Realni elementi

Martina Leš, Elektrotehnika

1. Realni elementi
Do sedaj obravnavani elementi so bili idealni elementi. Realne elemente lahko predstavimo s pomočjo ustrezne kombinacije idealnih elementov. Na ta način izrazimo njihove lastnosti.

Realni napetostni vir
Realni napetostni vir ima največjo napetost v neobremenjenem stanju. Imenujemo jo napetost praznega teka ali tudi lastna napetost vira Ug (velikokrat najdemo tudi oznako E). Zaradi notranje upornosti vira se zmanjša napetost, ki jo dobimo na sponkah vira, za Un. Napetost na sponkah vira imenujemo sedaj delovna napetost vira:
U = U g -Un

Tok skozi napetostni vir se povečuje, ko se povečuje obremenitev vira. Največji tok skozi napetostni vir dobimo, če sponke vira kratko sklenemo. Tedaj se vsa lastna napetost vira Ug porabi na notranji upornosti vira. To največjo možno vrednost toka skozi napetostni vir imenujemo tok kratkega stika Ik. Nadomestna vezava realnega enosmernega napetostnega vira je zaporedna vezava idealnega napetostnega vira z lastno napetostjo Ug in notranje upornosti vira Rn. Delovna karakteristika takega napetostnega vira je na naslednji sliki. Vidimo, da je realni enosmerni vir napetosti tem bliže idealnemu, čim manjša je njegova notranja upornost Rn, oziroma čim bolj položna je karakteristika.
+
Ug U

U Ug U

Un = I.Rn

Rn

-

I

Ik

I

Slika 1: Nadomestna vezava in delovna karakteristika enosmernega napetostnega vira Realni izmenični vir se razlikuje od enosmernega napetostnega vira po tem, da ima namesto čisto ohmskega upora impedanco Zn, ki je sestavljena iz ohmske upornosti Rn in induktivnosti Ln:
Z n = Rn + jw Ln ,

pri čemer običajno zapišemo kompleksne vrednosti s podčrtajem. Delovna napetost vira je tako:

1

Realni elementi
U = U g - U n = U g - I × Zn .

Martina Leš, Elektrotehnika

Podobno kot impedanco lahko definiramo tudi admitanco kot Y =

1 . Z

Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir
Vsak realni napetostni vir lahko spremenimo v ekvivalentni tokovni vir. To naredimo tako, da ga definiramo kot konstanten vir toka, ki ima vrednost toka kratkega stika Ik realnega napetostnega vira in ima vzporedno vezano notranjo prevodnost Gn.
+
Ug U

+

Ik
Rn

Gn

U

-

-

Slika 2: Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalenten realni tokovni vir Povezava med veličinami napetostnega vira Ug in Rn z značilnima veličinama ekvivalentnega tokovnega vira Gn in Ik je:
Ik = Ug Rn

in

Gn =

1 Rn

Električno vezje z dvema priključnima sponkama imenujemo dvopol. Če vezje vsebuje tudi vire napetosti ali toka, ga imenujemo aktivni dvopol, sicer pa pasivni dvopol. Vsak pasivni dvopol lahko nadomestimo z nadomestno upornostjo, ki jo imenujemo ohmsko (R) pri enosmernih vezjih in polno Z pri izmeničnih vezjih.

Vsak aktivni dvopol lahko nadomestimo z ekvivalentnim napetostnim ali tokovnim virom. Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir
Če imamo zaporedno vezavo dveh enosmernih napetostnih virov z lastnima napetostima Ug1 in Ug2 in notranjima upornostima Rn1 in Rn2., lahko poiščemo en sam nadomestni virz ekvivalentno lastno napetostjo Ug in ekvivalentno notranjo upornostjo Rn.

2

Realni elementi
Ug1 Rn1 Ug2 Rn2

Martina Leš, Elektrotehnika

Ug Rn

U

+

-

U

+

Slika 3: Zaporedna vezava dveh enosmernih realnih napetostnih virov Dobljena lastna napetost zaporedne vezave napetostnih virov je enaka vsoti lastnih napetosti zaporedno vezanih napetostnih virov:
U = U g1 + U g 2

in nadomestna notranja upornost Rn vsoti notranjih upornosti obeh zaporedno vezanih virov
Rn = Rn1 + Rn 2 .

Na naslednji sliki je vzporedna vezavo dveh realnih tokovnih virov z lastnima tokoma Ik1 in Ik2 ter notranjima prevodnostima Gn1 in Gn2.
+
+

Ik1

Gn1

Ik2

Gn2

U

Ik

Gn

U

Slika 4: Vzporedna vezava dveh realnih tokovnih virov

-

Postopek je podoben. V vzporednih vezavah seštejemo toke in prevodnosti, torej velja za nadomestni tokovni vir
I k = I k1 + I k 2

in
Gn = Gn1 + Gn 2 .
PRIMER

Za aktivni dvopol na sliki želimo določiti nadomestni napetostni in tokovni vir: Ug1 = 8 V, in Ug2 = 24 V, Rn1 = 12 W, Rn2 = 4 W in R3 = 5 W.

3

4 Za vzporedni veji lahko določimo en sam tokovni vir in dobimo: I k = I k1 + I k 2 = 20 A 3 in Gn = Gn1 + Gn 2 = 1 S 3 Tako dobljeni tokovni generator končno pretvorimo spet nazaj v ekvivaletni napetostni generator Rn = 1 =3Ω Gn in U g = I k × Rn = 20 V Končno lahko določimo še skupno upornost. vse povedano v celoti velja tudi za vire izmenične napetosti in toka. ki je enaka Rns = Rn + R3 = 8 Ω .Realni elementi R3 Martina Leš. je ponovno določen preko kratkostičnega toka in prevodnosti: Ik = Ug Rn = 2.5 A in Gn = 1 = 0 .125S Rn s Čeprav smo razlago in primer omejili na enosmerne primere. Elektrotehnika R3 U1 U2 Gn1 Rn1 Rn2 Ik1 Gn2 Ik2 Slika 5: Vezava V vzporednih vejah lahko seštevamo le tokovne vire zato oba napetostna vira pretvorimo v ustrezna ekvivalentna tokovna vira I k1 = U g1 Rn1 = 8V 2 = A. Gn 2 = 1 S. Elektrokemični viri enosmerne napetosti Kemični viri električne napetosti so pomembni predvsem kot viri enosmerne napetosti. 12Ω 3 Gn1 = 1 S 12 in Ik 2 = Ug2 Rn 2 = 6 A . Ekvivalentni tokovni vir dobljenega napetostnega vira. samo izvesti moramo zamenjavo realne upornosti in prevodnosti s kompleksnima impedanco in admitanco: Rn ® Zn Gn ® Yn . Njihovo delovanje temelji na ločevanju elektrin s pomočjo kemičnih reakcij. Poznamo dve vrsti kemičnih virov električne napetosti: 4 .

Baterije delimo na suhe baterije (cinkove. Elektrotehnika primarni galvanski členi (pretvorba kemične energije v električno) . kislino ali sol. 5 . Akumulatorje delimo na svinčene in jeklene akumulatorje (odprti in neprodušno zaprti Ni-Fe ali Ni-Cd akumulatorji) Elektroliti in napetostna lestvica kovin Če vodi dodamo bazo. Zaradi tega je pomembno odlaganje baterij k posebnim odpadkom in vračanje baterij v proizvodnjo (reciklaža). Slabost tega in podobnih galvanskih členov je hiter padec napetosti med obratovanjem.).MnO2.+ H 2 O CuSO4 + H 2 O ® Cu 2+ + SO2 . saj vsebujejo živo srebro. mobilni telefoni) in iskanja alternativnih virov napajanja (električni avto. manganov-dioksid-cinkove. Okoli pozitivne elektrode se začno nabirati mehurčki vodika. baza: kislina: sol: Ca ( OH ) 2 + H 2 O ® Ca 2+ + 2OH . Plemenite kovine imajo pozitivni elektrokemični in neplemenite kovine negativni elektrokemični potencial.+ H 2 O 2 H 2SO 4 + H 2 O ® 2H + + SO 4 . in alkalne baterije (živosrebrne. To so obnovljivi viri električne napetosti. sicer pa v kemičnih reakcijah ne sodeluje. Kovina. Voda razrahlja kemične vezi med deli molekule in omogoča njen razpad na ione. Li – CrOx in Li – Bi2O3). OH-skupina in kislinski ostanek pa negativni ion ali anion. Elektrokemični potencial vodika ima vrednost 0. do katerega pride zaradi izločanja vodika na anodi (pozitivni elektrodi). Tak člen z napetostjo 1.Realni elementi · · Martina Leš. ki je za pozitivno elektrodo izbral baker Cu in za negativno elektrodo cink Zn. ki jo postavimo v elektrolit dobi proti elektrolitu pozitivno ali negativno vrednost potenciala. Z ekološkega stališča so baterije okolju nevarne. alkalij-manganove in srebro-oksidove baterije). ki s svojo napetostjo nasprotuje napetosti člena in znižuje celotno napetost člena. kjer imamo opravka s pretvorbo električne energije v kemično in iz kemične nazaj v električno energijo.+ H 2 O 4 Kovina ali vodik predstavlja pozitivni ion ali kation. nastane elektrolitska disociacija: razpad molekul na ione. ti z bakreno elektrodo tvorijo nov člen. rezultat pa je elektrolit. cinkovkloridove ali mangan-dioksidne celice). kisikove baterije.. sekundarni galvanski členi ali akumulatorji. V zadnjih letih je razvoj akumulatorjev (akumulatorskih baterij) postal zelo intenziven zaradi velikega števila naprav (npr. Lestvico elektrokemičnih potencialov kovin imenujemo Voltova napetostna lestvica kovin..baterije. V tabeli so po velikostnem redu razvrščene kovine s padajočimi elektrokemičnimi potenciali.1 V imenujemo Voltov člen. Uporabljamo tudi alternativne rešitve z uporabo napolnjivih baterij in solarnih naprav. salmiakove. ki ga imenujemo elektrokemični potencial. . svinec in kadmij ali nikelj in cink. Prvi je sestavil uporaben galvanski člen Volta. litijeve baterije (Li .

Tabela 1: Voltova napetostna lestvica kovin Zlato Platina Živo srebro Srebro Oglje Baker VODIK Svinec Kositer Nikelj Kadmij Železo Krom Cink Mangan Aluminij Magnezij Natrij Kalcij +1. ki ima prosti kisik za spajanje z vodikom v vodo.74 V +0.67 V -2.07 V -1.25 V -0.85 V +0.00 V -0.76 V -1.34 V -2.14 V -0. Zato pozitivno elektrodo obložimo s snovjo.80 V +0.76 V ü ï ï ï ï ï ï ï ý neplemenite kovine ï ï ï ï ï ï ï ï þ ü ï ï ï ï ý plemenite kovine ï ï ï ï þ 6 . Elektrotehnika H2SO4 +H2O Slika 6: Voltov člen Pojav imenujemo polarizacija in pripadajočo napetost polarizacijska napetost.13 V -0.44 V -0.40 V -0.26 V +0.35 V 0.38 V +1.56 V -0.71 V -2.Realni elementi R A I U Cu H+ SO42Zn Martina Leš. Tako snov imenujemo depolarizator.

10 in 20 urnem praznjenju akumulatorja s tokom I 5 . za negativno elektrodo cink Zn in za depolarizator rjavi manganovec MnO2.5 V Zn (posoda) elektrolit C 1. enostavna izdelava in nizka cena. Največ uporabljamo svinčev in nikelj-kadmijev akamulator.5 V 4. v procesu izrablja in lahko začne puščati elektrolit. ki je koroziven (kislina: NH4Cl). saj so okolju prijaznejši.5 V 1. ki jo razložimo na naslednji način: C5 = 100 Ah . Zn C Zn2+ NH4+ Cl- MnO2 (depolarizator) Mn2O2+H2O NH4Cl +H2O 2NH4OH+2H2 Slika 7: Reakcije v Leclanchejevem členu: posoda se z obratovalnim časom tanjša (porablja) Za pozitivno elektrodo je uporabil ogljik C. To so galvanski elementi v katerih je mogoča sprememba električne energije v kemično in nato zopet pretvorba kemične energije nazaj v električno. ki ga imenujemo Leclanchejev člen. pri kapaciteti 100 Ah in toku 100 Ah praznjenja I 5 = 20 A. 1. Uporabljamo jih vedno več.5 V 1. Običajno je podana kapaciteta akumulatorja pri 5. ki ga izračunamo: I k = = 20 A . Slaba stran teh členov je. Njegove dobre strani so obremenljivost.pomeni 5-urno praznjenje. da se cinkova posoda. I10 .Realni elementi Martina Leš. I 20 . ki deluje kot negativna elektroda.5 V depolarizator Slika 8: Leclanchejev člen in vezava večih členov v baterijo Akumulatorji Akumulatorji so sekundarni ali obnovljivi galvanski členi. Elektrotehnika Leclanche je sestavil podoben člen. Imenujemo ga tudi cink-ogljikov element. 5h 7 .

H2SO4 se izloča v elektrolit in elektrina aniona nevtralizira na negativni elektrodi. ko sta obe elektrodi le še čisti svinčev dioksid oziroma čisti svinec in se z nadalnjim polnjenjem poteka le še elektroliza vode. prav tako pa akumulator ne sme stati prazen.+ H 2 O ) Ko priključimo neformiran akumulator na vir enosmerne napetosti (napetost vira v akumulatorski polnilnici krmilimo). ker sicer svinčev sulfat začne kristalizirati in ni več uporaben. vodikov ion H+ prejme na negativni elektrodi elektron in se veže na elektrodi z SO4 skupino v žvepleno kislino.® PbSO 4 + 2e 4 Med polnjenjem in praznjenjem akumulatorja se spreminjata gostota elektrolita in napetost na sponkah akumulatorja. da se žveplena kislina sprošča v elektrolit in zato koncentracija elektrolita narašča s formiranjem akumulatorja. elektrolit pa je razredčena žveplena kislina: H2SO4 + H2O (z gostoto r = 1. Neformiran svinčev akumulator ima obe elektrodi iz svinčevega sulfata PbSO4. 8 .® Pb + H 2SO 4 Negativna elektroda prehaja v čisti svinec. se na obeh elektrodah odvijata naslednja elektro-kemična procesa. Pozitivna elektroda: 2 PbSO 4 + SO 4.8 V. Pri praznjenju napetost akumulatorja ne sme pasti pod 1. poteka elektrokemični proces v nasprotni smeri: pozitivna elektroda: negativna elektroda: PbO 2 + 2H + + 2e. Proces formiranja je končan. Pri praznjenju akumulatorja. žveplena kislina se izloča v elektrolit.Realni elementi Martina Leš.14×103 kg/m3 ). ki je v 2 disociirani obliki ( H 2SO 4 + H 2 O ® 2H + + SO 4 .® PbO + H 2 O ® PbO + H 2SO 4 ® PbSO 4 + H 2 O Pb + SO 2. Elektrotehnika Svinčev akumulator Prvikratno polnjenje svinčevega akumulatorja imenujemo tudi formiranje akumulatorja. Negativna elektroda: PbSO 4 + 2H + + 2e . I Ug U PbSO4 2H+ SO42PbSO4 Pb U PbO2 SO422H+ H2SO4 +H2O H2SO4 +H2O Slika 9: Polnjenje in praznjenje svinčenega akumulatorja Značilno za obe reakciji je.+ 2H 2 O ® PbO 2 + 2H 2SO 4 + 2e- Pozitivna elektroda prehaja v svinčev dioksid.

ki se pri praznjenju zopet sprošča. Slika 12: Polnjenje akumulatorja Izkoristek Pri polnjenju se v akumulatorju kopiči elektrina. Elektrotehnika Slika 10: Karakteristični krivulji pri polnjenju akumulatorja: napetost in tok Slika 11: Diagrama odvisnosti odvisnosti koncentracije žveplene kisline in temperature akumulatorja pri polnjenju Akumulatorje lahko polnimo na različne načine. Razlikujemo izkoristek amperskih ur ali tokovni izkoristek hAh in izkoristek wattnih ur ali energetski izkoristek hWh: 9 . ki se lahko nakopiči v akumulatorju imenujemo kapaciteto akumulatorja. merimo jo pa v Ah (amperskih urah).Realni elementi Martina Leš. Količino elektrine. Ti so odvisni od različnih vrst akumulatorja.

ki se sme spreminjati glede na spremembo električnih. Spreminja se s temperaturo (T). Temperaturna odvisnost ohmske upornosti V izrazu za ohmsko upornost R= r ×l [ W] S je temperaturno odvisna specifična (tudi: lastna. Iz tega izraza lahko izračunamo specifično upornost r pri podani temperaturi J r = r 0 (1 + a × DJ ) = r 0 é1 + a (J . jo lahko aproksimiramo s premico in izrazimo s temperaturnim količnikom a a= Dr é 1 ù . mehanskih ali temperaturnih pogojev znotraj predpisane tolerance.Realni elementi m Ah = Martina Leš. r0 je specifična upornost pri temperaturi J0 = 20 oC (včasih je podana tudi za 0 oC). Elektrotehnika in mWh = I E × tE I L × tL WE . Če iščemo temperaturno spremembo ohmske upornosti v relativno ozkem temperaturnem območju. Ohmski upor ima poleg ohmske upornosti še dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost. lahko iz znane ohmske upornosti R0 pri izhodiščni temperaturi J0 izračunamo vrednost ohmske upornosti R pri delovni temperaturi J: R = R0 é1 + a (J . Dejanska vrednost ohmske upornosti je definirana z razmerjem napetosti U in toka I na ohmskem uporu. Ker se presek S in dolžina l v enačbi za ohmsko upornost s temperaturo praktično ne spremenita. Za velike temperaturne spremembe ne zadostuje več linearna temperaturna odvisnost in uporabimo aproksimacijo s polinomom višjega reda oblike: 10 . napetostjo (U) in frekvenco (f). saj se praznjenje akumulatorja odvija pri nižji napetosti od napetosti polnjenja.J0 ) ù ë û in dalje ohmsko upornost R. r 0 DJ ê o C ú ë û ki je definiran kot relativna sprememba specifične upornosti glede na spremembo temperature J (tudi T). Njegova osnovna lastnost je ohmska upornost. svojska) upornost r. Drugi je manjši od prvega. polprevodni materiali in zlitine pa imajo negativni temperaturni količnik. WL kjer pomeni indeks E polnjenje in L praznjenje akumulatorja.J0 ) ù ë û V tabeli 2 najdemo vrednosti temperaturnega količnika za nekatere prevodne snovi. Obe lastnosti sta izraziti pri izmeničnih tokih (višjih frekvencah!). Čiste kovine imajo navadno pozitivni temperaturni količnik a. Realni ohmski upor Realni ohmski upor je elementarni sestavni del električnega vezja.

zato lahko parazitno induktivnost L vežemo zaporedno z idealnim ohmskim uporom z ohmsko upornostjo R. Elektrotehnika kjer so količniki a. Iz nadomestne vezave vidimo. Ker sta to nezaželeni lastnosti ju pogosto označujemo kot parazitno induktivnost in parazitno kapacitivnost.00045 Frekvenčna odvisnost ohmskega upora Odvisno od konstrukcije ima vsak ohmski upor bolj ali manj izraženi ostali dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost. tok preko nje vse do zelo visokih frekvenc praktično zanemarljiv. ki teče preko ohmskega upora je tudi tok. Tabela 2: Temperaturni količniki Snov Volfram Platina Srebro Baker Aluminij Konstatan Oglje a (1/0C) +0. b in g lahko pozitivni ali negativni. V zaporedni vezavi ohmske upornosti in parazitne induktivnosti pa je vpliv induktivne upornosti pri nizkih frekvencah zanemarljiv in smemo izmenično ohmsko upornost obravnavati kot enosmerno ohmsko upornost. kondenzatorja in tuljave. S tem je mogoče razložiti uporabo ogljene nitke za žarilno nitko v žarnicah.004 +0. ki ustvarja magnetno polje. Če bi bil ohmski upor navit kot žični upor.004 +0.00004 -0.Realni elementi R = R0 (1 + a × DJ + b × DJ 2 + g × DJ 3 ) . da je zaradi zelo majhne vrednosti parazitne kapacitivnosti C. R L C Slika 13: Nadomestna vezava realnega ohmskega upora Na kazalčnem diagramu so te lastnosti pretirano pokazane (slika 14).0036 ±0. Pri temperaturah nad 700 0C postane temperaturni količnik oglja pozitiven. Primer: Oglje ima negativen temperaturni količnik. 11 . Martina Leš. Tok. Realni ohmski upor je mogoče predstaviti z vezavo idealnih elementov: upora. Temperaturni količniki so veljavni samo za področje okrog izbrane temperature in se lahko glede na izbrano temperaturo spreminjajo.0041 +0.0039 +0. bi med ovoji zaradi potencialne diference med ovoji preko medovojnih kapacitivnosti tekel kapacitivni tok. Nadomestno kapacitivnost C zaporedno vezanih medovojnih kapacitivnosti moramo zato vezati vzporedno z zaporedno vezavo R in L.

pri negibljivih molekulah trdnih snovi pa se spremeni le razdalja med elektrinama. da ima poleg kapacitivnosti kot svoje osnovne lastnosti še v večji ali manjši meri obe ostali lastnosti: induktivnost in ohmsko upornost. se nabije z elektrino Q. se lahko gibljiva molekula (pri tekočinah) zasuka in razdalja med elektrinama poveča. V kondenzatorju se ustvari električno polje. Polarni dielektriki so tisti. pri srednjih frekvencah moramo upoštevati parazitno induktivnost in pri višjih frekvencah upoštevamo še parazitno kapacitivnost. ki za svoje vzdrževanje ne porablja energije. ki označuje tisto velikost mejne električne poljske jakosti. Pri omrežni frekvenci 50 Hz še vedno obravnavamo upore kot idealne upore. delujejo na elektrine v dielektriku električne sile. Če položimo v električno polje polarni dielektrik. Kako sta izraženi obe parazitni lastnosti je odvisno od izvedbe ohmskega upora. ki jih dobimo v realnem dielektriku (vsi dielektriki razen praznega prostora) zaradi izmenične polarizacije dielektrika. Zato moramo pri realnem kondenzatorju v praksi upoštevati le izgube. 12 . Elektrotehnika ZRL j R jwL YRL = 1 ZRL Y U jwC +1 IRL +1 YRL j Slika 14: Kazalčna diagrama polne upornosti in polne prevodnosti Glede na frekvence lahko zapišemo: za nizke frekvence je realni ohmski upor čista ohmska upornost. Pri tem igra pomembnejšo vlogo le induktivnost dovodnih žic do kondenzatorja. da se dielektrik polarizira ali električno napne (v njem se zato nakopiči energija električnega polja). to pri nižjih in srednjih frekvencah brez skrbi zanemarimo. pri kateri dielektrik prebije. Realni kondenzator se od idealnega kondenzatorja razlikuje po tem. torej kot dve raznoimenski elektrini v zelo majhni medsebojni razdalji. Realni kondenzator Če priključimo kondenzator na enosmerno napetost U. Polarizacija dielektrika in dielektrične izgube Če postavimo dielektrik v električno polje. ki skušajo premakniti pozitivne elektrine v smeri polja in negativne elektrine v smeri proti polju. Že v poglavju o kondenzatorjih smo omenili dva karakteristična podatka o kondenzatorju: relativno dielektrično konstanto er in električno prebojno trdnost Ep.Realni elementi +j +j Martina Leš. Posledica tega je. Vse dielektrike delimo v dve skupini: polarne in nepolarne. V plinih imamo elektronsko polarizacijo v tekočinah in trdnih snoveh pa orientacijsko polarizacijo. v katerih se molekule že v nepolariziranem stanju obnašajo kot električni dipoli. ki je premo sorazmerna priključeni napetosti in kapacitivnosti kondenzatorja C.

in faktor izgub tg d. ki se na kondenzatorju zaradi izmenične polarizacije porablja in močjo. ampak je zmanjšan za izgubni kot d. izgubni tok IR pa je v fazi s priključeno napetostjo. zato recipročno vrednost faktorja izgub definiramo kot kvaliteto Q Q= 1 . se dielektrik v vsaki polperiodi dvakrat prepolarizira. Ker je izgubni kot d zelo majhen. ki je merilo dielektričnih izgub v kondenzatorju. Tok IC skozi idealni kondenzator s kapacitivnostjo C prehiteva priključeno napetost U za 900. ga smemo izraziti s tg d. ki ga imenujemo faktor dielektričnih izgub: tgd = I 1 G P = = R = BC Rw C I C QC +j R IC IR d I j C U +1 Slika 16: Nadomestna vezava in kazalčni diagram realnega kondenzatorja Faktor izgub (tg d) je tudi razmerje med močjo. Poleg teh treh podatkov so pomembni še naslednji podatki: - delovna napetost je tista enosmerna ali efektivna vrednost izmenične napetosti. ki se na kondenzatorju kopiči v energiji električnega polja in se samo preliva. ki jo vežemo vzporedno z idealnim kondenzatorjem s kapacitivnostjo C. tgd Kondenzator ima naslednje karakteristične podatke: kapacitivnost C. ki ni več 90o. Ob tem nastanejo dielektrične izgube.Realni elementi Martina Leš. s katero smemo kondenzator trajno obremeniti. Tok I v dovodu nadomestnega kondenzatorja oklepa z napetostjo U kot. Ponazorimo jih z ohmsko upornostjo R. Majhen faktor izgub pomeni veliko kvaliteto kondenzatorja. 13 . Elektrotehnika r E + - r F + - + Slika 15: Polarni dielektrik v električnem polju Če je električno polje v dielektriku izmenično. prebojno trdnost Ep.

8 5 4.5 10 > 1000 5...) Barijev titanat Steklo Glimmer Karton Kabelski papir v olju Zrak Marmor Nitrobenzol Papier (suh) Pleksi steklo Polietilen (PE) Poliprofilen (PP) Polistirol (PS) Politetrafluoretilen (PTFE) Polivinilklorid (PVC) Porcelan Žveplovheksafluorid (SF6) Tantaloksid (TaZ05) Transformatorsko olje Voda (čista) Celuloza Realna tuljava Pri realni tuljavi moramo ločeno obravnavati realno tuljavo z jedrom iz nemagnetne snovi in realno tuljavo z jedrom iz magnetne snovi. Glede na to delitev dobimo dva povsem različna obratovalna primera in dve različni nadomestni vezavi. Navitje z velikim številom ovojev in je navito iz bakrene žice in ima nizko upornost. I 3 . 14 .3 1. ko pri realnem ohmskem uporu prevlada ohmska upornost. 4 6 1 25 2.. l2 5 ..Realni elementi - Martina Leš.3 2. je tisto temperaturno območje v katerem kondenzator še zadovoljivo deluje. Medtem..0 2. ki jo kondenzator še vzdrži brez trajne okvare in temperaturno področje dela.0006 8.6 Tabela 3: Permeabilnost različnih snovi pri 20 °C Snov Aceton (CH3COCH3) Aluminijev oksid (A120. Kapacitivnost lahko zanemarimo pri nizkih frekvencah.5 2. Realna tuljava z nemagnetnim jedrom Tuljava z nemagnetnim jedrom ima povsem enako nadomestno vezavo kot realni ohmski upor. Tuljavo lahko obravavamo kot zaporedno vezavo idealne ohmske upornosti R in idealne induktivnosti L. Permeabilnost 21. Elektrotehnika maksimalna napetost je tista temenska vrednost. je induktivnost je osnovna lastnost zračne tuljave..8 5.3 80.3 2. enako kot pri realnem ohmskem uporu.3 36 2 3.

je v fazi s padcem napetosti UR na ohmski upornosti navitja. Narejena tuljava se na koncu zalije z voskom ali umetno smolo zaradi impregnacije in mehanske zaščite. časovno spremenljivi magnetni pretok F v notranjosti železnega jedra ustvari inducirano električno polje. ki ustvarja v tuljavi magnetni pretok F. Vrtinčni toki v magnetnih jedrih Če imamo v železnem jedru izmenično magnetno polje. da je tok skozi oba zaporedno vezana elementa isti. ki ima tako smer. keramike ali prešanega papirja. ki jih nameravamo uporabljati pri višjih frekvencah. Pri visokih frekvencah uporabimo namesto žice pletenico iz tankih z lakom izoliranih posrebrenih žic. Za dolge tuljave je induktivnost določena kot L = m0 × N2 ×S [ H] .d. S tem se v precejšnji meri izognemo kožnemu pojavu.Realni elementi +j UR UL d R L fm Martina Leš. Tok I. tgd Tuljave z nemagnetnim jedrom izdelujejo navadno z navijanjem bakrene žice. l za kratke tuljave pa dobljeni rezultat korigiramo z empirično ugotovljenimi faktorji ali pa določimo induktivnost po empiričnih formulah. Kot d imenujemo izgubni kot. Elektrotehnika U j I f +1 Ui Slika 17: Nadomestna vezava in kazalčni diagram realne tuljave z nemagnetnim jedrom Iz nadomestne vezave izhaja. svilo ali lakom. induktivni padec napetosti UL pa je enak negativni vrednosti inducirane napetosti Ui . 15 . temveč za kot j = 90o . polistirena. Izgubni kot d je majhen in se ne razlikuje veliko od izgubnega faktorja tuljave tg d: tgd = R UR P = = w L U L QL Recipročno vrednost izgubnega faktorja nazivamo kvaliteto Q tuljave Q= 1 . moramo posebno pozornost posvetiti čim manjši parazitni kapacitivnosti. Pri tuljavah. ki jo izoliramo z bombažem. Tako priključena napetost realne tuljave ne prehiteva več toka skozi tuljavo za 90o. Nosilci navojev tuljave so izdelani iz bakelita.

ki bi jo tok v ovojih tuljave ustvaril v nemagnetnem jedru in doprinosa magnetne snovi same J. Vse konstrukcijske in snovne konstante lahko zajamemo v skupni faktor x.Realni elementi Martina Leš. v vsakem od teh so vsi spinski magnetki (spinski magnetek je elektron. se po dve nasprotno usmerjeni Weissovi območji (Weissovo območje je del monokristala železa. 16 . Elektrotehnika da oklepa padec magnetnega pretoka –dF po desnosučnem vijaku. skozi katerega se magnetni pretok časovno spreminja (predpostavimo. v katerem so vsi spinski magnetki pod vplivom notranjih sil enako usmerjeni) navzven kompenzirata. Bm maksimalno magnetno gostoto v železnem jedru in V volumen magnetnega jedra. Tokovna gostota vrtinčnih tokov raste proti površini železnega jedra. ki ima veliko specifično upornost. Na področju industrijskih frekvenc so vrtinčne izgube podane z naslednjo enačbo Pv = l 2 × w 2 × d 2 × Bm × V = 24 2 = x × f 2 × Bm × V [ W ] pri čemer pomeni l specifično prevodnost magnetne snovi. Tudi lameliranje pri visokih frekvencah ne daje več dovolj dobrih rezultatov in moramo zato uporabljati prašnata in feritna jedra. ki rotira okoli svoje osi) enako usmerjeni v eno od šest možnih magnetnih osi. V kristalu železa. Padec magnetnega pretoka –dF ima nasprotno smer in silnice inducirane električne poljske jakosti Ei obkrožijo –dF po desnosučnem vijaku. Za visoke frekvence velja drugačna odvisnost za izračun vrtinčnih izgub. ki jih zaradi karakteristične krožne oblike imenujemo vrtinčne toke. w in f krožno in navadno frekvenco. ki jih v železnem jedru dobimo zaradi vrtinčnih tokov. ki se ujemajo s stranicami kubične kristalne strukture. Histerezne izgube v železnih jedrih V magnetnih materialih je magnetno polje sestavljeno iz dveh sestavin: iz magnetne gostote B0. F -dF Slika 18: Nastanek vrtinčnih tokov Izgube. Ker je železno jedro prevodno. ki ga imenujemo vektor magnetne polarizacije. Če magnetni material še ni bil namagneten (ali pa je bila njegova magnetna preteklost zbrisana). Vrtinčne toke omejujemo na dva načina: z lameliranjem železnega jedra ali s tako izbiro materiala za magnetna jedra. Weissovo območje imenujemo v popularni predstavitvi magnetizma elementarni magnetek. imenujemo vrtinčne izgube v železnem jedru. Monokristal železa nemagnetene snovi je navzven nevtralen. da narašča). imamo šest enako velikih področij kristala. Na sliki je presek železnega jedra. ki ima kubično strukturo. d debelino lamele magnetnega jedra. požene inducirana napetost toke.

Zato vsi zunanji mehanski posegi. V obeh primerih je h snovna konstanta magnetne snovi. imenujejo se posledične izgube (teoretiki se še vedno prepirajo zakaj in kolike so). Od neke frekvence naprej ne morejo več slediti spremembam polja. Lastnosti magnetnih materalov so odvisne od kristalne strukture. ker je površina histerezne zanke enaka histereznim izgubam v enoti prostornine. V izrazu za relativno permeabilnost n. Posamezne izgube določimo po postopku. nad to mejno frekvenco se magnetna snov obnaša kot nemagnetna. Skupne izgube v magnetnem jedru določimo z meritvami vsote obojih izgub.Realni elementi Martina Leš. Pri enkratnem premagnetiziranju je energija porabljena za enkratno premagnetizacijo (v času ene periode T): n Wh = ò H × dB = h × Bm [ J ] . so odtod histerezne izgube 2 Ph = h × f × Bm × V [ W ] . prešanje.6 T smemo vzeti potenco n = 2. µr = 1000 to pomeni. se začno elementarni magnetki prevračati v lego tiste od šestih magnetnih osi. da je 1 del prispevek zunanjega polja in 999 delov pa lastni prispevek magnetne snovi. tako da jo namestimo kot jedro tuljave.1. T 0 Za magnetne gostote Bm = 1. ki je skiciran na sliki. V izmeničnem magnetnem polju se morajo elementari magnetki prevračati v ritmu vsiljene frekvence. Združimo jih v enačbo: PFe = Pv + Ph = 2 2 = x f 2 Bm V + h f Bm V [ W ] . valjanje itd. Za uporabo pri industrijskih frekvencah zmanjšamo izgube najbolj učinkovito z legiranjem magnetnih jeder.) in tudi vse toplotne obdelave. 17 . Skupne izgube v magnetnem jedru želimo čim bolj zmanjšati. Ime izhaja od tod. Elementarni magnetki imajo svojo mehansko vztrajnost. ki je najbližja legi zunanjega polja. Elektrotehnika Če začnemo magnetno (do tedaj nemagneteno) snov magnetiti. Celotne izgube v železnem jedru bomo razdelili na dva dela: vrtinčnih izgub Pv in histereznih izgub Ph.. lahko bistveno spremenijo magnetne lastnosti magnetnih snovi.pr. ki vplivajo na kristalno strukturo (rezanje. je njihova velikost v primerjavi s prvima dvema zanemarljiva. Lastno magnetno polje urejenih elementarnih magnetkov se prišteva zunanjemu magnetnemu polju in ga izredno poveča. ki jih imenujemo histerezne izgube. štancanje. Ker se cikel premagnetizacije ponovi v sekundi f-krat v prostornini V. Iz tega izhajata dva za nas izredno pomembna zaključka: Prevračanje elementarnih magnetkov povzroča dodatne izgube v železnem jedru. Skupne izgube v železnem jedru Čeprav imamo v železnem jedru še tretjo vrsto izgub.

v kateri se vse magnetne silnice zaključujejo skozi železno jedro. +j . Elektrotehnika K = tg a a n Pv f Ph f f f Slika 19: Postopek za razdelitev železnih izgub na obe sestavni komponenti Če enačbo za določitev skupnih izgub v magnetnem jedru na obeh straneh delimo s frekvenco f. dobimo enačbo premice: PFe = k× f +n.Ui j I0 d Im I0 IFe RFe -R fgl +1 I L0 F gl. f Krivuljo določimo iz meritev skupnih železnih izgub pri različnih frekvencah in skozi dobljene delovne točke določimo premico. Pri f = 0 določimo delež histereznih izgub.Realni elementi PFe f Martina Leš. Oboje izgube so tako točno določene Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z železnim jedrom Pod idealizirano tuljavo z železnim jedrom razumemo tuljavo brez ohmske upornosti. del magnetnega pretoka tuljave se vedno sklene preko zraka in tako predstavlja stresani magnetni pretok tuljave Fs. Tisti del magnetnega 18 . Ui Slika 20: Nadomestna vezava in kazalčni diagram idealizirane tuljave z železnim jedrom Tuljava brez ohmske upornosti ne obstaja.

moramo tako RCu kot stresano induktivnost Ls vezati zaporedno z že znano nadomestno vezavo idealizirane tuljave. da opustimo obe poenostavitvi RCu = 0 in Ys = 0. inducirano napetost pa določimo kot: Ui = - 2p f N × F gl = -4 . Magnetilna komponenta toka Im ustvarja v tuljavi magnetni pretok Fgl. kjer je d izgubni kot železnih izgub. Ker teče skozi ohmsko upornost RCu celotni tok I0 in povzroča stresani magnetni pretok prav tako celotni tok I0 . ta v tuljavi ustvari inducirano napetost Ui . Taka formulacija tuljave omogoča logično in fizikalno pravilno razširitev na tuljavo brez teh omejitev. Ta ne zaostaja več za priključeno napetostjo za 90o.d. za inducirane napetosti efektivne vrednosti. ki se v celoti sklene po železu imenujemo glavni magnetni pretok Fgl.Realni elementi Martina Leš. I Fe PFe Tok I0 v dovodu je po vrednosti enak geometrijski vsoti obeh komponent 2 2 I 0 = I Fe + I m . Realna tuljava z železnim jedrom Nadomestno vezavo realne tuljave z železnim jedrom dobimo tako. temveč za fazni kot j = 90o . Tok IFe skozi nadomestno ohmsko upornost železnih izgub RFe je v fazi z napetostjo U in se z magnetilno komponento Im sešteva v celotni tok idealizirane tuljave I0 . ki ga dobimo zaradi histereznih in vrtinčnih izgub v železnem jedru. Elektrotehnika pretoka. ki za magnetnim pretokom zaostaja za 90o in vzpostavlja ravnotežje napetosti idealizirane tuljave U. 19 . Tok železnih izgub je mogoče določiti iz izmerjenih izgub v železu I Fe = PFe .44 f N × F gl . 2 Pri tem moramo uporabiti za magnetne veličine temenske. U RFe = U U2 = .

drugega pa celotni tok I0 . vpeljemo pojem ekvivalentnih sinusnih veličin.Realni elementi +j Martina Leš. ki povzroča na ohmskem uporu enake joulske izgube kot nesinusni tok. Pri linearnih elementih so bile relacije preproste: če je bila ena veličina sinusna. Če priklopimo na tuljavo sinusno obliko napetosti. Ekvivalentni sinusni tok je definiran kot tok. Razlika je le v tem. Obe veličini sta močnostno neodvisni ali invariantni. je to pomenilo. Pri tuljavi z železnim jedrom srečamo prvič nelinearne elemente. V realni tuljavi imamo dodatno še dva padca napetosti: padec napetosti na ohmski upornosti RCu navitja in stresani induktivnosti Ls: U = U R + U s + ( -U i ) = I 0 × ( RCu + jw Ls ) + ( -U i ) kjer vrednost Ui določimo in je magnetni pretok F v tuljavi z železnim jedrom vsota sklenjenega magnetnega pretoka po železu Fgl in stresanega magnetnega pretoka Fs . 20 . Ker želimo uporabljati kazalčne diagrame. Pri nelinearnih elementih to ne velja več. da so tudi vse ostale veličine sinusne časovne funkcije.Ui j RCu RFe LS fS U IFe Im fgl +1 L0 fgl Ui Slika 21: Nadomestna vezava in kazalčni diagram za realno tuljavo z železnim jedrom V idealizirani tuljavi je priključeni napetosti držal ravnotežje le induktivni padec napetosti zaradi inducirane napetosti. da prvega ustvarja le magnetilna komponenta toka Im. Elektrotehnika US UR . Delitev magnetnih materialov Magnetne materiale delimo na magnetne materiale za trajne magnete in na magnetne materiale za spremenljiva magnetna polja. ki veljajo le za sinusne veličine. oblika magnetilnega toka ni sinusna in obratno.

Koercitivna sila Hk je tista velikost magnetne poljske jakosti. To dosežemo s pomočjo remanentne ali preostale gostote Br ali zahtevamo veliko koercitivno silo Hk. Tipični trdi magnetni materiali so razna kromvolframova in krom-molibdenova jekla. 21 .Realni elementi B Martina Leš. Povzročajo jo tisti elementarni magnetki. ki jo dobimo. Zelo pomemben magnetno mehki material je elektrolitsko železo in razna silicijeva jekla. da magnetna gostota pade na ničelno vrednost. Elektrotehnika Br Hk H Slika 22: Histerezna zanka za trdomagnetne materiale Materiale za trajne magnete imenujemo tudi magnetno trdi magnetni materiali. Remanentna gostota Br je tista velikost magnetne gostote. ki imajo srednje vrednosti Br = 1 T in Hk = 5000 A/m. če znižamo zunanje magnetenje H na ničelno vrednost. Imeti morajo histerezno zanko s čim večjo površino. ki vztrajajo v novi ravnotežni legi. s katero moramo magnetiti v nasprotni smeri. Magnetno mehki magnetni materiali morajo imeti morajo čim ožjo histerezno zanko in čimvečjo specifično upornost za preprečitev vrtinčnih tokov.

ki omogoča. V ožjem pomenu besede so električne instalacije samo napeljave nizke napetosti v odprtih in zaprtih prostorih.). antenske instalacije. . Postroj: več strojev in naprav skupaj. pri katerih napetost med vodniki ne presega 50V (telefonske. olajšuje. Naprave so mehanski. kontaktorji. elementi daljinskega vodenja. opravlja delo (najpreprostejša naprava: vzvod!). električni in fizikalni povezovalniki med človekom in okoljem (od najpreprostejših predmetov. instalacije hišnih govornih naprav. ki posredujejo pretok električne energije od proizvodnih električnih naprav do porabnikov: električnih naprav in aparatov. aparatov in naprav. vtičnospojne naprave. naprave za varovanje vodnikov. elektroenergetske instalacije nizke napetosti v industriji. ki sestavljajo funkcionalno celoto instalacije telekomunikacijskih naprav v zgradbah. za napetosti do 1000V proti zemlji (za instalacije pogoni elektromotorjev ter elektrotoplotnih in elektrokemijskih postrojev). sestavljen iz več sestavnih delov.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. ipd. za napetosti do 250V proti zemlji (predvsem za instalacije razsvetljave in pogoni elektromotorjev).. Aparati Aparati so priprave za opravljanje nekega določenega dela (električni aparati: npr mešalnik). Naprave Naprava je navadno večji predmet.. kot npr. Električna oprema pri inštalacijah: vodniki. stikala. do zapletenih naprav. Vrste električnih instalacij Električne instalacije delimo glede na področje uporabe na tri večje skupine: elektroenegretske instalacije nizke napetosti v zgradbah. električni stroji). Glede na okolje ločimo: instalacije v suhih prostorih (stanovanjski in poslovni prostori). Elektrotehnika Električne inštalacije Definicije Električna inštalacija Električne instalacije (v širšem pomenu besede) so smotrno povezane naprave. 22 .

s katero je omrežje (inštalacija) ali oprema označena in na katero se nanašajo nekatere obratovalne karakteristike. . ki je npr.Varovanje pred učinki električnega toka - Martina Leš. norm kakovosti proizvodov in storitev ter predpisov. pridobivanje in proizvodnja gorljivih tekočin. Vrednosti: npr. Navadno uporabljamo izmenične toke. ki se pojavi v napajalni točki inštalacije in jo določimo na podlagi priključnih moči porabnikov z upoštevanjem faktorja sočasnosti (ne priklopimo vedno vseh naprav hkrati). Običajno je pod 1 kA. Un = 220.).enosmerni in izmenični tok (f = 50 Hz) .. Pomembnejše so naslednje oznake standardov: standardi evropske skupnosti 23 .). ki pa jih bodo v prihodnjem v celoti nadomestili slovenski standardi (SIST). za stanovanja med 0. Tok imenujemo kratkostični tok. kjer so prisotne eksplozivne zmesi (proizvodnja in razdeljevanje plinov. Pri nas so deloma še vedno JUS standardi. tehničnih normativov. Elektrotehnika instalacije v prostorih s specifičnimi pogoji (športne in koncertne dvorane.3 in 0. instalacije v posebnih prostorih (obrati. gledališča. ki jih po potrebi usmerimo pred porabnikom. vroči prostori. Osnovni podatki za električne inštalacije so: vrsta toka in frekvenca. U = 230 V. veleblagovnice. vlažni.23 W konična moč napajanja To je največja moč. Ik = 1000 A in Rk = 0. Nazivna napetost je napetost. . 380 V ( V EGS se pripravlja prehod na 230 in 400 V) - kratkostični tok.5.). ... ki jih določa zakon... v industriji preseže tudi 60 kA. Kratki stik Ik nastane zaradi prevodne povezave med dvema vodnikoma pod napetostjo (upornost je odvisna le od upornosti vodnikov). Standardi in predpisi Pod standardizacijo razumemo po Zakonu o standardizaciji predpisovanje in uporabo standardov. nazivna napetost... nstalacije v prostorih. Slovenski standardi bodo usklajeni z mednarodnimi in evropskimi standardi in so (bodo) nastajali v glavnem s privzemanjem.

telekomunikacijski izolirani vodniki in telekomunikacijski kabli. Ločimo dve vrsti vodnikov: gole. ki jih uporabljamo predvsem pri gradnji nadzemnih vodov izolirane. 24 . Obe vrednosti veljata pri temperaturi 20o C.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. ki jih lahko razvrstimo v naslednje skupine: vodniki instalacijske cevi pribor za spajanje in pritrditev vodnikov in cevi kabli in pribor za spajanje in priključevanje varovalke in instalacijski odklopniki stikala vtično-spojne naprave razdelilniki merilne naprave za merjenje električne energije. Ker so energijske prenosne izgube pri določeni prenosni napetosti odvisne tudi od specifične upornosti uporabljene kovine. se za prenosne vodnike iz ekonomskih razlogov uporabljata predvsem baker in aluminij.energetski izolirani vodniki in energetski kabli . . Elektrotehnika slovenski standard starejša oznaka slovenksih standardov neregulirano Elektroinstalacijski materiali Pri izvajanju elektroenergetskih in telekomunikacijskih instalacij uporabljamo različne materiale. upornosti R = 1/G): za baker 56 Sm/mm2 za aluminij 35 Sm/mm2. ki jih uporabljamo za električne instalacije in energetske napeljave. Vodniki pri električnih inštalacijah Vodnike uporabljamo za prenos električne enrgije. Pri izračunih upoštevamo naslednji specifični prevodnosti (oz.

400 in 500 mm2.25.5. 240. 6. 35. 4. 25. Elektrotehnika Prerezi vodnikov so normirani. 120. 1. ostale pa samo še kot pramenaste vodnike. 10. 2. Slika 23: Vodniki Vodnike označujemo glede na število žic 25 . 50. 1. 300. Vodniki do 16 mm2 so masivni ali pramenasti vodniki. da bi se izognili kožnemu efektu.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. 185. 0. 70. 150. 16.5. 95.75. Standardni prerezi vodnikov so: 0.

V. 26 . Za vodnike so standardizirane barve izolacije različnih vodnikov.. . Elektrotehnika Tabela 4: Označevanje vodnikov in sponk Vrsta vodnika Oznaka priključnih sponk Oznaka vodnika Barva izolacije vodnikov Grafični simboli vodniki sponke Sistem napetosti z izmeničnim tokom: faze nevtralni vodnik U. L2. rjava svetlo modra Sistem napetosti z enosmernim tokom: pozitivni vodnik negativni vodnik srednji vodnik Zaščitni vodnik + M PE L+ Lčrna.. modra črna. pri čemer uporabljamo oznake. aluminija). Za označevanje vodnikov po standardih uporabljamo kombinacijo črk in številk. L3 N črna. W N L1. zelenorumena Brezšumna ozemljitev TE Vodnike označujemo po standardih. predpisani pa so tudi naslednji podatki: izvedba kabla. ki so na naslednji sliki. zelenorumena brez barve. plašč kabla ali posebni ovoj. vrsta vodnika (iz bakra.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. rdeča svetlo modra zeleno-rumena Neozemljeni zaščitni vodnik Zaščitno-nevtralni vodnik PU zeleno-rumena PEN zeleno-rumena Ozemljitev E brez barve.

strop. Pri polaganju električnih instalacijskih vodnikov v in na zidove. Za pravilno lego vodnika in za tesnjenje skrbijo uvodnice. Slika 25: Termoplastične in zaščitne cevi Vodnike spajamo zaradi podaljševanja ali zaradi cepljenja s sponkami. luči). pred škodljivimi vplivi vlage in raznih hlapov ali par v atmosferi.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Uporabljamo dve vrsti instalacijskih cevi: termoplastične cevi: rebraste. tla oziroma na naprave. Elektrotehnika Slika 24: Označevanje vodnikov po standardih (DIN) Elektroenergetske instalacije v zgradbah izvajamo podometno. Podobno velja tudi za priključevanje aparatov in naprav: najpogosteje uporabimo objemke. Spajkanje vodnikov ni dovoljeno. ki so izdelane za različne prereze vodnikov in za različne namene (npr. ki razbremenijo vodnike pred mehanskimi obremenitvami. v votli steni. v ometu. uporabljamo za zaščito le teh instalacijske cevi. nadometno. 27 . zaščitne kovinske cevi (oklepne cevi) so mehansko izredno trdne in jih uporabljamo v industriji. gladke (toge cevi). ki ščitijo vodnike pred mehanskimi poškodbami. v kanalih ali pa kot električni tračni sistem. Spajamo v razvodnicah (dozah) s posebnimi sponkami. v litem betonu .

f) vrstna sponka Slika 27: Razvodnice Slika 28: Priključevanje v razvodnici Pribor za montažo cevi in pritrdilni material Da bi pravilno in trajno izvedli inštalacijo uporabimo pri montaži cevi: uvodnice in končnike (za zaščito izolacije ob vstopu ali izstopu vodnika v kovinsko cev ali ohišje). Slika 29: skobe 28 . e) Wecco sponka. Elektrotehnika c) d) e) f) Slika 26: Različne sponke: a) aparatne sponke. d) priključne sponke .Varovanje pred učinki električnega toka a) b) Martina Leš. skobe (držala za vodnike). c) lestenčne sponke. b) sponke za brezvijačno spajanje. spojke in loke (za podaljševanje cevi in za pravilen potek cevi).

dvopolne z zaščitnim kontaktom) zaradi porabnikov manjših moči. L3. Vtično-spojne naprave morajo biti izdelane tako. ločimo po številu polov naslednje vrste vtično-spojnih naprav: dvopolne (L. inštalacije v industriji. L2. vse pa so projektirane za tokove do 16A. kjer izvajamo instalacije nadometno (predvsem v vlažnih in prekomerno prašnih prostorih). Vtičnice za posebne namene uporabljamo pri instalacijah male napetosti in telekomunikacijskih instalacijah. namembnosti. ki jih sedaj uporabljamo. L2. ozvočenja. interfone. Vtičnice in vtikači morajo biti izdelani tako. ki jih moramo upoštevati: inštalacije v zgradbah. PEN). V stanovanjskih in poslovnih prostorih uporabljamo vtičnice za telefone. Vtično-spojne naprave Vtično-spojne naprave uporabljamo za priključevanje prenosnih porabnikov in ločimo dve različni skupini glede na predpise. Vtičnice za nadometno montažo uporabljamo tam. Uporabljamo pretežno tripolne (oz.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. 29 . PE) in petpolne (L1. da se. Vtično-spojne naprave za instalacije v zgradbah Vtičnice so naprave. Slika 30: Vtiči: dvopolni in petpolni Slika 31: Natiči Vtičnice so dvo in tripolne za napetosti do 250V in petpolne (tripolne s kontaktoma za nevtralni in zaščitni vodnik) za napetosti 380V. N. Grajene so tako. ki omogočajo priključevanje prenosnih porabnikov na instalacijsko omrežje. zaščitni kontakt najprej sklene z ustreznim zaščitnim kontaktom vtiča. da jih ne moremo priključevati na vtičnospojne naprave drugih napetosti oz. N. tripolne (L. ko vtikamo vtič. PE). skupinske antenske naprave ipd. potem ko so cevi že položene. Elektrotehnika Vodnike povlečejo v inštalacijske cevi z jeklenim trakom. da je slučajen dotik delov pod napetostjo onemogočen. štiripolne (L1. N. PE). L3. Glede na izmenične sisteme električnih omrežij.

do 100 MHz in do 2. za obe pa veljajo posebni predpisi o njuni izgradnji (npr. Razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske objekte Razlikujemo razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske. se vtično-spojne naprave za industrijo izdelujejo po posebnih predpisih.. z različnimi izvedbami blokade pri vtikanju ali iztikanju vtiča pod napetostjo. do 1 Mhz ali 1 Mbit/s (ISDN). Zasilna razsvetljava: je varnostna razsvetljava. oddaljenost do drugih elektroenergetskih inštalacij). Velikokrat jih polagamo v posebne kanale. Podoben primer: šolske računalniške učilnice Inštalacije v objektih s specifičnimi pogoji V teh objektih morajo biti svetilke varnostne razsvetljave.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. potrebe po višjih tokovih (do 125 A) in obratovalnih napetosti (do 690 V). Inštalacije telekomunikacijskih naprav Inštalacije telekomunikacijskih naprav razdelimo v grobem po namenu: za telefonijo. Elektrotehnika Z vtičem povežemo porabnika preko ustreznega vodnika s fiksno instalacijo preko vtičnice. Priključene moči za stanovanjske objekte so odvisne od velikosti ter opremljenosti stanovanj in znašajo od 3. Danes izdelujejo dvo in tripolne vtiče in petpolne. Vtično-spojne naprave za industrijo Zaradi težjih obratovalnih pogojev. Zgrajeni morata biti nadomestna in zasilna razsvetljava. višina stikal (105 cm od tal). V zadnjem času uporabljamo tudi posebno napajanje za naprimer strežnike (UPS = Uninterruptible Power Supply). ki so velikokrat tudi nadometno izdelani. ki jo podajamo v kbit/s ali s frekvencami signalov: (do 100 kHz ali 100 kbit/s (govorni signali). kabelske sisteme in informacijske sisteme (računalniške mreže). z različno stopnjo zaščite pred vlago-vodo. kopalnica. zaščita pred vlago.) so določeni še drugi normativi: drugačna višina vtičnic v kuhinji. Dvopolne izdelujejo za tokove do 10A.5 kW (35 A). Inštalacije v stanovanjskih zgradbah V stanovanjskih zgradbah je določena višina vtičnic (35 cm od tal).5 kW (16 A) do 7. drugačnih frekvencah (do 500 Hz).. televizijo in radio. Nadomestna razsvetljava: se ob izpadu omrežne napetosti preklopi na pomožni elektroenergetski vir in osvetljuje prostore z najmanjšo predpisano osvetljenostjo.. poslovne in industrijske objekte. Izdelujemo jih za različne nazivne napetosti. do 16 MHz. . tri in petpolne pa za toke 16A. Inštalacije v poslovnih prostorih Potrebujemo večje število in drugačno porazdelitev energetskih in telekomunikacijskih vtičnic. Za posebne prostore (kuhinja. 30 . večje stopnje mehanske zaščite ipd.6 GHz).. ki se ob izpadu preklopi na akumulatorsko baterijo in kaže najkrajšo pot iz stavbe. tokove. . Danes jih ločimo tudi glede na hitrost prenosa signalov.

v kateri delimo glavni napajalni vod na posamezne glavne tokokroge oziroma glavni tokokrog na tokokroge posameznih porabnikov. in kabelski priključki. Vsak tokokrog je na začetku varovan z varovalko ali instalacijskim odklopnikom (pri trifaznih tokokrogih lahko z zaščitnim stikalom). ki so montirani na skupno ploščo. Razdelilniki Glavni napajalni vod dovaja pri vseh instalacijah električno energijo do določenega mesta.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. Poznamo glavne razdelilnike. Le-ti napajajo skupine porabnikov v posameznih delih objekta. Poleg varovalk sta v omarici še števec električne energije in stikalna ura. kar vpliva na izvedbo priključka notranje napeljave. pri katerih se priključek navadno izvaja kot prostovodni priključek. ki se napajajo iz nadzemnih vodov. za električne pogone).5 mm2 / ic F 23 mm 2P4+P2. kjer se potem razveja na posamezne glavne tokokroge. Ločimo: kabelski priključek prostovodni priključek.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. dovod štedilnik (kuhinja) pomivalni stroj (kuhinja) pralni stroj (kopalnica) infra pečka (kopalnica) razsvetljava (dnevna soba.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. in podrazdelilnike. po potrebi s števcem električne energije in drugimi aparati. izjemo tvorijo samonosilni kabli.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. ki so meja med distribucijskim omrežjem in porabniki.5 mm2 / ic F 16 mm FID 20 A 16 A 16 A 16 A 10 A 10 A 10 A 10 A 220 V 50 Hz 16 A Slika 32: Enopolna shema stanovanjskega razdelilnika 31 .5 mm 3P 1.5 mm 3P 2. Te razdelitve naredimo predvsem glede na dovoljene padce napetosti.5 mm2 / ic F 13.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. Napravo. ki so namenjeni gospodarneši porazdelitvi električne energije v objektih (npr.5 mm2 / ic F 13. imenujemo razdelilnike. spalnica) razsvetljava (kopalnica) razsvetljava (drugod) vtičnice vtičnice 2P6+P2. Kabelski priključek je običajno priključek na podzemno kabelsko omrežje. Elektrotehnika Priključek na zunanje omrežje Zunanje omrežje je lahko prostovodno ali kabelsko. za razsvetljavo.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 1.

Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. v obrti in industriji pa imamo opravka pretežno s trifaznimi porabniki. zunanje temperature in načina polaganja. lahko povečamo dovoljeni padec napetosti za 0. če računamo od točke napajanja ( npr. presega 100 m. hišnega priključka) 5% za električne instalacije razsvetljave. kar moramo pri dimenzioniranju instalacij upoštevati.005 % za vsak meter. vendar skupno največ 0. Najpogosteje so dopustne tokovne obremenitve podane tabelarično v odvisnosti od naštetih faktorjev. glavnega priključka objekta) 8% za električne instalacije ostalih porabnikov. Pri dimenzioniranju vodnikov in izračunavanju prereza vodnika upoštevamo: dopustne tokovne obremenitve . vodnikove kovine. trifazni pa induktivna (elektromotorji). Za ohmska bremena je dopusten padec napetosti ob upoštevanju upornosti vodnika in dejstva. Enofazni porabniki so najpogosteje ohmska bremena. vrste izolacije vodnika. če računamo od transformatorske postaje 5% za električne instalacije ostalih porabnikov. če računamo od transformatorske postaje V kolikor je dolžina električne instalacije daljša od 100 m. da padec napetosti nastopa v dovodnem in odvodnem vodniku u% = 200 × I × l [% ] l × A ×U oziroma prerez A= 200 × I × l é mm 2 ù û l × u% × U ë 32 .termično dimenzioniranje dopustni padci napetosti .električno dimenzioniranje dopustni najmanjši prerez . če računamo od točke napajanja ( npr. Električno dimenzioniranje Predpisi določajo naslednje mejne dovoljene vrednosti padcev napetosti: 3% za električne instalacije razsvetljave. Elektrotehnika Dimenzioniranje vodnikov in izračunavanje prereza vodnika Instalacije v stanovanjskih. Termično dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije Termično dimenzioniranje vodnikov in kablov pomeni določevanje dopustne tokovne obremenitve.5 %. števila vzporedno potekajočih in obremenjenih vodnikov. Padci napetosti so izraženi v odstotkih nazivne napetosti omrežja. ki poleg slabše delavnosti toka povzročajo tudi precejšnje vklopne sunke. poslovnih in podobnih zgradbah so sestavljene iz skupin enofaznih porabnikov. ki. Najvišja dopustna tokovna obremenitev vodnikov in kablov je odvisna od: prereza vodnika.mahansko dimenzioniranje.

5 mm2. za katerega je predpisana talilna varovalka 16 A. ki predstavljajo za vir induktivno breme. varovalka 16 A ne ustreza. u% = [% ] l × A ×U l × A ×U 2 in prerez A= 200 × l × I × cos j 200 × l × P é mm 2 ù é mm 2 ù oz. Dopustni padec napetosti je 1 %. ki je položen v instalacijski cevi.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Pri tem prerezu bo padec napetosti seveda manjši in sicer: u% = 200 × 7 × 19 = 0 . Računski prerez vodnika je: A= 200 × 7 × 19 = 2 . za katerega je predpisana varovalka 25 A. ki je priključena na napetost 220 V in je na koncu obremenjen s tokom 19 A. zato moramo pri izračunu padca napetosti in prereza vodnika upoštevati tudi delavnost toka (cos j).54% 56 × 4 × 220 Kadar je podana moč porabnika P v W. Vod je izveden z vodnikom P. A = 2 ë û ë û l × u% × U l × u% × U Pri trifaznem sistemu je prevajana moč P enaka: P = 3 × U × I × cos j [W ] kjer je U medfazna napetost in I tok v vodniku. u% = [% ] l ×U × A l ×U 2 × A 33 .16 mm 2 56 × 1 × 220 Izberemo normiran prerez 2. Za enofazne velja: u% = 200 × l × I × cos j 200 × l × P [% ] oz. Elektrotehnika PRIMER: Izračunati je treba napajalni vod za električno peč enojne dolžine 7 m. Ker pa je v vodniku trajni tok 19 A. uporabimo naslednjo enačbo za izračun padca napetosti: u% = 200 × l × P [% ] l × A ×U 2 in prerez A= 200 × l × P é mm 2 ù û l × u% × U 2 ë Najpomembnejši porabniki moči so elektromotorji. Procentualen padec napetosti je: u% = 100 × 3 × l × I × cos j 100 × l × P [% ] oz. vzeti moramo vodnik P prereza 4 mm2.

do 0. Varovanje pred učinki električnega toka Električne tokove uporabljamo večinoma za napajanje naprav. V primeru neprimerne rabe. lahko steče električni tok skozi različne prevodne dele električnih naprav ali celo skozi človeško telo. po kateri teče tok skozi telo. suh ali vlažen kontakt.1 A 1A 10 A 100 A Ief Slika 33: Učinki izmeničnega električnega toka Najpogostejša vira nevarnosti električnega toka sta pojavljanje visoke napetosti dotika zaradi okvare izolacije električnega porabnika in neposredni dotik vodnikov pod napetostjo. saj imamo tam opraviti v primeru kratkih stikov s pojavi sil med vodniki. Elektrotehnika 100 × 3 × l × I × cos j 100 × l × P é mm 2 ù é mm 2 ù oz.Varovanje pred učinki električnega toka in prerez A= Martina Leš.). ki jih lahko uporabljajo za mehansko zaščitene vode v fiksnih instalacijah 1. kakor tudi od prevodnosti poti (npr. če je aluminijast. ko je ozemljeno zvezdišče in se dotaknemo enega faznega vodnika: 34 . Tako je minimalen prerez vodnikov.5 mm2. tj. . od časa trajanja. Neposredni dotik dveh vodnikov : dva fazna vodnika: I B = U C 400 V = = 435 mA RB 920 Ω UC 230 V = = 230 mA RB 1000 W en fazni vodnik in nevtralni ali zaščitni vodnik: I B = V obeh primerih sta toka večja od toka I0 = 30 mA.1 mA 1 mA 10 mA 0. impedanca telesa.. Pri frekvenci f = 50 Hz so učinki električnega toka naslednji: začutimo tok (300 mA) bolečina elektrod ne moremo izpustiti možna fibrilacija srca opekline.. Izjemo predstavljajo vodi v svetilkah.5 mm2. ki imajo lahko manjši prerez. 2. A = 2 ë û ë û l × u% × U l × u% × U Mehansko dimenzioniranje Mehansko trdnost električnih instalacij dosežemo že z nameščanjem vodnikov v instalacijske cevi in kanale ter z vgradnjo vodnikov v ali pod omet. Pri varovanju človeka pred učinki električnega toka moramo upoštevati vrsto električne napeljave. če je bakren in 2. ki ga še dovoljujemo. šok 0.5 mm2. Učinki izmeničnega električnega toka so odvisni od poti. Mehansko dimenzioniranje je potrebno le pri zbiralkah in glavnih razdelilnikih večjih porabnikov. Neposredni dotik v primeru. Za hišne instalacije obstaja le predpis o uporabi najmanjših dovoljenih prerezov vodnikov.

UPORABA ZAŠČITNE MALE NAPETOSTI. kadar je izolirano zvezdišče in steče tok zaradi kapacitivnosti omrežja do zemlje (pri višjih frekvencah!). Z ELEKTRIČNO LOČITVIJO. Govorimo o treh stopnjah zaščite: zapščita pred neposrednim dotikom (zaščita pred vsemi deli naprave. Podrobneje si oglejmo nekatere vrste zaščit. F1 N M Slika 34: Zaščita z zaščitno izolacijo 35 . Elektrotehnika Dobljene vrednosti so različne in samo v primeru. priključno omarico. inducirane napetosti (visoke frekvence in visokonapetostni vodi!). preboj pri zelo visoki napetosti in zaostala napetost (npr. Pri varovanju uporabljamo tudi izenačevanje potencialov. glavni zaščitni vodnik. Druge nevarnosti predstavljajo neposredni dotik vodnikov. Z OKROVI. toplovodno inštalacijo. ki so v času delovanja pod napetostjo). da bi v primeru okvare (kratkega stika med okrovom naprave in motorjem) tok lahko stekel preko človeka. ko so tla zelo dobro izolirana. okvare izolacije. ZAŠČITA PRED POSREDNIM DOTIKOM: v v v Z ODKLOPOM. Na naslednji sliki vidimo osnovni princip zaščite pred neposrednim dotikom z izolacijo. Zaščito pred električnim udarom delimo v tri osnovne skupine: ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM ZAŠČITA PRED NEPOSREDNIM DOTIKOM: v v v v Z IZOLACIJO. ko nastopi napaka) in dodatna zaščita (FI-zaščitna stikala). DODATNA ZAŠČITA: v v v UPORABA VARNOSTNE MALE NAPETOSTI. kondenzatorji in transformatorji po izklopu naprave). Z OMEJITVIJO ENERGIJE IN TOKA. Z DODATNO IZOLACIJO. zaščita pred posrednim dotikom (varuje v primeru. radiatorje med seboj).Varovanje pred učinki električnega toka IB = UC RB + Rtal Martina Leš. S FI-ZAŠČITNIMI STIKALI. s katero preprečimo. pri čemer povežemo različne naprave in napeljave (npr. je tok manjši od 30 mA. S PREGRADAMI. prehajanje toka skozi ozemljitev.

Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. da bi tok stekel preko človeškega telesa (pri delu v vlažnih prostorih.. Elektrotehnika Zaščito pred neposrednim dotikom naredimo z dodatno izolacijo ali z s posebnim zaščitnim pokrovom (kanali za polaganje kablov. kar naredimo tako. Slika 35: Zaščite pred neposrednim dotikom Zaščito pred posrednim dotikom lahko izvedemo s pomočjo izenačevanja potencialov.).). ipd. z zapiranjem v omaro ali z ustrezno oddaljenostjo možnih kontaktnih površin). 36 .. da povežemo zaščitne vodnike različnih porabnikov na skupni zaščitni vodnik. Zaščito omogočajo neprevodna tla in galvanska ločitev s pomočjo ločilnega transformatorja. . Slika 36: Zaščita pri posrednem dotiku Zaščito z malo napetostjo uporabljamo kadar obstaja nevarnost. Dotik lahko preprečimo tudi z ustreznim odmikom naprav iz dosega rok (z ograjo.

F1 N 220 V 220 V Slika 39: Zaščita z električno ločitvijo 37 . To naredimo z ločilnim transformatorjem.Varovanje pred učinki električnega toka F1 N Martina Leš. s čimer galvansko ločimo napajanje od aparata. Elektrotehnika 220 V 24 ali 42 V Slika 37: Zaščita z zaščitno malo napetostjo Slika 38: Izvedba zaščitne male napetosti in funkcijske male napetosti Pomembna je tudi zaščita z električno ločitvijo. pri čemer preprečimo v primeru okvare direktno povezavo naprav z električnim omrežjem.

električni gospodinjski aparati). Uporaba varnostne male napetosti (npr. mora biti izpolnjen naslednji pogoj: padec napetosti. Oglejmo si dva primera zaščite z ozemljitvenim vodnikom: zaščito s posebnim ozemljilom in zaščito s skupnim ozemljilom. ki ga povzroča tok okvare na upornosti zaščitne ozemljitve. V primeru okvare steče tok (Iok) s faznega vodnika preko ohišja do zemlje (Rz) in naprej preko obratovalne ozemljitve (Rob) in nevtralne točke transformatorja spet do faznega vodnika.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Pogoj je izpolnjen.25. Poleg osnovne izolacije morajo biti vključeni dodatni zaščitni ukrepi: prevodni deli so povezani na zaščitni vodnik v inštalaciji. Oznaka: . ne sme biti večji od dopustne napetosti dotika 65 V. ki niso pod napetostjo v normalnem obratovanju so galvansko povezani z zemljo preko ozemljila. 38 . kadar sta upornosti ozemljila (Rz) in obratovalnega ozemljila dovolj majhni. III. Poleg osnovne izolacije je izvedena še dvojna ali ojačitvena izolacija. Elektrotehnika Glede na izvedbo zaščit pred električnim udarom delimo električne naprave v tri razrede: I. V to skupino spadajo električne naprave s plastičnim ohišjem (npr. ročne električne svetilke). nazivni tok varovalke In in faktor izklopnega toka k in nazivni tok varovalke največjega porabnika v omrežju Inmax. Oznaka: . Rz £ U dop k × In [Ω] Rob £ U dop k × I n max [Ω] Pri tem upoštevamo naslednje podatke: dopustna napetost dotika Udop (Udop = 65 V). Potrebni faktor izklopnega toka k za varovalke ali instalacijski odklopnik je za hitre varovalke 3. Oznaka: . V to skupino spadajo električne naprave s kovinskim ohišjem (npr. II.5 in za zaščitna stikala 1. Zaščita s posebnim ozemljilom Vsi kovinski deli. L1 L2 L3 N Rob Rz Iok Slika 40: Zaščitna ozemljitev s posebnim ozemljilom Da je varovalni ukrep učinkovit.5 za odklopnike 2. Običajno uporabimo že izračunane vrednosti. elektromotorji). Ozemljitvene vodnike je potrebno pravilno načrtovati.

Pri zaščitni ozemljitvi s skupnim ozemljilom je postavljena zahteva. preden začne naprava obratovati.5 za hitre varovalke In [A] Rz [W] 6 3.53 Zaščita s skupnim ozemljilom Za skupinsko ozemljitev se uporablja razvejana vodovodna mreža in kovinski plašči kablov nizko napetostnega omrežja ali posebej vkopan železni pocinkani trak (valjanec). da bi ob zemeljskem stiku ene faze dobila druga fazna vodnika večje napetosti kot 250 V proti zemlji. Pravilna povezava kovinskih ohišij z zaščitnimi ozemljili izvedemo preko zaščitnih vodnikov. da povzroči hitro pregoretje varovalk poškodovanega porabnika in tako prepreči zadrževanje previsoke napetosti dotika.9 10 1. Ob preboju izolacije bodo toki okvare stekli od faznega vodnika preko ohišja porabnika na skupno ozemljilo. da se ozemljitev prekine z vgrajenimi izolirnimi vložki ali plastičnimi cevmi.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Pri pravilni izvedbi tega varovalnega ukrepa je omejena upornost zanke z: Rza £ Uf k × In [Ω] .16 20 0. npr. s čemer preprečimo.93 25 0. kjer je upornost zanke (Rza). 39 .74 35 0. Vsakega porabnika vežemo preko zaščitnega vodnika na zaščitno ozemljitev.86 16 1. L1 L2 L3 N Slika 41: Zaščitna ozemljitev s skupnim ozemljilom Upornost zanke je treba temeljito izmeriti. je treba uporabiti drug varnosti ukrep. da skupna upornost ozemljila ne presega vrednosti 2 W. fazna napetost (Uf). napetostno zaščitno stikalo. Če je upornost zanke prevelika za nekatere močnejše varovalke. Elektrotehnika Tabela 5: Upornosti ozemljil glede na nazivni tok varovalk pri k = 3. Tok okvare mora biti dovolj velik. nato v zvezdišče transformatorja in nazadnje v fazni vodnik. nazivni tok varovalke (In) in faktor izklopnega toka (k). Pri uporabi vodovodnega omrežja za skupno ozemljilo moramo paziti na možnost.

Zato so podane mejne dolžine vodnikov. Čas trajanja visoke napetosti dotika je odvisen od časa pregoretja varovalke ali odklopa odklopnika in lahko znaša v neugodnih razmerah tudi do 10 sekund. Prvi pogoj ničenja . ko varovalka pregori zaradi prehoda toka okvare prek varovalke varovanega porabnika. pri katerih še lahko uporabimo ničenje v omrežjih do 400 V. Elektrotehnika Zaščitni vodniki in ozemljitveni vodi morajo biti stalno položeni. Ničenje lahko uporabimo. Zavarovanje pred previsoko napetostjo dotika dosežemo. Ničenje Pogosto srečamo ničenje ko varovalni ukrep. galvansko povežemo z nevtralnim vodnikom omrežja.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Z obema načinoma zaščitne ozemljitve ne moremo preprečiti visoke napetosti dotika.zaščitni vodnik. Zaščitni vodnik in ozemljitvene vode je potrebno pravilno dimenzionirati. ampak le omejujemo čas trajanja. Pri ničenju uporabljamo nevtralni vodnik kot povratni vodnik ta toke okvare (Iok). Pri ničenju kovinska ohišja in ostale prevodne dele porabnika.kadar nastane kratek stik med fazo in nevtralnim vodnikom na katerem koli mestu omrežja. razen pri prenosnih porabnikih. ki morajo imeti v priključnem vodu poseben vodnik . mora biti tok okvare (Iok) večji ali enak izklopilnemu toku najbližje varovalke. če je zvezdišče transformatorja ozemljeno. 40 . ki niso v času obratovanja pod napetostjo. njegova velikost pa je odvisna od fazne napetosti in skupne upornosti tokokroga (upornost zanke). Pri ničenju je tok okvare hkrati tudi tok enofaznega kratkega stika. Zato prereze vodnikov dimenzioniramo tako. da je: I ok ³ k × I n [ A ] pri tem je upornost zanke: Rza £ Uf k × In [Ω] Iz tega pogoja opazimo omejen učinek ničenja pri večjih razdaljah (tokokrogi) od transformatorske postaje do potrošnika. Tehnični predpisi za izvajanje električnih instalacij v zgradbah predpisujejo minimalne dopustne prereze zaščitnih bakrenih vodnikov. L1 L2 L3 N Iok Rz Rob Slika 42: Ničenje Za ničenje morajo biti izpolnjeni določeni pogoji.

da je nevtralni vodnik enako izoliran kot fazni vodnik. razlika je le v barvi vodnikov. ker je od tega odvisno.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.nevtralni vodnik mora biti v vsej dolžini mehanično in električno neprekinjena celota. potem ima lahko nevtralni vodnik dve stopnji manjši prerez iz vrste standardnih prerezov za vodnike. Elektrotehnika Drugi pogoj ničenja . Četrti pogoj ničenja . Zahtevamo. kakšna napetost se bo pojavila v nevtralnem vodniku v primeru okvare ničenega omrežja. mora biti nevtralni vodnik ozemljen na koncu vsakega odcepnega omrežja. Poleg opisanega postopka poznamo še ničenje s posebnim zaščitnim vodnikom. Nevtralniega vodnika ne izklapljamo. Kratek stik Povečanje jakosti toka v vodniku povzroči segrevanje vodnika. Skupna upornost ozemljitve skupine med seboj najbližjih ozemljitev odcepov ne sme biti večja od 5 W. hkrati pa steče bistveno večji tok. Za označevanje nevtralnega vodnika je predpisana svetlo modra barva. Če so prerezi faznih vodnikov večji od navedenih. da bo manjša od 65 V. da pride do požara. bo stekel po zemlji prek obratovalnega ozemljila tok zemeljskega stika in bo tako dobil napetost. Zaradi možnosti. Zaradi hkratnega povečanja temperature je lahko proizvedena toplota tako velika. R Slika 43: Kratek stik (označitev) 41 . Posledica dviga temperature je hitrejše staranje izolacije. ki narašča kvadratično glede na jakost toka. za katero moramo zagotoviti. Kratek stik nastane zaradi preobremenitve ali stika golih vodnikov različnega potenciala pri porabnikih. Mesto kratkega stika označimo na shemi s puščico. pri proizvajalcih električnega toka ali pa na prenosnih vodih. Pri nadzemnih vodih mora biti nevtralni vodnik ozemljen vsakih 200 m. Tretji pogoj ničenja . Zaradi tega zahtevamo. da pride do prekinitve ničelnega vodnika. Pri bakrenih izoliranih vodnikih in kablih sta prereza enaka do 16 mm2. pri nadzemnih vodih pa do 50 mm2.pomembno je medsebojno razmerje prereza nevtralnega in faznega vodnika. da je upornost obratovalne ozemljitve (Roz) vedno: Roz £ 2 Ω .če v ničenem omrežju pride do stika enega vodnika z zemljo. Upornost tokokroga se bistveno zmanjša. Nikjer ne sme biti varovan z varovalkami ali odklopniki.

018 Ω mm 2 = = 0 .5mm 2 m Zaradi omrežne napetosti U = 220 V. Nizkonapetostne taljive varovalke Nizkonapetostne taljive varovalke uporabljamo za varovanje vodnikov. Da bi preprečili posledice kratkega stika uporabljamo varovalne naprave. da se stopi žica z izolacijo vred. Izračunajmo tok kratkega stika in njegovo moč! Upornost dovodnih vodnikov izračunamo s pomočjo specifične upornosti (r = 0. da je prerez 1. Do takega toka praktično ne more priti. ni med njima praktično nobene upornosti.72 Kratkostična moč. ki nastopi zaradi kratkostičnega toka Ik: Pk = I k2 × R = 341. saj nismo upoštevali v izračunu oddaljenosti od elektrarne in upornosti povezovalnih vodnikov do nje.5 mm2 dovolj velik za tako majhen tok. saj bi brez škode prenesel tudi tok velikosti 16 A.32 × 0 . R= 2 × l 2 × 30 m 0.5 A R 0 .72 ) Ω Že od prej vemo. Prerez bakrenega vodnika je 1. Če se dovodni žici ob porabniku dotakneta.72 Ω A×l 1. bo skozi skupino žarnic tekel tok: I= 220 V = 731. Zaradi slabe izolacije nastane kratek stik ob priključku porabnika.5 mm2.018 · 10-6 Wm). Elektrotehnika Primer: Skupina žarnic (svetilka) ima upornost R = 300 W in je oddaljena 30 m od glavnih dovodnih vodnikov omrežja s stalno napetostjo 220 V.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. kablov in nparav pred različnimi mejami termične obremenitve.7 = 67 kW Tako velika toplota povzroči. tako da se pri prevelikem toku ta mesta raztalijo in s tem prekinejo električni tokokrog. Na izbranem mestu namenoma zmanjšamo prereze vodnikov. Slika 44: Taljive varovalke 42 . Stalna napetost požene skozi obe žici tok kratkega stika: Ik = U 220 = = 305.5mA ( 300 + 0. Opisali smo princip delovanja taljivih varovalk.

Razlika med zaščitnimi stikali in odklopniki je predvsem v njihovi vzdržljivosti proti učinkom kratkostičnih tokov. ki ga ponovno vklopimo z ročnim stikalom. Stikala in odklopniki Stikala in odklopnike uporabljamo za predvsem ročno vklapljanje in izklapljanje električnih naprav pod obremenitvijo. elektromagnetni pa v primeru nastanka kratkega stika. sekundarni nadtokovni sprožniki. Elektrotehnika Varovalke so sestavljene iz podstavka. Slika 45: Princip delovanja bimetalnega releja V bimetalnem sprožniku se bimetalni trak zaradi segrevanja (s tokom) upogne in odklopi kontakt. Inštalacijski odklopniki Inštalacijski odklopniki (avtomatske varovalke) so enopolni stikalni aparati. V zadnjem času jih nadomeščamo z drugimi vrstami varovalk. napetostni sprožnik (vzbuja ga napetostni vir in je namenjen odpiranju mehanskega sitkalnega aparata). kape varovalke in velikostnega vložka (preprečuje vstavitev varovalke napačnega velikostnega razreda). sprožnik (bimetalni sprožnik za zaščito pred magnetni kratkostični sprožnik (zaščita pred kratkostičnimi tokovi): primarni nadtokovni sprožniki (se napajajo iz glavnega tokokroga mehanskega sitkalnega aparata in so grajeni za manjše nazivne tokove). V stikalnih aparatih uporabljamo naslednje sprožnike: - termični preobremenitveni preobremenitvenimi tokovi). sestavljeni iz bimetalnega in elektromagnetnega sprožnika. kadar izpade ena faza). varovalnega vložka. Kadar uporabimo stikala. ki nastanejo zaradi kratkega stika. podnapetostni sprožnik (ščiti trifazne naprave pred dvofaznim obratovanjem. Oba povzročita izklop odklopnika. Pri elektromagnetnem sprožniku izkoriščamo delovanje magnetnih sil.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Bimetalni sprožnik odklopi v primeru preobremenilnega toka. 43 . moramo uporabiti dodatno še ustrezno varovalko. Uporabljamo jih predvsem v stanovanjih in poslovnih prostorih.

da moramo povezati zaščitni vodnik preko releja na pomožno ozemljitev. Za svoje delovanje potrebujejo napajalno napetost. mA Izklopni časi:okrog 30 ms Podobno delujejo tudi napetostna zaščitna stikala. Nazivni tokovi (In): 6. ki imajo namesto diferenčnega transformatorja. saj ti tokovi (npr. Zaradi tega moramo v taki inštalaciji uporabiti še varovalke ali inštalacijske odklopnike ali odklopnike. A Diferenčni tokovi (In): 6. poslovnih in drugih prostorih. 25. ... zato jih uporabljamo bolj izjemoma. ki imajo večjo občutljivost. napetostni rele (odklopnik). Slika 46: FI-zaščitno stikalo 44 . med faznim vodnikom in nevtralnim vodnikom ali med večimi faznimi vodniki) ne povzročijo diferenčnega toka. kontaktnega dela in vklopno-izklopnega mehanizma z elektromagnetnim sprožnikom. . Elektrotehnika FI-zaščitna stikala FI-zaščitna stikala so namenjena zaščiti pred električnim udarom.. 10. Diferenčni tok inducira napetost v diferenčnem transformatorju in elektromagnetni sprožnik izklopi stikalo. 30.1 s. 13. Napetostno zaščitno stikalo zahteva. ki jih sproži tok. Kadar pride do okvare. 20. 32. kar moramo upoštevati ob izgradnji inštalacije.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. 10. Pri normalnem obratovanju mora biti vsota tokov enaka 0. Poznamo tudi DI-zaščitna stikala. Stikalo ne varuje pred kratkostičnimi tokovi. Uporabljamo jih v stanovanjskih. So tokovna zaščitna stikala. ki steče od faznega na zaščitni vodnik ali po kakšni drugi poti v zemljo. 16. ki zaznava razliko med tokovi. steče okvarni tok mimo tokovnega stikala in vsota tokov ni več enaka 0. Stikala lahko odklapljajo z različno selektivnostjo. Ob previsoki napetosti odklopnik odklopi kontakt v 0. 8. 100.. Sestavljena so iz diferenčnega transformatorja.

vodovodnega in drugih povezav razširi tudi na bližnje sosednje objekte. ki nastane zaradi močnega spreminjanja razelektritvenega toka. plinskega. kjer prav tako povzroči poškodbe in uničenje opreme. da se vplivi udara strele širijo v prostorskem radiju do 1. Če so objekti med seboj povezani z mrežami. telefonskega. V praksi se je izkazalo.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. ki jih oklepa magnetno polje. saj se pojavijo še sekundarne posledice udara strele. Posledice udara strele oziroma električnega toka zaradi izpraznitvenega naboja oblaka lahko vplivajo na druge objekte preko prostora. je vpliv opaziti na večji razdalji. 45 . Preboj povzroči izjemno močan tokovni udar (od neakj 10 kA do 200 kA). zaradi katerega nastane v zelo kratkem času (cca. Električni tok. induktivnih in kapacitivnih povezav. Tokovi preko ohmskih upornosti in magnetno polje preko induktivnosti sistemov ustvarijo izjemno močne napetostne sunke. ki pa je lahko v objektu ali med oblaki.5 km od centra udara. 30 ms) izjemno močno magnetno polje H. vendar pa ta zaščita ni popolna. kaj šele od njihovih nazivnih napetosti. Elektrotehnika Slika 47: Shema FI-zaščitnega stikala Zaščita pred udarom strele Direktni udar strele v objekt rešimo s strelovodno inštalacijo. ki ga povzroči atmosferska praznitev se preko mrež električnega. Pri atmosferski razelektritvi med dvema različnima potencialnima ploskvama (oblakoma). saj se elektromagnetni vplivi širijo z ustvarjanjem protinaboja na kovinskih masah ali pa z induciranjem napetosti v zankah. ki jih moramo rešiti z dodatnimi zaščitami. Prenapetostni vpliv je torej posledica ohmskih. ki so lahko nekaj tisočkrat večji od izolacijske sposobnosti naprav. ki predstavljata ogromen kondenzator.

Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Naslednja stopnja zaščite tik pred ščiteno napravo so zaščitni odvodniki razreda D. ki jih večinoma vgrajujejo elektrodistribucijska podjetja. del): Za zunanje nizkonapetostne proste vode uporabljamo odvodnike razreda A (IEC 99. ki zajemajo zaščito zgradb proti ognju. Prenapetosne odvodnike. Elektrotehnika Slika 48: Udar strele in učinki Zaščitni ukrepi Da bi se pravilno zaščitili pred škodljivimi in uničujočimi pojavi se v mednarodnih predpisih pojavljajo zahteve po zunanji zaščiti proti streli.1). Vse energetske prenapetostne zaščite uporabljamo tudi v telekomunikacijah in informatiki. Odvodnike razreda C vgrajujemo kot prenapetostno zaščito v notranje napeljave (običajno: razdelilne omarice). ki sledijo razredu B je možno na krajših vodih (7 m) zaščititi s premostitveno tuljavo. ki preprečujejo vdor direktnega ali delnega udara strele v notranjost stavbe. Zaščitni element VTD je vgrajen v samo ščiteno napravo. meanskim poškodbam. ki ga montiramo direktno na nizkonapetostno mrežo. najpogostejša oblika je vmesnik. poškodbam električnih inštalacij (osnovni evropski standard ENV 61024: 1. 46 . Za zaščito pred direktnimi udari strele vgrajujemo v distribucijske omarice odvodnike razreda B.

Elektrotehnika Slika 49: Varovanje v objektih Prenapetostni odvodniki Odvodniki strele in prenapetostni odvodniki Prenapetostni odvodniki in vmesniki Prenapetostni odvodniki v ščitenih napravah Slika 50: Primer: vrste prenapetostnih zaščit 47 .Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.

Za vsako omrežje je značilna nazivna napetost. srednjih. napetosti in obliki ter frekvenci. Pri nas imamo sistem f = 50 Hz in napetosti 220 in 380 V. vendar jih iz estetskih in varnostnih razlogov vse več uporabljamo. Pri omrežju.daljnovod. Vodniki morajo biti tako napeti. 1910 daljnovodi napetosti 110 kV. upoštevati morajo sile vetra in zaradi njega nastala lastna nihanja. Danes uporabljamo v elektroenergetiki izključno sistem konstantne napetosti. Kabelska omrežja so sicer dražja od zračnih vodov. mrežo za izmenični tok (trifazne mreže z ničelnim vodnikom ali brez njega). lahko pa tudi v posebne kabelske kanale ali prosto po zraku na stebrih. Vrste električnih mrež Električna omrežja razlikujemo po izvedbi. 275 kV (visoke) in trenutno približno 1300 kV (najvišje napetosti). Namenjena je prenosu električne energije od elektrarne do mesta potrošnje. Zgornje meje ter napetosti leže pri 1 kV (nizke). po standardih IEC pa bomo prešli v prihodnjih letih na 230 in 400 V napetosti. 1887 prvi generator in zatem še 3-fazni motor 3-fazne izmenične napetosti. da v njih vlada dopustna natezna napetost tudi v neugodnih obratovalnih pogojih (dodatne obremenitve naprimer zaradi snega. spremembam obremenitve pa se prilagajamo s spremembami toka. 1892 oljni transformator. ledu. in ostanejo vedno medsebojno oz. Ker so po montaži večkrat težko dostopna. Po nazivnih napetostih ločimo omrežja nizkih. ki poteka na prostem . temperaturne spremembe. ki v normalnem obratovanju ne sme biti prekoračena. Elektrotehnika 3. opremljen z vsemi potrebnimi napravami. Po vrsti toka delimo mreže na mreže za enosmerni tok (sestavljata jih dva vodnika). morajo biti ustrezno varovani pred mehanskimi in kemičnimi vplivi ter vlago. je potrebno upoštevati razen električne varnosti še določeno mehansko trdnost. itn. 48 . Po izvedbi jih delimo na prostozračna omrežja (daljnovodi) in na kabelska omrežja. 35 kV (srednje). Omenimo lahko nekaj točk v razvoju električnih mrež: l. visokih in najvišjih napetosti. da vzdržujemo konstantno napetost. vrsti toka. kar pomeni. 1882 je zgradil Edison v New Yorku prvo elektrarno.Električna omrežja Martina Leš. Električna omrežja Električna mreža je sistem vodov. Razvoj električnih mrež Razvoj električnih mrež je tesno povezan z razvojem elektrarn in s problemom napajanja porabnikov. od katere so odvisne različne lastnosti omrežja (električna trdnost izolacije). sile med vodniki zaradi električnega in magnetnega polja. Projektant mora daljnovod projektirati glede na mehanske lastnosti vodnikov. v letih med 1880 in 82 so bili izdelani prvi transformatorji. Običajno jih polagamo v zemljo. od tal oddaljeni v skladu s tehniškimi predpisi (velikost in konstrukcija stebrov). med drugim tudi najvišja obratovalna napetost.

Elektrotehnika Po obliki ločimo odprte mreže in zankaste mreže. vendar z majhno obratovalno vrednostjo. 1 2 3 4 5 6 7 8 Slika 51: Odprte mreže 1 2 7 8 3 4 5 6 Slika 52: Zankaste mreže V drugem primeru napajamo potrošnika z dveh ali več strani.380 kV Prosti vodniki 6. G 10.primer 49 . določenih mest v naselju... Distribucijski (napajalni) vodi prenašajo električno energijo od prehodnih ali končnih transformatorskih postaj do stanovanjskih blokov oz. kjer izvedemo transformacijo 110/20(10) kV. Obratovalna vrednost teh mrež je večja od prej omenjenih.4(0. Pri odprtih mrežah dovajamo električno energijo le z ene strani.27 kV 110.36 kV 380 V Slika 53: Prenosno omrežje . Tam se ponovno izvede transformacija 20(10)/0.. Pri izpadu ene strani dobijo potrošniki električno energijo z druge strani.. V primeru izpada napajalne točke ostanejo vsi potrošniki brez dovoda električne energije. Po funkciji ločimo omrežja na prenosna (transportna) in na razdelilna (distribucijska) omrežja. Mesta in večja naselja oskrbujemo z električno energijo preko prenosnega omrežja ter napajalne transformatorske postaje (ene ali več)..Električna omrežja Martina Leš.231) kV ter preko nizko napetostnih (NN) razdelilnih vodov napaja posamezne NN potrošnike.. Takšna mreža je enostavna in poceni.

50 .5 Hz.1 Hz. Pri normalnem obratovanju elektroenergetskega sistema sme znašati odstopanje od nazivne vrednosti v času 15 minut ± 0. V tem primeru je potrebno zregulirati na prej omejeno odstopanje najkasneje v eni uri. Če poteka regulacija ročno. V izjemnih primerih (višja sila) pa se sme nazivna frekvenca električnega omrežja zmanjšati do 49. Elektrotehnika Standardna frekvenca električnega omrežja Nazivna frekvenca električnega omrežja pri nas je 50 Hz. če se izvaja avtomatska regulacija frekvence in moči v električnem omrežju.2 Hz.Električna omrežja Martina Leš. lahko to odstopanje znaša ± 0.

Razlikuje se predvsem glede načina sproščanja energije črnega telesa. Posebno področje predstavljajo snovi. Fizikalno ga definiramo kot pojav. kjer je σ = 5. 100 200 300 400 500 600 700 800 106 l [nm] vidno območje kozmična sevanja 10-16 10-14 g žarki 10-12 rentgen 10-10 10-8 optično sevanje 10-6 10-4 radar 10-2 100 TV 102 104 tehnični enosmerni tokovi 106 l [m] Slika 54: Območja valovnih dolžin Nastanek svetlobe Svetloba nastane zaradi termičnega in zaradi luminiscentnega sevanja. Pri tem pride do nastanka (izsevanja) fotonov. katerih energija in dolžina valovanja sta točno določena s snovjo (samo ena spektralna črta!). Elektrotehnika Razsvetljava Svetloba Svetloba je elektromagnetno valovanje.66 ⋅ 10−8 Wm-2 K−4 . 51 . ko snov oddaja elektromagnetno sevanje. ki ne nastane zaradi termičnih procesov. Pod vplivom električnega polja se prično prosti elektroni in ioni gibati. Z luminiscentno svetlobo označujemo vso svetlobo.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. t ) = 2 π h c ⋅ λ−5 ⋅  k −1 e           oziroma po Stefan-Boltzmanovem zakonu. pri katerem upoštevamo vse dolžine valovanj: M e = σT 4 . pri katerih dobimo področje vidnega spektra in pojav imenujemo fotoluminiscenca. katerega jakost je za izbrane valovne dolžine in manjša spektralna področja večja od termičnega valovanja pri isti temperaturi izbrane snovi. Termično sevanje je posledica visoke temperature in ga fizikalno razložimo na podlagi kvantne teorije sevanja črnega telesa po Planckovem zakonu:  hc0    M (λ . Izrabljamo ga pri fluorescentnih ceveh (neonske žarnice). Vrsto svetlobe razdelimo glede na valovne dolžine svetlobe. posledica trkov pa je vzbujanje atomov. Posamezne barve zavzemajo naslednje intervale valovnih dolžin.

620 620 .560 560 . fotobiološke in fotokemične procese. Svetlobo razlagamo kot svetlobno sevanje s hitrostjo širjenja c » 3 108 ms-1. Koža občuti sevanje kot toploto. Ločimo: 280 – 315 315 – 400 Vidna svetloba (barve) 400 . Povzroča pigmentacije kože. Povzroča pordečitev kože (erythem) in pigmentacijo kože. Najobčutljivejše je na zeleno rumeno barvo svetlobo valovne dolžine 555 nm. in pri dnevni svetlobi. kakor tudi s pomočjo kvantne teorije.505 505 . Človeško oko je različno občutljivo na različne barve tudi pri nočni svetlobi.760 Infrardeča svetloba 780 – 1400 1400 – 3000 3000 – 106 UVB UVA vijoličasta modra modro zelenkasta zelena zeleno rumena rumena oranžna rdeča IRA IRB IRC - monokromatsko svetlobo. je pa škodljivo očem in povzroča vnetje očesne veznice. 52 . Oko ni enakomerno občutljivo na svetlobo vseh valovnih dolžin. vendar brez vnetja.Krmiljenje in regulacije Tabela 6: Vrsta svetlobe Vrsta svetlobe Ultravijolična svetloba Valovna dolžina [nm] 100 – 280 Ime (oznaka) UVC Opis Martina Leš. Elektrotehnika Povzroča pordečitev kože. ko prevzamejo glavni del naloge palčke. Od 250 – 265 nm ga uporabljamo za razkuževanje prostorov.590 590 . ko prevzamejo glavni del čepki. sestavljeno svetlobo.480 480 . kakor tudi tvorjenje vitamina D2. Vzpodbuja luminiscenco. za oko pa je nevidno. kjer predstavimo svetlobo z delci – s fotoni.430 430 .530 530 .

9 0.Krmiljenje in regulacije 1 0. Φ= Q [lm ] t En lumen je svetlobni tok.5 0. akomodacija. svetlost. Svetilnost predstavlja merilo za vrednost svetlobe. Svetlobni tok je določen kot kvocient množina svetlobe v času sevanja. Elektrotehnika V(l ) l [nm] Slika 55: Relativna svetlobna občutljivost za dnevni (----) in nočni vid (.4 0. oporabljamo naslednje osnovne veličine in enote: svetlobni tok.000 lx. kontrastna občutljivost. ki ga vir v dani smeri seva v element prostorskega kota in elementom prostorskega kota: I= Φ [cd ] ω 53 . Svetlobni tok je celotna oddana moč sevanja svetlobnega vira. Te funkcije dosežejo največjo vrednost pri 10. osvetljenost. Osvetljenost vpliva na aktivnost in dobro počutje človeka.8 0.2 0..6 0.7 0. Svetilnost (svetlobnega vira v določeni smeri) je razmerje med svetlobnim tokom. so odvisne od nivoja osvetljenosti.1 0 400 450 500 550 600 650 700 750 Martina Leš. ki ga seva točkovni vir svetlobe svetilnosti 1 cd (candele) v enoti prostorskega kota 1 sr (steradian) enakomerno v vse smeri. kot naprimer ostrina vida. adaptacija.3 0. ki seva v določeni smeri. ki jo človeško oko ovrednoti kot svetlobo. Fotometrija Da bi lahko merili svetlobo oziroma primerjali svetila in njihove učinke.-) Vpliv svetlobe na človeka Elementarne vidne funkcije. svetilnost. hitrost opazovanja in globinski vid.

Krmiljenje in regulacije

Martina Leš, Elektrotehnika

Enota svetilnosti je candela (cd). Candela je svetilnost, ki jo seva sevalni vir v določeni smeri s frekvenco 540 1012 Hz in z jakostjo sevanja v smeri steradiana 1/683 W. Prostorski kot je del prostora, ki ga oklepa plašč stožčastega ali piramidastega izseka krogle s polmerom r. Velikost prostorskega kota opišemo s površino svetlobne ploskve, ki leži na površini krogle, v katere središču se nahaja točkasti vir svetlobe, in kvadratom polmera krogle:
ω=
S [sr ] , r2

kar znaša za celotno kroglo:
ω=
S 4π r 2 = 2 = 4π [sr ] . r2 r

Osvetljenost je merilo za intenzivnost svetlobe, ki pada na določeno površino. To je gostota svetlobnega toka, ki pada na ploskev:
E= Φ [lx ] A

Enota osveljenosti je lux (lx). En lux je osvetljenost površine 1 m2, na katero pada enakomerno porazdeljen svetlobni tok enega lumna. Izraz za osveljenost lahko zapišemo tudi v naslednji obliki:
E= I ⋅ω I Φ = 2 = 2 [lx ] A r ⋅ω r

Osvetljenost je mogoče izračunati v vsaki izbrani točki ravnine.

a h

Ia

E

EH

EV
Slika 56: Vpad svetlobe na ravnino Osvetljenost v določeni točki je mogoče glede na položaj osnovne ravnine izraziti kot horizontalno ali vertikalno osvetljenost (EH ,EV ).

54

Krmiljenje in regulacije Glede na sliko je horizontalna osvetljenost definirana z enačbo
EH = E ⋅ cos α = Iα cos α . r2

Martina Leš, Elektrotehnika

V praksi pogosto namesto oddaljenosti r uporabljajo kar samo višino h, saj med njima obstaja povezava:
r= h cos α

Enačba za izračun osvetljenosti EH na osnovi višine h ima naslednjo obliko:
EH = Iα ⋅ cos 3 α h2

PRIMER:

Osvetljenost ploskve, ki jo osvetljuje točkasti vir svetlobe, oddaljen 1m, znaša 100 lx. Kolikšna bo osvetljenost te ploskve, če točkasti vir svetlobe prestavimo na dvakratno razdaljo od ploskve?
I = E1 ⋅ r 2 = 100 ⋅12 = 100 cd E= 100 I = 2 = 25 lx 2 2 r

Osvetljenost pade na četrtino!
Osvetljenost z naravno svetlobo v luxih je predstavljena v naslednji tabeli. Tabela 7: Različne osvetlitve Okolje na prostem pri polni luni v sobi podnevi na prostem ob oblačnem vremenu na prostem ob sončnem vremenu Osvetljenost [lx] 0,5 300 1000 100000

Svetlost je edina svetlobno tehnična veličina, ki jo človeško oko zaznava neposredno. Predstavlja merilo za sijavost, to je za svetlobni vtis o bolj ali manj svetli, svetleči ali osvetljeni površini. Definirana je z enačbo:
L= I I = (cd / m2 ) A A ⋅ cos α

Ena candela na kvadratni meter je definirana kot svetlost homogenega vira z ravno površino, ki seva s svetilnostjo ene candele pravokotno na to površino.

55

Krmiljenje in regulacije Tabela 8: Svetlost svetil Svetilo mesec sonce v zenitu žarnica z žarilno nitko Svetlost [cd/m2] (0,02-0,05) 10-3 (1650-22500) 10-3 (45-60) 10-3

Martina Leš, Elektrotehnika

Svetlobni izkoristek je razmerje med oddajanim svetlobnim tokom in prejemano močjo:
ς= Φ [lm/W ] P

Recipročna vrednost svetlobnega izkoristka je specifična poraba:
Ψ=
P [lm/W ] Φ

Primer svetlobnih izkoristkov nekaterih seval (mejne vrednosti): lm/W lm/W Izkoristek razsvetljave je razmerje med koristnim svetlobnim tokom Fk, padajočim na delovno ravnino, in celotnim svetlobnim tokom Fc svetila:
η= Φk [% ] Φc

žarnice z žarilno nitko – vakuumske fluorescenčne sijalke (cevi)

8

75 lm/W 170

sijalke na natrijevo paro – nizkotlačne

Potrebni svetlobni tok na neki ploskvi določimo s produktom potrebne osvetljenosti E in površino delovne ravnine S, pri čemer upoštevamo še izkoristek razsvetljave:
Φ= E⋅S [lm ] η

Izkoristek razsvetljave je odvisen predvsem od naslednjih dejavnikov: načina razsvetljave, oblike in kvalitete svetilke, odbojnosti sten in stropa, višine (razdalje) svetilke nad delovno ravnino, izkoristka prostora (razmerja med dimenzijami v prostoru). Način razsvetljave je zelo pomemben faktor pri določanju izkoristka, zato lahko le-tega približno določimo na osnovi izbranega načina razvetljave. Tabela 9: Izkoristek glede na način razsvetljave Vrsta razsvetljave direktna razsvetljava pretežno indirektna razsvetljava indirektna razsvetljava Izkoristek 0,45-0,60 0,35-0,50 0,25-0,35 56

Višja kot je temperatura žarenja. Žarnice Izvore svetlobe z žarilno nitko razdelimo v dve osnovni skupini: žarnice (vakuum ali različni plini in pare). visokotlačna (živosrebrne pare) svetila. ki je odvisen od plinov oziroma par. Pri tem se sprošča elektromagnetna energija v obliki spektra. plin za polnjenje in zelo malo halogenih elementov (jod in brom). visokotlačna kovinsko-halogena svetila in natrijeva svetila. ki oddajajo svetlobo zaradi razelektrenja plina. tem večji je svetlobni izkoristek izvora in tem večji je svetlobni tok izvora. ki oddajajo svetlobo ob razelektrenju v plinu. da postane deloma zvezen.. Do praznjenja pride pri visoki napetosti. S tem se bistveno poveča življenjska doba žarnice in zmanjšuje izguba svetlobnega toka. dušik. halogenske žarnice (plin za polnjenje in halogeni elementi). Pri takih uporabljamo dodatno luminiscentne snovi (npr. pri žarnicah za večje moči pa so baloni napolnjeni z inertnim (nevtralnim in neaktivnim) plinom: argon. Zaradi tega nastane ionizacija in atomi plinov in kovinskih par se vzbudijo. pri čemer se izpareni volfram vrača nazaj na žarilo nitko. Značilen je črtast spekter. Ti plini še dodatno zmanjšujejo izparevanje volframa vendar povečujejo toplotno sevanje. Pri nekaterih izvorih lahko nastopi visokoenergetski del spektra v UV področju spektra. 57 . halogeno-volframov krožni proces. pri katerih oddaja svetlobo žarilna volframova nitka. Samo manjši delež dovedene energije se prevori v sevanje vidne svetlobe (5 – 15 %). Ker pa pri visokih tempeaturah volframova nitka prehitro razpada (izpareva) jo namestimo v stekleni balon. Spekter svetlobe je zvezen in ima svoj maksimum pri rdeči barvi (svetlobo imenujemo zato topla svetloba). Svetlobo ustvarjajo s termičnim sevanjem žareče volframove nitke.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Obratovalne značilnosti svetlobnih virov na razelektrenje To so izvori svetlobe. krypton. Zaradi halogenih elementov nastane t. kovinskih par ali zmesi večih plinov in kovinskih par. ki jo električni tok segreva do žarenja svetlobni viri na razelektrenje (sijalke) . Halogenske žarnice imajo v cevi iz kvarčnega stekla volfranmovo nitko. Take žarnice sevajo energijo od dolgovalovne ultravijolične svetlobe (UVA) preko območja optičnega sevanja do infrardeče svetlobe (IRB)..so viri. Elektrotehnika Svetlobni viri Električne svetlobne vire delimo glede na način nastajanja svetlobe v dve skupini: · · svetlobni viri z žarilno nitko (žarnice) . Žarilne nitke so debelejše pri večji moči in pri nižjih napetostih. v katerem je vakum. Uporabljamo jih predvsem v reflektorjih ali pa kot nizkonapetostne halogenske žarnice (Un = 6 – 24 V). Delimo jih na fluorescentne cevi. fluorescentni prah). ki pretvarjajo UV svetlobo v vidno svetlobo in s tem dopolnjujejo črtast spekter tako. ko se tvorijo in gibljejo električno nabiti delci (elektroni in ioni).termična sevala. . kovinski pari ali zmesi več plinov in par.i.

Poznamo: starterje. transformatorje s stresanim poljem in posebne transformatorske krmilne naprave (za obratovanje pri enosmerni napetosti).). Krmilne naprave so na različne načine vezane s svetlobnim virom (induktivna. Elektrotehnika Ti izvori svetlobe potrebujejo za svoj zagon naravo za stabilizacijo toka praznjenja izvora. ki dajejo same zase ali skupaj s predstikalno napravo napetostne konice (impulze). V praksi uporabljamo za krmilne naprave: dušilke. pretežno direktne. daljša življenjska doba. Slika 57: Primer svetlobnega vira na razelektrenje s potrebnimi krmilnimi napravami Te vrste svetil potrebujejo tudi naprave za vžig: to so posebne naprave. ogrevne transformatorje. varčne transformatorje. Za svetlobne vire na razelektrenje je značilno. 5. mehanske. upore. 58 . reflektorske). izvedbo (odprte. vrsto zaščite (električna ali mehanska zaščita). ki porazdeljujejo. 2. 4. zaprte. za fluorescenčne cevi).). da pri vžigu potrebujejo višjo napetost kot med obratovanjem.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. sevanjem na vse strani itd. Razdelimo jih lahko na osnovi različnih kriterijev glede na: 1. 6. kompenzirana. igniterje (vžigne naprave) itd. vrsto svetlobnega vira (svetilke za žarnice z nitko. sevanjem navzgor ali navzdol. VF krmiljenje (> 20 kHz). Svetilke morajo zadovoljiti svetlobno-tehnične. zidne itd. način montaže (vgrajene stropne. 3. duo (dvojna) in tandem vezava). porazdelitev svetlobnega toka (direktne. viseče. Prednosti svetlobnih virov na razelektrenje pred viri z žarilno nitko višji svetlobni izkoristek (lm/W). enakomerne itd. filtrirajo in spreminjajo svetlobo virov ter vsebujejo potrebne dele za njihovo pritrditev. 7. področje uporabe (svetilke za notranjo in zunanjo razsvetljavo). kapacitivna. vžigne elektrode. saj bi se v nasprotnem primeru tok stalno povečeval vse do uničenja elektrode izvora. porazdeltev svetilnosti (svetilke z ozkim ali širokim sevanjem.). Svetilke Svetilke so naprave. električne in oblikovne zahteve. nošenje in zaščito kakor tudi za priključitev na električno omrežje. večja ekonomičnost. kondenzatorje.

3. Nivo osvetljenosti Za opravljanje del kake dejavnosti in za izvrševanje vidnih nalog je potreben določen nivo osvetljenosti . Elektrotehnika Vrsta razsvetljave glede na delovni prostor Zahteve glede osvetljenosti so v glavnem odvisne od vrste dela v nekem prostoru. Zaradi psiholoških in fizioloških vidikov so kontrasti pomembni in različni glede na različno delo.2000 lx 2000 . Barva svetlobe Barve oziroma njihove temperature vplivajo na psihofizične lastnosti ljudi: prostor lahko postane prijetnejši in harmoničen ali obratno. ki so s to dejavnostjo povezana. Vrsta prostora za splošno razsvetljavo v prehodnih in malo uporabnih prostorih. nivo osvetljenosti: minimalna srednja osvetljenost. za dodatno razsvetljavo delovnih mest pri izredno zahtevnih vidnih nalogah. V notranji razsvetljavi ločimo tri osnovna območja nivojev osvetljenosti.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. nazivna osvetljenost 2.E (lx). za splošno razsvetljavo v delovnih prostorih. razred bleščanja.200 lx 200 . 5. Pri razsvetljavi notranjih prostorov z umetno svetlobo moramo upoštevati predvsem naslednje faktorje kvalitete razsvetljave: 1. kontrast.20 000 lx Kontrast To je razlika v osvetljenosti med ozadjem in predmeti. 6. barva svetlobe. Tabela 10: Območja nivojev osvetljenosti Osvetljenost 20 . Slednji je odvisen od značaja del in od značaja vidnih nalog. 59 . stopnja barvne reprodukcije. 4. vpadni kot in porazdelitev svetlobe.

69 40 Karakteristična temperatura 3000 K 4000 K 6000 K barvna 60 . steklenih ali gladkih površin). barve dnevne svetlobe. se znosnost bleščanja ne kontrolira. Tabela 11: Karakteristična barvna temperatura Osnovna skupina barve svetlobe topla barva bela barva barva dnevne svetlobe Barvna reprodukcija Označevanje učinka svetlobnega vira na barvni videz predmetov. imenujemo barvna reprodukcija. Elektrotehnika Zaradi lažje primerjave barvnih lastnosti so svetlobni viri. Priporočilo navaja 2 razreda: razred bleščanja 1 velja za težke vidne naloge (višje zahteve v zvezi z omejitvijo bleščanja) razred 2 pa velja za lažje vidne naloge in zato dopušča višje svetlosti svetilk. označuje barvna reprodukcija zvezo med reproducirano barvo in naravno barvo. ki ga definira tako imenovana karakteristična barvna temperatura. Kadar pri kakem prostoru ali delu razred bleščanja ni naveden. Tabela 12: Stopnja barvne reprodukcije Stopnja barvne reprodukcije 1 2 3 4 Razred bleščanja Bleščanje je lahko direktno (kadaj je svetloba svetila bistveno večja od splošne osvetljenosti prostora) in indirektno (zaradi odsevov npr. Čim višja je vrednost indeksa Ra. kar izrazimo s splošnim indeksom barvne reprodukcije Ra. bele barve.84 40 .100 70 .Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Na splošno vzeto. kar zadeva njihove barvne temparature. ki jih vir osvetljuje. Območje indeksa Ra [%] 80 . Razred bleščanja je namenjen kontroli znosnosti bleščanja po metodi mejnih krivulj svetlosti. Vsaka skupina barve svetlobe ima določeno območje barvne temperature. razdeljeni na tri osnovne skupine barvne svetlobe in sicer na svetlobne vire: tople barve. tem boljša je barvna reprodukcija svetlobnega vira.

ki jih uporabljamo za reguliranje izbranih veličin. Sistem lahko predstavimo z blokom. Sistem sestavlja več medsebojno povezanih enot z namenom.. se ventil spet odpre. ki ga sestavlja proces. To je vhod regulacijskega sistema. regulacija temperature vode (centralno ogrevanje. referenca. ki morajo zagotavljati izbrano obnašanje sistema. izhod. Slika 58: Centrifugalni parni stroj Osnovni pojmi pri regulacijah in krmiljenju Pri regulacijah se v tehniki srečujemo z mnogimi pojmi: proces. regulator. bojler. da bi služil določenemu namenu. .).Krmiljenje in regulacije Martina Leš. ki ga je izdelal James Watt že leta 1788. vhodi in izhodi. sistem. vhod PROCES izhod Slika 59: Sistem Proces je enota. Zaradi povečanja hitrosti vrtenja se krogli dvigujeta in se oddaljujeta. Regulacijski sistem predstavlja več komponent. ki jo želimo regulirati. Regulacija hitrosti vrtenja je narejena z uporabo centrifugalne sile: s pomočjo uporabe mehanizma na vrhu. krmilna veličina. da se nastavi izhod regulacijskega sistema. Krmiljenje in regulacije Uvod Osnovna naloga regulacijskih sistemov je. Želena vrednost ali referencaje vrednost. 61 . števila obratov motorjev. Elektrotehnika 4. . vhod. Regulacijske sisteme uporabljamo praktično na vsakem koraku: nastavljanje temperature v hladilniku... da omogočajo v izbranem sistemu vzdrževati želeno vrednost neke veličine. Ko se hitrost zmanjša.… Zgodovina Ena prvih izvedba regulacij je bila narejena že pred več kot 100 leti za centrifugalni parni stroj. krmilnik. Regulacijski sistemi so tako sistemi. na katero želimo. kar povzroči zapiranje ventila (zmanjšanje dovoda pare). krmiljena veličina.. regulacija osvetljenosti. polnjenje WC-kotlička.

. zato to imenujemo tudi odziv sistema na vhodni signal. Predstavljeni siststem (slika 60) predstavlja tak regulacijski sistem. Na enosmerno napetost (baterijo) je priklopljen ojačevalnik in nanj še motor. s tem pa bi sami postali del regulacijske zanke. baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza enosmerni ojačevalnik enosmerni motor KRMILNA NAPRAVA (ojačevalnik) AKTUATOR (enosmerni motor) PROCES (vrtljiva miza) dejanska hitrost Slika 61: Primer krmiljenja Primer: Imamo vezje. krmiljena veličina referenca KRMILNIK PROCES Slika 60: Krmiljenje (odprtozančna regulacija) Primer: Na sliki je prikazan preprost sistem za krmiljenje hitosti vrtenja plošče vrtljive mize. na katero se regulacijski sistem dejansko nastavi.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Z nastavitvijo lege potenciometra lahko nastavimo želeno jakost sevanja žarnice. Če ne bi bili zadovoljni z osvetljenostjo prostora in bi popravljali lego potenciometra glede na osvetljenost.). . Krmiljenje procesov Procesom s krmilniki pravijo tudi odprtozančni regulacijski sistemi. motor. Elektrotehnika Dejanska vrednost ali izhod ali regulirana (krmiljena) veličina je vrednost. Proces se odziva na izbrani vhodni signal. da zagotavlja izbrani potek krmiljene veličine glede na vhodni signal. Da bi dosegli želeni odziv. bi že izvedli zaprtozančno regulacijo. Regulacijsko odstopanje ali regulacijski pogrešek je razlika med želeno in dejansko vrednostjo. 62 .. moramo uporabiti krmilnik (npr. Motor spreminja električno energijo v mehansko in miza se vrti glede na napetost. saj v njih poteka krmiljenje le glede na vhodni signal – referenco – in brez povratne informacije o vrednostih izbrane krmiljene veličine. katerega naloga je. elektronsko vezje. ki ga sestavljata žarnica in potenciometer. s katero vzbujamo motor.

saj vsebujejo glede na procese s krmilniki še povratno zanko. Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje želeni vrednosti glede na odstopanje od referenčne vrednosti. Elektrotehnika Regulacijski sistemi Podobno kot prej lahko imenujemo regulacijske sisteme povratnozančni regulacijski sistemi. ki poganja mizo. namesto o krmilnikih pa sedaj govorimo o regulatorjih. Hitrost vrtenja primerjamo z želeno vrednostjo in glede na razliko med želeno in dejansko vrednostjo spreminjamo napetost motorja. Sistemu dodamo še merilnik vrtljajev. baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza + nastavitev hitrosti enosmerni ojačevalnik enosmerni motor tahogenerator (merilnik hitrosti) želena hitrost (napetost) KRMILNA NAPRAVA (ojačevalnik) AKTUATOR (enosmerni motor) PROCES (vrtljiva miza) dejanska hitrost SENZOR (tahogenerator) Slika 63: Zaprtozančna regulacija hitrosti vrtenja mize Regulacijske sisteme predstavimo tudi nekoliko drugače in pri tem upoštevamo še motnje.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. 63 . pogrešek (odstopanje) PRIMERJAVA REGULATOR regulirna veličina PROCES regulirana veličina referenca MERJENJE Slika 62: Regulacije (s povratno zanko) Primer Enak primer kot na sliki 61 si oglejmo sedaj še kot povratnozančni regulacijski sistem.

Za regulacijske sisteme zahtevamo. Na učenca vplivajo še motnje – v našem primeru jih lahko imenujemo kar motivacija. Pridobljeno znanje ovrednotimo z ocenjevanjem in ga slednjič primerjamo z načrtovanim znanjem.Krmiljenje in regulacije motnja d(t) želena vrednost yž(t) pogrešek. y(t) yž(t) dejanska vrednost y(t) čas nastavitve na želeno vredost Slika 66: Želena in dejanska vrednost 64 . motivacija načrtovano znanje _ UČITELJ UČENEC znanje _ OCENJEVANJE Slika 65: Regulacijski sistem Regulacijski sistemi so pomembni zaradi dveh točk: omogočajo zmanjševanje in tudi odpravljanje vpliva motenj na regulirani signal in opravljajo funkcijo sledenja reguliranega signala za želenim signalom. učenec pa proces. pri čemer je lahko razlika med načrtovanim in dejanskim znanjem lahko le večja ali enaka 0 (pri tehniških sistemih pa je lahko tudi negativna!). odstopanje e(t) izhod regulatorja Martina Leš. znanje. ki ga ima učenec v nekem trenutku pa je izhod regulacijskega sistema. Elektrotehnika dejanska vrednost y(t) PROCES _ REGULATOR _ MERITEV (negativna) povratna zanka ym(t) Slika 64: Regulacijski sistem z metnjami in oznake Preprost model. Načrtovano znanje je predpostavljeno v učnem načrtu ali v katalogih znanja. Učitelj predstavlja regulator. da so stabilni in da je regulacijsko odstopanje po določenem času (zaradi postavitve na izbrano vrednost) znotraj zahtevanih meja (toleranc). ki opisuje regulacijski sistem z motnjami je učenje.

Hkrati zagotavlja stabilnost in zmanjšuje (ali odpravlja) vpliv motenj. Take sisteme enačb je mogoče po ustaljenih metodah reševati ali tudi simulirati poteke posameznih veličin. Običajno proces opišemo z diferencialnimi enačbami. ) t ( x 7 6 5 4 3 2 1 0 0 2 4 6 8 10 t [s] Primeri regulacijskih sistemov 65 . Zaradi uporabe računalnikov moramo pri reševanju diferencialnih enačb in simulacijah uporabljati numerične integracijske metode. Modeliranje in simulacija Matematično modeliranje procesov je opis fizikalnih zakonitosti z enačbami.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. S tem govorimo o novih pojmih: diskretnih regulacijskih sistemih in času tipanja. Elektrotehnika Regulatorji Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje želeni vrednosti glede na odstopanje od referenčne vrednosti s primerno dinamiko. saj moramo vse signale v sistemu predstaviti diskretno (v izbranih trenutkih). ki jih zaradi lažjega reševanja preoblikujemo v sistem diferencialnih enačb prvega reda.

] [4. Tehniška fakulteta. Beograd.] [8. II. H.] [3. ČGP Delo. Anton Čop: Svetlotehnički priručnik. Zupančič: Zvezni regulacijski sistemi I. Zagreb. 1998 65 . III. C..: Grundgebiete der Elektrotechnik. Nerreter W. München. Elektrokovina – Maribor.. II. Dorf. 1998 Martin Zorič: Osnove Elektrotehnike I. 1994 Ivan Ravnikar: Električne inštalacije. Viharnik. Jezernik: Regulacije 1.Viri Martina Leš. Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo.] [6. 1990 Peter Podlipnik. 1990 Gerhard Brechmann s soavtorji: Elektrotehniški priročnik.] [7. Građevinska knjiga. Heidemann K. Addison-Wesley. Fakulteta za elektrotehniko. računalništvo in informatiko. 1996 Martin Zorič: Električni elementi elektroenergetskih sistemov. Grafoplast.] R. Maribor [10. Maribor. Ljubljana. Wien: Hanser. Viri [1.] [2. Tehniška založba Slovenije. Lichtkomerz AG.] K.] B. Ljubljana Svetlobni viri in predstikalne naprave. 1995 [11.] Branko D. 1988 [9. Pedagoška fakulteta Maribor 5. Vaduz. R.] [5. Bishop: Modern control systems. Ljubljana. Elektro-Slovenija. Popović: Osnovi Elektrotehnike I. 1996 Führer A.

........ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED......... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.............................. 9 REALNI OHMSKI UPOR ................................................................................. VAROVANJE PRED UČINKI ELEKTRIČNEGA TOKA ............ Priključek na zunanje omrežje.................................................................... 43 66 ......... VTIČNO-SPOJNE NAPRAVE ZA INSTALACIJE V ZGRADBAH .................................................................... 5 Akumulatorji.............................................................................................. VRSTE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ ................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................................................................................................................................................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED........ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.................................. REALNI ELEMENTI.......................................... 17 Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z železnim jedrom .......................... 14 Vrtinčni toki v magnetnih jedrih......................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.................................. 8 Izkoristek ...................................... 12 Polarizacija dielektrika in dielektrične izgube ...... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED..............................................................................................................................................................Error! Bookmark not defined... 1 Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir........ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................................................ 20 2.Error! Bookmark not defined....................................................................................................... 7 Svinčev akumulator ...................................................... 10 Frekvenčna odvisnost ohmskega upora................................................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............... 18 Realna tuljava z železnim jedrom ............................................................................ VTIČNO-SPOJNE NAPRAVE ............................................................................................. Elektrotehnika Kazalo 1............................................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................ ELEKTRIČNA OPREMA PRI INŠTALACIJAH....Kazalo Martina Leš................................. 41 Nizkonapetostne taljive varovalke ......... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................ 4 Elektroliti in napetostna lestvica kovin ............................. 19 Delitev magnetnih materialov .............................................................. 3.......... 1 REALNI NAPETOSTNI VIR ............................................ 14 Realna tuljava z nemagnetnim jedrom .........Error! Bookmark not defined.............................. Mehansko dimenzioniranje.....................................................................................................Error! Bookmark not defined.......................................................... Inštalacije v objektih s specifičnimi pogoji........ ELEKTRIČNE INŠTALACIJE......................................... 10 Temperaturna odvisnost ohmske upornosti ........................................................Error! Bookmark not defined...................................... 12 REALNA TULJAVA ..................................... Razdelilniki................................................................................... 15 Histerezne izgube v železnih jedrih................ 40 Kratek stik............................................................... RAZDELILNE IN STIKALNE NAPRAVE ZA STANOVANJSKE OBJEKTE ................................................................................ ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIALI ..................................................... Električno dimenzioniranje .............................................................................................................................................................. 16 Skupne izgube v železnem jedru ...... 39 Ničenje................... INŠTALACIJE TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV ............................................... DIMENZIONIRANJE VODNIKOV IN IZRAČUNAVANJE PREREZA VODNIKA .................................................................................. PRIBOR ZA MONTAŽO CEVI IN PRITRDILNI MATERIAL ................................................................................................. 2 Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir ....................... Termično dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije................................................. 34 Zaščita s posebnim ozemljilom ............................................................. 43 Stikala in odklopniki................ Inštalacije v poslovnih prostorih .............................................................. 2 ELEKTROKEMIČNI VIRI ENOSMERNE NAPETOSTI ...........................Error! Bookmark not defined...........................................................................................................................................................Error! Bookmark not defined. STANDARDI IN PREDPISI ............................................................................................................................... 42 Inštalacijski odklopniki................................................................................................................ 38 Zaščita s skupnim ozemljilom ......Error! Bookmark not defined....... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. 11 REALNI KONDENZATOR ................................. VODNIKI PRI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH ......Error! Bookmark not defined.......................................... Inštalacije v stanovanjskih zgradbah . Vtično-spojne naprave za industrijo..........................................................................................

............................................... Nastanek svetlobe .. ELEKTRIČNA OMREŽJA ...................................................... Obratovalne značilnosti svetlobnih virov na razelektrenje ................................... 45 Zaščitni ukrepi................................................................................................................................. Elektrotehnika FI-zaščitna stikala .........................................................................................Error! Bookmark not defined.......................................................................................... RAZSVETLJAVA......................... 48 Vrste električnih mrež.............................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.........................................................................Error! Bookmark not defined........................................................... Svetlobni viri......................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.................. OPTIČNI INŠTRUMENTI ................... 44 ZAŠČITA PRED UDAROM STRELE...................Error! Bookmark not defined......................... Predstikalne in druge naprave ...................... Žarnice ................................................................... KVALITETA RAZSVETLJENOSTI PROSTOROV ..................................................................................................................................................................... 61 ZGODOVINA ................................................................................................................. LASERJI IN LASERSKA SVETLOBA ............................................ 46 4.. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED..Kazalo Martina Leš........ 50 5...................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED......................................................................................Error! Bookmark not defined......................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............. 65 7......................... 48 Standardna frekvenca električnega omrežja .. 61 KRMILJENJE PROCESOV.................... SVETILKE ................... KRMILJENJE IN REGULACIJE .................................................Error! Bookmark not defined........................................................................................ 61 OSNOVNI POJMI PRI REGULACIJAH IN KRMILJENJU ............................................................................................................. 48 Razvoj električnih mrež ............Error! Bookmark not defined............................................... 51 UVOD ............................................................................................................................................. FOTOMETRIJA .................Error! Bookmark not defined.............. Vpliv svetlobe na človeka .............. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED....................................................................................... 65 PRIMERI REGULACIJSKIH SISTEMOV ......................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED....................................................................................................................................................................................................................................................... 62 REGULACIJSKI SISTEMI ................................. 63 Regulatorji......................................................... VIRI. 65 67 ................... 65 MODELIRANJE IN SIMULACIJA ................................................................................................................................... 6................................................................................... ŽARNICE ..... Halogenske žarnice .............................. SVETLOBA................................................................................................

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful