Univerza v Ljubljani

Fakulteta za računalništvo in informatiko Tržaška 25, Ljubljana

EKONOMIKA POSLOVANJA
SKRIPTA
2006 / 2007 (predavatelj prof. dr. Miran Mihelčič)

Goran Arh

Ljubljana, avgust 2007

Andrej Oblak
KAZALO
(predavatelj prof. dr. Miran Mihelčič)....................................................................................................................1

PRED-UVOD ZGODOVINA SKRIPTE: Mihelčič je po mojem mnenju najboljši predavatelj. Vendar pa prehitro govori, da bi lahko od predavanj odnesel solidne zapiske. To kar ti od predavanj ostane v glavi pa tudi pozabiš do izpita. Iz teh razlogov sem si dobodil avdio posnetke iz predavanj (iz leta 2005/2006). To mi je omogočilo dobesedni zapis predavanj. Vendar pa mi je to vzelo ogromno časa. Za zapis ene ure predavanj sem izgubil vsaj 3 ure časa. Nekje pri 55. strani sem zaradi prevelikih frustracij odnehal. Na srečo pa je bil kolega Andrej Oblak pripravljen nadaljevati moje delo. Aprila 2006 je tako izšla prva verzija te skripte: "Zapiski predavanj iz ekonomike poslovanja 2005-2006" (548 KB). To skripto sem naslednje šolsko leto še dopolnil na nekaj predavanjih. Popravil sem tudi nekatere slovnične in vsebinske napake ter dopolnil par manjkajočih stvari. Vsega skupaj je šlo v to skripto cca. 150 ur dela. Skripta je open source. Tako da če zaradi napake v skripti padeš na izpitu, namesto da greš trkati na moja vrata, raje sedi za računalnik in objavi update te skripte. Predvsem bi bila potrebna dopolnitev snovi celotnega 4. poglavja in začetka 5. poglavja, ki v tej skripti manjka (za ta dan nisem dobil avdio posnetkov). Ta manjkajoča snov se obravnava okoli datuma 11.11. OPOMBA AVGUST 2007: //ni iz predavanja ampak iz knjige izdaja 2005 Dodano poglavje 3.6 Poglavje 4.1 (ostalo 4.2 in 4.3 ne pride v poštev) Poglavje 5 (vse do vključno 5.2.3) PREDAVANJA Profesor inskripcije jemlje zelo resno, zato moraš priti na predavanja vsaj 4x. 2x za izbiro datuma vpisa inskripcije in 2x za dejanski vpis. Inskripcijo daje med odmorom, ki je med prvo in drugo uro predavanj. Brez inskripcije ne moreš opravljati izpita. Glede zamujanja na predavanja je Mihelčič skoraj tako strog kot Kodek. Običajno te samo napodi ven, včasih pa te predhodno še nadere. PRIPOROČEN NAČIN UČENJA EKONOMIKE POSLOVANJA: Knjigo se splača uporabljati za gledanje nekaterih računskih nalog, grafov (kateri grafi pridejo v poštev je označeno v tej skripti) in zaradi 16. poglavja. Za slednje lahko odgovore na vprašanja najdeš na: http://www.e-student.si/FRI:VSP:EP:Izpitna_vpra%C5%A1anja -2-

Ostalo se bolj ko ne da preštudirati iz te skripte, rešenih računskih nalog, starih pisnih izpitov in starih ustnih izpitov. Za slednje pride predvsem v poštev 100 ustnih vprašanj z odgovori: http://www.fri-info.net/forum/viewtopic.php?p=105407#105407 Ta skripta vsekakor pride prav na predavanjih. Profesor namreč skoraj dobesedno isto predava kot je napisano v tej skripti. PISNI IZPIT: Na pisnem izpitu je samo 1/2 do 2/3 vprašanj, ki so se že kdaj preje pojavila. Ostala vprašanja so nova. Zato je priporočljivo imeti tudi nekaj splošnega znanja o ekonomiki poslovanja (znati samo odgovore na vprašanja, ki so se pojavila na starih pisnih izpitih zna biti premalo) Na izpitu je vedno 12 nalog: 3 do 5 za odgovoriti (Razlika med maržo in rabatom) 2 do 3 za našteti (Naštej 4 od 5 metod analize, ki jih uporablja analitik) 1 do 3 računske (Izračunaj letni strošek amortizacije za delovno sredstvo v 3. letu delovanja…) 2 do 4 za obkrožiti (Terjatve do kupcev in gotovina so: a) osnovna sredstva, b) finančna sredstva, c) obratna sredstva d) rezervna sredstva (obkrožiš pač C odgovor)) Pred izpitom profesor najprej 10 minut določa sedežni red, pri čemer vsakega študenta posebej posede. Nato 10 minut na tablo kreira razpored ustnih izpitov. Potem pa še 10 minut razlaga pravila igre (kalkulator si lahko sposodiš samo od študenta pred tabo ali študenta za tabo, pisati je treba z dobrim kulijem…). Izpit se piše 60 minut vendar ga brez problema rešiš v 30 minutah. Časa za reševanje je torej več kot dovolj. Mihelčič da cca. 5 različnih testov, tako da prepisovanje od kolegov ni mogoče. Za pozitivno moraš pisati vsaj 43% (visokošolci 38%). Splača se pisati čim več, ker z več točkami iz pisnega izpita lažje narediš ustni izpit. Izpit se da opravljati samo 6x ker Mihelčič ne vrača prijavnic kot to delajo drugi (ARS se baje da pri Kodeku opravljati tudi po 8x ker ti v primeru da šestič padeš vrne prijavnico). Če tudi šestič ne izdelaš Ekonomike Poslovanja, potem ne padeš samo izpita ampak cel faks. Jaz sem že za 2 primera slišal, ki se jima je to zgodilo. (možno tudi, da je vse samo mit in to sploh ni res) USTNI IZPIT Ustni izpit je ponavadi en dan za pisnim izpitom. Razpored ustnih izpitov napiše profesor na tablo pred začetkom pisnega izpita. Ustni izpiti potekajo v njegovem kabinetu (medetaža 3). Rezultat pisnega izpita zveš šele ko prideš na ustni izpit. Notri so vedno po 3 skupaj. Sprašuje samo enega naenkrat. Druga dva tačas gledata svoj izpit. Enega študenta sprašuje 5-10 minut. V zvezi s pisnim izpitom te nikoli nič ne vpraša. Pred odgovarjanjem na vprašanje imaš 30 sekund časa za premislek. Večina tistih, ki pade na ustnem izpitu padejo zaradi neznanja (ne znajo niti tistih 100 ustnih vprašanj z odgovori). Le redki padejo zaradi nesreče (lahko dobiš tudi vprašanje, ki ni med 100 ustnimi vprašanji z odgovorit (standardnih vprašanj je več kot 100)). Za razliko od pisnega izpita, se na ustnem izpitu pojavljajo samo standardna vprašanja. Ustni izpit je zato lažje narediti. V podrobnosti se nikoli ne spušča. Če odgovoriš na vprašanje ti ne bo postavljal podvprašanj v zvezi s tem vprašanjem. Primer: pisal sem 60% dobil 7 (več kot za eno oceno sploh ne moreš dvigniti ocene iz pisnega izpita) (v indeks vpiše samo eno oceno)

Pogoji za ustanovitev pravne osebe, povej 2 (dobil 2 točki) - pravna oseba je ločena od osebkov, ki jo sestavljajo - premoženje pravne osebe je ločeno od premoženja osebkov, ki jo sestavljajo 4 vrste sredstev (dobil 2 točki) -3-

podjetja. Vsak namig stane 0.5 točke. Če na vprašanje ne znaš odgovoriti ti profesor da namig. Za pozitivno oceno moraš zbrati vsaj 8 točk. Preučuje gospodarske pojave.rezervna . ki preučuje gospodarske pojave v okviru združbe. vojska. ki delujejo na področju nepridobitnih (= družbenih) dejavnosti.10. Nikoli se ne zgodi..7.finančna To kar je napisano pod odgovori je dobesedno to kar sem rekel (nič več in nič manj (več alinej kot jih zahteva sploh ne moreš povedati. OZNAKE V KNJIGI: PU = Poslovni Učinki * = pomembne stvari.osnovna .2005 prva ura --1 UVOD (str. Če za prvo vprašanje znaš 0% ti drugih dveh vprašanj sploh ne postavi ampak direktno padeš. pri čemer moraš na ustnem izpitu dobiti vsaj 1 točko.1 EKONOMIKA POSLOVANJA ZDRUŽBE (str.obratna . Primer 1: če pišeš 47% dobiš od tega 4. pri njenih stikih z drugimi združbami ter poslovnimi sistemi in pri njenem vključevanju v celoto dejavnosti v družbi oziroma državi (ali celo širše (v evropski uniji)). obsegajo zavode. To so fakultete. Bolj kot je združba formalna. 3) gospodarstvo = ekonomija Ekonomika poslovanja združbe = Je znanost. = stran v knjigi "Ekonomika poslovanja za inženirje 2003" kjer se nahaja dotična snov // = komentar avtorja --. Dobiš 3 vprašanja. Združba = skupina več ljudi (dva ali več) Ljudje se vključujejo v združbe zato. da bi lažje dosegli svoje cilje (v združbi lahko skrijemo svoje slabosti in izpostavimo svoje prednosti). ki so preverjeno aktualne za pisni in/ali ustni izpit str. zavodi… Zavodi = združbe. Če za prva dva vprašanja znaš 100% ti tretjega vprašanja včasih sploh ne postavi (za tretje vprašanje ti da avtomatsko 2 točki). da bi te potem ko mu poveš recimo 4 vrste sredstev v zvezi s tem vprašanjem vprašal še kaj so finančna sredstva. bolnišnice… Poslovni sistemi = zaokrožena celota. bolj so omejitve trdne in bolj se dajo pravno izterjati. Od pisnega izpita dobiš desetino dobljenih procentov zaokroženo na 0. Neformalna združba: študenti ob kavi.5 točk. 3) 1. posameznike itd. Primer 2: Če pišeš 68% dobiš 7 točk (presežek tega ti na ustnem izpitu nič ne pomaga ker moraš na ustnem izpitu zbrati vsaj 1 točko tudi če že imaš 8 točk od pisnega izpita) Vsako vprašanje na ustnem izpitu je vredno 2 točki. družina… Formalna združba: policija. 4 temeljni gospodarski pojavi so: -4- . Ob vključitvi morajo sprejeti omejitve v svojem delovanju (sploh če je združba trajnejša in bolj formalna). študenti ob taroku. ki je pravno-ekonomsko razmejena od okolja in poizkuša uresničiti določene cilje.5 točke. ker te prekine)).

na področju opravljanja storitev . Poslovanje = ustvarjanje in prodajanje določenih poslovnih učinkov. svinčniki…) \pridelki – plod kmetijstva (sadje. Posel = vsaka dejavnost in dejanja. Je notranja značilnost sistema.na področju proizvodnje . druga ura ---5in . ki nam ga postavijo drugi (če sem samo sam nad sabo navdušen in drugi niso. Blago je torej izdelek. Uspešni smo takrat. avtomobili. Dolgoročno je zelo narobe.poraba (nekoristna (fiksanje). pnevmatike. vendar.. * Uspešnost = delati prave stvari na pravi način. sem še zmeraj neučinkovit). ki je predmet kupoprodaje. posredovanje in prodaja storitev. pri katerem iz njega dobiš več kot si vanj vložil (pri podjetjih se to imenuje dobiček). v kateri so ljudje uspešni in učinkoviti. Znanja iz področja ekonomike morajo imeti tisti. je tak človek neuspešen. mleko. Je nabava in prodaja blaga.na področju trgovine Združbe si prizadevajo biti učinkovite in uspešne.proizvodi (proizvod lahko primemo) \izdelki – to kar naredi industrija.proizvodnja (v to je vključeno tudi opravljanje storitev (na primer: predavanje. To delimo na dve področji: .7. To so recimo podjetniki in lastniki. Če je človek sposoben delati dvojne salte je zelo učinkovit. Je upravljanje.delitev (znotraj združbe bi to bilo: kdo dobi koliko plače) . Ti gospodarski pojavi se pojavljajo znotraj združbe v stiku združbe z drugimi poslovnimi sistemi ali v stiku združbe z celotnim spletom neke države. prodajanje…)) .menjava (ena združba dobavlja surovine od druge) .) Na ravni kupoprodaje se poslovni učinki imenujejo blago. meso) \drugi proizvodi (drevesa. koristna (kupovanje računalnika)). pri katerih nekdo poizkuša dobiti neko korist. ki uporabljajo funkcije upravljanja (=governance) ravnateljevanja (=manegement). ko dosežemo cilj. premog) . če so v družbi uspešni ljudje neučinkoviti (igrajo umazano igro).storitve (storitev ne moremo prijeti (predavanje. gradbeništvo (hiše. * Učinkovitost = delati stvari na pravi (=najboljši) način. Poslovanje poteka v treh glavnih tipih dejavnosti: . striženje)) Pri porodnišnici so poslovni učinki dojenčki. --. Dober posel je tisti. (Je proizvajanje in prodajanje proizvodov. Je splet učinkovitosti in prilagodljivosti. Je zunanja značilnost sistema. obrt. če mu nihče za to ne plača. Dobra družba je tista. nafta.10. Poslovni učinki = tisto kar ustvarjamo. zelenjava.

2 POSLOVNOSISTEMSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. izvoz. Projekt: za razliko od poslovnega sistema ima poleg začetka za cilj tudi svoj konec. Delati moramo torej take stvari. dolgoročno: povečevanje svojega bogastva). bančništvo. da zadovoljimo naše potrebe (razlog za ustanovitev sistema) in potrebe drugih (pogoj.psihosociološki sistem (ker nismo mazohisti. ampak zato.sestavljena iz bioloških (ljudje) in tehničnih podsistemov (računalniki. o ljudeh. . se ne bomo vključili v združbo. industrija) banking industry = bančna panoga (ožji pojem kot dejavnost) industrija = predelovalna dejavnost (obrt.gospodarske = pridobitvene . . moramo dejavnosti pravilno porazdeliti.. je usmeritev današnjih poslovnih sistemov "Razvojno-tržna". Združba kot poslovni sistem je: . To delajo tisti. ki je poslovno opredeljena ter pravno in ekonomsko razmejena od okolja in teži k uresničevanju poslovnih ciljev.odprt sistem (združba je del okolja. evropske zveze. -6- .Dejavnosti: . gre verjetno za barabijo). ki naj bi usklajeno delovali v uresničevanju skupnega cilja poslovni sistem = zgradba teh sestavin. v kateri bi se počutili neprijetno – združba mora zadovoljevati naše predstave o ugodnosti našega življenja) -sistem ciljev (v združbo se vključujemo zato.) Poslovni sistem vzpostavljamo zato. da bodo posamezniki lahko skrili svoje slabosti in izpostavili svoje prednosti. imamo izmenjave z okoljem (iz njega dobivamo novo zaposlene. surovine). zaradi česar moramo biti prilagodljivi). inflacija mezoekonomika – gospodarski pojavi v okviru neke dejavnosti (turizem. ki vplivajo na delovanje sistema) .nedoločen sistem (nikoli nimamo vseh informacij (o samem sebi. uvoz. če bomo pri tem zadovoljevali potrebe drugih (oskrbnikov podjetja. da bi se trajno razvijali.sistem porazdeljenih dejavnosti (če hočemo doseči. ki imajo funkcijo ravnateljevanja. ima zelo jasen cilj (kratkoročno: doseganje dobička. da bi lažje dosegli cilje. da sistem sploh lahko deluje).družbene = nepridobitvene makroekonomika – gospodarski pojavi v okviru celotne države. gibanje vrednosti denarne valute. ohranjali svoje delovanje. gradbeništvo…) mikroekonomika – gospodarski pojavi znotraj združbe 1. po katerih je povpraševanje (to se s časom spreminja. 4) družbeno-gospodarski vidik – kako se združba umešča v svoje okolje in kakšno je to okolje poslovno-sistemski vidik – opazujemo združbo kot poslovni sistem sistem = zgradba medsebojno povezanih sestavin. ki sestavljajo sistem…). ki bodo uporabljali poslovne učinke tega poslovnega sistema).dinamičen sistem (sistem se mora stalno prilagajati) . Tu se ukvarjamo s problemi kot je: stopnja brezposelnosti. V Jugoslaviji je bilo povpraševanje večje od ponudbe. V sistemu bomo lahko zadovoljevali svoje potrebe. tistih ki delajo v podjetju in tistih. danes pa je obratno.. Poslovni sistemi niso ustanovljeni samo za en posel (če so. Lahko pa poteka znotraj poslovnega sistema. stroji…) . Zaradi tega pravila. Če je združba formalna (recimo podjetje).

Nemčija država blaginje. Avstralija. ki je najboljši. Ker je Tito hotel biti samostojen.. Nova Zelandija). Danes postaja ideal socialni kapitalizem.V poslovnih sistemih iščemo informacije o: povpraševanju na trgih in potrebah prebivalstva. kar dobimo in tem. vložki = prvine poslovnega procesa (ne samo surovine. Do kapitalizma je prišlo. Pri tem družbeno-ekonomskem sistemu so načela kapitalistična. ker se je zaradi marčevske revolucije meščanstvo povzdignilo v vodilni razred (1848).3 DRUŽBENOGOSPODARSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUŽBE (str. veliko državno bogastvo pa zagotavlja dobro življenjsko raven vsem državljanom. zato so delavcem naraščale pravice (prej ni bilo dopustov). Privoščijo si ga lahko le najbogatejše države (Norveška. Takrat je bil napisan tudi komunistični manifest = teoretične osnove komunistične družbe. kot pa samo 1 liter kompota iz 10 kg jabolk). če rešimo nek problem. Vsak poslovni sistem ima namen. ker ne izkorišča žensk. je dobro za ZDA). 5) Vsak poslovni sistem je del okolja. tehnika = delovna sredstva (=oprema). na koncu pa ugotovimo da so nas prvine stale več.. povečati poslovne učinke. Ohrani se tisti sistem. Švedska. Čisto vsak družbeno-ekonomski sistem ima 4 prvine sestave in 2 funkcijska mehanizma. za njih rabimo določen denar (=sredstva)) poslovni izid = razlika med tem. Nismo v socialnem kapitalizmu. iz slednjega pa poizkušamo dobiti poslovne učinke (=izložke =output). so pri nas leta 1988 začeli uvajati družbo enakopravnih vrst lastnine. Po določenih reformah je nastal državni socializem (1925). kar damo Poslovni izid je lahko dobiček (smotrni) ali izguba (če nismo smotrni) 1. Ta del okolja je pod velikim vplivom izbranega družbeno-ekonomskega sistema (pri nas je prišlo do spremembe družbeno-ekonomskega sistema pred 15 leti. moramo pri poslovanju izpolnjevati tudi svoje obveznosti (surovin se ne sme krasti. Da bi povečali svoje bogastvo. zdaj pa smo v malo čudni obliki kapitalizma. -7- . 1965 je bila Z. da bo tak sistem kot je bil v Sovjetski zvezi prišel tudi k njim. Po drugi svetovni vojni smo preizkušali sovjetski model.). 1929 je prišlo do velike svetovne krize. Pri tem poizkušamo biti smotrni (bolj smotrno je narediti 10 litrov kompota iz 10 kg jabolk. kot ga imamo danes. Konvergenčna teorija približevanja: Od 1935 naprej so se kapitalisti v zahodno evropskih državah bali. ki naj bi jih dosegli v določenem obdobju. ker nismo dovolj bogati. ki poganjajo tehnologijo. ki se je sčasoma razvila v obliko kapitalizma. Ker smo del razvite družbe. cilji = določena količinska in kakovostna stanja. Za razvijanje poslovnega sistema rabimo podatke o novo nastajajočih tehnologijah. Kanada. kot bomo dobili za poslovni učinek). ampak tudi zaposleni) Ekonomika v naše inženirsko (=tehnično) znanje dodaja vrednostno komponento (ni namreč smotrno. tehnologija = družbena zaloga znanja proizvajalnih ali ustvarjalnih veščin. V poslovnem sistemu smo priča toku vložkov (=prvin =input) v poslovni proces. Ker ta družbeno-ekonomski sistem ni mogel preživeti bitke s kapitalizmom. Preje smo bili v samoupravnem socializmu. je prišlo do poskusa samoupravnega socializma. 1848 je v Sovjetski zvezi nastal komunizem. Z ponudbo lahko v ljudeh vzbudimo potrebo in s tem povpraševanje (če prvi ponudimo nek poslovni učinek). 1925 se je kapitalizem v Ameriki uveljavil kot svobodno podjetništvo (kar je dobro za podjetje. Muslimanski sistem na primer ne bo nikoli najboljši. moramo postaviti določene cilje (zmanjšati število zaposlenih.

organizacijske oblike (naturalna proizvodnja. ali država zagotavlja zdravstvo samo preko plačevanja) .tip delovnega procesa = tip procesa ustvarjanja delovnih učinkov (lahko je industrijska ali pa informacijska družba ali delamo z plugom ali pa z roboti…) . kako medsebojno vstopamo v stike = kako enote vstopajo v medsebojna razmerja (ali preko trga (flirti. državna.ekonomski razvoj (ali se država odloča za pospešen gospodarski razvoj ne ozirajoč se na število brezposelnih) . zadružna…). zavod. Mi nimamo več družbene lastnine. ki dela proizvode. denar.družbeni razvoj (ali država zagotavlja izobrazbo širšemu sloju prebivalstva.pravni vidik (kateri novi pravni predpisi se sprejemajo (ob vstopu v evropsko zvezo smo doživeli uveljavitev zakonodaje evropske zveze) . prva ura --Ravnatelji (=nosilci poslovnih odločitev) morajo poznati okolje. -8- . da bodo v primeru prihoda zelene stranke v vlado. To delajo s pomočjo PEST analize.okoljski vidik (odnos družbe do varstva okolja) Primer: Podjetje.tehnološki razvoj (združba mora spremljati novosti na področju tehnologije zato. Pri doseganju ciljev mora združba analizirati možnosti in tveganja v okolju. Ta sprememba je povečala učinkovitost in zmanjšala socialno varnost. privlačnost. ker prej nismo bili dovolj učinkoviti (v primerjavi z zahodnimi državami). ki je na oblasti ali mešano) . organizacije družbenega dela (te so bile v samoupravnem socializmu) skupinsko delo. v katerem se njihov poslovni sistem nahaja. mora računati. Analiza mora potekati na štirih poljih: . Če delamo po novih poteh. dela tistega. Kakšne oblike lastnine so dovoljene. podjetje.upravljalska oblika (ali se upravlja na temelju kapitala.politični razvoj (zastopanost določenih strank v parlamentu in državnem zboru) . možnosti za onesnaževanje okolja bistveno manjše.motivacijski vzvod (k čemu morajo težiti glavne enote ustvarjanja dobrin (od 1975 do 1990 so pri nas te enote težile k dohodku (plača je bila vnaprej določena).) . mešana. 9) Teorija črpa iz najboljših praktičnih izkušenj. --. s katerimi onesnažuje okolje.lastniške oblike (v čigavih rokah so proizvajalna sredstva. S tem pa bo ogrožen dosedanji način gospodarjenja poslovnih učinkov tega podjetja. osebno delo.10. družbena. da se lahko prilagaja okolju) K tem štirim bi lahko dodali še dva vidika: . nam pove sistem (zasebna. danes pa težijo k dobičku (več kot delaš. je to zelo riskantno.14.4 RAZMERJE MED TEORIJO IN PRAKSO (str. 1.ekonomsko koordinacijski mehanizem (določa način. več imaš))) Naš sistem smo morali spremeniti. zmenki. zadruga (sistem določa ali so sindikati dovoljeni ali ne)) *Funkcijska mehanizma: .*Strukturne prvine = prvine sestave: . blagovna proizvodnja. čas…) ali pa vnaprej naredimo načrt = plan (v Indiji starši že vnaprej načrtujejo poroko))) . Praksa pa naj bi uporabljala najboljšo teorijo.

katere stvari so pravno dovoljene. 5) Študij ekonomike je vezan na razumevanje potreb. zato nas sosed ne ogroža)) . Potrebno je namreč sprejemati odločitve. po bolj izobraženih sodelavcih) Porabe: Splošna poraba = to kar porabimo za državne organe. vodi. Predstavniki vseh treh znanosti morajo najti skupno polje.5 ČLOVEK. POTREBE. V javni porabi so tudi še sredstva. s katerimi zadovoljujemo te potrebe. če so drugi ljudje izobraženi in zdravi. Skromen narod je za vlado pravi blagoslov. občinske organe.kulturne potrebe (pismenost. da bi ljudem bilo treba kaj narediti (lepo vreme. ki so namenjena pokojninam. še bolj pa za družbo. za koga bodo določene potrebe zadovoljene.eksistenčne = nujne (potreba po hrani.potratne potrebe (potrebe po ogledu določenih prireditev. šolanja. če se zgradi cesto do morja. ki so na razpolago brez. policije. Pravniki povejo. To so potrebe po boljših pogojih za delo. izobraženost (na področju računalništva. Potrebe so različnih vrst: . zdravstvo. ne bi bil noben posameznik oškodovan)) . po boljši opremi. ekonomskim zakonitostim in pravnim predpisom. zdravstvu… Iste dobrine. Vsi pridobimo na tem. ker ga z lahkoto zadovolji. otroške vrtce… Kolektivna poraba = združuje zgornji dve porabi Javna poraba = združuje zgornji dve. Obseg pojma "eksistenčne potrebe" se s časom spreminja (z zgodovinskim razvojem narašča). Govorimo o življenjskem minimumu) . vojske. po lastnini določene obleke ali prebivališča) Nekatere potrebe zadovoljujemo kot posamezniki (osebne potrebe). davčni inšpektorji (zaradi njih sosed ne mora obogateti na lahek način.skupne (vsi pridobimo na tem. prebivališču. vojsko.naravne (tiste. kako… Nekateri pa svojih potreb sploh ne bodo morali zadovoljiti. V našem svetu to ni tako. ki ustreza tehničnim (=inženirskim) znanjem. ko na nas prisotnost drugih ne vpliva (če bi skupaj z nami predavanja poslušalo še dodatnih par ljudi. ki jih zadovoljujemo kot posamezniki (hrana. neogroženosti…) – do srednje šole je to zajamčeno vsakomur. katere odločitve se izplačajo. O njih govorimo takrat. obleke. kdaj. potreba = občutek določenega pomanjkanja = razkorak med tem. Prva delitev: . gobe v gozdu)) -9- . Če te potrebe niso zadovoljene. angleščine…) . policijo… Skupna poraba = to kar porabimo za šolstvo.splošne (potrebe po varnosti (pravica do stanovanja. Če vsi dobro sodelujejo. Dobrine so redkejše kot potrebe. lahko opazujemo iz več smeri (=zornih kotov). s tem da je to širši pojem kot proračunska poraba (proračunska poraba je recimo 65% celotne (= javne) porabe. občine. druge pa kot pripadniki družbene skupnosti (družbene potrebe) Imamo 4 vrste potreb: . potem je poslovni sistem učinkovit. katere stvari je možno narediti. smo izpostavljeni smrti.Inženirji povejo. kar imamo in tem. kar bi radi imeli Potrebe se zadovoljujejo z dobrinami.poslovne =razvojne (pomembno za posameznika. DELO (str. Ekonomika sploh ne bi bila potrebna. Splošne potrebe zadovoljujejo predstavniki države. če bi bile potrebe manjše od obsega in raznovrstnosti dobrin. DOBRINE.osebne (potrebe. ki so na razpolago. 1. tv program (tudi če cela družina hkrati gleda tv))) . Ekonomisti povejo.

nematerialne (tiste dobrine.take.6 GOSPODARSTVO KOT OBLIKA SODELOVANJA LJUDI PRI USTVARJANJU IN MENJAVI DOBRIN ZA ZADOVOLJITEV POTREB (str. s katerimi naredimo določene dobrine (in potem tudi same dobrine) zelo neenakomerno razporejeni med ljudmi. računalnik) Druga delitev: . druga ura --Če bi samo delali brez sodelovanja. Problem pri zadovoljevanju potreb je med drugim tudi to. se nič kaj hudega ne zgodi)) . da so proizvodnji tvorci. da nam predstavi določeno televizijsko oddajo – ta pa nas zadovolji direktno)) Potrebe in dobrine se medsebojno pogojujejo. Načeloma nastanejo potrebe pred dobrinami (najprej smo lačni. Za zadovoljevanje potreb v blagovnem gospodarstvu moramo v večini primerov imeti denar. se veča tudi sposobnost človeštva. Naša sposobnost zadovoljevanja potreb narašča skozi 2 procesa: .ohlapne (skupinska izdelava seminarske (tistemu. televizijska oddaja…)) Tretja delitev: . ki zadovoljujejo potrebe posredno (krožnik. za katerih nastanek morajo ljudje vložiti določeno energijo (=napor). 1. računalnikov…) Ta dva procesa pripomoreta k temu.10. potem ne bi bilo velikih učinkov.neenakopravno (če vstopimo v sodelovanje brez lastnih proizvajalnih sredstev (recimo kot najemni delavci v neko podjetje)) Dobrine nastajajo v sklopu.zavezujoče (sužnji na galeji) Pri teh oblikah sodelovanja imamo dva možna načina sodelovanja: . ki jih ne moremo prijeti (predavanje. ki jih lahko primemo (gobe. S tem. Dobrine se lahko pridobivajo z ropanjem (=plenjenjem). ko se večajo potrebe. kot ga imamo). 11) Naše potrebe naraščajo s tem. avtomobili…)) . ki nič ne dela.skozi proces tehnične delitve dela (uporaba strojev. ki zadovoljujejo potrebe neposredno (kruh) . šele potem gremo jest dobrine). ki se združita v skupno odvetniško pisarno) . zato se v teku svojega življenja specializiramo) . ko se ljudje razvijajo kot družbena liga (ko se na trgu pojavijo boljši mobiteli.skozi proces družbene delitve dela (sami vseh svojih potreb nismo sposobni zadovoljiti. Lahko pa je tudi obratno (demo igrice ustvarijo potrebo po igranju).take. Do tega denarja naj bi se dokopali z delom.enakopravno (dva odvetnika. da te potrebe zadovoljuje. TV (služi samo temu.. . To so na primer dobrine kot je avto. Drugi način je dobivanje nepovratne pomoči (=prosjačenje) – s tem zgubiš sposobnost samoupravljanja (izgubiš pravico določanja svojega načina življenja). da postajamo bolj učinkoviti in s tem lažje zadovoljujemo potrebe. ki mu rečemo gospodarstvo.14. si tudi mi želimo kupiti boljšega. da delamo. Tretji način pa je.stvarne (tiste dobrine.gospodarske (tiste.10 . --. Oblike sodelovanja so: . pohištvo.

kmet) – osebno delo Splet družbenih stikov.bolj učinkovit Na to kako učinkovit bo splet družbenih stikov vplivajo 4 prvine sestave: .družbene (pri ustvarjanju dobrin stopimo v stik z drugimi) – združeno delo . ki jih medsebojno ustvarimo.gospodarstvo = ustvarjanje in menjava dobrin V današnji družbi menjava poteka kot kupoprodaja (eno dobrino prodamo za denar in s tem denarjem kupimo drugo dobrino). zadružna…) .organizacijske oblike (naturalna proizvodnja.neugoden Naloga države je. Potreba po odpravljanju ovir nastaja z opuščanjem naturalnega gospodarstva in uveljavljanjem blagovnega gospodarstva.11 . Z zgodovinskim razvojem so ljudje postali bolj učinkoviti. da izoblikuje tak splet družbenih stikov.ugoden . družbena = državna. različne valute) zato. upravljalske oblike. 13) Dober gospodar (=tisti. Z razvojem družbe zato v ospredje prihaja blagovno gospodarstvo.zasebne (samostojni odvetnik.manj učinkovit . tehnične ovire (premalo zmogljivi procesorji) in družbene ovire (različni jeziki brez prevajalcev. Iz razmerja med tem kar dobimo (=output=izložki=učinki) in tem kar vložimo (=input=vložki) izvira temeljni izvor ekonomike poslovanja. Trg je še najmanj slaba oblika ekonomskih stikov med ljudmi (je najbolj poštena. Do sredstev za zadovoljevanje potreb prihajamo z delom (dejansko z denarnimi sredstvi. blagovna proizvodnja) Splet družbenih stikov pomeni tri od štirih prvin sestave (lastninske obleke.upravljalske oblike (na temelju kapitala ali dela) .7 GOSPODARJENJE IN BLAGOVNO – DENARNO GOSPODARSTVO (str. Gospodarstvo se je začelo kot naturalno gospodarstvo (tisti. V družini gospodarimo in ne poslujemo. 1. organizacijske oblike) in je lahko: . da s čim manjšo porabo proizvajalnih tvorcev (na ravni makroekonomike so to: delo. drugi pa zelo slabo). zemlja. a kljub vsemu prihaja do neenakopravnosti – velikokrat v menjavi eden odnese zelo dobro. ki so hoteli zadovoljiti svoje potrebe. da bo čim večji del prebivalstva vključen v ustvarjanje dobrin. da bi lažje prišlo do želenih dobrin (=človeštvo je gospodarilo). ki dobro gospodari) iz malega naredi veliko. vendar vse več dobrin niso sposobni pridelati sami.vrsta delovnega procesa (indstrijska. v katere se združujemo pri delu so: . . delo je samo način za pridobitev teh). z namenom zadovoljevanja naših potreb po dobrinah je lahko: . S tem je namreč dobrin več in potrebe prebivalstva je lažje zadovoljiti. kapital v družbi delovnih sredstev. Zgodovinsko gledano se je človeštvo trudilo zmanjševati naravne ovire (reka). so morali dobrine ustvariti sami). kjer se ljudje povezujejo preko trgov. Oblike. informacijska družba) .lastninske oblike (zasebna. Pri združbah pa pri poslovanju tudi gospodarimo. organizacija) pridemo do določenega obsega dobrin. * Gospodarjenje = prizadevanje ljudi.

to povzroča družbeni nemir. za katero dobrino prodaš in ceno vložkov (=vrednost dela) * dohodek = tržno pridobljena dodana vrednost (Primer države Jan Mar: 50 milijonov ljudi ima 1000 dolarjev dodane vrednosti. slabo vplivajo na razpoloženje ljudi. Problem polne zaposlenosti: če je veliko ljudi na cesti. Kadar dobro gospodarimo to ne koristi samo ekonomski enoti. Potem bi bil dohodek države samo še 47 milijard dolarjev)). Pri tem se v splošnem izoblikujejo gospodarske enote (=ljudje). ampak to koristi tudi državi in vsem. 1. Več ali manj lahko ustanavljamo podjetja. tem bolj se lahko ljudje specializirajo (Slovenija ne proizvaja banan. zaradi podpor. mora najprej nekaj ponuditi (da dobi denar. dodana vrednost = razlika med ceno. ki so zaposleni proizvedejo 30% več stvari. Pravična razdelitev dohodka: problem je razdeliti dohodek tako. Danes je sicer zaposlenih 30% manj kot jih je bilo. zaradi subvencij. Trdnost cen: huda nihanja (zlasti. kot nekdo drug. Ni nobenega uvoza in izvoza. da bodo izgubili svojo zaposlitev). Izoblikujejo pa se tudi enote. ker so za to specializirane druge države. Ekonomska uspešnost: ekonomsko uspešni smo takrat. Ekonomska svoboda: blago se lahko v Evropi prosto giba preko državnih mej. ki so za gojenje banan bolj primerne).: podjetje za proizvodnjo marihuane ne smemo ustanoviti).8 EKONOMSKI CILJI DRUŽBE. kar ustvarijo tudi izmenjajo znotraj države (pokupijo vse. da na delovnem mestu ustvariš 2x več dodane vrednosti. NOVOUSTVARJENA VREDNOST IN KOSMATI DOMAČI PROIZVOD TER NJEGOVO UGOTAVJANJE (str. ki so povezani kot posamezniki z opazovano enoto. ki jo opazujemo (recimo podjetje).Kdor hoče priti do dobrine na zakonit način (in ne s plenjenjem). Če hoče država uvoziti za 2 milijardi dobrin. zaradi davkov…). s katerim lahko kupi dobrino). Lahko se zgodi. kar dajo na trg). Ljudje si vse. ko smo bili v Jugoslaviji vendar pa ti. Svojim državljanom mora zagotoviti rast in razvoj. pa imaš nižji dohodek kot on (ti dve kategoriji se razlikujeta zaradi slabosti v menjalnem mehanizmu. če se to da). .12 . Dohodek države je potem 50 milijard dolarjev. da bodo najbolj sposobni zadovoljni in najbolj neusposobljeni ne bodo "umrli od lakote". Zagotavljanje ekonomske varnosti: Ali boš lahko še neko obdobje dobival denar. ki jih želimo (npr. mora izvoziti za 5 milijard dobrin (te bi bile na tujem trgu vredne samo 2 milijardi). ki so usmerjene samo v porabo (taka so na primer gospodinjstva). Bolj kot se gospodarstvo širi v trgovanje. Zato država poizkuša čimveč ljudi zaposliti (čimbolj učinkovito. Naše potrebe namreč naraščajo. da se skupnost ljudi razvija (predvsem v uspešnosti gospodarstva (slovenska gospodarska rast v primerjavi z prejšnjim letom znaša 4. ker so zaposleni bolj učinkovito (ker se bolj bojijo. Poenostavljeno je torej dodana vrednost isto kot dohodek. če nastopajo pri najpomembnejših dobrinah). zaradi političnega sistema. 15) Vlada mora zagotavljati. ko delamo prave stvari na pravi način. dejansko pa temu ni tako. če izgubiš službo? Poseganje ustrezne tehnološke učinkovitosti: pri nas je premalo inženirjev.2).

da Slovenja več vlaga v tujini. kdo je tisti. Izdatkovna metoda – vprašamo se. To pri nas uporabljamo. Po evropskem priporočilu naj bi ta kos znašal 40% (izvedeni dohodek). pa tega ne morejo izdelati sami (frizer rabi škarje. ki dobivajo podporo (nezaposleni. .13 . kot kosmati domači proizvod. bolje lahko zadovoljujemo potrebe prebivalstva. pijača…) . ki so bili prodani na območju Slovenije. To so: . Dohodkovna metoda – vprašamo se. nakup avtomobilov v vladnem sektorju. Slovenci imamo 43%.osebna poraba (obleka. s katerimi pridemo do iste številke: 1. ki k njemu prispevajo in niso del gospodarstva (=nepridobitne dejavnosti =tržni sektor) (šolstvo. kot tujci vlagajo pri nas (ta razlika je sicer v Sloveniji zelo majhna (0. zgradb…)) * Za ugotavljanje kosmatega domačega proizvoda poznamo 3 metode.10. vmesna poraba = to kar proizvajalci rabijo za proizvod. ki oddajajo prostore. državna uprava) (=izvedeni dohodek).kosmate naložbe (poleg dela dobička vsebujejo še denar namenjen za vojsko.5%)). kosmati domači proizvod = če od kosmate vrednosti proizvodnje odštejemo vmesno porabo čisti domači proizvod = če od kosmatega domačega proizvoda odštejemo amortizacijo (= tisto kar je potrebno zbrati za obnovo uporabljenih delovnih sredstev (opreme. * kosmati nacionalni (=državni) proizvod = proizvod države – vse kar so izdelala podjetja v lasti Slovenskega kapitala (ne glede na to ali so v Sloveniji ali v tujini) Slovenija ima večji kosmati nacionalni proizvod. lahko rečemo. Dva najpomembnejša pojma (=kategorije) na ravni makroekonomike sta: . da se dohodek ustvarja samo v gospodarstvu (=izvirni dohodek). 21. mutanti…) 3. tisti.kosmati domači proizvod . lažje zadovoljimo potrebe prebivalstva.kosmati nacionalni dohodek (=bruto nacionalni dohodek) kosmata vrednost proizvodnje (=bruto vrednost proizvodnje) = vsota vrednosti vseh pridelanih domačih izdelkov in storitev (tudi če so podjetja last tujcev). izvirni dohodek pa 60%. Večji kot imamo dohodek. policijo. To pomeni. samozaposleni (samostojni podjetniki). če od kosmate vrednosti proizvodnje odštejemo bruto vrednost proizvodnje večja kot je ta vrednost. prva ura Cilj do leta 1990 je bil dohodek definiran kot cilj h kateremu morajo težiti organizacije združenega dela. ki dobi dohodke iz kosmatega domačega proizvoda (zaposleni. strojev. pek rabi moko…) dodana vrednost = dobimo jo. Proizvodna metoda – vprašamo se koliko proizvedemo.Če imamo materialistični pristop k ekonomskim pojmom. zdravstvo. Del izvirnega dohodka je namenjen tistim. 2. za katere stvari posamezniki porabljajo svoje prihodke. državni izgubi (če je država v določenem letu več uvozila kot izvozila) * kosmati domači proizvod – šteje se vse kar je izdelano na področju Slovenije. tisti.

več jo je) . manjša je blaginja .več kot je uporabnikov interneta.Pri plačevanju v skupno blagajno Evrope se upošteva kosmati nacionalni dohodek (več kot ima. revni pa so vedno bolj revni.tehnološki razvoj (tega morajo podjetja in zavodi čimveč sprejemati) . tekstila…) . Po teh proizvajalnih tvorcih povprašujejo poslovni sistemi (plačujejo delavce.1 OKOLJE DELOVANJA ZDRUŽB (str.električna oskrba (več kot je dežja. Merila za stopnjo blaginje . Če se tokovi med seboj idealno pokrivajo je to super. ponujajo pa poslovni sistemi.14 . manjša je blaginja . * Dejavniki. Merila za stopnjo varnosti . Sistem delovanja celotnega gospodarstva je v veliki meri vezan na delovanje trga in obratno (podjetja morajo vedeti. da se mu lahko prilagajajo).kupna moč (zlasti tistih kupcev. je vržena stran). Na trgu proizvajalnih tvorcev so gospodinjstva (ta ponujajo delovno silo. ki kupujejo poslovne učinke nekega podjetja (višja kot je.ekološki vplivi (če se zelena stranka bliža vladi.itd. znanje.več kot je porok na tisoč prebivalcev.koliko je težkih zločinov . ki so na nevarnem področju) . najemnino za zgradbe. Poslovni sistemi drug od drugega kupujejo proizvajalna sredstva. Na trgu blaga povprašujejo gospodinjstva (=državljani). so zaradi tega nezadovoljni). Če pa je nekaterih stvari na trgu preveč.več kot je ogljikovega dioksida na prebivalca. 21) slika str 22: Najpomembnejši predstavniki ekonomskega okolja so trgi. se luksuzni proizvodi vedno bolje prodajajo. več plača). se te prodajajo po višji ceni (prebivalci. manjša je blaginja . večja je blaginja . ki so navajeni na neko raven porabe. da se bodo njihovi pogoji poslabšali) lobiranje = ko velika podjetja skušajo prilagoditi zakonodajo države svojim potrebam Lobiranje načeloma ni prepovedano (ni kriminalno dejanje). Totalna izguba se vrti okoli 3% celotnega kosmatega domačega proizvoda. vsakodnevne dobrine pa vedno manj. ki onesnažujejo okolje računati.) . lastniki kapitala neradi posojajo takim. ki se pokvarijo preden se prodajo. ki so zlasti pomembni iz vidika zahtev. Če je nekaterih stvari na trgu premalo. pa govorimo o totalni = popolni izgubi (vsa energija vložena v proizvode.več kot je razvez na tisoč prebivalcev. ki imajo v lasti delnice in obveznice)).koliko ljudi je oropanih na tisoč prebivalcev .itd. kapital (tista gospodinjstva. morajo podjetja. manj težav bo to podjetje imelo) – ker bogati bogatijo. .več kot je škrbastih ljudi na tisoč prebivalcev. obresti za izposojo kapitala. Zunanji tok je v bistvu fizikalni tok.razvojna politika (ta lahko gre v smer krepitve težke industrije (metalurgija…) ali lahke industrije (izdelovanje gospodinjskih potrebščin.denarno posojilna politika = možnost oskrbe s kapitalom (ko se bliža državni udar. zemljo. 2 ZDRUŽBE IN NJIHOVO OKOLJE (str. Nič namreč ne gre v izgubo. je pa politično tvegano. kaj se dogaja v njihovem okolju. večja je blaginja . ki se postavljajo za podjetja = Dejavniki širšega okolja: . Ugotavlja se po dohodkovni metodi iz vidika kapitala določene države (bruto nacionalni dohodek). 21) 2.

---21. zavodi…) dokazujejo svojo sposobnost ali pa nesposobnost s tem. To se je v Sloveniji zgodilo 1996. O informacijski družbi govorimo. se pa na tem področju razvija. 29) . 2. ki bo znal narediti (električar. da so sposobne ali nesposobne pridobiti vse potrebne proizvajalne tvorce.Prejšnja industrijska družba prehaja v informacijsko družbo. obrt) in gradbeništvo Ta dva sektorja danes izgubljata na pomenu.15 . V pravno urejenih kapitalističnih državah (Slovenija še ni čisto pravno urejena) morajo lastniki kapitala skleniti pogodbe z delavci. kapital. Danes je kapital in znanje veliko več vredno. tem večji je kosmati domači proizvod.3 PODROČJA IN PANOGE (str. Okoli leta 1980 iz industrije v storitve državne uprave. bolj je družba učinkovita. V proizvajalnih razmerjih se ustvarjajo delitvena razmerja (ljudje na različnih pozicijah dobivajo različno plačo). Bolj kot smo smotrni. Tekom zgodovinskega razvoja se pomikajo deleži posameznih dejavnosti v celotnem družbenem dogajanju. Dolžni so namreč izpolnjevati svoje obveznosti ali pa propadejo (v Jugoslaviji so slaba podjetja dobivala subvencije). ljudi). rudarstvo. Na pomembnosti bodo pridobile dejavnosti. primarni sektor = tiste dejavnosti. kamnoseštvo…). ki veliko dela (snažilka). Vedno več bo plačan tisti. da lahko kapitalisti zaživijo v polni meri. Simbol Jugoslavije so bili trije poklici: rudarji. V začetku dvajsetega stoletja so se ljudje začeli premikati iz kmetijstva v industrijo. zdravstvo. lovstvo. ko kosmati domači proizvod od storitev predstavlja več kot 50% celotnega kosmatega domačega proizvoda (=več je kosmatega domačega proizvoda od storitev kot kosmatega domačega proizvoda od izdelkov). druga ura--2. ki so pri njih zaposleni. V prehodu iz industrijske v informacijsko družbo se spreminja pomen določenih proizvajalnih tvorcev. 26) Da bi lahko gospodinjstva zadovoljevala svoje potrebe. ki so neposredno v stiku z naravo (kmetijstvo. Učinki ostalih sektorjev. Vsaka družba in združbe v njej (podjetja. ki postajajo vedno bolj pomembni pa so storitve. raziskovanje… Iz stališča pomembnosti sektorjev Slovenija zaostaja 15 let za razvitim delom sveta. morajo sodelovati v proizvodnji. Pravna država je pogoj. ker so njihovi učinki materialni (=proizvodi). vodovodar) kot tisti.10. zavarovalnice. sekundarni sektor = sestavlja ga predelovalna dejavnost (industrija. mehaniki in vojska (ni bilo predstavnikov kapitala in znanstvenikov). ki se ukvarjajo z zdravljenjem starih ljudi (teh je vedno več). ki jih potrebujejo (zemljo. tercialni sektor = promet in trgovina kvartarni sektor = finančne združbe (banke. Poleg tega pa morajo biti tudi sposobne spodbuditi lastnike proizvajalnih tvorcev. Spreminja se tudi pomen določenih poslovnih učinkov (pada pomen proizvodov in narašča pomen storitev). Te pogodbe morajo spoštovati ali pa razglasiti stečaj. tem večji je nacionalni (=narodni) dohodek.…) kvintalni sektor = izobraževanje.2 IZ INDUSTRIJSKE SAMOUPRAVNE V INFORMACIJSKO TRŽNO – PODJETNIŠKO DRUŽBO(str. gozdarstvo. da v spletu teh proizvajalnih tvorcev (recimo v podjetju) ustvarijo čim večjo vrednost.

Peko Ljubljana. pri kateri se pojavljajo nove dobrine (pred desetimi leti je bilo to recimo izdelovanje prenosnih telefonov. optični kabli…). obvezno socialno zavarovanje -\ m) izobraževanje \ n) zdravstveno in socialno varstvo \ o) druge javne. s katero se določena družba ukvarja. skupne in osebne storitvene dejavnosti > te dejavnosti spadajo v kvintalni sektor (nekatere od teh spadajo tudi v terciarni in kvartarni sektor) / / p) zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem / q) eksteritorialne združbe in združenja -/ a) b) c) d) e) f) g) h) i) j) k) l) m) n) o) p) q) ribogojnice Rudnik Velenje Sava Kranj. a) kmetijstvo. Razdrobljene panoge – če je na trgu veliko delujočih podjetij.16 . Elektro Ljubljana. lov. Po standardni klasifikaciji so dejavnosti razdeljene v 17 področij (*na izpitu je treba znati katerekoli 3). popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe -\ h) gostinstvo > te dejavnosti spadajo v tercialni sektor i) promet. plinom in vodo > te dejavnosti spadajo v sekundarni sektor f) gradbeništvo -/ g) trgovino. Adria Airways.Značilnosti gospodarskih pojavov so v veliki meri povezani z dejavnostjo. SCT Mercator Ljubljanski potniški promet. skladiščenje in zveze -/ j) finančno posredništvo -\ ti dve dejavnosti spadata v kvartarni sektor k) poslovanje z nepremičninami. Leta 1996 smo v Sloveniji namesto enotne klasifikacije dejavnosti (kot je bila v Jugoslaviji) uveljavili standardno klasifikacijo dejavnosti (tako kot jo v statistikah uporabljajo združeni narodi). gozdarstvo -\ b) ribištvo > te tri spadajo v primarni sektor c) rudarstvo -/ d) predelovalne dejavnosti (industrija in obrt) -\ e) oskrba z elektriko. Nova panoga – tista. ker povpraševanje po njih narašča. Telekom. Mestni vodovod Gradis. Te panoge so v vzponu. Zrele panoge – konkurenca je hujša kot pri razpršenih panogah . Ljubljanska banka občina Osnovna šola Vransko Dom upokojencev poslaništva Panoga je naslednja stopnja delitve dejavnosti. najem in poslovne storitve -/ l) javna uprava in obramba. Primer je recimo proizvodnja pijač. Slovenske železnice. Simobil A banka.

da bo uspešno tudi v prihodnosti) 2. morski promet. je odvisno od različnih dejavnikov: .narodno gospodarskih cilji (te opredeli državna politika (v prihodnje bo šlo manj denarja za gradnjo avtocest. nalivnih peres…) *Na izpitu bo lahko vprašanje: Naštej 3 panoge iz področja predelovalnih dejavnosti. Ljudje. 32) Poslovne združbe so: . otroškem varstvu. .4. kulturi) Večina poslovnih učinkov zavodov so storitve (zelo redko so to proizvodi).Odhajajoče panoge – tu je najhujša konkurenca (proizvodnja pisalnih strojev.17 . Zavodi poizkušajo dobiti sredstva za razvoj od svojega dobavitelja. Podjetja so gospodarsko pridobitna = težijo k ustvarjanju dobička Zavodi težijo k zadovoljevanju določenih potreb Pogoji za delovanje podjetja so tvegani. so privrženi k določenem poklicu (in ne k doseganju določenega cilja). izdelovanje računalnikov *naštej panoge področja prometa. socialnem skrbstvu. Zavodi se nahajajo predvsem na področju negospodarskih dejavnosti (zdravstvu. šolstvu.ugled neke države (švicarske ure veljajo za kvalitetne.podjetja – na področju gospodarstva = tekmovalni sektor .tradicija (navezanost na določeno znamko – če je bilo podjetje uspešno v preteklosti. 32) 2.zavodi – družbene dejavnosti = nepridobitveni sektor = netekmovalni sektor *Na izpitu je potrebno poznati 3 (od skupaj desetih) razlikovalne značilnosti med podjetji in zavodi Glej tabelo str 33 (letnik 2003). Financirajo jih zunanji dejavniki. Podjetje mora samo skrbeti za razvoj. za zavode pa dokaj trdni (sredstva dobivajo od drugod (recimo iz državnega proračuna).4 VRSTE ZDRUŽB (str. Ali bodo podjetja z svojo strategijo preživela.navade prebivalstva (lahko se spreminjajo ali pa ne) . sadjarstvo Z dobro strategijo podjetja povečuje svojo gospodarsko moč. poljedelstvo. Odgovor: potniški promet. zato so švicarska podjetja v prednosti) . zračni promet *razdeli področje kmetijstva na nekaj panog. se lahko nadeja. ki delajo v zavodih. zato se bo konkurenca med gradbenimi podjetji povečala)) . Odgovor je avtomobilska industrija.1 PODJETJA IN ZAVODI (str. Odgovor: živinoreja.

banka . Republika Slovenija je ustanovitelj večine zavodov pri nas. kot pa imajo denarja) Za hranilnice velja: zbirajo hranilne vloge prebivalstva. Vodijo račune fizičnih oseb.investicijski skladi . pridobivanje dobička. da izdajo več posojil.1 POSLOVNA SKUPNOST (str. Lahko celo ustanovijo podjetja. Poleg podjetij in zavodov obstajajo še druge organizacijske oblike (delovne skupnosti = strokovne službe = uradi…) ---28. Ustanovi jih lahko kdorkoli. ki opravljajo depozitne. 2. imajo tovrstna pooblastila . predvsem določenih civilnih pravnih oseb (npr.Zavodi večina svojih prihodkov dobivajo po vnaprejšnem dogovoru.zavarovalnica 2. ki bi izdelovalo CD-je z afriškimi narodnimi pesmimi.5. ki podpirajo delovanje zavodov. cerkev). hranilno-kreditna služba pri določeni kmetijski zadrugi.3 HRANILNICA (str. ki ima denar. ampak mora imeti bistveno več denarja kot za ustanovitev d. 2. 36) Hranilnica ni isto kot banka! Razlika je predvsem v naslednjih dveh točkah: . 5 letno obdobje ali celo dlje) uresničiti določen cilj.5. Organizirane so na tri načine: poštne hranilnice.banke lahko poslujejo z deviznimi sredstvi. hranilnica za določeno območje.5.. Emisija denarja – (kdo lahko izdaja denar?): . Zavod za podpiranje afriških jezikov bi lahko ustanovil podjetje.o. po letu 1990 tudi pri nas tako kot pri podjetjih. 35) V poslovne skupnosti se praviloma povezujejo podjetja.hranilnica .18 . 35) * (na ustnem izpitu je treba našteti 4 od 5) . Cilj lastnikov banke je.banke imajo pravico do sekundarne emisije denarja (imajo pravico. ki praznuje že npr. 30 letnico svojega obstoja. lahko pa tudi na trgu.10. ki skušajo na daljši rok (npr.5 OBLIKE POSLOVNEGA ORGANIZIRANJA (str. včasih pa gre za obliko. prva ura--2. Včasih gre za časovno omejeno obliko.2 BANKA (str. kreditne in finančne posle..o. 35) Banke so finančne združbe.poslovna skupnost .tega ne sprašuje Primarna emisija . Za obveznosti zavodov odgovarjajo ustanovitelji.

39) . Če se npr. Ustanovitelj je lahko tisti.i.7 ZBORNIČNI SISTEM (str. Zato. se lahko vse v redu izteče) Črna emisija (kadar ponarejate denar) Pravico do izdaje denarja ima t. kdaj lahko na naših tleh ustanovijo zavarovalnice tuje pravne osebe. to so t. ker se računa.5. da bodo s denarjem. emisijska banka. Tu so neke omejitve. Zavarovalnice se notranje členijo v dveh smereh. 2. Najbolj znana ustanova v Nemčiji. če bo do takega neljubega dogodka prišlo. porazdeljevanje in delitve nevarnosti.5 ZAVAROVALNICA (str.. na drugi strani pa so bili izvajalci. torej izdate ček.) – porazdeljevanje. stanovanjske pa bodo ostale nespremenjene. industrijsko. Po naši zakonodaji je to premoženje vezano predvsem za razne akcije na socialnem. Na ta način se nadomešča denar) Siva emisija (prepovedana zadeva! če izdate nekrite menice. da zavarujejo več istovrstnih tveganj. Skupaj so se dogovarjali kaj pričakujejo.). ki ga imajo. da se morajo zavarovalnice povezati v zavarovalne službe. cerkvenem. Zavarovalnice ne delujejo samo na enem področju (zavarovanje zloma nog. kot pa so dobile denarja. da bodo izvajalci v prihodnjih letih naredili in za koliko denarja. Proti plačilu zavarovalne premije nam zavarovalnica jamči da nam bo nadomestila škodo. 36) So oblika zbiranja denarnih sredstev in njihovega osredotočenega. območne zavarovalnice.. Njene naloge so zavarovalni posli pred tveganji (tvegamo s svojim premoženjem. ker so včasih tveganja tako velika. da na podlagi prinesenega denarja v te banke izdajo več posojil. V določenih primerih tudi to ni dovolj. ki deluje na gospodarskem področju je Bosch. zaporedno nabiranje denarja). To je bilo bistvo samoupravnih interesnih skupnostih. stanovanjsko. 37) Tudi zavarovalnica je finančna združba. 2.... 2.. 38) Pri nas so se pojavljale na področju družbenih dejavnosti (zdravstvo. Da bi zavarovalnice obstale. V tem primeru se bodo morali tudi bolniki na nek način bolje organizirati. kadarkoli zadovoljile interese svojih vlagateljev. prometno. V zadnjem času se jim večkrat pravimo kar vzajemni skladi. Znotraj sistema zavarovalnice se vendarle posamezne vrste zavarovanja zavarujejo (življenjsko zavarovanje. za katerega nimate kritja. kmetijsko.Sekundarna emisija (popolnoma legalna oblika. Vsaka skupnost se mora pokriti sama (na dolgi rok). Ustanove so po zakonu za določen namen vezano premoženje (Nobelova nagrada je ustanova).i. pa uporabljajo metode izravnavanja. Za ustanovitev je potrebna več denarja. in sicer imajo poslovne banke pravico..če v tem času denar naberete. Imamo sicer Vzajemno. ki je ustanova (nimajo delničarjev. ki mora biti zbran naenkrat (gre za t. pomorski promet). Pri nas pričakujemo koncesije v zdravstvu.i.5. kar bi predstavljal pravi interes bolnikov. Druga členitev pa je členitev na rizične skupnosti. trenutno je to v Sloveniji Banka Slovenije. povečuje število nesreč. se bodo premije prometnega zavarovanja povečale. Ena je povsem logična. a to še zdaleč ni tisto. Nihče drug kot taka banka nima pravice izdajati denarja (kar se tiče tiskanja itd).). medtem ko bo kasneje to prešlo na evropsko banko v Frankfurtu.) Terciarna emisija (namesto.19 . Zavarovalnice delujejo na določenem območju. 2.4 INVESTICIJSKI (=NALOŽBENI) SKLADI (str. Na eni strani so bili uporabniki proizvodov ali storitev. zdravjem. da bi poslovni osebki na trgih plačevali drug drugemu z denarjem. izpadanje las. dobrodelnem področju... Bosch je podjetje. ki ima dovolj denarja. šolstvo) in na področju gospodarske infrastrukture (železniški. medsebojno kompenzirajo terjatve in obveznosti. ampak gre za določen namen vezano premoženje). življenjem.6 SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN USTANOVE (str. Pri izravnavanju gre za to. centraliziranega usmerjanja za določene naložbe.

To so: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). kot bi ga morala. ki potekajo v podjetjih in zavodih izven združb. Kljub temu. Na področju gospodarstva imamo 3 zbornice v načelu na ravni republike. Rešujejo torej območne probleme. ki so dobili denar iz proračuna (tudi če bi bilo tega denarja samo par tolarjev. banke. druga ura--Združba ima 3 oblike nadzornega delovanja: . ker ga nobena vlada ne podpre. ---28. davčna služba – to smo imeli že prej. GZS je potem sogovornik vlade in sindikatov v določenih pogovorih. Bistvo zborničnega sistema na področju gospodarstva je. da je SDK dobro delovala.kontrola (ta je sprotna) .kontrola (preko žiro računov) .revidiranje = temeljit pregled poslovanja. npr.). . Zastopala naj bi interese gospodarstva. ki jih je 13 potem ustanovijo GZS. Pri nas zaenkrat vlogo delodajalskega razreda opravlja GZS. DAVČNIH IN POSLOVNO-OBVEŠČEVALNIH NALOG V OKOLJU ZDRUŽB (str. Veliko stvari veže ob vsem tekmovanju na drugi strani v sodelovanje podjetja iste panoge.inšpiciranje . davčna služba. sistem obveščanja (AJPES). GZS je organizirana po kontinentalnem načelu. plinovodi. NADZORNIH. Zdaj je pobiranje vseh davkov vključeno v Davčni upravi republike Slovenije. da bi določila določene standarde. da bi pridobila določene ugodnosti pri izvozu.i. cestami. V strokovna in splošna združenja se združujejo podjetja s področja iste panoge z namenom..inšpiciranje . * Nadzorno delovanje poteka v treh smereh: .8 NOSILCI PLAČILNIH. računsko sodišče = revizijska združba. računsko sodišče. Opravljajo ga revizijske združbe. informacijskih funkcij. Prišlo je do razgradnje Službe družbenega knjigovodstva.revidiranje. kako je bil ta denar porabljen). ki je prej pobirala denar (=davke) od organizacij združenega dela. 41) Služba družbenega knjigovodstva (SDK) je pomenila nadaljevanje t. vsa računalniška podjetja ustanovijo strokovno združenje za računalništvo in informatiko.20 . Kadar pa se združujejo v območno gospodarsko zbornico podjetja z določenega območja. Služba družbenega knjigovodstva je prej vso javnost tudi obveščala o poslovanju organizacij združenega dela. toda tista služba družbenega knjigovodstva je prej pobirala denar samo zasebnikom.. Opravljala je določene finančne naloge in pobirala je davke od pravnih oseb. 2. da morajo podjetja obvezno biti člani tega sistema in obvezno plačevati članarino. bi predstavniki računskega sodišča smeli priti v našo združbo in preveriti.. Če je tako računalniško podjetje locirano v Novem mestu je hkrati lahko eden od ustanoviteljev območne gospodarske zbornice za območje Bele krajine. V svetu je računsko sodišče zelo močna inštitucija. Inšpiciranje pomeni nekoliko podrobnejši pregled kakšnega problema v okviru sistema. ki lahko revidira poslovanje vseh tistih. Kadar ustanavljajo z vidika dejavnosti. da lahko podjetja določene dejavnosti na eni strani in ista podjetja gledana z vidika območja ustanovijo. da bi lahko vplivala na izobraževanje. Preobrazba SDK: revizijske združbe. se je začela razgradnja SDK-ja. Obrtna zbornica in Kmetijsko-gozdarska zbornica. ki jih je 27 in te območne zbornice.10. odstranjevanje odpadkov. izrabe prostora.Govorimo o zbornicah na področju gospodarstva. pri nas pa večinoma izdaja samo mnenja. FINANČNIH. pa se lotevajo skupnih nalog v zvezi z gospodarsko infrastrukturo (npr. kar pomeni. Ta strokovna združenja.

2 DEJAVNIKI PRIDOBIVANJA POSLOVNEGA IZIDA V ZDRUŽBAH (str. enakost pred zakonom . Da bi država zadovoljila potrebe prebivalstva po hrani so zadolžili peke.naturalni vidik – ustvariti moramo določene poslovne učinke. 3 PODJETJE IN POSLOVNI PROCES (str. ki so na čelu vsakega razvojnega programa dokazujejo. Za razvoj te je recimo potrebno 500 k€. Pri delovanju poslovnega sistema se prepletajo 3 vidiki smisla = smotra = poslanstva: .1 GOSPODARSKI SMOTER (=NAMEN) IN CILJI POSLOVNEGA PROCESA (str.vrednostni vidik – ustvariti moramo najmanj določen znesek (pri podjetjih je ta znesek imenovan dobiček). Ljudje. s katerimi zadovoljujemo potrebe (neodvisno od tega ali smo podjetje ali zavod) .finančni vidik – poslovni sistem mora zagotavljati plačilno sposobnost (sposoben mora biti poravnavati sprejete obveznosti) V normalnih gospodarstvih sta naturalni in vrednostni vidik istosmerna (če bolje zadovoljujemo potrebe. potem verjetno ustvarimo tudi več dobička). To je mogoče izvesti tako. Na dolgi rok si moramo zagotoviti gospodarsko moč in razvojno rast. V računalniškem podjetju bi se recimo odločali. 45) 3. Tako so peki prodajali črni kruh z izgubo. 3. so bili plačilni nalogi. konkurenca ciljev – ponavadi morajo cilji podpirati vrednostni vidik poslovanja. Doseči moramo določene cilje. ki je najdlje prehajala iz SDK na novo inštitucijo.efficiency = učinkovitost . da pečejo črni kruh po zamrznjeni nizki ceni. AJPES = Agencija za javno-pravne evidence in storitve zagotavlja nekatere podatke. Šele 2 leti nazaj so poslovne banke dokončno prevzele plačilni promet na svoja ramena.Stvar. da naredimo več. . ker je manjkalo hrane.21 .effectiveness = uspešnost . Črn kruh mora predstavljati 20% vsega kruha.excallence = odličnost . v katero smer bomo razvijali programsko opremo (imamo recimo 3 razvojne programe).equity = poštenost. Za razvoj pa podjetje namenja samo 200 k€. 46) Pri poslovanju naj bi težili k sedmimi E-ji: . Med sabo konkurirajo za denar. Včasih pa lahko pride do konkurence ciljev znotraj določene združbe. ki ga napečejo.economy =smotrnost . 45) Poslovni sistem vzpostavljamo za trajnejše obdobje. bolje in da sledimo tehnološko-tehničnim rešitvam. da bo njihova programska oprema najboljša. Leta 1982 so bile nenormalne gospodarske razmere.ethics = etika .

kar naredimo in številom porabljenih ur. denar. delovna sredstva) na tiste točke v prostoru in v tiste združbe. ki jih je treba dosegati. da bi bilo poslovanje čimbolj uspešno: .3 RAZMESTITEV PROIZVAJALNIH IN POSLOVNIH PROSTOROV ZDRUŽBE (str. Če podjetje z oblačili zadene barvo. država ali podjetja. da bomo dobro poslovali. revolucije. hkrati pa poceni (božični kamni). usposobljenosti ljudi… . proizvajalni prostori naj bodo v bližini surovin…) prostori). + negospodarski / politični (vprašanje vojne. Če bi ji to uspelo. Problematika se zato premika iz ravni države k ravni podjetij. Večje kot je to razmerje. večjo možnost imamo. da ga ljudje v tistem kraju ne bi zaradi tega zasovražili) / strateški (ranljive dejavnosti naj bodo daleč od mej. delnice…) . kjer bo prišlo do najboljših izidov.prilagajanje dejavnostim družbenim potrebam – bolj kot zadenemo tisto. ko postavljamo zgradbo. To razmerje je odvisno od organizacije dela. po čemer povprašuje prebivalstvo. Tako je nekdo lahko uspel s prodajo kamnov. ki bo tisto obdobje v modi. zaposlovanja ljudi za vsako ceno (šef podjetja noče odpuščati ljudi. ki imajo poceni elektriko) / bližina trga poslovnih učinkov (zlate izdelke ne moremo prodajati v barakarskem naselju) / razpoložljivost delovne sile (včasih rabimo kvalificirane včasih pa nekvalificirane delavce) / kakovost prevoznih poti (za prevoz uparjalnika je potrebno morje in avtocesta) / bližina vladnih in finančnih inštitucij (dostopna je večja količina informacij). Če neko podjetje dobi idealno količino proizvajalnih tvorcev. kjer je veliko ljudi. ki so bila med seboj različna. bi govorili o popolni učinkovitosti (te se v praksi ne da doseči). ki ga ima združba. 47) Združba bo bolj učinkovita in uspešna. 3. kasneje pa samo razglabljamo ali so se določeni dejavniki izboljšali ali poslabšali. je treba usmeriti v prave smeri (za prave programe. boljše je za poslovanje združbe. Na ravni združbe imamo 3 dejavnike. boljše in aktualnejše prostore (trgovinski prostori naj bodo tam. Imamo 2 vidika razmestitve: .proizvodnja dela .. kontrarevolucije. v katerem kraju naj bi stali določeni prostori Pri tem vidiku razmestitve imamo 2 skupini dejavnikov: * + gospodarski-geografski / bližina vira surovin (cena transporta je nižja) / bližina vira energije (bolje biti v državah. kadar ji uspeva usmeriti proizvajalne tvorce (ljudi.širša = makro – odločamo se. lahko isto blago prodaja dražje.22 . najbolje pod zemljo) / varnostni (rafinerij se iz varnosti ne postavlja sredi mesta) .proizvodnost = produktivnost = storilnost = razmerje med tistim. če pravilno razmesti prostore (raje imamo cenejše. Država vodi dobro politiko takrat. je od podjetja odvisno ali bo naredilo toliko kot je možno. Vsi gospodarski ukrepi bi morali težiti k tej težnji. Potreba za novo leto so poceni in individualna (edinstvena) darila. Odločitev o prostorih poteka takrat.environment = skrb za okolje Kosmati dobiček države je v veliki meri odvisen od tega ali podjetja v državi uspešno poslujejo.gospodarjenje s sredstvi – opazujemo ga v dveh smereh: a) iz določene količine materiala hočemo dobiti čimveč b) določeno količino denarja.

ožja = mikro – odločamo se.5 PODJETJE (str. v katerem delu izbranega kraja bodo stali določeni prostori Odločimo se recimo. Inovativnost 3. Predvsem rad sliši prve 3 (ne vem. Upravljanje 5. Podjetnik mora biti inovativen (najde nove izzive. kjer je povpraševanje po njih. Organizacija Izziv podjetnikov je povezati proizvodnje tvorce (zbrati delovne predmete. farmacija. proizvode. Tveganje 2. vendar jih država mora zagotoviti. ideje. Nekdo mora sprožiti akcijo za ustvarjanje potrebnih dobrin in jih dostaviti na tista mesta.4. *Pri tem vidiku razmestitve imamo več tehnološko-topoloških dejavnikov: / kakovost gradbenega zemljišča (na barju je bolj švoh) / možnost razširitve podjetja v prihodnosti (preselitveni stroški so namreč zelo visoki) / bližina pitne in industrijske vode (nekatere industrije lahko delajo le z pitno vodo (živilska industrija./ zdravstveni (če objekt izpušča strupene pline. surovine. Za podjetje je značilno tveganje s poslovno odgovornostjo. Ravnateljevanje 6. ki tvega svoje premoženje (če tvega tuje premoženje je samo poslovni ravnatelj). Izraba priložnosti 4. vendar je velika razlika ali to naredimo v centru ali sredi barja. katerih 8 je on mislil (prve 3 so sigurno pravilne))): 1. prva ura--3. da je potrebno zadovoljevati človeške potrebe. da bomo postavili lokal v Ljubljani.23 . potem za trgovinske in najmanj za storitvene združbe. nihče jih noče. izdelava svile (za kg svile je potrebno 400 litrov vode))) / možnost gradnje stanovanjskega naselja (včasih je treba pritegniti nove zaposlence. Če se v neko dejavnost spravi veliko ljudi. načine prodajanja določenih proizvodov. Dane možnosti lahko bolje izkoristijo tisti. če oplemeniti svoje poslovne učinke in jih proda po višji ceni sedanjim kupcem ali pa najde nove kupce in si s tem zniža stroške na enoto proizvedenega poslovnega učinka. / bližina industrijskih con (določene proizvodnje se morajo nahajati blizu ali v industrijskih conah) Razmestitev je najbolj pomembna za proizvajalne. ki se lotijo določene dejavnosti (večino brazilskih fantov se loti fuzbala. delovna sredstva…) in imeti sposobnost (včasih je za to potrebna nesramnost in brezobzirnost) in združiti te stvari na tak način. Podjetje postane bolj uspešno. Zaradi NIMBY je včasih smiselno postavljati čistilne naprave).4 PODJETNIŠTVO (str. načine zbiranja proizvajalnih tvorcev).11. da se pride do določenih poslovnih učinkov na čimbolj smotrn način. --. potem uspejo samo nekateri izmed njih. 3. Pravi podjetnik je tisti. 49) Podjetja temeljijo na tem. Propade lahko tudi več kot 98% tistih. ga je treba postaviti v odročno območje) . * Značilnosti podjetništva (znati je treba 4 od 8. ki imajo več dobrih zamisli (sprememba javnih skladišč v trgovinski center (BTC) je bila dobra zamisel). industrija pijače (za liter piva je potrebno 15 litrov pitne vode). uspe pa praktično noben ne). 51) . če si uspe zagotoviti cenejše proizvodnje tvorce. učinke. ki jih ni v bližini) / možnost odstranjevanja odpadkov (NIMBY = Not In My Back Yard = ne na mojem dvorišču.

Pri obratu gre za gospodarsko tehnično plat. šolstvo. Poleg tega se moraš tudi pravno zapisati v register podjetij.3. nemoralno družbeno dejanje. Podjetje teži k povečevanju svojega bogastva. Krepi družbeno infrastrukturo (ceste. ki primerjalno uspe znižati transakcijske stroške. Transakcijski stroški so stroški zagotavljanja sodelovanja lastnikov proizvodnih tvorcev. Če so ti stroški manjši za nastanek določene dobrine v podjetju kot na trgu. Na kratki rok to pomeni.Podjetje ne sme neodgovorno onesnaževati okolja . Podjetje je ekonomski in pravni individum (je tako ekonomsko kot pravno opredeljeno). 3. Podjetje in obrati svoje poslovne učinke prodajajo. Deluje na področju gospodarstva (= tekmovalnega sektorja = tržnega sektorja). mora napredovati. ker uspejo bolj znižati stroške. karkoli drugega kot ustvarjanje dobička. * Odklonilni dejavniki podjetja: . Poleg ekonomskih vidikov. Vrhovni ravnatelj podjetja ukazuje podrejenim (navpična povezava). Podjetja obstojijo zato. družbe ne bi mogle napredovati. po katerih je na trgu povpraševanje). Če ne bi bilo podjetij. Gospodari ekonomsko samostojno. ki ima v lasti vsaj eno podjetje Podjetje (=enterprice) = navpično povezan družbeni mehanizem. družba (=company) = družba lastnikov. To je privedlo do svetovne gospodarske krize 1929. pri svojih dobaviteljih in v družbi kot celoti. To je omogočila osebna svoboda vseh državljanov in varstvo zasebne lastnine. Če hoče podjetje preživeti. potem nekateri ustanovijo podjetje. Poleg tega uspešno podjetje ustvarja dovolj bogastva za svojo nenehno rast. Zagotavlja zaposlitev v podjetju. Če gre kaj narobe namreč nisi finančno odgovoren) Pri podjetju moraš imeti finančno sposobnost poravnavanja obveznosti do drugih. gospodinjstva pa ne (žena zastonj naredi kosilo) <= zato gospodinjstva niso obrati. zdravstvo…). Podjetja so se zaradi tega obnašala neodgovorno.2 ZGODOVINSKI RAZVOJ PODJETJA (str.5.3 PODJETJE DANES (str. 51) Podjetje je gospodarska združba. s čimer prispeva v družbeno blagajno znanja.5. Domača žganjekuha je obrat.1 OPREDELITEV PODJETJA (str. da mora podjetje ustvarjati dobiček. Pojavilo se je v zgodovinskem razvoju. V pravno urejenih družbah mora tisti. Podjetje je od 1850 glavni motor družbenega napredka. Po tem letu se je odnos do podjetja spremenil. 52) Podjetje ni naravni pojav (= ni nekaj samoumevnega). Podjetje je orodje družbe ali posameznega lastnika za povečevanje posla.24 . ki hoče obogateti s podjetjem koristiti tudi drugim ljudem (prinašati mora dobrine. Poslovati mora s spoštovanjem ekonomskih zakonov in pravnih predpisov.5. Pri podjetju pa mora biti izpolnjena še finančno pravna plat. kot jih lahko znižamo na trgu. 54) Po 1. Podjetje ustvarja dobrine in kupno moč za nakup teh dobrin. Je zaokrožena poslovna in pravna celota. morajo podjetja upoštevati tudi druge vidike (motiviranje delavcev s pretepanjem ni dovoljeno) .Zavračanje izključne prednosti gospodarskega napredka v okviru družbenega razvoja. svetovni vojni v ZDA je bilo zahtevati od podjetja. 3.

znanje in tehnika.Kako bomo ustvarjali dobiček? . ki po teh poslovnih učinkih povprašujejo in so plačilno sposobni (lačnim Afričanom nima smisla prodajati hrane. Kaj bo ustvarjal in prodajal (katere proizvode ali katere storitve)? . Po 1930 pa so si naložila še druge cilje. Ni nujno. ker je ne morejo plačati)) .) .Kakšne izide bomo imeli? (ni nujno denarne. ki hkrati tudi delajo. Zelo čislana so mondragonska zadružna podjetja v Španiji. ampak mora biti tudi družbeno odgovorno. pod katero dela podjetje so: .Kako bo potekal nadzor poslovanja? . mora ustanovitelj odgovoriti na vprašanja: -. kdo bo dal idejo.ne more iti vsak za košarkarja ali manekena . Podjetja umirajo preko stečajev = bankrotov.4 NASTAJANJE IN DELOVANJE PODJETJA (str.4. podpiranje kulture). tudi dobro mnenje o podjetju nekaj šteje (vrednost podjetja se na borzi veča)) --. da je vsako podjetje kapitalistično podjetje (lahko je tudi samoupravno).Zavračanje kapitalizma kot edine družbene ideologije. Ta so v lasti zadružnikov.5.Kakšne bodo pristojnosti pri nakupih in prodaji? (do kolikšnih zneskov lahko nekdo podpisuje) . Prišlo je do ugotovitve. Najpomembnejša vprašanja v zvezi z določitvijo organizacijske oblike. se ne moremo iti presajanja srca) .Kako bosta lastnina in dobiček ovrednotena (razdeljena)? . s katerimi so pokazala.Kakšne bodo razmere med upravljalci in ravnatelji? . da jim je mar tudi za druge vidike (varstvo okolja..Komu pripada izid poslovanja? . ki omogoča ustvarjanje teh poslovnih učinkov? (brez tehnologije imunske zaščite.Kdo krije morebitno izgubo v poslovanju? .Kakšen bo obseg odgovornosti lastnikov? .25 . druga ura --Približno 10% ustanovljenih podjetij živi tudi še čez 10 let.11..Zbiranje denarnih in drugih stroškov (Kdo bo dal denar. da ne sme biti podjetje samo ekonomsko orodje. zato da ljudje v tistem okolju lahko živijo bolj polno. Prvotna podjetja so imela za cilj (= poslanstvo) samo dobiček..Ali imamo na voljo potrebne kadre (= zaposlence)? .Ali obstaja tehnologija. 54) * Preden podjetje nastane. Ostala podjetja propadejo.Komu bo to prodajal? (morajo obstajati ljudje. 3. podpiranje športa.

oprema…) je v lasti družbe.odločilnega pomena je oprema (jedrska elektrarna) Delitev glede na velikost podjetij: . 56) Nosilec podjetništva je lastnik podjetja ali pa družba lastnikov (v slednjem primeru je potrebno določiti ravnatelja (=predsednika uprave)). Podjetje pa tvorijo premoženje in ljudje.Trgovinska \na drobno \na veliko Delitev glede na prevladujoči proizvajalni tvorec: . Družba lahko obstaja brez podjetja. Družba ni isto kot podjetje.5 ODNOS MED DRUŽBO IN PODJETJEM (str. denar. Vse kar je v podjetju ni v lasti družbe (zaposlenci so dolžni delati. Družbo in podjetje povezuje skupno gospodarjenje. podjetje pa po zakonodaji ne more obstajati brez lastnika (družbe lastnikov ali posamičnega lastnika). zgradbe. * Razlike med družbo in podjetjem (na ustnem je treba znati 2 od 4) . ki ima podjetje v svoji lasti.Proizvajalna . ne pa izidi gospodarjenja.5. vendar pa se jih družba še vedno ne lasti).Trgovinska .Storitvena Delitev znotraj dejavnosti: Proizvajalna \proizvodnja hrane \proizvodnja pnevmatik .5.Družba je ločena od osebkov ki jo sestavljajo .velika Delitev odjemalcev: .druga podjetja . 57) . Družba je pravna oblika lastnikov.6 VRSTE DRUŽB (KOT LASTNIC PODJETIJ) PRI NAS (str.Premoženje družbe je ločeno od premženja osebkov ki jo sestavljajo 3.srednja .Poznamo več vrst podjetij: Temeljna delitev: .država .odločilnega pomena je človek (frizerski salon) .majhna .26 .potrošniki 3. Samo premoženje (delnice. ki so v lasti družbe (ne pripadajo podjetju ampak lastnikom podjetja).

ki odgovarjajo za obveznosti družbe samo s premoženjem vnesenim v družbo.O. da vlagajo v podjetje. ki jih ima v lasti dodeljuje denarna sredstva.27 . S temi delnicami dobijo pravico do upravljanja. Veliko podjetje obvladujejo podjetja. Poznamo 3 oblike povezovanja podjetij: . Lastniki so tudi tu odgovorni samo s premoženjem.) – vsi lastniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. To omogoča duhovnikom. vnešenim v podjetje. 3.Tiha družba – tu ni nujno.Družba z omejeno odgovornostjo (D. Če podjetje iz svojega premoženja ne more poravnati vseh obveznosti. To pa zato. bo ta enota zelo slabo poslovala in bi jo morale druge organizacijske enote preživljati. Delničarji odgovarjajo za obveznosti družbe (ta odgovarja za obveznosti podjetja) samo s premoženjem. Na dnevni bazi pa ne posega v podjetja. Tak je recimo časopis Delničar.) (priljubljeno vprašanje na izpitu) – Pri tej družbi imamo 2 vrsti lastnikov: \komanditiste – tisti lastniki. Vsak. Če bi recimo imeli delnice v Krki. To zato uživa večje zaupanje na trgu. 60) Podjetja ne morejo biti izolirana. do katerih .Koncerni . kot če komplementarjev ne bi bilo. ki se spušča v poslovna razmerja z drugimi mora biti pod nadzorom. . Včasih jim dajo tudi pravna pooblastila. *.združena velika podjetja.7 POVEZOVANJE IN ČLENJENJE PODJETIJ (str. Obravnavali bomo 5 najbolj tipičnih vrst družb. . Komandistom se namreč njihov vložek v podjetje ne zdi več tako tvegan. ki je v procesu privatizacije prodajala svoje delnice na javnem trgu. da so vsi lastniki znani. ki so ga vnesli v podjetje. bi mi izgubili največ toliko. da podjetjem.) – družba. ki so v njegovi lasti. ki imajo v lasti podjetja: . Najhujša je oblika neomejene solidarne odgovornosti. da so lastniki bordelov. se vzame tudi delež osebnega premoženja lastnikov. Potem z menjavo ravnateljev teh v podjetjih.) – tu gre ponavadi za manjše število lastnikov.O.Javno podjetje in javna družba ni eno in isto. Po potrebi so vsi znani samo sodišču in policiji. da dolgov ni mogoče poravnati s sredstvi podjetja) pride h kateremu koli lastniku in mu pobere celo premoženje. ta pa bi naredila genocid in bi bila prisiljena plačati poravnavo.D. komunalno podjetje).5.Gospodarska interesna združenja – Nimajo namena ustvarjati dobiček. Javna družba je pa tista. . To ustvarja videz zanesljivega podjetja. ker hočemo imeti čimbolj pravno državo.D. V registru je določeno. Lastnik je dnevno navzoč. Da bi podjetja imela nadzor nad tem. več pa ne. .Komanditna delniška družba (K.D. Če hoče kdo prodati svoje premoženje. V podjetju je 10% lenuhov. kdo lahko podpisuje pogodbe. Potem mora pa ta uveljavljati svojo terjatev do ostalih lastnikov.Družba z neomejeno odgovornostjo (D.N.O. .Holdingi – združena velika podjetja. je ponavadi obvezan to prodati ostalim lastnikom. Vplivajo na dnevni bazi na podjetja. Podjetja spremljajo poslovanje vsakega profitnega centra. da bi se šli kapitaliste. kolikor imamo denarja v delnicah. Taka podjetja uživajo večje zaupanje na trgu. ki so v njegovi lasti. Tu upnik (v primeru. Vpis v register podjetij. ustanavljajo znotraj podjetja profitne centre (=poslovno izidne enote). \komplementarje – ti odgovarjajo tudi s svojim osebnim premoženjem. v kateri imajo lastniki delnice.Delniška družba (D. Zaradi tega se povezujejo ali pa členijo na manjše enote. S tem lastniki lažje prepričajo ljudi. kako poslovne enote znotraj podjetja delujejo. Predvsem s tem. Ljudi spodbuja k temu. ki so v njihovi lasti (Mercator). Javna podjetja opravljajo javne službe (Elektrogospodarstvo Slovenije. Če se ti lenuhi organizirajo v organizacijsko enoto. ampak pospešujejo dejavnost svojih članov.

da se bo lahko prilagajalo izzivom na trgu. Na najboljšo velikost podjetja vplivajo tržni (v pekarni je dovolj. 220 000 v velikih podjetjih Sestava zaposlenih ljudi se je bistveno spremenila.Pravna oseba mora biti ločena od ljudi. Večji del zaposlenih je bilo leta 1999 predvsem v mikropodjetjih (do 10 ljudi). 500 000 v velikih podjetjih. V njih je možno napredovanje.Število ljudi \mikro – do 10 ljudi \majhna – do 50 ljudi \srednja – od 50 do 250 ljudi \velika – nad 250 ljudi . ker so ljudje. družba z neomejeno odgovornostjo…) 3.Premoženje \velika – več kot 2 000 000 000 1989 je bilo pri nas zaposlenih 930 000 ljudi. Izrabljajo tehnološko tehnične dosežke. 61) Ko ustanavljamo podjetje.Srednja . Velika podjetja lahko pretakajo veliko denarja na prava mesta. ki jo sestavljajo . * Da se lahko skupina ljudi združi v pravno osebo morajo biti izpolnjeni 4 pogoji (znati je treba 2): .zneskov. če je samo eden zaposlen. ki tvori pravno osebo. . ki je ločeno od premoženja članov .Skupina ljudi.8 VELIKOST PODJETIJ (str. banke) . se štejejo podjetja kot velika (zavarovalnice. 1999 je bilo pri nas zaposlenih 630 000 ljudi.Če so v lasti koncernov. Majhna podjetja so prožna. Ti podatki naj bi bili v prihodnosti dostopni vsakomur (do sedaj je lahko do njih prišel le tisti. ki je imel do njih upravičen interes).Čimhitrejše prilagajanje spremembam na trgu . ki jim prodaja kruh v njegovi okolici (ni potrebe. želimo imeti tako velikost.5.Čimmanjši stroški na enoto poslovnega učinka Naša zakonodaja loči podjetja v: .Ustanovitev neke pravne osebe mora biti omogočena z zakonoma ali statutom. mora imeti svoje lastno premoženje.Majhna .Velika Kam kakšno podjetje spada lahko določimo z več kriteriji: .Skupina mora biti pravno umeščena (družba z omejeno odgovornostjo. da je njegova prodajna mreža razvejana po celem svetu (za realizacijo . * Podjetje je optimalne velikosti ko sta čimbolje izpolnjena 2 pogoja: .28 .

3. čeprav pri nas v tem obdobju ne raste. informacijsko (če v eni trgovini nimajo nečesa nam povejo. c) Delujejo tam. Trgovinska podjetja morajo vedno kupiti blago in s tem postati lastnik blaga ter ga prodati naprej. da premoščajo prostorske (uvažanje nafte) in časovne (solato jemo tudi pozimi. poraba pa zahteva enako kakovost. kjer je potreba po dopolnjujočem blagu. če ima stalno zasedene vse sobe. a) Posredujejo tako. * Trgovinska podjetja opravljajo tudi svetovalno (v trgovini nam povejo. --. Na drevesih so jabolka različnih vrst. Od proizvajalnih podjetij se razlikujejo po tem.11.6 POSLOVNI PROCES (str. Tempo narekuje oprema.11. kjer je proizvodnja razdrobljena.2. Izbira velikosti je pomembna za podjetje in za celotno gospodarstvo. V športnih trgovinah se da kupovati različno športno opremo.na drobno – posredujejo med trgovinami na debelo (lahko tudi direktno med proizvajalci) in potrošniki. 69 izdaja 2005) . Kupec mora biti pri trgovini na debelo znan. zdravstvo.Trgovinska – posredujejo med proizvodnjo in porabo.na veliko = na debelo – posredujejo med proizvajalci in trgovinami na drobno.4 3. ki prodaja kvalitetna jabolka.9 VRSTE PODJETIJ (str. da je kupec znan (v nekaterih primerih sicer je (zdravila na recept v lekarnah)) . V Jugoslaviji je bilo preveliko število velikih podjetij. Kuhanje kosila je proizvodnja. Ko hotelska podjetja oddajo prenočišče je to storitev. posredujejo in prodajajo storitve. – to predavanje manjka Izpiski iz knjige – izdaja 2005 do poglavja 5. proizvodnjo in trgovino. katera roba je bolj kvalitetna).Proizvajalna – tista ki proizvajajo in prodajajo proizvode (srečujemo jih v rudarstvu. da lahko ta naredi par ton čaja. prodaja pa zahteva velike količine. Ni potrebno. ki jih je treba prodati (če jih ne prodamo ima tako storitveno podjetje izgubo).te bi bilo potrebnih več zaposlenih))) in tehnični (skupina petih ljudi se ne more iti avtomobilske industrije) dejavniki. Nekatera od storitvenih podjetij opravljajo storitve. Za hotel je idealno. Metalka je posredovala prodajo pločevine drugim podjetjem. d) Delujejo tam. Podjetja za trgovske storitve se ločijo od trgovinskih podjetij. Imamo različne vrste trgovinskih podjetij: . Tempo narekuje človek. gradbeništvu… predelovalne dejavnosti) Industrijska podjetja delajo v velikem obsegu. kultura. Delajo po načrtu.5. kje to lahko dobimo) in kreditno (omogočajo plačevanje na kredit) vlogo. Prodajanje pijač v baru je trgovina. b) Trgovinska podjetja delujejo tam. Zelišča proda Drogi. To so tista. ki opravljajo. Obrtna podjetja delajo v malem obsegu. .29 . kmetijstvu. kamnoseštvu – primarne = ekstraktivne dejavnosti (delajo neposredno s plodovi zemlje). . gozdarstvu. kjer je pri proizvodnji blago neenake kakovosti. da imajo na razpolago neke zmogljivosti. RTV) Obstajajo pa tudi storitvena podjetja. vino letnika 1983 se prodaja bolje kot letošnje vino) razlike. Delajo iz glave.Storitvena V to kategorijo spadajo predvsem zavodi (šolstvo. Podjetja za trgovske storitve pa niso nikoli lastniki blaga. 63) Najpomembnejša delitev podjetij je na: . Slaba jabolka ne moremo prodati trgovini.

delitev trga) .storitve . statistiko arhiviranje. storitve.30 . skupne raziskave in razvoj tehnologij) finančno sodelovaje (oblike dolgoročnega financiranje –finančni najem. da bi bili ob njihovem združevanju ustvarjeni tisti poslovni učinki (izdelki. 72 izdaja 2005) Oblike poslovnega sodelovanja podjetij: prodajno in nakupno sodelovaje (povezovanje za pridobitev ugodnosti –večja količina) proizvajalno sodelovaje (soproizvajalska ali kooperativna razmerja.1 OBLIKE POSLOVNEGA SODELOVANJA (str.Vsaka združba se ukvarja s povsem določeno dejavnostjo. deleži v podjetjih) Nekatere pojavne oblike trajnejšega poslovnega sodelovanja (poleg: poslovnih skupnosti.potem preneha obstajat) karteli (med podjetji iste panoge.funkcijo nadziranja obravnavanja podatkov (revidiranje) .kadrovska . holdingov): skupna vlaganja (obsežnejše naložbe – raziskave) konzorciji (povezovanje zaradi določene naloge.finančna Soodvisnosti temeljnih poslovnih funkcij Slika 3.funkcijo obravnavanja podatkov o prihodnosti (načrtovanje) . koncernov. enotne cene.3 (stran 70 izdaja 2005) Poznamo še: Temeljne informacijske funkcije: . v katerem v blagovno-denarnih in čistih finančnih razmerjih nastopajo prvine poslovnega procesa.funkcija upravljanja (governance) .skupna politika prodaje.prodajna . pridelki. interesnih združenj.funkcijo analiziranja ali preučevanja podatkov ….) . Ta dejavnost je v trenutku opredeljena in se lahko širi oz oži. 71) 4.delovna sila Poslovni proces združbe opredelimo kot tisti del njenega delovanja. * Temeljne poslovne funkcije (delni poslovni procesi) . blago). na katere je zlasti v procesu prodaje vezano pridobivanje prihodka v njegovem okviru dohodka in dobička združbe..funkcija ravnateljevanja (management) . ki določa njen poslovni proces.funkcijo obravnavanja podatkov o preteklosti (knjgovodenje. Organizacijske funkcije: .delovna sredstva .funkcija izvajanja 4 POSLOVNO SODELOVANJE (str.delovni predmeti .tehnična .ustvarjanja poslovnih učinkov ali proizvajalna .nabavna ali nakupna . * Prvine poslovnega procesa (=potrebni proizvajalni tvorci) PPP: .

SREDSTVA IN DELO (str.osnovna čreda . (Delovna sredstva. sadovnjaki) zgradba . če opazujemo. 77) 5. 78) Vstopajo v poslovni proces le s svojimi lastnosti  v poslovnem procesu ne spremenijo svoje oblike.2 DELOVNA SREDSTVA (str.oprema . sindikat prevzema prodajo PU --. inventar. naprave.2. 77) Ločiti je potrebno med prvinami poslovnega procesa in sredstvi.zgolj ustvarjajo okolje potrebno za poslovni proces oprema . Ali pa kot sredstvo.dolgoletni ali večletni nasadi (vinogradi.18.zemljišča . koliko premoženja ima fakulteta v tem trenutku.1 VRSTE DELOVNIH SREDSTEV (str. potem je bolje kupiti novo delovno sredstvo. 77) 5.. kot ena izmed PPP ni enako kot sredstva oz.) 5.1 PRVINE. Potroški delovnih sredstev: Fizično obrabljanje (sodelovanje pri proizvodnji določenih proizvodov ali opravljanju storitev – odvisno od intenzivnosti sodelovanja v PP) Fizično staranje (delujejo naravne sile – rjavenje. 77) * Pet temeljnih skupin oz vrst delovnih sredstev (DS): . ker ga potrebujemo za predavanja.zgradbe . * Vrste ekonomske neprilagojenosti delovnih sredstev..- sindikati (to NISO sindikati delavcev) čvrsta oblika kartelov. orodje. preperevanje…) Obnavljanje DS se splača do ekonomske omejitve. tehnična zastarelost (na trgu se pojavi se sodobnejše sredstvo od dosedanjega) gospodarska neustreznost (neugodne spremembe pri drugih prvinah poslovnega procesa – zmanjka rude v rudniku) .31 .vstopa v poslovni proces kot posrednik med človekom in delovnimi predmeti Za industrijska in obrtna podjetja je najpomembnejša skupina delovnih sredstev oprema (stroji. 5.2. * Prvine poslovnega procesa opazujemo z vidika nekega obdobja (v obdobju opredeljiv pojem). sredstva oz premoženje pa opazujemo z vidika določenega trenutka (v trenutku opredeljiv pojem). premoženje) Grafoskop lahko nastopa kot prvina poslovnega procesa.11. prva ura--5 GOSPODARJENJE S PRVINAMI POSLOVNEGA PROCESA (str.2 POTROŠKI DELOVNIH SREDSTEV (str.

(Do tu je bil le pregled prejšnjih predavanj. je to potrebno ponovno usposobiti za delovanje. Tu se srečujemo z dvema pojmoma: .prenašanje vrednosti delovnih sredstev na poslovne učinke .Amortizacijski odpisi – zmanjšuje se vrednost delovnega sredstva .5 POPRAVILA IN PREUREDITVE DELOVNIH SREDSTEV (str. montaže delovnega sredstva Amortiziranje – postopno prenašanje vrednosti delovnih sredstev na poslovne učinke.Amortizacijska sredstva . ki poteka v treh stopnjah: . ki se na ustnem izpitu sprašujejo) 5.z nakupom (večinoma) Pri nakupu nabavno vrednost delovnega sredstva (amortizacijsko osnovo) sestavljajo: .zbiranje denarnih sredstev za nakup podobnega/boljšega delovnega sredstva 5. Konec izpiskov iz knjige – izdaja 2005 * Proces amortiziranja delovnih sredstev lahko opazujemo v treh smereh: . Ko se zgodi okvara delovnega sredstva.z najemom oz.kot prenašanje vrednosti delovnega sredstva na poslovne učinke (stroški amortizacije) .zbiranje denarnih sredstev iz naslova prodanih in že plačani poslovnih učinkov za nakup novih delovnih sredstev (amortizacijska sredstva) Poleg nabavne vrednosti (amortizacijska osnova) moramo poznati še dobo koristnosti in metodo amortiziranja.Doba trajanja DS (določena z rokom njegovega delovanja) – tehnično primernost nadaljnje uporabe Doba koristnosti ali gospodarne uporabe (določena z rokom koristne uporabe) – ekonomsko primernost nadaljnje uporabe 5.na podlagi daril . kadar ni pokvarjeno. 79) Pridobivanje delovnih sredstev: .2.Nabavna vrednost delovnega sredstva = amortizacijska osnova .Stroški amortizacije .3 ZAGOTAVLANJE DELOVNIH SREDSTEV ZA POSLVONI PROCES IN AMORTIZIRANJE (str.v dogovorjenem kombiniranju ali združevanju delovnih sredstev . ki manjkajo.4 FUNKCIJSKO ALI OBRABNO IN ČASOVNO AMORTIZIRANJE (str. To so v bistvu samo poudarki.zmanjševanje vrednosti delovnih sredstev (amortizacijski odpis) .32 .stroški postavitve oz.2.z izdelavo v lastni delavnici . 92) Delovno sredstvo je uporabno v okviru delovnega procesa takrat.Doba koristnosti delovnega sredstva (včasih se je za to uporabljal izraz "življenjska doba") Obstaja več načinov izračunavanja amortizacije. Posledica je amortizacija delovnega sredstva.fakturna cena .Izbrana metoda amortiziranja . 82) Za izračunavanje stroška amortizacije potrebujemo 3 stebre . zakupom .2.stroški dostave delovnega sredstva .

Mala = tekoča popravila = tekoče vzdrževanje . če ta ne prehajajo v preureditev. V praksi poznamo samo mala popravila in preureditve. O naložbah govorimo tudi takrat. je denar.Velika = investicijska popravila = naložbeno vzdrževanje Stroške malih popravil lahko takoj vključimo med stroške določenega obdobja.Popravila .2.2006 druga ura--5. Lažje je namreč prikazati nek izdatek kot strošek (lažje se ga odobri) kot pa naložbo.17.11. Naložbe v delovna sredstva razlikujemo po različnih vidikih: . Namen preureditev je. da se kupi močnejši računalnik (več spomina. Tem se ne moremo izogniti. Pri preureditvah moramo namreč povečati vrednost delovnega sredstva (spremeni se amortizacijska osnova) v postopkih krepitve vrednosti delovnega sredstva. vložiti pa je bilo treba precej denarja – nadomestna neto naložba. da je delovno sredstvo sposobno delovati tako kot pred okvaro.6 NALOŽBE V DELOVNA SREDSTVA (str. ki jih bomo z lahkoto prodajali doma in v tujini z dobičkom) je taka naložba dobra. večja hitrost delovanja…) Popravila ločimo na: . zato se je treba odločati pametno. naložimo denar v zaloge nafte Naložbe v delovna sredstva so izjemnega pomena za sposobnost gospodarstva in države (kaj bo ta s svojimi delovnimi sredstvi sposobna narediti).Glede na to. ki smo ga vložili "zamrznjen". bo mogoče kvadratura enaka kot prej.. Tu pa obstaja tudi vmesna stopnja. Če se zmotimo pri naložbi. potem zbrana sredstva amortizacije ponavadi zadoščajo zato. .Preureditve (adaptacije konstrukcije…) S popravili dosežemo (namen popravil je). ko kupimo delnice. obveznice. --. iz katerih sredstev smo zbrali denar zanje (glede na vir sredstev) \kosmate = bruto naložbe (če pretvarjamo zbrana amortizacijska sredstva v obliko delovnih sredstev) \čiste = neto naložbe (kadar zberemo denar za naložbe iz dobička prejšnjih let = del dobička vlagamo v naložbe) . drugače pa kot zelo slaba. ki bo proizvajala poslovne učinke.33 . 92) Pojem naložbe je širši od pojma naložba v delovna sredstva.Glede na to kakšen vpliv imajo na zmogljivosti delovnih sredstev poslovnega sistema = posledice naložbe \nadomestne (kupimo po zmogljivostih enako delovno sredstvo kot smo ga imeli prej \nove (povečamo zmogljivost delovnih sredstev) Če se podre staro hišo v LJ in se zgradi poslovne prostore. da izboljšamo delovno sredstvo (večja funkcionalnost. kjer se moramo odločiti za nujne naložbe. Če se kupi računalnik (novejši računalniki so bolj sposobni). večji diski…) – nova bruto naložba Ponavadi je denarja za naložbe premalo. Stroške tega je potem potrebno prevaliti na druge poslovne učinke. Če pravilno naložimo denar v delovna sredstva (v pravo opremo. Pri velikih popravilih je vprašanje.

ki se bo čimprej povrnila v obliki dobička. Tu se pojavita dve metodi (= sodili). . da moramo preiti iz statične metode na dinamično metodo. ki deluje 4 leta in ima vračilni rok naložbe 3 leta – če bi delali po prvi metodi. ki nam bodo prinesle poslovne učinke. ki jo pri tem uporabljamo se imenuje Aktualizacijska metoda. Naložbe v delovna sredstva imajo poleg vidikov vira sredstev in posledic naložbe tudi vidik povezave z okoljem. se začnemo odločati o naložbah. kot naložba. To je najlažja možna naloga. je dejansko boljša. Ta metoda recimo ne upošteva različne vrednosti denarja tekom let (ne upošteva inflacije). postopek za to pa Diskontiranje = razobrestovanje). bomo izbrali tisto. katera naložba je bolj ugodna: . ki jih v določenih letih pričakujemo. do katerega ga je potrebno zgraditi. ko vzamemo zneske. Druga prednost je.5 leta. bo dal rok. Če imamo pa dovolj denarja pa vložimo v vse naložbe. kjer prevajamo vrednost bodočih donosov na sedanjo vrednost (v letu. Statična metoda je takrat.5 in razobrestujemo znesek za obdobje treh let. Treba je namreč upoštevati vpliv obrestne mere. po katerih presojamo. ker je praktično ne moremo natančno predvideti. (Izračun vračilnega roka naložbe se lahko pojavi na izpitu (primer take naloge je v knjigi). . ugotovimo. do katerega je potrebno namestiti čistilno napravo – nujna naložba Če nas obišče predstavnik zavarovalnice. Odločimo se za tisto naložbo.Če strojno tovarno obišče inšpektor za varstvo pri delu in vidi nevarne naprave. če ne se zavarovalna premija poveča – nujna naložba Če nam po nujnih naložbah ostane še kaj denarja. ki imajo količnik večji od 1.Vračilni rok naložbe – če imamo 5 možnih naložb. v katerem je naložba). Za inflacijo predpostavimo da deluje na vse enako (in jo zato lahko zanemarimo).5. Razmerje med naložbeno vrednostjo je 150 denarnih enot / 100 denarnih enot = 1. da se je denar dejansko pojavil iz delovanja določene naložbe). 15% študentov je ne zna rešiti) Na sodila lahko gledamo iz gospodarskega vidika (gledam dogodke. ki deluje 10 let in ima vračilni rok naložbe 3. ki nam bodo prinašali dobiček in amortizacijo) ali pa iz finančnega vidika (tu gre za tokove denarja – predpostavljamo. Na ta način prevedemo vrednosti iz vseh let na vrednost tekočega leta. To delamo z dinamičnim pogledom na naložbe (metoda. kajti brez te naložbe se nam lahko ustavi celotna proizvajalna linija. Vendar pa ni vseeno. da zavaruje opremo in prostore in vidi da tovarna nima požarnega zidu. kar bomo dobili čez 3 leta. Če nas obišče inšpektor za varstvo okolja in vidi škodljive odtoke v reko. potem denarja ne bi optimalno vložili. Dobimo primerljive denarne vrednosti. bo dal rok. Metoda za izračun vračilnega roka ima dve pomanjkljivosti (ki jih druga metoda odpravlja – količnik razširjene donosnosti nima teh napak).34 . da je ta znesek danes vreden samo 87% tistega. Naložba prinaša pričakovani donos v obliki dobička in amortizacije 5 let. da zajamemo dohodke iz dobička in amortizacija po vseh letih delovanja delovnega sredstva.Količnik razširjene donosnosti Prva prednost tega postopka je. Seštevke teh primerjamo z nabavno naložbeno vrednostjo delovnega sredstva. ali dobimo določen znesek čez 3 leta ali čez 5 let. ki ima največji količnik. Če imamo znesek x in je obrestna mera na trgu 1. potem bo prekinil delo na tej opremi dokler ne bomo zagotoviti potrebnih varoval – naložba v ta varovala je nujna. Naložba.

.Kupljena energija (plin. Delovni predmeti se v tem primeru imenujejo reprodukcijski material.3 DELOVNI PREDMETI (str. 5.Lastna nedokončana proizvodnja Ko procesi potekajo dlje. ki se neposredno spopadajo z zemljo. rude… . jih kupujemo od predelovalnih dejavnosti. Bistvo delovnih predmetov v poslovnem procesu je da se spremenijo. Čim jih posekamo in pripeljemo na žago so to že surovine.1 VRSTE DELOVNIH PREDMETOV (str.Naravne snovi To so na primer drevesa.Treba je gledati. Primer: Gradnja slovenskih avtocest se bliža koncu. Surovine so torej to kar proizvede kmetijstvo. Problem je. Primer naravnih snovi je tudi nahajališče vode. bi to povečalo obisk Petrolove črpalke – dopolnjujoči soodvisnost. če se značilnosti delovnega sredstva v teku poslovnega procesa ne spreminjajo. ki bo zmanjšala učinke naše naložbe potem govorimo o substitucijski = tekmovalni soodvisnosti. plina. Tem delovnim predmetom rečemo surovine. Tu končujemo z obravnavo prve prvine poslovnega procesa in prehajamo v obravnavo druge prvine. ki bo povečala učinke naše naložbe potem govorimo o komplementarni = dopolnjujoči soodvisnosti.kupljene surovine Surovinske dejavnosti so tiste. ribištvo… Od surovinskih dejavnosti kupujemo delovne predmete. Pri delovnih predmetih ni možnosti najema. Če imamo v okolju naložbo. na isti strani ceste. *Vrste delovnih predmetov (znati je treba pet od enajstih) . . Naložba v Schellovo črpalko bi znižala donos naložbe v Petrol – tekmovalna odvisnost. Po tem pa dobi pravico za postavitev črpalke 500 metrov pred Petrolom.Reprodukcijski material Če kupujemo čipe za računalnike. Delovna sredstva opravljajo dvoje vlog v poslovnem procesu: . da je cena enakih delovnih predmetov lahko različna (na primer zaradi prevoza). se delovni predmet v obdobju tega časa imenuje lastna nedokončana proizvodnja.Ustvarjajo okolje (to delajo predvsem zemljišča in zgradbe) . kot bi ga sicer. Na Petrolovi črpalki ne bodo prodali toliko bencina. lovstvo. premog) Ko kupujemo delovne predmete od dejavnosti. . kaj se v okolju dogaja z drugimi naložbami.3. Če delovni predmet v nekem časovnem intervalu ni skladiščljiv.35 . ki delajo z naravo.Z njimi ljudje s svojo delovno silo delujejo na delovne predmete Dobro je. Recimo da Petrol dobi lokacijo za bencinsko črpalko. . Če imamo v okolju naložbo. 97) Pri delovnih predmetih lahko porabo točno ugotovimo (pri delovnih sredstvih smo jo lahko samo ocenjevali). gozdarstvo. še Schell. ki stojijo v gozdu. nafte. Če bi Mercator za Petrolom zgradil nakupovalno središče. ki jih bomo še spremenili. Pri delovnih predmetih je ravno obratno. 97) 5.

ker smo pri izdelavi uporabili tudi druge prvine poslovnega procesa. Normativa porabe – koliko odstotkov snovi je potrebno prenesti v naslednjo fazo. Odpadek je nasprotje od izplena. Izmet povzroča večjo škodo kot odpadek. Delovni predmeti so zato načeloma porabne snovi. to načeloma ne bo vplivalo na kvaliteto izdelka. ki ne preide v naslednjo stopnjo predelave. Tako kot hočemo. Naloga delovnih predmetov (oz.2 --.V metalurški peči rudi za časa taljenja rečemo lastna nedokončana proizvodnja (če bi jo vzeli iz procesa bi s tem naredili škodo) . --. * Izmet so premalo kakovostni izdelki.Dokončani izdelki V industriji in obrti. se imenuje nepotrebni odpadki. . Tisti. O tehnoloških odpadkih govorimo takrat. . 98) Pri delovnih predmetih gre za porabo. Nekateri od delovnih predmetov snovno vstopijo v delovne predmete višje predelave (hrast recimo vstopi v hrastovo mizo). da snov delovnega predmeta preide v naslednjo stopnjo predelave s čim manjšo izgubo. ki se jih da prodati le po bistveno nižji ceni ali pa se jih sploh ne da prodati. da se delovni predmeti ustrezno spremenijo.Trgovsko blago Tudi to je delovni predmet ker nanj delujemo (ga zavijemo in prodamo kupcu).Polizdelki Delovni predmeti. da bi delovna sredstva čim bolje in čimbolj pogosto sodelovala (zato imamo delo v treh izmenah) tudi hočemo.2006 prva ura--- OVREDNOTENJE POTROŠKOV DELOVNIH PREDMETOV (str.11. Dobre firme imajo večji normativ porabe. tistih ki z njimi delajo) je.3. Če je papir v pisarnah slabše kvalitete. . ki vstopajo (=glavni material = glavne surovine) s svojo kakovostjo vplivajo na kakovost izdelka (črviv les -> slaba miza). Za razliko od delovnih sredstev pri delovnih predmetih nimamo najema. . ko noben na svetu ne zna narediti iste stvari z manj odpadki. ki pa ne vstopajo (pomožni materjal). pa s svojo kakovostjo ne vplivajo na kakovost izdelka. Tisto.Pridelki V kmetijstvu. Isto velja za model odlitka v livarnah (tudi ta ne vstopa v delovni predmet višje stopnje predelave). Tisti. kar je več. Delovne predmete kupimo in jih porabimo. ki se bodo v prihodnje še spremenili (deska). Če je odpadka 10% je izplena 90%. ki ga tovarna proizvaja. * Odpadek je tisti del delovnega predmeta.Rezervni deli .18. ker se jim po obdelavi vrednost poveča. ki bodo samo vgrajeni v končni izdelek.Sestavni deli Tisti delovni predmeti. Pri tem se dela škoda. Pri izgubi govorimo o odpadku in izmetu. saj potrebujemo za isti produkt več materiala kot konkurenca. koliko nas stane sodelovanje delovnih predmetov pri poslovnih procesih imamo .24. da bi se delovni predmeti v popolnosti in pametno porabili. nekateri pa ne. Tak je na primer avtomobilski volan. Pametna poraba pomeni.36 .11. Pri ugotavljanju.2005 druga ura--5.

olajševalno okoliščino. Porabo delovnih sredstev smo samo ocenjevali = domnevali. Pri njih nismo imeli natančnega izračuna koliko se je delovno sredstvo v enem dnevu potrošilo. Pri delovnih predmetih pa točno vemo koliko smo jih porabili. Vendar pa se pri ovrednotenju te porabe srečujemo tudi z določenimi problemi. Delovni predmeti iste vrste, ki jih porabljamo nimajo vedno enake nabavne cene (nabavna cena delovnega predmeta obsega fakturno ceno dobavitelja, stroške transporta in stroške carine). Cene iste vrste delovnih predmetov se razlikujejo od obdobja do obdobja. Če so bili delovni predmeti iste vrste kupljeni po različnih cenah se postavlja vprašanje, po kateri izmed teh dobavnih cen ovrednotiti porabo materiala delovnih predmetov, ki smo jih dali iz skladišča v proizvodnjo. Pojavljajo se 3 domneve s 4 metodami. Domneve: 1. Vsaka enota v zalogi istega materiala v skladišču je povprečen predstavnik te zaloge. Ta domneva vodi k dvema metodama: - metoda drsečih povprečnih cen (primer za to je v knjigi str 98) (Če bo na pisnem izpitu naloga te vrste, bo imela okoli 10% točk, ker je zelo lahka) - metoda stalnih (= planskih = načrtovanih) cen z odmiki V resničnem življenju gre za pomembno razliko med tema dvema metodama. V prvem primeru spremljamo dogajanje na trgu v vseh delih podjetja. V drugem delu pa popolnoma zanemarimo, da se dejanske tržne cene spreminjajo. Vse kalkulacije (izračun cene izdelkov in stroškov izdelkov), ki bodo narejene iz teh delovnih predmetov izhajajo iz tega, da smo dobili izdelke po x denarnih enot. To rešimo tako, da na vsake toliko časa izračunamo odmike, ki so nastali in na ta način dobimo pravilne podatke. Nevarnost uporabe čudnih planskih cen je v tem, da prodajamo izdelke narejene iz teh delovnih predmetov po prenizkih cenah. Informacije, ki jih dobimo s temi izračuni nas lahko napačno usmerjajo v našem delovanju. Zato je uporaba metode stalnih ali načrtovanih cen z odmiki logična samo v primeru, ko smo prepričani, da bo inflacija manjša od 5% (denarna valuta ne sme prevač nihati).

2. domneva: Metoda zaporednih (=tekočih) cen = FIFO = First In First Out Ko prihajajo zaloge delovnih predmetov v skladišče, prihajajo po določenem zaporedju in po določenih cenah. Pri tej domnevi predpostavljamo, da se bodo izdajali v skladišče po istem zaporedju kot bodo šli ven. Cene ki jih dobimo po metodi FIFO se imenujejo zaporedne cene. Delovne predmete, ki pridejo iz skladišča se obračunavajo po isti ceni kot smo delovne predmete iste vrste na zadnje dobili v skladišče. Ta metoda pride v poštev samo takrat, ko to kar dobimo v skladišče, porabimo po prvem tednu ali pa že po prvem dnevu. Izbira metode je pomembna, ker lahko pride tudi do 2% razlike v izkazovanju poslovnega izida. Zaradi tega je treba tudi napisati, katero metodo uporabljamo in se jo celo leto držati, da nas revizijska družba lahko nadzira. (Na izpitu je za izračunati ena metoda. Dodatno vprašanje pa je, da je treba iz izračunanih podatkov tudi napisati, koliko znašajo stroški delovnih predmetov (3/4 študentov ima s tem težave). To dobimo tako, da seštejemo vrednosti vseh delovnih predmetov ki gredo v proizvodnjo. * Vprašanje je lahko: Kako se imenujejo cene pri metodi FIFO? Odgovor: Zaporedne cene. 3. domneva: Metoda povratnih cen = LIFO = Last In First Out - 37

Ta metoda se uporablja pri izrednih dogodkih. Gostilničar ob izrednem dogodku (nogometna tekma) naroči večjo količino piva samo za namen te priložnosti. Končne vrednosti so pri FIFO drugačne kot pri LIFO. Pri računanju stroškov dobimo pa enake vrednosti po obeh metodah. Metode tehtanih povprečnih cen ni v knjigi, zato je tudi na izpitu ne bo. Tudi metod HIFO (High) in NIFO (Next) ne bo na izpitu (tidve metodi sta namreč prepovedani). 5.3.3 ZALOGA DELOVNIH PREDMETOV (str. 102)

Ko so skladišča polna so kupci zadovoljni, proizvajalci in prodajalci pa nezadovoljni. Zaloge delovnih predmetov nas stanejo. Delovni predmeti namreč zavzemajo neko površino in vsak kvadratni meter skladišča nekaj stane. Zato je idealno, če zalog delovnih predmetov nimamo. Tega si seveda ne moremo privoščiti, če nimamo zagotovljene absolutno zanesljive oskrbe z delovnimi predmeti. Če je oskrba lahko motena, si morajo podjetja zagotoviti zaloge, hkrati pa zagotoviti, da so te zaloge čim manjše. Najboljša zaloga delovnih predmetov je tista, ki je ni. To si lahko privoščijo samo velike tovarne, ki imajo svoje majhne dobavitelje tako strenirane, da jim dostavljajo potrebne količine delovnih predmetov ob katerikoli uri. Če se kakšen dobavitelj pregreši ga vržejo ven iz trga. * Obstajajo 4 dejavniki od katerih je odvisna količina zaloge delovnih predmetov (vse 4 je treba znati): - Količina dnevne poraba – Več kot porabimo, več zaloge moramo imeti - Število dni od naročila do prejema – Včasih je dobavitelj sposoben dobaviti delovne predmete v enem dnevu (rečni pesek). Včasih je rok dobave lahko tudi po več mesecev, vendar se s planiranjem v naprej lahko izognemo čakanju. Daljši kot je rok dobave, večjo zalogo si je treba narediti (če nimamo stalnih dobaviteljev). Idealno je, če ni zalog in je dobavitelj en sam. Vendar pa je tu zelo velik riziko (dobavitelju se lahko kaj zgodi). Če imamo več dobaviteljev imamo večje stroške (stroški usklajevanja). V praksi imamo ponavadi vsaj 2 dobavitelja. - Rezervna količina, ki mora zadoščati v primeru motenj. Če ni delovnih predmetov, nastane ogromna škoda. Motnje so: vreme, vojna, stavka carinikov, stavka prevoznikov. - Razmerje med stroški skladiščenja in stroški naročanja. Če se naroči samo en kos, je to izredno drago na en kos. Če pa naročimo 1000 000 kosov, pa je dobava poceni, vendar pa se nam ti kosi potem še dolgo časa zadržujejo v skladišču, kar pa stane. 5.4 STORITVE (str. 103) Storitve se plačajo, usluge so zastonj. Storitve se ne skladiščijo. Nimajo materialne oblike. Ne moremo jih prijeti. Več kot 50% kosmatega domačega proizvoda predstavljajo storitve. --- 25.11.2005 prva ura --* Storitve lahko členimo v treh smereh: 1. SKUPINA - 38

- Tuje – če fakulteta plačuje Telekomu za telefon (storitev opravi enota izven združbe) - Pogojno lastne (še vedno jih moramo plačati) – če znotraj fakultete en laboratorij dela za drug laboratorij. Denar ne gre ven iz družbe. 2. SKUPINA - Kratkoročne – lahko jo uporabimo samo enkrat (let v Ameriko – če ga zamudimo, moramo kupiti novo storitev) - Dolgoročne – lahko jo uporabimo večkrat (patenti, licence, blagovne znamke) 3. SKUPINA - najpomembnejša delitev 1) Storitve, ki so neposredno vključene v izvajanje poslovnega procesa – tiste, brez katerih naš poslovni proces ne more potekati ali pa ne poteka normalno. \Bančništvo \Poštna storitev \Prevozniška storitev 2) Storitve, ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa (dolgoročna storitev) Neposredno pridobivanje znanja pomeni, da ga že drugi dan lahko uporabijo v svoji združbi. Če kupimo licenco za uporabo nekega patenta za določeno število let, lahko znanje iz te licence začnemo praktično takoj uporabljati. Podobno je pri odkupu patenta, kjer pridobimo pravico za avtorjeve iznajdbe. Tako je tudi z izobraževalnimi tečaji (jezikovni, računalniški, šola letenja…). Te storitve bi morali obračunavati takrat, ko jih dejansko uporabljamo. Zaradi poenostavljenega obračunavanja nekatere manj vredne storitve te vrste obračunavamo sproti (jih prikažemo kot stroške obdobja v katerem smo plačali tako storitev). Če se je uslužbenec naučil veščine in bo na Švedskem naš predstavnik 8 let, se bodo stroški tečaja obračunali v tekoče obdobje (v tisto leto, v katerem je potekal tečaj). Za storitve ki so dražje (recimo blagovne znamke, licence in včasih tudi patenti) pa je več možnosti. Če bi recimo hoteli poimenovati izdelek po svetovno znani osebnosti bi imeli naslednje možnosti: #Enkratno plačilo za neomejeno uporabo #Plačilo za neko obdobje (recimo za do 5 let) – to plačilo mi v tem obdobju Amortiziramo #Določena vsota na vsak prodan izdelek * Ugotovitev: Ne amortizirajo se samo delovna sredstva, ampak tudi dolgoročne storitve. 3) Storitve ki vplivajo na vzpostavljanje okoliščin potrebnih pri poslovnem procesu – na ravni družbe kot celote V celotni državi/družbi obstaja veliko dejavnosti, ki so potrebne da združbe (zlasti gospodarske) normalno delujejo. Potrebno je zagotoviti šolanje ljudi (ustanoviti je potrebno zavode, ki to delajo). Potrebno je zagotoviti zdravljenje ljudi (zdravstvene zavode). Potrebno je zagotoviti otroško varstvo – da lahko odrasli prihajajo v službo. Potrebno je skrbeti za red. Potrebno je ljudi predstavljati v tujini (to dela vlada). Tudi te storitve se plačujejo. Direktno sicer iz proračuna, ampak posredno pa to plačujejo davkoplačevalci. Brez teh storitev bi bilo delovanje podjetij moteno ali pa celo onemogočeno. Pri teh storitvah velja Solidarnostno načelo – tisti ki imajo več tudi več plačajo. 4) Storitve, ki omogočajo navzočnost (= prisotnost) sredstev potrebnih pri določenem poslovnem procesu Če nam zmanjkuje lastnega denarja, vidimo pa dobro poslovno priložnost, ki bi se nam odprla z nabavo neke opreme, se pokaže potreba po dodatnem denarju. Ta denar lahko dobimo kot posojilo banke. Za to posojilo plačamo Obresti. Obresti so strošek tovrstne storitve. Tudi zavarovalnina je strošek tovrstne storitve. Cena za storitve je ponavadi določena za enoto storitve. V določenih primerih, pa je cena določena za neko celoto storitev v konkretnem letu. To na primer delajo odvetniške pisarne, ko jih najame kakšna firma. Zahtevajo, da se jim za enoletno pripravljenost vnaprej nakaže recimo 2 000 000 SIT (na tak način si lahko zagotovimo izvajalca) - 39

5. Odgovor: tuja. niso pa lastniki te. Z fakultetnim znanjem se lahko v združbi uveljavimo zlasti. To je sicer huda izjema. Zaradi tega bo podjetje po proslavi bolj ponosno. ampak v našem primeru je to tako. da doseže določen cilj Prvina poslovnega procesa je tudi Delovna sila.V storitev v ožjem pomenu besede vključujemo praviloma storitve iz prve vrste (tiste storitve. 5. da ti ljudje lahko opravljajo določene vrste dela. . V ta namen organizira proslavo v Cankarjevem domu. ki vpliva na vzpostavljanje okoliščin potrebnih pri poslovnem procesu 5. da smo za določen čas najeli prostor. ki delajo v združbi. Če pa stalno delamo monotono delo. Vedno pa nastopata obe obliki dela (razmerje ni nikoli 1:0 oz 0:1).1 VRSTE DELA (str. 104) V združbah poteka ustvarjanje poslovnih učinkov. ki omogočajo. kratkoročna.Fiziološkem smislu – Poraba energije pri določenih gibih živega telesa . smo omogočili prisotnost sredstev potrebnih pri poslovnem procesu (4. ki so neposredno vključene v izvajanje poslovnega procesa) iz druge (storitve. Vprašanje: V kateri dve od teh štirih bi razvrstili storitev najema prostorov in najem ansambla? Odgovor: S tem.Psihološkem smislu – Zavestni napor človeka. Storitve tretje vrste ne uvrščamo v pojem Storitve v ožjem pomenu besede. 104) Delo mi lahko obravnavamo v: . * Delovna sila se v poslovnem procesu uveljavlja in razvija izven njega se pa obnavlja. če ne bi bila vsebina poslovnega procesa tudi delo. če je to znanje. rekreacija. Storitev ansambla sodi v tretjo skupino (ker je v druge 3 ne moremo uvrstiti). Obnavljanje delovne sile je obnavljanje telesnih in umskih sposobnosti.Fizikalnem smislu – Premagovanje upora. Delovna sila so umske in telesne sposobnosti ljudi. da bo potrebno na leto narediti določeno število novih izpitov in na vsake nekaj let bo treba ponovno opravljati stare izpite. Primer: Podjetje praznuje 50 letnico svojega obstoja. skupina). potrebno pomoč in aktualno delo.5 DELOVNA SILA (str.40 . se bodo čez dve leti zaradi naše razvitosti za nas "tepli" na trgu delovne sile (zaradi naše razvitosti). Če dobimo po sprejetju v službo prave izzive. pa bo naše znanje v petih letih zastarelo. ki ga usmerjeno telo opravi na določeni poti . Tudi pri nas bo prišlo do tega. izpopolnjevanje znanja. Naša delovna sila se bo v tem primeru v največji možni meri uveljavila.Gospodarskem smislu – Naprej premišljena in ciljna človekova dejavnost v smeri ustvarjanja in pridobivanja poslovnih učinkov . ki omogočajo navzočnost sredstev potrebnih pri določenem poslovnem procesu). ki smo ga na fakulteti pridobili pisano na delo v združbi. To je skrb za zdravje. ker tretja skupina ne sodi v storitev v ožjem pomenu besede. Poslovnega učinka ne bi bilo. Pri delu včasih prevladuje poraba telesne energije (telesno delo) včasih pa umski napor (umsko delo). storitev. Vprašanje: Uvrsti dovoljenje za gradnjo za primer ko takoj plačamo. Delavci = tisti. ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa) in večinoma tudi iz četrte (tiste storitve. Pri organizaciji proslave je podjetje imelo dve storitvi: moralo je najeti dvorano v Cankarjevem domu in moralo je najeti kulturni ansambel. kljub temu da je ne plačujemo po solidarnostnem načelu.

še preden je ta kaj naredil. ji s tem povzroči stroške. se mora tako on kot združba ravnati po pravilih igre.Fiziološke (zdravje) .Ekonomske Če nekdo dela v službi dalj časa.Dolžine delovnega časa = koliko časa posameznik dela .41 . 5. V ta namen se podpiše pogodbo o zaposlitvi. Na odnos posameznika do dela vplivajo različne okoliščine: .3 --. Če ima rešeno stanovanjsko vprašanje.12.Pridobljene izkušnje Pri večini ljudeh usposobljenost za delo narašča. --. Tu nas zanima razmerje med zaposlencem in delom.5.Usposobljenost . da bo imel bolj pozitiven odnos do dela.1. pri drugih pa počasi (nogometaš je po 35. V njej so opisane temeljne pravice in obveznosti obeh strani. da že pridobivanje zaposlenca za potrebe združbe nekaj stane (objava oglasa. bo imel bolj pozitiven odnos do dela.2005 druga ura --5. ki mu jih nalaga poslovni proces.Zaposlenec se spopada z izzivi.11. Zagotoviti mu mora prostor. pregled prijav. On ponudi v uporabo svojo delovno silo (zato se govori o trgu delovne sile in ne o trgu dela). udeležbo tečajev (za pridobitev licenc. ima lahko pozitiven odnos do enega dela in negativen odnos do drugega dela.2006 prva ura--- POTROŠKI DELOVNE SILE IN DELOVNI DOSEŽKI (str. letu že za odpis). Potem začnejo delovati fiziološki dejavniki in usposobljenost za opravljanje določenega dela pada. 106) Pri vseh prvinah poslovnega procesa smo spremljali potroške teh prvin. kot je to potrebno. 105) Ko človek vstopi v združbo (se zaposli).Kot sposobnost zaposlenca za opravljanje določenega dela . Če nekdo dela v prijetnem okolju ob prijetnih sodelavcih. lahko od njega pričakujemo.Družbene . To razmerje opazujemo v dveh smereh: . pri delovnih sredstvih -> amortizacija pri delovnih predmetih –> količinska poraba (porabili smo 75 kg bakra). razgovori). Potroške delovne sile opazujemo v dveh smereh (=so posledica dveh dejavnikov): . Pri nekaterih poklicih se to zgodi hitro.2 NOSILCI DELOVNE SILE IN POGODBA O ZAPOSLITVI (str. Tudi pri delovni sili nastajajo potroški. da izvaja določena opravila: . Kar se tiče stroškov delovanja posameznika je treba vedeti.5. Človek. ga mora združba opremiti. Združba mu mora jamčiti za določene pravice. Za večino poklicev je človek od 40-45 leta na vrhuncu. Ko pride v službo. Ko človek odide iz združbe.Psihološke .Odnos do dela Na posameznika vpliva več faktorjev. Združba ima tako stroške s človekom. ki jih rabi za opravljanje svojega dela).Naravna nadarjenost .25. ima verjetno doma slabo ženo.

Nadomestila plače .Plača = Osebni dohodek iz opravljenega tekočega dela – to je osnovni del.6 Ovrednotenje potroškov: Pri ostalih prvinah poslovnega procesa smo predpostavili. da se to pomnoži z neko oceno. V Jugoslaviji so bili delavci plačani tudi od izida poslovanja. Plača je ena izmed oblik osebnega dohodka. Višina plače mora biti določena tudi glede na dosežke. 106) Bolj pravilen izraz kot Osebni dohodek bi bil Dohodek iz dela ali Delovni dohodek. dolžina dela 45 50 38 intenzivnost dela 1. ki smo jih dosegli in ne samo na čas.Osebni dohodki iz naslova dosežkov ustvarjalnih pobud . 5. ki jih posameznik dobi. 107) Plača je odvisna od: .Delo v izjemnih časovnih pogojih Če je to prisotno. .5 = 75 38 * 0.Dosežene kakovosti dela Vložena količina dela se mora potrditi v doseženi kakovosti dela (dosežki = izidi = učinki = rezultati)..Količine dela . ki smo ga vložili.Širina delovnega področja zaposlenega V delo vlagamo: . Slovenski računovodski standardi so zato začeli uporabljati za vse vrste zaslužkov (vključno z odpravninami).Intenzivnosti človeka pri delu Potroški delovne sile so torej plod porabe delovnega časa in intenzivnosti pri delu. Pri delovni sili (ta je tudi prvina poslovnega procesa) bi bilo to zelo čudno. Vrste osebnega dohodka.5.6 1.5 0. Zaslužek je širši pojem od osebnega dohodka. .4 VRSTE OSEBNEGA DOHODKA (str. ker zaposlenci dobivajo tudi dodatek na delovno dobo.2 = 7. ki ga dobimo .5 PLAČA KOT OSEBNI DOHODEK IZ OPRAVLJENEGA DELA (str. ki ga lahko zaposlenec pridobi v združbi. potem je plača višja.Osebni dohodki iz naslova uspešnega poslovanja (=dobička) S tem nismo pokrili vsega.Časovni obseg (174 ur) .6 = 72 50 * 1. 5.2 potrošek delovne sile 45 * 1.Zahtevnost dela .Vrednosti točke Ta je od združbe do združbe in od podjetja do podjetja različna.5. . ki jih lahko dobimo v združbi: .42 .

da posameznik v teku tega delovnega programa opravlja dela različne zahtevnosti.25 0.Količina učinkov opravljenega dela Za ugotavljanje količine učinkov dela obstaja več načinov ugotavljanja: . nekateri za varnost ljudi. kvaliteta zraka. ki jih mora nekdo v nekem obdobju opraviti. Po letu 1990 je bilo razmerje 12 proti 1. * Na učinke lahko gledamo iz več vidikov: .Pogoji v katerih zaposlenec dela To so temperatura. * Na to kako zahtevno je delo nekoga v primerjavi z zahtevnostjo dela drugih vplivajo štiri sestavine: .Vrsta fizičnega in umskega napora Napor pomivanja oken do pol metra in nad dvema metroma je večji. Delo snažilke v pisarnah je bilo 1.… Razmerje med najbolj zahtevnim in najmanj zahtevnim delom določa konvencija. Norme so lahko: \skupinske \induvidualne .Potrebna usposobljenost. težki pogoji dela. specialna znanja (izpit iz letenja)) . ki jih je treba opraviti v določenem času – ta sistem je najbolj pravičen. kakšne razlike v relativnih razmerjih bo dovoljevala. Ko iščemo relativno razmerje. Najslabše delo.Količina vloženega dela je ponazorjena z zmnožkom teh dveh kategorij.17. ki nastopa pri izvajanju dela (= opravka = opravila) Nekateri so odgovorni za ustrezno uporabo delovnih sredstev. V socializmu za normalne delovne učinke nihče ni mogel zaslužiti 6x več kot tisti. ki jih uslužbenec porabi za določena opravila. Vsaka družba se dogovori.5 1 2 seštevek zmnožkov = 4. nekateri za dobre naložbe. velika odgovornost. ugotovimo. Delovni program je spisek nalog. Bolj kot je delovec obremenjen. ki ga bomo določili temu posamezniku.25 zahtevnost 3 4 8 zmnožek 1. napora. Tako je recimo delo astronavta. Delo snažilke v proizvajalnih prostorih je bilo 1.13. dodatnih znanjih. V izvedbo dobijo delovni program. . kot pomivanje oken od pol metra do dveh metrov. Povprečna zahtevnost dela tega posameznika je seštevek zmnožkov relativnih razmerij in časov. težek fizični napor. Podjetja pa si lahko privoščijo tudi večja razmerja. V teku meseca dni zaposleni opravljajo različne naloge. ustrezni delovni predmeti. .Z normami = predvidena količina učinkov opravljenega dela.Odgovornost. nekateri za zdravje ljudi. delež dela 0. ki je bilo označeno z relativnim razmerjem 1. ki je bil za normalne učinke najslabše plačan.5 0. Najbolj zahtevno delo je tisto. delovnih pogojev).5 Za opravljanje dela moramo biti ljudje pripravljeni (usposobljeni) in pri njem smo obremenjeni (vpliv odgovornosti.43 . težje je delo. kjer je zahteva po visoki usposobljenosti. ki jo posameznik mora imeti (izobrazba. je bilo razelektritev bakelitnih odlitkov (treba je bilo podrgniti s suho krpo po odlitku). izkušnje.

ko je bilo malo kamionov. Pri delovnih sredstvih: Primer: Če imamo zaposlenega šoferja si ne želimo. bi večino firm. objavljena na prvi strani Slovenskega poročevalca. ki ga nekdo da na razpolago Gasilci niso plačani po številu pogašenih požarov ampak po času ko so na razpolago. Ko vse te stvari upoštevamo. ki je prevozil 300 000 km brez generalnega popravila. Plačani so po tem. pri direktorjih pa leta. daljše je to časovno obdobje. Pri nekaterih podjetjih pa je ravno obratno.(1 je povprečje) Nek posameznik dosega +10% -20% +5% Število točk. . Primer je recimo raztovarjanje ladij. če eno ladjo raztovorijo v dveh dneh namesto v predvidenih treh dnevih.44 . Kako nagrajujemo in kaznujemo odstopanja od predvidenih izidov (to vprašanje je na izpitu odgovorjeno le v 5 %) Recimo da je predvideni izid: Količina: 1. Pri storitvah: Morajo biti relativno kakovostne in relativno poceni. ki bi proizvajale hladilnike propadlo. Nekatera podjetja stavijo na absolutno kakovost svojih izdelkov.Pravočasnost Plačuje se takrat. da je čas njegovih podrejenih ustrezno porabljen. da bi se njegov avto stalno kvaril. je bila slika vsakega šoferja. Kakovost: 1. ki se v desetih letih pokvarijo.\časovne – neko operacijo je potrebno opraviti v naprej predvidenem času \količinske – določeno število operacij je potrebno opraviti v določenem času . To se prevede v vrednost točke. Nekako ga moramo stimulirati (= spodbujati).Na podlagi vrednostno izraženih učinkov Tako so plačani trgovski potniki in zavarovalniški zastopniki. ki je ugotovljena z zmnožkom (ure * povprečno razmerje) se mora korigirati. Plačani so na osnovi opravljenega prometa. Pri delovnih predmetih: Tu gre za vprašanje izmeta in odpadka.Z delovnim programom – ta sistem je najbolj razširjen V teku določenega časa je potrebno doseči pričakovane izide. ko je to v interesu združbe. Vsak nadrejeni je dolžan poskrbeti.Kakovost učinkov opravljenega dela -Kakovost Naj bi bila taka. Zato delajo hladilnike. . koliko prodajo in koliko zavarovalnih polic sklenejo. Pristanišče delavce nagradi. . dobimo osnovo za plačo. Na višjem položaju kot smo. V času vojne.Po razpoložljivem času. . da avta ne kvari. Gospodarnost: 1 . Pri delavcih so to ure/dnevi. Če bi hladilniki zdržali večno. . kot jo poslovna politika nekega podjetja določa. Razrešiti pa moramo še 3 probleme: *1. . Tudi kirurgi niso plačani po številu operacij.Gospodarnost pri doseganju učinkov opravljenega dela To gospodarnost opazujemo z vseh štirih strani poslovnega procesa.

Od ljudi. postane opravek delovna naloga. okoli 12-tih spet naraste. 5. ki vplivata na plačo. ki jih znata oba popraviti.Časovni pogoji Ni vseeno.5. Opravki so podlaga za delovne naloge. da mora biti narejeno do nekega časa.07 . 0.08 | tu ga kaznujemo do amena Ta pravila morajo biti v naprej določena. 110) . ki jih mora posameznik opraviti v določenem obdobju) je delovno področje.05 . 110) Zajamčena plača je manjša (56 000 neto) od minimalne plače (126 000 bruto). Od bruto plače mora delodajalec odvesti prispevke. 1.15 .5. okoli 14. Tudi če en mesec pride v popravilo samo tistih 10 vrst avtomobilov. 0. ki delajo dopoldne. Popoldansko in nočno delo je zato plačano bolje.45 .Naraščujoča (=progresivna) lestvica 1. 14-tih naša sposobnost pade.Nastopijo 3 možnosti: . popoldne (14:00 – 22:00) ali ponoči (22:00 – 6:00) Ritem povprečne pripravljenosti ljudi je tak. da smo v najboljši pripravljenosti od 8:00 do 10:00. Ta je od 16% do 50%.1 . Podjetje mora plačati še delojemalske prispevke. Računa za računanje točke na izpitu ne bo. . 5. 1. ne pa tudi njegove družine. ali moramo neko stvar delati dopoldne (6:00 – 14:00). spisek opravkov. kot pri tistih. Eden zna popraviti 10 najpogostejših vrst avtomobilov. Najslabše je med 2:00 do 4:00. Primer: Če se neka avtomehanična delavnica ponaša s tem. ki jih je posameznik sposoben izvajati in je za njih združba zainteresirana. ki jo jamči država tudi če gre združbi zelo slabo.03 .7 NADOMESTILA PLAČE KOT DELA OSEBNEGA DOHODKA (str. da popravlja vse vrste avtomobilov in ima dva zaposlena. 1. Če nekdo zna programirati v nekem jeziku je to opravek.6 ZAJAMČENA PLAČA KOT OBLIKA OSEBNEGA DOHODKA (str. Zajamčena plača je tista.8 . 0. ki zna popraviti vse večjo plačo. . Nato se malo zniža.83 . ki znašajo 16%.Širina delovnega področja Za razliko od delovnega programa (to je spisek nalog.Padajoča (=degresivna) lestvica 1. bo dobil tisti. To se upošteva preko časovnih pogojev. drugi zna pa popraviti vse vrste avtomobilov.6 . ki delajo ponoči se ne more pričakovati doseganje enakih izidov. neto plača = čista plača = (bruto plača – prispevki) Od neto plače moramo odvesti dohodnino. V Sloveniji ti prispevki predstavljajo 22%. Ta znesek po zakonodaji zadošča za materialno varnost zaposlenca.Premosorazmerna lestvica 1. Če temu dodamo. Imamo še dva dejavnika.

Nov organizacijski postopek . prva ura --5. nadomestilo za čas dopusta *Iz vidika združbe je najbolj pomembna delitev vseh vrst nadomestil na dve veliki skupini: . otroško varstvo).12. ki z enim svojim delom tvori osnovo za nagrado za inovacijo. Če je bolezen posledica nesreče pri delu in je kriva združba.5.Povprečno nadomestilo plače (=osebnega dohodka) je 177 000. --.Tista nadomestila. kot v prvih dveh primerih. . Porodniško plača socialno zavarovanje.Tista nadomestila. 110) To so nagrade za inovacije (=inovacijske nagrade) Ustvarjalne pobude so lahko različnih vrst: .Delavcu se lahko poveča plača. b) individualna = posamična udeležba . za katera mora denar zagotoviti združba . ki ga delavec ustvari * plača zaposlenega) Če so delavci soudeleženi pri dobičku podjetja. Ta vrednost ne sme biti večja. 111) Ob določenih izidih v poslovanju podjetja omogočajo zaposlencem da sodelujejo na dobičku na dva načina: a) skupinska udeležba – Podjetje da na razpolago neko vsoto denarja in delavci se odločijo za kaj se bo ta vsota porabila (recimo za delavsko ambulanto.5.11.Nov izdelek . *Na izpitu je treba našteti 2 vzroka za nadomestila plače – nadomestilo za čas bolezni. Upošteva se povečani dohodek združbe.Nov tehnološki postopek . kot če bi zaposlenec delal in bi dosegal normalne delovne učinke. 5. potem je ta vrednost maksimalna (=100%). Noben posameznik neposredno ne dobi ničesar. Nadomestila plači se plačujejo za čas bolezni in za čas dopusta.24. za katera zagotovi denar drugi dejavnik Če sodnika sodišče pokliče za porotnika. lahko dobi izplačano vsoto v obliki gotovine ali delnic.9 --. imajo večjo motivacijo za ustvarjanje dobička. Če je v petih letih dohodek združbe 1 000 000 je nagrada 50% 10 000 000 40% 500 000 000 10% Delovni dohodek delavca = kvadratni koren od (dohodka. Tu čas tuhtanja nič ne vpliva.2006 druga ura--- OSEBNI DOHODKI IZ USPEŠNEGA POSLOVANJA (str. plača sodišče.Nov način oglaševanja Osebni dohodek od učinkov ustvarjalnih pobud se oblikuje po drugačnem pravilu.2.46 .8 OSEBNI DOHODKI OD UČINKOV USTVARJALNIH POBUD (str. Nadomestilo se oblikuje v odvisnosti od naših preteklih delovnih učinkov. Gleda se za obdobje recimo 5 let.

. ta znesek NE predstavlja stroška. Odpremo trgovino v Črni gori. Potroški so količinsko. Do tega leta je torej veljalo. ker je frizer hkrati ustvarjal dodano vrednost na dohodek. porabimo 2 kubika lesa. medtem ko je amortizacija delovnih sredstev del kosmatega domačega proizvoda. Zanj damo 100 000 000 SIT. Ker smo dali denar po tihem to nima veze z ustvarjanjem poslovnih učinkov. Plače so del čistega domačega proizvoda. ampak. ni bilo smotrno. zdravstvene storitve… Danes tega ni več. zato.Do leta 1994 je obstajala kategorija (ki je zaposlencem preko tistega dela dohodka. vrednostno ali denarno izraženi potroški delovnih sredstev. se ti osebni dohodki (plače) niso obravnavali kot stroški. Stroške v poslovno-tehničnem smislu delimo dalje v dve veliki skupini: ." Ali imamo v zvezi s porabo zraka stroške? Odgovor: NE. Da bi se prikupili narodu. pa bi to bili stroški. da če smo imeli osebne dohodke iz dela. Ali imamo v zvezi s tem stroške ali ne? Odgovor: Ker se samo zemljišče ne troši. Gre samo za izdatke.1 POTROŠKI. ki nastajajo pri smotrnem doseganju poslovnih učinkov. To skupino stroškov imamo. stopenjsko ali kako drugače izražena poraba prvin poslovnega procesa. ki je bil namenjen za skupno porabo omogočala: odobritev kreditov za stanovanjsko gradnjo. (davki se ne štejejo) Primer: Imamo visokogorski hotel in vabimo goste: "Pridite in vdihavajte najbolj svež zrak na svetu. 119) 6. * Stroški so cenovno (= denarno = vrednostno) izraženi potroški vseh štirih prvin poslovnega procesa (definicijo je samo do tu treba znati). delovnih predmetov in storitev v ožjem pomenu besede. To pa zato. kar smo mi naredili. ker to. damo po tihem društvu za mutante 10 000 000 SIT. 6 STROŠKI (str. Čez dva meseca ga brez obresti vrne. Opredelitev stroškov iz družbeno ekonomskega (=družbeno gospodarskega) vidika: (tega ne bo na izpitu) Do leta 1990 je veljalo. če je pa popolnoma nesmotrno. za izdelavo katere bi običajno šlo 0. ki so nasprotje dohodka (dohodek je tržno pridobljena dodana vrednost). storitve in delovne predmete od drugih). da so stroški cenovno. Primer: Pri nastajanju mize. Ali pri tem nastajajo stroški ali ne? Odgovor: NE. Tu uporabljamo poustvarjeno delo drugih (delovna sredstva. ker se zemljišče ne amortizira. V tiste. Ta strošek je nastal zaradi tega. Frizer na primer dobi plačo. STROŠKI IN IZDATKI (str. časovno. izobraževanje. Zato ker se zrak trenutno še ne da ovrednotiti.c) druge udeležbe delavca na dohodku oz. Majhno nesmotrnost še lahko štejemo kot strošek. nakup stanovanja. V tiste. . Ali sta 2 kubika lesa strošek? Odgovor: NE. Primer: Smo podjetje Mercator. Če bi dali na glas. ker smo vrnili isti znesek.25 kubika lesa. ki so del dohodka. Primer: Kupimo zemljišče. 119) Večina stroškov v podjetjih (in drugih združbah) nastaja zaradi ustvarjanja poslovnih učinkov. ki jih je potrebno pokriti pred ugotavitvijo poslovnega izida. Primer: Podjetje dobi kredit pri banki. če ustvarjamo neko novo vrednost. Ali so to stroški? Odgovor: NE. ki se šteje kot strošek. dobičku .47 . pa ne.

Poglejmo si primer za drugo delitev: Primer: Recimo. da v mesecu aprilu (ko so noči mrzle) na cesti Ljubljana – Koper nastane luknja.Stroški. Primer: Termoelektrarna pretvarja premog v električno energijo. To so transakcijski stroški. . -Transakcijski stroški (ko prehaja lastnina od ene enote do druge) Ko se zgovarjamo o tem. (te stroške so šele pred 13 leti odkrili) Stroški niso izdatki. Če smo mi tisti. Gradnja ceste je bila torej družbeno koristna. To so stroški ustvarjanja mize. S tem drugim povzroča zunanje stroške. kljub temu. Drugi. ki jih povzročamo drugim. vendar nas bo 60 000 ljudi preklelo. Tu bi imeli veliko stroškov. Imamo pa stroške vzpostavljanja stikov z drugimi ljudmi zato. Od tega delovnega sredstva pa moramo ravno tako obračunavati stroške amortizacije. Če nekdo pokloni kliničnemu centru neko napravo vredno 60 000 000 SIT. Če se odločimo za prvo odločitev je treba zaposlencem plačevati nadure. ker jim bomo pobrali veliko časa. Primer: Če gozdno podjetje zgradi cesto bo to za njih strošek. Če pa sprejmemo drugo odločitev je manj stroškov. kdo bo izdeloval mize in komu jih bomo prodajali. Nosilec dejavnosti je torej imel zasebne stroške in zasebne koristi. zaradi počasne vožnje bodo porabili več bencina… Stroški se torej delijo na dve skupini: .Zunanji – tisti. Družbeni stroški so seštevek zasebnih in zunanjih stroškov. ki popravljamo avtoceste imamo 2 možni odločitvi. ki izvaja določeno dejavnost. Primer: Plačevanje računa za kavo je recimo izdatek Med stroški in izdatki obstajajo 3 vrste soodvisnosti: . da bodo ustvarjali in prodajali mize. ki ne temeljijo na izdatkih. Lahko popravimo luknjo v neki noči od 0:00 do 4:00. ne proizvajamo nobenega poslovnega učinka. S tem uničuje sosednje gozdove. Izdatki so zmanjšanje denarnih sredstev. ne bi bilo pa problemov z varstvo voznikov. Vendar pa to cesto uporabljajo tudi zasebni lastniki. delo človeka.Zasebni – stroški. . Država mora prisiliti izvajalce.Stroški infrastrukture Da lahko pridemo do tovarne je treba zgraditi cesto. nočno delo in treba je osvetliti cestišče.To je bila prva delitev. delo strojev. da gre včasih za isti znesek. da zmanjšajo zunanje stroške (na račun zasebnih). Lahko pa naredimo to v soboto v juliju mesecu in zapre cesto dopoldan od 8:00 do 12:00. Stroške delimo tudi na 3 skupine: . potem v tem primeru klinični center ne bo imel izdatkov. ker ponoči ni veliko prometa in zaprtje enega pasu ne bi bilo problematično.48 . Pri tem spušča v zrak žveplov-dioksid. ki nastanejo pri tistemu.Stroške ustvarjanja (ti prevladujejo) Pri izdelovanju mize porabljamo les. Cesta predstavlja infrastrukturne stroške. ki so to cesto uporabljali pa niso imeli stroškov. ampak samo zunanje koristi. .

če to naredijo zaposlenci v našem podjetju? Odgovor: Stroški delovnih predmetov (rezervni deli) in stroški delovne sile Primer: Imamo zalogo materiala. ki ne vodijo k stroškom Tak primer je. Moramo jo popraviti. Kakšni stroški bodo nastali v zvezi z popravilom te opreme. Izdatki bodo pa nastopili šele ko bomo poravnali račun. c) nastopijo najprej izdatki in potem stroški (plačamo predno začetkom amortizacije) Kupimo redko opremo.49 . Ima dve hudi slabosti: . ki so gospodarsko povezani z izdatki (najbolj pogosti) a) nastopijo najprej stroški nato pa izdatki (plačamo kasneje) Kupimo recimo delovne predmete. ko kupimo (in seveda tudi plačamo) zemljišče. b) nastopijo stroški in izdatki hkrati (isti dan plačamo in amortiziramo) Parkiramo na plačljivem parkirnem prostoru in ko odpeljemo to plačamo s kartico podjetja.Stroški storitev v ožjem pomenu besede . Stroške (zaradi amortizacije) s to opremo bomo imeli šele. 121 Če bi tako zajemali stroške. Kakšne stroške bomo imeli v zvezi s skladiščenjem teh delovnih predmetov? Odgovor: Stroški storitev – če nimamo lastnega skladišča Stroški delovne sile in stroški delovnih sredstev – če imamo lastno skladišče .Stroški.Stroški delovnih predmetov ..2 NAČELNE (=NARAVNE) VRSTE STROŠKOV (str.Nekatere stroške je možno uvrščati v več nakazanih vrst Primer: Pokvari se nam neka oprema. ki nam jih dobavitelj pripelje. nismo jih pa se plačali. Te delovne predmete hočemo nekje skladiščiti.Stroški delovne sile .Izdatki.Stroški delovnih sredstev . Isti dan so nastali stroški (ker smo uporabili storitev .uporabo parkirišča) in izdatki (ker smo plačali). stroški pa bi spreminjali nazive: stroški končnega izdelka stroški sestavnega dela stroški polizdelka … Zaradi teh pomanjklivosti v praksi raje uporabljamo izvirne stroške: . ni pa dobra. 6. 120) Stroške delimo po štirih temeljnih prvinah poslovnega procesa. Te stvari smo mi že porabili pri izdelavi izdelkov. temu pa še eno dodamo (v bistvu razdelimo stroške storitev na dva dela): . bi se nam isti znesek pojavil večkrat.(pogojno) Stroški dajatev družbeni skupnosti (državi) – za storitve. pri čemer so nastopili stroški. . ki vzpostavljajo okoliščine potrebne pri poslovnem procesu Ta delitev je sicer logična. ko bo začela oprema delovati (prej jo bomo še skladiščili).Stroški pri stopenjskem obračunu nastopajo večkrat in nastopajo pod različnimi nazivi Slika za primer stopenjskega obračuna je tudi v knjigi str. ki jo je treba takoj plačati.

do sem so bili stroški. ki so nasprotje dohodka (tu dejansko porabljamo prvine poslovnega procesa): .12. licence) .Stroške amortizacije – Tu gre za stroške delovnih sredstev in dolgoročnih storitev (patenti.2005 druga ura --V teh skupinah opazujemo izvirne stroške. Treba je vedet tudi zakaj in kje stroški nastajajo.. organizacijskih in informacijskih) v prostoru in času (vedno lahko opredelimo kje in kdaj so stroški nastali) za doseganje poslovnih učinkov. plače.Stroški amortizacije Pri ostalih skupinah stroškov gre za delitev novo-ustvarjene vrednosti.Stroške materiala – tu gre predvsem za stroške delovnih predmetov in tistih delovnih sredstev. Poglejmo.50 .Stroški materiala . * Od 7 alinej jih je treba znati 6 (pogojne ni treba znati).od tu naprej so stroški. * Stroški nastajajo zaradi izvajanja določenih funkcij (poslovnih. Iz tega vidika imamo računovodske rešitve stroškov.Stroške drugega vračunanega dohodka ali dajatev skupnosti (davki in prispevki (stroški registracije motornega vozila)) – Tisto kar dobi družbena skupnost (država ali občina) . ki so najbolj znane. ki vstavi družbo v razmerje do dejavnikov v okolju. ki jih amortiziramo. 123) Ni dovolj. če vemo samo kaj so stroški in kakšne vrste stroškov poznamo. 120) Stroka se je tega problema zavedla. zato so to stroški.8. materialni stroški (= stroški materiala + stroški storitev)) 6. Sem dajemo tudi stroške najemnine. ki so nasprotje dohodka --.--.2. To te vpraša. Sem dajemo tudi drobni inventar. . zato je ponudila možnost zajemanja stroškov.Stroške storitev – V to so vključene storitve.Stroške kosmato kosmatih plač = Stroški dela – sem sodijo tudi stroški odpravnin --. . katere od teh stroškov uvrščamo med stroške.Stroške financiranja – To so stroški obresti od dobljenih kreditov. stroški denarnih transakcij .4 STROŠKOVNA MESTA (str.2006 prva ura --6.3 VRSTE IZVIRNIH STROŠKOV (str. če si med oceno 5 in 6: .(pogojno) stroške odpisov zalog in terjatev – to so odhodki --. . ki so povezane z delovanjem poslovnega procesa. ki so del dohodka . ki so del dohodka (financiranja.12.Stroški storitev . Tu gre tudi za stroške dela (če kdo dela kot študent je to strošek tuje storitve (ni strošek zaposlenca znotraj družbe)).

Pravimo. Primer: Če rečemo. kje nastajajo stroški. Če trgovine ne bi prostorsko opredelili. potem rečemo. bi jih lahko zamenjali s katero koli prodajalno v slovenskem prostoru. je Dunaj kot razlikovalna značilnost. Stroškovno mesto = neka organizacijska enota Če rečemo. da so stroškovna mesta funkcijsko.Prostorska razpršenost – Če podjetje ne stoji na enem kraju ampak je razpršeno po desetih lokacijah bo število stroškovnih mest večje. Primer: Prodajalna Mercator Ljubljana Tržaška 37. Znotraj prihodkov težimo k pozitivnemu poslovnemu izidu (predvsem v podjetjih. da je stroškovno mesto prostorsko opredeljeno. ki ga proizvajamo na tem stroškovnem mestu. . Stroškovno mesto = neka organizacijska enota K opredelitvi stroškovnih mest nas vodijo pojmi: . potem se mora iz naziva stroškovnega mesta razbrati. Te stroške je možno razporediti na poslovne učinke (s prodajo PU pokrijemo stroške). koliko nas stane nastajanje nekega poslovnega učinka (storitve ali proizvodnja). da se dokopljemo do pravilnejšega podatka o tem koliko nas določen stroškovni nosilec proizvodnje ali storitve stane. kdo je zanj odgovoren.Tehnični = Metodični – Tu se nam gre. da se na tem stroškovnem mestu opravljanja tržna funkcija. da je neko stroškovno mesto funkcijsko opredeljeno. v zavodih pa da dosežemo približno ravnotežje med prihodki in odhodki. Ime služba informacijskega sistema. za katero funkcijo gre. nam to pove. Prodajaln Mercator je ogromno. Ime tržna služba. montaža telefonskih naprav Zakaj rabimo stroškovna mesta? Najpomembnejši podatek. vendar tudi v zavodih). prostorsko in učinkovno (=stvarno) opredeljena mesta v zaokrožena delih (=enotah) združbe. nam to pove. ki ga inženirji in ekonomisti rabijo je.Če poslovne učinke uspemo prodati vodijo k prihodkom.Funkcije . Brez tega podatka ne moremo sprejeti nobenih pomembnih poslovnih odločitev. Stroškovna mesta nam pomagajo. Če je iz imena stroškovnega mesta razvidno. da se na tem stroškovnem mestu opravljanja nabavna funkcija. da se na tem stroškovnem mestu opravljanja informacijska funkcija. da vemo.Prostor .Poslovni učinki Pravimo torej. da ima Gorenje poslovalnico na Dunaju. v povezavi s katerimi nastajajo stroški (za nastanek katerih je nekdo odgovoren). nam to pove.Velikost združbe – Večja kot je združba več stroškovnih mest bomo imeli .Organizacijski – Noben strošek v združbi ne sme nastati ne da bi se vedelo.51 . . Končni cilj podjetja je ustvarjanje dobička. da se do tega podatka dokopljemo. da je namen vzpostavitve stroškovnih mest dvojen: . O učinkovno (=stvarno) opredeljenih stroškovnih mestih govorimo takrat. Primer: proizvodnja zračnih rešetk (rešetk za klima naprave). kadar je iz naziva stroškovnega mesta možno razbrati kaj je poslovni učinek. Koliko stroškovnih mest imamo? Imamo 4 dejavnike stroškovnih mest: . Ime nabavna služba.

nabava. To. bi se nesporno vedelo. lastna restavracija. ki je povzročila strošek se vedno ve. Če bi odpotovali z letalom v London.52 . da bomo na koncu vendarle korektno ugotovili koliko nas stane določen izdelek. avtopark). serijska ali posamična vpliva na število stroškovnih mest. ali je proizvodnja množinska. Strošek je lahko povzročen recimo zato. Proizvodnjo in montažo (Proizvodnja zračnih rešetk. . Recimo da imamo v podjetju 10 stroškovnih mest za električno energijo. prodaja. ki skrbijo za lažje delovanje temeljnih dejavnosti (gorilnica. Ko dobimo račun za električno energijo ne vemo. ne prinašajo pa toliko dobička kot glavne dejavnosti). Če ugotovimo. točno vemo. ki jih ne moremo enostavno pripisati določenemu stroškovnemu mestu. katero stroškovno mesto ga je povzročilo. a še zmeraj ne vemo kateremu stroškovnemu mestu bi pripisali določen strošek. da je nek strošek posreden nam to ne pomaga pri ugotavljanju stroškov za nastanek določenega poslovnega učinka. računovodstvo) Na pomožnih dejavnostih proizvajamo začasne stroškovne nosilce (ostajajo v združbi). . Ima tudi pomožne dejavnosti. Podjetje se mora dokopati do podatka. Montaža telefonskih naprav – to so stroškovna mesta glavnih dejavnosti). so obresti strošek finančne funkcije. ko nastane. Če tej vrednosti dodamo še želeni dobiček. Primer: Neko podjetje ima 2 glavni dejavnosti.. Ko nek strošek nastane. Zato poizkušamo pametno porazdeliti te stroške tako. dobimo prodajno ceno. ker terjatve do kupcev še niso plačane (prodajna funkcija). Če bi iz službe za trg dobili naročilo 15 kav. potem govorimo o teh stroških kot o neposrednih (=direktnih) stroških stroškovnih mestih. ki so izven funkcije ustvarjanja poslovnih učinkov (lastna ambulanta. Kakšne vrste stroškovnih mest poznamo in ksj dr ns njih dogaja? Če gledamo iz stališča industrijskega podjetja potem ločimo: .Proizvajalna stroškovna mesta Tista. bi se vedelo. informacijski sistem. koliko stroškov ima z proizvajanjem določene vrste poslovnih učinkov. Nastanejo pa lahko tudi posredni (=indirektni = splošni) stroški. To naredimo na 2 načina: -Po sledilih (=ključih = kazalcih =razdelilnikih) za delitev stroškov . Oseba. Če smo zadovoljni z bolj enostavnim spremljanjem je število stroškovnih mest manjše. Če finančni ravnatelj podpiše posojilno pogodbo z banko in najame 100 000 000 SIT z letnimi obrestmi 3 000 000. ker smo morali nakopičiti zaloge materiala (nabavna funkcija). da je to povzročil nosilec tega stroškovnega mesta.Metode obračuna stroškov – Če želimo stroške nadzorovati z različnih zornih kotov je število stroškovnih mest večje. mu rečemo izvirni strošek. Ima tudi stranske dejavnosti (te skrbijo za pestrost ponudbe. kot če proizvajamo veliko vrst izdelkov. Če v tistem trenutku.Način (= vsebina) ustvarjanja poslovnih učinkov – Če proizvajamo eno samo vrsto poslovnega učinka v ogromnih količinah bomo imeli manj stroškovnih mest. stranskih in neindustrijskih dejavnostih proizvajamo končne stroškovne nosilce (zapuščajo združbo). katero stroškovno mesto je porabilo koliko električne energije. Na glavnih.Neproizvajalna stroškovna mesta Tista. kdo je ta strošek povzročil. ki so neposredno povezana z ustvarjanjem poslovnih učinkov.

Stroškovni nosilci so: . Vendar tega stroška ne moremo pripisati določenemu stroškovnemu mestu. da je nastal na stroškovnem mestu 18. kot so obresti od posojil. je bil to izvirni strošek).5. To je metoda za razdelitev posrednih stroškov po stroškovnih nosilcih. da iz kadrovske kartoteke naredi program. ki stane cca. toda nedvomno ga je povzročil ravnatelj stroškovnega mesta 58. Stroške.53 . Ta program. 128) . katera stroškovna mesta so povzročila koliko stroškov. OBOL=OBLUVIST = Obračunski List Ugotovitve Vseh Izvirnih Stroškov (po stroškovnih mestih). imamo pa probleme kljub temu. niti ga ne moremo porazdeliti med stroškovna mesta (tako kot račun za električno energijo). Možna dogovorjena podlaga. Te stroške morajo nositi poslovni učinki. koliko nas stane izdelava posameznih izdelkov.1 VRSTE STROŠKOVNIH NOSILCEV (str. bi ga pripisali stroškovnemu mestu 58.Pridelki . kdaj imajo kateri sodelavci ali njegovi družinski člani rojstni dan. Po pogovoru dobimo dogovorjeni podatek. ki izpiše podatke. .Storitve Želimo ugotoviti. Za take stroške se je potrebno dogovoriti. Brez tega podatka ne moramo sprejemati pomembnih odločitev. Temu strošku se reče izvedeni (=preneseni = izpeljani = derivativni = sekundarni) strošek. zato naj bi ključe postavljali pošteni ekonomisti) Z izkušnjami v razvoju združbe pridobimo občutek. ki služi za razdelitev posrednih stroškov je lahko vrednost delovnih sredstev na posameznem delovnem mestu. 128) To so proizvodi in storitve. Izvirne stroške smo s tem porazdelili. kadar posvečaš pozornost tudi osebnim problemom zaposlencev. število zaposlenih na posameznem delovnem mestu… (tu so možne hude napake in zlorabe. Vemo da glavnino električne energije porabljajo v delavnici. Kljub temu. vendar še vedno ne vemo.Če imamo možnost pribljižne razdelitve stroška po stroškovnih mestih in lahko korektnost te razdelitve tudi dokazujemo. katera dogovorjena podlaga je bolj korektna.Po dogovorjenih podlagah Če imamo tak strošek. Imamo 2 možni poti: .Rečemo recimo. . da jim je ob teh posebnih dnevih čestital. Strošek najemnine bi lahko razdelili po stroškovnih mestih glede na to koliko m2 imajo (lahko tudi po m3). Iz moči svetil in motorjev in časa obratovanja teh (1. VIST obrazca na strani 125 in stran 126 ni treba znati.Za ostale splošne stroške uporabimo dogovorjene podatke. Postavi se vprašanje. da je račun 1 000 000 na mesec. da se bolje sodeluje s svojimi sodelavci. 1 euro). ki jih naša združba ustvarja in prodaja. da je sicer strošek nastal na stroškovnem mestu 18.5 STROŠKOVNI NOSILCI (=NOSILCI STROŠKOV) (str. 6. kako to pripeljemo. da je bila odločitev za posojilo smotrna in v korist vsem zaposlencem. Na ta način je ravnatelj stroškovnega mesta 58 lahko gojil dobre stike s sodelavci s tem.2 ali 3 izmene) približno ugotovimo. Ta je recimo prebral. koliko nas stroškovni nosilci stanejo. ki so zbrani na stroškovnih mestih je treba pripeljati na stroškovna mesta glavne dejavnosti. Nekatere stroškovne povzročitelje je smiselno zavrniti (ne bomo delali razpisa za storitev. Pri strošku električne energije bi na primer vedeli. stranske dejavnosti in na neindustrijske dejavnosti. ko je ta strošek nastal. 6. ki ga je dal izdelati je stal recimo 2000 SIT (v hipu.Izdelki . zato je prosil ravnatelja službe za informacijski sistem.

popravila. ki zapuščajo sistem združbe. --.9.* Stroškovne nosilce delimo v dveh smereh (na to vprašanje (pravilno) odgovori samo 1/3 študentov): . 129) Beseda polna lastna cena pomeni. Tudi ti se slej ko prej pripeljejo do končnih stroškovnih nosilcev. Informacije o stroških po stroškovnih nosilcih niso samo podlaga za prodajne.posredni (=splošni) stroški ustvarjanja poslovnih učinkov .neposredni stroški plač (=osebnih dohodkov) . temveč tudi za proizvajalne in nakupne odločitve. Tak je na primer polizdelek.posredni strošek večine stroškovnih mest in zato tudi posredni strošek vseh stroškovnih nosilcev: strošek porabljene pitne in sanitarne vode v združbi kot celoti.neposredni stroški stroškovnih mest in neposredni strošek stroškovnih nosilcev: strošek porabljenega kakava za proizvodnjo čokolade. Brez podatka o tem. serijo PU. obresti od kreditov.2 STROŠKI PO STROŠKOVNIH NOSILCIH (str. Pri vrednotenju po PLC smo priča novi členitvi stroškov = Sestava PLC: .Končni stroškovni nosilci – To so tisti. enoto PU ali kot del enote. ..posredni strošek večjega števila stroškovnih mest in neposredni strošek stroškovnega nosilca: strošek oglaševanja na televiziji za nek izdelek.Začasni stroškovni nosilci – To so tisti.posredni (=splošni) stroški izven funkcije ustvarjanja poslovnih učinkov * Pogled na stroške z vidika stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev nam pokaže. . ki jih združba ne prodaja navzven. . Zdaj jih moramo pripeljati še na stroškovne nosilce (to zna biti v problematično. To so proizvodi in storitve. koliko nas stane ustvarjanje poslovnega učinka. na katerem izdelujemo več stroškovnih nosilcev. Te dele storitve se plača posebaj. ki še ne zapuščajo združbe.. 6. zato predstavljajo svoje stroškovne nosilce. sestavni del.3 OBRAČUN PO POLNI LASTNI CENI (str. V praksi stroškovne nosilce opredelimo kot celotno količino proizvodov in storitev.neposredni materialni stroški . Pri tem niti en euro ne ostane nerazdeljen. da lahko stroške razvrstimo v 3-4 kombinacije: . Tisti. Primer kjer je stropkovni nosilec del enote: diamanti na volanu od avtomobila (ta jih originalno ni imel). da bomo skušali pripeljati stroške nekega obdobja na stroškovne nosilce (to pomeni na proizvode ali storitve).neposredni strošek stroškovnega mesta in posredni strošek različnih stroškovnih nosilcev: strošek vzdrževalnih del na opremi na tem stroškovnem mestu. tavamo v temi. na stroškovnem mestu.5. Pri frizerju je striženje osnovna storitev. Pranje in barvanje pa so deli storitve. 128) Stroške smo že pripeljali na stroškovna mesta. storitev avtoparka.54 .5.12.2005 prva ura --Stroški niso nujno nekaj negativnega! Večji stroški pomenijo večje prihodke in na podlagi tega razmerja se odločimo za določene stroške ali pa ne! 6. ki ga ustvarjamo na večjem številu stroškovnih mest . če na enem stroškovnem mestu delamo več stroškovnih nosilcev). ki smo jih ustvarili v tem obdobju. .

5.obračunske Dobro obvladovanje stroškovnih povzročiteljev nam zagotavlja nižje stroške. * Kje to uporabljamo (neposredne velikosti)? . bodisi enega.kalkulacije z dodatki Glede na čas izračunavanja delimo kalkulacije na: . PLC = če vse stroške določenega obdobja razdelimo na ustvarjene učinke v določenem obdobju. Nekateri stroški na stroškovnih mestih se porazdelijo na večje število stroškovnih nosilcev. Ena izpitna naloga je taka. kar vedno povzroča težave). za razdelitev stroškov. stroškov določenega projekta. posredni strošek stroškovnega nosilca. vendar.4 KALKULACIJE (=DELITVENI OBRAČUNI STROŠKOV POSLOVNEGA UČINKA) (str. Uporabljamo določene neposredne velikosti za porazdeljevanje teh splošnih stroškov stroškovnih mest na stroškovne nosilce. 6. lahko tudi kot odpadki. kar je seveda lažje) ali za naprej (določene podatke si moramo zamisliti. če imamo možnost te odpadke prodati v tem primeru bi bilo nepravilno deliti glavne poslovne učinke z vsemi. Imamo 3 vrste delitvenih kalkulacij: a) preprost delitveni obračun stroškov učinkov celotni stroški PU / celotna količina PU [stroški/PU] b) delitveni obračun stroškov učinka z enakovrednostnimi števili (ko imamo več vrst PU) (celotni stroški PU / količina v pogojnih enotah) * enakovrednostno število za PU [stroški / pogojno enoto] c) delitveni obračun vezanih učinkov (celotni stroški PU – vrednost stranskih PU) / strošek glavnega PU Glavna dejavnost je recimo izdelovanje pižam. določene dejavnosti. * delitveni obračun vezanih učinkov: v tem primeru imamo nek glavni ali več glavnih poslovnih učinkov.delitvene kalkulacije . Lahko delamo kalkulacije za nazaj (podatki so na razpolago. stranska dejavnost pa izdelovanje blazin iz odpadkov pri izdelavi pižam.predračunske (v praksi so zelo pomembne. ker nam omogočajo natančnejše načrtovanje prihodnosti) . Ob glavnih poslovnih učinkih nastajajo tudi stranki. Kalkulacije delimo glede na tehniko obračunavanja in glede na čas.55 . *Kaj so to neposredne velikosti (izpitno vprašanje)? To so neke vrste kriteriji (=sodila = ključi = merila). 133) //sedaj govorimo o stroškovnem mestu in ne o celotni združbi Pri kalkulacijah gre za izračunavanje stroškov. Glede na tehniko obračunavanja delimo kalkulacije na: . večih stroškovnih nosilcev.sprotne .* Na izpitu dobiš vprašanje. za kakšen strošek gre v tem primeru. Ali povej primer takega stroška: neposredni strošek SM.

Če gledamo na kocko iz desne strani.137) * Na izpitu je treba znati sprednjo (iz česa sta sestavljeni PLC in ZLC) ter zgornjo stran kocke (str. da pogledamo te stroške od zgoraj navzdol.To uporabljamo pri kalkulacijah z dodatki..5 OBRAČUN PO ZOŽENI STROŠKOVNI CENI (str. delovnih ur v % . dobimo 6 vrst stroškov: stroški materiala. koliko nas PU stane. 141) Kadar pri ugotavljanju stroška nekega poslovnega učinka ne zajamemo vseh stroškov. Kadar pogledamo kocko od spredaj. govorimo o vrednotenju po eni izmed različic zožene stroškovne cene. ker je nekatere stroške davkov in prispevkov zelo težko razdeliti. . *Povejte mi še dva od petih primerov neposrednih velikosti! . Upoštevamo samo stroške funkcije ustvarjanja PU. Tretji način pa je. Ne dobimo pa popolne informacije. ki nastopajo v nekem podjetju razdelili na poslovne učinke. Ne vključujemo stroškov davkov in prispevkov ter stroškov financiranja.neposredni stroški materiala. Dobimo stroške funkcije ustvarjanja PU in stroške drugih funkcij. Drug razlog pa je. Stroški bodo v istem obdobju za isti poslovni učinek manjši. Tudi pri obračunu stroškov učinka z dodatki računamo na preteklih podatkih. plač. na izpitu prinaša 15 točk! (str. zožena lastna cena (ZLC). ki so bili vgrajeni v določene stroškovne nosilce .12. ki je bila porabljena pri proizvodnji Velikosti pa so: ključi merila.. To delamo zato. davkov in prispevkov.. Na stroške lahko gledamo z različnih zornih kotov.neposredno št. Torej smo v tem primeru vseh tisoč enot stroškov.9. da se na ta način izognemo vplivu sestave in obsega dejavnosti.i. Na ta način torej dobimo bolj objektivno razdelitev stroškov. Gre za opazovanje istih stroškov z različnih zornih kotov. sodila. 140) --. storitev. ur opreme.neposredno št. Kadar zajamemo vseh teh 6 vrst stroškov. amortizacije. Kalkulacije z dodatki: a)obračun s preprostimi dodatki b) obračun z ločenimi dodatki za vsako vrsto stroškov c) obračun z ločenimi dodatki na različne vrste neposrednih velikosti *Primer ki ga je bilo potrebno prepisati. V tem primeru razdelimo stroške na spremenljive in stalne. če zanemarimo odpise terjatev in zalog materiala.neposredne plače ljudi.5. financiranja. *Zakaj to uporabljamo (neposredne velikosti)? Za porazdeljevanje splošnih stroškov na stroškovne nosilce.2005 druga ura --- 6. V tem primeru smo kocko razdelili med dve vrsti stroškov.56 . Tu vrednotimo po zožene stroškovne cene funkcije ustvarjanja PU. ki so delali na določenih stroškovnih nosilcih . Zakaj jim rečemo neposredni? Zato ker so ti primeri neposredno povezani z določenimi stroškovnimi nosilci. od spredaj govorimo o vrednotenju po polni lasni ceni (PLC). Prva od zoženih cen je t. V tem primeru vzamemo pri vrednotenju samo 4 stroške pri pogledu od spredaj.

144.6 STALNI IN SPREMENLJIVI STROŠKI (=OBSEG POSLOVANJA IN VRSTE STROŠKOV NA TEJ PODLAGI) (str. 142) Do teh stroškov smo se dokopali z vprašanjem. pa se povečajo za 180. Ugotovimo.57 . Dodatne količine so možne po 15 izdelkov. 360-270 Iščemo kolikšen del celotnih spremenljivih stroškov pade na količino 285. ki zadevajo količino 285 denarnih enot. ki jo lahko na izpitu dobimo): Koliko znašajo povprečni in koliko mejni stroški 300-ga izdelka. 1580 Sedaj izračunamo povprečne in mejne stroške. da je to 810. * Na predavanjih sta se naredili dve nalogi. Sedaj pa moramo pa ugotoviti še celotne spremenljive.148. V obeh primerih znašajo 720 (450+270) denarnih enot. Za ti dve količini moramo izračunati celotne stroške.. 960-810. ob količini 460 izdelkov. Najprej bomo izračunali celotne stalne stroške. 149) *Druga naloga (str. => 835 denarnih enot.napredujoče spremenljivi: kot celota naraščajo nekoliko hitreje kot narašča obseg poslovanja in zato rastejo tudi na enoto poslovnih učinkov (oglaševanje preko TV-ja.. kjer nas zanimajo samo tiste količine.7. ki sta vredni od 12-15 pik na izpitu! (str. ostala razlika je 150.stalni .2005 prva ura --*Na izpitu dobiš recimo: Narišite mi.6. stroški obdelave podatkov) --. kako se stroški spreminjajo z obsegom poslovanja. 450 denarnih enot ter ob količini 121 izdelkov povečajo za 270 denarnih enot. ki znaša po količini 0. 1/6. kako se gibljejo omejeno stalni stroški v celoti na enoto in primer enega takih stroškov.sorazmerno spremenljivi: kot celota naraščajo.omejeno stalne: kot celota so enaki. Celotni spremenljivi stroški pri 270-tih kosih 810 znašajo denarnih enot.spremenljivi //za ti dve delitvi (predvsem za drugo) nisem čisto ziher da sta pravilni Neposredni stroški: . 1580/300 =5. Za nas so zanimive količine: koliko nas stane proizvodnja 285-tih (300-15) izdelkov in koliko nas stane proizvodnja 300-tih izdelkov. Rešitev: Naredimo novo razpredelnico. Podobno naredimo še za 300 (dobimo 860).. Celotni stalni strošek.16.12. 143.na enoto poslovanja pa se nižajo (stroški amortiziranja) . K temu moramo prišteti ustrezne stroške.1555. Mejni so (1580-1555)/(300-285)= 1.prvi reklamni oglas je bil bolj potreben..stalni .spremenljivi * Glej knjigo za 5 grafov (str.150) (ena izmed dveh najtežjih nalog.27 . Ker se obnašajo kot sorazmerno spremenljivi lahko uporabljamo tehniko linearne interpolacije. na enoto poslovnega učinka so vedno enaki (neposredni materialni stroški) . Na enoto poslovanja padajo (ogrevanje v izmenskem delu) SPREMENLJIVE STROŠKE delimo dalje: . na določeni točki pa narastejo. če se celotni spremenljivi stroški na posameznih odsekih poslovanja obnašajo kot sorazmerno spremenljivi stroški. ki so za nas zanimive.neomejeno stalne: te stroški os vedno enaki.nazadujoči spremenljivi: ti stroški kot celota naraščajo počasneje kot obseg poslovanja (stroški razvoja.vsak naslednji pa vedno manj) . Posredni (=splošni) stroški: . 145) STALNE STROŠKE delimo dalje: .

ampak logika je popolnoma ista. Ta se glasi takole: imamo v glavnem 2 skupini neposrednih stroškov stroškovnih nosilcev: neposredni stroški materiala in neposredni stroški plač. Vse ostale (20%-40%). zgradb in opreme.6. 140. Pri obračunih delamo deduktivno. 151) Obračun po spremenljivih stroških je lahko bistveno hitrejša in natančnejša metoda kot po polni lasni ceni. pa bomo povezali k tema dvema skupinama. Taka naloga je na str. 10.računa se jo s pomočjo kocke na str. Polna Lastna Cena = Zožana Lastna Cena + stroški davkov in prispevkov + stroški financiranja Stalni stroški = Polna Lastna Cena – spremenljivi stroški *Pri predračunih moramo vedeti: kaj vsebujejo.. kakšne oblike. 7 PRODAJNE CENE (str. Imajo svoj stalni in spremenljivi del. kdo so uporabniki. Odvisni so namreč predvsem od postavljenih delovnih sredstev. * Ena naloga k se jo dobi na izpitu. Torej. da bomo na koncu ugotovili koliko bo stroškov kot celoti in koliko nas bodo stali posamezni stroškovni nosilci. 159) 7. kako jih sestavimo.16.7 VREDNOTENJE STROŠKOVNIH NOSILCEV PO SPREMENLJIVIH STROŠKIH (str.58 . le v redkih primerih za neko celotno storitev. le da je potrebno izračunati kakšne druge stroške.2005 druga ura --6. zato se podjetja v večini primerov odločajo za pristop k poenostavljenemu postopku pri predračunavanju. Izhajamo iz ugotovljenih stroškov na ravni podjetja kot celote. Stalni stroški = stroški dolgoročnih odločitev = stroški zmogljivosti (zmogljivosti zgradbe. pa moramo izhajati iz stroškovnih nosilcev in mest. ki jih je 198 vrst.12. 159) Prodajne cene se lahko razlikujejo za isti poslovni učinek pri proizvajalnem in trgovskem podjetju. 151) Spremenljivi stroški = stroški kratkoročnih odločitev = stroški poslovnih učinkov = stroški obdobja. opreme).1 CENA POSLOVNEGA UČUNEK (str. . Ko delamo predračune za naprej. Na izpitu se dobi tako nalogo. smo s tem že določili večino stalnih stroškov za obdobje prihodnjih 5. --. 153 *Izpitna naloga: Na stroškovnem mestu 172 smo imeli 6 denarnih enot stroškov izdelavnih plač. Razmišljati moramo induktivno posamičnega k splošnim. 50 let. ko se enkrat odločimo.80 Koliko je posrednih stroškov: treba je sešteti *Razlikovati moraš med neposrednimi in posrednimi stroški!!! Določanje celovitih količnikov je zakomplicirano. koliko posrednih ali splošnih stroškov smo dodali na teh 6 denarnih enot? Rešitev: 4. potem je predračunavanje teh stroškov zelo zakomplicirano. Ti v običajnem predstavljajo 60%-80% vseh stroškov. kdo so oblikovalci. roke predložitve. da postavimo zgradbo in kupimo opremo. da imamo preko 200 vrst stroškov in da imamo preko 1700 vrst poslovnih učinkov. Prodajna cena se praviloma oblikuje na enoto poslovnih učinkov. Če upoštevamo. torej poslovni učinki. Posredni ali splošni stroški (plače) povzročajo probleme pri porazdeljevanju.8 NAČRTOVANJE ALI PREDRAČUNAVANJE STROŠKOV (str.

Pri rabatu je prodajna cena določena iz strani proizvajalnega podjetja. 7.. Tržna cena se oblikuje kot izid pritiskov s stani ponudbe in s strani povpraševanja. v tem primeru bi morala vsaka enota pokriti 6 denarnih enot stalnih stroškov in v tem primeru dobiček nebi več bil 4 denarne enote ampak samo 1 denarno enoto.Cene se določajo bodisi v tržni tekmi (konkurenca).povejte 4 vrste razširjenih poslovnih izidov. Druga možnost pa je. stroški montiranja.. ni cena. Odgovor: dohodek. izguba če je negativen) = prodajna cena – PLC razširjeni dobiček = prodajna cena – ZLC dobiček = razširjeni dobiček – pripadajoči davki in prispevki ter stroški financiranja.. dodana vrednost. ki jih pokriva enota trgovskega blaga Splošni stroški v trgovskih podjetjih so: stroški dela. ki jih pokriva enota poslovnega učinka * prodajna cena – spremenljivi stroški = prispevek za kritje stalnih stroškov in oblikovanje dobička (v žargonu: prispevek. kritje) Spremenljivi stroški: 20 – 13 = 7 denarne enote za kritje stalnih stroškov – 3 pripadajoči del stalnih stroškov. bi v tem primeru vsaka enoto PU pokrivala 2 enoti stalnih stroškov. .2 SESTAVA PRODAJNE CENE (str. Marža je razlika med prodajno ceno in nabavno ceno. ki ga pokriva enota poslovnega učinka kosmati dobiček = prodajna cena – stroški funkcije ustvarjanja PU dobiček = kosmati dobiček – pripadajoči del stroškov vseh drugih funkcij.59 .12. Celotnih stalnih stroškov je bilo torej 1200 denarnih enot..2005 prava ura --7. stroški amortizacije. Ob takih pogojih proizvajalno podjetje prizna trgovskim podjetjem določen popust. Vsaka enota bi moral pokriti 3 enote stalnih stroškov. ki si jo zamišlja prodajalec. Prodajna cena mora pokriti polno lastno ceno. Pravilna postavitev prodajne cene je najhitrejši in najuspešnejši način. In seveda obratno. ki jo bo zanesljivo dosegel na trgu. * Včasih na izpitu vpraša. kosmati dobiček. da ceno določi država oz. --. ki jih pokriva enota PU = 4 denarne enote dobička Prodaja 400 kosov PU. ki jo določi trgovsko podjetje.23. Če bi v istem obdobju namesto 400 kosov prodali 600 kosov. razlika v ceni razlika v ceni (marža ali rabat) = prodajna cena trgovskega blaga – nabavna cena trgovskega blaga dobiček pri enoti trgovskega blaga = razlika v ceni – pripadajoči del splošnih stroškov. 160) poslovni izid (dobiček če je pozitiven.3 TRŽNO OBLIKOVANJE CENE (str. da se doseže velik dobiček. 164) Cena.. če bi bilo prodanih samo 200 kosov. pove kriterij za določanj cene. razširjeni dobiček.

Imamo več vrst. Kadar je na trgu en sam ponudnik. znanja in drugih storitev) * Kadar eden od prejšnjih 4ih pogojev ni izpolnjen. pa moramo ti dve krivulji spariti. kadar je od 3-8 ponudnikov. govorimo o prosti konkurenci.1 POSLOVNI UČINKI. potem ti ne bodo ponujali velikih količin. Leži padajoče. Kadar sta dva ponudnika govorimo o duopolu. 173) Gospodinjstvo ima dohodke. pričakovano gibanje cen. To pa zato.60 . bo povpraševanje naraslo. Prodajna cena je v pogojih popolne konkurence v bistvu določena oz.2005 druga ura --8 PRIHODKI. bo povpraševanje nizko. njune kombinacije (str. * Kako leži črta v pogojih nepopolne konkurence. * Na ustnem izpitu je treba znati 2 grafa (str. Na krivuljo ponudbe vpliva: potrebe ponudnika po gotovini. govorimo o monopolu. odgovor utemeljite. bo naraščala ponudba tega blaga. zaslužek kupcev). Kadar imamo enega samega kupca govorimo o monopsonu.Sile ponudbe so dejavniki. da bo ponudil 50% več.23.price (pravilna izbira cene) . 168) *Pri popolni konkurenci morajo biti izpolnjeni 4-je pogoji: . Če je cena visoka. * Kadar pa vsaj dva pogoja nista izpolnjena pa govorimo o nepopolni konkurenci.imamo opravka s homogenim blagom (blago je popolnoma zamenljivo) .place (pravilna izbira trgov in kupcev) . Če je cena relativno nizka z vidika ponudnikov. fiksna. proizvajalnih sredstev. subjektivni dejavniki (potrebe in želje). Ko se ponudnik. Povpraševanje: Tudi tu velja. gibanje cen nadomestnega blaga. Za oblikovanje tržne cene. Medsebojna odvisnost med količino ponudbe in ceno je neodvisna spremenljivka cena. ker je vsak ponudnik pomemben. POSLOVNI IZDI IN VRSTE PRIHODKOV (str.obe strani se obnašata smotrno . da je cena neodvisna spremenljivka. s tem bo razmerje med količinami ponudbe in povpraševanjem porušeno. Na povpraševanje pa vplivajo: objektivni dejavniki (cena. ki ima 30% delež na trgu določi. Preživetje in razvoj podjetja je odvisna od štirih P-jev: . ODHODKI IN POSLOVNI IZID (str. kadar je od 3-8 kupcev. kar pomeni. Črta prodajen cene je vodoravna (se ne spreminja).veliko število ponudnikov in veliko število kupcev . firma pa prihodke. prodajalcev.4 OBNAŠANJE PONUDNIKA PRI POGOJIH POPOLNE IN NEPOPOLNE KONKURENCE (str. 167) ni treba znati 7. ki delujejo na strani ponudnikov oz. govorimo o oligopolu.product (pravilna izbira poslovnih učinkov) . pokvarljivost blaga. 165. Z dodatno količino ne bo porušil ravnotežja a trgu in s tem spremenil prodajane cene.možno je nemoteno preseljevanje vseh proizvajalnih tvorcev (delovne sile. najpomembnejši dejavnik: proizvajalni stroški. Tu velja obratno: če je cena visoka.promotion (pravilna strategija pospeševanja prodajnih dejavnosti . Obnašanje v pogojih popolne konkurence z vidika ponudnika: Vpliv posameznika ponudnika na oblikovanje cene je neznatno. 173) 8. Drugače pa ne pri pogojih nepopolne konkurence. da se bo na trgu znašlo 15% več blaga. --.12. če bo cena nizka. kadar sta dva kupca o duopsonu in oligospon. Cena bo padla. 166).

Plačuje torej za nazaj (najprej dobi blago. V trenutku. Ali npr. To je računovodski ugotovljeni poslovni izid. * Valuta je tuj denar.61 iz temeljnega poslovanja in finančnega . *Vrste rednih prihodkov: (na izpitu je treba našteti 4): .prejemki. Izdatki so zmanjšanje denarnih sredstev.prihodki od delovnih sredstev danih v najem: renta car . ki ne temeljijo na prejemkih: ugotovljeni presežki zalog v skladišču . gre to za prejemke. c) nastopijo prejemki za prihodki: ko prodamo nekemu drugemu podjetju količino naših izdelkov. če prodamo zgradbo ali opremo. Šlo je za prihodek in prejemek na isti dan in zato govorimo. ne pa prihodke.izredni Redni prihodki so prihodki iz rednega poslovanja.redni (poslovni.prihodki iz dotacij. finančni) . ki se razlikuje od davčno ugotovljenega poslovnega izida.prihodki. Prejemki so zvečanje denarnih sredstev. ki so vezani na PU .količina prodanih poslovnih učinkov . 8. Poslovni prihodki so prihodki iz prodaje PU. kompenzacije. da sta nastopila sočasno. plača pa šele potem) . regresov.2 PRIHODKI IN PREJEMKI (str.prihodki iz proračuna (zavodi dobijo v glavnem prihodke iz proračuna) . ko on podpiše našo izdajnico.prihodki iz skupnega poslovanja (delitev končne prodajne cene) . mi lahko to beležimo kot prihodke. imamo najprej prejemke in šele ko bo storitev opravljena oz. Vrste prihodkov: . se to takoj plača. ki ne vodijo k prihodkom: če dobimo posojilo banke. blago dostavljeno bomo beležili tudi prihodke b) nastopita obe kategoriji sočasno: pri opravljeni frizerki storitvi. ni pa prihodek.prihodki iz prodaje PU .. 175) Temeljna oblika prihodkov so po naši veljavni zakonodaji t. Sestavljeni so poslovanja. * Deviza je tuj denar + terjatve do osebe z sedežem v tujini.prihodki. ki se pri nas pogosto ujema s koledarskim letom. Odnos med prihodki in prejemki (podobno kot med stroški in izdatki): . ki so gospodarsko povezani s prejemki: a) nastopijo prejemki pred prihodki: če proizvajamo nekaj za kar so kupci pripravljeni plačati v naprej. Poslovni izid se dokončno ugotavlja za obdobje poslovnega leta. premij. ki se jih lahko ugotavlja na 3 načine glede na: . Pri davčno ugotovljenem poslovnem izidu smo lahko deležni raznih olajšav in tako se ta dva poslovna izida ne pokrivata vedno.* Poslovni izid je razlika presežek vseh prihodkov nad vsemi odhodki. saj nismo prodali poslovnih učinkov.i. je to prejemek.količina proizvedenih poslovnih učinkov . poslovni prihodki. ko bo podjetje blago tudi plačalo. Prejemki pa bodo nastopili.količina plačanih poslovnih učinkov.

nastanejo stroški.povečanje sredstev: .že od trenutka nastanka jih obravnavamo kot odhodke.prihodki iz franšizinga .zmanjšanje virov sredstev 8. ki so gospodarsko povezani s stroški: a) nastanejo stroški pred odhodki (to je v proizvajalni podjetjih pravzaprav pravilo. Mi bomo izračunali prihodke. odhodke in poslovi izid.stroški plač niso vstopili v odhodke.62 .. ZLC. saj se tu srečujemo z močnim vplivom dinamike v zalogah proizvodov... saj so bili del poslovnega izida) V obdobju nastali stroški: stroški v obdobju dokončane proizvodnje = stroški v začetnem stanju nedokončane proizvodnje . žele... Nastopajo zaradi (str.odhodki. ki so v neprodanih zalogah. še niso odhodki). ki ne temeljijo na stroških (plačilo sodne kazni. ali kakšno nesmotrno ravnanje) .stroški ki ne vstopajo med odhodke (bolj zgodovinsko. * Stroški v proizvajalnih podjetjih vstopajo med poslovne odhodke na dva načina: .3 ODHODKI (str.dividende iz naslova delnic . spremenljivi stroški).obresti od danih posojil .obresti od kupljenih obveznic Izredni prihodki so dveh vrst. *Računska(str.stroški v končni zalogi proizvodov . ker se storitev takoj zaračuna. poraba materiala v proizvodnji in šele nato prodaja) b) obe kategoriji nastopita istočasno (striženje: porabi nekaj minut svojega dela.stroški v končnem stanju nedokončane proizvodnje redni odhodki = stroški v razdobju prodanih proizvodov = stroški v začetni zalogi proizvodov .01.06.odhodki.skladno s prodanimi količinami . * Prihodki = prodana količina * prodajna cena --. 181) * Odhodki so s prihodki povezani stroški (stroški.178): .2006 prva ura --Odnos med odhodki in stroški (podobno kot je bilo razmerje med prihodki in prejemki): .. npr. praktično odhodki nastopijo takoj) .182): Izračunati moramo mesec odhodkov po treh načinih vrednotenja stroškovnih nosilcev (PLC.prihodki iz lizinga Finančni prihodki: . Razlika med stroški in odhodki je zlasti pomembna pri proizvajalnih podjetjih.

Dohodek dobimo tako.povečanje določenih vrst virov sredstev: v naše breme dosojene in že plačane sodne kazni.redni (poslovni.zaposlenci ali dividende (lastnikom) . Dohodek je razširjeni poslovni izid. stroški financiranja.če dodane vrednosti. ki temeljijo na materialnih stroških (stroški materiala + stroški storitev) in stroških amortizacije. Dobiček dobimo. dodana vrednost nikoli ne bo dobila denarne potrditve) . da od vseh prihodkov (poslovni. finančni. kadar od vseh prihodkov odštejemo vse odhodke. stroški financiranja.zmanjšanje določenih vrst sredstev: ugotovljeni primanjkljaj zaloge. naknadno ugotovljene obveznosti do dobaviteljev 8.če dodane vrednosti ne dobimo plačane. finančni) . 184) Vrste pozitivnega poslovnega izida: .dohodek .4 DOHODEK (str.63 . Razlogi zakaj se lahko ti dve kategoriji med seboj razlikujeta: . financiranja. izredni) odštejemo tiste odhodke. dividende) .po času: kdaj ga razdelimo (sproti.razdeljeni \ davek na dobiček (gre državi) \ čisti dobiček (ostane v združbi) Delitev čistega dobička: . po izkazu uspeha) \ razdeljen med letom (plača.5 DOBIČEK (str. vračunani davki in prispevki iz odhodka) \ dohodek razdeljenim po dnevu izkaza poslovnega izida (osaebni dohodki iz naslova dobička) 8. dobiček pa je tisti pravi poslovni izid.Vrste odhodkov: . ki smo jo ustvarili.izredni *Povejte mi primer rednega poslovnega odhodka: stroški materiala v prodanih proizvodih *Primer rednega finančnega odhodka: stroški plačanih obresti za dobljene kredite *Primer izrednega odhodka: odpis neizterljivih terjatev *Vrste izrednih odhodkov: //to se navezuje na zgornje vprašanje .namenska razdelitev: komu pripada \ lastni dohodek (ta ostaja v združbi) \ dohodek.dobiček Dohodek je tržno pridobljena dodana vrednost. 188) . ne uspemo prodati (v takem primeru. kadar imamo dobiček ugotovljen takole: dobiček + preostali odhodki (to so tisti. Dohodek lahko ugotavljamo. ki temeljijo na stroških vračunanega dohodka (stroški dela.nerazdeljeni ali zadržani dobiček . ki pripada drugim (davki in prispevki. odpis neizterljivih terjatev . davkov in prispevkov)) Delitev dohodka lahko opazujemo v dveh smereh: .

Na račun dobljenih dotacij brez obveznosti vračanja (dajo jih predvsem druge združbe v okviru širšega poslovnega sistema. da do izgube sploh ne bi prišlo.6. se je pa očitno celotna panoga znašla v krizi) . če akumulaciji prištejemo še rezerve. zapravlja.6.izguba zaradi premajhnega prihodka za oblikovanje dohodka (to je hujši primer. 193) Izguba je negativni poslovni izid in se jo lahko pokriva samo z neko obliko pozitivnega poslovnega izida.ostane v združbi (različne vrste rezerv ali rezervacije) . da se izognemo neželenim skokom: . če pada tudi našim tekmecem.izguba zaradi premajhnega dohodka v primerjavi z že razporejenim dohodkom .2006 druga ura --8.. 192) 8. ki je lahko dobiček ali izguba (str.akumulacija v ožjem pomenu besede: krepitev materialne. pri velčji izgubi pa pride do pretirane panike).ZLC: Za sezonske združbe (neenakomeren obseg proizvodnje in enakomeren obseg prodaje) *Računska naloga: Ugotavljanje poslovnega izida. Razlikovati moramo tudi računovodski dobiček od davčnega dobička.vstopijo skladno s prodanimi količinami . kapitalske moči podjetja (z akumulacijo raste vrednost delnic. da se tem skokom izognemo.. Opozorilni znaki so: .64 . smo že v globoki godlji. če imajo združbe sporazum ali pogodbo o medsebojni pomoči te vrste) .06. potem delnice ne rastejo) Akumulacija v širšem pomenu besede pa je.2 PORAVNAVANJE IZGUBE (str. prihaja do nesmotrnega razdeljevanja.Pada prodaja naših poslovnih učinkov (če pada prodaja samo nam.. Že material je bil dražji od prihodkov) 8. zato je potrebno izbrati tako metodo vrednotenja proizvodov v proizvajalnih podjetjih.PLC: Kadar imajo določena podjetja enakomeren obseg proizvodnje in neenakomeren obseg prodaje.od vsega začetka jih obravnavamo kot poslovne odhodke --.01.Celotna država se znajde v krizi * Zelo poenostavljeno obravnavamo 2 vrsti izgube: .6 IZGUBA (str. Preveliki skoki v prikazanem dobičku niso zaželeni (ob večjem dobičku se poveča apetit. Izbira metode.189.. 190) Naloge na izpitu bodo po PLC ali po spremenljivih stroških *Na katera dva načina vstopajo stroški v proizvajalnih podjetjih med poslovne odhodke: . zato je potrebno upoštevati opozorilne znake. * Treba je znati 4 od 6-tih načinov poravnavanja izgub. . Poravnavanje izgube v prvih petih letih: .1 UGOTAVLJANJE IZGUBE (str. Običajno se ta dva dobička razlikujeta. 192) Treba je narediti vse. če pa ne akumuliramo ampak to razdelim med dividende..

Toda ne glede na finančno sposobnost. ki jih potem primerjamo z načrtovanimi prihodki. lahko tudi v postopku prisilne poravnave -Na račun (pozitivnega izida) rednega poslovanja v drugih letih petletnega obdobja Poravnavanje izgube po preteku prvih petih let z lastnimi viri sredstev: . Ob predpostavkah se sprašujemo: Koliko moram ustvariti prihodkov. ki so odpisale svoje terjatve do dane združbe.Iz rezervnega sklada oziroma z zmanjšanjem nenominiranega kapitala .predsanacija (tega bi se moralo vsako podjetje posluževati vsak dan) .likvidacija (=zaprtja) združbe. Lahko imamo samo finančni neuspeh. ki smo jih načrtovali bo v prodanih količinah. da bomo dosegeli želeni dobiček. npr. Ekonomski neuspeh moramo razlikovati od finančnega ali pogodbenega neuspeha. se bodo začeli določeni postopki: .stečaj (=prisilna poravnava) (če stečaj uspe ima podjetje zaradi tega trajnejše posledice. dobavitelji itn. koliko moramo imeti prihodkov. Pojem uspešnega poslovanja je primerjalne narave.7 NAČRTOVANJE PRIHODKOV. ki ima v lasti podjetje. * Finančni neuspeh je če nismo več sposobni poravnavati svojih pogodbenih obveznosti. to še ni neuspeh. koliko se morajo naši spremenljivi stroški spremeniti proti prodajnim cenam..Iz nerazdeljenega dobička (prejšnjih let) .sanacija (do tega pride kadar slabo poslujemo) . Kredite je namreč vedno treba tudi vrniti.Na račun odpisa obveznosti do tretjih oseb (proračuni.). 198) Prihodke načrtujemo tako. če neko podjetje 3 leta posluje negativno.65 . poslovnega sklada Izgube ne moremo poravnati s sanacijskim kreditom. Ko načrtujemo odhodke se vprašamo koliko tistih stroškov. 8. 200) Če se ukvarjamo z eno samo vrsto poslovnega učinka: P = prihodki od prodaje F = stali stroški V = spremenljivi stroški D = dobiček Q = količina poslovnega učinka pc = prodajna cena P = F+V+D . ker nam dolžniki niso še plačali. Tu imamo dva preprosta matematična izračuna: Glej tudi graf v knjigi (str. da se vprašamo koliko bomo prodali določenih PU in po kakšni prodajni ceni. * Ekonomski neuspeh je. Če poslujemo slabše od povprečja. da smo finančno premožni a smo v Ekonomskem neuspehu in si tako zmanjšujemo kapital. Recimo: poslujemo uspešno. Pogoj za načrtovanje odhodkov so načrtovani stroški.Iz drugih delov kapitala. če se zaradi izgube v poslovanju trajneje zmanjšuje lastni kapital. ODHODKOV IN POSLOVNEGA IZIDA (str. da bomo lahko dosegli želeni izid. Možno pa je tudi. je pa slabo poslovanje. da ne bomo imeli izgube. vendar nam v določenem trenutku lahko zmanjka denarja. vendar lahko naprej uspešno posluje) .

aktivne časovne razmejitve (stroški prihodnjega obdobja (plačamo naročnino za leto 2008 že novembra 2007). če vemo da ima podjetje za 3milijone evrov stalnih stroškov. denarja in pravic. da obstaja stalno razmerje med prodajno ceno. želi doseči 5 milijonov evrov dobička. ki v teku poslovnega procesa postopno prenašajo svojo vrednost na PU in se v prvotno pojavno obliko vrnejo v razdobju daljšem od enega leta. To kar imamo v lasti se nahaja v treh skupinah pojavnih oblik: v trdnem (stvari).finančne naložbe (kupljene delnice druge družbe.obratna sredstva (so v oblikah stvari.75 Tukaj je podatek želenega dobička zavajajoč.01. medtem ko sredstva (= premoženje) opazujemo iz določenega trenutka. * Prvine Poslovnega Procesa opazujemo iz določenega obdobja.13. na kar je potrebno paziti pri združitvi.Q=(F+D)/(pc-v) Če nimamo opravka z enim samim poslovnim učinkom: Predpostavimo.2006 prva ura --9 SREDSTVA (str. delež spremenljivih stroškov v prihodkih pa je 0. licence) . ki ga ne potrebujemo) .66 . kapital pa je nekaj drugega. pravice: patenti. pravice: terjatve do kupcev) . torej namesto dobička vstavimo 0! P = F / (1-V/P) = 12 milijonov --. se pa dogaja). Sredstva ne smemo enačiti s pojmom aktiva.) Z osnovnimi in obratnimi sredstvi delujemo v rednem poslovanju.rezervna sredstva . drugih delovnih predmetov. (To so: drobni inventar. kupljene obveznice. denar. saj računamo v točki preloma. vse zaloge materiala. F = 3 milijone D = 5 milijonov V/P = 0. denarja in pravic. Del nad spremenljivimi stroški nad prihodki je 60%. kupljeno zemljišče. s finančnimi v finančnem.75. Z aktivnimi časovnimi razmejitvami se lahko lažno zakrije izgubo (ni zakonito. Združbe potrebujejo sredstva za pridobivanje ekonomske koristi. * Glavne skupine sredstev: . P=(F+D)/(1-V/P) Prag pokritja (=prag donosnosti = prag gospodarnosti = točka preloma): Točka v kateri je obseg prihodkov enak obsegu odhodkov. med prihodki in spremenljivimi stroški. ki se v teku poslovnega procesa hitro preoblikujejo in se v prvotno pojavno obliko vrnejo v razdobju krajšem od enega leta. *Izpitno vprašanje: Izračunajte kolikšen mora biti znesek prihodkov v točki preloma. 203) Premoženje je sopomenka za sredstva. terjatve: denarna sredstva iz prodanih PU. kaj ima združba v določenem trenutku v svoji lasti ali posesti. . tekočem (denar) in plinastem stanju (terjatve). seveda če sredstva ne preoblikujemo teh koristi ne bo.osnovna sredstva (so v oblikah stvari. Pri sredstvih se vprašamo. (To so: zgradba.

Primeri osnovnih in obratnih sredstev: vodni elektrarni: osnovna: zidovje. 207) Na sestavo sredstev vpliva dejavnost združbe.: če sem založba in mi je dobro brani pisatelj zapustil pravico. toda predstavlja vrednost. Posebnost teh naložb je.1 POJMOVANJE VIROV SREDSTEV (str. zato se je potrebno pametno zavarovati. Najbolj znana zavarovalna oblika terjatev.i. obratna: pribor Če k osnovnim sredstvom dodamo dolgoročne finančne naložbe (povrnejo se v obdobju daljšem od enega leta). obratna: terjatve do kupcev neplačane elektrike. vodni filter bolnišnici: osnovna: stavba in oprema. Od kje imamo kaj? Vse. da so to stalna sredstva.kratkoročno je potrebno zagotavljati plačilno sposobnost (=likvidnost) . obratna: zdravila. da oddajam knjige brez odškodnine. Lahko se zgodi. neporabljeni dobiček (=akumulacija). Viri sredstev so tako kot sredstva opredeljeni z vidika določenega trenutka.. če gre za sumljivega plačnika je hipoteka na nepremičnine. da terjatev ne moremo unovčiti. ki je ne moremo prijeti in jo težko vrednotimo. jih pa skušamo v primeru prodaje podjetja nedvomno unovčiti. potem moramo imeti tudi dolgoročne vire sredstev. Nematerialne ali neoprijemljive naložbe ali naložbe v dobro ime: oblike sredstev ali premoženja so različne. terjatve do kupcev hotelu: osnovna: zgradba. da so to gibljiva sredstva. potem govorimo. 207) 10. 10 VIRI SREDSTEV (str. Znotraj pravic imamo t.67 . terjatve. 208) Opazujemo ga v dveh smereh: 1. * Viri sredstev so izraz pripadnosti ali kritja sredstev (čist je popizdil. Dejavnik poslovanja ima vpliv tudi na kategorijo virov sredstev.: rodovnik pri psih. potem govorimo. kri. rjuhe. To je stvar. Če bi v preteklosti vse porabili potem zdaj ne bi imeli nič. da mu na izpitu tega ne zna 70% folka). turbine. Zlato pravilo financiranja: Če mi določena sredstva potrebujemo dolgoročno. da so lahko ali pa niso prikazana med sredstvi. kar ima družba iz preteklosti je neporabljeni dohodek.2 FINANČNO POSLOVANJE (str. Ni ne stvar ne denar. 10. Npr. smer: za kakšne roke gre: . Npr. povoji. Če k obratnim sredstvom dodamo kratkoročne finančne naložbe (povrnejo se v obdobju krajšem od enega leta). Pravice: Ena izmed vrst sredstev.

financerjev.dolgoročna posojila tekom več let po obrokih --. npr: obveznost do dobavitelja se preoblikuje v kratkoročno posojilo pri banki.kratkoročna posojila v enkratnem znesku .. 209) Združba poravnava obveznosti glede na tip obveznosti: . v tem primeru se tudi zmanjšujejo viri sredstev 10. 208) * Od kje lahko dobimo sredstva? (znati je treba dve od 11-tih) 1) na podlagi akta o ustanovitvi 2) z namenskimi darili ali donacijami 3) s prenosom sredstev drugih na združbo brez obveznosti vračila 4) iz naslova samoprispevkov in solidarnosti 5) iz poslovnega izida 6) z odstopanjem oziroma preusmeritvijo davkov in prispevkov 7) od domačih vlagateljev 8) od tujih vlagateljev 9) na podlagi posojil in depozitov 10) z izdajo vrednostnic 11) na drug način v skladu z zakonom * Notranje financiranje = povečevanje vrednosti lastnega kapitala z akumulacijo dobička.5 ZMANJŠEVANJE VIROV SREDSEV ALI VRAČANJE SREDSTEV (str.01.6 VRSTE VIROV SREDSTEV Viri sredstev so (ob nerazdeljenem dobičku) med drugim: .preoblikovanje sredstev. to pa se preoblikuje v dolgoročno posojilo pri banki.tekoče obveznosti sproti .tekoče obveznosti (do dobaviteljev.nominirani kapital (ustanovitvene vloge) .pridobivanje sredstev z vidika virov sredstev . financiranje .kratkoročna posojila (do leta dni) . 10.) .68 . proračuna. ki ga lahko spremlja preoblikovanje virov sredstev . 209) Tudi viri sredstev se preoblikujejo.dolgoročna posojila (nad letom dni) .vračanje sredstev..dolgoročno podpirati poslovanje. zaposlencev.2006 druga ura --10.3 DOLOGOROČNO FINANCIRANJE POSLOVANJA (str.zagotavljanje denarja za kritje izgub v poslovanju 2.4 PREOBLIKOVANJE SREDSTEV.13.. 10. smer: kakšne stvari dejansko potekajo: . PREOBLIKOVANJE VIROV SREDSTEV (str.

smo mi dolžniki.1 VREDNOSTNICE (str. ki jo lahko po potrebi lastnik pretvori v obveznico ali obratno. Če ste lastnik Krkinih delnic. To je kaznivo.klirinško depotna družba (beleži lastnike) . Novo izdane delnice so vse na primarnem trgu.pasivne časovne razmejitve (če nam nekdo plača za naš PU vnaprej (predujme kupcev). je to za vas sredstvo ali premoženje.69 .tuji in lastni (tuje bo potrebno vrniti. nimajo pravice do upravljanja. da so delnice različnih vrst. za nekoga drugega pa vir sredstev. ko se te delnice prodajajo drugič rečemo. 11. tuj in ni kratkoročni kredit: tekoče obveznosti do dobaviteljev. *Potrebno je poznati razliko med navadno delnico in obveznico. Pojem sekundarnega trga vrednostnih papirjev obsega kupovanje in prodajanje že izdanih vrednostnih papirjev. 213) Vrednostni papirji so za nekoga sredstva.dolgoročni in kratkoročni *Lasten in začasen vir sredstev: rezervni sklad. Gre na obeh trgih se gre za isti papir. * Do koga imamo tekoče obveznosti? (to zelo rad vpraša) do dobaviteljev. ki je kratkoročen. Tudi pri obveznicah se lahko zgodi. * Obveznice so dolžniške listine..i. Tisti.borza (tu prodaja nadzorovano kupo prodajanje) . ki imajo v rokah obveznice. pridemo z njimi na primarni (=izvirni) trg vrednostnih papirjev. takrat še ne moremo govoriti o prihodkih. pri čemer je zlasti t. ki je trajen: nenominirani kapital. ki jih lahko razdelimo na: . do zaposlencev Na vire sredstev lahko gledamo z različnih zornih kotov. vendar težko dokazljivo. pretvorljiva delnica zanimiva. Ko bomo to storitev opravili. S pasivnimi časovnimi razmejitvami pa lahko skrivamo dobiček. do države. 213) 11. bomo ta konto premaknili iz pasivnih časovnih razmejitev med prihodke. 214) Kadar izdamo vrednostne papirje. Če država izgubi vojno. Trg vrednostnih papirjev je velik trg (obračajo se veliki denarji). do države *lasten vir. potem obveznice te države postanejo ničvredne. lastnih ne bo potrebno vrniti) . Do tistih ki imajo v rokah našo izdano obveznico. da ne bomo dobili letnega nadomestila in da se nam bo zmanjšala vložena vrednost. ki jim rečemo infrastruktura trga vrednostnih papirjev: . zadržani dobiček.trajni in začasni (večino začasnih virov ima določen rok zapadlosti) . pasivne časovne razmejitve *vir sredstev. * Delnice so lastniški vrednostni papirji. da se je delnica premaknila na sekundarni trg. Kot lastnik tvegamo. zato ga je potrebno imeti pod nadzorom. Imamo 3 institucije za nadzor. Ter da se zavedate. Imajo zajamčen donos. Z njimi dobimo pravico do upravljanja (to velja za navadno delnico). da gre neka stvar k vragu. z vidika Krke pa vi predstavljate Krki vir sredstev. Kasneje. lasten kapital 11 VREDNOSTNICE IN VREDNOTENJE PODJETIJ (str. zato da ne bi bili obdavčeni.agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) . do zaposlencev. Najbolj tipične so obveznice in delnice.2 TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV (str. ampak so to pasivne časovne razmejitve.

imajo ugledne nadzorne svete). kakšen je razvoj. pri nas pa imamo borzno kotacijo. prosti trg. Imamo kotacije A. ki bo zahtevalo dodatna vlaganja za to. nikoli zapadlo v krizo. 12. analiziranje. Tisti. Računovodstvo pokriva izdelavo poslovnih knjig.. Na neki delnici piše. Računovodstvo pošteno in pravilno prikazuje stanje sredstev in virov sredstev. zato se sprašujemo. ki pri teh prodajah posredujejo pa v splošnem dobro zaslužijo. * Kje se srečujemo s pojmom negativne cene? Pri prodaji podjetja. kajti to ne moremo prijeti. . Negativna cena za podjetje pomeni. zemljišče) 2. ki ga ima.i. B. oprema. da bo vzelo podjetje. kotacijo vzajemnih skladov in t. so poslovne knjige. odhodkov in poslovnem izidu. 221) Računovodstvo je širši pojem od knjigovodstva. 221) To so različne enotne evidence ali razvidi ob postavkah: sredstev. C.stopnja: objektivno vrednotenje: opazujemo imetje združbe (zgradbe. Hkrati pa pošteno in pravilno izkazuje poslovno-izidni tok.. številne preglede nad poslovanjem. 3. Ocenjujemo. Računovodstvo poleg knjigovodstva vključuje še računovodsko načrtovanje oz. obveščanje. da bo ta družba prihodnje leto ustvarjala dobiček 10% na kapital.2 POSLOVNE KNJIGE (str. Velike afere so nastale. če gre za slabo podjetje.pri kupo-prodaji podjetja . ker so se podatki spreminjali. Skoraj 70% takih združitev ne uspeva dobro.1 RAČUNOVODSTVO IN KNJIGOVODSTVO (str. kakšno je okolje. Najpomembnejši razvidi. Na trgu pa velja bančna obrestna mera 5%.70 . da je vredna 5000 SIT. da želimo vedeti. da mora prodajalec plačati kupcu. 216) * Imamo 3 stopnje vrednotenja podjetij: 1. 12 RAČUNOVODSTVO (str. To so dokazi glede subjektivne vrednosti. nadzorovanje.05 * Zakaj sploh vrednotimo podjetje poleg tega. virov sredstev. ki slabo posluje. 11. 221) 12. Prevzemi in nakupi velikokrat niso tako uspešni. ki jih . Vrednost delnic 4000/0. stroškov. predračunavanje. kot na prvi pogled izgledajo. ocenimo ugodnost okolja Po vseh treh stopnjah dobimo vrednost podjetja. stopnja: zbiranje dokazov za subjektivno določene vrednosti podjetja: politični vplivi. da se bo podjetje postavilo na noge. ki ga moramo absolutno razlikovati od pojma poslovnih financ in pa ocenjevanja vrednosti (to sta dve dejavnosti. ki sta izven računovodstva). Vse evidence. s katerimi se to zagotovi. Če znamo zagotoviti pravilne podatke lahko s tem preprečimo polome podjetij. prihodkov.3 VREDNOTENJE PODJETIJ (str. ampak samo ocenimo.Pod kotacijo A so na borzi vrednostnice najboljših družb (dolgo časa stabilna podjetja.pri delitvi podjetja * Podjetje je lahko blago in pri tem blagu imamo lahko negativno ceno. koliko denarja imamo? . To se zgodi. kakšne poslovne funkcije ima. stopnja: subjektivno vrednotenje: Pri vrednotenju nas zanimajo prihodnje koristi. Za negativno ceno je značilno doplačilo prodajalca.

--.000 SIT (vrednostno). da jih želimo spremljati vsak dan. Ob koncu leta je ti dve poročili obvezno narediti. Poleg dvostranskega izkaza stanja. Konto ima za vsebino eno ali več postavk bodisi v bilanci stanja ali pa v izkazu . urejanjem.14. dobimo t.pripravi računovodstvo so razvidi.3 OBRAČUNI ZA KRAJŠA OBDOBJA IN LETNI RAČUNI (str. To poročilo se naredi z vidika določenega obdobja. krajevno. Včeraj 13. ki se ukvarja zbiranjem. dvo in trostropenjske.1. *Kaj veste o izkazu poslovnega izida? *Kako je s časovnega vidika opredeljen izkaz poslovnega izida? Opredeljen je z vidika določenega obdobja do določenega trenutka. letna pa so obvezna). mesečna. ki zadevajo letna poročila o poslovanju (lahko so dnevna. davčna . ki ga ne pišemo v bilanco stanja 12.4 KNJIGOVODSTVO (str. stopenjsko. viri sredstvih. Dobiva štipendijo (vsebinsko). zato da bo lahko pravilno določila davek (lahko sta enaki ali pa ne). časovno. Če govorimo o dvostranskem izkazu poslovnega izida. Dobiva 35. Če pa iz teh bilanc izključimo medsebojne terjatve in obveznosti. lahko se v določenem trenutku prikaže tudi izguba. * Knjigovodstvo je dejavnost. pa dobimo skupinsko bilanco stanja. Mesečno dobi 1 štipendijo (količinska opredelitev). Če mi pri sistemu Mercatorja prištejemo podrejena podjetja (posamezne trgovine). Bilanc stanja je več: računovodska. * Zabilančno financiranje = povečanje prihodka. * Povejte vse.to zahteva država.i. desna stran je pasiva. *Kako s časovnega vidika opazujemo bilanco stanja? Opredeljena je z vidika določenega obdobja do določenega trenutka.71 . Zaključna bilanca stanja prejšnjega obdobja je hkrati začetna bilanca stanja novega obdobja. Dvostranska bilanca stanja je uravnotežen (številke na koncu morajo biti do tolarja enake) prikaz stanja sredstev (leva stran) in virov sredstev (desna stran) s stanjem v določenem trenutku. ki se delijo v eno. Nekdo dobiva štipendijo. Najpomembnejši poročili sta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. ki se so zgodili v preteklosti in so povzročili vrednostne spremembe na 4-ih temeljnih pojmih ekonomike poslovanja (sredstvih. prihodkih in odhodkih). obravnavanjem in prikazovanjem podatkov o poslovnih dogodkih. 227) Poslovni dogodek je vsebinsko. kar veste o bilanci stanja.01. Na aktivi niso samo sredstva. V takem primeru uporabimo knjigovodski račun ali konto. 222) Dvostopenjska bilanca stanje: leva stran je aktiva. Dobivajo v Ljubljani (prostorska opredelitev). (časovno). Registrira vse dogodke. Nekatere postavke so tako pomembne. 12. potem morata biti obe strani uravnoteženi.2006 prva ura --Dvostranski izkaz poslovnega izida: na levi strani imamo odhodke na desni strani pa prihodke. zbirno bilanco stanja. vrednostno in količinsko opredeljena enota poslovnega procesa. tedenska. Stopenjska bilanca stanja je prikazana navpično. Knjigovodstvo je kot črna skrinjica v letalu. ki nam služi za boljše razumevanje knjigovodstva imamo tudi stopenjske prikaze poslovnega izida.

ki je zabeležen na debetno stran. takrat pa se knjigovodski računi sredstev prenesejo med knjigovodske račune odhodkov. Ker gre v danem primeru za povečanje te oblike sredstev. . . prihodke pa vedno samo na desni strani! Terjatve do kupcev: sredstva (ker so to pravice) Obveznosti do kupcev: viri sredstev (nekdo. ki jo prikazujemo. se druga postavka sredstev zniža za isti znesek 2.sredstva //ob povečanju neke postavke sredstev.vir sredstev 5. O zapisanem podatku govorimo kot o vknjižbi. pravice in denar. če imamo v bilanci stanja 80 postavk. smo knjigovodski račun priznali. kadar knjižimo na desno stran rečemo. . Knjigovodski račun ima dva dela: levi (debet) in desni (kredit). enak znesku. Toda kadar prodamo PU. + odhodki. . To je naša naložba. + odhodki. Viri sredstev pa so izraz pripadnosti ali kritja sredstev. nam predstavlja vir) Začetno stanje in povečanje vedno knjižimo na tisti strani. Kdaj knjižimo na levo in kdaj na desno stran? V dvostranski bilanci stanja imamo na levi strani sredstva.. da smo konto obremenili. . Torej. ki je zabeležen na kreditno stran. potem so knjigovodski računi stroškov v bistvu knjigovodski računi sredstev. Imamo 4 skupine knjigovodskih računov: a) knjigovodski računi sredstev b) knjigovodski računi virov sredstev c) knjigovodski računi odhodkov d) knjigovodski računi prihodkov Stroški so samo spremenjena oblika Prvin Poslovnega procesa. 231. da tega sploh ne rabiš. Kadar knjižimo na levo stran rečemo. . Zmanjšanje pa knjižimo na obratno stran. + sredstev.sredstva 8. O samem zapisovanju govorimo kot o knjiženju. + prihodki. + vir sredstev 4. torej debetni strani.72 . da mora biti znesek. + sredstva.sredstev. + prihodki. torej to je knjigovodski račun sredstev. + sredstva 6. ampak mi še nismo plačali. je potrebno razveljaviti postavko in tej razveljavitvi rečemo storno (negativno knjiženje). + viri sredstev *Primer iz knjige str.. na kateri se pojavijo ustrezne postavke v bilanci stanja. Prvine Poslovnega Procesa so v bistvu sredstva. na desni strani pa vire sredstev. kadar knjižimo na desno stran.to Mihelčič sam neki komplicira!!! 1. da knjižimo v debet ali v breme. + vir sredstev. ki nam je dobavil material.poslovnega izida.vir sredstev 3. Temeljno pravilo pri zapisovanju vknjižb je. zato bi bila začetna postavka. potem moramo imeti v določenem obdobju vseh 80 kontov. Potrebno je znati 8 pravil: //moje osebno mnenje je. Utemeljen odgovor se torej glasi: Gre za knjigovodski račun sredstev. da knjižimo v kredit ali v dobro. Kadar knjižimo na levo stran. rečemo. bomo 200 milijonov tolarjev prav tako knjižili na levo stran. 232 *Na katero stran knjigovodskega računa "delnice družbe D" bodo v družbi A knjižili dodaten nakup delnic družbe D v znesku 200 milijonov SIT? Sredstva so stvari.viri sredstev 7. Kadar se zmotimo. 230. Ime knjigovodskega računa je povezano s postavko. zato je. prav tako kot v bilanci stanja knjižena na levi. . V kontih odhodke vedno knjižimo samo na levi strani. V izkazu poslovnega izida pa imamo na levi strani odhodke na desni strani pa prihodke.

katerih začetno stanje je v bilanci stanja na desni. torej na levo oz.01. bomo znesek knjižili na nasprotno. Ker gre v danem primeru za zmanjšanje obveznosti do dobaviteljev.analiziranja (=razčlenjevanja) . torej na knjigovodskem na kreditni strani. 234) Kako deluje analiza poslovanja? * Analiziranje poslovanja kot dejavnost uporablja 5 vrst metod: . 233) 13. Pri dejavnosti analiziranja se ugotovitve predstavlja s kazalniki. arhiviranje. Ta dva pojma moramo razlikovati od obravnavanja podatkov pri poslovanju. izdatki.komparacije (=primerjanja) . Ko se odločamo za način analiziranja. * Analiza poslovanja je dejavnost. ki se ukvarja s presojo ugodnosti (=bonitete) poslovnih procesov in stanj. Nadziranje poslovanja pa je dejavnost. --. 238) .izločevanja (=eliminiranja) .3 POROČILO O POSLOVANJU (str. kako dobri ali kako slabi smo in zakaj. Na katero stran knjigovodskega računa "obveznosti do zaposlencev" boste torej v maju knjižili ta znesek. v določeni meri že vplivamo na ugotovitve.osamljenja (=izoliranja) .2 METODE ANALIZIRANJA IN KAZALNIKI (str. vstevši tudi izrabo zmoglivjosti 4) podatke o kakovosti proizvodnega programa in njegovi obetavnosti 5) kazalce fizičnega obsega poslovanja 6) oceno o verjetnem prihodnjem razvoju poslovanja z obrazložitvijo 7) podatke o dejavnostih na področju raziskovanja in razvoja 8) informacije o odkupu lastnih delnic. debetno stran. Gre za knjigovodski račun virov sredstev. V knjigovodskem računu pa imamo levo (DEBET) (dolžnosti do drugih. drugih naložbah in raznaložbovanju (=dezinvestiranju) 13. kolikor jim je bila družba dolžna zaradi sklepa skupščine družbe.1 POJMOVANJE ANALIZE POSLOVANJA (str. so v mesecu maju zaposlencem izplačali 75 milijonov tolarjev. katerega najvidnejši predstavniki so knjigovodenje. to kar mi plačujemo) in desno (KREDIT) stran.strnjevanja (=sinteze) *Metodološko gledano: Pri predstavitvi ugotovitev se poslužuje štirih skupin kazalnikov. 236) Poročilo o poslovanju vsebuje: 1) prikaz poslovnega položaja z izbranimi sestavinami poslovnega izida ter različnih vidikov sestave sredstev in virov sredstev 2) račun donosnosti 3) prikaz drugih vidikov poteka poslovanja. 13. Bilanca stanja ima levo (AKTIVA) in desno (PASIVA) stran.4 SVETOVANJE (str.14.73 . 13. statistika.*V podjetju A.2006 druga ura --13 ANALIZA POSLOVANJA (str. s katero presojamo pravilnost poslovnih procesov. zato dobe zaposlenci 75 milijonov tolarjev iz dobička družbe. 233) Preprosto želimo vedeti.

s katerim drugim (torej da izračunamo indekse). Ena prevara: Na prvi pogled se ta kazalnik enostavno izračuna.5. 13. 239) 13. pri donosnosti pa samo vrednostno. na katerega se moramo opreti. delovnih predmetov) . ve da ogromno ne ve. potem veste. ki jih združbe potrebujejo.5.tehnični (kakovost opreme.družbeni (stavka v prometu. Tisti. drugi ne hodijo. zaposlencev Pravo izrazno moč tega kazalnika bomo dobili. Imamo probleme s tako izražanjem PU kot tudi zaposlencev. če agregiramo podatke na višji ravni in ga primerjamo z drugimi (torej. Čim proizvajamo različne PU... Tu se pojavijo 3 načela (=merila = kazalniki): . Zato na šibkih področjih. neugodne vremenske razmere) Na družbene dejavnike težko vplivamo. poslovni sklad. izobrazba delavcev) . je to ena najbolj zapletenih nalog pri podjetniški ekonomiki.Če ste dober poznavalec. 240) Izražamo ga na tehnični ali družbeno ekonomski način. Vendar to ni res. . na tehnične in organizacijske pa lahko vplivamo..2 PROIZVODNOST (str.) V praksi je to zelo komplicirano. pisarnah. 239) vsebinsko izraženi kazalniki: Kateri kazalnik je tisti. če ga bomo primerjali.1 OPREDELITEV NAČEL (str. Na proizvodnost vplivajo 3 dejavniki: . Osnovni kazalnik je: Količina PU/št. Ni vsak zaposlenec enak drugemu (upoštevamo samo zaposlence.gospodarnosti (=ekonomičnosti) -> opredeljen s stroški ali izvedenko iz njih (odhodki) .5 NAČELA POSLOVANJA (str. dober ravnatelj.proizvodnost (=produktivnosti) -> opredeljen s številom zaposlencev ali izvedenko iz njih (ure) . Kazalnik družbeno gospodarske proizvodnosti je: Dohodek/št. Izhaja iz splošnega načela smotrnosti: Izid (=izložek = output) / vložek(=input) S katerimi kazalniki lahko izrazimo to načelo smotrnosti pri ekonomiki poslovanja. eni hodijo na bolniško.organizacijski (informacijski sistem. Svetovanje je danes nepogrešljiv del poslovanja najboljših združb.74 . stavka zaposlencev.donosnosti (=rentabilnosti) -> opredeljen z zneskom kapitala (naloženega) ali izvedenko iz njega (npr. 13. da izračunamo indeks). poslovna sredstva Pri kazalnikih proizvodnosti in gospodarnosti lahko določene variante teh kazalnikov izražamo fizično in vrednostno. ki veliko ve. zaposlencev Ta kazalnik dobi večjo težo. kje ste slabi. privabljajo k sebi svetovalce. ki delajo v proizvajalnih obratih.

13. potem rečemo.4 DONOSNOST (str. Kosmata dobičkonosnost – dobičkonosnost kapitala: dobiček / lastni kapital 13. 243) Glavna sprememba v prikazovanju kazalnikov je. da je lahko izračunljiv.3 GOSPODARNOST (str.5.6. saj sta to postavki. ki ga ima najboljše podjetje v panogi. V odvisnosti od tega. 245) *Koga? Zaposlencev! .5. 13. Kako vemo ali je dobra ali slaba? Ni splošnega pravila. organizacijski in družbeni dejavniki. 242) To je skupno ime za več kazalnikov. kaj damo v števec.5 SEZNAM KAZALNIKOV ZA PRIMERJAVO USPEŠNOSTI V RAZVITEM SVETU (str. 244) 13. Prevladujoč kazalnik gospodarnosti: prihodki / odhodki Prednost tega kazalnika je.13.5.6.2 KAZALNIK SESTAVE SREDSTEV (str.. vendar je v imenovalcu vedno bodisi kapital bodisi povprečno uporabljena poslovna sredstva. 245) Obratna sredstva / poslovna sredstva Dobimo neko številko. 244) Analiziranje sredstev in njihovih virov je v bistvu analiza bilance stanja.6 ANALIZIRANJE SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV SREDSTEV (str.6. 13. da so kazalniki bolj dolgoročno naravnani.. da je tudi naša sestava približno prava.3 KAZALNIKI OPREMLJENOSTI S SREDSTVI (str.vsak 20-ti.75 . Tudi ta kazalnik ni enostavno izračunati pri večjem številu različnih PU. se spreminja ime tega kazalnika. Če smo se dovolj približali temu podatku. ampak skušamo doseči podatek. ki jih moramo tako ali tako prikazati v izkazu poslovnega izida. 241) * Katera sta dva kazalnika gospodarnosti (to zelo rad vpraša. 13. dobi to vprašanje) * Kaj je to gospodarnost (=ekonomičnost)? Tehnično izražen je: količina poslovnih učinkov / stroški Tudi na kazalnik gospodarnosti vplivajo tehnični.1 ANALIZIRANJE BILANCE STANJA(str.

kumulativa popravkov / nabavna vrednost Dobljen rezultat pomeni.7 KRATKOROČNA IN DOLGOROČNA PLAČILNA SPODOBNOST (str. 251) Kazalnike lahko opazujemo ločeno ali pa jih povezujemo v t.6. 13. 13.4 ODPISANOST (=POPRAVEK VREDNOSTI) OSNOVNIH SREDSTEV (str. Če imamo zelo stara. malenkost čez 1. .76 . več zaslužimo. da bodo izdihnila.6. *Računska str. potem so ravno na tem.5 KAZALNIKI IZRABE ZMOGLJIVOSTI OSNOVNIH SREDSTEV (str. sistem medsebojno povezanih kazalnikov.1 relativno nova. 13.i...6 OBRAČANJE SREDSTEV (str.246 13. dva vrednostno izražena kazalnika opremljenosti s sredstvi: Poslovna sredstva / število zaposlencev Osnovna sredstva / število zaposlencev 13. 246) Imamo 3 vrste..7 POVEZOVANJE KAZALNIKOV PRI ANALIZI POSLOVANJA (str. (Če v enem letu zaslužimo milijon ali dvakrat na leto.6. če je pa 0.6. Obratna sredstva se obračajo v obdobju krajšem od enega leta. 247) Hitrost obračanja je izjemnega pomena!!! Hitreje kot se sredstvo obrne. je razlika.9 pa relativno stara osnovna sredstva.) Osnovna sredstva se obračajo v obdobju daljšem od enega leta.Npr.0. 245) Ni vseeno ali imamo stara ali nova osnovna sredstva. 248) likvidnost = kratkoročna plačilna sposobnost (za obdobje krajše od enega leta) solventnost = dolgoročna plačilna sposobnost (za obdobje daljše od enega leta) * Kazalnik likvidnosti: razpoložljiva denarna sredstva / zapadle obveznosti Najboljše razmerje je 1 oz. S povezovanjem kazalnikov dobimo bolj poglobljen pregled nad poslovanjem.