Realni elementi

Martina Leš, Elektrotehnika

1. Realni elementi
Do sedaj obravnavani elementi so bili idealni elementi. Realne elemente lahko predstavimo s pomočjo ustrezne kombinacije idealnih elementov. Na ta način izrazimo njihove lastnosti.

Realni napetostni vir
Realni napetostni vir ima največjo napetost v neobremenjenem stanju. Imenujemo jo napetost praznega teka ali tudi lastna napetost vira Ug (velikokrat najdemo tudi oznako E). Zaradi notranje upornosti vira se zmanjša napetost, ki jo dobimo na sponkah vira, za Un. Napetost na sponkah vira imenujemo sedaj delovna napetost vira:
U = U g -Un

Tok skozi napetostni vir se povečuje, ko se povečuje obremenitev vira. Največji tok skozi napetostni vir dobimo, če sponke vira kratko sklenemo. Tedaj se vsa lastna napetost vira Ug porabi na notranji upornosti vira. To največjo možno vrednost toka skozi napetostni vir imenujemo tok kratkega stika Ik. Nadomestna vezava realnega enosmernega napetostnega vira je zaporedna vezava idealnega napetostnega vira z lastno napetostjo Ug in notranje upornosti vira Rn. Delovna karakteristika takega napetostnega vira je na naslednji sliki. Vidimo, da je realni enosmerni vir napetosti tem bliže idealnemu, čim manjša je njegova notranja upornost Rn, oziroma čim bolj položna je karakteristika.
+
Ug U

U Ug U

Un = I.Rn

Rn

-

I

Ik

I

Slika 1: Nadomestna vezava in delovna karakteristika enosmernega napetostnega vira Realni izmenični vir se razlikuje od enosmernega napetostnega vira po tem, da ima namesto čisto ohmskega upora impedanco Zn, ki je sestavljena iz ohmske upornosti Rn in induktivnosti Ln:
Z n = Rn + jw Ln ,

pri čemer običajno zapišemo kompleksne vrednosti s podčrtajem. Delovna napetost vira je tako:

1

Realni elementi
U = U g - U n = U g - I × Zn .

Martina Leš, Elektrotehnika

Podobno kot impedanco lahko definiramo tudi admitanco kot Y =

1 . Z

Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir
Vsak realni napetostni vir lahko spremenimo v ekvivalentni tokovni vir. To naredimo tako, da ga definiramo kot konstanten vir toka, ki ima vrednost toka kratkega stika Ik realnega napetostnega vira in ima vzporedno vezano notranjo prevodnost Gn.
+
Ug U

+

Ik
Rn

Gn

U

-

-

Slika 2: Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalenten realni tokovni vir Povezava med veličinami napetostnega vira Ug in Rn z značilnima veličinama ekvivalentnega tokovnega vira Gn in Ik je:
Ik = Ug Rn

in

Gn =

1 Rn

Električno vezje z dvema priključnima sponkama imenujemo dvopol. Če vezje vsebuje tudi vire napetosti ali toka, ga imenujemo aktivni dvopol, sicer pa pasivni dvopol. Vsak pasivni dvopol lahko nadomestimo z nadomestno upornostjo, ki jo imenujemo ohmsko (R) pri enosmernih vezjih in polno Z pri izmeničnih vezjih.

Vsak aktivni dvopol lahko nadomestimo z ekvivalentnim napetostnim ali tokovnim virom. Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir
Če imamo zaporedno vezavo dveh enosmernih napetostnih virov z lastnima napetostima Ug1 in Ug2 in notranjima upornostima Rn1 in Rn2., lahko poiščemo en sam nadomestni virz ekvivalentno lastno napetostjo Ug in ekvivalentno notranjo upornostjo Rn.

2

Realni elementi
Ug1 Rn1 Ug2 Rn2

Martina Leš, Elektrotehnika

Ug Rn

U

+

-

U

+

Slika 3: Zaporedna vezava dveh enosmernih realnih napetostnih virov Dobljena lastna napetost zaporedne vezave napetostnih virov je enaka vsoti lastnih napetosti zaporedno vezanih napetostnih virov:
U = U g1 + U g 2

in nadomestna notranja upornost Rn vsoti notranjih upornosti obeh zaporedno vezanih virov
Rn = Rn1 + Rn 2 .

Na naslednji sliki je vzporedna vezavo dveh realnih tokovnih virov z lastnima tokoma Ik1 in Ik2 ter notranjima prevodnostima Gn1 in Gn2.
+
+

Ik1

Gn1

Ik2

Gn2

U

Ik

Gn

U

Slika 4: Vzporedna vezava dveh realnih tokovnih virov

-

Postopek je podoben. V vzporednih vezavah seštejemo toke in prevodnosti, torej velja za nadomestni tokovni vir
I k = I k1 + I k 2

in
Gn = Gn1 + Gn 2 .
PRIMER

Za aktivni dvopol na sliki želimo določiti nadomestni napetostni in tokovni vir: Ug1 = 8 V, in Ug2 = 24 V, Rn1 = 12 W, Rn2 = 4 W in R3 = 5 W.

3

12Ω 3 Gn1 = 1 S 12 in Ik 2 = Ug2 Rn 2 = 6 A .Realni elementi R3 Martina Leš. Elektrotehnika R3 U1 U2 Gn1 Rn1 Rn2 Ik1 Gn2 Ik2 Slika 5: Vezava V vzporednih vejah lahko seštevamo le tokovne vire zato oba napetostna vira pretvorimo v ustrezna ekvivalentna tokovna vira I k1 = U g1 Rn1 = 8V 2 = A. Njihovo delovanje temelji na ločevanju elektrin s pomočjo kemičnih reakcij. Gn 2 = 1 S. vse povedano v celoti velja tudi za vire izmenične napetosti in toka. Elektrokemični viri enosmerne napetosti Kemični viri električne napetosti so pomembni predvsem kot viri enosmerne napetosti. je ponovno določen preko kratkostičnega toka in prevodnosti: Ik = Ug Rn = 2. samo izvesti moramo zamenjavo realne upornosti in prevodnosti s kompleksnima impedanco in admitanco: Rn ® Zn Gn ® Yn . Ekvivalentni tokovni vir dobljenega napetostnega vira. 4 Za vzporedni veji lahko določimo en sam tokovni vir in dobimo: I k = I k1 + I k 2 = 20 A 3 in Gn = Gn1 + Gn 2 = 1 S 3 Tako dobljeni tokovni generator končno pretvorimo spet nazaj v ekvivaletni napetostni generator Rn = 1 =3Ω Gn in U g = I k × Rn = 20 V Končno lahko določimo še skupno upornost. ki je enaka Rns = Rn + R3 = 8 Ω . Poznamo dve vrsti kemičnih virov električne napetosti: 4 .5 A in Gn = 1 = 0 .125S Rn s Čeprav smo razlago in primer omejili na enosmerne primere.

1 V imenujemo Voltov člen.baterije. ki jo postavimo v elektrolit dobi proti elektrolitu pozitivno ali negativno vrednost potenciala. Elektrokemični potencial vodika ima vrednost 0. To so obnovljivi viri električne napetosti. litijeve baterije (Li .. nastane elektrolitska disociacija: razpad molekul na ione.+ H 2 O 4 Kovina ali vodik predstavlja pozitivni ion ali kation. ki s svojo napetostjo nasprotuje napetosti člena in znižuje celotno napetost člena.). . ti z bakreno elektrodo tvorijo nov člen. Prvi je sestavil uporaben galvanski člen Volta. kjer imamo opravka s pretvorbo električne energije v kemično in iz kemične nazaj v električno energijo. OH-skupina in kislinski ostanek pa negativni ion ali anion. salmiakove. ki je za pozitivno elektrodo izbral baker Cu in za negativno elektrodo cink Zn. Elektrotehnika primarni galvanski členi (pretvorba kemične energije v električno) .. in alkalne baterije (živosrebrne. Tak člen z napetostjo 1. Z ekološkega stališča so baterije okolju nevarne. sicer pa v kemičnih reakcijah ne sodeluje. rezultat pa je elektrolit. alkalij-manganove in srebro-oksidove baterije). Uporabljamo tudi alternativne rešitve z uporabo napolnjivih baterij in solarnih naprav. Voda razrahlja kemične vezi med deli molekule in omogoča njen razpad na ione. manganov-dioksid-cinkove.Realni elementi · · Martina Leš. Plemenite kovine imajo pozitivni elektrokemični in neplemenite kovine negativni elektrokemični potencial. V tabeli so po velikostnem redu razvrščene kovine s padajočimi elektrokemičnimi potenciali.+ H 2 O CuSO4 + H 2 O ® Cu 2+ + SO2 . kisikove baterije. Lestvico elektrokemičnih potencialov kovin imenujemo Voltova napetostna lestvica kovin. kislino ali sol. cinkovkloridove ali mangan-dioksidne celice). Slabost tega in podobnih galvanskih členov je hiter padec napetosti med obratovanjem. baza: kislina: sol: Ca ( OH ) 2 + H 2 O ® Ca 2+ + 2OH . 5 . sekundarni galvanski členi ali akumulatorji. ki ga imenujemo elektrokemični potencial. Zaradi tega je pomembno odlaganje baterij k posebnim odpadkom in vračanje baterij v proizvodnjo (reciklaža). mobilni telefoni) in iskanja alternativnih virov napajanja (električni avto. V zadnjih letih je razvoj akumulatorjev (akumulatorskih baterij) postal zelo intenziven zaradi velikega števila naprav (npr. Li – CrOx in Li – Bi2O3).MnO2. Akumulatorje delimo na svinčene in jeklene akumulatorje (odprti in neprodušno zaprti Ni-Fe ali Ni-Cd akumulatorji) Elektroliti in napetostna lestvica kovin Če vodi dodamo bazo. Kovina.+ H 2 O 2 H 2SO 4 + H 2 O ® 2H + + SO 4 . svinec in kadmij ali nikelj in cink. saj vsebujejo živo srebro. Baterije delimo na suhe baterije (cinkove. do katerega pride zaradi izločanja vodika na anodi (pozitivni elektrodi). Okoli pozitivne elektrode se začno nabirati mehurčki vodika.

67 V -2.25 V -0.Realni elementi R A I U Cu H+ SO42Zn Martina Leš.71 V -2.40 V -0.34 V -2.13 V -0. Elektrotehnika H2SO4 +H2O Slika 6: Voltov člen Pojav imenujemo polarizacija in pripadajočo napetost polarizacijska napetost.44 V -0.74 V +0. Tabela 1: Voltova napetostna lestvica kovin Zlato Platina Živo srebro Srebro Oglje Baker VODIK Svinec Kositer Nikelj Kadmij Železo Krom Cink Mangan Aluminij Magnezij Natrij Kalcij +1.38 V +1. ki ima prosti kisik za spajanje z vodikom v vodo.85 V +0. Tako snov imenujemo depolarizator.76 V -1.80 V +0.35 V 0.00 V -0.14 V -0.26 V +0.07 V -1.56 V -0. Zato pozitivno elektrodo obložimo s snovjo.76 V ü ï ï ï ï ï ï ï ý neplemenite kovine ï ï ï ï ï ï ï ï þ ü ï ï ï ï ý plemenite kovine ï ï ï ï þ 6 .

enostavna izdelava in nizka cena. Običajno je podana kapaciteta akumulatorja pri 5.5 V depolarizator Slika 8: Leclanchejev člen in vezava večih členov v baterijo Akumulatorji Akumulatorji so sekundarni ali obnovljivi galvanski členi. 10 in 20 urnem praznjenju akumulatorja s tokom I 5 . I 20 . da se cinkova posoda. Največ uporabljamo svinčev in nikelj-kadmijev akamulator. ki ga izračunamo: I k = = 20 A . To so galvanski elementi v katerih je mogoča sprememba električne energije v kemično in nato zopet pretvorba kemične energije nazaj v električno. Slaba stran teh členov je. Uporabljamo jih vedno več. za negativno elektrodo cink Zn in za depolarizator rjavi manganovec MnO2.5 V Zn (posoda) elektrolit C 1. Zn C Zn2+ NH4+ Cl- MnO2 (depolarizator) Mn2O2+H2O NH4Cl +H2O 2NH4OH+2H2 Slika 7: Reakcije v Leclanchejevem členu: posoda se z obratovalnim časom tanjša (porablja) Za pozitivno elektrodo je uporabil ogljik C. I10 . ki ga imenujemo Leclanchejev člen.5 V 4. saj so okolju prijaznejši. pri kapaciteti 100 Ah in toku 100 Ah praznjenja I 5 = 20 A. ki je koroziven (kislina: NH4Cl).5 V 1. Elektrotehnika Leclanche je sestavil podoben člen. 1.Realni elementi Martina Leš. 5h 7 .pomeni 5-urno praznjenje. Njegove dobre strani so obremenljivost. ki jo razložimo na naslednji način: C5 = 100 Ah .5 V 1. v procesu izrablja in lahko začne puščati elektrolit. Imenujemo ga tudi cink-ogljikov element. ki deluje kot negativna elektroda.

se na obeh elektrodah odvijata naslednja elektro-kemična procesa.® Pb + H 2SO 4 Negativna elektroda prehaja v čisti svinec. vodikov ion H+ prejme na negativni elektrodi elektron in se veže na elektrodi z SO4 skupino v žvepleno kislino. ki je v 2 disociirani obliki ( H 2SO 4 + H 2 O ® 2H + + SO 4 .14×103 kg/m3 ). žveplena kislina se izloča v elektrolit.Realni elementi Martina Leš. elektrolit pa je razredčena žveplena kislina: H2SO4 + H2O (z gostoto r = 1. 8 . Elektrotehnika Svinčev akumulator Prvikratno polnjenje svinčevega akumulatorja imenujemo tudi formiranje akumulatorja. Proces formiranja je končan.+ H 2 O ) Ko priključimo neformiran akumulator na vir enosmerne napetosti (napetost vira v akumulatorski polnilnici krmilimo). prav tako pa akumulator ne sme stati prazen. Neformiran svinčev akumulator ima obe elektrodi iz svinčevega sulfata PbSO4.® PbO + H 2 O ® PbO + H 2SO 4 ® PbSO 4 + H 2 O Pb + SO 2. H2SO4 se izloča v elektrolit in elektrina aniona nevtralizira na negativni elektrodi. Negativna elektroda: PbSO 4 + 2H + + 2e . ker sicer svinčev sulfat začne kristalizirati in ni več uporaben.8 V. Pozitivna elektroda: 2 PbSO 4 + SO 4. ko sta obe elektrodi le še čisti svinčev dioksid oziroma čisti svinec in se z nadalnjim polnjenjem poteka le še elektroliza vode. I Ug U PbSO4 2H+ SO42PbSO4 Pb U PbO2 SO422H+ H2SO4 +H2O H2SO4 +H2O Slika 9: Polnjenje in praznjenje svinčenega akumulatorja Značilno za obe reakciji je.® PbSO 4 + 2e 4 Med polnjenjem in praznjenjem akumulatorja se spreminjata gostota elektrolita in napetost na sponkah akumulatorja.+ 2H 2 O ® PbO 2 + 2H 2SO 4 + 2e- Pozitivna elektroda prehaja v svinčev dioksid. poteka elektrokemični proces v nasprotni smeri: pozitivna elektroda: negativna elektroda: PbO 2 + 2H + + 2e. Pri praznjenju napetost akumulatorja ne sme pasti pod 1. Pri praznjenju akumulatorja. da se žveplena kislina sprošča v elektrolit in zato koncentracija elektrolita narašča s formiranjem akumulatorja.

ki se lahko nakopiči v akumulatorju imenujemo kapaciteto akumulatorja. Slika 12: Polnjenje akumulatorja Izkoristek Pri polnjenju se v akumulatorju kopiči elektrina. Elektrotehnika Slika 10: Karakteristični krivulji pri polnjenju akumulatorja: napetost in tok Slika 11: Diagrama odvisnosti odvisnosti koncentracije žveplene kisline in temperature akumulatorja pri polnjenju Akumulatorje lahko polnimo na različne načine. merimo jo pa v Ah (amperskih urah). ki se pri praznjenju zopet sprošča.Realni elementi Martina Leš. Razlikujemo izkoristek amperskih ur ali tokovni izkoristek hAh in izkoristek wattnih ur ali energetski izkoristek hWh: 9 . Količino elektrine. Ti so odvisni od različnih vrst akumulatorja.

Temperaturna odvisnost ohmske upornosti V izrazu za ohmsko upornost R= r ×l [ W] S je temperaturno odvisna specifična (tudi: lastna. napetostjo (U) in frekvenco (f). jo lahko aproksimiramo s premico in izrazimo s temperaturnim količnikom a a= Dr é 1 ù . Ohmski upor ima poleg ohmske upornosti še dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost. Realni ohmski upor Realni ohmski upor je elementarni sestavni del električnega vezja. Obe lastnosti sta izraziti pri izmeničnih tokih (višjih frekvencah!). r0 je specifična upornost pri temperaturi J0 = 20 oC (včasih je podana tudi za 0 oC). saj se praznjenje akumulatorja odvija pri nižji napetosti od napetosti polnjenja.J0 ) ù ë û V tabeli 2 najdemo vrednosti temperaturnega količnika za nekatere prevodne snovi. mehanskih ali temperaturnih pogojev znotraj predpisane tolerance. Za velike temperaturne spremembe ne zadostuje več linearna temperaturna odvisnost in uporabimo aproksimacijo s polinomom višjega reda oblike: 10 . r 0 DJ ê o C ú ë û ki je definiran kot relativna sprememba specifične upornosti glede na spremembo temperature J (tudi T).J0 ) ù ë û in dalje ohmsko upornost R. Drugi je manjši od prvega. Če iščemo temperaturno spremembo ohmske upornosti v relativno ozkem temperaturnem območju. svojska) upornost r. Iz tega izraza lahko izračunamo specifično upornost r pri podani temperaturi J r = r 0 (1 + a × DJ ) = r 0 é1 + a (J . Njegova osnovna lastnost je ohmska upornost. polprevodni materiali in zlitine pa imajo negativni temperaturni količnik. Čiste kovine imajo navadno pozitivni temperaturni količnik a. WL kjer pomeni indeks E polnjenje in L praznjenje akumulatorja. lahko iz znane ohmske upornosti R0 pri izhodiščni temperaturi J0 izračunamo vrednost ohmske upornosti R pri delovni temperaturi J: R = R0 é1 + a (J . ki se sme spreminjati glede na spremembo električnih. Spreminja se s temperaturo (T).Realni elementi m Ah = Martina Leš. Elektrotehnika in mWh = I E × tE I L × tL WE . Ker se presek S in dolžina l v enačbi za ohmsko upornost s temperaturo praktično ne spremenita. Dejanska vrednost ohmske upornosti je definirana z razmerjem napetosti U in toka I na ohmskem uporu.

zato lahko parazitno induktivnost L vežemo zaporedno z idealnim ohmskim uporom z ohmsko upornostjo R. b in g lahko pozitivni ali negativni. R L C Slika 13: Nadomestna vezava realnega ohmskega upora Na kazalčnem diagramu so te lastnosti pretirano pokazane (slika 14).0039 +0. Pri temperaturah nad 700 0C postane temperaturni količnik oglja pozitiven.004 +0. S tem je mogoče razložiti uporabo ogljene nitke za žarilno nitko v žarnicah.004 +0. Iz nadomestne vezave vidimo.0041 +0. V zaporedni vezavi ohmske upornosti in parazitne induktivnosti pa je vpliv induktivne upornosti pri nizkih frekvencah zanemarljiv in smemo izmenično ohmsko upornost obravnavati kot enosmerno ohmsko upornost. ki ustvarja magnetno polje. Če bi bil ohmski upor navit kot žični upor. Nadomestno kapacitivnost C zaporedno vezanih medovojnih kapacitivnosti moramo zato vezati vzporedno z zaporedno vezavo R in L. Tabela 2: Temperaturni količniki Snov Volfram Platina Srebro Baker Aluminij Konstatan Oglje a (1/0C) +0. 11 . Tok. Martina Leš.Realni elementi R = R0 (1 + a × DJ + b × DJ 2 + g × DJ 3 ) . da je zaradi zelo majhne vrednosti parazitne kapacitivnosti C. Primer: Oglje ima negativen temperaturni količnik.00045 Frekvenčna odvisnost ohmskega upora Odvisno od konstrukcije ima vsak ohmski upor bolj ali manj izraženi ostali dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost.00004 -0. Temperaturni količniki so veljavni samo za področje okrog izbrane temperature in se lahko glede na izbrano temperaturo spreminjajo. bi med ovoji zaradi potencialne diference med ovoji preko medovojnih kapacitivnosti tekel kapacitivni tok. kondenzatorja in tuljave. tok preko nje vse do zelo visokih frekvenc praktično zanemarljiv. Elektrotehnika kjer so količniki a. ki teče preko ohmskega upora je tudi tok.0036 ±0. Ker sta to nezaželeni lastnosti ju pogosto označujemo kot parazitno induktivnost in parazitno kapacitivnost. Realni ohmski upor je mogoče predstaviti z vezavo idealnih elementov: upora.

pri negibljivih molekulah trdnih snovi pa se spremeni le razdalja med elektrinama. ki jih dobimo v realnem dielektriku (vsi dielektriki razen praznega prostora) zaradi izmenične polarizacije dielektrika. Realni kondenzator se od idealnega kondenzatorja razlikuje po tem. pri srednjih frekvencah moramo upoštevati parazitno induktivnost in pri višjih frekvencah upoštevamo še parazitno kapacitivnost. Pri tem igra pomembnejšo vlogo le induktivnost dovodnih žic do kondenzatorja. ki za svoje vzdrževanje ne porablja energije. 12 . Kako sta izraženi obe parazitni lastnosti je odvisno od izvedbe ohmskega upora. pri kateri dielektrik prebije. se lahko gibljiva molekula (pri tekočinah) zasuka in razdalja med elektrinama poveča. Vse dielektrike delimo v dve skupini: polarne in nepolarne. da ima poleg kapacitivnosti kot svoje osnovne lastnosti še v večji ali manjši meri obe ostali lastnosti: induktivnost in ohmsko upornost. V plinih imamo elektronsko polarizacijo v tekočinah in trdnih snoveh pa orientacijsko polarizacijo. v katerih se molekule že v nepolariziranem stanju obnašajo kot električni dipoli. Pri omrežni frekvenci 50 Hz še vedno obravnavamo upore kot idealne upore. torej kot dve raznoimenski elektrini v zelo majhni medsebojni razdalji. Če položimo v električno polje polarni dielektrik. Posledica tega je. Polarizacija dielektrika in dielektrične izgube Če postavimo dielektrik v električno polje. se nabije z elektrino Q. to pri nižjih in srednjih frekvencah brez skrbi zanemarimo. da se dielektrik polarizira ali električno napne (v njem se zato nakopiči energija električnega polja). Polarni dielektriki so tisti. ki je premo sorazmerna priključeni napetosti in kapacitivnosti kondenzatorja C. ki skušajo premakniti pozitivne elektrine v smeri polja in negativne elektrine v smeri proti polju. Že v poglavju o kondenzatorjih smo omenili dva karakteristična podatka o kondenzatorju: relativno dielektrično konstanto er in električno prebojno trdnost Ep. delujejo na elektrine v dielektriku električne sile.Realni elementi +j +j Martina Leš. Elektrotehnika ZRL j R jwL YRL = 1 ZRL Y U jwC +1 IRL +1 YRL j Slika 14: Kazalčna diagrama polne upornosti in polne prevodnosti Glede na frekvence lahko zapišemo: za nizke frekvence je realni ohmski upor čista ohmska upornost. ki označuje tisto velikost mejne električne poljske jakosti. V kondenzatorju se ustvari električno polje. Realni kondenzator Če priključimo kondenzator na enosmerno napetost U. Zato moramo pri realnem kondenzatorju v praksi upoštevati le izgube.

ki se na kondenzatorju kopiči v energiji električnega polja in se samo preliva. ki je merilo dielektričnih izgub v kondenzatorju. ampak je zmanjšan za izgubni kot d. izgubni tok IR pa je v fazi s priključeno napetostjo.Realni elementi Martina Leš. ki se na kondenzatorju zaradi izmenične polarizacije porablja in močjo. Majhen faktor izgub pomeni veliko kvaliteto kondenzatorja. Ponazorimo jih z ohmsko upornostjo R. ki ni več 90o. 13 . Poleg teh treh podatkov so pomembni še naslednji podatki: - delovna napetost je tista enosmerna ali efektivna vrednost izmenične napetosti. tgd Kondenzator ima naslednje karakteristične podatke: kapacitivnost C. ga smemo izraziti s tg d. ki jo vežemo vzporedno z idealnim kondenzatorjem s kapacitivnostjo C. ki ga imenujemo faktor dielektričnih izgub: tgd = I 1 G P = = R = BC Rw C I C QC +j R IC IR d I j C U +1 Slika 16: Nadomestna vezava in kazalčni diagram realnega kondenzatorja Faktor izgub (tg d) je tudi razmerje med močjo. zato recipročno vrednost faktorja izgub definiramo kot kvaliteto Q Q= 1 . Tok I v dovodu nadomestnega kondenzatorja oklepa z napetostjo U kot. Ob tem nastanejo dielektrične izgube. Tok IC skozi idealni kondenzator s kapacitivnostjo C prehiteva priključeno napetost U za 900. se dielektrik v vsaki polperiodi dvakrat prepolarizira. Ker je izgubni kot d zelo majhen. s katero smemo kondenzator trajno obremeniti. in faktor izgub tg d. Elektrotehnika r E + - r F + - + Slika 15: Polarni dielektrik v električnem polju Če je električno polje v dielektriku izmenično. prebojno trdnost Ep.

. ko pri realnem ohmskem uporu prevlada ohmska upornost. je induktivnost je osnovna lastnost zračne tuljave.3 80. enako kot pri realnem ohmskem uporu.3 2. ki jo kondenzator še vzdrži brez trajne okvare in temperaturno področje dela. Glede na to delitev dobimo dva povsem različna obratovalna primera in dve različni nadomestni vezavi.5 2. Medtem.8 5.Realni elementi - Martina Leš. I 3 . l2 5 . 8 5 4.. 14 ..0 2. Tuljavo lahko obravavamo kot zaporedno vezavo idealne ohmske upornosti R in idealne induktivnosti L.6 Tabela 3: Permeabilnost različnih snovi pri 20 °C Snov Aceton (CH3COCH3) Aluminijev oksid (A120. 4 6 1 25 2. Navitje z velikim številom ovojev in je navito iz bakrene žice in ima nizko upornost.. Kapacitivnost lahko zanemarimo pri nizkih frekvencah..3 2..5 10 > 1000 5. Permeabilnost 21.0006 8.3 36 2 3.3 1. je tisto temperaturno območje v katerem kondenzator še zadovoljivo deluje.) Barijev titanat Steklo Glimmer Karton Kabelski papir v olju Zrak Marmor Nitrobenzol Papier (suh) Pleksi steklo Polietilen (PE) Poliprofilen (PP) Polistirol (PS) Politetrafluoretilen (PTFE) Polivinilklorid (PVC) Porcelan Žveplovheksafluorid (SF6) Tantaloksid (TaZ05) Transformatorsko olje Voda (čista) Celuloza Realna tuljava Pri realni tuljavi moramo ločeno obravnavati realno tuljavo z jedrom iz nemagnetne snovi in realno tuljavo z jedrom iz magnetne snovi. Elektrotehnika maksimalna napetost je tista temenska vrednost. Realna tuljava z nemagnetnim jedrom Tuljava z nemagnetnim jedrom ima povsem enako nadomestno vezavo kot realni ohmski upor.

Narejena tuljava se na koncu zalije z voskom ali umetno smolo zaradi impregnacije in mehanske zaščite. polistirena. ki jih nameravamo uporabljati pri višjih frekvencah. keramike ali prešanega papirja. ki ima tako smer. moramo posebno pozornost posvetiti čim manjši parazitni kapacitivnosti. ki jo izoliramo z bombažem. Tako priključena napetost realne tuljave ne prehiteva več toka skozi tuljavo za 90o. 15 . temveč za kot j = 90o . Elektrotehnika U j I f +1 Ui Slika 17: Nadomestna vezava in kazalčni diagram realne tuljave z nemagnetnim jedrom Iz nadomestne vezave izhaja. Tok I.Realni elementi +j UR UL d R L fm Martina Leš. induktivni padec napetosti UL pa je enak negativni vrednosti inducirane napetosti Ui . Kot d imenujemo izgubni kot.d. Za dolge tuljave je induktivnost določena kot L = m0 × N2 ×S [ H] . Nosilci navojev tuljave so izdelani iz bakelita. svilo ali lakom. l za kratke tuljave pa dobljeni rezultat korigiramo z empirično ugotovljenimi faktorji ali pa določimo induktivnost po empiričnih formulah. S tem se v precejšnji meri izognemo kožnemu pojavu. tgd Tuljave z nemagnetnim jedrom izdelujejo navadno z navijanjem bakrene žice. je v fazi s padcem napetosti UR na ohmski upornosti navitja. ki ustvarja v tuljavi magnetni pretok F. Pri tuljavah. Pri visokih frekvencah uporabimo namesto žice pletenico iz tankih z lakom izoliranih posrebrenih žic. Izgubni kot d je majhen in se ne razlikuje veliko od izgubnega faktorja tuljave tg d: tgd = R UR P = = w L U L QL Recipročno vrednost izgubnega faktorja nazivamo kvaliteto Q tuljave Q= 1 . Vrtinčni toki v magnetnih jedrih Če imamo v železnem jedru izmenično magnetno polje. da je tok skozi oba zaporedno vezana elementa isti. časovno spremenljivi magnetni pretok F v notranjosti železnega jedra ustvari inducirano električno polje.

16 . Elektrotehnika da oklepa padec magnetnega pretoka –dF po desnosučnem vijaku. ki ga imenujemo vektor magnetne polarizacije. v vsakem od teh so vsi spinski magnetki (spinski magnetek je elektron. se po dve nasprotno usmerjeni Weissovi območji (Weissovo območje je del monokristala železa. Vse konstrukcijske in snovne konstante lahko zajamemo v skupni faktor x. Monokristal železa nemagnetene snovi je navzven nevtralen. ki rotira okoli svoje osi) enako usmerjeni v eno od šest možnih magnetnih osi. d debelino lamele magnetnega jedra. ki se ujemajo s stranicami kubične kristalne strukture. Bm maksimalno magnetno gostoto v železnem jedru in V volumen magnetnega jedra. F -dF Slika 18: Nastanek vrtinčnih tokov Izgube. Weissovo območje imenujemo v popularni predstavitvi magnetizma elementarni magnetek. ki ima kubično strukturo. skozi katerega se magnetni pretok časovno spreminja (predpostavimo. imamo šest enako velikih področij kristala. Tokovna gostota vrtinčnih tokov raste proti površini železnega jedra. ki ima veliko specifično upornost. ki jih zaradi karakteristične krožne oblike imenujemo vrtinčne toke. V kristalu železa. ki bi jo tok v ovojih tuljave ustvaril v nemagnetnem jedru in doprinosa magnetne snovi same J. Padec magnetnega pretoka –dF ima nasprotno smer in silnice inducirane električne poljske jakosti Ei obkrožijo –dF po desnosučnem vijaku. požene inducirana napetost toke. imenujemo vrtinčne izgube v železnem jedru. Ker je železno jedro prevodno. Za visoke frekvence velja drugačna odvisnost za izračun vrtinčnih izgub. w in f krožno in navadno frekvenco. ki jih v železnem jedru dobimo zaradi vrtinčnih tokov. Tudi lameliranje pri visokih frekvencah ne daje več dovolj dobrih rezultatov in moramo zato uporabljati prašnata in feritna jedra. Če magnetni material še ni bil namagneten (ali pa je bila njegova magnetna preteklost zbrisana). da narašča). v katerem so vsi spinski magnetki pod vplivom notranjih sil enako usmerjeni) navzven kompenzirata.Realni elementi Martina Leš. Na sliki je presek železnega jedra. Histerezne izgube v železnih jedrih V magnetnih materialih je magnetno polje sestavljeno iz dveh sestavin: iz magnetne gostote B0. Na področju industrijskih frekvenc so vrtinčne izgube podane z naslednjo enačbo Pv = l 2 × w 2 × d 2 × Bm × V = 24 2 = x × f 2 × Bm × V [ W ] pri čemer pomeni l specifično prevodnost magnetne snovi. Vrtinčne toke omejujemo na dva načina: z lameliranjem železnega jedra ali s tako izbiro materiala za magnetna jedra.

Skupne izgube v železnem jedru Čeprav imamo v železnem jedru še tretjo vrsto izgub. so odtod histerezne izgube 2 Ph = h × f × Bm × V [ W ] . Pri enkratnem premagnetiziranju je energija porabljena za enkratno premagnetizacijo (v času ene periode T): n Wh = ò H × dB = h × Bm [ J ] . V obeh primerih je h snovna konstanta magnetne snovi. Elektrotehnika Če začnemo magnetno (do tedaj nemagneteno) snov magnetiti. prešanje. je njihova velikost v primerjavi s prvima dvema zanemarljiva. V izmeničnem magnetnem polju se morajo elementari magnetki prevračati v ritmu vsiljene frekvence. Elementarni magnetki imajo svojo mehansko vztrajnost. 17 . se začno elementarni magnetki prevračati v lego tiste od šestih magnetnih osi. ker je površina histerezne zanke enaka histereznim izgubam v enoti prostornine. Ime izhaja od tod. Združimo jih v enačbo: PFe = Pv + Ph = 2 2 = x f 2 Bm V + h f Bm V [ W ] . Za uporabo pri industrijskih frekvencah zmanjšamo izgube najbolj učinkovito z legiranjem magnetnih jeder. imenujejo se posledične izgube (teoretiki se še vedno prepirajo zakaj in kolike so). da je 1 del prispevek zunanjega polja in 999 delov pa lastni prispevek magnetne snovi. Celotne izgube v železnem jedru bomo razdelili na dva dela: vrtinčnih izgub Pv in histereznih izgub Ph. lahko bistveno spremenijo magnetne lastnosti magnetnih snovi.Realni elementi Martina Leš. Od neke frekvence naprej ne morejo več slediti spremembam polja. ki je skiciran na sliki. nad to mejno frekvenco se magnetna snov obnaša kot nemagnetna. ki vplivajo na kristalno strukturo (rezanje.6 T smemo vzeti potenco n = 2. T 0 Za magnetne gostote Bm = 1. štancanje. Iz tega izhajata dva za nas izredno pomembna zaključka: Prevračanje elementarnih magnetkov povzroča dodatne izgube v železnem jedru. ki je najbližja legi zunanjega polja.. Zato vsi zunanji mehanski posegi. Skupne izgube v magnetnem jedru želimo čim bolj zmanjšati. Lastno magnetno polje urejenih elementarnih magnetkov se prišteva zunanjemu magnetnemu polju in ga izredno poveča. Posamezne izgube določimo po postopku. valjanje itd. ki jih imenujemo histerezne izgube. µr = 1000 to pomeni.pr. tako da jo namestimo kot jedro tuljave.) in tudi vse toplotne obdelave. V izrazu za relativno permeabilnost n. Lastnosti magnetnih materalov so odvisne od kristalne strukture. Skupne izgube v magnetnem jedru določimo z meritvami vsote obojih izgub. Ker se cikel premagnetizacije ponovi v sekundi f-krat v prostornini V.1.

+j . f Krivuljo določimo iz meritev skupnih železnih izgub pri različnih frekvencah in skozi dobljene delovne točke določimo premico. Ui Slika 20: Nadomestna vezava in kazalčni diagram idealizirane tuljave z železnim jedrom Tuljava brez ohmske upornosti ne obstaja. v kateri se vse magnetne silnice zaključujejo skozi železno jedro. dobimo enačbo premice: PFe = k× f +n.Realni elementi PFe f Martina Leš.Ui j I0 d Im I0 IFe RFe -R fgl +1 I L0 F gl. del magnetnega pretoka tuljave se vedno sklene preko zraka in tako predstavlja stresani magnetni pretok tuljave Fs. Tisti del magnetnega 18 . Oboje izgube so tako točno določene Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z železnim jedrom Pod idealizirano tuljavo z železnim jedrom razumemo tuljavo brez ohmske upornosti. Pri f = 0 določimo delež histereznih izgub. Elektrotehnika K = tg a a n Pv f Ph f f f Slika 19: Postopek za razdelitev železnih izgub na obe sestavni komponenti Če enačbo za določitev skupnih izgub v magnetnem jedru na obeh straneh delimo s frekvenco f.

da opustimo obe poenostavitvi RCu = 0 in Ys = 0. Taka formulacija tuljave omogoča logično in fizikalno pravilno razširitev na tuljavo brez teh omejitev.Realni elementi Martina Leš. 2 Pri tem moramo uporabiti za magnetne veličine temenske. temveč za fazni kot j = 90o . Magnetilna komponenta toka Im ustvarja v tuljavi magnetni pretok Fgl. inducirano napetost pa določimo kot: Ui = - 2p f N × F gl = -4 . 19 . moramo tako RCu kot stresano induktivnost Ls vezati zaporedno z že znano nadomestno vezavo idealizirane tuljave. Ta ne zaostaja več za priključeno napetostjo za 90o. I Fe PFe Tok I0 v dovodu je po vrednosti enak geometrijski vsoti obeh komponent 2 2 I 0 = I Fe + I m . ki za magnetnim pretokom zaostaja za 90o in vzpostavlja ravnotežje napetosti idealizirane tuljave U. ki se v celoti sklene po železu imenujemo glavni magnetni pretok Fgl.44 f N × F gl . Elektrotehnika pretoka. Tok IFe skozi nadomestno ohmsko upornost železnih izgub RFe je v fazi z napetostjo U in se z magnetilno komponento Im sešteva v celotni tok idealizirane tuljave I0 . Realna tuljava z železnim jedrom Nadomestno vezavo realne tuljave z železnim jedrom dobimo tako.d. kjer je d izgubni kot železnih izgub. U RFe = U U2 = . ta v tuljavi ustvari inducirano napetost Ui . ki ga dobimo zaradi histereznih in vrtinčnih izgub v železnem jedru. Tok železnih izgub je mogoče določiti iz izmerjenih izgub v železu I Fe = PFe . Ker teče skozi ohmsko upornost RCu celotni tok I0 in povzroča stresani magnetni pretok prav tako celotni tok I0 . za inducirane napetosti efektivne vrednosti.

Delitev magnetnih materialov Magnetne materiale delimo na magnetne materiale za trajne magnete in na magnetne materiale za spremenljiva magnetna polja. je to pomenilo. Pri nelinearnih elementih to ne velja več. vpeljemo pojem ekvivalentnih sinusnih veličin. Razlika je le v tem. Pri tuljavi z železnim jedrom srečamo prvič nelinearne elemente. Elektrotehnika US UR . ki veljajo le za sinusne veličine. ki povzroča na ohmskem uporu enake joulske izgube kot nesinusni tok. Pri linearnih elementih so bile relacije preproste: če je bila ena veličina sinusna. Ker želimo uporabljati kazalčne diagrame. Obe veličini sta močnostno neodvisni ali invariantni. Ekvivalentni sinusni tok je definiran kot tok. 20 .Realni elementi +j Martina Leš. oblika magnetilnega toka ni sinusna in obratno. V realni tuljavi imamo dodatno še dva padca napetosti: padec napetosti na ohmski upornosti RCu navitja in stresani induktivnosti Ls: U = U R + U s + ( -U i ) = I 0 × ( RCu + jw Ls ) + ( -U i ) kjer vrednost Ui določimo in je magnetni pretok F v tuljavi z železnim jedrom vsota sklenjenega magnetnega pretoka po železu Fgl in stresanega magnetnega pretoka Fs . da prvega ustvarja le magnetilna komponenta toka Im. drugega pa celotni tok I0 .Ui j RCu RFe LS fS U IFe Im fgl +1 L0 fgl Ui Slika 21: Nadomestna vezava in kazalčni diagram za realno tuljavo z železnim jedrom V idealizirani tuljavi je priključeni napetosti držal ravnotežje le induktivni padec napetosti zaradi inducirane napetosti. Če priklopimo na tuljavo sinusno obliko napetosti. da so tudi vse ostale veličine sinusne časovne funkcije.

ki jo dobimo. 21 . Koercitivna sila Hk je tista velikost magnetne poljske jakosti. da magnetna gostota pade na ničelno vrednost. To dosežemo s pomočjo remanentne ali preostale gostote Br ali zahtevamo veliko koercitivno silo Hk. Tipični trdi magnetni materiali so razna kromvolframova in krom-molibdenova jekla. ki vztrajajo v novi ravnotežni legi. Povzročajo jo tisti elementarni magnetki. s katero moramo magnetiti v nasprotni smeri. Imeti morajo histerezno zanko s čim večjo površino.Realni elementi B Martina Leš. Remanentna gostota Br je tista velikost magnetne gostote. ki imajo srednje vrednosti Br = 1 T in Hk = 5000 A/m. Elektrotehnika Br Hk H Slika 22: Histerezna zanka za trdomagnetne materiale Materiale za trajne magnete imenujemo tudi magnetno trdi magnetni materiali. Magnetno mehki magnetni materiali morajo imeti morajo čim ožjo histerezno zanko in čimvečjo specifično upornost za preprečitev vrtinčnih tokov. če znižamo zunanje magnetenje H na ničelno vrednost. Zelo pomemben magnetno mehki material je elektrolitsko železo in razna silicijeva jekla.

Postroj: več strojev in naprav skupaj. Elektrotehnika Električne inštalacije Definicije Električna inštalacija Električne instalacije (v širšem pomenu besede) so smotrno povezane naprave. elementi daljinskega vodenja. Naprave so mehanski. za napetosti do 1000V proti zemlji (za instalacije pogoni elektromotorjev ter elektrotoplotnih in elektrokemijskih postrojev). električni in fizikalni povezovalniki med človekom in okoljem (od najpreprostejših predmetov. za napetosti do 250V proti zemlji (predvsem za instalacije razsvetljave in pogoni elektromotorjev). olajšuje. do zapletenih naprav. naprave za varovanje vodnikov. Električna oprema pri inštalacijah: vodniki. stikala. Glede na okolje ločimo: instalacije v suhih prostorih (stanovanjski in poslovni prostori). Vrste električnih instalacij Električne instalacije delimo glede na področje uporabe na tri večje skupine: elektroenegretske instalacije nizke napetosti v zgradbah.. vtičnospojne naprave. ipd. elektroenergetske instalacije nizke napetosti v industriji. Naprave Naprava je navadno večji predmet. V ožjem pomenu besede so električne instalacije samo napeljave nizke napetosti v odprtih in zaprtih prostorih.). ki omogoča.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. sestavljen iz več sestavnih delov. kot npr. ki sestavljajo funkcionalno celoto instalacije telekomunikacijskih naprav v zgradbah. aparatov in naprav. kontaktorji. opravlja delo (najpreprostejša naprava: vzvod!). antenske instalacije. Aparati Aparati so priprave za opravljanje nekega določenega dela (električni aparati: npr mešalnik). . pri katerih napetost med vodniki ne presega 50V (telefonske. ki posredujejo pretok električne energije od proizvodnih električnih naprav do porabnikov: električnih naprav in aparatov. instalacije hišnih govornih naprav. 22 .. električni stroji).

Slovenski standardi bodo usklajeni z mednarodnimi in evropskimi standardi in so (bodo) nastajali v glavnem s privzemanjem. Un = 220. Nazivna napetost je napetost. Tok imenujemo kratkostični tok. ki se pojavi v napajalni točki inštalacije in jo določimo na podlagi priključnih moči porabnikov z upoštevanjem faktorja sočasnosti (ne priklopimo vedno vseh naprav hkrati). veleblagovnice.. instalacije v posebnih prostorih (obrati. U = 230 V. nstalacije v prostorih. norm kakovosti proizvodov in storitev ter predpisov. Kratki stik Ik nastane zaradi prevodne povezave med dvema vodnikoma pod napetostjo (upornost je odvisna le od upornosti vodnikov).. Ik = 1000 A in Rk = 0. Elektrotehnika instalacije v prostorih s specifičnimi pogoji (športne in koncertne dvorane.. Vrednosti: npr. Standardi in predpisi Pod standardizacijo razumemo po Zakonu o standardizaciji predpisovanje in uporabo standardov. .5.). vlažni.). kjer so prisotne eksplozivne zmesi (proizvodnja in razdeljevanje plinov. ki jih po potrebi usmerimo pred porabnikom. tehničnih normativov. ki je npr.3 in 0. Običajno je pod 1 kA. . gledališča. v industriji preseže tudi 60 kA.. Navadno uporabljamo izmenične toke. za stanovanja med 0. 380 V ( V EGS se pripravlja prehod na 230 in 400 V) - kratkostični tok. pridobivanje in proizvodnja gorljivih tekočin. Osnovni podatki za električne inštalacije so: vrsta toka in frekvenca. s katero je omrežje (inštalacija) ali oprema označena in na katero se nanašajo nekatere obratovalne karakteristike.. ki pa jih bodo v prihodnjem v celoti nadomestili slovenski standardi (SIST). nazivna napetost.enosmerni in izmenični tok (f = 50 Hz) . ki jih določa zakon..). . vroči prostori.23 W konična moč napajanja To je največja moč. Pri nas so deloma še vedno JUS standardi. Pomembnejše so naslednje oznake standardov: standardi evropske skupnosti 23 .Varovanje pred učinki električnega toka - Martina Leš..

Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Ločimo dve vrsti vodnikov: gole. ki jih uporabljamo predvsem pri gradnji nadzemnih vodov izolirane. Ker so energijske prenosne izgube pri določeni prenosni napetosti odvisne tudi od specifične upornosti uporabljene kovine. Pri izračunih upoštevamo naslednji specifični prevodnosti (oz. . ki jih lahko razvrstimo v naslednje skupine: vodniki instalacijske cevi pribor za spajanje in pritrditev vodnikov in cevi kabli in pribor za spajanje in priključevanje varovalke in instalacijski odklopniki stikala vtično-spojne naprave razdelilniki merilne naprave za merjenje električne energije.energetski izolirani vodniki in energetski kabli . 24 . upornosti R = 1/G): za baker 56 Sm/mm2 za aluminij 35 Sm/mm2. ki jih uporabljamo za električne instalacije in energetske napeljave. se za prenosne vodnike iz ekonomskih razlogov uporabljata predvsem baker in aluminij. Elektrotehnika slovenski standard starejša oznaka slovenksih standardov neregulirano Elektroinstalacijski materiali Pri izvajanju elektroenergetskih in telekomunikacijskih instalacij uporabljamo različne materiale.telekomunikacijski izolirani vodniki in telekomunikacijski kabli. Obe vrednosti veljata pri temperaturi 20o C. Vodniki pri električnih inštalacijah Vodnike uporabljamo za prenos električne enrgije.

16. 6. 2. da bi se izognili kožnemu efektu. Slika 23: Vodniki Vodnike označujemo glede na število žic 25 . 0.5. 95. 120. Elektrotehnika Prerezi vodnikov so normirani. 240.75. 300. Standardni prerezi vodnikov so: 0. 185. Vodniki do 16 mm2 so masivni ali pramenasti vodniki. ostale pa samo še kot pramenaste vodnike.5. 400 in 500 mm2.25. 50. 25.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. 1. 35. 4. 70. 150. 10. 1.

W N L1. V.. 26 . pri čemer uporabljamo oznake. L2. Elektrotehnika Tabela 4: Označevanje vodnikov in sponk Vrsta vodnika Oznaka priključnih sponk Oznaka vodnika Barva izolacije vodnikov Grafični simboli vodniki sponke Sistem napetosti z izmeničnim tokom: faze nevtralni vodnik U.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. predpisani pa so tudi naslednji podatki: izvedba kabla. plašč kabla ali posebni ovoj. rjava svetlo modra Sistem napetosti z enosmernim tokom: pozitivni vodnik negativni vodnik srednji vodnik Zaščitni vodnik + M PE L+ Lčrna. L3 N črna. rdeča svetlo modra zeleno-rumena Neozemljeni zaščitni vodnik Zaščitno-nevtralni vodnik PU zeleno-rumena PEN zeleno-rumena Ozemljitev E brez barve. aluminija). ki so na naslednji sliki. vrsta vodnika (iz bakra.. Za vodnike so standardizirane barve izolacije različnih vodnikov. . Za označevanje vodnikov po standardih uporabljamo kombinacijo črk in številk. zelenorumena Brezšumna ozemljitev TE Vodnike označujemo po standardih. modra črna. zelenorumena brez barve.

ki so izdelane za različne prereze vodnikov in za različne namene (npr. 27 . strop. gladke (toge cevi). Za pravilno lego vodnika in za tesnjenje skrbijo uvodnice. Elektrotehnika Slika 24: Označevanje vodnikov po standardih (DIN) Elektroenergetske instalacije v zgradbah izvajamo podometno. v votli steni. ki razbremenijo vodnike pred mehanskimi obremenitvami. ki ščitijo vodnike pred mehanskimi poškodbami. Uporabljamo dve vrsti instalacijskih cevi: termoplastične cevi: rebraste. tla oziroma na naprave. zaščitne kovinske cevi (oklepne cevi) so mehansko izredno trdne in jih uporabljamo v industriji. Podobno velja tudi za priključevanje aparatov in naprav: najpogosteje uporabimo objemke. pred škodljivimi vplivi vlage in raznih hlapov ali par v atmosferi. v ometu. nadometno.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Pri polaganju električnih instalacijskih vodnikov v in na zidove. uporabljamo za zaščito le teh instalacijske cevi. v litem betonu . Spajamo v razvodnicah (dozah) s posebnimi sponkami. v kanalih ali pa kot električni tračni sistem. Spajkanje vodnikov ni dovoljeno. Slika 25: Termoplastične in zaščitne cevi Vodnike spajamo zaradi podaljševanja ali zaradi cepljenja s sponkami. luči).

spojke in loke (za podaljševanje cevi in za pravilen potek cevi). e) Wecco sponka. Slika 29: skobe 28 . f) vrstna sponka Slika 27: Razvodnice Slika 28: Priključevanje v razvodnici Pribor za montažo cevi in pritrdilni material Da bi pravilno in trajno izvedli inštalacijo uporabimo pri montaži cevi: uvodnice in končnike (za zaščito izolacije ob vstopu ali izstopu vodnika v kovinsko cev ali ohišje). Elektrotehnika c) d) e) f) Slika 26: Različne sponke: a) aparatne sponke. skobe (držala za vodnike).Varovanje pred učinki električnega toka a) b) Martina Leš. b) sponke za brezvijačno spajanje. c) lestenčne sponke. d) priključne sponke .

da se. 29 . namembnosti. L3.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. N. Grajene so tako. potem ko so cevi že položene. dvopolne z zaščitnim kontaktom) zaradi porabnikov manjših moči. tripolne (L. Vtičnice in vtikači morajo biti izdelani tako. skupinske antenske naprave ipd. vse pa so projektirane za tokove do 16A. Glede na izmenične sisteme električnih omrežij. N. ki omogočajo priključevanje prenosnih porabnikov na instalacijsko omrežje. ko vtikamo vtič. Vtično-spojne naprave morajo biti izdelane tako. ločimo po številu polov naslednje vrste vtično-spojnih naprav: dvopolne (L. PE) in petpolne (L1. štiripolne (L1. inštalacije v industriji. ki jih moramo upoštevati: inštalacije v zgradbah. L2. interfone. Vtično-spojne naprave za instalacije v zgradbah Vtičnice so naprave. Uporabljamo pretežno tripolne (oz. zaščitni kontakt najprej sklene z ustreznim zaščitnim kontaktom vtiča. V stanovanjskih in poslovnih prostorih uporabljamo vtičnice za telefone. da jih ne moremo priključevati na vtičnospojne naprave drugih napetosti oz. Slika 30: Vtiči: dvopolni in petpolni Slika 31: Natiči Vtičnice so dvo in tripolne za napetosti do 250V in petpolne (tripolne s kontaktoma za nevtralni in zaščitni vodnik) za napetosti 380V. Elektrotehnika Vodnike povlečejo v inštalacijske cevi z jeklenim trakom. L3. PE). kjer izvajamo instalacije nadometno (predvsem v vlažnih in prekomerno prašnih prostorih). ozvočenja. L2. da je slučajen dotik delov pod napetostjo onemogočen. Vtičnice za nadometno montažo uporabljamo tam. PE). ki jih sedaj uporabljamo. Vtično-spojne naprave Vtično-spojne naprave uporabljamo za priključevanje prenosnih porabnikov in ločimo dve različni skupini glede na predpise. PEN). Vtičnice za posebne namene uporabljamo pri instalacijah male napetosti in telekomunikacijskih instalacijah. N.

do 1 Mhz ali 1 Mbit/s (ISDN). tokove. za obe pa veljajo posebni predpisi o njuni izgradnji (npr. V zadnjem času uporabljamo tudi posebno napajanje za naprimer strežnike (UPS = Uninterruptible Power Supply). . Nadomestna razsvetljava: se ob izpadu omrežne napetosti preklopi na pomožni elektroenergetski vir in osvetljuje prostore z najmanjšo predpisano osvetljenostjo. tri in petpolne pa za toke 16A. ki so velikokrat tudi nadometno izdelani. kopalnica. Elektrotehnika Z vtičem povežemo porabnika preko ustreznega vodnika s fiksno instalacijo preko vtičnice. . ki jo podajamo v kbit/s ali s frekvencami signalov: (do 100 kHz ali 100 kbit/s (govorni signali).) so določeni še drugi normativi: drugačna višina vtičnic v kuhinji. ki se ob izpadu preklopi na akumulatorsko baterijo in kaže najkrajšo pot iz stavbe. Inštalacije telekomunikacijskih naprav Inštalacije telekomunikacijskih naprav razdelimo v grobem po namenu: za telefonijo.5 kW (35 A).. zaščita pred vlago. potrebe po višjih tokovih (do 125 A) in obratovalnih napetosti (do 690 V). Velikokrat jih polagamo v posebne kanale.. 30 . Danes jih ločimo tudi glede na hitrost prenosa signalov.6 GHz). Izdelujemo jih za različne nazivne napetosti.. drugačnih frekvencah (do 500 Hz). do 16 MHz. Podoben primer: šolske računalniške učilnice Inštalacije v objektih s specifičnimi pogoji V teh objektih morajo biti svetilke varnostne razsvetljave. Priključene moči za stanovanjske objekte so odvisne od velikosti ter opremljenosti stanovanj in znašajo od 3.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Zasilna razsvetljava: je varnostna razsvetljava. se vtično-spojne naprave za industrijo izdelujejo po posebnih predpisih. Dvopolne izdelujejo za tokove do 10A. Danes izdelujejo dvo in tripolne vtiče in petpolne.5 kW (16 A) do 7. televizijo in radio. Zgrajeni morata biti nadomestna in zasilna razsvetljava. Inštalacije v stanovanjskih zgradbah V stanovanjskih zgradbah je določena višina vtičnic (35 cm od tal). poslovne in industrijske objekte. Za posebne prostore (kuhinja. Razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske objekte Razlikujemo razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske. višina stikal (105 cm od tal). z različnimi izvedbami blokade pri vtikanju ali iztikanju vtiča pod napetostjo. oddaljenost do drugih elektroenergetskih inštalacij). Inštalacije v poslovnih prostorih Potrebujemo večje število in drugačno porazdelitev energetskih in telekomunikacijskih vtičnic. do 100 MHz in do 2. Vtično-spojne naprave za industrijo Zaradi težjih obratovalnih pogojev. z različno stopnjo zaščite pred vlago-vodo. večje stopnje mehanske zaščite ipd. kabelske sisteme in informacijske sisteme (računalniške mreže)..

spalnica) razsvetljava (kopalnica) razsvetljava (drugod) vtičnice vtičnice 2P6+P2. Razdelilniki Glavni napajalni vod dovaja pri vseh instalacijah električno energijo do določenega mesta. imenujemo razdelilnike.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2.5 mm2 / ic F 13. ki so meja med distribucijskim omrežjem in porabniki. ki so montirani na skupno ploščo.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 1. Poznamo glavne razdelilnike.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. za razsvetljavo. v kateri delimo glavni napajalni vod na posamezne glavne tokokroge oziroma glavni tokokrog na tokokroge posameznih porabnikov. in podrazdelilnike.5 mm2 / ic F 16 mm FID 20 A 16 A 16 A 16 A 10 A 10 A 10 A 10 A 220 V 50 Hz 16 A Slika 32: Enopolna shema stanovanjskega razdelilnika 31 . Le-ti napajajo skupine porabnikov v posameznih delih objekta. Napravo. kar vpliva na izvedbo priključka notranje napeljave. dovod štedilnik (kuhinja) pomivalni stroj (kuhinja) pralni stroj (kopalnica) infra pečka (kopalnica) razsvetljava (dnevna soba.5 mm 3P 2.5 mm2 / ic F 13. Elektrotehnika Priključek na zunanje omrežje Zunanje omrežje je lahko prostovodno ali kabelsko.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. kjer se potem razveja na posamezne glavne tokokroge. za električne pogone). izjemo tvorijo samonosilni kabli. Te razdelitve naredimo predvsem glede na dovoljene padce napetosti. ki se napajajo iz nadzemnih vodov. ki so namenjeni gospodarneši porazdelitvi električne energije v objektih (npr. Kabelski priključek je običajno priključek na podzemno kabelsko omrežje. Ločimo: kabelski priključek prostovodni priključek. po potrebi s števcem električne energije in drugimi aparati. Vsak tokokrog je na začetku varovan z varovalko ali instalacijskim odklopnikom (pri trifaznih tokokrogih lahko z zaščitnim stikalom). in kabelski priključki.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. pri katerih se priključek navadno izvaja kot prostovodni priključek. Poleg varovalk sta v omarici še števec električne energije in stikalna ura.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2.5 mm2 / ic F 23 mm 2P4+P2.5 mm 3P 1.

vrste izolacije vodnika. če računamo od točke napajanja ( npr. hišnega priključka) 5% za električne instalacije razsvetljave. Najpogosteje so dopustne tokovne obremenitve podane tabelarično v odvisnosti od naštetih faktorjev.mahansko dimenzioniranje. lahko povečamo dovoljeni padec napetosti za 0. zunanje temperature in načina polaganja. poslovnih in podobnih zgradbah so sestavljene iz skupin enofaznih porabnikov. če računamo od transformatorske postaje 5% za električne instalacije ostalih porabnikov. če računamo od točke napajanja ( npr. vodnikove kovine.5 %. ki. Enofazni porabniki so najpogosteje ohmska bremena. Termično dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije Termično dimenzioniranje vodnikov in kablov pomeni določevanje dopustne tokovne obremenitve. Pri dimenzioniranju vodnikov in izračunavanju prereza vodnika upoštevamo: dopustne tokovne obremenitve . v obrti in industriji pa imamo opravka pretežno s trifaznimi porabniki. če računamo od transformatorske postaje V kolikor je dolžina električne instalacije daljša od 100 m. trifazni pa induktivna (elektromotorji). presega 100 m. glavnega priključka objekta) 8% za električne instalacije ostalih porabnikov.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Padci napetosti so izraženi v odstotkih nazivne napetosti omrežja. da padec napetosti nastopa v dovodnem in odvodnem vodniku u% = 200 × I × l [% ] l × A ×U oziroma prerez A= 200 × I × l é mm 2 ù û l × u% × U ë 32 . kar moramo pri dimenzioniranju instalacij upoštevati.005 % za vsak meter. ki poleg slabše delavnosti toka povzročajo tudi precejšnje vklopne sunke. Za ohmska bremena je dopusten padec napetosti ob upoštevanju upornosti vodnika in dejstva.termično dimenzioniranje dopustni padci napetosti .električno dimenzioniranje dopustni najmanjši prerez . števila vzporedno potekajočih in obremenjenih vodnikov. vendar skupno največ 0. Električno dimenzioniranje Predpisi določajo naslednje mejne dovoljene vrednosti padcev napetosti: 3% za električne instalacije razsvetljave. Elektrotehnika Dimenzioniranje vodnikov in izračunavanje prereza vodnika Instalacije v stanovanjskih. Najvišja dopustna tokovna obremenitev vodnikov in kablov je odvisna od: prereza vodnika.

Procentualen padec napetosti je: u% = 100 × 3 × l × I × cos j 100 × l × P [% ] oz. ki je položen v instalacijski cevi. ki je priključena na napetost 220 V in je na koncu obremenjen s tokom 19 A. u% = [% ] l ×U × A l ×U 2 × A 33 . zato moramo pri izračunu padca napetosti in prereza vodnika upoštevati tudi delavnost toka (cos j). Za enofazne velja: u% = 200 × l × I × cos j 200 × l × P [% ] oz. ki predstavljajo za vir induktivno breme. varovalka 16 A ne ustreza. Vod je izveden z vodnikom P. za katerega je predpisana talilna varovalka 16 A. A = 2 ë û ë û l × u% × U l × u% × U Pri trifaznem sistemu je prevajana moč P enaka: P = 3 × U × I × cos j [W ] kjer je U medfazna napetost in I tok v vodniku. Elektrotehnika PRIMER: Izračunati je treba napajalni vod za električno peč enojne dolžine 7 m. uporabimo naslednjo enačbo za izračun padca napetosti: u% = 200 × l × P [% ] l × A ×U 2 in prerez A= 200 × l × P é mm 2 ù û l × u% × U 2 ë Najpomembnejši porabniki moči so elektromotorji. Računski prerez vodnika je: A= 200 × 7 × 19 = 2 .54% 56 × 4 × 220 Kadar je podana moč porabnika P v W.16 mm 2 56 × 1 × 220 Izberemo normiran prerez 2.5 mm2. Ker pa je v vodniku trajni tok 19 A.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. vzeti moramo vodnik P prereza 4 mm2. za katerega je predpisana varovalka 25 A. Dopustni padec napetosti je 1 %. u% = [% ] l × A ×U l × A ×U 2 in prerez A= 200 × l × I × cos j 200 × l × P é mm 2 ù é mm 2 ù oz. Pri tem prerezu bo padec napetosti seveda manjši in sicer: u% = 200 × 7 × 19 = 0 .

če je aluminijast. ki jih lahko uporabljajo za mehansko zaščitene vode v fiksnih instalacijah 1. Neposredni dotik v primeru. kakor tudi od prevodnosti poti (npr. Pri frekvenci f = 50 Hz so učinki električnega toka naslednji: začutimo tok (300 mA) bolečina elektrod ne moremo izpustiti možna fibrilacija srca opekline. do 0.1 A 1A 10 A 100 A Ief Slika 33: Učinki izmeničnega električnega toka Najpogostejša vira nevarnosti električnega toka sta pojavljanje visoke napetosti dotika zaradi okvare izolacije električnega porabnika in neposredni dotik vodnikov pod napetostjo. . lahko steče električni tok skozi različne prevodne dele električnih naprav ali celo skozi človeško telo. V primeru neprimerne rabe.Varovanje pred učinki električnega toka in prerez A= Martina Leš.5 mm2. impedanca telesa.). če je bakren in 2. ki imajo lahko manjši prerez. tj. 2.. suh ali vlažen kontakt..1 mA 1 mA 10 mA 0. šok 0.5 mm2. Pri varovanju človeka pred učinki električnega toka moramo upoštevati vrsto električne napeljave. ki ga še dovoljujemo. Mehansko dimenzioniranje je potrebno le pri zbiralkah in glavnih razdelilnikih večjih porabnikov. Varovanje pred učinki električnega toka Električne tokove uporabljamo večinoma za napajanje naprav. od časa trajanja. Izjemo predstavljajo vodi v svetilkah. Elektrotehnika 100 × 3 × l × I × cos j 100 × l × P é mm 2 ù é mm 2 ù oz. po kateri teče tok skozi telo.5 mm2. ko je ozemljeno zvezdišče in se dotaknemo enega faznega vodnika: 34 . Neposredni dotik dveh vodnikov : dva fazna vodnika: I B = U C 400 V = = 435 mA RB 920 Ω UC 230 V = = 230 mA RB 1000 W en fazni vodnik in nevtralni ali zaščitni vodnik: I B = V obeh primerih sta toka večja od toka I0 = 30 mA. Tako je minimalen prerez vodnikov. A = 2 ë û ë û l × u% × U l × u% × U Mehansko dimenzioniranje Mehansko trdnost električnih instalacij dosežemo že z nameščanjem vodnikov v instalacijske cevi in kanale ter z vgradnjo vodnikov v ali pod omet. saj imamo tam opraviti v primeru kratkih stikov s pojavi sil med vodniki. Učinki izmeničnega električnega toka so odvisni od poti. Za hišne instalacije obstaja le predpis o uporabi najmanjših dovoljenih prerezov vodnikov.

Druge nevarnosti predstavljajo neposredni dotik vodnikov. Z OKROVI. DODATNA ZAŠČITA: v v v UPORABA VARNOSTNE MALE NAPETOSTI. okvare izolacije. S PREGRADAMI. ki so v času delovanja pod napetostjo). radiatorje med seboj). zaščita pred posrednim dotikom (varuje v primeru. Z DODATNO IZOLACIJO. UPORABA ZAŠČITNE MALE NAPETOSTI. ZAŠČITA PRED POSREDNIM DOTIKOM: v v v Z ODKLOPOM. S FI-ZAŠČITNIMI STIKALI. kadar je izolirano zvezdišče in steče tok zaradi kapacitivnosti omrežja do zemlje (pri višjih frekvencah!). kondenzatorji in transformatorji po izklopu naprave). Govorimo o treh stopnjah zaščite: zapščita pred neposrednim dotikom (zaščita pred vsemi deli naprave. da bi v primeru okvare (kratkega stika med okrovom naprave in motorjem) tok lahko stekel preko človeka. priključno omarico. toplovodno inštalacijo. ko so tla zelo dobro izolirana. Z ELEKTRIČNO LOČITVIJO. Zaščito pred električnim udarom delimo v tri osnovne skupine: ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM ZAŠČITA PRED NEPOSREDNIM DOTIKOM: v v v v Z IZOLACIJO. Z OMEJITVIJO ENERGIJE IN TOKA. je tok manjši od 30 mA. ko nastopi napaka) in dodatna zaščita (FI-zaščitna stikala). Pri varovanju uporabljamo tudi izenačevanje potencialov. s katero preprečimo. F1 N M Slika 34: Zaščita z zaščitno izolacijo 35 . prehajanje toka skozi ozemljitev. Podrobneje si oglejmo nekatere vrste zaščit. glavni zaščitni vodnik. preboj pri zelo visoki napetosti in zaostala napetost (npr. pri čemer povežemo različne naprave in napeljave (npr. Elektrotehnika Dobljene vrednosti so različne in samo v primeru. inducirane napetosti (visoke frekvence in visokonapetostni vodi!).Varovanje pred učinki električnega toka IB = UC RB + Rtal Martina Leš. Na naslednji sliki vidimo osnovni princip zaščite pred neposrednim dotikom z izolacijo.

Slika 36: Zaščita pri posrednem dotiku Zaščito z malo napetostjo uporabljamo kadar obstaja nevarnost.. Slika 35: Zaščite pred neposrednim dotikom Zaščito pred posrednim dotikom lahko izvedemo s pomočjo izenačevanja potencialov. ipd. Zaščito omogočajo neprevodna tla in galvanska ločitev s pomočjo ločilnega transformatorja.).). da povežemo zaščitne vodnike različnih porabnikov na skupni zaščitni vodnik. . kar naredimo tako. z zapiranjem v omaro ali z ustrezno oddaljenostjo možnih kontaktnih površin). da bi tok stekel preko človeškega telesa (pri delu v vlažnih prostorih. Elektrotehnika Zaščito pred neposrednim dotikom naredimo z dodatno izolacijo ali z s posebnim zaščitnim pokrovom (kanali za polaganje kablov. 36 ..Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Dotik lahko preprečimo tudi z ustreznim odmikom naprav iz dosega rok (z ograjo.

Varovanje pred učinki električnega toka F1 N Martina Leš. pri čemer preprečimo v primeru okvare direktno povezavo naprav z električnim omrežjem. To naredimo z ločilnim transformatorjem. s čimer galvansko ločimo napajanje od aparata. F1 N 220 V 220 V Slika 39: Zaščita z električno ločitvijo 37 . Elektrotehnika 220 V 24 ali 42 V Slika 37: Zaščita z zaščitno malo napetostjo Slika 38: Izvedba zaščitne male napetosti in funkcijske male napetosti Pomembna je tudi zaščita z električno ločitvijo.

Zaščita s posebnim ozemljilom Vsi kovinski deli. Rz £ U dop k × In [Ω] Rob £ U dop k × I n max [Ω] Pri tem upoštevamo naslednje podatke: dopustna napetost dotika Udop (Udop = 65 V). kadar sta upornosti ozemljila (Rz) in obratovalnega ozemljila dovolj majhni. Poleg osnovne izolacije je izvedena še dvojna ali ojačitvena izolacija. II. ročne električne svetilke). Uporaba varnostne male napetosti (npr. Pogoj je izpolnjen.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Potrebni faktor izklopnega toka k za varovalke ali instalacijski odklopnik je za hitre varovalke 3. Oznaka: . Poleg osnovne izolacije morajo biti vključeni dodatni zaščitni ukrepi: prevodni deli so povezani na zaščitni vodnik v inštalaciji. 38 . V to skupino spadajo električne naprave s kovinskim ohišjem (npr. Elektrotehnika Glede na izvedbo zaščit pred električnim udarom delimo električne naprave v tri razrede: I. ne sme biti večji od dopustne napetosti dotika 65 V. Oznaka: . Oznaka: . nazivni tok varovalke In in faktor izklopnega toka k in nazivni tok varovalke največjega porabnika v omrežju Inmax. elektromotorji). ki niso pod napetostjo v normalnem obratovanju so galvansko povezani z zemljo preko ozemljila.5 za odklopnike 2. ki ga povzroča tok okvare na upornosti zaščitne ozemljitve. Oglejmo si dva primera zaščite z ozemljitvenim vodnikom: zaščito s posebnim ozemljilom in zaščito s skupnim ozemljilom. V to skupino spadajo električne naprave s plastičnim ohišjem (npr. Običajno uporabimo že izračunane vrednosti.5 in za zaščitna stikala 1. mora biti izpolnjen naslednji pogoj: padec napetosti.25. III. V primeru okvare steče tok (Iok) s faznega vodnika preko ohišja do zemlje (Rz) in naprej preko obratovalne ozemljitve (Rob) in nevtralne točke transformatorja spet do faznega vodnika. Ozemljitvene vodnike je potrebno pravilno načrtovati. L1 L2 L3 N Rob Rz Iok Slika 40: Zaščitna ozemljitev s posebnim ozemljilom Da je varovalni ukrep učinkovit. električni gospodinjski aparati).

s čemer preprečimo. nazivni tok varovalke (In) in faktor izklopnega toka (k). Če je upornost zanke prevelika za nekatere močnejše varovalke.9 10 1. da povzroči hitro pregoretje varovalk poškodovanega porabnika in tako prepreči zadrževanje previsoke napetosti dotika.16 20 0.74 35 0. napetostno zaščitno stikalo. L1 L2 L3 N Slika 41: Zaščitna ozemljitev s skupnim ozemljilom Upornost zanke je treba temeljito izmeriti.5 za hitre varovalke In [A] Rz [W] 6 3.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. preden začne naprava obratovati. da se ozemljitev prekine z vgrajenimi izolirnimi vložki ali plastičnimi cevmi. Vsakega porabnika vežemo preko zaščitnega vodnika na zaščitno ozemljitev. da skupna upornost ozemljila ne presega vrednosti 2 W. Pri pravilni izvedbi tega varovalnega ukrepa je omejena upornost zanke z: Rza £ Uf k × In [Ω] . Pravilna povezava kovinskih ohišij z zaščitnimi ozemljili izvedemo preko zaščitnih vodnikov. je treba uporabiti drug varnosti ukrep. 39 . Elektrotehnika Tabela 5: Upornosti ozemljil glede na nazivni tok varovalk pri k = 3. Pri zaščitni ozemljitvi s skupnim ozemljilom je postavljena zahteva. da bi ob zemeljskem stiku ene faze dobila druga fazna vodnika večje napetosti kot 250 V proti zemlji. kjer je upornost zanke (Rza). Ob preboju izolacije bodo toki okvare stekli od faznega vodnika preko ohišja porabnika na skupno ozemljilo.93 25 0. fazna napetost (Uf).86 16 1. nato v zvezdišče transformatorja in nazadnje v fazni vodnik. npr. Pri uporabi vodovodnega omrežja za skupno ozemljilo moramo paziti na možnost. Tok okvare mora biti dovolj velik.53 Zaščita s skupnim ozemljilom Za skupinsko ozemljitev se uporablja razvejana vodovodna mreža in kovinski plašči kablov nizko napetostnega omrežja ali posebej vkopan železni pocinkani trak (valjanec).

Tehnični predpisi za izvajanje električnih instalacij v zgradbah predpisujejo minimalne dopustne prereze zaščitnih bakrenih vodnikov.kadar nastane kratek stik med fazo in nevtralnim vodnikom na katerem koli mestu omrežja. 40 . Zato so podane mejne dolžine vodnikov. Prvi pogoj ničenja . Ničenje lahko uporabimo. ampak le omejujemo čas trajanja. ki morajo imeti v priključnem vodu poseben vodnik . Pri ničenju kovinska ohišja in ostale prevodne dele porabnika. pri katerih še lahko uporabimo ničenje v omrežjih do 400 V. Ničenje Pogosto srečamo ničenje ko varovalni ukrep.zaščitni vodnik. Elektrotehnika Zaščitni vodniki in ozemljitveni vodi morajo biti stalno položeni. da je: I ok ³ k × I n [ A ] pri tem je upornost zanke: Rza £ Uf k × In [Ω] Iz tega pogoja opazimo omejen učinek ničenja pri večjih razdaljah (tokokrogi) od transformatorske postaje do potrošnika.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. če je zvezdišče transformatorja ozemljeno. Zavarovanje pred previsoko napetostjo dotika dosežemo. razen pri prenosnih porabnikih. Pri ničenju je tok okvare hkrati tudi tok enofaznega kratkega stika. Pri ničenju uporabljamo nevtralni vodnik kot povratni vodnik ta toke okvare (Iok). Zato prereze vodnikov dimenzioniramo tako. L1 L2 L3 N Iok Rz Rob Slika 42: Ničenje Za ničenje morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Z obema načinoma zaščitne ozemljitve ne moremo preprečiti visoke napetosti dotika. Čas trajanja visoke napetosti dotika je odvisen od časa pregoretja varovalke ali odklopa odklopnika in lahko znaša v neugodnih razmerah tudi do 10 sekund. Zaščitni vodnik in ozemljitvene vode je potrebno pravilno dimenzionirati. mora biti tok okvare (Iok) večji ali enak izklopilnemu toku najbližje varovalke. ko varovalka pregori zaradi prehoda toka okvare prek varovalke varovanega porabnika. galvansko povežemo z nevtralnim vodnikom omrežja. njegova velikost pa je odvisna od fazne napetosti in skupne upornosti tokokroga (upornost zanke). ki niso v času obratovanja pod napetostjo.

pomembno je medsebojno razmerje prereza nevtralnega in faznega vodnika. ki narašča kvadratično glede na jakost toka. hkrati pa steče bistveno večji tok. Nevtralniega vodnika ne izklapljamo. Nikjer ne sme biti varovan z varovalkami ali odklopniki. da je nevtralni vodnik enako izoliran kot fazni vodnik. R Slika 43: Kratek stik (označitev) 41 . potem ima lahko nevtralni vodnik dve stopnji manjši prerez iz vrste standardnih prerezov za vodnike. Mesto kratkega stika označimo na shemi s puščico. da pride do požara. Kratek stik Povečanje jakosti toka v vodniku povzroči segrevanje vodnika.če v ničenem omrežju pride do stika enega vodnika z zemljo. da bo manjša od 65 V.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Pri nadzemnih vodih mora biti nevtralni vodnik ozemljen vsakih 200 m.nevtralni vodnik mora biti v vsej dolžini mehanično in električno neprekinjena celota. za katero moramo zagotoviti. da je upornost obratovalne ozemljitve (Roz) vedno: Roz £ 2 Ω . razlika je le v barvi vodnikov. Četrti pogoj ničenja . bo stekel po zemlji prek obratovalnega ozemljila tok zemeljskega stika in bo tako dobil napetost. Zaradi možnosti. Tretji pogoj ničenja . Upornost tokokroga se bistveno zmanjša. da pride do prekinitve ničelnega vodnika. Skupna upornost ozemljitve skupine med seboj najbližjih ozemljitev odcepov ne sme biti večja od 5 W. Za označevanje nevtralnega vodnika je predpisana svetlo modra barva. Elektrotehnika Drugi pogoj ničenja . ker je od tega odvisno. mora biti nevtralni vodnik ozemljen na koncu vsakega odcepnega omrežja. Če so prerezi faznih vodnikov večji od navedenih. kakšna napetost se bo pojavila v nevtralnem vodniku v primeru okvare ničenega omrežja. Zaradi tega zahtevamo. Poleg opisanega postopka poznamo še ničenje s posebnim zaščitnim vodnikom. pri proizvajalcih električnega toka ali pa na prenosnih vodih. Zahtevamo. Pri bakrenih izoliranih vodnikih in kablih sta prereza enaka do 16 mm2. Posledica dviga temperature je hitrejše staranje izolacije. pri nadzemnih vodih pa do 50 mm2. Zaradi hkratnega povečanja temperature je lahko proizvedena toplota tako velika. Kratek stik nastane zaradi preobremenitve ali stika golih vodnikov različnega potenciala pri porabnikih.

da se stopi žica z izolacijo vred. Na izbranem mestu namenoma zmanjšamo prereze vodnikov.5 mm2 dovolj velik za tako majhen tok.5 A R 0 . Elektrotehnika Primer: Skupina žarnic (svetilka) ima upornost R = 300 W in je oddaljena 30 m od glavnih dovodnih vodnikov omrežja s stalno napetostjo 220 V. saj nismo upoštevali v izračunu oddaljenosti od elektrarne in upornosti povezovalnih vodnikov do nje. bo skozi skupino žarnic tekel tok: I= 220 V = 731.5mm 2 m Zaradi omrežne napetosti U = 220 V. kablov in nparav pred različnimi mejami termične obremenitve.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.5 mm2.7 = 67 kW Tako velika toplota povzroči. Nizkonapetostne taljive varovalke Nizkonapetostne taljive varovalke uporabljamo za varovanje vodnikov. Slika 44: Taljive varovalke 42 .72 Kratkostična moč.018 Ω mm 2 = = 0 . Do takega toka praktično ne more priti. Opisali smo princip delovanja taljivih varovalk. R= 2 × l 2 × 30 m 0.32 × 0 .72 Ω A×l 1.72 ) Ω Že od prej vemo.018 · 10-6 Wm). ki nastopi zaradi kratkostičnega toka Ik: Pk = I k2 × R = 341. tako da se pri prevelikem toku ta mesta raztalijo in s tem prekinejo električni tokokrog. Stalna napetost požene skozi obe žici tok kratkega stika: Ik = U 220 = = 305. saj bi brez škode prenesel tudi tok velikosti 16 A. Zaradi slabe izolacije nastane kratek stik ob priključku porabnika. Izračunajmo tok kratkega stika in njegovo moč! Upornost dovodnih vodnikov izračunamo s pomočjo specifične upornosti (r = 0. Če se dovodni žici ob porabniku dotakneta.5mA ( 300 + 0. Da bi preprečili posledice kratkega stika uporabljamo varovalne naprave. da je prerez 1. Prerez bakrenega vodnika je 1. ni med njima praktično nobene upornosti.

sestavljeni iz bimetalnega in elektromagnetnega sprožnika. Oba povzročita izklop odklopnika. sekundarni nadtokovni sprožniki. 43 . Kadar uporabimo stikala. Uporabljamo jih predvsem v stanovanjih in poslovnih prostorih. Slika 45: Princip delovanja bimetalnega releja V bimetalnem sprožniku se bimetalni trak zaradi segrevanja (s tokom) upogne in odklopi kontakt. kadar izpade ena faza). Elektrotehnika Varovalke so sestavljene iz podstavka. V zadnjem času jih nadomeščamo z drugimi vrstami varovalk.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. moramo uporabiti dodatno še ustrezno varovalko. kape varovalke in velikostnega vložka (preprečuje vstavitev varovalke napačnega velikostnega razreda). varovalnega vložka. Pri elektromagnetnem sprožniku izkoriščamo delovanje magnetnih sil. sprožnik (bimetalni sprožnik za zaščito pred magnetni kratkostični sprožnik (zaščita pred kratkostičnimi tokovi): primarni nadtokovni sprožniki (se napajajo iz glavnega tokokroga mehanskega sitkalnega aparata in so grajeni za manjše nazivne tokove). elektromagnetni pa v primeru nastanka kratkega stika. Razlika med zaščitnimi stikali in odklopniki je predvsem v njihovi vzdržljivosti proti učinkom kratkostičnih tokov. Stikala in odklopniki Stikala in odklopnike uporabljamo za predvsem ročno vklapljanje in izklapljanje električnih naprav pod obremenitvijo. napetostni sprožnik (vzbuja ga napetostni vir in je namenjen odpiranju mehanskega sitkalnega aparata). podnapetostni sprožnik (ščiti trifazne naprave pred dvofaznim obratovanjem. V stikalnih aparatih uporabljamo naslednje sprožnike: - termični preobremenitveni preobremenitvenimi tokovi). Inštalacijski odklopniki Inštalacijski odklopniki (avtomatske varovalke) so enopolni stikalni aparati. ki ga ponovno vklopimo z ročnim stikalom. ki nastanejo zaradi kratkega stika. Bimetalni sprožnik odklopi v primeru preobremenilnega toka.

Stikala lahko odklapljajo z različno selektivnostjo. Ob previsoki napetosti odklopnik odklopi kontakt v 0.. 25. So tokovna zaščitna stikala. Uporabljamo jih v stanovanjskih. 20. med faznim vodnikom in nevtralnim vodnikom ali med večimi faznimi vodniki) ne povzročijo diferenčnega toka. Stikalo ne varuje pred kratkostičnimi tokovi. napetostni rele (odklopnik). Sestavljena so iz diferenčnega transformatorja. Za svoje delovanje potrebujejo napajalno napetost. Kadar pride do okvare. mA Izklopni časi:okrog 30 ms Podobno delujejo tudi napetostna zaščitna stikala. ki steče od faznega na zaščitni vodnik ali po kakšni drugi poti v zemljo. Slika 46: FI-zaščitno stikalo 44 ... 16. zato jih uporabljamo bolj izjemoma. Pri normalnem obratovanju mora biti vsota tokov enaka 0. Poznamo tudi DI-zaščitna stikala. ki imajo večjo občutljivost. 100. . Elektrotehnika FI-zaščitna stikala FI-zaščitna stikala so namenjena zaščiti pred električnim udarom. Diferenčni tok inducira napetost v diferenčnem transformatorju in elektromagnetni sprožnik izklopi stikalo. 30. 10. A Diferenčni tokovi (In): 6. 8. Napetostno zaščitno stikalo zahteva. saj ti tokovi (npr. kar moramo upoštevati ob izgradnji inštalacije. 10. ki jih sproži tok.. 13. Zaradi tega moramo v taki inštalaciji uporabiti še varovalke ali inštalacijske odklopnike ali odklopnike. . da moramo povezati zaščitni vodnik preko releja na pomožno ozemljitev. steče okvarni tok mimo tokovnega stikala in vsota tokov ni več enaka 0.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.1 s. ki zaznava razliko med tokovi. ki imajo namesto diferenčnega transformatorja. kontaktnega dela in vklopno-izklopnega mehanizma z elektromagnetnim sprožnikom. poslovnih in drugih prostorih. 32. Nazivni tokovi (In): 6.

telefonskega. kaj šele od njihovih nazivnih napetosti. kjer prav tako povzroči poškodbe in uničenje opreme. je vpliv opaziti na večji razdalji. Tokovi preko ohmskih upornosti in magnetno polje preko induktivnosti sistemov ustvarijo izjemno močne napetostne sunke. vodovodnega in drugih povezav razširi tudi na bližnje sosednje objekte. Pri atmosferski razelektritvi med dvema različnima potencialnima ploskvama (oblakoma). ki so lahko nekaj tisočkrat večji od izolacijske sposobnosti naprav. zaradi katerega nastane v zelo kratkem času (cca. ki nastane zaradi močnega spreminjanja razelektritvenega toka. Če so objekti med seboj povezani z mrežami. Preboj povzroči izjemno močan tokovni udar (od neakj 10 kA do 200 kA). Posledice udara strele oziroma električnega toka zaradi izpraznitvenega naboja oblaka lahko vplivajo na druge objekte preko prostora. ki jih oklepa magnetno polje. saj se pojavijo še sekundarne posledice udara strele. plinskega.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Prenapetostni vpliv je torej posledica ohmskih. Električni tok. ki predstavljata ogromen kondenzator. ki jih moramo rešiti z dodatnimi zaščitami. Elektrotehnika Slika 47: Shema FI-zaščitnega stikala Zaščita pred udarom strele Direktni udar strele v objekt rešimo s strelovodno inštalacijo. vendar pa ta zaščita ni popolna. V praksi se je izkazalo. saj se elektromagnetni vplivi širijo z ustvarjanjem protinaboja na kovinskih masah ali pa z induciranjem napetosti v zankah.5 km od centra udara. induktivnih in kapacitivnih povezav. ki pa je lahko v objektu ali med oblaki. da se vplivi udara strele širijo v prostorskem radiju do 1. 45 . ki ga povzroči atmosferska praznitev se preko mrež električnega. 30 ms) izjemno močno magnetno polje H.

1). meanskim poškodbam. najpogostejša oblika je vmesnik. Naslednja stopnja zaščite tik pred ščiteno napravo so zaščitni odvodniki razreda D.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. ki sledijo razredu B je možno na krajših vodih (7 m) zaščititi s premostitveno tuljavo. 46 . ki preprečujejo vdor direktnega ali delnega udara strele v notranjost stavbe. poškodbam električnih inštalacij (osnovni evropski standard ENV 61024: 1. Elektrotehnika Slika 48: Udar strele in učinki Zaščitni ukrepi Da bi se pravilno zaščitili pred škodljivimi in uničujočimi pojavi se v mednarodnih predpisih pojavljajo zahteve po zunanji zaščiti proti streli. Prenapetosne odvodnike. Vse energetske prenapetostne zaščite uporabljamo tudi v telekomunikacijah in informatiki. Za zaščito pred direktnimi udari strele vgrajujemo v distribucijske omarice odvodnike razreda B. ki zajemajo zaščito zgradb proti ognju. del): Za zunanje nizkonapetostne proste vode uporabljamo odvodnike razreda A (IEC 99. Odvodnike razreda C vgrajujemo kot prenapetostno zaščito v notranje napeljave (običajno: razdelilne omarice). Zaščitni element VTD je vgrajen v samo ščiteno napravo. ki ga montiramo direktno na nizkonapetostno mrežo. ki jih večinoma vgrajujejo elektrodistribucijska podjetja.

Elektrotehnika Slika 49: Varovanje v objektih Prenapetostni odvodniki Odvodniki strele in prenapetostni odvodniki Prenapetostni odvodniki in vmesniki Prenapetostni odvodniki v ščitenih napravah Slika 50: Primer: vrste prenapetostnih zaščit 47 .Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.

med drugim tudi najvišja obratovalna napetost. opremljen z vsemi potrebnimi napravami.daljnovod. sile med vodniki zaradi električnega in magnetnega polja. 1892 oljni transformator. Razvoj električnih mrež Razvoj električnih mrež je tesno povezan z razvojem elektrarn in s problemom napajanja porabnikov. temperaturne spremembe. Pri omrežju. Električna omrežja Električna mreža je sistem vodov. vendar jih iz estetskih in varnostnih razlogov vse več uporabljamo. Po izvedbi jih delimo na prostozračna omrežja (daljnovodi) in na kabelska omrežja. Omenimo lahko nekaj točk v razvoju električnih mrež: l. Elektrotehnika 3. Danes uporabljamo v elektroenergetiki izključno sistem konstantne napetosti. Zgornje meje ter napetosti leže pri 1 kV (nizke). od tal oddaljeni v skladu s tehniškimi predpisi (velikost in konstrukcija stebrov). 48 . Kabelska omrežja so sicer dražja od zračnih vodov. Projektant mora daljnovod projektirati glede na mehanske lastnosti vodnikov. ledu. itn. srednjih. 1882 je zgradil Edison v New Yorku prvo elektrarno. lahko pa tudi v posebne kabelske kanale ali prosto po zraku na stebrih. da vzdržujemo konstantno napetost. Vrste električnih mrež Električna omrežja razlikujemo po izvedbi. ki v normalnem obratovanju ne sme biti prekoračena. in ostanejo vedno medsebojno oz. Po vrsti toka delimo mreže na mreže za enosmerni tok (sestavljata jih dva vodnika). vrsti toka. Po nazivnih napetostih ločimo omrežja nizkih. 1887 prvi generator in zatem še 3-fazni motor 3-fazne izmenične napetosti. da v njih vlada dopustna natezna napetost tudi v neugodnih obratovalnih pogojih (dodatne obremenitve naprimer zaradi snega. Namenjena je prenosu električne energije od elektrarne do mesta potrošnje. Ker so po montaži večkrat težko dostopna. 35 kV (srednje). spremembam obremenitve pa se prilagajamo s spremembami toka. 1910 daljnovodi napetosti 110 kV. Vodniki morajo biti tako napeti. Običajno jih polagamo v zemljo. ki poteka na prostem . kar pomeni. morajo biti ustrezno varovani pred mehanskimi in kemičnimi vplivi ter vlago. od katere so odvisne različne lastnosti omrežja (električna trdnost izolacije). po standardih IEC pa bomo prešli v prihodnjih letih na 230 in 400 V napetosti. upoštevati morajo sile vetra in zaradi njega nastala lastna nihanja. visokih in najvišjih napetosti. je potrebno upoštevati razen električne varnosti še določeno mehansko trdnost. Za vsako omrežje je značilna nazivna napetost. Pri nas imamo sistem f = 50 Hz in napetosti 220 in 380 V. 275 kV (visoke) in trenutno približno 1300 kV (najvišje napetosti). mrežo za izmenični tok (trifazne mreže z ničelnim vodnikom ali brez njega). napetosti in obliki ter frekvenci.Električna omrežja Martina Leš. v letih med 1880 in 82 so bili izdelani prvi transformatorji.

4(0. Pri izpadu ene strani dobijo potrošniki električno energijo z druge strani.. Pri odprtih mrežah dovajamo električno energijo le z ene strani.Električna omrežja Martina Leš.primer 49 ..36 kV 380 V Slika 53: Prenosno omrežje .. Elektrotehnika Po obliki ločimo odprte mreže in zankaste mreže. V primeru izpada napajalne točke ostanejo vsi potrošniki brez dovoda električne energije. kjer izvedemo transformacijo 110/20(10) kV. 1 2 3 4 5 6 7 8 Slika 51: Odprte mreže 1 2 7 8 3 4 5 6 Slika 52: Zankaste mreže V drugem primeru napajamo potrošnika z dveh ali več strani.. Takšna mreža je enostavna in poceni.380 kV Prosti vodniki 6. G 10..27 kV 110. Mesta in večja naselja oskrbujemo z električno energijo preko prenosnega omrežja ter napajalne transformatorske postaje (ene ali več). določenih mest v naselju.231) kV ter preko nizko napetostnih (NN) razdelilnih vodov napaja posamezne NN potrošnike.. Obratovalna vrednost teh mrež je večja od prej omenjenih. vendar z majhno obratovalno vrednostjo. Tam se ponovno izvede transformacija 20(10)/0. Po funkciji ločimo omrežja na prenosna (transportna) in na razdelilna (distribucijska) omrežja. Distribucijski (napajalni) vodi prenašajo električno energijo od prehodnih ali končnih transformatorskih postaj do stanovanjskih blokov oz.

Električna omrežja Martina Leš. Pri normalnem obratovanju elektroenergetskega sistema sme znašati odstopanje od nazivne vrednosti v času 15 minut ± 0. lahko to odstopanje znaša ± 0.1 Hz.5 Hz. V tem primeru je potrebno zregulirati na prej omejeno odstopanje najkasneje v eni uri. 50 . Elektrotehnika Standardna frekvenca električnega omrežja Nazivna frekvenca električnega omrežja pri nas je 50 Hz. V izjemnih primerih (višja sila) pa se sme nazivna frekvenca električnega omrežja zmanjšati do 49. če se izvaja avtomatska regulacija frekvence in moči v električnem omrežju. Če poteka regulacija ročno.2 Hz.

51 . Posamezne barve zavzemajo naslednje intervale valovnih dolžin. ki ne nastane zaradi termičnih procesov. Elektrotehnika Razsvetljava Svetloba Svetloba je elektromagnetno valovanje. posledica trkov pa je vzbujanje atomov. pri katerem upoštevamo vse dolžine valovanj: M e = σT 4 . t ) = 2 π h c ⋅ λ−5 ⋅  k −1 e           oziroma po Stefan-Boltzmanovem zakonu. Termično sevanje je posledica visoke temperature in ga fizikalno razložimo na podlagi kvantne teorije sevanja črnega telesa po Planckovem zakonu:  hc0    M (λ . kjer je σ = 5. 100 200 300 400 500 600 700 800 106 l [nm] vidno območje kozmična sevanja 10-16 10-14 g žarki 10-12 rentgen 10-10 10-8 optično sevanje 10-6 10-4 radar 10-2 100 TV 102 104 tehnični enosmerni tokovi 106 l [m] Slika 54: Območja valovnih dolžin Nastanek svetlobe Svetloba nastane zaradi termičnega in zaradi luminiscentnega sevanja. pri katerih dobimo področje vidnega spektra in pojav imenujemo fotoluminiscenca. Razlikuje se predvsem glede načina sproščanja energije črnega telesa. katerega jakost je za izbrane valovne dolžine in manjša spektralna področja večja od termičnega valovanja pri isti temperaturi izbrane snovi. katerih energija in dolžina valovanja sta točno določena s snovjo (samo ena spektralna črta!). Fizikalno ga definiramo kot pojav.66 ⋅ 10−8 Wm-2 K−4 . ko snov oddaja elektromagnetno sevanje. Posebno področje predstavljajo snovi. Pri tem pride do nastanka (izsevanja) fotonov.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Izrabljamo ga pri fluorescentnih ceveh (neonske žarnice). Vrsto svetlobe razdelimo glede na valovne dolžine svetlobe. Z luminiscentno svetlobo označujemo vso svetlobo. Pod vplivom električnega polja se prično prosti elektroni in ioni gibati.

in pri dnevni svetlobi.760 Infrardeča svetloba 780 – 1400 1400 – 3000 3000 – 106 UVB UVA vijoličasta modra modro zelenkasta zelena zeleno rumena rumena oranžna rdeča IRA IRB IRC - monokromatsko svetlobo. kakor tudi s pomočjo kvantne teorije. vendar brez vnetja. Ločimo: 280 – 315 315 – 400 Vidna svetloba (barve) 400 . Elektrotehnika Povzroča pordečitev kože. fotobiološke in fotokemične procese. kjer predstavimo svetlobo z delci – s fotoni. za oko pa je nevidno. sestavljeno svetlobo.560 560 . Povzroča pigmentacije kože.Krmiljenje in regulacije Tabela 6: Vrsta svetlobe Vrsta svetlobe Ultravijolična svetloba Valovna dolžina [nm] 100 – 280 Ime (oznaka) UVC Opis Martina Leš. Koža občuti sevanje kot toploto. ko prevzamejo glavni del naloge palčke.505 505 . Oko ni enakomerno občutljivo na svetlobo vseh valovnih dolžin.620 620 . je pa škodljivo očem in povzroča vnetje očesne veznice. Najobčutljivejše je na zeleno rumeno barvo svetlobo valovne dolžine 555 nm.480 480 .590 590 .530 530 . Svetlobo razlagamo kot svetlobno sevanje s hitrostjo širjenja c » 3 108 ms-1. Povzroča pordečitev kože (erythem) in pigmentacijo kože. 52 . ko prevzamejo glavni del čepki. Človeško oko je različno občutljivo na različne barve tudi pri nočni svetlobi. Vzpodbuja luminiscenco.430 430 . Od 250 – 265 nm ga uporabljamo za razkuževanje prostorov. kakor tudi tvorjenje vitamina D2.

Svetilnost (svetlobnega vira v določeni smeri) je razmerje med svetlobnim tokom.8 0. hitrost opazovanja in globinski vid. Fotometrija Da bi lahko merili svetlobo oziroma primerjali svetila in njihove učinke. osvetljenost. ki seva v določeni smeri.-) Vpliv svetlobe na človeka Elementarne vidne funkcije.1 0 400 450 500 550 600 650 700 750 Martina Leš. Svetlobni tok je določen kot kvocient množina svetlobe v času sevanja. kot naprimer ostrina vida. so odvisne od nivoja osvetljenosti. Te funkcije dosežejo največjo vrednost pri 10. Svetilnost predstavlja merilo za vrednost svetlobe.2 0.7 0.5 0.6 0.Krmiljenje in regulacije 1 0.3 0. akomodacija. Φ= Q [lm ] t En lumen je svetlobni tok. oporabljamo naslednje osnovne veličine in enote: svetlobni tok. kontrastna občutljivost. ki jo človeško oko ovrednoti kot svetlobo. Osvetljenost vpliva na aktivnost in dobro počutje človeka. ki ga vir v dani smeri seva v element prostorskega kota in elementom prostorskega kota: I= Φ [cd ] ω 53 . svetlost.. adaptacija. svetilnost. Elektrotehnika V(l ) l [nm] Slika 55: Relativna svetlobna občutljivost za dnevni (----) in nočni vid (. ki ga seva točkovni vir svetlobe svetilnosti 1 cd (candele) v enoti prostorskega kota 1 sr (steradian) enakomerno v vse smeri.9 0.4 0. Svetlobni tok je celotna oddana moč sevanja svetlobnega vira.000 lx.

Krmiljenje in regulacije

Martina Leš, Elektrotehnika

Enota svetilnosti je candela (cd). Candela je svetilnost, ki jo seva sevalni vir v določeni smeri s frekvenco 540 1012 Hz in z jakostjo sevanja v smeri steradiana 1/683 W. Prostorski kot je del prostora, ki ga oklepa plašč stožčastega ali piramidastega izseka krogle s polmerom r. Velikost prostorskega kota opišemo s površino svetlobne ploskve, ki leži na površini krogle, v katere središču se nahaja točkasti vir svetlobe, in kvadratom polmera krogle:
ω=
S [sr ] , r2

kar znaša za celotno kroglo:
ω=
S 4π r 2 = 2 = 4π [sr ] . r2 r

Osvetljenost je merilo za intenzivnost svetlobe, ki pada na določeno površino. To je gostota svetlobnega toka, ki pada na ploskev:
E= Φ [lx ] A

Enota osveljenosti je lux (lx). En lux je osvetljenost površine 1 m2, na katero pada enakomerno porazdeljen svetlobni tok enega lumna. Izraz za osveljenost lahko zapišemo tudi v naslednji obliki:
E= I ⋅ω I Φ = 2 = 2 [lx ] A r ⋅ω r

Osvetljenost je mogoče izračunati v vsaki izbrani točki ravnine.

a h

Ia

E

EH

EV
Slika 56: Vpad svetlobe na ravnino Osvetljenost v določeni točki je mogoče glede na položaj osnovne ravnine izraziti kot horizontalno ali vertikalno osvetljenost (EH ,EV ).

54

Krmiljenje in regulacije Glede na sliko je horizontalna osvetljenost definirana z enačbo
EH = E ⋅ cos α = Iα cos α . r2

Martina Leš, Elektrotehnika

V praksi pogosto namesto oddaljenosti r uporabljajo kar samo višino h, saj med njima obstaja povezava:
r= h cos α

Enačba za izračun osvetljenosti EH na osnovi višine h ima naslednjo obliko:
EH = Iα ⋅ cos 3 α h2

PRIMER:

Osvetljenost ploskve, ki jo osvetljuje točkasti vir svetlobe, oddaljen 1m, znaša 100 lx. Kolikšna bo osvetljenost te ploskve, če točkasti vir svetlobe prestavimo na dvakratno razdaljo od ploskve?
I = E1 ⋅ r 2 = 100 ⋅12 = 100 cd E= 100 I = 2 = 25 lx 2 2 r

Osvetljenost pade na četrtino!
Osvetljenost z naravno svetlobo v luxih je predstavljena v naslednji tabeli. Tabela 7: Različne osvetlitve Okolje na prostem pri polni luni v sobi podnevi na prostem ob oblačnem vremenu na prostem ob sončnem vremenu Osvetljenost [lx] 0,5 300 1000 100000

Svetlost je edina svetlobno tehnična veličina, ki jo človeško oko zaznava neposredno. Predstavlja merilo za sijavost, to je za svetlobni vtis o bolj ali manj svetli, svetleči ali osvetljeni površini. Definirana je z enačbo:
L= I I = (cd / m2 ) A A ⋅ cos α

Ena candela na kvadratni meter je definirana kot svetlost homogenega vira z ravno površino, ki seva s svetilnostjo ene candele pravokotno na to površino.

55

Krmiljenje in regulacije Tabela 8: Svetlost svetil Svetilo mesec sonce v zenitu žarnica z žarilno nitko Svetlost [cd/m2] (0,02-0,05) 10-3 (1650-22500) 10-3 (45-60) 10-3

Martina Leš, Elektrotehnika

Svetlobni izkoristek je razmerje med oddajanim svetlobnim tokom in prejemano močjo:
ς= Φ [lm/W ] P

Recipročna vrednost svetlobnega izkoristka je specifična poraba:
Ψ=
P [lm/W ] Φ

Primer svetlobnih izkoristkov nekaterih seval (mejne vrednosti): lm/W lm/W Izkoristek razsvetljave je razmerje med koristnim svetlobnim tokom Fk, padajočim na delovno ravnino, in celotnim svetlobnim tokom Fc svetila:
η= Φk [% ] Φc

žarnice z žarilno nitko – vakuumske fluorescenčne sijalke (cevi)

8

75 lm/W 170

sijalke na natrijevo paro – nizkotlačne

Potrebni svetlobni tok na neki ploskvi določimo s produktom potrebne osvetljenosti E in površino delovne ravnine S, pri čemer upoštevamo še izkoristek razsvetljave:
Φ= E⋅S [lm ] η

Izkoristek razsvetljave je odvisen predvsem od naslednjih dejavnikov: načina razsvetljave, oblike in kvalitete svetilke, odbojnosti sten in stropa, višine (razdalje) svetilke nad delovno ravnino, izkoristka prostora (razmerja med dimenzijami v prostoru). Način razsvetljave je zelo pomemben faktor pri določanju izkoristka, zato lahko le-tega približno določimo na osnovi izbranega načina razvetljave. Tabela 9: Izkoristek glede na način razsvetljave Vrsta razsvetljave direktna razsvetljava pretežno indirektna razsvetljava indirektna razsvetljava Izkoristek 0,45-0,60 0,35-0,50 0,25-0,35 56

S tem se bistveno poveča življenjska doba žarnice in zmanjšuje izguba svetlobnega toka. . Pri nekaterih izvorih lahko nastopi visokoenergetski del spektra v UV področju spektra. pri čemer se izpareni volfram vrača nazaj na žarilo nitko. Žarnice Izvore svetlobe z žarilno nitko razdelimo v dve osnovni skupini: žarnice (vakuum ali različni plini in pare). Do praznjenja pride pri visoki napetosti. Elektrotehnika Svetlobni viri Električne svetlobne vire delimo glede na način nastajanja svetlobe v dve skupini: · · svetlobni viri z žarilno nitko (žarnice) . halogeno-volframov krožni proces. pri katerih oddaja svetlobo žarilna volframova nitka. Višja kot je temperatura žarenja. Pri takih uporabljamo dodatno luminiscentne snovi (npr.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. pri žarnicah za večje moči pa so baloni napolnjeni z inertnim (nevtralnim in neaktivnim) plinom: argon. Žarilne nitke so debelejše pri večji moči in pri nižjih napetostih. plin za polnjenje in zelo malo halogenih elementov (jod in brom).. ki je odvisen od plinov oziroma par. Zaradi halogenih elementov nastane t. v katerem je vakum. Ker pa pri visokih tempeaturah volframova nitka prehitro razpada (izpareva) jo namestimo v stekleni balon. 57 . Delimo jih na fluorescentne cevi. Uporabljamo jih predvsem v reflektorjih ali pa kot nizkonapetostne halogenske žarnice (Un = 6 – 24 V). visokotlačna (živosrebrne pare) svetila. Spekter svetlobe je zvezen in ima svoj maksimum pri rdeči barvi (svetlobo imenujemo zato topla svetloba). da postane deloma zvezen. dušik. Halogenske žarnice imajo v cevi iz kvarčnega stekla volfranmovo nitko.i. Pri tem se sprošča elektromagnetna energija v obliki spektra. krypton. halogenske žarnice (plin za polnjenje in halogeni elementi). fluorescentni prah). Samo manjši delež dovedene energije se prevori v sevanje vidne svetlobe (5 – 15 %). Zaradi tega nastane ionizacija in atomi plinov in kovinskih par se vzbudijo. ki oddajajo svetlobo ob razelektrenju v plinu. Svetlobo ustvarjajo s termičnim sevanjem žareče volframove nitke. Ti plini še dodatno zmanjšujejo izparevanje volframa vendar povečujejo toplotno sevanje.termična sevala. kovinskih par ali zmesi večih plinov in kovinskih par. ki pretvarjajo UV svetlobo v vidno svetlobo in s tem dopolnjujejo črtast spekter tako. Take žarnice sevajo energijo od dolgovalovne ultravijolične svetlobe (UVA) preko območja optičnega sevanja do infrardeče svetlobe (IRB). ko se tvorijo in gibljejo električno nabiti delci (elektroni in ioni). tem večji je svetlobni izkoristek izvora in tem večji je svetlobni tok izvora. Značilen je črtast spekter. Obratovalne značilnosti svetlobnih virov na razelektrenje To so izvori svetlobe. ki oddajajo svetlobo zaradi razelektrenja plina.so viri.. kovinski pari ali zmesi več plinov in par. visokotlačna kovinsko-halogena svetila in natrijeva svetila. ki jo električni tok segreva do žarenja svetlobni viri na razelektrenje (sijalke) .

Slika 57: Primer svetlobnega vira na razelektrenje s potrebnimi krmilnimi napravami Te vrste svetil potrebujejo tudi naprave za vžig: to so posebne naprave. izvedbo (odprte.). daljša življenjska doba.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. pretežno direktne. V praksi uporabljamo za krmilne naprave: dušilke. vrsto zaščite (električna ali mehanska zaščita). Svetilke morajo zadovoljiti svetlobno-tehnične. da pri vžigu potrebujejo višjo napetost kot med obratovanjem. zaprte. ogrevne transformatorje. Poznamo: starterje. Svetilke Svetilke so naprave. reflektorske). transformatorje s stresanim poljem in posebne transformatorske krmilne naprave (za obratovanje pri enosmerni napetosti). ki porazdeljujejo. 7. porazdeltev svetilnosti (svetilke z ozkim ali širokim sevanjem.). saj bi se v nasprotnem primeru tok stalno povečeval vse do uničenja elektrode izvora. za fluorescenčne cevi). filtrirajo in spreminjajo svetlobo virov ter vsebujejo potrebne dele za njihovo pritrditev. vžigne elektrode. kapacitivna. 6. kompenzirana. Razdelimo jih lahko na osnovi različnih kriterijev glede na: 1. nošenje in zaščito kakor tudi za priključitev na električno omrežje. mehanske. Krmilne naprave so na različne načine vezane s svetlobnim virom (induktivna. VF krmiljenje (> 20 kHz). 2. 5. sevanjem navzgor ali navzdol. Za svetlobne vire na razelektrenje je značilno. področje uporabe (svetilke za notranjo in zunanjo razsvetljavo). električne in oblikovne zahteve. ki dajejo same zase ali skupaj s predstikalno napravo napetostne konice (impulze). večja ekonomičnost. Prednosti svetlobnih virov na razelektrenje pred viri z žarilno nitko višji svetlobni izkoristek (lm/W). igniterje (vžigne naprave) itd. 4. Elektrotehnika Ti izvori svetlobe potrebujejo za svoj zagon naravo za stabilizacijo toka praznjenja izvora.). upore. 3. 58 . kondenzatorje. duo (dvojna) in tandem vezava). vrsto svetlobnega vira (svetilke za žarnice z nitko. porazdelitev svetlobnega toka (direktne. sevanjem na vse strani itd. viseče. način montaže (vgrajene stropne. zidne itd. varčne transformatorje. enakomerne itd.

200 lx 200 . Tabela 10: Območja nivojev osvetljenosti Osvetljenost 20 . Nivo osvetljenosti Za opravljanje del kake dejavnosti in za izvrševanje vidnih nalog je potreben določen nivo osvetljenosti . Pri razsvetljavi notranjih prostorov z umetno svetlobo moramo upoštevati predvsem naslednje faktorje kvalitete razsvetljave: 1. za splošno razsvetljavo v delovnih prostorih. stopnja barvne reprodukcije.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. nazivna osvetljenost 2. nivo osvetljenosti: minimalna srednja osvetljenost. kontrast. 5. barva svetlobe. Zaradi psiholoških in fizioloških vidikov so kontrasti pomembni in različni glede na različno delo. 59 . Vrsta prostora za splošno razsvetljavo v prehodnih in malo uporabnih prostorih. vpadni kot in porazdelitev svetlobe.2000 lx 2000 . 3. Barva svetlobe Barve oziroma njihove temperature vplivajo na psihofizične lastnosti ljudi: prostor lahko postane prijetnejši in harmoničen ali obratno. 6. ki so s to dejavnostjo povezana. V notranji razsvetljavi ločimo tri osnovna območja nivojev osvetljenosti. Slednji je odvisen od značaja del in od značaja vidnih nalog. 4. Elektrotehnika Vrsta razsvetljave glede na delovni prostor Zahteve glede osvetljenosti so v glavnem odvisne od vrste dela v nekem prostoru. razred bleščanja. za dodatno razsvetljavo delovnih mest pri izredno zahtevnih vidnih nalogah.E (lx).20 000 lx Kontrast To je razlika v osvetljenosti med ozadjem in predmeti.

označuje barvna reprodukcija zvezo med reproducirano barvo in naravno barvo. Na splošno vzeto. Tabela 11: Karakteristična barvna temperatura Osnovna skupina barve svetlobe topla barva bela barva barva dnevne svetlobe Barvna reprodukcija Označevanje učinka svetlobnega vira na barvni videz predmetov. Tabela 12: Stopnja barvne reprodukcije Stopnja barvne reprodukcije 1 2 3 4 Razred bleščanja Bleščanje je lahko direktno (kadaj je svetloba svetila bistveno večja od splošne osvetljenosti prostora) in indirektno (zaradi odsevov npr. Razred bleščanja je namenjen kontroli znosnosti bleščanja po metodi mejnih krivulj svetlosti. ki jih vir osvetljuje. bele barve. kar izrazimo s splošnim indeksom barvne reprodukcije Ra. Elektrotehnika Zaradi lažje primerjave barvnih lastnosti so svetlobni viri.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. se znosnost bleščanja ne kontrolira. barve dnevne svetlobe.100 70 . Čim višja je vrednost indeksa Ra. Kadar pri kakem prostoru ali delu razred bleščanja ni naveden.69 40 Karakteristična temperatura 3000 K 4000 K 6000 K barvna 60 . ki ga definira tako imenovana karakteristična barvna temperatura. steklenih ali gladkih površin). tem boljša je barvna reprodukcija svetlobnega vira. Vsaka skupina barve svetlobe ima določeno območje barvne temperature.84 40 . kar zadeva njihove barvne temparature. imenujemo barvna reprodukcija. Območje indeksa Ra [%] 80 . Priporočilo navaja 2 razreda: razred bleščanja 1 velja za težke vidne naloge (višje zahteve v zvezi z omejitvijo bleščanja) razred 2 pa velja za lažje vidne naloge in zato dopušča višje svetlosti svetilk. razdeljeni na tri osnovne skupine barvne svetlobe in sicer na svetlobne vire: tople barve.

regulator. regulacija temperature vode (centralno ogrevanje. polnjenje WC-kotlička. izhod. se ventil spet odpre. Sistem sestavlja več medsebojno povezanih enot z namenom. Regulacijske sisteme uporabljamo praktično na vsakem koraku: nastavljanje temperature v hladilniku. sistem. Regulacija hitrosti vrtenja je narejena z uporabo centrifugalne sile: s pomočjo uporabe mehanizma na vrhu. krmiljena veličina. bojler. ki ga sestavlja proces. ki ga je izdelal James Watt že leta 1788. Ko se hitrost zmanjša. referenca. da se nastavi izhod regulacijskega sistema. ki jo želimo regulirati...). ki jih uporabljamo za reguliranje izbranih veličin. na katero želimo. regulacija osvetljenosti. . Regulacijski sistem predstavlja več komponent. Želena vrednost ali referencaje vrednost. vhod. 61 . Krmiljenje in regulacije Uvod Osnovna naloga regulacijskih sistemov je. Slika 58: Centrifugalni parni stroj Osnovni pojmi pri regulacijah in krmiljenju Pri regulacijah se v tehniki srečujemo z mnogimi pojmi: proces. vhodi in izhodi. krmilna veličina. števila obratov motorjev.. da omogočajo v izbranem sistemu vzdrževati želeno vrednost neke veličine. Regulacijski sistemi so tako sistemi. Zaradi povečanja hitrosti vrtenja se krogli dvigujeta in se oddaljujeta.. To je vhod regulacijskega sistema. krmilnik. vhod PROCES izhod Slika 59: Sistem Proces je enota. Elektrotehnika 4. da bi služil določenemu namenu. Sistem lahko predstavimo z blokom. . kar povzroči zapiranje ventila (zmanjšanje dovoda pare).Krmiljenje in regulacije Martina Leš. ki morajo zagotavljati izbrano obnašanje sistema.… Zgodovina Ena prvih izvedba regulacij je bila narejena že pred več kot 100 leti za centrifugalni parni stroj.

na katero se regulacijski sistem dejansko nastavi. krmiljena veličina referenca KRMILNIK PROCES Slika 60: Krmiljenje (odprtozančna regulacija) Primer: Na sliki je prikazan preprost sistem za krmiljenje hitosti vrtenja plošče vrtljive mize. Predstavljeni siststem (slika 60) predstavlja tak regulacijski sistem. bi že izvedli zaprtozančno regulacijo. Proces se odziva na izbrani vhodni signal. da zagotavlja izbrani potek krmiljene veličine glede na vhodni signal.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Na enosmerno napetost (baterijo) je priklopljen ojačevalnik in nanj še motor. baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza enosmerni ojačevalnik enosmerni motor KRMILNA NAPRAVA (ojačevalnik) AKTUATOR (enosmerni motor) PROCES (vrtljiva miza) dejanska hitrost Slika 61: Primer krmiljenja Primer: Imamo vezje. Motor spreminja električno energijo v mehansko in miza se vrti glede na napetost. ki ga sestavljata žarnica in potenciometer.. Da bi dosegli želeni odziv. saj v njih poteka krmiljenje le glede na vhodni signal – referenco – in brez povratne informacije o vrednostih izbrane krmiljene veličine. elektronsko vezje. Regulacijsko odstopanje ali regulacijski pogrešek je razlika med želeno in dejansko vrednostjo.. Elektrotehnika Dejanska vrednost ali izhod ali regulirana (krmiljena) veličina je vrednost. s tem pa bi sami postali del regulacijske zanke. . zato to imenujemo tudi odziv sistema na vhodni signal. katerega naloga je. moramo uporabiti krmilnik (npr. 62 . Če ne bi bili zadovoljni z osvetljenostjo prostora in bi popravljali lego potenciometra glede na osvetljenost. Krmiljenje procesov Procesom s krmilniki pravijo tudi odprtozančni regulacijski sistemi.). Z nastavitvijo lege potenciometra lahko nastavimo želeno jakost sevanja žarnice. motor. s katero vzbujamo motor.

saj vsebujejo glede na procese s krmilniki še povratno zanko. pogrešek (odstopanje) PRIMERJAVA REGULATOR regulirna veličina PROCES regulirana veličina referenca MERJENJE Slika 62: Regulacije (s povratno zanko) Primer Enak primer kot na sliki 61 si oglejmo sedaj še kot povratnozančni regulacijski sistem. baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza + nastavitev hitrosti enosmerni ojačevalnik enosmerni motor tahogenerator (merilnik hitrosti) želena hitrost (napetost) KRMILNA NAPRAVA (ojačevalnik) AKTUATOR (enosmerni motor) PROCES (vrtljiva miza) dejanska hitrost SENZOR (tahogenerator) Slika 63: Zaprtozančna regulacija hitrosti vrtenja mize Regulacijske sisteme predstavimo tudi nekoliko drugače in pri tem upoštevamo še motnje. Hitrost vrtenja primerjamo z želeno vrednostjo in glede na razliko med želeno in dejansko vrednostjo spreminjamo napetost motorja. ki poganja mizo. namesto o krmilnikih pa sedaj govorimo o regulatorjih.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. 63 . Elektrotehnika Regulacijski sistemi Podobno kot prej lahko imenujemo regulacijske sisteme povratnozančni regulacijski sistemi. Sistemu dodamo še merilnik vrtljajev. Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje želeni vrednosti glede na odstopanje od referenčne vrednosti.

odstopanje e(t) izhod regulatorja Martina Leš. motivacija načrtovano znanje _ UČITELJ UČENEC znanje _ OCENJEVANJE Slika 65: Regulacijski sistem Regulacijski sistemi so pomembni zaradi dveh točk: omogočajo zmanjševanje in tudi odpravljanje vpliva motenj na regulirani signal in opravljajo funkcijo sledenja reguliranega signala za želenim signalom.Krmiljenje in regulacije motnja d(t) želena vrednost yž(t) pogrešek. Elektrotehnika dejanska vrednost y(t) PROCES _ REGULATOR _ MERITEV (negativna) povratna zanka ym(t) Slika 64: Regulacijski sistem z metnjami in oznake Preprost model. ki ga ima učenec v nekem trenutku pa je izhod regulacijskega sistema. Pridobljeno znanje ovrednotimo z ocenjevanjem in ga slednjič primerjamo z načrtovanim znanjem. Učitelj predstavlja regulator. učenec pa proces. znanje. ki opisuje regulacijski sistem z motnjami je učenje. pri čemer je lahko razlika med načrtovanim in dejanskim znanjem lahko le večja ali enaka 0 (pri tehniških sistemih pa je lahko tudi negativna!). y(t) yž(t) dejanska vrednost y(t) čas nastavitve na želeno vredost Slika 66: Želena in dejanska vrednost 64 . Načrtovano znanje je predpostavljeno v učnem načrtu ali v katalogih znanja. Na učenca vplivajo še motnje – v našem primeru jih lahko imenujemo kar motivacija. Za regulacijske sisteme zahtevamo. da so stabilni in da je regulacijsko odstopanje po določenem času (zaradi postavitve na izbrano vrednost) znotraj zahtevanih meja (toleranc).

Take sisteme enačb je mogoče po ustaljenih metodah reševati ali tudi simulirati poteke posameznih veličin. Hkrati zagotavlja stabilnost in zmanjšuje (ali odpravlja) vpliv motenj.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Modeliranje in simulacija Matematično modeliranje procesov je opis fizikalnih zakonitosti z enačbami. S tem govorimo o novih pojmih: diskretnih regulacijskih sistemih in času tipanja. saj moramo vse signale v sistemu predstaviti diskretno (v izbranih trenutkih). ki jih zaradi lažjega reševanja preoblikujemo v sistem diferencialnih enačb prvega reda. Običajno proces opišemo z diferencialnimi enačbami. ) t ( x 7 6 5 4 3 2 1 0 0 2 4 6 8 10 t [s] Primeri regulacijskih sistemov 65 . Zaradi uporabe računalnikov moramo pri reševanju diferencialnih enačb in simulacijah uporabljati numerične integracijske metode. Elektrotehnika Regulatorji Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje želeni vrednosti glede na odstopanje od referenčne vrednosti s primerno dinamiko.

Viri Martina Leš. Tehniška fakulteta. C.] [4. Beograd. Ljubljana. 1988 [9. 1990 Gerhard Brechmann s soavtorji: Elektrotehniški priročnik. III. München. Anton Čop: Svetlotehnički priručnik. Elektrokovina – Maribor.. R. 1996 Martin Zorič: Električni elementi elektroenergetskih sistemov. Maribor [10. Ljubljana Svetlobni viri in predstikalne naprave. ČGP Delo. II. Zagreb. računalništvo in informatiko.] [6.] B.] [8.] R. Nerreter W. Tehniška založba Slovenije. Dorf. Elektro-Slovenija.] [7. Jezernik: Regulacije 1. 1990 Peter Podlipnik. Popović: Osnovi Elektrotehnike I. II. Fakulteta za elektrotehniko. H. Wien: Hanser. 1998 Martin Zorič: Osnove Elektrotehnike I. Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo.] K. Bishop: Modern control systems. 1995 [11. Viri [1. 1994 Ivan Ravnikar: Električne inštalacije. Zupančič: Zvezni regulacijski sistemi I. Heidemann K. 1996 Führer A. Građevinska knjiga. Pedagoška fakulteta Maribor 5.] Branko D. Vaduz.] [5.] [2. Ljubljana.: Grundgebiete der Elektrotechnik. 1998 65 . Viharnik.. Lichtkomerz AG. Grafoplast. Maribor. Addison-Wesley.] [3.

........................... ELEKTRIČNE INŠTALACIJE................................................................................................................................................................................................... Priključek na zunanje omrežje...... 10 Temperaturna odvisnost ohmske upornosti ......................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.................... STANDARDI IN PREDPISI ........................................Error! Bookmark not defined.......................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED...................................... Inštalacije v poslovnih prostorih ................................... 18 Realna tuljava z železnim jedrom .................................... Inštalacije v objektih s specifičnimi pogoji...... 15 Histerezne izgube v železnih jedrih................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED........................................................................................Error! Bookmark not defined.....Error! Bookmark not defined.............................................................................................................Error! Bookmark not defined................................................................ 39 Ničenje.......................... Mehansko dimenzioniranje......................................................................................... 1 Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir...... 8 Izkoristek .................. 3........... Inštalacije v stanovanjskih zgradbah .. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.................................... Termično dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije...................................................... 16 Skupne izgube v železnem jedru .............................Error! Bookmark not defined............................................ INŠTALACIJE TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV ... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.................... VTIČNO-SPOJNE NAPRAVE ZA INSTALACIJE V ZGRADBAH ............................ 4 Elektroliti in napetostna lestvica kovin ..................................................... 14 Vrtinčni toki v magnetnih jedrih............. 5 Akumulatorji............................................................................................................................ VTIČNO-SPOJNE NAPRAVE .......................Error! Bookmark not defined...........................................Error! Bookmark not defined......... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.................................................................................... 43 Stikala in odklopniki................. REALNI ELEMENTI.. RAZDELILNE IN STIKALNE NAPRAVE ZA STANOVANJSKE OBJEKTE ............................ Elektrotehnika Kazalo 1....................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED..................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................................... 2 ELEKTROKEMIČNI VIRI ENOSMERNE NAPETOSTI ............... 40 Kratek stik............................................................................... ELEKTRIČNA OPREMA PRI INŠTALACIJAH.............................................................................................................................................................. 1 REALNI NAPETOSTNI VIR ................... 41 Nizkonapetostne taljive varovalke ................................................................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED........................... DIMENZIONIRANJE VODNIKOV IN IZRAČUNAVANJE PREREZA VODNIKA ............................. 34 Zaščita s posebnim ozemljilom ..... 17 Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z železnim jedrom .................................. Električno dimenzioniranje .......................................................... 38 Zaščita s skupnim ozemljilom ......................................................... 12 Polarizacija dielektrika in dielektrične izgube ................................. ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIALI ..................................................................................................... 42 Inštalacijski odklopniki........................................................................................................ 14 Realna tuljava z nemagnetnim jedrom ........................................Error! Bookmark not defined.................................Kazalo Martina Leš..................................................................................................... PRIBOR ZA MONTAŽO CEVI IN PRITRDILNI MATERIAL ..................................... 11 REALNI KONDENZATOR .. 9 REALNI OHMSKI UPOR ......................................................................................................... Razdelilniki.... 20 2............................................................................................................................................................................................................................ VRSTE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ ...............................................Error! Bookmark not defined................................................................. 2 Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir ....................... 12 REALNA TULJAVA ................................. Vtično-spojne naprave za industrijo.......... 43 66 ...................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED...................................................... VODNIKI PRI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH ................................. 19 Delitev magnetnih materialov .............................................................................. VAROVANJE PRED UČINKI ELEKTRIČNEGA TOKA .................. 10 Frekvenčna odvisnost ohmskega upora....... 7 Svinčev akumulator .................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED..................................

... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED....... 65 MODELIRANJE IN SIMULACIJA ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ FOTOMETRIJA ................................ Nastanek svetlobe ............... 61 ZGODOVINA .......... RAZSVETLJAVA........................... 44 ZAŠČITA PRED UDAROM STRELE....Error! Bookmark not defined.......................................................................................................................................................................................... 65 67 .......... VIRI........ 48 Standardna frekvenca električnega omrežja .................... Vpliv svetlobe na človeka ........................ Predstikalne in druge naprave .............................................................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.............................................................................................................................................. SVETLOBA............................................................................................................................................................................ 50 5........ Svetlobni viri................................................... KVALITETA RAZSVETLJENOSTI PROSTOROV . ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................................ KRMILJENJE IN REGULACIJE ...............................................................................................................................................Error! Bookmark not defined....................... 45 Zaščitni ukrepi................... SVETILKE ......................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.............. ŽARNICE ................................................................. Žarnice ....................................................................Error! Bookmark not defined.....................Error! Bookmark not defined.... 48 Razvoj električnih mrež .......................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.................................................. 48 Vrste električnih mrež.... Elektrotehnika FI-zaščitna stikala ...... Obratovalne značilnosti svetlobnih virov na razelektrenje .... Halogenske žarnice ..... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.......................................................................................................................................................................................................................................... LASERJI IN LASERSKA SVETLOBA ...... 65 7......................................................................................................... ELEKTRIČNA OMREŽJA ........................Error! Bookmark not defined............ 46 4...Kazalo Martina Leš..................... 6.................................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED....................................Error! Bookmark not defined.. 61 KRMILJENJE PROCESOV.......................... 62 REGULACIJSKI SISTEMI ...................................... 65 PRIMERI REGULACIJSKIH SISTEMOV ................. 63 Regulatorji............................................................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................................................................................................................................................................................Error! Bookmark not defined......................................................................................... 61 OSNOVNI POJMI PRI REGULACIJAH IN KRMILJENJU ........................... 51 UVOD ............................ OPTIČNI INŠTRUMENTI .....................................

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful