Elektrotehnika Les

Realni elementi
Martina Le, Elektrotehnika
1. Realni elementi
Do sedaj obravnavani elementi so bili idealni elementi. Realne elemente lahko predstavimo s pomojo ustrezne kombinacije idealnih elementov. Na ta nain izrazimo njihove lastnosti.
Realni napetostni vir

Realni napetostni vir ima najvejo napetost v neobremenjenem stanju. Imenujemo jo napetost praznega teka ali tudi lastna napetost vira Ug (velikokrat najdemo tudi oznako E). Zaradi notranje upornosti vira se zmanja napetost, ki jo dobimo na sponkah vira, za Un. Napetost na sponkah vira imenujemo sedaj delovna napetost vira:
U = U g -Un
Tok skozi napetostni vir se poveuje, ko se poveuje obremenitev vira. Najveji tok skozi napetostni vir dobimo, e sponke vira kratko sklenemo. Tedaj se vsa lastna napetost vira Ug porabi na notranji upornosti vira. To najvejo mono vrednost toka skozi napetostni vir imenujemo tok kratkega stika Ik. Nadomestna vezava realnega enosmernega napetostnega vira je zaporedna vezava idealnega napetostnega vira z lastno napetostjo Ug in notranje upornosti vira Rn. Delovna karakteristika takega napetostnega vira je na naslednji sliki. Vidimo, da je realni enosmerni vir napetosti tem blie idealnemu, im manja je njegova notranja upornost Rn, oziroma im bolj polona je karakteristika.
+
Ug U
U Ug U
Un = I.Rn
Rn
Ik
Slika 1: Nadomestna vezava in delovna karakteristika enosmernega napetostnega vira Realni izmenini vir se razlikuje od enosmernega napetostnega vira po tem, da ima namesto isto ohmskega upora impedanco Zn, ki je sestavljena iz ohmske upornosti Rn in induktivnosti Ln:
Z n = Rn + jw Ln ,
pri emer obiajno zapiemo kompleksne vrednosti s podrtajem. Delovna napetost vira je tako:
Realni elementi
U = U g - U n = U g - I Zn .
Podobno kot impedanco lahko definiramo tudi admitanco kot Y =
1 . Z
Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir

Vsak realni napetostni vir lahko spremenimo v ekvivalentni tokovni vir. To naredimo tako, da ga definiramo kot konstanten vir toka, ki ima vrednost toka kratkega stika Ik realnega napetostnega vira in ima vzporedno vezano notranjo prevodnost Gn.
+
Ug U
Ik
Rn
Gn
Slika 2: Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalenten realni tokovni vir Povezava med veliinami napetostnega vira Ug in Rn z znailnima veliinama ekvivalentnega tokovnega vira Gn in Ik je:
Ik = Ug Rn
in
Gn =
1 Rn
Elektrino vezje z dvema prikljunima sponkama imenujemo dvopol. e vezje vsebuje tudi vire napetosti ali toka, ga imenujemo aktivni dvopol, sicer pa pasivni dvopol. Vsak pasivni dvopol lahko nadomestimo z nadomestno upornostjo, ki jo imenujemo ohmsko (R) pri enosmernih vezjih in polno Z pri izmeninih vezjih.
Vsak aktivni dvopol lahko nadomestimo z ekvivalentnim napetostnim ali tokovnim virom. Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir
e imamo zaporedno vezavo dveh enosmernih napetostnih virov z lastnima napetostima Ug1 in Ug2 in notranjima upornostima Rn1 in Rn2., lahko poiemo en sam nadomestni virz ekvivalentno lastno napetostjo Ug in ekvivalentno notranjo upornostjo Rn.
Realni elementi
Ug1 Rn1 Ug2 Rn2
Ug Rn
Slika 3: Zaporedna vezava dveh enosmernih realnih napetostnih virov Dobljena lastna napetost zaporedne vezave napetostnih virov je enaka vsoti lastnih napetosti zaporedno vezanih napetostnih virov:
U = U g1 + U g 2
in nadomestna notranja upornost Rn vsoti notranjih upornosti obeh zaporedno vezanih virov
Rn = Rn1 + Rn 2 .
Na naslednji sliki je vzporedna vezavo dveh realnih tokovnih virov z lastnima tokoma Ik1 in Ik2 ter notranjima prevodnostima Gn1 in Gn2.
+
+
Ik1
Gn1
Ik2
Gn2
Ik
Gn
Slika 4: Vzporedna vezava dveh realnih tokovnih virov
Postopek je podoben. V vzporednih vezavah setejemo toke in prevodnosti, torej velja za nadomestni tokovni vir
I k = I k1 + I k 2
in
Gn = Gn1 + Gn 2 .
PRIMER
Za aktivni dvopol na sliki elimo doloiti nadomestni napetostni in tokovni vir: Ug1 = 8 V, in Ug2 = 24 V, Rn1 = 12 W, Rn2 = 4 W in R3 = 5 W.
Realni elementi
R3

R3
U1
U2
Gn1
Rn1 Rn2
Ik1
Gn2
Ik2
Slika 5: Vezava
V vzporednih vejah lahko setevamo le tokovne vire zato oba napetostna vira pretvorimo v ustrezna ekvivalentna tokovna vira
I k1 = U g1 Rn1
8V 2 = A, 12 3
Gn1 =
1 S 12
in
Ik 2 = Ug2 Rn 2
= 6 A , Gn 2 =
1 S. 4
Za vzporedni veji lahko doloimo en sam tokovni vir in dobimo:

I k = I k1 + I k 2 = 20 A 3 in Gn = Gn1 + Gn 2 = 1 S 3
Tako dobljeni tokovni generator konno pretvorimo spet nazaj v ekvivaletni napetostni generator
Rn =
1 =3 Gn in
U g = I k Rn = 20 V
Konno lahko doloimo e skupno upornost, ki je enaka

Rns = Rn + R3 = 8 .
Ekvivalentni tokovni vir dobljenega napetostnega vira, je ponovno doloen preko kratkostinega toka in prevodnosti:
Ik = Ug Rn = 2,5 A in Gn = 1 = 0 ,125S Rn s
eprav smo razlago in primer omejili na enosmerne primere, vse povedano v celoti velja tudi za vire izmenine napetosti in toka, samo izvesti moramo zamenjavo realne upornosti in prevodnosti s kompleksnima impedanco in admitanco: Rn Zn Gn Yn .
Elektrokemini viri enosmerne napetosti

Kemini viri elektrine napetosti so pomembni predvsem kot viri enosmerne napetosti. Njihovo delovanje temelji na loevanju elektrin s pomojo keminih reakcij. Poznamo dve vrsti keminih virov elektrine napetosti:
Realni elementi
primarni galvanski leni (pretvorba kemine energije v elektrino) - baterije, sekundarni galvanski leni ali akumulatorji, kjer imamo opravka s pretvorbo elektrine energije v kemino in iz kemine nazaj v elektrino energijo. To so obnovljivi viri elektrine napetosti.
V zadnjih letih je razvoj akumulatorjev (akumulatorskih baterij) postal zelo intenziven zaradi velikega tevila naprav (npr. mobilni telefoni) in iskanja alternativnih virov napajanja (elektrini avto, ...). Baterije delimo na suhe baterije (cinkove, salmiakove, manganov-dioksid-cinkove, cinkovkloridove ali mangan-dioksidne celice), litijeve baterije (Li - MnO2, Li CrOx in Li Bi2O3), kisikove baterije, in alkalne baterije (ivosrebrne, alkalij-manganove in srebro-oksidove baterije). Z ekolokega stalia so baterije okolju nevarne, saj vsebujejo ivo srebro, svinec in kadmij ali nikelj in cink. Zaradi tega je pomembno odlaganje baterij k posebnim odpadkom in vraanje baterij v proizvodnjo (reciklaa). Uporabljamo tudi alternativne reitve z uporabo napolnjivih baterij in solarnih naprav. Akumulatorje delimo na svinene in jeklene akumulatorje (odprti in neproduno zaprti Ni-Fe ali Ni-Cd akumulatorji)
Elektroliti in napetostna lestvica kovin

e vodi dodamo bazo, kislino ali sol, nastane elektrolitska disociacija: razpad molekul na ione, rezultat pa je elektrolit. Voda razrahlja kemine vezi med deli molekule in omogoa njen razpad na ione, sicer pa v keminih reakcijah ne sodeluje. baza: kislina: sol:
Ca ( OH ) 2 + H 2 O Ca 2+ + 2OH - + H 2 O
2 H 2SO 4 + H 2 O 2H + + SO 4 - + H 2 O
CuSO4 + H 2 O Cu 2+ + SO2 - + H 2 O 4
Kovina ali vodik predstavlja pozitivni ion ali kation, OH-skupina in kislinski ostanek pa negativni ion ali anion. Kovina, ki jo postavimo v elektrolit dobi proti elektrolitu pozitivno ali negativno vrednost potenciala, ki ga imenujemo elektrokemini potencial. Elektrokemini potencial vodika ima vrednost 0. Lestvico elektrokeminih potencialov kovin imenujemo Voltova napetostna lestvica kovin. V tabeli so po velikostnem redu razvrene kovine s padajoimi elektrokeminimi potenciali. Plemenite kovine imajo pozitivni elektrokemini in neplemenite kovine negativni elektrokemini potencial. Prvi je sestavil uporaben galvanski len Volta, ki je za pozitivno elektrodo izbral baker Cu in za negativno elektrodo cink Zn. Tak len z napetostjo 1,1 V imenujemo Voltov len. Slabost tega in podobnih galvanskih lenov je hiter padec napetosti med obratovanjem, do katerega pride zaradi izloanja vodika na anodi (pozitivni elektrodi). Okoli pozitivne elektrode se zano nabirati mehurki vodika, ti z bakreno elektrodo tvorijo nov len, ki s svojo napetostjo nasprotuje napetosti lena in zniuje celotno napetost lena.
Realni elementi
R A I U Cu H+ SO42Zn
H2SO4 +H2O
Slika 6: Voltov len Pojav imenujemo polarizacija in pripadajoo napetost polarizacijska napetost. Zato pozitivno elektrodo obloimo s snovjo, ki ima prosti kisik za spajanje z vodikom v vodo. Tako snov imenujemo depolarizator. Tabela 1: Voltova napetostna lestvica kovin Zlato Platina ivo srebro Srebro Oglje Baker VODIK Svinec Kositer Nikelj Kadmij elezo Krom Cink Mangan Aluminij Magnezij Natrij Kalcij +1,38 V +1,26 V +0,85 V +0,80 V +0,74 V +0,35 V 0,00 V -0,13 V -0,14 V -0,25 V -0,40 V -0,44 V -0,56 V -0,76 V -1,07 V -1,67 V -2,34 V -2,71 V -2,76 V
neplemenite kovine
plemenite kovine
Realni elementi
Leclanche je sestavil podoben len, ki ga imenujemo Leclanchejev len.
Zn
Zn2+ NH4+
Cl-
MnO2 (depolarizator) Mn2O2+H2O
NH4Cl +H2O
2NH4OH+2H2
Slika 7: Reakcije v Leclanchejevem lenu: posoda se z obratovalnim asom tanja (porablja) Za pozitivno elektrodo je uporabil ogljik C, za negativno elektrodo cink Zn in za depolarizator rjavi manganovec MnO2. Imenujemo ga tudi cink-ogljikov element. Njegove dobre strani so obremenljivost, enostavna izdelava in nizka cena. Slaba stran teh lenov je, da se cinkova posoda, ki deluje kot negativna elektroda, v procesu izrablja in lahko zane puati elektrolit, ki je koroziven (kislina: NH4Cl).
1,5 V
4,5 V
Zn (posoda) elektrolit
C
1,5 V 1,5 V 1,5 V
depolarizator
Slika 8: Leclanchejev len in vezava veih lenov v baterijo
Akumulatorji
Akumulatorji so sekundarni ali obnovljivi galvanski leni. Uporabljamo jih vedno ve, saj so okolju prijazneji. To so galvanski elementi v katerih je mogoa sprememba elektrine energije v kemino in nato zopet pretvorba kemine energije nazaj v elektrino. Najve uporabljamo svinev in nikelj-kadmijev akamulator.
Obiajno je podana kapaciteta akumulatorja pri 5, 10 in 20 urnem praznjenju akumulatorja s tokom I 5 , I10 , I 20 , ki jo razloimo na naslednji nain:
C5 = 100 Ah - pomeni 5-urno praznjenje; pri kapaciteti 100 Ah in toku 100 Ah praznjenja I 5 = 20 A, ki ga izraunamo: I k = = 20 A . 5h
Realni elementi
Svinev akumulator
Prvikratno polnjenje svinevega akumulatorja imenujemo tudi formiranje akumulatorja. Neformiran svinev akumulator ima obe elektrodi iz svinevega sulfata PbSO4, elektrolit pa je razredena veplena kislina: H2SO4 + H2O (z gostoto r = 1,14103 kg/m3 ), ki je v
2 disociirani obliki ( H 2SO 4 + H 2 O 2H + + SO 4 - + H 2 O ) Ko prikljuimo neformiran akumulator na vir enosmerne napetosti (napetost vira v akumulatorski polnilnici krmilimo), se na obeh elektrodah odvijata naslednja elektro-kemina procesa.
Pozitivna elektroda:
2 PbSO 4 + SO 4- + 2H 2 O PbO 2 + 2H 2SO 4 + 2e-
Pozitivna elektroda prehaja v svinev dioksid, H2SO4 se izloa v elektrolit in elektrina aniona nevtralizira na negativni elektrodi. Negativna elektroda:
PbSO 4 + 2H + + 2e - Pb + H 2SO 4
Negativna elektroda prehaja v isti svinec, veplena kislina se izloa v elektrolit, vodikov ion H+ prejme na negativni elektrodi elektron in se vee na elektrodi z SO4 skupino v vepleno kislino.
I
Ug
U PbSO4 2H+ SO42PbSO4 Pb
U PbO2 SO422H+
H2SO4 +H2O
H2SO4 +H2O
Slika 9: Polnjenje in praznjenje svinenega akumulatorja Znailno za obe reakciji je, da se veplena kislina sproa v elektrolit in zato koncentracija elektrolita naraa s formiranjem akumulatorja. Proces formiranja je konan, ko sta obe elektrodi le e isti svinev dioksid oziroma isti svinec in se z nadalnjim polnjenjem poteka le e elektroliza vode. Pri praznjenju akumulatorja, poteka elektrokemini proces v nasprotni smeri: pozitivna elektroda: negativna elektroda:
PbO 2 + 2H + + 2e- PbO + H 2 O PbO + H 2SO 4 PbSO 4 + H 2 O Pb + SO 2- PbSO 4 + 2e 4
Med polnjenjem in praznjenjem akumulatorja se spreminjata gostota elektrolita in napetost na sponkah akumulatorja. Pri praznjenju napetost akumulatorja ne sme pasti pod 1,8 V, prav tako pa akumulator ne sme stati prazen, ker sicer svinev sulfat zane kristalizirati in ni ve uporaben. 8
Realni elementi
Slika 10: Karakteristini krivulji pri polnjenju akumulatorja: napetost in tok
Slika 11: Diagrama odvisnosti odvisnosti koncentracije veplene kisline in temperature akumulatorja pri polnjenju Akumulatorje lahko polnimo na razline naine. Ti so odvisni od razlinih vrst akumulatorja.
Slika 12: Polnjenje akumulatorja
Izkoristek
Pri polnjenju se v akumulatorju kopii elektrina, ki se pri praznjenju zopet sproa. Koliino elektrine, ki se lahko nakopii v akumulatorju imenujemo kapaciteto akumulatorja, merimo jo pa v Ah (amperskih urah). Razlikujemo izkoristek amperskih ur ali tokovni izkoristek hAh in izkoristek wattnih ur ali energetski izkoristek hWh:
Realni elementi
m Ah =
Martina Le, Elektrotehnika in

mWh =
I E tE I L tL
WE , WL
kjer pomeni indeks E polnjenje in L praznjenje akumulatorja. Drugi je manji od prvega, saj se praznjenje akumulatorja odvija pri niji napetosti od napetosti polnjenja.
Realni ohmski upor

Realni ohmski upor je elementarni sestavni del elektrinega vezja. Njegova osnovna lastnost je ohmska upornost, ki se sme spreminjati glede na spremembo elektrinih, mehanskih ali temperaturnih pogojev znotraj predpisane tolerance. Dejanska vrednost ohmske upornosti je definirana z razmerjem napetosti U in toka I na ohmskem uporu. Spreminja se s temperaturo (T), napetostjo (U) in frekvenco (f). Ohmski upor ima poleg ohmske upornosti e dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost. Obe lastnosti sta izraziti pri izmeninih tokih (vijih frekvencah!).
Temperaturna odvisnost ohmske upornosti

V izrazu za ohmsko upornost
R=
r l [ W] S
je temperaturno odvisna specifina (tudi: lastna, svojska) upornost r. e iemo temperaturno spremembo ohmske upornosti v relativno ozkem temperaturnem obmoju, jo lahko aproksimiramo s premico in izrazimo s temperaturnim kolinikom a
a= Dr 1 , r 0 DJ o C
ki je definiran kot relativna sprememba specifine upornosti glede na spremembo temperature J (tudi T). r0 je specifina upornost pri temperaturi J0 = 20 oC (vasih je podana tudi za 0 oC). Iz tega izraza lahko izraunamo specifino upornost r pri podani temperaturi J
r = r 0 (1 + a DJ ) = r 0 1 + a (J - J0 )
in dalje ohmsko upornost R. Ker se presek S in dolina l v enabi za ohmsko upornost s temperaturo praktino ne spremenita, lahko iz znane ohmske upornosti R0 pri izhodini temperaturi J0 izraunamo vrednost ohmske upornosti R pri delovni temperaturi J:
R = R0 1 + a (J - J0 )
V tabeli 2 najdemo vrednosti temperaturnega kolinika za nekatere prevodne snovi. iste kovine imajo navadno pozitivni temperaturni kolinik a, polprevodni materiali in zlitine pa imajo negativni temperaturni kolinik. Za velike temperaturne spremembe ne zadostuje ve linearna temperaturna odvisnost in uporabimo aproksimacijo s polinomom vijega reda oblike:
10
Realni elementi
R = R0 (1 + a DJ + b DJ 2 + g DJ 3 ) ,
kjer so koliniki a, b in g lahko pozitivni ali negativni. Temperaturni koliniki so veljavni samo za podroje okrog izbrane temperature in se lahko glede na izbrano temperaturo spreminjajo.
Primer: Oglje ima negativen temperaturni kolinik. Pri temperaturah nad 700 0C postane temperaturni kolinik oglja pozitiven. S tem je mogoe razloiti uporabo ogljene nitke za arilno nitko v arnicah.
Tabela 2: Temperaturni koliniki Snov Volfram Platina Srebro Baker Aluminij Konstatan Oglje a (1/0C) +0,0041 +0,004 +0,004 +0,0039 +0,0036 0,00004 -0,00045
Frekvenna odvisnost ohmskega upora

Odvisno od konstrukcije ima vsak ohmski upor bolj ali manj izraeni ostali dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost. Ker sta to nezaeleni lastnosti ju pogosto oznaujemo kot parazitno induktivnost in parazitno kapacitivnost. Realni ohmski upor je mogoe predstaviti z vezavo idealnih elementov: upora, kondenzatorja in tuljave. Tok, ki tee preko ohmskega upora je tudi tok, ki ustvarja magnetno polje, zato lahko parazitno induktivnost L veemo zaporedno z idealnim ohmskim uporom z ohmsko upornostjo R. e bi bil ohmski upor navit kot ini upor, bi med ovoji zaradi potencialne diference med ovoji preko medovojnih kapacitivnosti tekel kapacitivni tok. Nadomestno kapacitivnost C zaporedno vezanih medovojnih kapacitivnosti moramo zato vezati vzporedno z zaporedno vezavo R in L.
R L
Slika 13: Nadomestna vezava realnega ohmskega upora Na kazalnem diagramu so te lastnosti pretirano pokazane (slika 14). Iz nadomestne vezave vidimo, da je zaradi zelo majhne vrednosti parazitne kapacitivnosti C, tok preko nje vse do zelo visokih frekvenc praktino zanemarljiv. V zaporedni vezavi ohmske upornosti in parazitne induktivnosti pa je vpliv induktivne upornosti pri nizkih frekvencah zanemarljiv in smemo izmenino ohmsko upornost obravnavati kot enosmerno ohmsko upornost.
11
Realni elementi
+j +j
ZRL j R
jwL
YRL =
1 ZRL Y U jwC +1
IRL
+1 YRL
Slika 14: Kazalna diagrama polne upornosti in polne prevodnosti Glede na frekvence lahko zapiemo: za nizke frekvence je realni ohmski upor ista ohmska upornost, pri srednjih frekvencah moramo upotevati parazitno induktivnost in pri vijih frekvencah upotevamo e parazitno kapacitivnost.
Kako sta izraeni obe parazitni lastnosti je odvisno od izvedbe ohmskega upora. Pri omreni frekvenci 50 Hz e vedno obravnavamo upore kot idealne upore.
Realni kondenzator
e prikljuimo kondenzator na enosmerno napetost U, se nabije z elektrino Q, ki je premo sorazmerna prikljueni napetosti in kapacitivnosti kondenzatorja C. V kondenzatorju se ustvari elektrino polje, ki za svoje vzdrevanje ne porablja energije. e v poglavju o kondenzatorjih smo omenili dva karakteristina podatka o kondenzatorju: relativno dielektrino konstanto er in elektrino prebojno trdnost Ep, ki oznauje tisto velikost mejne elektrine poljske jakosti, pri kateri dielektrik prebije. Realni kondenzator se od idealnega kondenzatorja razlikuje po tem, da ima poleg kapacitivnosti kot svoje osnovne lastnosti e v veji ali manji meri obe ostali lastnosti: induktivnost in ohmsko upornost. Pri tem igra pomembnejo vlogo le induktivnost dovodnih ic do kondenzatorja, to pri nijih in srednjih frekvencah brez skrbi zanemarimo. Zato moramo pri realnem kondenzatorju v praksi upotevati le izgube, ki jih dobimo v realnem dielektriku (vsi dielektriki razen praznega prostora) zaradi izmenine polarizacije dielektrika.
Polarizacija dielektrika in dielektrine izgube

e postavimo dielektrik v elektrino polje, delujejo na elektrine v dielektriku elektrine sile, ki skuajo premakniti pozitivne elektrine v smeri polja in negativne elektrine v smeri proti polju. Posledica tega je, da se dielektrik polarizira ali elektrino napne (v njem se zato nakopii energija elektrinega polja). V plinih imamo elektronsko polarizacijo v tekoinah in trdnih snoveh pa orientacijsko polarizacijo. Vse dielektrike delimo v dve skupini: polarne in nepolarne. Polarni dielektriki so tisti, v katerih se molekule e v nepolariziranem stanju obnaajo kot elektrini dipoli, torej kot dve raznoimenski elektrini v zelo majhni medsebojni razdalji. e poloimo v elektrino polje polarni dielektrik, se lahko gibljiva molekula (pri tekoinah) zasuka in razdalja med elektrinama povea, pri negibljivih molekulah trdnih snovi pa se spremeni le razdalja med elektrinama.
12
Realni elementi
r E
+ -
r F
+ -
Slika 15: Polarni dielektrik v elektrinem polju e je elektrino polje v dielektriku izmenino, se dielektrik v vsaki polperiodi dvakrat prepolarizira. Ob tem nastanejo dielektrine izgube. Ponazorimo jih z ohmsko upornostjo R, ki jo veemo vzporedno z idealnim kondenzatorjem s kapacitivnostjo C. Tok IC skozi idealni kondenzator s kapacitivnostjo C prehiteva prikljueno napetost U za 900, izgubni tok IR pa je v fazi s prikljueno napetostjo. Tok I v dovodu nadomestnega kondenzatorja oklepa z napetostjo U kot, ki ni ve 90o, ampak je zmanjan za izgubni kot d, ki je merilo dielektrinih izgub v kondenzatorju. Ker je izgubni kot d zelo majhen, ga smemo izraziti s tg d, ki ga imenujemo faktor dielektrinih izgub:
tgd = I 1 G P = = R = BC Rw C I C QC
+j
R
IC
IR
d
I
j
+1
Slika 16: Nadomestna vezava in kazalni diagram realnega kondenzatorja Faktor izgub (tg d) je tudi razmerje med mojo, ki se na kondenzatorju zaradi izmenine polarizacije porablja in mojo, ki se na kondenzatorju kopii v energiji elektrinega polja in se samo preliva. Majhen faktor izgub pomeni veliko kvaliteto kondenzatorja, zato reciprono vrednost faktorja izgub definiramo kot kvaliteto Q
Q= 1 . tgd
Kondenzator ima naslednje karakteristine podatke: kapacitivnost C, prebojno trdnost Ep, in faktor izgub tg d. Poleg teh treh podatkov so pomembni e naslednji podatki: -
delovna napetost je tista enosmerna ali efektivna vrednost izmenine napetosti, s katero smemo kondenzator trajno obremeniti,
13
Realni elementi -
maksimalna napetost je tista temenska vrednost, ki jo kondenzator e vzdri brez trajne okvare in temperaturno podroje dela, je tisto temperaturno obmoje v katerem kondenzator e zadovoljivo deluje.
Permeabilnost 21,5 10 > 1000 5... l2 5 ... 8 5 4,3 1,0006 8,3 36 2 3,0 2,3 2,3 2,5 2, I 3 ... 4 6 1 25 2,3 80,8 5,6
Tabela 3: Permeabilnost razlinih snovi pri 20 C Snov Aceton (CH3COCH3) Aluminijev oksid (A120,) Barijev titanat Steklo Glimmer Karton Kabelski papir v olju Zrak Marmor Nitrobenzol Papier (suh) Pleksi steklo Polietilen (PE) Poliprofilen (PP) Polistirol (PS) Politetrafluoretilen (PTFE) Polivinilklorid (PVC) Porcelan veplovheksafluorid (SF6) Tantaloksid (TaZ05) Transformatorsko olje Voda (ista) Celuloza
Realna tuljava
Pri realni tuljavi moramo loeno obravnavati realno tuljavo z jedrom iz nemagnetne snovi in realno tuljavo z jedrom iz magnetne snovi. Glede na to delitev dobimo dva povsem razlina obratovalna primera in dve razlini nadomestni vezavi.
Realna tuljava z nemagnetnim jedrom

Tuljava z nemagnetnim jedrom ima povsem enako nadomestno vezavo kot realni ohmski upor. Medtem, ko pri realnem ohmskem uporu prevlada ohmska upornost, je induktivnost je osnovna lastnost zrane tuljave. Navitje z velikim tevilom ovojev in je navito iz bakrene ice in ima nizko upornost. Kapacitivnost lahko zanemarimo pri nizkih frekvencah, enako kot pri realnem ohmskem uporu. Tuljavo lahko obravavamo kot zaporedno vezavo idealne ohmske upornosti R in idealne induktivnosti L.
14
Realni elementi
+j UR UL d
R L
fm
U j I f +1
Ui
Slika 17: Nadomestna vezava in kazalni diagram realne tuljave z nemagnetnim jedrom Iz nadomestne vezave izhaja, da je tok skozi oba zaporedno vezana elementa isti. Tok I, ki ustvarja v tuljavi magnetni pretok F, je v fazi s padcem napetosti UR na ohmski upornosti navitja, induktivni padec napetosti UL pa je enak negativni vrednosti inducirane napetosti Ui . Tako prikljuena napetost realne tuljave ne prehiteva ve toka skozi tuljavo za 90o, temve za kot j = 90o - d. Kot d imenujemo izgubni kot. Izgubni kot d je majhen in se ne razlikuje veliko od izgubnega faktorja tuljave tg d:
tgd = R UR P = = w L U L QL
Reciprono vrednost izgubnega faktorja nazivamo kvaliteto Q tuljave

Q= 1 . tgd
Tuljave z nemagnetnim jedrom izdelujejo navadno z navijanjem bakrene ice, ki jo izoliramo z bombaem, svilo ali lakom. Pri visokih frekvencah uporabimo namesto ice pletenico iz tankih z lakom izoliranih posrebrenih ic. S tem se v precejnji meri izognemo konemu pojavu. Nosilci navojev tuljave so izdelani iz bakelita, polistirena, keramike ali preanega papirja. Narejena tuljava se na koncu zalije z voskom ali umetno smolo zaradi impregnacije in mehanske zaite. Za dolge tuljave je induktivnost doloena kot
L = m0 N2 S [ H] , l
za kratke tuljave pa dobljeni rezultat korigiramo z empirino ugotovljenimi faktorji ali pa doloimo induktivnost po empirinih formulah. Pri tuljavah, ki jih nameravamo uporabljati pri vijih frekvencah, moramo posebno pozornost posvetiti im manji parazitni kapacitivnosti.
Vrtinni toki v magnetnih jedrih

e imamo v eleznem jedru izmenino magnetno polje, asovno spremenljivi magnetni pretok F v notranjosti eleznega jedra ustvari inducirano elektrino polje, ki ima tako smer,
15
Realni elementi
da oklepa padec magnetnega pretoka dF po desnosunem vijaku. Na sliki je presek eleznega jedra, skozi katerega se magnetni pretok asovno spreminja (predpostavimo, da naraa). Padec magnetnega pretoka dF ima nasprotno smer in silnice inducirane elektrine poljske jakosti Ei obkroijo dF po desnosunem vijaku. Ker je elezno jedro prevodno, poene inducirana napetost toke, ki jih zaradi karakteristine krone oblike imenujemo vrtinne toke. Tokovna gostota vrtinnih tokov raste proti povrini eleznega jedra. Vrtinne toke omejujemo na dva naina: z lameliranjem eleznega jedra ali s tako izbiro materiala za magnetna jedra, ki ima veliko specifino upornost.
F -dF
Slika 18: Nastanek vrtinnih tokov Izgube, ki jih v eleznem jedru dobimo zaradi vrtinnih tokov, imenujemo vrtinne izgube v eleznem jedru. Na podroju industrijskih frekvenc so vrtinne izgube podane z naslednjo enabo
Pv =
l 2 w 2 d 2 Bm V = 24 2 = x f 2 Bm V [ W ]
pri emer pomeni l specifino prevodnost magnetne snovi, w in f krono in navadno frekvenco, d debelino lamele magnetnega jedra, Bm maksimalno magnetno gostoto v eleznem jedru in V volumen magnetnega jedra. Vse konstrukcijske in snovne konstante lahko zajamemo v skupni faktor x. Za visoke frekvence velja drugana odvisnost za izraun vrtinnih izgub. Tudi lameliranje pri visokih frekvencah ne daje ve dovolj dobrih rezultatov in moramo zato uporabljati pranata in feritna jedra.
Histerezne izgube v eleznih jedrih

V magnetnih materialih je magnetno polje sestavljeno iz dveh sestavin: iz magnetne gostote B0, ki bi jo tok v ovojih tuljave ustvaril v nemagnetnem jedru in doprinosa magnetne snovi same J, ki ga imenujemo vektor magnetne polarizacije. V kristalu eleza, ki ima kubino strukturo, imamo est enako velikih podroij kristala, v vsakem od teh so vsi spinski magnetki (spinski magnetek je elektron, ki rotira okoli svoje osi) enako usmerjeni v eno od est monih magnetnih osi, ki se ujemajo s stranicami kubine kristalne strukture. e magnetni material e ni bil namagneten (ali pa je bila njegova magnetna preteklost zbrisana), se po dve nasprotno usmerjeni Weissovi obmoji (Weissovo obmoje je del monokristala eleza, v katerem so vsi spinski magnetki pod vplivom notranjih sil enako usmerjeni) navzven kompenzirata. Monokristal eleza nemagnetene snovi je navzven nevtralen. Weissovo obmoje imenujemo v popularni predstavitvi magnetizma elementarni magnetek.
16
Realni elementi
e zanemo magnetno (do tedaj nemagneteno) snov magnetiti, tako da jo namestimo kot jedro tuljave, se zano elementarni magnetki prevraati v lego tiste od estih magnetnih osi, ki je najblija legi zunanjega polja. Lastno magnetno polje urejenih elementarnih magnetkov se priteva zunanjemu magnetnemu polju in ga izredno povea. V izrazu za relativno permeabilnost n.pr. r = 1000 to pomeni, da je 1 del prispevek zunanjega polja in 999 delov pa lastni prispevek magnetne snovi. V izmeninem magnetnem polju se morajo elementari magnetki prevraati v ritmu vsiljene frekvence. Iz tega izhajata dva za nas izredno pomembna zakljuka: Prevraanje elementarnih magnetkov povzroa dodatne izgube v eleznem jedru, ki jih imenujemo histerezne izgube. Ime izhaja od tod, ker je povrina histerezne zanke enaka histereznim izgubam v enoti prostornine. Pri enkratnem premagnetiziranju je energija porabljena za enkratno premagnetizacijo (v asu ene periode T):
n Wh = H dB = h Bm [ J ] . T
Za magnetne gostote Bm = 1..1,6 T smemo vzeti potenco n = 2. Ker se cikel premagnetizacije ponovi v sekundi f-krat v prostornini V, so odtod histerezne izgube
2 Ph = h f Bm V [ W ] .
V obeh primerih je h snovna konstanta magnetne snovi. Elementarni magnetki imajo svojo mehansko vztrajnost. Od neke frekvence naprej ne morejo ve slediti spremembam polja, nad to mejno frekvenco se magnetna snov obnaa kot nemagnetna. Lastnosti magnetnih materalov so odvisne od kristalne strukture. Zato vsi zunanji mehanski posegi, ki vplivajo na kristalno strukturo (rezanje, preanje, tancanje, valjanje itd.) in tudi vse toplotne obdelave, lahko bistveno spremenijo magnetne lastnosti magnetnih snovi.
Skupne izgube v eleznem jedru

eprav imamo v eleznem jedru e tretjo vrsto izgub, imenujejo se posledine izgube (teoretiki se e vedno prepirajo zakaj in kolike so), je njihova velikost v primerjavi s prvima dvema zanemarljiva. Celotne izgube v eleznem jedru bomo razdelili na dva dela: vrtinnih izgub Pv in histereznih izgub Ph. Zdruimo jih v enabo:
PFe = Pv + Ph =
2 2 = x f 2 Bm V + h f Bm V [ W ] .
Skupne izgube v magnetnem jedru elimo im bolj zmanjati. Za uporabo pri industrijskih frekvencah zmanjamo izgube najbolj uinkovito z legiranjem magnetnih jeder. Skupne izgube v magnetnem jedru doloimo z meritvami vsote obojih izgub. Posamezne izgube doloimo po postopku, ki je skiciran na sliki.
17
Realni elementi
PFe f
K = tg a a n
Pv f Ph f f f
Slika 19: Postopek za razdelitev eleznih izgub na obe sestavni komponenti e enabo za doloitev skupnih izgub v magnetnem jedru na obeh straneh delimo s frekvenco f, dobimo enabo premice:
PFe = k f +n. f
Krivuljo doloimo iz meritev skupnih eleznih izgub pri razlinih frekvencah in skozi dobljene delovne toke doloimo premico. Pri f = 0 doloimo dele histereznih izgub. Oboje izgube so tako tono doloene
Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z eleznim jedrom

Pod idealizirano tuljavo z eleznim jedrom razumemo tuljavo brez ohmske upornosti, v kateri se vse magnetne silnice zakljuujejo skozi elezno jedro.
+j - Ui j I0 d
Im
I0
IFe
RFe
-R
fgl +1
I
L0
F gl.
Ui
Slika 20: Nadomestna vezava in kazalni diagram idealizirane tuljave z eleznim jedrom Tuljava brez ohmske upornosti ne obstaja, del magnetnega pretoka tuljave se vedno sklene preko zraka in tako predstavlja stresani magnetni pretok tuljave Fs. Tisti del magnetnega
18
Realni elementi
pretoka, ki se v celoti sklene po elezu imenujemo glavni magnetni pretok Fgl. Taka formulacija tuljave omogoa logino in fizikalno pravilno raziritev na tuljavo brez teh omejitev. Magnetilna komponenta toka Im ustvarja v tuljavi magnetni pretok Fgl, ta v tuljavi ustvari inducirano napetost Ui , ki za magnetnim pretokom zaostaja za 90o in vzpostavlja ravnoteje napetosti idealizirane tuljave U. Tok IFe skozi nadomestno ohmsko upornost eleznih izgub RFe je v fazi z napetostjo U in se z magnetilno komponento Im seteva v celotni tok idealizirane tuljave I0 . Ta ne zaostaja ve za prikljueno napetostjo za 90o, temve za fazni kot j = 90o - d, kjer je d izgubni kot eleznih izgub, ki ga dobimo zaradi histereznih in vrtinnih izgub v eleznem jedru. Tok eleznih izgub je mogoe doloiti iz izmerjenih izgub v elezu
I Fe = PFe , U RFe = U U2 = . I Fe PFe
Tok I0 v dovodu je po vrednosti enak geometrijski vsoti obeh komponent

2 2 I 0 = I Fe + I m ,
inducirano napetost pa doloimo kot:

Ui = -
2p f N F gl = -4 ,44 f N F gl , 2
Pri tem moramo uporabiti za magnetne veliine temenske, za inducirane napetosti efektivne vrednosti.
Realna tuljava z eleznim jedrom

Nadomestno vezavo realne tuljave z eleznim jedrom dobimo tako, da opustimo obe poenostavitvi RCu = 0 in Ys = 0. Ker tee skozi ohmsko upornost RCu celotni tok I0 in povzroa stresani magnetni pretok prav tako celotni tok I0 , moramo tako RCu kot stresano induktivnost Ls vezati zaporedno z e znano nadomestno vezavo idealizirane tuljave.
19
Realni elementi
+j

US
UR - Ui j
RCu RFe LS
fS
U IFe Im fgl +1
L0
fgl
Ui
Slika 21: Nadomestna vezava in kazalni diagram za realno tuljavo z eleznim jedrom V idealizirani tuljavi je prikljueni napetosti dral ravnoteje le induktivni padec napetosti zaradi inducirane napetosti. V realni tuljavi imamo dodatno e dva padca napetosti: padec napetosti na ohmski upornosti RCu navitja in stresani induktivnosti Ls:
U = U R + U s + ( -U i ) = I 0 ( RCu + jw Ls ) + ( -U i )
kjer vrednost Ui doloimo in je magnetni pretok F v tuljavi z eleznim jedrom vsota sklenjenega magnetnega pretoka po elezu Fgl in stresanega magnetnega pretoka Fs . Razlika je le v tem, da prvega ustvarja le magnetilna komponenta toka Im, drugega pa celotni tok I0 . Pri tuljavi z eleznim jedrom sreamo prvi nelinearne elemente. Pri linearnih elementih so bile relacije preproste: e je bila ena veliina sinusna, je to pomenilo, da so tudi vse ostale veliine sinusne asovne funkcije. Pri nelinearnih elementih to ne velja ve. e priklopimo na tuljavo sinusno obliko napetosti, oblika magnetilnega toka ni sinusna in obratno. Ker elimo uporabljati kazalne diagrame, ki veljajo le za sinusne veliine, vpeljemo pojem ekvivalentnih sinusnih veliin. Ekvivalentni sinusni tok je definiran kot tok, ki povzroa na ohmskem uporu enake joulske izgube kot nesinusni tok. Obe veliini sta monostno neodvisni ali invariantni.
Delitev magnetnih materialov

Magnetne materiale delimo na magnetne materiale za trajne magnete in na magnetne materiale za spremenljiva magnetna polja.
20
Realni elementi
B
Br Hk H
Slika 22: Histerezna zanka za trdomagnetne materiale
Materiale za trajne magnete imenujemo tudi magnetno trdi magnetni materiali. Imeti morajo histerezno zanko s im vejo povrino. To doseemo s pomojo remanentne ali preostale gostote Br ali zahtevamo veliko koercitivno silo Hk. Remanentna gostota Br je tista velikost magnetne gostote, ki jo dobimo, e zniamo zunanje magnetenje H na nielno vrednost. Povzroajo jo tisti elementarni magnetki, ki vztrajajo v novi ravnoteni legi. Koercitivna sila Hk je tista velikost magnetne poljske jakosti, s katero moramo magnetiti v nasprotni smeri, da magnetna gostota pade na nielno vrednost. Tipini trdi magnetni materiali so razna kromvolframova in krom-molibdenova jekla, ki imajo srednje vrednosti Br = 1 T in Hk = 5000 A/m. Magnetno mehki magnetni materiali morajo imeti morajo im ojo histerezno zanko in imvejo specifino upornost za prepreitev vrtinnih tokov. Zelo pomemben magnetno mehki material je elektrolitsko elezo in razna silicijeva jekla.
21
Varovanje pred uinki elektrinega toka
Elektrine intalacije
Definicije
Elektrina intalacija Elektrine instalacije (v irem pomenu besede) so smotrno povezane naprave, ki posredujejo pretok elektrine energije od proizvodnih elektrinih naprav do porabnikov: elektrinih naprav in aparatov. Naprave Naprava je navadno veji predmet, sestavljen iz ve sestavnih delov, ki omogoa, olajuje, opravlja delo (najpreprosteja naprava: vzvod!). Naprave so mehanski, elektrini in fizikalni povezovalniki med lovekom in okoljem (od najpreprostejih predmetov, do zapletenih naprav, kot npr. elektrini stroji). Aparati Aparati so priprave za opravljanje nekega doloenega dela (elektrini aparati: npr mealnik). V ojem pomenu besede so elektrine instalacije samo napeljave nizke napetosti v odprtih in zaprtih prostorih.
Elektrina oprema pri intalacijah:

vodniki, naprave za varovanje vodnikov, aparatov in naprav, stikala, kontaktorji, vtinospojne naprave, elementi daljinskega vodenja, ...
Vrste elektrinih instalacij

Elektrine instalacije delimo glede na podroje uporabe na tri veje skupine: elektroenegretske instalacije nizke napetosti v zgradbah; za napetosti do 250V proti zemlji (predvsem za instalacije razsvetljave in pogoni elektromotorjev), elektroenergetske instalacije nizke napetosti v industriji; za napetosti do 1000V proti zemlji (za instalacije pogoni elektromotorjev ter elektrotoplotnih in elektrokemijskih postrojev),
Postroj: ve strojev in naprav skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto

instalacije telekomunikacijskih naprav v zgradbah, pri katerih napetost med vodniki ne presega 50V (telefonske, antenske instalacije, instalacije hinih govornih naprav, ipd.).
Glede na okolje loimo:

instalacije v suhih prostorih (stanovanjski in poslovni prostori),
22
Varovanje pred uinki elektrinega toka -
instalacije v prostorih s specifinimi pogoji (portne in koncertne dvorane, gledalia, veleblagovnice, ...), instalacije v posebnih prostorih (obrati, vlani, vroi prostori, ...), nstalacije v prostorih, kjer so prisotne eksplozivne zmesi (proizvodnja in razdeljevanje plinov, pridobivanje in proizvodnja gorljivih tekoin....).
Osnovni podatki za elektrine intalacije so: vrsta toka in frekvenca,
Navadno uporabljamo izmenine toke, ki jih po potrebi usmerimo pred porabnikom. - enosmerni in izmenini tok (f = 50 Hz) ,
nazivna napetost,
Nazivna napetost je napetost, s katero je omreje (intalacija) ali oprema oznaena in na katero se nanaajo nekatere obratovalne karakteristike.
Un = 220, 380 V ( V EGS se pripravlja prehod na 230 in 400 V)
kratkostini tok,
Kratki stik Ik nastane zaradi prevodne povezave med dvema vodnikoma pod napetostjo (upornost je odvisna le od upornosti vodnikov). Tok imenujemo kratkostini tok. Obiajno je pod 1 kA, v industriji presee tudi 60 kA. Vrednosti: npr. U = 230 V, Ik = 1000 A in Rk = 0,23 W
konina mo napajanja
To je najveja mo, ki se pojavi v napajalni toki intalacije in jo doloimo na podlagi prikljunih moi porabnikov z upotevanjem faktorja soasnosti (ne priklopimo vedno vseh naprav hkrati), ki je npr. za stanovanja med 0,3 in 0,5. Standardi in predpisi
Pod standardizacijo razumemo po Zakonu o standardizaciji predpisovanje in uporabo standardov, tehninih normativov, norm kakovosti proizvodov in storitev ter predpisov, ki jih doloa zakon. Pri nas so deloma e vedno JUS standardi, ki pa jih bodo v prihodnjem v celoti nadomestili slovenski standardi (SIST). Slovenski standardi bodo usklajeni z mednarodnimi in evropskimi standardi in so (bodo) nastajali v glavnem s privzemanjem. Pomembneje so naslednje oznake standardov: standardi evropske skupnosti
23
slovenski standard
stareja oznaka slovenksih standardov
neregulirano
Elektroinstalacijski materiali
Pri izvajanju elektroenergetskih in telekomunikacijskih instalacij uporabljamo razline materiale, ki jih lahko razvrstimo v naslednje skupine: vodniki instalacijske cevi pribor za spajanje in pritrditev vodnikov in cevi kabli in pribor za spajanje in prikljuevanje varovalke in instalacijski odklopniki stikala vtino-spojne naprave razdelilniki merilne naprave za merjenje elektrine energije.
Vodniki pri elektrinih intalacijah

Vodnike uporabljamo za prenos elektrine enrgije. Ker so energijske prenosne izgube pri doloeni prenosni napetosti odvisne tudi od specifine upornosti uporabljene kovine, se za prenosne vodnike iz ekonomskih razlogov uporabljata predvsem baker in aluminij. Pri izraunih upotevamo naslednji specifini prevodnosti (oz. upornosti R = 1/G): za baker 56 Sm/mm2 za aluminij 35 Sm/mm2.
Obe vrednosti veljata pri temperaturi 20o C. Loimo dve vrsti vodnikov: gole, ki jih uporabljamo predvsem pri gradnji nadzemnih vodov izolirane, ki jih uporabljamo za elektrine instalacije in energetske napeljave. - energetski izolirani vodniki in energetski kabli - telekomunikacijski izolirani vodniki in telekomunikacijski kabli.
24
Prerezi vodnikov so normirani. Standardni prerezi vodnikov so: 0.5, 0.75, 1, 1.25, 2.5, 4, 6, 10, 16, 25, 35, 50, 70, 95, 120, 150, 185, 240, 300, 400 in 500 mm2. Vodniki do 16 mm2 so masivni ali pramenasti vodniki, ostale pa samo e kot pramenaste vodnike, da bi se izognili konemu efektu.
Slika 23: Vodniki Vodnike oznaujemo glede na tevilo ic
25
Tabela 4: Oznaevanje vodnikov in sponk
Vrsta vodnika
Oznaka prikljunih sponk
Oznaka vodnika
Barva izolacije vodnikov
Grafini simboli vodniki sponke
Sistem napetosti z izmeninim tokom: faze nevtralni vodnik U, V, W N L1, L2, L3 N rna, rjava svetlo modra
Sistem napetosti z enosmernim tokom: pozitivni vodnik negativni vodnik srednji vodnik Zaitni vodnik + M PE L+ Lrna, modra rna, rdea svetlo modra zeleno-rumena
Neozemljeni zaitni vodnik Zaitno-nevtralni vodnik
PU
zeleno-rumena
PEN
zeleno-rumena
Ozemljitev
brez barve, zelenorumena brez barve, zelenorumena
Brezumna ozemljitev
TE
Vodnike oznaujemo po standardih. Za vodnike so standardizirane barve izolacije razlinih vodnikov, predpisani pa so tudi naslednji podatki: izvedba kabla, vrsta vodnika (iz bakra, aluminija), pla kabla ali posebni ovoj, ... Za oznaevanje vodnikov po standardih uporabljamo kombinacijo rk in tevilk, pri emer uporabljamo oznake, ki so na naslednji sliki.
26
Slika 24: Oznaevanje vodnikov po standardih (DIN) Elektroenergetske instalacije v zgradbah izvajamo podometno, nadometno, v ometu, v votli steni, v litem betonu , v kanalih ali pa kot elektrini trani sistem. Pri polaganju elektrinih instalacijskih vodnikov v in na zidove, strop, tla oziroma na naprave, uporabljamo za zaito le teh instalacijske cevi, ki itijo vodnike pred mehanskimi pokodbami, pred kodljivimi vplivi vlage in raznih hlapov ali par v atmosferi. Uporabljamo dve vrsti instalacijskih cevi: termoplastine cevi: rebraste, gladke (toge cevi),
zaitne kovinske cevi (oklepne cevi) so mehansko izredno trdne in jih uporabljamo v industriji.
Slika 25: Termoplastine in zaitne cevi Vodnike spajamo zaradi podaljevanja ali zaradi cepljenja s sponkami. Spajkanje vodnikov ni dovoljeno. Spajamo v razvodnicah (dozah) s posebnimi sponkami, ki so izdelane za razline prereze vodnikov in za razline namene (npr. lui). Podobno velja tudi za prikljuevanje aparatov in naprav: najpogosteje uporabimo objemke, ki razbremenijo vodnike pred mehanskimi obremenitvami. Za pravilno lego vodnika in za tesnjenje skrbijo uvodnice.
27
Varovanje pred uinki elektrinega toka a) b)
Martina Le, Elektrotehnika c)
d)
e)
f)
Slika 26: Razline sponke: a) aparatne sponke, b) sponke za brezvijano spajanje, c) lestenne sponke, d) prikljune sponke , e) Wecco sponka, f) vrstna sponka
Slika 27: Razvodnice
Slika 28: Prikljuevanje v razvodnici
Pribor za montao cevi in pritrdilni material

Da bi pravilno in trajno izvedli intalacijo uporabimo pri montai cevi: uvodnice in konnike (za zaito izolacije ob vstopu ali izstopu vodnika v kovinsko cev ali ohije), spojke in loke (za podaljevanje cevi in za pravilen potek cevi), skobe (drala za vodnike).
Slika 29: skobe
28
Vodnike povleejo v intalacijske cevi z jeklenim trakom, potem ko so cevi e poloene.
Vtino-spojne naprave
Vtino-spojne naprave uporabljamo za prikljuevanje prenosnih porabnikov in loimo dve razlini skupini glede na predpise, ki jih moramo upotevati: intalacije v zgradbah, intalacije v industriji.
Glede na izmenine sisteme elektrinih omreij, ki jih sedaj uporabljamo, loimo po tevilu polov naslednje vrste vtino-spojnih naprav: dvopolne (L, PEN), tripolne (L, N, PE), tiripolne (L1, L2, L3, N, PE) in petpolne (L1, L2, L3, N, PE). Vtino-spojne naprave morajo biti izdelane tako, da je sluajen dotik delov pod napetostjo onemogoen.
Vtino-spojne naprave za instalacije v zgradbah

Vtinice so naprave, ki omogoajo prikljuevanje prenosnih porabnikov na instalacijsko omreje. Uporabljamo preteno tripolne (oz. dvopolne z zaitnim kontaktom) zaradi porabnikov manjih moi. Vtinice in vtikai morajo biti izdelani tako, da se, ko vtikamo vti, zaitni kontakt najprej sklene z ustreznim zaitnim kontaktom vtia.
Slika 30: Vtii: dvopolni in petpolni
Slika 31: Natii Vtinice so dvo in tripolne za napetosti do 250V in petpolne (tripolne s kontaktoma za nevtralni in zaitni vodnik) za napetosti 380V, vse pa so projektirane za tokove do 16A. Vtinice za nadometno montao uporabljamo tam, kjer izvajamo instalacije nadometno (predvsem v vlanih in prekomerno pranih prostorih). Vtinice za posebne namene uporabljamo pri instalacijah male napetosti in telekomunikacijskih instalacijah. Grajene so tako, da jih ne moremo prikljuevati na vtinospojne naprave drugih napetosti oz. namembnosti. V stanovanjskih in poslovnih prostorih uporabljamo vtinice za telefone, interfone, ozvoenja, skupinske antenske naprave ipd.
29
Z vtiem poveemo porabnika preko ustreznega vodnika s fiksno instalacijo preko vtinice. Danes izdelujejo dvo in tripolne vtie in petpolne. Dvopolne izdelujejo za tokove do 10A, tri in petpolne pa za toke 16A.
Vtino-spojne naprave za industrijo

Zaradi tejih obratovalnih pogojev, potrebe po vijih tokovih (do 125 A) in obratovalnih napetosti (do 690 V), druganih frekvencah (do 500 Hz), veje stopnje mehanske zaite ipd. se vtino-spojne naprave za industrijo izdelujejo po posebnih predpisih. Izdelujemo jih za razline nazivne napetosti, tokove, z razlino stopnjo zaite pred vlago-vodo, z razlinimi izvedbami blokade pri vtikanju ali iztikanju vtia pod napetostjo.
Intalacije v stanovanjskih zgradbah

V stanovanjskih zgradbah je doloena viina vtinic (35 cm od tal), viina stikal (105 cm od tal). Za posebne prostore (kuhinja, kopalnica, ...) so doloeni e drugi normativi: drugana viina vtinic v kuhinji, zaita pred vlago, ...
Intalacije v poslovnih prostorih

Potrebujemo veje tevilo in drugano porazdelitev energetskih in telekomunikacijskih vtinic. Velikokrat jih polagamo v posebne kanale, ki so velikokrat tudi nadometno izdelani.
Podoben primer: olske raunalnike uilnice Intalacije v objektih s specifinimi pogoji

V teh objektih morajo biti svetilke varnostne razsvetljave. Zgrajeni morata biti nadomestna in zasilna razsvetljava, za obe pa veljajo posebni predpisi o njuni izgradnji (npr. oddaljenost do drugih elektroenergetskih intalacij).
Nadomestna razsvetljava: se ob izpadu omrene napetosti preklopi na pomoni elektroenergetski vir in osvetljuje prostore z najmanjo predpisano osvetljenostjo. Zasilna razsvetljava: je varnostna razsvetljava, ki se ob izpadu preklopi na akumulatorsko baterijo in kae najkrajo pot iz stavbe.
V zadnjem asu uporabljamo tudi posebno napajanje za naprimer strenike (UPS = Uninterruptible Power Supply).
Intalacije telekomunikacijskih naprav

Intalacije telekomunikacijskih naprav razdelimo v grobem po namenu: za telefonijo, televizijo in radio, kabelske sisteme in informacijske sisteme (raunalnike mree). Danes jih loimo tudi glede na hitrost prenosa signalov, ki jo podajamo v kbit/s ali s frekvencami signalov: (do 100 kHz ali 100 kbit/s (govorni signali); do 1 Mhz ali 1 Mbit/s (ISDN), do 16 MHz, do 100 MHz in do 2,6 GHz).
Razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske objekte

Razlikujemo razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske, poslovne in industrijske objekte. Prikljuene moi za stanovanjske objekte so odvisne od velikosti ter opremljenosti stanovanj in znaajo od 3,5 kW (16 A) do 7,5 kW (35 A).
30
Prikljuek na zunanje omreje

Zunanje omreje je lahko prostovodno ali kabelsko, kar vpliva na izvedbo prikljuka notranje napeljave. Loimo: kabelski prikljuek prostovodni prikljuek.
Kabelski prikljuek je obiajno prikljuek na podzemno kabelsko omreje, izjemo tvorijo samonosilni kabli, pri katerih se prikljuek navadno izvaja kot prostovodni prikljuek, in kabelski prikljuki, ki se napajajo iz nadzemnih vodov. Poleg varovalk sta v omarici e tevec elektrine energije in stikalna ura.
Razdelilniki
Glavni napajalni vod dovaja pri vseh instalacijah elektrino energijo do doloenega mesta, kjer se potem razveja na posamezne glavne tokokroge. Le-ti napajajo skupine porabnikov v posameznih delih objekta. Vsak tokokrog je na zaetku varovan z varovalko ali instalacijskim odklopnikom (pri trifaznih tokokrogih lahko z zaitnim stikalom), ki so montirani na skupno ploo, po potrebi s tevcem elektrine energije in drugimi aparati. Napravo, v kateri delimo glavni napajalni vod na posamezne glavne tokokroge oziroma glavni tokokrog na tokokroge posameznih porabnikov, imenujemo razdelilnike. Poznamo glavne razdelilnike, ki so meja med distribucijskim omrejem in porabniki, in podrazdelilnike, ki so namenjeni gospodarnei porazdelitvi elektrine energije v objektih (npr. za razsvetljavo, za elektrine pogone). Te razdelitve naredimo predvsem glede na dovoljene padce napetosti.
dovod tedilnik (kuhinja) pomivalni stroj (kuhinja) pralni stroj (kopalnica) infra peka (kopalnica) razsvetljava (dnevna soba, spalnica) razsvetljava (kopalnica) razsvetljava (drugod) vtinice vtinice 2P6+P2,5 mm2 / ic F 23 mm 2P4+P2,5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2,5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2,5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2,5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2,5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2,5 mm2 / ic F 16 mm 3P 1,5 mm2 / ic F 13,5 mm 3P 1,5 mm2 / ic F 13,5 mm 3P 2,5 mm2 / ic F 16 mm
FID 20 A
16 A
16 A
16 A
10 A
10 A
10 A
10 A
220 V 50 Hz
16 A
Slika 32: Enopolna shema stanovanjskega razdelilnika
31
Dimenzioniranje vodnikov in izraunavanje prereza vodnika

Instalacije v stanovanjskih, poslovnih in podobnih zgradbah so sestavljene iz skupin enofaznih porabnikov, v obrti in industriji pa imamo opravka preteno s trifaznimi porabniki. Enofazni porabniki so najpogosteje ohmska bremena, trifazni pa induktivna (elektromotorji), ki poleg slabe delavnosti toka povzroajo tudi precejnje vklopne sunke, kar moramo pri dimenzioniranju instalacij upotevati. Pri dimenzioniranju vodnikov in izraunavanju prereza vodnika upotevamo: dopustne tokovne obremenitve - termino dimenzioniranje dopustni padci napetosti - elektrino dimenzioniranje dopustni najmanji prerez - mahansko dimenzioniranje.
Termino dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije

Termino dimenzioniranje vodnikov in kablov pomeni doloevanje dopustne tokovne obremenitve. Najvija dopustna tokovna obremenitev vodnikov in kablov je odvisna od: prereza vodnika, vodnikove kovine, vrste izolacije vodnika, tevila vzporedno potekajoih in obremenjenih vodnikov, zunanje temperature in naina polaganja. Najpogosteje so dopustne tokovne obremenitve podane tabelarino v odvisnosti od natetih faktorjev.
Elektrino dimenzioniranje
Predpisi doloajo naslednje mejne dovoljene vrednosti padcev napetosti: 3% za elektrine instalacije razsvetljave, e raunamo od toke napajanja ( npr. hinega prikljuka) 5% za elektrine instalacije razsvetljave, e raunamo od transformatorske postaje 5% za elektrine instalacije ostalih porabnikov, e raunamo od toke napajanja ( npr. glavnega prikljuka objekta) 8% za elektrine instalacije ostalih porabnikov, e raunamo od transformatorske postaje
V kolikor je dolina elektrine instalacije dalja od 100 m, lahko poveamo dovoljeni padec napetosti za 0,005 % za vsak meter, ki, presega 100 m, vendar skupno najve 0,5 %. Padci napetosti so izraeni v odstotkih nazivne napetosti omreja. Za ohmska bremena je dopusten padec napetosti ob upotevanju upornosti vodnika in dejstva, da padec napetosti nastopa v dovodnem in odvodnem vodniku
u% =
200 I l [% ] l A U
oziroma prerez
A=
200 I l mm 2 l u% U
32
PRIMER: Izraunati je treba napajalni vod za elektrino pe enojne doline 7 m, ki je prikljuena na napetost 220 V in je na koncu obremenjen s tokom 19 A. Dopustni padec napetosti je 1 %. Vod je izveden z vodnikom P, ki je poloen v instalacijski cevi. Raunski prerez vodnika je:
A=
200 7 19 = 2 ,16 mm 2 56 1 220
Izberemo normiran prerez 2,5 mm2, za katerega je predpisana talilna varovalka 16 A. Ker pa je v vodniku trajni tok 19 A, varovalka 16 A ne ustreza, vzeti moramo vodnik P prereza 4 mm2, za katerega je predpisana varovalka 25 A. Pri tem prerezu bo padec napetosti seveda manji in sicer:
u% =
200 7 19 = 0 ,54% 56 4 220
Kadar je podana mo porabnika P v W, uporabimo naslednjo enabo za izraun padca napetosti:

u% =
200 l P [% ] l A U 2
in prerez
A=
200 l P mm 2 l u% U 2
Najpomembneji porabniki moi so elektromotorji, ki predstavljajo za vir induktivno breme, zato moramo pri izraunu padca napetosti in prereza vodnika upotevati tudi delavnost toka (cos j). Za enofazne velja:
u% =
200 l I cos j 200 l P [% ] oz. u% = [% ] l A U l A U 2
in prerez
A=
200 l I cos j 200 l P mm 2 mm 2 oz. A = 2 l u% U l u% U
Pri trifaznem sistemu je prevajana mo P enaka:

P = 3 U I cos j [W ]
kjer je U medfazna napetost in I tok v vodniku. Procentualen padec napetosti je:

u% =
100 3 l I cos j 100 l P [% ] oz. u% = [% ] l U A l U 2 A
33
Varovanje pred uinki elektrinega toka in prerez

A=
100 3 l I cos j 100 l P mm 2 mm 2 oz. A = 2 l u% U l u% U
Mehansko dimenzioniranje
Mehansko trdnost elektrinih instalacij doseemo e z nameanjem vodnikov v instalacijske cevi in kanale ter z vgradnjo vodnikov v ali pod omet. Mehansko dimenzioniranje je potrebno le pri zbiralkah in glavnih razdelilnikih vejih porabnikov, saj imamo tam opraviti v primeru kratkih stikov s pojavi sil med vodniki. Za hine instalacije obstaja le predpis o uporabi najmanjih dovoljenih prerezov vodnikov. Tako je minimalen prerez vodnikov, ki jih lahko uporabljajo za mehansko zaitene vode v fiksnih instalacijah 1,5 mm2, e je bakren in 2,5 mm2, e je aluminijast. Izjemo predstavljajo vodi v svetilkah, ki imajo lahko manji prerez, tj. do 0,5 mm2.
2. Varovanje pred uinki elektrinega toka

Elektrine tokove uporabljamo veinoma za napajanje naprav. V primeru neprimerne rabe, lahko stee elektrini tok skozi razline prevodne dele elektrinih naprav ali celo skozi loveko telo. Uinki izmeninega elektrinega toka so odvisni od poti, po kateri tee tok skozi telo, od asa trajanja, kakor tudi od prevodnosti poti (npr. impedanca telesa, suh ali vlaen kontakt, ...). Pri varovanju loveka pred uinki elektrinega toka moramo upotevati vrsto elektrine napeljave. Pri frekvenci f = 50 Hz so uinki elektrinega toka naslednji:
zautimo tok (300 mA) boleina elektrod ne moremo izpustiti mona fibrilacija srca opekline, ok
0,1 mA
1 mA
10 mA
0,1 A
1A
10 A
100 A
Ief
Slika 33: Uinki izmeninega elektrinega toka Najpogosteja vira nevarnosti elektrinega toka sta pojavljanje visoke napetosti dotika zaradi okvare izolacije elektrinega porabnika in neposredni dotik vodnikov pod napetostjo.
Neposredni dotik dveh vodnikov : dva fazna vodnika: I B =

U C 400 V = = 435 mA RB 920 UC 230 V = = 230 mA RB 1000 W
en fazni vodnik in nevtralni ali zaitni vodnik: I B =
V obeh primerih sta toka veja od toka I0 = 30 mA, ki ga e dovoljujemo. Neposredni dotik v primeru, ko je ozemljeno zvezdie in se dotaknemo enega faznega vodnika:
34

IB = UC RB + Rtal
Dobljene vrednosti so razline in samo v primeru, ko so tla zelo dobro izolirana, je tok manji od 30 mA.
Druge nevarnosti predstavljajo neposredni dotik vodnikov, kadar je izolirano zvezdie in stee tok zaradi kapacitivnosti omreja do zemlje (pri vijih frekvencah!), okvare izolacije, prehajanje toka skozi ozemljitev, inducirane napetosti (visoke frekvence in visokonapetostni vodi!), preboj pri zelo visoki napetosti in zaostala napetost (npr. kondenzatorji in transformatorji po izklopu naprave). Pri varovanju uporabljamo tudi izenaevanje potencialov, pri emer poveemo razline naprave in napeljave (npr. prikljuno omarico, glavni zaitni vodnik, toplovodno intalacijo, radiatorje med seboj). Zaito pred elektrinim udarom delimo v tri osnovne skupine:
ZAITA PRED ELEKTRINIM UDAROM
ZAITA PRED NEPOSREDNIM DOTIKOM:

v v v v Z IZOLACIJO, Z OKROVI, S PREGRADAMI, S FI-ZAITNIMI STIKALI,
ZAITA PRED POSREDNIM DOTIKOM:

v v v Z ODKLOPOM, Z DODATNO IZOLACIJO, Z ELEKTRINO LOITVIJO,
DODATNA ZAITA:
v v v UPORABA VARNOSTNE MALE NAPETOSTI, UPORABA ZAITNE MALE NAPETOSTI, Z OMEJITVIJO ENERGIJE IN TOKA.
Govorimo o treh stopnjah zaite: zapita pred neposrednim dotikom (zaita pred vsemi deli naprave, ki so v asu delovanja pod napetostjo), zaita pred posrednim dotikom (varuje v primeru, ko nastopi napaka) in dodatna zaita (FI-zaitna stikala). Podrobneje si oglejmo nekatere vrste zait. Na naslednji sliki vidimo osnovni princip zaite pred neposrednim dotikom z izolacijo, s katero prepreimo, da bi v primeru okvare (kratkega stika med okrovom naprave in motorjem) tok lahko stekel preko loveka.
F1 N
Slika 34: Zaita z zaitno izolacijo
35
Zaito pred neposrednim dotikom naredimo z dodatno izolacijo ali z s posebnim zaitnim pokrovom (kanali za polaganje kablov, ...). Dotik lahko prepreimo tudi z ustreznim odmikom naprav iz dosega rok (z ograjo, z zapiranjem v omaro ali z ustrezno oddaljenostjo monih kontaktnih povrin).
Slika 35: Zaite pred neposrednim dotikom
Zaito pred posrednim dotikom lahko izvedemo s pomojo izenaevanja potencialov, kar naredimo tako, da poveemo zaitne vodnike razlinih porabnikov na skupni zaitni vodnik. Zaito omogoajo neprevodna tla in galvanska loitev s pomojo loilnega transformatorja.
Slika 36: Zaita pri posrednem dotiku
Zaito z malo napetostjo uporabljamo kadar obstaja nevarnost, da bi tok stekel preko lovekega telesa (pri delu v vlanih prostorih, ipd.).
36

F1 N
220 V
24 ali 42 V
Slika 37: Zaita z zaitno malo napetostjo
Slika 38: Izvedba zaitne male napetosti in funkcijske male napetosti Pomembna je tudi zaita z elektrino loitvijo, pri emer prepreimo v primeru okvare direktno povezavo naprav z elektrinim omrejem. To naredimo z loilnim transformatorjem, s imer galvansko loimo napajanje od aparata.
F1 N
220 V
220 V
Slika 39: Zaita z elektrino loitvijo
37
Glede na izvedbo zait pred elektrinim udarom delimo elektrine naprave v tri razrede: I. Poleg osnovne izolacije morajo biti vkljueni dodatni zaitni ukrepi: prevodni deli so povezani na zaitni vodnik v intalaciji. Oznaka: . V to skupino spadajo elektrine naprave s kovinskim ohijem (npr. elektromotorji).
II. Poleg osnovne izolacije je izvedena e dvojna ali ojaitvena izolacija. Oznaka: . V to skupino spadajo elektrine naprave s plastinim ohijem (npr. elektrini gospodinjski aparati).
Uporaba varnostne male napetosti (npr. rone elektrine svetilke). Oznaka: .
III.
Ozemljitvene vodnike je potrebno pravilno nartovati. Oglejmo si dva primera zaite z ozemljitvenim vodnikom: zaito s posebnim ozemljilom in zaito s skupnim ozemljilom.
Zaita s posebnim ozemljilom

Vsi kovinski deli, ki niso pod napetostjo v normalnem obratovanju so galvansko povezani z zemljo preko ozemljila. V primeru okvare stee tok (Iok) s faznega vodnika preko ohija do zemlje (Rz) in naprej preko obratovalne ozemljitve (Rob) in nevtralne toke transformatorja spet do faznega vodnika.
L1 L2 L3 N
Rob
Rz
Iok
Slika 40: Zaitna ozemljitev s posebnim ozemljilom Da je varovalni ukrep uinkovit, mora biti izpolnjen naslednji pogoj: padec napetosti, ki ga povzroa tok okvare na upornosti zaitne ozemljitve, ne sme biti veji od dopustne napetosti dotika 65 V. Pogoj je izpolnjen, kadar sta upornosti ozemljila (Rz) in obratovalnega ozemljila dovolj majhni.
Rz U dop k In
[]
Rob
U dop k I n max
[]
Pri tem upotevamo naslednje podatke: dopustna napetost dotika Udop (Udop = 65 V), nazivni tok varovalke In in faktor izklopnega toka k in nazivni tok varovalke najvejega porabnika v omreju Inmax. Potrebni faktor izklopnega toka k za varovalke ali instalacijski odklopnik je za hitre varovalke 3,5 za odklopnike 2,5 in za zaitna stikala 1,25. Obiajno uporabimo e izraunane vrednosti.
38
Tabela 5: Upornosti ozemljil glede na nazivni tok varovalk pri k = 3,5 za hitre varovalke In [A] Rz [W] 6 3.9 10 1.86 16 1.16 20 0.93 25 0.74 35 0.53
Zaita s skupnim ozemljilom

Za skupinsko ozemljitev se uporablja razvejana vodovodna mrea in kovinski plai kablov nizko napetostnega omreja ali posebej vkopan elezni pocinkani trak (valjanec). Ob preboju izolacije bodo toki okvare stekli od faznega vodnika preko ohija porabnika na skupno ozemljilo, nato v zvezdie transformatorja in nazadnje v fazni vodnik. Tok okvare mora biti dovolj velik, da povzroi hitro pregoretje varovalk pokodovanega porabnika in tako preprei zadrevanje previsoke napetosti dotika. Pri pravilni izvedbi tega varovalnega ukrepa je omejena upornost zanke z:
Rza Uf k In
[] ,
kjer je upornost zanke (Rza), fazna napetost (Uf), nazivni tok varovalke (In) in faktor izklopnega toka (k).
L1 L2 L3 N
Slika 41: Zaitna ozemljitev s skupnim ozemljilom Upornost zanke je treba temeljito izmeriti, preden zane naprava obratovati. e je upornost zanke prevelika za nekatere moneje varovalke, je treba uporabiti drug varnosti ukrep, npr. napetostno zaitno stikalo. Pri uporabi vodovodnega omreja za skupno ozemljilo moramo paziti na monost, da se ozemljitev prekine z vgrajenimi izolirnimi vloki ali plastinimi cevmi. Pri zaitni ozemljitvi s skupnim ozemljilom je postavljena zahteva, da skupna upornost ozemljila ne presega vrednosti 2 W, s emer prepreimo, da bi ob zemeljskem stiku ene faze dobila druga fazna vodnika veje napetosti kot 250 V proti zemlji. Pravilna povezava kovinskih ohiij z zaitnimi ozemljili izvedemo preko zaitnih vodnikov. Vsakega porabnika veemo preko zaitnega vodnika na zaitno ozemljitev.
39
Zaitni vodniki in ozemljitveni vodi morajo biti stalno poloeni, razen pri prenosnih porabnikih, ki morajo imeti v prikljunem vodu poseben vodnik - zaitni vodnik. Zaitni vodnik in ozemljitvene vode je potrebno pravilno dimenzionirati. Tehnini predpisi za izvajanje elektrinih instalacij v zgradbah predpisujejo minimalne dopustne prereze zaitnih bakrenih vodnikov. Z obema nainoma zaitne ozemljitve ne moremo prepreiti visoke napetosti dotika, ampak le omejujemo as trajanja. as trajanja visoke napetosti dotika je odvisen od asa pregoretja varovalke ali odklopa odklopnika in lahko znaa v neugodnih razmerah tudi do 10 sekund.
Nienje
Pogosto sreamo nienje ko varovalni ukrep. Pri nienju kovinska ohija in ostale prevodne dele porabnika, ki niso v asu obratovanja pod napetostjo, galvansko poveemo z nevtralnim vodnikom omreja. Pri nienju uporabljamo nevtralni vodnik kot povratni vodnik ta toke okvare (Iok). Zavarovanje pred previsoko napetostjo dotika doseemo, ko varovalka pregori zaradi prehoda toka okvare prek varovalke varovanega porabnika. Pri nienju je tok okvare hkrati tudi tok enofaznega kratkega stika, njegova velikost pa je odvisna od fazne napetosti in skupne upornosti tokokroga (upornost zanke). Nienje lahko uporabimo, e je zvezdie transformatorja ozemljeno.
L1 L2 L3 N Iok
Rz Rob
Slika 42: Nienje Za nienje morajo biti izpolnjeni doloeni pogoji. Prvi pogoj nienja - kadar nastane kratek stik med fazo in nevtralnim vodnikom na katerem koli mestu omreja, mora biti tok okvare (Iok) veji ali enak izklopilnemu toku najblije varovalke. Zato prereze vodnikov dimenzioniramo tako, da je:
I ok k I n [ A ]
pri tem je upornost zanke:

Rza Uf k In
[]
Iz tega pogoja opazimo omejen uinek nienja pri vejih razdaljah (tokokrogi) od transformatorske postaje do potronika. Zato so podane mejne doline vodnikov, pri katerih e lahko uporabimo nienje v omrejih do 400 V. 40
Drugi pogoj nienja - e v nienem omreju pride do stika enega vodnika z zemljo, bo stekel po zemlji prek obratovalnega ozemljila tok zemeljskega stika in bo tako dobil napetost, za katero moramo zagotoviti, da bo manja od 65 V. Zaradi tega zahtevamo, da je upornost obratovalne ozemljitve (Roz) vedno:
Roz 2 .
Zaradi monosti, da pride do prekinitve nielnega vodnika, mora biti nevtralni vodnik ozemljen na koncu vsakega odcepnega omreja. Pri nadzemnih vodih mora biti nevtralni vodnik ozemljen vsakih 200 m. Skupna upornost ozemljitve skupine med seboj najblijih ozemljitev odcepov ne sme biti veja od 5 W. Tretji pogoj nienja - pomembno je medsebojno razmerje prereza nevtralnega in faznega vodnika, ker je od tega odvisno, kakna napetost se bo pojavila v nevtralnem vodniku v primeru okvare nienega omreja. Pri bakrenih izoliranih vodnikih in kablih sta prereza enaka do 16 mm2, pri nadzemnih vodih pa do 50 mm2. e so prerezi faznih vodnikov veji od navedenih, potem ima lahko nevtralni vodnik dve stopnji manji prerez iz vrste standardnih prerezov za vodnike. Zahtevamo, da je nevtralni vodnik enako izoliran kot fazni vodnik, razlika je le v barvi vodnikov. Za oznaevanje nevtralnega vodnika je predpisana svetlo modra barva. etrti pogoj nienja - nevtralni vodnik mora biti v vsej dolini mehanino in elektrino neprekinjena celota. Nikjer ne sme biti varovan z varovalkami ali odklopniki. Nevtralniega vodnika ne izklapljamo. Poleg opisanega postopka poznamo e nienje s posebnim zaitnim vodnikom.
Kratek stik
Poveanje jakosti toka v vodniku povzroi segrevanje vodnika, ki naraa kvadratino glede na jakost toka. Posledica dviga temperature je hitreje staranje izolacije. Kratek stik nastane zaradi preobremenitve ali stika golih vodnikov razlinega potenciala pri porabnikih, pri proizvajalcih elektrinega toka ali pa na prenosnih vodih. Mesto kratkega stika oznaimo na shemi s puico. Upornost tokokroga se bistveno zmanja, hkrati pa stee bistveno veji tok. Zaradi hkratnega poveanja temperature je lahko proizvedena toplota tako velika, da pride do poara.
Slika 43: Kratek stik (oznaitev)
41
Primer: Skupina arnic (svetilka) ima upornost R = 300 W in je oddaljena 30 m od glavnih dovodnih vodnikov omreja s stalno napetostjo 220 V. Prerez bakrenega vodnika je 1,5 mm2. Zaradi slabe izolacije nastane kratek stik ob prikljuku porabnika. Izraunajmo tok kratkega stika in njegovo mo! Upornost dovodnih vodnikov izraunamo s pomojo specifine upornosti (r = 0,018 10-6 Wm).
R=
2 l 2 30 m 0,018 mm 2 = = 0 ,72 Al 1,5mm 2 m
Zaradi omrene napetosti U = 220 V, bo skozi skupino arnic tekel tok:

I=
220 V = 731,5mA ( 300 + 0,72 )
e od prej vemo, da je prerez 1,5 mm2 dovolj velik za tako majhen tok, saj bi brez kode prenesel tudi tok velikosti 16 A. e se dovodni ici ob porabniku dotakneta, ni med njima praktino nobene upornosti. Stalna napetost poene skozi obe ici tok kratkega stika:
Ik = U 220 = = 305,5 A R 0 ,72
Kratkostina mo, ki nastopi zaradi kratkostinega toka Ik:

Pk = I k2 R = 341,32 0 ,7 = 67 kW
Tako velika toplota povzroi, da se stopi ica z izolacijo vred. Do takega toka praktino ne more priti, saj nismo upotevali v izraunu oddaljenosti od elektrarne in upornosti povezovalnih vodnikov do nje.
Da bi prepreili posledice kratkega stika uporabljamo varovalne naprave. Na izbranem mestu namenoma zmanjamo prereze vodnikov, tako da se pri prevelikem toku ta mesta raztalijo in s tem prekinejo elektrini tokokrog. Opisali smo princip delovanja taljivih varovalk.
Nizkonapetostne taljive varovalke

Nizkonapetostne taljive varovalke uporabljamo za varovanje vodnikov, kablov in nparav pred razlinimi mejami termine obremenitve.
Slika 44: Taljive varovalke
42
Varovalke so sestavljene iz podstavka, varovalnega vloka, kape varovalke in velikostnega vloka (prepreuje vstavitev varovalke napanega velikostnega razreda). V zadnjem asu jih nadomeamo z drugimi vrstami varovalk.
Intalacijski odklopniki
Intalacijski odklopniki (avtomatske varovalke) so enopolni stikalni aparati, sestavljeni iz bimetalnega in elektromagnetnega spronika. Bimetalni spronik odklopi v primeru preobremenilnega toka, elektromagnetni pa v primeru nastanka kratkega stika. Oba povzroita izklop odklopnika, ki ga ponovno vklopimo z ronim stikalom. Uporabljamo jih predvsem v stanovanjih in poslovnih prostorih.
Slika 45: Princip delovanja bimetalnega releja V bimetalnem sproniku se bimetalni trak zaradi segrevanja (s tokom) upogne in odklopi kontakt. Pri elektromagnetnem sproniku izkoriamo delovanje magnetnih sil, ki nastanejo zaradi kratkega stika.
Stikala in odklopniki
Stikala in odklopnike uporabljamo za predvsem rono vklapljanje in izklapljanje elektrinih naprav pod obremenitvijo. V stikalnih aparatih uporabljamo naslednje spronike: -
termini preobremenitveni preobremenitvenimi tokovi),
spronik
(bimetalni
spronik
za
zaito
pred
magnetni kratkostini spronik (zaita pred kratkostinimi tokovi):

primarni nadtokovni sproniki (se napajajo iz glavnega tokokroga mehanskega sitkalnega aparata in so grajeni za manje nazivne tokove), sekundarni nadtokovni sproniki,
podnapetostni spronik (iti trifazne naprave pred dvofaznim obratovanjem, kadar izpade ena faza), napetostni spronik (vzbuja ga napetostni vir in je namenjen odpiranju mehanskega sitkalnega aparata).
Razlika med zaitnimi stikali in odklopniki je predvsem v njihovi vzdrljivosti proti uinkom kratkostinih tokov. Kadar uporabimo stikala, moramo uporabiti dodatno e ustrezno varovalko.
43
FI-zaitna stikala
FI-zaitna stikala so namenjena zaiti pred elektrinim udarom. So tokovna zaitna stikala, ki jih sproi tok, ki stee od faznega na zaitni vodnik ali po kakni drugi poti v zemljo. Uporabljamo jih v stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorih. Sestavljena so iz diferennega transformatorja, kontaktnega dela in vklopno-izklopnega mehanizma z elektromagnetnim spronikom. Pri normalnem obratovanju mora biti vsota tokov enaka 0. Kadar pride do okvare, stee okvarni tok mimo tokovnega stikala in vsota tokov ni ve enaka 0. Diferenni tok inducira napetost v diferennem transformatorju in elektromagnetni spronik izklopi stikalo. Stikalo ne varuje pred kratkostinimi tokovi, saj ti tokovi (npr. med faznim vodnikom in nevtralnim vodnikom ali med veimi faznimi vodniki) ne povzroijo diferennega toka. Zaradi tega moramo v taki intalaciji uporabiti e varovalke ali intalacijske odklopnike ali odklopnike. Stikala lahko odklapljajo z razlino selektivnostjo, kar moramo upotevati ob izgradnji intalacije.
Nazivni tokovi (In): 6, 8, 10, 13, 16, 20, 25, 32, ... A Diferenni tokovi (In): 6, 10, 30, 100, ... mA Izklopni asi:okrog 30 ms
Podobno delujejo tudi napetostna zaitna stikala, ki imajo namesto diferennega transformatorja, ki zaznava razliko med tokovi, napetostni rele (odklopnik). Ob previsoki napetosti odklopnik odklopi kontakt v 0.1 s. Napetostno zaitno stikalo zahteva, da moramo povezati zaitni vodnik preko releja na pomono ozemljitev. Poznamo tudi DI-zaitna stikala, ki imajo vejo obutljivost. Za svoje delovanje potrebujejo napajalno napetost, zato jih uporabljamo bolj izjemoma.
Slika 46: FI-zaitno stikalo
44
Slika 47: Shema FI-zaitnega stikala
Zaita pred udarom strele

Direktni udar strele v objekt reimo s strelovodno intalacijo, vendar pa ta zaita ni popolna, saj se pojavijo e sekundarne posledice udara strele, ki jih moramo reiti z dodatnimi zaitami. Pri atmosferski razelektritvi med dvema razlinima potencialnima ploskvama (oblakoma), ki predstavljata ogromen kondenzator. Preboj povzroi izjemno moan tokovni udar (od neakj 10 kA do 200 kA), zaradi katerega nastane v zelo kratkem asu (cca. 30 ms) izjemno mono magnetno polje H. Tokovi preko ohmskih upornosti in magnetno polje preko induktivnosti sistemov ustvarijo izjemno mone napetostne sunke, ki so lahko nekaj tisokrat veji od izolacijske sposobnosti naprav, kaj ele od njihovih nazivnih napetosti. Elektrini tok, ki ga povzroi atmosferska praznitev se preko mre elektrinega, telefonskega, plinskega, vodovodnega in drugih povezav raziri tudi na blinje sosednje objekte, kjer prav tako povzroi pokodbe in unienje opreme. Posledice udara strele oziroma elektrinega toka zaradi izpraznitvenega naboja oblaka lahko vplivajo na druge objekte preko prostora, saj se elektromagnetni vplivi irijo z ustvarjanjem protinaboja na kovinskih masah ali pa z induciranjem napetosti v zankah, ki jih oklepa magnetno polje, ki nastane zaradi monega spreminjanja razelektritvenega toka. Prenapetostni vpliv je torej posledica ohmskih, induktivnih in kapacitivnih povezav. V praksi se je izkazalo, da se vplivi udara strele irijo v prostorskem radiju do 1,5 km od centra udara, ki pa je lahko v objektu ali med oblaki. e so objekti med seboj povezani z mreami, je vpliv opaziti na veji razdalji.
45
Slika 48: Udar strele in uinki
Zaitni ukrepi
Da bi se pravilno zaitili pred kodljivimi in uniujoimi pojavi se v mednarodnih predpisih pojavljajo zahteve po zunanji zaiti proti streli, ki zajemajo zaito zgradb proti ognju, meanskim pokodbam, pokodbam elektrinih intalacij (osnovni evropski standard ENV 61024: 1. del): Za zunanje nizkonapetostne proste vode uporabljamo odvodnike razreda A (IEC 99.1), ki jih veinoma vgrajujejo elektrodistribucijska podjetja. Za zaito pred direktnimi udari strele vgrajujemo v distribucijske omarice odvodnike razreda B, ki prepreujejo vdor direktnega ali delnega udara strele v notranjost stavbe. Prenapetosne odvodnike, ki sledijo razredu B je mono na krajih vodih (7 m) zaititi s premostitveno tuljavo. Odvodnike razreda C vgrajujemo kot prenapetostno zaito v notranje napeljave (obiajno: razdelilne omarice). Naslednja stopnja zaite tik pred iteno napravo so zaitni odvodniki razreda D; najpogosteja oblika je vmesnik, ki ga montiramo direktno na nizkonapetostno mreo. Zaitni element VTD je vgrajen v samo iteno napravo.
Vse energetske prenapetostne zaite uporabljamo tudi v telekomunikacijah in informatiki.
46
Slika 49: Varovanje v objektih
Prenapetostni odvodniki
Odvodniki strele in prenapetostni odvodniki
Prenapetostni odvodniki in vmesniki
Prenapetostni odvodniki v itenih napravah
Slika 50: Primer: vrste prenapetostnih zait
47
Elektrina omreja
3. Elektrina omreja
Elektrina mrea je sistem vodov, opremljen z vsemi potrebnimi napravami. Namenjena je prenosu elektrine energije od elektrarne do mesta potronje. Pri nas imamo sistem f = 50 Hz in napetosti 220 in 380 V, po standardih IEC pa bomo preli v prihodnjih letih na 230 in 400 V napetosti.
Razvoj elektrinih mre

Razvoj elektrinih mre je tesno povezan z razvojem elektrarn in s problemom napajanja porabnikov. Omenimo lahko nekaj tok v razvoju elektrinih mre: l. 1882 je zgradil Edison v New Yorku prvo elektrarno, v letih med 1880 in 82 so bili izdelani prvi transformatorji, 1892 oljni transformator, 1887 prvi generator in zatem e 3-fazni motor 3-fazne izmenine napetosti, 1910 daljnovodi napetosti 110 kV.
Vrste elektrinih mre

Elektrina omreja razlikujemo po izvedbi, vrsti toka, napetosti in obliki ter frekvenci. Po izvedbi jih delimo na prostozrana omreja (daljnovodi) in na kabelska omreja. Pri omreju, ki poteka na prostem - daljnovod, je potrebno upotevati razen elektrine varnosti e doloeno mehansko trdnost. Projektant mora daljnovod projektirati glede na mehanske lastnosti vodnikov, temperaturne spremembe, upotevati morajo sile vetra in zaradi njega nastala lastna nihanja, sile med vodniki zaradi elektrinega in magnetnega polja, itn. Vodniki morajo biti tako napeti, da v njih vlada dopustna natezna napetost tudi v neugodnih obratovalnih pogojih (dodatne obremenitve naprimer zaradi snega, ledu, in ostanejo vedno medsebojno oz. od tal oddaljeni v skladu s tehnikimi predpisi (velikost in konstrukcija stebrov). Kabelska omreja so sicer draja od zranih vodov, vendar jih iz estetskih in varnostnih razlogov vse ve uporabljamo. Obiajno jih polagamo v zemljo, lahko pa tudi v posebne kabelske kanale ali prosto po zraku na stebrih. Ker so po montai vekrat teko dostopna, morajo biti ustrezno varovani pred mehanskimi in keminimi vplivi ter vlago. Po vrsti toka delimo mree na mree za enosmerni tok (sestavljata jih dva vodnika), mreo za izmenini tok (trifazne mree z nielnim vodnikom ali brez njega). Danes uporabljamo v elektroenergetiki izkljuno sistem konstantne napetosti, kar pomeni, da vzdrujemo konstantno napetost, spremembam obremenitve pa se prilagajamo s spremembami toka. Za vsako omreje je znailna nazivna napetost, od katere so odvisne razline lastnosti omreja (elektrina trdnost izolacije), med drugim tudi najvija obratovalna napetost, ki v normalnem obratovanju ne sme biti prekoraena. Po nazivnih napetostih loimo omreja nizkih, srednjih, visokih in najvijih napetosti. Zgornje meje ter napetosti lee pri 1 kV (nizke), 35 kV (srednje), 275 kV (visoke) in trenutno priblino 1300 kV (najvije napetosti).
48
Elektrina omreja
Po obliki loimo odprte mree in zankaste mree. Pri odprtih mreah dovajamo elektrino energijo le z ene strani. Takna mrea je enostavna in poceni, vendar z majhno obratovalno vrednostjo. V primeru izpada napajalne toke ostanejo vsi potroniki brez dovoda elektrine energije.
Slika 51: Odprte mree
1 2
7 8
3 4
Slika 52: Zankaste mree V drugem primeru napajamo potronika z dveh ali ve strani. Pri izpadu ene strani dobijo potroniki elektrino energijo z druge strani. Obratovalna vrednost teh mre je veja od prej omenjenih. Po funkciji loimo omreja na prenosna (transportna) in na razdelilna (distribucijska) omreja. Mesta in veja naselja oskrbujemo z elektrino energijo preko prenosnega omreja ter napajalne transformatorske postaje (ene ali ve), kjer izvedemo transformacijo 110/20(10) kV. Distribucijski (napajalni) vodi prenaajo elektrino energijo od prehodnih ali konnih transformatorskih postaj do stanovanjskih blokov oz. doloenih mest v naselju. Tam se ponovno izvede transformacija 20(10)/0,4(0,231) kV ter preko nizko napetostnih (NN) razdelilnih vodov napaja posamezne NN potronike.
10...27 kV
110...380 kV Prosti vodniki
6...36 kV
380 V
Slika 53: Prenosno omreje - primer
49
Elektrina omreja
Standardna frekvenca elektrinega omreja

Nazivna frekvenca elektrinega omreja pri nas je 50 Hz. Pri normalnem obratovanju elektroenergetskega sistema sme znaati odstopanje od nazivne vrednosti v asu 15 minut 0,1 Hz, e se izvaja avtomatska regulacija frekvence in moi v elektrinem omreju. e poteka regulacija rono, lahko to odstopanje znaa 0,2 Hz. V izjemnih primerih (vija sila) pa se sme nazivna frekvenca elektrinega omreja zmanjati do 49,5 Hz. V tem primeru je potrebno zregulirati na prej omejeno odstopanje najkasneje v eni uri.
50
Krmiljenje in regulacije
Razsvetljava Svetloba
Svetloba je elektromagnetno valovanje. Posamezne barve zavzemajo naslednje intervale valovnih dolin. Vrsto svetlobe razdelimo glede na valovne doline svetlobe.
100 200 300 400 500 600 700 800 106 l [nm]
vidno obmoje
kozmina sevanja 10-16 10-14
g arki 10-12
rentgen 10-10 10-8
optino sevanje 10-6 10-4
radar 10-2 100
TV 102 104
tehnini enosmerni tokovi 106 l [m]
Slika 54: Obmoja valovnih dolin
Nastanek svetlobe
Svetloba nastane zaradi terminega in zaradi luminiscentnega sevanja. Termino sevanje je posledica visoke temperature in ga fizikalno razloimo na podlagi kvantne teorije sevanja rnega telesa po Planckovem zakonu:
hc0 M ( , t ) = 2 h c 5 k 1 e
oziroma po Stefan-Boltzmanovem zakonu, pri katerem upotevamo vse doline valovanj:

M e = T 4 ,
kjer je
= 5,66 108 Wm-2 K4 .
Z luminiscentno svetlobo oznaujemo vso svetlobo, ki ne nastane zaradi terminih procesov. Razlikuje se predvsem glede naina sproanja energije rnega telesa. Fizikalno ga definiramo kot pojav, ko snov oddaja elektromagnetno sevanje, katerega jakost je za izbrane valovne doline in manja spektralna podroja veja od terminega valovanja pri isti temperaturi izbrane snovi. Pod vplivom elektrinega polja se prino prosti elektroni in ioni gibati, posledica trkov pa je vzbujanje atomov. Pri tem pride do nastanka (izsevanja) fotonov, katerih energija in dolina valovanja sta tono doloena s snovjo (samo ena spektralna rta!). Posebno podroje predstavljajo snovi, pri katerih dobimo podroje vidnega spektra in pojav imenujemo fotoluminiscenca. Izrabljamo ga pri fluorescentnih ceveh (neonske arnice).
51
Krmiljenje in regulacije Tabela 6: Vrsta svetlobe Vrsta svetlobe Ultravijolina svetloba Valovna dolina [nm] 100 280 Ime (oznaka) UVC Opis
Povzroa pordeitev koe, je pa kodljivo oem in povzroa vnetje oesne veznice. Od 250 265 nm ga uporabljamo za razkuevanje prostorov. Povzroa pordeitev koe (erythem) in pigmentacijo koe, kakor tudi tvorjenje vitamina D2. Vzpodbuja luminiscenco, fotobioloke in fotokemine procese. Povzroa pigmentacije koe, vendar brez vnetja. Loimo:
280 315 315 400 Vidna svetloba (barve) 400 - 430 430 - 480 480 - 505 505 - 530 530 - 560 560 - 590 590 - 620 620 - 760 Infrardea svetloba 780 1400 1400 3000 3000 106
UVB UVA vijoliasta modra modro zelenkasta zelena zeleno rumena rumena oranna rdea IRA IRB IRC
monokromatsko svetlobo, sestavljeno svetlobo.
Koa obuti sevanje kot toploto, za oko pa je nevidno.
Svetlobo razlagamo kot svetlobno sevanje s hitrostjo irjenja c 3 108 ms-1, kakor tudi s pomojo kvantne teorije, kjer predstavimo svetlobo z delci s fotoni. Oko ni enakomerno obutljivo na svetlobo vseh valovnih dolin. Najobutljiveje je na zeleno rumeno barvo svetlobo valovne doline 555 nm. loveko oko je razlino obutljivo na razline barve tudi pri noni svetlobi, ko prevzamejo glavni del naloge palke, in pri dnevni svetlobi, ko prevzamejo glavni del epki.
52
1 0.9 0.8 0.7 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 0 400 450 500 550 600 650 700 750
V(l )
l [nm]
Slika 55: Relativna svetlobna obutljivost za dnevni (----) in noni vid (- - -)
Vpliv svetlobe na loveka

Elementarne vidne funkcije, kot naprimer ostrina vida, adaptacija, akomodacija, kontrastna obutljivost, hitrost opazovanja in globinski vid, so odvisne od nivoja osvetljenosti. Te funkcije doseejo najvejo vrednost pri 10.000 lx. Osvetljenost vpliva na aktivnost in dobro poutje loveka.
Fotometrija
Da bi lahko merili svetlobo oziroma primerjali svetila in njihove uinke, oporabljamo naslednje osnovne veliine in enote: svetlobni tok, svetilnost, osvetljenost, svetlost.
Svetlobni tok je celotna oddana mo sevanja svetlobnega vira, ki jo loveko oko ovrednoti kot svetlobo. Svetlobni tok je doloen kot kvocient mnoina svetlobe v asu sevanja.
=
Q [lm ] t
En lumen je svetlobni tok, ki ga seva tokovni vir svetlobe svetilnosti 1 cd (candele) v enoti prostorskega kota 1 sr (steradian) enakomerno v vse smeri. Svetilnost predstavlja merilo za vrednost svetlobe, ki seva v doloeni smeri. Svetilnost (svetlobnega vira v doloeni smeri) je razmerje med svetlobnim tokom, ki ga vir v dani smeri seva v element prostorskega kota in elementom prostorskega kota:
I=
[cd ]
53
Enota svetilnosti je candela (cd). Candela je svetilnost, ki jo seva sevalni vir v doloeni smeri s frekvenco 540 1012 Hz in z jakostjo sevanja v smeri steradiana 1/683 W. Prostorski kot je del prostora, ki ga oklepa pla stoastega ali piramidastega izseka krogle s polmerom r. Velikost prostorskega kota opiemo s povrino svetlobne ploskve, ki lei na povrini krogle, v katere srediu se nahaja tokasti vir svetlobe, in kvadratom polmera krogle:
=
S [sr ] , r2
kar znaa za celotno kroglo:

=
S 4 r 2 = 2 = 4 [sr ] . r2 r
Osvetljenost je merilo za intenzivnost svetlobe, ki pada na doloeno povrino. To je gostota svetlobnega toka, ki pada na ploskev:
E= [lx ] A
Enota osveljenosti je lux (lx). En lux je osvetljenost povrine 1 m2, na katero pada enakomerno porazdeljen svetlobni tok enega lumna. Izraz za osveljenost lahko zapiemo tudi v naslednji obliki:
E= I I = 2 = 2 [lx ] A r r
Osvetljenost je mogoe izraunati v vsaki izbrani toki ravnine.
a h
Ia
EH
EV
Slika 56: Vpad svetlobe na ravnino Osvetljenost v doloeni toki je mogoe glede na poloaj osnovne ravnine izraziti kot horizontalno ali vertikalno osvetljenost (EH ,EV ).
54
Krmiljenje in regulacije Glede na sliko je horizontalna osvetljenost definirana z enabo

EH = E cos = I cos . r2
V praksi pogosto namesto oddaljenosti r uporabljajo kar samo viino h, saj med njima obstaja povezava:
r= h cos
Enaba za izraun osvetljenosti EH na osnovi viine h ima naslednjo obliko:

EH = I cos 3 h2
PRIMER:
Osvetljenost ploskve, ki jo osvetljuje tokasti vir svetlobe, oddaljen 1m, znaa 100 lx. Kolikna bo osvetljenost te ploskve, e tokasti vir svetlobe prestavimo na dvakratno razdaljo od ploskve?
I = E1 r 2 = 100 12 = 100 cd E= 100 I = 2 = 25 lx 2 2 r
Osvetljenost pade na etrtino!

Osvetljenost z naravno svetlobo v luxih je predstavljena v naslednji tabeli. Tabela 7: Razline osvetlitve Okolje na prostem pri polni luni v sobi podnevi na prostem ob oblanem vremenu na prostem ob sonnem vremenu Osvetljenost [lx] 0,5 300 1000 100000
Svetlost je edina svetlobno tehnina veliina, ki jo loveko oko zaznava neposredno. Predstavlja merilo za sijavost, to je za svetlobni vtis o bolj ali manj svetli, svetlei ali osvetljeni povrini. Definirana je z enabo:
L= I I = (cd / m2 ) A A cos
Ena candela na kvadratni meter je definirana kot svetlost homogenega vira z ravno povrino, ki seva s svetilnostjo ene candele pravokotno na to povrino.
55
Krmiljenje in regulacije Tabela 8: Svetlost svetil Svetilo mesec sonce v zenitu arnica z arilno nitko Svetlost [cd/m2] (0,02-0,05) 10-3 (1650-22500) 10-3 (45-60) 10-3
Svetlobni izkoristek je razmerje med oddajanim svetlobnim tokom in prejemano mojo:

= [lm/W ] P
Reciprona vrednost svetlobnega izkoristka je specifina poraba:

=
P [lm/W ]
Primer svetlobnih izkoristkov nekaterih seval (mejne vrednosti): lm/W lm/W Izkoristek razsvetljave je razmerje med koristnim svetlobnim tokom Fk, padajoim na delovno ravnino, in celotnim svetlobnim tokom Fc svetila:
= k [% ] c
arnice z arilno nitko vakuumske fluorescenne sijalke (cevi)
75 lm/W 170
sijalke na natrijevo paro nizkotlane
Potrebni svetlobni tok na neki ploskvi doloimo s produktom potrebne osvetljenosti E in povrino delovne ravnine S, pri emer upotevamo e izkoristek razsvetljave:
= ES [lm ]
Izkoristek razsvetljave je odvisen predvsem od naslednjih dejavnikov: naina razsvetljave, oblike in kvalitete svetilke, odbojnosti sten in stropa, viine (razdalje) svetilke nad delovno ravnino, izkoristka prostora (razmerja med dimenzijami v prostoru). Nain razsvetljave je zelo pomemben faktor pri doloanju izkoristka, zato lahko le-tega priblino doloimo na osnovi izbranega naina razvetljave. Tabela 9: Izkoristek glede na nain razsvetljave Vrsta razsvetljave direktna razsvetljava preteno indirektna razsvetljava indirektna razsvetljava Izkoristek 0,45-0,60 0,35-0,50 0,25-0,35 56
Svetlobni viri
Elektrine svetlobne vire delimo glede na nain nastajanja svetlobe v dve skupini: svetlobni viri z arilno nitko (arnice) - termina sevala, pri katerih oddaja svetlobo arilna volframova nitka, ki jo elektrini tok segreva do arenja svetlobni viri na razelektrenje (sijalke) - so viri, ki oddajajo svetlobo ob razelektrenju v plinu, kovinski pari ali zmesi ve plinov in par.
arnice
Izvore svetlobe z arilno nitko razdelimo v dve osnovni skupini: arnice (vakuum ali razlini plini in pare), halogenske arnice (plin za polnjenje in halogeni elementi).
Svetlobo ustvarjajo s terminim sevanjem aree volframove nitke. Vija kot je temperatura arenja, tem veji je svetlobni izkoristek izvora in tem veji je svetlobni tok izvora. Ker pa pri visokih tempeaturah volframova nitka prehitro razpada (izpareva) jo namestimo v stekleni balon, v katerem je vakum, pri arnicah za veje moi pa so baloni napolnjeni z inertnim (nevtralnim in neaktivnim) plinom: argon, duik, krypton, ... Ti plini e dodatno zmanjujejo izparevanje volframa vendar poveujejo toplotno sevanje. arilne nitke so debeleje pri veji moi in pri nijih napetostih. Take arnice sevajo energijo od dolgovalovne ultravijoline svetlobe (UVA) preko obmoja optinega sevanja do infrardee svetlobe (IRB). Samo manji dele dovedene energije se prevori v sevanje vidne svetlobe (5 15 %). Spekter svetlobe je zvezen in ima svoj maksimum pri rdei barvi (svetlobo imenujemo zato topla svetloba). Halogenske arnice imajo v cevi iz kvarnega stekla volfranmovo nitko, plin za polnjenje in zelo malo halogenih elementov (jod in brom). Zaradi halogenih elementov nastane t.i. halogeno-volframov kroni proces, pri emer se izpareni volfram vraa nazaj na arilo nitko. S tem se bistveno povea ivljenjska doba arnice in zmanjuje izguba svetlobnega toka. Uporabljamo jih predvsem v reflektorjih ali pa kot nizkonapetostne halogenske arnice (Un = 6 24 V). Obratovalne znailnosti svetlobnih virov na razelektrenje To so izvori svetlobe, ki oddajajo svetlobo zaradi razelektrenja plina, kovinskih par ali zmesi veih plinov in kovinskih par. Do praznjenja pride pri visoki napetosti, ko se tvorijo in gibljejo elektrino nabiti delci (elektroni in ioni). Zaradi tega nastane ionizacija in atomi plinov in kovinskih par se vzbudijo. Pri tem se sproa elektromagnetna energija v obliki spektra. Znailen je rtast spekter, ki je odvisen od plinov oziroma par. Delimo jih na fluorescentne cevi, visokotlana (ivosrebrne pare) svetila, visokotlana kovinsko-halogena svetila in natrijeva svetila. Pri nekaterih izvorih lahko nastopi visokoenergetski del spektra v UV podroju spektra. Pri takih uporabljamo dodatno luminiscentne snovi (npr. fluorescentni prah), ki pretvarjajo UV svetlobo v vidno svetlobo in s tem dopolnjujejo rtast spekter tako, da postane deloma zvezen.
57
Ti izvori svetlobe potrebujejo za svoj zagon naravo za stabilizacijo toka praznjenja izvora, saj bi se v nasprotnem primeru tok stalno poveeval vse do unienja elektrode izvora. V praksi uporabljamo za krmilne naprave: duilke, kondenzatorje, upore, VF krmiljenje (> 20 kHz), transformatorje s stresanim poljem in posebne transformatorske krmilne naprave (za obratovanje pri enosmerni napetosti). Krmilne naprave so na razline naine vezane s svetlobnim virom (induktivna, kapacitivna, kompenzirana, duo (dvojna) in tandem vezava). Za svetlobne vire na razelektrenje je znailno, da pri vigu potrebujejo vijo napetost kot med obratovanjem.
Slika 57: Primer svetlobnega vira na razelektrenje s potrebnimi krmilnimi napravami Te vrste svetil potrebujejo tudi naprave za vig: to so posebne naprave, ki dajejo same zase ali skupaj s predstikalno napravo napetostne konice (impulze). Poznamo: starterje, ogrevne transformatorje, varne transformatorje, vigne elektrode, igniterje (vigne naprave) itd. Prednosti svetlobnih virov na razelektrenje pred viri z arilno nitko viji svetlobni izkoristek (lm/W), veja ekonominost, dalja ivljenjska doba.
Svetilke
Svetilke so naprave, ki porazdeljujejo, filtrirajo in spreminjajo svetlobo virov ter vsebujejo potrebne dele za njihovo pritrditev, noenje in zaito kakor tudi za prikljuitev na elektrino omreje. Svetilke morajo zadovoljiti svetlobno-tehnine, mehanske, elektrine in oblikovne zahteve. Razdelimo jih lahko na osnovi razlinih kriterijev glede na: 1. vrsto svetlobnega vira (svetilke za arnice z nitko, za fluorescenne cevi), 2. porazdelitev svetlobnega toka (direktne, preteno direktne, enakomerne itd.), 3. porazdeltev svetilnosti (svetilke z ozkim ali irokim sevanjem, sevanjem navzgor ali navzdol, sevanjem na vse strani itd.), 4. podroje uporabe (svetilke za notranjo in zunanjo razsvetljavo), 5. izvedbo (odprte, zaprte, reflektorske), 6. nain montae (vgrajene stropne, visee, zidne itd.), 7. vrsto zaite (elektrina ali mehanska zaita).
58
Vrsta razsvetljave glede na delovni prostor

Zahteve glede osvetljenosti so v glavnem odvisne od vrste dela v nekem prostoru. Pri razsvetljavi notranjih prostorov z umetno svetlobo moramo upotevati predvsem naslednje faktorje kvalitete razsvetljave: 1. nivo osvetljenosti: minimalna srednja osvetljenost, nazivna osvetljenost
2. kontrast, 3. barva svetlobe, 4. stopnja barvne reprodukcije, 5. razred bleanja, 6. vpadni kot in porazdelitev svetlobe. Nivo osvetljenosti Za opravljanje del kake dejavnosti in za izvrevanje vidnih nalog je potreben doloen nivo osvetljenosti - E (lx). Slednji je odvisen od znaaja del in od znaaja vidnih nalog, ki so s to dejavnostjo povezana. V notranji razsvetljavi loimo tri osnovna obmoja nivojev osvetljenosti. Tabela 10: Obmoja nivojev osvetljenosti Osvetljenost 20 - 200 lx 200 - 2000 lx 2000 - 20 000 lx Kontrast To je razlika v osvetljenosti med ozadjem in predmeti. Zaradi psiholokih in fiziolokih vidikov so kontrasti pomembni in razlini glede na razlino delo. Barva svetlobe Barve oziroma njihove temperature vplivajo na psihofizine lastnosti ljudi: prostor lahko postane prijetneji in harmonien ali obratno. Vrsta prostora za splono razsvetljavo v prehodnih in malo uporabnih prostorih, za splono razsvetljavo v delovnih prostorih, za dodatno razsvetljavo delovnih mest pri izredno zahtevnih vidnih nalogah.
59
Zaradi laje primerjave barvnih lastnosti so svetlobni viri, kar zadeva njihove barvne temparature, razdeljeni na tri osnovne skupine barvne svetlobe in sicer na svetlobne vire: tople barve, bele barve, barve dnevne svetlobe.
Vsaka skupina barve svetlobe ima doloeno obmoje barvne temperature, ki ga definira tako imenovana karakteristina barvna temperatura. Tabela 11: Karakteristina barvna temperatura Osnovna skupina barve svetlobe topla barva bela barva barva dnevne svetlobe Barvna reprodukcija Oznaevanje uinka svetlobnega vira na barvni videz predmetov, ki jih vir osvetljuje, imenujemo barvna reprodukcija. Na splono vzeto, oznauje barvna reprodukcija zvezo med reproducirano barvo in naravno barvo, kar izrazimo s splonim indeksom barvne reprodukcije Ra. im vija je vrednost indeksa Ra, tem bolja je barvna reprodukcija svetlobnega vira. Tabela 12: Stopnja barvne reprodukcije Stopnja barvne reprodukcije 1 2 3 4 Razred bleanja Bleanje je lahko direktno (kadaj je svetloba svetila bistveno veja od splone osvetljenosti prostora) in indirektno (zaradi odsevov npr. steklenih ali gladkih povrin). Razred bleanja je namenjen kontroli znosnosti bleanja po metodi mejnih krivulj svetlosti. Kadar pri kakem prostoru ali delu razred bleanja ni naveden, se znosnost bleanja ne kontrolira. Priporoilo navaja 2 razreda: razred bleanja 1 velja za teke vidne naloge (vije zahteve v zvezi z omejitvijo bleanja) razred 2 pa velja za laje vidne naloge in zato dopua vije svetlosti svetilk. Obmoje indeksa Ra [%] 80 - 100 70 - 84 40 - 69 40 Karakteristina temperatura 3000 K 4000 K 6000 K barvna
60
4. Krmiljenje in regulacije
Uvod
Osnovna naloga regulacijskih sistemov je, da omogoajo v izbranem sistemu vzdrevati eleno vrednost neke veliine. Regulacijske sisteme uporabljamo praktino na vsakem koraku: nastavljanje temperature v hladilniku, polnjenje WC-kotlika, regulacija temperature vode (centralno ogrevanje, bojler, ...), regulacija osvetljenosti, tevila obratov motorjev,
Zgodovina
Ena prvih izvedba regulacij je bila narejena e pred ve kot 100 leti za centrifugalni parni stroj, ki ga je izdelal James Watt e leta 1788. Regulacija hitrosti vrtenja je narejena z uporabo centrifugalne sile: s pomojo uporabe mehanizma na vrhu. Zaradi poveanja hitrosti vrtenja se krogli dvigujeta in se oddaljujeta, kar povzroi zapiranje ventila (zmanjanje dovoda pare). Ko se hitrost zmanja, se ventil spet odpre.
Slika 58: Centrifugalni parni stroj
Osnovni pojmi pri regulacijah in krmiljenju

Pri regulacijah se v tehniki sreujemo z mnogimi pojmi: proces, sistem, regulator, krmilnik, vhod, izhod, referenca, krmiljena veliina, krmilna veliina, ... Sistem sestavlja ve medsebojno povezanih enot z namenom, da bi sluil doloenemu namenu. Regulacijski sistemi so tako sistemi, ki jih uporabljamo za reguliranje izbranih veliin. Regulacijski sistem predstavlja ve komponent, ki morajo zagotavljati izbrano obnaanje sistema. Sistem lahko predstavimo z blokom, ki ga sestavlja proces, vhodi in izhodi.
vhod PROCES izhod
Slika 59: Sistem Proces je enota, ki jo elimo regulirati. elena vrednost ali referencaje vrednost, na katero elimo, da se nastavi izhod regulacijskega sistema. To je vhod regulacijskega sistema.
61
Dejanska vrednost ali izhod ali regulirana (krmiljena) veliina je vrednost, na katero se regulacijski sistem dejansko nastavi. Regulacijsko odstopanje ali regulacijski pogreek je razlika med eleno in dejansko vrednostjo.
Krmiljenje procesov
Procesom s krmilniki pravijo tudi odprtozanni regulacijski sistemi, saj v njih poteka krmiljenje le glede na vhodni signal referenco in brez povratne informacije o vrednostih izbrane krmiljene veliine. Predstavljeni siststem (slika 60) predstavlja tak regulacijski sistem. Proces se odziva na izbrani vhodni signal, zato to imenujemo tudi odziv sistema na vhodni signal. Da bi dosegli eleni odziv, moramo uporabiti krmilnik (npr. elektronsko vezje, motor, ...), katerega naloga je, da zagotavlja izbrani potek krmiljene veliine glede na vhodni signal.
krmiljena veliina
referenca
KRMILNIK
PROCES
Slika 60: Krmiljenje (odprtozanna regulacija)
Primer:
Na sliki je prikazan preprost sistem za krmiljenje hitosti vrtenja ploe vrtljive mize. Na enosmerno napetost (baterijo) je priklopljen ojaevalnik in nanj e motor. Motor spreminja elektrino energijo v mehansko in miza se vrti glede na napetost, s katero vzbujamo motor.
baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza enosmerni ojaevalnik enosmerni motor
KRMILNA NAPRAVA (ojaevalnik)
AKTUATOR (enosmerni motor)
PROCES (vrtljiva miza)
dejanska hitrost
Slika 61: Primer krmiljenja
Primer:
Imamo vezje, ki ga sestavljata arnica in potenciometer. Z nastavitvijo lege potenciometra lahko nastavimo eleno jakost sevanja arnice. e ne bi bili zadovoljni z osvetljenostjo prostora in bi popravljali lego potenciometra glede na osvetljenost, bi e izvedli zaprtozanno regulacijo, s tem pa bi sami postali del regulacijske zanke.
62
Regulacijski sistemi
Podobno kot prej lahko imenujemo regulacijske sisteme povratnozanni regulacijski sistemi, saj vsebujejo glede na procese s krmilniki e povratno zanko, namesto o krmilnikih pa sedaj govorimo o regulatorjih. Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje eleni vrednosti glede na odstopanje od referenne vrednosti.
pogreek (odstopanje) PRIMERJAVA REGULATOR regulirna veliina PROCES regulirana veliina
referenca
MERJENJE
Slika 62: Regulacije (s povratno zanko)
Primer
Enak primer kot na sliki 61 si oglejmo sedaj e kot povratnozanni regulacijski sistem. Sistemu dodamo e merilnik vrtljajev. Hitrost vrtenja primerjamo z eleno vrednostjo in glede na razliko med eleno in dejansko vrednostjo spreminjamo napetost motorja, ki poganja mizo.
baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza + nastavitev hitrosti enosmerni ojaevalnik enosmerni motor tahogenerator (merilnik hitrosti)
elena hitrost (napetost)
KRMILNA NAPRAVA (ojaevalnik)
AKTUATOR (enosmerni motor)
PROCES (vrtljiva miza)
dejanska hitrost
SENZOR (tahogenerator)
Slika 63: Zaprtozanna regulacija hitrosti vrtenja mize Regulacijske sisteme predstavimo tudi nekoliko drugae in pri tem upotevamo e motnje.
63
motnja d(t) elena vrednost y(t) pogreek, odstopanje e(t) izhod regulatorja

dejanska vrednost y(t) PROCES
REGULATOR
MERITEV (negativna) povratna zanka ym(t)
Slika 64: Regulacijski sistem z metnjami in oznake Preprost model, ki opisuje regulacijski sistem z motnjami je uenje. Uitelj predstavlja regulator, uenec pa proces. Nartovano znanje je predpostavljeno v unem nartu ali v katalogih znanja, znanje, ki ga ima uenec v nekem trenutku pa je izhod regulacijskega sistema. Na uenca vplivajo e motnje v naem primeru jih lahko imenujemo kar motivacija. Pridobljeno znanje ovrednotimo z ocenjevanjem in ga slednji primerjamo z nartovanim znanjem, pri emer je lahko razlika med nartovanim in dejanskim znanjem lahko le veja ali enaka 0 (pri tehnikih sistemih pa je lahko tudi negativna!).
motivacija nartovano znanje
_
UITELJ UENEC znanje
OCENJEVANJE
Slika 65: Regulacijski sistem Regulacijski sistemi so pomembni zaradi dveh tok: omogoajo zmanjevanje in tudi odpravljanje vpliva motenj na regulirani signal in opravljajo funkcijo sledenja reguliranega signala za elenim signalom. Za regulacijske sisteme zahtevamo, da so stabilni in da je regulacijsko odstopanje po doloenem asu (zaradi postavitve na izbrano vrednost) znotraj zahtevanih meja (toleranc).
y(t)
y(t)
dejanska vrednost y(t)
as nastavitve na eleno vredost
Slika 66: elena in dejanska vrednost 64
Regulatorji
Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje eleni vrednosti glede na odstopanje od referenne vrednosti s primerno dinamiko. Hkrati zagotavlja stabilnost in zmanjuje (ali odpravlja) vpliv motenj.
Modeliranje in simulacija
Matematino modeliranje procesov je opis fizikalnih zakonitosti z enabami. Obiajno proces opiemo z diferencialnimi enabami, ki jih zaradi lajega reevanja preoblikujemo v sistem diferencialnih enab prvega reda. Take sisteme enab je mogoe po ustaljenih metodah reevati ali tudi simulirati poteke posameznih veliin. Zaradi uporabe raunalnikov moramo pri reevanju diferencialnih enab in simulacijah uporabljati numerine integracijske metode. S tem govorimo o novih pojmih: diskretnih regulacijskih sistemih in asu tipanja, saj moramo vse signale v sistemu predstaviti diskretno (v izbranih trenutkih).
) t ( x
7 6 5 4 3 2 1 0 0 2 4 6 8 10 t [s]
Primeri regulacijskih sistemov
65
Viri
Martina Le, Pedagoka fakulteta Maribor
5. Viri
[1.] [2.] [3.] [4.] [5.] [6.] [7.] [8.] Branko D. Popovi: Osnovi Elektrotehnike I, II, III, Graevinska knjiga, Beograd, 1990 Gerhard Brechmann s soavtorji: Elektrotehniki prironik, Viharnik, Ljubljana, 1994 Ivan Ravnikar: Elektrine intalacije, Tehnika zaloba Slovenije, Ljubljana, 1996 Martin Zori: Elektrini elementi elektroenergetskih sistemov, Elektro-Slovenija, 1998 Martin Zori: Osnove Elektrotehnike I, II, Tehnika fakulteta, Maribor, 1990 Peter Podlipnik, Anton op: Svetlotehniki prirunik, Elektrokovina Maribor, GP Delo, Ljubljana Svetlobni viri in predstikalne naprave, Lichtkomerz AG, Vaduz, Grafoplast, Zagreb, 1996 Fhrer A., Heidemann K., Nerreter W.: Grundgebiete der Elektrotechnik, Mnchen; Wien: Hanser, 1988
[9.] K. Jezernik: Regulacije 1, Fakulteta za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko, Maribor [10.] B. Zupani: Zvezni regulacijski sistemi I, Fakulteta za elektrotehniko in raunalnitvo, 1995 [11.] R. C. Dorf, R. H. Bishop: Modern control systems, Addison-Wesley, 1998
65
Kazalo
Kazalo
1. REALNI ELEMENTI.................................................................................................................. 1 REALNI NAPETOSTNI VIR ................................................................................................................. 1 Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir............................................ 2 Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir ............................. 2 ELEKTROKEMINI VIRI ENOSMERNE NAPETOSTI .............................................................................. 4 Elektroliti in napetostna lestvica kovin .................................................................................... 5 Akumulatorji............................................................................................................................. 7 Svinev akumulator .................................................................................................................. 8 Izkoristek .................................................................................................................................. 9 REALNI OHMSKI UPOR ................................................................................................................... 10 Temperaturna odvisnost ohmske upornosti ............................................................................ 10 Frekvenna odvisnost ohmskega upora.................................................................................. 11 REALNI KONDENZATOR ................................................................................................................. 12 Polarizacija dielektrika in dielektrine izgube ....................................................................... 12 REALNA TULJAVA ......................................................................................................................... 14 Realna tuljava z nemagnetnim jedrom ................................................................................... 14 Vrtinni toki v magnetnih jedrih............................................................................................. 15 Histerezne izgube v eleznih jedrih......................................................................................... 16 Skupne izgube v eleznem jedru ............................................................................................. 17 Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z eleznim jedrom ............................................. 18 Realna tuljava z eleznim jedrom ........................................................................................... 19 Delitev magnetnih materialov ................................................................................................ 20 2. ELEKTRINE INTALACIJE................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. ELEKTRINA OPREMA PRI INTALACIJAH................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. VRSTE ELEKTRINIH INSTALACIJ ............................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. STANDARDI IN PREDPISI .......................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIALI ........................................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. VODNIKI PRI ELEKTRINIH INTALACIJAH ............................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. PRIBOR ZA MONTAO CEVI IN PRITRDILNI MATERIAL ............... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. VTINO-SPOJNE NAPRAVE ....................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. VTINO-SPOJNE NAPRAVE ZA INSTALACIJE V ZGRADBAH ........ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. Vtino-spojne naprave za industrijo..........................................Error! Bookmark not defined. Intalacije v stanovanjskih zgradbah ........................................Error! Bookmark not defined. Intalacije v poslovnih prostorih ...............................................Error! Bookmark not defined. Intalacije v objektih s specifinimi pogoji................................Error! Bookmark not defined. INTALACIJE TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV ........................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. RAZDELILNE IN STIKALNE NAPRAVE ZA STANOVANJSKE OBJEKTE ............ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. Prikljuek na zunanje omreje...................................................Error! Bookmark not defined. Razdelilniki................................................................................Error! Bookmark not defined. DIMENZIONIRANJE VODNIKOV IN IZRAUNAVANJE PREREZA VODNIKA .... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. Termino dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije.....Error! Bookmark not defined. Elektrino dimenzioniranje .......................................................Error! Bookmark not defined. Mehansko dimenzioniranje........................................................Error! Bookmark not defined. 3. VAROVANJE PRED UINKI ELEKTRINEGA TOKA ................................................... 34 Zaita s posebnim ozemljilom ............................................................................................... 38 Zaita s skupnim ozemljilom ................................................................................................. 39 Nienje.................................................................................................................................... 40 Kratek stik............................................................................................................................... 41 Nizkonapetostne taljive varovalke .......................................................................................... 42 Intalacijski odklopniki........................................................................................................... 43 Stikala in odklopniki............................................................................................................... 43
66
Kazalo
FI-zaitna stikala .................................................................................................................. 44 ZAITA PRED UDAROM STRELE.................................................................................................... 45 Zaitni ukrepi........................................................................................................................ 46 4. ELEKTRINA OMREJA ...................................................................................................... 48 Razvoj elektrinih mre .......................................................................................................... 48 Vrste elektrinih mre............................................................................................................. 48 Standardna frekvenca elektrinega omreja .......................................................................... 50 5. RAZSVETLJAVA....................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. SVETLOBA............................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. Nastanek svetlobe ......................................................................Error! Bookmark not defined. Vpliv svetlobe na loveka ..........................................................Error! Bookmark not defined. FOTOMETRIJA ......................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. Svetlobni viri..............................................................................Error! Bookmark not defined. ARNICE ................................................................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. arnice ......................................................................................Error! Bookmark not defined. Halogenske arnice ...................................................................Error! Bookmark not defined. Obratovalne znailnosti svetlobnih virov na razelektrenje .......Error! Bookmark not defined. Predstikalne in druge naprave ..................................................Error! Bookmark not defined. SVETILKE ................................................................................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. KVALITETA RAZSVETLJENOSTI PROSTOROV ............................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. LASERJI IN LASERSKA SVETLOBA ............................................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. OPTINI INTRUMENTI ............................................................ ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. 6. KRMILJENJE IN REGULACIJE ........................................................................................... 51 UVOD ............................................................................................................................................ 61 ZGODOVINA .................................................................................................................................. 61 OSNOVNI POJMI PRI REGULACIJAH IN KRMILJENJU ......................................................................... 61 KRMILJENJE PROCESOV................................................................................................................. 62 REGULACIJSKI SISTEMI .................................................................................................................. 63 Regulatorji.............................................................................................................................. 65 MODELIRANJE IN SIMULACIJA ....................................................................................................... 65 PRIMERI REGULACIJSKIH SISTEMOV .............................................................................................. 65 7. VIRI............................................................................................................................................. 65
67

Elektrotehnika Les

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Elektrotehnika Les

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Realni elementi

Martina Le, Elektrotehnika

Realni napetostni vir

Martina Le, Elektrotehnika

Podobno kot impedanco lahko definiramo tudi admitanco kot Y =

Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir

Martina Le, Elektrotehnika

Slika 4: Vzporedna vezava dveh realnih tokovnih virov

Martina Le, Elektrotehnika

Za vzporedni veji lahko doloimo en sam tokovni vir in dobimo:

Konno lahko doloimo e skupno upornost, ki je enaka

Elektrokemini viri enosmerne napetosti

Martina Le, Elektrotehnika

Elektroliti in napetostna lestvica kovin

Martina Le, Elektrotehnika

Martina Le, Elektrotehnika

Leclanche je sestavil podoben len, ki ga imenujemo Leclanchejev len.

MnO2 (depolarizator) Mn2O2+H2O

Slika 8: Leclanchejev len in vezava veih lenov v baterijo

Martina Le, Elektrotehnika

2 PbSO 4 + SO 4- + 2H 2 O PbO 2 + 2H 2SO 4 + 2e-

U PbSO4 2H+ SO42PbSO4 Pb

Martina Le, Elektrotehnika

Slika 10: Karakteristini krivulji pri polnjenju akumulatorja: napetost in tok

Slika 12: Polnjenje akumulatorja

Martina Le, Elektrotehnika in

Realni ohmski upor

Temperaturna odvisnost ohmske upornosti

Martina Le, Elektrotehnika

Frekvenna odvisnost ohmskega upora

Martina Le, Elektrotehnika

Polarizacija dielektrika in dielektrine izgube

Martina Le, Elektrotehnika

Martina Le, Elektrotehnika

Realna tuljava z nemagnetnim jedrom

Martina Le, Elektrotehnika

Reciprono vrednost izgubnega faktorja nazivamo kvaliteto Q tuljave

Vrtinni toki v magnetnih jedrih

Martina Le, Elektrotehnika

Histerezne izgube v eleznih jedrih

Martina Le, Elektrotehnika

Skupne izgube v eleznem jedru

Martina Le, Elektrotehnika

Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z eleznim jedrom

Martina Le, Elektrotehnika

Tok I0 v dovodu je po vrednosti enak geometrijski vsoti obeh komponent

inducirano napetost pa doloimo kot:

Realna tuljava z eleznim jedrom

Martina Le, Elektrotehnika

Delitev magnetnih materialov

Martina Le, Elektrotehnika

Slika 22: Histerezna zanka za trdomagnetne materiale

Varovanje pred uinki elektrinega toka

Martina Le, Elektrotehnika

Elektrina oprema pri intalacijah:

Vrste elektrinih instalacij

Postroj: ve strojev in naprav skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto

Glede na okolje loimo:

Varovanje pred uinki elektrinega toka -

Martina Le, Elektrotehnika

Osnovni podatki za elektrine intalacije so: vrsta toka in frekvenca,

Varovanje pred uinki elektrinega toka

Martina Le, Elektrotehnika

stareja oznaka slovenksih standardov