Realni elementi

Martina Leš, Elektrotehnika

1. Realni elementi
Do sedaj obravnavani elementi so bili idealni elementi. Realne elemente lahko predstavimo s pomočjo ustrezne kombinacije idealnih elementov. Na ta način izrazimo njihove lastnosti.

Realni napetostni vir
Realni napetostni vir ima največjo napetost v neobremenjenem stanju. Imenujemo jo napetost praznega teka ali tudi lastna napetost vira Ug (velikokrat najdemo tudi oznako E). Zaradi notranje upornosti vira se zmanjša napetost, ki jo dobimo na sponkah vira, za Un. Napetost na sponkah vira imenujemo sedaj delovna napetost vira:
U = U g -Un

Tok skozi napetostni vir se povečuje, ko se povečuje obremenitev vira. Največji tok skozi napetostni vir dobimo, če sponke vira kratko sklenemo. Tedaj se vsa lastna napetost vira Ug porabi na notranji upornosti vira. To največjo možno vrednost toka skozi napetostni vir imenujemo tok kratkega stika Ik. Nadomestna vezava realnega enosmernega napetostnega vira je zaporedna vezava idealnega napetostnega vira z lastno napetostjo Ug in notranje upornosti vira Rn. Delovna karakteristika takega napetostnega vira je na naslednji sliki. Vidimo, da je realni enosmerni vir napetosti tem bliže idealnemu, čim manjša je njegova notranja upornost Rn, oziroma čim bolj položna je karakteristika.
+
Ug U

U Ug U

Un = I.Rn

Rn

-

I

Ik

I

Slika 1: Nadomestna vezava in delovna karakteristika enosmernega napetostnega vira Realni izmenični vir se razlikuje od enosmernega napetostnega vira po tem, da ima namesto čisto ohmskega upora impedanco Zn, ki je sestavljena iz ohmske upornosti Rn in induktivnosti Ln:
Z n = Rn + jw Ln ,

pri čemer običajno zapišemo kompleksne vrednosti s podčrtajem. Delovna napetost vira je tako:

1

Realni elementi
U = U g - U n = U g - I × Zn .

Martina Leš, Elektrotehnika

Podobno kot impedanco lahko definiramo tudi admitanco kot Y =

1 . Z

Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir
Vsak realni napetostni vir lahko spremenimo v ekvivalentni tokovni vir. To naredimo tako, da ga definiramo kot konstanten vir toka, ki ima vrednost toka kratkega stika Ik realnega napetostnega vira in ima vzporedno vezano notranjo prevodnost Gn.
+
Ug U

+

Ik
Rn

Gn

U

-

-

Slika 2: Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalenten realni tokovni vir Povezava med veličinami napetostnega vira Ug in Rn z značilnima veličinama ekvivalentnega tokovnega vira Gn in Ik je:
Ik = Ug Rn

in

Gn =

1 Rn

Električno vezje z dvema priključnima sponkama imenujemo dvopol. Če vezje vsebuje tudi vire napetosti ali toka, ga imenujemo aktivni dvopol, sicer pa pasivni dvopol. Vsak pasivni dvopol lahko nadomestimo z nadomestno upornostjo, ki jo imenujemo ohmsko (R) pri enosmernih vezjih in polno Z pri izmeničnih vezjih.

Vsak aktivni dvopol lahko nadomestimo z ekvivalentnim napetostnim ali tokovnim virom. Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir
Če imamo zaporedno vezavo dveh enosmernih napetostnih virov z lastnima napetostima Ug1 in Ug2 in notranjima upornostima Rn1 in Rn2., lahko poiščemo en sam nadomestni virz ekvivalentno lastno napetostjo Ug in ekvivalentno notranjo upornostjo Rn.

2

Realni elementi
Ug1 Rn1 Ug2 Rn2

Martina Leš, Elektrotehnika

Ug Rn

U

+

-

U

+

Slika 3: Zaporedna vezava dveh enosmernih realnih napetostnih virov Dobljena lastna napetost zaporedne vezave napetostnih virov je enaka vsoti lastnih napetosti zaporedno vezanih napetostnih virov:
U = U g1 + U g 2

in nadomestna notranja upornost Rn vsoti notranjih upornosti obeh zaporedno vezanih virov
Rn = Rn1 + Rn 2 .

Na naslednji sliki je vzporedna vezavo dveh realnih tokovnih virov z lastnima tokoma Ik1 in Ik2 ter notranjima prevodnostima Gn1 in Gn2.
+
+

Ik1

Gn1

Ik2

Gn2

U

Ik

Gn

U

Slika 4: Vzporedna vezava dveh realnih tokovnih virov

-

Postopek je podoben. V vzporednih vezavah seštejemo toke in prevodnosti, torej velja za nadomestni tokovni vir
I k = I k1 + I k 2

in
Gn = Gn1 + Gn 2 .
PRIMER

Za aktivni dvopol na sliki želimo določiti nadomestni napetostni in tokovni vir: Ug1 = 8 V, in Ug2 = 24 V, Rn1 = 12 W, Rn2 = 4 W in R3 = 5 W.

3

Ekvivalentni tokovni vir dobljenega napetostnega vira. je ponovno določen preko kratkostičnega toka in prevodnosti: Ik = Ug Rn = 2. Gn 2 = 1 S. vse povedano v celoti velja tudi za vire izmenične napetosti in toka. 12Ω 3 Gn1 = 1 S 12 in Ik 2 = Ug2 Rn 2 = 6 A .5 A in Gn = 1 = 0 .Realni elementi R3 Martina Leš. Elektrokemični viri enosmerne napetosti Kemični viri električne napetosti so pomembni predvsem kot viri enosmerne napetosti. Poznamo dve vrsti kemičnih virov električne napetosti: 4 . ki je enaka Rns = Rn + R3 = 8 Ω . Elektrotehnika R3 U1 U2 Gn1 Rn1 Rn2 Ik1 Gn2 Ik2 Slika 5: Vezava V vzporednih vejah lahko seštevamo le tokovne vire zato oba napetostna vira pretvorimo v ustrezna ekvivalentna tokovna vira I k1 = U g1 Rn1 = 8V 2 = A.125S Rn s Čeprav smo razlago in primer omejili na enosmerne primere. Njihovo delovanje temelji na ločevanju elektrin s pomočjo kemičnih reakcij. 4 Za vzporedni veji lahko določimo en sam tokovni vir in dobimo: I k = I k1 + I k 2 = 20 A 3 in Gn = Gn1 + Gn 2 = 1 S 3 Tako dobljeni tokovni generator končno pretvorimo spet nazaj v ekvivaletni napetostni generator Rn = 1 =3Ω Gn in U g = I k × Rn = 20 V Končno lahko določimo še skupno upornost. samo izvesti moramo zamenjavo realne upornosti in prevodnosti s kompleksnima impedanco in admitanco: Rn ® Zn Gn ® Yn .

5 . Uporabljamo tudi alternativne rešitve z uporabo napolnjivih baterij in solarnih naprav. manganov-dioksid-cinkove.Realni elementi · · Martina Leš. . Slabost tega in podobnih galvanskih členov je hiter padec napetosti med obratovanjem. in alkalne baterije (živosrebrne. sekundarni galvanski členi ali akumulatorji. nastane elektrolitska disociacija: razpad molekul na ione. OH-skupina in kislinski ostanek pa negativni ion ali anion. alkalij-manganove in srebro-oksidove baterije). Kovina. baza: kislina: sol: Ca ( OH ) 2 + H 2 O ® Ca 2+ + 2OH . ki je za pozitivno elektrodo izbral baker Cu in za negativno elektrodo cink Zn. Z ekološkega stališča so baterije okolju nevarne. kjer imamo opravka s pretvorbo električne energije v kemično in iz kemične nazaj v električno energijo.1 V imenujemo Voltov člen. V zadnjih letih je razvoj akumulatorjev (akumulatorskih baterij) postal zelo intenziven zaradi velikega števila naprav (npr. sicer pa v kemičnih reakcijah ne sodeluje. kislino ali sol. Lestvico elektrokemičnih potencialov kovin imenujemo Voltova napetostna lestvica kovin. Baterije delimo na suhe baterije (cinkove. Tak člen z napetostjo 1. Elektrokemični potencial vodika ima vrednost 0. Okoli pozitivne elektrode se začno nabirati mehurčki vodika. rezultat pa je elektrolit. ki ga imenujemo elektrokemični potencial.. To so obnovljivi viri električne napetosti.+ H 2 O CuSO4 + H 2 O ® Cu 2+ + SO2 . mobilni telefoni) in iskanja alternativnih virov napajanja (električni avto. Prvi je sestavil uporaben galvanski člen Volta.+ H 2 O 4 Kovina ali vodik predstavlja pozitivni ion ali kation. V tabeli so po velikostnem redu razvrščene kovine s padajočimi elektrokemičnimi potenciali.baterije. ki jo postavimo v elektrolit dobi proti elektrolitu pozitivno ali negativno vrednost potenciala. Plemenite kovine imajo pozitivni elektrokemični in neplemenite kovine negativni elektrokemični potencial.. saj vsebujejo živo srebro. Elektrotehnika primarni galvanski členi (pretvorba kemične energije v električno) . ki s svojo napetostjo nasprotuje napetosti člena in znižuje celotno napetost člena. svinec in kadmij ali nikelj in cink. Zaradi tega je pomembno odlaganje baterij k posebnim odpadkom in vračanje baterij v proizvodnjo (reciklaža). Li – CrOx in Li – Bi2O3). salmiakove.+ H 2 O 2 H 2SO 4 + H 2 O ® 2H + + SO 4 . ti z bakreno elektrodo tvorijo nov člen. kisikove baterije. litijeve baterije (Li . Akumulatorje delimo na svinčene in jeklene akumulatorje (odprti in neprodušno zaprti Ni-Fe ali Ni-Cd akumulatorji) Elektroliti in napetostna lestvica kovin Če vodi dodamo bazo. do katerega pride zaradi izločanja vodika na anodi (pozitivni elektrodi). cinkovkloridove ali mangan-dioksidne celice).MnO2. Voda razrahlja kemične vezi med deli molekule in omogoča njen razpad na ione.).

Elektrotehnika H2SO4 +H2O Slika 6: Voltov člen Pojav imenujemo polarizacija in pripadajočo napetost polarizacijska napetost.34 V -2.00 V -0.80 V +0. Tabela 1: Voltova napetostna lestvica kovin Zlato Platina Živo srebro Srebro Oglje Baker VODIK Svinec Kositer Nikelj Kadmij Železo Krom Cink Mangan Aluminij Magnezij Natrij Kalcij +1. Tako snov imenujemo depolarizator.38 V +1.40 V -0.44 V -0.35 V 0.26 V +0.07 V -1.76 V -1.25 V -0. ki ima prosti kisik za spajanje z vodikom v vodo. Zato pozitivno elektrodo obložimo s snovjo.67 V -2.71 V -2.13 V -0.85 V +0.Realni elementi R A I U Cu H+ SO42Zn Martina Leš.76 V ü ï ï ï ï ï ï ï ý neplemenite kovine ï ï ï ï ï ï ï ï þ ü ï ï ï ï ý plemenite kovine ï ï ï ï þ 6 .74 V +0.56 V -0.14 V -0.

Zn C Zn2+ NH4+ Cl- MnO2 (depolarizator) Mn2O2+H2O NH4Cl +H2O 2NH4OH+2H2 Slika 7: Reakcije v Leclanchejevem členu: posoda se z obratovalnim časom tanjša (porablja) Za pozitivno elektrodo je uporabil ogljik C. pri kapaciteti 100 Ah in toku 100 Ah praznjenja I 5 = 20 A. Običajno je podana kapaciteta akumulatorja pri 5. I10 .5 V 1. Elektrotehnika Leclanche je sestavil podoben člen. ki deluje kot negativna elektroda.5 V Zn (posoda) elektrolit C 1.pomeni 5-urno praznjenje. Imenujemo ga tudi cink-ogljikov element.5 V depolarizator Slika 8: Leclanchejev člen in vezava večih členov v baterijo Akumulatorji Akumulatorji so sekundarni ali obnovljivi galvanski členi.Realni elementi Martina Leš.5 V 4. enostavna izdelava in nizka cena. 10 in 20 urnem praznjenju akumulatorja s tokom I 5 . za negativno elektrodo cink Zn in za depolarizator rjavi manganovec MnO2. ki ga izračunamo: I k = = 20 A . ki je koroziven (kislina: NH4Cl). Slaba stran teh členov je. 5h 7 . ki ga imenujemo Leclanchejev člen. saj so okolju prijaznejši. da se cinkova posoda. ki jo razložimo na naslednji način: C5 = 100 Ah . I 20 . To so galvanski elementi v katerih je mogoča sprememba električne energije v kemično in nato zopet pretvorba kemične energije nazaj v električno.5 V 1. Njegove dobre strani so obremenljivost. Uporabljamo jih vedno več. Največ uporabljamo svinčev in nikelj-kadmijev akamulator. 1. v procesu izrablja in lahko začne puščati elektrolit.

da se žveplena kislina sprošča v elektrolit in zato koncentracija elektrolita narašča s formiranjem akumulatorja.+ H 2 O ) Ko priključimo neformiran akumulator na vir enosmerne napetosti (napetost vira v akumulatorski polnilnici krmilimo). ki je v 2 disociirani obliki ( H 2SO 4 + H 2 O ® 2H + + SO 4 .® PbSO 4 + 2e 4 Med polnjenjem in praznjenjem akumulatorja se spreminjata gostota elektrolita in napetost na sponkah akumulatorja. elektrolit pa je razredčena žveplena kislina: H2SO4 + H2O (z gostoto r = 1. Elektrotehnika Svinčev akumulator Prvikratno polnjenje svinčevega akumulatorja imenujemo tudi formiranje akumulatorja. žveplena kislina se izloča v elektrolit. Pri praznjenju akumulatorja. I Ug U PbSO4 2H+ SO42PbSO4 Pb U PbO2 SO422H+ H2SO4 +H2O H2SO4 +H2O Slika 9: Polnjenje in praznjenje svinčenega akumulatorja Značilno za obe reakciji je. prav tako pa akumulator ne sme stati prazen.® PbO + H 2 O ® PbO + H 2SO 4 ® PbSO 4 + H 2 O Pb + SO 2.+ 2H 2 O ® PbO 2 + 2H 2SO 4 + 2e- Pozitivna elektroda prehaja v svinčev dioksid. poteka elektrokemični proces v nasprotni smeri: pozitivna elektroda: negativna elektroda: PbO 2 + 2H + + 2e. Pri praznjenju napetost akumulatorja ne sme pasti pod 1. Negativna elektroda: PbSO 4 + 2H + + 2e . Proces formiranja je končan. Pozitivna elektroda: 2 PbSO 4 + SO 4.14×103 kg/m3 ). H2SO4 se izloča v elektrolit in elektrina aniona nevtralizira na negativni elektrodi. vodikov ion H+ prejme na negativni elektrodi elektron in se veže na elektrodi z SO4 skupino v žvepleno kislino.8 V. Neformiran svinčev akumulator ima obe elektrodi iz svinčevega sulfata PbSO4.® Pb + H 2SO 4 Negativna elektroda prehaja v čisti svinec. ker sicer svinčev sulfat začne kristalizirati in ni več uporaben. ko sta obe elektrodi le še čisti svinčev dioksid oziroma čisti svinec in se z nadalnjim polnjenjem poteka le še elektroliza vode. se na obeh elektrodah odvijata naslednja elektro-kemična procesa.Realni elementi Martina Leš. 8 .

merimo jo pa v Ah (amperskih urah). ki se pri praznjenju zopet sprošča. Slika 12: Polnjenje akumulatorja Izkoristek Pri polnjenju se v akumulatorju kopiči elektrina. Razlikujemo izkoristek amperskih ur ali tokovni izkoristek hAh in izkoristek wattnih ur ali energetski izkoristek hWh: 9 . Ti so odvisni od različnih vrst akumulatorja. ki se lahko nakopiči v akumulatorju imenujemo kapaciteto akumulatorja.Realni elementi Martina Leš. Količino elektrine. Elektrotehnika Slika 10: Karakteristični krivulji pri polnjenju akumulatorja: napetost in tok Slika 11: Diagrama odvisnosti odvisnosti koncentracije žveplene kisline in temperature akumulatorja pri polnjenju Akumulatorje lahko polnimo na različne načine.

Čiste kovine imajo navadno pozitivni temperaturni količnik a. Elektrotehnika in mWh = I E × tE I L × tL WE .J0 ) ù ë û in dalje ohmsko upornost R. Spreminja se s temperaturo (T). Realni ohmski upor Realni ohmski upor je elementarni sestavni del električnega vezja. Iz tega izraza lahko izračunamo specifično upornost r pri podani temperaturi J r = r 0 (1 + a × DJ ) = r 0 é1 + a (J . WL kjer pomeni indeks E polnjenje in L praznjenje akumulatorja. Drugi je manjši od prvega. saj se praznjenje akumulatorja odvija pri nižji napetosti od napetosti polnjenja. ki se sme spreminjati glede na spremembo električnih. Če iščemo temperaturno spremembo ohmske upornosti v relativno ozkem temperaturnem območju. Dejanska vrednost ohmske upornosti je definirana z razmerjem napetosti U in toka I na ohmskem uporu. lahko iz znane ohmske upornosti R0 pri izhodiščni temperaturi J0 izračunamo vrednost ohmske upornosti R pri delovni temperaturi J: R = R0 é1 + a (J .J0 ) ù ë û V tabeli 2 najdemo vrednosti temperaturnega količnika za nekatere prevodne snovi. mehanskih ali temperaturnih pogojev znotraj predpisane tolerance. Obe lastnosti sta izraziti pri izmeničnih tokih (višjih frekvencah!). Njegova osnovna lastnost je ohmska upornost. jo lahko aproksimiramo s premico in izrazimo s temperaturnim količnikom a a= Dr é 1 ù . Temperaturna odvisnost ohmske upornosti V izrazu za ohmsko upornost R= r ×l [ W] S je temperaturno odvisna specifična (tudi: lastna. Za velike temperaturne spremembe ne zadostuje več linearna temperaturna odvisnost in uporabimo aproksimacijo s polinomom višjega reda oblike: 10 . napetostjo (U) in frekvenco (f). Ker se presek S in dolžina l v enačbi za ohmsko upornost s temperaturo praktično ne spremenita. Ohmski upor ima poleg ohmske upornosti še dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost. r 0 DJ ê o C ú ë û ki je definiran kot relativna sprememba specifične upornosti glede na spremembo temperature J (tudi T). polprevodni materiali in zlitine pa imajo negativni temperaturni količnik. svojska) upornost r. r0 je specifična upornost pri temperaturi J0 = 20 oC (včasih je podana tudi za 0 oC).Realni elementi m Ah = Martina Leš.

00004 -0.0039 +0. 11 . da je zaradi zelo majhne vrednosti parazitne kapacitivnosti C. bi med ovoji zaradi potencialne diference med ovoji preko medovojnih kapacitivnosti tekel kapacitivni tok. ki ustvarja magnetno polje. Elektrotehnika kjer so količniki a. b in g lahko pozitivni ali negativni. Temperaturni količniki so veljavni samo za področje okrog izbrane temperature in se lahko glede na izbrano temperaturo spreminjajo.004 +0.0041 +0. tok preko nje vse do zelo visokih frekvenc praktično zanemarljiv. kondenzatorja in tuljave.004 +0. Ker sta to nezaželeni lastnosti ju pogosto označujemo kot parazitno induktivnost in parazitno kapacitivnost. Martina Leš.0036 ±0. Iz nadomestne vezave vidimo. Tok. Nadomestno kapacitivnost C zaporedno vezanih medovojnih kapacitivnosti moramo zato vezati vzporedno z zaporedno vezavo R in L.00045 Frekvenčna odvisnost ohmskega upora Odvisno od konstrukcije ima vsak ohmski upor bolj ali manj izraženi ostali dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost. ki teče preko ohmskega upora je tudi tok. Pri temperaturah nad 700 0C postane temperaturni količnik oglja pozitiven. V zaporedni vezavi ohmske upornosti in parazitne induktivnosti pa je vpliv induktivne upornosti pri nizkih frekvencah zanemarljiv in smemo izmenično ohmsko upornost obravnavati kot enosmerno ohmsko upornost. Primer: Oglje ima negativen temperaturni količnik. S tem je mogoče razložiti uporabo ogljene nitke za žarilno nitko v žarnicah. zato lahko parazitno induktivnost L vežemo zaporedno z idealnim ohmskim uporom z ohmsko upornostjo R. R L C Slika 13: Nadomestna vezava realnega ohmskega upora Na kazalčnem diagramu so te lastnosti pretirano pokazane (slika 14).Realni elementi R = R0 (1 + a × DJ + b × DJ 2 + g × DJ 3 ) . Tabela 2: Temperaturni količniki Snov Volfram Platina Srebro Baker Aluminij Konstatan Oglje a (1/0C) +0. Realni ohmski upor je mogoče predstaviti z vezavo idealnih elementov: upora. Če bi bil ohmski upor navit kot žični upor.

ki označuje tisto velikost mejne električne poljske jakosti. Vse dielektrike delimo v dve skupini: polarne in nepolarne. Že v poglavju o kondenzatorjih smo omenili dva karakteristična podatka o kondenzatorju: relativno dielektrično konstanto er in električno prebojno trdnost Ep. da ima poleg kapacitivnosti kot svoje osnovne lastnosti še v večji ali manjši meri obe ostali lastnosti: induktivnost in ohmsko upornost. se nabije z elektrino Q. torej kot dve raznoimenski elektrini v zelo majhni medsebojni razdalji. Realni kondenzator Če priključimo kondenzator na enosmerno napetost U. Elektrotehnika ZRL j R jwL YRL = 1 ZRL Y U jwC +1 IRL +1 YRL j Slika 14: Kazalčna diagrama polne upornosti in polne prevodnosti Glede na frekvence lahko zapišemo: za nizke frekvence je realni ohmski upor čista ohmska upornost. pri kateri dielektrik prebije. ki za svoje vzdrževanje ne porablja energije. pri srednjih frekvencah moramo upoštevati parazitno induktivnost in pri višjih frekvencah upoštevamo še parazitno kapacitivnost. v katerih se molekule že v nepolariziranem stanju obnašajo kot električni dipoli. 12 . delujejo na elektrine v dielektriku električne sile. to pri nižjih in srednjih frekvencah brez skrbi zanemarimo. Pri omrežni frekvenci 50 Hz še vedno obravnavamo upore kot idealne upore. Kako sta izraženi obe parazitni lastnosti je odvisno od izvedbe ohmskega upora. V plinih imamo elektronsko polarizacijo v tekočinah in trdnih snoveh pa orientacijsko polarizacijo. V kondenzatorju se ustvari električno polje. ki je premo sorazmerna priključeni napetosti in kapacitivnosti kondenzatorja C. Če položimo v električno polje polarni dielektrik. Zato moramo pri realnem kondenzatorju v praksi upoštevati le izgube. se lahko gibljiva molekula (pri tekočinah) zasuka in razdalja med elektrinama poveča. ki jih dobimo v realnem dielektriku (vsi dielektriki razen praznega prostora) zaradi izmenične polarizacije dielektrika. ki skušajo premakniti pozitivne elektrine v smeri polja in negativne elektrine v smeri proti polju. pri negibljivih molekulah trdnih snovi pa se spremeni le razdalja med elektrinama. Posledica tega je. da se dielektrik polarizira ali električno napne (v njem se zato nakopiči energija električnega polja). Realni kondenzator se od idealnega kondenzatorja razlikuje po tem.Realni elementi +j +j Martina Leš. Polarizacija dielektrika in dielektrične izgube Če postavimo dielektrik v električno polje. Polarni dielektriki so tisti. Pri tem igra pomembnejšo vlogo le induktivnost dovodnih žic do kondenzatorja.

Ob tem nastanejo dielektrične izgube. ga smemo izraziti s tg d. Tok I v dovodu nadomestnega kondenzatorja oklepa z napetostjo U kot. tgd Kondenzator ima naslednje karakteristične podatke: kapacitivnost C. se dielektrik v vsaki polperiodi dvakrat prepolarizira. ki je merilo dielektričnih izgub v kondenzatorju. ki se na kondenzatorju zaradi izmenične polarizacije porablja in močjo. in faktor izgub tg d. zato recipročno vrednost faktorja izgub definiramo kot kvaliteto Q Q= 1 . ki se na kondenzatorju kopiči v energiji električnega polja in se samo preliva. Elektrotehnika r E + - r F + - + Slika 15: Polarni dielektrik v električnem polju Če je električno polje v dielektriku izmenično. Ponazorimo jih z ohmsko upornostjo R. Tok IC skozi idealni kondenzator s kapacitivnostjo C prehiteva priključeno napetost U za 900. ki ga imenujemo faktor dielektričnih izgub: tgd = I 1 G P = = R = BC Rw C I C QC +j R IC IR d I j C U +1 Slika 16: Nadomestna vezava in kazalčni diagram realnega kondenzatorja Faktor izgub (tg d) je tudi razmerje med močjo. Ker je izgubni kot d zelo majhen. ampak je zmanjšan za izgubni kot d.Realni elementi Martina Leš. Majhen faktor izgub pomeni veliko kvaliteto kondenzatorja. izgubni tok IR pa je v fazi s priključeno napetostjo. prebojno trdnost Ep. Poleg teh treh podatkov so pomembni še naslednji podatki: - delovna napetost je tista enosmerna ali efektivna vrednost izmenične napetosti. ki ni več 90o. s katero smemo kondenzator trajno obremeniti. ki jo vežemo vzporedno z idealnim kondenzatorjem s kapacitivnostjo C. 13 .

3 2.6 Tabela 3: Permeabilnost različnih snovi pri 20 °C Snov Aceton (CH3COCH3) Aluminijev oksid (A120. Permeabilnost 21.. 4 6 1 25 2... ki jo kondenzator še vzdrži brez trajne okvare in temperaturno področje dela.3 36 2 3. 8 5 4. Glede na to delitev dobimo dva povsem različna obratovalna primera in dve različni nadomestni vezavi.3 80. I 3 .) Barijev titanat Steklo Glimmer Karton Kabelski papir v olju Zrak Marmor Nitrobenzol Papier (suh) Pleksi steklo Polietilen (PE) Poliprofilen (PP) Polistirol (PS) Politetrafluoretilen (PTFE) Polivinilklorid (PVC) Porcelan Žveplovheksafluorid (SF6) Tantaloksid (TaZ05) Transformatorsko olje Voda (čista) Celuloza Realna tuljava Pri realni tuljavi moramo ločeno obravnavati realno tuljavo z jedrom iz nemagnetne snovi in realno tuljavo z jedrom iz magnetne snovi. 14 . Elektrotehnika maksimalna napetost je tista temenska vrednost.. Medtem. Kapacitivnost lahko zanemarimo pri nizkih frekvencah.Realni elementi - Martina Leš. l2 5 .3 1. ko pri realnem ohmskem uporu prevlada ohmska upornost.. je tisto temperaturno območje v katerem kondenzator še zadovoljivo deluje.5 10 > 1000 5.0006 8.8 5. Navitje z velikim številom ovojev in je navito iz bakrene žice in ima nizko upornost.5 2. Tuljavo lahko obravavamo kot zaporedno vezavo idealne ohmske upornosti R in idealne induktivnosti L..0 2. Realna tuljava z nemagnetnim jedrom Tuljava z nemagnetnim jedrom ima povsem enako nadomestno vezavo kot realni ohmski upor.3 2. enako kot pri realnem ohmskem uporu. je induktivnost je osnovna lastnost zračne tuljave.

Za dolge tuljave je induktivnost določena kot L = m0 × N2 ×S [ H] . ki ustvarja v tuljavi magnetni pretok F. moramo posebno pozornost posvetiti čim manjši parazitni kapacitivnosti. ki jih nameravamo uporabljati pri višjih frekvencah. svilo ali lakom. temveč za kot j = 90o . ki ima tako smer. Elektrotehnika U j I f +1 Ui Slika 17: Nadomestna vezava in kazalčni diagram realne tuljave z nemagnetnim jedrom Iz nadomestne vezave izhaja. da je tok skozi oba zaporedno vezana elementa isti. keramike ali prešanega papirja.d. Tako priključena napetost realne tuljave ne prehiteva več toka skozi tuljavo za 90o. Vrtinčni toki v magnetnih jedrih Če imamo v železnem jedru izmenično magnetno polje. časovno spremenljivi magnetni pretok F v notranjosti železnega jedra ustvari inducirano električno polje. tgd Tuljave z nemagnetnim jedrom izdelujejo navadno z navijanjem bakrene žice. ki jo izoliramo z bombažem. 15 . polistirena.Realni elementi +j UR UL d R L fm Martina Leš. Pri visokih frekvencah uporabimo namesto žice pletenico iz tankih z lakom izoliranih posrebrenih žic. Izgubni kot d je majhen in se ne razlikuje veliko od izgubnega faktorja tuljave tg d: tgd = R UR P = = w L U L QL Recipročno vrednost izgubnega faktorja nazivamo kvaliteto Q tuljave Q= 1 . S tem se v precejšnji meri izognemo kožnemu pojavu. Tok I. Pri tuljavah. Kot d imenujemo izgubni kot. je v fazi s padcem napetosti UR na ohmski upornosti navitja. Narejena tuljava se na koncu zalije z voskom ali umetno smolo zaradi impregnacije in mehanske zaščite. l za kratke tuljave pa dobljeni rezultat korigiramo z empirično ugotovljenimi faktorji ali pa določimo induktivnost po empiričnih formulah. Nosilci navojev tuljave so izdelani iz bakelita. induktivni padec napetosti UL pa je enak negativni vrednosti inducirane napetosti Ui .

Padec magnetnega pretoka –dF ima nasprotno smer in silnice inducirane električne poljske jakosti Ei obkrožijo –dF po desnosučnem vijaku. F -dF Slika 18: Nastanek vrtinčnih tokov Izgube. Histerezne izgube v železnih jedrih V magnetnih materialih je magnetno polje sestavljeno iz dveh sestavin: iz magnetne gostote B0. požene inducirana napetost toke. Ker je železno jedro prevodno. Tokovna gostota vrtinčnih tokov raste proti površini železnega jedra.Realni elementi Martina Leš. V kristalu železa. d debelino lamele magnetnega jedra. Za visoke frekvence velja drugačna odvisnost za izračun vrtinčnih izgub. Vrtinčne toke omejujemo na dva načina: z lameliranjem železnega jedra ali s tako izbiro materiala za magnetna jedra. Elektrotehnika da oklepa padec magnetnega pretoka –dF po desnosučnem vijaku. Tudi lameliranje pri visokih frekvencah ne daje več dovolj dobrih rezultatov in moramo zato uporabljati prašnata in feritna jedra. ki ima kubično strukturo. ki ima veliko specifično upornost. skozi katerega se magnetni pretok časovno spreminja (predpostavimo. da narašča). imamo šest enako velikih področij kristala. ki bi jo tok v ovojih tuljave ustvaril v nemagnetnem jedru in doprinosa magnetne snovi same J. w in f krožno in navadno frekvenco. Bm maksimalno magnetno gostoto v železnem jedru in V volumen magnetnega jedra. ki ga imenujemo vektor magnetne polarizacije. Na področju industrijskih frekvenc so vrtinčne izgube podane z naslednjo enačbo Pv = l 2 × w 2 × d 2 × Bm × V = 24 2 = x × f 2 × Bm × V [ W ] pri čemer pomeni l specifično prevodnost magnetne snovi. Vse konstrukcijske in snovne konstante lahko zajamemo v skupni faktor x. Weissovo območje imenujemo v popularni predstavitvi magnetizma elementarni magnetek. ki jih v železnem jedru dobimo zaradi vrtinčnih tokov. ki jih zaradi karakteristične krožne oblike imenujemo vrtinčne toke. ki se ujemajo s stranicami kubične kristalne strukture. v katerem so vsi spinski magnetki pod vplivom notranjih sil enako usmerjeni) navzven kompenzirata. Če magnetni material še ni bil namagneten (ali pa je bila njegova magnetna preteklost zbrisana). v vsakem od teh so vsi spinski magnetki (spinski magnetek je elektron. 16 . Na sliki je presek železnega jedra. Monokristal železa nemagnetene snovi je navzven nevtralen. ki rotira okoli svoje osi) enako usmerjeni v eno od šest možnih magnetnih osi. se po dve nasprotno usmerjeni Weissovi območji (Weissovo območje je del monokristala železa. imenujemo vrtinčne izgube v železnem jedru.

tako da jo namestimo kot jedro tuljave. ki jih imenujemo histerezne izgube. Ime izhaja od tod. Lastnosti magnetnih materalov so odvisne od kristalne strukture.Realni elementi Martina Leš. V obeh primerih je h snovna konstanta magnetne snovi. µr = 1000 to pomeni. Celotne izgube v železnem jedru bomo razdelili na dva dela: vrtinčnih izgub Pv in histereznih izgub Ph. Iz tega izhajata dva za nas izredno pomembna zaključka: Prevračanje elementarnih magnetkov povzroča dodatne izgube v železnem jedru. Zato vsi zunanji mehanski posegi. ki je najbližja legi zunanjega polja. nad to mejno frekvenco se magnetna snov obnaša kot nemagnetna. valjanje itd.1. Elektrotehnika Če začnemo magnetno (do tedaj nemagneteno) snov magnetiti. ker je površina histerezne zanke enaka histereznim izgubam v enoti prostornine. Za uporabo pri industrijskih frekvencah zmanjšamo izgube najbolj učinkovito z legiranjem magnetnih jeder. ki vplivajo na kristalno strukturo (rezanje. V izmeničnem magnetnem polju se morajo elementari magnetki prevračati v ritmu vsiljene frekvence. je njihova velikost v primerjavi s prvima dvema zanemarljiva. Skupne izgube v magnetnem jedru določimo z meritvami vsote obojih izgub.) in tudi vse toplotne obdelave. Elementarni magnetki imajo svojo mehansko vztrajnost.pr. Skupne izgube v magnetnem jedru želimo čim bolj zmanjšati. Pri enkratnem premagnetiziranju je energija porabljena za enkratno premagnetizacijo (v času ene periode T): n Wh = ò H × dB = h × Bm [ J ] .6 T smemo vzeti potenco n = 2. Od neke frekvence naprej ne morejo več slediti spremembam polja. 17 . so odtod histerezne izgube 2 Ph = h × f × Bm × V [ W ] . lahko bistveno spremenijo magnetne lastnosti magnetnih snovi. imenujejo se posledične izgube (teoretiki se še vedno prepirajo zakaj in kolike so). Lastno magnetno polje urejenih elementarnih magnetkov se prišteva zunanjemu magnetnemu polju in ga izredno poveča. ki je skiciran na sliki. V izrazu za relativno permeabilnost n. se začno elementarni magnetki prevračati v lego tiste od šestih magnetnih osi. Ker se cikel premagnetizacije ponovi v sekundi f-krat v prostornini V. da je 1 del prispevek zunanjega polja in 999 delov pa lastni prispevek magnetne snovi. štancanje. Združimo jih v enačbo: PFe = Pv + Ph = 2 2 = x f 2 Bm V + h f Bm V [ W ] . Posamezne izgube določimo po postopku. Skupne izgube v železnem jedru Čeprav imamo v železnem jedru še tretjo vrsto izgub.. T 0 Za magnetne gostote Bm = 1. prešanje.

Tisti del magnetnega 18 . f Krivuljo določimo iz meritev skupnih železnih izgub pri različnih frekvencah in skozi dobljene delovne točke določimo premico. dobimo enačbo premice: PFe = k× f +n. v kateri se vse magnetne silnice zaključujejo skozi železno jedro. del magnetnega pretoka tuljave se vedno sklene preko zraka in tako predstavlja stresani magnetni pretok tuljave Fs.Ui j I0 d Im I0 IFe RFe -R fgl +1 I L0 F gl. Oboje izgube so tako točno določene Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z železnim jedrom Pod idealizirano tuljavo z železnim jedrom razumemo tuljavo brez ohmske upornosti. Pri f = 0 določimo delež histereznih izgub. Elektrotehnika K = tg a a n Pv f Ph f f f Slika 19: Postopek za razdelitev železnih izgub na obe sestavni komponenti Če enačbo za določitev skupnih izgub v magnetnem jedru na obeh straneh delimo s frekvenco f. +j . Ui Slika 20: Nadomestna vezava in kazalčni diagram idealizirane tuljave z železnim jedrom Tuljava brez ohmske upornosti ne obstaja.Realni elementi PFe f Martina Leš.

Realna tuljava z železnim jedrom Nadomestno vezavo realne tuljave z železnim jedrom dobimo tako. ki se v celoti sklene po železu imenujemo glavni magnetni pretok Fgl. Tok IFe skozi nadomestno ohmsko upornost železnih izgub RFe je v fazi z napetostjo U in se z magnetilno komponento Im sešteva v celotni tok idealizirane tuljave I0 . 2 Pri tem moramo uporabiti za magnetne veličine temenske. ki ga dobimo zaradi histereznih in vrtinčnih izgub v železnem jedru. temveč za fazni kot j = 90o . Ker teče skozi ohmsko upornost RCu celotni tok I0 in povzroča stresani magnetni pretok prav tako celotni tok I0 . Elektrotehnika pretoka. Magnetilna komponenta toka Im ustvarja v tuljavi magnetni pretok Fgl. U RFe = U U2 = . I Fe PFe Tok I0 v dovodu je po vrednosti enak geometrijski vsoti obeh komponent 2 2 I 0 = I Fe + I m . ta v tuljavi ustvari inducirano napetost Ui . da opustimo obe poenostavitvi RCu = 0 in Ys = 0. ki za magnetnim pretokom zaostaja za 90o in vzpostavlja ravnotežje napetosti idealizirane tuljave U.44 f N × F gl . inducirano napetost pa določimo kot: Ui = - 2p f N × F gl = -4 . kjer je d izgubni kot železnih izgub. Ta ne zaostaja več za priključeno napetostjo za 90o. za inducirane napetosti efektivne vrednosti.Realni elementi Martina Leš. Tok železnih izgub je mogoče določiti iz izmerjenih izgub v železu I Fe = PFe .d. moramo tako RCu kot stresano induktivnost Ls vezati zaporedno z že znano nadomestno vezavo idealizirane tuljave. Taka formulacija tuljave omogoča logično in fizikalno pravilno razširitev na tuljavo brez teh omejitev. 19 .

Pri nelinearnih elementih to ne velja več. 20 . da so tudi vse ostale veličine sinusne časovne funkcije. vpeljemo pojem ekvivalentnih sinusnih veličin. Pri tuljavi z železnim jedrom srečamo prvič nelinearne elemente.Realni elementi +j Martina Leš. V realni tuljavi imamo dodatno še dva padca napetosti: padec napetosti na ohmski upornosti RCu navitja in stresani induktivnosti Ls: U = U R + U s + ( -U i ) = I 0 × ( RCu + jw Ls ) + ( -U i ) kjer vrednost Ui določimo in je magnetni pretok F v tuljavi z železnim jedrom vsota sklenjenega magnetnega pretoka po železu Fgl in stresanega magnetnega pretoka Fs . Ker želimo uporabljati kazalčne diagrame. Če priklopimo na tuljavo sinusno obliko napetosti.Ui j RCu RFe LS fS U IFe Im fgl +1 L0 fgl Ui Slika 21: Nadomestna vezava in kazalčni diagram za realno tuljavo z železnim jedrom V idealizirani tuljavi je priključeni napetosti držal ravnotežje le induktivni padec napetosti zaradi inducirane napetosti. ki veljajo le za sinusne veličine. Obe veličini sta močnostno neodvisni ali invariantni. da prvega ustvarja le magnetilna komponenta toka Im. oblika magnetilnega toka ni sinusna in obratno. Ekvivalentni sinusni tok je definiran kot tok. Razlika je le v tem. Delitev magnetnih materialov Magnetne materiale delimo na magnetne materiale za trajne magnete in na magnetne materiale za spremenljiva magnetna polja. ki povzroča na ohmskem uporu enake joulske izgube kot nesinusni tok. drugega pa celotni tok I0 . je to pomenilo. Pri linearnih elementih so bile relacije preproste: če je bila ena veličina sinusna. Elektrotehnika US UR .

Realni elementi B Martina Leš. Povzročajo jo tisti elementarni magnetki. ki imajo srednje vrednosti Br = 1 T in Hk = 5000 A/m. Remanentna gostota Br je tista velikost magnetne gostote. da magnetna gostota pade na ničelno vrednost. 21 . Zelo pomemben magnetno mehki material je elektrolitsko železo in razna silicijeva jekla. To dosežemo s pomočjo remanentne ali preostale gostote Br ali zahtevamo veliko koercitivno silo Hk. s katero moramo magnetiti v nasprotni smeri. če znižamo zunanje magnetenje H na ničelno vrednost. ki vztrajajo v novi ravnotežni legi. Imeti morajo histerezno zanko s čim večjo površino. Tipični trdi magnetni materiali so razna kromvolframova in krom-molibdenova jekla. ki jo dobimo. Magnetno mehki magnetni materiali morajo imeti morajo čim ožjo histerezno zanko in čimvečjo specifično upornost za preprečitev vrtinčnih tokov. Elektrotehnika Br Hk H Slika 22: Histerezna zanka za trdomagnetne materiale Materiale za trajne magnete imenujemo tudi magnetno trdi magnetni materiali. Koercitivna sila Hk je tista velikost magnetne poljske jakosti.

Postroj: več strojev in naprav skupaj. antenske instalacije. Aparati Aparati so priprave za opravljanje nekega določenega dela (električni aparati: npr mešalnik). ki posredujejo pretok električne energije od proizvodnih električnih naprav do porabnikov: električnih naprav in aparatov.. kontaktorji. do zapletenih naprav. 22 . vtičnospojne naprave. Vrste električnih instalacij Električne instalacije delimo glede na področje uporabe na tri večje skupine: elektroenegretske instalacije nizke napetosti v zgradbah. za napetosti do 1000V proti zemlji (za instalacije pogoni elektromotorjev ter elektrotoplotnih in elektrokemijskih postrojev). pri katerih napetost med vodniki ne presega 50V (telefonske. Naprave so mehanski. električni stroji). olajšuje. instalacije hišnih govornih naprav. električni in fizikalni povezovalniki med človekom in okoljem (od najpreprostejših predmetov. sestavljen iz več sestavnih delov. V ožjem pomenu besede so električne instalacije samo napeljave nizke napetosti v odprtih in zaprtih prostorih. opravlja delo (najpreprostejša naprava: vzvod!). naprave za varovanje vodnikov.). Glede na okolje ločimo: instalacije v suhih prostorih (stanovanjski in poslovni prostori).. stikala.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. . kot npr. ipd. ki sestavljajo funkcionalno celoto instalacije telekomunikacijskih naprav v zgradbah. Elektrotehnika Električne inštalacije Definicije Električna inštalacija Električne instalacije (v širšem pomenu besede) so smotrno povezane naprave. za napetosti do 250V proti zemlji (predvsem za instalacije razsvetljave in pogoni elektromotorjev). elementi daljinskega vodenja. elektroenergetske instalacije nizke napetosti v industriji. ki omogoča. Električna oprema pri inštalacijah: vodniki. aparatov in naprav. Naprave Naprava je navadno večji predmet.

nstalacije v prostorih.. gledališča. Običajno je pod 1 kA.3 in 0. Un = 220.. norm kakovosti proizvodov in storitev ter predpisov. Osnovni podatki za električne inštalacije so: vrsta toka in frekvenca. ki se pojavi v napajalni točki inštalacije in jo določimo na podlagi priključnih moči porabnikov z upoštevanjem faktorja sočasnosti (ne priklopimo vedno vseh naprav hkrati). ki jih po potrebi usmerimo pred porabnikom..). nazivna napetost. Standardi in predpisi Pod standardizacijo razumemo po Zakonu o standardizaciji predpisovanje in uporabo standardov. instalacije v posebnih prostorih (obrati. Tok imenujemo kratkostični tok. ki je npr.Varovanje pred učinki električnega toka - Martina Leš... .5. 380 V ( V EGS se pripravlja prehod na 230 in 400 V) - kratkostični tok. vlažni.. tehničnih normativov. pridobivanje in proizvodnja gorljivih tekočin. veleblagovnice. ki jih določa zakon. Kratki stik Ik nastane zaradi prevodne povezave med dvema vodnikoma pod napetostjo (upornost je odvisna le od upornosti vodnikov).). . Vrednosti: npr. U = 230 V. . Navadno uporabljamo izmenične toke.). za stanovanja med 0.23 W konična moč napajanja To je največja moč. ki pa jih bodo v prihodnjem v celoti nadomestili slovenski standardi (SIST). vroči prostori. Ik = 1000 A in Rk = 0. s katero je omrežje (inštalacija) ali oprema označena in na katero se nanašajo nekatere obratovalne karakteristike. Pomembnejše so naslednje oznake standardov: standardi evropske skupnosti 23 .. Nazivna napetost je napetost. v industriji preseže tudi 60 kA. kjer so prisotne eksplozivne zmesi (proizvodnja in razdeljevanje plinov. Pri nas so deloma še vedno JUS standardi.enosmerni in izmenični tok (f = 50 Hz) . Elektrotehnika instalacije v prostorih s specifičnimi pogoji (športne in koncertne dvorane. Slovenski standardi bodo usklajeni z mednarodnimi in evropskimi standardi in so (bodo) nastajali v glavnem s privzemanjem.

Vodniki pri električnih inštalacijah Vodnike uporabljamo za prenos električne enrgije. Pri izračunih upoštevamo naslednji specifični prevodnosti (oz. upornosti R = 1/G): za baker 56 Sm/mm2 za aluminij 35 Sm/mm2. Elektrotehnika slovenski standard starejša oznaka slovenksih standardov neregulirano Elektroinstalacijski materiali Pri izvajanju elektroenergetskih in telekomunikacijskih instalacij uporabljamo različne materiale. Obe vrednosti veljata pri temperaturi 20o C. 24 .telekomunikacijski izolirani vodniki in telekomunikacijski kabli. ki jih lahko razvrstimo v naslednje skupine: vodniki instalacijske cevi pribor za spajanje in pritrditev vodnikov in cevi kabli in pribor za spajanje in priključevanje varovalke in instalacijski odklopniki stikala vtično-spojne naprave razdelilniki merilne naprave za merjenje električne energije. . se za prenosne vodnike iz ekonomskih razlogov uporabljata predvsem baker in aluminij. ki jih uporabljamo predvsem pri gradnji nadzemnih vodov izolirane. Ker so energijske prenosne izgube pri določeni prenosni napetosti odvisne tudi od specifične upornosti uporabljene kovine. Ločimo dve vrsti vodnikov: gole. ki jih uporabljamo za električne instalacije in energetske napeljave.energetski izolirani vodniki in energetski kabli .Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.

95. Standardni prerezi vodnikov so: 0. 25. 120.5. Slika 23: Vodniki Vodnike označujemo glede na število žic 25 . 150. 70.75. 16. 10. 0. 300. 1.25. 1. Elektrotehnika Prerezi vodnikov so normirani. 4. 240. 400 in 500 mm2. 50. Vodniki do 16 mm2 so masivni ali pramenasti vodniki. ostale pa samo še kot pramenaste vodnike. 185.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. 2. 6. 35.5. da bi se izognili kožnemu efektu.

V. modra črna. zelenorumena Brezšumna ozemljitev TE Vodnike označujemo po standardih. rdeča svetlo modra zeleno-rumena Neozemljeni zaščitni vodnik Zaščitno-nevtralni vodnik PU zeleno-rumena PEN zeleno-rumena Ozemljitev E brez barve.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. L3 N črna. zelenorumena brez barve. plašč kabla ali posebni ovoj. W N L1. aluminija).. Za označevanje vodnikov po standardih uporabljamo kombinacijo črk in številk. pri čemer uporabljamo oznake. vrsta vodnika (iz bakra. 26 . rjava svetlo modra Sistem napetosti z enosmernim tokom: pozitivni vodnik negativni vodnik srednji vodnik Zaščitni vodnik + M PE L+ Lčrna. predpisani pa so tudi naslednji podatki: izvedba kabla. .. ki so na naslednji sliki. L2. Elektrotehnika Tabela 4: Označevanje vodnikov in sponk Vrsta vodnika Oznaka priključnih sponk Oznaka vodnika Barva izolacije vodnikov Grafični simboli vodniki sponke Sistem napetosti z izmeničnim tokom: faze nevtralni vodnik U. Za vodnike so standardizirane barve izolacije različnih vodnikov.

27 . Pri polaganju električnih instalacijskih vodnikov v in na zidove. Podobno velja tudi za priključevanje aparatov in naprav: najpogosteje uporabimo objemke. luči). zaščitne kovinske cevi (oklepne cevi) so mehansko izredno trdne in jih uporabljamo v industriji. tla oziroma na naprave. v votli steni.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. ki so izdelane za različne prereze vodnikov in za različne namene (npr. v litem betonu . Elektrotehnika Slika 24: Označevanje vodnikov po standardih (DIN) Elektroenergetske instalacije v zgradbah izvajamo podometno. v kanalih ali pa kot električni tračni sistem. strop. uporabljamo za zaščito le teh instalacijske cevi. nadometno. ki razbremenijo vodnike pred mehanskimi obremenitvami. v ometu. Za pravilno lego vodnika in za tesnjenje skrbijo uvodnice. Uporabljamo dve vrsti instalacijskih cevi: termoplastične cevi: rebraste. Spajamo v razvodnicah (dozah) s posebnimi sponkami. Spajkanje vodnikov ni dovoljeno. Slika 25: Termoplastične in zaščitne cevi Vodnike spajamo zaradi podaljševanja ali zaradi cepljenja s sponkami. gladke (toge cevi). ki ščitijo vodnike pred mehanskimi poškodbami. pred škodljivimi vplivi vlage in raznih hlapov ali par v atmosferi.

d) priključne sponke . f) vrstna sponka Slika 27: Razvodnice Slika 28: Priključevanje v razvodnici Pribor za montažo cevi in pritrdilni material Da bi pravilno in trajno izvedli inštalacijo uporabimo pri montaži cevi: uvodnice in končnike (za zaščito izolacije ob vstopu ali izstopu vodnika v kovinsko cev ali ohišje). Slika 29: skobe 28 .Varovanje pred učinki električnega toka a) b) Martina Leš. spojke in loke (za podaljševanje cevi in za pravilen potek cevi). c) lestenčne sponke. skobe (držala za vodnike). b) sponke za brezvijačno spajanje. e) Wecco sponka. Elektrotehnika c) d) e) f) Slika 26: Različne sponke: a) aparatne sponke.

N. Vtično-spojne naprave Vtično-spojne naprave uporabljamo za priključevanje prenosnih porabnikov in ločimo dve različni skupini glede na predpise. Vtičnice za posebne namene uporabljamo pri instalacijah male napetosti in telekomunikacijskih instalacijah. potem ko so cevi že položene. ki jih sedaj uporabljamo. Slika 30: Vtiči: dvopolni in petpolni Slika 31: Natiči Vtičnice so dvo in tripolne za napetosti do 250V in petpolne (tripolne s kontaktoma za nevtralni in zaščitni vodnik) za napetosti 380V. da je slučajen dotik delov pod napetostjo onemogočen. L2. ozvočenja. Vtično-spojne naprave morajo biti izdelane tako. vse pa so projektirane za tokove do 16A. štiripolne (L1. interfone. tripolne (L. ločimo po številu polov naslednje vrste vtično-spojnih naprav: dvopolne (L. N. dvopolne z zaščitnim kontaktom) zaradi porabnikov manjših moči. Vtično-spojne naprave za instalacije v zgradbah Vtičnice so naprave. skupinske antenske naprave ipd. namembnosti. L3. PEN). kjer izvajamo instalacije nadometno (predvsem v vlažnih in prekomerno prašnih prostorih).Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. zaščitni kontakt najprej sklene z ustreznim zaščitnim kontaktom vtiča. da se. PE). L2. Glede na izmenične sisteme električnih omrežij. Vtičnice in vtikači morajo biti izdelani tako. ko vtikamo vtič. Vtičnice za nadometno montažo uporabljamo tam. N. Uporabljamo pretežno tripolne (oz. PE). PE) in petpolne (L1. ki omogočajo priključevanje prenosnih porabnikov na instalacijsko omrežje. ki jih moramo upoštevati: inštalacije v zgradbah. 29 . Grajene so tako. V stanovanjskih in poslovnih prostorih uporabljamo vtičnice za telefone. da jih ne moremo priključevati na vtičnospojne naprave drugih napetosti oz. inštalacije v industriji. L3. Elektrotehnika Vodnike povlečejo v inštalacijske cevi z jeklenim trakom.

30 . ki jo podajamo v kbit/s ali s frekvencami signalov: (do 100 kHz ali 100 kbit/s (govorni signali). Dvopolne izdelujejo za tokove do 10A.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. potrebe po višjih tokovih (do 125 A) in obratovalnih napetosti (do 690 V). z različno stopnjo zaščite pred vlago-vodo. . ki se ob izpadu preklopi na akumulatorsko baterijo in kaže najkrajšo pot iz stavbe. Vtično-spojne naprave za industrijo Zaradi težjih obratovalnih pogojev. višina stikal (105 cm od tal). poslovne in industrijske objekte. Inštalacije v stanovanjskih zgradbah V stanovanjskih zgradbah je določena višina vtičnic (35 cm od tal). se vtično-spojne naprave za industrijo izdelujejo po posebnih predpisih. drugačnih frekvencah (do 500 Hz). kopalnica. Danes izdelujejo dvo in tripolne vtiče in petpolne.. Razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske objekte Razlikujemo razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske. večje stopnje mehanske zaščite ipd. do 100 MHz in do 2.. Velikokrat jih polagamo v posebne kanale. ki so velikokrat tudi nadometno izdelani. Zgrajeni morata biti nadomestna in zasilna razsvetljava. televizijo in radio. do 16 MHz.6 GHz). zaščita pred vlago. z različnimi izvedbami blokade pri vtikanju ali iztikanju vtiča pod napetostjo. Nadomestna razsvetljava: se ob izpadu omrežne napetosti preklopi na pomožni elektroenergetski vir in osvetljuje prostore z najmanjšo predpisano osvetljenostjo. Inštalacije v poslovnih prostorih Potrebujemo večje število in drugačno porazdelitev energetskih in telekomunikacijskih vtičnic. Elektrotehnika Z vtičem povežemo porabnika preko ustreznega vodnika s fiksno instalacijo preko vtičnice.5 kW (35 A). kabelske sisteme in informacijske sisteme (računalniške mreže). Za posebne prostore (kuhinja. Zasilna razsvetljava: je varnostna razsvetljava..5 kW (16 A) do 7. Danes jih ločimo tudi glede na hitrost prenosa signalov.) so določeni še drugi normativi: drugačna višina vtičnic v kuhinji. tri in petpolne pa za toke 16A. Priključene moči za stanovanjske objekte so odvisne od velikosti ter opremljenosti stanovanj in znašajo od 3. do 1 Mhz ali 1 Mbit/s (ISDN). oddaljenost do drugih elektroenergetskih inštalacij). Izdelujemo jih za različne nazivne napetosti. Podoben primer: šolske računalniške učilnice Inštalacije v objektih s specifičnimi pogoji V teh objektih morajo biti svetilke varnostne razsvetljave. Inštalacije telekomunikacijskih naprav Inštalacije telekomunikacijskih naprav razdelimo v grobem po namenu: za telefonijo. V zadnjem času uporabljamo tudi posebno napajanje za naprimer strežnike (UPS = Uninterruptible Power Supply). tokove.. za obe pa veljajo posebni predpisi o njuni izgradnji (npr. .

Poznamo glavne razdelilnike.5 mm2 / ic F 16 mm FID 20 A 16 A 16 A 16 A 10 A 10 A 10 A 10 A 220 V 50 Hz 16 A Slika 32: Enopolna shema stanovanjskega razdelilnika 31 .5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. ki so meja med distribucijskim omrežjem in porabniki.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 1. in kabelski priključki. ki se napajajo iz nadzemnih vodov.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Ločimo: kabelski priključek prostovodni priključek. imenujemo razdelilnike. ki so montirani na skupno ploščo.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2.5 mm 3P 2.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. kar vpliva na izvedbo priključka notranje napeljave.5 mm 3P 1. ki so namenjeni gospodarneši porazdelitvi električne energije v objektih (npr. Vsak tokokrog je na začetku varovan z varovalko ali instalacijskim odklopnikom (pri trifaznih tokokrogih lahko z zaščitnim stikalom). Elektrotehnika Priključek na zunanje omrežje Zunanje omrežje je lahko prostovodno ali kabelsko.5 mm2 / ic F 13. za razsvetljavo. za električne pogone). kjer se potem razveja na posamezne glavne tokokroge. Napravo. Kabelski priključek je običajno priključek na podzemno kabelsko omrežje. Razdelilniki Glavni napajalni vod dovaja pri vseh instalacijah električno energijo do določenega mesta.5 mm2 / ic F 23 mm 2P4+P2. pri katerih se priključek navadno izvaja kot prostovodni priključek. Poleg varovalk sta v omarici še števec električne energije in stikalna ura. po potrebi s števcem električne energije in drugimi aparati. in podrazdelilnike. spalnica) razsvetljava (kopalnica) razsvetljava (drugod) vtičnice vtičnice 2P6+P2. Te razdelitve naredimo predvsem glede na dovoljene padce napetosti.5 mm2 / ic F 13. izjemo tvorijo samonosilni kabli. Le-ti napajajo skupine porabnikov v posameznih delih objekta. dovod štedilnik (kuhinja) pomivalni stroj (kuhinja) pralni stroj (kopalnica) infra pečka (kopalnica) razsvetljava (dnevna soba. v kateri delimo glavni napajalni vod na posamezne glavne tokokroge oziroma glavni tokokrog na tokokroge posameznih porabnikov.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2.

Termično dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije Termično dimenzioniranje vodnikov in kablov pomeni določevanje dopustne tokovne obremenitve. če računamo od transformatorske postaje V kolikor je dolžina električne instalacije daljša od 100 m. vrste izolacije vodnika. ki poleg slabše delavnosti toka povzročajo tudi precejšnje vklopne sunke. kar moramo pri dimenzioniranju instalacij upoštevati.005 % za vsak meter. ki. hišnega priključka) 5% za električne instalacije razsvetljave.termično dimenzioniranje dopustni padci napetosti .električno dimenzioniranje dopustni najmanjši prerez . glavnega priključka objekta) 8% za električne instalacije ostalih porabnikov. števila vzporedno potekajočih in obremenjenih vodnikov. presega 100 m. Najpogosteje so dopustne tokovne obremenitve podane tabelarično v odvisnosti od naštetih faktorjev. Enofazni porabniki so najpogosteje ohmska bremena. vendar skupno največ 0. lahko povečamo dovoljeni padec napetosti za 0. Najvišja dopustna tokovna obremenitev vodnikov in kablov je odvisna od: prereza vodnika. v obrti in industriji pa imamo opravka pretežno s trifaznimi porabniki. vodnikove kovine. poslovnih in podobnih zgradbah so sestavljene iz skupin enofaznih porabnikov. Padci napetosti so izraženi v odstotkih nazivne napetosti omrežja. če računamo od točke napajanja ( npr. trifazni pa induktivna (elektromotorji).5 %. Elektrotehnika Dimenzioniranje vodnikov in izračunavanje prereza vodnika Instalacije v stanovanjskih.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Pri dimenzioniranju vodnikov in izračunavanju prereza vodnika upoštevamo: dopustne tokovne obremenitve . Za ohmska bremena je dopusten padec napetosti ob upoštevanju upornosti vodnika in dejstva. če računamo od transformatorske postaje 5% za električne instalacije ostalih porabnikov. zunanje temperature in načina polaganja. Električno dimenzioniranje Predpisi določajo naslednje mejne dovoljene vrednosti padcev napetosti: 3% za električne instalacije razsvetljave. da padec napetosti nastopa v dovodnem in odvodnem vodniku u% = 200 × I × l [% ] l × A ×U oziroma prerez A= 200 × I × l é mm 2 ù û l × u% × U ë 32 .mahansko dimenzioniranje. če računamo od točke napajanja ( npr.

Elektrotehnika PRIMER: Izračunati je treba napajalni vod za električno peč enojne dolžine 7 m. zato moramo pri izračunu padca napetosti in prereza vodnika upoštevati tudi delavnost toka (cos j). vzeti moramo vodnik P prereza 4 mm2. u% = [% ] l × A ×U l × A ×U 2 in prerez A= 200 × l × I × cos j 200 × l × P é mm 2 ù é mm 2 ù oz. ki je priključena na napetost 220 V in je na koncu obremenjen s tokom 19 A.5 mm2.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Procentualen padec napetosti je: u% = 100 × 3 × l × I × cos j 100 × l × P [% ] oz. varovalka 16 A ne ustreza. uporabimo naslednjo enačbo za izračun padca napetosti: u% = 200 × l × P [% ] l × A ×U 2 in prerez A= 200 × l × P é mm 2 ù û l × u% × U 2 ë Najpomembnejši porabniki moči so elektromotorji. Pri tem prerezu bo padec napetosti seveda manjši in sicer: u% = 200 × 7 × 19 = 0 . Računski prerez vodnika je: A= 200 × 7 × 19 = 2 . ki predstavljajo za vir induktivno breme. Dopustni padec napetosti je 1 %. za katerega je predpisana varovalka 25 A.54% 56 × 4 × 220 Kadar je podana moč porabnika P v W. u% = [% ] l ×U × A l ×U 2 × A 33 . Ker pa je v vodniku trajni tok 19 A.16 mm 2 56 × 1 × 220 Izberemo normiran prerez 2. Za enofazne velja: u% = 200 × l × I × cos j 200 × l × P [% ] oz. ki je položen v instalacijski cevi. Vod je izveden z vodnikom P. A = 2 ë û ë û l × u% × U l × u% × U Pri trifaznem sistemu je prevajana moč P enaka: P = 3 × U × I × cos j [W ] kjer je U medfazna napetost in I tok v vodniku. za katerega je predpisana talilna varovalka 16 A.

Varovanje pred učinki električnega toka Električne tokove uporabljamo večinoma za napajanje naprav. . Elektrotehnika 100 × 3 × l × I × cos j 100 × l × P é mm 2 ù é mm 2 ù oz. Neposredni dotik dveh vodnikov : dva fazna vodnika: I B = U C 400 V = = 435 mA RB 920 Ω UC 230 V = = 230 mA RB 1000 W en fazni vodnik in nevtralni ali zaščitni vodnik: I B = V obeh primerih sta toka večja od toka I0 = 30 mA. impedanca telesa. V primeru neprimerne rabe. Izjemo predstavljajo vodi v svetilkah. Pri frekvenci f = 50 Hz so učinki električnega toka naslednji: začutimo tok (300 mA) bolečina elektrod ne moremo izpustiti možna fibrilacija srca opekline. tj. če je bakren in 2. Tako je minimalen prerez vodnikov.5 mm2..1 mA 1 mA 10 mA 0. od časa trajanja. lahko steče električni tok skozi različne prevodne dele električnih naprav ali celo skozi človeško telo. Pri varovanju človeka pred učinki električnega toka moramo upoštevati vrsto električne napeljave. suh ali vlažen kontakt. Učinki izmeničnega električnega toka so odvisni od poti. Za hišne instalacije obstaja le predpis o uporabi najmanjših dovoljenih prerezov vodnikov. ki jih lahko uporabljajo za mehansko zaščitene vode v fiksnih instalacijah 1.1 A 1A 10 A 100 A Ief Slika 33: Učinki izmeničnega električnega toka Najpogostejša vira nevarnosti električnega toka sta pojavljanje visoke napetosti dotika zaradi okvare izolacije električnega porabnika in neposredni dotik vodnikov pod napetostjo. Neposredni dotik v primeru. A = 2 ë û ë û l × u% × U l × u% × U Mehansko dimenzioniranje Mehansko trdnost električnih instalacij dosežemo že z nameščanjem vodnikov v instalacijske cevi in kanale ter z vgradnjo vodnikov v ali pod omet. do 0. šok 0. ki imajo lahko manjši prerez. ki ga še dovoljujemo.5 mm2..). ko je ozemljeno zvezdišče in se dotaknemo enega faznega vodnika: 34 . kakor tudi od prevodnosti poti (npr. saj imamo tam opraviti v primeru kratkih stikov s pojavi sil med vodniki.5 mm2.Varovanje pred učinki električnega toka in prerez A= Martina Leš. 2. Mehansko dimenzioniranje je potrebno le pri zbiralkah in glavnih razdelilnikih večjih porabnikov. če je aluminijast. po kateri teče tok skozi telo.

priključno omarico. Z ELEKTRIČNO LOČITVIJO. Podrobneje si oglejmo nekatere vrste zaščit. Z DODATNO IZOLACIJO. Zaščito pred električnim udarom delimo v tri osnovne skupine: ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM ZAŠČITA PRED NEPOSREDNIM DOTIKOM: v v v v Z IZOLACIJO. ko so tla zelo dobro izolirana. pri čemer povežemo različne naprave in napeljave (npr. ZAŠČITA PRED POSREDNIM DOTIKOM: v v v Z ODKLOPOM. Druge nevarnosti predstavljajo neposredni dotik vodnikov. toplovodno inštalacijo. F1 N M Slika 34: Zaščita z zaščitno izolacijo 35 . glavni zaščitni vodnik. okvare izolacije. DODATNA ZAŠČITA: v v v UPORABA VARNOSTNE MALE NAPETOSTI. s katero preprečimo. da bi v primeru okvare (kratkega stika med okrovom naprave in motorjem) tok lahko stekel preko človeka. je tok manjši od 30 mA. prehajanje toka skozi ozemljitev. Z OKROVI. Z OMEJITVIJO ENERGIJE IN TOKA. S FI-ZAŠČITNIMI STIKALI. ko nastopi napaka) in dodatna zaščita (FI-zaščitna stikala). preboj pri zelo visoki napetosti in zaostala napetost (npr. kondenzatorji in transformatorji po izklopu naprave). Elektrotehnika Dobljene vrednosti so različne in samo v primeru. ki so v času delovanja pod napetostjo).Varovanje pred učinki električnega toka IB = UC RB + Rtal Martina Leš. Na naslednji sliki vidimo osnovni princip zaščite pred neposrednim dotikom z izolacijo. zaščita pred posrednim dotikom (varuje v primeru. UPORABA ZAŠČITNE MALE NAPETOSTI. S PREGRADAMI. kadar je izolirano zvezdišče in steče tok zaradi kapacitivnosti omrežja do zemlje (pri višjih frekvencah!). Govorimo o treh stopnjah zaščite: zapščita pred neposrednim dotikom (zaščita pred vsemi deli naprave. radiatorje med seboj). inducirane napetosti (visoke frekvence in visokonapetostni vodi!). Pri varovanju uporabljamo tudi izenačevanje potencialov.

Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. da povežemo zaščitne vodnike različnih porabnikov na skupni zaščitni vodnik. Slika 36: Zaščita pri posrednem dotiku Zaščito z malo napetostjo uporabljamo kadar obstaja nevarnost. Elektrotehnika Zaščito pred neposrednim dotikom naredimo z dodatno izolacijo ali z s posebnim zaščitnim pokrovom (kanali za polaganje kablov.. Zaščito omogočajo neprevodna tla in galvanska ločitev s pomočjo ločilnega transformatorja. z zapiranjem v omaro ali z ustrezno oddaljenostjo možnih kontaktnih površin). da bi tok stekel preko človeškega telesa (pri delu v vlažnih prostorih. kar naredimo tako.. ipd. 36 . .).). Dotik lahko preprečimo tudi z ustreznim odmikom naprav iz dosega rok (z ograjo. Slika 35: Zaščite pred neposrednim dotikom Zaščito pred posrednim dotikom lahko izvedemo s pomočjo izenačevanja potencialov.

s čimer galvansko ločimo napajanje od aparata. pri čemer preprečimo v primeru okvare direktno povezavo naprav z električnim omrežjem. F1 N 220 V 220 V Slika 39: Zaščita z električno ločitvijo 37 .Varovanje pred učinki električnega toka F1 N Martina Leš. Elektrotehnika 220 V 24 ali 42 V Slika 37: Zaščita z zaščitno malo napetostjo Slika 38: Izvedba zaščitne male napetosti in funkcijske male napetosti Pomembna je tudi zaščita z električno ločitvijo. To naredimo z ločilnim transformatorjem.

V to skupino spadajo električne naprave s plastičnim ohišjem (npr. Ozemljitvene vodnike je potrebno pravilno načrtovati. Oznaka: .5 in za zaščitna stikala 1. III. ne sme biti večji od dopustne napetosti dotika 65 V. Potrebni faktor izklopnega toka k za varovalke ali instalacijski odklopnik je za hitre varovalke 3. Poleg osnovne izolacije morajo biti vključeni dodatni zaščitni ukrepi: prevodni deli so povezani na zaščitni vodnik v inštalaciji. Oglejmo si dva primera zaščite z ozemljitvenim vodnikom: zaščito s posebnim ozemljilom in zaščito s skupnim ozemljilom. elektromotorji). Elektrotehnika Glede na izvedbo zaščit pred električnim udarom delimo električne naprave v tri razrede: I. ročne električne svetilke). II. Zaščita s posebnim ozemljilom Vsi kovinski deli.25. Rz £ U dop k × In [Ω] Rob £ U dop k × I n max [Ω] Pri tem upoštevamo naslednje podatke: dopustna napetost dotika Udop (Udop = 65 V). Poleg osnovne izolacije je izvedena še dvojna ali ojačitvena izolacija. V primeru okvare steče tok (Iok) s faznega vodnika preko ohišja do zemlje (Rz) in naprej preko obratovalne ozemljitve (Rob) in nevtralne točke transformatorja spet do faznega vodnika. Pogoj je izpolnjen. L1 L2 L3 N Rob Rz Iok Slika 40: Zaščitna ozemljitev s posebnim ozemljilom Da je varovalni ukrep učinkovit. Oznaka: . Oznaka: . Uporaba varnostne male napetosti (npr. električni gospodinjski aparati).5 za odklopnike 2. nazivni tok varovalke In in faktor izklopnega toka k in nazivni tok varovalke največjega porabnika v omrežju Inmax. kadar sta upornosti ozemljila (Rz) in obratovalnega ozemljila dovolj majhni.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. mora biti izpolnjen naslednji pogoj: padec napetosti. 38 . V to skupino spadajo električne naprave s kovinskim ohišjem (npr. ki niso pod napetostjo v normalnem obratovanju so galvansko povezani z zemljo preko ozemljila. Običajno uporabimo že izračunane vrednosti. ki ga povzroča tok okvare na upornosti zaščitne ozemljitve.

fazna napetost (Uf). da skupna upornost ozemljila ne presega vrednosti 2 W. 39 . L1 L2 L3 N Slika 41: Zaščitna ozemljitev s skupnim ozemljilom Upornost zanke je treba temeljito izmeriti. Elektrotehnika Tabela 5: Upornosti ozemljil glede na nazivni tok varovalk pri k = 3. Tok okvare mora biti dovolj velik. da se ozemljitev prekine z vgrajenimi izolirnimi vložki ali plastičnimi cevmi. nazivni tok varovalke (In) in faktor izklopnega toka (k). Pri zaščitni ozemljitvi s skupnim ozemljilom je postavljena zahteva. je treba uporabiti drug varnosti ukrep.53 Zaščita s skupnim ozemljilom Za skupinsko ozemljitev se uporablja razvejana vodovodna mreža in kovinski plašči kablov nizko napetostnega omrežja ali posebej vkopan železni pocinkani trak (valjanec). Vsakega porabnika vežemo preko zaščitnega vodnika na zaščitno ozemljitev. da povzroči hitro pregoretje varovalk poškodovanega porabnika in tako prepreči zadrževanje previsoke napetosti dotika. Pri pravilni izvedbi tega varovalnega ukrepa je omejena upornost zanke z: Rza £ Uf k × In [Ω] .9 10 1. Če je upornost zanke prevelika za nekatere močnejše varovalke. s čemer preprečimo. da bi ob zemeljskem stiku ene faze dobila druga fazna vodnika večje napetosti kot 250 V proti zemlji.86 16 1. Ob preboju izolacije bodo toki okvare stekli od faznega vodnika preko ohišja porabnika na skupno ozemljilo. kjer je upornost zanke (Rza).16 20 0. preden začne naprava obratovati. napetostno zaščitno stikalo. npr. Pri uporabi vodovodnega omrežja za skupno ozemljilo moramo paziti na možnost.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. nato v zvezdišče transformatorja in nazadnje v fazni vodnik. Pravilna povezava kovinskih ohišij z zaščitnimi ozemljili izvedemo preko zaščitnih vodnikov.5 za hitre varovalke In [A] Rz [W] 6 3.93 25 0.74 35 0.

da je: I ok ³ k × I n [ A ] pri tem je upornost zanke: Rza £ Uf k × In [Ω] Iz tega pogoja opazimo omejen učinek ničenja pri večjih razdaljah (tokokrogi) od transformatorske postaje do potrošnika. Pri ničenju uporabljamo nevtralni vodnik kot povratni vodnik ta toke okvare (Iok).kadar nastane kratek stik med fazo in nevtralnim vodnikom na katerem koli mestu omrežja. njegova velikost pa je odvisna od fazne napetosti in skupne upornosti tokokroga (upornost zanke).Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Zaščitni vodnik in ozemljitvene vode je potrebno pravilno dimenzionirati. če je zvezdišče transformatorja ozemljeno. Elektrotehnika Zaščitni vodniki in ozemljitveni vodi morajo biti stalno položeni. Pri ničenju je tok okvare hkrati tudi tok enofaznega kratkega stika. Ničenje Pogosto srečamo ničenje ko varovalni ukrep. ki morajo imeti v priključnem vodu poseben vodnik . L1 L2 L3 N Iok Rz Rob Slika 42: Ničenje Za ničenje morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. pri katerih še lahko uporabimo ničenje v omrežjih do 400 V. mora biti tok okvare (Iok) večji ali enak izklopilnemu toku najbližje varovalke. Čas trajanja visoke napetosti dotika je odvisen od časa pregoretja varovalke ali odklopa odklopnika in lahko znaša v neugodnih razmerah tudi do 10 sekund. ampak le omejujemo čas trajanja. Zavarovanje pred previsoko napetostjo dotika dosežemo. 40 . Tehnični predpisi za izvajanje električnih instalacij v zgradbah predpisujejo minimalne dopustne prereze zaščitnih bakrenih vodnikov. Ničenje lahko uporabimo. razen pri prenosnih porabnikih. Z obema načinoma zaščitne ozemljitve ne moremo preprečiti visoke napetosti dotika. Prvi pogoj ničenja . galvansko povežemo z nevtralnim vodnikom omrežja. ki niso v času obratovanja pod napetostjo.zaščitni vodnik. Zato so podane mejne dolžine vodnikov. ko varovalka pregori zaradi prehoda toka okvare prek varovalke varovanega porabnika. Pri ničenju kovinska ohišja in ostale prevodne dele porabnika. Zato prereze vodnikov dimenzioniramo tako.

bo stekel po zemlji prek obratovalnega ozemljila tok zemeljskega stika in bo tako dobil napetost. Nevtralniega vodnika ne izklapljamo. Elektrotehnika Drugi pogoj ničenja . ki narašča kvadratično glede na jakost toka. Četrti pogoj ničenja . Zaradi hkratnega povečanja temperature je lahko proizvedena toplota tako velika. R Slika 43: Kratek stik (označitev) 41 . hkrati pa steče bistveno večji tok. Zaradi tega zahtevamo. Posledica dviga temperature je hitrejše staranje izolacije. razlika je le v barvi vodnikov. kakšna napetost se bo pojavila v nevtralnem vodniku v primeru okvare ničenega omrežja. Zahtevamo. pri nadzemnih vodih pa do 50 mm2. Kratek stik nastane zaradi preobremenitve ali stika golih vodnikov različnega potenciala pri porabnikih. Zaradi možnosti. pri proizvajalcih električnega toka ali pa na prenosnih vodih. da pride do požara. Nikjer ne sme biti varovan z varovalkami ali odklopniki.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Kratek stik Povečanje jakosti toka v vodniku povzroči segrevanje vodnika. Upornost tokokroga se bistveno zmanjša. da je upornost obratovalne ozemljitve (Roz) vedno: Roz £ 2 Ω . Če so prerezi faznih vodnikov večji od navedenih. Tretji pogoj ničenja . mora biti nevtralni vodnik ozemljen na koncu vsakega odcepnega omrežja.pomembno je medsebojno razmerje prereza nevtralnega in faznega vodnika. potem ima lahko nevtralni vodnik dve stopnji manjši prerez iz vrste standardnih prerezov za vodnike. Mesto kratkega stika označimo na shemi s puščico. Pri nadzemnih vodih mora biti nevtralni vodnik ozemljen vsakih 200 m. Poleg opisanega postopka poznamo še ničenje s posebnim zaščitnim vodnikom. Skupna upornost ozemljitve skupine med seboj najbližjih ozemljitev odcepov ne sme biti večja od 5 W. za katero moramo zagotoviti. Pri bakrenih izoliranih vodnikih in kablih sta prereza enaka do 16 mm2. da je nevtralni vodnik enako izoliran kot fazni vodnik. da pride do prekinitve ničelnega vodnika. ker je od tega odvisno. Za označevanje nevtralnega vodnika je predpisana svetlo modra barva.če v ničenem omrežju pride do stika enega vodnika z zemljo. da bo manjša od 65 V.nevtralni vodnik mora biti v vsej dolžini mehanično in električno neprekinjena celota.

72 Ω A×l 1.5mA ( 300 + 0. R= 2 × l 2 × 30 m 0.5mm 2 m Zaradi omrežne napetosti U = 220 V.5 mm2 dovolj velik za tako majhen tok. saj nismo upoštevali v izračunu oddaljenosti od elektrarne in upornosti povezovalnih vodnikov do nje. Če se dovodni žici ob porabniku dotakneta.72 Kratkostična moč.018 Ω mm 2 = = 0 .32 × 0 .018 · 10-6 Wm). Nizkonapetostne taljive varovalke Nizkonapetostne taljive varovalke uporabljamo za varovanje vodnikov. Prerez bakrenega vodnika je 1. Stalna napetost požene skozi obe žici tok kratkega stika: Ik = U 220 = = 305. kablov in nparav pred različnimi mejami termične obremenitve. saj bi brez škode prenesel tudi tok velikosti 16 A. da je prerez 1.5 mm2. Da bi preprečili posledice kratkega stika uporabljamo varovalne naprave. bo skozi skupino žarnic tekel tok: I= 220 V = 731. tako da se pri prevelikem toku ta mesta raztalijo in s tem prekinejo električni tokokrog.7 = 67 kW Tako velika toplota povzroči. Elektrotehnika Primer: Skupina žarnic (svetilka) ima upornost R = 300 W in je oddaljena 30 m od glavnih dovodnih vodnikov omrežja s stalno napetostjo 220 V. Izračunajmo tok kratkega stika in njegovo moč! Upornost dovodnih vodnikov izračunamo s pomočjo specifične upornosti (r = 0.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. ni med njima praktično nobene upornosti.72 ) Ω Že od prej vemo. Opisali smo princip delovanja taljivih varovalk. Slika 44: Taljive varovalke 42 . Do takega toka praktično ne more priti. Zaradi slabe izolacije nastane kratek stik ob priključku porabnika.5 A R 0 . Na izbranem mestu namenoma zmanjšamo prereze vodnikov. ki nastopi zaradi kratkostičnega toka Ik: Pk = I k2 × R = 341. da se stopi žica z izolacijo vred.

podnapetostni sprožnik (ščiti trifazne naprave pred dvofaznim obratovanjem. Slika 45: Princip delovanja bimetalnega releja V bimetalnem sprožniku se bimetalni trak zaradi segrevanja (s tokom) upogne in odklopi kontakt. V zadnjem času jih nadomeščamo z drugimi vrstami varovalk. moramo uporabiti dodatno še ustrezno varovalko.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. sekundarni nadtokovni sprožniki. ki ga ponovno vklopimo z ročnim stikalom. kape varovalke in velikostnega vložka (preprečuje vstavitev varovalke napačnega velikostnega razreda). Stikala in odklopniki Stikala in odklopnike uporabljamo za predvsem ročno vklapljanje in izklapljanje električnih naprav pod obremenitvijo. Kadar uporabimo stikala. V stikalnih aparatih uporabljamo naslednje sprožnike: - termični preobremenitveni preobremenitvenimi tokovi). napetostni sprožnik (vzbuja ga napetostni vir in je namenjen odpiranju mehanskega sitkalnega aparata). elektromagnetni pa v primeru nastanka kratkega stika. Oba povzročita izklop odklopnika. Pri elektromagnetnem sprožniku izkoriščamo delovanje magnetnih sil. 43 . sprožnik (bimetalni sprožnik za zaščito pred magnetni kratkostični sprožnik (zaščita pred kratkostičnimi tokovi): primarni nadtokovni sprožniki (se napajajo iz glavnega tokokroga mehanskega sitkalnega aparata in so grajeni za manjše nazivne tokove). ki nastanejo zaradi kratkega stika. Elektrotehnika Varovalke so sestavljene iz podstavka. kadar izpade ena faza). varovalnega vložka. sestavljeni iz bimetalnega in elektromagnetnega sprožnika. Inštalacijski odklopniki Inštalacijski odklopniki (avtomatske varovalke) so enopolni stikalni aparati. Uporabljamo jih predvsem v stanovanjih in poslovnih prostorih. Bimetalni sprožnik odklopi v primeru preobremenilnega toka. Razlika med zaščitnimi stikali in odklopniki je predvsem v njihovi vzdržljivosti proti učinkom kratkostičnih tokov.

25. ki imajo večjo občutljivost.. zato jih uporabljamo bolj izjemoma. 30. 13.. kontaktnega dela in vklopno-izklopnega mehanizma z elektromagnetnim sprožnikom. ki imajo namesto diferenčnega transformatorja. 10. saj ti tokovi (npr. 10. Pri normalnem obratovanju mora biti vsota tokov enaka 0. 20. Sestavljena so iz diferenčnega transformatorja. Poznamo tudi DI-zaščitna stikala. Napetostno zaščitno stikalo zahteva. Zaradi tega moramo v taki inštalaciji uporabiti še varovalke ali inštalacijske odklopnike ali odklopnike. Uporabljamo jih v stanovanjskih. So tokovna zaščitna stikala. Ob previsoki napetosti odklopnik odklopi kontakt v 0. med faznim vodnikom in nevtralnim vodnikom ali med večimi faznimi vodniki) ne povzročijo diferenčnega toka. mA Izklopni časi:okrog 30 ms Podobno delujejo tudi napetostna zaščitna stikala. A Diferenčni tokovi (In): 6.1 s. steče okvarni tok mimo tokovnega stikala in vsota tokov ni več enaka 0. napetostni rele (odklopnik).. ki jih sproži tok. kar moramo upoštevati ob izgradnji inštalacije. poslovnih in drugih prostorih. Za svoje delovanje potrebujejo napajalno napetost. ki zaznava razliko med tokovi. Kadar pride do okvare. 100. Diferenčni tok inducira napetost v diferenčnem transformatorju in elektromagnetni sprožnik izklopi stikalo. Stikalo ne varuje pred kratkostičnimi tokovi. 32. 16. Slika 46: FI-zaščitno stikalo 44 . Elektrotehnika FI-zaščitna stikala FI-zaščitna stikala so namenjena zaščiti pred električnim udarom. Nazivni tokovi (In): 6. 8. .Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. ki steče od faznega na zaščitni vodnik ali po kakšni drugi poti v zemljo. .. da moramo povezati zaščitni vodnik preko releja na pomožno ozemljitev. Stikala lahko odklapljajo z različno selektivnostjo.

Električni tok. zaradi katerega nastane v zelo kratkem času (cca. induktivnih in kapacitivnih povezav. saj se elektromagnetni vplivi širijo z ustvarjanjem protinaboja na kovinskih masah ali pa z induciranjem napetosti v zankah. V praksi se je izkazalo. ki so lahko nekaj tisočkrat večji od izolacijske sposobnosti naprav. vendar pa ta zaščita ni popolna.5 km od centra udara. Če so objekti med seboj povezani z mrežami. ki jih oklepa magnetno polje. da se vplivi udara strele širijo v prostorskem radiju do 1. ki jih moramo rešiti z dodatnimi zaščitami. 30 ms) izjemno močno magnetno polje H. saj se pojavijo še sekundarne posledice udara strele. Prenapetostni vpliv je torej posledica ohmskih. ki pa je lahko v objektu ali med oblaki. je vpliv opaziti na večji razdalji. Elektrotehnika Slika 47: Shema FI-zaščitnega stikala Zaščita pred udarom strele Direktni udar strele v objekt rešimo s strelovodno inštalacijo. Tokovi preko ohmskih upornosti in magnetno polje preko induktivnosti sistemov ustvarijo izjemno močne napetostne sunke. ki ga povzroči atmosferska praznitev se preko mrež električnega. ki nastane zaradi močnega spreminjanja razelektritvenega toka. kaj šele od njihovih nazivnih napetosti. 45 . kjer prav tako povzroči poškodbe in uničenje opreme. ki predstavljata ogromen kondenzator.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Posledice udara strele oziroma električnega toka zaradi izpraznitvenega naboja oblaka lahko vplivajo na druge objekte preko prostora. Pri atmosferski razelektritvi med dvema različnima potencialnima ploskvama (oblakoma). plinskega. vodovodnega in drugih povezav razširi tudi na bližnje sosednje objekte. telefonskega. Preboj povzroči izjemno močan tokovni udar (od neakj 10 kA do 200 kA).

ki zajemajo zaščito zgradb proti ognju. ki preprečujejo vdor direktnega ali delnega udara strele v notranjost stavbe. ki ga montiramo direktno na nizkonapetostno mrežo. Vse energetske prenapetostne zaščite uporabljamo tudi v telekomunikacijah in informatiki. najpogostejša oblika je vmesnik.1). Za zaščito pred direktnimi udari strele vgrajujemo v distribucijske omarice odvodnike razreda B. Naslednja stopnja zaščite tik pred ščiteno napravo so zaščitni odvodniki razreda D. del): Za zunanje nizkonapetostne proste vode uporabljamo odvodnike razreda A (IEC 99. poškodbam električnih inštalacij (osnovni evropski standard ENV 61024: 1. Zaščitni element VTD je vgrajen v samo ščiteno napravo. 46 .Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Odvodnike razreda C vgrajujemo kot prenapetostno zaščito v notranje napeljave (običajno: razdelilne omarice). Prenapetosne odvodnike. Elektrotehnika Slika 48: Udar strele in učinki Zaščitni ukrepi Da bi se pravilno zaščitili pred škodljivimi in uničujočimi pojavi se v mednarodnih predpisih pojavljajo zahteve po zunanji zaščiti proti streli. ki sledijo razredu B je možno na krajših vodih (7 m) zaščititi s premostitveno tuljavo. meanskim poškodbam. ki jih večinoma vgrajujejo elektrodistribucijska podjetja.

Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Elektrotehnika Slika 49: Varovanje v objektih Prenapetostni odvodniki Odvodniki strele in prenapetostni odvodniki Prenapetostni odvodniki in vmesniki Prenapetostni odvodniki v ščitenih napravah Slika 50: Primer: vrste prenapetostnih zaščit 47 .

da v njih vlada dopustna natezna napetost tudi v neugodnih obratovalnih pogojih (dodatne obremenitve naprimer zaradi snega. od katere so odvisne različne lastnosti omrežja (električna trdnost izolacije). opremljen z vsemi potrebnimi napravami.daljnovod. Za vsako omrežje je značilna nazivna napetost. sile med vodniki zaradi električnega in magnetnega polja. Zgornje meje ter napetosti leže pri 1 kV (nizke). Omenimo lahko nekaj točk v razvoju električnih mrež: l. Po nazivnih napetostih ločimo omrežja nizkih. je potrebno upoštevati razen električne varnosti še določeno mehansko trdnost. da vzdržujemo konstantno napetost. med drugim tudi najvišja obratovalna napetost. Električna omrežja Električna mreža je sistem vodov. kar pomeni. srednjih. Projektant mora daljnovod projektirati glede na mehanske lastnosti vodnikov. vrsti toka. ki poteka na prostem . Danes uporabljamo v elektroenergetiki izključno sistem konstantne napetosti. 48 . mrežo za izmenični tok (trifazne mreže z ničelnim vodnikom ali brez njega). po standardih IEC pa bomo prešli v prihodnjih letih na 230 in 400 V napetosti. spremembam obremenitve pa se prilagajamo s spremembami toka. ledu. Po izvedbi jih delimo na prostozračna omrežja (daljnovodi) in na kabelska omrežja. 1887 prvi generator in zatem še 3-fazni motor 3-fazne izmenične napetosti. Pri omrežju. od tal oddaljeni v skladu s tehniškimi predpisi (velikost in konstrukcija stebrov). Razvoj električnih mrež Razvoj električnih mrež je tesno povezan z razvojem elektrarn in s problemom napajanja porabnikov. Elektrotehnika 3. temperaturne spremembe. vendar jih iz estetskih in varnostnih razlogov vse več uporabljamo. Namenjena je prenosu električne energije od elektrarne do mesta potrošnje. napetosti in obliki ter frekvenci. 35 kV (srednje). upoštevati morajo sile vetra in zaradi njega nastala lastna nihanja. Pri nas imamo sistem f = 50 Hz in napetosti 220 in 380 V. lahko pa tudi v posebne kabelske kanale ali prosto po zraku na stebrih. 1882 je zgradil Edison v New Yorku prvo elektrarno. morajo biti ustrezno varovani pred mehanskimi in kemičnimi vplivi ter vlago. v letih med 1880 in 82 so bili izdelani prvi transformatorji. Vodniki morajo biti tako napeti. in ostanejo vedno medsebojno oz. Po vrsti toka delimo mreže na mreže za enosmerni tok (sestavljata jih dva vodnika).Električna omrežja Martina Leš. 275 kV (visoke) in trenutno približno 1300 kV (najvišje napetosti). ki v normalnem obratovanju ne sme biti prekoračena. itn. visokih in najvišjih napetosti. Kabelska omrežja so sicer dražja od zračnih vodov. Običajno jih polagamo v zemljo. 1892 oljni transformator. 1910 daljnovodi napetosti 110 kV. Ker so po montaži večkrat težko dostopna. Vrste električnih mrež Električna omrežja razlikujemo po izvedbi.

.380 kV Prosti vodniki 6..231) kV ter preko nizko napetostnih (NN) razdelilnih vodov napaja posamezne NN potrošnike... Mesta in večja naselja oskrbujemo z električno energijo preko prenosnega omrežja ter napajalne transformatorske postaje (ene ali več)..primer 49 . Po funkciji ločimo omrežja na prenosna (transportna) in na razdelilna (distribucijska) omrežja. Pri izpadu ene strani dobijo potrošniki električno energijo z druge strani. Elektrotehnika Po obliki ločimo odprte mreže in zankaste mreže. Tam se ponovno izvede transformacija 20(10)/0. Obratovalna vrednost teh mrež je večja od prej omenjenih. Distribucijski (napajalni) vodi prenašajo električno energijo od prehodnih ali končnih transformatorskih postaj do stanovanjskih blokov oz.36 kV 380 V Slika 53: Prenosno omrežje .. Takšna mreža je enostavna in poceni. vendar z majhno obratovalno vrednostjo. Pri odprtih mrežah dovajamo električno energijo le z ene strani.Električna omrežja Martina Leš. G 10.4(0. določenih mest v naselju. 1 2 3 4 5 6 7 8 Slika 51: Odprte mreže 1 2 7 8 3 4 5 6 Slika 52: Zankaste mreže V drugem primeru napajamo potrošnika z dveh ali več strani. kjer izvedemo transformacijo 110/20(10) kV. V primeru izpada napajalne točke ostanejo vsi potrošniki brez dovoda električne energije.27 kV 110.

Pri normalnem obratovanju elektroenergetskega sistema sme znašati odstopanje od nazivne vrednosti v času 15 minut ± 0. V tem primeru je potrebno zregulirati na prej omejeno odstopanje najkasneje v eni uri. lahko to odstopanje znaša ± 0.5 Hz.2 Hz. Če poteka regulacija ročno. če se izvaja avtomatska regulacija frekvence in moči v električnem omrežju. V izjemnih primerih (višja sila) pa se sme nazivna frekvenca električnega omrežja zmanjšati do 49. Elektrotehnika Standardna frekvenca električnega omrežja Nazivna frekvenca električnega omrežja pri nas je 50 Hz.1 Hz. 50 .Električna omrežja Martina Leš.

Pri tem pride do nastanka (izsevanja) fotonov. ki ne nastane zaradi termičnih procesov. Z luminiscentno svetlobo označujemo vso svetlobo. Fizikalno ga definiramo kot pojav. Termično sevanje je posledica visoke temperature in ga fizikalno razložimo na podlagi kvantne teorije sevanja črnega telesa po Planckovem zakonu:  hc0    M (λ . 100 200 300 400 500 600 700 800 106 l [nm] vidno območje kozmična sevanja 10-16 10-14 g žarki 10-12 rentgen 10-10 10-8 optično sevanje 10-6 10-4 radar 10-2 100 TV 102 104 tehnični enosmerni tokovi 106 l [m] Slika 54: Območja valovnih dolžin Nastanek svetlobe Svetloba nastane zaradi termičnega in zaradi luminiscentnega sevanja. posledica trkov pa je vzbujanje atomov. Razlikuje se predvsem glede načina sproščanja energije črnega telesa. Vrsto svetlobe razdelimo glede na valovne dolžine svetlobe. pri katerem upoštevamo vse dolžine valovanj: M e = σT 4 . Posebno področje predstavljajo snovi.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. katerih energija in dolžina valovanja sta točno določena s snovjo (samo ena spektralna črta!). kjer je σ = 5. katerega jakost je za izbrane valovne dolžine in manjša spektralna področja večja od termičnega valovanja pri isti temperaturi izbrane snovi. pri katerih dobimo področje vidnega spektra in pojav imenujemo fotoluminiscenca. ko snov oddaja elektromagnetno sevanje. Elektrotehnika Razsvetljava Svetloba Svetloba je elektromagnetno valovanje. Izrabljamo ga pri fluorescentnih ceveh (neonske žarnice). 51 . Posamezne barve zavzemajo naslednje intervale valovnih dolžin. t ) = 2 π h c ⋅ λ−5 ⋅  k −1 e           oziroma po Stefan-Boltzmanovem zakonu. Pod vplivom električnega polja se prično prosti elektroni in ioni gibati.66 ⋅ 10−8 Wm-2 K−4 .

je pa škodljivo očem in povzroča vnetje očesne veznice. kjer predstavimo svetlobo z delci – s fotoni.560 560 .590 590 . Od 250 – 265 nm ga uporabljamo za razkuževanje prostorov.480 480 .Krmiljenje in regulacije Tabela 6: Vrsta svetlobe Vrsta svetlobe Ultravijolična svetloba Valovna dolžina [nm] 100 – 280 Ime (oznaka) UVC Opis Martina Leš. Koža občuti sevanje kot toploto.620 620 . fotobiološke in fotokemične procese. 52 . kakor tudi tvorjenje vitamina D2. Oko ni enakomerno občutljivo na svetlobo vseh valovnih dolžin. Povzroča pigmentacije kože. vendar brez vnetja. Elektrotehnika Povzroča pordečitev kože. Vzpodbuja luminiscenco. ko prevzamejo glavni del čepki. sestavljeno svetlobo. Človeško oko je različno občutljivo na različne barve tudi pri nočni svetlobi.430 430 . kakor tudi s pomočjo kvantne teorije. ko prevzamejo glavni del naloge palčke.760 Infrardeča svetloba 780 – 1400 1400 – 3000 3000 – 106 UVB UVA vijoličasta modra modro zelenkasta zelena zeleno rumena rumena oranžna rdeča IRA IRB IRC - monokromatsko svetlobo. Najobčutljivejše je na zeleno rumeno barvo svetlobo valovne dolžine 555 nm. in pri dnevni svetlobi. Ločimo: 280 – 315 315 – 400 Vidna svetloba (barve) 400 . za oko pa je nevidno.530 530 . Povzroča pordečitev kože (erythem) in pigmentacijo kože. Svetlobo razlagamo kot svetlobno sevanje s hitrostjo širjenja c » 3 108 ms-1.505 505 .

-) Vpliv svetlobe na človeka Elementarne vidne funkcije.6 0. adaptacija. Svetlobni tok je določen kot kvocient množina svetlobe v času sevanja. ki seva v določeni smeri..3 0. hitrost opazovanja in globinski vid.000 lx. Elektrotehnika V(l ) l [nm] Slika 55: Relativna svetlobna občutljivost za dnevni (----) in nočni vid (.7 0.1 0 400 450 500 550 600 650 700 750 Martina Leš. so odvisne od nivoja osvetljenosti. Te funkcije dosežejo največjo vrednost pri 10. akomodacija. kontrastna občutljivost. Φ= Q [lm ] t En lumen je svetlobni tok. Fotometrija Da bi lahko merili svetlobo oziroma primerjali svetila in njihove učinke. ki jo človeško oko ovrednoti kot svetlobo. Svetilnost (svetlobnega vira v določeni smeri) je razmerje med svetlobnim tokom.8 0.2 0. Osvetljenost vpliva na aktivnost in dobro počutje človeka. svetlost. Svetilnost predstavlja merilo za vrednost svetlobe.5 0. kot naprimer ostrina vida. ki ga vir v dani smeri seva v element prostorskega kota in elementom prostorskega kota: I= Φ [cd ] ω 53 .Krmiljenje in regulacije 1 0. ki ga seva točkovni vir svetlobe svetilnosti 1 cd (candele) v enoti prostorskega kota 1 sr (steradian) enakomerno v vse smeri.4 0. oporabljamo naslednje osnovne veličine in enote: svetlobni tok.9 0. osvetljenost. svetilnost. Svetlobni tok je celotna oddana moč sevanja svetlobnega vira.

Krmiljenje in regulacije

Martina Leš, Elektrotehnika

Enota svetilnosti je candela (cd). Candela je svetilnost, ki jo seva sevalni vir v določeni smeri s frekvenco 540 1012 Hz in z jakostjo sevanja v smeri steradiana 1/683 W. Prostorski kot je del prostora, ki ga oklepa plašč stožčastega ali piramidastega izseka krogle s polmerom r. Velikost prostorskega kota opišemo s površino svetlobne ploskve, ki leži na površini krogle, v katere središču se nahaja točkasti vir svetlobe, in kvadratom polmera krogle:
ω=
S [sr ] , r2

kar znaša za celotno kroglo:
ω=
S 4π r 2 = 2 = 4π [sr ] . r2 r

Osvetljenost je merilo za intenzivnost svetlobe, ki pada na določeno površino. To je gostota svetlobnega toka, ki pada na ploskev:
E= Φ [lx ] A

Enota osveljenosti je lux (lx). En lux je osvetljenost površine 1 m2, na katero pada enakomerno porazdeljen svetlobni tok enega lumna. Izraz za osveljenost lahko zapišemo tudi v naslednji obliki:
E= I ⋅ω I Φ = 2 = 2 [lx ] A r ⋅ω r

Osvetljenost je mogoče izračunati v vsaki izbrani točki ravnine.

a h

Ia

E

EH

EV
Slika 56: Vpad svetlobe na ravnino Osvetljenost v določeni točki je mogoče glede na položaj osnovne ravnine izraziti kot horizontalno ali vertikalno osvetljenost (EH ,EV ).

54

Krmiljenje in regulacije Glede na sliko je horizontalna osvetljenost definirana z enačbo
EH = E ⋅ cos α = Iα cos α . r2

Martina Leš, Elektrotehnika

V praksi pogosto namesto oddaljenosti r uporabljajo kar samo višino h, saj med njima obstaja povezava:
r= h cos α

Enačba za izračun osvetljenosti EH na osnovi višine h ima naslednjo obliko:
EH = Iα ⋅ cos 3 α h2

PRIMER:

Osvetljenost ploskve, ki jo osvetljuje točkasti vir svetlobe, oddaljen 1m, znaša 100 lx. Kolikšna bo osvetljenost te ploskve, če točkasti vir svetlobe prestavimo na dvakratno razdaljo od ploskve?
I = E1 ⋅ r 2 = 100 ⋅12 = 100 cd E= 100 I = 2 = 25 lx 2 2 r

Osvetljenost pade na četrtino!
Osvetljenost z naravno svetlobo v luxih je predstavljena v naslednji tabeli. Tabela 7: Različne osvetlitve Okolje na prostem pri polni luni v sobi podnevi na prostem ob oblačnem vremenu na prostem ob sončnem vremenu Osvetljenost [lx] 0,5 300 1000 100000

Svetlost je edina svetlobno tehnična veličina, ki jo človeško oko zaznava neposredno. Predstavlja merilo za sijavost, to je za svetlobni vtis o bolj ali manj svetli, svetleči ali osvetljeni površini. Definirana je z enačbo:
L= I I = (cd / m2 ) A A ⋅ cos α

Ena candela na kvadratni meter je definirana kot svetlost homogenega vira z ravno površino, ki seva s svetilnostjo ene candele pravokotno na to površino.

55

Krmiljenje in regulacije Tabela 8: Svetlost svetil Svetilo mesec sonce v zenitu žarnica z žarilno nitko Svetlost [cd/m2] (0,02-0,05) 10-3 (1650-22500) 10-3 (45-60) 10-3

Martina Leš, Elektrotehnika

Svetlobni izkoristek je razmerje med oddajanim svetlobnim tokom in prejemano močjo:
ς= Φ [lm/W ] P

Recipročna vrednost svetlobnega izkoristka je specifična poraba:
Ψ=
P [lm/W ] Φ

Primer svetlobnih izkoristkov nekaterih seval (mejne vrednosti): lm/W lm/W Izkoristek razsvetljave je razmerje med koristnim svetlobnim tokom Fk, padajočim na delovno ravnino, in celotnim svetlobnim tokom Fc svetila:
η= Φk [% ] Φc

žarnice z žarilno nitko – vakuumske fluorescenčne sijalke (cevi)

8

75 lm/W 170

sijalke na natrijevo paro – nizkotlačne

Potrebni svetlobni tok na neki ploskvi določimo s produktom potrebne osvetljenosti E in površino delovne ravnine S, pri čemer upoštevamo še izkoristek razsvetljave:
Φ= E⋅S [lm ] η

Izkoristek razsvetljave je odvisen predvsem od naslednjih dejavnikov: načina razsvetljave, oblike in kvalitete svetilke, odbojnosti sten in stropa, višine (razdalje) svetilke nad delovno ravnino, izkoristka prostora (razmerja med dimenzijami v prostoru). Način razsvetljave je zelo pomemben faktor pri določanju izkoristka, zato lahko le-tega približno določimo na osnovi izbranega načina razvetljave. Tabela 9: Izkoristek glede na način razsvetljave Vrsta razsvetljave direktna razsvetljava pretežno indirektna razsvetljava indirektna razsvetljava Izkoristek 0,45-0,60 0,35-0,50 0,25-0,35 56

so viri. Do praznjenja pride pri visoki napetosti. Obratovalne značilnosti svetlobnih virov na razelektrenje To so izvori svetlobe. pri žarnicah za večje moči pa so baloni napolnjeni z inertnim (nevtralnim in neaktivnim) plinom: argon. da postane deloma zvezen. Uporabljamo jih predvsem v reflektorjih ali pa kot nizkonapetostne halogenske žarnice (Un = 6 – 24 V). halogeno-volframov krožni proces. Samo manjši delež dovedene energije se prevori v sevanje vidne svetlobe (5 – 15 %). ki je odvisen od plinov oziroma par. Spekter svetlobe je zvezen in ima svoj maksimum pri rdeči barvi (svetlobo imenujemo zato topla svetloba). fluorescentni prah).. Take žarnice sevajo energijo od dolgovalovne ultravijolične svetlobe (UVA) preko območja optičnega sevanja do infrardeče svetlobe (IRB). Ker pa pri visokih tempeaturah volframova nitka prehitro razpada (izpareva) jo namestimo v stekleni balon. ki jo električni tok segreva do žarenja svetlobni viri na razelektrenje (sijalke) . Pri tem se sprošča elektromagnetna energija v obliki spektra. halogenske žarnice (plin za polnjenje in halogeni elementi). Višja kot je temperatura žarenja. pri katerih oddaja svetlobo žarilna volframova nitka. Delimo jih na fluorescentne cevi. Ti plini še dodatno zmanjšujejo izparevanje volframa vendar povečujejo toplotno sevanje. pri čemer se izpareni volfram vrača nazaj na žarilo nitko. kovinski pari ali zmesi več plinov in par. visokotlačna kovinsko-halogena svetila in natrijeva svetila. . Svetlobo ustvarjajo s termičnim sevanjem žareče volframove nitke. kovinskih par ali zmesi večih plinov in kovinskih par. Halogenske žarnice imajo v cevi iz kvarčnega stekla volfranmovo nitko. Žarnice Izvore svetlobe z žarilno nitko razdelimo v dve osnovni skupini: žarnice (vakuum ali različni plini in pare). Žarilne nitke so debelejše pri večji moči in pri nižjih napetostih. ko se tvorijo in gibljejo električno nabiti delci (elektroni in ioni). ki oddajajo svetlobo ob razelektrenju v plinu. Elektrotehnika Svetlobni viri Električne svetlobne vire delimo glede na način nastajanja svetlobe v dve skupini: · · svetlobni viri z žarilno nitko (žarnice) . Značilen je črtast spekter.i.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. visokotlačna (živosrebrne pare) svetila. Pri takih uporabljamo dodatno luminiscentne snovi (npr. tem večji je svetlobni izkoristek izvora in tem večji je svetlobni tok izvora.termična sevala. 57 . plin za polnjenje in zelo malo halogenih elementov (jod in brom). Zaradi tega nastane ionizacija in atomi plinov in kovinskih par se vzbudijo. S tem se bistveno poveča življenjska doba žarnice in zmanjšuje izguba svetlobnega toka.. Pri nekaterih izvorih lahko nastopi visokoenergetski del spektra v UV področju spektra. krypton. ki oddajajo svetlobo zaradi razelektrenja plina. Zaradi halogenih elementov nastane t. ki pretvarjajo UV svetlobo v vidno svetlobo in s tem dopolnjujejo črtast spekter tako. dušik. v katerem je vakum.

igniterje (vžigne naprave) itd. Krmilne naprave so na različne načine vezane s svetlobnim virom (induktivna. električne in oblikovne zahteve. enakomerne itd. filtrirajo in spreminjajo svetlobo virov ter vsebujejo potrebne dele za njihovo pritrditev. mehanske.). transformatorje s stresanim poljem in posebne transformatorske krmilne naprave (za obratovanje pri enosmerni napetosti). upore. reflektorske). V praksi uporabljamo za krmilne naprave: dušilke. sevanjem na vse strani itd. Za svetlobne vire na razelektrenje je značilno. ki dajejo same zase ali skupaj s predstikalno napravo napetostne konice (impulze). način montaže (vgrajene stropne. 58 . za fluorescenčne cevi). 5. Slika 57: Primer svetlobnega vira na razelektrenje s potrebnimi krmilnimi napravami Te vrste svetil potrebujejo tudi naprave za vžig: to so posebne naprave. 2. VF krmiljenje (> 20 kHz). ogrevne transformatorje. Poznamo: starterje. Svetilke Svetilke so naprave. zaprte. kompenzirana. duo (dvojna) in tandem vezava). porazdelitev svetlobnega toka (direktne. 3. 4. 6. vrsto svetlobnega vira (svetilke za žarnice z nitko.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. porazdeltev svetilnosti (svetilke z ozkim ali širokim sevanjem. sevanjem navzgor ali navzdol. kondenzatorje. izvedbo (odprte. področje uporabe (svetilke za notranjo in zunanjo razsvetljavo).). da pri vžigu potrebujejo višjo napetost kot med obratovanjem. Elektrotehnika Ti izvori svetlobe potrebujejo za svoj zagon naravo za stabilizacijo toka praznjenja izvora. Svetilke morajo zadovoljiti svetlobno-tehnične. kapacitivna. Prednosti svetlobnih virov na razelektrenje pred viri z žarilno nitko višji svetlobni izkoristek (lm/W). pretežno direktne. 7. viseče. nošenje in zaščito kakor tudi za priključitev na električno omrežje. saj bi se v nasprotnem primeru tok stalno povečeval vse do uničenja elektrode izvora. vrsto zaščite (električna ali mehanska zaščita). večja ekonomičnost. vžigne elektrode. zidne itd. daljša življenjska doba.). ki porazdeljujejo. varčne transformatorje. Razdelimo jih lahko na osnovi različnih kriterijev glede na: 1.

nazivna osvetljenost 2. 3. Pri razsvetljavi notranjih prostorov z umetno svetlobo moramo upoštevati predvsem naslednje faktorje kvalitete razsvetljave: 1. 4.20 000 lx Kontrast To je razlika v osvetljenosti med ozadjem in predmeti. 59 . Vrsta prostora za splošno razsvetljavo v prehodnih in malo uporabnih prostorih.E (lx). vpadni kot in porazdelitev svetlobe.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. ki so s to dejavnostjo povezana. za splošno razsvetljavo v delovnih prostorih.2000 lx 2000 . barva svetlobe. V notranji razsvetljavi ločimo tri osnovna območja nivojev osvetljenosti. 5. 6. Tabela 10: Območja nivojev osvetljenosti Osvetljenost 20 . Nivo osvetljenosti Za opravljanje del kake dejavnosti in za izvrševanje vidnih nalog je potreben določen nivo osvetljenosti .200 lx 200 . Slednji je odvisen od značaja del in od značaja vidnih nalog. za dodatno razsvetljavo delovnih mest pri izredno zahtevnih vidnih nalogah. kontrast. Elektrotehnika Vrsta razsvetljave glede na delovni prostor Zahteve glede osvetljenosti so v glavnem odvisne od vrste dela v nekem prostoru. Zaradi psiholoških in fizioloških vidikov so kontrasti pomembni in različni glede na različno delo. razred bleščanja. stopnja barvne reprodukcije. Barva svetlobe Barve oziroma njihove temperature vplivajo na psihofizične lastnosti ljudi: prostor lahko postane prijetnejši in harmoničen ali obratno. nivo osvetljenosti: minimalna srednja osvetljenost.

tem boljša je barvna reprodukcija svetlobnega vira. Vsaka skupina barve svetlobe ima določeno območje barvne temperature. Območje indeksa Ra [%] 80 . ki jih vir osvetljuje. Kadar pri kakem prostoru ali delu razred bleščanja ni naveden. označuje barvna reprodukcija zvezo med reproducirano barvo in naravno barvo. Tabela 12: Stopnja barvne reprodukcije Stopnja barvne reprodukcije 1 2 3 4 Razred bleščanja Bleščanje je lahko direktno (kadaj je svetloba svetila bistveno večja od splošne osvetljenosti prostora) in indirektno (zaradi odsevov npr.100 70 . Elektrotehnika Zaradi lažje primerjave barvnih lastnosti so svetlobni viri.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. kar izrazimo s splošnim indeksom barvne reprodukcije Ra.69 40 Karakteristična temperatura 3000 K 4000 K 6000 K barvna 60 . razdeljeni na tri osnovne skupine barvne svetlobe in sicer na svetlobne vire: tople barve. steklenih ali gladkih površin). se znosnost bleščanja ne kontrolira. Čim višja je vrednost indeksa Ra. Tabela 11: Karakteristična barvna temperatura Osnovna skupina barve svetlobe topla barva bela barva barva dnevne svetlobe Barvna reprodukcija Označevanje učinka svetlobnega vira na barvni videz predmetov. imenujemo barvna reprodukcija. kar zadeva njihove barvne temparature. barve dnevne svetlobe. Na splošno vzeto. Priporočilo navaja 2 razreda: razred bleščanja 1 velja za težke vidne naloge (višje zahteve v zvezi z omejitvijo bleščanja) razred 2 pa velja za lažje vidne naloge in zato dopušča višje svetlosti svetilk. bele barve.84 40 . Razred bleščanja je namenjen kontroli znosnosti bleščanja po metodi mejnih krivulj svetlosti. ki ga definira tako imenovana karakteristična barvna temperatura.

To je vhod regulacijskega sistema. Elektrotehnika 4. 61 . sistem. se ventil spet odpre. da se nastavi izhod regulacijskega sistema. Regulacijski sistemi so tako sistemi. Regulacija hitrosti vrtenja je narejena z uporabo centrifugalne sile: s pomočjo uporabe mehanizma na vrhu. vhodi in izhodi. Želena vrednost ali referencaje vrednost. Slika 58: Centrifugalni parni stroj Osnovni pojmi pri regulacijah in krmiljenju Pri regulacijah se v tehniki srečujemo z mnogimi pojmi: proces. krmilna veličina. vhod PROCES izhod Slika 59: Sistem Proces je enota. ki ga je izdelal James Watt že leta 1788. Regulacijske sisteme uporabljamo praktično na vsakem koraku: nastavljanje temperature v hladilniku. ki jih uporabljamo za reguliranje izbranih veličin. da bi služil določenemu namenu.). ki ga sestavlja proces. Zaradi povečanja hitrosti vrtenja se krogli dvigujeta in se oddaljujeta. polnjenje WC-kotlička. krmilnik. bojler. .. vhod. Regulacijski sistem predstavlja več komponent. števila obratov motorjev. regulacija temperature vode (centralno ogrevanje. . ki morajo zagotavljati izbrano obnašanje sistema.… Zgodovina Ena prvih izvedba regulacij je bila narejena že pred več kot 100 leti za centrifugalni parni stroj. izhod. Sistem lahko predstavimo z blokom. da omogočajo v izbranem sistemu vzdrževati želeno vrednost neke veličine..Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Sistem sestavlja več medsebojno povezanih enot z namenom.. referenca. regulator. kar povzroči zapiranje ventila (zmanjšanje dovoda pare). Krmiljenje in regulacije Uvod Osnovna naloga regulacijskih sistemov je. krmiljena veličina. regulacija osvetljenosti. na katero želimo. ki jo želimo regulirati. Ko se hitrost zmanjša..

elektronsko vezje. 62 . Z nastavitvijo lege potenciometra lahko nastavimo želeno jakost sevanja žarnice. saj v njih poteka krmiljenje le glede na vhodni signal – referenco – in brez povratne informacije o vrednostih izbrane krmiljene veličine. ki ga sestavljata žarnica in potenciometer. krmiljena veličina referenca KRMILNIK PROCES Slika 60: Krmiljenje (odprtozančna regulacija) Primer: Na sliki je prikazan preprost sistem za krmiljenje hitosti vrtenja plošče vrtljive mize. Predstavljeni siststem (slika 60) predstavlja tak regulacijski sistem. Na enosmerno napetost (baterijo) je priklopljen ojačevalnik in nanj še motor. moramo uporabiti krmilnik (npr. s tem pa bi sami postali del regulacijske zanke. bi že izvedli zaprtozančno regulacijo. katerega naloga je. Krmiljenje procesov Procesom s krmilniki pravijo tudi odprtozančni regulacijski sistemi. baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza enosmerni ojačevalnik enosmerni motor KRMILNA NAPRAVA (ojačevalnik) AKTUATOR (enosmerni motor) PROCES (vrtljiva miza) dejanska hitrost Slika 61: Primer krmiljenja Primer: Imamo vezje. da zagotavlja izbrani potek krmiljene veličine glede na vhodni signal.Krmiljenje in regulacije Martina Leš.. .). Regulacijsko odstopanje ali regulacijski pogrešek je razlika med želeno in dejansko vrednostjo. Proces se odziva na izbrani vhodni signal. zato to imenujemo tudi odziv sistema na vhodni signal.. na katero se regulacijski sistem dejansko nastavi. Da bi dosegli želeni odziv. Če ne bi bili zadovoljni z osvetljenostjo prostora in bi popravljali lego potenciometra glede na osvetljenost. motor. s katero vzbujamo motor. Motor spreminja električno energijo v mehansko in miza se vrti glede na napetost. Elektrotehnika Dejanska vrednost ali izhod ali regulirana (krmiljena) veličina je vrednost.

pogrešek (odstopanje) PRIMERJAVA REGULATOR regulirna veličina PROCES regulirana veličina referenca MERJENJE Slika 62: Regulacije (s povratno zanko) Primer Enak primer kot na sliki 61 si oglejmo sedaj še kot povratnozančni regulacijski sistem. Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje želeni vrednosti glede na odstopanje od referenčne vrednosti. ki poganja mizo. Elektrotehnika Regulacijski sistemi Podobno kot prej lahko imenujemo regulacijske sisteme povratnozančni regulacijski sistemi.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Hitrost vrtenja primerjamo z želeno vrednostjo in glede na razliko med želeno in dejansko vrednostjo spreminjamo napetost motorja. namesto o krmilnikih pa sedaj govorimo o regulatorjih. 63 . baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza + nastavitev hitrosti enosmerni ojačevalnik enosmerni motor tahogenerator (merilnik hitrosti) želena hitrost (napetost) KRMILNA NAPRAVA (ojačevalnik) AKTUATOR (enosmerni motor) PROCES (vrtljiva miza) dejanska hitrost SENZOR (tahogenerator) Slika 63: Zaprtozančna regulacija hitrosti vrtenja mize Regulacijske sisteme predstavimo tudi nekoliko drugače in pri tem upoštevamo še motnje. Sistemu dodamo še merilnik vrtljajev. saj vsebujejo glede na procese s krmilniki še povratno zanko.

Pridobljeno znanje ovrednotimo z ocenjevanjem in ga slednjič primerjamo z načrtovanim znanjem. da so stabilni in da je regulacijsko odstopanje po določenem času (zaradi postavitve na izbrano vrednost) znotraj zahtevanih meja (toleranc). odstopanje e(t) izhod regulatorja Martina Leš. Učitelj predstavlja regulator. y(t) yž(t) dejanska vrednost y(t) čas nastavitve na želeno vredost Slika 66: Želena in dejanska vrednost 64 . motivacija načrtovano znanje _ UČITELJ UČENEC znanje _ OCENJEVANJE Slika 65: Regulacijski sistem Regulacijski sistemi so pomembni zaradi dveh točk: omogočajo zmanjševanje in tudi odpravljanje vpliva motenj na regulirani signal in opravljajo funkcijo sledenja reguliranega signala za želenim signalom. Za regulacijske sisteme zahtevamo.Krmiljenje in regulacije motnja d(t) želena vrednost yž(t) pogrešek. učenec pa proces. Načrtovano znanje je predpostavljeno v učnem načrtu ali v katalogih znanja. Na učenca vplivajo še motnje – v našem primeru jih lahko imenujemo kar motivacija. pri čemer je lahko razlika med načrtovanim in dejanskim znanjem lahko le večja ali enaka 0 (pri tehniških sistemih pa je lahko tudi negativna!). Elektrotehnika dejanska vrednost y(t) PROCES _ REGULATOR _ MERITEV (negativna) povratna zanka ym(t) Slika 64: Regulacijski sistem z metnjami in oznake Preprost model. znanje. ki opisuje regulacijski sistem z motnjami je učenje. ki ga ima učenec v nekem trenutku pa je izhod regulacijskega sistema.

Običajno proces opišemo z diferencialnimi enačbami. Hkrati zagotavlja stabilnost in zmanjšuje (ali odpravlja) vpliv motenj. saj moramo vse signale v sistemu predstaviti diskretno (v izbranih trenutkih). S tem govorimo o novih pojmih: diskretnih regulacijskih sistemih in času tipanja.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Zaradi uporabe računalnikov moramo pri reševanju diferencialnih enačb in simulacijah uporabljati numerične integracijske metode. Take sisteme enačb je mogoče po ustaljenih metodah reševati ali tudi simulirati poteke posameznih veličin. ki jih zaradi lažjega reševanja preoblikujemo v sistem diferencialnih enačb prvega reda. Elektrotehnika Regulatorji Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje želeni vrednosti glede na odstopanje od referenčne vrednosti s primerno dinamiko. ) t ( x 7 6 5 4 3 2 1 0 0 2 4 6 8 10 t [s] Primeri regulacijskih sistemov 65 . Modeliranje in simulacija Matematično modeliranje procesov je opis fizikalnih zakonitosti z enačbami.

1995 [11. Tehniška založba Slovenije. Nerreter W. Maribor. Elektrokovina – Maribor. 1994 Ivan Ravnikar: Električne inštalacije.] [6. 1988 [9. R. II. H.] B.] [5. Maribor [10.] [3. Elektro-Slovenija. ČGP Delo..] [2. Wien: Hanser. München.. Addison-Wesley. II.] [7. Heidemann K. Dorf. Viharnik. 1998 Martin Zorič: Osnove Elektrotehnike I. Anton Čop: Svetlotehnički priručnik. Zupančič: Zvezni regulacijski sistemi I. Grafoplast. Zagreb.] R. Ljubljana. Lichtkomerz AG. Viri [1. 1996 Martin Zorič: Električni elementi elektroenergetskih sistemov. III. 1990 Peter Podlipnik. Popović: Osnovi Elektrotehnike I. računalništvo in informatiko.] Branko D.] [4. C.] K. Pedagoška fakulteta Maribor 5. Beograd.Viri Martina Leš. Tehniška fakulteta. Ljubljana Svetlobni viri in predstikalne naprave. Građevinska knjiga.: Grundgebiete der Elektrotechnik. 1998 65 .] [8. Jezernik: Regulacije 1. Ljubljana. Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo. 1990 Gerhard Brechmann s soavtorji: Elektrotehniški priročnik. Vaduz. 1996 Führer A. Fakulteta za elektrotehniko. Bishop: Modern control systems.

........................... VTIČNO-SPOJNE NAPRAVE ZA INSTALACIJE V ZGRADBAH .................................... VAROVANJE PRED UČINKI ELEKTRIČNEGA TOKA ............................................................................... 40 Kratek stik................................... PRIBOR ZA MONTAŽO CEVI IN PRITRDILNI MATERIAL .............................................................................................................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.................................................... 18 Realna tuljava z železnim jedrom .......................................................... 43 66 ............................................................................................................................................................................................................................................... 11 REALNI KONDENZATOR .................. REALNI ELEMENTI................. RAZDELILNE IN STIKALNE NAPRAVE ZA STANOVANJSKE OBJEKTE ...... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.... 7 Svinčev akumulator . ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED..Error! Bookmark not defined......................................................... VODNIKI PRI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH ......................... 10 Frekvenčna odvisnost ohmskega upora..................................................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................................ 3............ 16 Skupne izgube v železnem jedru ....................... 2 ELEKTROKEMIČNI VIRI ENOSMERNE NAPETOSTI ....................................................... VTIČNO-SPOJNE NAPRAVE ................. 17 Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z železnim jedrom ......... 41 Nizkonapetostne taljive varovalke ......................................................................... Inštalacije v stanovanjskih zgradbah ...................................................... Razdelilniki......................Kazalo Martina Leš............................................. Vtično-spojne naprave za industrijo.....................Error! Bookmark not defined........................................................... 12 Polarizacija dielektrika in dielektrične izgube ............................................... 1 REALNI NAPETOSTNI VIR ........................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED....... ELEKTRIČNA OPREMA PRI INŠTALACIJAH... 14 Vrtinčni toki v magnetnih jedrih................................................................................................................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................................................................................ 34 Zaščita s posebnim ozemljilom ....................................................Error! Bookmark not defined...................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................ Priključek na zunanje omrežje........................................ STANDARDI IN PREDPISI .......................................... 14 Realna tuljava z nemagnetnim jedrom ................................................................................................... 5 Akumulatorji................................................................ 12 REALNA TULJAVA ................................................................................ INŠTALACIJE TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV ................... Termično dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije.......................... 10 Temperaturna odvisnost ohmske upornosti ... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.............................................................................................. 2 Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir ............ DIMENZIONIRANJE VODNIKOV IN IZRAČUNAVANJE PREREZA VODNIKA ............................................Error! Bookmark not defined...............................Error! Bookmark not defined.......................................... 4 Elektroliti in napetostna lestvica kovin .......................... 42 Inštalacijski odklopniki....................... 1 Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir................................................................................... ELEKTRIČNE INŠTALACIJE.................................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED....... Inštalacije v objektih s specifičnimi pogoji..... 38 Zaščita s skupnim ozemljilom .Error! Bookmark not defined........ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.............................................................................................. 43 Stikala in odklopniki..... 8 Izkoristek ............................................... VRSTE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ ................................................................................................................................. Električno dimenzioniranje ................................. 19 Delitev magnetnih materialov ....................................................................................Error! Bookmark not defined........................................................ Elektrotehnika Kazalo 1................ 9 REALNI OHMSKI UPOR ................................................................................................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................. Inštalacije v poslovnih prostorih ...................................................................................... 39 Ničenje........................................................... ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIALI ..........................................Error! Bookmark not defined... 15 Histerezne izgube v železnih jedrih............................................ 20 2............................................... Mehansko dimenzioniranje....................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED........Error! Bookmark not defined.........................................................................

..................... 65 67 .............................. Nastanek svetlobe ...................................................................... 61 ZGODOVINA .............................................. VIRI....................... 62 REGULACIJSKI SISTEMI .................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................................................ OPTIČNI INŠTRUMENTI ..... 6.................................................... SVETILKE ................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................................................................................................................................................... FOTOMETRIJA ..................... 61 KRMILJENJE PROCESOV................. ŽARNICE ...............................Error! Bookmark not defined.. 65 MODELIRANJE IN SIMULACIJA ................................................................................................................................................................Kazalo Martina Leš...............................................................................................Error! Bookmark not defined................. 44 ZAŠČITA PRED UDAROM STRELE.................................................................. 48 Standardna frekvenca električnega omrežja ................................................... Halogenske žarnice ............. SVETLOBA.................................................................... Predstikalne in druge naprave .................................................... 48 Vrste električnih mrež.............................................. Vpliv svetlobe na človeka ................. 61 OSNOVNI POJMI PRI REGULACIJAH IN KRMILJENJU ............................................................................................................................................................................................................................................................................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.................................................................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................................... 45 Zaščitni ukrepi....................................Error! Bookmark not defined......................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED......................................... RAZSVETLJAVA..................................................Error! Bookmark not defined.............................................Error! Bookmark not defined..........................Error! Bookmark not defined.............Error! Bookmark not defined............................................................................. KRMILJENJE IN REGULACIJE ........... 48 Razvoj električnih mrež ............................... 50 5........... Elektrotehnika FI-zaščitna stikala .................................................................................................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................................................................................ 65 7................................................. ELEKTRIČNA OMREŽJA ................................................................ 63 Regulatorji...................... Žarnice ............................................ KVALITETA RAZSVETLJENOSTI PROSTOROV .................... 65 PRIMERI REGULACIJSKIH SISTEMOV ........................................... Svetlobni viri...... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................... LASERJI IN LASERSKA SVETLOBA ........... Obratovalne značilnosti svetlobnih virov na razelektrenje ............................................. 51 UVOD .................................................. 46 4....................................................................................................................................................

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful