P. 1
КОПАНИЧАР - (Петре Гарката)

КОПАНИЧАР - (Петре Гарката)

|Views: 1,010|Likes:

More info:

Published by: Александар Дојчинов on Jan 15, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

02/11/2015

pdf

text

original

God.

XIV

Broj 14

2009

Broj 14, 2009 god.

Nikola Mihajlovski

Carski dveri Manastir s. @ur~e, Demirhisarsko 17 vek

Sodr`ina

Nastani:
Ekskluzivno 46-ta izlo`ba vo Sveti Nikole 47-ma izlo`ba vo Skopje Pozdraven govor Kopani~arska kolonija Sv. Joakim Osogovski

4,5 6 7 8,9 10,11

Nezaboraveni:
- In memorium - Sokol [utinovski - In memorium - Ajri Doku - In memorium - Branko Kletni~ki

12 13 14

Hronologija:
- Prilepsko-slep~enski rezbarski centar

15,16

Reporta`a:
Kopani~arot Qubomir Bisin Kopani~arot Rade Kostovski Rezbi od albumot na ZKMAK Knigi od prof. d-r Dimitar ]ornakov Kolonija Papradi{te X i XI samostojna izlo`ba na “atelje make” Ikonostasot od Cvetan Nikoloski Umetnosta qubov i `ivotna opredelba

17 18 19,20,21,22 23 24 25 26 27,28,29

Tehniki:
- Geometrija na se~ivo i agol na ostrewe kaj dletata - Represivni merki protiv ksilofagnite insekti

30,31,32 33,34

Zanimlivosti:
Mrakot i svetlinata Donatelovata Marija Magdalena Ra|aweto na rezbata Makaroni na kopani~arski na~in

35 36 37 38

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

3

broj 14 - 2009

Nastani

EKSKLUZIVNO:
- Fotografii od likot na Petre Filipovski Garkata i - Fotografija od lebedovata pesna na Garkata, ikonostasot vo Sv. Nikola - Kru{evo, koj izgorel vo 1903 godina za vreme na Ilindenskoto Vostanie

Petre Garkata na mladi godini Petre Garkata (na sredina) na stari godini so tajfata

Avtoportret na Garkata Sv. Spas Skopje
Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

Avtoportret na Garkata Sv. Jovan Bigorski
4
broj 14 - 2009

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

5

Nastani

broj 14 - 2009

Ikonostasot vo Sv. Nikola - Kru{evo lebedovata pesna na Garkata (slikata e najdena vo Lajpcig - Germanija, ja slikal germanski patepisec)

Nastani

46-ta Kopani~arska izlo`ba 14-26 septemvri
Dom na kulturata “Krste Misirkov” Sveti Nikole

S

oglasno so strategijata za afirmacija na kopani~arstvoto vo delot na Makedonija kade {to kopani~arstvoto nema tradicija, zdru`enieto na kopani~arite na Makedonija za prv pat se pretstavi pred javnosta vo Sveti Nikole so svojata 46-ta po red izlo`ba. Toa be{e voop{to i prva kopani~arska izlo`ba postavena vo ova simpati~no grad~e vo Isto~na Makedonija. Izlo`bata ja realiziravme vo prostoriite na Domot na kulturata "Krste Misirkov" od Sveti Nikole a vo ~est na denot na Osloboduvaweto na gradot 14-ti septemvri. Op{t e vpe~atokot deka na{ata izlo`ba inzvonredno se vklopi vo mno{tvoto interesni manifestacii uspe{no organizirani od lokalnata samouprava na Sveti Nikole po povod praznikot na gradot. Pred golem broj na posetiteli, javni i kulturni pretstavnici na gradot, gosti od zbratimenite gradovi, pretstavnici na crkvata i prisutnite kopani~ari, so prigodni zborovi izlo`bata ja otvori gradona~alnikot na Sveti Nikole g. Robert \orgiev.

Za istorijatot i zna~eweto na kopani~arstvoto kako na{a makedonsko tradicionalna umetnost govore{e Dr. Dimitar ]ornakov, istori~ar na umetnosta i eminenten poznava~ na kopani~arstvoto vo Makedonija pa i po{iroko. Od strana na doma}inot prisutnite gi pozdravi simpati~nata rakovoditelka na Domot na kulturata g-|a Valentina Aleksova a od strana na zdru`enieto na kopani~arite na Makedonija, organizatorot na izlo`bata i maketing menaxerot na Zdru`enieto g. Dim~e Bunteski. Prisutnite kopani~ari bea voodu{eveni od qubezniot priem i srde~noto gostoprimstvo na doma}inite. Vo prijatnoto dru`ewe na koktelot organiziran vo na{a ~est iska`ano e obostrana `elba i podgotvenost za ponatamo{na sorabotka i na{a prisutnost vo Sveti Nikole so kopani~arski tvorbi i prezentacii. Dim~e Bunteski

Od otvoraweto na izlo`bata
Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

Golema tabla Toni Razmovski
6

broj 14 - 2009

Nastani

47-ma Kopani~arska izlo`ba 28 septemvri - 10 oktomvri 2009 godina. Dom na ARM - Skopje

Od otvoraweto na izlo`bata ako i mnogu gosti vo minatoto, najnovata produkcija na delata na ~lenovite na zdru`enieto na kopani~arite na Makedonija vo glavniot grad na dr`avata be{e pretstavena vo Domot na ARM vo Skopje. Ovoj pat se pretstavija 41 avtor so 68 dela so najrazli~ni motivi izraboteni vo plitok i dlabok reqef, a`urna i podkopana rezba kako i so kopani~arska skulptura. Vo ubaviot ambient na Domot na ARM, pred polna sala na gosti i po~ituva~i na kopani~arstvoto izlo`bata ja otvori i za kopani~arstvoto inspirativno govore{e d-r. Dimitar ]ornakov golemiot poznava~ na makedonskoto kopani~arstvo i osvedo~en prijatel i podr`uva~ na na{eto zdru`enie. Vo svoeto iska`uvawe d-r. ]ornakov posebno se zadr`a na golemiot odliv na skapoceni kopani~arski dela od Makedo-

Od otvoraweto na izlo`bata nija vo izminatite vekovi i decenii {to pretstavuva nenadomestliva zaguba za na{ata kulturna istorija i na{eto umetni~ko bogatstvo. Navistina e krajno vreme da obrneme pove}e vnimanie vo za{titata na na{ite rezbi i ikoni i voop{to na na{eto kulturno nasledstvo so koe raspolagame (moja zabele{ka). Vo ime na zdru`enieto na kopani~arite na Makedonija prisutnite gi pozdravi g. Dim~e Bunteski marketing menaxer na zdru`enieto i orgranizator na izlo`bata. Pri toa toj gi pokani prisutnite so ednominutno mol~ewe da se odade po~it na na{ite prerano po~inati kolegi i golemi kopani~arski majstori Hajri Doku i Branko Kletni~ki koi so svoite dela ostavija traen beleg vo sovremeneto makedonsko kopani~arstvo a vo kopani~arskite srca taga i ve~no se}avawe. Dim~e Bunteski

K

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

7

broj 14 - 2009

Nastani

Pozdraven govor na 47-mata Kopani~arska izlo`ba vo dom na ARM Skopje od Prof. d-r Dimitar ]ornakov istori~ar na umetnosta
Po~ituvani dami i godpoda, qubiteli na makedonskata rezba, po~ituvan pretsedatel na zdru`enieto na “Kopani~ari na Makedonija” g-n. Zlate Krsteski, po~ituvan g-n. Dim~e Bunteski, po~ituvani prisutni kopani~ari.

V

e~erva go imame golemoto zadovolstvo na ovaa izlo`ba da gi pogledneme izvonrednite vredni dela na na{ite talentirani kopani~ari od pove}e gradovi na Makedonija. Niv gi ima u{te mnogu a koi ne se zastapeni na ovaa izlo`ba. Dozvolete mi dragi prisutni da napravime eden kratok osvrt na razvojniot pat na makedonskata rezba so vekovi nanazad. Nesporno e deka Makedonija spa|a vo redot na najbogati i najvredni umetni~ki rezbarski dela koi datiraat u{te od 14-ot vek pa navamu se odneseni od Makedonija i tie denes gi krasat vitrinite na muzeite i galeriite na sosednite zemji. Takov e primerot so vratata od crkvata Sv. Nikola Bolni~ki od Ohrid- 14 vek, denes e vo Nacionalniot istoriski muzej vo Sofija. Sli~na e sudbinata i na dve carski dveri izraboteni vo plitka rezba koi pripa|aat od vremeto na Prilepsko-Slep~enskiot rezbarski centar, odnosno od 16 vek, dodeka drugi carski dveri izraboteni vo 1803 godina od ve{tite race na mija~ki kopani~ar, se izlo`eni vo vitrinite na Hudo`estvenata galerija vo Sofija. A {to da ka`eme za vrvnoto umetni~ko delocarskite dveri od 14 vek-denes izlo`eni vo Narodniot muzej vo Belgrad. Tamu se nao|aat i carski dveri raboteni vo plitka rezba koi pripa|aat na PrilepskoSlep~enskiot rezbarski centar, koi se zemeni od ohridskata crkva Sv. Bogorodica Perivleptos, dene{en Sv. Kliment. Mno{tvo takvi rezbarski dela odneseni od Makedonija gi ima vo pove}e evropski metropoli. A {to da ka`eme za uni{tenite remek-dela na na{ite mija~ki kopani~ari od 19-ot vek. Izgoreni dva ikonostasa vo gradot Kalofer vo Bugarija-delo na bra}ata Dimitar i Andon Stani{evi po poteklo od seloto Treson~e Debarsko a rodeni vo Kru{evo, uni{teniot ikonostas vo dojranskata crkva Sv. Ilija za

vreme na Prvata svetska vojna-delo na Dimitar Stani{ev, uni{teniot i izgoren ikonostas-remek delo i lebedovata pesna / nare~en vo literaturata/-delo na legendarniot makedonski kopani~ar Petre Garkata i negoviot zet Dimitar Stani{ev, za vreme na Ilindenskoto vostanie 1903 godina, pove}e razurnati crkvi i uni{teni ikonostasi raboteni od rezbarskite sela vo Bitolsko: Magarevo, Trnovo, Brusnik i drugi. Vo najnovo vreme veke go nemame za sekoga{ najvrednoto i nepovtorlivo delo-ikonostasot na Makarij Fr~kovski od Gali~nik od crkvata Sv. Nikola vo Pri{tina na Kosovo. Ete, takva e sudbinata na na{ata tradicionalna rezba. A {to denes imame so~uvano? Sepak, najstarite spomeni~ki vrednosti izraboteni vo rezba, na teritoriijata na Makedonija, gi nao|ame vo Ohrid, kade `iveel i tvorel golemiot makedonski i seslovenski kni`evnik i prosvetitel-Kliment Ohridski, I ne e slu~ajno {to do denes e za~uvana negovata skulptura, izrabotena vo visok reljef, a koja vremenski mu pripa|a na krajot od 13-ot vek. Staroto rezbarsko tvore{tvo ne se ograni~ilo samo na Ohrid. Sigurno e deka postoele i drugi rezbarski centri na koi im pripa|aat oddelni rezbarski dela, denes kolkutolku za~uvani vo na{ite crkvi i manastiri. Takov e primerot so Prilepsko-Slep~enskiot rezbarski centar, za vreme na osmanliskoto ropstvo, so mno{tvo carski dveri izraboteni vo plitki rezbi. Za vreme na Prerodbata, odnosno od krajot na 18-ot i celiot 19 vek, mija~kite rezbari-kopani~ari }e dominiraat so svojata kopani~arska aktivnost na celiot Balkanski poluostrov koga vo toa vreme pokraj Mija~kata rezbarska {kola, rabotat Samokovcite, Trevnencite, Bancite, Epircite, Svetogorcite i Beratcite / Albanija/. Mija~kite kopani~ari na ~elo so

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

8

broj 14 - 2009

Nastani

Golema tabla Goran Kostoski Sv. Kiril i Metodij Aleksandar ^avdarovski
Petre Filipovski-Garkata, od selo Gari, Makarij Fr~kovski od Gali~nik i Dimitar Stani{ev od Kru{evo a po poteklo od selo Treson~e, kako i mno{tvo kopani~ari od Mala Reka: Filipovci od Osoj, Renzovci od Treson~e i t.n -organizirani vo tajfi gi gradele, zografisale i ukrasuvale vo rezabarski dela: ikonostasi, amvoni, arhierejski tronovi, pevnici, baldahini i sli~no, vo golem broj crkvi i manastiri vo egejskiot del na Makedonija /Seres, Drama, Kavala, Solun, Voden, Kuku{ i mno{tvo drugi mesta vo Bugarija, Srbija, Albanija i kaj nas vo Makedonija. I ne slu~ajno, mija~kite kopani~ari niz celiot 19 vek se zdobile so slavata na najdobri majstori-kopani~ari na Balkanskiot poluostrov, poradi {to bile i najbarani i najmnogu po~ituvani. Kon samiot kraj na 19-ot vek, rezbarstvoto vo Makedonija e na svojot zalez. Po Prvata svetska vojna vo Debar bila osnovana rezbarskata {kola, no so kratok vek. Podocna {kolata e prefrlena vo Ohrid. Prvata generacija, {to ja zavr{ila {kolata vo 1934 godina, dala vrvni rezbari ~ii dela se nao|aat ne samo vo na{ata zemja i Evropa , tuku i vo zemjite zad OkeanotAmerika, Kanada i Avstralija. Vo Vtorata svetska vojna i osloboduvaweto na na{ata zemja, {kolata bila pretvorena vo rezbarsko atelje pod naziv Andon Dukov. Vo 1962 godina kopani~arite odat da rabotat vo Muzejot na grad Ohrid, a vo 1975 godina Zavodot za za{tita i Muzej na Ohrid sozdavaat rezbarska rabotilnica no za kuso vreme kopani~arite bile prevzemeni od "EMO" Ohrid za da nabrgu kone~no zgasne celosno nivnata kolektivna kopani~arska aktivnost. No, vo toj vakum i agonija na kopani~arstvoto vo Makedonija, se pokrenaa inicijativi za afirmacija na rezbarskite dela sozdadeni niz vekovite preku pove}e trudovi vo razni stru~ni spisanija, referati na simpoziumi, odbrani na doktorski disertacii i za kraj da bidat prezentirani na poznatata izlo`ba "Makedonska rezba"vo London i Bratford vo Anglija, potoa i Kralskiot muzej vo Brisel, vo poznatiot muzej na nordiskite zemji vo Stokholm a od tamu da bide prenesena vo Rim vo najpoznatata galerija Venecija-palata Venecija na Foro Romano vo centarot na Rim. Makedonskata rezba be{e prezentirana vo Belgrad i Skopje vo salonot na MANU. Makedonskoto rezbarstvo ne zgasna. Vekovnata tradicija pak se ra|a{e. Skoro vo site gradovi vo Makedonija se pojavija talentirani kopani~ari za da naskoro se organiziraat vo Zdru`enie na kopani~ari na Makedonija so sedi{te vo Bitola. Aktivnostite na zdru`enieto be{e usmereno kon sozdavawe kopani~arska kolonija Sv. J. Bigorski a potoa vo manastirot Sv. Joakim Osogovski kaj Kriva Palanka, kade sekoja godina u~estvuvaat ~lenovi na Zdru`enieto. Od posebno zna~ewe e osnovaweto na spisanieto Kopani~ar so dosega izlezeni 13 broja a vo koe nao|ame bogati sodr`ini od aktivnostite na kopani~arite i napisi za dosega{noto tvore{tvo na rezbarite vo minatoto. Denes, golem e brojot na mladi kopani~ari koi se prodol`uva~i na svoite pretci. Sega zdru`enieto broi okolu 200 ~lenovi od R. Makedonija. Tie se glavnite nositeli i rasadnik na sega{niot razvoj i napredok na makedonskoto kopni~arstvo.

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

9

broj 14 - 2009

Nastani

XVI Kopani~arska kolonija Manastirski kompleks Sv. Joakim Osogovski 12-20 juni 2009 godina.
radicionalno, ve}e po osmi pat, pre~ekani so toplo tradicionalno gostoprimstvo od na{ite doma}ini, vo potpolnost ja realiziravme programata predvidena za na{ata 16-ta po red kopani~arska kolonija. Sve~enoto otvarawe na kolonijata se odr`a na 12 juni vo 20 ~asot vo prostorot na gradona~alnikot na Kriva Palanka g. Arsen~o Aleksovski, direktorot na Domot na kulturata g. Aleksandar Rangelov, stare{inata na crkvata vo Kriva Palanka Prota Stavrofor Dobrislav Bo{kovski i drugi pretstavnici od lokalnata samouprava, pretstavnici na crkvata i crkovniot odbor, `iteli na Kriva Palanka prijateli na kopani~arite, pretstavnici od mediumite kako i kopani~arite u~esnici na kolonijata i na{i kopani~arski gosti i prijateli. So prigoden govor, kolonijata ja otvori gospodinot gradona~alnik Arsen~o Aleksovski a na prisutnite se obrati i g. Rangelov, kako i otecot Dobrislav Bo{kovski.

T

U~esnici na kolonijata Od strana na kopani~arite na doma}inite im se zablagodari i gi pozdravi site prisutni organizatorot na kolonijata Dim~e Bunteski. Po~etokot na kolonijata be{e ozna~en i so ve}e voobi~aeniot "ISTREL" od drvenoto rezbarsko top~e. Za vreme na ve~erata priredena vo ~est na kopani~arite, vo prijatelska i relaksirana atmosfera se razgovara{e za idnata me|usebna sorabotka i za pridonesot na kopani~arite vo razvitokot na manastirskiot turizam vo Kriva Palanka.

Od otvoraweto na kolonijata
Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

10

broj 14 - 2009

Nastani

Rabotna atmosvera koi sam gi izraboti. Kopani~arite bea posebno prijatno iznenadeni od prakti~nite i ubavi rabotni prestilki izraboteni i podareni od Zoran Markovski kopani~ar od Skopje. Prisutnite kopani~ari imaa mo`nost i da se snabdat so kopani~arski dleta. So blagodarnost kon site onie {to pomognaa da ja realizirame godina{nava kolonija, so voobi~aeniot istrel na drveniot kopani~arski top kolonijata be{e zatvorena na 20 juni 2009 godina so `elba za povtorna sredba. Kolonijata be{e realizirana so finansiska potkrepa od ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija, na {to posebno sme blagodarni. Na kolonijata u~estvuvaa slednite kopani~ari ~lenovi na zdru`enieto na kopani~arite na Makedonija: Stev~o Grozdanoski, Ko~o Ainoski, Nikola Pr~kov, Mirko Ga{parec, Tode Veqanovski, Rade Kostovski, Toni Razmovski, Vasko Popovski, Verica Stavreska, Vlatko Krstev, Boris Popev, Zoran Markovski, Zvonko Petru{evski-Xek, Dragi Zelenikovski, Dragi \urovski, Martin @iva~ki i Dim~e Bunteski. Vo ime na Zdru`enieto na kopani~arite na Makedonija kolonijata ja organizira{e i rakovode{e marketing menaxerot Dim~e Bunteski Dim~e Bunteski

Verica Stavreska Posebna ~est i zadovolstvo ni be{e {to kolonijata ja poseti i pozdravi Negovoto Visoko Preosve{tenstvo Vladikata Polo{ki-Kumanovski g. Kiril zaedno so Evroambasadorot g. Fuere. Kolonijata funkcionira{e voobi~aeno, so razmena na iskustva, pou~uvawe na pomladite kopani~ari, dru`ewe a se rabote{e i na ukrasnata rezba nameneta

Del od u~esnicite na kolonijata za Domot na ARM vo Skopje, kako i na elementi od rezban ikonostas. Kumanovskiot rezbar Zvonko Petru{evski-Xek im podari na u~esnicite prigodni bexovi

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

11

broj 14 - 2009

Nezaboraveni

IN MEMORIUM Sokol [utinovski - rezbar konzervator
oden e vo legendarnoto Vev~ani na padinite na planinata Jablanica kaj najubavite penlivi izvori i na daleku poznat po Vev~anskiot karneval. Zavr{uva sredno rezbarsko u~ili{te i se vrabotuva vo Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata vo Skopje kade go pominuva celiot svoj raboten vek. Sokol isklu~ivo raboti vrz konzervacijata na mno{tvo rezbarski dela od na{ata kulturna istorija: ikonostasi, arhierejski tronovi, amvoni, carski dveri, baldahini, pevnici, celivanija, crkovni vrati vo plitka rezba, polielei, Dejsizni plo~i i t.n. Tuka se vbrojuvaat vrvni umetni~ki predmeti izraboteni vo rezba i toa od dale~noto srednovekovie do krajot na 19 vek. Be{e ~len na ekipa i glaven izvr{itel operativec vo realizacijata na poveke zna~ajni proekti za preventivna za{tita so metodata-fumigacija, kako i realizator na trajna za{tita-konzervacija so primena na najsovremeni metodi vo konzervacija na drvo vo na{ite crkvi i manastiri. Zad sebe ostavi trajno za{titeni-konzervirani vrvni rezbarski dela so {to im go prodol`i

R

Sokol [utinovski (desno na kraj)
`ivotot na opstojuvawe i za primer na mladite generacii kako treba da se ~uva nacionalnoto kulturno nasledstvo sozdadeno od racete na na{ite pretci. Vo ovaa prilika ke navedeme nekolku zna~ajni zafati vo negovata konzervatorska kariera kako `ivotno delo: celosna konzeracija na ikonostasot vo manastirot-Bigorski, Lesnovo, Sv. Naum i dr.,
Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

kako i vo crkvite: Sv. Bogorodica Kamnsko vo Ohrid, Sv. Blagove{tenie vo Prilep, Sv. Dimitrie vo Bitola, Sv. Ilija vo Radovi{, Sv. Jovan Vo Kru{evo i dr. [utinovski izvr{i konzervacija na pove}e carski dveri i drugi predmeti koi{to go ispolnuvaat crkovniot enterier: dverite i arhierejskiot tron od manastirot Sv. Pre~ista Ki~evska, dverite od Petralica so mo{ne uspe{na restavracija i mnogu, mnogu drugi rezbarski dela koi {to se nao|aat vo na{ite crkvi i manastiri. Kruna na negovite konzervatorski zafati bea rezbarskite predmeti vo Polo{kiot manastir Sv. \orgi: Golemiot krst od 1584 godina, polielejot vo prekrasna rezbarija od 16 vek, carskite dveri, crkovnata vlezna vrata, kako i dvete dvokrilni vrati od pripratata na crkvata site izraboteni vo plitka rezba po primerot na PrilepskoSlep~anskata rezbarska {kola od 16 vek. Tuka, vo Polo{kiot manastir Sokol be{e ~len na konzervatorskata ekipa za vreme na realizacijata na nau~niot proekt za istra`uvawa i konzervacija pod rakovodstvo na prof. d-r Dimitar ]ornakov vo periodot 1983-1985 godina. Sokol izraboti kopii na dvokrilnite vrati od pripratata i denes se postaveni vo crkvata a originalnite vrati se nao|aat vo Muzej galerija Kavadarci. Izvr{i celosna konzervacija na preostanatite rezbarski dela od crkvata. Na krajot }e zapi{eme za golemiot rezbarkonzervator Sokol [utinovski, deka toj e zaslu`en za konzervacijata, bezbednata pakovka i postavkata na rezbarskite eksponati-orginalnite dela vo rezba od na{ite crkvi manastiri prezentirani na izlo`bata " Makedonska rezba" vo pove}e evropski metropoli: London i Bratford vo Anglija, vo Kralskiot muzej vo Brisel-Belgija, vo Nordiskiot muzej vo Stokholm-[vedska, vo palatata "Venecija" vo centarot na Rim-Italija, vo Belgrad /SANU/ i vo Skopje /MANU/. Slava mu na na{iot Sokol! prof. d-r Dimitar ]ornakov istori~ar na umetnosta
12
broj 14 - 2009

Nezaboraveni

IN MEMORIUM Ajri Doku 1930-2009
i zamina majstorot Ajri Doku, majstorot na rezba koj cel `ivot go pro`ivea so orevot, dletata i negovite rezbi. Dolna Porta, negovoto ateqe, Ohrid, Makedonija ostanaa bez Ajri Doku, no sepak toj e prisuten so svoite dela, ogromen opus vo negovoto Virtuozno tvore{tvo. Majstorot na Makedonskata rezba Ajri Doku e eden od prvata generacija rezbari koi gi postavija temelite na sovremenoto Ohridsko i Makedonsko rezbarstvo. Negovite dela, tavanici, kabineti,

S

Ajri Doku

prestoli, ikonostasi te{ko e da se nabrojat site negovi dela - nevozmo`no e. Negovite dela se niz celiot svet, vo mnogu pretsedatelski kabineti, rezidencii, muzei, privatni kolekcii, vo domovite na mnogu turisti koi od Ohrid i od Makedonija si zaminale so skulptura od "Sveti Kliment" izrabotena od majstorot Ajri Doku so se}avawe na majstorot koj vo svoeto ateqe "Dolna porta" za site ima{e vreme za muabet i kafe. @ivotot majstorot Ajri Doku go pomina so orevot i rezbite. Ostanaa negovite dela se}avawata za nego, no najva`no e {to generacii rezbari }e se se}avaat na negovite soveti i iskustvo i }e go prodol`at negovoto delo. Blagodarime na majstorot Ajri Doku. Od ZKMAK Ohridska rezba

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

13

broj 14 - 2009

Nezaboraveni

IN MEMORIUM Branko Kletni~ki (1958-2009)
o ekot na zavr{nite podgotovki za kopani~arskite izlo`bi vo Sveti Nikole i vo Skopje, zdru`enieto na kopani~ari na Makedonija ostana posiroma{no za eden svoj istaknat ~len, uspe{en kopani~ar, dobar prijatel.

V

Branko Kletni~ki

Roden na 26. 05. 1958 godina vo Berovo vo rabotni~ko semejstvo. Poslednive 10 godini `ivee{e i tvore{e vo Skopje. Po vokacija e diplomiran {umarski in`ener {to mu be{e i profesionalna opredelba a kopani~arstvoto mu be{e lajt motiv na umetni~koto postoewe. Vo na{eto zdru`enie ~lenuva od 1994 godina i u~esnik e na nad dvaeset grupni kopani~arski izlo`bi kako i na tri samostojni izlo`bi. Dve godini be{e ~len na pretsedatelstvoto na zdru`enieto kako pretstavnik od Skopje. Be{e isklu~ivo uspe{en kopani~ar, trudoqubiv, i poln so tvore~ki entuzijazam. Posebno be{e darovit vo izrabotka na likovi i sovremenata kopani~arska istorija ke bide zapameten i prepoznatliv po izrabotkata na Tajnata ve~era, po kompoziciite Isus gi lekuva bolnite, petnaeset tiveriopolski ma~enici, Vleguvaweto na Isus Hristos vo Erusalim po izrabotenite likovi na Sv. Bogorodica, Sv. Nikola, po negovite kompozicii so istoriski motivi. So svoite dela ke ostane prisuten vo mnogu kolekcii {irum Makedonija i {irum svetot. Branko be{e voshituva~ka tvojata darba da se prenesuva vo drvoto ~udesnata ubavina na me~taeweto i sonuvaweto vo vistinski soni{ta vre`ani i izre`ani zadlabeni i izdlabeni vo oreovoto drvo. Dlaboko vre`ano }e bide i se}avaweto na tebe vo na{ite srca i na{ite misli. Po~ivaj vo mir kopani~aru.

Vesta za nenadejnata smrt na Branko Kletni~ki gi potrese i dlaboko gi rasta`i site kopani~ari {to go poznavaa.

Od ~lenovite na zdru`enito na kopani~ari na Makedonija.

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

14

broj 14 - 2009

Hronologija

Prilepsko - slep~enski rezbarski centar
d 15 vek re~isi se do vtorata polovina na 18 i prvite decenii na 19 vek, gradeni se crkvi so pomali dimenzii, bez kupoli i nadvore{na dekoracija. Pri~inata za ova e prisustvoto na vekovniot turski okupator i slabata ekonomska mo} na naselenieto. Zatoa celokupnoto vnimanie bilo naso~eno kon dekoracijata na vnatre{niot ambient vo crkvite, preku izrabotka na rezbani predmeti, kako {to se: ikonostasi, vladi~ki tronovi, baldahini, amvoni, celivanija, deizisni plo~i, polilei, pevnici, carski dveri, vlezni vrati

O

Arhierejski tron Sv. Pre~ista Ki~evska

i drugo. Rezbarskata aktivnost se razvivala i po starite crkvi i manastiri. Takov e slu~ajot so manastirite Treskavec, Zrze, Slep~e (Demirhisarsko) i Slep~e (Prilepsko), Lesnovo, Slivni~ki na Prespa, Polo{ki (vo Tikve{ijata), Sv. Arhangel kaj s. Ku~evi{ta (Skopsko), Karpinski (me|u Kumanovo i Kriva Palanka) i mnogu drugi. Ova nesomneno zboruva za {iroka rezbarska aktivnost nadvor od Ohridskiot region i za postoewe i na drugi rezbarski centri od ~ii {to rabotilnici denes imame za~uvano predmeti vo izvorna sostojba vo golem broj na{i manastiri i crkvi ili izolirani vo muzei i galerii. Vo tekot na 15 i 16 vek takov rezbarski centar, so mo{ne {iroka aktivnost i izrabotka na predmeti so visok umetni~ki kvalitet, postoel vo Centralna Makedonija. Spored dosega{nite istra`uva~i na ovaa oblast, toa bil Prilepsko-slep~anskiot rezbarski centar. Najgolem broj rezbarski dela nastanale vo rabotilnicite na ovoj centar i se za~uvani tokmu vo spomenatite crkvi i manastiri. Nivnite glavni karakteristiki se plitok reljef i rasko{no bogatstvo od ornamenti so preplet. Najzna~ajni dela na ovoj rezbarski centar se ednokrilnata i dvokrilnata Slep~enska vrata, Treskave~kata dvokrilna vrata i analogionot od manastirot Zrze, kaj {to se zastapeni zoomorfni motivi na realni i fantasti~ni `ivotni (slonovi, kamili, lavovi, , zmejovi, grifoni), kako i figuralni pretstavi od religiozen i profan karakter (Bogorodica so porocite, Raspetie, guslar i drugi svira~i). Vo dosega{nite istra`uvawa Slep~enskata vrata e tretirana od najrazli~ni aspekti-istoriski vremenski, zanaet~iski, umetni~ki, stilski i ikonografski. Pri tretiraweto na deloto e vr{ena tehni~ka analiza na obrabotkata i analiza za potekloto na primenetite motivi. Slep~enskata i Treskave~kata vrata, koi vremenski pripa|aat kon 16 vek, so svojata tematska i estetska kompozicija, seu{te budat {iroko interesirawe kaj nau~niot svet. Od bogatoto tvore{tvo na dosega anonimnite majstori rezbari od Prilepsko - slep~enskiot rezbarski centar mo`e da se izdvojat golem broj umetni~ki predmeti: carski dveri i tri dobro za~uvani pevnici od samiot manastir Slep~e, od Sv. Jovan, carskite dveri i arhierejskiot prestol od

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

15

broj 14 - 2009

Hronologija
manastriot Sv. Bogorodica Pre~ista Ki~evska, analogionot od manastirot Preobra`enie (Zrze), delo na Jeromonahot Prohor. Kon ovaa zbirka prekrasni rezbarski predmeti treba bezdrugo da se dodade i rasko{niot Golem krst (od 1584 godina), polilejot i dvokrilnata vrata, site od Polo{kiot manastir. Me|utoa, nadvor od ovoj rezbarski centar rezbarski predmeti, srodni na prilepsko slep~anskite, se za~uvani i vo drugi krai{ta na Makedonija. Toa se: Nere{kite carski dveri, carskite dveri od Ohridskite crkvi Sv. Bogorodica Perivleptos (Sv. Kliment) i Sv. \eorgi, potoacarskite dveri od Slivni~kiot manastir na Prespa, od Sv. \eorgi vo Kratovo, od Manastirot Sv. Arangel kaj Ku~evi{te, od crkvata vo s. Rankovci, od Sv. Dimitrie vo s. Petralica, kaj Kriva Palanka i drugo. Potrebno e, po ovoj povod, da se istakne i toa deka vo ovoj vremenski period carskite dveri pretstavuvale edinstvena rezbarska dekoracija. Vo raniot 17 vek na Sveta Gora prvpat se javuvaat ikonostasi so dva do tri reda ikoni: prestolnini, prazni~ni ili celiva~ki i razvieni deizisni plo~i so svetite apostoli. Nivnata pojava }e bide presudna za razvoj na oltarskite pregradi, {to }e go uslovi i nivniot zabrzan porast vo tekot na 17 i 18 vek, zafa}ajki pritoa celoto jugoisto~no podra~je na Balkanskiot Poluostrov. Nivni prototip e ikonostasot od manastirot Protaton, sozdaden vo 1611 godina od raceto na monahot Neofit. I, kako {to veli Mirjana Qubankovi}, so nego po~nuva nova era vo istorijata na rezbarskite monumentalni ikonostasi kaj koi, pokraj islamski, sega jasno se raspoznavaat i zapadnite stilski vlijania. Na toj na~in starite ikonostasi na Sveta Gora se zamenuvaat so ponovi, poubavi i pomonumentalni. Po Protaton, sli~ni ikonostasi dobivaat i manastirite Pantokrator (1622) i Ksenofon (1679). Ikonostasot od manastirot Ksenofon e maestralno delo na Jeromonahot Vasilij, koi za istata crkva go napravil i golemiot krst so raspetie i ciborium (vo istata 1679). Podocna, vo 1774 godina, golemiot ikonostas na Hilendar, kako i pove}eto oltarski pregradi vo manastirskite paraklisi, }e bidat izraboteni spored primerot na onoj od Protaton. Rezbarski ikonostasi od 17 vek sre}avame vo crkvata Sv. Nikola vo Kostur, Sv. Jovan vo Ko`ani, vo crkvata Sv. Mina vo Solun, Pivskiot manastir (1639), Blagove{tenie Kablarsko (1635), Mora~a (1617) i drugi mesta. Rezbarstvoto vo Makedonija }e ja prodol`i svojata aktivnost i vo 17 vek iako so mnogu poslab inten-

Pevnica - Sv. Jovan Prete~a s. Slep~e Demirhisarsko
zitet vo odnos na prethodniot vek. Pod vlijanie na Sveta Gora izrabotkata na ikonostasi po~nuva po site krai{ta na Makedonija. Site tie ikonostasi se daleku poskromni vo odnos na Svetogorskite i epirskite. Gi imame za~uvani, nekade kompletno, a nekade fragmentarno, vo ovie manastirski crkvi: Sv. Spas vo Ku~evi{te, kaj Skopje, Karpinol, vo Kumanovskiot kraj, Polo{kiot, vo Tikve{ijata, kako i vo Slep~e, Demirhisarsko i Prilepsko i drugi. Uredil: Jane Krsteski

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

16

broj 14 - 2009

Reporta`a

Kopani~arot Qubomir Bisin od Veles
esetta godina kako se zanimava so kopani~arstvo, od koi 8 godini profesionalno so ovaa prekrasna umetnost. Roden 1959 vo Veles kade `ivee i tvori. Realizirani dve samostojni izlo`bi vo 2005 i 2006 godina. Rakovoditel na slikarsko kopani~arskata kolonija "Papradi{ki majstori" pet godini po red vo organizacija na op{tina Veles a se odr`uva vo s. Papradi{te. Izraboteni okolu 300 kopani~arski rezbi vo razni formi i tehniki. Od pogolemi proekti u~estvo vo izrabotka na ikonostasot vo Le{ok, izraboten mebel vo salonot za ven~awe vo Veles, ikonostasot vo crkvata Sv. Petka vo Veles, ikonostas vo izgradba za crkvata Sv. Kiril i Metodij vo Veles itn.

D

Qubomir Bisin

Carski dveri

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

17

broj 14 - 2009

Reporta`a

Kopani~arot Rade Kostovski od Kriva Palanka

Hananski grozd
viv izlo`ba vo Kriva Palanka koja pomina mnogu uspe{no so mnogu pozitivni kritiki i na samata izlo`ba gi prodadov polovina od eksponatite i bev prezadovolen. Taka po~nav profesionalno da se zanimavam so kopani~arstvo koe rezultira so u{te nekolku izlo`bi niz Makedonija (Kumanovo, Ki~evo, Ko~ani, Kratovo u{te tri vo Kriva Palanka i u{te edna vo {tabot na KFOR vo Kumanovo). Vo me|uvreme se za~leniv vo ZKMAK koi mnogu srde~no me prifatija i me pokanija na edna kolonija vo Prilep. Uslovite ne bea zadovolitelni pa im predlo`iv slednata kolonija da ja odr`ime vo manastirskiot kompleks Sv. Joakim Osogovski vo Kriva Palanka. Taka da tie ednoglasno prifatija. Za ovie deset godini uspeav da izrabotam nad 200 rezbani dela skulpturi i drugo koi bea prodavani niz cela Makedonija, Evropa, Amerika i Avstralija. Uspeav da gi usovr{am site tehniki vo kopani~arstvoto. Za site moi uspesi golem pridones ima i ZKMAK na ~elo so pretsedatelot Zlate Krsteski i Dim~e Bunteski. Sega i podu~uvam edno devoj~e moja rodnina koja mnogu uspe{no gi sovladuva kopani~arskite tehniki i napravivme edna zaedni~ka izlo`ba vo mojot grad.

Rade Kostovski
o kopani~arstvo se zanimavam okolu 10 godini. Kako razultat na tehnolo{ki vi{ok pri rudnici Toranica ostanav bez rabota. Probav pove}e dejnosti i site imaa kratok epilog. Na edno letuvawe vo Ohrid slu~ajno mi privle~e vnimanie edno kopani~arsko ateqe mislam deka be{e na Ko~o Ainoski i vlegov vnatre a toj prave{e skulptura (Sv. Naum) se zapoznavme i mi objasni nekoi raboti okolu kopani~arstvoto po {to od prv pogled svativ deka mo`am i jas da napravam vakvo ne{to. Koga se vrativ doma razmisluvav {to da po~nam da izrabotuvam za po~etok i imav samo edno dleto i nekolku {trafcigeri. Gi izostriv i po~nav da go pravam Aleksandar Makedonski. Go napraviv prili~no dobro i vedna{ go prodadov vo MK na VMRO-DPMNE vo Kriva Palanka i u{te edno lav~e so kruna za koi dobro mi platija i koi do den denes stojat tamu. Potoa ja napraviv Sv. Bogorodica A4 format i ja prodadov vo Elektrodistribucija vo Kriva Palanka i taka za edna godina napra-

S

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

18

broj 14 - 2009

Rezbi od albumot na ZKMAK

Carski dveri Jane Krsteski

Carski dveri Toni Razmovski

Loza - Nikola Mihajlovski

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

19

broj 14 - 2009

Rezbi od albumot na ZKMAK

Aleksandar Makedonski Veselin Popovski

Sveti Nikola Nikola Top~ioski

Masa - Mirko Ga{parec Sv. Bogorodica Qubomir Bisin

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

20

broj 14 - 2009

Rezbi od albumot na ZKMAK

Mala tabla - Zlate Krsteski

Samoilovi vojnici Stevan Boceski

Sv. Trifun Rade Kostovski

Isus pred Pilat Anakievski Blagoj - Blatec

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

21

broj 14 - 2009

Rezbi od albumot na ZKMAK

Rozeta Tode Veqanovski Loza Goran Bo{kovski

Blagove{tenie Dragi \urovski

Sv. Kiril i Metodij Liljana Vasileva
22

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

broj 14 - 2009

Reporta`a

Od Tvore{tvoto na Prof. d-r. Dimitar ]ornakov, istori~ar na umetnosta
KNIGI: CARSKI DVERI - biserite na makedonskata rezba. Knigata e na A4 format i e izlezena od pe~at vo 2008 god., a e i na makedonski i angliski jazik. Ima 136 stranici i mnogu kolor fotografii i faktografija. KOPANI^AROT MAKARIJ OD GALI^NIK - Knigata e na A5 i e ispe~atena vo 2002 godina, ima 133 strani kolor i crno beli fotografii. Vo knigata ima mnogu fotografii i faktografija od tvore{tvoto na kopani~arot Makarij Fr~kovski. KOPANI^AROT DIMITAR STANI[EV OD KRU[EVO - Knigata e ispe~atena vo 2009 godina na 108 strani so mnogu fotografii i faktografii od tvore{tvoto na Dimitar Stani{ev.

Carski dveri

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

23

broj 14 - 2009

Reporta`a

- Kolonija Papradi{te e~nata inspiracija Papradi{te i godinava po petti pat stana dom na u{te edna grupa umetnici koi dojdoa direktno da ja vidat tvore~kata istorija na Makedonija. Pettata slikarsko-kopani~arska kolonija Papradi{ki majstori go zadr`a kontinuitetot na raznovidni formi za da ja izrazi edinstventata cel - umetni~ka kreacija. Vo boite i dvi`ewata na ~etkata vo drvenata ~ipka tkaena so dleto, trpelivo se o`ivuva minatoto i so mnogu qubov, se osmisluva vizijata za idninata. Vo rasko{ot na julskoto zelenilo na Papradi{te ja preto~ija nedoprenata ubavina vo trajna vrednost za generaciite. Ovaa 2009 godina u~estvo zemaa Filip Spirovski, Martin @ivaski, Dragan Zelenikovski, Qiqana i Mitko Vasilevi, Qubomir Bisin i Verica Stavrevska.

V

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

24

broj 14 - 2009

Reporta`a

X i XI samostojna izlo`ba na atelje "MAKE" od Bitola Jane Zlate Krsteski samostoen umetnik-kopani~ar
esettata jubilejna samostojna izlo`ba na ateljeto "Make" se odr`a vo NUUB "Sv. Kliment Ohridski" vo Bitola na 11 mart 2009 god. Na izlo`bata bea izlo`eni trieset rezbi, od koi prioritetno mesto zavzedoa delovite od ikonostasot za crkvata "Sv.Jovan" vo Xilong, Avstralija so dimenzii 9 m h 4 m koj Jane i Zlate go rabotea vo poslednite 3 godini. Izlo`bata ja otvori pretsedava~ot na Sovetot na op{tina Bitola gospo|ata Liljana Kuzmanovska. Edinadesettata samostojna izlo`ba naslovena: "Simbolite vo kopani~arstvoto" se odr`a vo Bitola vo Galerija Magaza na 16 avgust. Na izlo`bata Jane i Zlate Krsteski izlo`ija 16 posteri so najrazli~ni simboli koristeni vo kopani~arstvoto, kako {to se: krstot, sonceto, lavot, orelot, `eladot so dabov list, loza, grifoni, lamji i mnogu drugi. Izlo`bata pretstavuva voved vo edno studiozno prou~uvawe na primenata na simbolite vo makedonskiot kulturen prostor, vo koj se vtisnati narodnite obi~ai, obredi, tradicii, prou~uvawe na drvorezbarstvoto vo koe se prika`uva minatoto, obi~aite od sekojdnevniot `ivot, verba vo idninata, kopne`ot po nacionalnoto folklorno bogatstvo... Avtorot na ovie samostojni izlo`bi Jane Krsteski e samostoen umetnik-kopani~ar i magistrant na Nacionalnata umetni~ka akademija vo Sofija - fakultet za primeneta umetnost ,otsek rezba vo klasata na prof. Andon Don~ev.

D

Katalog od izlo`bata
Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

grifon
25
broj 14 - 2009

Reporta`a

Vrvnoto delo na doaenot na Ohridskata rezbarska {kola Cvetan Nikoloski od Ohrid

V

o septemvri 2009 godina vo crkvata Sv. Dimitrij Solunski vo mestoto Markam vo blizina na Toronto - Kanada montiran e ikonostasot so dimenzii 10,57 m. dol`ina i visina 4 m. Stariot majstor na 79 godini ikonostasot go izraboti vo Ohrid

vo negovoto atelje za 2 godini i go montira vo crkvata. Cvetan Nikoloski roden e vo 1930 godina a rezbarsko u~ili{te zavr{il vo Ohrid vo 1950 godina. ^len e na zdru`enieto na kopani~ari na Makedonija, a ima u~estvuvano na mnogu koloniii i izlo`bi.

Ikonostasot Sv. Dimitrij Solunski vo Kanada

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

26

broj 14 - 2009

Reporta`a

Umetnosta - qubov i `ivotna opredelba

E

dno od semejstvata koi ostavile vo nasledstvo ogromen opus na nepovtorlivi dela i se nositeli na umetnosta vo Makedonija od XVIII, XIX i prvata polovina na XX vek, e staroto mija~ko semejstvo Fr~koski. Umetnosta za site od Fr~koskiot rod, bila ne samo `ivotna opredelba i qubov, tuku i izrazuvawe na duhovnoto bogatstvo {to go nosele vo sebe. No, umetnosta e edinstvena, samo se razlikuva po celta i sredstvata so koi se iska`uva. Taka kopani~arot rezbar mu dava du{a na oreovoto drvo, skulptorot ja o`ivuva glinata i kamenot, a slikarot so boite ja o`ivuva belinata na slikarskoto platno. Zatoa kopani~arot rezbar nepobitno e i slikar i vajar. Makedonija vo svetot e prepoznatliva so svoite ikoni, freski i rezbi. Taa vo kontinuitet, do dene{en den, po~nuvaj}i od XIX vek, ja neguva taa umetnost. Tragite (dokumentirano se znae) za Fr~koskiot rod, vodat vo dale~nata 1748 godina, do predokot Bla`e i negoviot sin Negrija (1783-1843). No, se veruva deka tie se od mnogu porano, kako {to velat Gali~ani: "od pamtivek" - rezbari i zografi. Negrija Fr~koski, zaedno so Petre Garkata, e osnova~ na mija~kata {kola. Toj svoeto znaewe go prenesuva na svoite tri sina: Makarija (1800-1862), Trajan (18091883) i \ur~in (1812-), a tie redosledno, po tradicija go prenesuvaat svoeto znaewe i iskustvo na svoite potomci. Semejstvoto go neguva i rezbarstvoto i freskoslikarstvoto istovremeno, a rodot se razviva vo tri pravci. Za najgolema i najplodna se smeta lozata na Makarija, koja dala pove}e od dvaeset umetnici, i toa potomstvoto od sinovite: Riste, Isa~e, Kuzman i Serafim. Lozata na Trajan dala tri, a taa na \ur~in isto taka tri umetnici.

Za `al, za potomstvoto na \ur~in malku znaeme. Za odbele`uvawe e deka site umetnici od semejstvoto Fr~koski se, bez isklu~ok, vrvni zografi, rezbari i ikonopisci. Tie se povrzani me|u sebe i aktivni, kako poedine~no, taka i organizirani vo tajfi. Umetni~kiot gen ne e zgasnat, prisuten e i kaj dene{nite generacii, od koi eden del `ivee vo R. Bugarija, a drugi vo R. Makedonija, vo Skopje. Pri~ina za tie preselbi se politi~kite previrawa i te{kite `ivotni uslovi vo period na neprestajni vojni. Edinstveni potomci vo Makedonija Skopje od lozata na Makarija, se naslednicite od sinot Kuzman Makariev Fr~koski (1844-1899), i toa preku sinot Jakov (18781952), negoviot vnuk Kuzman Jakov Kuzmanov (1909-1983) i negovite deca. Jakov Kuzmanov Makariev i Kuzman Jakov Kuzmanov se i poslednite aktivni fresko - ikonopisci. Iako decata i vnucite na Kuzman Jakov Kuzmanov: arh. Boris, in`. hem. Vera, dentist Damjan, elektr. teh. Jovan, lekar Liljana, pravnik Dragan, do najmaliot Stefan, imaat (i se ceneti vo) drugi profesii, sepak ~uvstvoto za estetika vo niv ostanuva nerazdelno. No, za odbele`uvawe e deka od }erkata na Kuzman Makariev Fr~koski - Todora Fr~koska, aktivna vo poleto na rezbata e nejzinata pravnuka d-r. Verica Stavreska. Vo svojata opredelba, pokraj slikaweto ikoni i freski, Kuzman Makariev Fr~koski e edinstven me|u sinovite na Makarija koj ja prodol`uva tradicijata - rezbarstvoto. Kako vrven rezbar, toj go neguva stilot na tatka si, pri izrabotkata na plitka i dlaboka rezba. Svoeto znaewe go steknal od svojot tatko Makarija, ~i~koto \ur~in i bratot Riste, rabotej}i so niv od ranata mladost.

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

27

broj 14 - 2009

Reporta`a
Kuzman, zaedno so svojot tatko Makarija, raboti na izvedbata na ikonostasot vo crkvata Sv. Bogorodica vo Pazarxik, na vladi~iniot tron, celivalnata i drugi dela vo dlaboka rezba. Me|utoa, kompletno zavr{uvaj}i go ikonostasot, Makarija umira nenadejno, zavr{uvaj}i go negoviot tvore~ki i `ivoten pat. Negoviot grob se nao|a vo dvorot na crkvata, ozna~en so plo~a i natpis. Vo toj period Kuzman Makariev imal 18 godini i bil ve}e oformen rezbar kopani~ar. Kako takov, toj zaedno so svoite bra}a i ~i~kovci ja prodol`uva umetni~kata tradicija. Razviva {iroka rezbarska aktivnost vo cela Dobruxa, Varna i Varnensko. Vo katedralnata crkva Sv. Bogorodica vo Varna gi izrabotil dvete celivalni i amvonot vo rezba. No, isto taka vo toj period raboti na pove}e freski i ikoni vo pove}e sela i gradovi vo Dobruxa: Kavarna (ikona Sv. Mina vo crkvata Sv. Bogorodica), [abla, Bal~ik, Arbanasi, Silistra i drugi mesta. Po smrtta na postariot brat Riste (1841-1893), vodstvoto go prezema Kuzman. Vo negovata tajfa e aktiven negoviot sin Makarija (1864-1896) i brat mu Isa~e kako zograf i ikonopisec. Rezbarskata tajfa na Kuzman Makariev se vra}a vo Makedonija i razviva {iroka dejnost vo Ko~ani i Ko~ansko, Ov~epolsko, [tipsko, Vini~ko, Zrnovci, Dolni i Gorni Balvan, Trogirci, Kratovo i Kratovsko i drugi mesta. Okolu 1865 godina go izrabotuva vladi~iniot tron i baldahin vo manastirot Sv. Gavril Lesnovski. Samiot ikonostas e praven 1814 godina od strana na Petre Garkata, no tronot i baldahinot se izraboteni isklu~ivo od Kuzman. Ovoj manastir, kako najubav i najbogat, so golem broj ikoni, rezbi i fond na knigi, bil duhovno svetili{te vo Isto~na Makedonija. ^esto bil napa|an, palen, ograbuvan od razni osvojuva~i i bandi, se so cel da se uni{ti kulturnoto nasledstvo na Makedoncite. Taka nastradal (ili e odnesen) vladi~iniot tron i baldahinot. Denes e ostanata samo osnovnata postavka vrz koja e napraven ednostaven, so ramni linii tron, za razlika od prethodniot rasko{en tron koj bil izraboten od Kuzman. Toa go vidov pri mojata poseta na manastirot na 07.12.2007 godina i podatocite do koi dojdov (kniga od D. ]ornakov i A. Vasilev). Vo toj period (1865/66) izraboten e vo oreovo drvo i vladi~iniot tron i amvon vo crkvata Sv. Jovan Krstitel vo Kratovo. Istiot se u{te postoi i e ~uvan kako vistinsko bogatstvo. Go vidov pri mojata poseta na Kratovo na 07.12.2007 godina. Tamu se zapoznav so g-din Stev~e Danev, koj mi dade mnogu

Jakov Kuzmanov Fr~koski 1878 Garli~nik- 1952 Skjopje Zograf i profesor Kuzman Jakov Fr~koski 1903 Garli~nik - 1983 Skopje Zograf-ikonopisec

Kuzman Makariev Fr~koski 1844 Gali~nik - 1899 Varna zograf i rezbar

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

28

broj 14 - 2009

Reporta`a
podatoci za istorijata na Kratovo, grad muzej, za rabotata na mojot pradedo Kuzman vo Lesnovo i Kratovo, a duri mi ja poka`a i ku}ata (se u{te postoi) vo koja prestojuval dve godini so svojata tajfa. Vo s. [legovo, Kratovsko, postoi ikona Vovedenie na Sv. Bogorodica, izrabotena i predadena na 20.09.1873 od Kuznam M. Mnogu negovi ikoni i rezbi gi krasat crkvite vo Enixe - Vardarsko, Sersko, Solunsko, Dramsko. Toj e aktiven i vo Ohridsko, Stru{ko ikoni vo crkvata Sv. \or|i (postoi natpis nad vleznata vrata) i Debarsko - crkva Sv. Bogorodica. Vo toj period so nego rabotat negoviot sin Makarija K. i bratot Isa~e. Od 1887 do april 1888 godina, vo crkvata Sv. \or|i vo Prizren izrabotuva sedum ikoni, vladi~in tron i baldahin vo rezba. Tamu, pokraj gorenavedenite rezbari, negov pomo{nik e i Alekso Vasilev. Posle toa, od Makedonija i Srbija, se vra}a vo Bugarija. Vo Bal~ik, vo crkvata Sv. Nikola vo 1894 godina, go izrabotuva vladi~iniot tron i mnogu ikoni kako: Sv. \or|i, Sv. Arhangel Mihail, Sv. Ilija, Sv. Bogorodica, a ista takva i vo Dobruxa. Prethodno (1889 godina) izrabotil {esnaeset apostolski ikoni, a vo 1891 godina, vo Provadija, Asparuhovo, Devi~anskiot manastir vo Arbanasi, izrabotuva mnogu ikoni: Sv. Troica, Sv. Stefan, Sv. Spiridon i mnogu drugi. Od 1894 do 1895 vo Varnenskata crkva izrabotuva ikoni, i toa: Isus Hristos na tron, Sv. Kiril i Metodij, Sv. Pre~ista, Sv. Stefan, a vo Sofija mo`e da se vidat negovite izraboteni ikoni vo crkvata Sv. Nedela i Blagove{tenie vo crkvata Sv. Spas. Rezbarskoto i ikonopisnoto nasledstvo od Kuzman Makariev e mnogu golemo vo severoisto~na Bugarija, Makedonija i dene{na Grcija i zatoa e te{ko se da se zabele`i i sledi. Treba da se odbele`i deka vo poslednite godini od negoviot `ivot, pokraj postariot sin Makarija (koj umira 1896 godina), raboti i pomaliot sin Jakov, koi se umetnici so izrazeno ~uvstvo za kolorit, harmonija vo kompozicijata, ornamentite, arabeskite i drugo. So bogat duh, vo periodot na prerodbata vo Makedonija, toj se anga`ira vo {irewe na prosvetata vo Gali~nik i okolnite mija~ki sela, li{ena od gr~koto vlijanie. So {iroki poznavawa, toj kako poliglot, ~ita i pi{uva na pove}e jazici. Rezbarstvoto i zografstvoto vo dejnosta na Kuzman Makariev se nerazdvojni. Na svoite dela toj se potpi{uva kako: Kuzman Makariev Bla`enov od Zapadna Makedonija - Gali~nik. Rabotej}i neumorno, makotrpno, vo te{ki istoriski vremiwa za Makedonija, umira od srce vo 1899 godina vo Varna na 55 godini. Negoviot grob se nao|a vo dvorot na crkvata Sv. Bogorodica (kako zaslu`en gra|anin). Zadoeni so umetnost, negovoto delo go prodol`uvaat sinot Jakov (1878-1952) i negoviot vnuk Kuzman Jakov Kuzmanov (1909-1983), koj se smeta za posleden aktiven ikonopisec. Mojot dedo, Jakov (sin na Kuzman Makariev), ne e samo zograf, toj e i professor vo skopskata gimnazija Orce Nikolov (negovite u~enici se u{te go pametat) i zaedno so Dimitar Pandilov i Lazar Li~ensoki e osnova~ na srednoto umetni~ko u~ili{te vo Skopje. Za delata na site od rodot Fr~koski ima mnogu da se pi{uva i istra`uva. Nie potomcite gi ~uvame spomenite za niv i nivnoto delo pretstavuva relikvija za nas. Za nivniot `ivot i delo pi{uvaat mnogu avtori, no najverodostojni podatoci davaat: D. ]ornakov, A. Vasilev, H. Polenakovi}, delumno Mili~evi} i Grui}, L. Li~enoski i drugi, za razlika od nekoi nestru~ni i so nedovolni poznavawa avtori (od dnevnopoliti~ki interesi). Na krajot, dopisov }e go zavr{am so citat od posvetata na edna fotografija od skulptura na mojot bratu~ed Vladimir Ginoski (vrven skulptor), koj veli: "Na familijata Fr~koski, srde~en dar i blagodarnost za krvta preto~ena vo pokolenija umetnici i naklonosta kon umetnosta.

Skopje, 14.10.2009 godina in`. hem. Vera K. Fr~koska (pravnuka na Kuzman M. Fr~koski) ul. "Jurij Gagarin" 49/IV-4, Skopje.

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

29

broj 14 - 2009

Tehni~ki

Geometrija na se~ivo i agol na ostrewe kaj dletata
idot na se~ivoto i negovata geometrija ima golema uloga vo rezbaweto i toa direkno vrz goleminata vrz fizi~kata sila upotrebena da se odre`e edna delanka, ~istinata na povr{inata sozdadena od se~ivoto, postojanosta na se~ivoto ili zadr`uvaweto na ostrinata pri rabota so nego. Na slika 1 se dadeni

V

{to e oreovoto drvo. Vo odredeni slu~ai koga se obrabotuva oreovoto drvo so pogolema tvrdina i prisustvo na srasnati glu`dovi, agolot na ostrewe mo`e da se zgolemi i do 250. So namaluvawe na agolot se dobiva pogolema ostrina na se~ivoto koe polesno gi se~e drvnite vlakna no za smetka na toa se~ivoto e neotporno na

Slika 1

glavnite delovi na dletoto kako alat. - Teloto e glavniot del na alatot koe go ima na sebe se~ivoto i gi prenesuva udarite direkno na se~ivoto. - Se~ivoto ima forma na klin i pretstavuva aktiven del od rezniot alat. - Ostricata e delot od alatot koj direkno gi re`e gradbenite elementi na drvoto. Agolot na ostrewe e sozdaden od prednata i zadnata strana na se~ivoto. Kaj rezbarskite dleta ovaj agol se dvi`i od 200 - 300 vo zavisnost od toa kakov vid drvo se obrabotuva so niv. Naj~esto agolot na ostrewe iznesuva 200 koj e optimalen za obrabotka na sredno tvrdi drvni vidovi kako

tro{ewe i brzo }e se pojavi deformacija na ostricata. Ostrinata i otpornosta na tro{ewe se dve svojstva na se~ivoto koi se obratno proporcionalni (pr. slika 2).

Slika 2

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

30

broj 14 - 2009

Tehni~ki
Agolot na ostrewe od 200+20 na dletata so koi se obrabotuva oreovoto drvo dava optimalno re{enie me|u ovie dve svojstva. Mekite drvni vidovi baraat pomal agol na ostrewe zatoa {to se~ivata so pogolem agol gi prere`uvaat samo prvite drvni vlakna neposredno pred ostricata dodeka drugite pod niv gi nagme~uvaat i prodiraweto na dletoto stanuva te{ko. Vaka naostrenite dleta so mal agol koga se koristat za rabota vo tvrd drven vid lesno ja gubat svojata geometrija, dobivaat deformacii vo ostricata koi pri re`eweto ostavaat rapavi i izgrebani povr{ini (pr. slika 3).

Slika 4

Konkavna forma. Ovaa forma se dobiva so brusewe na brusen kamen so kru`na forma koj vo metalot ja prenesuva svojata forma i sozdava kru`en lak. Podocna pri sekundarnoto brusewe na ramen kamen so fina granulacija ovaa forma se zaramnuva na kraevite no sepak ostanuva del od kru`niot lak so svojata najgolema visina (pr. slika 5).

Slika 3

Slika 5

Dol`inata na zadnata strana na se~ivoto zavisi pravoproporcionalno od debelinata na teloto na dletoto. Koga dletoto se ostri pod agol od 200 dol`inata na zadnata strana na se~ivoto e okolu dva pati pogolema od debelinata na teloto na dletoto. Geometrija, formi na zadna strana na se~ivoto. Zadnata strana na se~ivoto mo`e da ima tri vidovi na formi i toa; konveksna, konkavna i prava forma ( pr. slika 4).

Ovaa forma na ostrewe ima dve negativnosti. Prvata e toa {to so konkavnoto ostrewe se namaluva koli~inata na materijal pozadi ostricata pa taa e slabo otporna na tro{ewe i pobrzo dobiva deformacii za razlika od kaj pravata forma na ostrewe. Vtora negativnost e toa {to zadnata strana na se~ivoto ima dve formirani ramnini koi pri pomestot na dletoto vo pravecot na re`ewe se ~uvstvuva sliznuvawe od

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

31

broj 14 - 2009

Tehniki
prvata do vtorata ramnina poradi nedostatokot na materijal me|u niv ( pr. slika 6). Vakvata forma ne e pre-

Slika 7

Slika 6

pora~liva za rezbarski dleta i zatoa treba da se izbegnuva ostrewe na kru`ni brusni kamewa. Konveksna forma na zadna strana na se~ivo. Ovaa forma se dobiva koga pri ostrewe na kru`en ili ramen kamen se nagolemuva postepeno agolot na ostrewe so {to se dobiva la~na povr{ina so konveksna forma. Ova se~ivo e najotporno na tro{ewe i najdolgo }e ja zadr`i prvobitnata ostrina, poradi pogolemata koli~ina na materijal neposredno zad ostricata, {to voedno go pravi i se~ivoto podebelo, te{ko prodira vo drvoto i bara pove}e napor na re`ewe so nego. Za konveksno naostrenoto se~ivo da po~ne da go re`e drvoto ra~kata na dletoto treba da e povisoko postavena otkolku kaj pravata forma na ostrewe, toa zna~i deka konveksnata forma dava i pogolem agol na ostrewe, a so toa i pomala kontrola pri re`eweto. Pomalite agli na ostrewe davaat poprecizno i poudobno re`ewe. Ra~kata e poblisku do povr{inata na drvoto, racete se potpiraat na taa povr{ina so {to se soz-

dava edna pogolema bazna povr{ina {to ovozmo`uva pogolema kontrola pri re`eweto. Konveksnata forma na ostrewe se prepora~uva za la`i~esti i dleta so krivi tela koi se konstruirani za re`ewe od pogolem agol. Ramna forma na zadnata povr{ina na se~ivoto. Se dobiva so ostrewe na ramen brusen kamen i bez promena na agolot pri ostreweto. Pretstavuva idealna forma za ostrewe na rezbarski dleta, optimalna vrednost na otpornosta na tro{ewe i stepenot na ostrina. Re`eweto e lesno bez golem napor, so golema preciznost i kontrola. Pri ostreweto na se~ivoto na prava forma treba da se vnimava pri finoto ostrewe na ramen brusen kamen da ne se oformi sekundarna ostrica na zadnata povr{ina koja pri re`eweto pribli`no deluva kako konveksnata forma ili se zgolemuva agolot na ostrewe. (pr. slika 7) Ovie teoretski pravila treba da se zemat vo predvid pri ostreweto na dletata bidej}i imaat direkno vlijanie vrz procesot na rezbawe, kvalitetot na rezot i samata rezba voop{to. Dipl.{um.in`. Mihajlovski Nikola
32

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

broj 14 - 2009

Tehniki

Represivni merki protiv ksilofagnite inserti
oa se merki koi se prezemaat za suzbivawe na insektite vo drvoto dokolku toa e napadnato od niv. Pritoa mo`e da se koristat pove}e metodi, koi mo`e da se podelat na fizi~ki i hemiski. Fizi~ki metodi. Od fizi~kite merki, vo praksa naj~esto se koristat zgolemenata temperatura i spaluvaweto na napadnatite predmeti, a za eksperimentalni celi i ultrazvukot i elektri~nata struja. So zgolemenata temperatura, uni{tuvaweto na insektite vo drvoto se vr{i so izlo`uvawe na napadnatite predmeti na temperatura od 50-55 °C, pri {to celata drvna masa mora da ja postigne taa temperatura. Za da se postigne ova, potrebno e temperaturata da deluva opredeleno vreme (ekspozicija). Ekspozicijata zavsi od debelinata na napadnatite predmeti i se dvi`i od 1 ~as i 45 min. do 6 ~asa i 30 min. (debelina na {ticite 10-18 mm). So zgolemuvawe na debelinata se prodol`uva i ekspozicijata. Pri pogolema vla`nost na vozduhot, temperaturata treba isto taka da bide povisoka. Visokata temperatura mo`e da se upotrebi za uni{tuvawe na insekti vo napadnato polupreraboteno ili preraboteno drvo, za {to se pogodni su{ilnicite vo drvnoindustriskite objekti. Pomali predmeti kako {to se ramki, statui, rezbi i sl. mo`e da se tretiraat vo laboratoriski su{ilnici ili termostati. Za zagrevawe na drvoto mo`e da se koristi i son~evata energija, dokolku napadnatite predmeti se izlo`eni na

T

mesta so golema insolacija (vo primorjeto, pa i kaj nas). Vo nekoi zemji (pr. Germanija) vo zgradi kade ima napadnato drvo, insektite se suzbivaat so pu{tawe na zagrean vozduh vo zgradata. Spaluvawe na napadnatite predmeti od drvo se vr{i toga{ koga drvoto e mnogu jako napadnato i postoi opasnost za {irewe na insektite, pa da se spre~i napadot vrz zdravoto drvo, jako napadnatoto drvo se uni{tuva zaedno so insektite so spaluvawe. Elektri~na struja so visok napon i frekvencija isto taka mo`e da se upotrebi za suzbivawe na insektite. Vsu{nost i ovde deluva visokata temperatura koja se sozdava vo poleto me|u elektrodite. Za predmeti so debelina do 30 mm, potrebno e edinstveno da se pu{ti struja vo niv so ekspona`a do 30 sekundi. Za podebel materijal ekspozicijata treba da trae 510 minuti, {to zavisi od debelinata na materijalot. Ultrazvukot e isto taka koristen vo suzbivaweto na insektite vo drvoto, me|utoa samo vo eksperimentalni celi. I vo ovoj slu~aj vrz insektite deluva temperatura. Ultrazvukot niz cvrsti i suvi predmeti se dvi`i relativno lesno, me|utoa bidej}i telata na insektite sodr`at voda, sozdavaat otpor, pri {to se zagrevaat do kriti~na temperatura i uginuvaat. Hemiski metodi. Za hemisko suzbivawe na ksilofagnite insekti mo`e da se koistat te~ni i gasoviti sredstva. So pronao|aweto na visoko toksi~nite sinteti~ki insekticidi, se sozdava mo`-

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

33

broj 14 - 2009

Tehniki
nost za efikasno suzbivawe na insektite vo napadnatoto drvo. Osobeno pogodni za toa se poka`ale preparatite lindan i hlordan, bidej}i pokraj ostanatite dejstva koi gi poseduvaat ovie sredstva, tie imaat i naglasena gasovita faza. Poradi toa, ovie otrovi se glavni komponenti vo preparatite koi se proizveduvaat i upotrebuvaat za nadvore{en tretman na napadnatite predmeti od drvo. Kako rastvoruva~i na aktivnite materii (osnovnite supstanci na otrovot), se koristat rafinirani masla na koi im se dodavaat i sredstva za zgolemuvawe na penetracionata sila. Ovie preparati ne samo {to gi ubivaat insektite, tuku istovremeno go {titat drvoto i od dopolnitelen napad pove}e godini. Pokraj goreiznesenoto, dobri rezultati pri suzbivaweto na insektite se postignuvaat i so me{awe na lindanot so drugi lesno isparlivi supstanci, kako {to se: CCL (tetrahlor jaglerod), {pirtus i dr. Lindanskite preparati mo`at da se dodavaat i na bajcevi, boi, lakovi itn. Te~nite preparati mo`at da se primenuvaat na tri na~ini: so prema~kuvawe, so prskawe i so vbrizguvawe. Prema~kuvaweto mo`e da se vr{i so obi~na ~etka, ramnomerno po celata povr{ina i toa samo na pomali predmeti od drvo. Prskaweto e najdobro da se vr{i so grbni avtomatski prskalki koi rabotat pod pritisok od 3-5 atmosferi, so poseben otvor na brenerot. Vbrizguvaweto se vr{i dokolku treba da se ubijat site insekti vo dlabo~inata na drvoto. Ovaa metoda retko se primenuva bidej}i e skapo, a dobri rezultati mo`e da se postignat i so povr{inski tretman. Insekticidite vo drvoto mo`at da se vbrizguvaat pod normalen i zgolemen pritisok. Za prviot slu~aj vo gredite se bu{at otvori so pre~nik od okolu 1 cm. Vo otvorot se stava sredstvo nekolku pati, so dodeka drvoto ne upie dovolno te~nost. Za ramnomerno rasporeduvawe na sredstvoto, otvorite se bu{at vo redovi. Rastojanieto pome|u redovite treba da e okolu 5 cm, a od otvor 30-40 cm. dlabo~inata na otvorot e zavisna od vidot na insektot i dlabo~inata na napadot. Za vbrizguvawe pod pritisok se koristat specijalni aparati so ~eli~en rezervoar koi mo`at da postignat pritisok od 20 atmosferi. Na krajot od crevoto se postavuva igla koj a se zaboduva vo drvoto. Ovie aparati ja potisnuvaat te~nosta vo drvoto vo nadol`en pravec 1 m, a vo popre~en 30 cm. tretiraweto treba da se vr{i vo toplite meseci, odnosno toga{ koga insektite se aktivni i osetlivi na sredstvata.

Dipl.{um.in`. Mihajlovski Nikola Lamja - Vladi~ki tron Sv. Dimirija-Bitola

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

34

broj 14 - 2009

Zanimlivosti

Mrakot i svetlinata
rakot i svetlinata iako postojat tie nikoga{ ne se sre}avaat, isto kako dobroto i lo{oto, ubavoto so grdoto i taka beskone~no. Zatoa najdobro e ~ovekot da posakuva da sozdava svetlina, bidej}i samo taa mu e mila na gospoda, taa e isto kako vodata i vozduhot bez koja nemo`e ni{to {to e `ivo. Na{iot Makedonski narod sekoga{ ja pretpo~ital svetlinata i ja daruval nasekade bezpo{tedno do kade {to stapnala negovata noga. No vo na{eto makedonsko `iveewe ima mnogu paradoksalni slu~uvawa, koga nekoi nekade pomalku ja predpo~ituvale svetlinata tuku pove}e sakale da ja kradat za da bi progledale pove}e vo mrakot {to gi obzel. Na edno vakvo razmisluvawe ovoj pat najmnogu ne pottikna rezbarstvoto vo Makedonija vo koe mo`at da se poglednat epohalni i nepovtorlivi dela, velelepni vo na{ite crkvi i manastiri, preku ovie dela se dobiva ~uvstvoto oti na{iot narod go dopira i samiot gospod bog. Vo nebesata, no kradeweto na svetlinata i prema~kuvaweto na manastirskite i crkovni yidovi, ne gi ima napraveno poubavi zatoa so bo`ja pomo{ nema da bide daleku denot koga so bo`ja milost nema da

M

Sv. Pre~ista Stevan Boceski

ostane nitu eden hram bez majstorskite rezbi koi se ve}e postaveni vo pove}e od sto crkvi i manastiri na MPC so eden zbor tie majstori sega pravat vrvni dela a {to }e izleze od nivnite race po 20 godini. Taka }e ble{ti se pove}e i pove}e svetlinata na makedonskiot genij zo{to e takva bo`jata volja oti rezbarite gospod gi odbira a ne samite sebesi. Stevan Boceski

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

35

broj 14 - 2009

Zanimlivosti

Donatelovata Marija Magdalena

D

onatelo e eden od najzna~- godina vo Firenca, a po~inal 1466 ajnite italijanski skulp- godina. Rabotel prete`no vo mertori na XV vek. Roden e 1383 mer i bronza, no so~uvani se i negovi skulpturi izraboteni vo drvo. Skulpturata Marija Magdalena datira od negoviot podocne`en tvore~ki period (1455). Toj period se karakterizira so `estoka izraznost koja nadminuva se {to dotoga{ skulptorot sozdal. Ostarenoto lice i ispienoto telo na Marija Magdalena izrazuvaat dlaboko pokajanie, taka {to gleda~ot celosno ja spodeluva nejzinata bolka i kopne` za pro{ka. Neizbe`no e da se spomenat i drugite zna~ajni dela na Donatelo: Sv. Marko, skupltura vo mermer (2,4m), napravena za crkvata Or San Mikele (Or San Michele) vo Firenca; Sv \or|ija, skulptura vo mermer (2,1m), napravena za istata crkva; Sv. \or|ija i lamjata, reljef koj se nao|a pod ni{ata vo koja e smestena skulpturata na Sv. \or|ija; i Nepoznatiot prorok (takanare~en Cukone), napraven za Firentinskata katedrala. D‡r. Verica Stavreska (izvor na podatoci: Janson H.V. Janson Entoni F. (1997) Istorija umetnosti. Vara`din: Stanek.)

Donatelo, Marija Magdalena, 1455 god. drvo, delumno pozlateno, visina 1,88m, Muzej Duomo, Firenca.

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

36

broj 14 - 2009

Zanimlivosti

Ra|aweto na rezbata
Vo desnata raka tokmak, vo levata dleto, i par~e oreovo drvo, {to od ve{tite race, da dobie du{a i lik ~eka. Da raska`e prikazna, stara, vekovna, sveta. Se naprega vratnata `ila, na ~eloto izbiva br~ka, niz pletka od lozovi granki, svetnuva na svetec lika. Kapka po kapka, potta se sleva, so dletoto brzdi, {ara, na rajskata ptica, kopani~arot, ubavina i `ivot i dava. Krst svet najgore stoi, i angeli so beli krilja, niz vekovi ovaa rezba, }e gi krasi, crkvite na{i. Petrina Razmovska V oddelenie - Bitola

Ov~ar Popev Boris

Le{ok Krunislav Pe{evski

Ptica Dragan Zelenikovski

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

37

broj 14 - 2009

Zanimlivosti

Makaroni na kopani~arski na~in
e zema edno is~isteno jagne po mo`nost osogovsko, od reonot okolu Kalin kamen i se stava vo soodveten pogolem pleh. Mesoto zase~etego na pove}e mesta i {pikuvajte go so tenki par~enca slanina, tenki liv~iwa luk i par~enca od gran~ewa od ruzmarin, Istrite go mesoto so sol i biber po vkus pa poturete go so maslo za jadewe. Vo plehot (tepsijata) dodadete malku voda pa pokrijte go so aluminiumska folija i pe~ete go podolgo vreme na ne mnogu visoka temperatura. Koga mesoto }e omekne izvadete ja folijata pa

S

vratetego vo rerna malku da se podzape~e. A makaronite? Vo nozdrite na jagnete stavete po edna makarona no od tie podebelite! Ah, tie kopani~ari !!! Jagneto poslu`ete go sepak so zape~eni celi mladi kompir~iwa, zelena salata i mladi kromit~iwa. - Vo sledniot broj: Taf~e graf~e na tetovski na~in Orginalen recept. Ako stranicive navistina vi bea zanimlivi, drago mi e, ako ne, {to bi rekol Volter - Edno od najva`nite ~ovekovi prava e pravoto da bide{ - vinoven Podgotvil Dim~e Bunteski

Lav Sv. Bogorodica Bitola @eladi so dabov list Sv. Bogorodica Bitola

Makedonsko spisanie za kopani~arstvo

38

broj 14 - 2009

Loza Vasko Popovski

Sv. Nikola Zoran Dimov

Doma{en ikonostas Zoran Markovski

Na{e ime - svetlina na{a Dim~e Bunteski

Sv. Nektarij Bitolski Len~e Krsteska

^ekawe Stoje Dodevski

Raspetie Aleksandar ^avdarovski

Sponzorirano od ZKMAK i Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->