morajo vedeti. manjša je blaginja . kapital (tista gospodinjstva.koliko ljudi je oropanih na tisoč prebivalcev . najemnino za zgradbe. so zaradi tega nezadovoljni).več kot je ogljikovega dioksida na prebivalca. Merila za stopnjo blaginje . da se bodo njihovi pogoji poslabšali) lobiranje = ko velika podjetja skušajo prilagoditi zakonodajo države svojim potrebam Lobiranje načeloma ni prepovedano (ni kriminalno dejanje). .več kot je porok na tisoč prebivalcev. 21) slika str 22: Najpomembnejši predstavniki ekonomskega okolja so trgi. da se mu lahko prilagajajo). ki so na nevarnem področju) . vsakodnevne dobrine pa vedno manj.koliko je težkih zločinov . manjša je blaginja . Merila za stopnjo varnosti . manj težav bo to podjetje imelo) – ker bogati bogatijo. Totalna izguba se vrti okoli 3% celotnega kosmatega domačega proizvoda. Nič namreč ne gre v izgubo. večja je blaginja . se te prodajajo po višji ceni (prebivalci. tekstila…) . Če se tokovi med seboj idealno pokrivajo je to super. več jo je) .več kot je uporabnikov interneta. ki so zlasti pomembni iz vidika zahtev. ki onesnažujejo okolje računati.tehnološki razvoj (tega morajo podjetja in zavodi čimveč sprejemati) . 2 ZDRUŽBE IN NJIHOVO OKOLJE (str.14 . večja je blaginja .itd.električna oskrba (več kot je dežja. Zunanji tok je v bistvu fizikalni tok.razvojna politika (ta lahko gre v smer krepitve težke industrije (metalurgija…) ali lahke industrije (izdelovanje gospodinjskih potrebščin. ki imajo v lasti delnice in obveznice)). 21) 2. ki kupujejo poslovne učinke nekega podjetja (višja kot je.itd. Poslovni sistemi drug od drugega kupujejo proizvajalna sredstva. več plača). ki se postavljajo za podjetja = Dejavniki širšega okolja: . pa govorimo o totalni = popolni izgubi (vsa energija vložena v proizvode. se luksuzni proizvodi vedno bolje prodajajo. revni pa so vedno bolj revni.ekološki vplivi (če se zelena stranka bliža vladi. Ugotavlja se po dohodkovni metodi iz vidika kapitala določene države (bruto nacionalni dohodek).1 OKOLJE DELOVANJA ZDRUŽB (str. Na trgu blaga povprašujejo gospodinjstva (=državljani). manjša je blaginja . kaj se dogaja v njihovem okolju.več kot je razvez na tisoč prebivalcev. morajo podjetja. ki se pokvarijo preden se prodajo.več kot je škrbastih ljudi na tisoč prebivalcev.) .kupna moč (zlasti tistih kupcev.denarno posojilna politika = možnost oskrbe s kapitalom (ko se bliža državni udar.Pri plačevanju v skupno blagajno Evrope se upošteva kosmati nacionalni dohodek (več kot ima. * Dejavniki. Po teh proizvajalnih tvorcih povprašujejo poslovni sistemi (plačujejo delavce.

Bolj kot smo smotrni. Okoli leta 1980 iz industrije v storitve državne uprave. 26) Da bi lahko gospodinjstva zadovoljevala svoje potrebe. ki veliko dela (snažilka). Učinki ostalih sektorjev. da so sposobne ali nesposobne pridobiti vse potrebne proizvajalne tvorce. tem večji je nacionalni (=narodni) dohodek. zavodi…) dokazujejo svojo sposobnost ali pa nesposobnost s tem. vodovodar) kot tisti. mehaniki in vojska (ni bilo predstavnikov kapitala in znanstvenikov). Na pomembnosti bodo pridobile dejavnosti. druga ura--2. zavarovalnice. morajo sodelovati v proizvodnji. Danes je kapital in znanje veliko več vredno. V pravno urejenih kapitalističnih državah (Slovenija še ni čisto pravno urejena) morajo lastniki kapitala skleniti pogodbe z delavci.15 . 29) . ko kosmati domači proizvod od storitev predstavlja več kot 50% celotnega kosmatega domačega proizvoda (=več je kosmatega domačega proizvoda od storitev kot kosmatega domačega proizvoda od izdelkov). ker so njihovi učinki materialni (=proizvodi). da v spletu teh proizvajalnih tvorcev (recimo v podjetju) ustvarijo čim večjo vrednost. Tekom zgodovinskega razvoja se pomikajo deleži posameznih dejavnosti v celotnem družbenem dogajanju. Vedno več bo plačan tisti. V proizvajalnih razmerjih se ustvarjajo delitvena razmerja (ljudje na različnih pozicijah dobivajo različno plačo). bolj je družba učinkovita. Poleg tega pa morajo biti tudi sposobne spodbuditi lastnike proizvajalnih tvorcev. gozdarstvo. ---21. ljudi).…) kvintalni sektor = izobraževanje.2 IZ INDUSTRIJSKE SAMOUPRAVNE V INFORMACIJSKO TRŽNO – PODJETNIŠKO DRUŽBO(str. kamnoseštvo…). Vsaka družba in združbe v njej (podjetja.Prejšnja industrijska družba prehaja v informacijsko družbo. Simbol Jugoslavije so bili trije poklici: rudarji. kapital. zdravstvo. ki bo znal narediti (električar. 2. sekundarni sektor = sestavlja ga predelovalna dejavnost (industrija. V prehodu iz industrijske v informacijsko družbo se spreminja pomen določenih proizvajalnih tvorcev. Te pogodbe morajo spoštovati ali pa razglasiti stečaj. ki se ukvarjajo z zdravljenjem starih ljudi (teh je vedno več).3 PODROČJA IN PANOGE (str. ki so pri njih zaposleni. Pravna država je pogoj. To se je v Sloveniji zgodilo 1996. tem večji je kosmati domači proizvod. Spreminja se tudi pomen določenih poslovnih učinkov (pada pomen proizvodov in narašča pomen storitev). O informacijski družbi govorimo. da lahko kapitalisti zaživijo v polni meri. se pa na tem področju razvija. raziskovanje… Iz stališča pomembnosti sektorjev Slovenija zaostaja 15 let za razvitim delom sveta. rudarstvo. ki postajajo vedno bolj pomembni pa so storitve.10. ki jih potrebujejo (zemljo. primarni sektor = tiste dejavnosti. tercialni sektor = promet in trgovina kvartarni sektor = finančne združbe (banke. lovstvo. Dolžni so namreč izpolnjevati svoje obveznosti ali pa propadejo (v Jugoslaviji so slaba podjetja dobivala subvencije). obrt) in gradbeništvo Ta dva sektorja danes izgubljata na pomenu. ki so neposredno v stiku z naravo (kmetijstvo. V začetku dvajsetega stoletja so se ljudje začeli premikati iz kmetijstva v industrijo.

plinom in vodo > te dejavnosti spadajo v sekundarni sektor f) gradbeništvo -/ g) trgovino. obvezno socialno zavarovanje -\ m) izobraževanje \ n) zdravstveno in socialno varstvo \ o) druge javne. Primer je recimo proizvodnja pijač. lov.16 . a) kmetijstvo. Leta 1996 smo v Sloveniji namesto enotne klasifikacije dejavnosti (kot je bila v Jugoslaviji) uveljavili standardno klasifikacijo dejavnosti (tako kot jo v statistikah uporabljajo združeni narodi). Po standardni klasifikaciji so dejavnosti razdeljene v 17 področij (*na izpitu je treba znati katerekoli 3). Slovenske železnice. Zrele panoge – konkurenca je hujša kot pri razpršenih panogah . optični kabli…). popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe -\ h) gostinstvo > te dejavnosti spadajo v tercialni sektor i) promet. Nova panoga – tista. Te panoge so v vzponu. s katero se določena družba ukvarja. Adria Airways. skupne in osebne storitvene dejavnosti > te dejavnosti spadajo v kvintalni sektor (nekatere od teh spadajo tudi v terciarni in kvartarni sektor) / / p) zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem / q) eksteritorialne združbe in združenja -/ a) b) c) d) e) f) g) h) i) j) k) l) m) n) o) p) q) ribogojnice Rudnik Velenje Sava Kranj. skladiščenje in zveze -/ j) finančno posredništvo -\ ti dve dejavnosti spadata v kvartarni sektor k) poslovanje z nepremičninami. najem in poslovne storitve -/ l) javna uprava in obramba. Peko Ljubljana. Razdrobljene panoge – če je na trgu veliko delujočih podjetij. gozdarstvo -\ b) ribištvo > te tri spadajo v primarni sektor c) rudarstvo -/ d) predelovalne dejavnosti (industrija in obrt) -\ e) oskrba z elektriko. SCT Mercator Ljubljanski potniški promet. Telekom. ker povpraševanje po njih narašča. pri kateri se pojavljajo nove dobrine (pred desetimi leti je bilo to recimo izdelovanje prenosnih telefonov.Značilnosti gospodarskih pojavov so v veliki meri povezani z dejavnostjo. Elektro Ljubljana. Simobil A banka. Ljubljanska banka občina Osnovna šola Vransko Dom upokojencev poslaništva Panoga je naslednja stopnja delitve dejavnosti. Mestni vodovod Gradis.

32) Poslovne združbe so: . ki delajo v zavodih. izdelovanje računalnikov *naštej panoge področja prometa. Odgovor: potniški promet. socialnem skrbstvu. nalivnih peres…) *Na izpitu bo lahko vprašanje: Naštej 3 panoge iz področja predelovalnih dejavnosti.navade prebivalstva (lahko se spreminjajo ali pa ne) . Odgovor: živinoreja. Odgovor je avtomobilska industrija.tradicija (navezanost na določeno znamko – če je bilo podjetje uspešno v preteklosti. zato so švicarska podjetja v prednosti) . Ljudje. Zavodi se nahajajo predvsem na področju negospodarskih dejavnosti (zdravstvu. so privrženi k določenem poklicu (in ne k doseganju določenega cilja). je odvisno od različnih dejavnikov: .Odhajajoče panoge – tu je najhujša konkurenca (proizvodnja pisalnih strojev.1 PODJETJA IN ZAVODI (str. Podjetja so gospodarsko pridobitna = težijo k ustvarjanju dobička Zavodi težijo k zadovoljevanju določenih potreb Pogoji za delovanje podjetja so tvegani. Podjetje mora samo skrbeti za razvoj. za zavode pa dokaj trdni (sredstva dobivajo od drugod (recimo iz državnega proračuna). Zavodi poizkušajo dobiti sredstva za razvoj od svojega dobavitelja.17 . Financirajo jih zunanji dejavniki.narodno gospodarskih cilji (te opredeli državna politika (v prihodnje bo šlo manj denarja za gradnjo avtocest.4 VRSTE ZDRUŽB (str. 32) 2. sadjarstvo Z dobro strategijo podjetja povečuje svojo gospodarsko moč.zavodi – družbene dejavnosti = nepridobitveni sektor = netekmovalni sektor *Na izpitu je potrebno poznati 3 (od skupaj desetih) razlikovalne značilnosti med podjetji in zavodi Glej tabelo str 33 (letnik 2003).podjetja – na področju gospodarstva = tekmovalni sektor . .ugled neke države (švicarske ure veljajo za kvalitetne. šolstvu. poljedelstvo. da bo uspešno tudi v prihodnosti) 2. Ali bodo podjetja z svojo strategijo preživela. otroškem varstvu. se lahko nadeja. zračni promet *razdeli področje kmetijstva na nekaj panog.4. morski promet. zato se bo konkurenca med gradbenimi podjetji povečala)) . kulturi) Večina poslovnih učinkov zavodov so storitve (zelo redko so to proizvodi).

lahko pa tudi na trgu.5.o. ampak mora imeti bistveno več denarja kot za ustanovitev d. hranilnica za določeno območje. cerkev). Ustanovi jih lahko kdorkoli. včasih pa gre za obliko. Poleg podjetij in zavodov obstajajo še druge organizacijske oblike (delovne skupnosti = strokovne službe = uradi…) ---28. Za obveznosti zavodov odgovarjajo ustanovitelji. 2. Cilj lastnikov banke je.5. Vodijo račune fizičnih oseb.1 POSLOVNA SKUPNOST (str. 36) Hranilnica ni isto kot banka! Razlika je predvsem v naslednjih dveh točkah: . kreditne in finančne posle.zavarovalnica 2.18 .2 BANKA (str.10. 35) Banke so finančne združbe. Republika Slovenija je ustanovitelj večine zavodov pri nas. predvsem določenih civilnih pravnih oseb (npr.Zavodi večina svojih prihodkov dobivajo po vnaprejšnem dogovoru. 35) * (na ustnem izpitu je treba našteti 4 od 5) . ki bi izdelovalo CD-je z afriškimi narodnimi pesmimi. po letu 1990 tudi pri nas tako kot pri podjetjih. 2.banke lahko poslujejo z deviznimi sredstvi. ki praznuje že npr.banka . kot pa imajo denarja) Za hranilnice velja: zbirajo hranilne vloge prebivalstva. Emisija denarja – (kdo lahko izdaja denar?): .hranilnica . 35) V poslovne skupnosti se praviloma povezujejo podjetja. ki opravljajo depozitne. 30 letnico svojega obstoja. ki ima denar.. ki podpirajo delovanje zavodov. imajo tovrstna pooblastila . Včasih gre za časovno omejeno obliko.3 HRANILNICA (str..o. 5 letno obdobje ali celo dlje) uresničiti določen cilj.poslovna skupnost .5 OBLIKE POSLOVNEGA ORGANIZIRANJA (str. da izdajo več posojil. Zavod za podpiranje afriških jezikov bi lahko ustanovil podjetje. ki skušajo na daljši rok (npr. pridobivanje dobička.tega ne sprašuje Primarna emisija .5. Lahko celo ustanovijo podjetja. prva ura--2.banke imajo pravico do sekundarne emisije denarja (imajo pravico.investicijski skladi . Organizirane so na tri načine: poštne hranilnice. hranilno-kreditna služba pri določeni kmetijski zadrugi.

. V zadnjem času se jim večkrat pravimo kar vzajemni skladi.). Da bi zavarovalnice obstale. industrijsko. cerkvenem.5 ZAVAROVALNICA (str. da se morajo zavarovalnice povezati v zavarovalne službe. življenjem. da zavarujejo več istovrstnih tveganj. da na podlagi prinesenega denarja v te banke izdajo več posojil. ki ga imajo. ker so včasih tveganja tako velika. zdravjem.4 INVESTICIJSKI (=NALOŽBENI) SKLADI (str.. stanovanjske pa bodo ostale nespremenjene. ampak gre za določen namen vezano premoženje). se bodo premije prometnega zavarovanja povečale. centraliziranega usmerjanja za določene naložbe. da bodo izvajalci v prihodnjih letih naredili in za koliko denarja. za katerega nimate kritja..i. pomorski promet). Na eni strani so bili uporabniki proizvodov ali storitev. Zavarovalnice ne delujejo samo na enem področju (zavarovanje zloma nog. 37) Tudi zavarovalnica je finančna združba. in sicer imajo poslovne banke pravico. ki mora biti zbran naenkrat (gre za t. Vsaka skupnost se mora pokriti sama (na dolgi rok). 39) . Po naši zakonodaji je to premoženje vezano predvsem za razne akcije na socialnem.če v tem času denar naberete. kdaj lahko na naših tleh ustanovijo zavarovalnice tuje pravne osebe.i.i. Zavarovalnice se notranje členijo v dveh smereh.. območne zavarovalnice. Nihče drug kot taka banka nima pravice izdajati denarja (kar se tiče tiskanja itd). povečuje število nesreč.) – porazdeljevanje. prometno.. kadarkoli zadovoljile interese svojih vlagateljev.. če bo do takega neljubega dogodka prišlo. stanovanjsko. da bodo s denarjem. V tem primeru se bodo morali tudi bolniki na nek način bolje organizirati. Njene naloge so zavarovalni posli pred tveganji (tvegamo s svojim premoženjem. zaporedno nabiranje denarja). 2. Najbolj znana ustanova v Nemčiji. izpadanje las. ki deluje na gospodarskem področju je Bosch.Sekundarna emisija (popolnoma legalna oblika. 38) Pri nas so se pojavljale na področju družbenih dejavnosti (zdravstvo. se lahko vse v redu izteče) Črna emisija (kadar ponarejate denar) Pravico do izdaje denarja ima t. Na ta način se nadomešča denar) Siva emisija (prepovedana zadeva! če izdate nekrite menice. Ena je povsem logična. to so t. kot pa so dobile denarja. 2.5.. To je bilo bistvo samoupravnih interesnih skupnostih.. Zato. Tu so neke omejitve. 2. V določenih primerih tudi to ni dovolj. Skupaj so se dogovarjali kaj pričakujejo. Če se npr.. 2. emisijska banka. 36) So oblika zbiranja denarnih sredstev in njihovega osredotočenega. medtem ko bo kasneje to prešlo na evropsko banko v Frankfurtu. porazdeljevanje in delitve nevarnosti. Pri izravnavanju gre za to. kmetijsko. dobrodelnem področju.) Terciarna emisija (namesto.6 SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN USTANOVE (str. Imamo sicer Vzajemno.5. Bosch je podjetje. Druga členitev pa je členitev na rizične skupnosti. medsebojno kompenzirajo terjatve in obveznosti.7 ZBORNIČNI SISTEM (str. Pri nas pričakujemo koncesije v zdravstvu. na drugi strani pa so bili izvajalci.19 . pa uporabljajo metode izravnavanja. Proti plačilu zavarovalne premije nam zavarovalnica jamči da nam bo nadomestila škodo. Ustanovitelj je lahko tisti. ki je ustanova (nimajo delničarjev. Za ustanovitev je potrebna več denarja. a to še zdaleč ni tisto. šolstvo) in na področju gospodarske infrastrukture (železniški. ker se računa. ki ima dovolj denarja. torej izdate ček.). da bi poslovni osebki na trgih plačevali drug drugemu z denarjem. Znotraj sistema zavarovalnice se vendarle posamezne vrste zavarovanja zavarujejo (življenjsko zavarovanje. trenutno je to v Sloveniji Banka Slovenije. Zavarovalnice delujejo na določenem območju. Ustanove so po zakonu za določen namen vezano premoženje (Nobelova nagrada je ustanova). kar bi predstavljal pravi interes bolnikov.

davčna služba – to smo imeli že prej.. 41) Služba družbenega knjigovodstva (SDK) je pomenila nadaljevanje t. Če je tako računalniško podjetje locirano v Novem mestu je hkrati lahko eden od ustanoviteljev območne gospodarske zbornice za območje Bele krajine. vsa računalniška podjetja ustanovijo strokovno združenje za računalništvo in informatiko.revidiranje = temeljit pregled poslovanja. * Nadzorno delovanje poteka v treh smereh: .inšpiciranje . kar pomeni. 2. Inšpiciranje pomeni nekoliko podrobnejši pregled kakšnega problema v okviru sistema. Zdaj je pobiranje vseh davkov vključeno v Davčni upravi republike Slovenije. se je začela razgradnja SDK-ja. da je SDK dobro delovala. Veliko stvari veže ob vsem tekmovanju na drugi strani v sodelovanje podjetja iste panoge. ki so dobili denar iz proračuna (tudi če bi bilo tega denarja samo par tolarjev.inšpiciranje . ki lahko revidira poslovanje vseh tistih. Ta strokovna združenja. da morajo podjetja obvezno biti člani tega sistema in obvezno plačevati članarino.). ---28. da bi določila določene standarde. Služba družbenega knjigovodstva je prej vso javnost tudi obveščala o poslovanju organizacij združenega dela. Opravljala je določene finančne naloge in pobirala je davke od pravnih oseb. informacijskih funkcij. odstranjevanje odpadkov. Rešujejo torej območne probleme. ki jih je 13 potem ustanovijo GZS. Preobrazba SDK: revizijske združbe.. To so: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). . da bi pridobila določene ugodnosti pri izvozu. kot bi ga morala. računsko sodišče. bi predstavniki računskega sodišča smeli priti v našo združbo in preveriti.Govorimo o zbornicah na področju gospodarstva. da lahko podjetja določene dejavnosti na eni strani in ista podjetja gledana z vidika območja ustanovijo. banke.i. V svetu je računsko sodišče zelo močna inštitucija. Prišlo je do razgradnje Službe družbenega knjigovodstva. GZS je organizirana po kontinentalnem načelu. Kadar pa se združujejo v območno gospodarsko zbornico podjetja z določenega območja. računsko sodišče = revizijska združba.8 NOSILCI PLAČILNIH. toda tista služba družbenega knjigovodstva je prej pobirala denar samo zasebnikom. plinovodi. Opravljajo ga revizijske združbe. DAVČNIH IN POSLOVNO-OBVEŠČEVALNIH NALOG V OKOLJU ZDRUŽB (str. ker ga nobena vlada ne podpre.20 . Kadar ustanavljajo z vidika dejavnosti. Pri nas zaenkrat vlogo delodajalskega razreda opravlja GZS. Obrtna zbornica in Kmetijsko-gozdarska zbornica.. pri nas pa večinoma izdaja samo mnenja. Bistvo zborničnega sistema na področju gospodarstva je.10. izrabe prostora. pa se lotevajo skupnih nalog v zvezi z gospodarsko infrastrukturo (npr. FINANČNIH.kontrola (preko žiro računov) . Kljub temu. davčna služba. cestami.revidiranje. sistem obveščanja (AJPES). NADZORNIH. druga ura--Združba ima 3 oblike nadzornega delovanja: .kontrola (ta je sprotna) . ki potekajo v podjetjih in zavodih izven združb. ki je prej pobirala denar (=davke) od organizacij združenega dela. da bi lahko vplivala na izobraževanje. GZS je potem sogovornik vlade in sindikatov v določenih pogovorih. ki jih je 27 in te območne zbornice. Na področju gospodarstva imamo 3 zbornice v načelu na ravni republike. Zastopala naj bi interese gospodarstva. npr. kako je bil ta denar porabljen). V strokovna in splošna združenja se združujejo podjetja s področja iste panoge z namenom.

AJPES = Agencija za javno-pravne evidence in storitve zagotavlja nekatere podatke. Da bi država zadovoljila potrebe prebivalstva po hrani so zadolžili peke.economy =smotrnost .ethics = etika . ki ga napečejo. bolje in da sledimo tehnološko-tehničnim rešitvam. Ljudje.Stvar. ki je najdlje prehajala iz SDK na novo inštitucijo. ki so na čelu vsakega razvojnega programa dokazujejo.1 GOSPODARSKI SMOTER (=NAMEN) IN CILJI POSLOVNEGA PROCESA (str. Za razvoj te je recimo potrebno 500 k€. To je mogoče izvesti tako. Na dolgi rok si moramo zagotoviti gospodarsko moč in razvojno rast.excallence = odličnost .efficiency = učinkovitost .vrednostni vidik – ustvariti moramo najmanj določen znesek (pri podjetjih je ta znesek imenovan dobiček). 3. da naredimo več. 45) Poslovni sistem vzpostavljamo za trajnejše obdobje. Doseči moramo določene cilje. 45) 3. enakost pred zakonom . Tako so peki prodajali črni kruh z izgubo. . konkurenca ciljev – ponavadi morajo cilji podpirati vrednostni vidik poslovanja. Pri delovanju poslovnega sistema se prepletajo 3 vidiki smisla = smotra = poslanstva: . ker je manjkalo hrane. da pečejo črni kruh po zamrznjeni nizki ceni. V računalniškem podjetju bi se recimo odločali. s katerimi zadovoljujemo potrebe (neodvisno od tega ali smo podjetje ali zavod) . Med sabo konkurirajo za denar. Črn kruh mora predstavljati 20% vsega kruha. Šele 2 leti nazaj so poslovne banke dokončno prevzele plačilni promet na svoja ramena.equity = poštenost. v katero smer bomo razvijali programsko opremo (imamo recimo 3 razvojne programe).21 . Včasih pa lahko pride do konkurence ciljev znotraj določene združbe. potem verjetno ustvarimo tudi več dobička).2 DEJAVNIKI PRIDOBIVANJA POSLOVNEGA IZIDA V ZDRUŽBAH (str. 3 PODJETJE IN POSLOVNI PROCES (str. da bo njihova programska oprema najboljša. Za razvoj pa podjetje namenja samo 200 k€. 46) Pri poslovanju naj bi težili k sedmimi E-ji: .naturalni vidik – ustvariti moramo določene poslovne učinke.finančni vidik – poslovni sistem mora zagotavljati plačilno sposobnost (sposoben mora biti poravnavati sprejete obveznosti) V normalnih gospodarstvih sta naturalni in vrednostni vidik istosmerna (če bolje zadovoljujemo potrebe. so bili plačilni nalogi.effectiveness = uspešnost . Leta 1982 so bile nenormalne gospodarske razmere.

da bomo dobro poslovali. kjer bo prišlo do najboljših izidov. Potreba za novo leto so poceni in individualna (edinstvena) darila. kasneje pa samo razglabljamo ali so se določeni dejavniki izboljšali ali poslabšali. 47) Združba bo bolj učinkovita in uspešna. Država vodi dobro politiko takrat. da bi bilo poslovanje čimbolj uspešno: . revolucije. ki so bila med seboj različna. najbolje pod zemljo) / varnostni (rafinerij se iz varnosti ne postavlja sredi mesta) . Če bi ji to uspelo.gospodarjenje s sredstvi – opazujemo ga v dveh smereh: a) iz določene količine materiala hočemo dobiti čimveč b) določeno količino denarja. v katerem kraju naj bi stali določeni prostori Pri tem vidiku razmestitve imamo 2 skupini dejavnikov: * + gospodarski-geografski / bližina vira surovin (cena transporta je nižja) / bližina vira energije (bolje biti v državah. ki bo tisto obdobje v modi. hkrati pa poceni (božični kamni). kar naredimo in številom porabljenih ur. Imamo 2 vidika razmestitve: . boljše je za poslovanje združbe. + negospodarski / politični (vprašanje vojne. Na ravni združbe imamo 3 dejavnike. je treba usmeriti v prave smeri (za prave programe. Tako je nekdo lahko uspel s prodajo kamnov. kjer je veliko ljudi. proizvajalni prostori naj bodo v bližini surovin…) prostori). Če podjetje z oblačili zadene barvo. če pravilno razmesti prostore (raje imamo cenejše. ki ga ima združba. boljše in aktualnejše prostore (trgovinski prostori naj bodo tam. po čemer povprašuje prebivalstvo. Če neko podjetje dobi idealno količino proizvajalnih tvorcev. lahko isto blago prodaja dražje. je od podjetja odvisno ali bo naredilo toliko kot je možno. kontrarevolucije. zaposlovanja ljudi za vsako ceno (šef podjetja noče odpuščati ljudi.environment = skrb za okolje Kosmati dobiček države je v veliki meri odvisen od tega ali podjetja v državi uspešno poslujejo. denar. 3. ki jih je treba dosegati.prilagajanje dejavnostim družbenim potrebam – bolj kot zadenemo tisto. ki imajo poceni elektriko) / bližina trga poslovnih učinkov (zlate izdelke ne moremo prodajati v barakarskem naselju) / razpoložljivost delovne sile (včasih rabimo kvalificirane včasih pa nekvalificirane delavce) / kakovost prevoznih poti (za prevoz uparjalnika je potrebno morje in avtocesta) / bližina vladnih in finančnih inštitucij (dostopna je večja količina informacij). ko postavljamo zgradbo.proizvodnja dela . Večje kot je to razmerje.. Problematika se zato premika iz ravni države k ravni podjetij. bi govorili o popolni učinkovitosti (te se v praksi ne da doseči).22 .3 RAZMESTITEV PROIZVAJALNIH IN POSLOVNIH PROSTOROV ZDRUŽBE (str. država ali podjetja.širša = makro – odločamo se. Odločitev o prostorih poteka takrat. večjo možnost imamo. usposobljenosti ljudi… .proizvodnost = produktivnost = storilnost = razmerje med tistim. kadar ji uspeva usmeriti proizvajalne tvorce (ljudi. da ga ljudje v tistem kraju ne bi zaradi tega zasovražili) / strateški (ranljive dejavnosti naj bodo daleč od mej. To razmerje je odvisno od organizacije dela. Vsi gospodarski ukrepi bi morali težiti k tej težnji. delovna sredstva) na tiste točke v prostoru in v tiste združbe. delnice…) .

Podjetje postane bolj uspešno. 3. 49) Podjetja temeljijo na tem.4 PODJETNIŠTVO (str. če si uspe zagotoviti cenejše proizvodnje tvorce. delovna sredstva…) in imeti sposobnost (včasih je za to potrebna nesramnost in brezobzirnost) in združiti te stvari na tak način. farmacija. ki se lotijo določene dejavnosti (večino brazilskih fantov se loti fuzbala. Organizacija Izziv podjetnikov je povezati proizvodnje tvorce (zbrati delovne predmete.ožja = mikro – odločamo se. ki tvega svoje premoženje (če tvega tuje premoženje je samo poslovni ravnatelj). če oplemeniti svoje poslovne učinke in jih proda po višji ceni sedanjim kupcem ali pa najde nove kupce in si s tem zniža stroške na enoto proizvedenega poslovnega učinka. industrija pijače (za liter piva je potrebno 15 litrov pitne vode). potem za trgovinske in najmanj za storitvene združbe. * Značilnosti podjetništva (znati je treba 4 od 8. ideje. Zaradi NIMBY je včasih smiselno postavljati čistilne naprave). Ravnateljevanje 6. proizvode./ zdravstveni (če objekt izpušča strupene pline. katerih 8 je on mislil (prve 3 so sigurno pravilne))): 1. prva ura--3. Nekdo mora sprožiti akcijo za ustvarjanje potrebnih dobrin in jih dostaviti na tista mesta. vendar jih država mora zagotoviti. nihče jih noče.11. učinke.4. *Pri tem vidiku razmestitve imamo več tehnološko-topoloških dejavnikov: / kakovost gradbenega zemljišča (na barju je bolj švoh) / možnost razširitve podjetja v prihodnosti (preselitveni stroški so namreč zelo visoki) / bližina pitne in industrijske vode (nekatere industrije lahko delajo le z pitno vodo (živilska industrija. izdelava svile (za kg svile je potrebno 400 litrov vode))) / možnost gradnje stanovanjskega naselja (včasih je treba pritegniti nove zaposlence. Tveganje 2. Izraba priložnosti 4. da je potrebno zadovoljevati človeške potrebe. surovine. da bomo postavili lokal v Ljubljani. da se pride do določenih poslovnih učinkov na čimbolj smotrn način. Pravi podjetnik je tisti. kjer je povpraševanje po njih. načine zbiranja proizvajalnih tvorcev). Za podjetje je značilno tveganje s poslovno odgovornostjo.5 PODJETJE (str. Če se v neko dejavnost spravi veliko ljudi.23 . potem uspejo samo nekateri izmed njih. / bližina industrijskih con (določene proizvodnje se morajo nahajati blizu ali v industrijskih conah) Razmestitev je najbolj pomembna za proizvajalne. ki imajo več dobrih zamisli (sprememba javnih skladišč v trgovinski center (BTC) je bila dobra zamisel). uspe pa praktično noben ne). Upravljanje 5. Inovativnost 3. 51) . Propade lahko tudi več kot 98% tistih. načine prodajanja določenih proizvodov. Dane možnosti lahko bolje izkoristijo tisti. --. vendar je velika razlika ali to naredimo v centru ali sredi barja. Podjetnik mora biti inovativen (najde nove izzive. v katerem delu izbranega kraja bodo stali določeni prostori Odločimo se recimo. ki jih ni v bližini) / možnost odstranjevanja odpadkov (NIMBY = Not In My Back Yard = ne na mojem dvorišču. ga je treba postaviti v odročno območje) . Predvsem rad sliši prve 3 (ne vem.

5. Podjetje je od 1850 glavni motor družbenega napredka. morajo podjetja upoštevati tudi druge vidike (motiviranje delavcev s pretepanjem ni dovoljeno) . Transakcijski stroški so stroški zagotavljanja sodelovanja lastnikov proizvodnih tvorcev.5. Poleg tega se moraš tudi pravno zapisati v register podjetij. ker uspejo bolj znižati stroške. potem nekateri ustanovijo podjetje. Poleg tega uspešno podjetje ustvarja dovolj bogastva za svojo nenehno rast. Gospodari ekonomsko samostojno. Če ne bi bilo podjetij. Če gre kaj narobe namreč nisi finančno odgovoren) Pri podjetju moraš imeti finančno sposobnost poravnavanja obveznosti do drugih. nemoralno družbeno dejanje. 51) Podjetje je gospodarska združba. šolstvo. ki ima v lasti vsaj eno podjetje Podjetje (=enterprice) = navpično povezan družbeni mehanizem. Na kratki rok to pomeni. Podjetje teži k povečevanju svojega bogastva. Zagotavlja zaposlitev v podjetju. Pojavilo se je v zgodovinskem razvoju. Podjetja so se zaradi tega obnašala neodgovorno. da mora podjetje ustvarjati dobiček. Vrhovni ravnatelj podjetja ukazuje podrejenim (navpična povezava). V pravno urejenih družbah mora tisti. Če so ti stroški manjši za nastanek določene dobrine v podjetju kot na trgu. Pri podjetju pa mora biti izpolnjena še finančno pravna plat. To je omogočila osebna svoboda vseh državljanov in varstvo zasebne lastnine. 52) Podjetje ni naravni pojav (= ni nekaj samoumevnega). svetovni vojni v ZDA je bilo zahtevati od podjetja.2 ZGODOVINSKI RAZVOJ PODJETJA (str. družbe ne bi mogle napredovati. karkoli drugega kot ustvarjanje dobička. ki hoče obogateti s podjetjem koristiti tudi drugim ljudem (prinašati mora dobrine. Krepi družbeno infrastrukturo (ceste.Zavračanje izključne prednosti gospodarskega napredka v okviru družbenega razvoja. zdravstvo…).5. mora napredovati. 3. Podjetje je orodje družbe ali posameznega lastnika za povečevanje posla. Podjetje je ekonomski in pravni individum (je tako ekonomsko kot pravno opredeljeno). Poslovati mora s spoštovanjem ekonomskih zakonov in pravnih predpisov.24 . kot jih lahko znižamo na trgu. pri svojih dobaviteljih in v družbi kot celoti. Podjetje ustvarja dobrine in kupno moč za nakup teh dobrin. Domača žganjekuha je obrat. 3.3 PODJETJE DANES (str.Podjetje ne sme neodgovorno onesnaževati okolja . Podjetje in obrati svoje poslovne učinke prodajajo. družba (=company) = družba lastnikov. Je zaokrožena poslovna in pravna celota. Pri obratu gre za gospodarsko tehnično plat. ki primerjalno uspe znižati transakcijske stroške. po katerih je na trgu povpraševanje). 54) Po 1. Podjetja obstojijo zato. Poleg ekonomskih vidikov.1 OPREDELITEV PODJETJA (str. Deluje na področju gospodarstva (= tekmovalnega sektorja = tržnega sektorja).3. To je privedlo do svetovne gospodarske krize 1929. gospodinjstva pa ne (žena zastonj naredi kosilo) <= zato gospodinjstva niso obrati. Če hoče podjetje preživeti. s čimer prispeva v družbeno blagajno znanja. * Odklonilni dejavniki podjetja: . Po tem letu se je odnos do podjetja spremenil.

da je vsako podjetje kapitalistično podjetje (lahko je tudi samoupravno). Prišlo je do ugotovitve. Prvotna podjetja so imela za cilj (= poslanstvo) samo dobiček. Po 1930 pa so si naložila še druge cilje.. ki omogoča ustvarjanje teh poslovnih učinkov? (brez tehnologije imunske zaščite. zato da ljudje v tistem okolju lahko živijo bolj polno. se ne moremo iti presajanja srca) .Kako bosta lastnina in dobiček ovrednotena (razdeljena)? .Kakšne bodo razmere med upravljalci in ravnatelji? . Najpomembnejša vprašanja v zvezi z določitvijo organizacijske oblike. Ni nujno. ki po teh poslovnih učinkih povprašujejo in so plačilno sposobni (lačnim Afričanom nima smisla prodajati hrane.Ali obstaja tehnologija. ampak mora biti tudi družbeno odgovorno.Kakšen bo obseg odgovornosti lastnikov? . pod katero dela podjetje so: .Kdo krije morebitno izgubo v poslovanju? . 3.Zavračanje kapitalizma kot edine družbene ideologije. druga ura --Približno 10% ustanovljenih podjetij živi tudi še čez 10 let. s katerimi so pokazala.Komu pripada izid poslovanja? .11. podpiranje kulture). Ostala podjetja propadejo.4 NASTAJANJE IN DELOVANJE PODJETJA (str.Zbiranje denarnih in drugih stroškov (Kdo bo dal denar.Kakšne izide bomo imeli? (ni nujno denarne. Ta so v lasti zadružnikov. Podjetja umirajo preko stečajev = bankrotov. da ne sme biti podjetje samo ekonomsko orodje. da jim je mar tudi za druge vidike (varstvo okolja.Kako bo potekal nadzor poslovanja? . ki hkrati tudi delajo.Kakšne bodo pristojnosti pri nakupih in prodaji? (do kolikšnih zneskov lahko nekdo podpisuje) .) .ne more iti vsak za košarkarja ali manekena .25 .Komu bo to prodajal? (morajo obstajati ljudje. ker je ne morejo plačati)) . tudi dobro mnenje o podjetju nekaj šteje (vrednost podjetja se na borzi veča)) --.4. podpiranje športa. kdo bo dal idejo. znanje in tehnika. Kaj bo ustvarjal in prodajal (katere proizvode ali katere storitve)? . Zelo čislana so mondragonska zadružna podjetja v Španiji. mora ustanovitelj odgovoriti na vprašanja: -.. 54) * Preden podjetje nastane.Ali imamo na voljo potrebne kadre (= zaposlence)? .5.Kako bomo ustvarjali dobiček? ..

Premoženje družbe je ločeno od premženja osebkov ki jo sestavljajo 3.Proizvajalna . ki so v lasti družbe (ne pripadajo podjetju ampak lastnikom podjetja). * Razlike med družbo in podjetjem (na ustnem je treba znati 2 od 4) . Družba je pravna oblika lastnikov.5. denar. 56) Nosilec podjetništva je lastnik podjetja ali pa družba lastnikov (v slednjem primeru je potrebno določiti ravnatelja (=predsednika uprave)).odločilnega pomena je človek (frizerski salon) .druga podjetja . Družbo in podjetje povezuje skupno gospodarjenje. Družba ni isto kot podjetje.potrošniki 3.Poznamo več vrst podjetij: Temeljna delitev: . Samo premoženje (delnice. ki ima podjetje v svoji lasti. oprema…) je v lasti družbe.srednja .odločilnega pomena je oprema (jedrska elektrarna) Delitev glede na velikost podjetij: .majhna . zgradbe. vendar pa se jih družba še vedno ne lasti).6 VRSTE DRUŽB (KOT LASTNIC PODJETIJ) PRI NAS (str. Družba lahko obstaja brez podjetja.Družba je ločena od osebkov ki jo sestavljajo . Vse kar je v podjetju ni v lasti družbe (zaposlenci so dolžni delati.velika Delitev odjemalcev: .5 ODNOS MED DRUŽBO IN PODJETJEM (str.Storitvena Delitev znotraj dejavnosti: Proizvajalna \proizvodnja hrane \proizvodnja pnevmatik . Podjetje pa tvorijo premoženje in ljudje.26 .5. ne pa izidi gospodarjenja.država .Trgovinska . 57) . podjetje pa po zakonodaji ne more obstajati brez lastnika (družbe lastnikov ali posamičnega lastnika).Trgovinska \na drobno \na veliko Delitev glede na prevladujoči proizvajalni tvorec: .

) (priljubljeno vprašanje na izpitu) – Pri tej družbi imamo 2 vrsti lastnikov: \komanditiste – tisti lastniki.Komanditna delniška družba (K. Komandistom se namreč njihov vložek v podjetje ne zdi več tako tvegan. Na dnevni bazi pa ne posega v podjetja. Taka podjetja uživajo večje zaupanje na trgu. V podjetju je 10% lenuhov. kot če komplementarjev ne bi bilo. Delničarji odgovarjajo za obveznosti družbe (ta odgovarja za obveznosti podjetja) samo s premoženjem. da bi se šli kapitaliste.D.Delniška družba (D. .O. komunalno podjetje). kolikor imamo denarja v delnicah. . Poznamo 3 oblike povezovanja podjetij: . Zaradi tega se povezujejo ali pa členijo na manjše enote.) – družba. kdo lahko podpisuje pogodbe. To pa zato. 3. Javna družba je pa tista. Če bi recimo imeli delnice v Krki. do katerih . ki so v njihovi lasti (Mercator). Včasih jim dajo tudi pravna pooblastila. To omogoča duhovnikom. ki so v njegovi lasti.O. Tu upnik (v primeru. da vlagajo v podjetje. .Tiha družba – tu ni nujno. Po potrebi so vsi znani samo sodišču in policiji. več pa ne. S tem lastniki lažje prepričajo ljudi. Če hoče kdo prodati svoje premoženje. Lastnik je dnevno navzoč. Predvsem s tem. da so lastniki bordelov.Holdingi – združena velika podjetja.N. da podjetjem.Gospodarska interesna združenja – Nimajo namena ustvarjati dobiček. se vzame tudi delež osebnega premoženja lastnikov. v kateri imajo lastniki delnice. Podjetja spremljajo poslovanje vsakega profitnega centra. ki se spušča v poslovna razmerja z drugimi mora biti pod nadzorom. bi mi izgubili največ toliko.Koncerni . ki je v procesu privatizacije prodajala svoje delnice na javnem trgu.O. Javna podjetja opravljajo javne službe (Elektrogospodarstvo Slovenije. da so vsi lastniki znani. ki so v njegovi lasti. \komplementarje – ti odgovarjajo tudi s svojim osebnim premoženjem. je ponavadi obvezan to prodati ostalim lastnikom. Vplivajo na dnevni bazi na podjetja. To zato uživa večje zaupanje na trgu.Javno podjetje in javna družba ni eno in isto.Družba z omejeno odgovornostjo (D.27 . Veliko podjetje obvladujejo podjetja.Družba z neomejeno odgovornostjo (D. Potem mora pa ta uveljavljati svojo terjatev do ostalih lastnikov. Obravnavali bomo 5 najbolj tipičnih vrst družb. bo ta enota zelo slabo poslovala in bi jo morale druge organizacijske enote preživljati. Ljudi spodbuja k temu. da dolgov ni mogoče poravnati s sredstvi podjetja) pride h kateremu koli lastniku in mu pobere celo premoženje. Tak je recimo časopis Delničar. ta pa bi naredila genocid in bi bila prisiljena plačati poravnavo. ki odgovarjajo za obveznosti družbe samo s premoženjem vnesenim v družbo.D. ustanavljajo znotraj podjetja profitne centre (=poslovno izidne enote).D.5. .) – vsi lastniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Potem z menjavo ravnateljev teh v podjetjih. Lastniki so tudi tu odgovorni samo s premoženjem. ki jih ima v lasti dodeljuje denarna sredstva.) – tu gre ponavadi za manjše število lastnikov. Najhujša je oblika neomejene solidarne odgovornosti. Če podjetje iz svojega premoženja ne more poravnati vseh obveznosti. vnešenim v podjetje. Da bi podjetja imela nadzor nad tem. To ustvarja videz zanesljivega podjetja. Vpis v register podjetij. kako poslovne enote znotraj podjetja delujejo. ker hočemo imeti čimbolj pravno državo. *. V registru je določeno.združena velika podjetja. ampak pospešujejo dejavnost svojih članov. Če se ti lenuhi organizirajo v organizacijsko enoto. 60) Podjetja ne morejo biti izolirana. Vsak. ki so ga vnesli v podjetje.7 POVEZOVANJE IN ČLENJENJE PODJETIJ (str. . ki imajo v lasti podjetja: . S temi delnicami dobijo pravico do upravljanja.

da se bo lahko prilagajalo izzivom na trgu. .Premoženje \velika – več kot 2 000 000 000 1989 je bilo pri nas zaposlenih 930 000 ljudi. da je njegova prodajna mreža razvejana po celem svetu (za realizacijo . če je samo eden zaposlen. 1999 je bilo pri nas zaposlenih 630 000 ljudi. mora imeti svoje lastno premoženje.Število ljudi \mikro – do 10 ljudi \majhna – do 50 ljudi \srednja – od 50 do 250 ljudi \velika – nad 250 ljudi .8 VELIKOST PODJETIJ (str. ki je imel do njih upravičen interes). Majhna podjetja so prožna. želimo imeti tako velikost.Ustanovitev neke pravne osebe mora biti omogočena z zakonoma ali statutom. Večji del zaposlenih je bilo leta 1999 predvsem v mikropodjetjih (do 10 ljudi).28 . 220 000 v velikih podjetjih Sestava zaposlenih ljudi se je bistveno spremenila.5.Srednja . ki je ločeno od premoženja članov . Ti podatki naj bi bili v prihodnosti dostopni vsakomur (do sedaj je lahko do njih prišel le tisti.zneskov. ki tvori pravno osebo.Velika Kam kakšno podjetje spada lahko določimo z več kriteriji: . * Da se lahko skupina ljudi združi v pravno osebo morajo biti izpolnjeni 4 pogoji (znati je treba 2): .Če so v lasti koncernov. ki jo sestavljajo .Skupina mora biti pravno umeščena (družba z omejeno odgovornostjo. ker so ljudje.Pravna oseba mora biti ločena od ljudi. Izrabljajo tehnološko tehnične dosežke. Velika podjetja lahko pretakajo veliko denarja na prava mesta. * Podjetje je optimalne velikosti ko sta čimbolje izpolnjena 2 pogoja: . 61) Ko ustanavljamo podjetje.Skupina ljudi. ki jim prodaja kruh v njegovi okolici (ni potrebe. banke) .Čimhitrejše prilagajanje spremembam na trgu . Na najboljšo velikost podjetja vplivajo tržni (v pekarni je dovolj.Čimmanjši stroški na enoto poslovnega učinka Naša zakonodaja loči podjetja v: . družba z neomejeno odgovornostjo…) 3. 500 000 v velikih podjetjih.Majhna . V njih je možno napredovanje. se štejejo podjetja kot velika (zavarovalnice.

kje to lahko dobimo) in kreditno (omogočajo plačevanje na kredit) vlogo. katera roba je bolj kvalitetna). Slaba jabolka ne moremo prodati trgovini.na drobno – posredujejo med trgovinami na debelo (lahko tudi direktno med proizvajalci) in potrošniki. Tempo narekuje oprema.Proizvajalna – tista ki proizvajajo in prodajajo proizvode (srečujemo jih v rudarstvu.4 3. ki opravljajo. da premoščajo prostorske (uvažanje nafte) in časovne (solato jemo tudi pozimi. kjer je potreba po dopolnjujočem blagu. čeprav pri nas v tem obdobju ne raste. Nekatera od storitvenih podjetij opravljajo storitve. Na drevesih so jabolka različnih vrst. zdravstvo. Tempo narekuje človek. če ima stalno zasedene vse sobe. kjer je pri proizvodnji blago neenake kakovosti. posredujejo in prodajajo storitve. – to predavanje manjka Izpiski iz knjige – izdaja 2005 do poglavja 5. 63) Najpomembnejša delitev podjetij je na: . informacijsko (če v eni trgovini nimajo nečesa nam povejo. Kuhanje kosila je proizvodnja. V športnih trgovinah se da kupovati različno športno opremo. . Za hotel je idealno. . ki jih je treba prodati (če jih ne prodamo ima tako storitveno podjetje izgubo). a) Posredujejo tako.Storitvena V to kategorijo spadajo predvsem zavodi (šolstvo. Kupec mora biti pri trgovini na debelo znan. gradbeništvu… predelovalne dejavnosti) Industrijska podjetja delajo v velikem obsegu.11.11. kultura.Trgovinska – posredujejo med proizvodnjo in porabo. da imajo na razpolago neke zmogljivosti. Zelišča proda Drogi.te bi bilo potrebnih več zaposlenih))) in tehnični (skupina petih ljudi se ne more iti avtomobilske industrije) dejavniki. V Jugoslaviji je bilo preveliko število velikih podjetij. To so tista. c) Delujejo tam. Prodajanje pijač v baru je trgovina. prodaja pa zahteva velike količine. --. Podjetja za trgovske storitve se ločijo od trgovinskih podjetij. * Trgovinska podjetja opravljajo tudi svetovalno (v trgovini nam povejo. d) Delujejo tam.29 . da lahko ta naredi par ton čaja.6 POSLOVNI PROCES (str.9 VRSTE PODJETIJ (str. kmetijstvu. Ko hotelska podjetja oddajo prenočišče je to storitev. vino letnika 1983 se prodaja bolje kot letošnje vino) razlike. Delajo po načrtu. Obrtna podjetja delajo v malem obsegu. Delajo iz glave. b) Trgovinska podjetja delujejo tam. da je kupec znan (v nekaterih primerih sicer je (zdravila na recept v lekarnah)) . Od proizvajalnih podjetij se razlikujejo po tem. Trgovinska podjetja morajo vedno kupiti blago in s tem postati lastnik blaga ter ga prodati naprej. poraba pa zahteva enako kakovost. Imamo različne vrste trgovinskih podjetij: . kjer je proizvodnja razdrobljena.5. proizvodnjo in trgovino. ki prodaja kvalitetna jabolka. 3. 69 izdaja 2005) .2. Izbira velikosti je pomembna za podjetje in za celotno gospodarstvo. gozdarstvu. Metalka je posredovala prodajo pločevine drugim podjetjem. Podjetja za trgovske storitve pa niso nikoli lastniki blaga. RTV) Obstajajo pa tudi storitvena podjetja. Ni potrebno. kamnoseštvu – primarne = ekstraktivne dejavnosti (delajo neposredno s plodovi zemlje).na veliko = na debelo – posredujejo med proizvajalci in trgovinami na drobno.

ustvarjanja poslovnih učinkov ali proizvajalna .funkcija izvajanja 4 POSLOVNO SODELOVANJE (str.storitve . deleži v podjetjih) Nekatere pojavne oblike trajnejšega poslovnega sodelovanja (poleg: poslovnih skupnosti. na katere je zlasti v procesu prodaje vezano pridobivanje prihodka v njegovem okviru dohodka in dobička združbe. ki določa njen poslovni proces.kadrovska . Ta dejavnost je v trenutku opredeljena in se lahko širi oz oži.. * Prvine poslovnega procesa (=potrebni proizvajalni tvorci) PPP: . Organizacijske funkcije: . 72 izdaja 2005) Oblike poslovnega sodelovanja podjetij: prodajno in nakupno sodelovaje (povezovanje za pridobitev ugodnosti –večja količina) proizvajalno sodelovaje (soproizvajalska ali kooperativna razmerja. koncernov.30 . storitve.finančna Soodvisnosti temeljnih poslovnih funkcij Slika 3. 71) 4.funkcijo obravnavanja podatkov o prihodnosti (načrtovanje) .prodajna . holdingov): skupna vlaganja (obsežnejše naložbe – raziskave) konzorciji (povezovanje zaradi določene naloge. pridelki. delitev trga) . interesnih združenj.skupna politika prodaje. blago). v katerem v blagovno-denarnih in čistih finančnih razmerjih nastopajo prvine poslovnega procesa.funkcija ravnateljevanja (management) .funkcijo obravnavanja podatkov o preteklosti (knjgovodenje.delovna sredstva .funkcijo analiziranja ali preučevanja podatkov ….) .Vsaka združba se ukvarja s povsem določeno dejavnostjo. * Temeljne poslovne funkcije (delni poslovni procesi) . skupne raziskave in razvoj tehnologij) finančno sodelovaje (oblike dolgoročnega financiranje –finančni najem. da bi bili ob njihovem združevanju ustvarjeni tisti poslovni učinki (izdelki.tehnična .delovna sila Poslovni proces združbe opredelimo kot tisti del njenega delovanja.1 OBLIKE POSLOVNEGA SODELOVANJA (str.nabavna ali nakupna . statistiko arhiviranje. enotne cene.funkcijo nadziranja obravnavanja podatkov (revidiranje) .delovni predmeti .potem preneha obstajat) karteli (med podjetji iste panoge.funkcija upravljanja (governance) .3 (stran 70 izdaja 2005) Poznamo še: Temeljne informacijske funkcije: .

11.. naprave. Potroški delovnih sredstev: Fizično obrabljanje (sodelovanje pri proizvodnji določenih proizvodov ali opravljanju storitev – odvisno od intenzivnosti sodelovanja v PP) Fizično staranje (delujejo naravne sile – rjavenje.dolgoletni ali večletni nasadi (vinogradi.. premoženje) Grafoskop lahko nastopa kot prvina poslovnega procesa. 77) 5. 77) 5.oprema . * Prvine poslovnega procesa opazujemo z vidika nekega obdobja (v obdobju opredeljiv pojem). Ali pa kot sredstvo.zgradbe . SREDSTVA IN DELO (str. koliko premoženja ima fakulteta v tem trenutku.2. sredstva oz premoženje pa opazujemo z vidika določenega trenutka (v trenutku opredeljiv pojem). * Vrste ekonomske neprilagojenosti delovnih sredstev.31 . ker ga potrebujemo za predavanja.- sindikati (to NISO sindikati delavcev) čvrsta oblika kartelov. 78) Vstopajo v poslovni proces le s svojimi lastnosti  v poslovnem procesu ne spremenijo svoje oblike.zgolj ustvarjajo okolje potrebno za poslovni proces oprema .1 VRSTE DELOVNIH SREDSTEV (str. 77) Ločiti je potrebno med prvinami poslovnega procesa in sredstvi. inventar. sadovnjaki) zgradba . sindikat prevzema prodajo PU --. 77) * Pet temeljnih skupin oz vrst delovnih sredstev (DS): .2.18. orodje. 5.) 5.1 PRVINE.2 POTROŠKI DELOVNIH SREDSTEV (str.vstopa v poslovni proces kot posrednik med človekom in delovnimi predmeti Za industrijska in obrtna podjetja je najpomembnejša skupina delovnih sredstev oprema (stroji. prva ura--5 GOSPODARJENJE S PRVINAMI POSLOVNEGA PROCESA (str. tehnična zastarelost (na trgu se pojavi se sodobnejše sredstvo od dosedanjega) gospodarska neustreznost (neugodne spremembe pri drugih prvinah poslovnega procesa – zmanjka rude v rudniku) . potem je bolje kupiti novo delovno sredstvo.2 DELOVNA SREDSTVA (str. preperevanje…) Obnavljanje DS se splača do ekonomske omejitve.osnovna čreda .zemljišča . (Delovna sredstva. kot ena izmed PPP ni enako kot sredstva oz. če opazujemo.

zmanjševanje vrednosti delovnih sredstev (amortizacijski odpis) . (Do tu je bil le pregled prejšnjih predavanj. 82) Za izračunavanje stroška amortizacije potrebujemo 3 stebre .prenašanje vrednosti delovnih sredstev na poslovne učinke . To so v bistvu samo poudarki.32 .Nabavna vrednost delovnega sredstva = amortizacijska osnova .Amortizacijska sredstva .stroški dostave delovnega sredstva .z najemom oz. 79) Pridobivanje delovnih sredstev: . ki manjkajo. 92) Delovno sredstvo je uporabno v okviru delovnega procesa takrat.kot prenašanje vrednosti delovnega sredstva na poslovne učinke (stroški amortizacije) .Doba koristnosti delovnega sredstva (včasih se je za to uporabljal izraz "življenjska doba") Obstaja več načinov izračunavanja amortizacije.stroški postavitve oz.v dogovorjenem kombiniranju ali združevanju delovnih sredstev . Ko se zgodi okvara delovnega sredstva. Konec izpiskov iz knjige – izdaja 2005 * Proces amortiziranja delovnih sredstev lahko opazujemo v treh smereh: . kadar ni pokvarjeno.zbiranje denarnih sredstev za nakup podobnega/boljšega delovnega sredstva 5.na podlagi daril .Amortizacijski odpisi – zmanjšuje se vrednost delovnega sredstva . Tu se srečujemo z dvema pojmoma: . Posledica je amortizacija delovnega sredstva.2.zbiranje denarnih sredstev iz naslova prodanih in že plačani poslovnih učinkov za nakup novih delovnih sredstev (amortizacijska sredstva) Poleg nabavne vrednosti (amortizacijska osnova) moramo poznati še dobo koristnosti in metodo amortiziranja.2.z izdelavo v lastni delavnici . montaže delovnega sredstva Amortiziranje – postopno prenašanje vrednosti delovnih sredstev na poslovne učinke. ki poteka v treh stopnjah: . zakupom .Doba trajanja DS (določena z rokom njegovega delovanja) – tehnično primernost nadaljnje uporabe Doba koristnosti ali gospodarne uporabe (določena z rokom koristne uporabe) – ekonomsko primernost nadaljnje uporabe 5.Stroški amortizacije . je to potrebno ponovno usposobiti za delovanje.2.Izbrana metoda amortiziranja .5 POPRAVILA IN PREUREDITVE DELOVNIH SREDSTEV (str.3 ZAGOTAVLANJE DELOVNIH SREDSTEV ZA POSLVONI PROCES IN AMORTIZIRANJE (str.z nakupom (večinoma) Pri nakupu nabavno vrednost delovnega sredstva (amortizacijsko osnovo) sestavljajo: . ki se na ustnem izpitu sprašujejo) 5.4 FUNKCIJSKO ALI OBRABNO IN ČASOVNO AMORTIZIRANJE (str.fakturna cena .

je denar. naložimo denar v zaloge nafte Naložbe v delovna sredstva so izjemnega pomena za sposobnost gospodarstva in države (kaj bo ta s svojimi delovnimi sredstvi sposobna narediti).33 . da izboljšamo delovno sredstvo (večja funkcionalnost. če ta ne prehajajo v preureditev. drugače pa kot zelo slaba. ki smo ga vložili "zamrznjen".2006 druga ura--5. Namen preureditev je. Tu pa obstaja tudi vmesna stopnja. Če se zmotimo pri naložbi. Stroške tega je potem potrebno prevaliti na druge poslovne učinke. obveznice.2. Pri preureditvah moramo namreč povečati vrednost delovnega sredstva (spremeni se amortizacijska osnova) v postopkih krepitve vrednosti delovnega sredstva.Popravila . Pri velikih popravilih je vprašanje. Če se kupi računalnik (novejši računalniki so bolj sposobni). Naložbe v delovna sredstva razlikujemo po različnih vidikih: . Lažje je namreč prikazati nek izdatek kot strošek (lažje se ga odobri) kot pa naložbo.Velika = investicijska popravila = naložbeno vzdrževanje Stroške malih popravil lahko takoj vključimo med stroške določenega obdobja. potem zbrana sredstva amortizacije ponavadi zadoščajo zato. zato se je treba odločati pametno.Mala = tekoča popravila = tekoče vzdrževanje .. . Če pravilno naložimo denar v delovna sredstva (v pravo opremo. da je delovno sredstvo sposobno delovati tako kot pred okvaro. O naložbah govorimo tudi takrat. ki bo proizvajala poslovne učinke. kjer se moramo odločiti za nujne naložbe.6 NALOŽBE V DELOVNA SREDSTVA (str. večja hitrost delovanja…) Popravila ločimo na: . 92) Pojem naložbe je širši od pojma naložba v delovna sredstva. bo mogoče kvadratura enaka kot prej. večji diski…) – nova bruto naložba Ponavadi je denarja za naložbe premalo. --. da se kupi močnejši računalnik (več spomina.Glede na to kakšen vpliv imajo na zmogljivosti delovnih sredstev poslovnega sistema = posledice naložbe \nadomestne (kupimo po zmogljivostih enako delovno sredstvo kot smo ga imeli prej \nove (povečamo zmogljivost delovnih sredstev) Če se podre staro hišo v LJ in se zgradi poslovne prostore. vložiti pa je bilo treba precej denarja – nadomestna neto naložba.Glede na to. V praksi poznamo samo mala popravila in preureditve. iz katerih sredstev smo zbrali denar zanje (glede na vir sredstev) \kosmate = bruto naložbe (če pretvarjamo zbrana amortizacijska sredstva v obliko delovnih sredstev) \čiste = neto naložbe (kadar zberemo denar za naložbe iz dobička prejšnjih let = del dobička vlagamo v naložbe) .11. ko kupimo delnice. Tem se ne moremo izogniti.Preureditve (adaptacije konstrukcije…) S popravili dosežemo (namen popravil je). ki jih bomo z lahkoto prodajali doma in v tujini z dobičkom) je taka naložba dobra.17.

ki se bo čimprej povrnila v obliki dobička. Dobimo primerljive denarne vrednosti. Če imamo pa dovolj denarja pa vložimo v vse naložbe. ki jo pri tem uporabljamo se imenuje Aktualizacijska metoda. Naložbe v delovna sredstva imajo poleg vidikov vira sredstev in posledic naložbe tudi vidik povezave z okoljem. je dejansko boljša. ki deluje 10 let in ima vračilni rok naložbe 3. ki deluje 4 leta in ima vračilni rok naložbe 3 leta – če bi delali po prvi metodi. katera naložba je bolj ugodna: . ki imajo količnik večji od 1. Tu se pojavita dve metodi (= sodili). bomo izbrali tisto. da zajamemo dohodke iz dobička in amortizacija po vseh letih delovanja delovnega sredstva. Če nas obišče inšpektor za varstvo okolja in vidi škodljive odtoke v reko. ki jih v določenih letih pričakujemo. ker je praktično ne moremo natančno predvideti. ali dobimo določen znesek čez 3 leta ali čez 5 let. Na ta način prevedemo vrednosti iz vseh let na vrednost tekočega leta. Odločimo se za tisto naložbo.34 . do katerega ga je potrebno zgraditi. Naložba. da zavaruje opremo in prostore in vidi da tovarna nima požarnega zidu.Če strojno tovarno obišče inšpektor za varstvo pri delu in vidi nevarne naprave. Statična metoda je takrat. To je najlažja možna naloga. po katerih presojamo.5 in razobrestujemo znesek za obdobje treh let. Druga prednost je. potem denarja ne bi optimalno vložili. ugotovimo.Količnik razširjene donosnosti Prva prednost tega postopka je. se začnemo odločati o naložbah. Če imamo znesek x in je obrestna mera na trgu 1. (Izračun vračilnega roka naložbe se lahko pojavi na izpitu (primer take naloge je v knjigi). kot naložba. To delamo z dinamičnim pogledom na naložbe (metoda. Metoda za izračun vračilnega roka ima dve pomanjkljivosti (ki jih druga metoda odpravlja – količnik razširjene donosnosti nima teh napak).Vračilni rok naložbe – če imamo 5 možnih naložb. Seštevke teh primerjamo z nabavno naložbeno vrednostjo delovnega sredstva. Ta metoda recimo ne upošteva različne vrednosti denarja tekom let (ne upošteva inflacije). postopek za to pa Diskontiranje = razobrestovanje). Razmerje med naložbeno vrednostjo je 150 denarnih enot / 100 denarnih enot = 1. ko vzamemo zneske. ki ima največji količnik. ki nam bodo prinesle poslovne učinke. če ne se zavarovalna premija poveča – nujna naložba Če nam po nujnih naložbah ostane še kaj denarja. da je ta znesek danes vreden samo 87% tistega. ki nam bodo prinašali dobiček in amortizacijo) ali pa iz finančnega vidika (tu gre za tokove denarja – predpostavljamo. da se je denar dejansko pojavil iz delovanja določene naložbe). bo dal rok. da moramo preiti iz statične metode na dinamično metodo. Vendar pa ni vseeno. Treba je namreč upoštevati vpliv obrestne mere. bo dal rok. Za inflacijo predpostavimo da deluje na vse enako (in jo zato lahko zanemarimo). . potem bo prekinil delo na tej opremi dokler ne bomo zagotoviti potrebnih varoval – naložba v ta varovala je nujna. v katerem je naložba).5. 15% študentov je ne zna rešiti) Na sodila lahko gledamo iz gospodarskega vidika (gledam dogodke. kar bomo dobili čez 3 leta. Naložba prinaša pričakovani donos v obliki dobička in amortizacije 5 let. do katerega je potrebno namestiti čistilno napravo – nujna naložba Če nas obišče predstavnik zavarovalnice. kajti brez te naložbe se nam lahko ustavi celotna proizvajalna linija. kjer prevajamo vrednost bodočih donosov na sedanjo vrednost (v letu. .5 leta.

Če delovni predmet v nekem časovnem intervalu ni skladiščljiv. Primer: Gradnja slovenskih avtocest se bliža koncu. nafte. gozdarstvo.35 . 5. Če imamo v okolju naložbo.Ustvarjajo okolje (to delajo predvsem zemljišča in zgradbe) . še Schell. Po tem pa dobi pravico za postavitev črpalke 500 metrov pred Petrolom.Lastna nedokončana proizvodnja Ko procesi potekajo dlje. ki delajo z naravo. . ki bo zmanjšala učinke naše naložbe potem govorimo o substitucijski = tekmovalni soodvisnosti. Primer naravnih snovi je tudi nahajališče vode. Čim jih posekamo in pripeljemo na žago so to že surovine. Tu končujemo z obravnavo prve prvine poslovnega procesa in prehajamo v obravnavo druge prvine. Naložba v Schellovo črpalko bi znižala donos naložbe v Petrol – tekmovalna odvisnost.3. plina. . Tem delovnim predmetom rečemo surovine. Problem je.kupljene surovine Surovinske dejavnosti so tiste. kot bi ga sicer. ki stojijo v gozdu. 97) 5. se delovni predmet v obdobju tega časa imenuje lastna nedokončana proizvodnja. Pri delovnih predmetih ni možnosti najema. rude… . bi to povečalo obisk Petrolove črpalke – dopolnjujoči soodvisnost. *Vrste delovnih predmetov (znati je treba pet od enajstih) . Delovna sredstva opravljajo dvoje vlog v poslovnem procesu: .3 DELOVNI PREDMETI (str. če se značilnosti delovnega sredstva v teku poslovnega procesa ne spreminjajo. Bistvo delovnih predmetov v poslovnem procesu je da se spremenijo. Recimo da Petrol dobi lokacijo za bencinsko črpalko. Če bi Mercator za Petrolom zgradil nakupovalno središče. Pri delovnih predmetih je ravno obratno.Naravne snovi To so na primer drevesa. ki se neposredno spopadajo z zemljo. .Kupljena energija (plin. kaj se v okolju dogaja z drugimi naložbami.Z njimi ljudje s svojo delovno silo delujejo na delovne predmete Dobro je. da je cena enakih delovnih predmetov lahko različna (na primer zaradi prevoza). ki bo povečala učinke naše naložbe potem govorimo o komplementarni = dopolnjujoči soodvisnosti.Treba je gledati.Reprodukcijski material Če kupujemo čipe za računalnike. Če imamo v okolju naložbo. jih kupujemo od predelovalnih dejavnosti.1 VRSTE DELOVNIH PREDMETOV (str. 97) Pri delovnih predmetih lahko porabo točno ugotovimo (pri delovnih sredstvih smo jo lahko samo ocenjevali). lovstvo. Delovni predmeti se v tem primeru imenujejo reprodukcijski material. Na Petrolovi črpalki ne bodo prodali toliko bencina. . na isti strani ceste. ki jih bomo še spremenili. premog) Ko kupujemo delovne predmete od dejavnosti. ribištvo… Od surovinskih dejavnosti kupujemo delovne predmete. Surovine so torej to kar proizvede kmetijstvo.

* Izmet so premalo kakovostni izdelki.36 . saj potrebujemo za isti produkt več materiala kot konkurenca.Polizdelki Delovni predmeti.3. Dobre firme imajo večji normativ porabe.V metalurški peči rudi za časa taljenja rečemo lastna nedokončana proizvodnja (če bi jo vzeli iz procesa bi s tem naredili škodo) . Nekateri od delovnih predmetov snovno vstopijo v delovne predmete višje predelave (hrast recimo vstopi v hrastovo mizo). Isto velja za model odlitka v livarnah (tudi ta ne vstopa v delovni predmet višje stopnje predelave). ki vstopajo (=glavni material = glavne surovine) s svojo kakovostjo vplivajo na kakovost izdelka (črviv les -> slaba miza). ki se bodo v prihodnje še spremenili (deska). ki se jih da prodati le po bistveno nižji ceni ali pa se jih sploh ne da prodati.24. nekateri pa ne. Naloga delovnih predmetov (oz. 98) Pri delovnih predmetih gre za porabo. Normativa porabe – koliko odstotkov snovi je potrebno prenesti v naslednjo fazo.11. Tisto.Trgovsko blago Tudi to je delovni predmet ker nanj delujemo (ga zavijemo in prodamo kupcu).Rezervni deli . pa s svojo kakovostjo ne vplivajo na kakovost izdelka.2006 prva ura--- OVREDNOTENJE POTROŠKOV DELOVNIH PREDMETOV (str. Tak je na primer avtomobilski volan. Če je papir v pisarnah slabše kvalitete. koliko nas stane sodelovanje delovnih predmetov pri poslovnih procesih imamo . ki pa ne vstopajo (pomožni materjal). Izmet povzroča večjo škodo kot odpadek. Če je odpadka 10% je izplena 90%. O tehnoloških odpadkih govorimo takrat.Dokončani izdelki V industriji in obrti. ki bodo samo vgrajeni v končni izdelek. Pri tem se dela škoda. ker smo pri izdelavi uporabili tudi druge prvine poslovnega procesa. Odpadek je nasprotje od izplena. Tisti. Pri ugotavljanju. Delovni predmeti so zato načeloma porabne snovi.Pridelki V kmetijstvu. da se delovni predmeti ustrezno spremenijo. Za razliko od delovnih sredstev pri delovnih predmetih nimamo najema. tistih ki z njimi delajo) je. Pri izgubi govorimo o odpadku in izmetu.2 --.2005 druga ura--5. . Pametna poraba pomeni. * Odpadek je tisti del delovnega predmeta.Sestavni deli Tisti delovni predmeti.18. da bi delovna sredstva čim bolje in čimbolj pogosto sodelovala (zato imamo delo v treh izmenah) tudi hočemo. to načeloma ne bo vplivalo na kvaliteto izdelka. . . kar je več. Delovne predmete kupimo in jih porabimo. da snov delovnega predmeta preide v naslednjo stopnjo predelave s čim manjšo izgubo. ki ga tovarna proizvaja. ki ne preide v naslednjo stopnjo predelave. Tako kot hočemo. ker se jim po obdelavi vrednost poveča.11. se imenuje nepotrebni odpadki. . da bi se delovni predmeti v popolnosti in pametno porabili. Tisti. --. ko noben na svetu ne zna narediti iste stvari z manj odpadki.

olajševalno okoliščino. Porabo delovnih sredstev smo samo ocenjevali = domnevali. Pri njih nismo imeli natančnega izračuna koliko se je delovno sredstvo v enem dnevu potrošilo. Pri delovnih predmetih pa točno vemo koliko smo jih porabili. Vendar pa se pri ovrednotenju te porabe srečujemo tudi z določenimi problemi. Delovni predmeti iste vrste, ki jih porabljamo nimajo vedno enake nabavne cene (nabavna cena delovnega predmeta obsega fakturno ceno dobavitelja, stroške transporta in stroške carine). Cene iste vrste delovnih predmetov se razlikujejo od obdobja do obdobja. Če so bili delovni predmeti iste vrste kupljeni po različnih cenah se postavlja vprašanje, po kateri izmed teh dobavnih cen ovrednotiti porabo materiala delovnih predmetov, ki smo jih dali iz skladišča v proizvodnjo. Pojavljajo se 3 domneve s 4 metodami. Domneve: 1. Vsaka enota v zalogi istega materiala v skladišču je povprečen predstavnik te zaloge. Ta domneva vodi k dvema metodama: - metoda drsečih povprečnih cen (primer za to je v knjigi str 98) (Če bo na pisnem izpitu naloga te vrste, bo imela okoli 10% točk, ker je zelo lahka) - metoda stalnih (= planskih = načrtovanih) cen z odmiki V resničnem življenju gre za pomembno razliko med tema dvema metodama. V prvem primeru spremljamo dogajanje na trgu v vseh delih podjetja. V drugem delu pa popolnoma zanemarimo, da se dejanske tržne cene spreminjajo. Vse kalkulacije (izračun cene izdelkov in stroškov izdelkov), ki bodo narejene iz teh delovnih predmetov izhajajo iz tega, da smo dobili izdelke po x denarnih enot. To rešimo tako, da na vsake toliko časa izračunamo odmike, ki so nastali in na ta način dobimo pravilne podatke. Nevarnost uporabe čudnih planskih cen je v tem, da prodajamo izdelke narejene iz teh delovnih predmetov po prenizkih cenah. Informacije, ki jih dobimo s temi izračuni nas lahko napačno usmerjajo v našem delovanju. Zato je uporaba metode stalnih ali načrtovanih cen z odmiki logična samo v primeru, ko smo prepričani, da bo inflacija manjša od 5% (denarna valuta ne sme prevač nihati).

2. domneva: Metoda zaporednih (=tekočih) cen = FIFO = First In First Out Ko prihajajo zaloge delovnih predmetov v skladišče, prihajajo po določenem zaporedju in po določenih cenah. Pri tej domnevi predpostavljamo, da se bodo izdajali v skladišče po istem zaporedju kot bodo šli ven. Cene ki jih dobimo po metodi FIFO se imenujejo zaporedne cene. Delovne predmete, ki pridejo iz skladišča se obračunavajo po isti ceni kot smo delovne predmete iste vrste na zadnje dobili v skladišče. Ta metoda pride v poštev samo takrat, ko to kar dobimo v skladišče, porabimo po prvem tednu ali pa že po prvem dnevu. Izbira metode je pomembna, ker lahko pride tudi do 2% razlike v izkazovanju poslovnega izida. Zaradi tega je treba tudi napisati, katero metodo uporabljamo in se jo celo leto držati, da nas revizijska družba lahko nadzira. (Na izpitu je za izračunati ena metoda. Dodatno vprašanje pa je, da je treba iz izračunanih podatkov tudi napisati, koliko znašajo stroški delovnih predmetov (3/4 študentov ima s tem težave). To dobimo tako, da seštejemo vrednosti vseh delovnih predmetov ki gredo v proizvodnjo. * Vprašanje je lahko: Kako se imenujejo cene pri metodi FIFO? Odgovor: Zaporedne cene. 3. domneva: Metoda povratnih cen = LIFO = Last In First Out - 37

Ta metoda se uporablja pri izrednih dogodkih. Gostilničar ob izrednem dogodku (nogometna tekma) naroči večjo količino piva samo za namen te priložnosti. Končne vrednosti so pri FIFO drugačne kot pri LIFO. Pri računanju stroškov dobimo pa enake vrednosti po obeh metodah. Metode tehtanih povprečnih cen ni v knjigi, zato je tudi na izpitu ne bo. Tudi metod HIFO (High) in NIFO (Next) ne bo na izpitu (tidve metodi sta namreč prepovedani). 5.3.3 ZALOGA DELOVNIH PREDMETOV (str. 102)

Ko so skladišča polna so kupci zadovoljni, proizvajalci in prodajalci pa nezadovoljni. Zaloge delovnih predmetov nas stanejo. Delovni predmeti namreč zavzemajo neko površino in vsak kvadratni meter skladišča nekaj stane. Zato je idealno, če zalog delovnih predmetov nimamo. Tega si seveda ne moremo privoščiti, če nimamo zagotovljene absolutno zanesljive oskrbe z delovnimi predmeti. Če je oskrba lahko motena, si morajo podjetja zagotoviti zaloge, hkrati pa zagotoviti, da so te zaloge čim manjše. Najboljša zaloga delovnih predmetov je tista, ki je ni. To si lahko privoščijo samo velike tovarne, ki imajo svoje majhne dobavitelje tako strenirane, da jim dostavljajo potrebne količine delovnih predmetov ob katerikoli uri. Če se kakšen dobavitelj pregreši ga vržejo ven iz trga. * Obstajajo 4 dejavniki od katerih je odvisna količina zaloge delovnih predmetov (vse 4 je treba znati): - Količina dnevne poraba – Več kot porabimo, več zaloge moramo imeti - Število dni od naročila do prejema – Včasih je dobavitelj sposoben dobaviti delovne predmete v enem dnevu (rečni pesek). Včasih je rok dobave lahko tudi po več mesecev, vendar se s planiranjem v naprej lahko izognemo čakanju. Daljši kot je rok dobave, večjo zalogo si je treba narediti (če nimamo stalnih dobaviteljev). Idealno je, če ni zalog in je dobavitelj en sam. Vendar pa je tu zelo velik riziko (dobavitelju se lahko kaj zgodi). Če imamo več dobaviteljev imamo večje stroške (stroški usklajevanja). V praksi imamo ponavadi vsaj 2 dobavitelja. - Rezervna količina, ki mora zadoščati v primeru motenj. Če ni delovnih predmetov, nastane ogromna škoda. Motnje so: vreme, vojna, stavka carinikov, stavka prevoznikov. - Razmerje med stroški skladiščenja in stroški naročanja. Če se naroči samo en kos, je to izredno drago na en kos. Če pa naročimo 1000 000 kosov, pa je dobava poceni, vendar pa se nam ti kosi potem še dolgo časa zadržujejo v skladišču, kar pa stane. 5.4 STORITVE (str. 103) Storitve se plačajo, usluge so zastonj. Storitve se ne skladiščijo. Nimajo materialne oblike. Ne moremo jih prijeti. Več kot 50% kosmatega domačega proizvoda predstavljajo storitve. --- 25.11.2005 prva ura --* Storitve lahko členimo v treh smereh: 1. SKUPINA - 38

- Tuje – če fakulteta plačuje Telekomu za telefon (storitev opravi enota izven združbe) - Pogojno lastne (še vedno jih moramo plačati) – če znotraj fakultete en laboratorij dela za drug laboratorij. Denar ne gre ven iz družbe. 2. SKUPINA - Kratkoročne – lahko jo uporabimo samo enkrat (let v Ameriko – če ga zamudimo, moramo kupiti novo storitev) - Dolgoročne – lahko jo uporabimo večkrat (patenti, licence, blagovne znamke) 3. SKUPINA - najpomembnejša delitev 1) Storitve, ki so neposredno vključene v izvajanje poslovnega procesa – tiste, brez katerih naš poslovni proces ne more potekati ali pa ne poteka normalno. \Bančništvo \Poštna storitev \Prevozniška storitev 2) Storitve, ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa (dolgoročna storitev) Neposredno pridobivanje znanja pomeni, da ga že drugi dan lahko uporabijo v svoji združbi. Če kupimo licenco za uporabo nekega patenta za določeno število let, lahko znanje iz te licence začnemo praktično takoj uporabljati. Podobno je pri odkupu patenta, kjer pridobimo pravico za avtorjeve iznajdbe. Tako je tudi z izobraževalnimi tečaji (jezikovni, računalniški, šola letenja…). Te storitve bi morali obračunavati takrat, ko jih dejansko uporabljamo. Zaradi poenostavljenega obračunavanja nekatere manj vredne storitve te vrste obračunavamo sproti (jih prikažemo kot stroške obdobja v katerem smo plačali tako storitev). Če se je uslužbenec naučil veščine in bo na Švedskem naš predstavnik 8 let, se bodo stroški tečaja obračunali v tekoče obdobje (v tisto leto, v katerem je potekal tečaj). Za storitve ki so dražje (recimo blagovne znamke, licence in včasih tudi patenti) pa je več možnosti. Če bi recimo hoteli poimenovati izdelek po svetovno znani osebnosti bi imeli naslednje možnosti: #Enkratno plačilo za neomejeno uporabo #Plačilo za neko obdobje (recimo za do 5 let) – to plačilo mi v tem obdobju Amortiziramo #Določena vsota na vsak prodan izdelek * Ugotovitev: Ne amortizirajo se samo delovna sredstva, ampak tudi dolgoročne storitve. 3) Storitve ki vplivajo na vzpostavljanje okoliščin potrebnih pri poslovnem procesu – na ravni družbe kot celote V celotni državi/družbi obstaja veliko dejavnosti, ki so potrebne da združbe (zlasti gospodarske) normalno delujejo. Potrebno je zagotoviti šolanje ljudi (ustanoviti je potrebno zavode, ki to delajo). Potrebno je zagotoviti zdravljenje ljudi (zdravstvene zavode). Potrebno je zagotoviti otroško varstvo – da lahko odrasli prihajajo v službo. Potrebno je skrbeti za red. Potrebno je ljudi predstavljati v tujini (to dela vlada). Tudi te storitve se plačujejo. Direktno sicer iz proračuna, ampak posredno pa to plačujejo davkoplačevalci. Brez teh storitev bi bilo delovanje podjetij moteno ali pa celo onemogočeno. Pri teh storitvah velja Solidarnostno načelo – tisti ki imajo več tudi več plačajo. 4) Storitve, ki omogočajo navzočnost (= prisotnost) sredstev potrebnih pri določenem poslovnem procesu Če nam zmanjkuje lastnega denarja, vidimo pa dobro poslovno priložnost, ki bi se nam odprla z nabavo neke opreme, se pokaže potreba po dodatnem denarju. Ta denar lahko dobimo kot posojilo banke. Za to posojilo plačamo Obresti. Obresti so strošek tovrstne storitve. Tudi zavarovalnina je strošek tovrstne storitve. Cena za storitve je ponavadi določena za enoto storitve. V določenih primerih, pa je cena določena za neko celoto storitev v konkretnem letu. To na primer delajo odvetniške pisarne, ko jih najame kakšna firma. Zahtevajo, da se jim za enoletno pripravljenost vnaprej nakaže recimo 2 000 000 SIT (na tak način si lahko zagotovimo izvajalca) - 39

V ta namen organizira proslavo v Cankarjevem domu.5 DELOVNA SILA (str. Storitev ansambla sodi v tretjo skupino (ker je v druge 3 ne moremo uvrstiti).5. potrebno pomoč in aktualno delo. kljub temu da je ne plačujemo po solidarnostnem načelu. smo omogočili prisotnost sredstev potrebnih pri poslovnem procesu (4. Obnavljanje delovne sile je obnavljanje telesnih in umskih sposobnosti. ki ga usmerjeno telo opravi na določeni poti . ampak v našem primeru je to tako. To je sicer huda izjema. da bo potrebno na leto narediti določeno število novih izpitov in na vsake nekaj let bo treba ponovno opravljati stare izpite. 104) V združbah poteka ustvarjanje poslovnih učinkov. ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa) in večinoma tudi iz četrte (tiste storitve. če ne bi bila vsebina poslovnega procesa tudi delo. da doseže določen cilj Prvina poslovnega procesa je tudi Delovna sila.Fiziološkem smislu – Poraba energije pri določenih gibih živega telesa . Če dobimo po sprejetju v službo prave izzive. Odgovor: tuja. Tudi pri nas bo prišlo do tega. Zaradi tega bo podjetje po proslavi bolj ponosno. se bodo čez dve leti zaradi naše razvitosti za nas "tepli" na trgu delovne sile (zaradi naše razvitosti). ker tretja skupina ne sodi v storitev v ožjem pomenu besede. Če pa stalno delamo monotono delo.1 VRSTE DELA (str. Delovna sila so umske in telesne sposobnosti ljudi. rekreacija. ki omogočajo.40 . Z fakultetnim znanjem se lahko v združbi uveljavimo zlasti. 5.Fizikalnem smislu – Premagovanje upora.V storitev v ožjem pomenu besede vključujemo praviloma storitve iz prve vrste (tiste storitve. Pri organizaciji proslave je podjetje imelo dve storitvi: moralo je najeti dvorano v Cankarjevem domu in moralo je najeti kulturni ansambel. Vprašanje: V kateri dve od teh štirih bi razvrstili storitev najema prostorov in najem ansambla? Odgovor: S tem. * Delovna sila se v poslovnem procesu uveljavlja in razvija izven njega se pa obnavlja. Delavci = tisti. . storitev. da smo za določen čas najeli prostor. niso pa lastniki te. Poslovnega učinka ne bi bilo. pa bo naše znanje v petih letih zastarelo. če je to znanje. ki omogočajo navzočnost sredstev potrebnih pri določenem poslovnem procesu). Storitve tretje vrste ne uvrščamo v pojem Storitve v ožjem pomenu besede. Naša delovna sila se bo v tem primeru v največji možni meri uveljavila. skupina). ki delajo v združbi. izpopolnjevanje znanja. Vprašanje: Uvrsti dovoljenje za gradnjo za primer ko takoj plačamo. kratkoročna. Primer: Podjetje praznuje 50 letnico svojega obstoja. da ti ljudje lahko opravljajo določene vrste dela.Psihološkem smislu – Zavestni napor človeka. Pri delu včasih prevladuje poraba telesne energije (telesno delo) včasih pa umski napor (umsko delo). ki smo ga na fakulteti pridobili pisano na delo v združbi. 104) Delo mi lahko obravnavamo v: .Gospodarskem smislu – Naprej premišljena in ciljna človekova dejavnost v smeri ustvarjanja in pridobivanja poslovnih učinkov . To je skrb za zdravje. ki vpliva na vzpostavljanje okoliščin potrebnih pri poslovnem procesu 5. ki so neposredno vključene v izvajanje poslovnega procesa) iz druge (storitve. Vedno pa nastopata obe obliki dela (razmerje ni nikoli 1:0 oz 0:1).

da bo imel bolj pozitiven odnos do dela.41 . V njej so opisane temeljne pravice in obveznosti obeh strani. lahko od njega pričakujemo. Pri nekaterih poklicih se to zgodi hitro. Tudi pri delovni sili nastajajo potroški.Dolžine delovnega časa = koliko časa posameznik dela . ima lahko pozitiven odnos do enega dela in negativen odnos do drugega dela. ki jih rabi za opravljanje svojega dela). udeležbo tečajev (za pridobitev licenc. Tu nas zanima razmerje med zaposlencem in delom. Potroške delovne sile opazujemo v dveh smereh (=so posledica dveh dejavnikov): .Odnos do dela Na posameznika vpliva več faktorjev. pregled prijav. da izvaja določena opravila: .Ekonomske Če nekdo dela v službi dalj časa. ki mu jih nalaga poslovni proces.Fiziološke (zdravje) . Ko pride v službo.5.Kot sposobnost zaposlenca za opravljanje določenega dela .2006 prva ura--- POTROŠKI DELOVNE SILE IN DELOVNI DOSEŽKI (str. razgovori).Pridobljene izkušnje Pri večini ljudeh usposobljenost za delo narašča. Zagotoviti mu mora prostor. še preden je ta kaj naredil.5. pri delovnih sredstvih -> amortizacija pri delovnih predmetih –> količinska poraba (porabili smo 75 kg bakra). letu že za odpis). se mora tako on kot združba ravnati po pravilih igre.25. bo imel bolj pozitiven odnos do dela.Zaposlenec se spopada z izzivi. Združba mu mora jamčiti za določene pravice. On ponudi v uporabo svojo delovno silo (zato se govori o trgu delovne sile in ne o trgu dela).2005 druga ura --5. pri drugih pa počasi (nogometaš je po 35. ima verjetno doma slabo ženo. Na odnos posameznika do dela vplivajo različne okoliščine: . ga mora združba opremiti.3 --. da že pridobivanje zaposlenca za potrebe združbe nekaj stane (objava oglasa.Naravna nadarjenost . Kar se tiče stroškov delovanja posameznika je treba vedeti. Ko človek odide iz združbe. 5. Človek.Psihološke .Družbene . Združba ima tako stroške s človekom. V ta namen se podpiše pogodbo o zaposlitvi. To razmerje opazujemo v dveh smereh: .2 NOSILCI DELOVNE SILE IN POGODBA O ZAPOSLITVI (str. Če nekdo dela v prijetnem okolju ob prijetnih sodelavcih.1.11. Potem začnejo delovati fiziološki dejavniki in usposobljenost za opravljanje določenega dela pada.Usposobljenost . 106) Pri vseh prvinah poslovnega procesa smo spremljali potroške teh prvin. 105) Ko človek vstopi v združbo (se zaposli). Če ima rešeno stanovanjsko vprašanje. ji s tem povzroči stroške. Za večino poklicev je človek od 40-45 leta na vrhuncu.12. kot je to potrebno. --.

.6 1.Količine dela . Višina plače mora biti določena tudi glede na dosežke. .5.Širina delovnega področja zaposlenega V delo vlagamo: . Plača je ena izmed oblik osebnega dohodka.4 VRSTE OSEBNEGA DOHODKA (str.5. 107) Plača je odvisna od: .Časovni obseg (174 ur) . Zaslužek je širši pojem od osebnega dohodka. ker zaposlenci dobivajo tudi dodatek na delovno dobo.Delo v izjemnih časovnih pogojih Če je to prisotno.Nadomestila plače . ki smo ga vložili. Vrste osebnega dohodka.Intenzivnosti človeka pri delu Potroški delovne sile so torej plod porabe delovnega časa in intenzivnosti pri delu.6 Ovrednotenje potroškov: Pri ostalih prvinah poslovnega procesa smo predpostavili.Osebni dohodki iz naslova dosežkov ustvarjalnih pobud ..Vrednosti točke Ta je od združbe do združbe in od podjetja do podjetja različna.Dosežene kakovosti dela Vložena količina dela se mora potrditi v doseženi kakovosti dela (dosežki = izidi = učinki = rezultati).5 PLAČA KOT OSEBNI DOHODEK IZ OPRAVLJENEGA DELA (str. 106) Bolj pravilen izraz kot Osebni dohodek bi bil Dohodek iz dela ali Delovni dohodek.2 = 7. 5. da se to pomnoži z neko oceno.6 = 72 50 * 1. Slovenski računovodski standardi so zato začeli uporabljati za vse vrste zaslužkov (vključno z odpravninami). dolžina dela 45 50 38 intenzivnost dela 1.42 .Plača = Osebni dohodek iz opravljenega tekočega dela – to je osnovni del. Pri delovni sili (ta je tudi prvina poslovnega procesa) bi bilo to zelo čudno. ki ga dobimo . V Jugoslaviji so bili delavci plačani tudi od izida poslovanja. . ki smo jih dosegli in ne samo na čas.2 potrošek delovne sile 45 * 1. potem je plača višja.5 = 75 38 * 0.5 0. ki jih posameznik dobi. ki jih lahko dobimo v združbi: .Zahtevnost dela . ki ga lahko zaposlenec pridobi v združbi.Osebni dohodki iz naslova uspešnega poslovanja (=dobička) S tem nismo pokrili vsega. 5.

specialna znanja (izpit iz letenja)) . težek fizični napor. Najslabše delo. da posameznik v teku tega delovnega programa opravlja dela različne zahtevnosti.17. kot pomivanje oken od pol metra do dveh metrov. Norme so lahko: \skupinske \induvidualne . Delovni program je spisek nalog.Količina učinkov opravljenega dela Za ugotavljanje količine učinkov dela obstaja več načinov ugotavljanja: . kvaliteta zraka. Ko iščemo relativno razmerje.5 1 2 seštevek zmnožkov = 4.Pogoji v katerih zaposlenec dela To so temperatura. * Na to kako zahtevno je delo nekoga v primerjavi z zahtevnostjo dela drugih vplivajo štiri sestavine: . Po letu 1990 je bilo razmerje 12 proti 1. ki jih mora nekdo v nekem obdobju opraviti. delež dela 0.25 zahtevnost 3 4 8 zmnožek 1. Vsaka družba se dogovori.5 Za opravljanje dela moramo biti ljudje pripravljeni (usposobljeni) in pri njem smo obremenjeni (vpliv odgovornosti. kakšne razlike v relativnih razmerjih bo dovoljevala. izkušnje.43 . delovnih pogojev). ustrezni delovni predmeti. ki je bil za normalne učinke najslabše plačan. ki ga bomo določili temu posamezniku. V teku meseca dni zaposleni opravljajo različne naloge. težki pogoji dela. Bolj kot je delovec obremenjen. ki je bilo označeno z relativnim razmerjem 1. V izvedbo dobijo delovni program.… Razmerje med najbolj zahtevnim in najmanj zahtevnim delom določa konvencija. V socializmu za normalne delovne učinke nihče ni mogel zaslužiti 6x več kot tisti.Količina vloženega dela je ponazorjena z zmnožkom teh dveh kategorij. Najbolj zahtevno delo je tisto.Z normami = predvidena količina učinkov opravljenega dela. .13. Delo snažilke v pisarnah je bilo 1. velika odgovornost.Vrsta fizičnega in umskega napora Napor pomivanja oken do pol metra in nad dvema metroma je večji. je bilo razelektritev bakelitnih odlitkov (treba je bilo podrgniti s suho krpo po odlitku). Tako je recimo delo astronavta. nekateri za varnost ljudi. Podjetja pa si lahko privoščijo tudi večja razmerja. kjer je zahteva po visoki usposobljenosti. . ki nastopa pri izvajanju dela (= opravka = opravila) Nekateri so odgovorni za ustrezno uporabo delovnih sredstev.Potrebna usposobljenost. nekateri za dobre naložbe. Povprečna zahtevnost dela tega posameznika je seštevek zmnožkov relativnih razmerij in časov.25 0. * Na učinke lahko gledamo iz več vidikov: .Odgovornost. ki jih uslužbenec porabi za določena opravila. težje je delo. ki jo posameznik mora imeti (izobrazba. Delo snažilke v proizvajalnih prostorih je bilo 1. dodatnih znanjih. ugotovimo. nekateri za zdravje ljudi. napora. ki jih je treba opraviti v določenem času – ta sistem je najbolj pravičen.5 0.

da bi se njegov avto stalno kvaril. je bila slika vsakega šoferja.Gospodarnost pri doseganju učinkov opravljenega dela To gospodarnost opazujemo z vseh štirih strani poslovnega procesa. kot jo poslovna politika nekega podjetja določa. Kakovost: 1. Zato delajo hladilnike. Pri delovnih predmetih: Tu gre za vprašanje izmeta in odpadka. Pri delavcih so to ure/dnevi. . Če bi hladilniki zdržali večno. To se prevede v vrednost točke. ko je to v interesu združbe. daljše je to časovno obdobje. Tudi kirurgi niso plačani po številu operacij. . dobimo osnovo za plačo. ki je ugotovljena z zmnožkom (ure * povprečno razmerje) se mora korigirati. . . da avta ne kvari. Razrešiti pa moramo še 3 probleme: *1. ko je bilo malo kamionov. Pri storitvah: Morajo biti relativno kakovostne in relativno poceni. ki je prevozil 300 000 km brez generalnega popravila. Nekatera podjetja stavijo na absolutno kakovost svojih izdelkov.Pravočasnost Plačuje se takrat.Na podlagi vrednostno izraženih učinkov Tako so plačani trgovski potniki in zavarovalniški zastopniki. Plačani so na osnovi opravljenega prometa. Nekako ga moramo stimulirati (= spodbujati). ki ga nekdo da na razpolago Gasilci niso plačani po številu pogašenih požarov ampak po času ko so na razpolago. V času vojne. Pri nekaterih podjetjih pa je ravno obratno. koliko prodajo in koliko zavarovalnih polic sklenejo. bi večino firm. da je čas njegovih podrejenih ustrezno porabljen. . pri direktorjih pa leta.(1 je povprečje) Nek posameznik dosega +10% -20% +5% Število točk. . ki se v desetih letih pokvarijo. Kako nagrajujemo in kaznujemo odstopanja od predvidenih izidov (to vprašanje je na izpitu odgovorjeno le v 5 %) Recimo da je predvideni izid: Količina: 1.44 . Na višjem položaju kot smo. Pristanišče delavce nagradi. Primer je recimo raztovarjanje ladij. Plačani so po tem. Vsak nadrejeni je dolžan poskrbeti.Po razpoložljivem času. Ko vse te stvari upoštevamo. ki bi proizvajale hladilnike propadlo.Kakovost učinkov opravljenega dela -Kakovost Naj bi bila taka. Pri delovnih sredstvih: Primer: Če imamo zaposlenega šoferja si ne želimo. Gospodarnost: 1 .Z delovnim programom – ta sistem je najbolj razširjen V teku določenega časa je potrebno doseči pričakovane izide.\časovne – neko operacijo je potrebno opraviti v naprej predvidenem času \količinske – določeno število operacij je potrebno opraviti v določenem času . če eno ladjo raztovorijo v dveh dneh namesto v predvidenih treh dnevih. objavljena na prvi strani Slovenskega poročevalca.

Širina delovnega področja Za razliko od delovnega programa (to je spisek nalog. 5. popoldne (14:00 – 22:00) ali ponoči (22:00 – 6:00) Ritem povprečne pripravljenosti ljudi je tak. To se upošteva preko časovnih pogojev.7 NADOMESTILA PLAČE KOT DELA OSEBNEGA DOHODKA (str. ki znašajo 16%. neto plača = čista plača = (bruto plača – prispevki) Od neto plače moramo odvesti dohodnino. Primer: Če se neka avtomehanična delavnica ponaša s tem. postane opravek delovna naloga. ki jih znata oba popraviti. da mora biti narejeno do nekega časa. ki zna popraviti vse večjo plačo. Imamo še dva dejavnika. ki jih je posameznik sposoben izvajati in je za njih združba zainteresirana.6 ZAJAMČENA PLAČA KOT OBLIKA OSEBNEGA DOHODKA (str.5. 1.Premosorazmerna lestvica 1. Če temu dodamo. 1. 5. okoli 12-tih spet naraste. Ta je od 16% do 50%.Časovni pogoji Ni vseeno. bo dobil tisti. da popravlja vse vrste avtomobilov in ima dva zaposlena.8 .07 . Najslabše je med 2:00 do 4:00. Opravki so podlaga za delovne naloge.Naraščujoča (=progresivna) lestvica 1. 110) .5.Padajoča (=degresivna) lestvica 1.05 . ki jih mora posameznik opraviti v določenem obdobju) je delovno področje. . kot pri tistih.03 . 110) Zajamčena plača je manjša (56 000 neto) od minimalne plače (126 000 bruto).83 . Nato se malo zniža. Računa za računanje točke na izpitu ne bo.15 . spisek opravkov.6 .1 . Če nekdo zna programirati v nekem jeziku je to opravek. Zajamčena plača je tista. Eden zna popraviti 10 najpogostejših vrst avtomobilov. 14-tih naša sposobnost pade. 0. Od ljudi. . Popoldansko in nočno delo je zato plačano bolje. okoli 14. V Sloveniji ti prispevki predstavljajo 22%.45 . ki delajo ponoči se ne more pričakovati doseganje enakih izidov. da smo v najboljši pripravljenosti od 8:00 do 10:00. Tudi če en mesec pride v popravilo samo tistih 10 vrst avtomobilov. ki vplivata na plačo. ki delajo dopoldne. drugi zna pa popraviti vse vrste avtomobilov. ki jo jamči država tudi če gre združbi zelo slabo. 1. Ta znesek po zakonodaji zadošča za materialno varnost zaposlenca. 0.08 | tu ga kaznujemo do amena Ta pravila morajo biti v naprej določena.Nastopijo 3 možnosti: . Od bruto plače mora delodajalec odvesti prispevke. ali moramo neko stvar delati dopoldne (6:00 – 14:00). ne pa tudi njegove družine. 0. Podjetje mora plačati še delojemalske prispevke.

Tista nadomestila. plača sodišče. --. b) individualna = posamična udeležba . Če je v petih letih dohodek združbe 1 000 000 je nagrada 50% 10 000 000 40% 500 000 000 10% Delovni dohodek delavca = kvadratni koren od (dohodka. za katera zagotovi denar drugi dejavnik Če sodnika sodišče pokliče za porotnika. .Delavcu se lahko poveča plača. za katera mora denar zagotoviti združba .Nov organizacijski postopek .Nov tehnološki postopek . prva ura --5. kot v prvih dveh primerih.2. ki ga delavec ustvari * plača zaposlenega) Če so delavci soudeleženi pri dobičku podjetja. Nadomestila plači se plačujejo za čas bolezni in za čas dopusta. Tu čas tuhtanja nič ne vpliva.5. kot če bi zaposlenec delal in bi dosegal normalne delovne učinke. lahko dobi izplačano vsoto v obliki gotovine ali delnic.Nov izdelek .2006 druga ura--- OSEBNI DOHODKI IZ USPEŠNEGA POSLOVANJA (str.8 OSEBNI DOHODKI OD UČINKOV USTVARJALNIH POBUD (str.9 --.Nov način oglaševanja Osebni dohodek od učinkov ustvarjalnih pobud se oblikuje po drugačnem pravilu. nadomestilo za čas dopusta *Iz vidika združbe je najbolj pomembna delitev vseh vrst nadomestil na dve veliki skupini: . Če je bolezen posledica nesreče pri delu in je kriva združba. *Na izpitu je treba našteti 2 vzroka za nadomestila plače – nadomestilo za čas bolezni. Ta vrednost ne sme biti večja. otroško varstvo).Povprečno nadomestilo plače (=osebnega dohodka) je 177 000. Noben posameznik neposredno ne dobi ničesar. Gleda se za obdobje recimo 5 let.Tista nadomestila.46 .5.24.11. Nadomestilo se oblikuje v odvisnosti od naših preteklih delovnih učinkov. 111) Ob določenih izidih v poslovanju podjetja omogočajo zaposlencem da sodelujejo na dobičku na dva načina: a) skupinska udeležba – Podjetje da na razpolago neko vsoto denarja in delavci se odločijo za kaj se bo ta vsota porabila (recimo za delavsko ambulanto. imajo večjo motivacijo za ustvarjanje dobička. Porodniško plača socialno zavarovanje. Upošteva se povečani dohodek združbe. potem je ta vrednost maksimalna (=100%). 5. ki z enim svojim delom tvori osnovo za nagrado za inovacijo. 110) To so nagrade za inovacije (=inovacijske nagrade) Ustvarjalne pobude so lahko različnih vrst: .12.

ki je bil namenjen za skupno porabo omogočala: odobritev kreditov za stanovanjsko gradnjo. stopenjsko ali kako drugače izražena poraba prvin poslovnega procesa. * Stroški so cenovno (= denarno = vrednostno) izraženi potroški vseh štirih prvin poslovnega procesa (definicijo je samo do tu treba znati). delovnih predmetov in storitev v ožjem pomenu besede. da so stroški cenovno. ker to. Primer: Podjetje dobi kredit pri banki.Do leta 1994 je obstajala kategorija (ki je zaposlencem preko tistega dela dohodka. damo po tihem društvu za mutante 10 000 000 SIT. Ker smo dali denar po tihem to nima veze z ustvarjanjem poslovnih učinkov. če ustvarjamo neko novo vrednost. časovno. Ta strošek je nastal zaradi tega. Opredelitev stroškov iz družbeno ekonomskega (=družbeno gospodarskega) vidika: (tega ne bo na izpitu) Do leta 1990 je veljalo. 119) Večina stroškov v podjetjih (in drugih združbah) nastaja zaradi ustvarjanja poslovnih učinkov. To pa zato. za izdelavo katere bi običajno šlo 0. Plače so del čistega domačega proizvoda. storitve in delovne predmete od drugih). Ali sta 2 kubika lesa strošek? Odgovor: NE. nakup stanovanja. ki nastajajo pri smotrnem doseganju poslovnih učinkov. Potroški so količinsko.1 POTROŠKI. Stroške v poslovno-tehničnem smislu delimo dalje v dve veliki skupini: . Frizer na primer dobi plačo. ki se šteje kot strošek. Ali so to stroški? Odgovor: NE. ki so del dohodka. Da bi se prikupili narodu. 119) 6. Gre samo za izdatke. V tiste. Odpremo trgovino v Črni gori. ker smo vrnili isti znesek. ki jih je potrebno pokriti pred ugotavitvijo poslovnega izida.c) druge udeležbe delavca na dohodku oz. Tu uporabljamo poustvarjeno delo drugih (delovna sredstva. ni bilo smotrno.47 ." Ali imamo v zvezi s porabo zraka stroške? Odgovor: NE. Zanj damo 100 000 000 SIT.25 kubika lesa. To skupino stroškov imamo. Ali imamo v zvezi s tem stroške ali ne? Odgovor: Ker se samo zemljišče ne troši. Zato ker se zrak trenutno še ne da ovrednotiti. porabimo 2 kubika lesa. ker se zemljišče ne amortizira. če je pa popolnoma nesmotrno. . pa ne. da če smo imeli osebne dohodke iz dela. Čez dva meseca ga brez obresti vrne. dobičku . Primer: Pri nastajanju mize. Ali pri tem nastajajo stroški ali ne? Odgovor: NE. medtem ko je amortizacija delovnih sredstev del kosmatega domačega proizvoda. Do tega leta je torej veljalo. ker je frizer hkrati ustvarjal dodano vrednost na dohodek. (davki se ne štejejo) Primer: Imamo visokogorski hotel in vabimo goste: "Pridite in vdihavajte najbolj svež zrak na svetu. kar smo mi naredili. STROŠKI IN IZDATKI (str. Primer: Smo podjetje Mercator. ta znesek NE predstavlja stroška. Primer: Kupimo zemljišče. ampak. izobraževanje. . 6 STROŠKI (str. zato. V tiste. Majhno nesmotrnost še lahko štejemo kot strošek. ki so nasprotje dohodka (dohodek je tržno pridobljena dodana vrednost). se ti osebni dohodki (plače) niso obravnavali kot stroški. vrednostno ali denarno izraženi potroški delovnih sredstev. zdravstvene storitve… Danes tega ni več. pa bi to bili stroški. Če bi dali na glas.

. Primer: Plačevanje računa za kavo je recimo izdatek Med stroški in izdatki obstajajo 3 vrste soodvisnosti: . Cesta predstavlja infrastrukturne stroške. delo človeka. potem v tem primeru klinični center ne bo imel izdatkov. Tu bi imeli veliko stroškov. (te stroške so šele pred 13 leti odkrili) Stroški niso izdatki. Poglejmo si primer za drugo delitev: Primer: Recimo. . ker jim bomo pobrali veliko časa. Imamo pa stroške vzpostavljanja stikov z drugimi ljudmi zato. Izdatki so zmanjšanje denarnih sredstev. Stroške delimo tudi na 3 skupine: . Če se odločimo za prvo odločitev je treba zaposlencem plačevati nadure. Nosilec dejavnosti je torej imel zasebne stroške in zasebne koristi. ki jih povzročamo drugim. To so transakcijski stroški.48 . da gre včasih za isti znesek.Zasebni – stroški. Drugi. ki nastanejo pri tistemu. Primer: Če gozdno podjetje zgradi cesto bo to za njih strošek.Stroške ustvarjanja (ti prevladujejo) Pri izdelovanju mize porabljamo les. Država mora prisiliti izvajalce.Zunanji – tisti. ki ne temeljijo na izdatkih. -Transakcijski stroški (ko prehaja lastnina od ene enote do druge) Ko se zgovarjamo o tem. ki so to cesto uporabljali pa niso imeli stroškov. Lahko pa naredimo to v soboto v juliju mesecu in zapre cesto dopoldan od 8:00 do 12:00. To so stroški ustvarjanja mize. . delo strojev. Če pa sprejmemo drugo odločitev je manj stroškov. ne proizvajamo nobenega poslovnega učinka. kdo bo izdeloval mize in komu jih bomo prodajali. da zmanjšajo zunanje stroške (na račun zasebnih). ne bi bilo pa problemov z varstvo voznikov. Če nekdo pokloni kliničnemu centru neko napravo vredno 60 000 000 SIT. Pri tem spušča v zrak žveplov-dioksid. ampak samo zunanje koristi. Če smo mi tisti. S tem drugim povzroča zunanje stroške. nočno delo in treba je osvetliti cestišče. da bodo ustvarjali in prodajali mize. Družbeni stroški so seštevek zasebnih in zunanjih stroškov. ki izvaja določeno dejavnost. ki popravljamo avtoceste imamo 2 možni odločitvi. Gradnja ceste je bila torej družbeno koristna. kljub temu. vendar nas bo 60 000 ljudi preklelo.To je bila prva delitev. Lahko popravimo luknjo v neki noči od 0:00 do 4:00. Vendar pa to cesto uporabljajo tudi zasebni lastniki. da v mesecu aprilu (ko so noči mrzle) na cesti Ljubljana – Koper nastane luknja. Primer: Termoelektrarna pretvarja premog v električno energijo. S tem uničuje sosednje gozdove.Stroški infrastrukture Da lahko pridemo do tovarne je treba zgraditi cesto. zaradi počasne vožnje bodo porabili več bencina… Stroški se torej delijo na dve skupini: .Stroški. ker ponoči ni veliko prometa in zaprtje enega pasu ne bi bilo problematično. Od tega delovnega sredstva pa moramo ravno tako obračunavati stroške amortizacije.

120) Stroške delimo po štirih temeljnih prvinah poslovnega procesa.2 NAČELNE (=NARAVNE) VRSTE STROŠKOV (str.Stroški pri stopenjskem obračunu nastopajo večkrat in nastopajo pod različnimi nazivi Slika za primer stopenjskega obračuna je tudi v knjigi str. ni pa dobra. Te delovne predmete hočemo nekje skladiščiti.. Izdatki bodo pa nastopili šele ko bomo poravnali račun.Stroški delovnih predmetov . Te stvari smo mi že porabili pri izdelavi izdelkov.Stroški storitev v ožjem pomenu besede . ko bo začela oprema delovati (prej jo bomo še skladiščili). Kakšne stroške bomo imeli v zvezi s skladiščenjem teh delovnih predmetov? Odgovor: Stroški storitev – če nimamo lastnega skladišča Stroški delovne sile in stroški delovnih sredstev – če imamo lastno skladišče . Moramo jo popraviti. ko kupimo (in seveda tudi plačamo) zemljišče. Kakšni stroški bodo nastali v zvezi z popravilom te opreme. ki jo je treba takoj plačati. Isti dan so nastali stroški (ker smo uporabili storitev . ki so gospodarsko povezani z izdatki (najbolj pogosti) a) nastopijo najprej stroški nato pa izdatki (plačamo kasneje) Kupimo recimo delovne predmete. b) nastopijo stroški in izdatki hkrati (isti dan plačamo in amortiziramo) Parkiramo na plačljivem parkirnem prostoru in ko odpeljemo to plačamo s kartico podjetja.Nekatere stroške je možno uvrščati v več nakazanih vrst Primer: Pokvari se nam neka oprema. ki ne vodijo k stroškom Tak primer je.49 . 121 Če bi tako zajemali stroške.Stroški delovne sile .Izdatki. ki vzpostavljajo okoliščine potrebne pri poslovnem procesu Ta delitev je sicer logična. če to naredijo zaposlenci v našem podjetju? Odgovor: Stroški delovnih predmetov (rezervni deli) in stroški delovne sile Primer: Imamo zalogo materiala. stroški pa bi spreminjali nazive: stroški končnega izdelka stroški sestavnega dela stroški polizdelka … Zaradi teh pomanjklivosti v praksi raje uporabljamo izvirne stroške: . ki nam jih dobavitelj pripelje.Stroški. 6.uporabo parkirišča) in izdatki (ker smo plačali). Stroške (zaradi amortizacije) s to opremo bomo imeli šele.(pogojno) Stroški dajatev družbeni skupnosti (državi) – za storitve. c) nastopijo najprej izdatki in potem stroški (plačamo predno začetkom amortizacije) Kupimo redko opremo. Ima dve hudi slabosti: . bi se nam isti znesek pojavil večkrat. pri čemer so nastopili stroški. .Stroški delovnih sredstev . nismo jih pa se plačali. temu pa še eno dodamo (v bistvu razdelimo stroške storitev na dva dela): .

12.--. katere od teh stroškov uvrščamo med stroške. materialni stroški (= stroški materiala + stroški storitev)) 6. če vemo samo kaj so stroški in kakšne vrste stroškov poznamo. To te vpraša.2006 prva ura --6. zato je ponudila možnost zajemanja stroškov.8.do sem so bili stroški.Stroške kosmato kosmatih plač = Stroški dela – sem sodijo tudi stroški odpravnin --.2005 druga ura --V teh skupinah opazujemo izvirne stroške. plače. ki so del dohodka (financiranja.12. stroški denarnih transakcij . ki so najbolj znane. * Stroški nastajajo zaradi izvajanja določenih funkcij (poslovnih. licence) .Stroški storitev .2. Tu gre tudi za stroške dela (če kdo dela kot študent je to strošek tuje storitve (ni strošek zaposlenca znotraj družbe)). .od tu naprej so stroški.. ki so nasprotje dohodka --.Stroške storitev – V to so vključene storitve. ki so del dohodka . Iz tega vidika imamo računovodske rešitve stroškov. ki so nasprotje dohodka (tu dejansko porabljamo prvine poslovnega procesa): . 120) Stroka se je tega problema zavedla.3 VRSTE IZVIRNIH STROŠKOV (str. ki vstavi družbo v razmerje do dejavnikov v okolju. zato so to stroški. Sem dajemo tudi stroške najemnine. .4 STROŠKOVNA MESTA (str.(pogojno) stroške odpisov zalog in terjatev – to so odhodki --. * Od 7 alinej jih je treba znati 6 (pogojne ni treba znati). ki jih amortiziramo. Sem dajemo tudi drobni inventar.Stroške drugega vračunanega dohodka ali dajatev skupnosti (davki in prispevki (stroški registracije motornega vozila)) – Tisto kar dobi družbena skupnost (država ali občina) .Stroške amortizacije – Tu gre za stroške delovnih sredstev in dolgoročnih storitev (patenti. .Stroške materiala – tu gre predvsem za stroške delovnih predmetov in tistih delovnih sredstev. 123) Ni dovolj.Stroški materiala . če si med oceno 5 in 6: . Poglejmo. Treba je vedet tudi zakaj in kje stroški nastajajo. ki so povezane z delovanjem poslovnega procesa.Stroške financiranja – To so stroški obresti od dobljenih kreditov.50 .Stroški amortizacije Pri ostalih skupinah stroškov gre za delitev novo-ustvarjene vrednosti. organizacijskih in informacijskih) v prostoru in času (vedno lahko opredelimo kje in kdaj so stroški nastali) za doseganje poslovnih učinkov.

Znotraj prihodkov težimo k pozitivnemu poslovnemu izidu (predvsem v podjetjih. kadar je iz naziva stroškovnega mesta možno razbrati kaj je poslovni učinek.Velikost združbe – Večja kot je združba več stroškovnih mest bomo imeli . Koliko stroškovnih mest imamo? Imamo 4 dejavnike stroškovnih mest: . Ime nabavna služba. potem se mora iz naziva stroškovnega mesta razbrati. da se na tem stroškovnem mestu opravljanja nabavna funkcija. . montaža telefonskih naprav Zakaj rabimo stroškovna mesta? Najpomembnejši podatek. koliko nas stane nastajanje nekega poslovnega učinka (storitve ali proizvodnja). Če je iz imena stroškovnega mesta razvidno. da je stroškovno mesto prostorsko opredeljeno. kdo je zanj odgovoren. ki ga inženirji in ekonomisti rabijo je. Prodajaln Mercator je ogromno. Primer: Prodajalna Mercator Ljubljana Tržaška 37. da so stroškovna mesta funkcijsko. Te stroške je možno razporediti na poslovne učinke (s prodajo PU pokrijemo stroške). Stroškovno mesto = neka organizacijska enota K opredelitvi stroškovnih mest nas vodijo pojmi: . O učinkovno (=stvarno) opredeljenih stroškovnih mestih govorimo takrat. Primer: proizvodnja zračnih rešetk (rešetk za klima naprave). da se dokopljemo do pravilnejšega podatka o tem koliko nas določen stroškovni nosilec proizvodnje ali storitve stane.Če poslovne učinke uspemo prodati vodijo k prihodkom. v zavodih pa da dosežemo približno ravnotežje med prihodki in odhodki. Če trgovine ne bi prostorsko opredelili. Ime tržna služba.Tehnični = Metodični – Tu se nam gre. prostorsko in učinkovno (=stvarno) opredeljena mesta v zaokrožena delih (=enotah) združbe. za katero funkcijo gre. vendar tudi v zavodih). Stroškovno mesto = neka organizacijska enota Če rečemo. Primer: Če rečemo. potem rečemo. nam to pove.Prostor . je Dunaj kot razlikovalna značilnost. da se na tem stroškovnem mestu opravljanja tržna funkcija. Ime služba informacijskega sistema. v povezavi s katerimi nastajajo stroški (za nastanek katerih je nekdo odgovoren).Organizacijski – Noben strošek v združbi ne sme nastati ne da bi se vedelo. da se do tega podatka dokopljemo.Poslovni učinki Pravimo torej.Prostorska razpršenost – Če podjetje ne stoji na enem kraju ampak je razpršeno po desetih lokacijah bo število stroškovnih mest večje. da je neko stroškovno mesto funkcijsko opredeljeno. bi jih lahko zamenjali s katero koli prodajalno v slovenskem prostoru. ki ga proizvajamo na tem stroškovnem mestu. Brez tega podatka ne moremo sprejeti nobenih pomembnih poslovnih odločitev. kje nastajajo stroški.Funkcije .51 . da se na tem stroškovnem mestu opravljanja informacijska funkcija. da ima Gorenje poslovalnico na Dunaju. Pravimo. Končni cilj podjetja je ustvarjanje dobička. nam to pove. Stroškovna mesta nam pomagajo. da je namen vzpostavitve stroškovnih mest dvojen: . nam to pove. da vemo. .

lastna restavracija. potem govorimo o teh stroških kot o neposrednih (=direktnih) stroških stroškovnih mestih. Če tej vrednosti dodamo še želeni dobiček. Oseba. nabava. točno vemo. dobimo prodajno ceno. koliko stroškov ima z proizvajanjem določene vrste poslovnih učinkov. . da je nek strošek posreden nam to ne pomaga pri ugotavljanju stroškov za nastanek določenega poslovnega učinka. so obresti strošek finančne funkcije. informacijski sistem. Ima tudi stranske dejavnosti (te skrbijo za pestrost ponudbe. prodaja. ki so neposredno povezana z ustvarjanjem poslovnih učinkov. Ko nek strošek nastane. Strošek je lahko povzročen recimo zato. Ima tudi pomožne dejavnosti. Če bi iz službe za trg dobili naročilo 15 kav. ko nastane.Neproizvajalna stroškovna mesta Tista. Če bi odpotovali z letalom v London. da bomo na koncu vendarle korektno ugotovili koliko nas stane določen izdelek. računovodstvo) Na pomožnih dejavnostih proizvajamo začasne stroškovne nosilce (ostajajo v združbi). da je to povzročil nosilec tega stroškovnega mesta. Če ugotovimo. To. Montaža telefonskih naprav – to so stroškovna mesta glavnih dejavnosti).Metode obračuna stroškov – Če želimo stroške nadzorovati z različnih zornih kotov je število stroškovnih mest večje. Podjetje se mora dokopati do podatka.Proizvajalna stroškovna mesta Tista. ali je proizvodnja množinska. Kakšne vrste stroškovnih mest poznamo in ksj dr ns njih dogaja? Če gledamo iz stališča industrijskega podjetja potem ločimo: . serijska ali posamična vpliva na število stroškovnih mest.52 . Če finančni ravnatelj podpiše posojilno pogodbo z banko in najame 100 000 000 SIT z letnimi obrestmi 3 000 000. Recimo da imamo v podjetju 10 stroškovnih mest za električno energijo. ki jih ne moremo enostavno pripisati določenemu stroškovnemu mestu. Proizvodnjo in montažo (Proizvodnja zračnih rešetk. mu rečemo izvirni strošek. ker smo morali nakopičiti zaloge materiala (nabavna funkcija). To naredimo na 2 načina: -Po sledilih (=ključih = kazalcih =razdelilnikih) za delitev stroškov .. stranskih in neindustrijskih dejavnostih proizvajamo končne stroškovne nosilce (zapuščajo združbo). kdo je ta strošek povzročil. Če v tistem trenutku. ki so izven funkcije ustvarjanja poslovnih učinkov (lastna ambulanta. ker terjatve do kupcev še niso plačane (prodajna funkcija). . Če smo zadovoljni z bolj enostavnim spremljanjem je število stroškovnih mest manjše. bi se vedelo. ki je povzročila strošek se vedno ve. kot če proizvajamo veliko vrst izdelkov. Na glavnih. Zato poizkušamo pametno porazdeliti te stroške tako. a še zmeraj ne vemo kateremu stroškovnemu mestu bi pripisali določen strošek.Način (= vsebina) ustvarjanja poslovnih učinkov – Če proizvajamo eno samo vrsto poslovnega učinka v ogromnih količinah bomo imeli manj stroškovnih mest. Primer: Neko podjetje ima 2 glavni dejavnosti. katero stroškovno mesto ga je povzročilo. Nastanejo pa lahko tudi posredni (=indirektni = splošni) stroški. avtopark). katero stroškovno mesto je porabilo koliko električne energije. bi se nesporno vedelo. Ko dobimo račun za električno energijo ne vemo. ki skrbijo za lažje delovanje temeljnih dejavnosti (gorilnica. ne prinašajo pa toliko dobička kot glavne dejavnosti).

Možna dogovorjena podlaga. Ta je recimo prebral. Vemo da glavnino električne energije porabljajo v delavnici.Storitve Želimo ugotoviti. Kljub temu. . 128) . ki jih naša združba ustvarja in prodaja. Vendar tega stroška ne moremo pripisati določenemu stroškovnemu mestu. bi ga pripisali stroškovnemu mestu 58. katera stroškovna mesta so povzročila koliko stroškov. Za take stroške se je potrebno dogovoriti. ko je ta strošek nastal. Stroške. ki so zbrani na stroškovnih mestih je treba pripeljati na stroškovna mesta glavne dejavnosti. 6. To je metoda za razdelitev posrednih stroškov po stroškovnih nosilcih. Iz moči svetil in motorjev in časa obratovanja teh (1.Če imamo možnost pribljižne razdelitve stroška po stroškovnih mestih in lahko korektnost te razdelitve tudi dokazujemo. VIST obrazca na strani 125 in stran 126 ni treba znati. Po pogovoru dobimo dogovorjeni podatek. kot so obresti od posojil. Strošek najemnine bi lahko razdelili po stroškovnih mestih glede na to koliko m2 imajo (lahko tudi po m3). Imamo 2 možni poti: .5 STROŠKOVNI NOSILCI (=NOSILCI STROŠKOV) (str. stranske dejavnosti in na neindustrijske dejavnosti. imamo pa probleme kljub temu. da je bila odločitev za posojilo smotrna in v korist vsem zaposlencem. katera dogovorjena podlaga je bolj korektna. Stroškovni nosilci so: . Na ta način je ravnatelj stroškovnega mesta 58 lahko gojil dobre stike s sodelavci s tem. toda nedvomno ga je povzročil ravnatelj stroškovnega mesta 58. Pri strošku električne energije bi na primer vedeli.Rečemo recimo. ki ga je dal izdelati je stal recimo 2000 SIT (v hipu. Te stroške morajo nositi poslovni učinki. da je sicer strošek nastal na stroškovnem mestu 18. zato je prosil ravnatelja službe za informacijski sistem. ki izpiše podatke. ki stane cca. 1 euro). . Ta program.2 ali 3 izmene) približno ugotovimo.Izdelki . koliko nas stane izdelava posameznih izdelkov.5. da je račun 1 000 000 na mesec. kdaj imajo kateri sodelavci ali njegovi družinski člani rojstni dan. ki služi za razdelitev posrednih stroškov je lahko vrednost delovnih sredstev na posameznem delovnem mestu.Po dogovorjenih podlagah Če imamo tak strošek. kako to pripeljemo.Za ostale splošne stroške uporabimo dogovorjene podatke. kadar posvečaš pozornost tudi osebnim problemom zaposlencev. Izvirne stroške smo s tem porazdelili.53 . Temu strošku se reče izvedeni (=preneseni = izpeljani = derivativni = sekundarni) strošek.Pridelki . da jim je ob teh posebnih dnevih čestital. Postavi se vprašanje. da iz kadrovske kartoteke naredi program. niti ga ne moremo porazdeliti med stroškovna mesta (tako kot račun za električno energijo). je bil to izvirni strošek). zato naj bi ključe postavljali pošteni ekonomisti) Z izkušnjami v razvoju združbe pridobimo občutek. da se bolje sodeluje s svojimi sodelavci. število zaposlenih na posameznem delovnem mestu… (tu so možne hude napake in zlorabe. OBOL=OBLUVIST = Obračunski List Ugotovitve Vseh Izvirnih Stroškov (po stroškovnih mestih). da je nastal na stroškovnem mestu 18. 6. 128) To so proizvodi in storitve. Brez tega podatka ne moramo sprejemati pomembnih odločitev. koliko nas stroškovni nosilci stanejo.1 VRSTE STROŠKOVNIH NOSILCEV (str. Nekatere stroškovne povzročitelje je smiselno zavrniti (ne bomo delali razpisa za storitev. vendar še vedno ne vemo.

obresti od kreditov.5.Začasni stroškovni nosilci – To so tisti. .9.2 STROŠKI PO STROŠKOVNIH NOSILCIH (str.3 OBRAČUN PO POLNI LASTNI CENI (str. Te dele storitve se plača posebaj. V praksi stroškovne nosilce opredelimo kot celotno količino proizvodov in storitev. Pri vrednotenju po PLC smo priča novi členitvi stroškov = Sestava PLC: .5.Končni stroškovni nosilci – To so tisti. ki ga ustvarjamo na večjem številu stroškovnih mest . Pri frizerju je striženje osnovna storitev. 128) Stroške smo že pripeljali na stroškovna mesta. da lahko stroške razvrstimo v 3-4 kombinacije: . Tisti. . Zdaj jih moramo pripeljati še na stroškovne nosilce (to zna biti v problematično.12. Brez podatka o tem.54 . Tudi ti se slej ko prej pripeljejo do končnih stroškovnih nosilcev. serijo PU.posredni strošek večine stroškovnih mest in zato tudi posredni strošek vseh stroškovnih nosilcev: strošek porabljene pitne in sanitarne vode v združbi kot celoti. .. .* Stroškovne nosilce delimo v dveh smereh (na to vprašanje (pravilno) odgovori samo 1/3 študentov): .neposredni stroški stroškovnih mest in neposredni strošek stroškovnih nosilcev: strošek porabljenega kakava za proizvodnjo čokolade. storitev avtoparka. zato predstavljajo svoje stroškovne nosilce. ki zapuščajo sistem združbe.. 129) Beseda polna lastna cena pomeni. na katerem izdelujemo več stroškovnih nosilcev. 6.neposredni materialni stroški .2005 prva ura --Stroški niso nujno nekaj negativnega! Večji stroški pomenijo večje prihodke in na podlagi tega razmerja se odločimo za določene stroške ali pa ne! 6. --. na stroškovnem mestu. Primer kjer je stropkovni nosilec del enote: diamanti na volanu od avtomobila (ta jih originalno ni imel). da bomo skušali pripeljati stroške nekega obdobja na stroškovne nosilce (to pomeni na proizvode ali storitve).posredni (=splošni) stroški izven funkcije ustvarjanja poslovnih učinkov * Pogled na stroške z vidika stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev nam pokaže.posredni (=splošni) stroški ustvarjanja poslovnih učinkov . Pri tem niti en euro ne ostane nerazdeljen. popravila.neposredni strošek stroškovnega mesta in posredni strošek različnih stroškovnih nosilcev: strošek vzdrževalnih del na opremi na tem stroškovnem mestu. koliko nas stane ustvarjanje poslovnega učinka. tavamo v temi. Tak je na primer polizdelek.posredni strošek večjega števila stroškovnih mest in neposredni strošek stroškovnega nosilca: strošek oglaševanja na televiziji za nek izdelek. enoto PU ali kot del enote. To so proizvodi in storitve. ki jih združba ne prodaja navzven.neposredni stroški plač (=osebnih dohodkov) . ki smo jih ustvarili v tem obdobju. ki še ne zapuščajo združbe. temveč tudi za proizvajalne in nakupne odločitve. Informacije o stroških po stroškovnih nosilcih niso samo podlaga za prodajne. sestavni del. Pranje in barvanje pa so deli storitve. če na enem stroškovnem mestu delamo več stroškovnih nosilcev).

lahko tudi kot odpadki.obračunske Dobro obvladovanje stroškovnih povzročiteljev nam zagotavlja nižje stroške. Glede na tehniko obračunavanja delimo kalkulacije na: . za kakšen strošek gre v tem primeru. Lahko delamo kalkulacije za nazaj (podatki so na razpolago. Ali povej primer takega stroška: neposredni strošek SM. vendar.delitvene kalkulacije . bodisi enega. stroškov določenega projekta.predračunske (v praksi so zelo pomembne. Ena izpitna naloga je taka. *Kaj so to neposredne velikosti (izpitno vprašanje)? To so neke vrste kriteriji (=sodila = ključi = merila). * delitveni obračun vezanih učinkov: v tem primeru imamo nek glavni ali več glavnih poslovnih učinkov.* Na izpitu dobiš vprašanje. večih stroškovnih nosilcev. Ob glavnih poslovnih učinkih nastajajo tudi stranki. kar je seveda lažje) ali za naprej (določene podatke si moramo zamisliti. PLC = če vse stroške določenega obdobja razdelimo na ustvarjene učinke v določenem obdobju.kalkulacije z dodatki Glede na čas izračunavanja delimo kalkulacije na: . 133) //sedaj govorimo o stroškovnem mestu in ne o celotni združbi Pri kalkulacijah gre za izračunavanje stroškov. Imamo 3 vrste delitvenih kalkulacij: a) preprost delitveni obračun stroškov učinkov celotni stroški PU / celotna količina PU [stroški/PU] b) delitveni obračun stroškov učinka z enakovrednostnimi števili (ko imamo več vrst PU) (celotni stroški PU / količina v pogojnih enotah) * enakovrednostno število za PU [stroški / pogojno enoto] c) delitveni obračun vezanih učinkov (celotni stroški PU – vrednost stranskih PU) / strošek glavnega PU Glavna dejavnost je recimo izdelovanje pižam. Kalkulacije delimo glede na tehniko obračunavanja in glede na čas. 6. stranska dejavnost pa izdelovanje blazin iz odpadkov pri izdelavi pižam.4 KALKULACIJE (=DELITVENI OBRAČUNI STROŠKOV POSLOVNEGA UČINKA) (str. določene dejavnosti.55 . ker nam omogočajo natančnejše načrtovanje prihodnosti) .5. kar vedno povzroča težave). posredni strošek stroškovnega nosilca. za razdelitev stroškov. če imamo možnost te odpadke prodati v tem primeru bi bilo nepravilno deliti glavne poslovne učinke z vsemi. Uporabljamo določene neposredne velikosti za porazdeljevanje teh splošnih stroškov stroškovnih mest na stroškovne nosilce. * Kje to uporabljamo (neposredne velikosti)? .sprotne . Nekateri stroški na stroškovnih mestih se porazdelijo na večje število stroškovnih nosilcev.

V tem primeru vzamemo pri vrednotenju samo 4 stroške pri pogledu od spredaj. Gre za opazovanje istih stroškov z različnih zornih kotov. Drug razlog pa je.. če zanemarimo odpise terjatev in zalog materiala.5 OBRAČUN PO ZOŽENI STROŠKOVNI CENI (str.neposredno št.To uporabljamo pri kalkulacijah z dodatki. ki so bili vgrajeni v določene stroškovne nosilce . davkov in prispevkov. zožena lastna cena (ZLC). Na stroške lahko gledamo z različnih zornih kotov. Ne vključujemo stroškov davkov in prispevkov ter stroškov financiranja.neposredne plače ljudi. V tem primeru smo kocko razdelili med dve vrsti stroškov.12.137) * Na izpitu je treba znati sprednjo (iz česa sta sestavljeni PLC in ZLC) ter zgornjo stran kocke (str. Prva od zoženih cen je t. ker je nekatere stroške davkov in prispevkov zelo težko razdeliti. amortizacije. . Na ta način torej dobimo bolj objektivno razdelitev stroškov.9. dobimo 6 vrst stroškov: stroški materiala. To delamo zato. V tem primeru razdelimo stroške na spremenljive in stalne.. storitev. 141) Kadar pri ugotavljanju stroška nekega poslovnega učinka ne zajamemo vseh stroškov. koliko nas PU stane. Kadar pogledamo kocko od spredaj. Upoštevamo samo stroške funkcije ustvarjanja PU. Tu vrednotimo po zožene stroškovne cene funkcije ustvarjanja PU. govorimo o vrednotenju po eni izmed različic zožene stroškovne cene. delovnih ur v % . Kadar zajamemo vseh teh 6 vrst stroškov.neposredni stroški materiala. Zakaj jim rečemo neposredni? Zato ker so ti primeri neposredno povezani z določenimi stroškovnimi nosilci. Stroški bodo v istem obdobju za isti poslovni učinek manjši. da se na ta način izognemo vplivu sestave in obsega dejavnosti. Tretji način pa je.5.neposredno št. *Povejte mi še dva od petih primerov neposrednih velikosti! . Tudi pri obračunu stroškov učinka z dodatki računamo na preteklih podatkih. *Zakaj to uporabljamo (neposredne velikosti)? Za porazdeljevanje splošnih stroškov na stroškovne nosilce. da pogledamo te stroške od zgoraj navzdol. na izpitu prinaša 15 točk! (str. 140) --.. financiranja.56 . ki so delali na določenih stroškovnih nosilcih . Torej smo v tem primeru vseh tisoč enot stroškov.2005 druga ura --- 6. Dobimo stroške funkcije ustvarjanja PU in stroške drugih funkcij. Če gledamo na kocko iz desne strani. Kalkulacije z dodatki: a)obračun s preprostimi dodatki b) obračun z ločenimi dodatki za vsako vrsto stroškov c) obračun z ločenimi dodatki na različne vrste neposrednih velikosti *Primer ki ga je bilo potrebno prepisati. ki nastopajo v nekem podjetju razdelili na poslovne učinke. plač. Ne dobimo pa popolne informacije. ur opreme. od spredaj govorimo o vrednotenju po polni lasni ceni (PLC).i. sodila. ki je bila porabljena pri proizvodnji Velikosti pa so: ključi merila.

Celotni stalni strošek.57 . kjer nas zanimajo samo tiste količine. kako se stroški spreminjajo z obsegom poslovanja. ki so za nas zanimive.6 STALNI IN SPREMENLJIVI STROŠKI (=OBSEG POSLOVANJA IN VRSTE STROŠKOV NA TEJ PODLAGI) (str. na enoto poslovnega učinka so vedno enaki (neposredni materialni stroški) .2005 prva ura --*Na izpitu dobiš recimo: Narišite mi.na enoto poslovanja pa se nižajo (stroški amortiziranja) .7. K temu moramo prišteti ustrezne stroške.sorazmerno spremenljivi: kot celota naraščajo. pa se povečajo za 180. na določeni točki pa narastejo. da je to 810.napredujoče spremenljivi: kot celota naraščajo nekoliko hitreje kot narašča obseg poslovanja in zato rastejo tudi na enoto poslovnih učinkov (oglaševanje preko TV-ja.148. ki znaša po količini 0.stalni . stroški obdelave podatkov) --. 1580/300 =5.. Za nas so zanimive količine: koliko nas stane proizvodnja 285-tih (300-15) izdelkov in koliko nas stane proizvodnja 300-tih izdelkov.12.spremenljivi * Glej knjigo za 5 grafov (str. 450 denarnih enot ter ob količini 121 izdelkov povečajo za 270 denarnih enot. 1580 Sedaj izračunamo povprečne in mejne stroške.stalni . 143. ki sta vredni od 12-15 pik na izpitu! (str. 142) Do teh stroškov smo se dokopali z vprašanjem.spremenljivi //za ti dve delitvi (predvsem za drugo) nisem čisto ziher da sta pravilni Neposredni stroški: .vsak naslednji pa vedno manj) . kako se gibljejo omejeno stalni stroški v celoti na enoto in primer enega takih stroškov.. * Na predavanjih sta se naredili dve nalogi. ostala razlika je 150. 145) STALNE STROŠKE delimo dalje: . ki zadevajo količino 285 denarnih enot.27 . Podobno naredimo še za 300 (dobimo 860). če se celotni spremenljivi stroški na posameznih odsekih poslovanja obnašajo kot sorazmerno spremenljivi stroški. Najprej bomo izračunali celotne stalne stroške. Rešitev: Naredimo novo razpredelnico.6. Sedaj pa moramo pa ugotoviti še celotne spremenljive. Ker se obnašajo kot sorazmerno spremenljivi lahko uporabljamo tehniko linearne interpolacije.omejeno stalne: kot celota so enaki. Mejni so (1580-1555)/(300-285)= 1.. V obeh primerih znašajo 720 (450+270) denarnih enot. => 835 denarnih enot. 360-270 Iščemo kolikšen del celotnih spremenljivih stroškov pade na količino 285.150) (ena izmed dveh najtežjih nalog. 149) *Druga naloga (str.16. 1/6. ki jo lahko na izpitu dobimo): Koliko znašajo povprečni in koliko mejni stroški 300-ga izdelka.1555. 960-810. Posredni (=splošni) stroški: . 144. Ugotovimo..nazadujoči spremenljivi: ti stroški kot celota naraščajo počasneje kot obseg poslovanja (stroški razvoja. ob količini 460 izdelkov. Za ti dve količini moramo izračunati celotne stroške. Na enoto poslovanja padajo (ogrevanje v izmenskem delu) SPREMENLJIVE STROŠKE delimo dalje: .prvi reklamni oglas je bil bolj potreben. Celotni spremenljivi stroški pri 270-tih kosih 810 znašajo denarnih enot. Dodatne količine so možne po 15 izdelkov.neomejeno stalne: te stroški os vedno enaki.

smo s tem že določili večino stalnih stroškov za obdobje prihodnjih 5. 159) Prodajne cene se lahko razlikujejo za isti poslovni učinek pri proizvajalnem in trgovskem podjetju. da postavimo zgradbo in kupimo opremo. 151) Obračun po spremenljivih stroških je lahko bistveno hitrejša in natančnejša metoda kot po polni lasni ceni. Posredni ali splošni stroški (plače) povzročajo probleme pri porazdeljevanju.12. * Ena naloga k se jo dobi na izpitu. --. potem je predračunavanje teh stroškov zelo zakomplicirano. le da je potrebno izračunati kakšne druge stroške. Imajo svoj stalni in spremenljivi del.6. zato se podjetja v večini primerov odločajo za pristop k poenostavljenemu postopku pri predračunavanju. 159) 7. Če upoštevamo. kakšne oblike.80 Koliko je posrednih stroškov: treba je sešteti *Razlikovati moraš med neposrednimi in posrednimi stroški!!! Določanje celovitih količnikov je zakomplicirano. Taka naloga je na str. Polna Lastna Cena = Zožana Lastna Cena + stroški davkov in prispevkov + stroški financiranja Stalni stroški = Polna Lastna Cena – spremenljivi stroški *Pri predračunih moramo vedeti: kaj vsebujejo. 50 let. koliko posrednih ali splošnih stroškov smo dodali na teh 6 denarnih enot? Rešitev: 4. zgradb in opreme. le v redkih primerih za neko celotno storitev. ki jih je 198 vrst.2005 druga ura --6. Na izpitu se dobi tako nalogo. Odvisni so namreč predvsem od postavljenih delovnih sredstev.7 VREDNOTENJE STROŠKOVNIH NOSILCEV PO SPREMENLJIVIH STROŠKIH (str.16. da imamo preko 200 vrst stroškov in da imamo preko 1700 vrst poslovnih učinkov. kdo so oblikovalci. Razmišljati moramo induktivno posamičnega k splošnim. Vse ostale (20%-40%).58 .računa se jo s pomočjo kocke na str. 10.8 NAČRTOVANJE ALI PREDRAČUNAVANJE STROŠKOV (str. . kdo so uporabniki. pa moramo izhajati iz stroškovnih nosilcev in mest.. Izhajamo iz ugotovljenih stroškov na ravni podjetja kot celote. Prodajna cena se praviloma oblikuje na enoto poslovnih učinkov. Stalni stroški = stroški dolgoročnih odločitev = stroški zmogljivosti (zmogljivosti zgradbe. pa bomo povezali k tema dvema skupinama. opreme). ampak logika je popolnoma ista. 153 *Izpitna naloga: Na stroškovnem mestu 172 smo imeli 6 denarnih enot stroškov izdelavnih plač. Ko delamo predračune za naprej. da bomo na koncu ugotovili koliko bo stroškov kot celoti in koliko nas bodo stali posamezni stroškovni nosilci. Ta se glasi takole: imamo v glavnem 2 skupini neposrednih stroškov stroškovnih nosilcev: neposredni stroški materiala in neposredni stroški plač. 151) Spremenljivi stroški = stroški kratkoročnih odločitev = stroški poslovnih učinkov = stroški obdobja. torej poslovni učinki. Pri obračunih delamo deduktivno. Torej. Ti v običajnem predstavljajo 60%-80% vseh stroškov. 7 PRODAJNE CENE (str. kako jih sestavimo. 140.1 CENA POSLOVNEGA UČUNEK (str. roke predložitve. ko se enkrat odločimo.

Vsaka enota bi moral pokriti 3 enote stalnih stroškov. ki ga pokriva enota poslovnega učinka kosmati dobiček = prodajna cena – stroški funkcije ustvarjanja PU dobiček = kosmati dobiček – pripadajoči del stroškov vseh drugih funkcij. ki jih pokriva enota trgovskega blaga Splošni stroški v trgovskih podjetjih so: stroški dela. ki si jo zamišlja prodajalec.povejte 4 vrste razširjenih poslovnih izidov.Cene se določajo bodisi v tržni tekmi (konkurenca). razlika v ceni razlika v ceni (marža ali rabat) = prodajna cena trgovskega blaga – nabavna cena trgovskega blaga dobiček pri enoti trgovskega blaga = razlika v ceni – pripadajoči del splošnih stroškov. 7.2005 prava ura --7. 160) poslovni izid (dobiček če je pozitiven.. stroški montiranja. kosmati dobiček.3 TRŽNO OBLIKOVANJE CENE (str. Prodajna cena mora pokriti polno lastno ceno. Druga možnost pa je. stroški amortizacije. * Včasih na izpitu vpraša. In seveda obratno... pove kriterij za določanj cene. ki jo določi trgovsko podjetje. ki jo bo zanesljivo dosegel na trgu. dodana vrednost.2 SESTAVA PRODAJNE CENE (str. da se doseže velik dobiček. Pri rabatu je prodajna cena določena iz strani proizvajalnega podjetja.. Če bi v istem obdobju namesto 400 kosov prodali 600 kosov. Celotnih stalnih stroškov je bilo torej 1200 denarnih enot. v tem primeru bi morala vsaka enota pokriti 6 denarnih enot stalnih stroškov in v tem primeru dobiček nebi več bil 4 denarne enote ampak samo 1 denarno enoto. ni cena. da ceno določi država oz.. ki jih pokriva enota poslovnega učinka * prodajna cena – spremenljivi stroški = prispevek za kritje stalnih stroškov in oblikovanje dobička (v žargonu: prispevek. . ki jih pokriva enota PU = 4 denarne enote dobička Prodaja 400 kosov PU. razširjeni dobiček. Odgovor: dohodek. Ob takih pogojih proizvajalno podjetje prizna trgovskim podjetjem določen popust. 164) Cena. izguba če je negativen) = prodajna cena – PLC razširjeni dobiček = prodajna cena – ZLC dobiček = razširjeni dobiček – pripadajoči davki in prispevki ter stroški financiranja. Pravilna postavitev prodajne cene je najhitrejši in najuspešnejši način. --. Tržna cena se oblikuje kot izid pritiskov s stani ponudbe in s strani povpraševanja.59 . Marža je razlika med prodajno ceno in nabavno ceno.23. kritje) Spremenljivi stroški: 20 – 13 = 7 denarne enote za kritje stalnih stroškov – 3 pripadajoči del stalnih stroškov. bi v tem primeru vsaka enoto PU pokrivala 2 enoti stalnih stroškov.12. če bi bilo prodanih samo 200 kosov.

imamo opravka s homogenim blagom (blago je popolnoma zamenljivo) . ODHODKI IN POSLOVNI IZID (str. subjektivni dejavniki (potrebe in želje). 167) ni treba znati 7.23. Preživetje in razvoj podjetja je odvisna od štirih P-jev: .Sile ponudbe so dejavniki. Obnašanje v pogojih popolne konkurence z vidika ponudnika: Vpliv posameznika ponudnika na oblikovanje cene je neznatno. če bo cena nizka. Na krivuljo ponudbe vpliva: potrebe ponudnika po gotovini. da je cena neodvisna spremenljivka. Na povpraševanje pa vplivajo: objektivni dejavniki (cena. znanja in drugih storitev) * Kadar eden od prejšnjih 4ih pogojev ni izpolnjen.veliko število ponudnikov in veliko število kupcev . odgovor utemeljite.promotion (pravilna strategija pospeševanja prodajnih dejavnosti .60 . * Kako leži črta v pogojih nepopolne konkurence. Drugače pa ne pri pogojih nepopolne konkurence. * Kadar pa vsaj dva pogoja nista izpolnjena pa govorimo o nepopolni konkurenci. Imamo več vrst. Če je cena visoka. ki ima 30% delež na trgu določi. Medsebojna odvisnost med količino ponudbe in ceno je neodvisna spremenljivka cena. bo povpraševanje naraslo. --. bo naraščala ponudba tega blaga. ki delujejo na strani ponudnikov oz. Prodajna cena je v pogojih popolne konkurence v bistvu določena oz. govorimo o prosti konkurenci. njune kombinacije (str.12. 168) *Pri popolni konkurenci morajo biti izpolnjeni 4-je pogoji: . ker je vsak ponudnik pomemben. kadar je od 3-8 kupcev. Kadar sta dva ponudnika govorimo o duopolu. Kadar je na trgu en sam ponudnik. pa moramo ti dve krivulji spariti. gibanje cen nadomestnega blaga. To pa zato. Tu velja obratno: če je cena visoka. govorimo o oligopolu. prodajalcev.2005 druga ura --8 PRIHODKI. firma pa prihodke.place (pravilna izbira trgov in kupcev) .product (pravilna izbira poslovnih učinkov) . Leži padajoče. proizvajalnih sredstev. kadar je od 3-8 ponudnikov. Z dodatno količino ne bo porušil ravnotežja a trgu in s tem spremenil prodajane cene. * Na ustnem izpitu je treba znati 2 grafa (str.1 POSLOVNI UČINKI. Če je cena relativno nizka z vidika ponudnikov. pokvarljivost blaga.obe strani se obnašata smotrno . da se bo na trgu znašlo 15% več blaga. 165. Cena bo padla. da bo ponudil 50% več. 173) Gospodinjstvo ima dohodke.price (pravilna izbira cene) .možno je nemoteno preseljevanje vseh proizvajalnih tvorcev (delovne sile. zaslužek kupcev). najpomembnejši dejavnik: proizvajalni stroški. potem ti ne bodo ponujali velikih količin. fiksna. bo povpraševanje nizko. 166).4 OBNAŠANJE PONUDNIKA PRI POGOJIH POPOLNE IN NEPOPOLNE KONKURENCE (str. Ko se ponudnik. pričakovano gibanje cen. POSLOVNI IZDI IN VRSTE PRIHODKOV (str. Kadar imamo enega samega kupca govorimo o monopsonu. kadar sta dva kupca o duopsonu in oligospon. 173) 8. s tem bo razmerje med količinami ponudbe in povpraševanjem porušeno. kar pomeni. Črta prodajen cene je vodoravna (se ne spreminja). Za oblikovanje tržne cene. Povpraševanje: Tudi tu velja. govorimo o monopolu.

* Valuta je tuj denar.prejemki. ni pa prihodek. ki so gospodarsko povezani s prejemki: a) nastopijo prejemki pred prihodki: če proizvajamo nekaj za kar so kupci pripravljeni plačati v naprej.prihodki od delovnih sredstev danih v najem: renta car . Prejemki pa bodo nastopili. Sestavljeni so poslovanja. saj nismo prodali poslovnih učinkov. To je računovodski ugotovljeni poslovni izid. Ali npr.količina plačanih poslovnih učinkov.prihodki.61 iz temeljnega poslovanja in finančnega . 8. ko bo podjetje blago tudi plačalo.prihodki. *Vrste rednih prihodkov: (na izpitu je treba našteti 4): . finančni) . Vrste prihodkov: . regresov.i. poslovni prihodki.količina proizvedenih poslovnih učinkov . ki so vezani na PU . je to prejemek.* Poslovni izid je razlika presežek vseh prihodkov nad vsemi odhodki.. imamo najprej prejemke in šele ko bo storitev opravljena oz. ne pa prihodke. Prejemki so zvečanje denarnih sredstev. ki se jih lahko ugotavlja na 3 načine glede na: . V trenutku. Šlo je za prihodek in prejemek na isti dan in zato govorimo.redni (poslovni.prihodki iz skupnega poslovanja (delitev končne prodajne cene) . kompenzacije. ki se pri nas pogosto ujema s koledarskim letom. ko on podpiše našo izdajnico. ki ne vodijo k prihodkom: če dobimo posojilo banke. se to takoj plača. c) nastopijo prejemki za prihodki: ko prodamo nekemu drugemu podjetju količino naših izdelkov. Plačuje torej za nazaj (najprej dobi blago. * Deviza je tuj denar + terjatve do osebe z sedežem v tujini. Odnos med prihodki in prejemki (podobno kot med stroški in izdatki): . premij.količina prodanih poslovnih učinkov . Izdatki so zmanjšanje denarnih sredstev. 175) Temeljna oblika prihodkov so po naši veljavni zakonodaji t.prihodki iz dotacij. da sta nastopila sočasno. plača pa šele potem) . Poslovni prihodki so prihodki iz prodaje PU. mi lahko to beležimo kot prihodke. blago dostavljeno bomo beležili tudi prihodke b) nastopita obe kategoriji sočasno: pri opravljeni frizerki storitvi. Pri davčno ugotovljenem poslovnem izidu smo lahko deležni raznih olajšav in tako se ta dva poslovna izida ne pokrivata vedno.izredni Redni prihodki so prihodki iz rednega poslovanja.prihodki iz proračuna (zavodi dobijo v glavnem prihodke iz proračuna) . če prodamo zgradbo ali opremo. ki se razlikuje od davčno ugotovljenega poslovnega izida.prihodki iz prodaje PU . Poslovni izid se dokončno ugotavlja za obdobje poslovnega leta.2 PRIHODKI IN PREJEMKI (str. ki ne temeljijo na prejemkih: ugotovljeni presežki zalog v skladišču . gre to za prejemke.

saj so bili del poslovnega izida) V obdobju nastali stroški: stroški v obdobju dokončane proizvodnje = stroški v začetnem stanju nedokončane proizvodnje .nastanejo stroški. poraba materiala v proizvodnji in šele nato prodaja) b) obe kategoriji nastopita istočasno (striženje: porabi nekaj minut svojega dela.stroški ki ne vstopajo med odhodke (bolj zgodovinsko. še niso odhodki)..2006 prva ura --Odnos med odhodki in stroški (podobno kot je bilo razmerje med prihodki in prejemki): .odhodki. Razlika med stroški in odhodki je zlasti pomembna pri proizvajalnih podjetjih. npr. 181) * Odhodki so s prihodki povezani stroški (stroški.3 ODHODKI (str. odhodke in poslovi izid.že od trenutka nastanka jih obravnavamo kot odhodke. spremenljivi stroški). ali kakšno nesmotrno ravnanje) .povečanje sredstev: .01. žele. ki ne temeljijo na stroških (plačilo sodne kazni.odhodki. saj se tu srečujemo z močnim vplivom dinamike v zalogah proizvodov.zmanjšanje virov sredstev 8... praktično odhodki nastopijo takoj) . Mi bomo izračunali prihodke.prihodki iz lizinga Finančni prihodki: . *Računska(str.obresti od danih posojil .stroški plač niso vstopili v odhodke. Nastopajo zaradi (str..182): Izračunati moramo mesec odhodkov po treh načinih vrednotenja stroškovnih nosilcev (PLC.178): . ki so v neprodanih zalogah.skladno s prodanimi količinami . ki so gospodarsko povezani s stroški: a) nastanejo stroški pred odhodki (to je v proizvajalni podjetjih pravzaprav pravilo.prihodki iz franšizinga . * Prihodki = prodana količina * prodajna cena --. ker se storitev takoj zaračuna. ZLC.dividende iz naslova delnic .stroški v končnem stanju nedokončane proizvodnje redni odhodki = stroški v razdobju prodanih proizvodov = stroški v začetni zalogi proizvodov .obresti od kupljenih obveznic Izredni prihodki so dveh vrst.stroški v končni zalogi proizvodov .62 ...06. * Stroški v proizvajalnih podjetjih vstopajo med poslovne odhodke na dva načina: .

184) Vrste pozitivnega poslovnega izida: .izredni *Povejte mi primer rednega poslovnega odhodka: stroški materiala v prodanih proizvodih *Primer rednega finančnega odhodka: stroški plačanih obresti za dobljene kredite *Primer izrednega odhodka: odpis neizterljivih terjatev *Vrste izrednih odhodkov: //to se navezuje na zgornje vprašanje .zaposlenci ali dividende (lastnikom) . da od vseh prihodkov (poslovni. vračunani davki in prispevki iz odhodka) \ dohodek razdeljenim po dnevu izkaza poslovnega izida (osaebni dohodki iz naslova dobička) 8.Vrste odhodkov: . dodana vrednost nikoli ne bo dobila denarne potrditve) .redni (poslovni.po času: kdaj ga razdelimo (sproti.namenska razdelitev: komu pripada \ lastni dohodek (ta ostaja v združbi) \ dohodek. ki smo jo ustvarili. financiranja.če dodane vrednosti ne dobimo plačane. Dohodek lahko ugotavljamo.4 DOHODEK (str.razdeljeni \ davek na dobiček (gre državi) \ čisti dobiček (ostane v združbi) Delitev čistega dobička: . 188) . stroški financiranja. stroški financiranja.63 . Dohodek je razširjeni poslovni izid. dividende) . izredni) odštejemo tiste odhodke. po izkazu uspeha) \ razdeljen med letom (plača. ki temeljijo na materialnih stroških (stroški materiala + stroški storitev) in stroških amortizacije. Dohodek dobimo tako. dobiček pa je tisti pravi poslovni izid. davkov in prispevkov)) Delitev dohodka lahko opazujemo v dveh smereh: .nerazdeljeni ali zadržani dobiček . kadar od vseh prihodkov odštejemo vse odhodke. Razlogi zakaj se lahko ti dve kategoriji med seboj razlikujeta: . finančni) . ne uspemo prodati (v takem primeru.zmanjšanje določenih vrst sredstev: ugotovljeni primanjkljaj zaloge.če dodane vrednosti.dohodek .5 DOBIČEK (str. finančni. ki temeljijo na stroških vračunanega dohodka (stroški dela.dobiček Dohodek je tržno pridobljena dodana vrednost. odpis neizterljivih terjatev . kadar imamo dobiček ugotovljen takole: dobiček + preostali odhodki (to so tisti.povečanje določenih vrst virov sredstev: v naše breme dosojene in že plačane sodne kazni. ki pripada drugim (davki in prispevki. naknadno ugotovljene obveznosti do dobaviteljev 8. Dobiček dobimo.

od vsega začetka jih obravnavamo kot poslovne odhodke --. * Treba je znati 4 od 6-tih načinov poravnavanja izgub.01.. Razlikovati moramo tudi računovodski dobiček od davčnega dobička. če pa ne akumuliramo ampak to razdelim med dividende. 193) Izguba je negativni poslovni izid in se jo lahko pokriva samo z neko obliko pozitivnega poslovnega izida...ostane v združbi (različne vrste rezerv ali rezervacije) .64 . Opozorilni znaki so: .izguba zaradi premajhnega prihodka za oblikovanje dohodka (to je hujši primer.6. da se izognemo neželenim skokom: . da se tem skokom izognemo. Izbira metode. pri velčji izgubi pa pride do pretirane panike).Pada prodaja naših poslovnih učinkov (če pada prodaja samo nam.. 192) 8.Celotna država se znajde v krizi * Zelo poenostavljeno obravnavamo 2 vrsti izgube: .PLC: Kadar imajo določena podjetja enakomeren obseg proizvodnje in neenakomeren obseg prodaje.akumulacija v ožjem pomenu besede: krepitev materialne.vstopijo skladno s prodanimi količinami .06.6 IZGUBA (str. Preveliki skoki v prikazanem dobičku niso zaželeni (ob večjem dobičku se poveča apetit.6.2 PORAVNAVANJE IZGUBE (str. če pada tudi našim tekmecem. Poravnavanje izgube v prvih petih letih: .1 UGOTAVLJANJE IZGUBE (str. . če akumulaciji prištejemo še rezerve.189. ki je lahko dobiček ali izguba (str. zato je potrebno izbrati tako metodo vrednotenja proizvodov v proizvajalnih podjetjih. smo že v globoki godlji.Na račun dobljenih dotacij brez obveznosti vračanja (dajo jih predvsem druge združbe v okviru širšega poslovnega sistema. potem delnice ne rastejo) Akumulacija v širšem pomenu besede pa je. 192) Treba je narediti vse. če imajo združbe sporazum ali pogodbo o medsebojni pomoči te vrste) . se je pa očitno celotna panoga znašla v krizi) . da do izgube sploh ne bi prišlo.2006 druga ura --8.ZLC: Za sezonske združbe (neenakomeren obseg proizvodnje in enakomeren obseg prodaje) *Računska naloga: Ugotavljanje poslovnega izida. kapitalske moči podjetja (z akumulacijo raste vrednost delnic. zato je potrebno upoštevati opozorilne znake. prihaja do nesmotrnega razdeljevanja.izguba zaradi premajhnega dohodka v primerjavi z že razporejenim dohodkom . Že material je bil dražji od prihodkov) 8.. Običajno se ta dva dobička razlikujeta. 190) Naloge na izpitu bodo po PLC ali po spremenljivih stroških *Na katera dva načina vstopajo stroški v proizvajalnih podjetjih med poslovne odhodke: . zapravlja.

* Ekonomski neuspeh je. da bomo lahko dosegli želeni izid. ODHODKOV IN POSLOVNEGA IZIDA (str. Lahko imamo samo finančni neuspeh. koliko moramo imeti prihodkov. vendar lahko naprej uspešno posluje) . lahko tudi v postopku prisilne poravnave -Na račun (pozitivnega izida) rednega poslovanja v drugih letih petletnega obdobja Poravnavanje izgube po preteku prvih petih let z lastnimi viri sredstev: . * Finančni neuspeh je če nismo več sposobni poravnavati svojih pogodbenih obveznosti.7 NAČRTOVANJE PRIHODKOV.). 200) Če se ukvarjamo z eno samo vrsto poslovnega učinka: P = prihodki od prodaje F = stali stroški V = spremenljivi stroški D = dobiček Q = količina poslovnega učinka pc = prodajna cena P = F+V+D . ki smo jih načrtovali bo v prodanih količinah. Ekonomski neuspeh moramo razlikovati od finančnega ali pogodbenega neuspeha. ker nam dolžniki niso še plačali.Iz nerazdeljenega dobička (prejšnjih let) . Če poslujemo slabše od povprečja.likvidacija (=zaprtja) združbe. 198) Prihodke načrtujemo tako. Pogoj za načrtovanje odhodkov so načrtovani stroški. da bomo dosegeli želeni dobiček. Toda ne glede na finančno sposobnost. ki so odpisale svoje terjatve do dane združbe. dobavitelji itn. Kredite je namreč vedno treba tudi vrniti. ki ima v lasti podjetje. Možno pa je tudi. da se vprašamo koliko bomo prodali določenih PU in po kakšni prodajni ceni. ki jih potem primerjamo z načrtovanimi prihodki.sanacija (do tega pride kadar slabo poslujemo) .predsanacija (tega bi se moralo vsako podjetje posluževati vsak dan) . koliko se morajo naši spremenljivi stroški spremeniti proti prodajnim cenam. se bodo začeli določeni postopki: . poslovnega sklada Izgube ne moremo poravnati s sanacijskim kreditom.stečaj (=prisilna poravnava) (če stečaj uspe ima podjetje zaradi tega trajnejše posledice. če neko podjetje 3 leta posluje negativno. npr.Iz rezervnega sklada oziroma z zmanjšanjem nenominiranega kapitala . Recimo: poslujemo uspešno. da ne bomo imeli izgube. Tu imamo dva preprosta matematična izračuna: Glej tudi graf v knjigi (str. da smo finančno premožni a smo v Ekonomskem neuspehu in si tako zmanjšujemo kapital. to še ni neuspeh. Ob predpostavkah se sprašujemo: Koliko moram ustvariti prihodkov. 8. je pa slabo poslovanje. vendar nam v določenem trenutku lahko zmanjka denarja. če se zaradi izgube v poslovanju trajneje zmanjšuje lastni kapital.Na račun odpisa obveznosti do tretjih oseb (proračuni..Iz drugih delov kapitala. Pojem uspešnega poslovanja je primerjalne narave. Ko načrtujemo odhodke se vprašamo koliko tistih stroškov.65 .

kupljene obveznice. Pri sredstvih se vprašamo.rezervna sredstva .75. delež spremenljivih stroškov v prihodkih pa je 0. želi doseči 5 milijonov evrov dobička.Q=(F+D)/(pc-v) Če nimamo opravka z enim samim poslovnim učinkom: Predpostavimo. kaj ima združba v določenem trenutku v svoji lasti ali posesti. saj računamo v točki preloma. * Prvine Poslovnega Procesa opazujemo iz določenega obdobja. pravice: terjatve do kupcev) . (To so: zgradba. . Sredstva ne smemo enačiti s pojmom aktiva. med prihodki in spremenljivimi stroški.) Z osnovnimi in obratnimi sredstvi delujemo v rednem poslovanju. s finančnimi v finančnem. denarja in pravic. licence) . terjatve: denarna sredstva iz prodanih PU.75 Tukaj je podatek želenega dobička zavajajoč. medtem ko sredstva (= premoženje) opazujemo iz določenega trenutka.01. denar. ki ga ne potrebujemo) . če vemo da ima podjetje za 3milijone evrov stalnih stroškov. Z aktivnimi časovnimi razmejitvami se lahko lažno zakrije izgubo (ni zakonito.finančne naložbe (kupljene delnice druge družbe. tekočem (denar) in plinastem stanju (terjatve). torej namesto dobička vstavimo 0! P = F / (1-V/P) = 12 milijonov --. da obstaja stalno razmerje med prodajno ceno.aktivne časovne razmejitve (stroški prihodnjega obdobja (plačamo naročnino za leto 2008 že novembra 2007).66 .13. ki v teku poslovnega procesa postopno prenašajo svojo vrednost na PU in se v prvotno pojavno obliko vrnejo v razdobju daljšem od enega leta. F = 3 milijone D = 5 milijonov V/P = 0.2006 prva ura --9 SREDSTVA (str. Združbe potrebujejo sredstva za pridobivanje ekonomske koristi.osnovna sredstva (so v oblikah stvari. (To so: drobni inventar. To kar imamo v lasti se nahaja v treh skupinah pojavnih oblik: v trdnem (stvari). drugih delovnih predmetov.obratna sredstva (so v oblikah stvari. Del nad spremenljivimi stroški nad prihodki je 60%. kapital pa je nekaj drugega. denarja in pravic. *Izpitno vprašanje: Izračunajte kolikšen mora biti znesek prihodkov v točki preloma. pravice: patenti. na kar je potrebno paziti pri združitvi. kupljeno zemljišče. * Glavne skupine sredstev: . P=(F+D)/(1-V/P) Prag pokritja (=prag donosnosti = prag gospodarnosti = točka preloma): Točka v kateri je obseg prihodkov enak obsegu odhodkov. ki se v teku poslovnega procesa hitro preoblikujejo in se v prvotno pojavno obliko vrnejo v razdobju krajšem od enega leta. seveda če sredstva ne preoblikujemo teh koristi ne bo. se pa dogaja). 203) Premoženje je sopomenka za sredstva. vse zaloge materiala.

Znotraj pravic imamo t. Dejavnik poslovanja ima vpliv tudi na kategorijo virov sredstev. Posebnost teh naložb je.: če sem založba in mi je dobro brani pisatelj zapustil pravico. Najbolj znana zavarovalna oblika terjatev. povoji. * Viri sredstev so izraz pripadnosti ali kritja sredstev (čist je popizdil. Npr. terjatve.: rodovnik pri psih. Pravice: Ena izmed vrst sredstev. da terjatev ne moremo unovčiti. 10. jih pa skušamo v primeru prodaje podjetja nedvomno unovčiti. potem moramo imeti tudi dolgoročne vire sredstev. Npr. Od kje imamo kaj? Vse. Ni ne stvar ne denar. obratna: pribor Če k osnovnim sredstvom dodamo dolgoročne finančne naložbe (povrnejo se v obdobju daljšem od enega leta). 207) Na sestavo sredstev vpliva dejavnost združbe. Viri sredstev so tako kot sredstva opredeljeni z vidika določenega trenutka. 207) 10. da so to stalna sredstva. kri.2 FINANČNO POSLOVANJE (str.Primeri osnovnih in obratnih sredstev: vodni elektrarni: osnovna: zidovje. neporabljeni dobiček (=akumulacija). potem govorimo. zato se je potrebno pametno zavarovati. terjatve do kupcev hotelu: osnovna: zgradba. Lahko se zgodi. če gre za sumljivega plačnika je hipoteka na nepremičnine.1 POJMOVANJE VIROV SREDSTEV (str. da so lahko ali pa niso prikazana med sredstvi. da oddajam knjige brez odškodnine. toda predstavlja vrednost. vodni filter bolnišnici: osnovna: stavba in oprema. smer: za kakšne roke gre: . Če k obratnim sredstvom dodamo kratkoročne finančne naložbe (povrnejo se v obdobju krajšem od enega leta). da mu na izpitu tega ne zna 70% folka). 10 VIRI SREDSTEV (str..kratkoročno je potrebno zagotavljati plačilno sposobnost (=likvidnost) . turbine.67 . potem govorimo. da so to gibljiva sredstva. obratna: terjatve do kupcev neplačane elektrike. To je stvar. Če bi v preteklosti vse porabili potem zdaj ne bi imeli nič. obratna: zdravila. rjuhe. Nematerialne ali neoprijemljive naložbe ali naložbe v dobro ime: oblike sredstev ali premoženja so različne. Zlato pravilo financiranja: Če mi določena sredstva potrebujemo dolgoročno.i. ki je ne moremo prijeti in jo težko vrednotimo. kar ima družba iz preteklosti je neporabljeni dohodek. 208) Opazujemo ga v dveh smereh: 1.

zaposlencev.kratkoročna posojila (do leta dni) . 209) Tudi viri sredstev se preoblikujejo..4 PREOBLIKOVANJE SREDSTEV.68 . smer: kakšne stvari dejansko potekajo: . 10. npr: obveznost do dobavitelja se preoblikuje v kratkoročno posojilo pri banki.2006 druga ura --10.) .dolgoročna posojila tekom več let po obrokih --. 208) * Od kje lahko dobimo sredstva? (znati je treba dve od 11-tih) 1) na podlagi akta o ustanovitvi 2) z namenskimi darili ali donacijami 3) s prenosom sredstev drugih na združbo brez obveznosti vračila 4) iz naslova samoprispevkov in solidarnosti 5) iz poslovnega izida 6) z odstopanjem oziroma preusmeritvijo davkov in prispevkov 7) od domačih vlagateljev 8) od tujih vlagateljev 9) na podlagi posojil in depozitov 10) z izdajo vrednostnic 11) na drug način v skladu z zakonom * Notranje financiranje = povečevanje vrednosti lastnega kapitala z akumulacijo dobička..dolgoročna posojila (nad letom dni) .dolgoročno podpirati poslovanje.tekoče obveznosti sproti .6 VRSTE VIROV SREDSTEV Viri sredstev so (ob nerazdeljenem dobičku) med drugim: .vračanje sredstev.pridobivanje sredstev z vidika virov sredstev . PREOBLIKOVANJE VIROV SREDSTEV (str. 10.3 DOLOGOROČNO FINANCIRANJE POSLOVANJA (str. ki ga lahko spremlja preoblikovanje virov sredstev . financiranje . financerjev.preoblikovanje sredstev.nominirani kapital (ustanovitvene vloge) . to pa se preoblikuje v dolgoročno posojilo pri banki.kratkoročna posojila v enkratnem znesku . proračuna.5 ZMANJŠEVANJE VIROV SREDSEV ALI VRAČANJE SREDSTEV (str.tekoče obveznosti (do dobaviteljev.zagotavljanje denarja za kritje izgub v poslovanju 2.. v tem primeru se tudi zmanjšujejo viri sredstev 10.01. 209) Združba poravnava obveznosti glede na tip obveznosti: .13.

ki jo lahko po potrebi lastnik pretvori v obveznico ali obratno. do države *lasten vir. pri čemer je zlasti t. Ter da se zavedate. da gre neka stvar k vragu.trajni in začasni (večino začasnih virov ima določen rok zapadlosti) . 213) Vrednostni papirji so za nekoga sredstva. 11.. Če država izgubi vojno. Tudi pri obveznicah se lahko zgodi. takrat še ne moremo govoriti o prihodkih. ki jih lahko razdelimo na: . 214) Kadar izdamo vrednostne papirje. Najbolj tipične so obveznice in delnice. zato da ne bi bili obdavčeni. z vidika Krke pa vi predstavljate Krki vir sredstev. Tisti. 213) 11. ko se te delnice prodajajo drugič rečemo. pridemo z njimi na primarni (=izvirni) trg vrednostnih papirjev. zadržani dobiček. da so delnice različnih vrst.pasivne časovne razmejitve (če nam nekdo plača za naš PU vnaprej (predujme kupcev). ki je trajen: nenominirani kapital. Gre na obeh trgih se gre za isti papir. lasten kapital 11 VREDNOSTNICE IN VREDNOTENJE PODJETIJ (str. do zaposlencev. pretvorljiva delnica zanimiva. Trg vrednostnih papirjev je velik trg (obračajo se veliki denarji). To je kaznivo. ki je kratkoročen. tuj in ni kratkoročni kredit: tekoče obveznosti do dobaviteljev.1 VREDNOSTNICE (str. Novo izdane delnice so vse na primarnem trgu. * Obveznice so dolžniške listine.tuji in lastni (tuje bo potrebno vrniti. ki jim rečemo infrastruktura trga vrednostnih papirjev: . do zaposlencev Na vire sredstev lahko gledamo z različnih zornih kotov. Pojem sekundarnega trga vrednostnih papirjev obsega kupovanje in prodajanje že izdanih vrednostnih papirjev. Kot lastnik tvegamo.agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) . Z njimi dobimo pravico do upravljanja (to velja za navadno delnico).2 TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV (str. *Potrebno je poznati razliko med navadno delnico in obveznico. za nekoga drugega pa vir sredstev. zato ga je potrebno imeti pod nadzorom. Ko bomo to storitev opravili. ki imajo v rokah obveznice. nimajo pravice do upravljanja.i.dolgoročni in kratkoročni *Lasten in začasen vir sredstev: rezervni sklad. S pasivnimi časovnimi razmejitvami pa lahko skrivamo dobiček. vendar težko dokazljivo. pasivne časovne razmejitve *vir sredstev.borza (tu prodaja nadzorovano kupo prodajanje) . je to za vas sredstvo ali premoženje. bomo ta konto premaknili iz pasivnih časovnih razmejitev med prihodke. ampak so to pasivne časovne razmejitve. Kasneje. potem obveznice te države postanejo ničvredne.klirinško depotna družba (beleži lastnike) . Do tistih ki imajo v rokah našo izdano obveznico.69 . do države. * Delnice so lastniški vrednostni papirji. * Do koga imamo tekoče obveznosti? (to zelo rad vpraša) do dobaviteljev. Če ste lastnik Krkinih delnic. smo mi dolžniki. da se je delnica premaknila na sekundarni trg. da ne bomo dobili letnega nadomestila in da se nam bo zmanjšala vložena vrednost. Imajo zajamčen donos. Imamo 3 institucije za nadzor. lastnih ne bo potrebno vrniti) .

kot na prvi pogled izgledajo. obveščanje. kakšno je okolje. Negativna cena za podjetje pomeni. Ocenjujemo. Če znamo zagotoviti pravilne podatke lahko s tem preprečimo polome podjetij. Na trgu pa velja bančna obrestna mera 5%. oprema. B. ki sta izven računovodstva). imajo ugledne nadzorne svete). Vrednost delnic 4000/0.pri kupo-prodaji podjetja . kajti to ne moremo prijeti.pri delitvi podjetja * Podjetje je lahko blago in pri tem blagu imamo lahko negativno ceno. To so dokazi glede subjektivne vrednosti.3 VREDNOTENJE PODJETIJ (str. Za negativno ceno je značilno doplačilo prodajalca. Tisti. Velike afere so nastale.05 * Zakaj sploh vrednotimo podjetje poleg tega. Računovodstvo pošteno in pravilno prikazuje stanje sredstev in virov sredstev. so poslovne knjige. predračunavanje. 12 RAČUNOVODSTVO (str. ki ga moramo absolutno razlikovati od pojma poslovnih financ in pa ocenjevanja vrednosti (to sta dve dejavnosti. ki jih . Skoraj 70% takih združitev ne uspeva dobro. kakšne poslovne funkcije ima. ki bo zahtevalo dodatna vlaganja za to. koliko denarja imamo? . da bo vzelo podjetje. da bo ta družba prihodnje leto ustvarjala dobiček 10% na kapital. virov sredstev. prihodkov. odhodkov in poslovnem izidu. 3.. Računovodstvo poleg knjigovodstva vključuje še računovodsko načrtovanje oz. stopnja: subjektivno vrednotenje: Pri vrednotenju nas zanimajo prihodnje koristi. Vse evidence.. stopnja: zbiranje dokazov za subjektivno določene vrednosti podjetja: politični vplivi. s katerimi se to zagotovi. 216) * Imamo 3 stopnje vrednotenja podjetij: 1. kakšen je razvoj. prosti trg. da mora prodajalec plačati kupcu. 221) To so različne enotne evidence ali razvidi ob postavkah: sredstev. stroškov. 12.Pod kotacijo A so na borzi vrednostnice najboljših družb (dolgo časa stabilna podjetja. ki pri teh prodajah posredujejo pa v splošnem dobro zaslužijo. nikoli zapadlo v krizo. če gre za slabo podjetje. 221) 12.70 .stopnja: objektivno vrednotenje: opazujemo imetje združbe (zgradbe. * Kje se srečujemo s pojmom negativne cene? Pri prodaji podjetja. pri nas pa imamo borzno kotacijo. Hkrati pa pošteno in pravilno izkazuje poslovno-izidni tok. Računovodstvo pokriva izdelavo poslovnih knjig.i. To se zgodi. ker so se podatki spreminjali. zato se sprašujemo. Najpomembnejši razvidi. številne preglede nad poslovanjem. . ki ga ima. ampak samo ocenimo. ocenimo ugodnost okolja Po vseh treh stopnjah dobimo vrednost podjetja. 11. kotacijo vzajemnih skladov in t. nadzorovanje.2 POSLOVNE KNJIGE (str. Na neki delnici piše. C. analiziranje. Prevzemi in nakupi velikokrat niso tako uspešni. da želimo vedeti. da se bo podjetje postavilo na noge. ki slabo posluje. 221) Računovodstvo je širši pojem od knjigovodstva. da je vredna 5000 SIT.1 RAČUNOVODSTVO IN KNJIGOVODSTVO (str. zemljišče) 2. Imamo kotacije A.

222) Dvostopenjska bilanca stanje: leva stran je aktiva. potem morata biti obe strani uravnoteženi. 12. mesečna. stopenjsko. (časovno). Nekdo dobiva štipendijo. Če govorimo o dvostranskem izkazu poslovnega izida. desna stran je pasiva.2006 prva ura --Dvostranski izkaz poslovnega izida: na levi strani imamo odhodke na desni strani pa prihodke. viri sredstvih. da jih želimo spremljati vsak dan. Nekatere postavke so tako pomembne. Registrira vse dogodke. vrednostno in količinsko opredeljena enota poslovnega procesa. kar veste o bilanci stanja. davčna . časovno. krajevno. Stopenjska bilanca stanja je prikazana navpično.pripravi računovodstvo so razvidi. Ob koncu leta je ti dve poročili obvezno narediti. * Zabilančno financiranje = povečanje prihodka. tedenska. Če mi pri sistemu Mercatorja prištejemo podrejena podjetja (posamezne trgovine). Včeraj 13.to zahteva država. --. Na aktivi niso samo sredstva. dvo in trostropenjske.i. urejanjem. lahko se v določenem trenutku prikaže tudi izguba. obravnavanjem in prikazovanjem podatkov o poslovnih dogodkih. Konto ima za vsebino eno ali več postavk bodisi v bilanci stanja ali pa v izkazu .71 . *Kaj veste o izkazu poslovnega izida? *Kako je s časovnega vidika opredeljen izkaz poslovnega izida? Opredeljen je z vidika določenega obdobja do določenega trenutka. Poleg dvostranskega izkaza stanja. zbirno bilanco stanja. ki se ukvarja zbiranjem. Dvostranska bilanca stanja je uravnotežen (številke na koncu morajo biti do tolarja enake) prikaz stanja sredstev (leva stran) in virov sredstev (desna stran) s stanjem v določenem trenutku. Dobiva štipendijo (vsebinsko). ki se delijo v eno. letna pa so obvezna).14.000 SIT (vrednostno). dobimo t. Knjigovodstvo je kot črna skrinjica v letalu. ki se so zgodili v preteklosti in so povzročili vrednostne spremembe na 4-ih temeljnih pojmih ekonomike poslovanja (sredstvih. prihodkih in odhodkih). pa dobimo skupinsko bilanco stanja.01. Dobiva 35.3 OBRAČUNI ZA KRAJŠA OBDOBJA IN LETNI RAČUNI (str. ki nam služi za boljše razumevanje knjigovodstva imamo tudi stopenjske prikaze poslovnega izida. *Kako s časovnega vidika opazujemo bilanco stanja? Opredeljena je z vidika določenega obdobja do določenega trenutka. Mesečno dobi 1 štipendijo (količinska opredelitev). V takem primeru uporabimo knjigovodski račun ali konto. 227) Poslovni dogodek je vsebinsko. Bilanc stanja je več: računovodska. Če pa iz teh bilanc izključimo medsebojne terjatve in obveznosti. * Povejte vse. To poročilo se naredi z vidika določenega obdobja. zato da bo lahko pravilno določila davek (lahko sta enaki ali pa ne). Zaključna bilanca stanja prejšnjega obdobja je hkrati začetna bilanca stanja novega obdobja. Najpomembnejši poročili sta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. * Knjigovodstvo je dejavnost.4 KNJIGOVODSTVO (str. ki zadevajo letna poročila o poslovanju (lahko so dnevna. ki ga ne pišemo v bilanco stanja 12.1. Dobivajo v Ljubljani (prostorska opredelitev).

vir sredstev 3. Kdaj knjižimo na levo in kdaj na desno stran? V dvostranski bilanci stanja imamo na levi strani sredstva. + vir sredstev. . + odhodki. + odhodki. 230. Viri sredstev pa so izraz pripadnosti ali kritja sredstev. . Ker gre v danem primeru za povečanje te oblike sredstev. . če imamo v bilanci stanja 80 postavk. pravice in denar.sredstva 8.sredstva //ob povečanju neke postavke sredstev. + viri sredstev *Primer iz knjige str. Kadar knjižimo na levo stran rečemo. prav tako kot v bilanci stanja knjižena na levi. torej debetni strani. . To je naša naložba. torej to je knjigovodski račun sredstev. rečemo. Kadar knjižimo na levo stran. prihodke pa vedno samo na desni strani! Terjatve do kupcev: sredstva (ker so to pravice) Obveznosti do kupcev: viri sredstev (nekdo. Temeljno pravilo pri zapisovanju vknjižb je. potem moramo imeti v določenem obdobju vseh 80 kontov. . + sredstva. Imamo 4 skupine knjigovodskih računov: a) knjigovodski računi sredstev b) knjigovodski računi virov sredstev c) knjigovodski računi odhodkov d) knjigovodski računi prihodkov Stroški so samo spremenjena oblika Prvin Poslovnega procesa. kadar knjižimo na desno stran. kadar knjižimo na desno stran rečemo. + vir sredstev 4. na desni strani pa vire sredstev. je potrebno razveljaviti postavko in tej razveljavitvi rečemo storno (negativno knjiženje).viri sredstev 7. se druga postavka sredstev zniža za isti znesek 2. ki jo prikazujemo. Torej.72 . Toda kadar prodamo PU. 232 *Na katero stran knjigovodskega računa "delnice družbe D" bodo v družbi A knjižili dodaten nakup delnic družbe D v znesku 200 milijonov SIT? Sredstva so stvari. Potrebno je znati 8 pravil: //moje osebno mnenje je. + sredstev. V izkazu poslovnega izida pa imamo na levi strani odhodke na desni strani pa prihodke. smo knjigovodski račun priznali. nam predstavlja vir) Začetno stanje in povečanje vedno knjižimo na tisti strani. + prihodki. Kadar se zmotimo. V kontih odhodke vedno knjižimo samo na levi strani. da knjižimo v kredit ali v dobro. Zmanjšanje pa knjižimo na obratno stran. na kateri se pojavijo ustrezne postavke v bilanci stanja. bomo 200 milijonov tolarjev prav tako knjižili na levo stran.sredstev. potem so knjigovodski računi stroškov v bistvu knjigovodski računi sredstev. takrat pa se knjigovodski računi sredstev prenesejo med knjigovodske račune odhodkov. ki nam je dobavil material. zato bi bila začetna postavka. Ime knjigovodskega računa je povezano s postavko.to Mihelčič sam neki komplicira!!! 1. + prihodki.poslovnega izida. enak znesku. O zapisanem podatku govorimo kot o vknjižbi. ki je zabeležen na kreditno stran. da smo konto obremenili. da tega sploh ne rabiš. zato je. . Utemeljen odgovor se torej glasi: Gre za knjigovodski račun sredstev. da mora biti znesek... 231. ki je zabeležen na debetno stran. Prvine Poslovnega Procesa so v bistvu sredstva. da knjižimo v debet ali v breme. Knjigovodski račun ima dva dela: levi (debet) in desni (kredit). ampak mi še nismo plačali. O samem zapisovanju govorimo kot o knjiženju.vir sredstev 5. + sredstva 6. .

238) . Na katero stran knjigovodskega računa "obveznosti do zaposlencev" boste torej v maju knjižili ta znesek.analiziranja (=razčlenjevanja) . Nadziranje poslovanja pa je dejavnost.osamljenja (=izoliranja) .3 POROČILO O POSLOVANJU (str. zato dobe zaposlenci 75 milijonov tolarjev iz dobička družbe.komparacije (=primerjanja) . V knjigovodskem računu pa imamo levo (DEBET) (dolžnosti do drugih. torej na knjigovodskem na kreditni strani. drugih naložbah in raznaložbovanju (=dezinvestiranju) 13.01. arhiviranje. Bilanca stanja ima levo (AKTIVA) in desno (PASIVA) stran. ki se ukvarja s presojo ugodnosti (=bonitete) poslovnih procesov in stanj. Pri dejavnosti analiziranja se ugotovitve predstavlja s kazalniki.*V podjetju A.73 . katerega najvidnejši predstavniki so knjigovodenje. Gre za knjigovodski račun virov sredstev. 13. Ko se odločamo za način analiziranja. 234) Kako deluje analiza poslovanja? * Analiziranje poslovanja kot dejavnost uporablja 5 vrst metod: . v določeni meri že vplivamo na ugotovitve.2 METODE ANALIZIRANJA IN KAZALNIKI (str. bomo znesek knjižili na nasprotno.strnjevanja (=sinteze) *Metodološko gledano: Pri predstavitvi ugotovitev se poslužuje štirih skupin kazalnikov. 236) Poročilo o poslovanju vsebuje: 1) prikaz poslovnega položaja z izbranimi sestavinami poslovnega izida ter različnih vidikov sestave sredstev in virov sredstev 2) račun donosnosti 3) prikaz drugih vidikov poteka poslovanja. Ta dva pojma moramo razlikovati od obravnavanja podatkov pri poslovanju. vstevši tudi izrabo zmoglivjosti 4) podatke o kakovosti proizvodnega programa in njegovi obetavnosti 5) kazalce fizičnega obsega poslovanja 6) oceno o verjetnem prihodnjem razvoju poslovanja z obrazložitvijo 7) podatke o dejavnostih na področju raziskovanja in razvoja 8) informacije o odkupu lastnih delnic. * Analiza poslovanja je dejavnost. so v mesecu maju zaposlencem izplačali 75 milijonov tolarjev. katerih začetno stanje je v bilanci stanja na desni. 13. to kar mi plačujemo) in desno (KREDIT) stran.4 SVETOVANJE (str. torej na levo oz. 233) 13. kako dobri ali kako slabi smo in zakaj.1 POJMOVANJE ANALIZE POSLOVANJA (str. Ker gre v danem primeru za zmanjšanje obveznosti do dobaviteljev. --. statistika. 233) Preprosto želimo vedeti.2006 druga ura --13 ANALIZA POSLOVANJA (str. izdatki. s katero presojamo pravilnost poslovnih procesov.14. debetno stran.izločevanja (=eliminiranja) . kolikor jim je bila družba dolžna zaradi sklepa skupščine družbe.

.Če ste dober poznavalec. če ga bomo primerjali.74 .2 PROIZVODNOST (str. 13. 240) Izražamo ga na tehnični ali družbeno ekonomski način. s katerim drugim (torej da izračunamo indekse). 13. ki delajo v proizvajalnih obratih. Kazalnik družbeno gospodarske proizvodnosti je: Dohodek/št. ki veliko ve. neugodne vremenske razmere) Na družbene dejavnike težko vplivamo.gospodarnosti (=ekonomičnosti) -> opredeljen s stroški ali izvedenko iz njih (odhodki) . da izračunamo indeks). dober ravnatelj.) V praksi je to zelo komplicirano. Ni vsak zaposlenec enak drugemu (upoštevamo samo zaposlence. 239) vsebinsko izraženi kazalniki: Kateri kazalnik je tisti..5. Izhaja iz splošnega načela smotrnosti: Izid (=izložek = output) / vložek(=input) S katerimi kazalniki lahko izrazimo to načelo smotrnosti pri ekonomiki poslovanja. pri donosnosti pa samo vrednostno. ve da ogromno ne ve. zaposlencev Pravo izrazno moč tega kazalnika bomo dobili. če agregiramo podatke na višji ravni in ga primerjamo z drugimi (torej. poslovna sredstva Pri kazalnikih proizvodnosti in gospodarnosti lahko določene variante teh kazalnikov izražamo fizično in vrednostno. Ena prevara: Na prvi pogled se ta kazalnik enostavno izračuna.1 OPREDELITEV NAČEL (str. Osnovni kazalnik je: Količina PU/št. Svetovanje je danes nepogrešljiv del poslovanja najboljših združb. eni hodijo na bolniško.5 NAČELA POSLOVANJA (str. na tehnične in organizacijske pa lahko vplivamo. Vendar to ni res. kje ste slabi.tehnični (kakovost opreme. na katerega se moramo opreti. Zato na šibkih področjih. izobrazba delavcev) . poslovni sklad. Tisti.proizvodnost (=produktivnosti) -> opredeljen s številom zaposlencev ali izvedenko iz njih (ure) . zaposlencev Ta kazalnik dobi večjo težo.družbeni (stavka v prometu.organizacijski (informacijski sistem..donosnosti (=rentabilnosti) -> opredeljen z zneskom kapitala (naloženega) ali izvedenko iz njega (npr. Čim proizvajamo različne PU. Na proizvodnost vplivajo 3 dejavniki: . 239) 13. drugi ne hodijo. potem veste. delovnih predmetov) . je to ena najbolj zapletenih nalog pri podjetniški ekonomiki. pisarnah. Tu se pojavijo 3 načela (=merila = kazalniki): . stavka zaposlencev.5.. Imamo probleme s tako izražanjem PU kot tudi zaposlencev. privabljajo k sebi svetovalce. ki jih združbe potrebujejo.

13. dobi to vprašanje) * Kaj je to gospodarnost (=ekonomičnost)? Tehnično izražen je: količina poslovnih učinkov / stroški Tudi na kazalnik gospodarnosti vplivajo tehnični.5. 243) Glavna sprememba v prikazovanju kazalnikov je.6. 244) 13.6. ki ga ima najboljše podjetje v panogi.6 ANALIZIRANJE SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV SREDSTEV (str. potem rečemo.6.5.vsak 20-ti. organizacijski in družbeni dejavniki.. 13.4 DONOSNOST (str.3 KAZALNIKI OPREMLJENOSTI S SREDSTVI (str. saj sta to postavki. Tudi ta kazalnik ni enostavno izračunati pri večjem številu različnih PU. Prevladujoč kazalnik gospodarnosti: prihodki / odhodki Prednost tega kazalnika je. ampak skušamo doseči podatek. da je tudi naša sestava približno prava. 241) * Katera sta dva kazalnika gospodarnosti (to zelo rad vpraša.75 .5 SEZNAM KAZALNIKOV ZA PRIMERJAVO USPEŠNOSTI V RAZVITEM SVETU (str. 245) Obratna sredstva / poslovna sredstva Dobimo neko številko. kaj damo v števec. 242) To je skupno ime za več kazalnikov. 244) Analiziranje sredstev in njihovih virov je v bistvu analiza bilance stanja. 13. Kosmata dobičkonosnost – dobičkonosnost kapitala: dobiček / lastni kapital 13.5. vendar je v imenovalcu vedno bodisi kapital bodisi povprečno uporabljena poslovna sredstva. ki jih moramo tako ali tako prikazati v izkazu poslovnega izida. Kako vemo ali je dobra ali slaba? Ni splošnega pravila. V odvisnosti od tega. 245) *Koga? Zaposlencev! .3 GOSPODARNOST (str.1 ANALIZIRANJE BILANCE STANJA(str. 13. se spreminja ime tega kazalnika.. da je lahko izračunljiv. Če smo se dovolj približali temu podatku. da so kazalniki bolj dolgoročno naravnani.13.2 KAZALNIK SESTAVE SREDSTEV (str.

251) Kazalnike lahko opazujemo ločeno ali pa jih povezujemo v t. dva vrednostno izražena kazalnika opremljenosti s sredstvi: Poslovna sredstva / število zaposlencev Osnovna sredstva / število zaposlencev 13.6..) Osnovna sredstva se obračajo v obdobju daljšem od enega leta.6.6 OBRAČANJE SREDSTEV (str. 13..5 KAZALNIKI IZRABE ZMOGLJIVOSTI OSNOVNIH SREDSTEV (str.9 pa relativno stara osnovna sredstva. sistem medsebojno povezanih kazalnikov. Če imamo zelo stara. je razlika.4 ODPISANOST (=POPRAVEK VREDNOSTI) OSNOVNIH SREDSTEV (str. (Če v enem letu zaslužimo milijon ali dvakrat na leto.7 KRATKOROČNA IN DOLGOROČNA PLAČILNA SPODOBNOST (str. da bodo izdihnila.1 relativno nova. 13. potem so ravno na tem.Npr. . 247) Hitrost obračanja je izjemnega pomena!!! Hitreje kot se sredstvo obrne. Obratna sredstva se obračajo v obdobju krajšem od enega leta.6. če je pa 0. 13. 246) Imamo 3 vrste. 245) Ni vseeno ali imamo stara ali nova osnovna sredstva. 248) likvidnost = kratkoročna plačilna sposobnost (za obdobje krajše od enega leta) solventnost = dolgoročna plačilna sposobnost (za obdobje daljše od enega leta) * Kazalnik likvidnosti: razpoložljiva denarna sredstva / zapadle obveznosti Najboljše razmerje je 1 oz. malenkost čez 1.0.246 13.7 POVEZOVANJE KAZALNIKOV PRI ANALIZI POSLOVANJA (str.. kumulativa popravkov / nabavna vrednost Dobljen rezultat pomeni.i. *Računska str.6.76 . več zaslužimo. S povezovanjem kazalnikov dobimo bolj poglobljen pregled nad poslovanjem.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->