Realni elementi

Martina Leš, Elektrotehnika

1. Realni elementi
Do sedaj obravnavani elementi so bili idealni elementi. Realne elemente lahko predstavimo s pomočjo ustrezne kombinacije idealnih elementov. Na ta način izrazimo njihove lastnosti.

Realni napetostni vir
Realni napetostni vir ima največjo napetost v neobremenjenem stanju. Imenujemo jo napetost praznega teka ali tudi lastna napetost vira Ug (velikokrat najdemo tudi oznako E). Zaradi notranje upornosti vira se zmanjša napetost, ki jo dobimo na sponkah vira, za Un. Napetost na sponkah vira imenujemo sedaj delovna napetost vira:
U = U g -Un

Tok skozi napetostni vir se povečuje, ko se povečuje obremenitev vira. Največji tok skozi napetostni vir dobimo, če sponke vira kratko sklenemo. Tedaj se vsa lastna napetost vira Ug porabi na notranji upornosti vira. To največjo možno vrednost toka skozi napetostni vir imenujemo tok kratkega stika Ik. Nadomestna vezava realnega enosmernega napetostnega vira je zaporedna vezava idealnega napetostnega vira z lastno napetostjo Ug in notranje upornosti vira Rn. Delovna karakteristika takega napetostnega vira je na naslednji sliki. Vidimo, da je realni enosmerni vir napetosti tem bliže idealnemu, čim manjša je njegova notranja upornost Rn, oziroma čim bolj položna je karakteristika.
+
Ug U

U Ug U

Un = I.Rn

Rn

-

I

Ik

I

Slika 1: Nadomestna vezava in delovna karakteristika enosmernega napetostnega vira Realni izmenični vir se razlikuje od enosmernega napetostnega vira po tem, da ima namesto čisto ohmskega upora impedanco Zn, ki je sestavljena iz ohmske upornosti Rn in induktivnosti Ln:
Z n = Rn + jw Ln ,

pri čemer običajno zapišemo kompleksne vrednosti s podčrtajem. Delovna napetost vira je tako:

1

Realni elementi
U = U g - U n = U g - I × Zn .

Martina Leš, Elektrotehnika

Podobno kot impedanco lahko definiramo tudi admitanco kot Y =

1 . Z

Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir
Vsak realni napetostni vir lahko spremenimo v ekvivalentni tokovni vir. To naredimo tako, da ga definiramo kot konstanten vir toka, ki ima vrednost toka kratkega stika Ik realnega napetostnega vira in ima vzporedno vezano notranjo prevodnost Gn.
+
Ug U

+

Ik
Rn

Gn

U

-

-

Slika 2: Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalenten realni tokovni vir Povezava med veličinami napetostnega vira Ug in Rn z značilnima veličinama ekvivalentnega tokovnega vira Gn in Ik je:
Ik = Ug Rn

in

Gn =

1 Rn

Električno vezje z dvema priključnima sponkama imenujemo dvopol. Če vezje vsebuje tudi vire napetosti ali toka, ga imenujemo aktivni dvopol, sicer pa pasivni dvopol. Vsak pasivni dvopol lahko nadomestimo z nadomestno upornostjo, ki jo imenujemo ohmsko (R) pri enosmernih vezjih in polno Z pri izmeničnih vezjih.

Vsak aktivni dvopol lahko nadomestimo z ekvivalentnim napetostnim ali tokovnim virom. Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir
Če imamo zaporedno vezavo dveh enosmernih napetostnih virov z lastnima napetostima Ug1 in Ug2 in notranjima upornostima Rn1 in Rn2., lahko poiščemo en sam nadomestni virz ekvivalentno lastno napetostjo Ug in ekvivalentno notranjo upornostjo Rn.

2

Realni elementi
Ug1 Rn1 Ug2 Rn2

Martina Leš, Elektrotehnika

Ug Rn

U

+

-

U

+

Slika 3: Zaporedna vezava dveh enosmernih realnih napetostnih virov Dobljena lastna napetost zaporedne vezave napetostnih virov je enaka vsoti lastnih napetosti zaporedno vezanih napetostnih virov:
U = U g1 + U g 2

in nadomestna notranja upornost Rn vsoti notranjih upornosti obeh zaporedno vezanih virov
Rn = Rn1 + Rn 2 .

Na naslednji sliki je vzporedna vezavo dveh realnih tokovnih virov z lastnima tokoma Ik1 in Ik2 ter notranjima prevodnostima Gn1 in Gn2.
+
+

Ik1

Gn1

Ik2

Gn2

U

Ik

Gn

U

Slika 4: Vzporedna vezava dveh realnih tokovnih virov

-

Postopek je podoben. V vzporednih vezavah seštejemo toke in prevodnosti, torej velja za nadomestni tokovni vir
I k = I k1 + I k 2

in
Gn = Gn1 + Gn 2 .
PRIMER

Za aktivni dvopol na sliki želimo določiti nadomestni napetostni in tokovni vir: Ug1 = 8 V, in Ug2 = 24 V, Rn1 = 12 W, Rn2 = 4 W in R3 = 5 W.

3

Poznamo dve vrsti kemičnih virov električne napetosti: 4 . je ponovno določen preko kratkostičnega toka in prevodnosti: Ik = Ug Rn = 2. Elektrotehnika R3 U1 U2 Gn1 Rn1 Rn2 Ik1 Gn2 Ik2 Slika 5: Vezava V vzporednih vejah lahko seštevamo le tokovne vire zato oba napetostna vira pretvorimo v ustrezna ekvivalentna tokovna vira I k1 = U g1 Rn1 = 8V 2 = A. Elektrokemični viri enosmerne napetosti Kemični viri električne napetosti so pomembni predvsem kot viri enosmerne napetosti.125S Rn s Čeprav smo razlago in primer omejili na enosmerne primere. Gn 2 = 1 S.5 A in Gn = 1 = 0 .Realni elementi R3 Martina Leš. 4 Za vzporedni veji lahko določimo en sam tokovni vir in dobimo: I k = I k1 + I k 2 = 20 A 3 in Gn = Gn1 + Gn 2 = 1 S 3 Tako dobljeni tokovni generator končno pretvorimo spet nazaj v ekvivaletni napetostni generator Rn = 1 =3Ω Gn in U g = I k × Rn = 20 V Končno lahko določimo še skupno upornost. vse povedano v celoti velja tudi za vire izmenične napetosti in toka. Njihovo delovanje temelji na ločevanju elektrin s pomočjo kemičnih reakcij. 12Ω 3 Gn1 = 1 S 12 in Ik 2 = Ug2 Rn 2 = 6 A . Ekvivalentni tokovni vir dobljenega napetostnega vira. samo izvesti moramo zamenjavo realne upornosti in prevodnosti s kompleksnima impedanco in admitanco: Rn ® Zn Gn ® Yn . ki je enaka Rns = Rn + R3 = 8 Ω .

svinec in kadmij ali nikelj in cink.+ H 2 O 4 Kovina ali vodik predstavlja pozitivni ion ali kation. Voda razrahlja kemične vezi med deli molekule in omogoča njen razpad na ione. ki jo postavimo v elektrolit dobi proti elektrolitu pozitivno ali negativno vrednost potenciala.+ H 2 O 2 H 2SO 4 + H 2 O ® 2H + + SO 4 . OH-skupina in kislinski ostanek pa negativni ion ali anion. Li – CrOx in Li – Bi2O3).baterije. Zaradi tega je pomembno odlaganje baterij k posebnim odpadkom in vračanje baterij v proizvodnjo (reciklaža). Akumulatorje delimo na svinčene in jeklene akumulatorje (odprti in neprodušno zaprti Ni-Fe ali Ni-Cd akumulatorji) Elektroliti in napetostna lestvica kovin Če vodi dodamo bazo. mobilni telefoni) in iskanja alternativnih virov napajanja (električni avto.+ H 2 O CuSO4 + H 2 O ® Cu 2+ + SO2 .Realni elementi · · Martina Leš. salmiakove. ki s svojo napetostjo nasprotuje napetosti člena in znižuje celotno napetost člena. 5 . ti z bakreno elektrodo tvorijo nov člen. V zadnjih letih je razvoj akumulatorjev (akumulatorskih baterij) postal zelo intenziven zaradi velikega števila naprav (npr. baza: kislina: sol: Ca ( OH ) 2 + H 2 O ® Ca 2+ + 2OH . sicer pa v kemičnih reakcijah ne sodeluje.1 V imenujemo Voltov člen. ki je za pozitivno elektrodo izbral baker Cu in za negativno elektrodo cink Zn. Elektrokemični potencial vodika ima vrednost 0. Prvi je sestavil uporaben galvanski člen Volta. sekundarni galvanski členi ali akumulatorji. nastane elektrolitska disociacija: razpad molekul na ione. litijeve baterije (Li . ki ga imenujemo elektrokemični potencial. Okoli pozitivne elektrode se začno nabirati mehurčki vodika.MnO2. cinkovkloridove ali mangan-dioksidne celice). Uporabljamo tudi alternativne rešitve z uporabo napolnjivih baterij in solarnih naprav. in alkalne baterije (živosrebrne. do katerega pride zaradi izločanja vodika na anodi (pozitivni elektrodi). rezultat pa je elektrolit. Baterije delimo na suhe baterije (cinkove. Tak člen z napetostjo 1. Plemenite kovine imajo pozitivni elektrokemični in neplemenite kovine negativni elektrokemični potencial. .). manganov-dioksid-cinkove. alkalij-manganove in srebro-oksidove baterije). Slabost tega in podobnih galvanskih členov je hiter padec napetosti med obratovanjem. Kovina. kisikove baterije. saj vsebujejo živo srebro. To so obnovljivi viri električne napetosti.. kjer imamo opravka s pretvorbo električne energije v kemično in iz kemične nazaj v električno energijo. kislino ali sol.. V tabeli so po velikostnem redu razvrščene kovine s padajočimi elektrokemičnimi potenciali. Elektrotehnika primarni galvanski členi (pretvorba kemične energije v električno) . Lestvico elektrokemičnih potencialov kovin imenujemo Voltova napetostna lestvica kovin. Z ekološkega stališča so baterije okolju nevarne.

ki ima prosti kisik za spajanje z vodikom v vodo.80 V +0.Realni elementi R A I U Cu H+ SO42Zn Martina Leš.76 V -1.56 V -0.85 V +0.00 V -0.07 V -1. Tako snov imenujemo depolarizator.76 V ü ï ï ï ï ï ï ï ý neplemenite kovine ï ï ï ï ï ï ï ï þ ü ï ï ï ï ý plemenite kovine ï ï ï ï þ 6 .67 V -2. Tabela 1: Voltova napetostna lestvica kovin Zlato Platina Živo srebro Srebro Oglje Baker VODIK Svinec Kositer Nikelj Kadmij Železo Krom Cink Mangan Aluminij Magnezij Natrij Kalcij +1.25 V -0.44 V -0.14 V -0.40 V -0.35 V 0.71 V -2.34 V -2. Elektrotehnika H2SO4 +H2O Slika 6: Voltov člen Pojav imenujemo polarizacija in pripadajočo napetost polarizacijska napetost.13 V -0.26 V +0. Zato pozitivno elektrodo obložimo s snovjo.38 V +1.74 V +0.

ki deluje kot negativna elektroda. saj so okolju prijaznejši. 1.5 V 4. za negativno elektrodo cink Zn in za depolarizator rjavi manganovec MnO2. Običajno je podana kapaciteta akumulatorja pri 5. Njegove dobre strani so obremenljivost. ki ga izračunamo: I k = = 20 A . Imenujemo ga tudi cink-ogljikov element. To so galvanski elementi v katerih je mogoča sprememba električne energije v kemično in nato zopet pretvorba kemične energije nazaj v električno. ki je koroziven (kislina: NH4Cl). enostavna izdelava in nizka cena. 10 in 20 urnem praznjenju akumulatorja s tokom I 5 . Največ uporabljamo svinčev in nikelj-kadmijev akamulator. Uporabljamo jih vedno več.5 V 1.5 V 1. da se cinkova posoda. ki jo razložimo na naslednji način: C5 = 100 Ah . I10 .Realni elementi Martina Leš.5 V Zn (posoda) elektrolit C 1. Zn C Zn2+ NH4+ Cl- MnO2 (depolarizator) Mn2O2+H2O NH4Cl +H2O 2NH4OH+2H2 Slika 7: Reakcije v Leclanchejevem členu: posoda se z obratovalnim časom tanjša (porablja) Za pozitivno elektrodo je uporabil ogljik C. Slaba stran teh členov je. pri kapaciteti 100 Ah in toku 100 Ah praznjenja I 5 = 20 A. ki ga imenujemo Leclanchejev člen. Elektrotehnika Leclanche je sestavil podoben člen. 5h 7 . I 20 . v procesu izrablja in lahko začne puščati elektrolit.pomeni 5-urno praznjenje.5 V depolarizator Slika 8: Leclanchejev člen in vezava večih členov v baterijo Akumulatorji Akumulatorji so sekundarni ali obnovljivi galvanski členi.

prav tako pa akumulator ne sme stati prazen.+ 2H 2 O ® PbO 2 + 2H 2SO 4 + 2e- Pozitivna elektroda prehaja v svinčev dioksid. Elektrotehnika Svinčev akumulator Prvikratno polnjenje svinčevega akumulatorja imenujemo tudi formiranje akumulatorja. poteka elektrokemični proces v nasprotni smeri: pozitivna elektroda: negativna elektroda: PbO 2 + 2H + + 2e.+ H 2 O ) Ko priključimo neformiran akumulator na vir enosmerne napetosti (napetost vira v akumulatorski polnilnici krmilimo). se na obeh elektrodah odvijata naslednja elektro-kemična procesa. ko sta obe elektrodi le še čisti svinčev dioksid oziroma čisti svinec in se z nadalnjim polnjenjem poteka le še elektroliza vode. 8 .® PbO + H 2 O ® PbO + H 2SO 4 ® PbSO 4 + H 2 O Pb + SO 2.® Pb + H 2SO 4 Negativna elektroda prehaja v čisti svinec. ki je v 2 disociirani obliki ( H 2SO 4 + H 2 O ® 2H + + SO 4 . Pozitivna elektroda: 2 PbSO 4 + SO 4. da se žveplena kislina sprošča v elektrolit in zato koncentracija elektrolita narašča s formiranjem akumulatorja. vodikov ion H+ prejme na negativni elektrodi elektron in se veže na elektrodi z SO4 skupino v žvepleno kislino. žveplena kislina se izloča v elektrolit.Realni elementi Martina Leš. Pri praznjenju napetost akumulatorja ne sme pasti pod 1. I Ug U PbSO4 2H+ SO42PbSO4 Pb U PbO2 SO422H+ H2SO4 +H2O H2SO4 +H2O Slika 9: Polnjenje in praznjenje svinčenega akumulatorja Značilno za obe reakciji je. Neformiran svinčev akumulator ima obe elektrodi iz svinčevega sulfata PbSO4.8 V. Proces formiranja je končan. H2SO4 se izloča v elektrolit in elektrina aniona nevtralizira na negativni elektrodi.® PbSO 4 + 2e 4 Med polnjenjem in praznjenjem akumulatorja se spreminjata gostota elektrolita in napetost na sponkah akumulatorja. Pri praznjenju akumulatorja. ker sicer svinčev sulfat začne kristalizirati in ni več uporaben. elektrolit pa je razredčena žveplena kislina: H2SO4 + H2O (z gostoto r = 1.14×103 kg/m3 ). Negativna elektroda: PbSO 4 + 2H + + 2e .

Realni elementi Martina Leš. Razlikujemo izkoristek amperskih ur ali tokovni izkoristek hAh in izkoristek wattnih ur ali energetski izkoristek hWh: 9 . ki se pri praznjenju zopet sprošča. Slika 12: Polnjenje akumulatorja Izkoristek Pri polnjenju se v akumulatorju kopiči elektrina. Količino elektrine. Ti so odvisni od različnih vrst akumulatorja. merimo jo pa v Ah (amperskih urah). Elektrotehnika Slika 10: Karakteristični krivulji pri polnjenju akumulatorja: napetost in tok Slika 11: Diagrama odvisnosti odvisnosti koncentracije žveplene kisline in temperature akumulatorja pri polnjenju Akumulatorje lahko polnimo na različne načine. ki se lahko nakopiči v akumulatorju imenujemo kapaciteto akumulatorja.

