Osnove Gradbeništva - Sept

Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo
OSNOVE GRADBENITVA
5. dopolnjen ponatis
Franci STEINMAN in Leon GOSAR
Ljubljana, september 2008
F. Steinman, L. Gosar
OSNOVE GRADBENITVA
Kazalo 1. UVOD
1.1 Gradbenitvo po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) 1.2 Klasifikacija gradbenih objektov 1.3 lovekovi posegi 1.4 Model kot inenirsko orodje
2. PRIPRAVLJALNA DELA, DOLOANJE LASTNOSTI ZEMLJIN IN KAMENIN

2.1 Zakolienje prenos z nartov v prostor 2.2 Pripravljalna dela 2.3 Doloanje lastnosti zemljin in kamenin 2.4 Pripravljalna dela utrditev sten gradbene jame v naselju
3. GRADNJA STANOVANJSKIH IN NESTANOVANJSKIH STAVB

3.1 Gradnja stanovanjskih stavb 3.2 Nestanovanjske zgradbe - poslovne zgradbe, industrijski objekti
4. GRADNJA OBJEKTOV NIZKE GRADNJE GRADBENI INENIRSKI OBJEKTI

4.1 Objekti prometne infrastrukture 4.2 Cevovodi, komunikacijski in elektrini vodi 4.3 Kompleksni industrijski objekti 4.4 Drugi objekti 4.5 Drugo - Osuevanje kmetijskih zemlji
5. NEKATERE UREDITVE IN ELEMENTI ZGRADB

5.1 Osnove statike 5.2 Stopnia, dvigala 5.3 Zvona in toplotna izolacija 5.4 Temperatura v zgradbah 5.5 Poarna varnost 5.6 Kanalizacija
6. GRADIVA kratek pregled

6.1 Agregat 6.2 Veziva 6.3 Voda 6.4 Beton 6.5 Malta 6.6 Keramina gradiva 6.7 Druga gradiva
7. GRADITEV OBJEKTOV
7.1 Splono 7.2 Izpolnjevanje bistvenih zahtev za kakovostno in trajnostno gradnjo 7.3 Pomembneji akti in dela 7.4 Lokacijska informacija 7.5 Projektna in tehnina dokumentacija 7.6 Gradnja 7.7 Projektno vodenje
8. OKOLJE IN PROSTOR
8.1 Presoja vplivov na okolje 8.2 Spremljanje stanja (monitoring) 8.3 Urejanje medsebojnih razmerij med uporabniki 8.4 Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO)
OSNOVE GRADBENITVA
1.UVOD
Glavna naloga Evropskega statistinega sistema, ki ga tvorijo statistini uradi drav Evropske unije, je skrb za uporabo usklajenih konceptov in definicij, skupnih klasifikacij in poenotenih metodologij statistinih raziskovanj v vseh dravah. Statistini urad Evropske unije, kraje Eurostat, pripravlja za zbiranje med dravami primerljivih statistinih podatkov skupne klasifikacije in metodologije.
1.1 Gradbenitvo po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD)

Standardna klasifikacija dejavnosti - SKD 2008 (Ur.l.RS 69/2007, velja od 1.1.2008) F 41 41.1 41.10 41.100 41.2 41.20 41.200 42 42.1 42.11 42.110 42.12 42.120 42.13 42.130 42.2 42.21 42.210 GRADBENITVO Gradnja stavb Organizacija izvedbe stavbnih projektov Organizacija izvedbe stavbnih projektov Organizacija izvedbe stavbnih projektov Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb Gradnja inenirskih objektov Gradnja cest in eleznic Gradnja cest Gradnja cest Gradnja eleznic in podzemnih eleznic Gradnja eleznic in podzemnih eleznic Gradnja mostov in predorov Gradnja mostov in predorov Gradnja objektov oskrbne infrastrukture Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoine in pline Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoine in pline 42.22 42.220 42.9 42.91 42.910 42.99 42.990 43 43.1 43.11 43.110 43.12 43.120 43.13 43.130 43.2 M 71 71.1 71.11 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije Gradnja drugih inenirskih objektov Gradnja vodnih objektov Gradnja vodnih objektov Gradnja drugih objektov nizke gradnje Gradnja drugih objektov nizke gradnje Specializirana gradbena dela Pripravljalna dela na gradbiu Ruenje objektov Ruenje objektov Zemeljska pripravljalna dela Zemeljska pripravljalna dela Testno vrtanje in sondiranje Testno vrtanje in sondiranje Intaliranje pri gradnjah STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNINE DEJAVNOSTI Arhitekturno in tehnino projektiranje; tehnino preizkuanje in analiziranje Arhitekturno in tehnino projektiranje in s tem povezano svetovanje Arhitekturna in urbanistina dejavnost
UVOD-1
OSNOVE GRADBENITVA stanovanjskih stavb za posebne namene (kot so domovi za stareje osebe, dijake, tudente, begunski centri ipd.) - gradnja nestanovanjskih stavb vseh vrst: gostinskih stavb (kot so hoteli, restavracije ipd.) upravnih in pisarnikih stavb trgovskih in drugih stavb za storitveno dejavnost stavb za promet in za izvajanje elektronskih komunikacij (kot so postaje, terminali, RTV stavbe, garae ipd.) industrijskih stavb, delavnic, skladi stavb splonega drubenega pomena (kot so kinodvorane, muzeji, knijnice, ole, fakultete, bolninice, portne dvorane ipd.) kmetijskih stavb ter stavb za opravljanje verskih obredov - postavljanje betonskih montanih stavb Sem spada tudi: - prenavljanje in obnova stavb Sem ne spada: - postavljanje montanih stavb, razen betonskih, gl. 16.230, 22.230, 25.110 - gradnja elektrarn, gl. 42.220 - gradnja industrijskih objektov, razen stavb, gl. 42.990 - arhitekturno in gradbeno projektiranje, gl. 71.1 - vodenje gradbenih projektov in svetovanje, gl. 71.129 42 Gradnja inenirskih objektov 42.1 Gradnja cest in eleznic 42.11 Gradnja cest 42.110 Gradnja cest Sem spada: - gradnja cest in drugih prometnih povrin za cestni promet - urejanje in vzdrevanje javnih cest in poti ter povrin za pece - asfaltiranje, tlakovanje in druga povrinska obdelava cesti - barvanje in oznaevanje cesti, parkiri ipd. - postavljanje prometnih znakov, cestnih ograj, grbin - gradnja letalikih stez in ploadi Sem spada tudi: - asfaltiranje in druga povrinska obdelava parkiri, dvori in podobnih funkcionalnih povrin Sem ne spada: - zemeljska pripravljalna dela, gl. 43.120 - intaliranje elektrine razsvetljave in signalizacije, gl. 43.210 - arhitekturno in gradbeno projektiranje, gl. 71.1 - vodenje gradbenih projektov in svetovanje, gl. 71.129 42.12 Gradnja eleznic in podzemnih eleznic 42.120 Gradnja eleznic in podzemnih eleznic Sem spada gradnja eleznic in podzemnih eleznic.
71.111 71.112 71.12 71.121 71.129 71.2 71.20 71.200
Arhitekturno projektiranje Krajinsko arhitekturno, urbanistino in drugo projektiranje Tehnino projektiranje in s tem povezano svetovanje Geo-meritve, kartiranje Drugo tehnino projektiranje in svetovanje Tehnino preizkuanje in analiziranje Tehnino preizkuanje in analiziranje Tehnino preizkuanje in analiziranje
GRADBENITVO
41 Gradnja stavb V ta oddelek spada splona gradnja vseh vrst stavb: stanovanjskih in nestanovanjskih. Zajete so tudi novogradnja, popravila, adaptacije, postavljanje montanih stavb ali konstrukcij, tudi zaasnih 41.1 Organizacija izvedbe stavbnih projektov 41.10 Organizacija izvedbe stavbnih projektov 41.100 Organizacija izvedbe stavbnih projektov Sem spada: - dejavnost zbiranja finannih, tehninih in fizinih sredstev za realizacijo izgradnje stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb za kasnejo prodajo Sem ne spada: - gradnja objektov, gl. 41.200 - arhitekturno in gradbeno projektiranje, gl. 71.1 - vodenje gradbenih projektov in svetovanje, gl. 71.129 41.2 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb V to skupino spada gradnja kompletnih stavb za svoj raun z namenom prodaje ali pa gradnja po pogodbi za tuj raun. Gradnjo je mogoe oddati delno ali v celoti drugemu izvajalcu. e gre samo za specializirani del gradbenega procesa, se dejavnost razvra v oddelek 43. 41.20 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb Sem spada: - gradnja stanovanjskih stavb: enostanovanjskih stavb vestanovanjskih stavb (kot so dvostanovanjske stavbe, bloki, stolpnice, stavbe z oskrbovanimi stanovanji ipd.)
UVOD-2
F. Steinman, L. Gosar Sem spada tudi: - gradnja zobatih eleznic, inic ipd. Sem ne spada: - zemeljska pripravljalna dela, gl. 43.120 - intaliranje elektrine razsvetljave in signalizacije, gl. 43.210 - arhitekturno in gradbeno projektiranje, gl. 71.1 - vodenje gradbenih projektov in svetovanje, gl. 71.129 42.13 Gradnja mostov in predorov 42.130 Gradnja mostov in predorov Sem spada: - gradnja objektov, kot so mostovi, nadvozi, viadukti, predori, podhodi Sem ne spada: - zemeljska pripravljalna dela, gl. 43.120 - intaliranje elektrine razsvetljave in signalizacije, gl. 43.210 - arhitekturno in gradbeno projektiranje, gl. 71.1 - vodenje gradbenih projektov in svetovanje, gl. 71.129 42.2 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture 42.21 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoine in pline 42.210 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekoine in pline V ta podrazred spada gradnja objektov oskrbne infrastrukture, tako napeljav kot stavb, ki so sestavni del teh sistemov. Sem spada: - gradnja in vzdrevanje prenosnih in distribucijskih cevovodov (tudi toplovodov) in napeljav do objekta - gradnja inenirskih objektov, kot so: namakalni kanali vodna zajetja in zbiralniki vodnjaki kanalizacija in septine jame Sem spada tudi: - popravila objektov oskrbne infrastrukture Sem ne spada: - zemeljska pripravljalna dela, gl. 43.120 - arhitekturno in gradbeno projektiranje, gl. 71.1 - vodenje gradbenih projektov in svetovanje, gl. 71.129 - gradnja elektrarn, gl. 42.220 42.22 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije 42.220 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije Sem spada: - gradnja in vzdrevanje komunikacijskih in energetskih daljnovodov in distribucijskega omreja ter napeljav do objekta - gradnja elektrarn Sem ne spada: - zemeljska pripravljalna dela, gl. 43.120 - arhitekturno in gradbeno projektiranje, gl. 71.1
OSNOVE GRADBENITVA - vodenje gradbenih projektov in svetovanje, gl. 71.129 42.9 Gradnja drugih inenirskih objektov 42.91 Gradnja vodnih objektov 42.910 Gradnja vodnih objektov Sem spada: - gradnja: plovnih poti, pristani in objektov na rekah, marin, zapornic pregrad in nasipov bagranje renega in morskega dna in podobna dela podvodna dela Sem ne spada: - kopanje vodnjakov, gl. 42.210 - drenaa kmetijskih zemlji, gl. 43.120 - arhitekturno in gradbeno projektiranje, gl. 71.1 42.99 Gradnja drugih objektov nizke gradnje 42.990 Gradnja drugih objektov nizke gradnje Sem spada: - gradnja kompleksnih industrijskih objektov, razen stavb: rafinerij, objektov za kemino industrijo ipd. - gradnja portnih objektov, razen stavb: stadionov, aren, plavalnih bazenov, tenikih igri, igri za golf ipd. Sem spada tudi: - opremljanje parcel z oskrbno infrastrukturo Sem ne spada: - zemeljska pripravljalna dela, gl. 43.120 - razparceliranje zemlji brez opremljanja z oskrbno infrastrukturo, gl. 68.100 - arhitekturno in gradbeno projektiranje, gl. 71.1 - vodenje gradbenih projektov in svetovanje, gl. 71.129 - gradnja elektrarn, gl. 42.220 43 Specializirana gradbena dela V ta oddelek spada gradnja delov stavb in inenirskih objektov ali pripravljalna dela za ta namen. Obiajno gre za specializirana dela, ki zahtevajo posebno strokovnost ali opremo. Sem spadajo postopki, kot so pilotiranje, temeljenje, vrtanje vodnjakov za vodo, betonska dela, zidanje, tlakovanje, pokrivanje streh itd. Dajanje gradbenih strojev z upravljavcem v najem se razvra v podrazrede tega oddelka glede na dela, ki jih opravlja. Sem spada montaa vseh vrst napeljav, ki so potrebne za funkcionalnost stavbe. Te dejavnosti se obiajno opravljajo na gradbiu, eprav se lahko del dela opravi v delavnici. Sem spadajo vodovodne napeljave, intalacija sistemov za ogrevanje in klimatskih naprav, anten, alarmnih sistemov in podobnih elektrinih napeljav, intalacija protipoarnih kropilnih sistemov, dvigal in tekoih stopnic itd. Vkljuena so tudi izolacijska dela (proti vodi, vroini, hrupu ipd), montaa ograj,
UVOD-3
F. Steinman, L. Gosar vgradnja hladilnih sistemov, intalacija razsvetljave in signalnih sistemov za ceste, eleznice, letalia, pristania itd. Sem spadajo tudi tovrstna popravila in vzdrevanje. Sem spadajo dejavnosti, potrebne za dokonanje stavb, npr. zastekljevanje, fasaderska dela, beljenje, polaganje talnih in stenskih oblog, bruenje tal, vgrajevanje stavbnega pohitva (stopnic, vrat, oken ipd.), ienje novogradnje itd. Vkljuena so tudi tovrstna popravila in vzdrevanje. 43.1 Pripravljalna dela na gradbiu Sem spada priprava lokacije za kasneje gradbene dejavnosti, vkljuno z odstranitvijo obstojeih zgradb. 43.11 Ruenje objektov 43.110 Ruenje objektov Sem spada: - ruenje objektov in drugih konstrukcij 43.12 Zemeljska pripravljalna dela 43.120 Zemeljska pripravljalna dela Sem spada: - ienje zemlji za gradnjo in kmetijsko rabo - zemeljska dela: povrinski odkop gradbi, izkop, odkop in razstreljevanje skal, nasipavanje, planiranje Sem spada tudi: - drenaa gradbi - drenaa kmetijskih ali gozdnih zemlji Sem ne spada: - vrtanje za pridobivanje nafte in plina, gl. 06.100, 06.200 - dekontaminacija prsti, gl. 39.000 - odstranjevanje min, vkljuno z razstreljevanjem, gl. 39.000 - vrtanje in kopanje vodnjakov, gl. 42.210 - kopanje jakov, gl. 43.990 43.13 Testno vrtanje in sondiranje 43.130 Testno vrtanje in sondiranje Sem spada: - vrtanje za raziskava lei mineralnih surovin in vode, sondiranje za gradbene, geofizikalne, geoloke namene ipd. Sem ne spada: - vrtanje proizvodnih naftnih ali plinskih vrtin, gl. 06.100, 06.200 - testno vrtanje in sondiranje v zvezi z rudarjenjem, gl. 09.900 - vrtanje in kopanje vodnjakov, gl. 42.210 - kopanje jakov, gl. 43.990 - geofizikalno, geoloko, seizmoloko raziskovanje terena, gl. 71.121 43.2 Intaliranje pri gradnjah 43.21 Intaliranje elektrinih napeljav in naprav 43.210 Intaliranje elektrinih napeljav in naprav
OSNOVE GRADBENITVA Sem spada: - elektrine intalacije v stavbah in drugih objektih: elektrine napeljave telekomunikacijske napeljave napeljave za raunalnika omreja, kabelsko televizijo, tudi z optinimi kabli napeljave za razsvetljavo protivlomni in protipoarni alarmni sistemi antenske naprave za stanovanjske stavbe, tudi satelitske antene elektrina razsvetljava in signalizacija cest, letali ipd. Sem spada tudi: - elektrina intalacija za uporabo sonnih celic - vgrajevanje elektrinega talnega ogrevanja - prikljuevanje elektrinih gospodinjskih aparatov Sem ne spada: - gradnja elektrinih daljnovodov in elektrinega distribucijskega omreja, gl. 42.220 - nadzor vkljuno z montao protivlomnih ali protipoarnih sistemov, gl. 80.200 - intaliranje naprav za elektrino ogrevanje, gl. 43.220 43.22 Intaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav 43.220 Intaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav Sem spada: - intaliranje ogrevalnih napeljav in naprav v stavbah ali drugih gradbenih objektih: centralnega ogrevanja naprav in napeljav za elektrino, plinsko in oljno ogrevanje prikljukov na toplovodno omreje ogrevanja s sonnimi kolektorji - talilnih pei - hladilnih stolpov - prezraevalnih in klimatskih naprav in napeljav - vodovodnih in odtonih naprav in napeljav, sanitarne opreme - plinskih napeljav - avtomatskih gasilnih napeljav - avtomatskih prilnih sistemov za vrtove Sem spada tudi: - popravila in vzdrevanje vodovodnih, plinskih in sanitarnih napeljav Sem ne spada: - vgrajevanje elektrinega talnega ogrevanja, gl. 43.210 43.29 Drugo intaliranje pri gradnjah 43.290 Drugo intaliranje pri gradnjah Sem spada: - intaliranje in vgradnja drugje neomenjenih napeljav in opreme v stavbah in drugih gradbenih objektih: dvigal, tekoih stopnic (tudi popravila in vzdrevanje) avtomatskih samozapiralnih vrat
UVOD-4
F. Steinman, L. Gosar strelovodov rolet sistemov za vakuumsko ienje ograj Sem ne spada: - vgrajevanje industrijskih strojev in naprav, gl. 33.200 43.3 Zakljuna gradbena dela 43.31 Fasaderska in tukaterska dela 43.310 Fasaderska in tukaterska dela Sem spada: - nanaanje notranjih ali zunanjih ometov, izdelava tukatur na stavbah in drugih gradbenih objektih 43.32 Vgrajevanje stavbnega pohitva 43.320 Vgrajevanje stavbnega pohitva Sem spada: - vgrajevanje vrat, oken, vratnih podbojev, okenskih okvirov, kuhinjskega pohitva, stopnic, opreme za trgovine in podobno, iz lesa ali drugih materialov - notranja zakljuna dela, kot so stropi, leseni opai, premine pregrade Sem ne spada: - polaganje parketa in drugih lesenih talnih oblog, gl. 43.330 43.33 Oblaganje tal in sten 43.330 Oblaganje tal in sten Sem spada: - polaganje, nameanje ali oblaganje tal, sten ali stropov v stavbah in drugih gradbenih objektih: s keraminimi ploicami z betonskimi in kamnitimi ploicami z mavno-kartonskimi, kovinskimi in mineralnimi ploami s parketom ali drugimi lesenimi oblogami s talnimi oblogami iz tekstila, linoleja, gume, plastinih mas z oblogami iz naravnega kamna, marmorja, granita, skrilavcev z oblogami za tla ali stene iz teraca Sem spada tudi: - oblaganje pei s keraminimi penicami - struenje in lakiranje parketa Sem ne spada: - notranje dekoriranje, gl. 74.100 43.34 Steklarska in pleskarska dela 43.341 Steklarska dela Sem spada: - zastekljevanje oken, vrat, nameanje ogledal ipd. Sem ne spada: - vgrajevanje oken, gl. 43.320 43.342 Pleskarska dela Sem spada: - barvanje notranjosti in zunanjosti stavb - barvanje gradbenih konstrukcij
OSNOVE GRADBENITVA Sem ne spada: - barvanje in oznaevanje cesti, parkiri ipd., gl. 42.110 - notranje dekoriranje, gl. 74.100 43.39 Druga zakljuna gradbena dela 43.390 Druga zakljuna gradbena dela Sem spada: - ienje novogradenj pred prevzemom - druga dopolnilna in zakljuna gradbena dela Sem ne spada: - ienje s paro, peskanje fasad, gl. 43.990 - notranje dekoriranje, gl. 74.100 - splono ienje stavb, gl. 81.210 - specializirano ienje notranjosti ali zunanjosti objektov, gl. 81.220 43.9 Krovstvo in druga specializirana gradbena dela 43.91 Postavljanje ostreij in krovska dela 43.910 Postavljanje ostreij in krovska dela Sem spada: - postavljanje ostreij - krovska dela - postavljanje lebov, snegolovov in podobna kleparska dela Sem ne spada: - proizvodnja tramovja in ostreij, gl. 16.230 43.99 Druga specializirana gradbena dela 43.990 Druga specializirana gradbena dela Sem spada: - specializirana gradbena dela, ki zahtevajo posebne veine, mehanizacijo ali opremo: gradnja temeljev, tudi zabijanje pilotov vrtanje in kopanje jakov postavljanje kovinskih konstrukcij krivljenje jeklene armature betoniranje polaganje kamnitih, betonskih in openih izdelkov postavljanje in razstavljanje delovnih odrov in ploadi postavljanje dimnikov in pei (industrijskih in drugih) razvlaevanje stavb hidroizolacijska dela storitve z dvigali in drugo gradbeno mehanizacijo ienje s paro, peskanje fasad in podobna dela za zunanjost stavb dela, ki zahtevajo posebno plezalsko spretnost in opremo: dela na izpostavljenih mestih, npr. na visokih objektih Sem ne spada: - tlakovanje, gl. 43.330 - dajanje opaev, gradbenih odrov in delovnih ploadi v najem, gl. 77.320 - dajanje gradbene mehanizacije in opreme brez upravljalcev v najem, gl. 77.320
UVOD-5
OSNOVE GRADBENITVA Sem spada: - tehnino projektiranje in objektov nizke gradnje - projektiranje strojnih intalacij: klimatskih, prezraevalnih in ogrevalnih naprav, hladilne tehnike ipd. vodovodov, plinovodov in drugih cevovodov - projektiranje elektrinih intalacij in naprav: naprav za prenos in distribucijo elektrike intalacij za ibki in jaki tok protipoarnih in drugih alarmnih sistemov komunikacijskih napeljav - klimatske naprave - konstruiranje strojev in naprav - projektiranje proizvodnih procesov - svetovanje s podroja varstva pri delu - drugo projektiranje in tehnino svetovanje: ineniring na podroju mehanike, hidravlike, pnevmatike, akustike, elektronike, rudarstva, kemije, prometa ipd. Sem spada tudi: - gradbeni nadzor in vodenje gradbenih projektov - ineniring pri pogodbah "klju v roke" Sem ne spada: - testno vrtanje v povezavi s pridobivanje nafte rud, gl. 09.100, 09.900 - sondiranje in vrtanje testnih vrtin, gl. 43.130 - svetovanje s podroja raunalnitva, gl. 62.020 - tehnino preizkuanje in analiziranje, gl. 71.200 - raziskovanje in razvoj na podroju tehninih ved, gl. 72.190 - nartovanje in oblikovanje notranje opreme, dekoracije, oblail ipd., gl. 74.100 - fotografiranje iz zraka za potrebe kartografije, gl. 74.200 - napovedovanje vremena, 74.900 71.2 Tehnino preizkuanje in analiziranje 71.20 Tehnino preizkuanje in analiziranje 71.200 Tehnino preizkuanje in analiziranje Sem spada: - merjenje in analitino testiranje keminih, mehanskih in drugih lastnosti materialov in izdelkov z razlinimi postopki: akustino in vibracijsko testiranje, radiografsko testiranje spojev testiranje istote mineralov in drugih materialov merjenje v zvezi s istoo vode ali zraka, merjenje radioaktivnosti ipd.; analiza monih polutantov, kot npr. dima, odpadnih vod analize na podroju higiene ivil, vkljuno z veterinarsko kontrolo v povezavi s proizvodnjo hrane preizkuanje in analiziranje fizikalnih lastnost materialov (trdnosti, trajnosti, radioaktivnosti ipd.) Sem spada tudi: - meritve sevanja pri javljalnikih poara - tehnini pregledi motornih vozil, zarkoplovov in vodnih plovil - dejavnost kriminolokih laboratorijev Sem ne spada: UVOD-6
STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNINE DEJAVNOSTI

71 Arhitekturno in tehnino projektiranje; tehnino preizkuanje in analiziranje 71.1 Arhitekturno in tehnino projektiranje in s tem povezano svetovanje 71.11 Arhitekturna in urbanistina dejavnost 71.111 Arhitekturno projektiranje Sem spada: - arhitekturno projektiranje in s tem povezano svetovanje Sem ne spada: - svetovanje s podroja raunalnitva, gl. 62.020, 62.090 - tehnino projektiranje stavb energetskih projektov, prometnic ipd., gl. 71.129 - oblikovanje pohitva in drugo estetsko oblikovanje izdelkov, gl. 74.100 71.112 Krajinsko arhitekturno, urbanistino in drugo projektiranje Sem spada: - prostorsko, urbanistino in krajinsko nartovanje in s tem povezano svetovanje Sem ne spada: - svetovanje s podroja raunalnitva, gl. 62.020, 62.090 - tehnino projektiranje stavb energetskih projektov, prometnic ipd., gl. 71.129 - oblikovanje pohitva in drugo estetsko oblikovanje izdelkov, gl. 74.100 71.12 Tehnino projektiranje in s tem povezano svetovanje 71.121 Geo-meritve, kartiranje Sem spada: - geoloke in rudarske raziskave: geofizikalne, geoloke, geokemine in seizmoloke meritve meritve in opazovanje zemeljske povrine z namenom raziskave podzemne strukture ter nahajali nafte, naravnega plina, rudnin in vode - geodetska dejavnost: topografska izmera izmera mej in parcelacija zemlji hidrografska izmera izmera objektov geodetsko-tehnine meritve za industrijo in druge dejavnosti izmera za potrebe kartografskih in prostorskih informacijskih sistemov, tudi fotogrametrija Sem ne spada: - fotografiranje iz zraka za potrebe kartografije, gl. 74.200 - napovedovanje vremena, 74.90 71.129 Drugo tehnino projektiranje in svetovanje
F. Steinman, L. Gosar - testiranje ivalskih vzorcev, gl. 75.000 - medicinska diagnostika in analize, gl. 86 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost Sem spada: - naslednje tri oblike dejavnosti na podroju raziskovanja in razvoja: 1. Temeljne raziskave pomenijo dejavnost, namenjeno irjenju znanstvenega in tehninega znanja, ki ni povezana z industrijskimi ali komercialnimi cilji. 2. Uporabne (aplikativne) raziskave pomenijo dejavnost, ki je prav tako namenjena pridobivanju novega znanja, in cilj katerih je, da je to znanje uporabno pri razvijanju novih izdelkov, procesov ali storitev ali pri zagotavljanju pomembnih izboljav obstojeih proizvodov, procesov ali storitev. 3. Eksperimentalni razvoj pomeni oblikovanje rezultatov uporabnih (aplikativnih) raziskav v nart, ureditev ali zasnovo za nove, spremenjene ali izboljane izdelke, procese ali storitve, e so ti namenjeni za prodajo ali uporabo, vkljuno z ustvarjanjem zaetnega prototipa, ki ga ni mogoe uporabiti v komercialne namene. To lahko vkljuuje tudi konceptualno oblikovanje in zasnovo drugih izdelkov, procesov ali storitev ter zaetne predstavitvene projekte ali pilotne projekte, e teh projektov ni mogoe spremeniti ali uporabiti za industrijsko uporabo ali izkoristiti v komercialne namene. Ne vkljuuje rutinskih ali rednih sprememb izdelkov, proizvodnih linij, proizvodnih
OSNOVE GRADBENITVA procesov, obstojeih storitev in drugih dejavnosti v teku, tudi e bi take spremembe lahko predstavljale izboljave. Sem ne spada: - raziskovanje trga, gl. 73.200 72.19 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih podrojih naravoslovja in tehnologije 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih podrojih naravoslovja in tehnologije Sem spada: - raziskovanje in eksperimentalni razvoj na podroju naravoslovnih ved (matematika, informacijski sistem in programiranje, fizika, mehanika, geofizika, astronomija, kemija, biologija, geologija, fizikalna geografija ipd.) - multidisciplinarno raziskovanje in eksperimentalni razvoj - raziskovanje in eksperimentalni razvoj na podroju medicinskih ved (temeljna medicina, klinina medicina, stomatologija, farmacija, javno zdravstvo) - raziskovanje in eksperimentalni razvoj na podroju kmetijskih ved (poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradnitvo, gozdarstvo, hortikultura, ivinoreja, ribolov, veterinarstvo ipd.) - raziskovanje in eksperimentalni razvoj na podroju tehninih ved (rudarstvo, metalurgija, uporabna geologija in uporabna geofizika, elektrotehnika, elektronika in avtomatika, strojnitvo.
Dejavnosti se odvijajo v razlinih pogojih
Slika 1: Povezovanje razlinih sektorjev vodi k optimalnim reitvam
Urejenost in dostopnost podatkov za dejavnosti
Slika 2: Shema o podatkih
UVOD-7
OSNOVE GRADBENITVA
1.2 Klasifikacija gradbenih objektov

Ker niti pri Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) niti pri Osrednji klasifikaciji proizvodov (CPA) ni razlike med tem, ali gre za stavbe ali za inenirske objekte, so na Eurostatu pripravili tudi Klasifikacijo gradbenih objektov po vrstah (CC). V procesu prevzemanja evropskih statistinih standardov je SURS (Statistini urad RS) njihovo gradivo "Classification of Types of Constructions, CC, Final Version 21/8/97" prevedel in objavil. Ker ima klasifikacija trenutno status priporoila in Eurostat obvezne uporabe e ni predpisal, je objavljeno kot novo metodoloko gradivo, ki se bo uporabljalo za statistina raziskovanja s podroja gradbenitva od 1998 dalje. Z njo se nadomesti dosedanje metodoloko gradivo "Nomenklatura gradbenih objektov in del (NGO)", ki smo ga uporabljali v letnih statistinih poroilih o gradbenem objektu do 1997. 1
Naela razvranja
V tej klasifikaciji so gradbeni objekti razdeljeni v objekte visoke gradnje ali stavbe ter v objekte nizke gradnje ali gradbene inenirske objekte. Znotraj teh dveh podroij loimo objekte predvsem po tehnini zasnovi, ki je odvisna od uporabe (na primer poslovno-trgovske stavbe, ceste, hidrotehnini objekti, cevovodi), in, kar velja zlasti za stavbe, po preteni namembnosti (na primer stanovanjska, nestanovanjska). Podatki o zemljiu, na katerem je gradbeni objekt, lastnitvu in o tem, katera ustanova objekt uporablja, so za to klasifikacijo nepomembni in, razen v nekaj primerih, niso upotevani. Objekti nizke gradnje ali gradbeni inenirski objekti so razvreni predvsem po tehnini zasnovi, ki jo doloa namembnost zgradbe. Zato dobimo naslednjo delitev:
Objekti visoke gradnje ali stavbe o Stanovanjske stavbe o Nestanovanjske stavbe
Objekti nizke gradnje ali gradbeni inenirski objekti o Objekti prometne infrastrukture o Cevovodi, komunikacijski in elektrini vodi o Kompleksni industrijski objekti o Drugi objekti nizke gradnje
Vir: LJUBLJANA, 1999. Prirejeno po Classification of Types of Constructions (CC), EUROSTAT, Luxembourg, 1997 (vir: SURS, Ljubljana).
UVOD-8
OSNOVE GRADBENITVA
Definicije
Gradbeni objekti so konstrukcije, spojene s tlemi, narejene iz gradbenih materialov in komponent in so rezultat gradbenih del. Kmetijska dela, kot so priprava zemlje, sajenje ali sejanje ipd., ne spadajo med gradbena dela. Objekti visoke gradnje ali stavbe so zgradbe s streho, ki se lahko uporabljajo kot samostojne enote; zgrajene so kot trajni objekti, vanje lahko osebe vstopajo in so primerne ali namenjene za zaito ljudi, ivali ali stvari. Ni nujno, da bi stavbe imele stene. Zadostuje, da imajo streho. Obstajati pa morajo razmejitve, ki doloajo individualen znaaj posamezne stavbe. Individualna stavba je katerakoli prosto stojea stavba. Tudi v primeru, kadar se objekti dotikajo (npr. atrijske vrstne ali vrstne hie), posamezne enote tejemo za individualne stavbe, e so loene s poarnim zidom, segajoim od strehe do kleti, ali kadar imajo tako lasten vhod kot tudi lasten vzdrevalni sistem in jih je mogoe uporabljati loeno. K stavbam se tejejo tudi samostojni podzemni gradbeni objekti, v katere ljudje lahko vstopajo in ki so primerni ali namenjeni za zaito ljudi, ivali ali stvari (npr. podzemna zaklonia, podzemne bolninice, podzemni nakupovalni centri in delavnice, podzemne garae). Stavbe so razdeljene v stanovanjske in nestanovanjske. Stanovanjske stavbe so zgradbe, od katerih se vsaj polovica uporablja za stanovanjske namene. e se za stanovanjske namene uporablja manj kot polovica skupne uporabne povrine tal, se stavba razvrsti k nestanovanjskim stavbam, in sicer po namembnosti, za katero je zasnovana. Nestanovanjske stavbe so zgradbe, ki se v glavnem uporabljajo oz. so namenjene za nestanovanjske namene. e se vsaj polovica skupne uporabne povrine tal uporablja v stanovanjske namene, se stavba uvra med stanovanjske. Skupna uporabna povrina tal v stavbi obsega povrine, ki se uporabljajo za isti namen kot stavba, ne glede na lego v zgradbi. K skupni uporabni povrini tal niso vkljuene: povrine konstrukcije (npr. povrine loilnih komponent, podpor, stebrov, slopov, jakov, dimnikov), pomone tehnine povrine (npr. povrine, kjer so naprave za ogrevanje in prezraevanje ali generatorji), jaki (npr. za stopnia, dvigala, tekoe stopnice).
Pri stanovanjski stavbi pritevamo k skupni uporabni povrini tal povrine kuhinj, dnevnih sob, spalnic in pomonih prostorov, kleti in skupnih prostorov, ki jih uporabljajo lastniki stanovanjskih enot. Objekti nizke gradnje ali gradbeni inenirski objekti so vsi gradbeni objekti, ki niso uvreni k stavbam kot so eleznice, ceste, mostovi, avtoceste, letalike steze, jezovi itd.
UVOD-9
OSNOVE GRADBENITVA
Delitev gradbenih objektov

1 OBJEKTI VISOKE GRADNJE ali STAVBE
11 Stanovanjske stavbe 111 1110 112 1121 1122 113 1130 12 Enostanovanjske stavbe Enostanovanjske stavbe Dvo- in vestanovanjske stavbe Dvostanovanjske stavbe Tri- in vestanovanjske stavbe Skupinske stanovanjske stavbe Skupinske stanovanjske stavbe
OBJEKTI NIZKE GRADNJE ali GRADBENI INENIRSKI OBJEKTI

21 Objekti prometne infrastrukture 211 2111 2112 212 2121 2122 213 2130 214 2141 2142 215 2151 2152 2153 22 Avtoceste, ceste in ulice Avtoceste Ceste in ulice eleznice Medkrajevne eleznice Mestne eleznice Letalike steze Letalike steze Mostovi, dvignjene avtoceste, predori in podhodi Mostovi in dvignjene avtoceste Predori in podhodi Pristania, vodne poti, jezovi in drugi hidrotehnini objekti Pristania in plovni kanali Jezovi Akvedukti, objekti za namakanje in melioracijo
Nestanovanjske stavbe 121 1211 1212 122 1220 123 1230 124 1241 1242 125 1251 1252 126 1261 1262 1263 1264 1265 127 1271 1272 1273 1274 Hoteli in podobne stavbe Hotelske stavbe Druge nastanitvene stavbe za kraje bivanje Poslovne stavbe Poslovne stavbe Stavbe za trgovino na debelo in drobno ter za storitve Stavbe za trgovino na debelo in drobno ter za storitve Stavbe za promet in komunikacije Stavbe za komunikacije, postaje, terminali in pomoni objekti Garane stavbe Industrijske stavbe in skladia Industrijske stavbe Rezervoarji, silosi in skladia Stavbe za razvedrilo ali izobraevanje, bolninino ali zavodsko oskrbo Stavbe za razvedrilo Muzeji in knjinice olske in univerzitetne stavbe ter raziskovalni intituti Stavbe za bolninino ali zavodsko oskrbo portne dvorane Druge nestanovanjske stavbe Nestanovanjske kmetijske stavbe Stavbe za aenje in opravljanje verskih dejavnosti Zgodovinski ali zaiteni spomeniki Druge stavbe, ki niso uvrene drugje 23 221
Cevovodi, komunikacijski in elektrini vodi Daljinski cevovodi, komunikacijski in elektrini vodi Daljinski cevovodi za nafto in plin Daljinski cevovodi za vodo Daljinski telekomunikacijski vodi Daljinski elektrovodi Lokalni cevovodi in kabli Lokalni plinovodi Lokalni vodovodi Lokalni cevovodi za odpadno vodo Lokalni elektrini in telekomunikacijski kabli
2211 2212 2213 2214 222 2221 2222 2223 2224
Kompleksni industrijski objekti 230 2301 2302 2303 2304 Kompleksni industrijski objekti Objekti za kopanje rude ali ekstrakcijo drugih surovin Energetski objekti Objekti keminih tovarn Obrati teke industrije, ki niso uvreni drugje
24
Drugi objekti nizke gradnje 241 2411 2412 242 2420 Objekti za port in rekreacijo portna igria Drugi objekti za port in rekreacijo Drugi objekti nizke gradnje, ki niso uvreni drugje Drugi objekti nizke gradnje, ki niso uvreni drugje
UVOD-10
OSNOVE GRADBENITVA
1.3 lovekovi posegi

Privzeli bomo naslednjo delitev: Sistemi (zakljuene funkcionalne celote, sestavljeni iz ve elementov) Objekti (stavbe in gradbeni inenirski objekti standardi!) Naprave (postrojenja, sklop strojev, ipd. standardi!) Ureditve (posegi, ki niso ne objekti ne naprave le delno po standardih!) Obmoja s pravnim reimom (omejitvami zapovedi, prepovedi ipd.)
Sistem Tehnoloka shema
Slika 3: HE Moste prikaz najpomembnejih elementov sistema
Sistemi
Slika 4: Veriga HE na Dravi hidroenergetski sistem (sestavljajo ga objekti, naprave, ureditve)2
Vir: Dravske elektrarne Maribor UVOD-11
OSNOVE GRADBENITVA
Objekti in naprave
HE Mavie (1986) Lokacija: Sorko polje pod Kranjem Tip: Betonsko-tenostna pregrada, dnevna akumulacija
Slika 5: Pregrada (levo strojnica, desno prelivna polja)
Naprava: Turbini 1, 2: Proizvajalec: Litostroj Vrsta: Kaplanova Nazivna mo: 20.800 kW Obratov: 150 min-1 Poiralnost turbin: 260 m3/s Konina mo: 38 MW
Slika 6: Prerez skozi turbine
Naprava: Zapornica Zajezitvena viina: 11m Pretona sposobnost: Q100=1600 m3/s
Slika 7: Prerez skozi prelivno polje (prelivni hrbet, podslapje, segmentna zapornica z zaklopko)
UVOD-12
OSNOVE GRADBENITVA
Ureditve
Ureditve sestavljajo elementi po standardih in biotehnini elementi. Tak primer je lahko npr. park, kjer za robnike in asfalt na poteh veljajo npr. standardi kakovosti kar pa ne velja za drevesa, grmovnice itd.
Slika 8: Razlini tipi ribjih stez
Slika 9: Ribja steza
Slika 10: Urejanje vodotokov (z elementi dosegamo elene cilje: stabilnost, koncentracijo nizkih pretokov, ipd.)
UVOD-13
OSNOVE GRADBENITVA
Pravni reimi rabe morja v Strunjanskem reimu
Slika 11: Pravni reimi rabe morja v Strunjanskem reimu3

3
Vir: Gosar Leon; Raba morja v gospodarjenju z vodami, Ljubljana 2002.
UVOD-14
OSNOVE GRADBENITVA
1.4 Model kot inenirsko orodje

Namen izdelave modela je izdelati orodje, s katerim bomo sposobni odgovoriti na vpraanja o doseganju zaelenih funkcij, obnaanju, posledicah (npr. vpliv na okolje ipd.), nainu obratovanja, ekonominosti itd. predvidenega ali obstojeega lovekovega posega.
Postopek: Definiranje namena modela Definiranje sistema, ki ga modeliramo Povzemanje iz sistema Poenostavljanje podsistema Izgradnja modela
Slika 12: Model obsega sistem, ki se na okolico navezuje z robnimi pogoji
Vrste modelov
Za doloitev vrednosti parametrov na katere dimenzioniramo objekte, uporabljamo razline modele: najenostavneji: fizini: matematini: enaba (npr. sila = masa * pospeek) izgradnja modela parametrov modeliranih procesov v pomanjanem merilu (npr. 1:10) zapis programa za izraun npr. hitrosti, napetosti itd.
Za fizino modeliranje potrebujemo primerne laboratorije in merilno opremo, za matematine modele pa zmogljive raunalnike, ki lahko s pomojo numerinih metod izraunajo iskane reitve fizikalnih zakonitosti zapisanih v matematini obliki.
Slika 13: Matematini model ET-OM. Prerez IV (levo) ter 3D pogled (desno). S rnimi krogci so predstavljene koncentrirane mase na desetih viinskih nivojih4
Slika 14: Slika makete (rono izdelanega modela) mosta Millennium v Podgorici,rna Gora, pred prietkom izgradnje objekta 5
4 5
Vir: Gradbeni vestnik; junij 2006, str. 145 Vir: Gradbeni vestnik, januar 2007, str. 5 UVOD-15
OSNOVE GRADBENITVA
Slika 15: Modeliranje prelivnega polja na pregradi
Modeliranje primer gradnje mostu
Slika 16: Odsek v naravi, na katerem modeliramo vpliv mostnih opornikov
Slika 17: Primer hidravlinega modela renega odseka6
Zgornji odsek smo obravnavali na fizinem modelu (v merilu 1:25), saj procesov transporta sedimentov e ni mono zadovoljivo modelirati z matematinimi modeli. Rezultati modeliranja so iskane vrednosti (hitrosti, poglobitve, sile) na modeliranem odseku. Pri matematinem modelu iz numerinih vrednosti v vozliih mree lahko naredimo grafini prikaz, ki bi se naj ujemal s stanjem na fizinem modelu.
a) Opis geometrije za matematini model

Slika 18: Temelji mostov morajo segati globlje od tolmunov, ki ob njih nastajajo7
6 7
b) Rezultati o nastanku tolmunov

Slika 19: Na fizinem modelu so izmerjene globine podkvastega tolmuna ob mostnih opornikih
Vir: Vonjak Staa; Laboratorijske meritve hidrodinaminih veliin za umerjenje 2-D matematinih modelov, Ljubljana 2002. Vir: Vonjak Staa; Laboratorijske meritve hidrodinaminih veliin za umerjenje 2-D matematinih modelov, Ljubljana 2002.
UVOD-16
OSNOVE GRADBENITVA
Modeliranje primer kocjanski zatok
Slika 20: Lokacija kocjanskega zatoka na Slovenski obali dotok morske vode je moen po kanalu iz smeri Luke Koper in nastaja zaradi plimovanja, obasen dotok iz vodotokov pri visokih voda in izviri sladke vode doloajo vsakokratno slanost
Slika 21: V laguni, polslanem delu rezervata, se izteka najzahtevneji poseg sanacije kocjanskega zatoka. Sesalni bager mora iz lagune izrpati le e desetino od 200 000 kubinih metrov blata. Poglobljena laguna, kjer so uredili tudi sekundarne vodne kanale, bo zaradi bolje cirkulacije vode idealna za razrast obrobnih slanu in poveanje populacij prezimujoih ptic8.
Slika 22: Ponazoritev kocjanskega zatoka z numerino mreo (tok), s pomojo katerih raunamo razmere v kocjanskem zatoku globine toka, porazdelitev hitrosti, irjenje onesnaenja iz vodotokov, itd.
Slika 23: Izraun raziritve onesnaenja v kocjanskem zatoku (plimovanje narekuje dinamiko gibanja vodne mase razline barve kaejo koliino onesnaenja in njeno razirjanje)
Vir: Dnevnik, 11.9.2007, str. 9
UVOD-17
OSNOVE GRADBENITVA
Modeliranje sprememba nivojev podtalnice po izgradnji HE Mavie
a) Nivoji podtalnice pred izgradnjo HE Mavie.
b) Nivoji podtalnice po izgradnji HE Mavie
Slika 24: Spremembe gladin podtalnice zaradi izgradnje HE Mavie
Height : 36000.000 0.200 0.180 0.160 0.140 0.120 0.100 0.080 0.060 0.040 0.020 0.000
Slika 25: Nova marina v Kopru: polje hitrosti ob plimovanju 0,3 m v asu 31,0 ure in viina valovanja pri viini valovanja 2,5 m in asu simulacije 10 ur UVOD-18
OSNOVE GRADBENITVA
2. PRIPRAVLJALNA DELA, DOLOANJE LASTNOSTI ZEMLJIN IN KAMENIN

2.1 Zakolienje prenos z nartov v prostor
Iz nartov prenesemo potrebne dimenzije na teren, da omogoimo prietek gradnje. Gradbeni profili naj bodo od bodoega objekta (oz. od robov stavbne jame) dovolj oddaljeni, da ne motijo oz. ovirajo dela. Potrebna je stabilna vgradnja, na katero procesi gradnje ne morejo vplivati.
Slika 1: Na primerni razdalji od objekta se uredijo gradbeni profili za prenos osnovnih oblik objekta
Slika 2: S pomojo inih povezav med gradbenimi profili se prenesejo oglia (temeljev, kletnih idr. zidov, itd.)
Koliki sluijo za usmerjanje izkopa. Z gradbenim profilom se doloa potek temeljev in zidov. e je potrebna veja natannost, se uporabijo geodetski instrumenti.
PRIPRAVLJALNA DELA-1
OSNOVE GRADBENITVA
2.2 Pripravljalna dela

Odstranitev vrhnje nenosilne plasti in izkop trakastih temeljev
Slika 3: Shema izkopa za trakaste temelje
Izkop gradbene jame
Slika 4: Shema izkopa temeljne jame. (3zaetni izkop, 2 skreper, 1 bager)
Slika 5: Shematski prikaz delovi pri izkopu predora Golovec1

1
Vir: Gradbeni vestnik, marec 2001, str. 63
OSNOVE GRADBENITVA
Izkop jarkov brez opaa
Slika 6: Stabilnost brein neopaenega izkopa naklon brein je odvisen od zemljine
Izkop jarkov v trdni zemljini
Slika 7: Zavarovanje roba jarka (le do globine 175 cm, material nasut min. 60 cm od roba, obloga roba debeline min. 5 cm)
Izkop jarkov z opaem
Slika 8: Zavarovanje z vodoravnim razprtim opaem (na stenah opa, vertikalni oporni elementi z razporami)
OSNOVE GRADBENITVA
Drenaa za gradnjo v suhem (znianje nivoja talne vode)

Kadar je nivo podzemne vode viji od globine izkopa (in se elimo izogniti podvodnemu delu), se zgradi sistem drena in/ali vodnjakov, s pomojo katerih lokalno (na obmoju gradnje) zniamo nivo podzemne vode. Neopaen izkop
1. Gladina podzemne vode pred ureditvijo rpanja. 2. Gladina podzemne vode zaradi rpanja. 3. rpalni jaek 4. Kolektor 5. rpalka 6. Motor
Slika 9: Drenaa neopaenega izkopnega jarka
Izkop z opaem
1. Gladina podzemne vode pred ureditvijo rpanja. 2. Gladina podzemne vode zaradi rpanja. 3. rpalni jaek 4. Kolektor 5. rpalka 6. Motor
Slika 10: Drenaa izkopnega jarka z urejenim opaem
OPOMBA: rpano vodo je treba odvajati tako dale, da ne more dotekati nazaj!
OSNOVE GRADBENITVA
Drenaa za gradnjo v suhem (znianje nivoja talne vode na celotnem obmoju gradbia)
Pri vejih gradbenih jamah (npr. gradnja strojnice HE) oz. pri vejih globinah izkopa se lahko uporabi venivojsko znianje podtalnice. Vzroki so lahko tehnini (sesalna zmogljivost rpalk), ekonomski (stroki so odvisni od doline asa rpanja), zaradi vplivov na okolike biotope ipd. Vertikalni prerez venivojsko nianje podtalnice
1. Sesalni kolektor prvega nivoja. 2. Sesalni kolektor drugega nivoja. 3. Gladina podzemne vode zaradi rpanja v prvem nivoju. 4. Gladina podzemne vode se e dodatno znia zaradi rpanja v drugem nivoju. 5. Gladina podzemne vode pred ureditvijo rpanja. 6. rpalni jaki ( za katere je potrebna obiajna oprema: rpalka, motor, odvod itd.). Slika 11: Drenaa gradbia (gradbene jame) je izvedena v ve nivojih
Tloris izkop z bermami
1. Sesalni kolektor prvega nivoja. 2. Sesalni kolektor drugega nivoja. 3. Gladina podzemne vode zaradi rpanja v prvem nivoju. 4. Gladina podzemne vode se e dodatno znia zaradi rpanja v drugem nivoju. 5. Gladina podzemne vode pred ureditvijo rpanja. 6. rpalni jaki ( za katere je potrebna obiajna oprema: rpalka, motor, odvod itd.).
Slika 12: Drenaa gradbia v ve nivojih
OSNOVE GRADBENITVA
Izkop v skali z razstreljevanjem
prerez
prerez
prerez
Slika 13: Naini razstreljevanja skale (glede na slojevitost kamenine)
tloris
Rudarjenje (povrinski kop) odstranitev jalovine (skladi, ki prekrivajo rudie) odkop je stopniasti, vsaka etaa ima doloeno viino in irino odkopavamo predvsem rjave premoge, lignite, rude eleza in bakra kamnolomi, peskokopi, ipd.
Slika 14: Kamnolom Lukovica.
OSNOVE GRADBENITVA
2.3 Doloanje lastnosti zemljin in kamenin

Lastnosti zemljin preiskujemo: s sondiranjem (glej sliko spodaj), s sondanimi jamami, s preizkusno obremenitvijo, z geofizikalnimi in drugimi metodami.
Slika 15: Raziskovalno vrtanje in sondiranje
Slika 16: Vrtalna garnitura
Slika 17: Vrtalne glave (krone) za rotacijsko vrtanje s kontinuirnim jedrovanjem
Slika 18: Orodje za spiralno vrtanje (poruen vzorec)
OSNOVE GRADBENITVA
2.4 Pripravljalna dela utrditev sten gradbene jame v naselju
Slika 19: Gradbena jama v strnjenem naselju zaradi sosednjih zgradb so potrebni razlini ukrepi, ki prepreujejo njihovo morebitno posedanje ipd.
Sidranje opornega zidu
Slika 20: Sidranje opornega zidu2
Vir: Gradbeni vestnik, julij 2004, str. 170
OSNOVE GRADBENITVA
3. GRADNJA STANOVANJSKIH IN NESTANOVANJSKIH STAVB

Objekti visoke gradnje ali stavbe se delijo na: Stanovanjske stavbe: glede na mere loveka, glede na standard (kulturo) bivanja, opremljenost s komunalno infrastrukturo, itd. glede na namembnost (npr. proizvodno - tehnoloko shemo stroji itd.), glede na potekajoe delo oz. procese (javne stavbe ipd.).
Nestanovanjske stavbe:
Loimo razline aktivnosti (novogradnja, vzdrevalna dela, sprememba namembnosti, rekonstrukcija). V nadaljevanju je prikazana shema postopkov po novem Zakonu o graditvi objektov (ZGO 1).
Slika 1: Postopek po novem ZGO-11
Vir: Novo v IZS, VI/julij 2003.
GRADNJA STAVB-1
OSNOVE GRADBENITVA
3.1 Gradnja stanovanjskih stavb

Tloris bivalnega objekta
Slika 2: Tloris etae bivalnega (stanovanjskega) objekta
Primer potrebnih odmikov med pohitvom
A - ROBNE MIZICE 25 35 cm irina 45 90 cm dolina B SEDENA GARNITURA 82 107 cm irina 185 220 cm dolina C MIZICE ZA SPLONO UPORABO 60 70 cm kvadratne, okrogle, ovalne D OMARA ZA KNJIGE 45 90 cm irina 25 30 cm globina PISALNE MIZE 80 105 cm dolina 45 75 cm irina
Slika 3: Odmiki med opremo, prilagojeni rabi in gibanju2

2
Slika 4: Vertikalne mere v kuhinji
Vir: D. itnik: GRADBENIKI PRIRONIK, Ljubljana 1998, . Kovaevi: PROJEKTOVANJE U ZGRADAMA, Beograd 1967.
GRADNJA STAVB-2
OSNOVE GRADBENITVA
Vrste stanovanjskih stavb

Vrste stanovanjskih hi Stolpnica, pri majhni zazidani temeljni ploskvi tudi otona hia: tla v najvijem stanovanjskem ali delovnem prostoru so najmanj 22m nad zemljo. Venadstropne hie, sestavljene iz posaminih, druga poleg druge zgrajenih enot z lastnim stopniem, imenujemo hino naselje (skupinske hie). Zvezdasta hia: tri ali ve hi lei okrog hie s skupnim stopniem. Vrstne hie so eno- ali dvonadstropne enodruinske hie, ki se z zidom naslanjajo druga ob drugo in lee vzdol ulice ali pravokotno nanjo.
Slika 5: Vrste stanovanjskih stavb 3
asovno sosledje gradnje
Slika 6: asovno sosledje gradnje (posamezne faze so odvisne od zahtevnosti objekta)
Stopnje (faze) gradnje stanovanjskih stavb
Slika 7: Gradbie: tipi gradnje (skelet, montani elementi, masivna zidana gradnja)
Slika 8: Vrste temeljev
Velikost temeljne ploskve izraunamo iz enabe: F=p*S, e upotevamo, da mora biti p manji od pdov dovoljene napetosti v nosilnih tleh.
3
Vir: V. itnik
GRADNJA STAVB-3
OSNOVE GRADBENITVA
Izdelava temeljev stanovanjskih stavb

Temelj (slika spodaj) moramo predvsem zavarovati pred vlago in zmrzaljo. Temeljni zidovi morajo segati pod mejo zmrzovanja, lahko jih betoniramo na kraju samem ali pa so iz tovarniko izdelanih betonskih blokov. Podzidek je iz betona ali iz drugega odpornega gradiva. Drenane cevi odvajajo denico in snenico. Drenana plast varuje temelj pred pokodbami zaradi vlage.
Slika 9: Temelji (nosilnega zidu oz. stopnic) morajo segati pod cono zmrzovanja
Slika 10: Elementi opaa betonskega zidu
GRADNJA STAVB-4
OSNOVE GRADBENITVA
Montana gradnja stavb

Elementi (tovarniko izdelani gradbeni deli): stene in strope (pode) izdelujemo v bliini gradbia ali v tovarni. V elementih so e izdelane okenske in durne (vratne) odprtine, vdelani elektrini kabli, utori za ozraevalne kanale in vodovodne cevi.
Izdelava na gradbiu. Veje elemente izdelujemo ponavadi iz betona v skupinskih ali baterijskih opaih, lesenih ali iz jeklene ploevine. Normalno jih lahko razopaimo e po enem dnevu (desno). V tovarni izdelani elementi. Manje hie pogosto gradimo iz lesenih ali betonskih elementov, izdelanih v tovarni. Spodaj vidimo montiranje hie z elementi, irokimi 50cm iz lahkega betona. Njihova viina je enaka viini prostorov.
Slika 11: Montana gradnja
GRADNJA STAVB-5
OSNOVE GRADBENITVA
Izdelava zidov (nosilni!) in sten (predelne!)

Jedro lesene stene je navadno iz lesenega predalja, na katerem so pripete izolacijske ploe. Steno zatesnimo na zunanji in notranji strani z lepenko. Na notranji strani ima mavni omet in lesen opa. Na zunanji strani jo obloimo s ploami, odpornimi na vplive atmosferilij.
Slika 12: Sloji v leseni steni
Zidovi ali stene iz lahkega betona so lahko sestavljeni iz zlepljenih betonskih plo ali, kot v naem primeru, zgrajeni iz betonskih zidakov. Na notranji in zunanji strani je zid ometan. Posebna toplotna izolacijska plast ni potrebna.
Slika 13: Zidovi in stene iz lahkega betona
Za zidanje nosilnih zidov, predelnih sten, dimnikov, za obloge fasad in podov proizvajamo razline vrste openih oblikovalcev:
Polna opeka NF Votlak Votlak Luknjieva opeka Mrena opeka Porolit Modularni votlak 6,5 x 12 x 25 cm 6,5 x 12 x 25 cm 8 x 12 x 25 cm 6,5 x 12 x 25 cm 6,5 x 12 x 25 cm D = 3, 5, 8 cm 14 x 19 x 29 cm 19 x 19 x 29 cm Siporeks bloki za zidanje (penobeton)
Openi tlakovci Slika 14: Prikaz dveh slojev openega zidu debeline 25 in 38 cm iz polne opeke NF
Slika 15: Poruitev openega zidu brez potresnih vezi
GRADNJA STAVB-6
OSNOVE GRADBENITVA
Toplotna neprevodnost ali izolacijska sposobnost zidu je tem veja, im debeleji je zid in im laje in bolj suho je gradivo.
Obramba pred zunanjimi zvoki. Sposobnost zidu ali stene za duitev zvoka izraamo v decibelih (dB). im veji je duilni faktor v dB, tem bolj se dui zvok (bolja zvona izolacija). Loilni zidovi v stanovanjih morajo imeti duilno vrednost najmanj 48 dB.
Toplotno neprevodnost izraamo s koeficientom toplotne prevodnosti k. Manja ko je vrednost k, bolja je toplotna izolacija.
Zgoraj: Vrednosti za lahki beton, opeko in betonske zidove. Obramba pred talnimi zvoki. Duitev zunanjih zvokov je odvisna predvsem od ploskovne mase konstrukcije, obramba pred talnimi zvoki pa zahteva dvoplastne konstrukcije.
Zgoraj: vrednost koeficienta k za leseno steno (1), za steno iz lahkega betona (2 in 3) in za betonsko steno z izolacijo iz lahkega betona (4). Okna imajo slabo izolacijsko sposobnost kot zid ali stene ter imajo vrednost med 2 in Masivni betonski strop (zgoraj) loi 3. izolacijska plast od plavajoega estriha. Zato strop komajda zaniha pod sunki korakov. Betonski masivni strop na spodnji sliki ima za zvono izolacijo peeno plast. Stropi in podi. Da dobimo boljo toplotno izolacijo pri stropih, poloimo na nosilno ploo pod estrih izolacijsko plast (plavajoi estrih).
Slika 16: Toplotna izolacija Slika 17: Zvona izolacija
GRADNJA STAVB-7
OSNOVE GRADBENITVA
Ena od monih izvedb zunanjega (nosilnega) zidu
1- Tervol D TP 2- Tervol D LP 3- Zrani prostor (4 cm) 4 -Fasadna opeka 5-Nerjavee sidro (5 kom/m2) 6- Tervol D TP 7- MB 19 cm 8-Profil iz nerjaveega materiala 9- Stiropor 10-Rea za vstop zraka
Slika 18: Izvedba zunanjega zidu, prikljuek na temelj in stropno, podstreno ploo (pozor: toplotni most, hidroizolacija, zraenje, itd.)4
Slika 19: Izvedba zunanjega zidu prerez preko okna, na podstrehi je kolenni zid5
Ena od monih izvedb predelne stene

obloga izolacija - mineralna volna nosilni CW profil prikljuni UW profil tesnilni trak RLwR = 38 dB obloga izolacija - mineralna volna nosilni CW profil prikljuni UW profil tesnilni trak RLwR = 52 dB
SLIKA 3 a Montana stena postavljena na neprekinjeni plavajoi estrih
SLIKA 3 b Montana stena postavljena nad dilatacijo v plavajoem estrihu
obloga izolacija - mineralna volna nosilni CW profil prikljuni UW profil tesnilni trak RLwR = 70 dB
SLIKA 3 c Montana stena postavljena na nosilno medetano ploo
Slika 20: Izvedba predelne stene6

Vir: Selikar, Vir: Selikar 6 Vir: internet: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT232.htm, http://www.baumax.si/Content.Node/bauen/innenausbautrennwand.php, http://www.termo.si/slo/tervol.asp?f=/slo/gradbenistvo/Predelne2.htm
5 4
GRADNJA STAVB-8
OSNOVE GRADBENITVA
Izdelava nosilnih plo (stropov) in streh
Slika 21: Elementi opaa betonskega stropa7
Slika 22: Elementi opaa betonskega stropa8
7 8
Vir: D. itnik: GRADBENIKI PRIRONIK, Ljubljana 1998. Vir: D. itnik: GRADBENIKI PRIRONIK, Ljubljana 1998.
GRADNJA STAVB-9
OSNOVE GRADBENITVA
Razline oblike streh
z izzidanim elom
Slika 23: Variante streh
z delnim opom
s popolnim opom / tirikapnica /
Elementi najenostavnejih oblik ostreja

1-streni poveznik 2-karnik 3-karnik 4-vetrna vez 5-vetrna vez 6-vetrna vez 7-vetrna vez 8-kotnik
Slika 24: Ostreje elementi karjastega povezja
1 in 2 kapna lega 3 in 4 karnik 5 goltnik 6, 7 in 8 spona 9, 10, 11 in 12 vetrna vez

Slika 25: Ostreje elementi goltnikega povezja
GRADNJA STAVB-10
OSNOVE GRADBENITVA
Zavetrovanje, diagonalne palice med stebri in/ali med glavnimi strenimi nosilci, ki prevzamejo sile vetra in potresa, ter prepreijo, da bi se stebri oz. streni nosilci podrli drug na drugega kot domine; taki palici imata ponavadi obliko rke X (vasih tudi rke K ali na glavo obrnjenega V.
Slika 26: Prerez strehe
Elementi dvokapne strehe
Slika 27: Streha sestavni elementi9
Vir: D. itnik: GRADBENIKI PRIRONIK, Ljubljana 1998.
GRADNJA STAVB-11
Slika 28: Elementi ravne strehe zaita toplotne izolacije propilenski filc toplotna izolacija hidroizolacija loilni sloj naklonski beton nosilna konstrukcija AB ploa Obrnjena ravna streha zaita hidroizolacije hidroizolacija paroizenaevalni sloj toplotna izolacija parna zapora paroizenaevalni sloj naklonski beton nosilna konstrukcija omet stropa Neprezraevana ravna streha, nosilna konstrukciija je istoasno toplotna izolacija zaita hidroizolacije hidroizolacija paroizenaevalni sloj nosilna konstrukcija omet stropa
Elementi ravne strehe razline izvedbe
Neprezraevana ravna, pohodna streha
zaita hidroizolacije hidroizolacija paroizenaevalni sloj toplotna izolacija parna zapora paroizenaevalni sloj nosilna konstrukcija AB ploa omet stropa
Neprezraevana ravna , pohodna streha
pohodne betonske ploe na distannikih hidroizolacija paroizenaevalni sloj toplotna izolacija parna zapora paroizenaevalni sloj nosilna konstrukcija AB ploa omet strops
OSNOVE GRADBENITVA
zaita hidroizolacije Hidroizolacija Loilni sloj Nosilna konstrukcija Prezraevan prostor Toplotna izolacija Nosilna konstrukcija AB ploa omet stropa
GRADNJA STAVB-12
OSNOVE GRADBENITVA
Vplivi iz okolja na objekt
Slika 29: Prikaz vplivov iz okolja na objekt
Slika 30: dvig vlage zaradi neustrezne hidroizolacije
Slika 31: Pojav zidne plesni kot posledica toplotnih mostov in kondenzacije vlage
GRADNJA STAVB-13
OSNOVE GRADBENITVA
3.2 Nestanovanjske zgradbe - poslovne zgradbe, industrijski objekti
Slika 32: montana gradnja portnih dvoran - Logatec
Nekatere vrste strenih nosilnih konstrukcij
Paliasti streni poveznik iz jekla ali lesa.
Strena preklada, grad iz jekla, lesa ali betona.
Lona streha iz jekla, lesa ali betona. Horizontalno lono podporno reakcijo prevzame natezna sidrna vez.
Okvirni nosilec, sestavljen iz strene gredi in stenskih stebrov iz jekla, lesa ali betona.
Visea streha na nosilnih jeklenih vrveh, obeenih na stebrih in zasidranih v tleh.
Slika 33: Zaradi tehnolokega procesa so pogosto potrebne velike proste povrine, ki jih doseemo z zahtevnimi strenimi konstrukcijami
GRADNJA STAVB-14
OSNOVE GRADBENITVA
Slika 34: Prerez skozi industrijski objekt kjer je strena konstrukcija obeena na nosilne stebre
Slika 35: Dostop dnevne svetlobe v industrijski objekt se lahko uredi z nadsvetlobo na ravni strehi
agasta izvedba strehe
Slika 36: agasta streha10

10
Vir: internet: http://www.fgg.uni-lj.si/Symech/JekloVodarstvo/Hale.ppt
GRADNJA STAVB-15
OSNOVE GRADBENITVA
Spremljajoi objekti - pomoni prostori
Slika 37: Za osebje so potrebni primerno urejeni pomoni prostori
Posebne vertikalne komunikacije
Slika 38: Glede na tehnologijo so urejene tudi komunikacije. Primer: vertikalne odprtine za potrebe vzdrevanja oz. zamenjave naprav v HE
GRADNJA STAVB-16
OSNOVE GRADBENITVA
4. GRADNJA OBJEKTOV NIZKE GRADNJE GRADBENI INENIRSKI OBJEKTI

V skupino objekti nizke gradnje ali gradbeni inenirski objekti sodijo: Objekti prometne infrastrukture: npr. glede na gabarite transportnih sredstev Cevovodi, komunikacijski in elektrini vodi Kompleksni industrijski objekti Drugi objekti nizke gradnje, kot so npr.: o Vodnogospodarski (VG) objekti: VG infrastruktura (grajena v javnem interesu) VG objekti v posebni rabi (HE, ribogojnice ipd.) o drugo.
Slika 1: Trasa prometnice z vrisanimi elementi
GRADNJA INENIRSKIH OBJEKTOV-1
OSNOVE GRADBENITVA
4.1 Objekti prometne infrastrukture

Ceste
Prerez regionalne ceste
Slika 2: Prerez regionalne ceste
Nove ceste nartujemo veinoma s fotogrametrijo in avtomatsko obdelavo podatkov. tako, da ustreza dinamiki vonje, torej moramo upotevati krivinske polmere itd. Prav tako lahko precej natanno izraunamo zemeljske mase, ki jih je treba premakniti, in doloimo nain njihovega gospodarnega prevoza in porazdelitve (vgradnje ali odlaganja). Gradnja ceste se zane s ienjem zemljia (na primer s krenjem gozda) v ustrezni irini, nato odstranimo skalovje in odkopljemo zemljo. v odsekih izkopa in jo nasujemo na nije zemljie. Ko je spodnji ustroj izravnan, nanesemo na traso ceste nosilno plast. Cesta na zgornji sliki tee po breini, zato ima zemljie preni naklon. Zato je ena stran ceste v izkopu, druga pa sloni na nasipu. Nosilna plast je iz ve plasti proda in gramoza. Zgornja plast cestna utrditev je praviloma iz betona ali asfaltnega betona, ki ustvarja mono in gladko vozie. Cestni podolni profil
izkop skalnati izkop
prepust
skala s krovno plastjo zemlje
nadomeena movirna plast
preni naklon v desnem ovinku
streni profil v ravnem odseku ceste
preni naklon v levem ovinku
Slika 3: Cestni podolni profil in preni sklon cestia
OSNOVE GRADBENITVA
Material iz obmoja izkopov uporabimo za nasutje nasipov. Slabo nosilna (npr. movirna) tla odstranimo in nadomestimo s plastjo boljega materiala. Za odvajanje vode poloimo pod nasipe cevi (prepuste). Na prehodu med skalnatim izkopom in zemeljskim nasipom nasujemo tako imenovano prehodno plast (na primer iz proda), ki naj izenauje razlino posedanje v nasipu. Vozie ima na ravnih odsekih ceste obojestranski preni naklon, v ovinkih pa je nagnjeno proti notranjem robu (enostranski naklon).
Slika 4: Konfliktne toke v vepasovnih kronih kriiih z enim uvoznim pasom
Prerez ceste (v naseljih)
Slika 5: Prerez ceste (v naseljih)
Ceste v naseljih gradimo po istih naelih kakor regionalne ceste (slika zgoraj). Vodo, ki se nabira pod cesto, odvajamo po jakih, drenanih ceveh in po kanalih za padavinsko vodo. Pod cesto so lahko speljane e vodovodne cevi, kanalizacija, elektrini in telefonski kabli itd.
Slika 6: Normalni preni prerez ceste elementi zgornjega ustroja ceste v nasipu, v pol-vkopu in v vkopu
OSNOVE GRADBENITVA
eleznice
Pot elektrinega toka skozi lokomotivo in tir
Slika 7: Oprema elektrificirane eleznike proge
OSNOVE GRADBENITVA
Slika 8: eleznice karakteristini prerez progovnega telesa in zgornjega ustroja na nasipu (v <160km/h)
Mostovi
Izvedba betonskih mostov izbira tipa mosta
Slika 9: Mone izvedbe betonskih mostov1
Vir: Gradbeni vestnik, november 1996, str. 257
OSNOVE GRADBENITVA
Montana mostna konstrukcija
Slika 10: Risba vzdolnega in prenega prereza viadukta Vranke na AC Koper-Lendava na odseku VranskoBlagovica in pododseku Trojane-Blagovica2
Slika 11: Preni prerez mostu, sestavljen iz nosilcev pri montani mostni konstrukciji
Uporabljajo se razline vrste temeljev (npr. na nosilnih pilotih) in nosilni stebri razlinih oblik. Po montai nosilnih elementov sledi povezovanje elementov (npr. z betoniranjem vmesnih prostorov), montaa robnikov, ograje, hidroizolacije, na koncu pa e obdelava prometnih povrin (npr. ve slojev asfalta - nosilni, obrabni sloj).
2
Vir: Gradbeni vestnik, januar 2007, str. 3
OSNOVE GRADBENITVA
Slika 12: Montaa mostne konstrukcije na zgrajene opore se postavijo montani nosilci, nato pa sledi obdelava vozia in robnih elementov.
Izvedba mostu ez Gradaico
Slika 13: Krilni zid
Slika 14: Nasutje dovoza
Slika 15: Opa krilnega zidu
Slika 16: Opa krilnega zidu
OSNOVE GRADBENITVA
Prednapeta konstrukcija mostov
Slika 17: Prednapeta mostna konstrukcija
Konzolna gradnja mostu
Slika 18: S stebra se gradi most v obe smeri kot previs (konzola) po koncu gradnje, ko se konstrukcija spoji, se spremeni nain prenaanja obtebe (obojestransko podprti nosilec)
OSNOVE GRADBENITVA
Vplivi vodotoka na mostno konstrukcijo
Slika 19: Zamaena mostna odprtina zaradi zarasti, ki se nabira ob podpornih stebrih. tevilo stebrov oz. razmak med stebri v veliki meri doloa ceno mostu (oz. cena doloa svetlo odprtino med podporami)
Vpliv zraka
Slika 20: Pogled na viadukt rni Kal med gradnjo s ceste Ljubljana-Koper3
Slika 21: Prikaz strujanja zraka in zaite vozia s protivetrno ograjo4

3
Vir: Gradbeni vestnik, maj 2004, str. 101
OSNOVE GRADBENITVA
Predori
Oblika predorov je odvisna predvsem od vrste predora, torej od namena uporabe, pa tudi od tal in kamnine. Na sliki so prikazani razlini preseki predorov z betonsko oblogo v odprtem izkopu, pod vodo, v trdni kamnini itd.
Slika 22: Predor v razlinih okoljih dvigalo za oblogo zapolni cement varovalni zaslon zrana zapora za motvo
hidravline stiskalnice
it
zapolni cement
rpalka za cementne injekcije
segment (kos obloge)
betonski zid
zrana zapora za obloga material (prevoz) predora
Slika 23: Prikaz gradnje predorov z vrtalno garnituro in oblaganjem s predfabriciranimi deli obloge
Montblanki predor (levo) med Francijo in Italijo je dolg 11,6 km. V preseku predora so: 1. odprtine v stropu za odsesavanje izrabljenega zraka; 2. kanali za svei zrak; 3. jarki za odtok vode; 4. razsvetljava (lui); 5. odprtine za svei zrak; 6. foto celice za kontrolo prometa; 7. in 8. vodi za razsvetljavo, telefon itd.
Slika 24: Prerez Montblankega predora

4
Vir: Gradbeni vestnik, maj 2004, str. 101
OSNOVE GRADBENITVA
Elementi dvocevnega AC predora
Slika 25: Karakteristini preni prerez predora Cankova (Dars avtocesta A5 Maribor-Pince)
Plovne poti
Razlikujemo prekope za oceanske ladje in prekope za notranjo plovbo. V nekaterih prekopih se viina gladine vode ne spreminja, veina prekopov pa ima splavnice, v katerih ladje premagujejo razliko gladin na zaeleno viino gladine vode.
Slika 26: Plovna pot sv. Lovrenca
Slika zgoraj prikazuje plovno pot sv. Lovrenca, ki vee Velika jezera v Severni Ameriki z Atlantikom. Prekop poteka v glavnem po strugi reke sv. Lovrenca in ima 16 splavnic; viinska razlika znaa 184 m. Splavnica ima komoro in dvoje vrat, ki se mehanino odpirajo in zapirajo.
OSNOVE GRADBENITVA
Plovba skozi splavnico

zgornja vrata spodnja vrata
vhodna zapornica za vodo
izhodna zapornica za vodo
Slika 27: Prikaz plovbe skozi splavnico
Slika prikazuje tiri etape plovbe skozi splavnico. Iz poloaja 1 pluje ladja skozi spodnja vrata v komoro splavnice (2); gornja vrata so zaprta. Nato zapro spodnja vrata in odpro vhodno zapornico za vodo na gornjih vratih. Gladina vode raste v komori splavnice in dviga ladjo do viine gornje gladine (3). Sedaj odprejo gornja vrata in ladja zapluje naprej (4). e mora ladja pluti skozi splavnico v nasprotni smeri, zniajo gladino vode v komori splavnice; pri tem so spodnja vrata zaprta, izhodna zapornica za vodo pa je odprta. Plovne poti oz. prekope morajo zaradi odstranjevanja usedlin redno istiti s sesalnimi bagri ali z vedriarji. Vedriar na levi strani uporabljajo v Suekem prekopu. Redno ienje plovne poti do pomolov se izvaja tudi v Luki Koper.
ienje s plovnim bagrom
Slika 28: Sesalni bager ali vedriar
Slika 29: vodni most ez reko (Magdeburg, Nemija)
OSNOVE GRADBENITVA
Delovanje zapornic na reki Sv. Lovrenca Slika levo (delovanje zapornice) z leve proti desni: spodnja vrata, zgornja gladina, zgornja vrata, ventil za praznjenje, spodnja gladina, ventil za polnjenje. Slika desno (deli zapornice) od zgoraj navzdol: stolp z videokamero, ladijsko varovalo, nadzorna stavba, priveznik (=steber za vezanje ladijske vrvi), jeklena vrata zapornice.
Slika 30: Delovanje zapornic na reki Sv. Lovrenca5
Slika 31: Delovanje zapornic na reki Sv. Lovrenca (lock=zapornica, downbound/upbound=plovba navzdol/navzgor)
Slika 32: Jeklena vrata zapornice
Vir slik 29 in 30: Tommy Trent's ABC's of the seaway, str. 14-17
OSNOVE GRADBENITVA
4.2 Cevovodi, komunikacijski in elektrini vodi

Izgradnja kanalizacije: stanje in narti Ljubljane
Slika 33: Kanalizacijski sistem v Ljubljani in okolici pomembneje obnove in novogradnje
Slika 34: Vgradnja z zasipavanjem po slojih
Slika 35: Izkop z opaenjem jarka viden opa in razpori
Slika 36: Montaa revizijskih jakov
Pri opravljenih izkopih se izravna podlaga z nasutjem. Po vgradnji voda (in v primeru cevovoda po opravljenem poskusu tesnosti) se jarek zasuje po posameznih slojih, ki se nabirajo do (po projektu) predpisane zbitosti. Kanalizacija martno ob Paki Prikljuitev kanala GZ 1 na GZ 0 v Celju
Slika 37: Polaganje cevovoda (kanalizacija)
Slika 38: Polaganje cevovoda (kanalizacija)
OSNOVE GRADBENITVA
Vodovod v Ljubljani in okolici
Slika 39: Oskrbna obmoja vodarn centralnega in lokalnih vodovodnih sistemov v Ljubljani in okolici
Slika 40: Vgradnja vodovodne cevi
Slika 41: Vgradnja armatur odcep cevi
Cevovodi
Slika 42: Cev, ojaana z rebri
Slika 43: Plastini montani jaek
OSNOVE GRADBENITVA
4.3 Kompleksni industrijski objekti

Shema delovanja istilne naprave za odpadne vode
Slika 44: Poljudni prikaz procesov (objektov) na istilni napravi za odpadno vodo6
Vir: Voda je ivljenje, Hidrogea Maribor, Ljubljana 2000.
OSNOVE GRADBENITVA
Slika 45: istilna naprava kofja Loka za odpadne vode
Priprava pitne vode zajetje povrinske vode
Slika 46: Shematski prikaz procesa za as umetnega napajanja vodonosnika (prilagojeno in prevzeto od Schmidta, 1996)
OSNOVE GRADBENITVA
4.4 Drugi objekti

Vodnogospodarska infrastruktura
Vodnogospodarska infrastruktura obsega vodno infrastrukturo (npr. objekte za varstvo pred visokimi vodami) in drugo infrastrukturo na vodah (dravno, lokalno), npr. vodovod oz. namakalni sistem, pristania ipd. Gradnja jezov in pregrad Pregrada Glen Canyon stoji v dolini reke Colorado v severozahodni Arizoni (ZDA). Elektrarna ima mo 900 000 Kw.
Slika 47: Primer dolgih nasipov, ki jih uvramo med pregrade. Slika 48: Primer lone pregrade
Za Nizozemsko so nasipi ivljenjskega pomena. V letu 1942 so zaprli s 60 km dolgim nasipom ozemlje Nordostpolder in ga pozneje osuili. Posestva leijo priblino 5 m pod morsko gladino.
Lona dolinska pregrada v ozki dolini visoko dvigne vodno gladino kar omogoa namakanje obirnega ozemlja, hkrati pa je to vodni zbiralnik (rezervoar) za nie leeo elektrino centralo.
Slika 49: Prerezi pregrad z njimi ustvarimo zajezbo, vodo pa uporabljajo razline dejavnosti7
Zemeljske pregrada ima tesnilno jedro iz ilovice. Nasipne plasti na obeh straneh so lahko iz razlinih plasti zemljin. Ob jedru je potrebna obojestranska drobnozrnata plast, da so moni diferencialni posedki.
7
Vir: skripta Hidrotehnika, Vodne zgradbe 1, stran: Specifinost hidrotehninih objektov 9
OSNOVE GRADBENITVA
Razne vrste betonskih pregrad Tenostna betonska pregrada je na vodni strani ponavadi navpina oziroma strmo nagnjena. Vodni pritisk prevzamejo temeljna tla. Kadar so temeljna tla slabe nosilna, se gradijo zemljinske ali kameninske pregrade , ki so manj obutljive na posedanje. Ker je danes strojna vgradnja materiala bistveno ceneja od vgradnje betona, se preteno gradijo zemeljske pregrade. Razlenjena pregrada je sestavljena iz betonske (tesnilne) ploe, naslonjene na opornike, ki prenaajo vodni pritisk. Lone pregrade (desno spodaj) lahko gradimo le v ozkih dolinah. Zaradi lone oblike se vodni pritisk v glavnem prenaa na skalnate dolinske bone stene in je zato lona pregrada precej tanja kakor bi bila na njenem mestu tenostna. Lone pregrade gradimo po temeljitih preiskavah temeljnih plasti , ki jih moramo po potrebi zatesniti in ojaiti s cementnimi injekcijami. a) Tenostna betonska pregrada
Slika 50: Prikaz tenostne betonske pregrade
b) Tenostna zemljinska pregrada

a) Prodnata ilovica b) Morenski pesek c) Sejan prodec d) Peenjak kot peta pregrade e) Peenjak kot drenani sloj ob dnu f) Glinena preproga g) Ojaana glinena preproga h) Drenani filter, sejan prodec Slika 51: Prikaz tenostne zemljinske pregrade
c) Razlenjena pregrada
d) Lona pregrada
Slika 52: Prikaz razlenjene pregrade
Slika 53: Prikaz lone pregrade
OSNOVE GRADBENITVA
Zaradi hudournikega znaaja vodotokov v Sloveniji so zgrajeni tevilni jezovi in pragovi. Z njimi se zmanjuje padec in s tem prodonosnost. Ponavadi so jezovi venamenski jez na sliki omogoa tudi odvzem vode za uporabnika (HE).
Slika 54: Savinja-Nazarje, Grainski jez (vidna ribja steza)
Slika 55: Zaplavna pregrada (zaustavitev hudournikih plavin)
Urejanje hudournikov
Slika 56: Veriga pragov zmanja naklon hudournika, s tem pa transport zemljine
Slika 57: Utrditev dna in brein, e je vlena sila hudournika zelo velika
Slika 58: Hudourniki pregradi na Bistriici
Slika 59: Prebiralna pregrada na hudourniku
OSNOVE GRADBENITVA
Vodnogospodarski objekti v posebni rabi
Objekti, ki rabijo ali izkoriajo vodo za posamine, komercialne namene, so vodnogospodarski objekti v posebni rabi.
Slika 60: Gradbie HE Formin (najprej gradnja strojnice HE, ele nato dovodni in odvodni kanal)
Primer posebne rabe vode - mlin
Slika 61: ez preliv tee voda, kadar ne poganja mlinskih koles
Slika 62: Plavajoi mlin na Muri izkoria hitrost vodnega toka
OSNOVE GRADBENITVA
4.5 Drugo - Osuevanje kmetijskih zemlji

Za izboljanje vodo zranega reima v tleh kmetijskih zemlji se izvajajo ukrepi melioracij. Delimo jih na agro- in hidromelioracije.
Prikaz koreninske rasti z in brez osuevanja (drenae) kmetijskih zemlji
spomladi poleti NEDRENIRANO
spomladi
poleti
P-toka najveje depresije R-najviji nivo podtalnice
DRENIRANO
Slika 64: Gladina podzemne vode se znia zaradi drenae ob padavinah z vrisanim dotokom v drenano cev (D)
Slika 63: Vpliv dreniranih in nedreniranih tal na rast korenin
odcepni vod vzdolna drenaa prena drenaa
stini vodnjak
odtoni ali stoni kanal nasip zbiralni kanal rpalie (prerpavalie)
glavni odvod odcepni vod
vodni tok
Slika 65: Shema drenae kmetijskega zemljia
OSNOVE GRADBENITVA
Povrinski (odprti) in cevni (zaprti) drenani sistem kmetijskega zemljia

ENOJNI CEVNI DRENANI SISTEM SESTAVLJENI CEVNI DRENANI SISTEM
e.g. 400 m
SESTAVLJENI POVRINSKI DRENANI SISTEM
Legenda:
Slika 66: Vrste drenanih sistemov
Slika 67: Urejanje drenae
Slika 68: Urejanje drenae
Gradbena mehanizacija bager
Slika 69: Bager z udarnim kladivom
Slika 70: Bager pri izkopu gradbene jame
Slika 71: Razlina orodja za bager
OSNOVE GRADBENITVA
Mehanizacija za nasipavanje in ravnanje
Na sliki spodaj je prikazan ravnalnik (grader). Ravnalni no, pritrjen na krmilni roici, lahko uporabimo za razlina dela, na primer za zatrpavanje in izkopavanje jarkov. Vodljiva prednja kolesa olajujejo uporabo noa. Gramoz, ki ga pusti no pri cestnih delih, zagrabi trosilnik in ga enakomerno porazdeli. Pozimi lahko cestni ravnalnik opremimo s snenim plugom in strgalnikom za led.
Slika 72: Prikaz ravnalnika
Sprednja in zadnja stran korita Strgalnik ali skreper ima zabojnik, ki se lahko spua in dviga. Pri nakladanju se vozilo pomika naprej in potiska razrahljano zemljino v spuen zabojnik. Buldoer po potrebi e dodatno potiska od zadaj. Na najuporabneji tip strojev lahko naloimo 10 do 20 m3 gradiva. Strgalnike uporabljamo predvsem pri gradnji cest, letali. Ponavadi delajo v skupinah.
Slika 73: Strgalnik pri nalaganju, prevaanju in odlaganju (nasipavanju)
Slika 74: Valjarji jei, vleeni z drugo mehanizacijo in samovozni
OSNOVE GRADBENITVA
5. NEKATERE UREDITVE IN ELEMENTI ZGRADB

5.1 Osnove statike
Zid/Stena
Nosilni/predelna
Slika 1: Openi votlaki za zidanje zidov tipa BN in BG1
Slika 2: Zaporedna sloja zidanja z opeko NF(dimenzije: 25x12x6,5 cm)
Slika 3: Preizkus openega zidu s potresno obremenitvijo
Nosilec
Beton prevzame tlane napetosti Armatura prevzame natezne napetosti
Armatura So dolge palice ali ica (v ploah so varjene mree) iz betonskega jekla, ki jih vgradimo v natezno cono bodoe konstrukcije. Tako naredimo armirani beton, v katerem sam beton prevzame tlane, armatura pa natezne napetosti.
Slika 4: Elementi horizontalnega AB nosilca: a) prerez v sredini razpetine, b) prerez nad podporo
1
Vir: - Gradbeni vestnik, september 2004, str. 218 - Delo in dom, marec 2005, str. 33
UREDITVE IN ELEMETI-1
OSNOVE GRADBENITVA
Armatura
Slika 5: Armatura navoji ice, stremena, ukrivljene palice (ni prikazana mrena armatura)
Ploa
Ko je ploa podprta z opaem, le-ta prevzame vso obremenitev (lastna tea + koristna obteba). Ko odstranimo opa, se ploa upogne tedaj armatura prevzame natege. Kljuke na armaturni ploi so potrebne za boljo vpetost (sidranje). Pred betoniranjem opa nekoliko dvignemo v sredini, da po odstranitvi opaa armatura prevzame natege, ploa pa se predvidoma izravna.
Slika 6: Armirano betonska ploa
Drugi primeri prevzemanja obtebe
Prednapeti betonski elementi: minimalna armatura (za transport, montao) pletenice s silo napenjanja F
Slika 7: Prikaz prevzemanja obtebe pri prednapetih nosilcih
OSNOVE GRADBENITVA
Slika 8: Prevzemanje obtebe z lono konstrukcijo Most pri Solkanu: lok in oboki, ki zmanjajo teo
Slika 9: Prevzemanje obtebe z vealno konstrukcijo mostu most ez Ljubljanico
Obiajni primeri prevzemanja obtebe

Osnovni obliki obtebe sta tokovna (npr. nosilni steber na ploi) in zvezna (porazdeljena vzdol elementa, npr. lastna tea). Glede na to, kako je podprt nosilni element, loimo prosto ali vpeto podporo. Okvir je toga zveza vsaj dveh stebrov in najmanj enega nosilca (preklade). Sovprena konstrukcija ima dva dela, od katerih je vsak iz drugega materiala; med seboj sta togo povezana, tako da pod obremenitvijo delujeta kot celota. Najpogosteji primer je vodoravna betonska ploa na dveh podporah, ki ima spodaj sidrane vidne jeklene nosilce; pri upogibu beton prevzame tlano, jeklo pa natezno napetost.
OSNOVE GRADBENITVA
Pri osnovni analizi konstrukcij obravnavamo deformacije ter napetosti (osne sile, prene sile strig, upogib).
Slika 10: Prostoleei nosilec obremenjen s tokovno silo in z zvezno obtebo
Obiajni primer enostransko vpetega nosilnega elementa je konzola (npr. kot previs, balkon ipd.).
Slika 11: Konzola z zvezno obtebo obtebo
Slika 12: Obojestransko vpeta ploa z zvezno
OSNOVE GRADBENITVA
5.2 Stopnia, dvigala

Stopnie (prerez, tloris)
Raun razmerja viine proti globini stopnice opravimo za hojnico po enabi: 2v +=63 obiajno: =28 cm (26 32 cm) h=17,5 cm viina stopnice zunaj: 14 16 cm in za javne zgradbe: 16/31 ali 17/29 cm
Slika 13: Dvoramno, ravno stopnie
Viina prehoda naj bo: H2,00 M H11,80 m oz. viina ograje naj bo: h0,90 m
Slika 14: Dimenzije stopnia
OSNOVE GRADBENITVA
Tekoe stopnice
a) prerez
Slika 15: Prerez tekoih stopnic
b) tloris
Slika 16: Tloris tekoih stopnic
Zavite stopnice
Slika 17: Stopnie2
Slika 18: Troramno stopnie (U oblike) z dvema vmesnima podestoma3

2
Vir: Delo in dom, marec 2006, str. 20
OSNOVE GRADBENITVA
Osebna dvigala
Tlorisi kabin za eno ali dve dvigali
Osebna dvigala imajo lahko: avtomatska ali polavtomatska vrata, vendar vedno dvojna, tj. v kabini in na dvigalnem jaku.
Slika 19: Kabine jakov lahko imajo razlino nameene protiutei
Slika 20: Vertikalni rez skozi dvigalni jaek

3
Vir fotografije desno: Delo in dom, marec 2006, str. 20
OSNOVE GRADBENITVA
5.3 Zvona in toplotna izolacija

Zvona izolacija
Slika 21: Duenje zvoka z oblaganjem
Izolacija pred nezaelenimi zvoki Zvok se iri po stenah, talnih konstrukcijah in stropu, uinkovito pa ga je mogoe zajeziti le z ustrezno vgrajenim kakovostnim izolacijskim materialom kot je kamena volna. Jakost zvoka, ki potuje po zraku in naleti na oviro (predelno steno, strop ali tla), je mogoe uinkovito zmanjati z absorpcijo in duenjem. Zvona izolacija v lahkih montanih elementih preprei, da bi se zvok iril skozi posamezne elemente stavbe, kar mu omogoa njegova vlaknasta sestava. Zvok je valovanje zraka in ko to valovanje naleti na med seboj prepletena vlakna kamene volne, se zvono valovanje razpri v vse smeri, na povrini se absorbira in v izolaciji v celoti zadui. e je mogoe jakost zvoka po zraku bistveno laje omejiti, pa je zgodba z zvokom, ki se prenaa neposredno po materialu, povsem drugana. Pri tlakih je za uinkovito zmanjanje jakosti udarnega zvoka treba ukrepati e pri samem viru in prepreiti prenos zvoka v masivno konstrukcijo. Na primer e potrkamo po mizi, ki je pokrita s prtom, je zvok ibkeji, kot e potrkamo po mizi brez prta. Zato pod cementni estrih vgradimo zvoni izolator (t.i. plavajoi pod), ki prepreuje prenaanje udarnega zvoka na druge dele konstrukcije. Toplotna in zvona izolacija pri plavajoih podih, ki plavajo na toplotni/zvoni izolaciji, morata ustrezati dvema izkljuujoima se kriterijema. Mehkeji in elastini materiali so dobri zvoni izolatorji, a je nevarnost posedanja in pokodb tlaka prevelika. Trdi in neelastini materiali sicer zagotavljajo potrebno trdnost tlaka, vendar pa bistveno slabe duijo zvok. Najbolji kompromis med obema kriterijema so talne ploe kamene volne.
OSNOVE GRADBENITVA
Prenos udarnega zvoka preko klasinih armiranih (jeklena armaturna mrea) cementnih estrihov za stanovanjske stavbe ali poslovne prostore najuinkoviteje zmanjamo s primerno vrsto kamene volne. Na stiku estriha s steno namestimo e izolirno dilatacijsko lamelo, ki prepreuje donos zvoka preko estriha na obodne stene. Pri bolj obremenjenih tlakih (javne stavbe, lahka industrija ) uporabimo spet drugo vrsto plo, itd. Pri predelnih stenah je zvona izolacija pomembneja kot toplotna ali poarna, montane predelne stene brez dodatne zvone izolacije v jedru pa ne zagotavljajo ustreznega zmanjanja ravni zvoka. To doseemo le z vgradnjo za to primerne kamene volne in tesnili na stikih predelnih sten z drugimi elementi konstrukcije. Zahtevana zvona izolacija sosednjih prostorov v stanovanjskih stavbah se najvekrat giblje v obmoju od 52 do 58 decibelov. V montani predelni steni iz mavnokartonastih plo jo doseemo z vgradnjo izolacije v debelini vsaj pet centimetrov.4
Preglednica 1: Tabela prikazuje zvono zaito lahkih predelnih sten s polnilom iz kamene volne. Enojna obloga Debelina 7,5 stene (cm) Kovinski 5,0 profil (cm) Debelina 5,0 kamene volne 40-42 Zvona zaita (Rw, dB) mavnokartonska 10,0 12,5 Dvojna obloga 10,0 mavnokartonska 12,5 15,0 Trojna MK-obloga 15,0 17,5
7,5
10,0
5,0
7,5
10,0
7,5
10,0
5,0
5,0
5,0
5,0
5,0
6,0
6,0
43-45
46-48
50-52
52-54
54-56
58-60
61-64
Toplotna izolacija prehod toplote skozi steno
Slika 22: Krivulja prehoda toplote preko stene veji naklon se pojavi pri viji izolacijski sposobnosti materiala
4 Vir: Moj dom, 19.9.2007, t. 160, str. 45
OSNOVE GRADBENITVA
5.4 Temperatura v zgradbah

a) Za doseganje primerne temperature v prostoru se uporabljajo pasivni ukrepi (toplotna izolacija) in aktivni ukrepi (gretje, prezraevanje).
Slika 23: Povprene razmere toplotnih izgub v stanovanjski hii
b) Izraba sonne energije je odvisna od geografske lege.
Slika 24: Globalno sonno sevanje v Sloveniji (Wh/m2/dan) povprena letna vsota
c) Klasini pristop za pretvorbo sonne energije v toploto vodne mase
Slika 25: Shema sonnega kolektorja
OSNOVE GRADBENITVA
Toplotna izolacija
Izvedba kletnega zidu
1 armiran beton 2 toplotno izolacijska fasada brez zakljunega sloja 3 hidroizolacija 4 zaita hidroizolacije
Slika 26: Prikaz izvedbe kletnega zidu
Izvedba poda na terenu
1 hrastov parket 2 armirano cementni estrih 3 dvojna pvc folija 4 toplotna izolacija 5 hidroizolacija 6 cementni namaz 1: 3 7 podloni beton 8 uvaljani gramoz
Slika 27: Prikaz izvedbe poda na terenu
Izvedba poda na terenu zakljuek ob zidu 1 kamnite bruene ploe 2 cementna malta 1: 3 3 cementni estrih 4 dvojna pvc folija 5 toplotna izolacija 6 hidroizolacija 7 armirano betonski zid 8 kamnita bruena ploa cokel
Slika 28: Prikaz izvedbe poda na terenu, zakljuka ob zidu
OSNOVE GRADBENITVA
Medetana konstrukcija
1 lamelni parket na lepilu 2 (armirano) cementni estrih 3 pvc folija 4 toplotna izolacija 5 armirani beton
Slika 29: Prikaz medetane konstrukcije - ploe nad kletjo
1 keramine ploice 2 cementni namaz 3 hidroizolacija 4 (armirani) cementni. estrih na pvc foliji 5 toplotna izolacija 6 armirani beton 7 talni sifon
Slika 30: Prikaz talnega sifona v sanitarnem prostoru
1 lamelni parket 2 (armirano) cementni estrih 3 pvc folija 4 toplotna izolacija 5 armirani beton 6 hrastova letev 7 - stiropor
Slika 31: Medetana konstrukcija na stiku z nosilnim zidom
OSNOVE GRADBENITVA
Fasada po sistemu Demit 1 notranji omet 2 modularni openi blok 3 gradbeno lepilo tokovni nanos 4 toplotna izolacija 5 prvi sloj gradbenega lepila z armaturo 6 izravnalni sloj gradb. lepila 7 zakljuni sloj fasadnega ometa
Slika 32: Prikaz fasade po sistemu Demit
Prezraevana fasada
1 armirani beton 2 kovinska podkonstrukcija 3 steklena ali kamena volna 4 zrani prostor 5 obloga (steklo, ipd.)
Slika 33: Prikaz prezraevane fasade obloga s ploami (steklo, kamen, ipd.)
1 armirani beton 2 sidro 3 steklena ali kamena volna 4 zrani sloj 5 silikatna opeka NF
Slika 34: Prikaz prezraevane fasade obloga z opeko (silikatna, klinker, ipd.)
OSNOVE GRADBENITVA
Obzidana, neprezraevana fasada v bliini tal 1 notranji omet 2 modularni openi blok 3 steklena ali kamena volna 4 fasadna opeka NF 5 armirani beton 6 parna zapora PE folija 7 gramozno nasutje 8 podloni beton 9 betonske ploe
Slika 35: Prikaz obzidane, neprezraevane fasade v bliini tal
Neprezraevana fasada z oblogo zunanje stene
1 notranji omet 2 modularni openi blok 3 parna zapora PE folija 4 toplotna izolacija 5 lesena obloga, laminati ipd.
Slika 36: Prikaz neprezraevane fasade z oblogo zunanje stene
Neprezraevana fasada z obzidavo zunanje stene
1 notranji omet 2 modularni openi blok 3 parna zapora PE folija 4 toplotna izolacija 5 fasadna opeka NF 6 sidro (hkratni prijem izolacije in obzidave)
Slika 37: Prikaz neprezraevane fasade z obzidavo zunanje stene
OSNOVE GRADBENITVA
Vzidava okna z rolo omarico 1 notranji omet 2 modularni openi blok 3 steklena ali kamena volna 4 sidro 5 fasadna opeka NF 6 armirani beton 7 demit ali jubizol fasada 8 steklena ali kamena volna 9 lesena obloga rolete 10 parna zapora PE folija 11 betonski montani odkapnik
Slika 38: Prikaz vzidave okna z rolo omarico
Vzidava okna brez rolo omarice 1 notranji omet 2 modularni openi blok 3 steklena ali kamena volna 4 sidro 5 fasadna opeka NF 6 armirani beton 7 demit ali jubizol fasada 8 kovinski odkapni profil 9 vzidano leseno. vezano okno 10 parna zapora PE folija 11 betonski montani odkapnik
Slika 39: Prikaz vzidave okna brez rolo omarice
Vzidava okna tloris 1 notranji omet 2 modularni openi blok 3 steklena ali kamena volna 4 sidro 5 fasadna opeka NF 6 parna zapora PE folija 7 suhomontano leseno vez. okno Opomba: levo in desno sta prikazana 2 zaporedna sloja fasadne opeke.
Slika 40: Prikaz vzidave okna tloris
OSNOVE GRADBENITVA
Vzidava okna z rolo omarico
1 notranji omet 2 modularni openi blok 3 armirano betonska preklada 4 toplotno izolacijska fasada 5 toplotna izolacija v rolo omarici 6 ojaitev spodnjega roba z dvojno mreico
Slika 41: Prikaz vzidave okna z rolo omarico
Vzidava okna brez rolo omarice
1 notranji omet 2 modularni openi blok 3 armirano betonska preklada 4 toplotno izolacijska fasada 5 ojaitev spodnjega roba z dvojno mreico
Slika 42: Prikaz vzidave okna brez rolo omarice
Vzidava okna tloris
1 notranji omet 2 modularni openi blok 3 toplotno izolacijska fasada 4 suhomontano leseno okno 5 ojaitev vogala z dvojno stekl. mreo
Slika 43: Prikaz vzidave okna tloris
OSNOVE GRADBENITVA
Izolacija lesenega stropa proti podstreju/ostreju
1 leseni opa 2 parna zapora PE folija 3 lesena konstrukcija (pirovec) 4 steklena ali kamena volna 5 deske
Slika 44: Prikaz izolacije lesenega stropa proti podstreju/ostreju
Izolacija poevne strehe 1 leseni opa 2 parna zapora PE folija 3 pirovec 4 steklena ali kamena volna 5 zrani sloj 6 slepi opa 7 strena lepenka 8 lesene letve 9 openi ali betonski zareznik
Slika 45: Prikaz izolacije poevne strehe
Slika 46: Nosilni in izolacijski elementi v mansardi5

5
Vir: Modro, oktober 2006, str. 15
OSNOVE GRADBENITVA
Ureditev izolacije pri kapni legi 1 stekl. ali kamena volna z Al folijo 2 lesena letev 6/15 cm 3 pirovec 4 zrani sloj 5 slepi opa 6 strena lepenka 7 lesene letve 8 openi ali betonski zareznik 9 toplotno izolacijska fasada
Slika 47: Prikaz ureditve izolacije pri kapni legi
Ureditev izolacije ob dimniku (podobno pri ostalih odprtinah npr. zranikih ipd.)
1 leseni opa 2 parna zapora Al folija 3 steklena ali kamena folija 4 zrani sloj 5 slepi opa 6 strena lepenka 7 ploevinasta obroba dimnika 8 - openi ali betonski zareznik
Slika 48: Vsi preboji strehe potrebujejo izdelavo obrobe. Ob dimniku je (zaradi njegove temperature) potrebna prekinitev slojev
Posledice napane ali nenatanne izdelave vertikalni prerez
1 leseni opa 2 slabo poloena ali brez parne zapore 3 toplotna izolacija 4 - modularni openi blok 5 fasadni omet
Slika 49: Zaradi napane ali nenatanne izdelave vodna para kondenzira v toplotni izolaciji in omoi okolico!
OSNOVE GRADBENITVA
Posledice napane ali nenatanne izdelave toplotni most
Slika 50: Termografski prikaz mest, kjer se pojavljajo toplotni mostovi6
Slika 51: Velik toplotni most predstavlja konstrukcija stropa-strehe7
Hidroizolacija
Slika 52: Hidroizolacija
6 7
Vir: Modro, december 2004, str. 4 Vir: Modro, december 2004, str. 5
OSNOVE GRADBENITVA
Ogrevalne naprave in prezraevanje
Slika 53: Vertikalna porazdelitev temperature v prostoru pri dveh tipih ogrevanja
Elementi: -grelec, -razvod, -obtona rpalka, -ventili, -ekspanzijska posoda, -preliv/odzranik, -radiatorji.
Elementi: - razvod od grelca, -obtona rpalka, -ventili, -ekspanzijska posoda, -preliv in odzranik, -radiatorji
a) odprti sistem
Slika 54: Ogrevanje: klasini sistem vezave radiatorjev
b) zaprti sistem
OSNOVE GRADBENITVA
Slika 55: Pokodba cevi talnega ogrevanja (Modro, december 2004, str. 5)
Sonna energija SOLARNI STRENIK
Slika 56: Shema ogrevanja solarni strenik
OSNOVE GRADBENITVA
Posebne ureditve ogrevanja TOPLOTNA DIODA
Toplotna dioda med zajemanjem energije v ogrevanem prostoru (nizko, zimsko sonce).
Toplotna dioda z odstranljivim polnilom lahko zajema energijo tudi kot direkten sistem.
Vertikalni presek skozi toplotno diodo: levo - toplotna dioda s fiksnim polnilom, desno - z odstranljivim izolacijskim polnilom Elementi: 1- lesen okvir, 2- kaljeno steklo, 3 absorber, 4- toplotna izolacija, 5 nepovratni ventil za zrak
V obdobjih brez sonnega obsevanja toplotna dioda varuje prostore pred ohlajanjem.
Slika 57: Posebne ureditve ogrevanja
Toplotna dioda z odstranljivim polnilom deluje poleti kot dodatna steklena povrina. Pred soncem jo itimo z nadstrekom ali rolojem.
OSNOVE GRADBENITVA
Energetska rehabilitacija stanovanjskih blokov e bi eleli izboljati lastnosti zgradbe, hkrati pa naj bi bil poseg z notranje strani stanovanj minimalen, lahko predvidimo naslednja dela: o dodatna toplotna zaita zunanjih sten, + 10 cm, o dodatna toplotna zaita stropa nad kletjo, + 8 cm, o dodatna toplotna zaita stropa proti neogrevanemu podstreju, + 20 cm, o zamenjava oken s sodobnimi energetsko uinkovitimi, o zmanjala se bo mo radiatorjev, ki bodo opremljeni z termostatskimi ventili, o izvedba lokalnega mehanskega prezraevanja z izmenjavo toplote, izkoristek 75 %, o vgradnja zunanjih senil na okna in balkonska vrata, o odprava toplotnih mostov pri obstojeih balkonih. Prezraevanje
Slika 58: Tlane razmere venadstropne stavbe v zimskem asu
Slika 59: Prerez pasivne hie z nadzorovanim prezraevalnim sistemom z rekuperacijo toplote izrabljenega zraka8
Prezraevanje z zranimi jaki
Prisilno prezraevanje manje dvorane
Slika 60: S poveevanjem doline zranika se poveuje vzgonska viina in s tem koliina prezraevanja
8
Slika 61: Prisilno prezraevanje (z dodatno energijo) zahteva tevilne elemente. Treba je prepreiti prenos hrupa po tej instalaciji
Vir: Passivhaus Institut Darmstadt
OSNOVE GRADBENITVA
5.5 Poarna varnost

Poarnovarnostne naprave in evakuacijski nart
Slika 62: Izrez iz narta poarnovarnostnih naprav in evakuacijskega narta v proizvodni hali
OSNOVE GRADBENITVA
5.6 Kanalizacija
Sistem loene javne kanalizacije
Slika 63: Sistem loene javne kanalizacije (namesto meanega sistema)9
Shema odvoda vode iz stanovanjske zgradbe
Slika 64: Kanalizacija stanovanjske hie odvod od mesta nastanka (tloris kleti)
9
Vir: VO KA Ljubljana
OSNOVE GRADBENITVA
Padavinska voda med ekonomijo in ekologijo
Slika 65: Uporaba lastne padavinske vode za sanitarno vodo10
Nekateri elementi
Ponikovalnica Lovilec olj
Slika 66: Ponikovalnica betonska cev

10
Slika 67: Lovilec olj v tleh in prerez v vejem merilu
Vir: Wasserwirtscahtsamt Ansbach, januar 1995
OSNOVE GRADBENITVA
Vodovod
Slika 68: Vodovod meja med javnim in zasebnim delom omreja11
Vodovod v hii
Slika 69: Vodovod v hii12
Slika 70: Kanalizacija z nastavki za odtok
Vodovodne cevi
Vodomeri
Slika 71: Vodovodne cevi13
Slika 72: Vodomeri
11 Vir: VO KA Ljubljana. 12 Vir: internet: http://www.instalacije-sp.si/VODOVODNO%20INsTALATERSTVO%20%20IN%20ODTOKI.htm
OSNOVE GRADBENITVA
Greznica
Uporaba Greznice uporabljamo za zbiranje in delno ienje hinih odpadnih vod. Na voljo so tri vrste greznic: - nepretone greznice za suha strania, - nepretone greznice za hine odpadne vode, - pretone greznice za hine odpadne vode (se opuajo!). Greznice lahko uporabljamo za najve 50 oseb. Odvajanje iz pretonih greznic v povrinske vode ni dovoljeno, lahko pa jih speljemo v ponikalni sistem, e pri tem niso ogroeni vodni viri. Greznice se uporabljajo kot zaasna reitev za odvajanje odpadnih vod, kjer je predvidena izgradnja kanalizacije.
Slika 73: Troprekatna, pretona greznica V = 16 m3-(kadar ni prikljuka na javno kanalizacijo)

13
Vir: Internet: http://www.jh-lj.si/index.php?m=51&id=1213, Vir: internet: http://www.jh-lj.si/index.php?m=51&id=1214

OSNOVE GRADBENITVA
Slika 74: Gradnja betonske greznice14
Slika 75: Montana greznica
Delovanje Nepretona greznica je zaprta dvoprekatna ali troprekatna posoda, v kateri se zbirajo odpadne vode. Prostornina greznice za suha strania mora biti 500 litrov/osebo, za hine odpadne vode pa 3000 litrov/osebo. Pretona greznica mora imeti prostornino 2000 litrov/osebo. Pretona greznica za 10 oseb mora biti dvoprekatna, nad 10 oseb pa troprekatna. V pretoni greznici se odpadne vode delno oistijo in odteejo v ponikalnico (e niso ogroeni vodni viri). V greznicah poteka anaerobna bioloka razgradnja, ki pa ni dokonna. Iztok iz troprekatne greznice je isteji in manj zaudarja. Greznico je treba izprazniti, ko se napolni oziroma vsaj enkrat na leto. Vgradnja montane greznice Greznica je vkopana posoda. Vgrajena mora biti na dostopnem mestu za vzdrevanje in praznenje. Lahko je vgrajena na nepovozni ali povozni povrini.
Slika 76: Tloris greznice15
14 15
Vir: internet: http://www2.arnes.si/~oskrzv1s/Podruznici/Podljubelj/gradnja6.jpg Besedilo in slika vir: internet: http://images.google.si/imgres?
OSNOVE GRADBENITVA
Cestni poiralnik pod plonikom
Slika 77: Cestni poiralnik pod plonikom
Slika 78: Jaek za meteorno odvodnjo na AC Dane Fernetii
Zadrevalnik odtoka z AC Dane-Fernetii
Slika 79: Lovilec olj na AC Dane-Fernetii
OSNOVE GRADBENITVA
6. GRADIVA kratek pregled

Za pripravo betonov in malt so glavne sestavine:
AGREGAT VEZIVO VODA MALTE DODATKI (e so potrebni) BETONI
Slika 1: Vgradnja betona1
Za izboljanje lastnosti ali za doseganje posebnih uinkov so moni e dodatki (proti zmrzovanju, za vodotesnost ipd.).
6.1 Agregat
Pri izdelavi betonov in malt je med osnovnimi sestavinami po koliini najve agregata. Za razline vrste ter kvalitete betonov in malt uporabljamo razline agregate, odvisno od postopka vgradnje, uporabe ter od zahtevane kvalitete trdnega betona.
Vrste agregatov
o NARAVNA MEANICA o RENI AGREGAT o DROBLJENEC IZ DROBILCEV V KAMNOLOMIH.
Granulometrijska sestava agregata

Za izdelavo kvalitetnih betonov je potrebno pripraviti pravilno granulometrijsko sestavo agregata (glede na velikost zrn): o zrna do velikosti 4 mm drobne frakcije o zrna, veja od 4 mm grobe frakcije Posamezne velikosti zrn (frakcije) dobimo s sejanjem z razlinimi siti. Vasih je potrebno velikost zrn prilagoditi zahtevnosti vgradnje (npr. glede na velikost odprtin med armaturo).
Kvaliteta agregata
Kvaliteta agregata se doloa glede na: o odpornost proti zmrzovanju, o vsebnost organskih snovi, o obliko agregata. Izbrati je torej treba taken agregat, ki ne razpoka v pogojih okolja kamor je vgrajen. Vsebnost organskih snovi (ki vplivajo na proces vezave) se lahko zmanja s pranjem agregata. Oblika agregata (gladek, robat) vpliva na porabo veziva.
1
Vir: internet: http://blog.halvandet.dk/labels/Ombygning.html
GRADIVA -1
OSNOVE GRADBENITVA
6.2 Veziva
Cement
Cement je hidravlino vezivo. Ko mu dodamo vodo, se zane kemijski proces strjevanja, ne glede na okolico (na zraku, v vodi). Najobiajneje vrste cementov so: o PORTLAND CEMENT (z dodatki lindre in pucolana) o METALURKI CEMENT o ALUMINATNI CEMENT o SPECIALNI CEMENTI (cement, odporen proti sulfatom, cement nizke toplotne hidratacij, beli cement in supersulfatni cement) o drugi HIDRAVLINI CEMENTI (naravni cement, obarvani cement, antibakterijski cement, vodonepropusten cement, ekspanzivni cement)
Preglednica 1: Minimalne trdnosti cementa, ki naraajo po asu so dane v preglednici, glede na oznako vrste cementa Vrsta cementa Dnevi 25 upogibna trdnost (MPa) 1 3 7 28 1 3 7 28 2,5 4,0 35S 3,5 5,0 Kvaliteta cementa 35B 45S 3,0 5,0 14,0 10,0 22,0 14,0 31,0 31,0 3,0 5,5 14,0 40,0 45B 3,5 5,5 18,0 40,0 49,0 6,5 18,0 55 3,5
tlana trdnost (MPa)
Za izboljanje lastnosti med vgrajevanjem betonu dodajamo razline dodatke. Poznamo naslednje skupine dodatkov: plastifikatorji (reduktorji, ki omogoajo delo z manj vode vode), aeranti, upoasnjevalci vezanja (retarderji), pospeevalci vezanja (akceleratorji), pospeevalci strjevanja in tesnilci.
Apno
Obiajne vrste apna so naslednje: o IVO APNO (za pridobivanje gaenega in hidratiziranega apna), o GAENO APNO (za izdelavo malt za zidanje in ometavanje), o HIDRATIZIRANO APNO (za izdelavo malt za zidanje in ometavanje), o ACETILENSKO APNO (za ometavanje zunanjih zidov), o HIDRAVLINO APNO (za izdelavo boljih vrst malt in za betone z nizko marko betona).
Mavec
Mavec uporabljamo: o za izdelavo malt za ometavanje, o za izdelavo tukaturtukofresk, tukomarmorja in drugih arhitektonskih elementov, o za izdelavo plo za predelne stene, plafone, oblaganje zidov in drugih konstrukcij, o za izdelavo srajk in pri izdelavi podov.
Drugo
Danes poznamo tudi druga veziva, ki se uporabljajo za izboljanje lastnosti betonov in malt, kot so npr. sintetina lepila, polimerna veziva (bitumen)
GRADIVA -2
OSNOVE GRADBENITVA
6.3 Voda
Vodo uporabljamo pri izdelavi praktino vseh vrst gradbenih materialov. Voda pa je tudi eden najpomembnejih dejavnikov, ki vplivajo na korozijo materiala. Za uporabo je primerna vsaka voda, ki ustreza naslednjim zahtevam: Preglednica 2: Najveja dovoljena vsebnost kodljivih snovi v vodi za izdelavo betona
vrednost pH vsebnost sulfatov (SO42-), najve vsebnost kloridov (Cl-), za armiran beton najve vsebnost kloridov (Cl-), za prednapeti beton najve vsebnost organskih snovi (kalijev permaganat KMnO4), najve skupna koliina soli, najve 4,5 9,5 2700 mg/l 300 mg/l 100 mg/l 200 mg/l 5000 mg/l
6.4 Beton
Beton je gradbeni material, ki ga izdelujemo iz agregata, cementa in vode (ter dodatkov).
Klasifikacija betonov
Betone delimo glede na: o prostorninsko maso, o lastnosti strjenega betona (kvaliteta betona), o reim zavarovanja in kontrole kvalitete (kategorija betona), o namen (betoni za posebne konstrukcije), o obdelavo sveega betona. Glede na prostorninsko maso betone delimo na: o normalne betone s prostorninsko maso od 2000 do 2800 kg/m3, o lahke betone s prostorninsko maso, manjo od 2000 kg/m3, o teke betone s prostorninsko maso, vejo od 2800 kg/m3. Lastnosti (kvaliteto betonske konstrukcije) strnjenega betona definiramo z: o varnostjo proti poruitvi po metodi mejnega stanja nosilnosti (tlag, nateg, strig), o uporabnostjo glede na mejno stanje razpok, ki jo doloa tlana trdnost betona, o uporabnostjo glede na mejno stanje deformacij, ki jo doloajo strina trdnost betona in geometrijske lastnosti konstrukcije, o trajnost, odvisna od odpornosti betona proti agresivnim vplivom okolja, ki jim je konstrukcija izpostavljena.
Doloitev kvalitete betona razred betona

Zahtevana kvaliteta betona se doloi glede na predvidene pogoje uporabe in tehnologijo gradnje, s projektom konstrukcije. Za posamezne elemente objekta se predpie: o marko betona (MB), s katero doloimo potrebno trdnost betona, o posebne lastnosti betona za zagotovitev njegove odpornosti proti agresivnim vplivom okolja, kamor tejemo: vodoneprepustnost, odpornost proti obrabi, odpornost proti zmrzovanju in odpornost proti zmrzovanju v navzonosti soli. Pri vgradnji se odvzemajo vzorci betonske mase, da se lahko z njimi dokazuje, da je doseena kakovost enaka (ali veja) vrednosti po projektu.
GRADIVA -3
OSNOVE GRADBENITVA
Marka betona je najveja mona tlana trdnost, to je napetost v trenutku poruitve, betona v megapaskalih. Natanneje povedano, je to tlana trdnost nearmirane betonske kocke z robom 20 centimetrov po 28 dneh strjevanja. Za armirani beton so pri nas predvidene MB 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50, 55, in 60, najpogosteji sta 30 in 40, za nearmiranega pa je dovoljena tudi MB 10. Napetost oziroma mehanska napetost je sila na ploskovno enoto , denimo, njuten na kvadratni milimeter (N/mm2), kilopond na kvadratni centimeter (kp/cm2) itd. Glede na smer delovanja loimo tlano, natezno, upogibno, uklonsko in torzijsko (vzvojno) napetost, najvejo mono v danem materialu pa imenujemo trdnost (to je poruila ali zruila napetost). Megapaskal (MPa) je njuten (newton) na kvadratni milimeter (N/mm2) oziroma meganjuten na kvadratni meter (MN/m2, milijon njutnov na kvadratni meter). Z njim izraamo mehansko napetost. V starih merskih enotah je to 10,2 kiloponda na kvadratni centimeter (kp/cm2). Kaj to pomeni? e bi vsak kvadratni centimeter prenega prereza elementa (nosilca, stegra, nosilnega zidu itd.) poloili 10,2 kilogramsko ute, bi s tem v njem povzroil tlano napetost enega megapaskala.
Betoni za posebne konstrukcije

Glede na posebnosti okolja, kamor se beton vgradi, se za posebne konstrukcije lahko uporablja: o hidrotehnini beton o beton za vozia o prednapeti beton o vidni beton o beton za vgrajevanje pod vodo.
Slika 2:Betoni za posebne konstrukcije
6.5 Malta
Malta je homogenizirana zmes veziva, agregata, vode in dodatkov. Posamezne vrste malt se lahko izdelujejo z enim ali z ve vezivi, z agregatom ali brez agregata, z vodo ali brez vode in z dodatki ali brez dodatkov. Veziva za izdelavo malte so lahko neorganska ali organska. Najpogosteje uporabljana veziva za malte so: gaeno in hidratizirano apno, hidravlini cement, mavec, glina, bitumen, sintetine smole.
GRADIVA -4
OSNOVE GRADBENITVA
Po namenu in potrebah razlikujemo naslednje vrste malt: apnena malta (apno, agregat, voda), podaljana tj. apneno-cementna malta (apno, cement, agregat, voda), cementna malta (cement, agregat, voda), apneno-mavna malta (mavec, apno, agregat, voda), mavna malta (mavec, agregat, voda), suha malta, malta iz sintetinih smol, ognjevzdrna malta, injekcijska malta (npr. za sanacijo razpok) itd.
6.6 Keramina gradiva

Keramina gradiva se v razlinih oblikah e zelo dolgo in pogosto uporabljajo v gradbenitvu. Izdelki iz predelane in gane gline so: opeka za zidanje (glej tudi poglavje, kjer so opene zveze), strena opeka, klinkerske ploice, keramine ploice, glazirani izdelki, keramine cevi, ekspandirana glina.
Slika 3: Opeka za zidanje2
Slika 4: Ekspandirana peena glina (glinopor)
Slika 5: Strena opeka4

2
Slika 6: Glazirana strena opeka5
Vir: internet: http://www.go-opekarne.si/mma_bin.php?id=2006032912285788&src=min&set=subGroup Vir: internet: http://www.orhideje.net/pic/glinospor.gif 4 Vir: internet: http://www.stresnik-glivar.si/images/stresniki.jpg 5 Vir: internet: http://www.avbelj.si/siteimg/avbelj.si/kv.jpg
3
GRADIVA -5
OSNOVE GRADBENITVA
Slika 7: Klinkerske ploice6 Slika 8: Keramine ploice7
6.7 Druga gradiva

V dolgi zgodovini gradbenitva so se pojavili tevilni gradbeni materiali. Tu podrobneje ne obravnavamo drugih obiajnih gradiv (kamen, les, jeklo, steklo, plastika ipd.) ali posebnih gradiv, uporabljenih za doseganje izjemnih zahtev oz. funkcij. O tem je na voljo obirna literatura. Kamen e od nekdaj velja kot nepogreljiv gradbeni material. Sodobna gradnja in arhitektura sta mu v doloeni meri vlogo spremenila, zato ga zdaj veinoma uporabljamo le v dekorativne namene. Pri izvedbi kvalitetnejih objektov pa je kamen e vedno nezamenljiv. Poleg tega, da je naraven material z veliko estetsko vrednostjo, je tudi zelo trajen in odporen.
Slika 9: Naravni kamen8
Vir: internet: http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.haeusler.co.at/images/showroom/klinker/ showroom_klinker_2.jpg&imgrefurl=http://www.haeusler.co.at/produkte 7 Vir: internet: http://www.tkk.si/imagelib/izdelki/izdelki/malte/ploscice.jpg 8 Vir: internet: http://www.brezavscek.si/upload/zunanja_5.JPG
GRADIVA -6
OSNOVE GRADBENITVA
Slika 10: Naravni kamen9
Slika 11: Umetni kamen10
Slika 12: Vrste lesa : bukev, hrast, bor, javor, jesen, jela, oreh11
Slika 13: Vrste lesa: javor, hruka, enja, lipa, oreh in eplja12
Vir: internet: http://images.google.si/imgres?imgurl=http://kosmrlj.freehost386.com/kolaz.jpg Vir: internet: http://kosmrlj.freehost386.com/kolaz.jpg 11 Vir: internet: http://www.noj.si/uploads/Image/06.jpg 12 Vir: internet: http://www.supermagnete.ch/thumb/1907.jpg
10
GRADIVA -7
OSNOVE GRADBENITVA
Slika 14: Jeklena vrv13
Razne vrste plastike: - Poliamid - PAG - Polietilen PE (kotern) razlinih kvalitet - Teflon PETF
Slika 15: Razne vrste plastike: okrogle palice, ploe14
13 14
Vir: internet: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Steel_wire_rope.png Vir: internet: http://www.flex.si
GRADIVA -8
OSNOVE GRADBENITVA
7. GRADITEV OBJEKTOV
7.1 Splono
Pod pojmom GRADITEV OBJEKTOV razumemo projektiranje, gradnjo (ki obsega graditev, rekonstrukcijo ter razgradnjo) in vzdrevanje objekta. Pridobiti je potrebno dovoljenje za poseg (v prostor, v zgradbo) ali Enotno dovoljenje ali Gradbeno dovoljenje, kar zavisi od stopnje predvidenih del (OPOMBA: Treba je pogledati ali je morda bila sprejeta sprememba predpisov!). OBJEKT je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inenirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi intalacijami in tehnolokimi napravami. STAVBA je objekt z enim ali ve prostorov, v katere lovek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti. GRADBENI INENIRSKI OBJEKT je objekt, namenjen zadovoljevanju tistih lovekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah. OBJEKT V JAVNI RABI je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na nain rabe deli na javne povrine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. OBJEKT GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE je tisti gradbeni inenirski objekt, ki tvori omreje, ki slui doloeni vrsti gospodarske javne slube dravnega ali lokalnega pomena ali tvori omreje, ki je v javno korist. GRADBENI PROIZVODI so tisti gradbeni materiali ali iz njih izdelani gradbeni elementi in drugi izdelki, ki so namenjeni za vgraditev v objekt. Gradimo nove objekte ali rekonstruiramo e zgrajene objekte. Pri vsaki gradnji loimo: o pripravljalna dela na gradbiu, o gradbena dela, o montao in vgrajevanje intalacij, o zakljuna gradbena dela. Dolobe zakona o graditvi objektov (ZGO) veljajo tudi za ruenje in odstranitev e zgrajenih objektov. Z gradbenimi predpisi se za posamezne vrste objektov doloijo njihove tehnine znailnosti tako, da ti objekti glede na svoj namen izpolnjujejo eno, ve ali vse naslednje bistvene zahteve: o mehanske odpornosti in stabilnosti, o varnosti pred poarom, o higienske in zdravstvene zaite in zaite okolice, o varnosti pri uporabi, o zaite pred hrupom in o varevanja z energijo in ohranjanja toplotne. GRADNJA je izvedba gradbenih in drugih del in obsega: o gradnjo novega objekta, o rekonstrukcijo objekta, o nadomestno gradnjo in o odstranitev objekta.
GRADITEV OBJEKTOV -1
OSNOVE GRADBENITVA
Rekonstrukcije in vzdrevanje
STANOVANJSKI ZAKON (SZ-1, Ur. l. RS, t. 69/2003) doloa, da:
o sme etani lastnik brez soglasja drugih etanih lastnikov opraviti vzdrevalna dela, spremembe in izboljave v svojem posameznem delu, e to ne pomeni poslabanja za kaken drug posamezen del ali skupne dele vestanovanjske stavbe in ne spreminja zunanjega videza vestanovanjske stavbe; o kadar izvedbena dela v posameznem delu pomenijo tudi poseg v skupne dele, mora etani lastnik pred zaetkom izvajanja del pridobiti soglasje etanih lastnikov, ki imajo ve kot polovico solastnikih deleev na teh skupnih delih; dela morajo biti opravljena v skladu s predpisi o graditvi objektov, med izvajanjem del pa mora etani lastnik omogoiti strokovni nadzor; o upravnik ali katerikoli etani lastnik lahko zahteva, da se dela prenehajo izvajati ali da se odstranijo spremembe, ki so nastale v nasprotju z zakonskimi dolobami; o pod skupne dele poleg skupnih prostorov in zemlji pritevamo tudi skupne gradbene elemente in skupne napeljave, naprave ter opremo; o skupni gradbeni elementi so temelji, nosilni zidovi in druge vrste konstrukcij, stropi, streha, fasada, dimniki, prezraevalne tuljave, svetlobni jaki, jaki dvigal in druge podobne konstrukcije; o skupne napeljave, naprave in oprema pa so notranja elektrina, vodovodna, plinovodna in toplovodna napeljava, ki je za hinimi prikljuki in je v skupnih prostorih, dvigala, kanalizacija, naprave za ogrevanje, televizijske in druge sprejemne antene, strelovodi, naprave za gaenje, odkrivanje in javljanje poara, varnostna razsvetljava in vsi komunalni prikljuki, ki so namenjeni skupni rabi;
Adaptacija in obnova
ZAKON O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO-1, Ur. l. RS, t. 110/2002) doloa, da:
o izraza "adaptacija" in "obnova" pomenita "investicijska vzdrevalna dela", med katera se teje izvedba popravil, gradbenih, intalacijskih in obrtnikih del ter izboljav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, napeljave, tehnoloke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljave; o pod redna vzdrevalna dela lahko pritejemo izvedbo manjih popravil in del, kot so prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohitva s pohitvom enakih dimenzij in podobno, s katerimi se ne spreminja zmogljivost napeljave, opreme in tehnolokih naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta. Redna vzdrevalna dela in investicijska vzdrevalna dela se lahko zanejo brez gradbenega dovoljenja in brez pridobitve lokacijske informacije; o gradnja vkljuuje izvedbo gradbenih in drugih del ter poleg gradnje novega objekta, nadomestne gradnje in odstranitve objekta obsega tudi rekonstrukcijo objekta, ki je gradbeni poseg, s katerim se ne spremenijo pomembno velikost, zunanji videz in namembnost objekta, spreminjajo pa se konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge izboljave. Sem spadajo preboji oziroma ruitev sten zaradi spremembe notranje razporeditve prostorov, zamenjava oken ter vrat z novimi, ki niso enakih dimenzij in videza kot obstojea; vgradnja senil (na primer tende, rolete); zasteklitev balkonov idr.;
OSNOVE GRADBENITVA
o pred zaetkom rekonstrukcije je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. V postopku mora upravni organ ugotoviti, ali bo rekonstruirani objekt izpolnjeval glavne zahteve ter ali z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih in javna korist. Z gradbenim dovoljenjem dovoli takno gradnjo in predpie konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upotevati.1
7.2 Izpolnjevanje bistvenih zahtev za kakovostno in trajnostno gradnjo

Najpomembneji vidiki varne uporabe gradbenega objekta in zdravega bivanja v stavbi in okolju, na katerega le-ta vpliva, so zdrueni v stroki dobro poznanih estih bistvenih zahtevah: 1. mehanska odpornost in stabilnost, 2. varnost pred poarom, 3. higienska in zdravstvena zaita in varovanje okolja, 4. varnost pri uporabi, 5. zaita pred hrupom in 6. varevanje z energijo in ohranjanje toplote.
Slika 1: Dokazovanje zanesljivosti2
Bistvena zahteva 1: Mehanska odpornost in stabilnost

Kot je zapisano, je v predpis vkljuena skupina standardov EUROCODE (evrokodi), ki so evropski standardi, v katerih so zbrana harmonizirana naela in pravila za projektiranje konstrukcij in so rezultat vrhunskega znanja s tega podroja. Skupino evrokodov bo tvorilo 58 standardov z ve kot 5600 stranmi.3 Razdeljeni so v 10 podskupin:
1 2
Moj dom 158, 22. avgust 2007, str. 25; cit. po G. V. center, d.o.o., Ljubljana Vir: Zbornik 6. dneva inenirjev. Ljubljana, november 2006 3 Vir: M. Pregl: Bistvena zahteva 1: Mehanska odpornost in stabilnost. Zbornik 6. dneva inenirjev. Ljubljana, november 2006
OSNOVE GRADBENITVA
EN 1990 Eurocode: Osnove projektiranja konstrukcij EN 1991 Eurocode 1: Vplivi na konstrukcije EN 1992 Eurocode 2: Projektiranje betonskih konstrukcij EN 1993 Eurocode 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij EN 1994 Eurocode 4: Projektiranje sovprenih jeklenih in betonskih konstrukcij EN 1995 Eurocode 5: Projektiranje lesenih konstrukcij EN 1996 Eurocode 6: Projektiranje zidanih konstrukcij EN 1997 Eurocode 7: Geotehnino projektiranje EN 1998 Eurocode 8: Projektiranje potresno odpornih konstrukcij EN 1999 Eurocode 9: Projektiranje aluminijskih konstrukcij
Bistvena zahteva 2: Varnost pred poarom

ZAHTEVE DIREKTIVE T. 89/106 o Glede na zahteve omenjene direktive, morajo biti proizvodi primerni za gradbene objekte. Proizvodi morajo izpolnjevati bistvene zahteve, ki morajo ob primernem vzdrevanju veljati ves as ekonomsko sprejemljive ivljenjske dobe objekta. o Direktiva na podroju varstva pred poarom opredeljuje, da mora biti objekt projektiran in grajen tako, da je ob izbruhu poara: doloen as e ohranjena nosilnost konstrukcije, omejeno nastajanje in irjenje poara ter dima v objektu, omejeno irjenje poara na sosednje gradbene objekte, osebe v objektu lahko zapustijo objekt ali jih reijo kako drugae, upotevana varnost reevalnih ekip.
o Direktiva t. 89/106 tako opredeljuje oz. narekuje osnovne zahteve na podroju varstva pred poarom v objektih. Vsi zahtevani elementi so v glavnem v funkciji podaljevanja e razpololjivega asa za varno evakuacijo ali veje varnosti reevalnih ekip.4
Slika 2: Primer podajanja odmikov po TSG 1- 0015
Najpodrobneje je v tehnini smernici opredeljena evakuacija. Tehnina smernica TSG 001 Poarna varnost v stavbah (2005) doloa, da mora biti v prostorih: (a) do 50 uporabnikov: en izhod irine 0,9 m
4 5
Vir: A. Jug: Bistvena zahteva 2: Varnost pred poarom. Zbornik 6. dneva inenirjev. Ljubljana, november 2006 Vir: A. Jug: Bistvena zahteva 2: Varnost pred poarom. Zbornik 6. dneva inenirjev. Ljubljana, november 2006
OSNOVE GRADBENITVA
(b) do 100 uporabnikov: dva izhoda irine po 0,9 m (c) do 200 uporabnikov: trije izhodi irine po 0,9 m ali dva izhoda, en izhod irine 0,9 m in drugi izhod irine 1,2 m (d) nad 200 uporabnikov skupna irina izhodov iz prostora: o Pritlije: po 0,6 m na 100 ljudi Enaba za izraun: tevilo uporabnikov v prostoru x 0,6/100 o o o o Nadstropja: po 0,6 m na 60 ljudi Enaba za izraun: tevilo uporabnikov v prostoru x 0,6/60 Klet: po 0,6 m na 50 ljudi Enaba za izraun: tevilo uporabnikov v prostoru x 0,6/50 Najmanja irina posameznega izhoda je 1,2 m. e je skupna potrebna irina izhodov veja od 1,2 m, se irine poveujejo za 0,6 m (npr. 1,8 m, 2,4 m).
Bistvena zahteva 3: Higienska in zdravstvena zaita ter zaita okolice

9. len ZGO-1-UPB1 (Ur.l. RS t. 102/04) zahteva, da se z gradbenimi predpisi za posamezne vrste objektov doloijo njihove tehnine znailnosti tako, da ti objekti glede na svoj namen izpolnjujejo eno, ve ali vse bistvene zahteve. Ta zakon in pa 4. len Pravilnika o bistvenih zahtevah za gradbene objekte, ki jih je potrebno upotevati pri doloitvi lastnosti gradbenih proizvodov (Ur.l. RS, t. 9/01), povzemata vsebino priloge 1 k direktivi ES o gradbenih proizvodih (89/106/EGS kot je dopolnjena 93/68/EGS). Tu je zapisano, da mora biti gradbeni objekt projektiran in grajen tako, da ne bo ogroal higiene ali zdravja oseb v gradbenem objektu ali sosedov, predvsem ne zaradi: o uhajanja strupenih plinov, o prisotnosti nevarnih delcev ali plinov v zraku, o emisij nevarnega sevanja, o onesnaenja ali zastrupitve vode ali tal, o napanega odstranjevanja odpadnih voda, dima, trdnih ali tekoih odpadkov ali o prisotnosti vlage v delih gradbenega objekta ali na povrinah znotraj gradbenega objekta6.
Bistvena zahteva 4: Varnost pri uporabi

o Gradbeni objekt mora biti projektiran in zgrajen tako, da pri uporabi ali obratovanju ne more predstavljati nesprejemljivega tveganja za nastanek nezgod, kot so zdrs, padec, trenje, opekline, udarec elektrinega toka ali pokodbe zaradi eksplozije. o Druge nevarnosti, ki tudi vplivajo na zdravje uporabnika, predvsem pa kodljivosti in obremenitve (bolezen, zastrupitev itd.) so zajete v bistveni zahtevi 3: higienska in zdravstvena zaita in zaita okolice. o Sprejemljivost tveganja je rezultat presoje z upotevanjem resnosti mone pokodbe, ki bi nastala ob nezgodi, verjetnosti njenega nastanka in monosti uporabe tehnino in ekonomsko upravienih preventivnih varnostnih ukrepov.7
6
Vir: M. Lenassi: Bistvena zahteva 3: Higienska in zdravstvena zaita in zaita okolice. Zbornik 6. dneva inenirjev. Ljubljana, november 2006
OSNOVE GRADBENITVA
Slika 3: Potencialne napake8
Slika 4: Elementi tveganja po EN 10509
Slika 5: Matrika tveganja10
Slika 6: Sprejemljivost tveganja11
Vir: Z. Podraj: Bistvena zahteva 4: Varnost pri uporabi. Zbornik 6. dneva 2006 8 Vir: Z. Podraj: Bistvena zahteva 4: Varnost pri uporabi. Zbornik 6. dneva 2006 9 Vir: Z. Podraj: Bistvena zahteva 4: Varnost pri uporabi. Zbornik 6. dneva 2006 10 Vir: Z. Podraj: Bistvena zahteva 4: Varnost pri uporabi. Zbornik 6. dneva 2006 11 Vir: Z. Podraj: Bistvena zahteva 4: Varnost pri uporabi. Zbornik 6. dneva 2006
inenirjev. Ljubljana, november inenirjev. Ljubljana, november inenirjev. Ljubljana, november inenirjev. Ljubljana, november inenirjev. Ljubljana, november
OSNOVE GRADBENITVA
Bistvena zahteva 5: Zaita pred hrupom

Zahteve RD12 t. 5 se nanaajo na lovekovo zaznavo akustinega stanja okolja, v kolikor nanjo vpliva gradbeni objekt in sicer z vidikov: o o o o o o zaite pred hrupom zunaj objekta, ki se prenaa po zraku; zaite pred hrupom iz drugega zaprtega prostora, ki se prenaa po zraku; zaite pred udarnim zvokom; zaite pred hrupom opreme in naprav; zaite pred pretiranim odmevnim hrupom; zaite okolja pred hrupom iz virov znotraj objekta ali povezanih objektov,
ki jih je treba pri projektiranju upotevati.13

Preglednica 1: V harmonizaciji z EU so doloene naslednje mejne ravni za nemoteno delo glede na zahtevnost dela14:
Bistvena zahteva 6: Varevanje z energijo in ohranjanje toplote

o Namen Direktive EPBD, sprejete konec leta 2002, je pospeiti izboljanje energetske uinkovitosti stavb ob upotevanju klimatskih raznolikosti v EU, zahtev po ugodju in strokovne uinkovitosti. o Direktiva EPBD predpisuje nove ukrepe predvsem zato, da bi od besed in ugotavljanja potenciala za energetsko uinkovito gradnjo dejansko preli k gospodarnim nalobam v energetsko uinkovitost pri novih in obstojeih stavbah. o Zato se njene zahteve nanaajo na: metodologijo rauna celovitih energijskih lastnosti stavbe, minimalne zahteve o toplotnih lastnostih novih stavb,
12
OPOMBA: RD = Razlagalni dokument 49/C 62/01 k direktivi 89/106/EEC. RD o bistvenih zahtevah s podroja hrupa ima t. 5 in nosi naslov: Zaita pred hrupom. 13 Vir: P. Gspan: Bistvena zahteva 5: Zaita pred hrupom. Zbornik 6. dneva inenirjev. Ljubljana, november 2006 14 Vir: P. Gspan: Bistvena zahteva 5: Zaita pred hrupom. Zbornik 6. dneva inenirjev. Ljubljana, november 2006
OSNOVE GRADBENITVA
minimalne zahteve glede toplotnih lastnosti pri obseneji prenovi vejih obstojeih stavb, uvajanja energetske izkaznice stavbe, rednega pregleda kotlov in naprav za klimatizacijo v stavbah ter v nadaljevanju tudi ocene ogrevalnih sistemov, pri katerih so kotli stareji od 15 let.
o Zahteve direktive EPBD (celovito raunsko metodologijo in posodobljene zahteve o energetski uinkovitosti stavb) je bilo potrebno v pravni red drav lanic prenesti do zaetka januarja 2006. o Pri doloilih, ki so povezana z akreditiranimi kvalificiranimi strokovnjaki ima drava monost zaprositi Evropsko komisijo za prehodno obdobje nadaljnjih treh let, ki ga nameni za izobraevanje in akreditacijo omenjenih strokovnjakov. o Veina drav EU ni uspela prenesti zahtev Direktive EPBD v zakonsko doloenem roku, zlasti zaradi pomanjkanja EN standardov s podlagami za raun rabe energije posameznih tehninih sistemov v stavbi. o Raunski postopki postajajo v tem letu bolj jasni in doreeni, tako da podobno kot nekatere druge drave tudi pri nas priakujemo sprejem novega pravilnika s koncem leta 2006.15
7.3 Pomembneji akti in dela

Gradbeno dovoljenje
Gradbeno dovoljenje je odloba, s katero pristojni upravni organ po ugotovitvi, da je nameravana gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, da bo zgrajeni ali rekonstruirani objekt izpolnjeval bistvene zahteve in da z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih in javna korist, dovoli takno gradnjo in s katero predpie konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upotevati.
Dokazilo o pravici graditi

Dokazilo o pravici graditi je dokazilo o lastninski ali drugi stvarni pravici ali o kateri drugi pravici, na podlagi katere lahko investitor na doloenem zemljiu oziroma objektu izvaja gradnjo.
Gradbena parcela
Gradbena parcela je zemljie, sestavljeno iz ene ali ve zemljikih parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene povrine, ki sluijo taknemu objektu oziroma je predvidena ureditev povrin, ki bodo sluile taknemu objektu.
Komunalni prikljuek
Vir: M. ijanec Zavrl: Bistvena zahteva 6: Varevanje z energijo in ohranjanje toplote. Zbornik 6. dneva inenirjev. Ljubljana, november 2006
15
OSNOVE GRADBENITVA
Komunalni prikljuek je prikljuek objekta na tiste objekte gospodarske javne infrastrukture in njihova omreja, brez katerih objekt ne more sluiti svojemu namenu.
Zakolienje objekta
Zakolienje objekta je prenos tlorisa zunanjega oboda nartovanega objekta na teren znotraj gradbene parcele, oziroma prenos osi trase dolinskih objektov gospodarske javne infrastrukture. Gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja in odstranitev objekta se lahko zane na podlagi pravnomonega gradbenega dovoljenja (ter v ostalih primerih, ki jih posebej navaja zakon).
Kdaj gradbeno dovoljenje ni potrebno

Gradbeno dovoljenje ni potrebno za enostavni objekt, e investitor pred zaetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, in e je njena velikost, nain rabe ter odmik od meje sosednjih zemlji v skladu s podzakonskim predpisom. Z rednimi vzdrevalnimi deli in investicijsko vzdrevalnimi deli se lahko zane brez gradbenega dovoljenja in brez pridobitve lokacijske informacije. Z vzdrevalnimi deli v javno korist se lahko zane brez gradbenega dovoljenja in brez pridobitve lokacijske informacije.
7.4 Lokacijska informacija

Lokacijsko informacijo izdajo obinski upravni organ, pristojni za urejanje prostora.V zahtevi za izdajo lokacijske informacije je potrebno navesti namen, zaradi katerega se lokacijska informacija potrebuje. Glede na izraen namen vsebuje lokacijska informacija naslednje podatke: o podatki o namenski rabi prostora, o lokacijski in drugi pogoji, doloajo jih obinski izvedbeni prostorski akti ter o podatke o prostorskih ukrepih, ki veljajo na doloenem obmoju. Na zahtevo se lokacijski informaciji priloi kopijo kartografskega dela prostorskega akta. Lokacijska informacija ima znaaj potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi o upravnem postopku proti plailu takse. Vrste obinskih prostorskih aktov: 1. Strategija prostorskega razvoja obine o doloa usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in njegove rabe tako, da so zagotovljeni pogoji za vzdren in usklajen razvoj na obmoju obine. 2. Prostorski red obine temeljni izvedbeni prostorski akt obine o v skladu s strategijo prostorskega razvoja obine mora doloiti obmoja namenske rabe prostora, doloiti pogoje in merila ter ukrepe za nartovanje v prostoru in pripravo lokacijskih nartov obine ter pogoje za pripravo projektov v skladu s predpisi. 3. Obinski lokacijski nart
OSNOVE GRADBENITVA
o v skladu s prostorskim redom obine podrobneje nartuje posamezne prostorske ureditve 4. Lokacijska informacija o potrdilo iz uradne evidence Strategija prostorskega razvoja obine ne sme biti v nasprotju s strategijo prostorskega razvoja Slovenije in prostorskim redom Slovenije. Prostorski redi obine morajo biti v skladu s strategijo prostorskega razvoja obine.
7.5 Projektna in tehnina dokumentacija

Projektna dokumentacija
Obsega v splonem: 1. idejno zasnovo, 2. idejni projekt, 3. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, 4. projekt za razpis in 5. projekt za izvedbo. Projektno dokumentacijo lahko izdela projektant, ki mora izpolnjevati pogoje za odgovornega projektanta (vpis v imenik odgovornih projektantov pri Inenirski zbornici Slovenije oziroma pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije). Projektna naloga, ki jo je dobro napisati skupaj s projektantom, ni obvezen sestavni del projektne dokumentacije, je pa nekakno vodilo za projektanta, saj so v njej natanno doloeni vsi elementi, ki jih je treba upotevati pri izdelavi projektne dokumentacije. Priporoljivo je tudi z izbranim projektantom skleniti pogodbo, v kateri je povzeta projektna naloga in vsebuje poleg obiajnih elementov, kot so roki, cena, nain plaila ter kazni za prekoraitev rokov, tudi podrobneje opredeljen obseg drugih del. To so: o Kdo bo dobil lokacijsko informacijo in kopijo katastrskega narta; o Kdo bo dobil geodetski nart; o Kdo bo zbiral soglasja k projektni dokumentaciji; o Kdo bo dal vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Seveda lahko vsa navedena dela prevzame projektant in to tudi ustrezno zarauna. Lahko se odloimo tudi za nakup tipskega montanega objekta. Pred izbiro proizvajalca moramo poleg tlorisne zasnove, gradbenotehninih in drugih znailnosti izvedeti tudi, kaj za dano ceno ponuja (npr. faza gradbenih del, obseg montanih del, izdelava projektne dokumentacije itd.). Idejna zasnova o Je skica in opis bistvenih znailnosti nameravane gradnje. o Je sestavni del projektne dokumentacije (vodilne mape), s katero projektant pridobi projektne pogoje soglasjedajalcev (upravljalci infrastrukture, obina in drugi nosilci urejanja prostora). o Je prva usklajena arhitekturna in urbanistina reitev za nameravano gradnjo, s katero se moramo strinjati. Seveda se lahko med nadaljnjim projektiranjem tudi spreminja in dopolnjuje. o Se izdela na podlagi podatkov iz lokacijske informacije, podatkov o obstojeem stanju zemljia in objektov, na katere se nanaa nameravana gradnja, ter investitorjevih
OSNOVE GRADBENITVA
podatkov o namenu, zmogljivosti objekta, podatkov o potrebnih prikljukih na infrastrukturo ter priakovanih vplivih objekta na okolje. V projektnih pogojih doloijo pristojni soglasjedajalci pogoje, ki se morajo upotevati pri izdelavi projektne dokumentacije. Pogoje pridobimo za prikljuevanje objekta na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (mesto prikljuitve, zmogljivost, odmiki od objektov in drugi pogoji) ter varstvo vodnih izvirov, zraka, tal, poarno varstvo, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediine. Idejni projekt o Je nadaljnja faza obdelave idejne zasnove. o Je sistematino urejen sestav taknih nartov, na podlagi katerih je investitorju omogoeno, da se odloi o najustrezneji varianti nameravane gradnje. o Idejni projekt vsebuje poleg splonega dela e: 1. tehnini opis, 2. posploen popis del in opreme z oceno strokov, 3. znailne risbe. e to zahtevajo predpisi, moramo idejnemu projektu priloiti tudi predhodne tudije. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja o Je podrobna obdelava idejnega projekta. o Je sistematino urejen sestav taknih nartov, na podlagi katerih je pristojnemu organu omogoeno, da presodi vse okoliine, pomembne za izdajo gradbenega dovoljenja. Vsebina projekta je naslednja: o lastnitvo zemljia (oz. dokazilo o pravici gradnje); o pogoji iz lokacijske informacije; o investitorjevi podatki o namenu, zmogljivosti objekta in vplivih na okolje o lastnosti terena, velikost in oblika gradbene parcele, odmiki od sosednjih zemlji in objektov, monosti dostopa in oskrbe s komunalno ter energetsko infrastrukturo. o projektni pogoji pristojnih soglasjedajalcev (upravljalci prometne, komunalne in energetske infrastrukture, pristojne slube za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediine, varstvo okolja, varstvo pred poarom in drugi, odvisno od stanja na terenu). PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA: o Mapa 0 vodilna mapa vsebuje lokacijsko informacijo, prikaz skladnosti z doloili iz prostorskega akta, lokacijske pogoje ter grafine prikaze o legi in velikosti objekta in njegovega oblikovanja, odmikih od parcelnih mej in sosednjih objektov, gradbeni parceli, prikljukih na infrastrukturo, vpliv na okolje, vplivnem obmoju med gradnjo in v asu obratovanja, dokazno dokumentacijo; o Mapa 1 nart arhitekture vsebuje med drugim osnovne podatke o objektu, izkaz toplotnih karakteristik objekta, strokovno oceno, tehnino poroilo, popis gradbenih in obrtnikih del z izmerami in predraunom, grafini del; o Mapa 3 narti gradbenih konstrukcij; o Mapa 4 narti elektrinih intalacij in elektrine opreme; o Mapa 5 narti strojnih intalacij in strojne opreme; o Mapa 6 nart telekomunikacijskih intalacij; o Mapa 8 narti izkopov in osnovne podgradnje (temeljenje); o Mapa 9 geodetski nart; o Mapa 10 drugi narti v zvezi z gradnjo, elaborati (npr. elaborat poarne varnosti).
OSNOVE GRADBENITVA
Projektna dokumentacija za eno- in dvostanovanjske objekte obiajno ne vsebuje narta krajinske arhitekture (mapa 2) in tehnolokih nartov (mapa 7). Nart telekomunikacijskih intalacij in narti izkopov za gradnjo stanovanjskih objektov se velikokrat vlagajo v nart elektrinih intalacij in elektrine opreme (mapa 4) oziroma v nart arhitekture (mapa 1). e je javna cesta ali posamezen javni komunalni vod oddaljen od gradbene parcele, mora projektna dokumentacija vsebovati tudi nart prikljuka. Projektna dokumentacija za rekonstrukcijo, odstranitev objeta in za nadomestni gradnjo mora vsebovati projekt ruitev ter dokumentacijo o ukrepih za prepreevanje izpustov prahu in drugih nevarnih snovi ter o ravnanju z gradbenimi odpadki. Za izdelana PGD-dovoljenja moramo pridobiti soglasja tistih organov in organizacij (soglasje dajalcev), ki so dali projektne pogoje. Soglasjedajalec lahko zavrne izdajo soglasja, e ugotovi, da nart ni izdelan v skladu s projektnimi pogoji, vendar ne sme postavljati novih oziroma dodatnih pogojev.16 Projekt za razpis o Je sistematino urejen sestav taknih nartov, na podlagi katerega je investitorju omogoeno pridobiti najugodnejega izvajalca. o Poleg splonega dela mora projekt za razpis vsebovati e: 1. ponudbene pogoje, 2. tehnine pogoje, 3. priloge (risbe in tabele). Projekt za izvedbo o Je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjen s podrobnimi narti, na podlagi katerih se v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja gradnja lahko izvede. Dodatno Projekt poleg splonega dela obsega e: o detajle konstrukcij in gradbenih elementov, o sheme obrtnikih del, o detajle intalacij, o zbirno risbo intalacij in tehnoloke opreme, o projekt betona, o projekt montae konstrukcij, o rezultate izrauna in dimenzioniranja, o rezultate drugih tehninih izraunov. Projekte sestavljajo posamezni narti: o narti arhitekture, o narti krajinske arhitekture, o narti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni narti, o narti elektrinih intalacij in elektrine opreme, o narti strojnih intalacij in strojne opreme, o narti telekomunikacij, o tehnoloki narti, o narti izkopov in osnovne podgradnje za podzemne objekte, o geodetski narti in
16
VIR: Moj dom, 16. maj 2007, t. 151, str. 19
OSNOVE GRADBENITVA
o drugi narti v zvezi z gradnjo, kot so tudije poarne varnosti in druge tehnine tudije oziroma elaborati, kadar so zaradi posebnosti posamezne vrste objekta ali lokacije, na kateri naj bi se objekt zgradil, potrebne ali e jih zahtevajo posebni predpisi.
Tehnina dokumentacija
Obsega v splonem: 1. projekt izvedenih del, 2. projekt za vzdrevanje in obratovanje objekta in 3. projekt za vpis v uradne evidence. PROJEKT IZVEDENIH DEL je projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom izvedenih del in morebitnih sprememb v vseh delih projekta za izvedbo, ki so nastale med gradnjo, na podlagi katerega je mogoe na tehninem pregledu ugotoviti, ali je zgrajeni oziroma rekonstruirani objekt v skladu z gradbenim dovoljenjem. PROJEKT ZA VZDREVANJE IN OBRATOVANJE OBJEKTA je sistematino urejen zbir slikovnega gradiva, nartov in besedil v obliki jamstev, potrdil, seznamov, shem, navodil in podobnih sestavin, ki doloajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrevanje zgrajenega oziroma rekonstruiranega objekta in vgrajenih intalacij oziroma tehnolokih naprav, na podlagi katerih je vsakokratnega lastniku objekta omogoeno vzdrevati na ustrezen nain. PROJEKT ZA VPIS V URADNE EVIDENCE je dokumentacija, na podlagi katere je investitorju oziroma lastniku objekta omogoeno, da se zemljika parcela, na kateri stoji objekt, evidentira v zemljikem katastru oziroma e gre za stavbo, tudi v katastru stavb in da se objekti gospodarske javne infrastrukture evidentirajo v katastru gospodarske javne infrastrukture. Podrobneja vsebina in nain izdelave projektne in tehnine dokumentacije je podrobneje predpisana v podzakonskih predpisih. Investitor oziroma projektant pridobi pogoje za izdelavo projektne dokumentacije, ki se nanaajo na skladnost objekta s prostorskim aktom, na podlagi lokacijske informacije. S projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti dokazano, da bo objekt kot celota izpolnjeval predpisane bistvene zahteve in da bo v skladu s prostorskimi akti. Projektno dokumentacijo lahko izdela gospodarska druba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima takno dejavnost vpisano v register.
7.6 Gradnja
Gradbena pogodba
Gradbeno pogodbo je potrebno skleniti v pisni obliki. Zanjo veljajo dolobe zakona o obligacijskih razmerjih. Dobra pogodba obsega natanne dolobe o splonih tehninih pogojih, ki jim mora ustrezati izvedeno delo. Zgrajen objekt mora poleg z zakonom in tehninimi predpisi doloenih zahtev ustrezati kakovostnim parametrom, ki so doloeni vnaprej. Sposobnost investitorja je pri sklepanju pogodbe odloilnega pomena.
Izvajalec gradnje
Gradnjo lahko izvajajo gospodarske drube in samostojni podjetniki, ki so registrirani za opravljanje teh dejavnosti. Izvajalec del imenuje odgovornega vodjo del. Izvajalec mora
OSNOVE GRADBENITVA
zagotoviti vse potrebno za varnost na gradbiu in v njegovi okolici. Gradbie mora biti oznaeno, na njem pa mora biti projektna dokumentacija in gradbeno dovoljenje. Izvajalec mora voditi dnevnik o izvajanju del, po potrebi pa tudi knjigo obraunskih izmer. Enostavne objekte ali manj zahtevne objekte lahko gradi posameznik ali drutvo v lastni reiji, e povrina objekta ni veja od 250 m2. Zagotoviti pa mora strokovni nadzor.
Strokovni nadzor
Strokovni nadzor mora zagotoviti investitor. Obsega naslednja podroja: 1. kakovost izvedenih del, 2. gradbeni proizvodi, napeljave, naprave in oprema, 3. izvajanje gradnje po projektu, na osnovi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, 4. dogovorjeni roki gradnje. Strokovni nadzor opravlja izvajalsko ali projektivno podjetje, ki ne izvaja del na istem objektu.
Tehnini pregled
Tehnini pregled po konani gradnji oziroma rekonstrukciji na zahtevo investitorja opravi komisija, ki jo imenuje organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. Ta komisija ugotovi, ali je objekt zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem, projektno dokumentacijo in s predpisi, normativi in obveznimi standardi.
Uporabno dovoljenje
Upravni organ po opravljenem tehninem pregledu izda uporabno dovoljenje. e so bile pri pregledu ugotovljene pomanjkljivosti, morajo biti pred izdajo dovoljenja odpravljene. Investitor in izvajalec morata v 60 dneh po prejemu uporabnega dovoljenja opraviti prevzem in dokonni obraun del, e to ni z gradbeno pogodbo doloeno drugae.
Vsebina gradbene pogodbe

V zahtevnejih primerih gradnje je potrebno skleniti posebno, gradbeno pogodbo, s katero se podrobno doloijo vsebine, pomembne za pogodbene stranke. Za tiste vsebine, ki niso zajete, se teje, da velja obiajno pogodbeno pravo oz. doloila ti. gradbenih uzanc. Za ilustracijo, kaj vse lahko gradbena pogodba zajema, je v nadaljevanju prikazana vsebina ene izmed pogodb seveda pa je vedno mogoe dodati e nove podrobnosti.
Definicije in tolmaenja Prenos in Podpogodbe 1.1. 1.2. 1.3. 1.4. 1.5. Definicije Naslovi in beleke Tolmaenje Ednina in mnoina Obvestila, odobritve, soglasja, potrdila in odlobe 3.1. Prenos Pogodbe 4.1. Podpogodbe 4.2. Prenos Podizvajaleve obveznosti Pogodbeni dokumenti 5.1. Jezik, Jeziki in Zakon 5.2. Zaporedje pogodbenih dokumentov 6.1. Hranjenje in dostava Nartov in dokumentov 6.2. En izvod Nartov se mora hraniti na Gradbiu 6.3. Kasnitev pri napredovanju Del 6.4. Zakasnitve in stroki zakasnitve Narta
Inenir in Vodja projekta (Zastopnik Inenirja) 2.1. 2.2. 2.3. 2.4. 2.5. 2.6. Dolnosti in pooblastila Inenirja Vodja projekta (Zastopnik Inenirja) Pravica Inenirja, da daje pooblastila Imenovanje pomonikov Pismena navodila Inenir mora nastopiti nepristransko
F. Steinman, L. Gosar 6.5. 7.1. 7.2. 7.3. Izvajalec ne predloi Nartov Dodatni Narti in Navodila Trajna Dela, katera projektira Izvajalec Nespremenjena odgovornost zaradi odobritve
OSNOVE GRADBENITVA 28.1. Patentne pravice 28.2. Odkodnine za stranske odjeme 29.1. Motnje prometa in sosednih imovin 30.1. Izogibanje pokodovanju cest 30.2. Transport Izvajaleve opreme ali Pripravljalnih del 30.3. Transport materiala ali Naprav 30.4. Transport po vodi 31.1. Monosti za druge Izvajalce 31.2. Olajave za druge Izvajalce 32.1. Izvajalec mora imeti Gradbie isto 33.1. ienje Gradbia po konanju Del Delovna sila 34.1. Zaposlovanje osebja in delovne sile 35.1. Poroilo o delovni sili in Izvajalevi opremi Materiali, Naprave in izdelava 36.1. Kvaliteta materiala, Naprav in izdelave 36.2. Stroki vzorcev 36.3. Stroki testov 36.4. Stroki nepredvidenih testov 36.5. Inenirjeva odloitev pri nepredvidenih testih 37.1. Kontrola Del 37.2. Kontrola in preiskave 37.3. Datumi za kontrolo in preiskave 37.4. Zavrnitev materialov kot neprimernih 37.5. Neodvisna kontrola 38.1. Pregled Del pred zasutjem 38.2. Odkrivanje in odpiranje 39.1. Odstranitev neodgovarjajoih Del, materialov ali Naprav 39.2. Opustitev Izvajalca, da se dri Navodil Zaasna ustavitev 40.1. Prekinitev Del 40.2. Odloitev Inenirja po prekinitvi 40.3. Ustavitev, ki traja nad 84 dni Prietek Del in zakasnitve 41.1. Prietek Del 42.1. Pristop na in razpolaganje z Gradbiem 42.2. Opustitev, da se da Gradbie na razpolago 42.3. Slunostna pravica in dodatna uporaba zemljia 43.1. Rok dokonanja 44.1. Podaljanje Roka za dokonanje 44.2. Izvajalec mora sporoiti vzroke za podaljanje Roka 44.3. Zaasna odloitev o podaljanju Roka 45.1. Omejevanje delovnega asa 46.1. Hitrost napredovanja
Splone obveznosti 8.1. Splone obveznosti Izvajalca 8.2. Delo na Gradbiu in nain gradnje 9.1. Sporazum o Pogodbi 10.1. Garancija za dobro izvritev Del 10.2. Obdobje veljavnosti garancije za izvritev Pogodbe 10.3. Zahtevki za korienje garancije za dobro izvritev Del 11.1. Pregled Gradbia 12.1. Tonost Ponudbe 12.2. Neugodni fizini pogoji ali ovire 13.1. Delo mora biti v skladu s Pogodbo 14.1. Program Del je potrebno dostaviti 14.2. Revidiranje programa Del 14.3. Predloitev ocene denarnega toka 14.4. Izvajalec ni oproen dolnosti ali odgovornosti 15.1. Nadzor Izvajalca 16.1. Osebje Izvajalca 16.2. Inenir ima pravico ugovora 17.1. Zakoliba 18.1. Vrtine in sondani izkopi 19.1. Varnost, uvanje in zaita okolja 19.2. Odgovornost Naronika 20.1. Skrb nad Deli 20.2. Odgovornost, da se popravijo kode ali izgube 20.3. Izgube ali kode zaradi rizika (vzroka) Naronika 20.4. Riziki tveganja Naronika 21.1. Zavarovanje Del in Izvajaleve opreme 21.2. Obseg pokritja 21.3. Odgovornost za Stroke, ki niso zavarovani 21.4. Izjeme 22.1. Pokodbe oseb in koda na lastnini 22.2. Izjeme 22.3. Povrailo Naronika 23.1. Zavarovanje tretjih oseb (vkljuujo lastnino Naronika) 23.2. Minimalni znesek Zavarovanja 23.3. Vzajemna odgovornost 24.1. Nesreni sluaj ali pokodbe delavcev 24.2. Zavarovanje proti nesrenemu sluaju delavca 25.1. Dokaz in pogoji zavarovanja 25.2. Zadostnost zavarovanja 25.3. Ukrepi v primeru, e izvajalec ne izvri zavarovanja 25.4. Zadovoljitev pogojem iz police 26.1. Spotovanje uredb in predpisov 27.1. Fosili
F. Steinman, L. Gosar 47.1. Naprej dogovorjena viina kode zaradi zakasnitve 47.2. Zmanjanje v Naprej dogovorjene viine kode 48.1. Potrdilo o prevzemu (Prevzemni zapisnik) 48.2. Prevzem Odseka ali dela Del 48.3. Bistveno dokonanje delov Del 48.4. Povrine, ki zahtevajo povratek v prvotno stanje Odgovornost za napake in pomanjkljivosti 49.1. Doba za odpravo napak in pomanjkljivosti (Defect Liability Period) 49.2. Dokonanje nedovrenih Del, popravilo napak in pomanjkljivosti 49.3. Stroek odprave napak in pomanjkljivosti 49.4. Opustitev Izvajalca, da izpolni navodilo 50.1. Izvajalec ie odgovornost za napake Spremembe, dodatna Dela in odstopanja 51.1. Spremembe 51.2. Navodila za spremembe; ve in manj Dela 52.1. Vrednotenje sprememb 52.2. Inenir ima mo doloiti ceno 52.3. Spremembe, ki presegajo 15 % 52.4. Reijsko delo Postopek za zahtevke 53.1. Obvestilo o zahtevku 53.2. Tekoa evidenca 53.3. Vloitev zahtevka 53.4. Opustitev da se zadovolji dolobam 53.5. Plailo zahtevka Oprema Izvajalca, Zaasna Dela in materiali 54.1. Izvajaleva oprema, Zaasna Dela in materiali, ki se izkljuno uporabljajo za Dela 54.2. Naronik ni odgovoren za kodo 54.3. Carinjenje 54.4. Ponovni izvoz Izvajaleve opreme 54.5. Pogoji pod katerimi se Izvajaleva oprema najame 54.6. Stroki na osnovi lenov 63 54.7. Vnaanje lena v podpogodbo 54.8. Zavrnitev odobritve materialov Merjenje 55.1. Koliine 56.1. Dela se morajo meriti 57.1. Nain merjenja 57.2. Izdelava Predraunov za korienje pavalov Pavalni zneski
OSNOVE GRADBENITVA
58.1. Definicija pavalnega zneska 58.2. Uporaba pavalnih zneskov 58.3. Predloitev Ponudb Imenovani (nominirani) Podizvajalci 59.1. Definicija Imenovanih Podizvajalcev 59.2. Imenovani Podizvajalci; pripomba na imenovanje 59.3. Zahteve za projektiranje se morajo izrecno navesti 59.4. Plailo Imenovanim Podizvajalcem 59.5. Dokazilo o plailu Imenovanim Podizvajalcem Situacije in plaila 60.1. Mesene situacije 60.2. Mesena plaila 60.3. Izplailo zadrane varine 60.4. Korekcija situacij 60.5. Izjava o dokonanju Del 60.6. Osnutek konne situacije 60.7. Sporazum o poravnavi dolgov 60.8. Konna situacija 60.9. Prenehanje odgovornosti Naronika 60.10. Plailni roki 61.1. Odobritev samo s Potrdilom o odpravi pomanjkljivosti 62.1. Potrdilo o odpravi pomanjkljivosti 62.2. Neizpolnjene obveznosti Pravna sredstva 63.1. Izvajaleve neizvritve 63.2. Ocena na dan prekinitve 63.3. Plailo po prekinitvi Naronika 63.4. Prenos koristi iz sporazuma 64.1. Delo na nujnih popravilih Posebni riziki 65.1. Ni odgovornosti za posebne rizike 65.2. Posebni riziki 65.3. kode na Delih od posebnih rizikov 65.4. Izstrelki, rakete 65.5. Poveani Stroki, ki so posledica posebnih rizikov 65.6. Izbruh vojne 65.7. Odstranitev Izvajaleve opreme po prekinitvi 65.8. Plailo v primeru prekinitve Pogodbe Oprostitev izvritve 66.1. Plailo v primeru oprostitve izvritve Reevanje sporov 67.1. Odloitev Inenirja 67.2. Sporazumno reevanje sporov 67.3. Arbitraa 67.4. Neupotevanje Inenirjeve odloitve Obvestila 68.1. Obvestilo Izvajalcu
F. Steinman, L. Gosar 68.2. Obvestilo Naroniku ali Inenirju 68.3. Sprememba naslova Opustitev naronika 69.1. Naronik opusti plailo 69.2. Odstranitev Izvajaleve opreme 69.3. Plailo po prekinitvi 69.4. Pravica Izvajalca, da prekine z Deli 69.5. Ponoven prietek z Deli
OSNOVE GRADBENITVA Spremembe Strokov in predpisov (tolarskih) 70.1. Poveanje ali zmanjanje Strokov 70.2. Naknadni predpisi Devize in devizni teaj 71.1. Devizne omejitve 71.2. Devizni teaj 71.3. Devizno razmerje 71.4. Devize za plailo iz pavala
Preglednica 2: Shema tveganja
OSNOVE GRADBENITVA
7.7 Projektno vodenje

Preglednica 3: Shema projektnega vodenja izrazi v angleini
TIME
MARKETING Activity Tender Prequalification Qualified Tenderers Commercial & Site Inspections Pre Feasibility Appraisal Financial Bid Short List Successful Tend Negotiation Agreement Letter of Intent Memorandum of Understanding Pre Contract Draft Pre Kick Off Meeting Contract Writing Signature Problems & Risks Appraisal Kick Off Meeting Managers Appoint Human & Material Contract into Force PROCUREMENT PLAN Purchasing Expediting Controlling Transportation Works
Local Expedition & Transportation Contract Management
CONTRACTING & NEGOTIATION
PROJECT MANAGEMENT
ENGINEERING & DESIGN
BOND & Payment
HUMAN RESOURCES Area Manager Sales Manager Proposal Manager Project Engineer STAFF Preventivisti
Pre - Tender
Tehnical Visits Meetings Pre Feasibility Study
Engineering, Projects (Project Manager) BID BOND Contract Manager Proposal Manager Project Engineer
Feasibility Study
PROJECT MANAGER BASIC Concepual Process Development DESIGN Civil Works FRONT END DETAILED SITE MANAGER & Staff P E R F O R M A N C E P A Y M E N T B Logistic & Material Man. Accounting, Cost O Controller, Planner N SubContracting Construction Manager Down Payment Dow n Paym Bond & STAFF Contract Manager Planner, Site Man. Financial Procurement Engineering
Resources Know How ? Subcontractors ?
Subcontracting SITE MANAGEMENT
DESIGN Logistic OBS Personnel Local materials & Human Resources Recruiting and Management Burocratical & Accouting Job Customs & Tax Plant Fix Up Start Up Team END OF WORKS Plant Production
Accounting/administration
Plant & Assembly FRONT END DETAILED Main Systems Ancillary Systems Packages Services Electr.& Controls Details modification
WBS Civil Works Embedded Steel ERECTION SET UP ASSEMBLY Works Rew iew & Assessment TEST & START UP Cold Hot Start up
Approvals Inspections Certificates Inspections Mechanical Completion Test Certificates Taking Over
Piling, Yards, Road Training
D & Team Specialists Leaders R E T E Start Up team N T I
Electro & Instr. Periodical
SITE CLOSURE CERTIFICATE Technical Assistance Warranty Contract Termination Marketing

Recruiting & Training
PLANT MANAGEMENT Quality & Quantity Settlement Final Acceptance Human Resources Factory Organisation Defects Liability B O N D
Factory Manager O N
OSNOVE GRADBENITVA
Preglednica 4a: Shema projektnega vodenja izrazi v slovenini
OSNOVE GRADBENITVA
OSNOVE GRADBENITVA
8. Okolje in prostor
8.1 Presoja vplivov na okolje
Slika 1: Funkcionalne povezave med elementi okolja1
Slika 2: Neposredne prispevne povrine k vodnim telesom povrinskih voda2

1
Vir: Soil protection, 2006, str. 9
OKOLJE IN PROSTOR-1
OSNOVE GRADBENITVA
Slika 3: Kljuni tipi okoljskih obremenitev3
Pri posegih v prostor/okolje/naravo/vode je treba oceniti vpliv nanje. Metodologija za izdelavo presoj se (e vedno) razvijajo, zato si oglejmo enega od zgodnjih pristopov, ki je s pomojo (vnaprej dogovorjenih) utei poskual doloiti sintezno oceno, ki ni ve temeljila na opisnem ocenjevanju (sprejemljivo, pogojno sprejemljivo, nesprejemljivo). Preglednica 1: BATTELE SISTEM VREDNOTENJA OKOLJA. Pregledni seznam parametrov ocene. tevilke so priporoene utei ali toke pomembnosti parametrov
2 3
Vir: Izvajanje vodne direktive v Sloveniji, marec 2006, str. 19 Vir: Izvajanje vodne direktive v Sloveniji, marec 2006, str. 20
OKOLJE IN PROSTOR-2
OSNOVE GRADBENITVA
8.2 Spremljanje stanja (monitoring)

Spremljanje stanja obsega ve vrst opazovanj (npr. monitoring okolja, obratovalni monitoring, idr. - po ZVO). V nadaljevanju je podana splona shema Obratovalnega monitoringa, tj. celovitega spremljanja obratovanja nekega subjekta s ciljem, ugotoviti, ali je obratovanje vedno v skladu z omejitvami (po predpisih, po drugih aktih).
Slika 4: Prikaz splone sheme monitoringa v ivljenjskem ciklu objekta
OKOLJE IN PROSTOR-3
OSNOVE GRADBENITVA
Primer monitoringa HE Mavie

Razen spremljanja stanja okolja in obratovalnega monitoringa se pogosto pojavi tudi spremljevalni monitoring. Pred gradnjo in prietkom obratovanja je bilo spremljano stanje na irem (po grobih ocenah) vplivnem obmoju. S tako ugotovljenim stanjem pred posegom so se lahko primerjala stanja po prietku obratovanja (in urejale zahteve po odkodninah).
1 piezometrini nivo 2 piezometrini nivo (kontinuirano) 3 pretok 4 pretok (kontinuirana meritev) 5 kvaliteta 6 kvaliteta (kontinuirana meritev) 7 kmetijsko obdelovalne povrine 8 stabilnost nasipov
Slika 5: Prikaz merilnih mest na irem vplivnem obmoju
Izravnalni in obogatitveni ukrepi

Kadar se s spremljanjem stanja ugotovijo (neljube) spremembe, se lahko uporabijo izravnalni (kompenzacijski) ukrepi, kot je npr. ureditev nadomestnega biotopa na drugi lokaciji. Mona pa je tudi ureditev z obogatitvenimi ukrepi, s katerimi e dodatno obogatimo krajino. Tak primer je npr. ureditev zarasti na nasipih problem ponavadi nastane pri pokrivanju investicije v dodatni profil (B).
Slika 6: Prerez visokovodnega nasipa je mono zasaditi le, e se uredi dodatno nasutje
OKOLJE IN PROSTOR-4
OSNOVE GRADBENITVA
8.3 Urejanje medsebojnih razmerij med uporabniki

Izvedba objektov, naprav, ureditev ali uveljavitev omejitev in dolnosti zahteva najprej urejanje medsebojnih razmerij med uporabniki prostora (v oji in iri okolici).
Primer: urejanje odtonih razmer - vsebina v prostorskem planu

Raba prostora bi naeloma morala biti usklajena z danostmi. Pogosto pa sanacija stanja na eni lokaciji zahteva spremembo stanja na drugi lokaciji.
Slika 7: Odtoni reim - stanje
Slika 8: Odtoni reim - koncept
Na podlagi karte ogroenosti z visokimi vodami se predlagajo ureditve odtonega reima s katerimi se zmanja poplavna koda.
Primer: coniranje obmoij v akumulaciji

S pomojo uveljavljanja obmoij s pravnim reimom je mogoe razporediti razline rabe prostora tako, da se medsebojno ne izkljuujejo.
Slika 9: Z ureditvijo predakumulacije se zajamejo sedimenti, zato se varuje prostornina glavne akumulacije
OKOLJE IN PROSTOR-5
OSNOVE GRADBENITVA
8.4 Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO)

Zakon o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1) Uredba o okoljskem poroilu in podrobnejem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje Celovita presoja vplivov na okolje se izvede za podroje: urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, ribitva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, prometa, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij, turizma.
Pred zaetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva. V postopku presoje vplivov na okolje se ugotovi, opie in oceni dolgorone, kratkorone, posredne ali neposredne vplive nameravanega posega na loveka, tla, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, podnebje in krajino, pa tudi na lovekovo nepremino premoenje in kulturno dediino, ter njihova medsebojna razmerja. Vlada predpie vrste posegov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, na podlagi njihovih znailnosti, lokacije in monih vplivov na okolje. Pripravljavec plana, za katerega se izvede celovita presoja vplivov na okolje, mora pred izvedbo celovite presoje vplivov na okolje zagotoviti okoljsko poroilo, v katerem se opredelijo, opiejo in ovrednotijo vplivi izvedbe plana na okolje in mone alternative, ob upotevanju ciljev in geografskih znailnosti obmoja, na katerega se plan nanaa.
Slika 10: Vpliv in vrednotenje posledic izvedbe plana na okolje
Ocena vplivov izvedbe plana na okoljske cilje plana je sestavljena iz podocen vsake od ugotovljenih posledic izvedbe plana na uresnievanje okoljskih ciljev plana. Vrednotenje vplivov plana na uresnievanje okoljskih ciljev plana se ugotavlja v naslednjih velikostnih razredih:
razred A: ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv; razred B: vpliv je nebistven; razred C: vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov; razred D: vpliv je bistven; razred E: vpliv je uniujo; razred X: ugotavljanje vpliva ni mono.
e se podocene za katerokoli posledico plana uvrstijo v velikostni razred A, B ali C, so vplivi izvedbe plana za uresnievanje okoljskih ciljev plana sprejemljivi. e pa se podocene za katerokoli posledico plana uvrstijo v velikostni razred D ali E, vplivi izvedbe plana za uresnievanje okoljskih ciljev plana niso sprejemljivi.
OKOLJE IN PROSTOR-6

Osnove Gradbeništva - Sept

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Osnove Gradbeništva - Sept

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo

Franci STEINMAN in Leon GOSAR

Ljubljana, september 2008

2. PRIPRAVLJALNA DELA, DOLOANJE LASTNOSTI ZEMLJIN IN KAMENIN

3. GRADNJA STANOVANJSKIH IN NESTANOVANJSKIH STAVB

4. GRADNJA OBJEKTOV NIZKE GRADNJE GRADBENI INENIRSKI OBJEKTI

5. NEKATERE UREDITVE IN ELEMENTI ZGRADB

6. GRADIVA kratek pregled

1.1 Gradbenitvo po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD)

71.111 71.112 71.12 71.121 71.129 71.2 71.20 71.200

STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNINE DEJAVNOSTI

Dejavnosti se odvijajo v razlinih pogojih

Slika 1: Povezovanje razlinih sektorjev vodi k optimalnim reitvam

Urejenost in dostopnost podatkov za dejavnosti

Slika 2: Shema o podatkih

1.2 Klasifikacija gradbenih objektov

Objekti visoke gradnje ali stavbe o Stanovanjske stavbe o Nestanovanjske stavbe

Delitev gradbenih objektov

OBJEKTI NIZKE GRADNJE ali GRADBENI INENIRSKI OBJEKTI

2211 2212 2213 2214 222 2221 2222 2223 2224

1.3 lovekovi posegi

Sistem Tehnoloka shema

Slika 3: HE Moste prikaz najpomembnejih elementov sistema

Slika 4: Veriga HE na Dravi hidroenergetski sistem (sestavljajo ga objekti, naprave, ureditve)2

Vir: Dravske elektrarne Maribor UVOD-11

Slika 5: Pregrada (levo strojnica, desno prelivna polja)

Slika 6: Prerez skozi turbine

Naprava: Zapornica Zajezitvena viina: 11m Pretona sposobnost: Q100=1600 m3/s

Slika 8: Razlini tipi ribjih stez

Slika 9: Ribja steza

Pravni reimi rabe morja v Strunjanskem reimu

Slika 11: Pravni reimi rabe morja v Strunjanskem reimu3

Vir: Gosar Leon; Raba morja v gospodarjenju z vodami, Ljubljana 2002.

1.4 Model kot inenirsko orodje

Slika 15: Modeliranje prelivnega polja na pregradi

Modeliranje primer gradnje mostu

Slika 16: Odsek v naravi, na katerem modeliramo vpliv mostnih opornikov

Slika 17: Primer hidravlinega modela renega odseka6

a) Opis geometrije za matematini model

b) Rezultati o nastanku tolmunov

Modeliranje primer kocjanski zatok

Vir: Dnevnik, 11.9.2007, str. 9

Modeliranje sprememba nivojev podtalnice po izgradnji HE Mavie

a) Nivoji podtalnice pred izgradnjo HE Mavie.

b) Nivoji podtalnice po izgradnji HE Mavie

Slika 24: Spremembe gladin podtalnice zaradi izgradnje HE Mavie

2. PRIPRAVLJALNA DELA, DOLOANJE LASTNOSTI ZEMLJIN IN KAMENIN

2.2 Pripravljalna dela

Slika 3: Shema izkopa za trakaste temelje

Izkop gradbene jame

Slika 4: Shema izkopa temeljne jame. (3zaetni izkop, 2 skreper, 1 bager)

Slika 5: Shematski prikaz delovi pri izkopu predora Golovec1

Vir: Gradbeni vestnik, marec 2001, str. 63

Izkop jarkov brez opaa

Slika 6: Stabilnost brein neopaenega izkopa naklon brein je odvisen od zemljine

Izkop jarkov v trdni zemljini

Izkop jarkov z opaem

Drenaa za gradnjo v suhem (znianje nivoja talne vode)

Slika 9: Drenaa neopaenega izkopnega jarka

Slika 10: Drenaa izkopnega jarka z urejenim opaem

Tloris izkop z bermami

Slika 12: Drenaa gradbia v ve nivojih

Izkop v skali z razstreljevanjem