Realni elementi

Martina Leš, Elektrotehnika

1. Realni elementi
Do sedaj obravnavani elementi so bili idealni elementi. Realne elemente lahko predstavimo s pomočjo ustrezne kombinacije idealnih elementov. Na ta način izrazimo njihove lastnosti.

Realni napetostni vir
Realni napetostni vir ima največjo napetost v neobremenjenem stanju. Imenujemo jo napetost praznega teka ali tudi lastna napetost vira Ug (velikokrat najdemo tudi oznako E). Zaradi notranje upornosti vira se zmanjša napetost, ki jo dobimo na sponkah vira, za Un. Napetost na sponkah vira imenujemo sedaj delovna napetost vira:
U = U g -Un

Tok skozi napetostni vir se povečuje, ko se povečuje obremenitev vira. Največji tok skozi napetostni vir dobimo, če sponke vira kratko sklenemo. Tedaj se vsa lastna napetost vira Ug porabi na notranji upornosti vira. To največjo možno vrednost toka skozi napetostni vir imenujemo tok kratkega stika Ik. Nadomestna vezava realnega enosmernega napetostnega vira je zaporedna vezava idealnega napetostnega vira z lastno napetostjo Ug in notranje upornosti vira Rn. Delovna karakteristika takega napetostnega vira je na naslednji sliki. Vidimo, da je realni enosmerni vir napetosti tem bliže idealnemu, čim manjša je njegova notranja upornost Rn, oziroma čim bolj položna je karakteristika.
+
Ug U

U Ug U

Un = I.Rn

Rn

-

I

Ik

I

Slika 1: Nadomestna vezava in delovna karakteristika enosmernega napetostnega vira Realni izmenični vir se razlikuje od enosmernega napetostnega vira po tem, da ima namesto čisto ohmskega upora impedanco Zn, ki je sestavljena iz ohmske upornosti Rn in induktivnosti Ln:
Z n = Rn + jw Ln ,

pri čemer običajno zapišemo kompleksne vrednosti s podčrtajem. Delovna napetost vira je tako:

1

Realni elementi
U = U g - U n = U g - I × Zn .

Martina Leš, Elektrotehnika

Podobno kot impedanco lahko definiramo tudi admitanco kot Y =

1 . Z

Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir
Vsak realni napetostni vir lahko spremenimo v ekvivalentni tokovni vir. To naredimo tako, da ga definiramo kot konstanten vir toka, ki ima vrednost toka kratkega stika Ik realnega napetostnega vira in ima vzporedno vezano notranjo prevodnost Gn.
+
Ug U

+

Ik
Rn

Gn

U

-

-

Slika 2: Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalenten realni tokovni vir Povezava med veličinami napetostnega vira Ug in Rn z značilnima veličinama ekvivalentnega tokovnega vira Gn in Ik je:
Ik = Ug Rn

in

Gn =

1 Rn

Električno vezje z dvema priključnima sponkama imenujemo dvopol. Če vezje vsebuje tudi vire napetosti ali toka, ga imenujemo aktivni dvopol, sicer pa pasivni dvopol. Vsak pasivni dvopol lahko nadomestimo z nadomestno upornostjo, ki jo imenujemo ohmsko (R) pri enosmernih vezjih in polno Z pri izmeničnih vezjih.

Vsak aktivni dvopol lahko nadomestimo z ekvivalentnim napetostnim ali tokovnim virom. Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir
Če imamo zaporedno vezavo dveh enosmernih napetostnih virov z lastnima napetostima Ug1 in Ug2 in notranjima upornostima Rn1 in Rn2., lahko poiščemo en sam nadomestni virz ekvivalentno lastno napetostjo Ug in ekvivalentno notranjo upornostjo Rn.

2

Realni elementi
Ug1 Rn1 Ug2 Rn2

Martina Leš, Elektrotehnika

Ug Rn

U

+

-

U

+

Slika 3: Zaporedna vezava dveh enosmernih realnih napetostnih virov Dobljena lastna napetost zaporedne vezave napetostnih virov je enaka vsoti lastnih napetosti zaporedno vezanih napetostnih virov:
U = U g1 + U g 2

in nadomestna notranja upornost Rn vsoti notranjih upornosti obeh zaporedno vezanih virov
Rn = Rn1 + Rn 2 .

Na naslednji sliki je vzporedna vezavo dveh realnih tokovnih virov z lastnima tokoma Ik1 in Ik2 ter notranjima prevodnostima Gn1 in Gn2.
+
+

Ik1

Gn1

Ik2

Gn2

U

Ik

Gn

U

Slika 4: Vzporedna vezava dveh realnih tokovnih virov

-

Postopek je podoben. V vzporednih vezavah seštejemo toke in prevodnosti, torej velja za nadomestni tokovni vir
I k = I k1 + I k 2

in
Gn = Gn1 + Gn 2 .
PRIMER

Za aktivni dvopol na sliki želimo določiti nadomestni napetostni in tokovni vir: Ug1 = 8 V, in Ug2 = 24 V, Rn1 = 12 W, Rn2 = 4 W in R3 = 5 W.

3

Ekvivalentni tokovni vir dobljenega napetostnega vira. Njihovo delovanje temelji na ločevanju elektrin s pomočjo kemičnih reakcij. 4 Za vzporedni veji lahko določimo en sam tokovni vir in dobimo: I k = I k1 + I k 2 = 20 A 3 in Gn = Gn1 + Gn 2 = 1 S 3 Tako dobljeni tokovni generator končno pretvorimo spet nazaj v ekvivaletni napetostni generator Rn = 1 =3Ω Gn in U g = I k × Rn = 20 V Končno lahko določimo še skupno upornost.125S Rn s Čeprav smo razlago in primer omejili na enosmerne primere. Elektrokemični viri enosmerne napetosti Kemični viri električne napetosti so pomembni predvsem kot viri enosmerne napetosti. je ponovno določen preko kratkostičnega toka in prevodnosti: Ik = Ug Rn = 2. Poznamo dve vrsti kemičnih virov električne napetosti: 4 . 12Ω 3 Gn1 = 1 S 12 in Ik 2 = Ug2 Rn 2 = 6 A .Realni elementi R3 Martina Leš. Gn 2 = 1 S. samo izvesti moramo zamenjavo realne upornosti in prevodnosti s kompleksnima impedanco in admitanco: Rn ® Zn Gn ® Yn . vse povedano v celoti velja tudi za vire izmenične napetosti in toka.5 A in Gn = 1 = 0 . ki je enaka Rns = Rn + R3 = 8 Ω . Elektrotehnika R3 U1 U2 Gn1 Rn1 Rn2 Ik1 Gn2 Ik2 Slika 5: Vezava V vzporednih vejah lahko seštevamo le tokovne vire zato oba napetostna vira pretvorimo v ustrezna ekvivalentna tokovna vira I k1 = U g1 Rn1 = 8V 2 = A.

). cinkovkloridove ali mangan-dioksidne celice). Zaradi tega je pomembno odlaganje baterij k posebnim odpadkom in vračanje baterij v proizvodnjo (reciklaža). rezultat pa je elektrolit. saj vsebujejo živo srebro. V tabeli so po velikostnem redu razvrščene kovine s padajočimi elektrokemičnimi potenciali. Tak člen z napetostjo 1. in alkalne baterije (živosrebrne. ki je za pozitivno elektrodo izbral baker Cu in za negativno elektrodo cink Zn. Uporabljamo tudi alternativne rešitve z uporabo napolnjivih baterij in solarnih naprav. sicer pa v kemičnih reakcijah ne sodeluje. manganov-dioksid-cinkove. Voda razrahlja kemične vezi med deli molekule in omogoča njen razpad na ione. ti z bakreno elektrodo tvorijo nov člen. do katerega pride zaradi izločanja vodika na anodi (pozitivni elektrodi). Plemenite kovine imajo pozitivni elektrokemični in neplemenite kovine negativni elektrokemični potencial.baterije. salmiakove. mobilni telefoni) in iskanja alternativnih virov napajanja (električni avto. kjer imamo opravka s pretvorbo električne energije v kemično in iz kemične nazaj v električno energijo. kisikove baterije. 5 . Kovina. V zadnjih letih je razvoj akumulatorjev (akumulatorskih baterij) postal zelo intenziven zaradi velikega števila naprav (npr. Li – CrOx in Li – Bi2O3).+ H 2 O 4 Kovina ali vodik predstavlja pozitivni ion ali kation. Z ekološkega stališča so baterije okolju nevarne. Elektrotehnika primarni galvanski členi (pretvorba kemične energije v električno) . sekundarni galvanski členi ali akumulatorji. Lestvico elektrokemičnih potencialov kovin imenujemo Voltova napetostna lestvica kovin. litijeve baterije (Li . Prvi je sestavil uporaben galvanski člen Volta.1 V imenujemo Voltov člen.. baza: kislina: sol: Ca ( OH ) 2 + H 2 O ® Ca 2+ + 2OH . Akumulatorje delimo na svinčene in jeklene akumulatorje (odprti in neprodušno zaprti Ni-Fe ali Ni-Cd akumulatorji) Elektroliti in napetostna lestvica kovin Če vodi dodamo bazo.Realni elementi · · Martina Leš. To so obnovljivi viri električne napetosti.MnO2. svinec in kadmij ali nikelj in cink. ki ga imenujemo elektrokemični potencial.. OH-skupina in kislinski ostanek pa negativni ion ali anion. alkalij-manganove in srebro-oksidove baterije).+ H 2 O CuSO4 + H 2 O ® Cu 2+ + SO2 . kislino ali sol. . ki jo postavimo v elektrolit dobi proti elektrolitu pozitivno ali negativno vrednost potenciala. ki s svojo napetostjo nasprotuje napetosti člena in znižuje celotno napetost člena. Baterije delimo na suhe baterije (cinkove. Okoli pozitivne elektrode se začno nabirati mehurčki vodika. Slabost tega in podobnih galvanskih členov je hiter padec napetosti med obratovanjem.+ H 2 O 2 H 2SO 4 + H 2 O ® 2H + + SO 4 . Elektrokemični potencial vodika ima vrednost 0. nastane elektrolitska disociacija: razpad molekul na ione.

Realni elementi R A I U Cu H+ SO42Zn Martina Leš.85 V +0.56 V -0.67 V -2.80 V +0.71 V -2.76 V ü ï ï ï ï ï ï ï ý neplemenite kovine ï ï ï ï ï ï ï ï þ ü ï ï ï ï ý plemenite kovine ï ï ï ï þ 6 .44 V -0. Zato pozitivno elektrodo obložimo s snovjo.25 V -0.40 V -0.76 V -1.07 V -1. Tabela 1: Voltova napetostna lestvica kovin Zlato Platina Živo srebro Srebro Oglje Baker VODIK Svinec Kositer Nikelj Kadmij Železo Krom Cink Mangan Aluminij Magnezij Natrij Kalcij +1.00 V -0. Elektrotehnika H2SO4 +H2O Slika 6: Voltov člen Pojav imenujemo polarizacija in pripadajočo napetost polarizacijska napetost.13 V -0.38 V +1. Tako snov imenujemo depolarizator.35 V 0.26 V +0.74 V +0.14 V -0.34 V -2. ki ima prosti kisik za spajanje z vodikom v vodo.

enostavna izdelava in nizka cena. Običajno je podana kapaciteta akumulatorja pri 5.5 V 1. ki jo razložimo na naslednji način: C5 = 100 Ah . ki deluje kot negativna elektroda. pri kapaciteti 100 Ah in toku 100 Ah praznjenja I 5 = 20 A. ki ga imenujemo Leclanchejev člen. da se cinkova posoda. Imenujemo ga tudi cink-ogljikov element.pomeni 5-urno praznjenje.5 V Zn (posoda) elektrolit C 1. Največ uporabljamo svinčev in nikelj-kadmijev akamulator. Njegove dobre strani so obremenljivost. ki ga izračunamo: I k = = 20 A . ki je koroziven (kislina: NH4Cl). Uporabljamo jih vedno več. 1.5 V depolarizator Slika 8: Leclanchejev člen in vezava večih členov v baterijo Akumulatorji Akumulatorji so sekundarni ali obnovljivi galvanski členi. I10 . saj so okolju prijaznejši. Slaba stran teh členov je. Elektrotehnika Leclanche je sestavil podoben člen. v procesu izrablja in lahko začne puščati elektrolit. I 20 .5 V 4.Realni elementi Martina Leš. Zn C Zn2+ NH4+ Cl- MnO2 (depolarizator) Mn2O2+H2O NH4Cl +H2O 2NH4OH+2H2 Slika 7: Reakcije v Leclanchejevem členu: posoda se z obratovalnim časom tanjša (porablja) Za pozitivno elektrodo je uporabil ogljik C. To so galvanski elementi v katerih je mogoča sprememba električne energije v kemično in nato zopet pretvorba kemične energije nazaj v električno. za negativno elektrodo cink Zn in za depolarizator rjavi manganovec MnO2. 5h 7 . 10 in 20 urnem praznjenju akumulatorja s tokom I 5 .5 V 1.

® PbO + H 2 O ® PbO + H 2SO 4 ® PbSO 4 + H 2 O Pb + SO 2. Negativna elektroda: PbSO 4 + 2H + + 2e . ker sicer svinčev sulfat začne kristalizirati in ni več uporaben. I Ug U PbSO4 2H+ SO42PbSO4 Pb U PbO2 SO422H+ H2SO4 +H2O H2SO4 +H2O Slika 9: Polnjenje in praznjenje svinčenega akumulatorja Značilno za obe reakciji je.Realni elementi Martina Leš. elektrolit pa je razredčena žveplena kislina: H2SO4 + H2O (z gostoto r = 1. 8 . prav tako pa akumulator ne sme stati prazen. se na obeh elektrodah odvijata naslednja elektro-kemična procesa. Neformiran svinčev akumulator ima obe elektrodi iz svinčevega sulfata PbSO4. da se žveplena kislina sprošča v elektrolit in zato koncentracija elektrolita narašča s formiranjem akumulatorja.+ 2H 2 O ® PbO 2 + 2H 2SO 4 + 2e- Pozitivna elektroda prehaja v svinčev dioksid.® Pb + H 2SO 4 Negativna elektroda prehaja v čisti svinec.+ H 2 O ) Ko priključimo neformiran akumulator na vir enosmerne napetosti (napetost vira v akumulatorski polnilnici krmilimo). ko sta obe elektrodi le še čisti svinčev dioksid oziroma čisti svinec in se z nadalnjim polnjenjem poteka le še elektroliza vode. vodikov ion H+ prejme na negativni elektrodi elektron in se veže na elektrodi z SO4 skupino v žvepleno kislino. H2SO4 se izloča v elektrolit in elektrina aniona nevtralizira na negativni elektrodi. žveplena kislina se izloča v elektrolit. ki je v 2 disociirani obliki ( H 2SO 4 + H 2 O ® 2H + + SO 4 . Elektrotehnika Svinčev akumulator Prvikratno polnjenje svinčevega akumulatorja imenujemo tudi formiranje akumulatorja.® PbSO 4 + 2e 4 Med polnjenjem in praznjenjem akumulatorja se spreminjata gostota elektrolita in napetost na sponkah akumulatorja.8 V.14×103 kg/m3 ). Pri praznjenju akumulatorja. Pri praznjenju napetost akumulatorja ne sme pasti pod 1. Proces formiranja je končan. Pozitivna elektroda: 2 PbSO 4 + SO 4. poteka elektrokemični proces v nasprotni smeri: pozitivna elektroda: negativna elektroda: PbO 2 + 2H + + 2e.

Razlikujemo izkoristek amperskih ur ali tokovni izkoristek hAh in izkoristek wattnih ur ali energetski izkoristek hWh: 9 . Elektrotehnika Slika 10: Karakteristični krivulji pri polnjenju akumulatorja: napetost in tok Slika 11: Diagrama odvisnosti odvisnosti koncentracije žveplene kisline in temperature akumulatorja pri polnjenju Akumulatorje lahko polnimo na različne načine. merimo jo pa v Ah (amperskih urah). Ti so odvisni od različnih vrst akumulatorja. Slika 12: Polnjenje akumulatorja Izkoristek Pri polnjenju se v akumulatorju kopiči elektrina.Realni elementi Martina Leš. ki se lahko nakopiči v akumulatorju imenujemo kapaciteto akumulatorja. ki se pri praznjenju zopet sprošča. Količino elektrine.

polprevodni materiali in zlitine pa imajo negativni temperaturni količnik. Če iščemo temperaturno spremembo ohmske upornosti v relativno ozkem temperaturnem območju.J0 ) ù ë û V tabeli 2 najdemo vrednosti temperaturnega količnika za nekatere prevodne snovi. Čiste kovine imajo navadno pozitivni temperaturni količnik a. WL kjer pomeni indeks E polnjenje in L praznjenje akumulatorja. saj se praznjenje akumulatorja odvija pri nižji napetosti od napetosti polnjenja. Iz tega izraza lahko izračunamo specifično upornost r pri podani temperaturi J r = r 0 (1 + a × DJ ) = r 0 é1 + a (J . jo lahko aproksimiramo s premico in izrazimo s temperaturnim količnikom a a= Dr é 1 ù . Elektrotehnika in mWh = I E × tE I L × tL WE . svojska) upornost r. Temperaturna odvisnost ohmske upornosti V izrazu za ohmsko upornost R= r ×l [ W] S je temperaturno odvisna specifična (tudi: lastna. lahko iz znane ohmske upornosti R0 pri izhodiščni temperaturi J0 izračunamo vrednost ohmske upornosti R pri delovni temperaturi J: R = R0 é1 + a (J . Za velike temperaturne spremembe ne zadostuje več linearna temperaturna odvisnost in uporabimo aproksimacijo s polinomom višjega reda oblike: 10 . mehanskih ali temperaturnih pogojev znotraj predpisane tolerance. Ker se presek S in dolžina l v enačbi za ohmsko upornost s temperaturo praktično ne spremenita. Drugi je manjši od prvega. ki se sme spreminjati glede na spremembo električnih. Ohmski upor ima poleg ohmske upornosti še dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost. Spreminja se s temperaturo (T).J0 ) ù ë û in dalje ohmsko upornost R. Njegova osnovna lastnost je ohmska upornost.Realni elementi m Ah = Martina Leš. r 0 DJ ê o C ú ë û ki je definiran kot relativna sprememba specifične upornosti glede na spremembo temperature J (tudi T). r0 je specifična upornost pri temperaturi J0 = 20 oC (včasih je podana tudi za 0 oC). napetostjo (U) in frekvenco (f). Obe lastnosti sta izraziti pri izmeničnih tokih (višjih frekvencah!). Realni ohmski upor Realni ohmski upor je elementarni sestavni del električnega vezja. Dejanska vrednost ohmske upornosti je definirana z razmerjem napetosti U in toka I na ohmskem uporu.

Ker sta to nezaželeni lastnosti ju pogosto označujemo kot parazitno induktivnost in parazitno kapacitivnost. S tem je mogoče razložiti uporabo ogljene nitke za žarilno nitko v žarnicah. da je zaradi zelo majhne vrednosti parazitne kapacitivnosti C. zato lahko parazitno induktivnost L vežemo zaporedno z idealnim ohmskim uporom z ohmsko upornostjo R. Primer: Oglje ima negativen temperaturni količnik. Elektrotehnika kjer so količniki a.0036 ±0. 11 . R L C Slika 13: Nadomestna vezava realnega ohmskega upora Na kazalčnem diagramu so te lastnosti pretirano pokazane (slika 14).0041 +0. Realni ohmski upor je mogoče predstaviti z vezavo idealnih elementov: upora. Tabela 2: Temperaturni količniki Snov Volfram Platina Srebro Baker Aluminij Konstatan Oglje a (1/0C) +0. Tok. bi med ovoji zaradi potencialne diference med ovoji preko medovojnih kapacitivnosti tekel kapacitivni tok. b in g lahko pozitivni ali negativni. Pri temperaturah nad 700 0C postane temperaturni količnik oglja pozitiven.00004 -0. V zaporedni vezavi ohmske upornosti in parazitne induktivnosti pa je vpliv induktivne upornosti pri nizkih frekvencah zanemarljiv in smemo izmenično ohmsko upornost obravnavati kot enosmerno ohmsko upornost.Realni elementi R = R0 (1 + a × DJ + b × DJ 2 + g × DJ 3 ) . Nadomestno kapacitivnost C zaporedno vezanih medovojnih kapacitivnosti moramo zato vezati vzporedno z zaporedno vezavo R in L. Iz nadomestne vezave vidimo.004 +0. Temperaturni količniki so veljavni samo za področje okrog izbrane temperature in se lahko glede na izbrano temperaturo spreminjajo. kondenzatorja in tuljave.0039 +0.00045 Frekvenčna odvisnost ohmskega upora Odvisno od konstrukcije ima vsak ohmski upor bolj ali manj izraženi ostali dve lastnosti: induktivnost in kapacitivnost. Če bi bil ohmski upor navit kot žični upor. tok preko nje vse do zelo visokih frekvenc praktično zanemarljiv. Martina Leš. ki teče preko ohmskega upora je tudi tok.004 +0. ki ustvarja magnetno polje.

ki je premo sorazmerna priključeni napetosti in kapacitivnosti kondenzatorja C. Elektrotehnika ZRL j R jwL YRL = 1 ZRL Y U jwC +1 IRL +1 YRL j Slika 14: Kazalčna diagrama polne upornosti in polne prevodnosti Glede na frekvence lahko zapišemo: za nizke frekvence je realni ohmski upor čista ohmska upornost. delujejo na elektrine v dielektriku električne sile. Kako sta izraženi obe parazitni lastnosti je odvisno od izvedbe ohmskega upora. Realni kondenzator Če priključimo kondenzator na enosmerno napetost U. pri srednjih frekvencah moramo upoštevati parazitno induktivnost in pri višjih frekvencah upoštevamo še parazitno kapacitivnost. Vse dielektrike delimo v dve skupini: polarne in nepolarne. se lahko gibljiva molekula (pri tekočinah) zasuka in razdalja med elektrinama poveča. ki skušajo premakniti pozitivne elektrine v smeri polja in negativne elektrine v smeri proti polju.Realni elementi +j +j Martina Leš. Če položimo v električno polje polarni dielektrik. Zato moramo pri realnem kondenzatorju v praksi upoštevati le izgube. ki za svoje vzdrževanje ne porablja energije. se nabije z elektrino Q. Polarizacija dielektrika in dielektrične izgube Če postavimo dielektrik v električno polje. da se dielektrik polarizira ali električno napne (v njem se zato nakopiči energija električnega polja). ki označuje tisto velikost mejne električne poljske jakosti. V plinih imamo elektronsko polarizacijo v tekočinah in trdnih snoveh pa orientacijsko polarizacijo. Že v poglavju o kondenzatorjih smo omenili dva karakteristična podatka o kondenzatorju: relativno dielektrično konstanto er in električno prebojno trdnost Ep. Pri tem igra pomembnejšo vlogo le induktivnost dovodnih žic do kondenzatorja. Pri omrežni frekvenci 50 Hz še vedno obravnavamo upore kot idealne upore. pri negibljivih molekulah trdnih snovi pa se spremeni le razdalja med elektrinama. v katerih se molekule že v nepolariziranem stanju obnašajo kot električni dipoli. Realni kondenzator se od idealnega kondenzatorja razlikuje po tem. da ima poleg kapacitivnosti kot svoje osnovne lastnosti še v večji ali manjši meri obe ostali lastnosti: induktivnost in ohmsko upornost. V kondenzatorju se ustvari električno polje. pri kateri dielektrik prebije. Polarni dielektriki so tisti. Posledica tega je. torej kot dve raznoimenski elektrini v zelo majhni medsebojni razdalji. 12 . to pri nižjih in srednjih frekvencah brez skrbi zanemarimo. ki jih dobimo v realnem dielektriku (vsi dielektriki razen praznega prostora) zaradi izmenične polarizacije dielektrika.

tgd Kondenzator ima naslednje karakteristične podatke: kapacitivnost C. Ob tem nastanejo dielektrične izgube. ki jo vežemo vzporedno z idealnim kondenzatorjem s kapacitivnostjo C. Tok IC skozi idealni kondenzator s kapacitivnostjo C prehiteva priključeno napetost U za 900. ga smemo izraziti s tg d. Tok I v dovodu nadomestnega kondenzatorja oklepa z napetostjo U kot. s katero smemo kondenzator trajno obremeniti. ki se na kondenzatorju kopiči v energiji električnega polja in se samo preliva. se dielektrik v vsaki polperiodi dvakrat prepolarizira. ampak je zmanjšan za izgubni kot d. Elektrotehnika r E + - r F + - + Slika 15: Polarni dielektrik v električnem polju Če je električno polje v dielektriku izmenično. zato recipročno vrednost faktorja izgub definiramo kot kvaliteto Q Q= 1 . prebojno trdnost Ep. Poleg teh treh podatkov so pomembni še naslednji podatki: - delovna napetost je tista enosmerna ali efektivna vrednost izmenične napetosti. ki ni več 90o. Majhen faktor izgub pomeni veliko kvaliteto kondenzatorja. ki je merilo dielektričnih izgub v kondenzatorju. ki ga imenujemo faktor dielektričnih izgub: tgd = I 1 G P = = R = BC Rw C I C QC +j R IC IR d I j C U +1 Slika 16: Nadomestna vezava in kazalčni diagram realnega kondenzatorja Faktor izgub (tg d) je tudi razmerje med močjo.Realni elementi Martina Leš. izgubni tok IR pa je v fazi s priključeno napetostjo. ki se na kondenzatorju zaradi izmenične polarizacije porablja in močjo. in faktor izgub tg d. 13 . Ker je izgubni kot d zelo majhen. Ponazorimo jih z ohmsko upornostjo R.

Tuljavo lahko obravavamo kot zaporedno vezavo idealne ohmske upornosti R in idealne induktivnosti L.3 36 2 3.3 80. enako kot pri realnem ohmskem uporu.5 2.Realni elementi - Martina Leš..8 5. I 3 . ko pri realnem ohmskem uporu prevlada ohmska upornost. l2 5 .0 2. Kapacitivnost lahko zanemarimo pri nizkih frekvencah. Glede na to delitev dobimo dva povsem različna obratovalna primera in dve različni nadomestni vezavi. 14 ... Medtem. Realna tuljava z nemagnetnim jedrom Tuljava z nemagnetnim jedrom ima povsem enako nadomestno vezavo kot realni ohmski upor. je induktivnost je osnovna lastnost zračne tuljave.. je tisto temperaturno območje v katerem kondenzator še zadovoljivo deluje. ki jo kondenzator še vzdrži brez trajne okvare in temperaturno področje dela..) Barijev titanat Steklo Glimmer Karton Kabelski papir v olju Zrak Marmor Nitrobenzol Papier (suh) Pleksi steklo Polietilen (PE) Poliprofilen (PP) Polistirol (PS) Politetrafluoretilen (PTFE) Polivinilklorid (PVC) Porcelan Žveplovheksafluorid (SF6) Tantaloksid (TaZ05) Transformatorsko olje Voda (čista) Celuloza Realna tuljava Pri realni tuljavi moramo ločeno obravnavati realno tuljavo z jedrom iz nemagnetne snovi in realno tuljavo z jedrom iz magnetne snovi.3 1. 4 6 1 25 2. 8 5 4. Navitje z velikim številom ovojev in je navito iz bakrene žice in ima nizko upornost. Elektrotehnika maksimalna napetost je tista temenska vrednost.6 Tabela 3: Permeabilnost različnih snovi pri 20 °C Snov Aceton (CH3COCH3) Aluminijev oksid (A120.3 2.0006 8.5 10 > 1000 5.3 2.. Permeabilnost 21.

moramo posebno pozornost posvetiti čim manjši parazitni kapacitivnosti. svilo ali lakom. Vrtinčni toki v magnetnih jedrih Če imamo v železnem jedru izmenično magnetno polje. Elektrotehnika U j I f +1 Ui Slika 17: Nadomestna vezava in kazalčni diagram realne tuljave z nemagnetnim jedrom Iz nadomestne vezave izhaja. tgd Tuljave z nemagnetnim jedrom izdelujejo navadno z navijanjem bakrene žice. Narejena tuljava se na koncu zalije z voskom ali umetno smolo zaradi impregnacije in mehanske zaščite. keramike ali prešanega papirja.d. Za dolge tuljave je induktivnost določena kot L = m0 × N2 ×S [ H] . ki jo izoliramo z bombažem. ki ima tako smer.Realni elementi +j UR UL d R L fm Martina Leš. induktivni padec napetosti UL pa je enak negativni vrednosti inducirane napetosti Ui . S tem se v precejšnji meri izognemo kožnemu pojavu. časovno spremenljivi magnetni pretok F v notranjosti železnega jedra ustvari inducirano električno polje. ki jih nameravamo uporabljati pri višjih frekvencah. Tok I. da je tok skozi oba zaporedno vezana elementa isti. polistirena. 15 . Nosilci navojev tuljave so izdelani iz bakelita. Pri visokih frekvencah uporabimo namesto žice pletenico iz tankih z lakom izoliranih posrebrenih žic. je v fazi s padcem napetosti UR na ohmski upornosti navitja. Kot d imenujemo izgubni kot. l za kratke tuljave pa dobljeni rezultat korigiramo z empirično ugotovljenimi faktorji ali pa določimo induktivnost po empiričnih formulah. Pri tuljavah. temveč za kot j = 90o . Tako priključena napetost realne tuljave ne prehiteva več toka skozi tuljavo za 90o. ki ustvarja v tuljavi magnetni pretok F. Izgubni kot d je majhen in se ne razlikuje veliko od izgubnega faktorja tuljave tg d: tgd = R UR P = = w L U L QL Recipročno vrednost izgubnega faktorja nazivamo kvaliteto Q tuljave Q= 1 .

Monokristal železa nemagnetene snovi je navzven nevtralen. Bm maksimalno magnetno gostoto v železnem jedru in V volumen magnetnega jedra. imenujemo vrtinčne izgube v železnem jedru. Na področju industrijskih frekvenc so vrtinčne izgube podane z naslednjo enačbo Pv = l 2 × w 2 × d 2 × Bm × V = 24 2 = x × f 2 × Bm × V [ W ] pri čemer pomeni l specifično prevodnost magnetne snovi. V kristalu železa. v vsakem od teh so vsi spinski magnetki (spinski magnetek je elektron. ki jih zaradi karakteristične krožne oblike imenujemo vrtinčne toke. ki bi jo tok v ovojih tuljave ustvaril v nemagnetnem jedru in doprinosa magnetne snovi same J. ki ga imenujemo vektor magnetne polarizacije.Realni elementi Martina Leš. Tokovna gostota vrtinčnih tokov raste proti površini železnega jedra. se po dve nasprotno usmerjeni Weissovi območji (Weissovo območje je del monokristala železa. Elektrotehnika da oklepa padec magnetnega pretoka –dF po desnosučnem vijaku. Weissovo območje imenujemo v popularni predstavitvi magnetizma elementarni magnetek. Padec magnetnega pretoka –dF ima nasprotno smer in silnice inducirane električne poljske jakosti Ei obkrožijo –dF po desnosučnem vijaku. Če magnetni material še ni bil namagneten (ali pa je bila njegova magnetna preteklost zbrisana). Vse konstrukcijske in snovne konstante lahko zajamemo v skupni faktor x. ki ima veliko specifično upornost. požene inducirana napetost toke. Histerezne izgube v železnih jedrih V magnetnih materialih je magnetno polje sestavljeno iz dveh sestavin: iz magnetne gostote B0. Na sliki je presek železnega jedra. Vrtinčne toke omejujemo na dva načina: z lameliranjem železnega jedra ali s tako izbiro materiala za magnetna jedra. F -dF Slika 18: Nastanek vrtinčnih tokov Izgube. Ker je železno jedro prevodno. ki rotira okoli svoje osi) enako usmerjeni v eno od šest možnih magnetnih osi. ki se ujemajo s stranicami kubične kristalne strukture. v katerem so vsi spinski magnetki pod vplivom notranjih sil enako usmerjeni) navzven kompenzirata. imamo šest enako velikih področij kristala. ki ima kubično strukturo. skozi katerega se magnetni pretok časovno spreminja (predpostavimo. da narašča). d debelino lamele magnetnega jedra. 16 . Za visoke frekvence velja drugačna odvisnost za izračun vrtinčnih izgub. Tudi lameliranje pri visokih frekvencah ne daje več dovolj dobrih rezultatov in moramo zato uporabljati prašnata in feritna jedra. ki jih v železnem jedru dobimo zaradi vrtinčnih tokov. w in f krožno in navadno frekvenco.

Za uporabo pri industrijskih frekvencah zmanjšamo izgube najbolj učinkovito z legiranjem magnetnih jeder. Ime izhaja od tod. je njihova velikost v primerjavi s prvima dvema zanemarljiva. Zato vsi zunanji mehanski posegi.) in tudi vse toplotne obdelave. V izmeničnem magnetnem polju se morajo elementari magnetki prevračati v ritmu vsiljene frekvence.6 T smemo vzeti potenco n = 2. prešanje. Ker se cikel premagnetizacije ponovi v sekundi f-krat v prostornini V. Skupne izgube v železnem jedru Čeprav imamo v železnem jedru še tretjo vrsto izgub. ki je skiciran na sliki. imenujejo se posledične izgube (teoretiki se še vedno prepirajo zakaj in kolike so). Od neke frekvence naprej ne morejo več slediti spremembam polja. Iz tega izhajata dva za nas izredno pomembna zaključka: Prevračanje elementarnih magnetkov povzroča dodatne izgube v železnem jedru. Združimo jih v enačbo: PFe = Pv + Ph = 2 2 = x f 2 Bm V + h f Bm V [ W ] . 17 . T 0 Za magnetne gostote Bm = 1. V izrazu za relativno permeabilnost n. tako da jo namestimo kot jedro tuljave. Elementarni magnetki imajo svojo mehansko vztrajnost. so odtod histerezne izgube 2 Ph = h × f × Bm × V [ W ] . Pri enkratnem premagnetiziranju je energija porabljena za enkratno premagnetizacijo (v času ene periode T): n Wh = ò H × dB = h × Bm [ J ] . Posamezne izgube določimo po postopku.Realni elementi Martina Leš. lahko bistveno spremenijo magnetne lastnosti magnetnih snovi. Skupne izgube v magnetnem jedru želimo čim bolj zmanjšati.. Lastno magnetno polje urejenih elementarnih magnetkov se prišteva zunanjemu magnetnemu polju in ga izredno poveča. Lastnosti magnetnih materalov so odvisne od kristalne strukture. se začno elementarni magnetki prevračati v lego tiste od šestih magnetnih osi. valjanje itd. ki jih imenujemo histerezne izgube. µr = 1000 to pomeni. ki je najbližja legi zunanjega polja. Skupne izgube v magnetnem jedru določimo z meritvami vsote obojih izgub. ki vplivajo na kristalno strukturo (rezanje. ker je površina histerezne zanke enaka histereznim izgubam v enoti prostornine. nad to mejno frekvenco se magnetna snov obnaša kot nemagnetna. Elektrotehnika Če začnemo magnetno (do tedaj nemagneteno) snov magnetiti. V obeh primerih je h snovna konstanta magnetne snovi. da je 1 del prispevek zunanjega polja in 999 delov pa lastni prispevek magnetne snovi. Celotne izgube v železnem jedru bomo razdelili na dva dela: vrtinčnih izgub Pv in histereznih izgub Ph. štancanje.1.pr.

Realni elementi PFe f Martina Leš. v kateri se vse magnetne silnice zaključujejo skozi železno jedro. Tisti del magnetnega 18 . +j . f Krivuljo določimo iz meritev skupnih železnih izgub pri različnih frekvencah in skozi dobljene delovne točke določimo premico. Pri f = 0 določimo delež histereznih izgub. dobimo enačbo premice: PFe = k× f +n. Oboje izgube so tako točno določene Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z železnim jedrom Pod idealizirano tuljavo z železnim jedrom razumemo tuljavo brez ohmske upornosti. del magnetnega pretoka tuljave se vedno sklene preko zraka in tako predstavlja stresani magnetni pretok tuljave Fs.Ui j I0 d Im I0 IFe RFe -R fgl +1 I L0 F gl. Ui Slika 20: Nadomestna vezava in kazalčni diagram idealizirane tuljave z železnim jedrom Tuljava brez ohmske upornosti ne obstaja. Elektrotehnika K = tg a a n Pv f Ph f f f Slika 19: Postopek za razdelitev železnih izgub na obe sestavni komponenti Če enačbo za določitev skupnih izgub v magnetnem jedru na obeh straneh delimo s frekvenco f.

Ta ne zaostaja več za priključeno napetostjo za 90o. Tok IFe skozi nadomestno ohmsko upornost železnih izgub RFe je v fazi z napetostjo U in se z magnetilno komponento Im sešteva v celotni tok idealizirane tuljave I0 . Magnetilna komponenta toka Im ustvarja v tuljavi magnetni pretok Fgl. za inducirane napetosti efektivne vrednosti. Tok železnih izgub je mogoče določiti iz izmerjenih izgub v železu I Fe = PFe . 19 . Ker teče skozi ohmsko upornost RCu celotni tok I0 in povzroča stresani magnetni pretok prav tako celotni tok I0 . Taka formulacija tuljave omogoča logično in fizikalno pravilno razširitev na tuljavo brez teh omejitev. kjer je d izgubni kot železnih izgub. 2 Pri tem moramo uporabiti za magnetne veličine temenske. ki za magnetnim pretokom zaostaja za 90o in vzpostavlja ravnotežje napetosti idealizirane tuljave U.d. I Fe PFe Tok I0 v dovodu je po vrednosti enak geometrijski vsoti obeh komponent 2 2 I 0 = I Fe + I m . inducirano napetost pa določimo kot: Ui = - 2p f N × F gl = -4 . ki ga dobimo zaradi histereznih in vrtinčnih izgub v železnem jedru. U RFe = U U2 = . moramo tako RCu kot stresano induktivnost Ls vezati zaporedno z že znano nadomestno vezavo idealizirane tuljave. Realna tuljava z železnim jedrom Nadomestno vezavo realne tuljave z železnim jedrom dobimo tako. da opustimo obe poenostavitvi RCu = 0 in Ys = 0.Realni elementi Martina Leš. ta v tuljavi ustvari inducirano napetost Ui . ki se v celoti sklene po železu imenujemo glavni magnetni pretok Fgl.44 f N × F gl . Elektrotehnika pretoka. temveč za fazni kot j = 90o .

Pri nelinearnih elementih to ne velja več. Ekvivalentni sinusni tok je definiran kot tok. Elektrotehnika US UR . Če priklopimo na tuljavo sinusno obliko napetosti. ki veljajo le za sinusne veličine. Pri tuljavi z železnim jedrom srečamo prvič nelinearne elemente. je to pomenilo. Pri linearnih elementih so bile relacije preproste: če je bila ena veličina sinusna. oblika magnetilnega toka ni sinusna in obratno. Obe veličini sta močnostno neodvisni ali invariantni. Delitev magnetnih materialov Magnetne materiale delimo na magnetne materiale za trajne magnete in na magnetne materiale za spremenljiva magnetna polja.Realni elementi +j Martina Leš. Razlika je le v tem.Ui j RCu RFe LS fS U IFe Im fgl +1 L0 fgl Ui Slika 21: Nadomestna vezava in kazalčni diagram za realno tuljavo z železnim jedrom V idealizirani tuljavi je priključeni napetosti držal ravnotežje le induktivni padec napetosti zaradi inducirane napetosti. da so tudi vse ostale veličine sinusne časovne funkcije. Ker želimo uporabljati kazalčne diagrame. da prvega ustvarja le magnetilna komponenta toka Im. 20 . drugega pa celotni tok I0 . V realni tuljavi imamo dodatno še dva padca napetosti: padec napetosti na ohmski upornosti RCu navitja in stresani induktivnosti Ls: U = U R + U s + ( -U i ) = I 0 × ( RCu + jw Ls ) + ( -U i ) kjer vrednost Ui določimo in je magnetni pretok F v tuljavi z železnim jedrom vsota sklenjenega magnetnega pretoka po železu Fgl in stresanega magnetnega pretoka Fs . vpeljemo pojem ekvivalentnih sinusnih veličin. ki povzroča na ohmskem uporu enake joulske izgube kot nesinusni tok.

21 . ki imajo srednje vrednosti Br = 1 T in Hk = 5000 A/m. s katero moramo magnetiti v nasprotni smeri. Povzročajo jo tisti elementarni magnetki. Koercitivna sila Hk je tista velikost magnetne poljske jakosti. Remanentna gostota Br je tista velikost magnetne gostote. To dosežemo s pomočjo remanentne ali preostale gostote Br ali zahtevamo veliko koercitivno silo Hk. da magnetna gostota pade na ničelno vrednost. če znižamo zunanje magnetenje H na ničelno vrednost. ki jo dobimo. Zelo pomemben magnetno mehki material je elektrolitsko železo in razna silicijeva jekla. Elektrotehnika Br Hk H Slika 22: Histerezna zanka za trdomagnetne materiale Materiale za trajne magnete imenujemo tudi magnetno trdi magnetni materiali. ki vztrajajo v novi ravnotežni legi. Tipični trdi magnetni materiali so razna kromvolframova in krom-molibdenova jekla. Magnetno mehki magnetni materiali morajo imeti morajo čim ožjo histerezno zanko in čimvečjo specifično upornost za preprečitev vrtinčnih tokov.Realni elementi B Martina Leš. Imeti morajo histerezno zanko s čim večjo površino.

naprave za varovanje vodnikov. za napetosti do 1000V proti zemlji (za instalacije pogoni elektromotorjev ter elektrotoplotnih in elektrokemijskih postrojev). električni stroji). aparatov in naprav. opravlja delo (najpreprostejša naprava: vzvod!). Naprave Naprava je navadno večji predmet. ki sestavljajo funkcionalno celoto instalacije telekomunikacijskih naprav v zgradbah. Aparati Aparati so priprave za opravljanje nekega določenega dela (električni aparati: npr mešalnik). ki posredujejo pretok električne energije od proizvodnih električnih naprav do porabnikov: električnih naprav in aparatov. Naprave so mehanski. kontaktorji. sestavljen iz več sestavnih delov. za napetosti do 250V proti zemlji (predvsem za instalacije razsvetljave in pogoni elektromotorjev). V ožjem pomenu besede so električne instalacije samo napeljave nizke napetosti v odprtih in zaprtih prostorih.. 22 .).. kot npr. Postroj: več strojev in naprav skupaj. olajšuje. Vrste električnih instalacij Električne instalacije delimo glede na področje uporabe na tri večje skupine: elektroenegretske instalacije nizke napetosti v zgradbah. elektroenergetske instalacije nizke napetosti v industriji.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. antenske instalacije. vtičnospojne naprave. elementi daljinskega vodenja. stikala. . do zapletenih naprav. Glede na okolje ločimo: instalacije v suhih prostorih (stanovanjski in poslovni prostori). električni in fizikalni povezovalniki med človekom in okoljem (od najpreprostejših predmetov. Elektrotehnika Električne inštalacije Definicije Električna inštalacija Električne instalacije (v širšem pomenu besede) so smotrno povezane naprave. pri katerih napetost med vodniki ne presega 50V (telefonske. instalacije hišnih govornih naprav. ipd. Električna oprema pri inštalacijah: vodniki. ki omogoča.

23 W konična moč napajanja To je največja moč. tehničnih normativov.5. Standardi in predpisi Pod standardizacijo razumemo po Zakonu o standardizaciji predpisovanje in uporabo standardov. instalacije v posebnih prostorih (obrati. 380 V ( V EGS se pripravlja prehod na 230 in 400 V) - kratkostični tok. Navadno uporabljamo izmenične toke.Varovanje pred učinki električnega toka - Martina Leš... Kratki stik Ik nastane zaradi prevodne povezave med dvema vodnikoma pod napetostjo (upornost je odvisna le od upornosti vodnikov). ki jih določa zakon..).. ki je npr. Vrednosti: npr. Pri nas so deloma še vedno JUS standardi. norm kakovosti proizvodov in storitev ter predpisov. Elektrotehnika instalacije v prostorih s specifičnimi pogoji (športne in koncertne dvorane. Običajno je pod 1 kA.. nstalacije v prostorih. vlažni. . . ki se pojavi v napajalni točki inštalacije in jo določimo na podlagi priključnih moči porabnikov z upoštevanjem faktorja sočasnosti (ne priklopimo vedno vseh naprav hkrati). Tok imenujemo kratkostični tok. ki jih po potrebi usmerimo pred porabnikom.. kjer so prisotne eksplozivne zmesi (proizvodnja in razdeljevanje plinov. Un = 220. nazivna napetost. Pomembnejše so naslednje oznake standardov: standardi evropske skupnosti 23 . gledališča. Osnovni podatki za električne inštalacije so: vrsta toka in frekvenca. Ik = 1000 A in Rk = 0. za stanovanja med 0. s katero je omrežje (inštalacija) ali oprema označena in na katero se nanašajo nekatere obratovalne karakteristike.).).enosmerni in izmenični tok (f = 50 Hz) .3 in 0.. v industriji preseže tudi 60 kA. pridobivanje in proizvodnja gorljivih tekočin. vroči prostori. . U = 230 V. ki pa jih bodo v prihodnjem v celoti nadomestili slovenski standardi (SIST). Slovenski standardi bodo usklajeni z mednarodnimi in evropskimi standardi in so (bodo) nastajali v glavnem s privzemanjem. veleblagovnice. Nazivna napetost je napetost.

24 . Ker so energijske prenosne izgube pri določeni prenosni napetosti odvisne tudi od specifične upornosti uporabljene kovine. Ločimo dve vrsti vodnikov: gole. upornosti R = 1/G): za baker 56 Sm/mm2 za aluminij 35 Sm/mm2.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. se za prenosne vodnike iz ekonomskih razlogov uporabljata predvsem baker in aluminij. Obe vrednosti veljata pri temperaturi 20o C. Pri izračunih upoštevamo naslednji specifični prevodnosti (oz. ki jih uporabljamo za električne instalacije in energetske napeljave. . Vodniki pri električnih inštalacijah Vodnike uporabljamo za prenos električne enrgije. Elektrotehnika slovenski standard starejša oznaka slovenksih standardov neregulirano Elektroinstalacijski materiali Pri izvajanju elektroenergetskih in telekomunikacijskih instalacij uporabljamo različne materiale. ki jih lahko razvrstimo v naslednje skupine: vodniki instalacijske cevi pribor za spajanje in pritrditev vodnikov in cevi kabli in pribor za spajanje in priključevanje varovalke in instalacijski odklopniki stikala vtično-spojne naprave razdelilniki merilne naprave za merjenje električne energije. ki jih uporabljamo predvsem pri gradnji nadzemnih vodov izolirane.telekomunikacijski izolirani vodniki in telekomunikacijski kabli.energetski izolirani vodniki in energetski kabli .

4. 25. da bi se izognili kožnemu efektu. 35. 185. 1. 0. Elektrotehnika Prerezi vodnikov so normirani. 300. ostale pa samo še kot pramenaste vodnike. 16. 70.25. 120.5. 240. Standardni prerezi vodnikov so: 0. 400 in 500 mm2.5. 50.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. 150. Slika 23: Vodniki Vodnike označujemo glede na število žic 25 . Vodniki do 16 mm2 so masivni ali pramenasti vodniki. 6. 1.75. 2. 95. 10.

Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Za vodnike so standardizirane barve izolacije različnih vodnikov. Za označevanje vodnikov po standardih uporabljamo kombinacijo črk in številk. zelenorumena Brezšumna ozemljitev TE Vodnike označujemo po standardih. pri čemer uporabljamo oznake. vrsta vodnika (iz bakra. V. Elektrotehnika Tabela 4: Označevanje vodnikov in sponk Vrsta vodnika Oznaka priključnih sponk Oznaka vodnika Barva izolacije vodnikov Grafični simboli vodniki sponke Sistem napetosti z izmeničnim tokom: faze nevtralni vodnik U. L2. predpisani pa so tudi naslednji podatki: izvedba kabla. W N L1. zelenorumena brez barve. plašč kabla ali posebni ovoj.. 26 . ki so na naslednji sliki.. rdeča svetlo modra zeleno-rumena Neozemljeni zaščitni vodnik Zaščitno-nevtralni vodnik PU zeleno-rumena PEN zeleno-rumena Ozemljitev E brez barve. aluminija). rjava svetlo modra Sistem napetosti z enosmernim tokom: pozitivni vodnik negativni vodnik srednji vodnik Zaščitni vodnik + M PE L+ Lčrna. modra črna. . L3 N črna.

nadometno. ki so izdelane za različne prereze vodnikov in za različne namene (npr. luči). Pri polaganju električnih instalacijskih vodnikov v in na zidove. Uporabljamo dve vrsti instalacijskih cevi: termoplastične cevi: rebraste. ki razbremenijo vodnike pred mehanskimi obremenitvami. v ometu. v votli steni. Slika 25: Termoplastične in zaščitne cevi Vodnike spajamo zaradi podaljševanja ali zaradi cepljenja s sponkami. ki ščitijo vodnike pred mehanskimi poškodbami. uporabljamo za zaščito le teh instalacijske cevi. 27 . gladke (toge cevi). Spajamo v razvodnicah (dozah) s posebnimi sponkami. zaščitne kovinske cevi (oklepne cevi) so mehansko izredno trdne in jih uporabljamo v industriji. Za pravilno lego vodnika in za tesnjenje skrbijo uvodnice. Elektrotehnika Slika 24: Označevanje vodnikov po standardih (DIN) Elektroenergetske instalacije v zgradbah izvajamo podometno. Podobno velja tudi za priključevanje aparatov in naprav: najpogosteje uporabimo objemke. Spajkanje vodnikov ni dovoljeno.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. v kanalih ali pa kot električni tračni sistem. strop. tla oziroma na naprave. pred škodljivimi vplivi vlage in raznih hlapov ali par v atmosferi. v litem betonu .

Elektrotehnika c) d) e) f) Slika 26: Različne sponke: a) aparatne sponke.Varovanje pred učinki električnega toka a) b) Martina Leš. f) vrstna sponka Slika 27: Razvodnice Slika 28: Priključevanje v razvodnici Pribor za montažo cevi in pritrdilni material Da bi pravilno in trajno izvedli inštalacijo uporabimo pri montaži cevi: uvodnice in končnike (za zaščito izolacije ob vstopu ali izstopu vodnika v kovinsko cev ali ohišje). Slika 29: skobe 28 . b) sponke za brezvijačno spajanje. e) Wecco sponka. skobe (držala za vodnike). d) priključne sponke . spojke in loke (za podaljševanje cevi in za pravilen potek cevi). c) lestenčne sponke.

Vtično-spojne naprave morajo biti izdelane tako. L2. Uporabljamo pretežno tripolne (oz. inštalacije v industriji. da se. zaščitni kontakt najprej sklene z ustreznim zaščitnim kontaktom vtiča. Glede na izmenične sisteme električnih omrežij. N. ki jih moramo upoštevati: inštalacije v zgradbah. ki omogočajo priključevanje prenosnih porabnikov na instalacijsko omrežje. skupinske antenske naprave ipd. da jih ne moremo priključevati na vtičnospojne naprave drugih napetosti oz. Elektrotehnika Vodnike povlečejo v inštalacijske cevi z jeklenim trakom. ki jih sedaj uporabljamo. L3. da je slučajen dotik delov pod napetostjo onemogočen. kjer izvajamo instalacije nadometno (predvsem v vlažnih in prekomerno prašnih prostorih).Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. N. PE) in petpolne (L1. namembnosti. N. vse pa so projektirane za tokove do 16A. 29 . Grajene so tako. V stanovanjskih in poslovnih prostorih uporabljamo vtičnice za telefone. potem ko so cevi že položene. ozvočenja. L3. Slika 30: Vtiči: dvopolni in petpolni Slika 31: Natiči Vtičnice so dvo in tripolne za napetosti do 250V in petpolne (tripolne s kontaktoma za nevtralni in zaščitni vodnik) za napetosti 380V. Vtičnice za posebne namene uporabljamo pri instalacijah male napetosti in telekomunikacijskih instalacijah. tripolne (L. Vtičnice in vtikači morajo biti izdelani tako. PE). PE). dvopolne z zaščitnim kontaktom) zaradi porabnikov manjših moči. L2. ločimo po številu polov naslednje vrste vtično-spojnih naprav: dvopolne (L. Vtično-spojne naprave za instalacije v zgradbah Vtičnice so naprave. Vtično-spojne naprave Vtično-spojne naprave uporabljamo za priključevanje prenosnih porabnikov in ločimo dve različni skupini glede na predpise. štiripolne (L1. interfone. ko vtikamo vtič. PEN). Vtičnice za nadometno montažo uporabljamo tam.

višina stikal (105 cm od tal). potrebe po višjih tokovih (do 125 A) in obratovalnih napetosti (do 690 V). ki jo podajamo v kbit/s ali s frekvencami signalov: (do 100 kHz ali 100 kbit/s (govorni signali). kopalnica. za obe pa veljajo posebni predpisi o njuni izgradnji (npr. ki so velikokrat tudi nadometno izdelani.6 GHz). Inštalacije v poslovnih prostorih Potrebujemo večje število in drugačno porazdelitev energetskih in telekomunikacijskih vtičnic. Zasilna razsvetljava: je varnostna razsvetljava. Danes jih ločimo tudi glede na hitrost prenosa signalov. se vtično-spojne naprave za industrijo izdelujejo po posebnih predpisih. Zgrajeni morata biti nadomestna in zasilna razsvetljava. večje stopnje mehanske zaščite ipd. Podoben primer: šolske računalniške učilnice Inštalacije v objektih s specifičnimi pogoji V teh objektih morajo biti svetilke varnostne razsvetljave. . Za posebne prostore (kuhinja. Razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske objekte Razlikujemo razdelilne in stikalne naprave za stanovanjske.. ki se ob izpadu preklopi na akumulatorsko baterijo in kaže najkrajšo pot iz stavbe. z različnimi izvedbami blokade pri vtikanju ali iztikanju vtiča pod napetostjo. drugačnih frekvencah (do 500 Hz).. do 100 MHz in do 2. Priključene moči za stanovanjske objekte so odvisne od velikosti ter opremljenosti stanovanj in znašajo od 3. Nadomestna razsvetljava: se ob izpadu omrežne napetosti preklopi na pomožni elektroenergetski vir in osvetljuje prostore z najmanjšo predpisano osvetljenostjo. z različno stopnjo zaščite pred vlago-vodo. V zadnjem času uporabljamo tudi posebno napajanje za naprimer strežnike (UPS = Uninterruptible Power Supply). Elektrotehnika Z vtičem povežemo porabnika preko ustreznega vodnika s fiksno instalacijo preko vtičnice.5 kW (35 A). do 1 Mhz ali 1 Mbit/s (ISDN). Inštalacije v stanovanjskih zgradbah V stanovanjskih zgradbah je določena višina vtičnic (35 cm od tal). do 16 MHz. Velikokrat jih polagamo v posebne kanale.) so določeni še drugi normativi: drugačna višina vtičnic v kuhinji. zaščita pred vlago. 30 . tokove. Inštalacije telekomunikacijskih naprav Inštalacije telekomunikacijskih naprav razdelimo v grobem po namenu: za telefonijo.. . Danes izdelujejo dvo in tripolne vtiče in petpolne. oddaljenost do drugih elektroenergetskih inštalacij).Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. televizijo in radio.. Vtično-spojne naprave za industrijo Zaradi težjih obratovalnih pogojev. kabelske sisteme in informacijske sisteme (računalniške mreže). Izdelujemo jih za različne nazivne napetosti. poslovne in industrijske objekte.5 kW (16 A) do 7. Dvopolne izdelujejo za tokove do 10A. tri in petpolne pa za toke 16A.

kjer se potem razveja na posamezne glavne tokokroge. Vsak tokokrog je na začetku varovan z varovalko ali instalacijskim odklopnikom (pri trifaznih tokokrogih lahko z zaščitnim stikalom). ki so montirani na skupno ploščo. v kateri delimo glavni napajalni vod na posamezne glavne tokokroge oziroma glavni tokokrog na tokokroge posameznih porabnikov.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. Napravo. ki so meja med distribucijskim omrežjem in porabniki. dovod štedilnik (kuhinja) pomivalni stroj (kuhinja) pralni stroj (kopalnica) infra pečka (kopalnica) razsvetljava (dnevna soba. imenujemo razdelilnike. spalnica) razsvetljava (kopalnica) razsvetljava (drugod) vtičnice vtičnice 2P6+P2. Razdelilniki Glavni napajalni vod dovaja pri vseh instalacijah električno energijo do določenega mesta. Poznamo glavne razdelilnike. ki se napajajo iz nadzemnih vodov.5 mm2 / ic F 23 mm 2P4+P2. in podrazdelilnike. za električne pogone). Te razdelitve naredimo predvsem glede na dovoljene padce napetosti.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2. Elektrotehnika Priključek na zunanje omrežje Zunanje omrežje je lahko prostovodno ali kabelsko.5 mm 3P 1.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 1. ki so namenjeni gospodarneši porazdelitvi električne energije v objektih (npr. kar vpliva na izvedbo priključka notranje napeljave.5 mm 3P 2. po potrebi s števcem električne energije in drugimi aparati. Le-ti napajajo skupine porabnikov v posameznih delih objekta. Kabelski priključek je običajno priključek na podzemno kabelsko omrežje.5 mm2 / ic F 13.5 mm2 / ic F 16 mm FID 20 A 16 A 16 A 16 A 10 A 10 A 10 A 10 A 220 V 50 Hz 16 A Slika 32: Enopolna shema stanovanjskega razdelilnika 31 . Ločimo: kabelski priključek prostovodni priključek. pri katerih se priključek navadno izvaja kot prostovodni priključek. in kabelski priključki. izjemo tvorijo samonosilni kabli. za razsvetljavo. Poleg varovalk sta v omarici še števec električne energije in stikalna ura.5 mm2 / ic F 13.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.5 mm2 / ic F 16 mm 3P 2.

kar moramo pri dimenzioniranju instalacij upoštevati. Najvišja dopustna tokovna obremenitev vodnikov in kablov je odvisna od: prereza vodnika. ki. ki poleg slabše delavnosti toka povzročajo tudi precejšnje vklopne sunke. vendar skupno največ 0. če računamo od transformatorske postaje V kolikor je dolžina električne instalacije daljša od 100 m. Enofazni porabniki so najpogosteje ohmska bremena. poslovnih in podobnih zgradbah so sestavljene iz skupin enofaznih porabnikov. če računamo od točke napajanja ( npr. trifazni pa induktivna (elektromotorji).Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.5 %. Najpogosteje so dopustne tokovne obremenitve podane tabelarično v odvisnosti od naštetih faktorjev. vrste izolacije vodnika. glavnega priključka objekta) 8% za električne instalacije ostalih porabnikov. Termično dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije Termično dimenzioniranje vodnikov in kablov pomeni določevanje dopustne tokovne obremenitve. vodnikove kovine.005 % za vsak meter. hišnega priključka) 5% za električne instalacije razsvetljave. Pri dimenzioniranju vodnikov in izračunavanju prereza vodnika upoštevamo: dopustne tokovne obremenitve .mahansko dimenzioniranje.električno dimenzioniranje dopustni najmanjši prerez . če računamo od transformatorske postaje 5% za električne instalacije ostalih porabnikov. če računamo od točke napajanja ( npr. v obrti in industriji pa imamo opravka pretežno s trifaznimi porabniki. da padec napetosti nastopa v dovodnem in odvodnem vodniku u% = 200 × I × l [% ] l × A ×U oziroma prerez A= 200 × I × l é mm 2 ù û l × u% × U ë 32 . lahko povečamo dovoljeni padec napetosti za 0. presega 100 m. števila vzporedno potekajočih in obremenjenih vodnikov. Električno dimenzioniranje Predpisi določajo naslednje mejne dovoljene vrednosti padcev napetosti: 3% za električne instalacije razsvetljave. zunanje temperature in načina polaganja. Za ohmska bremena je dopusten padec napetosti ob upoštevanju upornosti vodnika in dejstva. Elektrotehnika Dimenzioniranje vodnikov in izračunavanje prereza vodnika Instalacije v stanovanjskih. Padci napetosti so izraženi v odstotkih nazivne napetosti omrežja.termično dimenzioniranje dopustni padci napetosti .

Dopustni padec napetosti je 1 %.16 mm 2 56 × 1 × 220 Izberemo normiran prerez 2.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. varovalka 16 A ne ustreza. u% = [% ] l × A ×U l × A ×U 2 in prerez A= 200 × l × I × cos j 200 × l × P é mm 2 ù é mm 2 ù oz.5 mm2. Računski prerez vodnika je: A= 200 × 7 × 19 = 2 . Za enofazne velja: u% = 200 × l × I × cos j 200 × l × P [% ] oz. Ker pa je v vodniku trajni tok 19 A. zato moramo pri izračunu padca napetosti in prereza vodnika upoštevati tudi delavnost toka (cos j). Vod je izveden z vodnikom P. Pri tem prerezu bo padec napetosti seveda manjši in sicer: u% = 200 × 7 × 19 = 0 . za katerega je predpisana varovalka 25 A. ki je priključena na napetost 220 V in je na koncu obremenjen s tokom 19 A. Elektrotehnika PRIMER: Izračunati je treba napajalni vod za električno peč enojne dolžine 7 m. ki je položen v instalacijski cevi. A = 2 ë û ë û l × u% × U l × u% × U Pri trifaznem sistemu je prevajana moč P enaka: P = 3 × U × I × cos j [W ] kjer je U medfazna napetost in I tok v vodniku. vzeti moramo vodnik P prereza 4 mm2. ki predstavljajo za vir induktivno breme.54% 56 × 4 × 220 Kadar je podana moč porabnika P v W. uporabimo naslednjo enačbo za izračun padca napetosti: u% = 200 × l × P [% ] l × A ×U 2 in prerez A= 200 × l × P é mm 2 ù û l × u% × U 2 ë Najpomembnejši porabniki moči so elektromotorji. u% = [% ] l ×U × A l ×U 2 × A 33 . Procentualen padec napetosti je: u% = 100 × 3 × l × I × cos j 100 × l × P [% ] oz. za katerega je predpisana talilna varovalka 16 A.

V primeru neprimerne rabe.5 mm2. lahko steče električni tok skozi različne prevodne dele električnih naprav ali celo skozi človeško telo.5 mm2. ki imajo lahko manjši prerez. kakor tudi od prevodnosti poti (npr. impedanca telesa. A = 2 ë û ë û l × u% × U l × u% × U Mehansko dimenzioniranje Mehansko trdnost električnih instalacij dosežemo že z nameščanjem vodnikov v instalacijske cevi in kanale ter z vgradnjo vodnikov v ali pod omet. .Varovanje pred učinki električnega toka in prerez A= Martina Leš.1 mA 1 mA 10 mA 0. tj. Varovanje pred učinki električnega toka Električne tokove uporabljamo večinoma za napajanje naprav. Tako je minimalen prerez vodnikov. po kateri teče tok skozi telo. če je aluminijast. Pri frekvenci f = 50 Hz so učinki električnega toka naslednji: začutimo tok (300 mA) bolečina elektrod ne moremo izpustiti možna fibrilacija srca opekline. ko je ozemljeno zvezdišče in se dotaknemo enega faznega vodnika: 34 . ki ga še dovoljujemo.5 mm2. Neposredni dotik dveh vodnikov : dva fazna vodnika: I B = U C 400 V = = 435 mA RB 920 Ω UC 230 V = = 230 mA RB 1000 W en fazni vodnik in nevtralni ali zaščitni vodnik: I B = V obeh primerih sta toka večja od toka I0 = 30 mA. saj imamo tam opraviti v primeru kratkih stikov s pojavi sil med vodniki. do 0. suh ali vlažen kontakt. če je bakren in 2. Elektrotehnika 100 × 3 × l × I × cos j 100 × l × P é mm 2 ù é mm 2 ù oz. Mehansko dimenzioniranje je potrebno le pri zbiralkah in glavnih razdelilnikih večjih porabnikov. Neposredni dotik v primeru. Učinki izmeničnega električnega toka so odvisni od poti... 2. od časa trajanja. Izjemo predstavljajo vodi v svetilkah. Pri varovanju človeka pred učinki električnega toka moramo upoštevati vrsto električne napeljave.). Za hišne instalacije obstaja le predpis o uporabi najmanjših dovoljenih prerezov vodnikov. ki jih lahko uporabljajo za mehansko zaščitene vode v fiksnih instalacijah 1. šok 0.1 A 1A 10 A 100 A Ief Slika 33: Učinki izmeničnega električnega toka Najpogostejša vira nevarnosti električnega toka sta pojavljanje visoke napetosti dotika zaradi okvare izolacije električnega porabnika in neposredni dotik vodnikov pod napetostjo.

s katero preprečimo. Zaščito pred električnim udarom delimo v tri osnovne skupine: ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM ZAŠČITA PRED NEPOSREDNIM DOTIKOM: v v v v Z IZOLACIJO. ko so tla zelo dobro izolirana. ko nastopi napaka) in dodatna zaščita (FI-zaščitna stikala). pri čemer povežemo različne naprave in napeljave (npr. preboj pri zelo visoki napetosti in zaostala napetost (npr. Z DODATNO IZOLACIJO. S FI-ZAŠČITNIMI STIKALI. Z OKROVI. DODATNA ZAŠČITA: v v v UPORABA VARNOSTNE MALE NAPETOSTI. Na naslednji sliki vidimo osnovni princip zaščite pred neposrednim dotikom z izolacijo. prehajanje toka skozi ozemljitev. Z ELEKTRIČNO LOČITVIJO. radiatorje med seboj). kadar je izolirano zvezdišče in steče tok zaradi kapacitivnosti omrežja do zemlje (pri višjih frekvencah!). kondenzatorji in transformatorji po izklopu naprave). toplovodno inštalacijo. Govorimo o treh stopnjah zaščite: zapščita pred neposrednim dotikom (zaščita pred vsemi deli naprave. Z OMEJITVIJO ENERGIJE IN TOKA.Varovanje pred učinki električnega toka IB = UC RB + Rtal Martina Leš. Elektrotehnika Dobljene vrednosti so različne in samo v primeru. da bi v primeru okvare (kratkega stika med okrovom naprave in motorjem) tok lahko stekel preko človeka. F1 N M Slika 34: Zaščita z zaščitno izolacijo 35 . okvare izolacije. glavni zaščitni vodnik. inducirane napetosti (visoke frekvence in visokonapetostni vodi!). priključno omarico. S PREGRADAMI. je tok manjši od 30 mA. Pri varovanju uporabljamo tudi izenačevanje potencialov. Druge nevarnosti predstavljajo neposredni dotik vodnikov. zaščita pred posrednim dotikom (varuje v primeru. ki so v času delovanja pod napetostjo). ZAŠČITA PRED POSREDNIM DOTIKOM: v v v Z ODKLOPOM. UPORABA ZAŠČITNE MALE NAPETOSTI. Podrobneje si oglejmo nekatere vrste zaščit.

. kar naredimo tako. Slika 35: Zaščite pred neposrednim dotikom Zaščito pred posrednim dotikom lahko izvedemo s pomočjo izenačevanja potencialov. da bi tok stekel preko človeškega telesa (pri delu v vlažnih prostorih.).. ipd.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Dotik lahko preprečimo tudi z ustreznim odmikom naprav iz dosega rok (z ograjo. Zaščito omogočajo neprevodna tla in galvanska ločitev s pomočjo ločilnega transformatorja. Slika 36: Zaščita pri posrednem dotiku Zaščito z malo napetostjo uporabljamo kadar obstaja nevarnost.). Elektrotehnika Zaščito pred neposrednim dotikom naredimo z dodatno izolacijo ali z s posebnim zaščitnim pokrovom (kanali za polaganje kablov.. z zapiranjem v omaro ali z ustrezno oddaljenostjo možnih kontaktnih površin). 36 . da povežemo zaščitne vodnike različnih porabnikov na skupni zaščitni vodnik.

To naredimo z ločilnim transformatorjem. Elektrotehnika 220 V 24 ali 42 V Slika 37: Zaščita z zaščitno malo napetostjo Slika 38: Izvedba zaščitne male napetosti in funkcijske male napetosti Pomembna je tudi zaščita z električno ločitvijo. F1 N 220 V 220 V Slika 39: Zaščita z električno ločitvijo 37 .Varovanje pred učinki električnega toka F1 N Martina Leš. s čimer galvansko ločimo napajanje od aparata. pri čemer preprečimo v primeru okvare direktno povezavo naprav z električnim omrežjem.

Elektrotehnika Glede na izvedbo zaščit pred električnim udarom delimo električne naprave v tri razrede: I. Oglejmo si dva primera zaščite z ozemljitvenim vodnikom: zaščito s posebnim ozemljilom in zaščito s skupnim ozemljilom. Oznaka: .5 in za zaščitna stikala 1. Poleg osnovne izolacije je izvedena še dvojna ali ojačitvena izolacija. ne sme biti večji od dopustne napetosti dotika 65 V. Potrebni faktor izklopnega toka k za varovalke ali instalacijski odklopnik je za hitre varovalke 3. Običajno uporabimo že izračunane vrednosti. kadar sta upornosti ozemljila (Rz) in obratovalnega ozemljila dovolj majhni. Poleg osnovne izolacije morajo biti vključeni dodatni zaščitni ukrepi: prevodni deli so povezani na zaščitni vodnik v inštalaciji. II. 38 . V primeru okvare steče tok (Iok) s faznega vodnika preko ohišja do zemlje (Rz) in naprej preko obratovalne ozemljitve (Rob) in nevtralne točke transformatorja spet do faznega vodnika. Ozemljitvene vodnike je potrebno pravilno načrtovati. III. ki niso pod napetostjo v normalnem obratovanju so galvansko povezani z zemljo preko ozemljila. L1 L2 L3 N Rob Rz Iok Slika 40: Zaščitna ozemljitev s posebnim ozemljilom Da je varovalni ukrep učinkovit.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.25.5 za odklopnike 2. V to skupino spadajo električne naprave s plastičnim ohišjem (npr. Oznaka: . ki ga povzroča tok okvare na upornosti zaščitne ozemljitve. elektromotorji). Pogoj je izpolnjen. mora biti izpolnjen naslednji pogoj: padec napetosti. Zaščita s posebnim ozemljilom Vsi kovinski deli. Rz £ U dop k × In [Ω] Rob £ U dop k × I n max [Ω] Pri tem upoštevamo naslednje podatke: dopustna napetost dotika Udop (Udop = 65 V). V to skupino spadajo električne naprave s kovinskim ohišjem (npr. nazivni tok varovalke In in faktor izklopnega toka k in nazivni tok varovalke največjega porabnika v omrežju Inmax. ročne električne svetilke). Oznaka: . Uporaba varnostne male napetosti (npr. električni gospodinjski aparati).

je treba uporabiti drug varnosti ukrep. preden začne naprava obratovati. Vsakega porabnika vežemo preko zaščitnega vodnika na zaščitno ozemljitev. Tok okvare mora biti dovolj velik.93 25 0.9 10 1. nato v zvezdišče transformatorja in nazadnje v fazni vodnik.5 za hitre varovalke In [A] Rz [W] 6 3. da povzroči hitro pregoretje varovalk poškodovanega porabnika in tako prepreči zadrževanje previsoke napetosti dotika. Pri zaščitni ozemljitvi s skupnim ozemljilom je postavljena zahteva. Elektrotehnika Tabela 5: Upornosti ozemljil glede na nazivni tok varovalk pri k = 3. Pravilna povezava kovinskih ohišij z zaščitnimi ozemljili izvedemo preko zaščitnih vodnikov. Če je upornost zanke prevelika za nekatere močnejše varovalke.86 16 1. L1 L2 L3 N Slika 41: Zaščitna ozemljitev s skupnim ozemljilom Upornost zanke je treba temeljito izmeriti. da bi ob zemeljskem stiku ene faze dobila druga fazna vodnika večje napetosti kot 250 V proti zemlji. nazivni tok varovalke (In) in faktor izklopnega toka (k).Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.53 Zaščita s skupnim ozemljilom Za skupinsko ozemljitev se uporablja razvejana vodovodna mreža in kovinski plašči kablov nizko napetostnega omrežja ali posebej vkopan železni pocinkani trak (valjanec). kjer je upornost zanke (Rza). npr. Ob preboju izolacije bodo toki okvare stekli od faznega vodnika preko ohišja porabnika na skupno ozemljilo. da skupna upornost ozemljila ne presega vrednosti 2 W.74 35 0. fazna napetost (Uf). napetostno zaščitno stikalo. 39 . Pri pravilni izvedbi tega varovalnega ukrepa je omejena upornost zanke z: Rza £ Uf k × In [Ω] .16 20 0. s čemer preprečimo. da se ozemljitev prekine z vgrajenimi izolirnimi vložki ali plastičnimi cevmi. Pri uporabi vodovodnega omrežja za skupno ozemljilo moramo paziti na možnost.

njegova velikost pa je odvisna od fazne napetosti in skupne upornosti tokokroga (upornost zanke). Pri ničenju kovinska ohišja in ostale prevodne dele porabnika. da je: I ok ³ k × I n [ A ] pri tem je upornost zanke: Rza £ Uf k × In [Ω] Iz tega pogoja opazimo omejen učinek ničenja pri večjih razdaljah (tokokrogi) od transformatorske postaje do potrošnika. L1 L2 L3 N Iok Rz Rob Slika 42: Ničenje Za ničenje morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. pri katerih še lahko uporabimo ničenje v omrežjih do 400 V. ki morajo imeti v priključnem vodu poseben vodnik . mora biti tok okvare (Iok) večji ali enak izklopilnemu toku najbližje varovalke.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Zavarovanje pred previsoko napetostjo dotika dosežemo. Prvi pogoj ničenja . Pri ničenju je tok okvare hkrati tudi tok enofaznega kratkega stika. Ničenje Pogosto srečamo ničenje ko varovalni ukrep. Tehnični predpisi za izvajanje električnih instalacij v zgradbah predpisujejo minimalne dopustne prereze zaščitnih bakrenih vodnikov. razen pri prenosnih porabnikih.kadar nastane kratek stik med fazo in nevtralnim vodnikom na katerem koli mestu omrežja. Z obema načinoma zaščitne ozemljitve ne moremo preprečiti visoke napetosti dotika. če je zvezdišče transformatorja ozemljeno. Zato prereze vodnikov dimenzioniramo tako. ki niso v času obratovanja pod napetostjo. Zaščitni vodnik in ozemljitvene vode je potrebno pravilno dimenzionirati. ampak le omejujemo čas trajanja. 40 . Elektrotehnika Zaščitni vodniki in ozemljitveni vodi morajo biti stalno položeni. Zato so podane mejne dolžine vodnikov. Pri ničenju uporabljamo nevtralni vodnik kot povratni vodnik ta toke okvare (Iok). galvansko povežemo z nevtralnim vodnikom omrežja. ko varovalka pregori zaradi prehoda toka okvare prek varovalke varovanega porabnika. Ničenje lahko uporabimo.zaščitni vodnik. Čas trajanja visoke napetosti dotika je odvisen od časa pregoretja varovalke ali odklopa odklopnika in lahko znaša v neugodnih razmerah tudi do 10 sekund.

Poleg opisanega postopka poznamo še ničenje s posebnim zaščitnim vodnikom. kakšna napetost se bo pojavila v nevtralnem vodniku v primeru okvare ničenega omrežja.če v ničenem omrežju pride do stika enega vodnika z zemljo. Nevtralniega vodnika ne izklapljamo. Upornost tokokroga se bistveno zmanjša.nevtralni vodnik mora biti v vsej dolžini mehanično in električno neprekinjena celota. razlika je le v barvi vodnikov. Posledica dviga temperature je hitrejše staranje izolacije. mora biti nevtralni vodnik ozemljen na koncu vsakega odcepnega omrežja. Za označevanje nevtralnega vodnika je predpisana svetlo modra barva. Zahtevamo. pri nadzemnih vodih pa do 50 mm2. Zaradi tega zahtevamo. da pride do požara. bo stekel po zemlji prek obratovalnega ozemljila tok zemeljskega stika in bo tako dobil napetost. Kratek stik Povečanje jakosti toka v vodniku povzroči segrevanje vodnika. ki narašča kvadratično glede na jakost toka. hkrati pa steče bistveno večji tok. Mesto kratkega stika označimo na shemi s puščico. ker je od tega odvisno. Pri bakrenih izoliranih vodnikih in kablih sta prereza enaka do 16 mm2. Skupna upornost ozemljitve skupine med seboj najbližjih ozemljitev odcepov ne sme biti večja od 5 W.pomembno je medsebojno razmerje prereza nevtralnega in faznega vodnika. Nikjer ne sme biti varovan z varovalkami ali odklopniki. Kratek stik nastane zaradi preobremenitve ali stika golih vodnikov različnega potenciala pri porabnikih. za katero moramo zagotoviti. Zaradi hkratnega povečanja temperature je lahko proizvedena toplota tako velika. Četrti pogoj ničenja . Če so prerezi faznih vodnikov večji od navedenih. da bo manjša od 65 V. Zaradi možnosti. potem ima lahko nevtralni vodnik dve stopnji manjši prerez iz vrste standardnih prerezov za vodnike. R Slika 43: Kratek stik (označitev) 41 . da je upornost obratovalne ozemljitve (Roz) vedno: Roz £ 2 Ω . da pride do prekinitve ničelnega vodnika. da je nevtralni vodnik enako izoliran kot fazni vodnik. Elektrotehnika Drugi pogoj ničenja . Tretji pogoj ničenja . pri proizvajalcih električnega toka ali pa na prenosnih vodih. Pri nadzemnih vodih mora biti nevtralni vodnik ozemljen vsakih 200 m.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.

R= 2 × l 2 × 30 m 0. da je prerez 1. saj bi brez škode prenesel tudi tok velikosti 16 A.5 mm2 dovolj velik za tako majhen tok.5mA ( 300 + 0.72 ) Ω Že od prej vemo. Nizkonapetostne taljive varovalke Nizkonapetostne taljive varovalke uporabljamo za varovanje vodnikov. bo skozi skupino žarnic tekel tok: I= 220 V = 731. Do takega toka praktično ne more priti.72 Ω A×l 1. saj nismo upoštevali v izračunu oddaljenosti od elektrarne in upornosti povezovalnih vodnikov do nje. Zaradi slabe izolacije nastane kratek stik ob priključku porabnika.5mm 2 m Zaradi omrežne napetosti U = 220 V. Na izbranem mestu namenoma zmanjšamo prereze vodnikov. Slika 44: Taljive varovalke 42 .5 A R 0 . kablov in nparav pred različnimi mejami termične obremenitve.7 = 67 kW Tako velika toplota povzroči. Elektrotehnika Primer: Skupina žarnic (svetilka) ima upornost R = 300 W in je oddaljena 30 m od glavnih dovodnih vodnikov omrežja s stalno napetostjo 220 V. da se stopi žica z izolacijo vred. Izračunajmo tok kratkega stika in njegovo moč! Upornost dovodnih vodnikov izračunamo s pomočjo specifične upornosti (r = 0.018 · 10-6 Wm). Prerez bakrenega vodnika je 1.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Stalna napetost požene skozi obe žici tok kratkega stika: Ik = U 220 = = 305.5 mm2. ki nastopi zaradi kratkostičnega toka Ik: Pk = I k2 × R = 341. Opisali smo princip delovanja taljivih varovalk. Če se dovodni žici ob porabniku dotakneta. tako da se pri prevelikem toku ta mesta raztalijo in s tem prekinejo električni tokokrog. ni med njima praktično nobene upornosti.018 Ω mm 2 = = 0 . Da bi preprečili posledice kratkega stika uporabljamo varovalne naprave.32 × 0 .72 Kratkostična moč.

kadar izpade ena faza). Slika 45: Princip delovanja bimetalnega releja V bimetalnem sprožniku se bimetalni trak zaradi segrevanja (s tokom) upogne in odklopi kontakt. sestavljeni iz bimetalnega in elektromagnetnega sprožnika. sekundarni nadtokovni sprožniki. Stikala in odklopniki Stikala in odklopnike uporabljamo za predvsem ročno vklapljanje in izklapljanje električnih naprav pod obremenitvijo. 43 . elektromagnetni pa v primeru nastanka kratkega stika. ki ga ponovno vklopimo z ročnim stikalom. varovalnega vložka. Kadar uporabimo stikala. Oba povzročita izklop odklopnika. kape varovalke in velikostnega vložka (preprečuje vstavitev varovalke napačnega velikostnega razreda). Elektrotehnika Varovalke so sestavljene iz podstavka. Pri elektromagnetnem sprožniku izkoriščamo delovanje magnetnih sil. V stikalnih aparatih uporabljamo naslednje sprožnike: - termični preobremenitveni preobremenitvenimi tokovi). Razlika med zaščitnimi stikali in odklopniki je predvsem v njihovi vzdržljivosti proti učinkom kratkostičnih tokov. napetostni sprožnik (vzbuja ga napetostni vir in je namenjen odpiranju mehanskega sitkalnega aparata). Uporabljamo jih predvsem v stanovanjih in poslovnih prostorih. V zadnjem času jih nadomeščamo z drugimi vrstami varovalk. podnapetostni sprožnik (ščiti trifazne naprave pred dvofaznim obratovanjem. ki nastanejo zaradi kratkega stika. sprožnik (bimetalni sprožnik za zaščito pred magnetni kratkostični sprožnik (zaščita pred kratkostičnimi tokovi): primarni nadtokovni sprožniki (se napajajo iz glavnega tokokroga mehanskega sitkalnega aparata in so grajeni za manjše nazivne tokove). moramo uporabiti dodatno še ustrezno varovalko. Bimetalni sprožnik odklopi v primeru preobremenilnega toka. Inštalacijski odklopniki Inštalacijski odklopniki (avtomatske varovalke) so enopolni stikalni aparati.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš.

100. Ob previsoki napetosti odklopnik odklopi kontakt v 0. 16. Stikala lahko odklapljajo z različno selektivnostjo. poslovnih in drugih prostorih. 25.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. A Diferenčni tokovi (In): 6. Stikalo ne varuje pred kratkostičnimi tokovi. Kadar pride do okvare. . ki steče od faznega na zaščitni vodnik ali po kakšni drugi poti v zemljo. mA Izklopni časi:okrog 30 ms Podobno delujejo tudi napetostna zaščitna stikala.. Za svoje delovanje potrebujejo napajalno napetost. 30. Poznamo tudi DI-zaščitna stikala. ki zaznava razliko med tokovi. ki imajo namesto diferenčnega transformatorja. Nazivni tokovi (In): 6. steče okvarni tok mimo tokovnega stikala in vsota tokov ni več enaka 0.1 s. 10. 8... So tokovna zaščitna stikala. . zato jih uporabljamo bolj izjemoma. Napetostno zaščitno stikalo zahteva. saj ti tokovi (npr. 32. med faznim vodnikom in nevtralnim vodnikom ali med večimi faznimi vodniki) ne povzročijo diferenčnega toka. da moramo povezati zaščitni vodnik preko releja na pomožno ozemljitev. 20. kontaktnega dela in vklopno-izklopnega mehanizma z elektromagnetnim sprožnikom. Slika 46: FI-zaščitno stikalo 44 . Elektrotehnika FI-zaščitna stikala FI-zaščitna stikala so namenjena zaščiti pred električnim udarom. Diferenčni tok inducira napetost v diferenčnem transformatorju in elektromagnetni sprožnik izklopi stikalo. Zaradi tega moramo v taki inštalaciji uporabiti še varovalke ali inštalacijske odklopnike ali odklopnike. ki jih sproži tok. napetostni rele (odklopnik). kar moramo upoštevati ob izgradnji inštalacije. 10. Pri normalnem obratovanju mora biti vsota tokov enaka 0. Uporabljamo jih v stanovanjskih. Sestavljena so iz diferenčnega transformatorja. ki imajo večjo občutljivost.. 13.

ki nastane zaradi močnega spreminjanja razelektritvenega toka. saj se elektromagnetni vplivi širijo z ustvarjanjem protinaboja na kovinskih masah ali pa z induciranjem napetosti v zankah. ki predstavljata ogromen kondenzator. 45 . ki pa je lahko v objektu ali med oblaki. ki jih moramo rešiti z dodatnimi zaščitami. Električni tok. plinskega.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. da se vplivi udara strele širijo v prostorskem radiju do 1. ki ga povzroči atmosferska praznitev se preko mrež električnega. Tokovi preko ohmskih upornosti in magnetno polje preko induktivnosti sistemov ustvarijo izjemno močne napetostne sunke. Če so objekti med seboj povezani z mrežami.5 km od centra udara. 30 ms) izjemno močno magnetno polje H. vodovodnega in drugih povezav razširi tudi na bližnje sosednje objekte. kjer prav tako povzroči poškodbe in uničenje opreme. Posledice udara strele oziroma električnega toka zaradi izpraznitvenega naboja oblaka lahko vplivajo na druge objekte preko prostora. saj se pojavijo še sekundarne posledice udara strele. kaj šele od njihovih nazivnih napetosti. Preboj povzroči izjemno močan tokovni udar (od neakj 10 kA do 200 kA). Pri atmosferski razelektritvi med dvema različnima potencialnima ploskvama (oblakoma). vendar pa ta zaščita ni popolna. je vpliv opaziti na večji razdalji. Prenapetostni vpliv je torej posledica ohmskih. zaradi katerega nastane v zelo kratkem času (cca. ki jih oklepa magnetno polje. Elektrotehnika Slika 47: Shema FI-zaščitnega stikala Zaščita pred udarom strele Direktni udar strele v objekt rešimo s strelovodno inštalacijo. telefonskega. induktivnih in kapacitivnih povezav. V praksi se je izkazalo. ki so lahko nekaj tisočkrat večji od izolacijske sposobnosti naprav.

Vse energetske prenapetostne zaščite uporabljamo tudi v telekomunikacijah in informatiki. Odvodnike razreda C vgrajujemo kot prenapetostno zaščito v notranje napeljave (običajno: razdelilne omarice). ki jih večinoma vgrajujejo elektrodistribucijska podjetja. ki sledijo razredu B je možno na krajših vodih (7 m) zaščititi s premostitveno tuljavo. del): Za zunanje nizkonapetostne proste vode uporabljamo odvodnike razreda A (IEC 99. meanskim poškodbam. Zaščitni element VTD je vgrajen v samo ščiteno napravo. ki zajemajo zaščito zgradb proti ognju.Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Za zaščito pred direktnimi udari strele vgrajujemo v distribucijske omarice odvodnike razreda B.1). ki ga montiramo direktno na nizkonapetostno mrežo. poškodbam električnih inštalacij (osnovni evropski standard ENV 61024: 1. Elektrotehnika Slika 48: Udar strele in učinki Zaščitni ukrepi Da bi se pravilno zaščitili pred škodljivimi in uničujočimi pojavi se v mednarodnih predpisih pojavljajo zahteve po zunanji zaščiti proti streli. ki preprečujejo vdor direktnega ali delnega udara strele v notranjost stavbe. Prenapetosne odvodnike. Naslednja stopnja zaščite tik pred ščiteno napravo so zaščitni odvodniki razreda D. najpogostejša oblika je vmesnik. 46 .

Varovanje pred učinki električnega toka Martina Leš. Elektrotehnika Slika 49: Varovanje v objektih Prenapetostni odvodniki Odvodniki strele in prenapetostni odvodniki Prenapetostni odvodniki in vmesniki Prenapetostni odvodniki v ščitenih napravah Slika 50: Primer: vrste prenapetostnih zaščit 47 .

48 . visokih in najvišjih napetosti. in ostanejo vedno medsebojno oz. spremembam obremenitve pa se prilagajamo s spremembami toka. napetosti in obliki ter frekvenci. Kabelska omrežja so sicer dražja od zračnih vodov. kar pomeni. srednjih. temperaturne spremembe.daljnovod. Vrste električnih mrež Električna omrežja razlikujemo po izvedbi. Omenimo lahko nekaj točk v razvoju električnih mrež: l. itn. 275 kV (visoke) in trenutno približno 1300 kV (najvišje napetosti). Pri nas imamo sistem f = 50 Hz in napetosti 220 in 380 V. Elektrotehnika 3. Zgornje meje ter napetosti leže pri 1 kV (nizke). sile med vodniki zaradi električnega in magnetnega polja. Ker so po montaži večkrat težko dostopna. Po izvedbi jih delimo na prostozračna omrežja (daljnovodi) in na kabelska omrežja. po standardih IEC pa bomo prešli v prihodnjih letih na 230 in 400 V napetosti.Električna omrežja Martina Leš. Vodniki morajo biti tako napeti. morajo biti ustrezno varovani pred mehanskimi in kemičnimi vplivi ter vlago. vendar jih iz estetskih in varnostnih razlogov vse več uporabljamo. ledu. od katere so odvisne različne lastnosti omrežja (električna trdnost izolacije). Projektant mora daljnovod projektirati glede na mehanske lastnosti vodnikov. Za vsako omrežje je značilna nazivna napetost. upoštevati morajo sile vetra in zaradi njega nastala lastna nihanja. 1892 oljni transformator. vrsti toka. Po nazivnih napetostih ločimo omrežja nizkih. med drugim tudi najvišja obratovalna napetost. 1887 prvi generator in zatem še 3-fazni motor 3-fazne izmenične napetosti. 1910 daljnovodi napetosti 110 kV. 35 kV (srednje). da v njih vlada dopustna natezna napetost tudi v neugodnih obratovalnih pogojih (dodatne obremenitve naprimer zaradi snega. ki v normalnem obratovanju ne sme biti prekoračena. Po vrsti toka delimo mreže na mreže za enosmerni tok (sestavljata jih dva vodnika). Namenjena je prenosu električne energije od elektrarne do mesta potrošnje. Pri omrežju. lahko pa tudi v posebne kabelske kanale ali prosto po zraku na stebrih. v letih med 1880 in 82 so bili izdelani prvi transformatorji. 1882 je zgradil Edison v New Yorku prvo elektrarno. Danes uporabljamo v elektroenergetiki izključno sistem konstantne napetosti. Električna omrežja Električna mreža je sistem vodov. mrežo za izmenični tok (trifazne mreže z ničelnim vodnikom ali brez njega). je potrebno upoštevati razen električne varnosti še določeno mehansko trdnost. od tal oddaljeni v skladu s tehniškimi predpisi (velikost in konstrukcija stebrov). Običajno jih polagamo v zemljo. ki poteka na prostem . da vzdržujemo konstantno napetost. opremljen z vsemi potrebnimi napravami. Razvoj električnih mrež Razvoj električnih mrež je tesno povezan z razvojem elektrarn in s problemom napajanja porabnikov.

36 kV 380 V Slika 53: Prenosno omrežje . Takšna mreža je enostavna in poceni.. G 10.Električna omrežja Martina Leš.... Elektrotehnika Po obliki ločimo odprte mreže in zankaste mreže. kjer izvedemo transformacijo 110/20(10) kV. 1 2 3 4 5 6 7 8 Slika 51: Odprte mreže 1 2 7 8 3 4 5 6 Slika 52: Zankaste mreže V drugem primeru napajamo potrošnika z dveh ali več strani. Obratovalna vrednost teh mrež je večja od prej omenjenih.primer 49 . Distribucijski (napajalni) vodi prenašajo električno energijo od prehodnih ali končnih transformatorskih postaj do stanovanjskih blokov oz. Mesta in večja naselja oskrbujemo z električno energijo preko prenosnega omrežja ter napajalne transformatorske postaje (ene ali več). Tam se ponovno izvede transformacija 20(10)/0.27 kV 110.4(0.. Po funkciji ločimo omrežja na prenosna (transportna) in na razdelilna (distribucijska) omrežja. Pri izpadu ene strani dobijo potrošniki električno energijo z druge strani. Pri odprtih mrežah dovajamo električno energijo le z ene strani.380 kV Prosti vodniki 6. V primeru izpada napajalne točke ostanejo vsi potrošniki brez dovoda električne energije.. določenih mest v naselju.231) kV ter preko nizko napetostnih (NN) razdelilnih vodov napaja posamezne NN potrošnike. vendar z majhno obratovalno vrednostjo.

V izjemnih primerih (višja sila) pa se sme nazivna frekvenca električnega omrežja zmanjšati do 49. 50 . Če poteka regulacija ročno.1 Hz. Elektrotehnika Standardna frekvenca električnega omrežja Nazivna frekvenca električnega omrežja pri nas je 50 Hz. V tem primeru je potrebno zregulirati na prej omejeno odstopanje najkasneje v eni uri. Pri normalnem obratovanju elektroenergetskega sistema sme znašati odstopanje od nazivne vrednosti v času 15 minut ± 0. če se izvaja avtomatska regulacija frekvence in moči v električnem omrežju. lahko to odstopanje znaša ± 0.2 Hz.Električna omrežja Martina Leš.5 Hz.

Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Z luminiscentno svetlobo označujemo vso svetlobo.66 ⋅ 10−8 Wm-2 K−4 . Pod vplivom električnega polja se prično prosti elektroni in ioni gibati. Fizikalno ga definiramo kot pojav. ki ne nastane zaradi termičnih procesov. katerega jakost je za izbrane valovne dolžine in manjša spektralna področja večja od termičnega valovanja pri isti temperaturi izbrane snovi. Elektrotehnika Razsvetljava Svetloba Svetloba je elektromagnetno valovanje. katerih energija in dolžina valovanja sta točno določena s snovjo (samo ena spektralna črta!). Posebno področje predstavljajo snovi. pri katerem upoštevamo vse dolžine valovanj: M e = σT 4 . Pri tem pride do nastanka (izsevanja) fotonov. kjer je σ = 5. Razlikuje se predvsem glede načina sproščanja energije črnega telesa. Posamezne barve zavzemajo naslednje intervale valovnih dolžin. posledica trkov pa je vzbujanje atomov. pri katerih dobimo področje vidnega spektra in pojav imenujemo fotoluminiscenca. 100 200 300 400 500 600 700 800 106 l [nm] vidno območje kozmična sevanja 10-16 10-14 g žarki 10-12 rentgen 10-10 10-8 optično sevanje 10-6 10-4 radar 10-2 100 TV 102 104 tehnični enosmerni tokovi 106 l [m] Slika 54: Območja valovnih dolžin Nastanek svetlobe Svetloba nastane zaradi termičnega in zaradi luminiscentnega sevanja. Vrsto svetlobe razdelimo glede na valovne dolžine svetlobe. Termično sevanje je posledica visoke temperature in ga fizikalno razložimo na podlagi kvantne teorije sevanja črnega telesa po Planckovem zakonu:  hc0    M (λ . ko snov oddaja elektromagnetno sevanje. t ) = 2 π h c ⋅ λ−5 ⋅  k −1 e           oziroma po Stefan-Boltzmanovem zakonu. 51 . Izrabljamo ga pri fluorescentnih ceveh (neonske žarnice).

sestavljeno svetlobo. za oko pa je nevidno. kakor tudi tvorjenje vitamina D2. vendar brez vnetja.480 480 . Elektrotehnika Povzroča pordečitev kože. Svetlobo razlagamo kot svetlobno sevanje s hitrostjo širjenja c » 3 108 ms-1.560 560 . Človeško oko je različno občutljivo na različne barve tudi pri nočni svetlobi. Ločimo: 280 – 315 315 – 400 Vidna svetloba (barve) 400 . je pa škodljivo očem in povzroča vnetje očesne veznice.530 530 . fotobiološke in fotokemične procese. 52 . Povzroča pigmentacije kože. ko prevzamejo glavni del čepki.Krmiljenje in regulacije Tabela 6: Vrsta svetlobe Vrsta svetlobe Ultravijolična svetloba Valovna dolžina [nm] 100 – 280 Ime (oznaka) UVC Opis Martina Leš.430 430 . ko prevzamejo glavni del naloge palčke. kjer predstavimo svetlobo z delci – s fotoni. kakor tudi s pomočjo kvantne teorije. Najobčutljivejše je na zeleno rumeno barvo svetlobo valovne dolžine 555 nm. Koža občuti sevanje kot toploto.590 590 . Oko ni enakomerno občutljivo na svetlobo vseh valovnih dolžin. in pri dnevni svetlobi. Vzpodbuja luminiscenco. Od 250 – 265 nm ga uporabljamo za razkuževanje prostorov.760 Infrardeča svetloba 780 – 1400 1400 – 3000 3000 – 106 UVB UVA vijoličasta modra modro zelenkasta zelena zeleno rumena rumena oranžna rdeča IRA IRB IRC - monokromatsko svetlobo.620 620 .505 505 . Povzroča pordečitev kože (erythem) in pigmentacijo kože.

svetilnost.-) Vpliv svetlobe na človeka Elementarne vidne funkcije. ki ga seva točkovni vir svetlobe svetilnosti 1 cd (candele) v enoti prostorskega kota 1 sr (steradian) enakomerno v vse smeri.9 0. oporabljamo naslednje osnovne veličine in enote: svetlobni tok. Φ= Q [lm ] t En lumen je svetlobni tok. Osvetljenost vpliva na aktivnost in dobro počutje človeka.4 0. ki jo človeško oko ovrednoti kot svetlobo. akomodacija. Svetilnost (svetlobnega vira v določeni smeri) je razmerje med svetlobnim tokom. adaptacija. ki seva v določeni smeri.000 lx.8 0. Fotometrija Da bi lahko merili svetlobo oziroma primerjali svetila in njihove učinke.. kot naprimer ostrina vida. Te funkcije dosežejo največjo vrednost pri 10. ki ga vir v dani smeri seva v element prostorskega kota in elementom prostorskega kota: I= Φ [cd ] ω 53 .7 0. Svetlobni tok je določen kot kvocient množina svetlobe v času sevanja.2 0.Krmiljenje in regulacije 1 0. osvetljenost. kontrastna občutljivost. hitrost opazovanja in globinski vid. Svetlobni tok je celotna oddana moč sevanja svetlobnega vira.5 0. svetlost. so odvisne od nivoja osvetljenosti.6 0.3 0. Elektrotehnika V(l ) l [nm] Slika 55: Relativna svetlobna občutljivost za dnevni (----) in nočni vid (.1 0 400 450 500 550 600 650 700 750 Martina Leš. Svetilnost predstavlja merilo za vrednost svetlobe.

Krmiljenje in regulacije

Martina Leš, Elektrotehnika

Enota svetilnosti je candela (cd). Candela je svetilnost, ki jo seva sevalni vir v določeni smeri s frekvenco 540 1012 Hz in z jakostjo sevanja v smeri steradiana 1/683 W. Prostorski kot je del prostora, ki ga oklepa plašč stožčastega ali piramidastega izseka krogle s polmerom r. Velikost prostorskega kota opišemo s površino svetlobne ploskve, ki leži na površini krogle, v katere središču se nahaja točkasti vir svetlobe, in kvadratom polmera krogle:
ω=
S [sr ] , r2

kar znaša za celotno kroglo:
ω=
S 4π r 2 = 2 = 4π [sr ] . r2 r

Osvetljenost je merilo za intenzivnost svetlobe, ki pada na določeno površino. To je gostota svetlobnega toka, ki pada na ploskev:
E= Φ [lx ] A

Enota osveljenosti je lux (lx). En lux je osvetljenost površine 1 m2, na katero pada enakomerno porazdeljen svetlobni tok enega lumna. Izraz za osveljenost lahko zapišemo tudi v naslednji obliki:
E= I ⋅ω I Φ = 2 = 2 [lx ] A r ⋅ω r

Osvetljenost je mogoče izračunati v vsaki izbrani točki ravnine.

a h

Ia

E

EH

EV
Slika 56: Vpad svetlobe na ravnino Osvetljenost v določeni točki je mogoče glede na položaj osnovne ravnine izraziti kot horizontalno ali vertikalno osvetljenost (EH ,EV ).

54

Krmiljenje in regulacije Glede na sliko je horizontalna osvetljenost definirana z enačbo
EH = E ⋅ cos α = Iα cos α . r2

Martina Leš, Elektrotehnika

V praksi pogosto namesto oddaljenosti r uporabljajo kar samo višino h, saj med njima obstaja povezava:
r= h cos α

Enačba za izračun osvetljenosti EH na osnovi višine h ima naslednjo obliko:
EH = Iα ⋅ cos 3 α h2

PRIMER:

Osvetljenost ploskve, ki jo osvetljuje točkasti vir svetlobe, oddaljen 1m, znaša 100 lx. Kolikšna bo osvetljenost te ploskve, če točkasti vir svetlobe prestavimo na dvakratno razdaljo od ploskve?
I = E1 ⋅ r 2 = 100 ⋅12 = 100 cd E= 100 I = 2 = 25 lx 2 2 r

Osvetljenost pade na četrtino!
Osvetljenost z naravno svetlobo v luxih je predstavljena v naslednji tabeli. Tabela 7: Različne osvetlitve Okolje na prostem pri polni luni v sobi podnevi na prostem ob oblačnem vremenu na prostem ob sončnem vremenu Osvetljenost [lx] 0,5 300 1000 100000

Svetlost je edina svetlobno tehnična veličina, ki jo človeško oko zaznava neposredno. Predstavlja merilo za sijavost, to je za svetlobni vtis o bolj ali manj svetli, svetleči ali osvetljeni površini. Definirana je z enačbo:
L= I I = (cd / m2 ) A A ⋅ cos α

Ena candela na kvadratni meter je definirana kot svetlost homogenega vira z ravno površino, ki seva s svetilnostjo ene candele pravokotno na to površino.

55

Krmiljenje in regulacije Tabela 8: Svetlost svetil Svetilo mesec sonce v zenitu žarnica z žarilno nitko Svetlost [cd/m2] (0,02-0,05) 10-3 (1650-22500) 10-3 (45-60) 10-3

Martina Leš, Elektrotehnika

Svetlobni izkoristek je razmerje med oddajanim svetlobnim tokom in prejemano močjo:
ς= Φ [lm/W ] P

Recipročna vrednost svetlobnega izkoristka je specifična poraba:
Ψ=
P [lm/W ] Φ

Primer svetlobnih izkoristkov nekaterih seval (mejne vrednosti): lm/W lm/W Izkoristek razsvetljave je razmerje med koristnim svetlobnim tokom Fk, padajočim na delovno ravnino, in celotnim svetlobnim tokom Fc svetila:
η= Φk [% ] Φc

žarnice z žarilno nitko – vakuumske fluorescenčne sijalke (cevi)

8

75 lm/W 170

sijalke na natrijevo paro – nizkotlačne

Potrebni svetlobni tok na neki ploskvi določimo s produktom potrebne osvetljenosti E in površino delovne ravnine S, pri čemer upoštevamo še izkoristek razsvetljave:
Φ= E⋅S [lm ] η

Izkoristek razsvetljave je odvisen predvsem od naslednjih dejavnikov: načina razsvetljave, oblike in kvalitete svetilke, odbojnosti sten in stropa, višine (razdalje) svetilke nad delovno ravnino, izkoristka prostora (razmerja med dimenzijami v prostoru). Način razsvetljave je zelo pomemben faktor pri določanju izkoristka, zato lahko le-tega približno določimo na osnovi izbranega načina razvetljave. Tabela 9: Izkoristek glede na način razsvetljave Vrsta razsvetljave direktna razsvetljava pretežno indirektna razsvetljava indirektna razsvetljava Izkoristek 0,45-0,60 0,35-0,50 0,25-0,35 56

Pri nekaterih izvorih lahko nastopi visokoenergetski del spektra v UV področju spektra. halogenske žarnice (plin za polnjenje in halogeni elementi). pri katerih oddaja svetlobo žarilna volframova nitka. pri žarnicah za večje moči pa so baloni napolnjeni z inertnim (nevtralnim in neaktivnim) plinom: argon. ko se tvorijo in gibljejo električno nabiti delci (elektroni in ioni). plin za polnjenje in zelo malo halogenih elementov (jod in brom). pri čemer se izpareni volfram vrača nazaj na žarilo nitko. Zaradi tega nastane ionizacija in atomi plinov in kovinskih par se vzbudijo. Uporabljamo jih predvsem v reflektorjih ali pa kot nizkonapetostne halogenske žarnice (Un = 6 – 24 V). visokotlačna kovinsko-halogena svetila in natrijeva svetila. Ti plini še dodatno zmanjšujejo izparevanje volframa vendar povečujejo toplotno sevanje. Obratovalne značilnosti svetlobnih virov na razelektrenje To so izvori svetlobe. Svetlobo ustvarjajo s termičnim sevanjem žareče volframove nitke.. Pri tem se sprošča elektromagnetna energija v obliki spektra. . Do praznjenja pride pri visoki napetosti.. kovinskih par ali zmesi večih plinov in kovinskih par. dušik. krypton. ki pretvarjajo UV svetlobo v vidno svetlobo in s tem dopolnjujejo črtast spekter tako. Zaradi halogenih elementov nastane t. Delimo jih na fluorescentne cevi. fluorescentni prah). da postane deloma zvezen. v katerem je vakum. Žarilne nitke so debelejše pri večji moči in pri nižjih napetostih.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. halogeno-volframov krožni proces. tem večji je svetlobni izkoristek izvora in tem večji je svetlobni tok izvora. Spekter svetlobe je zvezen in ima svoj maksimum pri rdeči barvi (svetlobo imenujemo zato topla svetloba). ki oddajajo svetlobo zaradi razelektrenja plina.i. ki je odvisen od plinov oziroma par. ki oddajajo svetlobo ob razelektrenju v plinu. Značilen je črtast spekter. Žarnice Izvore svetlobe z žarilno nitko razdelimo v dve osnovni skupini: žarnice (vakuum ali različni plini in pare). Pri takih uporabljamo dodatno luminiscentne snovi (npr. Take žarnice sevajo energijo od dolgovalovne ultravijolične svetlobe (UVA) preko območja optičnega sevanja do infrardeče svetlobe (IRB).so viri. kovinski pari ali zmesi več plinov in par. 57 . S tem se bistveno poveča življenjska doba žarnice in zmanjšuje izguba svetlobnega toka.termična sevala. Samo manjši delež dovedene energije se prevori v sevanje vidne svetlobe (5 – 15 %). Elektrotehnika Svetlobni viri Električne svetlobne vire delimo glede na način nastajanja svetlobe v dve skupini: · · svetlobni viri z žarilno nitko (žarnice) . visokotlačna (živosrebrne pare) svetila. Višja kot je temperatura žarenja. Ker pa pri visokih tempeaturah volframova nitka prehitro razpada (izpareva) jo namestimo v stekleni balon. ki jo električni tok segreva do žarenja svetlobni viri na razelektrenje (sijalke) . Halogenske žarnice imajo v cevi iz kvarčnega stekla volfranmovo nitko.

5. Krmilne naprave so na različne načine vezane s svetlobnim virom (induktivna.). nošenje in zaščito kakor tudi za priključitev na električno omrežje. 3. 4. izvedbo (odprte. ki porazdeljujejo. duo (dvojna) in tandem vezava). porazdelitev svetlobnega toka (direktne. upore. vrsto zaščite (električna ali mehanska zaščita).Krmiljenje in regulacije Martina Leš. Slika 57: Primer svetlobnega vira na razelektrenje s potrebnimi krmilnimi napravami Te vrste svetil potrebujejo tudi naprave za vžig: to so posebne naprave. enakomerne itd. V praksi uporabljamo za krmilne naprave: dušilke. ki dajejo same zase ali skupaj s predstikalno napravo napetostne konice (impulze). Poznamo: starterje. zaprte. pretežno direktne. transformatorje s stresanim poljem in posebne transformatorske krmilne naprave (za obratovanje pri enosmerni napetosti). porazdeltev svetilnosti (svetilke z ozkim ali širokim sevanjem. za fluorescenčne cevi). Za svetlobne vire na razelektrenje je značilno. zidne itd. daljša življenjska doba.). 2. 7. kapacitivna. da pri vžigu potrebujejo višjo napetost kot med obratovanjem. VF krmiljenje (> 20 kHz). način montaže (vgrajene stropne. saj bi se v nasprotnem primeru tok stalno povečeval vse do uničenja elektrode izvora. varčne transformatorje. sevanjem na vse strani itd. večja ekonomičnost. sevanjem navzgor ali navzdol.). področje uporabe (svetilke za notranjo in zunanjo razsvetljavo). vrsto svetlobnega vira (svetilke za žarnice z nitko. kondenzatorje. Prednosti svetlobnih virov na razelektrenje pred viri z žarilno nitko višji svetlobni izkoristek (lm/W). mehanske. reflektorske). igniterje (vžigne naprave) itd. 58 . kompenzirana. filtrirajo in spreminjajo svetlobo virov ter vsebujejo potrebne dele za njihovo pritrditev. električne in oblikovne zahteve. Svetilke morajo zadovoljiti svetlobno-tehnične. Elektrotehnika Ti izvori svetlobe potrebujejo za svoj zagon naravo za stabilizacijo toka praznjenja izvora. 6. vžigne elektrode. viseče. Razdelimo jih lahko na osnovi različnih kriterijev glede na: 1. Svetilke Svetilke so naprave. ogrevne transformatorje.

kontrast. V notranji razsvetljavi ločimo tri osnovna območja nivojev osvetljenosti. razred bleščanja. Zaradi psiholoških in fizioloških vidikov so kontrasti pomembni in različni glede na različno delo. za splošno razsvetljavo v delovnih prostorih. nazivna osvetljenost 2.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. vpadni kot in porazdelitev svetlobe. 3. Elektrotehnika Vrsta razsvetljave glede na delovni prostor Zahteve glede osvetljenosti so v glavnem odvisne od vrste dela v nekem prostoru. 4. Slednji je odvisen od značaja del in od značaja vidnih nalog.E (lx). za dodatno razsvetljavo delovnih mest pri izredno zahtevnih vidnih nalogah. ki so s to dejavnostjo povezana. nivo osvetljenosti: minimalna srednja osvetljenost. 59 . stopnja barvne reprodukcije. barva svetlobe. Barva svetlobe Barve oziroma njihove temperature vplivajo na psihofizične lastnosti ljudi: prostor lahko postane prijetnejši in harmoničen ali obratno.200 lx 200 .2000 lx 2000 . 6. 5. Tabela 10: Območja nivojev osvetljenosti Osvetljenost 20 .20 000 lx Kontrast To je razlika v osvetljenosti med ozadjem in predmeti. Pri razsvetljavi notranjih prostorov z umetno svetlobo moramo upoštevati predvsem naslednje faktorje kvalitete razsvetljave: 1. Vrsta prostora za splošno razsvetljavo v prehodnih in malo uporabnih prostorih. Nivo osvetljenosti Za opravljanje del kake dejavnosti in za izvrševanje vidnih nalog je potreben določen nivo osvetljenosti .

kar izrazimo s splošnim indeksom barvne reprodukcije Ra.100 70 . ki ga definira tako imenovana karakteristična barvna temperatura. tem boljša je barvna reprodukcija svetlobnega vira. označuje barvna reprodukcija zvezo med reproducirano barvo in naravno barvo. bele barve.69 40 Karakteristična temperatura 3000 K 4000 K 6000 K barvna 60 . Vsaka skupina barve svetlobe ima določeno območje barvne temperature. kar zadeva njihove barvne temparature. razdeljeni na tri osnovne skupine barvne svetlobe in sicer na svetlobne vire: tople barve. imenujemo barvna reprodukcija. ki jih vir osvetljuje. Na splošno vzeto. Elektrotehnika Zaradi lažje primerjave barvnih lastnosti so svetlobni viri. steklenih ali gladkih površin). Tabela 12: Stopnja barvne reprodukcije Stopnja barvne reprodukcije 1 2 3 4 Razred bleščanja Bleščanje je lahko direktno (kadaj je svetloba svetila bistveno večja od splošne osvetljenosti prostora) in indirektno (zaradi odsevov npr. Čim višja je vrednost indeksa Ra. se znosnost bleščanja ne kontrolira. Priporočilo navaja 2 razreda: razred bleščanja 1 velja za težke vidne naloge (višje zahteve v zvezi z omejitvijo bleščanja) razred 2 pa velja za lažje vidne naloge in zato dopušča višje svetlosti svetilk.84 40 . Območje indeksa Ra [%] 80 . Tabela 11: Karakteristična barvna temperatura Osnovna skupina barve svetlobe topla barva bela barva barva dnevne svetlobe Barvna reprodukcija Označevanje učinka svetlobnega vira na barvni videz predmetov. barve dnevne svetlobe. Kadar pri kakem prostoru ali delu razred bleščanja ni naveden. Razred bleščanja je namenjen kontroli znosnosti bleščanja po metodi mejnih krivulj svetlosti.Krmiljenje in regulacije Martina Leš.

Krmiljenje in regulacije Martina Leš. se ventil spet odpre. Regulacijski sistem predstavlja več komponent. Krmiljenje in regulacije Uvod Osnovna naloga regulacijskih sistemov je. da bi služil določenemu namenu. Slika 58: Centrifugalni parni stroj Osnovni pojmi pri regulacijah in krmiljenju Pri regulacijah se v tehniki srečujemo z mnogimi pojmi: proces.… Zgodovina Ena prvih izvedba regulacij je bila narejena že pred več kot 100 leti za centrifugalni parni stroj. ki ga sestavlja proces. števila obratov motorjev. Regulacijske sisteme uporabljamo praktično na vsakem koraku: nastavljanje temperature v hladilniku.. . ki jo želimo regulirati. na katero želimo. ki ga je izdelal James Watt že leta 1788. krmilnik. Elektrotehnika 4. regulacija temperature vode (centralno ogrevanje.. da se nastavi izhod regulacijskega sistema. Sistem lahko predstavimo z blokom. izhod. To je vhod regulacijskega sistema. Regulacijski sistemi so tako sistemi. regulacija osvetljenosti. polnjenje WC-kotlička.. vhod PROCES izhod Slika 59: Sistem Proces je enota.. Ko se hitrost zmanjša. krmiljena veličina. regulator.). sistem. vhod. krmilna veličina. bojler. Sistem sestavlja več medsebojno povezanih enot z namenom. Regulacija hitrosti vrtenja je narejena z uporabo centrifugalne sile: s pomočjo uporabe mehanizma na vrhu. vhodi in izhodi. da omogočajo v izbranem sistemu vzdrževati želeno vrednost neke veličine. . Želena vrednost ali referencaje vrednost. referenca. kar povzroči zapiranje ventila (zmanjšanje dovoda pare). ki jih uporabljamo za reguliranje izbranih veličin. 61 . Zaradi povečanja hitrosti vrtenja se krogli dvigujeta in se oddaljujeta. ki morajo zagotavljati izbrano obnašanje sistema.

motor. Krmiljenje procesov Procesom s krmilniki pravijo tudi odprtozančni regulacijski sistemi. baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza enosmerni ojačevalnik enosmerni motor KRMILNA NAPRAVA (ojačevalnik) AKTUATOR (enosmerni motor) PROCES (vrtljiva miza) dejanska hitrost Slika 61: Primer krmiljenja Primer: Imamo vezje.. ki ga sestavljata žarnica in potenciometer. Če ne bi bili zadovoljni z osvetljenostjo prostora in bi popravljali lego potenciometra glede na osvetljenost. da zagotavlja izbrani potek krmiljene veličine glede na vhodni signal. . moramo uporabiti krmilnik (npr. Z nastavitvijo lege potenciometra lahko nastavimo želeno jakost sevanja žarnice. bi že izvedli zaprtozančno regulacijo. Proces se odziva na izbrani vhodni signal. s katero vzbujamo motor. Elektrotehnika Dejanska vrednost ali izhod ali regulirana (krmiljena) veličina je vrednost. elektronsko vezje. Predstavljeni siststem (slika 60) predstavlja tak regulacijski sistem.. Da bi dosegli želeni odziv. 62 . na katero se regulacijski sistem dejansko nastavi. Na enosmerno napetost (baterijo) je priklopljen ojačevalnik in nanj še motor.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. s tem pa bi sami postali del regulacijske zanke.). krmiljena veličina referenca KRMILNIK PROCES Slika 60: Krmiljenje (odprtozančna regulacija) Primer: Na sliki je prikazan preprost sistem za krmiljenje hitosti vrtenja plošče vrtljive mize. katerega naloga je. Motor spreminja električno energijo v mehansko in miza se vrti glede na napetost. Regulacijsko odstopanje ali regulacijski pogrešek je razlika med želeno in dejansko vrednostjo. zato to imenujemo tudi odziv sistema na vhodni signal. saj v njih poteka krmiljenje le glede na vhodni signal – referenco – in brez povratne informacije o vrednostih izbrane krmiljene veličine.

Hitrost vrtenja primerjamo z želeno vrednostjo in glede na razliko med želeno in dejansko vrednostjo spreminjamo napetost motorja. Elektrotehnika Regulacijski sistemi Podobno kot prej lahko imenujemo regulacijske sisteme povratnozančni regulacijski sistemi. 63 . saj vsebujejo glede na procese s krmilniki še povratno zanko.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. pogrešek (odstopanje) PRIMERJAVA REGULATOR regulirna veličina PROCES regulirana veličina referenca MERJENJE Slika 62: Regulacije (s povratno zanko) Primer Enak primer kot na sliki 61 si oglejmo sedaj še kot povratnozančni regulacijski sistem. namesto o krmilnikih pa sedaj govorimo o regulatorjih. baterija hitrost vrtenja vrtljiva miza + nastavitev hitrosti enosmerni ojačevalnik enosmerni motor tahogenerator (merilnik hitrosti) želena hitrost (napetost) KRMILNA NAPRAVA (ojačevalnik) AKTUATOR (enosmerni motor) PROCES (vrtljiva miza) dejanska hitrost SENZOR (tahogenerator) Slika 63: Zaprtozančna regulacija hitrosti vrtenja mize Regulacijske sisteme predstavimo tudi nekoliko drugače in pri tem upoštevamo še motnje. Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje želeni vrednosti glede na odstopanje od referenčne vrednosti. Sistemu dodamo še merilnik vrtljajev. ki poganja mizo.

y(t) yž(t) dejanska vrednost y(t) čas nastavitve na želeno vredost Slika 66: Želena in dejanska vrednost 64 . Načrtovano znanje je predpostavljeno v učnem načrtu ali v katalogih znanja. motivacija načrtovano znanje _ UČITELJ UČENEC znanje _ OCENJEVANJE Slika 65: Regulacijski sistem Regulacijski sistemi so pomembni zaradi dveh točk: omogočajo zmanjševanje in tudi odpravljanje vpliva motenj na regulirani signal in opravljajo funkcijo sledenja reguliranega signala za želenim signalom. da so stabilni in da je regulacijsko odstopanje po določenem času (zaradi postavitve na izbrano vrednost) znotraj zahtevanih meja (toleranc). Učitelj predstavlja regulator. pri čemer je lahko razlika med načrtovanim in dejanskim znanjem lahko le večja ali enaka 0 (pri tehniških sistemih pa je lahko tudi negativna!).Krmiljenje in regulacije motnja d(t) želena vrednost yž(t) pogrešek. Pridobljeno znanje ovrednotimo z ocenjevanjem in ga slednjič primerjamo z načrtovanim znanjem. znanje. Za regulacijske sisteme zahtevamo. Elektrotehnika dejanska vrednost y(t) PROCES _ REGULATOR _ MERITEV (negativna) povratna zanka ym(t) Slika 64: Regulacijski sistem z metnjami in oznake Preprost model. odstopanje e(t) izhod regulatorja Martina Leš. ki opisuje regulacijski sistem z motnjami je učenje. ki ga ima učenec v nekem trenutku pa je izhod regulacijskega sistema. Na učenca vplivajo še motnje – v našem primeru jih lahko imenujemo kar motivacija. učenec pa proces.

Elektrotehnika Regulatorji Regulator v regulacijski zanki zagotavlja sledenje želeni vrednosti glede na odstopanje od referenčne vrednosti s primerno dinamiko. Modeliranje in simulacija Matematično modeliranje procesov je opis fizikalnih zakonitosti z enačbami. Zaradi uporabe računalnikov moramo pri reševanju diferencialnih enačb in simulacijah uporabljati numerične integracijske metode.Krmiljenje in regulacije Martina Leš. saj moramo vse signale v sistemu predstaviti diskretno (v izbranih trenutkih). Običajno proces opišemo z diferencialnimi enačbami. ) t ( x 7 6 5 4 3 2 1 0 0 2 4 6 8 10 t [s] Primeri regulacijskih sistemov 65 . ki jih zaradi lažjega reševanja preoblikujemo v sistem diferencialnih enačb prvega reda. Hkrati zagotavlja stabilnost in zmanjšuje (ali odpravlja) vpliv motenj. S tem govorimo o novih pojmih: diskretnih regulacijskih sistemih in času tipanja. Take sisteme enačb je mogoče po ustaljenih metodah reševati ali tudi simulirati poteke posameznih veličin.

] Branko D. C.. Zupančič: Zvezni regulacijski sistemi I. 1990 Peter Podlipnik. Bishop: Modern control systems.Viri Martina Leš. Dorf. Tehniška založba Slovenije. Zagreb. Tehniška fakulteta.] R. Wien: Hanser. Nerreter W.] [8. Ljubljana.] [3.] K. Addison-Wesley. München. Maribor.] [4. Popović: Osnovi Elektrotehnike I. Elektro-Slovenija. Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo. H. Viharnik.] [6. II. Maribor [10. računalništvo in informatiko. Grafoplast. II. 1998 65 . Fakulteta za elektrotehniko. Anton Čop: Svetlotehnički priručnik.] B. Građevinska knjiga.: Grundgebiete der Elektrotechnik. 1988 [9. Heidemann K. 1998 Martin Zorič: Osnove Elektrotehnike I. Elektrokovina – Maribor. 1994 Ivan Ravnikar: Električne inštalacije. Beograd. 1996 Führer A.] [5. 1995 [11. Jezernik: Regulacije 1. Viri [1.] [2. Ljubljana. 1996 Martin Zorič: Električni elementi elektroenergetskih sistemov. Ljubljana Svetlobni viri in predstikalne naprave.] [7. R. Lichtkomerz AG. Vaduz.. ČGP Delo. 1990 Gerhard Brechmann s soavtorji: Elektrotehniški priročnik. Pedagoška fakulteta Maribor 5. III.

........................... 42 Inštalacijski odklopniki............................................................................................................................................................................................................................. 12 Polarizacija dielektrika in dielektrične izgube .................................................................................................................................. 19 Delitev magnetnih materialov .................................. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............ VODNIKI PRI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH ... 40 Kratek stik...................................................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................................................................................ Inštalacije v poslovnih prostorih .......................... 20 2........................ VAROVANJE PRED UČINKI ELEKTRIČNEGA TOKA ........... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED..................Error! Bookmark not defined................ Termično dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije... 34 Zaščita s posebnim ozemljilom .......................... 10 Frekvenčna odvisnost ohmskega upora......... 18 Realna tuljava z železnim jedrom .................................................................................................................. 12 REALNA TULJAVA .................................................................................................................................. RAZDELILNE IN STIKALNE NAPRAVE ZA STANOVANJSKE OBJEKTE .........................Error! Bookmark not defined.............................. VTIČNO-SPOJNE NAPRAVE .................. 4 Elektroliti in napetostna lestvica kovin .................. 3.................................................................. Priključek na zunanje omrežje....................................................................................................................Error! Bookmark not defined........................................................... Vtično-spojne naprave za industrijo................................................................................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.. 14 Vrtinčni toki v magnetnih jedrih............................................ 10 Temperaturna odvisnost ohmske upornosti ............................................................................................ STANDARDI IN PREDPISI ..................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED..... 43 66 .......... 14 Realna tuljava z nemagnetnim jedrom ................................................................... 9 REALNI OHMSKI UPOR ............................................................. Mehansko dimenzioniranje..................................... 1 Pretvorba realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir.................... REALNI ELEMENTI....................Error! Bookmark not defined................................ 2 Uporaba pretvorbe realnega napetostnega vira v ekvivalentni tokovni vir ........ Inštalacije v stanovanjskih zgradbah ..............................................................................Error! Bookmark not defined........................................................................................................................ 39 Ničenje........................................ Inštalacije v objektih s specifičnimi pogoji..................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................................................. 7 Svinčev akumulator .......................................................................................... 1 REALNI NAPETOSTNI VIR ...................................... 11 REALNI KONDENZATOR ......... VRSTE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ ............. 17 Nadomestna vezava za idealizirano tuljavo z železnim jedrom .....................Kazalo Martina Leš...................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED....................................Error! Bookmark not defined.................... 15 Histerezne izgube v železnih jedrih....................................................................................................................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED................................................................ 8 Izkoristek .......Error! Bookmark not defined..................................Error! Bookmark not defined................................................................................................... VTIČNO-SPOJNE NAPRAVE ZA INSTALACIJE V ZGRADBAH ...................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED........................................... 16 Skupne izgube v železnem jedru .................................................................................................... 38 Zaščita s skupnim ozemljilom ................................... DIMENZIONIRANJE VODNIKOV IN IZRAČUNAVANJE PREREZA VODNIKA ...................................................... Razdelilniki..........Error! Bookmark not defined..... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED........................................ 43 Stikala in odklopniki..... 41 Nizkonapetostne taljive varovalke ... INŠTALACIJE TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV ..... ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIALI ............... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.......................... Elektrotehnika Kazalo 1................................................................................................................................ 5 Akumulatorji................................................................................................. PRIBOR ZA MONTAŽO CEVI IN PRITRDILNI MATERIAL .................. ELEKTRIČNE INŠTALACIJE........................................... Električno dimenzioniranje ........... ELEKTRIČNA OPREMA PRI INŠTALACIJAH................................................. 2 ELEKTROKEMIČNI VIRI ENOSMERNE NAPETOSTI ...

............................................. LASERJI IN LASERSKA SVETLOBA ..... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED........................................................................................................Error! Bookmark not defined...... Halogenske žarnice ..............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................Error! Bookmark not defined............................................................. 50 5...................... 63 Regulatorji............................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED............................................ 48 Standardna frekvenca električnega omrežja ......................................Error! Bookmark not defined............................................................................................... ŽARNICE ...............................................................................................................................................................Error! Bookmark not defined............................... 61 ZGODOVINA ................. Žarnice ......... 65 67 ............Kazalo Martina Leš...........................Error! Bookmark not defined........................ ELEKTRIČNA OMREŽJA .................................. 6....................................... Svetlobni viri..................... 51 UVOD .............................................................................................. FOTOMETRIJA ........ SVETLOBA............................... 61 OSNOVNI POJMI PRI REGULACIJAH IN KRMILJENJU ............. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED........................................................................................................................................................................................ SVETILKE .. 46 4.............................. Obratovalne značilnosti svetlobnih virov na razelektrenje ...................................................... 44 ZAŠČITA PRED UDAROM STRELE................................................ VIRI............................ 65 7.... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.................................. KVALITETA RAZSVETLJENOSTI PROSTOROV ............................................................................................... 62 REGULACIJSKI SISTEMI ........................................................... 65 MODELIRANJE IN SIMULACIJA ........... KRMILJENJE IN REGULACIJE ........................................... RAZSVETLJAVA............. 48 Vrste električnih mrež.................................................................... 61 KRMILJENJE PROCESOV........................................................................... Vpliv svetlobe na človeka ................................................................................................... 45 Zaščitni ukrepi.................................................................... Nastanek svetlobe .......Error! Bookmark not defined................................................... OPTIČNI INŠTRUMENTI ............... 65 PRIMERI REGULACIJSKIH SISTEMOV ............. ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED........................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED........................................... Predstikalne in druge naprave .............................................................................................................................................................................. Elektrotehnika FI-zaščitna stikala ........................................Error! Bookmark not defined......................................................... 48 Razvoj električnih mrež ..................................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.....................................................

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful