Realni elementi

Martina Leš, Elektrotehnika

1. Realni elementi
Do sedaj obravnavani elementi so bili idealni elementi. Realne elemente lahko predstavimo s pomočjo ustrezne kombinacije idealnih elementov. Na ta način izrazimo njihove lastnosti.

Realni napetostni vir
Realni napetostni vir ima največjo napetost v neobremenjenem stanju. Imenujemo jo napetost praznega teka ali tudi lastna napetost vira Ug (velikokrat najdemo tudi oznako E). Zaradi notranje upornosti vira se zmanjša napetost, ki jo dobimo na sponkah vira, za Un. Napetost na sponkah vira imenujemo sedaj delovna napetost vira:
U = U g -Un

Tok skozi napetostni vir se povečuje, ko se povečuje obremenitev vira. Največji tok skozi napetostni vir dobimo, če sponke vira kratko sklenemo. Tedaj se vsa lastna napetost vira Ug porabi na notranji upornosti vira. To največjo možno vrednost toka skozi napetostni vir imenujemo tok kratkega stika Ik. Nadomestna vezava realnega enosmernega napetostnega vira je zaporedna vezava idealnega napetostnega vira z lastno napetostjo Ug in notranje upornosti vira Rn. Delovna karakteristika takega napetostnega vira je na naslednji sliki. Vidimo, da je realni enosmerni vir napetosti tem bliže idealnemu, čim manjša je njegova notranja upornost Rn, oziroma čim bolj položna je karakteristika.
+
Ug U

U Ug U

Un = I.Rn

Rn

-

I

Ik

I

Slika 1: Nadomestna vezava in delovna karakteristika enosmernega napetostnega vira Realni izmenični vir se razlikuje od enosmernega napetostnega vira po tem, da ima namesto čisto ohmskega upora impedanco Zn, ki je sestavljena iz ohmske upornosti Rn in induktivnosti Ln:
Z n = Rn + jw Ln ,

pri čemer običajno zapišemo kompleksne vrednosti s podčrtajem. Delovna napetost vira je tako:

1

Realni elementi
U = U g - U n = U g - I × Zn .

Martina Leš, Elektrotehnika

Podobno kot impedanco lahko definiramo tudi admitanco kot Y =

1 . Z

Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir
Vsak realni napetostni vir lahko spremenimo v ekvivalentni tokovni vir. To naredimo tako, da ga definiramo kot konstanten vir toka, ki ima vrednost toka kratkega stika Ik realnega napetostnega vira in ima vzporedno vezano notranjo prevodnost Gn.
+
Ug U

+

Ik
Rn

Gn

U

-

-

Slika 2: Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalenten realni tokovni vir Povezava med veličinami napetostnega vira Ug in Rn z značilnima veličinama ekvivalentnega tokovnega vira Gn in Ik je:
Ik = Ug Rn

in

Gn =

1 Rn

Električno vezje z dvema priključnima sponkama imenujemo dvopol. Če vezje vsebuje tudi vire napetosti ali toka, ga imenujemo aktivni dvopol, sicer pa pasivni dvopol. Vsak pasivni dvopol lahko nadomestimo z nadomestno upornostjo, ki jo imenujemo ohmsko (R) pri enosmernih vezjih in polno Z pri izmeničnih vezjih.

Vsak aktivni dvopol lahko nadomestimo z ekvivalentnim napetostnim ali tokovnim virom. Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir
Če imamo zaporedno vezavo dveh enosmernih napetostnih virov z lastnima napetostima Ug1 in Ug2 in notranjima upornostima Rn1 in Rn2., lahko poiščemo en sam nadomestni virz ekvivalentno lastno napetostjo Ug in ekvivalentno notranjo upornostjo Rn.

2

Realni elementi
Ug1 Rn1 Ug2 Rn2

Martina Leš, Elektrotehnika

Ug Rn

U

+

-

U

+

Slika 3: Zaporedna vezava dveh enosmernih realnih napetostnih virov Dobljena lastna napetost zaporedne vezave napetostnih virov je enaka vsoti lastnih napetosti zaporedno vezanih napetostnih virov:
U = U g1 + U g 2

in nadomestna notranja upornost Rn vsoti notranjih upornosti obeh zaporedno vezanih virov
Rn = Rn1 + Rn 2 .

Na naslednji sliki je vzporedna vezavo dveh realnih tokovnih virov z lastnima tokoma Ik1 in Ik2 ter notranjima prevodnostima Gn1 in Gn2.
+
+

Ik1

Gn1

Ik2

Gn2

U

Ik

Gn

U

Slika 4: Vzporedna vezava dveh realnih tokovnih virov

-

Postopek je podoben. V vzporednih vezavah seštejemo toke in prevodnosti, torej velja za nadomestni tokovni vir
I k = I k1 + I k 2

in
Gn = Gn1 + Gn 2 .
PRIMER

Za aktivni dvopol na sliki želimo določiti nadomestni napetostni in tokovni vir: Ug1 = 8 V, in Ug2 = 24 V, Rn1 = 12 W, Rn2 = 4 W in R3 = 5 W.

3

Elektrotehnika R3 U1 U2 Gn1 Rn1 Rn2 Ik1 Gn2 Ik2 Slika 5: Vezava V vzporednih vejah lahko seštevamo le tokovne vire zato oba napetostna vira pretvorimo v ustrezna ekvivalentna tokovna vira I k1 = U g1 Rn1 = 8V 2 = A. 4 Za vzporedni veji lahko določimo en sam tokovni vir in dobimo: I k = I k1 + I k 2 = 20 A 3 in Gn = Gn1 + Gn 2 = 1 S 3 Tako dobljeni tokovni generator končno pretvorimo spet nazaj v ekvivaletni napetostni generator Rn = 1 =3Ω Gn in U g = I k × Rn = 20 V Končno lahko določimo še skupno upornost. Gn 2 = 1 S. Poznamo dve vrsti kemičnih virov električne napetosti: 4 . je ponovno določen preko kratkostičnega toka in prevodnosti: Ik = Ug Rn = 2. vse povedano v celoti velja tudi za vire izmenične napetosti in toka.5 A in Gn = 1 = 0 .125S Rn s Čeprav smo razlago in primer omejili na enosmerne primere. 12Ω 3 Gn1 = 1 S 12 in Ik 2 = Ug2 Rn 2 = 6 A . Elektrokemični viri enosmerne napetosti Kemični viri električne napetosti so pomembni predvsem kot viri enosmerne napetosti. ki je enaka Rns = Rn + R3 = 8 Ω . Njihovo delovanje temelji na ločevanju elektrin s pomočjo kemičnih reakcij.Realni elementi R3 Martina Leš. samo izvesti moramo zamenjavo realne upornosti in prevodnosti s kompleksnima impedanco in admitanco: Rn ® Zn Gn ® Yn . Ekvivalentni tokovni vir dobljenega napetostnega vira.

Baterije delimo na suhe baterije (cinkove.+ H 2 O CuSO4 + H 2 O ® Cu 2+ + SO2 . ki ga imenujemo elektrokemični potencial. nastane elektrolitska disociacija: razpad molekul na ione. sicer pa v kemičnih reakcijah ne sodeluje. Tak člen z napetostjo 1. ki je za pozitivno elektrodo izbral baker Cu in za negativno elektrodo cink Zn.. Plemenite kovine imajo pozitivni elektrokemični in neplemenite kovine negativni elektrokemični potencial.+ H 2 O 2 H 2SO 4 + H 2 O ® 2H + + SO 4 . cinkovkloridove ali mangan-dioksidne celice). litijeve baterije (Li . baza: kislina: sol: Ca ( OH ) 2 + H 2 O ® Ca 2+ + 2OH . Lestvico elektrokemičnih potencialov kovin imenujemo Voltova napetostna lestvica kovin. Elektrokemični potencial vodika ima vrednost 0. kisikove baterije. V zadnjih letih je razvoj akumulatorjev (akumulatorskih baterij) postal zelo intenziven zaradi velikega števila naprav (npr. Uporabljamo tudi alternativne rešitve z uporabo napolnjivih baterij in solarnih naprav. V tabeli so po velikostnem redu razvrščene kovine s padajočimi elektrokemičnimi potenciali. 5 .+ H 2 O 4 Kovina ali vodik predstavlja pozitivni ion ali kation. kjer imamo opravka s pretvorbo električne energije v kemično in iz kemične nazaj v električno energijo. To so obnovljivi viri električne napetosti. Zaradi tega je pomembno odlaganje baterij k posebnim odpadkom in vračanje baterij v proizvodnjo (reciklaža).MnO2. Li – CrOx in Li – Bi2O3). Z ekološkega stališča so baterije okolju nevarne. ki jo postavimo v elektrolit dobi proti elektrolitu pozitivno ali negativno vrednost potenciala. kislino ali sol. ki s svojo napetostjo nasprotuje napetosti člena in znižuje celotno napetost člena. svinec in kadmij ali nikelj in cink.).1 V imenujemo Voltov člen. Elektrotehnika primarni galvanski členi (pretvorba kemične energije v električno) . manganov-dioksid-cinkove. Okoli pozitivne elektrode se začno nabirati mehurčki vodika. saj vsebujejo živo srebro. do katerega pride zaradi izločanja vodika na anodi (pozitivni elektrodi).Realni elementi · · Martina Leš. Prvi je sestavil uporaben galvanski člen Volta. Slabost tega in podobnih galvanskih členov je hiter padec napetosti med obratovanjem. Akumulatorje delimo na svinčene in jeklene akumulatorje (odprti in neprodušno zaprti Ni-Fe ali Ni-Cd akumulatorji) Elektroliti in napetostna lestvica kovin Če vodi dodamo bazo. ti z bakreno elektrodo tvorijo nov člen. Voda razrahlja kemične vezi med deli molekule in omogoča njen razpad na ione. rezultat pa je elektrolit.. . alkalij-manganove in srebro-oksidove baterije).baterije. Kovina. OH-skupina in kislinski ostanek pa negativni ion ali anion. salmiakove. mobilni telefoni) in iskanja alternativnih virov napajanja (električni avto. sekundarni galvanski členi ali akumulatorji. in alkalne baterije (živosrebrne.

40 V -0. ki ima prosti kisik za spajanje z vodikom v vodo.07 V -1.13 V -0.76 V -1.76 V ü ï ï ï ï ï ï ï ý neplemenite kovine ï ï ï ï ï ï ï ï þ ü ï ï ï ï ý plemenite kovine ï ï ï ï þ 6 .44 V -0.74 V +0.25 V -0.26 V +0.34 V -2.67 V -2.00 V -0. Elektrotehnika H2SO4 +H2O Slika 6: Voltov člen Pojav imenujemo polarizacija in pripadajočo napetost polarizacijska napetost.35 V 0. Zato pozitivno elektrodo obložimo s snovjo. Tabela 1: Voltova napetostna lestvica kovin Zlato Platina Živo srebro Srebro Oglje Baker VODIK Svinec Kositer Nikelj Kadmij Železo Krom Cink Mangan Aluminij Magnezij Natrij Kalcij +1.80 V +0.71 V -2.14 V -0. Tako snov imenujemo depolarizator.Realni elementi R A I U Cu H+ SO42Zn Martina Leš.56 V -0.38 V +1.85 V +0.

saj so okolju prijaznejši. Slaba stran teh členov je. enostavna izdelava in nizka cena. I10 . To so galvanski elementi v katerih je mogoča sprememba električne energije v kemično in nato zopet pretvorba kemične energije nazaj v električno. Uporabljamo jih vedno več.5 V 4.5 V 1. pri kapaciteti 100 Ah in toku 100 Ah praznjenja I 5 = 20 A. ki ga izračunamo: I k = = 20 A . 5h 7 .Realni elementi Martina Leš. I 20 . da se cinkova posoda. ki deluje kot negativna elektroda. Njegove dobre strani so obremenljivost. Imenujemo ga tudi cink-ogljikov element. Zn C Zn2+ NH4+ Cl- MnO2 (depolarizator) Mn2O2+H2O NH4Cl +H2O 2NH4OH+2H2 Slika 7: Reakcije v Leclanchejevem členu: posoda se z obratovalnim časom tanjša (porablja) Za pozitivno elektrodo je uporabil ogljik C. za negativno elektrodo cink Zn in za depolarizator rjavi manganovec MnO2. ki jo razložimo na naslednji način: C5 = 100 Ah . ki je koroziven (kislina: NH4Cl).pomeni 5-urno praznjenje. Elektrotehnika Leclanche je sestavil podoben člen.5 V depolarizator Slika 8: Leclanchejev člen in vezava večih členov v baterijo Akumulatorji Akumulatorji so sekundarni ali obnovljivi galvanski členi.5 V 1.5 V Zn (posoda) elektrolit C 1. 1. ki ga imenujemo Leclanchejev člen. v procesu izrablja in lahko začne puščati elektrolit. 10 in 20 urnem praznjenju akumulatorja s tokom I 5 . Običajno je podana kapaciteta akumulatorja pri 5. Največ uporabljamo svinčev in nikelj-kadmijev akamulator.

I Ug U PbSO4 2H+ SO42PbSO4 Pb U PbO2 SO422H+ H2SO4 +H2O H2SO4 +H2O Slika 9: Polnjenje in praznjenje svinčenega akumulatorja Značilno za obe reakciji je. poteka elektrokemični proces v nasprotni smeri: pozitivna elektroda: negativna elektroda: PbO 2 + 2H + + 2e. se na obeh elektrodah odvijata naslednja elektro-kemična procesa. Pozitivna elektroda: 2 PbSO 4 + SO 4.® PbSO 4 + 2e 4 Med polnjenjem in praznjenjem akumulatorja se spreminjata gostota elektrolita in napetost na sponkah akumulatorja. prav tako pa akumulator ne sme stati prazen.14×103 kg/m3 ). Negativna elektroda: PbSO 4 + 2H + + 2e . Pri praznjenju napetost akumulatorja ne sme pasti pod 1. ker sicer svinčev sulfat začne kristalizirati in ni več uporaben. žveplena kislina se izloča v elektrolit.Realni elementi Martina Leš. ko sta obe elektrodi le še čisti svinčev dioksid oziroma čisti svinec in se z nadalnjim polnjenjem poteka le še elektroliza vode.® PbO + H 2 O ® PbO + H 2SO 4 ® PbSO 4 + H 2 O Pb + SO 2.® Pb + H 2SO 4 Negativna elektroda prehaja v čisti svinec. Pri praznjenju akumulatorja. elektrolit pa je razredčena žveplena kislina: H2SO4 + H2O (z gostoto r = 1. Elektrotehnika Svinčev akumulator Prvikratno polnjenje svinčevega akumulatorja imenujemo tudi formiranje akumulatorja. 8 . Neformiran svinčev akumulator ima obe elektrodi iz svinčevega sulfata PbSO4.+ 2H 2 O ® PbO 2 + 2H 2SO 4 + 2e- Pozitivna elektroda prehaja v svinčev dioksid.+ H 2 O ) Ko priključimo neformiran akumulator na vir enosmerne napetosti (napetost vira v akumulatorski polnilnici krmilimo).8 V. Proces formiranja je končan. vodikov ion H+ prejme na negativni elektrodi elektron in se veže na elektrodi z SO4 skupino v žvepleno kislino. ki je v 2 disociirani obliki ( H 2SO 4 + H 2 O ® 2H + + SO 4 . da se žveplena kislina sprošča v elektrolit in zato koncentracija elektrolita narašča s formiranjem akumulatorja. H2SO4 se izloča v elektrolit in elektrina aniona nevtralizira na negativni elektrodi.

Količino elektrine. Ti so odvisni od različnih vrst akumulatorja. Elektrotehnika Slika 10: Karakteristični krivulji pri polnjenju akumulatorja: napetost in tok Slika 11: Diagrama odvisnosti odvisnosti koncentracije žveplene kisline in temperature akumulatorja pri polnjenju Akumulatorje lahko polnimo na različne načine. Razlikujemo izkoristek amperskih ur ali tokovni izkoristek hAh in izkoristek wattnih ur ali energetski izkoristek hWh: 9 . Slika 12: Polnjenje akumulatorja Izkoristek Pri polnjenju se v akumulatorju kopiči elektrina.Realni elementi Martina Leš. merimo jo pa v Ah (amperskih urah). ki se pri praznjenju zopet sprošča. ki se lahko nakopiči v akumulatorju imenujemo kapaciteto akumulatorja.

Za velike temperaturne spremembe ne zadostuje več linearna temperaturna odvisnost in uporabimo aproksimacijo s polinomom višjega reda oblike: 10 . r0 je specifična upornost pri temperaturi J0 = 20 oC (včasih je podana tudi za 0 oC).Realni elementi m Ah = Martina Leš. r 0 DJ ê o C ú ë û ki je definiran kot relativna sprememba specifične upornosti glede na spremembo temperature J (tudi T). napetostjo (U) in frekvenco (f). Realni ohmski upor Realni ohmski upor je elementarni sestavni del električnega vezja.J0 ) ù ë û V tabeli 2 najdemo vrednosti temperaturnega količnika za nekatere prevodne snovi. Elektrotehnika in mWh = I E × tE I L × tL WE . ki se sme spreminjati glede na spremembo električnih. Če iščemo temperaturno spremembo ohmske upornosti v relativno ozkem temperaturnem območju. polprevodni materiali in zlitine pa imajo negativni temperaturni količnik.J0 ) ù ë û in dalje ohmsko upornost R. mehanskih ali temperaturnih pogojev znotraj predpisane tolerance. Njegova osnovna lastnost je ohmska upornost. saj se praznjenje akumulatorja odvija pri nižji napetosti od napetosti polnjenja. Drugi je manjši od prvega. Dejanska vrednost ohmske upornosti je definirana z razmerjem napetosti U in toka I na ohmskem uporu. lahko iz znane ohmske upornosti R0 pri izhodiščni temperaturi J0 izračunamo vrednost ohmske upornosti R pri delovni temperaturi J: R = R0 é1 + a (J . jo lahko aproksimiramo s premico in izrazimo s temperaturnim količnikom a a= Dr é 1 ù . Obe lastnosti sta izraziti pri izmeničnih tokih (višjih frekvencah!). WL kjer pomeni indeks E polnjenje in L praznjenje akumulatorja. Ker se presek S in dolžina l v enačbi za ohmsko upornost s temperaturo praktično ne spremenita. svojska) upornost r. Spreminja se s temperaturo (T). Iz tega izraza lahko izračunamo specifično upornost r pri podani temperaturi J r = r 0 (1 + a × DJ ) = r 0 é1 + a (J . Temperaturna odvisnost ohmske upornosti V izrazu za ohmsko upornost R= r ×l [ W] S je temperaturno odvisna specifična (tudi: lastna. Čiste kovine imajo navadno pozitivni temperaturni količnik a. Ohmski upor ima poleg ohmske upornosti še dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost.

0036 ±0. 11 . ki teče preko ohmskega upora je tudi tok.00045 Frekvenčna odvisnost ohmskega upora Odvisno od konstrukcije ima vsak ohmski upor bolj ali manj izraženi ostali dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost.00004 -0. S tem je mogoče razložiti uporabo ogljene nitke za žarilno nitko v žarnicah. Pri temperaturah nad 700 0C postane temperaturni količnik oglja pozitiven.004 +0. Tok. Iz nadomestne vezave vidimo. V zaporedni vezavi ohmske upornosti in parazitne induktivnosti pa je vpliv induktivne upornosti pri nizkih frekvencah zanemarljiv in smemo izmenično ohmsko upornost obravnavati kot enosmerno ohmsko upornost. tok preko nje vse do zelo visokih frekvenc praktično zanemarljiv. Elektrotehnika kjer so količniki a.004 +0.0039 +0. R L C Slika 13: Nadomestna vezava realnega ohmskega upora Na kazalčnem diagramu so te lastnosti pretirano pokazane (slika 14). Tabela 2: Temperaturni količniki Snov Volfram Platina Srebro Baker Aluminij Konstatan Oglje a (1/0C) +0. Realni ohmski upor je mogoče predstaviti z vezavo idealnih elementov: upora. Nadomestno kapacitivnost C zaporedno vezanih medovojnih kapacitivnosti moramo zato vezati vzporedno z zaporedno vezavo R in L. da je zaradi zelo majhne vrednosti parazitne kapacitivnosti C. ki ustvarja magnetno polje. Ker sta to nezaželeni lastnosti ju pogosto označujemo kot parazitno induktivnost in parazitno kapacitivnost. Če bi bil ohmski upor navit kot žični upor. zato lahko parazitno induktivnost L vežemo zaporedno z idealnim ohmskim uporom z ohmsko upornostjo R. Primer: Oglje ima negativen temperaturni količnik. Martina Leš. Temperaturni količniki so veljavni samo za področje okrog izbrane temperature in se lahko glede na izbrano temperaturo spreminjajo.Realni elementi R = R0 (1 + a × DJ + b × DJ 2 + g × DJ 3 ) . bi med ovoji zaradi potencialne diference med ovoji preko medovojnih kapacitivnosti tekel kapacitivni tok. b in g lahko pozitivni ali negativni.0041 +0. kondenzatorja in tuljave.

Kako sta izraženi obe parazitni lastnosti je odvisno od izvedbe ohmskega upora. Realni kondenzator Če priključimo kondenzator na enosmerno napetost U. Če položimo v električno polje polarni dielektrik. Posledica tega je. V kondenzatorju se ustvari električno polje. Realni kondenzator se od idealnega kondenzatorja razlikuje po tem. v katerih se molekule že v nepolariziranem stanju obnašajo kot električni dipoli. Zato moramo pri realnem kondenzatorju v praksi upoštevati le izgube. Že v poglavju o kondenzatorjih smo omenili dva karakteristična podatka o kondenzatorju: relativno dielektrično konstanto er in električno prebojno trdnost Ep. pri kateri dielektrik prebije. se nabije z elektrino Q. V plinih imamo elektronsko polarizacijo v tekočinah in trdnih snoveh pa orientacijsko polarizacijo. ki označuje tisto velikost mejne električne poljske jakosti. torej kot dve raznoimenski elektrini v zelo majhni medsebojni razdalji. Polarni dielektriki so tisti.Realni elementi +j +j Martina Leš. Vse dielektrike delimo v dve skupini: polarne in nepolarne. pri negibljivih molekulah trdnih snovi pa se spremeni le razdalja med elektrinama. se lahko gibljiva molekula (pri tekočinah) zasuka in razdalja med elektrinama poveča. da se dielektrik polarizira ali električno napne (v njem se zato nakopiči energija električnega polja). to pri nižjih in srednjih frekvencah brez skrbi zanemarimo. ki jih dobimo v realnem dielektriku (vsi dielektriki razen praznega prostora) zaradi izmenične polarizacije dielektrika. pri srednjih frekvencah moramo upoštevati parazitno induktivnost in pri višjih frekvencah upoštevamo še parazitno kapacitivnost. ki skušajo premakniti pozitivne elektrine v smeri polja in negativne elektrine v smeri proti polju. ki je premo sorazmerna priključeni napetosti in kapacitivnosti kondenzatorja C. Pri omrežni frekvenci 50 Hz še vedno obravnavamo upore kot idealne upore. Pri tem igra pomembnejšo vlogo le induktivnost dovodnih žic do kondenzatorja. Elektrotehnika ZRL j R jwL YRL = 1 ZRL Y U jwC +1 IRL +1 YRL j Slika 14: Kazalčna diagrama polne upornosti in polne prevodnosti Glede na frekvence lahko zapišemo: za nizke frekvence je realni ohmski upor čista ohmska upornost. Polarizacija dielektrika in dielektrične izgube Če postavimo dielektrik v električno polje. delujejo na elektrine v dielektriku električne sile. da ima poleg kapacitivnosti kot svoje osnovne lastnosti še v večji ali manjši meri obe ostali lastnosti: induktivnost in ohmsko upornost. ki za svoje vzdrževanje ne porablja energije. 12 .

Ob tem nastanejo dielektrične izgube. Ker je izgubni kot d zelo majhen. Poleg teh treh podatkov so pomembni še naslednji podatki: - delovna napetost je tista enosmerna ali efektivna vrednost izmenične napetosti. ki je merilo dielektričnih izgub v kondenzatorju. ampak je zmanjšan za izgubni kot d. s katero smemo kondenzator trajno obremeniti. ki ga imenujemo faktor dielektričnih izgub: tgd = I 1 G P = = R = BC Rw C I C QC +j R IC IR d I j C U +1 Slika 16: Nadomestna vezava in kazalčni diagram realnega kondenzatorja Faktor izgub (tg d) je tudi razmerje med močjo. tgd Kondenzator ima naslednje karakteristične podatke: kapacitivnost C. Tok I v dovodu nadomestnega kondenzatorja oklepa z napetostjo U kot. ki jo vežemo vzporedno z idealnim kondenzatorjem s kapacitivnostjo C. Ponazorimo jih z ohmsko upornostjo R. prebojno trdnost Ep. Elektrotehnika r E + - r F + - + Slika 15: Polarni dielektrik v električnem polju Če je električno polje v dielektriku izmenično. Majhen faktor izgub pomeni veliko kvaliteto kondenzatorja. ga smemo izraziti s tg d. ki se na kondenzatorju kopiči v energiji električnega polja in se samo preliva. ki se na kondenzatorju zaradi izmenične polarizacije porablja in močjo. zato recipročno vrednost faktorja izgub definiramo kot kvaliteto Q Q= 1 .Realni elementi Martina Leš. se dielektrik v vsaki polperiodi dvakrat prepolarizira. 13 . Tok IC skozi idealni kondenzator s kapacitivnostjo C prehiteva priključeno napetost U za 900. in faktor izgub tg d. izgubni tok IR pa je v fazi s priključeno napetostjo. ki ni več 90o.

3 2.3 80.. Realna tuljava z nemagnetnim jedrom Tuljava z nemagnetnim jedrom ima povsem enako nadomestno vezavo kot realni ohmski upor. Elektrotehnika maksimalna napetost je tista temenska vrednost. Tuljavo lahko obravavamo kot zaporedno vezavo idealne ohmske upornosti R in idealne induktivnosti L. l2 5 . enako kot pri realnem ohmskem uporu. Glede na to delitev dobimo dva povsem različna obratovalna primera in dve različni nadomestni vezavi. je induktivnost je osnovna lastnost zračne tuljave.. Navitje z velikim številom ovojev in je navito iz bakrene žice in ima nizko upornost. Permeabilnost 21.0006 8. 8 5 4. ki jo kondenzator še vzdrži brez trajne okvare in temperaturno področje dela.5 10 > 1000 5. Medtem.3 1.3 36 2 3.5 2..0 2.Realni elementi - Martina Leš.3 2. Kapacitivnost lahko zanemarimo pri nizkih frekvencah.) Barijev titanat Steklo Glimmer Karton Kabelski papir v olju Zrak Marmor Nitrobenzol Papier (suh) Pleksi steklo Polietilen (PE) Poliprofilen (PP) Polistirol (PS) Politetrafluoretilen (PTFE) Polivinilklorid (PVC) Porcelan Žveplovheksafluorid (SF6) Tantaloksid (TaZ05) Transformatorsko olje Voda (čista) Celuloza Realna tuljava Pri realni tuljavi moramo ločeno obravnavati realno tuljavo z jedrom iz nemagnetne snovi in realno tuljavo z jedrom iz magnetne snovi. ko pri realnem ohmskem uporu prevlada ohmska upornost. 14 . 4 6 1 25 2.. I 3 ...6 Tabela 3: Permeabilnost različnih snovi pri 20 °C Snov Aceton (CH3COCH3) Aluminijev oksid (A120. je tisto temperaturno območje v katerem kondenzator še zadovoljivo deluje.8 5.

Nosilci navojev tuljave so izdelani iz bakelita. Pri visokih frekvencah uporabimo namesto žice pletenico iz tankih z lakom izoliranih posrebrenih žic. časovno spremenljivi magnetni pretok F v notranjosti železnega jedra ustvari inducirano električno polje.d. polistirena. Pri tuljavah. S tem se v precejšnji meri izognemo kožnemu pojavu. Elektrotehnika U j I f +1 Ui Slika 17: Nadomestna vezava in kazalčni diagram realne tuljave z nemagnetnim jedrom Iz nadomestne vezave izhaja. svilo ali lakom. ki ima tako smer. da je tok skozi oba zaporedno vezana elementa isti. je v fazi s padcem napetosti UR na ohmski upornosti navitja. Kot d imenujemo izgubni kot. Narejena tuljava se na koncu zalije z voskom ali umetno smolo zaradi impregnacije in mehanske zaščite. Tako priključena napetost realne tuljave ne prehiteva več toka skozi tuljavo za 90o. 15 . ki ustvarja v tuljavi magnetni pretok F. induktivni padec napetosti UL pa je enak negativni vrednosti inducirane napetosti Ui . ki jo izoliramo z bombažem. Izgubni kot d je majhen in se ne razlikuje veliko od izgubnega faktorja tuljave tg d: tgd = R UR P = = w L U L QL Recipročno vrednost izgubnega faktorja nazivamo kvaliteto Q tuljave Q= 1 . tgd Tuljave z nemagnetnim jedrom izdelujejo navadno z navijanjem bakrene žice. Vrtinčni toki v magnetnih jedrih Če imamo v železnem jedru izmenično magnetno polje. moramo posebno pozornost posvetiti čim manjši parazitni kapacitivnosti. Tok I. ki jih nameravamo uporabljati pri višjih frekvencah.Realni elementi +j UR UL d R L fm Martina Leš. temveč za kot j = 90o . l za kratke tuljave pa dobljeni rezultat korigiramo z empirično ugotovljenimi faktorji ali pa določimo induktivnost po empiričnih formulah. keramike ali prešanega papirja. Za dolge tuljave je induktivnost določena kot L = m0 × N2 ×S [ H] .

Vse konstrukcijske in snovne konstante lahko zajamemo v skupni faktor x. 16 . ki ga imenujemo vektor magnetne polarizacije. Tudi lameliranje pri visokih frekvencah ne daje več dovolj dobrih rezultatov in moramo zato uporabljati prašnata in feritna jedra. Weissovo območje imenujemo v popularni predstavitvi magnetizma elementarni magnetek. w in f krožno in navadno frekvenco. požene inducirana napetost toke. Za visoke frekvence velja drugačna odvisnost za izračun vrtinčnih izgub. ki se ujemajo s stranicami kubične kristalne strukture. d debelino lamele magnetnega jedra. ki rotira okoli svoje osi) enako usmerjeni v eno od šest možnih magnetnih osi. Na področju industrijskih frekvenc so vrtinčne izgube podane z naslednjo enačbo Pv = l 2 × w 2 × d 2 × Bm × V = 24 2 = x × f 2 × Bm × V [ W ] pri čemer pomeni l specifično prevodnost magnetne snovi. Če magnetni material še ni bil namagneten (ali pa je bila njegova magnetna preteklost zbrisana). ki ima kubično strukturo. F -dF Slika 18: Nastanek vrtinčnih tokov Izgube. Ker je železno jedro prevodno. ki ima veliko specifično upornost. Na sliki je presek železnega jedra. Elektrotehnika da oklepa padec magnetnega pretoka –dF po desnosučnem vijaku. v katerem so vsi spinski magnetki pod vplivom notranjih sil enako usmerjeni) navzven kompenzirata. Padec magnetnega pretoka –dF ima nasprotno smer in silnice inducirane električne poljske jakosti Ei obkrožijo –dF po desnosučnem vijaku. ki jih v železnem jedru dobimo zaradi vrtinčnih tokov. v vsakem od teh so vsi spinski magnetki (spinski magnetek je elektron. se po dve nasprotno usmerjeni Weissovi območji (Weissovo območje je del monokristala železa. ki jih zaradi karakteristične krožne oblike imenujemo vrtinčne toke. imamo šest enako velikih področij kristala. skozi katerega se magnetni pretok časovno spreminja (predpostavimo. Tokovna gostota vrtinčnih tokov raste proti površini železnega jedra. Histerezne izgube v železnih jedrih V magnetnih materialih je magnetno polje sestavljeno iz dveh sestavin: iz magnetne gostote B0. da narašča). ki bi jo tok v ovojih tuljave ustvaril v nemagnetnem jedru in doprinosa magnetne snovi same J. imenujemo vrtinčne izgube v železnem jedru.Realni elementi Martina Leš. Vrtinčne toke omejujemo na dva načina: z lameliranjem železnega jedra ali s tako izbiro materiala za magnetna jedra. Monokristal železa nemagnetene snovi je navzven nevtralen. V kristalu železa. Bm maksimalno magnetno gostoto v železnem jedru in V volumen magnetnega jedra.

ki je skiciran na sliki. da je 1 del prispevek zunanjega polja in 999 delov pa lastni prispevek magnetne snovi. lahko bistveno spremenijo magnetne lastnosti magnetnih snovi. ker je površina histerezne zanke enaka histereznim izgubam v enoti prostornine. Lastnosti magnetnih materalov so odvisne od kristalne strukture. se začno elementarni magnetki prevračati v lego tiste od šestih magnetnih osi. V izrazu za relativno permeabilnost n. štancanje. ki je najbližja legi zunanjega polja.6 T smemo vzeti potenco n = 2. imenujejo se posledične izgube (teoretiki se še vedno prepirajo zakaj in kolike so).Realni elementi Martina Leš. valjanje itd. µr = 1000 to pomeni. Ime izhaja od tod. so odtod histerezne izgube 2 Ph = h × f × Bm × V [ W ] . Celotne izgube v železnem jedru bomo razdelili na dva dela: vrtinčnih izgub Pv in histereznih izgub Ph. Iz tega izhajata dva za nas izredno pomembna zaključka: Prevračanje elementarnih magnetkov povzroča dodatne izgube v železnem jedru. Lastno magnetno polje urejenih elementarnih magnetkov se prišteva zunanjemu magnetnemu polju in ga izredno poveča. Zato vsi zunanji mehanski posegi.. V izmeničnem magnetnem polju se morajo elementari magnetki prevračati v ritmu vsiljene frekvence. nad to mejno frekvenco se magnetna snov obnaša kot nemagnetna. Združimo jih v enačbo: PFe = Pv + Ph = 2 2 = x f 2 Bm V + h f Bm V [ W ] . Posamezne izgube določimo po postopku. Skupne izgube v železnem jedru Čeprav imamo v železnem jedru še tretjo vrsto izgub.1. T 0 Za magnetne gostote Bm = 1.) in tudi vse toplotne obdelave. 17 .pr. Skupne izgube v magnetnem jedru želimo čim bolj zmanjšati. je njihova velikost v primerjavi s prvima dvema zanemarljiva. Elektrotehnika Če začnemo magnetno (do tedaj nemagneteno) snov magnetiti. Skupne izgube v magnetnem jedru določimo z meritvami vsote obojih izgub. Pri enkratnem premagnetiziranju je energija porabljena za enkratno premagnetizacijo (v času ene periode T): n Wh = ò H × dB = h × Bm [ J ] . Elementarni magnetki imajo svojo mehansko vztrajnost. Od neke frekvence naprej ne morejo več slediti spremembam polja. prešanje. Ker se cikel premagnetizacije ponovi v sekundi f-krat v prostornini V. tako da jo namestimo kot jedro tuljave. Za uporabo pri industrijskih frekvencah zmanjšamo izgube najbolj učinkovito z legiranjem magnetnih jeder. ki vplivajo na kristalno strukturo (rezanje. ki jih imenujemo histerezne izgube. V obeh primerih je h snovna konstanta magnetne snovi.

dobimo enačbo premice: PFe = k× f +n. Tisti del magnetnega 18 . Elektrotehnika K = tg a a n Pv f Ph f f f Slika 19: Postopek za razdelitev železnih izgub na obe sestavni komponenti Če enačbo za določitev skupnih izgub v magnetnem jedru na obeh straneh delimo s frekvenco f. del magnetnega pretoka tuljave se vedno sklene preko zraka in tako predstavlja stresani magnetni pretok tuljave Fs. Oboje izgube so tako točno določene Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z železnim jedrom Pod idealizirano tuljavo z železnim jedrom razumemo tuljavo brez ohmske upornosti. v kateri se vse magnetne silnice zaključujejo skozi železno jedro.Ui j I0 d Im I0 IFe RFe -R fgl +1 I L0 F gl. f Krivuljo določimo iz meritev skupnih železnih izgub pri različnih frekvencah in skozi dobljene delovne točke določimo premico. Pri f = 0 določimo delež histereznih izgub.Realni elementi PFe f Martina Leš. +j . Ui Slika 20: Nadomestna vezava in kazalčni diagram idealizirane tuljave z železnim jedrom Tuljava brez ohmske upornosti ne obstaja.

44 f N × F gl . Ta ne zaostaja več za priključeno napetostjo za 90o. ki ga dobimo zaradi histereznih in vrtinčnih izgub v železnem jedru. ki se v celoti sklene po železu imenujemo glavni magnetni pretok Fgl. Tok IFe skozi nadomestno ohmsko upornost železnih izgub RFe je v fazi z napetostjo U in se z magnetilno komponento Im sešteva v celotni tok idealizirane tuljave I0 . da opustimo obe poenostavitvi RCu = 0 in Ys = 0. Taka formulacija tuljave omogoča logično in fizikalno pravilno razširitev na tuljavo brez teh omejitev. moramo tako RCu kot stresano induktivnost Ls vezati zaporedno z že znano nadomestno vezavo idealizirane tuljave. U RFe = U U2 = . ta v tuljavi ustvari inducirano napetost Ui . Ker teče skozi ohmsko upornost RCu celotni tok I0 in povzroča stresani magnetni pretok prav tako celotni tok I0 . 19 . Realna tuljava z železnim jedrom Nadomestno vezavo realne tuljave z železnim jedrom dobimo tako. Tok železnih izgub je mogoče določiti iz izmerjenih izgub v železu I Fe = PFe . kjer je d izgubni kot železnih izgub.d.Realni elementi Martina Leš. Magnetilna komponenta toka Im ustvarja v tuljavi magnetni pretok Fgl. za inducirane napetosti efektivne vrednosti. 2 Pri tem moramo uporabiti za magnetne veličine temenske. ki za magnetnim pretokom zaostaja za 90o in vzpostavlja ravnotežje napetosti idealizirane tuljave U. inducirano napetost pa določimo kot: Ui = - 2p f N × F gl = -4 . temveč za fazni kot j = 90o . Elektrotehnika pretoka. I Fe PFe Tok I0 v dovodu je po vrednosti enak geometrijski vsoti obeh komponent 2 2 I 0 = I Fe + I m .

Realni elementi +j Martina Leš. ki povzroča na ohmskem uporu enake joulske izgube kot nesinusni tok. oblika magnetilnega toka ni sinusna in obratno. Ekvivalentni sinusni tok je definiran kot tok. Pri tuljavi z železnim jedrom srečamo prvič nelinearne elemente.Ui j RCu RFe LS fS U IFe Im fgl +1 L0 fgl Ui Slika 21: Nadomestna vezava in kazalčni diagram za realno tuljavo z železnim jedrom V idealizirani tuljavi je priključeni napetosti držal ravnotežje le induktivni padec napetosti zaradi inducirane napetosti. Elektrotehnika US UR . Razlika je le v tem. Pri linearnih elementih so bile relacije preproste: če je bila ena veličina sinusna. drugega pa celotni tok I0 . Če priklopimo na tuljavo sinusno obliko napetosti. V realni tuljavi imamo dodatno še dva padca napetosti: padec napetosti na ohmski upornosti RCu navitja in stresani induktivnosti Ls: U = U R + U s + ( -U i ) = I 0 × ( RCu + jw Ls ) + ( -U i ) kjer vrednost Ui določimo in je magnetni pretok F v tuljavi z železnim jedrom vsota sklenjenega magnetnega pretoka po železu Fgl in stresanega magnetnega pretoka Fs . Pri nelinearnih elementih to ne velja več. je to pomenilo. 20 . Ker želimo uporabljati kazalčne diagrame. da prvega ustvarja le magnetilna komponenta toka Im. Delitev magnetnih materialov Magnetne materiale delimo na magnetne materiale za trajne magnete in na magnetne materiale za spremenljiva magnetna polja. da so tudi vse ostale veličine sinusne časovne funkcije. ki veljajo le za sinusne veličine. Obe veličini sta močnostno neodvisni ali invariantni. vpeljemo pojem ekvivalentnih sinusnih veličin.

Tipični trdi magnetni materiali so razna kromvolframova in krom-molibdenova jekla. če znižamo zunanje magnetenje H na ničelno vrednost. To dosežemo s pomočjo remanentne ali preostale gostote Br ali zahtevamo veliko koercitivno silo Hk. Koercitivna sila Hk je tista velikost magnetne poljske jakosti. Zelo pomemben magnetno mehki material je elektrolitsko železo in razna silicijeva jekla. Imeti morajo histerezno zanko s čim večjo površino. Magnetno mehki magnetni materiali morajo imeti morajo čim ožjo histerezno zanko in čimvečjo specifično upornost za preprečitev vrtinčnih tokov. ki vztrajajo v novi ravnotežni legi. Elektrotehnika Br Hk H Slika 22: Histerezna zanka za trdomagnetne materiale Materiale za trajne magnete imenujemo tudi magnetno trdi magnetni materiali. 21 .Realni elementi B Martina Leš. da magnetna gostota pade na ničelno vrednost. Povzročajo jo tisti elementarni magnetki. s katero moramo magnetiti v nasprotni smeri. ki jo dobimo. Remanentna gostota Br je tista velikost magnetne gostote. ki imajo srednje vrednosti Br = 1 T in Hk = 5000 A/m.

Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. opravlja delo (najpreprostejša naprava: vzvod!). naprave za varovanje vodnikov. elementi daljinskega vodenja.). olajšuje.. stikala. za napetosti do 1000V proti zemlji (za instalacije pogoni elektromotorjev ter elektrotoplotnih in elektrokemijskih postrojev). Vrste električnih instalacij Električne instalacije delimo glede na področje uporabe na tri večje skupine: elektroenegretske instalacije nizke napetosti v zgradbah. vtičnospojne naprave. ipd. sestavljen iz več sestavnih delov. do zapletenih naprav. kot npr. antenske instalacije. Postroj: več strojev in naprav skupaj. aparatov in naprav. Glede na okolje ločimo: instalacije v suhih prostorih (stanovanjski in poslovni prostori).. 22 . elektroenergetske instalacije nizke napetosti v industriji. ki sestavljajo funkcionalno celoto instalacije telekomunikacijskih naprav v zgradbah. V ožjem pomenu besede so električne instalacije samo napeljave nizke napetosti v odprtih in zaprtih prostorih. za napetosti do 250V proti zemlji (predvsem za instalacije razsvetljave in pogoni elektromotorjev). Elektrotehnika Električne inštalacije Definicije Električna inštalacija Električne instalacije (v širšem pomenu besede) so smotrno povezane naprave. ki posredujejo pretok električne energije od proizvodnih električnih naprav do porabnikov: električnih naprav in aparatov. kontaktorji. . Naprave so mehanski. Naprave Naprava je navadno večji predmet. ki omogoča. pri katerih napetost med vodniki ne presega 50V (telefonske. električni in fizikalni povezovalniki med človekom in okoljem (od najpreprostejših predmetov. Električna oprema pri inštalacijah: vodniki. Aparati Aparati so priprave za opravljanje nekega določenega dela (električni aparati: npr mešalnik). električni stroji). instalacije hišnih govornih naprav.

Varovanje pred učinki električnega toka - Martina Leš. Pri nas so deloma še vedno JUS standardi.3 in 0.).5. . norm kakovosti proizvodov in storitev ter predpisov. ki pa jih bodo v prihodnjem v celoti nadomestili slovenski standardi (SIST)..). Vrednosti: npr. vlažni. Tok imenujemo kratkostični tok. Ik = 1000 A in Rk = 0.. 380 V ( V EGS se pripravlja prehod na 230 in 400 V) - kratkostični tok. .). gledališča... nstalacije v prostorih.enosmerni in izmenični tok (f = 50 Hz) . Osnovni podatki za električne inštalacije so: vrsta toka in frekvenca. veleblagovnice.23 W konična moč napajanja To je največja moč. Običajno je pod 1 kA. Elektrotehnika instalacije v prostorih s specifičnimi pogoji (športne in koncertne dvorane. Slovenski standardi bodo usklajeni z mednarodnimi in evropskimi standardi in so (bodo) nastajali v glavnem s privzemanjem. . Nazivna napetost je napetost. Standardi in predpisi Pod standardizacijo razumemo po Zakonu o standardizaciji predpisovanje in uporabo standardov. za stanovanja med 0. v industriji preseže tudi 60 kA. pridobivanje in proizvodnja gorljivih tekočin. nazivna napetost. vroči prostori. ki jih določa zakon. Pomembnejše so naslednje oznake standardov: standardi evropske skupnosti 23 . Navadno uporabljamo izmenične toke. U = 230 V. ki se pojavi v napajalni točki inštalacije in jo določimo na podlagi priključnih moči porabnikov z upoštevanjem faktorja sočasnosti (ne priklopimo vedno vseh naprav hkrati).. kjer so prisotne eksplozivne zmesi (proizvodnja in razdeljevanje plinov. tehničnih normativov. Un = 220... s katero je omrežje (inštalacija) ali oprema označena in na katero se nanašajo nekatere obratovalne karakteristike. ki je npr. ki jih po potrebi usmerimo pred porabnikom. Kratki stik Ik nastane zaradi prevodne povezave med dvema vodnikoma pod napetostjo (upornost je odvisna le od upornosti vodnikov). instalacije v posebnih prostorih (obrati.

24 . Pri izračunih upoštevamo naslednji specifični prevodnosti (oz. Ker so energijske prenosne izgube pri določeni prenosni napetosti odvisne tudi od specifične upornosti uporabljene kovine. se za prenosne vodnike iz ekonomskih razlogov uporabljata predvsem baker in aluminij. Ločimo dve vrsti vodnikov: gole. ki jih uporabljamo predvsem pri gradnji nadzemnih vodov izolirane. Vodniki pri električnih inštalacijah Vodnike uporabljamo za prenos električne enrgije. ki jih uporabljamo za električne instalacije in energetske napeljave.telekomunikacijski izolirani vodniki in telekomunikacijski kabli. Elektrotehnika slovenski standard starejša oznaka slovenksih standardov neregulirano Elektroinstalacijski materiali Pri izvajanju elektroenergetskih in telekomunikacijskih instalacij uporabljamo različne materiale.energetski izolirani vodniki in energetski kabli . ki jih lahko razvrstimo v naslednje skupine: vodniki instalacijske cevi pribor za spajanje in pritrditev vodnikov in cevi kabli in pribor za spajanje in priključevanje varovalke in instalacijski odklopniki stikala vtično-spojne naprave razdelilniki merilne naprave za merjenje električne energije. .Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. upornosti R = 1/G): za baker 56 Sm/mm2 za aluminij 35 Sm/mm2. Obe vrednosti veljata pri temperaturi 20o C.

Elektrotehnika Prerezi vodnikov so normirani. Vodniki do 16 mm2 so masivni ali pramenasti vodniki.5. 70.5. 16. 150. 1.75. 95. 185. Standardni prerezi vodnikov so: 0. 35. 10. 25. Slika 23: Vodniki Vodnike označujemo glede na število žic 25 . ostale pa samo še kot pramenaste vodnike.25. 1. 400 in 500 mm2. 300. 240. 120. 2. da bi se izognili kožnemu efektu. 6. 4.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. 50. 0.

plašč kabla ali posebni ovoj. predpisani pa so tudi naslednji podatki: izvedba kabla. L2. Za označevanje vodnikov po standardih uporabljamo kombinacijo črk in številk. zelenorumena brez barve. modra črna.. vrsta vodnika (iz bakra. aluminija). W N L1.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. rjava svetlo modra Sistem napetosti z enosmernim tokom: pozitivni vodnik negativni vodnik srednji vodnik Zaščitni vodnik + M PE L+ Lčrna. 26 . rdeča svetlo modra zeleno-rumena Neozemljeni zaščitni vodnik Zaščitno-nevtralni vodnik PU zeleno-rumena PEN zeleno-rumena Ozemljitev E brez barve. L3 N črna. ki so na naslednji sliki. pri čemer uporabljamo oznake. zelenorumena Brezšumna ozemljitev TE Vodnike označujemo po standardih.. Za vodnike so standardizirane barve izolacije različnih vodnikov. . Elektrotehnika Tabela 4: Označevanje vodnikov in sponk Vrsta vodnika Oznaka priključnih sponk Oznaka vodnika Barva izolacije vodnikov Grafični simboli vodniki sponke Sistem napetosti z izmeničnim tokom: faze nevtralni vodnik U. V.

ki so izdelane za različne prereze vodnikov in za različne namene (npr. v litem betonu . uporabljamo za zaščito le teh instalacijske cevi. tla oziroma na naprave. ki ščitijo vodnike pred mehanskimi poškodbami. pred škodljivimi vplivi vlage in raznih hlapov ali par v atmosferi. 27 . Uporabljamo dve vrsti instalacijskih cevi: termoplastične cevi: rebraste. nadometno. luči). v votli steni. Slika 25: Termoplastične in zaščitne cevi Vodnike spajamo zaradi podaljševanja ali zaradi cepljenja s sponkami. zaščitne kovinske cevi (oklepne cevi) so mehansko izredno trdne in jih uporabljamo v industriji. Pri polaganju električnih instalacijskih vodnikov v in na zidove. Spajamo v razvodnicah (dozah) s posebnimi sponkami. gladke (toge cevi). strop. Podobno velja tudi za priključevanje aparatov in naprav: najpogosteje uporabimo objemke. v ometu. Za pravilno lego vodnika in za tesnjenje skrbijo uvodnice.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Spajkanje vodnikov ni dovoljeno. Elektrotehnika Slika 24: Označevanje vodnikov po standardih (DIN) Elektroenergetske instalacije v zgradbah izvajamo podometno. ki razbremenijo vodnike pred mehanskimi obremenitvami. v kanalih ali pa kot električni tračni sistem.

b) sponke za brezvijačno spajanje. f) vrstna sponka Slika 27: Razvodnice Slika 28: Priključevanje v razvodnici Pribor za montažo cevi in pritrdilni material Da bi pravilno in trajno izvedli inštalacijo uporabimo pri montaži cevi: uvodnice in končnike (za zaščito izolacije ob vstopu ali izstopu vodnika v kovinsko cev ali ohišje). skobe (držala za vodnike). Slika 29: skobe 28 . d) priključne sponke . c) lestenčne sponke. spojke in loke (za podaljševanje cevi in za pravilen potek cevi).Varovanje pred učinki električnega toka a) b) Martina Leš. e) Wecco sponka. Elektrotehnika c) d) e) f) Slika 26: Različne sponke: a) aparatne sponke.

tripolne (L. dvopolne z zaščitnim kontaktom) zaradi porabnikov manjših moči. Vtično-spojne naprave morajo biti izdelane tako. kjer izvajamo instalacije nadometno (predvsem v vlažnih in prekomerno prašnih prostorih). ločimo po številu polov naslednje vrste vtično-spojnih naprav: dvopolne (L. da se. Glede na izmenične sisteme električnih omrežij. ozvočenja. PEN). L3. potem ko so cevi že položene. Vtičnice za posebne namene uporabljamo pri instalacijah male napetosti in telekomunikacijskih instalacijah. ki jih sedaj uporabljamo. L2. inštalacije v industriji. zaščitni kontakt najprej sklene z ustreznim zaščitnim kontaktom vtiča. da jih ne moremo priključevati na vtičnospojne naprave drugih napetosti oz. 29 . Elektrotehnika Vodnike povlečejo v inštalacijske cevi z jeklenim trakom. L3. štiripolne (L1. skupinske antenske naprave ipd. N. Vtično-spojne naprave za instalacije v zgradbah Vtičnice so naprave. Slika 30: Vtiči: dvopolni in petpolni Slika 31: Natiči Vtičnice so dvo in tripolne za napetosti do 250V in petpolne (tripolne s kontaktoma za nevtralni in zaščitni vodnik) za napetosti 380V.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. interfone. ki jih moramo upoštevati: inštalacije v zgradbah. PE) in petpolne (L1. da je slučajen dotik delov pod napetostjo onemogočen. namembnosti. Vtičnice za nadometno montažo uporabljamo tam. Vtičnice in vtikači morajo biti izdelani tako. PE). Vtično-spojne naprave Vtično-spojne naprave uporabljamo za priključevanje prenosnih porabnikov in ločimo dve različni skupini glede na predpise. ki omogočajo priključevanje prenosnih porabnikov na instalacijsko omrežje. Uporabljamo pretežno tripolne (oz. vse pa so projektirane za tokove do 16A. L2. N. N. V stanovanjskih in poslovnih prostorih uporabljamo vtičnice za telefone. Grajene so tako. PE). ko vtikamo vtič.

Razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske objekte Razlikujemo razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske. tokove. Izdelujemo jih za različne nazivne napetosti. z različnimi izvedbami blokade pri vtikanju ali iztikanju vtiča pod napetostjo. . Za posebne prostore (kuhinja. Danes jih ločimo tudi glede na hitrost prenosa signalov. ki so velikokrat tudi nadometno izdelani. V zadnjem času uporabljamo tudi posebno napajanje za naprimer strežnike (UPS = Uninterruptible Power Supply). do 100 MHz in do 2. Vtično-spojne naprave za industrijo Zaradi težjih obratovalnih pogojev. oddaljenost do drugih elektroenergetskih inštalacij). poslovne in industrijske objekte. do 16 MHz. zaščita pred vlago. 30 . Elektrotehnika Z vtičem povežemo porabnika preko ustreznega vodnika s fiksno instalacijo preko vtičnice. za obe pa veljajo posebni predpisi o njuni izgradnji (npr. drugačnih frekvencah (do 500 Hz). Zgrajeni morata biti nadomestna in zasilna razsvetljava. ki se ob izpadu preklopi na akumulatorsko baterijo in kaže najkrajšo pot iz stavbe. Inštalacije v stanovanjskih zgradbah V stanovanjskih zgradbah je določena višina vtičnic (35 cm od tal). z različno stopnjo zaščite pred vlago-vodo. televizijo in radio. kabelske sisteme in informacijske sisteme (računalniške mreže).) so določeni še drugi normativi: drugačna višina vtičnic v kuhinji.5 kW (16 A) do 7.6 GHz).. do 1 Mhz ali 1 Mbit/s (ISDN). kopalnica. ki jo podajamo v kbit/s ali s frekvencami signalov: (do 100 kHz ali 100 kbit/s (govorni signali).. tri in petpolne pa za toke 16A. Inštalacije telekomunikacijskih naprav Inštalacije telekomunikacijskih naprav razdelimo v grobem po namenu: za telefonijo. Inštalacije v poslovnih prostorih Potrebujemo večje število in drugačno porazdelitev energetskih in telekomunikacijskih vtičnic. . se vtično-spojne naprave za industrijo izdelujejo po posebnih predpisih. Dvopolne izdelujejo za tokove do 10A.5 kW (35 A). potrebe po višjih tokovih (do 125 A) in obratovalnih napetosti (do 690 V). višina stikal (105 cm od tal). Danes izdelujejo dvo in tripolne vtiče in petpolne. Nadomestna razsvetljava: se ob izpadu omrežne napetosti preklopi na pomožni elektroenergetski vir in osvetljuje prostore z najmanjšo predpisano osvetljenostjo. Zasilna razsvetljava: je varnostna razsvetljava.. Priključene moči za stanovanjske objekte so odvisne od velikosti ter opremljenosti stanovanj in znašajo od 3. Velikokrat jih polagamo v posebne kanale.. večje stopnje mehanske zaščite ipd.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Podoben primer: šolske računalniške učilnice Inštalacije v objektih s specifičnimi pogoji V teh objektih morajo biti svetilke varnostne razsvetljave.

5 mm2 / ic F 13. Te razdelitve naredimo predvsem glede na dovoljene padce napetosti. Ločimo: kabelski priključek prostovodni priključek.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. in kabelski priključki. dovod štedilnik (kuhinja) pomivalni stroj (kuhinja) pralni stroj (kopalnica) infra pečka (kopalnica) razsvetljava (dnevna soba. ki so montirani na skupno ploščo.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. v kateri delimo glavni napajalni vod na posamezne glavne tokokroge oziroma glavni tokokrog na tokokroge posameznih porabnikov.5 mm2 / ic F 16 mm FID 20 A 16 A 16 A 16 A 10 A 10 A 10 A 10 A 220 V 50 Hz 16 A Slika 32: Enopolna shema stanovanjskega razdelilnika 31 . za električne pogone). po potrebi s števcem električne energije in drugimi aparati. izjemo tvorijo samonosilni kabli. Razdelilniki Glavni napajalni vod dovaja pri vseh instalacijah električno energijo do določenega mesta. ki so namenjeni gospodarneši porazdelitvi električne energije v objektih (npr. za razsvetljavo. Le-ti napajajo skupine porabnikov v posameznih delih objekta. spalnica) razsvetljava (kopalnica) razsvetljava (drugod) vtičnice vtičnice 2P6+P2. imenujemo razdelilnike. Kabelski priključek je običajno priključek na podzemno kabelsko omrežje. kjer se potem razveja na posamezne glavne tokokroge.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2.5 mm2 / ic F 23 mm 2P4+P2.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 1.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. Napravo. kar vpliva na izvedbo priključka notranje napeljave.5 mm2 / ic F 13. Poleg varovalk sta v omarici še števec električne energije in stikalna ura. pri katerih se priključek navadno izvaja kot prostovodni priključek. ki so meja med distribucijskim omrežjem in porabniki. Elektrotehnika Priključek na zunanje omrežje Zunanje omrežje je lahko prostovodno ali kabelsko. ki se napajajo iz nadzemnih vodov.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. Poznamo glavne razdelilnike. Vsak tokokrog je na začetku varovan z varovalko ali instalacijskim odklopnikom (pri trifaznih tokokrogih lahko z zaščitnim stikalom).5 mm 3P 1.5 mm 3P 2. in podrazdelilnike.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.

Enofazni porabniki so najpogosteje ohmska bremena. Električno dimenzioniranje Predpisi določajo naslednje mejne dovoljene vrednosti padcev napetosti: 3% za električne instalacije razsvetljave. Najpogosteje so dopustne tokovne obremenitve podane tabelarično v odvisnosti od naštetih faktorjev. glavnega priključka objekta) 8% za električne instalacije ostalih porabnikov. če računamo od transformatorske postaje 5% za električne instalacije ostalih porabnikov. vendar skupno največ 0.mahansko dimenzioniranje. Pri dimenzioniranju vodnikov in izračunavanju prereza vodnika upoštevamo: dopustne tokovne obremenitve . v obrti in industriji pa imamo opravka pretežno s trifaznimi porabniki. zunanje temperature in načina polaganja. če računamo od točke napajanja ( npr. če računamo od transformatorske postaje V kolikor je dolžina električne instalacije daljša od 100 m. hišnega priključka) 5% za električne instalacije razsvetljave. ki poleg slabše delavnosti toka povzročajo tudi precejšnje vklopne sunke. poslovnih in podobnih zgradbah so sestavljene iz skupin enofaznih porabnikov. Elektrotehnika Dimenzioniranje vodnikov in izračunavanje prereza vodnika Instalacije v stanovanjskih.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.termično dimenzioniranje dopustni padci napetosti . Za ohmska bremena je dopusten padec napetosti ob upoštevanju upornosti vodnika in dejstva. presega 100 m. trifazni pa induktivna (elektromotorji). da padec napetosti nastopa v dovodnem in odvodnem vodniku u% = 200 × I × l [% ] l × A ×U oziroma prerez A= 200 × I × l é mm 2 ù û l × u% × U ë 32 .električno dimenzioniranje dopustni najmanjši prerez . vrste izolacije vodnika. Padci napetosti so izraženi v odstotkih nazivne napetosti omrežja. če računamo od točke napajanja ( npr. Najvišja dopustna tokovna obremenitev vodnikov in kablov je odvisna od: prereza vodnika. lahko povečamo dovoljeni padec napetosti za 0.005 % za vsak meter. ki.5 %. vodnikove kovine. števila vzporedno potekajočih in obremenjenih vodnikov. kar moramo pri dimenzioniranju instalacij upoštevati. Termično dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije Termično dimenzioniranje vodnikov in kablov pomeni določevanje dopustne tokovne obremenitve.

Dopustni padec napetosti je 1 %. zato moramo pri izračunu padca napetosti in prereza vodnika upoštevati tudi delavnost toka (cos j). vzeti moramo vodnik P prereza 4 mm2. za katerega je predpisana talilna varovalka 16 A. Elektrotehnika PRIMER: Izračunati je treba napajalni vod za električno peč enojne dolžine 7 m. Ker pa je v vodniku trajni tok 19 A. Vod je izveden z vodnikom P. A = 2 ë û ë û l × u% × U l × u% × U Pri trifaznem sistemu je prevajana moč P enaka: P = 3 × U × I × cos j [W ] kjer je U medfazna napetost in I tok v vodniku.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.16 mm 2 56 × 1 × 220 Izberemo normiran prerez 2.5 mm2. ki je priključena na napetost 220 V in je na koncu obremenjen s tokom 19 A. Pri tem prerezu bo padec napetosti seveda manjši in sicer: u% = 200 × 7 × 19 = 0 . u% = [% ] l × A ×U l × A ×U 2 in prerez A= 200 × l × I × cos j 200 × l × P é mm 2 ù é mm 2 ù oz. varovalka 16 A ne ustreza. uporabimo naslednjo enačbo za izračun padca napetosti: u% = 200 × l × P [% ] l × A ×U 2 in prerez A= 200 × l × P é mm 2 ù û l × u% × U 2 ë Najpomembnejši porabniki moči so elektromotorji. Za enofazne velja: u% = 200 × l × I × cos j 200 × l × P [% ] oz. Procentualen padec napetosti je: u% = 100 × 3 × l × I × cos j 100 × l × P [% ] oz. u% = [% ] l ×U × A l ×U 2 × A 33 . ki predstavljajo za vir induktivno breme.54% 56 × 4 × 220 Kadar je podana moč porabnika P v W. za katerega je predpisana varovalka 25 A. ki je položen v instalacijski cevi. Računski prerez vodnika je: A= 200 × 7 × 19 = 2 .

če je bakren in 2.5 mm2. ki ga še dovoljujemo. ki imajo lahko manjši prerez. do 0. . Varovanje pred učinki električnega toka Električne tokove uporabljamo večinoma za napajanje naprav.. kakor tudi od prevodnosti poti (npr. Tako je minimalen prerez vodnikov.). Pri varovanju človeka pred učinki električnega toka moramo upoštevati vrsto električne napeljave.1 A 1A 10 A 100 A Ief Slika 33: Učinki izmeničnega električnega toka Najpogostejša vira nevarnosti električnega toka sta pojavljanje visoke napetosti dotika zaradi okvare izolacije električnega porabnika in neposredni dotik vodnikov pod napetostjo. saj imamo tam opraviti v primeru kratkih stikov s pojavi sil med vodniki. Učinki izmeničnega električnega toka so odvisni od poti. ko je ozemljeno zvezdišče in se dotaknemo enega faznega vodnika: 34 . od časa trajanja.5 mm2. 2. po kateri teče tok skozi telo. Izjemo predstavljajo vodi v svetilkah. ki jih lahko uporabljajo za mehansko zaščitene vode v fiksnih instalacijah 1.1 mA 1 mA 10 mA 0. V primeru neprimerne rabe. A = 2 ë û ë û l × u% × U l × u% × U Mehansko dimenzioniranje Mehansko trdnost električnih instalacij dosežemo že z nameščanjem vodnikov v instalacijske cevi in kanale ter z vgradnjo vodnikov v ali pod omet. Pri frekvenci f = 50 Hz so učinki električnega toka naslednji: začutimo tok (300 mA) bolečina elektrod ne moremo izpustiti možna fibrilacija srca opekline. lahko steče električni tok skozi različne prevodne dele električnih naprav ali celo skozi človeško telo.. Neposredni dotik dveh vodnikov : dva fazna vodnika: I B = U C 400 V = = 435 mA RB 920 Ω UC 230 V = = 230 mA RB 1000 W en fazni vodnik in nevtralni ali zaščitni vodnik: I B = V obeh primerih sta toka večja od toka I0 = 30 mA.Varovanje pred učinki električnega toka in prerez A= Martina Leš. tj. impedanca telesa. Mehansko dimenzioniranje je potrebno le pri zbiralkah in glavnih razdelilnikih večjih porabnikov. Za hišne instalacije obstaja le predpis o uporabi najmanjših dovoljenih prerezov vodnikov. Elektrotehnika 100 × 3 × l × I × cos j 100 × l × P é mm 2 ù é mm 2 ù oz. če je aluminijast. šok 0. suh ali vlažen kontakt.5 mm2. Neposredni dotik v primeru.

Na naslednji sliki vidimo osnovni princip zaščite pred neposrednim dotikom z izolacijo. F1 N M Slika 34: Zaščita z zaščitno izolacijo 35 . okvare izolacije. Z DODATNO IZOLACIJO. je tok manjši od 30 mA. Zaščito pred električnim udarom delimo v tri osnovne skupine: ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM ZAŠČITA PRED NEPOSREDNIM DOTIKOM: v v v v Z IZOLACIJO. pri čemer povežemo različne naprave in napeljave (npr. priključno omarico. da bi v primeru okvare (kratkega stika med okrovom naprave in motorjem) tok lahko stekel preko človeka. Govorimo o treh stopnjah zaščite: zapščita pred neposrednim dotikom (zaščita pred vsemi deli naprave. Z OMEJITVIJO ENERGIJE IN TOKA. ZAŠČITA PRED POSREDNIM DOTIKOM: v v v Z ODKLOPOM. ko so tla zelo dobro izolirana. glavni zaščitni vodnik. DODATNA ZAŠČITA: v v v UPORABA VARNOSTNE MALE NAPETOSTI. S FI-ZAŠČITNIMI STIKALI. Druge nevarnosti predstavljajo neposredni dotik vodnikov. Z OKROVI. ko nastopi napaka) in dodatna zaščita (FI-zaščitna stikala). radiatorje med seboj). toplovodno inštalacijo. kadar je izolirano zvezdišče in steče tok zaradi kapacitivnosti omrežja do zemlje (pri višjih frekvencah!). Podrobneje si oglejmo nekatere vrste zaščit. Pri varovanju uporabljamo tudi izenačevanje potencialov. inducirane napetosti (visoke frekvence in visokonapetostni vodi!). UPORABA ZAŠČITNE MALE NAPETOSTI.Varovanje pred učinki električnega toka IB = UC RB + Rtal Martina Leš. ki so v času delovanja pod napetostjo). kondenzatorji in transformatorji po izklopu naprave). Z ELEKTRIČNO LOČITVIJO. zaščita pred posrednim dotikom (varuje v primeru. s katero preprečimo. Elektrotehnika Dobljene vrednosti so različne in samo v primeru. preboj pri zelo visoki napetosti in zaostala napetost (npr. S PREGRADAMI. prehajanje toka skozi ozemljitev.

ipd. Zaščito omogočajo neprevodna tla in galvanska ločitev s pomočjo ločilnega transformatorja.). da bi tok stekel preko človeškega telesa (pri delu v vlažnih prostorih. Elektrotehnika Zaščito pred neposrednim dotikom naredimo z dodatno izolacijo ali z s posebnim zaščitnim pokrovom (kanali za polaganje kablov. z zapiranjem v omaro ali z ustrezno oddaljenostjo možnih kontaktnih površin)..Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. kar naredimo tako. 36 .). . Slika 35: Zaščite pred neposrednim dotikom Zaščito pred posrednim dotikom lahko izvedemo s pomočjo izenačevanja potencialov. da povežemo zaščitne vodnike različnih porabnikov na skupni zaščitni vodnik. Slika 36: Zaščita pri posrednem dotiku Zaščito z malo napetostjo uporabljamo kadar obstaja nevarnost.. Dotik lahko preprečimo tudi z ustreznim odmikom naprav iz dosega rok (z ograjo.

To naredimo z ločilnim transformatorjem.Varovanje pred učinki električnega toka F1 N Martina Leš. F1 N 220 V 220 V Slika 39: Zaščita z električno ločitvijo 37 . pri čemer preprečimo v primeru okvare direktno povezavo naprav z električnim omrežjem. s čimer galvansko ločimo napajanje od aparata. Elektrotehnika 220 V 24 ali 42 V Slika 37: Zaščita z zaščitno malo napetostjo Slika 38: Izvedba zaščitne male napetosti in funkcijske male napetosti Pomembna je tudi zaščita z električno ločitvijo.

38 . V to skupino spadajo električne naprave s plastičnim ohišjem (npr.5 za odklopnike 2.25. Poleg osnovne izolacije je izvedena še dvojna ali ojačitvena izolacija. mora biti izpolnjen naslednji pogoj: padec napetosti. Oznaka: . II. Zaščita s posebnim ozemljilom Vsi kovinski deli. Rz £ U dop k × In [Ω] Rob £ U dop k × I n max [Ω] Pri tem upoštevamo naslednje podatke: dopustna napetost dotika Udop (Udop = 65 V). Oznaka: . Uporaba varnostne male napetosti (npr. ki ga povzroča tok okvare na upornosti zaščitne ozemljitve. V to skupino spadajo električne naprave s kovinskim ohišjem (npr. ki niso pod napetostjo v normalnem obratovanju so galvansko povezani z zemljo preko ozemljila. ročne električne svetilke). Potrebni faktor izklopnega toka k za varovalke ali instalacijski odklopnik je za hitre varovalke 3. elektromotorji). III. Oznaka: . V primeru okvare steče tok (Iok) s faznega vodnika preko ohišja do zemlje (Rz) in naprej preko obratovalne ozemljitve (Rob) in nevtralne točke transformatorja spet do faznega vodnika. Poleg osnovne izolacije morajo biti vključeni dodatni zaščitni ukrepi: prevodni deli so povezani na zaščitni vodnik v inštalaciji. L1 L2 L3 N Rob Rz Iok Slika 40: Zaščitna ozemljitev s posebnim ozemljilom Da je varovalni ukrep učinkovit.5 in za zaščitna stikala 1. Elektrotehnika Glede na izvedbo zaščit pred električnim udarom delimo električne naprave v tri razrede: I. električni gospodinjski aparati). Običajno uporabimo že izračunane vrednosti. Ozemljitvene vodnike je potrebno pravilno načrtovati.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. ne sme biti večji od dopustne napetosti dotika 65 V. kadar sta upornosti ozemljila (Rz) in obratovalnega ozemljila dovolj majhni. Pogoj je izpolnjen. Oglejmo si dva primera zaščite z ozemljitvenim vodnikom: zaščito s posebnim ozemljilom in zaščito s skupnim ozemljilom. nazivni tok varovalke In in faktor izklopnega toka k in nazivni tok varovalke največjega porabnika v omrežju Inmax.

da povzroči hitro pregoretje varovalk poškodovanega porabnika in tako prepreči zadrževanje previsoke napetosti dotika. Ob preboju izolacije bodo toki okvare stekli od faznega vodnika preko ohišja porabnika na skupno ozemljilo.93 25 0. da se ozemljitev prekine z vgrajenimi izolirnimi vložki ali plastičnimi cevmi. Pri uporabi vodovodnega omrežja za skupno ozemljilo moramo paziti na možnost.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Pri pravilni izvedbi tega varovalnega ukrepa je omejena upornost zanke z: Rza £ Uf k × In [Ω] . da skupna upornost ozemljila ne presega vrednosti 2 W. Pri zaščitni ozemljitvi s skupnim ozemljilom je postavljena zahteva. Elektrotehnika Tabela 5: Upornosti ozemljil glede na nazivni tok varovalk pri k = 3. npr. preden začne naprava obratovati.5 za hitre varovalke In [A] Rz [W] 6 3. napetostno zaščitno stikalo. 39 . Če je upornost zanke prevelika za nekatere močnejše varovalke.9 10 1.53 Zaščita s skupnim ozemljilom Za skupinsko ozemljitev se uporablja razvejana vodovodna mreža in kovinski plašči kablov nizko napetostnega omrežja ali posebej vkopan železni pocinkani trak (valjanec). kjer je upornost zanke (Rza). nazivni tok varovalke (In) in faktor izklopnega toka (k). Pravilna povezava kovinskih ohišij z zaščitnimi ozemljili izvedemo preko zaščitnih vodnikov. L1 L2 L3 N Slika 41: Zaščitna ozemljitev s skupnim ozemljilom Upornost zanke je treba temeljito izmeriti. Tok okvare mora biti dovolj velik. da bi ob zemeljskem stiku ene faze dobila druga fazna vodnika večje napetosti kot 250 V proti zemlji. nato v zvezdišče transformatorja in nazadnje v fazni vodnik. Vsakega porabnika vežemo preko zaščitnega vodnika na zaščitno ozemljitev.86 16 1.74 35 0.16 20 0. je treba uporabiti drug varnosti ukrep. fazna napetost (Uf). s čemer preprečimo.

Pri ničenju kovinska ohišja in ostale prevodne dele porabnika. ki morajo imeti v priključnem vodu poseben vodnik . ko varovalka pregori zaradi prehoda toka okvare prek varovalke varovanega porabnika. Zato prereze vodnikov dimenzioniramo tako. Pri ničenju uporabljamo nevtralni vodnik kot povratni vodnik ta toke okvare (Iok). 40 . Zaščitni vodnik in ozemljitvene vode je potrebno pravilno dimenzionirati. Zavarovanje pred previsoko napetostjo dotika dosežemo.kadar nastane kratek stik med fazo in nevtralnim vodnikom na katerem koli mestu omrežja.zaščitni vodnik. mora biti tok okvare (Iok) večji ali enak izklopilnemu toku najbližje varovalke. ampak le omejujemo čas trajanja. razen pri prenosnih porabnikih. da je: I ok ³ k × I n [ A ] pri tem je upornost zanke: Rza £ Uf k × In [Ω] Iz tega pogoja opazimo omejen učinek ničenja pri večjih razdaljah (tokokrogi) od transformatorske postaje do potrošnika. galvansko povežemo z nevtralnim vodnikom omrežja. Tehnični predpisi za izvajanje električnih instalacij v zgradbah predpisujejo minimalne dopustne prereze zaščitnih bakrenih vodnikov. Ničenje lahko uporabimo. ki niso v času obratovanja pod napetostjo. L1 L2 L3 N Iok Rz Rob Slika 42: Ničenje Za ničenje morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Prvi pogoj ničenja .Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Pri ničenju je tok okvare hkrati tudi tok enofaznega kratkega stika. če je zvezdišče transformatorja ozemljeno. Ničenje Pogosto srečamo ničenje ko varovalni ukrep. Z obema načinoma zaščitne ozemljitve ne moremo preprečiti visoke napetosti dotika. Čas trajanja visoke napetosti dotika je odvisen od časa pregoretja varovalke ali odklopa odklopnika in lahko znaša v neugodnih razmerah tudi do 10 sekund. pri katerih še lahko uporabimo ničenje v omrežjih do 400 V. njegova velikost pa je odvisna od fazne napetosti in skupne upornosti tokokroga (upornost zanke). Elektrotehnika Zaščitni vodniki in ozemljitveni vodi morajo biti stalno položeni. Zato so podane mejne dolžine vodnikov.

Če so prerezi faznih vodnikov večji od navedenih. ki narašča kvadratično glede na jakost toka. da bo manjša od 65 V. hkrati pa steče bistveno večji tok. Poleg opisanega postopka poznamo še ničenje s posebnim zaščitnim vodnikom. da pride do prekinitve ničelnega vodnika. Zaradi možnosti. Nevtralniega vodnika ne izklapljamo. pri proizvajalcih električnega toka ali pa na prenosnih vodih. ker je od tega odvisno. Kratek stik Povečanje jakosti toka v vodniku povzroči segrevanje vodnika.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Elektrotehnika Drugi pogoj ničenja . da je nevtralni vodnik enako izoliran kot fazni vodnik. pri nadzemnih vodih pa do 50 mm2. Zaradi tega zahtevamo. mora biti nevtralni vodnik ozemljen na koncu vsakega odcepnega omrežja. da je upornost obratovalne ozemljitve (Roz) vedno: Roz £ 2 Ω . Upornost tokokroga se bistveno zmanjša. Kratek stik nastane zaradi preobremenitve ali stika golih vodnikov različnega potenciala pri porabnikih. potem ima lahko nevtralni vodnik dve stopnji manjši prerez iz vrste standardnih prerezov za vodnike. da pride do požara. Četrti pogoj ničenja . Zahtevamo. Za označevanje nevtralnega vodnika je predpisana svetlo modra barva. Nikjer ne sme biti varovan z varovalkami ali odklopniki. Skupna upornost ozemljitve skupine med seboj najbližjih ozemljitev odcepov ne sme biti večja od 5 W.če v ničenem omrežju pride do stika enega vodnika z zemljo. Posledica dviga temperature je hitrejše staranje izolacije. za katero moramo zagotoviti. Pri nadzemnih vodih mora biti nevtralni vodnik ozemljen vsakih 200 m. Tretji pogoj ničenja . kakšna napetost se bo pojavila v nevtralnem vodniku v primeru okvare ničenega omrežja. bo stekel po zemlji prek obratovalnega ozemljila tok zemeljskega stika in bo tako dobil napetost. R Slika 43: Kratek stik (označitev) 41 . Mesto kratkega stika označimo na shemi s puščico.pomembno je medsebojno razmerje prereza nevtralnega in faznega vodnika. Pri bakrenih izoliranih vodnikih in kablih sta prereza enaka do 16 mm2. Zaradi hkratnega povečanja temperature je lahko proizvedena toplota tako velika. razlika je le v barvi vodnikov.nevtralni vodnik mora biti v vsej dolžini mehanično in električno neprekinjena celota.

Zaradi slabe izolacije nastane kratek stik ob priključku porabnika. Do takega toka praktično ne more priti. Če se dovodni žici ob porabniku dotakneta.72 Kratkostična moč.7 = 67 kW Tako velika toplota povzroči.72 ) Ω Že od prej vemo. Na izbranem mestu namenoma zmanjšamo prereze vodnikov. Izračunajmo tok kratkega stika in njegovo moč! Upornost dovodnih vodnikov izračunamo s pomočjo specifične upornosti (r = 0. kablov in nparav pred različnimi mejami termične obremenitve.5mA ( 300 + 0.5 A R 0 . Stalna napetost požene skozi obe žici tok kratkega stika: Ik = U 220 = = 305. saj nismo upoštevali v izračunu oddaljenosti od elektrarne in upornosti povezovalnih vodnikov do nje.72 Ω A×l 1. Nizkonapetostne taljive varovalke Nizkonapetostne taljive varovalke uporabljamo za varovanje vodnikov. da je prerez 1.018 · 10-6 Wm). Elektrotehnika Primer: Skupina žarnic (svetilka) ima upornost R = 300 W in je oddaljena 30 m od glavnih dovodnih vodnikov omrežja s stalno napetostjo 220 V. tako da se pri prevelikem toku ta mesta raztalijo in s tem prekinejo električni tokokrog. Da bi preprečili posledice kratkega stika uporabljamo varovalne naprave.5 mm2. Opisali smo princip delovanja taljivih varovalk. R= 2 × l 2 × 30 m 0.018 Ω mm 2 = = 0 . saj bi brez škode prenesel tudi tok velikosti 16 A. bo skozi skupino žarnic tekel tok: I= 220 V = 731.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.32 × 0 . da se stopi žica z izolacijo vred. ki nastopi zaradi kratkostičnega toka Ik: Pk = I k2 × R = 341. ni med njima praktično nobene upornosti.5mm 2 m Zaradi omrežne napetosti U = 220 V. Prerez bakrenega vodnika je 1. Slika 44: Taljive varovalke 42 .5 mm2 dovolj velik za tako majhen tok.

43 . Pri elektromagnetnem sprožniku izkoriščamo delovanje magnetnih sil. sprožnik (bimetalni sprožnik za zaščito pred magnetni kratkostični sprožnik (zaščita pred kratkostičnimi tokovi): primarni nadtokovni sprožniki (se napajajo iz glavnega tokokroga mehanskega sitkalnega aparata in so grajeni za manjše nazivne tokove). Stikala in odklopniki Stikala in odklopnike uporabljamo za predvsem ročno vklapljanje in izklapljanje električnih naprav pod obremenitvijo. ki ga ponovno vklopimo z ročnim stikalom. Elektrotehnika Varovalke so sestavljene iz podstavka. podnapetostni sprožnik (ščiti trifazne naprave pred dvofaznim obratovanjem. ki nastanejo zaradi kratkega stika. Kadar uporabimo stikala. Bimetalni sprožnik odklopi v primeru preobremenilnega toka. Inštalacijski odklopniki Inštalacijski odklopniki (avtomatske varovalke) so enopolni stikalni aparati. V zadnjem času jih nadomeščamo z drugimi vrstami varovalk. napetostni sprožnik (vzbuja ga napetostni vir in je namenjen odpiranju mehanskega sitkalnega aparata).Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. sestavljeni iz bimetalnega in elektromagnetnega sprožnika. Slika 45: Princip delovanja bimetalnega releja V bimetalnem sprožniku se bimetalni trak zaradi segrevanja (s tokom) upogne in odklopi kontakt. Oba povzročita izklop odklopnika. kadar izpade ena faza). sekundarni nadtokovni sprožniki. varovalnega vložka. V stikalnih aparatih uporabljamo naslednje sprožnike: - termični preobremenitveni preobremenitvenimi tokovi). elektromagnetni pa v primeru nastanka kratkega stika. moramo uporabiti dodatno še ustrezno varovalko. Razlika med zaščitnimi stikali in odklopniki je predvsem v njihovi vzdržljivosti proti učinkom kratkostičnih tokov. kape varovalke in velikostnega vložka (preprečuje vstavitev varovalke napačnega velikostnega razreda). Uporabljamo jih predvsem v stanovanjih in poslovnih prostorih.

. Ob previsoki napetosti odklopnik odklopi kontakt v 0. Napetostno zaščitno stikalo zahteva. Za svoje delovanje potrebujejo napajalno napetost. poslovnih in drugih prostorih. steče okvarni tok mimo tokovnega stikala in vsota tokov ni več enaka 0. ki imajo večjo občutljivost. med faznim vodnikom in nevtralnim vodnikom ali med večimi faznimi vodniki) ne povzročijo diferenčnega toka. 10. kontaktnega dela in vklopno-izklopnega mehanizma z elektromagnetnim sprožnikom. 16. ki steče od faznega na zaščitni vodnik ali po kakšni drugi poti v zemljo. Uporabljamo jih v stanovanjskih. 30. Pri normalnem obratovanju mora biti vsota tokov enaka 0. napetostni rele (odklopnik). saj ti tokovi (npr. Kadar pride do okvare. . . Stikala lahko odklapljajo z različno selektivnostjo. Poznamo tudi DI-zaščitna stikala. Diferenčni tok inducira napetost v diferenčnem transformatorju in elektromagnetni sprožnik izklopi stikalo.. ki imajo namesto diferenčnega transformatorja. mA Izklopni časi:okrog 30 ms Podobno delujejo tudi napetostna zaščitna stikala. Stikalo ne varuje pred kratkostičnimi tokovi. Sestavljena so iz diferenčnega transformatorja.. ki zaznava razliko med tokovi. 100. da moramo povezati zaščitni vodnik preko releja na pomožno ozemljitev. Elektrotehnika FI-zaščitna stikala FI-zaščitna stikala so namenjena zaščiti pred električnim udarom. 25. Zaradi tega moramo v taki inštalaciji uporabiti še varovalke ali inštalacijske odklopnike ali odklopnike. 13. 8.1 s. Nazivni tokovi (In): 6. 20. kar moramo upoštevati ob izgradnji inštalacije. So tokovna zaščitna stikala. Slika 46: FI-zaščitno stikalo 44 . A Diferenčni tokovi (In): 6.. 10. 32.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. zato jih uporabljamo bolj izjemoma. ki jih sproži tok.

ki nastane zaradi močnega spreminjanja razelektritvenega toka. je vpliv opaziti na večji razdalji. da se vplivi udara strele širijo v prostorskem radiju do 1. Tokovi preko ohmskih upornosti in magnetno polje preko induktivnosti sistemov ustvarijo izjemno močne napetostne sunke. vendar pa ta zaščita ni popolna. saj se pojavijo še sekundarne posledice udara strele. 30 ms) izjemno močno magnetno polje H. Prenapetostni vpliv je torej posledica ohmskih. ki pa je lahko v objektu ali med oblaki. ki ga povzroči atmosferska praznitev se preko mrež električnega. ki jih oklepa magnetno polje. Posledice udara strele oziroma električnega toka zaradi izpraznitvenega naboja oblaka lahko vplivajo na druge objekte preko prostora. Preboj povzroči izjemno močan tokovni udar (od neakj 10 kA do 200 kA). V praksi se je izkazalo.5 km od centra udara. plinskega. Pri atmosferski razelektritvi med dvema različnima potencialnima ploskvama (oblakoma). Elektrotehnika Slika 47: Shema FI-zaščitnega stikala Zaščita pred udarom strele Direktni udar strele v objekt rešimo s strelovodno inštalacijo. 45 . saj se elektromagnetni vplivi širijo z ustvarjanjem protinaboja na kovinskih masah ali pa z induciranjem napetosti v zankah. induktivnih in kapacitivnih povezav. Če so objekti med seboj povezani z mrežami. ki so lahko nekaj tisočkrat večji od izolacijske sposobnosti naprav. Električni tok. ki predstavljata ogromen kondenzator. ki jih moramo rešiti z dodatnimi zaščitami. vodovodnega in drugih povezav razširi tudi na bližnje sosednje objekte.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. kaj šele od njihovih nazivnih napetosti. kjer prav tako povzroči poškodbe in uničenje opreme. zaradi katerega nastane v zelo kratkem času (cca. telefonskega.

46 . ki jih večinoma vgrajujejo elektrodistribucijska podjetja.1). ki ga montiramo direktno na nizkonapetostno mrežo. Elektrotehnika Slika 48: Udar strele in učinki Zaščitni ukrepi Da bi se pravilno zaščitili pred škodljivimi in uničujočimi pojavi se v mednarodnih predpisih pojavljajo zahteve po zunanji zaščiti proti streli. poškodbam električnih inštalacij (osnovni evropski standard ENV 61024: 1. Zaščitni element VTD je vgrajen v samo ščiteno napravo. ki sledijo razredu B je možno na krajših vodih (7 m) zaščititi s premostitveno tuljavo. Za zaščito pred direktnimi udari strele vgrajujemo v distribucijske omarice odvodnike razreda B. ki preprečujejo vdor direktnega ali delnega udara strele v notranjost stavbe. najpogostejša oblika je vmesnik. Odvodnike razreda C vgrajujemo kot prenapetostno zaščito v notranje napeljave (običajno: razdelilne omarice). meanskim poškodbam. Naslednja stopnja zaščite tik pred ščiteno napravo so zaščitni odvodniki razreda D. Prenapetosne odvodnike. Vse energetske prenapetostne zaščite uporabljamo tudi v telekomunikacijah in informatiki. ki zajemajo zaščito zgradb proti ognju.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. del): Za zunanje nizkonapetostne proste vode uporabljamo odvodnike razreda A (IEC 99.

Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Elektrotehnika Slika 49: Varovanje v objektih Prenapetostni odvodniki Odvodniki strele in prenapetostni odvodniki Prenapetostni odvodniki in vmesniki Prenapetostni odvodniki v ščitenih napravah Slika 50: Primer: vrste prenapetostnih zaščit 47 .

Za vsako omrežje je značilna nazivna napetost. od tal oddaljeni v skladu s tehniškimi predpisi (velikost in konstrukcija stebrov). morajo biti ustrezno varovani pred mehanskimi in kemičnimi vplivi ter vlago. Po vrsti toka delimo mreže na mreže za enosmerni tok (sestavljata jih dva vodnika). v letih med 1880 in 82 so bili izdelani prvi transformatorji.Električna omrežja Martina Leš. spremembam obremenitve pa se prilagajamo s spremembami toka. da vzdržujemo konstantno napetost. mrežo za izmenični tok (trifazne mreže z ničelnim vodnikom ali brez njega). Namenjena je prenosu električne energije od elektrarne do mesta potrošnje. temperaturne spremembe. lahko pa tudi v posebne kabelske kanale ali prosto po zraku na stebrih. 1887 prvi generator in zatem še 3-fazni motor 3-fazne izmenične napetosti. Pri nas imamo sistem f = 50 Hz in napetosti 220 in 380 V. Po nazivnih napetostih ločimo omrežja nizkih. je potrebno upoštevati razen električne varnosti še določeno mehansko trdnost. med drugim tudi najvišja obratovalna napetost. od katere so odvisne različne lastnosti omrežja (električna trdnost izolacije).daljnovod. da v njih vlada dopustna natezna napetost tudi v neugodnih obratovalnih pogojih (dodatne obremenitve naprimer zaradi snega. po standardih IEC pa bomo prešli v prihodnjih letih na 230 in 400 V napetosti. sile med vodniki zaradi električnega in magnetnega polja. in ostanejo vedno medsebojno oz. Ker so po montaži večkrat težko dostopna. Po izvedbi jih delimo na prostozračna omrežja (daljnovodi) in na kabelska omrežja. 1882 je zgradil Edison v New Yorku prvo elektrarno. Elektrotehnika 3. vrsti toka. Projektant mora daljnovod projektirati glede na mehanske lastnosti vodnikov. napetosti in obliki ter frekvenci. 35 kV (srednje). Kabelska omrežja so sicer dražja od zračnih vodov. ki poteka na prostem . upoštevati morajo sile vetra in zaradi njega nastala lastna nihanja. 48 . Običajno jih polagamo v zemljo. ki v normalnem obratovanju ne sme biti prekoračena. visokih in najvišjih napetosti. opremljen z vsemi potrebnimi napravami. 1910 daljnovodi napetosti 110 kV. Omenimo lahko nekaj točk v razvoju električnih mrež: l. itn. Vrste električnih mrež Električna omrežja razlikujemo po izvedbi. vendar jih iz estetskih in varnostnih razlogov vse več uporabljamo. 1892 oljni transformator. Razvoj električnih mrež Razvoj električnih mrež je tesno povezan z razvojem elektrarn in s problemom napajanja porabnikov. Pri omrežju. Električna omrežja Električna mreža je sistem vodov. kar pomeni. Danes uporabljamo v elektroenergetiki izključno sistem konstantne napetosti. 275 kV (visoke) in trenutno približno 1300 kV (najvišje napetosti). Zgornje meje ter napetosti leže pri 1 kV (nizke). ledu. srednjih. Vodniki morajo biti tako napeti.

G 10.. V primeru izpada napajalne točke ostanejo vsi potrošniki brez dovoda električne energije. določenih mest v naselju.Električna omrežja Martina Leš..36 kV 380 V Slika 53: Prenosno omrežje .primer 49 .. Distribucijski (napajalni) vodi prenašajo električno energijo od prehodnih ali končnih transformatorskih postaj do stanovanjskih blokov oz. Pri izpadu ene strani dobijo potrošniki električno energijo z druge strani. Obratovalna vrednost teh mrež je večja od prej omenjenih. Tam se ponovno izvede transformacija 20(10)/0. Mesta in večja naselja oskrbujemo z električno energijo preko prenosnega omrežja ter napajalne transformatorske postaje (ene ali več).. kjer izvedemo transformacijo 110/20(10) kV.231) kV ter preko nizko napetostnih (NN) razdelilnih vodov napaja posamezne NN potrošnike. Po funkciji ločimo omrežja na prenosna (transportna) in na razdelilna (distribucijska) omrežja. Pri odprtih mrežah dovajamo električno energijo le z ene strani.27 kV 110. Elektrotehnika Po obliki ločimo odprte mreže in zankaste mreže. 1 2 3 4 5 6 7 8 Slika 51: Odprte mreže 1 2 7 8 3 4 5 6 Slika 52: Zankaste mreže V drugem primeru napajamo potrošnika z dveh ali več strani. Takšna mreža je enostavna in poceni.4(0. vendar z majhno obratovalno vrednostjo...380 kV Prosti vodniki 6.

2 Hz. 50 .1 Hz. V tem primeru je potrebno zregulirati na prej omejeno odstopanje najkasneje v eni uri. Elektrotehnika Standardna frekvenca električnega omrežja Nazivna frekvenca električnega omrežja pri nas je 50 Hz.Električna omrežja Martina Leš.5 Hz. lahko to odstopanje znaša ± 0. Pri normalnem obratovanju elektroenergetskega sistema sme znašati odstopanje od nazivne vrednosti v času 15 minut ± 0. če se izvaja avtomatska regulacija frekvence in moči v električnem omrežju. V izjemnih primerih (višja sila) pa se sme nazivna frekvenca električnega omrežja zmanjšati do 49. Če poteka regulacija ročno.

t ) = 2 π h c ⋅ λ−5 ⋅  k −1 e           oziroma po Stefan-Boltzmanovem zakonu.66 ⋅ 10−8 Wm-2 K−4 . Vrsto svetlobe razdelimo glede na valovne dolžine svetlobe. pri katerih dobimo področje vidnega spektra in pojav imenujemo fotoluminiscenca. Pod vplivom električnega polja se prično prosti elektroni in ioni gibati. posledica trkov pa je vzbujanje atomov. Termično sevanje je posledica visoke temperature in ga fizikalno razložimo na podlagi kvantne teorije sevanja črnega telesa po Planckovem zakonu:  hc0    M (λ . ki ne nastane zaradi termičnih procesov. Pri tem pride do nastanka (izsevanja) fotonov. Fizikalno ga definiramo kot pojav. katerega jakost je za izbrane valovne dolžine in manjša spektralna področja večja od termičnega valovanja pri isti temperaturi izbrane snovi. Z luminiscentno svetlobo označujemo vso svetlobo. Izrabljamo ga pri fluorescentnih ceveh (neonske žarnice). pri katerem upoštevamo vse dolžine valovanj: M e = σT 4 . katerih energija in dolžina valovanja sta točno določena s snovjo (samo ena spektralna črta!). Razlikuje se predvsem glede načina sproščanja energije črnega telesa. 51 . 100 200 300 400 500 600 700 800 106 l [nm] vidno območje kozmična sevanja 10-16 10-14 g žarki 10-12 rentgen 10-10 10-8 optično sevanje 10-6 10-4 radar 10-2 100 TV 102 104 tehnični enosmerni tokovi 106 l [m] Slika 54: Območja valovnih dolžin Nastanek svetlobe Svetloba nastane zaradi termičnega in zaradi luminiscentnega sevanja. Elektrotehnika Razsvetljava Svetloba Svetloba je elektromagnetno valovanje. Posamezne barve zavzemajo naslednje intervale valovnih dolžin. ko snov oddaja elektromagnetno sevanje.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Posebno področje predstavljajo snovi. kjer je σ = 5.

ko prevzamejo glavni del čepki. Vzpodbuja luminiscenco.505 505 . Ločimo: 280 – 315 315 – 400 Vidna svetloba (barve) 400 . Elektrotehnika Povzroča pordečitev kože. Oko ni enakomerno občutljivo na svetlobo vseh valovnih dolžin. vendar brez vnetja.590 590 .620 620 . Povzroča pordečitev kože (erythem) in pigmentacijo kože. je pa škodljivo očem in povzroča vnetje očesne veznice. Povzroča pigmentacije kože. kakor tudi s pomočjo kvantne teorije. Koža občuti sevanje kot toploto. kjer predstavimo svetlobo z delci – s fotoni. sestavljeno svetlobo.Krmiljenje in regulacije Tabela 6: Vrsta svetlobe Vrsta svetlobe Ultravijolična svetloba Valovna dolžina [nm] 100 – 280 Ime (oznaka) UVC Opis Martina Leš. fotobiološke in fotokemične procese.430 430 . za oko pa je nevidno. ko prevzamejo glavni del naloge palčke. Človeško oko je različno občutljivo na različne barve tudi pri nočni svetlobi.480 480 . Najobčutljivejše je na zeleno rumeno barvo svetlobo valovne dolžine 555 nm. Od 250 – 265 nm ga uporabljamo za razkuževanje prostorov.530 530 .560 560 . in pri dnevni svetlobi. 52 . Svetlobo razlagamo kot svetlobno sevanje s hitrostjo širjenja c » 3 108 ms-1. kakor tudi tvorjenje vitamina D2.760 Infrardeča svetloba 780 – 1400 1400 – 3000 3000 – 106 UVB UVA vijoličasta modra modro zelenkasta zelena zeleno rumena rumena oranžna rdeča IRA IRB IRC - monokromatsko svetlobo.

7 0. akomodacija. kontrastna občutljivost.1 0 400 450 500 550 600 650 700 750 Martina Leš.3 0. Svetilnost (svetlobnega vira v določeni smeri) je razmerje med svetlobnim tokom. Osvetljenost vpliva na aktivnost in dobro počutje človeka..-) Vpliv svetlobe na človeka Elementarne vidne funkcije. ki seva v določeni smeri. oporabljamo naslednje osnovne veličine in enote: svetlobni tok. osvetljenost. Elektrotehnika V(l ) l [nm] Slika 55: Relativna svetlobna občutljivost za dnevni (----) in nočni vid (.9 0.000 lx. Svetlobni tok je določen kot kvocient množina svetlobe v času sevanja.2 0.6 0. svetlost.8 0. ki ga vir v dani smeri seva v element prostorskega kota in elementom prostorskega kota: I= Φ [cd ] ω 53 . hitrost opazovanja in globinski vid.Krmiljenje in regulacije 1 0. Svetilnost predstavlja merilo za vrednost svetlobe. kot naprimer ostrina vida. Te funkcije dosežejo največjo vrednost pri 10. ki jo človeško oko ovrednoti kot svetlobo. Φ= Q [lm ] t En lumen je svetlobni tok.5 0. svetilnost. Fotometrija Da bi lahko merili svetlobo oziroma primerjali svetila in njihove učinke. adaptacija. Svetlobni tok je celotna oddana moč sevanja svetlobnega vira. so odvisne od nivoja osvetljenosti.4 0. ki ga seva točkovni vir svetlobe svetilnosti 1 cd (candele) v enoti prostorskega kota 1 sr (steradian) enakomerno v vse smeri.

Krmiljenje in regulacije

Martina Leš, Elektrotehnika

Enota svetilnosti je candela (cd). Candela je svetilnost, ki jo seva sevalni vir v določeni smeri s frekvenco 540 1012 Hz in z jakostjo sevanja v smeri steradiana 1/683 W. Prostorski kot je del prostora, ki ga oklepa plašč stožčastega ali piramidastega izseka krogle s polmerom r. Velikost prostorskega kota opišemo s površino svetlobne ploskve, ki leži na površini krogle, v katere središču se nahaja točkasti vir svetlobe, in kvadratom polmera krogle:
ω=
S [sr ] , r2

kar znaša za celotno kroglo:
ω=
S 4π r 2 = 2 = 4π [sr ] . r2 r

Osvetljenost je merilo za intenzivnost svetlobe, ki pada na določeno površino. To je gostota svetlobnega toka, ki pada na ploskev:
E= Φ [lx ] A

Enota osveljenosti je lux (lx). En lux je osvetljenost površine 1 m2, na katero pada enakomerno porazdeljen svetlobni tok enega lumna. Izraz za osveljenost lahko zapišemo tudi v naslednji obliki:
E= I ⋅ω I Φ = 2 = 2 [lx ] A r ⋅ω r

Osvetljenost je mogoče izračunati v vsaki izbrani točki ravnine.

a h

Ia

E

EH

EV
Slika 56: Vpad svetlobe na ravnino Osvetljenost v določeni točki je mogoče glede na položaj osnovne ravnine izraziti kot horizontalno ali vertikalno osvetljenost (EH ,EV ).

54

Krmiljenje in regulacije Glede na sliko je horizontalna osvetljenost definirana z enačbo
EH = E ⋅ cos α = Iα cos α . r2

Martina Leš, Elektrotehnika

V praksi pogosto namesto oddaljenosti r uporabljajo kar samo višino h, saj med njima obstaja povezava:
r= h cos α

Enačba za izračun osvetljenosti EH na osnovi višine h ima naslednjo obliko:
EH = Iα ⋅ cos 3 α h2

PRIMER:

Osvetljenost ploskve, ki jo osvetljuje točkasti vir svetlobe, oddaljen 1m, znaša 100 lx. Kolikšna bo osvetljenost te ploskve, če točkasti vir svetlobe prestavimo na dvakratno razdaljo od ploskve?
I = E1 ⋅ r 2 = 100 ⋅12 = 100 cd E= 100 I = 2 = 25 lx 2 2 r

Osvetljenost pade na četrtino!
Osvetljenost z naravno svetlobo v luxih je predstavljena v naslednji tabeli. Tabela 7: Različne osvetlitve Okolje na prostem pri polni luni v sobi podnevi na prostem ob oblačnem vremenu na prostem ob sončnem vremenu Osvetljenost [lx] 0,5 300 1000 100000

Svetlost je edina svetlobno tehnična veličina, ki jo človeško oko zaznava neposredno. Predstavlja merilo za sijavost, to je za svetlobni vtis o bolj ali manj svetli, svetleči ali osvetljeni površini. Definirana je z enačbo:
L= I I = (cd / m2 ) A A ⋅ cos α

Ena candela na kvadratni meter je definirana kot svetlost homogenega vira z ravno površino, ki seva s svetilnostjo ene candele pravokotno na to površino.

55

Krmiljenje in regulacije Tabela 8: Svetlost svetil Svetilo mesec sonce v zenitu žarnica z žarilno nitko Svetlost [cd/m2] (0,02-0,05) 10-3 (1650-22500) 10-3 (45-60) 10-3

Martina Leš, Elektrotehnika

Svetlobni izkoristek je razmerje med oddajanim svetlobnim tokom in prejemano močjo:
ς= Φ [lm/W ] P

Recipročna vrednost svetlobnega izkoristka je specifična poraba:
Ψ=
P [lm/W ] Φ

Primer svetlobnih izkoristkov nekaterih seval (mejne vrednosti): lm/W lm/W Izkoristek razsvetljave je razmerje med koristnim svetlobnim tokom Fk, padajočim na delovno ravnino, in celotnim svetlobnim tokom Fc svetila:
η= Φk [% ] Φc

žarnice z žarilno nitko – vakuumske fluorescenčne sijalke (cevi)

8

75 lm/W 170

sijalke na natrijevo paro – nizkotlačne

Potrebni svetlobni tok na neki ploskvi določimo s produktom potrebne osvetljenosti E in površino delovne ravnine S, pri čemer upoštevamo še izkoristek razsvetljave:
Φ= E⋅S [lm ] η

Izkoristek razsvetljave je odvisen predvsem od naslednjih dejavnikov: načina razsvetljave, oblike in kvalitete svetilke, odbojnosti sten in stropa, višine (razdalje) svetilke nad delovno ravnino, izkoristka prostora (razmerja med dimenzijami v prostoru). Način razsvetljave je zelo pomemben faktor pri določanju izkoristka, zato lahko le-tega približno določimo na osnovi izbranega načina razvetljave. Tabela 9: Izkoristek glede na način razsvetljave Vrsta razsvetljave direktna razsvetljava pretežno indirektna razsvetljava indirektna razsvetljava Izkoristek 0,45-0,60 0,35-0,50 0,25-0,35 56

Svetlobo ustvarjajo s termičnim sevanjem žareče volframove nitke. pri čemer se izpareni volfram vrača nazaj na žarilo nitko. Samo manjši delež dovedene energije se prevori v sevanje vidne svetlobe (5 – 15 %). Halogenske žarnice imajo v cevi iz kvarčnega stekla volfranmovo nitko.. fluorescentni prah). da postane deloma zvezen. pri katerih oddaja svetlobo žarilna volframova nitka. visokotlačna kovinsko-halogena svetila in natrijeva svetila. Žarilne nitke so debelejše pri večji moči in pri nižjih napetostih. ko se tvorijo in gibljejo električno nabiti delci (elektroni in ioni).so viri. kovinskih par ali zmesi večih plinov in kovinskih par. Delimo jih na fluorescentne cevi. Pri tem se sprošča elektromagnetna energija v obliki spektra.termična sevala. Žarnice Izvore svetlobe z žarilno nitko razdelimo v dve osnovni skupini: žarnice (vakuum ali različni plini in pare).i. halogenske žarnice (plin za polnjenje in halogeni elementi). Značilen je črtast spekter. dušik. 57 . Take žarnice sevajo energijo od dolgovalovne ultravijolične svetlobe (UVA) preko območja optičnega sevanja do infrardeče svetlobe (IRB). plin za polnjenje in zelo malo halogenih elementov (jod in brom). ki pretvarjajo UV svetlobo v vidno svetlobo in s tem dopolnjujejo črtast spekter tako. visokotlačna (živosrebrne pare) svetila. S tem se bistveno poveča življenjska doba žarnice in zmanjšuje izguba svetlobnega toka. v katerem je vakum. Višja kot je temperatura žarenja. krypton. Pri nekaterih izvorih lahko nastopi visokoenergetski del spektra v UV področju spektra. Zaradi halogenih elementov nastane t. Spekter svetlobe je zvezen in ima svoj maksimum pri rdeči barvi (svetlobo imenujemo zato topla svetloba). Ker pa pri visokih tempeaturah volframova nitka prehitro razpada (izpareva) jo namestimo v stekleni balon. ki jo električni tok segreva do žarenja svetlobni viri na razelektrenje (sijalke) . Ti plini še dodatno zmanjšujejo izparevanje volframa vendar povečujejo toplotno sevanje.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Do praznjenja pride pri visoki napetosti. Uporabljamo jih predvsem v reflektorjih ali pa kot nizkonapetostne halogenske žarnice (Un = 6 – 24 V). Elektrotehnika Svetlobni viri Električne svetlobne vire delimo glede na način nastajanja svetlobe v dve skupini: · · svetlobni viri z žarilno nitko (žarnice) . kovinski pari ali zmesi več plinov in par. ki oddajajo svetlobo zaradi razelektrenja plina. Obratovalne značilnosti svetlobnih virov na razelektrenje To so izvori svetlobe. Zaradi tega nastane ionizacija in atomi plinov in kovinskih par se vzbudijo. tem večji je svetlobni izkoristek izvora in tem večji je svetlobni tok izvora. ki oddajajo svetlobo ob razelektrenju v plinu. Pri takih uporabljamo dodatno luminiscentne snovi (npr. halogeno-volframov krožni proces. ki je odvisen od plinov oziroma par. . pri žarnicah za večje moči pa so baloni napolnjeni z inertnim (nevtralnim in neaktivnim) plinom: argon..

Poznamo: starterje. 6. mehanske. porazdeltev svetilnosti (svetilke z ozkim ali širokim sevanjem. način montaže (vgrajene stropne. vrsto zaščite (električna ali mehanska zaščita). enakomerne itd. V praksi uporabljamo za krmilne naprave: dušilke. Svetilke Svetilke so naprave. zaprte. Elektrotehnika Ti izvori svetlobe potrebujejo za svoj zagon naravo za stabilizacijo toka praznjenja izvora. za fluorescenčne cevi). sevanjem na vse strani itd. izvedbo (odprte. vžigne elektrode. viseče. Prednosti svetlobnih virov na razelektrenje pred viri z žarilno nitko višji svetlobni izkoristek (lm/W). porazdelitev svetlobnega toka (direktne. zidne itd. Slika 57: Primer svetlobnega vira na razelektrenje s potrebnimi krmilnimi napravami Te vrste svetil potrebujejo tudi naprave za vžig: to so posebne naprave. 58 . saj bi se v nasprotnem primeru tok stalno povečeval vse do uničenja elektrode izvora. Razdelimo jih lahko na osnovi različnih kriterijev glede na: 1. področje uporabe (svetilke za notranjo in zunanjo razsvetljavo).). igniterje (vžigne naprave) itd. daljša življenjska doba. vrsto svetlobnega vira (svetilke za žarnice z nitko.). Za svetlobne vire na razelektrenje je značilno. 7. kapacitivna. 4. kompenzirana. nošenje in zaščito kakor tudi za priključitev na električno omrežje. pretežno direktne.). ki dajejo same zase ali skupaj s predstikalno napravo napetostne konice (impulze). ki porazdeljujejo. transformatorje s stresanim poljem in posebne transformatorske krmilne naprave (za obratovanje pri enosmerni napetosti). 3. Krmilne naprave so na različne načine vezane s svetlobnim virom (induktivna. reflektorske). VF krmiljenje (> 20 kHz). duo (dvojna) in tandem vezava). da pri vžigu potrebujejo višjo napetost kot med obratovanjem. sevanjem navzgor ali navzdol. filtrirajo in spreminjajo svetlobo virov ter vsebujejo potrebne dele za njihovo pritrditev. večja ekonomičnost. 2. upore. Svetilke morajo zadovoljiti svetlobno-tehnične. električne in oblikovne zahteve. kondenzatorje. ogrevne transformatorje. 5.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. varčne transformatorje.

Zaradi psiholoških in fizioloških vidikov so kontrasti pomembni in različni glede na različno delo. Barva svetlobe Barve oziroma njihove temperature vplivajo na psihofizične lastnosti ljudi: prostor lahko postane prijetnejši in harmoničen ali obratno. vpadni kot in porazdelitev svetlobe. barva svetlobe. Vrsta prostora za splošno razsvetljavo v prehodnih in malo uporabnih prostorih. Tabela 10: Območja nivojev osvetljenosti Osvetljenost 20 . ki so s to dejavnostjo povezana. za splošno razsvetljavo v delovnih prostorih. Elektrotehnika Vrsta razsvetljave glede na delovni prostor Zahteve glede osvetljenosti so v glavnem odvisne od vrste dela v nekem prostoru.2000 lx 2000 . 6. razred bleščanja. za dodatno razsvetljavo delovnih mest pri izredno zahtevnih vidnih nalogah. 5. kontrast. Nivo osvetljenosti Za opravljanje del kake dejavnosti in za izvrševanje vidnih nalog je potreben določen nivo osvetljenosti . 59 .200 lx 200 . V notranji razsvetljavi ločimo tri osnovna območja nivojev osvetljenosti. Pri razsvetljavi notranjih prostorov z umetno svetlobo moramo upoštevati predvsem naslednje faktorje kvalitete razsvetljave: 1. 4.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. 3. Slednji je odvisen od značaja del in od značaja vidnih nalog. nazivna osvetljenost 2.E (lx). stopnja barvne reprodukcije.20 000 lx Kontrast To je razlika v osvetljenosti med ozadjem in predmeti. nivo osvetljenosti: minimalna srednja osvetljenost.

Priporočilo navaja 2 razreda: razred bleščanja 1 velja za težke vidne naloge (višje zahteve v zvezi z omejitvijo bleščanja) razred 2 pa velja za lažje vidne naloge in zato dopušča višje svetlosti svetilk. Elektrotehnika Zaradi lažje primerjave barvnih lastnosti so svetlobni viri. Čim višja je vrednost indeksa Ra. Območje indeksa Ra [%] 80 . Tabela 11: Karakteristična barvna temperatura Osnovna skupina barve svetlobe topla barva bela barva barva dnevne svetlobe Barvna reprodukcija Označevanje učinka svetlobnega vira na barvni videz predmetov. barve dnevne svetlobe. se znosnost bleščanja ne kontrolira. Tabela 12: Stopnja barvne reprodukcije Stopnja barvne reprodukcije 1 2 3 4 Razred bleščanja Bleščanje je lahko direktno (kadaj je svetloba svetila bistveno večja od splošne osvetljenosti prostora) in indirektno (zaradi odsevov npr.100 70 . označuje barvna reprodukcija zvezo med reproducirano barvo in naravno barvo. ki jih vir osvetljuje. kar izrazimo s splošnim indeksom barvne reprodukcije Ra.84 40 . Na splošno vzeto.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. imenujemo barvna reprodukcija.69 40 Karakteristična temperatura 3000 K 4000 K 6000 K barvna 60 . tem boljša je barvna reprodukcija svetlobnega vira. Kadar pri kakem prostoru ali delu razred bleščanja ni naveden. bele barve. steklenih ali gladkih površin). razdeljeni na tri osnovne skupine barvne svetlobe in sicer na svetlobne vire: tople barve. kar zadeva njihove barvne temparature. Razred bleščanja je namenjen kontroli znosnosti bleščanja po metodi mejnih krivulj svetlosti. ki ga definira tako imenovana karakteristična barvna temperatura. Vsaka skupina barve svetlobe ima določeno območje barvne temperature.

izhod. Sistem sestavlja več medsebojno povezanih enot z namenom. ki morajo zagotavljati izbrano obnašanje sistema. Krmiljenje in regulacije Uvod Osnovna naloga regulacijskih sistemov je. Ko se hitrost zmanjša. ki jih uporabljamo za reguliranje izbranih veličin. bojler. . regulacija osvetljenosti. krmiljena veličina. Zaradi povečanja hitrosti vrtenja se krogli dvigujeta in se oddaljujeta. Sistem lahko predstavimo z blokom. sistem. da se nastavi izhod regulacijskega sistema.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. vhod. krmilnik. Regulacijski sistemi so tako sistemi. Regulacijske sisteme uporabljamo praktično na vsakem koraku: nastavljanje temperature v hladilniku. 61 .). se ventil spet odpre. ki jo želimo regulirati. kar povzroči zapiranje ventila (zmanjšanje dovoda pare). To je vhod regulacijskega sistema. Elektrotehnika 4. vhod PROCES izhod Slika 59: Sistem Proces je enota. ki ga sestavlja proces.. . Želena vrednost ali referencaje vrednost.. ki ga je izdelal James Watt že leta 1788.. regulacija temperature vode (centralno ogrevanje. krmilna veličina. da bi služil določenemu namenu. Regulacija hitrosti vrtenja je narejena z uporabo centrifugalne sile: s pomočjo uporabe mehanizma na vrhu. na katero želimo.… Zgodovina Ena prvih izvedba regulacij je bila narejena že pred več kot 100 leti za centrifugalni parni stroj. vhodi in izhodi.. števila obratov motorjev. polnjenje WC-kotlička. da omogočajo v izbranem sistemu vzdrževati želeno vrednost neke veličine. regulator. Slika 58: Centrifugalni parni stroj Osnovni pojmi pri regulacijah in krmiljenju Pri regulacijah se v tehniki srečujemo z mnogimi pojmi: proces. referenca. Regulacijski sistem predstavlja več komponent.

ki ga sestavljata žarnica in potenciometer. moramo uporabiti krmilnik (npr. s tem pa bi sami postali del regulacijske zanke. Regulacijsko odstopanje ali regulacijski pogrešek je razlika med želeno in dejansko vrednostjo. Z nastavitvijo lege potenciometra lahko nastavimo želeno jakost sevanja žarnice. Da bi dosegli želeni odziv. Motor spreminja električno energijo v mehansko in miza se vrti glede na napetost. na katero se regulacijski sistem dejansko nastavi. 62 . Če ne bi bili zadovoljni z osvetljenostjo prostora in bi popravljali lego potenciometra glede na osvetljenost. Na enosmerno napetost (baterijo) je priklopljen ojačevalnik in nanj še motor. Proces se odziva na izbrani vhodni signal..). katerega naloga je. Krmiljenje procesov Procesom s krmilniki pravijo tudi odprtozančni regulacijski sistemi. . Elektrotehnika Dejanska vrednost ali izhod ali regulirana (krmiljena) veličina je vrednost. krmiljena veličina referenca KRMILNIK PROCES Slika 60: Krmiljenje (odprtozančna regulacija) Primer: Na sliki je prikazan preprost sistem za krmiljenje hitosti vrtenja plošče vrtljive mize. saj v njih poteka krmiljenje le glede na vhodni signal – referenco – in brez povratne informacije o vrednostih izbrane krmiljene veličine.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. elektronsko vezje. motor. baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza enosmerni ojačevalnik enosmerni motor KRMILNA NAPRAVA (ojačevalnik) AKTUATOR (enosmerni motor) PROCES (vrtljiva miza) dejanska hitrost Slika 61: Primer krmiljenja Primer: Imamo vezje. zato to imenujemo tudi odziv sistema na vhodni signal.. Predstavljeni siststem (slika 60) predstavlja tak regulacijski sistem. s katero vzbujamo motor. da zagotavlja izbrani potek krmiljene veličine glede na vhodni signal. bi že izvedli zaprtozančno regulacijo.

Hitrost vrtenja primerjamo z želeno vrednostjo in glede na razliko med želeno in dejansko vrednostjo spreminjamo napetost motorja.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. pogrešek (odstopanje) PRIMERJAVA REGULATOR regulirna veličina PROCES regulirana veličina referenca MERJENJE Slika 62: Regulacije (s povratno zanko) Primer Enak primer kot na sliki 61 si oglejmo sedaj še kot povratnozančni regulacijski sistem. namesto o krmilnikih pa sedaj govorimo o regulatorjih. saj vsebujejo glede na procese s krmilniki še povratno zanko. Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje želeni vrednosti glede na odstopanje od referenčne vrednosti. ki poganja mizo. Sistemu dodamo še merilnik vrtljajev. baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza + nastavitev hitrosti enosmerni ojačevalnik enosmerni motor tahogenerator (merilnik hitrosti) želena hitrost (napetost) KRMILNA NAPRAVA (ojačevalnik) AKTUATOR (enosmerni motor) PROCES (vrtljiva miza) dejanska hitrost SENZOR (tahogenerator) Slika 63: Zaprtozančna regulacija hitrosti vrtenja mize Regulacijske sisteme predstavimo tudi nekoliko drugače in pri tem upoštevamo še motnje. Elektrotehnika Regulacijski sistemi Podobno kot prej lahko imenujemo regulacijske sisteme povratnozančni regulacijski sistemi. 63 .

učenec pa proces. Pridobljeno znanje ovrednotimo z ocenjevanjem in ga slednjič primerjamo z načrtovanim znanjem. y(t) yž(t) dejanska vrednost y(t) čas nastavitve na želeno vredost Slika 66: Želena in dejanska vrednost 64 . Za regulacijske sisteme zahtevamo. ki ga ima učenec v nekem trenutku pa je izhod regulacijskega sistema. Načrtovano znanje je predpostavljeno v učnem načrtu ali v katalogih znanja. motivacija načrtovano znanje _ UČITELJ UČENEC znanje _ OCENJEVANJE Slika 65: Regulacijski sistem Regulacijski sistemi so pomembni zaradi dveh točk: omogočajo zmanjševanje in tudi odpravljanje vpliva motenj na regulirani signal in opravljajo funkcijo sledenja reguliranega signala za želenim signalom. znanje. Elektrotehnika dejanska vrednost y(t) PROCES _ REGULATOR _ MERITEV (negativna) povratna zanka ym(t) Slika 64: Regulacijski sistem z metnjami in oznake Preprost model. Na učenca vplivajo še motnje – v našem primeru jih lahko imenujemo kar motivacija. odstopanje e(t) izhod regulatorja Martina Leš. pri čemer je lahko razlika med načrtovanim in dejanskim znanjem lahko le večja ali enaka 0 (pri tehniških sistemih pa je lahko tudi negativna!). da so stabilni in da je regulacijsko odstopanje po določenem času (zaradi postavitve na izbrano vrednost) znotraj zahtevanih meja (toleranc). ki opisuje regulacijski sistem z motnjami je učenje.Krmiljenje in regulacije motnja d(t) želena vrednost yž(t) pogrešek. Učitelj predstavlja regulator.

S tem govorimo o novih pojmih: diskretnih regulacijskih sistemih in času tipanja. ) t ( x 7 6 5 4 3 2 1 0 0 2 4 6 8 10 t [s] Primeri regulacijskih sistemov 65 . Običajno proces opišemo z diferencialnimi enačbami. Zaradi uporabe računalnikov moramo pri reševanju diferencialnih enačb in simulacijah uporabljati numerične integracijske metode.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Take sisteme enačb je mogoče po ustaljenih metodah reševati ali tudi simulirati poteke posameznih veličin. Hkrati zagotavlja stabilnost in zmanjšuje (ali odpravlja) vpliv motenj. Modeliranje in simulacija Matematično modeliranje procesov je opis fizikalnih zakonitosti z enačbami. saj moramo vse signale v sistemu predstaviti diskretno (v izbranih trenutkih). ki jih zaradi lažjega reševanja preoblikujemo v sistem diferencialnih enačb prvega reda. Elektrotehnika Regulatorji Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje želeni vrednosti glede na odstopanje od referenčne vrednosti s primerno dinamiko.

Maribor [10. Grafoplast. Ljubljana Svetlobni viri in predstikalne naprave. Heidemann K. Tehniška fakulteta.] [2. H. Bishop: Modern control systems. III. Wien: Hanser. Elektrokovina – Maribor.] [7. Viharnik. II. Zagreb.] R. R.] Branko D. Ljubljana. Elektro-Slovenija. 1988 [9. Popović: Osnovi Elektrotehnike I. 1998 Martin Zorič: Osnove Elektrotehnike I. Addison-Wesley.] [8. 1990 Peter Podlipnik. Viri [1. Fakulteta za elektrotehniko. Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo. Tehniška založba Slovenije. 1998 65 . Pedagoška fakulteta Maribor 5.. II. Jezernik: Regulacije 1. Vaduz. ČGP Delo. 1990 Gerhard Brechmann s soavtorji: Elektrotehniški priročnik. München.] [3.. računalništvo in informatiko. Zupančič: Zvezni regulacijski sistemi I.: Grundgebiete der Elektrotechnik.Viri Martina Leš. Anton Čop: Svetlotehnički priručnik. Građevinska knjiga. 1995 [11. 1994 Ivan Ravnikar: Električne inštalacije.] K. Beograd. Lichtkomerz AG. Maribor.] [4.] B. Dorf.] [5. Nerreter W.] [6. 1996 Martin Zorič: Električni elementi elektroenergetskih sistemov. C. Ljubljana. 1996 Führer A.

..... ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIALI ... INŠTALACIJE TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV .................... RAZDELILNE IN STIKALNE NAPRAVE ZA STANOVANJSKE OBJEKTE ............................ Elektrotehnika Kazalo 1......................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED....Error! Bookmark not defined................................................................. 43 Stikala in odklopniki.............................................. 1 Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir...................................... 10 Temperaturna odvisnost ohmske upornosti ..................... Mehansko dimenzioniranje......................................................................................... 8 Izkoristek .................... VAROVANJE PRED UČINKI ELEKTRIČNEGA TOKA ..........................Error! Bookmark not defined...................................................... 39 Ničenje......................................................................... 3........................................ VTIČNO-SPOJNE NAPRAVE ........ ELEKTRIČNE INŠTALACIJE.................................................................................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................. Inštalacije v objektih s specifičnimi pogoji........... 10 Frekvenčna odvisnost ohmskega upora.............. 15 Histerezne izgube v železnih jedrih.................................................................................. 2 ELEKTROKEMIČNI VIRI ENOSMERNE NAPETOSTI ......................................................................................................................................... 43 66 .............................................. Termično dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije.... VRSTE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ ................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.......... 9 REALNI OHMSKI UPOR .............................................................................................................................. 2 Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir ........................ ELEKTRIČNA OPREMA PRI INŠTALACIJAH........................... 34 Zaščita s posebnim ozemljilom .......................................................................................................................................................................... 12 Polarizacija dielektrika in dielektrične izgube ..... 40 Kratek stik............................................................Error! Bookmark not defined.............................................................................................................................................................................................................................................................................. REALNI ELEMENTI................. 12 REALNA TULJAVA ...................Error! Bookmark not defined.Error! Bookmark not defined........................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.Error! Bookmark not defined........ 5 Akumulatorji........................... 7 Svinčev akumulator ................................................................................................ 20 2...................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED...................................................... STANDARDI IN PREDPISI .......... 18 Realna tuljava z železnim jedrom .....Kazalo Martina Leš.............................Error! Bookmark not defined............................................................................................................................................................. 11 REALNI KONDENZATOR ............ DIMENZIONIRANJE VODNIKOV IN IZRAČUNAVANJE PREREZA VODNIKA ................... Inštalacije v poslovnih prostorih .............................. 16 Skupne izgube v železnem jedru .................................................... 38 Zaščita s skupnim ozemljilom ................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.. 1 REALNI NAPETOSTNI VIR ......... Razdelilniki.................................................... 14 Vrtinčni toki v magnetnih jedrih...................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. 14 Realna tuljava z nemagnetnim jedrom ........................................................................................................................................................................................ Električno dimenzioniranje ...................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED..................................................................................................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.............................................................................................................Error! Bookmark not defined........ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................................ 17 Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z železnim jedrom . 4 Elektroliti in napetostna lestvica kovin ................................................................................. 19 Delitev magnetnih materialov ................................ VODNIKI PRI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH ....................... PRIBOR ZA MONTAŽO CEVI IN PRITRDILNI MATERIAL ........................................... Inštalacije v stanovanjskih zgradbah ............................ 42 Inštalacijski odklopniki.................................................................................................................. Priključek na zunanje omrežje..Error! Bookmark not defined............................................................................... Vtično-spojne naprave za industrijo....... VTIČNO-SPOJNE NAPRAVE ZA INSTALACIJE V ZGRADBAH . 41 Nizkonapetostne taljive varovalke ...................................

............................. Žarnice .................. Obratovalne značilnosti svetlobnih virov na razelektrenje ................................ Predstikalne in druge naprave ....................................................................................................Error! Bookmark not defined................................................. 61 ZGODOVINA .............................................................. 65 67 ......................................................................................................................................................Error! Bookmark not defined.................................................................................................................. VIRI........................................... 48 Razvoj električnih mrež .................................................... Nastanek svetlobe ................................. 61 OSNOVNI POJMI PRI REGULACIJAH IN KRMILJENJU ........ LASERJI IN LASERSKA SVETLOBA ........................................................................................ 45 Zaščitni ukrepi................................. SVETLOBA................... 65 MODELIRANJE IN SIMULACIJA ...................................Error! Bookmark not defined.................................................................................................................... 48 Standardna frekvenca električnega omrežja ............................................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED........................................................................................................................................... FOTOMETRIJA .................... 61 KRMILJENJE PROCESOV................................................................................................................ SVETILKE ......................................... Elektrotehnika FI-zaščitna stikala ................................ 65 7............................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED...... ŽARNICE ..................... Vpliv svetlobe na človeka ........................................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................... 6........................ 63 Regulatorji....................................................... OPTIČNI INŠTRUMENTI ...................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED........................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................................... RAZSVETLJAVA................................................................................................................................................... KRMILJENJE IN REGULACIJE .......................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............. 65 PRIMERI REGULACIJSKIH SISTEMOV ................................Error! Bookmark not defined........................................................................Error! Bookmark not defined...................... 48 Vrste električnih mrež............. Svetlobni viri.................................................................................. 46 4..........................................................................................................Kazalo Martina Leš............................................................................ KVALITETA RAZSVETLJENOSTI PROSTOROV .... ELEKTRIČNA OMREŽJA ............Error! Bookmark not defined................... 50 5..........................................................................................Error! Bookmark not defined................................................................................................................................................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED...................... 51 UVOD ............ 62 REGULACIJSKI SISTEMI ..... 44 ZAŠČITA PRED UDAROM STRELE............................................................. Halogenske žarnice .......................................................