Ohmski upor ima poleg ohmske upornosti še dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost. lahko iz znane ohmske upornosti R0 pri izhodiščni temperaturi J0 izračunamo vrednost ohmske upornosti R pri delovni temperaturi J: R = R0 é1 + a (J . Za velike temperaturne spremembe ne zadostuje več linearna temperaturna odvisnost in uporabimo aproksimacijo s polinomom višjega reda oblike: 10 . polprevodni materiali in zlitine pa imajo negativni temperaturni količnik. Dejanska vrednost ohmske upornosti je definirana z razmerjem napetosti U in toka I na ohmskem uporu. Ker se presek S in dolžina l v enačbi za ohmsko upornost s temperaturo praktično ne spremenita. mehanskih ali temperaturnih pogojev znotraj predpisane tolerance. jo lahko aproksimiramo s premico in izrazimo s temperaturnim količnikom a a= Dr é 1 ù . napetostjo (U) in frekvenco (f). r0 je specifična upornost pri temperaturi J0 = 20 oC (včasih je podana tudi za 0 oC). r 0 DJ ê o C ú ë û ki je definiran kot relativna sprememba specifične upornosti glede na spremembo temperature J (tudi T). Realni ohmski upor Realni ohmski upor je elementarni sestavni del električnega vezja. Njegova osnovna lastnost je ohmska upornost. Iz tega izraza lahko izračunamo specifično upornost r pri podani temperaturi J r = r 0 (1 + a × DJ ) = r 0 é1 + a (J .J0 ) ù ë û in dalje ohmsko upornost R.J0 ) ù ë û V tabeli 2 najdemo vrednosti temperaturnega količnika za nekatere prevodne snovi. WL kjer pomeni indeks E polnjenje in L praznjenje akumulatorja. Spreminja se s temperaturo (T). Elektrotehnika in mWh = I E × tE I L × tL WE . Temperaturna odvisnost ohmske upornosti V izrazu za ohmsko upornost R= r ×l [ W] S je temperaturno odvisna specifična (tudi: lastna. Če iščemo temperaturno spremembo ohmske upornosti v relativno ozkem temperaturnem območju. svojska) upornost r. ki se sme spreminjati glede na spremembo električnih. Drugi je manjši od prvega.Realni elementi m Ah = Martina Leš. Čiste kovine imajo navadno pozitivni temperaturni količnik a. saj se praznjenje akumulatorja odvija pri nižji napetosti od napetosti polnjenja. Obe lastnosti sta izraziti pri izmeničnih tokih (višjih frekvencah!).

0041 +0.00004 -0. bi med ovoji zaradi potencialne diference med ovoji preko medovojnih kapacitivnosti tekel kapacitivni tok. Tabela 2: Temperaturni količniki Snov Volfram Platina Srebro Baker Aluminij Konstatan Oglje a (1/0C) +0.004 +0. Elektrotehnika kjer so količniki a. Pri temperaturah nad 700 0C postane temperaturni količnik oglja pozitiven. b in g lahko pozitivni ali negativni. 11 . Martina Leš. ki teče preko ohmskega upora je tudi tok. Nadomestno kapacitivnost C zaporedno vezanih medovojnih kapacitivnosti moramo zato vezati vzporedno z zaporedno vezavo R in L. kondenzatorja in tuljave. Temperaturni količniki so veljavni samo za področje okrog izbrane temperature in se lahko glede na izbrano temperaturo spreminjajo. Iz nadomestne vezave vidimo.00045 Frekvenčna odvisnost ohmskega upora Odvisno od konstrukcije ima vsak ohmski upor bolj ali manj izraženi ostali dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost. S tem je mogoče razložiti uporabo ogljene nitke za žarilno nitko v žarnicah. Tok.004 +0. zato lahko parazitno induktivnost L vežemo zaporedno z idealnim ohmskim uporom z ohmsko upornostjo R. Če bi bil ohmski upor navit kot žični upor.0039 +0. tok preko nje vse do zelo visokih frekvenc praktično zanemarljiv. R L C Slika 13: Nadomestna vezava realnega ohmskega upora Na kazalčnem diagramu so te lastnosti pretirano pokazane (slika 14). ki ustvarja magnetno polje. V zaporedni vezavi ohmske upornosti in parazitne induktivnosti pa je vpliv induktivne upornosti pri nizkih frekvencah zanemarljiv in smemo izmenično ohmsko upornost obravnavati kot enosmerno ohmsko upornost.0036 ±0. da je zaradi zelo majhne vrednosti parazitne kapacitivnosti C.Realni elementi R = R0 (1 + a × DJ + b × DJ 2 + g × DJ 3 ) . Realni ohmski upor je mogoče predstaviti z vezavo idealnih elementov: upora. Primer: Oglje ima negativen temperaturni količnik. Ker sta to nezaželeni lastnosti ju pogosto označujemo kot parazitno induktivnost in parazitno kapacitivnost.

Če položimo v električno polje polarni dielektrik. torej kot dve raznoimenski elektrini v zelo majhni medsebojni razdalji. Realni kondenzator Če priključimo kondenzator na enosmerno napetost U. Pri omrežni frekvenci 50 Hz še vedno obravnavamo upore kot idealne upore. da se dielektrik polarizira ali električno napne (v njem se zato nakopiči energija električnega polja).Realni elementi +j +j Martina Leš. ki skušajo premakniti pozitivne elektrine v smeri polja in negativne elektrine v smeri proti polju. v katerih se molekule že v nepolariziranem stanju obnašajo kot električni dipoli. Polarni dielektriki so tisti. V kondenzatorju se ustvari električno polje. pri kateri dielektrik prebije. Že v poglavju o kondenzatorjih smo omenili dva karakteristična podatka o kondenzatorju: relativno dielektrično konstanto er in električno prebojno trdnost Ep. delujejo na elektrine v dielektriku električne sile. da ima poleg kapacitivnosti kot svoje osnovne lastnosti še v večji ali manjši meri obe ostali lastnosti: induktivnost in ohmsko upornost. Realni kondenzator se od idealnega kondenzatorja razlikuje po tem. se nabije z elektrino Q. Posledica tega je. Elektrotehnika ZRL j R jwL YRL = 1 ZRL Y U jwC +1 IRL +1 YRL j Slika 14: Kazalčna diagrama polne upornosti in polne prevodnosti Glede na frekvence lahko zapišemo: za nizke frekvence je realni ohmski upor čista ohmska upornost. 12 . se lahko gibljiva molekula (pri tekočinah) zasuka in razdalja med elektrinama poveča. pri negibljivih molekulah trdnih snovi pa se spremeni le razdalja med elektrinama. Kako sta izraženi obe parazitni lastnosti je odvisno od izvedbe ohmskega upora. ki je premo sorazmerna priključeni napetosti in kapacitivnosti kondenzatorja C. Zato moramo pri realnem kondenzatorju v praksi upoštevati le izgube. Polarizacija dielektrika in dielektrične izgube Če postavimo dielektrik v električno polje. Pri tem igra pomembnejšo vlogo le induktivnost dovodnih žic do kondenzatorja. ki označuje tisto velikost mejne električne poljske jakosti. ki jih dobimo v realnem dielektriku (vsi dielektriki razen praznega prostora) zaradi izmenične polarizacije dielektrika. to pri nižjih in srednjih frekvencah brez skrbi zanemarimo. pri srednjih frekvencah moramo upoštevati parazitno induktivnost in pri višjih frekvencah upoštevamo še parazitno kapacitivnost. Vse dielektrike delimo v dve skupini: polarne in nepolarne. ki za svoje vzdrževanje ne porablja energije. V plinih imamo elektronsko polarizacijo v tekočinah in trdnih snoveh pa orientacijsko polarizacijo.

ki se na kondenzatorju kopiči v energiji električnega polja in se samo preliva. ki ga imenujemo faktor dielektričnih izgub: tgd = I 1 G P = = R = BC Rw C I C QC +j R IC IR d I j C U +1 Slika 16: Nadomestna vezava in kazalčni diagram realnega kondenzatorja Faktor izgub (tg d) je tudi razmerje med močjo. in faktor izgub tg d. 13 . Tok I v dovodu nadomestnega kondenzatorja oklepa z napetostjo U kot. ga smemo izraziti s tg d. Tok IC skozi idealni kondenzator s kapacitivnostjo C prehiteva priključeno napetost U za 900. Poleg teh treh podatkov so pomembni še naslednji podatki: - delovna napetost je tista enosmerna ali efektivna vrednost izmenične napetosti. ki jo vežemo vzporedno z idealnim kondenzatorjem s kapacitivnostjo C. ki se na kondenzatorju zaradi izmenične polarizacije porablja in močjo. Ponazorimo jih z ohmsko upornostjo R. ki je merilo dielektričnih izgub v kondenzatorju. izgubni tok IR pa je v fazi s priključeno napetostjo. Elektrotehnika r E + - r F + - + Slika 15: Polarni dielektrik v električnem polju Če je električno polje v dielektriku izmenično. prebojno trdnost Ep. se dielektrik v vsaki polperiodi dvakrat prepolarizira.Realni elementi Martina Leš. Ker je izgubni kot d zelo majhen. ampak je zmanjšan za izgubni kot d. Ob tem nastanejo dielektrične izgube. ki ni več 90o. zato recipročno vrednost faktorja izgub definiramo kot kvaliteto Q Q= 1 . tgd Kondenzator ima naslednje karakteristične podatke: kapacitivnost C. Majhen faktor izgub pomeni veliko kvaliteto kondenzatorja. s katero smemo kondenzator trajno obremeniti.

Glede na to delitev dobimo dva povsem različna obratovalna primera in dve različni nadomestni vezavi. I 3 . Permeabilnost 21. je tisto temperaturno območje v katerem kondenzator še zadovoljivo deluje. 14 .3 2.3 80.) Barijev titanat Steklo Glimmer Karton Kabelski papir v olju Zrak Marmor Nitrobenzol Papier (suh) Pleksi steklo Polietilen (PE) Poliprofilen (PP) Polistirol (PS) Politetrafluoretilen (PTFE) Polivinilklorid (PVC) Porcelan Žveplovheksafluorid (SF6) Tantaloksid (TaZ05) Transformatorsko olje Voda (čista) Celuloza Realna tuljava Pri realni tuljavi moramo ločeno obravnavati realno tuljavo z jedrom iz nemagnetne snovi in realno tuljavo z jedrom iz magnetne snovi. l2 5 . enako kot pri realnem ohmskem uporu. ki jo kondenzator še vzdrži brez trajne okvare in temperaturno področje dela. 4 6 1 25 2.3 36 2 3.5 2.6 Tabela 3: Permeabilnost različnih snovi pri 20 °C Snov Aceton (CH3COCH3) Aluminijev oksid (A120. Elektrotehnika maksimalna napetost je tista temenska vrednost.8 5.. Kapacitivnost lahko zanemarimo pri nizkih frekvencah. Realna tuljava z nemagnetnim jedrom Tuljava z nemagnetnim jedrom ima povsem enako nadomestno vezavo kot realni ohmski upor..Realni elementi - Martina Leš.5 10 > 1000 5.. ko pri realnem ohmskem uporu prevlada ohmska upornost.. 8 5 4.. Tuljavo lahko obravavamo kot zaporedno vezavo idealne ohmske upornosti R in idealne induktivnosti L.0006 8. Medtem. Navitje z velikim številom ovojev in je navito iz bakrene žice in ima nizko upornost.3 2.0 2.. je induktivnost je osnovna lastnost zračne tuljave.3 1.

15 . da je tok skozi oba zaporedno vezana elementa isti. Kot d imenujemo izgubni kot. svilo ali lakom. Vrtinčni toki v magnetnih jedrih Če imamo v železnem jedru izmenično magnetno polje. Pri visokih frekvencah uporabimo namesto žice pletenico iz tankih z lakom izoliranih posrebrenih žic. Nosilci navojev tuljave so izdelani iz bakelita. Tok I. časovno spremenljivi magnetni pretok F v notranjosti železnega jedra ustvari inducirano električno polje.Realni elementi +j UR UL d R L fm Martina Leš. Izgubni kot d je majhen in se ne razlikuje veliko od izgubnega faktorja tuljave tg d: tgd = R UR P = = w L U L QL Recipročno vrednost izgubnega faktorja nazivamo kvaliteto Q tuljave Q= 1 . Pri tuljavah. temveč za kot j = 90o . je v fazi s padcem napetosti UR na ohmski upornosti navitja. S tem se v precejšnji meri izognemo kožnemu pojavu. ki jo izoliramo z bombažem. Elektrotehnika U j I f +1 Ui Slika 17: Nadomestna vezava in kazalčni diagram realne tuljave z nemagnetnim jedrom Iz nadomestne vezave izhaja. ki ustvarja v tuljavi magnetni pretok F. induktivni padec napetosti UL pa je enak negativni vrednosti inducirane napetosti Ui . ki jih nameravamo uporabljati pri višjih frekvencah. Tako priključena napetost realne tuljave ne prehiteva več toka skozi tuljavo za 90o.d. keramike ali prešanega papirja. polistirena. Narejena tuljava se na koncu zalije z voskom ali umetno smolo zaradi impregnacije in mehanske zaščite. Za dolge tuljave je induktivnost določena kot L = m0 × N2 ×S [ H] . tgd Tuljave z nemagnetnim jedrom izdelujejo navadno z navijanjem bakrene žice. ki ima tako smer. l za kratke tuljave pa dobljeni rezultat korigiramo z empirično ugotovljenimi faktorji ali pa določimo induktivnost po empiričnih formulah. moramo posebno pozornost posvetiti čim manjši parazitni kapacitivnosti.

Padec magnetnega pretoka –dF ima nasprotno smer in silnice inducirane električne poljske jakosti Ei obkrožijo –dF po desnosučnem vijaku. Tudi lameliranje pri visokih frekvencah ne daje več dovolj dobrih rezultatov in moramo zato uporabljati prašnata in feritna jedra. v vsakem od teh so vsi spinski magnetki (spinski magnetek je elektron. Na sliki je presek železnega jedra. Elektrotehnika da oklepa padec magnetnega pretoka –dF po desnosučnem vijaku. ki jih v železnem jedru dobimo zaradi vrtinčnih tokov. ki ima kubično strukturo. imenujemo vrtinčne izgube v železnem jedru. Histerezne izgube v železnih jedrih V magnetnih materialih je magnetno polje sestavljeno iz dveh sestavin: iz magnetne gostote B0. ki ima veliko specifično upornost. Ker je železno jedro prevodno. d debelino lamele magnetnega jedra. požene inducirana napetost toke. ki bi jo tok v ovojih tuljave ustvaril v nemagnetnem jedru in doprinosa magnetne snovi same J. Na področju industrijskih frekvenc so vrtinčne izgube podane z naslednjo enačbo Pv = l 2 × w 2 × d 2 × Bm × V = 24 2 = x × f 2 × Bm × V [ W ] pri čemer pomeni l specifično prevodnost magnetne snovi. ki se ujemajo s stranicami kubične kristalne strukture. Vse konstrukcijske in snovne konstante lahko zajamemo v skupni faktor x. Za visoke frekvence velja drugačna odvisnost za izračun vrtinčnih izgub. v katerem so vsi spinski magnetki pod vplivom notranjih sil enako usmerjeni) navzven kompenzirata.Realni elementi Martina Leš. imamo šest enako velikih področij kristala. Tokovna gostota vrtinčnih tokov raste proti površini železnega jedra. Bm maksimalno magnetno gostoto v železnem jedru in V volumen magnetnega jedra. 16 . Monokristal železa nemagnetene snovi je navzven nevtralen. ki jih zaradi karakteristične krožne oblike imenujemo vrtinčne toke. ki ga imenujemo vektor magnetne polarizacije. Weissovo območje imenujemo v popularni predstavitvi magnetizma elementarni magnetek. se po dve nasprotno usmerjeni Weissovi območji (Weissovo območje je del monokristala železa. Če magnetni material še ni bil namagneten (ali pa je bila njegova magnetna preteklost zbrisana). ki rotira okoli svoje osi) enako usmerjeni v eno od šest možnih magnetnih osi. Vrtinčne toke omejujemo na dva načina: z lameliranjem železnega jedra ali s tako izbiro materiala za magnetna jedra. da narašča). V kristalu železa. w in f krožno in navadno frekvenco. F -dF Slika 18: Nastanek vrtinčnih tokov Izgube. skozi katerega se magnetni pretok časovno spreminja (predpostavimo.

Za uporabo pri industrijskih frekvencah zmanjšamo izgube najbolj učinkovito z legiranjem magnetnih jeder. Ker se cikel premagnetizacije ponovi v sekundi f-krat v prostornini V. T 0 Za magnetne gostote Bm = 1. Posamezne izgube določimo po postopku. imenujejo se posledične izgube (teoretiki se še vedno prepirajo zakaj in kolike so). Ime izhaja od tod. Celotne izgube v železnem jedru bomo razdelili na dva dela: vrtinčnih izgub Pv in histereznih izgub Ph. Lastno magnetno polje urejenih elementarnih magnetkov se prišteva zunanjemu magnetnemu polju in ga izredno poveča. V izrazu za relativno permeabilnost n. tako da jo namestimo kot jedro tuljave. ki je najbližja legi zunanjega polja.. V izmeničnem magnetnem polju se morajo elementari magnetki prevračati v ritmu vsiljene frekvence.Realni elementi Martina Leš. so odtod histerezne izgube 2 Ph = h × f × Bm × V [ W ] . V obeh primerih je h snovna konstanta magnetne snovi. se začno elementarni magnetki prevračati v lego tiste od šestih magnetnih osi. ki vplivajo na kristalno strukturo (rezanje. Skupne izgube v železnem jedru Čeprav imamo v železnem jedru še tretjo vrsto izgub. Pri enkratnem premagnetiziranju je energija porabljena za enkratno premagnetizacijo (v času ene periode T): n Wh = ò H × dB = h × Bm [ J ] . štancanje. da je 1 del prispevek zunanjega polja in 999 delov pa lastni prispevek magnetne snovi. 17 .1. valjanje itd.pr. nad to mejno frekvenco se magnetna snov obnaša kot nemagnetna. ker je površina histerezne zanke enaka histereznim izgubam v enoti prostornine. Od neke frekvence naprej ne morejo več slediti spremembam polja. je njihova velikost v primerjavi s prvima dvema zanemarljiva. lahko bistveno spremenijo magnetne lastnosti magnetnih snovi. Lastnosti magnetnih materalov so odvisne od kristalne strukture.6 T smemo vzeti potenco n = 2. ki jih imenujemo histerezne izgube. Elementarni magnetki imajo svojo mehansko vztrajnost. ki je skiciran na sliki. Skupne izgube v magnetnem jedru želimo čim bolj zmanjšati. prešanje. Zato vsi zunanji mehanski posegi. Skupne izgube v magnetnem jedru določimo z meritvami vsote obojih izgub. Združimo jih v enačbo: PFe = Pv + Ph = 2 2 = x f 2 Bm V + h f Bm V [ W ] .) in tudi vse toplotne obdelave. Iz tega izhajata dva za nas izredno pomembna zaključka: Prevračanje elementarnih magnetkov povzroča dodatne izgube v železnem jedru. Elektrotehnika Če začnemo magnetno (do tedaj nemagneteno) snov magnetiti. µr = 1000 to pomeni.

Elektrotehnika K = tg a a n Pv f Ph f f f Slika 19: Postopek za razdelitev železnih izgub na obe sestavni komponenti Če enačbo za določitev skupnih izgub v magnetnem jedru na obeh straneh delimo s frekvenco f. Ui Slika 20: Nadomestna vezava in kazalčni diagram idealizirane tuljave z železnim jedrom Tuljava brez ohmske upornosti ne obstaja. f Krivuljo določimo iz meritev skupnih železnih izgub pri različnih frekvencah in skozi dobljene delovne točke določimo premico. Tisti del magnetnega 18 .Ui j I0 d Im I0 IFe RFe -R fgl +1 I L0 F gl. del magnetnega pretoka tuljave se vedno sklene preko zraka in tako predstavlja stresani magnetni pretok tuljave Fs. dobimo enačbo premice: PFe = k× f +n.Realni elementi PFe f Martina Leš. +j . v kateri se vse magnetne silnice zaključujejo skozi železno jedro. Oboje izgube so tako točno določene Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z železnim jedrom Pod idealizirano tuljavo z železnim jedrom razumemo tuljavo brez ohmske upornosti. Pri f = 0 določimo delež histereznih izgub.

ki se v celoti sklene po železu imenujemo glavni magnetni pretok Fgl.44 f N × F gl . U RFe = U U2 = . inducirano napetost pa določimo kot: Ui = - 2p f N × F gl = -4 . Realna tuljava z železnim jedrom Nadomestno vezavo realne tuljave z železnim jedrom dobimo tako. Magnetilna komponenta toka Im ustvarja v tuljavi magnetni pretok Fgl. za inducirane napetosti efektivne vrednosti.Realni elementi Martina Leš. 19 . kjer je d izgubni kot železnih izgub. Ta ne zaostaja več za priključeno napetostjo za 90o. temveč za fazni kot j = 90o . 2 Pri tem moramo uporabiti za magnetne veličine temenske.d. moramo tako RCu kot stresano induktivnost Ls vezati zaporedno z že znano nadomestno vezavo idealizirane tuljave. Tok IFe skozi nadomestno ohmsko upornost železnih izgub RFe je v fazi z napetostjo U in se z magnetilno komponento Im sešteva v celotni tok idealizirane tuljave I0 . ta v tuljavi ustvari inducirano napetost Ui . Taka formulacija tuljave omogoča logično in fizikalno pravilno razširitev na tuljavo brez teh omejitev. ki ga dobimo zaradi histereznih in vrtinčnih izgub v železnem jedru. I Fe PFe Tok I0 v dovodu je po vrednosti enak geometrijski vsoti obeh komponent 2 2 I 0 = I Fe + I m . Elektrotehnika pretoka. Ker teče skozi ohmsko upornost RCu celotni tok I0 in povzroča stresani magnetni pretok prav tako celotni tok I0 . da opustimo obe poenostavitvi RCu = 0 in Ys = 0. Tok železnih izgub je mogoče določiti iz izmerjenih izgub v železu I Fe = PFe . ki za magnetnim pretokom zaostaja za 90o in vzpostavlja ravnotežje napetosti idealizirane tuljave U.

Realni elementi +j Martina Leš. je to pomenilo. 20 . ki veljajo le za sinusne veličine. Pri linearnih elementih so bile relacije preproste: če je bila ena veličina sinusna. Delitev magnetnih materialov Magnetne materiale delimo na magnetne materiale za trajne magnete in na magnetne materiale za spremenljiva magnetna polja. V realni tuljavi imamo dodatno še dva padca napetosti: padec napetosti na ohmski upornosti RCu navitja in stresani induktivnosti Ls: U = U R + U s + ( -U i ) = I 0 × ( RCu + jw Ls ) + ( -U i ) kjer vrednost Ui določimo in je magnetni pretok F v tuljavi z železnim jedrom vsota sklenjenega magnetnega pretoka po železu Fgl in stresanega magnetnega pretoka Fs . Če priklopimo na tuljavo sinusno obliko napetosti. Ekvivalentni sinusni tok je definiran kot tok. da prvega ustvarja le magnetilna komponenta toka Im. oblika magnetilnega toka ni sinusna in obratno. Razlika je le v tem. Obe veličini sta močnostno neodvisni ali invariantni.Ui j RCu RFe LS fS U IFe Im fgl +1 L0 fgl Ui Slika 21: Nadomestna vezava in kazalčni diagram za realno tuljavo z železnim jedrom V idealizirani tuljavi je priključeni napetosti držal ravnotežje le induktivni padec napetosti zaradi inducirane napetosti. ki povzroča na ohmskem uporu enake joulske izgube kot nesinusni tok. Pri nelinearnih elementih to ne velja več. Elektrotehnika US UR . da so tudi vse ostale veličine sinusne časovne funkcije. vpeljemo pojem ekvivalentnih sinusnih veličin. Ker želimo uporabljati kazalčne diagrame. Pri tuljavi z železnim jedrom srečamo prvič nelinearne elemente. drugega pa celotni tok I0 .

če znižamo zunanje magnetenje H na ničelno vrednost. da magnetna gostota pade na ničelno vrednost. ki imajo srednje vrednosti Br = 1 T in Hk = 5000 A/m. Koercitivna sila Hk je tista velikost magnetne poljske jakosti. To dosežemo s pomočjo remanentne ali preostale gostote Br ali zahtevamo veliko koercitivno silo Hk. Elektrotehnika Br Hk H Slika 22: Histerezna zanka za trdomagnetne materiale Materiale za trajne magnete imenujemo tudi magnetno trdi magnetni materiali. ki jo dobimo. Povzročajo jo tisti elementarni magnetki. 21 . Magnetno mehki magnetni materiali morajo imeti morajo čim ožjo histerezno zanko in čimvečjo specifično upornost za preprečitev vrtinčnih tokov. Remanentna gostota Br je tista velikost magnetne gostote. Imeti morajo histerezno zanko s čim večjo površino. ki vztrajajo v novi ravnotežni legi.Realni elementi B Martina Leš. Zelo pomemben magnetno mehki material je elektrolitsko železo in razna silicijeva jekla. s katero moramo magnetiti v nasprotni smeri. Tipični trdi magnetni materiali so razna kromvolframova in krom-molibdenova jekla.

ipd. instalacije hišnih govornih naprav. Glede na okolje ločimo: instalacije v suhih prostorih (stanovanjski in poslovni prostori). . za napetosti do 250V proti zemlji (predvsem za instalacije razsvetljave in pogoni elektromotorjev). Vrste električnih instalacij Električne instalacije delimo glede na področje uporabe na tri večje skupine: elektroenegretske instalacije nizke napetosti v zgradbah. Aparati Aparati so priprave za opravljanje nekega določenega dela (električni aparati: npr mešalnik). Naprave so mehanski. olajšuje. opravlja delo (najpreprostejša naprava: vzvod!). elektroenergetske instalacije nizke napetosti v industriji. stikala. naprave za varovanje vodnikov. vtičnospojne naprave. antenske instalacije.. ki sestavljajo funkcionalno celoto instalacije telekomunikacijskih naprav v zgradbah. do zapletenih naprav. pri katerih napetost med vodniki ne presega 50V (telefonske. Elektrotehnika Električne inštalacije Definicije Električna inštalacija Električne instalacije (v širšem pomenu besede) so smotrno povezane naprave. kot npr. elementi daljinskega vodenja. Naprave Naprava je navadno večji predmet. za napetosti do 1000V proti zemlji (za instalacije pogoni elektromotorjev ter elektrotoplotnih in elektrokemijskih postrojev).Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. aparatov in naprav. V ožjem pomenu besede so električne instalacije samo napeljave nizke napetosti v odprtih in zaprtih prostorih. Postroj: več strojev in naprav skupaj. električni in fizikalni povezovalniki med človekom in okoljem (od najpreprostejših predmetov. kontaktorji. ki omogoča. električni stroji). 22 . sestavljen iz več sestavnih delov. ki posredujejo pretok električne energije od proizvodnih električnih naprav do porabnikov: električnih naprav in aparatov.. Električna oprema pri inštalacijah: vodniki.).

. s katero je omrežje (inštalacija) ali oprema označena in na katero se nanašajo nekatere obratovalne karakteristike. pridobivanje in proizvodnja gorljivih tekočin. nazivna napetost. Standardi in predpisi Pod standardizacijo razumemo po Zakonu o standardizaciji predpisovanje in uporabo standardov.). instalacije v posebnih prostorih (obrati.3 in 0. Vrednosti: npr. Nazivna napetost je napetost. Ik = 1000 A in Rk = 0.Varovanje pred učinki električnega toka - Martina Leš. tehničnih normativov. Un = 220. ki je npr. vlažni.23 W konična moč napajanja To je največja moč. za stanovanja med 0.5. ki se pojavi v napajalni točki inštalacije in jo določimo na podlagi priključnih moči porabnikov z upoštevanjem faktorja sočasnosti (ne priklopimo vedno vseh naprav hkrati). Navadno uporabljamo izmenične toke.. veleblagovnice.. Tok imenujemo kratkostični tok. vroči prostori. Osnovni podatki za električne inštalacije so: vrsta toka in frekvenca.enosmerni in izmenični tok (f = 50 Hz) . v industriji preseže tudi 60 kA. ki jih določa zakon.. nstalacije v prostorih. Elektrotehnika instalacije v prostorih s specifičnimi pogoji (športne in koncertne dvorane. U = 230 V. Pri nas so deloma še vedno JUS standardi.. kjer so prisotne eksplozivne zmesi (proizvodnja in razdeljevanje plinov. 380 V ( V EGS se pripravlja prehod na 230 in 400 V) - kratkostični tok. . ki jih po potrebi usmerimo pred porabnikom.). ki pa jih bodo v prihodnjem v celoti nadomestili slovenski standardi (SIST). Običajno je pod 1 kA. Pomembnejše so naslednje oznake standardov: standardi evropske skupnosti 23 . Kratki stik Ik nastane zaradi prevodne povezave med dvema vodnikoma pod napetostjo (upornost je odvisna le od upornosti vodnikov). norm kakovosti proizvodov in storitev ter predpisov.). Slovenski standardi bodo usklajeni z mednarodnimi in evropskimi standardi in so (bodo) nastajali v glavnem s privzemanjem. . gledališča... .

ki jih lahko razvrstimo v naslednje skupine: vodniki instalacijske cevi pribor za spajanje in pritrditev vodnikov in cevi kabli in pribor za spajanje in priključevanje varovalke in instalacijski odklopniki stikala vtično-spojne naprave razdelilniki merilne naprave za merjenje električne energije. ki jih uporabljamo predvsem pri gradnji nadzemnih vodov izolirane. Pri izračunih upoštevamo naslednji specifični prevodnosti (oz. Vodniki pri električnih inštalacijah Vodnike uporabljamo za prenos električne enrgije.energetski izolirani vodniki in energetski kabli .telekomunikacijski izolirani vodniki in telekomunikacijski kabli. upornosti R = 1/G): za baker 56 Sm/mm2 za aluminij 35 Sm/mm2. Ker so energijske prenosne izgube pri določeni prenosni napetosti odvisne tudi od specifične upornosti uporabljene kovine. Elektrotehnika slovenski standard starejša oznaka slovenksih standardov neregulirano Elektroinstalacijski materiali Pri izvajanju elektroenergetskih in telekomunikacijskih instalacij uporabljamo različne materiale. se za prenosne vodnike iz ekonomskih razlogov uporabljata predvsem baker in aluminij. . Obe vrednosti veljata pri temperaturi 20o C.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Ločimo dve vrsti vodnikov: gole. ki jih uporabljamo za električne instalacije in energetske napeljave. 24 .

150. 185. 70. 6. Slika 23: Vodniki Vodnike označujemo glede na število žic 25 . da bi se izognili kožnemu efektu. 10. 240.25. Vodniki do 16 mm2 so masivni ali pramenasti vodniki. 25. 400 in 500 mm2. 95. 0. 120. Elektrotehnika Prerezi vodnikov so normirani. 50. 1. 4.5. 300. 2. 16.5. Standardni prerezi vodnikov so: 0. 35. 1.75.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. ostale pa samo še kot pramenaste vodnike.

modra črna. zelenorumena brez barve. vrsta vodnika (iz bakra. predpisani pa so tudi naslednji podatki: izvedba kabla. Za vodnike so standardizirane barve izolacije različnih vodnikov. Elektrotehnika Tabela 4: Označevanje vodnikov in sponk Vrsta vodnika Oznaka priključnih sponk Oznaka vodnika Barva izolacije vodnikov Grafični simboli vodniki sponke Sistem napetosti z izmeničnim tokom: faze nevtralni vodnik U. . L3 N črna. L2. Za označevanje vodnikov po standardih uporabljamo kombinacijo črk in številk. rjava svetlo modra Sistem napetosti z enosmernim tokom: pozitivni vodnik negativni vodnik srednji vodnik Zaščitni vodnik + M PE L+ Lčrna. aluminija). zelenorumena Brezšumna ozemljitev TE Vodnike označujemo po standardih. V..Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. ki so na naslednji sliki. W N L1. 26 .. plašč kabla ali posebni ovoj. pri čemer uporabljamo oznake. rdeča svetlo modra zeleno-rumena Neozemljeni zaščitni vodnik Zaščitno-nevtralni vodnik PU zeleno-rumena PEN zeleno-rumena Ozemljitev E brez barve.

27 . v ometu. v kanalih ali pa kot električni tračni sistem. Spajkanje vodnikov ni dovoljeno. Za pravilno lego vodnika in za tesnjenje skrbijo uvodnice. ki ščitijo vodnike pred mehanskimi poškodbami. pred škodljivimi vplivi vlage in raznih hlapov ali par v atmosferi. v litem betonu . Uporabljamo dve vrsti instalacijskih cevi: termoplastične cevi: rebraste. ki razbremenijo vodnike pred mehanskimi obremenitvami. Podobno velja tudi za priključevanje aparatov in naprav: najpogosteje uporabimo objemke. zaščitne kovinske cevi (oklepne cevi) so mehansko izredno trdne in jih uporabljamo v industriji. strop. luči). Pri polaganju električnih instalacijskih vodnikov v in na zidove. uporabljamo za zaščito le teh instalacijske cevi. gladke (toge cevi). nadometno. tla oziroma na naprave. Elektrotehnika Slika 24: Označevanje vodnikov po standardih (DIN) Elektroenergetske instalacije v zgradbah izvajamo podometno. Spajamo v razvodnicah (dozah) s posebnimi sponkami. ki so izdelane za različne prereze vodnikov in za različne namene (npr. Slika 25: Termoplastične in zaščitne cevi Vodnike spajamo zaradi podaljševanja ali zaradi cepljenja s sponkami. v votli steni.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.

b) sponke za brezvijačno spajanje. Slika 29: skobe 28 . d) priključne sponke . c) lestenčne sponke. skobe (držala za vodnike). f) vrstna sponka Slika 27: Razvodnice Slika 28: Priključevanje v razvodnici Pribor za montažo cevi in pritrdilni material Da bi pravilno in trajno izvedli inštalacijo uporabimo pri montaži cevi: uvodnice in končnike (za zaščito izolacije ob vstopu ali izstopu vodnika v kovinsko cev ali ohišje). e) Wecco sponka. spojke in loke (za podaljševanje cevi in za pravilen potek cevi).Varovanje pred učinki električnega toka a) b) Martina Leš. Elektrotehnika c) d) e) f) Slika 26: Različne sponke: a) aparatne sponke.

tripolne (L. ki jih sedaj uporabljamo. 29 . Slika 30: Vtiči: dvopolni in petpolni Slika 31: Natiči Vtičnice so dvo in tripolne za napetosti do 250V in petpolne (tripolne s kontaktoma za nevtralni in zaščitni vodnik) za napetosti 380V. Grajene so tako. namembnosti. vse pa so projektirane za tokove do 16A. Vtično-spojne naprave za instalacije v zgradbah Vtičnice so naprave. Vtičnice za posebne namene uporabljamo pri instalacijah male napetosti in telekomunikacijskih instalacijah. PE). da je slučajen dotik delov pod napetostjo onemogočen. ki jih moramo upoštevati: inštalacije v zgradbah. kjer izvajamo instalacije nadometno (predvsem v vlažnih in prekomerno prašnih prostorih). štiripolne (L1. potem ko so cevi že položene. da se. interfone.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. ki omogočajo priključevanje prenosnih porabnikov na instalacijsko omrežje. ko vtikamo vtič. L3. Elektrotehnika Vodnike povlečejo v inštalacijske cevi z jeklenim trakom. L2. Vtičnice in vtikači morajo biti izdelani tako. skupinske antenske naprave ipd. inštalacije v industriji. Vtičnice za nadometno montažo uporabljamo tam. zaščitni kontakt najprej sklene z ustreznim zaščitnim kontaktom vtiča. PE) in petpolne (L1. da jih ne moremo priključevati na vtičnospojne naprave drugih napetosti oz. dvopolne z zaščitnim kontaktom) zaradi porabnikov manjših moči. L2. V stanovanjskih in poslovnih prostorih uporabljamo vtičnice za telefone. N. PE). N. Uporabljamo pretežno tripolne (oz. Vtično-spojne naprave morajo biti izdelane tako. ločimo po številu polov naslednje vrste vtično-spojnih naprav: dvopolne (L. L3. Glede na izmenične sisteme električnih omrežij. PEN). ozvočenja. Vtično-spojne naprave Vtično-spojne naprave uporabljamo za priključevanje prenosnih porabnikov in ločimo dve različni skupini glede na predpise. N.

Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Priključene moči za stanovanjske objekte so odvisne od velikosti ter opremljenosti stanovanj in znašajo od 3. ki se ob izpadu preklopi na akumulatorsko baterijo in kaže najkrajšo pot iz stavbe.. drugačnih frekvencah (do 500 Hz). večje stopnje mehanske zaščite ipd. Dvopolne izdelujejo za tokove do 10A. ki so velikokrat tudi nadometno izdelani.) so določeni še drugi normativi: drugačna višina vtičnic v kuhinji. Elektrotehnika Z vtičem povežemo porabnika preko ustreznega vodnika s fiksno instalacijo preko vtičnice..5 kW (16 A) do 7. . kopalnica.5 kW (35 A). Inštalacije v stanovanjskih zgradbah V stanovanjskih zgradbah je določena višina vtičnic (35 cm od tal). V zadnjem času uporabljamo tudi posebno napajanje za naprimer strežnike (UPS = Uninterruptible Power Supply). potrebe po višjih tokovih (do 125 A) in obratovalnih napetosti (do 690 V). oddaljenost do drugih elektroenergetskih inštalacij). Izdelujemo jih za različne nazivne napetosti. Zasilna razsvetljava: je varnostna razsvetljava. višina stikal (105 cm od tal). do 100 MHz in do 2. poslovne in industrijske objekte. kabelske sisteme in informacijske sisteme (računalniške mreže). Danes jih ločimo tudi glede na hitrost prenosa signalov.. Nadomestna razsvetljava: se ob izpadu omrežne napetosti preklopi na pomožni elektroenergetski vir in osvetljuje prostore z najmanjšo predpisano osvetljenostjo. z različno stopnjo zaščite pred vlago-vodo. Podoben primer: šolske računalniške učilnice Inštalacije v objektih s specifičnimi pogoji V teh objektih morajo biti svetilke varnostne razsvetljave.6 GHz). Inštalacije telekomunikacijskih naprav Inštalacije telekomunikacijskih naprav razdelimo v grobem po namenu: za telefonijo.. tri in petpolne pa za toke 16A. Zgrajeni morata biti nadomestna in zasilna razsvetljava. Inštalacije v poslovnih prostorih Potrebujemo večje število in drugačno porazdelitev energetskih in telekomunikacijskih vtičnic. do 1 Mhz ali 1 Mbit/s (ISDN). z različnimi izvedbami blokade pri vtikanju ali iztikanju vtiča pod napetostjo. tokove. . ki jo podajamo v kbit/s ali s frekvencami signalov: (do 100 kHz ali 100 kbit/s (govorni signali). Danes izdelujejo dvo in tripolne vtiče in petpolne. zaščita pred vlago. do 16 MHz. Vtično-spojne naprave za industrijo Zaradi težjih obratovalnih pogojev. se vtično-spojne naprave za industrijo izdelujejo po posebnih predpisih. Velikokrat jih polagamo v posebne kanale. 30 . Za posebne prostore (kuhinja. Razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske objekte Razlikujemo razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske. za obe pa veljajo posebni predpisi o njuni izgradnji (npr. televizijo in radio.

ki so meja med distribucijskim omrežjem in porabniki. Poleg varovalk sta v omarici še števec električne energije in stikalna ura. Razdelilniki Glavni napajalni vod dovaja pri vseh instalacijah električno energijo do določenega mesta.5 mm 3P 1. kjer se potem razveja na posamezne glavne tokokroge. imenujemo razdelilnike. ki se napajajo iz nadzemnih vodov.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. za razsvetljavo. v kateri delimo glavni napajalni vod na posamezne glavne tokokroge oziroma glavni tokokrog na tokokroge posameznih porabnikov. po potrebi s števcem električne energije in drugimi aparati. in podrazdelilnike.5 mm2 / ic F 16 mm FID 20 A 16 A 16 A 16 A 10 A 10 A 10 A 10 A 220 V 50 Hz 16 A Slika 32: Enopolna shema stanovanjskega razdelilnika 31 . Poznamo glavne razdelilnike. Elektrotehnika Priključek na zunanje omrežje Zunanje omrežje je lahko prostovodno ali kabelsko. in kabelski priključki. za električne pogone). ki so namenjeni gospodarneši porazdelitvi električne energije v objektih (npr. izjemo tvorijo samonosilni kabli.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. Le-ti napajajo skupine porabnikov v posameznih delih objekta.5 mm 3P 2. spalnica) razsvetljava (kopalnica) razsvetljava (drugod) vtičnice vtičnice 2P6+P2. Te razdelitve naredimo predvsem glede na dovoljene padce napetosti. dovod štedilnik (kuhinja) pomivalni stroj (kuhinja) pralni stroj (kopalnica) infra pečka (kopalnica) razsvetljava (dnevna soba. Vsak tokokrog je na začetku varovan z varovalko ali instalacijskim odklopnikom (pri trifaznih tokokrogih lahko z zaščitnim stikalom).5 mm2 / ic F 23 mm 2P4+P2.5 mm2 / ic F 13. Ločimo: kabelski priključek prostovodni priključek.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. Napravo. pri katerih se priključek navadno izvaja kot prostovodni priključek.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 1. kar vpliva na izvedbo priključka notranje napeljave.5 mm2 / ic F 13. Kabelski priključek je običajno priključek na podzemno kabelsko omrežje.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. ki so montirani na skupno ploščo.

Pri dimenzioniranju vodnikov in izračunavanju prereza vodnika upoštevamo: dopustne tokovne obremenitve .5 %. če računamo od transformatorske postaje 5% za električne instalacije ostalih porabnikov. presega 100 m.termično dimenzioniranje dopustni padci napetosti . kar moramo pri dimenzioniranju instalacij upoštevati. Enofazni porabniki so najpogosteje ohmska bremena. vendar skupno največ 0. Termično dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije Termično dimenzioniranje vodnikov in kablov pomeni določevanje dopustne tokovne obremenitve. števila vzporedno potekajočih in obremenjenih vodnikov. poslovnih in podobnih zgradbah so sestavljene iz skupin enofaznih porabnikov. če računamo od točke napajanja ( npr. da padec napetosti nastopa v dovodnem in odvodnem vodniku u% = 200 × I × l [% ] l × A ×U oziroma prerez A= 200 × I × l é mm 2 ù û l × u% × U ë 32 . v obrti in industriji pa imamo opravka pretežno s trifaznimi porabniki.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. vodnikove kovine. ki. če računamo od točke napajanja ( npr. Najpogosteje so dopustne tokovne obremenitve podane tabelarično v odvisnosti od naštetih faktorjev. vrste izolacije vodnika. glavnega priključka objekta) 8% za električne instalacije ostalih porabnikov. trifazni pa induktivna (elektromotorji). zunanje temperature in načina polaganja. Najvišja dopustna tokovna obremenitev vodnikov in kablov je odvisna od: prereza vodnika. Padci napetosti so izraženi v odstotkih nazivne napetosti omrežja. ki poleg slabše delavnosti toka povzročajo tudi precejšnje vklopne sunke.mahansko dimenzioniranje. Elektrotehnika Dimenzioniranje vodnikov in izračunavanje prereza vodnika Instalacije v stanovanjskih. če računamo od transformatorske postaje V kolikor je dolžina električne instalacije daljša od 100 m. hišnega priključka) 5% za električne instalacije razsvetljave. lahko povečamo dovoljeni padec napetosti za 0. Za ohmska bremena je dopusten padec napetosti ob upoštevanju upornosti vodnika in dejstva. Električno dimenzioniranje Predpisi določajo naslednje mejne dovoljene vrednosti padcev napetosti: 3% za električne instalacije razsvetljave.005 % za vsak meter.električno dimenzioniranje dopustni najmanjši prerez .

16 mm 2 56 × 1 × 220 Izberemo normiran prerez 2. u% = [% ] l ×U × A l ×U 2 × A 33 . ki je priključena na napetost 220 V in je na koncu obremenjen s tokom 19 A. ki je položen v instalacijski cevi. Procentualen padec napetosti je: u% = 100 × 3 × l × I × cos j 100 × l × P [% ] oz. Za enofazne velja: u% = 200 × l × I × cos j 200 × l × P [% ] oz.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. za katerega je predpisana talilna varovalka 16 A. za katerega je predpisana varovalka 25 A. Ker pa je v vodniku trajni tok 19 A. varovalka 16 A ne ustreza. Računski prerez vodnika je: A= 200 × 7 × 19 = 2 . zato moramo pri izračunu padca napetosti in prereza vodnika upoštevati tudi delavnost toka (cos j). vzeti moramo vodnik P prereza 4 mm2. Pri tem prerezu bo padec napetosti seveda manjši in sicer: u% = 200 × 7 × 19 = 0 . Vod je izveden z vodnikom P. uporabimo naslednjo enačbo za izračun padca napetosti: u% = 200 × l × P [% ] l × A ×U 2 in prerez A= 200 × l × P é mm 2 ù û l × u% × U 2 ë Najpomembnejši porabniki moči so elektromotorji. u% = [% ] l × A ×U l × A ×U 2 in prerez A= 200 × l × I × cos j 200 × l × P é mm 2 ù é mm 2 ù oz. A = 2 ë û ë û l × u% × U l × u% × U Pri trifaznem sistemu je prevajana moč P enaka: P = 3 × U × I × cos j [W ] kjer je U medfazna napetost in I tok v vodniku. Elektrotehnika PRIMER: Izračunati je treba napajalni vod za električno peč enojne dolžine 7 m.5 mm2. Dopustni padec napetosti je 1 %. ki predstavljajo za vir induktivno breme.54% 56 × 4 × 220 Kadar je podana moč porabnika P v W.

kakor tudi od prevodnosti poti (npr. Tako je minimalen prerez vodnikov. Izjemo predstavljajo vodi v svetilkah. Neposredni dotik v primeru. . ki jih lahko uporabljajo za mehansko zaščitene vode v fiksnih instalacijah 1. V primeru neprimerne rabe. ki imajo lahko manjši prerez. šok 0. po kateri teče tok skozi telo. impedanca telesa.5 mm2..5 mm2.1 mA 1 mA 10 mA 0. če je aluminijast. ko je ozemljeno zvezdišče in se dotaknemo enega faznega vodnika: 34 .Varovanje pred učinki električnega toka in prerez A= Martina Leš. A = 2 ë û ë û l × u% × U l × u% × U Mehansko dimenzioniranje Mehansko trdnost električnih instalacij dosežemo že z nameščanjem vodnikov v instalacijske cevi in kanale ter z vgradnjo vodnikov v ali pod omet. 2. Neposredni dotik dveh vodnikov : dva fazna vodnika: I B = U C 400 V = = 435 mA RB 920 Ω UC 230 V = = 230 mA RB 1000 W en fazni vodnik in nevtralni ali zaščitni vodnik: I B = V obeh primerih sta toka večja od toka I0 = 30 mA. lahko steče električni tok skozi različne prevodne dele električnih naprav ali celo skozi človeško telo. saj imamo tam opraviti v primeru kratkih stikov s pojavi sil med vodniki.). Za hišne instalacije obstaja le predpis o uporabi najmanjših dovoljenih prerezov vodnikov.1 A 1A 10 A 100 A Ief Slika 33: Učinki izmeničnega električnega toka Najpogostejša vira nevarnosti električnega toka sta pojavljanje visoke napetosti dotika zaradi okvare izolacije električnega porabnika in neposredni dotik vodnikov pod napetostjo. Pri frekvenci f = 50 Hz so učinki električnega toka naslednji: začutimo tok (300 mA) bolečina elektrod ne moremo izpustiti možna fibrilacija srca opekline. Učinki izmeničnega električnega toka so odvisni od poti. Pri varovanju človeka pred učinki električnega toka moramo upoštevati vrsto električne napeljave. tj. Mehansko dimenzioniranje je potrebno le pri zbiralkah in glavnih razdelilnikih večjih porabnikov.5 mm2. ki ga še dovoljujemo. od časa trajanja.. do 0. Elektrotehnika 100 × 3 × l × I × cos j 100 × l × P é mm 2 ù é mm 2 ù oz. suh ali vlažen kontakt. Varovanje pred učinki električnega toka Električne tokove uporabljamo večinoma za napajanje naprav. če je bakren in 2.

Z DODATNO IZOLACIJO. s katero preprečimo. Pri varovanju uporabljamo tudi izenačevanje potencialov. radiatorje med seboj). ko nastopi napaka) in dodatna zaščita (FI-zaščitna stikala). Z ELEKTRIČNO LOČITVIJO. pri čemer povežemo različne naprave in napeljave (npr. Z OMEJITVIJO ENERGIJE IN TOKA. ZAŠČITA PRED POSREDNIM DOTIKOM: v v v Z ODKLOPOM.Varovanje pred učinki električnega toka IB = UC RB + Rtal Martina Leš. Elektrotehnika Dobljene vrednosti so različne in samo v primeru. Zaščito pred električnim udarom delimo v tri osnovne skupine: ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM ZAŠČITA PRED NEPOSREDNIM DOTIKOM: v v v v Z IZOLACIJO. ko so tla zelo dobro izolirana. UPORABA ZAŠČITNE MALE NAPETOSTI. zaščita pred posrednim dotikom (varuje v primeru. da bi v primeru okvare (kratkega stika med okrovom naprave in motorjem) tok lahko stekel preko človeka. kadar je izolirano zvezdišče in steče tok zaradi kapacitivnosti omrežja do zemlje (pri višjih frekvencah!). priključno omarico. F1 N M Slika 34: Zaščita z zaščitno izolacijo 35 . kondenzatorji in transformatorji po izklopu naprave). inducirane napetosti (visoke frekvence in visokonapetostni vodi!). S PREGRADAMI. DODATNA ZAŠČITA: v v v UPORABA VARNOSTNE MALE NAPETOSTI. okvare izolacije. je tok manjši od 30 mA. toplovodno inštalacijo. Govorimo o treh stopnjah zaščite: zapščita pred neposrednim dotikom (zaščita pred vsemi deli naprave. Druge nevarnosti predstavljajo neposredni dotik vodnikov. preboj pri zelo visoki napetosti in zaostala napetost (npr. glavni zaščitni vodnik. S FI-ZAŠČITNIMI STIKALI. Podrobneje si oglejmo nekatere vrste zaščit. Z OKROVI. Na naslednji sliki vidimo osnovni princip zaščite pred neposrednim dotikom z izolacijo. ki so v času delovanja pod napetostjo). prehajanje toka skozi ozemljitev.

). ipd. 36 .Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. da bi tok stekel preko človeškega telesa (pri delu v vlažnih prostorih..). Dotik lahko preprečimo tudi z ustreznim odmikom naprav iz dosega rok (z ograjo. Slika 35: Zaščite pred neposrednim dotikom Zaščito pred posrednim dotikom lahko izvedemo s pomočjo izenačevanja potencialov. kar naredimo tako. .. Slika 36: Zaščita pri posrednem dotiku Zaščito z malo napetostjo uporabljamo kadar obstaja nevarnost. Elektrotehnika Zaščito pred neposrednim dotikom naredimo z dodatno izolacijo ali z s posebnim zaščitnim pokrovom (kanali za polaganje kablov. z zapiranjem v omaro ali z ustrezno oddaljenostjo možnih kontaktnih površin). Zaščito omogočajo neprevodna tla in galvanska ločitev s pomočjo ločilnega transformatorja. da povežemo zaščitne vodnike različnih porabnikov na skupni zaščitni vodnik.

s čimer galvansko ločimo napajanje od aparata. To naredimo z ločilnim transformatorjem. pri čemer preprečimo v primeru okvare direktno povezavo naprav z električnim omrežjem.Varovanje pred učinki električnega toka F1 N Martina Leš. F1 N 220 V 220 V Slika 39: Zaščita z električno ločitvijo 37 . Elektrotehnika 220 V 24 ali 42 V Slika 37: Zaščita z zaščitno malo napetostjo Slika 38: Izvedba zaščitne male napetosti in funkcijske male napetosti Pomembna je tudi zaščita z električno ločitvijo.

Potrebni faktor izklopnega toka k za varovalke ali instalacijski odklopnik je za hitre varovalke 3. Uporaba varnostne male napetosti (npr.5 za odklopnike 2. V primeru okvare steče tok (Iok) s faznega vodnika preko ohišja do zemlje (Rz) in naprej preko obratovalne ozemljitve (Rob) in nevtralne točke transformatorja spet do faznega vodnika. Poleg osnovne izolacije je izvedena še dvojna ali ojačitvena izolacija. Oznaka: .25. V to skupino spadajo električne naprave s kovinskim ohišjem (npr. Zaščita s posebnim ozemljilom Vsi kovinski deli. Ozemljitvene vodnike je potrebno pravilno načrtovati. Običajno uporabimo že izračunane vrednosti. ki ga povzroča tok okvare na upornosti zaščitne ozemljitve. ročne električne svetilke). ki niso pod napetostjo v normalnem obratovanju so galvansko povezani z zemljo preko ozemljila. 38 . mora biti izpolnjen naslednji pogoj: padec napetosti. Oznaka: . električni gospodinjski aparati). Pogoj je izpolnjen. Poleg osnovne izolacije morajo biti vključeni dodatni zaščitni ukrepi: prevodni deli so povezani na zaščitni vodnik v inštalaciji. II. III. Elektrotehnika Glede na izvedbo zaščit pred električnim udarom delimo električne naprave v tri razrede: I. L1 L2 L3 N Rob Rz Iok Slika 40: Zaščitna ozemljitev s posebnim ozemljilom Da je varovalni ukrep učinkovit. nazivni tok varovalke In in faktor izklopnega toka k in nazivni tok varovalke največjega porabnika v omrežju Inmax.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Oglejmo si dva primera zaščite z ozemljitvenim vodnikom: zaščito s posebnim ozemljilom in zaščito s skupnim ozemljilom.5 in za zaščitna stikala 1. elektromotorji). Oznaka: . kadar sta upornosti ozemljila (Rz) in obratovalnega ozemljila dovolj majhni. V to skupino spadajo električne naprave s plastičnim ohišjem (npr. Rz £ U dop k × In [Ω] Rob £ U dop k × I n max [Ω] Pri tem upoštevamo naslednje podatke: dopustna napetost dotika Udop (Udop = 65 V). ne sme biti večji od dopustne napetosti dotika 65 V.

Ob preboju izolacije bodo toki okvare stekli od faznega vodnika preko ohišja porabnika na skupno ozemljilo.5 za hitre varovalke In [A] Rz [W] 6 3. npr. da bi ob zemeljskem stiku ene faze dobila druga fazna vodnika večje napetosti kot 250 V proti zemlji.93 25 0. kjer je upornost zanke (Rza). da se ozemljitev prekine z vgrajenimi izolirnimi vložki ali plastičnimi cevmi. da skupna upornost ozemljila ne presega vrednosti 2 W. Elektrotehnika Tabela 5: Upornosti ozemljil glede na nazivni tok varovalk pri k = 3. Pravilna povezava kovinskih ohišij z zaščitnimi ozemljili izvedemo preko zaščitnih vodnikov. L1 L2 L3 N Slika 41: Zaščitna ozemljitev s skupnim ozemljilom Upornost zanke je treba temeljito izmeriti. s čemer preprečimo.86 16 1. nazivni tok varovalke (In) in faktor izklopnega toka (k).9 10 1. preden začne naprava obratovati. Pri zaščitni ozemljitvi s skupnim ozemljilom je postavljena zahteva. Vsakega porabnika vežemo preko zaščitnega vodnika na zaščitno ozemljitev. da povzroči hitro pregoretje varovalk poškodovanega porabnika in tako prepreči zadrževanje previsoke napetosti dotika. nato v zvezdišče transformatorja in nazadnje v fazni vodnik. fazna napetost (Uf). Če je upornost zanke prevelika za nekatere močnejše varovalke.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. 39 . je treba uporabiti drug varnosti ukrep. Pri uporabi vodovodnega omrežja za skupno ozemljilo moramo paziti na možnost. napetostno zaščitno stikalo.16 20 0.53 Zaščita s skupnim ozemljilom Za skupinsko ozemljitev se uporablja razvejana vodovodna mreža in kovinski plašči kablov nizko napetostnega omrežja ali posebej vkopan železni pocinkani trak (valjanec). Tok okvare mora biti dovolj velik.74 35 0. Pri pravilni izvedbi tega varovalnega ukrepa je omejena upornost zanke z: Rza £ Uf k × In [Ω] .

ampak le omejujemo čas trajanja. da je: I ok ³ k × I n [ A ] pri tem je upornost zanke: Rza £ Uf k × In [Ω] Iz tega pogoja opazimo omejen učinek ničenja pri večjih razdaljah (tokokrogi) od transformatorske postaje do potrošnika. Pri ničenju kovinska ohišja in ostale prevodne dele porabnika. Pri ničenju je tok okvare hkrati tudi tok enofaznega kratkega stika. Čas trajanja visoke napetosti dotika je odvisen od časa pregoretja varovalke ali odklopa odklopnika in lahko znaša v neugodnih razmerah tudi do 10 sekund. Tehnični predpisi za izvajanje električnih instalacij v zgradbah predpisujejo minimalne dopustne prereze zaščitnih bakrenih vodnikov. Ničenje Pogosto srečamo ničenje ko varovalni ukrep. ki niso v času obratovanja pod napetostjo. Pri ničenju uporabljamo nevtralni vodnik kot povratni vodnik ta toke okvare (Iok).zaščitni vodnik. galvansko povežemo z nevtralnim vodnikom omrežja. ki morajo imeti v priključnem vodu poseben vodnik . Zaščitni vodnik in ozemljitvene vode je potrebno pravilno dimenzionirati. Zato so podane mejne dolžine vodnikov. ko varovalka pregori zaradi prehoda toka okvare prek varovalke varovanega porabnika. Ničenje lahko uporabimo. Z obema načinoma zaščitne ozemljitve ne moremo preprečiti visoke napetosti dotika. L1 L2 L3 N Iok Rz Rob Slika 42: Ničenje Za ničenje morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Zavarovanje pred previsoko napetostjo dotika dosežemo. 40 .Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. če je zvezdišče transformatorja ozemljeno. Elektrotehnika Zaščitni vodniki in ozemljitveni vodi morajo biti stalno položeni. Zato prereze vodnikov dimenzioniramo tako.kadar nastane kratek stik med fazo in nevtralnim vodnikom na katerem koli mestu omrežja. mora biti tok okvare (Iok) večji ali enak izklopilnemu toku najbližje varovalke. Prvi pogoj ničenja . pri katerih še lahko uporabimo ničenje v omrežjih do 400 V. njegova velikost pa je odvisna od fazne napetosti in skupne upornosti tokokroga (upornost zanke). razen pri prenosnih porabnikih.

Kratek stik Povečanje jakosti toka v vodniku povzroči segrevanje vodnika. hkrati pa steče bistveno večji tok. bo stekel po zemlji prek obratovalnega ozemljila tok zemeljskega stika in bo tako dobil napetost. Tretji pogoj ničenja . Pri bakrenih izoliranih vodnikih in kablih sta prereza enaka do 16 mm2. Če so prerezi faznih vodnikov večji od navedenih. R Slika 43: Kratek stik (označitev) 41 . da je upornost obratovalne ozemljitve (Roz) vedno: Roz £ 2 Ω . Upornost tokokroga se bistveno zmanjša. kakšna napetost se bo pojavila v nevtralnem vodniku v primeru okvare ničenega omrežja. pri proizvajalcih električnega toka ali pa na prenosnih vodih. Kratek stik nastane zaradi preobremenitve ali stika golih vodnikov različnega potenciala pri porabnikih. Zaradi hkratnega povečanja temperature je lahko proizvedena toplota tako velika. Četrti pogoj ničenja . Nikjer ne sme biti varovan z varovalkami ali odklopniki. Zahtevamo.pomembno je medsebojno razmerje prereza nevtralnega in faznega vodnika. ker je od tega odvisno. Nevtralniega vodnika ne izklapljamo. mora biti nevtralni vodnik ozemljen na koncu vsakega odcepnega omrežja. Zaradi možnosti.če v ničenem omrežju pride do stika enega vodnika z zemljo. Skupna upornost ozemljitve skupine med seboj najbližjih ozemljitev odcepov ne sme biti večja od 5 W. Za označevanje nevtralnega vodnika je predpisana svetlo modra barva. Posledica dviga temperature je hitrejše staranje izolacije. potem ima lahko nevtralni vodnik dve stopnji manjši prerez iz vrste standardnih prerezov za vodnike. Poleg opisanega postopka poznamo še ničenje s posebnim zaščitnim vodnikom. da pride do prekinitve ničelnega vodnika. Mesto kratkega stika označimo na shemi s puščico.nevtralni vodnik mora biti v vsej dolžini mehanično in električno neprekinjena celota. da pride do požara. Pri nadzemnih vodih mora biti nevtralni vodnik ozemljen vsakih 200 m. razlika je le v barvi vodnikov. pri nadzemnih vodih pa do 50 mm2. da je nevtralni vodnik enako izoliran kot fazni vodnik. da bo manjša od 65 V. Elektrotehnika Drugi pogoj ničenja . Zaradi tega zahtevamo. ki narašča kvadratično glede na jakost toka.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. za katero moramo zagotoviti.

5mm 2 m Zaradi omrežne napetosti U = 220 V.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. ki nastopi zaradi kratkostičnega toka Ik: Pk = I k2 × R = 341. bo skozi skupino žarnic tekel tok: I= 220 V = 731. Stalna napetost požene skozi obe žici tok kratkega stika: Ik = U 220 = = 305. Zaradi slabe izolacije nastane kratek stik ob priključku porabnika. kablov in nparav pred različnimi mejami termične obremenitve.5 mm2. tako da se pri prevelikem toku ta mesta raztalijo in s tem prekinejo električni tokokrog.7 = 67 kW Tako velika toplota povzroči.5 A R 0 .72 Kratkostična moč. Nizkonapetostne taljive varovalke Nizkonapetostne taljive varovalke uporabljamo za varovanje vodnikov. Elektrotehnika Primer: Skupina žarnic (svetilka) ima upornost R = 300 W in je oddaljena 30 m od glavnih dovodnih vodnikov omrežja s stalno napetostjo 220 V. Izračunajmo tok kratkega stika in njegovo moč! Upornost dovodnih vodnikov izračunamo s pomočjo specifične upornosti (r = 0. Opisali smo princip delovanja taljivih varovalk.5 mm2 dovolj velik za tako majhen tok. Prerez bakrenega vodnika je 1.018 Ω mm 2 = = 0 . saj nismo upoštevali v izračunu oddaljenosti od elektrarne in upornosti povezovalnih vodnikov do nje. da je prerez 1.32 × 0 .5mA ( 300 + 0. Slika 44: Taljive varovalke 42 . Do takega toka praktično ne more priti. da se stopi žica z izolacijo vred. Na izbranem mestu namenoma zmanjšamo prereze vodnikov. Da bi preprečili posledice kratkega stika uporabljamo varovalne naprave.72 ) Ω Že od prej vemo. saj bi brez škode prenesel tudi tok velikosti 16 A. ni med njima praktično nobene upornosti.72 Ω A×l 1. Če se dovodni žici ob porabniku dotakneta.018 · 10-6 Wm). R= 2 × l 2 × 30 m 0.

43 . kape varovalke in velikostnega vložka (preprečuje vstavitev varovalke napačnega velikostnega razreda). sprožnik (bimetalni sprožnik za zaščito pred magnetni kratkostični sprožnik (zaščita pred kratkostičnimi tokovi): primarni nadtokovni sprožniki (se napajajo iz glavnega tokokroga mehanskega sitkalnega aparata in so grajeni za manjše nazivne tokove). napetostni sprožnik (vzbuja ga napetostni vir in je namenjen odpiranju mehanskega sitkalnega aparata). Bimetalni sprožnik odklopi v primeru preobremenilnega toka. ki nastanejo zaradi kratkega stika. varovalnega vložka. sestavljeni iz bimetalnega in elektromagnetnega sprožnika. Elektrotehnika Varovalke so sestavljene iz podstavka.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Slika 45: Princip delovanja bimetalnega releja V bimetalnem sprožniku se bimetalni trak zaradi segrevanja (s tokom) upogne in odklopi kontakt. Kadar uporabimo stikala. moramo uporabiti dodatno še ustrezno varovalko. elektromagnetni pa v primeru nastanka kratkega stika. sekundarni nadtokovni sprožniki. Pri elektromagnetnem sprožniku izkoriščamo delovanje magnetnih sil. Oba povzročita izklop odklopnika. kadar izpade ena faza). Inštalacijski odklopniki Inštalacijski odklopniki (avtomatske varovalke) so enopolni stikalni aparati. ki ga ponovno vklopimo z ročnim stikalom. Stikala in odklopniki Stikala in odklopnike uporabljamo za predvsem ročno vklapljanje in izklapljanje električnih naprav pod obremenitvijo. Razlika med zaščitnimi stikali in odklopniki je predvsem v njihovi vzdržljivosti proti učinkom kratkostičnih tokov. V stikalnih aparatih uporabljamo naslednje sprožnike: - termični preobremenitveni preobremenitvenimi tokovi). V zadnjem času jih nadomeščamo z drugimi vrstami varovalk. podnapetostni sprožnik (ščiti trifazne naprave pred dvofaznim obratovanjem. Uporabljamo jih predvsem v stanovanjih in poslovnih prostorih.

1 s. 10. da moramo povezati zaščitni vodnik preko releja na pomožno ozemljitev. 13.. zato jih uporabljamo bolj izjemoma. So tokovna zaščitna stikala. . ki imajo večjo občutljivost. ki jih sproži tok. ki zaznava razliko med tokovi. Uporabljamo jih v stanovanjskih. kar moramo upoštevati ob izgradnji inštalacije. 32. steče okvarni tok mimo tokovnega stikala in vsota tokov ni več enaka 0. Poznamo tudi DI-zaščitna stikala. 25. 10. ki imajo namesto diferenčnega transformatorja. Sestavljena so iz diferenčnega transformatorja. . Za svoje delovanje potrebujejo napajalno napetost.. Pri normalnem obratovanju mora biti vsota tokov enaka 0.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. ki steče od faznega na zaščitni vodnik ali po kakšni drugi poti v zemljo. saj ti tokovi (npr. poslovnih in drugih prostorih.. A Diferenčni tokovi (In): 6. kontaktnega dela in vklopno-izklopnega mehanizma z elektromagnetnim sprožnikom. Slika 46: FI-zaščitno stikalo 44 . 16. Napetostno zaščitno stikalo zahteva. napetostni rele (odklopnik). Kadar pride do okvare. Nazivni tokovi (In): 6. Stikala lahko odklapljajo z različno selektivnostjo. Elektrotehnika FI-zaščitna stikala FI-zaščitna stikala so namenjena zaščiti pred električnim udarom. Stikalo ne varuje pred kratkostičnimi tokovi. Ob previsoki napetosti odklopnik odklopi kontakt v 0. Zaradi tega moramo v taki inštalaciji uporabiti še varovalke ali inštalacijske odklopnike ali odklopnike. 100. 8.. Diferenčni tok inducira napetost v diferenčnem transformatorju in elektromagnetni sprožnik izklopi stikalo. med faznim vodnikom in nevtralnim vodnikom ali med večimi faznimi vodniki) ne povzročijo diferenčnega toka. 30. mA Izklopni časi:okrog 30 ms Podobno delujejo tudi napetostna zaščitna stikala. 20.

ki ga povzroči atmosferska praznitev se preko mrež električnega. saj se elektromagnetni vplivi širijo z ustvarjanjem protinaboja na kovinskih masah ali pa z induciranjem napetosti v zankah. 45 . V praksi se je izkazalo. ki jih oklepa magnetno polje. vodovodnega in drugih povezav razširi tudi na bližnje sosednje objekte. ki so lahko nekaj tisočkrat večji od izolacijske sposobnosti naprav. Elektrotehnika Slika 47: Shema FI-zaščitnega stikala Zaščita pred udarom strele Direktni udar strele v objekt rešimo s strelovodno inštalacijo. ki predstavljata ogromen kondenzator.5 km od centra udara. je vpliv opaziti na večji razdalji. da se vplivi udara strele širijo v prostorskem radiju do 1. induktivnih in kapacitivnih povezav. Če so objekti med seboj povezani z mrežami. ki nastane zaradi močnega spreminjanja razelektritvenega toka. vendar pa ta zaščita ni popolna. ki jih moramo rešiti z dodatnimi zaščitami. Tokovi preko ohmskih upornosti in magnetno polje preko induktivnosti sistemov ustvarijo izjemno močne napetostne sunke. kaj šele od njihovih nazivnih napetosti. telefonskega. Pri atmosferski razelektritvi med dvema različnima potencialnima ploskvama (oblakoma).Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Prenapetostni vpliv je torej posledica ohmskih. kjer prav tako povzroči poškodbe in uničenje opreme. 30 ms) izjemno močno magnetno polje H. ki pa je lahko v objektu ali med oblaki. Električni tok. Posledice udara strele oziroma električnega toka zaradi izpraznitvenega naboja oblaka lahko vplivajo na druge objekte preko prostora. Preboj povzroči izjemno močan tokovni udar (od neakj 10 kA do 200 kA). zaradi katerega nastane v zelo kratkem času (cca. saj se pojavijo še sekundarne posledice udara strele. plinskega.

ki preprečujejo vdor direktnega ali delnega udara strele v notranjost stavbe.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Prenapetosne odvodnike. Odvodnike razreda C vgrajujemo kot prenapetostno zaščito v notranje napeljave (običajno: razdelilne omarice). ki ga montiramo direktno na nizkonapetostno mrežo. najpogostejša oblika je vmesnik. Zaščitni element VTD je vgrajen v samo ščiteno napravo. Naslednja stopnja zaščite tik pred ščiteno napravo so zaščitni odvodniki razreda D. Za zaščito pred direktnimi udari strele vgrajujemo v distribucijske omarice odvodnike razreda B.1). ki sledijo razredu B je možno na krajših vodih (7 m) zaščititi s premostitveno tuljavo. 46 . del): Za zunanje nizkonapetostne proste vode uporabljamo odvodnike razreda A (IEC 99. Elektrotehnika Slika 48: Udar strele in učinki Zaščitni ukrepi Da bi se pravilno zaščitili pred škodljivimi in uničujočimi pojavi se v mednarodnih predpisih pojavljajo zahteve po zunanji zaščiti proti streli. ki jih večinoma vgrajujejo elektrodistribucijska podjetja. Vse energetske prenapetostne zaščite uporabljamo tudi v telekomunikacijah in informatiki. ki zajemajo zaščito zgradb proti ognju. poškodbam električnih inštalacij (osnovni evropski standard ENV 61024: 1. meanskim poškodbam.

Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Elektrotehnika Slika 49: Varovanje v objektih Prenapetostni odvodniki Odvodniki strele in prenapetostni odvodniki Prenapetostni odvodniki in vmesniki Prenapetostni odvodniki v ščitenih napravah Slika 50: Primer: vrste prenapetostnih zaščit 47 .

Elektrotehnika 3. spremembam obremenitve pa se prilagajamo s spremembami toka. vendar jih iz estetskih in varnostnih razlogov vse več uporabljamo. kar pomeni. ledu. Vrste električnih mrež Električna omrežja razlikujemo po izvedbi. 1882 je zgradil Edison v New Yorku prvo elektrarno. itn. morajo biti ustrezno varovani pred mehanskimi in kemičnimi vplivi ter vlago. upoštevati morajo sile vetra in zaradi njega nastala lastna nihanja. Ker so po montaži večkrat težko dostopna. sile med vodniki zaradi električnega in magnetnega polja. Namenjena je prenosu električne energije od elektrarne do mesta potrošnje. lahko pa tudi v posebne kabelske kanale ali prosto po zraku na stebrih. od tal oddaljeni v skladu s tehniškimi predpisi (velikost in konstrukcija stebrov). da v njih vlada dopustna natezna napetost tudi v neugodnih obratovalnih pogojih (dodatne obremenitve naprimer zaradi snega. Omenimo lahko nekaj točk v razvoju električnih mrež: l. po standardih IEC pa bomo prešli v prihodnjih letih na 230 in 400 V napetosti. 275 kV (visoke) in trenutno približno 1300 kV (najvišje napetosti). Običajno jih polagamo v zemljo. ki v normalnem obratovanju ne sme biti prekoračena. Zgornje meje ter napetosti leže pri 1 kV (nizke). Po vrsti toka delimo mreže na mreže za enosmerni tok (sestavljata jih dva vodnika). 35 kV (srednje). je potrebno upoštevati razen električne varnosti še določeno mehansko trdnost. Kabelska omrežja so sicer dražja od zračnih vodov. napetosti in obliki ter frekvenci. Danes uporabljamo v elektroenergetiki izključno sistem konstantne napetosti. Projektant mora daljnovod projektirati glede na mehanske lastnosti vodnikov. in ostanejo vedno medsebojno oz. 1887 prvi generator in zatem še 3-fazni motor 3-fazne izmenične napetosti. od katere so odvisne različne lastnosti omrežja (električna trdnost izolacije). ki poteka na prostem . opremljen z vsemi potrebnimi napravami. Po izvedbi jih delimo na prostozračna omrežja (daljnovodi) in na kabelska omrežja. mrežo za izmenični tok (trifazne mreže z ničelnim vodnikom ali brez njega). vrsti toka. srednjih. 48 . Pri omrežju. Pri nas imamo sistem f = 50 Hz in napetosti 220 in 380 V. Vodniki morajo biti tako napeti.Električna omrežja Martina Leš. Razvoj električnih mrež Razvoj električnih mrež je tesno povezan z razvojem elektrarn in s problemom napajanja porabnikov. temperaturne spremembe. Električna omrežja Električna mreža je sistem vodov. Za vsako omrežje je značilna nazivna napetost.daljnovod. med drugim tudi najvišja obratovalna napetost. 1910 daljnovodi napetosti 110 kV. Po nazivnih napetostih ločimo omrežja nizkih. 1892 oljni transformator. da vzdržujemo konstantno napetost. visokih in najvišjih napetosti. v letih med 1880 in 82 so bili izdelani prvi transformatorji.

Pri izpadu ene strani dobijo potrošniki električno energijo z druge strani.primer 49 . Obratovalna vrednost teh mrež je večja od prej omenjenih.231) kV ter preko nizko napetostnih (NN) razdelilnih vodov napaja posamezne NN potrošnike.. V primeru izpada napajalne točke ostanejo vsi potrošniki brez dovoda električne energije.36 kV 380 V Slika 53: Prenosno omrežje .27 kV 110. G 10. določenih mest v naselju. 1 2 3 4 5 6 7 8 Slika 51: Odprte mreže 1 2 7 8 3 4 5 6 Slika 52: Zankaste mreže V drugem primeru napajamo potrošnika z dveh ali več strani.. Distribucijski (napajalni) vodi prenašajo električno energijo od prehodnih ali končnih transformatorskih postaj do stanovanjskih blokov oz.Električna omrežja Martina Leš. Mesta in večja naselja oskrbujemo z električno energijo preko prenosnega omrežja ter napajalne transformatorske postaje (ene ali več).380 kV Prosti vodniki 6. Pri odprtih mrežah dovajamo električno energijo le z ene strani. Po funkciji ločimo omrežja na prenosna (transportna) in na razdelilna (distribucijska) omrežja. Tam se ponovno izvede transformacija 20(10)/0. Takšna mreža je enostavna in poceni... kjer izvedemo transformacijo 110/20(10) kV. Elektrotehnika Po obliki ločimo odprte mreže in zankaste mreže.4(0.. vendar z majhno obratovalno vrednostjo..

če se izvaja avtomatska regulacija frekvence in moči v električnem omrežju. lahko to odstopanje znaša ± 0.Električna omrežja Martina Leš.1 Hz. 50 . Elektrotehnika Standardna frekvenca električnega omrežja Nazivna frekvenca električnega omrežja pri nas je 50 Hz.2 Hz. Če poteka regulacija ročno. V izjemnih primerih (višja sila) pa se sme nazivna frekvenca električnega omrežja zmanjšati do 49. Pri normalnem obratovanju elektroenergetskega sistema sme znašati odstopanje od nazivne vrednosti v času 15 minut ± 0.5 Hz. V tem primeru je potrebno zregulirati na prej omejeno odstopanje najkasneje v eni uri.

Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Fizikalno ga definiramo kot pojav. Razlikuje se predvsem glede načina sproščanja energije črnega telesa. t ) = 2 π h c ⋅ λ−5 ⋅  k −1 e           oziroma po Stefan-Boltzmanovem zakonu. Pri tem pride do nastanka (izsevanja) fotonov. pri katerih dobimo področje vidnega spektra in pojav imenujemo fotoluminiscenca. Vrsto svetlobe razdelimo glede na valovne dolžine svetlobe. Elektrotehnika Razsvetljava Svetloba Svetloba je elektromagnetno valovanje. Pod vplivom električnega polja se prično prosti elektroni in ioni gibati. 100 200 300 400 500 600 700 800 106 l [nm] vidno območje kozmična sevanja 10-16 10-14 g žarki 10-12 rentgen 10-10 10-8 optično sevanje 10-6 10-4 radar 10-2 100 TV 102 104 tehnični enosmerni tokovi 106 l [m] Slika 54: Območja valovnih dolžin Nastanek svetlobe Svetloba nastane zaradi termičnega in zaradi luminiscentnega sevanja. ko snov oddaja elektromagnetno sevanje. kjer je σ = 5. Posebno področje predstavljajo snovi.66 ⋅ 10−8 Wm-2 K−4 . Termično sevanje je posledica visoke temperature in ga fizikalno razložimo na podlagi kvantne teorije sevanja črnega telesa po Planckovem zakonu:  hc0    M (λ . katerega jakost je za izbrane valovne dolžine in manjša spektralna področja večja od termičnega valovanja pri isti temperaturi izbrane snovi. Izrabljamo ga pri fluorescentnih ceveh (neonske žarnice). posledica trkov pa je vzbujanje atomov. 51 . pri katerem upoštevamo vse dolžine valovanj: M e = σT 4 . Z luminiscentno svetlobo označujemo vso svetlobo. katerih energija in dolžina valovanja sta točno določena s snovjo (samo ena spektralna črta!). Posamezne barve zavzemajo naslednje intervale valovnih dolžin. ki ne nastane zaradi termičnih procesov.

Povzroča pordečitev kože (erythem) in pigmentacijo kože.Krmiljenje in regulacije Tabela 6: Vrsta svetlobe Vrsta svetlobe Ultravijolična svetloba Valovna dolžina [nm] 100 – 280 Ime (oznaka) UVC Opis Martina Leš.620 620 . kakor tudi s pomočjo kvantne teorije.590 590 . Človeško oko je različno občutljivo na različne barve tudi pri nočni svetlobi. Ločimo: 280 – 315 315 – 400 Vidna svetloba (barve) 400 . Najobčutljivejše je na zeleno rumeno barvo svetlobo valovne dolžine 555 nm.560 560 . Od 250 – 265 nm ga uporabljamo za razkuževanje prostorov. vendar brez vnetja. kjer predstavimo svetlobo z delci – s fotoni. sestavljeno svetlobo.760 Infrardeča svetloba 780 – 1400 1400 – 3000 3000 – 106 UVB UVA vijoličasta modra modro zelenkasta zelena zeleno rumena rumena oranžna rdeča IRA IRB IRC - monokromatsko svetlobo.530 530 . Svetlobo razlagamo kot svetlobno sevanje s hitrostjo širjenja c » 3 108 ms-1. za oko pa je nevidno. in pri dnevni svetlobi. je pa škodljivo očem in povzroča vnetje očesne veznice. Oko ni enakomerno občutljivo na svetlobo vseh valovnih dolžin. Koža občuti sevanje kot toploto.505 505 . kakor tudi tvorjenje vitamina D2. ko prevzamejo glavni del čepki.480 480 . ko prevzamejo glavni del naloge palčke. 52 . Elektrotehnika Povzroča pordečitev kože. Povzroča pigmentacije kože.430 430 . fotobiološke in fotokemične procese. Vzpodbuja luminiscenco.

Te funkcije dosežejo največjo vrednost pri 10. Svetilnost (svetlobnega vira v določeni smeri) je razmerje med svetlobnim tokom. Elektrotehnika V(l ) l [nm] Slika 55: Relativna svetlobna občutljivost za dnevni (----) in nočni vid (.3 0. Svetilnost predstavlja merilo za vrednost svetlobe. Svetlobni tok je celotna oddana moč sevanja svetlobnega vira.7 0. ki ga seva točkovni vir svetlobe svetilnosti 1 cd (candele) v enoti prostorskega kota 1 sr (steradian) enakomerno v vse smeri. ki seva v določeni smeri. Svetlobni tok je določen kot kvocient množina svetlobe v času sevanja. svetlost.4 0. oporabljamo naslednje osnovne veličine in enote: svetlobni tok.. so odvisne od nivoja osvetljenosti. Φ= Q [lm ] t En lumen je svetlobni tok. adaptacija.5 0. ki ga vir v dani smeri seva v element prostorskega kota in elementom prostorskega kota: I= Φ [cd ] ω 53 .-) Vpliv svetlobe na človeka Elementarne vidne funkcije. Fotometrija Da bi lahko merili svetlobo oziroma primerjali svetila in njihove učinke.6 0.1 0 400 450 500 550 600 650 700 750 Martina Leš. Osvetljenost vpliva na aktivnost in dobro počutje človeka.2 0. svetilnost.8 0. osvetljenost.Krmiljenje in regulacije 1 0. kot naprimer ostrina vida. kontrastna občutljivost. ki jo človeško oko ovrednoti kot svetlobo. akomodacija.9 0. hitrost opazovanja in globinski vid.000 lx.

Krmiljenje in regulacije

Martina Leš, Elektrotehnika

Enota svetilnosti je candela (cd). Candela je svetilnost, ki jo seva sevalni vir v določeni smeri s frekvenco 540 1012 Hz in z jakostjo sevanja v smeri steradiana 1/683 W. Prostorski kot je del prostora, ki ga oklepa plašč stožčastega ali piramidastega izseka krogle s polmerom r. Velikost prostorskega kota opišemo s površino svetlobne ploskve, ki leži na površini krogle, v katere središču se nahaja točkasti vir svetlobe, in kvadratom polmera krogle:
ω=
S [sr ] , r2

kar znaša za celotno kroglo:
ω=
S 4π r 2 = 2 = 4π [sr ] . r2 r

Osvetljenost je merilo za intenzivnost svetlobe, ki pada na določeno površino. To je gostota svetlobnega toka, ki pada na ploskev:
E= Φ [lx ] A

Enota osveljenosti je lux (lx). En lux je osvetljenost površine 1 m2, na katero pada enakomerno porazdeljen svetlobni tok enega lumna. Izraz za osveljenost lahko zapišemo tudi v naslednji obliki:
E= I ⋅ω I Φ = 2 = 2 [lx ] A r ⋅ω r

Osvetljenost je mogoče izračunati v vsaki izbrani točki ravnine.

a h

Ia

E

EH

EV
Slika 56: Vpad svetlobe na ravnino Osvetljenost v določeni točki je mogoče glede na položaj osnovne ravnine izraziti kot horizontalno ali vertikalno osvetljenost (EH ,EV ).

54

Krmiljenje in regulacije Glede na sliko je horizontalna osvetljenost definirana z enačbo
EH = E ⋅ cos α = Iα cos α . r2

Martina Leš, Elektrotehnika

V praksi pogosto namesto oddaljenosti r uporabljajo kar samo višino h, saj med njima obstaja povezava:
r= h cos α

Enačba za izračun osvetljenosti EH na osnovi višine h ima naslednjo obliko:
EH = Iα ⋅ cos 3 α h2

PRIMER:

Osvetljenost ploskve, ki jo osvetljuje točkasti vir svetlobe, oddaljen 1m, znaša 100 lx. Kolikšna bo osvetljenost te ploskve, če točkasti vir svetlobe prestavimo na dvakratno razdaljo od ploskve?
I = E1 ⋅ r 2 = 100 ⋅12 = 100 cd E= 100 I = 2 = 25 lx 2 2 r

Osvetljenost pade na četrtino!
Osvetljenost z naravno svetlobo v luxih je predstavljena v naslednji tabeli. Tabela 7: Različne osvetlitve Okolje na prostem pri polni luni v sobi podnevi na prostem ob oblačnem vremenu na prostem ob sončnem vremenu Osvetljenost [lx] 0,5 300 1000 100000

Svetlost je edina svetlobno tehnična veličina, ki jo človeško oko zaznava neposredno. Predstavlja merilo za sijavost, to je za svetlobni vtis o bolj ali manj svetli, svetleči ali osvetljeni površini. Definirana je z enačbo:
L= I I = (cd / m2 ) A A ⋅ cos α

Ena candela na kvadratni meter je definirana kot svetlost homogenega vira z ravno površino, ki seva s svetilnostjo ene candele pravokotno na to površino.

55

Krmiljenje in regulacije Tabela 8: Svetlost svetil Svetilo mesec sonce v zenitu žarnica z žarilno nitko Svetlost [cd/m2] (0,02-0,05) 10-3 (1650-22500) 10-3 (45-60) 10-3

Martina Leš, Elektrotehnika

Svetlobni izkoristek je razmerje med oddajanim svetlobnim tokom in prejemano močjo:
ς= Φ [lm/W ] P

Recipročna vrednost svetlobnega izkoristka je specifična poraba:
Ψ=
P [lm/W ] Φ

Primer svetlobnih izkoristkov nekaterih seval (mejne vrednosti): lm/W lm/W Izkoristek razsvetljave je razmerje med koristnim svetlobnim tokom Fk, padajočim na delovno ravnino, in celotnim svetlobnim tokom Fc svetila:
η= Φk [% ] Φc

žarnice z žarilno nitko – vakuumske fluorescenčne sijalke (cevi)

8

75 lm/W 170

sijalke na natrijevo paro – nizkotlačne

Potrebni svetlobni tok na neki ploskvi določimo s produktom potrebne osvetljenosti E in površino delovne ravnine S, pri čemer upoštevamo še izkoristek razsvetljave:
Φ= E⋅S [lm ] η

Izkoristek razsvetljave je odvisen predvsem od naslednjih dejavnikov: načina razsvetljave, oblike in kvalitete svetilke, odbojnosti sten in stropa, višine (razdalje) svetilke nad delovno ravnino, izkoristka prostora (razmerja med dimenzijami v prostoru). Način razsvetljave je zelo pomemben faktor pri določanju izkoristka, zato lahko le-tega približno določimo na osnovi izbranega načina razvetljave. Tabela 9: Izkoristek glede na način razsvetljave Vrsta razsvetljave direktna razsvetljava pretežno indirektna razsvetljava indirektna razsvetljava Izkoristek 0,45-0,60 0,35-0,50 0,25-0,35 56

plin za polnjenje in zelo malo halogenih elementov (jod in brom). Do praznjenja pride pri visoki napetosti. Svetlobo ustvarjajo s termičnim sevanjem žareče volframove nitke.i. pri katerih oddaja svetlobo žarilna volframova nitka. dušik. 57 .so viri. kovinski pari ali zmesi več plinov in par. halogenske žarnice (plin za polnjenje in halogeni elementi). Žarnice Izvore svetlobe z žarilno nitko razdelimo v dve osnovni skupini: žarnice (vakuum ali različni plini in pare).termična sevala. S tem se bistveno poveča življenjska doba žarnice in zmanjšuje izguba svetlobnega toka. kovinskih par ali zmesi večih plinov in kovinskih par. Zaradi halogenih elementov nastane t. Pri nekaterih izvorih lahko nastopi visokoenergetski del spektra v UV področju spektra. ki je odvisen od plinov oziroma par. Delimo jih na fluorescentne cevi. Uporabljamo jih predvsem v reflektorjih ali pa kot nizkonapetostne halogenske žarnice (Un = 6 – 24 V).Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Zaradi tega nastane ionizacija in atomi plinov in kovinskih par se vzbudijo. ki oddajajo svetlobo ob razelektrenju v plinu. Značilen je črtast spekter. Take žarnice sevajo energijo od dolgovalovne ultravijolične svetlobe (UVA) preko območja optičnega sevanja do infrardeče svetlobe (IRB). halogeno-volframov krožni proces.. Halogenske žarnice imajo v cevi iz kvarčnega stekla volfranmovo nitko. Elektrotehnika Svetlobni viri Električne svetlobne vire delimo glede na način nastajanja svetlobe v dve skupini: · · svetlobni viri z žarilno nitko (žarnice) .. Samo manjši delež dovedene energije se prevori v sevanje vidne svetlobe (5 – 15 %). Pri takih uporabljamo dodatno luminiscentne snovi (npr. da postane deloma zvezen. ki pretvarjajo UV svetlobo v vidno svetlobo in s tem dopolnjujejo črtast spekter tako. fluorescentni prah). ki jo električni tok segreva do žarenja svetlobni viri na razelektrenje (sijalke) . ko se tvorijo in gibljejo električno nabiti delci (elektroni in ioni). krypton. Obratovalne značilnosti svetlobnih virov na razelektrenje To so izvori svetlobe. visokotlačna kovinsko-halogena svetila in natrijeva svetila. Višja kot je temperatura žarenja. Ker pa pri visokih tempeaturah volframova nitka prehitro razpada (izpareva) jo namestimo v stekleni balon. Ti plini še dodatno zmanjšujejo izparevanje volframa vendar povečujejo toplotno sevanje. tem večji je svetlobni izkoristek izvora in tem večji je svetlobni tok izvora. . pri čemer se izpareni volfram vrača nazaj na žarilo nitko. v katerem je vakum. ki oddajajo svetlobo zaradi razelektrenja plina. visokotlačna (živosrebrne pare) svetila. Spekter svetlobe je zvezen in ima svoj maksimum pri rdeči barvi (svetlobo imenujemo zato topla svetloba). Pri tem se sprošča elektromagnetna energija v obliki spektra. pri žarnicah za večje moči pa so baloni napolnjeni z inertnim (nevtralnim in neaktivnim) plinom: argon. Žarilne nitke so debelejše pri večji moči in pri nižjih napetostih.

reflektorske). 7. 4. kondenzatorje. sevanjem na vse strani itd. Svetilke Svetilke so naprave. kompenzirana. Elektrotehnika Ti izvori svetlobe potrebujejo za svoj zagon naravo za stabilizacijo toka praznjenja izvora. VF krmiljenje (> 20 kHz). vžigne elektrode. za fluorescenčne cevi). Za svetlobne vire na razelektrenje je značilno. Krmilne naprave so na različne načine vezane s svetlobnim virom (induktivna. enakomerne itd. zidne itd. 2. področje uporabe (svetilke za notranjo in zunanjo razsvetljavo). varčne transformatorje. pretežno direktne. sevanjem navzgor ali navzdol. Prednosti svetlobnih virov na razelektrenje pred viri z žarilno nitko višji svetlobni izkoristek (lm/W). 5. mehanske.). Razdelimo jih lahko na osnovi različnih kriterijev glede na: 1. transformatorje s stresanim poljem in posebne transformatorske krmilne naprave (za obratovanje pri enosmerni napetosti). nošenje in zaščito kakor tudi za priključitev na električno omrežje. duo (dvojna) in tandem vezava). zaprte. kapacitivna. daljša življenjska doba. porazdelitev svetlobnega toka (direktne. Svetilke morajo zadovoljiti svetlobno-tehnične.). Slika 57: Primer svetlobnega vira na razelektrenje s potrebnimi krmilnimi napravami Te vrste svetil potrebujejo tudi naprave za vžig: to so posebne naprave. V praksi uporabljamo za krmilne naprave: dušilke. ki dajejo same zase ali skupaj s predstikalno napravo napetostne konice (impulze).Krmiljenje in regulacije Martina Leš. saj bi se v nasprotnem primeru tok stalno povečeval vse do uničenja elektrode izvora. ki porazdeljujejo. da pri vžigu potrebujejo višjo napetost kot med obratovanjem. 6. viseče. električne in oblikovne zahteve.). vrsto zaščite (električna ali mehanska zaščita). način montaže (vgrajene stropne. večja ekonomičnost. filtrirajo in spreminjajo svetlobo virov ter vsebujejo potrebne dele za njihovo pritrditev. upore. ogrevne transformatorje. vrsto svetlobnega vira (svetilke za žarnice z nitko. izvedbo (odprte. porazdeltev svetilnosti (svetilke z ozkim ali širokim sevanjem. 58 . Poznamo: starterje. 3. igniterje (vžigne naprave) itd.

V notranji razsvetljavi ločimo tri osnovna območja nivojev osvetljenosti. 4. nazivna osvetljenost 2. Slednji je odvisen od značaja del in od značaja vidnih nalog. ki so s to dejavnostjo povezana. 5. razred bleščanja.E (lx). Elektrotehnika Vrsta razsvetljave glede na delovni prostor Zahteve glede osvetljenosti so v glavnem odvisne od vrste dela v nekem prostoru.2000 lx 2000 . Tabela 10: Območja nivojev osvetljenosti Osvetljenost 20 .Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Pri razsvetljavi notranjih prostorov z umetno svetlobo moramo upoštevati predvsem naslednje faktorje kvalitete razsvetljave: 1. 6.20 000 lx Kontrast To je razlika v osvetljenosti med ozadjem in predmeti. Vrsta prostora za splošno razsvetljavo v prehodnih in malo uporabnih prostorih. za dodatno razsvetljavo delovnih mest pri izredno zahtevnih vidnih nalogah. 3. Barva svetlobe Barve oziroma njihove temperature vplivajo na psihofizične lastnosti ljudi: prostor lahko postane prijetnejši in harmoničen ali obratno. Nivo osvetljenosti Za opravljanje del kake dejavnosti in za izvrševanje vidnih nalog je potreben določen nivo osvetljenosti . Zaradi psiholoških in fizioloških vidikov so kontrasti pomembni in različni glede na različno delo. barva svetlobe. nivo osvetljenosti: minimalna srednja osvetljenost. vpadni kot in porazdelitev svetlobe. kontrast. 59 . stopnja barvne reprodukcije.200 lx 200 . za splošno razsvetljavo v delovnih prostorih.

100 70 . razdeljeni na tri osnovne skupine barvne svetlobe in sicer na svetlobne vire: tople barve. Območje indeksa Ra [%] 80 . barve dnevne svetlobe. se znosnost bleščanja ne kontrolira. ki jih vir osvetljuje. kar izrazimo s splošnim indeksom barvne reprodukcije Ra. Elektrotehnika Zaradi lažje primerjave barvnih lastnosti so svetlobni viri. Kadar pri kakem prostoru ali delu razred bleščanja ni naveden. ki ga definira tako imenovana karakteristična barvna temperatura. označuje barvna reprodukcija zvezo med reproducirano barvo in naravno barvo. tem boljša je barvna reprodukcija svetlobnega vira. Tabela 12: Stopnja barvne reprodukcije Stopnja barvne reprodukcije 1 2 3 4 Razred bleščanja Bleščanje je lahko direktno (kadaj je svetloba svetila bistveno večja od splošne osvetljenosti prostora) in indirektno (zaradi odsevov npr. Čim višja je vrednost indeksa Ra. imenujemo barvna reprodukcija. bele barve.69 40 Karakteristična temperatura 3000 K 4000 K 6000 K barvna 60 .Krmiljenje in regulacije Martina Leš. kar zadeva njihove barvne temparature. Priporočilo navaja 2 razreda: razred bleščanja 1 velja za težke vidne naloge (višje zahteve v zvezi z omejitvijo bleščanja) razred 2 pa velja za lažje vidne naloge in zato dopušča višje svetlosti svetilk. Vsaka skupina barve svetlobe ima določeno območje barvne temperature. Tabela 11: Karakteristična barvna temperatura Osnovna skupina barve svetlobe topla barva bela barva barva dnevne svetlobe Barvna reprodukcija Označevanje učinka svetlobnega vira na barvni videz predmetov.84 40 . steklenih ali gladkih površin). Na splošno vzeto. Razred bleščanja je namenjen kontroli znosnosti bleščanja po metodi mejnih krivulj svetlosti.

ki ga je izdelal James Watt že leta 1788. vhodi in izhodi.. krmiljena veličina.. se ventil spet odpre. regulacija osvetljenosti. da omogočajo v izbranem sistemu vzdrževati želeno vrednost neke veličine. izhod. števila obratov motorjev. Krmiljenje in regulacije Uvod Osnovna naloga regulacijskih sistemov je. bojler. regulator. ki jih uporabljamo za reguliranje izbranih veličin... ki ga sestavlja proces. krmilna veličina. Zaradi povečanja hitrosti vrtenja se krogli dvigujeta in se oddaljujeta. kar povzroči zapiranje ventila (zmanjšanje dovoda pare). da bi služil določenemu namenu. ki jo želimo regulirati.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. vhod. Regulacijski sistemi so tako sistemi. ki morajo zagotavljati izbrano obnašanje sistema. Želena vrednost ali referencaje vrednost. polnjenje WC-kotlička. 61 . Ko se hitrost zmanjša. Sistem sestavlja več medsebojno povezanih enot z namenom.). sistem. krmilnik. . vhod PROCES izhod Slika 59: Sistem Proces je enota. Slika 58: Centrifugalni parni stroj Osnovni pojmi pri regulacijah in krmiljenju Pri regulacijah se v tehniki srečujemo z mnogimi pojmi: proces. referenca. Regulacijski sistem predstavlja več komponent. Regulacijske sisteme uporabljamo praktično na vsakem koraku: nastavljanje temperature v hladilniku. Sistem lahko predstavimo z blokom. Elektrotehnika 4. To je vhod regulacijskega sistema. regulacija temperature vode (centralno ogrevanje. na katero želimo. Regulacija hitrosti vrtenja je narejena z uporabo centrifugalne sile: s pomočjo uporabe mehanizma na vrhu. . da se nastavi izhod regulacijskega sistema.… Zgodovina Ena prvih izvedba regulacij je bila narejena že pred več kot 100 leti za centrifugalni parni stroj.

Če ne bi bili zadovoljni z osvetljenostjo prostora in bi popravljali lego potenciometra glede na osvetljenost.). Da bi dosegli želeni odziv. na katero se regulacijski sistem dejansko nastavi. zato to imenujemo tudi odziv sistema na vhodni signal. .Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Krmiljenje procesov Procesom s krmilniki pravijo tudi odprtozančni regulacijski sistemi. da zagotavlja izbrani potek krmiljene veličine glede na vhodni signal. s tem pa bi sami postali del regulacijske zanke. Elektrotehnika Dejanska vrednost ali izhod ali regulirana (krmiljena) veličina je vrednost. Na enosmerno napetost (baterijo) je priklopljen ojačevalnik in nanj še motor. ki ga sestavljata žarnica in potenciometer. s katero vzbujamo motor. motor. Z nastavitvijo lege potenciometra lahko nastavimo želeno jakost sevanja žarnice.. bi že izvedli zaprtozančno regulacijo. Regulacijsko odstopanje ali regulacijski pogrešek je razlika med želeno in dejansko vrednostjo. Proces se odziva na izbrani vhodni signal. elektronsko vezje. Predstavljeni siststem (slika 60) predstavlja tak regulacijski sistem. katerega naloga je. baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza enosmerni ojačevalnik enosmerni motor KRMILNA NAPRAVA (ojačevalnik) AKTUATOR (enosmerni motor) PROCES (vrtljiva miza) dejanska hitrost Slika 61: Primer krmiljenja Primer: Imamo vezje. Motor spreminja električno energijo v mehansko in miza se vrti glede na napetost. 62 . saj v njih poteka krmiljenje le glede na vhodni signal – referenco – in brez povratne informacije o vrednostih izbrane krmiljene veličine.. krmiljena veličina referenca KRMILNIK PROCES Slika 60: Krmiljenje (odprtozančna regulacija) Primer: Na sliki je prikazan preprost sistem za krmiljenje hitosti vrtenja plošče vrtljive mize. moramo uporabiti krmilnik (npr.

ki poganja mizo. Hitrost vrtenja primerjamo z želeno vrednostjo in glede na razliko med želeno in dejansko vrednostjo spreminjamo napetost motorja.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. saj vsebujejo glede na procese s krmilniki še povratno zanko. namesto o krmilnikih pa sedaj govorimo o regulatorjih. 63 . Elektrotehnika Regulacijski sistemi Podobno kot prej lahko imenujemo regulacijske sisteme povratnozančni regulacijski sistemi. Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje želeni vrednosti glede na odstopanje od referenčne vrednosti. pogrešek (odstopanje) PRIMERJAVA REGULATOR regulirna veličina PROCES regulirana veličina referenca MERJENJE Slika 62: Regulacije (s povratno zanko) Primer Enak primer kot na sliki 61 si oglejmo sedaj še kot povratnozančni regulacijski sistem. baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza + nastavitev hitrosti enosmerni ojačevalnik enosmerni motor tahogenerator (merilnik hitrosti) želena hitrost (napetost) KRMILNA NAPRAVA (ojačevalnik) AKTUATOR (enosmerni motor) PROCES (vrtljiva miza) dejanska hitrost SENZOR (tahogenerator) Slika 63: Zaprtozančna regulacija hitrosti vrtenja mize Regulacijske sisteme predstavimo tudi nekoliko drugače in pri tem upoštevamo še motnje. Sistemu dodamo še merilnik vrtljajev.

ki opisuje regulacijski sistem z motnjami je učenje. znanje. da so stabilni in da je regulacijsko odstopanje po določenem času (zaradi postavitve na izbrano vrednost) znotraj zahtevanih meja (toleranc). Načrtovano znanje je predpostavljeno v učnem načrtu ali v katalogih znanja. motivacija načrtovano znanje _ UČITELJ UČENEC znanje _ OCENJEVANJE Slika 65: Regulacijski sistem Regulacijski sistemi so pomembni zaradi dveh točk: omogočajo zmanjševanje in tudi odpravljanje vpliva motenj na regulirani signal in opravljajo funkcijo sledenja reguliranega signala za želenim signalom. učenec pa proces. y(t) yž(t) dejanska vrednost y(t) čas nastavitve na želeno vredost Slika 66: Želena in dejanska vrednost 64 . Za regulacijske sisteme zahtevamo. Pridobljeno znanje ovrednotimo z ocenjevanjem in ga slednjič primerjamo z načrtovanim znanjem. odstopanje e(t) izhod regulatorja Martina Leš. Na učenca vplivajo še motnje – v našem primeru jih lahko imenujemo kar motivacija.Krmiljenje in regulacije motnja d(t) želena vrednost yž(t) pogrešek. ki ga ima učenec v nekem trenutku pa je izhod regulacijskega sistema. Elektrotehnika dejanska vrednost y(t) PROCES _ REGULATOR _ MERITEV (negativna) povratna zanka ym(t) Slika 64: Regulacijski sistem z metnjami in oznake Preprost model. pri čemer je lahko razlika med načrtovanim in dejanskim znanjem lahko le večja ali enaka 0 (pri tehniških sistemih pa je lahko tudi negativna!). Učitelj predstavlja regulator.

Elektrotehnika Regulatorji Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje želeni vrednosti glede na odstopanje od referenčne vrednosti s primerno dinamiko. S tem govorimo o novih pojmih: diskretnih regulacijskih sistemih in času tipanja. ) t ( x 7 6 5 4 3 2 1 0 0 2 4 6 8 10 t [s] Primeri regulacijskih sistemov 65 .Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Take sisteme enačb je mogoče po ustaljenih metodah reševati ali tudi simulirati poteke posameznih veličin. ki jih zaradi lažjega reševanja preoblikujemo v sistem diferencialnih enačb prvega reda. Modeliranje in simulacija Matematično modeliranje procesov je opis fizikalnih zakonitosti z enačbami. Zaradi uporabe računalnikov moramo pri reševanju diferencialnih enačb in simulacijah uporabljati numerične integracijske metode. Hkrati zagotavlja stabilnost in zmanjšuje (ali odpravlja) vpliv motenj. Običajno proces opišemo z diferencialnimi enačbami. saj moramo vse signale v sistemu predstaviti diskretno (v izbranih trenutkih).

Zagreb. II. C. Tehniška založba Slovenije.] [4. Pedagoška fakulteta Maribor 5. Heidemann K.] [2. 1998 Martin Zorič: Osnove Elektrotehnike I.] [8. Ljubljana.Viri Martina Leš.] [6. München. Anton Čop: Svetlotehnički priručnik. 1988 [9.] [3. Nerreter W. Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo. 1995 [11. H. 1990 Gerhard Brechmann s soavtorji: Elektrotehniški priročnik.: Grundgebiete der Elektrotechnik. Ljubljana Svetlobni viri in predstikalne naprave. Tehniška fakulteta. ČGP Delo.. Jezernik: Regulacije 1. Maribor. Popović: Osnovi Elektrotehnike I. Elektro-Slovenija. 1996 Führer A.] K. Addison-Wesley.] [7. Građevinska knjiga.] R. Dorf.] [5. Viri [1. III. 1998 65 . Maribor [10. Ljubljana. Vaduz. II. 1996 Martin Zorič: Električni elementi elektroenergetskih sistemov.] Branko D. Wien: Hanser.] B.. Elektrokovina – Maribor. Viharnik. R. Zupančič: Zvezni regulacijski sistemi I. 1994 Ivan Ravnikar: Električne inštalacije. Grafoplast. Bishop: Modern control systems. 1990 Peter Podlipnik. Lichtkomerz AG. Beograd. računalništvo in informatiko. Fakulteta za elektrotehniko.

................................................................................................................. 10 Frekvenčna odvisnost ohmskega upora............................................................................. ELEKTRIČNE INŠTALACIJE............................................................................... 4 Elektroliti in napetostna lestvica kovin ....................................................... Razdelilniki...... 39 Ničenje...............Error! Bookmark not defined..................................................................................................... 38 Zaščita s skupnim ozemljilom ........................................... Termično dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije............................................... 41 Nizkonapetostne taljive varovalke ..... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED..... 17 Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z železnim jedrom ........................ VRSTE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ ..................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED..... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................................ VTIČNO-SPOJNE NAPRAVE ZA INSTALACIJE V ZGRADBAH ..... RAZDELILNE IN STIKALNE NAPRAVE ZA STANOVANJSKE OBJEKTE ... ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIALI ..................................... Inštalacije v stanovanjskih zgradbah ........................ 14 Vrtinčni toki v magnetnih jedrih..................................Kazalo Martina Leš................ 2 ELEKTROKEMIČNI VIRI ENOSMERNE NAPETOSTI .......Error! Bookmark not defined.......................................................................Error! Bookmark not defined..... 19 Delitev magnetnih materialov ....................... 14 Realna tuljava z nemagnetnim jedrom ......................... 12 Polarizacija dielektrika in dielektrične izgube ...... 3. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................ Priključek na zunanje omrežje.. STANDARDI IN PREDPISI ..................................... 7 Svinčev akumulator ................................................................................................................................................................................... 10 Temperaturna odvisnost ohmske upornosti ......................................................... 2 Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir .. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................................................... VAROVANJE PRED UČINKI ELEKTRIČNEGA TOKA ............................................................................................... Inštalacije v poslovnih prostorih ............... VTIČNO-SPOJNE NAPRAVE ......... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED...................................................................... 9 REALNI OHMSKI UPOR .......................................... Mehansko dimenzioniranje.................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED... ELEKTRIČNA OPREMA PRI INŠTALACIJAH............................. Električno dimenzioniranje ............................................................................................................................................................................................ Vtično-spojne naprave za industrijo........................... 43 66 ..................................... 18 Realna tuljava z železnim jedrom ................................................................................................................ PRIBOR ZA MONTAŽO CEVI IN PRITRDILNI MATERIAL ...................Error! Bookmark not defined............................................................................................................................................................................................ 20 2............................................... 34 Zaščita s posebnim ozemljilom ...................................................................................................... 1 Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir..... VODNIKI PRI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH ...................... 15 Histerezne izgube v železnih jedrih.. 5 Akumulatorji...... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED... 1 REALNI NAPETOSTNI VIR .................................................................................................................................................... INŠTALACIJE TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV ...................................................................................Error! Bookmark not defined.................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED..............................Error! Bookmark not defined......................................................................Error! Bookmark not defined.............. 40 Kratek stik.......................................................................... Elektrotehnika Kazalo 1... 12 REALNA TULJAVA .......................................... DIMENZIONIRANJE VODNIKOV IN IZRAČUNAVANJE PREREZA VODNIKA ..Error! Bookmark not defined.........................................................................Error! Bookmark not defined..... 42 Inštalacijski odklopniki............................................................................................................................................................................................. 11 REALNI KONDENZATOR ....................... Inštalacije v objektih s specifičnimi pogoji...... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................................................... REALNI ELEMENTI.............................................. 8 Izkoristek ........................................................................................................................................................................ 16 Skupne izgube v železnem jedru .................................................................. 43 Stikala in odklopniki.......................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.....................................................................

.................................................... ŽARNICE ............ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.................................................................................................................................. 65 7..............................Error! Bookmark not defined..................................................... 50 5..................................................................................................... 48 Vrste električnih mrež.............................................................................................................................................................................. 51 UVOD ............................................................................ OPTIČNI INŠTRUMENTI ............................ 44 ZAŠČITA PRED UDAROM STRELE............................... 45 Zaščitni ukrepi............. Žarnice .............. ELEKTRIČNA OMREŽJA ........................................................................................................................................................ Predstikalne in druge naprave .............................................................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED......................Error! Bookmark not defined.......................................................................... 48 Standardna frekvenca električnega omrežja ......................... 65 PRIMERI REGULACIJSKIH SISTEMOV .. Nastanek svetlobe ........................................................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.............................. SVETLOBA......................... Svetlobni viri........................................ LASERJI IN LASERSKA SVETLOBA .............................................................. FOTOMETRIJA ........................................................................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.............................. SVETILKE ............................................................................................................................................................................................................................... 63 Regulatorji.. 65 MODELIRANJE IN SIMULACIJA ........ 48 Razvoj električnih mrež ....Error! Bookmark not defined.................... KVALITETA RAZSVETLJENOSTI PROSTOROV .................... Obratovalne značilnosti svetlobnih virov na razelektrenje ...............Error! Bookmark not defined................................................................. Halogenske žarnice ................................................................................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................... 62 REGULACIJSKI SISTEMI ...................................................Error! Bookmark not defined........................... 61 OSNOVNI POJMI PRI REGULACIJAH IN KRMILJENJU ............................................................................................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED..................................... 65 67 .......................................................Error! Bookmark not defined....... VIRI.................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED....................................................................................................... 46 4......................................................................................................................... 61 KRMILJENJE PROCESOV..........Error! Bookmark not defined..............................................................Kazalo Martina Leš.............. RAZSVETLJAVA................... KRMILJENJE IN REGULACIJE ................................................ Vpliv svetlobe na človeka ................................. 61 ZGODOVINA .................. 6............................................................... Elektrotehnika FI-zaščitna stikala ...........................................................

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful