Zakon o Motornih Vozilih

Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=Government, serialNumber=1235444814013, cn=Spela Munih Stanic Reason:
Direktorica Uradnega lista Republike Slovenije Date: 2010.12.27 15:22:35 +01'00'
Uradni list Republike Slovenije

Internet: www.uradni-list.si
e-pota: info@uradni-list.si
t.
106
Ljubljana, ponedeljek
27. 12. 2010
ISSN 1318-0576
Leto XX
DRAVNI ZBOR
5475.
Zakon o motornih vozilih (ZMV)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. lena in pr vega odstavka 91. lena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ o razglasitvi Zakona o motornih vozilih (ZMV)

Razglaam Zakon o motornih vozilih (ZMV), ki ga je sprejel Dravni zbor Republike Slovenije na 23. seji 16. de cembra 2010. t. 0030211/20107 Ljubljana, dne 24. decembra 2010 dr. Danilo Trk l.r. Predsednik Republike Slovenije
16. aprila 2010 o nadomestitvi Prilog V, X, XV in XVI k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehninih enot, namenjenih za taka vozila (UL L t. 110 z dne 1. 5. 2010, str. 1) in 2. Direktiva 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehninih pregledih motornih vozil in njiho vih priklopnikov (UL L t. 141 z dne 6. 6. 2009, str. 12), zadnji spremenjena z Direktivo Komisije 2010/48/EU z dne 5. julija 2010 o prilagoditvi Direktive 2009/40/ES Evropskega parla menta in Sveta o tehninih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL L t. 173 z dne 8. 7. 2010, str. 47). 3. len (pomen izrazov) (1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: 1. avtobus je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg sedea za voznika ali voznico (v nadaljnjem bese dilu: voznik) ve kot osem sedeev; 2. bivalni priklopnik je priklopno vozilo s posebno nad gradnjo in stalno opremo, ki omogoa prebivanje oseb; 3. bivalno vozilo je motorno vozilo s posebno nadgra dnjo in stalno opremo, ki omogoa prevoz in prebivanje oseb; 4. cestni vlailec je motorno vleno vozilo brez prostora za prevoz blaga, posebej konstruirano za vleko tejih priklopni kov z vrtljivim ojesom; 5. del vozila je njegov sistem ali sestavni del ali samo stojna tehnina enota ali naprava; 6. delovni stroj je motorno vozilo z vgrajenimi napra vami za opravljanje posameznih del, ki ni namenjeno prevozu oseb ali blaga in katerega konstrukcijsko doloena hitrost ne presega 40 km/h; 7. delovno vozilo je motorno vozilo z vgrajenimi napra vami za opravljanje posameznih del, ki ni namenjeno prevozu oseb ali blaga in katerega konstrukcijsko doloena hitrost pre sega 40 km/h; 8. homologacijski organ je organ, pristojen za vse vi dike homologacije vozila, njegovega sistema, sestavnega dela in samostojne tehnine enote in za odobritev dela vozila ali njegove opreme in posamino odobritev vozila; homologacijski organ usmerja delo in nadzoruje izvajanje postopkov posami ne odobritve predelanih in popravljenih vozil ter identifikacijo in oceno tehninega stanja vozil; 9. lahki priklopnik je priklopno vozilo, katerega najveja dovoljena masa ne presega 750 kg; 10. lahko tirikolo je motorno vozilo s tirimi simetrino nameenimi kolesi, katerega masa ne presega 350 kg (brez mase baterij pri vozilu na elektrini pogon), pri katerem delovna prostornina motorja na prisilni vig ne presega 50 ccm ali mo
ZAKON O MOTORNIH VOZILIH (ZMV)

I. SPLONE DOLOBE 1. len (vsebina zakona) Ta zakon ureja pogoje za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg, njihovo registracijo in udelebo v cestnem prome tu in pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del, pogoje za opravljanje nalog tehninih slub, strokovnih in registracijskih organizacij, vodenje zbirk podatkov o vozilih in nadzor nad izvajanjem tega zakona ter dostop do informacij o popravilu in vzdrevanju vozil. 2. len (predpisi Evropske unije) Ta zakon deloma prenaa v pravni red Republike Slove nije naslednje direktive: 1. Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehninih enot, namenjenih za taka vozila (okvir na direktiva) (UL L t. 236 z dne 9. 10. 2007, str. 1), za dnji spremenjena z Uredbo Komisije (ES) t. 371/2010 z dne
Stran
16404 /
t.
106 / 27. 12. 2010

27. tehnina specifikacija za vozila je dokument, ki do loa tehnine zahteve, ki jih mora izpolnjevati vozilo ali njegovi deli in zaitna oprema, da bi bili dani na trg ali bi se lahko uporabljali, ter postopke, s katerimi je mogoe ugotoviti, ali so predpisane tehnine zahteve izpolnjene; 28. tovorno vozilo je motorno vozilo, namenjeno pre vozu blaga; 29. traktor je motorno vozilo, konstruirano tako, da vozi, vlee ali potiska traktorske prikljuke in se uporablja za njihov pogon ali za vleko priklopnega vozila; 30. traktorski prikljuek je zamenljivi vleeni stroj ali zamenljivo orodje za opravljanje kmetijskih, gozdarskih in dru gih del, ki ga vlee, potiska ali nosi traktor (npr. obraalnik, trosilnik, nakladalni priklopnik, gozdarski traktorski priklopnik, kropilnica, cisterna). Kot traktorski prikljuek se teje tudi trak torski priklopnik, katerega najveja dovoljena masa ne presega 5 ton, njegova hitrost pa je konstrukcijsko omejena na najve 30 km/h; 31. ugotavljanje skladnosti vozila je homologacija ali posamina odobritev vozila; 32. uvoz je fizien prenos vozila iz drav, ki niso lanice Evropske unije, na ozemlje Republike Slovenije, kot dela carin skega obmoja Evropske unije; 33. vleno vozilo je motorno vozilo, ki vlee priklopno vozilo; 34. vojako vozilo je motorno ali priklopno vozilo, ozna eno s predpisanimi oznakami slovenske ali tuje vojske; 35. vozilo je vsako prevozno sredstvo, namenjeno vo nji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev; 36. vozilo za posebne namene je vozilo, ki je kot tako opredeljeno v predpisih o homologaciji. (2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga doloajo drugi predpisi o cestnem prometu, predpisi o sploni varnosti proizvodov, predpisi Evropske unije ali mednarodne pogodbe. 4. len (razmerje do drugih zakonov) Ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi, urejajo vse tehnine zahteve za vozila v cestnem prometu, postopke ugotavljanja skladnosti vozil, identifikacije in ocene tehninega stanja vozil ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki na podlagi pooblastil sodelujejo pri teh postopkih, razen e s tem ali drugim zakonom ni doloeno drugae. II. POGOJI ZA DAJANJE NA TRG IN ZAETEK UPORABE Prvi oddelek: Splone dolobe 5. len (pogoji) Vozila, njihovi deli ter zaitna oprema za voznike in po tnike (v nadaljnjem besedilu: zaitna oprema) smejo biti dani na trg in se smejo zaeti uporabljati, e so skladni s tehninimi zahtevami glede zagotovitve varnosti, zavarovanja ivljenja in zdravja ljudi ter varstva okolja in drugimi zahtevami, vezanimi na vozila, e so bili njihova skladnost s predpisanimi tehninimi zahtevami ter tehnino stanje in identiteta potrjeni v predpisa nem postopku, e so oznaeni v skladu s predpisi in e izpol njujejo druge pogoje, doloene s tem zakonom. 6. len (izjeme) Dolobe tega poglavja ne veljajo za: 1. vozila, nartovana in izdelana izkljuno za vojsko, po licijo, civilno zaito ali gasilsko slubo;
motorja na kompresijski vig ali trajna nazivna mo elektromo torja ne presega 4 kW in pri katerem konstrukcijsko doloena hitrost ne presega 45 km/h; 11. lastnik vozila je oseba, ki je kot taka vpisana v evi denci registriranih vozil; 12. masa vozila je masa vozila, pripravljenega za vo njo, brez potnikov oziroma potnic (v nadaljnjem besedilu: potnik) in blaga, z voznikom (75 kg; voznik se ne upoteva pri vozilih, ki spadajo v kategorijo dvo in trikolesnih motornih vozil), z 90 odstotki goriva in polnimi rezervoarji tekoin, razen odpadne vode, ter rezervnim kolesom in orodjem, pri avtobusih pa tudi z drugim lanom posadke (75 kg), e je zanj predviden poseben sede; 13. moped (kolo z motorjem) je motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja na prisilni vig ne presega 50 ccm ali mo motorja na kompresijski vig ali trajna nazivna mo elektromotorja ne presega 4 kW in pri katerem konstrukcijsko doloena hitrost ne presega 45 km/h; 14. motokultivator je motorno vozilo, ki ima eno ali dve osi in motor z mojo najve 12 kW ter je konstruirano tako, da nosi, vlee ali potiska razne zamenljive prikljuke in orodja ter se uporablja za njihov pogon ali vleko lahkega priklopnika; 15. motorno kolo je motorno vozilo z dvema kolesoma s stranskim priklopnikom ali brez njega, pri katerem delovna pro stornina motorja z notranjim zgorevanjem presega 50 ccm ali pri katerem konstrukcijsko doloena hitrost presega 45 km/h; 16. motorno trikolo je motorno vozilo s tremi kolesi, na meenimi simetrino na vzdolno os vozila, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim zgorevanjem presega 50 ccm ali pri katerem konstrukcijsko doloena hitrost presega 45 km/h; 17. motorno vozilo je vozilo, namenjeno vonji po cesti z mojo lastnega motorja, razen tirnih vozil in koles s pomonim motorjem; 18. najveja dovoljena masa je masa, ki jo doloi proi zvajalec vozila glede na konstrukcijske lastnosti vozila; 19. pooblaeni zastopnik proizvajalca (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) je fizina ali pravna oseba s sedeem v Evropski uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da ga zastopa pri organu za ugotavljanje skladnosti vozil in deluje v njegovem imenu na podroju tega zakona; 20. priklopno vozilo je vozilo, konstruirano z namenom, da ga vlee drugo vozilo. Priklopno vozilo je lahko konstruirano kot priklopnik z vrtljivim ojesom, priklopnik s centralno osjo ali polpriklopnik; 21. proizvajalec je fizina ali pravna oseba, ki je orga nu za ugotavljanje skladnosti vozil odgovorna za vse vidike postopka ugotavljanja skladnosti in skladnost proizvodnje. Pro izvajalec ni nujno neposredno vkljuen v vse stopnje izdelave vozila ali sistema ali sestavnega dela ali samostojne tehnine enote, za katero se ugotavlja skladnost. Kadar ta zakon upora blja pojem proizvajalca, je treba s tem izrazom razumeti tudi njegovega pooblaenega zastopnika; 22. proizvod je vozilo ali njegov del ali zaitna naprava za udeleence oziroma udeleenke (v nadaljnjem besedilu: udeleenec) cestnega prometa in potnike; 23. sedlasti vlailec je motorno vleno vozilo s sedlom, posebej konstruirano za vleko polpriklopnikov; 24. strokovna organizacija je pravna oseba ali samo stojni podjetnik posameznik, doloeni kot strokovni organ za izvajanje postopkov identifikacije in ocene tehninega stanja vozila, za izvajanje rednih in izrednih pregledov vozil po poseb nih zahtevah ali tehninih pregledov; 25. tirikolo je motorno vozilo s tirimi simetrino na meenimi kolesi (razen lahkih tirikoles), katerega masa ne presega 400 kg, e je namenjeno prevozu oseb, ali 550 kg, e je namenjeno prevozu blaga (brez baterij pri vozilu na elektrini pogon), pri katerem nazivna mo motorja ne presega 15 kW; 26. tehnina sluba je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, doloeni kot strokovni organ za izvajanje preskusov ali kontrol ali pregledov v postopku homologacije ali posamine odobritve vozila, in za izvajanje posamine odobri tve predelanih in popravljenih vozil;

2. vozila, namenjena delu na gradbiih, v kamnolomih, pristaniih ali na letaliih; 3. delovne stroje; 4. vozila, katerih najveja konstrukcijsko doloena hitrost ne presega 6 km/h; 5. posebna prevozna sredstva, ki jih upravljajo peci; 6. vozila, namenjena uporabi na tekmovaliih; 7. vozila, namenjena za rekreacijske namene zunaj javnih cest; 8. kolesa s pomonim elektrinim motorjem; 9. strojno opremo, posebej konstruirano za uporabo v gozdarstvu; 10. gozdarsko strojno opremo, vgrajeno na asijo vozil za zemeljska dela, in 11. zamenljivo strojno opremo, ki je popolnoma dvignjena od tal, ko se vozilo, na katero je pritrjena, uporablja na cesti. 7. len (postopki ugotavljanja izpolnjenosti pogojev) (1) Postopki za ugotovitev izpolnjenosti pogojev iz 5. lena tega zakona so: 1. homologacija vozil; 2. homologacija delov vozil in zaitnih naprav; 3. odobritev neoriginalnih in nehomologiranih delov in opreme vozil; 4. posamina odobritev vozila po splonih ali posebnih zahtevah; 5. posamina odobritev predelanega ali popravljenega vozila; 6. redni in izredni pregled vozila po posebnih zahtevah; 7. identifikacija vozila, in 8. ocena tehninega stanja vozila. (2) Postopke iz 1. do 4. toke prejnjega odstavka izvaja homologacijski organ, strokovne naloge preskuanja, preverja nja in kontrole proizvodov pa tehnina sluba ali homologacijski organ, e te naloge opravlja sam. e homologacijski organ opravlja naloge tehnine slube sam, mora izpolnjevati zahteve za tehnino slubo. (3) Postopek iz 5. toke prvega odstavka tega lena izvaja tehnina sluba. (4) Postopke iz 6. do 8. toke prvega odstavka tega lena izvaja strokovna organizacija. 8. len (homologacijski organ) Naloge homologacijskega organa v Republiki Sloveniji opravlja Javna agencija Republike Slovenije za varnost pro meta (v nadaljnjem besedilu: agencija). Delo homologacijskega organa usmerja in nadzira ministrstvo, pristojno za promet. 9. len (proizvodi iz drav lanic Evropske unije) (1) Zahteve iz predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, ne veljajo za proizvode, ki so proizvedeni ali dani na trg v drugi dravi lanici Evropske unije v skladu z njenimi predpisi, ki niso predmet usklajevanja s pravom Evropske unije. (2) e organ za ugotavljanje skladnosti na podlagi listin in drugih zbranih podatkov ugotovi, da proizvod iz prejnjega odstavka ne zagotavlja enakovredne ravni zavarovanja jav nega interesa, kot ga zahtevajo predpisi, ki urejajo skladnost proizvodov, lahko zavrne dajanje v promet ali zahteva umik proizvoda iz prometa. (3) Ukrepe iz prejnjega odstavka lahko organ za ugota vljanje skladnosti izvede, e so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: 1. e je v pisnem obvestilu ponudniku proizvoda navedel dolobe ustreznega predpisa, ki so podlaga prepovedi dajanja na trg ali zahtevajo umik proizvoda s trga; 2. e je na podlagi razpololjivih podatkov o stanju tehnike in znanosti ugotovil, da obstajajo utemeljeni razlogi, povezani z varovanjem javnega interesa, za uveljavitev zahtev iz ustre
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16405
znega predpisa in da blaji ukrepi ne bi zagotovili ustrezne ravni varnost; 3. e je pred sprejetjem ukrepa dal monost ponudniku proizvoda, da v roku, ki ni kraji od 30 dni, odgovori na navedbe organa za ugotavljanje skladnosti, in 4. e je pred izdajo odlobe glede vrste ukrepa prouil pri pombe ponudnika proizvoda in svoje stalie pisno obrazloil. (4) Proizvodi, ki jih je pred dajanjem na trg treba pre skusiti, se lahko dajo na trg v Republiki Sloveniji, e so bili preskueni v organih za ugotavljanje skladnosti drav lanic Evropske unije, e so rezultati teh preskusov na razpolago pristojnim dravnim organom. 10. len (odmiki od zahtev) (1) Homologacijski organ lahko na podlagi predpisa, ki doloa tehnine zahteve, ali po prouitvi vseh okoliin v posa minem primeru, dovoli odmik od posameznih tehninih zahtev, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v postopku homologacije ali posamine odobritve, za: 1. vozila, sestavne dele in samostojne tehnine enote, izdelane v majhnih serijah; 2. vozila zakljuka serije; 3. vozila, njihove dele in zaitno opremo za udeleence cestnega prometa in potnike, ki so proizvedeni po posebnih tehnologijah ali s posebnimi tehninimi reitvami; 4. vozila za posebne namene, in 5. vozila, katerih skladnost s predpisi je bila ugotovljena v postopku posamine odobritve. (2) Pred dovolitvijo odmika se doloi druge enakovredne zahteve, ki jim morajo ustrezati proizvodi iz prejnjega odstav ka, da bi bila zagotovljena im bolj enakovredna raven varnosti v prometu in zaita okolja. 11. len (predpisi ministra) (1) Minister, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: minister): 1. predpie tehnine zahteve v skladu s 5. lenom tega zakona za posamezne kategorije vozil, njihove dele in zaitno opremo ter posamezna vozila; 2. predpie nain izvedbe postopkov ugotavljanja skla dnosti s predpisanimi zahtevami in dokumentacijo, ki je po trebna v zvezi s tem; 3. podrobneje predpie listine iz tega poglavja in doloi ceno njihovih obrazcev, ki jo plaa stranka; 4. predpie oznake skladnosti; 5. podrobneje predpie pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vozila, da bi pridobila status starodobnega vozila, postopek ugotavljanja izpolnjevanja teh pogojev in kategorije ali vrste vozil, ki se jim lahko podeli ta status; 6. predpie tehnino opredelitev vrst in kategorij vozil iz 3. in 6. lena tega zakona; 7. predpie postopek ugotavljanja enakovredne ravni zavarovanja javnega interesa pri proizvodih iz 9. lena tega zakona; 8. predpie enakovredne zahteve in nain izvedbe po stopka dovolitve odmikov iz 10. lena tega zakona, in 9. predpie pojmovnik, ki vsebuje strokovne izraze, pove zane s cestnimi vozili in njihovo razlago. (2) S predpisom iz prejnjega odstavka se lahko doloi obvezna uporaba tehninih specifikacij za vozila, ki jih mini strstvo, pristojno za promet, izda kot posebne publikacije ali zagotovi njihovo dosegljivost v elektronski obliki. Tehnine spe cifikacije za vozila pripravljajo strokovni odbori, ki jih imenuje minister. Seznam izdanih tehninih specifikacij za vozila se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (3) Predpis iz prvega odstavka tega lena se lahko sklicu je na standard po predpisih o standardizaciji, s tem, da doloi njegovo obvezno uporabo ali doloi, da je neko ravnanje ali
Stran
16406 /
t.
106 / 27. 12. 2010

(3) e homologacijski organ ugotovi, da proizvodi, ki jih spremlja potrdilo o skladnosti, niso skladni s homologiranim tipom, odredi proizvajalcu, ki mu je podelil homologacijo, uskla ditev proizvodnje. Pri tem lahko zaasno odvzame homologaci jo in doloi rok za odpravo ugotovljenih napak. e proizvajalec v danem roku ne odpravi napak, se homologacija preklie. (4) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekrek proi zvajalec, ki homologacijskemu organu ne omogoi izvajanja ustreznega nadzora iz prvega odstavka tega lena, njegova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. 15. len (nadzor nad proizvodnimi postopki) Homologacijski organ mora v postopku podelitve homolo gacije in tudi po podeljeni homologaciji izvajati potrebne ukrepe, po potrebi v sodelovanju s pristojnimi organi drugih drav lanic Evropske unije, da zagotovi, da proizvodni postopki zagotavlja jo skladnost proizvodov s homologiranim tipom proizvoda. 16. len (spremembe podatkov in homologacij) (1) Proizvajalec, ki je pridobil homologacijo v skladu s tem zakonom, mora homologacijski organ obveati o vseh spremembah podatkov, vkljuenih v dokumentacijo homologi ranega tipa proizvoda. (2) Homologacijski organ sme odloati le o tistih zahtevah za spremembo ali dopolnitev homologacije, ki so povezane z njegovimi odloitvami pri prvotni homologaciji. (3) Imetnik homologacije mora obvestiti homologacijski organ o dokonnem prenehanju proizvodnje homologiranega proizvoda in o vsaki spremembi podatkov v opisni dokumen taciji tega proizvoda. (4) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekrek proizva jalec, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega lena, njegova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov. Tretji oddelek: Posamina odobritev vozila 17. len (postopek) (1) Posamina odobritev vozila je postopek, v katerem homologacijski organ ugotovi, ali pregledano posamezno vozilo izpolnjuje predpisane zahteve, in ob skladnosti podeli certifikat o posamini odobritvi vozila. Na podlagi tega certifikata izda zaradi registracije vozila tehnina sluba e potrdilo o skla dnosti. (2) Vlogo za posamino odobritev vozila vloi njegov pro izvajalec ali lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik). Za vsako vozilo je treba vloiti posebno vlogo. 18. len (izvedba postopka) (1) Postopek posamine odobritve se lahko izvede: 1. za vozilo, katerega tip ni bil homologiran ali posamino odobren v skladu s tem zakonom; 2. za vozilo, ki je bilo posamino odobreno, vendar je ta odobritev omejena na dravo, ki je to odobritev podelila, in 3. pri vestopenjski izdelavi vozila za posamezno stopnjo izdelave. Pri tem se posamina odobritev ne sme uporabiti za prvo stopnjo in tudi ne za vmesno stopnjo, ki ji sledi stopnja, ki se homologira. (2) Postopek posamine odobritve se lahko izvede tudi za vozilo in njegovo posebno opremo, e se uporablja za prevoz oseb oziroma blaga, ki se sme prevaati le z ustrezno izdela nim in posebej opremljenim vozilom (v nadaljnjem besedilu: vozila za posebne vrste prevozov), e je tako doloeno s pred pisom ali mednarodnim sporazumom, ki zavezuje Republiko Slovenijo. V tem primeru se lahko za posamezno vrsto vozil
dejavnost skladna z zahtevami predpisa, e ustreza zahtevam standarda. Drugi oddelek: Homologacija vozil in njihovih delov 12. len (postopek homologacije) (1) Homologacija je postopek, v katerem homologacijski organ ugotovi, ali tip vozila, tip dela vozila ali tip zaitne napra ve (v nadaljnjem besedilu: tip proizvoda) izpolnjuje predpisane zahteve, in e je skladen, podeli certifikat o homologaciji. (2) e se vozilo izdeluje po stopnjah, se homologacija lahko podeli za vsako stopnjo, pri tem pa se pri nadaljnjih stopnjah upotevajo homologacije, podeljene za predhodne stopnje (vestopenjska homologacija vozil). (3) Vlogo za podelitev homologacije tipa proizvoda vloi proizvajalec. Za vsak tip proizvoda je treba vloiti posebno vlogo. (4) Proizvajalec mora v postopku homologacije navajati popolne in resnine podatke. (5) Z globo 5000 eurov se kaznuje za prekrek proizva jalec, ki ravna v nasprotju s prejnjim odstavkom, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. 13. len (veljavnost podeljenih homologacij) (1) Homologacija ter preskusi, kontrole ali pregledi, na katerih temelji homologacija, morajo biti opravljeni v skladu z veljavnimi predpisi. (2) Homologacija se podeli tipom proizvodov, ki izpolnju jejo predpisane zahteve. Podeljene homologacije so veljavne ter dajanje na trg in zaetek uporabe proizvodov sta na njihovi podlagi dovoljena do sprejetja novih, dopolnjenih oziroma spre menjenih zahtev. V predpisih, izdanih na podlagi tega zakona, se doloi rok veljavnosti homologacij, podeljenih pred zaetkom uveljavitve novih predpisov. (3) Ne glede na prejnji odstavek mora homologacijski or gan zavrniti podelitev homologacije, e ugotovi, da vozilo kljub izpolnjevanju vseh predpisanih zahtev pomeni resno nevarnost za cestni promet, okolje ali zdravje uporabnikov. (4) e proizvajalec izvede postopek odpoklica serije vozil homologiranega tipa ali delov teh vozil zaradi resne nevarnosti za varnost cestnega prometa, zdravje ali zaito okolja, ki jo pomenijo ta vozila ali njihovi deli, mora o tem nemudoma ob vestiti homologacijski organ in mu predloiti opis nartovanih popravljalnih ukrepov. (5) Homologacijski organ lahko po prouitvi nartov ukre pov iz prejnjega odstavka proizvajalcu odredi izvedbo dodatnih druganih popravljalnih ukrepov za odpravo ugotovljene resne nevarnosti. e proizvajalec ne izvede odrejenih ukrepov, lahko homologacijski organ preklie homologacijo, ki jo je podelil. (6) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekrek proizva jalec, ki ravna v nasprotju s etrtim ali petim odstavkom tega lena, njegova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. (7) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekrek tehnina sluba, ki opravlja strokovne naloge v postopku homologacije v nasprotju s tem lenom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. 14. len (skladnost proizvodov) (1) Proizvajalec je odgovoren, da je vsak proizvod skladen s homologiranim tipom proizvoda in mora homologacijskemu organu omogoiti izvajanje ustreznega nadzora nad homologi ranimi tipi proizvodov. (2) Proizvajalec mora vsakemu vozilu homologiranega tipa priloiti potrdilo o skladnosti, s katerim jami, da je izdelano vozilo skladno s tipom, ki je bil homologiran.

posamina odobritev izvede loeno za ugotovitev skladnosti s splonimi tehninimi zahtevami v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi in za ugotovitev skladnosti s posebnimi tehninimi zahtevami, predpisanimi za posamezno vrsto vozila za posebne vrste prevozov ter se izdata loena certifikata o posamini odobritvi. (3) Minister, pristojen za doloanje posebnih pogojev, pod katerimi se posebni prevozi opravljajo, lahko predpie, da je treba skladnost s posebnimi zahtevami iz prejnjega odstavka vzdrevati ves as uporabe vozila za posebne vrste prevozov, kar se ugotavlja s predpisanimi rednimi in izrednimi pregledi, ki jih opravljajo strokovne organizacije. Ob ugotovljeni neskla dnosti s posebnimi zahtevami, ki je ni mogoe odpraviti, se certifikat o posamini odobritvi preklie. (4) Za vojaka vozila Slovenske vojske, ki niso zajeta v izjemah iz 1. toke 6. lena tega zakona, se lahko posebne zahteve za posamezno vrsto vozila doloijo s predpisom, z mednarodnim sporazumom, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ali z aktom ministra, pristojnega za obrambo. 19. len (predelana in popravljena vozila) (1) Postopek posamine odobritve predelanega vozila se izvede tudi za vozilo, katerega skladnost s predpisi je e bila ugotovljena, e je bila na njem pozneje narejena predelava (v nadaljnjem besedilu: predelano vozilo), ki ustreza vsaj enemu od naslednjih pogojev: 1. se nanaa na podatke, evidentirane v postopku regi stracije vozila; 2. vpliva ali bi lahko vplivala na homologirane dele vo zila; 3. vpliva ali bi lahko vplivala na varnost vozila. (2) Zamenjava katerega koli dela vozila z njegovim na domestnim delom, razen dela, na katerem je identifikacijska tevilka vozila, se ne teje za predelavo na vozilu. (3) Za predelavo po prvem odstavku tega lena se ne tejejo opravljene spremembe na vozilu iz 53. in 54. lena tega zakona. (4) Predelave in spremembe na vozilu, ki pomenijo po slabanje njegovih varnostnih ali okoljevarstvenih lastnosti, niso dovoljene. (5) Postopek posamine odobritve popravljenega vozila se izvede za vozilo, ki je bilo napoteno na posamino odobritev skladno z dolobo 1. toke etrtega odstavka 75. lena tega zakona. (6) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s etrtim odstavkom tega lena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za prekrek posame znik, ki ravna v nasprotju s etrtim odstavkom tega lena. (7) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja v prometu vozilo, ki je bilo predelano, pa ta predelava ni bila v skladu s prvim od stavkom tega lena odobrena oziroma sprememba iz 53. lena tega zakona ni bila vpisana v evidenco, njihova odgovorna ose ba pa z globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za ta prekrek lastnik oziroma uporabnik vozila, e je fizina oseba. 20. len (pogoji za odobritev) (1) Posamina odobritev vozila iz 18. ali 19. lena tega zakona mora biti opravljena v skladu z veljavnimi predpisi. (2) Homologacijski organ posamino odobri in izda cer tifikat o posamini odobritvi vozilu, ki je skladno s podatki v predloeni dokumentaciji in izpolnjuje predpisane tehnine zahteve. (3) Ne glede na prejnji odstavek pri posamini odobritvi predelanega ali popravljenega vozila tehnina sluba sama
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16407
potrdi ustreznost predelave ali popravila z vpisom v obstojee potrdilo o skladnosti oziroma v soglasje k registraciji. Pri ugota vljanju skladnosti predelanih vozil se upoteva stanje predpisov v Republiki Sloveniji na dan, ko je bilo vozilo prvi registrirano, razen za novo vgrajene dele, ki so povezani z zaito drugih udeleencev v prometu, za katere se upoteva stanje predpi sov med predelavo. (4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega lena mora homologacijski organ oziroma za predelana in popravljena vozila tehnina sluba zavrniti posamino odobritev, e oceni, da vozilo kljub izpolnjevanju vseh predpisanih tehninih zahtev pomeni veje tveganje za varnost na cesti, okolje ali varnost pri delu. (5) e vozilu iz 1. toke prvega odstavka 18. lena tega zakona proizvajalec ni vtisnil identifikacijske tevilke vozila, mora tehnina sluba pred potrditvijo skladnosti vozila s pred pisanimi zahtevami vtisniti identifikacijsko tevilko vozila, ki jo doloi homologacijski organ. (6) e predelano ali popravljeno vozilo nima vtisnjene identifikacijske tevilke vozila ali je ta pokodovana ali prena rejena, se vtisne izvirna identifikacijska tevilka vozila, e jo je mogoe nedvoumno ugotoviti na podlagi spremljajoe doku mentacije ali na podlagi poizvedb pri proizvajalcu vozila. e identifikacijske tevilke vozila ni mogoe ugotoviti, se zahteva za posamino odobritev predelanega vozila zavrne. (7) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekrek tehnina sluba, ki opravlja naloge v postopku posamine odobritve v nasprotju s tem lenom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. etrti oddelek: Identifikacija in ocena tehninega stanja vozil 21. len (opredelitev postopkov) (1) Identifikacija vozila je postopek, s katerim se ugotavlja istovetnost vozila in njegovi osnovni tehnini podatki s pomojo priloenih dokumentov in podatkovnih zbirk o vozilih. (2) Ocena tehninega stanja vozila je postopek vidne preveritve njegove celovitosti in sposobnosti za varno vonjo v cestnem prometu ali za varno delo pri kmetijskih in gozdarskih delih. Preveri se tudi, da vozilo ni bilo predelano v nasprotju s predpisi in navodili proizvajalca. 22. len (obseg izvajanja postopkov) (1) Vozila iz 23. do 25. lena tega zakona se lahko registri rajo in zanejo uporabljati po izvedenem postopku identifikacije oziroma ocene tehninega stanja vozila. Registracija se opravi na podlagi soglasja k registraciji. (2) Soglasje k registraciji je dokument, ki ga izda strokov na organizacija, ko ugotovi istovetnost vozila, zbere njegove tehnine podatke ter ugotovi njegovo celovitost in sposobnost za varno vonjo ali varno delo. (3) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekrek strokovna organizacija, ki izvaja postopke v nasprotju s prejnjim odstav kom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. 23. len (identifikacija in ocena tehninega stanja vozila) (1) Fizina ali pravna oseba, ki eli registrirati in zaeti uporabljati novo vozilo, katerega tip je bil homologiran ali posa mino odobren v skladu z usklajenimi predpisi o homologaciji in posamini odobritvi v Evropski uniji, a zanj ni pridobila potrdila o skladnosti v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, vloi pri strokovni organizaciji zahtevo za iden tifikacijo in oceno tehninega stanja vozila. (2) Fizina ali pravna oseba, ki eli v Republiki Sloveniji prvi registrirati vozilo, za katero je bil v drugi dravi lanici Evropske unije izdan registracijski dokument, ki omogoa za
Stran
16408 /
t.
106 / 27. 12. 2010

dovoljenje za preskusno vonjo in biti oznaena s predpisani mi registrskimi ali preskusnimi tablicami, izdanimi za njihovo oznaitev. (2) Ne glede na prejnji odstavek lahki priklopniki niso registrirani, morajo pa imeti brezhibne predpisane naprave in opremo, biti oznaeni s ponovljeno registrsko tablico vlene ga vozila in imeti veljavno potrdilo o opravljenem tehninem pregledu, na katerem je oznaen rok, ko mora vozilo opraviti tehnini pregled, ali obvestilo o roku prvega tehninega pre gleda. V cestnem prometu smejo biti tudi neregistrirani mo tokultivatorji in delovni stroji, e imajo brezhibne predpisane naprave in opremo. (3) Vozila diplomatskih in konzularnih predstavnitev, misij tujih drav, predstavnitev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji in njihovega osebja, tujih gospodarskih, prometnih, kulturnih in drugih predstavnitev, tujcev, ki stalno ali zaasno prebivajo v Republiki Sloveniji ve kot est mesecev, ter druga vozila, ki so v Republiki Sloveniji sproena v prost promet ali dana v postopek zaasnega uvoza, ki traja ve kot est mese cev, smejo biti v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, e so registrirana v Republiki Sloveniji. (4) Doloba prejnjega odstavka ne velja za vozila tujcev, ki stalno ali zaasno prebivajo v Republiki Sloveniji ve kot est mesecev, in so vozila registrirana v eni od drav lanic Evropske unije. (5) Vozila, registrirana v tujini, smejo biti v cestnem pro metu v Republiki Sloveniji, e imajo registrsko tablico in listino o registraciji vozila. Vozilo mora biti oznaeno z oznako drave, v kateri je vozilo registrirano, kot jo predpisuje veljavna medna rodna konvencija o cestnem prometu. Oznaka drave sme biti na posebni nalepki ali na registrskih tablicah. (6) Ne glede na prejnji odstavek smejo biti v cestnem prometu tudi vozila, oznaena s tujimi preskusnimi ali zaa snimi tablicami, e so tehnino brezhibna, imajo sklenjeno obvezno zavarovanje odgovornosti v mednarodnem prometu in veljavno listino za preskusno vonjo ali veljavno listino o registraciji. (7) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekrek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega lena. (8) Ne glede na prejnji odstavek se voznik vozila, ki mu je veljavnost prometnega dovoljenja potekla, pa od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni poteklo ve kot 30 dni, kaznuje z globo 100 eurov. (9) Z globo 5000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega lena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. Z globo 500 eurov se kaznuje za prekrek tudi odgovorna oseba dravnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim od stavkom tega lena. (10) Ne glede na prejnji odstavek se z globo 1000 eu rov kaznuje za prekrek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega lena, njihova od govorna oseba pa z globo 150 eurov, e od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni poteklo ve kot 30 dni. (11) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekrek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali petim odstavkom tega lena. Voznik vozila, registriranega v tujini, ki mu na vozilu manjka samo oznaka drave, v kateri je vozilo registrirano, se kaznuje z globo 100 eurov. (12) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega lena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekrek tudi odgovorna oseba dravnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega lena.
asno ali trajno registracijo, ali vozilo, ki je bilo v uporabi v drugi dravi lanici Evropske unije, e registracija zanj ni obvezna, mora pri strokovni organizaciji opraviti identifikacijo in oceno tehninega stanja vozila. (3) Prvi in drugi odstavek tega lena ne veljata za vozila, katerih skladnost s predpisi je bila potrjena z listino, katere veljavnost je omejena na ozemlje te drave lanice Evropske unije. V tem primeru se v skladu s tem zakonom izvede posto pek posamine odobritve vozila. (4) Fizina ali pravna oseba, ki eli registrirati vozilo po dolobi etrtega odstavka 28. lena tega zakona, mora opra viti pri strokovni organizaciji identifikacijo in oceno tehninega stanja vozila. 24. len (identifikacija vozila posebni primeri) (1) Pred registracijo vozila v Republiki Sloveniji je treba pri strokovni organizaciji opraviti samo postopek identifikacije za vozila za: 1. mednarodne in meddravne organizacije za slubeno uporabo; 2. diplomatska in konzularna predstavnitva tujih drav v Republiki Sloveniji za slubeno uporabo; 3. diplomatsko in konzularno osebje tujih predstavnitev v Republiki Sloveniji in njihovih ojih druinskih lanov za osebno uporabo; 4. dravljane Republike Slovenije, ki se za stalno vraajo z zaasnega dela ali prebivanja v tujini, e so bili v tujini brez presledka najmanj eno leto; 5. tujce, ki dobijo dovoljenje za zaasno ali stalno prebi vanje v Republiki Sloveniji; 6. fizine in pravne osebe, ki so postale lastnice vozila na podlagi sklepa o dedovanju, in 7. humanitarne organizacije za opravljanje njihove hu manitarne dejavnosti. (2) Doloba 3. toke prejnjega odstavka ne velja za dr avljane Republike Slovenije, doloba 7. toke pa velja samo za podarjena vozila. (3) Identifikacija vozila se za upravience iz 4. in 5. toke prvega odstavka tega lena lahko opravi v enem letu od stalne vrnitve ali pridobitve dovoljenja za zaasno ali stalno prebivanje za vozilo, ki je bilo predhodno v lasti in uporabi upravienca najmanj est mesecev, identifikacija vozila upraviencev iz 6. toke prvega odstavka tega lena pa v enem letu po prav nomonosti sklepa o dedovanju. 25. len (starodobno vozilo) (1) Fizina ali pravna oseba, ki eli registrirati in zaeti uporabljati vozilo kot starodobno, vloi pri strokovni organizaciji zahtevo za razvrstitev vozila kot starodobno vozilo (v nadalj njem besedilu: starodobnik). Po izvedeni identifikaciji vozila strokovna organizacija razvrsti vozilo kot starodobnik, e vozilo izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega lena. (2) Starodobnik je vozilo, ki je bilo izdelano pred 30 ali ve leti, ohranjeno in tehnino vzdrevano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko in se zaradi svo jega zgodovinskega in tehninega pomena ne uporablja za vsakodnevne prevoze. III. REGISTRACIJA VOZIL Prvi oddelek: Splone dolobe 26. len (pogoji za udelebo v cestnem prometu) (1) Za udelebo v cestnem prometu morajo biti vozila registrirana, imeti veljavno prometno dovoljenje ali veljavno

27. len (predpisi ministrov) (1) Minister: 1. v skladu z dolobami tega poglavja podrobneje pred pie postopek registracije vozila, postopek izdaje in veljavnost prometnega dovoljenja ter dovoljenja za preskusno vonjo, vrste, vsebino in obliko registrskih in preskusnih tablic ter spre membo podatkov in odjavo vozil; 2. predpie registracijska obmoja iz 36. lena tega zako na in njihove oznake; 3. predpie obrazec prometnega dovoljenja in druge listi ne, ki se uporabljajo v postopku registracije vozila; 4. doloi ceno tiskovin in obrazcev v postopku registra cije vozila ter ceno registrske in preskusne tablice, ki jo plaa stranka, in 5. podrobneje predpie pogoje iz drugega odstavka 30. lena tega zakona, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo naloge regi stracijske organizacije, in pravne osebe ter samostojni podje tniki posamezniki, ki izdajajo dovoljenja za preskusno vonjo in preskusne tablice v skladu z 38. lenom tega zakona. (2) Ne glede na dolobe tega poglavja minister, pristojen za obrambo, predpie nain registracije in obliko ter vsebino registrskih tablic za vojaka vozila Slovenske vojske ter vozila Obveevalno varnostne slube Ministrstva za obrambo. (3) Ne glede na dolobe tega poglavja minister, pristojen za notranje zadeve, predpie nain registracije in obliko ter vsebino registrskih tablic za vozila Policije in Slovenske obve evalnovarnostne agencije. Drugi oddelek: Registracija vozil 28. len (obveznost registracije vozil) (1) Registracija vozila je vpis podatkov o registrski oznaki ter posameznih podatkov o vozilu in lastniku vozila v evidenco registriranih vozil. (2) V Republiki Sloveniji so registrirana vozila, katerih lastniki imajo v njej prebivalie ali sede, vozila diplomatskih in konzularnih predstavnitev, misij tujih drav, predstavnitev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji ter tujih gospo darskih, prometnih, kulturnih in drugih predstavnitev v Repu bliki Sloveniji. (3) V Republiki Sloveniji so registrirana vozila, katerih lastniki so tujci, ki imajo na podlagi dovoljenja za zaasno prebivanje v njej prijavljeno zaasno prebivalie, ali dravljani Republike Slovenije, ki imajo v njej le zaasno prebivalie. Na pravno osebo s sedeem v Republiki Sloveniji ali posamezni ka s prebivaliem v Republiki Sloveniji se registrirajo vozila, ki so v skladu s carinskimi predpisi zaasno uvoena in se uporabljajo po pogodbi o lizingu ali po pogodbi o poslovnem sodelovanju, sklenjeni med podjetjem s sedeem v Republiki Sloveniji in podjetjem s sedeem v tujini, ali za sejme ali por tna tekmovanja. Za ta vozila se izda prometno dovoljenje z veljavnostjo do enega leta. (4) Registrirajo se tudi vozila, ki jih tujec po konanem prebivanju odpelje iz Republike Slovenije, vozila, kupljena v Republiki Sloveniji, ki bodo registrirana v drugi dravi, in vozila, ki bodo po konani predelavi ali dodelavi odpeljana iz Repu blike Slovenije. Prometno dovoljenje se v tem primeru izda z veljavnostjo za as, ki je potreben, da se vozilo prepelje v dra vo, v kateri bo registrirano, vendar najve za 30 dni. Vozila so registrirana do poteka veljavnosti prometnega dovoljenja. (5) Registrirajo se tudi vozila, ki so bila registrirana v Republiki Sloveniji, pa so bila ukradena in so jih tuji varnostni organi izsledili. Prometno dovoljenje se izda z veljavnostjo za as, ki je potreben, da se vozilo prepelje v Republiko Slovenijo, vendar najve za 30 dni. Vozila so registrirana do poteka ve ljavnosti prometnega dovoljenja.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16409
(6) Vlogi za registracijo vozila iz etrtega odstavka tega lena je treba za homologirana ali posamino odobrena vo zila priloiti potrdilo o skladnosti, soglasje k registraciji vozila pa za vozila iz postopka identifikacije in ocene tehninega stanja. 29. len (vozilo v lasti ve oseb) (1) e je vozilo v lasti ve oseb, se registrira na osebo, ki jo doloijo solastniki. (2) Vozilo iz pogodbe o lizingu ali pogodbe o zakupu ali prodaje s pridrkom lastninske pravice se lahko registrira na uporabnika vozila, e lastnik vozila da pisno soglasje. V tem primeru se dolobe zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smi selno uporabljajo tudi za uporabnika. V prometno dovoljenje se vpie tudi lastnik vozila. (3) Vozilo, ki je v lasti otroka ali mladoletnika, se registrira na enega od starev, skrbnikov ali rejnikov, kot imetnika pravice uporabe vozila. V tem primeru se dolobe zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika vozila. V prometno dovoljenje se vpie tudi lastnik vozila. (4) Doloba prejnjega odstavka ne velja za moped (kate gorija L1e in L2e) in motorno kolo (kategorija L3e), katerega de lovna prostornina motorja ne presega 125 cm3 in katerega mo motorja ne presega 11 kW, z razmerjem mo motorja/masa vozila, ki ne presega 0,1 kW/kg ter trikolesa (kategorija L5e), katerih mo motorja ne presega 15 kW, v lasti mladoletnika, ki ima za to kategorija vozila veljavno vozniko dovoljenje. (5) Za vozilo v lasti polnoletne osebe, ki nima veljavnega voznikega dovoljenja za to vrsto vozila, doloi lastnik vozila uporabnika vozila. V tem primeru se dolobe zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika. V prometno dovoljenje se poleg lastnika vpie tudi uporabnik vozila. (6) Uporabnik vozila oziroma imetnik pravice uporabe vozila je lahko samo oseba, ki ima veljavno vozniko dovoljenje za to kategorijo vozila. Ta doloba ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike. 30. len (pristojnost za registracijo) (1) Vozila registrirajo upravne enote in strokovne organi zacije, ki opravljajo tehnine preglede vozil ali identifikacijo in oceno tehninega stanja vozil, ter pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za dejavnost prodaje vozil, in jih za registracijo vozil pooblasti agencija (v nadaljnjem besedilu: registracijska organizacija). (2) Strokovna organizacija ali pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki eli pridobiti pooblastilo za opravljanje nalog registracijske organizacije, mora razpolagati z zadostnim tevilom osebja, ki mora imeti ustrezno izobrazbo in delovne izkunje, ter z opremo in prostori, ki omogoajo strokovno opravljanje nalog registracije vozil. (3) Strokovni organizaciji in pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki ga je za registracijo vozil posebej pooblastila agencija, lahko agencija to pooblastilo odvzame, e preneha izpolnjevati pogoje iz prejnjega odstavka ali svojega dela ne opravlja v skladu dolobami tega zakona in podzakon skih predpisov, izdanih na njegovi osnovi. (4) Vozila diplomatskih in konzularnih predstavnitev, ra zen konzularnih predstavnitev, ki jih vodijo astni konzularni funkcionarji, in predstavnitev mednarodnih organizacij v Re publiki Sloveniji ter tujcev, zaposlenih v teh predstavnitvih, registrira upravna enota. (5) Vozila Policije in Slovenske obveevalnovarnostne agencije registrira ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. (6) Vojaka vozila Slovenske vojske ter vozila Obve evalno varnostne slube Ministrstva za obrambo registrira ministrstvo, pristojno za obrambo.
Stran
16410 /
t.
106 / 27. 12. 2010

31. len

od prejema obvestila o dospeli poiljki, se prometno dovoljenje vrne upravni enoti, ki ga je izdala. (3) Za podaljanje veljavnosti prometnega dovoljenja se upravna taksa za vlogo ne zarauna. Prav tako se upravna taksa ne zarauna, ko je izdan nov obrazec prometnega do voljenja. (4) Vsako spremembo, ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju (npr. tehnino spremembo, spremem bo lastnitva, prebivalia ali sedea), je treba v 15 dneh prijaviti registracijski organizaciji. Prijavi spremembe mora la stnik registriranega vozila priloiti listine, s katerimi dokazuje spremembo. e se sprememba lastnitva dokazuje s pogodbo, sklenjeno med fizinima osebama ali fizino in pravno osebo ali s komisijsko pogodbo, mora biti identiteta fizinih oseb ugoto vljena. Ugotovitev identitete fizinih oseb opravi registracijska organizacija. Pri tem se na pogodbi preveri oziroma zapie naslov stalnega prebivalia kupca ali zaasnega prebivalia, e nima stalnega, EMO prodajalca in kupca ter identifikacijska tevilka vozila, ki je predmet spremembe lastnitva. (5) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekrek lastnik vo zila, ki ravna v nasprotju s prejnjim odstavkom. (6) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s etrtim odstavkom tega lena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekrek tudi odgovorna oseba dravnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s etrtim odstavkom tega lena. etrti oddelek: Registrske tablice 34. len (obveznost oznaitve) Vozila v cestnem prometu morajo biti oznaena z dvema registrskima tablicama, razen motornih koles, mopedov, lahkih tirikoles, tirikoles, motornih trikoles, priklopnih vozil, traktor jev in traktorskih priklopnikov, ki morajo biti oznaeni z eno registrsko tablico. 35. len (vezanost registrske tablice) (1) Registrske tablice, izdane za oznaitev vozila, so ve zane na vozilo. Oznako registrske tablice je mogoe na poseb no zahtevo izbrati po lastni elji. Registrske tablice z izbranim delom oznake so vezane na lastnika vozila. (2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekrek voznik, ki uporabi registrske tablice na vozilu, za katero niso bile izdane. 36. len (vsebina registrske tablice) (1) Registrska tablica vsebuje razpoznavni znak Republi ke Slovenije (evropski znak), registracijsko obmoje oziroma oznako starodobnega vozila ter prostor, predviden za grb in registrsko oznako, ki jo sestavljajo kombinacija rk in tevilk ali kombinacija rk. Registrska tablica, izdana za oznaitev vozila, ki ga uporablja Predsednik Republike Slovenije, vsebuje zastavo Republike Slovenije namesto razpoznavnega znaka Republike Slovenije. (2) Registracijska obmoja so zaokroena obmoja ve upravnih enot. (3) Na registrski tablici sta oznaka registracijskega ob moja, v katerem je bilo vozilo registrirano, oziroma oznaka starodobnega vozila in grb obine, v kateri je sede upravne enote, na obmoju katere so bile izdane registrske tablice. Na podlagi predhodnega naroila lastnika vozila se registrska tablica lahko izda z oznako registracijskega obmoja in grbom ustrezne obine po izbiri lastnika vozila.
(pogoji za registracijo) (1) Vozilo se registrira na podlagi vloge lastnika vozila. Vlogi je treba priloiti dokazila, e registracijski organizaciji niso dosegljiva na podlagi uradnih evidenc: 1. dokazilo o izvoru in lastnitvu vozila ali posameznih delov vozila, ki so bili dodatno vgrajeni (npr. asija, motor); 2. potrdilo o skladnosti ali soglasje k registraciji, e gre za vozilo, za katero mora biti izdano tako potrdilo ali soglasje v skladu s tem zakonom; 3. dokazilo o sklenjenem zavarovanju avtomobilske od govornosti, pri vozilih za javni prevoz potnikov pa tudi dokazilo o zavarovanju potnikov; 4. dokazilo o poravnani letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu, in 5. dokazilo o tehnini brezhibnosti vozila, razen za vozila, za katera skladno s 50. lenom tega zakona tehnini pregled ni obvezen. Dokazilo o tehnini brezhibnosti vozila je veljavno, e je bil tehnini pregled opravljen pred najve 30 dnevi. (2) Ne glede na 1. toko prejnjega odstavka se registrira starodobnik, traktor in traktorski priklopnik, e je bil na ozemlju Republike Slovenije pred 1. majem 2004, ter bivalni priklopnik, izdelan pred 1. januarjem 1998, e lastnitvo vozila ni sporno. (3) Registracijska organizacija kljub priloitvi potrdila iz 2. toke prvega odstavka tega lena ne registrira vozila, e jo homologacijski organ obvesti o svoji ugotovitvi, da vozilo pri pada tipu vozila, ki kljub podeljeni homologaciji pomeni resno nevarnost za cestni promet. 32. len (prometno dovoljenje in registrske tablice) (1) Za registrirano vozilo se izda prometno dovoljenje in predpisano tevilo registrskih tablic. Prometno dovoljenje in registrske tablice izda subjekt, ki je registriral vozilo. (2) Ne glede na prejnji odstavek se zaradi opravljanja izvedbenih nalog pri odkrivanju prekrkov in kaznivih dejanj in njihovih storilcev ter varovanju oseb in objektov izdata za posamezna vozila Policije in Slovenske obveevalnovarno stne agencije dve ali ve prometnih dovoljenj in kompletov registrskih tablic, e tako odredi minister, pristojen za notranje zadeve. (3) Ne glede na prvi odstavek tega lena se zaradi opra vljanja izvedbenih nalog pri odkrivanju prekrkov in kaznivih de janj in njihovih storilcev ter varovanju oseb in objektov izdata za posamezna vozila Obveevalnovarnostne slube Ministrstva za obrambo dve ali ve prometnih dovoljenj in kompletov regi strskih tablic, e tako odredi minister, pristojen za obrambo. (4) Ne glede na prvi odstavek tega lena se zaradi opra vljanja izvedbenih nalog pri odkrivanju prekrkov in kaznivih dejanj ter njihovih storilcev izdata za posamezna vozila, ki jih uporabljajo osebe s pooblastili Policije na Dravnih toilstvih dve ali ve prometnih dovoljenj in kompletov registrskih tablic, e tako odredi minister, pristojen za pravosodje. Tretji oddelek: Prometno dovoljenje 33. len (izdaja prometnega dovoljenja) (1) Prometno dovoljenje izda ali podalja njegovo veljav nost registracijska organizacija oziroma ministrstvo iz 30. lena tega zakona za as veljavnosti tehninega pregleda in as, za katerega je sklenjeno obvezno zavarovanje in poravnana obveznost plaila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. (2) Pri spletnem podaljanju veljavnosti prometnega do voljenja se novo prometno dovoljenje vroi po poti. Vroitev po poti je opravljena, ko lastnik prevzame novo prometno dovoljenje. e prometnega dovoljenja ne prevzame v 15 dneh

(4) Registrskih tablic na vozilu ni dovoljeno spreminjati. Vozilo ne sme biti v prometu z drugano registrsko tablico, kot je predpisano, ali s spremenjeno registrsko tablico. (5) Registrske tablice morajo biti pritrjene tam, kjer je to predvidel proizvajalec vozila, in sicer tako, da so dobro vidne in itljive, niso pokodovane, upognjene, zakrite, dodatno pre vleene ali prekrite. Registrske tablice so lahko prikoviene, privijaene ali kako drugae vrsto pritrjene. (6) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekrek voznik vozila, ki ravna v nasprotju s etrtim ali petim odstavkom tega lena. 37. len (zamenjava registrskih tablic) (1) Lastnik vozila mora zamenjati registrske tablice za nove, kadar je vsaj ena registrska tablica pogreana, uniena ali kadar zaradi obrabljenosti postanejo neuporabne. (2) Namesto pogreane, uniene ali obrabljene registr ske tablice se na zahtevo lastnika vozila izda nova registrska tablica, katere registrske oznake so enake pogreani, unieni ali obrabljeni registrski tablici. (3) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekrek posame znik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega lena. (4) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega lena, njihova odgovorna oseba pa z globo 100 eurov. Z globo 100 eurov se kaznuje za prekrek tudi odgovorna oseba dravnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega lena. 38. len (dovoljenje za preskusno vonjo in preskusna tablica) (1) Dovoljenje za preskusno vonjo in preskusna tablica sta javni listini, ki njunemu uporabniku dovoljujeta zaasno upo rabo neregistriranega vozila za as, ki je potreben, da se vozilo registrira ali prepelje ez obmoje Republike Slovenije. (2) Dovoljenje za preskusno vonjo in preskusno tablico izdajo za tehnino brezhibno vozilo za obdobje pet dni registra cijska organizacija in pravna oseba ali samostojni podjetnik po sameznik, ki jih za to posebej pooblasti agencija. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki eli pridobiti pooblastilo iz prejnjega stavka, mora imeti osebje, opremo in prostore, ki omogoajo strokovno opravljanje nalog. (3) Pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezni ku, ki ga je za izdajo dovoljenja za preskusno vonjo in izdajo preskusnih tablic posebej pooblastila agencija, lahko agen cija to pooblastilo odvzame, e preneha izpolnjevati pogoje iz prejnjega odstavka ali svojega dela ne opravlja v skladu dolobami tega zakona in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi. (4) Dovoljenje za daljo dobo uporabe preskusnih tablic in preskusne tablice v ta namen (v nadaljnjem besedilu: trajne preskusne tablice) izda upravna enota pravni osebi ali samo stojnemu podjetniku posamezniku, ki je registriran za prodajo vozil in ima ustrezne poslovne prostore, proizvajalcu vozil za preskuanje prototipov ali organizaciji, ki preskua vozila. Do voljenje za daljo dobo uporabe trajnih preskusnih tablic se izda za eno leto, z monostjo za ponovno izdajo dovoljenja in velja samo za udelebo vozil imetnika v prometu na obmoju Republike Slovenije. e dovoljenje ni podaljano, mora imetnik trajne preskusne tablice vrniti upravni enoti v 15 dneh. (5) Trajne preskusne tablice se uporabljajo za prevoz tehnino brezhibnih neregistriranih vozil za potrebe prodajalca vozil, za preskusne vonje morebitnih kupcev in za preskuanja vozil. Imetnik dovoljenja iz prejnjega odstavka izda za vsako preskusno vonjo posebno dovoljenje za preskusno vonjo. (6) Z globo 1000 eurov se kaznuje imetnik dovoljenja za uporabo trajnih preskusnih tablic, ki ravna v nasprotju s
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16411
prejnjim odstavkom, njegova odgovorna oseba pa z globo 150 eurov. (7) Ob ugotovljenih treh kritvah dolob petega odstavka tega lena v enem letu, se dovoljenje iz etrtega odstavka tega lena preklie, imetnik pa mora trajne preskusne tablice vrniti izdajatelju in eno leto ne more ponovno dobiti dovoljenja za uporabo trajnih preskusnih tablic. 39. len (oznaitev vozil za protokolarne namene) (1) Vozila, ki so registrirana v eni od drav lanic Evropske unije in jih Republika Slovenija najame za protokolarne namene na obmoju Republike Slovenije, se oznaijo z registrskimi tablicami Republike Slovenije in se zanje izda prometno dovo ljenje za as najema. (2) Registrske tablice in prometno dovoljenje za vozila iz prejnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. (3) Po konanem najemu vozila se izdano prometno do voljenje unii, registrske tablice pa se lahko znova uporabijo za oznaitev vozil iz prvega odstavka tega lena. (4) Zavarovanje avtomobilske odgovornosti je pri uporabi vozila na obmoju Republike Slovenije vezano na zavarovanje, sklenjeno v dravi, v kateri je vozilo registrirano, in zanj ni treba skleniti zavarovanja v Republiki Sloveniji. Peti oddelek: Odjava vozila 40. len (odjava vozila) (1) Lastnik registriranega vozila lahko kadar koli odjavi vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izroi registrske tablice. (2) Lastnik registriranega vozila mora odjaviti vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izroiti registrske tablice, e: 1. je vozilo unieno; 2. je vozilo odsvojeno; 3. bo vozilo registrirano v tujini zaradi preselitve lastnika vozila ali iz drugih razlogov; 4. je vozilo ukradeno; 5. je veljavnost prometnega dovoljenja potekla pred ve kot 30 dnevi ali pred ve kot letom dni za mopede, motorna kolesa, motorna trikolesa, lahka tirikolesa, tirikolesa, bivalna vozila, bivalne priklopnike ter starodobnike, ali 6. je med veljavnostjo prometnega dovoljenja prenehala veljati zavarovalna pogodba, ker ni bila obnovljena ali ni bila poravnana letna obveznost v skladu z zavarovalnimi pogoji. (3) Registrskih tablic lastniku vozila ni treba izroiti, e so pogreane, e je bilo vozilo ukradeno, e so bile zanj iz dane registrske tablice z izbrano oznako ali e je bilo vozilo odsvojeno in hkrati z istimi registrskimi tablicami registrirano na novega lastnika. (4) Odjava vozila ob spremembi lastnitva je mogoa le ob istoasnem vpisu novega lastnika vozila v evidenco. (5) e pri prenosu lastnitva vozila novi lastnik istoasno vozila ne registrira na svoje ime, mora v 15 dneh od nakupa to vozilo registrirati na svoje ime ali podati izjavo o lokaciji vozila v skladu z drugim odstavkom 41. lena tega zakona. (6) Registracijska organizacija hrani izroene registrske tablice 15 dni od dneva izroitve, razen za tovorna, vlena in priklopna vozila, avtobuse, mopede, motorna kolesa, motorna trikolesa, lahka tirikolesa, tirikolesa, bivalna vozila, bivalne priklopnike ter starodobnike, ki se hranijo eno leto od dneva izroitve. e v tem roku s temi registrskimi tablicami ni registri rano isto vozilo, se izroene registrske tablice uniijo. (7) e v primerih iz 5. ali 6. toke drugega odstavka tega lena lastnik ne odjavi vozila in ne izroi registrskih tablic, upravna enota, na obmoju katere ima lastnik vozila stal
Stran
16412 /
t.
106 / 27. 12. 2010

(5) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekrek voznik, ki v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega lena v cestnem prometu uporablja vozilo, ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede delov, razen za dele iz prejnjega odstavka. (6) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja v cestnem prometu vozilo, ki ne izpolnjuje zahtev iz prvega ali drugega odstavka tega lena glede delov iz etrtega odstavka tega lena, njihova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov. Z globo 250 eurov se kaznuje za prekrek tudi odgovorna oseba dravnega orga na ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki uporablja v cestnem prometu vozilo, ki ne izpolnjuje zahtev iz prvega ali drugega odstavka tega lena glede delov iz etrtega odstavka tega lena. (7) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja v cestnem prometu vozilo v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega lena, razen v primerih iz prejnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 100 eurov. Z globo 100 eurov se kaznuje za prekrek tudi odgovorna oseba dravnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki uporablja v cestnem prome tu vozilo v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega lena, razen v primerih iz prejnjega odstavka. 43. len (vzdrevanje in popravljanje vozil ter vgradnja homologiranih delov) (1) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ter posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki izdeluje jo, popravljajo, predelujejo ali vzdrujejo vozila, se ukvarjajo s prometom vozil, naprav, nadomestnih delov in opreme ali posameznih sklopov za vozilo, in posamezniki, ki izdelujejo, popravljajo, predelujejo ali vzdrujejo vozila, morajo zagotavljati potrebno strokovnost in kakovost dela ter upotevati vse pred pise, ki zagotavljajo varnost vozil v cestnem prometu. (2) V vozilo smejo biti vgrajeni samo homologirani oziro ma odobreni deli, e se zanje zahteva homologacija oziroma odobritev. (3) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekrek posame znik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega lena. Enako se kaznuje tudi lastnik vozila, e ni sam opravil dejanja iz prvega ali drugega odstavke tega lena, vendar se je s tem strinjal. (4) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega lena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. 44. len (vozila za posebne vrste prevozov) (1) Vozilo za posebne vrste prevozov iz drugega odstavka 18. lena tega zakona je lahko udeleeno v cestnem prometu, e je izdelano, opremljeno, oznaeno in pregledano ter je zanj izdano veljavno potrdilo o skladnosti v skladu s predpisi ali ustreznim mednarodnim sporazumom o mednarodnem ce stnem prevozu posamezne vrste blaga. (2) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekrek voznik, ki ravna v nasprotju s prejnjim odstavkom glede opremljenosti, oznaenosti in pregleda vozila. (3) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega lena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za prekrek tudi odgovorna oseba dravnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega lena.
no prebivalie oziroma sede ali zaasno prebivalie, e v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivalia, pisno opozori lastnika vozila, naj v 15 dneh po prejemu opozorila izpolni svoje obveznosti iz prvega odstavka tega lena. e lastnik vozila v tem roku ne izpolni obveznosti, upravna enota temu vozilu v evidenci registriranih vozil spremeni status v rta no in o tem obvesti policijo, ki registrske tablice odvzame z neposredno fizino prisilitvijo na stroke lastnika vozila, e je vozilo udeleeno v cestnem prometu ali je na javni cesti, na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ali drugi javni povrini. (8) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekrek posame znik, ki ravna v nasprotju z drugim ali petim odstavkom tega lena. (9) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v naspro tju z drugim ali petim odstavkom tega lena, njuna odgovorna oseba pa z globo 250 eurov. 41. len (dolnosti lastnika ob odjavi vozila) (1) Lastnik vozila, izrabljenega po predpisih o varstvu okolja, mora ob odjavi vozila predloiti potrdilo o unienju vo zila, kot je doloeno v predpisih o varstvu okolja. Ta podatek o statusu vozila registracijska organizacija vnese v evidenco registriranih vozil. (2) Lastnik vozila, ki ni izrabljeno po predpisih o varstvu okolja, mora ob odjavi vozila podati izjavo o lokaciji vozila. Podatke o lokaciji registracijska organizacija vnese v evidenco registriranih vozil. Odjavljeno vozilo mora biti na lokaciji, ki je navedena v izjavi. Lastnik vozila mora vsako spremembo v zvezi z vozilom v 15 dneh sporoiti registracijski organizaciji. (3) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekrek posame znik, ki ravna v nasprotju s prejnjim odstavkom. (4) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega lena, njihova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov. Z globo 250 eurov se kaznuje za prekrek tudi odgovorna oseba dravnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega lena. IV. TEHNINA BREZHIBNOST VOZIL Prvi oddelek: Splone dolobe 42. len (tehnina brezhibnost vozil) (1) Vozilo v cestnem prometu mora biti tehnino brezhib no, kar pomeni, da mora imeti brezhibno delujoe predpisane dele in opremo ter izpolnjevati predpisane zahteve glede var stva okolja. (2) Vozilo, registrirano v tujini, sme biti v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, e ima brezhibno delujoe dele in brezhib no opremo, ki so doloeni z veljavno mednarodno konvencijo o cestnem prometu. (3) Tehnina brezhibnost vozil se ugotavlja s tehninimi pregledi ter z opravljanjem nadzora v cestnem prometu. (4) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekrek voznik, ki v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega lena v cestnem prometu uporablja vozilo, ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede: 1. delov za povezavo vlenega in priklopnega vozila, 2. delov za upravljanje, 3. delov za ustavljanje, 4. pnevmatik, ali 5. delov sistema za uravnavanje izpustov.

45. len (vozila za prevoz skupin otrok) (1) Vozilo za prevoz skupine otrok mora poleg splonih zahtev za vozila, predpisanih v tem zakonu, izpolnjevati tudi predpisane posebne tehnine zahteve, s katerimi se zagotovi ustrezna varnost otrok. (2) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekrek voznik, ki uporablja vozilo v nasprotju s prejnjim odstavkom. (3) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja vozilo v nasprotju s prvim odstavkom tega lena, njihova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov. 46. len (traktorji zunaj cestnega prometa) (1) Traktor, ki se zunaj cestnega prometa uporablja za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del, mora imeti varnostno kabino ali lok in druge brezhibne predpisane dele. e so na traktorju vgrajeni varnostni pasovi, morajo biti voznik in potniki pripeti, kot je predpisano. (2) Na traktorju smejo biti vgrajeni samo homologirani deli, e se zanje zahteva homologacija. (3) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekrek voznik, ki za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del uporablja traktor, ki nima varnostne kabine ali loka, ali kabina ali lok nista ho mologirana ali atestirana v skladu s predpisi, ki so veljali pred 1. majem 2004. Enako se kaznuje tudi lastnik traktorja, ki da taken traktor v uporabo. (4) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekrek voznik, ki za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del uporablja traktor, ki nima predpisanih delov ali opreme, razen varnostnih naprav iz prejnjega odstavka, ali e ne delujejo brezhibno ali e ni pripet na predpisan nain. Enako se kaznuje tudi lastnik trak torja, ki da taken traktor v uporabo, in potniki, ki niso pripeti na predpisan nain. (5) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekrek posame znik, ki vgradi v traktor del v nasprotju z drugim odstavkom tega lena. Enako se kaznuje tudi lastnik traktorja, e ni sam opravil te vgradnje. (6) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega lena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. 47. len (predpisi ministrov) (1) Minister: 1. predpie obvezne dele in opremo vozil v cestnem prometu ter traktorjev pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del; 2. v skladu s 45. lenom tega zakona predpie posebne tehnine zahteve za vozila, s katerimi se prevaa skupine otrok; 3. predpie zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vozila, da so tehnino brezhibna, in nain izvajanja tehninih pregledov; 4. v skladu s 53. lenom tega zakona predpie seznam sprememb na vozilu, ki ne pomenijo predelave, postopek nji hovega evidentiranja in vsebino potrdila o vgradnji; 5. predpie vsebino in nain opravljanja nadzora tehnine brezhibnosti vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu ter doloi ceno pregleda vozila; 6. predpie obliko, vsebino in postopek za izdajo potrdila in obvestila iz 51. lena tega zakona; 7. doloi najvije cene tehninih pregledov za posamezne kategorije vozil, in 8. doloi ceno tiskovin in obrazcev, ki se uporabljajo pri izvajanju dolob tega poglavja, ki jo plaa stranka.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16413
(2) S predpisom iz prejnjega odstavka se lahko doloi obvezna uporaba tehninih specifikacij za vozila. (3) Predpis iz prvega odstavka tega lena se lahko skli cuje na standard po predpisih o standardizaciji, s tem, da doloi njegovo obvezno uporabo ali doloi, da je ravnanje ali dejavnost skladna z zahtevami predpisa, e ustreza zahtevam standarda. (4) Ne glede na dolobe tega poglavja minister, pristojen za obrambo, predpie postopke, pogoje in roke za izvedbo tehninih pregledov vojakih vozil Slovenske vojske ter doloi ali pooblasti organizacije, ki te preglede opravljajo. Drugi oddelek: Tehnini pregledi 48. len (preverjanje tehnine brezhibnosti vozil) Tehnina brezhibnost vozil, udeleenih v cestnem pro metu, se preverja s tehninim pregledom, ki pomeni postopek, s katerim strokovna organizacija ugotavlja podatke o vozilu, stanje delov, naprav in opreme vozila in izpolnjevanje drugih zahtev za vozilo, doloenih s tem zakonom in na njegovi pod lagi izdanimi predpisi. 49. len (vrste tehninih pregledov) (1) Vozila, ki so udeleena v cestnem prometu, razen mo tokultivatorjev in delovnih strojev, so pregledana na tehninih pregledih v rokih, doloenih v 50. lenu tega zakona. (2) Vozila so pregledana na izrednih tehninih pregledih, e so pri opravljanju nadzora napotena nanj v skladu s 73. ali 75. lenom tega zakona. Opravljen izredni tehnini pregled ne vpliva na roke za izvedbo tehninih pregledov. 50. len (roki za izvedbo tehninih pregledov) (1) Prvi tehnini pregled se izvede: 1. eno leto po prvi registraciji za: tovorna vozila in sedlaste ter cestne vlailce, vozila za prevoz nevarnega blaga, ki jih je treba v skladu s predpisi posebej oznaiti, delovna vozila, avtobuse, priklopna vozila, razen za lahke, bivalne in traktorske priklopnike ter posebna priklopna vozila za prevoz olnov, portnih konj, vodnih skuterjev in drugih priprav za port in prosti as, katerih najveja dovoljena masa presega 750 kg in ne presega 3500 kg, vozila, ki se uporabljajo za javni prevoz potnikov, vozila, ki se uporabljajo za prevoz skupin otrok, vozila, ki se uporabljajo za usposabljanje kandidatov za voznike, vozila za izposojo brez voznika, in intervencijska vozila, opremljena kot vozila s prednostjo ali vozila za spremstvo. Vozila iz este, sedme, osme, devete in desete alineje morajo imeti v prometnem dovoljenju vpisan namen uporabe oziroma obliko nadgradnje. 2. tiri leta po prvi registraciji za vsa druga vozila; 3. tiri leta po nakupu za lahke priklopnike, pri emer se upoteva prvega uporabnika. (2) e s tem zakonom ni doloeno drugae, se tehnini pregledi vozil opravljajo najmanj enkrat letno. (3) Tehnini pregledi: 1. vozil, ki se uporabljajo za javni prevoz potnikov, 2. avtobusov, 3. vozil, ki se uporabljajo za usposabljanje kandidatov za voznike, 4. vozil, ki se uporabljajo za prevoz skupin otrok, in
Stran
16414 /
t.
106 / 27. 12. 2010

Tretji oddelek: Spremembe na vozilih 53. len (evidentirane spremembe) (1) Lastnik vozila mora zagotoviti, da se spremembe na vozilu, nastale po homologaciji ali posamini odobritvi, ki ne spadajo med predelave vozil po 19. lenu tega zakona, v roku iz etrtega odstavka 33. lena tega zakona evidentirajo pri tehnini slubi. (2) Med spremembe iz prejnjega odstavka spada vgra dnja sestavnih delov, ki se razlikujejo od nadomestnih delov, a so bili odobreni za vgradnjo v doloen tip (varianto ali izveden ko) vozila, kot so npr.: 1. izpuni sistemi, 2. mehanske naprave za spenjanje vozil razreda A 50 in B 50 (vlene krogle premera 50 mm in vlene glave zanje), ali 3. spojlerji. (3) Vgradnje iz prejnjega odstavka se ne tejejo za pre delave, e jih izvedejo proizvajalci teh delov ali pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za vzdr evanje in popravila vozil. Izvajalec vgradnje mora o opravljeni vgradnji izdati potrdilo. (4) Z globo 150 eurov se kaznuje za prekrek posame znik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega lena. (5) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki sa mostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstav kom tega lena, njihova odgovorna oseba pa z globo 150 eurov. Z globo 500 eurov se kaznuje za prekrek tudi odgovorna oseba dravnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega lena. 54. len (neevidentirane spremembe) Sprememb na vozilih, ki ne pomenijo poslabanja var nostnih ali okoljevarstvenih lastnosti vozila in jih je mogoe pravilno in enostavno izvesti pred zaetkom uporabe vozila, ni treba evidentirati (npr. namestitev prtljanikov, anten, okrasnih pokrovov). V. POGOJI ZA OPRAVLJANJE NALOG 55. len (pooblastilo agencije) (1) Naloge tehnine slube in strokovne organizacije sme jo opravljati pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezni ki, ki pridobijo pooblastilo agencije. (2) Z globo 5000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja naloge tehnine slube ali strokovne organizacije brez pooblastila ali v nasprotju z njim, njuna odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. 56. len (naloge tehnine slube) (1) Pooblastilo se podeli tehnini slubi za: 1. strokovne naloge v postopku homologacije vozila; 2. strokovne naloge v postopku homologacije delov; 3. strokovne naloge v postopku odobritve neoriginalnih in nehomologiranih delov in opreme vozil; 4. strokovne naloge v postopku posamine odobritve vozila po splonih zahtevah; 5. strokovne naloge v postopku posamine odobritve vozila po posebnih zahtevah (drugi odstavek 18. lena tega zakona), in 6. izvajanje postopka posamine odobritve predelanega ali popravljenega vozila (prvi in peti odstavek 19. lena tega zakona).
5. vozil, opremljenih kot vozila s prednostjo in vozila za spremstvo, razen vozil v lasti prostovoljnih gasilskih drutev, ki so po obliki nadgradnje in namenu uporabe gasilska vozila, se opravljajo vsakih est mesecev. Vozilo, ki se uporablja za namene iz tega odstavka, mora imeti v prometnem dovoljenju vpisan namen uporabe oziroma obliko nadgradnje. (4) Tehnini pregled vozil iz 2. toke prvega odstavka tega lena, za katera je bil prvi tehnini pregled e opravljen in pri katerih od prve registracije ali leta proizvodnje ni poteklo osem let, mora biti opravljen vsaki dve leti. Lahki in bivalni priklopniki morajo biti tehnino pregledani vsaka tiri leta. Enako velja tudi za priklopna vozila za prevoz olnov, vodnih skuterjev in drugih priprav za port in prosti as, katerih najveja dovoljena masa presega 750 kg in ne presega 3500 kg. (5) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekrek voznik, ki vozi vozilo, pri avtooli pa uitelj vonje, ki usposablja kandida te za voznike vozil, za katerega ni bil opravljen tehnini pregled v skladu s tem lenom. (6) Z globo 5000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja vozilo v nasprotju s tem lenom, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. Z globo 500 eurov se kaznuje za prekrek tudi odgovorna oseba dravnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki uporablja vozilo v nasprotju s tem lenom. 51. len (izvedba tehninega pregleda) (1) Tehnini pregled vozila mora biti opravljen v skladu z veljavnimi predpisi in ob uporabi brezhibnih predpisanih meril nih naprav in opreme. Merilne naprave morajo biti odobrene, pregledane in overjene skladno z meroslovnimi predpisi ali ustrezno umerjene, e zanje ni meroslovnih predpisov. Pri izvedbi tehninega pregleda se upotevajo tudi navodila za uporabo naprave, ki se uporablja pri tehninem pregledu, ki jih izda proizvajalec naprave. (2) e je bilo na tehninem pregledu ugotovljeno, da je vozilo tehnino brezhibno, se izda potrdilo, na katerem je ozna en rok, ko mora vozilo opraviti tehnini pregled. (3) Za opravljeni tehnini pregled plaa lastnik vozila organizaciji za tehnine preglede ceno storitve, ki ni vija od cene, ki jo doloi minister. (4) Ne glede na drugi odstavek tega lena se pred za etkom uporabe lahkega priklopnika v cestnem prometu izda obvestilo, na katerem je oznaen rok, ko mora vozilo opraviti tehnini pregled. Obvestilo izda registracijska organizacija na predlog lastnika lahkega priklopnika. (5) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekrek strokovna organizacija, ki pri opravljanju tehninih pregledov ravna v nasprotju s tem lenom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. 52. len (ugotovljene predelave ali spremembe) (1) e se pri tehninem pregledu vozila ugotovijo pre delave ali spremembe na vozilu, opredeljene v 19. lenu tega zakona, zaradi katerih se podatki v prometnem dovoljenju in v raunalnikih evidencah ne ujemajo z ugotovljenim stanjem vozila, se izda potrdilo o opravljenem tehninem pregledu le na podlagi predhodno izvedenega postopka posamine odo britve v skladu s tem zakonom in ustreznega vpisa predelave ali spremembe v potrdilo o skladnosti oziroma v soglasje k registraciji. (2) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekrek strokovna organizacija, ki opravlja tehnine preglede in ravna v nasprotju s tem lenom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.

(2) Posamezna pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko zaprosi za pooblastilo za izvajanje najmanj ene od nalog iz prejnjega odstavka, po posameznih kategori jah vozil in proizvodih. 57. len (naloge strokovne organizacije) (1) Pooblastilo se strokovni organizaciji podeli za: 1. identifikacijo in oceno tehninega stanja vozila; 2. redni in izredni pregled vozila po posebnih zahtevah (tretji odstavek 18. lena tega zakona), in 3. tehnini pregled vozila. (2) Posamezna pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik zaprosi za pooblastilo za opravljanje najmanj ene od nalog iz prejnjega odstavka. Pooblastilo za tehnini pregled vozila se podeli za najmanj eno skupino kategorij vozil. Stro kovna organizacija, ki opravlja tehnine preglede vozil, mora opravljati tudi registracijo vozil. Pooblastilo za identifikacijo in oceno tehninega stanja vozila se podeli le v obsegu poobla stila za tehnini pregled vozila ali v obsegu pooblastila za opra vljanje nalog v postopku homologacije ali posamine odobritve vozila iz prvega odstavka prejnjega lena tega zakona. 58. len (pogoji za pridobitev pooblastila) (1) Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki lahko pridobijo pooblastilo iz 55. lena tega zakona, e izpol njujejo naslednje pogoje: 1. razpolagajo z zadostnim tevilom osebja, ki mora imeti ustrezno izobrazbo in delovne izkunje, ter opremo in prostore, ki omogoajo strokovno opravljanje nalog; 2. trajno zagotavljajo neodvisnost in nepristranskost v raz merju do pravnih ali fizinih oseb, ki so neposredno ali posre dno povezane s proizvodom, katerega skladnost se ugotavlja; 3. zagotavljajo poslovno tajnost, in 4. imajo zavarovano odgovornost za opravljanje dejav nosti. (2) Tehnina sluba in strokovna organizacija, ki opravlja svoje naloge na ve kot eni lokaciji, mora izpolnjevati predpi sane pogoje na vsaki lokaciji. (3) e pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik pridobi ustrezno akreditacijo po standardih, ki doloajo splone zahteve za usposobljenost organov za ugotavljanje skladnosti, se teje, da izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega lena. (4) Proizvajalec je lahko imenovan kot tehnina sluba le, e je to izrecno dovoljeno s posamezno tehnino specifikacijo za vozila. 59. len (podelitev in odvzem pooblastila) (1) Pooblastilo se tehninim slubam in strokovnim orga nizacijam podelijo za nedoloen as. Pooblaena oseba mora predpisane pogoje izpolnjevati trajno. (2) Pooblastilo se subjektom iz prejnjega odstavka lahko odvzame: 1. e preneha izpolnjevati predpisane pogoje; 2. e je proti njej uveden postopek steaja ali likvidacije ali je prenehala poslovati na podlagi sodne odlobe ali iz drugega razloga; 3. e svojih nalog ne opravlja v skladu s predpisi, ali 4. e ni poravnala zapadlih finannih obveznosti do Repu blike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti. (3) Pri odvzemu pooblastila po prejnjem odstavku agen cija ob upotevanju vseh pomembnih okoliin posameznega primera doloi tudi as, v katerem isti subjekt ne more ponov no pridobiti pooblastila. Ta as ne more biti kraji od enega leta in ne dalji od dveh let pri prvem odvzemu pooblastila, pri ponovnem odvzemu pa ne kraji od petih let, pri emer je pri hujih kritvah iz 3. toke prejnjega odstavka ta odvzem lahko trajen.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16415
(4) Dolobe tega lena se uporabljajo tudi pri pooblaa nju registracijskih organizacij iz 30. lena tega zakona. 60. len (opravljanje izpita in obnavljanje znanja ter preskus usposobljenosti) (1) Izvajalci nalog, ki jih opravljajo strokovne organizacije in registracijske organizacije, morajo imeti strokovno izobrazbo in delovne izkunje, potrebne za strokovno opravljanje njihovih nalog. Izvajalci tehninih pregledov morajo opraviti ustrezen izpit, drugi strokovni delavci pa preskus usposobljenosti. Izpit in preskus usposobljenosti se opravita pred komisijo, ki jo ime nuje agencija. Kandidatu, ki uspeno opravi izpit ali preskus usposobljenosti, se izda potrdilo. (2) Izvajalca tehninih pregledov, ki je uspeno opravil iz pit iz prejnjega odstavka, lahko njegov delodajalec ali pristojni inpektor napoti na ponovno opravljanje izpita, e se ugotovi, da je njegovo neustrezno opravljanje nalog, ki se kae v zmanj evanju varnosti in okoljske ustreznosti pregledanega vozila, posledica pomanjkljivega znanja. Dokler izvajalec tehninih pregledov ne opravi ponovnega izpita, ne sme opravljati nalog, za katere je izpit potreben. (3) Izvajalci tehninih pregledov morajo obnavljati znanje v rokih, doloenih s predpisom, izdanim na podlagi tega zako na. Izvajalec tehninih pregledov, ki ne opravi tega obnavljanja znanja, ne sme opravljati dela, za katero se zahteva obnavlja nje znanja. (4) Izvajalci nalog iz tega lena se usposabljajo ter opra vljajo izpite in preskuse usposobljenosti v organizacijah, ki jih za to pooblasti agencija. (5) Organizacija, ki eli pridobiti pooblastilo za izvajanje nalog po prejnjem odstavku, mora razpolagati z zadostnim tevilom osebja, ki mora imeti ustrezno izobrazbo in delovne izkunje ter opremo in prostore, ki omogoajo strokovno opra vljanje nalog. (6) Organizaciji iz etrtega odstavka tega lena, ki jo je za usposabljanje izvajalcev nalog, ki jih opravljajo strokovne organizacije in registracijske organizacije, pooblastila agencija, lahko agencija to pooblastilo odvzame, e preneha izpolnjevati pogoje iz prejnjega odstavka ali svojega dela ne opravlja v skladu z dolobami tega zakona in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi. (7) Organizacija iz petega odstavka tega lena vodi evi denco opravljenega usposabljanja, ki vsebuje opis vrste uspo sabljanja, as njegove izvedbe ter osebno ime, datum rojstva in naslov stalnega ali zaasnega prebivalia osebe, ki se je udeleila usposabljanja. (8) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v naspro tju s prvim ali drugim odstavkom tega lena, njuna odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. (9) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v naspro tju s tretjim odstavkom tega lena, njuna odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. 61. len (predpisi ministra) Minister: 1. podrobneje predpie nain in postopek pridobitve po oblastila za opravljanje nalog tehninih slub in strokovnih organizacij; 2. podrobneje predpie pogoje iz prvega odstavka 58. lena tega zakona, ki jih morajo izpolnjevati tehnine slube in strokovne organizacije, in nain ugotavljanja njihove uspo sobljenosti. Minister lahko za opravljanje posameznih nalog tehninih slub ali strokovnih organizacij predpie obvezno uporabo akreditacije kot nain ugotavljanja izpolnjenosti po gojev;
Stran
16416 /
t.
106 / 27. 12. 2010

38. lena tega zakona in osebno ime oseb, ki so upraviene za izdajo dovoljenj za preskusno vonjo. (4) Evidenca cestnega nadzora nad tehnino brezhib nostjo vozil, s katerimi se opravljajo prevozi, vsebuje podatke o kraju in asu opravljenega cestnega nadzora, o vozilu, ki je bilo nadzirano, o obsegu opravljenega nadzora in izreenih ukrepih, podjetju, ki opravlja prevoz, ter osebno ime in datum rojstva voznika vozila. (5) Evidenca opravljenih izpitov in preskusov usposoblje nosti izvajalcev nalog iz 60. lena tega zakona vsebuje podatke o vrsti opravljenega izpita oziroma preskusa usposobljenosti, datum izpita ter osebno ime, datum in kraj rojstva ter naslov stalnega ali zaasnega prebivalia osebe, ki je opravila izpit oziroma preskus usposobljenosti ter datume obnavljanja zna nja in morebitne zaasne prepovedi opravljanja dela. (6) Evidenca izdanih pooblastil tehninim slubam in stro kovnim organizacijam iz 56. in 57. lena tega zakona vsebuje podatke o firmi in sedeu tehnine slube ali strokovne organi zacije, obsegu pooblastila, lokacijah, na katerih opravlja svojo dejavnost, datumu izdaje pooblastila, datumih in ugotovitvah pri nadzornih pregledih ter osebnih imenih odgovornih oseb in podpisnikov listin. 64. len (dostopnost zbirk podatkov) (1) Ministrstvo, pristojno za promet, agencija, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija, registracijske organiza cije, obinska redarstva in dravni organi, ki opravljajo inpek cijski nadzor nad izvajanjem tega zakona, imajo pri svojem delu pravico do dostopa do podatkov iz evidenc iz prejnjega lena, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih nalog. Dostop je brezplaen. Tem organom se zagotavlja dostop do podatkov in evidenc z neposredno raunalniko povezavo in z monostjo dostopa do teh podatkov z uporabo ustrezne tehnologije. (2) Za spremljanje podatkov o unienih motornih vozilih se lahko evidenca registriranih vozil povee z evidenco unienih vozil, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za okolje. Kot povezovalni znak se uporabi identifikacijska tevilka vozila. (3) Proizvajalci vozil in njihovih delov imajo pravico do pridobitve podatkov o tem, katera oseba je lastnik ali imetnik drugih pravic na posameznem vozilu, e te podatke potrebujejo za izvedbo odpoklica vozil v smislu etrtega odstavka 13. lena tega zakona. (4) O pridobitvi podatkov iz prejnjega odstavka odloi minister na podlagi obrazloene pisne zahteve. Zahtevi morajo biti priloene listine in drugi dokazi o obstoju okoliin, zaradi katerih je pridobitev podatkov dopustna. 65. len (predpis ministra) Minister podrobneje predpie vsebino in nain vodenja evi denc iz 62. lena tega zakona, povezljivost podatkov in pogoje za raunalniki dostop do evidenc ter dajanje podatkov iz njih. VII. NADZOR 66. len (strokovni nadzor) (1) Agencija opravlja strokovni nadzor nad delom proi zvajalcev vozil in njihovih pooblaenih zastopnikov, tehninih slub, strokovnih organizacij in registracijskih organizacij. (2) Agencija o opravljanju nalog po tem zakonu in predpi sih, izdanih na njegovi podlagi, poroa ministru. 67. len (inpekcijski nadzor) (1) Izvajanje tega zakona in predpisov, izdanih na nje govi podlagi, nadzirajo inpektorji inpektorata, pristojnega za promet.
3. predpie skupine kategorij vozil iz drugega odstavka 57. lena tega zakona, za katere se podeli pooblastilo za teh nini pregled vozila; 4. predpie postopke opravljanja nalog tehninih slub in strokovnih organizacij; 5. predpie roke za obnavljanje znanja izvajalcev tehni nih pregledov; 6. predpie viino strokov izpitov in preskusov usposo bljenosti; 7. podrobneje predpie pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije, ki izvajajo usposabljanje ter izpite in preskuse usposobljenosti iz prejnjega lena, ter doloi nain in vsebino izobraevanja kandidatov in strokovnih delavcev ter preverjanja znanja, vkljuno z vplivom pridobljene akreditacije na vsebino in obseg izobraevanja, in 8. podrobneje predpie vsebino in nain vodenja evidenc iz prejnjega lena tega zakona. VI. ZBIRKE PODATKOV 62. len (zbirke podatkov) (1) Ministrstvo, pristojno za promet, vodi zbirki podatkov: 1. evidenco registriranih vozil in 2. evidenco izvajanja cestnega nadzora nad tehnino brezhibnostjo vozil, s katerimi se opravljajo prevozi. (2) Agencija vodi zbirke podatkov: 1. evidenco homologiranih vozil, 2. evidenco izdanih potrdil o skladnosti, 3. evidenco opravljenih izpitov in preskusov usposoblje nosti izvajalcev nalog iz 60. lena tega zakona, in 4. evidenco izdanih pooblastil tehninim slubam in stro kovnim organizacijam iz 56. in 57. lena tega zakona. (3) Osebni podatki se v evidencah iz tega lena zbirajo, vodijo in obdelujejo zaradi izvajanja nalog iz tega zakona. 63. len (evidence) (1) Evidenca homologiranih vozil vsebuje podatke o tipih vozil, njihovih proizvajalcih ter izdanih listinah in oznakah o skladnosti tipov vozil. Vsebuje tudi podatke o osebnih imenih odgovornih in kontaktnih oseb proizvajalca. (2) Evidenca izdanih potrdil o skladnosti vsebuje podatke o izdanih potrdilih o skladnosti in soglasij k registraciji za posa mezna vozila, tehninih lastnostih in stanju vozil ter njihovem proizvajalcu. Vsebuje tudi podatke o izdajatelju potrdil o skla dnosti ter osebnih imenih njegovih odgovornih oseb in kontak tnih oseb ter podpisnikov listin. Kadar se potrdilo o skladnosti izda v postopku posamine odobritve ali se izda soglasje k registraciji v postopkih identifikacije in ocene tehninega stanja vozila na zahtevo posameznika, evidenca vsebuje tudi osebno ime, EMO, matino tevilko ter naslov stalnega ali zaasnega prebivalia vlagatelja zahteve. (3) Evidenca registriranih vozil vsebuje vse podatke o posameznem vozilu, ki morajo biti navedeni na prometnem dovoljenju, njegovi registraciji, izdanem prometnem dovolje nju, lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, tehninih pregledih, obveznem zavarovanju in druge podatke. Podatki o lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo regi strirano, vsebujejo njeno osebno ime oziroma firmo, EMO oziroma matino tevilko ter naslov stalnega ali zaasnega prebivalia oziroma sedea. Ta evidenca vsebuje tudi podatke o dovoljenjih za preskusno vonjo in izdanih preskusnih tabli cah ter njihovih uporabnikih, in sicer osebno ime oziroma firmo in naslov stalnega ali zaasnega prebivalia oziroma sedea. Ta evidenca vsebuje tudi podatke o dovoljenjih za daljo dobo uporabe preskusnih tablic in trajnih preskusnih tablicah ter osebno ime oziroma firmo in naslov stalnega ali zaasnega prebivalia oziroma sedea subjektov iz etrtega odstavka

(2) Ne glede na prejnji odstavek inpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, v delu, ki ureja zahteve za traktorje, opravljajo in pektorji inpektorata, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, ter inpektorji inpektorata, pristojnega za delo. Nadzor nad traktorji pri opravljanju kmetijskih in gozdarskih del zunaj ce stnega prometa obsega samo varnostne elemente na traktor jih. Inpektorat, pristojen za delo, nadzira le pravne in fizine osebe, ki imajo status delodajalca po predpisih o varnosti in zdravju pri delu. (3) Ne glede na prvi odstavek tega lena inpekcijski nad zor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na nje govi podlagi, v delu, ki se nanaa na potrdilo o unienju vozila ali na izjavo o lokaciji vozila, opravljajo inpektorji inpektorata, pristojnega za okolje. (4) Pri opravljanju nadzora imajo pristojni inpektorji poleg pravic in dolnosti iz tega zakona tudi pravice in dolnosti po predpisih o inpekcijskem nadzoru, predpisih o tehninih zah tevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti ter predpisih o sploni varnosti proizvodov, s katerimi se ureja nadzor nad skladnostjo in varnostjo proizvodov, ki se dajejo v promet ali se uporabljajo. (5) Inpektorji inpektorata, pristojnega za promet, opra vljajo inpekcijski nadzor nad skladnostjo vozil, njihovih delov in opreme ter delom proizvajalcev vozil in njihovih pooblaenih zastopnikov, distributerjev vozil in njihovih delov, strokovnih organizacij in registracijskih organizacij. Pri proizvajalcih vozil in njihovih pooblaenih zastopnikih je vsebina inpekcijskega nadzora predvsem zakonitost izdajanja potrdil o skladnosti. (6) e ni z zakonom doloeno drugae, inpektorji inpek torata, pristojnega za promet, nadzirajo tehnino brezhibnost vseh vozil v cestnem prometu. Usklajevanje dela z drugimi stvarno pristojnimi inpekcijskimi organi za nadzor vozil za posebne vrste prevozov se opravlja v skladu s predpisi o in pekcijskem nadzoru. (7) Za opravljanje svojih nalog lahko pristojni inpektor po potrebi zahteva tudi pomo policije. 68. len (pogoji za inpektorja) Inpektor, ki opravlja nadzor po tem zakonu, mora poleg izpolnjevanja splonih pogojev imeti vsaj pet let delovnih izku enj. Za posamezna podroja nadzora mora izpolnjevati tudi druge posebne pogoje in imeti uporabno znanje, doloeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest. 69. len (pooblastila inpektorjev) Pri opravljanju nalog inpekcijskega nadzora ima inpek tor pravico: 1. pregledati evidence, ki jih je treba voditi na podlagi tega zakona; 2. brezplano pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih podatkovnih zbirk, ki so potrebni za izvedbo inpekcijskega nadzora; 3. prepovedati dajanje na trg ali prepovedati uporabo ter odrediti umik vozil, delov vozil in opreme, ki niso v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, iz prodaje; 4. pridobiti podatke in opraviti pregled tehninega in dru gega varovanja prostorov, naprav, opreme, evidenc in listin, obrazcev ter peatov; 5. brezplano dobiti kopije listin in drugih dokumentov, ki jih potrebuje za izvedbo inpekcijskega pregleda in ukrepov; 6. zasei listine in druge dokumente; 7. zasliati stranke in prie v upravnem postopku; 8. odrediti ponoven tehnini pregled vozila na napravah in opremi strokovne organizacije pod inpekcijskim nadzorom, in 9. opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom in pekcijskega nadzora.
t.
106 / 27. 12. 2010 /

70. len (ukrepi inpektorjev)
Stran
16417
e inpektor pri opravljanju svojih nalog ugotovi, da je bil kren ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, ima pravico in dolnost: 1. odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjklji vosti v roku, ki ga sam doloi; 2. zaasno prepovedati opravljanje dela, povezanega z izvajanjem tega zakona za as, ki ga doloi kot rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti; 3. prepovedati, da delo opravlja oseba, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dela ali ga opravlja v asu, ko ji je omejena pravica opravljati to delo; 4. z odlobo napotiti delavca na ponovno opravljanje izpita, ki je predpisano s tem zakonom, in 5. predlagati pristojnemu organu odvzem pooblastila stro kovni organizaciji in tehnini slubi. 71. len (inpekcijski nadzor nad strokovnimi organizacijami) (1) Inpektor, ki opravlja inpekcijski nadzor nad izva janjem postopkov strokovnih organizacij, lahko od lastnika vozila zahteva, da omogoi ponovitev izvedenega postopka identifikacije in ocene tehninega stanja vozila ali ugotavljanja tehnine brezhibnosti vozila. (2) e se pri inpekcijskem nadzoru ugotovi, da je izvaja lec postopka iz prejnjega odstavka izdal soglasje k registraciji vozila oziroma potrdil tehnino brezhibnost vozilu, ki ne izpol njuje vseh predpisanih zahtev ali nima brezhibno delujoih de lov ali brezhibne predpisane opreme, inpektor odredi potrebne ukrepe za razveljavitev izdanih listin. (3) Ob ugotovitvah prejnjega odstavka stroke ponov nega pregleda plaa strokovna organizacija, ki je izdala listine, sicer ti bremenijo inpekcijski organ. (4) Inpektor o vseh ugotovljenih nepravilnostih obvesti agencijo in ministrstvo, pristojno za promet. 72. len (inpekcijski nadzor v cestnem prometu) (1) Inpekcijski nadzor se opravlja tudi v cestnem prome tu, pri emer ima inpektor pravico ustaviti in pregledati vozilo, njegove naprave in opremo (v nadaljnjem besedilu: nadzor tehnine brezhibnosti vozila) ter dokumente in druga dokazila, ki jih mora imeti pri sebi voznik vozila. V ta namen inpektor uporablja oznaeno slubeno vozilo ter posebno tehnino in svetlobno opremo. (2) Zaradi izvajanja ukrepov iz prejnjega odstavka mora voznik ustaviti na kraju, ki ga odredi inpektor z dajanjem predpisanih znakov, na nain in po postopku, doloenem v predpisih o prevozih v cestnem prometu. (3) e se pri nadzoru ugotovijo nepravilnosti, zaradi ka terih je mogoe izloiti vozilo iz prometa, stroke opravljenih pregledov plaa voznik. (4) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekrek voznik, e na znak inpektorja ne ustavi vozila ali ne omogoi pregleda vozila, njegovih naprav in opreme ter dokumentov. 73. len (nadzor, ki ga opravlja policija) (1) Policija nadzira izvajanje tega zakona v okviru nadzora cestnega prometa in nadzora varnostnih elementov na traktor jih pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del. (2) Policist lahko zasee vozilo, ki je predelano tako, da presega najvejo mo motorja ali najvejo konstrukcijsko hitrost, doloeno v homologacijskih dokumentih vozila, e pre delava ni bila odobrena v skladu z 19. lenom tega zakona, ali najvejo konstrukcijsko hitrost, doloeno v predpisih o homo logaciji, za posamezno kategorijo vozil.
Stran
16418 /
t.
106 / 27. 12. 2010

(4) Inpektor ali policist odredi, da mora vozilo v tehnino slubo za posamino odobritev in odvzame registrske tablice, e sumi, da: 1. ima vozilo huje pokodovano podvozje ali naprave za upravljanje ali zaviranje; 2. je vozilo predelano ali spremenjeno v nasprotju s pred pisi, ali 3. vgrajeni deli niso homologirani za to vozilo, eprav bi morali biti. (5) V primeru iz 3. toke tretjega odstavka tega lena in 1. toke prejnjega odstavka se tehnini pregled oziroma po samina odobritev opravi, ko je vozilo popravljeno. (6) Stroke izrednega tehninega pregleda ali posamine odobritve plaa voznik. Vozniku se ti stroki, razen v primeru iz 3. toke tretjega odstavka in 1. toke etrtega odstavka tega lena, povrnejo, e se ugotovi, da je vozilo tehnino brezhib no. V tem primeru plaa stroke pregleda organ, ki je pregled odredil. (7) Odvzeto prometno dovoljenje in tablice se v treh dneh od odvzema vrnejo uporabniku ali lastniku vozila, s katerega so bili odvzeti, e je odpravljen razlog, zaradi katerega so bili odvzeti in e so plaani vsi s tem nastali stroki. Lastnik ali uporabnik vozila to dokae s potrdilom o tehnini brezhibnosti vozila oziroma z ustreznim vpisom v potrdilu o skladnosti vozila in dokazili, da vozilo izpolnjuje predpisane pogoje za uporabo v cestnem prometu. Po tem roku se prometno dovoljenje in registrske tablice poljejo registracijski organizaciji, ki jih je izdala. Odvzete preskusne tablice registracijska organizacija unii. 76. len (dolnost sodelovanja) (1) Voznik mora na inpektorjevo ali policistovo zahtevo omogoiti pregled vozila in pri njem sodelovati. (2) Voznik mora na inpektorjevo ali policistovo zahtevo omogoiti tehnini pregled vozila. e na kraju postopka vozila ni mogoe tehnino pregledati (mobilna enota), mora na zah tevo inpektorja ali policista odpeljati vozilo na tehnini pregled in pri njem sodelovati. (3) e voznik na zahtevo iz prejnjega odstavka noe odpeljati vozila na tehnini pregled, se na pregled odpelje na stroke voznika. Stroke tehninega pregleda vozila plaa vo znik, razen e se dokae, da je vozilo tehnino brezhibno, ko ti bremenijo inpekcijski organ oziroma policijo. (4) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekrek voznik, ki ravna v nasprotju z zahtevo iz prvega ali drugega odstavka tega lena. (5) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekrek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki odredi vozniku, naj ravna v nasprotju z zahtevo iz prvega ali drugega odstavka tega lena, odgovorna oseba pa z globo 250 eurov. 77. len (nadzor, ki ga opravljajo carinski organi) (1) Carinski organi nadzirajo vozila v okviru svojih kontrol v skladu s carinsko zakonodajo. (2) Carinski organi imajo pravico izloiti iz prometa vozilo, ki je predelano, dodelano ali spremenjeno tako, da bi lahko bili kreni carinski, troarinski in drugi predpisi, za izvajanje katerih so pristojni carinski organi. 78. len (izrek globe) Za izrekanje globe so v okviru nadzora po tem zakonu pri postopkih o prekrku pristojni inpekcijski organi iz 67. lena tega zakona in policija, za prekrke po etrtem odstavku 33. lena ter drugem in petem odstavku 40. lena tega zakona pa upravne enote.
(3) Zaseeno vozilo se praviloma odda sodiu, pristoj nemu za postopek o prekrku, lahko pa se do izdaje odlobe o prekrku hrani pri policiji. (4) Ob zasegu vozila policija odvzame registrske tablice vozila in jih polje upravni enoti, v kateri ima lastnik vozila prebivalie ali sede. Upravna enota podatek o zasegu vozila vnese v evidenco registriranih vozil, ob vrnitvi vozila lastniku pa ta vpis izbrie. 74. len (uporaba mobilnih enot) (1) Tehnino brezhibnost vozil v cestnem prometu, ki vkljuuje tudi pregled in merjenje uinkovitosti zavornega sis tema in izpustov izpunih plinov ter pregled in nadzor omejil nikov hitrosti, nadzirajo inpektorji inpektorata, pristojnega za promet, in policisti tudi s pomojo merilne opreme in naprav, ki se uporabljajo pri tehninih pregledih vozil in so nameene v posebnem vozilu (v nadaljnjem besedilu: mobilna enota). (2) Za postopke iz prejnjega odstavka, merilno opremo in naprave mobilnih enot se smiselno uporabljajo zahteve o postopkih, merilni opremi in napravah, ki jih pri svojem delu uporabljajo strokovne organizacije, ki opravljajo tehnine pre glede. 75. len (ukrepi v cestnem nadzoru in pri opravljanju del) (1) Inpektor ali policist lahko pri opravljanju svojih na log izloi iz prometa ali prepove uporabo pri opravljanju del vozilu: 1. ki ni tehnino brezhibno; 2. ki je tako pokodovano v prometni nesrei, da ni spo sobno za varno udelebo v cestnem prometu; 3. katerega skladnost s predpisanimi zahtevami ni bila ugotovljena v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi; 4. ki ne izpolnjuje posebnih tehninih zahtev za namen, za katerega se uporablja; 5. ki je predelano ali spremenjeno v nasprotju s predpisi; 6. pri katerem vgrajeni deli niso homologirani za to vozilo, eprav bi morali biti; 7. ki ni registrirano ali nima veljavnega dovoljenja za pre skusno vonjo ali za katero je potekla veljavnost prometnega dovoljenja; 8. katerega voznik ovira ali ne omogoi izvedbe inpek cijskega pregleda; 9. ki ni obvezno zavarovano v skladu s predpisi; 10. za katero niso poravnane obveznosti plaila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu; 11. ki ni ali ni na predpisani nain oznaeno z registrskimi ali preskusnimi tablicami, ali 12. ki je oznaeno z registrskimi ali preskusnimi tablicami, ki niso izdane za to vozilo. (2) Izloitev vozila ali prepoved uporabe vozila traja toliko asa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila od rejena. Inpektor ali policist, ki izloi vozilo iz prometa, lahko odvzame prometno dovoljenje in registrske ali preskusne ta blice. e voznik ne odstrani registrskih ali preskusnih tablic z vozila, se odstranijo z neposredno fizino prisilo na voznikove stroke. O odvzetem prometnem dovoljenju in registrskih tabli cah inpektor ali policist izda potrdilo. (3) Inpektor ali policist odredi izredni tehnini pregled vozila in odvzame registrske tablice, e sumi, da: 1. vozilo ni tehnino brezhibno zaradi napak na podvozju ali na napravah za upravljanje ali zaviranje ali na napravah za povezovanje vlenega in priklopnega vozila; 2. ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede emisij onesna eval in hrupa, ali 3. je tako pokodovano, da ni sposobno za varno ude lebo v cestnem prometu, razen v primerih iz 1. toke etrtega odstavka tega lena.

79. len (predpisi ministra) Minister podrobneje predpie: 1. naine in postopke nadzora nad vozili v cestnem pro metu in pri delu s kmetijskimi in gozdarskimi traktorji, in 2. vsebino in nain poroanja agencije iz 66. lena tega zakona. VIII. DOSTOP DO INFORMACIJ O POPRAVILU IN VZDREVANJU VOZILA 80. len (dostop do informacij o vozilu) (1) Informacije o popravilu in vzdrevanju vozila so in formacije, potrebne za ugotovitev stanja vozila, servisiranje, pregled, redne preglede, popravilo, ponovno programiranje, ponovno vkljuitev vozila ali ugotovitev stanja vozila na daljavo, vkljuno z vsemi njihovimi kasnejimi spremembami in dopol nitvami. Informacije vkljuujejo tudi vse podatke, potrebne za vgradnjo delov ali opreme v vozila. (2) Proizvajalec mora v skladu s posameznimi tehnini mi specifikacijami za vozila ob primernem povrailu strokov omogoiti vsem zainteresiranim vzdrevalcem vozil neomejen dostop do informacij o vozilu, diagnostini in drugi opremi ter orodju, vkljuno z vso ustrezno programsko opremo. Omogo iti mora tudi dostop do informacij o popravilu in vzdrevanju vozila. (3) Proizvajalec mora po potrebi zagotoviti standardizira no in varno napravo za podporo na daljavo, ki zainteresiranim vzdrevalcem vozil omogoa, da opravijo posege, pri katerih je potreben dostop do varnostnega sistema vozila. (4) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekrek proizva jalec, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega lena, njegova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16419
(2) Ministrstvo, pristojno za promet, prevzame vodenje in upravljanje evidenc: 1. iz 1. toke prvega odstavka 62. lena tega zakona 1. januarja 2012, do takrat pa vodi in upravlja to evidenco mi nistrstvo, pristojno za notranje zadeve, in 2. iz 2. toke prvega odstavka 62. lena tega zakona 1. ja nuarja 2013, do takrat pa vodi in upravlja to evidenco Policija. (3) S prevzemom evidenc se na ministrstvo, pristojno za promet, prenese tudi dokumentarno in drugo gradivo, ki se nanaa na evidence iz prejnjega odstavka. 83. len (prehodno obdobje) (1) Postopki pri zadevah s podroij, ki jih ureja ta zakon, ki so bili zaeti pred zaetkom uporabe tega zakona, se dokon ajo po predpisih, na podlagi katerih so bili zaeti. (2) Do 31. decembra 2013 se status starodobnika lahko podeli vozilu, starejemu od 25 let, e izpolnjuje vse druge predpisane pogoje. (3) Vozila kategorije N1, ki jim je z dnem zaetka uporabe tega zakona preteklo ve kot eno leto od datuma prve registra cije, morajo opraviti prvi tehnini pregled ob prvem podaljanju veljavnosti prometnega dovoljenja ali v enem letu od zaetka uporabe zakona, kar prej potee. (4) Upravne enote zanejo opravljati naloge prekrkovne ga organa iz 78. lena tega zakona 1. januarja 2012. (5) Dolobe tretjega in petega odstavka 29. lena tega zakona veljajo tudi za vozila, ki so ob zaetku uporabe tega zakona e registrirana, in sicer se potrebna sprememba izve de ob prvem naslednjem podaljanju veljavnosti prometnega dovoljenja po zaetku uporabe tega zakona. 84. len (veljavnost pooblastil in registrskih tablic) (1) Pooblastila, podeljena organizacijam za ugotavljanje skladnosti vozil, identifikacijo in oceno tehninega stanja vozil, registracijo vozil, izdajanje dovoljenj za preskusno vonjo in za opravljanje tehninih pregledov vozil pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo veljavna do izdaje novih odlob na podlagi tega zakona. Pooblastila za opravljanje nalog posamine odo britve predelanega vozila veljajo tudi za posamine odobritve popravljenega vozila. (2) Pooblastila, podeljena organizacijam za usposablja nje izvajalcev nalog, ki jih opravljajo strokovne organizacije in registracijske organizacije, ostanejo veljavna do izbire novih izvajalcev na podlagi tega zakona. (3) Tehnine slube, strokovne in registracijske organi zacije, ki imajo veljavno pooblastilo za izvajanje nalog, morajo zaeti izpolnjevati novo predpisane pogoje v roku dveh let po uveljavitvi novih pogojev. Spremenjeni pogoji glede prostorov in izobrazbe za strokovne delavce ne veljajo za prostore in delavce, ki so izpolnjevali predpisane zahteve pred uveljavitvi jo predpisa iz 5. toke prvega odstavka 27. lena in 1. toke 61. lena tega zakona. (4) Spremenjeni pogoji glede prostorov ne veljajo za prostore organizacij za tehnine preglede vozil, ki niso iz polnjevali vseh predpisanih zahtev po dosedanjih predpisih in so organizacije pridobile odlobo ministra, pristojnega za notranje zadeve, s katero se posamezni organizaciji na podlagi 30. lena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o tehninih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, t. 52/02) dovoli, da poslovni prostor lahko odstopa od predpisanih mer. (5) Registrske tablice, ki so bile izdane na podlagi 178. lena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, t. 30/98, 33/00 odloba US, 39/00 popravek odlobe US, 61/00, 100/00 odloba US, 21/02 in 67/02) ter Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, t. 56/08 uradno preieno besedilo, 57/08 ZLDUVCP, 58/09 in 36/10) osta nejo v veljavi tudi po uveljavitvi tega zakona.
IX. ODGOVORNOST STAREV, SKRBNIKOV OZIROMA REJNIKOV 81. len (odgovornost starev, skrbnikov oziroma rejnikov) (1) Stari, skrbniki oziroma rejniki morajo nadzirati ali skrbeti za otroka ali mladoletnika pri zadevah, ki jih ureja ta zakon. (2) Opustitev dolne skrbi ali nadzorstva iz prejnjega odstavka je tedaj, ko stari, skrbniki oziroma rejniki omogoijo, dovolijo ali dopustijo, da otrok ali mladoletnik ravna v nasprotju s tem zakonom. (3) Z globo 200 eurov se kaznujejo za prekrek stari, skrbniki oziroma rejniki, igar otrok ali mladoletnik stori prekr ek po tem zakonu, ki je posledica opustitve dolne skrbi ali nadzorstva nad njim. (4) Ob opustitvi dolne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom morajo osebe iz prvega odstavka tega lena plaati globo za prekrke, storjene po 19., 26., 33., 35., 36., 37., 40., 41., 42., 43., 46., 50., 53., 72. in 76. lenu tega zakona. X. PREHODNE IN KONNE DOLOBE 82. len (prenos pristojnosti in prevzem evidenc) (1) 1. julija 2011 prevzame Prometni inpektorat Repu blike Slovenije naloge inpekcijskega nadzora pri ugotavljanju skladnosti vozil, ki jih opravlja Trni inpektorat Republike Slo venije na podlagi Zakona o tehninih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, t. 99/04 uradno preieno besedilo) in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
Stran
16420 /
t.
106 / 27. 12. 2010

85. len

na onemogoanje pregleda vozila, naprav in opreme na vozilu; v 227. lenu tretji, etrti in osmi odstavek; 228., 229., 230. in 231. len; v 239. lenu: v prvem odstavku prva do etrta, sedma, enajsta, trinajsta in tirinajsta alinea; osmi odstavek; 241. len; 248. len; 2. v Zakonu o varnosti cestnega prometa ZVCP1 (Uradni list RS, t. 83/04): 261. len; v 262. lenu drugi odstavek; 3. v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o var nosti cestnega prometa ZVCP1G (Uradni list RS, t. 36/10): besedilo drugega odstavka 54. lena iz drugega od stavka 195. lena, 203. lena, prvega in tretjega odstavka 208. lena, drugega odstavka 211.a lena, prvega odstavka 214. lena in tretjega odstavka 224. lena; besedilo tretjega odstavka 56. lena evidenco regi striranih vozil iz 202. lena in evidenco o opravljenih tehninih pregledih iz 211. lena zakona.; besedilo etrtega odstavka 56. lena, ki se nanaa na evidenco registriranih vozil iz 202. lena in evidenco o opravlje nih tehninih pregledih iz 211. lena zakona. (2) Dolobe iz prejnjega odstavka se uporabljajo do 1. julija 2011. (3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se do zaetka uporabe predpisov, iz danih na podlagi 11., 27., 47., 61., 65. in 79. lena tega zakona, uporabljajo e naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom: 1. Uredba o cenah za storitve v postopkih homologacije in posamine odobritve vozil (Uradni list RS, t. 72/00); 2. Pravilnik o EShomologaciji in posamini odobritvi mo tornih vozil (Uradni list RS, t. 31/09 in 78/09); 3. Pravilnik o EShomologaciji dvo in trikolesnih motornih vozil (Uradni list RS, t. 125/03, 80/04, 75/05, 82/07 in 96/09); 4. Pravilnik o EShomologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev (Uradni list RS, t. 125/03, 80/04, 103/04, 75/05, 33/06 in 82/07); 5. Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil (Uradni list RS, t. 105/09 in 9/10); 6. Navodilo o pripravljanju in izdajanju tehninih specifika cij za motorna vozila (Uradni list RS, t. 20/09); 7. Odredba o homologiranju zaitnih elad za voznike in sovoznike motornih koles in mopedov (t. 22.05) (Uradni list RS, 107/03); 8. Odredba o homologiranju varnostnih trikotnikov (t. 27.03) (Uradni list RS, t. 62/99); 9. Odredba o homologiranju posebnih opozorilnih svetilk za motorna vozila (t. 65.00) (Uradni list RS, t. 55/96); 10. Odredba o homologiranju tabel za oznaevanje poa snih vozil (t. 69.01) (Uradni list RS, t. 62/99 in 80/99); 11. Odredba o homologiranju tabel za oznaevanje tekih in dolgih vozil (t. 70.01) (Uradni list RS, t. 62/99 in 80/99); 12. Odredba o homologiranju vozil na akumulatorski elek trini pogon glede posebnih pogojev za njihovo konstrukcijo in funkcionalno varnost (t. 100.00) (Uradni list RS, t. 74/97); 13. Odredba o homologiranju odsevnih oznak za teka in dolga vozila ter njihove priklopnike (t. 104.00) (Uradni list RS, t. 62/99 in 86/99); 14. Pravilnik o kompletu za prvo pomo, ki spada v obve zno opremo motornih vozil (Uradni list RS, t. 106/04, 134/04, 136/04 popr. in 115/07); 15. Uredba o nadzoru tehnine brezhibnosti motornih in priklopnih vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu (Uradni list RS, t. 113/03); 16. Pravilnik o tehninih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, t. 88/05 in 119/07);
(rok za izdajo predpisov) Podzakonski predpisi, doloeni s tem zakonom, morajo biti izdani najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. 86. len (prenehanje veljave in uporabe) (1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Odred ba o prepovedi prodaje in uvoza vozil brez katalizatorja (Uradni list RS, t. 27/94, 43/94 in 41/04). (2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o doloitvi cen za opravljene tehnine preglede, ki jih plaujejo lastniki motornih in priklopnih vozil organizacijam za tehnine preglede (Uradni list RS, t. 75/06), ki pa se e uporablja do zaetka uporabe tega zakona. (3) Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo upo rabljati: 1. Odredba o oznaevanju atestirane specialne opreme transportnih sredstev za mednarodni prevoz lahko pokvarljivih ivil (Uradni list SFRJ, t. 24/78); 2. Odredba o deklariranju nadomestnih delov za vozila (Uradni list SFRJ, t. 10/82) in 3. Pravilnik o dimenzijah, skupnih masah in osni obre menitvi vozil ter o osnovnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema na vozilih v cestnem prometu (Uradni list SFRJ, t. 50/82, 11/83, 4/85, 65/85, 64/86, 22/90 in 50/90). 87. len (razveljavitev in uporaba predpisov) (1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: 1. v Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, t. 56/08 uradno preieno besedilo, 57/08 ZLDUVCP, 58/09 in 36/10): 5. len; v 12. lenu tretji odstavek; v 23. lenu v prvem odstavku 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30., 31., 32., 33., 34., 35., 36., 37., 38., 39., 40., 41., 42., 44., 45., 46., 47., 50., 55., 56., 57., 59., 60. in 61. toka; v 28. lenu etrti in peti odstavek; v 34. lenu drugi, tretji in etrti odstavek; 59. len razen drugega stavka drugega odstavka; v 60. lenu prvi in tretji odstavek; v 90. lenu drugi odstavek; v 92. lenu prvi odstavek, prvi stavek osmega odstav ka, deseti, dvanajsti in trinajsti odstavek; 190. do 214. len; v 222. lenu prvi stavek v delu, ki se nanaa na registra cijo motornih in priklopnih vozil, tehnine preglede motornih in priklopnih vozil ter ugotavljanje skladnosti vozil; v 223. lenu: prvi odstavek v delu, ki se nanaa na inpekcijski nadzor nad opravljanjem registracije motornih in priklo pnih vozil ter tehninih pregledov motornih in priklopnih vozil; drugi odstavek v delu, ki se nanaa na naloge prekrkovnega organa, e je kren 197. len Zakona o varnosti cestnega prometa; etrti odstavek; v 224. lenu: prvi odstavek v delu, ki se nanaa na inpekcijski nadzor v prostorih registracijskih organizacij ter organiza cij za tehnine preglede; drugi odstavek v delu, ki se nanaa na pravico ustavitve vozila in pregleda naprav in opreme na vozilu ter dokumentov v tej zvezi, in drugi stavek; tretji odstavek; etrti odstavek v delu, ki se nanaa na voznika vozila, ki ne upoteva zahteve inpektorja za ustavitev vozila, vpogled zahtevanih dokumentov in dokazil ter

17. Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, t. 66/05, 48/06 in 66/07); 18. Pravilnik o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, t. 83/06); 19. Pravilnik o doloitvi cen tiskovin, obrazcev in tablic (Uradni list RS, t. 95/07, 63/08, 9/09 in 48/09); 20. Pravilnik o minimalnih zahtevah, ki jih morajo izpol njevati nekatere naprave in oprema vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, t. 97/02 in 123/03); 21. Pravilnik o napravah za omejevanje hitrosti nekaterih kategorij vozil (Uradni list RS, t. 74/07); 22. Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem pro metu (Uradni list RS, t. 17/00, 33/00 popr., 45/04, 82/07, 70/08 in 104/09); 23. Pravilnik o zatemnjevanju stekel na vozilih (Uradni list RS, t. 82/07 in 70/08); 24. Pravilnik o zahtevah za prekategorizacijo vozil (Uradni list RS, t. 70/08); 25. Pravilnik o zimski opremi vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, t. 104/09); 26. Pravilnik o naknadni vgradnji ogledal na vozila (Uradni list RS, t. 116/07); 27. Odredba o doloitvi seznama tehninih specifikacij za motorna in priklopna vozila (Uradni list RS, t. 96/09, 114/09 in 50/10); 28. Odredba o doloitvi seznama tehninih specifikacij za dvo in trikolesna motorna vozila (Uradni list RS, t. 96/09 in 114/09); 29. Odredba o doloitvi seznama tehninih specifikacij za kmetijske in gozdarske traktorje (Uradni list RS, t. 96/09 in 114/09); 30. Odredba o doloitvi seznama splonih tehninih spe cifikacij s podroja motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, t. 96/09); 31. Odredba o doloitvi seznama tehninih specifikacij o postopkih s podroja motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, t. 68/10); 32. Pravilnik o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevaajo skupine otrok (Uradni list RS, t. 23/09); 33. Pravilnik o merah in masah vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, t. 138/06); 34. Pravilnik o registraciji in oznaevanju vozil, zrako plovov in vodnih plovil Ministrstva za obrambo (Uradni list RS, t. 116/07) v delu, ki se nanaa na registracijo in oznae vanje vozil in 35. Pravilnik o potrdilu o unienju motornega vozila in o izjavi o lokaciji vozila (Uradni list RS, t. 54/10). 88. len (uveljavitev in zaetek uporabe zakona) Ta zakon zane veljati 1. aprila 2011, uporabljati pa se zane 1. julija 2011. t. 32607/10166/87 Ljubljana, dne 16. decembra 2010 EPA 1250V Dravni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16421
UKAZ o razglasitvi Zakona o drubi Slovenske eleznice (ZDS)

Razglaam Zakon o drubi Slovenske eleznice (ZDS), ki ga je sprejel Dravni zbor Republike Slovenije na 23. seji 16. decembra 2010. t. 0030211/20109 Ljubljana, dne 24. decembra 2010 dr. Danilo Trk l.r. Predsednik Republike Slovenije
ZAKON O DRUBI SLOVENSKE ELEZNICE (ZDS)

1. len Ta zakon doloa status drube Slovenske eleznice d.o.o., naloge, ki jih opravlja in pogoje za ustanavljanje drub, na katere prenese izvajanje svojih dejavnosti. 2. len (1) Za izvajanje dejavnosti iz 3. lena tega zakona se ustanovi druba Slovenske eleznice d.o.o.. Ustanovitelj in edini drubenik drube Slovenske eleznice d.o.o. je Republi ka Slovenija, ki svojega poslovnega delea ne more deliti ali prenesti na drugo osebo. (2) Druba Slovenske eleznice d.o.o. kot obvladujoa druba za izvajanje svojih dejavnosti ustanovi odvisne drube, v katerih je veinski lastnik. Poleg odvisnih drub lahko s so glasjem ustanovitelja ustanovi druge pravne osebe, v katerih izvaja ustanoviteljske pravice. (3) Druba Slovenske eleznice d.o.o. pri svojem poslova nju in pri upravljanju odvisnih drub skrbi tudi za uresnievanje javnega interesa na podroju eleznikega prometa in mora zagotavljati varno odvijanje eleznikega prometa. 3. len (1) Druba Slovenske eleznice d.o.o. kot obvladujoa druba ustanovi odvisne drube za izvajanje naslednjih de javnosti: opravljanje vzdrevanja eleznike infrastrukture, vode nje eleznikega prometa in izvajanje drugih nalog upravljavca javne eleznike infrastrukture; opravljanje prevoza potnikov v notranjem, ezmejnem regijskem in mednarodnem eleznikem prometu; prevoz blaga v notranjem in mednarodnem eleznikem prometu. (2) Za opravljanje posameznih dejavnosti iz prejnjega odstavka se ustanovi najmanj ena odvisna druba. (3) Druba Slovenske eleznice d.o.o. lahko s soglasjem ustanovitelja poleg drub iz prejnjega odstavka ustanovi druge gospodarske drube in druge pravne osebe, katerih dejavnost je potrebna za nemoteno in kakovostno opravljanje dejavnosti gospodarskih drub iz prvega odstavka tega lena in sicer predvsem za izvajanje naslednjih dejavnosti: prevoz blaga v notranjem in mednarodnem eleznikem prometu; vleko vlakov in tehnino vagonsko dejavnost; izvajanje storitev logistinih centrov, gradbena dejav nost, skladienje, telekomunikacije, raziskovanje in eksperi mentalni razvoj na podroju tehnologije, projektiranje in tehni no svetovanje, tehnino preizkuanje in analiziranje, izvajanje informacijskih, finannih, raunovodskih in drugih podobnih sto ritev, proizvodnja eleznikih in drugih tirnih vozil, vzdrevanje in popravila tirnih in motornih vozil, splona gradbena dela in gradbena dela specialnih strok, razvoj, svetovanje in opremlja nje z raunalniko programsko opremo ter druge dejavnosti.
5476.
Zakon o drubi Slovenske eleznice (ZDS)
Stran
16422 /
t.
106 / 27. 12. 2010

7. len V odvisnih drubah drube Slovenske eleznice d.o.o., ki so na dan uveljavitve tega zakona e ustanovljene, se poslovni dele drube Slovenske eleznice d.o.o. ne sme zmanjati. 8. len (1) Odvisne drube iz prvega odstavka 3. lena tega zakona se ustanovijo po postopku delitve obstojee drube Slovenske eleznice d.o.o. z ustanovitvijo novih drub, kot je doloen v zakonu, ki ureja gospodarske drube, razen e je s tem zakonom doloeno drugae. (2) Na posamezne odvisne drube iz prejnjega odstavka tega lena se prenesejo premoenje, pravice in obveznosti drube Slovenske eleznice d.o.o., kot bodo doloeni v de litvenem nartu, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije v tirih mesecih od uveljavitve tega zakona. V delitvenem nartu se mora dosledno upotevati vsebinska povezanost prenese nega premoenja z dejavnostjo, ki jo bo opravljala posamezna odvisna druba, prenesene pravice in obveznosti pa morajo biti vsebinsko povezane s prenesenim premoenjem in zaposleni mi, ki jih bodo prevzele posamezne odvisne drube. Izvajanje gospodarske javne slube prevoza potnikov v notranjem in ezmejnem regijskem eleznikem prometu se prenese na odvisno drubo, ki bo izvajala prevoz potnikov. Izvajanje go spodarske javne slube vzdrevanja javne infrastrukture ter vodenja eleznikega prometa se prenese na odvisno drubo, ki bo izvajala vzdrevanje eleznike infrastrukture, vodenje eleznikega prometa in druge naloge upravljavca javne ele znike infrastrukture. (3) Premoenje, pravice in obveznosti se na posamezne odvisne drube iz prvega odstavka tega lena prenesejo po njihovi neodpisani knjigovodski vrednosti. Vrednost osnovnega kapitala posamezne odvisne drube, ki se vpie v sodni regi ster, je enaka razliki med knjigovodsko vrednostjo prenesenega premoenja in obveznostmi, zmanjanimi najmanj za vrednost rezerv, ki jih druba mora oblikovati v skladu s predpisi. (4) Odvisne drube iz prvega odstavka 3. lena tega zakona morajo zaeti delovati najkasneje v osmih mesecih od uveljavitve tega zakona. (5) Zaposlenim, ki jih bodo prevzele odvisne drube, se zaradi spremembe delodajalca pravice in obveznosti iz delov nega razmerja doloijo v skladu z dolobami zakona, ki ureja delovna razmerja oziroma zakona, ki ureja pravice in obvezno sti javnih uslubencev. 9. len (1) Dravna porotva za posojila, ki so bila podeljena drubi Slovenske eleznice d.o.o., se prenesejo skupaj s po sojili na odvisne drube, ki jih bo na podlagi tega zakona in skladno z delitvenim nartom iz drugega odstavka 8. lena tega zakona, ustanovila ta druba. (2) Za obveznosti drube Slovenske eleznice d.o.o. iz posojil z dravnimi porotvi, ki bodo prenesene na nove odvi sne drube, je kot solidarni dolnik poleg drube, ki ji je bila v delitvenem nartu dodeljena obveznost, odgovorna tudi obvla dujoa druba Slovenske eleznice d.o.o.. (3) e se upniki posojil s porotvi drave ne strinjajo s prenosom teh posojil na odvisne drube, posojila s porotvi drave ostanejo v premoenjski bilanci obvladujoe drube Slovenske eleznice d.o.o.. (4) V primeru iz prejnjega odstavka odvisna druba, na katero bi morala biti obveznost z dravnim porotvom prene sena, sklene z drubo Slovenske eleznice d.o.o. pogodbo o solidarni odgovornosti za dolg, ki doloi njeno obveznost tekoega zagotavljanja finannih sredstev za odplaevanje teh obveznosti in nain odplaevanja tega dolga. 10. len Vlada Republike Slovenije izda akt iz tretjega odstavka 5. lena tega zakona v tirih mesecih od uveljavitve tega za kona.
(4) Pri ustanavljanju novih drub ali drugih pravnih oseb mora druba Slovenske eleznice d.o.o. zasledovati cilje, ki jih doloa tretji odstavek 2. lena tega zakona. (5) Druba Slovenske eleznice d.o.o. kot ustanovitelj in edini drubenik odvisnih drub iz prvega odstavka tega lena svojega poslovnega delea ne more deliti ali prenesti na drugo osebo. (6) K ustanovitvenemu aktu pravnih oseb, ki jih ustano vi obvladujoa druba, mora dati predhodno soglasje Vlada Republike Slovenije. Soglasje Vlade Republike Slovenije ni potrebno, e se spreminja ustanovitveni akt zaradi spremembe dejavnosti, e ta ne posega v spremembo temeljne dejavnosti, zaradi katere je druba ustanovljena, ali e gre za spremembo sedea drube. 4. len (1) Odvisne drube, ustanovljene za izvajanje dejavnosti iz prve in druge alineje prvega odstavka prejnjega lena, kot obvezno gospodarsko javno slubo opravljajo naslednje dejavnosti: prevoz potnikov v notranjem in ezmejnem regijskem eleznikem prometu; vzdrevanje javne eleznike infrastrukture; vodenje eleznikega prometa. (2) Odvisne drube, ustanovljene za izvajanje dejavnosti iz prve alineje prvega odstavka prejnjega lena, opravljajo tudi naslednje naloge upravljavca javne eleznike infrastrukture: gospodarjenje z javno elezniko infrastrukturo; izdaja soglasij za posege v progovni in varovalni pro govni pas v skladu z zakonom, ki ureja varnost eleznikega prometa; upravljanje z eleznikimi postajnimi poslopji; druge naloge upravljavca javne eleznike infrastruktu re, doloene z zakonom, ki ureja elezniki promet in zakonom, ki ureja varnost eleznikega prometa. (3) Nad drubami, ki izvajajo gospodarske javne slube izvaja nadzor ministrstvo, pristojno za promet in sicer predvsem z vidika kakovostnega izvajanja gospodarske javne slube in transparentne ter zakonite uporabe sredstev, namenjenih izvajanju teh gospodarskih javnih slub. 5. len (1) Objekti, naprave ter tirna vozila v lasti odvisnih drub, ki so nujno potrebna za izvajanje gospodarskih javnih slub in mednarodnega eleznikega potnikega prometa, ne morejo biti predmet zastave in so ob steaju oziroma likvidaciji izvze ta iz steajne oziroma likvidacijske mase dolnika. Lahko so predmet prodaje, e s prodajo soglaa ustanovitelj obvladujoe drube Slovenske eleznice d.o.o.. (2) Tirna vozila iz prejnjega odstavka se izjemoma lahko zastavijo, e je z zastavno pravico na mobilnih sredstvih zava rovan posojilodajalec, ki je financiral njihovo nabavo. (3) Objekti, naprave ter tirna vozila iz prvega odstavka tega lena se podrobneje doloijo s predpisom, ki ga izda Vlada Republike Slovenije. PREHODNE IN KONNA DOLOBA 6. len (1) Dejavnosti in pooblastila, za izvajanje katerih je na podlagi tega zakona pooblaena druba Slovenske eleznice d.o.o., od uveljavitve tega zakona opravlja druba Slovenske eleznice d.o.o., ki je bila ustanovljena z Aktom o ustanovitvi drube Slovenske eleznice d.o.o. tevilka SV 930/09, z dne 21. 9. 2009. (2) Vlada Republike Slovenije mora akt iz prejnjega odstavka uskladiti z dolobami tega zakona v roku estih me secev od uveljavitve tega zakona.

11. len teje se, da licenca, varnostno sprievalo in varnostno pooblastilo, ki je bilo izdano drubi Slovenske eleznice d.o.o. ustanovljeni z aktom iz prvega odstavka 6. lena tega zakona, veljajo tudi za odvisne gospodarske drube, ki jih ustanovi dru ba Slovenske eleznice d.o.o. za upravljanje z javno elezniko infrastrukturo, izvajanje prevoza potnikov in izvajanje prevoza tovora. Odvisne drube morajo pridobiti navedene dokumente najkasneje v roku dveh let od njihove ustanovitve. 12. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 32603/1044/31 Ljubljana, dne 16. decembra 2010 EPA 1345V Dravni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16423
rovanje, iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in od primerljive pokojninske rente, ki je prejeta iz tujine, vteva 50% dohodka.. 4. len Drugi odstavek 47. lena se spremeni tako, da se glasi: (2) Davna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se ugotavlja na podlagi dejan skih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, e skupni dohodek lanov kmeke ga gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presee 7.500 eurov ali e se lani kmekega go spodinjstva, za katere se v skladu z 69. lenom tega zakona teje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, za to prostovoljno odloijo, pri emer morajo: 1. enega od zavezancev za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v okvi ru kmekega gospodinjstva, doloenega v drugem odstavku 69. lena tega zakona, doloiti kot zavezanca za celotno kme tijsko in gozdarsko dejavnost v okviru kmekega gospodinjstva (kot nosilca te dejavnosti), oziroma e se v okviru kmekega gospodinjstva opravlja tudi druga kmetijska ali dopolnilna de javnost na kmetiji, kot jo doloajo predpisi o kmetijstvu, kot za vezanca za celotno kmetijsko in dopolnilno dejavnost v okviru kmekega gospodinjstva, 2. tak nain ugotavljanja davne osnove priglasiti pri davnem organu in 3. se zavezati, da bodo davno osnovo na tak nain ugo tavljali najmanj pet davnih let.. Doda se nov etrti odstavek, ki se glasi: (4) Pri ugotavljanju skupnega dohodka iz drugega od stavka tega lena se upoteva dohodek iz poglavja III.4. tega zakona, brez upotevanja odmerjenih prispevkov za obvezno socialno zavarovanje in znianj in poveanj davne osnove ozi roma dobiek, v katerem niso upotevani obraunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znianja in poveanja davne osnove.. 5. len Na koncu tretjega odstavka 58. lena se pred piko doda besedilo iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti. 6. len Na koncu drugega odstavka 68. lena se doda nov sta vek, ki se glasi: Zavezanec nerezident, ki nima poslovne enote v Sloveniji, lahko namesto normiranih strokov uveljavlja posamezni aktivnosti v Sloveniji neposredno pripisljive dejan ske stroke, ki se priznajo na podlagi dokazil.. 7. len Drugi odstavek 69. lena se spremeni tako, da se glasi: (2) Kmeko gospodinjstvo po tem zakonu je skupnost ene ali ve fizinih oseb, ki niso najeta delovna sila, imajo na dan 30. junija v davnem letu skupno stalno ali zaasno pre bivalie in so prijavljene kot eno gospodinjstvo (v nadaljnjem besedilu: lani kmekega gospodinjstva), ter se vsaj za enega ali ve lanov teje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnov no gozdarsko dejavnost po dolobah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaa najmanj 200 eurov.. Tretji odstavek se rta. Dosedanji etrti odstavek postane tretji odstavek. V dosedanjem petem odstavku, ki postane etrti odsta vek, se beseda etrti nadomesti z besedo tretji. V dosedanjem estem odstavku, ki postane peti odstavek, se beseda peti nadomesti z besedo etrti. Dosedanji sedmi odstavek, ki postane esti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: (6) Ne glede na tretji odstavek tega lena se kot osnovna kmetijska dejavnost teje tudi ebelarstvo, vezano na panje, evidentirane v registru ebelnjakov..
5477.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H)
UKAZ o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H)

Razglaam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh2H), ki ga je sprejel Dravni zbor Republike Slovenije na seji 16. decembra 2010. t. 0030210/20107 Ljubljana, dne 24. decembra 2010 dr. Danilo Trk l.r. Predsednik Republike Slovenije
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI (ZDoh-2H)

1. len V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, t. 51/10 uradno preieno besedilo) se v 3.c) toki 6. lena besedilo Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki spremeni tako, da se glasi: Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki ali Evropskem investicijskem skladu. 2. len V 34. lenu se besedilo Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki spremeni tako, da se glasi: Evrop ski centralni banki, Evropski investicijski banki ali Evropskem investicijskem skladu. 3. len V 42. lenu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: (3) Ne glede na tretji odstavek 41. lena tega zakona se v davno osnovo od pokojninske rente, kot je odmerjena v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zava
Stran
16424 /
t.
106 / 27. 12. 2010

11. len V prvem odstavku 129. lena se v 2. toki besedilo ali pavalne ocene dohodna nadomesti z besedilom in pavalne ocene dohodka. Dodata se nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: (2) Akontacija dohodnine se od drugih dohodkov iz 70. lena tega zakona izrauna in plaa po stopnji: 1. 10% od davne osnove, e je posamezno izplailo veje od 200 eurov, 2. 0% od davne osnove, e je posamezno izplailo ena ko ali manje od 200 eurov. (3) Akontacija dohodnine od drugih dohodkov iz 70. lena tega zakona se pripie posameznemu zavezancu, lanu kme kega gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. lenom tega zakona teje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v sorazmernem deleu glede na skupno tevilo zavezancev v kmekem gospodinjstvu.. Dosedanji drugi odstavek, ki postane etrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: (4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega lena se od: 1. katastrskega dohodka in pavalne ocene dohodka na panj in 2. drugih dohodkov iz 70. lena tega zakona, pripisanih nerezidentu, izrauna in plaa akontacija dohodnine po stopnji 16%.. 12. len 154. len se spremeni tako, da se glasi: 154. len (prehodno obdobje za doloitev katastrskega dohodka in pavalne ocene dohodka na panj) (1) Ne glede na 69. len tega zakona se do 30. junija 2012 kot osnovna kmetijska dejavnost teje tudi: proizvodnja vina iz lastnega pridelka grozdja s povrin vinogradov, evidentiranih pri davnem organu; proizvodnja oljnega olja iz lastnega pridelka oljk s po vrin oljnikov, evidentiranih pri davnem organu. (2) Do datuma iz prvega odstavka tega lena se: katastrski dohodek od proizvodnje vina iz lastnega pridelka grozdja doloi kot dvakratnik katastrskega dohodka vinograda, katerega pridelek grozdja se porabi za proizvo dnjo vina. e zemljie ni evidentirano kot vinograd v ze mljikem katastru, se kot katastrski dohodek od proizvodnje vina iz lastnega pridelka upoteva dvakratnik povprenega katastrskega dohodka vinograda v katastrski obini, v kateri se zemljie nahaja. Za doloitev katastrskega dohodka od proizvodnje vina iz pridelka grozdja vinogradov izven Slove nije, se upoteva povpreni katastrski dohodek vinogradov v katastrski obini, ki je krajevno najblije vinogradom izven Slovenije, tako ugotovljen katastrski dohodek pa se pripie lanom kmekega gospodinjstva, ki ima pravico uporabljati vinograd; katastrski dohodek od proizvodnje oljnega olja iz la stnega pridelka oljk doloi v viini katastrskega dohodka za plantani sadovnjak 5. katastrskega razreda v katastrskem okraju Gorica; pavalna ocena dohodka na panj doloi v viini 20 eu rov. (3) Pavalna ocena dohodka na panj se v letu, ko se od kupna cena medu, kot jo izkazujejo podatki Statistinega urada Republike Slovenije, za preteklo leto spremeni za ve kot 15%, valorizira z ugotovljenim indeksom spremembe odkupne cene medu za preteklo leto. Nov znesek pavalne ocene dohodka na panj ugotovi minister, pristojen za finance, na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije..
Dosedanji osmi, deveti in deseti odstavek postanejo sed mi, osmi in deveti odstavek. Doda se nov deseti odstavek, ki se glasi: (10) teje se, da osnovno kmetijsko in osnovno goz darsko dejavnost opravlja tudi fizina oseba, ki so ji v letu, na katero se obdavitev nanaa, izplaani drugi dohodki v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske de javnosti.. 8. len Prvi odstavek 71. lena se spremeni tako, da se glasi: (1) Davna osnova od potencialnih trnih dohodkov iz 70. lena tega zakona je za pridelavo na zemljiih katastrski dohodek, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastr skega dohodka na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja.. Drugi odstavek se rta. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odsta vek, se rta besedilo ki vkljuuje tudi druge dohodke, pripisa ne panjem, ter za njim doda nov tretji odstavek, ki se glasi: (3) Davna osnova od drugih dohodkov iz 70. lena tega zakona je vsak posamezni dohodek.. 9. len Drugi odstavek 72. lena se spremeni tako, da se glasi: (2) Katastrski dohodek zemlji, s katerimi razpolaga agrarna skupnost, skupni panik ali planina, ki se po predpisih o kmetijstvu teje za samostojno kmetijsko gospodarstvo, in drugi dohodki iz 70. lena tega zakona, ki pripadajo agrarni skupnosti, skupnemu paniku ali planini, se posameznemu zavezancu, lanu take skupnosti, pripiejo glede na njegov pripadajoi solastniki ali sorazmerni dele, ali dele, ki ga ima v uporabi.. etrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: (4) Davna osnova od drugih dohodkov iz 70. lena tega zakona se pripie posameznemu zavezancu, lanu kmekega gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. lenom tega zako na teje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v sorazmernem deleu glede na skupno tevilo zavezancev v kmekem gospodinjstvu.. 10. len V drugem odstavku 127. lena se rta besedilo in od pokojnine, ki se izplauje za meseno obdobje,. V tretjem odstavku se v etrtem stavku za besedo po kojnine rta vejica in besedilo doloene v drugem odstavku tega lena,. etrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: (4) e se dohodek iz delovnega razmerja, ki se nanaa na meseno obdobje, izplaa v ve delih, se ob izplailu za dnjega dela dohodka iz delovnega razmerja ugotovi viina me senega dohodka iz delovnega razmerja in izvri izraun akon tacije dohodnine ter poraun e plaane akontacije dohodnine od posameznih delov dohodka iz delovnega razmerja.. Doda se nov deveti odstavek, ki se glasi: (9) Ne glede na esti odstavek tega lena se lahko akontacija dohodnine od pokojninske rente, kot je odmerjena v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zava rovanje iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in od primerljive pokojninske rente, ki je prejeta iz tujine, izrauna in plaa po zniani stopnji, vendar ne niji od 16%. Za zniano stopnjo akontacije dohodnine se odloi zave zanec sam, o emer mora obvestiti davni organ in izplaeval ca dohodka, e oceni, da bo akontacija dohodnine previsoka glede na priakovano dohodnino na letni ravni.. Dosedanji deveti odstavek postane deseti odstavek. V dosedanjem desetem odstavku, ki postane enajsti od stavek, se beseda deveti nadomesti z besedo deseti. V dosedanjem enajstem odstavku, ki postane dvanajsti odstavek, se beseda deveti nadomesti z besedo deseti.

PREHODNE IN KONNA DOLOBA 13. len (podaljanje vodenja podatkov v zemljikem katastru) Ne glede na prvi odstavek 160. lena Zakona o eviden tiranju nepreminin (Uradni list RS, t. 47/06; v nadaljnjem besedilu: ZEN) Geodetska uprava vodi v zemljikem katastru podatke iz 1., 2. in 3. toke prvega odstavka 160. lena ZEN do 30. junija 2012. 14. len (odmera dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2010) (1) Ne glede na tretji odstavek 71. lena zakona se za doloitev davne osnove od drugih dohodkov iz 70. lena zako na za leto 2010 upoteva 50% teh dohodkov, razen e je tako ugotovljen drug dohodek viji od pavalno ocenjenega drugega dohodka zavezanca, ugotovljenega na podlagi podatkov o kmetijskih in gozdnih zemljiih ter ebeljih panjih v uporabi zavezanca na dan 30. junija 2010 in podatkov o povprenih zneskih subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemlji za leto 2009, objavljenih v Povprenem znesku subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemlji na leto 2009 in znesku ka tastrskega dohodka za oljne nasade za leto 2009 (Uradni list RS, t. 15/10 in 25/10 popr.). V tem primeru se za doloitev davne osnove upoteva pavalno ocenjen drug dohodek. (2) Akontacija dohodnine od katastrskega dohodka, pa valne ocene dohodka na panj in drugega dohodka iz 70. lena zakona se za leto 2010 izrauna in plaa po stopnji: 1. 10% od davne osnove, e je skupni znesek davne osnove od katastrskega dohodka, pavalne ocene dohodka na panj in davne osnove od drugega dohodka iz 70. lena zako na, ugotovljene v skladu s prejnjim odstavkom, enak ali veji od 10% povprene plae v Sloveniji za preteklo leto, 2. 0% od davne osnove, e je skupni znesek davne osnove od katastrskega dohodka, pavalne ocene dohodka na panj in davne osnove od drugega dohodka iz 70. lena zakona, ugotovljene v skladu s prejnjim odstavkom, manji od 10% povprene plae v Sloveniji za preteklo leto. 15. len (obdavitev drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leti 2011 in 2012) Ne glede na tretji odstavek 71. lena zakona se v davno osnovo od drugih dohodkov iz 70. lena zakona za leti 2011 in 2012 vteva 50% teh dohodkov. 16. len (zaetek veljavnosti in uporaba) (1) Ta zakon zane veljati naslednji dan po objavi v Ura dnem listu Republike Slovenije in se uporablja e za odmero dohodnine za leto 2010, razen: 1. dolob spremenjenih 42., 68. in 127. lena zakona, ki se uporabljajo od 1. januarja 2011 in 2. dolobe spremenjenega 47. lena, ki se prvi uporabi za odmero dohodnine za leto 2013. (2) Do zaetka uporabe dolob spremenjenih 42., 47., 68. in 127. lena zakona, se uporabljajo dolobe 42., 47., 68. in 127. lena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, t. 51/10 ura dno preieno besedilo). t. 43501/1038/68 Ljubljana, dne 16. decembra 2010 EPA 1397V Dravni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16425
5478.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na sreo (ZIS-D)
UKAZ o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na sreo (ZIS-D)

Razglaam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na sreo (ZISD), ki ga je sprejel Dravni zbor Republike Slovenije na 23. seji 16. decembra 2010. t. 0030211/20104 Ljubljana, dne 24. decembra 2010 dr. Danilo Trk l.r. Predsednik Republike Slovenije
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IGRAH NA SREO (ZIS-D)

1. len V Zakonu o igrah na sreo (Uradni list RS, t. 134/03 uradno preieno besedilo in 10/10) se v 6. lenu rta besedilo omogoanje dostopa do spletnih strani oziroma drugih tele komunikacijskih povezav, prek katerih se je mogoe udeleiti spletnih iger na sreo,. 2. len Deveti odstavek 107. lena se rta. 3. len Za 107. lenom se doda nov 107.a len, ki se glasi: 107.a len e zavezanec iz odlobe o prepovedi prirejanja igre na sreo te ne izvri, lahko sodie ponudniku storitev informa cijske drube odredi omejitev dostopa do spletnih strani, prek katerih se prirejajo spletne igre na sreo brez koncesije vlade. O omejitvi dostopa odloi Upravno sodie Republike Slovenije v sedmih dneh od prejema predloga, ki ga posreduje nadzorni organ. V predlogu nadzornega organa mora biti ob upotevanju naela sorazmernosti in v okviru tehninih monosti doloen obseg omejitve in nain njene izvritve. Omejitev dostopa do spletnih strani se lahko izvri le v obsegu, ki je nujno potreben za izvritev odlobe o prepovedi prirejanja igre na sreo, in na nain, ki je najmanj obremenjujo za ponudnika storitev informacijske drube. Zoper odlobo iz drugega odstavka tega lena lahko po nudnik storitve informacijske drube v treh dneh vloi pritobo, o kateri Vrhovno sodie Republike Slovenije odloi najpozneje v 15 dneh po prejemu pritobe.. 4. len V prvem odstavku 111. lena se v 1. toki rta besedilo omogoa dostop do spletnih strani oziroma drugih teleko munikacijskih povezav, prek katerih se je mogoe udeleiti spletnih iger,. 5. len V prvem odstavku 120. lena se rta besedilo 1. toke, besedilo 2. toke pa se nadomesti z besedilom 3. toke.
Stran
16426 /
t.
106 / 27. 12. 2010

Predlog za uvedbo postopka lahko vloijo sorodniki umrle osebe v ravni in stranski vrsti brez omejitev, svojci po svatvu in dravni toilec. Drutva in druge pravne ter fizine osebe, ki imajo po datke, ki so potrebni za vpis smrti oseb iz prvega odstavka tega lena, jih lahko posredujejo dravnemu toilcu za potrebe vloitve predloga iz prejnjega odstavka. Predlagatelj postopka iz tretjega odstavka tega lena mora predlogu predloiti dokaz, s katerim verjetno izkae, da je oseba, za katero je bil podan predlog za ugotovitev in vpis smrti v matini register, umrla. Kot dokaz iz prejnjega odstavka teje izjava stranke, pisna izjava prie, ustna izjava prie, dana na zapisnik, listine ali druga dokazna sredstva. e tonega datuma in kraja smrti ni mogoe ugotoviti, se lahko kot datum smrti vpie samo mesec in leto smrti ali samo leto smrti, ne vpie pa se kraja smrti. Smrt vpie v matini register pristojni organ, ki je izdal odlobo o ugotovitvi smrti. e se ugotovi, da je oseba, katere smrt je vpisana v ma tini register v skladu s tem lenom, iva, se izdana odloba izree za nino.. 3. len V 17. lenu se drugi odstavek spremeni tako, da se
PREHODNA IN KONNA DOLOBA 6. len Zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku oziroma glede katerih je bilo ob uveljavitvi tega zakona e vloeno pravno sredstvo, se konajo po dolobah Zakona o igrah na sreo (Uradni list RS, t. 134/03 uradno preieno besedilo in 10/10). 7. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 47001/1014/14 Ljubljana, dne 16. decembra 2010 EPA 1366V Dravni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
5479.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matinem registru (ZMatR-B)
glasi:
UKAZ o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o matinem registru (ZMatR-B)

Razglaam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matinem registru (ZMatRB), ki ga je sprejel Dravni zbor Republike Slovenije na 23. seji 16. decembra 2010. t. 0030211/20105 Ljubljana, dne 24. decembra 2010 dr. Danilo Trk l.r. Predsednik Republike Slovenije
Ne glede na dolobo prejnjega odstavka lahko rojstvo, sklenitev zakonske zveze ali smrt vpie tudi matiar drugega pristojnega organa, ki je izpisek iz matine knjige pristojnega tujega organa pridobil ali mu je bil predloen.. Tretji odstavek se rta. 4. len V prvem odstavku 32. lena se rta drugi stavek. 5. len 33. len se spremeni tako, da se glasi: 33. len Kazni Z globo od 100 do 200 eurov se za prekrek kaznuje posameznik, ki v predpisanem roku ne prijavi rojstva (drugi odstavek 7. in 8. len), otrokovega osebnega imena (9. len) ali smrti (drugi odstavek 12. in 13. len). Z globo od 1.000 do 4.500 eurov se za prekrek kaznuje pravna oseba, ki v predpisanem roku ne prijavi rojstva (prvi odstavek 7. in 8. len) ali smrti (prvi odstavek 12. in 13. len), odgovorna oseba pravne osebe pa za isti prekrek z globo od 200 do 400 eurov. Z globo od 200 do 400 eurov se za prekrek kaznuje odgovorna oseba organa, ki ne polje pravnomone sodne odlobe ali druge javne listine pristojnemu matiarju za vpis v matini register v predpisanem roku (drugi odstavek 10., drugi odstavek 14. in prvi odstavek 20. lena).. 6. len Z dnem, ko zane veljati ta zakon, preneha veljati Pravil nik o vsebini, programu in nainu opravljanja izpita za matiarja (Uradni list RS, t. 11/04 in 79/07). 7. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 21302/1012/15 Ljubljana, dne 16. decembra 2010 EPA 1331V Dravni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MATINEM REGISTRU (ZMatR-B)

1. len V Zakonu o matinem registru (Uradni list RS, t. 59/06 uradno preieno besedilo) se v 5. lenu rta tretji odstavek. 2. len Za 14. lenom se doda nov 14.a len, ki se glasi: 14.a len Posebna ureditev vpisa smrti v matini register Smrt oseb, ki so ivljenje izgubile neposredno po koncu druge svetovne vojne ali med njo, in ni bila vpisana v matino knjigo umrlih oziroma v matini register, se vpie v matini register na podlagi pravnomone odlobe, s katero se ugotovi smrt v skladu z dolobami tega lena. Predlog za uvedbo postopka se vloi pri pristojnem or ganu, na obmoju katerega je kraj, kjer je imela umrla oseba zadnje stalno prebivalie, e tega ni mogoe ugotoviti, pa pri pristojnem organu, na obmoju katerega je kraj rojstva umrle osebe.
Uradni list Republike Slovenije 5480.

Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o gozdovih (ZG-C)
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16427
5481.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o eleznikem prometu (ZZelP-H)
UKAZ o razglasitvi Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o gozdovih (ZG-C)

Razglaam Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o gozdovih (ZGC), ki ga je sprejel Dravni zbor Republike Slo venije na 23. seji 16. decembra 2010. t. 0030211/20106 Ljubljana, dne 24. decembra 2010 dr. Danilo Trk l.r. Predsednik Republike Slovenije
UKAZ o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o eleznikem prometu (ZZelP-H)

Razglaam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o eleznikem prometu (ZZelPH), ki ga je sprejel Dravni zbor Republike Slovenije na 23. seji 16. decembra 2010. t. 0030211/20108 Ljubljana, dne 24. decembra 2010 dr. Danilo Trk l.r. Predsednik Republike Slovenije
ZAKON O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O GOZDOVIH (ZG-C)

1. len V Zakonu o gozdovih (Uradni list RS, t. 30/93, 13/98 odloba US, 56/99 ZON, 67/02, 110/02 ZGO1, 115/06 in 110/07) se esti odstavek 47. lena spremeni tako, da se glasi: (6) Zemljike parcele, ki so gozd in so manje od 5 hek tarjev, se lahko deli samo, e: ni v prostorskih aktih na taki zemljiki parceli ali njenem delu doloena namenska raba gozd ali je to potrebno zaradi gradnje javne infrastrukture ali so v solastnini z Republiko Slovenijo ali lokalno sku pnostjo.. 2. len V 70. lenu se za prvim odstavkom doda nov drugi od stavek, ki se glasi: (2) Naloge javne gozdarske slube v Zavodu lahko na delovnih mestih, za katera je predpisana izobrazba, pridobljena po tudijskih programih prve stopnje ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje, opravljajo tudi delavci, ki imajo vijo izobrazbo, pridobljeno v okviru sistema vi sokoolskega izobraevanja po vijeolskih programih, sprejetih pred 1. 1. 1994, ter najmanj 12 let delovnih izkuenj na delovnih mestih z zahtevano vijeolsko izobrazbo v Zavodu.. Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in etrti odstavek. PREHODNA IN KONNA DOLOBA 3. len Doloba novega drugega odstavka 70. lena zakona se uporablja tudi za javne uslubence, ki so sklenili delovno raz merje v Zavodu pred uveljavitvijo tega zakona. 4. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 32301/1013/14 Ljubljana, dne 16. decembra 2010 EPA 1360V Dravni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ELEZNIKEM PROMETU (ZZelP-H)

1. len V Zakonu o eleznikem prometu (Uradni list RS, t. 44/07 uradno preieno besedilo in 58/09) se v prvem odstavku 1. lena rta besedilo in poslovni sistem slovenskih elezni kih drub. V etrti alineji drugega odstavka se besedilo zadnji spremenjene z Direktivo 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti elezni kega sistema v Skupnosti nadomesti z besedilom zadnji spremenjene z Direktivo Komisije 2009/149/ES z dne 27. no vembra 2009 o spremembi Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih varnostnih kazalnikov in skupnih metod za izraun strokov nesre (UL L t. 313 z dne 28. 11. 2009, str. 65). 2. len V prvem odstavku 2. lena se 2. toka spremeni tako, da se glasi: 2. investicija v javno elezniko infrastrukturo je gra ditev nove javne eleznike infrastrukture;. Za 7. toko se doda nova 7.a toka, ki se glasi. 7.a nadgradnja je sprememba eleznikega podsis tema ali dela podsistema, ki izbolja celotno delovanje pod sistema;. 3. len Tretji odstavek 11. lena se spremeni tako, da se glasi: (3) Vzdrevanje javne eleznike infrastrukture obsega predvsem izvajanje oziroma organiziranje: vzdrevalnih del, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost; v redna vzdre valna dela sodi tudi zamenjava v okviru vzdrevanja, ki pomeni zamenjavo komponent pri preventivnem in korektivnem vzdr evanju z deli, ki imajo identino funkcijo in enako delujejo ter nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesreah, vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema; obnov javne eleznike infrastrukture.. V drugi alineji etrtega odstavka se rtata besedi izde lavo in.
Stran
16428 /
t.
106 / 27. 12. 2010

13.b len (nadgradnje) Izvajalca vodenja oziroma izvedbe nadgradenj javne eleznike infrastrukture izbere minister na podlagi javnega razpisa.. 9. len V sedmem odstavku 15. lena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: S pogodbo prevoznik in upravljavec natan neje uredita medsebojna razmerja v zvezi z zagotavljanjem tehninih in drugih pogojev varnosti eleznikega prometa.. 10. len V drugem odstavku 15.d lena se rta druga alineja. Dosedanje tretja do trinajsta alineja postanejo druga do dvanajsta alineja. Na koncu tretjega odstavka se doda besedilo Viina uporabnine za minimalni paket storitev dostopa do javne ele znike infrastrukture in za dostop po tirih do objektov, potrebnih za izvajanje eleznikih storitev, ne sme biti vija od strokov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju posamezne storitve ozi roma v asu uporabe infrastrukture.. Za tretjim odstavkom se dodata nova etrti in peti odsta vek, ki se glasita: (4) Upravljavcu se ob upotevanju varnosti, vzdreva nja in izboljanja kakovosti infrastrukturnih storitev zagotovijo spodbude za znievanje strokov zagotavljanja infrastrukture in viine uporabnine. (5) Prevoznikom in upravljavcu se doloijo spodbude, ki jih lahko prejmejo, e zmanjajo motnje v prometu ali izboljajo delovanje infrastrukture ali e zagotovijo boljo izvedbo vlakovnih poti od nartovane. Doloijo se tudi po godbene kazni za vsa ravnanja, ki motijo delovanje omreja in denarna nadomestila, ki jih prejmejo prevozniki, ki imajo motnje. Najvije zneske pogodbenih kazni in naine zago tavljanja spodbud za prevoznike in upravljavca doloi Vlada Republike Slovenije.. Dosedanji etrti odstavek postane esti odstavek. 11. len Enajsti odstavek 18.d lena se spremeni tako, da se
Za petim odstavkom se dodata nova esti in sedmi od stavek, ki se glasita: (6) Upravljavec vzpostavi in vodi informacijski sistem vodenja obnov ali nadgradenj javne eleznike infrastrukture, ki vsebuje podatke in dokumentacijo o vseh fazah obnov ali nadgradenj, pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti monost neposrednega vpogleda v stanje obnov ali nadgradenj in doku mentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema. (7) Minister natanneje doloi vsebino in nain vodenja informacijskega sistema iz prejnjega odstavka.. 4. len V drugem odstavku 11.a lena se rta druga alineja. Dosedanji tretja in etrta alineja postaneta druga in tretja alineja. 5. len V 11.b lenu se rta etrta alineja. Dosedanja peta alineja postane etrta alineja. 6. len Za 11.b lenom se doda nov 11.c len, ki se glasi: 11.c len Naloge upravljavca izvaja gospodarska druba za vzdre vanje javne eleznike infrastrukture in izvajanje drugih nalog upravljavca, ki je ustanovljena kot odvisna druba drube Slo venske eleznice d.o.o.. 7. len etrti in peti odstavek 13. lena se spremenita tako, da se glasita: (4) Letni nart investicij javne eleznike infrastrukture na predlog gospodarske drube iz prvega odstavka 13.a lena tega zakona pripravi ministrstvo. Letni nart vzdrevanja in nadgradenj javne eleznike infrastrukture na predlog upra vljavca pripravi ministrstvo. (5) Vodenje investicij v javno elezniko infrastrukturo obsega zlasti: pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa; organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumenta cije v skladu s predpisi; izdajanje soglasij povezanih s prostorskimi reitvami in gradnjo ter izvajanjem drugih del na zemljiih ali v bliini zemlji kjer je predvidena gradnja nove javne eleznike infrastrukture;. 8. len Za 13. lenom se dodata nova 13.a in 13.b len, ki se glasita: 13.a len (vodenje investicij) (1) Vodenje investicij v javno elezniko infrastrukturo iz petega odstavka prejnjega lena v imenu in za raun Republi ke Slovenije izvaja gospodarska druba, ki opravlja dejavnost vodenja investicij in jo doloi Vlada Republike Slovenije. Edini ustanovitelj in drubenik te drube je Republika Slovenija. Poslovni dele drube se ne more deliti ali prenesti na drugo osebo. (2) Druba iz prejnjega odstavka vzpostavi in vodi in formacijski sistem vodenja investicij v javno elezniko infra strukturo, ki vsebuje podatke in dokumentacijo o vseh fazah investicij, pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti monost ne posrednega vpogleda v stanje investicij in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema. (3) Minister natanneje doloi vsebino in nain vodenja informacijskega sistema iz prejnjega odstavka. (4) Druba ima sede v Mariboru.
glasi:
(11) Naloge regulatornega organa opravlja Agencija za poto in elektronske komunikacije.. 12. len V tretjem odstavku 21. lena se druga alineja spremeni tako, da se glasi: doloanje, zaraunavanje in pobiranje uporabnine;. Za drugo alinejo se doda nova tretja alineja, ki se glasi: izdelavo, sprejem in objavo voznega reda omreja ter nadzor nad izvajanjem voznega reda omreja. Dosedanje tretja, etrta in peta alineja postanejo etrta, peta in esta alineja. Na koncu este alineje, ki postane sedma alineja, se pod pije nadomesti s piko, dosedanja sedma alineja pa se rta. V drugem stavku se besedilo Naloge iz prve in druge nadomesti z besedilom Naloge iz prve, druge, tretje, etrte in pete. Za estim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: (7) Vlada Republike Slovenije predpie nain izdelave voznega reda omreja in nadzora nad izvajanjem voznega reda omreja.. 13. len Naslov VII. poglavja, 27.a, 27.b, 27.c, 27.d in 27.e len ter naslov VII.a poglavja in 27.f len se rtajo.

PREHODNE IN KONNA DOLOBA 14. len (1) Vlada Republike Slovenije doloi drubo za vodenje investicij v javno elezniko infrastrukturo iz 13.a lena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Druba prevzame naloge od Direkcije za vodenje investicij v javno elezniko infrastrukturo v estih mesecih od uveljavitve tega zakona. (2) Naloge glede vodenja investicij v javno elezniko infrastrukturo in izvajanja revizij projektne dokumentacije, do prevzema teh nalog s strani gospodarske drube iz 13.a lena zakona, e naprej izvaja Direkcija za vodenje investicij v javno elezniko infrastrukturo. Ob prevzemu nalog vodenja investicij druba prevzame tudi del zaposlenih, ki na dan uveljavitve tega zakona izvaja naloge vodenja investicij. Del zaposlenih, ki na dan uveljavitve tega zakona izvaja naloge nadzora nad izvajanjem gospodarskih javnih slub, izvajanjem nadgradenj in druge naloge, ki niso neposredno povezane z vodenjem investicij, prevzame Ministrstvo za promet. (3) Javna agencija za elezniki promet v osmih mesecih od uveljavitve tega zakona od drube Slovenske eleznice d.o.o. prevzame naloge, povezane z izdelavo voznega reda omreja in zaraunavanjem ter pobiranjem uporabnine. Do prevzema te naloge nalogo izdelave voznega reda omreja e naprej izvaja upravljalec javne eleznike infrastrukture. (4) Druba Slovenske eleznice d.o.o. postopke nadgra dnje javne eleznike infrastrukture, ki jih izvaja ob uveljavitvi tega zakona, dokona po dosedanjih predpisih. 15. len Zaposlenim iz prejnjega lena se zaradi spremembe de lodajalca pravice in obveznosti iz delovnega razmerja doloijo v skladu z dolobami zakona, ki ureja delovna razmerja oziroma zakona, ki ureja pravice in obveznosti javnih uslubencev. 16. len (1) Naloge upravljavca javne eleznike infrastrukture od drube Slovenske eleznice d.o.o. prevzame gospodar ska druba, ki je ustanovljena kot odvisna druba drube Slovenske eleznice d.o.o. za upravljanje z javno elezniko infrastrukturo v dveh mesecih od njene ustanovitve. Do takrat naloge upravljavca javne eleznike infrastrukture opravlja druba Slovenske eleznice d.o.o. (2) Vlada Republike Slovenije za izvajanje nalog upra vljavca iz prejnjega odstavka sklene pogodbo z gospodarsko drubo iz prejnjega odstavka. 17. len (1) Minister, pristojen za promet, izda podzakonske predpi se iz sedmega odstavka 11. lena in tretjega odstavka 13.a le na zakona v estih mesecih od uveljavitve tega zakona. (2) Informacijski sistem iz estega odstavka 11. lena in drugega odstavka 13.a lena zakona se vzpostavi v dveh letih od uveljavitve tega zakona. (3) Vlada Republike Slovenije izda predpis iz petega odstavka 15.d lena zakona in predpis iz sedmega odstav ka 21. lena zakona v estih mesecih od uveljavitve tega zakona. 18. len Naloge regulatornega organa prevzame Agencija za po to in elektronske komunikacije od Ministrstva za promet tri mesece po uveljavitvi tega zakona. V tem roku prevzame tudi zaposlene na Ministrstvu za promet, ki so na dan uveljavitve tega zakona zaposleni v Sektorju za izvajanje nalog regulator nega organa. Zaposlenim, ki jih prevzame Agencija za poto in elektronske komunikacije, se zaradi spremembe delodajalca pravice in obveznosti iz delovnega razmerja doloijo v skladu z dolobami zakona, ki ureja delovna razmerja in zakona, ki ureja pravice in obveznosti javnih uslubencev.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16429
19. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 32603/1043/49 Ljubljana, dne 16. decembra 2010 EPA 1344V Dravni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
5482.
Zakon o upravnih taksah (uradno preieno besedilo) (ZUT-UPB5)
Na podlagi drugega odstavka 153. lena Poslovnika dr avnega zbora in sklepa Dravnega zbora z dne 26. oktobra 2010 je Dravni zbor na seji dne 20. decembra 2010 potrdil uradno preieno besedilo Zakona o upravnih taksah, ki ob sega: Zakon o upravnih taksah ZUT (Uradni list RS, t. 8/00 z dne 31. 1. 2000), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah ZUTA (Uradni list RS, t. 44/00 z dne 26. 5. 2000), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah ZUTB (Uradni list RS, t. 81/00 z dne 15. 9. 2000), Zakon o veterinarstvu ZVet1 (Uradni list RS, t. 33/01 z dne 5. 5. 2001), Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin ZZVR1 (Uradni list RS, t. 45/01 z dne 7. 6. 2001), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah ZUTC (Uradni list RS, t. 42/02 z dne 15. 5. 2002), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah ZUTD (Uradni list RS, t. 18/04 z dne 27. 2. 2004), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah ZUTE (Uradni list RS, t. 91/05 z dne 14. 10. 2005), Zakon o prevozih v cestnem prometu ZPCP2 (Uradni list RS, t. 131/06 z dne 14. 12. 2006 in 5/07 popravek), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah ZUTF (Uradni list RS, t. 14/07 z dne 16. 2. 2007), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uprav nih taksah ZUTG (Uradni list RS, t. 126/07 z dne 31. 12. 2007) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah ZUTH (Uradni list RS, t. 88/10 z dne 5. 11. 2010). t. 43602/103/2 Ljubljana, dne 20. decembra 2010 EPA 1422V Dravni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
ZAKON O UPRAVNIH TAKSAH uradno preieno besedilo (ZUT-UPB5)

I. SPLONE DOLOBE 1. len Ta zakon ureja plaevanje upravnih taks (v nadaljnjem besedilu: takse) za dokumente in dejanja v upravnih in drugih
Stran
16430 /
t.
106 / 27. 12. 2010

V eurih se doloa tudi vrednost predmeta, kadar je ta osnova za odmero takse, e ni s tem zakonom drugae do loeno. 7. len (rtan) 8. len Takse se plaujejo v gotovini oziroma z elektronskim de narjem ali drugimi veljavnimi plailnimi instrumenti. e taksni zavezanec plaa takso pri ponudniku plailnih storitev, jo plaa na prehodni podraun in z uporabo reference, doloene za plailo upravne takse organa, ki je pristojen za opravo dejanja, izdajo dokumenta oziroma vodenje postopka. V primeru, ko taksni zavezanec iz tujine ali v tujini zahteva dokument ali dejanje, za katerega se plaa taksa, se taksa plaa po ustrezni tarifni tevilki v tuji valuti pri diplomatskem ali konzularnem predstavnitvu v tujini, po katerem se taksnemu zavezancu vroajo dokumenti. Takse, ki jih plaujejo taksni zavezanci iz tujine, v primeru, da vloijo vlogo po poti pri pristojnem organu, pa v dravi, kjer odpoljejo vlogo ni diplomatskega ali konzularnega predstavni tva Republike Slovenije, se plaujejo po ustrezni tarifni tevilki v valuti drave, kjer je bila vloga odposlana po poti. Takse, ki so v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega lena plaane v tuji valuti, se preraunavajo v eure po re ferennem teaju Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije in velja za to valuto na dan nastanka taksne obveznosti. 9. len (rtan) 10. len Takso je treba plaati takrat, ko nastane taksna obve znost, e ni za posamezne primere s tem zakonom drugae doloeno. 11. len (rtan) 12. len e je v taksni tarifi predpisano, da se taksa plaa od vrednosti predmeta, je osnova za odmero takse vrednost, ki je navedena v vlogi ali listini; e vrednost v vlogi ali listini ni na vedena ali pa je navedena nepravilno, ugotovi vrednost organ, za katerega delo se plaa taksa. 13. len Za izvod dokumenta, ki se v postopku, uvedenem na zah tevo taksnega zavezanca, sestavi za potrebe samih organov, se ne plaa takse. 14. len Organ mora priloiti dokumentu, ki ga izda na zahtevo taksnega zavezanca iz tujine, dva izvoda spremnega dopisa, v katerem je naveden znesek takse, ki jo mora taksni zavezanec plaati pri diplomatskem ali konzularnem predstavnitvu. 15. len Na dokumentih, ki se izdajajo brez takse, mora biti na vedeno, v kaken namen se izdajajo in po kateri dolobi tega zakona so oproeni plaila takse. Dokumenti iz prejnjega odstavka se smejo uporabiti v druge namene ele, e je zanje plaana za ta namen predpi sana taksa. 16. len e ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plaana oziro ma ni plaana v predpisani viini, organ, ki prejme ali neposre
javnopravnih zadevah (v nadaljnjem besedilu: dokumenti in dejanja) pri upravnih organih. Takse se plaujejo samo za tiste dokumente in dejanja, ki jih doloa taksna tarifa tega zakona. 2. len Z upravnimi organi (v nadaljnjem besedilu: organi) iz 1. lena tega zakona so miljeni: 1. organi dravne uprave in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter 2. podjetja in druge organizacije ter posamezniki, kadar na podlagi javnih pooblastil odloajo o upravnih zadevah. Osebe iz 2. toke prejnjega odstavka zaraunavajo upravno takso samo, e se za izvajanje javnih pooblastil finan cirajo iz proraunskih sredstev. 3. len Dolobe tega zakona se ne uporabljajo za plaevanje taks oziroma pristojbin, e je njihovo plaevanje drugae urejeno z veljavno mednarodno pogodbo. V primeru iz prejnjega odstavka morajo biti mednarodne tarife taks oziroma pristojbin objavljene v Uradnem listu Repu blike Slovenije. e mednarodne pogodbe pooblaajo drave pogodbeni ce, da same doloijo viino taks za dokumente in dejanja, do loene na podlagi take mednarodne pogodbe, pa ti dokumenti in dejanja niso doloeni v taksni tarifi tega zakona, lahko viino teh taks doloi Vlada Republike Slovenije. Upravne takse po tem zakonu se ne zaraunavajo za upravna dejanja in dokumente, za katere je s predpisi Evropske skupnosti doloen poseben nain plaevanja strokov dela or ganov ali za katere je s predpisi Evropske skupnosti doloeno, da se opravijo oziroma izdajo brezplano. 4. len Taksni zavezanec je tisti, ki s svojo vlogo uvede upravni postopek oziroma na katerega zahtevo se opravijo dejanja ali izdajo dokumenti, predvideni v taksni tarifi. e je za isto takso ve taksnih zavezancev, je njihova obveznost nerazdelna. e se na zahtevo taksnega zavezanca, ki vsebuje ve zahtevkov, izda dokument, ki se nanaa na ve zadev in za katerega je treba plaati takso, se plaa taksa tolikokrat, kolikor je v vlogi zahtevkov. II. PLAEVANJE TAKSE 5. len e ni v taksni tarifi drugae doloeno, nastane taksna obveznost: 1. za vloge takrat, ko se vloijo pri pristojnem organu; e so dane na zapisnik pa takrat, ko se zapisnik sestavi; 2. za odlobe, dovoljenja, sklepe, soglasja in druge doku mente takrat, ko se vloi zahteva, naj se izdajo; 3. za upravna dejanja takrat, ko se vloi vloga, naj se opravijo. Ne glede na prejnji odstavek nastane taksna obveznost za dokumente in dejanja iz 2. in 3. toke prejnjega odstavka, za katere se viina takse ne more doloiti ob vloitvi vloge, v trenutku, ko upravni organ pridobi podatke potrebne za do loitev viine takse, nikakor pa kasneje kot v trenutku izdaje dokumenta iz 2. toke oziroma izvritve dejanja iz 3. toke prej njega odstavka. Ko taksna obveznost nastane, organ obvesti taksnega zavezanca o viini takse tako, da mu polje plailni nalog iz prvega odstavka 16. lena tega zakona. 6. len Takse se praviloma doloajo v eurih. Taksna tarifa lahko doloi, da se v posameznih primerih taksa doloi v odstotku od vrednosti predmeta.

dno sprejme od taksnega zavezanca vlogo ali drug dokument, izroi oziroma polje taksnemu zavezancu plailni nalog, s katerim mu naloi, naj v 15 dneh plaa dolno takso. Plailni nalog mora vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa naziv in sede, viino dolne takse in pravno podlago za njeno odmero, tevilko rauna za nakazilo, refe renco, pouk o pravnem sredstvu ter opozorilo o posledicah, e takse v roku ne plaa. Zoper plailni nalog iz prejnjega odstavka je v osmih dneh od vroitve plailnega naloga dopusten ugovor iz razlo gov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa e plaana ali da je bila taksa napano odmerjena. O ugovoru v 15 dneh odloi organ, ki je izdal plailni nalog, s sklepom. Organ iz prejnjega odstavka s sklepom ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavre kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega. e ugotovi, da je bila taksa e plaana ali pa da taksna obveznost ni nastala, ugovoru ugodi in izpodbijani plailni nalog odpravi. e ugotovi, da je bila taksa napano od merjena, ugovoru ugodi in izpodbijani plailni nalog nadomesti z novim plailnim nalogom. Zoper sklep o ugovoru je dovoljena pritoba, ki ne zadri izvritve sklepa. e organ, ki je izdal plailni nalog, po uradni dolnosti ugotovi, da so v plailnem nalogu napake, ga lahko do potrditve izvrljivosti iz 19. lena tega zakona nadomesti z novim plail nim nalogom. Zoper nov plailni nalog je dopusten ugovor, za katerega se uporabljajo dolobe tega lena. Ugovor zoper plailni nalog zadri izvritev. Od taks, ki jih taksni zavezanec ni plaal v 15 dneh od vroitve plailnega naloga, se plaajo zamudne obresti po 0,0247odstotni dnevni obrestni meri. Od zamudnih obresti, ki jih taksni zavezanec ni plaal, se zamudne obresti ne za raunavajo. 17. len Pravico do vraila vse ali preve plaane takse ima, kdor je plaal takso, ki je ni bil dolan plaati, ali je plaal takso v vijem znesku, kot je predpisana, ali je plaal takso za doku ment ali dejanje, ki ga organ ni izdal ali opravil, ali za pritobo ali drugo pravno sredstvo, ki mu je organ ugodil. Kdor je plaal takso za vlogo in takso za dejanje ali doku ment, ki ga organ iz kakrnihkolih vzrokov ni opravil ali izdal, ne more zahtevati vraila takse za vlogo, s katero je zahteval, naj se dejanje opravi ali dokument izda. Ne glede na prvi odstavek tega lena, taksni zavezanec, ki je plaal takso za dokument ali dejanje, ki ga organ ni izdal ali opravil, ker je bil postopek ustavljen na zahtevo ali z opustitvijo ali opravo kaknega dejanja taksnega zavezanca, potem ko je bil izveden e celotni ugotovitveni postopek, ne more zahtevati vraila takse za ta dokument ali dejanje. Preve plaana taksa, vija od 18,12 eura, se vrne po uradni dolnosti. O vrailu odloi organ s sklepom. Taksa se vrne v 30 dneh od izdaje sklepa. Ne glede na viino preve plaane takse lahko vrailo zahteva tudi taksni zavezanec. O povrnitvi takse odloa organ, ki na prvi oziroma drugi stopnji vodi upravni postopek oziroma ki na prvi oziroma drugi stopnji opravi dejanja oziroma izda dokumente, predvidene v taksni tarifi. Taksa se povrne iz dravnega prorauna oziroma prora una obine. 18. len Taksni zavezanec lahko zahteva vrnitev takse z zahtev kom, ki ga vloi najpozneje v 60 dneh od dneva, ko je bila taksa pomotoma plaana oziroma od dneva, ko je izvedel, da dejanje ni bilo opravljeno ali dokument izdan oziroma od dneva, ko je bila izdana odloba, s katero se je ugodilo pritobi. Vrnitve takse ni ve mogoe zahtevati po preteku dveh let od dneva, ko je bila plaana.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16431
19. len e taksa iz plailnega naloga ni plaana v viini in rokih, doloenih s tem zakonom, in taksni zavezanec ne vloi ugovora iz 16. lena tega zakona ali vloge za oprostitev iz 25. lena tega zakona, pristojni organ potrdi izvrljivost plailnega naloga in ga polje carinskemu organu v izvritev. Taksa se prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za prisilno izterjavo davkov. Neplaane takse se prisilno ne izterjajo, e znesek ne plaane takse v posamezni zadevi ne presega zneska, ki je z davnimi predpisi doloen kot znesek, za katerega se ne opravi prisilna izterjava. 20. len Pravica izterjati takso zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi morala biti plaana. Zastaranje pravice zahtevati plailo takse oziroma takso prisilno izterjati pretrga vsako uradno dejanje pristojnega orga na, katerega namen je plailo oziroma izterjava takse in je dano v vednost taksnemu zavezancu. Zastaranje nastopi v vsakem primeru, ko poteejo tiri leta od dneva, ko je nastala obveznost za plailo takse. III. TAKSNE OPROSTITVE 21. len Tuji dravljani imajo pod pogojem vzajemnosti, po predpi sih o taksah enake pravice, kot jih imajo slovenski dravljani. 22. len Za dokumente in dejanja v postopkih, ki se uvedejo po uradni dolnosti, se v postopku na prvi stopnji ne plaa takse. 23. len Takse ne plaujejo: 1. drava in dravni organi, 2. samoupravne lokalne skupnosti in njihovi organi, 2.a javni skladi in javne agencije ter druge osebe javnega prava, 3. tuja diplomatska in konzularna predstavnitva v diplo matskih in konzularnih zadevah, pod pogojem vzajemnosti, 4. mladoletniki in obsojenci v vseh postopkih, ki se nana ajo na izvrevanje kazenskih sankcij, 5. taksni zavezanci posamezniki v slabih premoenjskih razmerah, razen taks po tarifni tevilki 12, po tokah 1.d), 1.e), 2.d), 2.e), 3.c) in 3.) tarifne tevilke 14, po tarifni tevilki 21 ter tarifnih tevilkah iz XI. in XII. poglavja taksne tarife tega zakona, 6. taksni zavezanci za potrdila oziroma podatke iz ura dnih evidenc, ki jih organ v okviru upravnega postopka v skladu s 139. lenom Zakona o splonem upravnem postopku (Uradni list RS, t. 80/99, 70/2000, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06 ZUS1 in 126/07) sam pridobi od drugega organa, 7. taksni zavezanci za vloge, potrdila in odlobe v postop ku za povrnitev kode v skladu s predpisi, ki urejajo odpravo posledic naravnih nesre, 8. taksni zavezanci za dejanja in dokumente v zvezi z zamenjavo ali nadomestitvijo javne listine iz tarifne tevilke 13, 16 in 21 ter odjavo vozila iz prometa, ki so bili pokodovani in unieni v naravni nesrei, 9. naroniki po zakonu, ki ureja javno naroanje in zako nu, ki ureja javno naroanje na vodnem, energetskem, tran sportnem podroju in podroju potnih storitev za pridobitev podatkov iz uradnih evidenc. Vlada Republike Slovenije lahko glede na okoliine posameznega primera zaradi odprave posledic naravne ne sree s sklepom znia ali doloi oprostitev plaila upravnih taks tudi v primerih, ki niso zajeti s 7. in 8. toko prejnjega odstavka.
Stran
16432 /
t.
106 / 27. 12. 2010

Za taksne zavezance v slabih premoenjskih razmerah se tejejo tudi osebe, ki niso prejemniki denarne pomoi, dodatka ali nadomestila iz prvega odstavka tega lena, iz polnjujejo pa vse predpisane kriterije za prejemke iz prvega odstavka tega lena. Taksni zavezanec mora v postopku, v katerem zahteva taksno oprostitev dokazati, da izpolnjuje zahtevane kriterije. Vloga za oprostitev takse se vloi najkasneje do poteka roka za ugovor zoper plailni nalog. O vlogi odloi organ s sklepom. Do odloitve o vlogi za oprostitev takse zaradi slabih premoenjskih razmer plailni nalog ni izvrljiv. 26. len Za dobrodelno organizacijo oziroma za organizacijo za samopomo iz 2. toke 24. lena tega zakona se teje nepro fitna organizacija, ki je v skladu z veljavno zakonodajo ustano vljena z namenom, doloenim s predpisi socialnega varstva. 27. len Kadar se zane postopek na zahtevo ve oseb, od katerih so nekatere oproene plaila takse, plaa v takem postopku takso tisti, ki plaila takse ni oproen. Ne glede na prejnji odstavek, plaa oseba, ki ni upravi ena do taksne oprostitve, v primerih, ko se taksa odmerja po vrednosti predmeta, takso samo od njej pripadajoega dela vrednosti predmeta. 28. len Taks so oproeni naslednji dokumenti in dejanja: 1. predlogi, prijave, obvestila in druge vloge, vloene zaradi zagotavljanja javne koristi; 1.a dokumenti in dejanja za vpis, vpis sprememb podat kov in vpis prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika v Poslovni register Slovenije; 1.b vloge in drugi dokumenti ter dejanja v zvezi z izvaja njem ukrepov kmetijske politike; 2. pronje za pomilostitev in odlobe o takih pronjah; 3. dokumenti in dejanja v postopku za pridobitev doka za o slabih premoenjskih razmerah, kot podlaga za prizna nje oprostitve plaila strokov v upravnem oziroma sodnem postopku; 4. dokumenti in dejanja v zvezi s postopki pred davnim organom, razen v taksni tarifi natetih odlob, ki jih izdaja Ca rinska uprava Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja troarine, in zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost; 4.a dokumenti in dejanja v postopku vpisa oziroma vpisa sprememb podatkov in izbrisa iz registra neposrednih in posre dnih proraunskih uporabnikov; 5. dokumenti in dejanja v postopku za popravo napak v odlobah, drugih listinah in uradnih evidencah; 6. dokumenti in dejanja v volilnih postopkih; 7. (rtana); 8. prijave in vpisi v matine knjige; 9. (rtana); 10. (rtana); 11. dokumenti in dejanja v postopku arondacije in koma sacije zemji; 12. dokumenti in dejanja za uveljavitev pravic iz obvezne ga pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstve nega varstva; 13. dokumenti in dejanja za uveljavitev socialnovarstve nih pravic; 14. dokumenti in dejanja v zvezi z uveljavljanjem pravic do druinskih prejemkov in zavarovanja za starevsko varstvo; 14.a dokumenti in dejanja v zvezi z uveljavljanjem oseb nih stikov med otroci in stari; 14.b dokumenti in dejanja v postopku za izdajo parkirne karte;
24. len Plaevanja taks so v doloenih zadevah oproeni: 1. podjetja in druge organizacije ter posamezniki pri izvrevanju javnih pooblastil; 2. dobrodelne in invalidske organizacije ter organizacije za samopomo za dokumente in dejanja v zvezi z izvajanjem namena, za katerega so ustanovljene; 2.a drutva, za dokumente in dejanja v zvezi z odobritvijo statusa drutva v javnem interesu; 3. drutva, ki jim je podeljen status drutva v javnem inte resu za dokumente in dejanja v zvezi z opravljanjem njihovih dejavnosti, ki so v javnem interesu; 3.a ustanove oziroma fundacije za dokumente in dejanja v zvezi z ustanovitvijo ustanove oziroma fundacije po zakonu, ki ureja ustanove; 4. ustanove, ustanovljene v skladu z veljavnimi predpi si za dokumente in dejanja v zvezi z izvajanjem njihovega dobrodelnega ali splono koristnega namena, za katerega so ustanovljene; 4.a sindikati za dokumente in dejanja v postopkih zasto panja interesov delavcev ter v postopku za pridobitev pravne osebnosti in lastnosti reprezentativnosti sindikata; 5. invalidi, za katere je doloeno v zdravstvenem sprie valu, da smejo voziti le prirejeno vozilo v postopku za pripusti tev k voznikemu izpitu, za vozniko dovoljenje in za izdajo ter podaljanje veljavnosti voznikega in prometnega dovoljenja; 6. brezposelne osebe in drugi iskalci zaposlitve v postop kih izvajanja ukrepov drave na trgu dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, in za dokumente in dejanja v zvezi z nacional no poklicno kvalifikacijo; 7. uenci osnovnih ol, vajenci in dijaki v srednjem izo braevanju ter tudentje za dokumente in dejanja v zvezi s olanjem; 8. osebe, ki podarijo svoje premoenje dravi ali samo upravni lokalni skupnosti ali se odpovejo lastninski pravici na zemljiu ali stavbi v korist drave ali samoupravne lokalne skupnosti ali pa brezplano odstopijo dravi ali samoupravni lokalni skupnosti kakno drugo stvarno pravico na nepremini nah v postopku v zvezi s prenosom lastnine in drugih stvarnih pravic; 9. tujci, za dokumente in dejanja, doloena v mednarodnih sporazumih, ki veljajo v Republiki Sloveniji; 10. tujci, v postopkih za priznanje statusa begunca, za asnega prebivanja iz humanitarnih razlogov in zaasnega zatoia; 11. javni socialnovarstveni zavodi in pravne ter fizine osebe, ki na podlagi koncesije v skladu s predpisi socialnega varstva opravljajo socialnovarstveno dejavnost v zvezi z opravljanjem te dejavnosti; 12. pravne osebe, ki delujejo na podroju spodbujanja razvoja turizma, za dokumente in dejanja v zvezi z odobritvijo statusa pravne osebe, ki deluje v javnem interesu na podroju spodbujanja razvoja turizma, in za dokumente in dejanja v zve zi z opravljanjem njihovih dejavnosti, ki so v javnem interesu. Pristojni organ po uradni dolnosti zagotavlja izvajanje dolob tega poglavja, med drugim tudi na podlagi podatkov, ki jih predloi taksni zavezanec. V dvomu pristojni organ pozove taksnega zavezanca, da predloi dokazila za uveljavljanje ta ksne oprostitve. 25. len Za taksne zavezance v slabih premoenjskih razmerah iz 5. toke 23. lena tega zakona se tejejo: prejemniki denarne pomoi kot edinega vira preivljanja po predpisih socialnega varstva, prejemniki varstvenega dodatka po predpisih socialne ga varstva ter prejemniki nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo odraslih telesno in duevno prizadetih oseb. Status upravienca iz prejnjega odstavka dokazujejo taksni zavezanci s pravnomono odlobo.

15. dokumenti in dejanja v postopku za uveljavitev pra vic, ki so z zakonom priznane invalidom, vojnim veteranom in rtvam vojnega nasilja; 15.a dokumenti in dejanja v postopku izdaje gradbenih dovoljenj v okviru varstva vojnih grobi; 16. dokumenti in dejanja v zvezi z urejanjem delovnega razmerja; 17. dokumenti in dejanja v zvezi z izdajanjem, izpolnjeva njem in podaljevanjem pomorskih knjiic; 18. dokumenti in dejanja v zvezi z ureditvijo dravljanskih dolnosti in pravic pri obrambi drave oziroma varstva pred naravnimi in drugimi nesreami; 19. prijave in odjave stalnega in zaasnega prebivalia; 20. dokumenti in dejanja v zvezi z razlastitvijo premoenja in denacionalizacijskimi postopki; 21. izvirne diplome, sprievala in druge listine o uspeno konanem izobraevanju, razen njihovih dvojnikov, nadome stnih sprieval in izpisov iz evidence; 22. dokumenti in dejanja v zvezi z varstvom kulturnih spomenikov in naravnih vrednot; 23. vloge naslovljene na varuha lovekovih pravic in dru ge institucije za pronje in pritobe; 24. vloge, s katerimi se zahteva posredovanje dravnega toilca; 25. dokumenti in dejanja v postopku za pokop ali prekop umrlih ali prenos posmrtnih ostankov; 26. dokumenti in dejanja, s katerimi se urejajo razmerja med tipendistom in tistim, ki daje tipendijo; 27. dokumenti in dejanja v zvezi s pristopom k strokovne mu izpitu pred dravnimi organi; 28. dokumenti in dejanja v zvezi z izdajo in podaljanjem potnih listin, ki se izdajajo po mednarodni pogodbi; 29. vloge za vpis podatkov v uradne evidence ali izbris podatkov iz njih ter odlobe oziroma potrdila, ki jih izdajajo organi na podlagi uradnih evidenc; 30. dokumenti in dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega znaaja in njihovo ponovno uporabo; 31. dokumenti in dejanja v zvezi z uresnievanjem pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki; 32. dokumenti in dejanja v zvezi z letnimi povraili za uporabo cest; 33. dokumenti in dejanja v zvezi s sklenitvijo zakonske zveze ali z uradnim dejanjem registracije istospolne partnerske skupnosti; 34. dokumenti in dejanja v zvezi s postopki pridobivanja dovoljenja za opravljanje postopkov VEM oziroma postopki za pridobitev poloaja toke VEM; 35. dokumenti in dejanja v zvezi z izdajo projektnih po gojev in soglasij ter soglasij za prikljuitev v zvezi z izdajo gradbenih dovoljenj. 28.a len Ministrstvo, pristojno za javno upravo, doloi strokov nik za fotokopiranje uradnih aktov ali listin pri upravnem organu. IV. POSEBNE DOLOBE 29. len Prihodki od taks, plaanih pri organih dravne uprave, so prihodek dravnega prorauna. Prihodki od taks, plaanih pri organih obin, so prihodek proraunov obin. 29.a len Vlada Republike Slovenije lahko zaradi upotevanja mednarodno sprejetih obveznosti ali zaasno, za dobo najve
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16433
enega leta zaradi prilagajanja izjemnim razmeram (naravne in ekoloke nesree, nalezljive bolezni rastlin in ivali, bistveno spremenjene razmere na triu ipd.) zvia ali znia viino upravnih taks, in sicer najve do 50% vrednosti posamezne takse iz tarifne tevilke 45. 30. len Nadzor nad izvajanjem tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za finance in druga ministrstva, vsako v mejah svoje ga delovnega podroja. Zakon o upravnih taksah ZUT (Uradni list RS, t. 8/2000) vsebuje naslednje prehodne in konne dolobe: V. PREHODNE IN KONNE DOLOBE 31. len Za dokumente in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost do uveljavitve tega zakona, se plaa taksa po do sedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. e je bila do uveljavitve tega zakona plaana taksa za dokumente ali dejanje, ki bo opravljeno po uveljavitvi tega zakona, se taksa po tem zakonu ne doplaa, preve plaana taksa pa se ne vrne. e po uveljavitvi tega zakona organ druge stopnje razve ljavi odlobo, ki jo je organ prve stopnje izdal, preden je zael veljati ta zakon, se za odlobo organa prve stopnje taksa ne doplaa, preve plaana taksa pa se ne vrne. 32. len Upravni kolki, ki so bili natisnjeni pred uveljavitvijo tega zakona se lahko uporabljajo tudi za plaevanje taks po tem zakonu. 33. len Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o upravnih taksah (Uradni list SRS, t. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82, 18/85, 33/85 popr., 24/88, 1/90, Uradni list RS, t. 33/90 popr., 20/91 in 12/92) ter Zakon o plaevanju doloenih uprav nih taks (Uradni list RS, t. 34/91I in 13/93). Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati Zakon o zveznih upravnih taksah (Uradni list SFRJ, t. 5/72, 70/87, 68/84, 74/87 in 46/89) in Zakon o tarifi zveznih upravnih taks (Uradni list SFRJ, t. 77/87 in 63/89). Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Odredba o doloitvi zneskov konzularnih taks, ki jih v tujini pobirajo diplomatska in konzularna predstavnitva Republike Slovenije (Uradni list RS, t. 47/94). 34. len Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: 52. len in druga alinea 54. lena Zakona o zdravstve nem varstvu rastlin (Uradni list RS, t. 82/94), 61. len in etrta alinea 108. lena Zakona o veterinar stvu (Uradni list RS, t. 82/94, 21/95, 16/96 in 101/99), 22. len Zakona o meroslovju, v delu, ki se nanaa na pristojbine (Uradni list RS, t. 1/95). Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati: 21. len Zakona o zdravstveni neoporenosti ivil in predmetov splone rabe (Uradni list SFRJ, t. 55/78 in 58/85). Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: Uredba o pristojbinah za obvezne zdravstvene preglede rastlin v prometu ez dravno mejo (uvoz, izvoz, prevoz v tran zitu) in v notranjem prometu (Uradni list RS, t. 28/94),
Stran
16434 /
t.
106 / 27. 12. 2010

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah ZUT-D (Uradni list RS, t. 18/04) vsebuje naslednjo konno dolobo: 15. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 1., 11. in 12. lena tega zako na, ki zanejo veljati 1. maja 2004. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah ZUT-E (Uradni list RS, t. 91/05) vsebuje naslednji konni dolobi: 19. len Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi odstavek 11. lena Pravilnika o elektronskem dostopu do infor matizirane glavne knjige (Uradni list RS, t. 16/04). 20. len Ta zakon zane veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah ZUT-F (Uradni list RS, t. 14/07) vsebuje naslednjo konno dolobo: KONNA DOLOBA 29. len Ta zakon zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah ZUT-G (Uradni list RS, t. 126/07) vsebuje naslednje prehodne in konne dolobe: PREHODNE DOLOBE 15. len Postopki odmere upravne takse, ki do dneva uveljavitve tega zakona e niso pravnomono konani, se dokonajo po Zakonu o upravnih taksah (Uradni list RS, t. 42/07 uradno preieno besedilo). 16. len Ne glede na 6. len zakona se upravni kolki lahko upora bljajo za plailo upravnih taks do 1. septembra 2008. Fizine in pravne osebe lahko od 1. septembra 2008 do 1. decembra 2008 zamenjajo upravne kolke za gotovino na bla gajnah pravnih in fizinih oseb, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti trgovine na drobno (maloprodajalci), na katerih so upravne kolke kupile, v nominalni vrednosti. Ne glede na prejnji odstavek lahko fizine in pravne osebe od 1. septembra 2008 do 31. decembra 2008 zamenja jo upravne kolke tudi na obmonih enotah Uprave Republike Slovenije za javna plaila (v nadaljnjem besedilu: UJP), pri emer UJP izplaa 90 odstotkov nominalne vrednosti kolkov z brezgotovinskim nakazilom. Fizine in pravne osebe, ki so registrirane za opravlja nje dejavnosti trgovine na drobno (maloprodajalci), ki so prodajale kolke, organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil lahko od 1. septembra 2008 do vkljuno 31. de cembra 2008 zamenjajo upravne kolke, ki jih imajo na zalogi, na obmonih enotah UJP, pri emer UJP izplaa 90 odstot kov nominalne vrednosti kupljenih kolkov z brezgotovinskim nakazilom.
Uredba o pristojbinah na podroju veterinarstva (Uradni list RS, t. 6/95, 10/95 popr., 14/95 in 44/95), 1. in 3. len Uredbe o pristojbinah in cenah za storitve v postopku homologacije vozil (Uradni list RS, t. 41/96), Uredba o pristojbinah in strokih za pridobitev in vzdr evanje akreditacije (Uradni list RS, t. 74/98), v delu, ki se nanaa na pristojbine, drugi odstavek 1. lena Uredbe o strokih in pristojbinah za preskuse in odobritve tipov meril ter overitve etalonov in meril (Uradni list RS, t. 38/96), Odlok o viini pristojbin za kritje strokov ugotavlja nja zdravstvene neoporenosti ivil in predmetov splone rabe, ki se uvozijo in o nainu njihovega plaila (Uradni list RS, t. 29/92). Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: vsi obinski odloki o upravnih taksah. 35. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah ZUT-A (Uradni list RS, t. 44/2000) vsebuje naslednjo prehodno in konno dolobo: 13. len Taksni zavezanci, ki so plaali takso na podroju vete rinarstva po 53., 55. in 61. tarifni tevilki Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, t. 8/00), so upravieni do povraila raz like, ki je nastala z zmanjanjem tevila tok po tem zakonu. Taksni zavezanec lahko zahteva vrnitev razlike iz prej njega odstavka v 60 dneh od dneva uveljavitve tega zakona. 14. len Ta zakon zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah ZUT-B (Uradni list RS, t. 81/2000) vsebuje naslednjo konno dolobo: 17. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah ZUT-C (Uradni list RS, t. 42/02) vsebuje naslednjo prehodno in konno dolobo: PREHODNA IN KONNA DOLOBA 30. len Ne glede na 8. len zakona lahko upravni organ zavrne zahtevek stranke, da plaa takso z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plailnimi instrumenti, e tehnina opre mljenost upravnega organa ne dopua plaila s taknim in strumentom. Vlada in pristojni organi lokalnih skupnosti morajo v roku enega leta od uveljavitve tega zakona zagotoviti tehnino opre mljenost upravnih organov, ki omogoa plaevanje taks pri upravnem organu z elektronskim denarjem ali drugimi veljav nimi plailnimi sredstvi. 31. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Neuporabljene upravne kolke, ki so jih upravni in drugi dr avni organi prejeli brezplano, morajo v asu od 1. septembra do 31. decembra 2008 vrniti UJP. UJP upravne kolke komisijsko unii. 17. len Z dnem uveljavitve schengenskega pravnega reda v polnem obsegu, kot to doloa drugi odstavek 3. lena Akta o pogojih pristopa eke republike, Republike Estonije, Re publike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovake republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, t. 3/04), prenehajo veljati toka A tarifne tevilke 14 ter opombe (1), (2) in (4) te tarifne tevilke, ter 1. do 5. toka, odstavka B, tarifne tevilke 61, ter opombi (1) in (2) te tarifne tevilke. KONNE DOLOBE 18. len Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o izdajanju in uporabi upravnih in sodnih kolkov (Uradni list RS, t. 101/06 in 50/07) v delu, ki velja za upravne kolke, upo rablja pa se do 1. septembra 2008. Z dnem zaetka uporabe tega zakona preneha veljati Sklep o preraunu vrednosti toke iz tolarjev v euro v Zakonu o upravnih taksah (Uradni list RS, t. 138/06).
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16435
19. len Ta zakon zane veljati naslednji dan po objavi v Ura dnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se zane 1. februarja 2008. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah ZUT-H (Uradni list RS, t. 88/10) vsebuje naslednje prehodne in konne dolobe: PREHODNE IN KONNE DOLOBE 13. len Postopki odmere upravnih taks, ki do dneva uveljavitve tega zakona e niso pravnomono konani, se konajo po Zakonu o upravnih taksah (Uradni list RS, t. 42/07 uradno preieno besedilo in 126/07). 14. len Takse, doloene v prilogi taksna tarifa v stolpcu A, se plaujejo od uveljavitve tega zakona do 30. junija 2011. Takse, doloene v prilogi taksna tarifa v stolpcu B, se plaujejo od 1. julija 2011 do 31. decembra 2011. Takse, doloene v prilogi taksna tarifa v stolpcu C, se plaujejo od 1. januarja 2012 dalje. 15. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Priloga TAKSNA TARIFA A Do 30. 6. 2011 I. VLOGE Tarifna tevilka 1 Za pronje, zahteve, predloge, prijave, priglasitve in druge vloge, e ni v tej tarifi predpisana kakna druga taksa B Od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2011 C Od 1. 1. 2012 dalje
3,88
4,21
4,54
Opombe: (1) Taksa se ne plaa za pozneje vloge, s katerimi zahteva taksni zavezanec le hitreji postopek o e vloeni zahtevi. (2) Taksa se ne plaa za vlogo za izdajo potrdila ali druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, za vrailo takse, pritobo in ugovor zoper plailni nalog. (3) Taksa se ne plaa za elektronske vloge. (4) Za vloge, s katerimi se odloa o pravicah stranke znotraj postopka in o tistih vpraanjih, ki se kot postranska vpraanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka, se taksa ne plaa. Tarifna tevilka 2 Za pritobo in druga pravna sredstva, ugovor zoper odlobo ali sklep, izdan v upravni zadevi, ter ugovor na oceno opravljenega voznikega izpita II. ODLOBE IN SKLEPI Tarifna tevilka 3 1. Za vse odlobe, za katere ni predpisana posebna taksa 2. Za sklepe, s katerimi se kona postopek, oziroma sklepe, ki so izdani na zahtevo stranke in za katere ni predpisana posebna taksa 15,49 16,81 18,12
15,49
16,81
18,12
15,49
16,81
18,12
Stran
16436 /
t.
106 / 27. 12. 2010
Opombe: (1) e se izda ena odloba ali sklep na zahtevo ve oseb, se plaa taksa po tej tevilki tolikokrat, kolikor je oseb, katerim se odloba ali sklep vroi. (2) Za odlobo oziroma sklep o pritobi in odlobo o vrailu takse se taksa ne plaa. (3) Za sklepe, s katerimi se odloa o pravicah stranke znotraj postopka in o tistih vpraanjih, ki se kot postranska vpraanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka, se taksa ne plaa. (4) Za sklepe, s katerimi se zavrejo vloge, se taksa ne plaa. III. POTRDILA Tarifna tevilka 4 Za potrdila, izdana na podlagi posebnega ugotovitvenega postopka, e ni s to tarifo ali zakonom drugae doloeno Opomba: Za potrdilo o dokonnosti in za potrdilo o pravnomonosti se taksa ne plaa. Tarifna tevilka 5 Za redni izpisek iz elektronske zemljike knjige, e se izda na zahtevo stran ke, se plaa od zemljikoknjinega lista
3,88
4,21
4,54
3,49
3,78
4,08
Opomba: Za vsak nadaljnji izvod izpiska ali e napravi izpisek ali fotokopijo stranka sama in ga predloi organu v potrditev, se plaa po lovica takse iz te tarifne tevilke. Tarifna tevilka 6 Za dvojnik diplome, dvojnik sprievala, dvojnik druge listine o uspeno kona nem izobraevanju, nadomestno sprievalo oziroma izpis iz evidence olske javne listine o izobraevanju ali strokovnem usposabljanju Tarifna tevilka 7 1. Za vlogo za priznavanje na podlagi minimalnih pogojev usposobljenosti za sektorske poklice 2. Za vlogo za priznavanje po splonem sistemu in v postopkih priznavanja izobraevanja 3. Za vlogo za priznavanje poklicnih izkuenj 4. Za odlobo za priznavanje na podlagi minimalnih pogojev usposobljenosti za sektorske poklice 5. Za odlobo za priznavanje po splonem sistemu in v postopkih priznavanja izobraevanja 6. Za odlobo za priznavanje poklicnih izkuenj 7. Za odlobo o priznavanju poklicnih kvalifikacij s podroja graditve objektov (avtomatino priznavanje) 8. Za odlobo o priznavanju poklicnih kvalifikacij s podroja graditve objektov (po splonem sistemu) Tarifna tevilka 8 Za potrdila in sprievala, s katerimi se dokazuje poreklo, vrednost, koliina, kakovost ali zdravstvena neoporenost blaga, razen potrdil o poreklu blaga, ki jih potrjujejo carinski organi IV. OVERITVE IN PREVODI Tarifna tevilka 9 1. Za overitev narta se plaa od celega ali zaetega kvadratnega metra: a) za overitev prvega izvoda b) za overitev vsakega nadaljnjega izvoda c) za overitev kopije
1,55
1,68
1,81
15,00 25,00 15,00 15,00 25,00 15,00 30,00 50,00
15,00 25,00 15,00 15,00 25,00 15,00 30,00 50,00
15,00 25,00 15,00 15,00 25,00 15,00 30,00 50,00
2,33
2,52
2,72
3,88 1,16 1,16
4,21 1,26 1,26
4,54 1,35 1,35

2. Za overitev knjige gostov 3. Za overitev knjig v zvezi s predpisi o oroju Tarifna tevilka 10 Za overitev podpisa, prepisa ali kopije Tarifna tevilka 11 Za prevode iz enega jezika v drugega: a) e besedilo izvirnika ne presega 100 besed b) e zajema besedilo izvirnika ve kot 100 besed od vsake zaete polovice pole prevoda
t.
106 / 27. 12. 2010 /

3,88 3,88 4,21 4,21
Stran
16437
4,54 4,54
1,16
1,26
1,35
2,33 4,64
2,52 5,04
2,72 5,43
V. TAKSE S PODROJA NOTRANJIH IN SPLONIH UPRAVNIH ZADEV Tarifna tevilka 12 1. Za odlobe o pronji tujca za sprejem v dravljanstvo Republike Slovenije (10., 12., 13. in 14. len Zakona o dravljanstvu Republike Slovenije, Uradni list RS, t. 24/07 UPB2) ali za prenehanje dravljanstva Republike Slovenije (18. in 22. len Zakona o dravljanstvu Republike Slovenije) ali za odlobo o ugotovitvi, da je dravljanu Republike Slovenije prenehalo dravljanstvo zaradi odreka (25. len Zakona o dravljanstvu Republike Slovenije) 2. Za izdajo zagotovila, da bo vlonik zahtevka sprejet v dravljanstvo (11. len Zakona o dravljanstvu Republike Slovenije)
154,93
168,06
181,22
7,75
8,40
9,06
Opombe: (1) Za lane iste druine se tejejo vlagatelja ter njuni otroci, katere sta po predpisih, ki urejajo druinska razmerja, dolna pre ivljati oziroma eden od starev ter njegovi otroci, katere je po predpisih, ki urejajo druinska razmerja, dolan preivljati. (2) e gre za soasen sprejem lanov iste druine v dravljanstvo Republike Slovenije, za soasen odpust ali soasno ugotovitev odreka dravljanstva za lane iste druine, se plaa za vse druinske lane ena sama taksa. (3) Ena sama taksa se plaa tudi za izdajo zagotovila iz 11. lena Zakona o dravljanstvu Republike Slovenije, e se izda so asno ve lanom iste druine. (4) Takse za odlobo o sprejemu v dravljanstvo Republike Slovenije ne plaa oseba, ki uiva status begunca. Tarifna tevilka 13 Za ugotovitveno odlobo o dravljanstvu Tarifna tevilka 14 1. Za odlobe o vlogi dravljana Republike Slovenije: a) za izdajo potnega lista z veljavnostjo 1 leta b) za izdajo potnega lista z veljavnostjo 3 let c) za izdajo potnega lista z veljavnostjo 5 let ) za izdajo potnega lista z veljavnostjo 10 let d) za izdajo novega potnega lista ob prvi pogreitvi, izgubi, tatvini ali pokod bi potnega lista zaradi neprimernega ravnanja imetnika se plaa dvakratna vrednost takse iz tok a), b), c) in ) e) za izdajo novega potnega lista ob vsaki naslednji pogreitvi, izgubi, tatvini ali pokodbi potnega lista zaradi neprimernega ravnanja imetnika v obdobju petih let pred vloitvijo vloge se plaa tirikratna vrednost takse iz tok a), b), c) in ) f) vloga za izdajo potnega lista 2. Za odlobe o vlogi dravljana Republike Slovenije: a) za izdajo osebne izkaznice z veljavnostjo 1 leta b) za izdajo osebne izkaznice z veljavnostjo 3 let c) za izdajo osebne izkaznice z veljavnostjo 5 let 154,93 168,06 181,22
1,93 2,33 5,81 11,63
2,10 2,52 6,31 12,61
2,26 2,72 6,80 13,60
0,38
0,41
0,45
1,93 2,33 3,88
2,10 2,52 4,21
2,26 2,72 4,54
Stran
16438 /
t.
106 / 27. 12. 2010

7,75 8,40 9,06
) za izdajo osebne izkaznice z veljavnostjo 10 let d) za izdajo nove osebne izkaznice ob prvi pogreitvi, izgubi, tatvini ali pokodbi osebne izkaznice zaradi neprimernega ravnanja imetnika se plaa dvakratna vrednost takse iz tok a), b), c) in ) e) za izdajo nove osebne izkaznice ob vsaki naslednji pogreitvi, izgubi, tatvini ali pokodbi osebne izkaznice zaradi neprimernega ravnanja imetnika v obdobju petih let pred vloitvijo vloge se plaa tirikratna vrednost takse iz tok a), b), c) in ) f) vloga za izdajo osebne izkaznice 3. Za odlobe o pronji tujca: a) za izdajo potnega lista za tujca b) za izdajo potnega lista za begunca c) za izdajo novega potnega lista ob prvi pogreitvi, izgubi, tatvini ali pokod bi potnega lista zaradi neprimernega ravnanja imetnika se plaa dvakratna vrednost takse iz tok a) in b) ) za izdajo novega potnega lista ob vsaki naslednji pogreitvi, izgubi, tatvini ali pokodbi potnega lista zaradi neprimernega ravnanja imetnika se plaa tirikratna vrednost takse iz tok a) in b) d) za izdajo osebne izkaznice za tujca
0,38
0,41
0,45
23,24 6,80
25,21 6,80
27,18 6,80
7,75
8,40
9,06
Opombe: (1) Odlobe iz 1., 2. in 3. toke te tarifne tevilke zajemajo tudi sklepe in odlobe, s katerimi se vlogam ni ugodilo. (2) e taksni zavezanec za takso iz tok 1.d) in 1.e) oziroma 2.d) in 2.e) te tarifne tevilke dokae, da je z listino ravnal z dolno skrbnostjo, plaa za izdajo samo takso iz tok 1.a), 1.b), 1.c) in 1.) ali 2.a), 2.b), 2.c) in 2.) te tarifne tevilke. (3) Ob reklamaciji potne listine zaradi napake, ki ni posledica neskrbnega ravnanja imetnika potne listine, se za vlogo in izdajo potne listine taksa iz tok 1.a), 1.b), 1.c), 1.) in 1.f) te tarifne tevilke ne plaa. (4) Ob reklamaciji osebne izkaznice zaradi napake, ki ni posledica neskrbnega ravnanja imetnika osebne izkaznice, se za vlogo in izdajo osebne izkaznice taksa iz tok 2.a), 2.b), 2.c), 2.) in 2.f) te tarifne tevilke ne plaa. (5) Za vlogo in za izdajo potnega lista, s katerim se nadomesti star potni list zaradi spremembe naslova, ki je posledica ustano vitve ali spremembe imena obine, uvedbe ulinega sistema, preimenovanja ulice z obinskim odlokom ali pretevilenja hine tevilke, e vpis spremembe naslova v potni list ni ve mogo, se taksa iz tok 1.a), 1.b), 1.c), 1.) in 1.f) te tarifne tevilke ne plaa. (6) Za vlogo in za izdajo osebne izkaznice, s katero se nadomesti stara osebna izkaznica zaradi spremembe naslova, ki je posledica ustanovitve ali spremembe imena obine, uvedbe ulinega sistema, preimenovanja ulice z obinskim odlokom ali pretevilenja hine tevilke, se taksa iz tok 2.a), 2.b), 2.c), 2.) in 2.f) te tarifne tevilke ne plaa. (7) Za vlogo in za izdajo potnega lista v drugih nujnih primerih, ki kot nujni niso navedeni v zakonu, ki ureja potne listine, se plaa dvakratna vrednost takse iz tok 1.a), 1.b), 1.c), 1.) in 1.f) te tarifne tevilke. (8) Za vlogo in za izdajo osebne izkaznice v drugih nujnih primerih, ki kot nujni niso navedeni v zakonu, ki ureja osebno izkaznico, se plaa dvakratna vrednost takse iz tok 2.a), 2.b), 2.c), 2.) in 2.f) te tarifne tevilke. (9) e taksni zavezanec za takso iz tok 3.c) in 3.) te tarifne tevilke dokae, da je z listino ravnal z dolno skrbnostjo, plaa samo takso iz tok 3.a) in 3.b) te tarifne tevilke. (10) Ob reklamaciji potnega lista zaradi napake, ki ni posledica neskrbnega ravnanja imetnika, se taksa iz tok 3.a) in 3.b) te tarifne tevilke ne plaa. Tarifna tevilka 15 Pri pristojnem organu za izdajo dovoljenja: a) za dovoljenje za zaasno prebivanje b) za dovoljenje za stalno prebivanje c) za dovoljenje za zadrevanje ) za novo dovoljenje za prebivanje v obliki samostojne listine se ob prvi po greitvi, izgubi, tatvini ali pokodbi dovoljenja zaradi neprimernega ravnanja imetnika plaa dvakratna vrednost takse iz tok a) in b) te tarifne tevilke d) za novo dovoljenje za prebivanje v obliki samostojne listine se ob vsaki naslednji pogreitvi, izgubi, tatvini ali pokodbi dovoljenja zaradi neprimerne ga ravnanja imetnika plaa tirikratna vrednost takse iz tok a) in b) te tarifne tevilke
30,99 77,47 7,75
33,61 84,03 8,40
50,00 90,61 9,06
Opombe: (1) Odlobe te tarifne tevilke zajemajo tudi sklepe in odlobe, s katerimi se vlogam ni ugodilo. (2) e taksni zavezanec za takso iz tok ) ali d) te tarifne tevilke dokae, da je z listino ravnal z dolno skrbnostjo, plaa samo takso iz tok a) in b) te tarifne tevilke. (3) Ob reklamaciji dovoljenja za prebivanje v obliki samostojne listine zaradi napake, ki ni posledica neskrbnega ravnanja imetnika dovoljenja, se taksa iz tok a) in b) te tarifne tevilke ne plaa.

Tarifna tevilka 16 1. Za izdajo odlobe o vpisu drutva v register drutev oziroma podrunice tujega drutva v register podrunic tujih drutev 2. Za izdajo odlobe o vpisu spremembe temeljnega akta v register drutev 3. Za izdajo odlobe o vpisu spremembe imena, sedea, naslova sedea ali zakonitega zastopnika drutva oziroma podrunice tujega drutva
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16439
23,24 15,49
25,21 16,81
27,18 18,12
3,88
4,21
4,54
Opomba: Za izdajo odlobe iz 2. in 3. toke te tarifne tevilke se plaa le taksa iz 2. toke te tarifne tevilke. Tarifna tevilka 17 1. Posamezniki plaajo za odlobe o vlogi: a) za dovoljenje za nabavo lovskega in portnega oroja b) za dovoljenje za nabavo varnostnega in drugega oroja c) za dovoljenje za nabavo oroja z namenom zbiranja ) za dovoljenje za nabavo streliva ali delov streliva d) za oroni list za varnostno in drugo oroje e) za oroni list za lovsko in portno oroje f) za dovoljenje za posest oroja g) za dovoljenje za posest podedovanega oroja in spremembo oronega lista v dovoljenje za posest h) za dovoljenje za zbiranje oroja i) za dovoljenje za nabavo delov oroja z namenom zamenjave j) za izdajo priglasitvenega lista k) za zamenjavo izrabljene ali pokodovane orone listine ter za zamenjavo orone listine zaradi spremembe stalnega prebivalia, e vpis spremembe v obstojeo listino ni mogo
30,99 46,48 11,63 7,75 46,48 23,24 23,24 19,37 61,97 7,75 11,63 3,88
33,61 50,42 12,61 8,40 50,42 25,21 25,21 21,01 67,22 8,40 12,61 4,21
36,24 54,37 13,60 9,06 54,37 27,18 27,18 22,66 72,49 9,06 13,60 4,54
2. Pravne osebe in podjetniki plaajo za odlobe o vlogi: a) za dovoljenje za nabavo oroja b) za oroni posestni list c) za potrditev pooblastila za noenje oroja ) za potrditev pooblastila za prenos oroja d) za dovoljenje za zbiranje oroja e) za dovoljenje za nabavo oroja z namenom zbiranja f) za dovoljenje za nabavo delov oroja z namenom zamenjave g) za zamenjavo izrabljene ali pokodovane orone listine ter za zamenjavo orone listine zaradi statusne spremembe drube 3. Pravne osebe in podjetniki plaajo za odlobe o vlogi: a) za dovoljenje za opravljanje prometa z orojem b) za dovoljenje za opravljanje dejavnosti strelia
92,96 61,97 61,97 30,99 77,47 23,24 7,75 7,75
100,84 67,22 67,22 33,61 84,03 25,21 8,40 8,40
108,73 72,49 72,49 36,24 90,61 27,18 9,06 9,06
154,93 154,93
168,06 168,06
181,22 181,22
Opombe: (1) Taksa po tej tarifni tevilki se plaa za vsako posamezno oroje, razen v primerih iz tok 1.g) in 1.k) ter 2.g) te tarifne tevilke, ko se plaa ena taksa za vse podedovano oroje oziroma za vse oroje, za katero se menjajo listine. (2) Za vse vloge za izdajo oronih listin se plaa taksa iz tarifne tevilke 1 te taksne tarife. (3) Za dvojnik orone listine se plaa za vsako posamezno oroje polovina taksa iz te tarifne tevilke. (4) Posameznik, ki e ima oroni list ali dovoljenje za posest za lovsko ali portno oroje, plaa polovino takso iz te tarifne tevilke za izdajo naslednjih istovrstnih listin za pet kosov lovskega ali portnega oroja. Za vsak nadaljnji kos lovskega ali portnega oroja se plaa polna taksa iz te tarifne tevilke. (5) Taksa iz tok 2.a), 2.b) in 2.f) te tarifne tevilke se ne plaa za oroje, ki ga nabavljajo portna drutva in njihove panone zveze in je namenjeno izkljuno za izvajanje njihove portne dejavnosti, lovske organizacije, vkljuene v Lovsko zvezo Slovenije, razen podjetij, ki se ukvarjajo z lovom kot pridobitno dejavnostjo, ribike organizacije, vkljuene v Ribiko zvezo Slovenije, razen podjetij, ki se ukvarjajo z ribolovom kot pridobitno dejavnostjo, ter organizacije rezervnih astnikov. (6) Za zamenjavo orone listine po prvem oziroma drugem odstavku 84. lena Zakona o oroju (Uradni list RS, t. 23/05 uradno preieno besedilo in 85/09) se plaa taksa iz toke 1.k) oziroma iz 2.g) te tarifne tevilke.
Stran
16440 /
t.
106 / 27. 12. 2010
(7) Za vlogo in za izdajo oronega lista, dovoljenja za posest oroja, dovoljenja za zbiranje oroja, priglasitvenega lista, oronega posestnega lista, potrditev pooblastila za noenje oroja in potrditev pooblastila za prenos oroja, s katerimi se nadomestijo natete stare orone listine zaradi spremembe naslova, ki je posledica uvedbe ulinega sistema ali preimenovanja ulice z ob inskim odlokom, e je en vpis spremembe naslova v orono listino e porabljen, se taksa iz tok 1.d), 1.e), 1.f) in 1.j) ter 2.b), 2.c), 2.) in 2.d) ne plaa. Enako se ravna ob zamenjavi evropske orone prepustnice. Tarifna tevilka 18 Za izdajo dovoljenja: a) za vnos in noenje oroja in streliva v asu (zaasnega) prebivanja v Republiki Sloveniji b) tujcu, ki gre na lov, ali lanu strelskega drutva za tranzit lovskega ali por tnega oroja in streliva zanj ez ozemlje Republike Slovenije
7,75 7,75
8,40 8,40
9,06 9,06
Opomba: Za portna drutva in dravne reprezentance se izda eno dovoljenje iz tok a) in b) te tarifne tevilke in plaa ena taksa. Do voljenje se glasi na pooblaeno osebo. Tarifna tevilka 19 Za izdajo dovoljenja za gradnjo ali postavitev objektov in naprav na obmoju mejnega prehoda Tarifna tevilka 20 Za izdajo dovoljenja za proizvodnjo eksplozivov ali za promet z njimi in izdajo soglasja k navodilu za varno uporabo in unienje eksplozivov Tarifna tevilka 21 1. Za izdajo dovoljenja za izvoz, uvoz eksplozivnih snovi ali oroja 2. Za izdajo dovoljenja za tranzit eksplozivnih snovi ali oroja 3. Za izdajo dovoljenja za transfer oziroma prenos ali izdajo predhodne privo litve za vnos oziroma izdajo dovoljenja za iznos oroja, streliva ali eksplozivov 4. Za izdajo dovoljenja za strokovno usposabljanje pri ravnanju z eksplozivi Tarifna tevilka 22 1. Taksa se plaa za: a) pripustitev k voznikemu izpitu (teoretini in praktini del izpita) ali za izdajo voznikega dovoljenja, dovoljenja za uitelja vonje, uitelja predpisov in strokovnega vodjo avtoole b) zamenjavo oziroma podaljanje veljavnosti voznikega dovoljenja, dovolje nja za uitelja vonje in uitelja predpisov c) vpis spremembe podatkov o imetniku voznikega dovoljenja, imetniku dovoljenja za uitelja vonje, uitelja predpisov in strokovnega vodjo avtoole ) izdajo novega voznikega dovoljenja se pri prvi pogreitvi (izguba, odtu jitev) voznikega dovoljenja plaa dvakratna vrednost takse iz toke 1.a) te tarifne tevilke d) izdajo novega voznikega dovoljenja se pri vsaki naslednji pogreitvi (izgu ba, odtujitev) voznikega dovoljenja plaa tirikratna vrednost takse iz toke 1.a) te tarifne tevilke 2. Taksa se plaa za: a) izdajo prometnega dovoljenja za motorno vozilo ali priklopno vozilo b) podaljanje veljavnosti prometnega dovoljenja za motorno vozilo ali priklo pno vozilo c) vpis spremembe, ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovolje nju 38,73 77,47 42,02 84,03 45,31 90,61
23,24
25,21
27,18
116,20
126,05
135,92
38,73 46,48
42,02 50,42
45,31 54,37
11,63 6,20 6,20
12,61 6,72 6,72
13,60 7,25 7,25
11,63 6,20 6,20
12,61 6,72 6,72
13,60 7,25 7,25
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16441
Opombe: (1) Za zamenjavo pokodovanega ali izrabljenega voznikega dovoljenja se plaa taksa iz toke 1.b) te tarifne tevilke. (2) e taksni zavezanec iz tok 1.) in 1.d) dokae, da je z listino ravnal z dolno skrbnostjo, plaa samo takso iz toke 1.a) te tarifne tevilke. (3) Za postopek odjave vozila, opravljen pri upravni enoti, se ne plaa taksa iz te tarifne tevilke, ampak taksa iz tarifne tevilke 1 te taksne tarife. (4) e se prometno dovoljenje iz toke 2.b) podalja po spletu, se plaa polovina taksa. (5) Za vlogo in za izdajo prometnega dovoljenja, voznikega dovoljenja, dovoljenja za uitelja vonje, uitelja predpisov in stro kovnega vodjo avtoole, s katerim se nadomesti staro prometno dovoljenje, vozniko dovoljenje, dovoljenje za uitelja vonje, uitelja predpisov in strokovnega vodjo avtool, zaradi spremembe naslova, ki je posledica uvedbe ulinega sistema ali preime novanja ulice z obinskim odlokom, se taksa iz tok 1.c) in 2.c) ne plaa. (6) Za podaljanje veljavnosti voznikega dovoljenja po prenehanju statusa voznika zaetnika se taksa ne plaa. (7) Za vlogo za izdajo voznikega dovoljenja v nujnih primerih se plaa taksa po toki 1.a) te tarifne tevilke, poveana za 50 odstotkov. Tarifna tevilka 23 1. Za prvo odlobo o spremembi osebnega imena, izdano na zahtevo taksne ga zavezanca 2. Za vsako naslednjo odlobo o spremembi osebnega imena, izdano na zah tevo taksnega zavezanca, se plaa dvakratna vrednost takse iz prejnje toke Opomba: e se osebno ime spreminja zaradi uskladitve osebnega imena med posameznimi evidencami in osebnimi dokumenti ali od lobami, se taksa ne plaa. Tarifna tevilka 24 Za odlobe o vlogah za izdajo delovnih dovoljenj: 1. za osebna delovna dovoljenja: a) za nedoloen as b) za doloen as 2. za delovna dovoljenja na vlogo delodajalca za sklenitev delovnega razmer ja ali za sklenitev pogodbe o delu
46,48
50,42
54,37
77,47 77,47
84,03 84,03
90,61 90,61
77,47
84,03
90,61
Opombi: (1) Za delovno dovoljenje, ki se tujcu izda za sezonsko delo v kmetijstvu, se taksa ne plaa. (2) Odlobe iz te tarifne tevilke zajemajo tudi sklepe in odlobe, s katerimi se vlogam ni ugodilo. Tarifna tevilka 25 Odobritev kontingenta delovnih dovoljenj za delo v tujini: 1. Za vlogo 2. Za odobritev kontingenta delovnih dovoljenj za izvedbo pogodbe o delu: a) do vkljuno 5 delavcev b) do vkljuno 15 delavcev c) do vkljuno 50 delavcev ) ve kot 50 delavcev 3. za dodatno odobritev kontingenta delovnih dovoljenj po isti pogodbi o delu oziroma podaljanje izvajanja pogodbe Tarifna tevilka 26 V postopku za dodelitev koncesije za posredovanje dela in zaposlitve ter v postopku vpisa v register za zagotavljanje dela: a) vloga za podelitev koncesije za posredovanje dela in zaposlitve b) vloga za vpis v register agencij za zagotavljanje dela c) odloba o podelitvi koncesije za posredovanje dela in zaposlitve ) odloba o vpisu v register agencij za zagotavljanje dela
7,75
8,40
9,06
77,47 154,93 309,86 464,79
84,03 168,06 336,12 504,18
90,61 181,22 362,44 543,66
38,73
42,02
45,31
77,47 77,47 77,47 77,47
84,03 84,03 84,03 84,03
90,61 90,61 90,61 90,61
Stran
16442 /
t.
106 / 27. 12. 2010
Opomba: Plaila takse po tej tarifni tevilki so oproene tudentske organizacije, ustanovljene v skladu z Zakonom o skupnosti tudentov (Uradni list RS, t. 38/94). Tarifna tevilka 27 1. Za akt, s katerim organ ugotovi, da posameznik oziroma gospodarska druba izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti 2. Za akte, ki jih izdajajo pristojni organi posameznikom, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, in z njimi pridobijo pravico opravljati dejavnost VI. TAKSE S PODROJA PROMETA IN ZVEZ Tarifna tevilka 28 1. Za odlobo, s katero se dovoljuje vpis plovil in plavajoih naprav na morju: a) za vpis v vpisnik morskih ladij b) za izdajo zaasnega vpisnega lista za ladjo c) za vpis v vpisnik plavajoih naprav na morju ) za vpis v vpisnik morskih olnov d) za izdajo zaasnega dovoljenja za plovbo olna e) za izdajo odlobe o vpisu ali izbrisu hipoteke na morski ladji 2. Za izdajo vpisnega lista za morsko ladjo in vpisnega lista za plavajoi objekt na morju a) za spremembo podatkov vpisnega lista za morsko ladjo in za podaljanje veljavnosti ter za spremembo podatkov vpisnega lista za plavajoi objekt na morju 3. Za vpis spremembe za morsko ladjo in plavajoi objekt na morju v vpisnik ali izbris morske ladje in plavajoega objekta na morju iz vpisnika ter za izvle ek iz vpisnika morskih ladij in plavajoih objektov na morju 4. Za izdajo vpisnega lista za morski oln a) za podaljanje veljavnosti in vsako spremembo podatkov vpisnega lista za morski oln 5. Odloba o doloitvi imena morskih ladij 6. Za vpis spremembe za morski oln v vpisnik morskih olnov ali izbris mor skega olna iz vpisnika morskih olnov 7. Prijava pomorske nezgode 8. Za pripustitev k izpitu za voditelja olna, preizkusu znanja za upravljanje olna in izpitu za upravljanje z radijsko postajo izpitu VHF GMDSS (teore tini in praktini del izpita), za izdajo potrdila o usposobljenosti za voditelja olna, potrdila o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje olna ali za izdajo potrdila o usposobljenosti za upravljanje z radijsko postajo a) za podaljanje veljavnosti potrdil iz 8. toke b) za vpis spremembe podatkov o imetniku potrdil iz 8. toke c) za izdajo novega potrdila iz 8. toke se pri prvi pogreitvi (izguba, odtuji tev) omenjenih potrdil plaa dvakratna vrednost takse, doloene v 8. toki te tarifne tevilke ) za izdajo novega potrdila iz 8. toke se pri vsaki naslednji pogreitvi (izgu ba, odtujitev) potrdila plaa tirikratna vrednost takse, doloene v 8. toki te tarifne tevilke
23,24
25,21
27,18
11,63
12,61
13,60
46,48 30,99 9,30 4,64 15,49 15,49
50,42 33,61 10,09 5,04 16,81 16,81
54,37 36,24 10,88 5,43 18,12 18,12
15,49 6,20
16,81 6,72
18,12 7,25
7,75 7,75 2,33 10,07
8,40 8,40 2,52 10,93
9,06 9,06 2,72 11,78
3,88 6,20
4,21 6,72
4,54 7,25
11,63 6,20 6,20
12,61 6,72 6,72
13,60 7,25 7,25
Opombe: (1) e taksni zavezanec iz tok 8.c) in 8.) dokae, da je z listino ravnal z dolno skrbnostjo, plaa samo takso iz 8. toke te tarifne tevilke. (2) Za izdajo potrdil iz 8. toke na podlagi priznavanja usposobljenosti za upravljanje olna brez opravljanja izpita se plaa taksa iz 8. toke te tarifne tevilke.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16443
(3) Za izdajo potrdila na podlagi priznavanja enakovrednosti tujih dokazil o usposobljenosti za upravljanje olna iz 8. toke se plaa taksa iz 8. toke te tarifne tevilke. Tarifna tevilka 29 1. Za odlobo, s katero se dovoljuje vpis plovnega in plavajoega objekta na celinskih vodah: a) za vpis v vpisnik ladij notranje plovbe b) za vpis v vpisnik plavajoih objektov na celinskih vodah, ki se vpisujejo v vpisnik pri Upravi Republike Slovenije za pomorstvo c) za vpis v vpisnik drugih plavajoih objektov na celinskih vodah ) za vpis v vpisnik olnov na celinskih vodah 2. Za izdajo vpisnega lista za ladjo notranje plovbe in vpisnega lista za plava joi objekt na celinskih vodah iz toke 1.b) a) za spremembo podatkov vpisnega lista za ladjo notranje plovbe in za po daljanje veljavnosti ter za spremembo podatkov vpisnega lista za plavajoi objekt na celinskih vodah iz toke 1.b) 3. Za vpis spremembe za ladjo notranje plovbe in plavajoi objekt iz toke 1.b) v vpisnik ali izbris ladje notranje plovbe in plavajoega objekta iz toke 1.b) iz vpisnika ter za izvleek iz vpisnika ladij notranje plovbe in plavajoih objektov iz toke 1.b) 4. Za izdajo vpisnega lista za plavajoi objekt na celinskih vodah iz toke 1.c) a) za podaljanje veljavnosti vpisnega lista za plavajoi objekt na celinskih vodah iz toke 1.c) in vsako spremembo podatkov 5. Za odlobo o doloitvi imena ladij notranje plovbe 6. Za vpis spremembe za plavajoi objekt iz toke 1.c) v vpisnik ali izbris plavajoega objekta iz toke 1.c) iz vpisnika ter za izpis iz vpisnika plavajoih objektov iz toke 1.c) 7. Za izdajo vpisnega lista za oln na celinskih vodah a) podaljanje veljavnosti in vsako spremembo podatkov vpisnega lista za oln na celinskih vodah 8. Za vpis spremembe za oln na celinskih vodah v vpisnik ali izbris olna na celinskih vodah iz vpisnika ter za izpis iz vpisnika olnov na celinskih vodah 9. Za pripustitev k izpitu za voditelja olna in preizkusu znanja za upravljanje olna na celinskih vodah (teoretini in praktini del izpita), za izdajo potrdila o usposobljenosti za voditelja olna, potrdila o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje olna a) za podaljanje veljavnosti potrdil iz 9. toke b) za vpis spremembe podatkov o imetniku potrdil iz 9. toke c) za izdajo novega potrdila iz 9. toke se pri prvi pogreitvi (izguba, odtuji tev) omenjenih potrdil plaa dvakratna vrednost takse, doloene v 9. toki te tarifne tevilke ) za izdajo novega potrdila iz 9. toke se pri vsaki naslednji pogreitvi (izgu ba, odtujitev) voznikega dovoljenja plaa tirikratna vrednost takse, doloene v toki 9. te tarifne tevilke.
46,48 9,30 4,64 4,64
50,42 10,09 5,04 5,04
54,37 10,88 5,43 5,43
15,49 6,20
16,81 6,72
18,12 7,25
7,75 7,75 2,33 10,07
8,40 8,40 2,52 10,93
9,06 9,06 2,72 11,78
3,88 7,75 2,33
4,21 8,40 2,52
4,54 9,06 2,72
3,88
4,21
4,54
11,63 6,20 6,20
12,61 6,72 6,72
13,60 7,25 7,25
Opombi: (1) e taksni zavezanec iz tok 9.c) in 9.) dokae, da je z listino ravnal z dolno skrbnostjo, se plaa samo taksa iz 9. toke te tarifne tevilke. (2) Za izdajo potrdil iz 9. toke na podlagi priznavanja usposobljenosti za upravljanje olna brez opravljanja izpita se plaa taksa iz 9. toke te tarifne tevilke. Tarifna tevilka 30 Za izdajo dovoljenj, soglasij in drugih dokumentov v zvezi z ukrepi za varstvo javnih cest in promet na njih: a) za izjavo o ustreznosti izvedenih del
1,55
1,68
1,81
Stran
16444 /
t.
106 / 27. 12. 2010

1,55 1,55 1,55 15,49 15,49 15,49 1,55 30,99 15,49 30,99 30,99 30,99 30,99 30,99 15,49 30,99 30,99 30,99 30,99 15,49 30,99 30,99 15,49 1,68 1,68 1,68 16,81 16,81 16,81 1,68 33,61 16,81 33,61 33,61 33,61 33,61 33,61 16,81 33,61 33,61 33,61 33,61 16,81 33,61 33,61 16,81 1,81 1,81 1,81 18,12 18,12 18,12 1,81 36,24 18,12 36,24 36,24 36,24 36,24 36,24 18,12 36,24 36,24 36,24 36,24 18,12 36,24 36,24 18,12
b) za mnenje o ustrezni ureditvi cestnega prikljuka in parkiria za poslovne objekte ob javni cesti zunaj naselja c) za delno zaporo javne ceste zaradi izvajanja del na njej ) za popolno zaporo javne ceste zaradi izvajanja del na njej d) za delno zaporo javne ceste zaradi prireditve na njej e) za popolno zaporo javne ceste zaradi prireditve na njej f) za izredni prevoz po javni cesti g) za gradnjo avtobusnega postajalia zunaj vozia javne ceste h) za ureditev avtobusnega postajalia na voziu javne ceste i) za postavitev turistine in obvestilne signalizacije ob javni cesti j) za obveanje in oglaevanje v varovalnem pasu javnih cest zunaj naselja, e za to ni predpisana prometna signalizacija in so obvestila pomembna za udeleence v prometu k) za obveanje in oglaevanje ob javnih cestah v naselju l) za gradnjo in rekonstrukcijo gradbenih objektov ter postavljanje kakrnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu javne ceste m) za dela na zemljiih in objektih vzdol javne ceste, ki bi lahko vplivala na stanje javne ceste in varnost prometa na njej n) za dela ob javni cesti, ki vplivajo na vodostaj ali viino podzemnih voda in zato ogroajo stabilnost cestnega telesa o) za ureditev cestnega prikljuka na javno cesto p) za prekopavanje, podkopavanje, prebitje in druga dela na javni cesti r) za napeljevanje podzemnih in nadzemnih vodov in naprav na obmoju javne ceste in njenega varovalnega pasu s) za graditev inikih naprav nad javno cesto in v njenem varovalnem pasu ) za odpiranje kamnolomov, peskokopov in glinokopov ob javni cesti t) za spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajoih dejavnosti ali za spremembo teh dejavnosti ob javni cesti u) za pridobitev pravice graditi na javni cesti v) za pridobitev pravice slunosti na javni cesti z) za postavitev zaasne stojnice na poivaliih ob javnih cestah za prodajo kmetijskih pridelkov Tarifna tevilka 31 Na podroju prevozov oseb v rednem linijskem prometu: 1. za izdajo dovoljenja za opravljanje prevoza oseb v mednarodnem linijskem cestnem prometu za: a) izvirnik dovoljenja za bilateralne linije b) izvirnik dovoljenja za tranzitne linije c) izdajo vsakega naslednjega primerka dovoljenja za tranzitne linije iz toke 1.b) ) izdajo vsakega nadaljnjega primerka dovoljenja za bilateralne linije 2. za potrditev voznega reda 3. za potrditev cenika 4. za potrditev itinerarja 5. za dovoljenje za zaasno prekinitev prevoza na liniji 6. za dovoljenje za trajno ustavitev na liniji Opomba: Tuja fizina ali pravna oseba je pod pogojem vzajemnosti oproena plaila takse. Tarifna tevilka 32 Za odlobo za opravljanje obasnih prevozov potnikov v cestnem prometu: a) za dovoljenje tujemu prevozniku za vstop praznega avtobusa b) za dovoljenje tujemu prevozniku za izmenine vonje
77,47 154,93 1,55 7,75 6,20 6,20 6,20 38,73 38,73
84,03 168,06 1,68 8,40 6,72 6,72 6,72 42,02 42,02
90,61 181,22 1,81 9,06 7,25 7,25 7,25 45,31 45,31
7,75 38,73
8,40 42,02
9,06 45,31

c) za dovoljenje za ostale obasne prevoze ) za dovoljenje domaemu prevozniku za opravljanje obasnih prevozov d) za odlobo, s katero se zavrne zahtevek za izdajo dovoljenja iz tok a) do ) te tarifne tevilke
t.
106 / 27. 12. 2010 /

7,75 3,88 7,75 8,40 4,21 8,40
Stran
16445
9,06 4,54 9,06
Opomba: Tuja fizina ali pravna oseba je pod pogojem vzajemnosti oproena plaila takse iz tok a), b) ali c) te tarifne tevilke. Tarifna tevilka 33 V zvezi z opravljanjem posebnih linijskih prevozov potnikov v cestnem prome tu za izdajo dovoljenja za opravljanje posebnih linijskih prevozov Tarifna tevilka 34 Na podroju delitve dovolilnic za mednarodni prevoz blaga se plaa taksa: a) za dovoljenje za kabotao za enkratni prevoz b) za dovoljenje za kabotao za vekratni prevoz c) za vpis v evidenco mednarodnih prevoznikov Tarifna tevilka 35 1. Na podroju eleznikega prometa se plaa upravna taksa: a) za izdajo tehninega soglasja o ustreznosti sestavnega dela proge b) za licenco prevoznika v eleznikem prometu c) za varnostno sprievalo prevozniku v eleznikem prometu ) za izdajo izjemnega soglasja za gradnjo v varovalnem pasu d) za izdajo obratovalnega dovoljenja za eleznika nova ali rekonstruirana vozila oziroma njihove sestavne dele za eleznika vozila e) za slovensko tehnino soglasje o ustreznosti eleznikega vozila f) za tehnini pregled novih ali rekonstruiranih eleznikih vozil oziroma nji hovih sestavnih delov, ki morajo biti po veljavnih predpisih pregledani, da se dovoli njihova uporaba, od delovne ure 2. Za odlobe in druge akte, ki jih v upravnem postopku izda upravljavec: a) za odlobo o dodelitvi vlakovne poti b) za soglasje za izredne prevoze c) za pisno dovoljenje za osebe, ki opravljajo doloena dela na eleznikem obmoju Tarifna tevilka 36 1. Za posamezno radijsko dovoljenje: a) za bazno radijsko postajo b) za fiksno, mobilno satelitsko, ladijsko in letalsko radijsko postajo c) za mobilno in rono radijsko postajo ) za radioamatersko radijsko postajo in radijsko postajo, ki jo uporabljajo obani znotraj 27 Mhz (CBpostaje) 2. Za dovoljenje za radijsko difuzno postajo: a) do 0,5 kW b) ve kot 0,5 do 5 kW c) ve kot 5 do 10 kW ) ve kot 10 do 50 kW d) ve kot 50 kW 3. Za dovoljenje za vkljuevanje v javno telekomunikacijsko omreje 4. Za izdajo potrdila o skladnosti telekomunikacijskih projektov s predpisi o telekomunikacijah za javno telekomunikacijsko opremo
38,73
42,02
45,31
38,73 77,47 23,24
42,02 84,03 25,21
45,31 90,61 27,18
38,73 1549,31 1549,31 30,99 38,73 38,73 6,82
42,02 1680,61 1680,61 33,61 42,02 42,02 7,40
45,31 1812,20 1812,20 36,24 45,31 45,31 7,97
30,99 30,99 30,99
33,61 33,61 33,61
36,24 36,24 36,24
23,24 15,49 7,75 7,75
25,21 16,81 8,40 8,40
27,18 18,12 9,06 9,06
7,75 10,07 10,85 16,27 30,21 19,37
8,40 10,93 11,77 17,65 32,77 21,01
9,06 11,78 12,69 19,03 35,34 22,66
11,63
12,61
13,60
Stran
16446 /
t.
106 / 27. 12. 2010

7,75 8,40 9,06
5. Za potrdila v zvezi z vlogo za izdajo dovoljenj za vkljuevanje v javno tele komunikacijsko omreje
Opomba: Za zaasno dovoljenje in podaljanje roka za zaetek uporabe se plaa polovica takse iz ustrezne toke te tarifne tevilke. VII. GRADBENE TAKSE Tarifna tevilka 37 Za lokacijsko informacijo: za gradnjo objektov in izvajanje drugih del Tarifna tevilka 38 Za akt, s katerim se dovoljuje gradnja hidrotehninih naprav za izkorianje vodnih sil za naprave za vodovode ter drugane vodne zajeme: a) z zmogljivostjo do 1000 litrov v sekundi b) z zmogljivostjo nad 1000 do 3000 litrov v sekundi c) z zmogljivostjo nad 3000 litrov v sekundi
19,37
21,01
22,66
5,81 29,05 145,25
6,31 31,51 157,56
6,80 33,98 169,90
Opomba: Taksa se po tej tarifni tevilki ne plauje za dovoljenja, za katera se plauje taksa po tarifni tevilki 40 te taksne tarife. Tarifna tevilka 39 Za dovoljenja za postavitev radijske postaje 23,24 25,21 27,18
Opombi: (1) Za zamenjavo oziroma podaljanje veljavnosti dovoljenja se plaa polovica takse iz te tarifne tevilke. (2) Radioamaterji, ki so lani Zveze radioamaterjev Slovenije, ne plaajo te takse. Tarifna tevilka 40 Za dovoljenje za gradnjo: a) e znaa vrednost objekta do 13.000 eurov b) e znaa vrednost objekta 13.000 eurov in za vrednost nad 13.000 eurov do 42.000 eurov c) e znaa vrednost objekta 42.000 eurov in za vrednost nad 42 000 eurov do 420 000 eurov ) e znaa vrednost objekta 420 000 eurov in za vrednost nad 420 000 eurov d) nezahtevnega objekta
46,48 116,20 0,01% 232,40 0,01% 619,72 0,01% 15,49
50,42 126,05 0,01% 252,09 0,01% 672,24 0,01% 16,81
54,37 135,92 0,01% 271,83 0,01% 724,88 0,01% 18,12
Opombi: (1) Plaila takse so oproene mlade druine, ki reujejo svoj stanovanjski problem. (2) Za mlado druino se teje druina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od starev ni star ve kot 30 let ne glede na starost otrok oziroma 35 let in e noben otrok ni oloobvezen. Za stare 30 let oziroma 35 let se tejejo vsi, ki dopolnijo to starost v letu, ko se vloi zahtevek. Kot mlade druine se upotevajo ne samo ivljenjske skupnosti obeh starev in otrok, ampak tudi vse druge druinske oblike. Tarifna tevilka 41 Za ogled lokacije, na kateri se namerava postaviti objekt ali naprava Tarifna tevilka 42 1. za uporabno dovoljenje: a) za enostanovanjsko stavbo b) za druge stavbe, vkljuno z rekonstrukcijo 2. za druge objekte se plaa 0,05 odstotka obraunske vrednosti objekta 30,99 33,61 36,24
7,75 23,24
8,40 25,21
9,06 27,18
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16447
Opombe: (1) Taksa po 2. toki te tarifne tevilke ne sme presegati 271,83 eura. (2) Taksa po 2. toki te tarifne tevilke se ne nanaa na objekte, za katere je za pregled v zvezi z dovoljenjem, da smejo zaeti z obratovanjem, predpisana posebna taksa v tarifni tevilki 43 te taksne tarife. (3) Plaila takse so oproene mlade druine, ki reujejo svoj stanovanjski problem. (4) Za mlado druino se teje druina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od starev ni star ve kot 30 let ne glede na starost otrok oziroma 35 let in e noben otrok ni oloobvezen. Za stare 30 let oziroma 35 let se tejejo vsi, ki dopolnijo to starost v letu, ko se vloi zahtevek. Kot mlade druine se upotevajo ne samo ivljenjske skupnosti obeh starev in otrok, ampak tudi vse druge druinske oblike. Tarifna tevilka 43 Za tehnini pregled strojnih, elektrinih, elektrostrojnih, plinskih, toplovodnih in drugih naprav, ki morajo biti po veljavnih predpisih pregledane, da se dovoli njihova uporaba, od delovne ure
6,82
7,40
7,97
Opomba: Taksa po tej tarifni tevilki se zarauna za vsako celo ali zaeto delovno uro vsakega delavca, ki sodeluje pri tehninem pre gledu. VIII. TAKSE S PODROJA TROARIN IN DAVKA NA DODANO VREDNOST Tarifna tevilka 44 Za odlobe, ki jih izdajajo carinski organi v skladu z zakonom, ki ureja troari ne, in zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost: a) za izdajo dovoljenja za odprtje troarinskega skladia b) za izdajo dovoljenja za davna skladia c) za izdajo dovoljenja za oproenega uporabnika ) za izdajo dovoljenja za pooblaenega prejemnika d) za izdajo dovoljenja za davnega zastopnika e) za dovoljenje za pooblaenega uvoznika
774,65 774,65 464,79 387,33 387,33 387,33
840,31 840,31 504,18 420,15 420,15 420,15
906,10 906,10 543,66 453,05 453,05 453,05
Opombi: (1) Za dovoljenje, s katerim se prej izdano dovoljenje spremeni, dopolni ali nadomesti, ter za odlobo, s katero se na zahtevo taksnega zavezanca izdano dovoljenje razveljavi, se plaa taksa v viini 10 odstotkov takse, doloene v ustrezni toki te tarifne tevilke. (2) Taksa iz te tarifne tevilke se ne plaa za formalno spremembo dovoljenja, s katero taksni zavezanec zahteva le spremembo podatkov, ki ne vplivajo na pogoje, pod katerimi je bilo dovoljenje prvotno izdano. IX. TAKSE S PODROJA UGOTAVLJANJA ZDRAVSTVENE NEOPORENOSTI IVIL IN PREDMETOV SPLONE RABE, S PODROJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN IN VETERINARSTVA, S PODROJA VZORENJA UVOENIH POILJK VINA IN DRUGIH PROIZVODOV IZ GROZDJA IN VINA TER S PODROJA PROMETA S KEMIKALIJAMI Tarifna tevilka 45 1. Za ugotovitev zdravstvene neoporenosti ivil in predmetov splone rabe, ki se opravi ob uvozu blaga 2. Za zdravstveni pregled ivil ali predmetov splone rabe, ki se opravi zunaj rednega delovnega asa zdravstvenega inpektorja ali ponoi
2,56
2,77
2,99
5,19
5,63
6,07
Opomba: e uvoznik ne pripravi pravoasno ivil ali predmetov splone rabe za zdravstveni pregled, zdravstveni inpektor pa pride na njegov poziv na kraj pregleda ob doloenem asu, mora uvoznik za izgubo asa zdravstvenega inpektorja plaati takso v vrednosti 1,81 eura za vsako zaeto uro akanja. Tarifna tevilka 46 Za kritje strokov kmetijskega inpektorja pri pregledu poiljk vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina v zunanjetrgovinskem prometu: a) za poiljke do 5000 litrov b) za vsakih nadaljnjih zaetih 1000 litrov
4,64 0,47
5,04 0,51
5,43 0,55
Stran
16448 /
t.
106 / 27. 12. 2010
Opombe: (1) Za preglede poiljk ponoi ali v nedeljo ali ob dravnem prazniku se povrailo strokov iz tok a) in b) povea za 100 odstot kov. Za nono delo se teje delo od 19. do 6. ure. (2) Izvoznik oziroma uvoznik, ki ne pripravi pravoasno proizvodov za pregled, inpektor pa pride na kraj pregleda ob doloenem asu, mora plaati za vsako uro zamude 4,54 eura. (3) Za preglede poiljk, za katere je predpisano, da morajo najprej na analizo, se povrailo strokov iz tok a) in b) povea za 50 odstotkov. Tarifna tevilka 47 Za postopke v zvezi s kemikalijami: 1. izdaja dovoljenj za opravljanje dejavnosti: a) proizvodnje nevarnih kemikalij a) prometa z nevarnimi kemikalijami c) skladienja nevarnih kemikalij ) uporabe nevarnih kemikalij 2. izdaja dovoljenj za predhodne sestavine za prepovedane droge a) licenca (vkljuno s posebno licenco) b) sprememba licence (vkljuno s posebno licenco) c) registracija (vkljuno s posebno registracijo) ) sprememba registracije (vkljuno s posebno registracijo) d) uvozno dovoljenje e) izvozno dovoljenje (skupina 1 ne glede na koliino, skupini 2 in 3 nad 10 kg) f) izvozno dovoljenje (skupini 2 in 3 do vkljuno 10 kg) g) izvozno dovoljenje (poenostavljen postopek) 3. izdaja dovoljenj za strateko blago posebnega pomena za varnost in zdravje a) priglasitev strateke dejavnosti b) sprememba priglasitve strateke dejavnosti c) dovoljenje za opravljanje strateke dejavnosti ) sprememba dovoljenja za opravljanje strateke dejavnosti d) dovoljenje za izvedbo strateke dejavnosti (nad 10 kg) e) dovoljenje za izvedbo strateke dejavnosti (do vkljuno 10 kg) 4. izvedba postopka soglasja po predhodnem obveanju a) izvoz v koliinah nad 10 kg b) izvoz v koliinah do vkljuno 10 kg
473,00 236,00 150,00 50,00
473,00 236,00 150,00 50,00
473,00 236,00 150,00 50,00
150,00 50,00 50,00 25,00 25,00 35,00 15,00 35,00
150,00 50,00 50,00 25,00 25,00 35,00 15,00 35,00
150,00 50,00 50,00 25,00 25,00 35,00 15,00 35,00
50,00 25,00 50,00 25,00 35,00 15,00
50,00 25,00 50,00 25,00 35,00 15,00
50,00 25,00 50,00 25,00 35,00 15,00
35,00 15,00
35,00 15,00
35,00 15,00
Opomba: Taksa iz 1. toke se ne plaa za formalno spremembo dovoljenja, s katero taksni zavezanec zahteva le spremembo podatkov, ki ne vplivajo na pogoje, pod katerimi je bilo prvotno dovoljenje izdano. X. TAKSE S PODROJA VARSTVA KONKURENCE Tarifna tevilka 48 V postopku za presojo koncentracije za priglasitev koncentracije Uradu Republike Slovenije za varstvo konkurence
2000,00
2000,00
2000,00
XI. TAKSE S PODROJA PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE Tarifna tevilka 49 Za potrdila v zvezi s pravicami industrijske lastnine, za opravljanje strokovne ga izpita in vpis v register zastopnikov: a) za potrdilo o prednostni pravici b) za potrdilo iz registra pravic industrijske lastnine c) za opravljanje strokovnega izpita
13,17 7,75 139,44
14,28 8,40 151,25
15,40 9,06 163,10

) za popravni izpit d) za vpis v register zastopnikov
t.
106 / 27. 12. 2010 /

46,48 1032,85 50,42 1120,38
Stran
16449
54,37 1208,11
XII. TAKSE S PODROJA HOMOLOGACIJE, MEROSLOVJA IN PLEMENITIH KOVIN Tarifna tevilka 50 Za izdajo odlobe o homologaciji vozila: a) za osebna in lahka tovorna vozila ter traktorje kategorije M1, N1, T in C b) za avtobuse, tovornjake in vlailce kategorije M2, M3, N2 in N3 c) za priklopnike nad 3500 kg kategorije O3, O4, R3, R4 in S2 ) za priklopnike do 3500 kg kategorije O1, O2, R1, R2 in S1 d) za motocikle in mopede kategorije L1e, L2e, L3e, L4e, L5e, L6e in L7e
619,72 929,58 495,78 309,86 413,12
672,24 1008,37 537,80 336,12 448,14
724,88 1087,32 579,91 362,44 483,22
Opombe: (1) Za raziritev homologacije vozila se plaa taksa v viini 50 odstotkov takse po tej tarifni tevilki. (2) Za drugo oziroma tretjo stopnjo homologacije pri vestopenjski homologaciji se plaa taksa v viini 50 odstotkov takse po tej tarifni tevilki. (3) Ta tarifna tevilka se uporabi tudi pri priznavanju tuje nacionalne homologacije. Tarifna tevilka 51 V postopku homologacije sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehninih enot vozila: a) za izdajo odlobe o homologaciji b) za izdajo odlobe o raziritvi homologacije Tarifna tevilka 52 V postopku preizkusa in odobritve tipa merila: a) za izdajo certifikata o odobritvi tipa merila b) za izdajo dodatka k certifikatu o odobritvi tipa merila Tarifna tevilka 53 V postopku registracije znaka proizvajalca predmetov iz plemenitih kovin, za odlobo o znaku proizvajalca XIII. TAKSE S PODROJA VARSTVA PRI DELU Tarifna tevilka 54 V postopku za pridobitev dovoljenja za opravljanje strokovnih nalog po pred pisih o varnosti pri delu se plaa: a) prijavna taksa b) za ocenjevalni obisk izpolnjevanja predpisanih pogojev, za vsakega oce njevalca in vsak dan ocenjevanja c) za odlobo o danem dovoljenju XIV. KONZULARNE TAKSE Tarifna tevilka 55 1. Za pronje in druge vloge pri diplomatskih ali konzularnih predstavnitvih Republike Slovenije v tujini, za katere ni predpisana posebna taksa 2. Za vsako naslednjo vlogo v isti zadevi, e ni potrebna nova samostojna odloba
413,12 206,60
448,14 224,11
483,22 241,66
619,72 309,86
672,24 336,12
724,88 362,44
41,29
44,79
48,30
77,47 77,47 232,40
84,03 84,03 252,09
90,61 90,61 271,83
11,00
12,00
13,00
5,00
6,00
6,00
Opombi: (1) Taksa po tej tarifni tevilki se plaa tudi za zahteve, dane ustno na zapisnik ali kako drugae prejete v predstavnitvu. (2) Za vlogo, s katero se taksni zavezanec iz tujine obraa naravnost na upravni organ, se plaa taksa po tarifni tevilki 1 te taksne tarife.
Stran
16450 /
t.
106 / 27. 12. 2010

Tarifna tevilka 56
Za vroanje pisnih proenj taksnih zavezancev organom Republike Slovenije ali za vroanje odlob organov Republike Slovenije taksnim zavezancem ter za vroanje odlob tujih oblastvenih organov zainteresiranim osebam: a) za vroanje v evropskih dravah b) za vroanje v neevropskih dravah
5,00 11,00
6,00 12,00
6,00 13,00
Opombi: (1) e poskrbi diplomatsko ali konzularno predstavnitvo Republike Slovenije v tujini za vroitev po letalski ali hitri poti, plaa taksni zavezanec tudi potnino za dostavo in odgovor. (2) Vabila tujih organov se vroajo brez takse. Tarifna tevilka 57 Za potne liste, ki jih izdajajo diplomatska ali konzularna predstavnitva Repu blike Slovenije v tujini: a) za izdajo potnega lista z veljavnostjo 1 leta b) za izdajo potnega lista z veljavnostjo 3 let c) za izdajo potnega lista z veljavnostjo 5 let ) za izdajo potnega lista z veljavnostjo 10 let d) za izdajo potnega lista za vrnitev e) za izdajo evropskega potnega lista za vrnitev f) za izdajo novega potnega lista ob prvi pogreitvi, izgubi, tatvini, ali pokod bi potnega lista zaradi neprimernega ravnanja imetnika se plaa dvakratna vrednost takse iz tok a), b), c) in ) g) za izdajo novega potnega lista ob vsaki naslednji pogreitvi, izgubi, tatvini ali pokodbi potnega lista zaradi neprimernega ravnanja imetnika v obdobju petih let pred vloitvijo vloge se plaa tirikratna vrednost takse iz tok a), b), c) in ) h) vloga za izdajo potnega lista
35,00 44,00 60,00 93,00 11,00 11,00
38,00 47,00 65,00 100,00 12,00 12,00
41,00 51,00 70,00 109,00 13,00 13,00
5,00
6,00
6,00
Opombe: (1) Organ, ki izda potni list za vrnitev, sme prosilca glede na njegovo premoenjsko stanje ali druge okoliine oprostiti plaila takse. (2) V primeru izdaje evropskega potnega lista za vrnitev (ETD) ne velja oprostitev plaila takse zaradi upotevanja premoenj skega stanja taksnega zavezanca. (3) e taksni zavezanec za takso iz tok f) in g) te tarifne tevilke dokae, da je z listino ravnal z dolno skrbnostjo, plaa za izdajo samo takso iz tok a), b) in c) in ) te tarifne tevilke. (4) Ob reklamaciji potne listine zaradi napake, ki ni posledica neskrbnega ravnanja imetnika potne listine, se za vlogo in za izdajo potne listine taksa iz tok a), b), c) ) in h) te tarifne tevilke ne plaa. (5) Za vlogo in za izdajo potnega lista, s katerim se nadomesti star potni list zaradi spremembe naslova, ki je posledica ustano vitve ali spremembe imena obine, uvedbe ulinega sistema, preimenovanja ulice z obinskim odlokom ali pretevilenja hine tevilke, e vpis spremembe naslova v potni list ni ve mogo, se taksa iz tok a), b), c), ) in h) te tarifne tevilke ne plaa. (6) Za vlogo in za izdajo potnega lista v drugih nujnih primerih, ki kot nujni niso navedeni v zakonu, ki ureja potne listine, se plaa taksa iz tok a), b), c), ) in h) te tarifne tevilke, poviana za 50 odstotkov. Tarifna tevilka 58 Za osebne izkaznice, ki jih izdajajo diplomatska ali konzularna predstavnitva Republike Slovenije v tujini: a) za izdajo osebne izkaznice z veljavnostjo 1 leta b) za izdajo osebne izkaznice z veljavnostjo 3 let c) za izdajo osebne izkaznice z veljavnostjo 5 let ) za izdajo osebne izkaznice z veljavnostjo 10 let d) za izdajo nove osebne izkaznice ob prvi pogreitvi, izgubi, tatvini, ali pokodbi osebne izkaznice zaradi neprimernega ravnanja imetnika se plaa dvakratna vrednost takse iz tok a), b), c) in ) e) za izdajo nove osebne izkaznice ob vsaki naslednji pogreitvi, izgubi, tatvini ali pokodbi osebne izkaznice zaradi neprimernega ravnanja imetnika v obdobju petih let pred vloitvijo vloge se plaa tirikratna vrednost takse iz tok a), b), c) in ) f) vloga za izdajo osebne izkaznice
31,00 38,00 54,00 70,00
31,00 38,00 54,00 70,00
31,00 38,00 54,00 70,00
5,00
6,00
6,00
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16451
(1) e taksni zavezanec za takso iz tok d) in e) te tarifne tevilke dokae, da je z osebno izkaznico ravnal z dolno skrbnostjo, plaa za izdajo samo takso iz tok a), b) in c) in ) te tarifne tevilke. (2) Ob reklamaciji osebne izkaznice zaradi napake, ki ni posledica neskrbnega ravnanja imetnika osebne izkaznice, se za vlogo in za izdajo osebne izkaznice taksa iz tok a), b), c), ) in f) te tarifne tevilke ne plaa. (3) Za vlogo in za izdajo osebne izkaznice, s katero se nadomesti stara osebna izkaznica zaradi spremembe naslova, ki je posledica ustanovitve ali spremembe imena obine, uvedbe ulinega sistema, preimenovanja ulice z obinskim odlokom ali pretevilenja hine tevilke se taksa iz tok a), b), c), ) in f) te tarifne tevilke ne plaa. (4) Za vlogo in za izdajo osebne izkaznice v drugih nujnih primerih, ki kot nujni niso navedeni v zakonu, ki ureja osebno izkaznico, se plaa taksa iz tok a), b), c), ) in f) te tarifne tevilke, poviana za 50 odstotkov. Tarifna tevilka 59 Za potne liste, ki jih izdajajo diplomatska ali konzularna predstavnitva Republike Slovenije v tujini tujim osebam, za izdajo potnega lista za tujce
55,00
60,00
64,00
Opomba: Diplomatsko ali konzularno predstavnitvo Republike Slovenije v tujini sme prosilca glede na njegovo premoenjsko stanje in druge okoliine oprostiti plaila takse po tej tarifni tevilki. Tarifna tevilka 60 1. Za overitev podpisa na pronji in upravna dejanja v zvezi z izdajo odlobe za odpust iz dravljanstva Republike Slovenije ali sprejem v dravljanstvo Republike Slovenije 2. Za overitev podpisa na vlogi in upravna dejanja v zvezi z izdajo odlobe za ugotavljanje dravljanstva Republike Slovenije
295,00
320,00
354,00
142,00
154,00
181,00
Opombe: (1) Za lane iste druine se tejejo vlagatelja ter njuni otroci, katere sta po predpisih, ki urejajo druinska razmerja, dolna pre ivljati oziroma eden od starev ter njegovi otroci, katere je po predpisih, ki urejajo druinska razmerja, dolan preivljati. (2) e gre za soasen sprejem lanov iste druine v dravljanstvo Republike Slovenije, za soasen odpust ali soasno ugotovitev odreka dravljanstva za lane iste druine, se plaa za vse druinske lane ena sama taksa. (3) e se plaa taksa za overitev podpisa po tej tarifni tevilki, se taksa za overitev podpisa ne plaa po tarifni tevilki 75. Tarifna tevilka 61 1. Za vsa upravna dejanja v zvezi z izdajo prve odlobe o spremembi oseb nega imena, izdane na zahtevo taksnega zavezanca 2. Za vsa upravna dejanja v zvezi z vsako naslednjo odlobo o spremembi osebnega imena, izdano na zahtevo taksnega zavezanca, se plaa dvakratna vrednost takse iz 1. toke Opomba: e se spreminja osebno ime zaradi uskladitve osebnega imena med posameznimi evidencami in osebnimi dokumenti ali od lobami, se taksa ne plaa. Tarifna tevilka 62 1. Taksa za dovoljenje za prvo prebivanje 2. Vizum za dolgorono bivanje (kategorija D) Tarifna tevilka 63 Pritoba na zavrnitev vizuma Tarifna tevilka 64 Za potrdila, sprievala ali spremnico za prenos posmrtnih ostankov, ki jih izda diplomatsko ali konzularno predstavnitvo Republike Slovenije, e ni drugae predpisano 153,00 153,00 153,00 87,00 66,00 94,00 71,00 102,00 77,00
44,00
48,00
51,00
12,00
13,00
14,00
Stran
16452 /
t.
106 / 27. 12. 2010

Tarifna tevilka 65
Za izdajo potrdil, ki se uporabljajo za ureditev carinskih formalnosti in potrdil o izvzetju iz postopka homologacije osebnega vozila ob vrnitvi iz tujine v Republiko Slovenijo Tarifna tevilka 66 Za vsak prepis ali fotokopijo, narejeno na diplomatskem ali konzularnem predstavnitvu Republike Slovenije v tujini z overitvijo: a) za prvo stran b) za vsako naslednjo stran
30,00
32,00
35,00
12,00 5,00
13,00 6,00
14,00 6,00
Opomba: Za ve izvodov istega prepisa ali fotokopije z overitvijo se plaa polna taksa samo za prvi izvod, za vsak nadaljnji izvod pa polovica takse iz te tarifne tevilke. Tarifna tevilka 67 Za overitev prepisa ali kopije, ki jo naredi zainteresirana oseba: a) za prvo stran b) za vsako naslednjo stran Tarifna tevilka 68 1. Za overitev prevoda iz tujega jezika v slovenski jezik ali obratno 2. Za vsako stran prevoda iz tujega jezika v slovenski jezik ali obratno, ki ga opravi in overi diplomatsko ali konzularno predstavnitvo Republike Slovenije Tarifna tevilka 69 Za sestavitev oporoke: a) v pisarni predstavnitva b) zunaj pisarne predstavnitva c) za sestavitev akta o preklicu oporoke ) za sestavitev dopolnitve oporoke Tarifna tevilka 70 Za sestavitev pogodbe v pisarni diplomatskega ali konzularnega predstavni tva Republike Slovenije Tarifna tevilka 71 Za sestavitev pooblastila Tarifna tevilka 72 Za sestavitev druge listine ali potrdila na pronjo zainteresirane osebe, za katere ni predpisana posebna taksa Tarifna tevilka 73 Za overitev sprievala o zdravstveni neoporenosti poslanega blaga Tarifna tevilka 74 Za overitev potrdila o poreklu blaga, za overitev rauna ali kakne druge listine, s katero se potrjuje poreklo blaga ali upravienost kaknega blaga do posebnega varstva porekla ali imena 21,00 23,00 24,00 12,00 13,00 14,00 12,00 13,00 14,00
12,00 5,00
13,00 6,00
14,00 6,00
30,00
32,00
35,00
59,00 95,00 30,00 47,00
64,00 103,00 32,00 51,00
69,00 111,00 35,00 55,00
47,00
51,00
55,00
33,00
36,00
38,00
38,00
41,00
45,00

Tarifna tevilka 75 Za izvedbo postopka identifikacije podpisnika in overitev zasebnega podpisa na listini Opomba: Taksa po tej tarifni tevilki se plaa za overitev vsakega podpisa na listini. Tarifna tevilka 76 Za overitev tujega uradnega podpisa in peata na listini Tarifna tevilka 77 Za deponiranje podpisa in peata notarja pri diplomatskem ali konzularnem predstavnitvu Republike Slovenije v tujini Tarifna tevilka 78 Za opravila v zapuinskih zadevah: 1. Za sestavitev zapisnika v prostorih diplomatskega ali konzularnega pred stavnitva Republike Slovenije v tujini: a) za prvo stran zapisnika b) za vsako naslednjo stran zapisnika 2. Za uradna opravila zunaj prostorov predstavnitva (zastopanje pred lo kalnimi organi, sodelovanje pri njihovih uradnih opravilih idr.), e ni v tej tarifi drugae predpisano, za vsako uro uradnega dela 3. Za popis zapuine s cenitvijo in navedbo vrednosti predmetov za vsako cenitev ali vsak dejanski izvid ali izvid z izvedencem a) poleg tega od celotne vrednosti popisanih ocenjenih predmetov 4. Za upravljanje zapuine, glede katere je bila opravljena zapuinska obravnava, ali za upravljanje drugega premoenja, ki ne izvira iz zapuine, od istega dohodka (meseno ali letno)
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16453
16,00
18,00
19,00
12,00
13,00
14,00
94,00
102,00
110,00
30,00 4,00
32,00 5,00
35,00 5,00
83,00
90,00
97,00
95,00 1%
103,00 1%
111,00 1%
6%
6%
6%
Opomba: Za popis zapuine ali za izvid brez cenitve ali brez navedbe vrednosti se plaa samo taksa iz 3. toke te tarifne tevilke. Tarifna tevilka 79 Za vroitev denarja, vrednostnih papirjev, hranilnih knjiic in drugih vrednih predmetov se plaa taksa od vroenega zneska ali od vrednosti vroenega predmeta
3%
3%
3%
Opomba: Taksa po tej tarifni tevilki se ne plaa, kadar se diplomatskemu ali konzularnemu predstavnitvu Republike Slovenije v tujini ob naravni ali drugi nesrei vroi denar ali druge vrednosti za pokodovance ali njihove druinske lane. Tarifna tevilka 80 Za hrambo depozitov: 1. za akt, s katerim se potrjuje sprejem depozita v hrambo 2. za hrambo in izroitev denarja, vrednostnih papirjev, hranilnih knjiic in vrednostnih predmetov (dragocenosti): a) za prvo leto ali del tega asa, od vrednosti b) za vsako nadaljnje leto ali del tega asa, od vrednosti 3. za hrambo oporoke ali drugih listin v korist posameznikov ali pravnih oseb
12,00
13,00
14,00
5% 4% 38,00
5% 4% 41,00
5% 4% 45,00
Stran
16454 /
t.
106 / 27. 12. 2010
Opomba: Taksa po tej tarifni tevilki se ne plaa za denarne zneske, poloene vnaprej za kritje taks in strokov podobnih terjatev diplomat skega ali konzularnega predstavnitva Republike Slovenije, za denar poloen prejet kot odkodnina za dravljane Republike Slovenije iz raznih naslovov, ter ob bolezni, odvzemu prostosti idr. Tarifna tevilka 81 1. Za vpis v seznam posadke podatkov o vkrcanju ali izkrcanju lanov posad ke 2. Za akt, s katerim se dovoljuje vkrcanje tujega dravljana kot lana posadke na ladjo slovenske trgovske mornarice 3. Za overitev ladijskega dnevnika in drugih ladijskih knjig in listin ter potrditev vsakega vpisa v te knjige in listine 4. Za izdajo in overitev izpiska iz ladijskega dnevnika: a) za prvo stran b) za vsako nadaljnjo zaeto stran 5,00 4,00 6,00 5,00 6,00 5,00
5,00
6,00
6,00
5,00
6,00
6,00
4,00
5,00
5,00
XV. TAKSE S PODROJA PROSTOVOLJNEGA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Tarifna tevilka 82 Za odlobo, s katero se odobri pokojninski nart prostovoljnega dodatnega zavarovanja XVI. TAKSE S PODROJA VARSTVA OKOLJA Tarifna tevilka 83 Za okoljevarstveno dovoljenje za naprave, ki povzroajo onesnaevanje okolja vejega obsega: a) za vlogo b) za okoljevarstveno dovoljenje c) za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja ) za podaljanje okoljevarstvenega dovoljenja XVII. RAZNO Tarifna tevilka 84 Za hrambo (depozit) denarja, stvari in vrednostnih papirjev, ki jih izroijo de ponenti v hrambo organom, se plaa taksa na leto od vsakih zaetih 10 eurov vrednosti 50,00 500,00 200,00 100,00 50,00 500,00 200,00 100,00 50,00 500,00 200,00 100,00
774,65
840,31
906,10
1,16
1,26
1,35
Opombe: (1) e vrednost stvari ni znana, se ugotovi s cenitvijo. (2) Taksa iz te tarifne tevilke se plaa za prvo leto vnaprej, za druga leta pa takrat, ko se depozit dvigne; zaeto leto se teje za celo. (3) e se depozit na zahtevo deponenta prenese od enega depozitarja k drugemu, se plaa za prenos enoletna taksa. (4) Taksa iz te tarifne tevilke se ne plaa za depozite, poloene na zahtevo dravnega organa oziroma po uradni dolnosti, e se depozit pravoasno dvigne.

Avtentina razlaga 3. toke prvega odstavka 21. lena Zakona o finannem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, t. 126/07, 40/09, 59/09 in 52/10) ORZFPPIPP21
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16455
5485.
Sklep o izvolitvi lana Sodnega sveta, ki ga voli Dravni zbor Republike Slovenije
Na podlagi 152. lena Poslovnika dravnega zbora (Ura dni list RS, t. 92/07 uradno preieno besedilo) je Dravni zbor na seji dne 23. decembra 2010 sprejel
Na podlagi 131. lena Ustave Republike Slovenije, tretje ga odstavka 18. lena in 21. lena Zakona o sodiih (Uradni list RS, t. 94/07 uradno preieno besedilo, 45/08 in 86/10 ZJNepS) ter 112. lena Poslovnika dravnega zbora (Uradni list RS, t. 92/07 uradno preieno besedilo) je Dravni zbor na seji dne 20. decembra 2010 sprejel
AVTENTINO RAZLAGO 3. toke prvega odstavka 21. lena Zakona o finannem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, t. 126/07, 40/09, 59/09 in 52/10) ORZFPPIPP21
v naslednjem besedilu: 3. toko prvega odstavka 21. lena Zakona o finannem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prene hanju (Uradni list RS, t. 126/07, 40/09, 59/09 in 52/10) je treba razumeti tako, da se tudi v postopku prisilne poravnave tejejo za prednostne terjatve neizplaane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred zaetkom postopka pri silne poravnave, in ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar najve v viini odpravnine, doloene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. t. 45001/1026/11 Ljubljana, dne 23. decembra 2010 EPA 1478V Dravni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
SKLEP o izvolitvi lana Sodnega sveta, ki ga voli Dravni zbor Republike Slovenije
I. Za lanico Sodnega sveta je izvoljena: dr. VESNA RIJAVEC. II. lanica Sodnega sveta je izvoljena do izteka triletnega man data lanice Sodnega sveta, ki ji je mandat predasno prenehal. t. 70004/1027/7 Ljubljana, dne 20. decembra 2010 EPA 1453V Dravni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
5486.
Sklep o izvolitvi v sodniko funkcijo
5484.
Sklep o ugotovitvi prenehanja funkcije ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj
Na podlagi 130. lena Ustave Republike Slovenije, prvega odstavka 28. lena Zakona o sodiih (Uradni list RS, t. 94/07 uradno preieno besedilo, 45/08, 96/09 in 86/10 ZJNepS) in 112. lena Poslovnika dravnega zbora (Uradni list RS, t. 92/07 uradno preieno besedilo) je Dravni zbor na seji dne 20. decembra 2010 sprejel
Na podlagi 115. lena Ustave Republike Slovenije, 12. lena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, t. 24/05 uradno preieno besedilo in 109/08) ter v skladu s 112. in 261. lenom Poslovnika dravnega zbora (Uradni list RS, t. 92/07 uradno preieno besedilo) je Dravni zbor na seji dne 23. decembra 2010 sprejel
SKLEP o izvolitvi v sodniko funkcijo

V sodniko funkcijo se izvoli: mag. Irena JERAJ, na sodniko mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodiu v Grosupljem. t. 70004/1028/8 Ljubljana, dne 20. decembra 2010 EPA 1425V Dravni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
SKLEP o ugotovitvi prenehanja funkcije ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj
Ugotovi se, da je dr. Henriku GJERKEU prenehala funk cija ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Na podlagi 115. lena Ustave Republike Slovenije dr. Henrik Gjerke opravlja tekoe posle do imenovanja novega ministra oziroma ministrice ali do obvestila predsednika Vlade v skladu z drugim odstavkom 234. lena Poslovnika dravnega zbora. t. 02012/10110/2 Ljubljana, dne 23. decembra 2010 EPA 1490V Dravni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
5487.
Stran
16456 /
t.
106 / 27. 12. 2010

5490.

Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter lanov in namestnikov lanov Preiskovalne komisije Dravnega zbora za ugotovitev politine odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma zlorabe uradnega poloaja nosilcev javnih funkcij z namenom vplivati na rezultat volitev v Dravni zbor leta 2008, zaradi suma zlorabe uradnega poloaja nosilcev javnih funkcij za namen zavajanja domae in tuje javnosti ter domaih in tujih preiskovalnih organov na osnovi delnih ali za politine potrebe prirejenih, pa tudi nekaterih skrivanih podatkov, esar posledica je podaljevanje in oteevanje kriminalistine preiskave v primeru Patria oziroma njeno usmerjanje proti nevpletenim politinim tekmecem, zaradi suma zlorabe uradnega poloaja nosilcev javnih funkcij za namen zavajanja domae javnosti in prikrivanja konflikta interesov tujim preiskovalcem in zaradi suma zlorabe uradnega poloaja nosilcev javnih funkcij za odpravo dravnozborske komisije za izvajanje parlamentarnega nadzora nad Komisijo za prepreevanje korupcije z namenom prikrivanja vloge nekaterih lanov in predsednika Komisije za prepreevanje korupcije v aferi Patria

V sodniko funkcijo se izvoli: Djordje GRBOVI, na sodniko mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodiu v Grosupljem. t. 70004/1028/9 Ljubljana, dne 20. decembra 2010 EPA 1425V Dravni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
5488.

V sodniko funkcijo se izvoli: pela GRILC, na sodniko mesto okrone sodnice na Okronem sodiu v Kopru. t. 70005/1020/8 Ljubljana, dne 20. decembra 2010 EPA 1462V Dravni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
Na podlagi 93. lena Ustave Republike Slovenije, 3. lena Zakona o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, t. 63/93 in 63/94 KZ), 4. in 5. lena ter prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 6. lena Poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, t. 63/93 in 33/03) ter este alineje 36. lena, 112. in 201. lena Poslovnika dravnega zbora (Uradni list RS, t. 92/07 uradno preieno besedilo) in Akta o odreditvi parlamentarne preiskave (Uradni list RS, t. 76/10) je Dravni zbor na seji dne 23. decembra 2010 sprejel
5489.

V sodniko funkcijo se izvoli: Karin STRAIAR, na sodniko mesto okrone sodnice na Okronem sodiu v Kopru. t. 70005/1020/9 Ljubljana, dne 20. decembra 2010 EPA 1462V Dravni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
SKLEP o spremembah in dopolnitvah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter lanov in namestnikov lanov Preiskovalne komisije Dravnega zbora za ugotovitev politine odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma zlorabe uradnega poloaja nosilcev javnih funkcij z namenom vplivati na rezultat volitev v Dravni zbor leta 2008, zaradi suma zlorabe uradnega poloaja nosilcev javnih funkcij za namen zavajanja domae in tuje javnosti ter domaih in tujih preiskovalnih organov na osnovi delnih ali za politine potrebe prirejenih, pa tudi nekaterih skrivanih podatkov, esar posledica je podaljevanje in oteevanje kriminalistine preiskave v primeru Patria oziroma njeno usmerjanje proti nevpletenim politinim tekmecem, zaradi suma zlorabe uradnega poloaja nosilcev javnih funkcij za namen zavajanja domae javnosti in prikrivanja konflikta interesov tujim preiskovalcem in zaradi suma zlorabe uradnega poloaja nosilcev javnih funkcij za odpravo dravnozborske komisije za izvajanje parlamentarnega nadzora nad Komisijo za prepreevanje korupcije z namenom prikrivanja vloge nekaterih lanov in predsednika Komisije za prepreevanje korupcije v aferi Patria
I. Sklep o sestavi in imenovanju predsednika, podpredse dnika ter lanov in namestnikov lanov Preiskovalne komisije

Dravnega zbora za ugotovitev politine odgovornosti no silcev javnih funkcij zaradi suma zlorabe uradnega poloaja nosilcev javnih funkcij z namenom vplivati na rezultat volitev v Dravni zbor leta 2008, zaradi suma zlorabe uradnega poloaja nosilcev javnih funkcij za namen zavajanja domae in tuje javnosti ter domaih in tujih preiskovalnih organov na osnovi delnih ali za politine potrebe prirejenih, pa tudi neka terih skrivanih podatkov, esar posledica je podaljevanje in oteevanje kriminalistine preiskave v primeru Patria oziroma njeno usmerjanje proti nevpletenim politinim tekmecem, za radi suma zlorabe uradnega poloaja nosilcev javnih funkcij za namen zavajanja domae javnosti in prikrivanja konflikta interesov tujim preiskovalcem in zaradi suma zlorabe uradne ga poloaja nosilcev javnih funkcij za odpravo dravnozborske komisije za izvajanje parlamentarnega nadzora nad Komisi jo za prepreevanje korupcije z namenom prikrivanja vloge nekaterih lanov in predsednika Komisije za prepreevanje korupcije v aferi Patria (Uradni list RS, t. 84/10 in 95/10) se spremeni: v besedilu I. toke: se besedilo: Preiskovalna komisija ima predsednika, podpredsedni ka, 7 lanov in 6 namestnikov lanov, ki se imenujejo izmed poslancev Dravnega zbora. nadomesti z besedilom: Preiskovalna komisija ima predsednika, podpredsedni ka, 8 lanov in 7 namestnikov lanov, ki se imenujejo izmed poslancev Dravnega zbora. in se doda besedilo: Poslanska skupina nepovezanih poslancev 1 lana in 1 namestnika lana. v besedilu II. toke: razreita se: lan: Zvonko ERNA, PS SDS in namestnik lana: Robert HROVAT, PS SDS imenujejo se: za lane: mag. Branko GRIMS, PS SDS mag. Franc NIDARI, PS NP razrei se: predsednik: Zvonko ERNA, PS SDS imenuje se: za predsednika: mag. Branko GRIMS, PS SDS. II. Ta sklep zane veljati z dnem, ko ga sprejme Dravni t. 02004/1094/8 Ljubljana, dne 23. decembra 2010 EPA 1489V Dravni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik za namestnike lanov: Eva IRGL, PS SDS Andrej MAGAJNA, PS NP
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16457
PREDSEDNIK REPUBLIKE
5491.
Ukaz o povianju v in kontraadmirala
Na podlagi 102. lena Ustave Republike Slovenije, tre tjega odstavka 63. lena Zakona o obrambi (Uradni list RS, t. 103/04 UPB1), na predlog ministrice za obrambo Republi ke Slovenije t. 8111/20101011, z dne 8. 12. 2010 in ob pred hodnem soglasju Vlade Republike Slovenije t. 811002/2010/3, z dne 16. 12. 2010 izdajam
UKAZ o povianju v in kontraadmirala

I. Kapitan Renato Petri, rojen 8. 11. 1958, Trg prekomor skih brigad 5, Ljubljana, se povia v in kontraadmirala. II. Ta ukaz zane veljati takoj. III. Ukaz se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 8040024/102 Ljubljana, dne 27. decembra 2010 dr. Danilo Trk l.r. Predsednik Republike Slovenije
VLADA
5492.
Uredba o prenehanju veljavnosti Uredbe o zaasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Programa priprave dravnega lokacijskega narta za avtocestni odsek DraenciMednarodni mejni prehod Grukovje
Na podlagi prvega odstavka 81. lena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, t. 110/02, 8/03 popr., 58/03 ZZK1, 33/07 ZPNart, 108/09 ZGO1C in 80/10 ZUPUDPP) in drugega odstavka 23. lena Zakona o umeanju prostorskih ureditev dravnega pomena v prostor (Uradni list RS, t. 80/10) izdaja Vlada Republike Slovenije
zbor.
UREDBO o prenehanju veljavnosti Uredbe o zaasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Programa priprave dravnega lokacijskega narta za avtocestni odsek DraenciMednarodni mejni prehod Grukovje
1. len Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o zaasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Programa priprave dravnega lokacijskega narta za avto cestni odsek DraenciMednarodni mejni prehod Grukovje (Uradni list RS, t. 57/08).
Stran
16458 /
t.
106 / 27. 12. 2010

2. ravnajo v nasprotju s toko b) 3. lena Uredbe 1107/2006/ES; 3. ravnajo v nasprotju z drugim pododstavkom prvega odstavka 4. lena Uredbe 1107/2006/ES; 4. ravnajo v nasprotju s etrtim odstavkom 4. lena Uredbe 1107/2006/ES; 5. ravnajo v nasprotju s prvim, drugim in tretjim odstavkom 6. lena Uredbe 1107/2006/ES. (2) Z globo od 4.000 do 60.000 eurov se kaznuje za prekr ek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske drube, teje za srednjo ali veliko gospodarsko drubo, e stori prekrek iz prejnjega odstavka. (3) Z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznujeta za prekrek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, e storita prekrek iz prvega odstavka tega lena. (4) Z globo od 800 do 5.000 eurov se kaznujeta tudi odgo vorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, e storita prekrek iz prvega odstavka tega lena. 5. len (prekrek izvedbenega letalskega prevoznika) (1) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekr ek izvedbeni letalski prevoznik, ki je pravna oseba, ki ravna v nasprotju s etrtim odstavkom 6. lena Uredbe 1107/2006/ES. (2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekr ek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske drube, teje za srednjo ali veliko gospodarsko drubo, e stori prekrek iz prejnjega odstavka. (3) Z globo od 800 do 5.000 eurov se kaznujeta za prekrek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, e storita prekrek iz prvega odstavka tega lena. (4) Z globo od 400 do 1.000 eurov se kaznujeta tudi odgo vorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, e storita prekrek iz prvega odstavka tega lena. 6. len (prekrek letalskega prevoznika in njegovega agenta) (1) Z globo od 2.000 do 30.000 eurov se kaznujeta za prekrek letalski prevoznik in njegov agent, ki sta pravni osebi, e ravnata v nasprotju s tretjim odstavkom 4. lena Uredbe 1107/2006/ES. (2) Z globo od 4.000 do 60.000 eurov se kaznuje za prekr ek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske drube, teje za srednjo ali veliko gospodarsko drubo, e stori prekrek iz prejnjega odstavka. (3) Z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznujeta za prekrek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, e storita prekrek iz prvega odstavka tega lena. (4) Z globo od 800 do 5.000 eurov se kaznujeta tudi odgo vorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, e storita prekrek iz prvega odstavka tega lena. 7. len (prekrek organizatorja potovanja) (1) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznuje organiza tor potovanja, ki je pravna oseba, e ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 4. lena Uredbe 1107/2006/ES. (2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekr ek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske drube, teje za srednjo ali veliko gospodarsko drubo, e stori prekrek iz prejnjega odstavka. (3) Z globo od 800 do 5.000 eurov se kaznujeta za prekrek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, e storita prekrek iz prvega odstavka tega lena.
2. len Ta uredba zane veljati naslednji dan po objavi v Ura dnem listu Republike Slovenije. t. 0071962/2010 Ljubljana, dne 23. decembra 2010 EVA 201025110141 Vlada Republike Slovenije mag. Mitja Gaspari l.r. Minister
5493.
Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zranem prevozu
Na podlagi etrtega odstavka 134. lena Zakona o letal stvu (Uradni list RS, t. 81/10 uradno preieno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO o izvajanju Uredbe (ES) o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zranem prevozu
SPLONI DOLOBI 1. len (namen uredbe) S to uredbo se za izvajanje Uredbe (ES) t. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravi cah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zranem prevozu (UL L t. 204 z dne 26. 7. 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1107/2006/ES) doloajo pristojni organi in sankcije za kritev dolob Uredbe 1107/2006/ES. 2. len (pomen izrazov) Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot izrazi, uporabljeni v Uredbi 1107/2006/ES. Pri tem vodstveni organ letalia ali vodstveni organ pomeni upra vljalca javnega letalia oziroma obratovalca javnega letalia ali njegovega dela. PRISTOJNI ORGAN IN NADZOR 3. len (pristojni organ in organ za nadzor) Organ, pristojen za izvajanje dolob te uredbe in Uredbe 1107/2006/ES ter nadzor nad njihovim izvajanjem, je Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije. KAZENSKE DOLOBE 4. len (prekrki letalskih prevoznikov, njihovih agentov in organizatorjev potovanja) (1) Z globo od 2.000 do 30.000 eurov se kaznujejo za pre krek letalski prevoznik, njegov agent in organizator potovanja, ki so pravne osebe, e: 1. ravnajo v nasprotju s toko a) 3. lena Uredbe 1107/2006/ES;

(4) Z globo od 400 do 1.000 eurov se kaznujeta tudi odgo vorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, e storita prekrek iz prvega odstavka tega lena. 8. len (prekrki vodstvenega organa letalia) (1) Z globo od 2.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekr ek vodstveni organ letalia, ki je pravna oseba, e: 1. ravna v nasprotju s 5. lenom Uredbe 1107/2006/ES; 2. ravna v nasprotju s 7. lenom Uredbe 1107/2006/ES; 3. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 8. lena Uredbe 1107/2006/ES; 4. ravna v nasprotju s tretjim in etrtim odstavkom 8. lena Uredbe 1107/2006/ES; 5. ravna v nasprotju s petim odstavkom 8. lena Uredbe 1107/2006/ES; 6. ravna v nasprotju s estim odstavkom 8. lena Uredbe 1107/2006/ES; 7. ravna v nasprotju z 9. lenom Uredbe 1107/2006/ES. (2) Z globo od 4.000 do 60.000 eurov se kaznuje za prekr ek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske drube, teje za srednjo ali veliko gospodarsko drubo, e stori prekrek iz prejnjega odstavka. (3) Z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznujeta za prekrek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, e storita prekrek iz prvega odstavka tega lena. (4) Z globo od 800 do 5.000 eurov se kaznujeta tudi odgo vorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, e storita prekrek iz prvega odstavka tega lena. 9. len (prekrek letalskega prevoznika) (1) Z globo od 2.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekr ek letalski prevoznik, ki je pravna oseba, e ravna v nasprotju z 10. lenom Uredbe 1107/2006/ES. (2) Z globo od 4.000 do 60.000 eurov se kaznuje za prekr ek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske drube, teje za srednjo ali veliko gospodarsko drubo, e stori prekrek iz prejnjega odstavka. (3) Z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznujeta za prekrek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, e storita prekrek iz prvega odstavka tega lena. (4) Z globo od 800 do 5.000 eurov se kaznujeta tudi odgo vorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, e storita prekrek iz prvega odstavka tega lena. 10. len (prekrek letalskega prevoznika in vodstvenega organa letalia) (1) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznujeta za prekrek letalski prevoznik in vodstveni organ letalia, ki sta pravni osebi, e ravnata v nasprotju z 11. lenom Uredbe 1107/2006/ES. (2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekr ek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske drube, teje za srednjo ali veliko gospodarsko drubo, e stori prekrek iz prejnjega odstavka. (3) Z globo od 800 do 5.000 eurov se kaznujeta za prekrek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, e storita prekrek iz prvega odstavka tega lena. (4) Z globo od 400 do 1.000 eurov se kaznujeta tudi odgo vorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, e storita prekrek iz prvega odstavka tega lena.
t.
106 / 27. 12. 2010 /

KONNA DOLOBA 11. len (zaetek veljavnosti)
Stran
16459
Ta uredba zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 0072125/2010 Ljubljana, dne 23. decembra 2010 EVA 201024110002 Vlada Republike Slovenije mag. Mitja Gaspari l.r. Minister
5494.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju in nainih varstva pri trgovini z ivalskimi in rastlinskimi vrstami
Na podlagi 24. lena Zakona o ohranjanju narave (Ura dni list RS, t. 96/04 uradno preieno besedilo, 61/06 ZDru1, 32/08 odl. US in 8/10 ZSKZB) izdaja Vlada Re publike Slovenije
UREDBO o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju in nainih varstva pri trgovini z ivalskimi in rastlinskimi vrstami
1. len V Uredbi o ravnanju in nainih varstva pri trgovini z ival skimi in rastlinskimi vrstami (Uradni list RS, t. 39/08) se v pr vem odstavku 1. lena prva alinea spremeni tako, da se glasi: Uredbe Sveta (ES) t. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto iveih ivalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L t. 61 z dne 3. 3. 1997, str. 1), zadnji spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 709/2010 z dne 22. julija 2010 o spremembi Uredbe Sveta (ES) t. 338/97 o varstvu prosto iveih ivalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L t. 212 z dne 12. 8. 2010, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 338/97/ES),. Na koncu druge alinee se beseda in nadomesti z veji co. Na koncu tretje alinee se pika nadomesti z vejico in dodata se novi etrta in peta alinea, ki se glasita: Uredbe (ES)t. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o trgovini z izdelki iz tjulnjev (UL L t. 286 z dne 31. 10. 2009, str. 36; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1007/2009/ES) in Uredbe Komisije (EU)t. 737/2010 z dne 10. av gusta 2010 o doloitvi podrobnih pravil za izvajanje Ured be (ES) t. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o trgovini z izdelki iz tjulnjev (UL L t. 216 z dne 17. 8. 2010, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 737/2010/EU).. 2. len V prvem odstavku 3. lena se za besedilom Uredbi 3254/91/EGS dodata vejica in besedilo Uredbi 1007/2009/ES, Uredbi 737/2010/EU. 3. len 5. len se spremeni tako, da se glasi: 5. len (trgovina z izdelki iz tjulnjev) (1) Trgovina z izdelki iz tjulnjev se izvaja skladno z Uredbo 1007/2009/ES, Uredbo 737/2010/EU in to uredbo.
Stran
16460 /
t.
106 / 27. 12. 2010

5495.

Sklep o uskladitvi premij za odkup elektrine energije, proizvedene v hidroelektrarnah, za leto 2010
(2) Uvoz ko, izdelkov iz njih ter drugih izdelkov v komer cialne namene, pridobljenih iz modrohrbtih mladiev kapiastih tjulnjev (Cystophora cristata) in belokouhastih mladiev sedla stih tjulnjev (Phoca groenlandica), je prepovedan. (3) Ne glede na prejnji odstavek je uvoz dovoljen, e je osebek pridobljen s tradicionalnim eskimskim lovom. 4. len V prvem odstavku 16. lena se besedilo 84/05 in 115/07 nadomesti z besedilom 84/05, 115/07, 96/08 in 36/09, bese dilo 110/04 in 115/07 pa se nadomesti z besedilom 110/04, 115/07 in 36/09. 5. len V prvem odstavku 30. lena se za besedilom Ured be 3254/91/EGS dodata vejica in besedilo Uredbe 1007/2009/ES, Uredbe 737/2010/EU. 6. len V prvem odstavku 40. lena se za besedilom Ured be 3254/91/EGS dodata vejica in besedilo Uredbe 1007/2009/ES, Uredbe 737/2010/EU. V drugem odstavku se v 12. toki za besedilom Uredbe 3254/91/EGS dodata vejica in besedilo Uredbe 1007/2009/ES, Uredbe 737/2010/EU. Na koncu 23. toke se pika nadomesti s podpijem in doda se nova 24. toka, ki se glasi: 24. poroanje v skladu z Uredbo 1007/2009/ES.. 7. len V prvem odstavku 41. lena se za besedilom Ured be 3254/91/EGS dodata vejica in besedilo Uredbe 1007/2009/ES, Uredbe 737/2010/EU. 8. len V prvem odstavku 42. lena se beseda uvoz nado mesti z besedilom vnos v Skupnost, za besedilom Ured be 865/06/ES pa se dodata vejica in besedilo Uredbe 1007/2009/ES, Uredbe 737/2010/EU. 1. toka se spremeni tako, da se glasi: 1. preverja, ali osebke spremlja ustrezno dovoljenje, potr dilo ali druga dokumentacija v skladu z Uredbo 338/97/ES, Ured bo 865/06/ES, Uredbo 1007/2009/ES, Uredbo 737/2010/EU, Uredbo 3254/91/EGS, konvencijo ali s to uredbo;. V 4. toki se beseda in nadomesti z vejico, za besedi lom 32. pa se doda besedilo in 34.. V drugem odstavku se za besedilom Uredbe 865/06/ES dodata vejica in besedilo Uredbe 1007/2009/ES, Uredbe 737/2010/EU. 9. len V tretjem odstavku 43. lena se beseda in nadomesti z vejico, za besedilom 33. pa se doda besedilo in 34.. 10. len V prvem odstavku 45. lena se pika na koncu 33. toke nadomesti s podpijem in doda se nova 34. toka, ki se glasi: 34. kri dolobe o dajanju na trg izdelkov iz tjulnjev.. 11. len Ta uredba zane veljati naslednji dan po objavi v Ura dnem listu Republike Slovenije. t. 0071960/2010 Ljubljana, dne 23. decembra 2010 EVA 201025110018 Vlada Republike Slovenije mag. Mitja Gaspari l.r. Minister
Na podlagi tretje alinee tretjega odstavka 42. lena Zako na o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, t. 70/08) je Vlada Republike Slovenije sprejela
SKLEP o uskladitvi premij za odkup elektrine energije, proizvedene v hidroelektrarnah, za leto 2010
I. Enotna letna premija za elektrino energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah, ki jo proizvajalci samostojno prodajajo, znaa: 11,72 /MWh za hidroelektrarne nazivnih moi do vkljuno 1MW, 9,69 /MWh za hidroelektrarne nazivnih moi nad 1MW do vkljuno 10MW. II. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati enotna letna premija za elektrino energijo iz hidroelektrarn, doloena v I. toki Sklepa o premijah za elektrino energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah (Uradni list RS, t. 85/09). III. Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 3600011/2010 Ljubljana, dne 23. decembra 2010 EVA 201021110117 Vlada Republike Slovenije mag. Mitja Gaspari l.r. Minister
MINISTRSTVA
5496.
Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem nartu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah
Na podlagi tretjega odstavka 17. lena, sedmega odstav ka 113. lena, 129., 133., 159. lena in za izvajanje 156. lena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, t. 80/10) izdaja minister za delo, druino in socialne zadeve
PRAVILNIK o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem nartu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah
I. UVODNA DOLOBA 1. len (vsebina pravilnika) Ta pravilnik natanneje doloa prijavo in odjavo v ali iz evidence: brezposelnih oseb, iskalcev zaposlitve,

oseb, vkljuenih v programe aktivne politike zaposlova nja (v nadaljnjem besedilu: APZ), oseb, ki so zaasno nezaposljive, delodajalcev z negativnimi referencami in poslovnih subjektov prejemnikov javnih sredstev, ki jih po Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list RS, t. 80/10; v nadaljnjem besedilu: zakon), vodi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod), ureja pripravo in vsebino zaposlitvenega narta, ki ga izvajalci ukrepov na trgu dela pripravijo za brezposelne osebe in iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogroena in nain izvajanja nadzora nad osebami, ki so prijavljene v evidencah zavoda ter organizacijo in pristojnosti slube za izvajanje nadzora. II. SPLONE DOLOBE O VODENJU EVIDENC 2. len (prietek in prenehanje vodenja v evidencah) (1) Zavod prine voditi osebe v evidenci brezposelnih oseb in evidenci iskalcev zaposlitve na podlagi njihove pri jave. (2) Zavod preneha voditi osebe v evidenci brezposelnih oseb in evidenci iskalcev zaposlitve na podlagi njihove odjave ali po uradni dolnosti. (3) Pravne in fizine osebe v evidencah iz tretje, etrte, pete in este alineje 1. lena tega pravilnika zavod prine in preneha voditi po uradni dolnosti. 3. len (enotna metodologija) Evidence se vodijo raunalniko po enotnih metodologi jah, standardih, ifrantih in klasifikacijah, ki jih doloi zavod v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in zako nom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. 4. len (pridobitev statusa brezposelne osebe in iskalca zaposlitve) (1) Oseba, ki je vloila prijavo v evidenco brezposelnih oseb in izpolnjuje pogoje za prijavo, doloene v zakonu se prine voditi v evidenci brezposelnih oseb in pridobi status brezposelne osebe. (2) Oseba, ki je vloila prijavo v evidenco iskalcev zapo slitve, se prine voditi v evidenci iskalcev zaposlitve in pridobi status iskalca zaposlitve. 5. len (izdaja potrdila o vpisu v evidence) Na zahtevo osebe izda zavod potrdilo o vodenju v evi dencah iz 1. lena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: evidence). 6. len (sporoanje sprememb podatkov) Osebe, ki se vodijo v evidencah, morajo zavodu sporoiti vse spremembe podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za vodenje ali za prenehanje vodenja v evidencah in jih zavod ne more pridobiti po uradni dolnosti, najpozneje v treh dneh od nastanka spremembe. 7. len (hkratnost vodenja oseb v evidencah) (1) Brezposelna oseba se hkrati vodi v evidenci brezpo selnih oseb in evidenci oseb, vkljuenih v programe APZ, e se vkljui v program, ki se ne izvaja s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. (2) Iskalec zaposlitve, ki se vkljui v program APZ, se hkrati vodi tudi v evidenci oseb, vkljuenih v programe APZ.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16461
8. len (izbira pristojne obmone slube za prijavo) (1) Oseba se lahko prijavi v evidenco brezposelnih oseb ali v evidenco iskalcev zaposlitve na uradu za delo obmone slube (v nadaljnjem besedilu: obmona sluba obravnave), ki si ga sama izbere. (2) Ne glede na prejnji odstavek lahko zavod zaradi zagotavljanja enake dostopnosti do storitev za trg dela in vkljuevanja v programe APZ za obravnavo osebe doloi drugo obmono slubo. Ta monost za osebo glede na oddaljenost obmone slube obravnave od kraja stalnega ali zaasnega prebivalia osebe in monost dostopa z javnimi prevoznimi sredstvi ne sme biti manj ugodna. III. EVIDENCA BREZPOSELNIH OSEB 9. len (pogoji za vpis v evidenco brezposelnih oseb) (1) V evidenco brezposelnih oseb se lahko vpiejo in se v njej vodijo samo osebe, ki so se prijavile pri zavodu z izpol nitvijo obrazca Prijava v evidenco brezposelnih oseb (obr. BO/1); v nadaljnjem besedilu: obrazec prijave), ki je objavljen na spletni strani zavoda in vkljuen v estoritve zavoda ter izpolnjujejo ostale pogoje za pridobitev statusa brezposelne osebe, doloene v zakonu. (2) Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vpis in vodenje v evidenci brezposelnih oseb, doloenih v zakonu, zavod prido biva podatke iz uradnih evidenc in po potrebi tudi od stranke. 10. len (nain prijave v evidenco brezposelnih oseb) (1) Oseba se v evidenco brezposelnih oseb prijavi tako, da izpolni in lastnorono podpie obrazec prijave neposredno pri uradni osebi zavoda. Za dan prijave se teje dan izpolnitve in lastnoronega podpisa obrazca prijave. (2) Oseba lahko izpolnjen in lastnorono podpisan obra zec prijave zavodu posreduje tudi po poti. V tem primeru se za dan prijave teje dan, ko zavod prejme obrazec prijave, v primeru, da ga oseba odda priporoeno, pa se za dan prijave teje dan oddaje poiljke na poto. (3) Oseba se lahko prijavi v evidenco brezposelnih oseb tudi preko estoritev zavoda z elektronsko prijavo v skladu s po goji in na nain, predpisan v splonem aktu iz drugega odstavka 127. lena zakona. Za dan prijave se teje dan, ko je obrazec prijave prejel informacijski sistem za prijavo v evidenco. 11. len (prijava po pooblaencu) (1) Oseba lahko za prijavo v evidenco brezposelnih oseb doloi pooblaenca. (2) Pooblaenec ima lahko splono pooblastilo ali poseb no pooblastilo za posamezna dejanja v postopku prijave. V pri meru dvoma v pristnost pooblastila se lahko s sklepom zahteva upravna overitev lastnoronega podpisa pooblastitelja. 12. len (obvezna dokumentacija za prijavo) Obvezni dokumenti za prijavo so: izpolnjen in lastnorono podpisan obrazec prijave in javna listina za dokazovanje istovetnosti osebe (v na daljnjem besedilu: osebni dokument s sliko), ki se predloi na vpogled, razen v primeru elektronske prijave s kvalificiranim digitalnim potrdilom. 13. len (obveznost predloitve dodatne dokumentacije) (1) Zavod lahko ob prijavi zaradi pridobitve podatkov o delovni in zavarovalni dobi ter izobrazbi od osebe zahteva tudi predloitev:
Stran
16462 /
t.
106 / 27. 12. 2010

(2) Dravljanu EU prijava prebivanja zaradi zaposlitve in dela ne preneha, e: je brez lastne krivde ostal brez zaposlitve, ki je v Repu bliki Sloveniji trajala najmanj eno leto in je prijavljen kot iskalec zaposlitve in je uredil prebivanje v Republiki Sloveniji, mu je zaposlitev prenehala zaradi zaasne nezmonosti za delo, zaradi bolezni ali nezgode, se vkljui v poklicno usposabljanje. (3) Dravljanu EU prijava prebivanja zaradi zaposlitve in dela ne preneha e est mesecev po prenehanju dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni za doloen as, kraji od enega leta, e je prijavljen kot brezposelna oseba ali e je v prvih 12 mesecih dela v Republiki Sloveniji brez lastne krivde ostal brez zaposlitve in je prijavljen kot iskalec zaposlitve. V evidenci brezposelnih oseb se lahko vodi tudi po preteku estih mesecev, e izvede prijavo prebivanja na drugi podlagi. 18. len (prijava tujca z osebnim delovnim dovoljenjem in prijava tujca s pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti) (1) V evidenco brezposelnih oseb se lahko prijavijo tudi tujci iz tretjih drav, ki ob prijavi predloijo: osebni dokument s sliko na vpogled in izpolnjen in podpisan obrazec prijave. (2) Tujci iz tretjih drav, ki se prijavijo v evidenco brezposel nih oseb, ker imajo po prenehanju obveznega zavarovanja na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma ali po naelu vzajemnosti pravico do denarnega nadomestila, morajo predlo iti dokumente iz etrtega odstavka 13. lena tega pravilnika. V. PRENEHANJE VODENJA V EVIDENCI BREZPOSELNIH OSEB 19. len (nain odjave iz evidence brezposelnih oseb) Odjava iz evidence brezposelnih oseb poteka na enak nain kot prijava, pri emer se smiselno uporabljajo dolobe 10. in 14. lena tega pravilnika. 20. len (roki za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb) (1) Zavod preneha voditi brezposelno osebo v evidenci brezposelnih oseb na podlagi razlogov iz 129. lena zakona in sicer v primerih iz: (a) prve alineje z dnem nastanka razloga za prenehanje vodenja v evidenci, ki se ugotovi z vpogledom v uradne eviden ce, e se oseba ni sama odjavila pred tem dnem; (b) tretje alineje z dnem: zavrnitve napotnice, vabila ali akta o napotitvi, ko bi se morala javiti ali se vkljuiti v program ali kritve pogodbenih obveznosti; (c) etrte alineje z dnem: zavrnitve napotnice, ko bi se morala javiti pri delodajalcu ali ko si pri razgovoru za zaposlitev ni prizadevala za pridobi tev zaposlitve in je s svojim ravnanjem povzroila delodajalevo odklonitev; () pete alineje z dnem, ko je dala neresnine podatke; (d) este alineje z dnem, ko se na podlagi zaposlitvenega narta ugotovi, da je postala zaasno nezaposljiva; (e) sedme alineje z dnem poteka estih mesecev od uvedbe pripora ali z dnem nastopa prestajanja zaporne kazni; (f) osme alineje z dnem ugotovitve kritve s strani pri stojnega organa; (g) devete alineje z dnem, ko na zahtevo zavoda ne predloi dokazil o aktivnem iskanju zaposlitve;
delovne knjiice, e je bila osebi izdana, sprievala ali diplome o pridobljeni izobrazbi, kadar teh podatkov ni mogoe pridobiti iz uradnih evidenc. (2) Izobrazbo, pridobljeno v tujini, je mogoe evidentirati le na podlagi odlobe, izdane v postopku priznanja tuje listine izobraevanja za namene zaposlovanja. (3) Izobrazba, ki se izkazuje s sprievali, izdanimi na obmo ju nekdanjih republik SFRJ pred 25. junijem 1991, se evidentira brez preverjanja izpolnjevanja pogoja iz prejnjega odstavka. (4) e oseba uveljavlja pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, mora ob prijavi predloiti e pogodbo o zaposlitvi za doloen as ali odpoved pogodbe o zaposlitvi ali drugo listino, iz katere je razviden razlog prenehanja pogodbe ter izpolnjen obrazec o povpreni prejeti plai v obdobju osmih mese cev pred mesecem nastanka brezposelnosti, ki ga potrdi delodaja lec, e tega podatka ni mogoe pridobiti iz uradnih evidenc. (5) e je za uveljavitev ali izvoz pravic iz naslova zavarova nja za primer brezposelnosti potrebno pridobiti dokumentacijo iz drav lanic EU, EGP, vicarske konfederacije ali iz tretjih drav, jo pridobi zavod po uradni dolnosti v skladu z uredbami Evrop ske unije, ki urejajo koordinacijo sistemov socialne varnosti. 14. len (datum prietka vodenja v evidenci brezposelnih oseb) Zavod prine voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb z dnem prijave na zavodu. S tem dnem se zanejo voditi v eviden ci brezposelnih oseb tudi osebe, ki so na zahtevo zavoda v roku dopolnile manjkajoo dokumentacijo. IV. PRIJAVA DRAVLJANOV DRAV LANIC EU, EGP IN VICARSKE KONFEDERACIJE TER NJIHOVIH DRUINSKIH LANOV IN DRUGIH TUJCEV V EVIDENCO BREZPOSELNIH OSEB 15. len (prijava dravljanov EU, ki se nameravajo zaposliti ali opravljati delo v Republiki Sloveniji) (1) V evidenco brezposelnih oseb se lahko vpiejo dr avljani drav lanic EU, EGP in vicarske konfederacije ter njihovi druinski lani, ki ob prijavi zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji in: predloijo veljavni osebni dokument s sliko na vpogled ter izpolnijo in podpiejo obrazec prijave v slovenskem ali v anglekem jeziku. (2) Glede naina prijave se smiselno uporabljajo dolobe 10. in 11. lena tega pravilnika. 16. len (dokumenti za prijavo) (1) Dravljan EU, ki lahko prebiva v Republiki Sloveniji brez prijave prebivanja tri mesece od dneva vstopa v dravo, se prijavi v evidenco brezposelnih oseb na podlagi veljavnega osebnega dokumenta in opravljene policijske prijave v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivalia, ki mora biti podana najkasneje v treh dneh po prestopu meje. (2) Dravljana EU po treh mesecih od dneva vstopa v dravo zavod preneha voditi evidenci brezposelnih oseb, e pri pristojni upravni enoti ne prijavi prebivanja. 17. len (prijava in vodenje dravljanov EU, ki so brez lastne krivde ali volje izgubili zaposlitev ali delo v Republiki Sloveniji) (1) Dravljan EU, ki je brez lastne krivde ali volje izgubil zaposlitev ali delo v Republiki Sloveniji, se v evidenco brezpo selnih oseb prijavi na podlagi predloitve osebnega dokumenta, pri emer mora uradna oseba, ki vodi postopek, preveriti prijavo prebivanja te osebe v asu zaposlitve.

ko bi se morala na vabilo zglasiti na zavodu ali pri kon cesionarju; ko bi se morala na dogovorjeni termin zglasiti zaradi kariernem svetovanja; ko bi se morala vkljuiti v uenje vein vodenja kariere; ko ne izpolni drugih dogovorjenih aktivnosti in sprejetih obveznosti v zaposlitvenem nartu; (h) desete alineje z dnem odklonitve podpisa zaposlitve nega narta, katerega vsebina temelji na dokonni odlobi iz estega odstavka 113. lena zakona. (2) Brezposelno osebo, ki se vkljui v program APZ, ki se izvaja brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi in ni prejemnik denar nega nadomestila, se preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb v primeru: e ji v asu vkljuitve v APZ ni naloena obveznost aktivnega iskanja zaposlitve in sprejetja ustrezne ali primerne zaposlitve, kar se doloi v zaposlitvenem nartu pred vkljuitvijo v APZ ali e z vkljuitvijo v APZ pridobi status, ki ni zdruljiv s sta tusom brezposelne osebe. 21. len (odloba o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb in obvestilo) (1) Odlobo o prenehanju vodenja osebe v evidenci brez poselnih oseb po tretji, etrti, peti, osmi in deveti alineji prvega odstavka 129. lena zakona izda zavod po uradni dolnosti. Pred izdajo odlobe o prenehanju vodenja v evidenci brezpo selnih oseb se z vpogledom v evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije preveri, ali je oseba pridobila katerega od statusov, ki ni zdruljiv s statusom brezposelne osebe. (2) V primeru ugotovitve, da oseba na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ne izpolnjuje ve pogojev za vodenje v evidenci brezposelnih oseb, razen v primerih pridobitve podatkov o smrti ali izselitvi osebe iz drave ali ko se oseba sama odjavi iz evi dence, zavod osebo obvesti o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb in ji na njeno zahtevo izda potrdilo. VI. EVIDENCA ISKALCEV ZAPOSLITVE 22. len (prijava in odjava iskalcev zaposlitve) Za prijavo in odjavo osebe v ali iz evidence iskalcev za poslitve se smiselno uporabljajo dolobe tega pravilnika, ki se nanaajo na prijavo in odjavo v ali iz evidence brezposelnih oseb, v kolikor v tem poglavju ni doloeno drugae. 23. len (nain prijave) V evidenco iskalcev zaposlitve se oseba prijavi z izpolnitvi jo obrazca Prijave v evidenco iskalcev zaposlitve (obr. IZ/1); v nadaljnjem besedilu: obrazec prijave), ki se objavi na spletni strani zavoda. 24. len (obvezni dokumenti za prijavo) (1) Obvezni dokumenti za prijavo so: izpolnjen in podpisan obrazec prijave in osebni dokument s sliko na vpogled. (2) Za vodenje iskalca zaposlitve kot iskalca zaposlitve, katerega zaposlitev je ogroena, je potrebno priloiti: pisno obvestilo delodajalca o nameravani odpovedi po godbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali pogodbo o zaposlitvi za doloen as in dokumentacijo, ki jo zavodu posreduje delodajalec skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja ali drug dokument, doloen v predpisih, ki urejajo zaposlovanje.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16463
(3) Iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogroena, je: iskalec zaposlitve v asu trajanja odpovednega roka v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani deloda jalca ali iskalec zaposlitve, v zvezi s katerim je iz poslovne do kumentacije delodajalca razvidno, da bo njegovo delo postalo nepotrebno ali iskalec zaposlitve, ki je zaposlen za doloen as in se mu pogodba o zaposlitvi iztee najkasneje ez tri mesece. 25. len (predloitev dokumentacije ob prijavi) Zavod ob prijavi od iskalca zaposlitve pridobi podatke, ki se nanaajo na izobrazbo, usposobljenost, dodatna znanja, delovno dobo in delovne izkunje ter druge podatke, potreb ne za vodenje v evidenci, ki jih ne more pridobiti po uradni dolnosti. 26. len (prijava tujcev v evidenco) V evidenco iskalcev zaposlitve se lahko prijavi tujec, ki ima prost dostop do trga dela v Republiki Sloveniji ali veljavno osebno delovno dovoljenje in izdano veljavno dovoljenje za pre bivanje v skladu s predpisi o tujcih in prijavi prebivalia. Tujec mora te pogoje izpolnjevati ves as vodenja v evidenci iskalcev zaposlitve. 27. len (prenehanje vodenja iskalcev zaposlitve, katerih zaposlitev je ogroena, v evidenci iskalcev zaposlitve) Zavod preneha voditi osebo v evidenci iskalcev zaposlitve, katerih zaposlitev je ogroena: z dnem prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu ali z dnem upokojitve ali z dnem, ko na podlagi obvestila delodajalca ali osebe ugotovi, da zaposlitev pri delodajalcu ni ve ogroena. 28. len (prenehanje vodenja iskalcev zaposlitve v evidenci iskalcev zaposlitve) (1) Zavod preneha voditi osebo v evidenci iskalcev zapo slitve z dnem: ko se sama odjavi, ko je poteklo est mesecev od prijave ali od dne, ko se je zadnji osebno javila. (2) V primeru ugotovitve, da oseba ne izpolnjuje ve po gojev za vodenje v evidenci iskalcev zaposlitve ali ko se oseba sama odjavi iz evidence, zavod osebo obvesti o prenehanju vodenja v evidenci iskalcev zaposlitve in ji na njeno zahtevo izda potrdilo. VII. EVIDENCA OSEB, VKLJUENIH V PROGRAME APZ 29. len (osebe, ki se vodijo v evidenci APZ) Zavod v evidenci oseb, vkljuenih v programe APZ, lahko vodi osebe, ki: se vodijo v evidenci brezposelnih oseb ali v evidenci iskalcev zaposlitve, so se neposredno pred vkljuitvijo v program APZ vodile v evidenci brezposelnih oseb ali v evidenci iskalcev zaposlitve. 30. len (prietek in prenehanje vodenja v evidenci) (1) Brezposelno osebo in iskalca zaposlitve, katerega za poslitev je ogroena, zavod prine voditi v evidenci oseb, vklju
Stran
16464 /
t.
106 / 27. 12. 2010

(2) Zavod preneha voditi poslovni subjekt v evidenci poslov nih subjektov prejemnikov javnih sredstev, ko so izpolnjene vse obveznosti iz pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za izplailo. XI. ZAPOSLITVENI NART 35. len (namen in cilj zaposlitvenega narta) (1) Zaposlitveni nart se izdela z namenom in ciljem izbolja ti zaposlitvene monosti brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve, katerih zaposlitev je ogroena. Zaposlitveni nart je pisni dogovor zavoda ali domaega ali tujega pravnega subjekta s sedeem v Republiki Sloveniji, ki je pridobil koncesijo za opravljanje storitev vseivljenjske karierne orientacije (v nadaljnjem besedilu: koncesi onar), v katerem skupno opredelita zaposlitvene cilje in nartujeta potrebne aktivnosti za njegovo imprejnjo zaposlitev. (2) Z zaposlitvenim nartom se brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogroena in zavod ali koncesionar na podlagi ocene o zaposljivosti in zaposlitvenih monostih osebe na obmonem ali nacionalnem trgu dela ter po trebe po vkljuitvi v ukrepe na trgu dela, ki se sprejme v procesu kariernega svetovanja, dogovorita za nain in intenzivnost aktiv nega iskanja zaposlitve in za vkljuitev v ukrepe na trgu dela. 36. len (nain priprave zaposlitvenega narta) Zaposlitveni nart se pripravi: individualno na izbranem uradu za delo ali pri koncesi onarju, v skupini na izbranem uradu za delo ali pri koncesio narju, po elektronski poti, preko estoritev zavoda v skladu s po goji in na nain, predpisan v splonem aktu zavoda iz 127. lena zakona, preko kontaktnega centra zavoda v skladu s pogoji in na nain, predpisan v splonem aktu zavoda, preko estoritev koncesionarjev ali drugih nainov izvaja nja storitev pri koncesionarjih. 37. len (priprava prvega skrajanega zaposlitvenega narta) (1) Prvi skrajani zaposlitveni nart se za brezposelno osebo ali iskalca zaposlitve, katerega zaposlitev je ogroena, pripravi neposredno po prijavi v evidenco ali im hitreje po prijavi za vse, ki so bili ob prijavi razvreni med neposredno zaposljive osebe v skladu z doktrino dela z brezposelnimi osebami in delodajalci. (2) Brezposelne osebe in iskalce zaposlitve, katerih za poslitev je ogroena, ki so ob prijavi v evidence razvreni med osebe z ovirami za zaposlitev ali se zanje ob pripravi prvega skrajanega zaposlitvenega narta ugotovi, da imajo ovire za zaposlitev, se vkljuijo v karierno svetovanje za pripravo poglo bljenega zaposlitvenega narta. 38. len (spremljanje in dopolnjevanje zaposlitvenega narta ter obdobje veljavnosti) (1) Zaposlitveni nart se spremlja in dopolnjuje na vsaki svetovalni obravnavi pri osebnem svetovalcu. Za vsako novo dogovorjeno aktivnost pri iskanju zaposlitve ali vkljuevanju v ukrepe APZ zavod izdela nov zaposlitveni nart. (2) e je na svetovalni obravnavi ugotovljeno, da dopolni tev ali sprememba aktivnosti v zaposlitvenem nartu ni potrebna, se aktivnosti prenesejo v nov zaposlitveni nart, v katerem se doloi nove roke za realizacijo aktivnosti in naslednji termin svetovalne obravnave. 39. len (podpis zaposlitvenega narta) (1) Zaposlitveni nart se izdela v fizini obliki v dveh izvo dih, ki ju podpieta uradna oseba zavoda ali pooblaena ose
enih v programe APZ po uradni dolnosti z dnem vkljuitve po pogodbi o vkljuitvi v program. (2) Brezposelno osebo in iskalca zaposlitve, katerega za poslitev je ogroena, zavod preneha voditi v evidenci oseb, vklju enih v programe APZ na podlagi razlogov iz 129. lena zakona ob smiselni uporabi dolob 20. in 21. lena tega pravilnika. VIII. EVIDENCA OSEB, KI SO ZAASNO NEZAPOSLJIVE 31. len (prietek in prenehanje vodenja v evidenci) (1) Zavod po uradni dolnosti prine voditi osebo v evidenci oseb, ki so zaasno nezaposljive, z naslednjim dnem po prene hanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb. (2) Osebo se v evidenci oseb, ki so zaasno nezaposljive, preneha voditi z dnem: ugotovitve prenehanja razlogov za zaasno nezaposlji vost, prijave v obvezno zavarovanje na podlagi zaposlitve ali opravljanja dejavnosti, upokojitve, ko se oseba sama odjavi, pravnomonosti odlobe, s katero je ugotovljena popolna nezmonost za delo po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali nezaposljivost po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. IX. EVIDENCA DELODAJALCEV Z NEGATIVNIMI REFERENCAMI 32. len (prietek vodenja v evidenci) Zavod prine voditi delodajalca v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami z dnem: prijave delavca, e je v postopku preverjanja na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, listinskih dokazov in zaslianja pri ugotovljen obstoj razlogov iz prvega odstavka 27. lena zakona zaradi katerih zavod temu delodajalcu ni dolan posredovati delavcev, pridobitve podatka s strani Inpektorata Republike Slove nije za delo o pravnomonih sankcijah, izreenih delodajalcem za kritve dolob zakona, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, zakona, ki ureja prepreevanje dela in zaposlovanja na rno in zakona, ki ureja delovna razmerja, pridobitve podatka o nepredloenih obraunih davnega odtegljaja in ali neporavnanih obraunanih obveznih prispevkih za socialno varnost z izmenjavo podatkov z Davno upravo Republike Slovenije. 33. len (prenehanje vodenja v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami) Zavod preneha voditi delodajalca v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami z dnem: preteka 12 mesecev, v okviru katerih ni ponovno nastal razlog iz prejnjega lena ali prenehanja delodajalca. X. EVIDENCA POSLOVNIH SUBJEKTOV PREJEMNIKOV JAVNIH SREDSTEV 34. len (prietek in prenehanje vodenja v evidenci) (1) Zavod prine voditi poslovni subjekt v evidenci poslov nih subjektov prejemnikov javnih sredstev z dnem sklenitve po godbe ali drugega akta, ki predstavlja podlago za upravienost do javnih sredstev.

ba koncesionarja (v nadaljnjem besedilu: osebni svetovalec) in brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogroena. Osebni svetovalec izroi brezposelni osebi ali iskalcu zaposlitve, katerega zaposlitev je ogroena, en izvod zaposli tvenega narta. (2) e se zaposlitveni nart izdela kot elektronski doku ment, se ga podpie z varnim elektronskim podpisom. (3) Brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, katerega za poslitev je ogroena, si lahko pridri rok treh delovnih dni za podpis predlaganega zaposlitvenega narta. (4) S podpisom zaposlitvenega narta podpisnika prevze mata vse iz njega izhajajoe obveznosti, in sicer obveznost: osebnega svetovalca, da bo spremljal izvajanje dogo vorov in pravoasno posredoval informacije o prostih delovnih mestih in ostalih monostih zaposlitve ter posredoval zaposlitev in izvedel postopke za vkljuitev v nartovane ukrepe na trgu dela in iskalca zaposlitve, da bo v dogovorjenih rokih izpolnjeval vse aktivnosti, ki izhajajo iz zaposlitvenega narta ter bo sproti in pravoasno obveal osebnega svetovalca o spremembah, ki oteujejo ali prepreujejo izpolnitev dogovorov iz zaposlitve nega narta z opozorilom na posledice opustitve dogovorjenih aktivnosti. 40. len (odsotnost soglasja) (1) Kadar soglasje o vsebini zaposlitvenega narta ni doseeno, izda pooblaeni delavec zavoda ali koncesionar brezposelni osebi ali iskalcu zaposlitve, katerega zaposlitev je ogroena, odlobo, s katero se odloi o vsebini zaposlitvenega narta, glede katerega soglasje ni bilo doseeno. (2) e brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogroena, odkloni podpis zaposlitvenega narta, katerega vsebina temelji na dokonni odlobi iz prejnjega od stavka, ga zavod z dnem odklonitve podpisa preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. (3) O dokonnosti odlobe iz prvega odstavka tega lena koncesionar obvesti zavod v roku treh dni po dokonnosti od lobe. 41. len (vsebina zaposlitvenega narta) Zaposlitveni nart (skrajani in poglobljeni) vsebuje nasle dnje sklope podatkov: (a) Osnovni podatki o brezposelni osebi ali iskalcu zaposli tve, katerega zaposlitev je ogroena: ime in priimek, datum rojstva in naslov prebivalia, status osebe v evidenci je brezposelna oseba ali iska lec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogroena, vrsta in raven dokonane izobrazbe, poklic glede na delovno mesto, ki ga je oseba opravljala veino asa v zadnjih 12 mesecih pred prijavo v evidenco, vrsta in raven zahtevane izobrazbe za opravljanje dela na delovnem mestu, ki ga je oseba opravljala v zadnjih 12 mesecih pred prijavo v evidenco. (b) Opredelitev ustrezne in primerne zaposlitve v skraja nem zaposlitvenem nartu: dogovor o najmanj enem zaposlitvenem cilju za ustrezno zaposlitev, opredelitev obmoja za posredovanje in aktivno iskanje ustrezne zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: migracijsko obmo je). Opredelitev ustrezne in primerne zaposlitve v poglobljenem za poslitvenem nartu: dogovor o zaposlitvenih ciljih za ustrezno zaposlitev, dogovor o zaposlitvenih ciljih za primerno zaposlitev, opredelitev migracijskega obmoja za posredovanje in aktivno iskanje ustrezne in primerne zaposlitve, dogovor o izbranem oziroma irem migracijskem ob moju.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16465
(c) Dogovor o aktivnostih za uresnievanje zaposlitvenih ciljev in rokih za izvedbo aktivnosti v skrajanem zaposlitvenem nartu obsega doloitev obveznih nainov aktivnega iskanja zapo slitve, v poglobljenem zaposlitvenem nartu pa lahko obsega e: dogovor o dodatnih nainih aktivnega iskanja zaposlitve, dogovor o vkljuitvi v storitve poglobljenega kariernega svetovanja in vrsti potrebnih storitev, dogovor o vkljuitvi v storitve uenja vein vodenja ka riere in vrsti potrebnih storitev, dogovor o vkljuitvi v ukrepe APZ in vrsti potrebnih ukre pov APZ z opredelitvijo smiselnosti glede na potrebe iskalca zaposlitve in obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve v asu vkljuitve v program. () Dogovor o nainu dosegljivosti: po poti na naslovu prebivalia, po epoti, po mobilnem telefonu s SMS ali MMS sporoili, preko enotnega informacijskega prostora iskalca zapo slitve na portalu, preko klicnega centra, na druge naine, ki jih omogoajo storitve informacijske in komunikacijske tehnologije. (d) Drugi dogovori v skrajanem zaposlitvenem nartu: nain in pogostost obveanja zavoda ali koncesionarja o aktivnem iskanju zaposlitve, doloitev pokrivanja potnih in potnih strokov aktivnega iskanja zaposlitve v celoti ali delno, dogovor o veljavnosti zaposlitvenega narta z doloitvijo termina naslednje svetovalne obravnave, v poglobljenem zaposlitvenem nartu pa lahko obsegajo e: dogovor o odstopu v obravnavo centru za socialno delo zaradi zaasne nezaposljivosti, dogovor o oprostitvi aktivnega iskanja zaposlitve v upra vienih primerih, drugi dogovori v postopku svetovalne obravnave. (e) Drugi obvezni podatki: obvestilo pravni pouk o posledicah podpisa ali zavrni tve podpisa zaposlitvenega narta in posledicah nespotovanja sprejetih obvez, datum podpisa zaposlitvenega narta, podpis obeh podpisnikov zaposlitvenega narta. 42. len (naini aktivnega iskanja zaposlitve in migracijsko obmoje) (1) Obvezni naini aktivnega iskanja zaposlitve so: redno spremljanje objav prostih delovnih mest, ki jih obja vlja zavod na oglasnih deskah ali na svetovnem spletu, pravoasne prijave na prosta delovna mesta v skladu z zaposlitvenimi cilji, ustrezno odzivanje na napotnice zavoda ali koncesionar jev, vkljuno s pravoasno prijavo na prosto delovno mesto, udeleba na zaposlitvenih razgovorih na vabilo deloda jalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov. (2) Dodatni naini iskanja zaposlitve se dogovorijo glede na zaposljivost brezposelne osebe ali iskalca zaposlitve, katerega zaposlitev je ogroena in glede na njegove monosti dostopa do razlinih nainov iskanja zaposlitve. (3) Z brezposelno osebo ali iskalcem zaposlitve, katerega zaposlitev je ogroena, se lahko dogovori tudi ire migracijsko obmoje, kot izhaja iz doloitve ustrezne in primerne zaposlitve v Republiki Sloveniji ter za obseg pokrivanja strokov aktivnega iskanja zaposlitve, ki pri tem nastanejo. Migracijsko obmoje se lahko raziri na drave EU, EGP in vicarske konfederacije. (4) Dokazila o aktivnem iskanju zaposlitve so: potrdila delodajalca ali koncesionarja o odzivu na napo tnice in vabila, posredovana iskalcu zaposlitve, vpisi v evidencah zavoda ali koncesionarja in podatki, pridobljeni iz uradnih evidenc, fotokopije prijav na prosta delovna mesta s potrdilom pote, izpisa esporoila ali zapisi v informacijskem sistemu zavoda ali koncesionarja,
Stran
16466 /
t.
106 / 27. 12. 2010

XII. DODATEK ZA AKTIVNOST IN NADOMESTILO STROKOV V ZVEZI Z ISKANJEM ZAPOSLITVE IN VKLJUEVANJEM V STORITVE ZA TRG DELA 45. len (kritje strokov za iskanje zaposlitve) Zavod ali koncesionar povrne brezposelni osebi potne in potne stroke, ki ji nastanejo pri aktivnem iskanju zaposlitve na ozemlju Republike Slovenije. 46. len (nadomestilo potnih strokov) Brezposelni osebi se povrne potne stroke, ki so ji nastali zaradi: odziva na napotnico zavoda ali koncesionarja, udelebe na zaposlitvenih razgovorih za ustrezno ali primerno zaposlitev na vabilo delodajalca, zavoda ali konce sionarja, zaradi drugih aktivnosti, povezanimi z iskanjem za poslitve, ki so bile predhodno dogovorjene z zaposlitvenim nartom. 47. len (viina nadomestila potnih strokov) (1) Brezposelni osebi pripada nadomestilo potnih strokov za aktivnosti iz prejnjega lena, e je kraj njihovega stalnega ali zaasnega prebivalia od kraja aktivnosti oddaljen najmanj en kilometer v eno smer. Upoteva se kraj prebivalia, ki je bliji kraju izvajanja aktivnosti. (2) Viina nadomestila potnih strokov se izrauna na podlagi oddaljenosti od kraja iz prejnjega odstavka do kraja izvajanja aktivnosti v kilometrih kot najkraja razdalja med dvema krajema. Za izraun razdalje se uporablja Telefonski imenik Slovenije. (3) Viina nadomestila potnih strokov znaa 0,12 eura za vsak kilometer. (4) Viina nadomestila potnih strokov se spremeni 1. fe bruarja, e se je v preteklem koledarskem letu cena 95oktan skega bencina spremenila za ve kot 5%, in sicer za enak od stotek. Spremembo viine povraila potnih strokov s sklepom sprejme minister, pristojen za delo. (5) Za dogovorjene aktivnosti iz etrte alineje prejnje ga lena se potni stroki povrnejo najve do viine 30 eurov meseno. 48. len (postopek uveljavljanja in dokazovanja upravienosti do nadomestila potnih strokov) (1) Zavod ali koncesionar skladno s predhodnim dogovo rom v zaposlitvenem nartu izplaa brezposelni osebi nado mestilo potnih strokov na podlagi predloga in dokazil o opra vljenih aktivnostih iz 46. lena tega pravilnika, ki jih predloi brezposelna oseba ali jih zagotovi zavod po uradni dolnosti. (2) O obraunu potnih strokov se brezposelno osebo obvesti, ko se zglasi na zavodu ali na njeno zahtevo. (3) V primeru, da se brezposelna oseba z obraunom potnih strokov ne strinja, lahko predlaga ponovno preveritev skladnosti obrauna z dogovorom v zaposlitvenem nartu. 49. len (nadomestilo potnih strokov) (1) Brezposelni osebi se izplaa nadomestilo potnih stro kov, ki so nastali za priporoene poiljke prijav na ustrezne in primerne zaposlitve, e predloi potrdilo pote in kopijo vloge za zaposlitev. (2) Zavod lahko izplaa nadomestilo iz prejnjega odstav ka tudi na podlagi informacije delodajalca o prejemu prijave. (3) Za uveljavljanje potnih strokov se smiselno uporab lja postopek iz 48. lena tega pravilnika.
zapisi v zaposlitvenem dnevniku, ki ga vodi iskalec zapo slitve, potrjeni s strani delodajalca ali uradni zaznamek o izjavi osebe, podatek o izbiri kandidata na prosto delovno mesto in druga dokazila, na podlagi katerih je mogoe ugotoviti aktivno iskanje zaposlitve. 43. len (dogovor o nainu dosegljivosti za zaposlitev in za vkljuevanje v ukrepe na trgu dela) (1) V zaposlitvenem nartu se dogovori nain sprejema va bil, napotnic, obvestil in drugih dokumentov z namenom izdelave zaposlitvenega narta, povabil na izvedbo storitev ali vkljuitev v ukrep APZ in nain posredovanja zahtevanih odgovorov, pre dlogov in sporoil zavodu ali koncesionarju na najmanj enega od natetih nainov: po poti, na naslovu prebivalia, po epoti, po telefonu s SMS ali MMS sporoili, preko enotnega informacijskega prostora iskalca zapo slitve ali preko klicnega centra zavoda oziroma koncesionarja. (2) e je brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, kate rega zaposlitev je ogroena, dosegljiv zavodu ali koncesionarju na nain, doloen v drugi, tretji, etrti ali peti alineji prejnjega odstavka, se teje, da je sporoilo prejel najkasneje v treh dneh po dnevu, ko je bilo sporoilo odposlano in zabeleeno v infor macijskem sistemu zavoda ali koncesionarja. 44. len (razlogi za oprostitev aktivnega iskanja zaposlitve) (1) Osebni svetovalec in brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogroena, se lahko pred na stankom enega od razlogov za oprostitev obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve v zaposlitvenem nartu dogovorita, da je ose ba oproena aktivnega iskanja zaposlitve: v asu vkljuitve v usposabljanje in izobraevanje okviru projektov Evropske unije, e je vkljuitev smiselna po kriterijih, ki veljajo za vkljuitev v ukrepe APZ, v asu odsotnosti zaradi osebnih razlogov, v asu usposabljanja za opravljanje nalog ali opravljanje nalog v rezervni sestavi policije do 30 dni letno, v asu vpoklica pogodbenega pripadnika slovenske voj ske do 30 dni letno, v asu napotitve pogodbenega pripadnika Civilne zaite na usposabljanje ali na opravljanje nalog zaite, reevanja in pomoi do 30 dni, v primeru pripora, prestajanja zaporne kazni, varno stnega, varnostnega ali vzgojnega ukrepa v trajanju do est mesecev, e mu z osebnim nartom po predpisih o izvrevanju kazenskih sankcij ni omogoeno aktivno iskanje zaposlitve in v drugih utemeljenih razlogih, katerih trajanje ne presega 15 dni v koledarskem letu. (2) Pri presoji razlogov za oprostitev aktivnega iskanja zaposlitve v asu odsotnosti iz osebnih razlogov in trajanje oprostitve se smiselno uporabljajo predpisi s podroja delovnih razmerij, ki urejajo minimalni dopust in plaane odsotnosti zaradi osebnih okoliin. (3) Za opraviljive razloge za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve brez predhodnega dogovora v zaposlitvenem nartu pod pogojem, da oseba obvesti zavod ali koncesionarja v roku 8 dni po prenehanju razlogov in na zahtevo predloi ustrezna dokazila, se tejejo: nezmonost brezposelne osebe ali iskalca zaposlitve, katerega zaposlitev je ogroena, za delo iz zdravstvenih razlo gov ali nega druinskega lana, s katerim ivi v skupnem gospo dinjstvu po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo in obvezno zdravstveno zavarovanje, kar se izkae s potrdilom ali bolnikim listom izbranega zdravnika, drugi utemeljeni razlogi, zaradi narave katerih predhoden dogovor ni bil mogo.

50. len (roki za uveljavljanje nadomestila potnih in potnih strokov) (1) Brezposelna oseba lahko zahteva izplailo nadomestila potnih in potnih strokov enkrat meseno za pretekli mesec. (2) Zavod izplaa nadomestilo iz prejnjega odstavka za pretekli mesec med 20. in 30. dnem v mesecu za stroke, ki jih je oseba uveljavljala do 5. dne v mesecu, na transakcijski raun osebe. 51. len (nadomestilo potnih strokov in dodatek za aktivnost v zvezi z vkljuitvijo v storitve za trg dela) Brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zapo slitev je ogroena, ki so na podlagi akta o vkljuitvi vkljuene v storitve za trg dela po 22. in 23. lenu zakona, se lahko zagota vljata dodatek za aktivnost in nadomestilo potnih strokov. 52. len (nadomestilo potnih strokov) (1) Brezposelni osebi se v asu vkljuitve v storitve za trg dela izplaa nadomestilo potnih strokov, e je kraj njenega stalnega ali zaasnega prebivalia oddaljen od kraja izvajanja storitve najmanj en kilometer. Nadomestilo potnih strokov pri pada osebi za vsak dan prisotnosti v storitvi. (2) Iskalcu zaposlitve, katerega zaposlitev je ogroena, se v asu vkljuitve v storitve za trg dela izplaa nadomestilo potnih strokov, e je v te storitve vkljuen ve kot deset ur. (3) Nadomestilo potnih strokov znaa 0,12 eura za vsak kilometer. Izrauna se na podlagi najkraje razdalje od kraja prebivalia do kraja izvajanja storitve v kilometrih. Za izraun razdalje se uporablja Telefonski imenik Slovenije. (4) Viina nadomestila potnih strokov se spremeni 1. fe bruarja, e se je v preteklem koledarskem letu cena 95ok tanskega bencina spremenila za ve kot 5%, in sicer za enak odstotek. Spremembo viine nadomestila potnih strokov do 28. februarja novega koledarskega leta s sklepom sprejme mi nister, pristojen za delo. 53. len (dodatek za aktivnost) (1) Dodatek za aktivnost je doloen glede na vrsto in traja nje vkljuitve v storitev za trg dela. (2) Dodatek iz prejnjega odstavka pripada brezposelnim osebam za vkljuitve v vse storitve za trg dela, ki se izvajajo kot skupinske oblike. (3) Iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogroena, pri pada dodatek iz prvega odstavka tega lena za tiste storitve za trg dela, ki se izvajajo kot skupinske oblike, v katere so vkljueni ve kot deset ur. (4) Brezposelne osebe in iskalci zaposlitve, katerih zaposli tev je ogroena, so upravieni do dodatka za aktivnost v viini do treh eurov na uro glede na dejansko prisotnost v storitvi. (5) Dodatek za aktivnost se izplaa do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec na podlagi liste prisotnosti na transak cijski raun brezposelne osebe ali iskalca zaposlitve, katerega zaposlitev je ogroena. XIII. IZVAJANJE NADZORA NAD OSEBAMI, PRIJAVLJENIMI V EVIDENCAH ZAVODA 54. len (naloge nadzornikov) (1) Nadzornik preverja utemeljenost predlogov za uved bo nadzora, odloa o uvedbi nadzora ter o vsebini in obsegu nadzora. (2) V postopku nadzora nadzornik pridobi dokumentacijo, zaslii udeleene in zainteresirane osebe, pridobi podatke dru gih organov, opravi oglede in poizvedovanja ter druga dejanja, potrebna za ugotovitev dejanskega stanja.
t.
106 / 27. 12. 2010 /

55. len (slubena izkaznica)
Stran
16467
(1) Nadzornik izkazuje upravienost do opravljanja nadzora s slubeno izkaznico (v nadaljnjem besedilu: izkaznica). (2) Izkaznico izda direktor zavoda. Izkaznica ima veljavnost pet let in se podalja na podlagi preverjanja znanja, ki ga predpi e direktor zavoda. Izkaznica ni prenosljiva. (3) Veljavnost izkaznice preneha z dnem: prenehanja delovnega razmerja imetnika izkaznice pri zavodu, sklenitve pogodbe o zaposlitvi imetnika izkaznice za dru go delovno mesto ali premestitve imetnika izkaznice na drugo delovno mesto. 56. len (oblika in vsebina izkaznice) (1) Izkaznica je izdelana iz posebne plastike, ki je bele barve in na katero so vrisani zaitni elementi. (2) Velikost izkaznice znaa 85 mm x 55 mm. (3) Na sprednji strani izkaznice so v levem zgornjem kotu natisnjen logo znak zavoda ter navedba Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. V sredini izkaznice je besedilo: SLUBENA IZKAZNICA, pod tem besedilom pa besedilo: Na podlagi 157. lena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, t. 80/10) ima imetnik te izkaznice pravico in dolnost opravljati nadzor nad osebami, prijavljenimi v evidencah Zavo da Republike Slovenije za zaposlovanje na obmoju Republike Slovenije. (4) Na hrbtni strani izkaznice je na levi strani prostor za fotografijo imetnika izkaznice. Ob fotografiji so vpisani naslednji podatki: ime in priimek, datum rojstva, datum izdaje izkaznice, datum veljavnosti izkaznice in podpis direktorja zavoda. 57. len (podlaga za nadzor) Nadzor se uvede po uradni dolnosti ali po lastni presoji zavoda na podlagi pobude: ministrstva, pristojnega za delo, sveta zavoda, direktorja zavoda, druge slube zavoda, pisne ali ustne prijave zainteresirane pravne ali fizine osebe ter na podlagi utemeljene anonimne prijave. 58. len (uvedba nadzora) (1) Sluba za nadzor na podlagi pobude iz prejnjega lena v najve osmih dneh ugotovi, ali so podani utemeljeni razlogi za uvedbo nadzora. (2) Nadzornik je dolan uvesti nadzor v osmih delovnih dneh od ugotovitve utemeljenosti pobude iz prejnjega lena. (3) e razlogi za uvedbo nadzora niso utemeljeni, je nad zornik dolan narediti uradni zaznamek ter o tem obvestiti vodjo slube za nadzor. 59. len (aktivnosti izvajanja in vsebina nadzora) (1) Nadzornik opravi neposreden nadzor na kraju samem ter sestavi zapisnik o nadzoru. (2) Nadzornik lahko opravi tudi druga dejanja v postopku, ki so potrebna za ugotovitev dejanskega stanja. (3) Nadzornik sestavi in izda ustrezno odlobo v roku 30 dni od uvedbe nadzora.
Stran
16468 /
t.
106 / 27. 12. 2010

60. len (nezdruljivost)

izbor zunanjih izvajalcev aktivnosti APZ, izbor delodajalcev, vkljuitev v ukrepe APZ, preverjanje namenske porabe sredstev APZ. 2. len (denarni prejemki in stroki v asu vkljuenosti v ukrepe APZ) Denarni prejemki in stroki v asu vkljuenosti v ukrepe APZ so: dodatek za aktivnost, dodatek za prevoz, dodatek za stroke izobraevanja, povraila strokov zdravnikega pregleda, povraila strokov za zavarovanje za primer nesree pri delu. 3. len (dodatek za aktivnost) (1) Dodatek za aktivnost je denarni prejemek, ki je name njen brezposelnim osebam, vkljuenim v ukrepe APZ in deloma ali v celoti pokrije stroke udelebe. (2) Dodatek za aktivnost pripada brezposelnim osebam, ki so vkljuene v ukrepe APZ, ki ne pomenijo zaposlitve. Dodatek za aktivnost ne pripada brezposelnim osebam, ki so vkljuene v formalno izobraevanje. (3) Brezposelne osebe so upraviene do dodatka za aktivnost za vsako uro dejanske prisotnosti v programu. Viina dodatka za aktivnost se doloi v Katalogu ukrepov aktivne po litike zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: katalog) iz etrtega odstavka 36. lena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, t. 80/10; v nadaljnjem besedilu: zakon) in ne more biti vija kot 3,00 eure na uro dejanske prisotnosti v programu. Za uro dejanske prisotnosti v programu teje tudi pedagoka ura, kadar je tako doloeno v katalogu. (4) Dodatek za aktivnost izplaa upraviencu na podlagi dokazil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadalj njem besedilu: zavod) meseno za pretekli mesec. 4. len (dodatek za prevoz) (1) Dodatek za prevoz pripada brezposelnim osebam, ki so vkljueni v ukrepe APZ in katerih kraj stalnega ali zaasnega prebivalia je do kraja izvajanja aktivnosti oddaljen najmanj en kilometer v eno smer. Upoteva se kraj prebivalia, ki je bliji kraju izvajanja aktivnosti. (2) Dodatek za prevoz se izrauna na podlagi oddaljenosti od kraja iz prejnjega odstavka do kraja izvajanja aktivnosti v kilometrih kot najkraja razdalja med dvema krajema. Za izra un razdalje se uporablja Telefonski imenik Slovenije (TIS). (3) Dodatek za prevoz znaa 0,12 euro za vsak kilome ter. (4) Viina dodatka za prevoz se spremeni 1. februarja tekoega leta, e se je v preteklem koledarskem letu cena 95oktanskega bencina spremenila za ve kot 5%, in sicer za enak odstotek. (5) Vsakokratno spremembo viine dodatka za prevoz objavi ministrstvo, pristojno za delo v katalogu in velja za po godbe, sklenjene od dneva objave spremembe dalje. (6) Dodatek za prevoz pripada osebi za vsak dan priso tnosti v aktivnosti. (7) Dodatek za prevoz upraviencu izplauje izvajalec ukrepa APZ meseno za pretekli mesec, viina izplaila do datka pa je odvisna od dejanske prisotnosti osebe v aktivnosti v preteklem mesecu. 5. len (dodatek za stroke izobraevanja) (1) Dodatek za stroke izobraevanja pripada brezposel nim osebam, vkljuenim v programe formalnega izobraevanja
(1) Nadzornik ne sme opravljati nadzora pri osebi: s katero je v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti do vtetega drugega kolena, ne glede na to ali je zakonska zveza prenehala, s katero je v skrbnikem odnosu ali v odnosu posvojenec ali posvojitelj, kjer je lastnik ali solastnik ali delniar ali drubenik go spodarske drube. (2) Nadzornik mora v primerih iz prejnjega odstavka pre dlagati vodji slube svojo izloitev iz postopka, v katerem sode luje, prav tako je dolan predlagati izloitev v vseh primerih, ki bi vzbujali dvom o nepristranskosti nadzornika. XIV. PREHODNA DOLOBA 61. len (uskladitev evidenc) (1) Vse osebe, ki so bile na dan zaetka uporabe zakona vpisane v evidenci oseb, vkljuenih v programe APZ, zavod vodi v tej evidenci do zakljuka pogodbe o vkljuitvi v program APZ. (2) Osebe, ki so bile na dan zaetka uporabe zakona, vpisane v evidenco oseb, prijavljenih pri zavodu na podlagi dru gih zakonov v skladu z 68.b lenom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, t. 107/06 uradno preieno besedilo, 114/06 ZUTPG, 59/07 Ztip in 51/10 odl. US), zavod razvrsti v evidence po tem zakonu. XV. KONNA DOLOBA 62. len (uveljavitev pravilnika) Ta pravilnik zane veljati 1. januarja 2011. t. 007218/2010 Ljubljana, dne 21. decembra 2010 EVA 201026110102 dr. Ivan Svetlik l.r. Minister za delo, druino in socialne zadeve
5497.
Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja
Na podlagi tretjega odstavka 37. lena in za izvrevanje 38., 114., 160. in 162. lena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, t. 80/10) izdaja minister za delo, druino in socialne zadeve
PRAVILNIK o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja

1. len (uvodna doloba) Ta pravilnik ureja vrsto in viino denarnih prejemkov oseb, vkljuenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: ukrepi APZ) ter upravienost do povraila strokov zdravnike ga pregleda in povraila strokov za zavarovanje za primer ne sree pri delu v zvezi z vkljuitvijo v posamezne ukrepe APZ,

in zagotavlja celotno ali delno pokrivanje strokov izobrae vanja. (2) Viina dodatka za stroke izobraevanja znaa najve 10,00 eurov na dan dejanske prisotnosti v programu in se za posamezno aktivnost doloi v katalogu. (3) Dodatek za stroke izobraevanja izplaa zavod upra viencu na podlagi dokazil meseno za pretekli mesec. 6. len (predhodni zdravniki pregled) (1) Zavod lahko brezposelno osebo za potrebe vkljuitve v posamezen ukrep napoti na predhodni zdravniki pregled, e je tako doloeno v katalogu. (2) Stroke predhodnega zdravnikega pregleda iz prej njega odstavka v celoti povrne zavod. 7. len (izplaila) (1) Vsa izplaila na podlagi tega pravilnika se izplaujejo na transakcijski raun upraviencev. (2) V primeru, da udeleenec nima transakcijskega rau na, izvajalec ukrepov izplailo denarnih prejemkov in strokov v asu vkljuenosti v ukrepe APZ, zadri do pridobitve tevilke transakcijskega rauna s strani udeleencev, vendar najve est mesecev. 8. len (vkljuitev v program, ki se izvaja izven Republike Slovenije) (1) V program, ki se izvaja izven Republike Slovenije, se lahko na podlagi zaposlitvenega narta brezposelna oseba vkljui v primeru, da izvajalec programa zagotovi izvajanje v skladu s predpisi o varnem in zdravem delu in zdravstvenem zavarovanju ali na lastno eljo in odgovornost. (2) Brezposelnim osebam pripada dodatek za aktivnost v viini, ki je doloena v katalogu. Dodatek za prevoz se v primeru dnevnega prevoza doloi v skladu s 5. lenom tega pravilnika. V primeru, da oddaljenost presega 150 km v eno smer, se dodatek za prevoz povrne na podlagi predloenih dokazil o plailu strokov prevoza, vendar v maksimalni viini 500,00 eurov za vkljuitev v program. (3) V primeru, da je brezposelna oseba upraviena do sredstev, ki omogoajo vkljuitev in izvajanje aktivnosti, iz dru gih virov v celoti, ji dodatek za aktivnost in dodatek za prevoz ne pripadata. V primeru, da sredstva, ki omogoajo vkljuitev in izvajanje aktivnosti iz drugih virov, ne pokrijejo strokov v celoti je brezposelna oseba na podlagi vloge in priloenih dokazil upraviena do dodatka za aktivnost in dodatka za prevoz v viini razlike med upravienim zneskom dodatka za aktivnost za podobne programe in dodatka za prevoz in sredstvi iz drugih virov. 9. len (prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb ali iskalcev zaposlitve, katerih zaposlitev je ogroena v asu trajanja vkljuitve) (1) Brezposelne osebe in iskalci zaposlitve, katerih za poslitev je ogroena, so upravieni do denarnih prejemkov in strokov iz 2. lena tega pravilnika v asu vkljuitve v program in za as vodenja v evidenci brezposelnih oseb ali iskalcev zaposlitve. (2) Brezposelne osebe, ki se vodijo v evidenci APZ, lahko obdrijo pravice iz 2. lena tega pravilnika v skladu s pogod bo. (3) Iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogroena, ki je vkljuen v program APZ, je upravien do dodatka za aktivnost in dodatka za izobraevanje po prijavi v evidenco brezposelnih oseb za obdobje do izteka pogodbe. (4) Brezposelnim osebam, vkljuenim v program APZ, pripadajo denarni prejemki in stroki iz 2. lena tega pra
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16469
vilnika, e se v asu trajanja pogodbe zaposlijo, za as od ponovne prijave v evidenco brezposelnih oseb do izteka pogodbe. 10. len (katalog) V katalogu se doloi viina denarnih prejemkov in stro kov iz 2. lena tega pravilnika za posamezne programe. 11. len (register zunanjih izvajalcev aktivnosti APZ) (1) Register zunanjih izvajalcev aktivnosti APZ (v nadalj njem besedilu: register) se vodi kot centralna informatizirana zbirka tako, da se vanj vpisujejo in v njem vzdrujejo vsi vpisani podatki. (2) Poziv za vpis v register se objavi na spletni strani izvajalca ukrepov APZ in vsebuje: naziv in sede naronika, pravno podlago za izvedbo poziva, programe z navedbo posameznih aktivnosti, kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje. (3) Predlog za vpis v register se lahko vloi pri izvajalcu ukrepov APZ na posebnem obrazcu, ki je objavljen na spletni strani izvajalca ukrepov APZ. (4) Predlog za vpis v register vsebuje tudi informacijo o obmoju oziroma lokacijah izvajanja ter predvidenih kapaci tetah. 12. len (poziv registriranim zunanjim izvajalcem k predloitvi ponudbe za izvedbo aktivnosti) Izvajalec ukrepov APZ posreduje poziv k predloitvi po nudbe za izvedbo aktivnosti tistim registriranim zunanjim iz vajalcem, ki izvajajo program oziroma aktivnosti na podroju, na katerem se bo program oziroma aktivnost predvidoma izvajala in ki zagotavljajo izvajanje najmanj v zahtevanem obsegu, v kolikor je to za izvajanje programa oziroma aktiv nosti potrebno. 13. len (sklenitev pogodbe in izvedba aktivnosti) (1) Pogodba se lahko sklene z enim ali ve izvajalci, ki so predloili ponudbo z najnijo ceno. V kolikor cena izbrane sto ritve presega trne cene ali je odstopanje veje od 10%, lahko izvajalec ukrepa odstopi od sklenitve pogodbe. (2) Zunanji izvajalec mora zagotavljati izpolnjevanje po gojev iz 40. lena zakona ves as vodenja v registru zunanjih izvajalcev. (3) Izvajalec ukrepov APZ je dolan pred sklenitvijo po godbe za izvedbo aktivnosti preveriti izpolnjevanje pogojev iz prejnjega odstavka. (4) Izvajalec ukrepa APZ zunanjega izvajalca, ki v asu trajanja pogodbe ni izvajal programa v skladu s kadrovskimi, organizacijskimi, prostorskimi in drugimi pogoji, doloenimi v javnem pozivu, dve leti po ugotovitvi ni dolan pozvati k pre dloitvi ponudbe za izvedbo aktivnosti posameznega programa in skleniti pogodbe. 14. len (akt o vkljuitvi v ukrepe APZ) (1) Akt o vkljuitvi v ukrepe APZ je napotnica ali pogodba. Vrsta akta za vkljuitev v posamezni program se opredeli v katalogu APZ. (2) Napotnico izda izvajalec ukrepov APZ v primeru, ko so osebe upraviene le do plaila strokov programa. (3) Pogodbo o vkljuitvi sklene izvajalec ukrepov APZ v primeru, ko so osebe poleg plaila strokov programa upravi ene tudi do denarnih prejemkov in strokov iz 2. lena tega pravilnika.
Stran
16470 /
t.
106 / 27. 12. 2010

15. len

(3) Ustrezne delovne izkunje so delo na kadrovskem podroju in izobraevanju ter drugo delo na podroju zaposlo vanja, kakor je pedagoko, andragoko, psiholoko in podobno delo. (4) Administrativnotehnino osebje lahko opravlja le po mone naloge in ne sme samostojno izvajati dejavnosti. (5) Delodajalec mora imeti na vsaki lokaciji, kjer izvaja dejavnost, zaposleno vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoje po tem pravilniku. (6) Izpolnjevanje kadrovskih pogojev se dokazuje s pre dloenim organigramom zaposlitev in z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz tega lena, ki jih ni mogoe preveriti v uradnih evi dencah po uradni dolnosti. 3. len (prostorski pogoji in oprema) (1) Delodajalec, ki opravlja dejavnost, mora imeti ustrezne delovne in pomone prostore za opravljanje dejavnosti (v na daljnjem besedilu: poslovni prostori) ter ustrezno pisarniko in tehnino opremo, ki zagotavlja vodenje evidenc ter pristojnim organom in pooblaenim osebam omogoa vpogled v njegovo poslovanje. (2) Delovni prostor predstavlja samostojna soba ali loen prostor, ki zagotavlja varstvo osebnih podatkov delavcev. Po moni prostor je od delovnega prostora loeni predprostor, ki delavcem omogoa primerno akanje. Delodajalec mora za delavce imeti tudi sanitarije. (3) V poslovnih prostorih mora biti na vidnem mestu izo beeno potrdilo o vpisu delodajalca v register ali evidenco. 4. len (podrunice oziroma organizacijske enote) Delodajalec, lahko opravlja dejavnost tudi v krajevno lo enih podrunicah oziroma organizacijskih enotah, ki morajo biti razvidne iz iga delodajalca, pri emer morajo biti za vsako podrunico oziroma organizacijsko enoto izpolnjeni vsi pogoji iz 2. in 3. lena tega pravilnika. 5. len (opravljanje dejavnosti) (1) Pravna ali fizina oseba lahko opravlja dejavnost pod pogojem, da je vpisana v register ali v evidenco. (2) Register in evidenca sta javni knjigi, ki ju vodi ministr stvo, pristojno za delo, in sta dostopni na spletni strani ministr stva, pristojnega za delo. 6. len (vloga za vpis v register) (1) Delodajalec, ki eli opravljati dejavnost, vloi vlogo za vpis v register pri ministrstvu, pristojnemu za delo. (2) Vloga iz prejnjega odstavka vsebuje: firmo in sede pravne osebe ali ime samostojnega podjetnika posameznika, podatke o poslovodnem organu, za stopanju in obsegu pooblastil, podatke o osebi, ki bo pri delodajalcu opravljala dejav nost, podatke o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in podatke o do seeni vrsti in ravni strokovne izobrazbe z opisom zahtevanih delovnih izkuenj, natanen naslov kraja opravljanja dejavnosti in opis prostorov s tlorisno skico ter dokazili ali podatki o pravici do razpolaganja s poslovnimi prostori, seznam in opis tehnine opremljenosti za izvajanje dejavnosti, nain zavarovanja osebnih podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, navedbo ali poleg nameravane dejavnosti opravlja tudi katero drugo dejavnost, predvidene finanne vire za opravljanje dejavnosti, cenik storitev,
(izvedba sklenjenih pogodb) Pogodbe o vkljuitvi v ukrepe APZ, ki so bile sklenjene na podlagi Pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlo vanja (Uradni list RS, t. 5/07, 85/09 in 25/09) se izvedejo v skladu z navedenim pravilnikom. 16. len (uveljavitev pravilnika) Ta pravilnik zane veljati 1. januarja 2011. t. 007221/2010 Ljubljana, dne 21. decembra 2010 EVA 201026110105 dr. Ivan Svetlik l.r. Minister za delo, druino in socialne zadeve
5498.
Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku in nainu sodelovanja delodajalca z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje
Na podlagi 164., 167., 173. in 174. lena Zakona o ureja nju trga dela (Uradni list RS, t. 80/10) izdaja minister za delo, druino in socialne zadeve
PRAVILNIK o pogojih za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku in nainu sodelovanja delodajalca z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje
1. len (vsebina pravilnika) Ta pravilnik podrobneje doloa ali ureja: kadrovske, prostorske, organizacijske in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) v asu opravljanja te dejavnosti, postopek vpisa v register domaih pravnih in fizinih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: register) ali v evidenco tujih pravnih in fizinih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: eviden ca), trajanje vpisa in druga vpraanja povezana z vpisom v register in evidenco in nain sodelovanja delodajalca z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) in nain poroanja delodajalca ministrstvu, pristojnemu za delo. 2. len (kadrovski pogoji) (1) Delodajalec lahko opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku (v nadaljnjem besedilu: dejavnost) le z osebo, ki je pri njem v delovnem razmerju in ima doseeno najmanj VI. raven izobrazbe ali njej enakovre dno stopnjo ali raven izobrazbe in najmanj dve leti ustreznih delovnih izkuenj. (2) Z osebo, ki pri delodajalcu opravlja dejavnost, mora delodajalec skleniti pogodbo o zaposlitvi najmanj za dve leti in najmanj za tiri ure na teden.

izjavo vlagatelja, pod kazensko in materialno odgovor nostjo, da so vsi podatki, navedeni v vlogi, resnini in izjavo vlagatelja, pod kazensko in materialno odgovor nostjo, da nima neporavnanih zapadlih obveznosti do drave s podroja davkov in prispevkov. 7. len (inpekcijski nadzor) (1) Ministrstvo, pristojno za delo pred odloitvijo o vlogi za vpis v register poda predlog za uvedbo inpekcijskega nad zora na Inpektorat Republike Slovenije za delo (v nadaljnjem besedilu: inpektorat), da opravi pregled poslovnih prostorov in izpolnjevanja kadrovskih pogojev iz 2. in 3. lena tega pravilni ka, pri delodajalcu, ki je na ministrstvo, pristojno za delo, vloil vlogo za vpis v register. (2) O opravljenem inpekcijskem nadzoru inpektorat mi nistrstvu, pristojnemu za delo, polje poroilo. (3) V poroilo iz prejnjega odstavka inpektorat vkljui tudi morebitne kritve delovnopravne zakonodaje s strani de lodajalca v obdobju zadnjih dveh let. 8. len (odloanje o vlogi in vpis v register) (1) Ministrstvo, pristojno za delo, odloa o vlogi za vpis v register z odlobo v upravnem postopku. (2) Vpis v register se opravi z dnem dokonnosti odlobe o vpisu v register. Z dnem dokonnosti odlobe o vpisu v regi ster izda ministrstvo, pristojno za delo, delodajalcu potrdilo o vpisu v register. 9. len (vloga za vpis v evidenco) (1) Delodajalec s sedeem v drugi dravi lanici EU, EGP ali v vicarski konfederaciji, ki eli na obmoju Republi ke Slovenije opravljati dejavnost in lahko opravlja dejavnost na podlagi predpisov drave lanice EU, EGP ali vicarske konfederacije v tej dravi lanici, lahko opravlja to dejavnost v Republiki Sloveniji, e poda predlog za opravljanje te dejav nosti na ministrstvo, pristojno za delo, na obrazcu Prijava v evidenco (v nadaljnjem besedilu: obrazec prijave), ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. (2) K obrazcu prijave iz prejnjega odstavka je potrebno priloiti fotokopijo listine, ki ni stareja od enega leta, na podlagi katere lahko delodajalec v dravi lanici EU, EGP ali v vicarski konfederaciji, kjer ima sede, opravlja to dejavnost ter overjen prevod te listine v slovenski jezik. (3) Delodajalca, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejav nosti v Republiki Sloveniji, vpie ministrstvo, pristojno za delo, v evidenco. (4) Delodajalec mora zagotoviti, da imajo vsi napoteni delavci med opravljanjem dela pri uporabniku v Sloveniji pri sebi obrazec E101, ki dokazuje, da je delavec zaposlen pri delodajalcu, ki ga je napotil. 10. len (izbris iz registra ali evidence) (1) V primerih, doloenih v zakonu, ministrstvo, pristojno za delo, odloa o izbrisu delodajalca iz registra ali iz evidence z odlobo v upravnem postopku. (2) Izbris iz registra ali iz evidence se opravi po dokon nosti odlobe o izbrisu iz registra ali iz evidence. 11. len (sporoanje sprememb) Delodajalec mora ministrstvu, pristojnemu za delo, sporo ati vse spremembe, ki vplivajo na vpis v register ali evidenco, v roku osmih dni po nastanku spremembe. Priloga
t.
106 / 27. 12. 2010 /

12. len
Stran
16471
(sodelovanje delodajalcev in zavoda) (1) Delodajalec, ki izvaja dejavnost, sodeluje z zavodom pri izmenjavi informacij o ponudbi in povpraevanju na trgu dela. (2) V asu sodelovanja skrbita zavod in delodajalec za varstvo podatkov brezposelnih oseb, ki jih skupaj obravna vata. 13. len (poroanje delodajalca, vpisanega v register) (1) Delodajalec, ki je vpisan v register, mora oddati letno poroilo najpozneje do 31. marca tekoega leta za preteklo leto in v njem navesti naslednje podatke: tevilo vseh oseb, zaposlenih pri delodajalcu, tevilo oseb, zaposlenih pri delodajalcu, ki jih deloda jalec lahko napoti na delo k drugemu delodajalcu, loeno po osebah, ki so zaposlene za nedoloen as in za doloen as, seznam delavcev, zaposlenih za nedoloen as, tevilo ur dela in podatke o viini izplaanih pla za delo pri drugem delodajalcu, seznam delavcev, zaposlenih za doloen as, tevilo ur dela in podatke o viini izplaanih pla za delo pri drugem delodajalcu, seznam uporabnikov, h katerim so bili delavci napote ni, prihodek delodajalca iz naslova napotitve delavcev k drugemu uporabniku in podroje dejavnosti, na katero so bile te osebe napo tene. (2) Poroilu je potrebno priloiti izjavo delodajalca, pod kazensko in materialno odgovornostjo, da so vsi podatki, na vedeni v poroilu, resnini. 14. len (poroanje delodajalca, vpisanega v evidenco) (1) Delodajalec, ki je vpisan v evidenco mora letno poro ilo oddati najkasneje do 31. marca tekoega leta za preteklo leto in v njem navesti naslednje podatke: seznam vseh delavcev, ki jih je napotil k uporabnikom v Republiko Slovenijo, z navedbo njihove izobrazbe in poklica, seznam slovenskih uporabnikov, h katerim je napotil svoje delavce, z navedbo dejavnosti uporabnika in tevilo dni in delovnih ur za vsakega delavca, napo tenega k posameznemu uporabniku v Republiki Sloveniji, z navedbo delovnega mesta in bruto plae, izplaane za ta as. (2) Letnemu poroilu je potrebno priloiti dokazilo, da delodajalec lahko dejavnost opravlja v dravi lanici svojega sedea. 15. len (poroanje na zahtevo ministrstva, pristojnega za delo) Delodajalec mora podati poroilo tudi na zahtevo ministr stva, pristojnega za delo, in mu omogoiti vpogled v poslova nje, ki je povezano z opravljanjem dejavnosti. 16. len (uveljavitev pravilnika) Ta pravilnik zane veljati 1. januarja 2011. t. 007223/2010 Ljubljana, dne 23. decembra 2010 EVA 201026110107 dr. Ivan Svetlik l.r. Minister za delo, druino in socialne zadeve
Stran
16472 /
t.
106 / 27. 12. 2010
OBRAZEC-PRIJAVA V EVIDENCO
PRIJAVA DELODAJALCA IZ DRAVE LANICE EU, EGP ALI VICARSKE KONFEDERACIJE ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI ZAGOTAVLJANJA DELA DELAVCEV DRUGEMU UPORABNIKU V REPUBLIKI SLOVENIJI
Podatki o delodajalcu: Firma: 1 2 3 4 Skrajana firma: Poslovni naslov in sede: Drava:
Datum pridobitve dovoljenja za 5 opravljanje dejavnosti v dravi svojega sedea: Priimek in ime kontaktne osebe: 6 7 8 Telefon kontaktne osebe: Elektronski naslov kontaktne osebe:
Za tonost podatkov odgovarja prijavitelj. V______________________________, dne ______________
ig
Ime in priimek pooblaene osebe prijavitelja: ____________________________________________ Podpis:
__________________________________
PRILOGA K OBRAZCU: - fotokopija listine, ki ni stareja od enega leta, na podlagi katere lahko delodajalec v dravi svojega sedea opravlja dejavnost posredovanje dela delavcev drugemu delodajalcu ter
overjen prevod te listine v slovenski jezik.

Pravilnik o dodeljevanju tudijskih pomoi strokovnim delavcem na podroju vzgoje in izobraevanja
t.
106 / 27. 12. 2010 /

6. len (prednostni vrstni red)
Stran
16473
Na podlagi 74. lena Zakona o dravni upravi (Uradni list RS, t. 113/05 uradno preieno besedilo, 89/07, 126/07, 48/09 in 8/10) in 81. lena Zakona o organizaciji in financira nju vzgoje in izobraevanja (Uradni list RS, t. 16/07 uradno preieno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 popr., 65/09 popr.) izdaja minister za olstvo in port
V primeru, da je kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za kandidiranje, ve kot je razpisanih sredstev, se izbira opravi na podlagi kriterijev, doloenih v razpisu. 7. len (izbira kandidatov) O dodelitvi tudijskih pomoi na podlagi predloga Komi sije za tudijske pomoi odloi minister. 8. len (obvestilo kandidatom) Ministrstvo v roku, doloenim z razpisom, obvesti kandi date o izbiri, in doloi rok, v katerem morajo skleniti pogodbo o subvencioniranju izobraevanja. 9. len (pogodba o subvencioniranju izobraevanja) Medsebojno razmerje med prejemnikom tudijske pomo i in ministrstvom se podrobneje uredi s pogodbo o subven cioniranju izobraevanja. Pogodba o subvencioniranju izobraevanja mora vse bovati zlasti: podatke o tudijskem programu, za katerega je kandi dat prejel tudijsko pomo, viina prejete tudijske pomoi, obveznosti prejemnika tudijske pomoi, obveznosti ministrstva. 10. len (izplaila tudijskih pomoi) tudijske pomoi se izplaujejo na podlagi podpisane pogodbe neposredno prejemniku tudijske pomoi. 11. len (dolnosti prejemnikov tudijskih pomoi) Prejemnik tudijske pomoi mora v asu, ko prejema tudijsko pomo, predloiti komisiji za tudijske pomoi vse podatke in dokazila v zvezi s tudijem, ki so doloena v pogodbi. Prav tako mora izpolniti vse obveznosti, ki izhajajo iz tudijskega programa in vse obveznosti, ki so doloene v pogodbi o subvencioniranju izobraevanja. e tega ne stori, lahko ministrstvo razdre pogodbo o subvencioniranju izobraevanja, prejemnik tudijske pomoi pa mora vrniti prejeti znesek tudijske pomoi skupaj z zako nitimi zamudnim obrestmi. Zakonite zamudne obresti teejo od dneva zapadlosti do vraila. 12. len (podaljanje pogodbenega razmerja) Prejemniki oziroma prejemnice tudijske pomoi, ki v asu pogodbenega razmerja koristijo pravico do starevskega dopusta, imajo pravico do zamika datuma izpolnitve pogodbe nih obveznosti za as trajanja starevskega dopusta. Pravico do zamika datuma izpolnitve pogodbenih obve znosti imajo tudi prejemniki tudijske pomoi, ki iz zdravstve nih razlogov, ki so trajali ve kot tri mesece, niso mogli pravo asno opraviti pogodbenih obveznosti. Zdravstveni razlogi se izkazujejo s potrdilom osebnega zdravnika. 13. len (oprostitev vraila tudijske pomoi) Prejemnika tudijske pomoi se lahko izjemoma oprosti vraila tudijske pomoi, e postane telesno ali duevno
PRAVILNIK o dodeljevanju tudijskih pomoi strokovnim delavcem na podroju vzgoje in izobraevanja

I. SPLONE DOLOBE 1. len (vsebina pravilnika) Ta pravilnik ureja nartovanje in dodeljevanje tudijskih pomoi za nadaljnje izobraevanje strokovnih delavcev (v nadaljnjem besedilu: izobraevanje), zaposlenih v vrtcih in olah, ki izvajajo javno slubo. 2. len (namen tudijske pomoi) tudijska pomo je namenjena subvencioniranju izo braevanja. 3. len (pravica do tudijske pomoi) Pravico do tudijske pomoi imajo kandidati, ki so za posleni v vrtcu ali oli, ki izvaja javno slubo, ter izpolnjujejo druge pogoje, doloene s tem pravilnikom. tudijske pomoi se dodeljujejo za izobraevanje v Re publiki Sloveniji. Izjemoma se lahko prosilcu dodeli tudijska pomo tudi za izobraevanje v tujini. II. RAZPIS TUDIJSKIH POMOI ZA STROKOVNE DELAVCE NA PODROJU VZGOJE IN IZOBRAEVANJA 4. len (razpis tudijskih pomoi) tudijske pomoi se podeljujejo na podlagi javnega raz pisa, ki se objavi na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za olstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in v Uradnem listu Republike Slovenije. Razpis, ki ga objavi ministrstvo, vsebuje zlasti: pogoje za kandidiranje, rok, do katerega se je potrebno prijaviti, kriterije izbire prejemnikov tudijske pomoi, zahtevane sestavine vloge na razpis, rok, do katerega morajo biti kandidati obveeni o razporeditvi, naslov, na katerega je treba poslati prijavo in potrebna dokazila, osebo, ki daje informacije o izvedbi razpisa. 5. len (razpisna komisija) Razpisna komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za olstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), vodi postopek raz pisa.
Stran
16474 /
t.
106 / 27. 12. 2010

5500.

Pravilnik o prenehanju veljavnosti Pravilnika o oblikovanju in izvajanju programov razvoja raziskovalne dejavnosti
nezmoen za nadaljnje izobraevanje oziroma delo v vzgoji in izobraevanju. O oprostitvi vraila odloi Komisija za tudijske pomoi.
III. KOMISIJA ZA TUDIJSKE POMOI 14. len (komisija za tudijske pomoi) Komisija za tudijske pomoi teje 10 lanov. lane in predsednika imenuje minister izmed javnih uslubencev ministrstva, uiteljev in predstavnikov ire javnosti, in sicer za dobo 4 let. 15. len (naloge) Komisija za tudijske pomoi predlaga ministru: vrste in oblike tudijskih pomoi, tudijske programe, za katere bo razpisana tudijska pomo, predvideno tevilo prejemnikov tudijskih pomoi, viino tudijske pomoi, viino lastne udelebe, merila za izbor kandidatov. Komisija za tudijske pomoi obravnava: izpolnjevanje obveznosti prejemnikov tudijske pomo i najmanj enkrat letno, pronje za oprostitev vraila tudijske pomoi, pronje za podaljanje pogodbenih obveznosti, poroilo o izvajanju tudijskih pomoi najmanj enkrat letno in druge pronje. 16. len (poroanje) Komisija za tudijske pomoi poroa ministru o izvaja nju tudijskih pomoi najmanj enkrat letno. IV. PREHODNE IN KONNE DOLOBE 17. len (prenehanje veljavnosti in uporabe drugih predpisov) Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati dolobe druge alineje 2. lena in dolobe od 23. do 31. lena Pravilnika o dodeljevanju tudijskih pomoi (Uradni list RS, t. 75/94, 53/96, 94/00 in 5/08). Komisija za tudijske pomoi, ki je bila imenovana v skladu z dolobami pravilnika iz prejnjega odstavka, opravlja do izteka mandata tudi naloge, doloene s tem pravilnikom. 18. len (uveljavitev pravilnika) Ta pravilnik zane veljati naslednji dan po objavi v Ura dnem listu Republike Slovenije. t. 0070102/2010 Ljubljana, dne 22. decembra 2010 EVA 201033110067 dr. Igor Luki l.r. Minister za olstvo in port
Za izvrevanje 49. lena Zakona o raziskovalni in razvoj ni dejavnosti (Uradni list RS, t. 22/06 uradno preieno besedilo, 61/06 ZDru1 in 112/07) izdaja minister za visoko olstvo, znanost in tehnologijo
PRAVILNIK o prenehanju veljavnosti Pravilnika o oblikovanju in izvajanju programov razvoja raziskovalne dejavnosti
1. len Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravil nik o oblikovanju in izvajanju programov razvoja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, t. 6/96). 2. len Ta pravilnik zane veljati naslednji dan po objavi v Ura dnem listu Republike Slovenije. t. 00747/2010 Ljubljana, dne 25. novembra 2010 EVA 201032110058 Gregor Golobi l.r. Minister za visoko olstvo, znanost in tehnologijo
5501.
Pravilnik o prenehanju veljavnosti Pravilnika o izvajanju in organiziranju nadzora Ministrstva za znanost in tehnologijo na podroju raziskovalne dejavnosti
Za izvrevanje 49. lena Zakona o raziskovalni in razvoj ni dejavnosti (Uradni list RS, t. 22/06 uradno preieno besedilo, 61/06 ZDru1 in 112/07) izdaja minister za visoko olstvo, znanost in tehnologijo
PRAVILNIK o prenehanju veljavnosti Pravilnika o izvajanju in organiziranju nadzora Ministrstva za znanost in tehnologijo na podroju raziskovalne dejavnosti
1. len Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravil nik o izvajanju in organiziranju nadzora Ministrstva za znanost in tehnologijo na podroju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, t. 55/95). 2. len Ta pravilnik zane veljati naslednji dan po objavi v Ura dnem listu Republike Slovenije. t. 00746/2010 Ljubljana, dne 25. novembra 2010 EVA 201032110059 Gregor Golobi l.r. Minister za visoko olstvo, znanost in tehnologijo
t.
106 / 27. 12. 2010 /

% kala surovine
Stran
16475
DRUGI ORGANI IN ORGANIZACIJE

5502.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o stopnjah obiajnega odpisa blaga v proizvodnji hrane in pija (kalo, razsip, razbitje in primanjkljaj)
Postopek, izdelki Izdelava, zorenje in porcioniranje poltrdih sirov Izdelava, zorenje in porcioniranje trdih sirov/ do 70 dni zorenja Izdelava, zorenje in porcioniranje trdih sirov/ nad 12 mesecev zorenja Izdelava, zorenje in porcioniranje trdih sirov/ nad 24 mesecev zorenja Priprava in polnjenje nemlenih napitkov (aj, voda ipd.) Izdelava in polnjenje pudingov Izdelava in pakiranje topljenih sirov
% kalo dodatki
% kalo embalae
8,0
2,0
6,0
Na podlagi 7. lena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, t. 117/06), tretje alineje prvega odstavka 17. lena Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, t. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08), 28. lena Statuta Gospodarske zbornice Slovenije z dne 6. 11. 2007 ter na podlagi 16. lena Pravil GZS Zbornice kmetijskih in ivilskih podjetij z dne 28. marca 2007 je Upravni odbor GZS Zbornice kmetijskih in ivilskih podjetij na 18. seji dne 25. 11. 2010 sprejel
16,0
2,0
6,0
25%
2%
6%
25%
2%
6%
PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o stopnjah obiajnega odpisa blaga v proizvodnji hrane in pija (kalo, razsip, razbitje in primanjkljaj) (Uradni list RS, t. 123/08)
1. len V 10. lenu se prva tabela spremeni tako, da se odslej Stopnje obiajnega odpisa blaga v slovenskih mlekar % kala surovine 1,0 0,1 1,0 1,0 10,0 6,0 1,0 1,0 % kalo dodatki % kalo embalae
7,0 10,0 6%
4,0 10,0 4%
9,0 6,0 15% za trikotne etikete 1% za okrogle etikete 2% za pasice 3% za katle
glasi: nah:
Postopek, izdelki Odkup mleka in dovoz do sprejema Skladienje mleka v cisternah do predelave Pasterizacija mleka in smetane Sterilizacija mleka in smetane Proizvodnja zgoenega (evaporiranega) mleka Proizvodnja mleka v prahu Pakiranje sterilnega mleka, priprava in pakiranje smetane ter napitkov Pakiranje konzumnega mleka, smetane in napitkov Priprava in polnjenje fermentiranih izdelkov Izdelava in pakiranje masla Izdelava in pakiranje mlenih sladoledov in vodnih desertov Izdelava in pakiranje sveih sirov, skute in vseh namazov
Odtajevanje in pakiranje zamrznjenega masla
7,0
1,0
2. len Za 18. lenom se doda novi 18.a len, ki se glasi: Stopnje obiajnega odpisa zaradi razbitja pri proizvajal cih jedilnih jajc: odbiranje in sortiranje jedilnih jajc (1%), manipulacija embaliranih jajc od sortirnice preko skladi a do trgovine (1%). 3. len Ta pravilnik zane veljati takoj po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Predsednica Upravnega odbora GZS Zbornice kmetijskih in ivilskih podjetij Alea Kandus Benina l.r.
9,0
4,0
9,0
5,0 6,0 5,0
4,0 10,0
6,0 6,0 10,0
5503.
8,0
10,0
10,0
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o priznanju dodatnega izobraevanja za podaljanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje nalog pooblaenega ocenjevalca vrednosti
5,0
4,0
6,0
Na podlagi drugega odstavka 16. lena v povezavi s 3. toko drugega odstavka 9. lena in drugega odstavka 90. lena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, t. 65/08) ter na podlagi soglasja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem
Stran
16476 /
t.
106 / 27. 12. 2010

izvajalec izobraevanja mora biti na dan izvedbe izo braevanja bodisi visokoolska organizacija ali organizacija, ki je preko lokalnih intitucij lanica Odbora za Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti; v nobenem primeru se ne prizna izobraevanje, ki je bilo opravljeno bodisi v ocenjevalski drubi ali organizaciji, v kateri je bil imetnik dovoljenja zaposlen v asu bivanja v tujini (interno izobraevanje). (4) Presojo izpolnjevanja dolob tega lena opravlja komisija iz tretjega odstavka 2. lena tega pravilnika. (5) Imetnik dovoljenja mora na zahtevo komisije predlo iti dodatna dokazila, e ta oceni, da jih potrebuje pri presoji primernosti izobraevanja. (6) Komisija lahko od imetnika dovoljenja zahteva over jene prevode dokazil, ki jih potrebuje pri izvajanju nalog po tem lenu. KONNA DOLOBA 5. len Ta pravilnik zane veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 22/2010 Ljubljana, dne 21. decembra 2010 Predsednik strokovnega sveta Slovenskega intituta za revizijo dr. Ivan Turk l.r.
t. 10.0011/2010 z dne 19. 4. 2010 je strokovni svet na seji dne 21. 12. 2010 sprejel
PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o priznanju dodatnega izobraevanja za podaljanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje nalog pooblaenega ocenjevalca vrednosti
1. len Pravilnik o priznanju dodatnega izobraevanja za po daljanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje nalog poobla enega ocenjevalca vrednosti, objavljen v Uradnem listu RS, t. 110/09, se dopolni tako da se v 2. lenu za prvim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: (2) e ima imetnik dovoljenja za opravljanje nalog pooblaenega ocenjevalca vrednosti tudi dovoljenje za opra vljanje nalog pooblaenega revizorja ali pooblaenega oce njevalca vrednosti e za drugo vrsto premoenja, mora zbrati za podaljanje dovoljenja za opravljanje nalog naziva, ki ga je pridobil kot drugega, 40 ur dodatnega izobraevanja v dveh letih, poleg 80 ur dodatnega izobraevanja, ki jih mora zbrati za podaljanje dovoljenja za opravljanje nalog naziva, ki ga je pridobil kot prvega. V tem primeru mora tevilo ur dodatnega izobraevanja, ki ga organizira intitut in je oznaen z oznako C, predstavljati najmanj polovico od potrebnih 40 ur dodatne ga izobraevanja. Dosedanji drugi, tretji in etrti odstavek postanejo tretji, etrti in peti odstavek. 2. len V novem petem odstavku 2. lena se beseda tok nadomesti z besedo ur. 3. len V 5. lenu se dodata peti in esti odstavek, ki se gla
5504.
Hierarhija pravil ocenjevanja vrednosti
sita:
(5) Samostojno predavanje ali sodelovanje pri preda vanju se teje za dodatno izobraevanje z oznako C samo v primeru, e je dodatno izobraevanje, v okviru katerega je predavanje izvedeno, oznaeno z oznako C. (6) Strokovni ali znanstveni prispevek s podroja oce njevanja vrednosti, objavljen v tuji ali domai strokovni publi kaciji, se avtorju prizna kot dodatno izobraevanje, oznaeno z oznako C. PRIZNAVANJE IZOBRAEVANJA V PRIMERU DALJ ASA TRAJAJOEGA BIVANJA V TUJINI 4. len (1) e imetnik dovoljenja biva v tujini neprekinjeno vsaj est mesecev, ima na podlagi predloitve dokazila o bivanju v tujini pravico uveljavljati izobraevanje, ki se ga je udeleil v tujini, kot dodatno izobraevanje, ki ga organizira Intitut. Uveljavlja lahko samo izobraevanje, ki se ga je udeleil v asu taknega bivanja v tujini. (2) Imetnik dovoljenja v primerih iz prvega odstavka tega lena udelebo na izobraevanju v tujini dokae tako, da na vpogled predloi: potrdilo o udelebi, ki ga izda izvajalec izobraevanja, ali dokazila o plailu izobraevanja; program izobraevanja in gradivo, ki je bilo sestavni del izobraevanja. (3) Da se izobraevanje teje za primerno, mora izpol njevati vsaj tele pogoje: nanaati se mora ocenjevanje vrednosti in z ocenjeva njem vrednosti povezane sorodne storitve;
Na podlagi prvega odstavka 16. lena v povezavi s 1. to ko drugega odstavka 9. lena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, t. 65/08) ter na podlagi soglasja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem t. 10.0032/2010 z dne 28. 9. 2010 je stro kovni svet na seji dne 21. 12. 2010 sprejel
HIERARHIJO PRAVIL ocenjevanja vrednosti

I. SPLONE DOLOBE 1. len Ocenjevanje vrednosti je proces, v katerem doloimo vrednost podjetij, nepreminin ter strojev in opreme. Pote kati mora na nain, doloen z zakonom, temeljnimi naeli ocenjevanja vrednosti, mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti, in drugimi pravili ocenjevanja vredno sti, ki jih sprejema Intitut. Ta dokument ureja poleg ocenjevanja vrednosti tudi vsa podroja, povezana z ocenjevanjem vrednosti podjetij, nepreminin ter strojev in opreme. II. NAMEN HIERARHIJE PRAVIL OCENJEVANJA VREDNOSTI 2. len Hierarhija strokovnih pravil ocenjevanja vrednosti (od slej Hierahija) je doloena zaradi: opredelitve pravil ocenjevanja vrednosti in prioritete posameznih pravil ocenjevanja vrednosti pri njihovi obvezni uporabi;

zagotavljanja izvajanja storitev ocenjevanja vrednosti na najviji kakovostni ravni; ugotavljanja in doloanja obsega odgovornosti oce njevalca vrednosti (odslej ocenjevalca) do naronikov in ire javnosti, ki uporablja(jo) in/ali se opira(jo) na ocenje valeve storitve; boljega razumevanja ocenjevalevega dela in njego vih izsledkov, o katerih se poroa naronikom in iri javno sti, ter prepreevanja sprejemanja predpisov, ki bi ocenjeval cu nalagali naloge, ki jih ne more ali ne sme sprejemati; poveevanja uinkovitosti ocenjevanja vrednosti; podpore pri izvajanju ocenjevanja vrednosti s ciljem irjenja najboljih strokovnih reitev in nael etinega ravna nja oziroma delovanja ocenjevalca. III. OPREDELITEV PRAVIL OCENJEVANJA VREDNOSTI 3. len Pravila ocenjevanja vrednosti obsegajo: pravila ocenjevanja vrednosti podjetij, pravila ocenjevanja vrednosti nepreminin ter pravila ocenjevanja vrednosti strojev in opreme. Pravila ocenjevanja vrednosti sestavljajo v skladu z 88. lenom ZRev2: 1. ZRev2, 2. Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti Odbora za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti, 3. druga pravila ocenjevanja vrednosti, ki jih izdaja oziroma doloa Intitut, ter 4. drugi zakoni, ki urejajo ocenjevanje vrednosti po sameznih oblik premoenja, in predpisi, izdani na njihovi podlagi. 4. len Pravila ocenjevanja vrednosti, opredeljena v lenih od 5 do 11 Hierarhije, se nanaajo na druga pravila iz 88. lena ZRev2, ki jih v soglasju z Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem (odslej Agencija) sprejema Strokovni svet Slo venskega intituta za revizijo (odslej Strokovni svet Intituta) na podlagi tretje alineje prvega odstavka 16. lena ZRev2. Ta pravila, ki sodijo v 3. toko drugega odstavka 3. lena Hierarhije, so: slovenski poslovnofinanni standardi za ocenjevanje vrednosti, kodeks poklicne etike ocenjevalcev vrednosti, pojasnila Strokovnega sveta Intituta, navodila Strokovnega sveta Intituta, metodoloka gradiva Intituta in prironiki Intituta, strokovna literatura in objavljeni strokovni prispevki (doma in v tujini), splono sprejeta naela delovanja ocenjevalcev vre dnosti v tuji praksi. 5. len Slovenski poslovnofinanni standardi za ocenjevanje vrednosti najire obravnavajo splono priznana pravila za delovanje stroke ocenjevanja vrednosti in oblikujejo podlage za postopke ocenjevanja vrednosti pri izvajanju ocenjevanja vrednosti. Objavljeni so v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Intituta: www.sirevizija.si. 6. len Kodeks poklicne etike ocenjevalcev vrednosti je oce njevalcem vodilo pri opravljanju poklicnih dolnosti, ki naj ire obravnava splono priznana pravila za delovanje stro ke ocenjevanja vrednosti in oblikuje podlage za postopke ocenjevanja vrednosti pri izvajanju ocenjevanja vrednosti. Objavljen je na spletnih straneh Intituta: www.sirevizija.si.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16477
7. len Pojasnila Strokovnega sveta Intituta so pojasnila, po vezana z uporabo vie razvrenih pravil ocenjevanja vre dnosti iz 13. lena Hierarhije. Objavljena so v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Intituta: www.sirevizija.si. 8. len Navodila Strokovnega sveta Intituta so pravila delova nja in obnaanja ocenjevalcev vrednosti pri sklepanju poslov in opravljanju storitev. Objavljena so na spletnih straneh Intituta: www.sirevizija.si. 9. len Med metodoloka gradiva Intituta in prironike Intituta sodijo podrobneje analitine obdelave posameznih podroij ocenjevanja vrednosti. Objavljeni so v obliki samostojnih publikacij, ki jih izdaja Intitut. Seznam metodolokih gradiv Intituta in prironikov Intituta, priznanih kot sestavni del pravil ocenjevanja vrednosti, doloi Strokovni svet Intituta in ga po pridobljenem soglasju Agencije objavi na spletnih straneh Intituta: www.sirevizija.si. 10. len Strokovna literatura in objavljeni strokovni prispevki (doma in v tujini) so priznana dela, zlasti na podroju uvaja nja novosti v stroko ocenjevanja vrednosti, ki omogoajo la je razumevanje pravil delovanja stroke ocenjevanja vredno sti. Seznam strokovne literature, priznane kot sestavni del pravil ocenjevanja vrednosti, doloi Strokovni svet Intituta in ga po pridobljenem soglasju Agencije objavi na spletnih straneh Intituta: www.sirevizija.si. 11. len Splono sprejeta naela ocenjevanja vrednosti v tuji praksi so reitve, ki so splono sprejete in se uporabljajo v tuji praksi (na primer standardi in naela ocenjevanja vredno sti Amerikega zdruenja ocenjevalcev vrednosti (American Society of Appraisers, ASA) ter enotni standardi strokovnega ocenjevanja vrednosti (Uniform Standards of Professional Appraisal Practice, USPAP)) ter po mnenju domae strokov ne javnosti reujejo tiste probleme in vpraanja, ki jih e ni obravnaval niti Odbor za mednarodne standarde ocenjeva nja vrednosti niti Strokovni svet Intituta, so pa bistvenega pomena za delovanje ocenjevalca. Reitve, priporoljive za slovensko stroko ocenjevanja vrednosti, potrjuje Strokovni svet Intituta in jih po soglasju Agencije objavlja (bodisi ce lotno besedilo bodisi naslove, e gre za strokovno literaturo) na spletnih straneh Intituta: www.sirevizija.si. IV. RAVNI PRAVIL OCENJEVANJA VREDNOSTI 12. len Ravni pravil ocenjevanja vrednosti, opredeljene v lenih 1316, doloajo tudi prioriteto posameznih pravil ocenje vanja vrednosti pri njihovi obvezni uporabi, tako da se v primeru nasprotja med pravilom na viji ravni in pravilom na niji ravni uporabi pravilo na viji ravni, v primeru nasprotij med pravili iste ravni pa se uporabi vie razvreno pravilo ocenjevanja vrednosti na tej ravni (najvija stopnja razvrsti tve je razvrstitev pod rko (a)). 13. len Ravni pravil ocenjevanja vrednosti 1. Prva raven: a) zakon o revidiranju; b) mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti; c) drugi zakoni, ki urejajo ocenjevanje vrednosti po sameznih oblik premoenja, in predpisi, izdani na njihovi podlagi;
Stran
16478 /
t.
106 / 27. 12. 2010

skleneta na podlagi 157. lena Zakona o avtorski in soro dnih pravicah (Uradni list RS, t. 16/07 uradno preieno be sedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZASP) in 8. lena Pravilnika o javni priobitvi glasbenih del (Uradni list RS, t. 138/06; v nadaljevanju: Pravilnik) naslednji
) slovenski poslovnofinanni standardi za ocenjevanje vrednosti; d) kodeks poklicne etike ocenjevalca vrednosti. 2. Druga raven: a) pojasnila Strokovnega sveta Intituta; b) navodila Strokovnega sveta Intituta; c) metodoloka gradiva Intituta in prironiki Intituta. 3. Tretja raven: a) strokovna literatura in objavljeni strokovni prispevki (doma in v tujini); b) splono sprejeta naela ocenjevanja vrednosti v tuji praksi. 14. len Uporaba pravil ocenjevanja vrednosti, ki sodijo na prvo raven, je pri ocenjevanju vrednosti obvezna. 15. len Pravila na drugi ravni se izdajajo, da bi ocenjevalcem vrednosti pomagala pri izvajanju pravil ocenjevanja vredno sti ali pri irjenju dobrih reitev. Nimajo veljave standardov, uporabljajo pa se, kadar se v razlinih okoliinah ugotavlja poklicna skrbnost ocenjevalca vrednosti. 16. len Na tretji ravni se kot strokovna pravila ocenjevanja vrednosti lahko uporabijo: strokovna literatura po seznamu iz 10. lena Hie rarhije, e njene reitve podpirajo in razirjajo ter dodatno osvetljujejo dolobe mednarodnih in slovenskih standardov ocenjevanja vrednosti; splono sprejeta naela ocenjevanja vrednosti v tuji praksi, ki jih je v skladu z 11. lenom Hierarhije potrdil Stro kovni svet Intituta, e ni mono pridobiti zadovoljivih odgo vorov ali reitev na prvi, drugi in/ali tretji ravni Hierarhije. V. PREHODNA IN KONNA DOLOBA 17. len Z dnem uveljavitve Hierarhije preneha veljati Hierarhija pravil standardov ocenjevanja vrednosti (Uradni list RS, t. 47/04). Hierarhija zane veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 23/2010 Ljubljana, dne 21. decembra 2010 Predsednik strokovnega sveta Slovenskega intituta za revizijo dr. Ivan Turk l.r.
SKUPNI SPORAZUM o uporabi glasbenih avtorskih del iz repertoarja zdruenja SAZAS v obliki javnega izvajanja v organizaciji motoristinih drutev
1. len Predmet sporazuma Stranki uvodoma ugotavljata: da je Zdruenje SAZAS kolektivna organizacija, ki na podlagi ZASP in dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino t. 8003/96 z dne 12. 3. 1998 upravlja in uveljavlja avtorske pravice na avtorskih delih s podroja glasbe, da je Zdruenje SAZAS v Uradnem listu RS, t. 40/10 z dne 21. 5. 2010 objavilo vabilo k pogajanjem vsem repre zentativnim zdruenjem uporabnikov avtorskih glasbenih del iz repertoarja Zdruenja SAZAS, ki organizirajo prireditve z javnim izvajanjem glasbenih avtorskih del in izpolnjujejo po goje za sklenitev skupnega sporazuma o tarifah, pogojih, oko liinah uporabe, nainu plaila in ostalih pogojih za uporabo glasbenih avtorskih del iz repertoarja Zdruenja SAZAS na podroju organiziranja prireditev z javnim izvajanjem skladno z dolobami prvega in drugega odstavka 157. lena ZASP. K pogajanjem je Zdruenje SAZAS povabilo tudi interesna zdruenja; da repertoar Zdruenja SAZAS sestavljajo vsa glasbe na neodrska dela domaih in tujih avtorjev, ki jih na podlagi mednarodnih konvencij, ZASP, posameznih pooblastil avtorjev in imetnikov avtorskih pravic ter pogodb s tujimi kolektivnimi organizacijami, Zdruenje SAZAS iti na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljevanju: Repertoar Zdruenja SAZAS); da sklepata ta skupni sporazum, ki je rezultat medse bojnih pogajanj, usklajevanj in kompromisov, z namenom do loitve posebnih pogojev uporabe in tarife za javno izvajanje glasbenih del iz repertoarja Zdruenja SAZAS izkljuno za javna izvajanja z ivo izvedbo, ki jih organizirajo motoristina drutva. ZMKS zagotavlja: da ZMKS v svojem lanstvu zdruenje veino sloven skih moto klubov in je zato na podroju teh dejavnosti repre zentativno zdruenje v smislu 157. lena ZASP, da v dejavnosti ZMKS spada tudi sklepanje skupnih sporazumov o uporabi glasbenih avtorskih del, kot je pred metni sporazum. 2. len Osebna veljavnost in predmet skupnega sporazuma S tem skupnim sporazumom se za motoristina drutva med drugim doloijo pogoji uporabe glasbenih avtorskih del glede na okoliine uporabe ter rok in nain plaila avtorskega honorarja oziroma nadomestila za uporabo glasbenih avtor skih del iz repertoarja Zdruenja SAZAS. Ta sporazum se nanaa izkljuno na javna izvajanja z ivo izvedbo, ki jih organizirajo motoristina drutva. 3. len Osnova za predmetni skupni sporazum je Pravilnik, ki je kot priloga 1 sestavni del tega skupnega sporazuma. Kolikor ta skupni sporazum ne doloa drugae, za uporabo glasbenih avtorskih del v obliki javnega izvajanja s strani motoristinih drutev velja in se uporablja Pravilnik.
5505.
Skupni sporazum o uporabi glasbenih avtorskih del iz repertoarja zdruenja SAZAS v obliki javnega izvajanja v organizaciji motoristinih drutev
Zdruenje skladateljev in avtorjev za zaito avtorske pra vice Slovenije Zdruenje SAZAS (v nadaljevanju: Zdruenje SAZAS), pruha 19, Trzin, ki ga zastopa predsednik Upravne ga odbora Zdruenja SAZAS Matja Zupan in Zveza moto klubov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZMKS), trekljeva ulica 3, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa zasto pnik Leopold Pungerar

4. len Tarifa in obraun avtorskega nadomestila Avtorsko nadomestilo oziroma honorar se izrauna na nain in v viini, kot je to doloeno v Pravilniku, v kolikor ta sporazum ne doloa drugae. Kolikor posamezno motoristino drutvo izpolnjuje pogo je, ki so opredeljeni v nadaljevanju tega sporazuma, se viina avtorskega honorarja oziroma nadomestila za posamezno prireditev doloi in obrauna kot sledi: 1. Tarifa se doloi glede na vrsto prireditve, skladno s Pravilnikom in je osnova za izraun avtorskega honorarja oziroma nadomestila (v nadaljevanju: Osnova). 2. Viina avtorskega honorarja oziroma nadomestila se v primeru pravoasne, pravilne in popolne dostavitve vseh potrebnih podatkov znia za 20%. 3. Za prireditev blagoslov motorjev v organizaciji mo toristinega drutva, kolikor je prisotna oseba, ki opravi sa kralni obred, se kot osnovo doloi tarifo 3F/1, in se smatra kot versko druenje. 4. Za prireditev varna vonja v organizaciji mototristi nega drutva, kjer se predvaja izkljuno mehanina glasba, se kot osnova doloi tarifo 3E/5 in se smatra kot sejem. 5. Za prireditev (moto zbor, pikniki, sreanja) v orga nizaciji motoristinega drutva, se kot osnova za prireditev z javnim izvajanjem doloi tarifa 1A/2, kolikor se uporablja mehanina glasba pa 3E/5. 6. lanom ZMKS se osnova znia za dodatnih 10%. 7. Kolikor bo motoristino drutvo vse obveznosti iz 2. toke tega lena izpolnilo v predpisani elektronski obliki, objavljeni na uradni spletni strani Zdruenja SAZAS, se mu dobljena viina avtorskega honorarja oziroma nadomestila znia za 5%. 8. Znianja se ne setevajo kumulativno, temve se rezultat vsakega znianja vzame kot osnova za naslednje znianje. 9. Znianja se med seboj ne izkljuujejo. Znianja se upotevajo izkljuno za javna izvajanja z ivo izvedbo, ki jih organizirajo motoristina drutva. 5. len Okoliine, zaradi katerih se plailo avtorskega honorarja znia Znianje iz 2. in 7. toke 4. lena tega sporazuma se priznava uporabnikom avtorskih del iz razloga racionalizacije poslovanja Zdruenja SAZAS, saj se Zdruenju SAZAS s pravoasno in popolno dostavitvijo podatkov v predpisani elektronski obliki zniajo administrativni stroki poslovanja in stroki obdelave podatkov. Blagoslov motorjev iz 3. toke 4. lena tega sporazuma je klasien verski obred, ki je namenjen tako vernim kakor tudi ostalim lanom motoristinih klubov. S predhodnim sakralnim obredom in blagoslovom motorjev in motoristov ob dejstvu prisotnosti sakralnem predstavnika nedvomno izpolnjuje vse pogoje obravnave kot verski obred, skladno s pravilnikom. Znianje iz 6. toke 4. lena tega sporazuma se prizna zaradi olajevalne in povezovalne vloge, ki jo ima ZMKS pri uveljavljanju avtorske pravice pri prireditvah z javnim izvaja njem, ki jih organizirajo motoristina drutva, kar se kae v dejstvu, da je ZMKS vodila pogajanja z Zdruenjem SAZAS, da je skrbnik pogodb s svojimi lani, da je dolna redno spo roati vsako spremembo svojih lanov, da bo svoje lane re dno opozarjala na pomen avtorskopravne zaite, na pomen ureditve odnosov med motoristinimi drutvi in Zdruenjem SAZAS, kakor tudi na vse novosti, ki se tiejo medsebojnih razmerij. ZMKS bo svoje lane opozarjala v primeru kritev dolob njihovih individualnih pogodb (zamude pri plailih, nepopolna ali nepravoasna dostavitev podatkov ), ter ogla evala Zdruenje SAZAS.
t.
106 / 27. 12. 2010 /

6. len
Stran
16479
Pravoasna, pravilna in popolna dostavitev vseh potrebnih podatkov Pogoji iz 2. toke 4. lena so izpolnjeni, e motoristi no drutvo Zdruenju SAZAS dostavi obrazca SAZAS 1 (spored izvedenih del za javno izvajanje del na koncertih in prireditvah) in SAZAS 3 (osnove za obraun avtorskega honorarja) enkrat meseno. Rok za dostavitev obeh obraz cev za vse prireditve je do 15. dneva v mesecu za pretekli mesec. Zdruenje SAZAS, kolikor pride do razlike med pro danimi vstopnicami in tevilom obiskovalcev na prireditvi, v primeru da organizator predloi dokaz o brezplanih vstopni cah, osnova pa se obraunava glede na tevilo obiskovalcev prireditve, kot podlago za obraunavanje osnove vzame najmanj 80% obiskovalcev. Za resninost in popolnost prijavljenih podatkov na obrazcih SAZAS 1 in SAZAS 3 je odgovorno posamezno motoristino drutvo. Imetniki pravic ali njihov zastopnik lahko zahtevajo preverjanje teh podatkov. 7. len Plailo avtorskega nadomestila Zdruenje SAZAS bo skladno z dolobami tega spora zuma in Pravilnika po izvedeni prireditvi obraunalo avtorsko nadomestilo oziroma honorar in izstavilo raun motorsiti nemu drutvu. Motoristino drutvo je raun za avtorsko nadomestilo oziroma honorar dolno poravnati v petnajstih dneh od dne va izstavitve rauna. 8. len Pravica do posebnih pogojev Ta sporazum in posebni pogoji doloeni v njem se uporabljajo in veljajo zgolj za motorsitina drutva, ki v svoji dejavnosti uporabljajo glasbena dela kot je to doloeno v 2. in 4. lenu tega sporazuma, in imajo z Zdruenjem SAZAS sklenjeno individualno pogodbo, skladno s tem sporazu mom. Morebitne neporavnane pretekle obveznosti lanov ZMKS, pred sklenitvijo predmetnega skupnega sporazuma, niso ovira za sklenitev tega skupnega sporazuma, kakor tudi ne za sklenitev individualne pogodbe med Zdruenjem SAZAS in lanom ZMKS. Seznam lanov ZMKS je kot Priloga 2 sestavni del tega sporazuma. Seznam mora vsebovati uradni naziv la na, njegov uradni naslov, davno tevilko ter verodostojen elektronski naslov preko katerega lahko Zdruenje SAZAS komunicira posameznim lanom. ZMKS se zavezuje, da bo Zdruenju SAZAS ob vsaki spremembi lanstva (sprejem ali izstop lana), ali spremembi zgoraj doloenih podatkov v roku 15ih dni posredovala nov seznam svojih lanov z vsemi podatki. Posamezni lan ZMKS bo z Zdruenjem SAZAS sklenil individualno pogodbo. V pogodbi bodo za vsakega lana podpisnikov doloeni pogoji za uporabo glasbe skladno s tem sporazumom. 9. len Izguba pravice do posebnih pogojev Ta sporazum in posebni pogoji po njem se ne uporablja jo za motoristina drutva, ki jim Zdruenje SAZAS preklie individualno sklenjeno pogodbo zaradi kritev individualne pogodbe, Pravilnika, ZASP ali tega sporazuma (v nadalje vanju besedila: kritelj). V primeru kritev Pravilnika, ZASP ali tega sporazuma bo Zdruenje SAZAS kritelja pisno ob vestilo o kritvi. O kritvi lana ZMKS bo Zdruenje SAZAS obvestilo tudi ZMKS.
Stran
16480 /
t.
106 / 27. 12. 2010

14. len Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih, od katerih vsaka stranka sporazuma prejme en izvod.
Ljubljana, dne 15. decembra 2010 ZVEZA MOTO KLUBOV SLOVENIJE Leopold Pungerar l.r. Zastopnik Trzin, dne 15. decembra 2010 ZDRUENJE SAZAS Matja Zupan l.r. Predsednik Upravnega odbora
V pisnem obvestilu o kritvi bo Zdruenje SAZAS kritelja pozvalo k odpravi kritve. V primeru, da kritelj, ki mu je bilo pisno obvestilo o kritvi e poslano, ponovno kri ZASP, Pravilnik, predmetni sporazum ali individualno sklenjeno pogodbo, bo Zdruenje SAZAS indi vidualno sklenjeno pogodbo preklicalo z odpovednim rokom 30 dni. teje se, da je individualna pogodba odpovedana pra vilno, etudi kritelj ne dvigne pisemske poiljke, ki mu je poslana na uradni naslov. V slednjem primeru se teje, da je individualna pogodba pravilno odpovedana s potekom roka za dvig priporoene pisemske poiljke, ki vsebuje obvestilo o odpovedi. Zdruenje SAZAS lahko preklie podano odpoved indivi dualne pogodbe, e kritelj do dneva poteka odpovednega roka odpravi kritve, zaradi katerih je bila pogodba odpovedana. O odpovedi individualne pogodbe lana ZMKS, bo Zdruenje SAZAS obvestilo ZMKS. Kritve posameznega kritelja ne vplivajo na veljavnost tega skupnega sporazuma, niti na druge individualne pogodbe z motoristinimi drutvi. 10. len Obveznosti ZMKS ZMKS bo seznanila vse svoje lane z vsebino tega spo razuma in jih pozvala naj z Zdruenjem SAZAS sklenejo indi vidualne pogodbe v skladu s tem sporazumom. ZMKS bo po svojih najboljih moeh pripomogla k temu, da bodo lani ZMKS spotovali dolobe v asu trajanja tega sporazuma. ZMKS bo v primerih nespotovanja dolob tega sporazu ma posredovala pri svojih lanih kriteljih avtorskih pravic. ZMKS bo svoje lane pozvala k plailu neporavnanih ob veznosti do Zdruenja SAZAS, ki jih imajo lani ZMKS v asu podpisa tega sporazuma. ZMKS je dolna imeti na svoji uradni spletni strani obja vljen promocijski kratki film (videospot) z naslovom spotujmo avtorsko pravico, v asu trajanja skupnega sporazuma. ZMKS je dolna po podpisu predmetnega sporazuma javnosti sporoiti, da ima z Zdruenjem SAZAS urejene med sebojne obveznosti. 11. len Kritve avtorskih pravic Zoper motoristina drutva, ki bodo vekrat krili pogoje o uporabi glasbenih avtorskih del, dolobe individualne pogodbe, Pravilnika ali tega sporazuma, bo Zdruenje SAZAS uporabilo vsa razpololjiva pravna sredstva. 12. len Trajanje sporazuma Ta sporazum je sklenjen z dnem podpisa obeh strank spo razuma in velja do 31. decembra 2011. Sporazum zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. S potekom roka veljavnosti tega sporazuma ali v drugih primerih prenehanja tega sporazuma prenehajo avtomatino veljati tudi vse individualne pogodbe, sklenjene na podlagi tega sporazuma. Predstavniki ZMKS in Zdruenja SAZAS bodo najkasneje v mesecu oktobru 2011 preverili sodelovanje obeh pogodbenih strank ter lanov ZMKS in uinke ter realizacijo tega sporazu ma ter prieli pogajanja o podaljanju tega sporazuma oziroma sklenitvi novega. 13. len Mirno reevanje sporov Stranki tega sporazuma bosta reevali spore po mirni poti. Kolikor to ne bo mogoe je pristojno redno sodie v Ljubljani.
5506.
Skupni sporazum o uporabi glasbenih avtorskih del iz repertoarja zdruenja SAZAS v obliki javnega izvajanja glasbe, ki jih organizirajo in izvedejo godbe in big bendi
Zdruenje skladateljev in avtorjev za zaito avtorske pravice Slovenije Zdruenje SAZAS (v nadaljevanju: Zdru enje SAZAS), pruha 19, Trzin, ki ga zastopa predsednik Upravnega odbora Zdruenja SAZAS Matja Zupan in 1. Zveza slovenskih godb, tefanova ulica 5, 1000 Lju bljana, ki jo zastopa zastopnik TONE URBAS 2. Zveza big bendov Slovenije, Marezige 24, 6273 Ma rezige, jo zastopa zastopnik JURE DROBNJAK sklenejo na podlagi 157. lena Zakona o avtorski in so rodnih pravicah (Uradni list RS, t. 16/07 uradno preieno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZASP) in 8. lena Pravilnika o javni priobitvi glasbenih del (Uradni list RS, t. 138/06; v nadaljevanju: Pravilnik) naslednji
SKUPNI SPORAZUM o uporabi glasbenih avtorskih del iz repertoarja zdruenja SAZAS v obliki javnega izvajanja glasbe, ki jih organizirajo in izvedejo godbe in big bendi
1. len Predmet sporazuma Stranke uvodoma ugotavljajo: da je Zdruenje SAZAS kolektivna organizacija, ki na podlagi ZASP in dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino t. 8003/96 z dne 12. 3. 1998 upravlja in uveljavlja avtorske pravice na avtorskih delih s podroja glasbe; da je Zdruenje SAZAS v Uradnem listu RS, t. 40/10 z dne 21. 5. 2010 objavilo vabilo k pogajanjem vsem repre zentativnim zdruenjem uporabnikov avtorskih glasbenih del iz repertoarja Zdruenja SAZAS, ki organizirajo prireditve z javnim izvajanjem in izpolnjujejo pogoje za sklenitev skupne ga sporazuma o tarifah, pogojih, okoliinah uporabe, nainu plaila in ostalih pogojih za uporabo glasbenih avtorskih del iz repertoarja Zdruenja SAZAS na podroju organiziranja prireditev z javnim izvajanjem skladno z dolobami prvega in drugega odstavka 157. lena ZASP. K pogajanjem je Zdru enje SAZAS povabilo tudi interesna zdruenja; da repertoar Zdruenja SAZAS sestavljajo vsa glas bena neodrska dela domaih in tujih avtorjev, ki jih na podlagi mednarodnih konvencij, ZASP, posameznih poo blastil avtorjev in imetnikov avtorskih pravic ter pogodb s tujimi kolektivnimi organizacijami, Zdruenje SAZAS iti na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljevanju: repertoar Zdruenja SAZAS); da sklepajo ta skupni sporazum, ki je rezultat med sebojnih pogajanj, usklajevanj in kompromisov, z namenom doloitve posebnih pogojev uporabe in tarife za javno izva janje glasbenih del iz repertoarja Zdruenja SAZAS izkljuno

in samo prireditve, ki jih organizirajo in izvedejo godbe in big bendi in se glasba javno izvaja. Zveza slovenskih godb in Zveza big bendov Slovenje zagotavljata (v nadaljevanju: podpisnika): da vsak posamezni podpisnik v svojem lanstvu zdruujeta veino godb oziroma big bendov in sta zato na podroju teh dejavnosti reprezentativno zdruenje v smislu 157. lena ZASP, da v dejavnosti vsakega posameznega podpisnika spada tudi sklepanje skupnih sporazumov o uporabi glas benih avtorskih del, kot je predmetni sporazum. 2. len Osebna veljavnost in predmet skupnega sporazuma S tem skupnim sporazumom se doloijo pogoji uporabe glasbenih avtorskih del glede na okoliine uporabe ter rok in nain plaila avtorskega honorarja oziroma nadomestila za uporabo glasbenih avtorskih del iz repertoarja Zdruenja SAZAS. Ta sporazum se nanaa izkljuno in samo na javno iz vedbo glasbenih avtorskih del, ki jih organizirajo in izvedejo godbe in big bendi. 3. len Pogoji za uporabo glasbenih avtorskih del Osnova za predmetni skupni sporazum je Pravilnik, ki je kot priloga 1 sestavni del tega skupnega sporazuma. Kolikor ta skupni sporazum ne doloa drugae, za uporabo glasbenih avtorskih del v obliki javnega izvajanja, ki jih or ganizirajo in izvedejo godbe in big bendi. 4. len Tarifa in obraun avtorskega nadomestila Avtorsko nadomestilo oziroma honorar se izrauna na nain in v viini, kot je to doloeno v Pravilniku, kolikor ta sporazum ne doloa drugae. Kolikor uporaba glasbenih avtorskih del, ki jih organi zirajo in izvedejo godbe in big bendi izpolnjuje pogoje, ki so opredeljeni v nadaljevanju tega sporazuma, se viina avtorskega honorarja oziroma nadomestila za posamezno prireditev doloi in obrauna kot sledi: 1. Tarifa se doloi glede na vrsto prireditve, skladno s Pravilnikom in je osnova za izraun avtorskega honorarja oziroma nadomestila (v nadaljevanju: Osnova). 2. Osnova se v primeru pravoasne, pravilne in popolne dostavitve vseh potrebnih podatkov znia za 20%. 3. Organizatorjem prireditev, ki so definirani v drugem lenu tega sporazuma se v primeru, da gre za prireditev z vstopnino, osnova znia za 10%. 4. Organizatorjem prireditev, ki so definirani v drugem lenu tega sporazuma, se v primeru, da gre za neprofitno prireditev tj. brez vstopnine, osnova znia za 20%. 5. lanom podpisnikov se osnova znia za 10%. 6. Kolikor bo organizator prireditev definiranih v dru gem lenu tega sporazuma vse obveznosti iz 2. toke tega lena izpolnil v predpisani elektronski obliki, objavljeni na uradni spletni strani Zdruenja SAZAS, se mu osnova znia za 5%. 7. Znianji iz 3. in 4. toke tega lena se med seboj izkljuujeta. 8. Znianja se ne setevajo kumulativno, temve se rezultat vsakega znianja vzame kot osnova za naslednje znianje. 9. Znianja se med seboj, razen v primeru 7. toke tega lena, ne izkljuujejo. Znianja tarife se upotevajo izkljuno in samo za prireditve z javnim izvajanjem, ki jih organizirajo in izvedejo godbe in big bendi.
t.
106 / 27. 12. 2010 /

5. len
Stran
16481
Prireditve oproene plaila avtorskega honorarja Enkrat letno, v okviru neprofitne deficitarne kulturne de javnosti, je ena prireditev oziroma koncert na katerem se pred stavi celoletno delo posameznih godb oziroma big bendov, oproena plaila avtorskega honorarja oziroma nadomestila. S tem Zdruenje SAZAS prispeva k razvoju tovrstnega kultur nega udejstvovanja. Godbe na pihala so poleg tega enkrat letno oproene plaila avtorskega honorarja za javno izvajanje glasbenih del v okviru prvomajskih budnic. Z oprostitvijo avtorskega ho norarja Zdruenje SAZAS prispeva k prepreitvi poasnega izumiranja te ljudske tradicije. 6. len Okoliine, zaradi katerih se plailo avtorskega honorarja znia Znianje iz 2. in 6. toke 4. lena tega sporazuma se priznava uporabnikom avtorskih del iz razloga racionalizacije poslovanja Zdruenja SAZAS, saj se Zdruenju SAZAS s pra voasno in popolno dostavitvijo podatkov v predpisani elektron ski obliki obutno zniajo administrativni stroki poslovanja in stroki obdelave podatkov ter honorarjev. Znianje iz 3. oziroma 4. toke 4. lena tega sporazuma se priznava zaradi pomena in tradicije amaterskih godb in big bendov, ki kot slovenska posebnost v kulturnih miljejih lokalnih skupnosti predstavlja izjemen prispevek k iritvi in ohranjanju glasbene tradicije za to podroje. Vzgajanje novih mladih gene racij glasbenikov instrumentalistov v prepletu z izkunjami starej ih in posledino potreba po novih in novih avtorskih delih lepo zaokrouje pravo pot in sinergijo med ustvarjalci in izvajalci. Znianje iz 5. toke etrtega lena tega sporazuma se prizna zaradi olajevalne in povezovalne vloge, ki jo imata podpisnika pri uveljavljanju avtorske pravice pri prireditvah z javnim izvajanjem, ki jih organizirajo in izvedejo godbe in big bendi, kar se kae v dejstvu, da sta podpisnika vodila pogajanja z Zdruenjem SAZAS, da sta skrbnika pogodb s svojimi lani, da sta dolna redno sporoati vsako spremembo svojih lanov, da bosta svoje lane redno opozarjala na pomen avtorskoprav ne zaite, na pomen ureditve odnosov med obinami v okviru prireditev z javnim izvajanjem in Zdruenjem SAZAS, kakor tudi na vse novosti, ki se tiejo medsebojnih razmerij. Podpisnika bosta svoje lane opozarjala v primeru kritev dolob njihovih individualnih pogodb (zamude pri plailih, nepopolna ali ne pravoasna dostavitev podatkov ), ter oglaevala Zdruenje SAZAS. 7. len Pravoasna, pravilna in popolna dostavitev vseh potrebnih podatkov Pogoji iz 2. toke 4. lena so izpolnjeni, e godbe in big bendi za vse prireditve z javnimi izvajanjem, ki jih organizirajo in izvedejo godbe in big bendi dostavijo obrazca SAZAS 1 (spored izvedenih del za javno izvajanje del na koncertih in prireditvah) in SAZAS 3 (osnove za obraun avtorskega honorarja) enkrat meseno. Rok za dostavitev obeh obrazcev za vse prireditve je do 15. dneva v mesecu za pretekli me sec. Zdruenje SAZAS, kolikor pride do razlike med prodanimi vstopnicami in tevilom obiskovalcev na prireditvi iz 3. toke 4. lena, v primeru da organizator predloi dokaz o brezplanih vstopnicah, osnova pa se obraunava glede na tevilo obisko valcev prireditve, kot podlago za obraunavanje osnove vzame najmanj 80% obiskovalcev. Za resninost in popolnost prijavljenih podatkov na obraz cih SAZAS 1 in SAZAS 3 je odgovoren posamezni orga nizator prireditve, ki jih organizirajo in izvedejo godbe in big bendi. Imetniki pravic ali njihov zastopnik lahko zahtevajo pre verjanje teh podatkov.
Stran
16482 /
t.
106 / 27. 12. 2010

8. len

Kritve posameznega kritelja ne vplivajo na veljavnost tega skupnega sporazuma, niti na druge individualne pogod be z godbami ali big bandi. 11. len Obveznosti podpisnikov Podpisnika bosta seznanila vse svoje lane z vsebino tega sporazuma in jih pozvala naj z Zdruenjem SAZAS pod piejo individualne pogodbe v skladu s tem sporazumom. Podpisnika bosta po svojih najboljih moeh pripomo gla k temu, da bodo lani podpisnikov spotovali dolobe v asu trajanja tega sporazuma. Podpisnika bosta v primerih nespotovanja dolob tega sporazuma posredovala pri svojih lanih kriteljih avtorskih pravic. Podpisnika bosta svoje lane pozvala k plailu nepo ravnanih obveznosti do Zdruenja SAZAS, ki jih imajo njuni lani v asu podpisa tega sporazuma. Oba podpisnika sta dolna imeti na svoji uradni spletni strani objavljen promocijski kratki film (videospot) z naslo vom spotujmo avtorsko pravico, v asu trajanja skupnega sporazuma. Oba podpisnika sta dolna po podpisu predmetnega sporazuma javnosti sporoiti, da imata z Zdruenjem SAZAS urejene medsebojne obveznosti. 12. len Kritve avtorskih pravic Zdruenje SAZAS lahko tudi pred odpovedjo indivi dualne pogodbe pisno opomni lana podpisnikov, ki kri dolobe individualne pogodbe, Pravilnika, ZASP ali tega sporazuma. Zoper lane podpisnikov, ki bodo vekrat krili pogoje o uporabi glasbenih avtorskih del, dolobe individualne po godbe, Pravilnika, ZASP ali tega sporazuma, bo Zdruenje SAZAS uporabilo vsa razpololjiva pravna sredstva. 13. len Trajanje sporazuma Ta sporazum je sklenjen z dnem podpisa vseh strank sporazuma in velja do 31. decembra 2011. Sporazum zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. S potekom roka veljavnosti tega sporazuma ali v drugih primerih prenehanja tega sporazuma prenehajo avtomatino veljati tudi vse individualne pogodbe, sklenjene na podlagi tega sporazuma. Predstavniki podpisnikov in Zdruenja SAZAS bodo najkasneje v mesecu oktobru 2011 preverili sodelovanje vseh pogodbenih strank ter lanov podpisnikov in uinke ter realizacijo tega sporazuma ter prieli pogajanja o podalja nju tega sporazuma oziroma sklenitvi novega. 14. len Mirno reevanje sporov Stranke tega sporazuma bodo reevale spore po mirni poti. Kolikor to ne bo mogoe je pristojno redno sodie v Ljubljani. 15. len Ta sporazum je sestavljen v treh izvodih, od katerih vsaka stranka sporazuma prejme en izvod. Trzin, dne 16. decembra 2010
ZVEZA BIG BENDOV SLOVENIJE Jure Drobnjak l.r. Zastopnik ZVEZA SLOVENSKIH GODB Tone Urbas l.r. Zastopnik ZDRUENJE SAZAS Matja Zupan l.r. Predsednik Upravnega odbora
Plailo avtorskega nadomestila Zdruenje SAZAS bo skladno z dolobami tega spora zuma in Pravilnika po izvedeni prireditvi obraunalo avtorsko nadomestilo oziroma honorar in izstavilo raun posamezni godbi ali big bendu za prireditev z javnim izvajanjem, ki jih organizirajo in izvedejo godbe in big bendi. Godbe in big bendi za prireditve z javnim izvajanjem, ki jih organizirajo in izvedejo godbe in big bendi so avtorsko nadomestilo oziroma honorar dolni poravnati v petnajstih dneh od dneva izstavitve rauna. 9. len Pravica do posebnih pogojev Ta sporazum in posebni pogoji doloeni v njem se upo rabljajo in veljajo izkljuno za godbe in big bende, ki v svoji dejavnosti uporabljajo glasbena dela, kot je to doloeno v 2. in 4. lenu tega sporazuma, in imajo z Zdruenjem SAZAS sklenjeno individualno pogodbo skladno s tem sporazumom. Morebitne neporavnane pretekle obveznosti lanov podpi snikov, pred sklenitvijo predmetnega sporazuma, niso ovira za sklenitev tega skupnega sporazuma, kakor tudi ne za sklenitev individualne pogodbe med Zdruenjem SAZAS in lanom podpisnikov. Seznama lanov podpisnikov sta kot Prilogi 2 in 3 se stavni del tega sporazuma. Vsak posamezni seznam mora vsebovati uradni naziv lana, njegov uradni naslov, davno tevilko ter verodostojen elektronski naslov preko katerega lahko Zdruenje SAZAS komunicira s posameznim lanom. Podpisnika se zavezujeta, da bosta Zdruenju SAZAS ob vsaki spremembi lanstva (sprejem ali izstop lana), ali spremembi zgoraj doloenih podatkov v roku 15ih dni po sredovali nov seznam svojih lanov z vsemi podatki. Posamezni lan podpisnikov bo z Zdruenjem SAZAS sklenil individualno pogodbo. V pogodbi bodo za vsakega lana podpisnikov doloeni pogoji za uporabo glasbe skla dno s tem sporazumom. 10. len Izguba pravice do posebnih pogojev Ta sporazum in posebni pogoji po njem se ne uporablja jo za godbe in big bende, ki jim Zdruenje SAZAS preklie individualno sklenjeno pogodbo zaradi kritev individualne pogodbe, Pravilnika, ZASP ali tega sporazuma (v nadalje vanju besedila: kritelj). V primeru kritev Pravilnika, ZASP ali tega sporazuma bo Zdruenje SAZAS kritelja pisno obvestilo o kritvi. O kritvi lana podpisnikov bo Zdruenje SAZAS obvestilo tudi posameznega podpisnika, katerega lan kritelj bo. V pisnem obvestilu o kritvi bo Zdruenje SAZAS kri telja pozvalo k odpravi kritve. V primeru, da kritelj, ki mu je bilo pisno obvestilo o kritvi e poslano, ponovno kri ZASP, Pravilnik, predmetni sporazum ali individualno sklenjeno pogodbo, bo Zdruenje SAZAS individualno sklenjeno pogodbo preklicalo z odpo vednim rokom 30 dni. teje se, da je individualna pogodba odpovedana pra vilno, etudi kritelj ne dvigne pisemske poiljke, ki mu je poslana na uradni naslov. V slednjem primeru se teje, da je individualna pogodba pravilno odpovedana s potekom roka za dvig priporoene pisemske poiljke, ki vsebuje obvestilo o odpovedi. Zdruenje SAZAS lahko preklie podano odpoved in dividualne pogodbe, e kritelj do dneva poteka odpove dnega roka odpravi kritve, zaradi katerih je bila pogodba odpovedana. O odpovedi individualne pogodbe lana pod pisnikov, bo Zdruenje SAZAS obvestilo tudi posameznega podpisnika.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16483
OBINE
BLOKE 5507.
Sklep o zaasnem financiranju Obine Bloke v obdobju januarmarec 2011
CERKNICA 5508.
Sklep o zaetku postopka imenovanja odborov krajevnih skupnosti
Na podlagi 33. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU in 110/02 ZDTB), Statuta Obine Bloke (Uradni list RS, t. 65/07, 54/10) je upan Obine Bloke sprejel
Na podlagi 66. lena Statuta Obine Cerknica (Uradni list RS, t. 58/10) je Obinski svet Obine Cerknica na 2. redni seji dne 16. 12. 2010 sprejel
SKLEP o zaasnem financiranju Obine Bloke v obdobju januarmarec 2011

1. len S tem sklepom se doloa in ureja zaasno financiranje Obine Bloke (v nadaljevanju: obina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje zaasnega financiranja). 2. len Zaasno financiranje temelji na proraunu obine za leto 2010. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov obine je doloen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU in 110/02 ZDTB; v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o proraunu Obine Bloke za leto 2010 (Uradni list RS, t. 1/09, 33/10, 42/10; v nadaljevanju: odlok o proraunu). 3. len V obdobju zaasnega financiranja se smejo porabljati sredstva do viine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v ena kem obdobju v proraunu za leto 2010. Namenski prejemki in izdatki opredeljeni v 43. lenu ZJF oziroma v odloku o proraunu se v obdobju zaasnega finan ciranje lahko poveajo ali zmanjajo. 4. len V obdobju zaasnega financiranja se lahko nadaljuje izva janje investicij, ki so sprejete v proraunu za leto 2010. 5. len Prihodki in odhodki v asu zaasnega financiranja so sestavni del prorauna Obine Bloke za leto 2011. Po preteku zaasnega financiranja se v tem obdobju plaane obveznosti vkljuijo v proraun za leto 2011. 6. len Obdobje zaasnega financiranja traja od 1. 1. 2011 do sprejetja prorauna za leto 2011 oziroma najve do 31. 3. 2011. Zaasno financiranje prorauna se lahko podalja na predlog upana s sklepom obinskega sveta, e je to potrebno. 7. len Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2011 dalje. t. 4100004/2010 Nova vas, dne 20. decembra 2010 upan Obine Bloke Joe Doles l.r.
SKLEP o zaetku postopka imenovanja odborov krajevnih skupnosti

1. len S tem sklepom se v Obini Cerknica zane postopek imenovanja lanov v Odbor krajevne skupnosti Begunje, Odbor krajevne skupnosti Cajnarje Sveti Vid, Odbor krajevne sku pnosti Cerknica, Odbor krajevne skupnosti Grahovo in Odbor krajevne skupnosti Rakek. 2. len Predloge kandidatov krajani posameznih krajevnih sku pnosti in svetnike skupine obinskega sveta naslovijo na Komisijo za mandatna vpraanja, volitve in imenovanja pri Obinskem svetu Obine Cerknica, najkasneje v roku 30 dni od veljavnosti tega sklepa. 3. len Predlogi kandidatov se vlagajo osebno, na Obini Cerkni ca, C. 4. maja 53, Cerknica, v asu uradnih ur: v ponedeljek in petek, od 8. do 12. ure, v sredo, od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure, ali po poti. Obrazce za vloitev predlogov se skupaj z obvestilom o zaetku postopka imenovanja odborov krajevnih skupnosti polje vsem gospodinjstvom na obmoju Obine Cerknica ter objavi na spletni strani Obine Cerknica. 4. len Komisija za mandatna vpraanja, volitve in imenovanja pri Obinskem svetu Obine Cerknica mora najkasneje v roku 30 dni od poteka roka za vloitev predlogov iz prejnjega odstavka obinskemu svetu posredovati listo kandidatov za imenovanje lanov v odbore krajevnih skupnosti. 5. len Obrazec za podajo predlogov kandidatov z navodilom (obrazec: 1) ter obrazec za podajo soglasja kandidata h kandi daturi (obrazec: 2) sta sestavni del tega sklepa. 6. len Sklep zane veljati z dnem objave v Uradnem listu Re publike Slovenije. t. 03130002/2010 Cerknica, dne 16. decembra 2010 upan Obine Cerknica Marko Rupar l.r. Priloga
Stran
16484 /
t.
106 / 27. 12. 2010
OBRAZEC 1:
PREDLOG KANDIDATOV ZA LANE ODBORA KRAJEVNE SKUPNOSTI __________________________________

NASLOV STALNEGA PREBIVALIA KANDIDATA
1. PODATKI O KANDIDATIH: ZAP. IME PRIIMEK DATUM T. KANDIDATA KANDIDATA ROJSTVA
2. PODATKI O VLAGATELJU: A) IME IN PRIIMEK DATUM NASLOV STALNEGA VLAGATELJA ROJSTVA PREBIVALIA VLAGATELJA VLAGATELJA
LASTNORONI PODPIS VLAGATELJA
B)
SVETNIKA SKUPINA OBINSKEGA SVETA
PODPIS VODJE SVETNIKE SKUPINE
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16485
NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA 1: PREDLOG KANDIDATOV ZA LANE ODBOROV KRAJEVNIH SKUPNOSTI 1. PODATKI O KANDIDATIH : Vpiejo se zahtevani podatki, pri emer je potrebno upotevati: a) KANDIDAT mora podati pisno soglasje na obrazcu, ki ga predpie obinski svet in lahko kandidira samo na eni listi kandidatov. Soglasje h kandidaturi za lana odbora krajevne skupnosti lahko oban poda samo enkrat. b) KANDIDAT za lana posameznega odbora krajevne skupnosti mora imeti volilno pravico ter stalno prebivalie v krajevni skupnosti, v kateri kandidira za lana odbora krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Cerknica obsega naselja Cerknica, Dolenja vas, Dolenje Jezero, Otok, Podskrajnik in Zele. Krajevna skupnost Rakek obsega naselja Rakek, Slivice, Unec, Ivanje selo in Rakov kocjan. Krajevna skupnost Grahovo obsega naselja Grahovo, erovnica, Lipsenj, Goriice, Gorenje Jezero, Laze pri Gorenjem Jezeru, Bloice, Bloka Polica in Martinjak. Krajevna skupnost Begunje obsega naselja Begunje pri Cerknici, Brezje, Selek, Topol pri Begunjah, Bezuljak, Dobec, Koljek, Gorenje Otave, Dolenje Otave, Straie, upeno, Be, Pikovnik, Krie, Zibovnik, Podslivnica, Otonica in Mahneti. Krajevna skupnost Cajnarje Sveti Vid obsega naselja Sveti Vid, ohovo, Rudolfovo, Osredek, Zala, Ravne, Lenjake, Jerie, Koroe, Koake, Kranje, Zahrib, Tavlje, Cajnarje, Reparje, Krue, Kremenca, Milava, Ponikve, urkovo, trukljeva vas, Pirmane, Gora, Hrukarje, Hribljane, Beaje in Slugovo. c) PREDLAGETELJ lahko predlaga najve toliko kandidatov, kot se jih lahko imenuje v odbor posamezne krajevne skupnosti. Pri tem mora upotevati, da lahko poda podporo s podpisom posameznemu kandidatu samo enkrat. Odbor krajevne skupnosti Begunje ima 7 lanov. Odbor krajevne skupnosti Cajnarje Sveti Vid ima 7 lanov. Odbor krajevne skupnosti Cerknica ima 11 lanov. Odbor krajevne skupnosti Grahovo ima 7 lanov. Odbor krajevne skupnosti Rakek ima 9 lanov. d) Funkcija lana odbora krajevne skupnosti je nezdruljiva s funkcijo lana obinskega sveta, upana, podupana, s lanstvom v nadzornem odboru obine ter z delom v obinski upravi. e) Mandatna doba odborov krajevnih skupnosti traja do konca mandata obinskega sveta, ki jih je imenoval oz. do imenovanja novih odborov krajevnih skupnosti. f) Funkcija lana odbora krajevne skupnosti je astna. 2. PODATKI O VLAGATELJU : Pod toko A vpiejo svoje podatke krajani posameznih krajevnih skupnosti, pri emer je potrebno upotevati: a) Predloge za kandidate lahko podajo samo krajani, ki imajo volilno pravico. b) Krajani posamezne krajevne skupnosti lahko predlagajo kandidate samo za krajevno skupnost, v kateri imajo stalno prebivalie. Pod toko B vpiejo podatke svetnike skupine pri obinskem svetu: a) Svetnike skupine lahko podajo predloge kandidatov za vse odbore krajevnih skupnosti.
Stran
16486 /
t.
106 / 27. 12. 2010
OBRAZEC 2:
SOGLASJE KANDIDATA H KANDIDATURI ZA LANA ODBORA KRAJEVNE SKUPNOSTI

_______________________________
Spodaj podpisani(a) _______________________________________________ , stanujo(a)_______________________________________________________, roj. ______________ soglaam z kandidaturo za lana(nico) odora krajene skupnosti ___________________ . Soglasje h kandidaturi je nepreklicno.
V/Na _______________, dne ____________
_________________________
(podpis)
Uradni list Republike Slovenije DOBREPOLJE 5509.

Sklep o zaasnem financiranju Obine Dobrepolje v obdobju januarmarec 2011
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16487
689.712 189.632 46.290 5.925 108.205 29.212 364.010 8.000 286.150 17.510 52.350 117.500 117.500 18.570 6.500 12.070 0
Na podlagi 33. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 110/02 ZDTB, 127/06 ZJZP, 14/07 ZSDPO, 109/08, 49/09 in 38/10 ZUKN) in 22. lena Statuta Obine Dobrepolje (Uradni list RS, t. 28/08) je upan Obine Dobrepolje dne 13. 12. 2010 sprejel
SKLEP o zaasnem financiranju Obine Dobrepolje v obdobju januarmarec 2011

1. SPLONA DOLOBA 1. len (vsebina sklepa) S tem sklepom se doloa in ureja zaasno financiranje Obine Dobrepolje (v nadaljevanju: obina) v obdobju od 1. ja nuarja do 31. marca 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje zaasnega financiranja). 2. len (podlaga za zaasno financiranje) Zaasno financiranje temelji na proraunu obine za leto 2010. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov obine je doloen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU in 110/02 ZDTB, 127/06 ZJZP in 14/07 ZSDPO, 109/08, 49/09 in 38/10 ZUKN; v nadaljevanju: ZJF) in Odlo kom o proraunu Obine Dobrepolje za leto 2010 (Uradni list RS, t. 112/09 in 76/10; v nadaljevanju: odlok o proraunu). 2. VIINA IN STRUKTURA ZAASNEGA FINANCIRANJA 3. len (sestava prorauna in viina splonega dela prorauna) V obdobju zaasnega financiranja se prihodki in drugi pre jemki ter odhodki in izdatki splonega dela prorauna doloijo v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOI PRIHODKI (70+71) DAVNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiek 703 Davki na premoenje 704 Domai davki na blago in storitve NEDAVNI PRIHODKI 710 Udeleba na dobiku in dohodki od premoenja 711 Takse in pristojbine 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI 722 Prihodki od prodaje zemlji, neopredmetenih in dolgoronih sredstev PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domaih virov 731 Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinannih institucij 689.712 672.995 642.733 609.765 7.529 25.439 30.262 24.071 20 1.272 4.899 0 0 0 0 0 16.717 16.717
70
71
72
73
74
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+43+43) 40 TEKOI ODHODKI 400 Plae in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 409 Rezerve 41 TEKOI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoi domai transferi 42 INVESTICIJSIKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizinim osebam 432 Investicijski transferi proraunskim uporabnikom III. PRORAUNSKI PRESEEK (I.II.) PRORAUNSKI PRIMANJKLJAJ B. RAUN FINANNIH TERJATEV IN NALOB IV. PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vraila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deleev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV 440 Dana posojila 441 Poveanje kapitalskih deleev in nalob 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Poveanje namenskega premoenja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoenje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEEV (IV.V.) C. RAUN FINANCIRANJA VII. ZADOLEVANJE (500) 50 ZADOLEVANJE 500 Domae zadolevanje VIII. ODPLAILO DOLGA (550) 55 ODPLAILO DOLGA 550 Odplailo domaega dolga IX. POVEANJE (ZMAJNANJE) SREDSTEV NA RAUNIH (I.+IV.+VII.II.V.VIII.) X. NETO ZADOLEVANJE (VII.VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.VIII.IX.) STANJE SREDSTEV NA RAUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 9009 Sploni sklad in drugo
34 34 34 0 0 0 0 0 0 0 0 34 0 0 0 0 0 0 34 0 0 1.889.000
Stran
16488 /
t.
106 / 27. 12. 2010
Uradni list Republike Slovenije SKLEP o imenovanju podupana Obine Dobrepolje

1. len Za podupana Obine Dobrepolje imenujem Joeta Ho evarja, roj. 17. 5. 1957, stanujo Videm 57a, 1312 Videm Dobrepolje. 2. len Podupan pomaga upanu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti upana, za katere ga upan pooblasti. Podupan bo funkcijo opravljal nepoklicno. 3. len Podupan nadomea upana v primeru njegove odso tnosti ali zadranosti. V asu nadomeanja opravlja podupan tekoe naloge iz pristojnosti upana in tiste njegove naloge, za katere ga upan pooblasti. 4. len Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in zane veljati petnajsti dan po objavi, uporablja pa se od 2. 11. 2010. t. 03210/2010 Videm, dne 2. decembra 2010 upan Obine Dobrepolje Janez Pavlin l.r.
V obdobju zaasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki obine poveajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. lenom ZJF oziroma odlokom o proraunu, e niso nartovani v zaasnem financiranju. 4. len (posebni del prorauna) Finanni narti neposrednih uporabnikov se doloijo do ravni proraunskih postavk kontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na spletni strani obine. 3. IZVREVANJE ZAASNEGA FINANCIRANJA 5. len (uporaba predpisov) V obdobju zaasnega financiranja se za izvrevanje za asnega financiranja uporabljajo: Zakon o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 110/02 ZDTB, 127/06 ZJZP, 14/07 ZSDPO, 109/08, 49/09 in 38/10 ZUKN, Zakon o izvrevanju proraunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011 (ZIPRS1011), Uradni list RS, t. 99/09, 29/10, 56/10 in Odlok o proraunu Obine Dobrepolje za leto 2010, (Uradni list RS, t. 112/09 in 76/10). 6. len (prevzemanje in plaevanje obveznosti) V obdobju zaasnega financiranja lahko neposredni upo rabniki prevzemajo in plaujejo obveznosti iz istih proraunskih postavk kot v proraunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju zaasnega financiranja prevzemajo in plaujejo obveznosti v breme svojega finannega narta samo v okviru pravic porabe iz svojega finannega narta, doloenega v posebnem delu prorauna. Nove proraunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. lena ZJF. 4. KONNA DOLOBA 7. len (uveljavitev sklepa) Ta sklep zane veljati z dnem objave v Uradnem listu Re publike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2011 dalje. t. 4100024/2010 Videm, dne 13. decembra 2010 upan Obine Dobrepolje Janez Pavlin l.r.
5511.
Sklep o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnih zemlji v Obini Dobrepolje
Na podlagi 12. lena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemlji (Uradni list RS, t. 123/00, 111/03 in 22/06) in 14. lena Statuta Obine Dobrepolje (Uradni list RS, t. 28/08) je Obinski svet Obine Dobrepolje na 3. redni seji dne 21. 12. 2010 sprejel
SKLEP o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnih zemlji v Obini Dobrepolje
1. Vrednost toke za izraun nadomestila za uporabo stavb nih zemlji na obmoju Obine Dobrepolje od 1. 1. 2011 znaa 0,00254 /m2. 2. Ta sklep zane veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se do veljavnosti novega sklepa. t. 4220004/2010 Videm, dne 21. decembra 2010 upan Obine Dobrepolje Janez Pavlin l.r.
5510.
Sklep o imenovanju podupana Obine Dobrepolje
Na podlagi prvega odstavka 33.a lena Zakona o lokalni samoupravi (ZLSUPB2, Uradni list RS, t. 94/07 UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) in 26. lena Statuta Obine Dobrepolje (Uradni list RS, t. 28/08) je upan Obine Dobrepolje dne 2. 12. 2010 sprejel
Uradni list Republike Slovenije DOBRNA 5512.

Sklep o zaetku postopka sprememb in dopolnitev Odloka o lokacijskem nartu za stanovanjsko naselje Zavrh, Dobrna
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16489
3. Nain pridobitve strokovnih reitev 4. len Posebne strokovne podlage niso predvidene. Sestavni del odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o LN Zavrh je dokumentacija, ki jo izdela izbrani izdelovalec. 4. Roki in posamezne faze za pripravo sprememb in dopolnitev odloka 5. len Postopek priprave odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o PUP bo potekal skladno z dolobami Zakona o pro storskem nartovanju, po naslednjem terminskem planu: upan Obine Dobrna sprejme sklep, ki ga objavi v Ura dnem listu RS ter na spletnih straneh Obine Dobrna, izdelovalec pripravi osnutek prostorskega akta in ga posreduje nosilcem urejanja prostora, da v roku 15 dni podajo smernice, dopolnjeni osnutek prostorskega akta se javno razgrne v prostorih Obine Dobrna za 15 dni; v tem asu pripravljavec (Obina Dobrna) organizira javno obravnavo predlaganih spre memb in dopolnitev, upan zavzame stalie do pripomb podanih v asu jav ne razgrnitve; stalie se objavi na krajevno obiajen nain in v svetovnem spletu ter se o njih pisno seznani lastnike zemlji, ki so pripombe podali, izdelovalec na podlagi stali do pripomb pripravi pre dlog prostorskega akta, ki ga izdelovalec polje nosilcem ure janja prostora, da v 15 dneh podajo svoja mnenja, odlok sprejme Svet Obine Dobrna in ga objavi v Ura dnem listu RS. 5. Navedba nosilcev urejanja prostora 6. len Nosilci urejanja prostora, ki so podajo smernice in mnenja: Obina Dobrna, kot upravljavec obinskih cest, pristojno podjetje za prikljuevanje na komunalno omreje, pristojno podjetje za odstranjevanje komunalnih od padkov, Elektro Celje, za prikljuevanje na NN elektrino omre je, pristojno podjetje za prikljuevanje na kabelsko omreje, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Sektor za vodno gospodarstvo Celje, Zavod za varstvo kulturne dediine, OE Celje. Kolikor se v postopku priprave sprememb in dopolnitev odloka ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja tudi od drugih organov, ki niso nateti v prejnjem odstavku, se ta pridobijo v postopku priprave odloka. 6. Obveznosti v zvezi s financiranjem 7. len Vse stroke v zvezi s financiranjem dokumentacije k spre membam in dopolnitvam LN Zavrh, vkljuno z eventualnimi stroki pridobivanja smernic in mnenj nosi pobudnik sprememb in dopolnitev LN Zavrh. Obina Dobrna kot pripravljavec zago tavlja postopke v skladu s petim lenom tega sklepa oziroma pristojnostmi iz ZPNart. 8. len Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in zane veljati z dnem objave. t. 350000005/20105(6) Dobrna, dne 17. decembra 2010 upan Obine Dobrna Martin Brecl l.r.
Na podlagi 57. in 96. lena Zakona o prostorskem nar tovanju (ZPNart, Uradni list RS, t. 33/07, 70/08 ZVO1B, 108/09) in 29. lena Statuta Obine Dobrna (Uradni list RS, t. 47/99, 15/01, 112/02, 136/04) je upan Obine Dobrna sprejel
SKLEP o zaetku postopka sprememb in dopolnitev Odloka o lokacijskem nartu za stanovanjsko naselje Zavrh, Dobrna
1. len S tem sklepom se podrobneje doloijo: ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev odloka (1); obmoje sprememb in dopolnitev (2); nain pridobitve strokovnih reitev (3); roki za pripravo sprememb in dopolnitev in njihovih posameznih faz (4); navedba nosilcev urejanja prostora, ki podajo smernice za nartovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti (5); obveznosti v zvezi s financiranjem (6). 1. Ocena stanja, razlogi ter pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev odloka 2. len Pobudnik sprememb in dopolnitev lokacijskega narta za stanovanjsko naselje Zavrh, Dobrna (Odlok o obinskem lokacijskem nartu za stanovanjsko naselje Zavrh, Dobrna, Uradni list RS, t. 39/06 in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem nartu za stanovanjsko naselje Zavrh, Dobrna, Uradni list RS, t. 99/06, t. projekta U370, Obinski lokacijski nart Zavrh, ki ga je izdelalo projektivno podjetje Igre d.o.o. iz Maribora; v nadaljevanju kratko: LN Zavrh) je lastnik zemljike parcele s parcelno t. 26, k.o. Zavrh, na kateri je predvidena enodruinska hia. Stanovanjska hia je predvide na na geoloko manj primerni lokaciji (predhodno pridobljeno geoloko mnenje). Hrib na juni oziroma jugovzhodni strani povzroa osenenje prostora z nartovanim objektom. Prostor z nartovanim objektom je poraen z visokoraslo vegetacijo, skoraj gozdom, katere odstranitev bi bila precejen negativen poseg v prostor, tako z vodovarstvenega (erozija) kot krajinsko estetskega vidika. Pobudnik je predhodno pridobil tudi stalie (informacijo) Agencije RS za okolje, Urada za upravljanje z vodami, ki ugotavlja, da se s posegom na eleni lokaciji ne posega na vodna (ali priobalna) zemljia in da ni poplavno ogroeno. Zemljika parcela t. 26 meri 2.160,0 m2 in omogoa prestavitev objekta za cca 30,0 m proti jugozahodu, na ravni co blije dovozni cesti ter obstojei in nartovani komunalni infrastrukturi. Postopek sprememb in dopolnitev odloka o LN Zavrh bo tekel na podlagi Zakona o prostorskem nartovanju (ZPNart). Ker gre le za en objekt, oziroma za posamien poseg v prostor in ne vpliva na celovitost nartovane ureditve po LN Zavrh ter na rabo sosednjih zemlji in objektov, se rok za predloitev smernic in mnenj in trajanje javne razgrnitve skraja na 15 dni. 2. Obmoje sprememb in dopolnitev 3. len Obmoje sprememb in dopolnitev je znotraj obmoja ure janja z LN Zavrh, zemljie s parcelno t. 26, v katastrski obini Zavrh.
Stran
16490 /
t.
106 / 27. 12. 2010

74

TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinannih institucij 741 Prejeta sredstva iz dravnega prorauna iz sredstev prorauna Evropske unije PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) TEKOI ODHODKI 400 Plae in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plaila domaih obresti 409 Rezerve TEKOI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoi domai transferi 414 Tekoi transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizinim osebam, ki niso proraunski uporabniki 432 Investicijski transferi proraunskim uporabnikom III. PRORAUNSKI PRESEEK (I.II) (PRORAUNSKI PRIMANJKLJAJ) RAUN FINANNIH TERJATEV IN NALOB IV. PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKI DELEEV (750+751+752) PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vraila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deleev 752 Kupnine iz naslova privatizacija V. DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV 440 Dana posojila 441 Poveanje kapitalskih deleev in nalob 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Poveanje namenskega premoenja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoenje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEEV (IV. V.) RAUN FINANCIRANJA VII. ZADOLEVANJE (500) 3.667.824 1.347.419 2.320.405 0 0 13.253.621 2.468.355 420.846 67.730 1.808.767 65.049 105.962 2.684.867 60.726 2.056.207 217.412 350.522 0 7.812.650 7.812.650 287.749 192.360 95.389 1.599.532
GORENJA VAS - POLJANE 5513.

Odlok o proraunu Obine Gorenja vas Poljane za leto 2011
Na podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, t. 100/05 in 60/07), 29. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02 ZJU, 110/02 ZDTB, 127/06 ZJZP, 14/07 ZSPDPO, 109/08 in 49/09, v nadaljevanju: ZJF) in 99. lena Statuta Obine Gorenja vas Poljane (Uradni vestnik Gorenjske, t. 22/99, in Uradni list RS, t. 80/01) je Obinski svet Obine Gorenja vas Poljane na 3. redni seji dne 21. 12. 2010 sprejel
78
40
ODLOK o proraunu Obine Gorenja vas - Poljane za leto 2011

1. SPLONA DOLOBA 1. len (vsebina odloka) S tem odlokom se za Obino Gorenja vas Poljane za leto 2011 doloajo proraun, postopki izvrevanja prorauna ter obseg zadolevanja in porotev obine in javnega sektorja na ravni obine (v nadaljnjem besedilu: proraun). 2. VIINA SPLONEGA DELA PRORAUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAUNA 2. len (sestava prorauna in viina splonega dela prorauna) V splonem delu prorauna so prikazani prejemki in iz datki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Sploni del prorauna na ravni podskupin kontov se doloa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov v EUR Proraun leta 2011 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 11.654.089 TEKOI PRIHODKI (70+71) 7.006.432 DAVNI PRIHODKI 5.903.494 700 Davki na dohodek in dobiek 5.383.366 703 Davki na premoenje 344.994 704 Domai davki na blago in storitve 175.134 706 Drugi davki 0 NEDAVNI PRIHODKI 1.102.938 710 Udeleba na dobiku in dohodki od premoenja 151.650 711 Takse in pristojbine 1.000 712 Globe in denarne kazni 1.500 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 10.000 714 Drugi nedavni prihodki 938.788 KAPITALSKI PRIHODKI 975.483 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 421.703 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemlji in neopredmetenih dolgoronih sredstev 553.780 PREJETE DONACIJE 4.350 730 Prejete donacije iz domaih virov 4.350 731 Prejete donacije iz tujine 0 B. 42 43 41
70
75
0 0 0 0 0 469.736 469.736 27.156 442.580 0 0 469.736 2.000.000
71
44
72
73
C.

50 ZADOLEVANJE 500 Domae zadolevanje VIII. ODPLAILA DOLGA (550) ODPLAILA DOLGA 550 Odplaila domaega dolga IX POVEANJE (ZMANJANJE) SREDSTEV NA RAUNIH (I.+IV.+VII.II.V.VIII.) X. NETO ZADOLEVANJE (VII. VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI. + VII. VIII. IX.) STANJE SREDSTEV NA RAUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Sploni sklad za drugo 2.000.000 2.000.000 206.800 206.800 206.800 276.068 1.793.200 1.599.532 276.068
t.
106 / 27. 12. 2010 /

4. len
Stran
16491
(namenski prihodki in odhodki prorauna) Namenski prihodki prorauna so poleg prihodkov, do loenih v prvem stavku prvega odstavka 43. lena ZJF, tudi naslednji prihodki: poarna taksa, ki se nameni za investicije v zagotavlja nje poarne varnosti, turistina taksa, ki se nameni za spodbujanje turizma v obini, prejeta sredstva iz dravnega prorauna in sredstva prorauna EU za investicije, prispevki obanov za ceste, ki se namenijo za izgradnjo in obnovo cest, pristojbina za vzdrevanje gozdnih cest, ki se nameni vzdrevanju gozdnih cest, prihodki od smetarine, prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se namenijo za investicije v zmanjanje obremenjevanja okolja zaradi odlaganja odpadkov, prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaevanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se namenijo za in vesticije v zmanjanje onesnaevanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda in ostali namenski prihodki po zakonu. e se v tekoem letu v proraun vplaa namenski preje mek, ki zahteva sorazmerni namenski izdatek, ki v proraunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni viini, se v viini dejanskih prejemkov povea obseg izdatkov finannega narta in pro rauna. Neporabljene pravice porabe, ki se financirajo iz donacij in so zagotovljene na posebnih postavkah, se lahko na koncu tekoega leta prenesejo v proraun naslednjega leta za iste namene. Prerazporejanje pravic porabe ni dovoljeno. Sredstva za usklajevanje planih nesorazmerij, ki niso porabljena v tekoem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 5. len (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji spreje ti proraun, spremembe prorauna ali rebalans prorauna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu prora una (finannem nartu neposrednega uporabnika) med glav nimi programi v okviru podroja proraunske porabe odloa na predlog neposrednega uporabnika upan, oziroma v primeru ojih delov obin, predsednik sveta. O prerazporeditvah pravic porabe v finannem nartu neposrednih uporabnikov: obinskega sveta, nadzornega odbora, upana odloa upan brez omejitev. obinske uprave in reijskega obrata na predlog vodje oddelka odloa upan. upan je pooblaen, da v okviru podroja proraunske porabe v posebnem delu prorauna spremeni pravico porabe za posamezne namene med proraunskimi postavkami, ven dar najve do 20% obsega podroja sprejetega prorauna. V obseg prerazporeditev se ne tejejo prerazporeditve, ki so po trebne zaradi pravilne opredelitve odhodka po programski kla sifikaciji, in prerazporeditve iz splone proraunske rezervacije ter prerazporeditve povezane z organizacijskimi spremembami proraunskih uporabnikov. Tudi v primeru prerazporeditev iz postavke sredstva za odpravo nesorazmerij v plaah na druge plane postavke omejitev ne velja. upan s poroilom o izvrevanju prorauna v obdobju januarjunij in konec leta z zakljunim raunom poroa obin skemu svetu o veljavnem proraunu za tekoe leto in njegovi realizaciji.
55
Posebni del prorauna sestavljajo finanni narti nepo srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program ske dele: podroja proraunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov obinskega prorauna. Podprogram je razdeljen na proraun ske postavke, te pa na podskupine kontov, konte in podkonte, doloene s predpisanim kontnim nartom. Posebni del prorauna do ravni proraunskih postavk podkontov in nart razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Obine Gorenja vas Poljane. Nart razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. POSTOPKI IZVREVANJA PRORAUNA 3. len (izvrevanje prorauna) Proraun se izvruje na ravni proraunske postavkepod konta. Neposredni in posredni uporabniki proraunskih sredstev morajo organizirati izvrevanje nalog iz svojega podroja v mejah sredstev, odobrenih s proraunom. Sredstva se smejo porabljati za namene, opredeljene s proraunom. Za izvrevanje prorauna je odgovoren upan. Ta skrbi, da se med letom prihodki razporejajo skladno z njihovim prite kanjem enakomerno vsem proraunskim porabnikom. upan je pooblaen da: odloa o uporabi sredstev splone proraunske rezerva cije v skladu z 42. lenom Zakona o javnih financah; odloa o viini blagajnikega maksimuma; odloa o uporabi sredstev proraunske rezerve do viine 80% rezerve za namene iz 2. toke drugega odstavka 49. lena Zakona o javnih financah; odloa o kratkoronem zadolevanju prorauna za fi nanciranje nalog javne porabe, vendar le do viine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega prorauna, ki mora biti odplaano do konca proraunskega leta. Odredbodajalec prorauna je upan oziroma od njega pooblaena oseba. Vija svetovalka za proraun, finance in raunovodstvo: izvaja finanno poslovanje prorauna; nadzoruje porabo sredstev pri proraunskih uporabnikih in o nepravilnostih pri porabi sredstev obvea upana ter mu predlaga ustrezne ukrepe; usklajuje dinamiko proraunske porabe s posameznimi nosilci nalog v mejah planirane porabe; med izvrevanjem prorauna lahko odpira konte v okviru proraunskih postavk oziroma povea obseg sredstev na kontu za izdatke, ki jih pri planiranju prorauna ni bilo mogoe predvi deti oziroma so bili ti izdatki predvideni na drugih kontih; odloa o zaasni uporabi tekoih likvidnostnih prora unskih presekov zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoe likvidnosti prorauna.
Stran
16492 /
t.
106 / 27. 12. 2010

prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov in sicer za financi ranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju prorauna ni bilo mogoe predvideti ali zanje ni bilo mogoe predvideti zadostnih sredstev. Znesek splone proraunske rezervacije je doloen v posebnem delu prorauna. O uporabi splone proraunske rezervacije odloa upan s sklepom o prerazporeditvi sredstev, na predlog pristojnih oddelkov obinske uprave. O tem s pisnimi poroili obvea obinski svet. 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANNEGA PREMOENJA OBINE 10. len (odpis dolga) e so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. lena ZJF, lahko upan odpie ali delno odpie plailo dolga do viine 4.000,00 EUR, ki ga ima posamezen dolnik do Obine Gore nja vas Poljane, vendar najve do skupne viine 10.000,00 evrov vseh dolgov v posameznem letu, e bi bili stroki postop ka izterjave v nesorazmerju z viino terjatve. Kot dolg iz predhodnega odstavka se ne teje dolg do obine iz naslova obveznih dajatev. 5. OBSEG ZADOLEVANJA IN POROTEV OBINE IN JAVNEGA SEKTORJA 11. len (obseg zadolevanja obine in izdanih porotev obine) Zaradi kritja presekov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presekov izdatkov nad prejemki v ra unu finannih terjatev in nalob ter odplaila dolgov v raunu financiranja, se obina za proraun leta 2011 lahko zadoli do viine 2.000.000,00 EUR. Obseg porotev obine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Obina Gorenja vas Poljane, v letu 2011 ne sme presei skupne viine glavnic 0 evrov. 12. len (obseg zadolevanja in izdanih porotev posrednih uporabnikov obinskega prorauna javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je obina, ter pravnih oseb, v katerih ima obina neposredno ali posredno prevladujo vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki obinskega prorauna, javna podje tja, katerih ustanoviteljica je obina, ter druge pravne osebe, v katerih ima obina neposredno ali posredno prevladujo, vpliv se lahko v letu 2011 zadolijo do skupne viine 0 evrov. Posredni uporabniki obinskega prorauna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je obina, ter druge pravne osebe, v kate rih ima obina neposredno ali posredno prevladujo, vpliv lahko v letu 2011 izdajo porotva do skupne viine glavnic 0 evrov. 13. len (obseg zadolevanja obine za upravljanje z dolgom obinskega prorauna) Za potrebe upravljanja obinskega dolga se obina lahko zadoli do viine 0 evrov. 6. PREHODNE IN KONNE DOLOBE 14. len (zaasno financiranje v letu 2012) V obdobju zaasnega financiranja Obine Gorenja vas Poljane v letu 2012, e bo zaasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o doloitvi zaasnega financiranja.
6. len (najveji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proraunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekoem letu razpie javno naroilo za celotno vrednost projekta, ki je vkljuen v nart razvojnih programov, e so zanj nartovane pravice porabe na proraunskih postavkah v sprejetem proraunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo rabnika, ki bodo zapadle v plailo v naslednjih letih za investi cijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finannem nartu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2012 70% navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe. Omejitev iz prejnjega odstavka pa ne velja za investicij ske odhodke za projekte EU. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporab nika, ki bodo zapadle v plailo v prihodnjih letih za blago in stori tve in za tekoe transfere, ne sme presegati 30% pravic porabe v sprejetem finannem nartu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega lena ne ve ljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen e na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega lena se nartujejo v finannem nartu neposrednega uporab nika in nartu razvojnih programov. 7. len (spreminjanje narta razvojnih programov) upan lahko spreminja vrednost projektov v nartu ra zvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za ve kot 30%, mora predhodno potrditi obinski svet. Omejitev ne velja za projekte, ki se financirajo iz namenskih prihodkov, ki v proraunu niso bili nartovani ali so bili nartovani v pre majhnem znesku. Projekti, za katere se zaradi prenosa plail v tekoe leto, zakljuek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoe leto, se uvrstijo v nart razvojnih programov po uveljavitvi prorauna. Novi projekti se uvrstijo v nart razvojnih programov na podlagi odloitve obinskega sveta. 8. len (proraunski sklad) Proraunski sklad je raun proraunske rezerve, obliko van po Zakonu o javnih financah. V proraunsko rezervo proraunski sklad se izloa del skupno doseenih letnih prejemkov prorauna, tako, da zna ajo ob koncu leta najve 1,5% vseh prejemkov prorauna. Znesek proraunske rezerve je doloen v posebnem delu pro rauna, ki se med letom poveuje za prejemke od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi proraunskega sklada. Sredstva proraunskega sklada se uporabljajo: za finan ciranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesre (poplave, sua, poar, zemeljski plaz, sneni plaz, visoki sneg, moan veter, toa, strela, led, pozeba, potres, epidemije, ivalske kune bolezni in rastlinski kodljivci) in druge nesree, ki jih povzroajo naravne sile, in ekoloke nesree. O uporabi proraunske rezerve, na predlog za finance pristojnega organa obinske uprave, do viine 80% rezerve odloa upan s sklepom. O tem s pisnimi poroili obvea obinski svet. 9. len (Splona proraunska rezervacija) Proraun obsega kot nerazporejeni del prejemkov splono proraunsko rezervacijo do maksimalne viine 0,5% celotnih

15. len (uveljavitev odloka) Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2011 dalje. t. 410005/2010010 Gorenja vas, dne 21. decembra 2010 upan Obine Gorenja vas Poljane Milan ade l.r.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16493
3. len Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 600004/2010002 Gorenja vas, dne 21. decembra 2010 upan Obine Gorenja vas Poljane Milan ade l.r.
5515. 5514.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraevalnega zavoda O Ivana Tavarja Gorenja vas
Sklep o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnih zemlji v Obini Gorenja vas - Poljane za leto 2011
Na podlagi 3. lena Zakona o zavodih (Uradni list RS, t. 12/I/91, 45/I/94 odl. US, 8/96, 18/98 odl. US, 36/00 ZPDZC, 127/06 ZJZP), prvega odstavka 41. lena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja (ZOFVIUPB5) (Uradni list RS, t. 16/07, 36/08, 58/09) ter 17. lena Statuta Obine Gorenja vas Poljane (Uradni vestnik Gorenjske, t. 22/99, in Uradni list RS, t. 80/01) je Obinski svet Obine Gorenja vas Poljane na 3. redni seji dne 21. 12. 2010 sprejel
Na podlagi 22. lena Zakona o financiranju obin (Uradni list RS, t. 123/06 uradno preieno besedilo in 57/08), 29. lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, t. 94/07 uradno preieno besedilo, 76/08 in 79/09), 16. lena Sta tuta Obine Gorenja vas Poljane (Uradni vestnik Gorenj ske, t. 22/99, Uradni list RS, t. 80/01) in 13. lena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljia v Obini Gorenja vas Poljane (Uradni list RS, t. 60/98, 102/01, 55/02, 82/04 in 106/05) je Obinski svet Obine Gorenja vas Poljane na 3. redni seji dne 21. 12. 2010 sprejel
ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraevalnega zavoda O Ivana Tavarja Gorenja vas
1. len V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojnoizobra evalnega zavoda O Ivana Tavarja Gorenja vas (UVG, t. 71/96, t. 40/97, Uradni list RS, t. 52/99, 88/00, 14/04, 60/07, 122/07, 26/2010, v nadaljevanju: Odlok) se spremeni 1. len tako, da se na novo glasi: S tem odlokom Obina Gorenja vas Poljane, s sede em Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas (v nadaljevanju: ustanovitelj), ustanavlja na podroju vzgoje in izobraevanja ter vzgoje in varstva predolskih otrok javni vzgojnoizobraevalni zavod Osnovna ola Ivana Tavarja Gorenja vas (v nadaljeva nju: zavod), v katerega sestavo sodijo: Osnovna ola Ivana Tavarja Gorenja vas matina ola, Podrunina ola Sovodenj, Podrunina ola Luine, Vrtec Zala Gorenja vas, z enoto na Sovodnju, enoto v Luinah in enoto na Dobravi. 2. len Spremeni se 2. len Odloka tako, da se na novo glasi: Zavod posluje pod imenom Osnovna ola Ivana Tavarja Gorenja vas. Sede zavoda: Trata 40, Gorenja vas. Skrajano ime zavoda: O Gorenja vas. V sestavo O Gorenja vas, sodijo: Osnovna ola Ivana Tavarja Gorenja vas matina ola, Trata 40, 4224 Gorenja vas, Podrunina ola Sovodenj, Sovodenj 32, 4225 Sovo denj, Podrunina ola Luine, Luine 11, 4224 Gorenja vas, Vrtec Zala Gorenja vas, Trata 40, 4224 Gorenja vas, z enotami: Enota Sovodenj, Sovodenj 32, 4225 Sovodenj, Enota Luine, Luine 11, 4224 Gorenja vas, Enota Dobrava, Dolenja Dobrava 23, 4224 Gorenja vas.
SKLEP o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnih zemlji v Obini Gorenja vas - Poljane za leto 2011
1. len Vrednost toke za izraun nadomestila za uporabo stavb nih zemlji na obmoju Obine Gorenja vas Poljane za leto 2011 znaa 0,0046732 EUR. 2. len Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. januarja 2011 dalje. Z zaetkom veljavnosti tega sklepa preneha veljati Sklep o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbne ga zemljia na obmoju Obine Gorenja vas Poljane za leto 2010 (Uradni list RS, t. 108/09). t. 422007/2007004 Gorenja vas, dne 21. decembra 2010 upan Obine Gorenja vas Poljane Milan ade l.r.
GROSUPLJE 5516.
Sklep o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia na obmoju Obine Grosuplje
Na podlagi 61. lena Zakona o stavbnih zemljiih (Uradni list SRS, t. 18/84), 10. lena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljia (Uradni list RS, t. 5/97, 12/01, 116/03) in 18. lena Statuta Obine Grosuplje (Uradni list RS, t. 01/10) je Obinski svet Obine Grosuplje na 2. seji dne 15. 12. 2010 sprejel
Stran
16494 /
t.
106 / 27. 12. 2010

5518.

Sklep o imenovanju predsednika in lanov odbora Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za kmetijstvo in gozdarstvo
SKLEP o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia na obmoju Obine Grosuplje
1. len Vrednost toke za izraun nadomestila za uporabo stavb nega zemljia na obmoju Obine Grosuplje za leto 2011 zna a za poslovne prostore 0,002055 EUR/m2, za stanovanjske prostore 0,002837 EUR/m2 in za nezazidana stavbna zemljia znotraj sprejetih prostorsko izvedbenih nartov oziroma obin skih podrobnih prostorskih nartov 0,002837 EUR/m2. 2. len Ta sklep zane veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2011 dalje. t. 4143/95 Grosuplje, dne 15. decembra 2010 upan Obine Grosuplje dr. Peter Verli l.r.
Na podlagi 30. lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, t. 95/07, 25/08, 100/08 Odl. US, 79/09, 51/10 UPB2) in devete alinee drugega odstavka 16. lena ter 23. lena Statuta Obine Ivanna Gorica (Uradni list RS, t. 89/04 in 36/07) je Obinski svet Obine Ivanna Gorica na 2. seji dne 15. 12. 2010 sprejel
SKLEP o imenovanju predsednika in lanov odbora Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za kmetijstvo in gozdarstvo
I. V Odbor Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za kmetijstvo in gozdarstvo se imenujejo: 1. Ignacij Kastelic, Pungert 7, entvid pri Stini, predse dnik, 2. Andreja Mie, Kamni vrh pri Ambrusu 17, Ambrus, lanica, 3. Brigita Primc, Zabort 1, entvid pri Stini, lanica, 4. Stanislav Okorn, Vir pri Stini 89, Ivanna Gorica, lan, 5. Ciril inkovec, Brezovi Dol 21, Ambrus, lan, 6. uro uri, Veliko Globoko 24, Zagradec, lan, 7. Rado Javornik, Krka 27, Krka, lan. II. Mandat predsednika in lanov Odbora Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za kmetijstvo in gozdarstvo traja do pre nehanja mandatov lanom Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica, izvoljenih na volitvah dne 10. 10. 2010. III. Ta sklep zane veljati z dnem imenovanja in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 0110011/2010 Ivanna Gorica, dne 15. decembra 2010 upan Obine Ivanna Gorica Duan Strnad l.r.
IVANNA GORICA 5517.

Sklep o imenovanju predsednika in lanov Komisije Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za statutarno-pravna vpraanja
SKLEP o imenovanju predsednika in lanov Komisije Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za statutarno-pravna vpraanja
I. V Komisijo Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za statutarnopravna vpraanja se imenujejo: 1. mag. Jurij Kos, Ulica Cankarjeve brigade 20, Ivanna Gorica predsednik, 2. Igor Bonina, Malo Hudo 5a, Ivanna Gorica, lan, 3. Janez Mean, Dob pri entvidu 40, entvid pri Stini, lan, 4. Gregor Jako, Sokolska 10, Ivanna Gorica, lan, 5. Barbara Mui, Krka 38, Krka, lanica. II. Mandat predsednika in lanov Komisije Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za statutarnopravna vpraanja traja do prenehanja mandatov lanom Obinskega sveta Obine Ivan na Gorica, izvoljenih na volitvah dne 10. 10. 2010. III. Ta sklep zane veljati z dnem imenovanja in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 0120010/2010 Ivanna Gorica, dne 15. decembra 2010 upan Obine Ivanna Gorica Duan Strnad l.r.
5519.
Sklep o imenovanju predsednika in lanov odbora Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za drubene dejavnosti
SKLEP o imenovanju predsednika in lanov odbora Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za drubene dejavnosti
I. V Odbor Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za drubene dejavnosti se imenujejo: 1. Jernej Lampret, Muljava 17a, Ivanna Gorica, pred sednik,

2. Vera Hribar, Veliki Kal 4a, entvid pri Stini, lanica, 3. Joe Kastelic, Vir pri Stini 82, Ivanna Gorica, lan, 4. Milena Vrhovec, Vir pri Stini 113, Ivanna Gorica, lanica, 5. Marina Koak, Vir pri Stini 44, Ivanna Gorica, la nica, 6. Joica Kralj, Male enjice 5, entvid pri Stini, la nica, 7. Duan Kamnikar, Vir pri Stini 60, Ivanna Gorica, lan. II. Mandat predsednice in lanov Odbora Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za drubene dejavnosti traja do pre nehanja mandatov lanom Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica, izvoljenih na volitvah dne 10. 10. 2010. III. Ta sklep zane veljati z dnem imenovanja in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 0110010/2010 Ivanna Gorica, dne 15. decembra 2010 upan Obine Ivanna Gorica Duan Strnad l.r.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16495
III. Ta sklep zane veljati z dnem imenovanja in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 0110009/2010 Ivanna Gorica, dne 15. decembra 2010 upan Obine Ivanna Gorica Duan Strnad l.r.
5521.
Sklep o imenovanju lanov Nadzornega odbora Obine Ivanna Gorica
Na podlagi 30. lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, t. 95/07, 25/08, 100/08 Odl. US, 79/09, 51/10 UPB2) in osme alinee drugega odstavka 16. lena ter 38. lena Statuta Obine Ivanna Gorica (Uradni list RS, t. 89/04 in 36/07) je Obinski svet Obine Ivanna Gorica na 2. seji dne 15. 12. 2010 sprejel
SKLEP o imenovanju lanov Nadzornega odbora Obine Ivanna Gorica

I. V Nadzorni Odbor Obine Ivanna Gorica se imenujejo: 1. Andrej Mirti, Prima vas 4, Zagradec, 2. Anton ernivec, Gabrovka pri Zagradcu 26, Zagradec, 3. Cvetko Zupani, Vrh pri Vinji Gori 22, Vinja Gora, 4. Magdalena Urbani, Vir pri Stini 40, Ivanna Gorica, 5. Stojan Zorzenone, Pot v Bort 20, Ivanna Gorica. II. Mandat lanov Nadzornega odbora Obine Ivanna Gorica traja do prenehanja mandatov lanom Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica, izvoljenih na volitvah dne 10. 10. 2010. III. Ta sklep zane veljati z dnem imenovanja in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 0110008/2010 Ivanna Gorica, dne 15. decembra 2010 upan Obine Ivanna Gorica Duan Strnad l.r.
5520.
Sklep o imenovanju predsednika in lanov odbora Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja
SKLEP o imenovanju predsednika in lanov odbora Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja
I. V Odbor Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja se imenujejo: 1. Alojz inkovec, Brezovi Dol 21, Ambrus, predsednik, 2. Anton Medved, entpavel 19, entvid pri Stini, lan, 3. Anton Kralj, Trubarjeva 12, Ivanna Gorica, lan, 4. Alojz ebular, koflje 8, entvid pri Stini, lan, 5. Andrej Klemeni, entvid pri Stini 68, entvid pri Stini, lan, 6. Barbara Mui, Krka 38, Krka, lanica, 7. Drago Zadel, abjek 15, Vinja Gora, lan, 8. Janko Zadel, Dedni Dol 26, Vinja Gora, lan, 9. Urka Rus, Pristavlja vas 5, entvid pri Stini, lanica. II. Mandat predsednika in lanov Odbora Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja traja do prenehanja mandatov lanom Ob inskega sveta Obine Ivanna Gorica, izvoljenih na volitvah dne 10. 10. 2010.
KAMNIK 5522.
Sklep o financiranju politinih strank v Obini Kamnik
Na podlagi 26. lena Zakona o politinih strankah (Uradni list RS, t. 100/05 UPB1 in 103/07) in 14. lena Statuta Obi ne Kamnik (Uradni list RS, t. 101/08 in 45/10) je Obinski svet Obine Kamnik na 2. seji dne 22. 12. 2010 sprejel
SKLEP o financiranju politinih strank v Obini Kamnik

I. Politinim strankam, katerim listam so pripadli mandati za lane obinskega sveta, oziroma so dosegli najmanj 50%
Stran
16496 /
t.
106 / 27. 12. 2010

3. len 20. len se spremeni tako, da se odslej glasi: 20. len (1) Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh obinah ustanoviteljicah. (2) upani obin ustanoviteljic objavijo ta odlok v uradnih glasilih svojih obin v petnajstih dneh po sprejemu na seji ob inskega sveta. (3) Odlok se zane uporabljati petnajsti dan po zadnji objavi. 4. len V 21. lenu se rta prvi odstavek. Dosedanji drugi odsta vek postane prvi odstavek. t. 00780002/20102 Kanal ob Soi, dne 16. decembra 2010 upan Obine Kanal Andrej Maffi l.r.
glasov potrebnih za izvolitev enega lana obinskega sveta, pripadajo sredstva iz prorauna Obine Kamnik sorazmerno tevilu dobljenih glasov na volitvah v obinski svet, vendar ta sredstva ne smejo presegati 0,6% primerne porabe za posa mezno proraunsko leto. II. Viina sredstev, namenjenih za financiranje politinih strank, se doloi v proraunu obine za posamezno proraun sko leto. III. Sredstva se politinim strankam nakazujejo meseno na njihov transakcijski raun. IV. Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 10. 11. 2010. V. Z dnem zaetka uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o financiranju politinih strank v Obini Kamnik (Uradni list RS, t. 24/07). t. 410285/20101/5 Kamnik, dne 23. decembra 2010 upan Obine Kamnik Marjan arec l.r.
5524.
Sklep o zaasnem financiranju Obine Kanal ob Soi v obdobju januarmarec 2011
KANAL 5523.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi organa skupne obinske uprave Medobinska uprava obin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soi
Na podlagi 32. in 33. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 110/02 ZDTB, 127/06 ZJZP, 14/07 ZSPDPO, 109/08) in 16. lena Statuta Obine Kanal ob Soi (Uradne objave PN, t. 41/0, 17/06, in Uradni list RS, t. 70/07) je upan Obine Kanal ob Soi dne 6. 12. 2010 sprejel
SKLEP o zaasnem financiranju Obine Kanal ob Soi v obdobju januarmarec 2011

1. SPLONA DOLOBA 1. len S tem sklepom se doloa in ureja zaasno financiranje Ob ine Kanal ob Soi v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje zaasnega financiranja). 2. len Zaasno financiranje temelji na proraunu Obine Kanal ob Soi za leto 2010. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov obine je doloen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU in 110/02 ZDTB, 127/06 ZJZP, 14/07 ZSPDPO, 109/08; v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o proraunu Obine Kanal ob Soi za leto 2010 (Uradni list RS, t. 12/10, v nadaljevanju: odlok o proraunu). 2. VIINA IN STRUKTURA ZAASNEGA FINANCIRANJA 3. len V obdobju zaasnega financiranja se prihodki in drugi pre jemki ter odhodki in izdatki splonega dela prorauna doloijo v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+73+74) TEKOI PRIHODKI (70+71) v EUR Proraun januar marec 2011 1.559.558 1.550.772
Na podlagi 3. lena Odloka o organizaciji in delovnem podroju obinske uprave Obine Kanal ob Soi (asopis OKO, t. 45/1995, in Uradne objave Primorske novice, t. 25/1996) je Obinski svet Obine Kanal ob Soi na 3. redni seji dne 16. 12. 2010 v skladu z 49.a lenom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, t. 94/07 UPB2, 76/08) sprejel
ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi organa skupne obinske uprave Medobinska uprava obin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soi
1. len V Odloku o ustanovitvi organa skupne obinske uprave Medobinska uprava obin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soi (Uradni list RS, t. 109/09) se v prvem odstavku 5. lena za besedilom ustanoviteljic rtajo besede in naloge v zvezi z ugotavljanjem javnih slub. 2. len V 6. lenu se tretji odstavek spremeni tako, da se odslej
glasi:
(3) Pooblaene uradne osebe Medobinske inpekcije vodijo prekrkovni postopek in odloajo o prekrkih iz obinske pristojnosti, doloenih z Zakonom o varnosti cestnega prometa, Zakonom o varstvu javnega reda in miru, Zakonom o spodbu janju razvoja turizma ter veljavnimi obinskimi predpisi, ki so posebna priloga Odloka v obliki seznama predpisov, objavljenih na spletnih straneh obin ustanoviteljic.

70 DAVNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiek 703 Davki na premoenje 704 Domai davki na blago in storitve NEDAVNI PRIHODKI 710 Udeleba na dobiku in dohodki od premoenja 711 Takse in pristojbine 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavni prihodki PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domaih virov TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinannih institucij SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) TEKOI ODHODKI 400 Plae in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plaila domaih obresti TEKOI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoi domai transferi INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam, ki niso pror. por. PRORAUNSKI PRESEEK (I.II.) (PRORAUNSKI PRIMANJKLJAJ) RAUN FINANNIH TERJATEV IN NALOB PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV (750+751+752) PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vraila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deleev 752 Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV 440 Dana posojila 441 Poveanje kapitalskih deleev in nalob 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Poveanje namenskega premoenja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoenje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEEV (IV.V.) RAUN FINANCIRANJA ZADOLEVANJE (500) 1.170.179 1.036.321 130.766 3.092 380.593 310.647 195 4.018 65.733 525 525 8.261 8.261 1.271.643 433.858 63.923 10.820 358.756 359 378.880 52 127.847 74.747 176.234 456.734 456.734 2.171 2.171 287.915 50
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16497
0 0 1.182 1.182 1.182 0 1.182
71
73 74
ZADOLEVANJE 500 Domae zadolevanje VIII. ODPLAILA DOLGA (550) 55 ODPLAILA DOLGA 550 Odplaila domaega dolga IX. POVEANJE (ZMANJANJE) SREDSTEV NA RAUNIH (I.+IV.+VII.II.V.VIII.) X. NETO ZADOLEVANJE (VII.VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.VIII.IX.) STANJE SREDSTEV NA RAUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA
200.000
II. 40
V obdobju zaasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki obine poveajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. lenom ZJF oziroma odlokom o pro raunu, e niso nartovani v zaasnem financiranju. 4. len Finanni narti neposrednih uporabnikov se doloijo do ravni proraunskih postavk kontov (varianta: proraunskih postavk podkontov) in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na spletni strani obine (varianta: na oglasni deski obine). 3. IZVREVANJE ZAASNEGA FINANCIRANJA 5. len (uporaba predpisov) V obdobju zaasnega financiranja se za izvrevanje za asnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja po stopke za izvrevanje prorauna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrevanje prorauna Republike Slovenije, in odlok o proraunu. 6. len (prevzemanje in plaevanje obveznosti) V obdobju zaasnega financiranja lahko neposredni upo rabniki prevzemajo in plaujejo obveznosti iz istih proraunskih postavk kot v proraunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju zaasnega finan ciranja prevzemajo in plaujejo obveznosti v breme svojega finannega narta samo v okviru pravic porabe iz svojega finannega narta, doloenega v posebnem delu prorauna. Nove proraunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. lena ZJF. 4. OBSEG ZADOLEVANJA OBINE V OBDOBJU ZAASNEGA FINANCIRANJA 7. len (obseg zadolevanja obine) V obdobju zaasnega financiranja se lahko obina zadoli do viine 1.182 eurov, ki je potrebna za odplailo glavnic dolga v tekoem proraunskem letu. 5. KONNA DOLOBA 8. len (uveljavitev sklepa) Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2011 dalje. t. 41000011/20101 Kanal ob Soi, dne 6. decembra 2010 upan Obine Kanal Andrej Maffi l.r.
41
42 43
III. B. IV. 75
0 0 0 0 0 0
V. 44
0 0 0 0 0 0
VI. C. VII.
Stran
16498 /
5525.
t.
106 / 27. 12. 2010
Uradni list Republike Slovenije KOBARID 5526.

Sklep o zaasnem financiranju Obine Kobarid v obdobju januarmarec 2011
Sklep o doloitvi vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia za leto 2011
Na podlagi 16. lena Statuta Obine Kanal ob Soi (Ura dne objave PN, t. 41/03, 17/06, in Uradni list RS, t. 70/07, 51/08) je Obinski svet Obine Kanal ob Soi na seji dne 16. 12. 2010 sprejel
Na podlagi 33. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 127/09 ZJZP, 14/07 ZSPDPO, 109/08, 49/09 in 110/02 ZDTB) je upanja Obine Kobarid dne 21. 12. 2010 sprejela
SKLEP o doloitvi vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia za leto 2011
1. len Vrednost toke za izraun nadomestila za uporabo stavb nega zemljia za leto 2011 znaa 0,0336 . 2. len Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Ura dnem listu Republike Slovenije in se uporablja od 1. 1. 2011 dalje. t. 42240009/2010 Kanal ob Soi, dne 16. decembra 2010 upan Obine Kanal Andrej Maffi l.r.
SKLEP o zaasnem financiranju Obine Kobarid v obdobju januarmarec 2011

1. len S tem sklepom se doloa in ureja zaasno financiranje Obine Kobarid (v nadaljevanju: obina) v obdobju od 1. ja nuarja do 31. marca 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje zaasnega financiranja). 2. len Zaasno financiranje temelji na proraunu in rebalansu obine za leto 2010. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov obine je doloen v skladu z Zako nom o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 127/09 ZJZP, 14/07 ZSPDPO, 109/08, 49/09 in 110/02 ZDTB; v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o proraunu Obine Kobarid za leto 2010 (Uradni list RS, t. 24/10) in rebalansom prorauna (Uradni list RS, t. 62/10). 3. len V obdobju zaasnega financiranja se prihodki in drugi pre jemki ter odhodki in izdatki splonega dela prorauna doloijo v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skup. podsku. konto, podkon. naziv konta I. 70 700 703 704 71 710 711 712 713 714 72 720 722 73 74 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOI PRIHODKI (70+71) DAVNI PRIHODKI (700+701+702+703+704+705+706) DAVEK NA DOHODEK IN DOBIEK DAVEK NA PREMOENJE DOMAI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE NEDAVNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) UDELEBA NA DOBIKU IN DOHODKI OD PREMOENJA TAKSE IN PRISTOJBINE DENARNE KAZNI PRIHODKI OD PRODAJ BLAGA IN STORITEV DRUGI NEDAVNI PRIHODKI KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) PRIHODKI OD PRODAJE STAVB PRIHODKI OD ZEMLJI PREJETE DONACIJE (730+731) TRANSFERNI PRIHODKI SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) TEKOI ODHODKI (400+401+402+403+404+409) PLAE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE PLAILA DOMAIH OBRESTI REZERVE TEKOI TRANSFERI (410+411+412+413+414) SUBVENCIJE
Proraun januarmarec 2011 1.343.437 1.017.159 802.442 724.280 45.310 32.852 214.717 157.171 188 2.088 8.750 46.520 0 0 2.475 0 323.803 1.463.202 423.567 98.341 15.958 293.478 3.715 12.075 468.933 12.650
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16499
411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 413 DRUGI TEKOI DOMAI TRANSFERI 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORA. UPOR. III. PRORAUNSKI PRESEEK PRIMANJKLJAJ (I.II.) B. RAUN FINANNIH TERJATEV IN NALOB IV. PREJETA VRAILA DANIH POS. IN PRODAJE KAP. D. (750+751+752) V. DANA POSOJILA IN POVE. KAPITAL. DELEEV (440+441+442) VI. SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEEV (IV.V.) SKUPNI PRESEEK (PRIMANJKLJAJ) (I.+IV.) (II.+V.) C. RAUN FINANCIRANJA VII. ZADOLEVANJE (500) VIII. ODPLAILO DOLGA (550+551) IX. POVEANJE (ZMANJANJE) SREDSTEV NA RAUNIH (I.+IV.+VII.)(II.V.VIII.) X. NETO ZADOLEVANJE (VII.VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X. IX.) XII. STANJE SREDSTEV NA RAUNU KONEC PRETEKLEGA LETA
246.954 36.308 173.021 295.615 295.615 275.087 187.048 88.039 119.765 564 199 365
0 12.600 132.000 12.600 119.765 132.000
V obdobju zaasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki obine poveajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. lenom ZJF oziroma odlokom o pro raunu, e niso nartovani v zaasnem financiranju. 4. len Finanni narti neposrednih uporabnikov se doloijo do ravni proraunskih postavk podkontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na krajevno obiajen nain. 5. len V obdobju zaasnega financiranja se za izvrevanje zaa snega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrevanje prorauna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrevanje prorauna Republike Slovenije, in odlok o prora unu in rebalansu. 6. len V obdobju zaasnega financiranja lahko neposredni upo rabniki prevzemajo in plaujejo obveznosti iz istih proraunskih postavk kot v proraunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju zaasnega finan ciranja prevzemajo in plaujejo obveznosti v breme svojega finannega narta samo v okviru pravic porabe iz svojega finannega narta, doloenega v posebnem delu prorauna. Nove proraunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. lena ZJF. 7. len V obdobju zaasnega financiranja se obina ne more zadoliti. 8. len Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 2011 dalje. t. 41045/09 Kobarid, dne 21. decembra 2010 upanja Obine Kobarid Darja Hauptman l.r.
KRANJ 5527.
Odredba o spremembah in dopolnitvah Odredbe o doloitvi javnih parkirnih povrin, kjer se plauje parkirnina, njena viina in nain plaevanja
Na podlagi 21. lena Zakona o lokalni samoupravi (Ura dni list RS, t. 94/07 UPB2), 15. in 23. lena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, t. 56/08 UPB5), 3. lena Odloka o ureditvi in varnosti cestnega prometa v Me stni obini Kranj (Uradni list RS, t. 39/05, 2/06, 70/07, 62/08, 121/08) in 18. lena Statuta Mestne obine Kranj (Uradni list RS, t. 33/07) je Svet Mestne obine Kranj na 2. seji dne 15. 12. 2010 sprejel
ODREDBO o spremembah in dopolnitvah Odredbe o doloitvi javnih parkirnih povrin, kjer se plauje parkirnina, njena viina in nain plaevanja
1. len V drugem odstavku 3. lena Odredbe o doloitvi javnih parkirnih povrin, kjer se plauje parkirnina, njena viina in nain plaevanja (Uradni list RS, t. 14/09, 44/09, 32/10 neuradno preieno besedilo), se rta besedilo v obdobju do 31. 12. 2010,. 2. len Ta odredba zane veljati naslednji dan po objavi v Ura dnem listu Republike Slovenije. t. 3710632/200846/04 Kranj, dne 15. decembra 2010 upan Mestne obine Kranj Mohor Bogataj l.r.
Stran
16500 /
t.
106 / 27. 12. 2010

42 43

INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizinim osebam, ki niso proraunski uporabniki 432 Investicijski transferi proraunskim uporabnikom III. PRORAUNSKI PRESEEK (PRIMANJKLJAJ)(I.II.) SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ ODHODKI RAUN FINANNIH TERJATEV IN NALOB IV. PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV (750) PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vraila danih posojil V. DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV (441) DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV 441 Poveanje kapitalskih deleev in nalob VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEEV (IV.V.) RAUN FINANCIRANJA VII. ZADOLEVANJE (500) ZADOLEVANJE 500 Domae zadolevanje VIII. ODPLAILA DOLGA (550) ODPLAILO DOLGA 550 Odplaila domaega dolga IX. SPREMEMBE STANJA SREDSTEV NA RAUNIH (I.+IV.+VII.II.V.VIII.) XII. STANJE SREDSTEV NA RAUNIH NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 3.089.722 3.089.722 1.200.083 1.101.204 98.879
KRANJSKA GORA 5528.

Zakljuni raun prorauna Obine Kranjska Gora za leto 2009
Na podlagi tretjega odstavka 98. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 110/02 ZDTB, 127/06 ZJZP, 14/07 ZSDPO, 109/08 in 49/09 in 16. lena Statuta Obine Kranjska Gora (Uradni list RS, t. 55/07), je Obinski svet Obine Kranjska Gora na 3. redni seji dne 22. 12. 2010 sprejel
ZAKLJUNI RAUN prorauna Obine Kranjska Gora za leto 2009

1. len Sprejme se zakljuni raun prorauna Obine Kranjska Gora za leto 2009. 2. len Prihodki in odhodki prorauna ter drugi prejemki in izdatki prorauna za leto 2009 so realizirani v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV V EUR konto REALIZ. 2009 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 9.589.869 70 DAVNI PRIHODKI 4.866.613 700 Davki na dohodek in dobiek 3.056.376 703 Davki na premoenje 1.200.728 704 Domai davki na blago in storitve 609.509 71 NEDAVNI PRIHODKI 2.753.290 710 Udeleba na dobiku in dohodki od premoenja 1.951.162 711 Takse in pristojbine 2.949 712 Denarne kazni 5.504 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 279.146 714 Drugi nedavni prihodki 514.529 72 KAPITALSKI PRIHODKI 118.476 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 18.523 722 Prihodki od prodaje zemlji in neopredmetenih dolgoronih sredstev 99.954 73 PREJETE DONACIJE 200 730 Prejete donacije iz domaih virov 200 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.851.290 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinannih institucij 1.851.290 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 9.426.923 40 TEKOI ODHODKI 2.622.197 400 Plae in drugi izdatki zaposlenim 402.818 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 65.643 402 Izdatki za blago in storitve 2.136.858 403 Plaila domaih obresti 0 409 Rezerve 16.878 41 TEKOI TRANSFERI 2.514.921 410 Subvencije 54.933 411 transferi posameznikom in gospodinjstvom 932.271 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 357.183 413 Drugi domai tekoi transferi 1.170.534
162.946
B.
75
0 0 0 0
44
C. 50
0 0 0
55
162.946 2.310.158
3. len Preseek sredstev prorauna preteklih let v viini 1.806.571 je bil e razporejen v proraun za leto 2010, od tega 7.127,73 namenskih sredstev poitnike dejavnosti, 267.000 namenskih sredstev okoljskih dajatev odlaganje odpadkov za kompostarno in deponijo Mala Meakla, in 125.704,07 namen skih sredstev okoljskih dajatev ienje odpadnih voda za N Belca, namenska sredstva najemnine infrastrukture odlagalia Mala Meakla 37.000 za predvidena dela in nabavo opreme za odlagalie, 594.083 namenskih sredstev od koncesijskih dajatev za prirejanje iger na sreo za investicijo O J. Vandota v Kranjski Gori, preostali preseek preteklih let in leta 2009 pa bomo razporedili z rebalansom prorauna za leto 2010, neraz porejena namenska sredstva na postavke odhodkov, preostala sredstva pa glede na finanno situacijo. Preseek namenskih sredstev v skladu s 43. lenom Zakona o javnih financah in 7. lenom Odloka o proraunu za leto 2009 je naslednji: preseek Sredstva poarne takse Sredstva okoljske dajatve odlaganje odpadkov 1.335,00 218.384,37 razporejeno nerazpore jeno 1.335,00 267.000,00 48.615,63

preseek razporejeno nerazpore jeno
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16501
postopki izvrevanja prorauna ter obseg zadolevanja in po rotev obine in javnega sektorja na ravni obine. 2. len Proraun Obine Kranjska Gora za leto 2011 sesta vljajo: sploni del, to so bilanca prihodkov in odhodkov, raun finannih terjatev in nalob ter raun financiranja, posebni del prorauna, to je finanni nart obine in nart razvojnih programov, sprejema pa se na nivoju kontov. V bilanci prihodkov in odhodkov so na strani prihodkov izkazani nartovani davni prihodki, nedavni prihodki, kapital ski prihodki, prejete donacije in transferni prihodki obine. Na strani odhodkov so izkazani planirani tekoi odhodki, tekoi transferi, investicijski odhodki in investicijski transferi. V raunu finannih terjatev in nalob so planirana vraila danih posojil in prodaja kapitalskih deleev ter dana posojila in poveanje kapitalskih deleev. V raunu financiranja se izkazuje zadolevanje obine in odplaevanje dolgov, ki je povezano s financiranjem salda bilance prihodkov in odhodkov. V finannem nartu so izkazani odhodki neposrednega uporabnika prorauna po podrojih funkcionalne klasifikacije javnofinannih izdatkov, v prilogi pa tudi finanni nart neposre dnih uporabnikov obinskega prorauna na podlagi predpisane programske klasifikacije prorauna. Neposredni uporabniki ob inskega prorauna so obinska uprava, krajevne skupnosti in obinski organi: obinski svet, nadzorni odbor in upan. 2. VIINA IN SESTAVA PRORAUNA 3. len Sploni del prorauna na ravni podskupin kontov se do loa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR konto PLAN 2011 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 9.332.580 DAVNI PRIHODKI 5.320.067 700 Davki na dohodek in dobiek 3.470.295 703 Davki na premoenje 1.242.148 704 Domai davki na blago in storitve 607.624 NEDAVNI PRIHODKI 2.558.917 710 Udeleba na dobiku in dohodki od premoenja 2.075.024 711 Takse in pristojbine 3.000 712 Denarne kazni 28.393 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 280.000 714 Drugi nedavni prihodki 172.500 KAPITALSKI PRIHODKI 111.320 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 11.320 722 Prihodki od prodaje zemlji in neopredmetenih dolgoronih sredstev 100.000 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domaih virov 0 TRANSFERNI PRIHODKI 1.342.276 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinannih institucij 1.342.276 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 11.485.791 TEKOI ODHODKI 2.480.575 400 Plae in drugi izdatki zaposlenim 487.360 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 76.153 402 Izdatki za blago in storitve 1.890.184
Sredstva okoljske dajatve odvajanje odpadnih voda 125.704,07 125.704,07 Sredstva za gradnjo kanalizacije (prikljunine) 4.648,97 4.648,97 Sredstva za vzdrevanje gozdnih cest Najemnina infrastrukture deponija 31.250,69 37.000,00 5.749,31 Sredstva poitnike dejavnosti 9.527,73 7.127,73 2.400,00 Koncesijske dajatve igre na sreo 594.083,00 594.083,00 Skupaj: 984.933,83 1.030.914,80 45.980,97 4. len Saldo na raunu proraunske rezerve na dan 31. 12. 2009, v viini 172.335,21 , se prenese v leto 2010. 5. len Zakljuni raun prorauna Obine Kranjska Gora za leto 2009 sestavljajo sploni in posebni del. V splonem delu je podan podrobneji prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihod kov in odhodkov, rauna finannih terjatev in nalob ter rauna financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realizi ranih odhodkov in drugih izdatkov prorauna Obine Kranjska Gora za leto 2009. Sestavni del zakljunega rauna je tudi nart razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o nartovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spre membah tekom leta 2009 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 6. len Zakljuni raun prorauna Obine Kranjska Gora za leto 2009 se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 410/36/2008MP Kranjska Gora, dne 22. decembra 2010 upan Obine Kranjska Gora Jure erjav l.r.
70
71
5529.
Odlok o proraunu Obine Kranjska Gora za leto 2011
Na podlagi 29. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99 in spremembe), 29. lena Zakona o lokalni samou pravi (Uradni list RS, t. 72/93 in spremembe), 16. lena Statuta Obine Kranjska Gora (Uradni list RS, t. 55/07) je Obinski svet Obine Kranjska Gora na 3. redni seji dne 22. 12. 2010 sprejel
72
73 74
ODLOK o proraunu Obine Kranjska Gora za leto 2011

1. SPLONE DOLOBE 1. len S tem odlokom se za proraun Obine Kranjska Gora za leto 2011 (v nadaljevanju: proraun) doloajo viina prorauna,
40
Stran
16502 /
t.
106 / 27. 12. 2010

7. len Vsi prejemki prorauna so namenjeni pokrivanju vseh izdatkov prorauna, razen prejemkov, ki so kot namenska sredstva doloena z zakonom o javnih financah, zakonom o izvrevanju prorauna RS ali drugo podrono zakonodajo. Namenski prihodki prorauna so poleg prihodkov, dolo enih v prvem odstavku 43. lena ZJF (donacije, namenski prejemki proraunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od prodaje ali zamenjave obinskega stvarnega premoenja in odkodnine iz naslova zavarovanj), tudi naslednji prihodki: 1. prihodki od poarne takse, 2. prihodki od turistine takse, 3. prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, 4. prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, 5. prihodki iz naslova takse za vzdrevanje gozdnih cest, 6. prihodki od poitnike dejavnosti, 7. prejemki iz dravnega prorauna in drugih virov za doloene namene. Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, razen sredstva, ki jih neposredni uporabnik dosee z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proraun za tekoe leto. Za obseg prenesenih sredstev se poveata obseg sredstev v finannem nartu uporabnika, na katerega se nanaajo. e se po sprejemu prorauna vplaa namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proraunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni viini, se v viini dejanskih prejemkov poveata obseg izdatkov finannega narta nepo srednega uporabnika in proraun. 8. len Sredstva se delijo med letom enakomerno med vse upo rabnike v okviru doseenih prihodkov in v odvisnosti od dina mike nastajanja obveznosti in monosti pokrivanja strokov z lastnimi prihodki, e ni v zakonu, posebnem aktu obine, splo nem delu prorauna ali s pogodbo med obino in posrednim uporabnikom drugae doloeno. Sredstva za plae, prispevke delodajalca in osebne pre jemke delavcev obinske uprave in delavcev v javnih zavodih se zagotavljajo po merilih in na nain, kot je doloeno v zakonu o izvrevanju prorauna Republike Slovenije, v skladu s kolek tivno pogodbo in v skladu z zakonom. Neposredni in posredni uporabniki prorauna, ki se finan cirajo iz obinskega prorauna, obraunavajo amortizacijo v skladu z zakonom. Sredstva, ki jih posredni proraunski uporabniki doseejo z lastno dejavnostjo, se uporabljajo za pokrivanje dejavnosti posrednega proraunskega uporabnika, investicijskega vzdr evanja in investicij, v skladu s sprejetim finannim nartom, e ni z zakonom ali odlokom drugae doloeno. 9. len Drugi prejemniki proraunskih sredstev prejmejo prora unska sredstva na osnovi pogodbe, sklenjene na podlagi javnega razpisa, odlobe, sklepa obinskega sveta in sklepa ali odredbe upana. Sredstva, ki se dodelijo na podlagi javnih razpisov, dode ljuje s sklepom upan. Na sklep upana pritoba ni mona. 10. len Sredstva prorauna se smejo uporabljati le za namene, ki so doloeni s proraunom. Sredstva prorauna se lahko uporabijo, e so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. Proraunski uporabniki smejo v imenu obine prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proraunu predvidena za posamezne namene.
41
42 43
B.
75
44
C. 50
55
403 Plaila domaih obresti 0 409 Rezerve 26.878 TEKOI TRANSFERI 2.927.843 410 Subvencije 61.200 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.093.445 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 401.849 413 Drugi domai tekoi transferi 1.371.349 INVESTICIJSKI ODHODKI 5.266.372 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 5.266.372 INVESTICIJSKI TRANSFERI 811.001 431 Investicijski transferi pravnim in fizinim osebam, ki niso PU 587.023 432 Investicijski transferi javnim zavodom 223.978 III. PRORAUNSKI PRESEEK (I.II.) (PRORAUNSKI PRIMANKLJAJ) 2.153.211 RAUN FINANNIH TERJATEV IN NALOB IV. PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV (750) 0 PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vraila danih posojil 0 V. DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV (441) DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV 441 Poveanje kapitalskih deleev in nalob VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEEV (IV.V.) RAUN FINANCIRANJA VII. ZADOLEVANJE (500) 0 ZADOLEVANJE 0 500 Domae zadolevanje 0 VIII. ODPLAILA DOLGA (550) ODPLAILO DOLGA 550 Odplaila domaega dolga IX. SPREMEMBE STANJA SREDSTEV NA RAUNIH (I.+IV.+VII.II.V.VIII.) 2.153.211 X. NETO ZADOLEVANJE (VII.VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.IX.) 2.153.211
Proraunski primanjkljaj bo pokrit iz ocenjenih presekov preteklih let. 3. CILJI IN NAELA PRORAUNA 4. len V proraunu so zagotovljena sredstva za izvajanje progra mov, opredeljenih v posebnem delu prorauna. 5. len Obina Kranjska Gora v letu 2011 razpolaga s sredstvi, ki bodo vplaana v njen proraun do konca leta. Sredstva prora una za leto 2011 se nakazujejo proraunskim porabnikom do konca proraunskega leta, to je do 31. 12. 2011. 6. len V proraunu se izkazujejo vsi prejemki, ki pripadajo obini ali jih ustvarijo neposredni uporabniki prorauna in vsi izdatki obine oziroma neposrednih uporabnikov prorauna za posa mezne namene.

Sredstva prorauna se uporabijo za plaevanje e opra vljenih storitev in dobav. Dogovarjanje predplail je mono le v soglasju z upanom in z vrsto finannih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje obveznosti v postopkih jav nih naroil. 11. len S prostimi denarnimi sredstvi na raunih upravlja upan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, banke in dravne vrednostne papirje ob upotevanju naela varnosti, likvidnosti in donosnosti nalobe. Obinska uprava lahko zahteva, da mu posredni uporab niki obinskega prorauna, pred deponiranjem prostih denarnih sredstev pri bankah ponudijo denarna sredstva, e je to treba zaradi zagotavljanja likvidnostnih sredstev oziroma za izvre vanje obinskega prorauna. Pravne osebe, v katerih ima obina najmanj 15odstotni dele v kapitalu, morajo najpozneje v 180 dneh po koncu po slovnega leta, vendar najmanj 30 dni pred objavo sklica seje skupine predloiti obinski upravi gradivo za sejo skupine in vsa revizijska poroila ter poroila nadzornih organov za preteklo poslovno leto. Obinski svet se lahko na predlog upana odloi za nakup delnic ali delea v gospodarski drubi, e so za nakup zago tovljena sredstva v proraunu in e se s tem zaitijo obinski interesi. 12. len upan lahko na pronjo dolnika ob primernem zavarova nju in obrestovanju odloi plailo, dovoli obrono plailo dolga dolnika ali spremeni predvideno dinamiko plaila dolga, e se s tem bistveno izboljajo monosti za plailo dolga dolnika. upan lahko zahteva takojnje plailo celotnega dolga, katerega plailo je odloeno, e eden izmed obrokov ni pra voasno plaan. upan lahko odpie ali delno odpie plailo dolga najve do viine 50 EUR posameznega zneska terjatve, e bi bili stro ki izterjave v nesorazmerju z viino terjatve. Kot dolgovi se po zakonu o javnih financah ne tejejo dol govi do drave oziroma obine iz naslova obveznih dajatev. 4. IZVREVANJE PRORAUNA 13. len Za izvrevanje prorauna je odgovoren upan, oziroma od njega pooblaena oseba. Obinska uprava mora redno meseno spremljati izvrevanje prorauna in o tem obveati upana. Raunovodsko finanna sluba kontrolira in odgovarja za formalno pravilnost nalogov in odredb, za usklajenost izpla il z viino in namenom porabe, za zakonitost in upravienost porabe pa odgovarjajo delavci obinske uprave, zadoleni za likvidacijo dokumentov za posamezna podroja. 14. len Sredstva splone proraunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proraunu niso za gotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkae, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi prorauna ni bilo mogoe nartovati. Sredstva proraunske rezervacije se lahko oblikujejo najve v viini 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splone proraunske rezervacije od loa upan Dodeljena sredstva splone proraunske rezervacij se razporedijo v finanni nart neposrednega uporabnika prora una. 15. len V proraunu se zagotavljajo sredstva za proraunsko rezervo. V sredstva proraunske rezerve se izloa del sku
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16503
pno doseenih letnih prejemkov prorauna, ki se doloa s proraunom, vendar najve do viine 1,5% prejemkov prorauna. Proraunska rezerva se v letu 2011 oblikuje v viini 16.878 . Na predlog za finance pristojnega organa obinske upra ve odloa o uporabi sredstev proraunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. lena Zakona o javnih financah do viine 50.000 upan in o tem s pisnimi poroili obvea obinski svet. V drugih primerih uporabe sredstev proraunske rezerve, ki presega viino, doloeno z aktom o proraunu, odloa obin ski svet s posebnim odlokom. 16. len Proraunskih sredstev ni mogoe prerazporejati, razen pod pogoji in na nain, ki jih doloa ta odlok in zakon o javnih financah, upotevaje strukturo predloga prorauna. Prerazpo rejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, raunom finannih terjatev in nalob in raunom financiranja ni dovo ljeno. Ne glede na prvi odstavek tega lena upan lahko pre razporedi proraunska sredstva tako, da spremeni namen in viino sredstev, e s tem ni bistveno ogroeno izvajanje nalog, za katere so bila sredstva zagotovljena. O prerazporeditvi proraunskih sredstev iz drugega od stavka tega lena mora upan poroati obinskemu svetu vsakih est mesecev. upan lahko na predlog neposrednega uporabnika samo stojno povea vrednost projekta iz narta razvojnih programov najve do 20% vrednosti projekta in mora o tem poroati ob inskemu svetu. O poveanju vrednosti projekta nad 20% odloa obinski svet. Projekti, ki niso uvreni v nart razvojnega programa tekoega leta in se jim zakljuek financiranja zaradi prenosa plail iz predhodnega leta prestavi v tekoe leto, se v 30 dneh od uveljavitve prorauna brez soglasja obinskega sveta uvr stijo v nart razvojnega programa tekoega leta. Novi projekti se lahko uvrstijo v nart razvojnega pro grama tekoega leta samo na podlagi odloitve obinskega sveta. 17. len Neposredni uporabnik lahko v tekoem letu razpie javno naroilo za celotno vrednost projekta, ki je vkljuen v nart razvojnih programov, e so zanj nartovane pravice porabe na proraunskih postavkah v sprejetem proraunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo rabnika, ki bodo zapadle v plailo v prihodnjih letih za investi cijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finannem nartu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo rabnika, ki bodo zapadle v plailo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoe transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finannem nartu neposrednega uporab nika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega lena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen e na podlagi teh pogodb lastninska pravica pride iz naje modajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. 18. len Pogodba za nabavo blaga, naroilo storitev in oddajo gradenj v breme proraunskih sredstev se lahko sklene samo v skladu s predpisi o javnem naroanju. Vsako izplailo iz prorauna mora imeti za podlago listine, s katerimi se ugotavljata obveznost in viina izplaila.
Stran
16504 /
t.
106 / 27. 12. 2010

7. PREHODNE IN KONNE DOLOBE 24. len Kolikor bo v letu 2011 potrebno zaasno financiranje obine, se za as zaasnega financiranja uporablja ta odlok in sklep o zaasnem financiranju, ki ga izda upan. 25. len upan v juliju poroa obinskemu svetu o izvrevanju prorauna v prvem polletju tekoega leta. Poroilo mora vsebovati podatke, ki jih doloa zakon o javnih financah. 26. len Sploni in posebni del prorauna ter nart razvojnih pro gramov so sestavni dela tega odloka. 27. len Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2011 dalje. t. 410/13/2010MP Kranjska Gora, dne 22. decembra 2010 upan Obine Kranjska Gora Jure erjav l.r.
19. len Posredni uporabniki prorauna so dolni sprejeti in pre dloiti finanne narte najpozneje v 30 dneh po sprejetju ob inskega prorauna. Finanni nart posrednega uporabnika mora biti v skladu s sprejetim proraunom. V finannem nartu se prikae realizacija za leto 2009, realizacija za leto 2010 ali ocena realizacije, e poroilo e ni sprejeto in plan za leto 2011 in primerjava plana za leto 2011 na obe predhodni leti. Posredni uporabniki prorauna so dolni do 28. 2. 2011 obini predloiti poroila o delu, zakljune raune za leto 2010 in realizacijo finannega narta 2010. 20. len Neposredni uporabniki pripravijo zakljuni raun svojega finannega narta in letno poroilo za preteklo leto in ga pre dloijo upanu do 28. februarja tekoega leta. Posredni uporabniki obinskega prorauna morajo pre dloiti letno poroilo za preteklo leto skupaj z obrazloitvami upanu do 28. februarja tekoega leta. upan pripravi predlog zakljunega rauna obinskega prorauna za preteklo leto in ga predloi ministrstvu, pristojne mu za finance do 31. marca tekoega leta. upan predloi predlog zakljunega rauna obinskemu svetu v sprejem. upan o sprejetem zakljunem raunu obinskega prora una obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v tridesetih dneh po njegovem sprejemu. Premoenjsko bilanco obine za preteklo leto, ki vkljuuje tudi premoenjske bilance posrednih uporabnikov proraunskih sredstev, predloi obinska uprava do 30. aprila Ministrstvu za finance. 5. PRORAUNSKI NADZOR 21. len Nadzorni odbor opravlja nadzor nad finannim, materi alnim in raunovodskim poslovanjem uporabnikov glede na namen, obseg, dinamiko in smotrnostjo porabe sredstev pro rauna. e se pri proraunskem nadzoru ugotovi, da se sredstva ne uporabljajo za namene, za katere so bila dodeljena, odbor zahteva, da se ta sredstva vrnejo v proraun ter o tem obvesti obinski svet. Za zakonitost, upravienosti in namembnost porabe sred stev zavodov oziroma drugih porabnikov prorauna odgovar jajo direktorji oziroma predstojniki in vodja raunovodstva pri zavodu oziroma drugem porabniku prorauna. Na zahtevo obinske uprave so posredni oziroma drugi porabniki prorauna dolni predloiti podatke za analizo porabe proraunskih sredstev. e porabniki proraunskih sredstev ne ravnajo v skladu z doloili tega odloka, jim lahko upan delno ali v celoti zaasno ustavi financiranje. upan o tem poroa obinskemu svetu, le ta pa lahko dokonno ustavi financiranje. 6. ZADOLEVANJE 22. len Zadolevanje obine je mono na nain in v skladu s 85. lenom zakona o javnih financah ter v okvirih, ki so doloeni v splonem delu prorauna. 23. len Obina se v letu 2011 ne bo zadolevala in ne bo izdala porotev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnega podjetja, zato se le ti v letu 2011 ne morejo zadolevati.
5530.
Sklep o povpreni gradbeni ceni koristne stanovanjske povrine, ceni za stavbno zemljie in povprenih strokov komunalnega urejanja stavbnih zemlji v Obini Kranjska Gora za leto 2011
Na podlagi 6. lena Odloka o povpreni gradbeni ceni koristne stanovanjske povrine, ceni za stavbno zemljie in povprenih strokov komunalnega urejanja stavbnih zemlji v Obini Kranjska Gora (UVG, t. 30/2000) ter 16. len Statuta Obine Kranjska Gora (Uradni list RS, t. 55/07, 122/08, 45/10) je Obinski svet Obine Kranjska Gora na 3. seji dne 22. 12. 2010 sprejel
SKLEP o povpreni gradbeni ceni koristne stanovanjske povrine, ceni za stavbno zemljie in povprenih strokov komunalnega urejanja stavbnih zemlji v Obini Kranjska Gora za leto 2011
1. len Izhodina cena za 1 m2 koristne stanovanjske povr ine, izraunane po standardu SIST ISO 9836 za III. sto pnjo opremljenosti, brez strokov komunalnega urejanja in brez cene stavbnega zemljia, na dan 31. 12. 2010 znaa 968,96 EUR. 2. len Povpreni stroki komunalnega urejanja stavbnega ze mljia za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 100200 prebivalcev na hektar znaajo 137,04 EUR /m2 upo rabne povrine, in sicer: za komunalne objekte in naprave v individualni rabi 61,91 EUR /m2, za komunalne objekte in naprave v kolektivni rabi 75,13 EUR /m2.

3. len Sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2011. t. 42201/261/2010AJ Kranjska Gora, dne 22. decembra 2010 upan Obine Kranjska Gora Jure erjav l.r. A. stano vanjski namen B. poslovni namen
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16505
Vrednost toke Vrednost toke Vrednost za: zazidano za: stanovanj toke za: za stavbno sko oziroma nezazidano zemljiegrad poslovno stavbno beno povrino zemljie parcelo EUR EUR EUR 0,000109 0,000312 0,000042 0,000042 0,000042 0,000042
5531.
Sklep o doloitvi vrednosti toke po Odloku o komunalnih taksah v Obini Kranjska Gora za leto 2011
2. len Sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2011 dalje. t. 42201/251/2010AJ Kranjska Gora, dne 22. decembra 2010 upan Obine Kranjska Gora Jure erjav l.r.
Na podlagi 1. lena Odloka o komunalnih taksah v Obini Kranjska Gora (UVG, t. 34/1995, 12/1996, 36/1996, 48/1997, 9/1999) in 16. lena Statuta Obine Kranjska Gora (Uradni list RS, t. 55/07, 122/08, 45/10) je Obinski svet Obine Kranjska Gora na 3. seji dne 22. 12. 2010 sprejel
SKLEP o doloitvi vrednosti toke po Odloku o komunalnih taksah v Obini Kranjska Gora za leto 2011
1. len Besedilo tretjega odstavka 1. lena Odloka o komunalnih ta ksah v Obini Kranjska Gora se spremeni in novo besedilo glasi: Vrednost toke za leto 2011 znaa 0,05720 EUR. 2. len Sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2011 dalje. t. 429/291/2010AJ Kranjska Gora, dne 22. decembra 2010 upan Obine Kranjska Gora Jure erjav l.r.
LAKO 5533.
Sklep o doloitvi vrednosti toke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljia za leto 2011
Na podlagi 11. lena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljia v Obini Lako (Uradni list RS, t. 114/03, 1/05, 99/07) in 21. lena Statuta Obine Lako (UPB, Uradni list RS, t. 99/07, 17/10), 107. lena Poslovnika obinskega sveta (Uradni list RS, t. 2/08) je Obinski svet Obine Lako na 3. redni seji dne 15. 12. 2010 sprejel
SKLEP o doloitvi vrednosti toke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljia za leto 2011
I. Vrednost toke za odmero nadomestila za uporabo stavb nega zemljia v Obini Lako za leto 2011 znaa za stano vanjske povrine 0,0162 in poslovne povrine 0,0270 . II. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja od 1. 1. 2011. t. 42202/2010 Lako, dne 15. decembra 2010 upan Obine Lako Franc Zdolek l.r.
5532.
Sklep o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia na obmoju Obine Kranjska Gora za leto 2011
Na podlagi 61. lena Zakona o stavbnih zemljiih (Uradni list SRS, t. 18/84, 32/85, 33/89, Uradni list RS, t. 24/92) in v povezavi s l. toko prvega odstavka 56. lena Zakona o stavb nih zemljiih (Uradni list RS, t. 44/97), 218. lena Zakona o graditvi objektov, uradno preieno besedilo (ZGO1UPB1, Uradni list RS, t. 102/04, 126/07, 108/09), 17. lena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljia (UVG, t. 47/96, 33/03, 35/05) ter 16. lena Statuta Obine Kranjska Gora (Ura dni list RS, t. 55/07, 122/08, 45/10) je Obinski svet Obine Kranjska Gora na 3. seji dne 22. 12. 2010 sprejel
SKLEP o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia na obmoju Obine Kranjska Gora za leto 2011
1. len Vrednost toke za izraun nadomestila za uporabo stavb nega zemljia na obmoju Obine Kranjska Gora za leto 2011 znaa meseno:
5534.
Sklep o uvrstitvi delovnega mesta v plani razred
Na podlagi petega odstavka 11. lena Zakona o siste mu pla v javnem sektorju (Uradni list RS, t. 110/06, ura dno preieno besedilo, ZSPJSUPB6 s spremembami in
Stran
16506 /
t.
106 / 27. 12. 2010

kandidatov za lane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov lanov sveta. e je vloena pritoba kandidata ali predstavnika kandi data za upana, mandatna komisija na podlagi poroila volilne komisije in potrdila o izvolitvi upana pripravi poroilo v vsebini in upravienosti pritobe ter predlaga svetu odloitve o posa meznih pritobah. 4. len Mandate lanov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poroilo o pregledu potrdil o iz volitvi ter vsebini in upravienosti morebitnih pritob kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Svet odloi skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloa posebej. lan sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. teje se, da je svet z odloitvijo o spornem mandatu odloil tudi o pritobi kandidata ali predstav nika kandidature oziroma kandidatne liste. Svet na podlagi poroila volilne komisije in potrdila o iz volitvi upana na podlagi poroila mandatne komisije posebej odloi o morebitnih pritobah kandidatov za upana oziroma predstavnikov kandidatur. e je za upana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za lana sveta, pa je zoper njegov mandat upana vloena pritoba, o odloanju o pritobi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritobe kandidat za upana, e je bil izvoljen tudi za lana sveta. 5. len Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni lani sveta, mandat dotedanjim lanom sveta pa preneha. V kolikor svet ni sprejel pritobe zoper mandat upana iz etrtega odstavka 4. lena, prine novoizvoljenemu upanu tei mandat, mandat dotedanjemu upanu pa preneha. 6. len Ko je svet konstituiran, imenuje izmed lanov Komisijo za mandatna vpraanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. e komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji seji. III. PRAVICE IN DOLNOSTI LANOV SVETA 7. len Pravice lanov obinskega sveta izhajajo iz doloil za kona in statuta obine. lan obinskega sveta ima pravico ter dolnost sodelovati na sejah obinskega sveta, dajati pobude, izraati mnenja in pridobivati informacije, ki so potrebne pri njegovem delu. lan obinskega sveta pridobiva informacije, ki so po trebne za njegovo delo v obinskem svetu ali delovnem telesu obinskega sveta. Za zaproene informacije sta dolna poskr beti upan oziroma tajnik obine, vse v skladu z razpololjivimi kadrovskimi zmonostmi obinske uprave. Nadzor nad poslovanjem obine in nad izvajanjem skle pov obinskega sveta pa lani sveta izvajajo preko ali v sode lovanju z nadzornim odborom obine. upan in tajnik obine lahko lana obinskega sveta zaprosita za dodatna pojasnila v zvezi z danimi izjavami in sta lii, ki so bila v zvezi z delom obinskega sveta ali delovnega telesa obinskega sveta podana z njegove strani. Za delo v svetu in njegovih organih lanu sveta pripada nadomestilo v obliki sejnine. 8. len lan obinskega sveta mora spotovati Kodeks ravna nja obinskih funkcionarjev Obine Lendava, ki ga podpie ob nastopu funkcije ter delovati v skladu z interesom celotne lokalne skupnosti. Pri njegovem delu ga zavezujejo Pravilnik o varovanju osebnih in drugih podatkov, kakor tudi doloila drugih obinskih pravnih aktov.
dopolnitvami) in Uredbe o plaah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, t. 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08, 123/08, 21/09, 61/09, 91/09, 3/10, 27/10, 45/10, 62/10, 88/10) izdajam naslednji
SKLEP
Delovno mesto ravnateljice Vrtca Lako se za doloitev osnovne plae uvrsti v 46. plani razred za mandatno obdobje 5 let, od 1. 7. 2010 dalje. t. 10022/2010 Lako, dne 29. novembra 2010 upan Obine Lako Franc Zdolek l.r.
LENDAVA 5535.
Poslovnik Obinskega sveta Obine Lendava
Na podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, t. 94/07 UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10) in 17. lena ter tretjega odstavka 22. lena Statuta Obine Lendava (Uradni list RS, t. 75/10 uradno preieno besedilo) je Obinski svet Obine Lendava na 2. seji dne 17. 12. 2010 sprejel
POSLOVNIK Obinskega sveta Obine Lendava

I. SPLONE DOLOBE 1. len S poslovnikom obinskega sveta se urejajo vpraanja organizacije, naina dela, sklicevanja in vodenja sej, postopki sprejemanja odloitev in predpisov iz pristojnosti obinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela, delo v izrednih razmerah ter druga vpraanja povezana z delom obinskega sveta in njegovih delovnih teles. 2. len Obinski svet zastopa in vodi upan v skladu s svojimi poo blastili. Pri korespondenci povezani z delom obinskega sveta se uporablja ig obine, ki vsebuje tekstualno oznabo OBINSKI SVET LENDAVA KZSGI TANCS LENDVA. II. KONSTITUIRANJE SVETA 3. len Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih ve kot polovica mandatov lanov sveta. Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstareji lan sve ta oziroma lan sveta, ki ga na predlog najstarejega lana sveta doloi svet. Na prvi seji svet izmed navzoih lanov sveta najprej imenuje 3 (tri) lansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritob in pripravo predloga potrditve mandatov lanov sveta. lane mandatne komisije lahko predlaga vsak lan sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili vloeni, dokler niso imenovani trije lani komisije. Mandatna komisija na podlagi poroila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za lane sveta, predlaga svetu odloitve o morebitnih pritobah

IV. SEJE OBINSKEGA SVETA Sklicevanje sej, predsedovanje in udeleba na seji 9. len Svet dela in odloa na rednih, izrednih, dopisnih in slav nostnih sejah. Seje sveta sklicuje upan. upan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sve ta, na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, doloenih s statutom obine ter e to zahtevajo okoliine, mora pa jih sklicati najmanj enkrat v vsakem etrtletju. Zahtevo za sklic seje lahko poda najmanj (ena etrtina) obinskih svetnikov v pisni obliki in z obrazloitvijo. V tem primeru je upan dolan sklicati sejo v roku 15 (petnajst) dni od prejema zahteve. 10. len Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se polje lanom najkasneje 7 (sedem) dni pred dnevom, doloenim za sejo. Vabilo se polje tudi vsem tistim, za katere tako doloa statut. Vabilo, skupaj z zapisnikom prejnje seje se polje po poti v fizini obliki, vso ostalo gradivo pa se lahko posreduje po elektronski poti. Posamezno gradivo se lahko polje tudi po sklicu seje in sicer 3 (tri) dni pred sejo oziroma se izjemoma predloi pred prietkom seje. 11. len Izredna seja sveta se sklie za obravnavo in odloanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Sejo sklicuje upan in zagotovi pogoje za obravnavo predlagane vsebine. Vabilo za izredno sejo se z razpololjivim gradivom polje praviloma 3 (tri) dni pred sejo. Dopolnilno gradivo se lahko poda na sami izredni seji. e razmere terjajo drugae, se lahko izredna seja sklie v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi lani sveta in se lahko seje tudi udeleijo. Obinski svet pred prietkom seje sklepa o tem ali so po dani razlogi za sklic in izvedbo izredne seje. V primeru, da teh razlogov obinski svet ni ugotovil, se izredna seja ne opravi in se za obravnavo predlagana vsebina uvrsti na redno sejo. 12. len Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoe odloati o prora unu in zakljunem raunu obine, o splonih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo obinski davki in druge dajatve. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizini ali elek tronski obliki osebno vroenega vabila s priloenim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefon skim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski poti. Glede na nain izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje. Dopisna seja je sklepna, e je bilo vabilo poslano vsem lanom sveta, od katerih jih je osebno vroitev potrdilo ve kot polovica. teje se, da so osebno vroitev potrdili lani, ki so glasovali. Predlog sklepa, ki je predloen na dopisno sejo je sprejet, e je za sklep glasovala veina lanov sveta, ki so do roka oddali svoj glas. O dopisni seji se vodi zapisnik. Potrditev zapisnika dopi sne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. 13. len Slavnostno sejo obinskega sveta sklie upan ob obin skem prazniku ali drugih prazninih dogodkih, ki so pomembni
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16507
za obino. Na slavnostno sejo se vabijo astni obani obine in druge za ta dogodek vezane osebe ter gostje. Vabilo za sveano sejo je dogodku primerno oblikovano in poslano najmanj 10 (deset) dni pred dogodkom. 14. len Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi upan v sode lovanju z obinsko upravo. Dnevni red se sestavi praviloma na podlagi programa dela obinskega sveta. V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le toke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so doloeni s tem poslovnikom. Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripra vljeni za drugo obravnavo. O sprejemu dnevnega reda odloa svet na zaetku seje. Potek seje 15. len Sejo sklicuje ter vodi upan ali z njegove strani poobla eni podupan oziroma pooblaeni lan obinskega sveta. Seja se prine z ugotavljanjem sklepnosti, navodili predse dujoega v zvezi z nartovanim potekom seje in potrjevanjem zapisnika prejnje seje. 16. len Po opravljenih aktivnostih iz 15. lena poslovnika se seja prine z doloitvijo dnevnega reda. Dnevni red se lahko skraja z umikom predlaganih tok dnevnega reda ali raziri z novimi tokami dnevnega reda, e so za to podani pogoji. Umik toke dnevnega reda je v pristojnosti predsedujoega in se o njem ne glasuje. O predlogu za raziritev dnevnega reda odloa obinski svet po opravljeni razpravi v zvezi s tem predlogom. O skrajanih oziroma hitrih postopkih sprejemanja gradiv iz pristojnosti obinskega sveta odloa obinski svet na predlog predsedujoega. Po sprejetju posaminih odloitev za umik ali za raziri tev dnevnega reda, obinski svet glasuje o potrditvi celotnega dnevnega reda. V primeru, da dnevni red ni izglasovan se teje, da niso podani pogoji za izvedbo sklicane seje. V tem primeru se sejnine ne obraunajo. 17. len Med sejo lahko predsedujoi predlaga zamenjavo vrstne ga reda obravnave posameznih tok ali zdruitev obravnave tematsko povezanih tok. Predlagane spremembe potrdi ob inski svet z navadno veino prisotnih. 18. len Predlagatelj toke dnevnega reda ima pravico podati uvo dno obrazloitev v trajanju najve 5 (pet) minut. asovno dalje uvodne obrazloitve so dovoljene v primeru sprejemanja pro rauna in odlokov, ko lahko pri sprejemanju prorauna trajajo najve 30 (trideset) minut in pri sprejemanju odlokov najve 15 (petnajst) minut. e predlagatelj toke dnevnega reda ni upan ima upan ali z njegove strani pooblaena oseba pravico podati mnenje v enakem asovnem obsegu, kot je to doloeno za predlagatelja. 19. len Po uvodnih obrazloitvah se obinski svet seznani z mne nji in stalii pristojnih delovnih teles obinskega sveta. Delov na telesa obinskega sveta podajajo svoje mnenje, v katerih navedejo trditve za in proti obravnavani vsebini ter se opredelijo za in proti predlogu predlagatelja. Mnenje delovnega telesa lahko poda predsednik ali lan delovnega telesa.
Stran
16508 /
t.
106 / 27. 12. 2010

27. len Glasovanje se opravi z dvigom rok, z elektronskimi pripo moki ali z glasovnicami pri tajnem glasovanju. Pri tajnem glasovanju je potrebno omogoiti tajnost in objektivnost pri ugotavljanju izida glasovanja. Rezultat glaso vanja objavi predsedujoi. 28. len e lan sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. O ponovitvi glasovanja odloi svet brez razprave na pre dlog lana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujoega. O istem predlogu se lahko glasuje najve dvakrat. Tajno glasovanje se ne ponavlja. Zapisnik seje sveta 29. len Seje obinskega sveta se zvono snemajo. Zvoni zapis se hrani v arhivu obinske uprave v asu trajanja mandata obinskega sveta. O seji obinskega sveta se pie zapisnik, iz katerega je razvidno: dnevni red, prisotnost na seji, gradiva in postopek sprejemanja odloitev s povzetkom razprav, rezultat odloanja in potek celotne seje. Na izrecno zahtevo posame znega lana obinskega sveta se v zapisnik zapie povzetek njegove razprave ali stalia k posamezni toki dnevnega reda. 30. len lanom obinskega sveta se posreduje zapisnik v roku 7 (sedem) dni po konani seji, da nanj v roku nadaljnjih 7 (se dem) dni podajo svoje morebitne pripombe. Pripombe morajo biti v pisni obliki. O prejetih pripombah lanov obinskega sveta odloa obinski svet ob potrditvi zapisnika. Zapisnik seje potrdijo lani obinskega sveta z navadno veino prisotnih lanov, pred obravnavo dnevnega reda naslednje seje. 31. len Administrativo, organizacijsko in strokovno podporo pri pripravi, organizaciji in izvedbi sej obinskega sveta in delovnih teles zagotavlja obinska uprava po navodilih upana in tajnika obine. Delovna telesa sveta 32. len Svet ima Komisijo za mandatna vpraanja, volitve in ime novanja kot stalno delovno telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih lanov. tevilo lanov in delovno podroje doloa statut obine. 33. len Svet ustanovi stalne ali obasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega podroja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. Stalna delovna telesa sveta so doloena s statutom ob ine. 34. len Komisija za pripravo statuta in poslovnika ter za obinska priznanja ima 5 (pet) lanov, ki jo sestavljajo lani obinskega sveta in najve polovico drugi obani. Komisija opravlja zlasti naslednje naloge: spremlja uresnievanje statuta in poslovnika obinske ga sveta,
Mnenje delovnega telesa lahko traja najve 5 (pet) minut, razen pri sprejemanju prorauna, ko lahko traja najve 10 (de set) minut za vsakega poroevalca delovnega telesa. 20. len Predsedujoi lahko zaasno prekine sejo zaradi odmora ali potrebe po posvetovanju ter doloi as trajanja take preki nitve. Predsedujoi prekine sejo, e niso zagotovljeni pogoji za njeno izvedbo zaradi nastale nesklepnosti, motenja poteka seje s strani prisotnih ali drugih utemeljenih razlogov. O nada ljevanju prekinjene seje oziroma o novem terminu nadaljevanja seje, se lani obinskega sveta obvestijo v roku 3 dni. 21. len Predsedujoi lahko odredi, da seja poteka brez navzo nosti javnosti v primerih, ko gre za varovanje osebnih podatkov ali zadev, ki so zaupne narave. Odloitev se lahko nanaa na celotno sejo ali posamezno toko dnevnega reda. Odloitev o izkljuitvi javnosti sprejme obinski svet z navadno veino prisotnih lanov. V primeru zaprte seje predsedujoi pripravi obvestilo za javnost in ga v roku 24 (tiriindvajset) ur po zakljuku seje ob javi na spletni strani obine. 22. len Predsedujoi lahko predlaga odstranitev oseb s seje, ki krijo doloila tega poslovnika, Kodeksa ravnanja obinskih funkcionarjev, Pravilnika o varovanju osebnih podatkov ali ki krijo red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoajo nemoten potek seje. O odstranitvi osebe s seje odloa obinski svet z navadno veino prisotnih lanov. Odloanje 23. len Svet veljavno odloa, e je na seji navzoih veina vseh lanov sveta. Navzonost se ugotavlja na zaetku seje, pred vsakim glasovanjem in na zaetku nadaljevanja seje po odmoru ozi roma prekinitvi. Navzonost lanov sveta na zaetku seje se ugotovi s podpisi lanov na listi navzonosti. Kadar je za sprejem odloitve potrebna dvotretjinska ve ina, svet veljavno odloa, e je na seji navzoih najmanj dve tretjini vseh lanov sveta. 24. len Predlagana odloitev je na sklepni seji sveta sprejeta, e se je veina lanov sveta, ki so glasovali, izrekla ZA njen sprejem oziroma, e je ZA sprejem glasovalo toliko lanov, kot to za posamezno odloitev doloa zakon. 25. len Svet praviloma odloa z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem lahko svet odloa, e tako skle ne pred odloanjem o posamezni zadevi oziroma vpraanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da upan ali vsaj trije lani obinskega sveta. 26. len H glasovanju pozove predsedujoi lane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo ZA sprejem predlagane odloitve, po zakljuenem opredeljevanju za sprejem odloitve pa e, da se opredelijo PROTI sprejemu predlagane odloi tve. Vsak lan glasuje o isti odloitvi samo enkrat, razen e je glasovanje v celoti ponovljeno. Predsedujoi po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.

razlaga statut in poslovnik, obravnava ali sama predlaga obinskemu svetu v sprejem statut in poslovnik oziroma spremembe in dopolnitve leteh, pripravlja razpis in zbira predloge za dodelitev obinskih priznanj in nagrad, predlaga obinskemu svetu dodelitev priznanj. 35. len Odbor za drubene dejavnosti, mladino in port sestavlja 12 (dvanajst) lanov, ki ga sestavljajo lani obinskega sveta in najve polovico drugi obani. Odbor opravlja zlasti naslednje naloge: obravnava vse predloge aktov in drugih odloitev iz pristojnosti obine na podroju negospodarstva in javnih slub drubenih dejavnosti, na podroju reevanja mladinske pro blematike, na podroju porta in rekreacije, ki so obinskemu svetu predlagane v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in obinskemu svetu poda stalie s predlogom odloitev, lahko predlaga obinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na podroju, ki ga odbor pokriva. 36. len Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem ima 12 la nov, ki ga sestavljajo lani obinskega sveta in najve polovico drugi obani. Odbor opravlja zlasti naslednje naloge: obravnava vse predloge aktov in drugih odloitev iz pristojnosti obine na podroju gospodarstva, malega gospo darstva in obrti, na podroju javnih slub, na podroju kme tijstva, na podroju turizma, gostinstva in razvoja podeelja, ki so obinskemu svetu predlagane v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in obinskemu svetu poda stalie s predlogom odloitev, lahko predlaga obinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na podroju, ki ga odbor pokriva. 37. len Odbor za okolje in prostor teje 7 (sedem) lanov, ki ga sestavljajo lani obinskega sveta in najve polovico drugi obani. Odbor opravlja zlasti naslednje naloge: obravnava vse predloge aktov in drugih odloitev iz pristojnosti obine na podroju varstva okolja, infrastrukture in planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom, ki so obinskemu svetu predlagane v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in obinskemu svetu poda svoje stalie s predlogom odloitev, lahko predlaga obinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na podroju, ki ga odbor pokriva. 38. len Odbor za premoenje in finance teje 7 (sedem) lanov, ki ga sestavljajo lani obinskega sveta in najve polovico drugi obani. Odbor opravlja zlasti naslednje naloge: obravnava vse predloge aktov in drugih odloitev iz pristojnosti obine na podroju financ in prorauna ter gospo darjenja s premoenjem obine, ki so obinskemu svetu pre dlagane v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in obinskemu svetu poda svoje stalie s predlogom odloitev, lahko predlaga obinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na podroju, ki ga odbor pokriva.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16509
39. len Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo de lovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mne nja, stalia in predloge v obinskem svetu. Seje delovnih teles se skliejo za obravnavo dodeljenih zadev po programu delovnega telesa, po sklepu sveta, na pod lagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo upana. Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano la nom delovnega telesa najmanj 3 (tri) dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odloitve, e je na seji navzoa veina njegovih lanov, svoje odloitve mnenja, stalia in predloge pa spre jema z veino opredeljenih glasov navzoih lanov. Glasovanje v delovnem telesu je javno. 40. len Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslubenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odloitev sveta, ki jih doloi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skla dov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano pro blematiko. Sprejemanje odloitev in predpisov iz pristojnosti obinskega sveta 41. len Pristojnosti obinskega sveta pri sprejemanju odloitev ter predpisov doloa Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o javnih financah in Statut Obine Lendava. Predlagatelj odloitve je upan, vsak lan obinskega sveta ali delovno telo obinskega sveta. 42. len S tem poslovnikom se podrobneje doloi sprejemanje odlokov, sprejemanje obinskega prorauna in prostorskih pla nov, preienih besedil odlokov ter obveznih razlag doloil posameznih predpisov, ki jih sprejema obinski svet. Vse druge odloitve se sprejemajo po postopkih, ki so doloeni za vodenje seje in z navadno veino prisotnih lanov obinskega sveta. Postopki za sprejemanje odlokov 43. len Obinski odloki so predpisi, s katerimi obina ureja vsa podroja delovanja na svojem obmoju. Sprejemajo se po rednem, skrajanem ali hitrem postopku in obvezno objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. Praviloma se odloki sprejemajo po rednem postopku, v dveh obravnavah. Po skrajanem postopku se odloki sprejemajo, kadar gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odloka, kadar gre za prenehanje veljavnosti splonega akta, kadar gre za uskla ditve z zakonom, dravnim proraunom ali drugimi predpisi drave oziroma obine ali v drugih primerih, ko tako odloi obinski svet. Po hitrem postopku se sprejemajo preiena besedila odlokov, manji popravki odlokov, ki bistveno ne spreminjajo njihove vsebine in obvezne razlage posameznih doloil od lokov. 44. len Predlog odloka mora vsebovati naziv odloka, tekstualno besedilo lenov in obrazloitev s prilogami, e so te potrebne. Naslov mora jasno odraati vsebino in zadeve, ki se ure jajo z odlokom. Tekstualni del odloka mora imeti logino struk
Stran
16510 /
t.
106 / 27. 12. 2010

Postopki sprejemanja aktov, ki so se zaeli v prejnjem mandatu se z novim mandatom prekinejo ali pa vrnejo na za etek postopka. V primeru, da obinski svet oceni, da si mora k obravna vanemu gradivu pridobiti dodatno mnenje oziroma soglasje, s sklepom doloi rok za pridobitev letega. Skrajani postopek sprejemanja odloka 50. len V skrajanem postopku obravnave odloka se na isti seji opravijo vsi postopki, ki so predvideni za dvofazno obravnavo. Predlagatelj odloka ali upan lahko predlagata skrajani postopek sprejemanja in utemeljita razlog za taken predlog. Pred potrditvijo dnevnega reda seje obinskega sveta se glasuje o predlogu za skrajani postopek, ki je potrjen, e mu ne nasprotuje ve kot 1/3 (ena tretjina) prisotnih lanov. e predlog za obravnavo po skrajanem postopku ni izglasovan, se obravnava odloka izvede po rednem postopku. 51. len Po opravljeni sploni razpravi in odloitvi o nadaljevanju postopka predsedujoi odredi potreben odmor za pripravo pi snih amandmajev in obrazloitev. Odmor lahko traja praviloma najve 30 (trideset) minut. Postopek sprejemanja amandmajev in odloka se izvede po postopku, ki je doloen za drugo obrav navo odloka po rednem postopku. Hitri postopek sprejemanja odloka 52. len Hitri postopek sprejemanja odloka se uporablja v primerih navedenih v 4. odst. 43. lena tega poslovnika in v primerih, ka dar to zahtevajo izredne razmere, kot so elementarne nesree ali drugi dogodki, ki bi lahko povzroili motnje v funkcioniranju obine. 53. len Hitri postopek predlaga predsedujoi pred doloitvijo dnevnega reda seje obinskega sveta in je sprejet, e mu ne nasprotuje ve kot (polovica) prisotnih lanov. Gradivo za obravnavo po hitrem postopku je lahko poenostavljeno glede na doloila 44. lena tega poslovnika. V primeru, da obinski svetnik napove vloitev amandmaja, se postopek sprejemanja izvede po istem postopku kot je to doloeno v 51. lenu tega poslovnika. V primeru sprejemanja preienih besedil odlokov, obve znih razlag in popravkov odlokov zaradi spremembe nadrejenih aktov, vloitev amandmajev ni mona. Postopek za sprejemanje prorauna 54. len V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in statutom obine je predlagatelj prorauna upan obine. upan polje vsem lanom sveta predlog prorauna ob ine z vsemi sestavinami, ki jih doloa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog prorauna predstavljen in opravljena splona razprava (prva obravnava). Po predstavitvi predloga prorauna opravi svet splono razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi nadaljnja razprava. e svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za nadaljnjo razpravo, sprejme stalia in predloge ter naloi upanu, da predloi svetu popravljen predlog prorauna. e svet po ponovni obravnavi predloga prorauna ne po lje v nadaljnjo razpravo, ga skupaj s stalii in predlogi sveta
turo in jasne jezikovne formulacije. Obrazloitev mora obvezno vsebovati oceno stanja na podroju, na katerega se posega z odlokom, cilje, ki jih predlagatelj eli dosei ter finanne in druge posledice, ki jih povzroi sprejetje odloka. Redni nain sprejemanja odloka 45. len Redni nain sprejemanja odloka se izvede v 2 (dveh) obravnavah. Prva obravnava se prine z uvrstitvijo odloka na sejo obinskega sveta, ko so izpolnjeni pogoji za njegovo obrav navo. Obravnava poteka v skladu z doloili za vodenje seje po tem poslovniku. Po konani prvi obravnavi se obinski svet z navadno veino prisotnih odloa o nadaljevanju sprejemanja odloka v drugi obravnavi ali pa se odlok iz obravnave umakne. Po opravljeni prvi obravnavi se za umik lahko odloi tudi predlagatelj. V primeru nadaljevanja obravnave odloka obinski svet potrdi predloge in stalia izoblikovana v prvi obravnavi, ki so predlagatelju podlaga za pripravo odloka za odloanje v drugi obravnavi. 46. len Druga obravnava odloka se prine z uvrstitvijo odloka, pripravljenega za drugo obravnavo na dnevni red seje obin skega sveta. Predlagatelj v obrazloitvi gradiva mora pojasniti, katera stalia in pripombe iz prve obravnave je upoteval ter posebej obrazloiti tista stalia oziroma predloge, ki jih v predloenem gradivu ni upoteval. V drugi obravnavi predloga odloka se predlogi spre memb in dopolnitev podajo s strani obinskih svetnikov v obliki amandmajev. Pravico do vloitve amandmaja ima tudi upan, e ni predlagatelj odloka. 47. len Posamezni lan obinskega sveta lahko vloi amandma v pisni obliki najmanj 3 (tri) dni pred sejo, na kateri bo obravnavan predlog odloka. Na sami seji lahko vloi amandma upan ali 1/3 (ena tretjina) obinskih svetnikov. Za pripravo amandmaja in njegove obrazloitve v asu seje, lahko predlagatelj zaprosi za odmor, ki lahko traja najve 30 (trideset) minut. e amandma ni predloen v pisni obliki in z obrazloitvijo, ga predsedujoi ne uvrsti v nadaljnjo razpravo ter odloanje. 48. len Predsedujoi omogoi predstavitev vloenih amandmajev po vrstnem redu njihovega prispetja. Za predstavitev vsakega amandmaja se doloi najve 5 (pet) minut. Po predstavitvi ob inski svet z navadno veino prisotnih odloa o tem, ali soglaa z nadaljnjo razpravo o amandmaju ali pa ga zavrne in izkljui iz nadaljnje obravnave. V primeru nadaljnje obravnave amandmaja lahko posa mezna razprava traja najve 3 (tri) minute in posamezna replika najve 1 (eno) minuto. Pri obravnavi vsakega amandmaja je lahko 1 (ena) razprava in najve 3 (tri) replike vsakega lana obinskega sveta. Po razpravi se glasuje o sprejetju amandma ja. Amandma se sprejema z navadno veino prisotnih lanov, kakor tudi celotni odlok o katerem se glasuje po sprejemu vseh amandmajev. 49. len Statut in poslovnik obine se sprejemata po enakem postopku kot se sprejemajo odloki z veino, ki jo doloa statut obine. Proraun obine in prostorski akti se sprejemajo po po stopku, ki ga doloa ta poslovnik. O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloa svet na eni obravnavi, e zakon ne doloa drugae.

polje v nadaljnjo razpravo upan. Predlog prorauna se objavi na spletni strani obine, kjer obina doloi tudi rok za vlaganje pripomb in predlogov k predlogu obinskega prorauna. Predlog prorauna mora biti v nadaljnji razpravi najmanj 10 (deset) dni. 55. len V asu nadaljnje razprave obravnavajo predlog prorauna delovna telesa sveta, sveti ojih delov obine ter zainteresirana javnost. Pripombe in predlogi k predlogu prorauna se poljejo upanu. 56. len Najkasneje v 10 (desetih) dneh po konani nadaljnji raz pravi o predlogu prorauna pripravi upan dopolnjeni odlok o proraunu obine (druga obravnava) ter sklie sejo sveta. Na dopolnjen predlog prorauna in odlok o proraunu obi ne lahko lani sveta vloijo amandmaje v pisni obliki najkasneje 3 (tri) dni pred sejo sveta. Amandmaji se vloijo pri upanu. Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejnjega odstavka upotevati pravilo o ravnovesju med pro raunskimi prejemki in izdatki in v obrazloitvi navesti, iz ka tere postavke prorauna se zagotovijo sredstva in za kaken namen. 57. len Pred zaetkom obravnave predloga prorauna obine in odloka o proraunu obine upan najprej pojasni, katere pripombe iz nadaljnje razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upoteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloi zakaj jih ni upoteval. Pisna obrazloitev zavr njenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga prorauna. V nadaljevanju upan poroa svetu o prejetih amandmajih k predlogu prorauna in odloku o proraunu obine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Ob tem se lahko upan odloi za vloitev amandmaja na katerega od vloenih amandmajev. e upan izjavi, da bo vloil amandma na amandma, se seja prekine za as, ki je potreben za oblikovanje in predloitev amandmaja lanom sveta. Vloeni amandma lahko predlagatelj umakne vse do gla sovanja o amandmaju. Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju upana na amandma, e ta ni sprejet pa e o amandmaju, ki ga je vloil predlagatelj. 58. len Ko je konano glasovanje o amandmajih, upan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proraun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog obine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proraunu obine. e je proraun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proraun, sprejme tudi odlok o proraunu obine. e proraun ni usklajen, lahko upan prekine sejo in zah teva, da strokovna sluba proui nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne slube lahko upan prekine sejo in doloi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predloen predlog uskladitve. Ko je predlog uskladitve prorauna pripravljen, ga upan obrazloi. O predlogu uskladitve ni razprave. Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, e je predlog sprejet, glasuje svet o proraunu v celoti in o odloku o prora unu obine. jet.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16511
e predlog uskladitve ni sprejet, proraun obine ni spre
e proraun ni sprejet, doloi svet rok, v katerem mora upan predloiti nov predlog prorauna. Nov predlog prorauna obine svet obravnava in o njem odloa, po dolobah tega poslovnika, ki veljajo za skrajani postopek za sprejem odloka. 59. len upan lahko med letom predlaga rebalans prorauna ob ine. V primeru, da rebalans prorauna vsebuje manje uskla ditve prorauna, se lahko sprejme po skrajanem postopku. Postopek za sprejem prostorskih aktov 60. len Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostor sko nartovanje, doloen postopek, ki zagotavlja sodelovanje obanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlo kom v skladu z dolobami tega poslovnika. e je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlo gom prostorskega akta doloeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se lahko vloi amandma na amandma, s katerim se uskladi vsebina prostorske ureditve, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi z vsebino predlaganega odloka. e je v zadevi potrebno pridobiti e dodatna mnenja, se lahko obravnava prekine za as, ki je potreben za pridobitev teh mnenj. V. VOLITVE IN IMENOVANJA 61. len Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu obine pristojen svet, se opravijo po dolobah tega poslovni ka. Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, e je zanj glaso vala veina tistih lanov, ki so glasovali. 62. len e se glasuje o ve kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve rke njihovih pri imkov, pri emer vsak lan sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. Za isto funkcijo pa se lahko glasuje tudi na nain zaprte liste kandidatov. O tem odloi svet z glasovanjem. e se javno glasuje o ve kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak lan sve ta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. e svet odloi, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po dolobah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. e se glasuje o ve kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroi zaporedna tevilka pred ime nom kandidata, za katerega se eli glasovati. e se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroi beseda ZA ali PROTI. 63. len e se glasuje o ve kandidatih za isto funkcijo, pa nihe od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne veine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila najve glasov. e pri prvem glasovanju ve kandidatov dobi enako najvije oziroma enako drugo najvije tevilo gla sov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim tevilom glasov doloi z rebom. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na tevilo glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. e pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri
Stran
16512 /
t.
106 / 27. 12. 2010

68. len upan skrbi za izvajanje odloitev sveta. e sklepa sveta upan ne more izvriti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo mono izvriti. upan skrbi za objavo odlokov in drugih splonih aktov sveta. upan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odloitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom obine.
prvem glasovanju dobili enako tevilo glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. e kandidat ne dobi potrebne veine oziroma, e tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne veine, ali pa ni izvoljeno zadostno tevilo kandidatov, se za manj kajoe kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. Imenovanje lanov delovnih teles sveta 64. len lane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za lane, ki jo doloi Komisija za mandatna vpra anja, volitve in imenovanja. e kandidatna lista ni dobila potrebne veine glasov, se na isti seji izvede poimensko imenovanje lanov. e na ta nain niso imenovani vsi lani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamino glasovanje na isti seji sveta. e tudi na nain iz prejnjega odstavka ne pride do ime novanja vseh lanov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajoih lanov delovnega telesa. Postopek za razreitev 65. len Postopek za razreitev se zane na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj (ena etrtina) lanov sveta. e predlagatelj razrei tve ni Komisija za mandatna vpraanja, volitve in imenovanja, se predlog razreitve vloi pri komisiji. Predlog za razreitev mora vsebovati obrazloitev, v kate ri so navedeni razlogi za razreitev. Do predloga za razreitev se opredeli tudi upan obine. Predlog za razreitev mora biti vroen osebi, na katero se nanaa, najmanj 8 (osem) dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razreitev nanaa, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razreitve. Po konani obravnavi predloga za razreitev svet sprejme odloitev o predlogu z veino, ki je predpisana za izvolitev ali ime novanje osebe, zoper katero je vloen predlog za razreitev. Odstop lanov sveta, lanov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev obine 66. len Obinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Odstop funk cionarjev doloa zakon. Pravico odstopiti imajo tudi lani drugih organov in lani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi e niso obinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki Komisiji za mandatna vpraanja, volitve in imenovanja. Komisija za man datna vpraanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja lanstva dolna predlagati svetu novega kandidata. Svet odloi s sklepom. VI. RAZMERJA MED UPANOM IN OBINSKIM SVETOM 67. len upan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. upan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresnievanju in opravljanju nalog obine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrevanje, skrbijo za medsebojno obveanje in poroanje o uresnievanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreevanje nastalih problemov.
VII. JAVNOST DELA 69. len Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izkljui, e to zahtevajo razlogi varo vanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splonim aktom obine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma dravna, vojaka ali uradna tajnost. Javnost dela se zagotavlja z obveanjem javnosti o delu obinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporoil obanom in sredstvom javnega obveanja o sprejetih odloi tvah, z navzonostjo obanov in predstavnikov sredstev javne ga obveanja na sejah organov obine ter na druge naine, ki jih doloa statut in ta poslovnik. Obina izdaja svoje glasilo in ureja spletno stran, v kate rem se objavljajo tudi sporoila in poroila o delu ter povzetki iz gradiv in odloitev sveta in drugih organov obine. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in de lovnih teles, ki so zaupne narave. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upotevajo za konski in drugi predpisi, ki urejajo to podroje. VIII. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU 70. len V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delo vanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in naina delovanja sveta, ki jih doloa statut in ta poslovnik. Odstopanja se lahko nanaajo predvsem na roke skli cevanja sej, predloitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splonih aktov obine. e je potrebno, je mogoe tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloi svet, ko se sestane. IX. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA 71. len Ta poslovnik, njegove spremembe in dopolnitve svet sprejme z dvotretjinsko veino glasov navzoih lanov. 72. len e pride do dvoma o vsebini posamezne dolobe poslov nika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoi. e se predsedujoi ne more odloiti, prekine obravnavo toke dnev nega reda in naloi Komisiji za pripravo statuta in poslovnika ter za obinska priznanja, da poda svoje mnenje. e komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago posamezne poslovnike dolobe do naslednje seje. Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik Komisija za pri pravo statuta in poslovnika ter za obinska priznanja. Vsak lan sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala Komisija za pripravo statuta in poslovnika ter za obinska priznanja, odloi svet.

X. KONNE DOLOBE 73. len Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha velja ti Poslovnik obinskega sveta Obine Lendava (Uradni list RS, t. 52/99). 74. len Ta poslovnik zane veljati naslednji dan po objavi v Ura dnem listu Republike Slovenije. t. 0320103/2010 Lendava, dne 20. decembra 2010 upan Obine Lendava mag. Anton Balaek l.r.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16513
plae pa se doloa v skladu z 10. lenom Zakona o sistemu pla v javnem sektorju. 4. len upan obine Lendava je na podlagi Zakona o sistemu pla v javnem sektorju uvren v 51. plani razred (upan V). upanu pripada dodatek za delovno dobo. e upan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada 50% plae, ki bi jo dobil, e bi funkcijo opravljal poklicno, vendar brez dodatka za delovno dobo v viini 0,33% od osnovne plae za vsako zakljueno leto delovne dobe. Sklep o plai upanu izda Komisija za mandatna vpraa nja, volitve in imenovanja. 5. len Plani razred podupana se na podlagi doloil Zakona o sistemu pla v javnem sektorju uvrsti v 36.43. plani razred (podupan V). Plani razred podupana ob upotevanju obsega podu panovih pooblastil doloi upan s sklepom. Podupanu Obine Lendava, ki opravlja svojo funkcijo poklicno, pripada dodatek za delovno dobo v viini 0,33% od osnovne plae za vsako zakljueno leto delovne dobe. e podupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plailo v viini 50% plae, ki bi jo dobil, e bi funkcijo opravljal poklicno, vendar brez dodatka za delovno dobo. Podupanu obine Lendava se plailo za opravljanje nepoklicne funkcije podupana doloi v razmerju: 50% v fiksnem znesku in 50% v variabilnem delu glede na po oblastila, vsebino in obseg dela od zneska, ki je doloen za nepoklicno opravljanje funkcije. Viino variabilnega dela plaila doloi upan. Podupanu kot lanu obinskega sveta ali lanu delov nega telesa ne pripada sejnina, ki pripada drugim lanom obinskega sveta oziroma lanu delovnega telesa. 6. len Osnova za obraunavanje sejnin oziroma plail za opra vljanje dela lanov obinskega sveta, nadzornega odbora in lanov delovnih teles obinskega sveta, ki niso lani obinske ga sveta, je plaa upana doloena v 4. lenu tega pravilnika (v nadaljevanju: plaa upana). 7. len lanu obinskega sveta se meseno obrauna sejnina za posamezni mesec glede na delo, ki ga je opravil, in sicer: za udelebo na redni ali izredni seji obinskega sveta v viini 5% plae upana, za vodenje delovnega telesa obinskega sveta v viini 1,5% plae upana, za lanstvo v delovnem telesu v viini 0,7% plae u pana. lanu delovnega telesa obinskega sveta, ki ni lan ob inskega sveta, se za udelebo na seji obrauna sejnina v viini 0,7% plae upana. Plailo za opravljanje funkcije vkljuuje tudi stroke pri hoda na sejo. Plailo za opravljanje funkcije se izplauje na podlagi evidence prisotnosti, in sicer za najmanj 90% asovne priso tnosti na seji. V primeru prekinjene seje se za nadaljevanje seje nova sejnina ne izplauje in se sejnina izplaa na nain kot da seja ni bila prekinjena. Za korespondenno sejo se plailo za opravljanje funkcije ne izplauje. Letni znesek sejnin, vkljuno s sejninami za seje de lovnih teles obinskega sveta, ki se izplaa posameznemu
5536.
Pravilnik o plaah in drugih prejemkih obinskih funkcionarjev in lanov delovnih teles obinskega sveta ter lanov drugih obinskih organov Obine Lendava
Na podlagi 34.a lena Zakona o lokalni samoupravi (Ura dni list RS, t. 94/07 uradno preieno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10), doloil Zakona o sistemu pla v javnem sek torju (Uradni list RS, t. 108/09 uradno preieno besedilo, 98/09 ZIUZGK, 13/10, 59/10 in 85/10) ter 17. lena Statuta Obine Lendava (Uradni list RS, t. 75/10 uradno preie no besedilo) je Obinski svet Obine Lendava na 2. seji dne 17. 12. 2010 sprejel
PRAVILNIK o plaah in drugih prejemkih obinskih funkcionarjev in lanov delovnih teles obinskega sveta ter lanov drugih obinskih organov Obine Lendava
1. len S tem pravilnikom se doloajo osnove in merila za plae, sejnine in druge prejemke funkcionarjev Obine Lendava, la nov nadzornega odbora in lanov delovnih teles obinskega sveta, ki niso lani obinskega sveta ter lanov drugih obin skih organov Obine Lendava. 2. len Obinski funkcionarji po tem pravilniku so upan, podu pan in lani obinskega sveta Obine Lendava. Obinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. upan se lahko odloi, da bo funkcijo opravljal poklicno. V so glasju z upanom se lahko tudi podupan odloi, da bo funkcijo opravljal poklicno. Obinski funkcionarji imajo pravico do plae, e funkcijo opravljajo poklicno in pravico do plaila za opravljanje funkcije, e funkcijo opravljajo nepoklicno. Plailo za opravljanje funkcije lana obinskega sveta je sejnina za udelebo na seji obinskega sveta, oziroma seji delovnega telesa obinskega sveta. lanom delovnih teles obinskega sveta, ki niso lani ob inskega sveta in lanom nadzornega odbora za njihovo delo pripada plailo za opravljeno delo, ki ga doloa ta pravilnik. 3. len Za posamezne funkcije je viina planega razreda do loena skladno s Prilogo 1. in 3. k Zakonu o sistemu pla v javnem sektorju, uvrstitev v plani razred in s tem doloitev
Stran
16514 /
t.
106 / 27. 12. 2010

delo lanom sveta. Viina plaila se lahko doloi v viini nagra de za delovno telo po tem pravilniku. lanom volilnih organov, imenovanih za izvedbo splonih lokalnih volitev se izplauje nagrada za njihovo delo v skladu z zakonom. Za izvedbo drugih volitev se lanom volilnih orga nov izplaa nagrada v viini nagrade doloene v 8. lenu tega pravilnika. 14. len Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravil nik o plaah in drugih prejemkih obinskih funkcionarjev, lanov delovnih teles obinskega sveta ter lanov drugih obinskih organov v Obini Lendava (Uradni list RS, t. 28/99, 53/99, 66/00, 103/02 in 69/06). Plae, plaila za opravljanje funkcije in sejnine se na podlagi tega Pravilnika obraunavajo od prietka mandata 20102014, to je od 29. oktobra 2010, ne glede na datum uveljavitve tega pravilnika. 15. len Ta pravilnik zane veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 0320102/2010 Lendava, dne 20. decembra 2010 upan Obine Lendava mag. Anton Balaek l.r.
lanu Obinskega sveta Obine Lendava, ne sme presegati 15% letne plae upana. Pri tem se ne upoteva dodatek za delovno dobo. 8. len Predsedniku nadzornega odbora pripada sejnina za ude lebo na sejah nadzornega odbora, ki je doloena v odstotku od plae upana, in sicer tako, da znaa sejnina 7,5% vrednosti plae upana. lanu nadzornega odbora pripada sejnina za udelebo na sejah nadzornega odbora, ki je doloena v odstotku od plae upana, in sicer tako, da znaa sejnina 6% vrednosti plae upana. V sejnino je vkljueno tudi plailo za izvedbo nadzora po programu dela nadzornega odbora ali sklepu obinskega sveta in upana obine. Vsa ostala doloila glede strokov prihoda na sejo, evi denc prisotnosti in najmanje asovne prisotnosti na seji, sejnin za redne, izredne in korespondenne seje ter prekinjene seje veljajo doloila iz 7. lena tega pravilnika. 9. len Obinski funkcionarji imajo pravico do povraila strokov na slubeni poti, dnevnice za slubena potovanja izven ob moja Obine Lendava in povraila strokov prenoevanja, ki nastanejo pri opravljanju njihove funkcije. Stroki se povrnejo v skladu s predpisi, ki veljajo za povraila strokov zaposlenih v dravnih organih. Obinski funkcionar uveljavlja pravice do povraila stro kov na podlagi predhodno izdanega naloga za slubeno po tovanje, ki ga izda upan. Za slubeno potovanje upana izda potni nalog tajnik obine ali podupan. Povraila strokov se obinskim funkcionarjem izplaujejo po opravljenem slubenem potovanju. 10. len Pravice do povraila strokov v zvezi s slubenimi potova nji iz 9. lena tega pravilnika pripadajo tudi lanom nadzornega odbora in lanom delovnih teles obinskega sveta, ki niso lani obinskega sveta. Pravice lahko uveljavljajo le na podlagi izda nega naloga za slubeno potovanje, ki ga podpie upan ali od upana pooblaena oseba. Vsi prejemki na podlagi tega Pravilnika se izplaujejo enkrat meseno, in sicer najkasneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec. Z vsemi upravienci po tem pravilniku, razen v primeru poklicnega opravljanja funkcije, se pred prvim izplailom sklene podjemna pogodba. 11. len Evidenco prisotnosti obinskih funkcionarjev, predsednika in lanov delovnih teles obinskega sveta, predsednika in lanov nadzornega odbora in drugi organov in delovnih teles na sejah vodi javni uslubenec, ki ga doloi upan ali tajnik obine. Sredstva za izplaevanje pla, plaila za opravljanje funk cije oziroma dela in povrailo strokov, ki jih imajo funkcionarji, se zagotovijo iz sredstev prorauna. 12. len lanom komisij in drugih strokovnih organov, ki jih v skla du s statutom imenuje upan ali obinski svet, se lahko s sklepi o imenovanju doloi nagrada v obliki sejnine. 13. len lani svetov ojih delov obine opravljajo svoje delo pra viloma brezplano, razen e se svet ojega dela obine odloi, da bo iz sredstev glavarine zagotovil tudi plailo za opravljeno
5537.
Sklep o doloitvi viine subvencioniranja cene storitve oskrbe s pitno vodo v letu 2011
Na podlagi tretjega odstavka 149. lena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, t. 39/06 uradno preieno besedilo, 49/06 ZmetD, 66/06 odl. US, 33/07 ZPNart, 57/08 ZFO1A, 70/08 in 108/09), 59. lena Zakona o gospodarskih javnih slubah (Uradni list RS, t. 32/93, 30/98 ZZLPPO in 12706 ZJZP), 5. lena Pravilnika o metodologiji za oblikova nje cen storitev obveznih obinskih gospodarskih javnih slub varstva okolja (Uradni list RS, t. 63/09) ter 17. lena Statuta Obine Lendava (Uradni list RS, t. 75/10 uradno preie no besedilo) je Obinski svet Obine Lendava na 2. seji dne 17. 12. 2010 sprejel
SKLEP o doloitvi viine subvencioniranja cene storitve oskrbe s pitno vodo v letu 2011
1. Obina Lendava bo ceno storitve javne slube oskrbe s pitno vodo subvencionirala v delu, ki se nanaa na ceno omrenine, in sicer v viini 25%, kar znaa 0,14 EUR/mesec za prikljuek zmogljivosti DN13. Subvencija omrenine za prikljuke ostalih zmogljivosti se bo izraunala v enakem odstotku od cene omrenine za posamezni prikljuek. Obina Lendava bo subvencionirala ceno uporabe javne infrastrukture samo za gospodinjstva, subvencijo pa bo pokrila iz sredstev obinskega prorauna. 2. Sredstva subvencije bo Obina Lendava nakazovala javne mu podjetju EKO PARK d.o.o. Lendava, KO PARK Kft. Lendva, obinskemu izvajalcu javne slube oskrbe s pitno vodo.

3. Ta sklep velja z dnem sprejema in se uporablja od 1. 1. 2011 naprej do preklica. Sklep se objavi v Uradnem listu Re publike Slovenije. t. 0320031/2010 Lendava, dne 21. decembra 2010 upan Obine Lendava mag. Anton Balaek l.r.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16515
do 31. marca 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje zaasnega financiranja). 2. len (podlaga za zaasno financiranje) Zaasno financiranje temelji na proraunu obine za leto 2010. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov obine je doloen v skladu z Zakonom o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o proraunu Obine Litija za leto 2010 (Uradni list RS, t. 113/09, 77/10; v nadalje vanju: odlok o proraunu). 2. VIINA IN STRUKTURA ZAASNEGA FINANCIRANJA
LITIJA 5538.
Sklep o vrednosti toke za doloitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljia za leto 2011
3. len (sestava prorauna in viina splonega dela prorauna) V obdobju zaasnega financiranja se prihodki in drugi pre jemki ter odhodki in izdatki splonega dela prorauna doloijo v naslednjih zneskih: A. I. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) TEKOI PRIHODKI (70+71) 70 DAVNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiek 703 Davki na premoenje 704 Domai davki na blago in storitve 71 NEDAVNI PRIHODKI 710 Udeleba na dobiku in dohodki od premoenja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 714 Drugi nedavni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev v EUR 2.429.878,41 2.392.869,90 2.370.847,57 2.290.171,00 53.139,09 27.537,48 22.022,33 7.347,91 965,23 1.004,16 12.705,03 19.786,25 19.735,65 50,60 17.222,26 17.222,26 2.364.309,95 966.822,22 143.638,77 25.716,96 732.354,82 15.111,66 50.000,01
Obinski svet Obine Litija je na podlagi 14. lena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljia v Obini Litija (Uradni list RS, t. 132/03, 119/04, 119/05) in 16. lena Statuta Obine Litija (Uradni list RS, t. 18/04, 33/06, 139/06) na 2. seji dne 16. 12. 2010 sprejel
SKLEP o vrednosti toke za doloitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljia za leto 2011
I. Vrednost toke za izraun nadomestila za uporabo stavb nega zemljia na obmoju Obine Litija za leto 2011 znaa 0,0067 EUR. II. Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2011 dalje. t. 00712/2010 Litija, dne 16. decembra 2010 upan Obine Litija Franci Rokavec l.r.
5539.
Sklep o zaasnem financiranju Obine Litija v obdobju januarmarec 2011
722 Prihodki od prodaje zemlji in neopredmetenih sredstev 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinannih institucij II. 40 SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOI ODHODKI 400 Plae in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plaila domaih obresti 409 Rezerve
Na podlagi 33. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 110/02 ZDTB, 56/02 ZJU, 127/06 ZJZP, 14/07 ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10 ZUKN) je upan Obine Litija dne 21. 12. 2010 sprejel
SKLEP o zaasnem financiranju Obine Litija v obdobju januarmarec 2011

1. SPLONA DOLOBA 1. len (vsebina sklepa) S tem sklepom se doloa in ureja zaasno financiranje Obine Litija (v nadaljevanju: obina) v obdobju od 1. januarja
Stran
16516 /
t.
106 / 27. 12. 2010

1.036.238,98 5.669,44 672.341,23 53.954,16 304.274,15 242.345,75 242.345,75 118.903,00 X. XI.

VIII. ODPLAILA DOLGA (550) 55 ODPLAILA DOLGA 550 Odplaila domaega dolga IX. POVEANJE (ZMANJANJE) SREDSTEV NA RAUNIH (I.+IV.+VII.II.V.VIII.) NETO ZADOLEVANJE (VII.VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.VIII.IX.) STANJE SREDSTEV NA RAUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 105.000,00 105.000,00 105.000,00
41
TEKOI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoi domai transferi
36.553,80 105.000,00 138.676,40 243.532,10
42
INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev
43
INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizinim osebam, ki niso proraunski uporabniki 432 Investicijski transferi proraunskim uporabnikom
5.501,36 113.401,64 65.568,46
V obdobju zaasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki obine poveajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. lenom ZJF oziroma odlokom o proraunu, e niso nartovani v zaasnem financiranju. 4. len (posebni del prorauna) Finanni narti neposrednih uporabnikov se doloijo do ravni proraunskih postavk podskupin kontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na spletni strani obine. 3. IZVREVANJE ZAASNEGA FINANCIRANJA 5. len (uporaba predpisov) V obdobju zaasnega financiranja se za izvrevanje za asnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja po stopke za izvrevanje prorauna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrevanje prorauna Republike Slovenije in odlok o proraunu. 6. len (prevzemanje in plaevanje obveznosti) V obdobju zaasnega financiranja lahko neposredni upo rabniki prevzemajo in plaujejo obveznosti iz istih proraunskih postavk kot v proraunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju zaasnega finan ciranja prevzemajo in plaujejo obveznosti v breme svojega finannega narta samo v okviru pravic porabe iz svojega finannega narta, doloenega v posebnem delu prorauna. Nove proraunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre na podlagi 41., 43. in 44. lena ZJF. 4. KONNA DOLOBA 7. len (uveljavitev sklepa) Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2011 dalje. t. 0078/2009 Litija, dne 21. decembra 2010 upan Obine Litija Franci Rokavec l.r.
III. B. IV.
PRORAUNSKI PRESEEK (I.II.) (PRORAUNSKI PRIMANJKLJAJ) RAUN FINANNIH TERJATEV IN NALOB PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV (750+751+752) PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV 750 Prejeta vraila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deleev 752 Kupnine iz naslova privatizacije
2.877,74
75
2.877,74 0,00 0,00 2.877,74
V.
DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV 440 Dana posojila 441 Poveanje kapitalskih deleev in nalob 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Poveanje namenskega premoenja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoenje v svoji lasti
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
44
0,00
VI.
PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEEV (IV.V.) RAUN FINANCIRANJA ZADOLEVANJE (500) ZADOLEVANJE 500 Domae zadolevanje
2.877,74
C. VII. 50
0,00 0,00 0,00
Uradni list Republike Slovenije LJUBLJANA 5540.

Odlok o zakljunem raunu prorauna Mestne obine Ljubljana za leto 2009
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16517
V okviru zaasnega financiranja se dovoljuje financiranje investicij v teku. 3. len Po poteku zaasnega financiranja se v tem obdobju pla ane obveznosti vkljuijo v proraun za leto 2011. 4. len Obdobje zaasnega financiranja traja od 1. 1. 2011 do sprejetja prorauna za leto 2011 oziroma najkasneje do 31. 3. 2011. 5. len Z odloitvijo o zaasnem financiranju Obine Ljubno u pan obine seznani obinski svet ter nadzorni odbor, sklep pa se objavi v Uradnem listu RS. 6. len Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2011. t. 00712/20101 Ljubno, dne 21. decembra 2010 upan Obine Ljubno Franjo Naralonik l.r.
Na podlagi 98. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 110/02 ZDTB, 127/06 ZJZP, 14/07 ZSPDPO, 109/08 in 49/09) ter 27. lena Statuta Mestne obine Ljubljana (Uradni list RS, t. 66/07 UPB) je Mestni svet Mestne obine Ljubljana na 2. seji dne 20. 12. 2010 sprejel
ODLOK o zakljunem raunu prorauna Mestne obine Ljubljana za leto 2009

1. len Sprejme se zakljuni raun prorauna Mestne obine Ljubljana za leto 2009. 2. len Proraun Mestne obine Ljubljana je bil realiziran v viini 293.907.137 eurov. Realizacija prihodkov in odhodkov ter drugih prejemkov in izdatkov prorauna Mestne obine Ljubljana je izkazana v bilanci prihodkov in odhodkov, raunu finannih terjatev in nalob ter raunu financiranja in je prikazana v splonem delu zakljunega rauna prorauna. Realizacija odhodkov in drugih izdatkov prorauna Me stne obine Ljubljana po proraunskih uporabnikih je prikazana v posebnem delu zakljunega rauna prorauna. 3. len Odlok o zakljunem raunu prorauna Mestne obine Ljubljana za leto 2009 se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 410144/2009117 Ljubljana, dne 20. decembra 2010 upan Mestne obine Ljubljana Zoran Jankovi l.r.
LUE 5542.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o merilih za doloitev podaljanega obratovalnega asa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na obmoju Obine Lue
Na podlagi 12. lena Zakona o gostinstvu, 4. lena Pra vilnika o merilih za doloitev obratovalnega asa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, t. 78/99, 107/00, 30/06 ter 93/07) ter 17. lena Statuta Obine Lue (Uradni list RS, t. 103/07) je Obinski svet Obine Lue na 2. redni seji dne 1. 12. 2010 sprejel
LJUBNO 5541.
Sklep o zaasnem financiranju Obine Ljubno v letu 2011
PRAVILNIK o spremembi Pravilnika o merilih za doloitev podaljanega obratovalnega asa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na obmoju Obine Lue
1. len V 6. lenu Pravilnika o merilih za doloitev podaljanega obratovalnega asa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na obmoju Obine Lue (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih Obin, t. 3/2000) se doda nov etrti odstavek, ki se glasi: Enkratno dovoljenje za obratovanje v dodatnem podalj anem obratovalnem asu se lahko izda 12 krat na leto za gostinske obrate, ki ne streejo hrane, za obrate, ki streejo hrano, se lahko enkratno dovoljenje izda najve 20 krat na leto. Enkratno dovoljenje lahko zajema najve dva zaporedna dneva skupaj, razen ob Lukem dnevu, ko se lahko enkratno dovoljenje izda tudi za ve dni skupaj. 2. len Postopki za enkratno dovoljenje za obratovanje v doda tnem podaljanem obratovalnem asu, ki so se prieli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokonajo po dosedanjem pra vilniku.
Na podlagi 33. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 110/02 ZDTB, 127/06 ZJPZ, 14/07 ZSPDPO, 109/08, 49/09) in 100. lena Statuta Obine Ljubno (Uradni list RS, t. 33/07) je upan Obine Ljubno dne 21. 12. 2010 sprejel
SKLEP o zaasnem financiranju Obine Ljubno v letu 2011

1. len Do sprejetja prorauna Obine Ljubno za leto 2011 se financiranje iz obinskega prorauna zaasno nadaljuje na podlagi prorauna za leto 2010. 2. len V obdobju zaasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do viine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v ena kem obdobju v proraunu za leto 2010.
Stran
16518 /
t.
106 / 27. 12. 2010

skrbi za izdajanje in razirjanje prometno vzgojnih pu blikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni, sodeluje z ministrstvom, pristojnim za promet. 5. len Nain dela sveta ureja poslovnik, ki ga sprejme svet. Strokovne naloge za svet zagotovi obinska uprava. 6. len Svet je dolan vsako leto pripraviti poroilo o svojih aktiv nostih v preteklem letu in pripraviti program za prihodnje leto. 7. len Finanna sredstva za izvajanje nalog sveta se, na podlagi vsakoletnega programa dela sveta, zagotovijo v obinskem proraunu. Svet lahko za opravljanje svojega dela in nalog pridobi sredstva tudi iz drugih virov. 8. len Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati: Odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Obini Mirna Pe (Uradni list RS, t. 7/03) z dne 23. 1. 2003, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustano vitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Obini Mirna Pe (Uradni list RS, t. 21/07) z dne 9. 3. 2007. 9. len Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 2241/201028 Mirna Pe, dne 17. decembra 2010 upan Obine Mirna Pe Zvone Lah l.r.
3. len Ta pravilnik zane veljati petnajsti dan po objavi v Ura dnem listu Republike Slovenije. t. 0077/2010 Lue, dne 1. decembra 2010 upan Obine Lue Ciril Rosc l.r.
MIRNA PE 5543.
Odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Obini Mirna Pe
Na podlagi 22. lena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, t. 56/08 ZVCP1UPB5, 58/09 in 36/10) in 16. lena Statuta Obine Mirna Pe (Uradni list RS, t. 59/07, 14/08 in 40/10) je Obinski svet Obine Mirna Pe na 2. redni seji dne 16. 12. 2010 sprejel
ODLOK o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Obini Mirna Pe

1. len S tem odlokom se ustanovi, doloi sestava in delovno podroje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Obini Mirna Pe (v nadaljnjem besedilu: svet). 2. len Svet teje sedem lanov, ki jih imenuje Obinski svet Obine Mirna Pe na predlog komisije za mandatna vpraanja, volitve in imenovanja. Svet sestavljajo: predstavnik osnovne ole, predstavnik sveta starev, predstavnik policijske postaje Novo mesto, za podroje Obine Mirna Pe, predstavnik obinske uprave, trije predstavniki obanov. Svet se imenuje za dobo tirih let, lani sveta pa so lahko ponovno imenovani. Na prvi seji sveta, ki jo sklie upan, lani sveta izmed sebe imenujejo predsednika. Ravno tako na prvi seji imenuje svet tajnika sveta izmed lanov obinske uprave. 3. len Svet deluje na podroju varnosti, vzgoje in preventive v cestnem prometu, skrbi za razvijanje in izvajanje ukrepov za vejo varnost, za dvig varnostne prometne kulture udeleencev v cestnem prometu ter razvijanje humanih in solidarnih odno sov med udeleenci v cestnem prometu. 4. len Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Obini Mirna Pe ima naslednje naloge: ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, predlaga obinskemu svetu v sprejem programa za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo iz vajanje, koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni, skrbi za izvajanje prometne vzgoje, skrbi za dodatno izobraevanje in obveanje udeleen cev cestnega prometa,
5544.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Obine Mirna Pe
Na podlagi Zakona o medijih /ZMedUPB1/ (Uradni list RS, t. 110/06) in 15. lena Statuta Obine Mirna Pe (Uradni list RS, t. 59/07, 14/08 in 40/10) je Obinski svet Obine Mirna Pe na 2. redni seji dne 16. 12. 2010 sprejel
ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Obine Mirna Pe
1. len V 6. lenu Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasi la Obine Mirna Pe, Uradni list RS, t. 26/00, 59/07 in 107/09 (v nadaljevanju: odlok) se beseda petlanski nadomesti z besedo sedemlanski. 2. len Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 61504/20092 Mirna Pe, dne 17. decembra 2010 upan Obine Mirna Pe Zvone Lah l.r.

Sklep o financiranju politinih strank v Obini Mirna Pe
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16519
Na podlagi 26. lena Zakona o politinih strankah UPB1 (Uradni list RS, t. 100/05 in 103/07) ter 15. lena Statuta Obine Mirna Pe (Uradni list RS, t. 59/07, 14/08 in 40/10) je Obinski svet Obine Mirna Pe na 2. redni seji dne 16. 12. 2010 sprejel
ODLOK o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljia na obmoju Mestne obine Nova Gorica
1. len V 11.d lenu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljia na obmoju Mestne obine Nova Gorica (Uradno glasilo, t. 10/97, 2/99, Uradne objave, t. 19/99, 24/00, 1/02, 4/03 in Uradni list RS, t. 133/03, 88/04, 134/04, 93/05, 114/05, 2/07, 103/07, 122/08, 97/09) (v nadaljevanju: odlok) se doda nov odstavek, ki se glasi: Ne glede na doloilo prvega odstavka se za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljia v letu 2011 upoteva 50% tevila tok iz 11.c lena odlo ka. 2. len Spremeni se drugi odstavek 12. lena odloka tako, da se glasi: Vrednost toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia na obmoju Mestne obine Nova Gorica za leto 2011 znaa 0,004417 . 3. len Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 4224/20101 Nova Gorica, dne 16. decembra 2010 Podupan Mestne obine Nova Gorica Mitja Trtnik l.r.
SKLEP o financiranju politinih strank v Obini Mirna Pe

1. Politini stranki, ki je kandidirala kandidatke oziroma kan didate na zadnjih volitvah v obinski svet, se dodelijo finanna sredstva iz prorauna obine sorazmerno tevilu glasov voliv cev, ki jih je dobila na volitvah. Pri volitvah izvedenih po veinskem volilnem sistemu, se tevilo glasov, ki jih je posamezna politina stranka dobila na volitvah v posamezni volilni enoti, deli s tevilom lanov obin skega sveta, ki se volijo v tej volilni enoti. Stranka pridobi finanna sredstva iz prorauna obine, e je dobila najmanj 50% potrebnih glasov za izvolitev enega lana obinskega sveta (tevilo veljavnih glasov: s tevilom mest v obinskem svetu x 50:100). 2. Viina sredstev, ki se nameni za financiranje politinih strank, se doloi v proraunu obine za tekoe proraunsko leto in znaa 2,50 EUR letno za dobljen glas na zadnjih volitvah za lane Obinskega sveta Obine Mirna Pe. Pri opredelitvi viine sredstev v proraunu obine se izhaja iz izhodia, da leta ne smejo presegati 0,6% sredstev, ki jih ima lokalna skupnost opredeljene po predpisih, ki urejajo financiranje obin in s katerimi lahko zagotovi izvajanje ustav nih in zakonskih nalog za posamezno leto. 3. Sredstva se politinim strankam nakazujejo polletno na njihove transakcijske raune. 4. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o finan ciranju politinih strank v Obini Mirna Pe, sprejet na 5. redni seji Obinskega sveta Obine Mirna Pe z dne 1. 3. 2007, tevilka: 03202/20072. 5. Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se zane z veljavnostjo Odloka o proraunu Obine Mirna Pe za leto 2011. t. 040045/20102 Mirna Pe, dne 17. decembra 2010 upan Obine Mirna Pe Zvone Lah l.r.
5547.
Sklep o ukinitvi grajenega javnega dobra
Na podlagi 19. lena Statuta Mestne obine Nova Go rica (Uradne objave, t. 6/02, 25/02, in Uradni list RS, t. 38/05, 24/06) ter 23. lena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, t. 102/04 UPB, 93/05 in 126/07) je Mestni svet Mestne obine Nova Gorica na seji dne 16. 12. 2010 sprejel
SKLEP o ukinitvi grajenega javnega dobra

1. S tem sklepom se ukinja kot grajeno javno dobro parc. t. 7964/1, pot, v izmeri 360 m, k.o. Dornberk. 2. Nepreminina iz 1. toke tega sklepa preneha imeti zna aj grajenega javnega dobra in postane lastnina Mestne obine Nova Gorica. 3. Ta sklep zane veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 478207/2010 Nova Gorica, dne 16. decembra 2010 Podupan Mestne obine Nova Gorica Mitja Trtnik l.r.
NOVA GORICA 5546.

Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljia na obmoju Mestne obine Nova Gorica
Na podlagi 19. lena Statuta Mestne obine Nova Gorica (Uradne objave, t. 6/02, 25/02, in Uradni list RS, t. 38/05, 24/06) je Mestni svet Mestne obine Nova Gorica na seji dne 16. 12. 2010 sprejel
Stran
16520 /
5548.
t.
106 / 27. 12. 2010

72

KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemlji in neopredmetenih sredstev 73 74 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domaih virov TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinannih institucij 741 Prejeta sredstva iz dravnega prorauna iz sredstev prorauna Evropske unije II. 40 SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOI ODHODKI 400 Plae in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plaila domaih obresti 409 Rezerve 41 TEKOI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoi domai transferi 42 43 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizinim osebam, ki niso proraunski uporabniki 432 Investicijski transferi proraunskim uporabnikom III. PRORAUNSKI PRESEEK (PRORAUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I. II.) (Skupaj prihodki minus skupaj odhodki) PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV (750+751+752) PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV 750 Prejeta vraila danih posojil 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV 443 Poveanje namenskega premoenja v javnih skladih in drugih pravnih osebah javnega prava, ki imajo premoenje v svoji lasti 1.350.025 7.808.885 2.081.154 530.392 90.457 1.420.524 2.280 37.500 3.139.436 163.193 1.313.208 506.705 1.156.329 2.551.709 2.551.709 36.586 125.604 98.567 27.037 515 515 1.983.893 633.868
Sklep o zaasnem financiranju Mestne obine Nova Gorica v obdobju 1. 1.31. 3. 2011
Na podlagi 33. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 110/02 ZDTB, 127/06 ZJZP, 14/07 ZSPDPO, 64/08, 109/08, 44/09, in 38/10 ZUKN), Prorauna Mestne obine Nova Gorica za leto 2010 (Uradni list RS, t. 90/09, 37/10) in 19. lena Statuta Mestne obine Nova Gorica (Uradne objave, t. 06/02, 25/02, in Uradni list RS, t. 38/05, 24/06) je upan Mestne obine Nova Gorica dne 13. 12. 2010 sprejel
SKLEP o zaasnem financiranju Mestne obine Nova Gorica v obdobju 1. 1.31. 3. 2011
1. S tem sklepom se ureja financiranje Mestne obine Nova Gorica v letu 2011 do sprejetja prorauna obine oziroma v obdobju 1. 1.31. 3. 2011 (v nadaljnjem besedilu: v obdobju zaasnega financiranja). 2. Skupni obseg odhodkov in drugih izdatkov obinskega prorauna je v tem obdobju omejen z viino porabljenih sred stev v enakem obdobju leta 2010. 3. Proraunskim uporabnikom se sredstva zagotavljajo v odvisnosti od njihovih dejansko ugotovljenih potreb in finan nih monosti. Investicije se financirajo skladno z e sprejetimi obveznostmi. 4. V obdobju zaasnega financiranja proraunski upo rabniki ne smejo zaeti izvajati novih nalog in programov, ki jih e niso izvajali v preteklem letu in ne zaenjati novih investicij. Nove proraunske postavke lahko neposredni prora unski uporabniki odprejo le na podlagi 41., 43. in 44. lena ZJF. 5. V obdobju zaasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki in izdatki splonega dela prorauna doloijo v nasle dnjih zneskih: V EUR A. I. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) TEKOI PRIHODKI (70+71) 70 DAVNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiek 703 Davki na premoenje 704 Domai davki na blago in storitve 71 NEDAVNI PRIHODKI 710 Udeleba na dobiku in dohodki od premoenja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavni prihodki 9.215.362 7.105.350 5.076.132 4.072.497 884.717 118.918 2.029.218 1.768.999 2.145 32.668 9.686 215.720 75 IV.
8.000 28.586
1.406.477
11.702 11.702 4.397 7.306
187.500 187.500
44
187.500

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEEV (IV. V.) ZADOLEVANJE 500 Domae zadolevanje VIII ODPLAILA DOLGA (550+551) 55 ODPLAILA DOLGA 550 Odplaila domaega dolga
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16521
175.798 0 0 0 27.200 27.200 27.200
108/09) in sklepa ministra Ministrstva za okolje in prostor RS z dne 12. 11. 2010, t. 35001107/200/36, je Obinski svet Obi ne Oplotnica dne 16. 12. 2010 na 1. redni seji sprejel
VII. ZADOLEVANJE (500+501) 50
ODLOK o spremembah in dopolnitvah dolgoronega in srednjeronega plana prostorski del Obine Slovenska Bistrica, za obmoje Obine Oplotnica, spremembe in dopolnitve 2009
1. len Ta odlok doloa spremembo in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoronega in srednjeronega plana Obine Slo venska Bistrica za obdobje 19862000 za obmoje Obine Oplotnica (Uradni list RS, t. 91/99), dopolnitev 2002 (Uradni list RS, t. 26/04), dopolnitev 2002 dodatek (Uradni list RS, t. 83/04) v nadaljevanju: Prostorske sestavine plana Obine Oplotnica, ki se skladno s sklepom sprememb in dopolnitev nanaa na: zasnovo namenske rabe prostora zasnovo vodnih virov in oskrbe z vodo ter zasnova ienja odpadnih voda zasnovo ohranjanja in izboljanja naravnih virov zasnovo nainov urejanja prostora s prostorskimi iz vedbeni akti kartografsko dokumentacijo k planu za obmoje CN Oplotnica. 2. len (1) Besedilo 3. lena Odloka o spremembah in dopolni tvah dolgoronega in srednjeronega plana Obine Slovenska Bistrica prostorski del, za obmoje Obine Oplotnica, dopol nitev 2002 dodatek (Uradni list RS, t. 83/04) se v navezavi na besedilo Dolgoronega plana Obine Slovenska Bistrica prostorski del (Uradni list RS, t. 27/85, 42/92, 35/94, 35/96, 41/97) v poglavju 3. ZASNOVA RAZVOJA DEJAVNOSTI V PROSTORU spremeni in dopolni, v naslednjih poglavjih: (2) v poglavju 3.1. Zasnova organizacije dejavnosti. Pred zadnjim odstavkom vstavimo novi odstavek s sledeim bese dilom: V Oplotnici bomo izgradili novo centralno istilno napra vo za ienje komunalnih odplak. (3) v poglavju 3.2. Zasnova namenske rabe prostora. V odstavku, ki govori o onesnaenosti vodotokov dodamo za: bioloka istilna naprava v Sl. Bistrici in centralna istilna naprava v Oplotnici. (4) v delu 6.4.3. Zasnova razvoja dejavnosti v prostoru, v poglavju 6.4.3.2 Zasnova namenske rabe prostora, se v uvo dnih dveh odstavkih spremenita obe tabeli: (5) v poglavju 3.2. Zasnova namenske rabe prostora: tretji odstavek dopolnimo s sledeim besedilom: S spremembami in dopolnitvami odloka je opredeljen izvzem iz obmoij varovanja najboljih kmetijskih zemlji (1. obmoja kmetijskih zemlji) v velikosti 0,4734 ha. Utemeljitev sprememb rabe na kmetijskih zemljiih je podana z utemeljitvijo umesti tve CN Oplotnica v prostor obine. Utemeljitev je podana v strokovnih podlagah (Idejna zasnova CN Oplotnica). Lokacija CN Oplotnica je na obmoju parcele 3405/1, k.o. Oplotnica severni del. Prostorska enota za obmoje CN Oplotnica je OP1O1. Obmoje OP1O1 se bo urejalo z obinskim podrob nim prostorskim nartom (v nadaljevanju OPPN). V OPPN je potrebno upotevati smernice nosilcev urejanja prostora, ki so bile izdane za spremembo prostorskih sestavin prostorskega plana za potrebe CN Oplotnica, ter idejno zasnovo CN Oplo tnica. Pred izvedbo je potrebno upotevati omilitvene ukrepe z vidika poplavne varnosti, opredeljene v dokumentih: Hidroloko hidravlina presoja istilna naprava Oplotnica (Higra d.o.o., 870/09, Maribor, december 2009, marec 2010) in Opredelitev do hidroloko hidravline presoje istilna naprava Oplotnica (ARSO, 5. 5. 2010, dokument t. 108/10AD.
6. Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2011 dalje. t. 41018/2010 Nova Gorica, dne 13. decembra 2010 upan Mestne obine Nova Gorica Matej Aron l.r.
NOVO MESTO 5549.

Sklep o vrednosti toke za izraun komunalnih taks v Mestni obini Novo mesto
Na podlagi 16. lena Statuta Mestne obine Novo mesto UPB 2 (Uradni list RS, t. 96/08) sprejmem v zvezi z Odlokom o komunalnih taksah v Mestni obini Novo mesto uradno preieno besedilo (Uradni list RS, t 3/10) naslednji
SKLEP o vrednosti toke za izraun komunalnih taks v Mestni obini Novo mesto
1. Vrednost toke za izraun komunalnih taks za leto 2011 znaa 0,0475 EUR. 2. Ta sklep zane veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 35480/2010(1804) Novo mesto, dne 9. decembra 2010 upan Mestne obine Novo mesto Alojzij Muhi l.r.
OPLOTNICA 5550.
Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoronega in srednjeronega plana prostorski del Obine Slovenska Bistrica, za obmoje Obine Oplotnica, spremembe in dopolnitve 2009
Na podlagi 16. lena Statuta Obine Oplotnica (Uradni list RS, t. 29/99, 01/02, 38/03), 52. lena v navezavi na 96. len Zakona o prostorskem nartovanju (Uradni list RS, t. 33/07,
Stran
16522 /
t.
106 / 27. 12. 2010

2. len Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2011. t. 1.9.1/2010 Oplotnica, dne 16. decembra 2010 upan Obine Oplotnica Matja Orter l.r.
se za prvim stavkom etrtega odstavka vstavi novi stavek, ki glasi: Zaradi umestitve CN Oplotnica se povrine najboljih kmetijskih zemlji zmanjajo za 0,4734 ha. Tako je sedaj stanje najboljih kmetijskih zemlji v Obini Oplotnica sledee: 744,15 ha 0,47 ha = 743,68 ha. (6) v poglavju 11.2 se v etrtem odstavku besedila bilan ca povrin spremeni tako, da se glasi: Plan 2002 Najbolje kmetijsko zemljie Sprememba v ha zaradi CN Oplotnica 0,47 Plan 2009
744,15
743,68
PIVKA 5552.
Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljia
3. len (1) Zaradi vrisa sprememb, ki so opredeljene v 2. lenu tega odloka kartografskega dela, se ta nadomesti s kartami: list a/ Naslovnica list t. 2 Zasnova namenske rabe prostora M 1:25.000 list t. 5 Zasnova vodnih virov in oskrbe z vodo ter za snova ienja odpadnih voda M 1:25.000 list t. 8 Zasnova ohranjanja in izboljanja naravnih virov M 1:25.000 list t. 9 Zasnova nainov urejanja prostora s prostorski mi izvedbeni akti M 1:25.000. (2) V kartografski dokumentaciji se zaradi vrisa spre memb, ki so opredeljene v 2. lenu tega odloka, nadomestijo: list a/ Naslovnica list t. 10 Slovenska Bistrica 26 M 1: 5000 legenda. 4. len Grafine priloge, ki so navedene v 3. lenu tega odloka, so izdelane v treh izvodih in se hranijo v prostorih Obine Oplo tnica, na Ministrstvu za okolje in prostor RS, Uradu za prostor sko planiranje, in na Upravni enoti Slovenska Bistrica. Digitalizirani podatki za grafine priloge se hranijo v pro storih Obine Oplotnica. 5. len Ta odlok zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 01.1/2010 Oplotnica, dne 16. decembra 2010 upan Obine Oplotnica Matja Orter l.r.
Na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljia (Uradni list RS, t. 15/10 uradno preieno bese dilo), 16. lena Statuta Obine Pivka (Uradni list RS, t. 58/99, 77/00, 24/01, 110/05, 52/07 in 54/10) je Obinski svet Obine Pivka na 2. seji dne 15. 12. 2010 sprejel
ODLOK o spremembi in dopolnitvi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljia

1. len V etrtem odstavku 6. lena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljia (Uradni list RS, t. 15/10) se za besedo epno doda: , Suhorje. 2. len V 7. lenu odloka se besedilo kartografskem delu veljav nih prostorskih sestavin dolgoronega in srednjeronega dru benega plana Obine Pivka za obdobje 19862000 nadomesti z naslednjim besedilom grafinem prikazu izvedbenega dela Obinskega prostorskega narta (Uradni list RS, t. 79/10), Karta 3: Prikaz obmoij enot urejanja prostora, podrobneje namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev. 3. len Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se zane 1. januarja 2011. t. 90002/2010 Pivka, dne 15. decembra 2010 upan Obine Pivka Robert Smrdelj l.r.
5551.
Sklep o vrednosti toke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljia v letu 2011
V skladu s 16. in 125. lenom Statuta Obine Oplotnica (Uradni list RS, t. 29/99, 1/02, 38/03) ter na osnovi 21. lena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljia (Ura dni list RS, t. 142/04) je Obinski svet Obine Oplotnica na 1. redni seji dne 16. 12. 2010 sprejel
5553.
Sklep za doloitev vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia v Obini Pivka za leto 2011
SKLEP o vrednosti toke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljia v letu 2011
1. len Vrednost toke za izraun nadomestila za uporabo za zidanega in nezazidanega stavbnega zemljia na obmoju Obine Oplotnica znaa 0,0017943 EUR/m2.
Na podlagi 179. lena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, t. 110/02, 8/03 popr. in 58/03 ZZK1), 218. lena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, t. 102/04 uradno preieno besedilo, 14/05 popr., 92/05 ZJCB, 93/05 ZVMS, 111/05 odl. US, 126/07, 108/09), 16. lena Statuta Obine Pivka (Uradni list RS, t. 58/99, 77/00 popr., 24/01, 110/05, 52/07 in 54/10) in 10. lena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljia (Uradni list RS, t. 15/10 ura dno preieno besedilo) je Obinski svet Obine Pivka na 2. seji dne 15. 12. 2010 sprejel
Uradni list Republike Slovenije SKLEP za doloitev vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia v Obini Pivka za leto 2011
1. len Vrednost toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia za stanovanjske in poslovne prosto re na obmoju Obine Pivka za leto 2011 znaa meseno 0.000085 EUR. 2. len Vrednost toke za izraun nadomestila za uporabo grad bene parcele in vrednost toke za izraun nadomestila za upo rabo nezazidanega stavbnega zemljia na obmoju Obine Pivka za leto 2011 znaa meseno 0.0000017 EUR. 3. len Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se zane 1. januarja 2011. t. 90002/2010 Pivka, dne 15. decembra 2010 upan Obine Pivka Robert Smrdelj l.r. A.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16523
v EUR
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto
Proraun leta 2009 8.495.645 3.824.797 2.951.947 2.554.247 253.500 144.200 0 872.850 249.850 3.000 5.500 14.500 600.000 207.202 121.110 0 86.092 0 0 0 4.463.646 2.784.889 1.618.757 8.104.968 1.000.591 191.136 30.870 680.585 50.000 48.000 1.431.485 71.640 852.130 122.840 384.875 0
I. 70
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOI PRIHODKI (70+71) DAVNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiek 703 Davki na premoenje 704 Domai davki na blago in storitve 706 Drugi davki
71
NEDAVNI PRIHODKI 710 Udeleba na dobiku in dohodki od premoenja 711 Takse in pristojbine 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavni prihodki
72
KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
PREBOLD 5554.
Odlok o rebalansu prorauna Obine Prebold za leto 2010
721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemlji in neopredmetenih dolgoronih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domaih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinannih institucij 741 Prejeta sredstva iz dravnega prorauna iz sredstev prorauna EU II. 40 SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) TEKOI ODHODKI 400 Plae in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plaila domaih obresti 409 Rezerve 41 TEKOI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoi domai transferi 414 Tekoi transferi v tujino
Na podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi (Ura dni list RS, t. 72/93 in dopolnitve), 29. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU in 110/02 ZDTB in 127/06 ZJZP) in 98. lena Statuta Obine Prebold (Uradni list RS, t. 81/06) je Obinski svet Obine Prebold na 1. dopisni seji dne 10. 9. 2010 sprejel
ODLOK o rebalansu prorauna Obine Prebold za leto 2010

1. SPLONA DOLOBA 1. len (vsebina odloka) S tem odlokom se za Obino Prebold za leto 2010 dolo ajo proraun, postopki izvrevanja prorauna ter obseg zadol evanja in porotev obine in javnega sektorja na ravni obine (v nadaljnjem besedilu: proraun). 2. VIINA SPLONEGA DELA PRORAUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAUNA 2. len (sestava prorauna in viina splonega dela prorauna) V splonem delu prorauna so prikazani prejemki in izdat ki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Sploni del prorauna se na ravni podskupin kontov do loa v naslednjih zneskih:
Stran
16524 /
t.
106 / 27. 12. 2010

3.023.556 3.023.556 2.649.336 233.486 2.415.850 390.677

obinskih proraunov. Podprogram je razdeljen na proraunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, doloene s predpisanim kontnim nartom. Posebni del prorauna do ravni proraunskih postavk kontov in nart razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Obine Prebold. Nart razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. POSTOPKI IZVREVANJA PRORAUNA 3. len (izvrevanje prorauna) Proraun se izvruje na ravni proraunske postav ke konta. 4. len (namenski prihodki in odhodki prorauna) Namenski prihodki prorauna so doloeni v prvem stavku prvega odstavka 43. lena ZJF in drugi prihodki, ki jih doloi obina. 5. len (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji spreje ti proraun, spremembe prorauna ali rebalans prorauna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu pro rauna (finannem nartu neposrednega uporabnika) med podprogrami v okviru glavnih programov odloa na predlog neposrednega uporabnika upan. upan s poroilom o izvrevanju prorauna v mesecu juli ju in konec leta z zakljunim raunom poroa obinskemu svetu o veljavnem proraunu za leto 2010 in njegovi realizaciji. 6. len (najveji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proraunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekoem letu razpie javno naroilo za celotno vrednost projekta, ki je vkljuen v nart razvojnih programov, e so zanj nartovane pravice porabe na proraunskih postavkah v sprejetem proraunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo rabnika, ki bodo zapadle v plailo v prihodnjih letih za investi cijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finannem nartu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2011 35% navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 35% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporab nika, ki bodo zapadle v plailo v prihodnjih letih za blago in stori tve in za tekoe transfere, ne sme presegati 40% pravic porabe v sprejetem finannem nartu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega lena ne ve ljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen e na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega lena se nartujejo v finannem nartu neposrednega uporab nika in nartu razvojnih programov. 7. len (spreminjanje narta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika upan lahko spre minja vrednost projektov v nartu razvojnih programov. Pro jekte, katerih vrednost se spremeni za ve kot 20% mora predhodno potrditi obinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plail v tekoe leto, zakljuek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoe leto, se uvrstijo v nart razvojnih programov po uveljavitvi prorauna.
42 43
INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam, ki niso PU 432 Investicijski transferi PU
III. B. IV.
PRORAUNSKI PRESEEK (I.II.) (PRORAUNSKI PRIMANJKLJAJ) RAUN FINANNIH TERJATEV IN NALOB PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV (750+751+752) PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vraila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deleev 752 Kupnine iz naslova privatizacije
0 0
75
V.
DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV 440 Dana posojila 441 Poveanje kapitalskih deleev in nalob 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Poveanje namenskega premoenja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoenje v svoji lasti
0 0
44
VI.
PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEEV (IV.V.) RAUN FINANCIRANJA ZADOLEVANJE (500) ZADOLEVANJE 500 Domae zadolevanje
C. VII. 50
0 0 158.000 158.000 232.677 158.000 390.677 208.509 208.509
VIII. ODPLAILA DOLGA (550) 55 IX. X. XI. ODPLAILA DOLGA 550 Odplaila domaega dolga POVEANJE (ZMANJANJE) SREDSTEV NA RAUNIH NETO ZADOLEVANJE (VII.VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.VIII.IX.) STANJE SREDSTEV NA RAUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Sploni sklad za drugo
Posebni del prorauna sestavljajo finanni narti nepo srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program ske dele: podroja proraunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov

Novi projekti se uvrstijo v nart razvojnih programov na podlagi odloitve obinskega sveta. 8. len (proraunski skladi) Proraunski skladi so: 1. poraun proraunske rezerve, oblikovane po ZJF. Proraunska rezerva se v letu 2010 oblikuje v viini 15.000 eurov. Na predlog za finance pristojnega organa obinske upra ve odloa o uporabi sredstev proraunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. lena ZJF do viine 15.000 eurov upan in o tem s pisnimi poroili obvea obinski svet. 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANNEGA PREMOENJA DRAVE 9. len e so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. lena ZJF, lahko upan dolniku do viine 400 eurov odpie oziroma delno odpie plailo dolga. 5. OBSEG ZADOLEVANJA IN POROTEV OBINE IN JAVNEGA SEKTORJA 10. len (obseg zadolevanja obine in izdanih porotev obine) Zaradi kritja presekov odhodkov nad prihodki v bilanci pri hodkov in odhodkov, presekov izdatkov nad prejemki v raunu finannih terjatev in nalob ter odplaila dolgov v raunu financi ranja se obina za proraun leta 2010 ne bo zadolevala. Obseg porotev obine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Obina Prebold, v letu 2010 ne sme presei skupne viine glavnic 100.000 eurov. 11. len (obseg zadolevanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolevanja in izdanih porotev pravnih oseb, v katerih ima obina odloujo vpliv na upravljanje) Pravne osebe javnega sektorja na ravni obine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je obina) se lahko v letu 2010 zadolijo do skupne viine 100.000 eurov pod naslednjimi pogoji: soglasje obinskega sveta. Pravne osebe, v katerih ima obina odloujo vpliv na upravljanje, se lahko v letu 2010 zadolijo do skupne viine 100.000 eurov pod naslednjimi pogoji: soglasje obinskega sveta, in izdajo porotva do skupne viine glavnic 100.000 eu rov pod naslednjimi pogoji: soglasje obinskega sveta. 6. PREHODNE IN KONNE DOLOBE 12. len (zaasno financiranje v letu 2011) V obdobju zaasnega financiranja Obine Prebold v letu 2011, e bo zaasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o doloitvi zaasnega financiranja. 13. len (uveljavitev odloka) Ta odlok zane veljati s sprejetjem, objavi se v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 410/13/2010 Prebold, dne 10. septembra 2010 upan Obine Prebold Vinko Debelak l.r. 71
t.
106 / 27. 12. 2010 /

RADEE
Stran
16525
5555.
Sklep o zaasnem financiranju javne porabe v Obini Radee v obdobju januarmarec 2011
Na podlagi 33. lena Zakona o javnih financah (ZJF) (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 110/02 ZDTB, 127/06 ZJZP, 14/07 ZSPDPO, 109/08, 48/09, 38/10 ZUKN) ter 102. lena Statuta Obine Radee (Uradni list RS, t. 52/06 uradno preieno besedilo UPB1) je upan Obine Radee dne 21. 12. 2010 sprejel
SKLEP o zaasnem financiranju javne porabe v Obini Radee v obdobju januarmarec 2011
1. SPLONA DOLOBA 1. len (vsebina sklepa) S tem sklepom se doloa in ureja zaasno financiranje Obine Radee (v nadaljevanju: obina) v obdobju od 1. ja nuarja do 31. marca 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje zaasnega financiranja). 2. len (podlaga za zaasno financiranje) Zaasno financiranje temelji na proraunu obine za leto 2010. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov obine je doloen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 110/02 ZDTB, 127/06 ZJZP, 14/07 ZSPDPO, 109/08, 48/09, 38/10 ZUKN); v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o pro raunu Obine Radee za leto 2010 (Uradni list RS, t. 124/08 z dne 30. 12. 2008; v nadaljevanju: odlok o proraunu). 2. VIINA IN STRUKTURA ZAASNEGA FINANCIRANJA 3. len (sestava prorauna in viina splonega dela prorauna) V obdobju zaasnega financiranja se prihodki in drugi pre jemki ter odhodki in izdatki splonega dela prorauna doloijo v naslednjih zneskih: v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/konto/podkonto Proraun januar marec 2011 807.647,00 806.067,00 730.268,00 659.958,00 32.849,00 37.461,00 75.799,00 68.990,00
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) TEKOI PRIHODKI (70+71) 70 DAVNI PRIHODKI (700+703+704+706) 700 Davki na dohodek in dobiek 703 Davki na premoenje 704 Domai davki na blago in storitve 705 Davki na mednarodno trgovino in transakcije 706 Drugi davki NEDAVNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 710 Udeleba na dobiku in dohodki od premoenja
Stran
16526 /
t.
106 / 27. 12. 2010

89,00 2.015,00 4.705,00 75

B. RAUN FINANNIH TERJATEV IN NALOB IV. PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV (750+751+752+753) PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vraila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deleev 752 Kupnine iz naslova privatizacije 753 Prejeta vraila danih posojil subjektom, vkljuenim v enotno upravljanje sredstev sistema EZR V. DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV (440+441+442+443) 440 Dana posojila 441 Poveanje kapitalskih deleev in nalob 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Poveanje namen. premo. v jav. skladih in drugih prav. osebah jav. prava, ki imajo premoenje v svoji lasti 766.806,00 150.818,00 65.064,00 9.901,00 72.391,00 3.350,00 112,00 425.842,00 114.828,00 18.438,00 292.576,00 180.289,00 180.289,00 9.857,00 55 50 444 Dana posojila subjektom vkljuenim v enotno upravljanje sredstev sistema EZR VI. DANA MINUS PREJETA POSOJILA IN SPREMEMBA KAPITALSKIH DELEE (IV.V.) C. RAUN FINANCIRANJA VII. ZADOLEVANJE (500+501) ZADOLEVANJE 500 Domae zadolevanje VIII. ODPLAILA DOLGA (550) ODPLAILA DOLGA 550 Odplaila domaega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAUNU (I.+IV.+VII.II.V.VIII.) X. NETO ZADOLEVANJE (VII.VIII) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.IX.) XII. STANJE SREDSTEV NA RAUNIH DNE 31.12 PRETEKLEGA LETA 32.093,00 32.093,00 32.093,00 8.748,00 32.907,00 40.841,00 6.658,96
711 Takse in pristojbine 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemlji in nematerialnega premoenja 73 PREJETE DONACIJE (730+731+732) 730 Prejete donacije iz domaih virov 731 Prejete donacije iz tujine 732 Donacije za odpravo posledic naravnih nesre 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 740 Transferni prihodki iz drugih javno finannih institucij 741 Prejeta sredstva iz dravn. prorauna iz sred. prorauna Evropske unije II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 40 TEKOI ODHODKI (400+401+402+403+409) 400 Plae in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitev 403 Plaila domaih obresti 409 Rezerve 41 TEKOI TRANSFERI (410+411+412+413+414) 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoi domai transferi 414 Tekoi transferi v tujino 42 43 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 431 Investicijski transferi pravnim in fizinim osebam, ki niso proraunski uporabniki 432 Investicijski transferi proraunskim uporabnikom 450 Plaila sredstev v proraun Evropske unije III./2 PRESEEK PRIHODKOV NAD ODHODKI (I. II.) (SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ ODHODKI)
1.580,00 1.580,00
V obdobju zaasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki obine poveajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. lenom ZJF oziroma odlokom o pro raunu, e niso nartovani v zaasnem financiranju. 4. len (posebni del prorauna) Posebni del prorauna sestavljajo finanni narti nepo srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program ske dele: podroja proraunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov obinskih proraunov. Podprogram je razdeljen na proraunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkonte, doloene s predpisanim kontnim nartom. Posebni del prorauna do ravni proraunskih postavk podkontov je priloga k temu odloku in se objavi na spletni strani obine, www.radece.si, in na oglasni deski v hodniku Obine Radee.
8.049,00 1.808,00
40.841

5. len (prerazporejanje pravic porabe) O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu pro rauna med glavnimi programi v okviru podroja proraunske porabe kakor tudi med podprogrami v okviru glavnih programov odloa na predlog neposrednega uporabnika predstojnik ne posrednega uporabnika upan oziroma v primeru ojih delov obin predsednik sveta. 3. IZVREVANJE ZAASNEGA FINANCIRANJA 6. len (uporaba predpisov) V obdobju zaasnega financiranja se za izvrevanje zaa snega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrevanje prorauna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvre vanje prorauna Republike Slovenije, in odlok o proraunu. 7. len (prevzemanje in plaevanje obveznosti) V obdobju zaasnega financiranja lahko neposredni upo rabniki prevzemajo in plaujejo obveznosti iz istih proraunskih postavk kot v proraunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju zaasnega finan ciranja prevzemajo in plaujejo obveznosti v breme svojega finannega narta samo v okviru pravic porabe iz svojega finannega narta, doloenega v posebnem delu prorauna. Nove proraunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. lena ZJF. 4. OBSEG ZADOLEVANJA OBINE V OBDOBJU ZAASNEGA FINANCIRANJA 8. len (obseg zadolevanja obine) V obdobju zaasnega financiranja se lahko obina li kvidnostno zadoli, e predvideva, da bo obseg prihodkov in drugih prejemkov v obdobju zaasnega financiranja manji od obsega prihodkov in drugih prejemkov, kot je navedeno v drugem odstavku 32. lena ZJF. 5. KONNA DOLOBA 9. len (uveljavitev sklepa) Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2011 dalje. t. 41017/2010 Radee, dne 21. decembra 2010 upan Obine Radee Matja Han l.r.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16527
SKLEP o ugotovitvi povprene gradbene cene in povprenih strokov komunalnega urejanja stavnih zemlji v Obini Radee
1. S tem sklepom se ugotavlja povprena gradbena cena stanovanj, cena stavbnega zemljia in povprenih strokov komunalnega urejanja stavbnih zemlji za obmoje Obine Radee za leto 2011. 2. Povprena gradbena cena za m2 koristne stanovanjske povrine za obmoje Obine Radee v decembru 2010 znaa 852,4476 EUR in se med letom valorizira v skladu z indeksom rasti cen ivljenjskih potrebin, ki ga meseno objavlja Stati stini urad Republike Slovenije. 3. Cena stavbnega zemljia se doloi na 0,7% od povpre ne gradbene cene. 4. Povpreni stroki komunalnega urejanja stavbnih zemlji znaajo 20% od povprene gradbene cene za m2 koristne sta novanjske povrine (10% individualna raba in 10% kolektivna raba). 5. Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2011 dalje. t. 35452/2010 Radee, dne 21. decembra 2010 upan Obine Radee Matja Han l.r.
5557.
Sklep o doloitvi vrednosti toke za odmero komunalnih taks
Na podlagi 18. lena Statuta Obine Radee (Uradni list RS, t. 52/06 UPB1 in 110/09) in 2. lena Odloka o komu nalnih taksah v Obini Radee (Uradni list, t. 5/00 in 112/00) je Obinski svet Obine Radee na 3. redni seji dne 21. 12. 2010 sprejel
SKLEP o doloitvi vrednosti toke za odmero komunalnih taks

1. Vrednost toke za odmero komunalnih taks na obmoju Obine Radee za leto 2011 znaa 0,681749 EUR. Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2011 dalje. t. 35452/2010/2 Radee, dne 21. decembra 2010 upan Obine Radee Matja Han l.r.
5556.
Sklep o ugotovitvi povprene gradbene cene in povprenih strokov komunalnega urejanja stavnih zemlji v Obini Radee
Na podlagi 18. lena Statuta Obine Radee (Uradni list RS, t. 52/06 UPB1 in 110/09) in 108. lena Zakona o prostorskem nartovanju (Uradni list RS, t. 33/07 ZPNart in 108/09) je Obinski svet Obine Radee na 3. redni seji dne 21. 12. 2010 sprejel
Stran
16528 /
5558.
t.
106 / 27. 12. 2010

710 711 712 713 714 72 720 722 73 730 731 74 740 741

Udeleba na dobiku in dohodki od premoenja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemlji PREJETE DONACIJE (730+731) Prejete donacije iz domaih virov Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI (740) Transferni prihodki iz drugih javnofinannih institucij Prejeta sredstva iz dravnega prorauna iz sredstev Evroposke unije II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 40 400 401 402 403 TEKOI ODHODKI (400+401+402+403+409) Plae in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalca za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plailo domaih obresti Rezerve TEKOI TRANSFERI (410+411+412+413+414) Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam Drugi domai transferi Tekoi transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI (420) Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) Investicijski transferi pravnim in fizinim osebam, ki niso proraunski uporabniki Investicijski transferi proraunskim uporabnikom III. PRORAUNSKI PRESEEK (III) PRORAUNSKI PRIMANKLJAJ (III) B. RAUN FINANNIH TERJATEV IN NALOB IV. PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV (750+751+752) 75 750 751 752 PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL (750+751+752) Prejeta vraila danih posojil Prodaja kapitalskih deleev Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV (440+441+442+443) 182.771 5.500 5.212 53.400 346.312 136.556 0 136.556 0 0 0 1.292.159 424.228 867.931 8.398.410 2.623.138 647.293 92.650 1.831.411 6.784 45.000 2.416.992 64.636 916.526 32.338 1.403.492 0 3.230.860 3.230.860 127.420
Sklep o doloitvi vrednosti toke za ugotovitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljia
Na podlagi 18. lena Statuta Obine Radee (Uradni list RS, t. 52/06 UPB1 in 110/09) in 13. lena Odloka o nado mestilu za uporabo stavbnih zemlji v Obini Radee (Uradni list RS, t. 5/04 in 16/05) je Obinski svet Obine Radee na 3. redni seji dne 21. 12. 2010 sprejel
SKLEP o doloitvi vrednosti toke za ugotovitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljia

1. Vrednost toke za obraun nadomestila za uporabo stavb nega zemljia za leto 2011 znaa 0,013273 EUR. 2. Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2011 dalje. t. 35452/2010/3 Radee, dne 21. decembra 2010 upan Obine Radee Matja Han l.r.
RIBNICA 5559.
Odlok o rebalansu prorauna Obine Ribnica za leto 2010
409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431
Na podlagi 40. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02) in 16., 96., 97. in 102. lena Statuta Obine Ribnica (Uradni list RS, t. 37/00 in 58/03) je Obinski svet Obine Ribnica na 1. izredni seji dne 21. 12. 2010 sprejel
ODLOK o rebalansu prorauna Obine Ribnica za leto 2010

1. len 2. len Odloka o proraunu Obine Ribnica za leto 2010 se spremeni tako, da se glasi: Sploni del prorauna na ravni podskupin kontov se doloa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov/konto I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOI PRIHODKI (70+71) 70 700 703 704 71 DAVNI PRIHODKI (700+703+704+706) Davki na dohodek in dobiek Davki na premoenje Domai davki na blago in storitve NEDAVNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) Proraun leta 2010 v EUR 7.990.396 6.561.681 5.968.486 5.357.191 364.013 247.282 593.195
5.000 122.420 408.014
432
381.552 18.000 0 0 18.000
5.960

440 441 442 443 Dana posojila Poveanje kapitalskih deleev in nalob Poraba kupnin iz naslova privatizacije Poveanje namenskega premoenja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoenje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA (IVV) IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEEV C. RAUN FINANCIRANJA VII. ZADOLEVANJE (500) 50 500 55 550 ZADOLEVANJE Domae zadolevanje VIII. ODPLAILA DOLGA (550) ODPLAILA DOLGA Odplaila domaega dolga IX. POVEANJE (ZMANJANJE) SREDSTEV NARAUNIH (I + IV +VII II V VIII) X. NETO ZADOLEVANJE (VII.VIII) XI. NETO FINANCIRANJE (VI + VII VIII IX) XI. STANJE SREDSTEV NA RAUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 0 0 0 85.350 85.350 85.350 0 0 5.800
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16529
UI214/0622, UI228/0616, 57/07) in 16. lena Statuta Ob ine Ribnica (Uradni list RS, t. 37/00 in 58/03) je Obinski svet Obine Ribnica na 1. izredni seji dne 21. 12. 2011 sprejel
PRAVILNIK o doloanju pla in drugih prejemkov funkcionarjem, lanom nadzornega odbora, lanom svetov krajevnih skupnosti, volilne komisije in lanom delovnih teles obinskega sveta ter upana
1. len Za opravljanje obinskih funkcij imajo obinski funkcionarji pravico do plae, e funkcijo opravljajo poklicno oziroma do plaila za opravljanje funkcije, e funkcijo opravljajo nepoklicno. Plaa za poklicne funkcionarje je doloena v skladu z zakonom, ki ureja plae v javnem sektorju. lanom obinskega sveta, lanom delovnih teles obin skega sveta ali upana, ki niso lani obinskega sveta, lanom nadzornega odbora, lanom svetov Krajevnih skupnosti in volilne komisije pripadajo nagrade za njihovo delo v obliki sejnine, ki se oblikujejo na podlagi tega pravilnika. 2. len Obinski funkcionarji so: upan, podupan in lani obin skega sveta. Obinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo ne poklicno. upan se lahko odloi, da bo svojo funkcijo opravljal nepo klicno. Podupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. V soglasju z upanom se lahko podupan odloi, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podupana odloi ob inski svet na predlog upana. lani obinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklic no. 3. len V skladu z Zakonom o sistemu pla v javnem sektorju se upan Obine Ribnica glede na tevilo prebivalcev uvrsti v V. skupino obin (od 5.001 do 15.000 prebivalcev), za katero je doloen 51. plani razred. upanu pripada dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom. upanu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije 50% plae, oblikovane na podlagi zakona, pri emer mu dodatek za delovno dobo ne pripada. Plani razred podupana Obine Ribnica je v primeru po klicnega opravljanja funkcije v skladu z Zakonom o sistemu pla v javnem sektorju doloen v razponu od 36. do 43. planega razreda. Plani razred podupana doloi upan ob upotevanju obsega podupanovih pooblastil. Podupanu pripada dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom. e podupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada pla ilo v viini najve 50% plae, ki bi jo dobil, e bi funkcijo opravljal poklicno. Viino plae doloi upan ob upotevanju obsega pod upanovih pooblastil. Pri tem se ne upoteva dodatek na delovno dobo. Podupan ni upravien do sejnine na sejah obinskega sveta in delovnih teles obinskega sveta ter upana. Pri predasnem prenehanju mandata upana lahko podu panu doloi plani razred obinski svet. 4. len Z zakonom o lokalni samoupravi doloeni najviji dovoljeni obseg sredstev, v okviru katerega se lahko oblikuje plailo za ne poklicno opravljanje funkcije lana obinskega sveta, je podlaga za ugotovitev najvijega monega letnega obsega sredstev, iz katerih se izplaujejo plaila lanom obinskega sveta ter sejnine lanom delovnih teles obinskega sveta ali upana, ki niso lani obinskega sveta in lanom nadzornega odbora ter drugih orga nov obine. Sredstva iz prejnjega odstavka se zagotovijo v proraunu.
12.200
481.164 85.350 408.014
481.164
Sploni del obinskega prorauna, ki je sestavljen iz bilance prihodkov in odhodkov, rauna finannih terjatev in nalob ter rauna financiranja, posebni del prorauna ter nart razvojnih programov so priloga k temu odloku. 2. len Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za leto 2010. t. 4100069/2010 Ribnica, dne 21. decembra 2010 upan Obine Ribnica Joe Levstek l.r.
5560.
Pravilnik o doloanju pla in drugih prejemkov funkcionarjem, lanom nadzornega odbora, lanom svetov krajevnih skupnosti, volilne komisije in lanom delovnih teles obinskega sveta ter upana
Na podlagi dolob Zakona o lokalni samoupravi (Ura dni list RS, t. 94/07 UPB2, 27/08 Odl. US: Up2925/07 15, UI21/0718, 76/08, 100/08 Odl. US: UI427/069, 79/09, 14/10 Odl. US: UI267/0919, 51/10, 84/10 Odl. US: UI176/0810), Zakona o sistemu pla v javnem sektorju (108/09 UPB13, 8/10 Odl. US: UI244/0814, 13/10, 16/10 Odl. US: UI256/0827, 50/10 Odl. US: UI266/0812, 59/10, 85/10), Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, t. 94/07 UPB3 in 45/08), 3. lena Zakona o funkcionarjih v dravnih organih (Uradni list RS, t. 30/90, 18/91, 22/91, 2/911, 4/93 in 18/94), Odloka o plaah funkcionarjev (Uradni list RS, t. 14/06, 27/06 Skl. US: UI60/0612, 1/07 Odl. US: UI60/06200,
Stran
16530 /
t.
106 / 27. 12. 2010

10. len Predsednik in lani sveta krajevne skupnosti so upravi eni do sejnine v doloenem odstotku od planega razreda upana, zaokroeno na dve decimalki, in sicer: predsednik sveta krajevne skupnosti 1,699% lan sveta krajevne skupnosti 1,371%. Sejnine predsednikov in lanov svetov krajevnih skupno sti se izplaajo za najve 4 seje letno. 11. len Predsednik, tajnik in lani obinske volilne komisije ter njihovi namestniki imajo ob vsakih splonih lokalnih volitvah pravico do enkratnega nadomestila v viini, ki jo doloa zakon o lokalnih volitvah. Nadomestilo se izplaa na podlagi odlobe o imenovanju. Predsednik, namestnik predsednika in lani ter namestniki lanov volilnih odborov imajo ob vsakem glasovanju pravico do nadomestila v znesku, ki ga doloa Zakon o lokalnih volitvah. Pravico do nadomestila ob vsakih volitvah lanov sve tov krajevnih skupnosti imajo v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah tudi predsednik in lani ter namestniki volilnih komisij krajevnih skupnosti. IV. POVRAILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI 12. len Obinski funkcionarji, lani nadzornega odbora ter lani delovnih teles obinskega sveta ali upana, lani svetov kra jevnih skupnosti imajo pravico do povrail, nadomestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te pravice. Osebe iz prvega odstavka tega lena imajo pravico do: povraila strokov prevoza na slubeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcije lana obinskega sveta, v zvezi z njo ali v zvezi z delom v nadzornem odboru ali delovnem telesu obin skega sveta. Stroki prevoza se povrnejo v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslubence, dnevnice za slubeno potovanje v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslubence, povraila strokov prenoevanja, ki nastanejo na slubeni poti. Stroki prenoevanja se povrnejo na podlagi predloenega rauna v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslubence, do povraila strokov prevoza na seje obinskih orga nov. Stroki prevoza se povrnejo v obliki kilometrine kot velja za javne uslubence in se obraunava od kraja stalnega prebi valia do lokacije sestanka. Za dve zaporedni seji v roku tirih ur istega dne pripada osebi iz prvega odstavka tega lena le stroek enega prevoza. 13. len Pravice iz 11. lena tega pravilnika uveljavljajo osebe iz prvega odstavka 11. lena na podlagi naloga za slubeno potovanje. Nalog za slubeno potovanje izda upan. Kolikor gre za slubeno potovanje upana, izda nalog podupan ali direktor obinske uprave. V. NAIN IZPLAEVANJA 14. len Plae, nagrade, nadomestila, povraila in drugi prejemki, ki pripadajo obinskim funkcionarjem, predsedniku in lanom nadzornega odbora ter lanom komisij in odborov obinskega sveta ali upana, lanom svetov Krajevnih skupnosti, ki niso lani obinskega sveta, se izplaujejo za opravljeno delo pre teklega obdobja, in sicer od dneva potrditve mandata oziroma imenovanja. Sredstva za izplaevanje pla, nagrad, nadomestil, povra il in drugih prejemkov, ki jih prejemajo osebe po tem pravilniku, se zagotovijo v proraunu.
II. VIINA IN NAIN DOLOANJA DELA PLA IN DRUGIH PREJEMKOV 5. len Plailo za opravljanje funkcije lana obinskega sveta je sejnina za udelebo na seji obinskega sveta oziroma seji delovnega telesa obinskega sveta. Letni znesek sejnin vkljuno s sejninami za seje delovnih teles obinskega sveta, ki se izplaa posameznemu lanu obinskega sveta, ne sme presegati 12% letne plae upana. lanu obinskega sveta se meseno obraunava sej nina, v doloenem odstotku od planega razreda upana, zaokroeno na dve decimalki, v skladu z opravljenim delom, in sicer: vodenje seje obinskega sveta po pooblastilu upana ali zaradi nadomeanja po zakonu 0,864% udelebo na redni seji obinskega sveta 2,325% udelebo na izredni seji obinskega sveta 1,371% predsedovanje seji delovnega telesa obinskega sve ta 2,325% lanom delovnih teles za udelebo na seji 1,699%. Dodatek za vodenje seje obinskega sveta po poobla stilu upana ali zaradi nadomeanja upana po zakonu in sejnina za udelebo na redni seji obinskega sveta se sete vata v primeru, ko lan obinskega sveta vodi sejo obinskega sveta. lanu obinskega sveta, ki je hkrati tudi lan delovnega telesa, ki se sestane na izredni seji v asu prekinitve seje obinskega sveta, pripada le plailo za opravljanje funkcije lana obinskega sveta. Sejnina ne zajema strokov prihodov in odhodov. Izplailo se opravi na podlagi evidence prisotnosti, ki jo vodi obinska uprava. 6. len Odlobo o plai oziroma plailu za nepoklicno opravlja nje funkcije izda za obinske funkcionarje Komisija za manda tna vpraanja, volitve in imenovanja obinskega sveta. Plaa oziroma del plae obinskega funkcionarja je pravica, ki mu gre praviloma na podlagi sklenjenega delovnega razmerja. 7. len Delodajalcu, kjer je obinski funkcionar, ki opravlja funk cijo nepoklicno, v rednem delovnem razmerju in uveljavlja pravico do povraila dela plae za as, ko je obinski funkci onar v rednem delovnem asu opravljal obinsko funkcijo, se prizna povrailo najve v viini 33% plae, ki mu jo izplauje za redni delovni as. III. NAGRADE V OBLIKI SEJNIN 8. len lanom delovnih teles obinskega sveta ali upana, ki niso lani obinskega sveta, se za opravljanje dela v komisiji ali odboru obinskega sveta doloi nagrada v obliki sejnine, ki se izplaa za udelebo na seji na podlagi sklepa o imeno vanju. lanom delovnih teles obinskega sveta ali upana, ki niso lani obinskega sveta, pripada nagrada, v obliki sejni ne, za udelebo na posamezni seji v enaki viini kot lanom delovnih teles, ki so lani obinskega sveta. 9. len Sejnina nadzornega odbora se doloi v odstotku od pla nega razreda upana, zaokroeno na dve decimalki, in sicer: za predsednika nadzornega odbora 2,325% za lana nadzornega odbora 1,699%. Nagrade v obliki sejnin predsednika in lanov nadzorne ga odbora se izplaujejo v skladu z evidenco o opravljenem delu, ki jo vodi obinska uprava.

15. len Plae, nagrade, nadomestila, povraila in drugi prejemki iz tega pravilnika se izplaujejo prejemnikom najkasneje v roku treh mesecev za preteklo obdobje. Plae in nagrade se usklajujejo skladno s spremembo vrednosti pla v javnem sektorju, povraila strokov v zvezi z delom pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo. 16. len Dolobe 5. lena tega pravilnika, ki se nanaajo na delo lanov delovnih teles obinskega sveta ali upana, ki niso lani obinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplailo sejnin lanom taba za civilno zaito in lanom drugih komisij, odborov in svetov, katere ustanovi ali imenuje obinski svet ali upan. 17. len Sestavni del evidence o opravljenem delu lanov obin skega sveta in drugih organov obine, svetov krajevnih skupno sti so liste prisotnosti na seji in zapisniki sej. 18. len Za neudelebo, za udelebo z manj kot 70% asovne prisotnosti na seji obinskega sveta, seji delovnega telesa ob inskega sveta, nadzornega odbora in delovnih teles in drugih organov, ki jih imenuje obinski svet ali upan in za korespon denno sejo, se sejnine ne izplauje. Doloila tega pravilnika ne veljajo za lana ali vodjo kate rega koli delovnega telesa, navedenega v pravilniku, e je lan ali vodja istoasno delavec obinske uprave. VI. PREHODNE IN KONNE DOLOBE 19. len Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o plaah obinskih funkcionarjev in nagrad lanom delovnih teles obinskega sveta ter lanov drugih obinskih organov ter o povrailih strokov (Uradni list RS, t. 2/09). 20. len Ta pravilnik zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Uporablja se od 11. 11. 2010 dalje. t. 90034/2010 Ribnica, dne 21. decembra 2010 upan Obine Ribnica Joe Levstek l.r.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16531
nuarja do 31. marca 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje zaasnega financiranja). 2. len (podlaga za zaasno financiranje) Zaasno financiranje temelji na proraunu obine za leto 2010. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov obine je doloen v skladu z Zakonom o jav nih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU in 110/02 ZDTB; v nadaljevanju: ZJF). 2. VIINA IN STRUKTURA ZAASNEGA FINANCIRANJA 3. len (sestava prorauna in viina splonega dela prorauna) V obdobju zaasnega financiranja se prihodki in drugi pre jemki ter odhodki in izdatki splonega dela prorauna doloijo v naslednjih zneskih: I. SPLONI DEL A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Sekcija/Podsekcija/k2/k3 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) TEKOI PRIHODKI (70+71) 70 700 703 704 71 710 711 712 713 714 72 720 722 74 740 741 DAVNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiek Davki na premoenje Domai davki na blago in storitve NEDAVNI PRIHODKI Udeleba na dobiku in dohodki od premoenja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemlji in neopredmetenih sredstev TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinannih institucij Prejeta sredstva iz dravnega prorauna iz sredstev prorauna Evropske unije TEKOI ODHODKI Plae in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plaila domaih obresti Rezerve 1.469.242 1.434.008 1.401.526 1.337.361 17.374 46.791 32.482 20.837 927 1.310 6.606 2.802 0 0 0 35.234 35.234 0 606.637 157.888 22.423 416.240 1.650 8.436 v EUR
5561.
Sklep o zaasnem financiranju Obine Ribnica v obdobju januarmarec 2011
Na podlagi 33. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU in 110/02 ZDTB) in 101. lena Statuta Obine Ribnica (Uradni list RS, t. 58/03) je upan Obine Ribnica dne 30. 11. 2010 sprejel
SKLEP o zaasnem financiranju Obine Ribnica v obdobju januarmarec 2011

1. SPLONA DOLOBA 1. len (vsebina sklepa) S tem sklepom se doloa in ureja zaasno financiranje Obine Ribnica (v nadaljevanju: obina) v obdobju od 1. ja
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 1.453.735 40 400 401 402 403 409
Stran
16532 /
t.
106 / 27. 12. 2010

600.545 14.837 234.677 8.128 342.903 234.929 234.929 11.625 0 11.625 15.507 16.450 226.828 v EUR

4. len (posebni del prorauna) Finanni narti neposrednih uporabnikov se doloijo do ravni proraunskih postavk kontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na spletni strani obine. 3. IZVREVANJE ZAASNEGA FINANCIRANJA 5. len (uporaba predpisov) V obdobju zaasnega financiranja se za izvrevanje za asnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja po stopke za izvrevanje prorauna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrevanje prorauna Republike Slovenije, in odlok o proraunu. 6. len (prevzemanje in plaevanje obveznosti) V obdobju zaasnega financiranja lahko neposredni upo rabniki prevzemajo in plaujejo obveznosti iz istih proraunskih postavk kot v proraunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju zaasnega financiranja prevzemajo in plau jejo obveznosti v breme svojega finannega narta samo v okviru pravic porabe iz svojega finannega narta, doloenega v posebnem delu prorauna. Nove proraunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. lena ZJF. 4. OBSEG ZADOLEVANJA OBINE V OBDOBJU ZAASNEGA FINANCIRANJA 7. len (obseg zadolevanja obine) V obdobju zaasnega financiranja se obina ne sme dolgorono zadoliti. 5. KONNA DOLOBA 8. len (uveljavitev sklepa) Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2011 dalje. t. 4100068/2010 Ribnica, dne 30. novembra 2010 upan Obine Ribnica Joe Levstek l.r.
41 410 411 412 413 42 420 43 431 432
TEKOI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoi domai transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizinim osebam, ki niso proraunski uporabniki Investicijski transferi proraunskim uporabnikom PRORAUNSKI PRESEEK PRIMARNI PRESEEK TEKOI PRESEEK
B. RAUN FINANNIH TERJATEV IN NALOB IV. PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV (750+751+752) 75 752 PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV (440+441+442+443) 44 442 DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEEV (IV.V.) C. RAUN FINANCIRANJA VII. ZADOLEVANJE (500+501) 50 500 55 550 ZADOLEVANJE Domae zadolevanje VIII. ODPLAILA DOLGA (550+551) ODPLAILA DOLGA Odplaila domaega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAUNU (I.+IV.+VII.II.V.VIII.) X. NETO ZADOLEVANJE (VII.VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.IX.) XII. STANJE SREDSTEV NA RAUNIH NA DAN 31. 12. 2010
6.986 6.986 6.986
1.157 1.157 1.157
5.830 v EUR 0 0 0 21.337 21.337 21.337 0 21.337 15.508 250.000
5562.
Sklep o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia na obmoju Obine Ribnica za leto 2011
V obdobju zaasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki obine poveajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. lenom ZJF oziroma odlokom o pro raunu, e niso nartovani v zaasnem financiranju.
Na podlagi 16. lena Statuta Obine Ribnica (Uradni list RS, t. 37/00 in 58/03) in 11. lena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljia (Uradni list RS, t. 39/00, 22/02, 133/03 in 117/08) je Obinski svet Obine Ribnica na 1. izredni seji dne 21. 12. 2010 na predlog upana sprejel
Uradni list Republike Slovenije SKLEP o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia na obmoju Obine Ribnica za leto 2011
1. len Vrednost toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia v Obini Ribnica za leto 2011 znaa 0,002044 EUR. 2. len Ta sklep zane veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja od 1. januarja 2011 dalje. t. 4260091/2010 Ribnica, dne 21. decembra 2010 upan Obine Ribnica Joe Levstek l.r.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16533
v tem primeru pokrila razliko med plailom rezervacije in ceno programa. 4. len Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o do loitvi cen programov v Vrtcu Ribnica, t. 6020006/2008 z dne 18. 12. 2008 (Uradni list RS, t. 123/08). 5. len Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in izobesi na oglasnih deskah Vrtca Ribnica. t. 6020010/2010 Ribnica, dne 21. decembra 2010 upan Obine Ribnica Joe Levstek l.r.
5564. 5563.
Sklep o doloitvi cen programov v Vrtcu Ribnica in rezervacijah
Sklep o imenovanju Obinske volilne komisije Obine Ribnica
Na podlagi 30. in 31. lena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, t. 100/05 uradno preieno besedilo, 25/08, 36/10), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrt cih, ki izvajajo javno slubo (Uradni list RS, t. 97/03, 77/05, 120/05), 16. lena Statuta Obine Ribnica (Uradni list RS, t. 37/00, 58/03) je Obinski svet Obine Ribnica na predlog Vrtca Ribnica na 1. izredni seji dne 21. 12. 2010 sprejel
Na podlagi 35. in 38. lena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, t. 94/07 ZLVUPB3, 45/08 ZLVH) ter 16. lena Statuta Obine Ribnica (Uradni list RS, t. 37/00, 58/03) je Obinski svet Obine Ribnica na 1. izredni seji 21. 12. 2010 sprejel
SKLEP o imenovanju Obinske volilne komisije Obine Ribnica

1. V Obinsko volilno komisijo Obine Ribnica se imenujejo: 1. Dragica Abrahamsberg, za predsednico 2. Alenka Katern ilc, za namestnico predsednice 3. Franc Vidervol, za lana 4. Joe kulj, za namestnika lana 5. Nada Blatnik, za lanico 6. France Lapajne, za namestnika lanice 7. Janez Oblak, za lana 8. Kristjan Kozina, za namestnika lana za dobo 4 let. 2. Sede Obinske volilne komisije je v prostorih Obine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica. 3. Ta sklep zane veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 12. 2010. t. 0414/2010 Ribnica, dne 21. decembra 2010 upan Obine Ribnica Joe Levstek l.r.
SKLEP o doloitvi cen programov v Vrtcu Ribnica in rezervacijah

1. len Cene dnevnih programov v Vrtcu Ribnica od 1. januarja 2011 znaajo meseno na otroka: 1. prvo starostno obdobje od 1. do 3. leta 502,13 EUR 2. drugo starostno obdobje od 3. do 6. leta 365,67 EUR. 2. len Meseni stroki ivil za otroke, upotevani v cenah pro gramov iz 1. lena tega sklepa, znaajo 25,19 EUR. Za as, ko je otrok odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa znia za stroke neporabljenih ivil, v sorazmerni viini pla ila za program vrtca. 3. len Stari otrok, za katere je Obina Ribnica po veljavnih predpisih dolna kriti del cene programa predolske vzgoje v javnem vrtcu, lahko uveljavijo rezervacijo zaradi poitni ke odsotnosti otroka enkrat letno v obdobju od 1. junija do 30. septembra. Rezervacijo lahko uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj en in najve dva meseca. Stari so jo dolni vrtcu pisno napovedati najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. Stari, ki imajo v vrtec hkrati vkljuenega ve kakor enega otroka, lahko uveljavljajo rezervacijo le za najstarej ega otroka. Za rezervacijo stari plaajo 50% od njihovega z odlo bo doloenega plailnega razreda. Stari otrok iz drugih obin, za katere Obina Ribnica po veljavni zakonodaji ni dolna kriti dela cene programa, lahko uveljavijo rezervacijo, e obina, ki je po predpisih dolna kriti razliko do cene programa, pisno soglaa, da bo
5565.
Sklep o nainu financiranja politinih strank v Obini Ribnica
Na podlagi 26. lena Zakona o politinih strankah (Uradni list RS, t. 62/94, Uradni list RS, t. 13/98 Odl. US: UI301/96,
Stran
16534 /
t.
106 / 27. 12. 2010
Uradni list Republike Slovenije SKLEP o doloitvi cene storitve pomoi druini na domu za leto 2011
1. len Obinski svet Obine Rogaovci soglaa, da bo ekonom ska cena storitve Pomoi druini na domu od 1. 1. 2011 znaala 17,04 EUR na efektivno uro. V ekonomsko ceno so vkljueni stroki storitve pomoi na domu do uporabnika storitve (stroki neposredne socialne oskrbe) v viini 14,34 EUR na efektivno uro in stroki vodenja v viini 2,70 EUR na efektivno uro. 2. len Cena socialnovarstvene storitve Pomo druini na domu, zmanjana za subvencijo obine v viini 8,52 EUR in za subvencijo iz sredstev RS v okviru aktivne politike zapo slovanja v viini 2,59 EUR, znaa za uporabnika 5,93 EUR za efektivno uro. 3. len Centru za socialno delo se bodo sredstva za izvajanje sto ritve pomoi druini na domu nakazovala meseno, na podlagi sklenjene pogodbe. 4. len Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 12222/20104 Rogaovci, dne 17. decembra 2010 upan Obine Rogaovci Edvard Mihali l.r.
24/99 Odl. US: UI367/96, 70/00, 52/01 Odl. US: UI372/98 10, 51/02, 94/02 Odl. US: UI223/0022, 69/05, 100/05 UPB1, 103/07) in 30. lena Statuta Obine Ribnica (Uradni list RS, t. 37/00 in 58/03) je Obinski svet Obine Ribnica na 1. izredni seji dne 21.12 2010 sprejel
SKLEP o nainu financiranja politinih strank v Obini Ribnica

I. Politini stranki (v nadaljnjem besedilu: stranka), ki je kandidirala kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah v obinski svet, se dodelijo sredstva iz prorauna obine so razmerno tevilu glasov volilcev, ki jih je dobila na volitvah, pod pogojem da stranka vloi zahtevek za dodelitev sredstev. Stranka je upraviena pridobiti sredstva iz prorauna obi ne, e je dobila najmanj 50% glasov, ki so potrebni za izvolitev enega lana obinskega sveta (tevilo veljavnih glasov: s te vilom mest v obinskem svetu x 50:100). Viina sredstev, ki se namenijo za financiranje strank, se doloi v proraunu obine za tekoe proraunsko leto. Sredstva iz prorauna, ki so namenjena za financiranje strank, ne smejo presei 0,6% sredstev, ki jih ima obina opre deljene po predpisih, ki urejajo financiranje obine in s katerimi lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog (primerna poraba) za tekoe leto. II. Sredstva se na transakcijske raune strankam nakazujejo meseno po dvanajstinah. III. Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Uporablja se od 11. 11. 2010. IV. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o nainu financiranja politinih strank v Obini Ribnica (Uradni list RS, t. 28/03 z dne 17. 3. 2003). t. 90034/2010 Ribnica, dne 21. decembra 2010 upan Obine Ribnica Joe Levstek l.r.
VIDEM 5567.
Sklep o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia za leto 2011
Na podlagi 16. lena Statuta Obine Videm (Uradno gla silo slovenskih obin, t. 16/10 UPB1) in 21. lena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljia v Obini Videm (Uradni list RS, t. 118/03) je Obinski svet Obine Videm na 3. redni seji dne 21. 12. 2010 sprejel
SKLEP o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia za leto 2011
1. Vrednost toke za izraun nadomestila za uporabo stavb nega zemljia na obmoju Obine Videm za leto 2011 znaa 0,00138645 EUR. 2. Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2011. t. 353696/2010 Videm, dne 21. decembra 2010 upan Obine Videm Friderik Brai l.r.
ROGAOVCI 5566.
Sklep o doloitvi cene storitve pomoi druini na domu za leto 2011
Na podlagi 99. in 101. lena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, t. 3/07 UPB2), 38. lena Pravilnika o meto dologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, t. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09) ter 17. lena Sta tuta Obine Rogaovci (Uradni list RS, t. 66/99, 76/02, 29/03, 88/05, 79/06, 69/10) je Obinski svet Obine Rogaovci na 2. redni seji dne 17. 12. 2010 sprejel
Uradni list Republike Slovenije VIPAVA 5568.

Sklep o zaasnem financiranju Obine Vipava v obdobju januarmarec 2011
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16535
Na podlagi 33. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU in 110/02 ZDTB) in 16. lena Statuta Obine Vipava (Uradni list RS, t. 54/02 in 83/02) je upan Obine Vipava dne 4. 12. 2010 sprejel
SKLEP o zaasnem financiranju Obine Vipava v obdobju januarmarec 2011

1. SPLONA DOLOBA 1. len (vsebina sklepa) S tem sklepom se doloa in ureja zaasno financiranje Obine Vipava (v nadaljevanju: obina) v obdobju od 1. ja nuarja do 31. marca 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje zaasnega financiranja). 2. len (podlaga za zaasno financiranje) Zaasno financiranje temelji na proraunu obine za leto 2010. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov obine je doloen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU in 110/02 ZDTB; v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o pro raunu Obine Vipava za leto 2010 (Uradni list RS, t. 106/09, 50/10 in 60/10; v nadaljevanju: odlok o proraunu). 2. VIINA IN STRUKTURA ZAASNEGA FINANCIRANJA 3. len (sestava prorauna in viina splonega dela prorauna) V obdobju zaasnega financiranja se prihodki in drugi pre jemki ter odhodki in izdatki splonega dela prorauna doloijo v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOI PRIHODKI (70+71) DAVNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiek 703 Davki na premoenje 704 Domai davki na blago in storitve 706 Drugi davki NEDAVNI PRIHODKI 710 Udeleba na dobiku in dohodki od premoenja 711 Takse in pristojbine 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev v EUR Proraun januar marec 2011 1.124.414,00 1.121.414,00 934.814,00 815.814,00 82.500,00 36.500,00 186.600,00 178.100,00
70
71
72
8.500,00
721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemlji in neopredmetenih dolgoronih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domaih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinannih institucij II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 40 TEKOI ODHODKI 400 Plae in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plaila domaih obresti 409 Rezerve 41 TEKOI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoi domai transferi 414 Tekoi transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 430 Investicijski transferi III. PRORAUNSKI PRESEEK (I.II.) (PRORAUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAUN FINANNIH TERJATEV IN NALOB IV. PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vraila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deleev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV 440 Dana posojila 441 Poveanje kapitalskih deleev in nalob 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Poveanje namenskega premoenja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoenje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEEV (IV.V.) C. RAUN FINANCIRANJA VII. ZADOLEVANJE (500) 50 ZADOLEVANJE 500 Domae zadolevanje VIII. ODPLAILA DOLGA (550)
3.000,00 3.000,00 788.905,00 273.198,17 53.470,00 12.395,08 207.333,09
397.370,83 3.900,00 259.995,95 13.863,00 119.611,88 118.336,00 118.336,00
335.509,00
440,00 440,00
440,00 135,00 135,00
135,00
305,00
Stran
16536 /
t.
106 / 27. 12. 2010

5569.

Odlok o spremembi Odloka o proraunu Obine Vipava za leto 2010
55 IX. X. XI.
ODPLAILA DOLGA 550 Odplaila domaega dolga POVEANJE (ZMANJANJE) SREDSTEV NA RAUNIH (I.+IV.+VII.II.V.VIII.) NETO ZADOLEVANJE (VII.VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.VIII.IX.) STANJE SREDSTEV NA RAUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Sploni sklad za drugo
+335.814,00
335.509,00
Na podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi (Ura dni list RS, t. 72/93 in dopolnitve), 29. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU in 110/02 ZDTB in 16. lena Statuta Obine Vipava (Uradni list RS, t. 54/02 in 83/02) je Obinski svet Obine Vipava na 1. izredni seji dne 23. 12. 2010 sprejel
V obdobju zaasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki obine poveajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. lenom ZJF oziroma odlokom o pro raunu, e niso nartovani v zaasnem financiranju. 4. len (posebni del prorauna) Finanni narti neposrednih uporabnikov se doloijo do ravni proraunskih postavk podkontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na spletni strani obine. 3. IZVREVANJE ZAASNEGA FINANCIRANJA 5. len (uporaba predpisov) V obdobju zaasnega financiranja se za izvrevanje za asnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja po stopke za izvrevanje prorauna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrevanje prorauna Republike Slovenije, in odlok o proraunu. 6. len (prevzemanje in plaevanje obveznosti) V obdobju zaasnega financiranja lahko neposredni upo rabniki prevzemajo in plaujejo obveznosti iz istih proraunskih postavk kot v proraunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju zaasnega finan ciranja prevzemajo in plaujejo obveznosti v breme svojega finannega narta samo v okviru pravic porabe iz svojega finannega narta, doloenega v posebnem delu prorauna. Nove proraunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. lena ZJF. 4. OBSEG ZADOLEVANJA OBINE V OBDOBJU ZAASNEGA FINANCIRANJA 7. len (obseg zadolevanja obine) V obdobju zaasnega financiranja se obina ne more zadolevati. 5. KONNA DOLOBA 8. len (uveljavitev sklepa) Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2011 dalje. t. 41020/2010 Vipava, dne 4. decembra 2010 upan Obine Vipava mag. Ivan Princes l.r.
ODLOK o spremembi Odloka o proraunu Obine Vipava za leto 2010

1. len S tem odlokom se spreminja Odlok o proraunu Obine Vipava za leto 2010 (Uradni list RS, t. 106/09, 50/10 in 60/10). 2. len Spremeni se 2. len odloka tako, da se glasi: V splonem delu prorauna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Sploni del prorauna se na ravni podskupin kontov do loa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/Konto I. 70 SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOI PRIHODKI (70+71) DAVNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiek 703 Davki na premoenje 704 Domai davki na blago in storitve 706 Drugi davki NEDAVNI PRIHODKI 710 Udeleba na dobiku in dohodki od premoenja 711 Takse in pristojbine 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemlji in neopredmetenih dolgoronih sredstev PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domaih virov 731 Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinannih institucij 741 Prejeta sredstva iz dr. prorauna iz sredstev prorauna EU SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) TEKOI ODHODKI 400 Plae in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plaila domaih obresti 409 Rezerve TEKOI TRANSFERI 410 Subvencije v eurih Proraun leta 2010 5.470.309,68 4.931.868,00 3.780.481,00 3.274.057,00 340.354,00 166.070,00 1.151.387,00 848.109,00 2.400,00 2.219,00 5.740,00 292.919,00 39.802,00 442,00
71
72
73
39.360,00 6.870,00 6.870,00 491.769,68 491.769,68
74
II. 40
5.526.348,33 1.535.715,12 234.780,00 47.349,80 1.174.485,32 79.100,00 1.723.809,00 78.430,00
41

411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoi domai transferi 414 Tekoi transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi prav. in fizi. osebam, ki niso pror. por. 432 Investicijski transferi proraunskim uporabnikom III. PRORAUNSKI PRESEEK (I.II.) (PRORAUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAUN FINANNIH TERJATEV IN NALOB IV. PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vraila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deleev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV 440 Dana posojila 441 Poveanje kapitalskih deleev in nalob 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Poveanje namenskega premoenja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoenje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEEV (IV.V.) C. RAUN FINANCIRANJA VII. ZADOLEVANJE (500) 50 ZADOLEVANJE 500 Domae zadolevanje VIII.ODPLAILA DOLGA (550) 55 ODPLAILA DOLGA 550 Odplaila domaega dolga IX. POVEANJE (ZMANJANJE) SREDSTEV NA RAUNIH (I.+IV.II.V.+VII.VIII.) X. NETO ZADOLEVANJE (VII.VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.VIII.IX.) STANJE SREDSTEV NA RAUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Sploni sklad za drugo 942.107,00 183.427,00 519.845,00 2.130.188,21 2.130.188,21 136.636,00 123.500,00 13.136,00 56.038,65
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16537
3. len Spremeni se prvi odstavek 10. lena in na novo glasi: Ker ni predvidenih presekov odhodkov nad prihodki v bi lanci prihodkov in odhodkov, presekov izdatkov nad prejemki v raunu finannih terjatev in nalob ter odplaila dolgov v raunu financiranja se obina za proraun leta 2010 ne bo zadolila. 4. len Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 4100027/200919 Vipava, dne 23. decembra 2010 upan Obine Vipava mag. Ivan Princes l.r.
5570.
1.785,00 1.785,00
Odlok o uporabi sredstev proraunske rezerve
1.785,00 532,00 532,00
Na podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, t. 100/05 UPB1), 29. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 110/02 ZDTB, 127/06 ZJZP, 14/07 ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10) ter 33. lena Statuta Obine Vipava (Uradni list RS, t. 54/02, 83/02, 91/05) je Obinski svet Obine Vipava na 1. izredni seji dne 23. 12. 2010 sprejel
ODLOK o uporabi sredstev proraunske rezerve

1. len Ta odlok doloa namen in viino porabe sredstev prora unske rezerve Obine Vipava. 2. len Sredstva proraunske rezerve v viini do 50.000,00 evrov se namenijo za financiranje izdatkov za odpravo posledic ne urja s poplavami med 17. in 19. septembrom 2010 sicer pred nostno za namene: poravnave e nastalih strokov ob intervencijah, odprave posledic neurja s poplavami na javni infra strukturi, priprave poroila o plazu na Gradiu. 3. len Dejanska poraba sredstev bo ugotovljena in posebej spe cificirana v okviru zakljunega prorauna Obine Vipava za leto 2010. 4. len Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 00715/20101 Vipava, dne 23. decembra 2010 upan Obine Vipava mag. Ivan Princes l.r.
532,00
1.253,00
54.785,65 0,00 56.038,65
636.886,20
Posebni del prorauna sestavljajo finanni narti nepo srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program ske dele: podroja proraunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov obinskih proraunov. Podprogram je razdeljen na proraunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, doloene s predpisanim kontnim nartom. Posebni del prorauna do ravni proraunskih postavk podkontov in nart razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Obine Vipava. Nart razvojnih programov sestavljajo projekti.
5571.
Odlok o uporabi sredstev proraunske rezerve za leto 2011
Na podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, t. 100/05 UPB1), 29. lena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 110/02 ZDTB, 127/06 ZJZP, 14/07 ZSPDPO, 109/08,
Stran
16538 /
t.
106 / 27. 12. 2010

II. PREDMET KONCESIJE 3. len Predmet koncesije v skladu s tem odlokom je izvajanje programa predolske vzgoje in varstva v okviru programa spre jetega za javne vrtce. III. POGOJI ZA PODELITEV KONCESIJE 4. len Javno slubo izvajanja programa predolske vzgoje in varstva lahko izvaja le en koncesionar, ki izpolnjuje naslednje pogoje: je registriran za opravljanje dejavnosti predolske vzgo je in varstva; ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti; ima pozitivno mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splono izobraevanje o ustreznosti programa; ima na obmoju doloenem v razpisu zagotovljene prostore in opremo v skladu s predpisi; ima zagotovljene strokovno usposobljene delavce v skladu s predpisi; ima veletni poslovni nart in letni delovni nart; izvaja oziroma bo izvajal najmanj 9urni dnevni program, glede na potrebe pretenega dela uporabnikov; bo dejavnost opravljal za ceno programa, kot jo doloa Obinski svet Obine Vojnik. IV. MERILA ZA IZBOR KONCESIONARJA 5. len (1) Pri izbiri koncesionarja se upotevajo naslednja merila: 1. a) ocena objekta, prostora in opreme do 30 tok Ocenjuje se funkcionalnost objekta, velikost prostorov za izvajanje programa, tevilo in kvaliteta igral, velikost in opre mljenost zunanjih povrin, namenjenih izvajanju programa, varnost (tehnino varovanje), dostop in parkirna mesta. Tehnine pogoje za prostor in opremo opredeljuje Pravilnik o normativih in minimalnih tehninih pogojih za prostor in opremo vrtca (Uradni list RS, t. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10), b) ocena strokovnega kadra do 10 tok Ocena strokovnega kadra se ugotovi v skladu s Pra vilnikom o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predolske vzgoje (Uradni list RS, t. 75/05, 82/05, 76/08, 77/09, 102/09). 2. nadstandardni program do 20 tok Ocenjuje se program, ki je obseneji ali kvalitetneji, kot ga doloa predpis, ter asovno dalje opravljanje dejavnosti, kot ga predvideva dnevni program. 3. tevilo oddelkov do 15 tok Ocenjuje se tevilo oddelkov, ki jih ponudnik nudi glede na potrebe oziroma tevilo otrok v posameznem razpisanem obdobju. Ponudba, ki vsebuje veje tevilo oddelkov, kot je zahtevano, se oceni z najvijim tevilom tok, ostale ponudbe pa se ocenijo s sorazmerno nijim tevilom tok. 4. predlagana lastna cena programa, izdelana po veljavni metodologiji do 10 tok Najugodneja lastna cena programa dobi najvije tevilo tok, ostale sorazmerno nije tevilo tok. 5. rok prietka izvajanja javne slube do 10 tok Ocenjuje se odstopanje od dneva prietka izvajanja, ki je v razpisu doloen: za vsakih 10 dni nad doloenim rokom dobi ponudnik eno toko manj. 7. pisne pozitivne reference ponudnika do 10 tok (2) teje se, da ima ponudnik reference, e e kvalitetno opravlja enako dejavnost. Referenco lahko da koncedent ali najmanj 10 starev v zasebnem vrtcu (reference starev enega vrtca se tejejo kot ena referenca). (3) Kolikor ponudnik v ponudbi ne predloi dokumenta ali navede podatka, na podlagi katerega se bo ponudba ocenjeva la, se vloga upoteva kot popolna, oceni pa se z 0 tok. (4) Prednost pri izbiri ima ponudnik, ki dosee najveje skupno tevilo tok glede na navedena merila. V primeru, da
49/09, 38/10) ter 33. lena Statuta Obine Vipava (Uradni list RS, t. 54/02, 83/02, 91/05) je Obinski svet Obine Vipava na 1. izredni seji dne 23. 12. 2010 sprejel
ODLOK o uporabi sredstev proraunske rezerve za leto 2011

1. len Ta odlok doloa namen in viino porabe sredstev prora unske rezerve Obine Vipava za leto 2011. 2. len Sredstva proraunske rezerve v viini do 100.000,00 evrov se namenijo za financiranje izdatkov za izvajanje interventnih ukrepov na plazovih Gradie in Znosnice. 3. len Dejanska poraba sredstev bo ugotovljena in posebej spe cificirana v okviru zakljunega prorauna Obine Vipava za leto 2011. 4. len Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 00715/20102 Vipava, dne 23. decembra 2010 upan Obine Vipava mag. Ivan Princes l.r.
VOJNIK 5572.
Odlok o predmetu, pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za izvajanje programa predolske vzgoje in varstva
Na podlagi 10. lena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, t. 100/05 uradno preieno besedilo, 25/08 in 36/10), 73. lena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in iz obraevanja (Uradni list RS, t. 16/07 uradno preieno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 popravek in 65/09 popravek) in 14. lena Statuta Obine Vojnik (Uradni list RS, t. 59/06, 67/06 in 85/10) je Obinski svet Obine Vojnik na 3. redni seji dne 8. 12. 2010 sprejel
ODLOK o predmetu, pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za izvajanje programa predolske vzgoje in varstva
I. SPLONE DOLOBE 1. len Ta odlok doloa predmet, pogoje, merila in postopek po deljevanja koncesije, sklenitev koncesijske pogodbe in njeno izvajanje, ter prenehanje koncesije na podroju javne slube izvajanja programa predolske vzgoje in varstva. 2. len Koncedent v skladu s tem odlokom in zakonom je Obina Vojnik, ki podeli koncesijo za izvajanje javne slube izvajanja programa predolske vzgoje in varstva. Koncesionar je zasebni vrtec ali zasebnik, ki izpolnjuje pogoje, doloene za izvajanje javno veljavnih programov.

najveje skupno tevilo tok doseeta dva ali ve ponudni kov, ima prednost pri izbiri tisti prijavitelj, katerega ponudba je bila vije tokovana glede na merilo pod t. 1 tega lena, kolikor navedeno merilo enakovredno izpolnjujeta dva ali ve ponudnikov, ima prednost pri ponudbi tisti prijavitelj, katerega ponudba je bila vije tokovana glede na merilo doloeno v t. 2 tega lena. V. POSTOPEK PODELITVE KONCESIJE 6. len (1) Javni razpis za podelitev koncesije objavi upan. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (2) V javnem razpisu se navede naslednje: dejavnost, ki bo predmet koncesije; obmoje, na katerem naj bi se opravljala dejavnost; pogoje za opravljanje dejavnosti; as, za katerega se dodeljuje koncesija; rok, do katerega se sprejmejo prijave; merila za izbor; as odpiranja ponudb; rok, v katerem bodo kandidati obveeni o izbiri; navedbo organa, ki bo opravil izbor koncesionarja; navedbo organa, ki je pooblaen za sklenitev konce sijske pogodbe. 7. len Rok za prijavo na razpis mora omogoiti ponudnikom pripravo dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev in ne sme biti kraji od 30 dni. 8. len Koncedent mora v asu objave razpisa omogoiti ponu dnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo. 9. len (1) Postopek javnega razpisa vodi trilanska strokovna komisija za izvedbo javnega razpisa in presojo ponudb, ki jo imenuje upan, izmed javnih uslubencev obinske uprave. (2) Predsednik komisije mora imeti opravljen strokovni izpit iz splonega upravnega postopka. 10. len (1) Strokovna komisija najkasneje v roku 30 dni po od piranju ponudb, pregleda prispele ponudbe oziroma ugotovi izpolnjevanje predpisanih pogojev potencialnih koncesionar jev. Strokovna komisija o izbiri koncesionarja pripravi poroilo ter na podlagi ugotovitev predlaga ponudnika za posamezno obmoje, ki se je na temelju primerjalne analize izkazal kot naj ugodneji in najprimerneji ponudnik. Ponudbe se obravnavajo v skladu z Zakonom o javnem naroanju. (2) Po konanem postopku izda obinska uprava na pre dlog trilanske strokovne komisije odlobo o izbiri koncesio narja. (3) Zoper odlobo o izbiri koncesionarja je v roku 15 dni dovoljena pritoba. O pritobi odloa upan. Pritoba na od lobo o podelitvi koncesije ne zadri izvajanja s to odlobo podeljene koncesije. 11. len (1) Javni razpis je veljaven tudi, e se nanj prijavi samo en ponudnik. (2) Prijava je neveljavna, e ne vsebuje vseh v razpisu doloenih sestavin in e ni prispela v razpisnem roku. (3) e se na razpis ne javi noben ponudnik ali e noben od ponudnikov ne izpolnjuje predpisanih pogojev ali ne predloi dokazil o njihovem izpolnjevanju, koncedent s sklepom ugotovi, da razpis ni uspel. (4) e javni razpis ni uspel, se lahko ponovi takoj po izte ku razpisnega roka neuspelega razpisa.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16539
VI. SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN NJENO IZVAJANJE TER PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA 12. len Najkasneje v roku 30 dni od dokonnosti odlobe kon cedent in izbrani koncesionar skleneta koncesijsko pogodbo. Izvajanje javne slube se lahko zane izvajati po podpisu pogodbe, vendar najkasneje v zaetku olskega leta, ki sledi podpisu pogodbe. 13. len (1) Koncesijska pogodba se sklene za doloen as, ven dar za dobo najve 5 let. e so izkazane potrebe, se koncesij ska pogodba lahko podalja. (2) S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar ure dita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem javne slube, zlasti pa: predmet koncesije; cena programa; obseg izvajanja dejavnosti; zaetek izvajanja koncesije; rok za odpoved koncesije; sredstva, ki jih za opravljanje dejavnosti zagotavlja koncedent; odvzem koncesije. 14. len Koncesija preneha: s potekom dobe trajanja koncesije; s sporazumnim prenehanjem; na podlagi odpovedi z najmanj enoletnim odpovednim rokom; z odvzemom koncesije po poteku roka za odpravo po manjkljivosti, e koncesionar ne opravlja javne slube v skladu s predpisi in aktom o koncesiji ter pogodbo o koncesiji. 15. len Koncesijsko razmerje ni prenosljivo, razen s soglasjem koncedenta. 16. len Izvajanje koncesijske pogodbe spremlja obinska uprava Obine Vojnik. VII. KONNA DOLOBA 17. len Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. upan Obine Vojnik Benedikt Podergajs l.r.
ZAGORJE OB SAVI 5573.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Zagorje ob Savi
Na podlagi Zakona o zavodih (Uradni list RS, t. 12/91), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja (Uradni list RS, t. 12/96, 23/96 popr., 64/01, 101/01 odl. US, 108/02, 79/03, 34/03, 65/05, 129/06, 118/06, 36/08, 58/09, 64/09 popr., 65/09 popr.), 16. lena Statuta Obine Za gorje ob Savi (Uradni list RS, t. 98/09 uradno preieno besedilo) in 88. lena Poslovnika obinskega sveta (Uradni list RS, t. 37/09 UPB1), je Obinski svet Obine Zagorje ob Savi na 2. redni seji dne 20. 12. 2010 sprejel
Stran
16540 /
t.
106 / 27. 12. 2010

Sede javnega zavoda je: Cesta 9. avgusta 48, 1410 Zagorje ob Savi. 2. len Vse ostale dolobe odloka ostanejo v veljavi nespreme njene. 3. len Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 0073/2006 Zagorje ob Savi, dne 20. decembra 2010 upan Obine Zagorje ob Savi Matja vagan l.r.
ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Zagorje ob Savi
1. len V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojnovarstvenega zavo da Vrtec Zagorje ob Savi (Uradni list RS, t. 1/10 uradno pre ieno besedilo UPB1), se spremeni 2. len tako, da se glasi: 2. len Zavod posluje pod imenom: Vrtec Zagorje ob Savi. Sede zavoda: Pearjeva c. 4, Zagorje ob Savi. Skrajano ime zavoda: Vrtec Zagorje ob Savi. V sestavo vrtca sodijo: ENOTA MAJA, Pearjeva 4, 1410 Zagorje ob Savi; ENOTA CENTER, C. zmage 7/a, 1410 Zagorje ob Savi; ENOTA JUREK, Cankarjev trg 2/a, 1410 Zagorje ob Savi z enim oddelkom Osnovna ola Ivana Skvare, Cesta 9. avgusta 44, 1410 Zagorje ob Savi; ENOTA CICIBAN, Trg pohorskega bataljona 2, 1412 Kisovec s tremi oddelki Osnovna ola Toneta Okrogarja, Podru nina ola Kisovec, Cesta 15. aprila 25, 1412 Kisovec; ENOTA KEKEC, Izlake 6, 1411 Izlake z dvema oddel koma Osnovna ola Ivana Kavia, Podrunina ola Mline, Mline 14, 1411 Izlake. Zavod lahko po predhodnem soglasju z ustanoviteljem organizira delo v novi enoti ali ukine obstojeo, e so za to podani zakonski razlogi. 2. len Vse ostale dolobe odloka ostanejo v veljavi nespreme njene. 3. len Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 012037/97 Zagorje ob Savi, dne 20. decembra 2010 upan Obine Zagorje ob Savi Matja vagan l.r.
5575.
Sklep o doloitvi vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia
Na podlagi 218. lena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, t. 102/04), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, t. 126/07), Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljia preieno besedilo (UVZ, t. 8/03 in Uradni list RS, t. 123/04) in 16. lena Statuta Obine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, t. 98/09 ura dno preieno besedilo) je Obinski svet Obine Zagorje ob Savi na 2. seji dne 20. 12. 2010 sprejel
SKLEP o doloitvi vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia

1. len Vrednost toke za izraun nadomestila za uporabo stavb nega zemljia na obmoju Obine Zagorje ob Savi za leto 2011 znaa: 0,003080 za zazidana stavbna zemljia, 0,001540 za nezazidana stavbna zemljia. 2. len Vrednost toke iz prvega lena tega sklepa se uporablja za izraun nadomestila od 1. 1. 2011 dalje in velja do spre membe. 3. len Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 4229/2010 Zagorje ob Savi, dne 20. decembra 2010 upan Obine Zagorje ob Savi Matja vagan l.r.
5574.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Zagorje ob Savi
Na podlagi doloil Zakona o zavodih (Uradni list RS, t. 12/91, 8/96), 16. lena Statuta Obine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, t. 98/09 uradno preieno besedilo) in 88. lena Poslovnika obinskega sveta (Uradni list RS, t. 37/09 UPB1) je Obinski svet Obine Zagorje ob Savi na 2. redni seji dne 20. 12. 2010 sprejel
ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Zagorje ob Savi
1. len V Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Zagorje ob Savi (Uradni list RS, t. 59/06, 126/08), se spre meni 3. len tako, da se glasi: 3. len Ime javnega zavoda je: Mladinski center Zagorje ob Savi, skrajano MC ZOS.
5576.
Sklep o soglasju k povianju cen daljinskega ogrevanja (variabilni del)
Na podlagi 7. lena Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogreva nja za tarifne odjemalce (Uradni list RS, t. 38/08) in 16. lena Statuta Obine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, t. 98/09 ura dno preieno besedilo) je Obinski svet Obine Zagorje ob Savi na 2. seji dne 20. 12. 2010 sprejel
Uradni list Republike Slovenije SKLEP o soglasju k povianju cen daljinskega ogrevanja (variabilni del)
1. Obinski svet Obine Zagorje ob Savi daje soglasje k povianju cen variabilnega dela daljinskega ogrevanja za go spodinjstva v Obini Zagorje ob Savi.
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16541
2. Nova izraunana cena za variabilni del za gospodinjstva je 42,0619 EUR/MWh za ostali odjem ostane cena nespremenjena. Nova izraunana povprena cena za gospodinjstva in ostali odjem je 61,3326 EUR/MWh. 3. Povianje povprene cene se uveljavlja s 1. 1. 2011. Cene se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, kot je prikazano v tabeli. CENA brez DDV EUR 20% DDV EUR Cena z DDV EUR
OBRAUN PO TEVCU 1. VARIABILNI DEL gospodinjstva ostali odjem (posl. prostori, zavodi, ole ) 2. FIKSNI STROKI gospodinjstva ostali odjem (posl. prostori, zavodi, ole ) PAVALNI OBRAUN gospodinjstva ostali odjem (posl. prostori, zavodi, ole ) TOPLA SANITARNA VODA gospodinjstvo ogrevalna in neogrevalna sezona EUR/MWh 42,0619 47,4204 EUR/MW/leto 18.576,9947 22.809,5518 EUR/MWh 59,8234 72,2538 (EUR/M3) 3,9581 0,7916 4,7498 11,9647 14,4508 71,7883 86,7046 3.715,3989 4.561,9104 22.292,3936 27.371,4622 8,4124 9,4841 50,4743 56,9045
t. 36020/2010 Zagorje ob Savi, dne 20. decembra 2010 upan Obine Zagorje ob Savi Matja vagan l.r.
v EUR Skupina/Podskupina kontov A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOI PRIHODKI (70+71) 70 DAVNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiek 703 Davki na premoenje 704 Domai davki na blago in storitve 71 NEDAVNI PRIHODKI 710 Udeleba na dobiku in dohodki od premoenja 711 Takse in pristojbine 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemlji in neopr. dolgoronih sredstev 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinannih institucij 741 Prejeta sredstva iz dr. prorauna iz sr. prorauna EU 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij Proraun leta 2010
IRI 5577.
Odlok o spremembi Odloka o proraunu Obine iri za leto 2010
6.604.421,00 3.998.681,00 3.495.410,00 3.159.410,00 273.500,00 62.500,00 503.271,00 93.300,00 4.000,00 375.971,00 30.000,00 327.906,00 117.906,00 210.000,00 1.937.834,00 164.090,00 1.773.744,00 340.000,00 340.000,00
Na podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, t. 94/07 UPB, 76/08, 79/09, 51/10), 29. lena Zako na o javnih financah (Uradni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU, 110/02 ZDTB, 127/06 ZJZP, 14/07 ZSPDPO, 109/08, 49/09) in 16. lena Statuta Obine iri (Uradni vestnik Gorenjske, t. 18/99) je Obinski svet Obine iri na 2. redni seji dne 21. 12. 2010 sprejel
ODLOK o spremembi Odloka o proraunu Obine iri za leto 2010

1. len V Odloku o proraunu Obine iri za leto 2010 (Uradni list RS, t. 107/09) se spremeni 2. len tako, da se glasi: 2. len V splonem delu prorauna so prikazani prejemki in iz datki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Sploni del prorauna se na ravni podskupine kontov doloa v naslednjih zneskih:
Stran
16542 /
t.
106 / 27. 12. 2010

2. len Ta odlok zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. t. 41062/2010 iri, dne 22. decembra 2010 upan Obine iri mag. Janez akelj l.r.
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6.570.621,00 TEKOI ODHODKI 1.565.785,00 400 Plae in drugi izdatki zaposlenim 275.960,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 52.273,00 402 Izdatki za blago in storitve 1.225.282,00 403 Plaila domaih obresti 10.270,00 409 Rezerve 2.000,00 41 TEKOI TRANSFERI 1.473.456,00 410 Subvencije 24.300,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 761.670,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 178.360,00 413 Drugi tekoi domai transferi 509.126,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.326.460,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.326.460,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 204.920,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizinim os., ki niso pror. up. 117.140,00 432 Investicijski transferi proraunskim uporabnikom 87.780,00 III. PRORAUNSKI PRESEEK (I.II.) (PRORAUNSKI PRIMANJKLJAJ) 33.800,00 B. RAUN FINANNIH TERJATEV IN NALOB IV. PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV (440+441+442+443) 3.000,00 44 DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV 3.000,00 440 Dana posojila 3.000,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEEV (IV.V.) 3.000,00 C. RAUN FINANCIRANJA VII. ZADOLEVANJE (500) 0,00 50 ZADOLEVANJE 0,00 VIII. ODPLAILA DOLGA (550) 30.800,00 55 ODPLAILA DOLGA 30.800,00 550 Odplaila domaega dolga 30.800,00 IX. POVEANJE (ZMANJANJE) SREDSTEV NA RAUNIH (I.+IV.+VII.II.V.VIII.) ali 0 ali + 0,00 X. NETO ZADOLEVANJE (VII.VIII.) 30.800,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.VIII.IX.) 33.800,00 STANJE SREDSTEV NA RAUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Sploni sklad za drugo ( ali 0 ali +) 0,00 40 Posebni del prorauna sestavljajo finanni narti nepo srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program ske dele: podroja proraunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov obinskih proraunov. Podprogram je razdeljen na proraunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, doloene s predpisanim kontnim nartom. Posebni del prorauna do ravni proraunskih postavk podskupin kontov in nart razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Obine iri: www. ziri.si.
5578.
Sklep o zaasnem financiranju Obine iri v obdobju 1. 1. 201131. 3. 2011
Na podlagi 33. lena Zakona o javnih financah (Ura dni list RS, t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 ZJU in 110/02 ZDTB, 127/06 ZJZP, 14/07 ZSPDPO, 109/08, 49/09) in 16. lena Statuta Obine iri (Uradni vestnik Gorenj ske, t. 18/99) je upan Obine iri dne 10. 12. 2010 sprejel
SKLEP o zaasnem financiranju Obine iri v obdobju 1. 1. 201131. 3. 2011

1. SPLONA DOLOBA 1. len (vsebina sklepa) S tem sklepom se doloa in ureja zaasno financiranje Obine iri (v nadaljevanju: obina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje zaasnega financiranja). 2. len (podlaga za zaasno financiranje) Zaasno financiranje temelji na proraunu Obine iri za leto 2010. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov obine je doloen v skladu z Zakonom o javnih fi nancah in Odlokom o proraunu Obine iri za leto 2010 (Uradni list RS, t. 107/09; v nadaljevanju: odlok o proraunu). 2. VIINA IN STRUKTURA ZAASNEGA FINANCIRANJA 3. len (sestava prorauna in viina splonega dela prorauna) V obdobju zaasnega financiranja se prihodki in drugi pre jemki ter odhodki in izdatki splonega dela prorauna doloijo v naslednjih zneskih: v EUR Skupina/Podskupina kontov Proraun leta 2011 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 928.440,00 TEKOI PRIHODKI (70+71) 928.440,00 70 DAVNI PRIHODKI 822.640,00 700 Davki na dohodek in dobiek 786.240,00 703 Davki na premoenje 23.000,00 704 Domai davki na blago in storitve 13.400,00 71 NEDAVNI PRIHODKI 105.800,00 710 Udeleba na dobiku in dohodki od premoenja 12.200,00 711 Takse in pristojbine 4.000,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 88.600,00 714 Drugi nedavni prihodki 5.000,00

40 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) TEKOI ODHODKI 400 Plae in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plaila domaih obresti TEKOI TRANSFERI 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoi domai transferi INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI 432 Investicijski transferi proraunskim uporabnikom III. PRORAUNSKI PRESEEK (I.II.) (PRORAUNSKI PRIMANJKLJAJ) RAUN FINANNIH TERJATEV IN NALOB IV. PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEEV (750+751+752) PREJETA VRAILA DANIH POSOJIL V. DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEANJE KAPITALSKIH DELEEV 440 Dana posojila VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEEV (IV.V.) RAUN FINANCIRANJA VII. ZADOLEVANJE (500) ZADOLEVANJE VIII. ODPLAILA DOLGA (550) ODPLAILA DOLGA 550 Odplaila domaega dolga IX. POVEANJE (ZMANJANJE) SREDSTEV NA RAUNIH (I.+IV.+VII.II.V.VIII.) ali 0 ali + X. NETO ZADOLEVANJE (VII.VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.VIII.IX.) STANJE SREDSTEV NA RAUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Sploni sklad za drugo ( ali 0 ali +) 928.440,00 378.850,00 79.710,00 15.680,00 281.260,00 2.200,00 325.860,00 200.650,00 6.900,00 118.310,00 213.580,00 213.580,00 2.250,00 2.250,00 7.900,00
t.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16543
stopke za izvrevanje prorauna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrevanje prorauna Republike Slovenije, in odlok o proraunu. 6. len (prevzemanje in plaevanje obveznosti) V obdobju zaasnega financiranja lahko neposredni upo rabniki prevzemajo in plaujejo obveznosti iz istih proraunskih postavk kot v proraunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju zaasnega finan ciranja prevzemajo in plaujejo obveznosti v breme svojega finannega narta samo v okviru pravic porabe iz svojega finannega narta, doloenega v posebnem delu prorauna. Nove proraunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. lena ZJF. 4. OBSEG ZADOLEVANJA OBINE V OBDOBJU ZAASNEGA FINANCIRANJA 7. len (obseg zadolevanja obine) V obdobju zaasnega financiranja se lahko obina zadoli do viine 7.900,00 evrov, ki je potrebna za odplailo glavnic dolga v tekoem proraunskem letu. 5. KONNA DOLOBA 8. len (uveljavitev sklepa) Ta sklep zane veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2011 dalje. t. 41061/2010 iri, dne 10. decembra 2010 upan Obina iri mag. Janez akelj l.r.
41
42 43
B.
75
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 7.900,00 7.900,00 7.900,00
44
C. 50 55
POPRAVKI 5579.
Popravek Zakona o umeanju prostorskih ureditev dravnega pomena v prostor (ZUPUDPP)
0,00 7.900,00 7.900,00 0,00
V obdobju zaasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki obine poveajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. lenom ZJF oziroma odlokom o pro raunu, e niso nartovani v zaasnem financiranju. 4. len (posebni del prorauna) Finanni narti neposrednih uporabnikov se doloijo do ravni proraunskih postavk podkontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na spletni strani obine. 3. IZVREVANJE ZAASNEGA FINANCIRANJA 5. len (uporaba predpisov) V obdobju zaasnega financiranja se za izvrevanje za asnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja po
V Zakonu o umeanju prostorskih ureditev dravnega pomena v prostor (ZUPUDPP), objavljenem v Uradnem listu RS, t. 80/10 z dne 12. 10. 2010, je bila ugotovljena redakcijska napaka, zato na podlagi prvega odstavka 11. lena Zakona o Ura dnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, t. 112/05 uradno preieno besedilo, 102/07, 109/09, 38/10 ZUKN) dajem
POPRAVEK Zakona o umeanju prostorskih ureditev dravnega pomena v prostor (ZUPUDPP)

V prvem odstavku 10. lena se v tretji alinei besedilo uporabo njenemu upravljavcu, pravilno glasi uporabo, nje nega upravljavca,. t. 80001/1015/75 Ljubljana, dne 23. decembra 2010 EPA 1149V Generalna sekretarka Dravnega zbora Republike Slovenije Mojca Prelesnik l.r.
Stran
16544 /
t.
106 / 27. 12. 2010

5580.

Popravek Sklepa o povianju cen grobnin za m2 grobnega prostora v Obini Dobrna in povianju cen za arni grob v Obini Dobrna
Na podlagi etrtega odstavka 11. lena Zakona o Ura dnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, t. 112/05 uradno preieno besedilo, 102/07, 109/09 in 38/10 ZUKN) urednitvo Uradnega lista RS objavlja
POPRAVEK Sklepa o povianju cen grobnin za m2 grobnega prostora v Obini Dobrna in povianju cen za arni grob v Obini Dobrna
V Sklepu o povianju cen grobnin za m2 grobnega prostora v Obini Dobrna in povianju cen za arni grob v Obini Dobrna se prva alineja I. toke popravi tako, da se pravilno glasi: 6,20 (z 20% DDV) za m2 grobnega prostora,. t. 05/2010 Ljubljana, dne 27. decembra 2010 Urednitvo
VSEBINA
5475. 5476. 5477. 5478. 5479. 5480. 5481. 5482. 5483. Zakon o motornih vozilih (ZMV) Zakon o drubi Slovenske eleznice (ZDS) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh2H) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na sreo (ZISD) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matinem registru (ZMatRB) Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o gozdo vih (ZGC) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o eleznikem prometu (ZZelPH) Zakon o upravnih taksah (uradno preieno be sedilo) (ZUTUPB5) Avtentina razlaga 3. toke prvega odstavka 21. lena Zakona o finannem poslovanju, postop kih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, t. 126/07, 40/09, 59/09 in 52/10) ORZFPPIPP21 Sklep o ugotovitvi prenehanja funkcije ministra brez resorja, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Sklep o izvolitvi lana Sodnega sveta, ki ga voli Dravni zbor Republike Slovenije Sklep o izvolitvi v sodniko funkcijo Sklep o izvolitvi v sodniko funkcijo Sklep o izvolitvi v sodniko funkcijo
DRAVNI ZBOR
16403 16421 16423 16425 16426 16427 16427 16429
5489. 5490.
5484. 5485. 5486. 5487. 5488.
16455 16455 16455 16455 16455 16456
Sklep o izvolitvi v sodniko funkcijo 16456 Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o se stavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter lanov in namestnikov lanov Preiskovalne komisije Dravnega zbora za ugotovitev politine odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma zlorabe uradnega poloaja nosilcev javnih funkcij z namenom vplivati na rezultat volitev v Dravni zbor leta 2008, zaradi suma zlorabe uradnega poloaja nosilcev javnih funkcij za namen zavajanja doma e in tuje javnosti ter domaih in tujih preiskovalnih organov na osnovi delnih ali za politine potrebe prirejenih, pa tudi nekaterih skrivanih podatkov, esar posledica je podaljevanje in oteevanje kriminalistine preiskave v primeru Patria oziroma njeno usmerjanje proti nevpletenim politinim tek mecem, zaradi suma zlorabe uradnega poloaja nosilcev javnih funkcij za namen zavajanja doma e javnosti in prikrivanja konflikta interesov tujim preiskovalcem in zaradi suma zlorabe uradnega poloaja nosilcev javnih funkcij za odpravo drav nozborske komisije za izvajanje parlamentarnega nadzora nad Komisijo za prepreevanje korupcije z namenom prikrivanja vloge nekaterih lanov in predsednika Komisije za prepreevanje korupcije v aferi Patria 16456
5491.
Ukaz o povianju v in kontraadmirala
PREDSEDNIK REPUBLIKE
16457

5492. Uredba o prenehanju veljavnosti Uredbe o zaa snih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Programa priprave dravnega lokacijskega narta za avtocestni odsek DraenciMednarodni mejni prehod Grukovje Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o pravicah in validnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zranem prevozu Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju in nainih varstva pri trgovini z ivalskimi in rastlinskimi vrstami Sklep o uskladitvi premij za odkup elektrine ener gije, proizvedene v hidroelektrarnah, za leto 2010
t. 5514. 5515. 16457 16458 16459 16460 5518. 5519. 16460 16468 5520. 5521. 16470 16473 16474 5522. 5516.
106 / 27. 12. 2010 /
Stran
16545
VLADA
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraevalnega za voda O Ivana Tavarja Gorenja vas 16493 Sklep o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnih zemlji v Obini Gorenja vas Poljane za leto 2011 16493 Sklep o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia na obmoju Obine Grosuplje 16493 Sklep o imenovanju predsednika in lanov Komi sije Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za statutarnopravna vpraanja Sklep o imenovanju predsednika in lanov odbora Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za kme tijstvo in gozdarstvo Sklep o imenovanju predsednika in lanov odbora Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za dru bene dejavnosti Sklep o imenovanju predsednika in lanov odbora Obinskega sveta Obine Ivanna Gorica za go spodarstvo, komunalo in varstvo okolja Sklep o imenovanju lanov Nadzornega odbora Obine Ivanna Gorica
5493. 5494. 5495.
GROSUPLJE
5517.
IVANNA GORICA
16494 16494 16494 16495 16495
5496.
5497. 5498.
5499. 5500. 5501.
Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitve nem nartu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zapo slovanja Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti za gotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku in nainu sodelovanja delodajalca z Zavodom Repu blike Slovenije za zaposlovanje Pravilnik o dodeljevanju tudijskih pomoi strokov nim delavcem na podroju vzgoje in izobraevanja Pravilnik o prenehanju veljavnosti Pravilnika o obli kovanju in izvajanju programov razvoja raziskoval ne dejavnosti Pravilnik o prenehanju veljavnosti Pravilnika o izvajanju in organiziranju nadzora Ministrstva za znanost in tehnologijo na podroju raziskovalne dejavnosti Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o stopnjah obiajnega odpisa blaga v proizvodnji hrane in pija (kalo, razsip, razbitje in primanj kljaj) Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o priznanju dodatnega izobraevanja za podaljanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje nalog poobla enega ocenjevalca vrednosti Hierarhija pravil ocenjevanja vrednosti Skupni sporazum o uporabi glasbenih avtorskih del iz repertoarja zdruenja SAZAS v obliki javnega izvajanja v organizaciji motoristinih drutev Skupni sporazum o uporabi glasbenih avtorskih del iz repertoarja zdruenja SAZAS v obliki javnega iz vajanja glasbe, ki jih organizirajo in izvedejo godbe in big bendi
MINISTRSTVA
Sklep o financiranju politinih strank v Obini Ka mnik 16495 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi organa skupne obinske uprave Med obinska uprava obin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soi 16496 Sklep o zaasnem financiranju Obine Kanal ob Soi v obdobju januarmarec 2011 16496 Sklep o doloitvi vrednosti toke za izraun nadome stila za uporabo stavbnega zemljia za leto 2011 16498 Sklep o zaasnem financiranju Obine Kobarid v obdobju januarmarec 2011 16498 Odredba o spremembah in dopolnitvah Odredbe o doloitvi javnih parkirnih povrin, kjer se plauje parkirnina, njena viina in nain plaevanja 16499 Zakljuni raun prorauna Obine Kranjska Gora za leto 2009 Odlok o proraunu Obine Kranjska Gora za leto 2011 Sklep o povpreni gradbeni ceni koristne stano vanjske povrine, ceni za stavbno zemljie in povprenih strokov komunalnega urejanja stavb nih zemlji v Obini Kranjska Gora za leto 2011 Sklep o doloitvi vrednosti toke po Odloku o ko munalnih taksah v Obini Kranjska Gora za leto 2011 Sklep o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia na obmoju Obine Kranjska Gora za leto 2011
KAMNIK KANAL
5523.
16474
5524. 5525.
5502.
DRUGI ORGANI IN ORGANIZACIJE
5503.
16475
5526.
KOBARID KRANJ
5504. 5505. 5506.
16475 16476 16478
5527.
5528. 5529.
KRANJSKA GORA
16500 16501
16480
5530.
OBINE
5507. Sklep o zaasnem financiranju Obine Bloke v obdobju januarmarec 2011 16483 Sklep o zaetku postopka imenovanja odborov krajevnih skupnosti 16483 Sklep o zaasnem financiranju Obine Dobrepolje v obdobju januarmarec 2011 16487 Sklep o imenovanju podupana Obine Dobrepolje 16488 Sklep o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnih zemlji v Obini Dobrepolje 16488 Sklep o zaetku postopka sprememb in dopolnitev Odloka o lokacijskem nartu za stanovanjsko na selje Zavrh, Dobrna 16489 Odlok o proraunu Obine Gorenja vas Poljane za leto 2011 16490
BLOKE
5531. 5532.
16504 16505 16505
5508.
CERKNICA
5509. 5510. 5511.
DOBREPOLJE
5533. 5534. 5535. 5536.
Sklep o doloitvi vrednosti toke za odmero nado mestila za uporabo stavbnega zemljia za leto 2011 16505 Sklep o uvrstitvi delovnega mesta v plani razred 16505 Poslovnik Obinskega sveta Obine Lendava 16506 Pravilnik o plaah in drugih prejemkih obinskih funkcionarjev in lanov delovnih teles obinskega sveta ter lanov drugih obinskih organov Obine Lendava 16513 Sklep o doloitvi viine subvencioniranja cene sto ritve oskrbe s pitno vodo v letu 2011 16514
LAKO
5512.
DOBRNA
LENDAVA
5513.
GORENJA VAS POLJANE
5537.
Stran
16546 /
LITIJA
t.
106 / 27. 12. 2010

5558.

Sklep o doloitvi vrednosti toke za ugotovitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljia 16528 Odlok o rebalansu prorauna Obine Ribnica za leto 2010 Pravilnik o doloanju pla in drugih prejemkov funkcionarjem, lanom nadzornega odbora, la nom svetov krajevnih skupnosti, volilne komisije in lanom delovnih teles obinskega sveta ter u pana Sklep o zaasnem financiranju Obine Ribnica v obdobju januarmarec 2011 Sklep o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia na obmoju Obine Ribnica za leto 2011 Sklep o doloitvi cen programov v Vrtcu Ribnica in rezervacijah Sklep o imenovanju Obinske volilne komisije Ob ine Ribnica Sklep o nainu financiranja politinih strank v Ob ini Ribnica
5538. 5539.
Sklep o vrednosti toke za doloitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljia za leto 2011 16515 Sklep o zaasnem financiranju Obine Litija v ob dobju januarmarec 2011 16515 Odlok o zakljunem raunu prorauna Mestne ob ine Ljubljana za leto 2009 16517 Sklep o zaasnem financiranju Obine Ljubno v letu 2011 16517 Pravilnik o spremembi Pravilnika o merilih za dolo itev podaljanega obratovalnega asa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na obmoju Obine Lue 16517 Odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Obini Mirna Pe 16518 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Obine Mirna Pe 16518 Sklep o financiranju politinih strank v Obini Mirna Pe 16519 Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za upo rabo stavbnega zemljia na obmoju Mestne ob ine Nova Gorica 16519 Sklep o ukinitvi grajenega javnega dobra 16519 Sklep o zaasnem financiranju Mestne obine Nova Gorica v obdobju 1. 1.31. 3. 2011 16520 Sklep o vrednosti toke za izraun komunalnih taks v Mestni obini Novo mesto 16521 Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoronega in srednjeronega plana prostorski del Obine Slovenska Bistrica, za obmoje Obine Oplotnica, spremembe in dopolnitve 2009 16521 Sklep o vrednosti toke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljia v letu 2011 16522 Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o nado mestilu za uporabo stavbnega zemljia 16522 Sklep za doloitev vrednosti toke za izraun na domestila za uporabo stavbnega zemljia v Ob ini Pivka za leto 2011 16522 Odlok o rebalansu prorauna Obine Prebold za leto 2010 16523 Sklep o zaasnem financiranju javne porabe v Obini Radee v obdobju januarmarec 2011 16525 Sklep o ugotovitvi povprene gradbene cene in povprenih strokov komunalnega urejanja stavnih zemlji v Obini Radee 16527 Sklep o doloitvi vrednosti toke za odmero komu nalnih taks 16527
5559. 5560.
RIBNICA
16528
5540.
LJUBLJANA LJUBNO LUE
5541.
5561. 5562. 5563. 5564. 5565.
16529 16531 16532 16533 16533 16533
5542.
5543. 5544. 5545.
MIRNA PE
5566.
Sklep o doloitvi cene storitve pomoi druini na domu za leto 2011 16534 Sklep o vrednosti toke za izraun nadomestila za uporabo stavbnega zemljia za leto 2011 16534 Sklep o zaasnem financiranju Obine Vipava v obdobju januarmarec 2011 Odlok o spremembi Odloka o proraunu Obine Vipava za leto 2010 Odlok o uporabi sredstev proraunske rezerve Odlok o uporabi sredstev proraunske rezerve za leto 2011
ROGAOVCI VIDEM
5546. 5547. 5548.
NOVA GORICA
5567.
5568. 5569. 5570. 5571.
VIPAVA
16535 16536 16537 16537
5549.
NOVO MESTO
5550.
OPLOTNICA
5572.
Odlok o predmetu, pogojih in postopkih za po deljevanje in prenehanje koncesije za izvajanje programa predolske vzgoje in varstva 16538 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Zagorje ob Savi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Za gorje ob Savi Sklep o doloitvi vrednosti toke za izraun nado mestila za uporabo stavbnega zemljia Sklep o soglasju k povianju cen daljinskega ogre vanja (variabilni del)
VOJNIK
5551.
5573. 5574. 5575. 5576.
ZAGORJE OB SAVI
16539 16540 16540 16540
5552. 5553.
PIVKA
5554.
PREBOLD
5577. 5578.
5555. 5556. 5557.
RADEE
Odlok o spremembi Odloka o proraunu Obine iri za leto 2010 16541 Sklep o zaasnem financiranju Obine iri v obdo bju 1. 1. 201131. 3. 2011 16542 Popravek Zakona o umeanju prostorskih uredi tev dravnega pomena v prostor (ZUPUDPP) 16543 Popravek Sklepa o povianju cen grobnin za m2 grobnega prostora v Obini Dobrna in povianju cen za arni grob v Obini Dobrna 16544
IRI
5579. 5580.
POPRAVKI
Izdajatelj Sluba Vlade RS za zakonodajo direktor dr. Janez Pogorelec Zalonik Uradni list Republike Slovenije d.o.o. direktorica mag. pela Munih Stani Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. Naronina za obdobje 1. 1. do 31. 3. 2010 je 27,55 EUR (brez DDV), za obdobje 1. 4. do 31. 12. 2010 je 262,50 EUR (brez DDV), v ceno posameznega Uradnega lista Republike Slovenije je vraunan 8,5% DDV. Reklamacije se upotevajo le mesec dni po izidu vsake tevilke Urednitvo in uprava Ljubljana, Dunajska cesta 167 Potni predal 379 Telefon tajnitvo (01) 425 14 19, raunovodstvo (01) 200 18 60, naronine (01) 425 23 57, telefaks (01) 200 18 25, prodaja (01) 200 18 38, preklici (01) 425 02 94, telefaks (01) 425 14 18, urednitvo (01) 425 73 08, urednitvo (javni razpisi ) (01) 200 18 32, urednitvo telefaks (01) 425 01 99 Internet: www.uradnilist.si urednitvo epota: objave@uradnilist.si Transakcijski raun 029220011569767

Zakon o Motornih Vozilih

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Zakon o Motornih Vozilih

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=Government, serialNumber=1235444814013, cn=Spela Munih Stanic Reason:

Direktorica Uradnega lista Republike Slovenije Date: 2010.12.27 15:22:35 +01'00'

Uradni list Republike Slovenije

27. 12. 2010

UKAZ o razglasitvi Zakona o motornih vozilih (ZMV)