P. 1
Elektrotehnika Les

Elektrotehnika Les

|Views: 233|Likes:
Published by Matej Šarh

More info:

Published by: Matej Šarh on Feb 22, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

01/06/2015

pdf

text

original

Realni elementi

Martina Leš, Elektrotehnika

1. Realni elementi
Do sedaj obravnavani elementi so bili idealni elementi. Realne elemente lahko predstavimo s pomočjo ustrezne kombinacije idealnih elementov. Na ta način izrazimo njihove lastnosti.

Realni napetostni vir
Realni napetostni vir ima največjo napetost v neobremenjenem stanju. Imenujemo jo napetost praznega teka ali tudi lastna napetost vira Ug (velikokrat najdemo tudi oznako E). Zaradi notranje upornosti vira se zmanjša napetost, ki jo dobimo na sponkah vira, za Un. Napetost na sponkah vira imenujemo sedaj delovna napetost vira:
U = U g -Un

Tok skozi napetostni vir se povečuje, ko se povečuje obremenitev vira. Največji tok skozi napetostni vir dobimo, če sponke vira kratko sklenemo. Tedaj se vsa lastna napetost vira Ug porabi na notranji upornosti vira. To največjo možno vrednost toka skozi napetostni vir imenujemo tok kratkega stika Ik. Nadomestna vezava realnega enosmernega napetostnega vira je zaporedna vezava idealnega napetostnega vira z lastno napetostjo Ug in notranje upornosti vira Rn. Delovna karakteristika takega napetostnega vira je na naslednji sliki. Vidimo, da je realni enosmerni vir napetosti tem bliže idealnemu, čim manjša je njegova notranja upornost Rn, oziroma čim bolj položna je karakteristika.
+
Ug U

U Ug U

Un = I.Rn

Rn

-

I

Ik

I

Slika 1: Nadomestna vezava in delovna karakteristika enosmernega napetostnega vira Realni izmenični vir se razlikuje od enosmernega napetostnega vira po tem, da ima namesto čisto ohmskega upora impedanco Zn, ki je sestavljena iz ohmske upornosti Rn in induktivnosti Ln:
Z n = Rn + jw Ln ,

pri čemer običajno zapišemo kompleksne vrednosti s podčrtajem. Delovna napetost vira je tako:

1

Realni elementi
U = U g - U n = U g - I × Zn .

Martina Leš, Elektrotehnika

Podobno kot impedanco lahko definiramo tudi admitanco kot Y =

1 . Z

Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir
Vsak realni napetostni vir lahko spremenimo v ekvivalentni tokovni vir. To naredimo tako, da ga definiramo kot konstanten vir toka, ki ima vrednost toka kratkega stika Ik realnega napetostnega vira in ima vzporedno vezano notranjo prevodnost Gn.
+
Ug U

+

Ik
Rn

Gn

U

-

-

Slika 2: Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalenten realni tokovni vir Povezava med veličinami napetostnega vira Ug in Rn z značilnima veličinama ekvivalentnega tokovnega vira Gn in Ik je:
Ik = Ug Rn

in

Gn =

1 Rn

Električno vezje z dvema priključnima sponkama imenujemo dvopol. Če vezje vsebuje tudi vire napetosti ali toka, ga imenujemo aktivni dvopol, sicer pa pasivni dvopol. Vsak pasivni dvopol lahko nadomestimo z nadomestno upornostjo, ki jo imenujemo ohmsko (R) pri enosmernih vezjih in polno Z pri izmeničnih vezjih.

Vsak aktivni dvopol lahko nadomestimo z ekvivalentnim napetostnim ali tokovnim virom. Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir
Če imamo zaporedno vezavo dveh enosmernih napetostnih virov z lastnima napetostima Ug1 in Ug2 in notranjima upornostima Rn1 in Rn2., lahko poiščemo en sam nadomestni virz ekvivalentno lastno napetostjo Ug in ekvivalentno notranjo upornostjo Rn.

2

Realni elementi
Ug1 Rn1 Ug2 Rn2

Martina Leš, Elektrotehnika

Ug Rn

U

+

-

U

+

Slika 3: Zaporedna vezava dveh enosmernih realnih napetostnih virov Dobljena lastna napetost zaporedne vezave napetostnih virov je enaka vsoti lastnih napetosti zaporedno vezanih napetostnih virov:
U = U g1 + U g 2

in nadomestna notranja upornost Rn vsoti notranjih upornosti obeh zaporedno vezanih virov
Rn = Rn1 + Rn 2 .

Na naslednji sliki je vzporedna vezavo dveh realnih tokovnih virov z lastnima tokoma Ik1 in Ik2 ter notranjima prevodnostima Gn1 in Gn2.
+
+

Ik1

Gn1

Ik2

Gn2

U

Ik

Gn

U

Slika 4: Vzporedna vezava dveh realnih tokovnih virov

-

Postopek je podoben. V vzporednih vezavah seštejemo toke in prevodnosti, torej velja za nadomestni tokovni vir
I k = I k1 + I k 2

in
Gn = Gn1 + Gn 2 .
PRIMER

Za aktivni dvopol na sliki želimo določiti nadomestni napetostni in tokovni vir: Ug1 = 8 V, in Ug2 = 24 V, Rn1 = 12 W, Rn2 = 4 W in R3 = 5 W.

3

Gn 2 = 1 S. je ponovno določen preko kratkostičnega toka in prevodnosti: Ik = Ug Rn = 2. Poznamo dve vrsti kemičnih virov električne napetosti: 4 . Ekvivalentni tokovni vir dobljenega napetostnega vira. Elektrokemični viri enosmerne napetosti Kemični viri električne napetosti so pomembni predvsem kot viri enosmerne napetosti. samo izvesti moramo zamenjavo realne upornosti in prevodnosti s kompleksnima impedanco in admitanco: Rn ® Zn Gn ® Yn . Elektrotehnika R3 U1 U2 Gn1 Rn1 Rn2 Ik1 Gn2 Ik2 Slika 5: Vezava V vzporednih vejah lahko seštevamo le tokovne vire zato oba napetostna vira pretvorimo v ustrezna ekvivalentna tokovna vira I k1 = U g1 Rn1 = 8V 2 = A. ki je enaka Rns = Rn + R3 = 8 Ω . 12Ω 3 Gn1 = 1 S 12 in Ik 2 = Ug2 Rn 2 = 6 A . Njihovo delovanje temelji na ločevanju elektrin s pomočjo kemičnih reakcij. 4 Za vzporedni veji lahko določimo en sam tokovni vir in dobimo: I k = I k1 + I k 2 = 20 A 3 in Gn = Gn1 + Gn 2 = 1 S 3 Tako dobljeni tokovni generator končno pretvorimo spet nazaj v ekvivaletni napetostni generator Rn = 1 =3Ω Gn in U g = I k × Rn = 20 V Končno lahko določimo še skupno upornost.Realni elementi R3 Martina Leš.5 A in Gn = 1 = 0 .125S Rn s Čeprav smo razlago in primer omejili na enosmerne primere. vse povedano v celoti velja tudi za vire izmenične napetosti in toka.

ki ga imenujemo elektrokemični potencial.. ki s svojo napetostjo nasprotuje napetosti člena in znižuje celotno napetost člena. cinkovkloridove ali mangan-dioksidne celice). kjer imamo opravka s pretvorbo električne energije v kemično in iz kemične nazaj v električno energijo. Tak člen z napetostjo 1. litijeve baterije (Li . nastane elektrolitska disociacija: razpad molekul na ione. Baterije delimo na suhe baterije (cinkove. ki je za pozitivno elektrodo izbral baker Cu in za negativno elektrodo cink Zn.+ H 2 O CuSO4 + H 2 O ® Cu 2+ + SO2 . in alkalne baterije (živosrebrne. ki jo postavimo v elektrolit dobi proti elektrolitu pozitivno ali negativno vrednost potenciala. saj vsebujejo živo srebro. do katerega pride zaradi izločanja vodika na anodi (pozitivni elektrodi). OH-skupina in kislinski ostanek pa negativni ion ali anion. . baza: kislina: sol: Ca ( OH ) 2 + H 2 O ® Ca 2+ + 2OH . Uporabljamo tudi alternativne rešitve z uporabo napolnjivih baterij in solarnih naprav.. V zadnjih letih je razvoj akumulatorjev (akumulatorskih baterij) postal zelo intenziven zaradi velikega števila naprav (npr. Li – CrOx in Li – Bi2O3). ti z bakreno elektrodo tvorijo nov člen. kisikove baterije. Akumulatorje delimo na svinčene in jeklene akumulatorje (odprti in neprodušno zaprti Ni-Fe ali Ni-Cd akumulatorji) Elektroliti in napetostna lestvica kovin Če vodi dodamo bazo. Voda razrahlja kemične vezi med deli molekule in omogoča njen razpad na ione. rezultat pa je elektrolit. sicer pa v kemičnih reakcijah ne sodeluje. sekundarni galvanski členi ali akumulatorji. 5 . Z ekološkega stališča so baterije okolju nevarne. Elektrotehnika primarni galvanski členi (pretvorba kemične energije v električno) .MnO2. mobilni telefoni) in iskanja alternativnih virov napajanja (električni avto. Slabost tega in podobnih galvanskih členov je hiter padec napetosti med obratovanjem.+ H 2 O 2 H 2SO 4 + H 2 O ® 2H + + SO 4 .Realni elementi · · Martina Leš.1 V imenujemo Voltov člen. Elektrokemični potencial vodika ima vrednost 0. alkalij-manganove in srebro-oksidove baterije). Lestvico elektrokemičnih potencialov kovin imenujemo Voltova napetostna lestvica kovin. Plemenite kovine imajo pozitivni elektrokemični in neplemenite kovine negativni elektrokemični potencial.baterije. svinec in kadmij ali nikelj in cink. kislino ali sol.). manganov-dioksid-cinkove. To so obnovljivi viri električne napetosti.+ H 2 O 4 Kovina ali vodik predstavlja pozitivni ion ali kation. Zaradi tega je pomembno odlaganje baterij k posebnim odpadkom in vračanje baterij v proizvodnjo (reciklaža). V tabeli so po velikostnem redu razvrščene kovine s padajočimi elektrokemičnimi potenciali. Kovina. Prvi je sestavil uporaben galvanski člen Volta. salmiakove. Okoli pozitivne elektrode se začno nabirati mehurčki vodika.

34 V -2.13 V -0.67 V -2.35 V 0.56 V -0.85 V +0.74 V +0.76 V -1.76 V ü ï ï ï ï ï ï ï ý neplemenite kovine ï ï ï ï ï ï ï ï þ ü ï ï ï ï ý plemenite kovine ï ï ï ï þ 6 .14 V -0. ki ima prosti kisik za spajanje z vodikom v vodo. Elektrotehnika H2SO4 +H2O Slika 6: Voltov člen Pojav imenujemo polarizacija in pripadajočo napetost polarizacijska napetost. Tako snov imenujemo depolarizator.80 V +0.00 V -0.38 V +1.Realni elementi R A I U Cu H+ SO42Zn Martina Leš.40 V -0.07 V -1.71 V -2.44 V -0.26 V +0.25 V -0. Zato pozitivno elektrodo obložimo s snovjo. Tabela 1: Voltova napetostna lestvica kovin Zlato Platina Živo srebro Srebro Oglje Baker VODIK Svinec Kositer Nikelj Kadmij Železo Krom Cink Mangan Aluminij Magnezij Natrij Kalcij +1.

Zn C Zn2+ NH4+ Cl- MnO2 (depolarizator) Mn2O2+H2O NH4Cl +H2O 2NH4OH+2H2 Slika 7: Reakcije v Leclanchejevem členu: posoda se z obratovalnim časom tanjša (porablja) Za pozitivno elektrodo je uporabil ogljik C.5 V 4. ki ga imenujemo Leclanchejev člen. saj so okolju prijaznejši. I 20 . ki ga izračunamo: I k = = 20 A . ki je koroziven (kislina: NH4Cl). enostavna izdelava in nizka cena. za negativno elektrodo cink Zn in za depolarizator rjavi manganovec MnO2. Imenujemo ga tudi cink-ogljikov element. 10 in 20 urnem praznjenju akumulatorja s tokom I 5 .pomeni 5-urno praznjenje. Uporabljamo jih vedno več.5 V Zn (posoda) elektrolit C 1. Elektrotehnika Leclanche je sestavil podoben člen. I10 . ki deluje kot negativna elektroda. Največ uporabljamo svinčev in nikelj-kadmijev akamulator. 5h 7 . To so galvanski elementi v katerih je mogoča sprememba električne energije v kemično in nato zopet pretvorba kemične energije nazaj v električno. da se cinkova posoda.5 V 1. ki jo razložimo na naslednji način: C5 = 100 Ah . v procesu izrablja in lahko začne puščati elektrolit. 1. Njegove dobre strani so obremenljivost.5 V depolarizator Slika 8: Leclanchejev člen in vezava večih členov v baterijo Akumulatorji Akumulatorji so sekundarni ali obnovljivi galvanski členi.5 V 1. Običajno je podana kapaciteta akumulatorja pri 5.Realni elementi Martina Leš. Slaba stran teh členov je. pri kapaciteti 100 Ah in toku 100 Ah praznjenja I 5 = 20 A.

H2SO4 se izloča v elektrolit in elektrina aniona nevtralizira na negativni elektrodi. Proces formiranja je končan. Pri praznjenju akumulatorja.+ H 2 O ) Ko priključimo neformiran akumulator na vir enosmerne napetosti (napetost vira v akumulatorski polnilnici krmilimo). I Ug U PbSO4 2H+ SO42PbSO4 Pb U PbO2 SO422H+ H2SO4 +H2O H2SO4 +H2O Slika 9: Polnjenje in praznjenje svinčenega akumulatorja Značilno za obe reakciji je. 8 . Negativna elektroda: PbSO 4 + 2H + + 2e .8 V. vodikov ion H+ prejme na negativni elektrodi elektron in se veže na elektrodi z SO4 skupino v žvepleno kislino. elektrolit pa je razredčena žveplena kislina: H2SO4 + H2O (z gostoto r = 1. da se žveplena kislina sprošča v elektrolit in zato koncentracija elektrolita narašča s formiranjem akumulatorja. ki je v 2 disociirani obliki ( H 2SO 4 + H 2 O ® 2H + + SO 4 . prav tako pa akumulator ne sme stati prazen.14×103 kg/m3 ).® PbO + H 2 O ® PbO + H 2SO 4 ® PbSO 4 + H 2 O Pb + SO 2. ko sta obe elektrodi le še čisti svinčev dioksid oziroma čisti svinec in se z nadalnjim polnjenjem poteka le še elektroliza vode. žveplena kislina se izloča v elektrolit. Neformiran svinčev akumulator ima obe elektrodi iz svinčevega sulfata PbSO4.+ 2H 2 O ® PbO 2 + 2H 2SO 4 + 2e- Pozitivna elektroda prehaja v svinčev dioksid. Pozitivna elektroda: 2 PbSO 4 + SO 4.® Pb + H 2SO 4 Negativna elektroda prehaja v čisti svinec. Pri praznjenju napetost akumulatorja ne sme pasti pod 1. Elektrotehnika Svinčev akumulator Prvikratno polnjenje svinčevega akumulatorja imenujemo tudi formiranje akumulatorja. poteka elektrokemični proces v nasprotni smeri: pozitivna elektroda: negativna elektroda: PbO 2 + 2H + + 2e.Realni elementi Martina Leš. se na obeh elektrodah odvijata naslednja elektro-kemična procesa.® PbSO 4 + 2e 4 Med polnjenjem in praznjenjem akumulatorja se spreminjata gostota elektrolita in napetost na sponkah akumulatorja. ker sicer svinčev sulfat začne kristalizirati in ni več uporaben.

Ti so odvisni od različnih vrst akumulatorja. Elektrotehnika Slika 10: Karakteristični krivulji pri polnjenju akumulatorja: napetost in tok Slika 11: Diagrama odvisnosti odvisnosti koncentracije žveplene kisline in temperature akumulatorja pri polnjenju Akumulatorje lahko polnimo na različne načine. Slika 12: Polnjenje akumulatorja Izkoristek Pri polnjenju se v akumulatorju kopiči elektrina. ki se pri praznjenju zopet sprošča. ki se lahko nakopiči v akumulatorju imenujemo kapaciteto akumulatorja.Realni elementi Martina Leš. merimo jo pa v Ah (amperskih urah). Razlikujemo izkoristek amperskih ur ali tokovni izkoristek hAh in izkoristek wattnih ur ali energetski izkoristek hWh: 9 . Količino elektrine.

Realni ohmski upor Realni ohmski upor je elementarni sestavni del električnega vezja. napetostjo (U) in frekvenco (f). svojska) upornost r. mehanskih ali temperaturnih pogojev znotraj predpisane tolerance. Obe lastnosti sta izraziti pri izmeničnih tokih (višjih frekvencah!). Čiste kovine imajo navadno pozitivni temperaturni količnik a. Elektrotehnika in mWh = I E × tE I L × tL WE . Temperaturna odvisnost ohmske upornosti V izrazu za ohmsko upornost R= r ×l [ W] S je temperaturno odvisna specifična (tudi: lastna. ki se sme spreminjati glede na spremembo električnih. Če iščemo temperaturno spremembo ohmske upornosti v relativno ozkem temperaturnem območju. Ohmski upor ima poleg ohmske upornosti še dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost. lahko iz znane ohmske upornosti R0 pri izhodiščni temperaturi J0 izračunamo vrednost ohmske upornosti R pri delovni temperaturi J: R = R0 é1 + a (J . r0 je specifična upornost pri temperaturi J0 = 20 oC (včasih je podana tudi za 0 oC). polprevodni materiali in zlitine pa imajo negativni temperaturni količnik. r 0 DJ ê o C ú ë û ki je definiran kot relativna sprememba specifične upornosti glede na spremembo temperature J (tudi T).J0 ) ù ë û in dalje ohmsko upornost R.Realni elementi m Ah = Martina Leš. WL kjer pomeni indeks E polnjenje in L praznjenje akumulatorja. saj se praznjenje akumulatorja odvija pri nižji napetosti od napetosti polnjenja. Ker se presek S in dolžina l v enačbi za ohmsko upornost s temperaturo praktično ne spremenita. Njegova osnovna lastnost je ohmska upornost. jo lahko aproksimiramo s premico in izrazimo s temperaturnim količnikom a a= Dr é 1 ù . Drugi je manjši od prvega. Spreminja se s temperaturo (T). Dejanska vrednost ohmske upornosti je definirana z razmerjem napetosti U in toka I na ohmskem uporu. Iz tega izraza lahko izračunamo specifično upornost r pri podani temperaturi J r = r 0 (1 + a × DJ ) = r 0 é1 + a (J . Za velike temperaturne spremembe ne zadostuje več linearna temperaturna odvisnost in uporabimo aproksimacijo s polinomom višjega reda oblike: 10 .J0 ) ù ë û V tabeli 2 najdemo vrednosti temperaturnega količnika za nekatere prevodne snovi.

da je zaradi zelo majhne vrednosti parazitne kapacitivnosti C. Martina Leš. Pri temperaturah nad 700 0C postane temperaturni količnik oglja pozitiven. Elektrotehnika kjer so količniki a. Realni ohmski upor je mogoče predstaviti z vezavo idealnih elementov: upora. ki ustvarja magnetno polje. Ker sta to nezaželeni lastnosti ju pogosto označujemo kot parazitno induktivnost in parazitno kapacitivnost. S tem je mogoče razložiti uporabo ogljene nitke za žarilno nitko v žarnicah. Primer: Oglje ima negativen temperaturni količnik.0036 ±0.0039 +0. R L C Slika 13: Nadomestna vezava realnega ohmskega upora Na kazalčnem diagramu so te lastnosti pretirano pokazane (slika 14). Nadomestno kapacitivnost C zaporedno vezanih medovojnih kapacitivnosti moramo zato vezati vzporedno z zaporedno vezavo R in L. Temperaturni količniki so veljavni samo za področje okrog izbrane temperature in se lahko glede na izbrano temperaturo spreminjajo.004 +0. ki teče preko ohmskega upora je tudi tok. Tabela 2: Temperaturni količniki Snov Volfram Platina Srebro Baker Aluminij Konstatan Oglje a (1/0C) +0. b in g lahko pozitivni ali negativni. Če bi bil ohmski upor navit kot žični upor. tok preko nje vse do zelo visokih frekvenc praktično zanemarljiv. kondenzatorja in tuljave. Iz nadomestne vezave vidimo. bi med ovoji zaradi potencialne diference med ovoji preko medovojnih kapacitivnosti tekel kapacitivni tok. Tok.004 +0.0041 +0.00004 -0.00045 Frekvenčna odvisnost ohmskega upora Odvisno od konstrukcije ima vsak ohmski upor bolj ali manj izraženi ostali dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost.Realni elementi R = R0 (1 + a × DJ + b × DJ 2 + g × DJ 3 ) . V zaporedni vezavi ohmske upornosti in parazitne induktivnosti pa je vpliv induktivne upornosti pri nizkih frekvencah zanemarljiv in smemo izmenično ohmsko upornost obravnavati kot enosmerno ohmsko upornost. zato lahko parazitno induktivnost L vežemo zaporedno z idealnim ohmskim uporom z ohmsko upornostjo R. 11 .

da ima poleg kapacitivnosti kot svoje osnovne lastnosti še v večji ali manjši meri obe ostali lastnosti: induktivnost in ohmsko upornost. V plinih imamo elektronsko polarizacijo v tekočinah in trdnih snoveh pa orientacijsko polarizacijo. Že v poglavju o kondenzatorjih smo omenili dva karakteristična podatka o kondenzatorju: relativno dielektrično konstanto er in električno prebojno trdnost Ep. ki je premo sorazmerna priključeni napetosti in kapacitivnosti kondenzatorja C. Pri omrežni frekvenci 50 Hz še vedno obravnavamo upore kot idealne upore. 12 . delujejo na elektrine v dielektriku električne sile. Kako sta izraženi obe parazitni lastnosti je odvisno od izvedbe ohmskega upora. pri negibljivih molekulah trdnih snovi pa se spremeni le razdalja med elektrinama. Če položimo v električno polje polarni dielektrik. V kondenzatorju se ustvari električno polje. pri srednjih frekvencah moramo upoštevati parazitno induktivnost in pri višjih frekvencah upoštevamo še parazitno kapacitivnost. Polarni dielektriki so tisti. Polarizacija dielektrika in dielektrične izgube Če postavimo dielektrik v električno polje. torej kot dve raznoimenski elektrini v zelo majhni medsebojni razdalji. ki jih dobimo v realnem dielektriku (vsi dielektriki razen praznega prostora) zaradi izmenične polarizacije dielektrika. ki za svoje vzdrževanje ne porablja energije. ki označuje tisto velikost mejne električne poljske jakosti. Realni kondenzator se od idealnega kondenzatorja razlikuje po tem. se lahko gibljiva molekula (pri tekočinah) zasuka in razdalja med elektrinama poveča. Elektrotehnika ZRL j R jwL YRL = 1 ZRL Y U jwC +1 IRL +1 YRL j Slika 14: Kazalčna diagrama polne upornosti in polne prevodnosti Glede na frekvence lahko zapišemo: za nizke frekvence je realni ohmski upor čista ohmska upornost. pri kateri dielektrik prebije. ki skušajo premakniti pozitivne elektrine v smeri polja in negativne elektrine v smeri proti polju. se nabije z elektrino Q. Posledica tega je. Realni kondenzator Če priključimo kondenzator na enosmerno napetost U. da se dielektrik polarizira ali električno napne (v njem se zato nakopiči energija električnega polja). v katerih se molekule že v nepolariziranem stanju obnašajo kot električni dipoli.Realni elementi +j +j Martina Leš. Pri tem igra pomembnejšo vlogo le induktivnost dovodnih žic do kondenzatorja. Vse dielektrike delimo v dve skupini: polarne in nepolarne. to pri nižjih in srednjih frekvencah brez skrbi zanemarimo. Zato moramo pri realnem kondenzatorju v praksi upoštevati le izgube.

in faktor izgub tg d. Ker je izgubni kot d zelo majhen. izgubni tok IR pa je v fazi s priključeno napetostjo. ki jo vežemo vzporedno z idealnim kondenzatorjem s kapacitivnostjo C. ki je merilo dielektričnih izgub v kondenzatorju. ki se na kondenzatorju kopiči v energiji električnega polja in se samo preliva. ga smemo izraziti s tg d. Ponazorimo jih z ohmsko upornostjo R. Tok IC skozi idealni kondenzator s kapacitivnostjo C prehiteva priključeno napetost U za 900. ki se na kondenzatorju zaradi izmenične polarizacije porablja in močjo. ki ga imenujemo faktor dielektričnih izgub: tgd = I 1 G P = = R = BC Rw C I C QC +j R IC IR d I j C U +1 Slika 16: Nadomestna vezava in kazalčni diagram realnega kondenzatorja Faktor izgub (tg d) je tudi razmerje med močjo. zato recipročno vrednost faktorja izgub definiramo kot kvaliteto Q Q= 1 . Elektrotehnika r E + - r F + - + Slika 15: Polarni dielektrik v električnem polju Če je električno polje v dielektriku izmenično. 13 . prebojno trdnost Ep. Ob tem nastanejo dielektrične izgube. Majhen faktor izgub pomeni veliko kvaliteto kondenzatorja. Poleg teh treh podatkov so pomembni še naslednji podatki: - delovna napetost je tista enosmerna ali efektivna vrednost izmenične napetosti. Tok I v dovodu nadomestnega kondenzatorja oklepa z napetostjo U kot. s katero smemo kondenzator trajno obremeniti. ki ni več 90o. ampak je zmanjšan za izgubni kot d. se dielektrik v vsaki polperiodi dvakrat prepolarizira. tgd Kondenzator ima naslednje karakteristične podatke: kapacitivnost C.Realni elementi Martina Leš.

3 2.5 2.Realni elementi - Martina Leš.8 5.6 Tabela 3: Permeabilnost različnih snovi pri 20 °C Snov Aceton (CH3COCH3) Aluminijev oksid (A120. Tuljavo lahko obravavamo kot zaporedno vezavo idealne ohmske upornosti R in idealne induktivnosti L. 8 5 4. I 3 .3 80.. Permeabilnost 21. je tisto temperaturno območje v katerem kondenzator še zadovoljivo deluje.5 10 > 1000 5..0 2..3 2. je induktivnost je osnovna lastnost zračne tuljave. Realna tuljava z nemagnetnim jedrom Tuljava z nemagnetnim jedrom ima povsem enako nadomestno vezavo kot realni ohmski upor.) Barijev titanat Steklo Glimmer Karton Kabelski papir v olju Zrak Marmor Nitrobenzol Papier (suh) Pleksi steklo Polietilen (PE) Poliprofilen (PP) Polistirol (PS) Politetrafluoretilen (PTFE) Polivinilklorid (PVC) Porcelan Žveplovheksafluorid (SF6) Tantaloksid (TaZ05) Transformatorsko olje Voda (čista) Celuloza Realna tuljava Pri realni tuljavi moramo ločeno obravnavati realno tuljavo z jedrom iz nemagnetne snovi in realno tuljavo z jedrom iz magnetne snovi. enako kot pri realnem ohmskem uporu. ki jo kondenzator še vzdrži brez trajne okvare in temperaturno področje dela. ko pri realnem ohmskem uporu prevlada ohmska upornost.3 36 2 3. 4 6 1 25 2. l2 5 . Glede na to delitev dobimo dva povsem različna obratovalna primera in dve različni nadomestni vezavi. Navitje z velikim številom ovojev in je navito iz bakrene žice in ima nizko upornost. Elektrotehnika maksimalna napetost je tista temenska vrednost.3 1..0006 8.. Kapacitivnost lahko zanemarimo pri nizkih frekvencah. Medtem.. 14 .

Za dolge tuljave je induktivnost določena kot L = m0 × N2 ×S [ H] . 15 . induktivni padec napetosti UL pa je enak negativni vrednosti inducirane napetosti Ui . l za kratke tuljave pa dobljeni rezultat korigiramo z empirično ugotovljenimi faktorji ali pa določimo induktivnost po empiričnih formulah. tgd Tuljave z nemagnetnim jedrom izdelujejo navadno z navijanjem bakrene žice. je v fazi s padcem napetosti UR na ohmski upornosti navitja. Narejena tuljava se na koncu zalije z voskom ali umetno smolo zaradi impregnacije in mehanske zaščite. da je tok skozi oba zaporedno vezana elementa isti. moramo posebno pozornost posvetiti čim manjši parazitni kapacitivnosti.Realni elementi +j UR UL d R L fm Martina Leš. Kot d imenujemo izgubni kot. Vrtinčni toki v magnetnih jedrih Če imamo v železnem jedru izmenično magnetno polje. svilo ali lakom. Izgubni kot d je majhen in se ne razlikuje veliko od izgubnega faktorja tuljave tg d: tgd = R UR P = = w L U L QL Recipročno vrednost izgubnega faktorja nazivamo kvaliteto Q tuljave Q= 1 .d. ki jo izoliramo z bombažem. Pri visokih frekvencah uporabimo namesto žice pletenico iz tankih z lakom izoliranih posrebrenih žic. Nosilci navojev tuljave so izdelani iz bakelita. temveč za kot j = 90o . Tok I. Pri tuljavah. Tako priključena napetost realne tuljave ne prehiteva več toka skozi tuljavo za 90o. ki ima tako smer. S tem se v precejšnji meri izognemo kožnemu pojavu. ki ustvarja v tuljavi magnetni pretok F. polistirena. ki jih nameravamo uporabljati pri višjih frekvencah. časovno spremenljivi magnetni pretok F v notranjosti železnega jedra ustvari inducirano električno polje. keramike ali prešanega papirja. Elektrotehnika U j I f +1 Ui Slika 17: Nadomestna vezava in kazalčni diagram realne tuljave z nemagnetnim jedrom Iz nadomestne vezave izhaja.

Monokristal železa nemagnetene snovi je navzven nevtralen. Ker je železno jedro prevodno. da narašča). v katerem so vsi spinski magnetki pod vplivom notranjih sil enako usmerjeni) navzven kompenzirata. 16 . ki ima veliko specifično upornost. Tokovna gostota vrtinčnih tokov raste proti površini železnega jedra. ki jih zaradi karakteristične krožne oblike imenujemo vrtinčne toke. F -dF Slika 18: Nastanek vrtinčnih tokov Izgube. ki se ujemajo s stranicami kubične kristalne strukture. Na področju industrijskih frekvenc so vrtinčne izgube podane z naslednjo enačbo Pv = l 2 × w 2 × d 2 × Bm × V = 24 2 = x × f 2 × Bm × V [ W ] pri čemer pomeni l specifično prevodnost magnetne snovi. ki rotira okoli svoje osi) enako usmerjeni v eno od šest možnih magnetnih osi. Če magnetni material še ni bil namagneten (ali pa je bila njegova magnetna preteklost zbrisana). Weissovo območje imenujemo v popularni predstavitvi magnetizma elementarni magnetek. imenujemo vrtinčne izgube v železnem jedru. Na sliki je presek železnega jedra. se po dve nasprotno usmerjeni Weissovi območji (Weissovo območje je del monokristala železa. imamo šest enako velikih področij kristala. Vrtinčne toke omejujemo na dva načina: z lameliranjem železnega jedra ali s tako izbiro materiala za magnetna jedra. skozi katerega se magnetni pretok časovno spreminja (predpostavimo. v vsakem od teh so vsi spinski magnetki (spinski magnetek je elektron. Padec magnetnega pretoka –dF ima nasprotno smer in silnice inducirane električne poljske jakosti Ei obkrožijo –dF po desnosučnem vijaku. Histerezne izgube v železnih jedrih V magnetnih materialih je magnetno polje sestavljeno iz dveh sestavin: iz magnetne gostote B0. Vse konstrukcijske in snovne konstante lahko zajamemo v skupni faktor x. ki bi jo tok v ovojih tuljave ustvaril v nemagnetnem jedru in doprinosa magnetne snovi same J. ki jih v železnem jedru dobimo zaradi vrtinčnih tokov. w in f krožno in navadno frekvenco. Elektrotehnika da oklepa padec magnetnega pretoka –dF po desnosučnem vijaku.Realni elementi Martina Leš. d debelino lamele magnetnega jedra. Za visoke frekvence velja drugačna odvisnost za izračun vrtinčnih izgub. požene inducirana napetost toke. ki ga imenujemo vektor magnetne polarizacije. Tudi lameliranje pri visokih frekvencah ne daje več dovolj dobrih rezultatov in moramo zato uporabljati prašnata in feritna jedra. V kristalu železa. Bm maksimalno magnetno gostoto v železnem jedru in V volumen magnetnega jedra. ki ima kubično strukturo.

Združimo jih v enačbo: PFe = Pv + Ph = 2 2 = x f 2 Bm V + h f Bm V [ W ] . prešanje. Skupne izgube v magnetnem jedru določimo z meritvami vsote obojih izgub. da je 1 del prispevek zunanjega polja in 999 delov pa lastni prispevek magnetne snovi. T 0 Za magnetne gostote Bm = 1. valjanje itd. se začno elementarni magnetki prevračati v lego tiste od šestih magnetnih osi.Realni elementi Martina Leš. Skupne izgube v magnetnem jedru želimo čim bolj zmanjšati. Lastno magnetno polje urejenih elementarnih magnetkov se prišteva zunanjemu magnetnemu polju in ga izredno poveča. je njihova velikost v primerjavi s prvima dvema zanemarljiva. Od neke frekvence naprej ne morejo več slediti spremembam polja. ki je najbližja legi zunanjega polja. Iz tega izhajata dva za nas izredno pomembna zaključka: Prevračanje elementarnih magnetkov povzroča dodatne izgube v železnem jedru. štancanje. Elementarni magnetki imajo svojo mehansko vztrajnost. ki vplivajo na kristalno strukturo (rezanje. µr = 1000 to pomeni. Celotne izgube v železnem jedru bomo razdelili na dva dela: vrtinčnih izgub Pv in histereznih izgub Ph. ki jih imenujemo histerezne izgube. tako da jo namestimo kot jedro tuljave. Ime izhaja od tod. Zato vsi zunanji mehanski posegi. V izmeničnem magnetnem polju se morajo elementari magnetki prevračati v ritmu vsiljene frekvence. Posamezne izgube določimo po postopku. Pri enkratnem premagnetiziranju je energija porabljena za enkratno premagnetizacijo (v času ene periode T): n Wh = ò H × dB = h × Bm [ J ] . nad to mejno frekvenco se magnetna snov obnaša kot nemagnetna. so odtod histerezne izgube 2 Ph = h × f × Bm × V [ W ] . ker je površina histerezne zanke enaka histereznim izgubam v enoti prostornine. ki je skiciran na sliki.6 T smemo vzeti potenco n = 2.) in tudi vse toplotne obdelave.1. 17 . V obeh primerih je h snovna konstanta magnetne snovi. imenujejo se posledične izgube (teoretiki se še vedno prepirajo zakaj in kolike so). Lastnosti magnetnih materalov so odvisne od kristalne strukture.pr. Ker se cikel premagnetizacije ponovi v sekundi f-krat v prostornini V. Skupne izgube v železnem jedru Čeprav imamo v železnem jedru še tretjo vrsto izgub.. V izrazu za relativno permeabilnost n. Za uporabo pri industrijskih frekvencah zmanjšamo izgube najbolj učinkovito z legiranjem magnetnih jeder. Elektrotehnika Če začnemo magnetno (do tedaj nemagneteno) snov magnetiti. lahko bistveno spremenijo magnetne lastnosti magnetnih snovi.

Pri f = 0 določimo delež histereznih izgub. dobimo enačbo premice: PFe = k× f +n. Tisti del magnetnega 18 . Oboje izgube so tako točno določene Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z železnim jedrom Pod idealizirano tuljavo z železnim jedrom razumemo tuljavo brez ohmske upornosti.Ui j I0 d Im I0 IFe RFe -R fgl +1 I L0 F gl. Elektrotehnika K = tg a a n Pv f Ph f f f Slika 19: Postopek za razdelitev železnih izgub na obe sestavni komponenti Če enačbo za določitev skupnih izgub v magnetnem jedru na obeh straneh delimo s frekvenco f. f Krivuljo določimo iz meritev skupnih železnih izgub pri različnih frekvencah in skozi dobljene delovne točke določimo premico.Realni elementi PFe f Martina Leš. Ui Slika 20: Nadomestna vezava in kazalčni diagram idealizirane tuljave z železnim jedrom Tuljava brez ohmske upornosti ne obstaja. del magnetnega pretoka tuljave se vedno sklene preko zraka in tako predstavlja stresani magnetni pretok tuljave Fs. v kateri se vse magnetne silnice zaključujejo skozi železno jedro. +j .

Elektrotehnika pretoka. da opustimo obe poenostavitvi RCu = 0 in Ys = 0. Tok IFe skozi nadomestno ohmsko upornost železnih izgub RFe je v fazi z napetostjo U in se z magnetilno komponento Im sešteva v celotni tok idealizirane tuljave I0 . I Fe PFe Tok I0 v dovodu je po vrednosti enak geometrijski vsoti obeh komponent 2 2 I 0 = I Fe + I m . ki ga dobimo zaradi histereznih in vrtinčnih izgub v železnem jedru. ta v tuljavi ustvari inducirano napetost Ui . moramo tako RCu kot stresano induktivnost Ls vezati zaporedno z že znano nadomestno vezavo idealizirane tuljave. ki za magnetnim pretokom zaostaja za 90o in vzpostavlja ravnotežje napetosti idealizirane tuljave U.Realni elementi Martina Leš. 19 . temveč za fazni kot j = 90o .44 f N × F gl . Magnetilna komponenta toka Im ustvarja v tuljavi magnetni pretok Fgl. Ker teče skozi ohmsko upornost RCu celotni tok I0 in povzroča stresani magnetni pretok prav tako celotni tok I0 .d. U RFe = U U2 = . 2 Pri tem moramo uporabiti za magnetne veličine temenske. Realna tuljava z železnim jedrom Nadomestno vezavo realne tuljave z železnim jedrom dobimo tako. ki se v celoti sklene po železu imenujemo glavni magnetni pretok Fgl. inducirano napetost pa določimo kot: Ui = - 2p f N × F gl = -4 . Ta ne zaostaja več za priključeno napetostjo za 90o. kjer je d izgubni kot železnih izgub. za inducirane napetosti efektivne vrednosti. Taka formulacija tuljave omogoča logično in fizikalno pravilno razširitev na tuljavo brez teh omejitev. Tok železnih izgub je mogoče določiti iz izmerjenih izgub v železu I Fe = PFe .

oblika magnetilnega toka ni sinusna in obratno. da so tudi vse ostale veličine sinusne časovne funkcije.Ui j RCu RFe LS fS U IFe Im fgl +1 L0 fgl Ui Slika 21: Nadomestna vezava in kazalčni diagram za realno tuljavo z železnim jedrom V idealizirani tuljavi je priključeni napetosti držal ravnotežje le induktivni padec napetosti zaradi inducirane napetosti. Ker želimo uporabljati kazalčne diagrame. ki veljajo le za sinusne veličine. 20 . drugega pa celotni tok I0 . V realni tuljavi imamo dodatno še dva padca napetosti: padec napetosti na ohmski upornosti RCu navitja in stresani induktivnosti Ls: U = U R + U s + ( -U i ) = I 0 × ( RCu + jw Ls ) + ( -U i ) kjer vrednost Ui določimo in je magnetni pretok F v tuljavi z železnim jedrom vsota sklenjenega magnetnega pretoka po železu Fgl in stresanega magnetnega pretoka Fs . Pri tuljavi z železnim jedrom srečamo prvič nelinearne elemente. da prvega ustvarja le magnetilna komponenta toka Im. Ekvivalentni sinusni tok je definiran kot tok. Delitev magnetnih materialov Magnetne materiale delimo na magnetne materiale za trajne magnete in na magnetne materiale za spremenljiva magnetna polja. Pri linearnih elementih so bile relacije preproste: če je bila ena veličina sinusna. Če priklopimo na tuljavo sinusno obliko napetosti. je to pomenilo. ki povzroča na ohmskem uporu enake joulske izgube kot nesinusni tok. Elektrotehnika US UR . Obe veličini sta močnostno neodvisni ali invariantni.Realni elementi +j Martina Leš. Pri nelinearnih elementih to ne velja več. vpeljemo pojem ekvivalentnih sinusnih veličin. Razlika je le v tem.

Magnetno mehki magnetni materiali morajo imeti morajo čim ožjo histerezno zanko in čimvečjo specifično upornost za preprečitev vrtinčnih tokov. Elektrotehnika Br Hk H Slika 22: Histerezna zanka za trdomagnetne materiale Materiale za trajne magnete imenujemo tudi magnetno trdi magnetni materiali. Zelo pomemben magnetno mehki material je elektrolitsko železo in razna silicijeva jekla.Realni elementi B Martina Leš. Povzročajo jo tisti elementarni magnetki. če znižamo zunanje magnetenje H na ničelno vrednost. 21 . Tipični trdi magnetni materiali so razna kromvolframova in krom-molibdenova jekla. Remanentna gostota Br je tista velikost magnetne gostote. ki imajo srednje vrednosti Br = 1 T in Hk = 5000 A/m. da magnetna gostota pade na ničelno vrednost. Koercitivna sila Hk je tista velikost magnetne poljske jakosti. s katero moramo magnetiti v nasprotni smeri. To dosežemo s pomočjo remanentne ali preostale gostote Br ali zahtevamo veliko koercitivno silo Hk. ki vztrajajo v novi ravnotežni legi. Imeti morajo histerezno zanko s čim večjo površino. ki jo dobimo.

elementi daljinskega vodenja. Aparati Aparati so priprave za opravljanje nekega določenega dela (električni aparati: npr mešalnik). V ožjem pomenu besede so električne instalacije samo napeljave nizke napetosti v odprtih in zaprtih prostorih. ki posredujejo pretok električne energije od proizvodnih električnih naprav do porabnikov: električnih naprav in aparatov.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. elektroenergetske instalacije nizke napetosti v industriji. olajšuje. naprave za varovanje vodnikov. Naprave so mehanski.. sestavljen iz več sestavnih delov. pri katerih napetost med vodniki ne presega 50V (telefonske. aparatov in naprav. opravlja delo (najpreprostejša naprava: vzvod!). Naprave Naprava je navadno večji predmet. stikala. instalacije hišnih govornih naprav. Postroj: več strojev in naprav skupaj. vtičnospojne naprave. električni stroji). Električna oprema pri inštalacijah: vodniki. kontaktorji. Elektrotehnika Električne inštalacije Definicije Električna inštalacija Električne instalacije (v širšem pomenu besede) so smotrno povezane naprave. za napetosti do 1000V proti zemlji (za instalacije pogoni elektromotorjev ter elektrotoplotnih in elektrokemijskih postrojev). Glede na okolje ločimo: instalacije v suhih prostorih (stanovanjski in poslovni prostori). 22 . električni in fizikalni povezovalniki med človekom in okoljem (od najpreprostejših predmetov. Vrste električnih instalacij Električne instalacije delimo glede na področje uporabe na tri večje skupine: elektroenegretske instalacije nizke napetosti v zgradbah. ipd. antenske instalacije. ki omogoča. .. za napetosti do 250V proti zemlji (predvsem za instalacije razsvetljave in pogoni elektromotorjev). do zapletenih naprav.). ki sestavljajo funkcionalno celoto instalacije telekomunikacijskih naprav v zgradbah. kot npr.

).. vlažni. ki se pojavi v napajalni točki inštalacije in jo določimo na podlagi priključnih moči porabnikov z upoštevanjem faktorja sočasnosti (ne priklopimo vedno vseh naprav hkrati).23 W konična moč napajanja To je največja moč.enosmerni in izmenični tok (f = 50 Hz) .5. v industriji preseže tudi 60 kA. Ik = 1000 A in Rk = 0. instalacije v posebnih prostorih (obrati. 380 V ( V EGS se pripravlja prehod na 230 in 400 V) - kratkostični tok. .. Standardi in predpisi Pod standardizacijo razumemo po Zakonu o standardizaciji predpisovanje in uporabo standardov. Slovenski standardi bodo usklajeni z mednarodnimi in evropskimi standardi in so (bodo) nastajali v glavnem s privzemanjem. s katero je omrežje (inštalacija) ali oprema označena in na katero se nanašajo nekatere obratovalne karakteristike..Varovanje pred učinki električnega toka - Martina Leš. .. ki je npr. Osnovni podatki za električne inštalacije so: vrsta toka in frekvenca. U = 230 V. Pri nas so deloma še vedno JUS standardi. Un = 220. ki pa jih bodo v prihodnjem v celoti nadomestili slovenski standardi (SIST). Tok imenujemo kratkostični tok. nazivna napetost. .. Običajno je pod 1 kA. ki jih določa zakon. vroči prostori. Vrednosti: npr. za stanovanja med 0..3 in 0. norm kakovosti proizvodov in storitev ter predpisov.). Nazivna napetost je napetost. veleblagovnice. Kratki stik Ik nastane zaradi prevodne povezave med dvema vodnikoma pod napetostjo (upornost je odvisna le od upornosti vodnikov). nstalacije v prostorih. kjer so prisotne eksplozivne zmesi (proizvodnja in razdeljevanje plinov. Elektrotehnika instalacije v prostorih s specifičnimi pogoji (športne in koncertne dvorane.. gledališča. tehničnih normativov.). Navadno uporabljamo izmenične toke. pridobivanje in proizvodnja gorljivih tekočin. ki jih po potrebi usmerimo pred porabnikom. Pomembnejše so naslednje oznake standardov: standardi evropske skupnosti 23 .

24 . upornosti R = 1/G): za baker 56 Sm/mm2 za aluminij 35 Sm/mm2. Ločimo dve vrsti vodnikov: gole.energetski izolirani vodniki in energetski kabli . ki jih uporabljamo za električne instalacije in energetske napeljave. .telekomunikacijski izolirani vodniki in telekomunikacijski kabli. ki jih lahko razvrstimo v naslednje skupine: vodniki instalacijske cevi pribor za spajanje in pritrditev vodnikov in cevi kabli in pribor za spajanje in priključevanje varovalke in instalacijski odklopniki stikala vtično-spojne naprave razdelilniki merilne naprave za merjenje električne energije. Obe vrednosti veljata pri temperaturi 20o C. Ker so energijske prenosne izgube pri določeni prenosni napetosti odvisne tudi od specifične upornosti uporabljene kovine.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Pri izračunih upoštevamo naslednji specifični prevodnosti (oz. ki jih uporabljamo predvsem pri gradnji nadzemnih vodov izolirane. Elektrotehnika slovenski standard starejša oznaka slovenksih standardov neregulirano Elektroinstalacijski materiali Pri izvajanju elektroenergetskih in telekomunikacijskih instalacij uporabljamo različne materiale. se za prenosne vodnike iz ekonomskih razlogov uporabljata predvsem baker in aluminij. Vodniki pri električnih inštalacijah Vodnike uporabljamo za prenos električne enrgije.

400 in 500 mm2. 240. 25. 120. ostale pa samo še kot pramenaste vodnike.5. 185. 95.5. 70.75. Elektrotehnika Prerezi vodnikov so normirani.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. 150. 1. 2. 6. Standardni prerezi vodnikov so: 0. 300. 4.25. Slika 23: Vodniki Vodnike označujemo glede na število žic 25 . Vodniki do 16 mm2 so masivni ali pramenasti vodniki. 1. 10. da bi se izognili kožnemu efektu. 16. 35. 0. 50.

aluminija).. rdeča svetlo modra zeleno-rumena Neozemljeni zaščitni vodnik Zaščitno-nevtralni vodnik PU zeleno-rumena PEN zeleno-rumena Ozemljitev E brez barve. zelenorumena brez barve. L3 N črna. modra črna. pri čemer uporabljamo oznake. Za vodnike so standardizirane barve izolacije različnih vodnikov. Elektrotehnika Tabela 4: Označevanje vodnikov in sponk Vrsta vodnika Oznaka priključnih sponk Oznaka vodnika Barva izolacije vodnikov Grafični simboli vodniki sponke Sistem napetosti z izmeničnim tokom: faze nevtralni vodnik U.. zelenorumena Brezšumna ozemljitev TE Vodnike označujemo po standardih. predpisani pa so tudi naslednji podatki: izvedba kabla.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. W N L1. ki so na naslednji sliki. L2. 26 . V. plašč kabla ali posebni ovoj. vrsta vodnika (iz bakra. . rjava svetlo modra Sistem napetosti z enosmernim tokom: pozitivni vodnik negativni vodnik srednji vodnik Zaščitni vodnik + M PE L+ Lčrna. Za označevanje vodnikov po standardih uporabljamo kombinacijo črk in številk.

gladke (toge cevi). uporabljamo za zaščito le teh instalacijske cevi. ki razbremenijo vodnike pred mehanskimi obremenitvami. zaščitne kovinske cevi (oklepne cevi) so mehansko izredno trdne in jih uporabljamo v industriji. pred škodljivimi vplivi vlage in raznih hlapov ali par v atmosferi. luči). v litem betonu . v kanalih ali pa kot električni tračni sistem. Spajamo v razvodnicah (dozah) s posebnimi sponkami. Uporabljamo dve vrsti instalacijskih cevi: termoplastične cevi: rebraste. strop. nadometno. ki ščitijo vodnike pred mehanskimi poškodbami. Za pravilno lego vodnika in za tesnjenje skrbijo uvodnice. tla oziroma na naprave. ki so izdelane za različne prereze vodnikov in za različne namene (npr. Slika 25: Termoplastične in zaščitne cevi Vodnike spajamo zaradi podaljševanja ali zaradi cepljenja s sponkami. Elektrotehnika Slika 24: Označevanje vodnikov po standardih (DIN) Elektroenergetske instalacije v zgradbah izvajamo podometno. Pri polaganju električnih instalacijskih vodnikov v in na zidove. Spajkanje vodnikov ni dovoljeno. 27 . v ometu. Podobno velja tudi za priključevanje aparatov in naprav: najpogosteje uporabimo objemke. v votli steni.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.

b) sponke za brezvijačno spajanje. skobe (držala za vodnike). f) vrstna sponka Slika 27: Razvodnice Slika 28: Priključevanje v razvodnici Pribor za montažo cevi in pritrdilni material Da bi pravilno in trajno izvedli inštalacijo uporabimo pri montaži cevi: uvodnice in končnike (za zaščito izolacije ob vstopu ali izstopu vodnika v kovinsko cev ali ohišje).Varovanje pred učinki električnega toka a) b) Martina Leš. spojke in loke (za podaljševanje cevi in za pravilen potek cevi). d) priključne sponke . Elektrotehnika c) d) e) f) Slika 26: Različne sponke: a) aparatne sponke. e) Wecco sponka. c) lestenčne sponke. Slika 29: skobe 28 .

Vtično-spojne naprave Vtično-spojne naprave uporabljamo za priključevanje prenosnih porabnikov in ločimo dve različni skupini glede na predpise. ki jih sedaj uporabljamo. N. Slika 30: Vtiči: dvopolni in petpolni Slika 31: Natiči Vtičnice so dvo in tripolne za napetosti do 250V in petpolne (tripolne s kontaktoma za nevtralni in zaščitni vodnik) za napetosti 380V. Glede na izmenične sisteme električnih omrežij. Uporabljamo pretežno tripolne (oz. tripolne (L. štiripolne (L1. vse pa so projektirane za tokove do 16A. N. PE) in petpolne (L1. ki jih moramo upoštevati: inštalacije v zgradbah. ločimo po številu polov naslednje vrste vtično-spojnih naprav: dvopolne (L. L2. PE). dvopolne z zaščitnim kontaktom) zaradi porabnikov manjših moči. Vtičnice za nadometno montažo uporabljamo tam. Vtičnice za posebne namene uporabljamo pri instalacijah male napetosti in telekomunikacijskih instalacijah. skupinske antenske naprave ipd. Elektrotehnika Vodnike povlečejo v inštalacijske cevi z jeklenim trakom. Grajene so tako. da se. namembnosti. V stanovanjskih in poslovnih prostorih uporabljamo vtičnice za telefone. ko vtikamo vtič. PE). potem ko so cevi že položene. 29 . Vtično-spojne naprave morajo biti izdelane tako. da je slučajen dotik delov pod napetostjo onemogočen. L2. L3. interfone.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. da jih ne moremo priključevati na vtičnospojne naprave drugih napetosti oz. PEN). zaščitni kontakt najprej sklene z ustreznim zaščitnim kontaktom vtiča. Vtično-spojne naprave za instalacije v zgradbah Vtičnice so naprave. ki omogočajo priključevanje prenosnih porabnikov na instalacijsko omrežje. ozvočenja. kjer izvajamo instalacije nadometno (predvsem v vlažnih in prekomerno prašnih prostorih). Vtičnice in vtikači morajo biti izdelani tako. inštalacije v industriji. N. L3.

tri in petpolne pa za toke 16A. Zasilna razsvetljava: je varnostna razsvetljava. poslovne in industrijske objekte.. do 1 Mhz ali 1 Mbit/s (ISDN). za obe pa veljajo posebni predpisi o njuni izgradnji (npr. . do 100 MHz in do 2. Za posebne prostore (kuhinja. Nadomestna razsvetljava: se ob izpadu omrežne napetosti preklopi na pomožni elektroenergetski vir in osvetljuje prostore z najmanjšo predpisano osvetljenostjo. ki so velikokrat tudi nadometno izdelani. Priključene moči za stanovanjske objekte so odvisne od velikosti ter opremljenosti stanovanj in znašajo od 3. Elektrotehnika Z vtičem povežemo porabnika preko ustreznega vodnika s fiksno instalacijo preko vtičnice. višina stikal (105 cm od tal). Inštalacije telekomunikacijskih naprav Inštalacije telekomunikacijskih naprav razdelimo v grobem po namenu: za telefonijo. Zgrajeni morata biti nadomestna in zasilna razsvetljava. z različno stopnjo zaščite pred vlago-vodo.5 kW (16 A) do 7.6 GHz).5 kW (35 A). oddaljenost do drugih elektroenergetskih inštalacij). Izdelujemo jih za različne nazivne napetosti. tokove. Dvopolne izdelujejo za tokove do 10A. večje stopnje mehanske zaščite ipd. do 16 MHz. kopalnica. Danes jih ločimo tudi glede na hitrost prenosa signalov. se vtično-spojne naprave za industrijo izdelujejo po posebnih predpisih. kabelske sisteme in informacijske sisteme (računalniške mreže). potrebe po višjih tokovih (do 125 A) in obratovalnih napetosti (do 690 V).. ki jo podajamo v kbit/s ali s frekvencami signalov: (do 100 kHz ali 100 kbit/s (govorni signali). Danes izdelujejo dvo in tripolne vtiče in petpolne. drugačnih frekvencah (do 500 Hz). z različnimi izvedbami blokade pri vtikanju ali iztikanju vtiča pod napetostjo. Inštalacije v poslovnih prostorih Potrebujemo večje število in drugačno porazdelitev energetskih in telekomunikacijskih vtičnic. Inštalacije v stanovanjskih zgradbah V stanovanjskih zgradbah je določena višina vtičnic (35 cm od tal).) so določeni še drugi normativi: drugačna višina vtičnic v kuhinji. zaščita pred vlago.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. V zadnjem času uporabljamo tudi posebno napajanje za naprimer strežnike (UPS = Uninterruptible Power Supply). . ki se ob izpadu preklopi na akumulatorsko baterijo in kaže najkrajšo pot iz stavbe. Podoben primer: šolske računalniške učilnice Inštalacije v objektih s specifičnimi pogoji V teh objektih morajo biti svetilke varnostne razsvetljave. 30 .. Velikokrat jih polagamo v posebne kanale. televizijo in radio. Vtično-spojne naprave za industrijo Zaradi težjih obratovalnih pogojev. Razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske objekte Razlikujemo razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske..

ki so montirani na skupno ploščo. kjer se potem razveja na posamezne glavne tokokroge. za razsvetljavo.5 mm2 / ic F 16 mm FID 20 A 16 A 16 A 16 A 10 A 10 A 10 A 10 A 220 V 50 Hz 16 A Slika 32: Enopolna shema stanovanjskega razdelilnika 31 . in kabelski priključki. Vsak tokokrog je na začetku varovan z varovalko ali instalacijskim odklopnikom (pri trifaznih tokokrogih lahko z zaščitnim stikalom). v kateri delimo glavni napajalni vod na posamezne glavne tokokroge oziroma glavni tokokrog na tokokroge posameznih porabnikov. Ločimo: kabelski priključek prostovodni priključek. dovod štedilnik (kuhinja) pomivalni stroj (kuhinja) pralni stroj (kopalnica) infra pečka (kopalnica) razsvetljava (dnevna soba. po potrebi s števcem električne energije in drugimi aparati. spalnica) razsvetljava (kopalnica) razsvetljava (drugod) vtičnice vtičnice 2P6+P2. Te razdelitve naredimo predvsem glede na dovoljene padce napetosti. in podrazdelilnike. ki so meja med distribucijskim omrežjem in porabniki. Le-ti napajajo skupine porabnikov v posameznih delih objekta.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2.5 mm2 / ic F 23 mm 2P4+P2. izjemo tvorijo samonosilni kabli. Napravo.5 mm2 / ic F 13. Poleg varovalk sta v omarici še števec električne energije in stikalna ura.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. za električne pogone). Kabelski priključek je običajno priključek na podzemno kabelsko omrežje. Razdelilniki Glavni napajalni vod dovaja pri vseh instalacijah električno energijo do določenega mesta. imenujemo razdelilnike. ki se napajajo iz nadzemnih vodov. ki so namenjeni gospodarneši porazdelitvi električne energije v objektih (npr.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2.5 mm2 / ic F 13.5 mm 3P 2. Poznamo glavne razdelilnike.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. kar vpliva na izvedbo priključka notranje napeljave.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 1.5 mm 3P 1.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. pri katerih se priključek navadno izvaja kot prostovodni priključek. Elektrotehnika Priključek na zunanje omrežje Zunanje omrežje je lahko prostovodno ali kabelsko.

vrste izolacije vodnika. ki. Enofazni porabniki so najpogosteje ohmska bremena.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.termično dimenzioniranje dopustni padci napetosti .električno dimenzioniranje dopustni najmanjši prerez . presega 100 m. Padci napetosti so izraženi v odstotkih nazivne napetosti omrežja. Za ohmska bremena je dopusten padec napetosti ob upoštevanju upornosti vodnika in dejstva. kar moramo pri dimenzioniranju instalacij upoštevati. zunanje temperature in načina polaganja. če računamo od transformatorske postaje V kolikor je dolžina električne instalacije daljša od 100 m. Električno dimenzioniranje Predpisi določajo naslednje mejne dovoljene vrednosti padcev napetosti: 3% za električne instalacije razsvetljave. hišnega priključka) 5% za električne instalacije razsvetljave. glavnega priključka objekta) 8% za električne instalacije ostalih porabnikov. števila vzporedno potekajočih in obremenjenih vodnikov. Najpogosteje so dopustne tokovne obremenitve podane tabelarično v odvisnosti od naštetih faktorjev. Pri dimenzioniranju vodnikov in izračunavanju prereza vodnika upoštevamo: dopustne tokovne obremenitve .mahansko dimenzioniranje. trifazni pa induktivna (elektromotorji). v obrti in industriji pa imamo opravka pretežno s trifaznimi porabniki. poslovnih in podobnih zgradbah so sestavljene iz skupin enofaznih porabnikov. če računamo od transformatorske postaje 5% za električne instalacije ostalih porabnikov.5 %. Najvišja dopustna tokovna obremenitev vodnikov in kablov je odvisna od: prereza vodnika. če računamo od točke napajanja ( npr. če računamo od točke napajanja ( npr. da padec napetosti nastopa v dovodnem in odvodnem vodniku u% = 200 × I × l [% ] l × A ×U oziroma prerez A= 200 × I × l é mm 2 ù û l × u% × U ë 32 . Termično dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije Termično dimenzioniranje vodnikov in kablov pomeni določevanje dopustne tokovne obremenitve.005 % za vsak meter. vendar skupno največ 0. vodnikove kovine. lahko povečamo dovoljeni padec napetosti za 0. Elektrotehnika Dimenzioniranje vodnikov in izračunavanje prereza vodnika Instalacije v stanovanjskih. ki poleg slabše delavnosti toka povzročajo tudi precejšnje vklopne sunke.

Pri tem prerezu bo padec napetosti seveda manjši in sicer: u% = 200 × 7 × 19 = 0 .5 mm2. Elektrotehnika PRIMER: Izračunati je treba napajalni vod za električno peč enojne dolžine 7 m. uporabimo naslednjo enačbo za izračun padca napetosti: u% = 200 × l × P [% ] l × A ×U 2 in prerez A= 200 × l × P é mm 2 ù û l × u% × U 2 ë Najpomembnejši porabniki moči so elektromotorji. za katerega je predpisana talilna varovalka 16 A. vzeti moramo vodnik P prereza 4 mm2. zato moramo pri izračunu padca napetosti in prereza vodnika upoštevati tudi delavnost toka (cos j). ki je priključena na napetost 220 V in je na koncu obremenjen s tokom 19 A. Za enofazne velja: u% = 200 × l × I × cos j 200 × l × P [% ] oz.54% 56 × 4 × 220 Kadar je podana moč porabnika P v W. u% = [% ] l ×U × A l ×U 2 × A 33 . ki predstavljajo za vir induktivno breme. A = 2 ë û ë û l × u% × U l × u% × U Pri trifaznem sistemu je prevajana moč P enaka: P = 3 × U × I × cos j [W ] kjer je U medfazna napetost in I tok v vodniku. Procentualen padec napetosti je: u% = 100 × 3 × l × I × cos j 100 × l × P [% ] oz.16 mm 2 56 × 1 × 220 Izberemo normiran prerez 2.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. varovalka 16 A ne ustreza. Računski prerez vodnika je: A= 200 × 7 × 19 = 2 . Ker pa je v vodniku trajni tok 19 A. Dopustni padec napetosti je 1 %. za katerega je predpisana varovalka 25 A. u% = [% ] l × A ×U l × A ×U 2 in prerez A= 200 × l × I × cos j 200 × l × P é mm 2 ù é mm 2 ù oz. Vod je izveden z vodnikom P. ki je položen v instalacijski cevi.

Pri varovanju človeka pred učinki električnega toka moramo upoštevati vrsto električne napeljave. od časa trajanja. . Izjemo predstavljajo vodi v svetilkah. če je aluminijast. ki imajo lahko manjši prerez. Pri frekvenci f = 50 Hz so učinki električnega toka naslednji: začutimo tok (300 mA) bolečina elektrod ne moremo izpustiti možna fibrilacija srca opekline.Varovanje pred učinki električnega toka in prerez A= Martina Leš.. lahko steče električni tok skozi različne prevodne dele električnih naprav ali celo skozi človeško telo.).1 A 1A 10 A 100 A Ief Slika 33: Učinki izmeničnega električnega toka Najpogostejša vira nevarnosti električnega toka sta pojavljanje visoke napetosti dotika zaradi okvare izolacije električnega porabnika in neposredni dotik vodnikov pod napetostjo.1 mA 1 mA 10 mA 0. Neposredni dotik v primeru. ki ga še dovoljujemo.5 mm2. V primeru neprimerne rabe. Učinki izmeničnega električnega toka so odvisni od poti. 2. če je bakren in 2.5 mm2. do 0. ki jih lahko uporabljajo za mehansko zaščitene vode v fiksnih instalacijah 1.. Elektrotehnika 100 × 3 × l × I × cos j 100 × l × P é mm 2 ù é mm 2 ù oz. saj imamo tam opraviti v primeru kratkih stikov s pojavi sil med vodniki. šok 0. tj. A = 2 ë û ë û l × u% × U l × u% × U Mehansko dimenzioniranje Mehansko trdnost električnih instalacij dosežemo že z nameščanjem vodnikov v instalacijske cevi in kanale ter z vgradnjo vodnikov v ali pod omet. suh ali vlažen kontakt. ko je ozemljeno zvezdišče in se dotaknemo enega faznega vodnika: 34 . impedanca telesa. Mehansko dimenzioniranje je potrebno le pri zbiralkah in glavnih razdelilnikih večjih porabnikov. Tako je minimalen prerez vodnikov.5 mm2. po kateri teče tok skozi telo. Varovanje pred učinki električnega toka Električne tokove uporabljamo večinoma za napajanje naprav. kakor tudi od prevodnosti poti (npr. Za hišne instalacije obstaja le predpis o uporabi najmanjših dovoljenih prerezov vodnikov. Neposredni dotik dveh vodnikov : dva fazna vodnika: I B = U C 400 V = = 435 mA RB 920 Ω UC 230 V = = 230 mA RB 1000 W en fazni vodnik in nevtralni ali zaščitni vodnik: I B = V obeh primerih sta toka večja od toka I0 = 30 mA.

Druge nevarnosti predstavljajo neposredni dotik vodnikov. kondenzatorji in transformatorji po izklopu naprave). Elektrotehnika Dobljene vrednosti so različne in samo v primeru. toplovodno inštalacijo. prehajanje toka skozi ozemljitev. DODATNA ZAŠČITA: v v v UPORABA VARNOSTNE MALE NAPETOSTI. Z OMEJITVIJO ENERGIJE IN TOKA. okvare izolacije.Varovanje pred učinki električnega toka IB = UC RB + Rtal Martina Leš. S PREGRADAMI. Govorimo o treh stopnjah zaščite: zapščita pred neposrednim dotikom (zaščita pred vsemi deli naprave. ZAŠČITA PRED POSREDNIM DOTIKOM: v v v Z ODKLOPOM. priključno omarico. ki so v času delovanja pod napetostjo). UPORABA ZAŠČITNE MALE NAPETOSTI. Zaščito pred električnim udarom delimo v tri osnovne skupine: ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM ZAŠČITA PRED NEPOSREDNIM DOTIKOM: v v v v Z IZOLACIJO. je tok manjši od 30 mA. radiatorje med seboj). Z ELEKTRIČNO LOČITVIJO. Pri varovanju uporabljamo tudi izenačevanje potencialov. pri čemer povežemo različne naprave in napeljave (npr. ko nastopi napaka) in dodatna zaščita (FI-zaščitna stikala). da bi v primeru okvare (kratkega stika med okrovom naprave in motorjem) tok lahko stekel preko človeka. Podrobneje si oglejmo nekatere vrste zaščit. S FI-ZAŠČITNIMI STIKALI. F1 N M Slika 34: Zaščita z zaščitno izolacijo 35 . Z OKROVI. Z DODATNO IZOLACIJO. preboj pri zelo visoki napetosti in zaostala napetost (npr. inducirane napetosti (visoke frekvence in visokonapetostni vodi!). ko so tla zelo dobro izolirana. Na naslednji sliki vidimo osnovni princip zaščite pred neposrednim dotikom z izolacijo. zaščita pred posrednim dotikom (varuje v primeru. glavni zaščitni vodnik. s katero preprečimo. kadar je izolirano zvezdišče in steče tok zaradi kapacitivnosti omrežja do zemlje (pri višjih frekvencah!).

. Dotik lahko preprečimo tudi z ustreznim odmikom naprav iz dosega rok (z ograjo. Slika 35: Zaščite pred neposrednim dotikom Zaščito pred posrednim dotikom lahko izvedemo s pomočjo izenačevanja potencialov. Zaščito omogočajo neprevodna tla in galvanska ločitev s pomočjo ločilnega transformatorja. ipd. z zapiranjem v omaro ali z ustrezno oddaljenostjo možnih kontaktnih površin). da povežemo zaščitne vodnike različnih porabnikov na skupni zaščitni vodnik.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Slika 36: Zaščita pri posrednem dotiku Zaščito z malo napetostjo uporabljamo kadar obstaja nevarnost.). kar naredimo tako. . Elektrotehnika Zaščito pred neposrednim dotikom naredimo z dodatno izolacijo ali z s posebnim zaščitnim pokrovom (kanali za polaganje kablov. 36 ..). da bi tok stekel preko človeškega telesa (pri delu v vlažnih prostorih.

s čimer galvansko ločimo napajanje od aparata.Varovanje pred učinki električnega toka F1 N Martina Leš. Elektrotehnika 220 V 24 ali 42 V Slika 37: Zaščita z zaščitno malo napetostjo Slika 38: Izvedba zaščitne male napetosti in funkcijske male napetosti Pomembna je tudi zaščita z električno ločitvijo. F1 N 220 V 220 V Slika 39: Zaščita z električno ločitvijo 37 . To naredimo z ločilnim transformatorjem. pri čemer preprečimo v primeru okvare direktno povezavo naprav z električnim omrežjem.

Zaščita s posebnim ozemljilom Vsi kovinski deli. Pogoj je izpolnjen. Rz £ U dop k × In [Ω] Rob £ U dop k × I n max [Ω] Pri tem upoštevamo naslednje podatke: dopustna napetost dotika Udop (Udop = 65 V).5 za odklopnike 2. ne sme biti večji od dopustne napetosti dotika 65 V. kadar sta upornosti ozemljila (Rz) in obratovalnega ozemljila dovolj majhni. električni gospodinjski aparati). Oglejmo si dva primera zaščite z ozemljitvenim vodnikom: zaščito s posebnim ozemljilom in zaščito s skupnim ozemljilom. Potrebni faktor izklopnega toka k za varovalke ali instalacijski odklopnik je za hitre varovalke 3. III.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Uporaba varnostne male napetosti (npr. Oznaka: . Elektrotehnika Glede na izvedbo zaščit pred električnim udarom delimo električne naprave v tri razrede: I. Oznaka: . 38 . V to skupino spadajo električne naprave s kovinskim ohišjem (npr.25. Ozemljitvene vodnike je potrebno pravilno načrtovati. ki ga povzroča tok okvare na upornosti zaščitne ozemljitve. ki niso pod napetostjo v normalnem obratovanju so galvansko povezani z zemljo preko ozemljila. II. elektromotorji). ročne električne svetilke). mora biti izpolnjen naslednji pogoj: padec napetosti. nazivni tok varovalke In in faktor izklopnega toka k in nazivni tok varovalke največjega porabnika v omrežju Inmax. Oznaka: . V primeru okvare steče tok (Iok) s faznega vodnika preko ohišja do zemlje (Rz) in naprej preko obratovalne ozemljitve (Rob) in nevtralne točke transformatorja spet do faznega vodnika. L1 L2 L3 N Rob Rz Iok Slika 40: Zaščitna ozemljitev s posebnim ozemljilom Da je varovalni ukrep učinkovit. Običajno uporabimo že izračunane vrednosti. Poleg osnovne izolacije morajo biti vključeni dodatni zaščitni ukrepi: prevodni deli so povezani na zaščitni vodnik v inštalaciji. V to skupino spadajo električne naprave s plastičnim ohišjem (npr.5 in za zaščitna stikala 1. Poleg osnovne izolacije je izvedena še dvojna ali ojačitvena izolacija.

Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.53 Zaščita s skupnim ozemljilom Za skupinsko ozemljitev se uporablja razvejana vodovodna mreža in kovinski plašči kablov nizko napetostnega omrežja ali posebej vkopan železni pocinkani trak (valjanec). 39 .9 10 1. Elektrotehnika Tabela 5: Upornosti ozemljil glede na nazivni tok varovalk pri k = 3. nazivni tok varovalke (In) in faktor izklopnega toka (k). preden začne naprava obratovati.93 25 0. Tok okvare mora biti dovolj velik.74 35 0. nato v zvezdišče transformatorja in nazadnje v fazni vodnik. kjer je upornost zanke (Rza). da skupna upornost ozemljila ne presega vrednosti 2 W. Pri zaščitni ozemljitvi s skupnim ozemljilom je postavljena zahteva. s čemer preprečimo. L1 L2 L3 N Slika 41: Zaščitna ozemljitev s skupnim ozemljilom Upornost zanke je treba temeljito izmeriti. Če je upornost zanke prevelika za nekatere močnejše varovalke. da se ozemljitev prekine z vgrajenimi izolirnimi vložki ali plastičnimi cevmi.16 20 0. fazna napetost (Uf). Ob preboju izolacije bodo toki okvare stekli od faznega vodnika preko ohišja porabnika na skupno ozemljilo.86 16 1. Pri pravilni izvedbi tega varovalnega ukrepa je omejena upornost zanke z: Rza £ Uf k × In [Ω] . Pravilna povezava kovinskih ohišij z zaščitnimi ozemljili izvedemo preko zaščitnih vodnikov. da bi ob zemeljskem stiku ene faze dobila druga fazna vodnika večje napetosti kot 250 V proti zemlji. da povzroči hitro pregoretje varovalk poškodovanega porabnika in tako prepreči zadrževanje previsoke napetosti dotika. napetostno zaščitno stikalo. Pri uporabi vodovodnega omrežja za skupno ozemljilo moramo paziti na možnost. je treba uporabiti drug varnosti ukrep. Vsakega porabnika vežemo preko zaščitnega vodnika na zaščitno ozemljitev.5 za hitre varovalke In [A] Rz [W] 6 3. npr.

Elektrotehnika Zaščitni vodniki in ozemljitveni vodi morajo biti stalno položeni. Zaščitni vodnik in ozemljitvene vode je potrebno pravilno dimenzionirati. pri katerih še lahko uporabimo ničenje v omrežjih do 400 V. ki morajo imeti v priključnem vodu poseben vodnik .Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. galvansko povežemo z nevtralnim vodnikom omrežja. Zato prereze vodnikov dimenzioniramo tako. da je: I ok ³ k × I n [ A ] pri tem je upornost zanke: Rza £ Uf k × In [Ω] Iz tega pogoja opazimo omejen učinek ničenja pri večjih razdaljah (tokokrogi) od transformatorske postaje do potrošnika. 40 . Tehnični predpisi za izvajanje električnih instalacij v zgradbah predpisujejo minimalne dopustne prereze zaščitnih bakrenih vodnikov. razen pri prenosnih porabnikih. Z obema načinoma zaščitne ozemljitve ne moremo preprečiti visoke napetosti dotika. Pri ničenju je tok okvare hkrati tudi tok enofaznega kratkega stika. Ničenje lahko uporabimo. Pri ničenju uporabljamo nevtralni vodnik kot povratni vodnik ta toke okvare (Iok). Ničenje Pogosto srečamo ničenje ko varovalni ukrep. Zavarovanje pred previsoko napetostjo dotika dosežemo.kadar nastane kratek stik med fazo in nevtralnim vodnikom na katerem koli mestu omrežja. Čas trajanja visoke napetosti dotika je odvisen od časa pregoretja varovalke ali odklopa odklopnika in lahko znaša v neugodnih razmerah tudi do 10 sekund. ki niso v času obratovanja pod napetostjo. njegova velikost pa je odvisna od fazne napetosti in skupne upornosti tokokroga (upornost zanke). Pri ničenju kovinska ohišja in ostale prevodne dele porabnika.zaščitni vodnik. Prvi pogoj ničenja . Zato so podane mejne dolžine vodnikov. L1 L2 L3 N Iok Rz Rob Slika 42: Ničenje Za ničenje morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. ampak le omejujemo čas trajanja. če je zvezdišče transformatorja ozemljeno. ko varovalka pregori zaradi prehoda toka okvare prek varovalke varovanega porabnika. mora biti tok okvare (Iok) večji ali enak izklopilnemu toku najbližje varovalke.

pri proizvajalcih električnega toka ali pa na prenosnih vodih. Zaradi možnosti. Pri bakrenih izoliranih vodnikih in kablih sta prereza enaka do 16 mm2. hkrati pa steče bistveno večji tok. da bo manjša od 65 V. Četrti pogoj ničenja . da pride do požara. ker je od tega odvisno. potem ima lahko nevtralni vodnik dve stopnji manjši prerez iz vrste standardnih prerezov za vodnike. da je upornost obratovalne ozemljitve (Roz) vedno: Roz £ 2 Ω . da je nevtralni vodnik enako izoliran kot fazni vodnik. bo stekel po zemlji prek obratovalnega ozemljila tok zemeljskega stika in bo tako dobil napetost. ki narašča kvadratično glede na jakost toka.nevtralni vodnik mora biti v vsej dolžini mehanično in električno neprekinjena celota. za katero moramo zagotoviti. Skupna upornost ozemljitve skupine med seboj najbližjih ozemljitev odcepov ne sme biti večja od 5 W. Zahtevamo. Posledica dviga temperature je hitrejše staranje izolacije. pri nadzemnih vodih pa do 50 mm2.če v ničenem omrežju pride do stika enega vodnika z zemljo. R Slika 43: Kratek stik (označitev) 41 . Če so prerezi faznih vodnikov večji od navedenih. Nevtralniega vodnika ne izklapljamo. Elektrotehnika Drugi pogoj ničenja . Pri nadzemnih vodih mora biti nevtralni vodnik ozemljen vsakih 200 m. Zaradi hkratnega povečanja temperature je lahko proizvedena toplota tako velika. Za označevanje nevtralnega vodnika je predpisana svetlo modra barva. razlika je le v barvi vodnikov. Zaradi tega zahtevamo. Mesto kratkega stika označimo na shemi s puščico. Nikjer ne sme biti varovan z varovalkami ali odklopniki. Tretji pogoj ničenja . kakšna napetost se bo pojavila v nevtralnem vodniku v primeru okvare ničenega omrežja.pomembno je medsebojno razmerje prereza nevtralnega in faznega vodnika. mora biti nevtralni vodnik ozemljen na koncu vsakega odcepnega omrežja. Kratek stik Povečanje jakosti toka v vodniku povzroči segrevanje vodnika.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Upornost tokokroga se bistveno zmanjša. Poleg opisanega postopka poznamo še ničenje s posebnim zaščitnim vodnikom. Kratek stik nastane zaradi preobremenitve ali stika golih vodnikov različnega potenciala pri porabnikih. da pride do prekinitve ničelnega vodnika.

da je prerez 1.5 mm2. bo skozi skupino žarnic tekel tok: I= 220 V = 731. Elektrotehnika Primer: Skupina žarnic (svetilka) ima upornost R = 300 W in je oddaljena 30 m od glavnih dovodnih vodnikov omrežja s stalno napetostjo 220 V.018 Ω mm 2 = = 0 . Zaradi slabe izolacije nastane kratek stik ob priključku porabnika. ni med njima praktično nobene upornosti. Da bi preprečili posledice kratkega stika uporabljamo varovalne naprave.5 mm2 dovolj velik za tako majhen tok. Izračunajmo tok kratkega stika in njegovo moč! Upornost dovodnih vodnikov izračunamo s pomočjo specifične upornosti (r = 0.32 × 0 .72 Kratkostična moč. Če se dovodni žici ob porabniku dotakneta. Stalna napetost požene skozi obe žici tok kratkega stika: Ik = U 220 = = 305. tako da se pri prevelikem toku ta mesta raztalijo in s tem prekinejo električni tokokrog.72 ) Ω Že od prej vemo. R= 2 × l 2 × 30 m 0. Opisali smo princip delovanja taljivih varovalk.5mm 2 m Zaradi omrežne napetosti U = 220 V. ki nastopi zaradi kratkostičnega toka Ik: Pk = I k2 × R = 341. da se stopi žica z izolacijo vred. kablov in nparav pred različnimi mejami termične obremenitve. Slika 44: Taljive varovalke 42 . saj bi brez škode prenesel tudi tok velikosti 16 A.018 · 10-6 Wm). Do takega toka praktično ne more priti.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. saj nismo upoštevali v izračunu oddaljenosti od elektrarne in upornosti povezovalnih vodnikov do nje.72 Ω A×l 1. Prerez bakrenega vodnika je 1.7 = 67 kW Tako velika toplota povzroči. Nizkonapetostne taljive varovalke Nizkonapetostne taljive varovalke uporabljamo za varovanje vodnikov.5 A R 0 . Na izbranem mestu namenoma zmanjšamo prereze vodnikov.5mA ( 300 + 0.

moramo uporabiti dodatno še ustrezno varovalko. sekundarni nadtokovni sprožniki. Oba povzročita izklop odklopnika. kadar izpade ena faza). sestavljeni iz bimetalnega in elektromagnetnega sprožnika. Pri elektromagnetnem sprožniku izkoriščamo delovanje magnetnih sil. kape varovalke in velikostnega vložka (preprečuje vstavitev varovalke napačnega velikostnega razreda). podnapetostni sprožnik (ščiti trifazne naprave pred dvofaznim obratovanjem. ki ga ponovno vklopimo z ročnim stikalom. Uporabljamo jih predvsem v stanovanjih in poslovnih prostorih. Razlika med zaščitnimi stikali in odklopniki je predvsem v njihovi vzdržljivosti proti učinkom kratkostičnih tokov.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. varovalnega vložka. elektromagnetni pa v primeru nastanka kratkega stika. V zadnjem času jih nadomeščamo z drugimi vrstami varovalk. ki nastanejo zaradi kratkega stika. Elektrotehnika Varovalke so sestavljene iz podstavka. Slika 45: Princip delovanja bimetalnega releja V bimetalnem sprožniku se bimetalni trak zaradi segrevanja (s tokom) upogne in odklopi kontakt. Inštalacijski odklopniki Inštalacijski odklopniki (avtomatske varovalke) so enopolni stikalni aparati. Kadar uporabimo stikala. Bimetalni sprožnik odklopi v primeru preobremenilnega toka. V stikalnih aparatih uporabljamo naslednje sprožnike: - termični preobremenitveni preobremenitvenimi tokovi). Stikala in odklopniki Stikala in odklopnike uporabljamo za predvsem ročno vklapljanje in izklapljanje električnih naprav pod obremenitvijo. napetostni sprožnik (vzbuja ga napetostni vir in je namenjen odpiranju mehanskega sitkalnega aparata). sprožnik (bimetalni sprožnik za zaščito pred magnetni kratkostični sprožnik (zaščita pred kratkostičnimi tokovi): primarni nadtokovni sprožniki (se napajajo iz glavnega tokokroga mehanskega sitkalnega aparata in so grajeni za manjše nazivne tokove). 43 .

. 10. Diferenčni tok inducira napetost v diferenčnem transformatorju in elektromagnetni sprožnik izklopi stikalo. Nazivni tokovi (In): 6. 16. Stikalo ne varuje pred kratkostičnimi tokovi. Slika 46: FI-zaščitno stikalo 44 . So tokovna zaščitna stikala. 8. kar moramo upoštevati ob izgradnji inštalacije. Elektrotehnika FI-zaščitna stikala FI-zaščitna stikala so namenjena zaščiti pred električnim udarom. Poznamo tudi DI-zaščitna stikala. poslovnih in drugih prostorih. . ki steče od faznega na zaščitni vodnik ali po kakšni drugi poti v zemljo. ki jih sproži tok. ki imajo večjo občutljivost. mA Izklopni časi:okrog 30 ms Podobno delujejo tudi napetostna zaščitna stikala. da moramo povezati zaščitni vodnik preko releja na pomožno ozemljitev.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.1 s. Kadar pride do okvare.. med faznim vodnikom in nevtralnim vodnikom ali med večimi faznimi vodniki) ne povzročijo diferenčnega toka. ki zaznava razliko med tokovi. Stikala lahko odklapljajo z različno selektivnostjo. 32. 30.. kontaktnega dela in vklopno-izklopnega mehanizma z elektromagnetnim sprožnikom. 13. saj ti tokovi (npr. Pri normalnem obratovanju mora biti vsota tokov enaka 0. zato jih uporabljamo bolj izjemoma. Napetostno zaščitno stikalo zahteva. Ob previsoki napetosti odklopnik odklopi kontakt v 0. Uporabljamo jih v stanovanjskih. steče okvarni tok mimo tokovnega stikala in vsota tokov ni več enaka 0. 20. 10. Zaradi tega moramo v taki inštalaciji uporabiti še varovalke ali inštalacijske odklopnike ali odklopnike. . 100. A Diferenčni tokovi (In): 6. Sestavljena so iz diferenčnega transformatorja. ki imajo namesto diferenčnega transformatorja. napetostni rele (odklopnik). 25.. Za svoje delovanje potrebujejo napajalno napetost.

telefonskega.5 km od centra udara. Električni tok. ki ga povzroči atmosferska praznitev se preko mrež električnega. da se vplivi udara strele širijo v prostorskem radiju do 1. plinskega. kjer prav tako povzroči poškodbe in uničenje opreme. induktivnih in kapacitivnih povezav. Prenapetostni vpliv je torej posledica ohmskih. Posledice udara strele oziroma električnega toka zaradi izpraznitvenega naboja oblaka lahko vplivajo na druge objekte preko prostora. vodovodnega in drugih povezav razširi tudi na bližnje sosednje objekte. Elektrotehnika Slika 47: Shema FI-zaščitnega stikala Zaščita pred udarom strele Direktni udar strele v objekt rešimo s strelovodno inštalacijo. Tokovi preko ohmskih upornosti in magnetno polje preko induktivnosti sistemov ustvarijo izjemno močne napetostne sunke. saj se pojavijo še sekundarne posledice udara strele. Preboj povzroči izjemno močan tokovni udar (od neakj 10 kA do 200 kA). ki jih oklepa magnetno polje. kaj šele od njihovih nazivnih napetosti. Pri atmosferski razelektritvi med dvema različnima potencialnima ploskvama (oblakoma). ki predstavljata ogromen kondenzator. 30 ms) izjemno močno magnetno polje H. V praksi se je izkazalo. vendar pa ta zaščita ni popolna. ki nastane zaradi močnega spreminjanja razelektritvenega toka. je vpliv opaziti na večji razdalji.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. ki pa je lahko v objektu ali med oblaki. saj se elektromagnetni vplivi širijo z ustvarjanjem protinaboja na kovinskih masah ali pa z induciranjem napetosti v zankah. zaradi katerega nastane v zelo kratkem času (cca. ki jih moramo rešiti z dodatnimi zaščitami. Če so objekti med seboj povezani z mrežami. 45 . ki so lahko nekaj tisočkrat večji od izolacijske sposobnosti naprav.

Elektrotehnika Slika 48: Udar strele in učinki Zaščitni ukrepi Da bi se pravilno zaščitili pred škodljivimi in uničujočimi pojavi se v mednarodnih predpisih pojavljajo zahteve po zunanji zaščiti proti streli. poškodbam električnih inštalacij (osnovni evropski standard ENV 61024: 1. Naslednja stopnja zaščite tik pred ščiteno napravo so zaščitni odvodniki razreda D. del): Za zunanje nizkonapetostne proste vode uporabljamo odvodnike razreda A (IEC 99. Zaščitni element VTD je vgrajen v samo ščiteno napravo.1). ki zajemajo zaščito zgradb proti ognju. Za zaščito pred direktnimi udari strele vgrajujemo v distribucijske omarice odvodnike razreda B. Vse energetske prenapetostne zaščite uporabljamo tudi v telekomunikacijah in informatiki. ki preprečujejo vdor direktnega ali delnega udara strele v notranjost stavbe. Prenapetosne odvodnike. Odvodnike razreda C vgrajujemo kot prenapetostno zaščito v notranje napeljave (običajno: razdelilne omarice). ki sledijo razredu B je možno na krajših vodih (7 m) zaščititi s premostitveno tuljavo.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. 46 . najpogostejša oblika je vmesnik. ki ga montiramo direktno na nizkonapetostno mrežo. meanskim poškodbam. ki jih večinoma vgrajujejo elektrodistribucijska podjetja.

Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Elektrotehnika Slika 49: Varovanje v objektih Prenapetostni odvodniki Odvodniki strele in prenapetostni odvodniki Prenapetostni odvodniki in vmesniki Prenapetostni odvodniki v ščitenih napravah Slika 50: Primer: vrste prenapetostnih zaščit 47 .

Projektant mora daljnovod projektirati glede na mehanske lastnosti vodnikov. ledu. Po nazivnih napetostih ločimo omrežja nizkih. Kabelska omrežja so sicer dražja od zračnih vodov. srednjih. je potrebno upoštevati razen električne varnosti še določeno mehansko trdnost. upoštevati morajo sile vetra in zaradi njega nastala lastna nihanja. 1887 prvi generator in zatem še 3-fazni motor 3-fazne izmenične napetosti. morajo biti ustrezno varovani pred mehanskimi in kemičnimi vplivi ter vlago. ki poteka na prostem . 48 . 275 kV (visoke) in trenutno približno 1300 kV (najvišje napetosti). vendar jih iz estetskih in varnostnih razlogov vse več uporabljamo. spremembam obremenitve pa se prilagajamo s spremembami toka. temperaturne spremembe.Električna omrežja Martina Leš. v letih med 1880 in 82 so bili izdelani prvi transformatorji. od tal oddaljeni v skladu s tehniškimi predpisi (velikost in konstrukcija stebrov). kar pomeni. Običajno jih polagamo v zemljo. Zgornje meje ter napetosti leže pri 1 kV (nizke). Električna omrežja Električna mreža je sistem vodov. po standardih IEC pa bomo prešli v prihodnjih letih na 230 in 400 V napetosti. lahko pa tudi v posebne kabelske kanale ali prosto po zraku na stebrih. Vodniki morajo biti tako napeti. Pri nas imamo sistem f = 50 Hz in napetosti 220 in 380 V. opremljen z vsemi potrebnimi napravami. Omenimo lahko nekaj točk v razvoju električnih mrež: l. itn. od katere so odvisne različne lastnosti omrežja (električna trdnost izolacije). mrežo za izmenični tok (trifazne mreže z ničelnim vodnikom ali brez njega). 1892 oljni transformator. Po vrsti toka delimo mreže na mreže za enosmerni tok (sestavljata jih dva vodnika). Razvoj električnih mrež Razvoj električnih mrež je tesno povezan z razvojem elektrarn in s problemom napajanja porabnikov. da vzdržujemo konstantno napetost. 1882 je zgradil Edison v New Yorku prvo elektrarno. Po izvedbi jih delimo na prostozračna omrežja (daljnovodi) in na kabelska omrežja. 35 kV (srednje). 1910 daljnovodi napetosti 110 kV. Danes uporabljamo v elektroenergetiki izključno sistem konstantne napetosti. ki v normalnem obratovanju ne sme biti prekoračena. Elektrotehnika 3. vrsti toka. Pri omrežju. sile med vodniki zaradi električnega in magnetnega polja. in ostanejo vedno medsebojno oz. Vrste električnih mrež Električna omrežja razlikujemo po izvedbi. da v njih vlada dopustna natezna napetost tudi v neugodnih obratovalnih pogojih (dodatne obremenitve naprimer zaradi snega. med drugim tudi najvišja obratovalna napetost.daljnovod. Ker so po montaži večkrat težko dostopna. Za vsako omrežje je značilna nazivna napetost. visokih in najvišjih napetosti. Namenjena je prenosu električne energije od elektrarne do mesta potrošnje. napetosti in obliki ter frekvenci.

Po funkciji ločimo omrežja na prenosna (transportna) in na razdelilna (distribucijska) omrežja. Distribucijski (napajalni) vodi prenašajo električno energijo od prehodnih ali končnih transformatorskih postaj do stanovanjskih blokov oz. Pri odprtih mrežah dovajamo električno energijo le z ene strani.. določenih mest v naselju. vendar z majhno obratovalno vrednostjo. V primeru izpada napajalne točke ostanejo vsi potrošniki brez dovoda električne energije. Elektrotehnika Po obliki ločimo odprte mreže in zankaste mreže..231) kV ter preko nizko napetostnih (NN) razdelilnih vodov napaja posamezne NN potrošnike.Električna omrežja Martina Leš. kjer izvedemo transformacijo 110/20(10) kV. Takšna mreža je enostavna in poceni.primer 49 . Pri izpadu ene strani dobijo potrošniki električno energijo z druge strani..380 kV Prosti vodniki 6.4(0. Obratovalna vrednost teh mrež je večja od prej omenjenih.. Tam se ponovno izvede transformacija 20(10)/0.27 kV 110.. 1 2 3 4 5 6 7 8 Slika 51: Odprte mreže 1 2 7 8 3 4 5 6 Slika 52: Zankaste mreže V drugem primeru napajamo potrošnika z dveh ali več strani.. G 10. Mesta in večja naselja oskrbujemo z električno energijo preko prenosnega omrežja ter napajalne transformatorske postaje (ene ali več).36 kV 380 V Slika 53: Prenosno omrežje .

Če poteka regulacija ročno. 50 .1 Hz. Pri normalnem obratovanju elektroenergetskega sistema sme znašati odstopanje od nazivne vrednosti v času 15 minut ± 0. če se izvaja avtomatska regulacija frekvence in moči v električnem omrežju. Elektrotehnika Standardna frekvenca električnega omrežja Nazivna frekvenca električnega omrežja pri nas je 50 Hz.Električna omrežja Martina Leš.5 Hz. V tem primeru je potrebno zregulirati na prej omejeno odstopanje najkasneje v eni uri. V izjemnih primerih (višja sila) pa se sme nazivna frekvenca električnega omrežja zmanjšati do 49.2 Hz. lahko to odstopanje znaša ± 0.

katerih energija in dolžina valovanja sta točno določena s snovjo (samo ena spektralna črta!). kjer je σ = 5. Pod vplivom električnega polja se prično prosti elektroni in ioni gibati. t ) = 2 π h c ⋅ λ−5 ⋅  k −1 e           oziroma po Stefan-Boltzmanovem zakonu.66 ⋅ 10−8 Wm-2 K−4 . Posebno področje predstavljajo snovi. katerega jakost je za izbrane valovne dolžine in manjša spektralna področja večja od termičnega valovanja pri isti temperaturi izbrane snovi.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Fizikalno ga definiramo kot pojav. ko snov oddaja elektromagnetno sevanje. Razlikuje se predvsem glede načina sproščanja energije črnega telesa. ki ne nastane zaradi termičnih procesov. Termično sevanje je posledica visoke temperature in ga fizikalno razložimo na podlagi kvantne teorije sevanja črnega telesa po Planckovem zakonu:  hc0    M (λ . Izrabljamo ga pri fluorescentnih ceveh (neonske žarnice). Pri tem pride do nastanka (izsevanja) fotonov. pri katerih dobimo področje vidnega spektra in pojav imenujemo fotoluminiscenca. 51 . 100 200 300 400 500 600 700 800 106 l [nm] vidno območje kozmična sevanja 10-16 10-14 g žarki 10-12 rentgen 10-10 10-8 optično sevanje 10-6 10-4 radar 10-2 100 TV 102 104 tehnični enosmerni tokovi 106 l [m] Slika 54: Območja valovnih dolžin Nastanek svetlobe Svetloba nastane zaradi termičnega in zaradi luminiscentnega sevanja. Posamezne barve zavzemajo naslednje intervale valovnih dolžin. posledica trkov pa je vzbujanje atomov. Z luminiscentno svetlobo označujemo vso svetlobo. Elektrotehnika Razsvetljava Svetloba Svetloba je elektromagnetno valovanje. Vrsto svetlobe razdelimo glede na valovne dolžine svetlobe. pri katerem upoštevamo vse dolžine valovanj: M e = σT 4 .

Svetlobo razlagamo kot svetlobno sevanje s hitrostjo širjenja c » 3 108 ms-1.530 530 .505 505 . vendar brez vnetja. ko prevzamejo glavni del naloge palčke. in pri dnevni svetlobi.620 620 . kjer predstavimo svetlobo z delci – s fotoni. Najobčutljivejše je na zeleno rumeno barvo svetlobo valovne dolžine 555 nm. Elektrotehnika Povzroča pordečitev kože.760 Infrardeča svetloba 780 – 1400 1400 – 3000 3000 – 106 UVB UVA vijoličasta modra modro zelenkasta zelena zeleno rumena rumena oranžna rdeča IRA IRB IRC - monokromatsko svetlobo. ko prevzamejo glavni del čepki. Ločimo: 280 – 315 315 – 400 Vidna svetloba (barve) 400 .590 590 . Povzroča pigmentacije kože.430 430 . je pa škodljivo očem in povzroča vnetje očesne veznice. Vzpodbuja luminiscenco. fotobiološke in fotokemične procese. 52 .Krmiljenje in regulacije Tabela 6: Vrsta svetlobe Vrsta svetlobe Ultravijolična svetloba Valovna dolžina [nm] 100 – 280 Ime (oznaka) UVC Opis Martina Leš. Človeško oko je različno občutljivo na različne barve tudi pri nočni svetlobi.480 480 . Oko ni enakomerno občutljivo na svetlobo vseh valovnih dolžin. Od 250 – 265 nm ga uporabljamo za razkuževanje prostorov.560 560 . sestavljeno svetlobo. Povzroča pordečitev kože (erythem) in pigmentacijo kože. kakor tudi s pomočjo kvantne teorije. za oko pa je nevidno. kakor tudi tvorjenje vitamina D2. Koža občuti sevanje kot toploto.

-) Vpliv svetlobe na človeka Elementarne vidne funkcije. kot naprimer ostrina vida. osvetljenost. adaptacija.9 0. Osvetljenost vpliva na aktivnost in dobro počutje človeka. Svetilnost predstavlja merilo za vrednost svetlobe. akomodacija.8 0. ki jo človeško oko ovrednoti kot svetlobo. Elektrotehnika V(l ) l [nm] Slika 55: Relativna svetlobna občutljivost za dnevni (----) in nočni vid (.7 0.4 0.Krmiljenje in regulacije 1 0. so odvisne od nivoja osvetljenosti. ki ga seva točkovni vir svetlobe svetilnosti 1 cd (candele) v enoti prostorskega kota 1 sr (steradian) enakomerno v vse smeri. Svetlobni tok je celotna oddana moč sevanja svetlobnega vira. svetlost.6 0. oporabljamo naslednje osnovne veličine in enote: svetlobni tok..1 0 400 450 500 550 600 650 700 750 Martina Leš. Fotometrija Da bi lahko merili svetlobo oziroma primerjali svetila in njihove učinke.3 0.2 0. hitrost opazovanja in globinski vid. svetilnost. ki seva v določeni smeri. kontrastna občutljivost. ki ga vir v dani smeri seva v element prostorskega kota in elementom prostorskega kota: I= Φ [cd ] ω 53 .5 0. Svetilnost (svetlobnega vira v določeni smeri) je razmerje med svetlobnim tokom. Te funkcije dosežejo največjo vrednost pri 10. Svetlobni tok je določen kot kvocient množina svetlobe v času sevanja.000 lx. Φ= Q [lm ] t En lumen je svetlobni tok.

Krmiljenje in regulacije

Martina Leš, Elektrotehnika

Enota svetilnosti je candela (cd). Candela je svetilnost, ki jo seva sevalni vir v določeni smeri s frekvenco 540 1012 Hz in z jakostjo sevanja v smeri steradiana 1/683 W. Prostorski kot je del prostora, ki ga oklepa plašč stožčastega ali piramidastega izseka krogle s polmerom r. Velikost prostorskega kota opišemo s površino svetlobne ploskve, ki leži na površini krogle, v katere središču se nahaja točkasti vir svetlobe, in kvadratom polmera krogle:
ω=
S [sr ] , r2

kar znaša za celotno kroglo:
ω=
S 4π r 2 = 2 = 4π [sr ] . r2 r

Osvetljenost je merilo za intenzivnost svetlobe, ki pada na določeno površino. To je gostota svetlobnega toka, ki pada na ploskev:
E= Φ [lx ] A

Enota osveljenosti je lux (lx). En lux je osvetljenost površine 1 m2, na katero pada enakomerno porazdeljen svetlobni tok enega lumna. Izraz za osveljenost lahko zapišemo tudi v naslednji obliki:
E= I ⋅ω I Φ = 2 = 2 [lx ] A r ⋅ω r

Osvetljenost je mogoče izračunati v vsaki izbrani točki ravnine.

a h

Ia

E

EH

EV
Slika 56: Vpad svetlobe na ravnino Osvetljenost v določeni točki je mogoče glede na položaj osnovne ravnine izraziti kot horizontalno ali vertikalno osvetljenost (EH ,EV ).

54

Krmiljenje in regulacije Glede na sliko je horizontalna osvetljenost definirana z enačbo
EH = E ⋅ cos α = Iα cos α . r2

Martina Leš, Elektrotehnika

V praksi pogosto namesto oddaljenosti r uporabljajo kar samo višino h, saj med njima obstaja povezava:
r= h cos α

Enačba za izračun osvetljenosti EH na osnovi višine h ima naslednjo obliko:
EH = Iα ⋅ cos 3 α h2

PRIMER:

Osvetljenost ploskve, ki jo osvetljuje točkasti vir svetlobe, oddaljen 1m, znaša 100 lx. Kolikšna bo osvetljenost te ploskve, če točkasti vir svetlobe prestavimo na dvakratno razdaljo od ploskve?
I = E1 ⋅ r 2 = 100 ⋅12 = 100 cd E= 100 I = 2 = 25 lx 2 2 r

Osvetljenost pade na četrtino!
Osvetljenost z naravno svetlobo v luxih je predstavljena v naslednji tabeli. Tabela 7: Različne osvetlitve Okolje na prostem pri polni luni v sobi podnevi na prostem ob oblačnem vremenu na prostem ob sončnem vremenu Osvetljenost [lx] 0,5 300 1000 100000

Svetlost je edina svetlobno tehnična veličina, ki jo človeško oko zaznava neposredno. Predstavlja merilo za sijavost, to je za svetlobni vtis o bolj ali manj svetli, svetleči ali osvetljeni površini. Definirana je z enačbo:
L= I I = (cd / m2 ) A A ⋅ cos α

Ena candela na kvadratni meter je definirana kot svetlost homogenega vira z ravno površino, ki seva s svetilnostjo ene candele pravokotno na to površino.

55

Krmiljenje in regulacije Tabela 8: Svetlost svetil Svetilo mesec sonce v zenitu žarnica z žarilno nitko Svetlost [cd/m2] (0,02-0,05) 10-3 (1650-22500) 10-3 (45-60) 10-3

Martina Leš, Elektrotehnika

Svetlobni izkoristek je razmerje med oddajanim svetlobnim tokom in prejemano močjo:
ς= Φ [lm/W ] P

Recipročna vrednost svetlobnega izkoristka je specifična poraba:
Ψ=
P [lm/W ] Φ

Primer svetlobnih izkoristkov nekaterih seval (mejne vrednosti): lm/W lm/W Izkoristek razsvetljave je razmerje med koristnim svetlobnim tokom Fk, padajočim na delovno ravnino, in celotnim svetlobnim tokom Fc svetila:
η= Φk [% ] Φc

žarnice z žarilno nitko – vakuumske fluorescenčne sijalke (cevi)

8

75 lm/W 170

sijalke na natrijevo paro – nizkotlačne

Potrebni svetlobni tok na neki ploskvi določimo s produktom potrebne osvetljenosti E in površino delovne ravnine S, pri čemer upoštevamo še izkoristek razsvetljave:
Φ= E⋅S [lm ] η

Izkoristek razsvetljave je odvisen predvsem od naslednjih dejavnikov: načina razsvetljave, oblike in kvalitete svetilke, odbojnosti sten in stropa, višine (razdalje) svetilke nad delovno ravnino, izkoristka prostora (razmerja med dimenzijami v prostoru). Način razsvetljave je zelo pomemben faktor pri določanju izkoristka, zato lahko le-tega približno določimo na osnovi izbranega načina razvetljave. Tabela 9: Izkoristek glede na način razsvetljave Vrsta razsvetljave direktna razsvetljava pretežno indirektna razsvetljava indirektna razsvetljava Izkoristek 0,45-0,60 0,35-0,50 0,25-0,35 56

Svetlobo ustvarjajo s termičnim sevanjem žareče volframove nitke. Žarnice Izvore svetlobe z žarilno nitko razdelimo v dve osnovni skupini: žarnice (vakuum ali različni plini in pare).termična sevala. Take žarnice sevajo energijo od dolgovalovne ultravijolične svetlobe (UVA) preko območja optičnega sevanja do infrardeče svetlobe (IRB). tem večji je svetlobni izkoristek izvora in tem večji je svetlobni tok izvora. Delimo jih na fluorescentne cevi. Uporabljamo jih predvsem v reflektorjih ali pa kot nizkonapetostne halogenske žarnice (Un = 6 – 24 V). halogeno-volframov krožni proces. dušik. Pri tem se sprošča elektromagnetna energija v obliki spektra. plin za polnjenje in zelo malo halogenih elementov (jod in brom). pri žarnicah za večje moči pa so baloni napolnjeni z inertnim (nevtralnim in neaktivnim) plinom: argon. fluorescentni prah). kovinskih par ali zmesi večih plinov in kovinskih par. da postane deloma zvezen.i. ko se tvorijo in gibljejo električno nabiti delci (elektroni in ioni). v katerem je vakum.. Pri nekaterih izvorih lahko nastopi visokoenergetski del spektra v UV področju spektra. Samo manjši delež dovedene energije se prevori v sevanje vidne svetlobe (5 – 15 %). pri katerih oddaja svetlobo žarilna volframova nitka. Značilen je črtast spekter. Spekter svetlobe je zvezen in ima svoj maksimum pri rdeči barvi (svetlobo imenujemo zato topla svetloba). S tem se bistveno poveča življenjska doba žarnice in zmanjšuje izguba svetlobnega toka. Ker pa pri visokih tempeaturah volframova nitka prehitro razpada (izpareva) jo namestimo v stekleni balon. visokotlačna (živosrebrne pare) svetila. pri čemer se izpareni volfram vrača nazaj na žarilo nitko.. Zaradi halogenih elementov nastane t.so viri.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. krypton. ki pretvarjajo UV svetlobo v vidno svetlobo in s tem dopolnjujejo črtast spekter tako. Ti plini še dodatno zmanjšujejo izparevanje volframa vendar povečujejo toplotno sevanje. ki oddajajo svetlobo ob razelektrenju v plinu. Obratovalne značilnosti svetlobnih virov na razelektrenje To so izvori svetlobe. kovinski pari ali zmesi več plinov in par. Zaradi tega nastane ionizacija in atomi plinov in kovinskih par se vzbudijo. Do praznjenja pride pri visoki napetosti. Elektrotehnika Svetlobni viri Električne svetlobne vire delimo glede na način nastajanja svetlobe v dve skupini: · · svetlobni viri z žarilno nitko (žarnice) . visokotlačna kovinsko-halogena svetila in natrijeva svetila. Žarilne nitke so debelejše pri večji moči in pri nižjih napetostih. ki je odvisen od plinov oziroma par. halogenske žarnice (plin za polnjenje in halogeni elementi). Halogenske žarnice imajo v cevi iz kvarčnega stekla volfranmovo nitko. Višja kot je temperatura žarenja. . ki jo električni tok segreva do žarenja svetlobni viri na razelektrenje (sijalke) . 57 . ki oddajajo svetlobo zaradi razelektrenja plina. Pri takih uporabljamo dodatno luminiscentne snovi (npr.

Svetilke morajo zadovoljiti svetlobno-tehnične. Slika 57: Primer svetlobnega vira na razelektrenje s potrebnimi krmilnimi napravami Te vrste svetil potrebujejo tudi naprave za vžig: to so posebne naprave. Razdelimo jih lahko na osnovi različnih kriterijev glede na: 1. način montaže (vgrajene stropne. večja ekonomičnost. pretežno direktne. kondenzatorje. 58 . električne in oblikovne zahteve. V praksi uporabljamo za krmilne naprave: dušilke. nošenje in zaščito kakor tudi za priključitev na električno omrežje. transformatorje s stresanim poljem in posebne transformatorske krmilne naprave (za obratovanje pri enosmerni napetosti). mehanske. enakomerne itd. sevanjem na vse strani itd.). ki dajejo same zase ali skupaj s predstikalno napravo napetostne konice (impulze). 4. igniterje (vžigne naprave) itd. varčne transformatorje. filtrirajo in spreminjajo svetlobo virov ter vsebujejo potrebne dele za njihovo pritrditev. viseče. področje uporabe (svetilke za notranjo in zunanjo razsvetljavo). sevanjem navzgor ali navzdol. porazdeltev svetilnosti (svetilke z ozkim ali širokim sevanjem. zidne itd. saj bi se v nasprotnem primeru tok stalno povečeval vse do uničenja elektrode izvora. Svetilke Svetilke so naprave.). Elektrotehnika Ti izvori svetlobe potrebujejo za svoj zagon naravo za stabilizacijo toka praznjenja izvora. 3. vžigne elektrode. Za svetlobne vire na razelektrenje je značilno. duo (dvojna) in tandem vezava). za fluorescenčne cevi). kapacitivna. ki porazdeljujejo.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. zaprte. 6. vrsto zaščite (električna ali mehanska zaščita). ogrevne transformatorje. reflektorske). Poznamo: starterje. izvedbo (odprte. upore. kompenzirana. Prednosti svetlobnih virov na razelektrenje pred viri z žarilno nitko višji svetlobni izkoristek (lm/W). porazdelitev svetlobnega toka (direktne. vrsto svetlobnega vira (svetilke za žarnice z nitko. 2. VF krmiljenje (> 20 kHz). da pri vžigu potrebujejo višjo napetost kot med obratovanjem. 7.). 5. daljša življenjska doba. Krmilne naprave so na različne načine vezane s svetlobnim virom (induktivna.

Krmiljenje in regulacije Martina Leš. 4. vpadni kot in porazdelitev svetlobe. nivo osvetljenosti: minimalna srednja osvetljenost.2000 lx 2000 . ki so s to dejavnostjo povezana. Nivo osvetljenosti Za opravljanje del kake dejavnosti in za izvrševanje vidnih nalog je potreben določen nivo osvetljenosti . Elektrotehnika Vrsta razsvetljave glede na delovni prostor Zahteve glede osvetljenosti so v glavnem odvisne od vrste dela v nekem prostoru. Pri razsvetljavi notranjih prostorov z umetno svetlobo moramo upoštevati predvsem naslednje faktorje kvalitete razsvetljave: 1. 59 . Vrsta prostora za splošno razsvetljavo v prehodnih in malo uporabnih prostorih. 3.200 lx 200 . V notranji razsvetljavi ločimo tri osnovna območja nivojev osvetljenosti. za dodatno razsvetljavo delovnih mest pri izredno zahtevnih vidnih nalogah. kontrast.E (lx). Barva svetlobe Barve oziroma njihove temperature vplivajo na psihofizične lastnosti ljudi: prostor lahko postane prijetnejši in harmoničen ali obratno. 6. razred bleščanja. za splošno razsvetljavo v delovnih prostorih. stopnja barvne reprodukcije.20 000 lx Kontrast To je razlika v osvetljenosti med ozadjem in predmeti. nazivna osvetljenost 2. Zaradi psiholoških in fizioloških vidikov so kontrasti pomembni in različni glede na različno delo. barva svetlobe. Slednji je odvisen od značaja del in od značaja vidnih nalog. 5. Tabela 10: Območja nivojev osvetljenosti Osvetljenost 20 .

Razred bleščanja je namenjen kontroli znosnosti bleščanja po metodi mejnih krivulj svetlosti. Tabela 11: Karakteristična barvna temperatura Osnovna skupina barve svetlobe topla barva bela barva barva dnevne svetlobe Barvna reprodukcija Označevanje učinka svetlobnega vira na barvni videz predmetov. imenujemo barvna reprodukcija. barve dnevne svetlobe. se znosnost bleščanja ne kontrolira. razdeljeni na tri osnovne skupine barvne svetlobe in sicer na svetlobne vire: tople barve. Vsaka skupina barve svetlobe ima določeno območje barvne temperature. kar zadeva njihove barvne temparature. Elektrotehnika Zaradi lažje primerjave barvnih lastnosti so svetlobni viri. tem boljša je barvna reprodukcija svetlobnega vira. Na splošno vzeto. Tabela 12: Stopnja barvne reprodukcije Stopnja barvne reprodukcije 1 2 3 4 Razred bleščanja Bleščanje je lahko direktno (kadaj je svetloba svetila bistveno večja od splošne osvetljenosti prostora) in indirektno (zaradi odsevov npr. bele barve.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. označuje barvna reprodukcija zvezo med reproducirano barvo in naravno barvo. kar izrazimo s splošnim indeksom barvne reprodukcije Ra. ki jih vir osvetljuje. steklenih ali gladkih površin).69 40 Karakteristična temperatura 3000 K 4000 K 6000 K barvna 60 . Priporočilo navaja 2 razreda: razred bleščanja 1 velja za težke vidne naloge (višje zahteve v zvezi z omejitvijo bleščanja) razred 2 pa velja za lažje vidne naloge in zato dopušča višje svetlosti svetilk. Čim višja je vrednost indeksa Ra.100 70 .84 40 . ki ga definira tako imenovana karakteristična barvna temperatura. Območje indeksa Ra [%] 80 . Kadar pri kakem prostoru ali delu razred bleščanja ni naveden.

. vhod PROCES izhod Slika 59: Sistem Proces je enota. krmiljena veličina. 61 . izhod. krmilnik. vhodi in izhodi.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. referenca.). regulacija osvetljenosti. . To je vhod regulacijskega sistema. števila obratov motorjev. ki ga sestavlja proces. Krmiljenje in regulacije Uvod Osnovna naloga regulacijskih sistemov je. regulacija temperature vode (centralno ogrevanje. regulator. Regulacijske sisteme uporabljamo praktično na vsakem koraku: nastavljanje temperature v hladilniku. Regulacijski sistemi so tako sistemi. krmilna veličina. Želena vrednost ali referencaje vrednost. Regulacija hitrosti vrtenja je narejena z uporabo centrifugalne sile: s pomočjo uporabe mehanizma na vrhu. da omogočajo v izbranem sistemu vzdrževati želeno vrednost neke veličine. . Sistem lahko predstavimo z blokom. Zaradi povečanja hitrosti vrtenja se krogli dvigujeta in se oddaljujeta.. bojler. ki jih uporabljamo za reguliranje izbranih veličin. Sistem sestavlja več medsebojno povezanih enot z namenom. Ko se hitrost zmanjša. ki ga je izdelal James Watt že leta 1788. ki jo želimo regulirati. na katero želimo. polnjenje WC-kotlička.. Slika 58: Centrifugalni parni stroj Osnovni pojmi pri regulacijah in krmiljenju Pri regulacijah se v tehniki srečujemo z mnogimi pojmi: proces. da se nastavi izhod regulacijskega sistema.. Regulacijski sistem predstavlja več komponent. Elektrotehnika 4.… Zgodovina Ena prvih izvedba regulacij je bila narejena že pred več kot 100 leti za centrifugalni parni stroj. da bi služil določenemu namenu. ki morajo zagotavljati izbrano obnašanje sistema. se ventil spet odpre. sistem. vhod. kar povzroči zapiranje ventila (zmanjšanje dovoda pare).

Elektrotehnika Dejanska vrednost ali izhod ali regulirana (krmiljena) veličina je vrednost. Z nastavitvijo lege potenciometra lahko nastavimo želeno jakost sevanja žarnice. zato to imenujemo tudi odziv sistema na vhodni signal. Motor spreminja električno energijo v mehansko in miza se vrti glede na napetost. na katero se regulacijski sistem dejansko nastavi. ki ga sestavljata žarnica in potenciometer. 62 .Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Krmiljenje procesov Procesom s krmilniki pravijo tudi odprtozančni regulacijski sistemi. da zagotavlja izbrani potek krmiljene veličine glede na vhodni signal. elektronsko vezje. Da bi dosegli želeni odziv. Proces se odziva na izbrani vhodni signal. krmiljena veličina referenca KRMILNIK PROCES Slika 60: Krmiljenje (odprtozančna regulacija) Primer: Na sliki je prikazan preprost sistem za krmiljenje hitosti vrtenja plošče vrtljive mize.). s tem pa bi sami postali del regulacijske zanke. baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza enosmerni ojačevalnik enosmerni motor KRMILNA NAPRAVA (ojačevalnik) AKTUATOR (enosmerni motor) PROCES (vrtljiva miza) dejanska hitrost Slika 61: Primer krmiljenja Primer: Imamo vezje. bi že izvedli zaprtozančno regulacijo. motor. Če ne bi bili zadovoljni z osvetljenostjo prostora in bi popravljali lego potenciometra glede na osvetljenost.. Na enosmerno napetost (baterijo) je priklopljen ojačevalnik in nanj še motor. Regulacijsko odstopanje ali regulacijski pogrešek je razlika med želeno in dejansko vrednostjo. saj v njih poteka krmiljenje le glede na vhodni signal – referenco – in brez povratne informacije o vrednostih izbrane krmiljene veličine. s katero vzbujamo motor. katerega naloga je. moramo uporabiti krmilnik (npr. Predstavljeni siststem (slika 60) predstavlja tak regulacijski sistem. ..

63 . ki poganja mizo. namesto o krmilnikih pa sedaj govorimo o regulatorjih.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje želeni vrednosti glede na odstopanje od referenčne vrednosti. Sistemu dodamo še merilnik vrtljajev. pogrešek (odstopanje) PRIMERJAVA REGULATOR regulirna veličina PROCES regulirana veličina referenca MERJENJE Slika 62: Regulacije (s povratno zanko) Primer Enak primer kot na sliki 61 si oglejmo sedaj še kot povratnozančni regulacijski sistem. Hitrost vrtenja primerjamo z želeno vrednostjo in glede na razliko med želeno in dejansko vrednostjo spreminjamo napetost motorja. saj vsebujejo glede na procese s krmilniki še povratno zanko. Elektrotehnika Regulacijski sistemi Podobno kot prej lahko imenujemo regulacijske sisteme povratnozančni regulacijski sistemi. baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza + nastavitev hitrosti enosmerni ojačevalnik enosmerni motor tahogenerator (merilnik hitrosti) želena hitrost (napetost) KRMILNA NAPRAVA (ojačevalnik) AKTUATOR (enosmerni motor) PROCES (vrtljiva miza) dejanska hitrost SENZOR (tahogenerator) Slika 63: Zaprtozančna regulacija hitrosti vrtenja mize Regulacijske sisteme predstavimo tudi nekoliko drugače in pri tem upoštevamo še motnje.

Učitelj predstavlja regulator. znanje. pri čemer je lahko razlika med načrtovanim in dejanskim znanjem lahko le večja ali enaka 0 (pri tehniških sistemih pa je lahko tudi negativna!).Krmiljenje in regulacije motnja d(t) želena vrednost yž(t) pogrešek. Pridobljeno znanje ovrednotimo z ocenjevanjem in ga slednjič primerjamo z načrtovanim znanjem. Načrtovano znanje je predpostavljeno v učnem načrtu ali v katalogih znanja. Elektrotehnika dejanska vrednost y(t) PROCES _ REGULATOR _ MERITEV (negativna) povratna zanka ym(t) Slika 64: Regulacijski sistem z metnjami in oznake Preprost model. ki ga ima učenec v nekem trenutku pa je izhod regulacijskega sistema. motivacija načrtovano znanje _ UČITELJ UČENEC znanje _ OCENJEVANJE Slika 65: Regulacijski sistem Regulacijski sistemi so pomembni zaradi dveh točk: omogočajo zmanjševanje in tudi odpravljanje vpliva motenj na regulirani signal in opravljajo funkcijo sledenja reguliranega signala za želenim signalom. y(t) yž(t) dejanska vrednost y(t) čas nastavitve na želeno vredost Slika 66: Želena in dejanska vrednost 64 . ki opisuje regulacijski sistem z motnjami je učenje. Na učenca vplivajo še motnje – v našem primeru jih lahko imenujemo kar motivacija. da so stabilni in da je regulacijsko odstopanje po določenem času (zaradi postavitve na izbrano vrednost) znotraj zahtevanih meja (toleranc). odstopanje e(t) izhod regulatorja Martina Leš. Za regulacijske sisteme zahtevamo. učenec pa proces.

S tem govorimo o novih pojmih: diskretnih regulacijskih sistemih in času tipanja. saj moramo vse signale v sistemu predstaviti diskretno (v izbranih trenutkih).Krmiljenje in regulacije Martina Leš. ki jih zaradi lažjega reševanja preoblikujemo v sistem diferencialnih enačb prvega reda. Modeliranje in simulacija Matematično modeliranje procesov je opis fizikalnih zakonitosti z enačbami. Take sisteme enačb je mogoče po ustaljenih metodah reševati ali tudi simulirati poteke posameznih veličin. Elektrotehnika Regulatorji Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje želeni vrednosti glede na odstopanje od referenčne vrednosti s primerno dinamiko. Hkrati zagotavlja stabilnost in zmanjšuje (ali odpravlja) vpliv motenj. ) t ( x 7 6 5 4 3 2 1 0 0 2 4 6 8 10 t [s] Primeri regulacijskih sistemov 65 . Zaradi uporabe računalnikov moramo pri reševanju diferencialnih enačb in simulacijah uporabljati numerične integracijske metode. Običajno proces opišemo z diferencialnimi enačbami.

Zagreb. 1995 [11. 1998 Martin Zorič: Osnove Elektrotehnike I. 1988 [9. 1996 Führer A. 1996 Martin Zorič: Električni elementi elektroenergetskih sistemov. Ljubljana Svetlobni viri in predstikalne naprave. II. Elektrokovina – Maribor. Jezernik: Regulacije 1. Grafoplast. Wien: Hanser. Tehniška založba Slovenije. Vaduz. Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo.. II. Viharnik.. Popović: Osnovi Elektrotehnike I. Građevinska knjiga. Anton Čop: Svetlotehnički priručnik.] [5. Ljubljana.] [3. 1990 Gerhard Brechmann s soavtorji: Elektrotehniški priročnik. ČGP Delo. H. Maribor. Ljubljana. Zupančič: Zvezni regulacijski sistemi I. 1990 Peter Podlipnik. Maribor [10. III. Bishop: Modern control systems. C.] [8.] R.] [2. Dorf.] B. Addison-Wesley. Pedagoška fakulteta Maribor 5.Viri Martina Leš. 1998 65 . Fakulteta za elektrotehniko.] [6. Heidemann K.] Branko D. R.] [7. Lichtkomerz AG.: Grundgebiete der Elektrotechnik. Nerreter W. Tehniška fakulteta. računalništvo in informatiko. 1994 Ivan Ravnikar: Električne inštalacije. Beograd.] K.] [4. München. Elektro-Slovenija. Viri [1.

.................................................................................................................... Priključek na zunanje omrežje............................................... Vtično-spojne naprave za industrijo......................................... 7 Svinčev akumulator ........ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.............................. Električno dimenzioniranje .......................................... 2 ELEKTROKEMIČNI VIRI ENOSMERNE NAPETOSTI ............................... 5 Akumulatorji......................................Error! Bookmark not defined........................ 8 Izkoristek . 1 Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir.............................................................................................. 43 Stikala in odklopniki................................................ 4 Elektroliti in napetostna lestvica kovin ........................................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.................. Termično dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije.................................................................................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.......Error! Bookmark not defined.................................................................................................................................... 19 Delitev magnetnih materialov ...................................................................................................................................................................................................Error! Bookmark not defined....... 1 REALNI NAPETOSTNI VIR . 9 REALNI OHMSKI UPOR ........ 12 Polarizacija dielektrika in dielektrične izgube ...................................................... 41 Nizkonapetostne taljive varovalke ............................................................................................................................................................Error! Bookmark not defined...................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............ 39 Ničenje......................................... 18 Realna tuljava z železnim jedrom ........................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.................... VRSTE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ .........................................................Error! Bookmark not defined............................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED...... 43 66 ............................................................................................................................................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED...................................................... STANDARDI IN PREDPISI ........................................................... 17 Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z železnim jedrom ................ 20 2................................................................................................................................................................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED....... 10 Temperaturna odvisnost ohmske upornosti ................................ RAZDELILNE IN STIKALNE NAPRAVE ZA STANOVANJSKE OBJEKTE ......... 42 Inštalacijski odklopniki......................................... INŠTALACIJE TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV ......................Error! Bookmark not defined..............Kazalo Martina Leš......................................... VAROVANJE PRED UČINKI ELEKTRIČNEGA TOKA ....................................................................... 16 Skupne izgube v železnem jedru ..... 3...................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED........................................... 2 Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir .............. ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIALI .................................................. 10 Frekvenčna odvisnost ohmskega upora............................................... ELEKTRIČNE INŠTALACIJE................................................................................................. Razdelilniki............................................................. 34 Zaščita s posebnim ozemljilom ..................................... VTIČNO-SPOJNE NAPRAVE ................................................................................. 38 Zaščita s skupnim ozemljilom .... DIMENZIONIRANJE VODNIKOV IN IZRAČUNAVANJE PREREZA VODNIKA ...Error! Bookmark not defined....... 12 REALNA TULJAVA . ELEKTRIČNA OPREMA PRI INŠTALACIJAH.................................................................................. Elektrotehnika Kazalo 1................................................................... 40 Kratek stik................... REALNI ELEMENTI................................................... Inštalacije v stanovanjskih zgradbah ............. VTIČNO-SPOJNE NAPRAVE ZA INSTALACIJE V ZGRADBAH ........................Error! Bookmark not defined.............................................. Inštalacije v poslovnih prostorih .......................................... VODNIKI PRI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH ............................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.. PRIBOR ZA MONTAŽO CEVI IN PRITRDILNI MATERIAL ................................. 15 Histerezne izgube v železnih jedrih............................... 11 REALNI KONDENZATOR ............... 14 Realna tuljava z nemagnetnim jedrom ............................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.... Inštalacije v objektih s specifičnimi pogoji.............. 14 Vrtinčni toki v magnetnih jedrih...... Mehansko dimenzioniranje........................................................Error! Bookmark not defined..............................................................................................................................................................

................ ELEKTRIČNA OMREŽJA ......................Error! Bookmark not defined........................................................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED..................................Error! Bookmark not defined............................................................................................................................................................. 61 OSNOVNI POJMI PRI REGULACIJAH IN KRMILJENJU ................................................Error! Bookmark not defined............................................................. 46 4..................................... Nastanek svetlobe ......................................................................................................................... KRMILJENJE IN REGULACIJE ............................................................ Vpliv svetlobe na človeka .......... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED..................................................................................................... 65 MODELIRANJE IN SIMULACIJA ............... 45 Zaščitni ukrepi.Error! Bookmark not defined...................... 61 ZGODOVINA ................. OPTIČNI INŠTRUMENTI ..................................................... 51 UVOD ................... 61 KRMILJENJE PROCESOV................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.............. 63 Regulatorji................. LASERJI IN LASERSKA SVETLOBA .................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED...................................................................................................... FOTOMETRIJA ................................... SVETILKE ................................................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED..................................................................................... ŽARNICE ....................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.......................... SVETLOBA........ 65 67 ................... Svetlobni viri............Error! Bookmark not defined....... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED......................... RAZSVETLJAVA....................................................................... 48 Razvoj električnih mrež ............................................................................................................................. Obratovalne značilnosti svetlobnih virov na razelektrenje .......................................................................... 62 REGULACIJSKI SISTEMI ........... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED..................Kazalo Martina Leš........................................... 65 PRIMERI REGULACIJSKIH SISTEMOV ................................................................................................................................................................................................................ 48 Standardna frekvenca električnega omrežja ............................................................. 65 7................... KVALITETA RAZSVETLJENOSTI PROSTOROV ..........................Error! Bookmark not defined..................... Žarnice ... 6.. Elektrotehnika FI-zaščitna stikala ................. VIRI.........................................................................................Error! Bookmark not defined............... Predstikalne in druge naprave .................................. 50 5.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 44 ZAŠČITA PRED UDAROM STRELE........................................................................ Halogenske žarnice .......................................................................... 48 Vrste električnih mrež............................................................................................................

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->