Realni elementi

Martina Leš, Elektrotehnika

1. Realni elementi
Do sedaj obravnavani elementi so bili idealni elementi. Realne elemente lahko predstavimo s pomočjo ustrezne kombinacije idealnih elementov. Na ta način izrazimo njihove lastnosti.

Realni napetostni vir
Realni napetostni vir ima največjo napetost v neobremenjenem stanju. Imenujemo jo napetost praznega teka ali tudi lastna napetost vira Ug (velikokrat najdemo tudi oznako E). Zaradi notranje upornosti vira se zmanjša napetost, ki jo dobimo na sponkah vira, za Un. Napetost na sponkah vira imenujemo sedaj delovna napetost vira:
U = U g -Un

Tok skozi napetostni vir se povečuje, ko se povečuje obremenitev vira. Največji tok skozi napetostni vir dobimo, če sponke vira kratko sklenemo. Tedaj se vsa lastna napetost vira Ug porabi na notranji upornosti vira. To največjo možno vrednost toka skozi napetostni vir imenujemo tok kratkega stika Ik. Nadomestna vezava realnega enosmernega napetostnega vira je zaporedna vezava idealnega napetostnega vira z lastno napetostjo Ug in notranje upornosti vira Rn. Delovna karakteristika takega napetostnega vira je na naslednji sliki. Vidimo, da je realni enosmerni vir napetosti tem bliže idealnemu, čim manjša je njegova notranja upornost Rn, oziroma čim bolj položna je karakteristika.
+
Ug U

U Ug U

Un = I.Rn

Rn

-

I

Ik

I

Slika 1: Nadomestna vezava in delovna karakteristika enosmernega napetostnega vira Realni izmenični vir se razlikuje od enosmernega napetostnega vira po tem, da ima namesto čisto ohmskega upora impedanco Zn, ki je sestavljena iz ohmske upornosti Rn in induktivnosti Ln:
Z n = Rn + jw Ln ,

pri čemer običajno zapišemo kompleksne vrednosti s podčrtajem. Delovna napetost vira je tako:

1

Realni elementi
U = U g - U n = U g - I × Zn .

Martina Leš, Elektrotehnika

Podobno kot impedanco lahko definiramo tudi admitanco kot Y =

1 . Z

Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir
Vsak realni napetostni vir lahko spremenimo v ekvivalentni tokovni vir. To naredimo tako, da ga definiramo kot konstanten vir toka, ki ima vrednost toka kratkega stika Ik realnega napetostnega vira in ima vzporedno vezano notranjo prevodnost Gn.
+
Ug U

+

Ik
Rn

Gn

U

-

-

Slika 2: Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalenten realni tokovni vir Povezava med veličinami napetostnega vira Ug in Rn z značilnima veličinama ekvivalentnega tokovnega vira Gn in Ik je:
Ik = Ug Rn

in

Gn =

1 Rn

Električno vezje z dvema priključnima sponkama imenujemo dvopol. Če vezje vsebuje tudi vire napetosti ali toka, ga imenujemo aktivni dvopol, sicer pa pasivni dvopol. Vsak pasivni dvopol lahko nadomestimo z nadomestno upornostjo, ki jo imenujemo ohmsko (R) pri enosmernih vezjih in polno Z pri izmeničnih vezjih.

Vsak aktivni dvopol lahko nadomestimo z ekvivalentnim napetostnim ali tokovnim virom. Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir
Če imamo zaporedno vezavo dveh enosmernih napetostnih virov z lastnima napetostima Ug1 in Ug2 in notranjima upornostima Rn1 in Rn2., lahko poiščemo en sam nadomestni virz ekvivalentno lastno napetostjo Ug in ekvivalentno notranjo upornostjo Rn.

2

Realni elementi
Ug1 Rn1 Ug2 Rn2

Martina Leš, Elektrotehnika

Ug Rn

U

+

-

U

+

Slika 3: Zaporedna vezava dveh enosmernih realnih napetostnih virov Dobljena lastna napetost zaporedne vezave napetostnih virov je enaka vsoti lastnih napetosti zaporedno vezanih napetostnih virov:
U = U g1 + U g 2

in nadomestna notranja upornost Rn vsoti notranjih upornosti obeh zaporedno vezanih virov
Rn = Rn1 + Rn 2 .

Na naslednji sliki je vzporedna vezavo dveh realnih tokovnih virov z lastnima tokoma Ik1 in Ik2 ter notranjima prevodnostima Gn1 in Gn2.
+
+

Ik1

Gn1

Ik2

Gn2

U

Ik

Gn

U

Slika 4: Vzporedna vezava dveh realnih tokovnih virov

-

Postopek je podoben. V vzporednih vezavah seštejemo toke in prevodnosti, torej velja za nadomestni tokovni vir
I k = I k1 + I k 2

in
Gn = Gn1 + Gn 2 .
PRIMER

Za aktivni dvopol na sliki želimo določiti nadomestni napetostni in tokovni vir: Ug1 = 8 V, in Ug2 = 24 V, Rn1 = 12 W, Rn2 = 4 W in R3 = 5 W.

3

Poznamo dve vrsti kemičnih virov električne napetosti: 4 .Realni elementi R3 Martina Leš.125S Rn s Čeprav smo razlago in primer omejili na enosmerne primere. ki je enaka Rns = Rn + R3 = 8 Ω . samo izvesti moramo zamenjavo realne upornosti in prevodnosti s kompleksnima impedanco in admitanco: Rn ® Zn Gn ® Yn . Njihovo delovanje temelji na ločevanju elektrin s pomočjo kemičnih reakcij. je ponovno določen preko kratkostičnega toka in prevodnosti: Ik = Ug Rn = 2. Gn 2 = 1 S.5 A in Gn = 1 = 0 . 12Ω 3 Gn1 = 1 S 12 in Ik 2 = Ug2 Rn 2 = 6 A . Ekvivalentni tokovni vir dobljenega napetostnega vira. Elektrotehnika R3 U1 U2 Gn1 Rn1 Rn2 Ik1 Gn2 Ik2 Slika 5: Vezava V vzporednih vejah lahko seštevamo le tokovne vire zato oba napetostna vira pretvorimo v ustrezna ekvivalentna tokovna vira I k1 = U g1 Rn1 = 8V 2 = A. Elektrokemični viri enosmerne napetosti Kemični viri električne napetosti so pomembni predvsem kot viri enosmerne napetosti. vse povedano v celoti velja tudi za vire izmenične napetosti in toka. 4 Za vzporedni veji lahko določimo en sam tokovni vir in dobimo: I k = I k1 + I k 2 = 20 A 3 in Gn = Gn1 + Gn 2 = 1 S 3 Tako dobljeni tokovni generator končno pretvorimo spet nazaj v ekvivaletni napetostni generator Rn = 1 =3Ω Gn in U g = I k × Rn = 20 V Končno lahko določimo še skupno upornost.

baterije. Akumulatorje delimo na svinčene in jeklene akumulatorje (odprti in neprodušno zaprti Ni-Fe ali Ni-Cd akumulatorji) Elektroliti in napetostna lestvica kovin Če vodi dodamo bazo. saj vsebujejo živo srebro.. do katerega pride zaradi izločanja vodika na anodi (pozitivni elektrodi). Elektrotehnika primarni galvanski členi (pretvorba kemične energije v električno) . Plemenite kovine imajo pozitivni elektrokemični in neplemenite kovine negativni elektrokemični potencial. svinec in kadmij ali nikelj in cink. cinkovkloridove ali mangan-dioksidne celice). kjer imamo opravka s pretvorbo električne energije v kemično in iz kemične nazaj v električno energijo.MnO2. Elektrokemični potencial vodika ima vrednost 0. OH-skupina in kislinski ostanek pa negativni ion ali anion.Realni elementi · · Martina Leš. alkalij-manganove in srebro-oksidove baterije). V zadnjih letih je razvoj akumulatorjev (akumulatorskih baterij) postal zelo intenziven zaradi velikega števila naprav (npr. Tak člen z napetostjo 1. baza: kislina: sol: Ca ( OH ) 2 + H 2 O ® Ca 2+ + 2OH . Voda razrahlja kemične vezi med deli molekule in omogoča njen razpad na ione. ki jo postavimo v elektrolit dobi proti elektrolitu pozitivno ali negativno vrednost potenciala. ki je za pozitivno elektrodo izbral baker Cu in za negativno elektrodo cink Zn. . sekundarni galvanski členi ali akumulatorji. Slabost tega in podobnih galvanskih členov je hiter padec napetosti med obratovanjem. To so obnovljivi viri električne napetosti. mobilni telefoni) in iskanja alternativnih virov napajanja (električni avto. salmiakove. nastane elektrolitska disociacija: razpad molekul na ione. 5 . Kovina.+ H 2 O 4 Kovina ali vodik predstavlja pozitivni ion ali kation.+ H 2 O 2 H 2SO 4 + H 2 O ® 2H + + SO 4 . Z ekološkega stališča so baterije okolju nevarne. Li – CrOx in Li – Bi2O3). sicer pa v kemičnih reakcijah ne sodeluje.1 V imenujemo Voltov člen. manganov-dioksid-cinkove. ki ga imenujemo elektrokemični potencial. Okoli pozitivne elektrode se začno nabirati mehurčki vodika. Baterije delimo na suhe baterije (cinkove. kislino ali sol. kisikove baterije. Zaradi tega je pomembno odlaganje baterij k posebnim odpadkom in vračanje baterij v proizvodnjo (reciklaža).). rezultat pa je elektrolit.. in alkalne baterije (živosrebrne. litijeve baterije (Li . V tabeli so po velikostnem redu razvrščene kovine s padajočimi elektrokemičnimi potenciali. Prvi je sestavil uporaben galvanski člen Volta. ti z bakreno elektrodo tvorijo nov člen. Lestvico elektrokemičnih potencialov kovin imenujemo Voltova napetostna lestvica kovin.+ H 2 O CuSO4 + H 2 O ® Cu 2+ + SO2 . Uporabljamo tudi alternativne rešitve z uporabo napolnjivih baterij in solarnih naprav. ki s svojo napetostjo nasprotuje napetosti člena in znižuje celotno napetost člena.

38 V +1. Tabela 1: Voltova napetostna lestvica kovin Zlato Platina Živo srebro Srebro Oglje Baker VODIK Svinec Kositer Nikelj Kadmij Železo Krom Cink Mangan Aluminij Magnezij Natrij Kalcij +1.25 V -0.14 V -0.26 V +0.35 V 0.67 V -2.44 V -0. Elektrotehnika H2SO4 +H2O Slika 6: Voltov člen Pojav imenujemo polarizacija in pripadajočo napetost polarizacijska napetost.13 V -0.85 V +0.80 V +0. ki ima prosti kisik za spajanje z vodikom v vodo.34 V -2.00 V -0.74 V +0.76 V ü ï ï ï ï ï ï ï ý neplemenite kovine ï ï ï ï ï ï ï ï þ ü ï ï ï ï ý plemenite kovine ï ï ï ï þ 6 . Tako snov imenujemo depolarizator.07 V -1.56 V -0.40 V -0.76 V -1.71 V -2. Zato pozitivno elektrodo obložimo s snovjo.Realni elementi R A I U Cu H+ SO42Zn Martina Leš.

Zn C Zn2+ NH4+ Cl- MnO2 (depolarizator) Mn2O2+H2O NH4Cl +H2O 2NH4OH+2H2 Slika 7: Reakcije v Leclanchejevem členu: posoda se z obratovalnim časom tanjša (porablja) Za pozitivno elektrodo je uporabil ogljik C. za negativno elektrodo cink Zn in za depolarizator rjavi manganovec MnO2. ki je koroziven (kislina: NH4Cl).5 V 1.5 V 4. 5h 7 . ki ga izračunamo: I k = = 20 A .5 V Zn (posoda) elektrolit C 1. I 20 . da se cinkova posoda. pri kapaciteti 100 Ah in toku 100 Ah praznjenja I 5 = 20 A. ki jo razložimo na naslednji način: C5 = 100 Ah . Slaba stran teh členov je. Njegove dobre strani so obremenljivost. ki deluje kot negativna elektroda.5 V 1. Običajno je podana kapaciteta akumulatorja pri 5. enostavna izdelava in nizka cena. v procesu izrablja in lahko začne puščati elektrolit. I10 . Uporabljamo jih vedno več. 1. Imenujemo ga tudi cink-ogljikov element. Elektrotehnika Leclanche je sestavil podoben člen. To so galvanski elementi v katerih je mogoča sprememba električne energije v kemično in nato zopet pretvorba kemične energije nazaj v električno.Realni elementi Martina Leš. 10 in 20 urnem praznjenju akumulatorja s tokom I 5 . saj so okolju prijaznejši. ki ga imenujemo Leclanchejev člen.5 V depolarizator Slika 8: Leclanchejev člen in vezava večih členov v baterijo Akumulatorji Akumulatorji so sekundarni ali obnovljivi galvanski členi.pomeni 5-urno praznjenje. Največ uporabljamo svinčev in nikelj-kadmijev akamulator.

8 . ker sicer svinčev sulfat začne kristalizirati in ni več uporaben. da se žveplena kislina sprošča v elektrolit in zato koncentracija elektrolita narašča s formiranjem akumulatorja. Neformiran svinčev akumulator ima obe elektrodi iz svinčevega sulfata PbSO4. Pozitivna elektroda: 2 PbSO 4 + SO 4.14×103 kg/m3 ). Elektrotehnika Svinčev akumulator Prvikratno polnjenje svinčevega akumulatorja imenujemo tudi formiranje akumulatorja. Pri praznjenju napetost akumulatorja ne sme pasti pod 1.® PbSO 4 + 2e 4 Med polnjenjem in praznjenjem akumulatorja se spreminjata gostota elektrolita in napetost na sponkah akumulatorja. žveplena kislina se izloča v elektrolit.® Pb + H 2SO 4 Negativna elektroda prehaja v čisti svinec. vodikov ion H+ prejme na negativni elektrodi elektron in se veže na elektrodi z SO4 skupino v žvepleno kislino.+ H 2 O ) Ko priključimo neformiran akumulator na vir enosmerne napetosti (napetost vira v akumulatorski polnilnici krmilimo). prav tako pa akumulator ne sme stati prazen. ki je v 2 disociirani obliki ( H 2SO 4 + H 2 O ® 2H + + SO 4 .8 V.Realni elementi Martina Leš.® PbO + H 2 O ® PbO + H 2SO 4 ® PbSO 4 + H 2 O Pb + SO 2. Negativna elektroda: PbSO 4 + 2H + + 2e . ko sta obe elektrodi le še čisti svinčev dioksid oziroma čisti svinec in se z nadalnjim polnjenjem poteka le še elektroliza vode. se na obeh elektrodah odvijata naslednja elektro-kemična procesa.+ 2H 2 O ® PbO 2 + 2H 2SO 4 + 2e- Pozitivna elektroda prehaja v svinčev dioksid. H2SO4 se izloča v elektrolit in elektrina aniona nevtralizira na negativni elektrodi. I Ug U PbSO4 2H+ SO42PbSO4 Pb U PbO2 SO422H+ H2SO4 +H2O H2SO4 +H2O Slika 9: Polnjenje in praznjenje svinčenega akumulatorja Značilno za obe reakciji je. Pri praznjenju akumulatorja. elektrolit pa je razredčena žveplena kislina: H2SO4 + H2O (z gostoto r = 1. Proces formiranja je končan. poteka elektrokemični proces v nasprotni smeri: pozitivna elektroda: negativna elektroda: PbO 2 + 2H + + 2e.

ki se lahko nakopiči v akumulatorju imenujemo kapaciteto akumulatorja. Ti so odvisni od različnih vrst akumulatorja. Količino elektrine. Razlikujemo izkoristek amperskih ur ali tokovni izkoristek hAh in izkoristek wattnih ur ali energetski izkoristek hWh: 9 . Slika 12: Polnjenje akumulatorja Izkoristek Pri polnjenju se v akumulatorju kopiči elektrina. Elektrotehnika Slika 10: Karakteristični krivulji pri polnjenju akumulatorja: napetost in tok Slika 11: Diagrama odvisnosti odvisnosti koncentracije žveplene kisline in temperature akumulatorja pri polnjenju Akumulatorje lahko polnimo na različne načine. ki se pri praznjenju zopet sprošča. merimo jo pa v Ah (amperskih urah).Realni elementi Martina Leš.

jo lahko aproksimiramo s premico in izrazimo s temperaturnim količnikom a a= Dr é 1 ù . Elektrotehnika in mWh = I E × tE I L × tL WE . r 0 DJ ê o C ú ë û ki je definiran kot relativna sprememba specifične upornosti glede na spremembo temperature J (tudi T). Ohmski upor ima poleg ohmske upornosti še dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost. napetostjo (U) in frekvenco (f). Njegova osnovna lastnost je ohmska upornost. r0 je specifična upornost pri temperaturi J0 = 20 oC (včasih je podana tudi za 0 oC). Obe lastnosti sta izraziti pri izmeničnih tokih (višjih frekvencah!). Spreminja se s temperaturo (T). WL kjer pomeni indeks E polnjenje in L praznjenje akumulatorja.Realni elementi m Ah = Martina Leš. Ker se presek S in dolžina l v enačbi za ohmsko upornost s temperaturo praktično ne spremenita. saj se praznjenje akumulatorja odvija pri nižji napetosti od napetosti polnjenja. Čiste kovine imajo navadno pozitivni temperaturni količnik a. polprevodni materiali in zlitine pa imajo negativni temperaturni količnik. ki se sme spreminjati glede na spremembo električnih. svojska) upornost r. Dejanska vrednost ohmske upornosti je definirana z razmerjem napetosti U in toka I na ohmskem uporu. Drugi je manjši od prvega. mehanskih ali temperaturnih pogojev znotraj predpisane tolerance. Temperaturna odvisnost ohmske upornosti V izrazu za ohmsko upornost R= r ×l [ W] S je temperaturno odvisna specifična (tudi: lastna. Za velike temperaturne spremembe ne zadostuje več linearna temperaturna odvisnost in uporabimo aproksimacijo s polinomom višjega reda oblike: 10 .J0 ) ù ë û V tabeli 2 najdemo vrednosti temperaturnega količnika za nekatere prevodne snovi. Iz tega izraza lahko izračunamo specifično upornost r pri podani temperaturi J r = r 0 (1 + a × DJ ) = r 0 é1 + a (J .J0 ) ù ë û in dalje ohmsko upornost R. lahko iz znane ohmske upornosti R0 pri izhodiščni temperaturi J0 izračunamo vrednost ohmske upornosti R pri delovni temperaturi J: R = R0 é1 + a (J . Realni ohmski upor Realni ohmski upor je elementarni sestavni del električnega vezja. Če iščemo temperaturno spremembo ohmske upornosti v relativno ozkem temperaturnem območju.

Iz nadomestne vezave vidimo. b in g lahko pozitivni ali negativni. Tabela 2: Temperaturni količniki Snov Volfram Platina Srebro Baker Aluminij Konstatan Oglje a (1/0C) +0.00045 Frekvenčna odvisnost ohmskega upora Odvisno od konstrukcije ima vsak ohmski upor bolj ali manj izraženi ostali dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost. kondenzatorja in tuljave. Realni ohmski upor je mogoče predstaviti z vezavo idealnih elementov: upora. zato lahko parazitno induktivnost L vežemo zaporedno z idealnim ohmskim uporom z ohmsko upornostjo R. V zaporedni vezavi ohmske upornosti in parazitne induktivnosti pa je vpliv induktivne upornosti pri nizkih frekvencah zanemarljiv in smemo izmenično ohmsko upornost obravnavati kot enosmerno ohmsko upornost. ki ustvarja magnetno polje. 11 . Ker sta to nezaželeni lastnosti ju pogosto označujemo kot parazitno induktivnost in parazitno kapacitivnost.0036 ±0. Primer: Oglje ima negativen temperaturni količnik. R L C Slika 13: Nadomestna vezava realnega ohmskega upora Na kazalčnem diagramu so te lastnosti pretirano pokazane (slika 14). S tem je mogoče razložiti uporabo ogljene nitke za žarilno nitko v žarnicah. Elektrotehnika kjer so količniki a. tok preko nje vse do zelo visokih frekvenc praktično zanemarljiv. Temperaturni količniki so veljavni samo za področje okrog izbrane temperature in se lahko glede na izbrano temperaturo spreminjajo. ki teče preko ohmskega upora je tudi tok. da je zaradi zelo majhne vrednosti parazitne kapacitivnosti C. Pri temperaturah nad 700 0C postane temperaturni količnik oglja pozitiven.0039 +0. Tok. bi med ovoji zaradi potencialne diference med ovoji preko medovojnih kapacitivnosti tekel kapacitivni tok. Če bi bil ohmski upor navit kot žični upor.004 +0.004 +0.0041 +0. Nadomestno kapacitivnost C zaporedno vezanih medovojnih kapacitivnosti moramo zato vezati vzporedno z zaporedno vezavo R in L.00004 -0. Martina Leš.Realni elementi R = R0 (1 + a × DJ + b × DJ 2 + g × DJ 3 ) .

V plinih imamo elektronsko polarizacijo v tekočinah in trdnih snoveh pa orientacijsko polarizacijo. se nabije z elektrino Q. pri srednjih frekvencah moramo upoštevati parazitno induktivnost in pri višjih frekvencah upoštevamo še parazitno kapacitivnost. Že v poglavju o kondenzatorjih smo omenili dva karakteristična podatka o kondenzatorju: relativno dielektrično konstanto er in električno prebojno trdnost Ep. 12 . pri kateri dielektrik prebije. Kako sta izraženi obe parazitni lastnosti je odvisno od izvedbe ohmskega upora. ki za svoje vzdrževanje ne porablja energije. Realni kondenzator se od idealnega kondenzatorja razlikuje po tem. Zato moramo pri realnem kondenzatorju v praksi upoštevati le izgube. Vse dielektrike delimo v dve skupini: polarne in nepolarne. v katerih se molekule že v nepolariziranem stanju obnašajo kot električni dipoli.Realni elementi +j +j Martina Leš. delujejo na elektrine v dielektriku električne sile. ki jih dobimo v realnem dielektriku (vsi dielektriki razen praznega prostora) zaradi izmenične polarizacije dielektrika. Elektrotehnika ZRL j R jwL YRL = 1 ZRL Y U jwC +1 IRL +1 YRL j Slika 14: Kazalčna diagrama polne upornosti in polne prevodnosti Glede na frekvence lahko zapišemo: za nizke frekvence je realni ohmski upor čista ohmska upornost. to pri nižjih in srednjih frekvencah brez skrbi zanemarimo. Če položimo v električno polje polarni dielektrik. ki označuje tisto velikost mejne električne poljske jakosti. Pri tem igra pomembnejšo vlogo le induktivnost dovodnih žic do kondenzatorja. Realni kondenzator Če priključimo kondenzator na enosmerno napetost U. ki je premo sorazmerna priključeni napetosti in kapacitivnosti kondenzatorja C. pri negibljivih molekulah trdnih snovi pa se spremeni le razdalja med elektrinama. V kondenzatorju se ustvari električno polje. Posledica tega je. Polarizacija dielektrika in dielektrične izgube Če postavimo dielektrik v električno polje. da ima poleg kapacitivnosti kot svoje osnovne lastnosti še v večji ali manjši meri obe ostali lastnosti: induktivnost in ohmsko upornost. Polarni dielektriki so tisti. torej kot dve raznoimenski elektrini v zelo majhni medsebojni razdalji. se lahko gibljiva molekula (pri tekočinah) zasuka in razdalja med elektrinama poveča. da se dielektrik polarizira ali električno napne (v njem se zato nakopiči energija električnega polja). ki skušajo premakniti pozitivne elektrine v smeri polja in negativne elektrine v smeri proti polju. Pri omrežni frekvenci 50 Hz še vedno obravnavamo upore kot idealne upore.

Ker je izgubni kot d zelo majhen. Majhen faktor izgub pomeni veliko kvaliteto kondenzatorja. ga smemo izraziti s tg d. Ob tem nastanejo dielektrične izgube. Poleg teh treh podatkov so pomembni še naslednji podatki: - delovna napetost je tista enosmerna ali efektivna vrednost izmenične napetosti. ki ni več 90o. Tok IC skozi idealni kondenzator s kapacitivnostjo C prehiteva priključeno napetost U za 900. tgd Kondenzator ima naslednje karakteristične podatke: kapacitivnost C. ampak je zmanjšan za izgubni kot d. s katero smemo kondenzator trajno obremeniti. ki ga imenujemo faktor dielektričnih izgub: tgd = I 1 G P = = R = BC Rw C I C QC +j R IC IR d I j C U +1 Slika 16: Nadomestna vezava in kazalčni diagram realnega kondenzatorja Faktor izgub (tg d) je tudi razmerje med močjo. ki jo vežemo vzporedno z idealnim kondenzatorjem s kapacitivnostjo C. Elektrotehnika r E + - r F + - + Slika 15: Polarni dielektrik v električnem polju Če je električno polje v dielektriku izmenično. ki se na kondenzatorju kopiči v energiji električnega polja in se samo preliva. ki se na kondenzatorju zaradi izmenične polarizacije porablja in močjo. 13 . Tok I v dovodu nadomestnega kondenzatorja oklepa z napetostjo U kot. se dielektrik v vsaki polperiodi dvakrat prepolarizira.Realni elementi Martina Leš. in faktor izgub tg d. zato recipročno vrednost faktorja izgub definiramo kot kvaliteto Q Q= 1 . Ponazorimo jih z ohmsko upornostjo R. prebojno trdnost Ep. ki je merilo dielektričnih izgub v kondenzatorju. izgubni tok IR pa je v fazi s priključeno napetostjo.

Glede na to delitev dobimo dva povsem različna obratovalna primera in dve različni nadomestni vezavi. je induktivnost je osnovna lastnost zračne tuljave. Permeabilnost 21.3 2. l2 5 .8 5.6 Tabela 3: Permeabilnost različnih snovi pri 20 °C Snov Aceton (CH3COCH3) Aluminijev oksid (A120. 4 6 1 25 2. ko pri realnem ohmskem uporu prevlada ohmska upornost.5 10 > 1000 5.. ki jo kondenzator še vzdrži brez trajne okvare in temperaturno področje dela. Navitje z velikim številom ovojev in je navito iz bakrene žice in ima nizko upornost.Realni elementi - Martina Leš.3 1. 14 .3 80... Elektrotehnika maksimalna napetost je tista temenska vrednost..0006 8...3 36 2 3.) Barijev titanat Steklo Glimmer Karton Kabelski papir v olju Zrak Marmor Nitrobenzol Papier (suh) Pleksi steklo Polietilen (PE) Poliprofilen (PP) Polistirol (PS) Politetrafluoretilen (PTFE) Polivinilklorid (PVC) Porcelan Žveplovheksafluorid (SF6) Tantaloksid (TaZ05) Transformatorsko olje Voda (čista) Celuloza Realna tuljava Pri realni tuljavi moramo ločeno obravnavati realno tuljavo z jedrom iz nemagnetne snovi in realno tuljavo z jedrom iz magnetne snovi. Realna tuljava z nemagnetnim jedrom Tuljava z nemagnetnim jedrom ima povsem enako nadomestno vezavo kot realni ohmski upor.5 2. je tisto temperaturno območje v katerem kondenzator še zadovoljivo deluje. 8 5 4. I 3 . Kapacitivnost lahko zanemarimo pri nizkih frekvencah.0 2. enako kot pri realnem ohmskem uporu. Medtem. Tuljavo lahko obravavamo kot zaporedno vezavo idealne ohmske upornosti R in idealne induktivnosti L.3 2.

da je tok skozi oba zaporedno vezana elementa isti. ki ima tako smer. Kot d imenujemo izgubni kot. Tako priključena napetost realne tuljave ne prehiteva več toka skozi tuljavo za 90o. časovno spremenljivi magnetni pretok F v notranjosti železnega jedra ustvari inducirano električno polje. Vrtinčni toki v magnetnih jedrih Če imamo v železnem jedru izmenično magnetno polje. polistirena. ki jo izoliramo z bombažem. Pri tuljavah. Za dolge tuljave je induktivnost določena kot L = m0 × N2 ×S [ H] . tgd Tuljave z nemagnetnim jedrom izdelujejo navadno z navijanjem bakrene žice. ki ustvarja v tuljavi magnetni pretok F. Narejena tuljava se na koncu zalije z voskom ali umetno smolo zaradi impregnacije in mehanske zaščite. Izgubni kot d je majhen in se ne razlikuje veliko od izgubnega faktorja tuljave tg d: tgd = R UR P = = w L U L QL Recipročno vrednost izgubnega faktorja nazivamo kvaliteto Q tuljave Q= 1 . svilo ali lakom. Elektrotehnika U j I f +1 Ui Slika 17: Nadomestna vezava in kazalčni diagram realne tuljave z nemagnetnim jedrom Iz nadomestne vezave izhaja.Realni elementi +j UR UL d R L fm Martina Leš. Tok I. Pri visokih frekvencah uporabimo namesto žice pletenico iz tankih z lakom izoliranih posrebrenih žic. S tem se v precejšnji meri izognemo kožnemu pojavu. temveč za kot j = 90o . induktivni padec napetosti UL pa je enak negativni vrednosti inducirane napetosti Ui . Nosilci navojev tuljave so izdelani iz bakelita.d. 15 . moramo posebno pozornost posvetiti čim manjši parazitni kapacitivnosti. keramike ali prešanega papirja. l za kratke tuljave pa dobljeni rezultat korigiramo z empirično ugotovljenimi faktorji ali pa določimo induktivnost po empiričnih formulah. ki jih nameravamo uporabljati pri višjih frekvencah. je v fazi s padcem napetosti UR na ohmski upornosti navitja.

ki se ujemajo s stranicami kubične kristalne strukture. w in f krožno in navadno frekvenco. v katerem so vsi spinski magnetki pod vplivom notranjih sil enako usmerjeni) navzven kompenzirata. se po dve nasprotno usmerjeni Weissovi območji (Weissovo območje je del monokristala železa. V kristalu železa. ki ima kubično strukturo. Monokristal železa nemagnetene snovi je navzven nevtralen. ki bi jo tok v ovojih tuljave ustvaril v nemagnetnem jedru in doprinosa magnetne snovi same J. ki jih zaradi karakteristične krožne oblike imenujemo vrtinčne toke. Tudi lameliranje pri visokih frekvencah ne daje več dovolj dobrih rezultatov in moramo zato uporabljati prašnata in feritna jedra. ki ima veliko specifično upornost. Weissovo območje imenujemo v popularni predstavitvi magnetizma elementarni magnetek. 16 .Realni elementi Martina Leš. Ker je železno jedro prevodno. imenujemo vrtinčne izgube v železnem jedru. Elektrotehnika da oklepa padec magnetnega pretoka –dF po desnosučnem vijaku. Na sliki je presek železnega jedra. Bm maksimalno magnetno gostoto v železnem jedru in V volumen magnetnega jedra. Če magnetni material še ni bil namagneten (ali pa je bila njegova magnetna preteklost zbrisana). ki jih v železnem jedru dobimo zaradi vrtinčnih tokov. ki rotira okoli svoje osi) enako usmerjeni v eno od šest možnih magnetnih osi. Padec magnetnega pretoka –dF ima nasprotno smer in silnice inducirane električne poljske jakosti Ei obkrožijo –dF po desnosučnem vijaku. Na področju industrijskih frekvenc so vrtinčne izgube podane z naslednjo enačbo Pv = l 2 × w 2 × d 2 × Bm × V = 24 2 = x × f 2 × Bm × V [ W ] pri čemer pomeni l specifično prevodnost magnetne snovi. v vsakem od teh so vsi spinski magnetki (spinski magnetek je elektron. d debelino lamele magnetnega jedra. Vrtinčne toke omejujemo na dva načina: z lameliranjem železnega jedra ali s tako izbiro materiala za magnetna jedra. ki ga imenujemo vektor magnetne polarizacije. Za visoke frekvence velja drugačna odvisnost za izračun vrtinčnih izgub. skozi katerega se magnetni pretok časovno spreminja (predpostavimo. Vse konstrukcijske in snovne konstante lahko zajamemo v skupni faktor x. Tokovna gostota vrtinčnih tokov raste proti površini železnega jedra. Histerezne izgube v železnih jedrih V magnetnih materialih je magnetno polje sestavljeno iz dveh sestavin: iz magnetne gostote B0. F -dF Slika 18: Nastanek vrtinčnih tokov Izgube. požene inducirana napetost toke. da narašča). imamo šest enako velikih področij kristala.

6 T smemo vzeti potenco n = 2. Od neke frekvence naprej ne morejo več slediti spremembam polja. Za uporabo pri industrijskih frekvencah zmanjšamo izgube najbolj učinkovito z legiranjem magnetnih jeder. Celotne izgube v železnem jedru bomo razdelili na dva dela: vrtinčnih izgub Pv in histereznih izgub Ph.1. da je 1 del prispevek zunanjega polja in 999 delov pa lastni prispevek magnetne snovi. Lastno magnetno polje urejenih elementarnih magnetkov se prišteva zunanjemu magnetnemu polju in ga izredno poveča. Lastnosti magnetnih materalov so odvisne od kristalne strukture. ki je najbližja legi zunanjega polja. štancanje. so odtod histerezne izgube 2 Ph = h × f × Bm × V [ W ] . imenujejo se posledične izgube (teoretiki se še vedno prepirajo zakaj in kolike so). Skupne izgube v magnetnem jedru določimo z meritvami vsote obojih izgub. Elementarni magnetki imajo svojo mehansko vztrajnost. ker je površina histerezne zanke enaka histereznim izgubam v enoti prostornine.pr. tako da jo namestimo kot jedro tuljave. ki je skiciran na sliki. ki vplivajo na kristalno strukturo (rezanje. Ime izhaja od tod. je njihova velikost v primerjavi s prvima dvema zanemarljiva. se začno elementarni magnetki prevračati v lego tiste od šestih magnetnih osi. Posamezne izgube določimo po postopku. T 0 Za magnetne gostote Bm = 1. ki jih imenujemo histerezne izgube. Elektrotehnika Če začnemo magnetno (do tedaj nemagneteno) snov magnetiti. valjanje itd. V izmeničnem magnetnem polju se morajo elementari magnetki prevračati v ritmu vsiljene frekvence.Realni elementi Martina Leš. Ker se cikel premagnetizacije ponovi v sekundi f-krat v prostornini V.) in tudi vse toplotne obdelave. lahko bistveno spremenijo magnetne lastnosti magnetnih snovi. 17 . Zato vsi zunanji mehanski posegi. Združimo jih v enačbo: PFe = Pv + Ph = 2 2 = x f 2 Bm V + h f Bm V [ W ] . prešanje. V obeh primerih je h snovna konstanta magnetne snovi. Pri enkratnem premagnetiziranju je energija porabljena za enkratno premagnetizacijo (v času ene periode T): n Wh = ò H × dB = h × Bm [ J ] . nad to mejno frekvenco se magnetna snov obnaša kot nemagnetna. Skupne izgube v železnem jedru Čeprav imamo v železnem jedru še tretjo vrsto izgub. Iz tega izhajata dva za nas izredno pomembna zaključka: Prevračanje elementarnih magnetkov povzroča dodatne izgube v železnem jedru. V izrazu za relativno permeabilnost n. µr = 1000 to pomeni. Skupne izgube v magnetnem jedru želimo čim bolj zmanjšati..

f Krivuljo določimo iz meritev skupnih železnih izgub pri različnih frekvencah in skozi dobljene delovne točke določimo premico. Ui Slika 20: Nadomestna vezava in kazalčni diagram idealizirane tuljave z železnim jedrom Tuljava brez ohmske upornosti ne obstaja. dobimo enačbo premice: PFe = k× f +n. +j . Pri f = 0 določimo delež histereznih izgub. v kateri se vse magnetne silnice zaključujejo skozi železno jedro. Tisti del magnetnega 18 . del magnetnega pretoka tuljave se vedno sklene preko zraka in tako predstavlja stresani magnetni pretok tuljave Fs.Ui j I0 d Im I0 IFe RFe -R fgl +1 I L0 F gl. Elektrotehnika K = tg a a n Pv f Ph f f f Slika 19: Postopek za razdelitev železnih izgub na obe sestavni komponenti Če enačbo za določitev skupnih izgub v magnetnem jedru na obeh straneh delimo s frekvenco f. Oboje izgube so tako točno določene Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z železnim jedrom Pod idealizirano tuljavo z železnim jedrom razumemo tuljavo brez ohmske upornosti.Realni elementi PFe f Martina Leš.

ki se v celoti sklene po železu imenujemo glavni magnetni pretok Fgl. moramo tako RCu kot stresano induktivnost Ls vezati zaporedno z že znano nadomestno vezavo idealizirane tuljave. 2 Pri tem moramo uporabiti za magnetne veličine temenske. Taka formulacija tuljave omogoča logično in fizikalno pravilno razširitev na tuljavo brez teh omejitev.44 f N × F gl .Realni elementi Martina Leš. Ker teče skozi ohmsko upornost RCu celotni tok I0 in povzroča stresani magnetni pretok prav tako celotni tok I0 . kjer je d izgubni kot železnih izgub. Realna tuljava z železnim jedrom Nadomestno vezavo realne tuljave z železnim jedrom dobimo tako. temveč za fazni kot j = 90o . ta v tuljavi ustvari inducirano napetost Ui .d. Ta ne zaostaja več za priključeno napetostjo za 90o. U RFe = U U2 = . Tok železnih izgub je mogoče določiti iz izmerjenih izgub v železu I Fe = PFe . I Fe PFe Tok I0 v dovodu je po vrednosti enak geometrijski vsoti obeh komponent 2 2 I 0 = I Fe + I m . inducirano napetost pa določimo kot: Ui = - 2p f N × F gl = -4 . ki ga dobimo zaradi histereznih in vrtinčnih izgub v železnem jedru. Magnetilna komponenta toka Im ustvarja v tuljavi magnetni pretok Fgl. da opustimo obe poenostavitvi RCu = 0 in Ys = 0. Elektrotehnika pretoka. 19 . za inducirane napetosti efektivne vrednosti. Tok IFe skozi nadomestno ohmsko upornost železnih izgub RFe je v fazi z napetostjo U in se z magnetilno komponento Im sešteva v celotni tok idealizirane tuljave I0 . ki za magnetnim pretokom zaostaja za 90o in vzpostavlja ravnotežje napetosti idealizirane tuljave U.

Delitev magnetnih materialov Magnetne materiale delimo na magnetne materiale za trajne magnete in na magnetne materiale za spremenljiva magnetna polja. da prvega ustvarja le magnetilna komponenta toka Im. ki veljajo le za sinusne veličine. ki povzroča na ohmskem uporu enake joulske izgube kot nesinusni tok. Ekvivalentni sinusni tok je definiran kot tok. da so tudi vse ostale veličine sinusne časovne funkcije. drugega pa celotni tok I0 . Pri tuljavi z železnim jedrom srečamo prvič nelinearne elemente. je to pomenilo. Pri linearnih elementih so bile relacije preproste: če je bila ena veličina sinusna. oblika magnetilnega toka ni sinusna in obratno.Ui j RCu RFe LS fS U IFe Im fgl +1 L0 fgl Ui Slika 21: Nadomestna vezava in kazalčni diagram za realno tuljavo z železnim jedrom V idealizirani tuljavi je priključeni napetosti držal ravnotežje le induktivni padec napetosti zaradi inducirane napetosti. 20 . Če priklopimo na tuljavo sinusno obliko napetosti. Pri nelinearnih elementih to ne velja več. Obe veličini sta močnostno neodvisni ali invariantni. Ker želimo uporabljati kazalčne diagrame. vpeljemo pojem ekvivalentnih sinusnih veličin.Realni elementi +j Martina Leš. V realni tuljavi imamo dodatno še dva padca napetosti: padec napetosti na ohmski upornosti RCu navitja in stresani induktivnosti Ls: U = U R + U s + ( -U i ) = I 0 × ( RCu + jw Ls ) + ( -U i ) kjer vrednost Ui določimo in je magnetni pretok F v tuljavi z železnim jedrom vsota sklenjenega magnetnega pretoka po železu Fgl in stresanega magnetnega pretoka Fs . Elektrotehnika US UR . Razlika je le v tem.

če znižamo zunanje magnetenje H na ničelno vrednost. ki vztrajajo v novi ravnotežni legi. Remanentna gostota Br je tista velikost magnetne gostote. Elektrotehnika Br Hk H Slika 22: Histerezna zanka za trdomagnetne materiale Materiale za trajne magnete imenujemo tudi magnetno trdi magnetni materiali. Magnetno mehki magnetni materiali morajo imeti morajo čim ožjo histerezno zanko in čimvečjo specifično upornost za preprečitev vrtinčnih tokov. Koercitivna sila Hk je tista velikost magnetne poljske jakosti. ki imajo srednje vrednosti Br = 1 T in Hk = 5000 A/m. To dosežemo s pomočjo remanentne ali preostale gostote Br ali zahtevamo veliko koercitivno silo Hk. Imeti morajo histerezno zanko s čim večjo površino. s katero moramo magnetiti v nasprotni smeri. 21 . Povzročajo jo tisti elementarni magnetki. Zelo pomemben magnetno mehki material je elektrolitsko železo in razna silicijeva jekla. ki jo dobimo. da magnetna gostota pade na ničelno vrednost.Realni elementi B Martina Leš. Tipični trdi magnetni materiali so razna kromvolframova in krom-molibdenova jekla.

naprave za varovanje vodnikov. ki sestavljajo funkcionalno celoto instalacije telekomunikacijskih naprav v zgradbah. Postroj: več strojev in naprav skupaj. do zapletenih naprav. . Aparati Aparati so priprave za opravljanje nekega določenega dela (električni aparati: npr mešalnik). za napetosti do 250V proti zemlji (predvsem za instalacije razsvetljave in pogoni elektromotorjev). ki omogoča. kot npr. kontaktorji. elementi daljinskega vodenja. V ožjem pomenu besede so električne instalacije samo napeljave nizke napetosti v odprtih in zaprtih prostorih.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. antenske instalacije. stikala.. pri katerih napetost med vodniki ne presega 50V (telefonske.. Elektrotehnika Električne inštalacije Definicije Električna inštalacija Električne instalacije (v širšem pomenu besede) so smotrno povezane naprave. aparatov in naprav. Električna oprema pri inštalacijah: vodniki. za napetosti do 1000V proti zemlji (za instalacije pogoni elektromotorjev ter elektrotoplotnih in elektrokemijskih postrojev). olajšuje. vtičnospojne naprave. električni stroji). 22 . Naprave Naprava je navadno večji predmet. električni in fizikalni povezovalniki med človekom in okoljem (od najpreprostejših predmetov. Naprave so mehanski. Glede na okolje ločimo: instalacije v suhih prostorih (stanovanjski in poslovni prostori). elektroenergetske instalacije nizke napetosti v industriji. sestavljen iz več sestavnih delov. ipd. opravlja delo (najpreprostejša naprava: vzvod!).). instalacije hišnih govornih naprav. ki posredujejo pretok električne energije od proizvodnih električnih naprav do porabnikov: električnih naprav in aparatov. Vrste električnih instalacij Električne instalacije delimo glede na področje uporabe na tri večje skupine: elektroenegretske instalacije nizke napetosti v zgradbah.

norm kakovosti proizvodov in storitev ter predpisov.). ki jih po potrebi usmerimo pred porabnikom..Varovanje pred učinki električnega toka - Martina Leš. veleblagovnice. Osnovni podatki za električne inštalacije so: vrsta toka in frekvenca.. ki jih določa zakon. instalacije v posebnih prostorih (obrati.. 380 V ( V EGS se pripravlja prehod na 230 in 400 V) - kratkostični tok. kjer so prisotne eksplozivne zmesi (proizvodnja in razdeljevanje plinov. Un = 220. Običajno je pod 1 kA. Pri nas so deloma še vedno JUS standardi. Vrednosti: npr. Elektrotehnika instalacije v prostorih s specifičnimi pogoji (športne in koncertne dvorane. . Navadno uporabljamo izmenične toke. tehničnih normativov. v industriji preseže tudi 60 kA. U = 230 V. Tok imenujemo kratkostični tok. Nazivna napetost je napetost.23 W konična moč napajanja To je največja moč. Pomembnejše so naslednje oznake standardov: standardi evropske skupnosti 23 .5. vlažni... vroči prostori. pridobivanje in proizvodnja gorljivih tekočin. . ki je npr..). za stanovanja med 0.3 in 0. gledališča. . ki pa jih bodo v prihodnjem v celoti nadomestili slovenski standardi (SIST).). nstalacije v prostorih. s katero je omrežje (inštalacija) ali oprema označena in na katero se nanašajo nekatere obratovalne karakteristike. Kratki stik Ik nastane zaradi prevodne povezave med dvema vodnikoma pod napetostjo (upornost je odvisna le od upornosti vodnikov). ki se pojavi v napajalni točki inštalacije in jo določimo na podlagi priključnih moči porabnikov z upoštevanjem faktorja sočasnosti (ne priklopimo vedno vseh naprav hkrati). nazivna napetost. Standardi in predpisi Pod standardizacijo razumemo po Zakonu o standardizaciji predpisovanje in uporabo standardov. Slovenski standardi bodo usklajeni z mednarodnimi in evropskimi standardi in so (bodo) nastajali v glavnem s privzemanjem.enosmerni in izmenični tok (f = 50 Hz) .. Ik = 1000 A in Rk = 0.

Vodniki pri električnih inštalacijah Vodnike uporabljamo za prenos električne enrgije. ki jih lahko razvrstimo v naslednje skupine: vodniki instalacijske cevi pribor za spajanje in pritrditev vodnikov in cevi kabli in pribor za spajanje in priključevanje varovalke in instalacijski odklopniki stikala vtično-spojne naprave razdelilniki merilne naprave za merjenje električne energije.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. 24 . ki jih uporabljamo za električne instalacije in energetske napeljave. Pri izračunih upoštevamo naslednji specifični prevodnosti (oz. se za prenosne vodnike iz ekonomskih razlogov uporabljata predvsem baker in aluminij.telekomunikacijski izolirani vodniki in telekomunikacijski kabli. Obe vrednosti veljata pri temperaturi 20o C.energetski izolirani vodniki in energetski kabli . Ločimo dve vrsti vodnikov: gole. . Ker so energijske prenosne izgube pri določeni prenosni napetosti odvisne tudi od specifične upornosti uporabljene kovine. Elektrotehnika slovenski standard starejša oznaka slovenksih standardov neregulirano Elektroinstalacijski materiali Pri izvajanju elektroenergetskih in telekomunikacijskih instalacij uporabljamo različne materiale. ki jih uporabljamo predvsem pri gradnji nadzemnih vodov izolirane. upornosti R = 1/G): za baker 56 Sm/mm2 za aluminij 35 Sm/mm2.

25. 150. 95. 2. 1. Vodniki do 16 mm2 so masivni ali pramenasti vodniki.75.5. 25. 400 in 500 mm2. ostale pa samo še kot pramenaste vodnike. Elektrotehnika Prerezi vodnikov so normirani. Slika 23: Vodniki Vodnike označujemo glede na število žic 25 . Standardni prerezi vodnikov so: 0. 240. 0. 16. 4. da bi se izognili kožnemu efektu.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. 300. 10. 185. 70.5. 35. 1. 6. 120. 50.

W N L1.. Za označevanje vodnikov po standardih uporabljamo kombinacijo črk in številk. rjava svetlo modra Sistem napetosti z enosmernim tokom: pozitivni vodnik negativni vodnik srednji vodnik Zaščitni vodnik + M PE L+ Lčrna. ki so na naslednji sliki. predpisani pa so tudi naslednji podatki: izvedba kabla. plašč kabla ali posebni ovoj.. aluminija). . pri čemer uporabljamo oznake. zelenorumena Brezšumna ozemljitev TE Vodnike označujemo po standardih. L3 N črna. Elektrotehnika Tabela 4: Označevanje vodnikov in sponk Vrsta vodnika Oznaka priključnih sponk Oznaka vodnika Barva izolacije vodnikov Grafični simboli vodniki sponke Sistem napetosti z izmeničnim tokom: faze nevtralni vodnik U. 26 . vrsta vodnika (iz bakra.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. modra črna. zelenorumena brez barve. Za vodnike so standardizirane barve izolacije različnih vodnikov. rdeča svetlo modra zeleno-rumena Neozemljeni zaščitni vodnik Zaščitno-nevtralni vodnik PU zeleno-rumena PEN zeleno-rumena Ozemljitev E brez barve. L2. V.

ki ščitijo vodnike pred mehanskimi poškodbami. Slika 25: Termoplastične in zaščitne cevi Vodnike spajamo zaradi podaljševanja ali zaradi cepljenja s sponkami. strop. v ometu. zaščitne kovinske cevi (oklepne cevi) so mehansko izredno trdne in jih uporabljamo v industriji. pred škodljivimi vplivi vlage in raznih hlapov ali par v atmosferi. Elektrotehnika Slika 24: Označevanje vodnikov po standardih (DIN) Elektroenergetske instalacije v zgradbah izvajamo podometno. tla oziroma na naprave. ki so izdelane za različne prereze vodnikov in za različne namene (npr. uporabljamo za zaščito le teh instalacijske cevi. Spajamo v razvodnicah (dozah) s posebnimi sponkami. Podobno velja tudi za priključevanje aparatov in naprav: najpogosteje uporabimo objemke. ki razbremenijo vodnike pred mehanskimi obremenitvami. 27 . nadometno. v votli steni. Za pravilno lego vodnika in za tesnjenje skrbijo uvodnice. Uporabljamo dve vrsti instalacijskih cevi: termoplastične cevi: rebraste. Spajkanje vodnikov ni dovoljeno.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. luči). v litem betonu . Pri polaganju električnih instalacijskih vodnikov v in na zidove. gladke (toge cevi). v kanalih ali pa kot električni tračni sistem.

f) vrstna sponka Slika 27: Razvodnice Slika 28: Priključevanje v razvodnici Pribor za montažo cevi in pritrdilni material Da bi pravilno in trajno izvedli inštalacijo uporabimo pri montaži cevi: uvodnice in končnike (za zaščito izolacije ob vstopu ali izstopu vodnika v kovinsko cev ali ohišje). Slika 29: skobe 28 . e) Wecco sponka. spojke in loke (za podaljševanje cevi in za pravilen potek cevi). Elektrotehnika c) d) e) f) Slika 26: Različne sponke: a) aparatne sponke. d) priključne sponke . c) lestenčne sponke.Varovanje pred učinki električnega toka a) b) Martina Leš. skobe (držala za vodnike). b) sponke za brezvijačno spajanje.

Slika 30: Vtiči: dvopolni in petpolni Slika 31: Natiči Vtičnice so dvo in tripolne za napetosti do 250V in petpolne (tripolne s kontaktoma za nevtralni in zaščitni vodnik) za napetosti 380V. skupinske antenske naprave ipd. ki jih sedaj uporabljamo. zaščitni kontakt najprej sklene z ustreznim zaščitnim kontaktom vtiča. da jih ne moremo priključevati na vtičnospojne naprave drugih napetosti oz. ločimo po številu polov naslednje vrste vtično-spojnih naprav: dvopolne (L.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. da je slučajen dotik delov pod napetostjo onemogočen. ki omogočajo priključevanje prenosnih porabnikov na instalacijsko omrežje. inštalacije v industriji. L2. Vtičnice za nadometno montažo uporabljamo tam. tripolne (L. Glede na izmenične sisteme električnih omrežij. PE). kjer izvajamo instalacije nadometno (predvsem v vlažnih in prekomerno prašnih prostorih). dvopolne z zaščitnim kontaktom) zaradi porabnikov manjših moči. interfone. Vtično-spojne naprave za instalacije v zgradbah Vtičnice so naprave. ko vtikamo vtič. Vtičnice in vtikači morajo biti izdelani tako. namembnosti. V stanovanjskih in poslovnih prostorih uporabljamo vtičnice za telefone. Vtičnice za posebne namene uporabljamo pri instalacijah male napetosti in telekomunikacijskih instalacijah. ki jih moramo upoštevati: inštalacije v zgradbah. L3. N. potem ko so cevi že položene. N. N. Vtično-spojne naprave morajo biti izdelane tako. Grajene so tako. Elektrotehnika Vodnike povlečejo v inštalacijske cevi z jeklenim trakom. vse pa so projektirane za tokove do 16A. Uporabljamo pretežno tripolne (oz. PE) in petpolne (L1. 29 . Vtično-spojne naprave Vtično-spojne naprave uporabljamo za priključevanje prenosnih porabnikov in ločimo dve različni skupini glede na predpise. ozvočenja. da se. štiripolne (L1. PEN). L3. PE). L2.

tokove. oddaljenost do drugih elektroenergetskih inštalacij). poslovne in industrijske objekte. Dvopolne izdelujejo za tokove do 10A. Velikokrat jih polagamo v posebne kanale. Danes izdelujejo dvo in tripolne vtiče in petpolne. Elektrotehnika Z vtičem povežemo porabnika preko ustreznega vodnika s fiksno instalacijo preko vtičnice. kabelske sisteme in informacijske sisteme (računalniške mreže). V zadnjem času uporabljamo tudi posebno napajanje za naprimer strežnike (UPS = Uninterruptible Power Supply). 30 . Za posebne prostore (kuhinja. Priključene moči za stanovanjske objekte so odvisne od velikosti ter opremljenosti stanovanj in znašajo od 3. ki jo podajamo v kbit/s ali s frekvencami signalov: (do 100 kHz ali 100 kbit/s (govorni signali). z različnimi izvedbami blokade pri vtikanju ali iztikanju vtiča pod napetostjo. do 1 Mhz ali 1 Mbit/s (ISDN). Vtično-spojne naprave za industrijo Zaradi težjih obratovalnih pogojev. zaščita pred vlago. . Nadomestna razsvetljava: se ob izpadu omrežne napetosti preklopi na pomožni elektroenergetski vir in osvetljuje prostore z najmanjšo predpisano osvetljenostjo. do 100 MHz in do 2. drugačnih frekvencah (do 500 Hz).5 kW (16 A) do 7. ki se ob izpadu preklopi na akumulatorsko baterijo in kaže najkrajšo pot iz stavbe. ki so velikokrat tudi nadometno izdelani. tri in petpolne pa za toke 16A.) so določeni še drugi normativi: drugačna višina vtičnic v kuhinji. večje stopnje mehanske zaščite ipd..5 kW (35 A). Izdelujemo jih za različne nazivne napetosti.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. z različno stopnjo zaščite pred vlago-vodo.. Inštalacije v stanovanjskih zgradbah V stanovanjskih zgradbah je določena višina vtičnic (35 cm od tal). Inštalacije telekomunikacijskih naprav Inštalacije telekomunikacijskih naprav razdelimo v grobem po namenu: za telefonijo. Danes jih ločimo tudi glede na hitrost prenosa signalov. Zgrajeni morata biti nadomestna in zasilna razsvetljava. potrebe po višjih tokovih (do 125 A) in obratovalnih napetosti (do 690 V). Inštalacije v poslovnih prostorih Potrebujemo večje število in drugačno porazdelitev energetskih in telekomunikacijskih vtičnic. se vtično-spojne naprave za industrijo izdelujejo po posebnih predpisih. kopalnica. . Podoben primer: šolske računalniške učilnice Inštalacije v objektih s specifičnimi pogoji V teh objektih morajo biti svetilke varnostne razsvetljave. za obe pa veljajo posebni predpisi o njuni izgradnji (npr. višina stikal (105 cm od tal).. do 16 MHz. Razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske objekte Razlikujemo razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske. televizijo in radio..6 GHz). Zasilna razsvetljava: je varnostna razsvetljava.

in kabelski priključki. Te razdelitve naredimo predvsem glede na dovoljene padce napetosti.5 mm2 / ic F 13.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. ki so namenjeni gospodarneši porazdelitvi električne energije v objektih (npr.5 mm 3P 2. po potrebi s števcem električne energije in drugimi aparati.5 mm2 / ic F 16 mm FID 20 A 16 A 16 A 16 A 10 A 10 A 10 A 10 A 220 V 50 Hz 16 A Slika 32: Enopolna shema stanovanjskega razdelilnika 31 . kar vpliva na izvedbo priključka notranje napeljave. Vsak tokokrog je na začetku varovan z varovalko ali instalacijskim odklopnikom (pri trifaznih tokokrogih lahko z zaščitnim stikalom). Le-ti napajajo skupine porabnikov v posameznih delih objekta. Napravo.5 mm2 / ic F 13. ki so montirani na skupno ploščo.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. Elektrotehnika Priključek na zunanje omrežje Zunanje omrežje je lahko prostovodno ali kabelsko. ki so meja med distribucijskim omrežjem in porabniki. izjemo tvorijo samonosilni kabli. in podrazdelilnike. Kabelski priključek je običajno priključek na podzemno kabelsko omrežje. pri katerih se priključek navadno izvaja kot prostovodni priključek. imenujemo razdelilnike.5 mm 3P 1. Ločimo: kabelski priključek prostovodni priključek.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. dovod štedilnik (kuhinja) pomivalni stroj (kuhinja) pralni stroj (kopalnica) infra pečka (kopalnica) razsvetljava (dnevna soba. za razsvetljavo. spalnica) razsvetljava (kopalnica) razsvetljava (drugod) vtičnice vtičnice 2P6+P2.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 1.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. kjer se potem razveja na posamezne glavne tokokroge. za električne pogone).5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. Poznamo glavne razdelilnike. Poleg varovalk sta v omarici še števec električne energije in stikalna ura.5 mm2 / ic F 23 mm 2P4+P2.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. Razdelilniki Glavni napajalni vod dovaja pri vseh instalacijah električno energijo do določenega mesta. ki se napajajo iz nadzemnih vodov. v kateri delimo glavni napajalni vod na posamezne glavne tokokroge oziroma glavni tokokrog na tokokroge posameznih porabnikov.

poslovnih in podobnih zgradbah so sestavljene iz skupin enofaznih porabnikov. glavnega priključka objekta) 8% za električne instalacije ostalih porabnikov. da padec napetosti nastopa v dovodnem in odvodnem vodniku u% = 200 × I × l [% ] l × A ×U oziroma prerez A= 200 × I × l é mm 2 ù û l × u% × U ë 32 . Za ohmska bremena je dopusten padec napetosti ob upoštevanju upornosti vodnika in dejstva. če računamo od točke napajanja ( npr. Električno dimenzioniranje Predpisi določajo naslednje mejne dovoljene vrednosti padcev napetosti: 3% za električne instalacije razsvetljave. vrste izolacije vodnika.005 % za vsak meter. števila vzporedno potekajočih in obremenjenih vodnikov. lahko povečamo dovoljeni padec napetosti za 0. ki poleg slabše delavnosti toka povzročajo tudi precejšnje vklopne sunke.termično dimenzioniranje dopustni padci napetosti .Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. zunanje temperature in načina polaganja.5 %. Elektrotehnika Dimenzioniranje vodnikov in izračunavanje prereza vodnika Instalacije v stanovanjskih. če računamo od transformatorske postaje V kolikor je dolžina električne instalacije daljša od 100 m.mahansko dimenzioniranje. kar moramo pri dimenzioniranju instalacij upoštevati. Padci napetosti so izraženi v odstotkih nazivne napetosti omrežja. Najpogosteje so dopustne tokovne obremenitve podane tabelarično v odvisnosti od naštetih faktorjev.električno dimenzioniranje dopustni najmanjši prerez . Enofazni porabniki so najpogosteje ohmska bremena. ki. Pri dimenzioniranju vodnikov in izračunavanju prereza vodnika upoštevamo: dopustne tokovne obremenitve . v obrti in industriji pa imamo opravka pretežno s trifaznimi porabniki. Najvišja dopustna tokovna obremenitev vodnikov in kablov je odvisna od: prereza vodnika. trifazni pa induktivna (elektromotorji). Termično dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije Termično dimenzioniranje vodnikov in kablov pomeni določevanje dopustne tokovne obremenitve. vendar skupno največ 0. če računamo od transformatorske postaje 5% za električne instalacije ostalih porabnikov. presega 100 m. hišnega priključka) 5% za električne instalacije razsvetljave. vodnikove kovine. če računamo od točke napajanja ( npr.

Procentualen padec napetosti je: u% = 100 × 3 × l × I × cos j 100 × l × P [% ] oz. u% = [% ] l × A ×U l × A ×U 2 in prerez A= 200 × l × I × cos j 200 × l × P é mm 2 ù é mm 2 ù oz. ki je priključena na napetost 220 V in je na koncu obremenjen s tokom 19 A. vzeti moramo vodnik P prereza 4 mm2. uporabimo naslednjo enačbo za izračun padca napetosti: u% = 200 × l × P [% ] l × A ×U 2 in prerez A= 200 × l × P é mm 2 ù û l × u% × U 2 ë Najpomembnejši porabniki moči so elektromotorji. Ker pa je v vodniku trajni tok 19 A.5 mm2. ki je položen v instalacijski cevi. zato moramo pri izračunu padca napetosti in prereza vodnika upoštevati tudi delavnost toka (cos j). ki predstavljajo za vir induktivno breme.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. varovalka 16 A ne ustreza. Dopustni padec napetosti je 1 %. Računski prerez vodnika je: A= 200 × 7 × 19 = 2 . u% = [% ] l ×U × A l ×U 2 × A 33 .16 mm 2 56 × 1 × 220 Izberemo normiran prerez 2. za katerega je predpisana varovalka 25 A. Elektrotehnika PRIMER: Izračunati je treba napajalni vod za električno peč enojne dolžine 7 m. Za enofazne velja: u% = 200 × l × I × cos j 200 × l × P [% ] oz. za katerega je predpisana talilna varovalka 16 A. A = 2 ë û ë û l × u% × U l × u% × U Pri trifaznem sistemu je prevajana moč P enaka: P = 3 × U × I × cos j [W ] kjer je U medfazna napetost in I tok v vodniku.54% 56 × 4 × 220 Kadar je podana moč porabnika P v W. Pri tem prerezu bo padec napetosti seveda manjši in sicer: u% = 200 × 7 × 19 = 0 . Vod je izveden z vodnikom P.

. Tako je minimalen prerez vodnikov.5 mm2. A = 2 ë û ë û l × u% × U l × u% × U Mehansko dimenzioniranje Mehansko trdnost električnih instalacij dosežemo že z nameščanjem vodnikov v instalacijske cevi in kanale ter z vgradnjo vodnikov v ali pod omet. Elektrotehnika 100 × 3 × l × I × cos j 100 × l × P é mm 2 ù é mm 2 ù oz. Za hišne instalacije obstaja le predpis o uporabi najmanjših dovoljenih prerezov vodnikov. Mehansko dimenzioniranje je potrebno le pri zbiralkah in glavnih razdelilnikih večjih porabnikov. Učinki izmeničnega električnega toka so odvisni od poti. po kateri teče tok skozi telo.). če je bakren in 2.. V primeru neprimerne rabe. Pri varovanju človeka pred učinki električnega toka moramo upoštevati vrsto električne napeljave.Varovanje pred učinki električnega toka in prerez A= Martina Leš. tj.1 A 1A 10 A 100 A Ief Slika 33: Učinki izmeničnega električnega toka Najpogostejša vira nevarnosti električnega toka sta pojavljanje visoke napetosti dotika zaradi okvare izolacije električnega porabnika in neposredni dotik vodnikov pod napetostjo. ko je ozemljeno zvezdišče in se dotaknemo enega faznega vodnika: 34 . Izjemo predstavljajo vodi v svetilkah. Varovanje pred učinki električnega toka Električne tokove uporabljamo večinoma za napajanje naprav. saj imamo tam opraviti v primeru kratkih stikov s pojavi sil med vodniki. lahko steče električni tok skozi različne prevodne dele električnih naprav ali celo skozi človeško telo. Neposredni dotik v primeru. suh ali vlažen kontakt.1 mA 1 mA 10 mA 0. impedanca telesa. šok 0.5 mm2. Pri frekvenci f = 50 Hz so učinki električnega toka naslednji: začutimo tok (300 mA) bolečina elektrod ne moremo izpustiti možna fibrilacija srca opekline. 2. do 0. Neposredni dotik dveh vodnikov : dva fazna vodnika: I B = U C 400 V = = 435 mA RB 920 Ω UC 230 V = = 230 mA RB 1000 W en fazni vodnik in nevtralni ali zaščitni vodnik: I B = V obeh primerih sta toka večja od toka I0 = 30 mA. ki imajo lahko manjši prerez. od časa trajanja. če je aluminijast. ki jih lahko uporabljajo za mehansko zaščitene vode v fiksnih instalacijah 1. ki ga še dovoljujemo.5 mm2.. kakor tudi od prevodnosti poti (npr.

da bi v primeru okvare (kratkega stika med okrovom naprave in motorjem) tok lahko stekel preko človeka. Podrobneje si oglejmo nekatere vrste zaščit. Na naslednji sliki vidimo osnovni princip zaščite pred neposrednim dotikom z izolacijo. S PREGRADAMI. ko nastopi napaka) in dodatna zaščita (FI-zaščitna stikala). glavni zaščitni vodnik. ko so tla zelo dobro izolirana. toplovodno inštalacijo. ZAŠČITA PRED POSREDNIM DOTIKOM: v v v Z ODKLOPOM. je tok manjši od 30 mA. UPORABA ZAŠČITNE MALE NAPETOSTI. Z DODATNO IZOLACIJO. Z OKROVI. Zaščito pred električnim udarom delimo v tri osnovne skupine: ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM ZAŠČITA PRED NEPOSREDNIM DOTIKOM: v v v v Z IZOLACIJO. Elektrotehnika Dobljene vrednosti so različne in samo v primeru. Druge nevarnosti predstavljajo neposredni dotik vodnikov. radiatorje med seboj). okvare izolacije.Varovanje pred učinki električnega toka IB = UC RB + Rtal Martina Leš. inducirane napetosti (visoke frekvence in visokonapetostni vodi!). F1 N M Slika 34: Zaščita z zaščitno izolacijo 35 . s katero preprečimo. pri čemer povežemo različne naprave in napeljave (npr. ki so v času delovanja pod napetostjo). S FI-ZAŠČITNIMI STIKALI. Z ELEKTRIČNO LOČITVIJO. Z OMEJITVIJO ENERGIJE IN TOKA. priključno omarico. zaščita pred posrednim dotikom (varuje v primeru. Govorimo o treh stopnjah zaščite: zapščita pred neposrednim dotikom (zaščita pred vsemi deli naprave. kadar je izolirano zvezdišče in steče tok zaradi kapacitivnosti omrežja do zemlje (pri višjih frekvencah!). prehajanje toka skozi ozemljitev. DODATNA ZAŠČITA: v v v UPORABA VARNOSTNE MALE NAPETOSTI. preboj pri zelo visoki napetosti in zaostala napetost (npr. kondenzatorji in transformatorji po izklopu naprave). Pri varovanju uporabljamo tudi izenačevanje potencialov.

Slika 36: Zaščita pri posrednem dotiku Zaščito z malo napetostjo uporabljamo kadar obstaja nevarnost. Zaščito omogočajo neprevodna tla in galvanska ločitev s pomočjo ločilnega transformatorja. . da povežemo zaščitne vodnike različnih porabnikov na skupni zaščitni vodnik.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. kar naredimo tako. Slika 35: Zaščite pred neposrednim dotikom Zaščito pred posrednim dotikom lahko izvedemo s pomočjo izenačevanja potencialov. da bi tok stekel preko človeškega telesa (pri delu v vlažnih prostorih..). 36 . Elektrotehnika Zaščito pred neposrednim dotikom naredimo z dodatno izolacijo ali z s posebnim zaščitnim pokrovom (kanali za polaganje kablov. z zapiranjem v omaro ali z ustrezno oddaljenostjo možnih kontaktnih površin).). ipd.. Dotik lahko preprečimo tudi z ustreznim odmikom naprav iz dosega rok (z ograjo.

F1 N 220 V 220 V Slika 39: Zaščita z električno ločitvijo 37 . pri čemer preprečimo v primeru okvare direktno povezavo naprav z električnim omrežjem.Varovanje pred učinki električnega toka F1 N Martina Leš. s čimer galvansko ločimo napajanje od aparata. To naredimo z ločilnim transformatorjem. Elektrotehnika 220 V 24 ali 42 V Slika 37: Zaščita z zaščitno malo napetostjo Slika 38: Izvedba zaščitne male napetosti in funkcijske male napetosti Pomembna je tudi zaščita z električno ločitvijo.

II.5 in za zaščitna stikala 1. III. Pogoj je izpolnjen.25. nazivni tok varovalke In in faktor izklopnega toka k in nazivni tok varovalke največjega porabnika v omrežju Inmax. Elektrotehnika Glede na izvedbo zaščit pred električnim udarom delimo električne naprave v tri razrede: I.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. mora biti izpolnjen naslednji pogoj: padec napetosti. Ozemljitvene vodnike je potrebno pravilno načrtovati. V to skupino spadajo električne naprave s plastičnim ohišjem (npr. Rz £ U dop k × In [Ω] Rob £ U dop k × I n max [Ω] Pri tem upoštevamo naslednje podatke: dopustna napetost dotika Udop (Udop = 65 V). V primeru okvare steče tok (Iok) s faznega vodnika preko ohišja do zemlje (Rz) in naprej preko obratovalne ozemljitve (Rob) in nevtralne točke transformatorja spet do faznega vodnika. Poleg osnovne izolacije morajo biti vključeni dodatni zaščitni ukrepi: prevodni deli so povezani na zaščitni vodnik v inštalaciji. Oznaka: . ki ga povzroča tok okvare na upornosti zaščitne ozemljitve. Oznaka: . Uporaba varnostne male napetosti (npr. ne sme biti večji od dopustne napetosti dotika 65 V. Oglejmo si dva primera zaščite z ozemljitvenim vodnikom: zaščito s posebnim ozemljilom in zaščito s skupnim ozemljilom. ki niso pod napetostjo v normalnem obratovanju so galvansko povezani z zemljo preko ozemljila. 38 . električni gospodinjski aparati). Oznaka: . V to skupino spadajo električne naprave s kovinskim ohišjem (npr. kadar sta upornosti ozemljila (Rz) in obratovalnega ozemljila dovolj majhni. Zaščita s posebnim ozemljilom Vsi kovinski deli. Poleg osnovne izolacije je izvedena še dvojna ali ojačitvena izolacija. Potrebni faktor izklopnega toka k za varovalke ali instalacijski odklopnik je za hitre varovalke 3. ročne električne svetilke).5 za odklopnike 2. Običajno uporabimo že izračunane vrednosti. L1 L2 L3 N Rob Rz Iok Slika 40: Zaščitna ozemljitev s posebnim ozemljilom Da je varovalni ukrep učinkovit. elektromotorji).

da skupna upornost ozemljila ne presega vrednosti 2 W.16 20 0. je treba uporabiti drug varnosti ukrep. da bi ob zemeljskem stiku ene faze dobila druga fazna vodnika večje napetosti kot 250 V proti zemlji. s čemer preprečimo.5 za hitre varovalke In [A] Rz [W] 6 3.53 Zaščita s skupnim ozemljilom Za skupinsko ozemljitev se uporablja razvejana vodovodna mreža in kovinski plašči kablov nizko napetostnega omrežja ali posebej vkopan železni pocinkani trak (valjanec). napetostno zaščitno stikalo. L1 L2 L3 N Slika 41: Zaščitna ozemljitev s skupnim ozemljilom Upornost zanke je treba temeljito izmeriti. Ob preboju izolacije bodo toki okvare stekli od faznega vodnika preko ohišja porabnika na skupno ozemljilo. Vsakega porabnika vežemo preko zaščitnega vodnika na zaščitno ozemljitev. nazivni tok varovalke (In) in faktor izklopnega toka (k).74 35 0. nato v zvezdišče transformatorja in nazadnje v fazni vodnik. kjer je upornost zanke (Rza). Pri pravilni izvedbi tega varovalnega ukrepa je omejena upornost zanke z: Rza £ Uf k × In [Ω] . da se ozemljitev prekine z vgrajenimi izolirnimi vložki ali plastičnimi cevmi. Pri zaščitni ozemljitvi s skupnim ozemljilom je postavljena zahteva. Elektrotehnika Tabela 5: Upornosti ozemljil glede na nazivni tok varovalk pri k = 3. fazna napetost (Uf). npr. Pravilna povezava kovinskih ohišij z zaščitnimi ozemljili izvedemo preko zaščitnih vodnikov.9 10 1. Pri uporabi vodovodnega omrežja za skupno ozemljilo moramo paziti na možnost. preden začne naprava obratovati. 39 .Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. da povzroči hitro pregoretje varovalk poškodovanega porabnika in tako prepreči zadrževanje previsoke napetosti dotika. Tok okvare mora biti dovolj velik. Če je upornost zanke prevelika za nekatere močnejše varovalke.93 25 0.86 16 1.

L1 L2 L3 N Iok Rz Rob Slika 42: Ničenje Za ničenje morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Elektrotehnika Zaščitni vodniki in ozemljitveni vodi morajo biti stalno položeni. Zaščitni vodnik in ozemljitvene vode je potrebno pravilno dimenzionirati. Zato prereze vodnikov dimenzioniramo tako. 40 . Z obema načinoma zaščitne ozemljitve ne moremo preprečiti visoke napetosti dotika. razen pri prenosnih porabnikih.kadar nastane kratek stik med fazo in nevtralnim vodnikom na katerem koli mestu omrežja. ki niso v času obratovanja pod napetostjo. galvansko povežemo z nevtralnim vodnikom omrežja. Pri ničenju kovinska ohišja in ostale prevodne dele porabnika. ampak le omejujemo čas trajanja. ko varovalka pregori zaradi prehoda toka okvare prek varovalke varovanega porabnika. Prvi pogoj ničenja . Ničenje Pogosto srečamo ničenje ko varovalni ukrep. Zato so podane mejne dolžine vodnikov. njegova velikost pa je odvisna od fazne napetosti in skupne upornosti tokokroga (upornost zanke). Čas trajanja visoke napetosti dotika je odvisen od časa pregoretja varovalke ali odklopa odklopnika in lahko znaša v neugodnih razmerah tudi do 10 sekund. pri katerih še lahko uporabimo ničenje v omrežjih do 400 V. če je zvezdišče transformatorja ozemljeno.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. da je: I ok ³ k × I n [ A ] pri tem je upornost zanke: Rza £ Uf k × In [Ω] Iz tega pogoja opazimo omejen učinek ničenja pri večjih razdaljah (tokokrogi) od transformatorske postaje do potrošnika. mora biti tok okvare (Iok) večji ali enak izklopilnemu toku najbližje varovalke. Pri ničenju uporabljamo nevtralni vodnik kot povratni vodnik ta toke okvare (Iok). ki morajo imeti v priključnem vodu poseben vodnik .zaščitni vodnik. Zavarovanje pred previsoko napetostjo dotika dosežemo. Ničenje lahko uporabimo. Pri ničenju je tok okvare hkrati tudi tok enofaznega kratkega stika. Tehnični predpisi za izvajanje električnih instalacij v zgradbah predpisujejo minimalne dopustne prereze zaščitnih bakrenih vodnikov.

Mesto kratkega stika označimo na shemi s puščico. Zaradi hkratnega povečanja temperature je lahko proizvedena toplota tako velika. razlika je le v barvi vodnikov. Skupna upornost ozemljitve skupine med seboj najbližjih ozemljitev odcepov ne sme biti večja od 5 W. Pri bakrenih izoliranih vodnikih in kablih sta prereza enaka do 16 mm2.če v ničenem omrežju pride do stika enega vodnika z zemljo. hkrati pa steče bistveno večji tok. Elektrotehnika Drugi pogoj ničenja . Kratek stik Povečanje jakosti toka v vodniku povzroči segrevanje vodnika. da pride do požara. Tretji pogoj ničenja . Nikjer ne sme biti varovan z varovalkami ali odklopniki. potem ima lahko nevtralni vodnik dve stopnji manjši prerez iz vrste standardnih prerezov za vodnike.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. za katero moramo zagotoviti. Nevtralniega vodnika ne izklapljamo. ki narašča kvadratično glede na jakost toka. bo stekel po zemlji prek obratovalnega ozemljila tok zemeljskega stika in bo tako dobil napetost. R Slika 43: Kratek stik (označitev) 41 . pri proizvajalcih električnega toka ali pa na prenosnih vodih. Poleg opisanega postopka poznamo še ničenje s posebnim zaščitnim vodnikom. da je nevtralni vodnik enako izoliran kot fazni vodnik.nevtralni vodnik mora biti v vsej dolžini mehanično in električno neprekinjena celota. Zahtevamo. Četrti pogoj ničenja . Pri nadzemnih vodih mora biti nevtralni vodnik ozemljen vsakih 200 m.pomembno je medsebojno razmerje prereza nevtralnega in faznega vodnika. Če so prerezi faznih vodnikov večji od navedenih. mora biti nevtralni vodnik ozemljen na koncu vsakega odcepnega omrežja. kakšna napetost se bo pojavila v nevtralnem vodniku v primeru okvare ničenega omrežja. da bo manjša od 65 V. Za označevanje nevtralnega vodnika je predpisana svetlo modra barva. ker je od tega odvisno. Upornost tokokroga se bistveno zmanjša. pri nadzemnih vodih pa do 50 mm2. da pride do prekinitve ničelnega vodnika. Posledica dviga temperature je hitrejše staranje izolacije. da je upornost obratovalne ozemljitve (Roz) vedno: Roz £ 2 Ω . Kratek stik nastane zaradi preobremenitve ali stika golih vodnikov različnega potenciala pri porabnikih. Zaradi možnosti. Zaradi tega zahtevamo.

bo skozi skupino žarnic tekel tok: I= 220 V = 731. saj nismo upoštevali v izračunu oddaljenosti od elektrarne in upornosti povezovalnih vodnikov do nje. ni med njima praktično nobene upornosti. ki nastopi zaradi kratkostičnega toka Ik: Pk = I k2 × R = 341.7 = 67 kW Tako velika toplota povzroči. da se stopi žica z izolacijo vred. kablov in nparav pred različnimi mejami termične obremenitve. Opisali smo princip delovanja taljivih varovalk. Nizkonapetostne taljive varovalke Nizkonapetostne taljive varovalke uporabljamo za varovanje vodnikov. da je prerez 1. Če se dovodni žici ob porabniku dotakneta.72 ) Ω Že od prej vemo.32 × 0 .5 A R 0 . Na izbranem mestu namenoma zmanjšamo prereze vodnikov.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.72 Kratkostična moč. Da bi preprečili posledice kratkega stika uporabljamo varovalne naprave. Elektrotehnika Primer: Skupina žarnic (svetilka) ima upornost R = 300 W in je oddaljena 30 m od glavnih dovodnih vodnikov omrežja s stalno napetostjo 220 V.5mm 2 m Zaradi omrežne napetosti U = 220 V. Prerez bakrenega vodnika je 1. Izračunajmo tok kratkega stika in njegovo moč! Upornost dovodnih vodnikov izračunamo s pomočjo specifične upornosti (r = 0.72 Ω A×l 1.018 · 10-6 Wm). R= 2 × l 2 × 30 m 0. tako da se pri prevelikem toku ta mesta raztalijo in s tem prekinejo električni tokokrog. Zaradi slabe izolacije nastane kratek stik ob priključku porabnika. Stalna napetost požene skozi obe žici tok kratkega stika: Ik = U 220 = = 305.5mA ( 300 + 0. saj bi brez škode prenesel tudi tok velikosti 16 A.5 mm2. Do takega toka praktično ne more priti. Slika 44: Taljive varovalke 42 .5 mm2 dovolj velik za tako majhen tok.018 Ω mm 2 = = 0 .

sprožnik (bimetalni sprožnik za zaščito pred magnetni kratkostični sprožnik (zaščita pred kratkostičnimi tokovi): primarni nadtokovni sprožniki (se napajajo iz glavnega tokokroga mehanskega sitkalnega aparata in so grajeni za manjše nazivne tokove). Stikala in odklopniki Stikala in odklopnike uporabljamo za predvsem ročno vklapljanje in izklapljanje električnih naprav pod obremenitvijo. podnapetostni sprožnik (ščiti trifazne naprave pred dvofaznim obratovanjem. Inštalacijski odklopniki Inštalacijski odklopniki (avtomatske varovalke) so enopolni stikalni aparati. Kadar uporabimo stikala. kape varovalke in velikostnega vložka (preprečuje vstavitev varovalke napačnega velikostnega razreda). ki ga ponovno vklopimo z ročnim stikalom. moramo uporabiti dodatno še ustrezno varovalko. Slika 45: Princip delovanja bimetalnega releja V bimetalnem sprožniku se bimetalni trak zaradi segrevanja (s tokom) upogne in odklopi kontakt. kadar izpade ena faza).Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. varovalnega vložka. V zadnjem času jih nadomeščamo z drugimi vrstami varovalk. V stikalnih aparatih uporabljamo naslednje sprožnike: - termični preobremenitveni preobremenitvenimi tokovi). Oba povzročita izklop odklopnika. sestavljeni iz bimetalnega in elektromagnetnega sprožnika. napetostni sprožnik (vzbuja ga napetostni vir in je namenjen odpiranju mehanskega sitkalnega aparata). Razlika med zaščitnimi stikali in odklopniki je predvsem v njihovi vzdržljivosti proti učinkom kratkostičnih tokov. Pri elektromagnetnem sprožniku izkoriščamo delovanje magnetnih sil. Bimetalni sprožnik odklopi v primeru preobremenilnega toka. sekundarni nadtokovni sprožniki. elektromagnetni pa v primeru nastanka kratkega stika. Uporabljamo jih predvsem v stanovanjih in poslovnih prostorih. 43 . Elektrotehnika Varovalke so sestavljene iz podstavka. ki nastanejo zaradi kratkega stika.

A Diferenčni tokovi (In): 6. Za svoje delovanje potrebujejo napajalno napetost. 25. poslovnih in drugih prostorih. 20. Pri normalnem obratovanju mora biti vsota tokov enaka 0. 100. 8. Sestavljena so iz diferenčnega transformatorja. ki imajo večjo občutljivost.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Zaradi tega moramo v taki inštalaciji uporabiti še varovalke ali inštalacijske odklopnike ali odklopnike. Nazivni tokovi (In): 6. Elektrotehnika FI-zaščitna stikala FI-zaščitna stikala so namenjena zaščiti pred električnim udarom. 10. 30. Diferenčni tok inducira napetost v diferenčnem transformatorju in elektromagnetni sprožnik izklopi stikalo. 16. med faznim vodnikom in nevtralnim vodnikom ali med večimi faznimi vodniki) ne povzročijo diferenčnega toka. da moramo povezati zaščitni vodnik preko releja na pomožno ozemljitev. ki imajo namesto diferenčnega transformatorja.1 s. zato jih uporabljamo bolj izjemoma. Ob previsoki napetosti odklopnik odklopi kontakt v 0. napetostni rele (odklopnik). 32.. kar moramo upoštevati ob izgradnji inštalacije.. . So tokovna zaščitna stikala. mA Izklopni časi:okrog 30 ms Podobno delujejo tudi napetostna zaščitna stikala. ki zaznava razliko med tokovi.. Uporabljamo jih v stanovanjskih.. 13. 10. Slika 46: FI-zaščitno stikalo 44 . steče okvarni tok mimo tokovnega stikala in vsota tokov ni več enaka 0. ki steče od faznega na zaščitni vodnik ali po kakšni drugi poti v zemljo. kontaktnega dela in vklopno-izklopnega mehanizma z elektromagnetnim sprožnikom. saj ti tokovi (npr. ki jih sproži tok. Kadar pride do okvare. Poznamo tudi DI-zaščitna stikala. Napetostno zaščitno stikalo zahteva. . Stikalo ne varuje pred kratkostičnimi tokovi. Stikala lahko odklapljajo z različno selektivnostjo.

Elektrotehnika Slika 47: Shema FI-zaščitnega stikala Zaščita pred udarom strele Direktni udar strele v objekt rešimo s strelovodno inštalacijo. Preboj povzroči izjemno močan tokovni udar (od neakj 10 kA do 200 kA). ki jih oklepa magnetno polje. induktivnih in kapacitivnih povezav. kjer prav tako povzroči poškodbe in uničenje opreme. vodovodnega in drugih povezav razširi tudi na bližnje sosednje objekte. saj se elektromagnetni vplivi širijo z ustvarjanjem protinaboja na kovinskih masah ali pa z induciranjem napetosti v zankah. 45 . V praksi se je izkazalo. plinskega. Tokovi preko ohmskih upornosti in magnetno polje preko induktivnosti sistemov ustvarijo izjemno močne napetostne sunke. 30 ms) izjemno močno magnetno polje H. zaradi katerega nastane v zelo kratkem času (cca. Če so objekti med seboj povezani z mrežami. da se vplivi udara strele širijo v prostorskem radiju do 1. ki jih moramo rešiti z dodatnimi zaščitami. ki nastane zaradi močnega spreminjanja razelektritvenega toka. kaj šele od njihovih nazivnih napetosti. Električni tok. vendar pa ta zaščita ni popolna. je vpliv opaziti na večji razdalji. ki ga povzroči atmosferska praznitev se preko mrež električnega. ki so lahko nekaj tisočkrat večji od izolacijske sposobnosti naprav.5 km od centra udara. Prenapetostni vpliv je torej posledica ohmskih. Pri atmosferski razelektritvi med dvema različnima potencialnima ploskvama (oblakoma). Posledice udara strele oziroma električnega toka zaradi izpraznitvenega naboja oblaka lahko vplivajo na druge objekte preko prostora. saj se pojavijo še sekundarne posledice udara strele. telefonskega.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. ki predstavljata ogromen kondenzator. ki pa je lahko v objektu ali med oblaki.

Prenapetosne odvodnike. Odvodnike razreda C vgrajujemo kot prenapetostno zaščito v notranje napeljave (običajno: razdelilne omarice).1). ki zajemajo zaščito zgradb proti ognju. Naslednja stopnja zaščite tik pred ščiteno napravo so zaščitni odvodniki razreda D. poškodbam električnih inštalacij (osnovni evropski standard ENV 61024: 1. ki sledijo razredu B je možno na krajših vodih (7 m) zaščititi s premostitveno tuljavo. Zaščitni element VTD je vgrajen v samo ščiteno napravo. Vse energetske prenapetostne zaščite uporabljamo tudi v telekomunikacijah in informatiki. ki ga montiramo direktno na nizkonapetostno mrežo. Elektrotehnika Slika 48: Udar strele in učinki Zaščitni ukrepi Da bi se pravilno zaščitili pred škodljivimi in uničujočimi pojavi se v mednarodnih predpisih pojavljajo zahteve po zunanji zaščiti proti streli. del): Za zunanje nizkonapetostne proste vode uporabljamo odvodnike razreda A (IEC 99. meanskim poškodbam. ki preprečujejo vdor direktnega ali delnega udara strele v notranjost stavbe. najpogostejša oblika je vmesnik. ki jih večinoma vgrajujejo elektrodistribucijska podjetja. 46 .Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Za zaščito pred direktnimi udari strele vgrajujemo v distribucijske omarice odvodnike razreda B.

Elektrotehnika Slika 49: Varovanje v objektih Prenapetostni odvodniki Odvodniki strele in prenapetostni odvodniki Prenapetostni odvodniki in vmesniki Prenapetostni odvodniki v ščitenih napravah Slika 50: Primer: vrste prenapetostnih zaščit 47 .Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.

Za vsako omrežje je značilna nazivna napetost. da v njih vlada dopustna natezna napetost tudi v neugodnih obratovalnih pogojih (dodatne obremenitve naprimer zaradi snega. od katere so odvisne različne lastnosti omrežja (električna trdnost izolacije). od tal oddaljeni v skladu s tehniškimi predpisi (velikost in konstrukcija stebrov). kar pomeni. Ker so po montaži večkrat težko dostopna. opremljen z vsemi potrebnimi napravami. Vrste električnih mrež Električna omrežja razlikujemo po izvedbi. Projektant mora daljnovod projektirati glede na mehanske lastnosti vodnikov.Električna omrežja Martina Leš. Pri omrežju. Običajno jih polagamo v zemljo. mrežo za izmenični tok (trifazne mreže z ničelnim vodnikom ali brez njega). spremembam obremenitve pa se prilagajamo s spremembami toka. morajo biti ustrezno varovani pred mehanskimi in kemičnimi vplivi ter vlago. Po izvedbi jih delimo na prostozračna omrežja (daljnovodi) in na kabelska omrežja. 1910 daljnovodi napetosti 110 kV. Razvoj električnih mrež Razvoj električnih mrež je tesno povezan z razvojem elektrarn in s problemom napajanja porabnikov. 35 kV (srednje). ki poteka na prostem . Pri nas imamo sistem f = 50 Hz in napetosti 220 in 380 V. 275 kV (visoke) in trenutno približno 1300 kV (najvišje napetosti). 1892 oljni transformator. ki v normalnem obratovanju ne sme biti prekoračena. 1882 je zgradil Edison v New Yorku prvo elektrarno. temperaturne spremembe. Omenimo lahko nekaj točk v razvoju električnih mrež: l. da vzdržujemo konstantno napetost. napetosti in obliki ter frekvenci. Po vrsti toka delimo mreže na mreže za enosmerni tok (sestavljata jih dva vodnika). Zgornje meje ter napetosti leže pri 1 kV (nizke). Elektrotehnika 3. Danes uporabljamo v elektroenergetiki izključno sistem konstantne napetosti.daljnovod. srednjih. med drugim tudi najvišja obratovalna napetost. v letih med 1880 in 82 so bili izdelani prvi transformatorji. in ostanejo vedno medsebojno oz. 48 . ledu. sile med vodniki zaradi električnega in magnetnega polja. po standardih IEC pa bomo prešli v prihodnjih letih na 230 in 400 V napetosti. vendar jih iz estetskih in varnostnih razlogov vse več uporabljamo. vrsti toka. Vodniki morajo biti tako napeti. Električna omrežja Električna mreža je sistem vodov. je potrebno upoštevati razen električne varnosti še določeno mehansko trdnost. Namenjena je prenosu električne energije od elektrarne do mesta potrošnje. visokih in najvišjih napetosti. Po nazivnih napetostih ločimo omrežja nizkih. lahko pa tudi v posebne kabelske kanale ali prosto po zraku na stebrih. 1887 prvi generator in zatem še 3-fazni motor 3-fazne izmenične napetosti. itn. upoštevati morajo sile vetra in zaradi njega nastala lastna nihanja. Kabelska omrežja so sicer dražja od zračnih vodov.

36 kV 380 V Slika 53: Prenosno omrežje .. kjer izvedemo transformacijo 110/20(10) kV. V primeru izpada napajalne točke ostanejo vsi potrošniki brez dovoda električne energije. Pri izpadu ene strani dobijo potrošniki električno energijo z druge strani.380 kV Prosti vodniki 6.4(0.. Takšna mreža je enostavna in poceni.27 kV 110. G 10. Elektrotehnika Po obliki ločimo odprte mreže in zankaste mreže.primer 49 . Pri odprtih mrežah dovajamo električno energijo le z ene strani.231) kV ter preko nizko napetostnih (NN) razdelilnih vodov napaja posamezne NN potrošnike.. določenih mest v naselju.Električna omrežja Martina Leš.. Po funkciji ločimo omrežja na prenosna (transportna) in na razdelilna (distribucijska) omrežja. vendar z majhno obratovalno vrednostjo. 1 2 3 4 5 6 7 8 Slika 51: Odprte mreže 1 2 7 8 3 4 5 6 Slika 52: Zankaste mreže V drugem primeru napajamo potrošnika z dveh ali več strani.. Obratovalna vrednost teh mrež je večja od prej omenjenih. Distribucijski (napajalni) vodi prenašajo električno energijo od prehodnih ali končnih transformatorskih postaj do stanovanjskih blokov oz.. Tam se ponovno izvede transformacija 20(10)/0. Mesta in večja naselja oskrbujemo z električno energijo preko prenosnega omrežja ter napajalne transformatorske postaje (ene ali več).

Električna omrežja Martina Leš. Elektrotehnika Standardna frekvenca električnega omrežja Nazivna frekvenca električnega omrežja pri nas je 50 Hz. lahko to odstopanje znaša ± 0.5 Hz. če se izvaja avtomatska regulacija frekvence in moči v električnem omrežju. V tem primeru je potrebno zregulirati na prej omejeno odstopanje najkasneje v eni uri.1 Hz. Če poteka regulacija ročno. 50 . V izjemnih primerih (višja sila) pa se sme nazivna frekvenca električnega omrežja zmanjšati do 49.2 Hz. Pri normalnem obratovanju elektroenergetskega sistema sme znašati odstopanje od nazivne vrednosti v času 15 minut ± 0.

Pod vplivom električnega polja se prično prosti elektroni in ioni gibati. pri katerem upoštevamo vse dolžine valovanj: M e = σT 4 . t ) = 2 π h c ⋅ λ−5 ⋅  k −1 e           oziroma po Stefan-Boltzmanovem zakonu. Razlikuje se predvsem glede načina sproščanja energije črnega telesa. ki ne nastane zaradi termičnih procesov. ko snov oddaja elektromagnetno sevanje. Z luminiscentno svetlobo označujemo vso svetlobo. kjer je σ = 5.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Izrabljamo ga pri fluorescentnih ceveh (neonske žarnice).66 ⋅ 10−8 Wm-2 K−4 . Posamezne barve zavzemajo naslednje intervale valovnih dolžin. Posebno področje predstavljajo snovi. posledica trkov pa je vzbujanje atomov. 100 200 300 400 500 600 700 800 106 l [nm] vidno območje kozmična sevanja 10-16 10-14 g žarki 10-12 rentgen 10-10 10-8 optično sevanje 10-6 10-4 radar 10-2 100 TV 102 104 tehnični enosmerni tokovi 106 l [m] Slika 54: Območja valovnih dolžin Nastanek svetlobe Svetloba nastane zaradi termičnega in zaradi luminiscentnega sevanja. Elektrotehnika Razsvetljava Svetloba Svetloba je elektromagnetno valovanje. Pri tem pride do nastanka (izsevanja) fotonov. Fizikalno ga definiramo kot pojav. Termično sevanje je posledica visoke temperature in ga fizikalno razložimo na podlagi kvantne teorije sevanja črnega telesa po Planckovem zakonu:  hc0    M (λ . katerih energija in dolžina valovanja sta točno določena s snovjo (samo ena spektralna črta!). Vrsto svetlobe razdelimo glede na valovne dolžine svetlobe. 51 . pri katerih dobimo področje vidnega spektra in pojav imenujemo fotoluminiscenca. katerega jakost je za izbrane valovne dolžine in manjša spektralna področja večja od termičnega valovanja pri isti temperaturi izbrane snovi.

480 480 .430 430 . sestavljeno svetlobo. Povzroča pordečitev kože (erythem) in pigmentacijo kože. in pri dnevni svetlobi. Svetlobo razlagamo kot svetlobno sevanje s hitrostjo širjenja c » 3 108 ms-1. vendar brez vnetja. ko prevzamejo glavni del čepki. Povzroča pigmentacije kože. Oko ni enakomerno občutljivo na svetlobo vseh valovnih dolžin. Najobčutljivejše je na zeleno rumeno barvo svetlobo valovne dolžine 555 nm. Elektrotehnika Povzroča pordečitev kože.Krmiljenje in regulacije Tabela 6: Vrsta svetlobe Vrsta svetlobe Ultravijolična svetloba Valovna dolžina [nm] 100 – 280 Ime (oznaka) UVC Opis Martina Leš. kakor tudi s pomočjo kvantne teorije.590 590 .530 530 .505 505 . je pa škodljivo očem in povzroča vnetje očesne veznice. ko prevzamejo glavni del naloge palčke. fotobiološke in fotokemične procese.760 Infrardeča svetloba 780 – 1400 1400 – 3000 3000 – 106 UVB UVA vijoličasta modra modro zelenkasta zelena zeleno rumena rumena oranžna rdeča IRA IRB IRC - monokromatsko svetlobo. Koža občuti sevanje kot toploto.620 620 . kjer predstavimo svetlobo z delci – s fotoni. Človeško oko je različno občutljivo na različne barve tudi pri nočni svetlobi. za oko pa je nevidno. Vzpodbuja luminiscenco. Od 250 – 265 nm ga uporabljamo za razkuževanje prostorov. 52 . kakor tudi tvorjenje vitamina D2.560 560 . Ločimo: 280 – 315 315 – 400 Vidna svetloba (barve) 400 .

adaptacija. oporabljamo naslednje osnovne veličine in enote: svetlobni tok. ki jo človeško oko ovrednoti kot svetlobo.000 lx. hitrost opazovanja in globinski vid. Svetlobni tok je celotna oddana moč sevanja svetlobnega vira..-) Vpliv svetlobe na človeka Elementarne vidne funkcije.8 0. Osvetljenost vpliva na aktivnost in dobro počutje človeka. ki ga seva točkovni vir svetlobe svetilnosti 1 cd (candele) v enoti prostorskega kota 1 sr (steradian) enakomerno v vse smeri. Elektrotehnika V(l ) l [nm] Slika 55: Relativna svetlobna občutljivost za dnevni (----) in nočni vid (.2 0. Svetilnost predstavlja merilo za vrednost svetlobe. so odvisne od nivoja osvetljenosti.3 0. svetlost. kot naprimer ostrina vida. Svetilnost (svetlobnega vira v določeni smeri) je razmerje med svetlobnim tokom. Svetlobni tok je določen kot kvocient množina svetlobe v času sevanja.5 0.Krmiljenje in regulacije 1 0. Φ= Q [lm ] t En lumen je svetlobni tok. osvetljenost. akomodacija. Te funkcije dosežejo največjo vrednost pri 10.4 0.9 0. ki seva v določeni smeri.1 0 400 450 500 550 600 650 700 750 Martina Leš. Fotometrija Da bi lahko merili svetlobo oziroma primerjali svetila in njihove učinke. svetilnost.7 0. kontrastna občutljivost.6 0. ki ga vir v dani smeri seva v element prostorskega kota in elementom prostorskega kota: I= Φ [cd ] ω 53 .

Krmiljenje in regulacije

Martina Leš, Elektrotehnika

Enota svetilnosti je candela (cd). Candela je svetilnost, ki jo seva sevalni vir v določeni smeri s frekvenco 540 1012 Hz in z jakostjo sevanja v smeri steradiana 1/683 W. Prostorski kot je del prostora, ki ga oklepa plašč stožčastega ali piramidastega izseka krogle s polmerom r. Velikost prostorskega kota opišemo s površino svetlobne ploskve, ki leži na površini krogle, v katere središču se nahaja točkasti vir svetlobe, in kvadratom polmera krogle:
ω=
S [sr ] , r2

kar znaša za celotno kroglo:
ω=
S 4π r 2 = 2 = 4π [sr ] . r2 r

Osvetljenost je merilo za intenzivnost svetlobe, ki pada na določeno površino. To je gostota svetlobnega toka, ki pada na ploskev:
E= Φ [lx ] A

Enota osveljenosti je lux (lx). En lux je osvetljenost površine 1 m2, na katero pada enakomerno porazdeljen svetlobni tok enega lumna. Izraz za osveljenost lahko zapišemo tudi v naslednji obliki:
E= I ⋅ω I Φ = 2 = 2 [lx ] A r ⋅ω r

Osvetljenost je mogoče izračunati v vsaki izbrani točki ravnine.

a h

Ia

E

EH

EV
Slika 56: Vpad svetlobe na ravnino Osvetljenost v določeni točki je mogoče glede na položaj osnovne ravnine izraziti kot horizontalno ali vertikalno osvetljenost (EH ,EV ).

54

Krmiljenje in regulacije Glede na sliko je horizontalna osvetljenost definirana z enačbo
EH = E ⋅ cos α = Iα cos α . r2

Martina Leš, Elektrotehnika

V praksi pogosto namesto oddaljenosti r uporabljajo kar samo višino h, saj med njima obstaja povezava:
r= h cos α

Enačba za izračun osvetljenosti EH na osnovi višine h ima naslednjo obliko:
EH = Iα ⋅ cos 3 α h2

PRIMER:

Osvetljenost ploskve, ki jo osvetljuje točkasti vir svetlobe, oddaljen 1m, znaša 100 lx. Kolikšna bo osvetljenost te ploskve, če točkasti vir svetlobe prestavimo na dvakratno razdaljo od ploskve?
I = E1 ⋅ r 2 = 100 ⋅12 = 100 cd E= 100 I = 2 = 25 lx 2 2 r

Osvetljenost pade na četrtino!
Osvetljenost z naravno svetlobo v luxih je predstavljena v naslednji tabeli. Tabela 7: Različne osvetlitve Okolje na prostem pri polni luni v sobi podnevi na prostem ob oblačnem vremenu na prostem ob sončnem vremenu Osvetljenost [lx] 0,5 300 1000 100000

Svetlost je edina svetlobno tehnična veličina, ki jo človeško oko zaznava neposredno. Predstavlja merilo za sijavost, to je za svetlobni vtis o bolj ali manj svetli, svetleči ali osvetljeni površini. Definirana je z enačbo:
L= I I = (cd / m2 ) A A ⋅ cos α

Ena candela na kvadratni meter je definirana kot svetlost homogenega vira z ravno površino, ki seva s svetilnostjo ene candele pravokotno na to površino.

55

Krmiljenje in regulacije Tabela 8: Svetlost svetil Svetilo mesec sonce v zenitu žarnica z žarilno nitko Svetlost [cd/m2] (0,02-0,05) 10-3 (1650-22500) 10-3 (45-60) 10-3

Martina Leš, Elektrotehnika

Svetlobni izkoristek je razmerje med oddajanim svetlobnim tokom in prejemano močjo:
ς= Φ [lm/W ] P

Recipročna vrednost svetlobnega izkoristka je specifična poraba:
Ψ=
P [lm/W ] Φ

Primer svetlobnih izkoristkov nekaterih seval (mejne vrednosti): lm/W lm/W Izkoristek razsvetljave je razmerje med koristnim svetlobnim tokom Fk, padajočim na delovno ravnino, in celotnim svetlobnim tokom Fc svetila:
η= Φk [% ] Φc

žarnice z žarilno nitko – vakuumske fluorescenčne sijalke (cevi)

8

75 lm/W 170

sijalke na natrijevo paro – nizkotlačne

Potrebni svetlobni tok na neki ploskvi določimo s produktom potrebne osvetljenosti E in površino delovne ravnine S, pri čemer upoštevamo še izkoristek razsvetljave:
Φ= E⋅S [lm ] η

Izkoristek razsvetljave je odvisen predvsem od naslednjih dejavnikov: načina razsvetljave, oblike in kvalitete svetilke, odbojnosti sten in stropa, višine (razdalje) svetilke nad delovno ravnino, izkoristka prostora (razmerja med dimenzijami v prostoru). Način razsvetljave je zelo pomemben faktor pri določanju izkoristka, zato lahko le-tega približno določimo na osnovi izbranega načina razvetljave. Tabela 9: Izkoristek glede na način razsvetljave Vrsta razsvetljave direktna razsvetljava pretežno indirektna razsvetljava indirektna razsvetljava Izkoristek 0,45-0,60 0,35-0,50 0,25-0,35 56

ki je odvisen od plinov oziroma par. Pri nekaterih izvorih lahko nastopi visokoenergetski del spektra v UV področju spektra. halogenske žarnice (plin za polnjenje in halogeni elementi). 57 . pri čemer se izpareni volfram vrača nazaj na žarilo nitko. Žarnice Izvore svetlobe z žarilno nitko razdelimo v dve osnovni skupini: žarnice (vakuum ali različni plini in pare).termična sevala. halogeno-volframov krožni proces. ki oddajajo svetlobo zaradi razelektrenja plina. Značilen je črtast spekter. Samo manjši delež dovedene energije se prevori v sevanje vidne svetlobe (5 – 15 %). Elektrotehnika Svetlobni viri Električne svetlobne vire delimo glede na način nastajanja svetlobe v dve skupini: · · svetlobni viri z žarilno nitko (žarnice) . Uporabljamo jih predvsem v reflektorjih ali pa kot nizkonapetostne halogenske žarnice (Un = 6 – 24 V). visokotlačna kovinsko-halogena svetila in natrijeva svetila. Ker pa pri visokih tempeaturah volframova nitka prehitro razpada (izpareva) jo namestimo v stekleni balon. pri žarnicah za večje moči pa so baloni napolnjeni z inertnim (nevtralnim in neaktivnim) plinom: argon. Pri tem se sprošča elektromagnetna energija v obliki spektra.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. visokotlačna (živosrebrne pare) svetila. plin za polnjenje in zelo malo halogenih elementov (jod in brom). Halogenske žarnice imajo v cevi iz kvarčnega stekla volfranmovo nitko. Zaradi tega nastane ionizacija in atomi plinov in kovinskih par se vzbudijo.so viri. Žarilne nitke so debelejše pri večji moči in pri nižjih napetostih. Obratovalne značilnosti svetlobnih virov na razelektrenje To so izvori svetlobe. pri katerih oddaja svetlobo žarilna volframova nitka. S tem se bistveno poveča življenjska doba žarnice in zmanjšuje izguba svetlobnega toka. Pri takih uporabljamo dodatno luminiscentne snovi (npr. fluorescentni prah). dušik. Take žarnice sevajo energijo od dolgovalovne ultravijolične svetlobe (UVA) preko območja optičnega sevanja do infrardeče svetlobe (IRB). Ti plini še dodatno zmanjšujejo izparevanje volframa vendar povečujejo toplotno sevanje. kovinski pari ali zmesi več plinov in par. . ki jo električni tok segreva do žarenja svetlobni viri na razelektrenje (sijalke) . Delimo jih na fluorescentne cevi.. da postane deloma zvezen. Zaradi halogenih elementov nastane t.. Svetlobo ustvarjajo s termičnim sevanjem žareče volframove nitke. kovinskih par ali zmesi večih plinov in kovinskih par.i. tem večji je svetlobni izkoristek izvora in tem večji je svetlobni tok izvora. krypton. Višja kot je temperatura žarenja. Do praznjenja pride pri visoki napetosti. ko se tvorijo in gibljejo električno nabiti delci (elektroni in ioni). v katerem je vakum. Spekter svetlobe je zvezen in ima svoj maksimum pri rdeči barvi (svetlobo imenujemo zato topla svetloba). ki oddajajo svetlobo ob razelektrenju v plinu. ki pretvarjajo UV svetlobo v vidno svetlobo in s tem dopolnjujejo črtast spekter tako.

nošenje in zaščito kakor tudi za priključitev na električno omrežje. Krmilne naprave so na različne načine vezane s svetlobnim virom (induktivna. vrsto svetlobnega vira (svetilke za žarnice z nitko. vrsto zaščite (električna ali mehanska zaščita). VF krmiljenje (> 20 kHz). duo (dvojna) in tandem vezava). večja ekonomičnost.). saj bi se v nasprotnem primeru tok stalno povečeval vse do uničenja elektrode izvora. način montaže (vgrajene stropne. Svetilke Svetilke so naprave. da pri vžigu potrebujejo višjo napetost kot med obratovanjem. varčne transformatorje. 58 . upore. daljša življenjska doba. 5. 4. porazdelitev svetlobnega toka (direktne. za fluorescenčne cevi). Za svetlobne vire na razelektrenje je značilno.). enakomerne itd. zaprte. 6. področje uporabe (svetilke za notranjo in zunanjo razsvetljavo). kapacitivna. filtrirajo in spreminjajo svetlobo virov ter vsebujejo potrebne dele za njihovo pritrditev. Elektrotehnika Ti izvori svetlobe potrebujejo za svoj zagon naravo za stabilizacijo toka praznjenja izvora. transformatorje s stresanim poljem in posebne transformatorske krmilne naprave (za obratovanje pri enosmerni napetosti). Poznamo: starterje.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. sevanjem na vse strani itd. mehanske.). reflektorske). 2. Svetilke morajo zadovoljiti svetlobno-tehnične. igniterje (vžigne naprave) itd. Prednosti svetlobnih virov na razelektrenje pred viri z žarilno nitko višji svetlobni izkoristek (lm/W). zidne itd. porazdeltev svetilnosti (svetilke z ozkim ali širokim sevanjem. kompenzirana. 3. Slika 57: Primer svetlobnega vira na razelektrenje s potrebnimi krmilnimi napravami Te vrste svetil potrebujejo tudi naprave za vžig: to so posebne naprave. V praksi uporabljamo za krmilne naprave: dušilke. električne in oblikovne zahteve. ogrevne transformatorje. 7. ki dajejo same zase ali skupaj s predstikalno napravo napetostne konice (impulze). pretežno direktne. Razdelimo jih lahko na osnovi različnih kriterijev glede na: 1. kondenzatorje. izvedbo (odprte. viseče. ki porazdeljujejo. sevanjem navzgor ali navzdol. vžigne elektrode.

nazivna osvetljenost 2. Pri razsvetljavi notranjih prostorov z umetno svetlobo moramo upoštevati predvsem naslednje faktorje kvalitete razsvetljave: 1. stopnja barvne reprodukcije.20 000 lx Kontrast To je razlika v osvetljenosti med ozadjem in predmeti. Tabela 10: Območja nivojev osvetljenosti Osvetljenost 20 . za splošno razsvetljavo v delovnih prostorih. kontrast. 5. 3. barva svetlobe. vpadni kot in porazdelitev svetlobe. 59 . za dodatno razsvetljavo delovnih mest pri izredno zahtevnih vidnih nalogah. Barva svetlobe Barve oziroma njihove temperature vplivajo na psihofizične lastnosti ljudi: prostor lahko postane prijetnejši in harmoničen ali obratno. Nivo osvetljenosti Za opravljanje del kake dejavnosti in za izvrševanje vidnih nalog je potreben določen nivo osvetljenosti .Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Zaradi psiholoških in fizioloških vidikov so kontrasti pomembni in različni glede na različno delo. Slednji je odvisen od značaja del in od značaja vidnih nalog. 6.E (lx). 4. Elektrotehnika Vrsta razsvetljave glede na delovni prostor Zahteve glede osvetljenosti so v glavnem odvisne od vrste dela v nekem prostoru. nivo osvetljenosti: minimalna srednja osvetljenost. ki so s to dejavnostjo povezana. Vrsta prostora za splošno razsvetljavo v prehodnih in malo uporabnih prostorih.2000 lx 2000 .200 lx 200 . razred bleščanja. V notranji razsvetljavi ločimo tri osnovna območja nivojev osvetljenosti.

Priporočilo navaja 2 razreda: razred bleščanja 1 velja za težke vidne naloge (višje zahteve v zvezi z omejitvijo bleščanja) razred 2 pa velja za lažje vidne naloge in zato dopušča višje svetlosti svetilk. Čim višja je vrednost indeksa Ra. kar zadeva njihove barvne temparature. barve dnevne svetlobe.84 40 . Vsaka skupina barve svetlobe ima določeno območje barvne temperature. Tabela 11: Karakteristična barvna temperatura Osnovna skupina barve svetlobe topla barva bela barva barva dnevne svetlobe Barvna reprodukcija Označevanje učinka svetlobnega vira na barvni videz predmetov. kar izrazimo s splošnim indeksom barvne reprodukcije Ra. tem boljša je barvna reprodukcija svetlobnega vira. se znosnost bleščanja ne kontrolira. bele barve. imenujemo barvna reprodukcija. Tabela 12: Stopnja barvne reprodukcije Stopnja barvne reprodukcije 1 2 3 4 Razred bleščanja Bleščanje je lahko direktno (kadaj je svetloba svetila bistveno večja od splošne osvetljenosti prostora) in indirektno (zaradi odsevov npr. ki ga definira tako imenovana karakteristična barvna temperatura. steklenih ali gladkih površin). Elektrotehnika Zaradi lažje primerjave barvnih lastnosti so svetlobni viri.100 70 . Kadar pri kakem prostoru ali delu razred bleščanja ni naveden. Na splošno vzeto. Območje indeksa Ra [%] 80 . označuje barvna reprodukcija zvezo med reproducirano barvo in naravno barvo. razdeljeni na tri osnovne skupine barvne svetlobe in sicer na svetlobne vire: tople barve. ki jih vir osvetljuje.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Razred bleščanja je namenjen kontroli znosnosti bleščanja po metodi mejnih krivulj svetlosti.69 40 Karakteristična temperatura 3000 K 4000 K 6000 K barvna 60 .

To je vhod regulacijskega sistema. ki morajo zagotavljati izbrano obnašanje sistema. regulator. Regulacija hitrosti vrtenja je narejena z uporabo centrifugalne sile: s pomočjo uporabe mehanizma na vrhu. na katero želimo. da omogočajo v izbranem sistemu vzdrževati želeno vrednost neke veličine. polnjenje WC-kotlička. Ko se hitrost zmanjša. referenca. števila obratov motorjev. ki jih uporabljamo za reguliranje izbranih veličin. krmilna veličina. . kar povzroči zapiranje ventila (zmanjšanje dovoda pare). Sistem lahko predstavimo z blokom. regulacija osvetljenosti. vhod PROCES izhod Slika 59: Sistem Proces je enota.Krmiljenje in regulacije Martina Leš.. Sistem sestavlja več medsebojno povezanih enot z namenom. Regulacijski sistem predstavlja več komponent. vhodi in izhodi. regulacija temperature vode (centralno ogrevanje. Regulacijske sisteme uporabljamo praktično na vsakem koraku: nastavljanje temperature v hladilniku.. 61 .… Zgodovina Ena prvih izvedba regulacij je bila narejena že pred več kot 100 leti za centrifugalni parni stroj. . sistem. krmiljena veličina. izhod. Krmiljenje in regulacije Uvod Osnovna naloga regulacijskih sistemov je. da se nastavi izhod regulacijskega sistema. ki ga sestavlja proces. Regulacijski sistemi so tako sistemi. da bi služil določenemu namenu. vhod.. Zaradi povečanja hitrosti vrtenja se krogli dvigujeta in se oddaljujeta. krmilnik.. ki jo želimo regulirati.). se ventil spet odpre. ki ga je izdelal James Watt že leta 1788. Slika 58: Centrifugalni parni stroj Osnovni pojmi pri regulacijah in krmiljenju Pri regulacijah se v tehniki srečujemo z mnogimi pojmi: proces. bojler. Elektrotehnika 4. Želena vrednost ali referencaje vrednost.

. Predstavljeni siststem (slika 60) predstavlja tak regulacijski sistem. Motor spreminja električno energijo v mehansko in miza se vrti glede na napetost. s tem pa bi sami postali del regulacijske zanke. s katero vzbujamo motor. Da bi dosegli želeni odziv. 62 . krmiljena veličina referenca KRMILNIK PROCES Slika 60: Krmiljenje (odprtozančna regulacija) Primer: Na sliki je prikazan preprost sistem za krmiljenje hitosti vrtenja plošče vrtljive mize.). Proces se odziva na izbrani vhodni signal. saj v njih poteka krmiljenje le glede na vhodni signal – referenco – in brez povratne informacije o vrednostih izbrane krmiljene veličine. elektronsko vezje. Elektrotehnika Dejanska vrednost ali izhod ali regulirana (krmiljena) veličina je vrednost. zato to imenujemo tudi odziv sistema na vhodni signal. na katero se regulacijski sistem dejansko nastavi. da zagotavlja izbrani potek krmiljene veličine glede na vhodni signal. Če ne bi bili zadovoljni z osvetljenostjo prostora in bi popravljali lego potenciometra glede na osvetljenost. katerega naloga je.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Regulacijsko odstopanje ali regulacijski pogrešek je razlika med želeno in dejansko vrednostjo. ki ga sestavljata žarnica in potenciometer. Krmiljenje procesov Procesom s krmilniki pravijo tudi odprtozančni regulacijski sistemi. motor. baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza enosmerni ojačevalnik enosmerni motor KRMILNA NAPRAVA (ojačevalnik) AKTUATOR (enosmerni motor) PROCES (vrtljiva miza) dejanska hitrost Slika 61: Primer krmiljenja Primer: Imamo vezje. bi že izvedli zaprtozančno regulacijo.. moramo uporabiti krmilnik (npr. . Z nastavitvijo lege potenciometra lahko nastavimo želeno jakost sevanja žarnice. Na enosmerno napetost (baterijo) je priklopljen ojačevalnik in nanj še motor.

Hitrost vrtenja primerjamo z želeno vrednostjo in glede na razliko med želeno in dejansko vrednostjo spreminjamo napetost motorja.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza + nastavitev hitrosti enosmerni ojačevalnik enosmerni motor tahogenerator (merilnik hitrosti) želena hitrost (napetost) KRMILNA NAPRAVA (ojačevalnik) AKTUATOR (enosmerni motor) PROCES (vrtljiva miza) dejanska hitrost SENZOR (tahogenerator) Slika 63: Zaprtozančna regulacija hitrosti vrtenja mize Regulacijske sisteme predstavimo tudi nekoliko drugače in pri tem upoštevamo še motnje. ki poganja mizo. saj vsebujejo glede na procese s krmilniki še povratno zanko. Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje želeni vrednosti glede na odstopanje od referenčne vrednosti. Elektrotehnika Regulacijski sistemi Podobno kot prej lahko imenujemo regulacijske sisteme povratnozančni regulacijski sistemi. 63 . namesto o krmilnikih pa sedaj govorimo o regulatorjih. Sistemu dodamo še merilnik vrtljajev. pogrešek (odstopanje) PRIMERJAVA REGULATOR regulirna veličina PROCES regulirana veličina referenca MERJENJE Slika 62: Regulacije (s povratno zanko) Primer Enak primer kot na sliki 61 si oglejmo sedaj še kot povratnozančni regulacijski sistem.

Za regulacijske sisteme zahtevamo. da so stabilni in da je regulacijsko odstopanje po določenem času (zaradi postavitve na izbrano vrednost) znotraj zahtevanih meja (toleranc). učenec pa proces. motivacija načrtovano znanje _ UČITELJ UČENEC znanje _ OCENJEVANJE Slika 65: Regulacijski sistem Regulacijski sistemi so pomembni zaradi dveh točk: omogočajo zmanjševanje in tudi odpravljanje vpliva motenj na regulirani signal in opravljajo funkcijo sledenja reguliranega signala za želenim signalom.Krmiljenje in regulacije motnja d(t) želena vrednost yž(t) pogrešek. Na učenca vplivajo še motnje – v našem primeru jih lahko imenujemo kar motivacija. Učitelj predstavlja regulator. y(t) yž(t) dejanska vrednost y(t) čas nastavitve na želeno vredost Slika 66: Želena in dejanska vrednost 64 . ki opisuje regulacijski sistem z motnjami je učenje. Pridobljeno znanje ovrednotimo z ocenjevanjem in ga slednjič primerjamo z načrtovanim znanjem. pri čemer je lahko razlika med načrtovanim in dejanskim znanjem lahko le večja ali enaka 0 (pri tehniških sistemih pa je lahko tudi negativna!). znanje. ki ga ima učenec v nekem trenutku pa je izhod regulacijskega sistema. odstopanje e(t) izhod regulatorja Martina Leš. Elektrotehnika dejanska vrednost y(t) PROCES _ REGULATOR _ MERITEV (negativna) povratna zanka ym(t) Slika 64: Regulacijski sistem z metnjami in oznake Preprost model. Načrtovano znanje je predpostavljeno v učnem načrtu ali v katalogih znanja.

ki jih zaradi lažjega reševanja preoblikujemo v sistem diferencialnih enačb prvega reda. S tem govorimo o novih pojmih: diskretnih regulacijskih sistemih in času tipanja. Običajno proces opišemo z diferencialnimi enačbami. Elektrotehnika Regulatorji Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje želeni vrednosti glede na odstopanje od referenčne vrednosti s primerno dinamiko. Take sisteme enačb je mogoče po ustaljenih metodah reševati ali tudi simulirati poteke posameznih veličin. Zaradi uporabe računalnikov moramo pri reševanju diferencialnih enačb in simulacijah uporabljati numerične integracijske metode. ) t ( x 7 6 5 4 3 2 1 0 0 2 4 6 8 10 t [s] Primeri regulacijskih sistemov 65 . Hkrati zagotavlja stabilnost in zmanjšuje (ali odpravlja) vpliv motenj. saj moramo vse signale v sistemu predstaviti diskretno (v izbranih trenutkih).Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Modeliranje in simulacija Matematično modeliranje procesov je opis fizikalnih zakonitosti z enačbami.

] K.] [4.] B. 1996 Martin Zorič: Električni elementi elektroenergetskih sistemov. Elektrokovina – Maribor.: Grundgebiete der Elektrotechnik. 1990 Gerhard Brechmann s soavtorji: Elektrotehniški priročnik.] R.. 1996 Führer A. Grafoplast. 1990 Peter Podlipnik. Ljubljana Svetlobni viri in predstikalne naprave. Elektro-Slovenija.. Viharnik.] [8. Ljubljana. Bishop: Modern control systems. Heidemann K.] [5. Ljubljana. Viri [1. Addison-Wesley.] [6. Nerreter W. H. Tehniška založba Slovenije. 1998 Martin Zorič: Osnove Elektrotehnike I. Dorf. C. računalništvo in informatiko. Vaduz. III. 1994 Ivan Ravnikar: Električne inštalacije. 1995 [11.] [2. Wien: Hanser. Lichtkomerz AG. Građevinska knjiga. Beograd. Anton Čop: Svetlotehnički priručnik.] [3. Maribor. II. 1988 [9. Jezernik: Regulacije 1. Tehniška fakulteta. Pedagoška fakulteta Maribor 5. ČGP Delo. Maribor [10.Viri Martina Leš. Popović: Osnovi Elektrotehnike I. München. Fakulteta za elektrotehniko. II.] [7. Zagreb. 1998 65 . Zupančič: Zvezni regulacijski sistemi I. Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo. R.] Branko D.

....... 34 Zaščita s posebnim ozemljilom ................................................................... 10 Temperaturna odvisnost ohmske upornosti ................................................................................................................................................ 43 66 ................................................ 9 REALNI OHMSKI UPOR .......Kazalo Martina Leš...................................................................................................... 41 Nizkonapetostne taljive varovalke ...... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED......................................................................... ELEKTRIČNE INŠTALACIJE..... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED...................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED...........................................Error! Bookmark not defined.................................. VTIČNO-SPOJNE NAPRAVE ...................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.......................................................................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED........................................................... 43 Stikala in odklopniki............................ 20 2...................................................................... Elektrotehnika Kazalo 1.................................................................................................................................... Inštalacije v stanovanjskih zgradbah . REALNI ELEMENTI........................ 15 Histerezne izgube v železnih jedrih....................................................... 7 Svinčev akumulator .................................. 12 Polarizacija dielektrika in dielektrične izgube .Error! Bookmark not defined..... 14 Realna tuljava z nemagnetnim jedrom ......................... 19 Delitev magnetnih materialov ................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.........................................Error! Bookmark not defined.............................................Error! Bookmark not defined....................... ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIALI ........................................................ Inštalacije v objektih s specifičnimi pogoji........ STANDARDI IN PREDPISI ................................................................................................................... VRSTE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ ............ 4 Elektroliti in napetostna lestvica kovin ........... VTIČNO-SPOJNE NAPRAVE ZA INSTALACIJE V ZGRADBAH .............................................................................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............. Električno dimenzioniranje ................................................. 1 Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir........................................................................................................ Termično dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije....... 8 Izkoristek ................................................................................................................................................................................................................................... Mehansko dimenzioniranje.......... 5 Akumulatorji......... 39 Ničenje............................................................................ 3.......................................................... 2 Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir ...................................Error! Bookmark not defined.....................................................................................................................Error! Bookmark not defined.....Error! Bookmark not defined............................................ 18 Realna tuljava z železnim jedrom ........................... 16 Skupne izgube v železnem jedru ............................................................... 40 Kratek stik........................................ Razdelilniki.............................................................................. 1 REALNI NAPETOSTNI VIR ...................................Error! Bookmark not defined.............................. Vtično-spojne naprave za industrijo......................................................................................Error! Bookmark not defined.............................................................................................................................. ELEKTRIČNA OPREMA PRI INŠTALACIJAH........ RAZDELILNE IN STIKALNE NAPRAVE ZA STANOVANJSKE OBJEKTE ........................ 2 ELEKTROKEMIČNI VIRI ENOSMERNE NAPETOSTI .......................... 42 Inštalacijski odklopniki............ DIMENZIONIRANJE VODNIKOV IN IZRAČUNAVANJE PREREZA VODNIKA ......................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................... 14 Vrtinčni toki v magnetnih jedrih............ Priključek na zunanje omrežje........ Inštalacije v poslovnih prostorih ................. PRIBOR ZA MONTAŽO CEVI IN PRITRDILNI MATERIAL ........................................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED....................... 12 REALNA TULJAVA ....................................... INŠTALACIJE TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV ............. 38 Zaščita s skupnim ozemljilom .............. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................................................................................................. 10 Frekvenčna odvisnost ohmskega upora............ 17 Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z železnim jedrom ...................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................ VAROVANJE PRED UČINKI ELEKTRIČNEGA TOKA ........................................................................................... VODNIKI PRI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH ............................................... 11 REALNI KONDENZATOR ..

.............................................. ELEKTRIČNA OMREŽJA .................... 50 5............ Svetlobni viri........................................................................................... FOTOMETRIJA ................................................. SVETILKE .......... Predstikalne in druge naprave ............................................. 51 UVOD ................................ 48 Razvoj električnih mrež ................. 62 REGULACIJSKI SISTEMI ................. OPTIČNI INŠTRUMENTI .......... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.........................Kazalo Martina Leš....................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED......................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED...........................................................................................................Error! Bookmark not defined....................................................................................... KVALITETA RAZSVETLJENOSTI PROSTOROV .................................................................................... ŽARNICE ................... Vpliv svetlobe na človeka .....Error! Bookmark not defined................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED....................................................................... VIRI............ 61 OSNOVNI POJMI PRI REGULACIJAH IN KRMILJENJU ............................... 46 4................. Obratovalne značilnosti svetlobnih virov na razelektrenje ....................... 44 ZAŠČITA PRED UDAROM STRELE.................................................................................................................................................................................................................................................. Halogenske žarnice ...........................................................................................................................................................................................Error! Bookmark not defined..................................................................Error! Bookmark not defined..................................... 48 Vrste električnih mrež............................................................................................................................................. 48 Standardna frekvenca električnega omrežja ..............Error! Bookmark not defined......... LASERJI IN LASERSKA SVETLOBA ................................ KRMILJENJE IN REGULACIJE .. Nastanek svetlobe ................................................................................ 6..... 61 ZGODOVINA .............................................................................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED......... 61 KRMILJENJE PROCESOV................ 45 Zaščitni ukrepi........... Žarnice ............................................. RAZSVETLJAVA....................................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................................................................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED...............................................................................................................................................................Error! Bookmark not defined.............................................................................................. 63 Regulatorji........ 65 67 .................................................... SVETLOBA.. 65 MODELIRANJE IN SIMULACIJA ................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED........................................... 65 7...................................... 65 PRIMERI REGULACIJSKIH SISTEMOV ..............................Error! Bookmark not defined...................................... Elektrotehnika FI-zaščitna stikala ..............................................................................................................................................................